J II List 13. Tečaj I I Izhajajo vsak petek ter stanejo v tiskarni prejemane za celo leto 3 gld. 50 kr., za pol leta 1 gld. 75 kr. in za četrt leta 90 kr., po pošti prejemane pa za celo leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta 1 gld Za prinašanje na dom v Ljubljani se plača aa leto 40 kr. Naročnino prejema upravništvo v Blasnikovi tiskarni. Oglase (inserate) vzprejemlje upravništvo, in se plača za vsako vrsto za enkrat 8 kr., za dvakrat 12 kr., za trikrat 15 kr. Dopisi naj se pošiljajo uredništvu „Novic". V Ljubljani 31. marcija 1893 veljalo za nemško pokrajino. Vse, kar je bilo boljše je pr nas govorilo in mislilo nemški. Ali nakrat se je z lastno močjo in božjo pomočjo ft Zmage dan. naš začel gibati tiči spomladi, začeli od, dobrih petdeset let je tega. Kakor so se oglašati slovenski pesniki, Zima je nekako znamenje smrti. Vsa priroda je po Vodnik, Koseski, Prešern in drugi, pred petdesetimi leti zimi kakor mrtva. Zemlja kakor mrtva počiva pod snegom, so začele izhajati „Novice" in napočila je za nas Slovence vesela spomlad. Naši nasprotniki so sprva nekako pomi- Povsod vlada nekaka smrtna tihota. Ni ga čuti veselega tičjega petja. Samo škripanje snega pod koraki potniko- lovalno ogledovali to novo gibanje. Da bi se bolj razširilo in utrdilo, tega si še misliti niso mogli. Zanašali so se na svojo visoko nemško kulturo, ki bode potlačila to bolj vimi in pa semtertja lomljenje vej preobloženih s snegom moti to mrtvaško tihoto v prirodi. Kako z veseljem mi pozdravljamo močneje pomladne novo gibanje. Sprva jih je tudi to tolažilo, da se solnčne žarke. od katerih se začenja sneg tajati in po- samo duhovščina udeležuje slovenskega gibanja, posvetni % javljati se novo življenje. Cvetlice iz tal molevajo svoje stanovi se pa še trdno drže nemštva. Nobenega višjega glavice in prepevajo, zopet vesele pesmice. Prema- posvetnega dostojanstvenika še ni bilo v slovenskih na- gana je zima, premagana smrt v prirodi. Premagale so rodnih vrstah, ko sta dva slovenska škofa Ravnikar in j') nove prirodne moči. Slomšek že delovala za napredek slovenstva. Ali ni dolgo Primernejšega časa si tudi katoliška cerkev ni mogla trajalo, pa se je tudi mnogo posvetnega razumništva ude- izbrati za proslavljanje našega # odrešenja, kakor je baš ležilo tega gibanja, posebno leta 1848. jih je mnogo po vse oživljajoča spomlad. Po podedovanem grehu je člo- tegnilo v slovenski krog. Res je, da vsi niso ostali zvesti, veški rod bil zapal smrti, ali iz usmiljenja je nebeški ali vendar slovenske vrste se odslej niso več redile, tem Oče poslal na zemljo Svojega lastnega Sina, da ga reši več vedno gosteje so bile. Slovensko gibanje se ni ome- smrti m zopet pridobi za življenje in večno zveličanje. jevalo na Kranjsko, temveč razširilo se je tudi na Božji Sin je za nas umrl na križi. Sovražniki njegovega Štajarsko, Koroško in Primorsko. nauka, sovražniki večne resnice so ga umorili in položili Zadnja leta se posebno oživlja slovenski živelj v v grob, na grob pa navalili velik kamen. Ali On ni ostal Korotanu in y Istri. Vzlic vsem uporom naših nasprot v grobu, temveč tretji dan je iz lastne'moči od smrti nikov, vendar slovenska stvar 4 napreduje. Poglavitno Premagal smrt in s tem tudi uboge zemljane, je pa, da, naš narod napreduje le z lastno močjo. Vlada vstal. po grehu zapale smrti, pridobil za večno življenje. Poleg ga nikjer ne podpira, temveč le ovira njegov napredek. • • • * * božičnih praznikov so pač velikonočni najpomenljivejši, To baš dokazuje veliko življensko moč našega naroda in najveselejši za vsakega