s republike in jprvi predsednik njene viade Poilnina pfa Sana v gola vini Cena 2 J in DRUŽINSKI TEDNIK Leto XI. Ljubljana, 16. marca 1939. štev. 11. Kdor ne zna braM med vrsticami, sploh ne more razumeti, kaj je napisano. Masaryk .................. .DRUŽINSKI TEDNIK, tshtjs ob Četrtkih O red • I It *« 1 n gpim » Ljuhll.nl Gregorčiče., ulic. St. 27/111 J-oSltti pred.i St. 345 Telefo. it. 23-32. R.Cub poStnr hr.n. . LJublJ.nl it. 15.393. Rokopisov ne .r.C.mo, nefr.nklr.nlh dopisov ne sprejemamo. Z. odgovor le treh. priiof.it! r.n s do. ensmk. NAROČNINA ‘U let. 20 din, ‘h let. 40 din, tu lete 60 din. V Italiji n. leto 40 lir, . Franclji 70 frankov v Ameriki 2‘f« dolarja. Drugod aoraunerno. — Naročnina Je plačati vnaprej. CENE OGLASOV V tekstnem delu: enostolpčn. petltn. vest. .11 njen prostor (vlSIn. 8 mm in Širin. 55mm) T din; v oglasnem delu 4'50 din, V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. N otlce : besed. 2 din. Malt oglasi: besed. I din. Oglasni davek povsod io nosebej. Pri večkratnem naročilu popust. »DRUŽINSKI TEDNIK« Ima letos za 50% vetji obseg In izhaja zdaj stalno na 12 straneh USODNI MARČNI DNEVI V v CESKA IN MORAVSKA - DEL NEMČIJE V torek je bratislavska vlada oklicala samostojno Slovaško, v sredo je pa nemški kancler Hitler proglasil avtonomijo češke in Moravske v okviru Nemčije. - Tudi Karpatska Ukrajina samostojna V Vtfaslungtonu napovedujejo za ta mesec Se zelo resne dogodke Dr. TISO, rvi prezident samostojne slovaške i y Utopijo Vživimo se za pet minut na neki drugi svet v vesoljstvu. Ne zato, da bi hoteli v domišljiji zbežati iz nadlog in težav našega sveta: zato,' da jih bomo lažje razumeli in da bomo lažje videli pot iz njih. Recimo, da živimo teh pet minut na luni. Ali na Marsu, Ali pa na katerem' koli izmed neštetih in neizmernih svetov na Rimski cesti. Kjer koli pač v prostranem vesoljstvu, ki ga človek'zernava s svojimi čuti in sluti s svojim razumom in domišljijo.’ Recimo, da imajo na tem našem novem svetu možnosti za življenje. Kakršne koli že: takšne kakor pri nas sli pa bistveno drugačne. In zdaj malo pomodriijmo o razmerah, ki utegnejo tam vladati, in jih primerjajmo z našimi. Troje je možno: ali je ta naš novi svet — da se bomo lažje izražali, mu dajmo neko ime, recimo Utopija — v primeri z našo zemljo še zelo mlad ali že zelo star ali pa nekako {stih let kakor mi V prvem primeru je kultura Utopije še nerazvita in Primitivnejša od naše, v drugem jo Piekaša, v tretjem, recimo, ji je enaka. Fantastično je, razpravljati o razmerah, ki se bistveno razlikujejo od naših. A prav to je naš nameni ne zaradi fantastičnosti same, temveč zaradi spoznanja, ki ga od takšnega modrovanja pričakujemo. Prebivalci Utopije se rode, žive in umirajo. V tem primeru ne more biti načelne razlike med njimi in nami. To je prva in osnovna življenjska resnica: ta resnica je absolutna, to se pravi, veljavna za vse vesoljstvo in za vse čase: če kdo obstoji, se je moral nekoč začeti in mora nekoč prenehati; ne glede na to, ali mi sami živimo ali ne. da spočnemo to spoznanje. Vprašanje je le: kako se ti prebivalci Utopije rode, kako žive in kako umro. Toda naloga, ki smo si jo zadali, ne obstoji v odgovoru na to vprašanje. Naše vprašanje je: Ali se morejo razmere v Utopiji bistveno razlikovati od naših? Seveda se morejo! Le spustimo našo domišljijo malo z uzde, pa bomo videli. Prebivalci Utopije, naj bodo že primitivci ali naprednjaki (v biološkem, ne političnem pomenu besede), utegnejo hoditi po glavi in misliti z nogami: ni ga naravnega zakona, ki ne bi v Utopiji tega pripuščal. Utegnejo biti celo brez nog in brez glave (v našem, zemeljskem smislu teh pojmov). Utegnejo dihati vitamine, piti dušik in jesti vod6. Utegnejo sovražiti sovraštvo in ljubiti ljubezen. Utegnejo Be zgražati nad plesnivimi kamni na svojih vseučiliških knjižnicah in občudovati preprosto, smotrno linijo moderne arhitekture. Utegnejo preklinjati laž in moliti resnico. Utegnejo poznati pojem politike, pa zraven ne misliti nič slabega. Utegnejo prerokovati večnost diktatur in zraven veljati za nenormalne ljudi. Utegnejo prezirati nasilje in malikovati pravico. Utegnejo... Naj bo dovoljl Vse to, kar nam je Y Ljubljani, 14. marca Ze večkrat smo v zadnjih mesecih zapisali, da čakajo Evropo v marcu veliki in usodni dogodki; poslednjič so naši bralci to brali pred štirinajstimi dnevi. Nismo še preživeli pol usodnega meseca, in že se začenjajo vrstiti napovedani dogodki. Ti dogodki niso slučajni; čas jim je tehtno s premislekom izbran in režija brezhibna. Danes popoldne ob enih se je Slovaška odtrgala od Češke in si ustanovila samostojno državico. Dežela, ki je komaj štirikrat tolikšna kakor nekdanja Kranjska ali dvakrat tolikšna kakor današnja Slovenija, je na lepem spoznala, da ne more več živeti v skupni državi s Cehi, in je tako rekoč čez noč izvedla posledice Iz tega spoznanja. V nedeljo se je msgr. Tiso, odstavljeni predsednik slovaške vlade, odpeljal v Berlin, v ponedeljek ga je sprejel Hitler, v torek zjutraj je bil že v Bratislavi in tri ure nato je Evropa imela novo državo. Kako je mogoče, da se je tako velik prevrat v osrčju Evrope, v tistem koncu Srednje Evrope, ki je še pred letom dni veljal za Vzor moderno urejene demokracije — kako je mogoče, da se je ta državni prevrat pripetil tako rekoč čez noč? Kaj je pil glavni in neposredni vzrok? Glavni vzrok Je sovraštvo na j večje slovaške politične skupine — Hlinkove ljudske stranke — do vsega, kar je češkega. Nejiosrednl vzrok je bil sklep slovaške vlade, da bo poslala v Berlin dva svoja ministra, da podpišeta trgovinsko pogodbo z Nemčijo; tako je bratislavska vlada sklenila, ne da bi se bila poprej pogovorila s praško vlado. Zunanja politika je bila po novi ustavi poleg vojaštva in delno financ sploh edina skupna točka med Cehi in Slovaki. Praška vlada je reagirala in slovaško vlado odstavila, ker je kršila ustavo — vse drugo je pa znano. Danes Je Slovaška samostojna država. Ob ločitvi od Češke se sklicuje na to, da hoče biti subjekt, ne več objekt. Novi slovanski državici želimo od srca, da se ne bi v svojih računih uštela. deško slovo od Slovakov Praški radio je v torek popoldne razglasil vest o proglasitvi neodvisne Slovaške in o sestavi nove slovaške vlade in se s temi besedami poslovil od Slovakov: Odkar je izšel zakon o slovaški avtonomiji, so se politične zveze med češko in slovaško deželo znatno zrahljale. Imeli smo skupno samo še vojaštvo in zunanje zadeve, finančna vprašanja so nam bila pa skupna le v omejenem obsegu. Kljub temu so se politični zastopniki Slovaške izrekli za novo zrahljanje političnih zvez, ki nas v gornjem odstavku ušlo iz domišljije na papir, je v Utopiji možno po naravnih zakonih vesoljstva; naj se nam ta ali ona izmed navedenih možnosti zdi na zemlji še tako neverjetna, v Utopiji ni nemogoča. Ali je nemogoča pri nas? V sedanjih fizikalnih, kemičnih, bioloških itd. razmerah vsekako. A če bi Be nekatere okoliščine izdatno spremenile — v mejah zakonov vesoljstva! — bi ne bila nobena izmed navedenih utopij nemogoča na zemlji Ker so vso zgolj relativne utopije, ne absolutne. Relativna so čustva, relativen je okus, relativna je biologija, relativne so politične doktrine. Sklep: kljub bistveni drugačnosti se življenje v Utopiji bistveno ne more razlikovati od življenja na naši premičnici. Tam kakor tod ga uravnavajo večni zakoni narave. In. vendar -so v. razmerah- v- Utopiji in na naši zemlji nekatere prav bi- še družijo s Slovaško. Slovaška se je zagledala na novi poti in sklenila po zrelem premisleku postati neodvisna država. Dvajset let so Čehi sodelovali s Slovaki in reči smemo z mimo vestjo, da to dvajsetletno sodelovanje ni bilo Slovaški v škodo; to dokazujeta sedanja zunanjščina slovaških mest in gospodarski napredek te dežele. Vse to smo ustvarili i življenje s Slovaki v skupni državi, v svesti si, da politične meje ne ; morejo ločiti sester in bratov, ki so > toliko let skupaj živeli. Kar se pa naših lastnih problemov tiče in življenjskih vpi ašanj, bomo morali brez odloga razmišljati o njih. Vsak dober državljan mora danes ohraniti mir in disciplino, kajti samo tako bomo kos preizkušnjam, ki nas čakajo. z vzajemnim delom in s skupnim prizadevanjem. Pri tem sodelovanju C|nua{|fA clAUA A H follAlf je tako Čehe kakor Slovake vodila »IUwn>RU &IUVU Ul* IClIUV dobra volja, da bi s skupnim delom Prvi ministrski predsednik samo-koristili skupni državi. stojne Slovaške dr. Tiso je v torek Danes ni nič več državnopravnih Izdal tale proglas: zvez med češko in slovaško deželo Slovaki! V tem tako resnem času in v bodoče bomo živeli vsak zase. gg obračamo do vas kot zakoniti zastopniki slovaškega naroda. Obračamo se do vas in do narodov vsega sveta, do narodov, ki so svobodni in znajo svobodo cenitu To kar se je zadnje dni pripetilo v naši domovini pod pritiskom češkega vojaštva, ne ustreza človečanskim pravicam ne pravusi narodov do življenja. Vsem tem ukrepom je bil namen vzeti našemu narodu svobodo, ki si jo je izvojeval po toliko' žrtvah. Ponovno so nam hoteli vsiliti nekaj, kar ni noše. Pripravljeni siho- bili na, mnogoštevilne žrtve, ker 'smo'se hoteli sporazumeti s Čehi. Tbda vse naše prizadevanje je bilo zaman. Politični zastopniki češkega naroda so mislili, da nas bodo mogli prisiliti h kapitulaciji. Predsednik republike je JtO. marca protiustavna odstavil slovaško vlado. To dejanje je bilo politično in pravno nesprejemljivo, ker je slovaški deželni zbor izglasoval 23. februarja soglasno zaupnico svoji vladi. Od tedaj so morali prenehati vsi stiki med češkim in slovaškim narodom. Zgodovina bo pokazala, da smo ravnali po najboljši vesti. Bog nam je priča, da smo hoteli samo dobro. Odgovorni zastopniki češkega naroda so na našo dobro voljo odgovorili z nasiljem. Ne sovražimo češkega naroda, toda ta narod je še zmerom v oblasti ljudi, ki jih preteklost ni izučila. Sovražnik našega narodnega življenja je močan, a Bog in pravica sta še močnejša. V teh težkih dneh naše zgodovine nas Vsemogočni ne bo zapustil. Prišel je čas, da vzamemo narodovo usodo v svoje roke, Če mu zares želimo pomagati in če zares nočemo umreti. Če smo si hoteli ohraniti bodočnost našega naroda, smo morali končati dosedanje skupno življenje s Čehi. Zato smo ga končali. Prepričani smo, da smo ta storili tudi v korist dobrega razmerja s sosednjim češkim narodom. Vsemogočni je naložil vsakemu narodu, da živi, kakor mu narekuje lastna korist, in mt smo v svojo korist tako ravnali in v korist miru Dr. HACHA, poslednji prezident skupne republike Cehov, Slovakov in Ukrajinoev. V trenutku, ko se razstajata oba bratska naroda, lahko iskreno izjavimo, da ni v Čehih nobenega, sovraštva ne ogorčenja proti Slova-kom. Od vsega srca želimo slovaškemu narodu, naj bo njegovo bodoče neodvisno življenje lepo in srečno in naj si ustvari gospodarske razmere, kakršne ustrezajo slovaškim potrebam. Očitno je, da se bodo nove razmere zrcalile tudi v spremenjenem položaju našega naroda. Češko državo čakajo zdaj mnogi in znatno različnejši jtroblcmi, kakor so bili dosedanji. Za našo državo se začne nova doba. Na delo bomo morali iti složno, disciplinirano in preudarno. Ohranili bomo v prijateljstvu spomin na naše skupno stvene razlike Čeprav ima absolutna logika pri nas prav takšno teoretsko veljavo kakor na drugih svetovih, je v praksi slika vendarle mnogo drugačna. V vsem vesoljstvu velja na primer zakon o težnosti; tisti zakon, ki med drugim zapoveduje, da imajo bombe padati na zemljo in ne narobe, in da reke teko navzdol in ne navzgor. In vendar doživljamo na naši premičnici nelogičnost, da jagnjeta kale vodo volkovom, ki pijo vodo nad njimi. Najabsolutnejša, najlogičnejša veda je matematika. Eno izmed njenih najosnovnejših pravil pravi, da je dve in dve štiri. V Utopiji to drži; pri nas na zemlji le še v teoriji. V praksi je sedanjemu rodu dve in dve že dolgo pet. V; računstvu smo se tudi učili, da je tri več ko epa. V Utopiji tega nihče ne taji; na našj premičnici drži ta- elementarna resnica samo še v šoli. Fizika nas uči, da iz nič ni nič. Tudi ta nauk spada med absolutne resnice, neodvisne od okusa, biologije in političnih doktrin. Tudi ta stavek sedanji rod trdovratno odklanja. * Nauk iz našega razglabljanja? Prastara empirična resnica je, da se nasilje nad resnico prej ali slej maščuje — čim pozneje tem strašneje. Naš rod taji logiko, to najbolj vzvišeno in absolutno veljavno spoznanje narave; zato dela silo tudi naravi sami. Toda narava trajno ne prenese nasilja; tudi logika ne. Prišel bo čas, ko dve in dve ne bo več pet, ko tri ne bo manj ko ena in ko bo nič rodilo samo nič. Toda preden se bo človeški, rod spet pretolkel do tega osnovnega spoznanja, bo moral prestati eno svojih, najsilnejših kriz. Vse, kar si moremo danes želeti, je to:' ne daj Bog, da bi ura preizkušnje našla majhne ljudi. Observer Ceneral •VR0VV, poslednji vojni minister skupne (elkoslovaike republike v Srednji 'Evropi Kar se je zgodilo, je bilo neobhodno potrebno zaradi bodočnosti slovaškega naroda, ki ga tako zelo ljubimo. Mi zakoniti zastopniki slovaškega naroda proglašamo neodvisnost Slovaške. . v~ Nato poziva dr. Tiso Slovake h miru in redu in končuje s besedami: >Tako nam Bog pomagaj/« Iz dogovora, podpisanega 15. marca ob 3.55 med Adolfom Hitlerjem, dr. Hacho, v. Ribbentropom in dr. Chval-kovskim: Češki državni predsednik je izjavit, da izroča s popolnim zaupanjem usodo češkega naroda in države v roke fiihrerja nemškega rajha, da s« doseže popolna pomiritev. Fiihrer je sprejel to izjavo na znanje in sporočil svoj sklep, da sprejme češki narod pod varstvo nemškega rajha in da mu zajamči avtonomen razvoj njegovega narodnega življenja v skladu z njegovo narodno individualnostjo. ČSR v angleških očeh Teden dni pred usodnimi dogodki na Slovaškem je napisal o Srednji Evropi prav dobro informirani »Manchester-Guardian« kratek, a zato tem tehtnejši članek. Naj jjovzamemo iz njega glavne misli, ker se nam zde dane* še posebno aktualne. »Izmed treh sestavnih delov češkoslovaške republike je samo eden, t. j. Češka in Moravska (obe obljudeni a Cehi) kolikor toliko v sebi sklenjena gospodarska celota. Ne Slovaška ne Karpatska Ukrajina nimata pravega obstanka kot neodvisni samostojni državi; če ne bosta odvisni ,od Češke in Moravske, bosta pa od katere druge države. Zahteve po političnir neodvisnosti, ki jih še zmerom slišimo pri slovaških in ukrajinskih politikih, morajo torej biti posledica silne kratkovidnosti ali pa zunanjega vpliva. Najbrže bo oboje, t i. : Slovaki in Ukrajinci so zelo zaostali za Cehi in tudi tiste izkušnje nimajo kakor oni, zato so svojo mlado avto-nomijo doslej kaj slabo izrabili. Privzeli so vse sodobne oblike politične ekstremnosti, ne' da bi kaj 'mislili na bodočnost. Izdali so ves denar, kar so ga imeli, ne da bi se bili vprašali, kje naj vzamejo, da bodo zadelali nastale vrzeli.« Ameriški vtis »MVashlnton Star« piše, da je uničenje C8R napravilo v Ameriki težak vtis. V novi krizi vidijo predigro k zelo resnim dogodkom še pred koncem meseca, kajti poročila ameriških diplomatov iz Srednje Evrope potrjujejo, da mislita nemška in italijanska vlada iti še dalje. Novi dogodki bi so utegnili začeti čez 10 dni. V uradnih krogih v Washingtonu mislijo, da je namen totalitarnih držav, zagotoviti si pokorščino malih držav v bodoči vojni s Francijo in Veliko Britanijo. (Reuter-A vala) J&Uo- živimo- mi,,. Usoda mi je naklonila to srečo, da spadam med tolikokrat imenovane brezposelne učiteljske kandidate. Ko tem po maturi z diplomo v roki stopila na cesto, sem se šele prav zavedela, kaj imam pred seboj: čalcanje brez krnica. Po nekaj mesecih se mi je posrečilo dobiti inštrukcijo. Moj glavni namen je pokazati, kako danes trboljši« ljudje izkoriščajo uboge inštruktorje. Petkrat sem že pritisnila na zvonec, šestič sem šele dobila milostljivo. Temeljito me je premerila od nog do glave, me povprašala o vsem, kaj znam in zahtevala dokazov. Naposled se je odločila, da me sprejme. Po S din na uro. Komaj sem verjela lastnim ušesom, a sprejela sem, ker drugače bi ostala brez dinarja. Sedela sem in učila. Na moji levi je sedela ukaieljna hčerka 4. razreda gimnazije, na desni pa druga, mlajša. Eno sem učila f rancoščino, drugo pa hkrati matematiko. V sobi tudi nikoli ni manjkalo iušes<, ki so imela nalogo, takoj povedati, če kaj ne bi bilo v redu. Tudi milostljiva je od časa do (asa vstopila z dokaj čudnim po~ rdravom: »Zahtevam, da učite glasneje, zahtevam, da greste k profesorju po informacije, zahtevam, da prepišete učno snov v zvezek mlajše hčerke, ki zaradi prehlada dva tedna ni mogla v šolo...* Vzela sem zvezke in H dni vsak večer prepisovala po dve do tri ure. »Saj to je bilo v vašo zabavo, drugače tako in tako nimate dela,« je bila edina zahvala »a moj trud. — Pripravljala sem večjo hčerko za šolsko nalogo. Bilo je pol devete zvečer, ko se gospod domisli, da tudi inštruk• toričin ielodec zahteva svoje. ^Gospodična, kajne, te četrt ure, ko smo večerjali, ne boste računali,« me je vprašala mala. To je samo en primer izmed ne-Utevilnih, da bodo ljudje vsaj slutili, kako iivimo mi... Inštruktorica. Politični deJen Proračunska razprava pred plenumom narodne 6kupščine je trajala še vee pretekli teden. Narodna skupščina Je odobrila proračune vseh ministrstev. — V svoji zunanjepolitični izjavi med proračunsko debato v narodni skupščini je zunanji minister dr. Cincar-Markovič poudaril, da si nas narod predvsem želi miru in sodelovanja z vsemi sosedami, pa tudi z Anglijo, Francijo in slovanskimi državami. Predsednik vlade Dragiša Cvetkovič je govoril pred narodno skupščino o sporazumu s Hrvati. Dejal je, da je sporazum nujno potreben in ga }e treba Čimprej pripraviti in izvesti, in sicer tako, da se bodo uresničile težnje Hrvatov v mejah državne skupnosti. • Predsednik romunske vlade patriarh Miron Cristea je pretekli teden umrl v Cannesu na Francoskem. Prepeljali eo ga v domovino. Novi predsednik vlade je postal dosedanji podpredsednik vlade, vojni in notranji minister Calinescu. — Papeža Pija XII. so slovesno kronali v nedeljo 12. t. m. v navzočnosti zastopnikov vseh držav in četrt milijona ljudi. Prvikrat v zgodovini so poslale h kronanju svojega zastopnika tudi Združene države, in sicer svojega londonskega veleposlanika Žalostna afera z znamkami za slepa dekleta.., ...ki eo dobila samo četrtino, organizator pa vse ostalo Beograd, marca. Tudi najnesrečnejšim izmed nesrečnih, tistim, ki jim je usoda vzela vid, ki se niso nikoli mogli veseliti sonca in narave, ki so od svojega rojstva do smrti obsojeni na slepoto — tudi tistim je bilo usojeno, da so morali biti ogoljufani. Na žalost se je našel človek, ki si je za ceno nečlovečanstva izbral kot najdonosnejši posel trgovino z znamkami za slepe. S tem je osleparil najbednejše, ki si ne morejo služiti kruha, hkrati pa tudi tiste, ki sočustvujejo z ubogimi slepimi, vsa dobra srca v Jugoslaviji, ki so zbrala dinarje in jih poslala v Beograd. Slepa dekleta, ki jim Je bilo vse to namenjeno, so dobila komaj četrtino od vsega tega. Čudno se vam bo zdelo, kako se je kaj takšnega dogodilo. Stvar je tale: Pred poldrugim letom je Odbor gospa za zaščito slepih deklet v Beogradu podpisal pogodbo z Nikolo Vinogrado-vom, da bo izdal znamke za zaščito slepih deklet. Upravo — razpošiljanje in sploh organizacijo — je prevzel Vinogradov. V pogodbi je bilo napisano, da bo šlo 25 odstotkov za slepe, 25 odstotkov za organizatorja in 50 odstotkov za upravne stroške. In odbor je pogodbo podpisal... Nič niso zalegli protesti nekaterih odbornic, ki so prav zato tudi izstopile iz odbora. Druge, morebiti so tako neizvedene ali tako naivne, so slepo zaupale organizatorju, misleč, da pač zasluži četrtino vsega denarja za svojo »idejo«. V svoji pisarni, ki ni bilo na njej napisano drugega kakor »Administrativni odsek«, je ta gospod vse sam vodil. Sam je imel v rokah knjigovodstvo, blagajniško knjigo in sploh vse. Nihče ni imel