144. Številka._Ljubljana, v sredo 26 junija 1901. XXXIV. leto. SLOVENSKI NAROD. Uhaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje m praznike, ter velja po p o iti prejeman aa avstro-ogrske dežele aa vse leto 26 K, za pol leta 13 K, za četrt leta 8 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za Ljubljano srea pošiljanja na dom za vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt leta 6 K 60 h, aa jeden mesec 1 K 90 h. Za pošiljanje na dom raCuna se aa vse leto 2 K. — Za tuje dežele toliko več, kolikor snafia poštnina. — Posamezne številke po 10 h. Na naroCbo brez istodobne vpoftiljatve naročnine ae ne ozira. — Za oznanila pla£nje se od Btiristopne petit-vrste po 12 h, ce se oznanilo jed enkrat tiska, po 10 h, le w dvakrat, in po 8 h, ce se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj ae izvole* frankovati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo in upravnlstvo je na Kongresnem trgu Bt. 12. Upravnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa • Kongresnega trga št. 12. »Slovenski Narod" telefon št 34. „Narodna Tiskarna" telefon st 85. bor lahko učitelja njegove dohodke prikrajša kakor hoče, ako ni zadovoljen ž njim bodisi radi postopanja v Soli ali zunaj Sole, in stori to lahko tudi tedaj, če se Šolska oblast izreče, da nima nobenega povoda, disciplinarno kaj storiti. Tu se vidi, kam meri novi gorenji avstrijski zakon o učiteljskih plačah. S tem zakonom hoče klerikalstvo ugonobiti svobodno Solo in svobodno učiteljstvo. Proti temu zakonu je začelo gorenje-avstrijsko učiteljstvo odločen boj in naSlo je podporo pri vseh naprednih strankah. Kakšen bo izid tega boja, se Se ne ve, vendar se je bati, da zmagajo klerikalci. Ta novi nevarni naskok na Solo in na svobodno učiteljstvo je obudil občno zani manje. Opozarjamo nanj sosebno kranjsko učiteljstvo, zakaj to ni nobena tajnost, da kujejo jednake naklepe tudi kranjski klerikalci za slučaj, ako bi dobili večino v deželnem zboru. Kajni res, gosp. dr. Gruden? Deželni zbor. V včerajšnji seji deželnega zbora kranjskega je poslanec vitez Langer poročal o pospeševanju vinarstva na Kranjskem. Njegovim izvajanjem posnemamo s'edeče: Kot poročevalec finančnega odseka o vinarstvu na Kranjskem, dovolil si bom, Vam, gospođa moja, podati pregledno sliko o stanju te zadeve in iz tega izvajati dotične predloge in resolucije. Pred vsem bi na jedni strani priprosto konstatira], da je trtna uS s svojim uničevalnim delovanjem v kranjskih vinogradih precej pri kraju. Izvršila je žalibog svoje delo, kajti od 11.600 hektarjev kranjskih vinogradov je sedaj samo Se 1000 hektarjev neokuženih. Na drugi strani pa je tudi sknpno delo za obnovljenje uničenih vinogradov rodilo uspehe, ki se z vsakim letom z rastočo progresivnostjo večajo. Številke povedo največ. Kak težko je Slo do leta 1897, dokler ni bilo prvih tisoč hektarjev obnovljenih! Koliko dvomov, koliko brezupnosti je bilo pri tem premagati, in koliko je nastalo krivih prorokov, ki so bojazljivosti prebivalstva usiljevali kot ka- žipot svojo neumnost. Toda reelno delo je zmagovalo. V letu 1898. je Število obnovljenih hektarjev naraslo na 1530 Leta 1899. je naraslo na 2230 in leta 1900. na 3100 hektarjev, torej na več kakor četrtino stare povrSine vinogradov na Kranjskem. 3100 hektarjev obnovljenih vinogradov predstav Ija, če se računa hektar okroglo na 2600 gold. narodnogospodarskega kapitala v okroglem znesku osem milijonov gold. Ta uspeh je pač dokaz, da so se izbrala prava sredstva za pospeSevanje vi narstva. In katera so ta sredstva? Prvič: Direktne denarne podpore, kjer je dokazana materialna nemož-nost, lotiti se obnovljenja. To so brezobrestna posojila. Drugič: Preskrbo vanje trsja za saditev. Tretjič: Prav posebno pouk, vzpodbujanje, vzgled, podžiganje od strani neutrudnih državnih in deželnih organov. Za direktne denarne podpore, to je za brezobrestna posojila, je dežela do konca leta 1900. izdala 188 736 gld. Ravno toliko je dala država. Pri tej priliki bi že danes izrekel upanje, da bo država z ozi rom na gospodarsko nesrečo, ki jo je pro-vzročila trtna uS, postopala glede plačevanja brezobrestnih posojil napram vinogradnikom ravno tako kulantno, kakor je letos postopala napram hiSnim posestnikom v Ljubljani. Kar se tiče preskrbi j-.-nj a trsja, sta se država in dežela spopolnjevali. V tem, ko država v svojih 17 hektarjev obsežnih nasadih pridobiva in oddaja večinoma ne-požlahtnjeni materijal ter zamore skrbeti za potrebščino cele dežele, si je postavila dežela nalogo, da spravi kolikor možno požlahtnjenega materijala mej ljudstvo. Te požlahtnjene trte naj bodo podlaga za tudi kvalitativno reformo naSega vinarstva, in s tem za bodočo zagotovitev prodaje. Dežela pridobiva požlaht njene trte že od leta 1894, žal, da na ljubljanskih tleh. V to so deželni odbor zape ljali njegovi strokovnjaki. Doseglo se je tam do vStetega leta 1898., torej tekom petih let, 99.000 požlahtnjenih trt, ki so veljale okroglih 10 000 gld. Leta 1899. se je temu Štrik za učiteljstvo. Klerikalci ne sovražijo nobene stvari na svetu tako intenzivno kakor novo šolo, ki sloni na onih Šolskih zakonih, katere je Sveti oče Pij IX. tako nesveto preklel, da avstrijski cesar Se do današnjega dne z rimskim papežem ni sklenil mirovne pogodbe. Svobodna šola in svobodno učiteljstvo sta klerikalizmu največja napota. Ni čuda. Podlagi klerikalnemu gospodstvu je povsod indolenca, duSevna leno a in nevednost širokih slojev; to lenobo in nevednost goji klerikalizem s požrtvovalno ljubeznijo. „Nacht muss es sein, wo Friedlands Sterne strahlen", to velja dandanes za klerikalce. Le koder vlada popolna tema, tam se ne majejo stebri klerikalizma in tam svetijo zvezde njegove. Klerikalci dobro vedo, da je v sedanjih časih skoro nemogoče doseči premembo veljavnih šolskih zakonov. V državnem zboru pa ni dobiti večine za tak predlog in je Se dolgo ne bo. Zato pa skušajo klerikalci polastiti se po ovinkih nove šole. Njih načrt je prozoren kakor steklo. Administrativnim potom hočejo dobiti Šolstvo in učiteljstvo v pest, tako da bi nova šola in svobodno učiteljstvo ostala samo Se na papirju. Prvi poskus v to je storil klerikali zem na Gorenjem Avstrijskem, kjer ima Se silno oblast v rokah, tako da se svobodoljubni elementi skoro ne morejo ganiti. V gorenjeavstrijskem deželnem zboru pletejo zdaj vrv, katero mislijo vreči svobodnemu učiteljstvu za vrat in jo zadrgniti tako, da bi se učiteljstvo ne moglo več ganiti. Deželni zbor se bavi z regulacijo učiteljskih plač. Zvišanje bornih učiteljskih dohodkov je pa samo na videz namen tega zakona. Pravi namen zakona je, spraviti učiteljstvo v popolno odvisnost od kleri kalnih mogotcev. Klerikalna deželnozborska večina hoče regulacijo plač tako izvrSiti, da bo lahko klerikalna stranka na najob-čutnejši način kaznovala vsacega učitelja, tudi če bi šolska oblast ne imela nobenega vzroka, disciplinarnim potem proti njemu nastopati. Jedro regulacije je: Deželni ob- LISTEK. Slučaj in neverjetnost. Nekoliko