DOGOVORIMO SE Skupno zasedanje vseh treh zborov občinske skupščine Škofja Loka in skupno zasedanje zbora KS in zbora združenega dela ter seje skupščine skupnosti otroškega varstva in skupščine izobraževalne skupnosti V sredo, 12. julija, se bodo sestali delegati vseh treh zborov škofjeloške občinske skupščine na zadnjem zasedanju pred poletnimi počitnicami. Obravnavali bodo uresničevanje družbenega plana občine, sprejeli program dela občinske skupščine do junija prihodnje leto, pravilnik o podeljevanju občinskih priznanj in obravnavali še nekatere druge zadeve. V ponedel jek, 10. julija pa bosta seji skupščine skupnosti otroškega varstva in izobraževalne skupnosti. Na prvi bodo sprejeli sporazum o solidarnostnih sredstvih za izvajanje enotnega programa predšolske vzgoje v Sloveniji in pravilnik o sprejemu otrok v vrtce, na drugi pa bo najvažnejša točka uresničevanje programa dela občinske izobraževalne skupnosti. Povzetke gradiv za vse tri seje objavljamo na 5. oziroma 6. st rani. Naročnik: V minulih prazničnih dneh je bilo na Gorenjskem več prireditev. Najbolj svečan dogodek sobotnega srečanja Iskrašev na loškem gradu je biia prav gotovo podelitev nagrad in priznanj Iskre. Prvo častno priznanje tega kolektiva so podelili članu predsedstva SFRJ in CK ZKJ Edvardu Kardelju. V torek pa je bilo prav tako na škofjeloškem gradu že tradicionalno srečanje izseljencev in zdomcev, ki so se zbrali na 23. izseljeniškem pikniku. Slavnostni govornik je bil predsednik skupščine SR Slovenije Milan Kučan. - Foto: F. Perdan Kranj, petek, 7. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januaija 1OT8 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januaija 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. Razstava cvetja in lovstva presegla pričakovanja Letošnja 12. razstava cvetja in 9. Lovska razstava presegla vsa pričakovanja — Prek 17.800 obiskovalcev — Razstavo si je ogledal tudi član sveta federacije Miha Marinko — Podelili številna priznanja — Bodočnost razstav, usmeritev in naloga v prihodnje Cerklje - V petek, ,'30. junija, zvečer so v osnovni šoli Davorina Jenka slovesno odprli 12. razstavo cvetja in 9. lovsko razstavo, ki jo je ob 4. juliju — dnevu borca pripravilo turistično društvo Cerklje pod pokroviteljstvom izvršnega sveta skupš/ne občine Kranj. Zbrane, med katerimi so bili Drago Štefe, predsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj; Ferdo Rautar. podpredsednik izvršnega sveta skupščine občine Kranj; Slavko Malgaj, predsednik občinske konference SZDL Kranj, Tone Župančič, predstavnik Hortikulturnih organizacij Slovenije, predstavniki sosednjih turističnih društev in predstavniki družbenopolitičnih organizacij cerkljanskega območja, so pozdravili predsednik TD Cerklje Janez Glo-bočnik, predsednik organizacijskega odbora za pripravo razstave Janez Por in predsednik LD Cerklje Andrej Ropret. Razstavo cvetja in lovstva je odprl v imenu pokrovitelja - izvršnega sveta skupščine občine Kranj njen podpredsednik Ferdo Rautar in med drugim poudaril, da je skrb za čuvanje okolja, negovanje in razvijanje naravnih lepot, ki nam jih ponuja zdrava, čista in urejena priroda, naša skupna naloga in potreba. Vsem obiskovalcem razstave pa je zaželel, da bi tudi letošnja razstava, kot vse dosedanje, omogočila obiskovalcem veliko koristnih in estetskih doživetij in izpolnila pričakovanja vseh, ki si prizadevajo, da bi bili naši domovi, vasi in mesta lepše urejeni. Ob otvoritvi razstave pa so z zanimivim kulturnim programom sodelovali recita-torka in moški zbor kulturno umetniškega društva Davorina Jenka pod vodstvom Jožeta Močnika. Na letošnji razstavi cvetja in lovstva, ki je bila odprta od 1. do 5. julija, je sodelovalo poleg domačih gospodinj in lovcev preko 450 razstavljavcev iz različnih krajev Slovenije. Obiskovalci so imeli v lepo urejenem razstavnem prostoru na ogled nekaj sto raznobarvnih in različnih rož. Člani LD Cerklje - edina LD v Sloveniji, ki nima lastnega lovišča — so prikazali preko 100 različnih vrst divjadi in veliko lovskih trofej. Kot zanimivost naj omenimo, da razstavljene živali niso nastopale same zase, ampak so obiskovalce popeljale v svet od koder prihajajo. Lovci so se za razstavo pričeli pripravljati takoj po novem letu. Ob šolskem vrtu pa so si posebno najmlajši z velikim zanimanjem ogledali mini živalski vrt, na ogled pa je bil tudi vzorčni vrt KŽK Kranj TOZD Vrtnarstvo, katerega je potrebno vsak dan skrbno negovati. Izredno lepo pa je bila urejena tudi razstava del najmlajših Cerkljancev v VVZ Kurirček Robi, ob vhodu pa so si obiskovalci lahko ogledali preko 80 let star otroški voziček. Nadaljevanje na 20. str. Cerklje — Materina ljubezen — na razstavi . . . Cerklje — Letošno razstavo lovstva m cvetja si je ogledalo več kot 17.000 obiskovalcev. i* •,* ■ ., ko XXXI Številka 51 ^aoritelji: občinske konference SZDL fHice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka fttfc - Izdaja ČP Glas Kranj. Glavni i''tak Igor Slavec — v. d. odgovornega urednika Andrej Žalar L A S I L O SOC I A L I S T I C N E ZVEZE DE LOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO S. z« ntiMpri*«*™ mladince ffiiii Jeseničani in Kranjčani v učnem centru j teritorialne obrambe Gorenjske Šola ljubezni do domovine /rav nikakršna »protekcija, za j^mo silo« ni veljala, ko sva pe * dopoldne čakala pred vhodom v center teritorialne obrambe Obletnica Prešernove brigade ; nedeljo, 9. julija, bo ob 10. Vie, aktiviste m prebivat ^lUkih krajev. Gorenjske. Mladi stražarji so svojo nalogo vzeli hudo zares in šele po zagotovilu »pravega človeka«, da nisva nevarna, sva smela vstopiti. Mladinci in mladinke v centri^ so že marljivo pospravljali šotore, v katerih so minulo noč zadnjič prespali, nosili skupaj to in ono, čistili za seboj . .. V centru se je tokrat zbralo prek sto mladih prostovljcev, pripadnikov teritorialne obrambe, z Jesenic in iz Kranja. Dobrih pet dni — od pretekle nedelje do petka — so dopoldan za dopoldnevom sledili praktičnim vajam, ki so vsebovale prvine najosnovnejših vojaških strokovnih veščin do zahtevnejših znanj posameznika in skupine. Nadaljevanje na 20. strani {i (orefi ({up0[(ine na škofjeloškem gra -Počastitev dneva o<» j ^ aktivstov škofjeloške občine. Borce je S tovariš ko »rečarye m* odbora ZZB NOV Adolf Arigler, kije v Zdravil član repuoiisK^g na začetke vstaje v Poljanski dolini, na Nem govoru obuau sp ^ dogodke med NOB v teh krajih. Na sre 7&ndarne Draž#oije ter IZ Škofje Loke pod vodstvom Janeza Ravni yt}u je pihalni orn' •. nartizanskih in borbenih pesmi. - Foto: $rja pripravil kometi / Perdan f). stran (). stran Tito na Ozrenu Predsednik republike Josip Broz-Tito je v sredo obiskal goro Ozren, znano iz NOB. Obiskal je kraj, kjer je bil 9. junija 1943 ranjen. S predsednikom Titom so se na tem zgodovinskem kraju naše največje bitke iz NOB ustavili tudi Raif Dizdarevic. Nikola Stojanović, Cvijetin Mijatović, Josip Vrhovec in drugi visoki predstavniki naše skupnosti. Slovenci v Črni gori Delegacija izvršnega sveta skupščine SR Slovenije je včeraj odpotovala na obisk v Črno goro, kjer so se njeni člani srečali s predstavniki izvršnega sveta te republike. Med tridnevnim obiskom bo delegacija obiskala tudi kombinat aluminija in agro-kombinat »13. julij« ter si na Loveenu ogledala Njegošev muzej. V delegaciji so predsednik IS dr. Anton Vratuša, podpredsednika Mitja Rode in Mara Zlebnik, predsednik gospodarske zbornice SRS Andrej Verbič in generalni sekretar izvršnega sveta Janez Zaje. Galeb na križarjenju Ladja naše vojne mornarice Galeb je že sedmi dan na šolskem križarjenju. Do sedaj je prekrižarila Jadran sko, Jonsko, Tirensko in Sredozemsko morje. Hkrati s poukom se na ladji ukvarjajo tudi z družbenopolitičnim izobraževanjem. Na dan borca so poslali Titu čestitko, v kateri so zapisali, da so ponosni, ker plovejo z ladjo, ki je po njegovi zaslugi postala sinonim za svetovni mir in vsestransko miroljubno sodelovanje med narodi na vseh celinah. Manj Jugoslovanov v Trstu Že maja je bilo v Trstu manj naših državljanov, saj je bil promet na mejnih prehodih od Kopra do Sežane za dva odstotka manjši kot v. istem obdobju lani. Te dni pa se je število Jugoslovanov, ki so odšli v Trst po nakupih, še močneje sinč lo. I. julija, ki je siar v Trstu znan kot nakupovcJn. dan, je prek meje potovalo 29.(HM) naših državljanov, kar je pre*ty manj od običajnih ttobot. Naslednji dan vsega sku/*aj manj kot .» tisoč in v /h trn-deljek 3.julija nekaj man/ kot 10.000. V torek, 4. julija, pa je proti Trstu potovalo 24.000 Jugoslovanov, kar je i>eliko manj kot v takšnih prazničnih dneh v preteklih letih. Socialistična zveza in zve-z a sin dikatoi> pripra i lja ta z a jesen problemsko konferenco ki naj bi temeljito osvetlila položaj delavk v združenem delu. Skupaj s pregledom do kod smo prišli na posameznih področjih, kje zakaj zaostajamo, naj bi bita konferenca tudi akcijsko usmerjena in naj bi torej za črtala pot za učinkovitejše reševanje problemov, ki za devajo ekonomski in druž beni položaj zaposlenih žensk. Srečanja borcev VII. SNOUB Franceta Prešerna so postala tradicija. Vsako leto se srečujemo ob obletnici ustanovitve, da bi si ponovno stisnili roko, se pogovorili in se veselili razvoja in napredka naše družbene skupnosti in sadov revolucije. Letošnje srečanje ob 35-letnici ustanovitve brigade bo v nedeljo, 9. julija, ob 10. uri pri šoli v Martinj vrhu. Operativni dnevnik Prešernove brigade se začenja: »12. julij 194;J. Ustanovila se je VIII. udarna brigada i/, partizanskih enot na Gorenjskem, sestoječa iz treh bataljonov. Za komandanta je bil postavljen tovariš Igor, za namestnika komandanta tovariš Silvan, poiitkomisar tovariš Iztok, namestnik jx>li (-komisarja tovariš Robin. isti večer je bil prirejen miting.« Brigada se je ob ustanovitvi imenovala Gorenjska brigada. Prešernova brigada se prvič omenja v dnevnem povelju Glavnega štaba NOV in POS 19. septembra 194.1. ki se glasi: »Danes so edinke Vil. U. B. France Prešeren po osemdnevni žilavi borbi uničile največjo utrjeno belo in plavogardistično postojanko na teritoriju Slovenije. Borci, komandirji, komandanti in politko-misarji so v tej borbi dokazali veliko jtutaštvo in visoko vojaško spretnost. ko so s spretnim izkoriščanjem om/ja, /. odločnim, hrabrim vdorom v izredno močno utrjeno trdnjavo dosegli odličen uspeh. Za junaštvo, žilavost in spretnost, ki so jo v tej borbi pokazale edinice VII. (j. B. Krame Prešeren izreka glavni štab borcem, komandirjem, komandantom in politkomisarjem zahvalo in priznanje.« To je priznanje brigadi, ki je na Turjaku izbojevala svojo največjo zmago in eno izmed najbolj pomembnih zmag vsega narodnoosvo-!>odilnega gibanja v Sloveniji. Prešernova brigada si je v 22 mesecih do osvoitoditve pridobila velike zasluge /.a uspešen razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji nasploh, še prav |xn«etiej |>«t na Gorenjskem. Od številnih fmjev in borb s*- ob .'15-letnici spomnimo ene od številnih (»orb. bori m* na Pasji ravni v Poljanski dolini 2*». seplemhra 1944. Tržiški brigadirji v Brkine Tržič — Tržiški brigadirji se hodu letos množično udeleževali mladinskih delovnih akcij. IM brigadirjev je že na zvezni delovni akciji Samac — Sarajevo v okviru gorenjske brigade Stane Žagar, nekaj Tržičanov pa dela v Novem Beogradu. Najmnožičneje pa bodo Tržičam udeleženi na akciji v Brkinih. Nad 50 |ih bo odšlo tja. Mladinska delovna brigada se bo imenovala Kokrški odred, vodil pa jo bo Marjan Sa jovic. Predsednik brigadne konference bo Milan Krsnik, sekretar aktiva ZK na akciji pa Maja Ahačič. Brigada bo odšla v Brkine Mi. julija in bo ostala na delovišču do f>. avgusta. Pred odhodom v Brkine bodo briga dirji sodelovali na nekaterih lokalnih akcijah v Lomu, kjer bodo urejevali bankine ob cesti, in pri tovarni ZLIT, k|er bodo urejevali nasip. Pokrovitelji brigade so Ljubljanska banka, Peko, Trio in Tovarna kos in srpov J- Kepic Stab Prešernove brigade je 24. septembra proti večeru prejel ukaz štaba divizije, naj se takoj odpravi na Zirovski vrh k Javorču in z demonstrativnimi napadi na Lučine in Suhi dol pritegne sovražnikovo pozornost nase, da bi ostali deli divizije opravili druge naloge. Z drugo četo III. bataljona smo 2">. septembra zvečer tako krenili proti Luči-nam in v noči izvedli demonstrativni napad na belogardistično postojanko Lučine, po »zaslugi« vodiča, ki smo ga mobilizirali, da nas vodi k Lučinam. pa smo se znašli neposredno ob Lučinah že v zgodnjih jutranjih urah in doživeli napad. V jutranjih urah 2H. septembra smo se vrnili v sestav .1 bataljona na položaje na Pasji ravni, ki se je razporedil tako, da bi druga dva bataljona lahko obvaroval pred sovražnikovim napadom iz smeri Lučin iu Gorenje vasi. Položaji, ki jih je imela Prešernova brigada, niso bili slabi, niso pa bili primerni za manevriranje. Napade smo pričakovali i/, sovražnikovih postojank iz Ornega vrha. Suhega dola. Lučin, Gorenje vasi in Poljan. Brigada se je utrdila, ker je bila izpostavljena tudi topniškemu in minometnemu ognju. Prek položajev je |»eljala telefonska zveza iz Črnega vrha v Lučine. Napeljava je bila zasilna, telefonska žica pa izolirana. Prav takšno so potrebovali naši telefonisti. Brigadni komandant Karel Leskove«- je zadolžil veziste in štabnega administratorja. da so se vključili v linijo in prisluškovali pogovorom. Kmalu je štab brigade zvedel, da so se sovražnikove postojanke med seboj obvestile o prihodu brigade in da so se dogovorili, da oh štirih popoldne brigade napadejo iz treh smeri: Gorenje vasi, Lučin in Črnega vrha nad Polhovim Gradcem. Sovražnik je oh štirih ivs okrepil minometni in topniški ogenj i/. Črnega vrha in Lučin ter iz Cmega vrha krenil proti položajem I. bata Ijona i/. Lučin |>a proti A. bataljonu. Borci -I. bataljona smo prvi napad zavrnili, toda sovražnik je uro kasneje po silovitem topniškem in uiinometnem obstreljevanju še odločneje na|>adel Bataljon je zavzel (Mtložaje nekoliko višje in iz teh nas niso mogli več pregnali. Tudi Isirci 1. bataljona so napad uspešno odbijali, oliema bataljonoma, ki sla bila v neposrednem spopadu z bočnim obstreljevanjem sovražnika, pa je pomagal v boju 2. Itataljon. Boj je bil zelo silovit, sovražnik je dobro poznal teren. Borba ni popustila vse do noči, ko se je sovražnik umaknil, brigada pa je krenila čez Poljansko dolino na Gahrško goro. Od t od pa preko Javorja in Mlake na Martinj vrh in Crni kal. Tu je brigada vzpostavila zvezo s štabom .11. divizije, ranjence pa poslala v bolnišnico Kranja. Petnajst ranjencev sni o nosili preko Poljanske doline, med njimi tudi komandirja 2. čete Baloha. znanega partizana, športnika /. Jesenic in druge. Padlo je šest partizanov, med njuni tudi komandant :t. bataljona Gabrijel Peternelj-.Jelko. Padlo pa je tudi »»koli šestdeset sovražnikovih vojakov. Boj Prešernove brigade na Pasji ravni je bil us|K»šen, saj je brigada vztrajala in zavračala vse napade. Bil je spodbuda za nadaljnje napade na sovražnika: v Poljanah, napad v Praprot nem, v Gorenji vasi, v Železnikih, pri Sv. Križu, preko zaključnih bojev vse do osvobodit ve Gorice. Ivo Miklavči«" RADOVLJICA V sejni sobi kra jevne skupnosti Radovljica so v petek, M0. junij*, opravili svečano podpisovanje pogodb o menjavi dela med izobraievai-no skupnostjo občine Radovljica in desetimi izvajalci programi nalog na področju izobraževanja za leto 1978. Podpisniki pogaft1 skupščina interesne skupnosti za izobraževanje, vseh šest osnovni posebna in glasl>ena šola ter delavska univerza Radovljica. JR Programska in volilna seja OK ZSMS Jesenice Odkrito o lastnih napakah in težavah Jesenice — Konec preteklega tedna je bila programska in volilna seja občinske konference ZSMS Jesenice. Poleg mladih delegatov iz osnovnih organizacij ZSMS so se seje udeležili tudi predstavniki drugih občinskih družlienopolitičnih organizacij. Najprej so poslušali izvleček iz obsežnega poročila občinske mladinske organizacije med 9. in 10. kongresom ZSMS. ki ga je podal predsednik občinske konference Franjo Kragolnik. Predvsem je }X>udaril. da je programska in volilna seja sklicana v oMobju velike politične aktivnosti, v obdobju uveljavljanja zakona o združenem delu. v pokongresnem obdobju slovenskih in jugoslovanskih komunistov. Obsežno poročilo brez dvoma predstavlja celoto v delovanju jeseniške mladine na vseh področjih, hkrati pa predstavlja še I »osebno trdno osnovo za nadaljne akcije pri razreševanju težav mladih v temeljnih organizacijah, krajevnih skupnostih, šolah in v specializiranih organizacijah. Na precejšen del vprašanj, ki v poročilu niso bila povsem pojasnjena, so mladi našli odgovore v kasnejši pestri razpravi. Med drugim so opozorili. da je jeseniška mladina sicer prisotna v družbenopolitičnem življenju. vendar je le prisotnost veliko premalo za doseganje dobrih rezultatov. V prihodnje bo potrebno mlade delegate predvsem Ih»Ij idejnopo-litično usposabljati, poleg tega pa .„.'renče Jesenice «mw« *«««» jr A spomenikih 2U tulcev v Mostah pri Žirovnici minulo sithoto slmesnost, na ka ten je spregovoril predstavnik Z Z H MOV Peter Sitar, v kulturnem programu pa so sodelovali pihalni orkester jeseniških železarjev, /fevski zb»»r upok>>/rn ccv. reci ta t> »rji m mladina, lovci m gasilci. Proslave v spomin na padle ar t udeležila tudi desetina graničarjev iz bližnje karavte. - Foto: F. Perdan Na zadnji seji izvršnega sveta skupščine občine Jesenice razpravljali o poročilu o delu občinskega sodišča na Jesenicah za lansko leto. o poročilu o delu občinskega javnega tožilstva v Radovljici u leto 1977. o port>čilu občinskega sodnika za prekrške, o osnutku odloki o oU'inskih blagovnih rezervah ter o nekaterih drugih vprašanjih D. S. Posnetek je nastal r>/> srečan/it partuank. hork Prešernove brigade v Ško/ji Loki Boj na Pasji ravni Ob obletnici ustanovitve Vil. SNOUB Franceta Prešerna se številni borci spominjajo bojev Prešernove brigade — Trden in neizprosen boj — Proslava v Martinj vrhu bo v nedeljo, 9. julija, ob 10. uri jih tudi vpeljati v opravljanje nai<* V razpravi so opozorili tudi na pn majhno aktivnost številnih ml*4 {reba obravnavati in vse premalo se Ir Srcema Dri nas in jih je kot hiSa dobila od lokalnih radijskih iT* lovori o tem, kaj bo osrednja raai* žjv|jenju. In da danes prav ti ra/kiT^^v^U pSružbl/en., je krivda tudi polit ič-4 Normativni ki premio skrbe za to, da bi dvignil, vsebino 1 > Jroma program na višjo raver1;. do ,zraza. On ima na skrbi finanč- ' i Ustanovitelj mora pnti močneje^a ^ ^^ radijske postaje. obna. ' ' no plat tako pokrajinskega e*^ode otroka, ga vržejo v svet, potem pa ;a Je pa kot tisti starši, ki za P" ^ ustvanti pogoje za nemoteno po-I prepustijo samemu sebi. Uo«^ S političnim, akcijami je treba dovanie časopisa ali radIJsK\Ane družbenopolitične uporabnike itd. Mobilizirati ^moup^aV^^rpdgstev'za njihovo delo. Pokrajinski časnik j» bi prišli do potrebnih ^reas^ kulturno dviga je prav, kulturni našega krajana, občana osvesc i, pride tudi do osrednjih nas,h aiost, ki ustvarja pogoje, aa' toda ne moremo sprejeti mnenje Jstov In informiranje je danes k^]tura in inf0rm,ranje obremenju- t nekaterih gospodarstv^kov^^ ^^ ^ jn premal() kuitUre obremenju-Sn^^s^Va°rstvo! ,okalnlh radijskih postaj vse preveč časa Ugotavljamo, da večina jo e čestltk ltd. in vse premalo ek- porabi za oddajanje komercian b )/haja iz tega, ker se morajo v glavic »tovnega dela. Tudi to je res, u sredstva> reklame so pa dobršen v„ 1 aem sami boriti za svoja »"a"javi niso samo slabe notranje razmere. J proračuna. Toda ti negativni P^ ^ po,itike Premalo je prizadevanj * ampak tudi posledica slabe " treba dvigniti na višjo raven. Zain- za dvig kvalitete. Tud, reklamo dela. da dajo kvalitetnejšo rekla- o teresirati je treba delavce tn|jfla reklama prinesla uspeh, »o, prepričati jih, da bo le k v . e _ (ioren/ska je r nedeljo, 2. juliju, sprejela |%jem gostov i« Crne g ,,iz Cme gore. ki so se udeležili sre W£«te iS) rezervnih iolju V Suhi Krajini, j f ^ ^ m///)rry :hruh , ,,ranjskem Dijaškem KSnega sprejema. V neae ' (}(trenjske m gorenjskih občinskih skapscm far jih je v imen" f" • nazdravil predsednik kranjske občinske \Jruibenopolit^ pevci iz Hntofa pa so jim pripravili kulturni \Snizaciie ZRVS B, , 'Lm po gorenjski/, občinah, r ponedeljek pa so f^rarn. Zvečer so hll\^Zarešine obiskale gorenjske partizanske kraje Verske r*2eTm,w zanim,vosti. V torek pa so gostje skupaj z gostitelj, botune Tdug^Umje. k ' na srečanji ^ Na srečanju s<> podeliti priznanja in nagrade Iskre. Na sliki Polde Mrak prejemu priznanja. »Ja, za otroke!