vpogleda v njegove zadeve. Značilno je tudi to, da je lahko sam dvignil denar, kolikor in kadar ga je hotel, čeprav ni bil član odbora. Samo da se je podpisala še ena odbornica, pa je lahko dvignil, kolikor je hotel. Pri prvi razpošiljatvi znamk, ki se je zaključila avgusta preteklega leta, je prišlo preko čekovnega računa v blagajno 640.000 dinarjev. Sam Bog ve, koliko še po nakaznicah, osebno in drugače; zato živ krst ne ve. To ni nikjer zapisano. Od te vsote so dobili slepi samo 133.000 dinarjev in nekoliko pozneje 4e 25.000 dinarjev, vse drugo — pol milijona dinarjev je pa požrla režija, in sicer po večini plača gospoda Vinogradova. Po prvem poskusu je videl iznajdljivi gospod, da trgovina dobro nese, zato je še enkrat podpisal pogodbo za nove znamke. To pot je bila vsota, ki so jo zbrala sočutna srca dinar za dinarjem, še večja. A uboga slepa dekleta so od 1,300.000 dinarjev dobila komaj 270.000. Nerazumljivo je, kaj je delal in kam je gledal odbor beograjskih gospa. Od različnih strani so že nekaj časa prihajale pritožbe, da nekaj ni v redu pri poslovanju z znamKami. Pritožbe je dobilo tudi uredništvo beograjske »Politike«, ki je poslalo v »Administrativni odsek« svoja zastopnika. Vprašala sta gospoda Vinogradova, kako in kaj. Rekel jima je, da ima poleg plače 1500 dinarjev še 11 odstotkov od vsega nabranega denarja. Prav takrat se je pa vršila tudi seja odbora in tako sta gospoda časnikarja odšla tudi tja. Gospe so se začudile, ko so slišale, kaj je izjavil gospod Vinogradov. Začele so sumiti v njegovo redno poslovanje. Ko so ga poklicale k seji, Je pred vsemi odbornicami priznal, da je lagal, ker je mislil, da ima opravka z davkarjema, če bi imel čiste račune, se mu ne bi bilo treba ničesar bati... Najbolj žalostna je pa izjava tega dobrosrčnega gospoda, ki se je poldrugo leto »žrtvoval« za upravo tega posla. Rekel Je namreč, da je tudi zadevo z znamkami za slepe »imel za običajno trgovino in da on nikakor ni sentimentalen človek I« Torej, novo pravilo: za zbiranje denarja za uboge slepe je treba biti sentimentalen! Na srečo so pa še dobri ljudje, ki so sentimentalni in ki so tudi poskrbeli, da bo prišel nesenti-mentalni gospod Vinogradov tja, kamor spada. Pred nekaj dnevi so ga namreč aretirali, »Administrativni odsek« pa zapečatili. IMIIIMIIIIIHIIIIIIIIIIIIK na;no»eiši lelošnji modeli = v nnivečji izbiri napredni s do neverjetno nizkih z cenah = | NOVA TRGOVINA | E TVRŠEVft (DUNAJSKA) CESTA 36 2 H nasproti Gospodarske zveze S Ti 11111111111111111111111111111111111111 fr Kenedyja. Našo državo sta zastopala naš poslanik pri Vatikanu in pravosodni minister dr. Ružič, ki ga je papež sprejel tudi v avdienco. — Angleški vojni minister Hore Belisha je v spodnji zbornici izjavil, da bo Anglija v primeru napada pomagala Franciji tudi s kopensko vojsko. — Položaj v Belgiji je še zmerom zelo kritičen. Vodilni politiki so mnenja, da ni izključeno, da bodo Belgijo po zgledu Švice razdelili v valonski in flandrijski kanton. — Novega predsednika republike bodo na Francoskem volili 5. aprila. — Poljskega zunanjega ministra polkovnika Becka so povabili v London, da se pogovori z angleškimi diplomati o važnih političnih vprašanjih. Na poti domov se bo oglasil tudi v Parizu. — Vatikanski državni tajnik je postal kardinal Maglione, nekdanji papeški nuncij v Parizu. — Smernice ruske zunanje politike je podal Staljin na seji izvršilnega odbora komunistične stranke. Izjavil je, da se bo Rusija ogibala vsakega oboroženega spopada in da je pripravljena sodelovati z vsemi državami, ki so za mirno so- delovanje. — Palestinska konferenca se bo v kratkem končala. Angleži bodo postavili svoj predlog, ker se Arabci in Židje niso mogli sporazumeti. Arabci in Židje bodo v Palestini enakopravni državljani, vendar pa Anglija ne bo dovolila prevelikega priseljevanja Židov. — Komunistični upor se je odboru za narodno obrambo v Madridu posrečilo zatreti, komunisti pa zdaj rovarijo tudi po deželi in so med drugim zavzeli Cartageno. — 24 milijonov dinarjev so zbrali na Angleškem za čsl. begunce, ki so pribežali iz zasedenih pokrajin v CSR. Smrtno se je ponesrečil na Grmadi 181etni dijak tehnične srednje šole Branko Pirš iz Maribora. Pri plezanju po skalah se mu je najbrže odlomila krhka skala. Padel je 50 metrov globoko in obležal mrtev. S ciganom je pobegnila žena zagrebškega hotelirja Andreja Petrija. S seboj je odnesla 30.000 dinarjev, ki pa niso bili njeni, zato so jo prijeli orožniki in jo pripeljali nazaj v Zagreb. V KVALITETI. KROJU IN IZDELAVI NEDOSEGLJIVE, V NIZKI CENI 8REZKONKURENČNE ŽE SAM POGLED V NAŠE IZLOŽBE VAS PRIJETNO PRESENETI IN VABI ZA NAKUP. Ogenj je uničil domačijo posestnika in kovača Andreja Lampreta iz vasi Gerdine, občina Stoperce. Iz hiše niso mogli domači ničesar rešiti. Posestnik Lampret je dobil hude opekline, ko je hotel v gorečo hišo po shranjeni denar. 7letni deček je najbolj pismen v vasi Pridjeinu v maglajskem srezu. K dečku Salihu Grbaiču prihajajo vsi, da jim čita časopise in uradne razglase, prav tako jim tudi piše pisma. V vasi uživa zaradi pismenosti veliko spoštovanje. Bolniki so povsod. Zato je neobhod-no potrebno, da se pazi na urejeno prebavo. Zdravniki priporočajo Darmol odraslim in otrokom. Tudi pri večkratni uporabi ne nastopa navada. Uporabljajte pri zaprtju dobro odvajalno sredstvo Darmol. Dobi se v vseli lekarnah. Reg. 25.801'37. Svojega tovariša je ustrelil odpuščeni orožniški desetnik (kaplar) Milan Bagajifi iz Črne gore, mater svoje ljubice pa obstrelil. V Tepanju je pred kratkim streljal na svojo ljubico Ano Zučkovo, a jo je le ranil, zdaj se je pa znesel nad njeno materjo in svojim rojakom in tovarišem Jovkovičem. Bagajič je že v rokah pravice. V derezino je trčil 451etni Franc Ronko, progovni nadzornik iz Gradca pri Litiji, ko se je s kolesom peljal 6kozi železniški predor med Kresni cami in Litijo. Ronko se je hudo po bil, vendar njegovo stanje ni nevarno. Pouk obvezne telesne vzgoje se je začel v Ljubljani 1. marca. Udeleževati se ga morajo enkrat na teden vsi vajenci v območju Ljubljane. Na men pouka je, pripraviti mladeniče od 14. do 20. leta za vojaško službo v telesnovzgojnem in nravnem pogledu. V reko je padel 51etni Viki Kovač iz Šoštanja, ko se je igral ob 1 m globoki strugi reke Pake. Ko eo ga potegnili iz vode, je bil deček že mrtev. Zetu je odsekal nos in zažgal hišo 601etni viničar Zemljič v Ilovcu pri Ljutomeru, ker je bil ljubosumen na svojo 601etno ženo. Po zločinu je pobegnil in izvršil samomor. S sekiro je razbil glavo 131etneniu sinu posestnika Franca Arzenška iz Škofje vasi pri Celju neki fant, ko ga je po nesreči udaril po glavi. Dečku je počila lobanja in so ga morali odpeljati v celjsko bolnišnico. Pobegnil je iz zaporov okrožnega sodišča v Celju 261etni šofer Anton Bianchi. V ječi bi moral presedeti dve leti in pol. Vlomil je v pazniško sobo, potlej pa skočil iz prvega nadstropja in zbežal. Ogenj je uničil domačijo posestnika Josipa Šmida iz Nove gore pri Slovenski Bistrici zaradi slabega dimnika. Škode je za svojih 30.000 dinarjev. Financarji so ustrelili 181etnega tihotapca Jožefa Maučeca, ko ee na meji pri Lipi ni hotel ustaviti na njihov klic. Pri njem so našli samokres, 10 kil saharina in 80 zavojčkov kvart Zakrinkana razbojnika je pregnala pogumna logarica Horvatova iz Bukovnika v Prekmurju. Namesto denarja je privlekla na dan puško in sprožila proti razbojnikoma, da sta prestrašena pobegnila. Mrliča je našel v svoji stelji posestnik Andrej šifrer iz Stare Loke. Oblasti eo ugotovile, da je bil mrtvec 351etni berač Anton Podobnik iz Ži-rov. Moža je bila zaradi preveč zaužitega alkohola zadela kap. Po nesreči je ustrelil sosedovega sina posestnik Matevž Rožman iz Podlehnika pri Ptuju, ko je na dvorišču preizkušal 6amokres. Strel je Izletnemu Janezu Traflu petkrat prestrelil čreva tako da je nesrečnež v strašnih mukah izdihnil. V drevo se je zaletel z novim avtomobilom inž. Peter Keršič iz Maribora. Trčil je 6 takšno silo, da si je razbil čeljust in zlomil levo nogo. Ostali v avtomobilu so odnesli zdravo kožo. Z začaranim zakladom je izvabljal denar od kmetov cigan Dušan Nikolič iz Čepina. Kazal jim je polno vrečo bankovcev, ki se jih cigani ne smejo dotakniti in jim obljubljal začarani denar, v zameno je pa zahteval njihovega. Zdaj ga 6odi osiješko sodišče. OKVIR)! za SLIKE. F0T0GRAFIIE, GOBELINE JULIJ KLEIN LJUBLJANA, VVoltova ul. 4 Listek ^Družinskega tednika” Zakaj so šli narazen? Pet sličic Izpred velemestnega sodlSča •Dolino«t Ja kakor davek-.« Praga, marca »Rad priznam, gospod sodnik, da asm tvojo leno zanemarjal. Čeprav le izredno dobra ženska. Mislim, da bi teiko dobil v tem mestu tako popolno leno, kakor je ona. Dobra, vdana, redoljubna, obzirna, ljubeznive — kar hočete I Ničesar ji ne morem očitati — ničesarl Razen enega: da * njo ne morem več živeti. Pri najboljši volji s njo ne vzdržim več!« »Ali je pred zakonom niste poznali? Navadno so ljudje vendar nekaj časa zaročeni!...« »Pet let sva se poznala. Bila sva eno srce in ena duša. Skratka, bila •va neločljiva. Vsak dan sem ji nosil cvetlice in čokolado. Ne smem niti misliti na tol Toda od trenutka, ko sva se vrnila s poročnega urada — ko da bi odrezali Imel sem občutek, kakor da me duši. Ko sem se vračal domov, sem imel isti občutek kakor takrat, ko sem kot majhen deček hodil v šolo: slutil sem pač, da mi dobro hočejo — a srečen? .., Ne, srečen še zdaleč nisem bil. Moja žena kajpak prav tako ne. A njej to ni šlo do živega. Ni utegnila m:s1it! na čustva. Imela te preveč dela. To. kar imenujemo ljubezen, je v njej spričo sedanjih razmer nekako odmrlo. Namesto tega se je zatekla, da se tako izrazim, k umetnemu, odpornejšemu, giobejšemu nadomestku: k čutu dolžnosti. Dolžnost... že beseda je takšna, da kar zbode v srce... Tebe in druge... In res me je vselej, kadar sem pogledal svojo ženo, zbodlo v srce. Tako sem se tudi sam navadil nadomestka za ljubezen, nadomestka za neposredna čustva: hvaležnosti, spoštovanja, občudovanja, prizanesljivosti, potrpežljivosti in podobnega... Tudi z nadomestkom človek nekaj časa živi. Dokler lepega dne ne spozna, da sploh nič več ne živi in da je prav za prav mrtev. Zgolj od dolžnosti noben človek ne živi. Potrebna Je, da, kakor so davki potrebni... Skratka: včasih sem zbežal iz zakona, kakor sem kot majhen deček včasih zbežal iz Sole. In tako se je najin zakon razbil. In zdaj bi se rada ločila.. .« Večen delavnik »Da, res je, svojemu možu nisem bila zmerom zvesta. Ne, ni on kriv. Saj je dosti boljši od drugih, dostoj-nejši je in — Bog mi greh odpustil — tudi zalši. V drugega se nisem ravno zaljubila. A tujec je vse kaj drugega. Z njim se počuti človek bolj svežega, veselega, lahkega. Z možem moram zmerom govoriti samo o denarnih zadevah, o gospodinjstvu, perilu, plinu .., Človek neprestano misli samo na to in če se kdaj zasmeješ, se takoj nato spet zresniš, ker se ti oglasi vest. S tujcem pa plešeš in se zabavaš dosti bolj neprisiljeno. Pri mojem možu je bilo kajpak Isto kakor prt meni. Tudi on bi rad kdaj zatisnil oči tn ne mislil na nič. Kdor ves dan garž, morebiti to celo potrebuje. Dan za dnem nič drugega kakor delavnik — kdo naj to do konca vzdrži t Vsega so kriva samo leta najinega znanja pred poroko. Takrat je bila zmerom nedelja in mislila sva. da bo večno tako. Zaroke bi morali uradno odpraviti. Ali takoj skčči v mrzlo vodo ali pa sploh nel« Zakonski diktator »... Ali ne bi mogli zakonci mirno živeti, ne da bi drug drugega tiranizirali? A ne — pri mojem možu mora zmerom njegova veljati, drugače bi mislil, da ne nosi hlač... Komaj opazi, da mi kakšna stvar ni po volji, že mi jo vsili, naj bo še tako neumna. Nekaj časa človek potrpi — zaradi tako imenovanega .ljubega miru'. Ko pa vidiš, kako zakon čedalje bolj rine v prepad, udariš vendarle s pestjo po mizi, ali se pa kako drugače postaviš po robu. Nekoč se vrata zmerom zaprte sobe vendar odpro! In potem se opajaš v maščevanju...« »Če ne prenesete, da vam nekdo kaj reče — zakaj ste se potlej sploh poročili? Nekdo mora vendar biti gospodar. In boljše je, če je mož. Saj je močnejši.« »Da, a le prepogosto ubere napačne strune. Gospodovalnost Je bolezen kakor vodenica ali pijanstvo. Takšen moški se naj poroči s kakšno slabo-umnico in naj se znaša nad njo, kolikor ga je volja. Pametna ženska ne potrebuje krotilca. Sama bo brez njega lažje opravila z življenjem.« Med se kmalu poliiel »Ne, res ne vzdržim več, gospod sodnik! Prav gotovo ne more iti več tako dalje. Ne trdim, da bi se bila moja žena v zakonu spremenila. To ravno ne. Časi so se spremenili in sam sem se spremenil. Vse se spreminja, le kamen ostane, kar je. Samo moja žena je ostala takšna, kakršno sem vzel. Tega ne prenesem. Prav rad bi bil v peklu, a če tam neprestano evro in pekd in trpinčijo in vrešče in ničesar drugega ne počno, bi se tudi tega naveličal. Tudi najlepše reči izgube svoj čar, če ni nič spremembe. »Prav tiste lastnosti, ki so me prej pri moji ženi očarale, me zdaj že dolgo dražijo. Govori na primer nekoliko s tujim naglasom, rabi besede, ki jih v našem jeziku ni, ali jih pa vpleta tja, kamor ne spadajo. Spočetka me je to očaraloi zdelo se mi je tako novo, kakor če bi. poslušal žensko, ki je prvič odprla svoj kljunček. Čudovito je bilol Danes se mi ne zdi več čudovito, danes me samo še draži. Nesramno se mi zdi, da si upa tako govoriti. Le kako se predrzne! »Ali pa: na klavirju Vam zaigra neko skladbo, neko samo po sebi čedno koračnico — bumtamtam, bum-tamtam, bum! Nekoč se je je naučila in živ krst je ne igra tako kakor ona. Očaran sem obsedel, ko sem jo prvič slišal; tako sem bil zamaknjen, da bi mi lahko kdo denarnico izmaknil iz suknjiča, ne da bi kaj vedel. Zdaj pa že nekaj let poslušam to koračnico — bumtamtam, bum! Ničesar drugega se ni naučilal Človek bi zblaznel! »Ali pa: ima lepe temne oči, ki sem se vanje zaljubil in ki sem jih bogve kolikokrat opeval. In te oči, iste oči so danes zame, ker niso nikoli spremenile svojega izraza — oprostite trdo besedo — kravje oči Zato je zdaj za nič na svetu ne maram več.« Oh, ti jeziki... »7. možem sva se poročila iz vroče ljubezni. Zmerom sva govorila: moj Bog, kaj nama mar ljudje; naj si razčehnejo čeljusti, če hočejo! Glavno je, da se midva tako dobro razumeva. Naj rečejo tisočkrat, če hočejo, da prav za prav ne spadava sku-pa, češ da je moj mož tako izobražen gospod, jaz pa iz tako preproste družine doma — kaj nama to marl Prav nič! Sklenila sva, da bova živela čisto sama zase, kakor na kakšnem otoku, v večnih medenih tednih. To je pa kajpak tako neumno, kakor če bi si dve ribi na lepem izmislili, da hočeta živeti v hribih. Človek plava pač v vodi z drugimi ribami; to se ne da spremeniti. Ali pa, če hočete, ker sva človeka, z drugimi ljudmi. Kar so govorili, da celo, kar so mislili, nama je neprestano bmelo okrog ušes. In ljudje so takole govorili In mislili: smešen zakon. Ta dva človeka prav toliko spadata drug k drugemu kakor slamnjača v cerkev. Nič ni zaleglo, če sva si mašila ušesa In sama sebe slepila, da sva pač izjemi pod soncem. Slišala sva kljub temu vse skozi zamašena ušesa tn čedalje bolj spoznavala, da imajo .ljudje' piav. Saj spadava na koncu koncev tudi midva med .ljudi', čeprav bi se postavila na glavo in mislila z nogami. Tako sva počasi otopela, čeprav sva se včasih zdramila kakor iz sna in poskušala izmamiti nekdanje lepe zvoke iz strun. V resnici ie na rasla najina zagrenjenost, in midva sva bila proti njej brez moči. Zgodilo se je celo, da sva si v obraz zalučala vse, kar sva mislila drug o drugem. Med nama je vstalo sovraštvo, z nama gre navzdol, navzdol... Oba čutiva, da morava drug drugemu vrniti prostost.« (Po »Prager-Tagblatiu«) »Kaj pa že spet imata?« »Mama, Janez in jaz sva se igrala Adama in Evo in Janez je jabolko *ares pojedel!« Pod avtomobil je padel 281etni ključavničar Andrej Novak iz Maribora, ko 6e je peljal s kolesom. Na križišču jo prišel pod avtomobil in obležal e hudo rano na glavi in s presekano čeljustjo. Orožniki so prijeli 371etnega Džema-la Dželaviea, nevarnega mazača, ki se je izdajal za učenca zdravnika Sadika Sadikoviča iz Ljubuškega. Dva neznana napadalca sta zlomila j °be roki 301etnemu posestnikovemu ®inu Josipu Moškonu iz Podsrede _pri Celju, ko se je ponoči vračal iz vinograda domov. Tri prste je odsekal svojemu triletnemu bratcu sin kočarke Gaber-Škove iz Rogaške Slatine, Nesreča se je pripetila pri igranju. Z motiko je prebil lobanjo Jože Glavič, mlinar iz Stare vasi pri Škoci-janu, 241etnemu Alojzu Žagarju. Glavič je udaril Žagarja zato, ker ga je Žagar v ovoji pijanosti začel izzivati in klofutati. Kraljica Marija je botra deveti hčerki revnega kmeta Teroljuba Ninko-viča v Brodski. Novorojenki je Nj. Vel. kraljica Marija podarila zlato verižico s križem in zlato uro. 45 kil tehta 3 Vilotna hčerka kmeta Mata Mačukata iz Vodice pri Šibeniku. Dekletce je močno razvito in tudi umsko nadkriljuje otroke enake starosti. Življenje si je hotel vzeti Vlado Smiljanič, upravitelj ljudske šole v Mrkonjič-gradu. Najprej se je s sekiro tolkel po glavi, potlej si je prerezal žile na rokah, a ker še ni umrl, je hotel skočiti skozi okno, pa se je zaradi slabosti zgrudil na tla, kjer ga je našel sluga in ga poslal v bolnišnico. Avto ga je ubil. Ko je 601etni Vinko Brezovnik iz Celja s parom konj peljal kamenje, je zadel vanj avtomobil in ga vrgel na hladilnik. Brezovniku je počila lobanja in je v bolnišnici umrl. Zaradi 15 dinarjev sta se stepla dva cigana pri vasi Vagovini v bjelovarskem okraju. V pretep se je vmešalo 15 ciganov in cigank. Vsi so lažje ranjeni, en cigan je pa obležal mrtev. Z nožetn je zabodel zapeljivca svoje hčere kmet Ilije Sretič v vasi Bin-gule pri Sremski Mitroviči. Povabil je zapeljivca, gostilničarja Milenka Brašanca v hišo na razgovor in nato z njim obračunal. Svojo hčer je hotel maščevati 721etni Kosto Fogaraš iz vasi Sv. Mihajla in je zato streljal na neko poštarico, ki je njegovi hčeri prevzela moža. Hči ee je zato zastrupila in je bila po starčkovem mnenju samo poštarica kriva njeno emrti. Starčkov strel k sreči ni bil smrten. Štirikrat sc je zabodel v prsi 251et-ni Schober iz Studencev pri Mariboru, ko je šel po cesti mimo službujočega stražnika. Stražnik je takoj poklical rešilni avtomobil in so obupanca odpeljali v bolnišnico, Preužitkarico jo umoril .Tazbinšek Alojz iz Ajdovca pri Žužemberku. OOletni Mariji Koželjevi je spodmaknil lestev, ko je šla v senik in hotel tako fingirati nesrečo. To se mu pa ni posrečilo in so ga orožniki že aretirali. Avtomobil je trčil v kolesarko, Kletno Frančiško Ogrinčevo iz Podgorice, delavko tobačne tovarne. Peljala se je v Ljubljani po Bleiweisovi cesti v službo. Sunek je Ogrinčevo vrgel na rob hodnika, kjer je obležala nezavestna. Konj je odgriznil palec 701etnemu posestniku Janezu Ulčarju iz Zgornje Besnice v litijskem okraju. Mož je tlačil konju v usta kruh, da bi ga spravil pokonci, ker je padel. Lisica je napadla neko posestnico iz Gruškovja pri' Ptuju, ko jo je šla podit iz kurnika. Vgriznila jo je v gornji del roke; posestnica je morala iskati zdravniške pomoči. Cirkularka je odtrgala prste na desni roki 291etnemu delavcu Francu Razpetu z Jesenic. