Vesoljna mera in vesoljna utež. *) Kako \iina ia koliko vpliva ima raba enake mere in uteži za kupčijo in promet, kaže dovolj to, da so tako vesoljno — metersko mero — sprejele že skoraj vse omikane deržave. Izumeli so to mero na Francoskem konec preteklega stoletja in že 1. 1799 obvezno (obligatorično) vpeljali; od 1. 1840 velja tamkot jedina mera, in po nji že meri in tehta pol drug sto miljonov ljudi. Tudi v Avstriji so se jeli ozirati na tako splošno mero, ki sedaj velja skoraj po vsi Evropi. Postava sklenjena 1. 1871 v oboji zbornici *) Pod tem imenom novcga nio ne podajarno. Kar je tukaj rečenega, jevg.dr. Močnikovi knjigi nNove avstrijske mere in uteži" bolje in obširnejsi povedano ; a stvar je silo važna, zato radi o nji govorimo. 5* je bila 16. junija istega leta poterjena. S pervim januarijem 1. 1876 sc ima obvezno vpeljati, a člen 8. dovoljuje, da se more vpeljati že 1. 1873, ako se stranki porazumete. Velika korist te mere je posebno v tem, da je jednota, podlaga vse sisteme, dobljena po geometričnem potu, ker je namreč deset milijonovi del četerti zemeljskega poludnevnika, in ker je desetiška sestava, ki je podlaga ti meri in uteži, naj bolj jednostavni ali prosti način, da se izrazijo jednote in podrazredje te jednote. Meterska sistema ima pet jednot. 1. Mera za dolgost. Jednota je meter, okoli 3' 1" in 11'" po dunajski meri. Razlomki so: decimeter = '/,„, centimeter = '/ioo» in milimeter = V1U00 cele jednote. Dekameter zz 10 motroin, hektometcr zz 100 metrom; kilometer je = 1000, in miriameter — 10.000 mctrom. 2. Merazaploskev. Jednota je kvadratmeter okoli ?'. Od te se speljuje poljska mera ar = 100 ? mtr. inhektarr: 100 aroin. Obojc le kot poljska mera (area po latinsko ploskev.) 3. Kubična mera. Jednota je kubikmeter = nekaj več od 31 kub. čevljev. Tukaj je kubikmeter = 1000 kubikdecimetroin = 1 iiiilijon kubikcentimetrom. 4. Otle (posodne mere) za suhe stvariin tekočine. Jednota jc liter, t. j. kocka, ki je po robovih dolga 1 decimeter. Jeden liter = 16/iOo jednega vagana in 7/10 dunajskega bokala ali okoli 3 maslice (3 maslice brez jedne petine.) Razloniki so: deciliter = Vio> centiliter = '/ioo> niililiter = Viooo litra. 5. Uteži. Jednota je kilogram. — Voda tehtana v jedncm kubikdecimetru pri 4 stop. toplote po Celsij. Kilograni je rr nekaj nad libro in 25 lotov po dunajski meri. Dekagram je V100 in gram je Vinoo ki~ lograma. — Pervotna jednota je, se ve da gram, t. j. peza prekapane vode v 1 kubikcentimetru, a toliko vode ni lahko nieriti in tehtati, tedaj so pa vzeli tisočino tega -=- kilograra za jednoto. L. 1808 je bilo končano merjenje poludnevnika, in potem so konečno določili dolgost metru, kot delu poludnevnika. Od tečaja do ravnika je 5,132.430 parižkih seženj (toisen). Deset milijonov del tega je 443.296 parižkih čert ("') in tako dolg je meter. Take dolgosti so naredili 2 palici iz platine, ki se shranujete kot pervotna mera v dcržavnem arhivu in na parižki zvezdarnL Pervotna mera v Avstriji je palica iz stekla; ob toploti tajočega se ledu najdli so, da je ta parižkemu izvirnemu enak ~ 999'99764 milimetrov. Pervotna utež je kilogram iz gorskega kristala, ki je v brezzračnem prostoru = 999997"8 miligramov pervotnemu kilogramu. Vzorne (nonnalne) mere in vzorne uteži so posnete po poverjcnih obrazcib, in nad redom in natanjfnostjo čuva c. k. pervomerska koinisija (Aicbungs - Commission.) To kratko razjasnilo obsega vso sistemo meterske inere. Kakor berž kdo pvegleda in zapopade njeuo bistvo in natorno zvezo, čudi se, kako jednostavna je ta mera in koliko utegne koristiti tergovini in prometu. Ker je denar že od I. 1859 vravnan po desetiški sestavi, borao od I. 1876 v tergovini množili samo z desetinkami. Bolj jednostavnega številjenja, da bi se ložej ogibali potuot, menda ga ni. Kedar se meterska mera ne le vpelje, tenatič tudi pri nas spreraeni v meso in kri, bomo imeli še le pravo kor.st od tega. Da se doseže ta smoter, vpeljuje se že pri nas meterska mera tretje leto, dokler se ne upelje obvezno že prihodnje leto. Pred vsem je treba poznati 5 meterskih jednot, potem pa njih množine in podrazrede. Tega se bomo privadili brez posebnih težav, ker vsa sisteraa je tako lahka, da se da razložiti v malo versticah. Cim bolj se je navadimo, tem bolj se nam bode prikupila, ko spoznamo njeno prednost mimo druge mere. Drugič bode pa treba, da si dobro zapomnimo razmero med staro in novo mero, ker sicer ne bomo mogli staro in novo mero prav presojevati in praktično obračati si v korist. To je pa že bolj težko, pa to se moremo pridobiti po vsaki ceni. Računjecje z novo avstrijsko veljavo nam ni bilo samo na sebi težko, marveč njeno razmerje, njeno določevanje proti stari veljavi. Danes se nam smešno vidi, kako smo premišljevali, koliko se bode za nove krajcarje kupilo te ali une reči, katero smo kupovali po starem denarju. A še dalje časa bode trajalo, preden bomo mogli povedati dolgost, ploskovnost ali telesnost v metru, ali določiti težo v kilogramib, ker mislili bomo zmirom na staro mero, katero moramo poračuniti v novo. Pili bomo pivo na litre, na zadnje pa se bomo vendar le vprašali, ali nismo prestopili svoje navadne mere; kupovali boko kavo sladkor in meso na kilogranae, a mislili bomo na funt, preden se navadimo novih mer in pozabirao stare, katere se nam bodo pa zdele silo nepraktične. Imamo pa še eno leto, in tega ne smemo zamuditi, da bi se ne pripravili za to, kar irna nastopiti 1. 1876. Pred vsein pa ima šola nalog da se poprime te zelo važne stvari, da razjasni otrokom do dobrega to stvar. Nalog je tudi vseh društev, da se pečajo s to rečjo, ker to je abc našega prihodnjega občenja. Več pa, kakor šola in društva bi pa storili tergovci za novo mero, ako bi jo že sedaj, ko je že dopuščena, rabili in tako sebe in občinsto na njo pripravljali.