LETOXI ŠTEVILKA 96 FEBRUAR 1983 8. SEJA OBĆINSKEGA KOMITEJA ZKS Programska konferenca 25. marca Na osmi seji občinskega komiteja Zveze komunistov, 21. fe-bruarja, kl se Je udeležlla tuđi Izvršna sekretar ka CK ZKS Katja Vadnal so ocenIH javno razpravo o aktualnih vprašanjih in naloga h pri utrjevanju idejne in akcijske usposobljenostl Zveze komunistov. Pregledali so tudl^kako tečejo priprave na letno programsko konferenco obćlnske organizacije in obravnavali flnančno porodilo in flnančnl nacrt za letošnje leto. Menili so, da je poziv k javni razpravi o gradivu za sejo CK ZKS novost in da je ta novost imela ugoden odmev tuđi v osnovnih organiza-cijah. V većini osnovnih organizacija :< so to gradivo obravnavali in ocenjujejo, daje dobra osnova za večjo akcijsko aktivnost. Ponekje pa so ob obravnavi že poskušali najti posamezne konkretne naloge in re-šrtve, ki jih gradivo nakazuje. To velja predvsem za osnovne organizacije v Borovnici in na Vrhniki. Skoraj povsod nišo mogli mimo informiranja v ZK, ki ni najboljše,in je bilo osrednji predmet obravnave poleg tega, kako povećati aktivnost članstva, na seji komiteja. Sicer pa je komite zadolžil komisijo za organiziranost, razvoj in kadrovska vprašanja, da ugotov^kakšne so možnosti za ustanovitev osnovnih organizacijZKvtistihkrajevnihskupnostih, kerj jih še ni. Svet ZK v KS Vrhnika pa naj oceni,kako se bodo oblikovale osnovne organizacije, ko bo prostorsko preoblikovana krajevna skupnost. Proučili bodo tuđi možnosti za ustanovitev akcijskih konferenc. Predvsem pa je nujno na vseh ravneh izboljšati metode dela, da bodo sklepi sprejeti demokratično(in nato zagotoviti njihovo dosledno izvajanje. Vsakčlan ZK mora postati politični aktivist, imeti mora neko zadolžitev, ki jo bo sproti spremljala in ocenjevala njegova osnovna organizacija. Ko so govogli o idejni in kadrovski krepftvi zveze komunisto^so zavezali ob-činski komite, da zagotovi ustrezen program za idejnopolitično izobra-ževanje ter si zadali nalogo, da v ZK sprejmejo već delavcev Sklenili so, da bo letna programska konferenca občinske organizacije 25. marca. Na njej bodo obravnavali aktualne družbenopolitične razmere in uresničevanje politike zveze komunistov, pregledali in ocenili delo organov v preteklem obdobju in se dogovorili za programske usmeritve delovanja občinske organizacije za prihodnje obdobje. Tedaj bodo sprejeli tuđi statutarni sklep o organiziranosti in delovanju občinske organizacije ZKS in v nekatere organe izvolili nove člane. Za nove člane občinskega komiteja so že predlagani Andrej Kos, Franc Grom in Anton Mlakar. Za predsednika občinske organizacije pa pred-log dokončno še ni oblikovan in evidentiranje še teče. Obravnavali so tuđi problematiko povećanja prispevnih stopenj za SIS in ugotovili, da so le začasne in da teče nadaljnje usklajevanje, ki Pa mora biti opravljeno kmalu, da se bodo lahko delavci do konca marca lahko demokratično odločili za dokončne prispevne stopnje, ki naj veljajo za letošnje leto. Ob obravnavi poslovnih poročil Akcija obravnave zaključnih ra-čunov, ki jo vodi Zveza sindikatov Slovenije, je v tem obdobju v zaključni fazi. Prve obravnave, ki so potekale pred petimi leti, so bile dokaj poglobljene in pričakovati je bilo, da se bodo obravnave še izboljšale. Temu pa ob nekaterih izjemnih primerih ni tako, saj so v većini tozdov obravnavali poslovno poročilo k zaključnemu računu tik pred oddajo zaključ- nega računa Službi družbenega knjigovodstva, poslovna poročila pašo bila obsežna. Ča vednojebil prepogost pojav, da poslovodni organi in drugi deiavci strokovnih služb na zborih delavcev posre-dujejo nešteto številk, katerih delavci ne morejo niti »registrirati«, kaj sele poglobljeno obravnavati rezultate svojega dela in ob tem uvideti vse ovire za doseganje še boljših rezultatov. Pogosti so bili očitki, da je za temeljite obravnave premalo časa in da poročila nišo posredovana v razumljivih obli-kah. Poslovodni organi pa ugo-tavljajo, da nimajo pravocasno na voljo vseh potrebnih podatkov, da bi lahko poročilo pripravili kvalitetno. Ob zaoštrenih pogojih gospodar-jenja in da bi aktivirali slehernega de-lavca za boljše rezultate, je Občinski sindikalni svet ob sodelovanju vseh So davki pobrani Z dogovorom o usklajevanju davčne politike so se občine dogovorile, da bodo v letu 1982 dosegle najmanj 95-odstotno izterjavo davkov. Na občinski upravi za družbene prihodke občine Vrhnika so se zavedali, da bo to nalogo možno realizirati z doslednim in pravo-časnim izvajanjem predpisanlh po-stopkov in mobilizacijo vseh delavcev v upravi za družbene prihodke ob pod-pori izvrsnega sveta. K tej obveznosti pa so pristopm sirse. saj so vse aktivnosti usmerjali tako, da bi zacrtani cilj dosegli ne samo pri davkih, ampak tuđi pri prispevkih za samoupravne interesne skupnosti. Tuđi v letu 1982 so nadaljevali z izterjavo v letu 1981 prevzetih in neizterjanih prispevkov, zlasti za pokojninsko in zdravstveno zavarova-n|e obrtnikov kot tuđi zdravstveno zavaro-vanje kmetov, kar je še posebej oteževalo uspeh izterjave. Vseh davkov in prispevkov je bilo treba v letu 1982 pobrati za 115 milijonov. Od tega je bilo plačanega 110 milijonov, kar je nekaj manj kot 96 odstotkov. Glede na leto 1981 je bilo potrebno pobrati za 30 milijonov več davkov in prispevkov. Da bi bili odmerjeni davki tuđi plaćani, so se morali nemalokdaj posluževati zakonitih možnih ukrepov prisilne izterjave. Ćelo leto so spremljali stanje dolgov davčnih zavezancev na osnovi podatkov davčnega knjigovodstva. Zamudnikom so poslali pisne opomine. Će to ni bilo ure- sničljivo, so izdajali sklepe o prisilni izter-javi. Pri ukrepih prisilne izterjave so upo-rabljali prepovedi na osebne dohodke in terjatve zavezanca, prepovedi na žiro račun zavezanca, odtegovanje dolžnih zneskov ob evidentiranju računov. Ce tuđi vse to ni pomagalo, so izdali sklep o ru-bežu premičnega premoženia. Res je, da z rubežem odlašajo, v upanju, da bodo posamezniki svoje dolgove poravnali. Pri odmerah nastajajo večje razlike, ki jih je treba plaćati v 30 dneh. V zvezi s tem pa sledijo tuđi večje akontacije za tekoče leto Vedo, da nekaterim obrtnikom de-lovne organizacije ne plačujejo redno. Vendar pa so za neplačila davčnih obveznosti največkrat krive zaloge materiala, ki ga je težko dobiti, ali investicije v poslovne prostore, delovne stroje ipd. Ugotavljajo, da davčnim zavezancem zaradi nerednega plačevanja davčnih obveznosti ostajajo za določen čas visoka družbena sredstva. Izterjavo poskušajo doseći po najhumanejši poti. S posamezniki so se pripravljeni tuđi pogovoriti. Do nesoglasij med davčnimi zavezanci in delavci uprave, da bodo prepričani le zaradi izmikanja plaćilu. Prisilna izterjava ni nič novega v davćnih predpisih Zdaj bolj zdaj manj aktivne1 se izvaja že precej let. Zavezanci morajo poravnati obveznosti v dolo-čenem roku. Vsako odlašanje bo sedaj tuđi dražje. Zamudne obresti so po novem kar 25-odstotne prej 12-odstotne. S. M. »Vrhovni komandant Josip Broz Tito med pripadnik! Ljub-Ijanskega armadnega območja« je naslov razstave, ki jo je pripravil Milorad Borčič in si jo je v vrhniškem domu JLA ogledalo okoli dvesto občanov. Sedaj razstava potuje še po drugih večjih slovenskih mestih. družbenopolitičnih organizacij ter ostalih organov začrtal široko akcijo obravnave zaključnih računov. Zato so bili sklićani posveti s predsedniki osnovnih organizacij sindikata, se-kretarji 00 ZK, predsedniki mladine in poslovodnih organov, pripravljen pa je bil tuđi poldnevni seminar za predsednike in člane samoupravnih delavskih kontrol s posebnim pou-darkom na akciji ZR, saj so orogani samoupravne delavske kontrole dolžni pred sprejemom zaključnega računa oceniti poslovanje in to oceno posredovati zboru delavcev. Na posvetih je bilo dogovorjeno, da bodo vsi individualni poslovodni organi pripravili poslovna poročila za obravnavo do 10. februarja, poročila pa naj bi bila kratka, vsebovala naj bi važnejše kazalce gospodarjenja. Taka kratka poročila naj dobi vsak delavec pred obravnavo na sindikalnih skupinah, hkrati z obravnavo poslovnega poročila pa bodo obravnavali tuđi poročila samoupravnih interesnih skupnosti. Po končanih obravnavah v sindikalnih skupinah bo izdelano poročilo, ki ga bo izvršni odbor sindikata posredoval na zboru delavcev ob sprejemanju zaključnega računa. Delavci morajo na osnovi poročil oceniti spoštovanje sprejetih dogo-vorov in sporazurrrov, h katerim je TOZD pristopil. Gre za uravnavanje odnosov pri pridobivanju in razpore-janju dohodka. Na osnovi te ocene pa delavci opredelijo odgovornost poslovodnih organov in strokovnih služb. Obravnava zaključnega računa in sprotna obravnavanja rezultatov gospodarjenja ne srne biti samo sebi namen, razprava mora ugotoviti vse pomanjkljivosti v poslovanju in na osnovi ugotovljenih napak se mora izdelati strategija za boljše delo vtekočem letu. S P ■ ^.......■.. . .,., Steklo je izobraževanje delegatov Petek in soboto (18. in 19. februarja) so se vodje delegacij iz krajevnih ^upnostl in člani občinskega predavateljskega aktiva srečali na prvem ^minarju, namenjenemu izobraževanju delegatov. Na seminarju so jim Ndavali Franci Grad, Leopold Kejžar, Franc Jamšek, dr. Rudi Rizman, ^avin Jogan in Marina Jereb. Obravnavali pa so nasiednje teme: politični sistem socialističnega samoupravljanja, uresničevanje svobodne me-^iave dela, uresničevanje samoupravnega družbenega planiranja, na-:'onalno vprašanje in graditev jugoslovanske federacije, subjektivne *"e socializma in metodologija obravnave delegatskih gradiv. Frančlska Celarc, vodja delegacije iz KS Borovnica: »Ko si izvoljen in ko priđeš na prvo sejo, res ne veš, kako poteka delo v delegaciji. Sam se moraš nekako znajti, zato se mi zdi ko-ristna takale oblika izobra-ževanja. ,Seveda pa je prav, da se borno potem še v krajevni skupnosti z vsemi delegati pogovorili o delu delegacij.« Janez Žnidaršić, član predavateljskega aktiva: »Mislim, da je to kar dobra oblika izobraževanja. Je pa vprašanje, kako čimbolje in čim bolj življenjskoprenesti izkušnje in to znanje članom delegacij. O tem se borno morali še pogovoriti in najti kar najboljše oblike.« S splošnimi volitvami in s konstituiranjem nove delegatske skupščine v letu 1982 se je začel tretji mandat delovanja delegat-skega sistema. Eden od temeljnih pogojev za njegovo u velja vi ja nje, uresničevanje in razvijanje je prav gotovo nacrtno družbenopoli-tično izobraževanje in usposab-Ijanje članov delegacij še posebno ob sedanjih zapletenih vprašanjih našega političnega in ekonomskega življenja in razvoja. Vemo, da je praktično politično delovanje lahko uspešno le v po-vezavi z znanjem in sposobnostjo teoretičnega analiziranja izku-šenj. To je bilo glavno vodilo pri organiziranju seminarja za izobraževanje vodij delegacij in bo tuđi kasneje za člane delegacij. Koordinacijski odbor za družbeno izobraževanje pri Občinski konfe-renci SZDL je organiziral izobraževanje delegatov za mandatno obdobje 1982—1986 takole: najprej za vodje delegacij DPS in SIS iz KS v enem delu in nato za vodje delegacij DPS in SIS iz delovnih organizacij v dveh delih. Ta dva seminarja naj bi bila tuđi orientacija pri organizaciji seminarjev za člane delegacij v samih krajevnih skupnostih in orga-nizacijah združenega dela v prihod-njih dveh mesecih. Program seminarja vsebuje teme po republiškem programu za izobraževanje delegatov. Pri nas smo mu dodali le eno temo: Metodologija obravnave delegatskih gradiv, kjer gre za praktičen prikaz obravnave materialov za zbore občinske skupščine, ki jih objavljamo v delegatski prilogi. Na prvem seminarju 18. in 19. februarja so sodelovali tuđi predavate-Iji, ki so avtorji knjižic s temami, ki tvorijo program izobraževanja, in člani predavateljskega aktiva, ki ga je oblikoval koordinacijski odbor za družbenopolitično izobraževanje. Sodelovanje članov predavateljskega aktiva naj bi jim bilo v pomoč pri pripravi in podajanju posameznih tem na seminarjih za člane delegacij v KS in OZD. B p Krajevni praznik Borovnice Nedelja, 6. 3.1983 ob 9. uri: Namizni tenis — turnir Četrtek, 10. 3.1983 Obisk Gramoznejamev Ljubljani. Odhod dveh avtobusov ob 13. uri, izpred sole. Krajani iz Bistre in Dola naj počakajo avtobus med 12.30 in 12.45 ob cesti. V Gramozni jami in na povratku v Bistri bo krajša komemoracija. Sobota, 12.3.1983 ob 18. uri bo v soli kulturna prireditev z naslovom: »Borovnica skozi čas« Nedelja, 13. 3.1983 ob 8. uri: šahovski turnir KRAJEVNA SKUPNOST VRHNIKA Kaj je z zbori občanov? Predlog o prostorski preobrazbi sedanje kra-jevne skupnosti Vrhnika v tri manjše življenjsko bolj zaokrožene KS, morajo sprejeti, dopolniti ali zavrniti občani. Tako narekuje samoupravno ravnanje in tako veleva zakon. Oa bi tej zahtevi zado-stili in čim večjemu številu Vrhničanov omogočili demokratično razpravo, v kateri bi predlog preve-rili in se potlej odločili za takšno organiziranost, ki bo nudila čim boljše možnosti za uspešen razvoj kraja, so bili od 8. do 17. februarja sklićani trije delni zbori občanov. In kaj se je zgodilo? 8. februarja se je delnega zbora občanov za naselji Vas in Hrib udeležilo 17 prebivalcev. Vabila so bila poslana 700 gospodinjstvom, res pa je bilo vreme hudo slabo. 10. februarja so sklicali sestanek za prebivalce na-selij Kolodvor Breg in Delavsko naselje. Vreme je bilo še slabše, prišlo je samo 13 občanov, vabila pa so bila naslovljena na 600 gospodinjstev. 17. februarja je bil v večnamenski dvorani OŠ Ivan Cankar delni zbor občanov za prebivalce Lošce in Klisa, za katerga so raznesli 925 vabil, dodatno pa razposlali še 700 vabil za druga vrhniška naselja. Prišlo je 80 občanov, med katerimi so bili hudo redki predstavniki srednje goneracije; mladine ni bilo. Zaradi premajhne udeležbe je bilo treba tuđi na tem sestanku, ki je bil resda priveden do smiselnega konca, izbrati izhod v sili, oziroma 34. člena statuta KS Vrhnika, ki pravi: Če ni na zboru navzočih 5 % delovnih ljudi in občanov, se lahko čez pol ure od ure, ki je bila določena za začetek zbora, opravi zbor s pri-sotnirni delovnimi Ijudmi in se šteje, da so odločitve zbora veljavne. , Na podlagi tega člena je bil sprejet sklep: Zbor kra-janov naselij Klis, Lošca, Vas in Hrib soglaša s pred-logom za prostorsko preobrazbo KS Vrhnika kot to opredeljujejo materiali za javno razpravo ter predla-ga, da skupščina KS Vrhnika razpiše o tem referendum. To je kronologija dogodkov. Kaj pa morala te zgod- be? Takšno vprašanje se postavi najprej, samo po sebi, treznejši premislek pa pravi, daje preprosto moraliziranje nekoristno in da je treba poiskati prave vzroke za tako stanje stvari in učinkovito ukrepati. Po drugi strani pa vsaj ta trenutek ni povsem razložljivo zakaj so zbori nesklepčni, če vemo, da vsaj na papirju deluje v krajevni samoupravi okoli 150 ljudi in da je v KS približno 400 članov ZK. Verjetnih vzrokov za slabo udeležbo na zborih občanov je precej, tukaj pa velja omeniti vsaj nekatere, ki so po sodbi dobrih poznavalcev razmer v krajevni skupnosti najtehtnejši. Eden izmed njih je denimo enačenje krajevne skupnosti z občino. Ker je Vrhnika mestna krajevna skupnost, so mnogi prepričani, da po naravi stvari mora njihove življenjske probleme re-ševati občinska skupščina, pri tem pa povsem pre-zrejo, da občina ni zmeraj pravi naslov za te zadeve. Drugi vzrok je pomanjkanje demokratičnega izročila pri obravnavanju posameznih predlogov in spošto-vanju sprejetih sklepov. Ljudje težko pozabijo, če se je sklenilo eno, naredilo pa povsem drugo. Verujejo še, verjamejo pa ne več. K tema dvema vzrokoma je treba prišteti še nepoznavanje razmer v posameznih življenjskih okoljih, ker je sedanja krajevna skupnost prevelika, različna pripadnost posameznih slojev domaćemu kraju, premalo učinkovito delo družbe-no-političnih organizacij v KS, nerazvita hišna samouprava, odsotnost uličnih odborov itd, itd. Nena-zadnje je tega kriv tuđi prevelik individualizem. Pogo-stoje slišati krilatico, da kdor ni naredil nič za sebe, tuđi za socializem ne bo, res pa je, da so avtorji tega gesla dosledno uresničili samo njegov prvi del, na drugega pa povsem pozabili. Za zaključek le to: samo tehtna in poglobljena politična (in sociološka) analiza vzrokov bo dala pravi odgovor na vprašanje, kako odpraviti raznotere vzroke za to, da ne bo življenje teklo mimo samouprave in obratno, in kaj storiti, da bi bili tuđi zbori krajanov re-snićno mesto za preverjanje posameznih zamisli in dogovarjanje za njihovo uresničitev. m. K. j:?|an Perle, predsednica ® za družbeno-politično gbraževanje pri OK J'DL: »Z aktivom predali ^teljev se borno še zmeni-^1 kako bo teklo izobraže-l'nje v posameznih krasnih skupnostih in delov-''h organizacijah. Vsako 'Kolje ima svoje posebno-11. zato terja tuđi posebno npravo. V pomoč preda-''ateljem pa bodo nedvo-ino vodje delegacij, ki so a današnjem seminarju.« NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 19$ IUV — še povećati izvoz Priznanji najveći i ma izvoznikoma Največja naša izvoznika IUV, TOZD Usnjarna in LIKO, kljub zaoštrenim pogojem gospodarjenja, zmanjšani možnosti za uvoz surovin, težavam s preskrbo z domačimi surovinami in močni konkurenci na zunanjem tržišču dosega ta izredne izvozne uspehe. Zato so zbori občinske skupšćine sklenili, da jim za izredne izvozne rezultate, ki so jih dosegli v letu 1981, izroćejo posebno priznanje. Nekaj dni pred novim letom je predsednik občinske skupsčine Andrej Vidovič izročil to priznanje IUV TOZD Usnjarna, sredi februarja pa Liku. Na fotografiji: Andrej Vidovič izroča predseđnici centralnega delavskega sveta Lika Tatjani Založnik priznanje za izvozne uspehe. Industrija usnja Vrhnika si že vsa leta prizadeva, da velik del svoje proizvodnje proda na konvertibilna tržišča. S temi prizadevanji je dosegla pomembno mesto, saj je bila lani v izvozu na 12. mestu med slovenskimi izvozniki, po po-zitivnem saldu, ki ga je ustva-rila, pa ćelo na 10. mestu. V grupaciji usnjarsko-predelo-valne industrije SR Slovenije je njen delež v izvozu preko 30% skupnega izvoza. Se-veda je tuđi močan uvoznik, ker z domačo surovino ne pokriva niti polovico proizvodnih kapacitet, Posamezne temeljne organizacije v IUV so pri izvozu in uvozu različno udeležene. TOZD Usnjarna Vrhnika preče) već izvozi kot uvozi, medtem ko TOZD Usnjarna Šmartno in TOZD Tovarna usnja Šoštanj več uvozita kot izvozita. Največji delež v izvozu predstavlja svinjsko usnje (tri-četrtine izvoza), nato konfekcija (usnje-' na in krznena), goveje usnje, sortirane ščetine itd. Tako širok izvozni asortiman je za to de-lovno( organizacijo izredno po-memben in potreben, ker na eni strani pomeni možnost oskrbe s surovino in drugimi reprodukcij-skimi materiali, na drugi strani pa pomeni možnost uvrstitve njihovih proizvodov, ki jih domači trg ne bi mogel v celoti absorbirati. Kakšne so perspektive letos? Povpraševanje po njihovih tz-delkih na tujem trgu je tolikšno, da bi izvoz lahko bistveno povećali, seveda če bi to povećanje zmogla proizvodnja in s pogojem, da bodo imeli več surovine domaćega izvora in iz uvoza. Vsekakor bodo skušali maksimalno povećati izvoz in istoča-sno zmanjšati uvoz do najnižje dopustne mere. p q LIKO — investirajo za večji izvoz V zadnjih letih proizvodnja v Liku nenehno narašča. 2, njo pa tuđi kvaliteta izdelkov, kar je tuđi pogoj za prodajo na za-htevnem zunanjem tržišču. Dobro se zavedajo, da so le s kvalitetno in ceneno proizvodnjo lahko konkurenčni na tujem tržišču. Tuđi zaoštrene gospodarske razmere leta 1981 jih nišo presenetile, ampak so še z večji mi napori usmerili proizvodnjo za izvoz. Tako so povećali izvoz, na 11.150.000 dolarjev, kar je za 1.150.000 dolarjev več kot leto prej, oziroma 11 odstotkov. Pri tem so se tuđi znatno povećala sredstva za stimulacijo ob 77-odstotnem povećanju celotnega prihodka. Takšna rast pa je zna-čilna tuđi za leto 1982, kljub temu da je bilo lansko leto še neugod-nejše od leta 1981, saj so de-vetrnesečni rezultati poslovanja pokazali, da izvoz ni manjši. Naj-več izvažajo v ZDA, kamor Tovarna stolov prodaja kar 88-od-stotka proizvodnje. Kljub sedanjim gospodarskim težavam pa ne pričakujejo izhoda iz sedanjega položaja nepripravljeni, zato načrtujejo investicije in proizvode, da bodo še povećali izvoz. Žanje so dobili tuđi širšo družbeno podporo. Realizacijo teh načrtov pa jim omogoča lastna akumulacija. Tako nameravajo že letos nada-Ijevati z investiranjem v tretjo fazo stolarne, v proizvodnjo le-snopredelovalnih strojev. Pričeli bodo tuđi s pripravami za povećanje proizvodnje vrat in skla-diščnih prostorov. 100 let zadružnega hranilništva in posojilništva na Vrhniki Zadružno hranllništvo in posojllnlštvo na Vrhniki se je, tako kot drugod po Sloveniji, pojavilo proti koncu prejšnjega stoletja. Izvirni, še obstoječi, dokumenti nam dokazujejo, da se je oblika zadružnega hranilništva in posojilništva pojavila na Vrhniki pred letom 1892. Znano je, da je bila prva oblika zadružne hranilnice in posojil-nice na Vrhniki tako imenovana »Raitfaizlevka«, ki je imela svoje poslovne prostore v isti staOi, kot jih ima sedanja hranilno-kre-ditna služba. Lahko bi rekli, da je sedanje HKS kmetijstva in gozdarstva na Vrhniki pravna naslednica bivše »Raitfaizlovke«, saj je od nje po-delovala zelo veliko in prostorno, še danes uporabno, nezgorljivo blagajno. Veliko pozneje je bila ustanovljena »Kmetijska posojilnica«, ki je imela svoje poslovne prostore v stavbi, kjer so danes uradni prostori občine Vrhnika. Ustanovitev druge hranilnice in posojilnice je bila bolj posledica prestiža političnih strank kot pa dejan-ska potreba. Obe navedeni hranil-no-kreditni ustanovi sta fmeli značaj zadružnega hranilništva in posojilništva, vendar pa niti »Raitfajzlevka« niti »Kmetijska posojilnica« ništa bili socialistično nagnjoni, kljub temu pa sta obe odigrali poglavitno vlogo pri nadaljnjem razvoju zadružnega hranilništva. »Raitfajzlevko« so vodili predv-sem duhovniki ali njihovi zaupniki in je imela klerikalni pečat. V njej so bili združeni predvsem kmetje oziroma — za takratne pojme — srednji in manjši kmetijski posestniki. »Kmetij-sko posojilnico« pa so vodili takratni vrhniški veleposestniki in industrial-ci. V njej so združevali svoj kapital ter ga posojali kmetom in jih neusmi-Ijeno pognali na »boben«, če izposo-jenega denarja do dogovorjenega časa nišo mogli vrniti. V tem pogledu je bila »Raitfajzlevka« dosti bolj usmiljena. Ko je v letih 1905—1907 takratna mlekarska zadruga gradila mlekar-sko poslopje, je najela pri hranilnici in posojilnici posojilo Njen dolg je konec leta 1906 znašal 42.140 kron. Za del tega dolga je prevzelo jamstvo 158 zadružnikov, od katerih se je vsak zavzel za 80 kron, tako da je skupna vsota, za katero so jamčili kmetje, člani mlekarske zadruge, znašala 13.365 kron. Iz navedenoga sledi, kako po membna je bila takratna hranilnica za razvoj kmećkega zadružništva. Po drugi svetovni vojni, v letu 1948, so se Kmetijske zadruge zelo raz-množile, tako da je imela skoraj vsaka vas v občini Vrhnika svojo kmetijsko zadrugo. Nekaj zadrug je začasno ustanovilo tuđi hranilno-kreditne odseke, ki pa nišo zaživeli tako, kot je bilo mišljeno. Hranilne vloge so bile v zelo majhnih zneskih ter so bili zato redki primeri kreditiranja članov zadruge za pospeševanje kmetijske proizvodnje. V letu 1958, točneje 7. nobembra, so se vse te manjše kmetijske zadruge priključile Kmetijski zadrugi Vrhnika, z izjemo KZ Borovnica, ki se ji je priključila v letu 1962. S priključitvijo zadrug pa so se tuđi obstoječih hranilno-kreditni odseki združili v hranilno-kreditni odsek pri KZ Vrhnika. Takoj po letu 1960 pa že beležijo več primerov kreditiranja kmetov — članov zadruge, vendar še vedno le v omejenih zneskih neorganizirano in nenačrtno. Z republi-škim zakonom o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih (hranil-nih) služb kmetijskjh in gozdarskih delovnih organizacij v letu 1969 pa so bili postavljeni temelji za financiranje razvoja zasebnega kmetijstva. Na podlagi določil navedenoga zakona je Zadružni svet Kmetijske zadruge Vrhnika na svoji seji 11. 1. 1970 sprejel sklep o ustanovitvi hra-nilno-kreditne službe, ki naj posluje s samostojnim obračunom in z lastnim žiro računom. Tako je s 1. 1. 1970 pričela poslovati nova hranilno-kre-ditna služba kot posebna finančna organizacija kmetov kooperantov, članov zadruge. Ta služba je prev-zela vso aktivo in pasivo od prejšnjega hranilno-kreditnega odseka. Obseg delaoziroma razvoj službe se je precej naglo širil. Da bi se povećala oziroma združila vsa orosta sredstva kmetov kooperantov, ki so v većini primerov tuđi gozdni posestniki, je bil 1. 8. 1977 med KZ Vrhnika in GG Ljubljana, obrat za kooperacijo Ljubljana, sklonjen Samoupravni sporazum o organizaciji hranilno-kreditne dejav-nosti kmetov kooperantov v občini Vrhnika. Ob skupnem sodelovanju se je obseg dela hitro večal. Kakšne pomen in vlogo je odigrala kmečka solidarnost v obliki združe-vanja prostih denarnih sredstev ob družbeni podpori? Brez dvoma velik: To je nedvomno rezultat postop-nega in vztrajnega sodelovanja ter medsebojnega zaupanja združenih kmetov in delavcev do HKS, saj se je vzporedno s finančnim dvigom hra-nilnih vlog povečevalo število vlaga- teljev. Služba je imela ob koncu leta 1981 1.871 vlagateljev. Da bi začeli družbeno organizirano pospeševati kmetijsko proizvodnjo pri zasebnih kmetijskih proi-zvajalcih, je bil sprejet zakon o ustanavljanju in poslovanju hranilno-kreditnih služb kmetijskih in gozdarskih delovnih organizacij. Ta zakon je uzakonil dela doteda-njih hranilno-kreditnih odsekov in postavil trdne temelje za kreditiranje zasebne kmetijske proizvodnje. Novi pogoji združevanja kmetov, intenzivno delo kmetijsko pospeše-valne službe, znatne naložbe v zasebno kmetijsko proizvodnjo, iz-datna družbena pomoč v obliki raz- zaradi premajhnega posluha, tuđi s strani kmetov, vsi po vrsti propadli. Nedvomno je, da se dvig osebnega standarda odraza tuđi na povećani proizvodnji, zato HKS kljub propad-lim poskusom organiziranoga kreditiranja stanovanjske izgradnje ni vrgla puške v koruzo, temveč še nadalje, s pomočjo Zveze HKS Slovenije — poskuša najti rešitve. Izdelan je že osnutek pravilnika za kreditiranje stanovanjske grednje kmetov in delavcev. Kreditiranje pa temelji na namen-skem varčevanju in vezanem depozitu, s posebnimi odločbami dodat-nega kreditiranja kmetov iz sredstev Ob tej prilikl so najzaslužnejšim podellli tuđi priznanja za razmah zadružnega hranilništva nih regresov pri nabavi repromate-riala in regresiranja obrestne mere so nedvomno pripomogli k povećani pridelavi hrane. To povećanje pa se odraza predvsem v pridelavi mleka in mesa. Tolikšnega povećanja pri-reje mleka in mesa, kot je bilo načr-tovano v investicijskih programih, sicer nismo doživeli, vendar pa je proizvodnja le porasla prav po za-slugi že navedenih dejstev. Kljub raznim spodrsljajem, prevelikim apetitom po kreditih, lahko ugo-tovimo, da je v navedenom razvoj-nem obdobju hranilno-kreditna služba opravičila svoj obstoj, saj je zadostila vsem osnovnim potrebam po naložbah v proizvodne investicije pri kmetih-kooperantih. Bore malo ali skoraj nič pa ni bilo storjenega za osobni standard kmeta pri čemer pa je prav gotovo najpomembnejše primerno stanovanje družine, ki dola na kmetiji. Več je bilo poskusov, da bi organizirano kreditirali stanovanjsko izgradnjo kmetov, vondar pa so, žal hranilnih vlog z regresirano obrestno mero. Glede na dosežene uspehe, ki jih je HKS dosegla, je svoj obstoj nedvomno upravičila. S ponosom se lahko ozrejo na prehojeno pot vsi kmetje, gozdni posestniki in delavci, ki so svoje pri-banke imeli in jih še imajo naložene pri svoji hranilni službi, t.j. pri HKS kmetijstva in gozdarstva. Predvsem pa je pomembno, da bo denar, naložen pri HKS kmetijstva in gozdarstva, prvenstveno uporabljen v naložbe za posodobitev kmetijske proizvodnje. Močne hranilno-kreditne službe so bile in bodo tuđi v bo-doče materialni temelj zadružništva, 2ato bodo vsi, ki delajo v kmetijstvu, storili vse, da bo HKS kmetijstva in gozdarstva postala še boljša banka združenih kmetov za njihovo neposredno kreditiranje in zagotavljanje sredstev tuđi za razvoj njihovih organizacij, kar bo prispevalo tuđi k stabilizaciji razmer, predvsem pa v kmetijstvu. Konec pogodbenemu in nadurnemu delti Tuđi z omejevanjem pogodbenega in nadurnega dela bo zanesljivo ustvarjenih nekaj možnosti za dodatno za poslovanje— zlasti tedaj, ko greza režijska, administrativna dela, dela v računovodstvih... Namreč, v zaoštrenih po-gojih gpspodarjenja so se znatno zmanjšale možnosti za zaposlitev zlasti mladih ljudi, ki potem, ko zaključijo solo. iščejo sebi in izobrazbi primerno zaposlitev, da si zagoto-vijo socialno in materialno varnost. Pa ne samo to, mlad človek želi in hoče delati! Zato so družbena prizadevanja usmerjana v to, da se izkoristijo vse obstoječe možnosti in notranje rezerve na področju zaposlovanja. Take rezerve pa so nedvomno tuđi v omejevanju dela preko polnega de-lovnega časa in pogodbenega dela. Občinska samoupravna skupnost za zaposlovanje v analizi za lansko leto ugotavlja, da v većini organizacij združenega , dela in skupnosti nišo uresničevali določb Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pogodbeno in nadurno delo. Ob tem ćelo ugotavljajo, da nišo niti obveščale skupnosti za zaposlovanje niti jih nišo vprašali, če so za taka dela prijavljeni brezposelni ' delavci. Lani sprejete spremembe Zakona o delovnih razmerjih pa jim narekujejo vrsto konkretnih novosti. Crtane so namreč posebne ureditve dela po pogodbi o delu z upokojenci, zmanjšan obseg dela preko polnega delovnega časa, uzako-njeni so vsebinsko novi pogoji opravljanja dela preko polnega delovnega časa. Tako znaša delo preko polnega delovnega časa največ 30 ur na mesec, v posebnih primerih pa tuđi do 48 ur na mesec, za kar je potrebno soglasje občinske skupnosti za zaposlovanje. Zakon nalaga delavcem v OZD, da v samoupravnem sploš-nem aktu o delovnih razmerjih določijo primere, ko je dopustno delo preko polnega delovnega časa. Že lani oktobra, ko je bila narejena ocena možnosti zaposlovanja v občini za letošnje leto, ki je vsebovalatudi podatke o pogodbenem in nadurnem delu v občini v prvih osmih mesecih leta 1982, se je v javni razpravi pojavila zahteva, da strokovna služba ugotovi razloge za takšen obseg nadurnega in pogodbenega dela, še zlasti, kadar gre za upokojence. Do kakšnih ugotovitev so prišli? Kot najpogostejši vzrok za sklepanje po-godb navajajo organizacije bolniške ali druge daljše odsotnosti z dela, pomanjkanje delavcev nekaterih poklicev (snažilke, si-rarji, mlekarji kovinarji,...), sezonsko delo in tuđi neustrezno kadrovsko zasedbo. Ob tem pa na skupndsti za zaposlovanje ugotavljajo, da većina naših organizacij združenega dela v zadnjem času že skuša omejiti obe vrsti del na minimum. Pc-stregli pa so tuđi s podatki, v katerih organizacijah je bilo največ pogodbenega in nadurnega dela (glej tabelo). Izvršni svet je tuđi obravnaval Samoupravni sporazum o us-klajevanju letnih načrtov zaposlovanja v občini in meni, da vsebuje usmeritve, ki jih opredeljuje resolucija o politiki izvaja-nja družbenega plana v obdobju .1981—1985 za leto 1983 občine Vrhnika in bodo omogočile usklajevanje potreb po delav-cih z dejanskimi kadrovskimi in dohodkovnimi možnostmi za pokrivanje celotnih družbenih stroškov zaposlovanja. Izvršni svet tuđi meni, daje na področju družbenih dejavno-sti še vedno preveč nadurnega in pogodbenega dela. Komite za družbene dejavnosti a naj v sodelovanju s Samoupravno skupnostjo za zaposlovanje ugotovil na podlagi poročil posameznih OZD s področja družbenih dejavnosti vzroke za tako veliko število nadur in pogodbenega dela, pripravi predloge za zmanjševanje le-tega in o tem obvesti izvršni svet. Izvršni svet predlaga, da se ugotovi, kako so organizacije združenega dela uresničevale določbe Zakona o delovnih razmerjih, ki urejajo pogodbeno in nadurno delo, kajti o teh delih doslej OZD nišo niti obveščale skupnosti za zaposlovanje niti si zagotovile obvestila o tem, ali so za taka dela prijavljeni brezposelni delavci. 2 Štev. priprav. Pogodbe o del. štev.-----------------------------------------Stev. Naziv TOZD zaposl. nedol določ. z >jpo- red. del. nadur čas čas kojenci razmer. Kovinarska 203 — 1 — — 443 Iskra TOZD Antene 155 1 — 1 — 1829 IUV TOZD Opekama 68 — — — — 3965 IUVDSSS 135—2 1 1 272 IUV TOZD Usnjarna 1038 — 3 10 25 13083 Elektro okolica 34 — — — — 1302 Fenolit 263 — 1 8 20 5974 Liko 1013 1 1 6 1 26309 Žito TOZD Pekama 65 — — 5 — 10061 Kmetijska zadruga 112 — — 2 1 5553 GG TOZD Gozdarstvo 50 — — 1 6 — GG TOK Gozdarstvo 12 — — — 6 —• Obrtni center 34 — — 2 — 617 TOZD Igrad 230 — ' — — — 1883 ŽTO Postaja Bor., Verd 30 — — — — 5995 Nadzor, proge Borovnica 64 — — — — 1342 PTT Vrhnika • 93 — — 4 11 — Hotel Mantova 51 — — 7 10 9170 Komunalno podjetje 89 — — 4 1 2470 Zavod za načrtovanje 24 — — — 2 664 Stanovanjska SIS 9 — 1 1 — 148 KS Borovnica 2 — — 4 — —-SO Vrhnika 66 — 3 2 3 649 KS Vrhnika 2 — — 2 6 — OŠ Borovnica ? — — 1 — 165 OŠ Ivan Cankar 102 — — 6 13 — Glasbena šola 8 — — — 8 1041 ZKO Vrhnika 2 — — — 10 — NZD TOZD Zdravstvo 70 1 1 3 1 6397 Lekarna 21 — • — 2 2 1156 Center za social. delo 6 — — 2 1 581 VVZ Vrhnika 90 — 2 4 2 1057 FEBRUAR 1983 NAŠ ČASOPIS Letna konferenca ZŠAM Čeprav je vrhniška podružnica Zveze šoferjev in avto-mehanikov po številu majhna in premore skromna fi-nančna sredstva, je minulo leto uspešno delovala in ure-sničiia vse sprejete naloge. To ugotovitev smo sli sa li na redni letni konferenci ZŠAM, ki je bila 20. februarja v Can-karjevem domu na Vrhniki. Leta 1982 se je število članov tega stanovskega združenja znatno povećalo in podružnica ZŠAM na Vrhniki šteje danes 131 mož. Sestava članov pa v celoti ne zadovoljuje. Iz kmetij-stva je v zvezi včlanjenih le 5 traktoristov. Najuspešnejša sta-novska in družabna prireditev je bil avto rally,"*ki so ga na Vrhniki pripravili 13. julija ob dnevu šoferjev in naj bi poslej imel regijski značaj. Ker je lani začel veljati nov zakon o varnosti cest-nega prometa, ki prinaša vrsto novosti, so šoferji s sodelova-njem sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu organizirali pogovor in predavanje na to temo. Kritično pa so člani ZŠAM govorili o sodelovanju z AMD Vrhnika, ki ni ustvarjalno, čeprav so mnogi cilji isti in naloge skupne. Letos bodo dobili v upravljanje manjŠi avtobus, ki ga bosta osnovna šola in smučarsko društvo kupila za svoje potrebe. Deset odstotkov prihodka bo ostalo podružnici ZŠAM. Poleg strokovnega usposobljanja bodo letos več pozornosti posvetili izboljšanju delovnih pogojev svojih članov. Ti so v po-sameznih organizacijah združenega dela precej različni, pa tuđi pred zakonom nišo vsi šoferji in avtomehaniki izenačeni. Gre za beneficirano delovno dobo in pa za to, da se nadure ne štejejo v pokojnino. Kljub relativno dobremu zaslužku so zato njihove pokojnine skromne. .. Z intervencijami za pospeševanje kmetijstva V občini Vrhnika je bil samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane ustanovljen v preteklem letu. Pred tem je podobno funkcijo opravljal iniciativni odbor, kateri je prevzel delo od SIS-a za pospeševanje kmetijstva pri SO Vrhnika. Glavna naloga samoupravnoga sklada je pravilno usmerjanje sredstev, namenjenih za intervencije v kmetijstvu. Ta sklad je organiziran na nivoju občine, na republiškem nivoju pa je Republiški samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane. Samoupravni sklad za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane pri občini Vrhnika je letos sprejel program po-speševalnih ukrepov, ki je po eni strani prilagojen republiškim pogo-jem, po drugi pa specifičnim potre-bam našega podrocja. Po republiškem programu pripa-dajo kmetijskim proizvajalcem na-slednje oremije: Za povećan stalež krav osnovne črede pripada premija: — OZD in hlevskim skupnostim, ki so del organizacije združenega dela za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo in — združenim kmetom za vsako dodatno vhlevljeno plemensko kravo kombinirane ali mesne pasme, če imajo najmanj 2 kravi. Premija pripada rejcem za živali znanega porekla in znane plemenske vrednosti za pridobivanje mesa in mleka, če se rejec zaveže, da bo tako povećan stalež obdržal najmanj 5 let. Premije za pitanje telet se obračunava na kg pridobljenega mesa in pripada: — OZD, ki pita teleta v lastnih pi-tališčih — individualnim rejcem in hlevski skupnosti, ki je lastnik živali, če so junci in junice spitani v proizvodnom sodelovanju z organizacijo združenih kmetov, — OZD, ki je lastnik živali v pitanju, če teleta storitveno pitajo individualni rejci ali pa druge OZD v svojih pitališčih na podlagi pogodbe med lastnikom živali in rejcem, oziroma z organizacijo združenega dela, ki storitveno pita živali v svojih pitališčih. — OZD in individualnim rejcem, kadar skupno vlagajo v pitanje telet. Premija pripada upravičencem, če so izpolnjeni naslednji pogoji: — daživaloboddajinistarejšaod 36 mesecev, — da se pri juncih pridobi najmanj 275 kg mesa in pri junicah najmanj 250 kg mesa, da so spitane živali oddane pogodbenemu kupcu po ceni, ki je na dan odaje živaH dolo-čena kot veljavna proizvajalska prodajna cena. 