kristijaha, ker tedaj praznujemo nam daje nekako zagotovilo konečne zmage. naše odrešenje od večnega pogubljenja, - zmago resnice Da pa gotovejše in tem preje zmagamo, je pa po zmago luči nad temo zmago življenja nad - trebno da vsi slovenski domoljubi delujemo složno v .blagor našega naroda in se zlasti ne prepiramo o stvareh, nad lažjo, smrtjo. __• -Iv Tudi za naš slovenski narod so velikonočni prazniki katerih konečna rešitev ni odvisna od nas. Skrbimo pred velika tolažba. Naš narod je tudi stoletja že spal skoro vsem za naše domače razmere, tuje stvari prepuščajmo M smrtno spanje. Malo je še bilo čuti o njegovem življenji, tujcem. Vemo, da jih je mej Slovenci mnogo, ki mislijo, i. • • ¥ Nasprotniki slovenstva že niso nič več računali ž njim. da ni več možno skupno delovanje in se sklicujejo na to, Ne Koroško in Štajarsko, temveč tudi Kranjsko je že da so razpori tudi mej drugimi narodi. Res je to! Res t - lil 7 ' .4 .1 « * -----.J « f A f V e pa tudi, da razpor še ni nobenemu koristil. Zaradi razporov je propalo srbsko in bolgarsko carstvo in Jugoslovani so prišli pod turško jigo. Razpori mej vzhodnimi / Slovani so omogočili mongolskim četam, da so pokorile vso sedanjo Rusijo, zaradi razporov je propala velika mo Politični pregled. Deželni zbori. ^ — v Stajarski in češki deželni zbor sta sklicana na deželni zbor tirolski na 12, deželni zbori ravska država in pozneje češko in pa poljsko kraljestvo Tako žalostne skušnje bi pač že morale izmodrovati Slovence. Mej velikimi narodi, ki so že politično in kulturno kranjski, goriški, dolenje- in gorenj e-avstri j ski, biikovinski in predarhki na 20. in gališki na 24. dan aprila. Deželni zbori solnograški, dalmatinski, tržaški, isterski, moravski, šleški in koroški se pa letošnjo pomlad menda ne snidejo. D-ž^lni gla- ni nobene varji dotičnih dežel so menda vladi naznanili, da potrebe za d-želnezborsko zborovanje. V Trstu so pa baš utrjeni, politični razpori niso tako škodljivi, f Zaradi tega sedaj razpisane nove volitve. Češkemu deželnemu zboru se je pa noben domoljub ne more trditi, da je pri nas že opra- določila menda zaradi tega najdaljša doba za zborovanje, vičen razpor, ako so opravičeni mej Nemci in Francozi. da Pri narodu, ki se še bori za svoj obstanek in za svoje narodne pravice, bi razporu ne smelo biti mesta bodi še t pod tako lepo pretvezo. Posebno nasproti tujstvu rali biti vedno jedini. mo- bode imel čas za nadaljevanje češkonemške sprave. V štajarskem deželnem zboru bode pa letos na dnevnem redu jezikovno vprašanje pri deželnih uradih. « Shod deželnih maršalov in glavarjev, ki je bil na Dunaji, je sklenil obrniti se do vlade, da da deželnim zborom vsako leto' dosti časa za zborovanje. Skličejo naj se deželni Znano je, da so avstrijski Poljaki veliko dosegli, zbori v decembru in potem zborujejo še v januvariji in febru- In zakaj to? Ker so vedno kazali jedinost. Tudi mej variji. Ker pa v nekaterih deželah zimski Poljaki več strank so konservativci in liberalci, ali čas ni ugoden za sklepu državnega zbora kadar pa gre za občno blaginjo poljskega naroda, je pa zborovanje, naj se pa tudi pomladi po odloči nekaj časa deželnim zborom. Tedaj naj zboruiejo deželni vsak v prvi vrsti Poljak, in vsi so lepo složni. Vsaka zbori tistih dežel. se ne skličejo v decembru. Deželni od- bori bodo pri prvem zborovanji vprašali deželne zbore, kdaj stranka se je še opekla, ako je računala na neslogo Po- da žele zborovati, potem pa bodo se pogodili z vlado. Potrebno Ijakov. Tako bi moralo tudi biti vedno pri nas, to v tem večji meri, kolikor manjši narod