44 številka
PavSalnt fr* n ko v drla vi SHS.
V Ljubljani, dne 30. oktobra 1920.
VIL leto.
Delavec mhaja vsak petek « datumom najedajeg. dae. — Naročnina un oei leto K 32*—, za pol let K16 -, tM četrt leta K 8 -PonaoMU« itevilka 50 vic naročnina v inozeraatv< aommerao več. Poiiljatve na uredništvo ii apravniitvo Ljabljaaa, tehobiir|on aliea ttev 6. II. nadatr Telefon it 225,
DELAV
Rokopisi se ne vračajo. — Inserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in si« cer pri enkratni objav«-po 85 vinarja, pri trikrat* ni po 80 vinarja, pri šestkratni po 75 vin., pri celo* letnih objavah po 70 vin. za vsakokrat - Za razna izjave itd. stane mm vrstica K 1’— Reklam, so poštnine proste. — Nefrankira-na pisma se ne sprejemajo.
Napredek Jn paši obrtniki.
- .'Dne 5. septembra 1920 so prišli načelniki obrtnih zadrug na sestanek ali kakor oni pravijo na kongres v Celje. Mi smo že svojčas omenili, da sta na tem * ..kongresu" imela glavno besedo ljubljanski ..napredni*' brivec Franketi in opijski ključavničar Rebek, ..slavnega spomina pri kovinarjih. V zadnji svoji številki prinaša ..Obrtni ;Vestn!k“ poročilo o tem kongresu -pravzaprav nekak program. katerega sta v Celju skovala gori omenjena dva gospoda.
Ta-program ie precej zanimiv že radi raznih točk. katerim nočemo oporekat' stvarnosti in opravičenosti.
V	precelšnii meri pa so gosoodje. dali tudi duška svoji domišljavosti in svojemu izkoriščevalnemu nagonu, kar temu programu izpodkopava tla resnosti
Prve točke tega programa se tičejo reorganizacij kolektivni)! zadrug v strokovne pq političnih okrajih, okrožjih in
Žokra;ifiah. , Zadruineffa nadzorstva itd. la/ume še, da gospodje zahtevajo pri tem delu izdatne podpore deželne vlade.
Kaj nefci mislijo gospodje Franketi in Rebek? Ali ne bi potemtakem bile tudi delavske strokovne organizacije opravičene zahtevati od deželne vlade istotako podporo? M; smo mnenja da. kajti državljani smo vsi enakonravni. Večno moledovanje gospodov obrtnikov pa le dokazuje. da se vsa njmpva organizacija nar haja na lončenih • nogah./Irj^ ako so take injttituc,;Je odvisne od samih podpor, je boljše da lih čimpreje vrag vzame.'-Nadalje navaja program ustanovitev „Obrtne banke”, ki bo prišla v prid posebno onim obrtnikom, ki se bodo sukali
LISTEK.
Alb. Lajovic:	——
Knjige, časopisi in čitanje.
'v	(Balte.)
Nikakor na si ne smemo misliti in nanafcno domnevati. da mrraie razumemo ti"» kar naniše r>esnik ali nisateli Nalnreie moramo biti nrenričani. da. snlo doumeli in razumeli nosamezne besede in celo delo v tem'smislu, kakor pa le nisateb n-iPisal ' ne silimo sametra sebe v delo. ■temveč skušaimo z vso nridnostio. da nakiemo -čim nrele rudečo nit misli, s <>ero le oreoletena cela kniipa To oa dosežemo naibitre* na ta način če se k knviwm. so nam r>osebno všeč. zato k.er šmo-se od nlih mno^o naničili zopet <h> zooet vračamo če >ih nonovno. do sto-ki«l'X«a»emo v wke. Takosose v orvih
prav blizu nje. — Obrtne, nakupovalne in i prodajne zadruge. O teh smo že navajeni poslušati razne deklamacije, ampak znano nam je. da je že marsikatera taka zadruga šla rakom žvižgat, dasi bi bile take zadruge edino izhodišče za rešitev nekaterih obrtniških panog. Zahteva po obrt-n;h nadaljevalnih šolah je res pametna, pa tudi tukaj se spominjamo velikega ropota obrtnikov, ko se je svojedobno vpeljal dnevni pouk za valence na obrtno, nadaljevalnih šolah. Potem navaja program gospoda Franketija in Rebeka še nekaj takih točk. ki so v zvezi z raznimi interesnimi sferami obrtnikov.
Kar nas zanima, je posebno zadeva zavarovanja- Čujmo dobesedno kar o tem pravj program. — „Za obrtnike in rijih'ove rodbinske člane naj se brez ozira na dohbdke ali privatno imetje postavno uvede splošna zavarovalna dolžnost za bolezen, ostarelost in nezgode." Proti tej zahtevi v gotovih ozirih ne more biti ugovora. Da bi pa odgovarjale tej nalogi v svrho po polifčnih okrajih osnovane blagajne, dvomimo! Kai nai nudi taka matenkostna blagajna potrebnemu' članu? Sicer pa prepuščamo to stvar obrtnikom samim. Menimo pa. da ako pride kedaj do zavarovanja obrtnikov za slučaj bolezni, ostarelosti in nezgode, bodo oblasti glede organizacije drugega mnenja.