« »Leta 1963, ko je bil zbor delavcev v Pržanju, sem bil govornik,« je med drugim v svojem govoru povedal Edvard Kardelj. »Prav takrat /hi je bila pri nas prava gonja proti avtomobilom, proti temu, da se funkcionarji vozijo z avtomobili in, da tovarne kupujejo službene avtomobile za direktorje, medtem ko nam še vsega drugega manjka. Takrat sem dejal, da imamo res premalo denarja, da bi kupovali toliko uvoženih m dragih avtomobilov, da pa ho potrebni, ker bi sicer od govorni tovariši izgubljali preveč časa. Dejal sem tudi, da ni več daleč čas, ko bodo pri nas tudi delavci kupovali avtomobile. To-variiica, ki je sedela tam v prvi vrsti, je z roko pokazala, ja take, majhne, za otroke!' Da sem imel prav, se lahko da nes prepriča vsak, saj kamor koli pogledamo danes po Skofji Loki, ko je na gradu zbor delavcev, so same strehe avtomobilov socialistične demokracije, ki zagotavlja trajno razvojno perspektivo združenemu delu in polno uveljavitev zgodovinskih teženj delavskega razreda. Priznanje velja še posebej za prispevek Kdvarda Kardelja k razvoju samoupravne organiziranosti SOZD Iskra. Nagrado Iskre so podelili rra-nju Valenčiču za izjemne dosežke, ki so odločilno prispevali k uresničevanju Iskrinega prodora v meuna rodni trg, tako za vzpostavljanje zunanjetrgovinske mreže v Kvropi kot na drugih koncih sveta. ,n(IO „„ Priznanja Iskre za leto 1»7H pa so prejeli Jože Čebela za izjemne dosežke v delovanju družbenopolitičnih organizacij in razvoju Hamoupravijanja, Polde Mrak za izjemne dosežke pri razvoju samoupravljanja in delovanja družbenopolitičnih organizacij. dr. Lojze Trontelj za izjemne dosežke pri uvajanju mikroelektre-nike v Iskro, Jože Kočevar za i*-jemne dosežke na področju gospodarjenja in Jurica Zadravet za izjemne dosežke na področ® inovacij in tehnično-tehnološkib dosežkov. Ko se je zahvalil za priznanje, je Edvard Kardelj dejal, da čestita delavcem Iskre k uspehom, kajti tc. kar je dosegla Iskra, je dosegel le malokateri kolektiv v naSi domovini in tudi v drugih deželah smo redko priča tako skokovitemu razvoju. »Niste se le prostorsko povečevali, temveč ste eden redkih podjetij, ki uspeva ne samo kupovati znanje v tujini, temveč ga tud: prodaja. Prav po tem, koliko neka dežela proda svojega znanja drugam, se meri stopnja njenega razvoja. Ste tudi ena prvih tovarn, ki je razumela, da j« treba razvijati ne le sebe, temveč tudi manj razvite kraje Slovence in Jugoslavije. Bili ste prvi, ki ste začeli vlagati in graditi obrate v pasivnih krajih, kj«r i* bilo potrebno zaposliti ljudi i« ste s tem pomagali ne le *ebi. temveč vsej Sloveniji in Jugoslaviji. Ste pa tudi sebi zgradili soliden življenjski standard in imate pred sabo cilj, da ga v naslednjih petih, desetih letih podvojite. K vsem tem uspehom vam iskreno čestitam!« S srečanja so poslali tudi pozdravno pismo predsedniku Titu, v katerem so zapisali, da so delavci Iskre pozorno spremljali delo 11. kongres ZKJ, zlasti pa njegova napotila o odločilnem pomenu bitke za stabilizacijo in hkratnem poglabljanju sa moupravnih temeljev nafte družbe, ki jim bodo dragocen smerokaz H njihovo samoupravljalsko prakso. Delavci Industrije širokopotro* nih izdelkov so potem Se predali prehodno zastavo Avtomatiki Ljubljana, ki bo prihodnje leto gostitelj Iskrašev, pevski zbor Iskra, ki je srečanje začel z Internacionalo, ie sklenil program s pesmijo Hej brv gade. Za njimi pa so »imeli glavno besedo« godci Lojzeta Slaka in Fantje s Praprotna, ki so zabavni razp(,|o2ene Iskraše do poznih ur. Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Praznovanja dneva Iskre so se udeležili številni gostje med njimi Edvarc Kardelj. Pepca Kardelj. Sergej Kraigher in Roman Albreht. Proslavit ob dnevu Iskre sta začeta in sklenila pevski zbor Iskra m pihalni orkester iz Škofje Loke. Okrašena s transparenti, lskrinimi zastavami, godbo in vsa sončna in praznična, je v soboto Škofja Loka dočakala več kot 20.000 delavcev Iskre, ki so se na loškem gradu zbrali na vsakoletnem srečanju ob rojstnem dnevu svoje tovarne v počastitev dneva borca. Letošnje srečanje je bilo še posebej svečano, saj so se ga poleg predstavnikov domače občine — gostiteljice Škofje Loke — in drugih gorenjskih občin ter predstavnikov občin, v katerih ima Iskra svoje tovarne, udeležili tudi najvišji predstavniki našega družbenopolitičnega življenja, med njimi član predsedstva SFRJ in CK ZKJ Edvard Kardelj, članica sveta federacije Pepca Kardelj, predsednik predsedstva S RS Sergej Kraiger, član predsedstva CK ZKS Roman Albreht in drugi. lavnice, imenovane 99 D. To je bil edinstven primer v okupirani Evropi Skupina partizanov je po nalogu CK ZK Jugoslavije dobila nalogo, da začne izdelovati za vojsko potrebne aparate za zvezo. Od takrat je minilo 35 let in iz partizanskih delavnic 99 D je zrasel mogočen industrijski gigant s tovarnami po vsej Sloveniji. Slavnostni govornik, predsednik delavskega sveta SOZD Iskra O t mar Zorn, je v svojem govoru opozoril na izreden pomen pravkar sklenjenega kongresa ZKJ, na katerem so bila oblikovana stališča in smernice, ki so dragocen napotek za naše vsakdanje delo, za poglabljanje naše samoupravne socialistične družbene ureditve, na temelju združevanja dela in vodilne vloge delavskega razreda. Poleg napotkov glede uresničevanja ustave in zakona o združenem delu pa je Otniar Zorn še posebej opozoril na besede predsednika Tita o ključnem pomenu bitke za gospodarsko stabilizacijo, za preusmeritev gospodarstva, za višjo produktivnost dela, za boljšo organizacijo dela in večjo delovno vnemo, če želimo ohraniti sedanjo rast gospodarstva in zagotoviti stabilen razvoj. Vse to pa so tudi naloge, ki so si jih hkrati z, modernizacijo in preusmeritvijo proizvodnje zapisali Is-kraši v svoj srednjeročni program. Kako te naloge uresničujejo. Otmar Zorn je o tem dejal: »Lani smo v glavnem nadoknadili zamujeno in ujeli dinamiko srednjeročne rasti proizvodnje in izvoza. Začeli smo z modernizacijo in profesionalizacijo obstoječega proizvodnega programa ter z uvajanjem vrhunskih novih tehnologij v proizvodnjo kot so mikroelektronska vezja in poslovno računalništvo. To so nedvomno dosežki, nad ka'..'runi smo lahko ponosni in, ki omogočajo uresničitev srednjeročnega plana, vključno z izvozom blaga in storitev v vrednosti pol milijarde dinarjev.« Najbolj svečan dogodek sobotne prirditve na škofjeloškem gradu je bila prav gotovo podelitev nagrad in priznanj Iskre. Prvo častno priznanje Iskre so namreč podelili članu predsedstva SFRJ in CK ZKJ Edvardu Kardelju za njegov izvirni, ustvarjalni prispevek k razvoju in utrjevanju nafte samoupravne Ob dnevu Iskre Ustvarjalno novim ciljem naproti »Z našimi srečanji smo začeli pred desetimi leti v Beli krajini,« je povedal direktor Tovarne gospodinjskih aparatov Skofja Loka Ljubo Slav-kovič, ki je udeležence pozdravil v imenu letošnjih organizatorjev — tovarn Široke potrošnje, ki imajo sedež v Skofji Loki. »V teh desetih letih smo z našimi srečanji prekrižarili dobršen kos Slovenije. Vsakoletno srečanje delavcev Iskre ob dnevu borca je tako postalo mogočna in že tradicionalna manifestacija moči in volje delavcev, ki si v svoji samoupravni socialistični skupnosti sami gradimo osnove za razvoj in življenje.« V imenu organizatorja letošnjega srečanja je navzoče p*>zdravi/ dneh tor Iskre Heteče Ljubo Slaekone. In čeprav so nekateri poskušali pred leti prepričati IskraSe, da so takAna srečanja in shodi nekaj preživelega in neprimernega za moderni Čas, prav Iskraši dokazujejo, da so takSna srečanja privlačna, da so potrebna za nov dogovor in za seznanjanje med člani istega in različnih kolektivov znotraj Iskre, izmenjavanju izkušenj in spoznanjem, ki bodo doprinesla k novim delovnim zmagam. Vsako leto srečanje pripravi drugi delovni kolektiv in vsako leto ie v drugem kraju. Letos je bila organizacija praznovanja zaupana delovni organizaciji Industrija iirokopotroftnih izdelkov, ki je sestavljena iz sedmih temeljnih organizacij in si- cer Elektromotorji Zelelzniki, Radijski sprejemniki Sežana, Antene Vrhnika, Televizijski sprejemniki Pržanj, Montaža elektromotorjev Idrija, Gospodinjski aparati Reteče in Prodajne organizacije Ljubljana. V teh tovarnah je zaposlenih več kot 3000 ljudi, proizvodi pa so nam znani, saj njihov proizvodni program obsega vrsto širokopotroš-nih apratov, gospodinjske opreme, radijskih in televizijskih sprejemnikov in drugih izdelkov, ki jih potrebujemo v domovih in za osebno nego. V preteklem letu so delavci teh tovarn ustvarili štiristo milijonov dinarjev dohodka in je delež njihove delovne organizacije v vrednosti Iskrine proizvodnje predstavljal dobrih 20 odstotkov. V imenu občine Skofja Loka je Iskraše pozdravil predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj, ki jim je čestital k dosedanjim uspehom in jim je zaželel še veliko delovnih zmag v prihodnje. V imenu predsedstva aktivov ZB SOZD Iskra pa je vsem zbranim čestital ob dnevu borca predsednik Franc Križnar. Povedal je, da se je Iskra pravzaprav rodila že med vojno, česar se posebno s ponosom spominjajo borc i. Leta 1943 so bile v Starih žagah na Dolenjskem ustanovljene prve radiode V imenu občine - gostiteljice je spregovoril predsednik občinske skupščine Skofja Loka Viktor Žu kelj. 2 i2 SKOFJA LOKA »kupno zasedanje zbora združenega dela. zbora kra-vnih skupnosti in družbe-poiitičnega zbora skup-- ine občine Škofja Loka, I « bo v sredo, 12. julija • 7h. oh 1H. uri v sejni dvo-rjj .»bčinske skupščine v -k,,fii Loki. Poljanska c. 2. Kupno zasedanje zbora ru/enega dela in /bora i-vnih skupnosti skup-občine Škofja Loka. >,, po končanem zaseda j vM-h zborov v sejni dvo-cbčinske skupščine v j -k fi i Loki. Poljanska ce- DOGOVORIMO SE Obsežen program dela Delegati bodo na skupščini sprejeli okviren program dela občinske skupščine — Predlagano je, da bi skupščina do junija prihodnje leto obravnavala 82 zadev Delo občinske skupščine oziroma njenih zborov že vrsto let sloni na programu dela, ki ga sprejme občinska skupščina. Tako je program dela občinske skupščine za obdobje julij 1977 — junij 1978, ki ga je sprejela skupščina na seji 13. julija lani, obsegal 74 zadev. Od tega je občinska skupščina v letu dni obravnavala 48 zadev iz programa in kar 90 zadev izven sprejetega programa dela. Iz tega je razvidno, da lahko občinska skupščina sprejme le okviren program dela. V programu, ki bo sprejet na skupščini v sredo, je predvidenih za obravnavo na skupščini vseh ali enega od zborov 82 zadev. Največ zadev bo za zasedanje občinske skupščine pripravil izvršni svet. Med drugim predlog odloka o organizaciji, ureditvi in poslovanju veterinarsko-hi-gienske službe in stroških, o organi- Poročilo o uresničevanju sklepov 2. seje zbora združenega dela ;3. skupnega zasedanja vseh zborov 1. skupnega zasedanja zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti, ki so bile 14. junija. — 2. seje zbora združenega dela Odlok o določitvi stopenj za uresničevanje programov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Škofja Loka za čas od L julija do 31. decembra letos je bil objavljen v Uradnem vestniku Gorenjske, spremembe in dopolnitve pregleda po občinah so bile objavljene v Uradnem listu SRS. _ 3. skupno zasedanje vseh zborov Skupnost socialnega skrbstva v Skofji Loki je bila obveščena, da je skupščina sprejela poročilo o usposabljanju in vključevanju v življenje in delo duševno in telesno prizadetih otrok in mladostnikov v občini. Priprave za javno obravnavo osnutka novelacije urbanističnega programa občine so v sklepni fazi. Nosilec javne razprave je izvršni svet občinske skupščine. V uradnem vestniku Gorenjske so bili 2.1. junija objavljeni predpisi občinske skupščine: — odlok o spremembi odloka o urbanističnem programu občine Škofja Loka za območje l)aš-njice — odlok o pokopališkem ledu v občini — odlok o pogrebnih svečanostih v občini _ odlok o potrditvi zaključnega računa proračuna občine za leto 1977 — odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o sestavi, nalogah in načinu dela stalnih delovnih teles občinske skupščine. Sklep o povračilu stroškov delegatom zborov in članom delovnih teles občinske skupščine za sodelovanje na sejah se uresničuje. SIS v občini pa so bile obveščene, da na podoben način uredijo ta vprašanja. Izdani so bili sklepi o volitvah in imenovanjih. Delegatska vprašanja, ki so jih posredovale delegacije so bila dana v obravnavo izvršnemu svetu. — 1. skupno zasedanje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti Predpisi, ki sta jih sprejela zbora, so bili objavljeni v Uradnem vestniku Gorenjske in sicer: — odlok o spremembi urbanističnega načrta za 2iri za območje industrijske cone — odlok o zazidalnem načrtu industrijske cone Zii i — sklep o potrditvi zaključnega računa davkov občanov za leto 1977 — sklep o potrditvi zaključnega računa prispevka za st a rost no zavarovanje kmetov občine za leto 1977. J zaciji in delovanju upravnih organov urbanističnem programu občine Skofja Loka, osnutek družbenega dogovora o komunalnih dejavnostih posebnega družbenega pomena, odlok o kategorizaciji, upravljanju, vzdrževanju in uporabi javnih cest na območju občine, predlog odloka o zazidalnem načrtu športne cone Železniki, Obrnik Skofja Loka, o davkih občanov, program razvoja terciarnega sektorja, predlog odloka o zazidalnem načrtu skladiščno-živilj-skega kompleksa Godešič itd. Občinska skupnost socialnega varstva bo pripravila za zasedanje občinske skupščine poročilo o poteku izgradnje socialnega zavoda za odrasle v Skofji Loki in problematiki zagotavljanja družbenih denarnih pomoči, stanovanjska skupnost predlog cenzusa za razpis solidarnostnih stanovanj, poročilo o porabi sredstev za reševanje stanovanjskih zadev pri kadrovanju in predlog odloka o spremembi odloka o vrednotenju stanovanjskih hiš, požarna skupnost poročilo o problematiki požarnega varstva v občini, OSKIS o problematiki komunale itd. Pobuda za izdelavo programa je bila dana v začetku maja, ko so pri občinski skupščini zaprosili delegacije in konference delegacij, delegate družbenopolitičnega zbora, družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti naj sodelujejo pri izdelavi programa. Odzvali so se delegacija Iskre Železniki, konference delegacij Loka, krajevna skupnost Gorenja vas in Godešič, od podjetij Lokainvest, od interesnih skupnosti pa zdravstvena, kmetijsko zemljiška in požarna skupnost, skupnost za zaposlovanje, stanovanjska, komunalna ter skupnost socialnega varstva. Volitve in imenovanja Na seji bodo delegati imenovali delegate za skupščino delegatov za skupščino gorenjskih občin in za predstavnike družbene skupnosti za sestavo razpisnih komisij za imenovanje individualnega poslovodnega organa v organizacijah združenega dela. V sodelovanju z IN1H)K centrom Skofja Loka pripravila L. Bogataj Kljub ugodnemu rezultatu odstopanja od plana Oddelek za gospodarstvo in finance pri občinski skupščini je pripravil obsežno in natančno analizo uresničevanja družbenega plana občine Škofja Loka od 1975 do konca lanskega leta, v kateri so nakazani glavni problemi gospodarskega razvoja, odstopanja od plana in tudi uspešnost gospodarjenja v letošnjem prvem tromesečju Ker je analiza preobsežna, da bi jo lahko bolj podrobno obdelali v povzetkih, bomo skušali nakazati le nekatere najbolj pomembne ugotovitve in pa pripombe, ki jih je imel na predloženo gradivo izvršni svet občinske skupščine. Primerjava dosežene stopnje razvoja občine s planiranim je naslednja: prebivalcev je skoraj 400 več, saj je bila stopnja naraščanja kar 1,6 odstotka, zaposlovanje je še vedno nad planom. Čeprav so se dogovorili, naj bi se letno število zaposlenih dvignilo za 2,4 odstotka, dejansko pa se je v občini na novo zaposlilo 3,7 odstotka delavcev in jih je sedaj kar 380 več zaposlenih, kot je predvideval plan. Tudi menjava s tujino ne narašča skladno s predvidevanji, vendar bistveno ne zaostaja. Nasprotno pa se izvaža veliko manj, saj z izvozom pokrivajo le 0,93, namesto 1,17 odstotka uvoza. Družbeni proizvod narašča po predvidevanjih. Poprečna realna stopnja rasti je bila nad 7 odstotkov, saj je samo lani po-rastel 12 odstotkov. Delež industrije je porastel na račun terciarnega sektorja. Ugotavljajo tudi, da je delež produktivnosti v porastu družbenega proizvoda znatno pod planiranim, kar je posledica previsokega zaposlovanja. Investicijska dejavnost se giblje v letih 1975- 1977 skladno 8 planom, tehnična struktura pomembno zaostaja za planirano, prav tako pa se ne uresničuje planirana sektorska struktura ter razmerje med gospodarskimi in negospodarskimi investicijami. Delež sredstev za reprodukcijo v družbenem proizvodu je namesto planiranih 25 odstotkov v letu 1977 samo 21 odstotkov. Zato je bila za realizacijo potrebna večja udeležba kreditov. Glede posameznih oblik porabe lahko ugotovimo, da prehitro narašča predvsem osebna poraba, skupna in splošna pa se bolj približujeta planirani. Tudi pregled zaključnih računov preteklega leta daje zanimive podatke. V delitvi celotnega dohodka ugotavljajo nižji delež proizvonih stroškov od planiranega, obveznosti iz dohodka in bruto osebni dohodki s sredstvi skupne porabe napredujejo hitreje od predvidevanj, kar je ob nižji amortizaciji pomembno vplivalo na manjši delež sredstev za reprodukcijo. Če to strnemo v eno misel, vidimo, da kljub 4-odstotnemu povišanju števila zaposlenih in 33-odstotnemu povečanju vrednosti poprečno uporabljenih sredstev, kar je dalo 28 odstotkov višji družbeni proizvod, je gospodarstvo ustvarilo le za 3 odstotke večjo akumulacijo. Podjetniška in družbena rentabilnost ter reprodukcijska sposobnost so lani slabše kot prej kljub močni gospodarski aktivnosti. Izvršni svet, ki je omenjeno gradivo obravnaval, predlaga, da bi točno navedli, katere delovne organizacije zaposlujejo prek plana in sprejeli ukrepe. Pregled stanja naj opravi skupnost za zaposlovanje in naj svoje ugotovitve posreduje septembra izvršnemu svetu. Padec akumulacije, ki ga je bilo opaziti že lani, je pričakovati tudi letos, zato bi bilo koristno analizirati možno povezanost tega pojava z uresničevanjem zakona o združenem delu. Uvoz bi bilo potrebno pospeševati z vsemi možnimi stimulacijami. Na slabšo akumulativnost gospodarstva vpliva tudi zapiranje jugoslovanksega tržišča, ker otežuje preskrbo z reproma-teriali. Planska usmeritev industrije bi morala težiti za proizvodnjo reprodukcijskega materiala, kot je npr. žveplena kislina, ki v svojem novejšem tehnološkem postopku ni onesnaževalec okolja, je pa kapitalno intenzivna. Več pozornosti bo potrebno posvetiti planom delovnih organizacij, planom izobraževanja, pospeševanju pridobivanja strokovnjakov, strukturi investicij, ki je neustrezna itd. Razvoj stanovanjske gradnje je prepočasen, akumulativnost kmetijstva pada, ker se preveč oslanja na nove cene in premalo na nove prijeme. Podeljevanje občinskih priznanj Občinska skupščina je leta 1970 sprejela odlok o podeljevanju priznanj občine Skofja Loka. Ker se je z leti pokazalo, da je odlok pomanjkljiv, je komisija za odlikovanja in priznanja pripravila nov predlog odloka. Predlog odloka določa 7 vrst priznanj in sicer podelitev domicila, imenovanje častnega obča- Nu seji bodo delegati vseh treh zborov obravnavali program deta občinske skupščine do junija prihodnje leto. Med drugim bodo v jesenskem obdobju sprejeli pravilnik o