'Premije za proizvodnjo mleka Premija pripada za proizvodnjo mleka: organ izacijam združenega dela, ki pridelujejo mieko in organi-zatorjem združenih kmetov za združene kmete (kooperante) in hlevskim skupnostim, s katerimi imajo sklonjene pogodbe o proizvodnji in oddaji mleka. Premija v celoti pripada proizvajalcem mleka za kvalitetno mleko. Premija se ne izplačuje, ampak se lahko porabi samo za nakup mineralnega gnojila in osta-lega reprodukcijskoga materiala. Regresiranje nakupa semenske pšenice Regres za semensko pšenico pripada združenim kmetom, ki so skle-nili pogodbo o tržni proizvodnji pšenice, če izpolnjujejo obvezo o oddaji pšenice letine 1982—83 najmanj 2000 kg/h ter za vsak kilogram re-gresiranega semena še 2 kg za tržno proizvodnjo namenjene pšenice. Premija proizvodnje pšenice Premija pripada organizacijam združenega dela in združenim kme-to'm, ki so sklenili pogodbo o tržnem pridelovanju pšenice in izpolnili po-goje pogodbene tržne proizvodnje tako, da so oddali v 1983 letu 2000 kg pšenice na hektar in sklenili pogodbo o pridelovanju letine 1984. Sredstva premije uporabljajo upravičenci za nakup mineralnih gnojil ob zaščitnih sredstev. IVAN ŠIVIC Poročilo o širitvi pokopališča in izgradnji mrliških vežic V letu 1981 ,so v krajevni skupnosti Vrhnika ustanovili gradini odbor za izgradnjo I. faze pokopališča ter izgradnjo mrliških V6žic. Odbor se je že takoj na začetku srečal s precejšnjimi pro-b|emi, med katerimi je bil gotovo največji zagotovitvi potrebna "nančna sredstva. Ker z referendumom leta 1981 ni bil izglasovan krajevni samoprispevek za jPfnunalno ureditev Vrhnike, so izpadla tuđi sredstva, s katerimi bi financirali «1tev pokopališča in izgradnjo mrliških vežic. Zaradi tega je odbor v začetku 6(a 1982 na vse organizacije združenega dela naslovil prošnjo za financiranje frograma izgradnje. Akciji zbiranja finanćnih sredstev se je odzvalo 17 orga-Jfcacij združenega dela od 30, od katerih so nekatere organizacije prispevale Jnančna sredstva, nekatere organizacije so prispevale gradbeni material, nevere pa bodo svoj delež prispevale z deiom (glej seznam). Do 14. 2. 1983 je Mspelo na poseben račun KS za širitev pokopališča 2,258.500 din. V prilogi kročila je točen prikaz prispevkov organizacij združenega dela. Pregled riačrtovanih in dejanskih stroškov pri gradnji pokopališča v letu .(.: 82: Realizac. :St'oški I. faze Načrtovano Dej. stroSki Razlika V letu 1982 ^umentačija" 300.000 150.000 + 150.000 150.000 Celjska dela 1,500.000 3,060.000 . —1.560.000 1.745.000 D'enaža - 250.000 250.000 250 000 ^PfiJ: 1.800.000 3,440.000 —1.660.000 2.145.000 '* tabele je razvidno, da so dejanski stroški širitve I. faze bistveno večji od J^rtovanih, kar pa je predvsem posledica dejstva, da smo morali material za "aSutje pridobiti z miniranjem v opuščenem peskokopu v Podčelu zaradi ^'rezne kvalitete materiala (zahteva Zavoda za raziskavo materiala in kon-,'Ukcij). Miniranje je stalo 960.000 din. Ravno tako pa v planiranih stroških ni ^a zajeta drenaža, ki jo zahtevajo sanitarni predpisi. Poleg tega pa se bodo za okrog 800.000 din povećali str oški zaradi nasutja 9robnega polja o čemer bo potrebno s SGP Grosuplje podpisati aneks k "°9odbi. t Poleg finančnih problemov se je gradbeni odbor srečal še s problemom ne-.^fiiščenih premoženjsko-pravnih odnosov, saj nišo bila odkupljena vsa po-!*bna zemljišča, ki jih, zajema projekt v I. fazi. Odkupljeni ništa bili parceli št. 911/2 k.o. Vrhnika ter parcela št. 1874/3 k.o. Vrhnika. .'-astnik parcele št. 1911/2 k.o. Vrhnika je parcelo po daljšem pregovarjanju ?°dal, lastnica parcele št. 1874/3 k.o. Vrhnika pa ni hotela pristati na odkup, ?*o je KS Vrhnika z njo podpisala menjalno pogodbo za parceli št. 1874/2 *a«iik, ki meri 544 m2, ter parcelo št. 1909/2 — pašnik, ki izmeri 263 m2. "egled opravljenega dela l^aradi zgoraj omenjenih premoženjsko-pravnih odnosov se je priče-7 del nekoliko zavlekel. Pogodba za zemeljska dela (prevoz nasipnega ^teriala in vgrajevanje 6.940m3 materiala) je bila podpisana z SGP Gro-uNje konec septembra 1982. SGP Grosuplje smo odprli akreditiv v visini ^5.548,70 din. Do sedaj je SGP Grosuplje vgradilo cea 5.000 m3 nasipa tako Dclavski svet Kofhunalnega podjetja Vrhnika z delegati uporabnikov ____ razpisuje imenovanje ihmmm mm muiu INDIVIDUALNEGA fOSLOVODNEGA ORGANA Za IPO delovne organizacije je lahko imenovana oseba, ki poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja in drugih posebnih Pogojev, določenih v zakonu, izpolnjuje še sledeče pogoje: ~- da ima visoko ali višjo izobrazbo gradbene, komunalne, strojne, ekonomske ali pravne smeri, — da ima organizacijske sposobnosti in pozitiven ter aktivćn odnos do samoupravljanja, ~- da ima najmanj 3 leta oziroma 5 let delovnih izkušenj v svoji stroki, -~ da je družbenopolitično aktivna. Kandidati morajo pred imenovanjem predložiti delavskemu svetu program uresnićevanja smotrov in ciljev delovne organizacije. Kazpisni rok je 15 dni. Rok, do katerega bodo kandidati obveščeni o ''biri, je 30 dni po objavi. Kandidati naj pošljejo ponudbe na Komunalno podjetje Vrhnika, , Cankarjev trg 4; z oznako »ZA RAZPISNO KOMISIJO«. Razstava ročnih del ob dnevu žena $ letošnjem praznovanju 8. marca — Jv9 žena pripravlja sekcija za družbeno iJ'Host žena pri Domu JLA razstavo J1"! del. t sodelovanju vabijo vse, ki se ukvar-C* r?čnimi deli; s kleklanjern, veze- ^' Šivanjem, kvačkanjem, delajo go- beline, makrameje, tapiserije in druge dekorativne ali spominske ročne izdelke. Ročna dela lahko prineste v Dom JLA na Vrhniki vsak dan od 28. februarja do 5. marca od 10. do 19. ure. Otvoritev razstave pa bo 7. marca ob 18. uri v Domu JLA. ^VTOMEHANIKA |ože Turšič *erd, Jagrova 2 (v Janezovi vaši) A-VTOMOBIUSTI! Obveščamo Vas, da v naši delavnici opravljamo vsa mehanična dela na ^°lksvagnovih vozilih. Tuđi montažo in centriranje gum opravimo strokovno in takoj za vsa "sebna vozila. Usluge so Vam na voljo! da ima KS na akreditivu še 500,000 din. Nasipni material smo pridobili z miniranjem »špice« opuščenega pesko-kopa v Podčelu. S Komunalnim podjetjem Vrhnika, ki ji po odločbi Republi-škega rudarskega inspektorata dolžno sanirati opuščeni peskokop, smd.se sporazumeli, da KPV prispeva 120.000 din za stroške miniranja. Ker je bilo potrebno izdelati drenažo, smo sprejeli sklep, da bi drenažne cevi položili z delavno akcijo krajanov, toda zaradi slabega vremena v oktobru je delovna akcija tri zaporedne sobote odpadla. Da bi omogočili SGP Grosuplje, da nadaljuje z zemljiškimi deli. je bil s KPV sprejet dogovor, da KPV naredi dranažo kot svoj prispevek v delu. Toda ker se je slabo vreme nadaljevalo, so drenažo naredili sele v januarju. Z akcijo v združenem delu smo v letu 1982 za razširitev pokopališča zbrali 2.550.000 din, krajevna skupnost Vrhnika pa je iz svojih sredstev namenila za razširitev pokopališča 450.000 din, kar pomeni, da nam za dokončanje I. faze brez izgradnje mrliškega objekta manjka 440,000 din. Ker za dokončanje I. faze Širitve pokopališča in izgradnje mrliških vežic potrebujemo še 5.790.000,00 din, borno akcijo zbiranja sredstev ponovili. Računamo, da bomo v združenem delu zbrali 3.290.000.00 din, pri zasebnih obrtni-kih 500.000,00 din, s prostovoljnim prispevkom krajanov po gospodinjstvih pa želimo zbrati cea 1.500.000,00 din. Ostanek potrebnega denarja 500.000,00 din pa bo zagotovila iz svojih sredstev krajevna skupnost Vrhnika. - Gradbeni odbor SEZNAM OZD IN TOZD, Kl SO DO 14.2 (983 PRISPEVALE SVOJ SVOJ DELEŽ ZA IZGRADNJO POKOPALIŠĆA: Industtija usnja Vrhnika 1.300.000.00 Avtomontaža TOZD Kovinarska 309.000,00 LIKO ~ primarna predelava 75.000,00 LIKO — tovarna stolov 225.000.00 LIKO — olagovni promet 37.500,00 LIKO — DSSS 51 000,00 LIKO —• servisi energetike 63.000.00 LIKO ■-- tovarna vrat 36.000.00 GG......TOZD Gozdarstvd 75.000,00 GG — Kooperanti 20000.00 Hotel Mantova 65.000,00 Droga Portorož — obrat Jelka 32.000.00 SKUPAJ: 2,258.500.00 IUV TOZD Opekama 5.500 kom opeke MB TOZD Kamnolom Verd 500 m' nasip materiala Komunalno podjetje Vrhnika 135.000.00 din v delu Zavod za načrtovanje 53.976.00 din v delu V PAP obrat Vrhnika so sprejeli sklep o f jrispevku 60.000.00 din v Kmetijski zadrugi Vrhnika pa so sklenili prispevati 100 000.00 din. loda finančnih sredstev še nišo nakazali. Najprej so delavci komunalnega podjetja očistili ceste, nato pa so prišli na vrsto tuđi pločniki in na Klisu so morali sneg tuđi odvažati v potok. Dolgo nam je zima priza-našala. Končno pa nam je natresia snega kar malo pre-več. V* veselje smučarjev res. . Delavcem, ki opravljajo zimsko službo, pa ni bilo do radosti. Delaii so trdo in lahko jih pohvalimo, saj šo šli hitro na ceste ih jih tuđi dobro splužili. Povprašali smo po nekaterih krajevnih skupno-stih in nišo imeii pripomb na čišćenje čest in ulic. Ciril Kos, ki pogodbeno »orje« krajevne ceste v Borovnici, je pohvali' tuđi delavce Komunalnega podjetja. »Ko je najbolj snežilo, so prišli tuđi »komunalci« ob drugi uri po polnoči. Res so dobro delaii, kot že nekaj let ne,« je prista-vil. Fantje iz Komunalnega podjetja so se res trudili. Nekateri so tedaj, ko je najbolj snežilo, delaii tuđi po šestnajst ur na dan, so nam pojasnili na po-djetju. Jasno pa nam mora biti, da nas je zimska služba precej stala! Na Samupravni komunalni cestni skupnosti se nišo ravno veselili snega, saj vedo, da koiikor več nas stane zimska siužba, toliko manj denarja ostane potem za vzdrže-vanje lokalnih čest čez leto. Janko NOVAK: Plužil sem predvsem v višjih predelih, kjer je bilo snega več kot v dolini. In težko je cesto pov-sem do tai splužiti. Trudili smo se. Nekajkrat smo de-laki tud! ćelo noč. Program Turističnega društva Vrhnika Pomen Turističnega društva Vrhnika je poznan, in ker naše obstaja že skoraj devetdeset let, je njegov obstoj že po tradiciji za današnje čaše še bol) po-memben. Aktivnost društva ni odvisna le od prizadevnosti članov upravnega odbora, temveč od vseh krajanov, ki žive v našem okolju. Upoštevajoč njegov obstoj, ga je nujno vključevati v dejavnost kraiavne skupnosti in občine. Osnutek priloženega programa društva za leto 1983 dajemo v iavno razpravo in prosimo vse zainteresiram danam dajo pripombe nanj. Glavni namen poleg redne dejavnosti društva je obnavljanje oziroma vzdrževanje rekreacijskih postojank, kot so Močilnik, Sv. Trojica, Planina in Stari maln. Obnova koče v Starem malnu se nadaljuje in bi, ko bo dokončana, lahko služila krajevni skupnosti ne samo za rekrtacijo, temveč tuđi za namene SLO in drugo. V ta namen smo predvideli, da bi se sredstva za dograditev koče SLO združe-vala v visini 7500 din. Krajevna skupnost Vrhnika naj bi zagotovila sredstva za urejevanje parka pri Sv. Trojici in zgraditev sanitarij v Starem malnu v visini 25.000 din. Prioorninjamo, da je kopališče v Starem malnu — zlasti, ko se kopališče na Vrhniki čisti — zelo številčno obiskuie. Sredstva v visini 16.000 din predvidevamo dobiti od Kulturne skupnosti in bi bila namenjena za obnovo kapelice Sv. Antona v Močilniku ter delno za obnovitev poru- šenega starega malna — razpadajoče stavbe, kjer predvidevamo postavitev elek-tričnega agregata, ki bi dajal toliko električne energije, da bi zadostovala za nekaj svetlobnih teles koče in okolja. Predviđeni znesek v visini 47.500 din naj bi se-pokrival iz TTKS občine Vrhnika za obnovo bazena v Starem malnu in vzdrževanje stolpa na Planini. V Močilniku so mostovi, ki bi jih bilo treba redno vzdrževati, zato menimo da bi se sredstva za tako vzdrževanje morala nameniti iz SKIS, enote za ceste Občani bi s svo]im vloženim delom prispevali k realizaciji programa za leto 1983 (po ocenitvi 102.000 din). V programu v je v celoti zajeta turistična taksa, ki bi se morala iz proračuna občine Vrhnika dodeliti društvu za realizacijo programa. Predvidevamo, da bo društvo dobilo svoje poslovne prostore v Črnem Orlu; s tem bodo nastali naslednji stroški, ki bi se pokrivali iz najemnine gostišča Močilnik: najemnina za poslovne prostore, eletrika, voda, provizija SDK, zavarovalnina, ogrevanje, članarina Turistični zvezi Slovenije in pisarniške potrebščine v visini 75.000 din. Program Turističnega društva Vrhnika za let.: 1983 bomo lahko realizirali, le, če bodo vsi navedeni uresničili in podprli financiranje predlaganega osnutka. Javna razprava bo potekala od objave v Našemm časopisu, in sicer trideset dni. Pripombe pošiljajte na naslov: Turistično društvo Vrhnika. . UPRAVNI ODBOR TD VRHNIKA SJ«S PBOORAMSKA NALOGA - OPIS PH0GRAM ZA PREDVOĐENI Vliil POKRIVANJA PO NOSILCIH ZA LETO 198? 1 v' 1983 V DIN T.DRUSTVO KS VHHNIKA TUH.TAKSA SIfl najemnine občani 8 K U P N 0 S^T I kulturna TTKS SKIS A. l.Koča Stari maln - obnova 50.000.- 10.000.- - 20.000.- 5.000.- - 15.000.- - - - 2.Koča Stari maln - vodovod 60.000.- 10.000.- - 20.000.- - 10.000.-10.000.- - ?.Ko8a Stari meln - aanitarije 60.000.- 20.000.- - J0.000.- - 10.000.-10.000.- - 4.ureditev okolice in bazena 20.000.- 10.000.- - - - 5.000.- 5.000.- - S.Obnora bazena Stari maln 1OO.OOO.- 20.000.- 15.000.- 1O.00O.- - - 15.000.- - 40.000.- 6.Obnova Stari maln -mlina 1000000.- 40.000.- - ■ - "0.000.-30.000.- 10.000.- 7*fi88fI8il&rehe Sv«Ant°na » 8.000.- - .- - - - 2.000.- 6.000.- B.UroJanJe parka na S».trojici 15.000,- - 10.000.- - - 5.000,- - 9.UrQjanJo parka v lioollniku 4.000.- 4.000.- - - __-.-_ lO.Moatovi v UoSllnlku 20.000.- - - - .... - - - 20.000. ll.Morkaclj« - table 10.000.- - - 5.000,- 2.5004- - 2,500,- 12„Stolp na Planlnl-vzđržeranja 20.000,- $.000.- - ... 10.000.- - 5.000.- 17.Adaptacijo zapad,dola - , gostiSca Močilnik - - - _ _ - . ... SKUPAJ A! 467.000.- 119.000,- 25.000,- 75.000,- 7.5OO.-55.OOO.-1O2.OOO,- 16.000.- 47.500.- 20.000. B.PB60HAM ZA FUNKCIONIRANJE DRUŠTVA ~~ 1.Poslovni prostor,vađr.evonje In ostala režija 75.000.- 20.000.- - 45.000.- - 10.OOO,- - SKUPAJ Ain B 542.000,- 139.000,- 25.000.- 120.000«- 7.500,- 65.OOO.-1O2.OOO.-16.OOO.- 47.500.- 20.000, 3 NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 1983 KADETSKA ŠOLAZA MILIČNIKE BO V PRIHODNJEM ŠOLSKEM LETU SPREJELA220 UČENCEV — PRIJAVE DO 31. MARCA — ANDREJ RUPNIK O SVOJEM POKLIČU Poklič, ki zahteva posebne sposobnosti 7 II Učenci, ki končujejo osnovno solo, se že odtočajo za bo-doči poklič in med njimi si marsikdo že od malih nog zelo želi postati miličnik. Miličniki so pogumni, drzni in nenazadnje nosijo tuđi svojo uniformo. To so stvari, ki številne mlade fante vabijo v ta poklič, na težke in odgovorne naloge, ki spa-dajo v delo miličnika in ki jih je toliko, da bi jih pravzaprav težko našteli, pa radi pozabljajo. Kadetska šola za miličnike v Tacnu pri Ljubljani bo za prihodnje šolsko leto sprejela 220 učencev, vsi interesenti pa se morajo prijaviti na razpis do 31. marca. In kakšne pogoje morajo izpolnjevati kandidati, ki se želijo prijaviti na razpis? Uspešno morajo končati osnovno solo, ne smejo biti starejši kot 17 let, zelo pomembno pa je, da so telesno in duševno zdravi, obvladati morajo slovenski Jezik, ne smejo biti v kazenskem postopku In proti njim ne srne biti izrečen vzgojni ukrep. prišel sem v novo okolje. Ampak-potem, ko se vsak dan zgodi nekaj novega, se hitro privadiš. Vedno je nekaj zani- dolžen za svoj sektor, ki ob-sega šest krajevnih skupnosti. S tem sem našel tuđi delo, ki mi leži. Spoznaš veliko ljudi, Kot je znano, traja šolanje štiri Jeta, kadeti pa stanujejo v šolskem domu, kjer imajo brezplačno stanovanje in hrano, uniformo, obutev, neka-tere učne pripomočke, zdravstveno in invalidsko zavaravanje ter pravico do denega zne-ska za osebne potrebe. Kadeti, ki končajo solo in so najmanj tri leta miličniki, so tuđi oproščeni služenja vojaškega roka. Med šolanjem med drugim opravijo tuđi smučarski in plavalni tečaj ter izpite za voznike motornih vozil A in B kategorije. Po kon-čanem srednjem šolanju imajo tuđi možnosti za izobraževanje na višjih in visokih solah, odlo-čijo se lahko tuđi za delo v eno-tah za zatiranje kriminalitete ali službo državne varnosti. Sicer pa je značilnost miličnikovih nalog stalno izpopolnjevanje strokovnega znanja in lahko po šolanju obiskujejo različne te-čaje ter se tako usposobijo za vodnike službenih psov milice, konjenike, za reševanje pone-srečencev v gorah, za varnost na smučiščih, lahko pa se prik-Ijučijo potapljačem ali posad-kam patruljnih čolnov mejne milice ter še številnim drugim aktivnostim. O miličniškem pokliču in :ije-govem delu je stekel tuđi pogovor z miličnikom Andrejem Rupnikorp z vrhniške postaje milice, kjer dela že od 1979. leta. Tedaj je namreč končal šolanje na kadetski soli za miličnike v Tacnu. Kako je »prišel« med miličnike? »Kot vsak, ki končuje osnovno solo, pa razmišlja, kaj si želi v življenju. OdloČitev za poklič ni lahka. Najprej sploh nisem pomislil, da bi postal miličnik. Pa sem videl film in v njem miličnika na motorju. In tuđi mami se je potem že med šolanjem izpol-nila želja, da vozim motor. Veliko časa sem prebil na motorju. Priznam, v začetku mi je bilo v soli kar malo težko. Jasno, Bodoči miličniki si v soli pridobijo veliko znanje tuđi v boril-nih veščinah mivega in novega. Nato gredo 2., 3. in 4. letnik šolanja izredno hitro, Že med šolanjem se sre-čuješ s konkretnim delom.