Tečaj II. V Gorici 15. oktobra 1864 List 10. Uhaja 15. vsaccga PfETS Tfiff Velja s poštnino vred mesca navadno na »/„ poli. |J| J^gj^! J® cn g0,diuar za cel° ,eto' ky P#; vinograd," "' V fj MESEČNIK A ' Lemež klepaje - S Gora, morje, t ' 1 K,ep,jem na> rod; % Ruda, kupčija . C. kr. kmetijska družba v Gorici, ki jo je ustanovila cesarica Marija Terezija, slavnega spomina, 1. 1765, je v glavnem letošnjem zboru, 30. maja, sklenila, stoletnico svojega ustanovljenja' spodobno, kakor okolnosli tirjajo, obhajati, in kakor zahteva visoki pomenck (imenilnost), ki ji prihaja od kmetijsko—obrttiijskih zadev (interesov), ktere zastopa (t. j. za ktere skrbi.) Sklenilo se jo v ta namen, da se napravi deželna razstava kmetijskih pridelkov, obrtnijskih (industrijskih) izdelkov in živine, da sc dd kovali spominska medalja, in da se zgodov/nsko-slahsUčen pregled na svello da • To so poglavitne reči v programu. Izvrševati ga pomagata iz velikodušnega in prav domoljubnega nagona slavni naš municipi (mestna gosposka) in slavna kupčijska in obrtnijska zbornica, izvolivši v ta namen posebne uamestovavce. Podpisani odbor, ki jo že, kakor se tiče, soslavljen (konstitu-jen), je zpoziial za prvo svojo dolžnost, povabili občinstvo (ljudi), — SO- da bi prizadevanje njegovo podpiralo, da s pripomočjo mecenov (veljavnih gospodov in podpornikov), kmetovavcov, in obrtnikov domovini na čast svoj namen in cilj doseže. Pridržavši si čast, vse, kar se tiče razstave in slovesnosti, ki so imajo pri tej priložnosti napravili, o svojem času bolj na tanko naznaniti: je spoznal odbor za dobro, že zdaj. za časa, na znanje dnti, da razstava 1)0, tukaj v Gorici, jeseni 1865, in da se bojo pripuščali i ti jemali kakor-šnikoli kmetijski pridelki in obrlnijski izdelki, kakor tudi domača živina s perutnino vred. Vdeležiti se bodo snu-li razstave kmetovavci in o-brlniki poknežene grofije goriške in gradiške, mesta in obmeslja tržaškega, islerski in friulski sploh. Bazstavci iz druzih dežel se sicer tudi ne bodo izklepali, toda ne bodo smeli pričakovati daril, ampak samo častne, omembe, razun, če so udje naše km. družbe. Cč. županom in poddružniškim načelnikom c. kr. kmetijske družbe podpisani odbor živo priporoča, naj bi se prijazno prizadevali z vsim tistim uplivom (močjo), ki jim iz častne njih službe in veljave izvira, da se bodo kmetovavci in obrtniki domovinske le svečanosti djanjski in obilno vdeleževali. V Gorici 26. septembra 1864. GLAVNI RAZSTAVNI ODBOR: Aleksander žl. Clarlcliii, predsednik. Za mesto goriško Za kupčijsko in obrlnijsko Za ces. kr. km. druibo pooblastenci, zbornico pooblastenci, - , poobtaslenci, Alojzi dr, Višini Heldnr vile« Bliller Joi. dr. ^lavrovlc Jan. dr. Hisniondo Andrej Favletic I»uli. Andr. l*avletič Jan. dr. Jonn Jan. I"aleriioll<. Anion Slreinz; PROG1U9I glavnega zbora c. k. kmetijske družbe goriške v Monasterji,*) blizo Ogleja 22. oktobra 1864. f- - \ Letošnji jesenski zbor bo omenjeni dan ob .9. uri dopoldne v hiši gosp. čilem Heklorja Hitlerja (v Monasterji.) Vdeležiti se bojo smeli ne samo udje kmet. družbe, temuč tudi kmetje in kteri koli drugi ne-udje. Kdor se hoče vdeležiti glavnega km. zbora v Jlonaslerjr, naj se oglasi nar dalje d0ij 18 t. m. pri družbiucm tajniku, g. Frid. Parkar-ju. Z j vožnjo plača vsaka oseba 2 gld. 20 s. — 81 — Govorilo se bo o teh-le rečeh : 1. Predsednik pozdravi in ogovori skupščino; 2. Pride na vrsto sporočilo poddružničnega načelnika oglejskega, g. prof. Alojzija Chiozza-la. 3. Razgledovali se bodo kmetijski in obrtnijski izdelki z g. vit. Rit— lerjevega posestva; med tem razgledom se bodo tudi razlagalo vse, kar se tiče posamnih teh pridelkov. - 4. Razstavljene bodo mnogovrstne nar novejši in popolniši mašine (stroji! kmetijske, in se bo na tanko razkladalo, kako se ž njimi dela. 5. Kazalo se bo vse od konca do kraja, kako se z nar novejšimi mašinami opravljajo vse liste dela, ki se sejanja pšenico tičejo ; začelo se bo z oranjem. 