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnišnico. Dve smrtni žrtvi je terjal požar v delavski baraki v gozdu Lekeniku pri Sisku. Dočim je bil en delavec takoj mrtev, sta bila dva hudo opečena in je eden opeklinam že podlegel, drugi se pa še bori s smrtjo. Od doma je pobeguila 271etna Marija Rotarjeva iz Št. Ruperta na Dolenjskem. Doma je pustila 6 mesecev starega otročička in moža. Zakaj je zapustila dom, še ne vedo. Štiri nemške balone je našel kmet Gal v gozdu pri vasi Delova blizu Koprivnice. Na balone je bila privezana nemška dopisnica s prošnjo, naj bi najditelj napisal nanjo, kje in kdaj je našel balone, in dopisnieo od posla l na določeni naslov; koprivniško okrajno načelstvo je prošnji ugodilo. Trgovca s konji je ubil gonjač Branko v gozdu Dvorište v občini Vrbovec na Hrvatskem. Do zločina ga je naj-brže pripravil pohlep po denarju, ker je imel trgovec Stankič pri sebi 10 tisoč dinarjev. Smrtno se je ponesrečil sprevodnik brzotovornega vlaka France Martinček iz Kresnic. Na progi med Logatcem in Borovnico je zaviral kat tri vozove hkrati in padel pod kolesa. Bil je takoj mrtev. Od lakote je tri tedne umirala v svoji sobici v Sarajevu 341etna služkinja Fanika Rajkova, doma iz daru-varske okolice. Ker jo je njena gospodinja obdolžila tatvine in ji napisala v poselsko knjižico, da je nezanesljiva, je oetala brez kruha in v sobici čakala smrti. Zdaj so jo tešili in prosijo, da bi ee je kdo usmilil. Pri kopanju vodnjaka’ ee je ponesrečil Jožef Čeh iz Krčevine pri Ptuju. Zemljo iz vodnjaka je spravljal v železno posodo, ki jo je s škripcem vle- Zamrmral je tudi neki Sin: (e a cm j prav razumel, rezervni narednik.. Potlej je imel daljSi govor. Govoril jel o kajenju, ki je za takšnega človeka,] ki pokadi na dan toliko cigaret kakor] jaz, draga Sala. Postajal eem nestrpen. Naposled po polurnem govor je-1 nju, je prešel na pravi namen svojega] obiska. »Svoj potrošek za cigarete lahkoi pri meni silno zmanjšate. Kila tobaka] stane samo osemdeset pengov...« *Ali proaim...r. '»Vem, reči hočete, da se neradi], i ukvarjate s polnjenjem cigaret. Po-JI slal vam bom neko delavko, ki vam bot cigarete nabasala tukaj v stanova-f nju...* j »Ali prosim...* * »Moj tobak je boljši od najboljše-] ga, ki ga kupujete v traf iki. V današ-t njih gospodarskih razmerah moramo* štediti. Moj tobak je pa dejansko ce-i nejsi...« Z Ko sem naposled prišel do besede,Z sem mu razložil, da si za zdaj ne mi- 3 slim nabaviti večje količine tobaka, kar je živahno obžaloval. Prosil me J je za uslugo, naj mu priporočim kak- • šnega strastnega kadilca izmed svojih1 znancev. Nikomur ga nisem hotelj obesiti na vrat; ko sem pa videl, da sc. ga drugače ne bom mogel odkrižati, j sem mu povedal naslov svojega prija- J telja-zdravnika (to me bo kleli). % Prekupčevalec tobaka se je lepo* zahvalil in odšel. Popoldne je pa za-t zvonil telefon. f1 »Halo, Laci, ali si ti?* je vprašalj moj prijatelj-zdravnik. »Danes je bil« pri meni tvoj tovariš iz vojne...* »Kateri?« »Tisti, ki si bil z njim dolgo let na] fronti.« »Kdo pa je to?« »Algernon Tahy... tvoj nekdanji po-J veljnik. Kupil sem od njega tebi naj ljubo dve kili tobaka za 160 pengov...*] Negovana in lepa kljub napornega dela! Za vsak prispevek v tej rubriki plačamo 28 din zaradi dodatka hamamelisa polepša polt Brezposelni pa odgovori: »Tisto pa ne; že tri leta nič ne delam, pa kar dobro živim. Jeati in prenočišče dobim, tu in tam pa Se kakšen dinar, da imam za šnops.« Prisluškovalec. Službo dobi V začetku januarja sem brala V ljubljanskem dnevniku oglas, da dobi službo uradnica z nekaj prakse. Na- Osebne vesli Umrli so: V Ljubljani: Blaž Kristan; Franci Goršič; Ignacij Lah, častnik v pok.; Marija Antičeva, upokojenka tobačne tovarne. V Celju: 25 let ni J. Krašovic, krojaški pomočnik; 631etna preužitkarica Elizabeta Rokova iz Šmartnega ob Paki; 231etna Marija Pirnatova, frizerka iz Laškega; 851etna Neža Srabočanova, zasebnica; 191etna Marija Eineiedlerjeva, kočar-jeva hči iz Ljubečne pri Celju; 331etni Ivan Bukovšek iz Kostrivnice pri Ka-5 lobju. V Mariboru: 121etni Anton* Korošec, sin lovskega paznika; 221etna Avguština Štravsova, žena naetavljen- jRojena nemška kri Na pustni veselici sem sedela v neki gostilni in se zabavala s svojo družbo. Vse je bilo veselo, saj je bil med nami pust. Na lepem zaslišimo iz neke družbe glas nekega mladega moškega, ki je v nemškem jeziku dejal: »Jaz sem rojena nemška kri.« Vsi smo se spogledali in se zgražali, ker vsi dobro vemo, da je gospod rojen Slovenec in tudi stalno med nami živi. S. S. Beži fant, dekle gre! šel sem iz Celja, kjer sem imel opravke, proti domu. Ker se mi je bolj prileglo hoditi, sem kolo peljal v roki. Kmalu me doide neznano dekle, kakšnih 30 let staro. Kar začu- ljutraj seveda, posebno pa zvečer: Chlorodont-zobna pasta kel navzgor. Na lepem se je pa vrv utrgala in posoda je padla na posestnika. ki se je komaj rešil iz vodnjaka, potlej je pa omedlel. Policija je prijela tatove, ki so kradli platno iz skladišča tovarne »Semperit« v Kranju. Tatovi so se izdali sami, ker so začeli prodajati ukradeno blago. Tovarna ima za okrog 3000 dinarjev škode. lili CT3 . »Zaprli so me, ker sem z avtom x»re-hltro vozli. In tebe?« »Jaz sem pa prepočasi vozil!« »človek božji, to pa vendar ni kaznivo!« »Včasih tudi, avto sem namreč ukradel.« ZA PULTOM NAMESTO za katedrom Kako žive diplomirani filozofi Beograd, marca Marsikdo ne bi verjel, da sta prodajalna torbic in njeno izložbeno okno kaj v zvezi s čisto filozofijo. A v življenju je vse mogoče, tako tudi to, da je diplomirana filozofka čiste filozofije postala prodajalka. Med drugimi diplomiranimi filozofi jo zapustila univerzo tudi Olga Kuz-manovičeva, diplomirana filozofka čiste filozofije. S svojimi tovarišicami ee je na lepem znašla pred'vprašanjem: »Kam zdaj?« Vedela je, da čaka na službo še veliko starejših filozofov za bolj realne predmete, kakor je čista filozofija. Vlagala jo prošnje, a zaman. Tudi od inštrukcij ni mogla živeti, kajti učenci veliko bolj potrebujejo pouka v matematiki, fiziki ali jezikih. Zato se je po zgledu svoje prijateljice, ki je postala aranžerka izložb, tudi sama odločila, da bo prijela za kakršno koli delo. Tako je postala prodajalka v trgovini s torbicami. V svoj novi poklic se je kmalu vživela in tako jo danes vidimo, ko ljubeznivo streže elegantnim damam in jim razkazuje vsakovrstne torbice. Njeni znanci se ji čudijo, ker ne morejo razumeti, da si služi kruh za pultom namesto za katedrom. Prekupčevalec tobaka Ura je bila devet dopoldne. Neki gospod je želel govoriti z menoj. Gosta so odvedli v salon; hitro sem se okopal in pet minut pozneje sem bil že tudi jaz v salonu. »Algernon Tahy de Tahivar«, se je predstavil in udaril s petami skupaj. ca drž. žel.; 66letni Anton Crepanj, žel. uradnik v pok.; 451etni Ludvik Pucelj, dimnikarski mojster; Emilija: Zupanova, roj. Pibrovčeva. V Rečici ob Savinji: Kolenc Franc, veleposestnik. V Selnici ob Dra-v i: Ema Vollmaierjeva. V Šoštanju: Marija Cerovškova, posestnica in gostilničarka. V Vojniku pri Celju: Marija Bogatajeva, vdova žand. narednika-vodnika. V Šmartnem pri Litiji: Janez Tomše. posestnik in ključavničar. V Višnji gori: Franc Turk, odvetniški uradnik. V Mozirju: Majerhold Anton, posestnik in gostilničar. V Dolenjem Logatcu: Ivana Tršarjeva, roj. Kremenškova. V Kresnicah: Franco Martinšek, železničar. N a Vrtači pri Semiču; Janko Ogu-lin, posestnik. — Naše iskreno sožalje! Da bo vsa družina vesela, je treba samo kupiti »Družinski tednik«! dim se, ko me na vso moč prijazno pozdravi in me začne spraševati, od kod sem doma, kje sem bil, koliko sem star, koliko imam bratov in sester in kaj sem po poklicu. Naposled pa tudi vpraša, če imam že izbrano dekle. Povem ji, da ne. Ona pa nato: »Če vam je prav, se pa midva zmeniva za ljubezen.« Bil sem že sit neslanega govorjenja, sedel sem na kolo in se odpeljal. Sam pri sebi sem si pa mislil: bog ve, koliko je še njej enakih po svetu. J. P. Ne orje, ne žanje, pa vendar živi Bil sem v Celju v neki trgovini. Noter stopi mlad moški, kakšnih 26 let star. Pravi, da je brezposeln in prosi za kakšen dar. Trgovec mu prijazno reče: »Pa bi ja zaprosili za delo pri regulaciji Savinje. Vsak dan bi zaslužili 30 din.« stop takoj. Za razpisano službo sem se zanimala in poslala ponudbo s sliko, ki je bila zaželena. Prosila sem, da se mi v primeru neugodne rešitve slika takoj vrne. Od tega sta pa pretekla že dva meseca, pa še nimam nobenega odgovora. Tudi slike ni od nikoder, kljub ponovni prošnji, naj mi jo vrnejo. Mislim, da bi bilo umestno, če bi oglaševalcem kako gledali na prste, da ne bi poštenih ljudi vlekli za nos. Prizadeta. O vajenkah Namen mojega članka je opozoriti gospode mojstre, ki dopuščajo, da njihovi pomočniki v modnih salonih kvarno vplivajo na mlade vajenke, in sicer z nemoralnim govorjenjem, neslanimi šalami in podobnim. Naj takšni pokvarjenci ne mislijo, da je vajenka primorana poslušati ogabno govorjenje zato, ker mora biti poslušna in ubogljiva. V takšnih primerih je na mestu, da jim lastnik odločno prepove netaktnosti, ne pa da molči in se za pultom še sam reži neslanim opazkam svojih uslužbencev. Kljub temu se pa to danes žal pogosto dogaja. Vajenka. Ali je to prav? Tovarna papirja v Domžalah ima v službi mojstra, ki ni naš državljan. Vsi drugi mojstri, ki so naši državljani, še kolikor toliko razumejo naše delavstvo in tudi delavstvo je še precej zadovoljno z njimi, ta mojster pa, ki uživa gostoljubnost naše države, ne razume ali pa noče razumeti našega trpečega delavstva. Pritožbe so na dnevnem redu, toda naše mirno delavstvo se ne upa pritožovati pri podjetju, pač pa toži le tovariš tovarišu. Zato je tudi razumljivo, da o tem nič ne vedo merodajni faktorji, ki bi lahko odstranili to tiranijo in poniževanje našega delavstva. Podjetje pa molči... kdo bi se pritoževal, če je zanj dobro. Delavstvo pa bo še naprej sprejemalo dobrote tega gospoda in bo čakalo, če se mu bo morda kdaj omehčalo srce, če ga sploh ima. PrizadetL Radio Ljubljana od 16. do 22. marca 1939. ČETRTEK, 16. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napovedi 18.00: Koncert Radijskega orkestra 18.40: Slovenščina za Slovence 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: Koncert komornega tria 20.45: Plošče 21.15: Citre solo 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. PETEK, 17. MARCA 11.00: Šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Radijski orkester 14.00: Napovedi 18.00: Ženska ura 18.20: Plošče 18.40: Francoščina 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Kotiček SPD 20.00: Rezervirano za prenos 22.00: Napovedi, poročila 22.30: Angleške plošče. Konec ob 23. uri. SOBOTA, 18. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 14.00: Napove- di 17.00: Otroška ura 17.50: Pregled sporeda 18.00: Radijski orkester 18.30: Prenos občnega zbora društva »Pravnik« 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Beseda k prazniku 20.00: O zunanji politiki 20.30: Prenos iz Maribora 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Radijski orkester. Konec ob 23. uri. NEDELJA, 19. MARCA 8.00: Radijski Šramel 9.00: Napovedi, poročila 9.15: Plošče 9.45: Verski govor 10.00: Prenos cerkvene glasbe iz stolne cerkve v Mariboru 11.00: Plošče 11.30: Iz opernega carstva 12.30: Plošče 13.00: Napovedi 13.20: Rezervirano za prenos iz Planice 17.00: Kmetijska ura 17.30: Prenos koncerta mladinskega pevskega zbora iz Rač pri Mariboru 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: V6em Jožekom in Jožicam igra Radijski orkester 21.10: Bolgarski godalni kvartet 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. PONEDELJEK, 20. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Opoldanski koncert Radijskega orkestra 14.00: Napovedi 18.00: Paberki iz vsakdanjega zdravstva 18.20: Plošče 18.40: Paglovčeva pesmarica iu slovensko cerkveno pelje 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Zanimivosti 20.00: Klavirski koncert 20.45: Plošče 21.15: Kmečki trio 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Prenos iz restavracije Emona. Konec ob 23. uri. TOREK, 21. MARCA 11.00: šolska ura 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Šramel kvartet »Štirje fantje« 14.00: Napovedi 18.00: Pester spored Radijskega orkestra 18.40: Pota k Bogu 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Deset minut zabave 20.00: III. stilni orgelski koncert 20.45: Koncert Radijskega orkestra 22.00: Napovedi, poročila 22.15: Plošče. Konec ob 23. uri. SREDA, 22. MARCA 12.00: Plošče 12.45: Poročila 13.00: Napovedi 13.20: Plošče 18.00: Mladinska ura 18.40: Angleško šolstvo 19.00: Napovedi, poročila 19.30: Nac. ura 19.50: Uvod v prenos 20.00: Prenos ic ljubljanskega opernega gledališča. Konec ob 23. uri. njem imel zato 1 «| vstopili, Landru, Haarmann, Kurten — Weidmann Senzacionalen proces v Tarizu V isti dvorani, kjer so pred 17 leti sodili Landruia, se te dni zagovarja zverinski morilec Weidmanu, vampir iz Frankfurta Prejšnji petek se je pred versajsko poroto začela razprava proti zverinskemu morilcu Evgenu VVeidmannu, Nemcu iz Frankfurta, ki se je na Francoskem preživljal z denarjem svojih žrtev. Razprava bo trajala 14 dni; vrši se v isti dvorani, ki je bila pred 17 leti priča zloglasne Landrujeve afere. In da bo podobnost še večja: kakor Landruja zagovarja tudi VVeidmanna de Moro-Giafferri, najslovitejši kazenski advokat na Francoskem in zagovornik v vseh tistih procesih, ki se jih ne upa prevzeti noben drugi odvetnik, dobro vedoč, da bi samo čudež rešil obtoženca. In Moro-Giafferriju stoji ob strani še 13 odvetnikov... Razprava zbuja seveda silno zanimanje, ne samo na Francoskem ampak tudi drugod. Nič manj ko 84 žurnalistov z vsega sveta bo dan za dnem sledilo poteku razprave; celo iz Amerike so se poročevalci nekaterih listov pripeljali nalašč zaradi tega procesa v Pariz. kriminalni rnmani^P^8 Sklenila sta počakati. Mračilo nilllllliuilll lUlllUlllse je že k0 sta zagledala na drugem koncu samotne ulice nekega moža. Tale bo pravi, sta si mislila. Ko ju Je tujec uzrl, se je za trenutek zdrznil, a le za trenutek. Mirno je stopil proti njima In vljudno vprašal, kaj želita. Odprl je vrata in... komaj so so počili streli. Karier je imel v roki samokres. Dva strela sta zadela nadzornika Poignanta v ramo, njegov tovariš, ki ga je strel samo oplazil, se je pa vrgel na Karrerja. Začel se je boj na življenje in smrt. Nadzornik bi bil najbrže podlegel, da ni slučajno zagledal kladiva na mizi. Med ruvanjem je segel po njem ln pobil Karrerja na tla, da je omedlel. Potem sta ga policista ukle-nila in odpeljala na stražnico. Ze pri prvem zaslišanju so ugotovili, da je Karrer izmišljeno ime. Izkazalo se je tudi, da Karrer ni Sauerbrey. Morilčevo pravo ime je Evgen Weid-mann. Rodil se je 1. 1908. v Frankfurtu ob Mainu kot sin preprostih, a poštenih staršev. Ne, iz političnih vzrokov ga niso preganjali. Tudi ne-Morilca so razkrinkali čisto slučaj- arijec ni, temveč pravi, čistokrven no: na njegov sled jih je spravila po-1 Nemec. V domovini je presedel šest let setnica, ki so jo našli med papirji zaradi ropa, potem je pa zbežal na umorjenega zemljiškega prekupčevalca , Francosko. Spomladanski klobuček, ki so ga Francozinje občudovale na konjskih dirkah v Auteuilu pri Parizu. Modeli, ki jih pokažejo na teh tekmah, dajejo vsako leto smernice novi pariški modi. ponj... Povedal je, da je Lesobra umoril zaradi tistih petih tisočakov, ki jih je slutil v njegovi denarnici. Toda po nekaj urah zasliševanja je morilca minila njegova hladnokrvnost. Na lepem je zaihtel: »Se rekaj drugega sem storil, nekaj tako strašnega, tako grozotnega, da se ne upam povedati... Dajte mi kos papirja.« In potem je naphal na listek: »Jean de Koven.« Jean de Koven je bila ameriška plesalka, zalo mlado dekle iz premožne newyorške družine. Poleti 1. 1937. je prišla s svojo teto ra obisk v Pariz. 23. julija je povedala svoji teti, da je spoznala prikupnega, mladega moža, ki govori angleški; rekla je, da pojde popoldne z njim na sprehod. Od tistega popoldne ni bilo mlade plesalke nikdar več na izpregled: izginila je za vselej pod stopnicami Weid-mar nove vile. Morilec jo je zadavil zaradi denarja: dobil je 800 frankov gotovine in za 480 dolarjev čekov. Policija je bila že obupala, da bo kdaj našla pogrešano plesalko in izsledila njenega morilca; zdaj, poWeid-mannovi izpovedi so res našli truplo nesrečne mladenke na označenem mestu. »Tudi svojega prijatelja Frommerja sem umoril..« je priznal vampir v človeški podobi. Fromer je bil siromak in Weidmann Je vedel, da pri ne bo našel dosti denarja. Toda je v žepu samo nekaj frankov, ga je ustrelil. Res je našel plen — celih 200 frankov. Njegovo truplo je zakopal v kleti. A to še ni bilo vse. Policijski uradniki so morali zmerom iznova slišati besede: »Umoril sem...« Začeli so že dvomiti v resničnost njegovih izpovedb. Morebiti imajo opravka z enim izmed tistih patoloških Upov, ki iz nekakšne perverznosti same sebe obtožujejo? O, ne, Weidmann je govoril golo resnico. Sicer so pa tudi našli dokaze: trupla umorjencev, zakopana v njegovi vili. Ne, Weidmann ni patološki obtoževalec samega sebe in tudi ne priložnosten morilec. Weid-mann spada med Landruje, dtissel-dorfske morilce in njim podobne iz-vržke; ubijanje mu je bilo poklic. Njegova strahotna bilanca je tale: 18. junija je prišel v Pariz. 23. julija Je umoril plesalko de Ko-venovo. 6. septembra je spravil na drugi svet šoferja Josepha Couffyja. Najel ga je za vožnjo na Riviero ln ga med potjo ustrelil v hrbet kakor steklega psa. Njegov plen: 1500 frankov. Polastil se je tudi šoferjevega avtomobila, ga dal prepleskati in si z njim poiskal novo žrtev. 4. oktobra Je namreč z avtomobilom peljal mlado Janino Kellerjevo iz Strasbourga v Vichy, kjer naj bi dobila službo vzgojiteljice. S časopisnim oglasom jo je bil izmamil v Pariz, | češ da ji je priskrbel službo. 8 prija-i teljem Millionom, ki sedi zdaj poleg njega na zatožni klopi, jo je peljal v Vichy, toda med vožnjo jo je ustrelil1 in jo zakopal v neki votlini. 16. oktobra je ubil impresaria Ro- [ gerja Leblonda, ki je dal v časopis i Posebno pazite kaj bolnik pijel Ce Vam je le mogoče, daife mu za zdravle in užitek čim češče najboljšo naravno mineralno vodo ono z rdefimi srci če sami bolehate ali se ne počutite dobro, zahtevajte naš brezplačni prospekt v katerem imate mnogo koristnih navodil o zdravja. Uprava Radenskega zdravilnega kopališča SLATINA RADENCI morilec najprej svoje prijatelje zagovarjati, zdaj se pa zdi, da je njegova edina želja, da bi ga v smrt spremljal prijatelj MilUon, čeprav le-ta trdo-vratno vse taji. Star mož in mlada žena — to ne gre skup! Bukarešta, marca V mestu Sibinu v Romuniji je šel upokojeni polkovnik Karol Divisari prostovoljno v smrt. 751etnik se je bil poročil z izredno lepim dekletom, ki je bilo ravno za 50 let mlajša od njega. Stari polkovnik je oboževal svojo mlado ženo, potem Je pa nekega dne izvedel, da ga vara, in tega ni mogel prenesti. A njegova ljubezen se tu ni ustavila. Zapisal je namreč nezvestnici vse Weidmann pred versajsko poroto. Na levi: Njegov glavni zagovornik, naj-j slovitejši francoski advokat de Moro-Giafferri. Lesobra. Na posetnici ni bilo napisanega nič drugega kakor: »Schott, 10, Avenue du Pare Imperial, Nice«. Lesobrovo truplo so našli 28. novembra 1937. v neki vili v okolici Pariza, ki je bila na prodaj. Toda policija se je kaj hitro prepričala, da ni Schott v nobeni zvezi z Lesobrom, kajti v usodnem času se sploh ni ganil iz Nice. Kako je prišla njegova posetnica med umorjenčeve papirje, si ni znal pojasniti; šele po daljšem premišljevanju se Je spomnil, da jo je nekoč poslal svojemu nečaku, Fritzu Frommerju, nemškemu političnemu beguncu, živečemu v Parizu. Ko so začeli poizvedovati po Frommerju, so na njegovem stanovanju izvedeli, da je bil to spodoben ln miren človek, da se je preživljal s prodajo ovratnic m da je pred tednom dni na lepem izginil... Tudi njegovi sorodniki že več dni niso ničesar šli-Aall o njem. Njegova teta se je pri zaslišanju spomnila, da ji je nekaj dni poprej pripovedoval o svojem prijatelju 8auerbreyu. Rekel je, da ima mož v Salnt-Cloudu neko vilo v najemu in da ga Je pred kratkim povabil k sebi; poznata se še iz frankfurtskih zaporov. Odtlej teta svojega nečaka ni več videla... 