« In kar naenkrat si že v službi! »Ja, res kar naenkrat. Ko sem prišel na postajo milice, je bilo tako, kot prvi dan v soli. Nov si pač. Vendar ob pomoči fantov sem se hitro znašel. Vpeljali so me v vsakodnevno delo. Po šestih mesecih sem že začel delati samostojno. Zanimivo je naše delo, včasih tuđi trdo. Marsikdaj se moraš obvladati. To je delo za človeka z moč-nirrTi živci.« Kaj pa sedaj, po nekaj letih prakse? »Že dve leti sem za- spoznaš okolje, vedno je nekaj zanimivega. Delo je pestro, ni kaj reci. Včasih pa je tuđi naporno. Ne-kateri Ijudje pač težko priznajo neko avtoriteto. Zato je često tako, da mora biti miličnik sam tak, da mu Ijudje zaupajo. Le z medsebojnim zaupanjem je tuđi varnost občanov večja. Torej vsi, mi miličniki in občani, si želimo isto, mar ne? Zato velja še enkrat opozoriti na samozaščitno obnašanje vseh občanov. Tega si želim in tedaj bom s svojim pokličem še bolj zadovoljen.« D. P., F. R. Cicibanove urice Magda Kavčlč Ja po poUleu vzgojlta-IjiM m J« te dva mi vod* oddah* mri* iola v vrtcu Mladi rod v Ljubljani. Sada| |« zapoalana v vrhnlakl ki^tthld, Idar pomaga v knjižnici za iolarja, njana osnovna dajavnoat pa )a... »vođenje ciribanovih uric enkrat na teden (ob četrtkih od štirih do petih) ter tri-krat na teden vođenje ur za prve razrece v okviru celodnevne Sole. Prvošolčkom pri-povedujem pravljice, pojemo, igramo. Včasih je ure za šolske otroke vodila tova-rišica Iskrenovičeva, sedaj sem jih zaradi njene preobremenjenosti prevzela jaz. Cicibanove urice pa smo vpeljali v tem šolskem letu.« .»Ja kakana razlika mad cfclbani in prvoaotekl?« »Velika, Solski so manj sproščeni, slabše dramatizirajo, cicibani imajo več domlšljije.« »Priprava vam gotovo vzamajo doatl ćaaa?« »Idejo nosim najprej nekaj časa v sdbi, navadno kakih štirianjst dni, da jo izobliku-jem, uresničitev je potem lažja. Material dobim v knjižnici. Seveda tuđi neposredno delo včasih vzame precej časa, če samo pomislim, kako sem se »mučila« s Pikom Dinozavrom!« »Redni obiskcalci imajo doma že kar precej izdelkov:. pobarvan plašček za Barbara, muco iz jogurtovega lončka, zašiti fižolček, sestavljeno kokoško, ptičjo hišico iz škatlic... »Katara pravljice vsa to ža sliiali in ali ao katara te poznali?« »Ce jih poskusim našteti, tele so bile: Mojca Pokrajculja, Hišnikov dan (Branka Jurca), O rdeči kokoški (ruska ljudska), Moj dežnik je lahko balon (Ela Peroci), Piko Dinozaver (Leopold Suhodolčan), Fižolček, ogelček in slamica (ljudska), O Tomažu, ki se ni bal teme (Klara Jarunko-va), o dedku in medvedku (L Suhodolčan), Kraljična na zrnu graha (Andersen), Bitenčeva pesmica Snežinka. Seveda smo marsikaj tuđi odigrali, otroci so se zelo vživeli v Mojco Pokrajculjo. Nihče ni hotel biti lisica. Večinoma pa teh pravljic še nišo poznali.« »Imata sami tuđi otroke, ko vas Imajo mladi obiskovalci tako radi?« »Sin Igor je star sele sedem mesecev, zato zaenkrat delam še po štiri ure. Moram priznati, da mi je pri tem delu precej pomagala praksa z malo solo « »Kaj naraje delajo vaši cicibani?« ■■Saj sami vidite, da najraje likovno ustvarjajo: rišejo, barvajo, strižejo, lepijo, manj radi pojejo. K petju bi jih rada bolj pri-tegnila, saj nekateri nimajo posluha. Mislila sem že na povezavo z našo glasbeno solo, a sem se doslej raje podredila željam otrok.« »Kako sa vedejo obiskovalci?« »Starši pridejo v glavnem samo do vrat, ker so otroci že zelo samostojni. Nek-'teri otroci, ki ne hodijo v vrtec, so res nesocia-lizirani, neka deklica priđe vedno prav po-gumno, potem pa se obrne in steče nazaj k mami. Joka, dokler je ne odpeljejo. Večinoma hodijo k uricam otroci, ki so v var- stvu v vrtcu. Rada bi povedala, da so seveda vabljeni prav vsi cicibani, predvsem pa tišti tri — do štiriletniki, ki ne hodijo v vrtec.« »Kaksen je obisk?« »Kar dober, povprečno deset jih priđe k urici, to je prijetna delovna skupina. Ćelo danes jih je toliko, ko nas je skoraj za-medlo in smo morali splezati v našo sobo!« »Imate kakane nacrte?« »Že prej sem omenila povezavo z glasbeno solo. Pa razstava likovnih izdelkov še J koritih, likovne izdelke bom morala pripraviti za nazaj, saj otroci vse tako radi nesejo pokazat domov. Ob koncu borno šli verjetno na krajši izlet.« »Kaj bi radi sami povadali?« »O pokliču vzgojiteljice. Poklič vzgojite-Ijice in sploh pedagoški poklič je danes vse premalo cenjen. Ne mislim samo na osebne dohodke. če hoćeš tu uspeti, moraš dati samega sebe. In včasih res daš vse od sebe, pa ni takega učinka, kot si si želei. Težko si je dopovedati, da je tuđi to delo le služba... Sicer pa je vsako delo z Ijudmi, posebno pa še z otroki, odgovorno.« LIDIJA GOLC Zimovanje na koči pod Bogati nom Od 24. do 29. januarja se je kar 47 članov tabomiškega odreda Ivan Cankar udeležilo zimovanja na Koči pod Bogati-nom. Bilo je zanimivo in veselo. V ponedeljek ob 7.30 smo se zbrali pred domom JLA, otovor-jeni z nahrbtniki in smučmi, pripravljeni na dolgo pot. Še zadnje slovo od staršev in vsa vesela družba je bila zbrana na avtobu-su. Odpeljali smo se. Pri slapu Savica smo se ustavili, saj je bila to naša zadnja av-tobusna postaja. Vso prtljago smo nesli do gondole, sami pa smo obdržali le smučarske palice, ki so nam kasneje pomagale pri vzpenjanju. Razdelili smo se v manjše skupine saj smo tako najlaže nadzorovali najmlajše. Tine — naš načelnik — je dal znak za odhod. Vzpenjali smo se počasi in previdno, saj sta bila na poti sneg in led. Najmlajši, ki so hodili takoj za Tinetom, so korajžno stopali in vodili vso kolono. Starejši smo vzpodbujali mlajše in ko smo zagledali dom na Komni, smo dobili nove moči. Najmlajša — Dušanka — pa je obupala. Noge so bile pretežke, da bi lahko sama hodila, pa se je izka-zal Bojan in jo nesel do vrha. Še kak kilometer in bili smo na cilju. mokro perilo, da se je do dru-gega dne posušilo. Po večerji smo vsi ostali v sobi. kjer smo kartali, igrali člo-vek ne jezi se in druge igre ter se pogovarjali. Ugotovili smo, daje dan prehi-tro minil. Zaspali smo utrujeni in upali da bo tuđi naslednji dan tako lep. kot je bil ta. ' Tako približno je bilo tuđi na-slednje dni. V četrtek popoldne pa je bile za MČ (taborniki od 1. do 4. razreda osnovne sole) zanimi; vejše od vseh drugih. Izvedi smo tekmovanje za najboljšega smučarja. Že po prvem teku smo imeli kandidate za zmago. Pa drug' tek res ni prinesel velikih spre-memo. Na koncu je bil rezultat takle: medvedki: 1. Žiga Jerkovič, I Sašo Puh, 3. Aleš Umek čebelice: 1. Anka Kovač, 2 Simona Umek, 3. Vesna Perić V petek je bil nov tekmovalni dafl Dopoldne smo izvedli tekmovanj8 TT (od 5. razreda osnovne sole d" 18. leta). Proga, ki jo je postavila i? kušena ekipa, je bila postavljena n* ledenem pobočju Bogatina. Vratica med katerimi smo vozili, so bila čist' navadni koli in se tišti, ki proge nis" izpeljali in smo nesrečno »pojahali' Zimovanje na Komni bo tabornikom ostalo še dolgo v spornim1 saj so se imeli res prijetno. Prvo jutro pod Bogatinom. Vstali smo ob 6.30, kar se je ne-katerim zdelo mnogo prezgodaj, a so takoj, ko so se umili in zagledali na mizah zajtrk, pozabili na zgodnje vstajanje. Po obilnem zajtrku smo odšli na smučišče. Vsi navajeni na žičnice in udobje smo kar težko verjeli, da borno morali »štanfa-ti«. Pa je šio. Do kosila smo smucali v sku-pinah. Po kosilu smo odšli v sobe počivat, najvztrajnejši pa so se vrnili na smučišče, kjer so smucali pod nadzorom dveh izkuše-nih smučarjev. Po uri in pol smo bili na smučišču zopet zbrani prav vsi. Kmalu se je zmračilo in odšli smo v kočo. Na veliko peč, ki stoji sredi sobe, smo dali sušit kol, nismo počutili ravno najlepš? Posledica težke proge je bila, da f bila diskvalificirana kar polovic« tekmovalcev. Pri dekletih je zmagala Moje3 Zore, na drugo mesto se je uvrsti^ Nataša Perme, tretja pa je bila Ireni Kogovšek. Pri fantih sta uspešH prismučala na cilj le dva: najhitrejšil' bil Andrej Zore, drugi pa Vinko Žu5l Po kosilu smo nadaljevali tekm? vanje. To pot so tekmovali naši člaf Prišel je tuđi zadnji def naW zimovanja — sobota. Zjutraj sfl*j pospravili sobe in vse svoje stv^j zložili v nahrbtnike. Po kosilu smo^j odpravili v dolino. J Na poti domov so prenekatj* dremali, a so se ob besedi Vrhni1* vsi prebudili. Pred domom JLA * čakali starši pa tuđi naš starešinal bil med njimi. Ponovno snidenjs starši je bilo prelepo. med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvajsetega do dvajsetega • med mladimi od dvajl Opremili klubsko sobo Oktobra lani smo v naši osnovni organizaciji v Ligojni zamenjali vodstvo, sedaj je predsednik Marko Smrtnik, sekretar pa Roman Celarc. Za-stavili smo si nekaj nalog, ki jih borno skušali letos uresničiti. Seveda pa se borno lotevali vseh vpra-šanj in nalog Občinske konference ZSMS. Sode-lovali pa borno tuđi v delovnih akcijah v okvira KS in občine. Do sedaj smo organizirali veselico, dokončno opremili klubsko sobo, udeležili smo se seminarja pripravili smo novoletno praznovanje, pomagali pri pripravan na prihod dedka Mraza. V januarju smo organizirali delovno akcijo v okviru naše KS, februarja pa smo pomagali gasilskemu društvu pri izvedbi puatnega plesa. M. S. Tudi na celodnevni soli uspešna mladinska organizacija Pol leta je naokoli in čas je, da napravimo obračun dela v prvem polletju. Tudi mladinci borovni-ške celodnevne osnovne sole. Pa naj zaćenm z mladinskimi sestanki! Ti so glava našega dela, na njih smo septembra spre-jeli plan, na njih »proti razdeljujemo dolžnosti in naloge, včasih koga pohvalimo, pa tudi »okrega-mo«, kadar je treba. Sedaj pa vam bom na kratko opisal, kaj smo v l.jaolletju naredili. V septembru smo organizirali dve delovni akciji na šolskem igrišču. Na prvi so sodelovali učenci sedmih in osmih razredov, na drugi, ki je bila 29. septembra, pa so sodelovali še šestošolci. V oktobru smo pogozdovali na Pakem, zbirali svečke za dan mrtvih in okrasili grobove padlih borcev. Tudi v novembru nismo držali križem rok, glavna tema pa je bil dan republike. Delovnim or-ganizacijam smo čestitali za ta praznik in uredili panoje v večnamenskem prostoru. Želeli smo organizirati ples za 29. november, toda zaradi slabega učnega uspeha in discipline tega nismo uresničili. Prav zaradi teh vzrokov smo se skupaj z učitelji, ki nas učijo, in z ravnateljem, sestali na oddelčni konferenci. Tam smo pregledali vzroke slabega uspeha in obnašanja ter se domenili, kako se borno poboljšali. V decembru smo pozornost posvetili dnevu JLA in organizaciji novoletnega praznovanja. Ob dnevu JLA smo okrasili panoje in uredili vitrino, izvedli pa smo tudi radijsko oddajo na to temo. Osrednja pozornost pa je veljala organizaciji novoletnega praznovanja. V ta namen smo izde-lali več kot 350 novoletnih voščilnic. Pri tem nam je pomagala tov. Mekinda, za kar se ji lepo zahvaljujemo. Te voščilnice smo prodajali po delovnih organizacijah, nekaj pa so jih kupili tudi učitelji in učenci naše sole. Precej časa smo vložili v organizacijo novo-letne zabave. Verjemite, da to nišo mačje solze. Upamo, da so se učenci dobro zabavali. PETER ANASTASOV Zbiramo knjige V tednu, ko praznujemo kulturni praznik, smo ponovili akcijo izpred dveh let. Tokrat smo zbirali knjige za vrstnike na koroškem. Zbrali smo jih 480, za kar nam je Zveza slovenskih organizacij na Koroškem poslala zahvalo, na katero smo zelo ponosni. Letos pa smo knjige namenili slovenskim otro-kom na Švedsko. Vemo, da ima občina Vrhnika stike s Slovenskim društvom na Švedskem, pa smo mislili, da bi bilo lepo, če bi jih tokrat podarili njim. S tem borno tudi mi vsaj malo pomagali ohraniti vrstnikom slovenski jezik v tej severni de-želi. Zelo borno zadovoljni, če jim borno lahko sami izročili knjige. Da pa bi to lahko izvedli, se borno po končani akciji obrnili za pomoč in nasvet na OK SZDL. Akcija torej teče in prepričan sem, da bo uspela. MIHAŠKRBEC, 6. a Počnemo tisto, kar si želimo Sandl Koprive S Sandijem Koprivcem sva se pogovarjala pet-najsti dan njegovega predsednikovanja. Živahen fantje, poln načrtov in energije. Obiskuje tretji letnik gimnazije in pravi, da bo našel čas tudi za delo v mladinski organizaciji. Prej, pravi, da je prejš-njemu vodstvu samo pomagal, tako da se je že nekoliko spoznal z delom drenovške mladinske organizacije in sploh z družbenopolitičnim življenjem v krajevni skupnosti Drenov grič— Lesno brdo. Priznava pa, da doslej ni poznal veliko kra-jenov, vsaj tesnejših siikov ni imel z njimi. Tudi z vsemi mladimi se ni srečeval. »Če nas bo kdorkoli prosil za pomoč, smo pripravljeni zagrabiti za delo. Tudi prejšnja generacija mladih se je znala vključiti v krajevno življenje, zakaj se ne bi mi. Sicer pa smo že imeli nekaj uspešnih akcij. Predvsem pa smo bili vsi ve*eli, da se je 1-letne konference naše osnovne organizacije udeležilo kar 36 mladincev. In najpo-membneje je, da smo v delo vključili mlade iz osmih razredov osnovne sole in tište, ki so v prvih letnikih srednjih šol, ki se doslej nišo aktivno vključevali v mladinsko organizacijo. Zmenili smo se, da se borno redno zbirali vsako nedeljsko popoldne v gasilskem domu, kjer igramo namizni tenis, šah in zvečer končali splesom. Tako borno organiziranje preživljali te proste urice in se še kaj drugega pogovorili. Skratka, skupaj borno. In tako se borno še bolj spoznali med sabo. Predvsem pa borno počeli tisto, kar si mladi sami želijo oziroma želimo.« Med pomembni dve njihovi akciji lahko štejemo tudi očiščevalno akcijo kraja, ki je odlično uspela-Začeli so se že pripravljati na proslavo dneva žena in prizadevna Ljubica Jesenšek že vodi vaje. Tudi z gasilci so našli skupni jezik. »Včasih smo se z gasilci malo sporekli, zdaj pa se dobro razumemo. Seveda pa v prostorih gasilskega doma skrbimo za red in disciplino,« pravi Sandi Koprive. Idealno sodelujejo tudi s športnim društvom, saj so vanj včlanjeni predvsem mladi Dre-novci. OŠ Borovnica 4 iBRUAR 1983 NAŠ ČASOPIS V kino tuđi ob torkih S 1. 3.1983 začenja vrhniški kinematograf s filmskimi predstavami izbranih filmov obogatiti sicer povprečni filmski spored ob torkih ob 18. uri. Zvrstili se bodo filmi, ki za redni program nišo bili dovolj zanimivi, pa tuđi izrazite uspešnice. Program je oblikovan tako, da bo primeren tuđi za gledaice zadnjih letnikov osnovne sole — torej nasploh za mladino in vse tište, ki imajo radi dober film. Vse filme bomo predstavili s filmskim listom, kjer bo dovolj zanimiva in poljudna analiza oziroma kritika filma. Gre torej za nekakšno filmsko gledališče, ki je bilo jeseni kljub določenim težavam in organizacijskim napakam deležno nenavadne pozornosti. To nam je dalo pogum, da zdaj, na pomlad, nadaljujemo z delom. 1. 3. ob 18. uri — FANTAZIJA — ameriška risanka 8 3. ob 18. uri -— IMENUJEM SE NOBODY — ital.-amer. vvestern s Terencom Hillom in Henrvjem Fondo 15. 3. ob 18. uri — VONJ PO KUTINAH — jugoslovanski barvni — vojna drama 22.3. ob 18. uri — LOV ZA IZGUBLJENIM ZAKLADOM — ameriška uspešnica 29. 