Nadvse interesantna pa je zahteva, ki se glasi: „Za ustanovitev naj država prispeva izdatno podporo, vodstvo blagajne pa naj prepusti obrtnikom samim!“ Mi s tem soglašamo, nai ima vodstvo blagajne oni v rokah, kateremu le namenjena. Ali kdo ve. če se eospodje obrtniki ori sestavi te zahteve niso malce v^riznili v iezik? Sami namreč zahtevalo Samoupravo svojih blagajn, dočim
časih kristianstva krenili z izbranimi Dostavil Iz sv. oisma mučeniki, oostali so nravno tako močni, da Hm nalhutše telesne muke niso orivabUate na lice solza sroze. temveč veselia in radosti. Tako imak> n. nr. protestanti. Anvrleži §e dandanes navado, da bero vsak večer kako npslavie iz sv. oisma. se o vsebini razeo-var?f*Io In debatirata da li ie nrav tako ali tako. KatoPčanom na ČItanie sv. pisma menda ni dovoljeno. A vedno znova in znova orebrana in razmišltevana dela svetovne slave Dostanelo naše meso in kri in mozesr. Dostanek) oodlapa naše nravnosti — mora!e kar nam nrinese samo koristi, v vsaki veliki oisatellevi stvaritvi tvori temeli ko* resničnega človečanska 'Ki se mu moramo klaniati in <ra iskati nenrestano.
Kako važnost nola^ain druvi narodi na lo. da liudstvo čita čim naiveč raznovrstnih kniie. da se Iz niih nauči živeti tako
isto samoupravo delavstvu pri delavskih' bolniških blagajnah priznati nočejo. Vi tem slučaju se ponosno bijejo v prša in na vso grlo zatrjujejo, da oni tudi prispevajo v blagajne, dasi to ni res. Za toliko omejene gospode obrtnike vendar ne smatramo, da ne bi se zavedali tega, da tudi ono tretjino prispevka, katero mo* rajo odračunavati delodajalci, morajo delavci najpopreje zaslužiti. Dvojnega merila ne more biti. Če zahtevajo obrtnik! podporo države, brez da bi se ta država vmešavala v upravo, tedaj morejo prepustiti tudi upravo delavskih bolniških blagajn delavcem samim.
Glede organizacije delavskih bolniških blagajn naj si gospodje nikar ne belijo glave, to se bo opravilo brez njih. Povemo jim pa. da njihovi želji ustreženo ne bo.
Značilno je, da gospodje obrtniki v svojem programu ostro protestirajo proti vsem dajatvam in davkom državi, v eni in isti sapi pa zahtevajo od države vsestranske in izdatne podpore!
Ali ne čutijo gospodje, da tiči v tem programu precej demagogije? Najpopreje državi nočeja n;česar dati le samo od te države zahtevati, to menda ne bo šlo. No, ako smatrata Franketi in Rebek za umestno, sipati svojim tovarišem pesek v oči. prosto jim.
Prhodnjič si ogledamo neslanosti, ki jih pripovedujejo v svojem programu o osemurnem delavniku.
Sirite list „Delavec“ ■■■»■■■■■■■■■■■a
kakor to zahtevaio večni zakoni člove-čanstva nosnamemo lahko iz deistev. da so v vseh 7-anadnih državah državne lavne kniižniue. kier dobi vsakdo kniieo take v**ste kakor mu ie liuba in oriietna. V »av-no kniižnico snadak) nisatelli vseh svetovnih naz:rani čitati moramo vse. da si Do* tem lahko ustvarimo sami sodbo o tem. Kar »e naiboli cravo Nihče nima pravice, da bi nam predpisoval kai smemo, česa ne smemo brati vodita nas nai povsod le-le* Dota In resnica. Iz razoadle Avstriie so pognale štiri državice. Kulturno nalvišie sto* iW5a ie Češkoslovaška reDublika. potem nride Nemška Avstriia. za nlo Da Jueosla-viia. Tudii na Doliu pjosvetnepa dela nam mora biti vzor Češkoslovaška republika S svoiimi smolrenimi naredbami za oovzdi-7o narodove izobrazbe. Tu moram še dtrv nnsebno onozoriti na odredbo ministrstva prosvete o ustanovitvi iavnih občinskih knjižnic.
o	začasni ureditvi zavarovanja rudarie* zoper nezgode na bivšem avstrijskem ozemJj« kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev,
ki 'im? moč zakona in se glasi:
Člen I.
*	dnem 1. januarja 1920 se razveljavljajo vse odredbe avstrijskega zakona z dne 30. decembra 1917, drž. zakona št. 523, o nezgodnem zavarovanju rudarjev, razen določil §§ 1. in 2.. 2- in 3. odstavka, in §§	13.. in 14.^ 15..
1.	stavka zadnjega odstavka in § 16. Izza tega dne veljajo za nezgodno zavarovanje rudarjev v ostalem splošna določila o nezgodnem zavarovani; delavcev. ;
Nezgodno zavarovanje rudarlev na bivšem avstriskem ozemlju izvaja izza dne 1. januarja 1920 »Začasna delavska zavarovalnica zoper nezeode“ v Ljubljani- Ta naj prevzame od bivše ..Rudarske nezgodne zavarovalnice*1 na Dunaju vsa rentna bremena za to ozemlje; zato jr ostanejo pridržane tudi vse pravice do ustreznega dela imovine dunajske zavarovalnice,
. .	Clen	2.
V kolikor seza upravno območje deželnih vlad za Slovenijo in Dalmacijo preko mej bivšega avstrijskega ozemlja, se raztezajo določila člena 1. te uredbe tudi na to ozemlje.
Clen 3.
