©rogeS Sefebud)
fit
floucniftt)=Delitve 8d)ttlcn.
(Sebunbett in 8etntt>anbtu<fen 63 ŽR«ufwujer.
SBiett*
3m t. f. ©<$ul(>udjet = SerIage. 1858.
Veliko Berilo
z a
slovensko-nemške šole.
Veljajo zvezane u platnenem lierb 63 novi kraje.
UTa Dunaju.
V c. k. založbi šolskih bukev. 1858.
I. ®r&fun&e-
1. S3on ber (štbbefc&reibung iiberljattpt.
§. 1. '©otttjat bie 2Belt ju feinet (S^re crfcfjaffctt, unb un« bie (Srbe jur 2Bof>nftatte angetoiefen. £et fid)tbate #intntel mit ber ©onne, bem Sflonbe unb ben unjafjligen ©temen, bann bie Grbe mit iljren ©efdjopfen nennt man bie 2BeIt, ein majeftatifdje« ©ebaube, ba« un« bte Slllmadjt unb 2Bet«l>ett be« ©<f)ityfer« laut »erfiinbet.
§. 2. £>ie (Srbe, ioeld;e mir beftoljnen, ift ein fefier, runber, unburdjftc^tiger $6r|>er, tt>eld>cr in ber Suft fd>n>ebt, unb ftdj ja^rlid) etnmal um bie ©onne, alle 24 ©tunben aber unt feine 5lcf)fe bref)t. ®a bte Srbe il)t Sicfit »on ber ©onne er^dlt, fo l)at jener£f)eil bet Grbe, meldjer ber ©onne juge* fefjrtift, Sag, ber entgegengefejjte aber 9^ad)t. 2>af«bie (Srbe runb fei, obgleid; biefi un« nidjt fd^cint, bejeugen Dteifenbe, foeld)e bie (Srbe umfcf)ifft ^aben, inbem fte »on einem Drte auf bem SDieere abfegelten, getabe »on ber entgegengefe^ten ©eite aber an ben »origen C rt
I. Spoznava zemlje-
1. Popis zemlje sploh.
1. Bog je svet k svoji časti stvaril, in nam zemljo v prebvivališče dal. Vidno nebo s soncom, z mesencom, in zvezdami brez števila, in pa zemlja s svojimi stvarmi se beli svet zove, veličastna dvorana božja, ki nam Stvar-nikovo vsemogočnost in modrost očitno kaže.
§. 2. Zemlja, na koji bivamo, je terdo oblo, neprezorna krogla, ki v zraku plava, in se vsako leto enkrat okoli sonca — vsakih 24 ur pa krog svoje osi osuka. Ona stran, ktera se k soncu oberne, ima dan, nasprotna ima noč; kajti zemlja svojo svetlobo od sonca dobiva. Da je zemlja okrogla, naj se nam ravno ne vidi, nam ljudje pričajo, kteri so zemljo obhodivši se iz enega kraja (ravno) po morju podali, in so (ravno) od nasprotne strani na pervi kraj
1) V koliko <inch je Bog svet stvaril? — Zakaj je Bog svet stvaril? —
jutiidfamen. 3)iejj fonnte md)t gefdje^ert, menn bie Grbe ntdjt tunb toate. 2)abon fomten mir uit« aud) felbfi iibetjeugen, ba un« auf einer grojjen Gbene $iigel, 93aume, Sittme unb $aufer in bet $etne mie au« bet Jiefe l)erperiH®fld)fen fdjeinen; biejj ttittbe ntd)t ber $atl fein, menn bte.ganje Grbe uberall gletd) eben mate.
§. 3. 9iur ber bierte £f)eil ber Grbe ift trodene« Sanb, meld)e« bobe 23erge unb tiefe Jfjdler bat; bret Svetle ber Grbe nimmt ba« SBaffet etn, ba« in 3}?eere, ©een, glitffe, unb Ouellen jertljeilt ift. 2)a« Saffer ift eine grofje 2Boi>ilf)at ©ottt«, montit mit ben SDurft fiiUen, mafd)en, foc^en u. f. »p. Df)ne ffiaffer fonntett bte <8aaien auf ben gelbein nidjt madjfen, bie SSiefen nid)t gtiinen,' bie Satirne nidjt $riid)te tragen. Sie menig fdjafcett mir aber ba« SBaffer, fo lange mit e« im Uberfluffe baben! 9tur menn nad) langer £>urre bie Grbe flaffenb nad) Stegen ledjjt, bie $elber melfen, unb bie Satrnie abjufterben beginneu, SDtenfdjen unb Stjtere Bor ®urft berfd)mact)ten, ba crjt bitten mir ®ott um einen etfttfdjenben 9tegen.
§. 4. $)a« trodene Sanb tljeilt man in ftinf grofe Xt)eite. ®er erfte ift Guropa, in meld)em mir leben, ber jmeite ^eift 51 f i e tt, in meld)em ber erfte SJJenfd) erfdjaffen, unb un« bet Grlofer geboren mutbe. 2>er britte Gtbt^eil mirb Slfrifa genannt, auf metc^em bie grofie ^errfdjt. £er bierte ift 9t merila, meldje« b»£r grofe Gl)riftof Mon trn Sa^re 1492
došli; kar bi ne bilo mogoče, ako bi zemlja ne bila okrogla. Tudi se lohka sami prepričamo , kako na veliki ravnini hribi, drevje, stolpi in hiše nam vproti rastejo kakor iz globovine; kar bi ne bilo, naj bi vsa zemlja ravna bila.
§. 3. Suhe zemlje je le četerti del, ki ima visoke gore in globoke doline: tri dele zemlje voda pokriva, in se v morje, jezera, reke, potoke in vire ali studence deli. Voda je velika božja dobrota za piti, za umivati in za kuhati. Brez vode bi sterneno ne rastlo na polju, bi se travniki ne zelenili, bi ne rodilo drevje po sadunosnikih. Kako malo pa vodo obrajtamo, dokler je obilno imamo 1 Le kadar od dolge suše zemlja razpokana po dežn zeva, polje vene in drevje omaguje, ljudje in živina veliko žejo terpe, prosimo Boga za pohlevnega deža.
§. 4. Suha zemlja se razdeli v pet velikih delov sveta. Pervi jeEuropa, v kojem mi bivamo; drugi se imenuje Azia, v kterem je bil pervi človek stvarjen, in nam Izveličar rojen. Tretji del se zove Afrika, kjer je naj hujša vročina. Ceterti del je Amerika, ktero je verli mož Križtof Kolon leta 1492
entbedte. (šž ift unS gerabe entgegengefetjt, unb l>at Olac^t, menn bei un« 2ag 2)er fiinfte lIf>eit bet (Srbe Ijetfjt 9lufitalien obet Djeanien, unb bejie^t au« einer SDienge 3nfeln, metdje bie ©eefa^terin neueter 3eit entbecften. 2>ie btei etfien (Srbt^eile merben bte alte, bie jmet lefctern abet bie neue SBelt genannt. ttnfer (Suropa ifi $mar bet fleinfie, abet ber fd)onfie unb bt«fyer aud) ber glucfltdjfie SBelttljeil, ba in bemfelben ba« flima am gefunbeften, bie (Srbe am befien bearbeitet, bie $)ienfd)en am meifiett gebtlbet ftnb, unb bet maf)te, ^eilige ©laube f)iet am metfien »erbreitet ifi. Seibet, baf« »tele (šuropder btefe« il>t ©IM ,u mentg erfennen unb fdjajjen!
§. 5. 9)ian unterfdjeibet tuer SSeltgegenben. 2Benbe btdE> nad) bet ©egenb, mo un« bie ©onne be« 2Jlotgen« friif) aufgel>t, fo fyaft bu Dot bir Dfien ober 93torgen, ^inter bitffiefien ober 21benb, ju beinet tcd)ten ©eite SRittag ober ©iiben, p betnet linfen 2Rittetna$t obet borben, ©ele^rte SDiannet fmben ben Umfret« ber (Srbe gemeffen, un? benfeiben in 360 ©rabe einget^eilt. Sebet ©rab bat 15 beutf^e 2Ketlen. 2)te Srbe fyat im llmfange 5400 beutfdje 2Mlen. 2)te f)6d)fien ©ebirge ftnb im 2krgleid)e jut ©tofje bet (štbe mie ©anbfotner auf etnet Stugel, unfere ©een mie Stopfen am (Jtmet. @o gtofš ifi bie (Srbe, unb bennod) nut ein $unft im gtofjen 2MtalI! —
§. 6. (S« leben itbet 1000 Mionen 9Jfenf^u auf ber (Srbe, bte bon mannigfaltiger ©efialt ftnb, oetfd^iebenc
našel. Nam je ravno nazproti, in ima noč, kadar je pri nas dan. Peti del se veli Australia ali Oceania, otokov množina, koje so v novih časih barkovci našli. Pervi trije razdelki zemlje so zovejo stari — poslednja dva novi svet. Naša Enropa je sicer naj manši pa naj lepši, in do sedaj tudi naj srečnejši del sveta, v ko-jein je pojas ali podnebje *) naj bolj zdravo, zemlja naj gorše obdelana, ljudje naj bolj omikani ali izobraženi, in sveta vera naj bolj razširjena. Zalibože, da veliko Europejcov to svojo srečo premalo spozna in obrajta!
§. 5. Svet razdelimo v štiri poglavitne strani. Oberni se v kraj, kjer se nam zjutrej sonce prikaže, imaš pred seboj vzhod ali jutro, — za seboj zahod, zapad ali večer, — na desni poldne ali jug —na levi polnoči ali sever. Učeni možje so razmerili zemljo v 360 stopov (gradov). Vsaki stop ima po 15 nemških mil. Zemlja ima, za obhoditi nje krog, 5400 nemških mil. Naj višje gore na zemlji so kakor zerna peska na krogli, naše jezera so kakor kaplje na vedru vode. Tako velika je, pa vendar ni večja od pike v širjavi stvarjenja! —
§. 6. Ljudi na zemlji črez en tisuč ali tavžent milionov živi, ki razne podobe, svoje
*) Klima.
©itten unb (Mraudje fjaben, ftdj ,u mandjerlet 3ielu gionen befennen, unb berfdjiebene ©pradjen teben. 6« gibt biele gebil&ete Solfer auf (Srben; aber nodj biel meljr milbe, bie in ber SRactjt be« llnglauben« unb 3rrtf>ume« lebcn unb nidjt einntal ifjren ©djopfer rcctjt erfennen. 9Jtan finbet nodj rofje ^tajionen, bie mit ©ienfdjen, mie bei un« mit bem SSiefje, &anbel treiben, unb SBilbe, bie fogar 2JfenfdjenfIei|dj effen. £ie gefitteten 23dlfcr leben bom 21cferbaue unb bon bor luef)-judjt, bie milben bon $tfdjerei unb 3agb; ^anbmerfe unb ©emerbe finbet man nur bei gebilbeten 9tajionen.
§. 7. 2J?enfdjen, bie mit einanber in ©efeflfdjaft leben, nennt" man ein SBolf, j. 93. ba« bfierreidjifdje SSolf. SRenfdjen, metdje eineitei ©pradjen reben, madjen jufammen einen &oif«ftamm au«, mic ber flobenifcfjc, ber beutfdje &olf«ftamm. 2)a« 2anb, in meldjem mir geboren murben, ift unfer £ei m a tla nb. 2>tefe« ift nur einSIjeil be« grojjen Oieidje«, meldje« unter bie baterije &errfd)aft unfere« taifer« geftelltift unbDfterreidj beifjt.3n biefem9ieid;e finb »Bolfer,an ©pradje unb ©itte berfdjieben, burd) eine gemeinfame ŽRegierung, burdj gemeinfame ©efe^e, 9tedjte unb ^flid)-ten iit ein ©anje« bereiuigt. Dfterreid) ift unfer gemein« farne« ^atertanb. SMe Semo^ner biefe« groben Oiei* d)e«f)eif?en unter fidjSanb«Ieute, unb $atrioten, menn fie ifjr 23oterIaub nidjt b!o§ in Sorten, fonbern meljr in ber Sljat l eben. ©o berfdjieben aber audj bie Sietifdjen auf bet ffielt fini*, ba nidjt einer bemanbern
različne šege in vero zakone imajo, in mnogo-verstne jezike govore. Veliko ljudi je po svetu omikanih in podučenih, pa še veliko več divjih, ki v temi nevere in krivovere žive, in še Stvarnika svojega prav ne poznajo. Najde se sirovih narodov, pri kojih ljudi kakor pri nas živino prodajajo, pa divjakov, ki elo človeško meso jedo. Omikane ljudstva poljsko delo in živinoreja redi, divjake pa ribji lov in lov zverine. Rokodelstvo in obertnija ste le pri
omikanih ljudeh doma.
§. 7. Ljudje, kteri po enih krajih v družbi
Žive, se imenujejo ljudstvo, p. austriansko ljudstvo. Ljudje, kteri en jezik govore, ^se imenujejo skupej narod, p. slovenski, nemški narod. Dežela, v koji smo rojeni ali prebivamo, nam je rojstna ali domača dežela. Ona je samo del velicega cesarstva, ktero je postavljeno pod očetovsko vlado našega cesarja in se imenuje Avstrija. V tem cesarstvu so narodi, po jeziku in po šegah različni, ki jih vkupno vladarstvo, vkupne postave, pravice in dolžnosti zedinjajo v eno celoto. Avstrija je naša vkupna domovina. Stanovavci te velike deržave so med sabo de žel a ni, in domoljubi, ako svojo domovino ne le v besedi, marveč v djanju ljubijo. Kakor razni so pa pQ svetu ljudje, ter ni človek človeku clo.
gauj gleid; fiel;t, fo ftnb mir bod; alle flhtber iti l;tmmlifd;en iSaterS, Sruber unb ©djmeftern unter-manber, unb follen einanber reblid) lieben, etner bem anbern jum jeitlictjen 2Bof>le unb jur emigen Setigfeit beljitfHd; fein.
2. 23efd)teibung (šuropa'g.
§. 1. 2Sir t;aben Slbbilbungen ber (šrbe, bie man 2 anb far t en nennt, an meld)en mir bie@eftalt ber (Srbe, ber atteere, ©een, £iigel unb $f)ater, ber giuffe, ber $ontgteid;e unb Sanber fetjen, freilid) nur im »erjiingten, berHeinerten 2)tajjjiabe. Huf ben ^anbfarteit mifft mait bie ©eftalt ber (šrbe ber Sange nad; mit Sinien »on unten nad; oben, unb ber Sreitc nad; mit Sinien iiber bte Duere (bon ber Sinfett jur 9ted;teii), um ju ftnben, unter metdjent ©rabe mir leben. 9iad; biefer 33ered;nung liegt Dfterreid) jmifdjen bem 42. unb 51. ©rabe nbrbtidjer 33reite. Sluf ber Sanbfarte mirb bie ©eftalt beč frocfeneit Sanbež in jmei £albfuge(n getf>eiU; auf ber einen ift bie alte 23elt, 2lften, Slfrifa unb <šuroJ>a, auf bet anbern bie neue ffielt Slmerifa unb 9luftralien. (Hi ifi uottjmenbig, Don jebem 2Belt» t^eile etmaš ju miffen.
§. 2. (S ur op a ift ber fleinfte ffleltttjeil. ®ie 3Heitfd;en ftitb Don metfjer garbe, betriebfam unb »erftčinbig, bie ©egenben gefunb unb frudjtbar. 2)te
enak, smo saj vsi otroci Očeta nebeškega, bratje in sestre med seboj, naj se pošteno ljubimo in drugi drugim pomagamo, k časni sreči in v izveličanje večno.
2. Popis Europe.
§. 1. Imamo obraze ali podobe zemlje, ktere imenujemo zemljevide, v kojih vidimo lice zemlje, morja, jezer, hribov in dolin, rek, kraljestev in dežela, to da v lični, mali postavi. V zemljevidih se meri podoba zemlje po dolgem s čertami navzgor, po širokem s čertami poprek, da se najde, pod kterim gtopom ali zobom bivamo. Po tem računu je Austriansko med 42. p. in 51. stopom ali zobom severne strani. Na zemljevidu se lice suhe zemlje v dve plati razdeli, na pervi je stari svet, Azia. Afrika in Europa; na drugi plati je novi svet, Amerika in Australia. Spodobi se od vsakega dela sveta kaj vedeti,
§. 2. Europa je naj manjši del sveta. Ljudje so beli, marljivi in zastopni, kraji zdravi in rodo-
1) Poglej: obraz cele zemlje v dveh polokroglah, k se v Ljublani d olj).
(šuropder finb gro§tentfyeil« G^riftett; e« gibt aber aud) Suben unb 2JJoi)ainebaner. (Suropa jablt an 255 SRillionen (šintooljner. 2)er <S^rad)C nad) ftnb am jaf)Ireid)ften bie ©laoen, bie 2)eutfd)en, bie (šngldnber, Staliener, granjofen, llngarn, Siitfen, ©rtecben, u. f. n>. (š« ift fur un« oor allem notbtoenbig, unfer geliebte« Saterlanb, ba« ofierreidjtfdje faifertbum, fennen ju ternen, ba«.un« ©ott jur SBotjnfidtte antoie«, bamit mit ^tentcfccn glMUd) leben, unb un« auf eine glucffelige (šmigfeit oorbereiten.
§. 3. 2)a« ofietreicbifd)e ftaifert^nin t>at an gladjenraum 12.237 Quabrat«2Keilen unb bet 38,333.000 (šintoofjner, unb ift nad) Otuffianb ber grofjte ©taat in (šuropa. 6dmmtlid;e ofterreid)ifcbe Sanber beftnben ficb unter bem gemdjjtgten, gefunben #immel«ftricf)e, unb grdnjen gegen Djten an 9tuff(anb unb bte Surfei, gegen ©tiben an bie Surfet unb an ba« abrtatifcbe 2Jteer, ben 5lird)enftaat, an bie -£>et$ogtt)umer Nobena unb $arma, unb an ba« ^dnigretcb ©arbinten; gegen 2Bejten an ©arbinien, bie ©cbtoeij unb 23aiern, gegen 9torben an ©ad)fen, $reufjen unb Otufflanb. S)ie #auj)tfiabt be« ŽKetd^e«, bie 9tefifcenj be« taifer« unb ber ©i£ ber I>od$m 33ct)drben iftSBien. ©ie jdt)lt 469.221 (šinivobner, bat 36 ajoijtabte, 8793 £dufer, Diete $enlid>e ©ebaube, 8ebr» unb 2Bof)ltf)atigfeit«anftalten. $a« $aifertf)unt umfafft metjrere tronlanber (Sanber ber ofletreicfcifdjen Jfrone). SDiefe ftitb: 9li e b e r o fi e r r e i
vitni. Europejci so po večjem kristiani, pa tudi Židovi in Mahomedanci. Prebivavcov Eu-ropa blizo 255 milionov ima. Po jeziku je naj več Slovanov; po tem so Nemci, Angleži, Lahi, Francozi, Španjoli, Vogri, Turki; Gerki, i. t. d. Potreba nam je naj poprej svojo ljubo domovino, austriansko cesarstvo, spoznati, v ktero nas je Bog postavil, naj bi srečno živeli, in se za veselo večnost pripravljali.
§. 3. Austriansko cesarstvo ima 12,237 □ milj prostora, in broji nad 38,333,000 stanovnikov, ter je za Rusovskoj naj vekša deržava v Europi. Vse dežele austrianske so v srednem, zdravem podnebju, in imajo mejaše v sončnem vzhodu Rusijo in Turčijo, od juga Turčijo in jadransko molje, papeževe deržave, vojvodini Modeno in Parmo, pa sar-dinsko kraljestvo; v zahodu Sardinio, Svaj-carsko in Bavarsko, od severja Saksonsko, Prasko in Rusovsko. Poglavitno mesto cesarstva in prebivališče cesarja in najvišjih uredov je Beč ali Dunaj, v kojem prebiva 469,221 stanovnikov. Beč ima 36 predmestij, 8793 hiš, veliko verlih poslopij, učilišč in blago-tvornih naprav. Cesarstvo obseže mnogo kronovin. One so: Spodna Austria,
moSBien liegt. D b er dftcrr ei d; mit bet £au)>tftabt Sin j am tehten Ufer ber 2>onau. £ač £er$ogtf)um ©aljbutg mit ber £auf)tjtabt gleidjen ^amenž, bem ©itje einež (šr&bifd)ofe3. 3n biefen ^ronlanbem toirb beutfd) gefptoc^en.
§. 4. ®aš £>erjogtI)um ©t eter m a t! mirb tn bret treife einget^eilt. SDte §auptftabt ift © r a 5, toel$e« 50.000 (Stntooljner t;at; 9)iarburg unb 93rud' finb Sreisjlabte. 3m2flatburger=flreife fptid)t man flobenifd), in ben beiben itbrtgen aber beutfdj. 2>a$ #erjogtljum $rain mit bet ^auptftabt S a i* bad) mit 20.000 (šiittoofmern. 3n ftrain mirb allgemcin ftobenifcf) gef^rodjen. &až £er$ogtfyum ®atnteit f)at tlagenfurt jur #auptftabt, mit 12.000 dinmc^nern. 2)te ©pradje ift gegen bie ©ranjen $rain<? f(obenifd), gegen Sito! unb Ober* fleiermatf aber beutfd). 3>a<? fitftenlanb fjat Sriefl jut ^au^tftabt. ©6r$, na$e am 3fon$o= gtuffe, ift ber ©ijj eineS (Irj&tf<$cfcž. $ie l)ertfd)enbe <Eptatf>e ifi bie flot>enif<fye, bed; fpricbt man aud) l;dtiftg italienifcb, fcornelimlid) in ben ©tabten. Stalne bci ©orj, am abriatif^en 9Weere ftanb bie alte, beriiljmte <5tabi 5XquiIcja, meldje ber graufamc Slttila, Stonig ber $unnen, bie ©eifjel ©otteč genannt, jerfiotte. ©a$ ftronlanb Sitol liegt meftlid) con Harnten, unb ift ein feljr gebirgigeč Sanb. 2)ie £aubt--fiabt ift Snnžbrucf. 3m norbiidjen Strol fpricfit man beutfd); im fiiblidjen grdtjtentfjetfž italienifef);
kronovina, v kteri je Salcburg glavno mesto, in sedež nadškofa. V teh kronovinah je beseda nemška.
§.4. Štajarska vojvodija se razdeli v tri kroge. Poglavitno mesto je Gradec, ki ima 50 000 prebivavcov. Maribor in Bruk sta sedeža krogov. V mariboržkem kroži po slovenski govorijo, v unih dveh pa nemški. Vojvodija Krajnska, ktere poglavitno mesto je Ljublana, v kterem 20.000 ljudi prebiva. Po Krajnskem sploh slovenski govore. Koroška vojvodija ima poglavitno mesto Celovec, kder 12.600 ljudi prebiva. Beseda je po krajnski strani slovenska, po tirolski in gorni štajarski pa nemška. Primorsko-Goriška kronovina ima glavno mesto Terst; po tem je Gorica, sadež nadškofa, blizo Soče. B?seda je po večem slovenska, pa se tudi veliko laški govori, posebno po mestih. Blizo Gorice za teržaškim morjem je stalo staro, imenitno mesto Oglej, ktero je grozovitni Atila, kralj Hunov, šiba Božja imenovan, razsul. Tirolska kronovina za Koroškoj leži, in je silo gorata dežela V severnem Tirolu, kder je
4) Kako se imenuje naša domovina ali očetnjava ? kako naše cesarstvo? — V kterem delu sveta je? — Ktere dežele so našej sosede? Iz kterih krajev nam sonce vstaja — zahaja? — po zimi — po letu? —
©rofjež Cefeb. f. b. II. ti. floto. btfd). 2
barin iji bie beruljmte ©tabt S r i en t, in meldjer bom 3afyre 1545 bi« 1563 eine allgemeine £ird)en» fcetfammlung ge^alten murbe, bie man ba« b^ige tribentinifdje Goncilium nennt.
§. 5. Gin »otjiiglidje« tronlanb Dfterreic^« ijl ba« tonigretd) Ungarn, in meld;em Dfen unb $ef!, $te«burg unb ©ran bie .oor$uglid)fien ©tabte ftnb. Stemni^ unb ©d)emni£ finb jtoei foniglidje ©tabte, n>o man ba« fdjenfte ®olb in (Surova gemtnnt. 3n Ungarn mirb mag^atifd), flabifd), tomanifdj unb beutfd) gefyrod)en. ©egen Cften liegt ©iebenburgen, mo bie iomanifd)e, beutfdje unb magtjatifd>e ©pradje lanbe-Subltd) ijl. 3m ©itbojien Don Ungarn iji bie ferbifd)e SBojtoob* f d> a f t unb ba« £emefdjer 93 a n a t mit ben ©tabten Dteufajj, ©ombor unb £eme«tt>ar. 51 u bei ©iibfeite »on Ungarn ftnb aud) bie Jlonig* reidje tfroajien (mit bet £auptfiabt uigram), © laoonien unb 2)atmajien. ®ie ©)>rad)e ijl in ben lejjten tronlanbcin tUtrtfdj; in 2)almajten, am Sfteete, fpridjt man in ben ©tabten aud) ttalienifd).
£dng« ber fetbifdjcn 2Bo)tt)obfd)a|t, ©iaoontenj unb ^roajien« jicfyt fict> bie SDiilitargranje, tt>el($e »en 9tomanen, ©crbett unb Shoaten be)»ef)nt toitb. §. 6. Gin betul)mte« ftcnlanb ift ba« Hottigreid) _ 58 ol) nt en; bie £auptjtabt barin iji $rag. £ie ©prad;e ift gtofjten 2t>ei(« bdl)inifd), bod) fptidjt man in »iclen ©egenben be« Sanbe« beutfd). £a«
beseda nemška, je glavno mesto Inšpruk. V južnem je beseda po večem laška. V tem kraju je imenitno mesto Tri d en t, v kojem se je vseobčen cerkven zbor od 1545—1563 leta obhajal, ki se sveti tridentinski zbor imenuje.
§. 5. Slovita kronovina austrianska je vogersko kraljestvo, v kojem so glavne mesta Budim in Pest, Požun, Ostro-gon. Kremnica in Ščavnica ste dve kraljevi mesti, v kojih se naj gorše zlato v Europi koplje. Na Vogerskem se govori ma-djarski, slovenski, romanski in nemški. Na sončnem iztoku leži Erdelj, kder je beseda romanska, nemška in madjarska. V južnih krajih vogerske kronovine je vojvodina serbska in temeški Banat, kder so mesta Teraešvar, Sombor in Novisad. Na južn strani vogerske so kraljevine hervaška (z glavnim mestom Zagrebom), slavonska in dalmatinska. Beseda je v teh kronovinah ilirska; v Dal-macii za morjem se po mestih tudi laški govori.
Poleg serbske vojvodine, Slavonie in Hervatie raztega se vojaška granica, v kojej stanujejo Rumuni, Serbi in Hervati.
§. 6. Imenitna kronovina je češko kraljestvo, v kojem je poglavitno mesto Praga-
Beseda je po večini češka, pa tudi po mnogih
*
reid) ©alijien, Sobomerien unb 33ufomtna fjatSemberg $ur $auptftabt, bie <5prad)e iftpolnifd) unb rut^cnifcf). 2Jidf)r en mit ben befannten ©tabten 99tunn, too oiel £ud) erjeugt mirb, unb Dlmii^. 2)ie ©pracf)e ift in btefent ^rontanbe meiftenš boljmtfcfy.
§. 7. 6in iiberauš fd^onež Slonigreid) ifi bač 2ombarbi(d) = SSenejianifd)e (3talien). 2Jterf» toiirbige ©tabte finb 2JtaiIanb unb SSenebig, Ie£tereč cufSnfelnim Sfteere erbaut, bann $abua, 23erona, SDiantua, Ubine. ®te ©pradje iji butdjauž bie italienifdje.
5itte btefe flronlanber, ba$ 23aterlanb fo t>er= fdjiebcnct Stajioncn, fteljen toie ©c^toeftern ju ein* anber unb madjen jufammen ba$ mdd)tige SHeid) bež ojkrreid;ifd)en $aifcrtl)um$, bte (šrbftaaten unferež erlaud)!cn Saiferfcaufeš.
§. 8. 2)ie oorjugltdjflen ©etoaffer in ben ofier* letc^ifdjen Sanbern ftnb: bie ® o n a u, toeldje, auž £eutfd)lanb fommenb, bet 28iett ootiiber, burd) Un> garn in bie Siitfei flicpt, unb ftd) in 'i fd)mar$e SReer ergtefjt; bte (šibe unb IKolbau in 93čf)men; bie £l)eifj itt tlngarn. ©teiermarf fliefjt bi.e SIR ur bei ©raj oovitber, iie 2)rau ftromt auč Sirol burd) Harnten, unb flie§t bet 9ftarburg nad) froajien. £ie ©abe fonmtt »on $rain, fliefšt nad) ^roajten unb »ereiniget ftd) bei 93e(grab mit ber 3)onau. Sleinere gtiiffe auf fIobenifd)etn ©ebiete ftnb: bie ©an, bie bei (Mi »oruberfltefjt, bte fufpa in
krajih nemška. Hališko kraljestvo (Ga-licia, Vladimiria in Bukovina) ihia glavno mesto Lvov. Beseda je tu poljska in rusinska. Mora vi a, kder ste znane mesti Berno, v kojem . se veliko sukna stori, in pa Olomuc. V tej kronovini je beseda večidel češka.
§. 7. Prelepo kraljestvo je B ene čansk o iaLombardia (Laško). Glasovite mesta so Milan, Benedke ali Mletke, na otocih v morju zidane; Padova, Verona, Mantova, Videm. Beseda je sploh laška ali italianska.
Vse te kronovine, mnogoterih narodov domovine se kakor sestre derže edna druge, in store slovito deržavo austrianskega cesarstva, doto našega svetlega cesarja.
§. 8. Vode po austrianskih deržavah naj imenitaejše so: Donava, ktera iz Nemške memo Beča po Vogerskem na Turško teče, in se v černo morje izliva; Laba in Ve [tava na Češkem; Tisa na Vogerskem. Po Stajar-gkem teče Mura memo Hradca, Drava il Tirola po Koroškem pridere in memo Maribora na Hervaško gre. Sava po Krajnskem pride, na Hervaško gre, in se pri Belemgradu z Do-nivoj združi. Manjše reke so po Slovenskem Savina, ki memo Celja teče, Kopa na spo-dnem Krajnskem, So ča za laškoj Goricoj i t d. Po vseh teh vodah vozijo na parobrodih, ladijah,
e) Ktere reke in potoki so v našem kraji? Kde izvirajo? kamo tečejo ? i. t. d. Kako ce loči voda od reke — potoka— studenka — studenec od vrelca? Kaj je jezero?
Unterfrain, ber SJonjo bei ©dr$ u. f. m. »uf ben ineiften biefer ©emdffer fa£>rt man auf $ampffd>tffen, auf 6d)iffen, $Idtten unb glopen ©etraibe, ŽBein, unb berfc^iebene anbere £anbel«artifel. ©tope Seen finb in Ungarn: ber ^lattenfee unb bet 9ieufieblerfee, in Stalien: ber tomo = unb •©arbafee, in ftarnten: ber SUagenfurter*, in 5lrain: ber 3ir?ni£erfee, melcf)er jur ©ommer«$eit <iu«trotfnet, im SBinter aber mieber antauft.
§.9. Serge unb Otlpen gibt e« in ben 6fterreicf)ifct)en Sanbern biele; befonber« gebirgig fmb Srrol, ©aljburg, Dberfteiermarf, ftarnten unb fftain. 3n Stalim unb Ungarn gibt c« grope (Sbenen. 2>ie borjuglic^fien ©ebirge ftnb in Sb^men: ba« €rjgebirge an ber fč^Icftfc^en, unb ba« 9t i e fen« g ebirge an ber fdcf)fifcf)en ©ranje. 3n Ungarn fmb bie Sar p a ten, in Sdrnten, Sirot unb Dber= fteier ftnb bie 21lpen mit l>of>en ©cljneefubben. 2M« |o$ften finb in toten ber ©rofglocfner, unb in Sratn ber Sriglou. 3n ben flobenifc^en ©egenben iff ba« au«gebef>nte $acf>ergebirge cm tehten ®rauufer, meld?e« biei (Sifenerj, 2Jiar= mor, aber aucfy gute 2Beine liefert. 2tm frud)tbar= ften finb bie anmutt)igen 2Binbifd>budjeln, in toelcben bie eble 2Beinrebe befonber« gebci^t.
§. 10. Dfierreid) erjeugt fo biel ber berfd;ie--benartigften, unb aucb fojibatjien 9lrtifel, baf« i[;m tdn Sanb fjierin gtei^ fommt. giir ben £anbel«»
žajkah in flosih žito, vino, les in mnogo drugih kupčij*k'h stvari. Velike jezera so na Vogerskem'blatno in nižidersko jezero, na Laškem: Komo in Lokamo, na Koroškem celovško, na Krajnskem pa čudno cirknisko jeztro, ktero po letu vsabne, po z;mi pa nateče.
§. 9. Gora in planin je po austrknskih deržavah veliko ; posebno v gorati kraji so Tirolski, Salcburski, gorno Stajarsko, Koroško in Ivrajnsko. Po Laškem in Vogerskem so velike ravnine. Naj imenitnejše planine so na Češkem krušnegore na saksonski, in Ker-konoše na šlezki meji. Na Vogerskem so velike tatranske gora Na Koroškem, Tirolskem in gornem Stajarskem so visoke planine s svojimi snežniki. Naj viži snežniki so na Koroškem Zvonik, in na Krajnskem Triglav. V sredi slovenskih krajev se raztega košato Pohorje, rodovito pogorje na desni strani Drave, ki ima veliko lesa, železne rude, marmora, pa tudi dobrega vina. Naj rodo-vitnejše so vesele Slovenske gorice, na kojih žlahna vinska terta raste.
§. 10. Blaga mnogoverstncga Austriansko toliko pridela, in pa tako vrednega, da m deržave na svetu austrianski enake. Za ter-govino ali kupčijo imamo železnice in druge ceste po suhem, barke in parobrode po vodah, da se blago lahko iz enega kraja v druge
•t) Ktere gore — hribe — griče ali homce poznate? 10) Po koterih cestah pri vas vozijo? Kako se loči železnica od drug-ih cest ? Kdo popije barko ? ladijo ? i t. d.
berfefjr f>aben mir auf bem gefifanbe (šifenbafjneti uub anbere ©trajen, auf ben gliiffen unb ©eeti <Seget* unb ®ampffd)iffe, um bie SSaren leidjt bon einem Drte in anbere ju »erfenben. ©oib unb ©ilber grabt man in Ungarit unb ©ie&enbiirgen, 3inn in So^men, difen in ©teieimarf, in tfarnten Slei Ciuecffilber ju 3bria in Sirain; ©afj bereitet man im ©aljburgifdjen, in Dberoflerreid? unb ju 2Bie* licjfa in ©alijien, aber man geminnt aud? Die! SDieerfalj au$ bem abriatifcfjen Meere.
§. 11. SBein unb ©etraibe erjeugt man auf flofcenifc^em unb beutfd;em 33oben in guten 3aljten uber ben Sebarf, unb Derfauft a in anbere Sdnber. 3lcferbau, SJitfoucfct, £anbmerfe unb ©etoerbe blu^en in ben ojierreic^ifc^en ©toafcn. 2lucf) fur (Sluten unb SoIFsBHbung mirb geforgt, baf* mir fo glud(id) unb bergniigt, irie Stinber einer unb berfelben groben Samilie leben, bie ©efefce ber faiferlic^en ŽJtegierung ati)ien, unb getreulid) bie <PfIid>ten re^tfc^affenet ©taatebiirger erfiillen mogen.
§. 12. Unfer allergnabigfler tfaifer unb aUer-tyod>fie ©tlbji$mf$tt $at ju ffiien feine 3flinifier, in jebem tftonlanbe aber feine 6tatt$atter: ju ©raj, Saibad), Srieft, filagenfurt u. f. n>. 3ebež tfronlanb H feine ftteife unb 2lmtž6ejirfe, unb faiferlid)e 33ef;orben, bie fur bas 23o!>I ber Semofmer, fur ben lieben grieben unb bie ©eiecfjtigfeit forgen.
pošilja. Zlato in srebro kopljejo na Vogerskem in Erdeljskem, cin na Češkem, svinec na Koroškem, železo na Stajarskem, živo srebro v Idrii na Krajnskem. Sol napravljajo posebno v Salcburškem, v gornem Austrianskem in v Velički na Hališkem; pa tudi se veliko morske soli iz jadranskega morja dobi.
§.11. V in a in žita se po Slovenskem in Nemškem v dobrih letinah čez vec pridela, in v druge kraje proda. Poljsko delo, živinoreja, rokodelstvo in obertnija po austrianskih deželah cveto. Tudi za šole in za omiko ljudi se skerbi, naj bi srečno in veselo kakor otroci ene velike rodbine živeli, cesarske postave spoštovali, in izpolnovali zvesto dolžnosti poštenih deržavljanov.
§. 12. Svitli cesar*), samovladar, naj vekši deželski oblastnik, imajo v Beču svoje ministre, v vsaki kronovini pa svoje namestnike: kakor so cesarski namestniki v Gradcu, v Ljublani, v Terstu, v Celovcu i t. d. Vsaka kronovina ima svoje kroge in obsege, in svoje cesarske uradnije, kteie za blagost ljudi, za ljubi mir in za pravico skerbe.
11) Po kterih austrianskih deželah gre železnica? Kdo povč naj imenitr.eje mesta po železnici? Ktere ceste so v našem kraju ?
*) Kako imenujemo svitlega cesarja?
§. 13. SBotten mit in grieben frofy unb jufrieben $cbcn, fo miifcn mit unferm geliebten Slaifer »on Merjen ergeben fein, mie Htnber tf)tem fiir fte beforgten S^ater; aber aud> unfern meltlid^en Dbrig* fetten gef)otežen, mte ber	©laube
<« le^rt: „3ebermann untermerfe ftd; ber obrigfeit» Ud)en ©eiualt; benn e« gtbt feine ©etoalt, aufjer »on ©ott, unb bie, meldje beftebt ift Don ©ott an* georbnet. SBer bemnad) ftd) ber (obrigfeitlid)en) ©etoalt miberfc^t, ber miberfe^t ftd) ber 9lnorbnun<j ©otte«. — ©eib bat;er untert^an um ©otte« millen, fei e« bem Slonige, meld)er ber bodjfte ift, ober ben ©tattfjaltctn al« foldjen, meldje bon it>m jur 33e* ftrafung ber libeltl;ater unb jut 23ctol;nung ber 9iecfytfd)affenen angeorbnet ftnb. ©o ift ber 2BiUe '©otte«, baf« il)t burd) 9ied)ttf)un bie Unmiffenfjeit tt>dridjtcr 9Jtenfd)en jum ©c^metgen bringt, al« foId;e, bie fret ftnb, aber nid)t al« folct>e, bie jum £>edmantel ber a3oe^eit bie grei^eit mižbraudjen, fonbent al« $ned)te ©otte«. (Šljret alle, Itebet bie S3ruber, fiird)tet ©ott, etjrct ben tfaifer."
§. 14. $>ie geifttidjen SCorgefe^ten fiir unfere Sanber ftnb unter bem Dberl;aupte, bera tomtfd)ett $apfte: bie Grjbifcbofe »on ©aljburg unb <Sorj. 23ifcbofe ftnb ju ©raj, Saibad), Stieft, filagett* furt, unb @t. 5tnbra in Mrnten, k. — 9kdj t^nen ftnb bie £)ed)ante, $fatrer unb ifjrc #ilfž» :j>riefter. Seber Drt I;at feine ©eelforger, bie fiir
§. 13. Hočemo v lepem miru veselo in srečno živeti, imamo biti svetlemu cesarju iz serca vdani, kakor otroci skerbnemu očetu, pa tudi svoji deželski gosposki pokorni, kakor nas sveta vera uči, ki pravi: „Vsak človek bodi vekši oblasti podložen; zakaj le od Boga je vsaka oblast, in vsi kteri imajo oblast, so od Boga postavljeni. Kdo se tadaj oblasti zoperstavlja, se Božji volji zoper-Btavlja." Rim. 13, 1—2. „Bodite tedaj zavoljo Boga pokorni, bodi si kralju, njemu naj vekšemu, ali oblastnikom od njega poslanim v strahovanje hudodelnikov in v hvalo pravičnih. Tako je volja Božja, da z dobrimi deli usta zamašite nespametnim in neumnim ljudem, kakor prosti, pa ne kakor taki, kteri imajo prostost v zagrinalo hudobije, marveč kakor služavniki Božji." I. Petr. 2, 13—16.
§, 14. Duhovska gosposka za naše kraje sta, pod naj višim poglavarjem rimskim papežem, nadškofa v Salcburgu in v laški Goriei. »Škofi so v Gradcu, v I/ublani, v Terstu, v Celovcu in pri sv. Andreju na Koroškem. — Za njimi so dehanti, fajmostri in njih pomočniki. Vsak kraj ima svoje dušne pastirje, kteri
14) Kdo mi ve na zemljovidi pokazati naj imenitiieje mesta, vode, gore? i. t. d.
ben <$rifUtd)en Untenicf>t, far ®ottež»etef)tung unb fur baž ©eelenf)eil ©laubigen fotgen. 2)ie ^eiltge fat^otifd)e Steligion ift in ben i)fletteid)ifd)eit ©taaten bie ^errfc^enbe; in mand)en Sanbetn gibt ež aud) ®rted)en, (šbangeltfdje unb Suben.
2. 5lu6warttfie @taaten in (šuropa.


