Dopisi. Iz Vitaiya. Kakor na mnogih drugih krajih, imamo tudi v Vitanju na pošti sarao le nemške napise, da nekaj časa še celo trdo Nemko kot poštno ekspeditorico. To pa že vendar presega vso našo potrpežljivost! Radi tega se je napravila sledeča prošnja na c. kr. trgovinsko ministerstvo. Podamo jo popolnoma v ta namen, naj se potera vzorcu napravijo prošnje tudi ondi, kjer se nahajajo enake razmere kakor tukaj. Veleslavno c. kr. trgovinsko m i n i s t e r s t v o! Vitanjska pošta in vitanjski brzojavni urad imata poslovati za sledeče občine: Vi- tanjski trg, Brezen, Dolič, Paka, Skomre- Hudina in Ljubnica-Stenice. Občina Vitanjski trg šteje 412 Nemc. in 123 Slov. „ Brezen „ 13 „ „ 396 „ „ Dolič „ 17 „ „ 612 „ „ Paka „ - „ „ 627 „ „ Skomre-Hudina „ 5 „ „ 1034 „ „ Ljubnica-Steuice „ 5 „ „ 643 „ Skupaj prebiva torej po zadniem Ijudskem štetju v imenovanih občinah Nemcev 452 in Slovencev . . 3435 Ker pa je na c. kr. pošti v Vitanju poštna ekspeditorica trda Nemka, ki se ne raore pogovarjati s slovenskimi strankami, in je naše ljudstvo zategavoljo silno razburjeno; ker se dobivajo na tej pošti samole nemške poštne nakaznice; ker je tukajSnji poštni pečat samole nemški in enako tudi napis na poštnem poslopju tudi le samo v nemškem jeziku; prosijo podpisane občine: Veleslavno c. kr. trgovinsko minlsterstvo naj blagovoli ukreniti: 1.) da se nastavi tukaj poštna ekspeditorica, ki bo razumela in govorila slovenski in nemški jezik; 2.) da se bojo dobivale tukaj tiskovine v slovenskem jeziku; 3.) da se napravi poštni pečat v slovenskem jeziku; in 4.) da bo napis na poštnem poslopju se napravil v slovenskem Jeziku. Občina Ljubnica dne 27. marcija 1898. Župan: Fečat Jožef Ovčar 1. r. Občina Brezen dne 27. marcija 1898. Zupan: Pečat- Janez Skok 1. r. Občina Spodnji Dolič 28. marcija 1898. Jožef Jelenko FeCat- občinski predstojnik. Občinski urad Skomarje-Hudina dne 28. marcija 1898. Zupan: Pečat Franc Bornšek 1. r. Občina Paka dne 31. marcija 1898. Župan: Pečat GaSper Mlinšek 1. r. Prošnjo ie izročil g. trgovinskemu ministru naš poslanec g. J. Žičkar. S Cvena pri jLjutomeru. (Nasa društva.) V jedni izmed zadnjih številk «Gospodarja» začuli ste po dolgem času zopet nekaj o Cvenu in sicer o zborovanju bralnega društva, katero društvo vsako leto bolj hira, in bati se je, da bo nazadnje popolnoma utihnilo. Ako primerjam čas pred petimi leti s sedanjim, kak velikansk razloček! Bralno društvo, ki se je takrat jedva ustanovilo, prirejalo je vsako leto več veselic, pri katerih smo se divili srebrnodonečim glasom taraburic in se čudili spretnosti tamburaškega vodje, g. nadučitelja Sch., ki je z neumorno vnerao za to slovansko godbo vse težave premagal in tamburaše tako izvežbal, da bi lahko na vsakera odru kakega večjega mesta nastopali. To društvo je bilo med prvimi na Spod. Štajerskem, a 2 leti že ne slišimo skoro nič od njega. Sedaj je najlepša prilika, da bi se društvo z nova vzbudilo, kajti sedaj bi se labko s pomočjo dijakov, kateri, kakor sem iz zanesljivih virov zvedel, imajo skoro cel tamburaški zbor, sestavil v dijaSkih počitnicah moeen zbor, ki bi lahko vse veselice na Murskem polju s svojimi milodonečimi zvoki razveseljeval. Tudi gasilno društvo s slovenskim poveljnim jezikom ustanovilo se je prvo na Murskem polju in je tudi od začetka prirejalo slavnosti in tombole, a se tudi sedaj ne briga več za veselice, da bi podali svojim udom pošteno zabavo. Po vzgledu našega gasilnega društva ustanovila so se na Murskem polju gasilna društva s slovenskim poveljnim jezikom in se združila