Ozir po svetu. Ogled podonavskih krajev, kjer je zdaj turško-rusovska vojska. Oči celega sveta obernjene so zdaj na kraje dolnje Donave, kjer sta Tark in Ras vojsko začela. Poglejmo enmalo, kakošui so ti kraji. Dežele te so velika, le proti izhodu odperta okro-glina, ktero od spred meji černo morje. Na obeh straneh, proti severu ia jugu, se dvigujejo gore, proti juga mogočni Balkan, proti severu planine, ktere delajo rob Erdeljskega proti Vlahih Obe te stranske steni velik© krogline se sklenete proti zapadnemu ozadju v širokem polkrogu in jo tako zaklenete proti Serbii, Ogerakem in Banatu z gorato zagrajo, skozi ktero se Donava med Belo cerkvijo in Oršovo tesno vali. Med to široko okrajno, med černem morjem proti izhodu, med Balkanom in njegovimi berdi proti zahodu, in med erdeljskimi planinami proti severu se razprostira 140 ur dolga in 16 do 40 ur široka Vlaška planjava. Ta 600 štirjaskih milj velika skoz in skoz enakolična dolina dobiva svoj naravni stan in politično) razdeljenje od dolnje Donave. Ob Donavi na desno in levo je veliko tcrdnjav in okopov, v kterih imate zdaj turška in rusovska armada #) gvoje tabore. Na desnem bregu na dolgi dolgi poti od Oršove noter do Rasove so turške ter-dnjave, ki so veliko močnejši od unih, ki leže na levem bregu, kjer so se Rusi ustavili; desni breg je tudi *) Odkar je to pisano, so Turki ie v nekterih krajih iz desnega brega se tudi na uno stran Donave spustili. Vred. — 366 — — 367 — do sto višji in že tudi zavolj tega terdnejši od levega, ob kterem so le slabi okopi (šance); edina terdnjava je Giurgevo (Džurdževo). 14 terdojav ali terdnih ograj je na turškem brega postavljenih, kterih namen je braniti prelaz sovražnika čez Donavo. Te terdnjave so: Oršova, Berza-Pa-lanka *}, Florentin, Vidin, Arčka-Palanka, Lom-Palanka, D ž i b ra - Pala nka, Orjava, Ni-kopolje, S vištov, Rustčuk, Turtukaj, Silistra in Rasova, Pred Oršovo je Donava med sterme skalovite bregove stisnjena. Cesta med Serbskem in Bugarskem na eni, med Ogerskem in Vlaškem (Valahijo) na drugi strani, je na obeh bregovih iz skal izsekana. Na bu-garski strani se vidi še vpis rimskega cesarja Trajana (98—117 1. po Krist.), ki je to cesto zidal. Ko se iz tega sotišja pride, ee Donava razširi in mirniši poganja valove, in tam se dviguje na nekem otoku terdnjava Oršova. Dve uri dalje, vštric vlaški vasi, Cer-nec imenovani, se vidijo razvaline velikanskega Traja-novega mosta, ki je imel 20 obokov, ker tu je Donava čez 3000 čevljev široka. Perva imenitna terdnjava, ktero na poti od Oršove narajmamo, je Vidin z 20.000 stanovavci, obdana s terdnim obzidjem, in nikdar še ne premagana od Rusov, kteri tudi v zadnji turško-rusovski vojski 1. 