6. Potem ko pridejo vsi v zbornico nazaj, se bodo novi družniki sprejemali, se odloči kraj za prihodnjo glavno sejo, ter bojo podajali poddružuiški načelniki in drugi udje svoje, kakoršno koli nasvete. 7. Sklene so seja z razgovorom o ohranjenji in obširniši reji konj domačega plemena; želi se, da bi se možje, ki imajo konje radi, in ki so v teli rečeh zvedeni, te zadeve živo vdeležili. Opomba. Ce bo 22. tega mesca dež, bo seja 25. t. m. Za glavni odbor c. k. kmetijske družbe V Gorici 3. oktobra 1864. Predsednik Aleksander il. Clarlclni. Zač. tajnik , Fr. Pnrksr. Gospodom poddružniškim načelnikom bodi pri tej priložnosti naznanjeno, da naj povabijo družnike svoje poddružniee na pogovor da se pomenijo o tistih rečeh, ki bi jih v glavnem zboru radi nasvetovali, da si izberejo svojega zastopnika za v glavni seji, .da nasvetujejo novih udov in se pogovorijo sploh o vsem, kar prid njih poddružniee zahteva. Zlasti naj bi se o konjski reji posvetovali. Za gl. odbor. Clnrfcfnf. Naznanilo. Nekteri udje c. k. kmetijske družbe ne vejo, kje in komu bi svojo letnino, takso za diplom itd odrajtali. Naznanjamo jim, da novi druibiti denar/ličar (kasir) jo žl. gospod Galaleo, in da stanuje v kapucinski ulici, hišna šlecilka 10. Oblast, denarje prejemati, ima pa tudi družbin čuvaj (služabnik), Iiarol Miillcr, kteri stanuje v mestni (magistralni) hiši, 2. nadstropji (planu ali stoku) brž pri stopnicah (šten-gah) na desni, (kjer je tudi družbina kanoelija). Gotovo doma bo vsaki dan od enajste ure do poldne. — Vredništvo nima po tem takem s prejemanjem denarja sploh nič opravili. Samo naročnino za „ Umnega Gospodarjau naj pošiljajo (dokler se to ne prekliče) tisti naročniki, ki niso udjo kmetijsko družbe, vredništvu, da jo potem ono družbini kasi odrajta. Vse druge, kakoršne koli plačila, naj se, da ne bozmešjnav, pri g. Galateo-tu ali Karolu Miillerju opravljajo. V imenu gl. odbora. Vredništvo. B>nažl>csia izvolitev. Poddružniča karminska jc izvolila po prostovoljni odpovedi fajmoštra-dekana fearm., preč g. Ant. Maroceo-ta, blagorodncga g. Žigo gr. Manzano-a, posestnika in župana bracanskega za svojega načelnika. ' Mrviee Iz kmetijske Iiemije*> (Glej list G in 7 t. 1.) i. Nedelja. Ko so jih je bilo tedaj obilno zbralo, je začel vrli učitelj blizo tako le govoriti: Drogi poslušavci! preden začnem o kemiji obširneji govoriti, moram vas neke navadne prikazni spomniti. Vsaki dan namreč, vidimo, kako da iz naj čistejšega zraka (lufla), v kterem nič videti ni, hitro oblaki vstajajo. Ti se potem zgoslijo in padejo, nam na korist, »li na škodo, kakor dež, sneg ali toča na našo zemljo. Oblaki nastanejo iz drobnih drobnih vodenih soparjev ali puhov, kterih pa mi ne vidimo. Tudi veliko družili tvorili (reči), ki so v zraku, ne mo- *) Po bar. B. Babo-loti r Ackerbau - Chemiea, 2. izdanji (mutatis mulandis).