/'/■/tksJ/'
za podučenje, za Božjo čast, in za izveličanje vernih skerbe. — Sveta katolška vera je po austrianskih deržavah naj perva, in katoličanov naj vekše število; je pa tudi Staro-vercov, Evangelik in Judov po nekterih krajih veliko.
3. Zunanje deržave v Europi.
jp /.	at*»(*etni&6um aoaee/e da /ttvar.i/a a/t /<y'av,i/ic. Ava^ea/uo, hoje ae oa/o/nvi/e /vonanine t/ex%f, tn nemi/a /e»et/a trna. c/mant/ne mea/at ■>» .J/ona/au, Sz/ttaoduvtp, c/a tono t t. t/. _ c/fruo/o a/t' Jn<ty'*evtt/a Avu^et/vo,
v /ryem je tp/avna *ne.y/a /ffiev/tn, tn
\
/cier/u t* /ta/td /rajt/ a/t/o/ »lemJ/rt. r{f jtvu.M' /ft/eztt /'e tment/ne
-
/n
§2 . j?. ~ ffltost^^r >~*- ,	iA'.*-**-!^	i)*
/fe
veci e/cf yia nemJ/a. /J/tfu.i/it e//rt.y/t to /ttc/e zafe difyt za /plenom, tment/noj ve/ity, At' ne/io/i/to- mer/ y//em>/;tm en cezdem teče. /Kneni/ne meo/a ot* /te/t t iice &enu, S^c/ten, t
/. c/.
Jp, ovet/t nevnaAe zem/je a o A(t/.>('n>/a , utJ/eni/feio/v en danave* mn,)/io Awtf/ea/va, en vec c/t'ttye/t maty>)i/C c/e*iau. 'S/adom/e me',y/ct .to v /('/t /iwytA 'B&ttazf/ant, Jfivan^uv/, ^J/my.tAe, nt j tu	Art , na /ioyem	ye /ft'fet
/e/u
/S/3 a/om/cc /e//a z 9fea/ic/eenom.

.'tm-o-nr^*'
trm*
S	/ cj	/J — y /7 r /
■iCtfc-K tfc'	^tJ-rt r^


^sfe-**'*

— 33 — Jp 3. $c>a> nem > /um moy'em aa
■Ater/tft tn 9&G*ueyt'a. c^nafi' oa/hcnemtt
ta/otAt <to $$ofttnr/t'a, <$fe/yt'a, tn &yan-
cot/iG, t! /oyern ye tmentfno meo/a
c^avtz. a &t*o/b<m nce uecev-nt ot&ant'
je f9vtyean,i/iO, ta /icmi/art/et/o t/ete/a
ju* aant/tna/o Ara^eafua.
jp. V T
o t/nem J£a.>/em a o
*ment/nye r/e*zave &oaAana, /t/en y'e
yfavna meofa &fo*encta/ tn Jiayiezeve
ffezeAe, u /<y</t ye y favna vneato iijeyn
f.ata/tcttnafva *~/tt'm., tn t/xuye tmenr/ne
meda ^afonta, <^a/t'n, <^Jfavett J£a* «»Srt Sefeb. f. b. II. f£ot>. btfcfr.	3
<21
^C^Vt^f^-^ci f y> //IviaM 'Z/Z. /l2L*<
afiezett/m/
— 35 -m/o t'. /.t/. -
t/e*/avam/ jw juju je naJio///an>/t»
Lafieo/vo, v /ojem je <%ajiofie j/tnm«
meoto. Sona Veza« ojemj/ifiuje, AaAom
Lt/t rut a/o t//ano/ent o/o/u jova S/na,
vet-
nc
JP S.	tieoe&ntm jujom
^aneoz/eja ceaana/ua <>Jiatyo/<>/o /i ^eotua f/enzt, u /ojern je Jloj/etiu/r, me Jo .^J/ar/*te/. //jH<»njo/>//tn u utdor/u je Jiov/apa/aAa /va/f'eo/vo, /n
yfavna meo/o Jč/oadan. — °Maj e/atje
*
, ^Jfc**' 'j/*1'*'
JP ^	tffoifiž'*'-*-
— 37 —
v -.a/t o t/a je tr/uzeno anj/ez/o,t'no/o tn oof-/ant/o/o ^o/ofo/oj /rte^eofvo na	h
/jem je J£ont/on, naj've/oe meo/o Savtjie, /levo o/tje cet 2.C O1 C,C M o/cmovnt/av, SŠni^/ezt oo znrjt/etit /fttt/fe, tmentfn fettpevct «n dvor/naje', /t enojo ovoje (at/tne Ji o vot'/ Jie/e/ t/e/t/ ove/a.
JP> 6.	dtuevjem oe t/evz/auofvtan *
o/i/ t/enzeeu naoovo/a cavo/uo, //ev& *woje t/eze/e v Sttv-oji/, S$xt't en ima, tn je naj ne/oa t/eaztina « Stmojitl une meo/a oo c/^e/eojnat/, tV/Zoo/tia,
»e*«- ,