8auerbrey? Vila v Saint-Cloudu? Tudi Lesobra so našli umorjenega v neki vili v istem pariškem okraju. Toda v policijskih seznamih prebivalstva ni bilo nobenega človeka tega imena, ki bi stanoval v Saint-Cloudu. Pač je pa v bližini stanoval v neki samotni vili mlad človek, Karrer po imenu. Vila se je Imenovala »La Voulcie«. Dva izmed najspretnejših pariških kriminalnih nadzornikov sta dobila naročilo, da preiščeta to vilo... Aretacija 8. decembra 1937. popoldne sta se nadzornika Bourlain ln Poignant napotila proti vili. Hišna vrata so bila Vampirjeve žrtve Ko so začeli morilca zasliševati, ni tajil umora prekupčevalca Lesobra. Saj tudi ni mogel. Ze pri prvi preiskavi v njegovi , vili so dobili umorjenčeve ključe ln tudi ključe vile, ki so v njej našli Lesobrovo truplo. V začetku Je bil morilec kar cinično hladnokrven. Prostodušno je priznal, da je umoril Lesobra in da bi bil ubil tudi oba nadzornika, ki sta prišla V južnofrancoskem depirtmanu Vzhodni Pireneji grade taborišče za tiste španske begunce, ki se ne bodo mogli ali smeli vrniti na špansko. ."; n i Grofica Vera Fuggerjeva, žena bivšega avstrijskega kanclerja dr. Schusch-nigga, se misli s svojim možem preseliti na Bavarsko. Nemška vlada misli namreč Schuschnigga izpustiti. oglas, da potrebuje finančnika za sva-, je podjetje. Izvabil ga je v svojo vilo in ga tam umoril, potem ga je pa skupaj s svojim pajdašem Millionom zavil v odejo in ga odpeljal v Neuilly. To pot je bil plen nekoliko večji: 5200 frankov v gotovini, zapestna ura in polnilni svinčnik. In potem: 20. novembra je prišel na vrsto njegov prijatelj Frommer (plen: pičlih 200 frankov), in teden dni nato Lesobre. Sokrivci In njegovi sokrivci? Ali niso morda zgolj njegove žrtve, le v drugi obliki? To bo pokazala šele razprava. Njegov najožji pajdaš Miilion je bil priča vsaj dveh umorov, če mu že ni pri njima pomagaj. Prav tako sta vedela za njegov zverinski »poklic« Millionova ljubica CoLette Tricotova in Jean Blanc, prijatelj vseh treh. Njihovo sokrivdo bo ugotovil šele proces. V glavnem gre za Millionovo glavo, kaj« Weidmannova je že davno izgubljena. Zanimivo je, da je hotel vojak Pogled na slovaško prestolnico Bratislavo. Na levi: češkoslovaški svoje premoženje in ji v poslovilnem pismu želel vso srečo v življenju. Pisal ji je, da ji iznevere ne očita, ker se mu zdi zaradi velike starostne razlike med njima popolnoma naravna. V smrt gre samo zato, ker ne bi mogel prenesti ločitve in ker ve, da ne bi imel srca, terjati od nje zvestobo. 40 let med avstralskimi divjaki London, marca Pravijo, da so Angležinje prenapete ženske in da hrepene po nenavadnih doživljajih in nevarnih dogodivščinah. Toda še danes nihče ne ve, kaj Je napotilo časnikarko Daisy Batesovo, da je šla 1. 1899. v avstralsko divjino in se šele zdaj, po 40 letih, vrnila v London, da prebije tu zadnje dni svojega življenja. Vsi angleški Usti obširno pišejo o njenem dolgoletnem življenju med avstralskimi divjaki in o nenavadnih dogodivščinah, ki jih je tam doživela. Tako beremo med drugim, da je naučila divja plemena, kako je treba zemljo obdelova«, živini streči in otroke vzgajati. Večkrat je pa tudi po osemnajst ur presedela v sedlu, ko je gonila črede divjih bivolov. . IDnalu po prihodu v Avstralijo je nekega dne izvedela, da izpostavljajo domačini bolne starčke in tudi druge bolnike v pragozdu, da prepuščeni samim sebi umro brez hrane ln nege. Angležinja Je skušala odpraviti ta nečloveški običaj, in res njen trud ni bil zaman. Najprej Je naučUa ženske, kako je treba ravna« z bolniki in starimi ljudmi in kako jim je treba pomagati. Odprla je celo nekakšno zasilno bolnišnico. Stari običaj se je začel počasi izgubljati in danes ni nič več bolnikov in onemoglih starčkov v avstralskih pragozdovih. Najzanimivejši doživljaj Mrs. Daisy Batesove v AvstraUJl Je bilo po njenem lastnem pripovedovanju srečanje s starim, bolnim in zapuščenim domačinom Dovijem, ki ga je njegovo pleme, ko Je zbolel, prepus«lo usodi v pragozdu. Imeli so ga namreč na sumu, da Je ljudožerec in da je ubU ln požrl več svojih bližnjih sorodnikov. Časnikarka se je zavzela zanj, ga sprejela v svojo bolnišnico in do smrti skrbela zanj. Pa še mnogo drugih evropskih šeg in običajev je Daisy Batesova udomačila med avstralskimi divjaki. Tako jih je navadila nosi« obleko ln jim dopovedala, kako strašna stvar je ljudo-žerstvo. Kadar je prišla lakota v deželo, si je pa na vse načine prizadevala, da je ljudem priskrbela hrane. Kako se je ameriški milijonar maščeval nad svojo ženo Newyork, marca. Ameriški milijonar Frank Duff Frai-sie, ki si je s prodajo žita v Čikagu napravil velikanske denarje, v zakonu ni bil srečen. Njegova žena Brand Williams Taylorjeva je bila kot hči bančnega ravnatelja iz Montreala silno razvajena, zato ni čudno, da se z Možem nista razumela. Ko je Amerika stopila v vojno, je =*1 Frank prostovoljno v vojake, ker J® rajši ždel v strelskem jarku, ka-50r da bi moral dan za dnem poslušati ženine pridige. Zakonski pekel je trajal pet let. Leta 1924. milijonar ni več vzdržal in je ^■jSi pobegnil od doma. Vsi čikaški časopisi so bili takrat polni poročil 0 njegovi ločitvi. Mož je imel smolo, da se je tudi kupčijska sreča odvrnila od njega. Iz-Bubil je na borzi lep del premoženja, nekaj mesecev nato se je pa ubil pri neki letalski nesreči. Ko so odprli oporoko, so videli, da jo je milijonar pošteno zagodel svoji ženi. Oporoka se je glasila; »Vse, kar imam, zapuščam svoji Werl Diani, a le pod pogojem, da ne “O nikoli obiskala svoje matere ali se z njo razgovarjala. Prav tako ji prepovem, da bi ji kdaj pisala ali sploh imela kakršne koli stike s sorodniki fvoje matere, če moja hči Diana prekrši le enega teh pogojev, dobi vse moje premoženje vseučilišče Yale, kjer sem študiral.« Pravijo, da je njegova žena omedlela, ko je izvedela, kakšno oporoko je napisal njen mož. Toda bistri odvetniki so v milijonarjevi poslednji volji kmalu našli »napako«. Rekli so, da oporoka ni veljavna, ker imenuje svojo hčer samo Diano, pozabil je pa na njeno prvo ime Brand. Medtem ko si odvetniki belijo glavo, kako bi ovrgli neusmiljeno oporoko, razsipa bogata dedična na vse pretege očetov denar. Njena mati plačuje milijone za reklamo v časopisih, samo da na dolgo in na široko pišejo o njeni hčeri. Ko je prvikrat predstavila Diano newyorški družbi, je priredila enega največjih plesov, kar jih je videl celo razvajeni Newyork. Stal jo je v našem denarju skoraj tri milijone. Samo za odškodnine za kozarce, ki so jih gostje razbili, je plačala 70.000 din. ščine, naj bo že živež ali zdravila, spuščajo na tla s padalom. Tako mi je prišlo na misel, da bi bolničarke, obložene z ovoji, cepivi in zdravili, prav tako lahko s padali prišle do bolnikov in jim pomagale. V začetku se mi je sicer zdelo, da bolničarka ne bi mogla nadomestiti zdravnika, posebno ne kirurga. A preprečila bi vsaj zastrupitev | rane ali ustavila krvavitev, dokler ne j bi bolnika prepeljali do najblažjega zdravnika.« Bolničarke s padali bodo pa v alp-I skih krajih lahko pomagale tudi vod-j nikom pasjih vpreg, če bi jim zameti preprečili takojšnjo vrnitev. Balon — ženitni posredovalec Varšava, marca Neka asistentka Tehničnega zavoda v Varšavi je spustila v zrak poskusni balon s pripravami za merjenje. Razen teh priprav je pustila v balonu tudi listek s svojim naslovom in sliko, zraven je pa napisala, da bi se rada poročila s prikupnim mladeničem. Te dni je Pranje ie postalo cenejše! Sedaj pač lahko vsaka gospodinja pere s Persilom in Henkcm ter fako Izkoristi vse prednosti, ki jih nudila oba pralna pripomočka. Po danih navodilih, natiskanih na vsakem zavitku, dosežete brez mučnega miljenja perilo belo kot sneg. {Nobenega drgnjenja več). Persil in Henko jamčita za presenetljiv uspehf Najela je več tucatov detektivov, da so nekega veleposestnika v Tokaju na sklenil, da ne bo svojim sorodnikom zapustil niti pare. Dolgo je odvetnik premišljeval, kam balon padel v vinogradj bi po smrti s svojim velikim premo- pazili na nakit, ki se je lesketal na najlepših ameriških vratovih. A ekscentrični milijonarki to še ni dovolj. Zdaj si na vse kriplje prizadeva, da bi spravila svojo hčer v Holly-wood, med filmske zvezde. A to se Ji najbrže ne bo posrečilo. Decembra leta 1940., ko bo Diana polnoletna, se bo pa na newyorškem sodišču bila velika bitka med Miss Fraissie in vseučiliščem Yalom, dedičema maščevalnega milijonarja. »Filmski ravnatelja — trgovec s človeškim blagom Varšava, marca Varšavska policija je pred kratkim prijela nekega Davida Zajcika, »filmskega ravnatelja« in hkrati enega naj redne jših in najboljših gostov varšavskih nočnih lokalov. Ze pri prvem zaslišanju so ugotovili, da je Zajcik pustolovec na debelo in da ga je zasledovala že marši-; katera evropska policija. Zadnja leta; je živel v Varšavi kot filmski ravna-; tel j, ker se mu je na podlagi ponarejenih listin posrečilo dokazati, da je zastopnik neke ugledne francoske filmske družbe. Kot filmski ravnatelj je jemal v službo lepa in mlada dekleta in jim obljubljal, da jim bo v drugih državah Pripomogel do blestečih filmskih karier. Priskrbel jim je ponarejene potne liste in jih pošiljal čez mejo. Tam so Jih pa namesto v ateljeje spravili v prekmorske kraje in jih prodajali v javne hiše. Zdi se, da je Zajcik tako prodal več ko 100 deklet, ki jih pogreša poljska policija. Nov ženski poklic BrnselJ, marca. Pred kratkim smo dobile ženske nov poklic. Bolničarke niso redke, a najnovejša vrsta bolničark so tiste, ki obiskujejo svoje bolnike s padalom. V skandinavskih deželah so »padalske« bolničarke navdušeno pozdravili. V prostranih, divjih predelih Laponske zelo primanjkuje zdravnikov in bolničark. Toda v zadnjem času so sej v tem pogledu razmere dosti popravile,' in sicer ravno po zaslugi padala. Švedsko ministrstvo za ljudsko zdravje Je celo izdalo uredbo, da morajo vsi letalski zdravniki napraviti tečaj za V skakanje s padalom. Kajti prav na Laponskem je z letalom težko pristati, posebno v viharju in nevihti. Novi poklic si je izmislila Belgijka Susette 0’Nillova, ki je o svoji zamisli povedala tole: »Leta 1936. sem nekje brala, da v neprehodnih afriških predelih oskrbujejo odprave tako, da jim vse potreb-1 prišlo Pell-Nashu na uho, zato je Madžarskem. Slika mlade asistentke je madžarskemu magnatu tako ugajala, da se je pri priči odpeljal v Varšavo in se zaročil z iznajdljivim dekletom. Bogat odvetnik in njegovi dve tajnici London, marca Nekoč zelo znani londonski odvetnik g. Arthur Pell-Nash je preteklo leto obesil svoj poklic na klin in se umaknil v zasebno življenje. Stari gospod je pred nekaj dnevi slavil svoj 73. rojstni dan; v svoji dolgoletni praksi si je prislužil več ko 300 milijonov din. Njegovi mnogoštevilni sorodniki že zdaj, ko odvetnik še živi, ugibajo in računajo, kaj bodo počeli z ogromno zapuščino, ko bo stari umrl. To Je pa ženjem. Naposled se je domislil, da bo z njim osrečil svoji siromašni tajnici, ki sta mu toliko let zvesto služili. Dobro vedoč, da bodo sorodniki skušali ovreči oporoko, če bi svoje premoženje zapustil sirotama brez tehtnega razloga, je tedaj uganil, kako bo naredil, da bo njegova poslednja volja obveljala. Oženil se je s starejšo izmed svojih dveh tajnic, vdovo MacGleenovo, čez mesec dni »zakonskega življenja« se je pa od nje ločil in ji zapisal polovico svojega imetja. Potlej se je takoj poročil z mlajšo tajnico, 301etno miss Joano Listrovo, in njej bo po smrti zapustil ostalo polovico premoženja. Zdravnik, ki ordinira samo ponoči Praga, marca. Neki praški zdravnik je prišel na svojevrstno misel, ki Je najbrže edin- ČUDNI UUDJE • ČUDEN SVET »Muzej raztresenosti« so ustanovili v Parizu; tam ljudje vsako leto pozabijo svojih 29.000 dežnikov, 25.000 parov rokavic in 8000 svežnjev ključev. Doslej so vse te predmete nekaj časa hranili na policiji, kjer so jih ljudje lahko dobili nazaj. Zdaj se je pa, nabralo že toliko tega blaga, da je bila potrebna posebna ustanova Ne bi bilo napačno, če bi kaj taksnega napravili tudi v Ljubljani, posebno na postaji. Najbrže se v enem letu ne bi nabralo dosti manj pozabljenih predmetov. \ • V Bristolu na Angleškem se je z j; dvema porokama stvorilo kaj nena-Ce mu to napravite zdaj, prav zdaj — moški tega ne preživi! Toliko ne prenese noben moški. Saj se je za vas, samo za vas boril z nepremagljivimi težavami, samo zaradi vas je vztrajal do zadnjega trenutka...« »Mislil si pač, da sem otrok?« Ponosno ga je pogledala. »A prav dobro razumem, da lahko tiidi človek, kakršen si ti, v teh časih zaide v takšne težave. No, letos kratko in malo ne bomo šli v St. Moritz in jaz ne maram novega avtomobila; stari bo še dober. Ne, prosim te, ne ugovarjaj. In če se razmere še ue bodo popravile, to sezono ne bomo priredili nobenega večera več. Ali ne znam biti pametna? Torej, zdaj vidiš. In ne delaj takšnega obraza; človek vendar ne kloni pod poslovnimi skrbmi in težavami!« Spodaj na cesti ja zadrdral motor. Bil je atašejev avtomobil. »Kakšno je bilo slovo od Kojotija?« je vprašal Riilile nekam nespretno in nesmiselno. »Očitkov zdaj res no zaslužim!« Vzkipela je. »Če boš zdaj mčcI še s pridigami in z ljubosumnostjo — in sploh...« Užaljeno se je obrnila. »Tako je, če je človek pripravljen na vsako žrtev.« In ne da bi ga le pogledala, je odšla v svojo sotvo. »Tako,« si je dejal bankir. »In kaj zdaj? Kako grozno je, če ljudje * najbolj neprikladnem trenutku odkrijejo svojo vest! To ti vse račune prekriža.. t * • Bel klobuk z vijoličastimi in žveplenornmenimi trakovi. Model je prirejen v »puščavskem slogu«, ki se Je po Daladier-jevem obisku v Severni Afriki spet uveljavil v Parizu. KrižankainugankelNasmeŠek POtUje PO $VetU KRIŽANKA ST. 7 Zgodilo se je tako, da se je moralo ! mlado dekle na svoji poti k vsak-\danjemu delu zdajci nasmehniti. Ne ! morda zaradi tega, ker se je pred ! njenimi očmi kakšen otrok prekopic- > nil, ali pa, ker se je spo-mnilo kakšne X smešnice. X Dekle se je iznenada nasmehnilo X tiho in veselo, in ta nasmešek jo je X vso prevzel. Pa vendar ni pričakova-X la nikakšnega posebnega veselja in X za njo so bili dolgi, mračni dnevi. | Ni pomislila, zakaj se je morala -> nasmehniti, tako zelo jo je prevzel ta > nasmešek z občutkom sreče. In njen • korak na asfaltu je postal pogum- • nejši, zvonec cestne železnice ji je > zvenel *<<-r e;e in zdelo se ji je, da > hite vsi ljudje k veselim opravkom. > Videla je drevo z zelenimi listi, kos ; neba in ptica je nekje zažvrgolela... S svojim nasmeškom je objela ves . ■ y • X — u “ J * * * • ■' ' IIH/U f 1/ v IIV J V V l/ J I/ tUl v 'J V Vodoravno: 1. visoka ^soia,Z^aM z vsem{ ljudmi, in kar je storila 2. hunski vladar; električen tecaj,t fa dan, vse je storila dobro in vse se 3. nikalnica; Mojzesov brat; otok na > j- je posrečilo. Vzela je nasmešek s Jadranu; 4. čutilo; prvi letalec; m-I sej,0j- v nog jn geie spanec ji ga je kalnica; 5. žensko ime; pripadnik| starega naroda; 6. pesnitev; kemi-i Toda takrat, ko je dekle na cesti Čen znak; 7. razor; pripadnik _ sta- J iznenada prevzel čudni nasmešek, na-rega naroda; 8. kraj pri Ljubljani; J 8mešek, ki ji je dal nerazumljivo ve-ienitovanjski kralj; Mohamedov_zet; Jselje, moč in samozavest in ki mu ni 9. zaimek; predmet, ki zapeljuje; *vedela izvora, je hkratu dvignil tudi narobe zaimek; 10. žensko ime; ime\neki moški obraz iznad košare za enega voditeljev kmečkih uporov; 11.^ odpadke, kamor se je sklanjal za afriška pokrajina. ostanki jedi. Navpično: 1. nepriroden po-| Tedaj se je tudi on nasmehnil. Ni jav; 2. grška pokrajina; varstvo aliTveč vedel, kaj je nasmešek, toda de-epremstvo; 3. zaimek; drevesni plod;♦ kle mu je nasmešek dalo. Nesel ga je mesto v Sudetih; 4. mesto na Južnem* dalje, in ko se je pogledal v veliko Tirolskem; vendar; medmet; 5. per-X ogledalo, svojega obraza ni več spo-zijski vladar; narobe naša reka; 6. j znal, ker že davno ni več pomnil, da glasbilo; 7. božja hrana; mesto v« bi se bil smehljal. In še tisti dan je Istri; 8. vezn-k; učenik (po hebrej-*dobil majhno delo'. sko); izraz, ki dopušča to ali ono* Svoj nasmešek pa je nesel dalje in možnost; 9. polovica palestinske reke;♦ ga med potjo oddal možu, ki je ves Ijenje v globoki vedrosti, in misliš, da bolečine in trpljenja sploh ni? To je nasmešek, ki je odrešil raztrganega vojaka v strelskem jarku in materi dal moč, da je lahko obetala svojemu smrti posvečenemu otroku najlepše pravljice o življenju, nasmešek, ki odreši bedne v največji globini njihove žalosti. Nasmešek potuje po svetu. Zmagoslaven nasmešek je, ki vse izpremeni, začara, in ki praznuje zmago nad vsem slabim. Povsod ga lahko najdeš: na cesti, v trgovinah, v bolnišnicah, v zavetišču za tiste, ki nimajo strehe. In ta nasmešek potuje po svetu, neprestano in človek ga daruje človeku. Nekoč bo morda srečal tudi tebe. žensko ime; narobe zaimek; 10. mesto v Anatoliji; prerok; 11. delova nje vode na kamenju. * ZLOGOVNICA ŠT. 7 Iz zlogov a, a, an, bor, ca, ca, da, di, drob, dvi, e, e, ga, hi, i, iz, ja, ja, je, je, ka, ka, kva, la, li, lo, ma, me, na, na, na, «ec, ni, ni, nost, ob, pa, pal, pe, pel, pi, pru, ra, ra, ra, ra, ri, rt, rij, rij, rja, ru, so, ta, ta, ta, te, ti, ti, tre, va, ve, vi, zor sestavi devetnajst besed nasled-;; njega pomena: 1. trgovska odprava v puščavi; majhen del; 3. horizont; 4. gora v Julijskih Alpah; B. oblika hlapov; 6. cevka za preizkušanje; 7. pokrajina v Afriki; 8. neprirodno bivališče za vodne živali in rastline; 9. prometno sredstvo; 10. dan po pustu; 11. redkost; 12. sloga; 13. ljubitelj pijače; 14. evropska država; 15. mesto v Nemčiji; 16. del sveta; 17. moško ime; 18. nekaj, kar potrjuje pravilo; 19. lasna tvorba. jezen dvignil palico, da bi pretepel svojega psa. Ta mož je obstal in je videl, da je v prestrašenih očeh živali božja iskra. In ta mož je dal nasmešek spet drugim. In oni so ga darovali dalje in vsakdo izmed njih, je imel tisti dan srečo. Nihče izmed njih ni vedel, zakaj se prav za prav mora smehljati. Nasmešek so pobirali drug od drugega, kakor navdahnjenje. Nasmešek ie potoval po mestu, od siromaka do bogatina, od sprevodnika cestne železnice do inkasanta in od špekulanta do jetniškega čuvaja. Jetniški čuvaj ga je prinesel kaznjencu, ki je potem iznenada obstal v svoji celici z nasmeškom na obrazu in pomislil, kako je nekoč, ko je bil še otrok, opazoval svet skozi strgan škmicelj. Nasmešek je potoval k materi, ki je v bolečinah rodila otroka. Prišel je k duhovniku. Ta ga je vzel s seboj v sobico umirajočega, podaril mu je nasmešek in možak je mimo umrl. Toda preden je zaspal v večnost, je Se oddal nasmešek otroku, ki se je v > Spet VZeli ‘nnJivn.p.&e.lc. * stp.hni na 7)01. —* Ali ga Se nisi srečal, tega nasmeška? — S Če te obide iznenada, podzavestno z — X globoko dobroto, da vidiš reči in iiv- ,, . . ’... , sobi igral in ni vedel, da je sploh Vse prve m tretje , i smrt na svetu. In ta otrok je tekel »goraj navzdol, dajo znan rek. nasme/ikom na eest0> in drugi so 1. ___________________________ а." — 4. _____________- .............. б. _____________________________ i. I7TZI------------------------ 8. ____________________________ 9. _____________________________ 10. - 11 ---------------------------- 12. _________________________ 13 .............................. 14. ............................. 15. ...........-................. 16. ........................... 17. ............-............... 19’. zrr.r.zrr.".zzr.zi.......... Naša kuhinfa Kaj bo ta teden na mizi? JEDILNIK ZA SKROMNEJŠE RAZMERE Četrtek: Goveja juha z vlivanci, čebulna omaka, krompirjev pare. Zvečer: Ocvrta jajca. Petek: Krompirjeva juha, sirovi štruklji. Zvečer: Koruzni žganci mleko. Sobota: Goveji golaž, špageti. Zvečer : Palačinke, čaj. Nedelja: Goveja juha z rezanci, pražen krompir, telečji zrezki, solata. Zvečer: Češpljeva kaša. Ponedeljek: Kisla repa, kranjska klobasa, fižol Zvečer: Pečenjak, kompot Torek: Goveja juha s krpicami, o'irovt, pražen krompir. Zvečer: Krompirjeva solata s trdo kuhanimi jajci. Sreda: Fižolova juha z rižem, žganci, radič. Zvečer: Fižolova šolala, kava. JEDILNIK ZA PREMOŽNEJŠE Četrtek: Golaževa juha, krompirjeva potica, endivija. Zvečer: Srce v omaki1. Petek: Gobova juha, piškotni zavitek’, kompot. Zvečer: Rižev narastek s šodojem. Sobota: Krompirjeva juha, polpeti, kuhana glavnata solata. Zvečer: Možganji kipnik4. Nedelja: Goveja juha z vraničnimi cmoki, dunajski zrezki, mesna solata*, pecivo, kompot. Zvečer: Mrzel narezek, pecivo, čaj. Ponedeljek: Prežganka s prepečencem, krompirjev pire, svinjska pečenka, solata. Zvečer: Vampi s parmskim sirom. Torek: Cvetačna juha z rižem, krompirjevi zrezki, motovilec. Zvečer: Palačinke, čaj. Sreda: Kruhova juha, zavitek z gnjatjo, kompot. Zvečer: Telečji v vodi, ki ste ji dodali nekoliko na kose zrezane čebule, lovorjev listič, nekoliko soli in celega popra. Ko je srce mehko, ga vzemite ven in zrežite na tanke rezine. Juho precedite v kozo, ki ste v njej napravili svetlo-rumeno prežganje. To omako nekoliko zmešajte in dajte vanjo zrezano srce. Nekaj minut naj se še kuha, potlej ga pa postavite na mizo s krompirjevim pirejem. 