Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek informator ® asik>delovne skupnosti • emona | ljubljana let0 7 maj 1976 št. 60 POMOČ GORIŠKI IN TOLMINSKI KDOR HITRO DA, DVAKRAT DA! Predsedstvo konference sindikata in sekretariat sveta ZK EMONE sta na skupni seji dne 12. maja 1976. obravnavala poziv Republiške konference SZDL Slovenije za ublažitev posledic potresa na Tolminskem in v Posočju in sprejela naslednja stališča in priporočila: 1. Da bi po načelu »kdor hitro da — nvakrat da« čim-preje pomagali po potresu prizadetim občanom Tolminskega in Posočja in ublažili posledice te naravne nesreče predlagamo, da po zakonu o oblikovanju sredstev solidarnosti za odpravljanje posledic naravnih nesreč (Ur. list SRS št. 3/75) predvidena sredstva iz enodnevnega osebnega dohodka obračunamo namesto za mesec julij 1976 že za mesec maj 1976 in jih nakažemo takoj na odrejeni zbirni račun. Poleg teh, z zakonom določenih sredstev solidarnosti SUPERMARKET LJUBLJANA Na pobudo Sindkal-ne organizacije TOZD Supermarket, Ljubljana je bilo zbrano in oddano Republiškemu odboru RK — Mirje 19 večja količina moške, ženske in otroške konfekcije, perila in odej v skupni vrednosti 11.722,75 dinarjev, kot prispevek in pomoč v materialu, za ublažitev posledic potresa na Tolminskem in v Posočju. V Ljubljan, dne 12. maja 1976. Predsednik OOS TOZD SML: TRAMPUŠ CITA pa naj osnovne organizacije ZSS zbirajo še dodatne prispevke pomoči in to predvsem v denarju. Imenovana je posebna komisija v sestavi: Žitko Adolf, Černivec Alenka in Ceršak Andrej, ki bo vodila in koordinirala akcijo zbiranja. Sedež komisije je v Ljubljani, Kersnikova 2/II tel. 316-472. 3; Predsedstvo konference sindikata in svet ZK EMONE pozivata vse odgovorne samoupravne in družbenopolitične organe v TOZD EMONE, da sprejmejo ta stališča in priporočila in pooblastijo centralno računovodstvo podjetja, da izvrši predlagani obračun. SEKRETAR SVETA ZK EMONE Mha BERČIČ PREDSEDNIK KONFERENCE SINDIKATA Dušan KINK °8lSK|; ,Negacija iz tUNlSA Iz MESTA It PREDLAGA- H^katenie z e. Ru^OftOž (RIVIE-Hetči aprila — De-<*** delegacija iz Sej Ka mesta Sous-N)ra* žc devet let Sl k ten° z Ljubljano, tlllf,!*'0 Pogovoru z vo-k jnm delavci podjet. .°8*edom filma o . ogledala tudi Hon, r°?' z Bernardi- S01 £rtje ^0n? naT bi se s ftj beteli (skupaj *0Oq ri'Ul‘tlinom imajo ’ pobratili f X,. . Mesta Soussc aOISu- V tem ob-Uhit Kcm mestu bi kaj Geti n, 0rganizirall te- ?lovatatVenske !n listos ,ke kuhinje že Sost= J^en!, so menili ^ hal 4Njibov predlog t*1 n;‘ ugoden ^ bi ga v med-^'tiih ZmenJavi strokov bmenj in obi. If^i^sekakor veljalo E PRESS feCACIJA IZ iC'JE {S, 0tlS“ si med dru. K ?' ali tudi novo II barvnega filma E PRESS ljudske so gost- GOVORI DIPL. PRAVNIK TILKA MUHIČ, VODJA DELEGACIJE PRI DSSS ZA ZBOR ZDRUŽENEGA DELA SKUPŠČINE OBČINE LJUBLJANA-CENTER ZAGOTOVITI DELEGACIJAM VSE POGOJE DELA LJUBLJANA, 8. maja — Pravkar je minilo leto, ko so delavci DSSS na svojem zboru sprejeli statutarni sklep, s katerim so uredili oblikovanje in način dela delegacije za družbeno-politične skupnosti In izvolili svojo prvo 15 člansko delegacijo za mandatno dobo 4 let. Na konstituarni seji je bila za vodjo delegacije izvoljena diplomirana pravnica tovarišica Tilka Muhičeva. Zanimali so nas problemi in težave, s katerimi se mora pri svojem delu spoprijeti, obiskali smo jo na njenem delovnem mestu ter jo pobarali, kako in kaj. Povedala nam je: »Ker naša delovna skupnost glede na število zaposlenih ni dovolj velika, da bi ji pripadalo samostojno dele gatsko mesto v zboru združe-nega dela skupščine občine Ljubljana-Center, je skupščina s svojim odlokom določila, da je naša delovna skupnost skupaj z drugimi organi, zacijami vključena v konferenco delegacij št. 13, kateri pripadata dve delegatski mesti v zboru združenega dela. Vse delegacije, združene v konferenci delegacij, torej najprej obravnavajo gradivo za občinske seje na svojih sejah, nato pa oblikujejo na skupni seji konference enotno stališče in določijo iz sva je srede dva delegata, ki se udeležita občinske seje zbora združenega dela. Našo konferenco delegacij tvorijo poleg DSSS še TOZD Zunanja trgovina, TOZD Supermarket in TOZD Trgovska hiša Emona, t. j. Maxi-market. Poleg naših TOZD so v to konferenco delegacij vključene še tri manjše delovne organizacije, in sicer Jugoreklam, Patentna pisarna in Reklamservis, katerih sedež je na območju občine Ljubljana Center. Delo delegacij na konferenci delegacij ter njihove medsebojne odnose ureja posebni sporazum o oblikovanju konference delegacij, ki so ga po predhodni obravnavi na sejah delavskih svetov posameznih temeljnih organizacij združenega dela sprejele in podpisale vse delegacije. Razumljivo je, da delegacija DSSS ravno tako kot vse ostale delegacije kot popolnoma novi organi v začetku niso imele izkušenj in jasnih izhodišč za svoje delo. potrebno je bilo kar nekaj časa, da so postopoma določi le smernice za svoje delo. Ko je bilo razčiščenih nekaj osnovnih vprašanj, je naša delegacija sprejela svoj začasni poslovnik o delu delegacije. S tem poslovnikom smo uredili pristojnosti in dolžnosti, pripravo gradiva in potek dela na sejah, predvsem pa način odločanja ter druge zadeve, pomembne za delo delegacije. Pri svojem delu sodeluje delegacije z drugimi delegacijami, določenimi z odlokom skupščine občine Ljubljana-Center v konferenci delegacij, ter sporazumno oblikuje skupne rešitve in stališča o vprašanjih, katera so Ji bila predložena. Delegat sodeluje v delu konference delegacij ali v delu zbora združenega dela občinske skupščine ali v drugih telesih skupščine v zadevah, za katere ga je pooblastila delegacija. Pri tem mora upoštevati temeljna stališča, ki jih je za njegovo delo določila delegacija, iz bajajoč iz interesov in smer. nic svoje delovne skupnosti, upoštevajoč interese drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter splošne družbene interese. S poslovnikom je tudi določeno, da je delegacija v vseh pomembnejših odločitvah, ki pomenijo finančno obremenitev, vezana na predhodno mnenje zborov delav- cev, v ostalih pomembnejših zadevah pa sveta delovne skupnosti. V primeru prekratkega roka glede na sklic sej navedenih organov pa se mora o posameznih vprašanjih posvetovati vsaj s pristojnimi strokovnimi služba-mi in vodilnimi delavci.« Muhičeva je v stroki doma. Med členi poslovnika o delu delegacij se počuti kot riba v vodi. Beseda ji teče gladko in tekoče, tudi ko smo jo povprašali za probleme in načrte, se tok njenih besed ni ustavil. »Iz dosedanje prakse dela delegacij je razvidno, da 50 seje povprečno enkrat mesečno. Za pripravo sej imamo zelo kratke roke, približno sedem dni, tako da je sodelovanje z bazo — delavci preko zborov in sveta DSSS skoraj onemogočeno in je bila delegacija dosedaj navezana skoraj izključno le na mnenje strokovnih služb. Nadaljevanje na 2. strani TRGOVSKA HIŠA EMONA LJUBLJANA, 11. ma. Ja — Takoj ko smo zvedeli za hudo elementarno nesrečo, ki je prizadejala toliko nepopravljive škode ljudem na Goriškem in Tolminskem, smo se v našem kolektivu odločili, da zberemo denar za nakup velikega družinskega šotora in tako omogočimo eni od prizadetih družin, da bo laže kljubovala na-ravi, ki se je tako kruto poigrala z njimi. Člani našega kolektiva so solidarno prispevali 7.032,10 din: za šotor in 7 zložljivih postelj. Naš skromen prispevek smo takoj osebno izročili sedemčlanski družini tovari. ša Ivana Sivca, doma v vasi Libušnje pri Kobaridu. Prizadeta družina se je takoj preselila iz improviziranega bivališča, zbitega iz desk in prekritega s polivinilom pod platneno streho. EDO BOGATAJ ROMAN ALBREHT: ZAKON 0 ZDRUŽENEM DELU LJUBLJANA, 4. maja — Podpredsednik IS skupščine SRS in predsednik komisije zvezne skupščine za pripravo zakona o združenem delu, Roman Albreht, je v Festivalni dvorani preda, val aktivu 400 družbenopolitičnih, samoupravnih in strokovnih delavcev Emone, in sicer o osnutku zakona o združenem de. lu. To je bilo uvodno predavanje v široko javno razpravo o tem dokumentu, ki se bo v naši delovni organizaciji razvila v naslednjih mesecih. Razlago osnutka zakona o združenem delu, ki nam jo je podal Roman Albreht, v prvem izvlečku objavljamo na naslednjih straneh ter jo bomo nadaljevali v naslednjih številkah E-infor-matorja. Glej str. 2. do 7. PREBERI; O Roman Albreht: Osnutek zakona o združenem delu, str. 2 do 7________ ® Kaj pričakujemo od novega sporazuma o delitvi OD?, str. 3_____________ V) Tekoči računi in čeki v Emoni, str. 4_____________ dk Kam vse »potuje« Globtour?, str. 5 ^ Prvi nagradni E-rebus, str. 7 Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo večji dohodek ZAGOTOVIMO DELEGACIJAM VSE POGOJE ZA DELO Nadaljevanje s 1. strani To dejstvo je pripisati delno administrativnim težavam na občini, v največji meri pa že omenjenim začetnim težavam dela delegacij. Pričakujemo, da bodo te težave postopoma odpravili in da bo delegacijam v bodoče na razpolago več časa. Probleme imamo tudi glede dizlokacije naših enot in povezave z delavci oziroma delegati. Predvsem pa nas tare pomanjkanje časa. V približno enem tednu, ki ga imamo ponavadi na razpolago, moramo pregledati gradivo, ga razdeliti, sklicati sejo, in to pri vsej vsakdanji obre menjenosti z delom. Poseben problem je tudi obširnost gradiva, čeprav ga skušamo razdeliti delegatom tako, da jim je glede na njihovo delovno mesto čimbolj sorodno. Res pa je še vedno nekako po starem, da odpade na vodjo delegacij levji delež, vendar ta vsega pač ne more postoriti. Poseben problem predstavlja tudi medsebojno komuniciranje in informiranje. To je tudi razumljivo saj položaj delegata oziroma delegacije v informacijskih procesih v temeljni samoupravni skupnosti predvsem zavisi od stopnje razvitosti samoupravnega informiranja v tej skupnosti. Ne morem si namreč zamisliti dobrega komunici ranja delegatov z drugimi subjekti v sredini — temeljne samoupravne skupnosti — kjer ni ustreznega samoupravnega sistema informiranja. Tako so naša informiranja usmerjena na dve smeri: na eni strani opredeliti temeljne značilnosti samoupravnega sistema informiranja in na drugi strani pokazati na vlogo, ki jo ima delegat in delegacija. In tu na tem področju dela nam bo treba priskočiti na pomoč. Vodja delegacije sam ne more postoriti vsega. Besede, ki jih nekateri še izgovarjajo kot opravičilo, da bi se izognili delu, naj bi ostale le še v slovarjih. V svojem dosedanjem delu je delegacije opravila kar precejšnje delo, saj je poučevala gradivo za seje zbora združenega dela zlasti z naslednjih področij: • obravnavo zaključnih ra čunov; • predloge okvirnih programov dela posameznih zborov in občinskih teles ter njihovih poslovnikov; • imenovanje članov v razne organe delovna telesa ter podaljšanje mandatov; • 10-letni program za gradnjo cest na območju mesta Ljubljane; • pravilnik o pogojih dodeljevanja najemnih stanovanj iz solidarnostnega sta novanjskega sklada; • politiko stanarin; • informacije o delu raznih skladov; • predloge občinskih odlokov o raznih taksah in o finansiranju proračunskih po. treb; • predloge o raznih družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumov, o nagradah posameznim zaslužnim delavcem, o davščinah, o uvedbah postopkov redne likvidacije OZD, o izhodiščih za dolgoročni razvoj Ljubljane, SR Slovenije in Jugoslavije; 0 o določitvi sodnikov pri novo ustanovljenih sodiščih združenega dela in njihovem financiranju; 0 o stabilizacijskih ukrepih itd. Za točke dnevnega reda pripravijo strokovne službe občine navadno obrazložitev in predloge za rešitev. Z večino predlaganih rešitev so se naši delegati — upoštevajoč splošne družbene interese in potre- be — strinjali in niso imeli posebnih pripomb. V nekaterih zadevah pa so preko delegatov naše konference na seji zbora zahtevali podrobnejša pojasnila, oziroma so imeli svoj dodatni predlog. Dobili so bolj ali manj ustrez ne odgovore, katere so nato posredovali delegaciji na naslednji seji. Upam, da