smo mi. Kadar gre za naše narodne pravice, ne sme biti razločka mej sloven- skimi konservativci in naprednjaki, temveč vsi bodimo Fischof. je, da se določi kak gotov čas zi zborovanje deželnih zborov, da deželni odbori potem lahko pravočasno piipravijo potrebno / gradivo. - V Emmersdorfu pri Celovci nemških politikov dr. Adolf je Dr. Adolf Fischhof. umrl ' jeden najpoštenejš Slovenci in branimo naš star naroden program. Pred Mož je pripadal k onim že precej redkim politikom, ki so že 1848. leta se udeleževali političnega delovanja. Oq vsem pa ne iščimo le vedno tega. kar nas razdružuje. je nekak glavni voditelj temveč to, kar nas veže, kar je mej nami skupnega Ne podtikajmo drug druzemu vedno le slabih namenov tedanjega svobodnostnega Idejam, katere je tedaj gojil, ostal je zvest do smrti, hotel svobodo za vse, ne le samo za Nemce in žide. Of i banj a. Ker je so nemški liberalci pozneje nekako prezirali. Voliti ga niso hoteli Mi vemo, da se bodo v nekem taboru posmehovali, v noben parlament. Leta 1878. je njegovo ime se nekaj bolj ko smo mi vedno za spravo, ali to nas ne straši, tudi 1873. leta, ko je bila najhujša borba mej Slovenci, bi se bili posmehovali, ko bi bil kdo spravo priporočal. imenovalo. Tedaj so se v Emmersdorfu dr. Fischhof, dr. Rieger m Ali glavni vrednik „Neue Freie Presse" Etienne posvetovali, bi se dala poravnati narodna nasprotja v Avstriji. prišli so hudi časi in na obeh straneh je zmagalo pre- kako tem posvetovanjem bil je povabljen tudi dr. Herbst, ki pa ni pričanje, da sloga pelje do zmage. Tudi sedaj prišel. kar je tudi krivo. da ta posvetovanja niso imela se praktičnega vspeha. Pri tem posvetovanji so se tudi popol- stvari za nas Slovence in avstrijske Slovane sploh neu- noma sporazumeli. Sklenili so delati na to, da se vpelje po- godno razvijajo in morda ne bo dolgo, ko bodo do- godeki nas prisilili, da bodemo iskali sloge. Želeti je, da bi poprej spoznali potrebo sloge, predno bodemo od ne-sloge imeli preveliko škodo v narodnem pa tudi v verskem polna narodna jednakopravnost in razširi avtonomija dežel. pretiranega. Etienne je povabil ni obsegal • v nic oziru. Nesloga mej Slovani, naj se tudi dela v imenu pristnega katoličanstva, je pa v svojih posledicah vendar tem nas Ta program Herbsta, da naj k njemu pristopi, pa ni hotel. Menda se je bal drugih liberalnih politikov. Etienne je pa vzlic temu ostal Njegov list je potem do njegove smrti 1879. leta delal za narodno spravo. Potem se je vse zopet na slabše obrnilo. Leta 1882. je dr. Fischhof poskusil zopet v zvezi z baronom Waltershirchenom osnovati libe- zvest temu dogovoru do smrti. v korist nemškim liberalcem in židovstvu. tudi uče najnovejši dogodki. ralno ljudsko stranko. bila delala za narodno spravo. Toda nemški liberalci so s svojim uporom vso stvar spridili. Mož je tako šel v grob, ne da bi bil dočakal, da bi v Av- pravoslavni cerkvi imajo lepo navado, da se po- striji zavladala jednakopravnost in prava svoboda, po kateri Ijubljajo v cerkvi o Veliki noči, ko se zasliši iz duhovnikovih ust veselo oznanilo: Hristos voskres! Kristus je vstal! To je tedaj nekako dan sprave. Zato so se zdeli pa tudi nam velikonočni prazniki lepa priložnost, da opo- je toliko hrepenel. Srbija. Pri volitvah v skupščino oddanih je bilo 130.556 radikalnih, 91.340 liberalnih in 14.793 naprednih glasov. Te številke kažejo, da je večina srbskega prebivalstva na strani radikalcev. — tem, bodo li radikale! vstopili v minjamo slovenske stranke, da se naj v duhu poljubijo skupščino, še ni gotovega poročila. in podajo roke v složno