3. ob 18. uri — TA VRAŽJI JAZZ — ameriški glasbeni, nagrajen za vrsto Oscarjev Možnost abonmajskega nakupa vstopnic za marčni ciklus petih filmov po 110 din, aprilski štirje filmi pa za 90 din. ORGANIZATORJI KULTURNEGA ŽIVLJENJA Ne čaka prekrižanih rok JELKA MIKULAN skrbi za organizacijo kulturnega življenja v Vzgojno-varstveni organizaciji na Vrhniki. To delo ji je v pre-teklem letu zaupal izvršni odbor osnovne organizacije sindikata, sa| delavko, ki na| bi prej skrbela za organizacijo kulturnega življenja, to delo ni preveč veselilo. Jelka pa je to delo rada sprejela. Potrdila sem ji, da je organiziranje kulturnega življenja toliko lažje, -kolikor bolj si sam kulturno osveščen. Pri Jelki je to več kot očitno. Že njen pristop k delu je enkraten: obvestilo o kulturnem dogodku, na primer, na Vrhniki ni samo goli list iz ciklostilnega stroja, ki ga običajno v naglici ćelo spregledaš, ampak je enkrat obvestilo, ki ima v desnem kotu veliko rdečo piko (delavke že od daleč po-stanejo pozorne na to piko in pravijo: »Spet nekaj kulturnoga«), drugič je to obvestilo opremljeno s sliko nastopajočega, vedno pa je opremljeno še s kratkim tekstom, ki ga pripravi Jelka sama, da vse skupaj izgleda zelo prijetno. Ta »okrožni-ca« potuje od vhoda do vhoda, če se tako izrazim. Tišti, ki imateotroke v VVO, boste razumeli, kaj menim s temi vhodi. Vsaka vzgojiteljica na vhodu se ji na obvestilo podpiše in tuđi napiše, koliko vstopnic naj se kupi za njeno skupino (denar za vstop-nice prispeva sindikat). V kolikor na obvestilo ni potrebnega podpisa ali ni števila kart, se Jelka vedno osebno oglasi pri te) vzgojiteljici, če je morebiti prišlo do krat-kega stika. Tuđi sicer taki osebni obiski pri sodelavkah nišo redkost. Tuđi to je en način animacije, vendar je potrebno poznati mero in ne pri človeku moledovati, potem ti seveda vse obljubi, samo da se te resi. Jelka o vsaki predstavi oziroma kulturnem dogodku vodi nekakšen dnevnik: naslov, izvajalec, število odkupljenih vstopnic, datum... Na žalost je pri številu udeležencev na začetku tega dnevnika bila največkrat vpisana samo Jelka. V Ie- VRHNIŠKI SLIKAR IN GRAFIK FRANC CURK Želim ostati samosvoj »*e takrat, ko sem se ukvarjal z ab-'"'»aktnim slikarstvom, sem prlsel do Z'^oznanja, da imata vsaka linija In iv'ka barva svojo psihološko in II-3 il!"10 vrednost,« pravi o osnovah svojto!!" dela vrhniški slikar in graflk Franc cffK kl je na lanskem INTERGRAFU v li'iitil prefel ra sv°l 9rafičnl list "Re~ ,'niscence 2« odkupno nagrado In ki 'Pretekli mesec svojim tridesetim 'dostojnim razstavam dodal še raz-"*vo v galeriji Grafički kolektiv, *Mnji galeriji za grafiko v Beogradu. ■ franc Curk se je rodil leta 1949 v Ljub- ?ni in tu je končal tuđi svoje šolanje. Po jjnaziji se je vpisal na Akademijo za li- Z*io umetnost, kjer je diplomiral na sli- j skem oddelku pri prof. Gabrijelu Stupi- ■jPodlpIomski studij je nadaljeval na ;'! TOialki za restavratorstvo in konserva- J"rstvo, leta 1979 pa je doktoriral iz likov- ^hnoloških znanosti. Zaposlen je kot Franci Curk Jr^nt na ljubljanski Akademiji za likov-, "rnetnost, od leta 1978 pa je tuđi ob-^ vrhniške občine. J'a svoje delo bi morda še najlažje J"abil oznako: s čim manj likovnih ele-to ov Poveclati cim već, od tod pa izvira C racionalnost in likovna čistost mojih ?■ Naloga ni niti malo preprosta, će želiš jr^k način izraziti svoj odnos do okolice, jpoljudi, posebno še, če skuiiaš to izra-Js PomoČjo predmetov in izsekov iz na-?*• ker je ta odnos večplasten in ravno r*di tega zelo bogat.« *^ako ustvarjate?« "Ooločena stvar ali dogodek vzbudi za-C svoje intenzivnosti mojo pozornost. ^važnejši je seveda prvi osebni odmev I, i- Temu sledi analiza lastnega čustva [ 'đnosa do dogajanja, da bi se ga dalo (/vesti v likovni jezik. Do tu mora biti pro-^hitei, da se občutek ne razblini. Rezul- Reminiscence II. — originalni sitotisk, Delo odkupljeno na med-narodni grafični razstavi Intergraf v Udinah tat so drobne skice in beležke, ki so potrebne za nadaljnje delo, dokler ideja ne dobi končne oblike. Prvi del se bolj ali manj odvija na psihološki in filozofski ravni odnosa do predmeta obdelave, drugi del pa na ravni likovnega jezika. Kasneje se izbor likovnih elementov iz prvotnega po-stopka širi ali krči zaradi iskanja ravno-težja na likovni površini, zaradi doseganja določenih poudarkov ali kompenzacije že obstoječih, vendar vedno v okviru zahte-ve, da s čim manj elementov izrazim osnovno zamisel. Pomembno vlogo ima pri tem barvaozi-roma reduciran barvni sklop. V času ab-straktnih iskanj sem prišel do zaključka, da so barve kot tuđi njihove kombinacije lahko že same jxj sebi zelo zgovorni likovni element. Tako na primer zagašena rdeća barva postane v pravilnem odnosu z dvema določenima rjavima tonoma skj- nalno rdeča. V začetku sem se pri razmišljanju o barvi naslanjal na Grisa, Braqua in kasneje na Kleeja, vendar ne toliko v njihovi barvni skali kot v smislu pomena, ki so ga pripisovali barvi. Rezultat tega razmišljanja je krčenje barvne skale, odgovoran odnos do barve in likovnih elementov nasploh, njihova zavestnaredukcija in poudarjanje posameznih elementov, ki imajo praviloma emotiven pomen. Kasneje sem se postopoma vrnil k realnosti, vendar z neko na novo spoznano kvaliteto: da ima vsaka linija in vsaka barva svoj pomen in psihološko vrednost. Zgolj kopi-čenje linij in barv odvraća pozornost od ti-tega, kar sem želei izraziti, na neke vzpo-redne, nebistvene podrobnosti.« — Po tolikih razstavah so vas verjetno tuđi kritiki že skušali vključiti v kakšno s'ilno smer. Kam se sami prištevate? »Kritiki so seveda skušali moje delo NOVOSTI V CANKARJEVI KNJIŽNICI STRUKOVNA UTKRATURA: Arheološki muzej Atena Bernik. F.: Tipologija C'ankarjeve proze t'igeijević, A.: Mali veliki vojnici deseti kongres Zvezc sindikatov Slovenije Djurić, U.: Varslvo pri delu v drobnem gospodarstvu ^olenc, B.: Sami naredimo akvarij Krmitaž Lenjingrad Pabjančić, M.: Odgovornost v ZK ''cuerbach, L.: Bistvo kršćanstva ^ilipič, H.: Spomenik Pohorskemu bataljonu ^ranzot-Zor, J.: Kozmetika in mi galerija slika Dresdcn t'radbeniški priročnik Hampe, Ci. C: Umire se sasvim drukčije '■'erlin, H.: Skrivne moči nadčutnega Jerič, R.: Svet akvaristike Jores, A.: Čovjek i njegova bolest Kiauta, L.: Bračičeva brigada Mavćic, A.: Urcjanje stanovanjskih vpr.išanj Memento umori Mitologija Mlinarić. J.: Kartuzija Pleterjc 1403—1595 Nesvrstanost u osamdeset godinama j^ikolić, N.: Z ranjenci prek Sutjeske Notranjski list. U. Odgovornost v samoupravni družbi ^auko, K: Gostinski marketing Podbevšek, A.: Riharcl Jiikopić Plato: Zakoni ''režihove svečanosti Sarfiostojno učenje v nižjih razredih OS Schwunda, I.: Figurae Veneris Redovi revolucije v umetnosti za otroke in mladino ^lovenska književnost Soršak, S.: Delovanje družbenopolitičnega in družbenocko- »omskega sistema... Slanič, G.: Članstvo revolucionarne avantgarde Strokovne podlage, ki izhajajo iz Družbenega dogovora... Temelji in okviri dolgoročnc socialnc politike Tournicr, I'.: Učimo starjeti Trstenjak, A.: Temelji ekonomske psihologije Velika egipatska knjiga mrtvih Verzjak, IX: Mcdnarodne poslovne tinanec Vinko Turk-Vanja \Villfort, K.: Zdravilne rastlinc in njih uporaba Zgodovina Poljske Žnidaršič, J.: Foto LKPOSLOVJE: Za odrasle: Brenk, K.: Kruh upanja Capudcr, A.: Rapsodija 20 Partljič, T.: Na svidenje nad zvezdami Peršak, T.: Prehod Pirkovič, I.: Svobodna republika j>od Ciorjanci Svetina, T.: Med nebom in peklom, 1., II. Vidmar, J.: Mrtvaški ples Božič, P.: Komisar Kriš Martincc, B.: Soba brez šlevilke Mladinsko: Čarobni mlinček Cut'ar. T.: Petrov dobitek Hozić, A.: Velika pomoć Kosovci, S.: Otrok s sonćnico Scliškar, T.: Dckliea z junaškim srcem Srce uslvarja, roka piše Suhodolčan, L.: Pisatelj. povej mj " V srhohrvaškem jeziku: Bargavel. R.: Neoprezni putnik Blish, J.: Zvezdane spore C'larkc, A.: Rajski Vodoskoci I.em, S.: Glas gospodara Raos, I.: Gastarbajteri Vonnegut, K.: Kolevka za macu Karadžić. V.: Crven ban opredeliti, spraviti v predalček, vendar je to težko, ker tuđi sam, tako kot drugi današnji umetniki, iščem lastni izraz, lastno pot v svojem delu. Najpogosteje izpostav-ijajo literarni in socialnofilozotski moment v mojem delu, čeprav imam raje, če se kritika osredotoči na področje čistega likovnega jezika. Dogaja se, da v trenutku, ko sem najmanj okupiran z družbo in dogaja-nji v njej, nenadoma nekdo najde v mojih delih neko izredno družbeno angažiranost. Nenazadnje pa gre pri tem kljub vsemu za većplasten odnos do predmeta obdelave in okolice ter za odnos gledalca do iste sredine.« — Iz Ljubljane, kjer ste se rodili in zra-sli, ste se preselili na Vrhniko. Vam lahko tak manjši kraj nudi dovolj vzpodbud za delo? »Selitev je bila posledica eksistenčne nuje. Človek se pač naseli, kjer dobi za bivanje in za delo primerne pogoje. Jaz sem se na Vrhniki dobro znašel, kar se pa tiče vzpodbud za delo v tistem smislu, o kate-rem sem prej govoril, je teh tuđi tukaj dovolj. Ljudje in njihovi medsebojni odnosi so povsod bolj ali manj enaki, poleg tega pa Ljubljana kot kulturni center tuđi ni daleč.« tošnji kulturni sezoni je slika veliko boljša, toda še vedno bi vpisano število kart lahko razdelili z dve; delavke VVO in njihovi dru-žinski člani. Korak napre] je že storjen, vendar Jelka ni zadovoljna. Razmišlja še o drugih vrstah animacije, saj se sama za-veda, da samo posredovanje informacij o kulturnih dogodkih in nakup vstopnic žanje ni tisto, kar se od dobrega organiza-torja pričakuje. jelka je ena izmed 91 delavk in delav-cev VVO Vrhnika. Pričakoval bi, da bo imela lažje delo, kot drugi organizatorji, saj naj bi bile vzgojiteljice same dobro kulturno osveščene, če hočejo to prenašati na otroke. Ne moremo reci, da temu ni tako, ne moremo pa reći, da je navdušenje ogromno. Morda je na eni strani opravičljiv razlog to, da so običajno vzgojiteljice mlajše. z majhnimi otroki, neurejene ra-zmere, dokaj naporno delo, ki se ne konca ob 14. uri kot za tekočim trakom, potem še gospodinjske obveznosti, itd. Vendar to vedno ne bi smel biti vzrok nezanimanja za kulturne dogodke. Za tisto osnovno podajanje kulture je v VVO vsekakor pre-skrbljeno. Vsako leto enkrat organizirajo obisk in vpis v Cankarjevo knjižnico na Vrhniki, sindikat pa plača članarino. Seveda je od vsakega posameznega potem odvisno, kako to izkoristi, • Ob raznih praznikih ali drugih priložno-stih je že samo po sebi razumljivo, da bodo v VVO obeleženi. Sodelujejo otroci pod vodstvom svojih vzgojiteljic, sodelujejo starši. Vzgojiteljice na| bi poskrbele, da otrokom srčna kultura ne bi bila tuja. Kultura je ne nazadnje tuđi to, da vržeš papir v koš za smeti. Taki programi ob raznih priložnostih se seveda v drugačni obliki prenesejo na družabno srečanje samih delavcev VVO. So vzgojiteljice, ki jim gre pohvala, saj poskrbijo za prijetno srečanje. Tu se je Jelka domislila, da bi v bodoče mogoče veljalo »pobrskati« med njimi, morda se kakšna ne sramuje svo- jega igranja na klavir in bi ji bilo zanimivo prisluhniti na takem srečanju, morda ob-staja še kakšen drug neodkrit talent. Med tolikimi ženskami verjetno se bo našla tuđi kakšna, ki se ukvarja z ročnimi deli. Ob 8. marcu bi bila to primerna razstava... Morda ima kakšna njena sodelavka kakšno izvirno idejo. Zato Jelka razmišlja, da bi kulturno življenje našlo svoje mesto tuđi na dnevnem redu zborov delavcev, sa| več glav več ve. Seveda ji zaželimo vse najboljše. Jelka je tuđi omenila, da za svoje delo dobiva podporo pri vodstve-nem ka'dru. Omenila je tuđi otroški abonma (lutkovni) na Vrhniki. Seveda so del tega abonmaja odkupili otroci iz vrtca oziroma njihovi starši. Toda kako zanimiv je podatek, da je iz dveh enako velikih skupin v ta abonma prijavljeno iz ene 1 otrok, iz druge pa 17. Tu se vidi, kakšno vlogo ima ustrezna animacija. V pogovoru je Jelka omenila, da zelo pogreša literaturo, ki bi pomagala in vzga-jala kulturne organizatorje. Mogoče bi preko ZKO Vrhnika veljalo nabaviti ustrezno literaturo, ki bi krožlla med zain-teresiranimi. Ponoviti bi bilo potrebno tuđi enodnevne seminarje za kulturne organizatorje. In sploh usposabljanju delavcev za kulturno animacijo posvetiti še več pozornosti. Sicer pa Jelka ne čaka prekrižanih rok. Če že za kakšno predstavo ne more pridobiti sodelavcev, se je udeleži sama. Zanjo ni ovira, na primer, oddaljenost Ljubljane, cena vstopnic ali slabo vreme. Če Ie more, si vsako zanimivo predstavo ogleda, največkrat tuđi v spremstvu svojih dveh otrok in moža. Ko ji sin včasih reče, da bi se raje v tem času ukvarjal s športom, mu predlaga, da si predstavo ogleda. V kolikor mu to ne bi ugajalo, mu drugič ni potrebno iti, vendar pa na koncu take predstave vedno znova ugotavlja, da si jo je bilo vredno ogledati in da ima mama prav. Ko bi bile vse mame take? Z. T. Pripravljamo lutkovno igrico Po novoletnem rajanju, ko so teden dni zvesto spremljali dedka Mraza, vrhniški lutkarji snujejo nove nacrte, ali bolje rečeno: pripravljajo novo lutkovno igrico. Otrokom jo želijo predstaviti v mesecu aprilu. »Mala čarovnica, ki ni mogla biti zlobna« se jim je vsem zelo prikupila. Njihova naloga pa je, da jo prav tako pri-kupno posredujejo naširn najmlajšim. Izvedli jo bodo v kombinaciji žive igre z lutko. Ta način uprizoritve lutkovne predstave jim je bližji kot pa nepisani zakon, da se lutkovni animator skriva za panoji. V "Svinjskem pastirju«, s katerim so spremljali dedka Mraza, so predstavili drugačne lutke, kot smo jih Vrhničani va-jeni. Odraslim morda tuje, a toliko dostopnejše otroški fantaziji. Mamice, ali sploh veste, koliko lutk je v vaši kuhinji? Samo oživiti iih ie treba. Pazite na krožnike. ti se ražbijep! Deske, pokrovke, kuhatnice, te se pa ne. Literarni večer DPD Svoboda Borovnica je v počastitev sloven-skega kulturnega praznika pripravilo v četrtek, 10. februarja, kulturno prireditev, ki pa je bila drugačna, kot smo bili vajeni doslej. Do sedaj smo poslušati recitacije Prešernovih pesmi, letos pa smo prisluhnili literarnemu večeru, na katerem so se predstavili ne-kateri ustvarjalci iz borovniške doline. To so ljudje različne starosti in interesov, a se ukvarjajo s kulturo. Slišali smo pesmi treh pesnikov: Milorada Proda-novića, Francke Celarc in Barbare Rot, na klavir je igrala Breda Blažič. Posamezne recitacije je sprem-Ijal na kitaro Boris Bezeg, povezovala je Slavi Pet-kovšek, za razsvetljavo pa sta skrbela Igor Žerjav in Matjaž Hribar. Milorad Prodanović je pripovedoval pesmi v srbo-hrvaščini. Nekaj let že živi v Sloveniji in poskuša pe-sniti tuđi že v tem jeziku. Izpod njegovega peresa prihajajo revolucionarne in tuđi Ijubezenske pesmi. Francka Celarc je začela s svojimi prvenci že v osnovni soli. Piše vse — predvsem pa ji ležita humor in satira in tuđi eksistenčna poezija. Verzi Barbare Rot so večinoma otožni, razmišlju-joči. Z njimi skuša približati svoj svet Ijudem in jim pokazati, koliko sreče lahko ćloveku nudi Ie zemlja, bela snežinka, Ijubezen ... Kot zadnje se nam je predstavila Breda Blažič, ki igra vse glasbene zvrsti. Dosegla je tuđi že več uspehov. Njeno igranje je dalo večeru prijeten ton. Ta kulturni večer je bil prijeten in je vse prehitro minil. Veseli bi bili, če bi se nam ustvarjalci še kdaj predstavili. Škoda Ie, da je bilo tako malo poslušal-cev. To vsekakor ni v ponos Borovničanom. MATEJ TELBAN » V gosteh Oder Mladje« iz Celovca Slovenski kulturni praznik so učehef OŠ Ivan Can-kar počastili z obiski različnih kulturnih prireditev na Vrhniki in v Ljubljani. Težko pričakovani sneg je padal kot za stavo in dopolnjeval veselje otrok, ki ta dan nišo imeli pouka, ampak so dopoldne namenili različnim kulturnim dogodkom. Lep gledališki dogodek so pripravili člani Koroške dija-ške zveze iz Celovca. Oder »Mladje« se imenuje skupina, ki se je predstavila z gledališko igro »Hura soncu in dežju« avtorja Hep van Delfta v režiji Francija Končana. Njihov vodja, Rudi Vovk, dijak 4. letnika Slovenske gimnazije v Celovcu, je povedal, da skupina »Mladje« ob-stoja že šest let. Clani skupine so večinoma dijaki slovenske gimnazije. Vsako leto pripravijo najmanj eno predstavo in gostujejo po Koroški in v Sloveniji; predstava »Hura soncu in dežju« je bila na Vrhniki že osemnajsta po ■ vrsti v letošnji gledališki sezoni in že štirikrat so jo odigrali v Sloveniji. V prihodnje pa načrtujejo nastope v Mariboru, Postojni, Polhovem Gradcu in drugod. Zelo dobro sodelujejo z Zvezo kulturnih organizacij Slovenije, ki jim nudi strokovno pomoč. Srečanja z dijaki slovenske gimnazije smo bili veseli; ne samo zaradi vedre, šaljive in dobre predstave; mnogo večja vrednota je prepričanje, da na Koroškem še živi slovenska beseda, da jo skrbno negujejo in vrednotijo tuđi mladi. Čeprav že v ljudski soli vzbujajo veselje do materinega jezika in kulturne dediščine, je obstoj slovenske gimnazije osrednjega pomena za vzgojo in izobraže-vanje Slovencev na Koroškem, kjer po končani gimnaziji dijaki odidejo v višje sole — avstrijske sole na Dunaj... Gledališki skupini Odra »Mladje smo izročili spominska darila OŠ I. Cankar in ZKO Vrhnika in se dogovorili za redno sodelovanje v prihodnje. M. R. V SALONU IUV RAZSTAVLJA MIHAILO RAKITA V naši sredini žal vse preslabo poznamo likovne dosežke avtorjev iz sosednjih republik, še prav posebej pa to velja za predstavnike mlajših generacij. Razstava risb Mihaila Rakite nam omogoča vpogled v ustvarjanje najmlajše generacije BiH, ki je končala studije na Akademiji likovnih umetnosti v Sarajevu pred dobrimi štirimi leti in kl si sele utira pot v kulturno sredino ožje domovine. Risbe Mihaila Rakite s svojo natančno, skoraj virtuozno perfekcijo izdelave, delno še ispričujejo vezanost na akademizem, se pa že od mi ka jo v ne-formalnem pristopu v izpovednem smislu. Pove-zovanje fotorealističnih nosilcev ispovedi v nev-sakdanje, vendar ne povsem nadrealistične kombinacije z elementi (detajil) del starih mojstrov predvsem italijanske renesanse, dajejo delom poseben pečat. Postavitev subjektov in objektov v irealen, skoraj abstraktno nakazan prostor, ki ga največkrat tvorita dve sekajoči se ravnini, to po-vezavo Ie še močneje mistificira. Odmik avtorja od akademsko obravnavane risbe in uporaba tonsko smelejših rešitev vodi k boljšim in likovno bogatejšim rešitvam. Dr. FRANC CURK 5 NAŠ ČASOPIS FEBRUAR 198! Veleslalom »Zabocevo — 83« TVD Partizan Borovnica je skupaj s prizadevnimi krajan i Zabočevega in okolice pri pravi I v nedeljo, 13.2.1983, veleslalom, na katerem je nastopilo 137 tekmovalcev v 12 kategori-jah. Prbga je bila dolga 230 m s 17 vratci. Prireditev si je ogledalo okoli 250 gledalcev, ki so ćelo tekmo bodrili tekmovalce. Proga za mlajše je bila nekoliko krajša in položnejša. Pri tem velja pohvaliti požrtvovalnost krajanov Zabočevega, ki so pomagali pripraviti prireditev ter znali poskrbeti tuđi za raz-položenje tekmovalcev in gledalcev. Skupno so se dogovorili, da bo prireditev postala tradicionalna, prizadevali pa si bodo za nabavo prenosne vlečnice, ureditev smučišča in izpeljavo več podobnih prireditev. REZULTATI: Cicibani: 1. Tadej Petrič 18:03, 2. Tomaž Suhadolnik 19:20, 3. Matjaž Trček 20:31, itd. Cicibanke: 1. Marjeta Jemec 18:05, 2. Marjeta Kržič 20:28 itd. Mtajši pionirji: 1. Klemen Stojanovič 19:45, 2. Tomaž Jemec 21:45, 3. Željko Rot 22:02, itd. Mlajše