n sova industrija gumijevih usnjenih in kemičnih izdelkov Uraiu TOTRA: Letos 22% več Totrini poslovni rezultati za leto 1974 so dobri, zato tudi letos hočejo narediti več. Kar za 22 % več, in za ta marljiv delovni kolektiv je to velika naloga. Pomoč pričakujejo tudi od strokovnih sektorjev, zato so optimisti. (Stran 4.) 21. MAREC 1975 Poslovno V letu 1974 je delovna organizacija poslovala pod izredno neugodni-mo gospodarskimi pogoji. Zlasti po energetski krizi v drugi polovici leta 1973 so se razmahnila inflacijska gbanja tudi v visoko razvitih deželah, kar je povzročilo skokovito povečanje svetovnih cen tudi tistemu materialu, ki se troši v naj večjih količianh v gumarski industriji. Po zadnjih podatkih se za preteklo leto ocenjuje inflacija na svetovnem trgu na 14 °/o, medtem ko je bila doma precej večja, okoli 32 %. Velika odvisnost gumarske industrije od uvoza — preko 70 % surovin kupujemo na svetovnem trgu Kulturo ljudem Kultura mora postati del človekovega življenja, način in sredstvo, potreba. Za to pa je treba več narediti. Tudi sami moramo pomisliti, če nas zares zadovoljujejo plažaste, osladne, sentimentalne zgodbe, ponarejene narodne pesmi... Res pa je tudi, da bodo morali za kulturo odgovorni narediti kaj več, kot pa samo pisati deklaracije. (Stran 22.) ŠTEVILKA 4/5 — XV poročilo — je torej neposredno vplivala na povečanje materialnih stroškov proizvodnje. Analogno tem obrcmenit- (Stran 11—14) Najmanj 2000 din! če bomo zares poprijeli za delo, varčevali kot doma, če bomo disciplinirano delali... bo uresničen predlog, da bi bil najnižji osebni dohodek v Savi letos 2000 din. Predlog je vsekakor utemeljen in tudi izvedljiv. Sicer pa preberite, kaj nam je o tem povedal Aleksander Stojanovič, vodja oddelka za industrijska razmerja. (Stran 19.) . . KEMIČNA TOVARNA MOSTE - PROTEKTOR Z Marjanom Perparjem smo se pogovarjali o delu in o načrtih Kemične tovarne Mostc-Protektor. Če bo šlo vse dobro, bodo gradili novo protektirnico ... (Stran 9.) O MLADINI — O MLADINI — v tej številki objavljamo informacijo o njihovem seminarju v Kranjski gori, dogovor o nadaljnjem delu, tekmovanje med osnovnimi organizacija- mi ZSM Sava, razgovor z Milanom Čuferjem. Mladi v Savi so letošnje leto pričeli z velikim elanom in v sredstvih obveščanja jih bomo podprli. (Stran 15., 16., 21. in 24.) POLITIKA CEIM V 1975. LETU Na strani 6. objavljamo zanimivo informacijo o oblikovanju cen v letošnjem letu. Odgovorni se zavzemajo, da se cene letos ne bi dvignile za več odstotkov kot lani. Za gumarsko industrijo je dovoljeno 18 % in nekaj od tega smo že izkoristili. BS NOVIH STANOVANJ ZA SAVCANE Na razpis, ki je bil objavljen v Informatorju, se je prijavilo 230 Savčanov, 4 so kasneje prošnje umaknili, nekaj pa jih je medtem zapustilo podjetje, tako da je posebna komisija obravnavala 218 prošenj. Od tega se je za odkup stanovanj prijavilo samo 20 prosilcev, vsi ostali pa želijo brezplačna družbena stanovanja s tem, da prispevajo posojilo podjetju, kot ga določa pravilnik. 2 Od tu in tam memoriam Veljko Vlahovič Dne 7. marca 1975 je umrl eden največjih jugoslovanskih revolucionarjev Veljko Vlahovič. Na komemorativni seji predsedstva CK ZKJ je tovariš Tito dejal: S smrtjo tovariša Veljka Vlahoviča je nastala v vrstah Zveze komunistov velika praznina. Toda prav to nalaga članom Zveze komunistov Jugoslavije, da bodo še bolj aktivni, da bodo še bolj podobni liku Veljka Vlahoviča, da se bodo še bolj približali njegovi dejavnosti in njegovi revolucionarni nespravljivosti. S tem, ko ni več v naših vrstah tovariša Veljka, pa to ne pomeni, da je izginil tudi njegov duh, njegova dela, njegova revolucionarna dejavnost in njegov prispevek, ki ga je dal k naši partiji in našim narodom. Veljko Vlahovič se je kot veliki revolucionar razdajal s svojim delom. Delal je do zadnjega dne in takorekoč zgorel v delu. S tem nam je naložil velik dolg. S svojim živjlenjskim delom, požrtvovalnostjo in življenjem, ki ga je dal, je naložil vsem našim narodom, da se ga bodo spominjali tako, da bodo stopali po poti, po kateri je hodil on. Komunisti morajo biti takšni, kot je bil Veljko Vlahovič. Zato predlagam, da pooblastimo izvršni komite predsedstva CK ZK Jugoslavije, da predlaga predsedstvu načine za trajno obujanje spomina na delo in osebnost tovariša Veljka Vlahoviča. To je ena izmed obveznosti, ki jih moramo izpolniti nasproti njemu. Večna slava tovarišu Veljku Vlahoviču! Tvoj lik dragi naš tovariš Veljko, bo ostal za zmeraj v naših mislih in srcih.« Sindikat v SOZD Polikem Sestanek predsednikov sindikalnih organizacij Polikema V četrtek, 20. februarja 1975, so se v sejni sobi delovne organizacije COLOR Medvode sestali predsedniki sindikalnih organizacij delovnih organizacij, združenih v sozd Polikem. Na sestanku so obravnavali predlog ustanovitve koordinacijskega odbora sindikata Polikem. V razpravo je bil dan sporazum o ustanovitvi sindikalnega koordinacijskega odbora v sozdu Polikem. Na predlog prisotni niso imeli pripomb. Obravnavali so tudi poslovnik o delu omenjenega odbora in program dela odbora sindikata dleavcev v združenem podjetju Polikem za leto 1975. Pri tem so poudarili, da se je potrebno takoj dogovoriti o akciji za pridobitev skupnih letoviških in rekreacijskih objektov. Obravnavali so tudi finačni načrt za leto 1975 in se odločili za varianto, ki pravi: Finančega načrta na nivoju združenega podjetja Polikem ne sprejmemo, vsaka delovna organizacija bi nosila stroške za svoje delegate in skupne akcije, del preostalih sredstev, ki so potrebna za tekoče poslovanje, pa bi dotirala delovna skupnost Polikem. Na sestanku so sklenili, da sve predloge dokumentov dajo v obravnavo sindikalnim organizacijam — članicam Polikema. Do 10. marca morajo o predlogih razpravljati vse članice Polikema in jih podpisati. V razpravi je sodeloval tudi tov. Rihard Pevc, sekretar sveta ZK združenega podjetja Polikem. Prisotne je informiral o ugotovitvah in oceni stopnje organiziranosti sozdov s sestanka sekretarjev ZK v sozdu, ki je bil v Mariboru. Na tem sestanku je sodeloval tudi tov. Franc Popit, sekretar ZK Slovenije. Na posvetu so negativno ocenili sedanje stopnje organiziranosti nekaterih sozdov in opozorili na zaprtost takih povezovanj. Izjema pa je Polikem, ki je svoje povezovanje upravičil že z dobro pripravljenim samoupravnim sporazumom, v katerem so jasno opredeljeni nameni in cilji združevanja. Res, da je minilo že pol leta od podpisa samoupravnega sporazuma in da nekateri že pričakujejo praktične rezultate. Biti moramo strpni in se zavedati, da vsaka nova organizacija potrebuje določen čas, da praktično uresniči svoje cilje, je povedal tov. Pevc. Dodal je še: sestanek sekretarjev ZK v sozdu je opozoril na nujnost, da se morajo posamezne delovne organizacije v okviru sozda čimpreje vključiti v razreševanje medsebojnih odnosov s posebnim poudarkom na branžno organiziranost znotraj Polikema. L. Mraz Mladinska polilična šola v Bohinju Udeleženci mladinske politične šole v Bohinju med predavanjem Prejšnji teden se je v hotelu Stane žagar v Bohinju začela mladinska politična šola. Organizira jo OK ZSMS Kranj. Šolo obiskuje 90 slušateljev iz Kranja in okolice. Prvi ciklus mladinske politične šole je razdeljen na dva dela po tri 'dni. Prejšnji teden so mladi poslušali predavanje Borisa Ziherla o dialektično-materialističnem pojmovanju sveta. Rado Jan, strokovni sodelavec centralnega komiteja ZKS, pa je predaval o maksistični misli v Jugoslaviji. V soboto, 8. marca, so poslušali predavanje Ivana Justine-ka o nastanku religije in o odnosu komunistov do religije in cerkve. V nedeljo je Stane Kranjc govoril o vlogi subjektivnega dejavnika v razvoju družbe. Delo v mladinski politični šoli je potekalo predvsem v skupinah. Predavatelji so najprej obrazložili teme vsem slušateljem. Potem so se mladi razdelili v štiri skupine, od katerih je vsaka zase skušala odgovoriti na zastavljeno vprašanje. Vse kaže, da bo letošnja mladinska politična šola lepo uspela. Mladinsko politično šolo vodi predsednik komisije za idejnopolitično delo pri občinskem komiteju ZSMS Kranj Srečo Nečimer. Vodstvo šole je v sodelovanju s kranjsko delavsko univerzo poskrbelo za kvalitetne predavatelje. Vsi udeleženci šole so poleg ciklu-stiranega gradiva dobili tudi tri knjižne zbirke: »Temelji«, »Delegat v samoupravni družbi« in zbirko Slavka Podmenika »človek v sodobni družbi«, ki jih bodo s pridom uporabljali pri kasnejšem individualnem študiju in delovanju v družbenopolitičnih organizacijah. V nedeljo so vse slušatelje testirali. Pokazali so veliko pripravljenost za tak način političnega izobraževanja. Drugi del mladinske politične šole, ki se bo začel v petek, 14. marca, bo za mlade še bolj zanimiv. V petek bo predsednik občinskega komiteja ZSMS Kranj Ciril Sitar predaval o družbeni vlogi in organiziranosti ZSMS. Popoldne bodo razpravljali o podobi in problemih mlade generacije. Predaval bo Zvone Filipovič, predsednik komisije za idejnopolitično delo pri rpeubliškem komiteju ZSMS. V soboto bo direktor srednje politične šole centralnega komiteja ZKS Aleksander Kutoš govoril o pojmu in metodah političnega delovanja ter o problemu politične odgovornosti. Popoldne bodo mladi Po najnovejših podatkih v organizacijah združenega dela v naši državi izhaja 940 časopisov s skupno naklado okoli 2.000.000 izvodov. Pri tem moramo povedati tudi to, da je ta ogromna številka kar za 350.000 izvodov večja od naklade poslušali predavanje Matjaža Krivca: Od diktature proletariata k asociaciji svobodnih proizvajalcev ter bistvo delegatskih razmerij. Na zaključni dan bo udeležence mladinske politične šole obiskal predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj. Skupaj bodo razpravljali o položaju gospodarstva in stabilizacijskih prizadevanj v kranjski občini. Letošnje mladinske politične šole se je udeležilo veliko mladih z vseh področij delovanja, med njimi tudi predstavniki delovne organizacije Sava. Alojz Boc vseh dnevnih Omranjikov in večer-nikov) časopisov. Samo v delovnih organizacijah štirih republik izhaja prek 800 časopisov: Hrvatska 250 časopisov, Slovenija 250 časopisov, Srbija 216 in Bosna in Hercegovina 107 časopisov. Ali ste vedeli? Montaža: Andrej Fabu Delavski svet delovne organizacije 1975 3 e 4 Reportaža Zapis iz Totre Uspešno zaključili poslovno leto, obetajoči načrti Nekaj več kot tri mesece je minilo, ko smo objavili reportažo iz Totre, tovarne pozamenterije in plastičnih mas. Prav tedaj so strokovne delovne skupine vneto delale na predlogih združitve s Savo. Zato je bil tisti zapis namenjen predstavitvi te delovne organizacije. Miloš Rojc, dipl. inž, direktor skupnosti tozdov Totra Sredi februarja smo bili spet v Totri. Ne da bi se pogovarjali o rezultatih združitve, čeprav smo v pogovoru omenili tudi to, sodim, da bo bralce bolj zanimalo, kako so sklenili lansko poslovno leto, kakšne načrte imajo letos, kaj jih najbolj teži___Pogovarjali smo se z direktorjem skupnosti tozdov TOTRA Milošem Rojcem ter njegovimi sodelavci: inž. Francom Mu-com, v. d. vodje tozda izdelki iz plastičnih mas, ing. Janezom Grumom, vodjo splošne kadrovske službe, varnostnem inženirjem, ing. Polonco Kalan in tov. Sonjo Vizjak. — Kako ste zaključili poslovno leto 1974? V letu 1974 smo dosegli 9 milijard 400 milijonov starih din, kar pomeni, da smo plan dosegli s 114%. Ostanek dohodka znaša 1 milijardo 100 milijonov ali 109,6 %. V tozdu Pozamenterija so presegli realizacijo za 4 %, ostanek dohodka pa za 40 %. Pri izdelavi plastičnih mas je realizacija presežena za 21,5 %, ostanek dohodka pa dosežen 97,7 % planiranega. Za leto 1975 planiramo celotni dohodek v višini 11 milijard in pol starih dinarjev, kar pomeni povečanje za 22 %. Od tega bo ustvaril tozd Pozamenterija 2 milijardi in pol, 9 milijard pa tozd Plastika. Plan dohodka za letošnje leto je 3 milijarde 300 milijonov, medtem ko naj bi bil ostanek dohodka 771 milijonov starih dinarjev. Lani so bili naši osebni dohodki za 2 % višji kot smo jih prvotno planirali. Poprečni osebni dohodek v letu 1974 je znašal 2.775 dinarjev. V primerjavi z letom 1973 so bili povečani za 16,6 %. — Kakšna so realna predvidevanja za izpolnitev gospodarskega načrta 1975? Že sedaj se pojavlja problem realizacije tega plana. Za planom zaostajamo trenutno že za 400 milijonov. Narejenih je 200 ton cevi, a jih ne moremo odposlati. Temu so kriva tesnila, ki nam jih določen tozd ni poslal. Dobava tesnil kasni več kot tri mesece, ker kvaliteta ne ustreza. Zaradi tega lahko pride do nepopravljive škode, če bo kupec odpovedal pogodbo (za izvoz v ZSSR). Poudariti moramo, da gre za začeten posel v višini 1000 ton cevi, ki so planirane za leto 1975 (I. polletje). Predviden je izvoz še 1000 ton v drugem polletju. Celotna vrednost izvoza pa je predvidena do leta 1980. Razumljivo je, da bo ocenila realizacijo našega izvoza na osnovi izvrševanja pogodbe. — Obstoja torej nevarnost prekinitve pogodbe? Bojimo se tega. Kakor se odpre plan razdeljevanja cevi po okrajih v ZSSR, to je v zaečtku poletja, bodo ostro reagirali. Če se ne bo- inž. Janez Grum mo izkazali, bo temu sledila velika družbena škoda. Skupen posel gre prek Slovenijalesa, kjer pogodbeni partnerji obveze izpolnjujejo, mi jih pa ne. Problemov pri dobavi surovin do sedaj nismo imeli. Pri proizvodnji PVC pa bomo vezani letos le na domače proizvajalce, kjer pa bo cena višja od cene uvoženega PVC. Polietilen, ki ga tudi rabimo, pa Sonja Vizjak sami nabavljamo iz uvoza, kjer so že težave. — S pozamenterija pokrivate 90 odstotkov čevljarske industrije. Kakšna so predvidevanja v prodaji? Čevljarska industrija ima velike zaloge, ker se je prodaja za izvoz ustavila. Ta kriza se bo poznala tudi pri naši proizvodnji vezalk. Kolekcije teh pa se neprestano menjavajo, vezano seveda na modo. Naročilo za surovine (predilnici) moramo dati vsaj za 3 mesece naprej, medtem ko pa v neposredni proizvodnji stalno prihaja do sprememb v naročilih. Problemov s trgovinami nimamo, njihova naročila upoštevamo, medtem ko so problem velike čevljarske delavnice. Za prodajo imamo zaposlenih skupno šest potnikov, ki skrbijo za celotno prodajo blaga na področju Jugoslavije. — Imate dovolj delavcev? Primanjkuje nam predvsem moških delavcev, ker je v proizvodnji kar velika (36 %) fluktuacija. Kot razlog za odhod navajajo troizmen-sko delo, osebni dohodek, ki naj bi bil drugod boljši. Mislimo pa, da je v zadnjem času menjavanje dela tudi drugod zelo veliko. Osebni dohodki ne bi smeli biti razlog za odhod, saj so ti v primerjavi z drugimi delovnimi organizacijami še dobri. V oddelkih, kjer so zaposlene pretežno ženske, je poprečni de- lovni staž v Totri 15—16 let, kar pomeni visoko starostno strukturo, ob tem pa imamo stalno precej žensk na bolezenskem dopustu. — Kako in kje, na katerih področjih, sodelujete s skupnostmi tozdov v Savi? Sedaj sodelujemo predvsem na urejanju samoupravnih aktov in organizacije. Vključili pa se bomo v skupni program in se želimo dogovarjati s strokovnimi delavci služb in sektorjev. — V čem vidite boljše odnose po združitvi? Težave so na obeh straneh in nam ne bo lahko. Skušali pa se bomo truditi, da nas kljub vsem težavam stvari ne bodo razdružile. Pretežna večina delavcev pa si mnenje more ustvarjati le prek glasila. Zato ga tudi z vso pozornostjo prebirajo in ugotavljajo, da nas ni v tem skupnem časopisu. inž. Franc Muc Vseskozi smo na to združitev gledali stvarno, zato tudi večjih rezultatov v kratkem času nismo pričakovali. Kljub temu pa spoznavamo, da v sedanji fazi skupnega dela, ko usklajujemo in sprejemamo skupne samoupravne akte, za nas ti niso dovolj razumljivi oz. niso precizno speljani. Teh aktov pa je veliko, prihajajo novi, ki so popravki prejš- (Nadaljevanje na 10. strani) Nekvalitetna tesnila so vzrok, da se zaloge plastičnih cevi kopičijo na dvorišču Totre Nagrajevanje 5 Uvajanje ocene kvalitete dela Jože Šepic, dipl. ind. psih. pri svojem delu »Odločitev je padla«, mi je dejal sredi preteklega leta vodja oddelka, ko se je od debate razgret vrnil s sestanka kolegija. »Razmisli o sistemu ocenjevanja kvalitete dela, ki bi prišla v poštev za delavce naše delovne organizacije, ki delajo na delovnih mestih, kjer kvaliteta dela ni merjena s podatki kontrole. Pripravi ustrezne predloge za samoupravne organe. Osnovni namen ocenjevanja naj bo spodbuditi tisto vedenje pri delu, ki povečuje učinkovitost delovne organizacije!« Pri tako jasno določeni delovni nalogi se ne postavlja dodatnih vprašanj, temveč je treba kar ugrizniti v kislo jabolko in začeti z delom. Kislo jabolko pravim zato, ker spada poseganje na področje delitve osebnega dohodka in motivacije za delo med najobčutljivejša področja medsebojnih odnosov v združenem delu. Ocena kvalitete dela je na podlagi opazovanja podana ocena delavca o njegovem obnašanju pri delu. Pri tem poudarjamo, da se ne ocenjuje delavčeva osebnost nasploh, ampak le njegovo delovanje v delovni organizaciji, gledano skozi prizmo njegovega prispevka s skupnim uspehom. Pri oceni kvalitete dela nas ne zanima vrednost delovnega mesta, ampak vrednost delavca, ki na njem dela. Po postavitvi definicije (vsebinska določitev pojma) ocene kvalitete dela smo skrbno proučili strokono literaturo ter se posvetovali z odgovornimi v drugih delovnih organizacijah o njihovih izkušnjah na področju ocenjevanja. Postavili smo izhodišča za zgradbo našega sistema ocenjevanja kvalitete dela. Ugotovili smo, da enotna ocenjevalna lista ni primerna za vse delavce. Kriteriji, ki so pomembni za uspeh ene skupine delavcev, so manj pomembni za delovni uspeh druge skupine delavcev, ki dela na bistveno drugačnih delovnih mestih, in obratno. Strinjali se bomo v ugotovitvi, da moramo npr. vodilnega delavca ocenjevati po drugih kriterijih kot delavca pri stroju, če hočemo, da bosta oba dobila ustrezno oceno za svoja prizadevanja v delovni organizaciji. Delavce, ki pridejo v poštev za ocenitev, smo podelili na tri značilne skupine in glede na to delitev predlagali tudi tri ocenjevalne liste. Po ocenjevalni listi za »proizvodne in neproizvodne delavce« (ime liste ni najbolj primemo), naj se ocenjujejo delavci, ki delajo na nekvalificiranih, priučitvenih in poklicnih delovnih mestih ozkega in širokega profila. Po enotni ocenjevalni listi se ocenijo strokovni delavci, kamor spadajo vsi, ki delajo na delovnih mestih, kjer se zahteva najmanj štiriletna srednja šola ali njej enakovredna izobrazba. Tretja lista pa je rezervirana za ocenjevanje vodstvenih in vodilnih delavcev naše organizacije. Na vseh treh ocenjevalnih listah mora biti vsota zbranih točk tako na spodnji kot na zgornji meri enaka. Z drugimi besedami, to pomeni, da lahko doseže odličen delavec, ki dela na nekvalificiranem delovnem mestu, npr. snažilka, ki je ocenjena po listi za proizvodne in neproizvodne delavce, enako število točk kot odličen strokovni delavec, ki je ocenjen po listi za strokovne delavce. Vsak kriterij v ocenjevalni listi se deli na pet stopenj. Ocenjevanje s petimi stopnjami je nam najbližje. Z njim smo se seznanili že v osnovni šoli. Vsi dobro poznamo ocene nezadovoljivo, zadovoljiv, dober, prav dober in odličen. Tudi pri našem ocenjevanju smo iz teh in še drugih razlogov obdržali razpon petih stopenj, toda za razliko od šolskih ocen smo pisali tisto obnašanje pri delu, ki ustreza vsaki izmed petih stopenj. S tem postopkom smo skušali ocenjevalcem olajšati ocenjevanje in izboljšati objektivnost podanih ocen. če bi obdržali šolske ocene, bi pogosteje prišlo do različnih tolmačenj posameznih stopenj, tako pa se lahko ocenjevalci in ocenjeni vedno opirajo na opis stopnje. Da ocenjevalci ne bi avtomatično delili ocene, si kriterijske stopnje ne slede po vrstnem redu, vrstni red smo spremenili tako, da se bodo ocenjevalci morali poglobiti v opis stopenj, če bodo hoteli podeliti pravično oceno na posameznem kriteriju. Ko smo določili petstopenjsko opisno lestvico, smo lahko pristopili k bistvu naših problemov, to je določitev kriterijev, ki so najpomembnejši za uspeh pri delu. Važno je, da v ocenjevalno listo vnesemo le tiste kriterije, ki so tesno povezani z delovnim uspehom. Tako npr. kriterij »urejen zunanji izgled« ni pomemben za delovni uspeh delavca, ki dela za strojem, in ocena na tem kriteriju ne bi pravilno odražala njegovega prispevka k skupnemu uspehu. Imenovani kriterij bo verjetno bolj pomemben za delovni uspeh npr. prodajalca v trgovini. Delo na razvoju ocenjevalnih list je potekalo do sedaj predvsem v psihologovi pisarni. Izbor kriterijev pa zahteva, da v nadaljnji postopek vključimo tudi druge delavce naše delovne organizacije. Zbrali smo večje število kriterijev, ki so po mnenju literature pomembni za uspeh pri delu. Te smo predložili v ocenitev večjemu številu slučajno izbranih delavcev. Predložene kriterije so ocenjevali tako, da so z vrednostjo 10 obeležili kriterij, za katerega so domnevali, da največ prispeva k delovnemu uspehu, kriterij, ki najmanj prispeva, je dobil oceno 1. Ostale kriterije so ovrednotili z vmesnimi ocenami. Analiza je pokazala, da se mnenja anketiranih ujemajo predvsem v petih kriterijih, pri drugih pa se razhajajo ali pa so jih označili kot skoraj nepomembne za delovni uspeh. Ta tendenca je bila prisotna pri izbiranju kriterijev za vse tri ocenjevalne liste. Na podlagi ugotovljenih mnenj smo iz izbranih kriterijev sestavili ocenjevalne liste. Nekateri kriteriji so enaki za vse tri liste; te bomo imenovali splošni kriteriji, drugi pa so specifični in so vnešeni le v določeno ocenjevalno listo. V ocenjevalo listo izbrani kriteriji ne prispevajo v enaki meri k delovnemu uspehu. Ponovno smo uporabili mnenja anketiranih in dali kriteriju, ki je zbral naj večje število točk vrednost 2, kriteriju z najmanjšo vsoto pa vrednost I. Tako znaša razmerje med kriteriji na vsaki ocenjevalni listi 2:1. S tem smo tudi upoštevali predlog družbenopolitičnih organizacij, ki so priporočale čimmanjši razpon med posamezni kriteriji. Vrednost posameznih kriterijev smo v strokovni službi zadržali z motivacijo, da omogočimo ocenjevalcem, da se lahko pri ocenjevanju usmerijo le na opise stopenj. Ko ocenjevalec oceni delavca na vseh petih kriterijih, opravi nadaljnji postopek strokovna služba, da ugotovi številčni iznos ocene. To opravi tako, da se vrednost vsakega kriterija pomnoži z vrednostjo prečrtane stopnje. Postopek se ponovi na vseh petih kriterijih, končna vsota po predstavlja doseženo oceno za kvaliteto dela. To nato pretvorimo v procentno število. Delavec, ki je na vseh petih kriterijih prejel največ j o vrednost, ima 100 procentov ocene in prejme največji možni procent na osebni dohodek, ki je določen za kvaliteto dela. Drugi delavec, ki je prejel 50 procentov ocene, pa dobi poprečen procent, ki je odrejen za kvaliteto dela, in tisti, ki dobi 0 procentov ocene ali če ima ocena celo negativen