protikritike. (Konec.) Zakaj se nekaterim neverjetnostim v povesti ni bilo izogniti, sem omenil že gori. Ne bi se mi bilo treba torej Se natančneje baviti z očitkom, da je v povesti preveč slučajnosti. Toda zanimivo je, stopiti enkrat bližje vpraSanju, v kolikor sme igrati slučaj ulogo v leposlovju. Da je tisto, kar imenujemo slučaj, velik Činitelj v življenju, o tem pač nikdo ne more dvomiti. To vemo iz vsakdanje izkušnje. Zato se pa pač tudi zahtevati ne more, da bi se slučaj docela izključil iz umetnosti, ker bi to ne odgovarjalo istini! Določiti tu pravo mejo, je seveda težko! Po mojih mislih je slučaj v življenju nekako to, kar je menjalo (Wechsel) na železniškem tiru. Slučaj zavede človeka na novo progo, na nov tir. Ni vse eno za človeka in za njegovo početje, s kom se snide na pr. v nedeljo popoldne, ko premišlja, kam bi se obrnil ... Z enim gre tja, z drugim bi bil Sel drugam in to je morda največjih posledic ! . . . Navzlic temu pa slučaj v povesti nikdar ne sme nadomeščati motivacije ! Slučaj zavede človeka res na novo progo, a vse, kar dela človek na tej novi progi, mora biti vendar utemeljeno! Naj navedem eden zgled, in gosp. Kosta-njevec naj mi blagohotno odpusti, da siga izposodim iz ene njegovih povesti, to pa zaradi tega, ker govorimo baS o železnici. Ko bi bil n. pr. on v svoji povesti .Roža" motiviral to, da povozi stražnikovo soprogo vlak, na ta način, da bi bil rekel: .tisti dan je vozil slučajno po progi poseben vlak, za katerega ona ni vedela" — bi se zdela meni stvar povsem verjetna, neverjetna pa se mi zdi brez onega slučaja, ker si ne morem misliti, da bi bila stražnikova žena tako brezbrižna, da bi se dala povo žiti od tovornega vlaka. Slučaj služi torej lahko celo v motivacijo! Vendar sem tudi jaz tega mnenja, da čim manj slučaja v povesti, tem bolje in nikakor nisem nameraval obilih slučajev v povesti opravičiti s tem, kar sem povedal o slučaju. Opravičil sem jih že zgoraj, ko sem se skliceval na Zolo in sem omenil, da v povesti, ki ima vodilno idejo, in ki hoče dovesti idejo do zmage, brez takih stvari ne grel... Sicer pa v povesti ni vse tako neverjetno, kakor se zdi. O tem, da pade cerkovnik s stolpa, omenim le toliko, da se je stvar skoro do pičice tako zgodila, le s to razliko, da je bila v istini kriva cerkev-nikove nezgode njegova predrznost, dočim jo jaz motiviram z njegovo nervoznostjo. To, da se oče snide tisto neč s hčerjo — no, to bi bil naposled naredil lahko tudi drugače, a stvar se mi je zdela premalen-kostna! Sicer pa je omenjeno, da je bila Rezika s svojim očetom že prej nekolikrat skupaj, a ga poznala ni. In da prikolovrati kroSnjar tako pozno po noči baS tisto pot, ni naposled nič tako čudnega!... Torej nič peg? .. . Ah, da! Vsem drugim očitkom se rad podvržem in priznavam celo, da je kritika marsikatero hibo blagohotno in prizanesljivo prezrla! ... Nikdo ne čuti nedostatkov. živeje, nego jaz sam! Sicer pa, dokler bodo dobivali nafii pisatelji od vsake tiskane strani svojih spisov po toliko nagrade, kolikor jo dobivajo drugod od besede, ali Se ne (vzemimo na pr. Kiplinga), oziroma, dokler naših pi-sateljev ne bo živela umetnost in jim pisateljevanje ne bo moglo biti poglavitni, oziroma edini poklic, tako dolgo bodo rea- naredilo konec, in se je dobivanje požlaht-njenih trt decentraliziralo na pet fili-jalk kmetijske družbe, katerih vsaka dobiva 1250 gld. podpore. V začetku so bili proti temu pomisleki, toda uspeh je bil že v prvem polnem letu. torej v letu 1900., skoro ravno tako velik, kakor uspeh centralnega ljubljanskega matičnjaka v vseh petih letih svojega obstanka skupaj. Dobilo se je namreč 98 000 požlahtnjenih trt, ki pa dežele niso veljale 10.000 gold, ampak 5 tisoč gld. Obžalovati je, da ne požlahtnjujejo in ne vlagajo vse subvencionirane filijalke zadosti trt. Tako je fllijalka v KoSani požlaht-nila in vložila le 28.000 trt, filijalka v Metliki pa celo le 16.000 trt. Povedalo se mi je, da je nezadostnega uspeha v Metliki kriv lani k tej trtnici došli popolnoma nesposobni nastavljenec; ta je namreč baje izvrSil grmsko šolo. Na vsak način naj deželni odbor na to dela, da vloži vsaka subvencionirana filijalka na leto vsaj 40 000 požlahtnjenih trt. Kar se tiče tretje točke pospeševanja vinars % . * lovanj« se ved razdau K,.isčno naj Se omenim, da bi bila c ozirom pospeSt --^n, rman " j statisti^.« u stih žrtev, ravno tako pa je treba skrbeti, da se novim škodljivcem trt — opozarjamo samo na Črno rjo — kolikor mogoče skrbno brani vhod v deželo. Finančni odsek je v obeh ozirib sklenil resolucije, katere bom prečital. Pred vsem pa stavljam naslednje finančne predloge: Visoki deželni zbor izvoli skleniti: V pospeševanje vinarstva se dovolijo za leto 1901. iz deželnega zaklada sledeči zneski : I 1. Za deželni matičnjak v Ljubljani ......... 173 kron 2. Za podporo petim ti-lijalkam v zmislu deželnozbor-skega sklepa z dne 29. aprila 1899. leta....... 10 000 , 3. Za streljanje zoper točo 2.000 . Skupaj . . 12.173 kron nično umetniški proizvodi pri nas bele vrane. Pri nas preostre morda samo duhovniku toliko časa, da se lahko intenzivneje bavi z umetnostjo, vsi drugi stanovi so v tem oziru jako na slabem. In vendar so čutili dozdaj skoro vsi naSi bolji talenti potrebo, da bi se otresli vsakdanjega poklica! Seveda so prišli pri tem iz dežja pod kap! . . . Iz tiste potrebe sta obtičala v svojih študijah Levstik, Jurčič in obtičal bi bil kmalu tudi Stritar, a si je Se pravočasno premislil! ... Prav gotovo pa je zasnoval baS v tistem času najlepše svoje stvari, ko je vžival Se zlato prostost ... Tista potreba se kaže tudi pri nekaterih naSih mlajSih talentih. Ne ro-gajmo se jim zaradi tega, umejmo jih! In tisti, kateri morejo, naj jim pomagajo, dokler je Se čas! . .. Potem, ko je človeka življenje zamorilo, je prepozno! ... Malograjski. Pismo iz Sarajeva. Veleoenjena gospodična! Lahko si mislite, kako me je iznenadila, za jedno pa tudi razveselila vest, pri-obcena v .Slov. Narodu", da namera prirediti »Slovensko planinsko društvo" d raz- Prenos . . 12.173 kron 4. Za brezobrestna posojila v zmislu deželnozbor8kega sklepa z dne 30. marca 1900. ođst. II......... 60.000 , 5. Za prispevek k plači deželnega vinarskega učitelja 1780 . Sknpaj . . 