Vpliv gospodarske krize na naše šolstvo in utiteijstvo. Silna gospodarska kriza, ki je objela ves svet in pretresa temclje starim, upravno do= bro urejenim in gospodarsko močn;m državam, se odraža tudi pri nas v vseh panogah javnega življenja. Pri sedanjih svetovnih go= spodarskih razmerah je docela naravno in umljivo, da v tem oziru ni moglo biti prizanešeno nam, ki živimo v upravno in gospo* darsko še mladi državi. Zato bi bilo neumestno, ako bi zapirali pred tem mogočnim fak* torjem oči in bi se delali, kakor da ga ne vidimo in ne čutimo. Zakaj lahko pride dan in ura, ko nas zgrabi z vso svojo silo za vrat in nas zmelje pod svojo velikansko pezo v droben prašek. Nikdo namree danes ne ve, kdaj in kako sc bode končal ta boj človeštva s tem nenavadnim in doslej še vcdno premalo znanim orjakom. Saj niti tega ne vemo, alko smo že dosegli vrhunec gospodarske fcrize. Mnogi dobri poznavalci svetovnih gospodars skih prilik so namreč mnenja, da jc pot do vrhunca krize šc jako dolga. Da bo pa obenem tudi težka, tega menda ni potreba poudarjati. Dolžnost vsakega posameznika, kalkor tudi vseh slojcv je, da si pred temi dejstvi ne zapira oči in se ne slepi s tolažilnimi izgovori, češ, bo že bolje, ampak da računa z re* alnostjo, pa naj bo ta še tako trpka. Le če jasno vidimo pretečo nevarnost in se je za* vedamo v polnem obsegu, moremo njen udarec vsaj deloma omiliti, če se mu ne moremo izogniti. Kdor venomer samo jadikuje in se že v naprej trese pred njenimi udarci, ta je že izgubljen. Za ta gigantski boj, ki ga bije človcštvo z gospodarsko krizo, je potrebno močnih in silnih bojevniikov, ki niso močni in silni samo po številu, ampak tudi po svoji notranji ccni, ki s hladnim in mirnim razus mom motrijo realno življenje in s čutečim srcem lajšajo bližnjemu gorje ter s tem pomagajo ne samo njemu, ampak tudi sebi. Pa se vrnimo k vsebini naslova! Če trpijo prav vse panoge javnega živ« ljenja pod pezo gospodarske krize, seveia tudi šolstvo ni izvzeto in bi tudi ne bilo niti dobro niti pravično, a'ko bi bilo. Zakaj ves, dandanes že ddkaj ft>mplicirani ustroj življes nja države, se mora razvijati sorazmerno v  vseh panogah. Če je pa ta ustroj pod silo razmer kakorkoli oviran, mora biti zopet sorazmerno oviran v vseh področjih. Le na ta način zamoremo vzdržati in tudi obdržati nekako ravnovesje, ki je neobhodno potrebno v javnem živijenju družbe in države. Danes se mnogo govori — morda še preveč — o okrnjenju našega šolstva in o res dukcijah učiteljstva, ki se bode moralo zgoditi baje že v najbližji bodočnosti. Kamorkoli prideš v družbo, povsod nanese razgovor na to. Vrši se pa nekako skrivnostno in zaupno, kakor da bi se bali imenovati stvar pri njenem pravem imenu in pogledati trpki istini naravnost v oči. Zato pa z neko bojaz* nijo pričakujemo bodočih dni, ki nam bodo morali prinesti odločitev tudi v tem oziru, pa naj si bo še tako težka in usodna. Zdi sc mi pa, da ni povsem umesten način, kako sc vse to pripravlja. Zlasti ni prav, da razpravljamo o vseh teh vprašanjih v raz* nih zasebnih družbah tako nekako zaupno in skrivnostno med tem, ko v javnosti molčimo, kalkor da bi se to ne tikalo ene izmed najvažnejših panog javnega življenja in sta= nu, ki je gotovo pomemben faktor v ustroju človeške družbe in močen steber v zgradbi države. Zato je v interesu javnosti, kakor tudi v interesu države, da doprinesemo vsi svoj delež 'k reš.tvi tako težkega vprašanja, kakor je obravnavanje našega šolstva, da ne utrpi pri reševanju gospodarSke krize večje škode, kakor je neobhodno potrcbna. Zakaj, da bo moralo tudi naše šolstvo doprinesti svoje žrtve radi gospodarske krize, to je brez dvoma. Pač pa naj bi bile te žrtve v skladnem sorazmerju z žrtvami drugih panog jav= nega življenja in ne višje od neobhodne potrebe. To jc načelo, ki mora voditi oblast pri reševanju tcga vprašanja. V primeru z drugimi banovinami je šolstvo naše banovinc najbolj razvito. Iz tega pa še ne sme slediti, da bi bilo pri žrtvah, ki jih nalaga gospodarska kriza, tudi najbolj prizadeto. Kakor bi to ne bilo za naše šolstvo zdravo, tako ne bi bilo to za šolstvo drugih banovin niti koristno, ker bi bilo kršeno do= sedanje razmerje in kar je glavno, kršcna bi bila s tem podlaga pravičnosti, ki je in mora biti prvi temelj javnega življenia. Zato je naloga činiteijev, ki bodo reševali ta vpra.š-.mja, ne samo velika in težka, ampak tudi poina odgovornosti, česar se gotova zavedajo v polni meri. Gospodarska sila, kakor vlada danes po vsem svetu, je v tcj obliki že »vis maior«, kateri se mora prilagoditi vse, če hoče, da ostane pri življenju. Vsa'ka »vis maior« pa si ustvarja lastna pota, ki sc često dokaj razli^ kujejo od potov normahiega življenja. To vidimo najbolje v sedanjem času, ko opažamo dan na dan, kako posku.šajo vse države prilagoditi svojo zakonodajo zahtcvam go« spodarske ikrize in usmeriti vse javno živ.'jenje na nova pota, ki ui naj ne prišla v nas vskrižje z gospodarsko krizo, ampak ki bi se ji izognila in omilila njene krute udarce. Tudi v naši državi se je u)krenii:> do sedaj 2e marsikaj v tem oziru, in bo treba res v najkrajšem času podvzeti vsc potrebno, da se izognemo najhujšim posledicarn gospodarsike krize. To bo zahtevalo velikih izpre^ memb, pa tudi temeljitih, k.i boJo zvc^ane z žrtvami. Po tch splošnih razmotrivanjih, ki so se mi zdela za razumevanje polo/.aja potrebm, nameravam o podrobnostih razpravljati pri= hodnjia —^ki.