v «Zvezo>. «Zveza» še do sedaj ni priredila nobene slavnosti, zato bi bilo na pravem mestu, da bi letos priredila slavnost na čast cesarjevega jubileja in sicer na Cvenu, kjer se je ustanovila in kjer biva njen načelnik. Da bi se ta slavnost mogla sijajno vrSiti, zato je treba pripravljalnega odbora, ki bi naj vse potrebno ukrenil, da se bo slavnost prve slovenske gasilne «Zveze» na Štajarskem častno praznovala. Naša občina šteje večinoma trdne premožne kmete (vzlasti Djih večina na Cvenu in v Krapju) in niti 40, beri Stirideset udov nima bralno društvo, dočim bi samo od premožnih kmetov toliko udov moralo biti, potem pa še več ko enkrat toliko manjših kmetov (polovičarjev), premožnejših želarjev in boljših kočarjev in tudi knjig si, izvzemši 2 ali 3, skoro nič ne izposojujejo, dočim je bralna omara polna najboljših slovenskih knjig. Ob nedeljah nikdo ne prihaja brat v bralno sobo, in časniki neredno krožijo po posameznih vaseh. Da se more ta položaj predrugačiti, zato bi moralo društvo veliko več skrbeti za pošteno zabavo. Letos je najlepša prilika, da bralno društvo s pomočjo cvenskih tamburašev, pevskega društva, ki tudi že nekaj let obstoji, in dijakov priredilo veselico in ob jednem dostojno slavilo cesarjev jubilej. Tudi v to svrho bi trebalo pripravljalnega odbora, da bi se ta veselica koncera avgusta dovršila, dočim bi se slavnost «Zaveze» lahko praznovala prej. Dal Bog, da bi ta moj dopis obudil vse zaspance iz njihovega zimskega spanja! Iz Ljutomera. (Občinske volitve.) Tekom tega meseea vršijo se občinske volitve v ljutomerskem trgu. Kakor pred tremi leti je zmaga v III. razredu gotova, v drugem razredu pa bodo odločevali trgovci in peki, ki živijo od Slovencev iz okolice. Nemškutarii hudo agitirajo. Oni imajo slabo vest. Tudi v pretečenih treh letih so slabo gospodarili. Občinski poti so zanemarjeni, bolnišnica je v strašnem stanju, občinska hiša leze na kup, in poleg tega še 2000 gld. pomankljaja na leto. Hrastov ni več, katere so poprej leto za letom sekali, in enkrat se bode to strašno maščevalo. Treba bo popravljati občinske stavbe in ne bo kje vzeti spehe ali lesa. PriSle bojo velike doklade. — Zato je treba, da slovenski volilci vsi pridejo na volišče. Izvoljeni odborniki bodo imeli težko nalogo gledati tem na prste. — Ako pa bode zmaga naSa, potem se bode marsikaj na bolje obrnilo. Ne bomo s krivičnimi pomočki in z lažmi agitirali ali eno pa že zdaj povemo: Vse tiste trgovce, krčmarje, peke in mesarje, ki bodo proti Slovencem volili, si bomo zapomnili. Njihova imena bomo po vsi okolici naznanili, in potem naj sami sebi pripiSejo, če se jim ne bo dobro godilo. Konec mora biti enkrat temu samomornemu početju, da bi Slovenec nosil svoj denar takemu Nemeu, kateri ga zaničuje. Tako nespametni niso več ljudje na murskem polju! Iz Celja. (Novo društvo.) Želansko jesen smo sklenili zasnovati v Celju prepotrebno krščansko delavsko društvo. Začeli smo takoj, pa stvar se nain je zavlačevala, ker nam je višje oblastvo predložena pravila vedno spet vračevalo, češ da niso še zakonito sestavljena. Razvideli smo, da se nas krščanskih delavcev vse bolj boj6 nego mokračev. Nazadnje so se pa vendar morala potrditi naša pravila. Zasnovano je to delavsko podporno društvo na katoliSko-narodnej podlagi jako dobro in na širokej osnovi. Ddje bodo dobivali pravno in zdravniško pomoč in zdravila zastonj in tudi denarno podporo v vsakršnej sili. Tudi ima pravico v vsakem kraju, kjer se več udov oglasi, osnovati podružnico po vsem Štajarskem. To društvo iraa torej namen