se vam s tem kratkim orisom načina dela naše delegacije vsaj delno osvetlilo naše delovne področje in delo delegatov. Menim pa, da se bodo bralci strinjali z mnenjem, da bo delo delegacije lahko bolj zaživelo šele v naslednjem obdobju, če bodo odpravljene še nekatere omenjene ali neomenjene, a znane težave administrativne narave, in ko bomo vsi skupaj pridobili še nekaj več delovnih izkušenj, zlasti pa bi bilo potrebno najti naj ustreznejši način pretoka informacij in povezavo z delavci — neposrednimi proizvajalci, ki so delegacijo izvolili, to pa je sploh znan pojav in problem večine delegacij. Delegacija je nov subjekt v strukturi temeljne samoupravne skupnosti, zato moramo paziti, da ji resnično zagotovimo vse pogoje za uspešno delo. Zapisal: ZVONE GJURIN TRGOVSKI DELAVCI Sl IZPOPOLNJUJEJO ZNANJE POPRAVEK: ČISTI RAČUNI Glede na objavljene podatke o zaključnem računu za leto 1975 in predloga plana za leto 1976 v številki 58 GLASILA INFORMATOR, reklamiramo naslednje podatke: Na strani 4/5 priloge EMONA INFORMATOR v koloni 3, 14 in 15 pregleda celotnega dohodka, dohodka, oseb-lih dohodkov in ostanka dohodka za sklade TOZD, so za naš TOZD Casino objavljeni napačni podatki in sicer: v koloni 2 se glasi pravilna številka 3.192 in ne 3.186, v koloni 14 je pravilno 571 in ne 867, v koloni 15 .je pravilno 867 in ne 165. Predlagani plan za leto 1976 je bil tudi sprejet na seji zbora DS igralnice Casino. Smatramo, da smo v neprijetnem položaju zaradi takih podatkov prav zaradi tega, ker smo novo priključena TOZD delovne organi zacije EMONA. želimo, da popravek objavite v naslednji številki glasila. MILAN TOMAŽ v. d. direktorja TOZD Izobraževalni center je pred časom poskrbel za zanimiv seminar, ki so se ga najprej udeležili trgovinski delavci v TOZD Maximarkct. Zanimiv tudi zato, ker so pobude zanj prišle iz njihovih vrst in v zvezi z njihovim vsakdanjim delom. Trgovinski delavci iz te organizacije združenega dela so namreč sami začutili, da je treba odnose med prodajalci in kupci ustrezno kultivirati in jih psihološko primerno spodbujati. Pripravljeni seminar je zaradi tega udeležencem posredoval ugotovitve s področja psihologije potrošnika, s področja psihologije medsebojnih odnosov in psihološke ugotovitve o razpoloženju kupcev. O vsem tem je na razumljiv in privlačen način govoril dipl. filozof Pavle K»Kej, svetovalec za organi- zacijo dela v Emoni. Razen tega so udeleženci poslušali predavanje o tatvinah v trgovini, o vzrokih, okoliščinah v katerih prihaja do tatvin, pa tudi o tem, kako je treba tatvine preprečevati. Zadnje predavanje je bilo namenjeno uvajanju trgovinskih delavcev v preudarno ravnanje z družbenimi sredstvi in v racionalno gospodarsko poslovanje v zvezi z investicijami, osebnimi dohodki in drugo. O tem je govoril dipl. jurist Mitja Sve-telj, direktor interne banke v Emoni. Udeleženci so radi obiskovali predavanja, koristna za boljše poslovanje. Da je bilo temu res tako, kaže odločitev trgovinskih delavcev v TOZD Supermarket, Ljubljana, ki so se kmalu za tem odločili za prav takšen seminar. MILICA ZUPANČIČ ŠOLANJE TUJIH ŠTUDENTOV V EMONI AISEC (Association ^ nationale des Etudiai>“ (t Sciences Economia^^ Commerciales) je hie dno združenje študentov ^ nomije, ki združuje v jem okviru študente 1* Zp žav. V poletnih opravljajo ti študentje niško strokovno prakso terikoli od teh držav. Ljubljanski AISEC, ki deluje sam°= f3, pod okriljem Ekonom ^ kultete in Univerzitetneg <, miteja ZSM je eden naj ^ nejših, saj organizira ^ leto prakse za okoli gj. študentov v ljubljanski 3 jetjih in gre Prek° n» prav toliko študentov prakso v tujino. ( Naše podjetje sodeWijS9. AISEC tako, da sprejo18 ko leto po dva tuja na prakso oz. nje. izpopo' odloči1’ AISEC se je odm81’^s, dvigne kvaliteto teh V .j zato letos že drugič i žira SSTO (poletno jr3 katero vključijo zainte tCi, ne praktikante. Glede -j. da je letošnja tema 0vs9-zacija združenega dela ^ .9 moupravnem sistemu- 5stro sodelovanje zaprosil1 »ja. pooiu ie 28 Naše podjetje jim J, j« tem, j kovnjake iz tega lani pomagalo s 0=“-’ ,0jj sodelovalo v poletni .jji predavanjem o organ Emone, s poudarkom n8 [r. ganizaciji TOZD zuna«^ govine. Predaval je v . d>’ ščini Zvone Veber, P°n trf rektorja TOZD zunanje vine. Letošnje predavanje P,^ bi obsegalo organi*1 delovne organizacije, P ^ poudarek pa naj bi uresničevanju sam°uP ] ^ nja v Emoni. Preda ^ direktor DSSS Miran p MILICA ZVP^C ROMAN ALBREHT: OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU NOV KORAK PRI GRADITVI TEMELJEV SOCIALISTIČNE SAMOUPRAVNE DRUŽBENE UREDITVE 1. PREDSTAVITEV OSNUTKA ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Najprej sl iz osebne izkaznice osnutka zakona o združenem delu oglejmo nekaj tistih temeljnih podatkov, ki so neobhodno potrebni, da bi dobili splošno predstavo o njem. To je osnutek sistemskega zakona. Normativno urejuje sistemsko podlago odnosov v združenem delu in na njih zasnovanega sistema združenega dela. Tematika, ki je predmet zakona o združenem delu, je obsežna In zahtevna. To se izraža tudi v obsegu osnutka zakona: ima namreč 646 členov. Zgrajen Je iz šestih delov. Prvi del obsega temeljne določbe. Drugi del dohodkovne odnose v združenem delu. Tretji del samoupravno organizacijo združenega dela. Četrti del uresničevanje samoupravljanja. Peti del kazenske določbe. Sesti del prehodne in končne določbe. Jedro osnutka zakona tvorijo drugi, tretji in četrti del. V njih so obdelane, razvite in institucionalizirane tri temeljne sestavine socialističnega samoupravnega družbenega odnosa. Le-tc tvorijo kot dialektična celota družbeno identiteto odnosov v združenem delu. Podlaga so, iz katere raste in na kateri temelji celovit sistem socialistične samoupravne družbene ureditve, preko katerega uresničuje delavec v združenem delu svoj družbeno ekonomski in , družbenopolitični položaj ter svoje pravice in dolžnosti v družbeni reprodukciji in v družbi. Uvodni del osnutka zakona, se pravi temeljne določbe, so zasnovane kot neposreden most med ustavnimi določili, ki zadevajo tematiko združenega dela, in med normativno obdelavo odnosno operacionalizacijo v osnutku zakona. V del, ki obravnava kazenske določbe, so vnesene samo norme, ki opredeljujejo prekrške in prestopke. Norme, ki bi opredelile kazniva dejanja na področju združenega dela in družbene lastnine ter njihovo težo, niso vnesene v osnutek zakona. To tematiko naj bi f celoti uredila kazenska zakonodaja. V končnih določbah kaže opozoriti na določilo, ki zavezuje delav- ec v organizacijah združenega dela, da vskladijo svoje zatečene samoupravne splošne akte z določili zakona o združenem delu v teku enega leta. To določilo je pomembno z dveh vidikov. Z njim presegamo dosedanjo prakso, po kateri je novi zakon običajno zelo skopo odmeril čas, v katerem so bili samoupravni subjekti zavezani, da svoje samoupravne splošne akte vskladijo z novim zakonom. Istočasno pa je vendar treba reči, da je poseg v družbeno stvarnost in v njeno institucionalno podlago, ki ga terja uskladitev samoupravnih splošnih aktov z zakonom tako globok in zahteven, da bodo delavci morali čas enega leta smotrno in temeljito izrabiti, da bodo v tem času izpolnili svojo nalogo. Osnutek zakona ima svojo podlago v družbenem stališču, po katerem je potrebno sprejeta ustavna' določila o združenem delu obdelati ter razviti ter jih, kot pravimo, operacionalizirati v ustrezne družbeno ekonomske kategorije, družbene institucije In institute. Vse to naj hi tvorilo trdno institucionalno podlago socialističnega samoupravnega položaja delavca v združenem delu in enotnega in celovitega sistema socialističnega samoupravnega združenega dela. V skladu s tako družbeno opredelitvijo izhaja osnutek zakona od ustavnih določil, ki obravnavajo tematiko združenega dela, kakor tudi tistih, ki so zanjo neposredno odnosno posredno pomembna. Osnutek zakona ima neposredno ustavno podlago v točkah 2, 3, 4, 5. člena 281 Ustave SFRJ. Ta določila se glase: Federacija zagotavlja sistem socialističnih samoupravnih družbenoekonomskih odnosov (točka 2). Federacija ureja temeljne pravice delavcev v združenem delu, s katerimi se zagotavlja njihov v tej Ustavi določen položaj v samoupravnih in družbeno ekonomskih odnosih ter temeljne pravice In obveznosti organizacij združenega dela, samoupravnih interesnih skupnosti,^ drugih samoupravnih organizacij in skupnosti in družbeno političnih skupnosti glede sredstev, ki so družbena lastnina, ureja temeljne pravice delovnih ljudi, da zagotovi njihovo socialno varnost in solidarnost (točka 3). Federacija ureja temeljna razmerja, s katerimi zagotavlj® j, jugoslovanskega trga (točka 4). ^ orfj). Federacija ureja temelje pravnega položaja in poslovanJ^n# . .j zacij združenega dela in organizacij poslovnega združevanj® ' Fo zasnovi je osnutek zakona svojevrsten kodeks pravu® ^ spj f sistemskih temeljev združenega dela Za razliko od kodeks® nem pomenu te besede predstavlja ta osnutek le teinatsk® vseh relevantnih sestavin združenega dela v konsistentno glst^ podlago odnosov v združenem delu in na njih zasnovane?* združenega dela. ^ To tematiko pa ureja osnutek zakona na poseben način-V njem smo si prizudc\ali izpeljati tri Izhodiščne zahte nam bile neposredno vodilo pri oblikovanju in pisanji a osnutka zakona. Prva. V osnutku zakona je urediti podlago enotnega ^ sistema socialističnega samoupravnega združenega dela. izoblikovati je enotno, družbeno konsistentno podlago, na k® -uliK^ temeljili vsi odnosi v družbeni reprodukciji ter vse družbene -j,i ki jili opravlja delavec v družbeni reprodukciji in v ° a podlagi pravice dela z družbenimi sredstvi. t« u*** i* Druga. V osnutku zakona je potrebno operacionali^ra'(jCc določila, ki opredeljujejo družbeno ekonomski položaj, Pra v njih izhajajoče dolžnosti in družbeno odgovornost delavca grca- ^ nem delu, ki temelje na delavčevi ustavni pravici del® K» j,j v družbeni lastnini. Izoblikovati je trdno sistemsko podi* J j# delavcem nudila temelj, oporo in zaščito, da bodo mog ^ ^ graditi in uresničevati svoj položaj ter snovali in r®'fv Jv d^flJ družbeno ekonomsko dejavnost v družbeni reprodukciji id Tretja. V pravni izpeljavi posameznih norm, kategorij ter institutov smo težili, da bi zadostili naslednjim kriterij ^ Določila v zakonu morajo biti opredeljena tako, d® J ,1« možno razumeti na razne, med seboj oprečne načine. z®**0 ii^ Pri obdelavi in zakonski izpeljavi sistemskih osnov n.*J jjjijc bi urejeval zadeve tako daleč, da bi žc posegel v urejr Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek STROKOVNA ekskurzija tozd maloprodaja OBISK PRI FIRMI MIGROS V ŠVICI meseca marca se elanov našega kolekti- va , “uv našega kolekti- nekai iz tozd na veliko in 1 ČIan ležiln * Trgovska hiša> ude n&mp Stro^ovne ekskurzije z obi6w0m ogleda najnovejših sistifn°v maloprodaje in gro-Mip eg*. Poslovanja v firmi Ganen’ Svica — kanton St. Srup^!611 i® znan, vendar še - 6ttCe rečeno, je bil tudi u—vc j- Poglejmo kaj je v . u novega od takrat, ko So bit njlmi in nami še srno v*,0 tesnejše vezi, ko ^etnii1 Z našimi market tin,. 1 in oni že z obsež- . z našimi marketi še tirnj ) i "* ze z oosez-^ušnjami v tej teh- (»S °ir!'n je bil pripravljen. biki. Pr, 0mQi J pripravljen, in Migros nas je ternen, ai' Pri Švicarjih pa leifo: *■ ee nas Dričakiiieio Pri btkai pnoaitujejo, na Ugega, kakor denimo s- To smo videli kas- cje X Oiiiu VlUtJll K ®rni'ka eprav sam odhod S tj!, v mrazu in vedni bajaj 0vratnem sneženju n baga vtiSaZaCetku Poti Prijet fe smo videli? V Gop,.ran nas je pot vodili CebtralnU' ^giednli smo s ^ kanti? regalno skladišči Pod a‘on st. Gallen, ki im. ^ DairiJ° ,strebo tudi pekar rn6s,,rnico isadja, zelenja kr sbr bbesnih izdelkoi f^beia,, in kar pravcat« birn 0rn 0 .