« fuj<i/cy c^a^tAoj yi« ^avdttua.
je Jo tteoem	Ji o^.i/a t. f, t/. -
JP, J.	cctK.t /vo, Tiran ot/
jafvet en jupu, ema avoje e/e*e/e
v Suno/it, S$ztV, en Sd^*e'/ie'. J/Zavno
metfo je tparepva
e/. ^&Jnii4je emenetne me&fe* oo *9o/ten, Se/aene, /Jarajeuo
&>>€t*tnt'/i t.	t/. c/ot/	40
(ur/e e/eze/e SfevAeet, Ks//o/e/cevce en ■>/(*•
3!oa f^/uvd/etn /eze	, vnaj/no /va-
C) Skoz ktere dežele se g-re na Rusovsko Turško — Franzocko ?
4. $efd)mbung ber iibrjgen 5Beltt^eite.
■	sna**'*****', sf^f+^d
--/Ž^/***-. č^-'^'*''*'**' "t*-1**' '»-^c/i^i^r^-t—- '^t/tivS^
— 41 —
ao imetufne med ta Sdfene* 'tfc&vtnt i. t. t/
4. Opis ostalih delov sveta.
JP /. sd*™,
ti/e/a c/oveo /epue xor/a> v Kote t) o /i/i na,h Jievvi a/anae'f ot/ nad jivett	/e*t, m ae Suvr/ie
na taova/em t/evzt. /Je o
Ao/e šea.cvd-
»ltyaSAi'X mi/ ve/iAa, m //eto 56'& hov ffar/r ima. V <y*e't/i met/ cernim m /va/tao/im moiyem na tpont Stfvavaf je /ax/a /fccetava o/ čadu o/ryetjrt pofojut cdafa/a. -
V StfziV /e
trr
t*it/oxemea/im mt<vjem one (a a/t
— 42 —
o/	/> / ■ cy? ■ 9	y
ZCv^i/m**- »t* t/ -^Hud/r-nt,
(7)/ y	.	V-
«2L
(jenu e/eze/a, v //en/ /e	č/m
vojen A'/, tevjie/, umen/ en na* Of/fe^e/. /Jeva *o ne/t/ey /tanaeen t'menave*/i, tt/y ae fut rane e/?aie.it('na. Javite t/e*e/e oo v S&z** vntt/a Sd*ia, Sdva/ta, c^evtut, //ne/a, </ryiatu'a in ve/t/o. /f/ey'.>/o ceoetva/vo, £7av/avte* in otva.me ravnine oi/tvo/e. ^Je/t/e Vee/e a/t ve/e aa Sulfat, Jwi/an €. /. t/. .OmentVne ave/e

«mj S%uy, ffioove/t, J/?t/anon, me/ t'. / e/. S&mV ao dvete vneUa Jevata/em, ^et/e/em, °Max€tnef, fta (eni čfmtvna, Š/avnao/ t. /. t/, 9Je./e'/o.

reeztett-
— 45 -
,/out/t/ afaviA me\>t /e ta/»
oent/, f/rr ae ryeX ee/o /fz'/o ntye/e, H.
/
MmMbn, žene ve, e/fa/menct t', t. e/.
Jp. 2.	Srfttr oo /t/e neyjityt*y
umetnoa/e en te cen o a ti t/amtt, /yty/ moje t/it /ejt-o ode/e/anc', ze/y
jiu.>ee, ^fuf/fe rna/o/ty Jivit/ne'
tteot i
'tt/e/ met/omet/unt/e a/t /ter

/;vtue ueve. j^t&venene, ovoa/tenoet, /ryyf a tn o/onov je ve/t/o, /ttr/t iie/c/t/ n afrtejine/ /rte ,>e neyt/e. /Per točeni/t Sdutmct ao ae veoet/e/ ot/ atte/e /eefo/ee/e
t/i
-v, .
ijP <3	-1*--**-
S3 C.
cen /ve /oot/t; /t*o fivave vcve jem upaonefa, Jia /ut/t ca Ana en nevnm weoa je/ la^iuč/tfa.
3.	ae Stftte t/ev/t, /ežt
nam ot/ JuJa tn c/oeze SS&.CCt Q. mt'/, Jut /e o/o/t //& mtftem&u /ju t/tu tem t/tJa ave/a five/tva, /ojetjt» vcotha je jsoz&ut/na Jiuooana, tn Jit* vrootna nty /trtj.>a. //ment/ne t/eze/e Stjtji/ a/t <ytft\t'xo/o, ne/t/aj /t/ntca /me* no uano, xauo/j autje votfout/odtt. c/o/em 60 f/eszaue /7ant/ta, r//~t jio/j, ^yj//ctno/» tn /~/ec; Stf/atitut zt/ty Č/vancezt v
^IMt*' »*»
A**-
m*
j: 4.
tk
— 49 —
o/a/>/t e'mtyo. ^ /am /vryu ye a/ceno o/ow'to mcafo e/&e*rfceyo- aČa/a, /e/e* ye
•	r« / ■	j.	i
tv. &ymean ztvei tn za oveto ttena /enu yive/e/. c/Ž/t-ta tam ye /i/o meato /t/en ye av. S/ityu<>*/en zeve/ en uctf, //er/arye imenike me,)A v Syyifa ite /faettno en Stf/eaane/tett. nitneye %a naa vot/e ate ffice'/ *n yta vur/ece maiye.
4. ^ S^ne/r oo nty atnaonye JiuiMme, v /tyt/ ae ce'/e yone yie/aJeya pet/te netmefeyo; /ntye da nezt/naine en t/s/ ate/e'. J/yuc^e, //enim tet mano*
©tojjee fiefeB. f. b. II. fll. floto- Mf$. 4
veott
VLJL*

— 51 -
jivavemo, aa cevne , tn a/a m e t/u n ce en netna/aj-e. / 'e/e/a .>/a jeze* /e/ nevne/ c/eija/an oe v>ta/a /c/a Jio/atie, en v /ur/a oeeznaot JiaJinae/d. '/ S^^c/e oo ovao/ane, /ejne, /ra/ac/t/e , tic/č/e /ace m e/ttje' jvatauc/nt zmaje r/omti ; ue/e/a /vrjeu *no/tta>ye S/j/ve/e je nam jice oe c/a neznane/.
jP S. S/mene/a ye vetu na na r/vuye ji/ate zem//e, /e/f- /fu^e naje va-una / nam t/ev-ie, en jvejo >Jia/, /et/a* mi vo/ajema, S/meve'/u te « jazno en deverno S/meve/a c/e/e, je oe/ voe/
j-t^u^t^ ^KJ-t^f/J	^ft*-fc^^Df,
-v*'trav /	-(t«^/
7/Cn-	i« »
— 5.3 —
V a/artA t/o/rttvttA
de ve/iAa t/tv/eA c/n t/tet nov <ti vi; ntyt/e.> jia tut/e vdi/C nttvot/ou tn /eziAov tja t/i' tn cevni/. S^/ntj/ezi, •Jvancczi tn ■>%ei>yo/oi t'mry'a v S/mev-i/i oveie /e»e/e; na/ ve o /e /a 4amo&utye/t tlevzuv •
Jf! 6.	emenilnejii vneata v
ttuevnt S^nteni/i aa /^a.iin/ton, &i/a-/e//ut, jAjod/an , tffeovt - c/ow/, Winci= m/t i
f. t/. V
javni S/meui/i a» tfeie/e Ž/jvazi/tet, J£ee/i/afa, <^a/et= (jMita, t. /. t/. S^/meni/i ao na/ vtto/yie tjove, /et /at/e ney ve/ae

stroji /fflh"**"	-^r/*-^/
J*/.
_ 55 —
e/e, S$tn**zotta/a ne/ta je Jt.ve ez/a/u
UC<
u man/
y'e yC un aYno/a. 2loemya je tat/ovita, pet Je ve/ida Juet/e ce/me m peicave. ^aa/avevotnejcc //etjet Sitne ve/ei /met; o t/ /am o .trna t/o/tt/t immjuv, /a/fa/ <\ /. e/. ^ S$menixe je
rn/i/id z/ce/a iti ane/na, ve/i/u /fo/pett/va,
■ > i
/aJ/v
h« uftOMva <>e vec.
t
JP J. S^ut/na/ia et/e' Čceanta, mna= ima o/a/ov ti anee/i fi/eaa menja, je c t/ na.i jiot/ večerni tn jujom, nej jiazneje netjt/en o ve*/. <//'e/e'Aa o/ocancut
d *


5. 23efdjteit>ung bež 9J?eete$.
ff. /.
'
'M
/


je ,te /a/to- t/tuje/, t/a c/oueo/o me,>o jet/o, Ju* /at/t /ojo/tje/t/ /n/>/tunou
te neti
tyt/ejo /tjie /evr/e/a.
5. Popis morja.
/. č/a/o zern/fo ot/ ude/ /vajen morje c/r/rjtt, ze/en/aata, jotjajia, o/ana uot/a, //ena nt za ji//i, /a/o t/a monnavjt u ancr/t <monja	Jto^
mevjejo , rt/o jtrn <i/rtr//e vot/e J to -manj/rt. ^//oje oe nejinene/oma rnezt, t/a de ne aamnat/t.
Jf) 2. Z^orj/au/tne motya .to: e= v en no mnazno te/t /et/eno moje /noj

^ — /dtks /t^^^tf- ff/č/fr*"?-
J.
^^tt^fr-j/i, ^v-v-t^t^/.
J/Z
^t-m+^^tt*-*^

&uaie tn fy(c>o*ueyte , /t/ev ye vect t/ef zima tn /et/. c7~tt *n o mvazno tt/t fer/eno moy'e yioe/ Sdmert/oy. ^erJevno, a //a n a A o morje met/' Sar oyity, S/me= vi/ity tn S$/*t'/<y. &t'Ao <moye met/ SŠxyty, S$me*t/y tn S$aot#a/y'y. e?n= t/tan d/i o moy'e mei/S/<tyty tn S^/rt'/oy.
JP J. 'ffizam nty /fize ye ytet/nano/o moy'e, /t met,/ j£a.>Atm, {Mevuttj/itm in £/)a/ma/tna/tm fezt tn t/o oeytt.	yiot/y'uyomy'e a ve t/o zema /o
3) Po kterem morju se pride v Ameriko? — a vzhodno Indio ? — v Azijo ? — Zakaj je nevarneja vožnja po mokrem kakor po suhem ?

— 60 — jp
a/i anet/na monje vnet/ Sunajtj, Srfzjtj
in
i/tj. & e v-n a monje, <tt //ena
na,je ue/t/e vot/e /eceya, /e/t met/ &ano/t'm nt &Luaovd/tm.
jP 4. moja oo ve/i/e jone in
t/o/ine /a/on Ji a ou/em, /a t/a ji/ not/t za/i na. c/?a eni/ /naj i/ je maje ve/i/o /i,mg čev/jev j/a/o/a, jio t/na° yi/ Jia Jineveo Ji/i/uo. *y//oiye vda/t/ 6 un Jiat/a, /en ne/i/o cev^ev ot/ /nuja ot/t/iju', t/najt/ i *** /n* zojief nanaaoa m /t/na nao/oji*. c/Pat/mje moja te ot//o/, naa/jta J*n*'/u / zone.
— 62 — ff/tfi^i?, 'O-//

