Z XXII. OBČINSKEGA SREČANJA MLADIH LITERATOV
Klena peresa iz šolskih klopi
Bilo je spet prešerno in prisrčno kot že na toliko podobnih srečanjih doslej: otroci kot literarni ustvarjalci in intepretarji svojih del hkrati, preprosti, neprisiljeni, nenarejeni, brez odbijajoče resnobne togosti ali zadrža-nosti, ki smo je tako vajeni na podobnih srečanjih odraslih.
Dvanajsto srečanje mladih literatov naše občine, ki je tudi to pot potekalo v prostorih Glasbene šole Vič v Trnovem, nam je vseka-kor postreglo z novimi zanimivimi literarni-mi poizkusi, ki so jih učenci naših osnovnih šol pod vodstvom svojih mentorjev ustvarili v zadnjem letu dni. Nič manj kot 148 spisov je bilo poslanih na tokratni natečaj, zato je imela izbirna komisija seve kar težko delo, da je izbrala najboljše.
Mlade ustvarjalce je to pot posebej poz-dravil pisatelj Miha Mate, za ustrezno glas-beno povezavo (improvizacije) pa je na kla-virju poskrbel Drago Ivanuša.
Literatura, pa čeprav še v tako neboglje-nih začetnih zametkih, nastaja že navsezgo-daj — pri najmlajših; zato je bilo kar prav, da je srečanje odprla učiteljica Viljenka Jalovec iz OŠ Trnovo s svojimi malčki.
Učenka 6. a r. Kitka Kozjek iz Polhovega Gradca nam je prebrala pesmico o pomladi, ki da nam je že prinesla prve zvončke, mači-ca, trobentice, teloh in žafran, iz katerih je spletla venček za mamo. Njen pograjski »ro-
jak« Robi Janša se je (v pesmi) poigraval z ribičem, ki se je ustrašil, kam bi z ribami, če bi jih bilo le preveč, »Pa je debela riba prijela, v zrak je skočila in mu trnek zlomi-la«.... Še mlajši, Anže Barle iz 2. a. r. iz OŠ Brezovica se je zgražal nad onesnaženo na-ravo: sesušenim grmovjem, potrganim cvet-jem in razbitimi steklenicami ter drugo nes-nago, ki se nabira v njihovem potoku. Zrelo je razmišljal, le da tokrat o življenju in lju-bezni, tudi brezoviški učenec Rok Rotar. Ljubiti življenje je navidezno enostavno, razmišlja, v resnici pa je kar zapleteno. »Kaj ni človeku bolje, če ljubi bližnjega, če ljubi tudi reveža, ki ga sreča na poti; in nenazad-nje; če ljubi naravostvarstvo...?« se med drugim sprašuje.
Toda, če je že to prva prebujajoča se življenjska modrost odraščajočega fanta, pa so bolj pretresljiva čustva in spoznanja, ki vznikajo iz večne teme - slepih otrok. Za-vod za slepo in slabovidno mladino na Lan-gusovi 16 je nastopil kar s šestimi spisi avtor-jev: Irene Mihelj, Sebastijana Kamenika, Mojce Magdič, Aleša Dragarja in Alena Vrecka. Njihovi spisi so postali že kar trajno jamstvo za kakovost.
Zanimivih in dobrih spisov je bilo v skup-nem izboru še več — toliko, da jih ni bilo moč vseh strniti v en sam večer, ampak bodo večer ponovili.
BRANKO VRHOVEC