73953 kron II. Deželni odbor se pooblašča, da v proračun za leto 1902. postavi v svrho dovolitve brezobrestnih posojil za obnovljenje vinogradov svoto 50.000 kron s pogojem, da c kr. vlada v isti namen in za isto leto dovoli vsaj ravno tako velik državni prispevek. Končno je poročevalec nasvetoval Se naslednji dve resoluciji: L Deželnemu odboru se naroča, posre dovati pri c. kr. vladi, naj ta z ozirom na živahno kupčijo s trtami mej ogrskimi in francoskimi producenti trt in iz te kupčije izvirajočo nevarnost, da se zanese in raz* Siri črna rja prepove uvažanje ogrskih trt v južne vinorodne pokrajine tostranske dr Savne polovice, ustevSi tudi Kranjsko. II. Deželnemu odboru se naroča, naj poskrbi, da se v vsaki vinorodni občini po kakem zaupniku in pod vodstvom in nadzorstvom potovalnega učitelja napravijo kar možno natančni statistični zapiski, tako o množini vsako leto v dotični občini pridelanega vina, kakor tudi o površini obnovljenih vinogradov. Morebitne stroške je plačati iz deželnega kulturnega zaklada. Zbornica je z odobravanjem pritrdila vsem tem predlogom. V IJ ut>lJ**iU< 26 junija. Profesor Masarvk o položaju. Na shodu v Velimu pri Kolinu je govoril 23. t. m. vodja čeSkih realistov, profesor dr. Masarvk o političnem položaju. Masarvk hcče v svojem programu združiti program modernih socialistov, liberalnih Mladočehov in mednarodnih kozmopolitikov. V svojem govoru ni povedal Masarvk nič novega, vendar pa je njegov govor zanimiv, duhovit, prepričevalen. Mnogobrojna društva, ki so se shoda udeležila, so prirejala Masaivku velike ovacije. Masarvk je dejal, da zavisi bodočnost Čehov in Slovanov sploh sedaj le od razmerja med našo državo in Nemčijo. Nemčija si pridobiva z veliko eiergijo in uspehom vedno SirSi politični, kulturni, zlasti pa gospodarski vpliv. Na Dunaji pa se za to ne brigajo, in ne menijo se, kakšno je postalo razmerje v zadnjem času med Nemčijo in Rusijo pa celo med Francijo in Nemčijo. O življenjskih vprašanjih se pri nas sploh ne premišlja resno, nego se bavimo le s političnimi utopijami. Misliti, da bosta kle-rikalizem in katolicizem rešila naš narod in Avstrijo, je sila naivno, C slo papež pri znava francosko republiko ter priporoča demokratsko politiko; avstrijska hiearhija in aristokracija, ki sta vzeli Avstrijo v najem, poznata le stara policijska sredstva. In ta naj rešijo državo? — Masarvk se je nadalje bavil z vprašanjem, kako naj se reSi narodno vprašanje na Češkem in drugod. Dejal je, da treba pred vsem korenitih binsko potovanje v Dalmacijo, Črno goro; Hercegovino in Bosno. Trikrat sem Vam že opisoval kršno Hercegovino ter Bosno ponosno, risal Vam prebivalce, ta junaški narod, v najživejSih bojah, posebej Vam črtal krasne pokrajinske slike, pošiljal Vam toliko in toliko razglednic, proseč in roteč Vas, da se tudi Vi kot znana turistka — odločite jedenkrat na pot ter nas posetite tu doli v slikovitem Sarajevu- No, sedaj upam, da bode ta moja proSnja in želja izpolnjena ter bodem početkom septembra imel priliko, da Vam poljubim nežno ročico ter se Vam ponudim za „Cicerona" po Sarajevu, Ilidži in Vrelu Bosne. Danes Vam ne bodem opisoval točno pota iz Metkoviča v Mostar, odtod preko romantične Ivanj-planine v Sarajevo, nego zagotavljam Vas, da bodete presenečena in toliko videla krasnega, zabavnega in poučnega, da se Vam Hercegovi na Bosna za vselej omili, in nas prav gotovo v kratkem zopet počastite s svojim posetom. Vem, da niste prijateljica pušenja ali včasih človeku vendar zadiSi cigaretka in to vender ni greh, če VaSi drobni prstki afrkajo lično svalčico iz tako finorumenega duhana ter jo zapalite. In vidite, dražestna gospica, vozili se reform v ustavi in upravi. Avstrijo davi Se stari, nesrečni absolutizem, zato ji je treba pomlajenja, politike principov, idej in res ničnega dela. Zato pa proč z utopijami! Ne tožiti, ne denuncirati Nemcev, nego Studirati jih moramo in se pripravljati na vsa Ne zanaSajmo se na nikogar, nego le nase; zbirajmo vse svoje kulturne moči ter jih organizujmo. NaSa politika mora postati internejBa, kulturnejša. Glede jezikovnega vprašanja pa je predlagal Masarvk: upravni okraji naj se narodno omeje" z vpeljavo okrožne ustave, da bo mogel čim prej vsak narod na Čefikem odločati o svojih zadevah! Ako se avtonomija ne okrepi in se uprava temeljito ne reformira, se jezikovno vpraSanje ne bo moglo rešiti. Rusija in Bulgarija. V kratkem dospe v Bolgarijo ruski veliki knez Aleksander Mihajlovič, katerega že danes cficiozno časopisje navdušeno pozdravlja. Veliki knez dospe na oklopnici .Rastislav", katero bo poveljeval sam spočetka julija v Burgas, kjer ga sprejme knez Ferdinand, da skupaj posetita nekatere bul-garske kraje in znamenitosti. Ta prvi poset Člena ruske carske hiSe se smatra v glasilih sedanje, Rusiji naklonjene vlade novim dokazom bratstva Bolgarije in Rusije. Seveda bi bilo Bolgarom mnogo ljubSe, ako bi dobili iz Rusije nekaj milijonov, da bi uredili vsaj nekoliko sila zavožene svoje notranje razmere. Dogodki na Kitajskem. ,Wiener Abendpost" p še, da je po vzgledu drugih velevlastij tudi naSa vlada zmanjSala svoje čete in Število ladij v Vzhodnji Aziji. Zato zapustita v kratkem ladiji .Cesarica Elizabeta" in .Zenta" kitajsko vodovje ter se vrneta domov. V Pe-kinu ostane le 100 mož. Ostaneta pa Se bojni ladiji .Cesarica in kraljica Marija Terezija" in .Aspern". — „Times" poroča, da je ruski poslanik javil kitajskim pooblaščencem, da se takoj potem, ko se dožene vpraSanje glede odškodnine, začno pogajanja glede Mandžurije, ki mora dobiti upravo, ki bo vstrezala Kitajcem in Rusom. Iz Tientsina poročajo, da se boksarji zopet organizujejo, a pod drugim imenom, vendar pa z istim, tujcem sovražnim namenom. Tako zelo razširjeno boksarsko društvo se imenuje n. pr. „Društvo rojakov". Maršal Waldersee je že na poti v Batavijo. Z njim je vse nadpoveljništvo in 300 rekonvale-scentnih častnikov. Vozi se na ladiji .Gera". Vojna v Južni Afriki. O bitki pri Waterkloofu, ki leži 30 angleSkih milj zahodno Cradocka, se poročajo ti-le detajli: Oddelek Angležev, ki so imeli preganjati Malana, se je utaboril v sredo pri Waterkloofu. To je izvedel Kruitzinger ter ponoči prihitel, a naskočil je Angleže Sele, ko se je izdanilo, in ko so se Angleži začeli odpravljati na pot. Buri so obsuli taborišče s krogljami. Boj je trajal.21/« ure. Anglt-ži so izgubili 10 mrtvih in 11 ranjenih. T adi poveljnik Spandan je bil smrtno ranjen. Iz Londona poročajo, da je general B ha v okraju Amersford na vshodu Transvaala na gorenjem teku Vaala bedete iz Metkoviča v Mostar preko Širokega polja, ki rodi toli fini cigaretni duhan. Uprav ob VaSi vožnji bode malo pred .žetvijo" in lahko si bodete ogledali to tamkaj pri Vas tako redko rastlino. Mogoče pa se bojite pred Turki? Oj, le nikari! To so Vam ti Muslimani tako ljubeznivi in postrežni ljudje! In pa kako stasoviti! Prav prijateljski Vam svetujem, da si a drobno srčece" dobro zavarujete, da Vam je ne ukrade kak lep Muhamedance. Ali niste čitali v „Aškercu": Kak smelo turban pestri Na glavi ti sedi! Obleka slikovita BaS divno ti stoji. —! Še nekaj! Dobro se spominjam, da ste nekdaj jako radi zobali sladko grozdje. In glejte! Ravno v času najboljšega grozdja bodete prispeli v Mostar. Kakor sem Vam že prej rekel, nočem, da Vam danes obSirno popisujem pot iz Metkoviča v Sarajevo, zato Vam tudi o Mostara samem ter njegovih znamenitostih prav ničesar ne izdam. Ako pa mi tekom 10 dnij obljubite na razglednici, da se pri-klučite potovanju .Slovenskega planinskega društva" potem bodem napel vse svoje skromne moči, da to pot natančno in istinito narišem. Zagotavljam Vas pa, da se nikakor ne bodete kesali, ako pridete semkaj doli na Balkan. 