a-
a
^JP 5. /Je/t/a jczenau ^ttt/t na maju <S4ut, //evt Jiaw o /v. o- t/t/ tn /av/et/
jit> uoc/ /najt/ oue/a //aja vpzya. c&c
'	■ _	c •
vo/var/e yom' .i Jut/, r/ttye /att/e J 0 v t 1 ve fen, /ttnej.ie, /a Jtftca Jor/ ne/om
fett. /fca m»ya ao tie/t/e nenar.>c*tne,
m movnavjt a/t /an/auct ot ue/t/o.
A/na/a uzyy&i &Le<Mitcen je Jweytx-titw /
Cf$r/tn> ma/t/t ne zna, nty ae na
c<ye Jio-r/tl.
II. SHatorgef^t^te.
6. Ste Statut unb t^re ©efc&opfe.
§. 1. ®a« fefieSanb fotoie bte ©etuaffer entfialten eine tlnjabl berfc^icbenattiger @efd)8pfe. Gin jebcž ©ef^opf bat »on ©ott feine befonberen (šigenftfjaften unb tfrafte er^alten, mit benen e« bie 95efiimmung errcid^t, foelcfje if)tn bet allmadjtige ©djopfer ange-miefen !;at. ©ne« bient bem anbern jum 9tu£en, entfie^t, »eranbert fid) unb »etfd?t»inbet mieber nad) ben ©efefcen bet 9tatur, meldje i^t ©ott »orgejeidmet I>at, bamit fte if>n »er^ertlidje unb bem ŠJtenfdjen nuije. 2Bet foll fid? nidjt huutbern, foenn er bie bielen SMiUionen »etfdjiebenet 2Sefen betrad^tet, »on bem geringften SEurme im ©taube bi« jum Ijetrlid) gebilbeten 2Kenf^en, »om roben ©teine an ber ©tra§e bi« jut glanjenben ©onne am #immel«* getoolbe! 28et foE nicfjt preifen ben fo gurigen ©d)0»fer!
§. 2. G« gibt ©efd>čbfe, toelc^e Ieben unb em^ftnben; maa nennt fie bie 2!)iere, unb beren ©efammt^eit ba« S^iertei(|. 2lnbete SBefen Ieben
II. Spoznava prirode.
6. Priroda in stvari.
§. 1. Po suhi zemlji, kakor po vodah je brez broja mnogoverstnih stvari. Vsaka stvar prejela je od Boga svoje posebne lastnosti in moči, s kojimi svoj namen doseže, kterega ji je neskončno dobri Stvarnik od-kazal. Ena drugi pomaga, se prikaže, pre-inenja in sopet zgine po svojih naravskih postavah, ktere je Bog celi naravi dal, da njega veličasti in človeku hasne. Kdo bi se ne čudil premišlovaje toliko milionov različnih stvari od malega červa v prahu do zalega človeka, od kamena na cesti do romenego sonca na nebu! Kao bi ne hvalil toliko dobrega Stvarnika!
§. 2. Nektere stvari žive in občutijo, kakor živali; njih množina se zove živalstvo aii živalsko kraljestvo. Druge stvari sicer žive, pa ne občutijo, in se samovoljno po ®ro§ee fiefeb. f. b. II. Jtl. floto. btfd). 5
jmar audj, fte fu^Ien aber nid)t, unb fonnen ftd) auf ber (Srbe nidjt fret bemegen, tete bic Saume unb ^fianjen, unb ljet§en jufammen ba« $flanjen--teicf). (S« gibt eine britte Strt ber ©efdjopfe, bie fceber teben nod) ftcb feib)! bemegen, mie bie ©teine unb (Sije, beren 3)tenge man ba« 2Kineralteicf) nennt. £>iefe ©efdjopfe mollen mir naf)et fennen lernen unb bem Iteben ©ott banfen, ber fte unč <rfd)uf unb erl>alt.
33or aUem taffet un« ben 2)?enfd)en, bie Jhonc ber ©d)opfung unb ben &errn aller ®efcf)opfe auf (Stben fennen lernen.
7. ®cr menfc&tic&e $6tper.
§. 1. ®a« erfie unb ootnefjmfie ©efc^opf bet (Stbe ifi bet 2Wenf<$, nad) bem (Sbenbilbe ©otte« erfcfjaffen. 2tufre$t mie eine ferje ifi fein Seib, lidjtboU fein Serflanb. (S« gejiemet ftd), bie Seete unb ben tforper be« SJlenfc^en naf?er ju betradjten.
§. 2. ®et Setb be« gjženfd>en bient bet ©eele jum ffierfjeuge; fte belebt unb befoegt if>n, bamit ber SDienfd) feine ©efd?afte oerri^te. 3fi ber ftorper gefunb, ifi aud) ber ©etfi munter; britcft bie <£eele ein Hummer, jefjrt aud) ber tforpet ab; e« fdjmecft iljm mcber (Sffen nod) Srinfen, unb er fann aurt nic|t fd;lafen. florpet unb ©eele ftnb fo tnnij mit etnanber »erbunben, baf« fte nur bet £ob — unb felbfi biefer meifientf>eil« fc^mer trenni. 2>en £eib feljen mit unb fonnen i^n betafien, ba er fef)t »erf^iebcnartige fcfie unb meicf)e »efianbtfjeile ^at.
sveta premikati ne zamorejo, kakor drevje in rastline; njih množin a se imenuje rastlinstvo ali rastlinsko kraljestvo. Tretje stvari ne občutijo, ne žive, in se ne premikajo same od sebe, kakor kamenje in ruda; njih množina se pravi rndstvo ali rudno kraljestvo. Te stvari hočemo spoznavati, in pa hvaliti milega Boga, ki nam jih je stvaril, in jih ohrani. Pred vsemi spoznajmo človeka, kteri je krona in gospodar vsih stvari na zemlji.
7. Človeško truplo.
§. 1. Pcrva in naj imeni tneja stvar na tem svetuje človek, stvarjen po Božji podobi. Ravno ko sveča je človeško telo, svetla ko luč je njegova pamet. Spodobi se in je potrebno da došo in telo prav spoznavamo.
§. 2. Telo človeško je duše orodje, s koj'm živi, in ga oživlja, da človek svoje dela opravlja. Je telo zdravo, je tudi duša vesela; žaluje duša, tudi truplo medli, ter mu ne diši ne jesti ne piti; tudi počivati ne more. Toliko sta si združena, da nju le smert — pa tudi ona večidel težko razkruši. Telo vidimo in lehko ošlatamo, kajti velikoverstnih terdih
5Die ©eele fef>en mir jmat nidjt, merben aber teidjt berfelben gemar, inbcm fie ben ftorpet belebt unb mit it;ren geijtigen ftraften leitet.
§. 3. 2>er Sfotper (8eib) bejtet>t au« Snoven, ©ebnen, 21bcrn, au« gteifd? unb 93lut. 2>ie Snoven geben bem SRcnf^cn bat ©cjtell; fte $alten (int ganjen tforper Dert^ilt) ben Seib aufrcdjt, baf« et ntd)t jufantmenfalle. ®ie ©efynen oetbinbcn bie Snoven an ben ©etenfen feft aneinanber. £te S? no t pel bienen an ben ©elenftn ben Snoven gum ©ct)u£e, bamit fte jtdj nidjt aufraben. 27ian jd^It an 250 ftnedjen im ganjen Sorper, meldje itjin einen fejten 33au g>>ben. $>ie $nod>en finb balb gtojjer, balb fleinot, eintge finb f)ot)I, trie eine 8tdfyre, unb in ber £ot)Iung beftnbct fid; bai 2)farf, mefd;e« ifynen bie nottjmcntige Sctcn^fraft gibt. 3>er Sorpcr mirb in brci $aupttf)eile abgcttjcitt; biefe finb: ber fopf, ber Ulumpf unb bic dupern ©lieter, a'ž #anbc unb gitfie.
§. 4. £cr ftopf ober ba« &aupt ijt bie ^o^c SBarte, in meldjer mir t>intcr ber ©tirn ba« ©elurn, ben ©i& be« 2>erft>ermogen«, unb am £interf)aupte fca« fteinc ©ctjitn Ijaben, au« ber.t jtd) ba« očrtan gorte 3Diarf buret) bie ganje SBirbdfaute fortfefct unb ben ©i£ be« ©cfu^leš unb ber 33ea>egung bit et. 2)a« ©^itnmar!, melž;e« bie fjarte £trn= fdjale bt(ft, ift in jmci #atbfugeln grtf)e;lt, con ipetd^n, mic au« einem fndttel, jarte nmflictjc
in mehkih delov ima. Duše sicer ne vidimo, pa jo lehko občutimo, ker život vlada in živi po svojih dol ovskih zmožnostih in krepostih.
§. 3. Tropi o obstoji iz kosti, kit, žilic, iz mesa in kervi. Kosti so tropla terde slemena, ktere po vsem telesu razstavljene život derže, da se ne zdruzgne. Kite na sklepih kosti vežejo, da se ena druge močno derže. Hrusteci na členkih in gležnih kosti varujejo , da se med seboj ne dergajo. Kosti se po vsem truplu pri 250 našteje, ktere so terdna stava života. Mnogoverstne so kosti, vekše in manjše, kojih nekoliko je po sredi votlih, kakor pisale, po kterih žlahni muzeg teče, jim dajaje živo moč. — Telo se v tri poglavitne dele razloči, kteri so: glava, čok ali trup, in ostali zunajni udi, roke in. noge.
§. 4. Glava je visoka čnvavnica, v koji imamo za čelom možgane, sedež uma in pameti. Možgani, spredej veliki in v zatilniku mali, ktere terda lobanja, čepina ali buča. bije, se v dve kepi razdele, iz kterih se kakor iz klobčiča, belkaste nežne tenke nitke 1-0 vs m životu kakor mreža snujejo, in jim je živci ime. Po njih čutimo, in se zavemo in gbljemo. Riniš možgane, omedRš, lehko
$aben butci) ben ganjen florper mie ein auč-laufen, meldje Sterfcen lieifjen. SDlittelS biefer fu^len unb empfinDen mir. SDte &erlefcung bež ©et)irnž t)at leidjt eine Cl)nmad)t, aber aud) Srrfm.i unb felbfl ben Sob jur	SDaš £aupt bebeefen bie £aare,
biinne, ^ot>lc 9t6f)rd)en, bie il)re SSurjel in ber &aut t>aben, unb bie man mit bem ftammc rid)tet. Šer oberfleŠfoeil beč £>auptež l)ei§tber ©djeitel, an beiben <£eitcn finb bie ©djlafen, unter bem §inter= tjaupte aber bač ©enitf. Unter ber ©tirn ft^en bie 9tugen, unb jmifd)en biefen bie Dlafe, an beiben ©eiten bie Sangen unb Ijinter biefen bie Dljren; unter ber 9tafe ift ber 3)tunb uns bann baš $inn. 3llle biefe ftctjtbaren Sfjeile nennen roir baš 2lngefid)t beš 2>tenfd)en, an bem ftd) greube unb ®d)merj, ©ebanfen unb SBiinfdje bež $erjenš abfpiegeln.
§. 5. £er 2)iunb befte^t au$ ber obern uni untern ftinnlabe, in benen gegen 28 biž 32 3af>ne feft fie^en. £>ie »ier »orbern jeber ftinnlabe tjeifjen <5d)neibejaf)ne, mit meld;en mir bie ©peifen beipen unb jerfdjneiben; nad) biefen fommen »ter fpitjige 5lugenjal)ne, unb im SBinfel 20 Saden--ober 9){at)ljat>ne, meld)e bie ©peifett jerquetfd)en unb jcrmaj)len. 28oi)l bem, ber gefunbe fefte 3al;ne fjat, um bie 9iafyrung lei<$t unb gut ju fauen, roač ber ©efunbl)eit befonberš jutrčiglid) ift. 3)arum ift e« notljmenbig, gefunbe 3^ne ju fdjonen, nicbt allju falt ju trinfen, nod) I>ctp ju effen, nod) Ijarte ®inge ju jerbeipen, bagegen aber ift e« gut, nad) jeber 2Kaf)ljeit iie aučjufpitfen.
§. 6. 2)er ŽHumpf tragt am £alfe ben fiopf, unb umfafft bie 23rufi, bie 23aud)|of)[e un5 ben ŽHucfen. i^er &al$ ift fo lenffam, bafč roir ben
ob pamet prideš, in tndi umerješ, Glavo ode-vajo lasi, tenke votle cevke, ki v koži svoje koreninice imajo, in se z glavnikom čedno razčesajo. Verh glave je teme, na vsaki strani pa senci, in zadej zatilnik. Pod čelom so oči, in v sredi nos, po vsakem krajn pa lice, in za licoma ušesa ali uhi; pod nosom pa usta nad bradoj. Vse te očitne dele imenujemo obličje ali človeški obraz, na kojem se človeku veselje ali žalost, clo misel in želja pogosto pozna, ktero v sercu ima.
§.5. Usta imajo dve čelusti ali skranji, zgorno in spodno, v kojih stopi po 28 do 32 zob. Četirje spredni zobi vsake čelusti se y,ovejo no žniki, kteri jedila odrezujejo ali od-grizajo; za nožniki so 4 ojstri podočniki, v kotu je 20 pložnovatih, tumpastih kotnikov, kteri hrano zmučkavajo in pomeljajo. Srečen je> kdor ima zdrave, čerstve zobe, da lehko živež dobro zgriza in prežveka, kar posebno zdraAju tekne. Torej je potreba zdrave zobe varovati, ne premerzlega piti, ne pregorkega jesti, ne gristi preterdih reči; pa tudi zobe po vsakem obedu izmiti je dobro.
§. 6. Trup ali čok na vratu glavo nosi, in persi, kotel, pa herbet obseže. Vrat je toliko gibek, da lehko_ glavo gibamo in po
$o*>f nad) ^elieben leid)t bemegen; aber aud) fo feft, baf« tint grofje Safien tragen fonnen. ®a« 9titcfgrat ift eine fefie ©aule, aber aud) biegfam ttne etn <Sd)ilfrobt, unb jablt 24 SBtrbel, bte ttmnberfam jufammengefugt, ^ot)I unb mit Sflatf an= gefiiat ftnb. 9ln bie 2Bttbelfattle t>attcn ftd> 24 ftt^en, auf jeber ©ette 12, bie bogenfotmig unb langltd) ben Sruftforb bilben, meld)er ba« -&er$ unb bte ?unge umfd)lie§t, unb bie $ruft au«mad)t. ?tm untern (šnbe be« SRMgrate« erbeben ftd) bie beiben #uftbeine au« ben beiben <5d)enf;ln (5heu$gegenb genannt), meld)e bte Senben btlben. $)ie $tiftfnod)eti bilben bte 23ecfenl)oble, in meldier ber S3auct> ober Unterleib rubt in beffen 2Hitte bet Slabel ijl. Unter ber 93etfenboble ftnb bte beiben ©ijjfttocben, auf melc&cn mir fttjen.
§. 7. &te aufjetn ©lieber ftnb bte #anbe; bte ?lrme bdngen an ben <5d)ultern mie angebunben mit ben Unteradifeln. Oluf bem 9tiicfen finb bie beiben <Sd)ulterblatter, an bte ftd) ber redite unb Unfe Sltm anbalt. 3eber 5lrm beflebt au« einem Ober» unb llntertbeil, bie ftd) am (ŠUbogen ju» fammenbalten; jebe £anb bat funf finget, ben ®aumen,	2Ktttel=, ®olb= unb ben fletnen
finget. 3ebet ^tnger f>at btei ©lieber, bamit er ftd) leicbt bemegt, unb fetnen bornartigen Slaget, um fefter anjugretfen. ^offett mir bte finget jufammen, fo bilben mir eine §aufi, unb erfaffen bamit eine
volji sučemo, pa tudi tako čverst, da veliko težo neverno. Herbtanec je močen steber ko dob. pa todi gibek ko terst, in ima 24 ker-fcetnic sli herbetnih koščic, ktere so čndno umetno vložene, v sredi izdolbene in muzga polne. Herbtine se 24 reber de rži, po svaki strani po 12, ki so podolgovate locnate kosti., ktere kakor močen spleten koš serce in plača obdajajo, in persi store. Na gpodnem koncu herbta se dvoje kak (kolk) ali kukovic iz bedernih kosti vzdiga, in bok obdaja, v kojem trebuh leži, kterega sreda je popek. Za bokom je dvoje gnjat ali krač, na kojih sedimo.
§. 7. Z u n a j n i u d j e s o r o k e, kakor na ramah privezane, in pod ramami pazuhe ali pazduhe. Na herbtn je dvoje pleč, in na plečih dve lopatki ali lopatici, kterih se desna in leva roka deržite. Vsaka roka ima zgorno in spodno cel, naročo ali ramo, kteri se na laktu deržite. Roka ima perstov pet, palec (pavec), kazavec, sredinec, perstinec in mezinec. Vsak perst ima po tri členke, da se lehko giblje; pa tudi svoj rožen nol et, da terdneje primemo. Stisnemo perste, naredimo pest, in lehko z njoj peščico dnarja ali perst zagrabimo. Na dlan se nam lehko dnarja na-
D	u
£anbboU ©elbe« obet (Srbe. 2luf bie glad)t>anb fann man ©elb aufja^ten. 2>ie £anbe ftnb munber« bat funfilid) gebilbet; mii ben £iinben »etbient ftc| bet 3)ienfd) fein 93rot unb toetfetiigei unfagti$ biele unb nu^Iidje $inge. ©et folt nicf>t banfetfullt feine 5ltme jum	etfieben fiit ba« grofje ©efcf)enf
gefunbet #anbe!
§. 8. ©ie 8ii§e ttagen ben žftumpf auf ben
beiben Dbetfdjenfeln. 9ln ben tfnten l)angen bie untetn @d>ien* unb SBabenbeine mit ben SBaben. Untet bem anod>cI ift bie getfe, bann bie gu^le unb bie ffinf 3etyen mit ftageln. £ie 8u§fof>ten ftnb fo satje unb fefi, baf« fte bie ganje «aft bež ftorpet« tragen. M jemanb gefunbe gfifje tjaben, fo ^alte et fte matm unb bemate fte t>ot Staffe.
8. 9tiicfbUcf auf ben Seib beg 9)?enfd>en.
§. 1. 2tUe SJjeitc be« menfcblidjen Seibe« t>er= funben bie unenblid)e 2Bei«fyeit be« <£d)0)>fer«. 3n ben jungen 3af>ten finb bie Jlnod)en meid), merben immet fiatfet unb erft im 12. 5iUet«jat)te merben fte »ollfommen fefi. 3n ben atten £agen merben biefelben immet morfaer, bt« fte ju ©taub merben,
au« bem fte gemotben.
§. 2. £>ie 8ied)fen ftnb glei^fant bie 23anbet unfer« Setbe«, metc^e mit ben 2)tu«feln jufammcn ba« $Ieifd) au«mad;en, bie flnoc^en bebecfen, M
šteje. Roke so čudno umetno stvarjene; z njimi si človek svoj kroh služi, in neizrečeno veliko lepih in koristnih reči naredi. Kdo bi hvaležno roke ne povzdigal in hvalil Stvarnika za toliko-dobroto zdravih rok!
§.8. Noge nosijo trup na stegnih, kojim z mesom ob enem bedra pravimo. Na kolenih klečimo; kolen se stopalni pisali in meči deržite. Pod gležnjem je p 4ta, potplat, in po pet nožnih perstov z nohti. Potplati so toliko žilavi in močni, da vso težo strupa nosijo. Kdor hoče zdrave noge imeti, naj jih tople ohrani in pa mokrote kolikor mogoče ovaruje.
8. Ozir na človeško telo.
§. i. Vsi udi človeškega trupla kažejo Stvarnika čudno modrost. V mladih letih so kosti mehke, se pomalem uterdijo, in še le v dvanajstem letu starosti popolnom krepke dorastejo; na stare dni pa če dalje huje slabe, dokler se sopet v prah premene, iz kojega so stvarjene.
§. 2. Kite ali bele žile so našega života zveze, ki iz mesa rastejo in kosti ovijajo, se nategujejo in kerčijo, ter store
au«beljncn unb mieber $ufammenjief)cn, bamit mir un« letdjt bcmegen, niebetfe|$en, un« nteberlegen, abet au(fy mieber aufridjten, memt mit ftirf unb gefunb ftnb. 2Me 33tegfamfcit ber 2Jtu«feln ift eben fo grof at« tljre ©tarfe; nur mtifen mir fie »on Sugenb an ut^en, auf baf« mir ju ftarfen unb frafttgen SDtenfdjcn Ijetanfoacfjfcn.
§. 3. £ie 51 b cm ftnb SRStjren, bur^ bie ftd> ba« 93lut im ganjen ftorper bertfjeilt. Die $ul«» ober ©d)lagabern fiiljren ba« 93lut bom £erjen meg, bie 931 u t aber n bringen e« mieber jutiicf. "žtuf biefe 31 rt mirb ber beftanbige tfrei«lauf b « 93fute« burcb alle Stjeite be« Sorpet« bemirft.
§. 4. $te Srterben laufen paatmeife au« bem ©e^tne unb bem 3tu<fgrate burd) ben ganjen Setb, unb bemirfen ba« ©efiif)l. SBitb ba« ®ef>itnmarf gebriicft, ober mesben bie borben an irgenb einem ©liebe unterbunben ober jerfdjnitten, fo mirb ber 2Kenfd) an jenem Sljeile gefut;l!o«. $ie ftetben fejjen aber aud) tie $tu«Mn in 93emegung; baber ftirbt jenet S^eil be« ftorpet« ab, beffen ©efiif)l«nerb getobtet mutbe. #eft:ge Seibenfdjaften ober funbljafte ©emofynl)eiten, 3orn, ©ram, ©preden, Unlauterfeit, 93rantttmein, fo mie ade t)i^igen ©etranfe fdjmadien unb jerftoren bie Dterben.
§. 5. ®ie #aut bient bem Seibe jut $ecfe unb fyat unjafjlbare fteine Čffnungen, bie man $oren obet ©djmeifšlod^t nennt. SDurcf) biefe jiefjen mit bie Suft in un«, unb fdjtbitjen bie mdffertgen SDiiufte au« bem ©cb lite. Unter ber obern #aut liegt bie $ettf)aut, eine fd)teiniige Sfaterie, bie bei un« meifj, bei ben 2J?oi)ren f^marj, bei >en 3lmerifanern abet fupferfatbig ift, burd? bie Dber> |aut gld'ijt, unb bem Sftenfdjcn bte $arbe gibt.
da lehko noge in roke gibljemo, se vsedemo, vležemo in spet vstanemo, ako smo čerstvi in pa zdravi. Gibičnost kit in mišic je velika, tudi močna njih krepdst; pa jih je potreba od mladih let vaditi in krepčati, da bomo močni in krepki, ne pa puhli ljudje.
§. 3. Žile so votle cevke, po ko jih kerv po celem životu lije. Čiplje ali serčne žile kerv od serca gonijo, kervnice ali kervne žile pa kerv zopet v serce peljajo, in tako kerv po vsih koncih in krajih trupla krog teče.
§.4. Živci ali čutne Ulice se snujejo iz možganov in iz herbta po dvoje in dvoje po vsem životu, in store, da čutimo. Ako možgane kaj stisne, ali se živci na kakem udu prerezejo, aH preveze jo, človek ne občuti in se ne zave. Po živcih se pa tudi gibljemo; za to tisti ud človeškega trupla odreveni, kterega živec se ukonča. Hude strasti ali pregrešne navade, jeza, togota, strah, nečisto djanje, žganje in vse močne pijače živce slabe in p/kvarijo.
§. S. Ko ž a je človeškega trupla odeja, in brez števila veliko luknjic ima, ki se p rodu šnice ali potnice zovejo. Po njih zrak ali sapo v sebe serkamo, in voden čad ali sopuh iz kervi potimo. Pod zgornoj kožoj je polt, žlezasta roba, pri nas bela, pri
3Me £aut, 9lexk>en unb bie ubtigeit S&eile be« Seibe« jufammen, geben un« bie fitnf ©inne«= metf jeuge, mittet« toeldjet ttnt fu^Cctt, unb bie •aufšctn ©egenftanbe toatnefjmen.
§. 6. ©ie 9lug en unter ber ©tirn bienen un« Scnjter, burd) bte ttnt fdjauen unb un« an ber ©cf)onI)ett bet ©c^opfung ergo^en. Ser f$5ne, aber fefjr einpftnbltdje 2lugapfetifl au« Dieten £autd?en gemebt,	tf>te geud)ttgfeit in ftd) bettuten.
3n SKUte be« Sluge« ijl ber ©tem, in bem bie ©egenjlanbe abbilben, bie mir fdjauen. 23ertro<fnet ober rinnt bie geud}tigfcit be« 2Iuge« au«, fo etblinbet ber SMcnfdj. 51ud) ber ©tat bebeeft oft ba« Sluge unb benimmt bem aJienfd^en ba« 5lugenlid)t. $cr ©djopfer Ijat jut ©id)erf>eit bet Stugrn biefelben tief in bie 51 ug e n ^ 6 b I en gefefet, fte mit ben ug en= libern betfefjen unb if>nen bte 5Iugenbrauen jut ©ecfung gegeben, bamit if>nen bet ©d)rt)eie »on ber ©ttrn nic^t fd)abe. d« ift notf>mcnbig bie Slugen ju fdjonen, nid)t in bet £ammetung, nodj an ber ©onne, nodj bet einem ju gretlen Sidjte ju lefen. 3u feine Olrbetten unb ju anfjaltenbe 2ltt< ftrengung fd}t»ad)en bie Siugen, unb not^igen bie $lenfd)en 93 ti 11 en ober Slugenglafer ju gebrauc^en. ©n bltnber SDtann — ein armet 9Jiann. „greunblt<| i (t ba« Sid?t, unb ein Sergniigeit ba« Sicfot ber ©orne ju faaucn," fpridjt bet ^etligc ©eift
§. 7. SDie D^ren finb bie jtt>ei ©eitent^ore
zamorcih černa, pri Amerikancih pa bakrasta, ktera se skoz zgorno kozo lešči, in Človeku bojo ali barvo daja. Koza, živci in drugi deli života med sebo sklenjeni nam dajo pet p o-ču t k o v , po ko jih čutimo in spoznavamo zu-najne stvari.
§. 6. Oči pod čelom so nam okna, da gledamo, in se lepote stvari veselimo. Oko je čedno, zlo občutno jabelko iz mnogo kožic stkano, ktere kožice svojo mokroto hranijo. V sredi očesa je napeto jedro, v kojem se zunajne stvari utrinjajo, ktere gledamo. Ako v očesu mokrota usahne ali izteče, človek oslepi. Tudi mrena oko rada preraste in vzame človeku ljubo luč. Stvarnik je oči v koščene, globoke jamice postavil, jih z zgornoj in spodnoj trepav-nicoj ogernil, da jih varujete, in jim je ober vi za streho dal, naj bi jim znoj ali pot od čela ne škodil. Potreba je oči varovati, ne brati v mraku, ne na soncu, ne v takem kraju, v kterem se preveč blišči. Predrobno delo in pa predolgo napenjanje oči slabi, in ljudi prisili očale rabiti. Slepec je ubožec. „Vesela je luč, in očem ljubo sonce viditi pravi sv. Duh.