2Pišk«tni zavitek: Iz 4 rumenjakov, 4 žlic sladkorja, kosa Čokolade in snega 4 beljakov ter 4 žlic moke napravite teeto in ga specite na dobro pomaščeni pekači. Ko je pečeno, ga namažite z nadevom, zavijte in tudi po vrhu namažite nekoliko nadeva. Potlej postavite zavitek na hladen prostor in šele ko je popolnoma ohlajen, ga zrežite na tanke rezine. Nadev: 10 dek zrezanih orehov polijte z 12 žlicami vrelega mleka. Posebej pa zmešajte 12 dek presnega masla in 15 dek sladkorja in naposled dodajte orehe. ‘Možganji kipnik: Dobro umite in olupljene telečje možgane prepražite na masti z drobno zrezano čebulo, nekoliko peteršilja in presnega masla. Postavite na hladno, da se shladi. Nato napravite testo iz 3 dek presnega masla, 6 dek moke in osminko litra mleka in čez nekaj časa dodajte še 2 rumenjaka. Posebej zmešajte 8 dek presnega masla in 4 rumenjake, primešaj- te možgane in testo. Razen tega pa še 4 deke vloženega kuhanega graha, 10 dek sesekljanih vloženih jurčkov in 15 dek sesekljane gnjati. Vse dobro premešajte in naposled dodajte še trd sneg 6 beljakov. V dobro pomaščeni kozi kuhajte zmes eno uro v pari. ‘Mesna solata: Kuhano mrzlo govedino zrežite na rezine in zabelite z oljem, kisom in soljo. Nato zrežite na tanke rezine še dva kuhana krompirja, dve do tri vložene kumarice in dve do tri sardele. Dodajte še prav drobno sesekljane čebule in drobnjaka. Vse to dodajte mesu. Varujte svoje zdravje g tem, da skr- redno stolico. Jemljite dnevno po jedi 1 do 3 Leo-pilule, ki Vam pomagajo do lahkega in prijetnega odvajanja. Oglu resj, pod Sp. br. 869 od 28. X. Leo-pilule Pojasnila: ‘Srce v emaki: Goveje srce dobro I umijte, po sredi prerežite in kuhajte • Kaj napravite, če imate mrzlico? STOPNIOE K A--------------------- — KA--------------------- KA---------------------- -----------K A---------- --------------K A------- --------------------KA- --------------------K A Namesto črt vstati prave črke, pa dobiš besede, ki pomenijo: 1. trgovska odprava v puščavi; 2. hrošč, ki so ga v Egiptu zelo častili; 3. prodajalec zdravil; 4. športnik; 5. moško ime, znano tudi iz Cankarjevega dela; 6. prilastek; 7. izdelki drobni iz žgane gline. Rešitev ugank iz preišnie Kri Janka: Vodoravno: Jakin, vltet, Jktala, orotJu, kip poia. in ollgoeen, to bnt, •rel, pa». an, lic, Tan, Nikola), or. materija, po, Aklin, tam, Amati, Al Ita, iam*-t, lekar. Navpično: Jakob, topaz, Atila, aroma, kapetan, Am(enka), It, pon. Mate, napor, nakit. neenltl, votel, Ketnal, Iran, bor, ne, ta, politik, Edita, ajatn, nanos, innmr Zlogovnlca: Drobtina, ekactlenea, Nikodem, Amundnen, repafca, Italija, najemnik. 8e-■enal. Rlenil. elnareta, epruveta trepalnica. Poietnloa: ftvljarski pomočnik. Magičen kvadrati Dover, omelo, velik, Eliju, rokav. Skrivalnica i Po štabi tovariiijl »da glava koli. »Glava me boli in tako slabo se po- i čutim, i» jesti ne morem ničesar.« Tako se navadno začne. »Imaš kaj vročine? Pokaži glavo! Res, vročo imaš, najbrže bo mrzlica. Kaj naj sto- ' rlva?« — »Kajpak, vročega bezgovega čaja bo treba, pa v toplo posteljo, da se spotiš,« pravi eden. — »Ravno na-1 robe! Mrzel, moker obkladek, da popusti mrzlica,« meni drugi. Prvo je čisto nasprotno od drugega. Kaj je prav, kaj narobe? . Oboje je lahko prav in oboje narobe, kljub istemu obolenju. Dokler nas trese mrzlica —■ in s tem se začne vsaka bolezen — terja telo gorkote, zato mu je moramo priskrbeti. Bolniku je treba postreči z vročo pijačo, kajti jed mu ne diši. Dober Je prav vroč bezgov čaj. Prav tako marsikomu zelo dobro de vroča limonada. V sili zadostuje tudi zelo vroč navaden čaj z limono. Odraslim pa koristi, če kanemo v čaj nekoliko , Potlej pa takoj v gorko posteljo, to se pravi: biti mora segreta. Tudi toplotne steklenice so zdaj na mestu. Glavno je pač, da dobi telo toplote, da ga ne bo preveč treslo. Saj se pa bolnik tudi tako rekoč zakoplje v pernice, pa še zahteva novih odej, zato ga dobro pokrijte. Vsako ohlajenje bi bilo narobe, in še prav hudo narobe. Posebno pa še mrzel obkladek; bil bi pravi strup, ker takšen obkladek hudo mrazi. če ima bolnik vročino in bi se rad ohladil, tedaj kajpak sežemo po hladilih. Bolniku damo mrzle pijače: limonade, sadnih sokov ali čaja, sobo ln pernice pa shladimo s prezračenjem. Dalje pomagamo bolniku z mrzlimi obkladki: ali mu položimo na čelo led, ali pa naredimo mrzel, moker zvitek, ki močno hladi, če ga pogosto pre-menjamo in pustimo le malo čafa bodisi že okrog vratu, prs ali pa vsega života. Ta nadležna vročina se pojavi navadno po prestarem začetnem mra-zenju. Kajpak bi bilo čisto narobe, če bi hoteli fie zdaj dovajati toploto; proti temu bi se tudi bolnik sam uprl. Višina temperature ni edini odločilen moment. Otipavanje a roko pri merjenju vročine kajpak ne zadošča. Treba je že seči po toplomeru. In glejte, da zapišete vsako meritev, kakor delajo v bolnišnicah. To vam olajša pregled poteka bolezni. Rekli smo že, da vročina sama še ni odločilna. Pri otrocih vročina v nasprotju z odraslimi rada strmo poskoči. Tudi so otroci bolj nagnjeni k obolenju mandljev ali pljuč, ne da bi bilo to zmerom nevarno; po drugi strani se pa druge smrtnonevarne bolezni, kakor n. pr. davica in influenca, pogosto začno a majhno vročino. Splošno počutje, posebno pa krv.ni obtok, ki ga ugotovi strokovnjak po pregledu srca ln meritve utripa, povesta mnogo več o značaju bolezni. Torej ne bodite lahkomiselni, četudi toplomer še ne napoveduje krize, in ne pobe-šajte glave, če ste ugotovili visoko vročino. Nestrokovnjak le prerad sodi samo po vročini, pa je v zmoti. Kako pa prav za prav nastane mrzlica? Povzročitelji bolezni, ki napadejo naže telo, so polni strupov, tako imenovanih toksinov, proti njim pa telo mobilizira razne protistrupe. Takšne protistrupe lahko telesu tudi umetno vbrizgamo v obliki zdravilnega seruma, zlasti pri da vici, omrtvičnem krču in drugih boleznih. Ta boj našega telesa z bacilskim strupom ustvari vročino; zato res nimamo vzroki, boriti se proti vročici — če le prehitro ne narašča. Kajti višjih temperatur kakor 42» C človeški organizem ne prenese, zato Jih moramo znižati s hlajenjem, drugače preveč trpe srce ln drugi notranji organi. Tudi razna zdravila omilijo mrzlico. Ker se v vročini razkroje mnoge beljakovine v telesu in se morajo izločiti, nima takšen bolnik nobenega poželenja po mesu, pač ga pa silno žeja. Zatorej mu moramo postreči s tekočo in lahko hrano, predvsem s sadjem in sadnim sokom. Nekoč tolikanj priljubljena t. zv. tečna •SAR 'a. .-• s ijjiasi« S MMBtiSfflSMiii ?»jsJw:isa^i?^ssoc*Ji »'PMkianppaR.vpi 'SPOT SCCB» >0**3 J» ■ S«JS DRUŽINSKI TEDNIK hrana (mesna juha, meso in jajca) Pride v poštev šele po prestari bolezni, ho začne bolnik okrevati. Tako vidimo, oa sta bolnikov nagon in tek zmerom imela prav, le mi se zanju nismo zmenili. tlmetna vročina je takrat umestna, kadar hočemo mobilizirati lastno telesno obrambo, če se bolezen nikakor hoče obrniti na boljše. Sprva so to poskušali z visokim segrevanjem, pozneje Pa z večjim uspehom z vbrizgavanjem beljakovin in celo z umetno okužitvijo bolnika s klicami malarije; to je zlasti Pomagalo pri zahrbtni in nevarni obolelosti možganov in hrbteničnega mo-ZBa, Umetno povzročene okužbe s&me P8 hi težko ozdraviti. »Grtine Post« (dr. A. K.) Problem št. 24 Sestavil Jan Drtina (1902) ^Pazita dobro i kadar kupujete Aspirin, dali so tablete in zavoj označene z »Bayer«-jevim križem. Brez le zaščitne znamk« ni Aspirina. Pletena spomladanska bluza za mlada dekleta Problem št. 25 SestavU M. Havel (1900) TABLETE Oq1&* reg. pod S. brojem 32608 od 8. XI. 1938. Problem št. 26 Sestavil Carlo Salvioli (1887) (B 43) J Kratka partija št. 11 | Z moskovskega turnirja 1. 1935, jBeli; Botvinik Cmi: Spielmann S (Caro-Kannova otvoritev) * 1. C2—c4 C7—c6 * 2. e2—e4 d7—d5 i 3. e4xd5 c6XdS i 4. d2—d4 Sg8—16 i 5. Sbl—c3 Sb8—cd J Tu bi bilo boljše g7—g6. t 8. Lel—g5 Dd8—bfi t Lc8—e6 bi preprečilo izgubo kmet* ♦ d5. Izpad dame z žrtvovanjem dS, d* • bi prišla na b2, je usodno. | 7. c4XdS Db6Xb2 * AU pa... Sc6—b4; 8. LXI8, e7XI8; ♦ 9. Lf 1—b6 šah. { 8. Tal—cl Sc6—b4 ♦ še najboljši bi bil umik tekača n« ♦ b8. Igrana poteza pomeni za damo »smrtno nevarnost. { 9. Sc3—a4 Db2Xa2 • 10. Lfl—c4 Lc8—g4 • 11. Sgl—f3 Cmi se vda. ♦ črni izgubi figuro, ker mora pote^ »niti Sb4—d3 šah, da reši damo. (Komentar H. Ranneforth) Rešitev problema št. 21. 1. Se4—16 Ke5XI8 2. Db7—g7 mat. 1---- Ke5—d6 2. Db7—e7mat. 1. ... Ke8Xd4 2. Db7—d5 mat. Rešitev problema it. 22. 1. Sc3—e4 Kc4—dS 2. Se4—d6 Kd5—c6 3. Sc2—b4 mat. 1---- Kc4—b5 2. Se4—d6 šah K kar koli 3. De3—a3 ali pa: Sc2—b4mat. Ali že veste... ...da perilo obelite, če ga čez noč pustite v vodi, ki ste ji primešali vinske kisline? V štiri litre mrzle vode zmešate čajno žličko kisline, nato pa perete perilo kakor običajno. ... da mastne ovratnike in robove klobukov lahko očistite na kaj preprost način, če zmešate deset delov vode z enim delom salmijaka in jih z to tekočino rahlo podrgnete? ...da zlomljene celuloidne predmete lahko zlepite, če jih za nekaj časa potopite v ocetno kislino, potlej pa močno stisnete skupaj? ... da zamašeni odtok kuhinjskega lijaka zvečine lahko odmašite, če vlijete vanj prekuhane slane vode? V mnogih zdravniških knjigah be-! remo, da je treba spati pri odprtem; oknu, in da je dobro, če celo pozimi; pustimo okno nekoliko odprto. Razen; tega priporočajo te knjige, da upo-; rahljamo namestu pernic iz »starih dobrih časov« navadne zračne odeje. To je seveda dober nasvet, žal pa ni za vsakogar primeren. Tudi ljudje, ki so utrjeni, se utegnejo prehladiti, če spe pri odprtem oknu. Zlasti nevarno je to za tiste, ki se okopljejo, preden ležejo. Mnogo ljudi si je nakopalo revmatizem prav zaradi spanja pri odprtem oknu in zaradi zračnih odej. Zato naj se vsakdo sam preizkusi, ali je dovolj utrjen. Rešitev problema št. 23. 1. Da2—a8 Tg7—b7 2. Tg2—g7 Khl—hi 3. Da8—h8mat. 1. ... Tg7Xg2 2. Lh2—g3 Khl—gl 3. Da8—al mat. Povejte svojim znancem in prijateljem, da izhaja »Družinski tednik« odslej na 12 straneh/ trna obleka iz čipkastega blaga. Ljubke popoldanske oblekce la čipkastega blaga so letos bolj priljubljene ko kdaj poprej. Izdelane so čisto prepro sto, dosti imajo pa baržunastih trakov, cvetlic in petelj iz tila— v skladu z inodo letošnje pomladi. Gospodična tajnica Roman velike ljubezni po znanem pisatelju Alfredu Schlrokauerju lb. nadaljevanje 36 Po večerji so hodili še nekaj časa po izprehajališču, ko pa je noč prinesla hladen veter, so se umaknili v hotel. Stari Perrin je z navdušenjem plesal moderne plese, njegova žena pa je morala biti žrtev te njegove strasti. Hilda je bila bleda, preplašena, razdražena in se je vsak trenutek bala katastrofe. Nedaleč od njihove mize je sedela rdečelasa Parižanka v družbi razposajenih prijateljev. Duše istih misli in iscih usod so se zbrale. Veseljaki iz Pariza, Londona, Rima in Bukarešte s svojimi začasnimi spremljevalkami. Francozinja je prav tedaj pripovedovala o dogodku na parniku in ga je prav posrečeiro posnemala — nekoč je bila skromna igralka na Montmartru. Pokazala je jezni obraz gospe Perrinove in zbudila živ smeh in neprikrito veselost. Brezobzirno so uhajali pogledi dam in njihovih spremljevalcev proti stari Američanki. »Nesramnost!« je šepnila Mrs-Perrinova, ko je začutila, na koga j meri posmeh vesele mize. »Tega ne dopustim, Henry, pokliči hotelske- I ga ravnatelja! Ljudje me zasme-| hujejo.« Prvič je dobrodušna gospa poka- j zala, da zna biti tudi slabe volje. »Kaj pa ti je, draga moja?« je Perrin začudeno vprašal. »Tiste dame v kotu se norčujejo iz mene!« je besnela gospa Perrinova. Besedo ,dame‘ je izrekla tako zaničljivo, kakor bi ji bilo postalo ob njej slabo. »Potrpi!« jo je miril Perrin. »Pa se vendar ne boš zmenila za take ljudi!« Gospa Perrinova se je hitro presedla, da je pokazala zasmehoval-cem hrbet. Ti so to opazili in so se začeli še bolj norčevati iz nje. »Kaj takega se lahko zgodi samo v Evropi,« je zagrenjeno rekla gospa Perrinova. »V Ameriki takšnih žensk ne bi spustili v noben hotel.« »Kako naj se pa to prepreči?« je vprašal Rohn, ne da bi samo molče, poslušal prepir. »Saj vendar ni i mogoče pri vsakem človeku pre-1 iskati poročnih listin.« »To ne,« je odvrnil Perrin. »Toda vsak Američan je toliko spodoben,' da se z ljubico skrije v majhen hotel in da ne draži dobre družbe.« »Tako je!« je potrdila njegova žena. »Rada imam Evropo, toda zagrenila mi Jo je misel, da moram zmerom in povsod gledati samo nespodobnost.« Tedaj Je posegel Rohn v boj. Hotel je napraviti temu prepiru konec. Videl je, da se Hilda ne bo več mogla dolgo premagovati. »Te dame se res nerodno obnašajo,« je dejal in se nasmehnil. »Rekel pa bi, da Je treba njihovo vedenje pripisati prej slabi vzgoji kakor pa temu. da s svojimi spremljevalci niso omožene. Saj je vendar dosti žensk, ki potujejo brez poročnega prstana z možem, pa se niti malo ne ločijo od legitimnih žena. O tem niti besed ni vredno izgubljati.« »O, doktor!« je vneto vzkliknila Mrs. Perrinova. »Pri nas pa mislimo drugače. Hvala Bogu, bi skoraj rekla. Ljubezen brez zakona je pri nas nekrščanska in nemoralna, žena brez morale tudi vere nima.« »Toda, draga gospa, kakšna pa je zveza med vero in ljubeznijo!« je vzkliknil Rohn, »Saj so tudi primeri, ko se dva človeka resno ljubita, pa se zaradi kakšnega zunanjega ali notranjega vzroka ne moreta vzeti. Potem —« »Potem naj svojo strast lepo zatreta!« je odločno vzkliknila gospa Perrinova. »Ali ne mislite tudi vi tako, gospa?« je dejala in se obrnila k Hildi. »Poglejte, doktor, kako ste razburili tega otroka s svojimi razkolniškimi idejami! Vsa zmedena je!« Prijela je Hildino roko. »Mrzle roke ima!« je vzkliknila. »Doktor, to pa ni lepo. No, saj ni hudo mislil, Hilda. Možje se včasih le tako delajo. Nikarl se ne vznemirjajte! Moški, ki najglasneje tulijo, so najzvestejše in naj-krotkejše ovce.« Hilda se je smehljala, toda ustnice so ji drgetale. Rohn pa ni hotel opustiti boja. To nerodno zadevo je hotel enkrat za vselej spraviti s sveta. Toda še preden je mogel kaj reči, je dejal Perrin z mirnim, skoraj poslovnim glasom: »Vem, doktor, da mislite Evropci o teh rečeh drugače kakor mi. žal. Mislim da me že nekoliko poznate In veste, da nisem preveč tesno-srčen. Pa vendar tudi jaz pri svojem zastarelem prepričanju ne bi mogel zaupati človeku — tudi v i poslovnih zadevah ne — ki živi i brez zakonske zveze z ženo. Rekli ste, da se morda dva* zelo ljubita, j In prav takšnega moža bi najbolj zaničeval, ki ljubi ženo, pa se vendar tako malo meni zanjo, da ji še svoje roke ne da. Takšen mož v mojih očeh ni poštenjak, ni zaupanja vreden!« 37 Rohn se ni upal pogledati Hilde. Zdaj je tudi njemu pošel pogum, da bi se očitno razvnemal v tej družbi za svobodno ljubezen. Od strani je pogledal starca. Ali morda kaj sumi? Ali morda že vse ve? Ali so bile njegove besede le obziren migljaj? Hilda je sedela otrpla na stolu. Vsa kri ji je izginila z obraza. Dva velika, sinja kolobarja sta se pokazala okoli njenih mrtvih oči. Tedaj je k sreči zaigrala godba za ples. Kakor bi bila gospa Perrinova pozabila besede, ki jih je še pred nekaj trenutki govorila, je vzkliknila: »Dovolj tega! To ni pogovor za nežna ušesa mlade žene na poročnem potovanju! Zdi se mi, da ste zelo utrujeni, Hilda! še enkrat zaplešite z možem, za ušesa ga primite, ker je tako grdo govoril, potem pa pojdite spat in se odpo-čijte. Danes je bilo v Benetkah presoparno.« Rohn in Hilda sta hlastno pograbila to priložnost, da uideta. Pri plesu ji je šepnil: »Takoj poj deva!« Ni mu odgovorila. Ko sta se vrnila, ju je pohvalila gospa Perrinova: »Ali vesta, da sta med vsemi lepimi pari v tej dvorani najlepša in najelegantnejša?« »Zelo ljubeznivi ste,« je podvomil Rohn. »AH mar nista, Henry?« je iskala stara dama pomoči pri možu. »Sta, sta,« se je posmejal Perrin in nazdravil Hildi. — Ko sta prišla v svojo sobo, sta se Hilda in Rohn dolgo brez besed gledala. »Spet si imela prav,« je potem dejal. »Nekaj se mora zgoditi. Vsako naključje naju lahko izda. Nekaj se mora zgoditi!« Prekrižal je roke in začel premišljevati. »Pusti me, da odpotujem,« ga Je poprosila Hilda. | »Otrok!« je vzkliknil, preplašen iz svojih misli. »Nemogoče! Per-1 rinova mislita, da sva na poroč-' nem potovanju. Sama si nekoč po- ' vedala, da potujeva prvič skupaj, i Kako te morem zdaj pustiti?« ! »Tega se nisem spomnila,« je plašno priznala. Sedla Je na rob postelje. Tedaj je stopil k njej. »Hilda, tole, kar mi je Perrin povedal, me je zadelo.« Pogledala ga je. »Ali misliš o poštenosti?« »Da, o moškem, ki ženski niti roke ne da. S te strani zakona še nikoli nisem gledal.« »Wolfgang,« Je utrujeno potožila, »saj med nama ni treba tega. Tu je vendar vse drugače. Perrin niti ne sluti, kako misliva midva. Ti se ne moreš oženiti, če nočeš Izdati najine ljubezni.« V zadregi je dolgo molčal. »Kar sl zdajle rekla, Hilda, je seveda tudi res. Toda življenje vendar ni takšno, da bi se zmerom reklo: ah — ah. Življenje niso teorije, življenje je prekleto resna stvarnost, ki pogosto reče: morda pa le!« Nagnila se je nazaj in ga gledala s široko odprtimi očmi. Slutila je, kaj pride zdaj. In bala se je tega iz ljubezni in spoštovanja do njega. Le težko je govoril, ko je gledal te napeto pričakujoče oči. Vendar pa je premagal svojo zadrego. »Poglej, Hilda,« je izdavil iz sebe, »saj ne gre samo za danes in jutri, samo za Benetke. Perrinova prideta septembra v Berlin, tam bosta najina gosta in bosta dosti v najini družbi. Banka ima ameriškega ravnatelja. Najbrž je oženjen. Zmerom bo enako, zmerom bova sedela na sodu smodnika. Samo dve možnosti vidim.« »Kateri?« je vprašala s poslednjim upanjem. »Ali pustim to mesto, to nezaslišano srečo, to novo življenje — ta milostni dar usode, ki ga življenje da človeku le enkrat —« »Ah pa?« mu je segla v besedo. Drobni plamenček upanja v njeni duši je ugasnil. »Ali pa —« obupano je izrekel te besede — »ali pa se oženiva!« Njegove besede je niso presene- V 24 URAH barva, plisira in kemično čisti obleke, klobuke itd ^krobi in »vetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere. suši. monga in lika domače perilo Parno čisti posteljno perje in pub tovarna JO S. REICH LJUBLJANA tile. Zadele pa so jo kakor udarec z bodalom v srce. Zdaj je vedela, da se hoče oženiti z njo, ker ga čaka dobro plačana, poželenja vredna služba, ker hoče postati bančni ravnatelj. Vzlic zmislu za pravičnost je čutila to bolečino. Zdaj mu iznenada zakon ni več trpljenje, ni več križ, mučilnica — ker bo z njegovo pomočjo postal bančni ravnatelj! Globoka, neozdravljiva rana je zazijala v njenih prsih. Pritisnila si je roke na srce, kakor bi bila hotela ustaviti kri, ki je tekla iz goreče rane. Rohn je mračno slutil, kako je z njo. S stvarnostjo jo je hotel odvrniti od črnih misli. »Jutri, ko bom službo sprejel, se bova peljala v Benetke, ne, v kakšen bolj oddaljen kraj — morda v Mestre, in se bova dala tam oklicati. To gre tu prav hitro. Cez nekaj dni bova že lahko mož in žena!« Molčala je. »Ti moraš zdaj odločati, Hilda.« »Kaj?« je plaho šepnila. »Ah naj Perrinu s pismom vse pojasnim in se odrečem službi. Potem bova jutri zjutraj odpotovala v Dubrovnik. Ah pa se jutri dopoldne peljeva v Mestre in se dava oklicati.