znesek, ne prejme dodatka za kvaliteto dela. Za primer, da bi ocenjevalci prestrogo ali preblago ocenjevali, smo uvedli popravek ocene. Navzdol se popravijo ocene, če so ocenjevalci prekoračili v poprečju srednjo mero, ki znaša 50 procentov, če pa so bili prestrogi, se izpelje popravek navzgor za toliko, da eonta doseže poprečje 50 procentov. Npr. poprečna ocena enote je 44 procentov, torej je v poprečju vsaka ocena za 6 odst. prenizka. K vsaki posamični oceni v tej enoti bomo prišteli 6 °/o. Janez, ki je imel do sedaj 58 procentov ocene, bo s popravkom imel 64 procentov ocene. Na koncu opisa razvoja ocenjevanja v Savi ostane še odprto vprašanje, kdo naj bo ocenjevalec. Med številnimi možnimi rešitvami smo predlagali, da to sila odgovorno nalogo opravijo neposredni predpostavljeni, ki imajo v organizaciji položaj vodstvenega delavca. Za to rešitev smo se zavzemali iz naslednjih razlogov: vodja najbolje pozna delo, ki ga opravlja delavec, in delavca samega ter bo zato njegova ocenitev najbliže objektivni resnici, nadaljnjo podporo za to odločitev smo prejeli iz delovnih organizacij, ki že imajo vpeljan podoben sistem ocenjevanja, in ne nazadnje je raziskovala študija, ki je bila izvedena v večji slovenski delovni organizaciji pod okriljem univerze pokazala, da so vodje najprimernješi ocenjevalci svojih sodelavcev. Seveda se zavedamo, da kljub vsemu lahko pri ocenjevanju prihaja do možnih subjektivnosti. Sistem zato dopušča pritožbo na svet za medsebojna razmerja. Ocenjevani se lahko pritoži, da je na določenem kriteriju neustrezno ocenjen. V naslednji številki Save bomo posredovali rezultate minulega ocenjevanja in pokazali na slabe in dobre strani prve ocenitve. Prav tako vas bomo seznanili z ukrepi, ki smo jih na vašo pobudo sprejeli z namenom, da bi odstranili pomanjkljivosti in utrdili dobre strani ocenjevalnega sistema v naši delovni organizaciji. Jože Šepic Detajl iz Totre 6 Marketing Politiko cen v Jugoslaviji v 1.1975 Tov. Pavle Zalokar, dipl. ekonomist, nam je poslal v objavo informacijo o letošnji politiki cen v SFRJ. Čeprav je informacija nekoliko težje razumljiva bralcu, ki se na ta področja ne spušča vsakodnevno, smo menili, da jo boste mnogi z zanimanjem prebrali. Usklajevanje cen, prizadevanja za stabilizacijo gospodarstva ter težnje, da standard zposlenih delavcev ne bi padel — so v zadnjih dveh letih najbolj pogosto obravnavane teme. Razumljivo: vsakdo od omenjenih področij je medsebojno močno odvisno. Težišče v omejevanju inflacije Izhodišče letošnje politike cen je podano v resoluciji o temeljih skupne politike ekonomskega in socialnega razvoja Jugoslavije v letu 1975, ki je bila obajvljena konec decmbra (Uradni list SFRJ št. 66/74). Njeni zaključki napovedujejo, da bo težišče politike trga in cen v letu 1975 na omejevanju inflacije. V ta namen naj bi ukrenili, kar je potrebno na vseh področjih ekonomske politike in na ta način, po potrebi pa tudi s čistimi administrativnimi ukrepi, zadržali poprečno rast cen v mejah lanskoletne. V skladu s smernicami resolucije so zvezni izršni svet in izvršni svet republik in avtonomnih pokrajin 6. februarja podpisali dogovor o izvajanju politike cen v 1975. letu; ta dogovor je izšel v Uradnem listu SFRJ št. 71/75. Stopnja rasti cen enaka kot lani Osnovna naloga podpisnikov je, da zadrže poprečno stopnjo rasti cen v tekočem letu v mejah lanskoletne. Dane so določeno kvantifikacije teh meja, in sicer: stopnje rasti cen v letu 1975 (računano december 1975 proti decembru 1974) mora biti manjše v primerjavi s stopnjo rasti v letu 1974 (december 1974 proti decembru 1973), in to poprečno za okrog: 50 % pri cenah proizvajalcev industrijskih proizvodov, 40 °/o pri cenah na malo, 5 % pri življenjskih stroških. Stopna rasti cen kmetijskih proizvodov ostane na nivoju stopenj, določenih v Zelenem planu. Proizvodi in usluge iz pristojnosti federacije, sem sodijo tudi vsi proizvodi Save Kranj, naj bi imeli v okviru globalnega zmanjšanja cen naslednje zmanjšanje cen: poprečno 50 % pri cenah proizvajalcev industrijskih proizvodov, poprečno 40 °/o pri cenah na malo, poprečno 14 °/o pri življenjskih stroških. Zagotoviti neposreden vpliv združenega dela Da bi dosegli predvidene cilje v nadaljnjem besedilu zavezuje podpisnike — izvršni svet federacije, republik in avtonomnih pokrajin, da v skladu s svojimi pravicami in dolžnostmi utrdimo program mer in zagotovijo dogovorjeno oblikovanje cen. Dogovorjeno je, naj podpisniki (vsi izvršni sveti) čim več sodelujejo z gospodarskimi zbornicami, zvezno in republiškimi, da bi zagotovili kar najbolj neposreden vpliv združenega dela na odločitev v politiki cen. V skladu s tem je določeno, da je osnovni režim kontrole cen družbeno dogovarajnje in samoupravno sporazumevanje, ker oni najbolje izražajo vpliv združenega dela. V primeru, da ne bi prišlo do sklenitve družbenih dogovorov ali se le-ti ne bi izvajali, šele tedaj lahko izvršni sveti za svoja področja regulirajo cene s svojimi predpisi. Zaradi usklajevanja sistema cen z Ustavo SFRJ, bo zvezni izvršni svet nosilec akcije za izpopolnitev dosedanjega zakona o družbeni kontroli cen iz leta 1972. Predvideno je, da bo predlog v svoji končni obliki, uskladen z mnenji republik in pokrajin, izdelan do konca junija 1975, nakar bodo predložene spremembe in dopolnitve sedanjega zakona. Posebno pozornost je treba posvetiti usklajevanju predpisov s področja družbenega dogovarjanja in samoupravnega sporazumevanja. Sproščanje cen V soglasju z ekonomsko politiko razvoja se nadaljuje politika sprostitve cen. Zvezni izvršni svet bo v tekočem letu, na osnovi soglasnosti izvršnih svetov republik in avtonomnih pokrajin, odredil seznam proizvodov in storitev iz pristojno- naša dogovor. Se pravi, da povsem svobodnega oblikovanja cen, ki bi bilo seveda lahko zelo problematično, ni, in so praktično vsi trije bolj ali manj pogojno svobodni. Podpisniki bodo dolžni pravočasno in neprestano spremljati izvrševanje dogovora tako v pogledu dogovorjenih okvirov kot tudi v pogledu predvidene dinamike. Po potrebi pa bodo intervinirali s svojimi predpisi neposredno na nivo cen ali pa z blagovnimi rezervami, intervencijskim uvozom, itd. na preskrbljenost trga oziroma odnose med ponudbo in povpraševanjem. Marže in rabati V posebnem členu je tudi poudarjeno, da morajo vsi izvršni sveti delovati na tem, da se marže in rabati pretvorijo v novo kategorijo razlike v ceni, ki pa bi se lahko oblikovale šele po sklenitvi samoupravnih sporazumov o združevanju dela in sredstev proivzodne in prometne sfere. O tem je bilo veliko govora že v letu 1975 in čeprav je bil 1. 1. 1975 postavljen kot mejnik, od katerega dalje bi takšni sporazumi stopili v veljavo, za sedaj še ni bil sklenjen niti eden. Značilno zanje je, da trgovina pravi, da proizvodnja ne kaže dovolj interesa, in da zvezni tržni organi pravijo, da ima pobudo industrija. Osnovni kriterij za svobodno oblikovanje cen proizvodov ostaja še Avtor sestavka dipl. oec. Pavle Zalokar sti federacije, ki naj se prenesejo v pristojnost republik in pokrajin, v okviru svoje pristojnosti pa bo stremel, da se poveča število proizvodov in storitev, katerih cene bodo stvar dogovarjanja in sporazumevanja. Spisek teh proizvodov bo zvezni izvršni svet sprejel v začetku marca. V letu 1975 bomo imeli tako 3 osnovne režime oblikovanja cen po pogojih trga: družbeni dogovor, samoupravni sporazum, svobodno oblikovanje cen. Vendar bodo vsi trije režimi morali upoštevati omejitve, ki jih pri- naprej primerjava cen domačih proizvajalcev in cen izdelkov iz uvoza, seveda z upoštevanjem stanja v primarni razdelitvi dohodka oziroma socialnega položaja posameznih panog in stanja na domačem trgu. Gumarski proizvajalci največ 18 % Dogovor o izvajanju politike cen v letu 1975 predvideva, da lahko proizvajalci gumarskih izdelkov (panog 126) dvignejo cene svojih izdelkov največ do 18 %. SAVA je povečanja pri tehničnih izdelkih v precejšnji $ meri že uresničila (med drugim je za 18 % povečala cene trasportnih trakov, klinastih jermenov), pri vseh vrstah pnevmatike, kjer je za spremembo cen potrebno podpisati samoupravni sporazum (podpišejo ga vsi proizvajalci pnevmatike), pa je predloženo 15,9 °/o globalno povečanje v obravnavi pri pristojnih zveznih organih in lahko pričakujemo, da bomo konec marca že prodajali po višjih cenah. Vsem jugoslovanskim izdelovalcem pnevmatike pa bi ostalo v rezervi še 2,1 °/o možno povečanje. Zasičen domači trg? Iz sprejetih dogovorov je povsem jasno, da ne bomo mogli vseh povečanih stroškov poslovanja kriti z višjimi cenami proizvodov. Morali bomo varčevati na vseh področjih. Pa še nek drug dejavnik je v gumarski industriji čedalje bolj prisoten, jugoslovanski trg bo postal kmalu preozek za nekatere skupine gumarskih izdelkov. Predvsem velja tu omeniti transportne trakove, pnevmatiko za osebna vozila in umetno usnje, in sicer sodi v panogo 125, vendar je za Savo zelo pomemben. Treba bo izbrati pravilen dolgoročni koncept proizvodnje, na osnovi prehodnih analiz, in se z njim v vseh pogledih uveljaviti pri odmačih in tujih partnerjih. Nujno pa bi bilo tudi spremeniti konkretno oblikovanje cen posameznih vrst pnevmatike oziroma oblikovanje samega cenika, saj dovoljena linearna povečanja v globalu ali po posameznih skupinah pnevmatike stalno obnavljajo že več let stara paritetna razmerja, ki so že zdavnaj neživljenjska in v neskladju s trenutnimi razmerami na trgu. Prav tako pa si moramo prizadevati, da ukinemo absurd, ki je trenutno po spremembah višine prometnega davka dne 10. februarja letos, v veljavi in ki se glasi: na rezervne dele za osebna vozila, razen avtoplaščev in avtozrač-nic, se plačuje prometni davek po stopnji 12,5 °/o. Tu bi se našla precejšnja rezerva v ceni, bodisi v prid potrošnika ali proizvajalca, "ker se za avtoplašče še vedno plačuje 20 % zvezni prometni davek poleg 10 % republiškega in občinskega. Pavle Zalokar, dipl. oec. Izgubljeni čas? Na enem od številnih sestankov: vstane funkcionar: »Tovariši, ali veste koliko časa zgubimo, ko se enkrat zberejo delavci na sestanek delovne skupine?« In pove število ur — v tisočih. No, in? Odgovor: Centralni komite ZK Slovenije, 3. seja, Uresničevanje ustave »... nasprotniki nove vloge delavca pri upravljanju zadev in sredstev v celotnem procesu družbene reprodukcije pogosto ocenjujejo delegatski sistem in neposredno upravljavsko aktivnost delavcev zgolj z vidika ekonomskega izračunavanja izgubljenega zaslužka in porabe zunaj prostega časa delavcev, kot da gre za »izgubljeni« zaslužek in za »izgubljeni« čas.« 7 Družbenopolitične organizacije Zaključki siodikalne konference V zadnji številki glasila smo vam obljubili zaključke oziroma sklepe sindikalne konference. V želji, da se z zaključki seznani najširši krog Savčanov, jih objavljamo v tej številki glasila s priporočilom komisije za. zaključke, ki predlaga vsem osnovnim organizacijam sindikata, da sprejmejo predlog izhodišč programa dela sindikata v novi mandatni dobi hkrati z dodatnimi predlogi iz razprav na sindikalni konferenci kot zaključke konference. 1. Nadaljnji razvoj samoupravljanja a) Zbor delavcev: — pravilna in racionalna organiziranost zborov delavcev; — pravočasna in zadosti jasna informacija: informacija mora biti objavljena najmanj 7 delovnih dni pred sklicem zborov delavcev; —- kvalitetna razlaga informacij; — uveljavljanje predlogov posameznih delavcev, če so ti predlogi v splošnem interesu delovne organizacije; — po potrebi organizirati usklajevalni postopek; — konkretna opredelitev v statutu tozda delnih zborov in sindikalnih skupin. b) Samoupravni organi v tozdih: — dosledno izvajanje statuta tozda in sporazuma o medsebojnih razmerjih; — uveljavljanje delavskega sveta, sveta za medsebojna razmerja in odborov samoupravne delavske kontrole; — spoznavanje in reševanje svojih problemov, upoštevajoč razmere tudi sosednjih tozdov; — racionalno in funkcionalno združevanje tozdov v ustrezne skupnosti tozdov. c) Samoupravljanje na ravni skupnosti tozdov in delovne organizacije: — uveljavljanje delegatskega odločanja delegacij tozdov in skupnosti tozdov; — preprečiti lokalistično delovanje posameznikov ali skupine; — spremljanje delovanja delegatov in delegacij v delavskih svetih in odborih delavskih svetov; — zagotoviti enotno politiko delovne organizacije in po potrebi polno solidarnost med tozdi; — po potrebi zahtevati izdelavo novih samoupravnih aktov oziroma predlagati ustrezne spremembe. č) Sindikat in delegatski sistem: — spremljati delovanje delegatov in delegacij v občinski skupščini in samoupravnih interesnih skupnostih; — organizirati delegacijo za republiško in zvezno skupščino; — spremljati delovanje delegatov v delavskem svetu Polikema in Združenju kemične industrije Slo veni j e; — pri vseh delegacijah organizirati ustrezno povezavo oz. odgovornost do zborov delavcev in samoupravnih organov; — zagotoviti vsem delegatom normalne pogoje delovanja. 2. Gospodarjenje in produktivnost dela a) Splošni pogoji gospodarjenja in gospodarska politika: — vključevanje v razprave o druž- benoekonomskem razvoju občine, republike in zveze; — zagotoviti enotne kriterije za vrednotenje svojega dela v vseh panogah proizvodne in neproizvodne dejavnosti; — zavzemanje za razvoj enotnega jugoslovanskega tržišča na osnovah družbene delitve dela. b) Sindikat in integracijski procesi: — prizadevati se za nadaljevanje integracijskih procesov na osnovi ugodnih družbenoekonomskih in socialnih analiz; — zavzemati se za celovitno, funkcionalno in samoupravno povezavo med proizvodnimi in trgovinskimi organizacijami; — izpopolniti organiziranost in povezanost že integriranih delovnih organizacij k Savi Kranj. c) Izvrševanje delovnih nalog in produktivnost: — dosledno izvajati tehnološko, plansko in delovno disciplino; — energično se bojevati proti nedisciplini, samovolji, neopravičenem izostajanju z dela, zamujanju, predčasnem zapuščanju delovnega mesta, malomarnemu odnosu do dela in sredstev in povzročanju slabih odnosov med sodelavci; — optimalno izkoriščanje strojev in delovnega časa; — v srednjeročni razvojni program delovne organizacije vključiti izgradnjo centralnega laboratorija; — s surovinami in polizdelki ravnati skrajno pazljivo; — prizadevati se za čim boljšo kvaliteto izdelkov; — posvetiti več pozornosti raziskavi nabavnega in prodajnega trga; — spodbujati razvoj iznajditelj-stva, novatorstva in racionalizator-stva; — izpolniti pravilnik o novator-stvu; — še naprej intenzivno razvijati in povečevati kapaciteto notranje prodajne mreže (POS); — z organizacijo dela in poslovanja zmanjšati splošne stroške na enoto proizvoda; — še bolj združiti umsko in fizično delo; — skrbeti za zvišanje storilnosti dela v proizvodnji in strokovnih sektorjih; — izboljšati medsebojne odnose na ravni delovne organizacije in v okviru posameznih tozdov. 3. Razporejanje dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke a) Ugotavljanje in razporejanje dohodka — zagotoviti izkazovanje dohodka in skupnega dohodka po tozdih in skupnosti tozdov; — razmere delitve dohodka na akumulacijo in porabo določajo delavci v tozdih na podlagi sprejetih razvojnih načrtov in določenih pogojev pridobivanja dohodka in jih spreminjajo odvisno od sprememb pogojev gospodarjenja in sprememb v razvojnih načrtih; — v procesu izdelave, usklajevanja in odločanja o razvojnih načrtih morajo delavci neposredno sodelovati in izraziti svoja stališča tako, da se bo vrednost vseh načrtov ocenjevala s stališča ustvarjanja pogo- jev za naraščanje produktivnosti dela, dohodka in življenjskega standarda; — o združevanju vseh sredstev tozdov morajo delavci neposredno odločati; — če kak tozd dosega izredno velik procent ostanka dohodka, ki je rezultat izjemno ugodnih naravnih, tržnih ali kakih drugih razmer, se del dohodka obvezno izloči za, razširitev materialne osnove delovne organizacije; — proizvodni samostojni tozdi morajo participirati na ustvarjenem dohodku prodajnega tozda glede na količino prodanih izdelkov (za notranje prodajne tozde zadostuje dogovor o uporabi ostanka dohodka); — o vseh združenih sredstvih tozd morajo biti delavci najmanj dvakrat letno obveščeni glede porabe sredstev. b) Delitev sredstev za osebne dohodke: Razvijati in povečevati kapacitete — izvajati samoupravni sporazum o razporejanju in delitvi sredstev za osebne dohodke ter po potrebi zahtevati spremembo določenega člena oziroma dopolnitev sporazuma; — vztrajamo, da se vključijo naše pripombe v sporazum o delitvi dohodka in osebnega dohodka v kemični industriji Slovenije, sicer pa zahtevamo, da službe Polikema izdelajo v prvi polovici leta 1975 nov sporazum; — naj nižji osebni dohodek mora zagotoviti normalne življenjske pogoje delavca (materialna varnost); — od meseca marca 1975 osnovni osebni dohodek ne sme biti nižji kot 2.000,00 din (pri normalnem doseganju delovnega učinka in kvalitete); — sindikat mora sodelovati pri dogovarjanju o najvišjem osebnem dohodku v delovni organizaciji; — postaviti enotne kriterije za vrednotenje enakih oziroma podobnih kategorij delovnih mest in preprečiti spremembe samo nazivov delovnih mest zaradi višje analitske ocene, prav tako pa se je treba upirati uravnilovki; — vključiti čim večje število delavcev v neposredno merjenje rezultatov svojega dela; — v letu 1975 dokončno postaviti sistemizacijo delovnih mest in uskladiti analitske ocene delovnih mest; — v letu 1975 obvezno izdelati pravilnik o normah; — zahtevamo pojasnilo, zakaj ni bil izdelan pravilnik o normah kljub večkratnim zahtevam na zborih delavcev; — spremljati učinkovitost in izvajanje sporazuma o medsebojnih razmerij h delavcev v združenem delu; — v sistem nagrajevanja obvezno vključiti poleg kvalitete dela tudi prihranek na materialu; — sindikat se bo uprl vsakršnemu zapiranju tozdov v lokalne, grupa-cijske in druge okvire glede pridobivanja dohodka in razpolaganja z njim; — delitev osebnega dohodka je v popolni odvisnosti od produktivnosti dela posameznega delavca, tozda, skupnosti tozdov in delovne organizacije; — delavcem z zmanjšano delovno sposobnostjo se ne sme zmanjševati osebni dohodek; — zavzemati se za ustrezno reševanje pravic delavca pri delitvi ustreznega dela dohodka iz minulega dela na OD in sklad skupne porabe glede na možnosti delovne organizacije; — zaposleni delavci v prodajnih tozdih morajo usklajevati višino osebnih dohodkov s tozdi s področja materialne proizvodnje, za katere opravljajo storitve; — službe Polikema, ki istočasno opravljajo funkcijo savskih služb, morajo biti nagrajevane po merilih, ki so uskladena z merili, ki veljajo za našo delovno organizacijo. 4. Sindikat in samoupravna delavska kontrola — spodbujati delo organov delavske kontrole in politično ocenjevati poročila o njihovem delu (najmanj enkrat letno); — zagotoviti predvsem preventivno vlogo samoupravne delavske kontrole v procesu samoupravljanja in poslovanja tozda oziroma delovne organizacije; — zagotoviti organom delavske kontrole organiziran dostop do vseh potrebnih podatkov; — zaščititi delavce, ki bi zaradi dela v organih delavske kontrole ali zaradi pobud oziroma zahtev trpeli kakršnekoli posledice; — spremljati delo samoupravne delavske kontrole tudi zato, da bi vplivali na njeno delo in ga usmerjali tako, da njeni organi svoje funkcije ne bi izvajali na neustrezen način, da ne bi uporabljali nedopustnih metod in da ne bi gradili na podtikanju in nepreverjenih podatkih; — izdelati pravilnik o delu delavske kontrole. (Nadaljevanje na 10. strani) Predsedstvo sindikalne konference Save Da bi se med seboj bolje spoznali, da bi tudi vedeli, kam oz. na koga se obrniti, če želite kaj urediti, in v sindikatu vam bodo prav gotovo pomagali — vam predstavljamo celotno vodstvo sindikata v Savi. Pri tem naj opozorimo, da so nekateri člani predsedstva sindikata delovne organizacije hkrati predsedniki ali namestniki izvršnih odborov sindikata v skupnostih tozdov in tozdih. V eni od naslednjih številk glasila pa vam bomo predstavili še predsednike izvršnih odborov sindikata v osnovnih organizacijah. Na minulih občnih zborih osnovnih organizacij sindikata po skupnosti tozdov in tozdih smo izvolili predsednike in njihove namestnike. Istočasno smo izvolili tudi člane predsedstva sindikalne organizacije Sava. Na sindikalni konferenci smo dokončno potrdili izvoljene člane predsedstva. L. Mraz MILE MILIVOJEVIČ, predsednik sindikalne konference. V preteklem mandatnem obdobju je bil predsednik sindikalne organizacije Sava. Pri nas se je zaposlil 12. januarja 1962 in je vseskozi družbenopolitično aktiven. 