§• 7. Ušesa'*) so dvojne stranske vrata posluha, lepo skrozene ko polžev rog, po
*) Ušesa ali ušeta.
be« ©ef)0t«, jievlid) ge'tummte, fc^nccfonformige-#5$tcn, butd) bie bet Saut an bie tnneic Jtomrnev ein jattt« £autd)en, anfdjtagt, moburd) mir $5ten. „$)a« Dl)t. tretje« tjoret, unb ba« 2iugc, meldje« fteljt, $at ber £err gemad)t." fprtc^t Salomon. 2Mbrent> bet SDtenfcb bie 2lugen gefd)loffen \)a\t unb fefl fcpft, mad;en bie D()tcn. SBcIc^ ein grofe« ©efdjenf ©otte« ift bod) ba« Df)t! — Sap un« baium bie guten Set)ten fleifig anf)i>rcn unb nie bem Sofen unfer Df)t lei^en. —
2)a« Dbtenfd)tna!j »etPtct' baf* unc> nid)t« <£cbabiid;e« in ba« Dl;t fcijiitpfe, unb bie ju raulje Suft bem ©e^oie nic^t fdjabe. 3« nal;e ^ Dbten fnatlen obet fd)iefen, ift bem @e$5te naj-tbeilig; au^ butd) einen ©c^lag tann bet 3Kenfd) taub merben. 3u fd^arfe 2Binbe troduen ba« D^tcm fd)malj au«, unb oerutfac^en langfam bie Saub&eit. 93iele merben tau^ geborcn unb bleiben taubjiumm, meit fte feine ©otte boren. ©cfd)idte &f)ter untti« tid)ten bte laubftummen im Sefen unb 6d)teiben, unb reben mit i^nen in ber 3«d)en> ober fttnget-
^tftd§ 8. 3)ie SKafe ift in ber SJlitte be« «nge> ficbte« gleicbfam ber ©ad;!et, mit bem mir bu Stelten, »eildjen unb anbete 331 um en rtedjen ajtittd« bet Stafenlodjer beurtbeilen mu, ob etma? gut ober flbel ried)t, gut obet fd)dbltd) tf, ma« oft meber ba« 2luge nod) ba« C^t erfennl £ie 9tafe bient un« auc^ jum Ieid)tern Slemen unf bentlid)en ©predan; bie SKafe jrgt un« ba« gnur an nod) bcfcot mir bie gtamme etbliden. 3« !ta!f tieienbe »lumcn unb anbere ju ftaife ©eritd)e imb fdjablid), unb »erurfadjen teid)t fiop[fd;me jen; aud? eine Sa^mung fann ben 2Kenfd;en baoon bcfauen.
kojetn glas na znotrajni boben, rahlo kožico zadoni, da slišimo. „Uho ki sliši, in oko, ki vidi, je Gospod naredil * pravi Salomoni Kadar človek mezi, in terdo spi, ušesa čujejo. Koliki Božji dar je uho! — Le radi dobre nauke poslušaj m o, in hudemu ušet nikoli ne odprimo. —
Ušesno maslo brani, da nam kaj v uho ne vleze, in preojstra sapa sluhu ne škoduje. Preblizo pokati ali streljati ušetom ni zdravo, tudi za uho vdariti lehko človeka* ogluši. Prehudi vetrovi maslo v ušesih posuše, in nas po malem oglušijo. Mnogo glušakov se že vleze, kteri tudi govoriti ne morejo, kajti ne čujejo besede. Modri moije pa gluhoneme izuče, da znajo pisati in brati, ter jim na perste govore.
S. 8. Nos v sredi lica je čuvaj, ki čuje in voha klinčke, violice in druge cvetlice, pa tudi sodi po svojih nosnicah, jeli diši kaka stvar, ali smerdi, jeli je dobra, ali ni, kar oko in uho ne zapazi. Nos nam pomaga dihati in tudi razumneje govvriti, nos nam pove, če začne goreti, še poprej ko ogenj ugledamo. Premočno dišeče cvetlice in druge disaves so škodljive', od njih glava boli, in tudi mertvica človeka lehko obide. Pa tudi ©ropcš Sefeb. f. b. 11. Jžf. ffot>. btfd). 6
2Bir fonnen aber aud) ben Dfynmad>tigen toieber ju ftd) btingen, toenn wx if)tn ftarf buftenbe $inge ju tied)en geben.
§. 9. 2>et 3)1 unb ifl ba« £aupttfyor, but$ bas ber 9)tenfcfy ben 2ltf)em unb bie 9tal)rung ju ftd) nimmt. &te Bunge ijl bft ^fottner, bet mit [einen fdjarfen, empfhtbfamen ffiarjen atlež befuf)Ir, unb unž anfagt, ob eimaS gut ju effen fei ober ni^t, bamit toir »frfpeifen, mž unš fdjmedt, ober befeitigen, foaž unš fd)aben fimnte. 2>;r ©efdjmacf Iel)tt unš baš ©u§e unb Sittere, baž ©aure unb #erbe fennen. 3ft bie 3uugc um\n, fo fyabcn mir leinen tehten ©efc^macf unb baž (Sffen fd)mecft un« nid)t. Dber bet 3"nge ift ber ©aum en »ott Stiifen, butd) meid)e ber Sj>eid)el flie§t. SDtit bem ©pcid)el benejjen mir bie ©peifen, bamit fte unž beffetbefommen. 2>et fte^lbecfet becft bie 2uftr6f)te ju, bamit bie ©peifen ntcf>t in btefelbe einbringen unb toir fte gemad)Ud) t>erfd)Ungen. ®en 3Jiunb fd)Iie§en bie beiben Sip p en, me(d)en ba« jut Unterlage bient.
§.10. JBirempfinben am ganjen Seibe, mettn mit gefunb ftnb, mittelS bet ©efu^Hneroen, melc^e ber ©djopfct itbct ben ganjen tforpet auž= gebreitet f)at. Sir empfinben Mte unb SBarme, m 2Beid)e unb £arte, ba$©latte unb 9tau^e; nut bie SKagel, £aate unb Rnodjen empftnben ni^t.
feinfte ©efu^l ^aben toir an ben ©Jnfcen bet
bolnika lehko okrevamo, če mu močno dušeče vtvari povohati damo.
§. 9. Usta so poglavitne vrata, skoz katere sapa in živež v človeka gre. Jezik je vratar, ki z ojstrimi, živimi bradovicami vse okusi, presodi in pove, ali je za jesti ali ne, da pojemo, kar nam diši, ali pa zaveržemo, kar je škodljivega. Okus nam naznani sladko, in grenko, kislo ali žerko. Ni jezik čist, pravega okusa nimamo, in nam jesti ne diši. Nad jezikom je nebo polno žlez, po kterih se sline cedijo. S slinami jedila omesimo, da nam bolje teknejo. Mali jeziček je pokrivalo dušaka, da nam živež va-nj ne zaleti, marveč ga po malem požiramo. Usta zaklepate dve ustnici ali znabli, koje brada podpira *).
§. 10. Po vsem životu občutimo, ako smo zdravi, po živcih in kiticah, ktere je Bog po vsem telesu razprosterl. Občutimo merzlo in toplo, mehko in ter do, golo in kosmatole nohti, lasi in pa kosti občuta nimajo. Naj bolj tenko občutimo na koncih perstov, s kojimi ubogi slepci prav dobro
*) Kdo mi pove vse zunajne ude našega trupla? — Kdo znotrajne? — Koliko počutkov imamo? ali imajo vse vsi?
*
ginger, mit benen bie Slinben ba« ®elb unter-fdjeiben unb fogar Sitdjer lefen, bie fur foldje 3lrme eingerid)tet finb. 51ud> bie ©pinnerht fii^ft mit ben gingerfpifjen, ob ber gaben biinn genug fei. ©o gab ber meife ©d;opfer bem 2Jienfcfyen funf ©inne: ba« ©efu^I, ben ©efdjmacf, ben ©erud), ba* ©eljor unb ©efid)t al« funf fojtbare ©aben, bamit er feine ©inne meife toermenbe, fid) unb anbern nii£e, unb red)t biel be« ©uten filr ba« emige Seben mirfe.
§. 11. (šben fo meife finb aber aud? bie innern 93eftanbti)eife be« SJicnfdbcn eingerid)tet, meldje ba$ Smerdjfelt in ben Dber« unb Unterleib ttjcilet. £a« #erj ift im Dberleib ber $etn be« Sebcn«, meldje« ba« ^lut aufnimmt unb mieber auč= ftofjt unb e« im ganjen Sorper »crfcnbet, ba« bem 2)ienfd)en 2Barme, ©iifte, traft unb ffiad?«tl)um fpenbet. $)a« &erj t;at in ber litifen ©eite ber 23ruji, »on bem §erjbeutel umgeben, feinen ©ifc unb l;at jmei fammetn, bie e« abmedjfelnb au«bet>nt unb jufammenjiei)t, unb fo bea Slutlauf befbrbert; baijer fii|Ien mir ba« £erj fd;lagen. 3n einer ©efunbe treibt ba« £erj bei 30 $funb be« »lute«, ba« ber SHenfd) fjat, bur^ ben ganjen Seib, unb jieljt c« abermal« an ficf). ©ei einetn fleinen ainbe fd)iagt ber $ut« 100 m al in 1 2Rinute, bei ermac^fenen Seuten aber bei 70mal. 2)iefecs n.nnt man ben ftret«lauf be« Slute«, ber bie Ouelle unfere«
dnar spoznajo in clo knige čitajo, ktere so za take sroteje posebej storjene. Tudi predica na perstih čuti, jeli je nit tenka zadosti. Tako je dal modri Stvarnik človeku pet čutov: počut, okus, povoh, posluh in pogled, kakor dragih pet talentov, naj bi počutke prav modro rabil, sebi in drugim koristil, in veliko dobrega za večno zivlenje storil.
§. 11. Ravno tako modra je pa tudi človeka znotraj na priprava, kojo o pni ca ali preponka v zgorno in spodno telo razdeli. Serceje v našem zgornem truplu jedro ali jederce, iz kojega po vsem životu kerv teče, ktera človeku toploto, sok, moč in rast daja. Serce v persih na levi strani v serčno mreno zavito stanuje, in dve kamrici ali posodvici ima, v koje kerv zajema, se razprostiraje, in sopet po celem životu pluje, se s tiskaj e; za to serce plati *) čutimo. V enem drobičku *:«9 serce blizo 30 & ker vi, kojo odra• »čen človek ima, po vsem životu razlije, in »opet na se potegne. V malem otroku serce v eni minuti po stokrat vdari, pri odraičenih ljudeh pa le okol 70 krat. To se zove ker-volok, in je našega zdravja vir. Ako serce
*) Sorce polje, pluje, bije, kolje ali tolče.
**) Drobiček ali sekunda ura.
?Bof)lfein« ift. 3fi £erjf<$tagen ju f$nell, fo jeigt e« an, baf« ber Sfllenfct} nidjt re$t gefunb ifi, ma« ber 9Irjt an ber $ul«aber erfennt. @iinbfyafte ©emofynfyeiten unb bofe Seibenfc^aften oerbetben ben 931utlauf unb berfiitjen ba« Seben,- m benfelben foll man ftd) Ijuten.
§.12. ®ie Sunge ifi gleic^fam ber 23la«balg be« 3flenfd)en, unb umfaffet ba« £etj Don beiben ©eiten. 3Jlittel« ber Sunge at^men mir, inbem mir bie gefunbe Sufi burd) bie Suftrofjte I>oIen, bie »er« borbene aber au«fyaucfjen. 2)ie Sunge ifi metfy einem ©d^mamrne afmtid), boli ®efaf?e mit 2Mut unietlaufen jut 2tufnal)me ber Suft. 2)ie gefunbe Suft fiarft ben 9Jtenfd>en unb »erlei^t bem Sebett nere ftraftj barum ifi e« mid)tig, bie genfiet ofter ju dffnett unb bie žBoljnungen ju liiften, befonber« mo triele 9Kenfd)en betfammen mofmen. (S« ifi bet ©efunbljeit aud) fdjablid), menn man bie 23rujl jufammenbrMt, ober im ©djreiben ftd) mit ber-felben anlef>nt; eine enge 33rufi ifi au$ eine fcf>mad)e Srufi. SBenn man ju »tel lauft, ftmngt, tanjt SBein ober Sranntmein irinft, fo mirb bteSungetnii S3Iut uberfuUt, ma« etne $ranfl;eit jur golge $at §. 13. 28itb ba« SBlut in ber Sunge ju fe$i etfjifct, fo eniftefd eine Sungenentjiinbung; trinft man ju fdjneU auf bie £i£e unb fiit)lt ft$ gaf) ab, fo fiodt ba« SBlut in bet Sunge, fann burcfo bie 5lbent ftd) ntd)i bemegen, unb bie Sunge fangt an jit
prenaglo polje, nam naznanja, d« človek ni prav zdrav, kar zdravnik po serčni žili pozna, kojo poslala. Pregrešne navade in hude strasti kervotok kvarijo, in nam ziv-lenje krajšajo; potreba se jih je varovati.
§. 12. Pljuča su človeku meh, in serce od obeh strani odevajo. Po njih dihamo, zdravo sapo skoz dušak na se potegamo in škodljivo iz sebe pihamo. Pljuča so mehke, morski gobi podobne, polne shrambic za sapo, s kervjo podlitih. Zdrava sapa človeka okreva in daja živlenju novo moč; potreba je torej okna pogosto odpreti, in prevetriti prebivav-nice posebno tam, kder je veliko ljudi skupej. Tudi ni zdravo persi stiskati ali pisaje se na nje naslanjati', tesne persi so slabe. Ako preveč letaš, skakaš, plešeš, piješ vina ali zganja, pljuča s kervjo prenapolniš, in lehko nevarno zboliš.
§. 13. Je kerv v pljučih prevroča, se ti rade vnamejo; in če se na vročino prenaglo napiješ, in se prehitro shladiš, se kerv v pljučih steme ko kislo mleko, da ne more po žilicah dalje, in pljuča začno gnjiti in se gnojiti', neduha ali pa sušica spravi človeka od kruha. V pljuča sapo dušak ali dušnik pelja, ki se pljuč po dveh cevih derži, in pod
eitetn. 2Me 8ungenfucfyt ober 2lbjef)rung bringt beit £ob. ®ie Suft mirb burd) bie Suftrofjre ber £unge jugefittjrt, meldje unter bem <Sd)lunbe ben JteblloDf I;at, ber ftd) im ©c^luden am £alfe bemegt. £>urd) ba« 3iu«baudjen be« 2Itl;em« bringen mir ttefe ober f)of>e Sotte fyer»or, menn mir rečen ober fin g en, inbem mir jut ©timme bie ffe&le ermeitern obet jufaiiimenbrucfen, meld^e ber Šeljl« bedel jubecft. d« ift gefafjrtid), ju Ijeftig ju fd)teien; mir fonnteit Ieid)t bie Sunge obet bie ftefjle t>erle£en unb bie ©timme betlieren. 2>ie ©pradje ift eine grofje ©abe ©otte«, melc^e ba« Sfjiet nicf)t befi£t; mir foDen fiet« e^rbar unb retlid) reben.
§. 14. ®er SKageu ift ber Sod? be« menfd)= lid)en ftorper«, unb beftnbet ftd> im Unterleibe unter bem £>erjen iibet ben ©ebdrmen, einem <Sd)Iaucf)e red)t dtinlid). $er 5ftagen empfangt bie fta^rung burd) ben ©djlunb mittel« ber ©p e ifet 6 £) r e unb berbauet fte mittel« ber ©alfe, meld)e bie Se ber au« bem ©ebliite abfonbert, unb »ertfjeiU ben 9tafytung«faft, bamit ba« 93tut, ba« gleifd) unb jeber Snoven feinen 5lntbeil erfratte; mobutd? mir neue ftraft geminnen. 2>ie Uberbleibfet uberlajjft ber SMagen ben ©ebdrmen. ®ie 2KUj macf)t ba« 33tut biinner unb fliifftger. $te beiben 9tieren liegen in ber 23ecfenfybf)le, tdnigen ba« SBtut »on ben fciljigen $eud)tigfeiten, unb leiten biefe in bie 331 afe, »on mo fte au« bem Seibe butd) ben Urin fortgefcbafft merben. 2>te tbeif« engen tfjeil« breiten ©e bar me ftnb fotgfam in ta« ©eftofe unb 9t'ej$ eingemicfelt, bamit fie nid)t eingeflemmt merben, finb ttntner feud)t unb marm, unb bebalten fomit ben fieben«faft; bie Unteinigfeiten aber merben burdj ben Sftaftbarm au«gemotfen. Me innern Stjeile
gerlom ker helj ima, kteri se na vratu premika, kedar požiramo. Kedar sapo skoz dusak izženemo, se lehko tenko ali debelo, rahlo ali močno oglasimo, govorimo ali pojemo, ter gerlo stisnemo ali rozprostremo, ktero mali jeziček zakriva. Presito dreti se ali upili, je nevarno; lehko pljuča in gerlo oškodujemo, ter glas Zgubimo. Govor ali guč je velik Božji dar, kojega živina nima j le pošteno vselej govorimo.
§. 14. Želodec je kuhar človeškega trupla, in v spodnem truplu pod sercom verh črev leži, malemu mehu podoben. ZAvež želodec iz ust po goltu ali gollancu skoz požiravnik dobiva, ga s pomočjo žolča, ki po jetrih iz kervi izvira, po kuha iti razdeli, da ker v, sok, meso in vsaka kost svojo hrano dobi, kar stori, da novo moč dobimo. Ostali živež želodec v čreva prepusti. Sle-zena ali v ranica kerv raztanjsuje, da rajše teče. Ob is t i ali ledvici v boku ležite, kerv čistite, in precejate slano vodo v mehur, da iz trupla pride. C rev a, kojih se sestkrat toliko namofa, kakor je človek dolg, so drobne in široke, čedno v branico povite in prirasčene, da se rte zamotajo, in neprenehoma tople in mokre ostanejo, ter ohranijo iivotno mleko, blato pa po mas t niči od-
be«©ienfdjett merben (Singemeibe genannt. S&oljl munberbar ift bet tnenfdjlidje Seib eingeric^tet! Sebež ©lieb t>at fcine befonbern (štgenfdjaften, aber aud) barnad) feine 2krrid)tungen, ba« ©anje ift ein f^oneč 5Dieiftermerf be« allmeifen ©d)opfer«.
§. 15. ®et SDtenfd) ntnimt in feinen jungen Sa^ren im 2Bucfyfe ju, im Sllter ab. (št mirb al i ein fleine« finb, al« Snablein ober 2Mgbiein geboren, mad)jt al« fnabe ober SJKibdjen f)eran, mirb ein fauberer 3itngl ing ober eine fyiibfd)e Sungfrau. 2fu« bem Siinglinge mirb ein SRann, au« ber Sungfrau etn SBeib ober eine gtau. SDer SDiann unb ba« 2Beib altern unb merben ein be= ja^rter SDfann, unb eine alte $rau, unb enbtidj ©reife am Otanbe be« ©rabe«. ©d)on lefyrt bie
@d)rift: „ttnfere SebenStage fdjminben balntt, unfere 3af)te finb ju ad)ten toie ein ©pinnengemebe. 35ie 3eit unferer Sa^re ift 70 unb auf'« Ijodjfte 80 Satire; unb toa« bariiber nod), ift 2)tfi$fal unb ©$merj."
9. $te menfd)ltcf)e ©eelc.
§. 1. 2)ie ©eele, ein unfidjtbare«, munbet« boUe« žffiefen, fc^en mir jmat nicf)t, aber um fo tneljr empfinben mir fte, mie ba« in ber Sruji t>er< borgene £erj. 9tud) ©ott fe^en mir nid>t, etfennen ibn aber au« feinen 2Berfen; eben fo temen tmr unfere ©eele au« bem fennen, ma« fte bemirfet.
pade. Vas znotrajna priprava truplo se zove dr ob ali drobovina. Tako čudno in modro je človeško truplo vredjeno. Vsak ud ima svoje posebne lastnosti, pa tudi svoje opravila; vsi ob enem, so zalo, umetno delo vse-modrega Stvarnika.
§. 15. Človek raste v svojih mladih, in pojema v starih lelih. V leze se dete moškega ali ženskega spola, po tem priraste deček, pubič ali fantek, in punca; na to izraste zal mladeneč ali mladenčica, dekle, samica ali dezica. Iz mladenča bode moz ali gospod, iz device vdana, umozma zakonska žena ali gospa. Moz in žena se postarata, m sta starček pa babe ta, poslednič serec in stara babica na kraju groba. Sv. pismo pravi: „Naši dnevi ginejo — naše leta so kakor pajčina. Doba zivlenja našega je 70 let, in jrri naj močnejših 80 let; in kar čez više, je težava in britkost *
9. Človeška duša.
§. 1. Duša je toliko skrivna, čudna stvar, da je- ne vidimo, pa za toliko bolj jo občutimo, kakor serce v persih skrito. Boga tudi ne vidimo, pa ga vender po njegovih delih spoznavamo; ovako spoznamo svojo dušo, pre-
$ie ©eele enipfinbet mittel« ber funf ©inne«merf. jeuge: ftef)t burd) bie Slugcn, t>ort burd) bie O^ren, fcbmecft mit ber Bunge, ried)t mit ber jfotfe unb fiif)let an allen ©liebern. Srennt ftdj bie ©eele com Seibe, fo ftirbt ber 2Renf"fy unb ber tobte tforper fte^t nidjt, ob er gteid) 21ugen — Ijort nic&t roenn er gleid) O^ren f)at, e« mangelt tfjm bie ©eele.
§. 2. 2)te ©eele ben?t iiber ba«, ma« ber 2JJenf<| f)ort, ftefjt ober fitblt unb ift if>rer felbfi be* toufft. Unfere (Sebunfen jtnb gut ober bofe. Sofe ©ebanfen foll man »ermeifen; treffen pe ein, fo follen mir foid)e fogleid) berabfcf)ieben, meil fie bie Burjeln funb^after Segierben unb bo|er Sfjaten ftnb.
—	2Ba« bie ©eele fiel)t, bor t, ober erfennt, bafcon mac^t man ftd) eine 33 o r fte l lun g. Unfere JBot» fMungen bon ben erfdjaffenen SBefen unb 2Ba^r» beiten finb bunfel, menn mir bie $>inge nur fd)mad)
—	aber aud? flar unb beutlidj, menn mir foIdje genau na$ tljren 3WerfmaIen, unterfd)eiben, unb eben ber» gleidjen »orftellungen I;aben mir notf)ig. Semiifjen mtr un« baf>er, ein jebe« ®ing red)t marjunefjmen unb gut ju erfennen
§. 3. 28a« id) eud) beutfd) fage, ba« ber» fief)t i(;r mid) mobl; menn id; e« eud) aber flobenifd) |agen mod)te, miirben mtd) nur menige bon eud) t> rfiefjen. ®ie flinber unterfcfjeiben gut, ma« mei§ unb fcbmarj, fitfj ober bitter ift. SBte ermad)fene Sugenb toeig aber aud) gut ju unter* Idjeiben, ma« aut ober *ofe ift; bie fdjon bejaf)rten 2>ianner unb SBeiber berfie^en genau ju unterfdjeiben, »a« taugt ober nidjt taugt; fte Ijaben (^0n oiele (šrfaljrungen gemad)t. 2Ber unterf^eibet unb beur= tf)eilet alle« biefe«? ftid)t berSeib; bie ©eele unter* fdjeibet, unb biefe« JUermogen, f?dE> ettoa« beutltd)
mišlovaj kaje duša, stori. — Duša čuti po peterih počutkih života: vidi z očmi, sliši z ušesi, okuši z jezikom: ovoha z nosom, in občuti po vsih udih. Se duša trupla loč", nmerje človek, in merlič ne vidi, da si ravno oči ima, ne čuje, da si ima ravno ušesa, ker duše nima.
§. 2. Duša premišluje kar sliši, vidi ali občuti, in se tudi zave. Naše misli so dobre ali hude. Hudih misel se je varovati, in če pridejo, jim hitro dati slovo, kajti so msli korenine pregrešnih želja in hudobnih del, — Kar duša vidi, čuje ali spozna, od tega si nami s lik naredi. Naši namisliki od 8t\ari, reči, in resnic so temni, ako jih slabo — pa tudi jasni, ktere cisto in na tanko po znamenkih razločimo; in takih namislikov je nam potreba. Skerbimo toraj da vsako reč prav slišimo, in prav spoznamo.
§. 3. Kar vam po slovenski rečem, me dobro razumite ali zastopite; če vam pa po nemški povem, me malokdo vas razumi. Otroci dobro razločijo, kaj je belo ali černo, sladko ali grenko. Mladenči pa tudi dobro vedo, kar je dobro ?di hudo ; možje in žene lehko spoznajo, kar je krivo ali prav; oni so si že veliko poskusili in izvodili. Kdo pa razloči in umi vse to? — Ne telo, ampak naša duša umi;
»orjujiellen > t»irb ber SBetfianb genannt. ffiet ba« ©ute »om 93ofen ju unterfd^eiben ntdjt »er* fte$t, unb alle« gleicf) nimmt, iji ein un»erftanbiger 27tenfcf>-
§.4. 25ie 23ernuitft ijl ba« 93etmogen, bie 28itfungen unb Urfadjen etner <5ad)e einjufe^en. 2>er 9flenfd) fammelt fid) Scgrtffc iener 2)inge, bte er burcf) bie ©inne marnimmt, meldje ba« © e b a d) t n i« aufbemart. 2>ie G i n b 11 b u n g i* fraft erneuert unb belebt bie fdjon gctjabten (šmpfinbungen mieber unb ruft fte jutiicf. Oftmal« bilbet ftcb ber 2Wenf$ etma« ein, t»a« nic^t iji, unb mad)t ftd) eine SSorfiellung, bie man in ber 2Birflid)feit nidjt finbet; btefe« Sermogen ber <3eele fyeijjt g a nt a fie. — £>ie Sernunft ift eine m> juglid)e ©abe ©otte«, melebe ba« uncernunftige £f)ier nidjt bejiijt. 2)tefe« erinnert ftd) jtoar beffen, ira« e« embfunben Ijat, aber iiberlegen fann ci nid)t; e« ntangelt iljm bie SSernunft. £anbeln aber mol)l alle 2)tenfd)en »ernunftig ? — 23ernunft ifi beffet al« 9iei^tt)um. ftnber, bie »ernitnftige, red)t bet-ftdnbtge 2Menfd)en merben toollen, foUen auf alle« fleifjig 3ld)t geben, t»a« gut unb red)t ift, alle« anfeljen unb b»wn, t»a« eljrbat ift, aber aud) too()l ubetbenfen ba«, ma« fte lernen, unb mit bera Sonig £>a»tb beten: „©ib mit 93erfianb, o ®ott, baf8 id) betne ©ebote letne."
