V IN CEN a J DEMŠAR
Pripovedka Strahu željan in pesem Pustna
V	svojem arhivu sem našel zanimiv slovenski rokopis v bohoričici. Na tej osnovi lahko predpostavim, da je nastal pred sredo 19. stoletja. Zapisovalec ni napisal ne kraja ne datuma in tudi podpisal se ni. Na osnovi nekaterih izrazov, kol so "čotasL", "zmlov", "očes", "benti-ti","vasvol", in nekaterih manj izrazitih bi bilo moč sklepati, da je tekst nastal nekje v zahodnem delu Slovenije. Glasove š in č piše sh in zh. Uporablja dolgi f, kratki s pa za z (npr. sga-zhe, sa). Namesto črke c piše z. Po potrebi uporablja tudi strešico na o (npr. ona, okno). Nekaj nejasnosti je s črko e, na katero zaradi izgovorjave včasih da ostrivec (v jezho), ne pa zmeraj. Ker piše zelo stisnjeno, ni zmeraj razumljivo, ali je napisal i ali č. Besede po potrebi na koncu vrstice pravilno z ustreznim znakom deli. Števnike zapiše včasih s številko, včasih z besedo. Začetek stavka začenja včasih z veliko, včasih kar z malo začetnico. Stavke deli največkrat samo z vejico; uporablja pa tudi piko. Če se je zmotil, ali pa da se mu je naredila packa, madež, od črnila, je razmazane črke ponovil v nadaljevanju ali zgoraj nadpisal Prav tako uporablja okrajšave: zerkvenikov sin zapiše le s zer= sin, podobno uporabi gos. za gospod.
Zanimivo, da za župnika rabi izraz fajmošter, za mežnarja pa lep in star slovenski izraz cerkvenik. Lahko domnevamo, da je izraz ženska za žensko iz gosposke družbe, baba pa za nižji sloj (npr. perberazhala neka baba). Jezik besedila je zelo čist, brez tujih jezikovnih primesi in gramatikalnih vplivov.
Za prvo stran je naredil s svinčnikom črte, na naslednjih treh pa ne več. Očitno je bil vešč pisanja, saj je tudi brez črt pisal zelo lepo, enakomerno in ravno. Papirje zelo kvaliteten, vendar brez vodnega znaka. Višina prepognjenega lista je 21,5 cm, širina pa 17 cm. Tudi obstoj črnila je kvaliteten, črke niso obledele.
Odgovora, zakaj in kje je nastala ta pripoved, verjetno ne bo. Prvo vprašanje je lahko, kdo in za koga je to pisal? V čem je smisel? Tekst ima liberalen smisel, ker se mlad fant nikogar ne boji. S tem ko nekoga v cerkvi zakolje, ga župnik ne obsodi in mu da prosto pot. Ze to je nenavadno, da mu oba "cerkvena uslužbenca'' nastavita zanko v cerkvi, posvečenem prostoru in ne zunaj nje, npr. na pokopališču. Prav tako tekst ni iz plemiških krogov, saj ravno te obsoja, da so krivični in zato tudi brez glav. Zanimivo je tudi to, da ne cerkovnik ne župnik in ne drugi ljudje niso mogli ugnati neprestrašenca, temveč šele baba, beračica. Simpatija pripovedovalca je tako na strani preprostih in ti tudi uženejo vihravega mladeniča. Zapisovalec s simpatijo piše dobesedno kot pripovedovalec o neprcstrašcncu. Ni podkupljiv, "dnarji"ga ne zmotijo. Zalo ga tudi večkrat imenuje naš lieprestrašenec.
V	tej pripovedi niso samo pravljična števila tri, sedem, dvanajst, temveč tudi druga. Rabelj
jih je obesil pet. Pet je tudi zgodb v tem zapisu. Domnevam, da zapisovalec tega ni prepisal iz kake knjižne predloge, temveč na osnovi pripovedi.
Pri prepisovanju sem se držal dobesedno besedila. Tekst je originalno pisan brez odstavkov, zato sem zaradi preglednosti naredil smiselne, vsebinske odstavke. Dolgi f sem spremenil na sedanji s. Besede, ki so izrazito povezane v celote, so označene ležeče.
Če bo za jezikoslovce zanimiv jezik in stil, pa upam, da bo za bralca zanimiva tudi sama fabula, zlasti tista, kako je mladenič ugnal z muhami hudiča.