^leka, da ne poza rin, ““ena, aa ne j Dbj^?niti še pralnice. >ebo t„l.be velik, to nam po > ti,^- CUK’ co na Udl te-le številke: • na dan »pakirajo 25 do 30 ton blaga • napolnijo 5 tisoč kozarcev jogurta na uro • spakirajo 3 tone moke na uro in • spečejo 44 ton kruha in raznega peciva na dan. V celem regalnem skladišču je 70 odstotkov prehrambenega blaga, od preostalih 30 odstotkov blaga, ki je ne-prehrambeno, pa je tu približno 5500 artiklov. Količine in raznovrstnost blaga ne povzročata najmanjšega nereda ali neurejenosti. Po redu sodeč bi človek celo sodil, da količine blaga morda niso tolikšne, kot nam povedo številke. Vendar nas oči zagotovo varajo. Navajeni smo preprosto na to, če je blaga veliko, da to ne more biti istočasno tudi urejeno. Mogoče nam tudi zato včasih tako primanjkuje prostora. Razdeljeni v dve manjši skupinici smo si torej pobli-že ogledali to skladišče, ki oskrbuje vso svojo maloprodajno mrežo (in še nekaj druge) v kantonu St. Gallen. Migrosova prodajna mreža pa šteje 13 potujočih trgovin, 15 marketov (od tega 3 z oznako MMM — za lažjo predstavo 1 MMM je najmanj velikost našega Maxi-marketa), 29 klasičnih trgo-vin in 8 oddelkov Naredi si sam.. Pri ogledu in kasnejšim po- govorom z njihovimi predstavniki smo se seznanili z načinom nabave, (kolonialnega blaga konstantno več, ostalega manj), prevzemanjem blaga v regalnem skladišču, z načinom naročanja blaga s strani maloprodaje, s pripravo blaga za trgovine, z organizacijo transporta blaga od skladišča do prodajne enote, z načinom vračanja embalaže, reklamacijami v zvezi z dobavljenim blagom — kar je v glavnem vse, oziroma veliko glede na kratko odmerjen čas. Predstavniki firme Migros so nam v pogovoru postregli s podatkom, da Migros v kantonu St. Gallen zaposluje 3040 ljudi, od tega v administraciji le 190. Seveda njihov delavnik poteka čisto drugače, kot smo ga vajeni, saj traja od poznega jutra do poznega popoldneva, z vmesnim odmorom za kosilo, ki je na voljo v prijetno opremljeni samopostrežni restavraciji v isti stavbi. Po celi poti ogleda regalne-ga skladišča nas je spremljal občutek urejenosti, čistoče in discipline, ter to, da s svojo prisotnostjo dela ne oviramo in delavcev pri delu ne motimo, saj je vse potekalo po nekem ustaljenem redu, brez prestanka z istim tempom, ne meneč se za nas — obiskovalce. Tako je minil prvi dan, po naključju je bil to 8. marec, ki se tam očitno praznuje bolj zadržano, vsekakor pa bolj družinsko. Vodič Boris je pripravil presenečenje za udeleženke ženskega spola — vsaki je pri kosilu poklonil vrtnico, tudi dekletoma, ki sta nas stregli pri kosilu. Zvečer v hotelu nas je obiskal naš rojak Jošt z ženo. Večji del naših poslovodij, ki so bili pri Migrosu na praksi pred leti, ga pozna. Jošt je medtem napredoval — zdaj poslovodja dvojnega M, ustvaril si je družino, še vedno pa misli na domovino. V sproščenem pogovoru, brez jezikovnih pregrad, tudi brez olepšav je stekla beseda o življenju na tujem — mimogrede — Migros ima skoraj 10 odstotkov tuje delovne sile, od tega pa precej Jugoslovanov. Obdobje, ki ga oni imenujejo recesija, mi pa že vemo, kako temu rečemo pri nas, tujim državljanom, ki delajo v Švici seveda ne daje več tistega občutka varnosti, kot prej. Delavcev je dovolj, ne dovolj, celo preveč, dela premalo za vse, kdo ima prednost pri izbiri na delo, pa je menda jasno. Lažje je seveda, če je človek zelo uspešen pri delu, toda vseeno je za tujega državljana perspektiva vedno manj jasna. Toda ob takih ugotavljanjih se je najbolje spom niti na to, kar so nam švi. carji že dejali popoldan — da so Jugoslovani dobri delavci. Jošt nam je povedal marsikaj zanimivega s področja njihovih — švicarskih predpisov o zdravstvenem, socialnem in pokojninskem zavarovanju. Za nas je to nekaj čisto drugega kar poznamo, saj smo kaj hitro ugotovili, da tako širokogrudne zakonodaje — v prid delavcem, kot jo imamo pri nas, zlepa ne najdemo daleč po svetu. Premalokrat se tega zavedamo. Naslednja dva dneva sta bila namenjena ogledom maloprodajnih objektov. Najprej je bil prvi ogled manjšega marketa (M) v St. Gallenu, nato pa dveh večjih (MM) v Gossau in Herisau, ter še večjega — MMM v Neumarktu. Prvi, manjši v pritličju sta. novanjskega bloka, velikost 126 kvadratnih metrov in 4 zaposlenimi, je nehote spo. minjal na enega izmed naših objektov, denimo marketa v Slomškovi ulici. Vse živilsko blago in gospodinjske potrebščine, stiska s prostorom in pripravljeno embalažo za vračanje pod streho iz salonita na dvorišču, prislonjeno ob zid bloka. Do tod tako, kot marsikje pri nas, nato pa kot rečeno 2 večja marketa. Na večino udeležencev naredi naj lepši vtis MM Herisau, zgrajen na rahli vzpetini, ne večjem križišču, z velikimi lastnimi parkirnimi prostori. Ta market ima tudi oddelek Naredi si sam, slaščičarno in samopostrežno restavracijo, takoj ob vhodu pa ogromno izbiro cvetja — rezanega in lončnic. Sploh cvetje človek mora opaziti v vsakem marketu, toliko in tako raznovrstnega je napro-daj, vse od primul do orhidej. CVETKA RITONJA NOVE NAGRADE ZA UČENCE V GOSPODARSTVU Po sklepu delavskega sveta podjetja so se s 1. marcem letos povišale mesečne denarne nagrade učencem v gospodarstvu. Učenci- prvih letnikov bodo prejemali 720 dinarjev mesečno, učenci drugega letnika 840 dinarjev in učenci tretjih letnikov 1000 dinarjev. Mesečne nagrade so tokrat enake za teoretično in praktično izobraže vanje. Večje so le za odličen uspeh za 50 dinarjev mesečno in za prav dober uspeh za 20 dinarjev. Takšno nagrajevanje naših učencev v gospodarstvu naj bi veljalo do konca meseca julija letos. Z novim šolskim letom se bomo po vsej ver jetnosti že vključili v sistem štipendiranja učencev, ker bo zakon o učnih razmerjih prenehal veljati konec letošnjega leta oz. prihodnje leto. V.RAZTRESEN kaj pričakujemo od novega sporazuma o delitvi od? S-i ri?/kraJšem času bodo aalavcev ^0lfpelavcev vseh TOZD SNiov v obravnavo n°V6Sa sporazuma o posebnih dohodkov, r bis,?*110 aakratko osvet-N Vene novosti, katere sporazum prinesel. r’ aa vse n aja^° iz spoznanj naSrajevanja. azuih prinaša nov si-Jjtst Vredtaotenja delovnih . katerem se zelo ” teVpV^0 ocenjujejo vse Vted;n 3' BoIJ kot se(laj telesni napor si s,,’ pog°ji dela in po-vi Utiie °dgovomost za po-jMuji Pri oceni ne pre-'ih 2a,le vidik kvalifikacij-^ntev, ki so z oprav- ljeno analizo vseh delovnih mest postavljene v bolj realne okvire, kot sedanji sistemizaciji. Zato bodo po tem sistemu bolje vrednotena manj kvalificirana težja fizična, dela, ki se opravljajo v slabih delovnih pogojih. Prav tako bodo dobila pravo vrednost tista kvalificirana dela, ki so združena z večjimi napori in težjimi pogoji. Posebej bodo pri vrednotenju poudarjena tudi vsa mesta z visoko odgovornostjo. Takoj pa moramo povedati, da sistem postavlja na pravo mesto tudi vsa enostavna pisarniška dela, kar pomeni, da zaradi osebnih dohodkov ne bodo več vabljiva za razne kvalificira- ne delavce s poklicno šolo. Na sploh lahko rečemo, da nov sistem razbija uravnilovko povsod tam, kjer je bila ta ovira za dobro kadrovanje, stimuliranje, večjo samostojnost in odgovornost. Druga bisvena novost predlaganega sistema nagrajevanja je uvedba večjega razpona na delovnem mestu. Sedaj je bila med najslabšim in najboljšim delavcem pri istem delu razlika minimalna ali pa jo sploh ni bilo. Dosedanji sistem je dopuščaj le 12 oz. 15 % razpona. Ta razlika pa Je za resnično stimuliranje boljših delavcev prenizka. V novem sistemu je predviden 50% razpon, kar pomeni, da bo res prizadeven in spost ben delavec dobil lahko SO0, večje osebne dohodke kot j osnova oziroma kot bo dob: slabi delavec. Za razvrstite posameznega delavca v oh viru tega razpona so določ« na posebna dokaj objektivi} merila. To je metoda oseh nega ocenjevanja. Po tej m« todi, bo vsak delavec occ njen dvakrat na leto, oce nili pa ga bodo vsi sodelav ci, s katerimi dela na isten delovnem področju. Povedat je treba še tp, da se pr osebni oceni ne uporablj: nobenih formalnih meril ko je šolska izobrazba, leta slu žbe in podobno, ampak li merila za prizadevnost, spo sobnost in kvaliteto dela, in u”d”0sov. *d Je P® svoji naravi dinamična in jo je možno > e Dnmoli lc v kontekstu tekoče razvojne in družbeno eko-V|l() kon ukl', seveda na podlagi enotne sistemske osnove. listen,,? Zllruženem delu mora torej Izoblikovati enotno in celo-H?'110® n P0d|aK® družbene ureditve. Pri izpeljavi te svoje naloge tl AHn. s, sn,e prekoračiti meja ustavne pristojnosti republik in Ntni Ustvn .riska P°dl“Ba mora biti zasnovana in izoblikovana tako, "'»t6 *a var',a. trden temelj in varovalni mehanizem, ki bo nudil lij ^1, .Jr. graditev in razvoj odnosov In institucij v samoupravni 'tli. °va] ,mcr se mora izogibati temu, da bi utesnjeval, oteževal \ in v samoupravno ustvarjalno pobudo delavcev v združenem c!s Socil',- i0*1 celotnl samoupravni praksi, na trasi nadaljnjega ;;i| ?iiitelnsJflistl®nih samoupravnih družbenih odnosov. . Pmllaga in iz nje izvedena normativna ureditev mora v ,a tako, da bo ustrezala potrebam in zahtevam družbenega 'H in , m razvojnem razdobju na podlagi strategije, ki jo jo ja®jn ,k.°:1Kn"' Ztv! in ki bo ob organiziranem in angažiranem v subjektivnih družbenih sil tudi dejansko uresničljiva. Sv11"' del«faradi tega zasnovan in oblikovan v nameri, da bi postal ''■a v 3,nVCSv učinkovit instrument nadaljnje družbene preobrazbe e zJ tet „rUieilcm delu in na njih zasnovanega sistema združenega “n ',m0I,ret,e*itvi sta dejansko vsebovani dve sestavini. \ ' ki j|V,ra biti zasnovan in izoblikovan tako, da bodo sistemske ^O^itve fcinndi’ uresničljive v družbeni stvarnosti. Toda, sistem-!Sv 1 Odno- 'iil1 nudi' mornjo izpolniti zahtevo po nadaljnji prc-Vihrnv V , - z|iroženem delu, ker bodo le tako zasnovane dale e >tali neJ-c'®"6™ delu dejansko družbeno oporo in moč pri ^Oh |teV<) 0l>raZ,’l družbenih odnosov. Sli, uresni,-P? katerl morajo biti sistemske rešitve, ki jih nudi bitj ,,Jlv* e družbeni stvarnosti, Je torej razumeti tako, da i (i!?1 ranil, Ijivc °b organiziranem in angažiranem delovanju Ni,', "tna aordahsttčnih samoupravnih družbenih sil. j1 Hal in°Va in lzI>eIJava zakona je zgrajena na pristopu, po jMai/dič,, J ®° zakon instrument v rokah samoupravno, družbeno rSlt anizirllnI11 delavcev v njihovi tvorni dejavnosti pri h Ss ka skl,. razbl družbenih odnosov in oidikovanju trdnega V? delu m'! združenega dela, ki naj zagotovi delavcu v zi in zdru- ln kC|V d’ružben|°sk*>V,a? ROMAN ALBREHT: OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Nadaljevanje s 3. strani vati objektivna protislovja pri opredeljevanju skupnih in splošno« družbenih Interesov in usklajevali individualni interes z njimi? V naši družbeni skupnosti temelji združeno delo na družbeni lastnini, ki .je družbenoekonomska hrbtenica socialističnih samo* upravnih družbenih odnosov. S pojmom združeno delo zato razumemo socialistično samoupravno združeno delo. Tako družbenp pojmovano in opredeljeno združeno delo obravnava osnutek zakona o združenem delu. To pomeni, da družbeno naravo združenega dela v naših družbenih pogojih opredeljujejo iste družbenoekonomske in družbeno* politične komponente, ki opredeljujejo naravo socialističnih samo* upravnih družbenih odnosov. Tc komponente so družbena lastnina, oblast delavskega razreda in vseh delovnih ljudi, delavčeva pravica do dela z družbenimi sredstvi in samoupravljanje kot najbolj demokratična oblika in način urejanja odnosov v družbeni reprodukciji in v družbi. Te opredelitve, ki določajo družbeno naravo združenega dela In ki so vsebovane v ustavi, je bilo treba v osnutku zakona razviti in obdelali ter na njih zgraditi institucionalne temelje združenega dela. To konkretno pomeni, da jc treba v procesu družbene preobrazbe odgovoriti na dve temeljni zahtevi. Ena je, da moramo ustvariti družbeno združenost sredstev z delavcem v združenem delu. Druga je, da moramo v družbenoekonomsko osnovo, ki je podlaga za vzpostavitev povezanosti, pogojenosti in odvisnosti med ustvarjenimi rezultati in dohodkom temeljne organizacije in osebnim dohodkom delavca, vgraditi družbenoekonomske motivatorje, ki bodo zagotavljali smotrno izkoriščanje