11. septembra 1959 je bil sprejet v ZK, v letih 1972 —1973 je bil predsednik komisije za ideološko vzgojo pri organizaciji ZK v Savi in član IO sindikata. ALOJZ VESELIČ je podpredsednik sindikalne konference. V Savi se je zaposlil 29. julija 1957. Vseskozi je bil aktiven mladinec in že leta 1963 je bil sprejet v vrtse članov ZK. V letih 197373 je bil član komisije za samoupravljanje in organiziranje ZK ter član izvršnega odbora sindikalne konference podjetja. JOŽE ANTOLIN je imenovan za sekretarja sindikalne konference. Leta 1963 je končal gumarsko šolo in se zaposlil v Savi. Vseskozi aktiven mladinec je bil leta 1968 sprejet v ZK. V letih 1973 74 je bil srekretar osnovne organizacije ZK v tozdu TTI. V letu 1974 pa je bil imenovan za profesionalnega sektre-tarja sindikalne organizacije. FRANC KUHAR, je član RAJKO DEBENJAK, član predsedstva in namestnik predsedstva in predsednik iz-predsednika IO sindikata v vršnega odbora sindikata v skupnosti tozdov TTI. skupnosti tozdov TTI. FRANC ŠIRC je član pred- TONE ŠTIRN, član pred-srcdstva in predsednik izvrš- sedstva in namestnik p rednega odbora sindikata v sednika IO sindikata v skup-skupnosti tozdov TAP. nosti tozdov TAT. MATEVŽ KRT, član predsedstva in predsednik izvršnega odbora sindikata v skupnosti tozdov KET. ANTON KOŠNJEK, član ERNEST MIKOLETIč, BEBA KAMBIČ, član pred- JANEZ GAJSER, član pred-predsedstva in namestnik član predsedstva in predsed- sedstva in namestnik pred- sedstva in predsednik izvrš-predsednika izvršnega odbora nik izvršnega odbora sindika- sednika izvršnega odbora sin- nega odbora sindikata v sindikata v skupnosti tozdov ta v delovni skupnosti skup- KET. nih služb. dikata v delovni skupnosti tozdu umetno usnje, skupnih služb. JULKA ŠAVS, članica pred- MARICA LONČAR, članica STANE ROTAR, član pred- JOŽE VUNŠEK, član pred- VULE CICMIL, član predsedstva, predsednica izvršne- predsedstva, predsednica iz- sedstva ter ponovno predsed- sedstva ter predsednik komi- sredstva in predsednik komi-ga odbora sindikata v tozdu vršnega odbora sindikata v nik komisije za samopomoč, sije za kulturno dejavnost. sije za šport in rekreacijo, izobraževalni center. tn-rrt,, pne Reportaža 9 Gradili bodo novo protektirnico Razgovor z Marjanom Perparjem, dipl. inž., v. d. direktorja skupnosti tozdov Kemična tovarna Moste-Protektor Drobna vest, da pripravljajo načrte za gradnjo nove protektimice, je bila povod za tale razgovor. Marjan Perpar je pred kratkim prevzel vodstvo Kemične tovarne Moste-Protektor. Domenila sva se in nastal je naslednji zapis. — S kakšnim gospodarskim načrtom vstopate v letošnje leto? Letos imamo predvidenih okrog 9 milijard bruto dohodka, pri čemer naj bi bil ostanek dohodka 600 milijonov starih dinarjev. Hkrati z gospodarskim načrtom smo se dogovorili tudi za akcijski program, ki predvideva precej prihranka ob uvedbi nove tehnologije, skrbeli pa bomo tudi za čimboljšo kvaliteto izdelkov. Če nam bo to uspelo, potem lahko računamo še na okrog 170 milijonov dodatnega ostanka dohodka. Marjan Perpar, v. d. direktor skupnosti tozd KTM—Protektor — In bo šlo? S tem načrtom smo si postavili težko in odgovorno nalogo. Zavedamo se, da je protektiranje tako v svetu kot tudi pri nas, zelo interesantno področje. Nova pnevmatika je povsod po svetu relativno zelo draga, avtomobilski plašči, ki so bili na vozilu in imajo obrabljeno tekalno površino, pa so sposobni ponovne obnovitve. Kvaliteta obnovljenih avtomobilskih plaščev je v svetu izredno visoka in skoraj enakovredna novim plaščem, pri tem pa znatno cenejša v primerjavi s cenami novih avtomobilskih plaščev. Tu je potrebno omeniti še prihranek pri surovinah, saj odpade nakup zelo dragih uvoženih surovin, kar je zelo pomembno za naše gospodarstvo. V svetu protektirajo okrog 40 % plaščev za osebna vozila in kar 80 odstotkov plaščev za tovorna vozila. Po analizi trga pa domači proizvajalci danes v Jugoslaviji protektirajo le okrog 3 °/o avtoplaščev. Pri tem domači proizvajalci novih avtomobilskih plaščev pokrivajo le 75 odstotkov potreb tržišča, ostale avtomobilske plašče je treba odkupiti, in to z devizami. Glede na to imamo ogromne možnosti povečanja kapacitet za obnavljanje plaščev. Razumljivo je, da bo treba potrošnike prepričati, da so protektirani plašči skoraj tako dobri kot novi. Zaradi tega je naša prva naloga, zagotoviti kvaliteto protektiranih avtomobilskih plaščev in na ta način vzbuditi zaupanje v izdelek pri porabnikih. To je hkrati osnova za našo nadaljnjo razširitev. — Pa imate kapacitete za povečanje proizvodnje? Locirani smo na dveh mestih in stavbe niso najboljše. Lokacija ob Šmartinski cesti, kjer imamo poleg protektiranja še tehnično blago, ni primerna za razširitev, lokacijsko pa je zelo ugodna za morebitno prodajo naših izdelkov in servisno službo. Naša nadaljnja izgradnja in razširitev bo na lokaciji bivše Kemične tovarne Moste. Tu je precej proste površine, za njeno zazidavo se že pripravljajo projekti in prvi osnutki. Zamisel je, da bi naredili moderno in veliko tovarno za protektiranje in tehnično blago, pri čemer bi vzporedno z gradnjo postopoma podrli nekaj poslopij stare kemične tovarne. Na tem področju je postavljena in že v zaključni fazi avtopralnica, kjer bo montiranje in snemanje ter centriranje avtoplaščev. Sredstva so zagotovljena in dela tudi dokončujemo ter računamo, da bo ta dejavnost v najkrajšem času zaživela. — Kaj je vaša dejavnost poleg protektiranja in proizvodnje gume-no-tehničnih izdelkov? V Kemični tovarni Moste-Protektor proizvajamo aluminijev sulfat v različnih granulacijah. Približno 12.000 ton ga uporablja domača papirna industrija, lansko leto pa smo približno enako količino izvozili na konvertibilno področje. Letos imamo glede na visoke cene aluminijevega hidrata in visoke cene uvožene žveplene kisline (domače žveplene kisline namreč primanjkuje) večje težave pri izvozu, kjer so naše cene za inozemske kupce nesprejemljive. Tako planiramo za letošnje leto manjši izvoz. — V preteklem letu ste doživeli razna združevanja, odcepitve in pripojitve. Ali so vsa ta dogajanja vplivala tudi na poslovni uspeh? Na vsak način so vsa ta dogajanja v veliki meri vplivala na poslovnost, čeprav bi lahko rekli, da je bil uspeh vendar zadovoljiv. — Kakšno je trenutno stanje v proizvodnji in kaj planirate za letošnje leto? Perspektive tovarne so dobre. Dnevno obnovimo okrog 500 plaščev za osebna vozila in 100 plaščev za tovorna vozila. Potrebe pa so mnogo večje od današnjih zmogljivosti in predvidevamo, da bi že ob pogonu nove tovarne zmogljivosti podvojili. Kakovosti dajemo velik poudarek. Izboljšanje kakovosti za 1 odstotek nam prinaša namreč 40 milijonov starih dinarjev ostanka dohodka in ker računamo na izboljšanje najmanj za 3 °/o, predvidevamo tako 120 milij. din več dohodka. Zadnji podatki o rasti kvalitete pri pnevmatiki za osebna vozila kažejo v razmeroma kratkem času že 5-od-stotno izboljšanje. Pri povečanju kapacitet se pojavlja problem zbiranja karkas (plaščev za obnavljanje); tu bo potrebno primerno urediti oziroma še izboljšati sistem zbiranja. V letošnjem letu predvidevamo na tem področju še določene težave. Po izdelkih tehnične robe, to so prešani izdelki in penasti profili, je veliko povpraševanje. V elaboratu, ki je pripravljen, je predvidena za penaste profile nova tehnologija, ki bo predstavljala prehod na kontinuirano linijo, pri čemer bodo možne večje serije. Za tehnično blago se bo gradil obrat poleg predvidenega obrata za protektiranje. Vrednostno predstavljajo tehnični izdelki približno 35 % finančne realizacije protektiranja. —■ Osnovni projekti za protektiranje se pripravljajo. Kdaj bo proizvodnja lahko stekla? V letošnjem letu bi morali pripraviti vso dokumentacijo, v prihodnjem letu pa bi, če bi seveda imeli finančna sredstva, lahko začeli z gradnjo. — Lahko govorite o konkretnem sodelovanju s Savo? Združitev s Savo je silno pomembna tako za enega kot za drugega partnerja. Sava v tem okviru zaokrožuje svojo poslovno tržno funkcijo na področju pnevmatike, skupnost tozdov Kemična tovarna Moste-Protektor pa ima v okviru močne delovne organizacije vse možnosti nadaljnjega razvoja ter uspešnega in bolj racionalnega poslovanja na vseh področjih. Tesno sodelovanje predstavlja določeno racionalnost pri nabavi surovin, izdelavi polizdelkov, razvoju tehnologije in pri določenih organizacijskih ter samoupravnih rešitvah. Velikega pomena za Kemično tovarno Moste-Protektor je povezovanje s skupnimi službami Save, pri čemer predstavlja neposredno povezovanje posameznih služb veliko racionalnost in hitro vključevanje v savski sistem poslovanja. — Lani ste zmesi za protektiranje uvažali. Kako bo v prihodnje? Uvažamo že oblikovano tekalno površino. Predvidevamo pa, da bomo v bodoče to proizvajali v okviru delovne organizacije Sava, predvidoma v skupnosti tozdov Vulkan Niš. Smo pa seveda zelo zahtevni glede enakomernosti kvalitete, ker je naša osnovna naloga proizvajati kvalitetne izdelke. — Kaj vas najbolj teži? Predvsem moramo najprej, čim-prej postaviti in utrditi odgovarjajočo organizacijo podejtja. Predvidevamo določene težave, vendar računamo, da jih bomo uspešno rešili. — Predvidevate v zvezi z zbiranjem karkas pomoč POS Save? Na vsak način računamo tako na pomoč POS in drugih prodajnih služb v Savi, kakor tudi na pomoč nabavne službe. — Kakšna je cena obnovljenih avtoplaščev? Običajno je v svetu cena obnovljenega avtoplašča okrog 60—70 °/o cene v primerjavi s ceno novega avtoplašča. Pri nas cene niso še povsem ustrezne in jih bomo skušali uskladiti. Ker se pripravljajo popravki cen novih avtoplaščev, bomo vzporedno s tem popravili tudi cene za obnovljene plašče. Mnogo pa bomo morali narediti pri tekočem odkupu karkas s tem, da bomo odkup bolje nagrajevali in zagotovili takojšnje plačilo. J. Štular Protektiranje — obnavljanje avtomobilskih plaščev je našlo svoj prostor v našem proizvodnem programu 10 Sindikat Zaključki sindikalne • • e (Nadaljevanje s 7. strani) 5. Družbena prehrana — do 1.1.1977 zagotoviti celodnevno prehrano delavcev v naši delovni organizaciji — v letu 1975 začeti z izgradnjo obrata družbene prehrane; — cena toplega obroka se ne sme zvišati; — proučiti možnost drugačne delitve kruha in s tem preprečiti malomaren odnos posameznikov, ki ga razmetavajo; —- več pozornosti posvetiti delav cem — želodčnim bolnikom in osta lim, ki imajo omejene možnosti uži vanja jedil; — po možnosti bolj racionalno organizirati zajtrk, glede na izgubo efektivnega delovnega časa. 6. Stanovanjsko gospodarstvo — še naprej združevati sredstva za gradnjo družbenih stanovanj; — omejevati individualno gradnjo vendar tistim, ki imajo ugodne po goje za gradnjo, omogočiti več sredstev za posojila; — ustanoviti stanovanjsko zadrugo za naše delavce, ki individualno gradijo stanovanja; — čim prej rešiti problem sam skih stanovanj; — strokovne službe naj organizirajo akcijo z drugimi delovnimi organizacijami v Kranju za sklenitev sporazuma glede znižanja stroškov gradnje družbenih stanovanj. 7. Zdravstveno in tehnično varstvo — stalna skrb za izboljšanje pogojev dela na delovnih mestih, zlasti v tozdih, kjer so iztrošeni stroji in oprema; — higienske razmere v valjarni so skrajno neprimerne: 1. zahtevamo pojasnilo, kaj je vzrok za tako stanje; 2. zahtevamo takojšnje ustrezne rešitve; — delovni pogoji pri vulkanizaci-ji avtoplaščev so zelo neugodni: 1. zahtevamo ustrezno rešitev za normalne pogoje dela pri vulkaniza-ciji; — zahtevamo takojšnjo ureditev sistema tople vode v kopalnicah in umivalnicah; — organizirati zdravstveno ekipo v drugi izmeni; — v letu 1975 organizirati zobno ambulanto; — nuditi ustrezno podporo in pomoč klubu zdravljenih alkoholikov; — organizirati zdravniške preglede v obratni ambulanti (preventiva in kurativa) tako, da bi bila izguba delovnega časa kar najmanjša. 8. Oddih in rekreacija delavcev — organizirati ustrezno rekreacijo glede na pogoje dela na delovnem mestu in načrtno spodbujati delavce, da se vključijo v izvrševanje izdelanih programov rekreacije; — zagotoviti letovanje našim delavcem po čim bolj ugodnih cenah; — dokupiti ustrezno število prikolic in jih postaviti na ustrezna mesta ob morju; — ob izdelavi' delovnega koledarja za leto 1976 proučiti možnost deljenega kolektivnega dopusta; — združevati sredstva v okviru integrirane Save ali v okviru Poli-kema za izgradnjo počitniških domov; — v srednjeročni program razvoja delovne organizacije vključiti izgradnjo rekreacijskega centra; — organizirati številna športna tekmovanja med posameznimi tozdi in izven delovne organizacije, da bi tako vključili čim večje število delavcev; — proučiti možnost organiziranja ustrezne rekreativne dejavnosti med delom. 9. Kultura in izobraževanje — vključiti čim več članov sindikata, članov samoupravnih organov in članov delegacij v družbeno izobraževanje; — organizirati akcijo za vključevanje delavcev v osnovno izobraževanje; — v sodelovanju z drugimi osnovnimi organizacijami sindikata sc prizadevati, da bodo najpozneje v treh letih vsem otrokom v osnovnih šolah zagotovljene brezplačne šolske potrebščine; — organizirati akcijo, da se vzdržimo kajenja na sestankih; — še naprej podpirati že obstoječe sekcije, ki delujejo na kulturnem področju (folklora, oktet), ter težiti za tem, da bo v to dejavnost vključenih čim več članov kolektiva; — proučiti in razvijati tudi druge oblike kulturne dejavnosti, za katere med člani kolektiva obstaja zanimanje; — na kulturnem področju je potrebno tudi strokovno proučevati interese delavcev in možnosti razvoja kulturne dejavnosti, zato je potrebno perspektivno planirati zaposlitev ustreznega strokovnega kadra oziroma ustrezno rešiti v okviru Zveze kulturno prosvetnih organizacij Kranj; — razvijati splošno kulturno raven delavcev v združenem delu in s tem krepiti čut odgovornosti do delovnega okolja in družbenih sredstev. 10. Organiziranost in kadrovska politika — dosledno uveljaviti pravila o organiziranosti in delovanju sindikata v delovni organizaciji; —stalno skrbeti za izpopolnjevanje organiziranosti sindikata, da bi bilo delo čim bolj učinkovito in "racionalno; — v celoti uveljaviti načelo »nobenega kandidata in delegata brez sindikata«, kar velja tudi za vodstvena in vodilna delovna mesta v delovni organizaciji; — vsakemu sindikalnemu aktivistu ob prevzemu funkcije omogočiti usposobitev za njegove sindikalne naloge. 11. Sodelovanje z drugimi sindikalnimi organizacijami — posebno skrb posvetiti sodelovanju s sindikalnimi organizacijami v integriranih delih naše delovne organizacije; — vzpostaviti sodelovanje s sindikalnimi organizacijami v okviru gumarske panoge in z večjimi (možnimi) dobavitelji oziroma kupci; — pripraviti program ustreznega sodelovanja s sindikalnimi organizacijami v okviru Polikema; — organizirati akcijo za tesnejše sodelovanje s sindikalnimi organizacijami v delovnih organizacijah v Kranju. Uspešno zaključili... (Nadaljevanje s 4. strani) njih, dopolnila sedanjih, tako da se v njih le s težavo znajdemo. Žalostno ob tem pa je še to, da se vsi ukvarjamo danes le s temi akti, medtem ko je proizvodna problematika zanemarjena. Inž. Polonca Kalan Naše strokovne službe niso močne, v tozdih jih praktično nimamo, zato bi radi konkretno pomoč. V zadnjih Informatorjih, ki smo jih v.: ........ . 'A' ' mk "V-" < • * »MM** ŽW »»:ww * =* —im* ^A W" W Q G, G o' 1973 1973 1973 Sava 29.090 26,5 110,9 22.420 114,7 6.670 99,9 Borovo 26.910 24,6 107,1 18.297 110,5 8.613 100,4 Rekord 9.888 9,0 89,2 5.917 84,9 3.971 96,6 Tigar 17.183 15,7 96,7 14.655 95,8 2.528 102,3 Od 1970. do 1974. leta je bila v strukturi celotne ustvarjene proizvodnje v Savi in panogi dosežena naslednja dinamika: TEHNIČNI IZDELKI PNE VMATIKA LETO SAVA v % PANOGA v % SAVA v % PANOGA v % 1970 75,7 51,3 24,3 48,7 1971 74,5 56,3 25,5 43,7 1972 73,3 56,9 26,7 43,1 1973 74,5 60,4 25,5 39,6 1974 77,1 60,1 22,9 39,9 Iz podatkov je razvidno, da je delež avto in velo pnevmatike v Savi v celotni proizvodnji do leta 1973 rahlo padal in da v letu 1974 že zavzema 77 % vse panoge, kar je posledica aktiviranja novih kapacitet za to proizvodnjo. Analogno pa se je v letu 1974 močno znižal delež tehničnih izdelkov — 22,9 % v primerjavi z dosežno dinamiko v preteklih letih. V letu 1974 je bilo v panogi proizvedeno 60 % pnevmatike in 40 % tehničnih izdelkov. Ugotovitev celotnega dohodka in dohodka po zaključnem računu 1974 Celotni dohodek predstavlja: doseženo neto prodajno vrednost prodanih izdelkov, prejete obresti od naših dolžnikov, interno realizacijo (realizacijo med tozdi), dohodki od dotacij ter drugi izredni dohodki, ki smo jih dosegli v teku poslovanja. V preteklem obdobju smo dosegli v okviru delovne organizacije naslednji celotni dohodek: 1. prodaja — eksterna 987.046 2. prodaja drugim tozdom 262.015 3. skupna prodaja 1,249.061 4. dohodek od odpisanih terjatev — 5. prejete obresti 28.911 6. dohodki iz skupnega poslovanja 12.062 7. dohodki iz dotacij 127 8. izredni dohodki 11.633 I. Celotni dohodek: 1,301.794 Pri tem pa smo porabili naslednja sredstva: 1. porabljeni material 843.089 2. proizvodne storitve 45.344 3. neproizvodne storitve 78.654 4. dnevnice in terenski dodatek 849 5. reklama in reprezentanca 4.046 6. drugi materialni stroški 8.796 7. amortizacija — predpisana 42.837 8. amortizacija — nad predpisano 7.467 9. odpis terjatev nad 90 dni 8.258 10. izredni izdatki 29.903 11. razlike v zalogah —68.605 II. Porabljena sredstva 1,000.638 III. Dohodek 301.156 IV. Dohodek brez interne udeležbe med tozdi 289.094 Dohodek, dosežen v letu 1974, je za 32 % višji kot v letu 1973, ko je znašal skupno 219.582 tisoč din. Ugotovili smo, da znašajo poprečne podražitve osnovnih in pomožnih surovin v letu 1974 glede na leto 1972 278,7 milijonov dinarjev, medtem ko smo dobili v tem času nadomestila v obliki povečanja cen za 185,1 milijonov dinarjev. Torej smo morali razliko, ki znaša 93,6 milijonov, pokrivati iz ostanka dohodka. Poleg tega imamo glede na leto 1972 relativno povečanje zakonskih in pogodbenih obveznosti za 36,4 milijonov dinarjev. Tudi ta znesek gre na račun zmanjšanja ostanka dohodka. Če torej izločimo samo vpliv podražitve materiala, ugotovimo, da smo v letu 1974 dosegli znatno višjo stopnjo ekonomičnosti kot v letu 1973, in sicer: 1972 (baza) 1973 brez podraž. 1974 brez podraž. Indeks 1973/74 Porabljena sredstva v celotnem dohodku 69,95 68,77 62,42 110,17 14 Priloga DELITEV DOHODKA Upoštevajoč navedene razloge o doseganju poslovnega rezultata ter zmeren porast nominalnih OD so TOZD TAP Doseženi dohodek (v 000 din) 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti 3. Osebni dohodki — od tega netto OD — prispevki 4. Ostanek dohodka — udeležba TTI-ja — udeležba POS-a — udeležba Semperita — udeležba IFC — vnos v rezervni sklad — vnos v poslovni sklad . del za posojilo nerazvitim . del za skupne rezerve — vnos v sklad skupne porabe Doseženi dohodek v znesku 102,6 milijona din je v odnosu na leto 1973 presežen za 48 % toda visok porast zakonskih in pogodbenih obveznosti, ter deloma mase osebnih dohodkov je tolikšen, da je ostanek dohodka v primerajvi z doseženim v preteklem letu nižji za 5,32 % oziroma za 920 tisoč din. Neprimerno večja razporeditev dohodka v sklad skupne porabe kot preteklo leto ter večji vnos v poslovni sklad za posojilo nerazvitim ter za skupne rezerve ima za posledico, da TAP iz svojega ostanka dohodka ni razporedil sredstev v poslovni sklad za lastne namene. TOZD TTI Doseženi dohodek 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti 3. Osebni dohodki — od tega netto OD — prispevki 4. Ostanek dohodka V preteklem letu je TOZD TTI dosegel 100,6 milijona in je večji v primerjavi z letom 1973, ko je znašal 87,3 milijona din za 15,2 °/o. Podobno kot v TOZD TAP-u so tudi v TTI-ju na doseženi dohodek vplivali eksterni vplivi, predvsem obremenitev skozi povečanje cen osnovnim surovinam. Doseženi dohodek torej ni bil ustvarjen v višini kot bi ustrezalo doseženi stopnji produktivnosti, kajti prodajne cene se niso povečale v tolikšnem znesku kot je bila obremenitev skozi povečanje cen osnovnim surovinam. Poleg tega je TOZD VET Doseženi dohodek 1. Pogodbene obveznosti 2 Zakonske obveznosti 3. Osebni dohodki — od tega netto OD — prispevki 4. Ostanek dohodka — vnos v rez. sklad — vnos v posl. sklad . del za posojilo nerazv. . del za skupne rezerve — vnos v sklad skupne porabe TOZD VET je s 1. 1. 1974 začela poslovati kot TOZD v okviru DO Sava Kranj. Ta temeljna organiza- delavci posameznih TOZD m SDS no kako je bil ustvarjeni dohodek OSS na zborih delavcev dne 26. in 27. februarja 1975 sprejeli sledečo delitev dohodka za leto 1974: razdeljen. Visok delež brutto osebnih dohdkov v doseženem dohdku potrjuje dejstvo, da je vzdrževalno energetska in transportna dejavnost delovno intenzivna, kar opravičuje veliko porabo dohodka za OD. Poleg 102.690 100,0 22.005 21,4 13.582 13,2 47.453 46,2 33.388 32,5 14.065 13,7 19.650 19,2 3.038 3,0 83 0,1 4.613 4,5 696 0,7 2.054 2,0 4.192 4,1 3.631 3,5 561 0,6 4.974 4,8 Iz strukture delitve dohodka je nadlje razvidno, da je bil pretežni del dohdka porabljen za izplačilo brutto osebnih dohodkov 46,2 %. Druga pomembnejša obremenitev dohodka so pogodbene in zakonske obvenzosti, ki skupaj znašajo 34,6 odst. torej presegajo nivo izplačanih netto osebnih dohodkov 32,5 odst.). Pripomniti moramo, kar je bilo poudarjeno v uvodu poslovnega poročila, da imamo glede na doseženo produktivnost občuten izpad dohodka, kajti TOZD TAP je kljub podražitvi surovin že v začetku poslovnega leta dosegel povečanje prodajnih cen za 27,5 % šele 6. avgusta 1974. TOZD POS Doseženi dohodek 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti 3. Osebni dohodki — od tega netto OD — prispevki 4. Ostanek dohodka — vnos v rez. sklad — vnos v posl. sklad . del za posojilo nerazv. . del za skupne rezerve . del za druge namene — vnos v sklad sk. porabe — kritje izgube TTI-ja V letu 1974 je TOZD Prodajna or-agnizacija dosegla dohodek v višini 19,4 mio din. Iz strukture delitve doseženega dohodka je razvidno, da odpade 38 % na osebne dohodke oz. dobra četrtina — 26,7 % je bila porabljena za izplačilo netto OD. V istem odstotku je bil ustvarjen osta- SDS OSS Doseženi dohodek 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti 3. Osebni dohodki —od tega netto OD — prispevki tega ta dejavnost opravlja skoraj v celoti storitve za TOZD v delovni organizaciji kjer je interna prodajna cena postavljena tako, da pokriva celotne stroške, ter zagotavlja ostanek dohodka v znesku kot ga dosegajo proizvodne TOZD. 19.425 100,0 1.330 6,8 3.229 16,6 7.369 38,0 5.185 26,7 2.184 1U 7.497 38,6 389 2,0 6.394 32,9 1.953 10,1 375 1,9 4.066 20,9 705 3,6 9 0,1 nek dohodka — 38,6 % oz. v skupnem znesku 7,5 mio din. Največ sredstev iz ostanka dohodka se je vneslo v poslovni sklad — 6,4 mio din, oziroma je od tega ostalo neposredno POS-u 4,1 mio din sredstev za razširjeno reprodukcijo to je 21 % doseženega dohodka. 45.718 100,0 6.214 13,6 4.969 10,9 34.535 75,5 24.299 53,1 10.236 22,4 100.610 100,0 8.467 8,4 16.132 16,0 76.011 75,6 53.481 53,2 22.530 22,4 9 0,1 za TOZD TTI značilno, da je to delovno intenzivna proizvodnja, kar je je razvidno tudi iz gornje delitvene strukture dohodka. Tri četrtine dohodka je bilo izplačanega za brutto osebne dohodke medtem, ko so pogodbene in zakonske obveznosti večje za 9 tisoč dinarjev kot je še ostalo dohodka po izplačilu brutto osebnih dohodkov. To izgubo pri dohodku (cca 9.487 din) je na osnovi določil samoupravnega sporazuma o združitvi TOZD v DO pokrival TOZD POS. 23.553 100,0 1.185 5,0 4.633 19,7 15.943 67,7 11.218 47,6 4.725 20,1 1.792 7,6 471 2,0 787 3,3 697 3,0 90 0,3 534 2,3 cija je v tem letu dosegla dohodek v znesku 23,6 milijona dinarjev. Iz strukturnih indeksov pa je razvid- SDS OSS ne ugotavlja ostanka ga uporabi za izplačilo brutto oseb-dohodka pač pa v predračun stro- nih dohodkov, zakonskih in pogod-škov vključuje tisti del dohodka, ki benih obveznosti. Z izvedeno delitvijo doseženega dohodka po posameznih TOZD in SDS. smo dosegli za delovno organizacijo kot celoto naslednjo delitev: 1973 1974 Indeks 1974 1973 V 000 din struktura v 000 din Doseženi dohodek 219.580 100,0 289.094 100,0 131,7 1. Pogodbene obveznosti 21.689 9,9 39.201 13,6 180-7 2. Zakonske obveznosti 23.230 10,6 42.581 14,7 183,3 3. Za osebne dohodke 141.634 64,5 181.503 62,8 128,1 4, Ostanek dohodka 33.027 15,0 25.809 8,9 78,1 od tega: — vnos v rez. sklad 4.508 2,1 2.914 1,0 64,6 — vnos v sklad skupne porabe 5.662 2.6 6.213 2,1 109,7 — vnos v poslovni sklad 20.141 9,1 11.373 4,0 56,5 od tega: . del za nerazvite 7.840 3,5 6.281 2,2 80,1 . del za druge namene 11.011 5,0 4.066 1,4 36,9 . del za skupne rezerve 1.290 0,6 1.026 0,4 79,5 — dohodek drugim sovlag. 