« »Zdaj hoče odgovornost prevaliti name,« si je rekla sama pri sebi. j Iznenada je izginil tisti soj, ki je' v njem zmerom gledala Rohna. Padel je z oltarja, kamor ga je njena ljubezen dvignila nad vse druge ljudi. »V Mestre se bova peljala,« je rekla. Želela je, da bi bile te besede odločne, mečne. Hudo se je trudila. Toda njen glas je zvenel ubito, rezko in žalostno. Stopil je tako blizu k njej, da se je njegovo telo dotaknilo njenih kolen. Ni se zganila. Dotik z njim ji je postal mučen. »Hilda,« je rekel iz srca, »dobro razumem, kaj misliš. Zdi se ti, da sem zaradi udobja, ki mi ga ponuja življenje, pozabil svoj — strah pred zakonom. Pa nisem ničesar pozabil. Ne hhnim se. Nisem prepričan, da bova zaradi zakona bolj srečna. Tega za vse na svetu ne morem reči.« »Tega tudi ni treba reči.« »Vem, da igram za najino ljubezen. Toda vse vehko v življenju zahteva dosti poguma in tveganja.« »Ničesar več ne reci,« je šepnila vsa izmučena. »Prosim te, jutri se peljiva v Mestre. Saj sem pripravljena.« »Tako čudna si,« se je obotavljal. »Ne brigaj se zame,« je rekla. »Počasi doumevam takšne reči. Ne morem tako hitro slediti, ne morem se tako hitro izpremeniti.« Nervozno je razklenil prste in jih spet stisnil v pest. »Zelo bi si želel, Hilda, da bi videl zdajle malo več duše in malo več veselja.« »Tudi jaz bi sl to želela!« je grenko rekla. Tedaj je dejal veliki odvetnik tako preprosto in otroško, kakor deček, ki so ga bogve zaradi česa ošteli: »Ali me zaničuješ, Hilda?« Brez moči je odkimala in rekla z bledimi ustnicami: »Preveč rada te imam, da bi to mogla!« 38 To noč ni spala. Vrata v njegovo sobo so bila odprta. Slišala ga je, kako v spanju mirno diha. »On lahko spi,« si je mislila. Nocoj spi! Oženil se bo z menoj, kakor bi prevzel pravdo!« Potem so preskočile njene misli drugam. Zdaj se ji bo torej izpolnilo tisto sladko upanje, ki ga je hranila v srcu kakor biser! Njegova žena bo. Toda kako drugačno bo to izpolnjenje, kakor pa sl ga je zamišljala nekoč v pričakovanju in sanjah! Zaradi službe jo bo vzel! Da, da, samo zaradi tega. Ne sme se varati. Ne zaradi tega, ker ga je njena ljubezen vsega prevzela, ker ga Je ona lzpreobr-nila in prepričala, da je zakon med njima sveta potreba. Ne zaradi tega, ker je uvidel, da so bili njegovi strahovi prazni prividL Ne zaradi tega, ne! Oženil se bo z njo — da bo lahko postal bančni ravnatelj. V tej noči, ki je ni hotelo biti konec, med besnenjem morja, ki ga je bičala burja, je Hilda tako trpela kakor še nikoli. Tudi v naslednjih dneh je ostala vase zaprta, molčeča in pobita. Rohn je to dobro videl, prav razumeti pa je ni mogel, morda zaradi tega, ker je marsikaj drugega pre- Humor in anekdote V gostilni »Rekel bi, gospod gostilničar, da imate neznansko snažno kuhinjo.« »Zakaj?« »Ker imajo vse vaše jedi po milu okus.« Med možmi »Ali ima tudi tvoja žena vselej zadnjo besedo, če se sporečeta?« »Nikoli.« »Povej mi vendar, kako to napraviš?« »Vselej jo prosim odpuščanja.« Smola Dva prijatelja, ki sta v mladih letih dvorila istemu dekletu, sta se čez nekaj let srečala. »Kako Je s teboj?« vpraša prvi drugega. »Ali si se z njo poročil, ali si pa še zmerom sam krpaš nogavice?« »Oboje,« odgovori drugi, Zemljte V času ko je dramatik in gledališki igraleo Nestroy (1801—1862) žel na Dunaju velike uspehe, so peki sklenili peči manjše žemlje. Komaj je Nestroj' to izvedel, je še isti večer prišel na oder z dvema majhnima | žemljama v gumbnicah. Peki so ga tožili zaradi žaljenja časti in Nestroy je moral 48 ur za zapah. Ko so ga izpustili, je naročil svojemu soigralcu, naj ga na odru vpraša: »Ali te ni v zaporu nič lakota dajala, prijatelj?« »Kje neki!« je zadovoljno odvrnil igralec. »Veš, hči jetniškega paznika se jo zaljubila vame in ml skoraj vsak dan potisnila skozi ključavnico par žemelj!« Občinstvo mu je navdušeno ploskalo, peki so pa sprevideli, da so pogoreli in da je pametnejše strupenega igralca pustiti pri miru. Lep kompliment šaljapin bi moral gostovati v nekem ameriškem podeželskem mestu. Na postaji so pevca čakali časnikarji in so ga ob prihodu nadlegovali z vsemi mogočimi vprašanji. Ko so zadovoljni odšli, da napišejo poročila, je šaljapin na lepem zagledal neko damo, ki se mu je predstavila kot iskrena oboževalka njegove umetnosti — prav takrat se je pa od nekod vzel tudi neki fotograf. »Dovolite, gospod šaljapin! A prijazno, prosim!« šaljapin je izrabil priložnost in je dejal svoji spremljevalki: »Moram se od vas posloviti, gospa. Zdaj moram namreč napravili prijazen obraz...« Zbadljivo Bernard Shaw se je vrnil s potovanja Po Grčiji. Pri neki večerji ga je vprašala njegova soseda pri mizi: »Ali je res, mojster, da ima vsaka Grkinja grški nos?« »Seveda,« je odgovoril Shaw zbadljivo, »ali mislite, da Grkinje svoje nosove uvažajo?« Slepi pesnik Slepi angleški pesnik John Milton (1608—1674) je bil trikrat poročen, a tudi v poslednjem zakonu zelo nesrečen. Eden izmed njegovih prijateljev ga je hotel potolažiti in mu je dejal: »Tvoja žena je tako lepa kakor vrtnica.« Milton je pa odgovoril: »Po barvi je ne morem soditi, ker sem slep, a po trn j ih sodeč, boš imel bržkone prav.« več priklepalo njegove misli. Čutil je nekakšno nestrpnost. Vedel je, kako je hrepenela po zakonu. Zdaj je bila na cilju, samo preveč iznenada ji je prišel ta cilj. Drugače je gledal na svet, kakor ona. Tisočkrat je moral v svoji praksi iskati novih poti, premagovati zapreke. Vselej je gledal samo na konec, pot do njega pa mu ni bila bistveno. Kaj se Hilda tako griza v bolesti, kakor bi jo čakalo naj-hujše? Pogosto ji je to po ovinkih tudi povedal. Na njegove pametne, resne besede je samo utrujeno molčala. Potepi ga je prešla nekakšna zagrenjenost, močna, moška zagrenjenost, ki je še bolj globoko grebla v njem, kjer se je v skritem kotičku svojega razuma vendar čutil nekoliko krivičnega do nje. Spretno se je znal delati užaljenega. Poskušal je sam pri sebi zmanjševati pomen njene .slabe volje*. Vedel je, kako čudne so ženske! Res, saj je to vedel, da so nepreračunljive, skrivnostne, da narede vse drugače, kakor bi človek pričakoval. Namesto da bi bila vesela, ker bo zdaj vse dobro, tudi z očetom, namestu, da bi mu čestitala, da se bo otresel svoje mučne prakse, hodi po Benetkah kakor molčeč mrlič, da ga Mr. Perrin že sili, naj vpraša kakšnega zdravnika za svet, in da ji prinaša gospa Perrinova vsak dan nove, skrivnostne, dragocene nasvete. O, te ženske! Kolikokrat je že zaradi njih zavzdihnil! Za novo službo pa se je še dosti bolj zanimal. Hladni, premišljeni mož je odvrgel krinko svojega večnega miru. Od same delavnosti je dobival kar vročico. Položaj, plača, zlasti pa pravo moško delo, prave naloge — vse to je razburjalo njegovo domišljijo. Zdaj bo denarni mogočnik, pomagal bo ljudem, oplajal ideje, pomagal pri zgraditvi domovine in ne bo mu treba več samo trgati zakonov in poslušati prismojenih žensk! Hlastno, razburjeno je govoril o novem življenju, ki bo prineslo takšen preobrat njegovemu delu, delal je načrte, neprestano se jo ukvarjal z novimi domisleki za razdelitev denarja, ki ga bo ameriška banka poslala v Nemčijo. Stari Perrin je kar strmel nad njim. Dosti je govoril, proti svoji navadi, vse je kipelo v njegovi notranjosti, toda govoril je samo o svojem novem delu. Kar prezrl jo in preslišal, da mu je Hilda le malo odgovarjala, da se je duševno odtrgala od njega. Preveč se je zagrizel in ujel v nove načrte in vabe, da bi bil mogel opaziti njen sovražni molk. Proti tujcem je bil zapet in molčeč, v srcu pa je drgetal ln se bal. On, ki ni nikoli poznal presenečenj, je preživel teh osem dni, ki so jih v Mestrah zahtevali za oklice, kakor na ognjeniku zmerom v skrbeh in strahu pred izbruhom, pred katastrofo. Se ni imel službene pogodbe v žepu, še bi se lahko podrla čudovita zgradba bodočnosti pred njim v prah. Toda zdaj ni šlo več samo za pravno stran ravnateljskega mesta, šlo Jo tudi za njegovo čast in njegov značaj. Igra za usodo se je igrala za najvišji vložek, ki ga more pošten človek dati. Sedem dni je poteklo brez nesreče. Se štiri in dvajset ur mora še ostati vse skrito. Potem bosta rešena. In ta poslednji dan sta grozila izdajstvo in usoda. 39 Kakor pred osmimi dnevi, ko sta se prvič peljala v Mestre, sta mislila reči, da morata iti v mesto in si ogledati še nekaj zanimivosti. Gospa Perrinova ju bo svarila in jima prigovarjala, naj gresta rajši v vodo. Pa bosta vztrajala in nazadnje se bo le vdala v usodo in ju pustila. Potem bosta še o pravem času ujela vlak, se poročila in se opoldne vrnila. Vse je bilo lepo premišljeno in pripravljeno. Toda ko sta po zajtrku čakala v veži hotela na Perrinova, ki sta se zamudila, je stopil iz dvigala Er-win Owen. S hitrimi koraki se jima je približal. »Erwin!« je ne preveč veselo vzkliknil Rohn. »Dobro jutro, Wolfgang, dobro jutro, gospodična!« je vzkliknil presenečeno in obema krepko stisnil roko. Ob besedi .gospodična' se je Rohn zdrznil. »Odkod si pa prišel?« je vprašal z narejeno veselostjo. »Ali si sam?« »Ne, Marja pride takoj.« »To je katastrofa!« si je mislil Rohn in srce mu je upadlo. Zastrmel se je v prijatelja. Mladi mož se je zelo izpremenil. Iz njegovega lepega obraza je izginilo vse solnč-no, svetlo, zdravo, mladostno. Pred njim je stal človek, ki je dozorel čez svoja leta, s črtami življenja okoli ust in oči, z ostrimi potezami trpljenja in doživljanja. »Ali si slučajno prišel sem?« ga je vprašal Rohn, K angleškemu oboroževanju: Britanski parlamentarci si ogledujejo moderne protiletalske topove. ZADEVA TAMANOI Resnično poročilo o najzanimivejšem kriminalnem primeru japonske policije S. nadaljevanje Režeta se krinka Ginza ee lesketa v luči. Luč ee izliva iz dveh vret obločnic, pada v barmanih slapovih z vieokih zidov na Pločnike, zvija ee v evetlih neonskih *eveh pestro čez eten6, razžareva ee *n upada, gori in ugaša — poganja do neba e etreh velikih restav-»antov. Ginza ee je zbudila. Ginza — tokij-#ki Broadway Cestna železnica, avtomobili, omnibusi, podzemeljska železnica... Žareče hiše, gneča na eeeti, promet. Sumeč, hiteč, brezkončen veletok. Člo-v«k pri človeku, glava pri glavi. Japonska se izprehaja po Ginzi. Po luči, optimizma in življenskega Veselja. Ginza je najmodernejša cesta sveta. Ginza je ceeta časa, ki ga še ni, ki jele prihaja. Ginza je Newyork, Pari«, Berlin, Tokio v enem. Ginza je cesta zapada, kajti vse to — nebotičniki, neonska razsvetljava, veliki plakati za kinematografe, vrtovi na strehah — vse to je Žapad. In Ginza je tudi ce6ta Vzhoda, ker De ljubi naglice. Na Ginzi čas ni dragocenost. Ljudje *e tam smehljajo, klepetajo in ee iz-pr^hajajo. Nikomur se ne mudi, ljudje ee ne zaletavajo drug v drugega. Na obrazih bereš veselost, sproščenost, Častitljivost. Japonska koraka dalje — in ne pozablia svoiega smehljaja. Ta možak le bil Išiga. Hidekihi je obstal kakor prikovan in strmel v svojega mladega pomočnika, k; ga je zagledal Medi Gimze b pladnjem in sadreno masko v rokah. Toda njegovo presenečenje ee je še povečalo. V obraz maske je prišlo življenje. Odiprla je usta. da sta se videli dve rumeni vrsti zob. To odpiranje ust je bilo kakor strahotno režanje. Čez nekaj trenutkov so se usta maske spet zaprla. Skrivnostno, pošastno. Potem se ie igra ponovila. Mnogi, ki so hiteli mimo, eo obetali. Strmeli eo v režečo se masko in v moža, čakali, da rim bo pojasnil, kaj ta igra pomen; Toda možak jiim tega na pojasnil. Nemo in pazljivo je gledal vsak obraz. Nihče ni razumel, kaj hoče in kaj .šče. Samo Hidekihi je razumel. Spoznal je zobovje v ustih bele maske. Bilo je zobovje mrtveca iz Tamanoja. Išiga je iskal človeka, ki je to zobovje že kdaj videl. Iskal je v obraziih ljudi, k' eo hitela mimo. Kje bo odkril. da je ta obraz koinu znan Blazen zmešan nažrt. Toda ali mar ni obe'al vsaj tol:ko uspeha kakor vse drugo, kar se je bilo doslej zgodilo? Nadzornik Hidekihi se je h o! el jezili, da je njegov pomoSnčk začel delati na lastno pest Zdajci pa mu je b»lo vse jasno. Išiga ui nikogar vprašal. Seveda. Toda s tem je prevzel nase vso odgovornost, če M imel ne- 'i Vedri so obraai, vedra je pestra j prijetno-:« zaradi svo ega čudnega ve-elika. Vedri eo pisani kimoni, umet- : denja. Nikoli ne b» smel šef krimi-nine iz leskajoče se svile, ki ovijajo nalne policije dovoliti svojemu urp.d-Bežne dekliške postave, potem drobne j niku, da b: se kakor konjaki mešetar Božice v lesenih čevljih ki klopotajo T prijetnem taiktu... In poleg njih, roko v roki s sve'.limi cvetlicami vzhoda. Mnoge« — moderna japonska dekleta v športnih plaščih, z gumacti-mi petami, oblekami po moškem kroju in aktovkami... Evroj>a zmaguje. Moška moda že vlada. Še celo nad redkimi pisanimi moškimi kimoni kraljuje nerodno pokrivalo iz klobučevine. Včeraj, danes, jutri — vse se zliva na Ginzi Maškerada rodov. Napredek jim je vodilo. Toda zvečer, ko pade mrak na sinje strehe, se odpie cesta bodočnosti včeraišnji Japonski. Trgovci pride:o. Šotor etoii pri šotoru, trgovinica pri trgovinici. Tokijski Broadway ee je iz-premen.il. Vse se lahko tu kupi. Čudodelni amuleti, sadrpmi kinci Beethovna in generala A raki ja, škrebljajoči murni, plemenite starinske vaze in dopisnice e slikami priljubljenih filmskih igralcev. • Nadzornik Hidekihi je pustil, da ga je nesel e seboj veletok ljudi. Vračal ee je domov in niego^e misli niso bile vese’e. Težil ga je ponesrečeni poizkus. da bi razkril s pomočjo javnosti tamanoisko uganko. Več znamenj je kazalo, da na višjih mestih niegovega ravnanja niso odobravali. Da. če bi bil mogel z uspehom onravičiti naknadno svoj ukrep... Pred šotorom, kjer so prodajali lepo izdelane lutke iz blaga, je za trenutek obstal. Dolgo je opazoval z nepopisno skrbnostjo izdelano obleko jezdečega samuraia, ki ie strašeče gledal izpod drobne čelade. Ko je hotel iti dalje, mu je noga sestala. Od presenečenja je dvignil roke. ... i Nekaj korakov pred njim je staj moški ki je nosil nekakšen pladenj pred sabo. Na pladnju je bila sadre-na maska, moška g'ava Možak ye etal ob bregu človeške reke. tako da je moral vsakdo videti njega in njegovo fiadreno masko. postavil z glavo mrtveca na najživah-nejšo c epi o Tokia. Če je storil uradnik to brez n|ego\ega dovoljenja. bo moral sam prenašati kazen in — to je še hujše —. "ain se bo osmešil. Videlo ee je, da možu to odkritje ni bilo preveč ljubo. »Saj eem vam že vendar rekel, da ga sploh ne poznam^ je nejevoljno zagodel in poskušal izginiti v množici. Toda Išnge, ki ni izpustil njegovega rokava, se ni mogel otresti. V tem trenutku je še druga roka zagrabila moževo zapestje. Ko se je neznanec obrnil, je zagledal zraven sebe drobnega, starejšega gospoda, e prijaznim, nagubanim obrazom. s Le z nama pojdite,« je dejal drobni gospod. »S kriminalne policije sva.« Poklic gospoda gekunaja >Torej še zmerom vztrajno trdite, da imena ne veste, gospod Sekunaj?« Priča Sekunaj je odločno odkimal. Sekunaj je prikimal, »Seveda, častiti gospod nadzornik — to eem botel reči...« »In s čim kupčujete, gospod Sekunaj?« Molk. Hidekihijev iščoči pogled je obstal na obrazu, ki je bil prazen, kakor bi bil mrtev. Menda gospod Sekunaj vprašanja ni slišal. Išiga in njegov predstojnik eta se spogledala. Zaradi tega je torej prir ča tako zakrknjena 1 Njegov poklic očitno ne spada med tiste, ki so vpisani pri trgovski zbornici. Nič hudega, — saj tu ne gre za odkrivanje prestopkov proti obrtnemu zakonu, ampak zato, da ee odkrije morilec. Hidekihi je izpremenil svoja vprašanja. »Kje ste se. srečali s človekom, ki ste ga prej spoznali?« »V .Mesečevem baru*.« »Ali ste sklenili z njim kupčijo?« »Ne, nisem je.« »Zakaj ne? Ali vam ni dovolj ponujal?« »Ne zaradi tega, saj je on prodajal Jaz bi mu moral samo dobiti kupca.« »Ne, ne — njegova last je bilo, je tiho zatrdil. »Bila je — —« Zdajc je spet utihnil. Videlo se je, da e< pomišlja, ali naj izpregovori. Hidekihi se je odločil, da bo opusti evojo prijaznost. »Bila je? Govorite dalje, gosiKK Sekunaj, preden bo naše potrpežlji vosti konec!« Govoril ni skoraj nič glasneje ka kor drugače, toda v njegovem glasi je bila nekakšna grozeča ostrina, k je ne bi bil nihče pričakoval, naj manj pa gospod Sekunaj, ki je bi zdaj že ves zmeden. »No, goepod Sekunaj? Ne uteguen več...« Sekunajevi prsta eo začeli nestrpno otipavati stolovo naslonilo. Zda.: svojega strahu ni mogel več prikrivati pod upornostjo in nesramnostjo Vendar pa eo ostala njegova usta za prta. ^Kakor želite...« Hidekihi le vstal »Dali vam bomo priložnost, da boste v mirno eelioi osvežili svoj spomin Išiga San, uredite vse potrebno! Zapišite na koledar, da bova moža če; tri dni spet zaslišala... Na zaporm K usodnim dogodkom na Češkoslovaškem: Slika s slovaškega deželnega zbora v Bratislavi, V sredi odtavljeni ministrski predsednik msgr. Tiso med ministri svoje vlade; nekateri izmed njih v uniformi Hlinkove garde. Ali znal biti zatnolčljiva? 1. Ali nikoli ne nosiš na uho svoji mami ali teti, te si se malo sporekla s svojim možem? 2. Ali nisi nedolžnih skrivnosti, ki ti jih je zaupala prijateljica Mara, nikoli izdala prijateljici Miri? 3. Ali nisi o družinskih dogodkih ali pa zaupnosti iz svojega življenja še nikoli pripovedovala mlademu bnvcu, ki te redno striže in kodra? 4. Ali se ti ni še nikoli pripetilo v viaku, da bi se bila spustila v pogovor z neznanim sopotnikom (sopotnico) in mu prav kmalu zaupala vse mogoče podrobnosti o načinu svojega življenja in o svojih prijateljih in znancih? 5. Ali nisi nikoli izdala staršem zaupnega priznanja svojega mlajšega bratca češ da je samo »v njegovo korin«, če oče in mati takšne reči ■vesta'; 0 Med tvojimi znanci je tudi neka znamenitejša oseba. Ali nisi nikoli zinila o njej in na njenem življenju Hišice preveč zasebnih stvari, samo zato da pokažeš, da se z njo dobro poznaš? Odgovo-ri na vprašanja na 12. strani. V duM Hidekihija eta se med ee-boj borila nejevolja zaradi Išigove nepokornosti in občudovanje zaradi njegove požrtvovalnosti. Vsekako. mu mora prepovedati, da bi še nadaljeval »voj poizkus. Saj je ta poizkus pod častjo za policista Trikrat ee je že odločil, da bo to storil, trikrat se je premislil. Neki moški iz množice je obstal pred Iaigo »Tega človeka poznam!« je vzkliknil. »Zobe poznam!« Išiga je skočil k njemu. Prijel ga je za roko. • »Kdo je? Kako se imenuje? — Hitro!« Zdelo ee je, da bodo njegove žareče oči zažgale pričo, ki mu je padla z neba. Možak j>a je presenečen in prestrašen odskočil. »Tega pa ne vem,« je rekel. »Njegovega imena ne poznam.« »Saj ste pravkar rekli, da vam je znan?« »Ne, tega nisem rekel, samo videt sem ga..« Iznenada je postal neprijazen. »čemu hočete vedeti?< »Moram vedeli — e policije sem,« je odločno vzkliknil Išiga. »Odgovo-rite mi torej!« Hidekihi ee je zadovoljno smehljal. Počasi je zadeva prihajala v tek. »Kaj pa je prodajal?« Sekunaj se je za trenutek pomišljal. »Pozabil sem,« je zmedeno rekel. Nadzornik je zaprl oči in se zleknil v naslonjaču. »Morda se boste vsaj spomnili, kaj je bil mož, ki mu ne veste imena, po poklicu?« Slišalo 6e je, kakor bi mati nežno prigovarjala trmastemu sinu. »Ni mi povedal, kakšen poklic ima, častiti nadzornik.« »Toda če ste hoteli z njim skleniti kupčijo ste morali vendar vedeti, kaj je možak prodajal?« »Ta prodaja ni bila prav nič v zvezi z drugim; posli tega Človeka« Išiga je pomignil. predstojniku, da bi zdaj še on rad nekaj vprašal. »Sodim torej, da vam je hotel prodati kai dragocenega, — morda kakšno sliko, ali dragotino — ali...« Išiga je dvignil g.as, »pa tista zadeva sploh ni bila njegova? Ali je prodajal tujo lastnino? In vi ste mu hoteli pri tem pomagati, gospod Sekunaj?« Zadnje besede so zvenele grozeče in skrivnostno. Priča Sekunaj se je nehote zdramil. povelje zapišite, da je osumljen umora...« Počasi se je obrnil proti vratom Skozi priprte trepalnice je skrivaj opazoval., ali bodo njegove besede učinkovale In učinkovale eo! Možak e svetlo sinjo jopico se je v trenutku izpreki eni 1 iz predrznega napihnjenega dedca v ponižan kupček strahu. »Čakajte, častiti gospod. —- samo trenutek!