64
katerih največji Maracaibo obsega nad 2000 kvadratnih milj. Največja znamenitost dežele je 1700 angl. čevljev nad morsko gladino nahajajoče se jezero
TJ >
> > O
o
X)
en
rn
a x
N< > <
Z
rn
N en
O
X) Z
o
rn
C33
C
a m
H
¦¦-..¦..¦¦¦'.
.< ..   ¦ -¦¦¦•-¦¦¦'.¦'-¦'¦?:. ¦
Polovica Venezuele so pašniki, tretjino pokrivajo obdelana polja, tretjino pa gozdi. Glavno mesto je Caracas. Tu je sedež vlade in vseh zunanjih zastopstev.  Mesto je po železnici zvezano na eni strani s
t govinskim pristaniščem La Guaira, ki je sedaj po blokadi zaprto zunanjim ladjam, na drugi strani preko Victone  in Valencie pa z drugim velikim,  utrjenim pristaniščem Puerto   Cabello, ki so ga dne 14. decembra bombardirale nemške m angleške vojnejadje. Trgovina v vseh teh in ostalih drugih obmorskih mestih je večinoma v rokah Evropcev; domaČe prebivalstvo se peča skoro izključno s poljedelstvom in živinorejo. - Zakonodaja je v rokah  kongresa, ki sestoji iz senata in poslanske zbornice. Senatorje volijo poslanci, poslednje pa prebivalstvo; na 35.000 ljudi pride en poslanec. Oba zastopa  skupno  volita 16 članov zveznega sveta, ta pa predsednika republike, ki prestoluje v »rumeni hiši". Sedanji predsednik republike je Castro, ki   nima  nikakih   posebnih  zaslug   in državniške izkušenosti ter je, kakor vene-zuelski predsedniki sploh, prišel le slučajno   na  vrhunec. Posebnost venezu-elska so  njene  revolucije,   radi katerih slovi ta država po vsem svetu. Ponavljajo se redno skoro vsako leto.  Večinoma   se   pojavljajo   takole:   Če  kdo izmej »voditeljev« uvidi,   da ima   okoli sebe že dovolj prijateljev, podkupi boja-željno   prebivalstvo   proti   odškodnini 10 centov na  moža  ter se postavi na čelo  armadi.   Z njo se poda navadno v   kako   večjo   dolino   blizu   glavnega mesta in pričakuje vladnih čet. Po prvem strelu, ki pa radi oddaljenosti običajno ' ne napravi  večje   škode,   jo  oba dela vdereta v mesto, in kdor se prvi polasti tiskarn   in   objavi   poročilo   o   ,/sijajni zmagi", ta je zmagovavec. Njegovi prijatelji dobe za plačilo mastne službe in v kratkem izpraznijo državne blagajne. V takih „bojih" navadno zmagajo bližnje vladne  čete,   vsled česar  se  vlada   ne menja redno vsako leto. Seveda se ne konča   vsak  upor  tako   enostavno   in nekrvavo, in ravno sedaj se govori, da se  hočejo  nad   Castrovo  oblastnostjo zmaščevati   poleg   tujcev  tudi   domači nezadovoljni elementi, katere vodi Her-nandez.   Zunanje države  premišljujejo ah b. posegle v vojno ali ne. Sicer imamo »mirovno razsodišče« v Haagu, a kdo se zanje zmeni, ko je na svetu toliko smodnika in topov? Sila je še vedno jacja od pravice ...