6. Delarev se združi z Botho. Beyers in Uys sta severno Pretorije sjedinila svoje oddelke. Bevers ima svoje taborišče Se vedno v ne pristopnih Waterskih gerab, od koder razpošilja svoje male oddelke. Zeerust je bil zopet blokiran in lord Methnen ga je Sel oprostit. Dewet je zahodno Kroonstada, in sicer bržkone s Steijnom blizu Parijsa. Boj z Elliotom pri Reitzu mu ni prav nič Škodil. V tem severno zahodnjem delu Oranja, ki je docela raven in puščoben, je Se burski oddelek Badenhorsta, ki je doslej operiral ob reki Modder ter se je sedaj umaknil na Boshof Lord Kitchener je 14. t. m. iznova poskusil z večjo operacijo med Bloemfonteinom, Brandfordom, Win-burgom in Tabanchuom, toda do večjega boja ni priSlo. Iz Transvaala poročajo, da skuSa Colenbrander okolico med Pieters burgom in Pretorijo očistiti Barov, kar se mu je deloma posrečilo. Tudi velik plen je dobil. Toda na vshodu stoječim Barom ni mogel zabraniti, da bi ne bili odšli dalje proti vshodu. V Evropi pa se pritiska sedaj na Kiiigsrja, da bi sklenil mir. Nizozemska vlada mu je že opetovano svetovala, naj sprejme mirovne pogoje, katere je stavil lord Kitchener Bothi. Baje bo Kriiger v kratkem sprejet pri Viljemu II. Dopisi. S Ponikve ob juž. žel., 24. junija. .Zadnji dogodek, ki se tiče zborovanja na Sega katoliškega (od kedaj?) bralnega druStva, nam je gotovo ostal v dobrem (??) spominu", tako piSe .Dihur" ali .Slov. list" v svojej zadnjej Številki. Prefekt Korošec menda ni vedel, k a ke .spomine" je ostavil ponikovSki .shod" v nekaterih udeleženih. Njemu, ki se povsod vsiljuje, ki dela povsod zdražbe, je ostavil ta shod gotovo dobre spomine, saj je napravi! s svojim rogo vi ljenjem prej ne znano sovraštvo med tukajšnjimi prebivalci Iu to mu je menda glavni namen. Če je pa ostal shod Ponikovljanom, naj si so že pristaši .Slov. kmečkega društva", ali faro vSki podrepniki v dobrem spominu, to je več ko vprašljivo, zlasti če se pomisli, da bodo morali od duhovnikov nahujskani kmetje kašo pihati. Piscu pa daje po vsem Slovenskem zasloveli shod povod premišljevati, kako je moglo priti, da so duhovniki s svojim toli zvito prirejenim shodom baš v rojstve-nem kraju Slom šekovem tako grdo pogoreli. Kakor drugje opazili smo tudi v .Di hurjevem" dopisu, da se mlado neizkušeno kaplanče nikakor ne more povspeti do višine objektivnega presojanja stvarij. A ko bi mu bile tudi izjemoma prirojene take zmožnost', bi se vendar ne smel tako daleč ojunačiti, ker Štiriletna dresura v le menatu in pa neprestani pritisk od zgoraj ga silita, da iSče vzroke za protiklerikalno gibanje vedno drugje, nikdar pa ne v lastnem taboru. Tako je mariborski korarski troben-tar iztaknil, da se je zasejal na Ponikvi kranjski liberalizem in da je sedaj ta kriv, da ne morejo duhovniki več ljudstva za nos voditi, kakor se je recimo Se pred .Slomšekovo slavnostjo", »Preljubo veselje, oj kje si doma?" .Na Ponikvi?" kaj Se ! „Ni ga več", namreč za duhovnike". Na Ponikvi jim je postalo grozdje kislo in sedaj kličejo Slom-Seka na pomoč, ne da bi pomislili, da bi Slomšek danaSnjih posvetnih duhovnikov niti ne pogledal. A ker dopisun v .Dihurju" ne pozna ali noče poznati pravih vzrokov, zakaj so se razmere na Ponikvi v teku Se ne enega leta tako spremenile, hočemo mu v kratkih potezah iste povedati. Pričnimo s „Slomškovo slavnostjo". Oni, ki poznajo zakulisne intrige proti nekaterim obrtnikom, ki vedo, kako so hoteli duhovniki vso slavnost v klerikalne namene zlorabiti, kako je vsled tega nastal hud odpor, čegar posledice so ostale obema strankama v spominu, ve, da je dala baS SlomSkova slavnost povod k medsebojnim homatijam. PriSle so občinske volitve. Župnik je dobil le en glas, ker je dejal, da mu v obč. pisarni smrdi. Nova jeza za naSega črnosuknježa. PriSle so državnozborske volitve in ž njimi tista brezobrazna agitacija za Žičkarja s strani župnika in kaplana, ki je duhove definitivno ločila v dva tabora. Sledila je ustanovitev .Slovenskega kmečkega društva" v Šmarji, kateremu sta skušala naSa .gospoda" na vse kriplje težave delati. Večkratne politične pridige župnikove in pa .nelepo" in .ne vzorno" življenje in nastopanje kaplanovo, vse to je krivo, da ne vlada na Ponikvi več tisto .Slomšekovo veselje", po katerem Korošec tako sline cedi. — Kako naj nastopi zopet mir? 0 igo ver: kaplana preč ker je on vsega kriv, župnik pa se tudi naj ne vtika v posvetne stvari, ker je že telesno in duSevno preslab, da bi mogel kaj dobrega storiti. Tedaj zavlada zopet mir, sicer pa se bomo še nadalje merili. Dnevne vesti. V Ljubljani, 26 junija. — Osebne vesti. Gimnazijski profesor v Novem mestu gosp. dr. Rudolf Ager je premeščen v Bregenc na Predor lskem. — Deželni zbor kranjski ima jutri 27. junija ob 9. uri dopoludne sejo. Na dnevnem redu so mej dragimi poročilo o računskih sklepih bolničnega, blazničnega, porodničnega in najdenškega zaklada, o letnem poročilu deželnega odbora: § 6 Občila., o računskih sklepih garancijskega zaklada dolenjskih železnic za leto 1899. in o razkazu imovinu tega zaklada koncem leta 1899., o računskem sklepu gledališkega zaklada za leto 1899. in proračunu za leto 1901., o peticijah: a) Lichtenturnovega si rotišča za zvišanje podpore za vzdržavanje Sole; b) kmetijskega društva v Cerkljah za podporo za popolnitev mlekarne; c) Mihaela Podbevška, hišnika na Grmu za zvišanje plače, prosto kurjavo in stalno nameščanje; d) Antona Božiča, upravnika na Grmski Soli za zvišanje plače; e) Josipine Bartl, nadučiteljeve vdove za zvišanje pokojnine; f) Marije Jekovec, učiteljeve vdove za podporo njenemu sinu; o preložitvi okrajne ceste med Spodnjimi in Zgornjimi Gorjami v cestnem okraju blejskem z dotičnim načrtom zakona, o peticijah: a) županstva v Št. Jerneju, da bi se ne gradila nova Sola v Vrhpolju; b) okrajno cestnega odbora v Škcfji Loki za uvrstitev okrajne ceste Škofja Loka-Kranj med deželne ceste ; c) ža■ panstva 1 Boštanju, da se ne ustanovi šola v Vrhovem, oziroma da se ne razširi dvo-raziednica v Boštanju; d) več posestnikov iz Dobrove za uravnavo Gradašice in o letnem poročilu deželnega odbora: § 3. A: Deželna kultura ter poročilo odseka za letno poročilo o uvodu in dodatku; § 4.: Deželne podpore; § 8. C: Kmetijska šola na Grmu; § 9.: Ustanove. — Abstinenca na Štajerskem. Zastopniki spodnještajerskega slovenskega naroda so se pričeli oglašati, ker čutijo, da jim je opravičiti zadnji mariborski sklep radi abstinence. Pri zborovanju v Šmartnem pri Slov. Gradcu je, kakor poroča ,S o venec", obširno in temeljito govoril dr. Rozina. Našteval je — piSe .Slovenec" — vse krivice, ki se delajo Slovencem na Spodnjem Štajerskem od deželnega zbora in odbora (Tem krivicam se bo gotovo najbolje v okom prišlo, če se vležejo slovenski poslanci na klop in zaspe!) Bičal je ostro krivično predlogo o volilni preosnovi. (Ta se gotovo sprejela ne bode, samo, da slovenski poslanci za pečjo ostanejo!) Pozival je Slovence, naj ne obupajo v boju proti sovragu, ampak naj se složno bore proti njemu. (Lep boj to, ako se vrže puško v koruzo!) Društva, ka