Strahu Sheljan
Nékega zerkévnika sin je vasvol ponozhi, nizh ga ni strah. Ozha in gospod fajmoshter ga shele-La v strah pripraviti ker je pravil de ne ve kaj je strah. Napravila sla rnéshnarskiga hlapza de se v zdrkni na mertvashki oder vlé.she kot mrrtnv. Kn pride sin zerkvénika d.amu mu naroz.be.ta naj prihodnjo nozh potuhnjenega merlizha varje de mu ne bc ushel. Varje ga, merlizh pa sazhne opolnzhi kvishko les ti, brez strahu mu sapove naj miruje. Ker rnerlézh ne uboga, in hozhe is zerkve utezhi, ga zer. sin sakolje drugi dan ga gospod in ozha vprashata kaj se je po nozhi godilo in povedav je gospod mu rezhe ti le pojdi po sveto straha iskat kamor ozhesh.
gré inpride k mkimu mlin o kteregaje hudiz.h u najemu imel na sedemlet s tem pogojem de hode. gospodarju vse smlov kar mu poshle. Neprestrashenz nash pravi mlinarskimu gospodarju, desira-huishe in gospodar mu rezhe, naj gre v mlin. Gre in ponozhiga hudish plashi. sdaj de hishagori, sdaj de hozhe voda mlin vse ti. itd nizh se ne boji vsega tega. sjutraj ga vprasha mlinar aligaje bilo strah inodgovori mu de nizh. shepravigospodarju, jestvam odvraga she mlin nasajdobim v 24 mah, zhe ozhete. Gospodar pravi le. Neprestrashenz nash ukashe povn mib muh naloviti in te mu nese v mlin s pristankom, to tije gospodar smletipostav. Muhé vragu uidejo in takoje ob mlinprishel. Gospodar neprestrtashenzu mlin in hzhér ponuja sa plazhilo pa ta ne mara ne sa mlin ne sa hzhêr. Gré dalje in pride du rabeljna. Spél limit pove, de ishe strahu, in rabelj pravi danes sem jih pel ubesel. le pojdi nozoj podvislize spat. Neprestrashenz gré o polnozhi, obeshenzi s nogamim migajo, neprestrashenz jih po nogah tepe in spet ga ni bilo nizh strah.
Neprestrashenz gre v neki grad strahu iskat, tam mu povedo, da v njih gradu gori na nekim hr-ibo bo strah nashel, naj le 3 dni notri bo. Dali so mu sa 12 dni shivesha, tri sobe mu odkashejo in kuhinjo. Neprestrashenz je notri pervo nozh. Obenajstih pozhi pred gradom nekdo skorobazham, pride gori, ga strashi, de gori itd pa nash neprestrashenz. se ne smeni in gre vez.hérjo sate in she sa tri kuhat. O kuhi mitje zhlovésbko nogo verglo v kuhinjo, pa tud sa to se nizh ni sménil, potlej znosijéd na miso v 4 skledah in perpravi vse, kar je treba k jedi, in k vsaki skledi prishge enoluzh. Prishliso trije ères glav; on je, in rezhe tem bresglavmm,jejte de potlej spravim, jedo in dobili so glave, trije gospodje so bili. potlej ga peljejo s sabo u hram, naj jim pomaga v sodo dnarje vzdigvati, pa svétilje, pomagati pa nizh nozhe ter pravi, jest nimam nizh perdnarjih, nesli sojih v neko soba, na misousuli ter pravijo, ti imash tukej sa plazhilo dnarje, drugi vezhirje spet tako jedperpravil, ravno tako se je vse ¡godilo, in potlej prideta dva moshka in ena shenska bres glav. jedo indobili so glave ter mu dnarje ponujajo, pa nizh rte vsame, in spel mu puste dnarjev sa plazhilo, ker jih je is isdartja oie!, tretji vezber spet tako stori kot perveâva, persMaje brez glave neka shénska, je in dobi glavo, ta mudapismu od grajshine in tako je djala, troje rodov je she tukaj doli ki nimajo pravize do téga grada, drugi dan gre s pismi v spodnjo grajshino, in pustili so mo stari bogati grad,
sadnizb gré durmi, in tamperpovduje gosp fajmcshtro, da ni nikjer strahu najti v têm perbera-zhla neka baba in stishi, potlej poduzh i ènagospfajmoshtra, de naj ga sapro vjezho, kjer je eno samo ôkno, naj mu dajo iuzh, ktéro bo smiraj gledal in naj mu pod skledo shivo vrano povesnejo. de naj to skledo shele tretji dan odvesne, videti, kaj je pcdnjo.fajmoshter vse tako store. Neprestrashenez bi bi! rad bersh svédil kaj je pod nje. odvesne jo vrana mu sleti v obraz in on upije de gaje strah de she nikdar ne tako.
Pustna
Bas pravi, hum bu rn bum gosli didJ didii di Zitrar nej oshtimal bom zink zink jihpodi pishu prav dudl dudl du Guba ha ha ha Mizka rajala bo haha ha ha ha
She mizkajen jaka Se suzheta vkrog Matizheprov skaska Nu trobi v svoj rog Ta zhotast se suzhe in za dvnbenti Ta krevel se luzhe sa njo sen puhti
Tud Mater sbupani je prishla v nogé ka t ira je lani slavilo dolge prav hozfjem plesali sim volna ko vosk kdor mezhe pelati bo storil odpustitik
Ta male tud zgazhe se me.shajn vmes vse kinka vse skazbe vse zikne na plés she ozha ta stari je she!o dobil vshe gleda po pari deb se obernii