2.716 1,2 5.309 1,8 195,5 Dohodek skupaj za delovno organizacijo je bil torej dosežen v znesku 289 milijonov dinarjev. Iz strukturnih indeksov pa je razvidna delitev za delovno organizacijo, katera je kot smo že omenili pri posameznih TOZD-ih neugodna. Primerjava z letom 1973 potrjuje že uvodne ugotovitve da je delovna organizacija v preteklem letu poslovala v izjemno neugodnih gospodar- skih razmerah. Ostanek dohodka je kljub večmeju doseženemu dohodku v odnosu na preteklo leto nižji za 21,9 % tudi zaradi visokega relativnega porasta zakonskih in pogodbenih obveznosti. Masa osebnih dohodkov je porastla za 28 % kar je v skladu z doseženo stopnjo pro-duktivonsti, povečanje mase OD pa gre tudi na račun povečanja vrednosti točke zaradi porasta življenjskih stroškov. O mladini Razgovor z Milanom Čuferjem, predsednikom ZMS v Savi Temeljilo hočemo spremenili noše delovanje Ta stavek lahko povzamem iz razgovora z Milanom Čufarjem. Nekaj več kot mesec dni nosi težo predsednika mladih v Savi. In očitno je, da si te odgovorne naloge ne predstavlja kar tako. Z ožjo skupino sodelavcev je načel nekaj ključnih problemov, ki se že dlje časa vlečejo — z nedelavnostjo prejšnjega vodstva pa so se še zaostrili. Da jim je nujna podpora, je več kot očitno. Sicer pa preberite naslednji pogovor. — 10. januarja 1915 si prevzel funkcijo predsednika ZSM v Savi. Kje je bila mladinska organizacija v tistem trenutku? Lahko rečem, da je bil to čas, v katerem mladina sploh ni delala in je bil torej zadnji čas, da se nekaj naredi. — Ste glede na razmere, ki so bile v mladinski organizaciji, mladi mogli začeti z načrtnim delom? Za nami je bil 9. kongres ZSM, ki je sprejel sklepe o organiziranosti ZSM. V Savi smo sprejeli program dela in akcijski program. Da je bil ta program narejen kmalu po kongresu, se lahko zahvalimo prav trem prizadevnim mladincem iz vodstva organizacije. Tako je bil program narejen že pred mojim nastopom funkcije. Seveda pa nas je čakala veliko težja naloga: otresti se mrtvila v mladinski organizaciji. — Tudi v preteklosti so vodstva mladine sprejemala dobre sklepe, pa ni bilo občudovanja vrednih uspehov. V vodstvu nas ni veliko in tu ne bi smel biti začetek in konec delavnosti mladine v Savi. Še zmeraj pogrešam množičnosti. Te pa ni, ker gremo vse premalo med mlade. Delo je bilo preveč zaprto v določen krog, kjer se je stekala vsa mladinska organizacija, zunaj nje pa so ostali mnogi mladi, ki bi radi delali, le če bi se imeli kam obrniti. — V februarju letos organizirate seminar za vodstva mladinskih organizacij. Kakšen je namen tega seminarja? Letošnjega mladinskega seminarja se bodo udeležili le predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij. Na tem seminarju jih bomo seznanili s spremembami, ki jih prinaša kongres, npr. kaj pomeni zveza socialistične mladine, kje so razlike, kakšne so naloge osnovnih organizacij, kamor se prenaša delo, kako pritegniti k delu čimveč mladih. To bodo glavne teme seminarja. — Na kakšen način bodo semina-risti to znanje, napotke prenesli tja, kjer bi se začelo delo z večino mladih? Vse novosti, ki jih je prinesel 9. kongres, bodo na tem seminarju podrobno obrazložene, pogovarjali pa se bomo tudi o izvedbi programa dela v Savi. Po tem seminarju bodo sklicani sestanki po osnovnih organizacijah in predsedstvih skupnosti tozdov. Vsem predsednikom mladine po tozdih bodo dana tudi pismena navodila oziroma teze, kako voditi sestanke, kaj obravnavati, njihove dolžnosti in pravice, tako da bo imel vsak predsednik pregled svojega dela in spoznal, kako mora delati in delovati in kateri so problemi, ki se lahko tu pojavijo. — Z enim od problemov ste se mladi obrnili na politični aktiv, kjer pa niste bili deležni podpore. Ne morem se strinjati s tako slabim odnosom do mladine. Zadevo sem takoj po obravnavi na političnem aktivu prenesel na predsedstvo mladinske organizacije. — Kako je predsedstvo sprejelo sklep političnega aktiva? Predsedstvo je bilo ogorčeno, ker je menilo, da ni prav, da sedaj, ko nam je pomoč nujno potrebna, če hočemo delo mladinske organizacije oživeti, pokažejo tako odklonilno stališče. Hočemo, da do tega ne pride več. če hoče mladinska organizacija oživeti, nam je seminar za delavce mladinske organizacije nujno potreben. Glede na to, v kakšnem položaju je danes mladinska organizacija v Savi, bi nas morali podpreti. Seminar bo v soboto in nedeljo, 22. in 23. februarja 1975. Zamuda enega delovnega dne zaradi razmer v mladinski organizaciji in potrebe po seminarju ne bi smela pogojevati gledanja samo skozi denar. — Presenečen sem, da v program seminarja niste vključili informiranja. Program je obširen, tako da bo delo razdeljeno po komisijah. V zadnji točki pa bomo govorili o mladinski organizaciji v delovni organizaciji, kjer bomo namenili tudi informiranju nekaj časa. — Ne bi smelo ostati le na informiranju prek sredstev obveščanja, ampak za sklenjen komunikacijski krog znotraj mladinske organizacije. Žal, sam si povedal lasten primer iz valjarne, kjer si delal, ko nisi vedel, kako naj bi se vključil. Zveza socialistične mladine pa bo omogočala povezati vse te pozitivne dejavnike v enotah. S stališča informiranja vem, da tega stika manjka in prepričan sem, da v tistih dveh urah ne boste mogli obdelati pomena medsebojnega informiranja. Gre namreč za dosti zapleten sistem, ki ga boste morali vpeljati, kajti predsedstvo ne sme biti poosebljena organizacija, da ne boste vi predstavljali mladinske organizacije, ampak boste morali iti navzdol, med mlade, kjer boste dobivali predloge in ideje. Samo prek predsednikov v tozdih tega ne boste mogli doseči. Na sejah predsedstva se bo še vedno obravnavala vsa problematika, ki bi se pojavljala, medtem ko naj bi se mladina dobivala skupaj po tozdih, kamor bodo po potrebi in na željo tozdov prihajali razlagalci iz predsedstva. Za to sodelovanje imamo sestavljeno 5—7 člansko komisijo, tako da bomo na vsak način prišli do tega, da bo sleherni imel občutek, da je mladinska organizacija prisotna. — V čem naj bo ta občutek, kje se bo videl mlad delavec in kako mu boste pomagali razreševati najpogostejše probleme: stanovanjska vprašanja, prehrana. Najpomembneje je, da bo moral predsednik mladine po tozdih svo- je mladince poznati. Na kakšen način jih bo spoznal, kako bo pristopil k posamezniku in mu prikazal organizacijo, katere član je, je sedaj problem, ki pa do potankosti še ni rešen. — Imeti bi morali zelo temeljit program seminarja. Na tem seminarju bi moral sodelovati tudi sociolog in strokovnjak s področja medsebojnih odnosov. Doživel sem že veliko seminarjev. Na žalost so bili enolični, formalni, organizacijski in splošno politični. Trdim, da so naši ljudje v glavnem zdravi. Prizadevati pa bi se morali za temeljit premik v spreminjanje vsebine, tiste, kjer bi organizacija dejansko omogočala, da prispe do slehernega mladega. To, da prepuščate sekretarjem mladine po tozdih način pristopanja do mladih, ni dobro in o tem bi se morali pogovarjati. Stojimo pred dilemo, kako povedati mladim, da organizacija obstoja in da se da v njej veliko narediti. Izkušnje iz preteklosti so slabe, mnogi mladi so izgubili zaupanje. Zato ni mogoče stvari čez noč spremeniti in povrniti zaupanje. Pa vendar upam, da nam bo v organizirani zvezi socialistične mladine to uspelo. Oblika organiziranosti pa je nova. Prav tako, kot imajo npr. člani ZK svoje obveznosti, dolžnosti in pravice ter vedo, kaj se od njih zahteva, bodo tudi v ZSM mladi spoznali, kje je njihovo mesto, vloga in delo. — Kako vam bo tu uspelo? Za sam začetek je potrebno izobraziti mlade predsednike po tozdih, saj večina še nima izkušenj na tem področju in še posebej o novi vlogi ZSM. Dali jim bomo navodila, ki jih bo vsakdo lahko predelal in na podlagi teh tudi izoblikoval svoje delo in naredil glede na posebnosti enote, kjer bo deloval, tudi program lastnega delovanja. — Mladi imajo pretežno podobne probleme. Treba pa jim bo prikazati, da je organizacija prav njim namenjena. Kakšen bo neposreden pristop k mlademu človeku? Lahko je sodelovati kot organizacija navzven. To nam ne dela nobenih problemov. Tudi s priključenimi podjetji dobro sodelujemo in smo v glavnem sprejeli programe brez večjih problemov. Moramo pa se danes resno pogovoriti, kako bomo program izpeljali v lastni hiši. — Brez temeljite podpore ostalih družbenopolitičnih organizadij boste naloge težko speljali! Težko — v tej situaciji kot kjerkoli drugje. Sindikat npr. poznajo vsi že po tem, da organizacija kot taka nekaj nudi tudi in predvsem delavcu — neposrednemu proizvajalcu, pa naj gre to le za letovanje, ozimnico, razne popuste pri nakupih. Mladina pa se mora uveljavljati na čisto drug način, saj je večina mladih mladinsko organizacijo poznala le z dvodnevnih izletov. In še ta je lani odpadel, ker smo napisali, da mora vsak udeleženec prispevati del stroškov, rok za prijave pa je bil le nekaj dni. Take izlete bi morali temeljiteje pripraviti, ta- 15 Milan čufer ko da bi že v pripravah zajeli širok krog ljudi. — Kako si mladinska organizacija v Savi in njena leomisija za informiranje predstavlja sodelovanje na področju informiranja? Sklep 2. seje predsedstva je bil, da mora komisija za informiranje pri ZSM biti stalno prisotna pri vseh večjih akcijah, da pa z vseh ostalih sej poroča predsednik. O pomembnih akcijah in sklepih pa damo članek v glasilo. Res pa je tudi, da je bilo medsebojno informiranje v preteklem obdobju porazno. Mnoge akcije so propadle, ker je vse premalo ljudi vedelo zanje. V zadnjem času pa smo vpeljali le nekatere novosti na področju obveščanja mladih kot npr. v prav v ta namen izdelanih plakatih. Te oblike bomo še uporabljali, saj smo s tem pritegnili k udeležbi oziroma sodelovanju precej večji krog ljudi kot navadno. — Ali menite, da v naših sredstvih obveščanja namenjamo mladini zadosti prostora? Ali veste, da vam je list v celoti odprt? Kar smo pripravili za časopis, je bilo tudi objavljeno. Tako smo sredi leta 1974 dobili celo svojo stran v časopisu. Seveda pa nismo pisali v časopis drobnarij, zato od časa do časa naša stran tudi ni bila polna. Zavedamo pa se, da sleherno akcijo lahko izpeljemo veliko laže, če o njej objavimo kratko, a jedrnato informacijo. Poskušali pa se bomo dogovoriti tudi z dopisniki lokalnih časopisov, saj smo upravičeni, da o našem delu, ki niti ni majhno, vedo tudi drugi. — Lahko govorite o uspehih pri delu? Vse naloge so do danes izpeljane, le pri akciji popisa nas še vedno zadržuje občina in republika, ker moramo čakati na enotne obrazce za vpis mladih v zvezo socialistične mladine. — Ste izdelali že kakšne konkretne akcije za sodelovanje z mladimi iz priključenih podjetij? Ne le, da se poznamo le v manjšem krogu, dogovorili smo se že tudi o družabnem večeru Kemična tovarna Moste-Protektor — Totra — Sava. Srečanje bo predvidoma v marcu v tovarni Totra Ljubljana. Opomba: Razgovor je bil pripravljen pred seminarjem in nekaterimi akcijami, o katerih pišemo šele v tej številki. J. Štular 16 O mladini Organizacijo ZSM Sava Kranj čaka v naslednjem obdobju veliko dela. Da bi bili mladi pri svojem delu čimbolj uspešni, je predsedstvo koordinacijske konference zadolžilo komisijo za idejnopolitično delo, organizacijsko kadrovsko komisijo ter komisijo za družbenoekonomske odnose, da organizirajo seminar za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij ZSM ter člane predsedstva koordinacijske konference Sava. Seminar je bil 22. in 23. febuarja 1975 v prostorih hotela Larix v Kranjski gori, ki je zaradi muhaste zime v tem času brez snega, zato so bile cene gostinskih uslug ugodne. Urnik seminarja je bil natrpan. Najprej smo poslušali predavanje o gospodarstvu SRS, ki ga je imel tov. Šifkovič, predsednik izvršnega sveta občine Kranj. Značilno za slovensko gospodarstvo je, da je Slovenija surovinsko in energetsko zelo šibka, zato se mora naslanjati na druge republike oz. na uvoz. Naša industrija se je zelo hitro razvijala, širili so se industrijski obrati in odpirali novi, pri tem pa smo pozabili na izgradnjo prometnih poti, energetske vire, kmetijstvo in premalo vlagali v bazično industrijo. Ker se je kot nujna posledica tega hitrega razvoja povečalo zaposlovanje, se je zmanjševal družbeni standard. Prepočasi smo gradili stanovanja, vzporedno temu šole, otroške vrtce, trgovine, športne objekte itd.; vsekakor to krizo najbolj občutijo prav mladi. Za nadaljnji razvoj gospodarstva in rešitev iz krize je tov. Šifkovič naštel nekaj izhodišč: razvoj samoupravljanja, uveljavitev nove ustave, povečanje reproduktivne sposobnosti gospodarstva, pospeševanje izvoza, izgrajevanje gospodarskega sistema (usmeritev — elektronika in kemija), politika cen, prednost kmetijstvu, energetiki, surovinski bazi. Tov. Šifkovič nam je orisal tudi družbenogospodarski položaj v Kranju in načrt za leto 1975. Izvršni svet občine čaka mnogo nalog. Vseh ni mogoče rešiti, zato je izluščil šest, v tem trenutku najvažnejših: 1. uresničevanje nove ustave, 2. zmanjšanje zaposlovanja, 3. izgradnja trgovski objektov, 4. izgradnja rekreacijskih objektov, 5. izgradnja osnovnih šol, 6. urbanistični program. V pogovoru, ki je sledil, smo se posebej zanimali za probleme uvoza in izvoza, o konkurenci na tržišču, o stanovanjski krizi in slabih pogojih dela, kar je posledica prehitrega gospodarskega napredka, prevelike želje podjetja po čimveč-jem dobišču oziroma po večjih investicijah. Tov. šifkovič predlaga nam mladim, naj bolj vplivamo v organih samoupravljanja. Seveda pa bomo imeli več uspeha le, če se bomo nenehno in vsestransko izobraževali. Zato so dobrodošli tudi taki seminarji. V drugem predavanju nam je tov. Černetič — delavec Slovenske izobraževalne skupnosti, povedal nekaj o človeku v samoupravni družbi, odnosih do dela, sodelavcev, o družbeni aktivnosti itd. Naša družba si je nadela parolo: Človek je cilj in smisel razvoja. Vsak človek, ki je zrela osebnost (primerjava z otrokom, ki je popolnoma nezrela osebnost, pa ima naslednje potrebe: 1. po čimvečji aktivnosti, 2. po relativno neodvisnem obnašanju; 3. po obnašanju na več načinov (v delovni organizaciji, društvih, družbi), 4. stalne in globlje interese po izpolnitvi vseh svojih možnosti; 5. dolgoročno časovno perspektivo; 6. željo po položaju enakega ali celo nadrejenega v družbi, 7. zavest o samem sebi. Seveda pride zaradi vseh teh potreb zrele osebnosti kmalu do konfliktov med ljudmi. Mi skušamo te konflikte ublažiti s samoupravljanjem. Torej z nenehnim dogovarjanjem, sporazumevanjem in da se z lestvico zahtev začenja spodaj, ne pa zgoraj, da stvari niso že vnaprej določene, planirane od posameznika ali ozkega kroga ljudi itd. Pasivnost, recimo v organih samoupravljanja ali družbenopolitičnih organizacijah in tudi pojav potrošniške miselnosti je včasih odgovor na neizpolnjevanje omenjenih sedmih potreb. Tematika predavanja je bila po mnenju udeležencev seminarja ne-nekoliko težja. Boljše je bilo pri pogovoru, ki je sledil, kjer so nas zanimali konkretna predlogi za ureditev odnosov med nadrejenimi in podrejenimi, kako izboljšati organiziranost dela, itd. Popoldne sta nas seznanila z zaključnim računom za leto 1974 ter gospodarskim načrtom za leto 1975 tov. Perčič in tov. Bašar iz finančne službe. Tukaj nismo zvedeli le golih številk, pač pa tudi nekaj o finančnem poslovanju na splošno, recimo delitev dohodka, terjatve, odpisi. Razloženi so nam bili nejasni pojmi, ki jih sicer vsak dan slišimo, recimo nelikvidnost, subsidiarna odgovornost itd. Seveda so tukaj vprašanja kar deževala. Zanimalo nas je: solidarnost med tozdi, nelikvidnost, vrednotenje materialne bilance, razvijanje trgovske mreže in seveda najbolj, kako bo s povečanjem osebnih dohodkov v letu 1975. Drugi dan seminarja nam je tov. Žerko obrazložil samoupravno organiziranost Save, delo in pristojnosti posameznih samoupravnih organov: tozdov, skupnosti tozdov, delovne organizacije, sozda Poli-kem in seveda tudi samo razlago pojmov. Tudi po tem predavanju vprašanj ni hotelo biti konca: merila za delitev osebnih dohodkov, analitske ocene, oblike odgovornosti. Zadnji predavatelj je bil tov. Sajovic — predstavnik občinske konference ZSM, ki je spregovoril o pokongresni aktivnosti ZSMS. Glavni vzrok našega združevanja v organizacijo ZSM je v dejstvu, da bomo mladi najdalj deležni tega, kar bo naša družba zgradila. Do sedaj so mladi organizirano delovali le bolj na športnem in kulturnem področju, niso pa se vključevali v širše družbene dogovore. IX. kongres naj bi pomenil povečanje aktivnosti tudi v to smer. To nam končno omogoča tudi nova ustava z izgradnjo delegatskega sistema. Organizacija ZSM bo morala biti akcijsko samostojna na eni strani, na drugi pa se bo morala dogovarjati z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami in skupno nastopati z njimi, ne sme pa postati le privesek teh organizacij. Tov. Sajovic nas je še enkrat opozoril, da se moramo čimbolje in vsestransko izobraževati. Področja, kjer naj mladina pokaže svoj interes, so predvsem: 1. uresničevanje ustave, izražanje interesov v delovnih organizacijah, v samoupravnih interesnih skupnostih, v drugih družbenopolitičnih organizacijah in organih samoupravljanja, 2. delavska kontrola, 3. delitev dohodka, 4. planiranje (zmanjševanje zaposlovanja, preusmerjanje invensticij na področja z veliko delovne sile, mladim iz drugih republik zagotoviti zdrave življenjske razmere, samski domovi, prehrana). V debati po predavanju je bilo največ vprašanj glede popisa članov organizacije ZSM, ki ga predvideva novi sklep o organiziranosti. Izrekli smo več kritik na račun republiške konference ZSMS, ki kasni z izdajo prijavnic. Popoldne nismo imeli predavanja, pač pa smo se pod vodstvom predsednika koordinacijske konference ZSM Sava tov. Cuferjem pogovarjali o nadaljnjem delu. Seznanili smo se še enkrat s sklepom o organiziranosti ZSMS, predsedniki komisij so podali programe dela za leto 1975, predsedniki in sekretarji osnovnih organizacij pa so nas seznanili s problemi, ki jih imajo pri delu, tako v organizaciji kot tudi v delovnem procesu. Predvsem gre za težave glede sklicevanja sestankov, vprašanje je, kako zainteresirati mlade za delo, predvsem mlade, ki šele nastopajo delo. Rešitve smo iskali v pogovorih med krajšimi odmori med delom, med malico, starejši mladinci morajo informirati mlajše o delu organizacije ZSM in jim biti za dober zgled v vseh pogledih. Predsedstvo je predlagalo tudi tekmovanje med osnovnimi organizacijami ZSM Sava, kar bi poživilo' aktivnost, dobili bi pregled nad uspešnostjo posameznih tozdov, videli bi, na kakšnih področjih tozdi oziroma cela organizacija šepa. Posebna komisija, sestavljena iz predsednikov osnovnih organizacij, bo ocenjevala uspešnost opravljenega dela in prizadevanja v dvajsetih najvažnejših aktivnostih, in sicer: 1. prizadevanje osnovnih organizacij pri doseganju kvalitete, 2. doseganje plana, 3. delovanje mladih v družbenopolitičnih organizacijah in samoupravnih organih, 4. udeležba mladih pri akcijah mladinske organizacije, 5. delovna disciplina, 6. tehnološka disciplina, 7. novatorstvo in predlogi strokovnim službam, 8. udeležba mladih v športnih akcijah in specializiranih organizacijah, 9. zmanjšanje poškodb pri delu, 10. čiščenje in vzdrževanje strojev in okolja, 11. vključevanje novosprejetih mladih delavcev v specializirane organizacije in delo v ZSM, 12. sodelovanje pri kulturnih prireditvah in v sekcijah, 13. informativna dejavnost v osn. organizaciji, 14. sodelovanje z drugimi osnovnimi organizacijami, 15. sestanki in obravnave v osnovnih organizacijah, 16. aktivnost in uspešnost pri uresničevanju programa dela, 17. izobraževanje (strokovno in družbeno), 18. dajanje pobud in predlogov za boljše delo organizacije ZSM, 19. medsebojni odnosi v tozdu, 20. podatki o najboljšem posamezniku v osnovni organizaciji, 21. včlanjevanje mladih v zvezo komunistov. Udeleženci seminarja smo se s tekmovanjem sicer strinjali, pač pa smo imeli nekaj kritičnih pripomb. Vsekakor bo ocenjevanje najbolj problematični del tekmovanja. Posebna komisija bo pripravila sklepe seminarja in napotke za nadaljnje delo. Udeleženci seminarja pa so odgovorni, da bodo z njimi seznanjeni vsi mladi Savčani in da bo tako delo v organizaciji ZSM Sava zaživelo bolje kot prejšnja leta. M. T. Oblik aktivnosti mladih je veliko Seminar orgonizaciie ZSM Sava v Kranjski gori Družbeni standard 17 55 novih sinnovonj zn Snvčnne V mesecu marcu preteklega leta je delavski svet delovne organizacije sprejel sklep, da se s Podjetjem za stanovanjsko in komunalno gospodarstvo Kranj sklene pogodba o nakupu novih stanovanj na Planini. Kadrovska služba je pogodbo podpisala, tako da bodo ta stanovanja vseljiva že v letošnjem letu. Na razpis, ki je bil objavljen v Informatorju, se je prijavilo 230 Savčanov, 4 so kasneje prošnje umaknili, nekaj pa jih je medtem zapustilo podjetje, tako da je posebna komisija obravnavala 218 prošenj. Od tega se je za odkup stanovanj prijavilo samo 20 prosilcev, vsi ostali pa želijo brezplačno družbena stanovanja s tem, da prispevajo posojilo podjetju, kot ga določa pravilnik. Komisija je v 15 dneh pregledala tako stanovanjske razmere prosilcev kot tudi zdravstvene in socialne razmere vseh kandidatov. Upoštevala je tudi odnose med stanovalci in stanodajalci in vse te kriterije točkovala po pravilniku o delitvi sredstev sklada skupne porabe. Nadalje je upoštevala želje prosilcev glede velikosti stanovanja, če je to bilo le mogoče. Zanimivo pri tem je vsekakor dejstvo, da so prosilci, ki zaradi zelo težkih stanovanjskih razmer prosijo za kakršnokoli stanovanje, ne glede na to, ali je to stanovanjske probleme reševala v okviru možnosti. Razveseljivo pri tem je dejstvo, da v kadrovski službi že načrtujejo <|dkup stanovanj, ki naj bi bila vseljiva v prihodnjem letu. Predlog sklepov Komisija, ki si je ogledala stanovanjske razmere prosilcev, je delavskemu svetu delovne organizacije predlagala v potrditev naslednje predloge: 1. Potrdi se predlog 3-članske komisije, da se dodelijo družbena stanovanja na Planini 52 članom ko-tlekiva in v poslovni zgradbi 3 članom kolektiva. 2. Dva stanovanja na Planini in eno stanovanje v poslovni zgradbi se rezervira za strokovnjake, ki jih podjetje nujno potrebuje. 3. Nerazdeljena ostanejo stanovanja, ki se bodo izpraznila šele v letu 1976 in se jih dodeli takrat. Stanovanja bodo izpraznjena, ko bi zgrajena poslovna zgradba. 4. Potrdi se predlog 3-članske komisije, da se dodeli 16 članom kolektiva starejša družbena stanovanja. 5. Starejši stanovanji na Stari cesti 27 in Begunjski 13 so z manjšo V letošnjem letu bodo na Planini vseljive tudi ti dve stolpnici novo ali pa starejše družbeno stanovanjc. V drugo skupino pa sodijo prosilci, ki že imajo družbeno stanovanje. Želijo si večjega zaradi povečanja družine oziroma želijo imeti stanovanje s centralnim ogrevanjem. Mnogi menijo, da so glede na večletni delovni staž v Savi (17—28 let) do takega stanovanja upravičeni. Komisija je svoje delo dobro opravila in izdelala poimenski seznam Savčanov: 38 Savčanov bo dobilo nova družbena stanovanja, 17 jih bo dobilo novo stanovanje z zamenjavo, 20 prosilcem pa bodo dodeljena starejša družbena stanovanja. Ostale pa bo kadrovska služba imela v evidenci in bo njihove investicijo preuredi v samske sobe in razdeli 4 članom kolektiva, ki so navedeni v predlogu. Višino investicije določi kadrovska služba, finansira pa se je iz sredstev sklada skupne porabe — popravila starejših stanovanj. 