Minister za socijalno politiko se pooblašča, da izda potrebna natančnejša navodila za priključitev nezgodnega zavarovanja rudarjev k splošnemu nezgodnemu zavarovanju delavcev.
Clen 4.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v ..Službenih Novinah kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca“, Vse njej nasprotujoča določila dosedanjih zakonov in naredb so neveljavna. Izvesti jo mora minister za socijalno polit:ko sporazumno z drugimi udeleženimi ministri.
V Belgradu, 30. septembra 1920.
' Dr. Kukovec s. r. Aleksander s. r.
‘Minister za socijalno politiko:
Naredba določa: Vsaka občina, ki imaveč ko/ 400 prebivalcev, mora do 31.
■'•lecetnbra 1920 ustanoviti iavno občinsko ktrižnico. one občine, ki imaio Da pod 400 občanov oa do 31. erudna ’9_21 V ta namen mora vsaka občina do 5000 duš Dostavit? v občinski proračun naimani 50 ii na osobo do 10.000 naimani 60 h in tako
• nos tonom a več in več. Vsaka kniižnica mora obsedati n/iivažneiša dela. vsenarodnega značaja naimani 20% izmed
• kniie mora biti noučnih nole? tefa na mo-
• vaio biti na razoola^o občanom tudi strokovne kniipe one stroke, ki ie v občini na-
1	vladna — Dela brez umetniške in vsebinske vrednosti se ne smeio sprejemati v
: knjižnico, orav tako ne sntfdato v nio ne-rfravne - nornocrafične kniisre. indiianke in detektivke- in tem nodobni pamfleti. V
• občinah ki imaio 2000 prebivalcev, se iz-rosoiaio kniipe enkrat na teden do 5000
■	(ivakrst (jo 10 000 na štirikrat tedensko. 7a vsako kniižmeo ss ustanovi me'to i<jr;i2n‘čaria s primemo nagrado.. V obči-
Ujedinjenje kovinarjev.
(Dalje.)
Pred glasovanjerr. o predloženih resolucijah so podali zastopniki kovinarjev iz Hrvatskega svojo izjavo. Prečital jo je s. Kunčič iz Zagreba, ki se glasi:
Iziavliamo da soreimemo v smislu sklepa prvega strokovnega kongresa so-lucijo strokovne konference glede vprašanja zedinjenja Saveza kovinarjev iz Belurada. Kar se tiče dodatka, (točka II.). ki se tiče sodrugov iz Sloven'je, v katerem zahtevajo gotove popuste za svojo pokrajino, pa se omejujejo z izjavo do konečne odločitve plenuma C. R. S. V.
Ta izjava ie napravila osobito Drl delegatih iz Slovenije precej burno razpoloženje.
K	besedi so se	prijavili ss. Tokan,
Mihevc, Svetek in s.	Povše Iz Jesenic. V
svojih	govorih so	še enkrat navajali
opravičeno stališče kovinarjev iz Slovenije ter protestirali na zavlačevanju uje-dinjenja. Kot protigovorniki so nastopili ss. Miiller in Kunčič iz Zagreba, katera sta utemeljevala svojo izjavo, kazoč na razmere, ki vladajo v njihovi pokrajini. H koncu	ie pnporočal	s. Obradovič kongresu,	da sprejme obe resoluciji z do-
datkom sodrugov iz Hrvatske.
Predsednik kongresa s. Hlebš (Slovenija) ie dal resolucije na glasovanje. Kongres je soglasno sprelet predložene resolucije ter s tem izvršil ujedinjenje treh najpomembnejših organizacij kovinarjev v Jugoslaviji. Med splošnim navdušenjem je sodrug Hlebš konstatiral. da smo kovinarji od sedaj naprei člani ene velike	organizac:je,	. kar ie izvalo po-
novna odobravanja.
Predlagana poročila o ujedinienju za časopisje ter pozdra\ Mednarodni zvezi kovinarjev v Bernu so bila soglasno sprejeta.
K nadaljni točki dnevnega reda „In-ternacijonalne zveze** je poročal sodrug Mihevc (Slovenija). V svojem referatu je pokazal absolutno potrebo, da se kovinarji Jugoslavije priključ;mo Mednarodni zvezi kovinarjev v Bernu. Pokazal ie praktično potrebo zveze z mogočno armado proletarcev, ki nam bo v težkih časih lahko izdatno tako moralno kakor materijelno pripomogla preko nlih.
K debati o tej točki so se, priglasili sodrugi Muller {Zagreb) Klas (Osijek). Svetek (Ljubljana), Brač:nac (Belgrad). Vsi navedeni so se v svoiih poročilih
mmsammammaammaammmamKmmmssMsmmm
nah nad 10.000 prebivalcev sme biti knjižničar samo absolvent kake srednie Sole. v ostalih občinah na absolvent meščanske Šole Za kniižriičarie se obrede posebni državni tečaji: mesto knii^ničaria dobi le oni. ki >e namavil državni izpit zd knjižničarki. Tako razume prosvetno delo češki minister orosvete. preprositi delavec Uu-stav Habermann.
Do kakega zakliučka na pridemo. če orimeriamo prosvetno delo pri nas in na Češkem? Skoro me ie sram povedati. Odkar ie JuFoslaviia. se ie na onliu šolstva nrec^J storilo, na ooliu liudske prosvete na — ničesar Tu le treba, da «j sami pomagamo in dost? ne kričimo Strnimo vr-•ste vseh tistib Hudi. ki iim > lhidska resnično Hudska izobrazb^ nri srcu in povzročimo. da prosvetno društvo te ali one nplinčnp stranke čimnreie otvori iavno kr;M?niro. ki?r si bode čtivaž^Mno občinstvo hladilo svoio duševno žeio.