— Kdor pa le nore, naj si ukupi zlale bukve Vrlovcove, „limetij«lia Jtemija" imenovane. Vr. - 83 — remo s prostim očesom videli; in vendar so, in čakajo, kakor oblaki , priložnosti, da bi se spremenilo v gosto (trdne) telesa in pokazale so našemu očesu, kakor oblaki. Tako n. pr. veste, da toča ni druzega, kot voda, ki se je zavolj pomanjkanja gorkote v gostejši stvar, v trdo telo (led) spremenila. Toče 110" delajo tedaj copernice, kakor nek-leri mislijo, ampak sama se naredi, če dež v zraku zmrzne. To, prosim, da bi si dobro zapomnili. Ali čudili se boste, kako da zamore dež ravno poleti zmrzniti, kedar je nar bolj toplo. Na to odgovorim, da jo ludi poleti, kedar je tukaj na zemlji nar veči vročina, visoko v zraku tako mraz, da vso zmrzujc. Tega se lahko sami prepričale, če pri-koračile na visok hrib, boste videli, da je tam zlo hladneji, kakor v dolini. Ozrite se na naš Triglav, saj od neklerih krajev ga je lahko videli, glejte njegova glava je z večnim snegom pokrita. (Pri nas pravijo, da tisti sneg mora biti jako erviv (vvurmstichig), ker je tako star). Toda pustimo ga in vrnimo se k naši reči nazaj, če dobi toča spet potrebno gorkoto, se spremeni v vodo, iz ktere se j.e bila navedila. Če to vodo n. pr. v loncu pri ognju sogrejemo, spremeni se v sopuh (par), in če so-grejemo še ta sopuh do neke gotove stopnje, tedaj g.fne bo več videti v zraku, in vendar je v njem ravno tako, kakor prej, ker od vsega, kar je Bog ustvaril, se nič popolnoma ne zgubi. Tedaj vidimo tukaj vodo y treh podobah ob enem : kakor trdo (točo), kakor tekoče telo (vodo) in kakor zračno (sopuh). Kakor z vodo, tako se godi tudi z mnogimi druzimi telesi. V prvi podobi so zrak, zmešajo se z ozračjem (atmosfero) in ne vidimo jih več. Druge telesa so spet v tekočinah, (Flilssigkeiten) raztopljeno, da jih ne vidimo. Kedar so zedinijo in zgostijo, postanejo vidljive ali očitne. V morski vodi 11. pr. je sol raztopljena in je ne vidiš, če pa vodo pri ognju*v kaki posodi posušiš, boš lahko sol vidik V tem ravno obstoji napravljanje kuhinske soli iz morske vode. Kadar se tedaj take stvari zgostijo, postanejo trdue, da jih lahko vidimo; pa ravno, tako lahko zginejo zopet v zrak, da jih ne vidimo Yeč. Vsak dan lahko vidimo, kako da se take reči zgostujejo in spet razpadajo, kako da trdne telesa tekoče, ali zračne, te pa spet trdo postajajo, in mi so ne zmenimo za-nje, ker je to vsakdanja in navadna prikazen. In vendar pričuje vso lo neskončno modrost vsegamogočnega Boga, ki je vse tako lepo vredil (napravil), da se nektere stvari strdujejo, druge pa ravno ta čas v zrak spreminjajo. (Dal)e Pr5h)- Cerkvcaie ija dukovske zadeve. Iilobuk na zvoniku Velike cerkve je že z odrom (griištom) obdan, ' in so ga začeli nže podirati. Do konca tega leta ima biti novi klobuk narejen. — Ob enem se nabirajo po mestu denarji za nore zvonove. Že prvi dan je bilo 1000 goldinarjev podpisanih. iN j. eksc. nadškof so dali za zdaj 500, gg. kanoniki po 50- 120 gold.; tudi drugi mestni duhovni in svetni meščanje darujejo z veseljem znamenite zneske. Duhovščina sama je zložila (brez kn. nadškofa) 1000 goldinarjev. Cerkev da v 5 letih 1000 goldinarjev; česar bo manjkalo da mestna kasa. Naročili so 4 zvonove z dvojnim soglasom (akordom). Yagali bodo 35, 23, 15'/,,, 12 = 85 centov; ulivali so bodo v Vidmu; potrebovalo se bode kakih 7500 goldinarjev. — Do 21. decembra morajo bili že na titrnu. —• Pri tej priložnosti naj tudi še to povemo, da stari ubiti veliki zvon je bil 1. 