delovanje in tako pripomorejo da poprej pride za naš narod zmage dan. 9 Nemčija. Drugo branje vojaške predloge ne pride v državnem zboru pred 1. majem na vrsto. Cesar in ce- sarica prideta v Rim h kraljevi srebrni poroki dne 20. apiila in se vrneta nazaj v BeroHn dne 1. maja. Pri razpravi državnega proračuna bila je huda debata. Znani antisemit I t » i i I K i 4 f T its Ahlwardt je strogo prijemal vlado, ker se je dala od tovarnarja Löwe-ja podkupiti m je nakupila od tega slabih pušk. — Kakor znano, bil je Ahlwardt zaradi te svoje trditve svoje dni obsojen v ječo, a potem voljen v djžavni zbor, ker se je ljudstvo prepričalo o resničnosti njegove trditve. Te dni je Mej omenjenim delom se pa mora 9 litrov dobreg vinskega kisa zavreti potem pa precediti skozi čist Ker « platnen robec in na to se prideva stopljen slador. % pa tekočina rada brizga, se naj roke dobro s kako stvarjo A hI Wardt to svojo trditev utemeljeval v dižavnem zboru, ovijejo. Pri tein se pa slador večkrat prehitro strdi, zato a trditev njegovih ni se pa znova dene na ogenj in sicer tako dolgo, da zavre. mnogo. Krojač Dowe iz^Viesba- Ugovaijalo in psovalo se ga je mogel nobeden popolnoma ovreči. dena iznašel je neko maso, s katero je treba le prevleči obleko • • __ in nobena krogla je ne prodere. Poskusi so -se, jako dobro obnesli. Neki konzorcij kupil je za velike denaije to iznajdbo od Doweja. — klical Doweja k avdijenci. Te dni se čita po novinah, da je cesar po- poroki Italija. Avstrijskega cesarja zastopal bo pri srebrni Na ta način se kis tesno spoji s sladorjem. Dobila se je 9 lepa rumena tekočina, katero se hrani v dobro zania-šenih steklenicah, varno 140 litrov kisa. Če hočeš kis rudeče barvati, zmečkaj suhih borovnic kozarcem te tekočine lahko pobar kraljevske dvojice nadvojvoda Eainer. Prav ednake in nanje nalij osmero težo dobrega vinskega kisa. pusti mirno stati nekaj dnij v kakem gorkem To kraji. Včasih jo malo premešaj. Naposled pa to tekočino pre preiskave kakor pri panamski fferi na Francoskem vršile se bodo tudi v Italiji glede znanih bančnih škandalov. Ker je prizadetih pri teh škandalih celo število politikov, predlagalo cedi skozi platnen robec. K temu, kar je ostalo na robci se je v zbornici, da je sestaviti. posebno komisijo, ki bi pre- prilij še nekaj kisa in dobro z rokami zmečkaj. Tekočino, gledala vse dotične listine. terski predsednik Giolitti se je temu močno ustavljal, pa je naposled propal, kajti zbornica Ko se je v soboto pcpoludne katero si dobil. spravi v dobro zamašenih steklenicah. volila je komisijo 7 članov, kralj Umberto peljal k neki slavnosti, vrgel je slabo oblečen Jeden kilogram suhih borovnic je zadosti, da se pobarva 130 litrov kisa. človek na kraljev voz s prstjo napolnjen zavitek. Napadnika so pr.j. iskava takoj, je dognala. odvedli na policijo in ondi preiskali, da je napadova^ec blazen človek, Preje bil zadnji čas v Ameriki v novojorski llaznici. kmetijstvo. m Francija. Minoli teden končala je pred porotnim sodiščem pariškim kazenska obravnava vršivša se zaradi panamske afere zoper panamska upravitelja Lesseps in Fontane in zoper več bi\ših ministrov, oziroma poslancev. Obsojeni so Napake mleka. Razne bolezni pa tudi pica in drugi vplivi močno bili trije m sicer Les eps na jedno leto, bivši minister vplivajo na mleko. Včasih se prigodi, da mleko celo ni Baihaut na pet let in povrnitev zneska 750.000 frankov in bankir Blondin na dve leti zapora in povrnitev svote 375.000 gld. vžitno, ali je vsaj zdravju jako škodlj Nekatere tacih Vladini nasprotniki niso bili zadovoljni z razsodbo, v