in nalogo, organizirati in podpirati vse delavstvo po vsem Spodnjem Štajarskem v krščansko-socijalnem zmislu. Krasen namen, pleraenita naloga, znamenito društvo, kakršnego smo že dolgo težko čakali! V ta namen bomo tudi prirejali v kratkem shode po raznih krajih, da se vsi združimo, kar je delavcev poštenih in dobro mislečih — da ostanejo mokračem samo smeti! Ono nedeljo, dne 24. aprila smo imeli v Celju osnovalni zbor. Čeprav se vsled raznih vzrokov ni še kaj agitiralo za društvo in se niti v časnikih ni prav razglasilo, vendar nas \e prišlo prav obilno žtevilo. Mokrači bi nas bili menda radi motili; pa ko so videli, da nas je preveč, neso si upali bliz. G. J. KržiSnik je kot poročevalec pripravljalnega odbora najprej razjasnil in razložil pravila in prepričevalno dokazal, da je to društvo res v pravo in veliko korist vsakemu delavcu. Zato so res z veseljem in navdušenjem pristopali in vpisalo se jih je kar koj okolo 150 udov. Prvi ustanovnik so bili mil. g. opat Ogradi in za njim vsi trije navzoči duhovniki. Potem se je izvolil soglasno za načelnika vrli g. ključalničar Rebek; za odbornike pa č. g. kapelan Kranjčič, g. dr. Dečko, g. podžupan Lipovšek, kakor kmet in drugih pet odbornikov vrlih delavcev, kakor smo zadnjič že poročali. Vsem se je bralo veselje z obraza, da se je vendar že enkrat ustanovilo to prekoristno društvo. Da bi se čilo in krepko razvijalo in se vsepovsod razširilo v blagor sv. vere in milega nam naroda in v blagor preljublienih nam delavcev, daj nam Bog obilen svoj blagoslov! O tej stvari smo prejeli Se ta-le poziv: Ko se nam je izpolnila ta presrčna želja, ko je delavsko društvo na našej pravej in trdnej podlagi osnovano, skrbimo vsi, preč. gospodje in vsi razumniki in vsi, kar nas je dobre volje, da bode naše društvo veselo prospevalo. Pristopajte številno vi, delavci! Vplačati je treba za rednega člana vsak raesec sarao deset krajcarjev — in za to malo svotico, kak obilen dobiček boš imel! Pravna in zdravniška pomoč in zdravila zastonj, in podpora v vseh raznih stiskah! Pristopajte pa radi čim prej tem bolj tudi vsi drugi: če mogoče kakor ustanovniki, če plačate 25 fl. na jedenkrat ali pa v petletnih obrokih po 5 fl.; ali pa kakor podpornl udje, če vplačate vsak mesee 10 kr. ali pa za celo leto 1 fl. 20 kr. Denar se pošilaj za sedaj g. Jak. Omladiču, trgovcu v Gabriji, P. Celje. Kjer pa kaže, da bi se lehko ustanovila podružnica, ustanovite \o. Ce se Vam pa zdi potrebno, da bi se stvar še bolj obrazložila, pridem z veseljem jaz ali kdo drug pojasnit in vabit. To društvo je res naše, krščansko in nujno potrebno in prekoristno v vsakem oziru. Daj ljubi Bog, da bi se čira prej zbrali krog njega vsi pošteni delavci pa tudi vsi pametni razumniki, pomneč, kaj zahteva sedanji čas! Meni samemu stori osebno ljubav, kdor se nam pridruži, kdor podpira to premilo nam društvo. J. M. Kržišnik. Iz Vojnika. (Naša »Posojilnie a«.) S težkim, pobitim srcem gre naš trški posiljeni polu - Neraec raimo Vrečerjeve hiSe, na kateri vidi slovenski napis >Posojilnica*. Zakaj pa mu to ni prav? A, kdo bi popraševal, saj je znano, kje Nemca tiSči! V prejšnih zlatih časih, si misli Nemec, je bilo pri nas fletno življenje. Vsak hlapec, vsak slovenski gospodar, vsaka ženkica, sploh vsak človek, ki si je kak goldinar prihranil, prinesel ga jevnemško šparkaso. S tem denarjem se je dalo pomagati. Vsaj srao si kupili že par hiš in zdajno občinsko hišo, v kateri je tudi pošta, smo plačali z dobički onih denarjev, katere so semkaj nanosili slovenski kmetje. In vendar }e