dela in sredstev, to se pravi, njihovo združevanje v okviru družbene reprodukcije, ki bo zagotovilo družbeno najoptimalnejše angažiranje dela in sredstev v družbeni reprodukciji. Uresničitev te usmeritve v osnovah združenega dela bo v samoupravni praksi neizogibno povezana s premagovanjem dveh tendenc, ki jih še vedno poraja in prinaša s seboj stihija. Ena izmed teh tendenc vidi_ enostransko, iztrgano iz dialektične povezanosti, samo nujnost združevanja dela In sredstev. Nanjo se v naši družbeni stvarnosti najpogosteje opirajo tisti, ki zagovarjajo monopol državnega aparata v upravljanju z delom in sredstvi. Ti kratko in malo trdijo, da sta decentralizirano upravljanje, ki je prvi pogoj za to, da bi lahko v pogojih blagovne proizvodnje uresničevali načelo delavčeve pravice do dela z družbenimi sredstvi, in delavčevo uspešno obvladovanje družbene reprodukcije dve med seboj nezdružljivi, protislovni stvari. Trdijo, da z združitvijo teh dveh stvari ni mogoče ustvariti podlage za učinkovit sistem družbene reprodukcije. Takšno pojmovanje je naša dosedanja samoupravna praksa že zavrgla. Na tistih vozliščih, kjer je samoupravljanje že imelo možnost potrditi se kot učinkovit družbenoekonomski sistem, se je tudi potrdilo. Zdaj vgrajujemo še nove ekonomske vzvode v dohodkovne odnose, tako da se bo samoupravljanje v celoti družbene reprodukcije lahko uresničilo, in potrdilo kot učinkovit družbenoekonomski sistem, ki je sposoben, da se na podlagi svojih notranjih družbenoekonomskih vzvodov tudi samostojno reproducira. Drugo tendenco poraja skupinsko-lastninska stihija, ki sl prizadeva družbeno lastnino spremeniti v skupinsko In privatno lastnino. Le-to zavaja delavce v organizacijah združenega dela, da se pri uresničevanju svojega ekonomskega interesa pogosto napačno usmerijo. Namesto, da bi sc usmerile na premagovanje protislovij, ki v družbeni reprodukciji objektivno obstajajo med subjekti združenega dela in da bi skupaj iskale ustrezne rešitve, ki naj bi dale ugodnejše družbenogospodarske učinke za vse, skušajo svoj ekonomski interes uveljaviti s tem, da izkoriščajo obstoječa protislovja samo sebi v prid. Pri tem največkrat povsem spregledajo kakšno dejansko vrednost ima laka trenutno dosežena materialna korist z vidika njihovega lastnega interesa in kakšne posledice prinaša tako ravnanje za skupni gospodarski učinek združenega dela in za druga dela združenega dela, ki so z njimi le-ti povezani v družbeni reprodukciji. 3. DELAVEC V ZDRUŽENEM DELU Po ustavi je gospodarjenje z delom in sredstvi, z delom in poslovanjem organizacij združenega dela ter s posli in sredstvi v celotnosti razmerij v družbeni reprodukciji neodtujljivo povezano z delavcem, ki združi svoje delo z delom drugih delavcev na sredstvih v družbeni lasti v temeljni organizaciji združenega dela. To je tako te imenovana neodtujljiva pravica delavca. Z drugimi besedam** r vice mu ne more nihče odvzeti ali kratiti in tudi delavec j ne more odpovedali. . (P - Da bi lahko to temeljno ustavno opredelitev uresnič**;^,^ osnutek zakona da so vsa sredstva, ki so pogoj dela in Pr0,IzV o*|r# ne glede na to, v kakšni obliki so in s katero funkcijo y proizvodnje so povezana, razporejena v temeljnih organizaj;,'[| j# proste je rečeno, da imajo v njih svoj domicil ter da z nji” a darijo delavci, ki so svoje delo združili v temeljni organizacij"' ujl*^ zacij združenega dela, v obliki združevanja sredstev za določenih skupnih oziroma širših družbenih interesov it”* v obliki združevanja namenskih družbenih sredstev, ki ^ iz temeljnih organizacij združujejo kot materialno podlag® j voljevanje določenih skupnih in občih družbenih potreb. o^f# Družbena sredstva v družbeni lasti, ki so pogoj del* proizvodnje, se potemtakem ne morejo več koncentrirati n® drugi podlagi, temveč samo po načelih, na katerih temelj1 jp rtje dela in sredstev. Pri tem je pomembna tudi opredelitev, navzoča že v V gflfrj osnutka zakona, po kateri se združevanje dela in sred!>lCffjTt‘,'I)/ združenega dela ne obravnava kot vlaganje »sredstev enejI.o^V|r organizacije« v drugo temeljno organizacijo, temveč kot z®* $ družbenih sredstev v medsebojnih odnosih v združenem sc pravzaprav odpravljajo usedline tradicionalnega krc®11'sgi »Jji> mer ja, pri katerem sc zdi, kakor da gre za sredstva v I1’ temeljne organizacije, nc pa za družbena sredstva. Ob sredstev gre zmeraj za združevanje dela In sredstev, zakaj ^ je podlaga za pridobivanje dohodka. V teh razmerjih —' j,) z družbenolastninsko naravo sredstev — se zmeraj navel^*5r#a*r (H sebojni odnosi med delavci iz temeljnih organizacij z pravicami, obveznostmi in odgovornostmi, tako medsebojni*1* < družbene skupnosti. V skladu s tem jc na podlagi združevanja dela in ^ osnutku zakona obdelana pravica do udeležbe v dohodku, k* • . IJJV na podlagi uporabe združenih sredstev in na podlagi j/ tudi na podlagi minulega dela, ter odgovornost za upora® ^ v skladu s sporazumno prevzetimi obveznostmi, določa V obojestranska odgovornost za tveganje. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo it ii VIDINA«/ ' Boljše delo - večji dohodek G0VOR| BORIS ŽUŽEK, ŠEF POSLOVALNICE GLOBTOUR TRGOVSKA HIŠA EMONA KAM VSE POTUJE GLOBTOUR? g. maja — Po D, obdobju slabega vre-cvet? j® Pomlad s soncem in Jon ■ "aP°vedaIa toplo oo Ju se- - v nas zbudila misli sWn* ete in doPust- Stopili MaviV Prostore Globtoura v kal marke“>. da Pl zapisali dj]." o i)ei0 ai o načrtih za letošnje HiceI)pV je bil šef posloval, konj oris žužek na krat-^reSM0liustu- nam je rad Hu , ‘ ln dopustil, da smo »000,, kradli« nekaj njegove- Vsat°PUSta- kdor veliko potuje po izletih ali si rad ogleduje mednarodne sejme in razstave, ki jih organizirajo naše potovalne agencije, pozna tovariša žužka, znanega turističnega delavca in njegov prijetni tenor, ko daje informacije ali svetuje. Prijetno ga je poslušati in prisluhniti njegovemu kar enciklopedij-skemu spominu. Povedal nam je: »Polnih 19 let že delam v turizmu, in sicer predvsem na področju domačega turizma. Se iz svojih študentskih časov. Pričel sem z delom na »šalterjih« in se nato usposobil za turističnega vodiča. Turizem mi ni samo poklic, temveč tudi hobby, ki ga imam rad kljub stran, kam, ki so vedno bolj, lahko rečem tudi neopravičeno zahtevne, večinoma bolj kot ameriški turisti ali Angleži! Pri svojem delu sem neštetokrat prepotoval vso Evropo. Med prvimi sem bil kot vodič v Španiji, Portugalski in Sovjetski zvezi. Kot »poskusni zajec« sem šel na pot skozi skoraj vso Afriko, Azijo tja do Teherana in podobno. Tako sem si nabiral izkušnje in znanje. Lansko leto v mesecu avgustu sem prišel k hiši. Sprva me je malce motilo neorga- nizirano delo, saj je bilo poslovanje organizirano le bolj na zimsko rekreativni turizem. V razmeroma kratkem času smo delo razširili na naslednje panoge turizma: ■ partizanski turizem: o-bisk prizorišč naše NOB, za kar je dal idejo tov. Ferligoj, direktor naše TOZD Glob-tour, ■ izletništvo po domovini in v tujino, posebno v glavni sezoni in ob državnih praznikih, ■ zimsko-športni turizem in letni oddih v najbolj primernih rekreacijskih središčih doma in v tujini, ■ poslovni turizem, ki je namenjen našim strokovnjakom vseh gospodarskih panog, tako da lahko čim cene-je obiščejo in si ogledajo najbolj znane sejme, mednarodne razstave, kongrese ter spoznajo najnovejše tehnične dosežke. Ob tako razširjenem programu lahko zatrdim, da bomo povečali našo realizacijo v letošnjem letu za najmanj 250 odstotkov. Že naši dosedanji uspehi nam to potrjujejo. Naj omenim le nekaj uspelih obiskov razstav v letošnjem letu: dvakrat obisk gradbeniške razstave v Miinchnu, predvsem za člane Zveze gradbenih inženirjev in tehnikov, obisk BATIBOUV v Bruslju v mesecu februarju. Organizirali smo tudi, pred vsem seveda za naše strokovnjake, ogled dogodka stoletja — premik mostu nad Renom. Samo trinajst ur je trajal podvig, ko so prvič v zgodovini premaknili za približno 50 metrov kompleten most s skupno težo prek 12.500 ton, »Oberkasseler« ga imenujejo, ki prečka reko Ren v Diisseldorfu. V mesecu aprilu smo organizirali obisk mednarodne gradbeniške razstave ki je bila na Finskem v Helsinkih. Zanimiva je bila predvsem za gradbene strokovnjake saj je bila organizirana s posebnim poudarkom na strojih, mate. rialih in sistemih nizke — visoke gradnje in opreme. Organizirali smo dva char-ter poleta v Mtinchen na tra dicionalni obrtniški sejem. Mnenja sem, da je oziroma bo potrebno posvetiti posebno skrb domačemu turizmu, saj je staro pravilo: domači gost — najboljši gost. Vsi od prvega do zadnjega bomo morali še krepko zavihati ro-kave in marsikaj spremeniti v naši miselnosti. Vzporedno načrtujemo tudi program za oddih članov naše delovne skupnosti. Tako na primer že lahko ponudimo našim članom oddih v Novalji na otoku Pagu, dnevni pension za 150 din in sicer sobe I. kat. pri zasebnikih, s hrano v hotelu, v 'Pia. vi laguni, v Poreču in Vrsar-ju s prenočišči v bungalovih in hrano v hotelih nižje kategorije. Obširen je naš program za letošnje leto, predvsem v strokovnem turizmu in zim-sko-športnem turizmu, ki se ga naši delovni ljudje vedno bolj poslužujejo. V mesecu juliju organiziramo obisk fotogramerijske-ga kongresa, koncem maja obisk gradbene razstave v Parizu in oktobra v Dublinu, v mesecu juniju pa obisk mednarodne razstave »Inter-klima« v Parizu. Posebno zanimiva bo razstava plastike, ki bo ob koncu leta v Osaki na Japonskem. V svojem programu se ne izognemo niti ozko specializiranih dogodkov kot na primer ogled proge Beograd— Bar, seveda za strokovnjake, ali potovanja enologov (strokovnjakov za vina) v Bolgarijo, ali na sejem »Intervi-tis« v Stuttgart. Skozi vse leto organizira mo potovanja in izlete za konec tedna skoro po vsej Evropi, tako da si vsak lahko izbere pač tisto, kar mu najbolj ugaja. Vsa ta potovanja imamo objavljena v naših programih za leto 1976. in teh ni malo,« je končal Boris. ZVONE GJURIN KAKŠNA BO SEZONA? LJUBLJANA, 11. apr. — Davorin Ferligoj, direktor TOZD Globtour, pravi, da priprave na letošnjo poletno sezono ne obetajo nič kaj posebno dobrega, saj je knjiženje gostov v ZR Nemčiji ta čas 10 do 15% slabše kot lani ob enakem času. In vzrok? Zaradi nihanja kurzev, devalvacije in naših cen v devizah smo postali dražji tudi do 30% v primerjavi s Španijo. Vprašanje je, kaj se bo do sezone še zgodilo. Letos bo Globtour bržčas gostil 10% manj turistov kot lani, finančni uspeh pa naj bi bil enak lanskemu. »Hotelirji in agencije imajo ogromne težave z novim načinom medsebojnega plačevanja — zunaj še zmeraj velja rok 90 dni. Globtour sploh ne bi mogel v novih pogojih normalno poslovati, če bi ne imel nekaj rezerve. To je velik problem za vse naše turistično gospodarstvo. Tuje agencije so užaljene in nas potihem bojkotirajo, saj individualni gost prihaja k nam ceneje kot aranžmajski. Individualec kupi trenutno najmočnejšo valuto ipd., ni pa tisti, ki bi na daljšo roko lahko zanesljivo polnil hotele, kot naprimer agencije«, meni Davorin Ferligoj. Z-PRESS SERVICE POČITNICE IN ODDIH V LOGARSKI DOLINI taj Upokojenec, tovariš Plesnik Peter, nam je svetoval togj* Za člane Emone organizirali letovanje in oddih v {>q dolini, kjer je narava še neokrnjena. Ue v r formacijah, ki smo jih dobili so pogoji za letova-jji^arski dolini naslednji: Sob® ve^ ^finskega doma v Logarski dolini, ki pa ima besnil Slavnem razprodane, je možno dobiti 10 ležišč pri a Jerci, Logarska dolina 12, pošta C3335 Solčava. Le ta , 8015 (eno s 3 ležišči, tri z 2 ležišči in eno z 1 leži-^ vseh sobah je topla in mrzla voda. Sobe in op-Jlbi; J*0 &ste. Cena za posteljo na dan je 40,00 din, do tri vee dni skupaj pa je cena nižja. Poleg cene je po MtaJjitj P ačat'' še turistično takso — cca 3,00 din na dan. ■0 86 1® možno v Planinskem domu, ki je oddaljen cca ^trk .Csne za hrano v Planinskem domu so naslednje: . ®-00 din, kosilo 40,00 din in večerja 35,00 din. dolina je oddaljena od Ljubljane eca 100 km 6 keka- ,jT*jan)- Po cesti preko Kamnika in Gornjega grada man-i- venar je cesta slaba. » avtobusna zveza iz Ljubljane je vsako nedeljo tlai^odom ^ Ljubljane 0b 6. uri in povratkom iz Logarske ? 