(DaHe prih.)
strinjali s predlogom referenta. Pri glasovanju ie kongres soglasno sklenil pristopiti ..Kovinarski interaacljdnali v Bernu." K tretji točki dnevnega reda .Akcija in taktika" Je poročal sodrug Obradovič iz Saraieva. Precizno ie ooiasnii v skupnem delu in nalogah, ki čakajo kovinarsko organizacijo. Priporočal je kot nujnost, da kovinarji proučimo razmere; v katerih se nahajamo, ter ornenil da skupno delo ne bo drugače šlo od rok, če./ ne bomo zainteresirani za razmere, ki vladajo po vsej Jugoslaviji. O propadanju industrije je izjavil, -a mora organizacija naperiti najodločnejši bo| brezposelnosti. ki dnevno narašča. : - <
H koncu svojega referata prečita resolucijo o .Akciji In taktiki**. (Resolucijo smo priobčili v 41. Št. »Delavca** 'z dne 9. oktobra 1920.) O tem referatu in resoluciji se je razvila debata, kf le bila cel čas načelna in v višini. Sodrug Svetek je pojasnil stališče kovinarjev iz Slovenije. V svoiem govoru je izjavil,* da stoje delegati iz Slovenije za resolucijo kot en mož. Delegat C. R. S. V. sodrug Lazar Stefanovič Je predlagal v daljšem govoru, da se resoluciji pridene zahteva« no kontrolnih odborih ter zahteval da se da njegov predlog n« glasovanje.
Za resolucijo referenta so bili vsi delegat je, za dostavek sodru . Stefanoviča pa samo 6, s čimer Je ta dodatek od'resolucije propadel.	(Dalje	nrSh.)	■
Razveljavljeno.
V	številki 120 ..Uradnega lista*4 a dne 19. oktobra 1920 je bila objavljena uredba vojnega ministrstva, s katero se ie odrejalo prijavo volne in kož kakor tu. di izdejkov in polirdekov teh slrovln.
Namen uredbe Je bil postaviti usnjar-' ska in tekstilna podletja pod vojaško nadzorstvo. Skratka, hotelo se ie ta podjefc ja miHtarizirati. Da bi tudi delavstvo bilo hudo prizadeto, ako bi ta uredba obveljala. je samo ob sebi razumljivo.
Zdi na se. da ie bilo erozdie v katerega je hotelo vojno min:$trstvo ugriznite nekoliko prekislo. Kajti ne le. delavstvo ie imelo dovolj povoda protestirati proti miilitarizac;ii usnjarskih in tekstilnih to-varen v mirni dobi. tudi podjetniki oziroma lastnik« takBi tovaren so protestirali proti temu. da bi se Hm postavljalo vo* jaške osebe kot varuhe nedoletnim otrokom v tovarne. Posledica tega Je bila, da fe v številk! 123. „Uradnega lista** z dne 24; oktobra 1920 izšla druga uredba istega vojnega ministra, s katero razveljavlja uredbo z dne 19. oktobra. To le bilo tudi edino pametno kar je moglo vojno ministrstvo storiti.
Nevarnost za usnjarsko m tekstilno delavstvo; bi torej bila za enkrat tfd-stranjena. v	 '
Iz strokovna organizacij*.
: Osrednte društvo: živilskih delavce* in sorodnih *trok Slovenilo Prispevki
veliafe) od 3. oktobra nanrei v I. razreda K 3 60. v Hi’razredu K 2.80 in vlil. rtzredu K 2 50 ne na od 23 oktobra kakor le bilo '»omotoma v »Delavcu* oMavlteno.
Vodstvo osrednie^a društva usntar-lev ln sorodnih strok za Slovenilo namaživa vsem svoilm članom in članicam da so se vršiii nrote«<tnf shodi orotl nameravani izvedbi militerizactie nad usiHarsko in tekstilno iridustritor v Uubllani. Vrhniki. Kraniu. Tržiču Šmartnem ori LitiH. Radečah. Mariboru. Ptuju. Soštaniu in Slovenjem Oradcu Delavstvo zbrano na teh protest-
mh shodih fe odločnoin enoglasno Protestiralo proti že omehieni In nameravani izvedbi militeriZaciie katere ie že od časa svetovne vome sito’ Priporoča vladi oa nai roskrbi z vsemi sredstvi, da se usniar-ska in tekstilna industriia vzdigne in oo-sbeši. da bo imelo delavstvo v usniarski in tekstilni kakor tudi v vseh drueih strokah dovoli dela da ne bo treba orekinie-vati obratov. ter oa ta način pustiti delavstvo stradati, zmrzovati in sploh trpeti kako vrsto Dotnanikania.
Osrednja društva usnjarske in tekstilne stroke vložita tozadevne oroteste na deželno vlado v LJubllani.
TalnBtvo.