6. Na Vrhniki se pri gradbenem podjetju rezervira stanovanje in odkupi, če tov. Jože Leskovec ne dobi stanovanja iz sredstev solidarnostnega sklada na Vrhniki. 7. Potrdi se predlog 3-članske komisije, da se v letu 1975 dodeli 2 stanovanji za člana kolektiva v Beogradu in Splitu. Stanovanji se v letu 1975 rezervira in ko sta dograjeni, odkupi. 8. Stanovanje na Savski cesti '8, ki je za bivanje neustrezno, se ne dodeli, temveč uporabi za skladiščenje. 9. Potrdi se 1. varianta predlagane tabele za posojilo podjetju. Zadolžuje se kadrovsko službo, da ob vsaki dodelitvi stanovanj posreduje delavskim svetom višino prispevka oproščenih, če imajo pokojnino nižjo od 1.800 din. 10. Na osnovi ugotovitve komisije se popravi določilo pri oceni kriterija za ocenjevanje stanovanjskih razmer, in sicer čas bivanja v sedanjem stanovanju. Pri popravljenem določilu se potrdi tudi oceno kriterija. 11. Iz stanovanj, ki smo jih izpraznili z dodelitvijo družbenih stanovanj ali kreditov za individualno gradnjo, se problemov prosilcev ne rešuje več. To velja samo za stanovanja, ki so neustrezna in bo spisek redno posredovan samoupravnim organom. 12. Če bi član kolektiva odklonil odobreno stanovanje, kadrovska služba skupno s komisijo določi novega kandidata za prosto stanovanje. Iz tega sledi, da mandat komisije, ki je pripravila ta predlog, traja, dokler niso vsa stanovanja naseljena. 13. Kadrovska služba se zadolžuje, da pokliče na razgovor vse prosilce, ki ustrezajo razpisnim pogojem pri solidarnestnemu skladu in jih napoti ter svetuje prijavo na razpis. 14. Sklep o dodelitvi družbenih stanovanj mora kadrovska služba posredovati delavcem takoj, ko bo sklep samoupravnih organov dokončen. Odgovor je potrebno posredovati tudi prosilcem, ki po tem predlogu ne dobijo stanovanja. 15. Kadrovska služba naj posreduje samoupravnim organom predlog o nakupu stanovanj v letu 1976 takoj po tem, ko bo izdelan finančni plan sklada skupne porabe za leto 1975. Predlog variant tabel prispevka: I. varianta dohodek na druž. člana na prisp. (posoj.) vredn. stanov. do 1.300,— 0% 1.300,— do 1.450,— 5% 1.450,— do 1.600,— 6% 1.600,—-do 1.750,— 7% 1.750,— do 1.900,— 8% 1.900,— do 2.000,— 9% 2.000,— do 2.100,— 10% 2.100,— do 2.200,— 11 % 2.200,— do 2.300,— 12% 2.300,— do 2.400,— 13% 2.400,— do 2.500,— 14% nad 2.500,— 15 % II. varianta do 1.300,— 0 % 1.300,— do 1.500,— 3% 1.500,— do 1.700,— 4% 1.700,— do 1.900,— 5% 1.900,— do 2.150,— 6% 2.150,— do 2.300,— 7% 2.300,— do 2.400,— 8% 2.400,— do 2.500,— 9% nad 2.500,— 10% Iz navedenega zaključujemo, da si kadrovska služba prizadeva, da bi ugodno rešila stanovanjske probleme naših delavcev v okviru raz-pološljivi sredstev. V ta namen daje poleg družbenih stanovanj vsako leto tudi 2.500.000 din za posojila individualnim graditeljem. O delitvi teh sredstev bomo pisali v eni od naslednjih številk našega glasila, saj je komisija prav v teh dneh na terenu, kjer ugotavlja v kakšnih razmerah živijo in koliko posojila potrebujejo ti delavci. V Savi pa se pripravlja še ena novost ■— zadružna gradnja, ki je pred časom že uspešno delovala. Trenutno vam lahko posredujemo le to skopo informacijo o tem, ko pa bodo stvari bolj jasne, bomo o tem obširneje pisali. J. Jereb O kulturi Mam ne sme bili vseeno V teku je razprava o družbenem načrtu občine Kranj za leto 1975. Kot nam je znano, se v teh razpravah pred nami pojavljajo vedno večje potrebe, kot pa je na razpolago sredstev, pa naj bo to za zdravstveno, socialno ali otroško varstvo ali pa za kulturo. Morda za kulturo še bolj kot za ostale interesne skupnosti, saj jo v večini primerov puščamo ob strani tako z materialne kot z vsebinske plati. Naj se dotaknem samo ene točke obširnega programa razvoja kulture v naši občini, ki ga je sprejela kulturna skupnost za preteklo obdobje: »... doseči večji vpliv delovnih ljudi in občanov na kulturno politiko preko delegatskih odnosov, ki naj predvsem uveljavijo družbeni interes na tem področju ...« Vprašujem se, kakšen je bil interes ljudi — občanov, da so kioski polni literature, ki naj bi ne imela prostora med kulturnimi ljudmi? Da nam trgovine nudijo manjvredno blago za dobro, da slovenski proizvajalci opremljajo svoje izdelke z navodili v slovenščini, ki ni slovenska in še in še bi lahko naštevala. Prav gotovo to ni bil družbeni interes, temveč premajhen vpliv družbe. Ta vpliv naj bi se močno okrepil z uveljavitvijo delegatskih odnosov in s spremenjenim načinom financiranja samoupravnih interesnih skupnosti. Uresničevanje ustavnih sprememb zagotavlja samoupravljanje tudi na kulturnem področju, ki naj vse bolj postaja sistem družbenoekonomskih in političnih odnosov, v katerem bo družbeni interes odločilen dejavnik pri odločanju o vseh vprašanjih družbenega razvoja. Ob prizadevanju vsakega posameznika bo možno spreminjati kulturo iz človekovega »priveska« v njegov način življenja. Ustava nam daje pravico in dolžnost soodločati, zato naj nam ne bo vseeno. Maruša Piskernik 18 Informacije iz občine Cradnja šol in vrtcev Po sklenjenih pogodbah znašajo stroški za: 1. gradbena, instalacijska in montažno 2. zunanjo ureditev 3. notranjo opremo 4. vodovodni priključek 5. nadzor Skupaj dela 2,272.778,35 din 315.599,90 din 406.077,00 din 14.865,05 din 52.064,85 din 3,061.385,15 din Koordinacijski odbor za izvajanje programa gradnje šolskih in varstvenih objektov je v začetku februarja 1975 pripravil svoje poročilo. Ker sodim, da šolstvo in otroško varstvo zadeva in zanima mnoge izmed Savčanov, povzemamo iz tega poročila osnovne informacije. Poročilo je razmeroma obsežno, zato bo drugi del, t. j. finančni, objavljen v naslednji številki Save. Osnovno šolo Josip Broz Tito Predoslje danes obiskuje 413 učencev, malo šolo 65 otrok, v vrtec pa je sprejetih 40 otrok od 3 do 6 let starosti. Osnovno šolo Vodovni stolp Kranj (sedaj Simon Jenko Kranj) danes obiskuje 875 učencev, malo šolo 45, otrok, v vrtec pa je sprejetih 63 otrok od 2 do 7 let starosti. Osnovni šoli Josip Broz Tito Predoslje in Vodovodni stolp Kranj postajata družbeni center kraja. Šolske prostore uporabljajo krajevne organizacije za sestanke, športniki za organizirano redno in rekreacijsko dejavnost svojih članov. Osnovna šola Josip Broz Tito Predoslje je ena izmed redkih šol na Slovenskem, kjer bodo z majhnimi dodatnimi deli, ki jih bo potrebno še opraviti, omogočeni pogoji za uvedbo celodnevne osnovne šole. Posebno osnovno šolo Kranj danes obiskuje 217 prizadetih otrok z območja kranjske in tržiške občine, 64 pa je sprejetih v podaljšano bivanje. Ta šola se je preselila iz 100 let stare zgradbe, ki ni bila grajena za učne namene, v novo moderno zgradbo, ki ne daje le možnosti za najsodobnejše učne metode in prijetno bivanje, ampak usposablja učence v specializiranih učilnicah tudi za delo, s čimer je dana večja možnost za njihovo zaposlitev. Z dograditvijo treh novih šolskih objektov v letu 1974 je dobilo nove prostore skupno 1505 šoloobveznih otrok, to je 20 °/o vseh učencev osnovnih šol v občini, katerim so se bistveno zboljšali učni pogoji in možnosti za delovanje v drugih dejavnostih. Za vse te novozgrajene šolske objekte je značilno tudi to, da se pod isto streho izvaja varstvo Izvajanje programa gradnje šol in vrtcev Osnovna ugotovitev je, da so bila predvidevanja uresničena. Koordinacijskemu odboru in srekretariatu je uspelo premagati težave, ki jih je sproti reševal na svojih sejah. Ni mu pa uspelo zadovoljivo rešiti finančne problematike. V letu 1974 so bili odprti naslednji šolski objekti in otroška vrtca: in vzgoja predšolskih otrok. Stroški gradnje bodo navedeni v finančnem delu poročila, vendar naj pripomnimo, da ti stroški še niso dokončni, ker še nismo v celoti poravnali stroškov za dobavljeno notranjo opremo, pri osnovni šoli Josip Broz-Tito Predoslje pa tudi še ne stroškov za čistilno napravo. Montažni vrtec Tatjane Rozman Stražišče, ki se je začel graditi meseca septembra 1973, je bil slovesno odprt ob dnevu krajevnega praznika Stražišče dne 22. junija 1974. Zaradi dodatnih del pri zunanji ureditvi ter nedobavljene notranje opreme je vrtec začel redno poslovati 1. septembra 1974. Po prvotnem programu je bilo predvideno, da bi v Stražišču zgradili otroški vrtec s kapaciteto za 100 otrok. Sekretariat koordinacijskega odbora se je zaradi visokih stroškov za komunalno ureditev odločil za spremembo, tako da se zgradi objekt za 140 otrok. Objekti, ki so jih začeli graditi v letu 1974 Glede na predvideno finančno stanje Sklada za financiranje šolskih in vzgojno varstvenih objektov v občini Kranj do konca 1976. leta sta se koordinacijski odbor in njegov sekretariat prizadevala, da bi v letu 1974 pričela z gradnjo objektov tretje faze, to je z gradnjo prizidkov k osnovnim šolam Jezersko, Stanka Mlakarja v Šenčurju, Lucijana Seljaka v Stražišču, Staneta Žagarja na Planini ter gradnjo nove šole na Primskovem. Predvideni stroški za gradnjo naštetih objektov, ki smo jih objavili v četrti številki publikacije »Za šolo, za vrtec« dne 8. 1. 1974, naj bi znašali za Podjetje Marles Maribor je skladu za financiranje odobrilo kredit za gradnjo otroškega vrtca na Planini v znesku 2,200.000,00 din z 8 °/o obrestmi. Po sklenjeni kreditni pogodbi je sklad poravnal 1,100.000,00 odobrenega kredita, ostanek kredita zapade v plačilo 1. 7. 1975. Celotni stroški objekta še niso znani, ker še ni dokončno izvršen obračun zunanje ureditve in notranje opreme in menimo, da ne bodo bistveno višji, kot smo jih ocenili pred pričetkom gradnje. Vrtec na Planini je začel poslovati s 1. septembrom 1974, vendar Z dograditvijo prizidka bo osnovna šola Lucijan Seljak pridobila 6 kabinetnih učilnic za tehnični pouk, večnamenski prostor, garderobe in sanitarije. V starem delu objekta pa bodo preurejeni upravni prostori, zbornica in kotlovnica. je treba posebej poudariti, da je bilo že ob vpisu veliko več prošenj za sprejem, kot pa znaša kapaciteta vrtca. Zaradi urbanistično usmerjene stanovanjske gradnje na območju Planine bodo nastale velike potrebe po prostorih za otroško varstvo. Zato je potrebno, da pristojni organi že sedaj zagotovijo primerna zemljišča in proučijo finančne možnosti za gradnjo objektov otroškega varstva na tem območju. Prizidek k osnovni šoli Lucijan Seljak Stražišče Prizidek k osnovni šoli Stanko Mlakar Šenčur Z dograditvijo prizidka bo šola pridobila 8 kabinetnih učilnic, kuhinjo, jedilnico, likalnico, pralnico, garderobe, shrambe in sanitarije. 1. Osnovna šola Primskovo 2. Otroški vrtec Planina 3. Prizidek osnovna šola Stane Žagar Planina 4. Prizidek osnovna šola Lucijan Seljak Stražišče 5. Prizidek osnovna šola Stanka Mlakarja Šenčur 6. Prizidek osnovne šole Jezersko 5.591.000. 00 din 3.289.000. 00 din 12,601.000,00 din 6.216.000. 00 din 5.078.000. 00 din 2.794.000. 00 din Skupaj 35,569.000,00 din Ob otvoritvi otroškega vrtca v Stražišču Predvideni stroški gradnje prizidka bodo znašali za: a) gradbena, obrtniška in instalacijska dela 5,885.247,00 din b) zunanjo ureditev 200.000,00 din c) plinsko postajo 110.000,00 din č) preureditev kuhinje 200.000,00 din d) podražitve 1,200.000,00 din e) dodatna dela 100.000,00 din f) notranja oprema 980.000,00 din g) nadzor 200.000,00 din h) načrti za zunanjo ureditev in dokumentacijo 18.576,00 din Skupaj 8,893.823,00 din L Osnovna šola Josip Broz Tito Predoslje 3. 1. 1974 2. Osnovna šola Vodovodni stolp Kranj 4. 2. 1974 3. Posebna osnovna šola Kranj 14. 1. 1974 4. Otroški vrtec Tatjane Rozman Stražišče 1. 9. 1974 5. Otroški vrtec čebelica Planina L 9. 1974 Predvideni stroški gradnje prizidka bodo znašali za: a) gradbena, obrtniška in instalacijska dela 7,350.000,00 din b) podražitve 1,400.000,00 din c) dodatna dela 120.000,00 din č) toplovodno omrežje od tovarne Sava Kranj 700.000,00 din d) notranja oprema 700.000,00 din e) nadzor 240.000,00 din Skupaj 10,510.000,00 din (Navedeni stroški se nanašajo za gradbena obrtniška in istalacijska dela, niso pa zajeti stroški za zemljišče, zunanjo ureditev s tehnično dokumentacijo, notranjo opremo in nadzor.). Otroški vrtec Čebelica Planina Otroški vrtec Čebelica Planina je bil zgrajen v pogodbenem roku in slovesno odprt za občinski praznik 1. avgusta 1974. Koristna površina je 505 kv. m, obsega pa tele prostore: 4 otroške igralnice, 2 bivalnici za dojenčke, prostor za nego otrok, triažo, garderobe, razdeljevalno kuhinjo in mlečno kuhinjo, kabinet, shrambe, kotlovnico in ustrezne sanitarije. Objekt ima kapaciteto za 100 otrok. Prizidek k osnovni šoli Jezersko Z dograditvijo prizidka bo šola pridobila 2 učilnici, zbornico, knjižnico, večnamenski prostor, prostor za družbenopolitične organizacije, garderobe, sanitarije in kotlovnico. Prav tako bodo v obstoječem šol- skem objektu, delno notranje preurejeni prostori kuhinje, jedilnice, garderobe, sanitarij, urejena bodo tudi podstrešna stanovanja. Poleg tega bo predelana vodovodna in električna instalacija in izvedeno centralno ogrevanje. Učilnica v pritličju pa bo preurejena za varstvo predšolskih otrok. (Nadaljevanje na 19. strani) Periskop 19 Letos najnižji dohodek 2.000 din Sklepi sindikalne konference in njihova uresničitev so dolžnost in obveznost vseh Savčanov Na sindikalni konferenci je med drugim razpravljal tudi tov. Rajko Debenjak, in sicer o delitvi osebnih dohodkov. Dejal je: »Sindikat se bo moral zavzemati za izvajanje samoupravnega sporazuma o delitvi sredstev za osebne dohodke, za enotne kriterije na podobnih delovnih mestih, za vključevanje čimvečjega števila delavcev v direktno merjenje čimvečjega števila delavcev v direktno merejnje rezultatov dela. V letu 1975 bo treba dokončno postaviti sistemizacijo delovnih mest in uskladiti analitsko oceno. Sindikat se bo zavzemal, da se v sistem nagrajevanja vključi poleg kvalitete tudi prihranek na materialu. Sindikat se bo moral zavzemati za to, da bo najnižji osebni dohodek zagotavljal normalne življenjske pogoje delavca.« V zaključku svoje razprave je dejal: »Predsedstvo sindikata delovne organizacije je na zadnji seji obravnavalo tudi predlog, da delavec v polnem delovnem času pri normalnem delovnem uspehu ob normalnih delovnih pogojih in ob normalnih delovnih uspehih zasluži najnižji neto osebni dohodek v tekočem letu 200.000 S din. To nas je spodbudilo, da smo iskali odgovor, koliko je že narejenega, da bi predlog o najnižjem osebnem dohodku uresničili. V kadrovskem sektorju nam je vodja oddelka za industrijska razmerja v združenem delu tov. Aleksander Stojanovič povedal naslednje: Izdelali smo predlog za povečanje števila konstantnih točk v analitski oceni delovnih mest, povečanje planske vrednosti točke in realizacijo členov pravilnika o delitvi OD, ki govori o uvedbi obračunskih razredov. Da bi nekoliko dohajali naraščanje življenjskih stroškov in da bi delavcem z najnižjimi analitskimi ocenami zagotovili minimalni osebni dohodek po sklepu sindikalne konference, smo predlagali dva ukrepa: 1. povečanje planske vrednosti točke od 0,175 na 0,180 din na uro, to je za 2,85 °/o, 2. povečanje števila konstantnih stalnih točk v analitski oceni delovnih mest od 38 na 40 točk. Z uresničitvijo tega predloga bi se masa bruto osebnih dohodkov mesečno povečala za približno 810.000,00 din. Poleg tega smo predlagali tudi realizacijo členov pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki govori o uredbi obračunskih razredov. Po našem predlogu je 30 obračunskih razredov. Od 1. do 12. razreda je interval 5 točk, od 13. do 24. razreda je interval 8 točk, od 25. do 30. razreda je interval 15 točk. Sredina posameznega razreda bo obračunska osnova za osebni dohodek. 25. člen pravilnika o delitvi osebnih dohodkov se glasi: »Za obračun osebnih dohodkov se uporablja poprečna analitska ocena posa- meznega razreda, ki jo dobimo tako, da k spodnji meji prištejemo polovico intervala. Delavec, ki dela na delovnem mestu, mora biti seznanjen, po kakšnih kriterijih in s kakšnimi stopnjami je bila določena analitska ocena delovnega mesta.« Vsa delovna mesta z analitskimi ocenami do 133 točk bodo imela obračunsko osnovo enako ali večjo od svoje sedanje analitske ocene, 39 delovnih mest z analitsko oceno od 133 naprej, na katerih je približno 40 do 50 delavcev, pa bo imelo nižjo obračunsok osnovo od svoje sedanje analitske ocene. O teh predlogih so že razpravljali v sindikalni organizaciji, delovna skupina za osebne dohodke in kadre, politični aktiv delovne organizacije in centranli kolegij. Predloge so vsi tudi podprli. L. Mraz Opomba uredništva: Uresničitev vseh teh predlogov pa je v veliki meri odvisna tudi od vsakega posameznika, vseh nas. Le z izboljšano tehnološko in delovno disciplino, z varčevanjem na vseh nivojih in z občutnim dvigom kvalitete naših izdelkov bomo dosegli boljše rezultate, s tem pa seveda tudi boljše dohodke. Sicer se lahko zgodi, da ne bomo imeli kaj deliti. Gradnja... (Nadaljevanje z 18. strani) Predvideni stroški gradnje prizidka in adaptacije osnovne šole Jezersko bodo znašali za: a) gradbena, obrtniška b) gradbena, obrtniška c) zunanja ureditev č) podražitve d) dodatna dela c) notranja oprema f) nadzor g) načrti za zunanjo ureditev Skupaj in instalacijska dela -in instalacijska dela prizidek - adp. boj. 3,725.000,00 din 400.000. 00 din 50.000,00 din 286.000. 00 din 50.000. 00 din 396.124,00 din 38.000. 00 din 12.400,00 din 4,957.524,00 din Gradnja prizidkov k osnovni šoli Lucijan Seljak in Stanko Mlakar v Šenčurju sta narekovali dve dejstvi, in sicer: L hitra rast prebivalstva in zaradi tega hiter porast šoloobveznih otrok, 2. obema objektoma je primanjkovalo prostorov zlasti za kabinetni pouk za višje razrede. Zato se s temi novimi prizidki gradijo prostori za ta namen. Z notranjo preureditvijo prostorov v že obstoječih objektih pa se bodo izboljšali pogoji tudi za druge dejavnosti, ki jih razvija sodobna šola. V Šenčurju pa se bo razen tega povečala možnost za varstvo in vzgojo predšolskih otrok, ki se že vrsto let izvaja v sedanji stavbi osnovne šole. Pri gradnji prizidka k osnovni šoli Jezersko je potrebno poudariti, da bodo izvrešna nekatera adaptacijska oziroma vzdrževalna dela o obstoječem objektu, to je preuredi- tev kuhinje, jedilnice, učilnice za potrebe predšolskega varstva, garderob, sanitarij in podstrešnih stanovanj ter predelana vodovodna in električna instalacija in izvedeno centralno ogrevanje. Kaj je treba še izvesti, da bo realiziran celotni program gradnje osnovnih šol? Po sprejetm programu gradnje šol je predvidena tudi adaptacija šole na Primskovem in gradnja prizidka k osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini. Sekretariat koordinacijskega odbora je o tem v preteklem letu večkrat razpravljal. Ugotovil je, da adaptacija glede na stanje objekta, ki je bil zgrajen leta 1890, ne bi bila opravičena, saj se stanje z adaptacijo ne bi bistveno zboljšalo. O tem so razpravljali pristojni organi in ustrezne stro- kovne službe. Zato se je srekreta-riat koordinacijskega odbora odločil predlagati koordinacijskemu odboru, da za območje Primskovo zgradi nov šolski objekt. Po sprejetem zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Primskovo je gradnja objekta predvidena na zemljišču, ki leži severozahodno od Zadružnega doma Primskovo. Idejni načrt obsega naslednje prostore: 8 matičnih učilnic, kabinet, večnamenski prostor z galerijo, 2 prostora za vrtec, zbornico, kuhinjo, jedilnico, stanovanje, garderobe, shrambe, kotlovnico in sanitarije. Bruto zazidalna površina znaša 1636 kv. m, neto pa 1177 kv. metrov. Na podlagi idejnega načrta je pri Projektivnem podjetju Kranj naročen glavni načrt nove šole na Primskovem. Program gradnje šole predvideva tudi gradnjo prizidka k osnovni šoli Staneta Žagarja na Planini. Ker je medtem časom občinska skupščina preusmerila blokovno stanovanjsko gradnjo na območju Planine se je in se bo število šoloobveznih otrok bistveno povečalo od prvotno predvidenih. Prav tako se bodo povečale potrebe po prostorih za podaljšano bivanje šoloobveznih otrok. Naj navedemo, da osnovna šola Stane Žagar sedaj gostuje z oddelki podaljšanega bivanja v privatnih prostorih stanovanjske hiše. Ti prostori so šoli sodno odpovedani. V primeru realizacije te odpovedi, na tem območju šola nima zagotovljenega šolskega varstva za oddelke, ki že sedaj obstojajo. Zaradi takega stanja se je koordinacijski odbor odločil, da sc prizidek ne zgradi, ampak, da se na Planini v okviru novega naselja zgradi nova večja popolna osnovna šola na zemljišču, ki je določeno s sprejetim zazidalnim načrtom. Sredstva, ki so bila v finančnem načrtu sklada za financiranje šolskih in vzgojno varstvenih objektov predvidena za gradnjo prizidka, pa se bodo uporabila kot del sredstev za gradnjo nove šole na Planini. Komisija za pripravo programa je v skladu s temi sklepi izdelala program, na podlagi katerega je Projektivno podjetje Kranj izdelalo idejni načrt šole. Ker pa v celoti še ni rešeno vprašanje prostorov za družbeno aktivnost, telesno vzgojo in kulturno dejavnost na tem območju, zato še tudi ni dokončno razčiščen koncept objekta. Koordinacijski odbor je na seji 17. 12. 