v ces. da je vlada vplivala na oporotnike in da je obsodba sploh pre-milostna, ker nekdteri prcščenci so krivi in bi zaslužili kazen. Boulanžist Millevoye interpeliral je vsled tega vlado, pod mlečnih napak hočemo tukaj navesti. Navadno je i)a v tacih slučajih dobro vprašati živinozdravnika za svet. Y Modro mleko pa ima tri uzroke. Ce prihaja od kake bolezni, se pokaže modra barva takoj po molži in tako mleko je nezdravo. če pa modro mleko prihaja od kakšnim vplivom so porotniki oprostili nekatere zatcžene in zakaj so bili Floqnet, Freycinet in Clemenceau zaslišani samo kot price, dočim bi jih bilo tožiti radi podkupnosti. Tudi je Ijivo. Včasih se pa še le v 24 urah pokažejo modre pege krme, je pa jednakomerno modrikasto in zdravju ni škod očital inteipelant Eibotu, da je za tajne fonde jemal denar od nekega bankirja. Eadikalec Hubbard je predlagal razpust zbornice. Pravosodni minister Bourgeois je odgovarjal takoj inter- pelaciji in pojasnjeval vso s var. Zbornica je odobrila vladno na smetani, ki je vedno bolj širijo. Tako mleko je nalezlo bolezen od druzega spridenega mleka in se ne sme vživati, pa tudi ne podelavati v sir. Te modre pege so pojasnilo in zavrgla Hubbardov predlog. Presednikom senata nalezljive in se preneso na drugo mleko. Kriva je po voljen je mesto umrlega Feriyja Cliallemel-Lacour in ne Con- gosto nesnažnost posod ali orodja. Da to zlo odpr stans, kakor se je od začetka pričakovalo. Barvanje kisa. Marsikteri kupovalci žele imeti rumen ali pa rudeč moramo vse orodje dobro z vrelo vodo prepariti in namazati s klorovim apnom, ki se je namešalo z vodo. Razni prostori sirarije naj se hkratu požvepljajo. To se zgodi tako, da se dene žveplo v skledo in zažge, ko so se poprej vrata in okna zaprla. To se ponavlja nekaj dnij. Če ima krava zlatenico, ima rumenkasto mleko kis (jesih) in izdelovatelj mora torej kis barvati. Da se Prigodi se pa tudi, da se pokažejo rumene lise na sme- kis rumeno pobarva, se razseka kilogramov belega tani 1 kakor modre. tem slučaji naj se ravno tako pesnega sladorja v kose in se dene v železen kotel ali ravna pege. kakor smo že povedali, če se pokažejo modre železen loncc, ne da bi se pridejalo kaj vode. Kotel ali lonec se dene na ogenj. Tajajoča se snov se vedno meša s kako stvarjo, dokler ne dobi temnorujave barve. Ravno tako se tudi ravna, če se pokažeje rudeče pege na smetani. Rudečemu mleku je pa vendar večkrat Ce se topeči se slador ni vedno mešal, ali je ogenj kriva tudi krma poslednjem slučaji se rudeče mleko bil prehud, tako da je snov dobila črnorujavo barvo, zgubi, ko krave dobe drugo krmo. potem naj se nikar ne rabi, ker sicer kis dobi neprijeten okus. Večkrat je mleko slezasto. Temu je pa kr ve& vzrokov, kakor nesnažnost, bolezni, slaba mlečna shramba > • t 114 več slučajih je mleko močno slezasto spridena krma.. • • in se kar uleče. Rado se zgrize. je nalezljiva. I če se zdravemu mleku pridene nekaj tacega mleka, se vse mleko spridi. Ravno tako se mleko spridi, če se dene v posode, v katerih je poprej bilo slezasto mleko, kakor oves. tacih slučajih je najprej treba se prepričati, katera krava ima tako mleko, da potem pošljemo, po živino- Ječmen je tudi dobra krma za koaje, kakor so pokazale skušaje v nekaterih krajih na Češkem. Ječmen je navadno nekoliko tečnejši od ovsa. Posebno dobro je, če se daje nekaj ovsa nekaj pa ječmena. Za konje, kiteri pa težko prebavljajo, pa ni ječmen, ker je nekoliko težje prebavljiv, Ii zdravnika. Z vsemi posodami in orodjem naj se pa tako ravna, kakor pri modrem mleku. Poučni m zabavni del. Po letu