AgteSkl rudari! so z veliko večino odklonili predloge lastnikov rudnikov. Sedai bodo glasovali o tem. ali se nai spor predloži posebnemu razsodišču ali oa prične snloSpa stavka	,	A
25 letnico obstoja društva mizarjev v Ljubljani je praznovala ljubljanska po-' družnica dne 23. oktobra t. L v restavraciji ..Zlatorog" ob obilni udeležb' mizarjev kakor tudi zastopnikov ostalih organizacij. Sodr. Zore le v kratkem nagovoru orisal delovanje društva, v katerem se le zlasti spomn‘1 zaslug ss. Golarja, Ježeka in Gaberška, ki so stali ob zibeli tega društva, ter bili njega člani tekom celih 25 let. Društvo jim ie poklonilo darilo v znak hvaležnosti. Sodr. Korde-Uč se je v jedrnatih besedah spominjal začetnih bojev mizarskih pomočnikov, katerih se je z veseljem udeleževal. Sodr. Mihevc pozdravlja v imenu kovinarjev Jubilante ter želr društvu najlepši razvoj.
V	imenu svojega očeta se je zahvalHa hčerka sodr. Oaberška za čestitke v iz-fazitem hi Jedrnatem govoru na navzoče. Tamburaši so pod vodstvom sodr. Leh-paraeria izvajali izvrstno izpeljane točke ter žet' obilo hvale. Cela priredba, ki se Je vršila v nnflepši harmoniii ie bila dobro obiskana tud! od gg. mojstrov, nekdanjih članov.
Mesečni shod podružnice lesnih delivcev v Ljubljani Dne 24. oktobra t. J se le vršil društveni shod naše podružnice. ki Je bil povoljno obiskan. Mesečno poročilo Je podal sodr. Bradeško, ki se je vzelo na znanie. V imenu nadzorstva ie poročal sodr Slamniak da so bili račun* ia knjige ob priliki revizije v redu. Sodr Zore ie nato poročal o kongresu uledinje. rija lesnih delavcev, ki se vri* dne 31. okt in 1. novembra L 1. v Zagrebu. V zadnji številki .,Delavca“ so bil! objavljeni vsi predlogi, ter so članom po vseb'ni znani. Ko Je razložil stališče ljubljanske centrale, Je priporočal, da člani sprejmejo ljubljanski predlo«. Po debati, katere so se udeležili razni sodrugi. ie b!lo enoglasno sklenjeno, da si osvoji podružnica predlog ljubljanske centrale. Za delegata sta b>la soglasno izvoljena sodruga Peterca in Tokan. za namestnika na Novak ?n Siam. njak.. Ko so se.reši'e še nekatere dru-Itvene zadeve je preds. sodr. Novak zaključil zborovanie.
■	Celje. Dne 22. oktobra se Je vrSil dobro ob:skan shod živilskih delavcev. Vršil se ie v gostilni Plevčaka v Oaheriih Poročal ie sodr. Leskovšek o pogajanjih, katera so se vr?ila v Ljubljani In pri katerih ie Slo za povišanle r*lač mlinskim delavcem. Uspeh oogalanl Je bil. da so mlinski delavci pridobili 40% poviška. Poročilo so navzoči mlinski delavci odo-brujoč vzeli na znanje. Shod le obiska’ tSdi 3. Martinčič, kateri ie imel ^vor o zedinjenju. Sklenilo se le dati zed’ntenju federativno obliko ko vzorcu kovinarjev.
Končno se je predsednik s. Lah zahvalil
govornikom za poročila in poz vajoč navzoče na neumorno delo za strokovno organizacijo je; med: živahnim , odobravanjem zaključil vrlo uspeli shod.
Masdna gibanja«
Štore. Pri podjetju Berg & Hiitten-werke se je delavstvu zvišalo plače za 5 kron dnevno. ,
Šoštanj. V kemični tovarni je delavstvo pridobilo 20 do 30 odstotkov zvišane plače ter nabavni prispevek.
Zidanim ost Uprava cementne tovarne je povišala delavstvu plače za 20 do 40 odstotkov.
Radeče. Panirnica ie povišala Dlače delavstvu za 20 odstotkov in priznala nabavni prispevek.
Celje. Delavstvo v mKnih Je doseglo povišanje na plači za 40 odstotkov in nabavni prispevek.
Vse to je delavstvo pridobilo potom strokovnih organizacij.
Mezdno gibanje rudarjev. Rudarji trboveljske Dremopokooiie družbe stavili so vsled svojih nizkih, draginji niti v najmanjšem sorazmerju odgovarjajočih [dač. zahteve za zvišanje taistih. A trboveljska premogokopna družba (seveda od nekoč izišlega članka dr. Kokalja navdihnjena), se protivi na vse mogoče načine, da zavrne zahteve rudarjev. Obravnave se vedno nadaljujejo a z nevidnim uspehom. Organizirano delavstvo v rudniških podjetjih bo pač svoje zahteve znalo tudi pridobiti. to nai si družba zapomni. To zavlačevanje že vendar skoro presega vse meje. -
V	mezdnem gibanju se nahaja delavstvo kand tne tovarne tvrdke Rajšter v Šoštanju; pri tvrdki Catej So. Hudinja pri Celju; pri tvrdki J. Rakuš v Celju; ori tvrdki NVeselv in drue v Ootovllah pri Žalcu ter pri tvrdki F. & W. Jamar, lesna Industriia v Celru.
Tedenski pregled.
ltaUJJ ' '
grozi vojaška diktatura. Zaenkrat so oblasti začele preganjati anarhiste. Polici-, la je napravila v stanovanjih 30 anarhistov preiskavo ter zaplenla v več jezikih natisnjene komunistične propagandne; letake. Izgnali so tudi večje število inozemskih zlasti rusk;h anarhistov. Anarhističen list „Umanita Nuova" v Milanu je prenehal izhajati.