tera so začeli v zadnjem času snovati nekateri mladeniči (Vraga, ali naj za narod sami in goli starčki svoje možgane napenjajo?) nimajo mesta na Spodnjem Štajerskem, naj ostanejo ž njimi snovatelji onkraj Save! (S tem je pa vse dobljeno! Malo je treba zabavljati po .mladenčih" in malo po razmerah onkraj Save! Ali, ljube duše, s tem stvar sama na sebi Se ni rešena. In doživeli bodete, da pride jedenkrat .mladina" na vrsto, katero sedaj tako korenito zaničujete!) .Slovenec" piSe, da so rozine, katere je metal dr. Rozina mej zbrano duhovščino, našle navdušen odmev, in posebno njegov izrek o liberalnih društvih je bil za vse navzoče velepomemben. Na vprašanje: zakaj ne gredo Štajerski slovenski deželni poslanci v Gradec? odgovarja v zadnji .Domovini" neki .deželni poslanec", ki je prej kot ne identičen z dr. Rozino. Isti plitvi sok, ki se je kuhal na zboru v Šmartnem, se znova prekuhava v članku .Domovine*. Samo đa Člankar poslanec Se malo bolj udriha po kranjskih razmerah. .Domovina" piSe: .Dozdanji slovenski voditelji na Šta jerskem, posvetni in duhovni, so se poSteno trudili, (To se pravi, .posvetni" so radi ljubega miru vedno odnehali!) da preprečijo tisti žalostni boj, ki se bije na Kranjskem, deloma tudi že na GoriSkem, na pogubo slovenskega naroda in na korist in veselje nemških in italijanskih sovražnikov ter vlade. (Puhtite nas že vendar jedenkrat pri miru s tem .žalostnim" bojem! Poglejte raje, kaj ste dosegli s svojo »slogo" ? Ali niso ravno na Spodnjem Štajerskem dan danes razmere zavožene, da bolj zavožene biti ne morejo? Fraza o .bratomornem boju" vas ne bo reSila, nima nikjer nikake cene več!) Sploh pa je nesrečni razpor kranjski, kateri je po našem prepričanju škodljiv slovenskemu narodu (Puhla fraza!) ravno tako, kakor katoliški cerkvi, (Hinavska fraza!) kateri je sej al na Kranjskem sovraštvo in nestrpnost v vsako vas, duši narodno delovanje (Prav tako, kakor v šent-krištofski občini!) in slabi Slovence pri vsakem koraku — ki tudi na Štajerskem daje povod nezrelim elementom (Mladeniči so se tu spremenili v .nezrele elemente". Tudi lepo povedano!), da pišejo, hujskajo in zapovedujejo, kakor da bi bili sami politični voditelji našega ljudstva itd. Konča pa politični Jeremija v .Domovini" takole: ,če se dopusti mladim častihlepnežem razcepiti Slovence na Štajerskem v dva tabora, bo narod izgubil mandat za mandatom, in jedno postojanko za drugo, ter se bliža svojemu poginu!" Zopet nič druzega, nego kositarski patos, ki bode zadovolil k večjemu prefekta Korošca v Mariboru! Sicer pa: čemu so vam mandati, ako jih prostovoljno mečete od sebe? V resnici, argumenti, koje so nam dosedaj navedli za abstinenco, nas še niso spokorili. Abstinenca spodnještajerskih deželnih poslancev ni nič druzega, nego prazna igrača, ki pa bo imela za organizacijo slo venskega naroda še obilo slabih nasledkov! — Občinske volitve v Kranju. Kranjski m&lkontenti, ki so sami sebe tako ponižali, da so se postavili pod ko mando dekana Koblerja, so učakali novo razočaranje Podali so proti obč. volitvam pritožbo. V klerikalnih list h so ž njim lastno nezmotljivostjo prorokovali, da zmagajo s to pritožbo na celi črti, a, glej, deželna vlada je to pritožbo kot neutemeljeno odbila. Ubogi malkontenti! — Javno vprašanje na župnika Krefta na Ponikvi. Pred leti je umrl v Gradcu vrl slovenski sin Jurij Vrečko, rodom Po nikovljan. V svoji oporoki je volil med drugim tudi ponikovški cerkvi 8000 kron. Vsled pravde skrčila se je ta svota na 3080 kron. Od tega volila ima zapustnikov brat J. do svoje smrti dobivati obresti. Denar je cerkven, ponikovški župnik in cerkvena ključarja morala bi ga po postavi opravljati. Kakor je pa znano, nima poni-kovška cerkev nobenih ključarjev. Župnik pa je dejal nekoč na vprašanje zapustnikovega brata A., kje da je naloženo pokoj nikovo volilo, da je ima škof (Napotnik) in da nese samo 96 kron obrestij. Ker nima škof nobene pravice do poni-kovške cerkve, ker mora svota 3080 kron pri pametnem gospodarstvu donašati najmanj 130 kron obrestij, nadalje ker se ne ve, kje je prav za prav imenovanih 3080 kron, poživlja se župuik Al. Kreft na Po nikvi nujno, naj nam da natančna pojasnila, ker se sicer oglasimo na višja mesta. O priliki povemo, kako se je župnik zanimal za hranilnično knjižico, glasečo se na 600 kron, ko je bila njena lastnica na smrt bolna, in kako ga je spodil pravočasno obveščeni mož. Zares, nič ni tako skrito, da ne bi ti postalo očito. — Shod v Pliskovioi. Zadnjo ne-Jeljo je priredila goriška narodno-napredna stranka v Pliskovici na Krasu javen shod. Pliskovica je sicer pri zadnjih volitvah potegnila s klerikalci, a to napredne stranke ni ustrašilo. Ko je pliskovški kurat Korle Perinčič izvedel za shod, je takoj napovedal prccesijo za sveto leto, in sicer za tisto aro, kakor je bil določen shod. Pomagalo pa ni nič. Shod, na kateri sta došla gg. Sabršček in dr. Treo iz Gorice, je bil mnogoštevilno obiskan. Na shod sta prišla tudi dva duhovnika z nekaj razgrajači. Ti so hoteli shod motiti, a ko so se naprednjak) naveličali njih rogoviljenja, so jih kratko malo napodili, na kar se je shod v miru izvršil. — Ivan Oogola f- Včeraj popolndne so izročili materi zemlji smrtne ostanke blagega rodoljuba Ivana Gogole. Sprevod je pokazal, koliko spoštovanja in simpatij je užival pokojnik. Udeležba pri pogrebu je bila velikanska. Pred hiSo in na pokopaliSčn je zapelo pevsko drnStvo „Ljubljana" pokojniku zadnji pozdrav. Na čelu sprevoda so korakala društva z zastavami, „Sokol", .Ljubljana" in .Šišenska čitalnica". Izmej udeležnikov je omeniti deželnega predsednika barona Heina, dež. glavarja pl. Detelo, žu pana Hribarja, drž. poslance dr. Ferjančiča, Plantana, PovSeta in dr. Tavčarja, finančnega ravnatelja, dvornega svetnika Lubeca, predsednika odvetniške zbornice dr Majarona, predsednika trgovske zbornice KuSarja, podžupana dr. Bleivveisa, deželnega Šolskega nadzornika Hubada, predsednika mestne hranilnice Petričiča, predsednika kranjske hranilnice Luckmanna, doSli so pa tudi skoro vsi kranjski notarji, mnogo svetnikov deželne vlade, deželne sodnije, kranjski župan Šavnik, občinski svetniki ljubljanski in kranjski, uradniki raznih državnih in avtonomnih oblaatev, zastopniki srednjih Sol in ljudskega učiteljstva. Tudi dame so se v izredno velikem Številu udeležile pogreba, ki je bil v vsakem oziru prav veličasten. Bodi blagemu pokojniku zemljica lahka in prijazen spomin! — Promocija. Cand phil. g. Anton Dolar bo dne 2. julija na Dunajskem vseučilišču promoviran doktorjem modroslovja. Čestitamo! — Družbi sv. Cirila in Metoda je včeraj pristopil kot pokrovitelj Stanko S t o r, dijak prvega gimn razreda v Kalksburgu. Ta najmlajši pokrovitelj, sin večkratnega družbinega pokro-vilelja gosp Frančiška dr. Stor-a, bodi v posnemanje slovenskemu rodoljobju. — Vsesokolska slavnost v Pragi. Danes opoludne se je odpeljal prvi oddelek deputacije ljubljanskega .Sokola" do Dunaja, ostali se odpeljejo, kakor je bilo že naznanjeno, danes