ta hiša popolnoma v nemških rokah. Napisi na njej, občinski in poStni so nemški; pisač, ki v njej za občino piše, je nemški; Zotl, ki jo skoraj vsak dan obišče, hoče biti nemški; poštarica, ki vsakemu kmetskemu človeku vsiljuje nemške tiskovine, je tajč; kaj še kdo hoče več! Po ona zlata doba nemške šparkase je proč. Slovenci smo so prepričali, da Nemci naše denarje porabljajo v svoj dobiček, nam pa v škodo. Zato smo z velikim veseljem pozdravili ustanovitev »Posojilnice«. Denar ne bo več lezel v tujo, nemško torbo, ampak ostane pri nas. Ne bomo ga več nosili svojim sovražnikom, da bi nas pri volitvah stiskali in nas za nos vodili in Se zraven vpili: »Slovenci nam delajo krivieo!« Marsikateri kmet je poprej verjel, da nas hočejo Nemci s svojo šparkaso osrečiti, pa zdaj se nobenemu več kaj takega ne sanja. Pač pa se zanašamo na sebe, na svoje moči. Slovenec poštenjak, ta je korenjak, nemčur pa je spaka in ni vreden fajfe tobaka. Kdor ima denar, ta je gospodar. To dobro vemo, zato imamo »Posojilnico«. Še le eno leto deluje, pa je napravila že v prvem letu svojega obstanka prometa 61.673 11. 5 kr. Pa še veliko več bi bilo lahko prometa, ako bi vsi, ki so v Šmartnu, pri Novi cerkvi, na Frankolovem, v Crešnicah, in drugi sosedje svojih denarjev ne dajali več v nemSke šparkase. Zdaj vsakdo ve, da vojniška »Posojilnica« dobro stoji, ker že v svojem začetku tako dobro prospeva. Hranilne vloge obrestuje po 4Vs%. posojuje pa za 5V8 11. od stotaka. Kdor si hoče kaj prihraniti, naj pride v »Posojilnico«, kdor pa v sili potrebuje pomoči, najde jo lahko pri »Posojilnici«. Od Mure. (Nemščina v nekem zavednem kraju.) SluCajno me je pot pripeljala v neki kraj, o katerem sem slišal vse dobro. Ima bralno društvo, ima pevsko društvo, ima gasilno društvo, dosti je Mohorjanov itd.; a vendar se šopirijo na najlepših poslopjih prav pravcati nemški napisi: »OswaldH6nigmann« in »Alois Gottlicla«. Dotičnika sta trgovca. Človek bi mislil, da sta prišla naravnost iz »rajha«. No, prvi je sicer rodom Kočevar. Vendar če se ne sramuje kramariti po slovenski, ne bi smel drugod zametavati slovenščine. Pri ti priliki zopet vidimo, kako malo podjetni smo Slovenci. Tujec pride s krošnjo na rami, trži in trži, čez par let pa si zida palače z denarjem, ki so mu ga prinesle žuljeve slovenske roke. Pač pa nam vskipi žolč pri drugem napisu. Upati je bilo, da se bo ta trgovec premislil vsaj zdaj, ko je dobil vrlo slovensko soprogo, zdaj ko si je sezidal novo krasno poslopje; a vendar Strlijo tudi raz novo poslopje stare neraške črke. In vendar je ta trgovec po rodu pravi slovenski kmečki sin iz domače župnije. Če se že ime Gottlich ne da spremeniti, da si to prvotno ni nemško ime, moral bi saj v Alojziju pokazati slovensko lice. Sicer pa je g. Gottlichu za slovenščino toliko raar, ko za lanski sneg. Ko sem stopil v Stacuno ter naročil pri trgovcu svojo reč, zaukaže fantu prav po nemški: «Geh du und bring ...» Ali ni to razžaliivo za zavednega Slovenca? Čisto nerazumljivo pa se mi zdi, da se tamošnji zavedni možje nič ne spodtikajo nad takimi po sili Nemci. S svojimi žulji jih redite ter jim zanesete slehern krajcar, na voliSču pa in pri drugih priložnostih pa se daste zasramovati! Pokažite svojo odločnost in zahtevajte energično, naj vam ugodi v vsakem oziru; če pa ne, pa namignite tujim slovenskim trgovcem, naj se naselijo pri vas! Potem pa upam od vaSe zavednosti, da pustite na cedilu vsakogar, kdor ni z vami! Ce kak slovenski trgovec hoče že zvedeti, kje je ta prilika, pove mu takoj «Slovenski Gospodar.»