# Strokovna razprava GDK: 944:(497.12 07 Mirenska dolina) Profesionalizacija dela društev lastnikov gozdov Professionalization of the activities of forest owner associations Darij KRAJČIČ , JOŽE MORI Izvleček: Krajčič, D., Mori, J.: Profesionalizacija dela društev lastnikov gozdov. Gozdarski vestnik, 64/2006, št. 3. V slovenščini, z izvlečkom v angleščini, cit. lit. 11. Prevod v angleščino Jana Oštir. Članek obravnava možnosti profesionalizacije dela društev lastnikov gozdov. Model razvija na primeru Društva lastnikov gozdov Mirenske doline. Raziskava ni pokazala prekrivanja dejavnosti društva z drugimi organizacijami v prostoru, ampak povsem izvirne dejavnosti, njihovo dopolnjevanje in poglabljanje. Z aktivnim delovanjem društva je možnost uvajanja sodobnih tehnologij v gozdno delo bistveno večja kot brez njega. Koncentracija poseka, ki je za strojno sečnjo nujni pogoj, je tisti element h kateremu lahko takšno društvo bistveno prispeva. Ko razvoj društva preseže raven ljubiteljske dejavnosti, zahteva zaposlenega strokovnjaka, ki bi lažje in učinkoviteje organiziral društvene aktivnosti. Študij primera je pokazal, da stroški dveh strokovnjakov ne bi presegli 6% prodajne cene lesa pri letnem prometu 20.000 m3, če bi se celotna dejavnost društva financirala le iz tega vira. Seveda je tudi pri profesionalizaciji društva potrebna postopnost. Ključne besede: zasebni gozdovi, društvo lastnikov gozdov, zaposlovanje, strojna sečnja Abstract: Krajčič, D., Mori, J.: Professionalization of the activities of forest owner associations. Gozdarski vestnik, 64/2006, Vol. 64/2006, No. 3. In Slovene, with abstract in English, lit. quot. 11. Translated into English by Jana Oštir. The article discusses the possibilities of professionalizing the work of forest owner associations. The model has been developed on the example of the Association of forest owners of the Mirna Valley. The study showed no doubling of the association’s activities with those of other organizations in the same field, rather the contrary - original ideas were manifested, which were supplemented and developed in depth. The associations activities significantly increase the possibilities for introducing modern technologies into work. The concentration of cutting (which is an essential requirement for machine cutting) is the element to which such an association can profoundly contribute. When the associations development transcends the amateur level it requires an employed professional who could better and more effectively manage the association s activities. The study of the Mirna Valley case showed that the costs of two professionals would not exceed 6 % of the sales price of wood at a yearly volume of 20,000 m3, even if all the association s activities were financed from this source. Of course, the professionalization of the association would need to be gradual. Key words: private forests, association of forest owners, employment, machine cutting 1 UVOD Dinamičen družbeni razvoj v zadnjih 15-letih je ukinil nekatere prejšnje oblike povezovanja lastnikov gozdov (npr. temeljne organizacije kooperantov pri gozdnih gospodarstvih), nekatere oblike organiziranja so dobile nove vsebine (npr. kmetijske zadruge), nekatere pa so nastale na novo (npr. kmetijsko-gozdarske zadruge, gozdarske zadruge, kmetijsko gozdarska zbornica). Vse oblike povezovanja imajo neko sistemsko (zakonsko) podlago, določena je tudi njihova vloga v družbenem sistemu in določen tudi način financiranja. Ugotavljamo, da je pri vseh omenjenih oblikah vsaj prevladoval če že ni bil edini pristop organiziranja od vrha navzdol. 