§. 5. tlnferc ©eele beurt^eilt ba«, toa« fte begreift obet »erjie^t, ob e« rec^t ober unredjt, ob ci 2Babri)eit ober £itge fei; unb btefe« ©eelenbermogen
in ta dušna moč se imenuje um ali zastop-nost. Kdor ne loči hudega od dobrega, in mu je vse eno krivo ali prav, je neumen, nezastopen človek.
§. 4. Razum je moč, s kojoj človek uzroke in nasledke stvari razločno in jasno spoznava. *) Zbera si z razumom razumenje onih reči, kterih se po počutkih zave, in koje pamet ohrani. Obrazno st ali obrazna moč ponavlja in oživlja, kar človek ve ali čuti. Gostokrat si pa človek tudi domisli, kar ni, in si d omisli k naredi, kterega v istini ne najdemo; in ta dušna moč se zove domiš-ljivost. Razum je imeniten Božji dar, kojega neumno živinče nima. Ono pomni, kar je občutilo, pa premisliti ne more, kar žival razumna ni. Jeli so pa vsi ljudje razumni ali zastopni? — Pamet je bolja ko žamet. Otroci, ki hočejo razumni, prav zastopni biti, morajo na vse zvesto paziti, kar je dobro in prav, vse pogledati in vse zaslišati, kar je požteno; pa tudi premisliti, česar se uče, in z Davidom Boga prositi, rekoč: „Daj mi razum, da se tvojih zapoved učim."
§. 5. Naša duša razsodi, kar zapopade ali razumi, jeli bo prav ali ne, jeli je resnica ali
*) Kaj je uzrok ? Kaj nasledek ali čin ?
nennt man Urtbeil«! raft. Dft entfdjeibet mandat uber ben ©egenfianb eine« oetmicfelten Slnliegen« fo fcf>nell, ridfc?tig unb fdjarf, baf« er un« bamit einett grofjen ©ienfi ermeifet. £>ie ©eelenfraft, leid)t ju entbecfen, ma« jmei 2>inge mit einanber af)nlid)e« tyaben, h>irb 2B i ^ genannt. SBenn man aber Ieid)t unterfdjeibet, morin bie 2>inge einanber unabnlid) finb, fo &etfjt biefe« ©d)arfftnn. din oetniinftiger IDIenfd) jtefjet au« einem Urtbeile ein jmeite«, infcem er fprid)t: SBeil biefe« ober jene« fo mar, mirb nadj biefen 51njeid)en aud? biefe« fo fein; biefe« Sermogcn nennt man bie $raft ju f(^lie§en.
§. 6. SRittett ber ffraft ju fcbliefen fann bie <5eele eine oermanbte 2Ba^>rbeit felbft finben; mit if>r oerm a g ber 2Wenfcfy ba« ju temeifen, ma« et gefprodjen fyat, ju befidtigen, ma« red)t — ju »er-merfen, ma« unred)t ifi. 2Ber alle« nad) 9te^t unb ffiabrbeit befd)liejjt, ben nennen mir einen me i fen, berniinftigen 9Jtenfd)en. 25ie $t)iere t>aben fein SSermogen ju fd)Iie§en; fie tljun alle« nacb tfjrem Staturtriebe. 2Jtand)e« Sljter fyat ftarfere ©inne al« ber SMenfd); ber #unb j>at einen ftf>arfern ®eiud), bie S^a^tbdgel ein fcf)dtfere« ©efid)t, ber #irfd> ein feinere« ©e^or; ber Dd)« ift ftarfer, ba« $ferb fd)neller; unb bod? ift ber $ienfd> ber £err aller biefer unb bergleicben ©efdjopfe megen feiner Urt^eile« fraft, bie ben S^ieren inangelt. 2Beld) grojjen ffiert Ijat bemnad) bie 93erirunft unb Jfraft ju urt^eilen! ©ie ift bie 2eucf)te ber ©eele. 2Bie »erabfdjeuung«--miirbig ift bei ben Sftenfdjen bie $l>orfyeit! ©ie ijt
laž; in ta dušna moč se zove razsodnost. Pogosto človek tako hitro, ojstro in bistro predmet kake pravde razloči, da nam prav vstreže. Dušna moč, lehko razsoditi, v čem ste si dve reči enaki, se imenuje bistroumnost. Ojstroumnost pa je razločiti naglo, v čem ste si dve reči razne ali enake. Razumen človek po ednem raszodku drugega sklene, rekoč: Ker je to ali uno tako bilo, bo po teh dokazkih tudi to tako; in ta dušna moč se zove razumnost.
§. 6. Po razumnosti duša nove resnice osnuje, po njej človek dopriča ali dozvedoči, kar reče, poterdi, kar je prav, in overže, kar je krivega. Ce kdo vse po resnici in pravici sklene, mu pravimo, da je moder in pameten človek. Živina razumnosti nima, ampak vse po svojem naravnem nagonu stori. Mnogotera žval ima močnejše počutke kot človek, pes bolj tenko ovoha, ponočne ptice ostrejše vidijo, jelen bolj tenko čuje, vol je močnejši in konj hitrejši; pa je vender vsim tem in takim stvarem človek gospodar vsled svoje razumnosti, koje živina nima. Koliko toraj razumnost in pamet velja! Ona je dušna luč. Kako gerda in pa žalostna je neumnost ljudi! Ona je dušna tema. Zato veli usmiljeni Jezus: »Dokler imate luč, po luči hodite, da vas tema ©rofeeS Sefcb. f. b. II. SI. flob. btf<$. 7
fo beffer fd)medt, jc Ianget mir gcfafiet l>aben. ©eben mir bem ^>unbd>en am GI>atfreitage ein Stfitf Sleifcf), fo toitb e« of)ne Sebenfen bažfelbe »et-jel>ren. ffiatum effen benn mir greitag« fein gleifd)? — Unfere Seele unterfdjeibet ba« ©ute oom 93ofen, fte etfennt, ma« »erboten obet erlaubt, ma« redjt obet nidjt red)t i ji, unb bemnadj maljlt jte ba« ©ute unb unterlafft ba« Sofe; fie fyat einen fteien SBillen.
§. 9. ffienn uti« gteicf) nad) bem gleif^e ge= ■lifllet, fo ent^alten mit un« bocf) baoon, menn »it nut moUen, fo latige unfer ffitlle frei ifi; bet #unb bagegen ifi nidjt im ©tanbe, ftd) ba« gleifo ju »etfagen, fobalb et e« f>at, meil et feinen fteien ffiiflen, fonbetn nut einen Slaturtneb $at. (š« gifct aber leiber aud) 9Jtenfd)en, bie fid) mebet etirai 93etbotene« nod) <Sd)ablkf>e« »erfagen fonnen, unb geniefjen, ma« fte gelufiet. ©ol^e Seute f>aben b a$ (šbelfie, iljren freien SBillen, »erfauft, unb fini Sveten gleid) gemorben. Unfere ©eliifie o^ne SBet« nunft gleidjen ben milben 9toffen oljne 3aum, ftnb mie ein beftannter SBagen oljne gu^rmann, bet nut ju leid)t in ben 21bgrunb fiutji.
§. 10. ©ott gab bem 2J?enfcf)en einen freien SBiHen, bamit ct aucfy ba« ju maslen tm ©tanbe fei, motnad) e« iljtt ni$t gelufiet, j. 33. ba« gajien, abet aud) ju untetlaffen bermoge, ma« bofe ift, o&gleid) e« ttjn anreijt unb einlabet. ®iefe« ©eelen*
mesa veselimo, kar nam za toliko bolj diši, za kolikor dalje smo se postili. Dajmo kužeju na veliki petek kos ali falat mesa, hitro ga bo pojedel. Zakaj pa mi v petek mesa ne jemo ? — Naša duša spozna dobro od hudega, ona ve, kar je prepovedano ali dopuščeno, kar je prav ali ni prav, in po tem izvoli dobro in opusti hudo, ker ima prosto ali svobod no voljo.
§• 9- Naj se nam ravno mesa spoljubi, se ga vender zderžimo, ako le hočemo, dokler je naša volja prosta; cucek se pa ne more posiliti, da bi mesa ne jedel, če ga ima, ker nima volje, timveč le naravni nagon. So pa tudi ljudje, koji se ne morejo zderžati ne prepovedanega ne škodljivega, in zavživajo, kar se jim poljubi. Taki ljudje so svojo žlahno, prosto voljo zapravili, so jo zapili ali zajedli in se poživinili. — Naše poželenje brez pameti je konj brez ujzde, ali pa voz brez voznika, ki se hitro v jarek zverne. —
10. Bog je človeku prosto voljo dal, da lehko izvoli, kar je prav, naj se mn ravno ne poljubi, in mu ne dopade, p. postiti se; pa tudi lehko opusti, kar je hudo, če ga ravno mika in vabi. Ta dušna moč je naj
»ermogen ifi ba« ebeljie unb »erleif)t bem 9Jtenfdjen ben grofjten SBert, menn er alle« nad) 9te$t unb $flid)t »erlangt, mčiljlt unb tljut, toa« er »ermag. 2)arum (angen bte dngel bet ber ©eburt (El>rtjii: „d{)re fei ©ott in ber #of)e, unb $riebe ben 9Jten* fdjen auf (šrben, bie eine« guten SBillen« ftnb."
§. 11. SBoUen mir einen freien unb red)t--fd)affenen SBiHen ^aben, fo burfen mir un« nid)t »on ftnnlidjen ©elufien be^errfdjen laffen, unb un« m$t alle« erlauben, t»a« ein »erborbene« ©elujie »er» langt. 6« tljut noti), ftd^> jeitmeife etma« ju »erfa« gen, ftd) fletfjig ju »erlaugnen unb unfere $flid)t ju etfiillen, infomeit e« nur imrner moglid) ift, fomnte e« un« aud) nodj fo fdjmer an. 2Btr follen mad)ett unb beten, fafien unb bte £ilf$miitel unferer £eili» gung miirbig gebraud)en, bamit toir nid)t ©fla»en unferer b5fen 93egierbe merben. (štn »ert^ierter SJienfcb begeljrt, ma« i!)m f<f)mecft unb mornadj it)tt geliijiet, unb ba« ift tljierifd!); ein gefc^eiter irelt-fluger SDtann »erlangt, ma« il)m einen 9tu^en bet« fdjafft, ba« iji men fdj l i d); ein 3ted)tfd)affener toiH nur ba«, ma« ba« ©efetj erlaubt, ba« iji red)t-fdjaffen; ein @otteSfurd)ti<jer aber miU nur, toa« ©ott mili, unb ba« iji djr i ji I i d) gered)t.
§. 12. ffiie man ben SSerjianb bem Sopfe ju-frfreibt, fo gibt man ben SBillen bem #erjen, auž bem er entfjningt. 3ji ba« £erj gut, fittlid) rein unb re$tf<f)affen, fo ftnb aucfy unfere ©ebanfen unb
žlahneja, in daja človeku naj vekšo vrednost ako vse po pravici poželi, izvoli, in stori, kar premore. Zato so angeli peli ob rojstvu Jezusovem, rekoč: „Slava Bogu po višavah, in na zemlji mir ljudem, ki so dobre, pravične volje."
§.11. Hočemo prosto, pošteno voljo imeti, ne smemo dati meseni poželjivosti gospodiniti, si ne vsega dovoliti, česar slabo poželenje hoče. Potreba si je pogosto česa pritergati al odreči, se skerbno premagati in storiti, kar je naša dolžnost in nam mogoče, naj bi nam. že toliko težko hodilo. Potreba je čuti in moliti, se postiti in sredstva posvečenja in izveličanja našega vredno rabiti, da nas hudobno poželenje v sužnost ne dobi. Poživi njen človek poželi, ker mu diši in se mu spoljubi, po živinski: razumeten, posvetno moder, kar mu dobiček ali hasen obljubi, po človeški: pravičen poželi, kar mu postava dopusti, kar je po pravici; bogaboječ pa poželi, kar Bogu dopade; in to je prav po kerščanski.
§. 12. Kakor se um in pamet glavi pripišeta, tako poželenje in volja iz serca izvirate. Je serce dobro, čisto in pošteno, so tudi dobre naše misli in želje. Kakor je naše serce, je tudi naša volja. „Iz obilnosti serca usta govore,"
SBunfdje gut. 2Bie unfet ^etj, ift aud) unfet SBtUe. — „2lu« bet gulle be« £erjen« tebet ber SDiunb," tct>rt Šefu«, ©n guter 2Kenfdj bringt au« feinem guten ©djafee ®ute«, unb ein bofer SDtenfdj au« feinem bofen ©djafce 33ofe« t)er»or." — , ©elig, bie eine« tehten #erjen« finb; fte merben ©ott anfdjauen." 2>arum ftel)t audj @ott nur auf ba« £erj, ob unfet SBille gut ober bofe ift
§. 13. ©o mie unfer Seib funf ©inne, fo t»at audj bie ©eele tf)te befonbern funf ©eelenftafte: ©a« 93i>rfteltung«betmogen, ben 93erfianb, bie Sernunft ober UrtfieiUfraft, ba« ®e« bac^tni« unb ben freien SBillen. — Sragen ben fDietifctjen bie $u§e nidjt me^t, »etlaffen Ujn bie 5tugen, merben iljm bie #anbe laf«, u. f. m. fo ifi ber Sorpet ftanf, unb t>eitct man i$n nidjt, fo ftirbt er. 2ludj bie ©eele ifi frant, menn jte nidjt toeifj, »a« iljr notlj tl)ut, nidjt erfennt, ma« redjtf unb nidjt ba« mili, ma« ®ott moljlgefallig ifi. 9ludj bie ©eele ftirbt, fo oft fie mit bofern SBillen eine ©unbe Begeljt, bie ®nabe ©otte« »erliert unb be« emigen Seben« »erluftig mirb. 2Ba« ber SfotJ>et ol>ne ©eele — ba« ift bie ©eele o(»te bie Ijeilig= mactjenbe ®nabe ©otte«. — 2Bie not^menbig ifi e« baturn, fur bie ©eele ju forgen!
uči Kristus. Dober človek iz dobrega zaklada dobra prinaša, in hudoben človek iz hudega zaklada hudo prinaša. — „Blagor jim, kteri so čistega serca; oni bodo Boga gledali." Tudi Bog le na serce gleda, jeli je naša volja dobra ali hudobna.
$. 13. Kakor ima naše telo pet počutkov, ima tudi duša petero posebnih moči: zaved, da misli in se zave, um ali zastop-nost, da zastopi in razumi; razum ali razsodnost, da razsodi in prevdari; spomin ali pamet, da pomni, in pa prosto voljo, da lehko izvoli, poželi ali studi, stori ali opasti, kakor hoče. — Ako človeka noge ne nesejo, oči zapustijo, mu roke oslabe i. t. d. je truplo bolno; in če se ne ozdravi, umerje. Tudi duša je bolna, ako se ne zave, česar ji je potreba, ne spozna, kar je prav , in noče, kar Bogu dopade. Tudi dnša Umerje, kadar s kdobnoj voljoj greh dela, milost Božjo zgubi, in pravico večnega živlenja zapravi. Kar je trnplo brez duše, to je duša brez posvečujoče milosti in prijaznosti Božje. Potreba nam je torej tudi za dušo skerbeti. *)
*) Ktere so petere dušne moči? Kakor še zore moč s kteroj pomnimo, češar smo se naučili ? i. t. d.
10. 2sic ©c&onljeit ber @eele.
§. i. Die herrlichslen Eigen-schaften der Seele sind Bes ch e i-denheit, Sanftmuth? Demuth und Geduldj sie sind die grafite Zierde unseres Herzensj die se soli man sich besonders in der Jugend aneignen. — Julchen war ein liebes, braves Madchen. Ofter tvurde sie belobt, allein das Lob machte ste nicht hochmiithig, dass sie sich iiber ihre Gespielinnen erhoben hdtte. Auf jede Frage wusste Julchen in der Schide %u antivorten, war aber nicht vorlaut. Bescheiden hob sie ihreHand empor, um ansuzeigen, dass sie es wisse, und mar tete ruhig ah, ob man sie befragen werde oder nicht. Gieng sie eltvas k aufen , und konnte nicht sogleich bedient werden, sprach sie: ,,Ich will schon ivarten. *' Julchen war bescheiden.— Wurde Julchen von jemandem beleidiget, so ereiferte
10. D n še lepota.
/. Ba/e Jive/eJie /ao/no*/t' d o /*o//oof, Jto//evnoa t in Ji a y»o= t en Ji ev/jfuoof; one ao nej jovii 4tno na Sej a oevca, rji/ ae je « m/a*
t/oatt nat/t/t Jio/ve/a. - c/~u /t /a je
/i/a Jirrtu ta/a tn Jirit/na t/e/Ztca. c/ojoato ao jo Jio/va/i/i, a/i Jio/va/e te nt Jiveuze/a, t/a /t oe /t/t na t/ outje vevo/nice jiouzt/ija/a. /fav/o/t ae v So/i Jv*€ioa/a, je //a/i/a zna/a; Ji a ta /o nt /t/a atiSaa/a. tŠ/*o//euno je va/o Jioiizt/tjnt'/a u znamenje, t/a ne, h* je mirno ca/a/a ,	/or/o
jiojii/a/t, a/ ne. /Te o/a ceoa /ttjii/, 'n jt ni,yo moj/i na vavnoot Jioo/veot', je t/pa/a .* „//fom »e Jvoca/a/a." //u/i/t je /i/a Jio//e<una. //e /t/o //t*/*/o %a/if, oe ni vazoevc/i/a , nt' M/a,
■a
o vaz-in
sie sich nicht mit Fluchen und Zan-k en, sondern ertviederte ruhig ; sie war s an f trnu t hi g , und niemand tvar veranlasst mit ihr %u streiten. Als Julchen erkrankte, sandten die besorgten Aliern schnell um einen Ar%t, und die Mutter sprach %u ihr: „Dulde nur, Julchen, und ver-traue fest auf Go tt; er gib t dir die Gesundheit schon iviederJulchen antivortete der Mutter: „Wie Gott ivill, sein heiliger Wille gescheher Gerne nahm sie die hittern Arseneien und wurde in kurzer Zeit ivieder gesundj weil sie geduldig mar i — Zu diesen heiligen Tugenden ermun-ter t uns Jesus mit den TVorten: „Ler-net von mir, denn ich bin sanftmuthig und vom Her%en demiithig, und ihr werdet euren Seelenfrieden finden."
2. „ Kinder! ein gutes Geivis-sen is t ein tveiches Hauptkissen, auf
6e nt *jer/rt/a, /etnuc m/nno ae je o t/ tjovon//a ; ona je /t/a /n o //a, in m/ce ae ne trne/ za /aj' %	Jine*
jitvtt/t. C/f/o je <^u/t/a z/o/e/a / ao a/en/ne' t/antai /t/no Jio itnact/e^ee jioa/a//; in ma/i je' jivavjo / e/u/e/a/ /e vo/f 'no pa/evji/ /n Jia /ent/no n /tfjojtt zatjittj ; /a/ /t /o ajie/ /ju/o zr/aije t c/tt/e/a je wia/e&/ ot/jonont/a. ,?///a/on /iooe, .me/a uo/fa J^foja 71 fJ ae zjor/t," %at/a /e jnen/e vnac/va jevna/a , /n je ti /na//eni otc/navi/a, /en je /e/a ji o/enji ez/j ma. /7~e/ one/t/ oet/noa/ naa a o ni///en t <^ezua ac/ ne/oo: ,$/&t/e oe ot/ ni ene, /en jaz a/m /no/e/ tii iz aenca Jiomzen, en /t /e jio/tj na o/t tvojim t/u/ani."
jP 2. „(P/noc* / t/o/va ix e'a / je mr//a vajontca, na /oj/ ae o/at//o
dem es sich gut schlafen und einst selig sterben lasstsprach der Herr Schullehrer ; „darum seid beflissen eines guten Geicissens." Was ist aber ein gutes Geivissen? fragten die Schiiler. Stati der Anlivort er %ahlte ihnen der Lehrer folgendes schmucke Geschichtchen: Der Vater schickte JLorchen in den Laden eine Banknote von 50 Gulden %u icechseln. Der Kaufmann zahUe eilends das Geld auf; Lorchen aber uberzahlte dasselbe uatervoegs, und fand um 5 Gulden %u viel. Der Kaufmann hat sich versahlt, dachte Lorchen: was bleibt mir %u thun? Der Kaufmann wird die 5 Gulden nicht ver' missen, menn ich sie behalte, die 50 Gulden aber dem Vater entrichte, Doch, nicht so! — Fremdes Gut darf ich nicht haben; es ware so viel wie gestolen. So besann sie sich, und eilte, dem Kaufmanne die 5 Gulden zuruckzugeben, was ihm so ivohl gefiel, dass er Lorchen belobte und ihr i Gulden schenkte. Die/3 freute
ajit, tn en/na t /e//a amenje," oo t^/a/t poyiee/ oo/d/t; fJttt c/o/ho vea/ o/en* /t/e."	Jia je t/o/na -ue»// /u'/ty'o
ucenct. ^Oia ae/jonan Jf*n aot/e/j /tona jioueaf /vouet/o, -ne/ao: j£ant/a aa ooe ti d/acana Jiaa/et/t /an/aueo za 5& *menja/. &enyoueo J£ant /t/na e/najen na/Zeje, J/Jant/a Jia yne t/e' e/nanje Jine* /mjt, tn ney t/e, t/a je za 5 j/. /meneč. &~enyauec ae je tt/fe/, at J/ant/t* mta//, /iaj m/ je a/ont/t /	S a/. ne /a
jio^ne/t/, ce jt/ a/c/enztm, 5C y/. Jiet
c-Je/a neaem. c/?a nt/av /eya /-Ji/ttjeya
ute/t ne amem, /t/a /t /a/on a/>na= t/ena, £/a/a Jiamea/t tn t/tnja 5 fj/ tevpauca at/naj/a/, /an ae mu je /a/t/a /o/na zt/e/a, t/a je J£oni/a jia/na/i tn ji / tj/ n t/tn Jiat/a/. <t/a je £o-xt/a ti oencu veaf /t/o, en /aj zna=
Lorchen reeht herslich; und eine innere S ti mm e gab ihr das Zeugnis, dass sie so reeht getlian. Wer hie& Lorchen das fremde Geld suriick-tragen? Es ivussteja niemand. dass sie mehr erhielt? Das Getvissen ermahnte sie. l/Ver belohte Lorchen fur die gute That, dass sie so froh daruber war? Das gute Gewissen lobte sie, jene innere Stimme Gottes, die uns vor Bosem tvarnt, uns tadelu wenn wir schlecht gehandelt haben, uns aber auch fur das Gute belobt. So lange ivir das Bose meiden und Gutes tliun. haben wir ein g u t e 8 Getvis s en: siindigen tvir, so haben wir ein bo s es Gewissen. Das bose Getvissen driickt uns, und es schmerset uns im Herzen; es ist ein Henker, der uns jede Freude ver• bittert und jedes Gliick misgonnt. Der heilige Geist spricht: ..Beiallen deinen Werken horche fein auf dein Gewissen, denn das hei!3t nach den Geboten Gottes handeln"L
tvanjejte /o je /va/t/o, t/a je /a/o
Jivau &/ovt'/a.--/t t/o Jiec je J/one
t/ja/ Ji/ttje t/nav ot/aj/et/t / //ey ne nt/it/o- vee/e/, e/a je jiveved t/o/t/a / a / jo je ojiomtnja/a. /ic t/o je J/one/o i a t/o/wa t/e/o A ua/t'/, e/ct je /o/t/o vede/a /t/tt / ^/o/va tieaf jo fe /va/t/a, zno/i'tajt /oje tj/fhi, /t naa Jivet/ /ur/rtu i it as t, naa jrtja, ce /nt/o ito*tmcf Jia /tte/e /na/t ta t/o/vo. o//en »e /ttt/ejte varujemo en t/o/vo .i/(nemt, t m a nt o t/o /v- o ««<»// o/onem o jve/ tmamo /te t/» ut e i /. Veot nad Jiece, (n denee /o/e. //ur/te ne,}/ je neudmt/jen t/t/j, Z/ere nam jrene vede/je tn e/o aredo a/t. •/v.	Ju etut:
.v
d hoj t/ vd(/ t/e/i/ d/ttdtej z ved/o av-ijo ved/, /o de rece Jio zt/Ji (tuee/e/
vat
vdati
101 fin vavna/t."
iji
®tojjež Sefefc. f. b. II. flf. floto, btfcf). 8
§. 3. Wohl dem, m dessen gesun-dem Leibe auch eine gesunde Seele rein von jeder Leidenschaft ivohnt. Gute Eigenschaften und Tugenden sind der Seele Ehrenkleid. mit dem sie angethan, ewig selig leben icirdj denn die Seele ist uns ter blich. Die Vnsterblichkeit ist der Seele g roti ter Werty die hochste Wiirde • fur sie sollen wir am meisten besorgt sein. Unser e Seele benothiget in i hreni Den-ken und Wollen des Leibesnicht. Auch im Traume denken wir' tvdhrend der Korper schldft, erheben wir uns in Gedanken iiber Ber g und Thal nach fernen Gegenden, ja hoch iiber die Sterne zu unserm Gott9 da doch der JLeib auf der Erde iveilet. Die Seele kann also leben9 denken und ivollen, wenn auch der Leib zu Staub wird-JVas uns aber schon unsere Vernunft lehrt und unser Herz begehrt, dessen versichert[uns Gott, dass unsere Seele ewig leben werde: denn es heH3t im
ema
JP. J. Jffl/eeffo.*. v/t, vedet, dty ti ze/*auetn fe/e*u /eir/e'zdstevrr umde afvao/t'/ivediva/ da*y'e za £rytA do/ezen, /a ye zre t/eeoo yi*eyveonte na= vcre/ee. j£eyie /cntnoofc en ove/e cet/naofo >*> '/«>< ovafeuado. od/eroe/o, u dty'em do Mecno en vete/o z7ue/a vcdt»ney, zadery t/<e>aye neamey'oca. Meume^'t„a<yf /e e/a*e nry ve/i.He cenre en uver/noo/, za	"a/	tdevdtmo. 9&a,>cf ,/fe,)ee
« ouojed m<:>M z^red /„yidt ne fi*f*edaye. -^ur/eu <>enyad meJčmo; derd**
t*4*f/a oyie , *e « meo/e/ fo*zt/eyneM*
dvede en r/o/ene, « Jitfye	/„
voda nttr/ zvezt/e d «uoyemu '/Jyu, £at/a* te/a na zem/je' oo/ane. J£edd* C to*ey r/u>a zine/a, nu'Je/a in jio* *e/e/u, nty *e vauna /vty,/o j,,^ m jiejie/ ywemene\ C/Ča>>. nam ze naaa