V	Romunih
Je izbruhnila stavka železničarjev. Stavkati so pričeli strotevodie in kurjači ki zahtevajo povišanje, plače. Romunska vlada >-VT»oMfcala k vojakom vfe stavkutoče železničarje, ki so podvrženi voiašk: dolžnosti, ter jim grozi ‘ ako ne bodo ubogali, da. bo postopala z njimi, kot z dezerterji.
Stavka rudarjev na ■
Angleškem
le popolna. Preko 2 milMona delavcev le ustavilo svoje delo. Vlada skuša najti tormo na podlagi katere bi se ta ogromna stavka irstavlla. Zadnja neoficialna po-•rajania zostnnntVi vla-^e in delavskimi zaupniki so se razbila. Železničarji se bodo v sredo odločili ali oredo tudi v stavko ali še počakajo. Gotovo pa ie. da so pripravljeni pomagati z vsemi sredstvi rudarjem.
Strokovne organizacije na
Češkem................
so v zadnjem času skušale posredovat med soc. demokrati in komunisti. Akcija se jim je posrečila le v toliko, da so se eni kot drugi obvezali., da strokovnih organizacij ne bodo razdirali. (Kaj pa pri nas?)
Zadnje vesti vedo povedati, da se je ukinila blokada napram
Rusiji.
Angleške ladje v Baltiškem morju so do-bile ukaz. naj se vrnejo domov.
Bil le že zadnji čas, da se barbarska blokada, ki je zahtevala v Rusiji toliko nedolžnih žrtev ukine.
Rasno.
Državna posredovalnica za delo. Pri
vseh oodnižnicah »Državne oosredoval-nice za delo* v LiubHani. Mariboru Ptulu in Murski Soboti ie iskalo v preteklem tedriu od 16. do 23. oktobra 1920 dela 263 moških in 80 ženskih delavnih moči. Delo-daialci so na iskali 164 moških in 63 ženskih delavnih moči. Posredovani se ie Izvršilo 149. Promet od 1. ianuarla do 23. oktobra 1920 izkazuie 24.153 strank, in sicer 10.322 delodaialcev in 13331 delojemalcev. Posredovani se ie izvršilo v tem časti 6559. Dela Iščgio: Pisarniške moči, stavbni in strokii kliučavničarii. koliarl. oeki .mlinarii. mesarji trgovski sotrudjniki. sotrhdnioe. kovači, oodkov. in za orodie/ kroiači. šiviHe. čevliarii dninaiii dninarice natakarice služkinie, vajenke, vaienci ‘itri '
V	delo se soreime-lo: Hlapci, poliski delav ci, dekle, drvarii. zidarii. tesarli. mizarii za mešana dela pohištveni modelni, stroim mizarii. livarii. kliučavničarii. železostru-garii. kotlarski kovači, stroiarii. vzeoiite-liice služkinie. kuharice, sobarice. vaienci. vaienke itd.
Glavne spremembe v finančnem zakona. Poroča se. da ie finančni minister pristal na nekatere »zpremembe v finančnem zakonu. Po teh izoremembah bodo davek na vino plačevali samo konsumenti Trošarina na mošt od sadia se oooolnoma odpravi. Zgan<ekuha bo prosta do 6 izlivov T malih, in do 6 izlivov v velikih kotlih. 7em Hiški davek se znifa povsod od §tirt-kraPVMja Imosa, na trikratni iznos. Eksistenčni minimum se določi na letnih 4800 kron (?). Od električnih žarnic Izood 10 sS-eč se ne olača ničesar. Od oiia se trošarina ne olača ter se tudi ukine davek na kvas. Zakon v posebnih davčnih ooVISa-m*h v Sloveniii se ukine; Naivište finančno unravno sodišče za Hrvatsko. Dalmacito in Slovenilo bo v Zagrebu. S tem so vpo-števani glavni zaklhički finančnega odbora.
Na obrtni nadaljevalni šoli v Celfai ie
letos 241 učenčev In učenk, ki so razdeljeni v 4 razrede. Od teh učenoev le 217 Slovencev 20 Nemcev in 4 drugih Narodnosti Dasi imaio razredi prekoračeno,maksimalno število učencev bi bilo še vaieri* c*'v za eno snorednlco k že obstoieči pripravnici. oa ni zadostnih sredstev Odkloniti se iih ie moralo nad 40. ki bi radi obiskovali šolo
Iz Celja. Cinkarna. Večkrat smo že žigosali nemarno poslovanje nekega paznika, ki uživa posebne privilegije pri načelstvu, vse zaman. Namesto da b- izvrševal nadzorstveno službo pri generatorjih tako kakor gre. se rajši uči razne igralne uloge in zanemarja svoje delo. Zato se dogajajo včasih tudi eksplozije, ki bi zamogle ne samo obratovanju škodovati, ampak tudi zahtevati človeSke
žrtve. Dne 19. oktobra bila ie skorajšnja taka eksplozija plina, da je malo manjkalo, da se ni največja nesreča pripetila Predstojnik je poslal takoi poiskati paznika Jurmana, žalibog isti kljub uradnemu pozivu ni prišel, ampak ker je v gledališču baje igral, poslal pošto da pride šele na pozorišče eksplozije, ko bode igra končana. Želeli bi samo. da bi se začeli tudi delavci malo brigati za takega paznika. kateremu je tako malo za odstrarfi-tev delavskih nevarnosti. — Sicer uživa ta gospod nazvečie priviegije. dela kar sam hoče. Pride v službo donoldan po predjužniku po 10. uri. Seveda jo seka mimo pisarne, kakor da bi bil že preje v_slu|bi.. — .Ce prired’ na stanovaniu. kako gostijo, si kar pusti vse preproge ki služijo v kopalnici zoper prehlajenie nog brez vednosti tovarne domov zvozit' (2. X.) . Ali je res enemu človeku vse dovoljeno? Ali se pa mogoče ne upa predstojnik Jurmanu, — ki je v postavi malo manjši kot Jurman — nobenega službenega ukaza podeliti.