se je v več krajih opazilo 1 da se mleko zasiri, ko se posnema, če tudi je že sladko. Kaj je temu krivo, še ni dognano. Opazilo se je pa, da se ta napaka ne pokaže, če se mleko močno mrzlo posnema. Jako redko je pa peščeno mleko. To se nahaja v krajih kjer je v vodi mnogo apna, torej v krajih, kjer imajo posebno trde vode. Ko se molzejo krave kažejo « bolečine in čutijo se kamenčki v sescih. če SO kamenčki večji cesti ob reki. tako veliki, da ne gredo iz sescev, mora jih izrezati drži v Gabrovo, živinozdravnik. Balkanska mesta. Trnovo. (Dalje.) ■ Trnovo je že tako rekoč mej balkanskimi pred- gorami. Na severni strani Jantre je izdolben nekak anfi-teater, pol milje v premeru. Obdajajo ga gore, ki se vzdigujejo kakor stopnice. Iz tega kraja peljeta le dve Prva pelje proti Donavi, druga pa tej kotlovini se vije reka in krai, kjer stoji sedanje mesto je nekak polotok mej temi Če je v mlekariji nesnažno, dobi smetana umazano- ovinki. Na jednem konci tega otoka sivo barvo in se na površini napenja, zasiri in je mastno. Tej napaki se pa seveda le s snaž-nostjo v okom pride. Pri kravah, ki Mleko se redko ^^ severnozapadno od tega na kateri že dolgo molzejo, je večkrat mleko 4 grenko in smetana se ne mara pinjiti. Večkrat je pa tudi krma kriva grenkemu mleku. Najslabše je pa, ako mleko sprva še ni tako grenko, ali vedno grenkeje postaja. Surovo maslo navadno od tacega mleka še ni posebno grenko, pač pa je sir tako, da ni vžiten. Ta grenkoba je pa celo nalezljiva. Pri takem mleku ravnaj ravno tako kakor pri modrem mleku. Smetana pa postane večkrat grenka, se hrani v visokih, pokritih loncih. stoji na solnci, postane celo že večkrat nevarno zboleli, ali pa je hrib Carovec. hriba je skalna planjava, stal utrjen grad Trapezica (Trepovec). To planjavo od treh stranij obdaja reka Jantra. Na južni strani mesta je z gozdom obrasteno brdo Sveta Gora, katero ime imel ta kraj že v srednjem veku. Na jugo-zapadni strani mesta je majhna ravnina Marnopqlje z vasjo jednakim imenom. Od mesta proti tej vasi je več lepih novih hiš. Marnopolje obdajajo lepi vinogradi. Mesto veže s hribom Carovcem naravni skalnat ce vijadukt, kacih 160 metrov dolg in 20 metrov visok in na najožjem mestu 4 metre širok. Ta pot nima nobenih držajev. nje je lep pogled na mesto in na reko ob Če kislo mleko dolgo obeh straneh. Na jednem mestu je ta skalnati vijadukt strupeno. Prašiči so celo poginili, če se jim je dajalo tako mleko, kislega mleka ne puščaj na solnci. (Dalje prihodnjič.) Zator <3 globoko predrt in čez predor narejen zidan most. ta predor naraven ali je Jeli iz kakega uzroka umetno na Kmetijske raznoterosti. pravljen, se ne more vedeti. Z omenjenega mostu je lep razgled na Trapezico in pa na Sveto goro. Jednaki predor opaziš tudi na gradu Provadija, kateri je nasproti Carovcu. Obok tega gradu nad vhodom so Turki zamenili s hrastovimi poprečnimi bruni, na katerih sloni vsa teža zidu. Ta grad ali utrdba je Druga 31. mejnarodna razstava kunce je od kilometra v obsegu. 400 sredi metrov dolg m ima razvalin je sedaj lepa m. do . 