168 Očitno pa vse te nove možnosti povezovanja niso bile dovolj za zadovoljevanje vseh potreb lastnikov gozdov. Zato so se v zadnjem času pojavila nove oblike povezovanja lastnikov gozdov, govorimo torej o društvih lastnikov gozdov. Ta so nastala izključno od spodaj navzgor, se pravi na izvirnem interesu članov. Do konca leta 2005 je bilo v Sloveniji ustanovljeno pet takšnih društev, prvo je bilo Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline (MALOVRH 2005). V letu 2004 so v Beli krajini ustanovili *doc., dr. D.K. univ., dipl. inž. gozd., Zavod Republike Slovenije za varstvo narave, Dunajska 22, 1000 Ljubljana, SLO ** J.M., univ. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, OE Brežice, KE Mokronog, Slovenska vas 5, 8232 Šentrupert GozdV 64 (2006) 3 # # Krajčič, D., Mori, J.: Profesionalizacija dela društev lastnikov gozdov Društvo lastnikov gozdov med Kolpo in Lahi- • Zastopanje interesov članov pri prostorskem njo ter na Koroškem Društvo lastnikov gozdov planiranju. Mislinjske doline. V letu 2005 so lastniki gozdov v • Zastopanje interesov članov pri sprejemanju okolici Ljubljane ustanovili društvo Krim, društvi zakonodaje. so ustanovili tudi lastniki Prekmurja in Prlekije. Že • Zastopanje interesov članov pri drugih rabah v letu 1999 so se večji lastniki z različnih koncev gozda (npr. lovstvu, turizmu). Slovenije povezali v Združenje lastnikov gozdov in • Prijavljanje na razpise za projekte, ki so v inter-lovskih upravičencev Slovenije, ki pa se večinoma esu članov. ukvarja z lovsko problematiko. Omeniti velja tudi • Popularizacija gozdov članov. dva stojna krožka, Gorjan – Baška grapa ter Bled, • Sodelovanje s podobnimi društvi doma in v ki se ukvarjate pretežno z gozdarsko dejavnostjo tujini. ter sta ravno tako registrirana kot društvi. • Izdajanje publikacij z gozdarsko vsebino. Večina dejavnosti je seveda povsem izvirnih in se z dejavnostmi drugih javnih organizacij ne 2 OPREDELITEV PROBLEMA Društva lastnikov gozdov imajo relativno kratko prekrivajo. Če dejavnosti društva primerjamo z zgodovino, vendar so se nekatera že zelo uveljavila dejavnostmi Zavoda za gozdove Slovenije ugo-v svojem okolju. V okviru društev se odvijajo tavljamo, da se ponekod dopolnjujejo, ponekod aktivnosti, ki so v interesu članov. pa morda podvajajo. Zlasti na področju izob-S študijo primera bomo ugotovili: raževanja, popularizacije gozdov in izdajanju • ali prihaja pri dejavnostih društva do podva- publikacij z gozdarsko vsebino. Tako je Zavod janj z drugimi javnimi institucijami ali gre za za gozdove (ZGS) v letu 2004 za lastnike gozdov izvirne nove naloge, ki jih do sedaj za lastnike izvedel (sam ali s pomočjo zunanjih izvajalcev) gozdov ni opravljal še nihče, 115 eno in večdnevnih tečajev iz gozdne tehnike, • kakšne so možnosti nadaljnjega razvoja dru- 111 delavnic za gojenje in varstvo gozdov, 81 pre-štev, zlasti z vidika uvajanja sodobnih načinov davanj in 30 strokovnih ekskurzij (Poročilo 2004). gozdnega dela (npr. strojna sečnja), ZGS je v okviru razvoja podeželja ustanovil tudi • kakšni so stroški poslovanja društev, oziroma študijske krožke. kakšne so možnosti za zaposlitev v teh društvih. Število izobraževalnih aktivnosti ZGS seveda ni zanemarljivo, vendar še zdaleč ne zadovoljuje 3 PRIMERJAVA DEJAVNOSTI vseh potreb lastnikov gozdov po izobraževanju. DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV Poglavitni problem je pomanjkanje sredstev Z DEJAVNOSTMI JAVNIH (MORI 2005). Društvo lahko z dodatnim pri- INSTITUCIJ dobivanjem sredstev (občine, sponzorji, sami Dejavnosti društva lastnikov gozdov povzemamo lastniki …) bistveno izboljša stanje na tem po Društvu lastnikov gozdov Mirenske doline področju. (MALOVRH 2005): Zelo dobro je, da lastniki gozdov - člani dru-• Izobraževanje za delo v gozdu. štva poleg gozdarskih strokovnjakov na nekem • Svetovanje pri trženju lesa. področju sami popularizirajo gozdove, saj se na ta • Sklepanje pogodb s kupci lesa. način tudi ostali lastniki bolj zavedajo pomemb-• Spodbujanje delovanja strojnih krožkov. nosti gozdov, čeprav mogoče njihovo področje • Svetovanja za izbor izvajalcev del v gozdovih ni najbolj usmerjeno v gozdarstvo. članov. V Sloveniji kronično primanjkuje poljudno • Svetovanje za izvedbo gojitvenih in varstvenih napisanih strokovnih prispevkov in publikacij, ki del v gozdovih. bi bili dostopni velikemu številu lastnikov gozdov • Skupna nabava delovnih sredstev in strokovne in s pomočjo katerih bi se npr. lahko seznanili tudi literature. z izkušnjami drugih lastnikov gozdov. • Sodelovanje pri pripravi gozdnogospodarskih Ker delo društva vsaj na začetku večinoma načrtov. temelji na delu strokovnjakov, ki so zaposleni na GozdV 64 (2006) 3 169 # Krajčič, D., Mori, J.: Profesionalizacija dela društev lastnikov gozdov Zavodu za gozdove (sicer zunaj svojega rednega delovnega časa), lahko pride tudi do konflikta interesov. Tako npr. pri gozdnogospodarskem načrtovanju strokovnjak kot delavec ZGS zastopa v večji meri javni interes, kot strokovnjak v okviru društva pa izrazito zasebni. Podobno je konflikt interesov možen na lovskem področju, saj ZGS na eni strani izdeluje lovskogojitvene načrte, hkrati pa strokovnjak ZGS v okviru društva zagovarja zasebne interese članov. Po drugi strani lahko v isti sapi rečemo, da v dosedanji praksi v obstoječih društvih do konflikta interesov še ni prišlo. Nasprotno, delo terenskih gozdarjev ZGS, ki delujejo hkrati tudi v društvih, je postalo učinkovitejše. Skozi takšno obliko bi bila lahko participacija lastnikov gozdov tako v gozdnogospodarskem, kot tudi pri lovskogojit-venem načrtovanju veliko boljša. Prekrivanje je na videz možno tudi z dejavnostmi Kmetijsko-gozdarske zbornice (KGZ), ki zastopa interese članov, zlasti na področju svetovanja in izobraževanja lastnikov gozdov. Vendar pa je KGZ brez društev praktično odrezana od svoje baze, zato težko zazna vse potrebe lastnikov gozdov. KGZ tudi na gozdarskem delu nujno potrebuje lokalna združenja lastnikov gozdov. Potrebe lastnikov gozdov po storitvah iz začetka poglavja na eni in šibkost zbornice za zagotavljanje teh storitev na drugi strani so razlog, da je za to dejavnost še veliko prostora. Podobne procese opažamo tudi v Avstriji. Razumljivo, da je zlasti v začetni fazi ustanavljanja in delovanja društva aktivno sodelovanje strokovnjakov ZGS na mestu in dobrodošlo. Z razmahom dejavnosti pa bi zaradi razvoja specifičnih dejavnosti društva na eni in konflikta interesov na drugi strani kazalo razmišljati o profesionalizaciji dela v društvu. To pomeni, da bi v društvu zaposlili strokovnjaka ali več, ki bi poklicno opravljal naloge društva. V nasprotnem primeru, ko sta dejavnosti javne gozdarske službe (ZGS) in dejavnosti zasebnega združenja (društva lastnikov gozdov) združeni v istih osebah, lahko govorimo o podobni organizaciji, ki smo jo v Sloveniji že imeli v okviru temeljnih organizacij kooperantov (TOK). Tam se je namreč v eni organizaciji uveljavljal tako javni kot zasebni interes pri gospodarjenju z gozdovi. 