0dhafi°b ^'30 uri. Več zvez, oz. vsak dan je iz Celja Mužbjrt?1*1 iz Celja ob 9.10 uri. Prijave sprejemajo tehnične °SSS, Ljubljana, Kidričeva 13-a, tel. 20-710. m m lit* mmmmm ^ ^--rv-''- ' r- S.v'g.•X-.--- rr n ^ J .. -m 0 mm si '/V- */N * *s ' v\\. *’ 7/?*« \ v Pogled na osrednji del hotelskega naselja Bernardin z umetnim zalivom pod hotelom Pristan. ■:v-. ^ & V mv V-. ■ ■■■ bi tih o uresničili neodtujljivo delavčevo pravico do fjospo- %!Vico» d 8ret*stvl v družbeni reprodukciji, ki vsebuje tudi njegovo drupju v temeljni organizaciji, v kateri združi svoje delo z dc-tIelavcev. odloča o dohodku, ki ga pridobiva temeljna in pridobiva osebni dohodek, je v osnutku zakona H* vcl v ** avno načelo, po katerem dohodek pridobivajo samo tj, to, jj. iemeljnl organizaciji oziroma v delovni skupnosti ne glede kai?-8.® v celotnosti razmerij v družbeni reprodukciji ustvarja hornw l)°d,aSi- Oa^ivaJ?”™0 obdelavo tega ustavnega načela postane neposredno di t^°t10dka v združenem delu zunaj temeljne organizacije o* ^ tein °Vne skupnosti družbeno nedopustno. ^ciii 2aEotovljo ta upravljalska moč delavcev v temeljni 11 s v ^ sam* odločajo o celotnem pridobljenem dohodku v lki?0uPrav»,VO^nit neposrednimi interesi in z obveznostmi, ki so jih j?0st| 10 sPre>k‘li oziroma določili v okviru družbenopolitičnih * gi£0t* se družbena moč in vpliv delavcev v temeljnih orga- ri na celotni dohodek, s tem pa tudi na celotnost razmerij c v g]a reProdukciji, medtem ko je vse doslej njihova družbena lW ^ rajgjJJ®1** ostajala v okvirih okrnjenega dohodka. C,U‘PU‘lin Vii0 družbene moči in vpliva delavcev na celotni dobo-v *ka J**?® organizacije se zagotavlja tudi notranja družbenogospo-l,nos* družbenega položaja delavcev v združenem delu Ml, Jaiijn reProdukciji. Celotnost družbenih funkcij delavcev v ^oui lo vreduostI oziroma v opravljanju drugih družbeno potreb-v c iRI re»,I]?okrita s Pridobivanjem celotnega dohodka, ki se na »!°ti n,iIUatov njihovega 'n skupnega družbenega dela ustvarja k tava v družbeni reprodukciji. las?|0Ve2l,^e delavčevo pravico do gospodarjenja s sredstvi v druihr * delavcem, ki združi svoje delo z delom drugih de lav-je Den,n>i sredstvi v temeljni organizaciji združenega dela. Mij bel0gj..rganiziranje temeljne organizacije pravzaprav opredeljeno p J ? del delavčeve pravice do dela z družbenimi sredstvi, Z11** ko* nJeK0va družbena obveznost. del?V,,a orean]izacija združenega dela postane po tej poti °v*ili!^evani«IaVl:a. v združenem delu, s katero delavec zagotavlja v 1*1 SvoJeEa družbenogospodarskega položaja ter svojih de-Obdela ?V^a,skih runkcij v delu in družbeni reprodukciji. a , razvijanju take ustavne opredelitve samoupravne združenega dela izhaja osnutek zakona iz tega, da je temeljna organizacija, v kateri so združeni delavci med seboj povezani in soodvisni na podlagi primarnih vezi v delu v okviru enotnega procesa dela, ki temeljijo na medsebojni delitvi dela, zato da bi ustvarili skupni rezultat združenega dela, pravzaprav tista celica samoupravne organizacije, v kateri postaja delavec — ko združuje svoje delo z delom drugih delavcev združeni delavec in kot tak pridobi družbeno sposobnost, da uresničuje svojo pravico dela z družbenimi sredstvi. Zaradi tega tudi celotna obdelava samoupravne organizacije v osnutku zakona temelji na tepi. da je temeljna organizacija tista osnovna oblika, ki delavcu omogoča, da združen v njej, upravlja celoto razmerij v družbeni reprodukciji ter združuje delo in sredstva v razne oblike samoupravnega združevanja in povezovanja na temelju medsebojne povezanosti v delu, proizvodnji ali poslovanju oziroma z drugimi skupnimi interesi v družbeni reprodukciji. V skladu s tem jc organiziranje temeljne organizacije v osnutku zakona obdelano ne samo kot pravica delavcev v združenem delu, temveč tudi kot njihova odgovornost do družbene skupnosti. Sprejetje sklepa o organiziranju temeljne organizacije je izključna pravica delavcev v tistem delu organizacije združenega dela, ki sc organizira kot temeljna organizacija, potem ko delavci ocenijo, da izpolnjuje pogoje, ki so določeni z zakonom. Osnutek zakona zaradi tega izrecno prepoveduje, da bi kdor koli smel razširjati zahtevo, po kateri mora biti del, ki sc organizira kot temeljna organizacija, sposoben izraziti skupni rezultat delavcev v njem kot vrednost z novo zahtevo, po kateri bi moral vnaprej dokazati, da bo dosegal tudi določeno višino dohodka. Osnutek zakona izhaja iz stališča, da višine dohodka dela organizacije združenega dela ni mogoče določiti, dokler ta del ni družbenogospodarsko organiziran kot temeljna organizacija. V njej pa so delavci dolžni zagotoviti uspešno delo in gospodarjenje svoje temeljne organizacije. Odgovornost za ustvarjeno višino dohodka izhaja iz odgovornosti delavcev za poslovanje temeljne organizacije in potemtakem ne more biti pogoj za njeno organiziranje. Osnutek zakona odpravlja tudi sedaj veljavno normo, po kateri so delavci dolžni pripraviti elaborat o tem, da del, ki sc organizira kot temeljna organizacija, izpolnjuje z zakonom določene pogoje, preden sprejmejo sklep o organiziranju temeljne organizacije. Osnutek zakona pravi, da so družbeni dejavniki, ki delavcem oporekajo pravico do organiziranja temeljne organizacije, ker sodijo, da njihov del organizacije ne izpolnjuje pogojev, določenih z zakonom, dolžni to dokazati. Na podlagi odgovornosti delavcev, da organizirajo delo, ki izpol-njuje pogoje, predvidene za ustanovitev temeljne organizacije, do družbene skupnosti, imajo delavci v drugih delih organizacije združenega dela, družbeni pravobranilec samoupravljanja, skupščine družbenopolitične skupnosti In drugi z zakonom pooblaščeni organi po osnutku zakona pravico, da lahko sprožijo pobudo, naj se del, ki po njihovem mnenju izpolnjuje pogoje za organiziranje temeljne organizacije, tako organizira, kadar tega ne storijo delavci v tem delu sami. V jedru take družbeno institucionalne postavitve temeljne organizacije v institucionalni podlagi združenega dela sta v bistvu dve osnovni opredelitvi. Prvič, temeljna organizacija ni samo ena izmed možnih oblik organiziranja združenega dela. Temeljna organizacija je temeljna oblika, in to edina, samoupravne organizacije, iz katere rastejo in na kateri so zasnovane vse druge oblike samoupravne organizacije. Ta organizacija oziroma delovna skupnost in enotna delovna organizacija so edine oblike v katerih se delavec družbeno konstituira kot združeni delavec, ki je z njim povezana pravica dela z družbenimi sredstvi. Drugič, z družbeno institucionalno opredelitvijo temeljne organizacije dobiva delavec v združenem delu družbeno institucionalno moč, da postavi samoupravno organizacijo v funkcijo združevanja in povezovanja dela in sredstev na podlagi delovne, proizvajalne in poslovne povezanosti ‘svoje temeljne organizacije v odnosih družbene reprodukcije in na podlagi drugih skupnih interesov v združenem delu. S tem je pravzaprav odpravljena družbena praksa, v kateri se v samem organiziranju združenega dela še zmeraj ohranjajo ostanki takih družbenih odnosov, ki je v njih organizacija združenega dela sredstvo za podrejanje dela delavcev interesom, nastajajočim v družbenih razmerah, kjer so sredstva slej ko prej odtujena delavcem in ločena od njih. Temeljna organizacija postaja sredstvo v rokah delavca. Omogoča mu, da v osnovni celici združenega dela institucionalizira svoj socialistični samoupravni položaj v združenem delu. Z drugimi besedami, omogoča mu uresničevanje njegove pravice do dela z družbenimi sredstvi, da potem na tej podlagi združuje delo in sredstva z delavci iz drugih temeljnih organizacij v širše oblike organiziranja in povezovanja združenega dela, ki sestavljajo delovne oziroma proizvajalne komplementarne celote ali celote, povezane z uresničevanjem skupnih interesov, bodisi takih, ki se medsebojno Nadaljevanje na 6- strani TEMELJNA VSEBINSKA ZASNOVA E - INFORMATORJA Po določilih zakona o javnem obveščanju (Ur. list SRS št. 7/73) moramo v aktu o urejanju in izdajanju glasila določiti tudi njegovo zvrst in temeljno vsebinsko zasnovo, s katero vsebinsko začrtujemo namen izdajanja, predmet obravnave in temeljna izhodišča uredniške politike. Pri tej delavni usmeritvi moramo upoštevati ustavna načela samoupravne socialistične ureditve naše družbe, program i'n druge dokumente Zveze komunistov, socialistične zveze, družbene dogovore ter novinarskega kodeksa NAMEN GLASILA: »Informator« je del aktivnosti in predstavlja animatorja uresničevanja osnovnega namena skupnosti. Tako »Informator« spremlja vsa pomembna dogajanja, ki izhajajo iz delovnega programa in zastavljenih ciljev delovne skupnosti Emona. Osnovni namen glasila je objektivno informirati člane kolektiva o dogajanju v delovni skupnosti, in scer na vseh ravneh in na vseh področjih, ki so v posredni ali neposredni zvezi z delom in življenjem delovne skupnosti. Doseči je treba tako stopnjo informranosti, da bo sleherni čaln delovne skupnosti kar najbolje seznanjen z vsem, kar se dogaja v delovni in širši družbeni skupnosti. Obveščanje in obveščenost je eden temeljnih pogojev uresničevanja in razvoja naše samoupravne socialistične ureditve. Komunikacije so bistven del delovnega procesa samoupravnih odnosov in predvsem samoupravnega odločanja ter element, ki omogoča kontrolo in realizacijo odgovornosti v družbi. Delovni človek mora razpolagati z informacijami o svojem položaju v temeljni organizaciji združenega dela in o njenem gospodarjenju, o njenem položaju, o glavnih razmerjih delitve dohodka in o vprašanjih, ki so v razpravi, o že izraženih splošnih interesih na določenem področju in o stališčih drugih. Le tako bo možna njegova vključitev v proces samoupravnega odločanja. Dober sistem obveščanja v temeljni samoupravni skupnosti in v celotni zgradbi političnega sistema je pogoj spoznavanja tesničnih lastnih interesov. Prebujanje interesov pa omogočajo med drugim prav uspešne komunikacije. Preko informacij pa spoznavamo tudi interese, mnenja in stališča drugih družbenih dejavnikov, s katerimi skupaj zadovoljujemo potrebe in interese. Komunikacije omogočajo torej temeljni samoupravni interesni skupnosti, da se dejansko vključuje v družbene procese in politični sistem. Komunikacijski krog mora biti odprt, tako da je vsakemu članu delovne skupnosti dejansko omogočena vključitev v pretok informacij. Vsakdo naj ima pravico in dolžnost sporočiti, dopolniti ali sprejeti informacijo. Dana mora biti možnost direktnega komuniciranja med vsemi — ne glede na položaj in vlogo v delovni skupnosti. Posebno skrb je potrebno posvečati osveščanju, izobraževanju in širjenju obzorja bralcev. Glasilo bo informiralo bralce tudi o važnejših dogajanjih zunaj podjetja. Aktivno bo spremljalo pozitivna družbena prizadevanja za utrditev samoupravljanja in za utrditev vloge delavskega razreda v naši socialistični stvarnosti. • PREDMET OBRAVNAVE Predmet obravnave je določen že z namenom izdajanja glasila. V glasilu bodo prvenstveno objavljeni sestavki, ki imajo namen delavcem približati informacije, ki zadevajo njihov naj ožji in. teres — njihovo temeljno organizacijo združenega dela, njeno delo, uspehe in probleme, njihovo socialno varnost, po drugi strani pa bodo sestavki taki, da bodo delavci informirani o vseh važnejših družbeno-političnih vprašanjih, ki zadevajo samoupravljanje, njihovo družbeno politično delo in osebno zadovoljstvo. Zaradi osnovnega smotra morajo biti v glasilu obvezno objavljeni sestavki z naslednjo vsebino: Prodajna politika, planiranje proizvodnje in njeno izvajanje, izpolnjevanje planov ob periodičnih in zaključnih računih, spremembe planov z utemeljitvami, problemi pri uresničevanju proizvodnega plana, delitev dohodka med delovno skupnostjo in družbeno skupnostjo, sistem delitve dohodka med delovno