4. aprila v Berolinu. To razstavo bo priredila tratma. nemška družba za pospeševanje reje kuncev. Razstavljeni bodo kunci najrazličnejših vrst. Amonjakova para se odpravi v konjskih hlevih, ako obesiš v kaki redkopleteni košari ali pa v kaki mreži v zredčeni žvepleni kislini namočenih oblanic pod stiop. Oblanice jemljo nase amonjak in se morajo obnoviti, ako nič več kislo ne diše. Na zapadni strani Carovca je do 1877. leta, bilo do 100 turških hišic, ki so sedaj vse podrte. Jedino poslopje t ki se je še ohranilo je Hisar-džamija ki je Na močvirnem svetu sadi pred vsem črno katera v mokri zemlji j ako dobro vspeva. Na višjih • IV jelšo, bolj sedaj vojaško skladišče. Na strmem robu se še vidi nepravilni šestokot z zidovi in petimi vrati. Vse delo je pa bilo jako surovo, kolikor se more soditi po sedanjih ostankih. trdih mestih pa poskusiš tudi lahko s črnim jagnjetom. Ako Trapezica na desnem bregu je proti jugu malo se pa sadi vrba, katere šibice rabiino za pletenje košar, naj se poprej skopljejo jarki in tako narede ozke gredice. * Mleko. Prostori, v katerih je mleko, je dobro, če se večkrat prevetrujejo. Mleko se potem tako hitro ne skisa in ne dobi kacega zopernega okusa. nagnjena ravnina, ki ima kakih tri sto metrov v premeru. Povsod okrog se vidijo še zidovi stare utrdbe. že iz povedanega je razvidno, da je mesto Trnovo z bližnjo okolico jako romantično in slikovito, kakoršnih okolici so majhni gozdiči se dobi malo na svetu. > • • ( g Tri četrti vinogradi, letne hišice, skalovje in samostani. ^ire od raesta proti severovzhodu je vas Arbanasi. __ « sedemnajstem veku je tukaj bilo bogato argonavtsko selo, katerega prebivalci so trgovali z Valahijo, Ogersko, Poljsko in Husijo. Pripoveduje se, da so prebivalci te vasi prišli Sloveč levov spomenik v Luzernu, ki je bil po Thor- waldsenovem naörtu vsekan v skalnato steno, sta mraz in moča letošnjo zimo silno poškodovala. Te poškodbe ogledali so ve-ščaki in se niti. da se daljše razpadanje ne da več zabi iz Epira in govorili so tedaj grški. V tej vasi je po le^ «tanoval metropolit trnovski pripor in še Treba bode ves spomenik popolnoma prenoviti. v Češki pisatelj Vrhlicky. Senat češkega vseučiliča je učnemu ministerstvu, da imenuje Vrhlickega profe- nekda pritrditi več druzih visokih sorjem tujih slovstev. Učno ministerstv mi ^IVUi UVJJO. J^M.^ ------J potrebne. Ko so trgovinski"'midister marki B^acquehem pokrovitelj jeli smo jih po blagaj g Kristini Janež 100 gld za kranjsko čitalnico je pa poslal predsednik in poljska poslanca Struskiew in Szczepanowsk notar Viktor Globočnik Dalj so nam še naklonili čast I I I L i > Ivan Cotelj, kaplan v Kanfanaru v Istri, za pirhe 20 gld , znaša 891 let. Najstarejši je bil star 86 let, najmlajši 62 let. i?metski posojilnici v Ljubljani m na Vrhniki po 20 gld., Skupna starost onih starčkov, katerim je umival noge okrajna posojilnica v Kamniku 10 gld., g. A. Virant v Novem prevz. koezo-škof lavantinski znaša 952 let. Najstareji je imel Mestu 6 gll. 10 kr., nabranih, v veseli družbi v Mi.rnipeči 88, najmlajši pa 70 let. pri godovanji g. Josipa Rusa, posojilnici v Glinjah in na Suhi . _ na Koroškem po 5 gld., g. 0. Bayr, tajnik, in g. V. Jenko, kontrolor ljubljanske kmetske posojilnice, po 5 gld , gosp. M. Hrovatin v Vipavi 4 gld, nabrane v veseli družbi pri Do- bravčevih, 4 gld., nabrane v gostilni Tesela družba v Olševku — Slovenski romarji v Rim, ki odidejo tja dne r 10.^ i BRAD 1 > Kromerižu (Moravsko) so staro, zaneslj > i > vilo budilno no zdni-krepilno 4 i sredstvo -zd želodec in prebavilna dela Samo prave varstveno znamko zraven stoječo podpisom. Cena: 1 steklenice Selitttsmaric« ^y/i^ccuJi^ \ dvojne steklenice Vsebina je naznanjena. Marijaeeljske kapljice 4 Želodec prodajajo še prave: v Ljubljani: Piccoli in carich; v Skofji Loki: Svoboda; v Postojni: lek. Fr. Bec- Karl Fabiani; i i dovljici: Alex. Roblek; v Novemmestu: lek. 1 Dom Rizzoli in Bergraann ; v Kamniku: lek. \ 4 J. Močnik; v Črnomlju: lek. J. Blažek. 4 M M M H \ M Odgovorni urednik: Gustav Pire. Tisk iu založba: Blasnikovi naslediriki. 1 4 I i