Zabukovca. Osrednji urad državnih montanistčih obratov je odredil restrin-giranie obratovanja tukajšnieva premogovnika. V to svrho je določil, da ima obratovodstvo odpustiti drugo partijo 50 delavcev. Osrednji urad dokazuje, da je premogovnik zelo pasiven in da je sedanje tehnično stanje premogovnika tako neugodno, da se število zaposlenega delavstva mora za vsako ceno izvesti. Hudo Je to za prizadeto delavstvo zlasti sedaj ob pričetku zime. Da se nameravano odpust'tev prepreči ali pa vsaj omeji, so se peljali trije tovariši v Ljubljano k osrednjemu uradu, kjer so si pošteno prizadevali doseči kar najugodnejšo rešitev tega vprašanja. Gospod dvorni .svetnik Je dejal deputacji. da ie odpust 50 de. laVcev neizogiben, vendar pa ie priznal delavstvu, naj samo določi one. ki bi ta odpust najlažje prenesli Obenem je tudi povedal, da dobe odpuščeni delavci delo pri trboveljski premogokopni družbi.
V	svrho določitve onih. ki bi odpustitev brez posebnih težkoč prenesli, pa naj bi odločila nekaka komisija, sestavljena iz delavskih zaupnikov. Obenem bi se udeležil te komisije tudi g. inžen:r Bončar.i od osrednjega urada in 8. Tokan kot zastopnik strok, komisije. Komisijonalna seja je bila določena na licu na dan 18.. oktobra 1920. Isti dan se ie pred čakalnico ob 2. url popoldne vršil nekak posvet vsega delavstva, kjer so. se določili tudi zastopniki delavcev, ki naj bi se udelež li tozadevne razprave v rudniški pisarni.. Zanimivo je, da ie na sestanku, delavstva pred čakalnico rudar Jazbec neštetrlnoi krat trdil, da je komunist, kakor da bi s. tem bila že stvar rešena. Pripovedoval ie tudi druge stvari, kakor na primer, da ie nremova dosti da se va namenoma skriva, da ne b! smeli nikogar odpustiti, pač na bi se imeli liudie še spreleti v delo in tako dalje. Da račur.i ln tudi jamske karte zabukovškega premogovnika drugače kažejo, modri prijatelj Jazbec tie upošteva. Skratka, bilo je velko Jazbečevih besedi in modrosti. Ko so pa delavci hoteli določiti, da li šel tudi on v pisarno In pokazal kai zna. je enostavno odklonil in — izgitrl. pustivši svoje tovariše na cedilu. Naibotfše na stvari na te bilo, da se ie potem v pisarni 'zkazalo. da je baš ta Jezbec. ki ie pred čakalnico toliko robantil, za hrbtom delavstva v imenu nekega „Saveza“ sam že bil predložil l;sto obratovodstvu onih delavcev, ki naj bi se lih odpustilo, —Tovariši naj Si o. takem postopanju sami napravijo sodbo. Pošteno to ravno ni!
K čebosiovašlci agrarni reform!. Ve-
lfko delo revolticHe agrarno reformo tudi ra Češkem ovirain razni veleposestniki ln id nlih plačani agenti Posebno se nroti-y:io določilom zakona z dne 27 mala 1919. ki ureia dnlvnletn? natem zemlfe Zlasti Ort* veleposestniki ki so tuli državliani in imaio stalno bivališče v tuii državi trdijo, da za nlihova posestva avrarno-reformni zakoni nimaio veHave. Obveliati da mora personalni in ne teritorialni prnclp. Tem oviram ie napravilo čehoslovaško naivišie upravno sodišče konec z razsodbo, da če-hnslovaškf avrarno-reformnj zakoni nalaga io tuzemski zemlii gotova bremena in oneiitve iz razlogov čiste sociialne zakonodaje Oseba lastnika ne nride v ooštev Pri avrarni reformi ie merodajen samo*te-rPorilalni nrincin Vsa čeboslovaška zem-lia ie tel reformi nodvržena.
Češki proračun izkazuje za leto 1921 14.104.374.650 vseh izdatkov: od teh le 9 172.265.936 rednih in 4.932.108.714 izrednih izdatkov. Preiemk' znašalo kron 14.107.979.550 redni 12 057.436.370 in izredni 2.050.543.180. Investiciiski program zahteva 3.052.600 000 kron.