podeljevanju solidarnostnih staru t vanj. na občine, velika plaketa, mala plaketa, nagrada, pismeno priznanje in sprejem pokroviteljstva. Sedaj veljavni odlok določa le veliko in malo plaketo in pismeno priznanje. Občinska skupščina je že podeljevala domicil, imenovala častne občane in sprejemala pokroviteljstva, vendar te vrste priznanja niso bila urejena z odlokom. Nov predlog odloka pa ureja vse te vrste priznanj ter jasneje in ostreje določa merila za podelitev priznanj zlasti teh, ki jih ureja veljavni odlok. Tako bo veliko plaketo lahko prejel posameznik le izjemoma. Odlika priznanj (plaket) pa še vedno ostaja ista. Novost, ki jo predlog odloka uvaja, je način zbiranja predlogov za podelitev male in velike plakete, nagrad in pismenega priznanja. Doslej so predloge dajale občinske družbenopolitične organizacije in samoupravne interesne skupnosti. Odslej pa bo komisija za odlikovanja in priznanja vsako leto razpisala števHo priznanj in bo imel tako vsak občan kot delovna organizacija možnost, da komisiji posreduje predloge z obrazložitvijo. Seveda bodo k predlogu morale dati .svoje mnenje družbenopolitične organizacije. Odlok nadalje ureja postopek sklepanja o podelitvi in izročanju priznanj. Predlog odloka vsebuje tudi kazenske določbe za tiste, ki bi zlorabljali občinska priznanja. O podeljenih priznanjih se vodi evidenca. Občinska skupščina ima tudi knjigo častnih gostov in knjigo udeležencev na občinskem prazniku. Komisija za odlikovanja in priznanja je osnutek odloka o podeljevanju priznanj občine obravnavala in ga poslala v obravnavo tudi družbenopolitičnim organizacijam, ki pa nanj niso imele pripomb. Sporazum o temeljnem sodišču Na osnovi obširnih obravnav in razprav o osnutku zakona o rednih sodiščih je skupščina SR Slo venije aprila sprejela nov zakon o rednih sodiščih. Na podlagi omenjenega zakona imamo v SR Sloveniji osem temeljnih sodišč, višja sodišča in Vrhovno sodišče SR Slovenije v Ljubljani. Temeljna sodišča so v Celju, Kopru, Kranju, Ljubljani, Mariboru, Murski Soboti, Novi Gorici in Novem mestu. Sredstva in druge pogoj* za delo sodišč zagotavljajo ustrezne družbenopolitične skupnošti. Da /bi omogočili pravočasni in nemoteni začetek poslovanja temeljnega sodišča, je na osnovi dogovorov predstavnikov gorenjskih občin predsedništvo Okrožnega sodišča v Kranju pripravilo osnutek predloga o razmerjih občin za organizacijo in financiranje temeljnega sodišča v Kranju. Posamezne občine naj bi prispevale v odstotkih: Jesenice in Skofja Loka 18,1 odstotka, Kranj 37.9 odstotka, Radovljica 18,4 odstotka in Tržič 7.5 odstotka. Dnevni red i ftufno zasedanje vseh treh j sokov obcinske skupščine - izvolitev komifrij za verifikacijo po-•Uaatil, verifikacija pooblastil m Hotovitev sklepčnosti zborov - potrditev zapisnika 3. skupnega za-anUnja in poročilo o izvršitvi sklepov zasedanja z dne 14. junija • predlog analize izvajanja družbene-n plana občine Škofja Loka 1975 -lW» v letih 1975 - 1977 - d redi o c programa občinske skupine za obdobje julij 1978 - jun.j I - predlog odloka o podeljevanju priznanj občine Škofja Loka I - predlog sporazuma o razmerjih oo-tin za organizacijo in financiranje temeljnega sodiSča v Kranju in javnega tožilstva v Kranju - razprava o dokumentih skupnosti tlovenskih občin - volitve in imenovanja - delegatska vprašanja skupno zasedanje zbora zdklj- ttvega dela in zbora kraj k v - mh skupnosti . - potrditev zapisnika 2. seje zbora združenega dela ter 1. skupnega za-•edania zbora združenega dela in Aora krajevnih skupnosti ter poro- tila o izvršitvi sklepov - predlog odloka o zazidalnem na r iportno-izobraževalne cone Skotja - oredlotf sklepa o ugotovitvi splošne- i Jboeresa na zemljicu ki je po- M.o za zgraditev objektov in za SJI^atocijo rudnika urana z.rov-*ki vrb v ustanavljanju ______j Športno-| izobraževalna cona * Oblegati zbora združenega dela in tfora kraievnih skupnosti bodo Uravnavati tudi odlok o —dalnem &rtu športno-izobraževalne cone ■».ofja Loka. Obravnava P"^' velikosti 9,5 ha in je ^deljen na < manjše cone od katerih una vab svojo opredelitev. C «na 'Urološkim potokom in Nov m >m je namenjena novemu " Ovalnemu centru, cona me Urološkim potokom m novo traso .^vključuje* 1 —r SJrS in drugun; . f ona med novo predviden , e Sto če/ Soro in elektrarno »a J* "Vividena za rekreacijo in spo.t. Za delo rudnika Rudnik urana Zirovski vrji v ustanavljanju je »Pjjjft da skupščina občine ugotovi splošni intere« na .e^iMu, ki je potrebno zazKrad.tevob jektovin delo rudnika. Gre *a *m,ji66e S^^tripa^ie v izmeri 67 ha, ki i»i«f lastnikom. Proftnjo je «brav taval izvrftni avet občinske «kup6čine in Podlaga delega ton, zbora KS in zbor« ^ruže nega dela, da aprejmeta sk^p, i da je zgraditev in eksploataci * iud£ka urana v g"-nizlaatite v te h jektov na njih v kon«t druž bene lastnine za potrebe Rud »ika urana Žirovaki vrh ustanavljanju. Predlogi dokumentov Skupnosti Slovenskih občin i rtSHSž ? za okvirno ae,OVI :ranju : Udlogu dof vora o -an -ranju ? * bil. da bi v pnhodnje >nskih občin moral« I Enoten program Jtki. Izvršni svet predlaga j ^ini, da razpravlja o predlog * umen tov. Črtomir Zoreč: pomenki o nekaterih krajih radovljiške občine (4)škofja loka Pošlo vanje v petih mesecih 2. seja skupščine občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka, ki bo v ponedeljek. 10. julija 1978, v sejni sobi skupščine občine Škofja Loka ob 13. uri Dnevni red — izvolitev verifikacijtike komisije in overiteljev zapisnika — pregled zapisnika 1. seje, potrditev zapisnika ter poročilo o uresničevanju sklepov — poročilo verifikacijske komisije — uresničevanje programa občinske izobraževalne skupnosti Škofja Loka v letu 1978: podrobnejša opredelitev nalog iz programa v letu 1*78 merila za menjavo dela finančni načrt za leto 1978 — finančno poročilo za 5 mesecev 1978 — predlog sklepa o nadomestilih delegatom in članom organov občinske izobraževalne skupnosti — delegatska vprašanja Finančno poročilo za obdobje od 1. januarja do 31. maja 1978 je podano na osnovi računovodskih podatkov, primerjalno s predlogom finančnega načrta za letos. Razvidno je odstopanje od pričakovane porabe (42,6 odstotka za pet mesecev), ker se vzgojnoizobraževalna dejavnost ne uresničuje prek celega leta enakomerno. Tako znašajo dohodki v petih mesecih skupaj 30,045.547,65 dinarja, kar pomeni 35,4 odstotka od celoletnega dohodka, izdatki so znesli 27,388.070,35 dinarja, ki tudi ne presegajo načrtovane porabe, tako da je bilo na računu občinske izobraževalne skupnosti 31. maja 2,716.950,35 dinarja, če prištejemo v dohodek še neporavnane obveznosti v višini 59.473,05 dinarja. Pripomniti je treba, da sredstva niso bila porabljena v predvideni višini zato, ker je vladalo v obdobju začasnega financiranja na področju vzgoje in izobraževanja strogo varčevanje, saj je dejavnost ravno v teh prvih mesecih najbolj intenzivna in se da tedaj tudi največ prihraniti, čeprav na škodo marsičesa. Poleg tega nekateri stroški tudi Še niso bili poračunani, nekoliko prikrajšani pa so bili prav tako de-lavci-izvajalci, kar pa bo poračunano v kasnejših mesecih. Osnovna šola tudi v Davči Finančni načrt Ob podrobnejši opredelitvi nalog in podatkov o uresničevanju programa za leto 1978 ter ob upoštevanju meril za menjavo dela ter cen je bil izračunan finančni načrt občinske izobraževalne skupnosti za letos na način, ki je bil dogovorjen že v lanskem letu. Tako bo letos občinska izobraževalna skupnost »obračala« 84,935.375,15 dinarja, ki jih je zbrala s prispevki iz bruto osebnih dohodkov občanov, iz solidarnosti ter prispevka izobraževalne skupnosti Logatec za šolo Vrh, iz tekočih sredstev in sredstev združene amortizacije iz leta 1977 ter iz vračila kreditov in raznih dohodkov. Denar je razdeljen za enotni program 59,537.156,30 dinarja, za skupni program 2,440.000 dinarjev, za dopolnilni program 14,328.143,70 dinarja, za usmerjeno izobraževanje je predvidena oddvojitev 7.479.000 dinarjev, za ostale obveznosti 1,051.075,15 dinarja in za tekočo rezervo 100.000 dinarjev. Skupščina izobraževalne skupnosti je na eni prejšnjih sej že sprejela dodatek k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov za obdobje 1976-1980, ki pa je za letos določal le okvirno glavne naloge in potrebna sredstva za uresničevanje tega programa. Na ponedeljkovi seji pa bodo delegati obravnavali podrobnejšo opredelitev nalog in podatke o obsegu uresničevanja nalog. Predlagane so tudi nekatere spremembe. Zaradi kadrovskih težav v Gorenji vasi ni mogoče uvesti celodnevnega pouka. Zato bodo v 1978. letu le 4 oddelki Merila in cene V merilih za menjavo dela na področju vzgoje in izobraževanja v letu 1978 so zajete cene vzgojno-izobraževalnih storitev za enotni program. Zanimiv je pregled cen po posameznih enotah, od osnovne šole do organizacije za usposabljanje in osnovne šole za odrasle. Prikazan je tudi pregled cen storitev za enega učenca pri poprečnem številu učencev v oddelku, ki znaša v osnovni šoli 9942 din, v celodnevni osnovni šoli 15.969 din, v osnovni šoli s podaljšanim bivanjem 16.006 din, v mali šoli 1169 din, v posebni osnovni šoli 31.165 din, v oddelku za delovno usposabljanje 30.643 din, v oddelku duševno prizadetih otrok 22.149 din in v osnovni šoli za odrasle 3553 din. V predlogu so poleg meril za enotni program prikazana tudi merila za menjavo dela iz dodatnega programa. DOGOVORIMO SE Dnevni red verifikacija pooblastil delegatov potditev zapisniku 1. »eje skupščine skupnosti otro&kega varstva sprejem finančnega načrta /.a leto 1978 sprejem samoupravnega sporazuma o solidarnostnih sredstvih /.a izvajanje enotnega programa vzgoje /a predšolske otroke in /.a pospeševanje razvoja otroškega varstva \ letu 1078 pravilnik o načinu in merilih /n sprejem otrok v V V/ Škofja Loku sprejem možnih kandidatov odboru /.a samoupravni nad/.or skupnosti otroškega varstva Škofja Loka IV*legatska vprašanja Samoupravni nadzor Za kandidate za člane odbora za samoupravni nadzor skupnosti otroškega varstva predlagajo iz zbora uporabnikov: Vinka Ber-ganta, delegata KS Škofja Loka, Simona Krelja. delegata Iskre DSSS Škofja Loka, Franca 0liter ja , delegata Nika Železniki in Mici Eržen, delegatko KS Sovo-denj. Iz zbora izvajalcev pa naj bi bili članici odbora, Mira Albreht, delegatka OŠ Ziri m Marija Bertoncelj, delegatka VVZ Školja Loka. Za predsednico odbora je predlagana Vera Nastran Enaki pogoji za vse otroke Delegati obeh zborov skupnosti otroškega varstva imajo tokrat na dnevnem redu tudi samoupravni sporazum o solidarnostnem združevanju sredstev za izvajanje enotnega programa vzgoje za predšolske otroke in za pospeševanje razvoja otroškega varstva v letu 1978. S tem denarjem se solidarnostno financira vzgojni program, v organiziranem varstvu, kupujejo se igrala in obračunava njihova amortizacija ter se financira 80-urni vzgojni program za otroke, ki niso v otroškem varstvu. Drugi del solidarnostnih sredstev pa se izloča za pospeševanje razvoja otroškega varstva v manj razvitih in obmejnih občinah in je namenjen predvsem zu naložbe. Solidarnostna sredstva za enotni — vzgojni program bodo prejemale občine Dravograd, Gornja Radgona, Idrija, Lenart, Lendava, Ljutomer, Metlika in Murska Sobota. Sredstva za pospeševanje razvoja otroškega varstva bodo letos prejemale naslednje skupnosti otroškega varstva: Brežice, Črnomelj, Gornja Radgona, Grosuplje, KrAko, Laško, l^>nart, Lendava, Litija, Ljutomer, |x>gatec, Metlika in Mozirje. Merila za sprejem v vrtce Na seji skupščine otroškega varstva bodo sprejeli tudi pravilnik o sprejemu otrok v vrtce, ki bo enoten za vso občino in s katerim želijo urediti razmere na tem področju. Otroke bodo v vrtce sprejemali na podlagi razpisa, ki bo objavljen v javnih sredstvih informiranja vsako leto aprila, do konca maja bodo sprejemali prijave, d<> konca junija bo komisija določila, kateri otroci bodo sprejeti. Komisija ima II članov in so v njej predstavniki zdravstvene službe, sveta staršev, krajevne organizacije SZD'., skup- nosti otroškega varstva, organizacij združenega dela in delovne skupnosti VVZ. V pravilniku so tudi določena merila, ki so točkovana. Zaposlenost ali redni študij obeh staršev prinese H točk, samo en hranilec v družini prinese 1 točke, slab gmotni položaj 5 točk, druge socialne ali zdravstvene indikacije staršev 7 točk, posebne vzgojne motnje h točk, slabe stanor vanjske razmer«' .'{ točke in več otrok v družini 2 točki. Otroci delavcev, zaposlenih v VVZ, imajo prednost. s to obliko pouka namesto predvidenih 14. Skrčeno bo tudi podaljšano bivanje, ki se bo namesto v 20 oddelkih razvilo le v 16. Za en oddelek manj bo zaradi manjšega vpisa izvedeno osnovnošolsko izobraževanje odraslih, ki bo potekalo v 3 oddelkih. Pri investicijah se predlaga poleg načrtovane adaptacije podružničnih šol v Dražgošah in Poljanah še adaptacija podružnične šole v Davči, ker je letos občinska izobraževalna skupnost pridobila možnost najemanja kreditov za obnovo osnovnošolskih prostorov. Del teh sredstev naj bi se namenil tudi za izdelavo projektne dokumentacije za izgradnjo dodatnih prostorov pri osnovni šoli na Trati, kjer bi bila uvedba celodnevnega pouka najbolj nujna. Nadomestila za delegate Skupščna občine je na skupni seji vseh treh zborov sredi junija sprejela sklep o povračilu stroškov delegatom in članom delovnih teles. Na tem zasedanju je bilo sprejeto tudi priporočilo, da na enak način urede nadomestila tudi samoupravne interesne skupnosti za svoje delegate in člane organov skupnosti. Na skupščini izobraževalne skupnosti bodo o tem sklepali na ponedeljkovi seji. Potni stroški naj se povrnejo v taki višini, kot znašajo, poleg tega pa vsak delegat, član organov in delovnih teles za udeležbo na seji dobi še 30 dinarjev, predstavniki organov oziroma teles pa 50 dinarjev. 2. skupna seja zbora uporabnikov in izbora izvajalcev skupnosti otroškega varstva Škofja Loka, ki bo v ponedeljek, 10. 7. 1978, v osnovni šoli Škofja Loka, Šolska ulica (za Namo) 18 milijonov za otroško varstvo Po finančnem načrtu skupnosti otroškega varstva bo imela skupnost letos i8,()79.;W0 dinarjev prihodkov. Za enotni program, ki obsega dejavnosti VZZ in malo šolo, bodo porabili 8,365.317 dinarjev, za odplačilo anuitet in gradnjo novega vrtca v Pod I uh niku 7,I (>0.343 dinarjev in za druge dejavnosti, v katere je zajeto zdravstveno varstvo otrok, najemnine, izobraževanje varuhinj, šti|M*ndije, subvencije, otroški dodatki kmečkim otrokom in še nekatere druge postavke pa 2,554.720 dinarjev. Odbor xu delovna razmerja pri AVTO MOTO DRUŠTVU KRANJ razpisuje prosto delovno mesto avtokleparja Pogoji: kvalificiran avl okle par in da je odslužil vojaški rok. Delo je /a nedoločen čas .s polnim delovnim časom Prijave sprejema Sekretariat AMI) Kranj, Koroška f».'i/d do vključno lf>. 7. !}>7H (76. zapis) Sredi Bohinjske Bele, ob cestnem ovinku pod železniškim predorom stoji visok trostrani kamnit obelisk s 33 imeni v N0B padlih domačinov. Postavila ga je ZB Bohinjska Bela. VAS POD PEČMI Nekaj nenavadnega je lega (vsaj najstarejšega dela vasi) Bohinjske Bele. Hiše se stiskajo ob navpične stene, ki na zahodni strani kar nekako oklepajo -ali varujejo — vas. Menim pa, da so naši predniki polje in ravnino le tako cenili, da so se s svojimi hišami raje naselili v bregu, na nerodovitni zemlji - da bi ostalo čim več zemlje za obdelovanje. Takih primerov imamo na slovenskem celo vrsto (Ljubno, Rudno, Goriče, Trstenik, Begunje, vasi Pod gorami - Rodine, Smokuč, Dosloviče, Breznica - in še in še bi lahko našteval). To so naši modri, četudi nešolani predniki že zdavnaj vedeli: da ne gre postavljati blokov in tovarn na raven, rodoviten svet. Današnji, v mestu zrasli, urbanist tega ne ve. Ne ve, da je dobre zemlje škoda ... To je nekaj enkratnega - naselje pod belimi skalnatimi stenami. Nekatere hiše so celo naslonjene na ta trden zid. Slišal sem - prepričal pa še ne — da imajo iz neke domačije pod steno v kaminu (navpični razpoki) speljane strme stopnice do ravnice nad steno; da imajo tam celo manjši vrtič. Posebno s poti s Kupljenika grede, je pogled na Bohinjsko Belo očarljiv — take vasi res ni na slovenskem! — Priložena podoba prikazuje le bled odsev te nenavadne krajevne lepote. Kaj pa ime: Bohinjska Bela? Bohinjska pač zato, da jo ločimo od Koroške Bele. Bela pa do vode Belice ali pa voda Belica po Beli. Oboje je mogoče. Navadno pa so vode, reke, potoki Bele, Belice. — Saj je tudi jeseniški Savi in litijski Savi dala ime reka Sava, kot bohinjski vasici Savici ali pa kranjski Gorenji Savi. In reka Soča vasi Soči. — Pri Ljubljanici je bilo bržčas narobe, reka je dobila ime po mestu. Je pa spet res, da domačini in sosedje govore le o Beli in o Beljanih (v narečju »Belanih«). Torej grem na Belo! — Belica izvira pod planino Rčitno in teče skozi Srednjo vas — del Bele — ter se nižje od vasi zlije v Savo. Zahodno, kar precej visoko nad Belo, že v Pokljuki sam u jej a Slamniki. Drobcena vasica z le tremi naseljenimi hišami. Sprva, v davnini, je bila tu le ena domačija. Samoten dom kar 427 m visoko nad dolino (Bohinjska Bela leži na 4t>8 Nm, Slamniki pa na 895 m!). Pozneje je bila posest razkosana tako, da je I. 1780 stalo tu že devet hiš, v njih pa živelo osem družin, skupno 50 prebivalcev. Potem pa je vasica zadrževala v tem gorskem svetu vedno manj domačinov: pred sto leti je tu živelo še 30 stalnih prebivalcev, danes jih je le še 24! — Plaz selitev s hribov v dolino, z bregov v ravnino je, kot kaže. nezadržen . .. Še ta peščica ljudi, ki ji je dano živeti v visokih Slamnikih, se vsa ne ukvarja več s kmetovanjem in govedorejo. pač pa išče zaslužka v Gozdnih gospodarstvih in pri železnici v dolini. Sicer pa ti osamljeni domovi Slamnikov niti niso tako oddaljeni - optično pač. saj so daleč in visoko - do Bohinjske Bele vodi strma pot le 2 km; do Bleda je 6 km. Nepozaben je pogled s Slamnikov na blejsko kotlino, na Karavanke m na Jelovico. Odtehta morda le pogled s Kupljenika na vso to podobo raja tam okrog Bleda. Ne smem pozabiti še nekaterih samotnih hiš na pokljuškem pobočju nad Belo; to so Laznik, Blaž in Kavča. Kaj pa krajevno ime Slamniki1 Na površni prvi pogled pač le slamnik. Od slemena nikakor ne, ker lete domovi bolj v kotanji, ne na slemenu. Na Dolenjskem (okrog Stične) sem slišal, da je slamnik krovec, ki ume prekrivati strehe s slamo. Za pokljuške Slamnike tudi to ne bi prišlo v poštev, saj tu ni slame, strehe pa prekrivajo s skodlami Torej vprašanje imena je zazdaj « nerešeno. — A takoj pomislim na znanega pisatelja Pavleta Zidarja, katerega pravo ime je Zdravko Slamnik; doma pa je iz Slovenskega Javornika pri Jesenicah. Najbrž tudi njegov priimek nima svojega izvora v kakem »slamniku«. SAVSKA SOTESKA Bohinjsko Belo zapustimo ie pri njeni železniški postaji in se usmerimo naravnost proti jugu — poti ni mogoče zgrešiti, saj Sava Bohinjka, cesta (pdina v tem svetu) in železnica teko tesno vzporedno. Prvo naselje, ki ga prepotujemo so Obrne (z naglasom na 0); tu ii»e Obrnikarji (z naglasom na prvem i) Hiše so raztresene po dolini vse od Bele pa tja do Soteske pri Nomenju Ker kmetijstvo v tej ozki dolini ru možno, dela večina odraslih v jeseniški industriji — saj imajo ugodno zvezo kar z dveh železniških posta (Soteske in Boh. Bele). Tudi na Obrnah se moram ustaviti ob nenavadnem krajevnem imenu. Mar se tu kaj obrne? (Kai nemški »ober« najbrž nima tu ni česar opraviti). Ljudsko izroči pravi, da so se tu Turki obrnili, ker je bil prehod v savski soteski pred Nomenjem zanje pretežak. Pra» ljicam ne smemo prehitro verjeti Res pa je, da je v tej savski so««**' Turška skala z vklesanimi zaafc*-znanega pomena. In da so bik»' su, ko še ni bila speljana cesta v Bohinj, v ozki soteski vsekane v skato stopnice »štenge«. Današnjo Sotesko so nekoč nazivali Štange" Maloprejšnja trditev, Ja gorske vasi plahne, da imajo vedno man prebivalcev in da se dolinske vas krepe, potrjujeta tudi Bohinjska I Bela in Obrne. Na Beli je živelo I