« ie začel prosačiti in zvijati roke. »Vaš ponižni sluga bo vse povedal, kar ve. O kakšnem umoru ne vem ničesar... Ničesar hudega nisem storil. « »No, prav...« Hidekihi se je obrnil. »Kako ee je torej la možak imenoval?« »Mogočni gospod nadzornik! Tega ne vem! Pri duši svojega očeta pri-oegam, da tega ne vem!« »Kakšno kupčijo ste hoteli skleniti z njim? * »Prodati je hotel svojo hčer...« Sekunaj se je oddahnil kakor Človek. lei 6e je otresel svojega bremena. Hidekihi je stal pred njim, droben, kratkoviden, ves drhteč od napetosti. Bil' je prav toliko visok kakor sedeči Sekunaj^ in trdo je strmel njegov pogled v izmučeni obraz priče. Zdaj je prišel treuutek, ko bo zvedel skrito resnico. Išiga je iz kota gledal oba tako predirljivo kakor krotilec kač. V sobi je bilo tiho, da ee je slišalo Se-kunajevo dihanje. Nadzornik je prikimal. Zdajci je bil kakor izpremenjen. . Postal je spet droben, prijazen go spod. z vedrim obrazom, ki mu je dobrodušen nasmeh izkopai tisoč drobnih gubic. Kakor ne bi bil še nikoli izrekel ostre, grozeče besede. Gospod Sekunaj ee je hvaležno in olaišano nasmehnit. Še Išigov obraz )e žarel. Zato torej! Zato Sekunaj tu maral in ni maral govoriti 1« Gospod Sekunaj je bil zaupuik ene tistih družb, ki vodijo čajarne. V dobri čaja mi so potrebne gejše. Tudi gpjše se starajo. Gospod Sekunaj je skrbel za prirastek. Hidekihi in njegov pomočnik eta takoj vedela, kakšen poklic ima priča Sekunaj. ko je priznal, s kakšnim namenom je iskal umorjenega moža. Nadaljevanje na zadnji atra>ni- Z vlakom čez ocean Cel vlak s potniki In tovorom vred naložiti na brod in prepeljati čez jezero, je že stara stvar. V Evropi je že dolgo v prometu maimojski brod med švedsko in Nemčijo, prav tako pa tudi slavni vlak na čolnih med Dovrom in Dunkerquom, Zvečer ležete v posteljo v Londonu, zjutraj se pa zbudite v Parizu. Novo je pa, da bodo cel vlak, lokomotivo in vagone, naložili na ladjo in jo prepeljati čez Atlantski ocean. V Southamptonu so namreč vkrcali najznamenitejši angleški vlak, tako imenovani »Coronation Scot« (ta vlak vozi med Londonom in Edinburghom), na ladjo »Belpamelo« in ga odpeljali v Združene države, da bo na svetovni razstavi v Newyorku pokazal Američanom, kaj zmore angleška železniška tehnika. V Newyorku bo vlak več mesecev na ogled radovednežem, še prej bo pa za propagando vozil od vzhodne do zahodne obale Združenih držav. Pri tem ne bo prevozil nič manj kakor 4750 kilometrov in se bo lahko pomerii z najhitrejšimi ameriškimi ekspresi. »Coronation Scot« je zadnja novost angleške tehnike. V primeri z or ja. škiml ameriškimi hlaponi je lokomotiva angleškega paradnega vlaka majhna in lična. Zgrajena je po naj. novejših pravilih tehnike in doseže do 114 angleških milj (okrog 183 km) hitrosti na uro, Tako daleč tam čez lužo še niso. Pacifiška železniška družba je zdaj zgradila posebno elek. trično Dieslovo lokomotivo, ki se ponaša s tem, da je največja električna lokomotiva na svetu. Ima 3600 konj. skih sil, ne potrebuje ne premoga ne kurjača, priključijo ji pa lahko nič manj ko 17 vagonov; za 2260 milj dolgo vožnjo počez preko vse ameriške celine potrebuje 22 ur manj kakor parna lokomotiva. S takšnimi velikani bo tekmovala mala lokomotiva »6220 Coronation«. Po ameriških predpisih se je celo opremila s svarilnim zvoncem in varnostno svetiljko. Tehta »samo« 164 ton in ima navadiro s seboj še deset ton premoga in okrog 18 tisoč litrov vode. Vlak ima osem vagonov, po dva in dva strnjena v celoto. Navadni vagoni brzega vlaka tehtajo 33 ton, elegantni vagoni »Coronation-Scota« pa tri tone manj. Opremljeni so z najmodernejšimi napravami in imajo dvojna okna, da ne more prodreti v oddelke noben prah ne saje. Vlak ima med drugim salonski vagon, jedilni in spalni vagon prvega razreda, jedilni vagon tretjega razrega in sprehajalni vagon z barom. Vsak potnik lahko telefonsko pokliče jedilni vagon. Vsega skup ima »Coronation« prostora za 173 potnikov. Z lokomotivo vred tehta nekaj več ko 426 ton. Ni bilo lahko cel vlak varno in brez poškodb prenesti na ladjo. Najprej so lokomotivo razbremenili vse zunanje navlake in jo tako olajšali za kakšnih 100 ton. Potlej so jo z drugo lokoma tivo potegnili do pristanišča v Southamptonu. Tam so Jo ladijski žerjavi zgrabili kakor jajce brez lupine in jo prav previdno položili na ladjo. Za njo je prišel na vrsto 28 in pol tone težki tender. Vagone so pričvrstili na palubo in jih prevlekli z voskom, da bodo prišli na drugo stran velike luže brez sleherne praske. V Baltimore bo ladja priplula 21. marca. Potlej bodo v baltimorskih železniških delavnicah vlak sestavili, nato bo pa nastopil svojo veliko vožnjo, trajajočo do 14. aprila; takrat bo vlak privozil v New Haven v državi Con. necticut. »Coronation-Scota« bosta Američanom predstavila dva veterana angleških železničarjev. Strojevodja je 571etni F. C. Bishop, ki opravlja svojo službo že 41 let in je že vozil kraljevi vlak »Royal Scot«. Njegov kurjač je J. McKonnon Carswell; mož ima sicer šele 34 let, a je že izprašan strojevodja. Lahko si mislimo, kako ponosna sta ta dva moža, ker so ravno njiju izbrali, da bosta Američanom pokazala, da se tudi na stari celini vozimo hitro, prijetno, zlasti pa popolnoma varno. Volna iz morskih halufj če verjamete ali ne: Japonci so začeli delati volno iz morskih halug. Ob severnovzhodni obali, kjer ob pogostih viharjih volovi namečejo na obal velike kupe morskih rastlin, je neka japonska družba sezidala tovarno. Ta tovarna izdela vsak dan iz te lepljive, gumiju podobne rastline pet ton volne. Novi način pridobivanja volne Je iznašel Tadajuki Godo. inženir družbe; pred kratkim je povedal, da je za izdelovanje volne porabnih 20 odstotkov vseh naplavljenih halug. Družba je v novo podjetje vtaknila pet milijonov jenov (okrog 110 milijonov dinarjev) in ima v načrtu še več takšnih tovarn. A kljub temu da je morje okrog Japonske bogato z rastlinstvom, ima izdelovanje volne iz halug vendar eno slabo stran; haluge so namreč na Japonskem priljubljena ljudska hrana, »nori« po imenu. Trgovci, ki kupčujejo z njimi, so že vložili protest proti izkoriščanju te rastline v druge namene. Boje se namreč, da je zanje ne bi nič ostalo. EMlEMi Snežna kraljica 6. Lastovke so si gradile gnezda, okna so se odpirala in otroka sta spet hodila na svoj vrtič tam gori v žlebu nad vsemi nadstropji. Rože so cvetele to poletje čudovito. Dekletce se je naučilo pesmice, ki je pela o rožah, in mislila je na svoje rože; pela jo je dečku in on jo je pel z njo: »Rože v dolini cveto, Jezušček sam je prišel na zemljo.« In otroka sta se držala za roke, poljubljala rože in gledala v božji jasni sončni sij, govo- rila z njim, kakor bi bil sam Jezušček v njem. Tako lepi poletni dnevi so prišli v deželo, tako le- po je bilo zunaj in pri vrtnicah, ki kar odcveteti niso marale! f £ nit ff/iStr. Karel in Marjetica sta sedela in gledala slikanico z živalmi in pticami — ura na zvoniku je pravkar odbila pet — tedaj se je pa Karel iznenada zdrznil ln rekel: »Oh, zbodlo me je v srce! In zdaj mi je še nekaj priletelo v oko.« 7. Dekletce ga je objelo okoli vratu, on Je pomežiknil, pa se ni prav nič videlo. »Zdi se mi, da je že izginilo!« je rekel; pa ni Izginilo. Bil je eden tistih drobcev stekla, ki so odleteli od ogledala, od čudežnega ogledala; saj še nismo a Q> pr & pozabili grdega stekla, ki je vse veliko in dobro, kar se je v njem lesketalo, spremenilo v majhno in gnusno, medtem ko je vse hudobno in slabo stopilo na plan in se je takoj opazila vsaka pomanjkljivost. Tudi ubogi Karel je dobil drobec naravnost v srce. To srce bo kmalu postalo kakor kamen ali pa kepa ledu. Zdaj ga sicer ni več bolelo, toda v srcu je pa kljub temu tičalo. »Zakaj jokaš?« jo ja vprašal. I »roža tamle je črviva! In glej, I dobne so zaboju ki iz njega rasejo!« Z nogo je brcnil zaboj »Tako grda si! Saj ml nič ni! — Pej!« je zdajci vzkliknil. tdstale je čisto postrani!« »Saj so same grde rože! Po- ln odtrgal obe roži. Dalje prihodnja ,Snežna kraljica1* ]• zafela izhajati v 8. štev. ..Družinskega tednika** z dna 23. februarja 1939. Vegetarična Kitajska Poljedelska Kitajska je nam civilizirancem predočila eksperiment z rastlinsko prehrano, kakršnega v takšni meri in tako dolgotrajnega svet še ni doživel. Sodijo, da živi samo deset odstotkov kitajskega prebivalstva v mestih, način prehrane ostalih devetdesetih odstotkov kmečkega ljudstva je pa že tisočletja ostal v glavnem neizpre-menjen. Kitajcu so meso, ribe in jajca le neznaten del celotne prehrane. Povprečna poraba mleka znaša manj ko desetinko odstotka. Važno je tudi vedeti, da ta veliki kmečki narod več sto milijonov ljudi že svojih štirideset stoletij prestane brez mleka in brez mlečnih izdelkov. In vendar ne moremo trditi, da bi se opažala kot posledica tega poskusa, ki ga izvaja cel narod, da so Kitajci nemara manj vredni od Mongolov na severnem Kitajskem, ki uživajo mleko. Tudi v kulturnem pogledu Kitajci nikakor niso na slabšem kakor neve-getarične dežele. Kitajska rastlinska hrana sestaja iz poljskih pridelkov in fižola soje. Na severnem Kitajskem jedo (zvečine v obliki kruha) pšenico, proso in koruzo; južni Kitajec vse to nadomesti z dušenim rižem. Eden najzanimivejših uspehov kitajskega eksperimenta je podzavedno spoznanje kitajskega kme. ta, da je kruh iz več vrst žita boljSi od kruha iz ene same vrste žita. V različnih predelih severne Kitajske so v navadi različne mešanice moke. Te mešanice so v posameznih pokrajinah odvisne od žetve, a skoraj povsod so kmetje prepričani, da je mešana moka boljša od sleherne izmed mak, ki Je iz njih mešanica sestavljena. Na Kitajskem imamo torej opravka s kmečkim ljudstvom, ki že 4000 ali pa še več let uživa hrano, ki ni samo rastlinska, temveč celo mleka ne pozna, čeprav je mleko alfa in omega prehrane nas zahodnjakov. Nemogoče Je na majhnem prostoru popisati vse važne izsledke kitajskega vegetaričnega poskusa. Problem vitaminov v rastlinski prehrani je poglavje zase; posledice hrane, bogate z ogljikovimi hidrati in njena nasitlji-vost, je drug problem; fižol soja na kitajskem jedilniku je pa tretje poglavje. Njegov pomen Je Amerika šele pred kratkim odkrila. Na področju kmečke hrane je Kitajska našla rešitev problema svoje prehrane. Gospodarsko Je sicer ta rešitev vredna priznanja in izredno praktična, kakovostno bi se pa razmere utegnile še v marsičem izboljšati. Po newyorškem »Sientifie American« Rontgensko filmanje srca pred usmrtitvijo Newyork, marca Ondan so v kaznilnici v Salt-Lake-Cltyju izvršili smrtno obsodbo nad zloglasnim ameriškim razbojnikom Johnom Daringom, a ne na električnem stolu temveč s streli iz pušk. Obsojenca so posadili na stol in mu naperili naravnost v srce štiri puškine cevi. V odločilnem trenutku je krvnik pritisnil na električen gumb in že so zleteli streli iz vseh štirih pušk naravnost v obsojenčevo srce. Dan pred usmrtitvijo sl jo več ameriških zdravnikov izprosilo od Johna Daringa dovoljenje za rontgensko filmanje njegovega srca pred usmrtitvijo in v trenutku, ko bodo streli zadeli srce. Tako je zdravniška veda dobila prvi posnetek delovanja srca tik pred smrtjo. Filmski posnetek kaže, da je obsojenčevo srce nekaj minut pred usmrtitvijo trikrat hitreje bilo kakor navadno, 15'/» sekunde po ustrelitvi je pa prenehalo utripati. Zanimivo je, da je tudi teh 15 sekund srce bilo prav tako hitro kakor prej in da je šele potlej na lepem zastalo. Smrt je nastopila po 2 in pol minute. Razkroj uranovega atoma Newyork, februarja. Kakor poročajo iz vseučilišča Columbie, se jim je posrečilo v njenem laboratoriju uranov atom razdeliti v dva dela. Vsak dol ima napetost sto milijonov elektronskih voltov. S tem se je doslej posrečilo pretvoriti največ snovi v energijo. Razkrojitev atoma sc je posrečila s pomočjo nevtronov (nevtralnih atomskih delcev, ki niso naelektreni), ki se premikajo z energijo ’oo volta. Bo pa v stanju proizvajati za milijardo večjo energijo. Novi poskus so odkrili potem, ko sta v Zavodu cesarja Viljema v Berlin-Dahlenu in nato v Stockholmu ugotovila dr. Lise Meintnerjeva in profesor Otto Hahn, da uran, če ga razkrojimo z nevtroni, ne razpade v radijev izotop, temveč v dve lažji prvini, v barij in še lažji mazurij ali kripton. Mazurij je ena najmlajših na novo odkritih prvin. Poskuse so na vseučilišču Columbiji delali v navzočnosti in pod vodstvom Nobelovega nagrajenca profesorja Enrica Fermija. Izsledke so zdaj predložili Carnegie-jevemu zavodu v Washingtomu v pregled in priznanje. Profesor Fermi je preračunal, da postane pri razkrojitvi urana z nevtroni 200 milijonov elektronskih voltov prostih, 11. nadaljevanje Ko eo se vrata za njo zaprla, sta «e pogleda gospoda Burnsa in gospe Benettove udarila kakor dva meča. Višji nadzornik je bil videti nekoliko zmeden, Mrs. Jana pa vidno slabe volje, ker mu ni mogla postreči z boljšimi informacijami. »Ali ima vaš hotel morda kakšen stranski izhod, kjer gostje lahko neopaženo odidejo?« je vprašal Burne po mučnem odmoru. Mrs. Jano Beneltovo je to zabolelo. »Kaj pa mislite. Mr. Burnsi Moj hoiel vendar ni jazbina, kjer bi ljudje lahko po mili volji na vseh straneh smukali ven in noter. Potem bi lahko vsakdo s ceste prišel v hišo, to pa tnojun gostom in meni ne bi bilo všeč.« Detektiv je v6tal in si počasi s komolcem obrisal ogoljeni klobuk. »Ali je gospod Reffold doma?« Mrs. Benettova je obžalujoče skomignila z zajetnimi rameni. »Pogledali bomo. Ali naj vas prijavim?« »Ne, hvala,« je Burns hitro odklonil. »Rajši bi šel takoj k njemu.« »Prosim, kakor želite. Ima sobe st. 1‘2. do 14. V prvem nadstropju na desni,« je rekla Mrs. Benettova prav Uslužno in višji nadzornik se ji je nerodno, a zelo vljudno priklonil. »Menda vas moj obisk ne bo preveč presenetil,« je dejal nekaj minut nato, ko ga je Reffold spustil v svojo sobo, in 6e zadovoljno nasmehnil. »Miss Learnerjeva je bila že tako ljubezniva, da vam je naznanila moj prihod.« liarry mu je uslužno ponudil naslanjač in presenečen namršil obrvi. »0, gospodična Learnerjeva je bila torej? Po glasu je nisem mogel spoznati.« Burns je prikimal in se namuznil. »Da. In jaz sem bil toliko predrzen, da sem malo prisluškoval.« Delal ee je, kakor bi bil pravkar izigral 6vojo najmočnejšo kvartu, in ni izpustil Ref-iolda iz oči. la se je pa samo prav lepo nasmehnil. »Da, razumem: majhen, priljubljen trik? Sli ste iz hiše, ee po ovinkih vrnili vanjo in ujeli miss Learnerjevo pri telefonu, čudovito. Upam samo. Mr. Burns,« njegov glas je zvenel zdaj drugače in tudi njegov pogled 6e je spremenil, »da mlade dame niste preveč prestrašili. Prepričan sem, da ni mislila nič hudega.« Burns ga je z rahlo kretnjo pomiril. »0, saj nisem tak.. Zlasti pri mladih damah ne,« je prijateljsko zatrdil. Opazoval je od strani zdravi, prikupni obraz mladega moža in zraven menda nekaj iskal v svojih spominih. »Saj vam lahko pomagam, Mr. Burns,« je dejal Reffold, potisnil pred višjega nadzornika zabojček s smotkami, prekrižal svoje dolge noge in 6e veselo nasmehnil. »Čemu bi si predolgo razbijali glavo? Kolikor vem, se doslej še nisva videla, in v svojem družinskem albumu na Scolland-Yardu me tudi ne boste našli. Morda pridem še kdaj pozneje vanj. Saj ste menda to mislili?« Burns si je skrbno izbral drago importno smotko, odgriznil konico in začel potem pobožno kaditi. »Mr. Reffold. mislim, da je najbolje, če se ne greva več slepe miši,« je menil. »Nekako 6le vmešali svoje prste v zadevo .Kostanjeve hiše1. Ta trenutek še ne vem, na kakšen način. Odkril pa bom vse, o tem 6te lahko prepričani. In potem se bo morda zadeva neprijetneje za vas končala, kakor pa če ee zdaj odkrito pomeniva.« Nagnil je svojo drobno glavo v stran in spodbujevalno pomežiknil Reffoldu. IInrry je sklenil roke na kolenih in višji nadzornik je moral občudovati njegove dobro negovane, lepe nohte. »Tako prijazni ste, Mr. Burns, da bi se vam najrajši takoj izpovedal, če bi vedel kaj takšnega, kar bi bilo izpovedbe vredno. Toda moja vest je tako čista, da si ne vem razlagati, kako 6ein 6j)loh mogel zbuditi vašo pozornost.« Zamahnil je z levo nogo in Burnsov pogled je obstal na njegovih elegantnih, ozkih športnih čevljih. »Takšna noga mora dati zelo značilen odti6k, ne mislile?« se je zarežal in njegove oči eo se čudno zasvetile. Refford si je zamišljeno pogledal nogo. »Veekako, zelo značilen.« »Ali ne bi napravila majhnega poskusa?« je vprašal detektiv z blagim nasmeškom. Vzel je iz Žepa polo papirja in jo počasi razvil. »Z veseljem, Mr. Burns, če vam e tem ustrežem,« je hitro odvrnil Reffold. »Ali hočete desno ali levo?...« Višji nadzornik je pogledal na polo. »Reciva desno...« Zravnal je oapir, ga položil na tla in Harry je postavit evo;o nogo v debele obrise, začrtane s črnim svinčnikom. »Nekako četrt palca ožja in vsaj pol palca daljša, gospod višji nadzornik,* je strokovnjaško ugotovil. »Razen tega je tole, kar imate tu narisano, očitno ploska noga...« »Gumasti podplati-.« je zagodel Burns in slabe volje zvil papir. »A vsaj to mi povejte, kaj počenjate tu v Newcurchu.« je nato prav prijazno nadaljeval. »Kolikor mi ,,e znano, nimate službe, ki bi vas klicala, in priznati mi boste morali, da je prav čudno, če čepi človek vaše vrste kar cele tedne v takšnem gnezdu.« 58v«»«nBsaawv«s»k«iKaBB«flarjBSA«iKMBS«ar«ss««UKa«v«s«ita»!waB«ar«s:tt«5 PREPROGA GROZE 1 i! {g DETEKTIVSKI ROMAN |3 Napisal Louis Welnert-Wllton Reffold je višjega nadzornika prav presenečeno pogledal. »Na oddihu sem,« je dejal z dostojanstvenim poudarkom. »In kolikor mi je znano, sine vsak Anglež storiti to, kar se mu ljubi. Kar se pa tiče besede ,gnezdo', se mi zdi, da se najina okusa ne ujemata. Jaz vsaj se tu imenitno počutim,« je zatrdil in pokazal Burnsu svoje bele zobe. Detektiva se je polotil neprijeten občutek, da jih je v ,Kraljici Viktoriji' po vseh predpisih dobil po grbi, in ta občutek ga je razdražil. Preden je šel, je hotel imeti vsaj majhno zadoščenje. Želel je namigniti Reffoldu, da se ne da voditi za nos. »Če se drugič ne boste spet dobro počutili, Mr. Reffold,« je dobrohotno rekel in potrkal IIarryja po rami, »in če bodo morala uboga dekleta zaradi vas spet spati v oblekah, pazite, da ne bodo vaše reči same hodile ponoči na sprehod. Utegnili bi po nedolžnem imeti hude neprijetnosti. Tole,« segel je v telovnikov žep in pomolil Reffoldu majhno srebrno ploščico pod nos, »sem dobil pod oknom Milnerjeve delovne sobe. Kakor vidite, sta na njej začetnici H. R., in skoraj bi stavil, da je ploščica spadala nekoč k tobačnici, ki leži tu na mizi in ki ima slučajno prazen vogal.« Po teh besedah je Burns ploščico hitro spravil in vtaknil v žep tudi tobačnico. »Saj mi boste oprostili, Mr. Reffold,« je dejal. »Tole bi si rad v miru nekoliko ogledal.« »Prosim, Mr. Burns,« je odvrnil Harry z uslužnim nasmeškom. »Če ee vam že zdi potrebno. Jaz na vašem mestu bi rajši porabil svoj prosti čas za to, da bi malo pobrskal po pogorišču lovske koče, ki je enoči tu blizu pogorela.« Višji nadzornik ga je hitro in ostro pogledal. Potem 6e je pa globoko priklonil in odšel urnih korakov in hudo zamišljen iz ,Kraljice Viktorije'. Nadzornik Webster je že nestrpno čakal Burnsa pred vrati .Kostanjeve hiše'. Pred nekaj minutami je bil pri-šel iz Londona, otovorjen z novicami, ki se jih je hotel hitro otresti. »Torej, dr. Shipley ie spet doma.« je prijetno vznemirjen zagodel. »Ponoči eo ga pripeli*'- nazaj in kar lepo postavili pred vrata. Iz njega pa ni mogoče ničesar .zvleči. Zdi se mi zelo slab in izmučen, vendar je bil davi že pri mrliškem ogledu. Drugi zdravniki so se vsi samo praskali po glavi, on je pa izjavil, da sta Milner in Slone umrla, ker sta vdihavala strupene pare. Komisiji je napravil celo predavanje, vendar ga nisem prav razumel. Nisem medicinec. Zame je poglavitno to, da bomo imeli opravka z umorom. Zapisnik sem vam prinesel e seboj. Zdaj vsaj vemo, pri čem smo. Ali je tu kaj novega?