170 S spremembami v gozdarstvu smo ta model organiziranja prešli in z Zakonom o gozdovih (1993) jasno ločili opravljanje javnih funkcij od zasebnih. Bistvena razlika med TOK in društvom je v tem, da tako kot skoraj vse organizacije lastnikov gozdov je tudi TOK nastal z zakonom od zgoraj navzdol, medtem ko se v društvo popolnoma prostovoljno združijo tako lastniki kot tudi gozdarski strokovnjaki. Gozdarji ZGS delajo v društvih prostovoljno, brez denarnih nadomestil. Zato so društva del civilne družbe, ki jo potrebujemo tudi v gozdarstvu. Od sodelovanja v društvu imajo korist oboji. Strokovnjaki dosegajo pri svojem delu boljše rezultate, lastniki gozdov pa lahko bolje prodajo svoj les, se več izobražujejo, bolj racionalno opravljajo delo v svojem gozdu itd. Pomoč strokovnjakov ZGS je najbolj dragocena na začetku ob ustanavljanju in v prvih letih delovanja. Zaradi dobrega obvladovanja terena je tu njihova vloga odločilna. Na začetku delovanja društva gre večinoma za pridobivanje članstva, druženje, spoznavanje ter izvajanje izobraževalnih aktivnosti. Ko pa člani začutijo, da lahko iz društva nastane tudi kaj več in začne društvo opravljati izvirne naloge, kot so skupna prodaja lesa, skupna izvedba del v gozdu itd, pa to presega naloge gozdarjev ZGS tako po vsebini, kot po količini. Zato za uspešno izvedbo teh nalog društvo nujno potrebuje strokovnjaka, ki bo za društvo poklicno opravljal omenjene naloge. Gozdarji ZGS pa mu lahko kot člani društva delo zelo olajšajo. 4 DRUŠTVA LASTNIKOV GOZDOV IN SODOBNE OBLIKE GOZDNEGA DELA Pri uvajanju sodobnih oblik gozdnega dela (strojna sečnja) v Sloveniji se srečujemo z vrsto težav, ki jih moramo rešiti. Poleg povsem ekoloških in tehnoloških vprašanj (KRČ 2002) je v zasebnem sektorju posebej problem zadostne koncentracije poseka, ki je posledica razdrobljenosti gozdne posesti. Krč (2002) tako jakost sečnje na ravni odseka uvršča med ključne kriterije pri določanju pogojev za uvajanje strojne sečnje. Nemške izkušnje kažejo, da je učinkovita strojna sečnja močno povezana s koncentracijo del. Pri tem navajajo količine v razponu od 300 do 500 m3 GozdV 64 (2006) 3 # # Krajčič, D., Mori, J.: Profesionalizacija dela društev lastnikov gozdov na zaključenem prostoru, pri čemer jakost sečnje naj ne bi padla pod 25 m3/ ha (BUELTEMEIER in sod. 1998). Ugotavljamo, da zgolj količina možnega poseka, primernega za strojno sečnjo v zasebnem sektorju za dejansko uvedbo strojne sečnje ni dovolj, saj je od odločitve posameznega lastnika parcele odvisno ali bo v odseku na svoji parceli sekal ali ne. Še tem dokaj uspešni, vendar je s prenehanjem obstoja tega načina organiziranja zasebnih lastnikov gozdov prenehala tudi možnost za razvoj na tem področju. Društvo lastnikov gozdov lahko to vrzel zelo kvalitetno dopolni in nadgradi. Znatno povečan obseg poseka v obravnavanih oddelkih daje bistveno večje možnosti tudi za strojno sečnjo. Preko društva je možno izvesti več. Od lastnika je odvisno tudi, ali bo sečnjo in strojno sečnjo in spravilo, ki bi bila v pogojih spravilo izvajal sam z dosedanjo tehnologijo ali posameznega lastnika povsem neizvedljiva. ju bo prepustil izvajalcu strojne sečnje. Krč in Košir (2003) ugotavljata, da je v Sloveniji dovolj 5 OCENA STROŠKOV DELOVANJA lesa za strojno sečnjo na ustreznih terenih – celo DRUŠTVA IN MOŽNOSTI ZA do 704.000 m3 letno, od tega v zasebnih gozdovih ZAPOSLITEV 445.000 m3. Tako bi društvo lastnikov gozdov Ko dejavnosti društva prerasejo inicialno fazo, lahko odigralo pomembno, celo nenadomestljivo, je vse več argumentov za njegovo profesiona-vlogo pri uvajanju strojne sečnje na razdrobljeni lizacijo. Pri oceni stroškov delovanja društva gozdni posesti. smo predpostavili, da bi društvo imelo podo-Društva se že sedaj veliko ukvarjajo z organi- bno strukturo stroškov, kot Zavod za gozdove