nekoč le okrog 400 stalnih preb valcev, danes jih je 200 več: na Obri nah je živelo nekoč 15 domačinov danes jih ima tu dom čez 60 — je pač vas, naselje v dolini, ob cesti, ob železnici mikavnejše, zložneW " življenje. — * ..v. - —^^ Spomenik NOB na Bohinjski Beli llnhmjsku Hvtu, ftnijteinu Komisija OZN za razorožitev Obisk kranjske delegacije ZK v Rivoliju Čvrsta vez sodelovanja Obisk kranjske delegacije ZKS na sedežu federacije KPI v Torinu. — Foto: P. Jekovec Argentina 78 — 11. svetovno prvenstvo v nogometu New York — Lazar Mojsov je sklenil posebno zasedanje generalne skupščine OZN, na katerem so obravnavali probleme razoroževanja prvič sploh v zgodovini svetovne organizacije. Sklepni dokument o razorožitvi vsebuje precej pomembnih in spodbudnih sklepov, ustanovili pa so tudi komisijo OZN za razorožitev kot debatni organ, v katerega so vključene vse države članice. V njem bodo spremljale uresničevanje politike OZN na področju razorožitve kot tudi vsa podobna gibanja. Vodilno misel vseh držav, udeleženk posebnega zasedanja so zapisali v uvodu, kjer pravijo, da varnosti držav in sveta ni mogoče zasnovati na oboroževanju, temveč na razoroževanju. Prišel je čas, ko je treba končati oborožitveno tekmo, predvsem nuklearno oboroževanje. IZKRIVLJENA DEJSTVA V GOVORU TODORA ŽIVKOVA Beograd — Predsednik državnega sveta LR Bolgarije in prvi sekretar CK BKP Todor Živkov je v svojem govoru v Blagoevgradu izkrivljal dejstva o jugoslovansko-bolgarskih odnosih. Dejal je med drugim, da Bolgarija nima nikakršnih ozemeljskih želja po naši državi in da je pripravljen za takojšnji sestanek na vrhu v Beogradu. Niti z besedo pa ni omenil problema, ki dejansko odpira vrata k sporazumu, problema makedonske narodnostne manjšine v Bolgariji. Takšno stališče je povsem nesprejemljiva osnova za kakršnekoli resne pogovore, saj je za Jugoslavijo nedotakljivost meja temeljno načelo, nepriznanje makedonske manjšine pa je ovira za kakršnekoli že pogovore. OBLETNICE NOVE MANJŠINSKE ZAKONODAJE Celovec — Avstrijska vlada je 1. julija 1977. leta z izvedbenimi odredbami prepustila zakon o narodnih skupinah koroškim oblastem v praktično izvedbo. Nobena narodna skupnost v Avstriji tega ni sprejela brez pomislekov in resnih pridržkov, saj se s tem uresničuje cilj koroške manjšinske politike, asimilacija slovenske narodne skupnosti. V tem letu so bili številni kazenski postopki proti Slovencem in še nobenemu ni uspelo doseči, da bi sodišče priznalo slovenščino kot enakopraven jezik v postopku. Namesto 91 dvojezičnih napisov jih danes stoji na Koroškem le še komaj 28. Rešitev manjšinskega vprašanja bo mogoče le v enakopravnem razgovoru z vlado in zakonodajalci na eni strani in s predstavniki slovenske manjšine na drugi strani. DELAVCI SE UPIRAJO Rio de Janeiro - Brazilija je najbrž pred novimi gospodarskimi in političnimi pretresi, saj so zdaj v veljavi nove režimske reforme. V bistvu niso ničesar novega, saj Brazilija naprej ostaja dežela, kjer je okoli 90 odstotkov prebivalcev izkoriščenih, manjšina pa živi na njihov račun. Delavci živijo od minimalnih mezd, zato že prihaja do stavk in odpora delavcev. Takoj po razglasitvi reform, ki ne odpravljajo globokega prepada, so delavci razglasili stavko za svoje pravice. Po množični stavki, ki je za mesec dni ohromila avtomobilsko industrijo, se zavedajo svojih moči in napovedujejo boj vse dotlej, dokler se ne bodo upoštevale njihove zahteve. BREŽNJEV O KMETIJSTVU Moskva - Kmetijstvo je sestavni del vsega gospodarskega napredka Sovjetske zveze, je dejal v svojem govoru na dvodnevnem plenumu CK KP SZ, ki se je končal v Kremlju. generalni sekretar CK KP SZ Leonid Brežnjev. Kmetijstvo prvi dve leti ni izpolnilo plana velike investicije pa se tudi niso obrestovale, zato so sklicali po 13 letih plenum o kmetijstvu. Niso začrtali bistveno drugačne poti v kmetijski politiki, le zavzeli so se za nadaljnjo rast kmetijstva s specializacijo in koncentraci jo kmetijske proizvodnje. KRIZA V ITALIJI Rim - Krščanska demokracija je odločno zavrnila kandidaturo Sandra Pertinija za predsednika republike. Republikanci pa so objavili, da je njihov kandidat predsednik stranke Ugo la Malfa. Cas napetih volilnih bojev se najbrž tako že izteka, med petimi strankami bodo vendarle končno dobili predsednika republike. Komunisti še vedno glasujejo za svojega kandidata Amendolo. Predstavniki strank se bodo morali dogovoriti in tako končati dokaj mučno taktiziranje. SADAT IN CARTER Aleksandirja — Egiptovski predsednik An var el Sadat bo prihodnji teden odpotoval v Zvezno republiko Nemčijo in Avstrijo, kjer bo v eni teh držav razpravljal z ameriškim predsednikom .Jimmvjem Carterjem o obnovitvi mirovnih pogajanj z Izraelom. Carter bo prihodnji teden sodeloval na ekonomskem vrhu zahodnih dežel, nato pa bo uradno obiskal Avstrijo. TE DNI PO SVETU ALBANSKA KRITIKA Uradni albanski partijski dnevnik »Zeri i populit« je kritiziral politiko neuvrščenosti ter s tem v zvezi objavil trditev, da omenjena politika »brani status quo imperializma«. V komentarju, ki ga objavlja albanska agencija ATA, so navedena imena nekaj afriških državnikov, ki jih komentar imenuje »zločince« in »imperialistične lakaje«. Isti komentar kritizira tudi teorijo treh svetov, vendar ne omenja njenega avtorja, pokojnega kitajskega predsednika Mao Ce-tunga. Za teorijo je v komentarju rećeno, da služi ohranjanju imperializma. MANEVRI NATO PAKTA I)nn*-s se lx>do |xkI poveljstvom vrhovnega komandantu italijanskih pomorskih sil končali manevri |«>morskih sil Atlantskega pakta. Na manevrih, ki so /ajeli osrednji in zahodni del Egejskoga morja, sodelujejo vojne ladje (Irtfije. Italije. Francije. Velik«- Kritanije in ZDA. medtem ko turških ladij ni. ker je Turčija nedavno prevzela poveljstvo ]M»innrskega in letalskega centra NATO v l/.miru na oi>tli Kgejskega morja. PO VOLITVAH V INDIJI Kakih 00 ljudi je izgubilo življenje, več kot 350 pa je bilo ranjenih v skoiaj dvomesečnih volitvah ui »panfujate«, najni/i" administrativni ...»le v indij-Nk: ''ržavi llihar. Volitve »o /.daj končane. medtem pa neuradni podatki govorijo kar o 50« žrtvah, liihar je prva indijska država, ki je na vseh območjih hkrati izpeljala volitve /.a temeljne forume oblasti, vendar je i/liiranje kandidatov pripeljalo do hudih obračunov med kastami. C l ItOO NA I. ASIN AKO \ .hI|4> organi/a« i|e lulei-e brigade- |{e nato Cimi", ki s«> ^.i minuli ledni obsodili na !•> let /:»|H'i:i v,. \/ Torina premestili \ zapor na otoku L Asinara. Namestili no ga v celico za najnevarnejše zapornike, na poti pa ga je spremljalo nekaj deset karabinjer-, jev. VERSAJSKA ATENTATORJA PRIZNALA Eksplozija bombe v versajskem gradu je rea delo bretonskih »avtonomi-stov«. Osem i »dvajsetletna Lionel Che-neviere in Patrick Montauzier sta pretekli petek zvečer priznala dejanje. Cheneviere in Montauzier sta povedala policiji, da sta nastavila bombo, ker sta hotela uničiti »simbol francoske imperialistične kulture«. BRITANCI PRIVOLILI V NEODVISNOST Velika Britanija bo 1983. leta dala popolno neodvisnost sultanatu Brunei na severni obali otoka Bornea. Do te odločitve zuna njega ministrstva je prišlo po 12-dnevnih pogajanjih sultana Hasana al-Bolkiaha 7. državnim ministrom v britanskem zunanjem ministrstvu Goronwyjem Kobertson). Sultanat Brunei šteje 162 tisoč prebivalcev. tem koje le-to dokon- čilllo. Iruuska delegacija ZKS pred občinsko hišu> i Rn o i leve podžupan Carlo Mastn. - Foto: P. Je- «t*c Gospodarske težave predvsem pa kriza tekstilne KSe so se odrazile tudi v eni od šestih občm ć^e v zapadnem področju Tonna, v Grugliascu, « popravljati. Žal ^^J^kTpre^no, da bi še lahko Vio, leve sile zmagale nekolikojprep influstri|1 Počasno ustavile poceni'prodan Ena takšnih selitev iz Torina je tudi Farga, tovarna avtomobilskih obročev v Collegnu, ki se je dokončno pred dvema letoma preselila v zapadno področje Torina. Tovarna daje kruh 750 delavcem. Proizvodnja je 5 milijohov obročev na leto, en kos pa izdelajo v petih minutah) V produkciji ni žena, čeprav je delo srednje težko fri'Fiat na podobnih delovnih mestih zaposluje tudi ženske. Prav sedaj je ta avtomobilistični kolos, ki daje utrip vsej industriji italijanskega severa zaposlil na novo 750 žensk. Sicer dobrodošel razcvet avtomobili-stične industrije je po drugi strani dvorezen meč: ob krizi je ogrožena socialna varnost velikega števila delavcev prav zaradi njenega ogromnega deleža v gospodarstvu. Takrat se sprožijo varovalni mehanizmi: to sta predvsem sindikalna organizacija v podjetju in pa svet, ki je v svojem delovanju zelo samostojen in je njegova vloga predvsem v varovanju socialne varnosti delavca. Sveti v podjetjih so od 1970. leta dalje, so od delavcev voljeni organ s komisijami in izvršnim organom. Osnovna naloga sveta je skrbeti za izvajanje pravic iz kolektivne delavske pogodbe: seveda pa si svet podjetja prizadeva od delodajalca ne le zagotoviti že zagotovljene pravice pač pa tudi nekaj več. Pri tem ni vezan na sklepe sindikata, čeprav povezava obstoja. Problemi, ki jih ima svet tovarne Farga zadnje čase na dnevnem redu, so predvsem razpravljanje o proizvodnih načrtih, in sicer v tem smislu, ali nove investicije zagotavljajo tudi nova delovna mesta ali mogoče sedanja celo ukinjajo. Ne na zadnjem mestu je tudi prizadevanje, da bi bil polurni odmor za topel obrok v menzi, vključen v osemurni delovnik, ne pa da zato delajo 8 ur in pol. »Saluti da Kranj« zapisane na eni od mnogih razglednic, ki prav gotovo potujejo vsakič po kakem kranjskem obisku v Rivoliju ali kaki drugi bližnji občini v zahodnem področju Torina, so resda pozdravi kot mnogo drugih, pa vendar so morda malo več, so nitke v vse trdnejši vezi med nami in prebivalci Rivolija pa tudi drugih občin na tem področju, so izraz prijateljstva in simpatij, pozornosti in zanimanja ter razumevanja iskreno mislečih ljudi, so moralna opora vsem demokratičnim silam v Italiji današnjega trenutka. L. M. Janez Kristan ZAVEZNIŠTVO PRIČENJA RODITI PRVE SADOVE >*tanek članov FIFK ki je bil na >v Julesa Kimeta leta J* ** vprašanja izključitve drža . k bile v 1. svetovni vojni ria sna >*je, iz FIFK, o Pol<>f- v lK n >vanih lompro- prinesel telo vr .^varjen, m«. a£u I^O. so člani F1FW«;!! »olimpijskih igiah k prvenstvu« ne P« ud«^^ ^mz.ranju FIFK«. -ugometu /H y K|avnih pa so >jebilo P--^'^,, vprašanja. Volimpijske .gre. t f ' L vs^k udeležene« plar« |l katerih v.sak namesl.ive, .stroške »n yeS ,|ohodek. I»' spre je t i^ zlasti pa ne S\A ni rih ie vladal že pro- ker so klubi z vso pravico zahtevali odškodnino /.a svoje poklicne igralce. Rešitve torej ni bilo lahko najti. Uspeh olimpijskega nogometnega turnirja leta 1920. v Antwerpnu, na katerem so med 14 reprezentancami zmagali domačini Belgijci pred Španijo in Nizozemsko, in leta 1924. \ Parizu, na katerem so bili med 11 nacionalnimi ekipami najboljši igralci iz daljnega, do takrat v nogo-mentem svetu skoraj nepoznanega Urugvaja, katerega igralci so prikazali visoko kvaliteto, pa je vzpodbudil tudi ponovne razgovore o svetovnem nogometnem prvenstvu Ko sta se leta 1925. v Ženevi povsem slučajno srečala J u les Kimei. ki je štiri leta prej postal tudi predsednik FIFK, in takratni urugvajski veleposlanik v Bruslju Krnico Bu ero, je pogovor pod vtisom sijajnega uspeha urugvajskih nogometašev v Parizu stekel tudi o organizaciji svetovnega prvenstva. Za nogomet navdušeni Buero je kot organizatorja predlagal svoj Urugvaj, ki naj bi vsem evropskim udeležencem povrnil vse potne in nastanitvene stroške. Predlog je bil seveda zanimiv in zanj se je vnel tudi J u les Rimet. Vendar pa je bilo potrebno še precej potrpljenja. Medtem so se v Pragi 1H. novembra 1920. leta sestali predstavniki nogometnih /vez Srednje Kvro-|>e (Češkoslovaška, Madžarska in Avstrija), ki so se dogovorili, da »je potrebno zaradi propagande in dviga kvalitete organizirati Pokal K v rope. na katerem bi vsako državo predstavljala po ena ekipa, ne glede na to. ali so igralci profesionalci ali amaterji«. Izvršni komite FIFE je takrat zaslutil primeren trenutek, pa je imenoval 5-člansko komisijo, v kateri so bili predstavniki Švice, Avstrije, Francije. Nemčije in Italije. Komisija je imela nalogo pripraviti predlog za »Pokal Evrope« in »Svetovni pokalv. Komisija je s svojim delom končala do 9. februarja 1927. leta in predlagala tri možne oblike tekmovanja. izvršni komite pa je celoten material razposlal vsem takratnim članom Mednarodne nogometne zveze. Kljub temu pa je kongres FIFK v Helsinkih v dneh I. in ">. junija 1927. lela predlog posebne komisije in izvršnega komiteja odklonil. Poglavitni razlog je bil pravzaprav v tem. da delegati nekaterih nacionalnih zvez niso imeli pooblastil za glasovanje o tem vprašanju, ker so pretilog o uvedbi tekmovanja na svetovni ravni dobili prepozno in se o njem niso mogli izjasnili v ok-• iro xvoje zveze. Kot že ničkoliko-v nogometu, je tudi tokrat . .t><-j>,.ia .idminislracija, /aradi »•na so s|»r<- . dokončne odločit ve o uvedi11 ..\anja morali prelo- žiti na naslednji kongres FIFK. Tako je šele I/, kongres Mednarodne nogometne /veze 25. in 2ti. maja 1928. leta v A ..sierdamu spre jel zgialovinsko »nllociiev: »PBVO SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO. NA KATEREM IMA JO PRAVI« "O SODEI.OVA NJA VSE ( LANK K MEDNA KODNE NOGOMETNE /A K/K. BO I ETA I!K. Vodnogospodarsko podjetje Kranj odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge 1 rečnega nadzornika II za področje Save do Lancovega s pritoki in Trži&ke Bistrice s pritoki 2 šoferja avtobusa za določen čas z delovnim časom 4 ure dnevno »olea splošnih pogojev za pridobitev lastnosti K kandidati morajo poie«; k nedo|oien čas a polnim delovnim fleUvca v ^^^ndidBte pod št. 2 a polovičnim delovnim ča-K Vom ozirom» n«nlednje pogoje: K« l«pol»j r aj < )k v a I i fi k a c ij o gradliene stroke (zidarske al. lesar- P^ 1,1 nke > i. ^ JVa j o°š ofe rs k /'iz^t 1 > kategorije, poskusno delo I me- ^ 2" sec- i.„*iM» ori javo s priloženim življenjepisom m z doka Kandidati naj P^^lov najkasneje v 15 dneh po objav,. Po poteku •Mi o strokovnost' n dWl|lt. pismeno obvestili v .{Odneb. javnega roka ______________ Domovina je ena družinski pomenki Vožnja in otroci Novi kraji in njih zanimivosti že prav v kratkem času ne pritegnejo nobene pozornosti majhnih otrok. Mislite na to že pred vožnjo na dopust in prilagodite utrudljivo potovanje njihovi majhni vzdržljivosti. Pogoj za dobro vožnjo je tudi dobro počutje vseh potnikov in voznika, zato posebno otrokom pred vožnjo in v času potovanja ne dajajte jedil, ki obremenjujejo želodec. Z jedilnika črtajte vse sladkarije; vključno s čokolado in penečimi pijačami. Za vsak primer že prej pripravite plastične vrečke za bruhanje, ker v gostem avtomobilskem prometu ne boste mogli vozila poljubno ustavljati. Živila in pijače, ki jih boste vzeli s seboj na pot, med vožnjo imejte spravljene pod temeljito očiščenim sopotnikovim sprednjim sedežem, ki je zanesljivo najhladnejši prostor v osebnem vozilu. Ves čas potovanja vozite kot ob poledici, kajti hitrih, nepričakovanih zasukov otroci ne bodo dobro prenašali. Z njihovimi najljubšimi igračkami, mirnimi družabnimi igrami in igralnimi kartami bomo malini potnikom uspešno krajšali čas med utrudljivo in za njih dolgočasno vožnjo na počitnice. Tesna notranjost osebnega vozila ni primerna za telovadbo in akrobacije. Zato že pred odhodom na vožnjo načrtujte nujno potrebne pogoste daljše premore. Oddih naj otroci izkoristijo za igranje in razgibavanje, odrasli pa naj čas izrabijo za počitek in izometrične vaje, kakršne občasno objavljamo tudi v naši rubriki. i\d pikniku so nastopili tudi člani kulturno-umetniškega društva Bled iz Essna v ZRN. Posebno so navdušili otroci, ki so se predstavili z venikom slovenskih pesnit in plesov. pa ga uporabnost, saj srajco v stilu starega očeta lahko kombiniramo k vsem športnim krilom in seveda k hlačam. Na posnetku pa sta prika zana modela otroških dolgih hlač z životkom in naramnicami, velikima žepoma na prsih in toplejšima pisa nima majicama s kratkimi rokavi. Dekliške hlače so enobarvne z okrasnimi šivi na prsnem žepu in hlačnicah. Deček je oblečen v model s črtami. Na žepu je vstavljena aplikacija v barvi majice. Ko na nebesno sinjino prijadrajo beli oblački in sonce nič več radodarno ne razpisa toplih žarkov, tudi ob morju oblečemo toplejše cunjice. Pisane kot narava, naj bodo tudi modne domislice odraslih in otrok. Očku predlagamo, da čez živahno vzorčasto športno srajco s kratkimi rokavi potegne še toplejši pulover, mamica pa bo zase izbrala rnodno in udobno srajco z majhnim stoječim ovratnikom. Ta kos garderobe resda ni posebno eleganten, odlikuje Župančičeve verze je povzel za iztočnico tudi predsednik občinske skupščine Viktor Zakelj, ki je v imenu organizatorja pozdravil rojake in vse druge udeležence '23. izseljenskega piknika, ki je bil letos že enajstič v Škofji Loki. Kot je v svojem otvoritvenem govoru povedal in obljubi.' predsednik prireditvenega odbora Ciril Jelovšek, se bodo rojaki na škofjeloškem gradu zbirali tudi pn hodpja leta, vse dokler bodo to hoteli. Ločani jim gostoljubija ne bodo odpovedali. ■ PORABA: 15dkg pšeničnega zdroba, 5 d kg sladkorja, 2 jajci, l dI kisle smetane, limonina lupina, češnje, maščoba m moka za potresanje tortnega modela. Češnjev kolač z zdrobom Zelo mikavno bi bilo, če bi rftogli v steklenico z bezgovo pijačo vsaj med dopustom zapreti porednega tiskarskega škrata, ki je v prejšnji številki naših pomen-kov v sestavku za pripravo bez-govih pijač hudomušno izpustil besedico HI Z. Stavek se torej pravilno glasi: Zrno ali dve riža v vsaki steklenici bo napravilo bezgovec še po-sebnp peneč. Za neljubo napako se opravičujemo! Petršilj — začimba — Takrat, ko kuharju zmanjka peteršilja, mu ne preostane drugega, kot da opusti svoj poklic — je dejal znameniti francoski romanopisec A. Dumas. Dejansko prištevamo pe-teršilj k eni najizvrstnejših domačih začimb. Poda se k mnogim jedem, dodajamo pa ga šele ob koncu kuhe. Sesekljani zeleni peteršilj ponudimo zlasti k juhi. Znano je, da peteršilj ugodno deluje na ledvice in že zaradi tega ne bi smel manjkati v nobenem gospodinjstvu. Pevski zbor Glasbene matice iz C/evefanda v ZDA seje predstavil s slojih skimi narodnimi. . . J. r Priporočamo poldnevne planinske izlete Iz Kokre na Jakoba Lep požar Požar, ki je za/el neko hišo v novomehiškem mestu Albtajuen/ue.je bil vsekakor zanimiv, saj so ljudje poldrugo uro strmeli v poslopje, ki so ga požirali plameni Ko je končno ogenj pojenjaI sam od sebe. so se »spomniti«, da so pozabili poklicati gasilce. Čeprav ne znajo več slovensko, ji h slovenska pesem pritegne ,„ Ha ni ansam bla Kat h v Hlad iz Clevelanda so se predstavili občinstvu s samostojnim koncertom slovenskih in ameriških pesmi. Nič več »v dobrem in slabem« Newyorška policija bo odslej dolžna poseči v spor med možem in ženo, sicer združenima »v dobrem in slabem«. Po sporazumu, ki so ga podpisali predstavniki policije in ženskega združenja, hodu policisti sprejemali pritožbe tepenih žena m zapirali njihove krati- može. Koncert na travniku IZDELAVA: Mešajte 10 minut rumenjakars sladkorjem in drobno nare zano limonino lupino. Dodajte še kislo smetano in ponovno premešajte Nazadnje dodajte pšenični zarot) in sneg oeijanov. I\a zravnano zmes, ki -S''carljici. ce bomo preočitno razkazovali pretirano poraščenost. Slednja nikakor ni znamenje za dobro raso, temveč znak nepopolne negovanosti. Dobra krema za odstranjevanje dlak naj torej zaključi spisek kozmetičnih pripravkov, kijih bomo potrebovali pred odhodom na dopust. j od vsepovsod Zapor zaradi poljuba Tri mesece zapora lahko dobi Phletni Iranec, ker /<■ na javnem mestu poljubil dekle. »Nosita je trak z napisom poljubi me: kaj noj hi potem drugega storil.