pionirke: 1. Kristina Žinkovič 25:46,2. Mojca Kržič 26:21, 3. Urša Debevec 35:78 itd. Starejši pionirji: 1. Jože Molek 29:75, 2. Marko Kržič 35:49, 3 Jože Korošec 36:66, itd. Starejše pionirke: 1. Deša Stojanovič 32:97, 2. Mojca Zore 37:91, 3. Mojca Svete 39:58, itd. Mladinci: Boris Brenčič 27:97, 2. Matjaž Bajec 29:33, 3. Marko Svete 30:64, itd. Mladinke: 1. Šaša Stražišar 36:53,2. Branka Brož 44:54,3. Joži Kosir 1.05:75, itd. Člani: Stanislav Rus 29:90, 2. Jože Debevec 30:26, 3. Dušan Molek 30:40, itd. Članice: 1. Zvonka Suhadolnik 39:83, 2. Frančiška Gerdina 47:04, 3. Ivi Kosir 49:82, itd. Mlajši veterani: 1. Franc Turšič 34:70,2. Alojz Korošec 37:69,3. Vlado Žerjav 38:62, itd. Starejši veterani: 1. Pavle Bajec 32:13,2. Marjan Jemec 34:98, 3. Niko Stražišar 37:69, itd. Veteranke: 1. Anica Rot 47:54. Najhitrejši čas 27:97 med posamezniki je dosegel Boris Brenčič v kategoriji mladincev in tuđi na tem tekmovanju dokazal, da sodi v sam vrh alpskega smučanja na Notranjskem. F. Modrijan Usnjar je starta I Nogometaši Usnjarja, ki jim v jesenskem delu tekmovanja ni šio najbolje, so začelt redno trenirati. Pod vodstvom Sta-nimira Mladenoviča trenirajo trikrat na teden v Partizanu in si pridobivajo kondicijo. Po besedah trenerja Mladenoviča, bo pomlad nova priložnost za nekatere nove nogometaše, posebno za mlade, ki so prišli iz mladinskega moštva v prvega. Za sestavo prve ekipe pridejo v poštev naslednji nogometaši: Darko Horvat, Islam Beširevi& Zvone Gole, Bojan Majei Džemo Mustedenagić, Drag" Vrbančič, Marko Gerbec, Boris Gerbac, Boštjan Markelj, Sta-noje Pavlović, Stevo Ristovski Fikret Nujić, Ivan Rupa, Sea^ Kadirić, Marjan Čuden, Bram Zrinski, Boštjan Gabrovšefc Boštjan Butko, Ndeljko Vuji6 Dragoljub Mijatović, Dušan Str lekar, Đuro Lopatić. Tadija Mar-tinović, Stojan Krečković in W ričić. KOŠARKARSKA LIGA VRHNIŠKE OBČINE Igra tuđi Nakić Košarkaši so odigrali že četrto kolo. Če vemo, da je taka liga organizirana prvič, smo iahko s tekmovanjem in z igro kar zadovoljni. Po četrtem kolu Iahko opozo-rimo na nekaj moštev: Borovnica, VP 1267, Dragomer, Argos, Log in Blatna Brezovica. Izmed ten imajo največ možnosti za dobro uvrstitev prva tri moštva. Derbi četrtega kola je bil na Vrhniki med VP 1267 in Borovnico. Ljubitelje košarke je predv-sem zanimal nastop Mihovila Nakića, košarkarja Cibone in dr-žavnega reprezentanta, ki je tekmoval za VP. lgr?l je odlično in je sam dosegel 55 točk od skupnih 72, kolikor jih je moštvo doseglo skupaj. V drugem derbiju je moral Log priznati premoč Dragomer-ju, ki je imel precej zelo dobrih veteranov. V ostalih srečanjih so moštva dosegla rezultate, ki smo jih pri-čakovali. Košarka postaja del športnega vsakdana naše ob-čine in si pridobiva vedno več privržencev. Akcija ZTKO in ko-šarkarskih delavcev je našla plodna tla in Iahko pričakujemo še večji razmah tega lepega športa. Rezultati: 4. kolo: Vv. 1267 : Borovnica 72:68 (43:40), Za-plana : Kadeti (Vrhnika) 75:55 (37:29), Log : Dragomer 37:52 (16:20), Vrhnika : St. Vrhnika 48:41 (25:21), Argos : BI. Brezovica 63:69 (59:59, 36:28), Dren (prost) LESTVICA: 1. Borovnica 4 3 1* 293:205 6 2. Vp1267 3 3 0 145:108 6 3. Dragomer 4 3 1 210:210 6 4. Argos 4 2 . 2 . 241:216 4 5. Log 3 2 1 130:134 4 6. B. Brezovica 3 2 1 153:164 4 7. Zaplana 3 1 2 143:144 2 8. Vrhnika 3 1 2 122:134 2 9. St. Vrhnika 4 1 3 180:203 2 0. Kadeti (V) 4 1 3 121:185 2 1. Dren 3 0 3 88:123 0 m. ; krsić Na Ulovki — ženski evropski pokal Spet bo Ulovka prizorišče tekme za evropski pokal za ženske v slalomu. Tekma bo v petek, 11. marca. Prvi start bo ob 9.30. KLUBSKO PRVENSTVO KEGLJAČEV V LETU 1982 Kegljaški klub »TANKIST« je v letu 1982 organizirat prvenstvo za člane kluba. Tekmovanje je obsegalo 10 kol za moške in 4 kola za ženske. Moški so tekmovali v disciplini 200 lučajev — mešano, ženske pa v disciplini 100 lučajev — mešano. Tekmovanje je bilo razporejeno tako, da je zajelo čas celotne tek-movalne sezone (spomladanski in jesenski del). S tem smo želeli do-seči, da bodo člani kluba, tuđi tišti, ki ne tekmujejo v ligi Kegljaške zveze Ljubljana, aktivni v celotnem obdobju. Istočasno pa doseženi rezultati dokazujejo objektivno stanje pripravljenosti posameznih keg-Ijačev. Doseženi rezultati: ženske 4 x 100: 1. Pavla IVaksimović 1534, 2. Marinka Petkovšek 1393, 3. Rezka Jereb 1285, 4. Vesna Carli 1267. Rezultati: moški 10 x 200:1. Rado Petavs8811,2. Janko Dobrovoljc 8662, 3. Franc špur 8588, 4. Jozo Ivančević 8566, 5. Lazo Krompi 8552, 6. Rafael Krompič 8450, 7. Slavko Krompic 8437, 8. Peter Petkovšek 8347, 9. Stane Gerdina 8314, 10. Milovan Kovačević 8282. P.P. ZMAGAL PETARS Kegljaški klub »TANKIST« je organiziral (5.2.1983) že tretje prijateljsko srečanje med kegljači domaćega kluba in neuradno selekcijo Kegljaške zveze Ljubljana. Namen tega tekmovanja je krepitev prijateljskih stikov med kegljači In še bolj popularizirati kegljaški šport v občini, zlasti za doseganje množlčnosti. * Pokrovitelj tekmovanja je bil Hotel Mantova, ki je za zmagovalca pripravi) tuđi pokal v trajno last. Ooseženi rezultati: 1. Ekipa KK Tankista (6x200 lučajev mešano) 5172 kegljev— pov-prečje 872 2. Selekcija KZ Ljubljana (6x200 lučajev mešano) 5436 kegljev — povprečje 906 3. Posamezno: — Rado Petavs (Tankist) — 943 kegljev, 2. Darko Bizjak (KZL) — 940 kegljev, 3. Franc Špur (Tankist) — 917 kegljev, 4. štetan Okroglič (KZL) — 910 kegljev, 5. Polde Jesih (KZL) — 907 kegljev, 6. Tone Vengust (KZL) — 902 kegljev, 7. Vili Kosir (KZL) — 894 kegljev, 8. Tone Urbas (KZL) — 883 kegljev, 9. Janko Dobrovoljc (Tankist) — 866 kegljev, 10. Lazo Krompič (Tankist) — 847 kegljev, 11. Jozo Ivančevič (Tankist) — 847 kegljev, 12. Rafael Krompič (Tankist) — 752 kegljev Posebno priznanje, plaketo SO Vrhnika je prejela šahovska sekcija pri ŠŠD Kurir OŠ Ivan Cankar LETNA SKUPŠČINA ŠD VRHNIKA — OCENILI SO DELO ENEGA LETA Lepi rezultati Šahisti In šahovski delavci ŠD Vrhnika so na letni skupščini ocenili delo lanskega leta in podelili priznanja najboljšim. Izvolili so tuđi novi izvršni odbor društva. Čez dve leti bodo vrhniški šahisti praznovali pomemben jubilej: 60-letnico obstoia društva, ki je eno od najstarejših v Sloveniji. Zato morajo člani društva še toliko bolj skrbeti, za šahovsko tradicijo in za pravilno usmerjanje in delo. Delo lanskega leta je ocenjeno pozitivno. Organizirali so tekmovanja v okviru društva, notranjska in občinska tekmovanja, kot so bili načrtovani v za- ga je dosegel Matjaž Justin kot mladinec na seniorskem prvenstvu Slovenije. Društvo je organiziralo nekaj tekmo-vanj. Hitropotezni turnirji vsak mesec so že tradicija. Potem so tu prvenstva društva, trimska tekmovanja, prvenstvo obo-roženih si!, mladinska športna olimpia-da. turnir ob dnevu žena. turnir veteranov. Velika pozornost klub posveča tuđi dopisnemu šahu, kjer se je posebno NOVI IZVRŠNI ODBOR: Janez Sodja (predsednik), Miladin Stanković (sekretar), Vlado Nikolić (blagajnik), Dragiša Iskrenovič, Jelka Sadar, Momir Arsič, Dragutin Stojanovski, Matjaž Justin, Leon Gostiša, Branko Šefran; Slavko Ćačič, Franc Gostiša, Janez Bolha četku leta. Posamezniki in moštvo so tekmovali na turnirjih in ekipnih tekmo-vanjih, povsod so dosegali dobre rezultate. Tako so pionirji ekipni prvaki Slovenije, pionirke pa druge. Pionirji so bili peti na zveznem tekmovanju v Pulju in tako potrdili tradicijo dobrih nastopov na takih tekmovanjih. Seniorji sobili prvi na moštvenem tekmovanju za pokal maršala Tita, na republiškem prvenstvu pa so dosegli odlično četrto mesto. Tuđi rezultati posameznikov potrjujejo dobro delo. Tako je Leon Gostiša sodeloval na turnirju na Bledu in si delil drugo mestoz velemojstrom Nikolićem. Isti tekmova-lec je sodelova! na moćnem turnirju v Domžalah, kjer je bil ravno tako drugi Prva senzacija pa je bilo 4—6. mesto, ki ŠAHOVSKE VESTI Na tradicionalnem turnirju veteranov je sodelovalo sedem šahistov z Vrhnike iniz Postojne. Nastopajo šahisti, starejši od štirideset let. Tabela: 1. Micić (Vrhnika) 5,5, 2. Nikolić (Postojna) 5, 3. Bolha (Vrhnika) 4, itd. Skupni zmagovalec hiteopoteznih turnirjev ŠD Vrhnika v pretekli sezoni je MK Matjaž Justin z 69. točkami. Sledijo Bolha 56, Gostiša 45, Hadalin 38, Mlinar 35, itd. Na rednem hitropoteznem turnirju SD Vrhnika za mesec februar je nastopilo šestnajst šahistov. Prvi je bil Matjaž Justin, ki je dosegel 13 točk Presnetil je pionir Arčon, ki je zasedel četrto mesto. Lestivce: Justin 13, 2. Sodja 12, 3. Vojvodić 11,4. Arcon 10,5,5. Bolha 9,5, 6. Jusić 9, 7. Haiarić 8,5, itd. Na turnirju ŠD Vrhnika, kjer je sodelovalo šestnajst šahistov, je bil prvi MK Leon Gostiša, ki je dosegel devet točk. V precej moćni konkurenci je samo Justin opravičil naziv favorita. Bolha je osvojil 1. kategrijo, možnost ima tuđi Rom, če iz dveh srečanj dobi vsaj eno točko. Redni šahovski turnir ŠD Vrhnika za dobro odrezala družina Gostiša. športne delavce pa nekoliko skrbi upa-danje množičnosti. Velika športna tekmovanja pravzaprav spodbujajo interes za šah. Spomnimo se samo pionirsko in mladinsko prvenstvo Jugoslavije, ki je tedaj, ko je bilo na Vrhniki, zelo povećalo zanimanje za šah. Morda bi bilo dobro na Vrhniki organizirati kak šahovski turnir, a to so za enkrat samo razmišljanja. Šahisti in šahovski delavci so posebno poudarili, da so ekonomsko stabilizacijo vsi v klubu in vsak posameznik razumeli kot skupno nalogo. Denarna sredstva res racionalno rabijo zato je od lani ostalo precej sredstev, ki so jih pre-nesli v letošnje leto. marec bo 6. marca 1983 ob 9. uri v Domu JLA. V počastitev 8. marca — dneva žena prireja sekcija za družbeno aktivnost žena pri lomu JLA ob 9.30 šahovski turnir za ženske. Prijave sprejemajo pred pričetkom tekmovanja. Presenetil je ljubitelje šaha Niti najmanj ni težko predstaviti Matjaža Justina, saj je po oceni športnih delavcev naše občine lani dosegel najboljši športni rezultat lanskega leta: na prvenstvu Slovenije je mladi sedemnajstletnik zasedel 4.—6. mesto, kar je prvovrstna senzacija. Seveda si je prej v kvalifi-kacijah priboril pravico do nastopa na prvesntvu. Pa pojdimo po vrsti. Matjaž Justin se je rodil 11. marca 1966. leta Ko boste imeli pred soboj to številko Našega časopisa, bo imel Mat-iaž deset dni več kot sedemnajst let. Pravijo, da je Matjaž up slovenskega in tuđi jugoslovanskega šaha. Sahiraii je začel pri šestih letih. zanimati pa se je začel zanj z očetovo in stričevo pomoč-jo. Pomernbnejši rezultati so prišli malo kasneje, v šestem razredu osnovne sole je na občinskem prvenstvu zasedel drugo mesto. Leto dni kasneje je na prvenstvu Notranjske drugi in dobi pravico do sodelovanja na prvenstvu Slovenije. Osvojil je ćetito mesto (huda konkurpca Ćačića in Cigana), kar mu omegoči pot na festival pionirskih upov Jugoslavije v Cainiču (BiH). Slovensko prvenstvo je bilo tedaj na Vrhniki, v mali dvorani Can-karievega doma V Ćajniču se je povz* pel v vrh jugoslovanskega pionirskega šaha. saj je bil najresnejši kandidat za prvaka. Toda uvrstil se je na četrto mesto in postal eden od najbolj perspektivnih mladih šahistov. Ko je konćal osnovno solo. se |e vpisal na srednjo solo matematićne smeri. Obveznosti v soli so ga prisilile, da se je šahu malo manj posvečal, tako da je v šahu poča-sneje napredoval. Toda kljub obveznostim v soli najde čas za Studij šahovske teorije. Je član Iskre iz Ljubljane in nastopa v Drugi zvezni šahovski ligi —■ zahod. Zanj se zavzame rnednarodni mojster Iztok Jelen Rezultati se kmalu pokažejo. Najprej na Iskrinem turnirju osvoji naslov MK. potem si v kvalifikacijah pribori mesto za slovensko prvenstvo. Kot naimaljši tekmovalec na turnirju seveda ni sodii v ožji krog šahistov, ki naj bi se bonl za uvrstitev pri vrhu, vendar. . ■■ćeprav sem imel tremo, sem po prvih partijah ugotovil, da ne zaostajam preveč za ostalimi šahisti Igral sem po svoje, uporabljal teorijo, ki sem jo bil pri-dobil s samostojnirn delorn in z Jelenom, rezultati so bili posiedica dela. Mogoče bi Iahko dosegel boljši rezultat, će bi imel več izkušenj in kondicije. Toda tuđi ta dosežek je najpomembnejši v moji relativno kratki šahovski karieri.« O načrtih nerad govori. Želi si popraviti rating (meni. đa je sedaj 2270?), želi sodelovati na turnirju na Bledu, se uvrstiti na prvenstvo Jugoslavije, nastopati v Drugi zvezni ligi — zahod za ekipo Iskre, za pokal maršala Tita, na turnirjih. Toda sedaj se mora. pravi, posvetiti studiju šaha. Do sedaj je delal na teden okoli sedem ur, minimum pa je dvakrat več. Če bo delal toliko več. bo dosegel še boljše rezultate. M. Arsić Leon Gostiša — prvak ŠD Vrhnika Za najboljši športni rezultat je Matjaž Justin prejel plaketo RAZPIS IN PRAVILNIK za ekipni hitropotezni turnir v šahu V počastitev krajevnega praznika bo 13. III. 1983 ob 8. uri v prostorih Kra-jevne skupnosti Borovnica ekipni hitropotezni turnir v šahu. 2. A) Pravico do nastopa imajo vse vaške skupnosti, delovne organizacije, TOZD. društva, klubi, družbenopolitične organizacije, hišni sveti, ulični odbori in samski domovi iz krajevne skupnosti. Člani ekipe morajo delati ali imeti stalno bivališče v KS Borovnica. B) Pravico do nastopa imajo vse krajevne skupnosti, delovne organizacije, TOZD, JNA iz občin in ostalih sosednjih KS. Vsak član ekipe pa mora delati ali imeti stalno bivališče v isti KS'. Vsi člani ekipe se morajo na zahteve sodnika izkazati z osebno izkaznico ali s potrjeno zdravstveno izkaznico. 3. Ekipa šteje 4 člane ali čalnice. Nastopa Iahko tuđi več ekip. Igrali borno 20 minut skupnega časa (čas se meri s šahovsko uro) in sicer po pravilniku hitropoteznega šaha (objavljen v biltenu št. 2 ŠZS). V pnmeru delitev mest odloča boljši uspeh proti zmagovalcu, večje število zmag po Sonneborjevem sistemu in medsebojni rezultat. Vse ekipe dobiio diplome, prve tri ekipe še medalje. Stroške nosijo ekipe, rekvizite prekrbi SK Borovnica. 7. Prijave pošljite do 10. III. 1983 na naslov: Šahovski klub Borovnica. Šod-nika določi SK Borovnica. Pred pričetkom bo izbrano tričlansko razsodišče, ki rešuje morebitne pritožbe Morebitne pritožbe se vlože takoj po končanem kolu. 6_ FEBRUAR 1983 NAŠ ČASOPIS Na osnovi 90. člena Zakona o stanovanjskem gospodarstvu (Ur. list SRS, št. 3/81) je skupščina Samoupravne stanovanjskc skupnosti Vrh-nika na svoji 4. seji, dne 2. 2. 1983, sprejela ' ugotovitveni sklep o vrednosti točke za valorizacijo vrednosti stanovanj v letu 1983, ki je ■- 85,50 din Valorizacijski kolićnik'je — 1.2744 din. Na osnovi 19. člena Družbenega dogovora o skupnih osnovah za za-gotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih od-nosov v stanovanjskem gospodarstvu SRS je skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrbnika na svoji 4. seji, dne 2. 2. 1983, sprejela naslednji ugotovitveni sklep Cena m2 stanovanjske površine, ki se uporablja pri izračunu vrednosti stanovanjskega objekta pri dodeljevanju posojil za individualno stanovanjsko gradnjo, je — 25.200 din, od tega gradbeni stroški -- 22.200 din, stroški komunalne opreme — 3.000 din. Vrhnika,' februar 1983 STROKOVNA SLUŽBA SSS AVTOMONTAŽA LJUBLJANA n.sub.o. TOZD — KOVINARSKA VRHNIKA n.sub.o. Vrhnika, Partizanski tabor 1, p.p. 40 objavlja naslednja prosta dela in naloge: 1. 3 KV proizvodne delavce — ključavničarje /, znanjem varjenjsi, 2. 3 PK proizvodne delavce — kljućavničarje z znanjem varjenja, 3. 1 KV proizvodnega delavca —■ kovinostrugarja, 4. 2 PK proizvodna delavca — kovinostrugarja in 5. I pripravnika z visoko šolsko izobrazbo — konstrukcijske smeri. l'od tč. in 3. KV izobrazba ustrezne stroke s tremi leti, z dvema le- toma ali enim letom delovnih izkušenj ustrezne stroke ali PK s petimi leti. 7. dvema ali tremi leti delovnih izkušenj Pod tč. 2. in 4. PK izobrazba ustrezne stroke z enim letom delovnih izkušenj ali s tremi meseci delovnih izkušenj ali priučen določenih del z enim letom in pol ali s šestimi meseci delovnih izkušenj. Poskusno delo traja: za tč. 1. in 3. 60 dt'ii, Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene'prijave rnorajo kandidati skupno z dokazili o strokovnosti predložiti v roku 20 dni od objave komisiji za delovna razmerja, TOZD KOVINARSKA Vrhnika, Partizanski tabor št. 1. Kandidati bodo o rezultatih obveščeni v roku 30 dni po preteku roka za prijavo. Na podlagi 9 in 16. člena Statuta Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika ter 11., 12., 13., 14. in 15. člena Samoupravnega sporazuma o temeljiti plana Samoupravne stanovanjske skupnosti. Vrhnika za obdobje 1981—1985 je sprejela skupščina Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika na svoji 4. seji dne 2. 2. 1983 naslednji ugotovitveni sklep o stopnjah, virih in osnovah sredstev za potrebe solidarnosti in v/aje-mnosti na področju stanovanjskega gospodarstva, združenih v okviru Samoupravne slanovanjske skupnosti Vrhnika za leto 1983 Udeleženci, ki so sklenili Samoupravni sporazum o temeljih plana Samoupravne stanovanjske skupnosti Vrhnika, bodo v letu 1983 zdru-ževali v v Samoupravni stanovanjski skupnosti Vrhnika naslednja sredstva: 1. Za potrebe solidarnosti: po stopnji 1,75 ''/'<■ na BOD nepovratno iz dohodka za namene solidarnosti v. občini, — po stopnji 0,295 % na BOD nepovratno iz dohodka, za namene solidarnosti na ravni republike (od tega 0,292 °/< za gradnjo domov za učenec in studente in 0,003 cr za bivalne pogoje MDA)! Skupaj 2,045 "A na BOD nepovratno iz dohodka za potrebe solidarnosti. 2. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na občinski ravni: - po stopnji 2,744 na BOD iz ĆD za lastne potrebe v OZD, ■— po stopnji 0,3 % na BOD iz ĆD za namene vzajemnosti v občini, — po stopnji (),686 % na BOD iz ČD za komunalno urejanje zem-Ijišč v občini, — po stopnji 0,2 na BOD iz ĆD za kadrovska stanovanja v občini. 