1828 in 1829 višje gor na Donavi prišli niso. Druga terdnjava je Nikopolje, teržno mesto, ki je bilo leta 1811 od Rusov popolnoma razdjano, se je pa spet popravilo. Turki so imeli nekdaj na uni strani brega mestice Turno; tukaj je imeniten kraj za prelaz čez Donavo, zato je Omer-paša popravil obzidje (pa-lanko) in nove ograje naredil. Desni breg Donave je sploh višji kakor levi, kar je veliko dobro za Turke; vendar so pa tudi na ti strani kraji, kjer je dolina širji in se Donava od visočin oddaljuje. Za to je od tod zaporedoma dosto terdnjav, sicer le srednje moči, vendar dosto močnih za pervo brambo in za ustavo armade, kadar je treba braniti prelaz čez Donavo. Ce gremo ob Donavi naprej, zadenemo na mesto S v isto v z obzidjem in stolpi in 10.000 stanovavci; I. 1811 so Rusi to mesto pokončali, kakor tudi terdnjavo Rustčuk, do ktere na daljnem potovanju pridemo. Rustčuk, s 30.000 stanovavci, je po novi sostavi popravljena in zdaj ena naj močnejših terdnjav poleg Donave. Tur tukaj, nasprot Vlaški vasi Oltenici, je prelaz čez Donavo, ki je že večkrat v Rusovskih rokah bil; tudi zdaj stoji pred njim velika armada. To mesto je za vojsko silno važno; svet je tukaj ves pripraven most na čolnih čez Donavo narediti, in ena pot pelje odtod v središče Bugarskega. Omer-pasa je po eu-ropejskih inženirjih, kterih je v turški armadi dosto, dal iz Turtukaja močno terdnjavo narediti. Ena naj močnejših terdnjav je Silistra; dost truda je v letu 1829 Rusom prizadjala, preden so se je polastili, in general Dibič, čeravno je že Varno imel, si vendar ni upal, nad Adrianopel udariti, dokler ni Silistre premagal. To pričuje, kako imenitne so Turkom terdnjave ob Donavi; ž njimi so Turki leta 1828 in 1829 skoz 12 mescov Ruse v precepu imeli. Rasova je za tem bližnji kraj, kjer pa zavolj močvirja na levem bregu čez Donavo ni moč z armado iti. Od Rasove doli je pa bugarska okrajna (Dobrudža) brez terdnjav, naj bližja Hirsova je še nekaj vredna; Mačin (vštric Brajle), Izačka in Tulca pa niso nič vredne in se nemorejo nikakor primerjati nasproti ležečim terdnjavam: Kili a, Ismail in Reni v Besa- *) Palanka se pravi obzidje. rabii, Galaču v Moldavi in Brajli v Valahii; mo-čirna pa rodovitna Dobrudža, v kteri se velike cede bivolov pasejo, pade tedaj prav lahko, kakor v zadnji vojski, Rusom v pest. To je svet poleg struge, kjer po Turškem Donava teče; od zad stoje balkanske gore, čez ktere se pa ne more v dolino Marico in od tod v Adrianopel in iz Adrianopla v Carigrad (Constantinopel) priti, dokler niste bile terdnjavi Sumla (Šumen) in Varna premagane bile. Šum I a (turško Chemni) pod Balkanom in kakih 120 ur od Carigrada, kjer ima turški vojskovodja Omer-paša svojo glavno taborišče, je že po svoji legi takošna terdnjava, da je noben sovražnik skor premagati ni v stanu, zato jo imenujejo »turške Thermopvle". To mesto z blizo 50.000 stanovavci, ktero berda balkanskih gor obdajajo in je scer še z grabnom in nasipom obdano, stoji v sredi sila velike ograjene planjave na prav zdravem kraji in je pol milje široko in blizo milje dolgo; v nji zamore velika armada z vso opravo tako varno stanovati, da je ne ena bomba ne zadene. Ti terdnjavi pa še verh vsega tega tudi na dobro pride, da je lega njena tako zdrava memo sila nezdravih krajev, ki nižje v dolini poleg Donave in Pruta leže. Varna je med lukami in kupčijskimi mesti na bu-garskem primorji naj imenitniši, šteje 13.000 prebivav-cov in je tudi močna terdnjava. Ker so Turki že na več krajih čez Donavo v Va-lahijo sli, je Valahija ali V las ko za zdej bojišče, zato bomo drugo pot kratek popis te dežele bravcem podali. (Po Triest. Zeit.)