« je izjavil »krivec« Kljub takemu zagovoru fanti/ ne bo oproščeno, saj je poljubljanje i javnosti r Iranu neka, nezaslišanega. Ameriški predsednik Carter si je na travniku pred Pelo hišo privoščil pran /azzovski koncert, na katerega je povabil svoje najožje prijatelje Prat se dni ka Carterja je glasba tako prevzela, da jo je poslušal kar sede v /ran Siamski dvojčici na Portugalskem Neka 40 letna Nemka /e na Portugalskem rodila siamski dvojčici, ki imata priraščena prsna koša in trebuh. Zdravniki menijo, da bodo dekhe, lahko rešili, saj imata vsaka svoje srce m pljuča I o sta prvi siamski dvojčici na Portugalskem. V nedeljah sedite v avtobus \ Kranju ob H.2f>, v delavnikih pa ob 9.25 in se peljite d<> postaje Poljana na začetku Spodnje Kokre Naprej bo treba peš mimo Polaj na rja po markirani gozdni cesti do Cemšenika, nato pa po stezi, ki po strmejšem jugovzhodnem pobočju \ /ložnih serpentinah pri pelje na givbensko sedlo med Po* toško goro m .Javorovim vrhom. Za hojo i/. Kokre do Cemšenika boste potrebovali 1 > minul, naprej d<> sedla pa uro. S sedla se boste nato spustili po " . /vhodnem pobočju in kmalu polo/no piečkali Potoško goro. Prek /no/ in > no/.eti m več daleč do .lak«- ' . noina Kram ijeve koče malo pod cerkvico, vsega skupaj ■!."> minut s sedla. Prav to liko nato rabimo (udi /.a sestop \ Preddvor, od kod« |H'lje avtobus proti Kranju ob l.io.», l"> uri itd . ob delavnikih celo . sako uro. Za izlet v planin«' bomo potre bova 11 vsega skupaj l ur«* in l-» minul hoje, ki <>h lepili razgledih na okolici? ire bo-pr«*v«'č inipormi / \vstrai„e,i dopotoval ansambel Sava. Škofja Loka je gostila rojake Domovina je ena, nam vsem dodeljena je v eni svojih pesmi zapisal Oton Zupančič, katerega stoletnico praznujemo letos in so temu prazniku številna slovenska društva na tujem posvetila del svojih prireditev m dejavnosti. Slovenski kulturni delavci v Sidnevu so razglasili leto 1978 za Zupančičevo leto, v Mel-bournu mu bodo odkrili spomenik, spominske proslave se vrstijo skoraj po sveh slovenskih društvih. To ni naključje, kajti Zupančič je svoje najlepše pesmi posvetil izseljevanju. 'iseljeniškega piknika, kije bil 23. po vrsti in enajstič v Skofji Loki, seje udeležilo več kot 20.000 ljudi nam vsem dodeljena... Pikfcik se je začel ob 11. un-endar je bilo na Mestnem trgu in do vsej Skofji Lok. živahno že od zgodnjih jutranjih ur Pisan sopk ! narodnih noš, razpolozen. rojak , k' -o j,h sprejemali na Mestnem trgu 10 jim pripenjali nageljne ^akarsk^ voivu ki so goste IZ najrazlicnejs n kancev sveta vozili na H1 nenadni koncert žirovske ^ fiala so pričarali prazmcno in vese razpoloženje. Do sredine. dneva jt kilo na gradu že vec ko 14.«* >oiskoValcev in še so pnhaja , V imenu častnega Pok^iteUa re bliske konference SZDL ««n pregovoril predsednik repu u SskupfSne Milan Kučan kije %da ima srečanje v Skofji Lok« ifc^en pomen, saj poteka nepo-^po izredno važnih dogodkih^ Ciravn socialistični sls «,, )' ■ T Ha smo ponosni, da lahKo rt&m. fjakom, kaj imamo, v SFdomov.nl kaj gradim« / »•varjamo. Vendar >oitem kaen o nam o, nismo zaaovoijm, zgraditi še boljši ^em p tav t boljše temelje za nasrazvojKo moteli boljše življenje že borci NmBi' Kučan je poudaril, da po-Milan Kučan je p srečanjem sebno vrednost taKsnun kot je .zseljensk. pikn k, daje^ «vo, da so to sreča"J<* koncev skupin našega nar^a'/vsehK veta, kar pričain.aprwtM« m - fti pevski zbor Alpma Z r. \ Žor glasbene matic t /. < « v| h gem ilje - slovenskega |a odraslih J" ^ društva Bled »turno^nmtnisktga ina f/ Kssna k. „ posebno V°T~^rKramom, k. je bil P»-^-.etnue pr ^Sfi« vT. ozdravili tud. rojaki^. s(arostl *Jna, čeprav i(.a in ,„sa- -lovensko-amer.ska ,oV. >ij.ca, k, ^ nekaj Jetr/ .(k ^ini Ana ** . sv(>j na|. Pikniku predstavo 5 u v/ Avstralije, sto- .va iz Maelevda z ifiko (lnl ensko kulturno ,'Kathv Hlad •vo Bled « f^Uda in še druge ^?"beU^do piknika pripotovale k upi ne, ki p okofjoLok^ ti večeru K" ^ je> rfles Igral je ansambel - začel Sadovljice Program pa ianezZiherl • L" ^''^fiie- K Perdan Kotogratije- r Na letošnjem izseljenskem pikniku 4. julija smo med množico žarečih obrazov poiskali tri rojake iz Združenih držav Amerike, ki so ta dan dvojno praznovali. V domovini, kamor so prišli prvič ali pa so se spričo lepih spominov izpred let ponovno vrnil., so praznovali dan borca in dan neodvisnosti ZDA. Čeprav so vedri obrazi dovolj zgovorno pričali o veselju, ki ga naši rojaki preko luže čutijo ob snidenju /. domovino svojih staršev, smo jih vendarle poprašali o vtisih, željah. načrtih. VERA CANDON iz Clevelanda: »Rojena sen. v Ameriki, vendar so me starši učili slovenskega jezika. Mati se je vsekozi želela vrniti, zato zdaj jaz izpolnjujem njeno željo. Nad domovino svoje matere senf. prijetno presenečena, ne le nad njenimi naravnimi lepotami in bogato kulturo, predvsem nad njenim" hit rim razvojem. PoT pripovedovali ju staršev nisem-imela vtisa, tla je -Jugoslavija tako napredna in da tudi gospo-' darsko dosega tako visoko raven. Informacije <> svoji drugi domovini pa so mi dajali tudi prijatelji _ rojaki, s katerimi se občasno srečujemo. V treh tednih, kar bomo ostali tu, 1 >i se rada kar najbolje seznanila s Slovenijo, da bi ohranila nanjo najlepši- spomine.« Ponovno med rojaki let. Zanimalo nas je, kako se spomnim na Slovenijo m njeno kulturno dediščino ohranja \ generaciji prihodnosti, ki se sicer že staplja z ameriško kulturo. »V Sloveniji, nekje na Dolenjskem, so rojeni moji stari starši. Zdaj živimo v Denverju, Colo-rado, kjer sem včlanjena v izseljenski klub VVestern Slovanu Assocciation. Slovenskega jezika ne znam, saj ga že moji starši ne govorijo več. Vendar mi je njegov ritem znan iz pesmi in l>i se ga zelo rada učila. Toda \ tem okolju imam za kaj takega omejene možnost. — slovenska šola deluje namreč le v oddaljenem Pueblu, preko knjig pa je učenje slovenščine težavno. Slovenija m. je všeč: narava, mesta . . ljudje, ki so tako veseli, preprosti in gostoljubni, ki te takoj sprejmejo medse. Tu se počutim zelo domače in zagotovo se bom šf vračala.« DENISE CHARLES spada med najmlajše udeleženke piknika, saj ji je komaj osemnajst RUDOLF HLAD, vodja skupine, ki je prišla i/. Clevelanda. je spregovoril o ansamblu »Kathv Hlad«, katerega duhovni vodja je že vsa štiri leta njegovega delovanja. »Letos selil s sabo pripeljal ansambel. ki ga vodi moja hči. Ti mladi ljudje še nikdar niso bili \ Sloveniji, pa tudi jezika ne govorijo. Svoj jezik je v ameriškem okolju težko ohraniti, kajti skoraj popolnoma smo /liti / ameriškim načinom živ l jen ja \ endar pa mladim posredujemo slovenski jezik preko pesmi.« Rudolf Hlad je tudi čjan Slovenske narodne podporne jedno-le. ki združuje ameriške Slovence iz Chicaga. Detroita, Clevelanda. Marvlanda in jim preko svojih publikaci ohranja jezik, ki so ga govorili njihovi starši. I). Žlebi i Samokontrola počutja Vsak po svoji pameti najbolje pozna samega sebe: lastne vrline in hibe, dobre in slabe poteze, pozna lastno moč in slabosti. Poznanje samega sebe ni nekaj trpnega in razmi-šljujočega, je klic k spremembi ravnanja, da bi bolj učinkovito usmerjali lastna dejanja k bolj popolnim, zatirali škodljiva in spodbujali bolj koristna, ustvarjalna — pomembna za posameznika in družbo. Posameznik je del družbene skupnosti. Zdravi posamezniki sestavljajo zdravo družbeno skupnost, v kateri se trajno širi zdravstvena pro-sveta, moralnopolitična vzgo-jenost, izobrazba in omika. Del splošne omike je nadzor nad lastnim ravnanjem, osebna samokontrola v načinu življenja. Taka praksa je pogosta pri vrhunskih športnikih, ki v dnevnik zapisujejo vse značilnosti v počutju, način spanja, delovno storilnost v doseženih izidih in k temu dodajajo stanje apetita in rezultate športno-medicinskih izvedencev. Njihovo samokontrolo dopolnijo še bolj natančno psihologi. Podobno kot športniki bi se moral vsakdo ravnati po načelih in zakonitostih samokontrole in preceniti splošno počutje ter vse kar je zdravju v prid. Splošno razpoloženje je tisto, ki daje delu in življenju poseben ton. Najugodnejše je bolj vedro, poletno razpoloženje, ko človeka ne razjedajo težave, se rad spoprime z naporom in z veseljem gleda v bodočnost. Tako razpoloženje je značilno športnikom pred tekmovanji, ki pričakujejo kar najboljših izidov, kadar jih odlikuje stanje vrhunske športne forme. Dobro razpoloženje je tedaj, kadar čutimo dovolj vedrine, samozaupanja, veliko delovne vneme, ko se z lahkoto poprimemo z delovnimi nalogami. Ne preveč ugodno, pa tudi neugodno — lahko bi rekli normalno razpoloženje je bolj vsakdanje, delo opravljamo bolj ustaljeno, ni čutiti preveč težav, napetosti, trenj in prevelike utrujenosti. Slabi znaki razpoloženja so nezadovoljstvo, prehitra utrujenost, slabost, potrtost, otož-nost, naveličanost in pomanjkanje delovne vneme. Tem znakom se pridružujejo še ostali: slabo spanje, pomanjkanje apetita, zmanjšana delovna sposobnost. Klasične preskušnje zmogljivosti srca v takih primerih pokažejo slabo stanje. Srce ob majhnem naporu prepogosto utripa in se po njem počasi umirja. Pri majhnem naporu se prehitro zadihamo in ne pridemo do sape. Kadar se ne počutimo preveč dobro, kadar nam samokontrola počutja in razpoloženja kaže slabo podobo, moramo z vso zavzetostjo in odgovornostjo spremeniti določene življenjske navade. Pot iz pretirano-uživaškega, gibalno nezadostnega in pomanjkljivega življenja, beg iz enolične, včasih napete sedanjosti, je v vseh takih oblikah dejavnosti, ki krepe organizem, zagotavljajo boljše spanje, večajo delovno storilnost, ob primernem apetitu vračajo več vedrine, radosti in dobre volje. Jože Ažman GOSPODARSKA ZBORNICA SLOVENIJE Odbor za medsebojna razmerja objavlja prosta dela in naloge administratorja za potrebe Šole za poslovodne kadre v Škofji Loki, sedež Skofja Loka, Titov trg 4b - Hotel Alpetour. Pogoji: poklicna administrativna šola. 1 leto ustreznih delovnih izkušenj, znanje strojepisja, poskusno delo 2 meseca. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu. Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili Gospodarski zbornici Slovenije Šoli za poslovodne kadre v Škofji Loki, kjer bodo prejeli vse potrebne informacije. Prijave sprejemamo 15 dni od dneva objave, o izbiri bodo kandidati obveščeni v .10 dneh po poteku objave. Ki< i'-Ltfanj are.s i t oča gorenjska poletja? Komentiramo Jugoslovani niso izpolnili pričakovanj KRANJ - Osemdnevna mednarodna kolesarska dirka Po Jugoslaviji, ki je bila letos te 34. po vrsti, je bila za jugoslovansko reprezentanco doslej najbornejša. Res je, da smo zadnjo zmago osvojili te 1971. leta - dobil jo je Cvitko Buli* - vendar je bil doslej vsaj eden od naših fantov v prvi deseterici. Tudi z lansko Ropretovo uvrstitvijo na 12. mesto smo bili v glavnem vsi zadovoljni, saj glede na treninge in priprave reprezentantov već niti nismo pričakovali. .... ■_• Najboljši Jugoslovan po letošnjih devetih etapah je bil Bruno Bulič iz Pulja, ki je osvojil sicer solidno 15. mesto. Drugi trije - Arsovski, Frelih in Moravec - so se uvrstili od 17. do 19. mesta, Udovič, ki je lani za več kot pol leta zaradi bolezni prekinil treninge in resno začel spet šele spomladi, je bil dober 28. Po pravici pa smo lahko razočarani in začudeni nad šele 50. mestom »vodilnega« jugoslovanskega kolesarja Bojana Ropreta. Hudo se je poškodoval maja na dirki » Alpe-Adria« in kljub temu nadaljeval z zahtevnimi kasnejšimi preskušnjami v Avstriji, ko je bilo očitno, da se od prvega padca Se ni opomogel. Upali smo, da bo za dirko Po Jugoslaviji že psihično in fizično dobro pripravljen. Zal ni bil. Zato nikakor ne kaže kritizirati njega, čeprav je 50. mesto za njegove sposobnosti daleč pod poprečjem. Vprašajmo se raje: ga je bilo res treba za vsako ceno poslati v boj s tujimi in domačimi tekmovalci?^ držayne reprezentance, ki sta jih vodila trenerja Bulič in Hvasti, so bile podobne kot prejšnja leta. Kaže, da nas slabe izkušnje Se vedno niso ničesar izučile. Deset dni skupnih treningov je na vsak način premalo, saj se reprezentance v drugih Športih na zahtevne mednarodne preskušnje pripravljajo pod enotnim vodstvom tudi po mesec dni ali Se več. S takim delom potem tudi uspehi ne morejo izostati. Ce se že gremo vrhunski šport in prodiranje v mednarodno areno, se ga pojdimo tako, kot je treba. Zaradi parih milijonov več, kolikor bi stale poštene skupne priprave, ne bi bilo konec Kolesarske zveze Jugoslavije. Prihaja pa zaradi teh pomanjkljivosti tudi do drugih napak. Trener vsakega kluba vodi svoje varovance na drugačen način. Klubaštvo in netovarištvo se potem pokažeta tudi takrat, ko bi morali fantje nastopiti enotno, pomagati drug drugemu ali tistemu, ki mu najbolje gre, saj tekmujejo za jugoslovanske barve ne pa za svoj klub. Na dirki Po Jugoslaviji je bil tudi letos najboljši lanski zmagovalec Aavo Pikkuus iz Sovjetske zveze. Nasploh so bili Sovjeti ves čas za razred boljši od drugih nastopajočih tako v ekipni kot posamični vožnji. Osvojili so Štiri prva mesta- 2. je bil Nikitenko, 3. Averin (letošnji zmagovalec dirke miru VarSava - Berlin - Praga), 4. pa Guseinov. Tudi v končni ekipni konkurenci so bili drugi najboljši Poljaki daleč za njimi (Jugoslovani so osvojili 5. mesto). In kaj je bilo poleg že navedenega vzrok za slabe rezultate jugoslovanskih reprezentantov? Največ so zamudili v tretji etapi, ki je vodila prek planine Tare. Zaostali so že v podnožju, nakar razlike niso mogli več nadoknaditi. Sicer pa »o Jugoslovani v nekaterih etapah osvojili kar lepa mesta. Drago Frelih je bil v drugi etapi 2., Moravec v peti prav tako 2. in 3. Raku* (Slovenija), Arsovski v Sesti 7.. Fumič (Hrvatska) v sedmi najboljši, medtem koje v osmi zmagal Bulič, Rakuš m Kraker sta bila 9. oziroma 10., v zadnji preskušnji pa je bil Pečnik 9. in i-relih IO. Žal so bili ti svetli prebliski le prekratki in premalo za večji končni uspeh. H. Jelovt'Hii Moto-šport Pavšek drugi, Dovžan tretji RADOVLJICA - V torek je bila v Lescah na progi v HraSki gmajni v organizaciji AMD Radovljica in pod pokroviteljstvom občinskega odbora zveze organizacij za tehnično kulturo občine Radovljica četrta dirka za republiško prvenstvo v motokrosu v razredu do 50 ccm. Pred približno 1500 gledalci je v lepem vremenu nastopilo 22 tekmovalcev. Kljub zagrizenemu boju mladih tekmovalcev se je dirka končala brez nesreč. Boj za prvo mesto je bil v obeh vožnjah zelo hud. V prvi vožnji je z malenkostno prednostjo zmagal Tržičan Dovžan pred Rokomet Domačini najboljši TRŽIČ - V počastitev dneva borca so domači rokometaši pripravili mednarodni pokalni turnir. Pod pokroviteljstvom občinske zveze združenj borcev sta poleg rokometaSev Tržiča nastopili Se dve ekipi iz pobratenega mesta Ste Marie aux Mineš, ki sta na prijateljskem obisku v Tržiču. Vse ekipe so pokazale poprečno igro. v kateri so bili kljub vsemu domačini boljši, tako da so zasluženo osvojili pokal. IZIDI — Tržič : Ste Marie aux Mineš I 19:12, Veterani : Ste Marie aux Mineš 11 17:9, Tržič : Ste Marie aux Mineš II 21:7, Veterani : Ste Marie aux Mineš 1 18:18. Ste Marie aux Mineš I : Ste Marie aux Mineš II 12-9, Tržič : Veterani 12:8. VRSTNI RED - I. Tržič 8, 2. Veterani I. 3. Ste Marie aux Mineš I 2, 4. Ste Marie aux Mineš 110. , ... . •I. Kikelj Šegulo iz Ptuja. Tudi v drugi vožnji je vse do zadnjega kroga vodil Dovžan, ki pa je malo pred ciljem padel in tako v drugi vožnji zasedel šele osmo mesto. V drugi vožnji in v skupni uvrstitvi je zmagal Segula pred Tržičanoma PavSkom in Dov-žanom. Segula je kot najmlajši tekmovalec dobil tudi skromno darilo organizatorja. REZULTATI: 1. Segula (Ptuj) 47 točk, 2. Pavšek (Tržič) 42, 3. Dovžan (Tržič) 39, 4. Henigsman (Črnomelj) 32, 5. Sušteršič (Slovenija avto) 30, 6. Pečar (Koper) 30, 7. Potočnik (Črnomelj) 28, 8. Zupan (Radovljica) 28, 9. KerSovan (Koper) 17. 10. Pa-ternuš (Koper). -Ip Praznik ŠD Kondor GODEŠlC - Te dni praznuje Športno društvo Kondor enajsto obletnico svojega delovanja. Iz nekdanjega malega Športnega kolektiva se je v teh enajstih letih razvil močan kolektiv, v katerem delujejo igralci namiznega tenisa, nogometaši, sankači ter strelska in atletska sekcija (kros). V vseh sekcijah in klubih je včlanjenih nad 120 Športnikov. Med najbolj uspešnimi in delavnimi sta sedaj namiznoteniSka in nogometna sekcija, pa tudi strelci in tekmovalci v krosu ne počivajo. V druStvu. ki ima v načrtu z« Se večji razvoj na pridobivanju novih ćlanov, je vključen vsak krajan, ki je pripravljen delati na Športnem področju. V načrtu imajo tudi, da vsem krajanom omogočijo rekreacijsko in tekmovalno dejavnost ter vzgojno izobraževanje iih Športnem področju. Osrednje praznovanje društva bo jutri na nogometnem igrišču ob 17. uri /. nogometnim srečanjem in družabnim večerom. •! Starmali ELEJM Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Na osnovi 58. člena samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v delovno organizacijo Elan Tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem in sklepa delavskega sveta delovne organizacije z dne 23. junija 1978 razpisna komisija delavskega sveta delovna organizacija Klan objavlja dela in naloge glavnega direktorja delovne organizacije Pogoji: visoka izobrazba ekonomske smeri, 5 let prakse na delih in nalogah s posebnimi ,s«,I,lastili .n Ugovor-nostmi, znanje dveh tujih jezikov. predložiti mora program razvoja delovne organizacije. moralnopolitična neoporečnost. ZCvati mora tudi spi«*,, pu»* ......... ' «•■«»'■ ""......»"- nlmi spora/umi in družbenimi dogovori. • .. , ...treznimi dokazili naj kandidati pošljejo Pi.mene pr.jave z u.tre*mml Klan lovarn» iportne*. orodja Begu nj^na oren jak etn v ^a prti kuverti a pripiaon, .za razp.ano ime......n ,a 4 leta. Kandidat,..........,.nr, o,«,,.-....... ;M). avgusta 197M. Mednarodni plavalni miting ob dnevu borca__ Triglavu pokal Ljubljane LJUBLJANA - Letni bazen Kolezije je bil ob dnevu borca dva dni prizorišče mednarodnega plavalnega mitinga. Na mitingu v slovenski metropoli je nastopilo 260 plavalcev in plavalk iz Avstrije, CSSR, Poljske, Romunije, ter vseh najboljših jugoslovanskih plavalnih kolektivov. Med to pisano mednarodno druščino je pokal Ljubljane osvojilo moštvo kranjskega Triglava, ki je v vseh starostnih kategorijah imelo najbolj izenačeno ekipo. Sicer pa je sam miting pokazal, da so naši plavalci dobro pripravljeni, saj je bila dosežena vrsta novih državnih in republiških rekordov v vseh kategorijah. Vsi ti privlačni plavalni nastopi so prinesli lepe in zanimive boje, vendar je bil v ospredju dvoboj najboljšega našega plavalca Boruta Petriča in predstavnika CSSR Daniela Macheka. Ta dvoboj se je končal z I. zvezna vaterpolska liga Dre vi nadaljevanje KRANJ - Dvanajsterica prvoligaških moštev v zvezni vaterpolski ligi je končala prvi del tekmovanja. Na čelu lestvice je z dvema točkama prednosti korčulanski plavalni klub. KPK je tako prvak prvega dela. Kranjski prvoligaš Triglav je na desetem mestu z izkupičkom treh točk. V desetem in enajstem kolu so doma gostili moštvo Kotorja in Jadran iz Herceg Novega. V obeh srečanjih so bili poraženi. Medtem ko je pora« s Kotor-jem previsok, saj so bili triglavani skoraj vso tekmo enakovreden tekmec, je uspeh Triglava z Jadranom z golom razlike obetajoč. V tej predstavi bi lahko celo zmagali, ali pa vsaj iztržili točko. Toda zapustila jih je športna sreča. Izida - Triglav : Kotor 10:16, (2:3, 1:3, 3:3, 4:7), Triglav : Jadran 10:11 (1:2, 5:3, 0:3,4:3). Drevi in v nedeljo se bo prvenstvo nadaljevalo z dvanajstim in trinajstim kolom. Nato pa bo zaradi priprav reprezentance prvenstvo prekinjeno vse do 8. septembra. Tako drevi ob 20. uri Kranjčani gostijo Jug iz Dubrovnika in v nedeljo zvečer ob isti uri še prvaka dela prvenstva KPK iz Korčule. In kaj si lahko obetamo iz teh dveh srečanj. Proti Jugu lahko triglavani osvoje obe točki, medtem ko v igri s KPK lahko pričakujemo poraz. Plavanje po Savi KRANJ - Društvo za podvodne dejavnosti v Kranju je organiziralo v okviru praznovanja dneva civilne zaščite, dneva borca in 25-letnice potapljaške zveze Jugoslavije plavanje po reki Savi od Kranja do Medvod (10 km). Tekmovanja se je udeležilo 6 dvočlanskih ekip. Rezultat.. 