1028 ulit in je torej (do 27. jul. 1863) skoz 235 let važni svoj poklic spolnoval - veselje in žalost mestu naznanjal.,— — Imenovani, pre-ali postavljeni so ti-le gg. duhovni: Prč. g. dr. Jan. Ilrast, prof. zgodov. in cerkv. prava, je imenovan direktor, dr. Errjeni Valussi spiritual, g. Mih. Bol ter, dosed. sitbsid. in učenik v Štanjelu, vodjev namestnik in gospodar v osred-nj. bogoslovskem semenišč i.— Dosed. semeuiščni podvodja, g. Matevž Primožič gre za vikarja v Sempolaj; šcmpolajski vik. gosp. Jan. Fabiani^fO}Ae "v Pliskovico na mesto boleh-nega g\ And. Stepančiča. — Fajin. prvaškenm prč. g. Blažu Madonu je šempaska fara podeljena; njegovo mesto ni še razpisano. — G. vikar France Mozetič pride iz Bat v Vrtojbo; v Bale pa g. Ant. Keber iz Podmerca; v Podmevec g. Andr. Brezovšček (mlajši), sedaj administr. na Bukovem. A'a Bukovo gre za fajmoštra dosed. pom. t Križi, g. Franc Žužek. G. Selak Jan., admin. v Jagerščeh je prestavljen e Orehek za vikarja; Jageršče se bodo iz Šebrelj oskrbovale. G. Andr. Vtiga s št. Viške gore gre za pom. in ne. na Libu-iino; na njegovo mesto pride novomašnik g. Ludovik- Vodopivec.G. Andr. Leban, (norom.) gre r Bovec za pom.; g. Jan. IVester (novom.) za 2. pom. v Cirkno. G. Jan. Schmutz, pom. v Mirnu gre za vikarja v Zabije; na njegovo mesto v Miren pride g. Ant. Lukežič iz Bilj; mesto njegovo v Biljah ostane za zdaj prazno. — Za fajmoštra in dekana v To~ minu je izvolila c. k. namestnija prč. g. Jak. Dolijaka, vikarja cerovskega. - V Lahih je prestavljen g. Jož. Pušič iz Piomansa v Mušo za pom. in uč.; za učenika v Romans pride (no še posvečeni) g. Jan. Battaino. — Sakr. sv. birme bojo Nj. eksc. ta mesec t; monfalkonski dekaniji delili, in sicer, 23. t. m. v Monfalkotiu, 24. v Ronkah, 25. v Št. Kancijanu in 20. v laškem Št. Petru. DDnig-c domače vesili. — Okoli 15. sepl. je lijak Tor polovico nižjih laških vasi žalil. V Cervinjanu in Palmi je pridrla voda v magazine, tudi ob trdnjavah v Palmi je grozno škode naredila, v krauljskem Št. Vidu je pokopališče spodkopala. V Ajelu (kjer je bilo ravno birmnnje) so morali ljudje v cerkev bresti; v Strassoldu je segla konjem v štalali do vratu. Od I. 1851 ni bilo v Lahih take povodnji. — G. bar. Babo ni bil prišel (21. sept.) v Ajdovščino; ni imel časa, muditi se. — Veliko si prizadevajo zdaj naši Goričanje, da bi dobili železnico iz Belaka čez ali skoz Predel in doli poleg Soče v Gorico. Izmerjena je ta črta (linija) že davno, kakor tudi una skoz Potablo (Pontebo) na Videm. Pokazalo se je pa, da bi bila una veliko krajši in cenejši, kakor naša, da se menda tudi iz strategičnih (vojsknih) ozirov bolj priporoča, in da ima torej več prijallov in botrov. Nam in Tržačanom gre zdaj za to, irVfJtmo, da »e da ob Soči tudi že druga, krajši črla najti, ki bi manj stroškov prizadel« m ne bi1« poškodovEliju podvižena, kakor pcnlabeltka. Ves unet za ta projekt in witno po kotci je zlasti predsednik naše kupčijske zbornice, vit. Utklor Iiitler. 22. 23. »fpt. m piznfje večkrat se je pa tudi deželni odbor po dogovoru s kupe. zbornico in ciroda ludi s Trstom te zadeve resno poprijel- Sklenil je (odbor) poslali vnovič enega mirrirja (Scnirada), da našo črto prebodi in pove', kaj in kako. Spomladi ima menda po-»ebna komisija to reč razsoditi. - , — V Jlcnfalkonu je bila po noči od 25-20. sept. cesarska (okrajna) kaša o-Iradeaa: zmanjkalo je 11 tavžeut in štiri sto goldinarjev. — Po poči od 9.-10. okt., ko je že vse spalo, je pridrlo !