3. Za potrebe vzajemnosti v stanovanjskem gospodarstvu na repu-bliški ravni: — po stopnji 0,025 % na BOD iz ĆD za sofinansiranje reševanja stanovanjskih potreb kadrov na manj razvitih območjih SR Slovenije. Skupaj (2. in 3.) 3,955 % na BOD iz čistoga dohodka za potrebe vva-jemnosti. II. Sredstva iz I. poglavja tega sklepa se izločajo ob vsakem izplačilu osebnih dohodkov. III. Ta sklep se objavi v Našem časopisu, veljati začne osmi dan po objavi,, uporablja se od 1.1. 1983. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST VRHNIKA Predsednik skupštine Franc Strelec, I. r. Obrambno usposabljanje delovnih ljudi in občanov Požarna varnost v stanovanjskih zgradbah, gospodinjstvu in na kmetiji Ogromne materialne škode In človeške žrtve, ki jih lahko povzroči poža-, narekujejo potrebo po kompleksnem obravnavanju tega problema. Potrebna je široka družbena akcija, popolni in učinkoviti ukrepi, tako na Področju preventivne zaščite, kakor pri odkrivanju in preprečevanju težkih Posledic. Požar je nekontroliran pojav gorenja, ki nastane iz različnih vzrokov. V Požaru izgorevajo gorljive snovi, pri gorenju pa se pojavljajo visoke temperature, ki povzročajo nevarne spremembe na objektih ali ćelo rušenje konstrukcijskih elementov. Poleg tega nastajajo pri vsakem požaru dim in plini, ki so škodljivi za zdravje in nevarni za življenje tistih, ki neposredno Sodelujejo v požaru in tuđi za druge, ki so v neposredni blizini požara. Namen praktičnega usposabljanja ljudi v požarni zaščiti v okviru akcije NNNP ter obveščanje in opozarjanje na sploh je: vzbuditi v Ijudeh odgovornost do požarne varnosti in utrditi spoznanje, da malomarnost, neprevid-nost in površnost ogrožajo življenje vsakogar izmed nas in da požari uni-ćujejo družbeno premoženje in s tem seveda našo blaginjo. Analize kažejo, da tako imenovani zunanji vzroki požarov: strela, sončni žarki, ki se zbirajo na razbitem steklu in požari, ki se prenašajo iz objekta na objekt, povzročijo manjši odstotek požarov. V 80 odstotkih požarov je Povzročitelj človek, zaradi svoje nevednosti, neprevidnosti in malomarno-sti. Sem seveda štejemo tuđi požare, ki jih zanetijo Ijudje namenoma iz koristoljublja, maščevanja, bolezenskih nagibov ali drugih vzrokov in moti-vov. Od tega povzročajo 10 % požarov otroci z ognjem, vžigalicami ali ra-zličnimi pirotehničnimi izdelki. Za uspešnozaščito pred požarom je treba najprej poznati njegove vzro-ke. Le natančno poznavanje najrazličnejših vzrokov nam omogoča, da s Preventivnimi ukrepi preprečimo nevarnost ali jo vsaj zmanjšamo na minimum. Sedaj si na kratko oglejmo, kaj moramo vedeti o plinskih, električnih inš-talacijah, kurilnih napravah, vnetljivih tekočinah itd., s katerimi se vsak dan srečamo v gospodinjstvu, na kmetiji ali v službi. Pri ravnanju s plinskimi napravami moramo vedeti: Pri uporabi plinskih naprav se moramo ravnati po navodilih proizvajalca. Vse plinske naprave in plinske instalacije mora nadzirati strokovna oseba, ki jih tuđi popravlja. Vsako gospodinjstvo ima lahko 3 do 10 kg jeklenke, ki Pa ne smejo biti shranjene v kletnem prostoru, kaj sele, da bi jih tam upo-rabljali. Jeklenka mora biti oddaljena 1,5 m od vsakega'vira toplote ter zaščitena, da se ne segreva. Instalacije ter plinski priključki morajo biti tesni in jih smemo preizkušati samo z milnico, nikakor pa ne z ognjem. Pri Prižiganju plinskih gorilcev vedno najprej prižgemo vžigalico, sele nato odpremo ventil gorilnika. V primeru, da smo v prostoru zavohali plin, ne smemo prižigati vžigalic, električnih svetil in uporabnikov, ker bi lahko le-ti Povzročili eksplozijo. Prostor moramo takoj prezračiti pa tuđi drugače moramo paziti, da prostore v katerih so plinske naprave, redno zračimo. Plinski gorilci, predvsem pa katalitične plinske peči, porabljajo kisik, v prostor Pa oddajajo ogljikov dioksid, zato obstaja možnost, da se v tesnem zapr-'em prostoru zadušimo. Kurilne naprave na trdo in tekoče gorivo morajo biti vzdrževane, ter pri-klopljene na dimne tuljave. Dimniki morajo imeti dvojna kovinska čistilna vratca, ometani morajo biti do ostrešja, vsi leseni deli pa morajo biti odda-'jeni od dimnika vsaj 8 cm. V blizino kurilnih naprav ne smemo postavljati Pohištva ali drugih gorljivih materialov. Posebno moramo paziti, da na električnih in plinskih grelnih telesih ter kurilnih napravah na trdo gorivo ne sušimo perila ali drugih porljivih predmetov. Nestrokovne napeljave, priklopi ter malomarno delo z elekMčnimi aparati in stroji lahko povzročijo požar, zato moramo paziti, da električnih na-Prav ne puščamo priklopljenih brez nadzorstva, vedno moramo nadomeš-čati varovalke samo z originalnimi varovalnimi vložki, nikakor pa ne srnemo varovalke krpati z žicamr. Vodniki na lesenih delih stavbe, tramih ali lesenih oblogah morajo biti izolirani ter položeni v cevi iz negorljivega materiala. Električna priklopnika, vtičnice in vtikači morajo biti nepoškodo-vani, predvsem pa se moramo izogibati uporabi razdelilcev, ker s tem Preobremenimo žice vodnika. Vodnik se začne segrevati in lahko povzroči Požar. * Se posebno je potrebno opozoriti na varno delo z vnetljivimi tekočinami: Nevamo je vsako čišćenje ali pranje z bencinom, nitrorazredčilom, acetonom, ker te tekočine močno hlapijo, njihovi hlapi pa z zrakom tvorijo eks-Plozivno zmes. ki eksplodira pri iskri, ki jo lahko povzroči električno stikalo, vžigalica itd. Čistilnih sredstev in past, katerim so primešana topila, ne smemo segrevati neposredno na grelnih telesih. Prazne embalaže topil in sprejev ne smemo metati v ogenj. V stanovanjskih stavbah in garažah ne smemo hraniti bencina. V kleteh in pritličjih, ki nišo namenjena za stanovanje, pa smemo hraniti največ 2001 kurilnegajslja na stanovanje. Celotna količina kurilnega olja za gretje stanovanjske hiše z enim stopniščem pa ne srne presegati 20001. V stanovanjskih blokih z več stopnišči srne vsako stopnišče imeti največ 2000 I kurilnega olja. Kurilno olje smemo hraniti v posodah do 25 I iz nezlomljivega in za olje nepropustnega materiala, v sodih iz jeklene pločevine do 2001, ali v rezervoarjih iz jeklene pločevine. V posameznih stanovanjih, kjer je postavljena peć, smeta biti spravljeni dve posodi po 251 kurilnega olja. Shranjevanje kurilnega olja na podstrešju ni dovoljeno. Pogosto povzroči požar odvržen cigaretni ogorek ali vroč pepel. Kadilci morajo paziti, da ne kadijo na takih mestih, kjer bi odvržen ogorek lahko povzročil požar. Cigarete naj odlagajo samo v pepelnike, na taka mesta, da ne morejo pasti na gorljivo podlago. Tuđi kajenje v postelji je zelo ne-varno, ker lahko cigareta zažge posteljnino. Pri pražnjenju pepelnikov moramo paziti, da jih ne stresamo v posode za smeti, ker lahko večji ogorki zažgejo odpadke. Prav tako moramo paziti pri odstranjevanju pepela iz kurišč, da ga ne stresamo v lesene ali plastične zaboje. Omeniti moramo še požare, ki nastanejo brez zunanjega vira vžiga, pri nekaterih snoveh, ki so nagnjena k samovžigu. Same se lahko vžgejo mastne krpe, napojene s firnežem, lanenim oljem ter premog. Samovžige preprečimo tako, da redno ostranjujemo mas.tne krpe, skladiščeni premog pa moramo redno kontrolirati in če opazimo, da se premog segreva, moramo meriti temperaturo. Ko preseže temperatura 50 stopinj Celzija, moramo kup premoga razkopati, poiskati leglo ognja, premog pa dobro prezračiti. Ostali pomembni varnostni ukrepi v stanovanjskih in drugih objektih so še naslednji: podstrešja morajo biti čista in prehodna. Vsi gorljivi materiali morajo biti oddaljeni od dimnikov, tla v okolici dimniških vratic pa negorlji-va. V skupnih prostorih, vhodih, stopniščih, hodnikih ne smemo nalagati pohištva, ker s tem oviramo prehod in otežkočimo hiter umik ljudi iz stavbe. V teh prostorih je prepovedano hraniti vnetljive tekočine ter pline. Na podstrešju in v kleteh ni dovoljeno hraniti smeti, pepela, kislin ter vnetljivih te-kočin, ražen kurilnega olja v količinah, ki jih dovoljujejo predpisi. Za gašenje morebitnega začetnika požara morajo imeti stanovalci pripravljeno gasilno orodje ter gasilna sredstva. Zidni hidranti ter ročni gasilni aparati morajo biti nameščeni na primernem mestu, dostop do njih pa prost. Strokovna oseba pregleda ročne gasilne aparate zadnjih 6 mesecev. Občasno pa je potrebno prekontrolirati tuđi zidne hidrante, ventil ter cevi. Poleg navedenih ukrepov pa moramo na kmetijah upoštevati še dodatne ukrepe, ki so specifični za to dejavnost, saj so kmetije zaradi obilice vnetljivih snovi zelo ogrožene. Slabo posušena ali namočena krma se vžge sama od sebe. Krma mora biti enakomemo posušena ter ne preveč stlačena. Če opazimo, da se krma segreva preko 70 stopinj, jo moramo razmetati. Okolica dimnikov na senikih mora biti vedno čista, dimnik pa morajo imeti oba v oddaljenosti 3 m. V~.a svetila morajo imeti varnostna stekla. Na skednjih naj električna instalacija taka, da ne prepušča prahu, v kleteh pa ne srne prepuščati vode. Pri nameščanju električnih svetil in instalacije moramo paziti, da jih zaščitimo ali pa namestimo tako, da jih živina ne more poškodovati. Še posebno moramo paziti, da jih zaščitimo ali pa namestimo tako, da jih živina ne more poškodovati. Še posebno moramo paziti pri delu in garažiranju strojev na pogon z naftnimi derivati v skednjih in kozolcih. Pri zaganjanju teh strojev neredko priđe do plamenov ali isker. Zato moramo skrbeti, da so izpušne cevi nepoškodovane in da ni v blizini stroja gorljivih snovi. Pogost vir vžiga na kmetijah so udari strele. Zato priporočamo, da so s strelovodi zaščitžni vsi gospodarski in stanovanjski objekti na kmetijah, ki so zaradi visoke lege ali zaradi visine objekta glede na okolico še po-sebej ogroženi. Nadalje je pomembno, da pri gradnji objektov upoštevamo varnostne oblike, ki naj bodo enake visini višjega objekta, da preprečimo sirjenje požara iz objekta na objekt.Vkolikor gradimo večje objekte ali se dva objekta med seboj stikata, moramo zgraditi požarni zid, ki šega 30 cm nad streho objekta in je zgrajen iz negorljivega materiala ter čvrsto zidan, da se pri požaru ne zruši. Gozdne in travniške površine največkrat ogroža človek sam z neprevidnim ravnanjem Požiganje trave, grmičevja in kurje-nje v suši lem obdobju in v blizini gozda je nevamo Prav tako moramo paziti, da vedno pogasimo ogenj, ki ga zakurimo na pikniku ali taborjenju. Tuđi cigaretni ogorki, ki jih pogosto odmotavajo skozi okna avtomobilov in okna železniškega vagona pogosto povzročijo požar. RADOSLAV LIKAR IMP DO »IKO« LJUBLJANA TOZD »IPKO Podpeč« Kamnik pod Krimom 142 61352 Preserje objavlja prosta dela in naloge za nedoločen čas: KONSTRUKTOR —- pogoja: tehnična srednja šola strojne smeri, leto dni delovnih izkušenj; STRUGAR —■ pogoja: pokliena kovinarska šola, zaželene delovne izkušnje; REZKALKC — pogoja: pokliena kovinarska šola, zaželene delovne izkušnje; KLJUĆAVNIČAR ~~ pogoja: pokliena kovinarska šola, >■ zaželene delovne izkušnje. Pisne prijave z doka/ili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba IMP DO IKO, TOZD IPKO Podpeč, Kamnik pod Krimom 142, 61352 Preserje, 8 dni po objavi. O iziđu izbire homo prijavljene kandidate pisno obvestili v 30 dneh po končanem /biranju prijav. TOZD ima organiziran lasten avtobusni prevoz na relaciji: Ljubljana—Brezovica—Podpeč—Kamnik pod Krimom 142. Dragi N1KO-FRANCE, ne borno te pozubili, oslal bos z nami! ZAHVALA Ob nenadni smrti našega dragega moža, očeta, starega očeta in brata Nikolaja Slabeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani, mu poklonili evetje in ga spremili na njegovi zadnji po ti, posebno pa njegovim sodelavcem. 1UV tozd Opekarna Vrhnika, Ribiški družini Vrhnika, sosedom, prijateljem, sorodnikom in znancem. Žena Anica, hčerka Mojca z možent Ivanom, sin .loško, vnukinja Maja, ses're Francka, Rezka, Ivanka / družinami, Slavka in mama ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame Matilde Mihevc se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, sorodnikom, sosedom, sodelavcem in znancem, ki ste v trenutkih najveeje bolečine bili z nami, z nami sočustvovali in nam izrekli sožalje. Hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in ji darovali evetje. Posebno se zahvaljujemo dr. Mariji Popit-Stanovnik za njeno skrb in trud pri dolgoletnem zdravljenju. Prav tako pa tuđi osebju Doma upokojencev na Vrhniki, ki so se požrtvovalno trudili, da bi podaljšali * življenje naši dragi mami. Vsi njeni ZAHVALA Ob boleči izgubi našega najdražjega Kajetana Brenceta se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem, prijateljem, sorodnikom, ki ste ga tako številno pospremili v njegov prerani zadnji dom, poklonili toliko cvetja, izrekli ustna in pisna sožalja ter v hudih trenutkih sočustvovali z nami. Zlasti se zahvaljujemo delovni organizaciji IUV Vrhnika, kolektivu IUV Opekarna za pomoč med boleznijo in ob smrti. Prav tako hvala sodelavcem in kolektivu Kovi-■ narske, hišnemu svetu S-6, gasilskim društvom Podlipa-Smrečje, B. Brezovica, Sinja gorica in IUVzaizkazanočast. Hvala za iskreno pomoč in trud Misi Kranjčevi, družini Sterle, dr. Arkovi in zdravstvenemu osebju ZD Ljubljana-Polje, ki so med njegovo boleznijo lepo skrbeli zanj. Lepa hvala govornikoma, pevskemu zboru in duhovniku za po-slovilne besede in pogrebni obred. Vsem in vsakomur po-sebej iskrena hvala. Vsi njegovi ZAHVALA vsem, ki ste spremili našo drago mamo Franciško Gostenčnik z Vrhnike v njen zadnji dom.,; " Prav tako iskrena hvala dr. Ljubi Prebilovi, pevcem iz Dra-gomerja, Alojzu Dolencu za poslovilnc hesede, Marti Kija-vec iz Mirk ter sosedom in prijateljem, ki so nam nudili pomoč., ; Hčerki Nada in Ida ter vsi njeni! 7 Obetavni uspehi Cankarjeve knjižnice Na vprašanje ali je Cankarjeva knjižnica na Vrhniki s svojima enotama v Borovnici in na Logu v letu 1982 smiselno izpolnila 4. člen zakona o knjižnicah, ki pravi, da je knjižnična dejavnost name-njena izobraževanju, razvoju strokovnega in raziskovalnega dela, prenosu znanja ter zadovo-Ijevanju kulturnih potreb delovnih ljudi in občanov, bi lahko v celoti odgovorili pritrdilno. V jeziku števil in številk se po-droben odgovor glasi takole: — lani se je knjižni sklad povečal za 2911 enot in šteje sedaj 38.361 knjig: lo v suhoparnem jeziku statistike pomeni, da vrhniška knjižnica premore 2,14 knjige na prebivalca; — knjižnica ima sedaj 6015 čla-nov; lani se je na novo vpisalo 355 občanov ali skoraj vsak dan eden; — knjižnico je obiskal 43.501 bra-lec (12,0% več kot leto poprej), iz-posojenih je bilo 105.650 knjig (18,6%). Statistični izračun pove, da je lani vsak občan v povprečju 2,4-krat obiskal knjižnico in daje bilo " na občana izposojeno 5,9 knjige. Povprečje je tako visoko, da se z njim lahko pohvali le malokatera matična knjižnica v Sloveniji; — na 6 prebivalcev so lani kupili 1 novo knjigo; ta podatek manj zado-voljuje, toda sprejeti ga je treba z ra-zumevanjem, saj gre to na rovaš draginje in stabilizacije. Zapisati moramo, da so bili lani ponovno prekoračeni veljavni normativi glede izposojenih knjig na enega knjižničarja: 17.600 knjig na zaposlenega, kar je precej več kot Šola na snegu »Poćltnice so šle tako hitro in še snega takrat ni bilo. Zato pa je zdaj še bolj luštno,« so kar v en glas hiteli pripovedovati petošol-ci, ki so teden dni imeli solo v naravi na snegu. Okoli tristo učen-cev petih razredov Iz vseh treh naših osnovnih šol se je na Ulovki učilo smučarskih veščin sredi februarja. Vsak dan so se na srnu-čišče vozili z avtobusi, da staršem ni bilo treba seči globlje v žep. Za 1260 dinarjevso teden dni smucali podskrbnim nadzorstvom »tovarišev«. Za ta denar so dobili tuđi malico in kosilo v brunarici. »Vse je lepo,« so še dodali. »Le z avtobusi je včasih nekaj težav in pridemo kar prepozno na smučišče,« so željni smučanja zatrjevali. Pa kljub temu jih je ob koncu sole v naravi precej korajžno smucalo že po »grapi«. velja dogovor v Sloveniji (10.000—15.000 knjig). Poleg osnovne dejavnosti je lani knjižnica pripravila razstavo družbo-slovne in marksistične literature, ki je izšla med 8. in 9. kongresom ZKS, in tematsko razstavo pod naslovom »Delavsko gibanje v literaturi«. Prvo razstavo so pripravili v počastitev 9. kongresa ZK5, drugo pa ob kongresu slovenskih sindikatov. Posebej velja pohvaliti, da v knjižnici nišo pozabili na najmlajše. Od novembra naprej imajo vsak četrtek za predšolske otroke »Cicibanove urice«, za učence celodnevne sole pa trikrat na teden pripravijo uro pravljic, in to brezplačno. In koliko je dejavnost knjižnice veljala v dinar-jih? Nekaj manj kot 400 starih milijo-nov. Od tega je SIS za kulturo odš-tela 91 %, s skromno letno izposoje-valnico 12.000 starih dinarjev pa so zbrali preostalih 9-odstotkov. Pred 25. obletnico ustanovitve Cankarjeve knjižnice, ki bo letos, brez pretiravanja lahko zapišemo, da se je ta delovna organizacija v dveh desetletjih in pol razvila v prvo-vrstno kulturno in izobraževalno ustanovo v naši občini. To najbolj prepričljivo potrjujejo številke. Leta 1958 je tedanja Ljudska knjižnica imela le 912 knjig, in86članov, ki so si izposodili 201 knjigo, lani pa so se te številke postoterile: 6015 članov si je izposodilo 105.041 ^knjig, knjižna zaloga pa je dosegla 38.361 izvo-dov, ki danes veljajo po približni ce-nitvi tri in pol stare milijarde din Poleg knjig imajo bralci ta trenutek v prijetni čitalnici na voljo še 89 časni-kov in časopisov. Ne glede na to, da je knjižnica edina stalno organizirana in tuđi institucionalizirana kulturna dejavnost v občini, moramo ponovno spomniti, da Cankarjeva knjižnica s svojo de-javnostjo v celoti podpira spoznanje, da mora vsak človek svoje znanje nenehno obnavljati. Ni več obdobja človekove starosti, v katerem se uči, in obdobja v katerem zna. Včasih je bilo jasno opredeljeno, da je mlade-niška doba doba učenja, zatem priđe doba zrelosti,v kateri človek zna in uporablja sadove svojega znanja. Danes je većini jasno, da nobeno znanje ni in ne more biti do-končno. Stalno in neprekinjeno izo-braževanje je postalo imperativ se-danjosti, še bolj pa postaja zahteva jutrišnjega dne. Izobraževanje in izobraženost tuđi pri nas že oprede-Ijujeta človekovo mesto v družbi, njegov položaj, odnos in moč vpli-vanja na najpomembnejše odloči-tve, ki zadevajo njega ali njegovo delovno in življenjsko okolje. Do-mača knjižnica naj nam bo še naprej vsakdanja potreba in zmeraj na voljo kot vir informacij in skladišče znanja. M. K. Spored vrhniškega kina Prešernov dan na soli v Borovnici Maja Poropat in Jurca Šonja sta hiteli pripovedovati, kako jima že gre na »dil-cah«. Jaka Slavec: »Veliko novega sem se naučil v soli v naravi«. Letos smo začeli na naši soli praz-novati Prešernov dan že 7. februarja. Tokrat smo prisostvovali otvoritvi razstave slikarja J. Petkovška v našem razstaviščnem prostoru. Tovariš za likovno vzgojo nam je pove-dal veliko zanimivega o delu in življenju tega umetnika. Slike so raz-stavljene kronološko. Še lepše bi bilo, če bi bile v barvah. 