ponoči. Jutri pa se odpeljejo vsi akopaj s posebnim češkim vlakom, ki odhaja z Dunaja zvečer ob 8. uri 50 minut. — .Celjski Sokol" se od-pelje tudi z današnjim popoludanskim brzo vlakom. Deputacija ljubljanskega .Sokola" šteje 18 članov in se bode udeležila jedna vrsta telovadcev tudi tekmovalnih vaj. Opozarjamo še jedenkrat, da se je za vozne liste za posebni vlak z Dunaja v Prago oglasiti jutri, četrtek na Dunaju pri druStvu .Videnaky Sokol", VI. Bez. Magdalenstrasse 32. — .Hrvatski Sokol" se odpelje iz Zagreba preko Budim peste na Dunaj, zaradi ugodnsjše zveze, potem pa skupno s posebnim vlakom. — Okrajna konferenca za ljubljan-ke slovenske in ustrakvistične ljudske Sole se je vršila včeraj v telovadnici I mestne šole na Ledini pod predsedstvom c. kr. okrajnega Šolskega nadzornika in ravnatelja g. Levca. Te konferenc se udeležujejo poleg učiteljstva javnih šol tudi uči-teljstko osobje c. kr. učiteljišč, c. kr. vadnice, otroških vrtov, gg. katehetje, šolske sestre iz MarijaniSČa in usmiljenke iz Lihtenthurnovega zavoda. Iz te konference navedemo tu le to, kar bi zamoglo zanimati širše sloje naših čitateljev. Predsednik ravnatelj Leveč otvori ob 8. uri konferenco, pozdravljajoč navzoče osobito župana in predsednika c. kr. mestnemu Šolskemu svetu g. Hribarja in kanonika Zamejca, kateri je prisednik tistemu Šolskemu zastopu. Svojim namestnikom imenuje starosto ljubljanskega in sploh kranjskega učiteljstva g. vodjo Raktelja, kateri bode mimogrede povemo letos praznoval petdesetletnico svojega učiteljevanja. Zapisnikarjema se izvolita gdč. Poka pl. Po-kafilva in g. Likar. G. nadzornik omenja, da vodi trinajstič in najbrže zadnjič konferenco. V svojem poročilu o nadzorovanji hvali uspehe, kateri so se dosegli in kon-štatuje, da se je učiteljstvo vestno in marljivo pripravijevalo na pouk. Glavni nedo-atatek po naših Solab so prenapolnjeni razredi, kajti prav veliko je razredov, kateri imajo blizo do 70 pa tudi čez 70 Šolskih otrok. To prenapolnjenost povzročujejo otroci iz okolice, katerih je po ljubljanskih Šolah skoraj 500! Za toliko Število otrok je treba 10 učnih moči in prav toliko Šolskih sob!! Temu navala se ni čuditi, ker je Šolstvo prav v najbližnji okolici mesta razmerno najslabše. Razsežna in zelo obljudena občina Moste, krer je otrok, da bi se dala ž njimi napolniti štirirazred niča, ima samo eno zakotno enorasredno Solo pri s v. Petru; Šiška, aa Idrijo največji kraj na Kranjskem ima samo trirazrednico, tako tudi Vič, kjer se prebivalstvo rapidno množi. Ker ima mestna občina dokaj stroškov z lastno Šolsko mladino in ker ni nikakor vezana vzdrževati prostorov za 500 ptujih otrok, je mestni Šolski svet sklenil, da pobira v prihodnje od Šolskih otrok iz okolice Šolnino 1 e t n i h 8 K. S tem bode dobila mestna občina delno odškodnino za svoje režijske stroške, primorala bo pa tudi sosednje občine, da si razSirijo po potrebi svoje Sole. Tudi viška občina ni hotela prej zidati nove Sole, dokler ni mesto zahtevalo odškodnine za viške otroke, kateri so po hajali tukajšnje Sole. O posameznih predmetih ni gosp. nadzornik poročal in sicer zato ne, ker je bil dnevni red konference dokaj obSiren in pa ker se to lažje in bolje obravnava v lokalnih konferencah. Na dnevnem reduje bilo poleg tega Se predavanje gospoda Krulca o enotnih oblikah črk. To poročilo je bilo temeljito in dobro prevdarjeno. zato so se pa tudi nas veto vane oblike črk z malimi izjemami sprejele, tako da se bodo vsi otroci ljubljanskih Sol učili jednakih črk. Gosp. Razinger je poročal o reviziji učnih črtežev. Dotične resolucije so bile sprejete. Kar imamo še druzega omenjati o tej konferenci je to, da je ostal knjižnični odbor stari, v stalni odbor pa so se volili gg. Maier, Raktelj, Rezek in gdč. Gusel. Ob V, 12 uri je zaključil predsednik konfe renco s trikratnim slava klicem na cesarja; zborovalci pa so zapeli cesarsko himno. — „Slovensko trgovsko društvo „Merkur" vabi vse gospode trgovske pomočnike k sestanku, kateri se vrši v petek dne 28 t. m. ob 9. uri zvečer v društvenih prostorih (.Narodni dom" pritličje na levo). Pomen sestanka je razgovor o nedeljskem počitku Udeležite se polne številno; pristop je dovoljen tudi trgovskim pomočnikom nečlanom društva. — Potovanje „Slovenskoga planinskega društva" v Dalmacijo, Črno goro, Hercegovino in Bosno. Jutri v četrtek je v restavracijskih prostorih .Nar. doma" sestanek ljubljanskih udeležnikov tega potovanja. K temu sestanku se uljudno vabijo tudi vsi oni, ki se za ta izlet v južne slo vanske kraje zanimajo ter se istega tudi eventuvalno udeležiti nameravajo, svoje udeležbe pa dosedaj še niso prijavili. Pri sestanku predložil se bode natančni vspored potovanja, ter se bode o istem razpravljalo in potrebno pojasnjevalo. — Pevskega društva „Ljubljana" velika gozdna veselica, katera se je vršila v nedeljo, dne 23. t. m, obnesla se je, kakor smo že poročali, nad vse pričakovanje sijajno. Obširni vrtni prostori g. Čonžeka bili so do zadnjega kotička nabito polni. Dasi-ravno je bil začetek veselice napovedan na pol 5. uro, vendar je bil vrt ob pol 4 uri popolnoma natlačen. Ob 4. uri pa je nastal pravcati boj za stole, kozarce in drugo. Kolikor se je dalo konstatirati, posetilo je veselico nad 3000 ljudi]. Seveda je moralo več stotin Ijudij oditi, ker ni dobilo nobenega prostorčka. Za izborno zabavo skrbel je pevski zbor, kateri je ta dan nastopil polnoštevilno in pod začasnim pevovodjem g Svetličem zapel z njemu lastno ekstak-nostjo in preciznostjo nekaj zborov, katere je občinstvo z burnim odobravanjem vspre-jelo. Kot solista sta se ta dan posebno odlikovala gg. Avg. PolaSek in Fil. Kranjc. Tudi meSčanska godba je pod vodstvom g. BeniSeka prav pridno in tudi dokaj dobro svirala. V mraku se je med petjem in sviranjem godbe užigal sijajen umetalni ogenj in kres. Veselica, katero je posetilo tudi veliko Število vojaških in civilnih dostojanstvenikov, izvršila se je za društvo uprav častno, in vspodbudila pevce do novega in krepkega delovanja. Zvečer zapelo je drnStvo, kakor vaako leto, podoknico svojemu ustanovniku, g. župniku Verhovniku, kateri se je pevcem v ginljivih, do srca segajočih besedah zahvalil za izkazano mu čast. — Češka koča pod Grintovcem bode v dneh 29. in 30. junija otvorjena in preskrbljena. — Podravska podružnica slovenskega planinskega društva vabi svoje ude in prijatelje na izlet prihodnjo nedeljo 31. junija na prijazen Smolnik. Izletniki iz Maribora se morajo pripeljati z zjutrajšnjim poStnim vlakom, ki pride v RuSe ob 6. ari in 20 min, od koder takoj odidemo. Na Smolniku je isti dan vlsed cerkvanja dobra krčma pri znanem rodoljubu L. Hlebu, tako, da živil ni treba seboj nositi. Pot traja do smolniške cerkve 2 uri, od tamkaj pa še lahko gremo po kratkem počitku k slapu .