Buche der Weisheit: vSchandliche Leule sind es, die da me in en. dass im Menschen alles sterbe. — Die Seelen der Gerechten sind in Gottes Hand. In den Augen der Thoren scheinen sie %u sterben; sie aber sind im Frieden— Jesus sagi: ..Fur c h te t nicht jene, die den Leib todten, die Seele aber nicht iodten konnen; fiirclitetvielmehr denjenigen, der Leib und Seele in's Verderben der Holle stiirzen kann."
§. 4. Gleichwie Leib und Seele, die beiden Theile des einen Menschen, %usammen gelebt, Boses und Gutes gethan haben, so werden die beiden auch am jiingsten Tage wieder ver• einigt, tntweder zum eivigen Leben, oder %ur etvigen Ver da m m n is, nach der Lehre Jesu: „Es kommt die Stunde. dass alle, die in den Grd-bem schlafen, die Siimme des Sohnes Gottes horen werden. Und es werden hervorgehen, die Gutes gethan, %ur
— 117 —
Jianiet jinavt tn netite oence Jioze/e, /eja neto J^Joj zajo/otit, e/et /o neeaa t/etaa ve/ovna^ <zeue/a, ne/oo: ,,Z/ent/t /yar//e <m, /t mufejo, t/a tx,>e <u. o/oue/a ttmeje. — ^/uoe Jih tt nt on t/ ao ■u J^/jetji/ no/am.
ae osem neumne/en, /ft/eiv /t amen/t, tt/e one .>(• ■v jio/tja," c/eztea vete;
/<y'/e ne /ta/t/, Ae tnuji/o umovtjr, t/ttat Ji a	ne vnonjo; /j/e
te njega, /t e/rt.to en te/o /e//o nenze
r • » u v-evnt ojetij."
jP 4, t/pa/ov a/a t/uSa tn /e/o, Ju a t/e/a o/ove/a eneja, a/tijej a/ave/a, i/o/no tn /ae/o afont/a, /o/a Jioa/et/nt t/etn tat/t ajie/ zr/uzenet za ■večno »tn/evye a/i Ji eju //^enje, /a/on c/ezua učt, ne/oči , fl/va jinet/e, t/a /ot/o <vat, /t ae Ji o yw/i/, a/toa/i y/aa //ena J~//eyeya, tn /ct/o Ji*ni<>/t, //ene' ao t/o/no t/e/a/i a
Auferstehung des Lebens, die aber Boses gethan haben, zur Auferstehung des Gerichtes.'6 —„Sowiewirin Adam alle sterbeny'£ lehrt der heitige Paulus, „so werden wir in Christa alle auferstehen; er mir d den Leib unser er Niedrigkeit umgestalten nach dem Leibe seiner Herrlichkeit.i(
Welch' eine hohe Wiirde hat dem-nach unser e Seele ! IVelchen Werthat unser Leib! Lasset uns also besorgt sein um die Schonheit der Seele. aber auch um die Gesundheit des Leibes,
11. 2>ie aJorjiifle i>e6 2JŽenfd)en.
L ehrer: Kinder ! nennet mir die Vorzuge, durch welche sich der Mensch von den Thieren unterschei' det. Schiiler: Der Mensch Tcann aufrecht gehen, tvahrend die Thiere groBtentheils zur Erde gebeugt sich bemegen. L ehrer: Die aufrecht-stehende Gestalt ist ein besonderer Vorzug des Menschen, welchen ihm
vo/ajenje ztn/enja, /fevt oe> jiee /tet/o e/e/a/t u vo/ajetje a/otjenja." „ /icetAon ji a t/ami* not eimevjemo, ar!t on. /r<m« jto /tnto/aiti not uofa/t / tm /a jirement/ /vaji/a nadeja jiontzavja Ji o ovčjem fe/eou."	tment/na je Jtao
naSee c/a oce / /to/t/o it ver/no je nte.de fe/c> / ■ /'/ev/tmo /<*j zet /ejic> r/ttoo, jit* fue/t za ze/vaue* /e/c.
11. Imenitnost človeka.
//o o t te/j : ^Ž/eca /jion jte mt Jivce/-,/itet jia /ojt/ oe c/otte/ o e/ zivene
/act / e>enct: /j/civc/ /e/i/r- ravno
*
Y » '	/	/» •	•	•
fjve, viutna	/t zemyt
L/aca *y. <Mc t /e /f / */ieev.na jiootetva je nev/o Jvnet/o/uo o/ove/a, /tereja mu ^e t/o/vt	c/a/, nej fte' oe na
*) Predstvo ali lastnost, kojo pred drugimi ima.
**) Kobacati ali pa po malem hoditi.
der gutige Gott %u Theil iver den lieti. auf dass er Sonne, Mond und Sterne ansehe. und sich des Schopfers erinnere, der alles so herrlich geord-net hal. Welchen Vor%ug bemerket ihr noch am Menschen? Schiiler: Die schone Gestah, das freundliche Antlite. Lehrer: Das Angesicht ist ein deutlicher Zeiger, dass ein vor-nelimes JVesen den Menschen be-wohne. dessen Freude und Trauer, Verwunderung undEntsetzen,Freund-lichkeii und Ekel sich am An tli Iz e spiegelt; und gerade dieses JVesen ist der gro/3te Vorzug des Menschen. JVie hei/3t es denn? Schiiler: Die unsterbliche Seele? nach dem Eben-bilde Gottes erschaffen.
Lehrer: \\as p fie gen denn Dekanu te oder Freunde %u thun, ivenn sie sich begegnen, oder Abschied nehmen? Schiiler: Sie reichen sich die Hande und sprechen: „Gliick auf!'' Lehrer: Sind nicht auch
čo/nce, Mteaenc tn zvezr/e azera/, Jia de zrn t,)/'/ ,>utyetja . //n,annt/et, /t je tn>e ta/o /ejio navet/t/, /tp/ev-o /iver/t/va oe na o/aue/u uit/t fe / ^ eV not: /er/en o/faz, /ejia Jiv-yuztia /tce, ty/ct/e/j: O/naz c/auea/t je act/a /aza/a , t/a tment/na a/tiar u c/aue/u Jine/tua, //e?t »e veoe/je a/t za/a.i/, za/ar/ct tn tjvoza,/wt= jaznao/ tn mev-v <na a/razu Ji ozn rt / tn /a a/uax je ncy ttnent/ntje Jtver/ /va c/oue/tt. ///a/a /a ae /mennje / Uc eno /: // e a m e nj a o a e/rt o a, Jia cffiazji Jor/o/t a/uayena.
% ot/e/j; /teej a/ave znane t en Jiv/fatef/, /er/av te avecvtjo, a/t Jia hod/trne / *//> o e n o t V Mo/o at Jat/eya, ve/o c :	t/aj are ca / (//> ot/e/j:
tf&tt/e /ter/t' »o// Jiade/na jinet/t/tia c/ove/a / ///a/a cat/na teme/ne r/r/a
die Hdnde ein besonderer Vorzug des Menschen? Welche kunstliche Arbeiten liefert der Mensch mit den Hdnden! JVie lieblich kann er die Orgel spielen t Die Blinden lesen sogar mit den Fingerspitzen, und liefern die feinsten Arbeiten. Es ist gut, die linke Hand, so wie die rechte gleich flei&ig %u iibenj sie haben ja einen gleiclien Wert, und sind sich ebenburtige, keine Stiefschivestern.
Lehrer: MVoran erleenntihr dem eure Beleannten, selbst icenn ihr sie nicht sehet, z. B. bei der Nacht? Schiile r: TVirerkennen dieBekannten ander Sprache, sobaldsie sich melden. Lehrer: Jeder Mensch hat s einen gans besondern Ton der Sprache, an dem man ihn erkennt, ivemt man ihn auch nicht sieht. Ein jeder redet und singt nach seinem besondern Tone, was die Thiere nichtvermogen, die immer das ndmliche forttreiben. Dieses ist ein gro!3er Vorsug; lasset
c/ene/ * vo/am/ ojvan/jfa / /{/rt/o mreno orj/rt, /e/ou zna / • / /rjt ct ce/o z m/amt ct/tyo> *n naj Jivt/tcnfj .)'e r/e/a o/ove. ^/o/wo je, c/a /etitco /rt/t, v-r/eon-teo- Jtrtr/na urtr/emo / ortj o/e vo/t eitrt/o ue/^rt/e, fer o/e oe Jtfro/ne deti/ne, ne Jio/tJi/a/ne.
U c e /e	ceni Jmtna/e znance
en znan/e, rt/o J t/ vttuna ne ve'r/'/e />. Jo noc/Z <U<; ene t: £%onance /10= mamo jio jttce tt/t' mavnje, a/o oe nam oj/rMjo. c"e '/e /j : Vort/ c/aue/ tvoj Jiooe/fnt j/ao trna, Jio /ojem oe »Javna, ce jrt srtnno ne uet/tmc. /'oa/ Jio ovojem j/aoa /e//o tjouevt en Jnje, Aav ztvtna ne move, /feva nejivene= /ibtn/t eno ejene. / e/t/o Jivee/otva je /b; /e rac/t /<ua/o jijientjmo, jic/ozno tno/ema > cet/no ee/tjmo, tn
uns darum gerne Gott lobsingen. an-dachtig bet en. verstandlich lesen und anstdndig reden. Was thun wissbe-gierige Schiiler, sobald sie etwas s. B. eine Rechnung nicht verstehen? Schiiler: Sie ersuchen den Herrn jLehrer, damit er es ihnen erklare. JLehrer: Ichthue es jedersseit herz-lich gerne, nachdem mir Gott den Vorzug der Miitheilungsgabe verlie-hen hat, wie einem jede n gesunden Menschen. Das Thier ist nicht im Stande so mitzutheilen, was es wei/3 oder empfindet. Ihr vernehmet in der Schuleso viel Schones aus dem Leben Christi; was sollet auch ihr damit %uHausethun? Schuler: Wir sollen gerne erzahleny was wir in der Schule gelernet haben. Lehrer: So vermag der Mensch seinen Nebenmenschen %u unterrichten, ihm %u sagen und % u %eigen, was er selbst weif3, sou ohl das Gute, wie auch das Bose. Die Untvissenden iiber niitsliche Dinge %u
Jia Jietifena joiagvemo. /ketj Jiocnyo veee/aiiee/ie Jo/tejt, tt/o ceaa, Ji, .rteua tva tivteu ne vteztimyG	o en o e: ■č/ojiot/
ttct/e/jrte jiojivodjo, e/tt jem vat/ozj o tn *4tya&nyo, ''//eV/e /y: ^foejt/av. tz oev-cte vat/Jio-vem eai Jio/azem, /eyfr me je Ji ve t/a f na yiaa4cenytt te/t Jiot/e/jetjee t/te/, /a/ou nJte/emte zt/vavemte c/aue/a. Oztvtntt >>t ne mtwe /te/o JiGitet/ate", nttr- ne, te/t o/oa/t.
Ve'
<>/toYfe n >>a/e fo/i/a /jieya g t/ zt>u/etyte /trxt,>/reaauGytt / /i(y tmttfe fuc/t t/oma a/ort/t / fy6>cenct; •/ffrer/t <nty t/orna Jifaufmo	oeaar
oe ti ,)o/t nteuetmo.	o t Če //: £/a/o
d/ove/ c/oue/te Jiot/ttct, mre Ji one in jio/ttze, /a*/o/t me, t/o/va, /as je Jiv-iutit Jia Att/t /ae/o, /av- nt Ji t'rtu. /(ceuet/tie oe.ittx /avta/neyte naact'/t je
t/a/iona/o t/a/ro t/e/o. /ti>o /e nova
belehren, ist ein gutes Werk der geist-lichen Barmherzigkeit. Als bei uns die Primizfeier war, und man iiber den Primizianten eine gro!3e Freude %eigte, sagte ein Schiiler zu mir: ,,Ach, wenn auch ich so gliicklich tvdre, zu dem ehrwiirdigen Priester-stande zu gelangenWas hat mir der Schiiler durch seine Rede mit• getheilt? Schiiler: Er sagte Umen sein Verlangen, Priester zu icerden. Lehrer: Sei nur recht brav, lerne fleifiig und fuhre dich gut auf; dam gibt dir Gott das G lučk: gute Menschen iverden dich unterstiitzeii} dass du in den geistlichen Stand gelangest. VVas sag en diese AVorte? Schiiler: Er soli brav sein, und auf Gott ver-trauen; Gott werde ihm helfen. Lehrer: Sehet, so kann der Mensch seine Herzenswiinsche andern eroffnen, sei-nen Kummer mittheilen, sie trosten und ihnen sii/3e Hoffnung einfloBen, was das Thier nicht vermag.
maca	*n « naaem /raju i>Ur/
nov/m maani/om ve///o neae/it, Je
./s	/ /
/ivie/eti Jo/tt* meni' »e/e/:	,/„
/az /o/t/o oneJen /t/ n c^a/tYi' r/u. /oua/t' a/an »*i/i'/< — %ay	'
oolay.ee/ia auojim ju Je m *azat/e/?ty/cenoJ:
^»o/e zefc Vam je jionet/a/, t/a /j
/ut/r *„</ maJni/ /t'/. 'Ujj/e/j;
jwau ji»Je/e» Jot/i,	ae uoy (n
fta cer/ne ae noae' atm mu tfia/; Moj
/i /o aneoo t/a/, tn t/o/nJ /'ut/je /t'
/ • f / / fiooejo Jiomtija/t, t/a n mami' a/an
fiWe/eJ. /Čaj /e /eaet/e n ae/t' imajo ?
%/enci'; 'Maj /oe/e jtWf/en in Jia
taujia, t/a mu /ot/e Moj j,omaja/.
M/i /e/j; ^oj/ej/e, /u/o /e//o o/one/
i/our/u auoje ae*Jne Jefie rttzot/tne, ma
ia/f*/ Ji ove, ja or/za/i in a a/ae//o nat/o
naut/a, Jeaar /tuina nt' « a/anu a/on/i.
L ehrer: Neulich sag te ich einem nachldssigen Schiiler : Du hast die Aufgabe schlecht gemacht• deine Schrift ist unsauber. Du solist flei/3i-ger s ein! Was hat denn diese Rede in sich?Schiiler: Sie straft denFaulen, und heifdt ihn sich bessern. Lehrer: So kann der Mensch andere zurechi-weisen und beloben. sie unterrichten undganze Volker leiten und regieren; dazu gab ihm Gott die Sprache, die das Thier nicht besitzt. Welches gro-fien Vorzuges erfreuen wir uns, dass wir im Stande sind zu reden!Mochten wir doch stets rechtschaffener wer-den! Aber auch hubsch und deutlich sprechen sollen wir.
Es ist nicht schon, wenn man zu pobelartig spricht und die Worte ver-ziehet. Jene Schiiler, welchedieWorte nacli ihrer angeicohnten Art, nicht schulgerecht aussprechen, geben da-durch zu erkennen, dass sie in der Schule das Rechtsprechen nicht lernen
o f /e /j : J£e/anty orm zame/o-ovm nevnu ticrncrt ne/e/: ///tt/o ae ntrnr/trjo tzr/e/u/; /uoja jwaeevycr,je jent/a. ts/Zo^aa /o^ Jiv/r/en //// / /iZrtj Ju fe ju o Jiove / ty/ocenct: c^oavtevt /enejee, /n nur rt/me p ncrj ae Jio/o/foa. <%/ct/e/jf
/e//o c/one/ c/one/a Jioaveevt en
/ /.	v •	/ / /
Jio/ma/t, ntnovtco a oe en n uvode ii(ur/rt
o antj/m jeze/o m; « to mu je
/eaee/o, juo, mavenj a/t Jonov e/a/,
/cjejtr z/utnrr, nrntrr. /i£a/o iic/e/o Jiver/
dno t m tr m o , t/a /e//o jonovrmo / tffetj
/e /e /ut/t veoe/ej Jivttv jonov//i / -
/ur/t cet/no je jouov/// Jro/ve/u.
*jio r/omtrce juctt/t, en /eaet/e
venec
zave/
iyu//, nt /ejio. //o/ce, /teve /eaet/e p,a ovoj/ zaznat/t, ne oni//trn o tz-ve/tyo, t /ttn nuznantfo, t/a ae <u ao/e cet/no ne ace /ejioj/aano jouov//t.	onemtevna
Sefefc. f. b. U. [los. btf^- 9
wollen. Rohe Kinder ahmen im Sprechen lieber rohen Leuten> als gebil-deten Mannern und Frauen nach; es freuet sie mehr, die Stotterer auszu-spotten, als gelehrten Herren in der Aussprache zu folgen. Ein solches Vergehen ist unartig.
Brave Schiiler iiben sich fleifiigim Schonlesen, sprechen jedeSilbe deut-lich aus, und bemuhen sich auch ebenso gut zu sprechen, wie man am besten liest und schreibt. Sie horchen und geben fein Acht, wie der Herr Lehrer ausspricht, und versuchen es ebenso schonnachzusprechen. Wem der Lehrer ihnen ein TVort verbessert, so schamen sie sich dessen nicht, sondern es freuet sie nur, dass sie Gelegenheit erhalten, sich eine rich-tigere Sprache anzugeivdhnen. So eignen sich die Schiiler alsobald eine schone Ausdrucksiveise an, und dam ist es ein Vergniigen zu horen, wie fliefiend ihre Rede ist.
deca v-ry.>e e/eruaye Jioonemey'a, dador fM omi/ane onaze t'n ezodvazene, cee/ne »ene, ne o jed ue.iefi ced/jaoe uday'ate, iuior Jioonemate' eeoene yoytoe/e. &ada terja ne elee/na,
c^xt'e/ne aoenoe' -u Jo/t' dyiorj/a,)no čdajo , ttoada o/ovdo umevno izvedo, ten oe odevdno uar/jo enado cet/no yovo-vift, dee/ion oe ce/a en Jie.te. &~enda na
uda ufecya en Jiazejo, dado jojior/
,/ /• • • • / .
uaeie€y e-.youftiyayo, en yio,)/.ttorya rauno
tado- o/tdano jouove/e. /e em aotfe/j i rt d a de.ieedo JioJwtavya, jed ne' feya ovam, amjiad jed de <ueoede', r/a oe nauoe Jiyye/no nieertyeua/e. £7ada oe aoenoe /jiorj/tryrr dehti Jivtuae/ejc, en ta/iti je <ue>e/je Jioo/aoaft', dado jdceedda *n nit eno jtnt deoet/a de ce.
V tdoua/j oamo deJioy/a,mo — Jio?
Es geniigt aber nicht blo/3 schon zu sprechen; man soli auch ver stan' dig reden. Die Jugend soli schweigen, wenn dltere odervornehmerePersonen sprechen. Andern in die Rede fallen, oder Tceine Antwort geben, ware un-schicklich. Leere Gesprache fiihren hei/3tTelatschenoderplaudern; und dieses ist nicht ohne Siinde. Wer wis-sentlichliigt^dersundigetjundbeflecket seine Zunge. Der Liigenmund todtet die Seele. Uber andere Letite zum Zeitvertreib Boses reden, hei/3t ehr-abschneiden und ihnen die Ehre stelen. Von andern Boses erdichten, heiUt verleumden und ihnen den guten Ruf rauben} und solches ist ein gro!3es Verbrechen. TJnflatige Reden fiihren, hei/3t Argernis geben und die Unschuld mor den. Fiir einen solchen Menschen ware es besser, menn er mit einem Miihlsteine am Halse in die Tiefe de s Meeres ver-senkt iviirde. Sich selbst oder das
tve/a je /tet/e mot/vo yovowt/e, K^//at/e /jue/jf naj ona/če , /at/tv o/avyoe a/e imene'/nejoe ooe/e jovovejo.	<u
/eoee/o oeja/e', a/e' Jia /eoet/e ne e/tete, oe ne djiot/o/t'. c/^vazne /teoee/e /vam-/j*/e' je cen ca te'; en /o ne /vez ejve/a. /te/ov uee/oma /aae, jveoe en moj jeze/ yevt/e* oo/veene. %/oee/a /ez d/uoo vne ve', /Je/ e/vuji/ ^ttr/e /tte/c mavijevate' za /<va/c/ cao, oe <veče ajiv.au/jate' tn f/vajem caot jemate. '/ez t/vueje jeve/o /ajate'je o/v e/o it te te in /vao/e' e/o/vo /me, /cev je ue/e'/a Auf/o/i/et. eovamne vece /valita te a/i //a/eete' oe jivave Jio/ejoanje e/avcete in nec/o/jnaot movete'	/e' /a/emu
/i/o-, naj' /e' oe ma /amen na <uva/ c/eoi/, in oe « j/o/očeno movja Jio= otežili/ ta/ jeve/jezecme'/. /fttmeeja oe/e
seinige lob en , heitit pralen, und das ist siindhafter Hochmuth. Ab-scheulich fluchen und schivoren ist eine ecTeelliafte Geivohnheit der Ver-dammten in der Holle. Es ist meist besser schweigen als reden; es icčire aber auch Siinde zu scliiceigen, so oft es heilige Pflicht ist zu reden. Der heiligeGeist spricht: „Viele sind gefallen durch die Scharfe des Schtvertes, aber nicht so viele, als durch ihr e Zunge zu Grunde giengen." —„TVer seinheben lieb hal, und gute Tage sehen will, der beivare seine Zunge vor Bosem, und seine Liippen. dass sie nichts Triigerisches reden.6'
12. SBunber bes £ljtertei<$eš.
§. 1. (š« gibt eine unja^lbare SJtenge £f>iere, beren etnige tn ber Suft fliegen, anbere auf ber drbe friedjen ober gef>en, im SBaffer fcf>rnimmen, ober in ber (Srbe mofjnen. (S« ftnb mef>r al« 30.000 ©attungen Sljiere befannt, unb fo »iele fennen mir gar nicfjt. SJiele £f)iere ftnb fo flein, baf« mir fte mit freietn Sluge gar ni($t marne^men fonnen.
m avoj'e /venec /net/e'/t, ae zove /a= /a t t; tn to je fjenr/ najet/. Neznano /tete, votttt ae tn zaoezonattje ejvoza tn a t/ca/, tn ta/o navat/o /e v J e /tu i,ny'o. tfflotjJeje uer-te/e/ mo/catt, /a/on yewo*e'tt; /t/o /tJ te tat/i ono/cate tjne/, tut/an je ejovoveVt jnlitejno, ate Jia teta t/tJznoJ. t/v,. £Za/ Jinane': ,,^/eo j't/ z jezt/om Jiotjtt/t, /a/on z mečem Jiomo>nt. /He/on /oce veae/o ztueft m ixtt/tYt t/o/re t/nt, naj' ouj jezt/ /ut/eeja varuje, tn njetjove a<>/a naj (jofjujtjo ne jovone."
de
12. Čudo živalstva.
1. Brez števila veliko žival pod nebom leta, po zemlji leze in hodi, po vodi plava, in tudi v zemlji prebiva. Pozna se jih nad 30.000 plemen; veliko jih še ne poznamo. So tudi tako maličke živalice, da jih z golim očesom ne ogledamo.
§. 2.3ebe« £f>ier auf ber (Srbe toeif feine Slalj. rmtg ju ftnben; ba« etne fein ©ra«iein, ba« anbere fein ftotnlein, unb ein britte« fein gleifcf), inbern eine« ba« anbere toerje()rt, batni* bie fdjablidjen ©attungen nidjt iiberf)anb neumen.
3»»ei ©perlinge mit it>ren Sungen betjeljren in einer SBodje bei 40.000 Zaupen.
£>er f)tntntlifct)e ©ater berforget alle« ju fei= ner 3«t. ®er torpet etne« jeben $f>iere« ift gerabe fo befdjaffen, mie e« il>n braudjt, unb mit foldjen (šigenfdjaften berfe^en, bie bemfelben am befien ju ftatten fotnmen.
dinige S^iere friedjen gemadjlid? bormart«; anbere fliegen ober laufen f<fnell auf jmei, bier, fed)« unb nod) mef>reren giifjen.
2)?and)e berfelben ^aben f^tugcl ober Sitfe, anbere meber biefe r.od) jene, mie bie SBtirmer, bie ftd) nur frummenb auf ber Srbe bemegen. 2)ie gifdje baben gloffen, mittel« meld)er fte im SBaffer blijjfdjnell fyin unb fjer fdjiefjen.
§. 3. 2)iannigfaltig unb febr jmedmafjig ift bie© efleibung, bie ber guttge ©ott jebem Sbtere gab. S)ie Sljiete in 1jei§en ©egenben fjaben meifien« bitnne #aare, mie j. ©. ber (šlefant; bie £f>iere in falten drbfiridjen baben einen $eij, mie ber ©ar. 2)ie gebern ber ©ogel, bie £aare ber $ferbe, Ddjfen unb^ii^e metben gegen ben SBinter ju bister, um mitffamer »or Mte ju fdjii£en. 2)ie gtfdje fjaben glatte unb I>arte ©djuppen, bie mit einent flebrigen ©djleime iibetjogen finb, bamit fte fd)neller im SfiiŠaffer f^mimmen, ftd) bemegen fomten, unb ftdj an ben ©teinen unb ©efiraucben nidjt fo leid)t »erlejjen. — 2)ie ®e<fe ber £f)tere bient audj ben 2Wenfdjen jut tleibung; fte f^affet un« ben
§. 2. Vsaka živalica na svetu svoj živež najde, ena svojo travico, druga svoje zernce, tretja svoje meso, kajti ena drngo povživa, da se škodljivih plemen preveč ne zaplodi. Dva vrabeljna s svojimi mladiči na teden po 40.000 gosenic pozobljeta. Oče nebeški vse preživi o pravem času, — Vsaka žival ima svoje različno telo, tako modro stvarjeno, kakor ga potrebuje, s takimi lastnostmi, kakše se ji priležejo. Ene po malem lazijo, druge naglo letajo, zdaj po dveh, pa po štirih, tndi po šesterih, in še po več nogah se pomikajo. Ene imajo babe in noge, druge nimajo nog ne perut, kakor červi, kteri le zgibljaje se po zemlji lazijo. Ribe imajo plavute, s kojimi kakor blisk po vodi švigajo.