skupnostjo ter spremembe v delitvi, kategorizacija in sistematizacija delovnih mest, delitev osebnih dohodkov, sporazumevanje med temeljnimi organizacijami združenega dela in organizacijami združenega dela, gra. divo za obravnavo na sejah organov upravljanja, sprejeti sklepi in druge samoupravne odločitve z obrazložitvijo posledic v primeru uresničevanja ali neizpolnitve, predlogi za spremembe interesnih ak^ov z obrazložitvami, plan kadrovanja m kadrovska politika, politika izobraževanja in možnosti zaposlenih, socialna in stanovanjska politika. Delo delegatov in delegacij, delovni uspehi, prizadevanja in problemi TOZD ter samoupravnih delovnih skupin, novosti v proizvodnji, tehnologiji in organizaciji ter delovni in življenjski pogoji delavcev. Vsebina sestavkov bo zajemala tudi zunanjo trgovino, sejme, razstave, marketing, turizem in hotelirstvo, ocene, nove proizvodne in prodajne kapacitete in inženiring. Glasilo bo objavljalo tudi sestavke o delu družbenopolitičnih organizacij, o rekreaciji, športu, kulturnih in drugih prireditev ter ostala aktualna obvestila, razpise, sporočila in podobno. Glasilo bo imelo tudi posebni zabavni del. O temeljnih vprašanjih izvajanja vsebinske zasnove sklepa komisije za informiranje pri delavskem svetu, ki je družbeni organ glasila. Za uresničevanje temeljne vsebinske zasnove pa so poleg glavnega in odgovornega urednika ter uredniškega odbora odgovorni še individualni poslovodni organi delovne skupnosti, vodje strokovnih služb, vodstveni delavci v TOZD, predsedniki samoupravnih organov ter predsedniki in sekretarji družbeno političnih organizacij. • TEMELJI UREDNIŠKE POLITIKE: Glasilo »INFORMATOR« bo vodilo tako uredniško po-litko, ki bo čimbolj veren odraz interesov delavcev delovne skupnosti. Uredništvo bo moralo ves čas paziti, da bo glasilo odprto vsem delavcem in da bodo imeli možnost v njem objaviti svoje mnenje o problemih, ki jih bo glasilo obravnavalo. Uredništvo se bo zavedalo vloge, ki jo ima glasilo pri samoupravljanju in bo glasilo urejalo v skladu s to vlogo. Pri zbiranju, selekcioniranju in emitiranju gradiva šta se odgovorni urednik in uredniški odbor dolžna držati predvsem naslednjih izhodišč uredniške politike glasila: Prizadevati se morata za obravnavanje aktualnih tem v kontekstu z naprednimi in-tencijami delovne organizacije in družbe. Upoštevati morata enakopravnost stališč vseh članov delovne skupnosti in dajati širšemu krogu bralcev razumljivim analizam, poleg tega pa dopuščati in stimulirati utemeljene kritične obravnave, oprte na dejstvo in opremljene s predlogi za rešitve. Težiti morata k slikovnim prikazom iz življenja in dela čalnov delovne skupnosti in k izobraževanju bralcev na vseh področjih, ki so po-mebna za boljšo organizacijo, kakovost dela in produktivnost. Osvojiti morata naklonjenost bralcev z akcijami po njihovih željah in si prizadevati za estetski videz, za sodobno opremo i'n prelom ter kvalitetno ilustracijo. Pridobiti in obdržati morata kar največ stalnih sodelavcev za vsa področja, odklanjati pa objavljanje zapisnikov, finančnih tabel, službenih poročil, številčnih in imenskh kolon ter podobno. Avtorji imajo pravico objavljati sestavke v materinem jeziku. Prispevki, ki imajo strukturo časopisnih zvrsti, a morajo biti objavljeni v glasim in podobno, jih objavljamo v posebni prilogi. Stalno obdelujemo turistično tržišče na zahodu in ugotavljamo, da se ljudje vse bolj odločajo za dopust v Španijo, Tunisu, Grčiji, Romuniji in Bolgariji, manj pa v Jugoslaviji. Smo v težki situaciji, saj smo trenutno ena najdražjih turističnih dežel. Hotelirji in avtobusni prevozniki draže svoje usluge za več kot dvajset odstotkov. Nekatere zahodne države je nizka konjunktura zelo prizadela, kar se seveda rezul-tira v ponudbi in povpraševanju na turističnem področju. Razveseljive pa so ugotovitve, da pri nas dajemo dobre turistične usluge in da večjih reklamacij ne dobivamo. Ker pa turističnih uslug ne dajemo poceni, moramo še izboljšati kvaliteto uslug in s tem privabiti v našo državo čimveč tujih gostov, šib- zacije in tristopetdeset ® jonov ostanka dohodka. * lotnem Globtouru nas je * dvanajst stalno zaposleni novih delovnih mest za , j ne bomo odpirali. P°v . pa moramo kontrolo in v nje blagajn po poslovalni Tudi koordinacija slovalnico in direkcijo 10 biti boljša. To velja Se r sebno zaradi novega za* o dinarskem plačevanju. ^ Delavski svet je SP ^ sklep o posebnih odgoT° stih o poslovanju P° ^ nu o zavarovanju plačil-noval je delavce na n° ^ nih sistemiziranih mestih in to za odgovon£“, podpisnika pogodbe, P0®.^ ka menic in čekov, Pre'\1j» nika instrumenta zavarov plačil, verifikatorja menta zavarovanja, P®"^ ščenca za vnovčenje 06 KDAJ IN KAKO BOMO SPRAVILI NA NOGE DOMAČI TURIZEM? KAKO NAČRTUJEMO GLOBTOUROVCI? ka točka je tudi naš domači turizem. Nikakor ga ne mo-rmo spraviti na zeleno vejo. Domači turizem je skrita' rezerva, ki jo moramo šele odkriti. To naj bi bila le drobna ekspresija s sestanka Šefov poslovalnic, zbora delavcev in aktiva ZK v Globtouru od torka 31. marca do četrtka 1. aprila 1976 (pri čemer slednji datum ni ničesar zakuhal!) Poleg delavcev Globtoura so sestankom prisostvovali tudi generalni direktor Franc Nebec, Ljubo Filipan, Mitja Svetelj in direktor Unisa za Slovenijo Franc Virant. Najprej smo pregledali rezultate preteklega leta in ugotovili, da smo dosegli trideset milijard realizacije, stoenain-osemdeset milijonov pa je znašal ostanek dohodka. Zakupljenih smo imeli štri-najst tisoč postelj, ki smo jih polnili šestdeset odstotno. Izreden uspeh smo dosegli s Kaufhofom, saj smo prepeljali triinštirideset tisoč njihovih gostov. Letos je knjiženje slabše od lanskega in zaradi že znanih dejavnikov ne smemo pričakovati takih izrednih rekordov. Vendar pa smo že letos pridobili nekaj novih partnerjev, kar pomeni, da bomo naš posel lahko še povečali. Za leto 1976 planiramo peU intrideset milijard S din reali- ter za odgovornost izp0*fli Ija pogodbe. ( Od septembra lani sn & Globtouru sprejeli enajst j-j moupravnih sporazum°v’.gii zboru kolektiva smo sr.Lt sklep, da vse te saniouP ne sporazume potrdimo. ., STANKO TOiVl'^ , globto?! KRANJSKA G KAM NA MORJE? Člane OZD Em®* Ljubljana in ba upokojencev En* ne obveščamo, da J še dovolj prostora ^ letovanje in se še *, ko prijavijo v na81 njih terminih in k ^ V POCITNIšK**? DOMU EMONE V cli' KVENICI od 1. ja do 20. julija i« " 11. avgusta do M- s tembra 1976. ..u V POCITNIšK©" NASELJU RUNKE m*' PREMANTURI od ^ junija do 31. avgu«1* !976. A V NJIVICAH KRKU od 1. julij« 0 31. avgusta 1976. ROMAN ALBREHT: OSNUTEK ZAKONA O ZDRUŽENEM DELU Nadaljevanje s 5. strani dopolnjujejo, bodisi skupnih poslovnih interesov v sami proizvodnji ali v^ tokovih blaga in denarja v okviru družbene reprodukcije. Tako določena samoupravna organizacija postaja pravzaprav Institucionalni izraz združcnosti sredstev z delavcem ter združevanja dela in sredstev v širše organizacije in skupnosti združenega dela na samoupravni podlagi. Tako dobiva delavec v temeljni organizaciji oziroma, kot navadno rečemo, na delovnem mestu v temeljni organizaciji možnost In institucionalizirano moč, da uspešno premaguje pritiske ki jih poraja in nosi s seboj stihija. Pri tem gre bodisi za pritiske skupinskolast-ninske stihije, ki potiska organizacije združenega dela za ograje tovarn in delavnic ter za zidove ustanov in v pasti podjetniško lastninske avtarkije, iz katere ni pravega izhoda, bodisi za pritiske tehnokratske stihije, ki si prizadeva spremeniti organizacijo združenega dela v instrument upravljalskega monopola poslovnega aparata v organizaciji združenega dela nad upravljanjem Samoupravna organizacija združenega dela, zasnovana na teh družbeno institucionalnih temeljih, je pot in način ki omogoča da presežemo družbeno posredništvo oziroma tržno stihijo v urejanju Izmenjave dela med delavci v združenem delu v materialni proizvodnji in delavci na drugih področjih združenega dela. To presegamo na ta način, da uresničujejo delavci svoje medsebojne odnose, ki temelje na njihovi delovni in dohodkovni povezanosti, samoupravno institucionalno preko samoupravnih interesnih skupnosti, v katerih delavci enakopravno, na podlagi sporazumevanja, zagotavljajo izmenjavo dela. Samoupravna organizacija združenega dela, katere družbenogospodarska podlaga so dohodkovni odnosi, omogoča delavcem, da uspešno poslujejo v tržnih razmerah gospodarjenja in, spoštujoč zakonitosti trga, preprečujejo s samoupravnim sporazumevanjem, planiranjem in medsebojnim usklajevanjem planov škodljive posledice, ki jih poraja in nosi s seboj stihijsko premagovanje neskladnosti, nepovezanosti itd. v družbeni reprodukciji. V ta družbeno Institucionalni kontekst samoupravne organizacije ■druženega dela jc postavljenih nekaj strateških norm, ki so na po-tflagi ustavnih opredelitev podrobneje obdelane v osnutku zakona. Ena izmed teh norm je zahteva, po kateri je za organiziranje temeljne organizacije potrebno, da so izpolnjeni vsi trije temeljni pogoji hkrati, ki jih določa zakon. Druga norma vsebuje opredelitev, po kateri o združevanju svojega dela z delom drugih delavcev osebno odloča vsak delavec, ki združuje svoje delo z delom drugili delavcev v temeljni organizaciji. Tretja norma določa, da delavci z referendumom v temeljni organizaciji osebno odločajo o samoupravnem sporazumevanju, o osnovah plana in o strateških vprašanjih ustvarjanja, pridobivanja, razporejanja in delitve dohodka temeljne organizacije in o samoupravnih sporazumih o združevanju dela in sredstev, v širših oblikah organizacije združenega dela. S temi normami je v osnutku zakona izdelana družbenogospodarska In institucionalna podlaga in opora, ki delavcem v združenem delu omogoča, da se lahko uspešno postavijo po robu in preprečijo pritiske stihije s katerimi bi poskušali kratiti, izkrivljati itd. uresničevanje delavčeve pravice, da gospodari z delom in sredstvi, z delom in poslovanjem organizacije združenega dela ter s posli in sredstvi v celotnosti razmerij družbene reprodukcije. Po ustavi delavec v združenem delu gospodari s svojim delom ter s pogoji in sadovi svojih prizadevanj kot svoboden in enakopraven z drugimi delavci v združenem delu ter v medsebojni povezanosti, odvisnosti in odgovornosti, kakor tudi odgovornosti do družbene skupnosti. Kakršenkoli akt oziroma dejanje, ki kršita te pravice delavcev, sta protiustavna, hkrati pa delavci v uresničevanju svoje pravice dela z družbenimi sredstvi ne morejo pridobivati gmotne koristi in drugih prednosti, ki nc temeljijo na njihovem delu. Iz teh ustavnih opredelitev izhaja, da je samoupravno sporazumevanje podlaga, na kateri delavec v združenem delu uresničuje svojo pravico dela. To pomeni, da je samoupravno sporazumska sestavina bistveni, osnovni in odločujoči družbeni agregat samoupravnih socialističnih družbenih odnosov in kot tak ena temeljnih sestavin v institucionalni podlagi sistema združenega dela To je pot in način, ki odpravlja in preprečuje uresničevanje lastnih interesov z izkoriščanjem kakršnekoli oblike monopola, z uzurpacijo družbenih pooblastil ali drugih prednosti v družbeni reprodukciji in v družbi oziroma z vsiljevanjem svoje vloge in interesov drugim s pozicij izsiljevanja, pritiskov, kršenja samoupravno dogovor- jenih in družbeno določenih norm itd., kat v naših družbe**^ merah še zmerom poraja in nosi s seboj stihija. j* Na tem temeljnem družbenem konceptu Jc zasnovan m njega dosledno izvaja ustavni koncept neposrednega upravUft%ji sedanji stopnji razvitosti proizvajalnih sil In občih družbenih r‘^3 v katerih se uresničuje. Ta koncept je normativno obdelan In v osnutku zakona. ^ V rešitvah, ki so normativno obdelane In razvite v osnd kona, imajo poseben pomen za uresničevanje samoupravljanj® beni praksi zlasti temeljne družbene opredelitve, ki so jasno ^ v podtekstu zakona. Prvič. Neposredno samoupravljanje se uresničuje kot ^ celota treh temeljnih oblik upravljanja, to je osebnega odioc® j#, lavcev, odločanja po delegatih v samoupravnih organih i*1 politične oblasti In uresničevanja neposredne delavske kontlr, nili agregatov neposrednega samoupravljanja. Samo po tej P Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo -DINAR j' Boljše delo - večji dohodek s rebus J PRVI NAGRADNI E - REBUS 1. nagrada: vikend penzion (po želji in izbiri) v Porto, rožu za dve osebi. 