Šumik", ki je Se 1 uro oddaljen. O slabem vremenu se izlet preloži na nedoločen čas. Do svidenja prvikrat na zelenem Pohorju! Oibor. — Nemške zmage na Štajerskem. Zadaje dni pretepenega tedna so se vršile volitve v okrajni zastop v Laškem. Zmagala je nemška stranka. Pri občinskih volitvah v Podčetrtku je tu ii zmagala nemška stranka, in je občina dobila nemškega župana. — Svojega hlapca okradla. Pred mariborskimi porotniki je stala dne 19 t. m. 231etna omožena kmetica Marija Smhec iz Bolehnecev pri Ljutome u, ker je svojemu hlapcu ukradla hranilnično knjižico ter vzdignila 1000 K. Obsodili so jo na jedno leto težke ječe. — V Ljubljanico padla je včeraj po-poludne Frančiška Prime Prala je ob bregu Ljubljanice in se prekucnila v vodo. Bila je nakrat sredi Ljubljanice. Obleka jo je držala nad vodo, in tako seje sama rešila iz vode, ne da bi znala plavati. — Prisiljenci ušli. Predvčerajšnjim in včeraj je nfilo osem prisiljencev, ki so delali pri stavbi deželnega dvorca, na Kozler-jevem travniku in v trtni šoli na Kode-lijevem. — Z železnim loncem je udaril pleskar Ivan Anžič po glavi pleskarja Jerneja Briceljna. Bila sta se sprla pri zgradbi hiše na sv. Jakoba trgu in je Bricelj bil sunil Anžiča po stopnicah. — Našel je nekL dijak 25. t. m. popoldne na Gradu operno kukalo z etuijem vred. Kdor je je izgubil, naj se javi Sv. Petra cesta št. 40, parterre na levo. — V Zvezdi je bila najdena denarnica z malo svoto. Naslov tistega, ki jo je našel se izve v našem uredništvu. — S kladivom po glavi. V včerajšnji notici pod tem zaglavjem je bilo povedano, da je deiavec Jos. Nachtigall udaril tlakar-akega mojstra Faviča s kladivom po glavi vsled tega, ker mu Favič ni hotel zaslužka izplačati. Tako je namreč trdil Nachtigail. Preiskava pa je dognala, in napadelec je to moral tudi sam priznati, da mu Favič ni bil ničesar dolžan in da ga je napadel v pijanosti. Telefonska in brzojavna poročila. Praga 26. junija. Minister Rezek je došel danes semkaj in stopi v zvezo z voditelji češke stranke. Rezekovo potovanje je velikega političnega pomena, ker se gre za važne administrativna odločbe in za odredbe, ki so merodaj-nega pomena za jesensko zasedanje češkega deželnega zbora kakor tudi državnega zbora. Praga 26. junija. „Politik" pojasnjuje, da je konservativnemu velepo-sestvu v vsakem slučaju pri volitvah zagotovljena zmaga. Praga 26. junija. Škodova tovarna v Plznu je Angležem prodala dva vagona topov. Budimpešta 26. junija. V parlamentu je bila danes velika debata za-stran Ugrona. Gajari je rekel, da še sramotnejše kakor jemati denar od lastne vlade, je to, da skuša kdo od tuje države dobiti denar. Tudi vsi govorniki, zlasti Kossuth, so obsojali Ugrona. Polonv je rekel, da je Banffv-jeva vlada z Dunaja dobivala denar v politične namene. Pariz 26. junija. Senatov odsek za vojne zadeve se je načeloma izrekel za uvedenje dveletnega službovanja v armadi. Pariz 26. junija. Burski zapoved-nik Paulier je odšel s posebno komisijo v Evropo in se je izkrcal v Mar-zilji. Paulier pravi, da Botha kar nič ne misli skleniti miru. Madrid 26. junija. V Pamploni so se povodom procesije zgodili velikanski izgredi. Procesija se je morala raziti. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Šele vojaštvo je napravilo red. London 26. junija. General Tung-fu-siang je s svojo armado na potu proti Tajangfu. Guverner je poklical inozemsko vojaštvo na pomoč. Darila. Upravnlitvu nagega lista bo poslali: Za družbo sv. Cirila In Metoda. Iz Šmar- tina pri Litiji 4 K, za zadelitev pri tarokiranju gg. W. in S. a 2 K. - Gg. udje trebanjske kmet. podružnice in g. K., zbrani na občnem zboru kmetijske družbe pri g. Zajcu 4 K. — Celjsko pevsko druStvo cisti prebitek gledališke pred-Btave 19 K 90 vin. — V restavraciji g. Antona Zupana darovali na prijateljskem sestanku po-epešniki družbe 14 kron. — Skupaj 41 K 90 vin. — Živeli! Za Prešernov spomenik. Gospića Tonica Majzeljeva v Belicerkvi 6 K, darovala ljubljanska gospoda z geslom: — NajveC sveta otrokom sliši Slave, Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti volijo vero in postave. — Živela! Za „Radogoja": Gospod Ig. Gruntar, c. kr. notar v Ribnici 10 K mesto venca na krsto kolegi g. Ivanu Gogoli. — G. Janko Rahne, c. kr. notar na Brdu mesto venca na krsto kolegi g. Ivanu Gogoli 20 K. — Skupaj 30 K. — Živela! Za pogorelce v Kropi. Gg. udje trebanjske kmet. podružnice in g. K., zbrani na občnem zboru kmetijske 'družbe pri gosp. Zajcu 4 K. — SrCna hvala! Za ubozega Alešovca. Gg. naprednjaki ilirsko-bistriSki 4 K. — Hvala! Za prebivalce mest, uradnike I. t. d. Proti težkotam prebavljenja in vsem nasledkom mnogega sedenja in napornega duševnega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov Seidlitz-prašek", ker vpliva na prebav-ijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen in topilen učinek. Škatljica velja 2 K. Po poštnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagatelj, na DUNAJI, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 (2—9) Meteorologično poročilo. Višina n»d morjem 806-8 m. Srednji mračni tlak 736-0 mm. 'S (Stanje čas opa-j baro-zovanja metra v mm. g? J J! Vetrovi Nebo '4 Si o "T 25 J 9. avečer 26 7. ajutrai . j 2. popo!. 739 9' 19 8 si. vzhodsk. oblač.jl 7421 ' 16 5 brezvetr. I dež L 7410 22-8 si. jvzhod oblačno °o „Slovenski Narod" se prodaja v posameznih izvodih po 10 h v sledečih trafikah v Ljubljani: • Lovro Blaznik, Stari trg št. 12. M. Blaž, Dunajska cesta št. 14. Helena Dolenc, južni kolodvor. A. Kališ, Jurčičev trg št. 3. A. Kane, sv. Petra cesta št. 14. J. Kušar, sv. Petra cesta št. 52. Agneza Kuštrin, Breg št. 6. J. Maček, Mestni trg št. 5. A. Svatek, Mestni trg št. 25. J. Sušnik, Rimska cesta št. 18. F. Šešark, Šelenburgove ulice št. 1. K. Urbas, Cesarja Jožefa trg (Mahrova hiša). Jos. VVallner, Marija Terezije cesta, nasproti Kolizeja. Bled: Oton Fischer, knjigarna. Št. Peter na Krasu: A. Novak, na kolodvoru juž. železnice. Srednja včerajšnja temperatura 20 5°, nor-male: 187°. Dunajska borza dne 26. junija 1900. Skupni državni dolg v notah .... 98-25 i?kupni državni dolg v srebru .... 98^0 Avstrijska zlata renta....... 117 85 Avstrijska kronska renta 4°/0 .... 9565 Ogrska zlata renta 4°/0 . ,..... 117 90 Ogrska kronska renta 4B;d ..... 9295 Avstro-ogrske bančne delnice .... 1665 — Kreditne delriice......... 648 — London vista.......... 239 55 INemSki državni bankovci za 100 mark. 117'327i 20 mark............2346 20 frankov.......... . 19 03 Italijanski bankovci........ 90 80 C. kr. cekini...........1131 Staroslavno žvepleno kopališče na Hrvatskem Varaždinske toplice ob zagorski železnici (Zagreb-Čakovee). Železniška postaja — pošla in brzojav. Analiza po dvornem svetniku profesorju dr. L u d w i g u L 1894. 