1-KPA Novo mesto. 2. DPD Kranj - civilna zaščita( (Brilly, Artač). 3. DPD Kranj (Sekne. Podobnik). ( ( Zimski bazen obratuje KRANJ - Čeprav je letna kopalna sezona, vendar je muhasta, pa tudi letni bazen je Se v sanaciji, so se na zavodu za vzdrževanje Športnih objektov odločili, da bo obratoval tudi zimski bazen. Tako bo zimski bazen za rekreacijo odprl vsak dan. razen ponedeljka in torka, od 10. do 18. ure. '' V Kranju ustanovili ZTKO KRANJ - V delavskem domu je bila \ sredo ustanovna skupščina zveze te-lesno-kulturnih organizacij kranjske občine. Delegati osnovnih organizacij so na zborovanju podpisali samoupravni sporazum o ustanovitvi ZTKO. sprejeli pravila ZTKO ter začrtali osnovne smernice za delo nove organizacije \ letošnjem letu. Za predsednika so izvolili Milana Turela. podpredsednika pa bosta Stane Tonkli in Krnil Sekne. .1.1 Sprejeli finančni načrt TKS Kranj za letos KRANJ — Osrednja točka druge seje skupščine telesno-kulturne skupnosti Kranj je bila potrditev programa in finančnega načrta TKS Kranj za letošnje leto. |>>to 1978 pomeni tretje leto uresničevanja srednjeročnega programa razvoja telesne kulture v občini Kranj. Pri uresničevanju nalog omcnjene|(a programa ho tudi letos temeljno vodilo določilu I. in II. člena samoupravnega sporazuma o temeljih plana TKS Kranj za obdobje 1976— 1980. Za telesno kulturo bo namenjenih okoli 13 milijonov din, od tega za množičnost 3.8 milijona, za dejavnost na področju vrhunskega Sporta 3,4, za skupne programske naloge 422 tisoč, za adaptacije in investicije 1,2 milijona, vzdrževanje objektov 2,3, enak znesek je namenjen za funkcionalno dejavnost TKS. Na seji so potrdili finančno poročilo za leto 1977 (skupaj izdatkov v vrednosti 10.000.000 din). Izvolili so samoupravno delavsko kontrolo TKS Kranj (predsednik Mitia Rakar) in imenovali tajnika nkupno-sti Štefana Ošino. •J. .1 remijem, saj sta oba najboljša plavalca Jugoslavije in CSSR dosegla po pet zmag. Kot že rečeno, je bilo na tem tradicionalnem odprtem mednarodnem mitingu za Pokal Ljubljane doseženo kopico dobrih rezultatov in rekordov. Od Kranjčanov so se z novimi rekordnimi dosežki >»azali Barbara Štembergar in Aram Jocič. Tudi ostali so dosegli svoje najboljše rezultate. Ekipni vrstni red: 1. Triglav 293, 2. Ljubljana 259, 3. SV Veorthersee (Celovec) 113, 9. Radovljica 57. Zmagovalci - letnik 1961 in starejši -moški - 100 m prosto: 1. B Petnč (Triglav) 55,82, 100 m delfin: 1. B. Petrič (Triglav) 1:00.89, 400 m prosto: 1. B. Petrič (Triglav) 4:04,77, 100 m prsno: 1. Glo-bočnik (Radovljica) 1:16,58, 200 m mešano: 1. Machek (CSSR) 2:15.40, 2. B. Petnč (Triglav) 2:18,04, letnik 1964 - 400 m prosto: 1. D. Petrič (Triglav) 4:31,70, letnik 1965 in mlajši - 100 m prsno: 1. Jocič (Triglav) 1:22,57 (rekord SFRJ za mL pionirje A), 200 m prsno: 1. Jocič (Triglav) 2:56,44, 100 m delfin: 1. Rus (Triglav) 1:25,23; ženske - letnik 1961 in starejše - 409 u prosto: 1. Štembergar (Triglav) 4:46Jt (absolutni rekord SRS), 200 a hrbtno: 1. Štembergar (Triglav) 2:41,39, 200 m mešano: 1. Štembergar (Triglav) 2:3642, 100 m prsno: 1. Jovan (Radovljica) 1:26,41, 200 m prsno: 1. Jovan (Radovljica) 3*631, letnik 1965 in mlajše - 190 m delfin: 1. Praprotnik (Triglav) 1:16,08; mednarodni miting ob dnevu borca — moški - 100 m prosto: 1. B. Petrič (Triglav) 56,48, 400 m prosto: 1. Macbek (CSSR) 4:05,59 2. B. Petrič (Triglav) 4:05,76, 200 m prosto: 1. Macbek (Č88R) 1:57,71, 2. B. Petrič 1:57,78, 266 m delfin: 1. Machek (ČSSR) 2:09,38, 2. B. Petri« (Triglav) 2:11,13, 200 m mešano: 1. Macbek (CSSR) 2:14,07, 2. B. Petrič (Triglav) 2:15,99. -dh a KRANJ - KRANJ : PARTIZAN 0:4 (0:2) - Stadion Stanka Mlakarja. prijateljska tekma, gledalcev 1500, sodnik Torka r iz Kranja. Strelci: San trač StojkoL'ić, Prekazi, Trifunovie. Nogometaši beograjskega Partizana, letošnji državni nogometni prvak, ki je na pripravah - od 28. junija do 9. julija - v Skofji Loki je v sredo od&al prijateljsko tekmo z reprezentanci> Kranja. Čeprav je bilo slabo treme.*}* na stadionu zbralo rekordno število gledalcev. Sama igra je bila na dokaj visoki ravni. Reperezentantje Kranja se namreč niso »ustrašili« sihmtega nasprotnika. Nasprotno, srčno so se borili vseh devetdeset minut srečanja Kljub porazu niso zapustili slabega vtisa, saj so imeli nekaj izrednih prilik, da premagajo reprezentančnega vratarja Boroto in nato njegovega namestnika Zalada. Da pa poraz ni visok, ima veliko zaslug tudi domača obramba z vratarjem G rosom na čelu. Grosje namreč ubranil nekaj izrednih strelov Partizanovih napadalcev. (-dh) — Foto: F. Perdan Nogomet Kadeti uspešni KRANJ - Obe kranjski kadetski selekciji, ki sta tekmovali v kranjsko-domžal-ski-ljubljanski nogometni ligi, sta na koncu prvenstva zasedli mesti pod vrhom. Stražiški nogometaši, ki jih vodi trener AndrejaSič. so bili izvrstni drugi, varovanci trenerja Kobana pa četrti. Posebno priznanje za dobre igre in delo so nastopi Horvata. Kržena in BradaSkc na turnirju v Skopju. V jesenskem delu prvenstva bosta ob«- selekciji že dobili najbolj obetajoče igralcc drugih selekcij. LKSTVKA: Ljubljana 14 14 0 0 48: 4 28 Stranišče 14 10 1 3 39:20 21 Virtus 14 H 4 4 40:48 Itt Kranj 14 5 5 4 21:23 15 Domžale 14 1 .Medvode 14 4 3 7 18:28 11 1 9 25:34 9 IliriiM II 2 3 9 13:25 7 1111 11" ■■ Mengeš 14 2 (1 12 15:41 4 M. Subit Dopisniki poročajo KRANJ - V okviru priprav za nogometni turnir veteranov, ki bo v avgustu, sta se \ prijateljeskem srečanju pomerili moštvi Triglava in l.e*c. V enakovredni igri so bili boljši triglavani. Izid - Triglav : Lesce 2 0. gola pa sta dosegla Trpina in Vukotič. Pred UMI gledalci je sodil Rudi Gros. -r»i TKZlC - V počastitev krajevnega praznika KS Bistrica in dneva borca so tam- ^aji SsSlsii pripravili -^i bitro^n, šahovski turnir. Najuspešnejši je bil Stam Valjavec. ki je zbral 14.5 točke, pred Andrejem iJm 12.5 ,n Pavlom l~sm Il točk. •» Kikelj ZBILJE - Tu j«• bil v počastitev dneva borca nogometni turnir na katerem so nastopili nogometaši Poleta. K'.ndorj. Reteč in Zbilj. Izidi - Polet : Kondor 4:1 ZM£ • Reteče 6:4. za prvo meto Polet : Zbilje 2.0, z« tretje mesto Kondor : Reteče 4.0. ' .). Starman K HAN.) - Za letošnjo osrednjo proslavo tekirtMcev Slovenije, k, bo 16. AidovSčini in h«.do tudi Analna športna Srečanja, so bila ,c ^S^-SUS*" p red tekmo vanja v .»dbojki. str« ijanju ^^Vi.......... uspeha imeli pri moških tekmoval« . Alm.re pre^I Tek* » indusom. »».T T^Č."K«,kn z Kranja-streljanju pri mo»kih WM Tn tretji strelci IRI. drugi s«, bil« BI . m ' Predilnica iz Škofje l-oke^ bile prve l ek.tiHnduH pr«d ^. V S«g i nju so bili p. i mort|h JlWJ^|ff Tekstilindusa. pr.-d HI rJn l»i. > ................bile Pd. vbI. skah. druga j«- ekipa Kokre, tretja pa U BEGUNJE - Po kondicijski vadbi doma je najboljši alpski smučar sezone 1977/78 Sved Ingemar Sten-mark v sredo obiskal kolektiv Elana, na katerega smučeh vozi. Ingemar je na Elanovih smučeh osvojil svetovni pokal, osvojil pa je tudi naslov svetovnega prvaka v slalomu ut veleslalomu. Po ogledu tovarne in razgovorih j* Stenmark odpotoval v Val Senales v Italijo na prve priprave švedske reprezentance na snegu. Te dni je v Val Senalesu tudi Elanov alpski tabor. Mladi Elanovi tekmovalci, osemnajst, iz Sveske, Švice, Poljske in Jugoslavije pridno nabirajo kondicijo za novo smučarsko sezimo. dh Kolesarstvo_ Priprave kolesarjev za BI PREDDVOR - V Pred v oru M po končani kolesarski dirki Po Jngoalariji pripravljajo za Balkanske igre kolesarji članske in mladinske državne represen-tancc, ki jih je izbral zvezni kapetan Edvard Rajkovič. Od članov so ns pripravah: Bahč. Fumič. Arsovski, Dostanič, Moravec, Za-noškar in Polončič ter Savčani Kraker. Kopret, l/dovič, Frelih in Raku*. Pred Balkanskimi igrami, ki bodo 14. julij, v Umiru (Turčijs) bo dokončno izbranih deset članov. Znana ps so že imena, ki bodo nastopala v mladinski državni reprezentanci. Jo so PIrS Žaubi, Kušar, Pavlič, Vitaševič. Tetanič ter Savčan Cuderman. H. J. Delovna skupnost skupnih služb Skupnosti TOZD PO Elektro Gorenjska Kranj, Cesta JLA6/III vabi k sodelovanju delavca(ko) za opravljanje naslednjih delovnih nalog v finančni službi: — priprava, obdelava dokumentov in obračun OD, — obračun otroškega dodatka, nagrad in drugih osebnih prejemkov Poleg splošnih pogojev se zahteva še srednja ekonomska šola z 2-letno prakso. Delovno razmerje se bo sklenilo za nedoločen čas s polnim delovnim časom. Prijave pošljite v 15 dneh od dneva objave na naslov: Skupne službe Skupnosti TOZD PO Elektro Gorenjska, Kranj, cesta JLA 6/III, kjer lahko dobite še nadaljne informacije. U nama Trgovsko podjetje NAMA Ljubljana TOZD veleblagovnica Škofja Loka objavlja prosta dela in naloge skladiščnega delavca Pogoj: nedokončana osemletka, poskusno delo en mesec, delo za nedoločen čas. Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom sprejema kadrovsko socialna služba podjetja Ljubljana, Tomšičeva 2/V, 15 dni po objavi. Podjetje za ptt promet Kranj delovna skupnost skupnih služb objavlja prosta dela in naloge: 1. vodjo finančno-operativne službe Pogoj: visoka ali višja izobrazba ekonomske ali komercialne smeri 2. organizator za strokovno izobraževanje, stanovanjske in splošne zadeve Pogoj: višja pravna, upravna ali druga družboslovna smer 3. finančnega knjigovodje Pogoj: ekonomski tehnik 4. nabavljalec - disponent Pogoj: ekonomski ali komercialni tehnik in vozniški izpit B kategorije 5. vodja skladišča Pogoj: ekonomski ali komercialni tehnik in vozniški izpit B kategorije 6. tehniški risar Pogoj: tehniški risar . Delo tehniškega risarja je vezano na snemanje na terenu po vsej Gorenjski. Poleg navedenih pogojev je za vsa dela in naloge pogoj tudi poskusno delo, ki traja 3 mesece. . Kandidati naj naslovijo svoje prošnje na odbor za medsebojna razmerja pri DS SS Podjetja za ptt promet Kranj. ....... Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Vsi prijavljeni kandidati bodo obveščeni o izidu izbire v 8 dneh po opravljeni izbiri. Tržni pregled JESENICE Solata 14 din, cvetača Ki din, korenček 1« do 20 din, resen 40 din, čebula 13,05 din, fižol stročji 15 din, ohrovt 9 din, kumare 12 din, paradižnik 14,40 do 20 din, paprika 41,05 din, limone 22,15 din, ajdova moka 18,87 din, koruzna moka 0,81 din, kaša iT din, surovo maslo 79 din, smetana .15,70 din, skuta 20,50 din. sladko zelje 0,50 din, kislo zelje 8,50 din, orehi 102,40 din. jajčka 1,10 do 1.90 d in, krompir 8,80 din. KRANJ Solata 25 din, špinača 28 din, cvetača 24 din, korenček 28 din. česen 40 din, čebula 15 din, fižol 25 din, pesa 10 do 12 din. kumare 12 do 14 din, paradižnik 20 do 25 din. paprika 30 do .15 din, slive 20 din, breskve 20 din, pomaranče 14 din, limone 10 din. ajdova moka 20 din, koruzna moka 8 din, kaša 10 din, surovo maslo 78 din, smetana .18 din, skuta 18 din, sladko zelje 8 din, kislo zelje 10 din, klobase 30 din, orehi 150 din, jajčka 2 din, krompir novi 8 do 10 din, med 55 din, žganje 00 din @ Kmetijsko živilski kor nat Kranj TOZD Agromehanika k anj Cesta JLA 2/1, tel. 23 485 KMETOVALCI GORENJSKE! Tudi v poletnem obdobju se lahko oskrbujete iz naših prodajaln v Kranju, Cesta JLA 1 in Koroška cesta 25 s stroji in rezervnimi deli za kmetijsko proizvodnjo. Servisna služba v Kranju na Zlatem polju (telefon 22-737) bo skrbela za brezhibno delo vaših strojev Na zalogi imamo: stroje za spravilo krompirja izkopalmke. kombame. Stroje za spravilo silaže, stroje za gnojenje, traktorje več proizvajalcev itd Nudimo ugoden kredit za vso mehanizacijo Trgovina strojev je odprta vsak dan od 7 do 1 5 ure, ob sobotah pa od 8 do 12. ure Telefon 23-485 Trgovina rezervnih delov vsak dan od 6 do 18 ure ob sobotah od 8 do 12 ure Telefon 24-786 . L „ KZK TOZD Agromehanika Kranj n s? y f> C f* Zavil na cesto I julija nekaj čez dvanajsto je laik osebnega avtomobila Jože huc (1931), iz Ljubljane peljal od korena proti Jesenicam. Ko je peljal do križišča s stranskimi ce-iffii. je pred njim zavil v levo na voznik osebnega avtomobila Cadia Škof, (1947), iz Ljubljane, ank Smuc je skušal trčenje preučiti in je silovito zaviral m zavija Jesno, vendar se trčenju ni mogel aptiti. Bilo ie tako silovito, da je do Matije Škofa zasukalo za 180 wni in ga vrglo s ceste na travnik. S Smuc in njegova žena Silva > bila v nesreči ranjena, gmotne ude na vozilih pa je za 70.000 di-*}ev. Vozil vinjen oonedeliek, 3.Julija, ob 16. uri /T kriiSču Ciste 1. maja in -imške ceste v Kranju pripetila Jetrni nezgoda zaradi vožnje v :.*nem stanju Voznik kolesa z Msriem Geza Horvat, .(1919), g 2ue peljal po Cesti 1. maja ^LTed^iškz cesti. Ko je pripe-t v križišče omenjenih cest, je za-„a prednostno, ne da bi se pre- 4 če je prosta. S tem je izsilil W«t vozniku osebnega avtom R Stanislavu Horvatu, (1957), iz tak i je pripeljal iz Hrastja in af proti Kranju. Z nezmanjšano se je zaletel v prednji del libila, nakar ga je odb « >■£•,, iz Radovljice 'nlHabj?no vožnjo zaradi preve- T,ed vzratno voznj kolovozne 5 ,„ ^1 45 metrov po travna-i^p in se nato prevrn.l m fnotreSčil v drevje. Trčil v drevo Fadil Hodžić speljal s drevo. Pri tem »ta 'i, Hod" (1949). iz Ll"1'- tTnieeov ^potnik Muharem !\lS». teže «"«•»• ,n " '-•avita v bolnišnici. Prekratna varnostna razdalja ■ sredo, 5. julij., ob 15% 'T^T zaradi' p^ra^varno-^/Sfa^dve oseb, sn ^anjšal h.t ^- /a njim pr,- zZa^Snim avtomobilom Franc «al z ose^"dovljice, ki zaradi pre-2?" ,Zkostne razdalje in nepr,-glede na stanje ceste mC oravo^asno ustavit, m je ^LK avto, ta pa v hišo na Kap* 76 Pri trčenju sta bila cesti 7£ r,evem yozilu Fik- *otnika v p vca ranje- ^"iTp«^"v jeaeniSko bo1" Dežurne trgovine H iulija, bodo odprte V soboto, «• iU"1 'Vine: Mednje dežurnetrgovin ^^ KRANJ: Central ^ y Maistrov trg 1 J živlia - pro- 6 ^ 3pd0Pn Mostu, VcKlop.vče--jalna SF F" m 0skrba, C. Ko- " 9 prodajalna Emona S^Uval-« Trg -,i>ode I« ,„KA. SI' Mestni škofja LOKA. • ,„„,,„„ j "SNICE:" Odbor za gospodarske in kadrovske zadeve Samopostrežne restavracije Kranj, Stritarjeva 5 razpisuje dela in naloge K V mesarja hišnika — vzdrževalca Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: — K V mesar ir. .'J leta delovnih izkušenj, — KV delavec kovinske ali instalacijske stroke in vozniški izpit B kategorije. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Kandidati naj vložijo pismene vloge v 15 dneh od objave razpisa. V nesreči, ki se je v ponedeljek pripetila na Logu, je voznik osebnega avtomobila izgubil življenje. — Foto: F. Perdan Z mercedesom v smrt V ponedeljek, 3. julija, ob 17.30 se je na regionalni cesti na Logu v Poljanski dolini smrtno ponesrečil voznik osebnega avtomobila Franc Pipan, rojen 1921 v Žerjavki pri Kranju, sedaj državljan ZRN, ki je bil na dopustu na Zbiljah. Vozil je od Trebije proti Škofji Loki. Na Logu v bližini hiše št. 11 je zapeljal iz neznanega vzroka na levo stran ceste v trenutku, ko je iz nasprotne strani pripeljal avtobus, ki ga je vozil tridesetletni Bernard Velikonja iz Sovod-nja. Pipan je čelno trčil v levo stran avtobusa, ne da bi pred tem zaviral. Trčenje je bilo tako silovito, da je Pipan na kraju nesreče umrl. Potniki v avtobusu so bili vsi nepoškodovani. Voznik Pipan ni bil pripet z varnostnim pasom. Zaradi nesreče se je promet v dolini zaustavil za dobro uro in se je z obeh strani nabrala dolga kolona vozil. Vendar kot kaže, niti tako huda nesreča, ne vpliva na pazljivost voznikov. Takoj, ko so miličniki odprli cesto za promet in se je kolona vozil začela pomikati proti Škofji Loki, je namreč voznik tovornjaka s hladilnikom Ljubljanskih mlekarn, z oznako LJ 170-459, v ovinku prehiteval strnjeno kolono in le prisebnost voznika avtobusa, ki se je umikal na parkirišče in opozarjal vozila za sabo, je preprečila novo čelno trčenje. In to komaj dobrih 200 m naprej od kraja nesreče. L. Bogataj sezonsko znižanje. vJL J il Tffmfii TELEVIZIJA TV Zagreb — I. program: 14.00 Wimbledon: Teniško tekmovanje moških posamezno — prenos od 17.30 do 19.30 isto kot na odd. II. TV mreže 19.30 TV dnevnik 20.00 Murphyjeva vojna — celovečerni fdm 21.45 TV dnevnik 22.00 Split 78- festival zabavnih melodij 23.10 Najvažnejša je ljubezen 9. JUL. 9.00 Poročila 9.05 Za nedeljsko dobro jutro: Ansambel Borisa Kovačiča 9.35 625 9.55 Dimitrije Tucovič, nadaljevanka 11.00 Hunterjevo zlato, serijska oddaja 11.30 Kmetijska oddaja 12.30 Poročila 15.40 Britanska anciklopedija 16.05 Split 78, festival zabavnih melodij — posnetek 17.15 Poročila 17.20 Okrogli svet 17.35 Športna poročila V7.40 Pete in Tillie, celovečerni film 19.K> Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 K. Klarič: S polno paro — nadaljevanka TV Zagreb 21.05 Sonce za dolarje, dokumentarna oddaja 21.35 TV dnevnik 21.55 Športni pregled 22.25 Motorne dirke v Prnjavorju 22.55 Poročila ponedeljek sreda izbrali smo za vas TA TEDEN NA TV Sobota Avgusta 194H je policija aretirala Caryla Ches-srnana z obtožbo, da je zagrešil nekaj ropov in posilstev. Dve žrtvi sta ga spt>z-nah kot posiljevalca. Ches-sman je vztrajal, da se bo na sodišču zagovarjal sam. Njegova odločitev je bila nenavadna, prav tako pa tudi obsodba; dobil je 167 let zapora in dvojno smrtno kazen. Chessman se je s pomočjo mlade pravnice pritožil. Dvanajst let jima je uspevalo z avla eevati z izvršitvijo smrtne kazni, dokler maja 1960 zaradi nepomembne pomote Chessman le ni umrl v plinski celici. Film UBIJTE M K, CE ME LAHKO se ne ukvarja z mislijo, ah je bil Caryl Chessman res kriv za rope in posilstva. V ospredju je vprašanje ali mu je bilo sojeno po zakonih ali ne. Nedelja PETTE IN TILLIE je izrazita drama poprečne ga ameriškega zakonske ga para. Film je posnet po romanu Carovničino mleko Petra de Vriesa. Epstei nov scenarij pa poudarja glavna lika: nerodnega raziskovalca tržišča in vdovo zrelih let ter njuno razmerje z vsemi krizami, razhajanji, spravami, ved no pa z dobrimi, duhoviti mi in prepričljivimi dialogi Zgodba se odvija v San Franciscu v šestdesetih letih. Ponedeljek V ospredju kratkočasne ljubezenske zgotlbe JEZERSKA VILA sta dva mlada, dekle m fant, ki de lata v istem podjetju in se imata rada. Uifje tehnik, liiggt delo v kuhinji, torej torek 18.10 Obzornik 18.20 Viking Viki -otroška serija 18.50 Pevski tabor 78,1. del 19.15 Risanka 19.30 T V dnevnik 20.00 Jadranska srečanja - prenos iz Opatije 21.15 Razgledi: Dan v življenju Vlada Ješelnika 21.45 T V dnevnik 22.00 Jaz, Kalvdij, TV nadaljevanka ,22.50 Kontrapunkt Jehudi Menuhina 23.10 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar BTn^TP 8-JUL- 14.00 VVimbledon: Teniško tekmovanje moških posamezno — prenos 16.30 Državno atletsko prvenstvo — prenos v odmoru pribl. ob 18.00 Obzornik 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Bajtarja - TV nanizanka 20.50 Muppetshovv — zabavno glasbena oddaja 21.15 Ubijte me, če me lahko, celovečerni film 22.50 TV dnevnik 23.05 625 Oddajniki II. TV mreže: 17.30 Poročila 17.35 T V koledar 17.45 Srečanje učencev hrvaških glasbenih šol 18.45 F. Hadžič: Sodni primer Andrije Buhača, TV novela 19.30 TV dnevnik 20.00 G.Verdi: Traviata - II. del 21.00 24 ur 21.10 Mik is Teodora k is, TV esej 21.40 Športna sobota je kuhinjska in jezerska »vda« obenem, saj je njen hobi jadranje. Pomembno vlogo v igri pa ima tudi jadrnica Prekucme Jula, ki je v hangarju dolgo čaka /a, da se bo kdo opogumil in z njo ponovno zajadra/ po jezeru. Ta nekdo je Vlf, ki končno zapelje v varen pristan obe: svojo liiggi (v zakonskega) in preskušalo staro jadrnico. T V Zagreb — I. program do 20.00 isto kot na odd. II. TV mreže 20.00 M. Krleža: Smrt Toma Bakrana. I. del drame 21.20 Glasbeni trenutek 21.25 Mozaik 22.10 TV dnevnik 22.25 600 dni do pravice, dokumentarni film 11. JUL. 20.00 V središču 20.50 Akcije: Varstvo pri delu 21.(K) Metuljev oblak- celovečerni film 22.45 TV dnevnik 17.00 Obzornik 17.15 Salaš v malem ritu. mladinski film 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Uvod v igre brez meja 20.05 Igre brez meja — prenos iz Zemuna 21.30 Iz koncertnih dvoran 22.15 T V dnevnik Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 T V koledar 18.15 Mali svet 18.45 Popularna glasba 19.30 TV dnevnik 20.00 Julijski dnevi - dokumentarna drama 20.45 Prosta sreda - Dubrovnik 22.45 Test 23.