2. nagrada: kilogram E-kave speciai 3. nagrada: Vikend paket proizvodov Mesne industrije Zalog. Rešitve pošljite na naslov: E-informator, Kersnikova št. 2, 61000 Ljubljana. Pravilno rešitev I. nagradnega E-rebusa in srečne izžrebance bomo objavili v prihodnji številki E-informatorja. BERNARDIN STARTA OB KONCU MESECA v PORTOROŽU: NOVI HOTEL HOTELOV 17. maja Cer 1(^n torej štarta, in aJv]V|Sem raznoterim težav Pt(.l/Iub. ki jih je srci UjO in preskočil loeitev a’ k0 ie padla Som V “a Emona ugrizne V ,^Sfu 2 IS SR Slover turistično jabolko. Mali in veliki Bernardin M šeeS ali jutr’’ vsekakor 5ostf uresec, se bodo prvi lili v * VSeh strani sveta vselila *lrV' t*c' hotelskega na-l‘rjs. Bernardin: v Vas in *aii ki oklepata umetni .Za Jadrnice, čolne in S h'j sliko), kakor ^ ' °za Senica, Uirektori-lli)tehBa najm,ajšega mini E- p. ' šla V|> *'L1 skrčenega progra-Sraje Cruardin je torej do-Š0!(te|.. in opremljen (1100 'iša J ’ ^rug* del, hotel Pe. fcihon °z>roma Grand hotel setil ti ha bo nared do je-*'itro °Cla na njcrn izredno naPredujejo, saj je ho, | n° praktično pod stre-šiHrii,ar j® posebej zasluga lot .0rshih Gradlsovcev. Us n *nano, Je ta hotel s ^tadi SteI,iami ostal zadaj hšiiup, dodatne (in nekoliko tšbiMj zahteve po močnejšem kar je njegovo fš(>Sp„ r> zavrlo za dobre tri Prvi in glavni del Bernar. dina je torej pod streho, skratka dograjen in opremljen, pripravljen za goste, in to do predvidenega roka, začetka letošnje poletne sezone. Govorice, češ da Bernardin zamuja in kasni, so torej bolj ali manj iz trte izvite, in ponoven dokaz, da se nekateri nikakor ne morejo sprijazniti z dejstvom, da se je rodil. BERNARDIN ZGRAJEN DO ROKA Res je sicer, da so načrtovalci in graditelji prvotno računali, da bo Bernardin prve goste lahko sprejel že v začetku maja, ker pa so se papirji okrog uvoza nujno potrebne in predvidene opreme zadnji hip začeli vse bolj množiti, Bernardin ni odprl svojih vrat v začetku, tem. več jih odpira ob koncu maja ... To je torej tista zamuda, nad katero nekateri, kdo ve zakaj, dvigajo oblak prahu, kot da je pri nas nasploh navada in običaj, da podobne objekte zgradimo do določenega dne oziroma datuma v mesecu! Bernardin leži na 20 hekta. rov velikem zemljišču in je tako po velikosti (zmogljivosti) kot idejni zasnovi ter realizaciji največje, najmodernejše in najsodobnejše hotelsko naselje v Sloveniji in Jugoslaviji, ki hkrati stoji pri vhodu na jugoslovanski Jadran, kar mu daje še posebno vrednost. Za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva pomeni Bernardin doslej največji in najmočnejši korak razvijajoče se slovenske turistične in. dustrije, ki doma za trde devize izvaža kruh in meso, storitve in pamet, sonce in morje, žanje pa kaj bore dobička in priznanja hkrati. Za zdaj, je pač tako, ven. dar turistično gospodarstvo je pri nas šele na pravem pohodu, čeprav se sem in tja zdi, da njegova moč zaradi takšnih in drugačnih kriz po svetu, počasi upada. Bernardin predstavlja začetek tiste, ga turističnega gospodarstva, ki nam bo jutri prinesel dve, tri in več milijard deviznih dinarjev turističnega dohodka na leto, za razliko od lani preskromne milijarde dolarjev jugoslovanskega prometa na račun turizma, kot menijo nekateri. BERNARDIN BO SE ZRASTEL Bernardin je bil prvotno (1970. leta)' načrtovan za 2500 postelj, vendar je bil zaradi inflacije, komunalnih in drugih bremen prisiljen, da se je skrčil na 1616 postelj, kolikor jih bo v celoti na voljo do jeseni, kot smo že zapisali. Kljub tem dejstvom in sojenicam, ki mu že ob rojstvu niso napovedovale nič dobrega, zdaj celo kaže, da bi bila Mednarodna banka kot sofinancer pripravljena, da še enkrat odveže svoj mošnjiček ?šsh * delovncRa mesta zares gospodari s tokovi in posii v celot-V ’>Wartnpri'' v družbeni reprodukciji in v družbi, zlasti kadar gre jjjtih JJJJJgOje razvejanih zvez v poslovanju in za obvladovanje vseh ^Uve *hše, na katerih naj bi se sprejemale poslovne In druge od-lljNnija,®* huu-lju določenih strateških opredelitev. Vse te člene v v^Šeles^11.'1.1 Poslovanja lahko delavci obdržijo v svojih rokah samo j6® je “v1 komponenti. Ta seveda ne more biti le enosmerna, tem-rSanisa-jV^htativna, ustvarjalna povezava med delavci v temeljnih lfšži).J*F*.iah pri določanju in uresničevanju skupnih In splošnih En " '"teresov in potreb. a^štek l<',m'l.i"|h družbenoekonomskih opredelitev, ki od njih izhaja /In jn sakona je, da tvorita samoupravljanje delavcev v združenem e "^ša “^navijanje funkcij politične oblasti na sedanji stopnji dru/-raz\cija in pri splošnih družbenih pogojih, v katerih se naša /''ih,.,,/*7-'‘ja splet dialektično med seboj povezanih in pogojenili t . j1, hmkcij delavcev v združenem delu. I-e-te tvorita integralno 0 N* del ma adruženega dela, opravlja Ju ista družbena struktura, j, ta vri v združenem delu skupaj z drugimi delovnimi ljudmi. /Ijiv,;'1'1«-'an.te družbene preobrazbe, ki na n,lej delamo, je celo iz* „”tšujem samo pod pogojem, če isto družbeno preobrazbo, ki jo ure-/Htbilza® v temeljnih celicah združenega dela. to Je, v temeljnih *n v samoupravnih skupnostih itd., na ustrezen način v vsf't1 odnosih v družbi in v institucionalni podlagi vseh k !*r| r, funkcij združenega delavca. t'1! j , ' ni je ustrezna preobrazba družbeno ekonomske podlage, na .0 Žad,,,'')1 izvajanje funkcij politične oblasti posebej pomembna, d ■‘"»ra "i*1*- Pl’illler celoten tako imenovani ekonomski sistem. Lo-ta V-i"' lin družbeno preobraziti v funkcionalni del sistema združenega trt ‘ kot "turu namreč temeljiti na istili družbenoekonomskih osno-Jjjttiže,, združeno delo In mora biti v funkciji položaja delavca v tk"*Pho t? delu in uresničevanja njegovih neposrednih interesov in dižbl. »govorjenih ciljev in nalog v družbeni reprodukciji in v '"šj preobrazba v tej smeri je v polnem teku. Doseženi so p1( t'10 bistveni premiki v preobrazili. boi1"’0 hi Presegamo ostanke revolucionarnega etatizma In ohvla-t» dlčnn ’ '■»kratsko monopolistično stihijo. Ic-ta namreč spreminja ’ ohlac* .. J—“----- i X_I zlZ---------------TiZIX_l _!.« Sl 1,1 oblast v državno lastninsko antitezo politični oblasti, ki socialističnih samoupravnih družbenih odnosih In ki je delavca v združenem delu, ker je obremenjena s tem, da drsi v birokratske deformacije in v monopolistično uzurpacijo oblasti v odnosu do delavcev. V naši družbeni stvarnosti, v pogojih, v katerih sc razvija socialistično samoupravljanje preprosto ni uresničljivo, če delavci v združenem delu v tem razvoju ne uporabljajo tudi institucij in sredstev politične oblasti, da bi z njimi premagovali tiste težnje, nasprotovanja, odpore itd., ki jih v družbeni reprodukciji In v družbi poraja stihija in ki so v nasprotju z družbeno lastninskim značajem odnosov v združenem delu in s stvarnimi Interesi delavcev, to je z njihovimi neposrednimi In zgodovinskimi Interesi. Pri tem pa seveda ne gre samo za obrambo odnosov v združenem delu pred pritiski s skupinsko-lastnlških, monopolističnih in drugih pozicij, ki so potencialno prisotni v blagovnem gospodarstvu in ki so pogosto obremenjeni tudi z razrednimi usedlinami. Temu se morajo postaviti po robu institucije politične oblasti: biti morajo v oporo delavcem v združenem delu, da jili bodo lahko premagovali. Gre pa tudi za aktivno udeležbo institucij politične oblasti pri graditvi družbenih odnosov ter pri oblikovanju drugih družbenoekonomskih rešitev. Ne nazadnje gre tudi za aktivno angažiranje institucij politične oblasti pri organiziranju neposredne pomoči delavcem v organizacijah združenega dela v vseli tistih primerih, ko bi le-ti zavoljo kakršnihkoli vzrokov zašli v težave, iz katerih se ne bi mogli pravočasno in uspešno rešiti. Na to kaže posebej opozoriti zaradi tega, ker nekateri pri nas vidijo v politični oblasti ie državno lastninsko antitezo samoupravljanja. Takšna pojmovanja objektivno povzročajo podcenjevalen odnos do angažiranja delavcev v združenem delu prek delegacij in delegatov pri izvajanju politične oblasti in pri preobrazbi družbenih osnov, na katerih temelji izvajanje politične oblasti. Takšna usmerjenost bi objektivno povzročila, da bi delavce omejevali le na izvajanje družbenih funkcij znotraj tovarniškili plotov in znotraj ustanov. To bi pomenilo, da bi delavci skušali ureseničevati vse svoje družbene funkcije le znotraj združenega dela. To pa bi nujno povzročilo odsotnost delavcev v preobrazbi osnov, na katerih temelji izvajanje funkcij politične oblasti, ter pri samem izvajanju te oblasti. Med drugim pa je prav preobrazba družbenoekonomske osnove, na kateri temelji izvajanje funkcij politične oblasti, posebnega pomena za tako imenovani ekonomski sistem. Ta se mora preobraziti v funkcionalni de! sistema samoupravno združenega dela, tako da bo temeljil na istih družbenoekonomskih osnovah ter da bo v funkciji združenega zanj (svoj delež), tako da ga bo v naslednjih letih moč dograditi do prvotno zamišljenega obsega 2500 postelj! Ber-nardinu se torej obeta še 900 že odpisitnih postelj! Toda pustimo času čas, naj naj. prej »mali« Bernardin odpre vrata prvim in naslednjim gostom, med katerimi bomo prav gotovo tudi mi. Kako in zakaj? DOMAČI GOST NAJBOLJŠI GOST Za nas domače goste počitnice v Bernardinu sploh ne bodo pretirano drage, saj bomo za dnevni penzion odšteli, kakor pravi Joža Senica, komaj nekaj več kot 125 dinarjev, če ne bomo pretirano zahtevni. Nasploh sc bodo cene na Bernardinu gibale okrog in celo pod cenami, ki so jih za letos razpi. šali drugi jugoslovanski in ne nazadnje slovenski hoteli ob morju. Za dober začetek je to zelo vzpodbudno. Umetni zaliv, ki pravzaprav ni umeten — stara ladjedelnica je namreč kos morja tod pred desetletji zasula — je najbolj na očeh preneka-terih domačih lastnikov jadrnic in jaht ter barkač, saj so se že pred meseci na debelo pripravljali za vez in privez, vendar zaman, ker je zaliv namenjen zgolj za Ber. nardinove goste. Tudi to dejstvo potrjuje, kako nujna je gradnja »marine« oziroma zavetišča za čolne, jadrnice, turistične barkače in jahte ob slovenski obali: in to za domače in tuje morjeplovce, ki iz le. ta v leto zaman iščejo vez ob naši obali. Sečoveljske soline naravnost kličejo, toda prepustimo spet času čas. da si opomore. Bernardin je tukaj. Gradnja Bernardina je bila in je (dograditev po prvotnem načrtu) slovenski in jugoslovanski družbeni interes, o če. mer ne more biti nobenega dvoma, podobno kot je Babin Kuk pri Dubrovniku, ki je podobno zasnovano turi. stično hotelsko naselje. Gradnja Bernardina je ne nazadnje predstavljala in še pomeni za Emono ogromen napor, tako finančni kot psihični in fizični, saj smo bili in še posebej člani njegove TOZD, vseskozi pod udarom z leve in desne, s kopnega in z morja, kot da bi gradili na črno. K vsemu temu so potem svoj delež prispevale še raznolike težave: pomanjkanje rebrastega železa, ponovno projektiranje in temeljenje hotela Pečina, težave pri uvozu opreme in še mno. žica drugih nevšečnosti, ki jim še znneraj ni videti ne konca ne kraja. POZDRAVLJEN BERNARDIN! In konec koncev Bernardin danes predstavlja novo kvaliteto E-hotelov, kar je nedvomno zasluga šesttisočgia-vega kolektiva podjetja, skratka vseh njegovih TOZD, ki kot en mož solidarnostno stoje za njim in z optimizmom pričakujejo, da bo kot najmlajši član nastopil svojo delovno in poslovno življenje. Bernardin je torej rojen, pozdravljen Bernardin. EMONCEK dela pri uveljavljanju delavcev v družbeni reprodukciji ter pri uresničevanju njihovih neposrednih interesov In skupno dogovorjenih ciljev in nalog v družbeni reprodukciji in v družbi. Potrebno