1974 sprejel naslednja stališča: L Za območji Primskovega in Planine naj se namesto predvidene adaptacije in prizidka zgradita novi šoli na zemljišču, ki je predvideno v zazidalnem načrtu stanovanjske soseske Primskovo in stanovanjske soseske Planina. S pripravami za gradnjo šole na Planini je potrebno takoj pričeti, sicer bo to območje imelo v bližnji prihodnosti triizmenski pouk. 2. Občinski skupščini se predlaga, da zagotovi za prvo fazo gradnje nove šole na Planini potrebna finančna sredstva za izdelavo celotne tehnične dokumentacije, odkup zemljišča ter da prouči možnost drugačne oblike financiranja, ki bo zagotovila realizacijo gradnje tega objekta. Prihodnjič: Finančno poročilo o gradnji šol in vrtcev 20 Tu med nami Tudi okolje je naša skrb Najbrž ste že opazili, da se je v obratu II nekaj spremenilo. Pozno jeseni smo začeli saditi okrog tovarne avtopnevmatike, pred računskim centrom in pri vratarju za tehnično halo drevje in grmovnice. Zelo razveseljivo je, da imamo med nami sodelavce, ki se zavedajo, da na delu prebijejo večji del dneva in da ni vseeno, če je okolje, v katerem delamo, zanemarjeno in pusto. Sicer pa moramo priznati, da tudi druge tovarne v Kranju za svoj zunanji videz niso napravile veliko. Največkrat mislimo, da je tovarna pač tovarna, da mora biti sajasta in umazana in drugega niti ne pričakujemo. Toda, ali se vam ne zdi, da bo veliko prijetneje, če nas bo čez kakšna dva meseca že pri vratarju pozdravilo nežno zelenje vzbrstenega drevja in nemara tudi razcvetel grmiček. prahu in nečistemu ozračju nasploh in odporne proti pozebi. Tudi lega je važna. Nekatere rastline ljubijo odprt prostor in mnogo sonca, npr. macesen, druge spet bolje uspevajo v senci, npr. volčin. Večina rastlin, ki smo jih že zasadili in ki jih še bomo, ustreza zahtevanim pogojem, za poživitev pa bomo morali sem in tja zasaditi tudi kakšno lepšo grmovnico oz. drevo, ki pa nima vseh teh kvalitet. Tu se bo izkazal naš vrtnar Franci, ki mu je sicer malce splahnel pogum, ko je ugotovil, da se mu bo obseg dela nenadoma močno povečal. Vendar mu bo tov. Pintar, ki ima največ zaslug, da je zasajenih že toliko rastlin, prav gotovo dodelil potrebno pomoč. Kot vidimo, s tem, da rastlino posadimo v zemljo, še ni konec vseh skrbi. Potrebno bo vsaj en- Okolje — skrb slehernega Sicer pa ozelenjevanje še ni končano. V marcu bomo zasadili še ostale zelenice pred tovarno avtopnevmatike, pred novo kotlovnico in montažno upravno stavbo. Seveda imajo nekateri Savčani glede izbire rastlin posebne želje. Nekateri bi želeli, da prav pod njihovim oknom rastejo vrtnice, drugi spet meni, da je prostor pred novo kotlovnico primeren za nasad jablan. Žal ni tako enostavno. Pri izbiri rastlin je treba upoštevati več kriterijev. Predvsem morajo biti rastline skromne glede zahtev po hranilnih snoveh, odporne proti krat letno gnojiti z mineralnimi oz. humusnimi gnojili, okopavati, ob suši tudi zalivati in po potrebi obrezovati grmovje. Pri polepšan ju naše tovarne bomo morali sodelovati vsi Savčani s tem, da ne bomo hodili po zasajenih gredah in da ne bomo lomili cvetočih vej. Zazelenitev tovarniških površin bo naš prispevek k splošnemu prizadevanju, da bi dihali čistejši zrak. Mogoče pa bomo čez nekaj let v bližini tovarniških hal čuli tudi ptičje petje. Regina Rant Naš portret — Naš portret — Naš portret — lončka Turšič 10. marca 1959 je začela delati v Savi moja sogovornica Tončka Turšič. Zato, ker jo nekateri bolj, drugi manj poznate, sem se tudi odločil, da vam jo pobliže predstavim. Moral sem se pošteno potruditi, da je naša glavna kuharica pristala na razgovor, kajti kot sama pravi: »Me ni treba dajat po cajtngah!« Najin pogovor je stekel o vsem, kar mene, in mislim tudi vas, Savčane, zanima. Tončka mi je iskreno, prijazno, skoraj sramežljivo pripovedovala svojo življenjsko pot o delu v kuhinji in še o marsičem sva se pomenila. »V podjetje sem prišla kot pomožna kuharica in sem delala tri leta v bifeju. Tu sem spoznala podrobno kuharski poklic in dobila nekakšno veselje, tako da sem opravila izpite za kuharico in tako sem že 13 let glavna kuharica savske menze.« Tako sva začela in vprašanja so se kar sama postavljala. »Kakšne probleme imate kuharice na delovnem mestu? Moje mišljenje je, da bi nam morali odgovorni zagotoviti vsaj osnov- ne pogoje za normalno delo. Nujno bi bilo treba razširiti prostor, ki je namenjen za kuhanje, saj se v sedanjih premajhnih prostorih pojavlja sopara, prepih, prostorska stiska, pa tudi premalo kuharic nas je zaposlenih, saj poleg svojega rednega dela, ki ga moramo opraviti vsak dan, opravljamo dela, ki niso naša delovna dolžnost. Prav tako smo na delovnem mestu prevečkrat premočene in posledice so: slabo počutje, glavobol, revma, prehlad ... Ko iščemo zdravniško pomoč in razložimo na-že težave zdravniku, je odgovor: »Zakaj pa tako garate!?« Samo po sebi sc mi vsiljuje vprašanje, kako je z vašim zdravjem, ko že mlajše tako tarnajo? Vsa prejšnja leta je bilo z menoj še kar v redu, zadnje leto, ko pa sem imela operacijo, se počutim nekoliko slabše, kar ima za posledico utrujenost. V službi ob delu še kar nekako gre, ko pa pridem domov in je treba to in ono postoriti, čutim posledice bolezni — predvsem revme. Zelo pa sem bila presenečena in srečna hkrati, ko so se moje sodelavke spomnile name in me med boleznijo prišle obiskat. Dobila sem vtis, da me imajo rade, da so me pogrešale in da sem med njimi priljubljena.« Ob njenem pripovedovanju si ne morem kaj, da ji ne bi svetoval, še bolj za pozivam odgovorne za zdravje in socialno varstvo v podjetju, da bi bilo tudi njo dobro poslati na morje, toplice (zaradi revme), to se pravi na zdravljenje, kajti naša skrb in misel naj bi bila, če sem bil včeraj zdrav, zakaj moram biti od danes naprej bolan, če si sam ne moreš pomagati, naj nam pomagajo za to odgovorni. Tončka, povejte prosim, nekaj zanimivosti, ki se tičejo prehrane Sav-čanov in kako se vedemo v prostorih delavske restavracije! Dnevno izdamo poprečno 2700— 2800 obrokov malic, ki pa jih sestavljamo tako, da vsak obrok vsebuje dovolj vitaminov, kalorij, maščob, hidratov in drugih vrednosti, ki so potrebni za človekovo telo. Realna cena obroka (ena porcija) je 770—800 S din. Pri delitvi hrane skušamo biti čim bolj objektivni (normativ) in raje napolnimo krožnik bolj kakor pa manj, ker se zavedamo, da ljudje v Savi opravljajo težko delo in zato telo več zahteva. Mnenje vseh nas kuharic je, da bi se morali nekateri (posamezniki) delavci bolj obzirno vesti do nas, kakor se pa. Pri nas je jemanje kosov kruha prepuščeno posamezniku, toda vprašujemo se, zakaj nekateri vzamejo več kruha, kot ga normalno človek lahko poje (6?), potem pa ga mečemo v pomije. Zakaj? Moje mnenje je, in še marsikdo se bo z mojo ugotovitvijo strinjal, da so nekateri presiti in ne vedo, kaj je kruh. Zobotrebcev ne dajemo več na mizo zato, ker so bili povsod tam, kjer naj ne bi bili (razmetavanje). Nožev nimamo dovolj za vse, pa tudi sicer se skoraj ne rabijo, zato jih tudi ne dajemo na razpolago.« Kako pa, kadar pride sanitarna inšpekcija? Sanitarna inšpekcija nas obišče štirikrat na leto in do sedaj je bilo, in upajmo, da bo v prihodnje prav tako vse čisto. Bojimo se je pa! Kdo se je pa ne? Kaj Savčani najraje jedo? Najraje imajo pasulj s klobaso in zeleno solato s klobaso. Kaj pravite kot gospodinja o draginji,ki narašča? Ja, plače gredo bolj počasi gor kakor pa cene, tako da jih že kar težko dohajamo in bomo morali kmalu teči za njimi! Vem, da vam ostane malo prostega časa. Kako ga izkoristite? Res je, nekoč, ko sem bila še mlada, sem rada vzela v roke kakšno dobro knjigo, danes pa še časopisa vedno ne utegnem prelistati. Tončka Turšič Za konec mi je Tončka povedala, da najraje kuha dobre juhe, najbolj zadovoljna pa je ob krompirjevih jedeh. Vseh 16 let,kar je v Savi, ni bila niti nagrajena, pohvaljena, in pravi, da je vseeno zadovoljna in da se počuti med svojimi kuharicami odlično. Želi si samo zdravja in tega ji iskreno želimo vsi. Prijeten nasmeh je ujet v konice ust, toplina in dobrota ji sijeta iz oči in na sebi nosi belo haljo in v močnih rokah drži zajemalko ... Jože Vratarič Imenovani so vodje tozdov, direktorji skupnosti tozdov in direktorji sektorjev Od začetka tega leta poteka delo v Savi v sedmih skupnostih tozdov, ki jih sestavlja sedemindvajset tozdov proizvodnje. Trije tozdi — Izobraževalni center. Prodajna organizacija ter Umetno usnje — delujejo samostojno v okviru delovne organizacije. Delo na področju kadrovskih zadev, nabave, tehničnih del idr. pa sodijo v strokovne sektorje. Večina direktorjev skupnosti tozdov in strokovnih sektorjev ter vodij tozdov je že imenovanih. V eni naslednjih številk glasila vam jih bomo predstavili, med letom pa nameravamo z nekaterimi pripraviti tudi daljši zapis. J. š. Iz kolektiva 21 Slušatelji srednje politične šole so si z zanimanjem ogledali proizvodnjo v nekaterih tozdih Slušatelji srednje politične šole, ki jo organizira centralni komite Zveze komunistov Slovenije, so nas obiskali in si ogledali proizvodnjo v nekaterih tozdih. Po ogledu smo jih povabili na razgovor s predstavniki družbenopolitičnih organizacij in vodstva delovne organizacije. O razvoju Save je (zaradi odsotnosti glavnega direktorja Filipa Majcna) spregovoril tov. Janez Beravs, direktor sozda Polikem. Mlade družbenopolitične delavce je v razpravi, ki sc je razvila, zanimalo predvsem: kako je potekala akcija ob ustanavljanju tozdov, kakšni so bili problemi pri ustanavljanju novih tozdov in kako izgleda dokončna organizacijska oblika delovne organizacije Sava. Zanimalo jih je tudi, kakšno vlogo je pri ustanavljanju novih tozdov odigrala organizacija ZK in kakšen je njen akcijski program. Razgovor je bil sklenjen z ugotovitvijo, da so si obiskovalci z zadovoljstvom ogledali delovno organizacijo, zibelko samoupravljanja v Sloveniji in da so bili v celoti zadovoljni z odgovori, ki so jih dobili na svoja vprašanja. Obiskali so nas - Obiskali so nas... V četrtek, 6. marca 1975, je obiskal Savo tov. Miran Potrč, član izvršnega komiteja predsedstva in predsednik komisije za družbenoekonomske odnose in socialno politiko pri predsedstvu centralnega komiteja ZKS. Po ogledu proizvodnje v nekaterih skupnostih tozdov se je v sejni sobi upravne stavbe zadržal v daljšem razgovoru s predstavniki delovne organizacije in družbenopolitičnih organizacij. Uvodoma mu je tov. Filip Majcen povedal, kako smo zaključili poslovno leto, s kakšnimi problemi smo se srečevali in kakšna so predvidevanja. Predvsem ga je zanimalo, kako gospodarimo, kako smo se organizirali oz. konstituirali z ozirom na določila nove ustave, kakšni so bili problemi ob ustanavljanju novih tozdov in skupnosti tozdov itd. O vsem tem sta ga izčrpno informirala Slavko Mihelič in Ivan Žerko. Tov. Perčič pa mu je odgovoril na vprašanje, kako je z delitvijo dohodka in ugotavljanjem dohodka, kako združujemo sredstva idr. Ob zaključku razgovora je tov. Miran Potrč poudaril: »Imate urejen dohodkovni sistem, ki je po vsej verjetnosti zelo blizu ustavnim načelom. Ker ste v prvi fazi uresničevanja ustavnih načel šli v konstituiranje, ste si s tem pridobili določene izkušnje, in boste lažje dosegli željene cilje. Tako morate tudi nadaljevati. Iz razgovora je razvidno, da imate jasne predstave kako naj se oblikujejo odnosi v združenem delu, zagotoviti pa morate, da so o tem vsi zaposleni seznanjeni. To še posebno velja ob integracijah, združevanju poslovnih funkcij na nivoju delovne organizacije in tudi na nivoju Polikema.« Tekmovanje med osnovnimi organizacijami IMS Savn 1. Namen tekmovanja v vsestranski aktivnosti med osnovnimi organizacijami ZSM v delovni organizaciji je v tem, da se poživi delo in aktivnost osnovnih celic naše organizacije, da bi na ta način z večjo vnemo pristopili k izvrševanju nalog iz programa dela organizacije, ki smo ga sprejeli na letni koordinacijski konferenci. Poleg tega je namen tekmovanja, da se ugotovijo in zabeležijo interesna področja delovanja organizacije ZSM in njenih članov, da se evidenčno ugotovijo uspehi oz. slabosti posameznih osnovnih organizacij pri uresničevanju programa organizacije. Ne nazadnje je namen tekmovanja in te celotne akcije tudi v tem, — predsednik, ki ga določi predsedstvo ZSM delovne organizacije, — predsedniki predsedstev organizacij ZSM v skupnostih tozdov TTI, TAP, KET, OSS. Naloga komisije je, da zbira mesečna poročila o delu osnovnih organizacij in dejavnost oz. aktivnost vrednoti po točkovnem sistemu ali kriterijih, ki si jih v ta namen izdela. Mesečna poročila o delu osnovnih organizacij so dolžni narediti predsedniki predsedstev osnovnih organizacij. Poleg tega mora predsedstvo osnovne organizacije vsak mesec ugotoviti tudi najuspešnejšega oz. najboljšega mladinca ali mladinko v osnovni organizaciji. Petčlanska komisija, ki vodi in Uspeh tekmovanj med aktivi ZSM je odvisen od vsakega posameznika da se oceni delo in aktivnost posameznih osnovnih organizacij in tudi posameznikov ter da se njihova prizadevanja in aktivnost tudi ustrezno nagradi z internimi priznanji in nagradami organizacije ZSM in delovne organizacije. 2. Tekmovanje naj bi trajalo celo koledarsko leto 1975. Da pa bi delo nemoteno potekalo, predlagamo, da ga vodi petčlanska komisija, in sicer v sestavi: spremlja tekmovanje, je dolžna vsake tri mesece o poteku tekmovanja informirati predsedstvo ZSM delovne organizacije. Nagrade za tri najboljše oziroma v tekmovanju najuspešnejše osnovne organizacije določi predsedstvo, ko mu komisija poda končno poročilo o poteku in rezultatih tekmovanja. To poročilo mora komisijo podati najkasneje do 15. januarja 1976. Vitrina naše delovne organizacije v kasarni »Stane žagar« Kranj. O sodelovanju z vojaki v kranjskem garnizonu bomo še pisali Kultura Kultura v delovni organizaciji Samoupravni procesi v naši družbi omogočajo in spodbujajo uresničevanje takih odnosov v vsem našem življenju, ki jim bo ena bistvenih sestavin kulture in ki bodo povsem nedvoumno izžarevali pomembno kulture za vsestranski napredek posameznika in družbe. Delovni ljudje in občani uveljavljajo samoupravne pravice v delovnih in drugih skupnostih in v tem okviru naj bi vse bolj izražali tudi svoje potrebe po kulturi in čim ne-posredneje vplivali na snovanje in uresničevanje kulturne politike tako v delovnih organizacijah kot v družbenopolitičnih in interesnih skupnostih. S popolnejšim sprejemanjem odgovornosti za svoj in družbeni razvoj bodo delovni ljudje lahko v vedno večji meri sami odločali o denarnem deležu za kulturo in na najrazličnejše načine vplivali na programsko usmeritev nosilcev kulturne dejavnosti. Takšno usmeritev in takšno uveljavljanje delovnih ljudi je treba na najrazličnejše načine spodbujati in tudi v tem iskati načine za premagovanje človekove odtujenosti. Temeljna idejna izhodišča o kulturi in o nekaterih najpomembnejših vprašanjih na tem področju so podrobneje opredeljena v posameznih dokumentih minulih kongresov zveze komunistov, v dokumentih SZDL, zveze sindikatov, zvezi kulturno prosvetnih organizacij itd. in dajejo dovolj trdno podlago za usmeritev dejavnosti vseh za kulturo vnetih dejavnikov. Gibanja v kulturi in za kulturo, ki so bila sprožena v preteklosti, so pomembneje vplivala in še vplivajo na razmere in sedanja prizadevanja v zvezi s kulturo in njenim razvojem. Zato moramo nadaljevati z vsem tistim, kar se je že do sedaj pokazalo za uspešno, dobro, napredno. Že velikokrat smo zapisali, da mora z razvojem družbenih odnosov in s splošnim družbenim razvojem neprestano rasti tudi človekova kulturna raven. Očitno pa je, da smo le preveč pozabljali, da ne bo mogoče doseči pomembnejših premikov, če ne bo prisotno tudi hotenje, izraženo v povsem določenih oblikah aktivnosti. Nosilci tega hotenja pa morajo na podlagi skupnega dogovora tn ob razmejitvi odgovornosti vsak na svojem področju opraviti naloge, ki jih lahko glede na svojo organiziranost, vlogo in cilje. Za dosego teh ciljev pa so potrebna daljša, bolj načrtna in bolj organizirana prizadevanja, zlasti pa naj bi k temu pomagala skrbno zasnovana kulturna akcija. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije in republiška konferenca SZDL sta aprila 1971 podpisali dogovor o kulturni akciji s ciljem razviti kulturno ustvarjalnost in razvitost kulturnih potreb delovnih ljudi. Osnovna usmeritev aktivnosti zveze sindikatov in SZDL je bila v tem, da bi spodbudila zavest o kulturnih potrebah med delovnimi ljudmi ,da bi pospeševali prebijanje kulturnih potreb ter navad. Kulturna akcija je bila zasnovana na spoznanju, da je kultura nedeljiva sestavina človekovega življenja in dela in da je vsestransko oblikovana in svobodna osebnost sposobna kritično in ustvarjalno sodelovati v razvoju samoupravnih odnosov in splošnega družbenega napredka. Zato pa se moramo nuj- no zavzemati za višjo kulturno raven posameznika in družbe kot celote. Tako postaja skrb za višjo kulturno raven sestavni del prizadevanj za poglabljanje samoupravnih odnosov za uresničitev ustavnega načela, da naj delavec razpolaga s celotnim dohodkom, ki ga ustvarja, in neposredno odloča o celoviti družbeni reprodukciji. V tem procesu pa delavec ne nastopa le kot potrošnik, temveč kot ustvarjalec kulture in sooblikovalec kulturne politike. V prizadevanjih za uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov, ki temelje na svobodni menjavi dela, se srečujejo vsi družbeni dejavniki kot enakopravni soustvarjalci kulturne politike. V tem smislu je bilo že v dogovoru o kulturni akciji napisano: »V delovnih skupnostih bi se moral dovolj močno izraziti interes združenih proizvajalcev za njihovo kulturno rast. To naj bi se kazalo tako v zahtevah glede vsebinske in organizacijske usmeritve v kulturi kot pri določa- nika, zlasti vodilnih delavcev, pa tudi v samoupravnih in političnih organizacijah. Marsikje namreč vodilni in politični delavci s svojo tehnokratsko miselnostjo in dejanskim podcenjevanjem delavcev preprečujejo odločitve v korist kulturni akciji zaposlenih, še večkrat pa vsa prizadevanja prezrejo in omalovažujejo. Za načrtno in sistematično razvijanje kulturnega življenja delavcev bi morale biti delovne organizacije usposobljene tako strokovno kot tudi družbenopolitično. Za razvijanje kulturnega življenja, za ugotavljanje in spodbujanje potreb in interesov ter večjo informiranost o možnostih za kulturno delovanje bi morali imeti v delovnih organizacijah usposobljene organizatorje (in animatorje), ki bi bili tudi sami voljni prevzeti in opravljati to delo. Prav sindikati si že vrsto let prizadevajo, da bi pridobili v vsakem tozdu organizatorja kulturnega življenja. Seveda pa ni dovolj posameznike le pridobiti in navdušiti za to delo, potrebno jih je tudi usposobiti. Nedvomno lahko ugotovimo, da se vsaj v večjih delovnih organizacijah prepričani, da jim je or- so se na tem področju močneje angažirali, niso bile enakovredno upoštevane niti urejene. Pri konkretnih akcijah in oblikah kulturnega življenja v delovnih organizacijah, ki so bile doslej v večji meri kampanjske, bolj ali manj zaprte v področje delovnega kolektiva, moramo uveljaviti večjo smotrnost, širšo organiziranost in trajnost. Delo kulturnih komisij mora dobiti svoje mesto v publikacijah delovnih organizacij. Kulturna akcija je stalno delo v kulturi in za kulturo. Največja napaka dosedanjega dela je bila v tem, da je marsikje kulturna akcija potekala preveč kampanjsko, da so se ob tem pokazale elitistične težnje nekaterih skupin, da se je čutila in se še vedno čuti prevelika zaprtost kulturnih ustanov, da se še vedno nismo navadili, da sta tozd in kultura enakopraven partner, in ne nazadnje, da je bila premalo kultura popularizirana. Pred nami so v zvezi s kulturno akcijo velike in zahtevne naloge. Jože Vunšek Mladinsko gledališče vabi KRANJ — V drugi polovici marca se bo pričel drugi cikel predstav Filmskega gledališča. Ta način filmskega izobraževanja mladih, ki ga organizira komisija za kulturo pri Običnski konferenci ZSMS v Kranju, je že postal tradicionalna oblika seznanjanja mladine z najboljšimi dosežki svetovne kinematografije. Spomladanski cikel obsega osem filmskih predstav, ki bodo vsak petek ob 18. uri v kinu Center, razen 2. maja. Abonma stane le 40 dinarjev. Naročilo sprejema Občinska konferenca ZSMS Kranj. V prodaji bodo tudi v kinu Center. Spored za drugi cikel so predlagali Marjan Ci-glič, Neva Mužič, filmski kritik revije EKRAN in Ivo Triler, direktor kranjskega kinematografskega podjetja. Poglejmo še nekaj naslovov! Prvi film spomladanskega cikla bo na sporedu 21. marca, to bo ameriški barvni film NE ODNEHAJ IN ŠE ENKRAT POSKUSI. Naslednji petek bomo gledali ameriški film O. K., ŠEFE. V aprilu so na sporedu štiri predstave: MASH, SLAČENJE, BUTCH KASSIDV KIDD, NEKATERI SO ZA VROČE. 9. in 16. maja bodo predvajali še filma IVAN VASILJEVIČ MENJA POKLICE in AVANTURA JE AVANTURA. Pogovori o predvajanih filmih bodo tudi tokrat v šolah oziroma v centralnem mladinskem domu v Kranju, če bodo novi prostori do takrat že opremljeni. Pred prvo predstavo bo izšel tudi poseben bilten, v katerem bodo mladi gledalci lahko našli informacije v filmskem gledališču in kratke vsebine oziroma kritike filmov, ki bodo predvajani v tem ciklu. Pričakujejo, da bo gledalcev letos še več, saj se bodo tokrat ob filmih lahko od srca nasmejali. Prav je, da mlade seznanimo tudi s to zvrstjo filma. Vabimo tudi mlade iz Save, da si ogledajo omenjene predstave. Alojz Boc Veliko nas je, ki radi prisluhnemo ubrani melodiji tamburic nju dela dohodka delovnih organizacij za te namene. Delovne skupnosti je treba spodbuditi, da bodo večjo pozornost posvetile splošni razgledanosti delavcev, prisluhnile njihovim kulturnim potrebam, z organizacijskimi rešitvami posegle tja, kjer je splošna družbena skrb manj prisotna. Pri tem morajo imeti posebno vlogo zlasti sindikalne organizacije.