(K) Ohridsko poletje 78. posnetek slavnostnega začetka TV Zagreb - I. program: do 22.45 isto kot na odd. II. TV mreže 22.45 TV dnevnik 18.10 Obzornik 18.20 Pariška melodija 18.55 Ne prezrite: Afriška lepota včeraj in danes 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.00 Kil m tedna: Drugi Kraneisco, 21.40 Med dvema domovinama, reportaža 22.15 TV dnevnik 22.30 Jazz na ekranu: Plesni orkester RTV Ljubljana, I de Oddajniki I LTV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Čudežno sedlo 18.45 Ali morda veste 19.30 TV dnevnik 20.00 Večer ■/.... 22.00 24 ur 22.05 Mladinski ja/.z klub 22.35 Afriške športne igre reportaža iz Alžira 23.10 Smučanje na vodi — reportaža [pffifflni 14.JUL. Namizni žar bi lahko rekli tejle posodi s špiritnim forilnikom v dnu in visoko valitetno teflonsko ploščo za gril zgoraj - namesto zunaj, bomo lahko čevap-čiče pripravljali kar na mizi. Pn FUŽIN AR JU na Jesenicah imajo to novost naprodaj. Cena: 401,60 din Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj p. o. Razpisna komisija delavskega sveta razpisuje dela in naloge računovodje Kandidati morajo poleg splošnih pogojev, določenih v zakonu, izpolnjevati le naslednje posebne pogoje: _ imeti morajo višjo ali srednjo strokovno izobrazbo ekonomske smeri, _ 5 let ustreznih delovnih izkušenj na odgovarjajočih delih in nalogah, - imeti morajo moralnopoli-tične vrline. Kandidati naj pošljejo pismene prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izobrazbi na naslov: Zavod za požarno, reševalno in tehnično službo Kranj, Old-hamska 4, z oznako »Za razpisno komisij®«- Prijave sprejemamo 15 dni od objave razpisa. Sreda Oba filma - SALAŠ V MALEM RITU in PRE-ZIMOVANJE V JAKOB-SFELDU - sta vsebinsko in tudi oblikovno tako po vezana, da ju predstav ljamo t zaporedju. Večina gledalcev ju že pozna, če ne drugače, po TV nada Ijevanki. Tokrat bodo lah ko gledah strnjeno zgodbo malega dečka sredi vojne vihre v etnično razgibani Vojvodini v dveh celovečernih filmih. IGRE BREZ MEJA bol> 14 in 16. uri. ang. barv. kom. PINK PANTER V NOVI AKCI JI ob 18 uri, prem. domač. POKONCI DELFINA ob 20. uri 10 julija domači barv. POKONCI DELFINA ob 18. in 20. uri 11 julija domači barv. POKONCI DELFINA oh 18. in 20. uri 12.julija amer. barv. pust. KARATE JONES ob 18. in 20. uri 13.julija amer. barv. wcst. VELIKI SKAUT ob 18. i n 20. uri Triič 8 julija amer. barv. kom. ŠERIF NA DIVJEM ZAHODU oh 18 in 20. uri 9. julija amer. barv. krim. MK-LINDA ob 15. uri, amer. barv. vvest. kom. VELIKI SKAUT ob 17. in 19. uri, prem. amer. barv. MESTO, KI JE TREPETALO PRED SONf'NIM ZAHODOM ob 21. uri 10.julija amer. Iiarv. vvest. kom. VELIKI SKAUT <>b 18 uri. amer. barv. AMERIŠKI GRAFIT oh 20. uri 11.julija amer. barv. pust. KALIFORNIJSKI POKER oh 18 in 20. uri 12. julija amer. barv. drama IZGUBLJENI ob 18. in 20 uri 13. julija franc. barv. ZADNJI TANGO V PARIZU ob 17.30 in 20. uri Kamnik DOM 8. julija slov. barv. mlad. ljub. KO ZORIJO JAGODE ob 18 in 20. uri 9. julija slov. barv. mlad. ljub. KO ZORIJO JAGODE ob 15.. 17. in 19. uri 10.julija amer. barv. pust. KARATE JONES ob 18. in 20. uri 11. julija ital. barv pust. KAKI-BO S SEVERA ob 18. in 20. uri 12.julija ital. barv. pust. KA-RIBO S SEVERA ob 18. m 20. uri 13. julija amer. barv. drama IZGUBIL/ENI ob 18. in 20. uri Duplica H. julija amer. barv. pust. KARATE JONES ob 20. uri 9. julija amer. barv. 4'ant. ZELENO SONCE ob 15. uri. ital. barv. pust KARIBO S SEVERA ob 17. in 19. uri 12. julija domači barv. POKONCI, DELFINA ob 20. uri 13. julija amer. barv. KALIFORNIJSKI POKER ob 20. uri Radovljica 7. julija — zaprto! 8. julija nem. barv. IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM ob 18. uri, ital. barv. zabav. KARIERA NEKE SOBARICE ob 20. uri 9. julija ital. barv. zabav. KARIERA NEKE SOBARICE ob 18. uri. amer. barv. ZVEZDNI PRAH ob 20. uri 10.julija nem. barv. izgubljena čast ka tarine blum ob 20. uri 11. julija nem. Iiarv. ZVEZDNI PRAH ob 20. uri 12 julija nem. barv izgubi jena Čast Katarine blum «i> 20. uri 13. julija ital. barv. zabav. kariera neke sobarice oh 20. Bled 7. julija angl. Iiarv. POSILSTVO ob 20. uri 8.julija amer. Iwrv. ZVEZDNI PRAH oh 18. in 20. uri 9. julija amer. barv. ZADNJI MAGNAT ob 18. in 20. uri 10. julija Miner. barv. ZADNJI MAGNAT ob 20. uri <\ I julija ital. barv. zabav. KARIERA NEKE SOBARICE ob 20. uri 12. julija amer. Iiarv. ZVEZDNI PRAH ob 20. uri 13. julija nem. barv IZGUBLJENA ČAST KATARINE BLUM ob 20. uri Skofja Loka SOkA 7. julija ital. komed. ŠKOFOVA SPALNICA ob 18. in 20. uri 8. julija amer. akc ij. PRGIŠČE DIAMANTOV ob 18. in 20. uri 9. julija amer. akcij. PRGIŠČE DIAMANTOV ob 18. in 20. uri 11. julija avstr. mlad. SIN VIHARJA ob 18. uri, jug. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE B TRAJ-KOVICA ob 20. uri 12. julija jug. LJUBEZENSKO ŽIVLJENJE B. TRAJKOVlCA ob 18. in 20. uri 13.julija avstr. mlad. SIN VIHARJA ob 18. uri. franc-. drama STANOVALEC ob 20. uri Železniki OBZORJE 7. julija amer. akcij. PRGIŠČE DIAMANTOV oh 20. uri 8. julija ital. komed. ŠKOFOVA SPALNICA ob 20. uri 9. julija ital krim. DIAMANTI STAREGA GANGSTERJA ob 17. in 20. uri 12.julija amer. vvest. SOVRAŽNIK APACEV ob 20. uri Jesenice RADIO 7.julija ital. barv. krim. TELESNI ČUVAJ ob 17. in 19. uri 8. julija ital. barv. pust.SANDO-KAN - TIGER IZ MALEZIJE I. del ob 17. in 19. uri 9. julija ital. barv. pust. SAN-DOKAN - TIGER IZ MALEZIJE I. del ob 17. in 19. uri 10. julija amer. franc. krim. GANGSTER ob 17. in 19. uri 11. julija amer. franc. barv. krim. GANGSTER ob 17. in 19. uri 12 julija amer. barv. kavboj. ZANDYJEVA NEVESTA ob 17. in 19. uri *r»advne oddaje lah-» IHtaiate na prvem taalrMk dan« rm-«M*eUe. ob 4.30, 6.00, *TSUlio, 7.00,0.00, UL lt.M (Dum dopol- 5u5»: hklKT!; 1 * dnevnik), UC, 24.00, v no«nem Mi ob 1-00, 2-00. 10 te 4.00, ob nedeljah »ob 4JO. »00, 0.00. '«, 8.00, 0.00, 10.00, 1 lZSo, 14.00, 1J.00 iZJu dnevnik), 22.00 1* 24.00, 1.00, 2.00, >«1400; a dro*etn radijskem n,.,, prisluhnite Mtea ob 8.20, 0.20, m, 1U20, 12.20,12-50, i«, 10J0 in 1«JO, n« ttjea programu p« ob Ut,2«.20 in 22.00. | 8. JUL. Si program '-» Dobro jutro! i Glasbena matineja »« Pionirski tednik « Mladina poje OtroAki zbor RTV Ljubljana i Kdaj. kam. kako m po čem? 1 Turistični napotki za naše goste iz tujine 'i Iz francoske literature za trobento ... J> Lokalne radijske postaje se vključiljej«' " *) Mi pojemo i -'•') Godala v ritmu -ri Kmetijski nasveti -ing. Milena Jazbec: Znaki pomanjkanja in preobilice osnovnih hranil pri sadnem drevju in ukrepi i -40 Veseli domači napevi ] 'Vi Danes do 13.00 j Priporočajo vam .. • ' 4i6 Od arije do arije -f) Vedre melodije 45 S knjižnega trga 'JO »Vrtiljak« Studio ob 17.00 -(kulturni magazin) '« Poletni divertimento Lahko noč. otroci '45 Minute z ansamblom Slavko ŽnidarAič Sobotna glasbena panorama * Za prijetno I razvedrilo | * Oddaja za nase /^Umih dvajset { /^Aftfni program - 1 Uaaba *fi program * Sobota na valui 202 ' Izpartitur velikih zabavnih orkestrov --) Danes vam izbira ' Tudi tako nam je lepo i Klavir v ritmu < *> Jz naših ' Srečanja republiK i '-H Z vami in za vas *J*l Naš podlistek I' I"'Z majhnimi zabavnimi ansambli ! *40 Glasbeni casin<» > Zrcalo dneva 4" Popevke jugoslovanskih avtorjev Vročih sto kilovatov i radio Koper) I "'' Zansamblom I Tone Janša ''*> Svet in mi •'etji program •15 Za vas muzicira jo . - -D Znani skladatelji -»loviti izvajalci j Poročila . - S Zborovska glasb« v prostoru in ča.«»u (M Moldovan.O- I Amy> ij m Vidiki sodobne I -.Sončki operni * Iz slovenske poezije l - I 9. JUL. program £>obro jutro! tirr Radijska »gra Vfi S«, pomnite. N^ka panorama lahke gl«^. Humoreska tega V) SteSen- medf« 1.15 NaAi poslušalci čestitajo ,n pozdravljaj« Za kmetijske proizvajalce <45 Obisk Nelson Hidd'e ' ' A Nedeljako p«^^ US Glasbene raz*'"' ssbsS NSsSS®" ra&iC kssfrss- glasba _ Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Iz roda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.05 Mozaik glasov in ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ntniu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Filmska glasba 16.33 Melodije po pošti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.30 Poročila 20.35 Robert Heppener »Canti Carnascialeschi« 21.00 Nafti znanstveniki pred mikrofonom dr. Edo Pirkmajer 21.15 Modest Musorgski: Odlomki iz opere »Boris Godunov« 23.00 Kompleten klavirski opus Janka Ravnika 23.55 Iz slovenske poezije 10. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Pesmice na potepu 9 40 Vedre melodije 10.15 Kdaj. kam, kako in po Čem? 10 40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine . 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri i 2.30 Kmetijski na-s vet i dr. Janez Titovftek: Bolezni in Škodljivci na gozdnih sadikah 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13 (K) Danes do 13.00 13 30 Priporočajo vam ... 14 05 Pojo amaterski zbori \4.:W Nafti poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15 45 Naš radio 16.00 »Vrtiljak« 1700 Studio ob 1 /-0" 18.05 Glasbena izročila tisočletij 18 25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč. otroci. 19.45 Minute z ansamblom Borisa Franka 20.00 Kulturni globus 20.10 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23 05 Literarni nokturno F Lovšin: Pesmi 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 1100 Izpartitur velikih zabavnih orkestrov 13 33 Ponedeljkov križem kraž 13.55 Glasbena medigra 14 00 Z vami in za vas 1H00 Kulturni mozaik S <>5 Jaz/, na II. programu Dixieland-parada z angleškim ansamblom Chris Baber 1« 40 Od ena do pel |7 30 Zrcalo dneva ,7:40 Godala v ritmu 1800 Glasbeni cocktail (Radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19 05 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Mendelssohn in Liszt 20.30 Poročila 21 00 Literarni večer (ponovitev) 21 40 Večeri pri slovenskih skladateljih 2300 Iz slovenske operne literature 23.55 Iz slovenske |siezije | 11. JUL. Prvi program 4 30 Dobro jutro! H08 Glasbena matineja «05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Mladi koncertanti 9 40 Vedre note I j)" 15 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 1 ftvj Uanes smo izbrali l2.1o kmetijski nasveti ing. Dare Bernot: Uporaba predčasno Obranih jabolk 12.40 P*» domače 13 00 Drfpesdo 13.00 13 30 Priflpročajo vam 14 05 V kotak z mladimi 15.10 Mozaik zvokov 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 ia05 Poletni sprehod z našimi solisti 19 35 Lahko noč, otroci! 1945 Minute z ansamblom Jože Kampič 20.00 Slovenska zehilja v pesmi in besedi 20 30 Radijska igra .Jovan Pavlevski: Primer Vera Sašina 21 14 Zvočne kaskade 22 20 Skupni program JRT — studio Jugoslovanska glasbil 23.05 Literarni nokturno D. Gabe: Pogovori z morjem 23.15 Popevke se vrst i jo 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Torek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.05 Moderni odmevi 16.40 Disco podnevi 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Z ansamblom Andrej Arnol 17.50 Ljudje med seboj 18.00 Lahka glasba na našem valu 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Christoph VVillihald Gluck: Odlomki iz opere 20.00 Dvignjena zavesa 20.20 Tri pesmi Marija Kogoja — poje tenorist Mitja Gregorač 20.35 Slovenska komorna glasba nekdaj in danes 21.20 Z Beethovnove dvorane iz Bonna; 22.50 Iz albuma tonskih zarisov življenja 23.55 lz slovenske poezije I 12. JUL. Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb 9.20 Igrajo majhni zabavni ansambli 9.40 Zapojmo pesem Dekliški zborZGBI Ljubljana 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 PoTalijinih poteh 12.10 Veliki zabavni orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — mag. Slavka Kavčič: Davek od gozdov in lesa 12.40 Pihalne godbe 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Ob izvirih ljudske glasbene umetnosti 14.30 Nafti poslušalci čestitajo in pozd ra vljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Spomini in pisma 16.00 Loto vrtiljak 17.tovanje od strani do strani 9.20 Počitniški pozdravi 9.40 Narodne |n ponarodele 10.40 Turistični napotki za nafte goste iz tujine 11.03 Uganite. |Nt vam zaigramo.. . 12.10 Zvoki znanih melodij 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Marjan Merhar: Priprava strojev za spravilo koruzne silaže 12.40 (XI vasi do vasi 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . .. 14.05 »Tički lepo pojo« (zborovske pesmi) 14.20 Koncert za mlade poslušalce 14.40 Mehurčki 15.30 Paleta ritmov z ansambli 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Pravljični svet na baletnem odru 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ljubljanskim jaz/, ansamblom 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 21.(K) Literarni večer Medvojna poljska proza 21.40 Lepe melodije 22.20 V svetu pripovedk ... 23.05 Literarni nokt urno 23.15 Paleta popevk in plesnih ritmov 00.05 Nočni program — glasba Drugi program 8.00 Četrtek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Danes vam izbira 14.00 Z vami in za vas 16.00 Tam ob ognju našem 16.15 Instrumenti v ritmu 16.40 S popevkami po Jugoslaviji 17.00 En mikrofon za dve izkušnji 17.10 S popevkami po Jugoslaviji (nadaljevanje) 17.30 Zrcalo dneva 17.40 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana 18.00 Čustven svet računalnika Rupreta 18.40 Z velikimi zabavnimi orkest ri Tretji program 19.05 Jugoslovanska vokalna glasbena ustvarjalnost in poustvarjalnost 20. stoletja (Komorni zbor RTV Ljubljana) 19.30 Zunanjepolitični feljton 19.45 Večerni concertino 20.30 Poročila 20.35 Deveti festival baročne glasbe v Mariboru Collegium musicum — Salzburg 21.50 Glasbena medigra 22.00 Glasbeni klub 23.55 Iz slovenske poezije I 14. JUL. j Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Zabaval vas bo orkester Love Unlimited 9.35 Iz glasbene tradicije jugoslovanskih narodov in narodnosti 10.00 Kdaj. kam. kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za naše goste iz tujine 11.03 Znano in priljuhleno 12.10 Z orkestri in solisti 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Franc Remec: Območna interesna skupnost za gozdarstvo in njeno poslovanje 12.40 Pihalne godite 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam . . . 13.50 Človek in zdravje 14.05 Glasbena pravljica Lucija Mal-Borut Les jak: Jaka — pofttarsko letalo 14.19 Naši umetniki mladim |>nslušalceiii 14..(O Naši poslušalci čestitajo in pozdravljaj«. 15.30 Napotki za turiste 15.35 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš gost 16.00 Vrtiljak 17.00 Studio ob !7. 18.05 Z ofiernih odrov I9..15 Lahko noč. otroci! 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači 20.00 Stop pops 20 21.15 Oddaja o morju in |>omorftčakih 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih 23.05 Literarni nokturno 23.15 Jazz pred polnočjo Elvin Jones — Charles Mingus 00.05 Nočni program — glasba Drugi program H.hO Petek na valu 202 I3.no Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.3.1 Glasba i/ socialističnih dežel I i.oo Z vami in za vas 11>.t Hi Promet ni leksikon ((>.05 Vodomet melodij 16.40 Top albumov 17.30 Zrcalo dneva 17.10 Odmev i /. gora 17.50 Prijetni zvoki 18.00 S teren jaz/ 10 Glasba za vsakogar Tretji program 19.05 (M premieri'do premiere 20.I5 / jugoslovanskih koncert nih odrov 20 IO Poročila 22.00 V nočnih urah 22.30 Mednarodna radijska univerza 22.40 S |H'Vci od nekoč in danes 23.55 I / sl<»venske poezije Jesenice PLAVŽ 7. julija amer. harv. ZAGRIZI V KROGLJO ob 18. in 20. uri 8. julija amer. franc. barv.GANG-STER ob 18. in 20. uri 9. julija amer. franc. barv.GANGSTER ob 18. in 20. uri 10. julija ital. barv. SANDO-KAN - TIGER IZ MALEZIJE 1. del ob 18. in 20 uri 11. julija ital. barv. SANDO-KAN - TIGER IZ MALEZIJE I. del ob 18. in 20. uri 13.julija ital. barv. TELESNI Č UVAJ ob 18. in 20. uri Dovje — Mojstrana 8. julija franc. barv. ZlLI ob 9.30 9. julija amer. barv. PAST ZA NFVIDNEGA ob 19.30 Kranjska gora 8. julija amer. barv. PAST ZA N KVIDNEGA ob 20. uri 9. julija franc. barv. PRVA LJUBEZEN ob 20. uri 12. julija amer. Iranc. barv. GANGSTER ob 20. uri PROOAM Prodam zelo dobro ohranjeno POMIVALNO MIZO 1,20 m in DELOVNO MIZO 1 m. Cesta na Hupo 8, Kokrica 5211 Prodam KOSILNICO Bertolini, širina nožev 127. Gole Ana, Višelnica 15, Zg. Gorje 5215 Prodam mlado KRAVO, zelo dobro mlekarico. Srednja vas 12, Golnik 5215 Prodam ŠOTOR s podaljškom za 4 osebe. Ogled v soboto, 8. 7. Naslov v oglasnem oddelku 5210 Menjam brejo KRAVO za puhal-nik Eolo 33. Sebenje 37, Tržič 5217 Prodam mlado KRAVO s teletom. Begunje 97 5218 Ugodno prodam SPALNICO, trajno žarečo PEČ, 2,5 m visok FIKUS in STREŠNO OPEKO bobrovec. Bobovk 15, Kranj 5219 TV SPEKTRA COLOR senzo-matic, še v garanciji, takoj prodam. Cena 20.000 din. Prodam tudi novo ŠPORTNO KOLO na 10 prestav. Šest Cilka, Zasavska 36, Kranj 5220 Poceni prodam železna GARAŽNA dvižna VRATA. Naslov v oglasnem oddelku 5221 Poceni prodam OTROŠKI POGRAD s kovinskim ogrodjem in jo-gija ter zložljive VIKEND POSTELJE. Rupar, Dobravska 16, Javor-nik pri Jesenicah, telefon 81541 — 17 5222 Poceni prodam staro SPALNICO. Štrukelj, Cesta Iva Slavca 6, Kranj . 5223 Poceni prodam dve novi tridelni OKNI 180 X 140 z dvojno zaporo in lesenimi roletami (3000 din) ter 12 kv. m klinker PLOŠČIC, izdelek Ba-telino Mengeš. Škofic Jože, Golniška 2, Kokrica, Kranj 5224 Prodamo ŠOTOR, BLAZINE in MAGNETOFON Philips. Leban, Moša Pijade 17, Kranj 5225 Prodam KRIVNICE in LATE za kozolec. Pipanova 10, Šenčur 5226 Ugodno prodam SPALNICO Petra, možnost plačila na obroke. Prodam tudi POMIVALNO KORITO, ŠIVALNI STROJ in SESALEC za PRAH. Informacije dobite po 18. uri na tel. 23-979 ' 5227 Prodam večjo količino PELINA. Našla se/ii vrečko otroških obleke. Zasavska 38, Orehek 5228 Ugodno prodam novo MOTORNO ŽAGO Husquarna in rabljeno PEČ, za centralno kurjavo. Čarman 1 vari, DrolČevo naselje 41, Kranj 5229 Prodam MLATILNICO Epple na enojno čiščenje in SNOPOVEZAL-KO Fahr. Zavrl, Medno 9, Lj. Šentvid 5230 Prodam rabljeno CEMENTNO STREŠKO OPEKO (folc). Zg. Besnita 31 5231 Prodam 80-basno KLAVIRSKO HARMONIKO. Rozman Greta, Ul. Gor. odreda 16/11, Kranj 5232 Prodam RADIO HI-FI STEREO 2 X 25 vatov po ugodni ceni. Telefon 21-896 5233 Prodam TELIČKO, frizijko, staro 5 tednov, od dobre mlekarice, ali zamenjam za teleta, starega do 7 tednov. Jerala Frančiška, Podbrezje 103 5234 Prodam TRAVERZE I profil. Naklo 6 5235 Prodam KRAVO simentalko po drugem teietu. Podhom 49, Zg. Gorje 5236 Prodam 5 let staro KOBILO. Podhom 20, Zg. Gorje 5237 Prodam ZIDAKE in POROLIT 8 cm. Bajželj, Jezerska 42, Kranj Prodam 8 OKEN 100 X 100cm, zasteklenih, notranje odpiranje, skoraj nova in GARAŽNA VRATA 200 X 200 cm. Cena ugodna. Hudob-nik Joža, Kokrica, Cesta na Brdo 28 5239 Prodam 9 mesecev brejo KRAVO, ki bo tretjič telila. V ogl je 57 5240 Rjave JARČKE, odlične nesnice, stare H tednov, začnem prodajati v ponedeljek, 10. julija. Biduvec, Srednja vas 7, Golnik 5201 Prodam BIKCA in TELICO, 4 tedne stara, /a rejo. Sp. Besnita 151 5202 Prodam PRAŠIČE za pleme. Visoko 39 5203 Prodam SLAMOREZNICO Ultra, dobro ohranjeno, s puhalnikoni. Sp. Brnik 55 5264 Prodam mlado KRAVO simental-ko, 7 mesecev brejo. Potoče 21, Preddvor 5265 Ugodno prodam OTROŠKI KOŠ. Mijatovič Sonja, Šorlijeva 27. telefon 26-319 5266 Prodam manjšo SLAMORKZNI-CO s puhalnikoni in verigo. Srednja vas 55, Šenčur 5267 Originalne MARELK /.a NARODNO NOŠO prodam. Ogrodje je leseno (štaberle). Prodam tudi AUBO. Jenko J., DEŽNIKAR Jesenice, telefon 82-609 od 19. ure dalje 5268 Ugodno prodam kompletno SPALNICO. Volčič Franc, Moša Pijade 5, Kranj 5269 Prodam črne KODRE, mladiče. Jenko, Partizanska 19, Škofja Loka 5270 Prodam mlado KRAVO s teletom in MOPED na 4 prestave. Bode-šče 17, Bled 5271 Prodam 4 PUJSKE po 20 kg. Oblak Jakob, Zirovski vrh nad Zalo 2, p. Gorenja vas nad Škofjo Loko 5272 Prodam 3000 kom. ZIDAKA MB. Markun, Preddvor 105, tel. 45055 5273 Ugodno prodam PUNTE in GRADBENO BARAKO 2,5x3. Koželj, Hotemaže 44 5274 Prodam suhe HRASTOVE PLOHE. Partizanska 3, Bled 5275 Prodam PUNTE, BAN KINE in MONTA OPEKO. Jerovšek, La-hovče 47, Cerklje 5276 ZAHVALA Nenadno in nepričakovano nam je usoda iztrgala i/, družinskega kroga našega dragega in skrbnega moža, očeta, starega očeta, tasta, strica in bratranca Franca Zrima Ugasnila je luč življenja ter z njo bodočnost in načrti. Zares boleča je misel na to. da te ne bo nikoli več med nami. Kako prazen je naš dom, vse hrepeni in žaluje za teboj, a tebe ni. Vedno nam bos ostal v spominu in tista skupna leta, ki so bila tako kratka. Iskreno se zahvaljujemo vsem. ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrazili sožalje, poklonili vence in cvetje ter ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnji poti. Poseb.io zahvalo smo dolžni KS in GI) za pomoč pri organizaciji pogreba. KO SZDL, vsem ostalim DPO. predsedniku občinske gasilske zveze Milanu Valjavcu za tople poslovilne besede, ostalima govor nikoma: Janezu Primožiču in Tonetu Megliču za tople poslovilne !>e.sede ol> odprtem grobu, pevcem kvinteta bratov Zupan, pihalnemu orkest t u ter župniku za cerkveni obred. Žalu joči: žena Pepca, sin Franci, hčerka Fanika z družino, hčerki Jožica in Marija t er ostalo so rod s t vo OBLETNICA V nepopisni bolečini je 5. julija minilo žalostno leto, od kar nam je kruta usoda za vedno iztrgala našo nadvse l jubo in nikoli pozabljeno ženo, mamo. staro mamo m sestro Marijo Likar s Koprivnika pri Sovodnju Ugasnila je luč življenja ter z n jo bodočnost in načrti. Zares boleča je misel na to. da je ne !m> nikoli več med nami. Oh kako prazen je seda j naš dom. vse hrepeni in žalu je za njo. a mame ni Vedno nam bo ostala v spominu in tista skupna leta. ki so bila tako krat ka. Iskrena hvala vsem, ki kadarkoli obiščete njen prerani grob. ji prinesete cvetje in prižgete sum k<> ter vsem. ki ste ohranili' spomin na njo v sv ojih srcih Neut olažl |iv i mož. o t ro« i / družinami in v n lički Za vedno smo izgubili, kar srčno sin<> Ipibili! ZA 11 \ Al.A ()l> boleči I/.g U I >1 l ki se mu me. stale iiiaiic sest le m tete Nežke Humer roj. Zupan se iskreno zahvalju jemo vsem. ki so ji poklonili vence m < vetje, jo spremili na ii|em /adiin poti in nam izrekli sožalje. Posebna /alnala teti Kram za vso pomor m postrežbo \ času njene bolezni, sosedi Mariji. Sajovic dr. Mariji, župniku /a pogreluu obred, sodelav. julija 1978 Prodam enobrazdni obračalni PLUG za traktor. Zupin, Sidraž 5, Cerklje 5277 Prodam športni otroški voziček. Cemas Ivan. Kidričeva 18, Kranj 5278 Prodani TELEVIZOR Ambasador. Zupančičeva 14, Pritličje, Kranj 5279 Prodam HLEVSKI GNOJ. Vele-sovo 35, Cerklje 5280 Prodam 6 kompletnih STOJIŠČ za govedo po stari ceni. Sp. Brnik 30, Cerklje -r>281 Prodam 10 družin ČEBEL s panji. Dvor je 23, Vrtnik Jože, Cerklje 5282 Poceni prodam ŠOTOR za 4 osebe. Dolinar, Poženk 40, Cerklje 5283 Prodam KRAVO, dobro mleka-rico, Keniperle, Cešnjica 19, Podnart 5284 Prodani 10-colski GUMI VOZ. Sp. Bela 11 »285 Prodani novo enoosno PRIKOLICO za traktor s kiperjem. Arnež, Popovo 3, Tržič 5286 Prodam HAVBO za sušenje las, primerno za frizerski lokal. Naslov v oglasnem oddelku 5287 Ohranjen črnobel TELEVIZOR ugodno prodam. Informacije na telefon 064 25-769 (po 15. uri) 5288 Ugodno prodam GUMIJAST ČOLN Metzler z ali brez motorja. Vprašati na telefon 23-201 od ponedeljka dalje 5289 Prodani mlado KRAVO, dobro mlekarico, v 5. mesecu brejosti. Sp. Lipnica 20 5290 Prodamo SPALNICO, belo OTROŠKO POSTELJO in raztegljiv FOTELJ. Informacije od 15. do 18. ure. Zupan, Šorlijeva 9 5291 Prodam 1600 kom. STRESNE OPEKE znamke Kikinda, PEČ na olje, PEČ kupperbusch. Betonova 1, Kokrica, Kranj 5292 dežurni veterinarji OD 7. DO 14. JULIJA 1978: RUS Jože, dipl. vet., Cerklje 147, telefon 42-015 in RUDEŽ Anton, dipl. vet., Kranj, Benedikova 6 a, tel. 23-055 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Šk. Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Šk. Loka; BENULIČ MARIJAN, dipl. vet., Radovljica, Staneta Žagarja 12, telefon 75-043 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične od 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, tel. 25-779 pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Goren jske ,KUPIM Kupim VODNO ČRPALKO - trkač, ali od hidroforja. Predoslje 21, Kranj 5315 Kupim rabljeno MOTORNO ŽAGO Stihi 0,8. Pegam Jože, Topolje 9, Selca 5316 Kupim zložljiv OTROŠKI VOZIČEK - dežnik. Oglasite se na tel. 25-038 5317 Kupim rabljeno, dobro ohranjeno OTROŠKO DIRKALNO KOLO. Ponudbe prosim na tel. 74-015 zvečer 5318 Kupim LATE za kozolec. Pokoril Janez. Vešter 19, Školja Loka 5319 VOZILA Prodam OPEL RECORO 2200 L COUPK. letnik december 1968, po zelo ugodni ceni. Ogled vsak dan od 16. do 19. ure. < Vsta talcev 7. Prodam FIAT 850 special, I 1970. malo karamboliran. Frelih Drago, Šk Loka. Frankovo naselje 70, telefon 60-132 , r,29;J Prodam ZASTAVO _750, letnik 1969, registrirano do julija 79. Pola-nič. Delavska 44/a. Kranj 5294 J A W() ČZ 350, letnik 78. športno opremljeno, nujno ugodno pn>dam Teran. Nasovče 17. Komenda >29.> Prodam ŠKODO, MIŠEL1NKE 650X16, zimske GUME 750x111 m letne 770X14. Tel. 25-325 Prodam ŠOTOR PRI KOLK O Brako. Hafner. Križnarjeva P"« Straž išče 5, Kranj Prodam Z 750. Polšček Anton Koroška 18, Kranj Prodam RENAULT I special, letnik 77. Ogled od 16. do 18. ure. Siskovu naselje 29, Kranj Prodam garažirano. dobro ohranjeno. ZASTAVO 101. letnik december 1973. registrirano za L'/*-VVeisneisen. Golnik 55, pritličje •».«*» p10(lam ZASTAVO 750 letnik 15170 Svalovšek, Vrečkova I. Kranj Prodam na levi strani karamboli rano ŠKOLJKO za Z 101. Informacije na tel. 21-556 1 ) temelj 5302 TOMOS 50 Junior cross ugodno prodam, star 18 mesecev, dellorto vplm jač, 9500 din Lov ro Martinjak. Zg. Brnik ure v Zl) Primskovo. Gorenjska kmetijska zadruga TZE Sloga Kranj DROCBSAN MLKK« ZA SONf ENJh za£fjti kožo |>r«J Končnimi <»!»*•-k h na ni i - *oŽa P« I*™**™ enako-merno *a#joreU. Kit— p. Šinkovec Kranj, firternov 1» __^ ^^^^ZAPOSLITVE M Bencinski servis Istra bena Kranj Primskov« sprejme CISIILKO <:j-uroo delo. Zaželeno je, da je »z zaposlitve in srednjih let >32/ Lažje delo, strežbo za par ur >vno sprejmem. Ponudile peni Mir V uk sprejmem VAJENCA avto->junske stroke. Avtomehanik Bo-. Anton, Polica 18, 64202 Naklo Vem VARSTVO za 8 mesecev otroka. Nujno - takoj. 35: Sonja. Kidričeva 18. Kranj Zanoslitev dobi KV ELEKTRO-iERANlK ali priučeni delavec, k. Sl^no previja elektro motorje. od 6.000 do 8.000 din. '^či£ku 15.000 din- ^ovrnem pre^ stroške. Telelon 061 31CM1» Učem inštruktorja za NEMOČI-ifi Naslov v oglasnem oddelku ali • teY*& v popoldanskem času j ^^NAJDENO HM iz KRANJA! V torek si R 4 pozabil PULOVER-"T Ilssai S., Ljubno »O, SLSSS* j IZGUBLJENOM Na Cesti Staneta Žagarja sem 1». 6. 1*78 izgubila večjo vsoto cletna Prosim poštenega najditelja. * denar proti nagrad, vrne na na-*iv V Oglasnem oddelku. * * ^ r.« «ti od Jezerske ceste AdSS "zgubil OČALA. Najdi- lj.K<£5»! fajih vrne. Bizjak %J*t*e 49, Golnik ^ ^^»PRIREDITVE M r i. društvo, KS in DPO !ja«l«ko cliu- nedeljo. •tfTENlK l ^ uri VELIKO fi*8" "^Sm trgovci U; je bila najavljena 1078. v Zabnici št. 5. Gasilska parada bo ob 14. uri, VRTNA VESELICA pa takoj po slavnostnem delu. Igral bo ansambel IVANA RUPARJA in PUŠTALSKI FANTJE. Vabimo gasilska društva in prebivalstvo 5333 Bife JIJRČEK priredi na HOMU nad Bledom v |»etek, soboto in nedeljo ob 19. uri VEČERE OB MODERNI GLASBI. Vabljeni! 5334 Gasilsko društvo PREDOSLJE priredi v soboto, 8. 7. 78. s pričet kom ob 18. uri PREVZEM pionirske motorne brizgalne in ob 20. uri VRTNO VESELICO na prostorih pri kulturnem domu v Predosljah. Za PLES in RAZVEDRILO vam bodo igrali TRGOVC I. Če bo slabo vreme, bo prireditev v prostorih kulturnega doma v Predosljah 5335 OO ZSMS IN TVD Partizan BR1-TOF prirejata v soboto ob 20. uri in v nedeljo ob 16. uri VRTNO VESELICO. Igra ansambel SELEKCIJA. Vabljeni! 5330 Konjeniški klub Komenda zaradi slabega vremena ni mogel izvesti konjskih dirk v nedeljo. ZATO PONOVNO VABI na to veliko prireditev, ki bo V NEDELJO H. julija ob 14. uri. Na programu je 0 zelo zanimivih točk. Pomerili se I »od o kasači i/ vse Slovenije. Nadalje bo preskakovanje zaprek, ravna galopska dirka in izredno število kasaških dvo-vpreg. Po dirkah prosta zabava. Igra priznani ansambel. Obiščite vsakoletne tradicionalne konjske dirke. Vabljeni v Komendo OO ZSMS Begunje priredi v soboto. 8. 7. 1978 ob 19. uri MLADINSKI PLES. Igra ansambel ŽAREK. mmmmobvestila ai Steklarstvo Hlebš Rudolf vljudno sporoča cenjenim strankam, da bo delavnica od četrtka, 29. 6., do 20. 7. zaprta zaradi letnega dopusta 5133 Cenjene stranke obveščam, da bo delavnica zaradi letnega dopusta zaprta od 10.7. do vključno 30.7. ČOLNAR Andrej, STEKLARSTVO, Kranj, Prešernova 1 5214 Izdaja CP Glas, Kranj. Ulica Moše Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tiak Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, LJubljana, Kopitarjev« 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, Mo*e Pijadeja 1. - Tekoči rečun pri SDK v Kranju Številka 51500-603-31999 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-836, novinarji 21-880, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-341. - Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju * 421-1/72. EKSPRES čiščenje tapisomov, itisonov, foteljev, kavčev z najnovejšo, v svetu priznano metodo. GO-GALA Marko, Kidričeva 38, Kranj, (tel. Senjak 22-059) 5205 GLOBINSKO ČIŠČENJE tapi-soma, itisona, preprog. Čistimo z najsodobnejšimi sredstvi LAVE-NIUM Schaumreiniger v vašem stanovanju hitro in poceni, po vsej Gorenjski — tudi družbeni sektor. Pokličite na telefon 22-043 5206 ^mmhOSTAIOHI Pleskam stanovanja hitro in solidno. Ponudbe pod Takoj 5337 V Lescah oddam PROSTOR za mirno obrt JO kv. m z elektriko, vodo in telefonom. Uporabniku nudim samsko stanovanje. Informacije na tel. 74-213 53.17 Vzamem v varstvo otroke na svoj dom. Naslov v oglasnem oddelku. Mali oglas lahko oddaste v naši malooglasni službi v Kranju, Moše Pijadeja 1, sprejemajo jih pa tudi vse pošte na Gorenjskem. Cena: do 10 besed 40 din, vsaka nadaljnja beseda '3 din; naročniki imajo 25 odstotkov popusta ____ ĆE STITKE ■■■ Čestitamo Mesec Janku, Goriče, Golnik za opravljeno diplomo beograjske prirodno-matematične fakultete — prijatelji 5134 i um'iiio \ >CI1I sorodnikom, pnjatoi jem. >« 'NC<1«-lil n. 'znam cm. ki -i«- i;.« iskren«' zamni.l i /a«>/,ni«. spremili "«'n'1 ^ I I* /Ji m tioivnjn Nava. /A \ I nki/imc. i..v. I ><»ni.« u u> i«<\ tf.^.nn !»<>sel»nH ^^»slov-ilne In-sede. nosilcem praporov. f»c\«em hi pihalnemu ork«-»i i u Žalujoča hčerka I )am< a /Oni/.iuo ZAHVALA ()l>smrti naše drago, dolne mame in stare mamo Frančiške Ferjan Skubrove mame i/ Češnjevka •'viliuiemo vsem sorodnikom, prijaleljem. znancem m sosedom, ki so nam ^ n»j'el,s< • v 'Jkih trenutkih, izrekli sožalje. poklonili cvet je m vence U r jo tako stev.i stali oh Btr»:m v Zahvaljujemo se tudi zdravstvenomu <'sch,u /I) Kranj, no sprem«!' »m n i |R| Kj.anj _ T()/|) Kmetijstvo I)K Cerklje ... duhos- postaji LM 1 J ' ščini Cerkl je. Vsem še enkrat iskrena hvala! Češnje vek. Luže, Kranj, Ljubljana, 2. julija 1978 ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE o. suh. o. Delavski svet razpisuje opravila in naloge: 1. individualnega poslovodnega organa — direktorja 2. pomočnika direktorja 3. vodje ekonomsko-finančnega sektorja 4. vodje plansko-analitskega sektorja 5. vodje splošnega sektorja Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: |x>d I.: visoka šolska izobrazba medicinske, pravne, ekonomske ali politološke smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki: pod 2.: visoka šolska ali višja šolska izobrazila pravne, ekonomske. upravne ali sociološke smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki: jmmI 3. in 4.: visoka šolska ali višja šolska izobrazita ekonomske smeri r. najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki: pod .">.: visoka šolska ali višja šolska izobrazba pravne, upravne ali sociološke smeri z najmanj 5 let delovnih izkušenj v stroki. Za vse navedene velja, da morajo imeti organizacijsko vodstvene sposobnosti. pravilen odnos do samoupravljanja in da so moralnopolitično neoporečni. Izbrani kandidati bodo sprejeti za 4 leta. Kandidati naj pošljejo prijave s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v 15 dneh od objave na naslov: ZDRAVSTVENI DOMOVI IN ZAVOD ZA SOCIALNO MEDICINO IN HIGIENO GORENJSKE. Kranj, Gospnsvetska c. 10, kandidati peni tč. 1 naj prijavo z dokazili pošljejo z oznako *IPO«. dobno vajo bomo jeseni organizirali še za mlade prostovljce iz radovljiške občine, saj predvsem za fante pomeni praktično pripravo na kasnejše služenje vojaškega roka.« V petek popoldne so vsi skupaj še zadnjič stopili v zbor. Čeprav so bili utrujeni, saj je bil njihov program dela natrpan od jutra do večera, so bili njihovi mladi obrazi veseli. Taki bodo zagotovo z lahkoto preskočili kakršnokoli oviro. Najprizadevnejši posamezniki in enota jeseniškega Triglava so na koncu prejeli posebna pismena priznanja, nato pa se je prek sto mladih razšlo z željo, da se v istem okolju snidejo spet prihodnje leto. H. Jelovčan Slike: J. Zaplotnik Darujte kri! Kri je nenadomestljivo zdravilo. Dajte jo danes, morda jo boste že jutri potrebovali. Dajanje krvi je odraz človečnosti in zato tudi eno izmed meril naše solidarnosti do sebe in drugih. S temi besedami vabi Rdeči križ Slovenije vse zdrave ljudi, da darujejo kri tistim, ki so je potrebni. Prebivalci Škofje Loke so se vabilu že odzvali. Akcija je trajala od srede in se zaključuje danes. 10. in 11. julija jo bodo darovali Žirovci, 12. julija Gorenjevaščani, 13. in 14. Zeleznikarji ter 18. julija občani Kranja. Prijave sprejemajo občinski odbori Rdečega križa, v organizacijah združenega dela pa aktivisti Rdečega križa. DEŽURNI NOVINAR: ® 21-860 Obisk Tita - Predsednik republike Josip Broz-Tito je prispel na obisk v Rogatico, kjer so ga pozdravili Številni občani in predstavniki skupščine občine in družbenopolitičnih organizacij. Z njimi se je pogovarjal i o razvoju mesta in občine, nato pa je Tito odpotoval na slavno Romanijo. kjer so ga I tudi sprejeli številni domačini in mu poklo-1 nili darila. Bled - V soboto, 8. julija bo ob 20.3C) na terasi Golf hotela na Bledu premiera turi-i stičnega filma Kmečka ohcet. Film so posneli lani maja na željo japonske televizije, ob premieri pa bodo sodelovale folklorne in druge skupine, ki bodo pripravile k ra t ek progra m. D. S. ODLJUDNINATAKAR Kranj — Dijakinje kranjske srednje šole so za zaključek letošnjega šolskega leta odšle v neki kranjski gostinski lokal, da bi se poslovile ob kozarčka sadnega soka. Sedle so na vrt, k praznim in nepogrnjenim mizam. Ko je po tridesetih minutah a-kanja končno le prišel natakar, so ga prosile, naj pobriše mizo in pogrne prt. Natakar je globoko zavzdihnil, odvrnil, da brisanje prahu in pogrinjanje prtov še zdaleč ni njegova delovna dol žnost in se odzibal. Končno je le pogrnil prte. Gostje so mu naročile pečen krompirček in paradižnikovo solato, nakar je bil njegov vzdih še globlji. Skomignil je z rameni, češ, da krompirja in pa radajza ni več, da je vsega zmanjkalo. Dijakinje so razočarane odšle. Tako. Ko bi se spodobno pod pisale, bi tudi navedel ime tega kranjskega gostoljubja, tako pa ne bo nič. Da je dogodek resničen, nikakor ne dvomim, bil bi pa bolj učinkovit in odmeven ter morda tudi vsaj za nekaj časa vzgojen, ko bi napisale tudi svoja imena. KAR VRAG NE ZMORK . .. Kranj — V kfttnjskem Globu su, tam na zadnji strani izložb, je on dan visel zelo lep ženski pred pašnik, ki sem ga hotel kupiti svoji gospodinjiei. Nekaj je na njem pisalo, nekaj, česar nisem takoj mogel razbrati. Ko sem pri šel bliže, sem najprej dvakrat, trikrat izbuljil oči, kajti na pred pašniku je črno nu.belem pisalo: »Kar vrag ne zmore, baba pripo more.« . Lovil sem sapo, se smejal in bit spet resen ob tem s ve t opise m skem izreku, a z nakupom m bd<> nič. Tako rad bi dal zanj tiste i u rje, a moja gospodinja ni za Stose take vrste. Za takšne napise m morda tudi kdo drug, kaj pra vite? Cez leto bo tod planinska postojanka Ob letu naj bi na Krma norcu stal planinski dom, četrta postojanka loške planinske poti — Foto: F. Perdan Dež in megla sta v nedeljo »»vila planinske -vrhove, grape in doline okoli Ermanovca in planinci, ki so prihajali na srečanje, so hodili pod dežniki in bili zaviti \ vetrovke, ki so jih varovale pred močo in vetrom. Na Ermanovcu, nekaj stran od kmeta Vrbovca, kjer so pred nekaj leti posneli slovenski film Sence poti Ostrini vrhom in kjer je dobra tri de setletja nazaj tekla jugoslovansko-italijanska meja, bodo namreč zgra dili planinski dom, novo postojank loške planinske poti. Hkrati pa so z nedeljskim srečanjem, organiziralo ga je planinsko društvo Sovodenj, počastili 200-letnico prvega vzpona na Triglav. Ni naključje, je dejal slavnostni govornik, predsednik občinske skupščine Škofja Loka Viktor Žakelj, da so se planinci zbrali na srečanju prav na Ermanovcu. Tu nekje je Kavčičeva »Pustota«, kraj kamor je pribežal tominski puntar potem, ko je gosposka poteptala uporni zimzelen. Puntarji, za v starih urbarjih zapisano pravdo so umrli, n jih uporniški duh pa se je vrastel v ta gričevnat svet, k jer se umirja bela skalnost Julijcev, da bi v času osvobodilnega boja vzplamtel kot le malokje. Do sem so segali kremplji fašistične Italije, v teh krajih so maševali Ceder-maci, tod so se ljudje uprli okupatorju in pomniki posejani po teh bregeh nemo govore, da svoboda ni dar, ampak sad, ki ga je potrebno vedno znova negovati in varovali. Potomci teh upornikov so hili v nedeljo gostitelji. S svojo kočo, katere temelji /e stojijo, bodo ob pomoči združenega dela vse občine in z obilico udarniškega dela sklenili v '*H'< planinskih postojank v poljanskih hribih, ki se pne od Lub-nika, prek kopastega Blegoša, Krmanovca do žirovskih Goropek. V škofjeloški občini je pet planinskih društev s .1000 člani. S svojo razvejano dejavnostjo, ki sega od iz-letništva, naravnovarst vene aktivnosti, prosvetnega dela, vse do alpi nizrna, najbolje strežejo zahtevam o organizirani telesni kulturi ter hkrati pris|>evajo h krepitvi nase obrambne sposobnosti. Občinska posebnost je tudi razvejani kmečki turizem, ki je podaljšek planinstva, hkrati pa je v skladu z današnjo politiko, ki si je zadala nalogo, da ohrani poseljenost po poljanskih hribih in gričevju. Tako s«* romantičnost Tavčarja in njegovega jesen skega cvetja prepleta z živimi gospodarskimi interesi, ki so vtkani tudi v srednjeročni plan ter urbanistični program občine, o katerem pravkar teče javna razprava. V vsem tem sklopu dejstev je tudi zahteva TKS, da se jim odmeri večji kos kruha, upravičena. »Morda je prav letos,« je nadaljeval Viktor Zakelj, »ko slavimo zmago ranocelnika Lorenca, lovca Rožiča, rudarjev Matevža m Luke nad simbolom slovenstva Triglavom prav, da slovenski javnosti ponovno predstavimo svojo bogato zgodovino in sedanjo aktivnost. Prepričan sem, da je treba vedno znova poudarjati pomen in vlogo, ki jo imajo za našo nacionalno zgodovino Aljaži, C opi, Skalaši, da so Jugi in vsi drugi, ki so vrezovali slovenske smeri v prepadne stene naših gora. prispevali velik delež k osvoboditvi tega raja pod Triglavom iz okupatorjeveih krempljev.« , - Srečanje se je nadaljevalo s Kulturnim programom, ki so ga pripravili godba Alpina 2iri, folklorna skupina ZSMS Skofja Loka, recitatorji JI,A in KUD Sovodenj in vojaški ansambel JLA i/ Kranja. Slednji je igral tudi popoldne na planinskem rajanju, kajti megle so se razvlekle in nedeljsko popoldne je bilo kot umito. . L. Bogataj , v: .„„/,•/,/ so na Krm a novcu razvili svoj prapor. - ( lam planinskega društva Sol <»