Slovaška In nlenv bogastvo. Slovaško ie zakladnica raznih dragih rud. Severno-zanadno Zemplina so borate plasti črnega premoga, nnavi nremov konlieio v mtrah-ski tehnvski žunniii. ont^m pri Štiavnici. >aleo Tarianu. Ribarjih. Balaških Damo-|ah ter v rnaniši meri v Plešiyci in Vramu. Se več:ega nomena so Železni rudniki petrolejski viri in solni rudniki. Naiveč železa Je v spiškem in getuerskem okraiu. Pa tudi bratislavska, novohradska. zvolin-ska in šariška okolica so bogate z železno rudo Bakrene rude le obilo v Malih Karpatih. kler so izsledili tudi obilo antimonove rude Poleg .antimona *o našli tud’ manganove in na mnvnezitove žile Zlato m srebro konliirio v Kremenici. Štiavnici S. Dolini. Starih Gorah, ori Novi vasi. v Rudniku. na tudi v aJianiski. gemerski ter liptovski žunniii. Kobalt in nikeli konlieio pri Betliariu. svinec ori Stiavnici in Stietniku živo srebro na pri Oelnicj, Nafto pridobivalo V ObePh. Petrolelevo bogastvo se kaže posebno v trepčinski in šariški okolici. Sol konlieio v Slanem hl!zu Prešova. Ta rudnik da Vsako leto 60000 centov soli Solne žile se sledilo v Veliki razdali! od zempllriske čez urgorodsko ln bereško župnilo. Drug bogat solni rudnik ie v Slatini V Podkornatskih Rusih. Poleg ome-nlenih rud se kopjle tudi žvenlo malec dobiva krasen opal. tooa.s. v trečlnski župni ti oa asfalt Na dobrem glasu ie marmor iz brat:slavske okolice.
V	Češkoslovaški republiki imajo, železničarji dvoje strokovnih organizacij, češko in nemško. Da se omogoči enotno postopanje sta se obe organizaciji zedinili ter ustanovili federacijo železničarjev v češkoslovaški republiki. Češka Unija železničarjev se torei ni postavila na stališče kakor na primer beogradski voditelji. ki zahtevajo popolno centralizacijo zlasti sredstev temveč upoštevajoč razmere. ie pustila holie rečeno priznala popolno avtonomijo nemški organizaciji. Cehi. ki v svoji državi gotovo zavzemajo dominuinče stališče, ne zahtevalo vsega denarja M Nemcev, kakor to zahtevajo Srbi od Slovencev. Cehi in Nemci torei smatralo, da ie federaella za nje najprikladneiša. Vsekakor ne enim ne drncrim ne'"rp za to da bt drug dnivega eksnloatiral temveč grp obelim za to. da si ustvarilo nodlago slonečo na vzjriem-nl solidarnosti kar ie predpogoj vsake-
mu »kupnemu uspešnemu delu. Tudi ml pravimo, solidarnost predvsem 'p nad vse. V slučaiv potrebe žrtvovati drug za drugega vse. To je glavno. Sicer pa Je, treba korakati eventualno tudi ločeno, udariti oa skupno. Tako priliko nam daje federalizem ne pa centralnem, za katerega še dolgo niso pri nas razmere dozorele.
Zahvale,
Podpisani se najvljudneje zahvaljujemo društvu mizarskih pomočnikov v Ljubljani za prijetno prireditev ob pril'ki 25 letnice obstoja našega društva kakor tudi za prijazno presenečenje. V^epi skupaj srčna avala ž klicem: krepko ha za-, početo delo.
V	Ljubljani, dne 26. oktobra 1920. • Jakob Golar, težek Matej. Gaberšek Lovro.,
Izdajatelj m odgovorni uradnik IVAN TOKAN Tiaka »Učiteljska tiskarna* v L ubljanl.
COSUUCH-LINE
= TRST—A H ERI a A =
N«w - Jork — Buenos - Ayr«s -Rio dl ianoiro-Santos Montevideo
Brezplačna pojasnila in prodaja voznih listkov ur potnike >a Slovenijo edinole pri:
SIMON KMETEC, Ljubljana
Kolodvorska ullea 88.
Okrajna olniška blagama %--------1 v Ljubljani, r '4
 ............ ;v;V
Pisarna: lucjaku trg štev. 4. prvo nad-' stropje. UTadne . ce so od 8. zjutraj do
2.	popoldne. Ob ,iedeljab in pr«»nikl{| je blag jna zaprta. -
Zdravnik bjagajnt '	Ordmin* | . •' B ■ttanovanie m i m Li	
Dr. KBlBOlBB mi splušno zdravljeni«	til- ]f¥f / j, ■;	turjaški irg št. 4. v okr. bol. blag.
or. Ivu in« Bplo^no idfaviienjt	JU—Vsi*	lariatm a, g. «, ■
	3—3 ■	^utibiuliiu, ,
m. mitu untuviu splošno sdravtieuje	* 1 —*J«1Z	'lllHHMfc.il.
	(—2 ;	imiiktri ti*
m. miji mm splošno zdravuenjv	j 8—9	Tarjtiki tri it. t.
	t—3	Poliaaska tuli UL
Člani, Id potrebujejo zu,avai->Ko pomol, ae morajo zglasiti v pisarni bolniške blagajne, da ee jim .*• stav* nakaznico za zdravniku (bolniško (glasnico)) brez te otdjnirajo zdravniki e v aujnlb »lučaiih. Troškov ki nastanejo, aadai boleli lian nam po* iove druge zdravnike, da ga iodijo, ne po v m« bol* niška blagajna. Oa blagajniškega zdravnika »pok njem botnlšk ini mora takoi oddati v blagajniški pisarn. Ob nedeljah m praznik h *o ordiotra ie v nujnih »mlajih Za vstop v boiu.co ie uebi
.nlAil /.ti l*i. vi • I •> ... dska' at itnol, 14
. _ pritožbami. — fielmka okrajne bolniške blagajne.
nne. „ rj
Nudeletvo.