zacijo proizvodnje in s tem znižujejo stroške na Slovenije, zaposlovalo pa bi do dva gozdarska eni in povečujejo kakovost del na drugi strani strokovnjaka, enega z univerzitetno in drugega (MALOVRH 2005). Z združevanjem članov in z visoko oziroma višjo strokovno izobrazbo. ponovnim uvajanjem oddelčnega sečnospravilnega Upoštevanje Zavoda za gozdove Slovenije kot načrtovanja bi lahko pospešili tudi uvajanje strojne podlage za oceno stroškov je upravičeno, saj bi sečnje, seveda v ustreznih terenskih razmerah. društvo opravljalo po vsebini sicer drugačne po Dosedanje izkušnje kažejo, da se je zaradi načinu dela pa podobne naloge. delovanja društva obseg poseka v Mirenski dolini Stroške delovanja društva smo ocenili po povečal od 22.000 m3 leta 2001 na skoraj 30.000 finančnem poročilu Zavoda za gozdove za leto m3 leta 2004 (Gozdna kronika ZGS). 2004. Tak pristop je smotrn in upravičen, ker Poskusni projekt oddelčnega gospodarjenja, ki kadrovska struktura Zavoda približno ustreza tisti so ga v Mirenski dolini izvedli leta 2003 je pokazal, da se ob skupnem aktivnem pristopu gozdarjev ZGS in društva lahko učinkovitost gospodarjenja bistveno poveča (MORI 2004). Ugotavljamo znaten napredek pri gospodarjenju z gozdovi, ki so vključeni v sistem oddelčnega gospodarjenja. Primer kaže, kako je mogoče skozi v društvu, plače v ZGS so se v letu 2004 uskladile s tistimi v javni upravi, poslovno leto pa sodi med poprečne v okviru poslovanja Zavoda. Zavod je v tem letu zaposloval 747 delavcev. Stroške delovanja ZGS sestavljajo stroški dela, materialni stroški in investicije. Stroške dela predstavljajo stroški bruto plač društvo izpeljati določene ideje kot so skupno in regresa za letni dopust, prispevki in davki izvajanje del, skupna prodaja lesa, skupna nabava delodajalca, stroški povračil zaposlenim (prevoz delovnih sredstev, izobraževanje za varno delo na delo, regres za prehrano, dodatno kolektivno ipd., ki so jih nekoč poskušali organizirati v okviru zavarovanje), nadomestila plač v zvezi z delom TOK-ov. Nekateri, npr. na Koroškem, so bili pri in druge dajatve od plač. Stroške vključuje konto Preglednica 1: Prvi rezultati projekta oddelčnega gospodarjenja Število obravnavanih oddelkov Skupno število lastnikov Skupna obravnavana površina Možni posek 1995-2002 Posek do vključno leta 2002 Odkazilo v projektu leta 2003 6 95 145 ha 3.872 m3 492 m3 2.500 m3 GozdV 64 (2006) 3 171 # Krajčič, D., Mori, J.: Profesionalizacija dela društev lastnikov gozdov 464 kontnega načrta ZGS. V letu 2004 so ti stroški znašali 3.516.566 tisoč SIT. Materialne stroške predstavljajo stroški materiala in storitev (npr. pisarniškega materiala, energije, strokovne literature, vzdrževanja in najemnin, komunalnih storitev, dnevnic in kilometrine, reprezentance itd.), pri čemer smo odšteli stroške gozdnotehniških vlaganj lovišč s posebnim namenom. Gre torej za konte 460, 461, 465, 467 in 468 kontnega načrta ZGS. V letu 2004 so ti stroški znašali 918.476 tisoč SIT. Vrednost investicij sestavljajo investicije v računalniško opremo, objekte, službena vozila, osebna zaščitna sredstva, pisarniško opremo, telekomunikacije itd. pri čemer smo odšteli investicije v loviščih s posebnim namenom. Običajno ta sredstva predvidimo kot strošek amortizacije. V javnem sektorju ga pogosteje izkazujemo ločeno kot vrednost investicij. V poslovnem letu 2004 je bil v Zavodu za gozdove razkorak med vrednostjo amortizacije in investicij relativno majhen. Vrednost investicij v letu 2004 je na Zavodu za gozdove znašala 190.976 tisoč SIT. Preglednica 2: Ocena stroškov poslovanja društva, preračunanih na delavca (v 000 SIT) Vrsta stroška SIT/delavca Stroški dela 4.708 Materialni stroški 1.230 Investicije 256 Skupaj 6.194 Vir: Preračunano po finančnem poročilu Zavoda za gozdove za leto 2004 Za delovanje društva z dvema sodelavcema bi tako okvirno potrebovali 12,4 mio SIT letno. Virov za pokrivanje stroškov je v glavnem pet: • Članarina. • Prispevek od prodanega lesa in drugih gospodarskih dejavnostih. • Skrbništvo na gozdni posesti članov društva, ki ne morejo ali ne želijo sami gospodariti na svoji posesti. • Projekti. • Donacije. Ugotavljamo, da bi bil glavni vir prihodkov prispevek od prodanega lesa. Pri tem se zastavlja vprašanje kolikšen delež prodajne cene lesa bi 172 bil potreben za zagotavljanje teh virov oziroma kolikšna je potrebna količina lesa, da bi bil za lastnike gozdov obstoj takšnega društva še upravičen. Iščemo torej prag rentabilnosti poslovanja društva. Ocenjujemo, da je prodajna cena lesa fco kami-onska cesta na območju, ki ga obsega Društvo lastnikov gozdov Mirenske doline 10.500 SIT/m3. Prevladujejo listavci (80%) s 50% deležem hlodovine po ceni 14.000 SIT/m3, drugo pa so drva in celulozni les s ceno 6.500 SIT/m3 s čimer dosega prodajna cena listavcev 10.250 SIT/m3. 20% je iglavcev, ki poprečno prodajno ceno vsega lesa dvignejo na 10.500 SIT/m3. Ob letnem prometu 20.000 m3, kar predstavlja 210 mio SIT, strošek delovanja društva (12,4 mio SIT) ne bi presegel 6% prodajne cene, če bi bil to edini vir za kritje vseh stroškov delovanja društva. Ocenili smo, da z združevanjem lastnikov v društvu lahko dosegamo okrog 5% boljše cene na trgu, kot če bi se s prodajo ukvarjal vsak posameznik. Pri stroških pridobivanja smo zaradi istega razloga dosegli določeno znižanje stroškov. Z uvedbo strojne sečnje, kjer je poleg terenskih razmer koncentracija poseka najpomembnejši element zniževanja stroškov, bi bilo zmanjšanje stroškov še večje. Realno izgleda dvig prodajnih cen minimalen, vendar pa je na področjih s prevladujočim deležem listavcev bistveno bolj pomembno pravilno uvrščanje gozdnih lesnih sortimentov v kakovostne razrede s strani odkupovalcev. Pogosto se dogaja, da odkupovalec ponuja sicer dobre cene vendar gozdne lesne sortimente uvršča tudi za dva razreda nižje kot bi bilo pravilno. Društvo že na začetku izbere zaupanja vrednega odkupovalca, ima pa tudi možnost kontrole ob prevzemu lesa. Poleg tega lahko doseže še druge ugodnosti, kot so krajši plačilni roki, fiksne cene v primeru naravnih nesreč in gradacij škodljivcev, takojšnji odvoz lesa itd. Skratka osnovni namen prodaje lesa preko društva je v tem, da je takšna prodaja za lastnika gozda veliko bolj varna, kot pa če les prodaja sam. Po informacijah članov društva je strošek sečnje in spravila v Mirenski dolini dokaj nizek, saj stagnira že nekaj let in je v povprečju okrog 2.500 SIT/m3 in le redko preseže 3000 SIT/m3. GozdV 64 (2006) 3 # # Krajčič, D., Mori, J.: Profesionali Bolj pomembno je, da izvajalec del v gozdu izvede dela kakovostno, kar se v preteklosti pogosto ni zgodilo. Društvo ima veliko boljše informacije kot posamezen lastnik, zato lahko lastniku priskrbi kakovostne izvajalce. Predvidevamo pa, da bo že v kratkem začelo primanjkovati gozdnih delavcev. Tu pa bi si lahko zelo pomagali s strojno sečnjo. Dodatni viri, ki smo jih že omenili, lahko delovanje društva v finančnem pogledu še izboljšajo. Seveda je potrebno društvo profesionalizirati postopoma. Glede na to, da je glavni vir financiranja društva dohodek od lesa ter da lastnik lahko proda les komur želi, bi bilo na začetku zelo težko ali skoraj nemogoče pokriti dva zaposlena. Velik uspeh bi bil, če bi eno