> roparjev v samotno ■krimo (oslarijo) Val. Vuga-ta pod Šl. Ferjanom na cesli. Nekteri so bili ošemljeni, nrktrri ne, oboroženi pa vsi, z i.oži, pištolami ali pušami. Narpopreil napadejo gospodarja, potidi rjo ga eninalo in z vežejo, na to se lotijo gospodinje in jo, ker je kričala, dobro otolčrjo in z nožem in puško užngajo. Pobrali so polein 250 gjld. v bankovcih, 7 na-puleonov, mnogo zlatnine in perila, in skor vse, kar se je dalo odnesli. Ali vi o vili so se v skopec, ki so si gu nehole sami nastavili. Zamenja! je bil namreč eden tolovajev svoj klobuk j. gospodarjevim; tndi en nož so bili menda pri Vugavih pustili. To je bilo policiji goriški dovolj sledti. Tisti dan po ropu že in naslednjo noč je bilo vseh devet v-jelili in razun ztatov, vse drugo ukradeno blago zopet najdeno. Pravijo, da enega teh korenjakov je krčmar, med I i m ko so ga vezali, spoznal. Eden, iz Plave rojen, stanuje bli-10 Kviškrga, 3-1 so Št. Ferjanci, 3 Goričanje. Izročeni so bili brž okr. sodniji v Gorici, iu v kratkem se pokaž.-, ali so v zvezi z unim drugim tatovskim krdelom, ki menda zlasti duhovne na kmetih zalezuje. > — Vreme je bilo siccr letos sploh čudno, ali tacega oktobra vendar nismo pričakovali. Burja je une dni-Ie zrak močno razmrazila in (po goriški dolini) s slano vred tretjino ajde pobrala. V gorah, v Kalu, Lomu, Lokovcu it!, je bilo padlo 3. 4. t. mesca prccej snega; led pa je bil še po nižjih krajih. — Prvo polovico oktobra smemo letos drugi polovici novembra primerjali. — Dva goriška profesorja sla prestavljena : gitnn. g. Hubert Leitgeb v Line iu realni g. Karol Moshammer p Celovec; na mesto poslednjega pride g. Jož. Streissler. <$gle*I p« §ye!fin. To je lič tisli Napoleon I Kedar on zapoje, gleda vsa Evropa osupnjena na - nj. Dolgo časa sc je zdelo, kakor da bi dremal, zdaj pa je zopet eno naredil, da ima ves svet kaj govorili. Znano je, da bi si Italijani iz vseh laških dežel, ki so bile ali so raznim gospodarjem podložne, raji danas ko jutre, eno edino Italijo — „kraljestvo italijansko,, — skrpali ali zvarili. Načelnik in vodnik pri tem prizadevanji jim je kralj pie-monlczki ali sardinski, Vtklor Emanuel v Turinu. Od leta 1859, ko smo mi po solferinski bilvi Lombardijo zgubili, je pridobil Viki. Eni. zaendrugama Toskano, Modeuo, Parmo; povsod so se poprejšnji vojvodi iz lepa (brez boja) umaknili. Veliko neapolilansko kraljestvo pa nm je znani predrzni bojnik Garibaldi pribojeval; iu na zadnja je sardinska armada na Rimsko planila in sv. očetu papežu 538 [] milj sveta vzela, tako, da jim ga ui ostalo, ko 2U'/4 [j milj in 090 tavžent ljudi, medlem ko se je poprej čez 3 milijone iu 124 tav-žait prebivavcov šlelo. Po vseh imenovanih deželah vlada zdaj po piemontezkem kopitu Viktor Em. Druzega mu več ne manjka, kot ostalih papeževih dežel in pa naše Benečije. Zaslran teh dveh dež--! Lahi od nekdaj sline pož;r<>jo, ali sami si ne morejo nič pomagati, če jim njih boter, Nipoleon, kakor si bodi, ne pomaga. V Rimu pa so. ža 15 let Francozi, češ, da papeža varujejo, prav za prav pa, ker se zdi Napoleonu primerno, en de! »voje armade v srcu Italije imeli. 0 tem, da bi Rimsko zapustil, ni bolel do sili mal ni- \ koli slišali. Zdaj pa, lio ni nihče kaj lacega pričakoval, jo naredil pogodbo {kontrol^ ali konvencijo) s Viktorjem Emanuelom, del v dveh letih potegne rso stojo armado ,-j Rima, ali Viki. E. se je moral temu nasproti zatezati, da se sedanjih papeževih delci ne dotakne in da bo celo branil, da jih tudi kdo drugi ne napade, ter da en del