sc je jasno in nedvomno ograditi od omenjenih pojmo-vanj ne samo zavoljo tega, ker takšne razlage neposrednega upravljanja' povzročajo omahovanje in dvome med delavci pri uresničevanja njihovih družbenih upravljalskih pravic In dolžnosti, temveč tudi zavoljo tega ker objektivno odpirajo manevrski prostor najrazličnejšim birokratskim in tehnokratskim manipulacijam s samoupravljanjem In z uresničevanjem družbenih funkcij delavcev v družen! reprodukciji ter v družbi. S tega stališča moramo obravnavati družbena pojmovanja ki že a priori razglašajo sleherno aktivnost in vsak ukrep institucij politične oblasti za etatistično birokratsko omejevanje samoupravi lan ja. Taka pojmovanja enačijo izvajanje politične oblasti a birokratskim etatizmom. Na tej osnovi bi kaj lahko prišli do sklepa, da delavcem v združenem delu pri uveljavljanju samoupravnih družbenih funkcij in zaščiti družbene lastnine sploh ni več potrebna Institucija politične oblasti. Takšna opredelitev seveda ne bi mogla vzdržati nobene resnejše konfrontacije z družbeno stvarnostjo. Vsaka analiza družbene stvarnosti bi jo ne samo zavrnila, ampak tudi druž. beno povsem diskvalificirala, ker je družbeno povsem nestvarna. Hkrati smo izhajali iz opredelitve, po kateri tvori združeno delo družbenoekonomsko, družbenopolitično strukturo naroda in narodnosti ter osnovo njune samoupravnosti, na čemer tudi temelji družbeni položaj republik in avtonomnih pokrajin v naši družbeni in državni skupnosti. „ , , Narodi in narodnosti odnosno republike in pokrajini razpolagajo s prirodniml in družbenimi bogastvi in rezultati svojega dela. Izhajajoč od te temeljne opredelitve, združujejo delavci, ki so združeni v temeljnih organizacijah, delo in sredstva v okviru širših organizacij in skupnosti združenega dela na celotnem področju naše dežele, s tem da to njihovo združevanje temelji na dejanskih ekonomskih osnovah in na skupnih interesih v družbeni reprodukciji. Na tej osnovi osnutek zakona o združenem delu opredeljuje angažiran odnos institucij politične oblasti, to je družbenopolitičnih skupnosti do organizacij združenega dela in do njihovih poslovnih, interesnih skupnosti pri uresničevanju njihovih funkcij v družbeni reprodukciji ter obdeluje sistemsko osnovo njihovega delovanja. Vendar pa se pri tem nismo spuščali v institucionalno obdelavo teh odnosov, saj je to po ustavi tematika, ki jo urejajo republiški in pokrajinski zakoni. Vaše zaupanje - naše zadovoljstvo Boljše delo - večji dohodek lil. POLETNE ŠPORTNE IGRE EMONE XII. poletne športne igre EMONE bodo letos razdeljene v dva dela in sicer en del bo 19.6.1976 v Ljubljani, drugi del pa predvidoma 25. in 26. 1976 v Portorožu. Prvi del tekmovanja se bo odvijal na igrišču športnega društva Ilirije v Zgornji Šiški, Vodnikova 155, razen ke gljanja (kraj sporočimo naknadno). Zbor vseh tekmovalcev bo 19. junija ob 7.30 uri na Iliriji, pričetek tekmovanja pa bo ob 8 uri. RAZPIS TEKMOVANJ ZA 19. 6. 1976 KOŠARKA: Tekmovanje po. teka na sledeči način: Vsaka od TOZD sestavi svojo ekipo (moško ali žensko ali obe). Igra traja dvakrat 15 minut kosmate igre, enako za moške in ženske ekipe. Igra se po pravilih KS Jugoslavije. KEGLJANJE: Tekmujejo moške in ženske ekipe in sicer moška ekipa 6 krat 100 lučajev, ženska ekipa 3 krat 50 lučajev. KROS: Tekmujejo moške in ženske ekipe ter posamezno. Zenske cca 600 m, moški 1000—1200 m. Ekipa šteje dva člana. STRELJANJE: Ekipa šteje 5 članov po 20 strelov. Ekipa je lahko mešana. Strelja se z zračno puško. VLEČENJE VRVI: Tekmujejo moške ekipe, ekipa šteje 10 članov. Tekmujejo lahko samo re dno zaposleni člani naših TOZD, vključno učenci v gospodarstvu, štipendisti pa ne. V kolikor se ugotovi nere ničnost podatkov, se diskvali. ficira ekipa v celoti. Za vse panoge bo tekmo- valna komisija pripravila potek tekmovanja, kar je odvisno od števila prijav za posamezno panogo, ter vas bo pravočasno obvestila o načinu in poteku tekmovanja. Odbor oz. tekmovalna komisija si pridržuje pravico katero panogo črtati iz pro grama iger, vkolikor ne bo zadostno število prijav. Za posamezno panogo se lahko prijavi samo po ena ekipa iz TOZD. Prijave ekip in posamezni, kov pošljite pismeno do 8. junija 1976 MIHI TEŽAK, TOZD TV Smartinska 102, telefon 41—944 int. 283. Spo-ročite tudi vodjo ekip posameznega TOZD. Naknadnih prijav ne bomo upoštevali. Vse morebitne informacije dobite pri tov. Težak. Prosimo vse TOZD, ki bodo prijavile svoje ekipe, da se tekmovanja tudi zanesljivo udeleže. Za vse ekipe je nastop zaželen v športni ©premi, zaradi nemotenega poteka tekmovanj. V drugem delu pa bodo na sporedu še ostale panoge: nogomet, balinanje, namizni tenis in plavanje kot nova disciplina. Za to tekmovanje bomo poslali razpis kasneje, to je samo informativno. Po tekmovanju bo tovari. ško srečanje vseh tekmovalcev v kletnih prostorih Trgovske hiše Emone (Maxl market). Stroške organizacije in tovariškega srečanja nosi odbor za šport in rekreacijo, ostale stroške nosi vsaka TOZD za svoje tekmovalce sama. ODBOR ZA ŠPORT IN REKREACIJO TEGA PA ŠE NE VESTE ... ZGOVORNA ZGODOVINA EMONE Da je bilo v podjetju «Pre-hrana« leta 1947 zaposlenih 28 ljudi, leta 1966 203, leta 1965 že 1243, leta 1970, po združitvi z bivšim Agrokombinatom pa 4.976. Konec leta 1975 je bilo 5.827 članov kolektiva EMONE. CELOTNA REALIZACIJA: Celotna realizacija bivše prehrane leta 1947 je znašala 150 starih milijonov, leta 1960 le nekaj manj kot 6 milijard s/din, 1965 leta že 57 milijard, 1970 leta (skupaj z bivšim Agrokombinatom) 236 milijard s/din- V letu 1975 pa je znašala celotna realizacija 595 milijard s/din. KATEGORIZACIJA DELAVCEV: V letu 1950 je bila izvršena v takratni Prehrani kategorizacija delavcev takole: I. skupina: pomožni delavci II. skupina: polpriučeni delavci III. skupina: priučeni delavci IV. skupina: izučeni delavci V. skupina: samostojii delavci VI. skupina: delavec specialist POPREČNI OSEBNI DOHODKI: Poprečni osebni dohodki (takrat še plača) leta 1953 so znašali 9.340 s/din, leta 1958 so bili že 20.120 s/din, leta 1965 že 48.000, leta 1968 104.000, leta 1972 175.300 s/din, 1973 leta 207.300 s/din, v letu 1975 pa 319.000 s/din. ŠE NEKAJ ZANIMIVIH RAZMERIJ: • Najnižji osebni dohodek 1960 leta — 16.690 din • najnižji osebni dohodek 1961 leta - 19.890 din • na j višji osebni dohodek 1960 leta — 86.500 din • najvišji osebni dohodek 1961 leta — 97.502 din Razmerje 1 : 5 Leta 1966: • najnižji osebni dohodek 45.000 s/din • poprečni osebni dohodek 52.000 s/din • najvišji osebni dohodek 225.000 s/din Leta 1967 je bivša Prehrana praznovala 20-letnico obstoja. Takrat so bili posebej nagrajeni naslednji jubilanti, k so bili v podjetju od njene ustanovitve: 1. Mahkovec Leopold 2. Milavec Franc 3. Murovec Evgen 4. Peterka Erna 5. Rohaček Ela 6. Tome Alojz 7. Vrbinc Ivan Le še nekaj podatkov o strukturi zaposlenih v bivši Prehrani, 'per 31. 12. 1966: • visokošolska izobrazba — 18 ali 1% • višješolska izobrazba — 42 ali 2,4 % • srednješolska izobrazba — 115 ali 6,7 % O nižješolska izobrazba — 78 ali 4,5 % • osnovnošolska izobrazba — 7 ali 0,4% • visokokvalificirani — 79 ali 4,5% • kvalificirani — 649 ali 38,0 % • polkvalificirani — 156 ali 9,1 % • nekvalificirani — 388 ali 23,3 % Skupaj 1.710 ali 100% V naslednji številki bomo objavili slične podatke za bivši Agrokombinat Emona. Obveščamo bralce INFOR-MATORja, da so prvi rezultati poziva za pomoč pri iskanju podatkov za almanah EMONE že tu. Kar lepo število zaposlenih v EMONI je bilo pripravljeno rediti pomoč pri iskanju podatkov in nakazata vire. Nekateri celo užaljeno »kako da ni podatkov, saj so tam...» — To je rezultat in zelo pozitiven. Pomagajte še! Janko VELIKONJA TOZD Tovarna močnih krmil razpisuje prosto delovno mesto TAJNIKA TOZD pod naslednjimi pogoji: 1. a) višja ekonomska, upravna ali pravna izobrazba h) najmanj 5 let prakse na enakem ali sličnem del. mestu v podjetju 2. moralno politične kvalitete in pozitiven odnos do samoupravnih odnosov v ZD 3. kandidati naj se prijavijo do 30. maja 1.1. (pismeno) 4. Nastop na delovnem mestu je zaželen takoj ali po dogovoru. ZVEDELI SMO: KLJUB SLABEMU VREMENU SETEV USPEŠNA LJUBLJANA, 9. maja — V Ljubljani, Slovenčevi ulici smo se kar v osebnem avtomobilu pogovarjali z direktorjem TOZD Poljedelstvo — govedoreja DIPL. ING. AGR. FRANCEM PETERLINOM, ko je bil na poti domov. Zanimalo nas je, kakor je uspela letošnja setev in pri kakšnem delu so sedaj najbolj angažirani. Povedal je: »Kljub neugodnemu vremenu za nas kmetijce v mesecu marcu, kasnemu snegu in mrazu, smo uspeli, da smo aprila z velikim prizadevanjem nadoknadili, kar je bilo zamujeno. Seveda se je naš delavnik »potegnil« od 6. ure zjutraj do 18. zvečer In dlje. S setvijo smo počakali do začetka vegetacije. Saj je snegu in mrazu sledilo še deževje. Po prvem maju smo pričeti s setvijo koruze in v optimalnem roku posejali koruzo na 800 ha, od tega 500 ha silažne a ostalih 300 ha koruze v zrnju oziroma v storžih kot pravimo temu. OE mehanizacije v Mengšu pripravlja linijo za spravilo travne silaže ter bomo približno okrog 20. maja že pričeli s siliranjem in spravilom kvalitetnega sena.« V SPOMIN Smrt, pa čeprav najbolj naraven zaključek življenja — nčče-sa, kar se z rojstvom pričenja, je vedno boleča in pride vedno prerano. Med nas je v zadnjem času posegla kar dvakrat. 25. marca smo izgubili tovariša BAUER RUDIJA, poslovodjo, ki je prišel med nas že leta 1963. Najprej je bil poslovodja v marketu Vojkova ulica, leto kasneje pa je prevzel prodajalno na Prešernovi c. 15 v Ljubljani. V njem je prevladalo veselje do dela v klasični prodajalni, zato sc je povsem posvetil tej vrsti trgovine. Klasično prodajalno na Prešernovi cesti 15 je zelo uspešno vodil, vse dokler mu je zdravje dopuščalo. Od 1. 1971 dalje, ko je bil Invalidsko upokojen, se je še vedno zavzeto zanimal In spremljal razvoj in delo našega kolektiva, v katerem niso redki proda-jaici, ki so bili njegovi učenci. 10. aprila — prav na Dan Emone pa nas je zapustila tovarišica JELKA PLANINŠEK, točajka v marketu Vojkova ulica. Bila je sobota — ena prvih Jelkinih prostih sobot in komaj nekaj dni po vselitvi družine v novo stanovanje. Pravzaprav bi se moralo zdaj Jelki življenje šele obrniti na lepše, tako pa lahko le nemo ugotavljamo kruto usodo. Jelka je bila skrom-. na in preprosta, prijetna in vedno prijazna točajka. Taka je še vedno pred nami in taka nam bo ostala v spominu, taka je bila tudi vseh 12 let dela pri nas. Obeh sodelavcev se bomo radi vedno spominjali. CVETKA RITONJA ZAHVALA Ob smrti moje drage mame se iskreno zahvaljujem sindikalni organizaciji Emona TOZD trgovina na re-liko sektor IV in odd. | Biro oprema za darovano cvetje, ter sodelavcem za izraženo sožalje in spremstvo na njeni zadnji poti. PEČARIČ IGNACIJ* ZAHVALA Najlepše se zahvaljujem sodelavcem HKS in B etaže SupermaP keta, ki so mi ob smrt* mojega očeta izreki* sožalje, ga spremili 1,3 njegovi zadnji poti te* v njegov spomin dal* svoj prispevek za hU-manitarne namene. CVETKA BAJC ZAHVALA Ob nenadni Izgub* moje ljube mame J0*®-fe Hren se iskreno **' hvaljujem OOS TOZD Skupne službe za P0-darjeno cvetje, vsem prijateljem in znancem za izrečeno sožalje. So posebno se zahvaljujem svojim sodelavcem Hranilne službe za to-lažilne besede in vsemi ki so jo spremili B® zadnji poti. MAGDA KNOLt ZAHVALA 1 Ob smrti najine 1J11' bc mame se iskren® zahvaljujeva sindikat* organizaci ji TOZD Zdr®' vilišče Cateške Top**®* in svojim najožjim s#-delavcem za darovan® cvetje. Hvala vsem, & ste jo spremili na nje' ni zadnji poti in nam® izrazili sožalje. Albin in Jože BOZ^ informator flJasJJodofovne skupnosti - »mons Emona informator — komisija za Informiranje P deavskem svetu Pod,eii|. »Emona«. — Izhaja krat mesečno — , n uredniški odbor: glavni odgovorni urednik Blaha, tehnični ur^?5vo Tatjana Lapajne. Urednls* Ljubljana, Kersnikova ij telefon 310-655, Int. 225J* 316-472 - Tisk: CGP 0®$ Ljubljana — Naklada: 7-^ Izvodov. ZVONE GJURIN