« Taka kulturna akcija zlasti pa sklepanje družbenih dogovorov, so povzročili večje zanimanje združenih proizvajalcev za kulturo. Prav tako pa so kulturne ustanove in organizacije preko kulturnih skupnosti, ponekod pa tudi same, in ob večjem sodelovanju sindikalnih organizacij našle vrsto načinov in oblik za naprednejše približevanje kulturnih dobrin delavcev, čeprav poteka to še dokaj nenačrtno, brez sistematičnega ugotavljanja potreb in želja ter interesov delavcev za kulturno življenje, lahko ugotovimo, da se v tem medsebojnem sodelovanju tudi že ustvarjajo pogoji za bolj načrtno in trajno delovanje. Odnos tozdov do kulturnega življenja delavcev je zelo različen in še vedno žal odvisen v veliki meri od osebnega odnosa posamez- ganizator (in animator) kulturnega življenja potreben. Brez delavca takega profila, od animatorjev do poklicnih referentov za kulturo v delovnih organizacijah ne bo možno niti razvijati načrtnega kulturnega dela niti se delovne organizacije ne bodo mogle pojavljati kot strokovno enakovreden partner v svobodni menjavi dela. Sindikalne organizacije, še zlasti pa kulturne skupnosti, bodo morale načrtneje pridobivati ustrezne kadre, istočasno pa izdelati tudi dolgoročnejše načrte za strokovno izobraževanje in stalno izpopolnjevanje vseh vrst kadrov, ki delujejo na področju kulture. Seveda pa bo potrebno tem kadrom zagotoviti tudi možnosti za njihovo delo ter jih ustrezno nagrajevati in pa tudi moralno bolj spodbujati. Sposobnost strokovnega vodenja posameznih aktivnosti mora postati prednostni kriterij za sprejem v delovno organizacijo. Pravice, pogoje in možnosti za razvoj kulturnega življenja delavcev je potrebno opredeliti tudi v samoupravnih aktivih delovnih organizacij. Doslej je bilo prav to področje zanemarjeno, zato tudi kultura in pravice ter možnosti delavcev, ki Šport Gasilci, Save: odlično! Informacija z minulega občnega zbora industrijskega gasilskega društva Sava Zaradi kratkega roka, ki nam je bil na voljo za tisk, smo v prejšnji številki objavili le krajšo informacijo o občnem zboru savskih gasilcev! Še posebej utemeljen razlog imam, da smo našim sodelavcem — prostovoljnim gasilcem, odstopili vso časopisno stran. Njihovo delo v preteklem obdobju je bilo na zboru ocenjeno z najboljšo oceno. In pa zato, da bi požarni varnosti mi vsi v Savi namenjali vedno in povsod kar največ pozornosti. Marjan Čeferin, predsednik industrijskega gasilskega društva Sava »Leto dni je naokrog in ponovno smo se zbrali v tako velikem številu, da pregledamo enoletno delo društva in se dogovorimo o nalogah, ki nas čakajo v prihodnjem letu. Letos mineva 45 let, odkar je bilo ustanovljeno naše društvo. V vsem tem času je društvo skrbelo za čim boljšo izurjenost članov tako po strokovni izobrazbi kot tudi po operativni zmogljivosti v borbi proti vsem nevšečnostim, ki nas spremljajo pri vsakodnevnem delu v tovarni. Ne pozabimo! Nikoli v zgodovini gasilstva nista dala niti družba niti občan toliko za gasilstvo, kot dajeta danes. Človeško je, da bi se radi še bolje opremili, radi bi še več znali, radi bi še bolje zaščitili vse in zato bi radi še več sredstev. Utemeljene so naše želje. Življenje pa je tako, da moremo naprej le s strpnim korakom, ki pa naj bo kljub temu odločen. Tako nas uči petinštiridesetletna praksa. Vzporedno s stalnim razvojem tovarne, uvajanjem novih tehnoloških procesov in proizvodnje, vedno večjo akumulacijo velikih vrednosti, vse večjo uporabo vnetljivih tekočin naraščajo tudi požarne nevarnosti. Precej nepravilnosti nastane zaradi malomarnega odnosa odgo- Vaja dela mojstra vornih delavcev v proizvodnih (oddelkih) tozdih, do nalog požarnega varstva in pa posameznikov, ki ne poznajo osnovnih protipožarnih ukrepov. Z doslednim upoštevanjem preventivnih ukrepov bi bilo mogoče preprečevati nevarnosti, ki so združene z določenimi tehnološkimi procesi. Za še večji razvoj in napredek varstva pred požarom v vseh nje- govih oblikah protipožarne službe bo potrebno spodbuditi in organizirati vse nosilce v naši delovni organizaciji na tem področju v skupni skrbi in naporih za splošno izboljšanje in napredek požarnega varstva, hkrati pa zagotoviti, na samoupravnih temeljih potrebne materialne osnove za stabilen razvoj požarne službe, predvsem pa njene požarno-preventivne dejavnosti. V minulem letu smo se premalo povezali s civilno zaščito v podjetju, katere sistem je vseljudska obramba, ki je neposredno vtkana v vse celice naše družbe. Obramba domovine je postala skrb, pravica in obveznost slehernega delovnega človeka, Jugoslavija pa neosvojljiva trdnjava za slehernega napadalca. Vseljudsko obrambo moramo še nadalje krepiti in izpopolnjevati, kajti vojna in uporaba sile sta v sodobnem svetu stvarnost, na katero moramo računati. Mislim, da danes ni treba nikogar več prepričevati o tem, da smo dosledni in vztrajni borci za mir v svetu. Zveza komunistov Jugoslavije je vselej zagovarjala stališče, da je mir nujen za razvoj socializma in napredek človeštva. Naši narodi ne želijo vojne, vendar tudi nismo malodušni pacifisti. Ne živimo zunaj prostora in časa, marveč v surovi stvarnosti današnjega sveta. Naša prizadevanja in sploh vsa mednarodna in notranja dejavnost so usmerjeni proti politiki sile in vojne. Pripravljeni moramo biti, da slehernega odvrnemo od agresije, da pripravljeni čakamo vojno, če pride do nje. Upravni odbor je skozi vse leto skrbel za čim boljšo izurjenost v praktičnem in tudi teoretičnem izobraževanju članstva. Udeležili smo se tudi več tekmovanj, med katerimi smo dosegli eno prvo mesto. Organizirali smo izlet v Metliko, kjer smo si ogledali gasilski muzej in muzej narodnoosvobodilnega boja. Ob tehničnem pregledu društva nas je komisija občinske gasilske zveze ocenila z oceno ODLIČNO. Na koncu se v imenu vseh gasilcev Save zahvaljujem samoupravnim organom ter vodstvu naše delovne organizacije za vso pomoč, ki so jo v letu 1974 nudili industrijskemu gasilskemu društvu Sava in kličem z gasilskim pozdravom Na pomoč!« Poročilo poveljnika Pavleta Vovka V preteklem letu smo imeli savski gasilci naslednje število suhih in mokrih vaj: 15 suhih vaj, za njihovo izvedbo smo porabili 390 ur; sodelovalo je 169 naših gasilcev. 10 mokrih vaj je bilo v obratu II., 2 mokri vaji pa v obratu IV. Pri mokrih vajah je sodelovalo 175 gasilcev, opravljenih je bilo 314 ur. Poleg omenjenih vaj moramo omeniti še vaje z vodnim topom. Opravili smo 4 vaje s topom v tovarni; namen teh vaj je bil usposobiti člane za delo z novim tehničnim sredstvom. Pri teh vajah je sodelovalo 50 naših gasilcev. Občinska gasilska zveza Kranj je pripravila zaradi točkovanja 2 suhi in 3 mokre vaje, ena mokra vaja je bila nočna. Vaje je nadzoroval podpoveljnik občinske gasilske zveze Kranj tov. Franc Lukež in tov. Stane Vilfan. Tov. Franc Lukež je po končanih vajah izjavil, da se naši člani zelo zanimajo za delo, da so seznanjeni z aparati ter da so vaje dobro uspele. Pri vajah je sodelovalo 45 naših gasilcev, njihovo delo pa je bilo ocenjeno z odlično oceno. Dne 27.9.1974 so savski gasilci izvedli mokro vajo v počastitev požarnovarnostnega tedna. Pripravljen požar je bil izveden v verižnem sistemu. Gasili so z vodnim topom, sodelovalo je 18 naših gasilcev. V letošnjem letu smo organizirali tudi tri predavanja, in sicer: gasilni aparati, osebna oprema, drugo predavanje je bilo o vrstah požarov, gašenju požarov in zmanjševanju požarne škode, tretje predavanje pa: gradbeništvo, preskrba z vodo in ukrepi pri začetnih požarih. Teh predavanj se je udeležilo 68 naših gasilcev. Predavala sta tov. Joža Kastelic in tov. Štefan Luštrek. Razen suhih in mokrih vaj, ki so bile opravljene zaradi pripravljanja in usposabljanja gasilcev, smo delovali tudi v podjetju, in sicer: črpali smo vodo iz jaškov in popravljali električne črpalke; za to delo smo prispevali precej ur in porabili 80 litrov goriva. Dvakrat smo sodelovali pri gašenju večjih požarov izven Kranja. Odzvali smo se pozivu poklicne čete iz Kranja ter gasili požar v podjetju Exoterm v Kranju dne 6. 9.1974. Sodelovalo je 8 savskih gasilcev. Drugi večji požar je bil dne 31.10. 1974., ko se je vnelo smetišče v Tenetišah. Takrat je bila ogrožena večja gozdna površina. V preteklem letu smo imeli v podjetju 9 začetnih požarov, ki pa so bili vsi v kali zadušeni. Požari so nastali zaradi varjenja pri montaži novih strojev. Trije požari so nastali zaradi statične elektrike. Večje materialne škode ni bilo, porabljena so bila le gasilna sredstva — ročni aparati. V primerjavi z lanskim letom, ko je bilo kar 40 začetnih požarov, se je število začetnih požarov zmanjšalo za petkrat, iz česar sledi, da je preventivna služba bolje organizirana. Kako vsako leto smo se tudi preteklo leto udeležili proslav prostovoljnih gasilskih društev. Redno smo se udeleževali tudi pogrebov umrlih gasilcev. Poleg pohvale vsem, ki so sodelovali pri vajah — akcijah, bi pohvalno omenil še tekmovalno desetino. Tekmovali smo trikrat. Dne 19.5.1974. so se savski gasilci udeležili gasilskega tekmovanja usnjarske in gumarske stroke ob 25-letnici obstoja gasilskega društva tovarne usnja Kamnik. Na tem tekmovanju smo dosegli osmo mesto. Udeležili smo se tudi republiškega tekmovanja dne 15. in 16.6. 1974. v Velenju. V zelo hudi konkurenci so naši gasilci dosegli 15. mesto. Dne 15.9. 1974 smo se udeležili občinskega tekmovanja v Kranju v okviru občinskega gasilskega praznika, kjer smo dosegli prvo mesto. Tehnični pregled našega društva so opravili člani občinske gasilske zveze Kranj: predsednik tov. Franc Košnik, poveljnik tov. Miro Ravnikar in tajnik tov. Janko Štefe, ki so ocenili opremljenost društva z odlično oceno. Kot poveljnik želim, da bi bilo naše delo tudi v 1975. letu uspešno. Ali veste, koliko gasilcev je v Savi? Organizacija industrijskega gasilskega društva Sava je imela v letu 1974 155 aktivnih članov, in sicer: — aktivnih s činom je 53, — gasilcev I. stopnje je 70, — izpit za strojnika ima 23 članov, — podčastnikov je 10, — podčastniki II. stopnje so 3, — častniki so 3, — častniki I. stopnje so 4 in — višja častnika sta 2. Nadaljevanje prihodnjič! SAVA, glasilo delovne skupnosti industrije gumijevih, usnjenih in kemičnih izdelkov izdaja uredniški odbor. Glasilo izhaja štirinajstdnevno, glavni in odgovorni urednik Jože Štular. Naslov uredništva: Kranj, škofjeloška 6, telefon 25-461 interno 482. Tisk in klišeji GP Gorenjski tisk Kranj. List je oproščen temeljnega davka na podlagi mnenja republiškega sekretariata za prsoveto in kulturo SRS (št. 421-1/72 z dne 27. marca 1973). Vse je nared, mokra vaja se bo začela vsak hip 24 Periskop Dogovor o nadaljnjem delu mladih v Savi Na podlagi sklepa o organiziranosti ZSM Sava in akcijskega programa, ki sta bila sprejeta na koordinacijski konferenci, so si mladi zadali številne naloge. Prvi korak pa je bila organizacija seminarja za vse nove člane vodstev osnovnih organizacij ZSM v Savi. Delovni dogovor vseh predsednikov in sekretarjev osnovnih organizacij mora biti osnovno vodilo za reševanje tekoče problematike in pomoč pri nadaljnjem delu. Največji poudarek pri dogovarjanju so mladi dali naslednjim področjem: — Obveščanje. Udeleženci seminarja so ugotovili, da interno informiranje v mladinski organizaciji ni zadovoljivo. Zapisniki in dogovori o akcijah morajo biti izobešeni na oglasnih deskah. Tudi osebnemu dogovarjanju moramo dati večji poudarek, predvsem med članstvom in v vodstvu mladinske organizacije. — Vključevanje mladih v delo osnovnih organizacij. Vsi člani seminarja so se obvezali, da bodo nosilci akcije takojšnjega sklicevanja sestankov v osnovnih organizacijah, kjer se bodo domenili o nadaljnjem delu (izvrševanje programa, tekmovanja med osnovnimi Iz vsake poškodbe se aekaj Na eni izmed zadnjih sej sveta za medsebojna razmerja v tozdu Transport so delavci obravnavali tudi primer nezgode, pri kateri je dne 15. 11. 1974 voznik viličarja Ž. D. na cesti pred šotorskim skladiščem povozil delavca K. A. Kako se je zgodilo? Delavec K. A. je na posebnem vozičku peljal proti avtopnevmatikar-ni aparat za merjenje temperature. Ko je bil približno vzporedno s šotorskim skladiščem, je za njim pripeljal voznik viličarja Ž. D. in ga povozil kljub temu, da je K. A. peljal svoj voziček tesno po desni strani ceste. Voznik viličarja je izjavil, da je videl K. A. pred seboj in da se mu je hotel izgoniti, vendar pa ga je v tem trenutku nekdo poklical (ni znano s kakšnim namenom) in mu preusmeril pozornost, zaradi česar je Ž. D. zadel K. A., ga poškodoval in istočasno uničil aparat, vreden okrog 109.000.— din. Omenimo naj še to, da je prav v tem trenutku pripeljal z nasprotne strani še en viličar, na katerega je bilo treba paziti, ž. D. pa je na vilicah viličarja imel naloženo paleto s precej kavčuka, ki mu je zastiral pregled ceste. Dogodek, ki je zelo na kratko opisan, je zaradi kršitve delovne dolžnosti obravnaval odbor za medsebojna razmerja in vozniku viličarja izrekel javni opomin, ni pa postavil organizacijami, notranji problemi). — Udeleženci seminarja so bili seznanjeni s pravili tekmovanja med osnovnimi organizacijami za leto 1975 in ga v celoti sprejeli. Predsedniki in sekretarji so se obvezali, da se bo vsaka osnovna organizacija vključila v tekmovanje. — Mladi so tudi opozorili, da je še vedno veliko težav pri dopolnilnem izobraževanju, bodisi da je to strokovno ali družbenopolitično. Prepričani so, da bi z večjo pripravljenostjo in sodelovanjem vodstev tozdov in prizadetih lahko naredili veliko več na področju izobraževanja. Milan Čufar Pripis uredništva V tej številki je objavljenih razmeroma veliko informacij o mladini. Kakor ste iz njih razbrali, so se mladi prav na začetku letošnjega leta temeljito dogovorili, da bodo začeli delati v temeljih, pritegnili slehernega mladega delavca in vsakomur tudi prisluhnili. Zato tudi nismo imeli nobenih pomislekov glede objave njihovih informacij. Menimo, da morajo pri oživljanju dela ZSM v Savi svoje prispevati tudi sredstva informiranja. zahteve za povračilo materialne škode, ki je pri tem nastala. Zakaj? Zaradi naslednjih dejstev: — iz neznanih razlogov je voznika viličarja motil nek sodelavec; — v istem trenutku mu je z nasprotne smeri pripeljal drug viličar; — na vilicah, ki so nenormalno podaljšane (pri nas se je to ustalilo kot nedopustna praksa), je imel na paleti naloženega precej sintetičnega kavčuka; — gornja prečna vez na teleskopu mu je tudi zastirala pogled naprej, zato se mora med vožnjo nagibati navzven, da dobro vidi cestišče pred seboj; — vsi vozniki viličarjev so stalno v nekem zaostanku s prevozi, zato jih delovni tempo sili k večjim hitrostim vožnje, kar je v naših razmerah zaradi velikih razdalj med oddelki precej razumljivo, vendar »nedopustno«; — in ne nazadnje, vse transportne poti, ki bi morale služiti izključno transportu, so zel opogosto založene z raznim materialom, vozovi itd., če pa ni drugega, smo pa na njih pešci, kar je tudi razumljivo, saj so pločniki pogosto založeni. Primera nisem opisal zato, da bi opravičeval voznika viličarja. Namen članka je seznaniti vse zaposlene z nekaterimi ugotovitvami, ki bodo morda še koristile nam vsem, in sicer: — Samo po prostih transportnih poteh bodo vonziki viličarjev in šoferji lahko varno opravljali svoje delo. To velaj tudi za transportne poti v oddelkih, zato jih ne zalagajmo! — Tudi pešci morajo imeti svoj prostor za gibanje po tovarni, zato naj bodo poti (razni prehodi in pločniki), proste. V prejšnji številki glasila smo objavili informacijo — razgovor s sodelavci prejšnje Puškarne. V uvodu je avtor zapisal, da se v enem, dveh mesecih ne da veliko narediti. Tudi delavci so nam v razgovoru dejali, da razen boljših malic še niso nič takega opazili. No, pred seboj imam zapisnik o preventivnem požarnovarnostnem pregledu v orbatu V — Puškami Kranj. Z združitvijo s Savo sodi požarna varnost, varnost imovine idr. v pristojno strokovno službo v Savi. Zapisnik obsega šest, sedem strani ugotovitev. Med pomanjkljivostmi jih je precej, ki jih bo možno brez večjih stroškov odpraviti takoj, nekatere bodo zahtevale določena sredstva in čas, zato je rok določen do konca leta. Navajm sklepno ugotovitev: Zavarovanje obrata Obrat je ograjen s slabo leseno ograjo, ki je na več mestih poškodovana, tako da je možen nekontroliran dostop v obrat. Obrat je treba ograditi z najmanj 2 m visoko kovinsko ograjo. Rok: Do konca leta 1975. Zaključek: Zaradi velike nevarnosti za požar bo treba v posamezne proizvodne prostore namestiti še: 8 kom. pre- — Med hojo po tovarni hodimo disciplinirano kot pri hoji izven tovarne. Ne hodimo po sredi cestišč in skozi prehode, ki so namenjeni za mehaniziran transport! — Ne nadlegujmo voznike viličarjev in ne motimo jih med delom, če ni nujno potrebno, ker njihovo delo le zahteva precejšnje psihične koncentracije! — Vozniki viličarjev pa naj se ravnajo po navodilih, ki jih imajo. Opozarjamo pa jih na prevelike hitrosti in tudi to jim povemo, da včasih sami sebi zalagajo poti, po katerih morajo voziti. Takih opozoril je še več, vendar menimo, da je dolžnost vsakega, da o lastni varnosti razmišlja, zato jih mi ne bomo več naštevali. Vsak naj se raje zaveda tega, da pri nezgodah skoraj vedno trpita dva. Eden zaradi odgovornosti, drugi pa zaradi posledic. Poškodovanec je vedno tisti, ki nosi posledice. Rudi Nadižovec vonzih aparatov S 50 kg, zgraditi nov rezrvoar za vodo za najmanj 200 m3 vode (možno je tudi zajetje potoka Žabnica). Iz zapisnika je tudi razvidno, da se v obratu V. prepoved kajenja ne upošteva, zato morajo odgovorni delavci takoj ukrepati v skladu s samoupravnim sporazumom podjetja Sava Kranj. V letu 1975 bo treba v obratu organizirati prostovoljno gasilsko ekipo. Za vse zaposlene pa je treba pričeti s preventivnimi gasilskimi vajami. Vodstvo skupnost tozdov KET naj vse zadolžitve iz navedenega zapisnika izvrši oziroma naj da ustrezne zadolžitve za odpravo vseh pomanjkljivosti; odprava teh pomanjkljivosti je pogoj za varno obratovanje življenj in družbenega premoženja. Neurejenost voznih poti — do nesreče ni daleč Rok takoj! 25 Rekreacija Savski planinci na Komni Kolen nismo grizli! »Torej, v nedeljo gremo,« je zazvenelo iz slušalke. Bolj ukaz kot pa vprašanje. »Ja,« sem zategnil. Že sem se videl, kako grizem kolena, padam in se pobiram, lovim sapo, po hrbtu in po obrazu pa mi lije znoj. Vraga, obljubil sem. No, pa tudi šel bi rad. V nedeljo zjutraj, malo pred sedmo se stlačimo v avtobus. Pol nas je za Komno, pol pa smučarjev za Vogel. Pozdravljanje in prvi požirki. Avtobus odpelje. Nekateri pojejo, drugi dremajo. Šofer vozi kot po tračnicah. In naenkrat smo v Bohinju. Smučarji dol, avtobus pa nas, hribovce, potegne še nekaj kilome- mi drsi po čudoviti pokrajini, pod nami leži Bohinjsko jezero. Odrinemo še v dom pod Bogatinom. Sonce se je prebilo skozi oblake in kakor da sveti v vsako kotanjo, na vsak hrib posebej. Kakor v čudežni deželi, kakor da je vse to neresnično, »če bi imeli še en dan časa,« pravi Stane, »bi šli tjale na prelaz, povzpeli bi se še tja gor.« Kdaj drugič. V koči posedemo v krog okoli mize, prijazna, nadvse prijazna ženica vsakega posebej vpraša za ime, z vsemi se rokuje. Kot da smo prišli domov — njeni otroci. Kolen res nismo grizli trov in nam prihrani uro peš hoje. Stane Rotar, izkušen gornik, član gorske reševalne službe, stopa na čelu kolone dvanajsterice. Zlagoma, enakomerno, premišljeno. Med nami sta tudi dva, od nas nekoliko starejša moža ter enajstletni deček. Hodimo kot po serpentinah in menda je od vznožja do vrha Komne okoli sedemdeset zavojev. Na začetku kak centimeter snega, vsakih trideset metrov (višinskih seveda) Ob litru črnine zdaj zdere eno eden pa drugi. Do solz se nasmejemo, ko nekdo ugiba razliko med letalom in aršaulo in ko Jože pove, kako je ... Oh, ta vic naj vam pa povem. Imel je mačka. Po pomoti je mleku dolil bencina, maček pa je mleko kljub temu posrebal. Jože se ustraši, zato mačka neprestano opazuje. Muc steče na dvorišče in začne krožiti. Sprva v velikih krogih pa vse manjših. Nazadnje obleži Ves trud je poplačan — veselo na vrhu Snežnika pa centimeter več. Čakam (v mislih seveda, ker hodim), kdaj se bo pričelo tisto najhuje. Pa nič. Steza je mestoma strma, ampak kar gre. V dobrih dveh urah smo na vrhu. Dom na Komni. Nekateri si preoblečejo majice, razvežemo nahrbtnike, ura je pol poldne. Malicamo, kosimo. Naslonim se ob oknu. Pogled sredi dvorišča. »A je crknil?« hitro vpraša Franci. »Ne, bencina mu je zmanjkalo.« Tolkli smo se po kolenih od smeha. In tako naprej. Pot nazaj je bila lažja, a nevarnejša. To vem, ker sem se prepričal. Čisto nehribovsko mi spodrsne, telebnem na trebuh, razširim roke, privzdignem glavo ... ustavil sem se ob kupu kamenja. Tisti za menoj čakajo, če se bom sploh vzdignil. Ko se, pričakujejo, da jim pokažem odrsan nos. K sreči je bilo vse dobro. No, tako jo primahamo v dolino. Pot od Bohinja (čeprav smo se peljali) je bila za marsikoga prav tako naporna — kot vzpon na 1500 m visoko Komno. Toda, to je že druga zgodba. Sicer pa, zakaj se nam ne bi še ti pridružil? Ne bo ti žal! Obljubi in obljubo moraš držati! jošt Zimski pohod tabornikov odreda Albina Drolca na Veliko Polano, Storžič m Kalisce V lepem januarskem jutru smoprihodu na vrh nas je čakalo pre- še zbrali na avtobusni postaji v Kranju. Na zbornem mestu so vodniki in vodnice povedali tabornikom dnevni red in namen pohoda. Medvedki in čebelice so se veselili tega dnevnega reda in komaj čakali na prihod avtobusa, ki naj bi jih odpeljal do Trstenika. Med čakanjem smo se šalili in iz mladih grl se je zaslišala vesela taborniška pesem. Kmalu je pripeljal avtobus in udeleženci pohoda so disciplinirano vstopali. Za vozovnice in prijetno počutje sta poskrbela blagajnik in načelnik odreda. Po kratki, toda prijetni vožnji smo se pripeljali v prikupno vasico Trstenik, ki nadeli nahrbtnike in pričeli z dogovorjenim programom pohoda. V dolgi koloni smo se približevali gorski vasici Povlje, kjer so si taborniki priskrbeli palice, da bi jim bila pot lažja in da bi hitreje napredovali. Prikazalo se je sonce in s tem prekrasen in enkraten pogled na naše gore. Med potjo so vodniki taborniki in tabornice razlagali potne znake, ki jih imamo v naši organizaciji in njihov pomen, medvedki in čebelice pa so se ves čas šalili in peli pesmice, ki so jih naučili njihovi vodniki. Na polovici poti smo se ustavili in pomalicali, kajti s tem smo si pridobili novih moči za nadaljnji vzpod na Veliko Poljano. Ob sencčenje.saj je bilo nekaj centimetrov snega. Moči smo si okrepili z dobro malico in se ogreli s toplim čajem. Nato smo odšli proti Pro-jektovi koči, od koder se nam je nudil lep pogled na Kranj in bližnjo okolico. Na Mali Poljani smo se tudi fotografirali za naš album. Po kratkem počitku smo se razdelili v dve skupini. Eno je odpeljal tov. Cicmil nazaj protiPovljam v Trstenik in nazaj v Kranj. Drugo skupino pa je vodil v Poljane do Storžiča na Kališče in nazaj v Preddvor načelnik Mileč. Pohoda so se udeležili tudi naši naj mlajši murni. Zdržali so vso pot in so v Preddvoru dobili veščino izletnik za prehojeno pot. Teh veščin so bili zelo veseli in so obljubili, da bodo radi hodili v hribe in se učili taborniških veščin. Na tem pohodu je sodelovalo 25 medvedkov in če belic, 5 murnov, 5 tabornikov in tabornic in 10 klubovcev. Savski taborniki vabijo vse ljubitelje vseh starosti, da se vpišejo v taborniško organizacijo. Pridite v naše vrste, ne bo vam žal, saj se boste marsikaj naučili in prijetno počutili na naših pohodih! Prijave sprejemamo vsak ponedeljek od 18. do 19. ure v Domu Partizan v Stražišču. Danijel Mileč Kolesarji Pred novo sezono V predzadnji številki je bila objavljena vest o podelitvi nagrad, ki so jih naši kolesarji prejeli za dosežene uspehe v lanskem letu. Seveda jih to ni uspavalo. Po končanih zimskih pripravah so odšli v Poreč, kjer vsak dan pridno vrtijo pedala in nabirajo kilometre. Z njimi je tudi trener Hvasti, ki smo ga zaprosili, da nam odgovori na nekaj vprašanj. — Kako potekajo priprave za novo sezono? Z zimskimi pripravami smo pričeli že 1. decembra lani in so trajale do 15. februarja. V tem času so fantje nabirali splošno fizično kondicijo s tekom in drugimi aktivnostmi in lahko rečem, da so za sezono, ki je pred nami, dobro pripravljeni. — Vaš klub je med najbolj množičnimi. Več kot tretjina slovenskih kolesarjev —- tekmovalcev je včlanjena vanj. Kako ste to dosegli? V športu velja pravilo, da iz množičnosti raste kvaliteta. Pri nas je bilo to ravno obratno. Nekaj dobrih tekmovalcev v preteklosti je pritegnilo zanimanje za to težko, a lepo športno zvrst. Množica novih moči je dala novo kvaliteto, ki je dosegla sam jugoslovanski vrh, pa tudi v mednarodnem merilu precej pomeni. Tudi dobra organiziranost našega kluba je veliko pripomogla, tako da bo letos ime našega kluba in podjetje zastopalo 170 registriranih tekmovalcev v vseh kategorijah, ob velikem številu tistih, ki jim kolo pomeni naj ljubšo obliko rekreacije in so člani tega vedno uspešnejšega in množičnejšega športnega kolektiva. — Znano je, da le strokovno delo prinaša uspehe. Kako to poteka pri vašem klubu? Ob tako velikem številu kolesarjev se je pojavil problem trenerjev, saj je strokovno delo do sedaj slonelo praktično le na mojih ramenih. To vprašanje bo letos rešeno, saj bodo Bukovnik, Valenčič in Tulipan kmalu zaključili šolo za trenerje kolesarstva na višji šoli za telesno kulturo v Ljubljani, tako da bo delo kvalitetnejše in precej lažje. V športu je precej pomembno zdravstveno stanje tekmovalcev. Kot že dolga leta doslej za to odlično skrbi tovarniški zdravnik dr. (Nadaljevanje na 26. strani) 26 Šport Kolesarji Pred novo sezono (Nadaljevanje s 25. strani) Jaka Vadnjal, ki obenem na osnovi testov beleži tudi dvige in padce forme in ustrezno temu strokovno svetuje. V vrhunskem športu ima vedno večji pomen poleg fizične tudi psihološka pripravljenost na tekmovanje, zato smo k sodelovanju pritegnili še psihologa tov. Jožeta Šepica. — tov. Hvasti, na katere tekmovalce letos najbolj računate? na cestna dirka sezone, ki je bila obenem tudi izbirna za ekipo, ki bo predstavljala našo državo na mednarodni dirki po Alžiru. Upam, da bo tudi kateremu naših uspela ta uvrstitev, saj bi bil to dokaz, da je strokovno delo potekalo pravilno, pa tudi vzpodbudo za dobre rezultate, ki jih bomo v letošnjem letu skušali doseči. Tudi mi jim želimo, da bi v novi sezoni dosegli čimveč dobrih rezul- Kolesarjem Valenčiču, Žagarju, Ropretu in Udoviču so se v lanskem letu po uspešnosti pridružili tudi Rakuš, Knaflič, Terglav, Reven, Lambergar, Lombar, iz JLA se je vrnil Lokar. Prepričan sem, da bodo lanske uspehe potrdili in da se jim bodo v letošnjem letu pridružila še nova imena. — Prva tekmovanja? 