društvo lahko zaposlilo vsaj enega gozdarja z višjo oz. visokošolsko izobrazbo in se potem postopoma širilo. Vsaj na začetku bi bila zelo dobrodošla tudi pomoč države, ki bi v svojem prvem evropskem proračunskem obdobju (2004-2006) za ukrep »Ustanavljanje združenj posestnikov gozdov, zato da se pomaga njihovim članom pri izboljšanju trajnostnega in učinkovitega gospodarjenja z njihovimi gozdovi«, lahko pridobila sredstva tudi iz EU, vendar se za ta ukrep ni odločila (MORI 2005). V naslednjem evropskem proračunskem obdobju (2007-2013) pa je podpora predvidena samo za združenja proizvajalcev (Predlog uredbe sveta EU). 6 ZAKLJUČEK Kljub temu, da danes društva lastnikov gozdov delujejo na ljubiteljski ravni, je napredek več kot očiten. Zato bi bil glede na dosedanje pozitivne izkušnje delovanja društev, nujen resen razmislek o profesionalizaciji. Nekatera društva so že na stopnji, ko bi morala z ljubiteljske prestopiti na višjo - profesionalno raven. Ugotovili smo, da bi lahko društva svoje poklicne strokovnjake finančno večinoma pokrivala sama. Kljub temu bi bila na začetku zelo dobrodošla pomoč države. Društva lastnikov gozdov niso sama sebi namen, ampak so bila ustanovljena zato, da pripomorejo k učinkovitejšemu gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Prostovoljne lokalne organizacije lastnikov gozdov so bile doslej prav gotovo tisti GozdV 64 (2006) 3 ija dela društev lastnikov gozdov manjkajoči člen v zasebnem sektorju gozdarstva, zaradi katerega gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v preteklih letih ni bilo takšno kot bi si želeli. Tesno sodelovanje med ZGS kot javno gozdarsko službo, lokalnimi prostovoljnimi društvi ter KGZ kot krovno organizacijo lastnikov gozdov, je ključni pogoj za uspešno in učinkovito gospodarjenje z zasebnimi gozdovi v Sloveniji. 7 VIRI BUELTEMEIER, A., FLECHSIG, B., LIEBSCHER, W. , PETZOLD, H., WEIKERT., J. 1988. Hochmechanisierte Holzernte, Merkblatt zum Einsatz von Kranvollernten (Harvestern). Saechsischen Staatministerium fuer Landwirtschaft, Ernaehrung und Forsten. Dresden, 49 s. KRČ, J. / KOŠIR, B., 2003. Presoja različic omejitve rabe strojne sečnje lesa z vidika terenskih in sestojnih pogojev v Sloveniji. Zb. gozd. in les. 71, s. 5-19. KRČ, J. 2002. Sestojne in terenske možnosti za strojno sečnjo v Sloveniji. V: KRAJČIČ, Darij (ur.). Strojna sečnja v Sloveniji : zbornik ob posvetovanju. Ljubljana: Gospodarska zbornica Slovenije, Združenje za gozdarstvo, 2002, str. 21 - 23, zvd. MALOVRH, Š. 2005. Pomen povezovanja lastnikov gozdov za razvoj podeželja. GozdV 63, 5-6, s. 269-280. MORI, J., 2004. Lastniki gozdov in gozdarsko načrtovanje – tihi nasprotniki ali dejavni partnerji. Zbornik referatov Participacija v gozdarskem načrtovanju, Strokovna in znanstvena dela 119, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 95-104. MORI,J., 2005. Nove priložnosti za slovenske lastnike gozdov pod evropskimi zvezdami. Zbornik referatov Prihodnost gospodarjenja z zasebnimi gozdovi v Sloveniji, Strokovna in znanstvena dela 123, Biotehniška fakulteta, Oddelek za gozdarstvo in obnovljive gozdne vire, Ljubljana, s. 7-25. - Gozdna kronika ZGS KE Mokronog - Poročilo 2004. Poročilo o delu Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2004. Zavod za gozdove Slovenije, 95 s. - Predlog uredbe sveta EU o podpori za razvoj podeželja iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja (EKSRP) – Kompromisno besedilo predsedstva – 27.4.2005, 95 s. - Zakon o gozdovih. Ur. l. RS št. 30/93 - Finančno poročilo Zavoda za gozdove Slovenije za leto 2004. Zavod za gozdove Slovenije, 42 s. 173 #