58° C vroč vrelec, žvepleno mahovje, nedosegljivo v svojem delovanji pri mišični skrnini In kostenlni v členkih, boleznih v zgibih in otrpnenju po vnetici in zlom-Ijenju kosti, protinu. živčnih boleznih, boleznih v kolki itd., ženskih boleznih, poltnih in tajnih boleznih, kroničnih boleznih obistij, mehurnem kataru, škrofeljnih, angleški bolezni, kovnih diskrazijah, n. pr. zastrupljanju po živem srebru ali svincu itd. Pitno drvljenje ^TTl^l, želodcu in v črevih, pri zlati žili itd. itd. Elektrika. — Masaža. Zdravilišče z vsem komfortom, vodovod Iz gorskih vrelcev, zdravljenje z mrzlo vodo z douche — in po Kneippu, celo leto odprto; sezona traja od 1. maja do 1. oktobra. Prekrasen velik park, lepi nasadi, lepi izleti. Stalna zdraviška godba, katero oskrbujejo člani orkestra zagrebške kr. opere. Plesne zabave, koncerti itd. Na postaji Varaždinske toplice pričakuje sleherni dan omnibus goste. Tudi so na razpolago posebni vozovi in se je zaradi istih prej obrniti na oskrbništvo kopališča. Zdravniška pojasnila daje kopališki zdravnik doktor A. Longhino. — Prospekte in bro-ej šure razpošilja zastonj in poštnine prosto ■ (794—10) oskrbništvo kopališča. g Zahvala. O prežalostni izgubi, katera nas je zadela s smrtjo preljubljencga soproga, oziroma očeta, svaka, brata in strica, gospoda Ivana Gogole došlo nam je z vseh stranij toliko dokazov tolažilnega s' atja, da moremo samo tem potom izreči zanje najprisrčnejšo svojo zahvalo. Zlas: se zahvaljujemo vsem, ki so nepozabnemu pokojniku izkazali poslednjo čast, v.sem visokospoštovanim reprezentantom javnih oblastev in vsem drugim udeležili k m, zlasti Nj. prevzviše-nosti vi8okorođnemu gospođu deželnemu predsedniku baronu Heinu, preblago-rodnemu gospodu deželnemu glavarju 0. pl. Deteli, velespoštovanemu gospodu županu ljubljanskemu Ivanu Hribarju, predsedniku odvetniške zbornice dr. Dan. Majaronu, županu kranjskemu K. Šavniku, predsedniku mestne hranilnice V. Petričiću, vsem gospodom c. kr. notarjem, odvetnikom, občinskim svetnikom, uradnikom, slavnemu telovadnemu društvu „Sokol", pevskemu društvu „Ljubljana" in čitalnici v Šiški. Takisto se zahvaljujemo vsem velespoštovanim korporacijam in posameznikom, ki so pokojnikovo krsto okitili s krasnimi venci ter ga spremili k poslednjemu počitku. Keciulem bode se bral v ponedeljek, Une 1. Juliju, ob 9. url zjutraj v Trnovski eerkvi. V Ljubljani, dne" 26. junija 1901. (1362) Rodbina Gogola. Za pomladno in poletno dobo priporočam gospodarjem in kmetovalcem kakor tudi raznim podjetnikom svojo veliko zalogo potrebščin za stavbe: portland in roman eement, železo za vezi, i« o rje, traverze, železniške šine, okove za vrata in okna, trombe, eevl za vodovode, štedilnike (Sparherde). (428-19) Potem poljedelske stroje: slamoreznlee, jrepeljne, mlatllnlee, fino izdelane močne pluge, stroje za posnemanje smetane, stiskalnice za sadje, najnovejše trombe za gnojnico, in drugo potrebno orodje za poljedelstvo. Kazno orodje za kovače, ključavničarje in mizarje. v Nagrobne križe, vlite kotle, Jeklo za »vedre, tehnlce in uteze, kakor veliko izber v kuhinjski opravi itd. po jako nizkih cenah. Fran Stupica, trgroTT-Ina z železnino lxx špecerijskim "blagom.. Ljubljana, Marija Terezije cesta št. 1, poleg gostilne Figovec. UUBUMSKI MESEČNIK ZA KNJIŽEVNOST IN PROSVETD. LETNIK XXI. (1901). Izhaja po 41/, pole obsežen v veliki osmerki po eden pot na mesec v zvezkih ter stoji vse leto 9 K 20 h, pol leta 4 K 60 b, četrt leta a K 30 b. 34 Za vse neavstrijske dežele 11 K 20 h na leto. Posamezni zvezki se dobivajo po 80 h. „Narodna Tiskarna" v Ljubljani. Ces. kr. avstrijske jšš državne železnice. Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. junija 1901. leta. Odhod lz LJubljane jot, kol. Proge des Trblt. Ob 12. ari 24 m po noći osobni vi* k v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Inomost, Monakovu, Ljnbno; tez Selzthal v Aossee, Solnograd, čez Klein-Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj čez Amstetten. — Ob 7. ari 5 m zjntraj oaobni vlnk v Trbiž, Pon-tabel, Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljnbno, Dunaj, čez Selzthal v Solnograd, Inomost, čez Klein - Reifling v Line, Bndejevice, Plzen, Marijine vari, Heb, Francove vari, Karlove vari, Prago, Lipsko; čez Amstetten na Donaj. — Ob 11. ari 51 m dopoldne osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Ljubno, Selzthal, Dunaj. — Ob 4. uri 6 m popoladne osobni vlak v Trbiž, Beljak, od 15. junija do 15. septembra v Pontabel, Celovec, Franzensfeste, Monakovo, Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Oastein, Zeli ob jezeru, Inomost, Bregenc, Curib, Oeuevo, Paiiz; čez KJein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen. Marijine vare, Heb, Francove vare, Karlove vare, Prago, Lipsko, na Dunaj čez Amstetten. Ob nedeljah in praznikih ob 5. uri 41 m popoldne vPodnart-Kropo. Ob 10. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Inomost, Mona-kovo. — Proga v Novomeeto in v Kodevje. Osobni vlaki: Ob 7. uri 17 m zjutraj v Novomesto* Straža, Toplice, Kočevje, ob 1. uri 5 m popoludne istotako, ob t>. uri 65 tu zvečer v No^omesto, Kočevje. — Prihod v LJubljano juž. kol. Proga lm Trbiža. Ob 3. ari 25 m zjutraj csobni vlak z Dunaja čez Amstetten, iz Monakova, Inomosta, Franzensfeste Solnograda, Linca, Steyra, Ausseea, Ljubna, Cel ovca. Beljaka. Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoldne osobni vlak s Duuaja čez Amstetten, iz Lipska, Karlovih vrrov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevic, Solnograda, Linca, Steyra, Pariza, Geneve, Curiha, Bregenca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gastema, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Pontabia. — Ob 4. ari 38 m popoladne osobni vlak z Dunaja, iz Ljubna, Selzthala, Beljaka, Celovca, Monakova, Inomosta, Franzensfeste, Pontabia. Ob nedeljah in praznikih ob. o uri 38 m zvečer iz Podnarta-Krope.--Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak z Dunaja, iz Lipsk^ga, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, PJznja, Budejevic, Linca. Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabia. Proga is Novega meata in Kooevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 44 m zjutraj, iz Novega mesta in Kočevja, ob £. uri 88 m popoludne iz Straže Toplic, Novega mesta, Kočevja in ob 8. uri 48 m zvečer, istotako. Odhod iz LJab-Ijane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob i. ari 28 m zjutraj, ob 2. ari 5 m popoludne. ob S. ari 50 m in ob 10 ari 25 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in praznikih — Prihod v JLJa-bljano drž. kol. is Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zjutraj, ob 11. ari 6 m dopoludne, ob 6. ari 10 ni in ob 9. ari 55 m zvečer, poslednji vlak le ob nedeljah in pravnikih. (4) Tandem za moške fabrikat Dtlrkopp, že nekoliko rabljen, je po ceni na prodaj. Več pove poatrešček Filip Smrekar, ki stoji na vogla Špitalskih ulic, stanuje pa v Kolizeju, soba št. 125. (1340—2, Omrekov in trepetlikov les klipilj O (1346-2> „Goriška tovarna vžigalic" v celih vagonih in želi ponudeb. poštna in brzojavna opraviteljica sprejme se za 3 mesece pri c. kr. pošti v Kamniku. Vstop takoj. (1361—1 rimski vrelec najfinejša planinska kisla voda, izkušena pri vsakem nahodu, posebno otroškem, ob slabem probavljanju, pri boleznih na mehurju In ledvicah. (.573-22 Zastopstvo In zaloga za Kranjsko In Primorsko ; JLnton llltricli LJubljana, flarlje Terezije few