23. februarja je bilo državno prvenstvo v krosu s kolesi. Naši so se dobro uvrstili, kljub temu, da so bili na kolesih le pet dni, tekmovalci drugih klubov pa že cel mesec. — Uvrstitve? 8. marca je bila v Puli otvoritve- tatov in uspešno zastopali ime kluba in našega podjetja — kot prete-tekla leta. 23. februarja je bilo v Poreču državno prvenstvo v kolesarskem krosu. Kljub temu, da so se naši fantje na kolesih pripravljali le teden, drugi pa mesec dni, so se dobro uvrstili. Med 40 člani je zmagal Bilič iz Pule, naši pa : 4. Žagar, 21. Terglav, 23. Lokar, 25. Rakuš, Jože Valenčič je dolgo časa vodil, vendar pa sta mu dva defekta preprečila dobro uvrstitev ali celo zmago. Med 45 mladinci je bil Reven 5., Pečnik 7., Lambergar 12. S. T. Športna rekreacija - potreba delavnega človeka Tehnološka revolucija dobiva vedno večjo razsežnost, tako da človek kot neposredni proizvajalec ne uspe pravočasno premostiti vseh težav, s katerimi se sooča. Stalni tehnološki napredek neopazno uničuje svet prirode in ga spreminja v tehnično okolje ter mu na drugi strani nudi avtomatizacijo, lažje delo, udobnejše življenje in več prostega časa. Po drugi strani pa nova tehnologija, sodobni stroji in tekoči trak zmanjšujejo gibanje in fizični napor, kar ima za posledico zmanjšanje telesnih sposobnosti, ki se odraža na psihičnem področju. Če se vprašamo, kaj je rekreacija, navadno mislimo, da je to nasprotje delu. Praviloma pa rekreacija predstavlja aktivnost v prostem času in za večino ljudi so priložnosti za rekreacijo omejene na njihove proste ure. Vendar pa nekateri ljudje — sorazmeroma malo jih je, najdejo rekreacijo tudi v svojem delu. Obstajajo nekateri poklici, ki človeka tako prevzamejo in mu nudijo toliko zadovoljstva, da jih pojmujemo kot obliko rekreacije. Še pogostejši so opisi rekreacije: okrepitev: sprostitev, zabava, razvedrilo, manj e resne in bolj pasivne oblike zabavne aktivnosti. Rekreativne aktivnosti so različne. Za enega človeka lahko pomeni neka aktivnost rekreacijo, za drugega pravo garanje. Rekreativna aktivnost je torej po lastni želji izbrana aktivnost, ki nudi neposredno ali takojšnje zadovoljstvo, pri kateri je pomembnejše samo delovanje in manj končni učinek. Točnejše in bolj razumljivo pojmovanje dobimo iz definicije L. Jovana. Rekreacija je tista svobodna in organizirana aktivnost, ki fizično, psihično in socialno bogati, sprošča in obnavlja človeka ter ga pomaga oblikovati v vsestransko ravito osebnost. Taka definicija izloča možnost, da bi k rekreaciji prištevali tudi tiste aktivnosti, ki po svoji naravi ne delujejo rekreativno ali celo škodujejo posamezniku in družbi. Ker večina zaposlenih premalo ve o vrednosti športne rekreacije, tudi ni pravega vrednotenja te dejavnosti. Drugi mislijo, da je to stvar priviligirancev, ki se izživljajo v športu zato, ker pač nimajo drugega bolj pametnega dela in na področju športne rekreacije nesmotrno trošijo svoj prosti čas. Ta miselnost je zastarela, na žalost pa živi danes med ljudmi in marsikdo pojmuje šport in vse njegove odlike za nepotrebno vešči-narstvo, namesto da bi v športu čutil dobrino in nadomestilo za dsto, kar mu stehnizirano okolje jemlje. Tako misleči ljudje ne dohajajo tempa, ki ga nalaga tehnološka revolucija, in kritizirajo vse novo in napredno. Tak človek je neprilagojen tudi v svojem delu in ga z dneva v dan teže opravlja in kritizira vse, kar se od njega zahteva, pa čeprav za izboljšanje njegovega dela. Zateka se h kritiki in v svojem delu in okolju postaja vedno bolj nekoristen zaradi nazadnjaške miselnosti pa celo škodljiv. Delovni ljudje morajo spoznati, da rekreacija ni le privilegij ozkega kroga organiziranih športnikov ali tistih, ki si lahko sami privoščijo razne oblike aktivnega počitka. Rekreacija je danes potreba in pravica delovnega človeka, neodvisna od socialne in starostne strukture — skratka življenjska potreba industrializirane in urbanizirane družbe, ki človeku vrača moč in ga pripravlja na bremena, ki jih terja znanstveno tehnološka revolucija. To pa omeni, da mora biti rekreacija eden temeljnih elementov proizvodnje in poslovne politike sleherne delovne organizacije. Da bi take cilje dosegli, je treba delovati načrtno, tako v delovni organizaciji, kot tudi v kraju, kjer delavec biva. Edo Modic Naši smučarji v Avstriji Naša smučarska sekcija je dobila povabilo od Semperita za sodelovanje na tekmovanju za Semperitov pokal z eno ekipo v starosti tekmovalcev do 32 let. Našo delovno organizacijo so zastopali smučarji, ki so v lanski sezoni dosegli najboljše rezultatu na raznih tekmovanjih, katerih se udeležuje smučarska sekcija. Na pot so odpotovali: Ivan Rupar. Andrej Valenčič, Andrej Zupan in Ferdo Meglič. To povabilo je bilo takorekoč začetek sodelovanja med Semperitom in Savo na športnem področju. Naša komisija za šport in rekreacijo je namreč že lani predlagala Sem-peritu takšno sodelovanje. Z nami je odšel tudi Vule Cicmil, ki se je dogovoril tudi za sodelovanje v ostalih panogah. V petek, 21. februarja je naša ekipa v dveh osebnih avtomobilih krenila na pot v 280 km oddaljeni Hin-terstader, kjer je bilo v bližini tudi samo tekmovanje. Po peturni vožnji z vmesnimi postanki smo le prispeli v to smučarsko vasico, kjer je bilo ravno ta dan tekmovanje za evropski pokal za moške v slalomu, tako da je bil naš hotel že zaseden in smo morali počakati, da se je izpraznil, šele nato smo vsi dobili sobe. Dokler smo čakali na sobe, smo si šli ogledat smučarske terene, kjer naj bi bilo naslednji dan tekmovanje. Na licu mesta smo lahko ugotovili, da je prvič smučanje res izredno drag šport, drugič, da imajo avstrijci čudovita smučišča, brez »kuceljnov«, ki so značilni za naša smučišča in kot zadnje, da je teren, kjer bo proga, izredno trd in poledenel. Na srečo je bilo postavljenih nekaj prog, kjer so imeli tekmovanja, in ko so ti končali, smo se še mi zapodili po progah in tako vsaj enkrat poskusili peljati med vratci pred tekmo, ker pri nas te možnosti zaradi mile zime nismo imeli, saj smo bili v glavnem vsi šele drugič na snegu. Naslednji dan smo imeli ob 13. uri start. To je bil zelo naporen dan. Takoj po zajtrku smo se namreč spravili nad smuči in začela sc je obdelava. Najprej smo morali naostriti robnike, nato pa smo pričeli s kuhanjem maž; to je bilo poglavje zase. Nikakor se nismo mogli odločiti, kaj bi zmašili, ali dve rdeči pa eno plavo in rumeno ali zeleno ali kaj drugega. Na koncu smo se le zedinili in »napenzlalb in nato še »napeglali«. Pri tem delu je bil glavni vsekakor Andrej Zupan. Ko smo potem na smučišču stopili na smučke, smo ugotovili, da smo zadeli mažo v »oko«. Morala nam je takoj zrasla, saj smo imeli tremo pred nastopom, posebno, če vemo, da so Avstrijci narod z izrednim številom odličnih smučarjev, ki veliko pomenijo v svetovnem vrhu. Okrog 13. ure smo se z namazanimi smučkami na ramah odpravili ob progi od cilja do starta in jo temeljito preštudirali. Vule pa nam je v bližini cilja čuval vetrovke. Okrog 14.30 smo končno močno nestrpni prišli na vrsto za start. Ker je bilo tekmovanje posamezno in ekipno, smo se dogovorili, da moramo pač priti vsi skozi cilj, da bomo tudi ekipno uvrščeni. V ekipno so šteF trije najboljši časi. Proga je bila zelo dolga in izredno trda, tako da je zahtevala veliko moči, posebno še zadnji del, ki je bil postavljen, v smučarskem žargonu — kljukasto. V tem zadnjem delu si res moral pritiskati na vso moč, če si hotel, da si ujel naslednja vratca in te ni vrglo s proge. O trdoti proge pove vse lahko to, da (Nadaljevanje na 27. strani) Paberki 27 - — -XV • ___ XV • o ■ ■ »**■ (Nadaljevanje s 26. strani) je po njej tekmovalo že dopoldne ogromno tekmovalcev in še v naši tekmi pred nami okrog 80 in se progi sploh ni nič poznalo, samo malo bolj zglajena je bila. Kot prvi od naših je šel na progo Ivan Rupar in z zelo dobro vožnjo na koncu zasedel odlično drugo mesto z 0,2 sekunde zaostanka za zmagovalcem. Takoj za njim je startal Ferdo Meglič in dve tretjini proge prevozil brez napake, nato pa se mu je v enem zavoju odpela smučka in moral je odstopiti. Naši, ki so bili na cilju, so zaskrbljeno gledali po progi, ali bosta Valenčič in Zupan uspela presmučati progo, da bomo tako tudi ekipno uvrščeni. Kot prvi je tako startal Andrej Valenčič in s solidno vožnjo na kraju zasedel 4. mesto. Sedaj je bila usoda ekipe v rokah Andreja Zupana. Imel je večje težave v srednjem delu proge in kot bi vedel, da mora priti do cilja, je vztrajal in za- sedel 11. mesto. Sedaj se je pričelo računanje, katero mesto bomo zasedli ekipno. Vule je prepisal vse rezultate in po start listi smo izračunali, da smo izmed 10 ekip drugi. Kmalu nato smo se vrnili v hotel, kjer nas je vodstvo Semperita pričakalo zelo veselo z novico, da smo prvi in nam za razglasitev dalo šoferja in BMW 2800, ki nas je pet odpeljal v 70 km oddaljeni LINČ na razglasitev. Naše veselje o končnem zmagovalcu Semperitovega tekmovanja je bilo tukaj končano, kajti kmalu je prišel k nam odgovorni tovariš in nam pojasnil, da so se pri seštevanju pač ušteli in smo šele drugi; bilo mu je zelo težko po vseh čestitkah, ki smo jih v hotelu že prejeli, to povedati, toda naš izračun je bil pravilen. Vrstni red je bil tako naslednji: prva je bila ekipa obrata Traiskir-chen s skupnim časom 4.02.5., drugi smo bili torej mi s časom 4.03.8; za ekipo so prispevali naslednje čase 1.19.1, Ivan Rupar; 1.20.0 Andrej Valenčič in 1.24.7 Andrej Zupan. Na kraju bi se zahvalil vodstvu Semperita, ki je bilo prisotno na teh tekmah in katerih gosje smo bili mi, za vso prijaznost in gostoljubje, ki smo ga bili deležni v času našega bivanja pri njih, in moram reči, ni bilo majhno. Upam, da bomo naslednje leto to lahko povrnili tudi mi, če bo pač sneg. Andrej Valenčič — - ■ - E■ ■ ■■■ Že nekaj let je minilo, odkar je bil poslan prvi Savčan na zdravljenje proti alkoholizmu. Ko se je vrnil z zdravljenja, je bil bolj ali manj prepuščen samemu sebi in svoji trdni volji po abstinenci. Okolje, v katerem je delal, ga ni razumelo in kaj kmalu je zopet segel po alkoholu ter padel v še hujše stanje, kot je bil pred zdravljenjem. Pred tremi leti so v Kranju ustanovili prvi klub zdravljenih alkoholikov, kamor so se včlanili tudi Sav-čani. Žal ne vsi. Nekateri preveč zaupajo sebi in svoji volji, ki pa kaj kmalu premine, število rednih obiskovalcev se je počasi večalo in tako se je porodila želja po lastnem klubu. Ta želja se je uresničila dne 22. junija 1974, ko smo ustanovili svoj klub zdravljenih alkoholikov Sava. Zato bi vam tokrat radi povedali, kdo smo in kakšno je naše delu v klubu. Imamo redne sestanke ob torkih ob 13. uri v predavalnici izobraževalnega centra. Redno obravnavamo problematiko nas zdravljenih alkoholikov, pomagamo drug drugemu v morebitnih težavah. Naš klubski zdravnik nam občasno pripravi razna predavanja o alkoholizmu in njegovih posledicah. Po vsakem predavanju je razprava. Vrstijo se vprašanja in naš zdravnik dr. Peter Štular nam odgovarja. Obenem nam svetuje, kako naj se ravnamo, da ne bomo ponovno zapadli alkoholizmu. Postavili smo si več nalog. Največja je: preprečiti slehernemu članu našega kolektiva prinašanje ter uživanje alkohola v tovarni. Zavedamo se, da sami tega ne bomo uresničili, če nas ne boste pri tem humanem delu podprli vi, dragi Savčani, ki nas razumete in ste z nami. Toda z bolečino ugotavljamo, da nas imate nekateri za manjvredne, saj se večkrat sliši, ko vodje ali celo višji od njega reče komu, ki je vinjen: »Ti, če boš pil, boš šel k onim gor!« Toda, dragi Savčani, mi nismo oni, mi nismo noben »štraf bataljon«. Mi se imamo za enakovredne vam, saj smo sedaj zdravi. Delamo z vami, izpolnjujemo enake naloge kot vi, z vami izpolnjujemo mesečni in letni plan. Naj vam ne bo preveč tista ura, ki nam jo tovarna plača za naše sestanke. Upamo, da se vsaka ura na teden bogato obrestu- je. Saj nas je manj na bolniškem dopustu, da o neupravičenih izostankih, kvaliteti dela ne govorimo. Nas ni sram, da smo zdravljeni alkoholiki. Javno priznamo, da star ljudski pregovor ne drži, ko pravi »pijanec se spreobrne, ko se v jamo zvrne!« Mnogi se nas dobro spominjate, kakšni smo bili včasih, ko nam je bil stalni spremljevalec alkohol. Danes lahko živimo in delamo brez tega strupa. Z veseljem vam povemo, da se je tudi v naših družinah mnogo spremenilo, saj so prerojene, naše žene so dobile spet take može, kakršne so si želele, naši otroci pa so dobili očete, kakršne potrebujejo. Skratka, živimo v slogi in ljubezni, česar pred zdravljenjem ni bilo. Naj vas ob koncu povabimo: naših sestankov se lahko udeleži sleherni Savčan. Z veseljem bo sprejet in dobil bo odgovor o vsem, kar ga bo zanimalo. Pridite in obiščite nas, hvaležni vam bomo! Savčani iz kluba zdravljenih alkoholikov Akcija prodaje knjig uspela Druga akcija organizirane prodaje knjig v Savi je zaključena. Lahko rečemo, da je uspela, čeprav ste bili v tej akciji pomanjkljivo informirani. Končna številka vrednosti naročenih knjig je skoraj 7 milijonov S din. Poglejmo, kar so največ kupovali: Knjiga za vsako ženo (50), Domači zdravnik (38), Sodobna ženska (22), Gospa s pustega brega (15), Vike Viking (10), Slovenska mladinska enciklopedija (7), Narava (7), Leksikon športnih panog (7), Slovenske narodne pravljice (6), Sinji galeb — zbirka (5), Cuj in Katka (5), Koso-virja na leteči žlici (5), Sodobna beseda jugoslovanskih avtorjev (4), Pod svobodnim soncem (4), Ostržek (4), Macalu (4), Atlasi znanja (3), Humor L, II. (3), Rcmbrand (3) in več posameznih del. Plošč — pravljic za otroke je bilo prodanih samo 11. Natančnejši pregled kaže, da ljudje čutijo večjo potrebo po praktični poljudnoznanstveni knjigi, manj pa so pripravljeni žrtvovati denar za leposlovno knjigo. Nekateri sicer menijo, da si leposlovno knjigo za »eno samo branje« lahko izposodijo v knjižnici. Tudi to bi bilo dobro, le če bi v knjižnici res hodili. Tudi za otroke ne kupujemo preveč radi. Videti je, da premalo mislimo, kako bi jim dobra knjiga koristila. Verjemite, tudi otroci so veseli knjižnega darila! Izdelan bo nov pravilnik Razvojno tehnološki inštitut je dobil nalogo, da izdela nov osnutek »Pravilnika o iznajditeljski dejavnosti«. Določene spremembe, ki jih moramo upoštevati v novem pravilniku, so prav gotovo povezane z novo organizacijo naše delovne organizacije. Vendar bo to istočasno priložnost, da kritično pregledamo vsa določila v sedanjem pravilniku in predlagamo spremembe z željo, da se iznajditeljska dejavnost pri nas čim bolj razširi. V ta namen poziva- mo vse, ki so pripravljeni pomagati pri sestavi novega osnutka, da z dobrimi in pretehtanimi predlogi prispevajo k oblikovanju novega Pravilnika o iznajditeljski dejavnosti. Zelo nas bodo razveselili in bodo dobrodošli prispevki sodelavcev iz dislociranih skupnosti tozdov. Prispevke naslavljajte na Sava Kranj, RTI — oddelek za tehnološko dokumentacijo. Nadja Markun Prvi letošnji dosežki kolesarjev Save Ciclocross Na otvoritvi sezone 8. marca na progi Pula—Voziliči—Pula (102 km) je bil med 56 tekmovalci Valenčič 8. — tretji Jugoslovan, Žagar 14, Rakuš 24. Na kriteriju 9. marca v Puli je bil Žagar 6. in hkrati četrti Jugoslovan, Valenčič 11. Na dirki za pokal Riviere dne 11. marca je Jože Valenčič v konkurenci naših in najboljših nemških, čeških in poljskih kolesarjev zmagal. 28 Razno Pisali so iz JLA Pozdravljam vse sodelavce v radialni konfekciji in prijatelje iz samskega doma. Posebej še tovariše iz sobe 23. Miljevič Branko V. P. 8440/2 18500 Vranje Javljam se vam iz JLA z Reke. Na Reki je vreme sončno in lepo, samo burja nam nagaja. Zanima me, kako poteka delo in razvoj v našem kolektivu, zato bi vas prosil, da mi pošiljate časopis Sava. Tako vsaj ne bom čisto pozabil, kako poteka delo v Savi. Pozdravljam vse člane kolektiva, še posebej pa delavce mehanične delavnice v TAP in mojstra Antona Šmajda, Janeza Ušlakarja in vse ostale. Zlatko Orehek V. P. 83731 c 51002 Rijeka Zdravo Savčani! Pozdravljam vas iz Prokuplja, kjer služim vojaški rok. Prvi dnevi so bili žalostni, a sedaj se mi zdi, da so dnevi dolgi samo eno uro. Tu je zelo mraz, tudi pod ničlo je včasih. Pozdravite delovodjo Cirila Dominka in moje kolege iz enote konfekcije. Pozdravljam tudi vse pridne Savčane. Pa še drugič kaj več. Danilo Bukovnik V. P. 8147/3 18400 Prokuplje Tokrat so se oglasili trije fantje — Savčani, ki služijo vojaški rok. Najprej je pisal Tone Mlakar, v. p. 3218/6 iz Skopja. Pozdravlja sodelavce in želi, da mu pošiljamo časopis. Zdravko Konjar pa je napisal: »Že dva dni star vojak pošilja lepe pozdrave uredništvu in ostalim članom Save ...« Joža Derlink je med drugim napisal: »... če boste to objavili v časopisu, napišite še, da pošiljam lepe pozdrave vsem sodelavcem iz mehanične delavnice.« Tudi Zdravko in Jože želita dobivati časopis. Prav bi bilo, če jima tudi kdo od sodelavcev napiše nekaj vrstic — saj je pismo ali kartica vojaku veliko veselje. Njun naslov je V. P. 6636 50260 Korčula Lep pozdrav tudi vsem trem — časopis pa boste seveda dobivali. Oglasite se še. Urednik Zahvale Ustanovili so foto-filmsko sekcijo V imenu članov gasilskega društva se prav iskreno zahvaljujem, da ste nas povabili na letni občni zbor. Zvedeli smo za vaše uspehe v preteklem letu, da ste moderno opremljeni z gasilskim orodjem, želimo vam veliko uspehov v letu 1975. S pozdravom na pomoč Valentin Svete Zahvaljujem se upravi Save in sindikatu za darila in za vse, kar ste mi dobrega storili. Hvaležna sem za pozornost tov. Hacetovi, Rodetu, Gogali, Borovnici in Justi Raj-gel in drugim. Najiskreneje se zahvaljujem vsem delavcem Prevleke valjev in tudi Mariji Proji in Dragici iz cevarne. Vsem prav lepa hvala Angela Jenko Letos je minilo natanko 30 let, odkar je začel v Savi organizirano delovati sindikat. 10. maja 1945 je bil imenovan iniciativni odbor za ustanovitev in organizirano delo sindikata. Začetki so bili težki. Na prvi sestanek odbora je prišlo samo šest članov kolektiva. Vse ostale člane sem moral poiskati sam, da smo lahko izvolili 1. sindikalni odbor. Ljudje so takrat še vedno težko priznali, da so delali za OF, ker so se bali. No, delo je steklo in morali smo začeti skrbeti za člane kolektiva. Organizirali smo ekonomijo, na kateri smo s prostovoljnim delom pridelali nekaj priboljška. Potrebno je bilo poskrbeti tudi za nov, mlad kader, kateremu smo morali organizirati vsaj osnovne življenjske pogoje (stanovanje, učilnice, prehrana). Tudi z učitelji in vzgojitelji smo imeli težave, saj v tem času takega kadra ni bilo. Za naše delavce smo organizirali tudi trgovino in menzo pri Peterlinu. Tudi živilske nakaznice je delil sindikat in bil odgovoren za pravilno porazdelitev po delovnih mestih. Ob vsakem pomembnejšem delovnem uspehu smo organizirali proslavo, tudi na vse državne in republiške praznike nismo pozabili, tako da je bilo kulturno delo zelo razgibano. Moram reči, da je sindikat v Savi v svojih začetkih delal veliko in v vseh ozirih skrbel za slehernega zaposlenega v tovarni. Akcij je bilo veliko in še bi jih lahko našteval. Včasih je bilo težko, včasih veselo. Kar nas je bilo aktivnih, smo morali pošteno delati, da smo lahko izpeljali vse akcije. Na koncu svojega pisma pa se zahvaljujem vsem družbenopolitičnim organizacijam za priznanje in zlato značko ob praznovanju 25. obletnice samoupravljanja, sindikalni organizaciji pa se zahvaljujem za spominsko darilo, ki so mi ga izročili na sindikalni konferenci. Vsem želim veliko napredka in nikar ne zapravite, kar smo mi veterani priborili. Jernej Srebrnjak Danes je čedalje bolj prisotno in pomembno vprašanje, kako ustrezno usmerjati aktivnost mladih v prostem času. Ne more nam biti vseeno, ali je mlad človek prepuščen vplivu ulice, slabe družbe, kriminala, alkoholizma in narkomanije, ali pa se zanj pravočasno zavzame mladinska organizacija. Vsak dan ugotavljamo negativne vplive, ki jih ima na razvoj osebnosti med drugim tudi skrajno sko-mercializiran in podpoprdečen program naših kinematografov. Mlademu človeku moramo dati možnosti, da se vključi v tiste dejavnosti, za katere kaže zanimanje, večinoma pa je treba tudi tega šele vzbuditi. Znano je, da je vizualna telekomunikacija izredno močan dejavnik pri ustvarjanju tako javnega mnenja kot tudi miselnosti posameznika. Veliko je odvisno od tega, kako je taka informacija posredovana. Pri tem vprašanju se stvari največkrat zapletejo, ker razlage bodisi ni ali pa ni na ustrezni višini oziroma ravni. Zaradi navedenih dejstev se je ZSM Sava odločila ustanoviti foto-filmsko sekcijo. Znano je, da se posveča čedalje večje število mladih amaterjev tako fotografiji kakor tudi snemanju kratkometražnih amaterskih filmov. V ponedeljek, 3. marca 1975 je bil v sejni sobi ustanovni sestanek sekcije za foto in filmsko dejavnost. Prisotni člani so sprejeli statut, izvolili predsednika, tajnika in blagajnika ter sc dogovorili o delu sekcije. V začetnem obdobju naj bi bile osnovne naloge sekcije predvsem naslednje: — pritegniti v skupino čim več mladih, — organizirati serijo predavanj o filmski kulturi in vplivu filma na razvoj osebnosti, — predvajati nekatere boljše kratkometražne filme, — nabaviti strokovno literaturo, — organizirati tečaj iz osnov fotografije in snemanja za začetnike, — posneti nekatere filme s tematiko našega podjetja. Čeprav so zadane naloge zelo obširne, so člani sekcije menili, da jih bodo s prizadevnostjo in tovarniškimi medsebojnimi odnosi tudi uresničili Alidič Iztok