« Burne je otožno odkimal, in ko sta prišla v delovno 6obo, pred katero je stražil policist, je segel najprej po zapisniku in ga zelo natanko prebral. Pogosto je med branjem obstal in njegovi pogledi 60 blodili po sobi, kakor bi nekaj določenega iskali. Iznenada mu je pa menda prišlo nekaj na um. Dolgo je napeto mislil in strmel na prostor pred kaminom, potem je pa zložil papir in ga spravil v žep. »Ali 6te kaj poizvedeli o drugih gostih?« je vprašal Wehstra, ki je nekam tjavdan brskal po kotih. »Da,< je odvrnil nadzornik, »vse je poskrbljeno. Sodim pa, da dosti ne bo pomagalo. Sami ljudje, ki jim ni mogoče ničesar očitati.« Sedel je za pisalno mizo, vzel nekaj listov iz zapisnice in jih razgrnil pred sabo. »Ali hočete poslušati? Seveda samo najvažnejše, kajti če člo-vt k zahteva informacije, mu znesejo naši ljudje vse, kar najdejo, da se sam vrag ne bi spoznal.« Buins je prikimal in VVebster je začel brskati po svojih zapiskih. »Torej, najprej bi bil tu Ernest Crayton. 51 let ima, odvetnik je in 6tanuje v Somerstownu, Patschutt-Street 9. Samec je, ima pa razmerje z gospo Winnerjevo, vdovo železniškega uradnika, staro 48 let. Čuden okus mora imeti ta Mr. Crayton, a očitno ga to razmerje ne stane preveč. Dosti klientov ima, a same dvomljive ljudi. Med drugim je zagovarjal Jacka Cornfielda, ki je bil obtožen zaradi velikega vloma v blagajno, in mis6 Elzo Fleshovo, ki je stala pred sodiščem zaradi ponarejene menice. Oba sta se izmazala. Sam še nikoli ni bil kaznovan in je po policijskih aktih 60-deč spodoben človek. No, tega pa ne bi podpisal. Mislim, da sodi v tisto vrsto ljudi, ki ne gredo radi na limanice.« VVebster si je prižgal pijro. »Potem imamo dr. Charlesa VVar-nerja. 58 let...« Burns je odmahnil z roko. »Tega ne potrebujeva...« i »To 6em 6i takoj mislil,« je nadzor-| nik prikimal. »Zvedel sem pa o njem prav zanimive reči. Možak se vozi vsak teden dvakrat v London in tam popase vsa zabavišča, kjer imajo uslužno žensko jiostrežbo.« »Pustite mu to veselje,« je nestrpno menil Burns »No, zastran mene... Klobuk pred njim z glave, če v svojih letih še to zdrži... Zdaj pride Mr Robert Vane, šef firme Praighton & Wellmann. 53 let je star Bii je uradnik v banki, potem 6e je oženil s hčerjo starega Arturja Praightona in prevzel banko. Zdaj je vdovec. Banka je stara, a ni več tisto, kar je bila, vendar pa ima še dobre stranke z dežele. V glavnem se ukvarja s prekmorskimi špekulacijami. Bogat je in razkošno živi. Kaže, da ima dobre družabne zveze z visoko živino, zlasti v finančnem in kolonijskem ministrstvu, pa tudi pri raznih poslancih... »Vse vem,« je odmahnil Burns. »Dalje...« »Zakaj mi niste tpga takoj povedali?« je skoraj osorno zagodel VVeb-ster. »Ali mislile, da mi je v zabavo, če toliko govorim? Že či6to izsušeno grlo imam. Potem Thomas Flesh, Brompton, Beak-Street 12. ena najstarejših živilskih trgovin na Angleškem. 44 let, samec. Denar je vtaknil v gledališče na VVestendu in v gledališče ,Chinelly‘. Do6ti 6e suče med umetniki in ima zveze z raznimi znanimi artistkami. Da, to mi je boli všeč kakor 481etna vdova Mr Cray-tona. Kaj takega bi si tudi jaz privoščil, če bi si z raznimi dobavami lahko prislužil drobiž, potreben za takšne reči. Lepo je tole... Ali mislite, ZDRAVJE s pomočjo zdravilnih svojstev zelišč, odnosno »H e r s a n čaja«, mešanice posebnih zdravilnih zelišč po predpisu doktorja R. W. Pearsona, šefa zdravnika v Bengaliji (Angl. Indija). Po dolgoletnih izkustvih je določena vrednost »H e r s a n č a j a«, in sicer z nedvomnim uspehom pri boleznih: pri poapnenju arterij, pri bolezni krvnega obtoka, ženskih boleznih, med menstruacijo (mesečnim perilom), pri migreni, revmatizmu, boleznih ledvic in jeter, motnjah v želodcu, pri zastrupi j en ju, zapeki, protinu, drevesnih boleznih, hemeroidih, pri eplo&nem tn prenaglem debelenju, zoper zgago. — »Hersan č a j« se dobi v vseh lekarnah. Vzorec Vam pošlje brezplačno: RAOIOSAH, ZAGREB, DukljaRiMva 1 Reg. štev. 14.001/1935 da bo imel takšen možak vzrok, spraviti Milnerja in Slona s poti?« »Zakaj pa ne?« je kratko menil Burns in Webster je napravil strahotno presenečen obraz. »No, prav... Zdaj pride torej še polkovnik Roy Gregory. 52 let star. Nekoč je bil častnik pri konjenici, potem pa pri Kitchenerjevem štabu. V vojni je dobil več odlikovanj. Od leta 1920. je pri indijski armadi in tam so ga porabili za več posebnih nalog. Pred kakšnimi štirimi meseci je pustil službo. Vzroki niso znani. Na naše zaupno vprašanje so bili pri vojnem ministrstvu zelo zapeti. Kaže, da je zelo premožen, ker živi razkošno... Smešna informacija, kaj?« Višji nadzornik si je z roko podprl glavo in nekaj časa premišljal. »Morda bo potrebno, Webeter,« je čez nekaj časa prekinil molk, »da ostanete tu v Newchurchu. Ali si lahko tako uredite?« \Vebeter je prisluhnil. »Zakaj pa ne, če je potrebno? Kakor veste, je šef ukazal, naj vam pomagam razvozlati to zadevo. Ali imate morda kakšno posebno nalogo zame?« je vprašal in pričakujoče pogledal detektiva. Burns je prikimal. »Veelite 6e v ,Kraljici Viktoriji' in pazite na Mr. Reffolda, ki tam stanuje. Bodite pa oprezni in pametni, kajti z njim se ne da delati kakor z drugim' Prepričan sem, da vam bo dajal dosti opravka.« »To pa kar meni prepustite,« je hitro odvrnil VVebster in izbočil prsi. »Saj nisem prišel včeraj na svet, in imel sem že opravka z raznimi prebrisanimi ljudmi. Ali mislite, da se pri njem začenja sled?« Burne se je zamišljeno podrgnil po mesnatem nosu, ki se mu je bil nekam preveč bohotno razrasel. »Tega vam pa res še ne morem reči. Morda sva vsaj na takšni sledi, da naju bo pripeljala na pravo sled...« Nadzornik je debelo pogledal in nekaj časa premišljal, da bi uganil pravi zmisel teh besed. »Veste, Burns,« je dejal, »prav vesel bi bil, če bi se nama to posrečilo. Ob koncu leta jo namreč mislim mahniti v pokoj.« Burns ga je otožno pogledal. »To je pa najpametnejše, česar ste se mogli domisliti, dragi VVebster,« je dejal in globoko zavzdihnil. »Če v tej vražji zadevi ne bova ničesar opravila — in vse kaže, da bo tako — naju bodo tako oba poslali k vragu.« 13 Thomas Flesh je poklical svojega ravnatelja, da mu je prinesel pisma, ki so prišla s prvo jutrnjo pošto. Toda vse je kazalo, da Flesh, kakor navadno, tudi to pot ni bil z mislimi pri delu. Komaj je nekaj pisem bežno preletel, že je potisnil ves kup nazaj pred svojega uslužbenca in ee udobno zleknil v naslanjaču. »Rajši mi povejte, kaj je važnega,« je dejal s svojim trudnim glasom in zaprl oči. Človek bi mislil, da je šlo vse, kar mu je ravnatelj bral, mimo njegovih ušes. Tu in tam pa je Flesh le odprl oči in kaj pripomnil ali ukazal. Dosti bolj kakor poslovna pošta so zanimala Flesha zasebna pisma, ki mu jih je sluga vselej prinašal v zaklenjeni torbi. S temi pismi se je potem pogosto ukvarjal dobro uro ali še več, in sicer za zaklenjenimi vrati. V pisarni so vedeli da ga takrat tudi z najvažnejšimi poslovnimi zadevami ne sinejo motiti, in so si o tem svoje m'stili. Kadar je prišel Flesh po branju zasebnih pisem z nasmehom čez prag je bilo lepo vreme, če eo se mu pa pokazale drgetajoče gubice okoli mesnatih ustnic in okoli bodečih oči, je navadno nastala nevihta, da se je vsa hiša tresla. Thomas Flesh je hodil ob takih dneh s stisnjenimi zobmi po sobah in iskal žrtve za svojo slabo voljo, ki je pogosto izpremenila vljudnega, mirnega moža v živinskega nasilnika. Učinek teh izbruhov z vsemi slabimi posledicami za prizadete je ostal na osebju še dolgo potem, ko se je Thomas Flesh ie spet spremenil v umerjenega, brezhibnega gentlemana, in je dosti pripomogel, da je Flesh lahko brez škode posvetil svojemu poslu včasih več dni po vrsti le po nekaj ur. V zadnjem Času je spet nastala pri njem doba, ko ee ni na videz za prav nič zanimal. Vselej je prišel šele pozno dopoldne, z nervozno naglico in vidno raztresenostjo je uredil le tisto, kar jo bilo najpotrebnejše, in ga potem ves dan ni bilo več na izpregled Niti ravnatelj ni vedel, kje bi dobil Sefa, in se ga tudi ne bi bil upal iskati, kajti če Flesh ni Izrecno povedal, kje je, je to pomenilo, da noče slišati niti besede O poslovnih rečeh. Bil je pač tudi v tem oziru, kakor še v marsikaterem, zelo samosvoj, in kdor je hotel z njim dobro voziti, se je moral ozirati na njegove muhe. Ravnatelj je bil e svojim poročilom že davno pri kraju in je nestrpno čakal, da bi šel, toda Flesh se ni niti ganil, in zdelo se je, da je ravnateljevo navzočnost sploh pozabil. Iznenada se je pa vzravnal. »Mr. Lee,« je zdajci vprašal, »koliko denarja imamo zunaj?« Ravnatelj je malo pomislil. »Okoli devetnajst tisoč funtov, Mr. Flesh...« Flesh je menda računal. »In koliko imamo gotovine?« »Okoli pet in dvajset tisoč funtov. V zadnjem času smo precej dvignili z bančnega računa.« »Zakaj mi to pripovedujete?« je razdraženo vprašal Flesh. »Ali sem vas to vprašal, ali pa mislite, da iinam tako slab spomin? Še danes mi priskrbite dvajset tisoč funtov in glejte, da b06te denar, ki je še zunaj, čim prej izterjali. Prihodnje dni bom potreboval najmanj štirideset tisoč funtov.« »Dotlej bi lahko že vnovčili menico Franka Milnerja,« je uslužno pripomnil Lee. »Le na kratek rok je in glasi se na dvajset tisoč funtov...« Flesh je nekaj časa premišljal. »Ne,< je potem odločil, »s tem ne računajte! Naj ostane tako, kakor sem rekel.« Pokimal je in ravnatelj je izginil, ne da bd si kaj razbijal glavo s šefovimi navodili, saj ni bil vajen dobivati od njega kakšnih pojasnil. Flesh je še malo počakal, potem je pa zapahnil dvojna vrata. Ena izmed njih 60 držala v pisarniške sobe, druga na hodnik. Vedel je, da bo zdaj imel mir, ker so njegovi uslužbenci brezpogojno spoštovali svetloeinjo svetilko nad njegovimi vrati, kadar je zagorela. Sedel je na rob velike pisalne mize, si z roko podprl brado in začel premišljati s temeljitostjo in hladnokrvnostjo igralca, ki se pripravlja za odločilen udarec. Naposled je imel vse preračunano, in ko je vzel telefonsko slušalo z vilic, je bil s svojimi hladnimi, trdimi črtami na obrazu podoben človeku, ki je pripravljen na vse in ki se ničesar ne boji. Dolgo je trajalo, preden se je na njegov klic javila zahtevana številka, toda Flesh je bil menda na čakanje pripravljen in je potrpežljivo čakal s slušalom na ušesu. Nazadnje je v mikrofonu zapraske-tak) in Flesh je napeto prisluhnil. »Tu Thomas... Da... Gospoda želimI« Njegov glas je zvenel nestrpno in ukazujoče. Nastal je odmor in Flesh je utrujen zaprl oči. Zdajci jih je pa spet po bliskovito odprl in ee nehote vzravnal. »Da... Thomas,« je odvrnil. Glas v aparatu mu je menda povedal nekaj, kar mu ni bilo prav všeč, ker je vrgel glavo nazaj in so dobile njegove besede oster prizvok. »O, ne 6 takšnim glasom, če smem prositi. Saj veste, da tega ne maram.« Po telefonu je spet zaslišal nekaj, kar je bilo vzrok, da ee je posmehljivo zarežal. »Le poskusite 1 Predobro poznam vaše metode, da bi se jih bal.« Namršil je obrvi in videlo se je, da se pripravlja na poseben udarec. »In morda poznam še kaj več, ne samo metod.« Napeto je prisluhnil v telefon, da bi uganil, kakšen bo učinek njegovih besed. Ko je prišel odgovor, eo se mu zategnile ustnice v posmehljiv režaj. »No,< je hladno menil, »pa poskusimo! Ali naj vam povem, kaj vso vem? Se dolgo ni vse, bo pa le dovolj, da ee bo Mr. Burne,« — Flesh je nehote pokazal zobe — »hudo razveselil.« Spet se je zaslišal glas v telefonu in kazalo je, da je Flesh njegovega odgovora peklensko vesel. »O, saj se pazim. In če pride J»aj-hujše, imamo še dr. Shipleya. Saf me razumete?« vsak [mjjmi ZJL Zadeva Tamanol Nadaljevanje e 9. Orani Zaradi tega »ista MU »e presenečena, ne ogorčena. Na .laponskem se ne upirajo prodajanju deklet v čajarac. Gejše so del družabnega in Boctalne-ga sistema, bi se ne da odpraviti v nekaj letih, * nekaj odredbami. če nastane kje na Japonskem za-radi slabe žetve, suge, potresa ali tajfunov lakota, pride tja gospod Seku-naj. Očetom pripoveduje, da njihovim mladim in lepim hčeram ne bi bilo treba trpeti lakote. V velikem mestu Tokiu imajo lepe, razkošno opremljene hiše, kjer z veseljem sprejemajo ljubka, dobro vzgojena dekleta. Tatn žive kot gejše med veselimi prijateljicami srečno življenje. Lepe svilene obleke dobe, dobro jed, pojejo in p1eše'o... In to še ni vse. Sreča,' ki čaka gospodično v Tokiu, se b» razlita nad vso nieno družino. Gospod Seltimaj bo plačal n-'enemu očet« okroglo vsoto. morda dve sto jenov ali pa, če je gospodična prav lena, štiri sto. Mora se satno obvezati, da bo ostala nekaj časa, reoimo ped let, v leni hiši. Gospod Selcunai zna dobro opisovati. Japonski'očetje ne bubi jo svojih hčera nič manj. kakor očetje drugih narodov toda tudi lakota ima svoj jezik. Zakaj ne bi šla gospodična tia, kior bo dobila dobro jed in lepe obleke? In če se bo čoz oel let vrnila — tudi tako se včasih dogaja — bo že v,a iona lenega ved “nia, igrati'a ia plesa, umetnosti zabavanja — in bo portala poželenja vredna nartila. AK vse to ne odčehta bolečine ob slovesu? Tudi gospodična sama to uvidi. Ce jo bo kdo vprašal, kako nvieU o tem, se naibrž ne bo mdral*. S takšnimi knnčii*mi se je ukvarjal goseod Pekunai. O tem ni na široko novoril, toda oba kriminalna uradnika, sta že sama vedeU, kako ie. Moža, ki ga ni poznal po imenu — o njem je zdaj brez pomišHanka govoril — pa ni srečal na deželi, ampak v Tokiu V »Mesečevem banu, kakor je rekel. Moža, ki je imel svojo hčer s seboj. Bila je ljubka, prikupna, kakšnih pet-naist jet je utegnila imeti. Gospodu Sekunaju je bila zelo všeč — in res. da — — Kiku ji je bilo ime, tega se je zdaj prav dobro spomnil. In kaj si jo mislil o neznancu? Ali je karalo, da je v stiskah? Prav za prav ne. Čeprav je bil zelo molčeč. Gospodu Sekunaju se je zdel — no, vBe je kazalo, da svoje hčere ne prodaja prav rad. Kakšno posebno znamenje? No, — oblečen ni bil ne slabo, ne dobro. Govoril je zelo vljudno. Utegnil bi biti trgovec ali uradnik... Kakšnih pet in trideset let... Več priča Sekunaj ni vedel povedati. In zakaj kupčije nista sklenila? Žalosten slučaj. Z gospodom se Je domenil na sestanek čez tri dni, potem pa je moral on, Sekunaj, nepričakovano odpotovati. Žetev na severu je bila slaba... Ali je dobila Kiku tudi brez njega kupca, ni vedel povedati. Vse to se je zgodilo pred kakima dvema mesecema. * Dekle, ki ji je ime Kiku... Išiga se je odpravil na lov. Se tisti m UIINSKITEm |v VSAK0| SLOVENSKO NISO! večer se je odpeljal ▼ Simbašt. Tam v četrti gejš, jo bo moral najti. Njegova pot ni bila dolga. Simbaši, mesto deklet, je komaj dve 'minuti od Ginie, Prav tedaj, ko je pomočnik Išiga odložil svoje čevlje pred vrati največje čajarne, je stopil nadzornik Hidekihi v svojo hišo. Ta hiša je bila v enem izmed ozkih, s češnjami obsajenih drevoredov, ki drži proti Ilirskemu parku. Hidekihi je obstal za trenutek na terasi, da je gledal v soju svetilke drobne svetle liste, ki so padli na prag. Rahli, rožnati lističi so mu budili nežne občutke... V veži je zagledal majhne gete, sandale svoje hčere Otani. Bila je torej doma. Z občutkom ugodja je strmel gospod Hidekihi v te gete. Zmerom je bil vesel, kadar je dobil Otani doma. Žal se to ni zmerom dogajalo. V svoji sobi se je preoblekel v kimono. Prižgal si je že pripravljeno pipo, da bi se v trenutkih zbranosti pripravil na srečanje 6 svojo družino. Dogodki zadnjih ur so bili še zmerom vsi živi v njegovih mislih. Danes se mu ni posrečilo, da bi zagospodoval nad svojimi mislimi. Te misli so proti njegovi volji sledile Išigi, ki je iskal umorjenčevo hčer. Ali se mu bo danes sreča še enkrat nasmehnila, kakor se mu je na Ginzi? Hidekihi je bil prepričan, da bo Išiga storil vse, da dekle najde. Zaupal mu je in zaupal je njegovi srečni zvezdi. Zato je tudi njemu prepustil to pomembno nalogo. Od njega samega se je menda sreča odvrnila. Vse je kazalo, da predstojniki z njegovim delom niso več zadovoljni. Njegovih uspehov niso odobravali. Glasni Anglež ga je prisilil, da se je obrnil na pot. ki se je njemu samemu zdela nepravilna in ki ga ni pripeljala tja, kamor je hotel priti. D&lir DMborinttč Poceni boste kupovali »» !•» poirabujate. tka aahlavala nat brezplačni katalog 3$u/ner,'(31jler TRTA Cepljenke najp!emeniie>ših vrsl ter zatiCt: | In korenike Kober 5BB. .eleki 8B, Riparia in Chasselas. vse zajamčeno j čislo m prvovrstno. dobavPajo: Prvi iugoslavenski loznjaci, Oarnvar. | Znht>*v8’te cenike. MtlPlAtfN POU/t P /ORANJU Mislila je, da so plenice bele... 2AHTtWWT( MeZPUČM MUlOGI MEINEUHER01D •*»: hotmtt TtoibU MARIBOR H. 193 Ali znaš biti zamolšljiva? Odgovori na vpraSanja z 9. strani. Odgovori na gornja vprašanja z DA ali NE. Če si na vseh 6 vprašanj odgovorila z NE, vedi, da je toliko popolnosti kar preveč; 6 NE je dokaz, da nisi prava ženska. 3 do 5 NE: Dobro je, da malo paziš, kaj govoriš in komu. 1 do 3 NE: Nevarno! Spomni se brivca irigijskega kralja Mida! I I ... dokler jih ni primerjala z Radion belo bluzo 1 Tako bo presenečena vsaka mah', vsaka gospodinja, če pri* merja svoje navadno prano perilo s perilom pranim z Radiononu Kar se z mencanjem in drgnenjem ne more doseči • odstraniti iz perila vso nesnago, • to stori Radion z lahkoto in brez truda. Pri kuhanju v raztopini Radiona se namreč tvori kisik, ki skupaj s peno mila struji skozi tkanino. Na ta način opre* zno in temeljito odstrani vso nesnago. Brez primere čisto, brez primere belo • to je Radion belo perilo. Schichtov Schichf RADION pere sam! Ni čistejše beline od Radion beline Po trudapolnem delu — zabava in razvedrilo v » Družinskem tedniku « ! MOhKl 1 Za zdravljenje seksualne Impotence, za spolno slabost In za ofačitev funkcije spolnih žlez poskusite originalne neškodljive HORMO-SEKS-pilule Dobe »e v vseh lekarnah. 30 pilul .... din M — 100 pilul .... din 517'-300 pilul .... din 560— Zahtevajte same uiginiine .Hormo-Seks" siln e, ti n leni! oi Matlici oprerallene i nSCitoo imata. P« “ lotili« letare« L BAHOVEC. L abhaM. .Vit-VII* tem. aboralariL ZitreA, Ogl. ret. S. br. 28.856-77. kihi m namci ■ at iti ranaillja I Stavna tahia .Vi laa«n ki 1 FR. P. ZAJEC IZPRAiAN OPTIK IN URAR LJUBLJANA, seda) Strltarfeva ul. O prt frančiškanskem mostu tn»ovrsin> oCiii. uaijnigadi, .op.omen. Mromelfi, •voromstri, m. Veite izb ra ur, iiaini.c m mermne. Samo k« liletna optika Cenit brezplačno Odslej »Družinski tednik« # stalno na 12 straneh! # POZOR GOSPOOINJE! Najcenele ste postreženi s KURIVOM tvrdk. RUDOLF VELEPIC trgovina s kurivom LJUBLJANA VII. Sv. Jerneja cesta 25 TELEFON 27*08 Ravno tam se dobilo popolnoma nove plošče svetovno znane znamke I lOMOCOUD CENA DIN 15* - „AGA“ za masažo: z uspehom rabi vsaka družina! Revmatizem-išias, trganje, zobobol, prehlaienie itd. odstranjuje z uspehom „AGA* za masažo priznano in odlikovano domače sredstvo s smrekovim extraktom. Par kapljic .A G A* na sladkorju ali vodi Vam pooravi neoriieten okus in slabost. Za nego ust, gr'a. pri trganiuitd. uporabljajte „AGA* za masažo.- .A G A* za masažo-naj bo zato v vsaki družini. Dobi se v vsaki lekarni, drogeriji in trgovini za din 12‘—, kjer je ni, pošljite znesek din 12'— pa Vam jo poštie Samoprodaja za dravsko banovino DOLINŠEK Vitomir. Celje Zabtevalta .111“ ia marala l Zahlevalte „IG|-‘ ia marala. Za vsako ortliko Za vsako družino najlepla oblačila, posebno moške obleke, trenčkoti. vetcrnl suknjiči, krasno perilo itd. najboljše In najceneje Presker Ljubi lana, Sv. Petra c. 14 glavna domača feolefelui?« srečfe državne razredne loterije ,,Vrelec sreče" Al. Planinšek — Ljubljana, Beethovnova ul. lf vljudno vabi cenjene igralce, da si pravočasno že za prvi razred v 38. kolu nabavijo srečke v domači kolekturi. Pišite takoj po srečke z dopisnico alt zglasite se osebno v moji kolekturi. lamčim za strogo solidno poslovanje, ža hitro obvestilo in takojšnje izplačilo dobitkov. Cana sretke: Catrtlnka din SO*— polovica din 100*— cola din 200*— Izdaja za Konzorcij »Družinskega tednika« K. Bratuža, novinar; odgovarja Hugo Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d, v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mlhaiek - vbi v Ljubljani