8. februarja so se učenci 1. in 2. razreda odpeljali na Vrhniko, kjer so si ogledali Cankarjevo rojstno hišo, njegov spomenik in knjižnico, ki velja za eno najlepših v Sloveniji. Učenci od 3. do 6. razreda so si ogledali v Ljubljani film Pastirci, sedmošolci in osmošolci pa Samorastnike. Drugi dan je v razgovoru marsikdo priznal, da bi si film ogledal še enkrat, če bi' imel priložnost. Mnogim učencem je tak način praznovanja slovenskega kulturnga praznika, kot je bil letos, zelo ugajal. Marinka Kosir, 6. a Lit.-nov. krožek Borovnica PISMA OBČANOV Dober jezik je naša skupna skrb V decembrski številki Našega časopisa je na predzadnji strani izšel tuđi članek in-ženirja Janeza Petkovška Napravimo nekaj za slovenščino. V članku tovariš Petkovšek našteva in popravlja nekaj značilnih napak poslovnega jezika v današnjem času in se zavzema za bolj kriti-čen odnos do srbohrvatizmov. V življenju so redke stvari, ki se jih naučiš za zmeraj, tuđi jezika se ne moreš. Šola ti da lahko samo napotke za začetek, potem pa se moraš izpopolnjevati sam, saj je na voljo dovolj priročnikov pa ušesa in oči moraš imeti odprta. Pri samoizobrazbi pa nismo vsi enako prizadevni, nekateri se po končanem šolanju le neradi še česa učijo. Zato jim ostane znanje jezika tako, kakršnega so pridobili v osnovni soli, se pravi do petnajstega leta (kolikor ga nišo pozabili). V osnovni soli je otrok res najbolj dovzeten za dojemanje in uzaveščanje jezikovnih struktur, nikakor pa še nima toliko znanja, da bi se sam lahko ločil zrno od plev. Tako je za jezikovno neznanje odgovo-ren tuđi jezikovni pouk v srednjih šolah, ki je bil do sedaj bolj ali manj prepušćen dobri volji srednješolskih učiteljev, ki so posvečali večinoma več pozornosti pouku književnosti. Na fakultetah pa so bili pozorni na jezik sploh samo tam, kjer je bil že tako predmet v indeksu... Za praktično strokovni jezik se je izobli-kovalo vse polno značilnosti, od katerih jih je nekaj omenjenih v zgoraj navedenem članku. 1. Najprej raba trpnega namesto tvor-nega načina (se potrdi, se izvoli,... namesto potrdimo, izvolimo). Trpnik v slo-venščini lahko rabimo samo, če želimo vr-šilca delanja potisniti v ozadje, če ga no-čemo imenovati. Izgleda, da Slovenci že kar pogosto nočemo povedati, kdo je ka| naredil ali česa ni napravil (pa bi bil ver-jetno moral). • 2. Glagol potekati ima tri pomene 1. približevati se koncu trajanja (dopust mu poteka): 2. s samostalnikom obsioj deja-nja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala, preiskave so potekale več let, vse poteka po nacrtu; 3. izvirati, izha-jati: več pisateljev poteka s Primorske . Torej se »potekati« lahko rabi v pomenu obstoja dejanja v prostoru in času. 3. Pravilno zaporedje imena in priimka je najprej ime in potem priimek, samo v abecednih seznamih je lahko tuđi obratno. 4. Beseda »sam« je nedoločni pridev-niški zaimek. ki ga pogoslo srečamo narobe rabljenega za izražanje časovne in krajevne neposrednosti. Na primer: »s tem dosežkom se je povzpel na sam vrh« namesto »čisto na vrh« ali »od samega začetka« namesto »že od začetka« ipd. 5. Raba besedne zveze »na licu mesta« je pravilna v prislovni obliki. Primer: skupina je gradivo zbirala na licu mesta (SSKJ, str. 602). Verjetno je to prenesena raba starinske oblike — lice je prednja stran glave, obraz. 6. V vsakdanjem. življenju se pogosto srečujemo s srbohrvaščino in se včasih res že ćutimo ogrožene. Pomislimo samo na dopoldanski praznični program za otroke na ljubljanski televiziji! Predšolski otrok prosi: »Mama, daj mi prosim Ljublja-no, ne razumem!« In mama lepo sedi zra-ven, da bere prevod. Sama poučujem tuđi otroke s srbohrva-škim materinim jezikom. Ottoci — pa tuđi njihovi starši — so se hitro navadili, da govorim samo slovensko in nobene pri-pombe nisem nikoli slišala glede tega, če-prav je učni jezik žanje pri vseh drugih predmetih srbohrvaški. Kdor pa je zadnjič bral v Teleksu Bulatovičevo mnenje o slo-venskem jeziku, naj prebere še odgovor v Pavlihi, da bo boljše volje. Menim, da še noben jezik ni izgubil svoje samobitnosti, če je prevzemal be-sede iz drugih jezikov na osnovni enako- pravnosti. Nekatere take besede so slovenščino stilno in pomensko obogatile in jih danes ćutimo že kot svoje. Samo nekaj primerov: graditi (zidati), sklep (konec), zaščita (varstvo), heroj (junak), žrtev (dar), četa (krdelo). Mnoge od teh dvojic nišo več zamenljive, saj so nastale po-menske razlike. Veliko število pa je neustreznih srbohrvatizmov, vsi naslednji primeri so iz dnev-nega časopisja in radia. Na primer: sredina (okolje), vek (stoletje), zasledoval sem delo (spremljal sem ga), uporno (vztraino), zeml|a (domovina), koristiti (uporabljati), značajen (pomemben), primorati (prisiliti) zaključiti (ugotoviti), polagati pažnjo (biti pozoren), mera (ukrep). metek (naboj), itd. Srbohrvatizmi verjetno nišo največji problem kakega lektorja. Navadno se da ugotoviti pomen in potem je laže poiskati ustrezen prevod ali besedno zvezo. Teže je s političnimi teksti ali s poročili. Popravljalec ne srne spremeniti pomena teksta, pa ga včasih gotovo sam ne razume dobro zaradi predolgih stavkov in kopičenja samostalnikov. Ob takih tekstih se upravičeno vpraša: »Ali nam pisec ne-česa noče povedati ali res ne zna?« Oboje je možno in oboje graje vredno. Dober jezik je naša skupna skrb, naš ponos ali tuđi sramota. Malo več narod-nostnega ponosa in samokritičnosti nam ne bi škodovalo. Eden od klicev skrbi za naš jezik je tuđi zgoraj omenjeni članek. LIDIJA GOLC Borovničanom Ne vem, ali naj imenujem tole pisanje poziv, prepričevanje ali pa samo kramlja-nje z vami. Skoraj leto je že minilo od volitev, ko ste izbrali svoje delegate. Minil je čas prvih nebogljenih tipanj in iskanj, ko smo se še lovili pri svojem delu. Ne vem, kako ste zadovoljni z njim, če ste sploh seznanjeni s tem našim delom, saj se skoraj ne poznamo. In prav zato, ker bi se delegati radi seznanili z vami, vam pišem tole pismo. Ver|etno veste vsi, da je naše opravilo predvsem v tem, da zastopamo vaša mnenja in stališča v skupščini glede vseh osnutkov, predlogov, zakonov, planov itd. V vašem imenu jih tuđi sprejemamo in po-trjujemo, skratka: naše delo je podrobna obdelava gradiva, objavljenega v delegatski prilogi Našega časopisa. Tu pa nastane težava: zbere se nas v najboijšem primeru petnajst (to je bilo samo enkrat.navadno nas je osem do deset, delegat s Pokojišča je med naibolj vestnimi) in mi naj odločamo o tem, kaj vam je prav in kaj ne. Pri vsakem osnutku, predlogu itd. objavl|enem v delegatski prilogi je na koncu pripisano, da gre v eno-mesečno |avno razpravo. Po enem me-secu na skupščini ugotovimo, da ni bilo pripomb in glasujemo »za«. Mi pa se spra-šu|emo, kaj prđvzaprav je javna razprava. Je dovol|, da je gradivo objavljeno v delegatski prilogi? Ste ga sploh prtbrali? Vem. da je včasih napisano v taki birokratski la-tovščini, da bi lažje jedel otrobe, kot prebi-rai osnutek kakšnega plana. No, zadeve se v tem pogledu izboljšujejo in upamo lahko, da borno kmalu imeli gradivo napisano v rodni slovenščini, se pravi v jeziku, ki smo se ga učili pri urah slovenščine, pa se borno lažje razumeli in dogovarjali. Mi, vaši delegati pa vas prosimo, da nam pri delu pomagate. Vzemite kdaj pa kdaj v roke delegatsko prilogo in preberite vsaj tisto, kar vas zanima. Svoje mnenje in predloge sporočite v ustni ali pisni obliki v urad krajevne skupnosti ali pa kar svojemu delegatu. Zelo borno veseli vaše pomoći. Pa ne pozabite povedati, kaj de-lamo prav in kaj narobe. Skratka: delegati bi se radi bolj povezali z vami, saj smo končno tu zaradi vas. In na naslednjem zboru občanov vas bo, upam, polna kinodvorana! Vaša delegatka FRANČIŠKA CELARC Naš časopis — Glasilo Občinske konference Socialistične zveze delovnega ljudstva občine Vrh-.nika — ureja uredniški odbor: Marina Jereb (predsednik), Vida Curk, Milorad Borčić, Jakob Su-srnan, Milan Selan, Cvetka Glumac, Franc Petelin (glavni in odgovorni urednik), Ivan Žitko teh-nićni urednik).......- Naslov uredništva: OK SZDL, Cankarjev trg 8, Vrhnika - Številka žiro računa: 50110-678-54000 - Telefonska številka uredništva: 751 -325 — Tisk:"Tiskarna Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Po mnenju Sekretariata za informacije v IS SRS na podlagi 7. točke prvega odstavka 26. člena zakona o obdavčenju proizvodov in storitev v prometu (Urađni list SFRJ, št. 33-316-72) je Naš časopis oproščen prometnega davka 45 let Češnjice Tuđi letos so mladi z Verda pripravili svoj tradicionalni gozdni smuk ČEŠNJICA 83. Ta največja smukaška prireditev v naši občini praznuje letos svoj ljubile] —■ 45-letnico. Po ustnem izročilu so se namreč leta 1938 Verjani prvič pomerili med seboj, kdo bo najhitreje presmučal pot iz Češnjice pa do Zadružne žage. Od takrat pa do danes je bilo že mnogo tekem, nihče ne ve prav natanko, koliko, če je le bil sneg, je tekma gotovo bila. Tako se je iz tistega mladostnega tekmovalnega duha razvila bogata smukaška tradicija, tekma pa v glavni smuk sezone v naši občini. Kljub te'mu da leži glavno breme organizacije na mladih, tuđi vsi ostali po svojih močeh priskočijo na pomoč. Zato ni čudno, daje postal ta smuk pravi vaški smučarski praznik, ki ga vsako leto vsi nestrpno pri-čakujejo. Progo je tuđi letos prvi presmučal smukač s starimi smučmi, kakršne so uporabljali še pred vojno. Natopa se je začela tekma. Najprej so se pomrili s progo pio-nirji in ženske, ki so startali s posebnega starta nekje na sredini te 2600 m dolge proge. Potem pa so se z vrha češnjice spustili veterani, člani in mladinci. Proga je bila dobro pripravljena, vendar zahtevna. Vsak tekmovalec je imel dovolj možnosti, da je poka-zal vse svoje smučarsko znanje. Tako se je na letošnji Češnjici pomerilo 109 tekmovalcev in tekmovalk. Po razglasitvi rezultatov pa so se tekmovalci in or-ganizatorji še malo zavrteli ter si obljubili, da se drugo leto spet vidijo. Žal pa moramo omeniti, da so letošnjo Češnjico spremljali tuđi nekateri neljubi dogodki. Letos je padel sneg zelo pozno. Zato sedaj vsi prireditelji hite s svo-jimi tekmami. Pri tem pa prihaja do neusklajenosti terminov različnih tekem. Ob dejstvu, da Češnjice ni moč prestavljati, pa so nekaterim prenapetim vrhni-škim smučarskim delavcem popustili živci. Ti so hoteli kar po svoje, s trganjem plakatov, odpovedati tekmo. Tako ravnanje vodilnih smučarskih delavcev pa lahko škodi le smučanju. Rezultati: Veterani: 1. Tomo Lovrenčič {2:47,8 — rekord proge), 2. Nande Vičič, 3. Miro Jurca, 4. Tone Sluga, 5. Vinko Kunstelj. Člani: 1. Marjan Jakše, 2. Vladimir Verbič, 3. Vlado Pahor, 4. Mirko Oblak, 5. Peter Petrovčič. Članice: 1. Polona Telban, 2. Marta Gorenc, 3. Janja Gorišek. Mladinci: 1. Igor Markelj, 2. lyor Sajovic, 3. Marko Rijavec, 4. Tomaž Gorišek, 5 Slavko Gabrovšek. Pionirke in mladinke: 1. Mojca Jelovšek, 2. Branka Rihar, 3. Janja Japelj. ' Pionirji: 1. Zoran Lončar, 2. Andrej Krvina, 3. Uroš Vrhovec 4. Dejan Došić, 5, Albert Painkehler. J. V. 3.—6. 3. čclrick ob 20. sohom ob 17. nedclja oh 2(1. petek ob 2(1. sohola ob 20. nedclja ob Ih. nedclja ob IS. matineja ob 10. 10.—13. 3. čclrtck ob 20. petek ob 17. sohom oh 20. petek ob 2(1. nedelja ob 16. sohom ob 20. ncdclja ob IS. matineja ob IO. 17.—20. 3. četilek ob 20.■ sohola oh 17. ncdclja ob 211. pelekoh 17. ncdclja oh II sobola ob 21). ncdclja ob IX inaliiK'ja ob 10. 24.-27. 3. čcnlc'k uh 211. sohola ob 17 ncdclja oh 211. pclck oh 17. ncdclja oh Id. sohom oh 20. ncdclja ob I N. matineja oh III 31.3.—3. 4. četi tek ob 20. sohom ob 17. nedelja oh 211. pclck oh 20. ncdclia ob Id. sobola oh 20 nedclja oh IS. malineja oh 10. SUI'ER POLK'AJ — ameriško-italijanski barvni Režija: Sergio Corbucci V gl. vlogi: Terence H1I..L, Erncst BORGNINE, Joane Dru /aradi atomskega žarčenja po neki poskusni eksploziji dobi policaj Terence HILL nadnaravne sposobnosti, ki so vir sijajnih komičnih clomislic. MONTENEGRO — švedsko-angleški harvni Režija: Dušan Makavejev V gl. \logi: Sušan Anspaeh, Krland Josephson, Svcto/ar C'velković, Bora 1 odorović, l'er Oscarson Amcričanka. poročena z bogatim Švedom, nekega večera obišče ZAN/.I BAR, lokal, kjer se zbirajo zdomci. Sre-čanjc z Jugoslovanotn ji otlprc cisto nov svet... PRIPO-ROČAMO! TOM IN JERRY — NAJBOIJŠA SOVRAŽN1KA PRIPRAVITE ROBČKE — franeoski harvni Režija: Bcrtrand Hl i e i V gl. vlogi: Gcrard DHPARD1EU. Palriek DEVVAERE, Carolc I .AURE. Mishcl SERRAUI.T. Zadnje čaše so fvaneoske tilmske komedije spel moderne. Spomnimo se le na CiADJE MATURIRA.IO pa komedij s Picrrom Richardom ler Colouchem. Tokrat se nam bo v komični vlogi predstavil (ierard Depardieu kot mož, ki si domišljav da je njegova žena frigidna. Da bi jo »ozdravil«, stori vse. da ji dobi ljubimca. Ker tuđi to ne pomaga, zasluti, da bi ji lahko pomagal mladolelni šolar, ki ji res naredi otroka. V svoji zvrsti vreden ogleda. OSCAR za leto I')7S. PRIPOROČAMO! BEG IZ AI.CATRAZA — ameriški barvni Režija: Donakl Siegcl V gl. vlogi: C'lint EASTNVOOD. Patrick McGOOHAN. Vešće posnet jiustolovski film o begu iz najbolj zastraženc jetnišnice. od koder »ni mogoče pobegniti« ... DEKI.E ZA POClTNICE — italijanski harvni Režija: Mariano l.aurenti Vgl. vlogi: Ana Marija Rizzoli. Hnzo Canavalc. hrntična komedija, v katci'i bi oee rad vpeljal sina v svet odraslih tako. da ga spodhuja k puslolovščinam. kjer v glavneni sam žanje uspehe ... NA DESNO RAME — program Chaplinovih hurlcsk VOJAK UEN.IAMIN ali,IUDY V UNU ORMI - ameriški bal\ni Režija: Mouaul /II I I V i'la\ ni \ logi: C ioklie I lo\\ n. Alen Brennar. /nana ameliška igialka-koniieai ka se |ireobleee \ \ojaka in se \tiholajii \ \ojaško opoiišee. da bi bila bli/u suijcga izbianca. To jio\ /roči \ isto komičnih /aple!o\ ... ŠE ZNOREI »OM: Iraneoski hamii Režija: I laneois l.elerrier V glavni vlogi: ( hiistian C'la\ier. Natalie llave. Komedija o mlađem in ilinaniičnem stroko\ujaku, ki nekoliko po/no odkrije svoje velike talente za zapeljevaiije. Ker pietira\ a. se začno teža\e ... I.OOPING -- amcriško-ncmški hamii Režija: VValler Bochmavcr in Roll Kuhniaiin. V i'.lauii \logi: Shelle> VVinicrs. Sulnc Rome. HansChri-siian lileeh. Ingrid Ca\en. l.astnik eirkusa hi rad — preden konca svojo dolgoleino kariero ■- kupil aliaklivni »looping«. s katerim bi se hrez velikega naprezanja došli zaslužilo. Ker cirkusu ne gre najbolje, se le sanjarije nezdijo realne Tuda prihod privlačne stripti/ele jn ailistke vse spiemeni. Sanje se ulegnejo ćelo uresnieiti. l-ilm je I "SI piejel šliri nacionalne naurade. PRIPO-ROCAMO! TARZAN IN SIRENE \ gl. vlogi Johin VVcismnuiler ZE1.E.ZNI KRI/.EC — ameiiški harvni Režija: Sam Pcekinpali V ulavni \loni; James Cohurn. Ma\imilian Sehell. James Mason I lim po romanu \\ illija I leimicha so snemali ludi pri nas. Zgodba iz časa druge svetovne vojne govoii o junašlvih posameznikov. lokral na nemški siiani. II EK'IRIČNIJE/.DEC- anieiiski hai vni Režija: Sidnev Pollack V glavni viogi: Roherl Rcdl'ord. Jane l-omla. \alerie l'er-rine. John Sa\on. Zgodba o begu mojstra rodea z ukradenim rasn'm konjem, ki bi ga rad le osvohouil. resi I jired u niče njeni v tekmov ći Inih arenah. je prispodoba razćloveeenja ameiiškc družbe. PRIPOROČAMO! \ LAK ZA KRAI JEVO — jugoslovanski barvni Režija: Aleksandei Džordžcvić V glavni vlogi: l.jubiša Samard/ić. Zvonko l.eplič. Zgodha iz časa zaeelka nemške okupacije nas seznanja s širjenjeni odpora med železniearji. Na liniji Beograd— Kraljevo je potnik. ki mora predati proglas, s kalerim KPJ poziva narode .lugoslav i je k ohoroženi v staji. Kct okupalorji iu izilajalci lo zvedo. mu pomaga domačin-žclezničar —■ l.jubiša Saniardžić. I'OPAJIVI. NORČUE:........risanke! KRVAVA MATURITI-iTNA NOČ — ameriški harvni Režija: Paul I vneh V glav ni v logi: 1 eslie Nielsen. Janiie 1 ee( urlis. CiRO/.l.lIVKA! Skriviioslni mladenie se Iloče mašeevati za sinrl male Robi" izjued pelih let. lakial so deklic'o otroei v igri strašili irt nlHiote jMuzročili n|eno smrt... Na maturileini pntslavi iKvnanee ujlrizori pravi jiokol. BI (i NA DIV.II ZAHOD ameriški barvni Režija: I amoul .lohnson \ glavni vlogi: Buri lancastei. Roil Sleiger. Amaiula Plumniei. l.tlen zatlnjih pravih veslernov v ameriški jmnlukciji. I/ZIV ameriški bal v ni •Kc/i|a: John I lankenlieimei \' gl. v logi: Seot (ilenn. 'I'oshiro Milune. TOM IN.IERRV ■ DOBRA PRIJA II. I JA risanke KINO BEVKE h, .vobl'l. MON 11 Nl.dKO švedsko-angleški I.V.voh l>). B1XI I/ Al ( A I RAŽA ameriški pustolovski 2(1. ,v ob I'J. SI■. ZNORI-.I KOM - lianeoska komedija 27. .V oh I'). II I.Kl RK'NI JI.ZIHC ameriška drama