§. 3. Različna in prav prikladna je živini odeja, ktero ji je dobri Bog omislil. Živali vročih krajev imajo večidel tenko dlako, kakor slon; po merzlih krajih pa kožuh, kakor medved* Perje pticam, dlaka konjem, volom in kravam na zimo bolj gosta raste, da jih ne zebe. Ribe imajo gladke, terde špire ali luske s polzkoj žlezoj prevlečene, da leh-ko po vodi plavajo, se gibljejo, in se po kamenju in po germovju ne ranijo. — Obleka živali tudi človeku služi, nam da kožuh za zimo, ptice nam dajo perje za posteljo, in
fur ben ffiinter; bie $ogel geben un« gtaumen fur Seiten, unb bie <5cf>afe 2BotIe ju £iid)etn; fogat ba« £a«Iein liefert un« meidje #aate ju £iiten. 2Bte meife forget bod; ber f)tmmlifd)e ŠBater fitt alle«!
§. 4. 3ebem Sjjierdjen $at ©ott ba« menbtge ffierfjeug gegeben, momit e« fid) feine 9taf)tung auffudjet unb bereitet. $ie 9laubbdgel ^aben ftarfe Strallen, um ibre Seute ju_faf|en unb fcft§ut>altcn; bie ©cbmimrnoogel, mie Slnten unb ©anfe, t)aben breite gfijje mit #auten jum ©djmim--men unb Otubern; bie ©umpfaiigel, mie ©tordjc unb ©djnepfen, Ijabenfetjr l)of)e unb lange ©djnabel, um ftd> in ©umpfen it)re Seben«mittel ju fyolen; bie 9taubftfcfye, mie j. 33.	l)aben ftarfe 3af)ne,
momit fie i^re 9taf)tung faffen.
§. 5. 2)er meife 6d?o}>fer berfaf) bie Sfcim aud) mit ben not^gen ffiaffen, bamit fte ft$ gegett ibre geinbe metjren fonnen. (Sr gab bem Dd})en £orner, bem $ferbe ben #uf, bem ©djmeine 3af)ne, bem 3gel frifcige ©ta$eln, unb lafft fte ifjrett $einb con meitem erfennen, bamit fte bemfelben au$» meidjen. ®ie £enne erblidt ben #abid)t }>od) in bet Suft, fte er^ebt ein angjilidje« ©efdjrei, unb bie £iifynd)en »erbergen ftd). UberfaUt ein SBolf bie $ferbe auf ber SBetbe, fo er^eben fie bie £ufe gegett benfelben; bie Dcbfen me^ren ftd) mit il)ren potnem, bamit ifynen ber SBolf nt$t jufommen fann. ©elbji ba« 33iend>en f)at feinen <Stad;eI, momit e« bem ©egner feinen 3orn in bie §anb jetdjnet.
SBo^t munberbar ift ©ott in feinen jaf)Ilolen ©efdjopfen!
§. 6. $ie S^iere fjaben jmar feine 33ernunft, fte Ijaben abet einen eigenen angebornen
ovce volno za sukno; celo zajec nam da svojo mehko volno za klobuk. Kako modro Oče nebeški vse oskerbi!
§. 4. Vsakemu živinčetu je Bog potrebno orodje dal, s kojim si živeža, poišče in pripravi. Ropni ptiči imajo terdne kremplje, da svoj plen zgrabijo in terdno derže; povodne ptice, kakor race in gosi, imajo široke noge z kožami, da lehko plavajo in veslajo; močir-ni ptiči, kakor štorkle in kljunači, imajo visoke noge in dolge kljune, da si lehko iz mo-čirja živež pobirajo; ropne ribe, kakor ščuke, imajo ojstre zobe, z kterimi svojo hrano pospravijo.
§. 5. Tudi orožje je modri Stvarnik vsaki živalici oskerbel, da se svojega sovražnika brani. Dal je volu roge, konju kopita, svine-tu zobe, ježu ojstre ježice, ter jim je sovražnika pokazal, da ga od daleč čutijo in še ga varovati znajo. Jastreba kura visoko v zraku zagleda, zakriči, in piške se skrijejo. Pridere volk nad konje na pašo, mu hitro vsi konji kopita obernejo, voli pa roge va-nj pobodejo, da jim volk blizo ne more. Tudi bučelica ima svoje čelo, s kojim nasprotniku svoj serd v roko zapiše. Pač čuden je Bog v svojih brezštevilnih stvareh!
§. 6. Živina sicer razuma nima, ima pa
Sne 6, meldjet fte baju anleitet, baf« fte ft$ ba«, ma« t^nen notljmenbig ift, fyetbeif$affen. Sebe« juttge 2f)iercf)en erfennt feitte SRafjtung, fobalb e« jut SBelt fommt. &ie ftaupe fudjet ft$ griine« Saub auf, ba« 9tinb fein ©ra«, ba« £iUjn$en feinflotn= lein, unb ba« tfa^en etletnet balb ba« 3)taufen. 2>ie jungen 5tnten fcerlaffen fogteid) t|te ©tucfljenne unb tubetn im SBaffer auf unb ab; bie 23ogeI fltegen au«, fobalb i^nen bie glitgel gemadjfen ftnb. fein SDlenfd) ift im ©tanbe, ft$ fo nieblic^e ffio^nungen ju bauen, al« bte 93iene; feine ©pimterin betmag einen fo feinen $aben ju ftrinnen, al« bie 6pinne.
§. 7. 3)ie £l)iete miffen ftd) »erftanb= lid) ju madjen. $ie ©lucf^enne ruft bie Sungett, ber #al>n marnet bie £iijmet uor bem ©eier. 2Daž £iinbdjen »erratlj ben grembling, bet 3agbl)unb ben £afen, beibe l)iipfcn unb beEen bor greube, mentt fie il)ten £ertn etbliden. — 2>ie £f)iere unterfdjeibei man aud) nad) bem SlUer, meldje« fte erreicfjen. d« gibt£fyiete, beten 2eben«lange faum einen Sag bauert; ma^renb anbere, mie (šlefanten unb 3tbler, jmeif)un= bert £eben«jal)te erteidjen. <so f)at jebe« S^icr (Šigen* fdjaften, mit meid)en e« jene Seftimmung etreidjen fann, bie il;m ber allmeife ©c^opfer angemiefen f>at.
§. 8. 6« ift mifclid) unb uot^menbig, baf« foit bie £auptgattungen ber t>erfd)iebenen £l)iere fennen lernen. 2Kan tljeilt fte in fed)S flaffen, unb jmar: 1. in ©auget^iere, 2. in 23ogel , 3. 3tmfibien, 4. gife^e, 5. in Snfeften unb 6. in 2Burmer.
svoj vrojeni nagib, ki jo vlada, si vse potrebno opraviti. Vsak mladič pozna svoj živež, kakor hitro se vleže. Gosenica poišče svoj zelen listek, govedo svojo travo, pišče svoje zernce, in mače miši lovi. Mlade race zapuste svojo kokljo in v vodo poskakajo, ptice začno letati, kakor hitro se izgodnjajo. Ni človeka, ki bi toliko lično stanico naredil, kakor jo bu-čelica napravi; ni prele, ki bi tako tenko predla, ko pajek.
§. 7. Živina se tndi po svoji šegi za-stopi. Koklja svoje piščeta zove, kokot pred kanjuhom svari. Kužej napove ptojca, lovski pes zajeca, in od veselja poskakuje in laja, svojega gospodarja sopet ugledati. — Tndi po starosti živlenja se živina razloči. So žužki, kteri se v enem dnevu vležejo in poginejo; so pa tudi sloni in postojne, ki po 200 let svoje starosti učakajo. Tako ima vsaka živalica svoje prigodne, potrebne lastnosti, s kojimi svoj namen doseže, kterega ji je neskončno modri Stvarnik odkazal.
§. 8. Koristno in potrebno je spoznavat mnogoverstnih žival glavne plemena, ktere v 6 redov razpadejo. Živali so: 1. Dojivke ali sisajoče čveteronožnice. 2. Ptice. 3. Dvoživke, golaznice ali zemljevodnice. 4. Ribe. 5. Žužki, mergolinci ali pretisnjenke in 6. Cervi.
13. Ste @&ufletljiete.
§. 1. $ie ©auget^iere bthtgen lebenbe Sunge jur SBelt, unb faugen biefelben; fte atijmeu burty bie Sunge unb finb groptent&eil« SHerfuijlet. ©ie leben meijt auf bem troefenen Sanbe, nur eintge polten ftcf) im SBaffer auf. $ie ©duget^iere ^aben faft alle eine rau^e Sebedung berfd)iebenet 91rt unb garbe; einige Ijabcn aud) fjarte ©tac^eln, gletcfy etnera $anjer. 9llle ©augetf)iere Ijabeu marme«, rotfyež 33lut; bie nuijli^flcn ftnb unfere £au«tl)iere, beren mir un« jut Slrbeit, ju unferer fta^tung unb ju unfeter 23equemlid)feit bebienen.
§ 2. 2)en etfien unb groften 23ottyeil bet« fcbaffet un« ba« (ftinbbie^; baruntet jaJU man ©tiere, D#n, Sii^e unb tdlber, melcf>e Hi bom (grafe tlee, £eue, ©trol)c unb bon anberm ©run* futter etna^ren. Slu« lerjen (D$feln) merben Dcbfen, unb au« gdrfen (Ralbtnnen) tfu^e, menti fte gut aebeiben. ®er D d)« fyat einen flac^en,lang= Men mi ¥¥ glatte £orner, meldje inmenbtg Bol)l ftnb, unb gefaaltene Etauen, bie tn eintgen ©egenben mit ©fen befd)lagen merben. ©ie Dd)!en »ermenbet man jum 3uge unb jum Wugcn; P ftnb jmar langfam abet fraftig unb berlapd). jn tfdtnten pflegt man ben D$fen ba« 3od) auf bem tfofcfe ju befeftigen, in ©teietmatf mirb tljnen ba«* felbe an bem $alfc angebra^t, in Stain merben abet l)auftg bie Dd>fen mit Summeten unb ®ef$ttren eingefaannet, bamit fte bequemer jie^en; bte lefete SBeife ift bte befte unb loben«mertef*e.
13. Dojivne živali.
§. 1. Dojivke ali si s Avne živali se žive poveržejo, in starke svoje mlade d oje; imajo pljuča za dihati, in so večidel štirinogate. Po večem na suhi zemlji žive, nekoliko jih pa tudi plavute ima, in v vodi biva. Dojivne živali imajo skoro vse kosmato odejo, mnogotere baže in barve; nekoliko jih pa tudi terde igle nosi kakor oklep. Vse imajo gorko, ru-dečo kerv. Naj koristnejša je domača živina, ktero za delo, za živež in v svojo zložnost rabimo.
§. 2. Naj pervi in naj vekši hasen nam goveja živina da, med kojo štejemo bike, vole, krave in teleta, ki se trave, detelje, sena, slame in drugih zelenjav rede. Junci pri-rastejo voli, junice ali telice pa krave, ako se lepo redijo. — Vol ima ploščnato, podolgovato glavo, nosi visoke, gladke roge, kteri so znotraj votli, in ima razceplene parkle, ktere po nekterih krajih podkavajo. Voli nam vozijo in orjejo; so sicer počasni, pa močni in gotovo potegnejo. Po Koroškem jim devajo jarem na glavo, po Starjarskem telege na vrat, po Kranjskem pa tudi vole v komote vpregajo, da lože vlečejo; in ta šega je naj bolj hvale vredna.
§. 3. SMe nennet man mit 9ted)t bie fDlutter be« £aufe«, benn fte »erforget un« mit 2Jlild), 0tafym, 23utter unb ©cbmalj. Strnete Seutc »ermenben bte aucb Jum 3nge, btefe geben aber bann meniger attitcb. 2Ber eine reidje 3»olIe munfd)t, muf? bte gut bflegen unb futtern; t>enn bie Stut), fagt ba« <SpridE?roort, metft bettn Staul.
§. 4. 2>a«0tinbfleifcb, obfrifcbober gefel<$t, tiefert gute ©uppe unb gebet^idje 9tat>rung. ©a« ^albfleifdb gibt un« fc^mad^aften Sraten. 5tuž Ddjfenbauten erjeuget ber Seberer fejte ©o^Icit, unb bie ftub^dute liefern un« gefd)tneibige« Dberleber. 9todj feinere« Seber geben bie Mbfelle, morauž tnannlicfje unb metbltd)e »efe^ubung Derfertigt mirb. $a« JRinbfett tiefert Unfdjlitt ju Serjen unb ©etfe; au« bornem merben Soffel, ftamme u. bgl »erfertiget. 3Rtt Stinbbaaren merben ©attel, Slummete unb^olftei au«gefullet. ©er SDttfi be« žftinb&iebe« ift ein Dortreff« lidjer ©itnger fiir (Mrten, #<fer unb SBiefen. <šo bienet auet) ber unbebeutenbfte Seftanbtbett be« 9tinbe« un« jum 23ortbeile.
§. 5. ©ebr nu|licbe ^au«t|>iere finb au$ bie @<bmeine; fte geben un« gett unb <5pecf jum $erbacftd)t, jum ©c^matjen ber ©peifen, aber aud) gleif^ ju SBiirften, fomie S^inlen unb ©futtern, bann 23orften ju Surften. ©er (šber, ba« mannd>en, ift fel?r milb; er bat jmei tange ©eiten- , jabne, bie man &a<fen (#auer) nennet; ba« 2Jtutter» farnem bringt oft 12 unb nocf> mebr gerfetn jur 2Belt. ©ie ©ctjmeine liebenetne trocfene£agerjtatte,unb tm ©ommer SBaffer ober ^fii^n, um ftd> barin ju baben; bte 9}tafi!ci)meine erforbern naf>rbafte« gutter, bamtt fie fett merben; bie Buc^tfc^toetnc begnitgeit
§. 3. Krava se zove hišna mati, ktera nam daj a mleko , smetano ali verhnjo, srovo m knhano maslo. Ubogim ljudem tudi krav-ščeta vozijo; po tem pa bolj po malem mol-zejo. Kdor hoče dobro molzel (molžo) imeti, mora kravi prav dobro streči, kajti krava pri gobcu molze.
§. 4. Govedina ali goveje meso daja dobro juho in tečen živež, naj si bo sirovo ali povojeno. T e 1 e t i n a ali telečje meso se peče, in dobro pečenko da. Iz volovskih kož napravlja usnjar močne podplate, iz kravjih pa vlačno usnje za knežne in urbase.' Telečje kože so mehke za žolne in drugo žensko obutev. Goveja mast da loj za sveče in milo; iz rogov delajo žlice, glavnike itd. Go-vejo d lak o podevajo v sedila, komote in drage blazine. Govednik daja dober gnoj za verte, njive in senožeti. Tako nam vsaka stvarica govedine v dobro pride.
§. 5. Koristna domača živina so svinje, ki nam dajo salo za zasek o v zabelo, pa tudi slanino, meso za klobase, krače in plečeta, ščetine pa za ščeti ali kertače. Merjasec je hud prežič in ima dolga postranska zoba; presica po 12 in se več praset poverže. (Židovi in Tur-
3) Kako krava pri gobcu molze? ©rošež Sefeb. f. b. II. Stl [Iot>. btf<$. 10
ftd) aud> mit f^tecfctcr 9taljrung. ©en Suben unb $utfen »erbtetet if>r ©efefc ©djmeinefleifcb ju ejfen.
§. 6. (Sben fo nu^Hd) ift bem 2Jtenfd)en ba« Stlein t>ic^, morunter man bie ©djafe unb 3iegen (©eifcen) ja^lt. 3n alteren Beiten mar bie ©cf>afju<bt bie Itebfte 93efd)aftigung beruf>mter SUJanner; jal)b reid)e £erben mat ber gro§te Steid^um ber 2llt= »ater, fo mie biefelben nod) jefct ben ©efi&etn groben 23ortbeil gema^ren. ©ie ©cbafe geben un« 2Jtildj unb tfafe, SBolle, bie i^nen jabrlicb jmeimal abgefd>oten, unb ju £ud)ern, ©triimpfen unb &iiten oerarbeitet mirb. 2)er ffiibber l>at juriicfgebogene ^orner. ©ie ©djopfe geben un« fcbmacfljafte« gleifcb. Slu« ©djaffellen merben $elje, unb au« ben 5tnocf)en beinerne tfnSpfe u. f. m. berfertiget. ©ie 31 e ge »ertritt bei armen Seuten bie ©telle bet £ub; fte begnitget ft$ mit menigem ftutter unb gibt gefunbe gjiildj. ©er 3iegenbocf tragt einen langen Satt, unb fein SeH mirb ju lebernen žtteinfleibern oermenbet.
§. 7. ©er ©d)afer treibt im ©ommer bie £trbe auf l>oi)e Silpen, auf gefunbe, gute 2Beibc plafce. ©r tragt in feiner £ant> ben £irtenfiab, an bet ©eite bie £afd>e unb blaft jum Beitbertreik auf feiner &irtenj>feife. ©et ©d)aferf)unb ift gemoljn-licb mit einern eifernen ©pi£fotyer um ben £al« »etfel^en, bamit er ftd) gegen ben SBolf leid)ter »er« tbeibigen fann, menn er angefallen mirb. 5Dct ©djafer treibt be« DJiorgen« friit) bie ©cfjafe in bie frifdje, gefunbe Suft, unb auf trocfene Drte; fumpfigc ŽBeiben ftnb benfelben fdjablid). 3m SBtnter merben bie ©djafe auf fonnigen, aufgetbauten £ugeln meibet, unb menn aud? biefe oerfcbneiet ftnb, fo legt man i^nen im ©talle £eu unb Saubfutter bor. £a« ©cf>af ift ein fo fanftmut^ige« unb freunblictje«
ki ne jedo svinjine). Svinje ljubijo suho gnjež-do in pa vodo ali lužo poleti za kopati; pi-tavne hočejo tečno pičo, da se obrede; ple-mene tudi s slabšoj za dobro vzamejo.
6. Drobnica ali drobna živina je človeku ravno tako koristna, med kojo ovce in koze štejemo. V starodavnih časih je bila ovčarija imenitnih ljudi naj ljubše poslovanje, velike čede so bile starih očakov naj vekše bogastvo, in še zdaj velik dobiček veržejo. Ovce dajo mleka za sir, ovno, ktera se jim dvakrat na letn striže, rabimo za sukno, za nogovice in za klobuke. Ovčje meso je zdravo, in mladih ja-gnjet dobra pečenka. Oven nosi kratke, zavihane roge, in skopec nam skopovino da. Iz ovčjih kož se delajo kožuhi, in iz kosti koščene gumbe itd. — Koza je ubogih ljudi krava, ima pičlo kermo za ljubo, in jim zdravega mleka da. Kozel nosi dolgo brado, in nam irho za hlače daja.
§. 7. Poleti žene ovčar čedo na visoke planine, na zdrave, dobre pašnike. Ima v roki pastirsko palico, nosi pastirsko torbico, ter si na stranšico piska in kratek čas dela. Ovčarski pes ima grebenjak okoli vrata, da se lehko volku brani, ako pridere. Zjutraj za rano ovce na zdravo sapo žene in pa po suhih krajih pase jih; močarije so ovcam škod-
baf« ber <Sof>n ©otte« ficf> einen guten •pirtcu unb feine ©taubigen ftnnbilblid) ©d)dflein nennet, meld)e feine 6tunme getne boren unb it>m folgen. 3efu« mttb aud) ba« 1'amnt ©otte« genannt, tt>eld)e« bie šunben ber SBelt (jtnmegnimnit.
§. 8. SBeil ba« 9iinb» unb Stlcinoief) ba« ge* noffene šutter mieber (nod) einmal) burd)fauet fo nennet man berlei 2l)iere ffiieberfauer. 23ie ©ieberfauer l>aben einen »ierfadjen 9Kagen. £ie epeife fommt juuadjft in bie erjtc Hbtyeiluiig (ben $«nfer), morin btefelbe mit ©pcidjel angenafft mirb. JBenn bie gutterraufe leer, ober ber erjie SKagenbeutel ootl ift, iiberlegt fid) bie angenaffte 9tal)tung in ben jmeiten, fleineren Stagen (ftefemagen), meld)er in* menbtg ben £ontgfd)eiben gteici)et; au« bie]em erbebt ftd) ba« genoffene gutter fnotlenrceife juriid itt ba« gjiaut, mo e« nod) einmal burdigefauet unb oer»
arbeitet mttb.
S)ie fo burd)gefdute 9kl)rung fommt battn biird) einen abgefonberten ©d)lunb in ben britten CPlalter), unb au« btefem in ben oierten ober ben eigentlidjen TOaaen (Sabntagen). 2Bdt>renb be« Sieberfduen« g onne man bem S1)iere bie nott)ige 9tu^e; e« ]oU meber getrieben nod) gefaannet metben, betm ba« JBiebertduen beforbert ba« ©ebeit>en unb bie ©eltinb*
bei t be« 4Ue()c«.
§. 9. $a« $ferb mirb »erntoge |etnet fd>onen
©eftalt ber ftihtig bet £au«tl)tere genannt; e«tjioft iiber 16 gauft l)od), trdgt fetium ftopf aufred)t, t)at febone 2Rdt)nen am £alfe, einen lang^aattgen <&d?toeir, unb barte £ufe, bie mit Gi|en befd)lagen tretben. Da« natiirlid)e «Pfetbmannd)en mirb £ en g ji, ba« oerfdnittene SBallad) (©d)nife) genannt; e« imejert oft fef)t burd)bringltd), unb tfi fd)toer ju banbtgen; bce=
Ijive. Po zimi ji po kopnih, sončnih gričih ali homcih pasejo; kedar pa sneg zapade, jim v hlevi kermo polagajo. Ovca je toliko pohlevna in prijazna živinica, da se božji Sin dobrega pastirja, verne pa ovčice imenuje, ki njegov glas rade poslušajo in za njim gredo. Tudi jagnje božje se Jezus imenuje, ki grehe sveta odjemlje.
§. 8. Goveja živina in drobnica se imenuje prežvekajoča živina, kajti povžito kermo prežvekuje. Ima preberavnik ali čve-tern želodec, v kojega svoj živež pospravlja. V pervi želodec ali basago kermo pobaše in v sline namoči. Kadar basago nadeva, ali ker-me v garah pomanka, povzdigne namočeno kermo v drugi mali želodec, ki je vznotrej satovju podoben; iz tega pa v usta kepo ker-me za kepoj povzame, da jo predela in prežveči, in prav dobro prežvečeno požre skoz poseben goltanec v tretji želodec, in iz tega še le živež v četerti ali pravi želodec doide. Dokler živina prež veka, se ne sme preganjati, ne vpregati, ampak pokoj se ji naj da, zakaj prežvekanje hrani tek, živini pa zdravje ohrani.
§. 9. Konj se med domačoj živinoj po svoji čedni podobi kraljeva živina imenuje,; je po 16 pesti visok, nosi visoko glavo, ima grive na vratu in dolg žimast rep, pa terde,.
f>al& legt man t^m ben Bannt unb ben ©eifjforb an. 35ie ©tute ift fanft, unb ba« Oiillen l>upfet luftig bei berfelben. (Sin abgearbeitete« $ferb, ba« Sag unb Stadjt auf ben ©trajjen jubringt, febledjte« gutter, unb anfktt be« £afer« bie $eitfd)c crf)dlt, mirb9Kaf)re genannt. 2Ser fdtjdne, jtattlid)e $ferbe Ijaben miU, mul fte forgfaltig mit gutter unb Sranf »erfe^en, unb fte reinltd) balten. (S« tft ein Ser* gnugen, ein fdjon gefattelte« $ferb anjufeljen! 9tuf bem ŽJtiidcn ift it>m ber ©attel mit bem SSaudjgurte, ©ruft* unb ©djmetfriemen befeftiget; ber etfte bdlt ben ©attel bon »ormdrt«, unb le^terer bon rudmartž an. Stud) iiber ber ©titn ift bemfelben ein 9tiemen angebradjt, ber an bem Baume befeftiget ift, »a« ebenfali« jut 3«rbe bient. ®er JHeiter fyalt in ber linfen £anb ben 3ngel, in bet red)ten bie 9teitpeirfd)c, bie $ufje ftedt er tn bie ©teigbugel unb mit ben ©poren ftidjt er ba« $ferb, baf« e« bal& im ©djritte, balb in ©alopp munter oormdrt« fdjreite. Steiten ift jmar angene^m, febod) oft mit ©efa^r Der-bunben. &ie ^ferbe merben »on ben gufjrleuten jutn $al)ren, bon ben Sanbmirten jttr ©eftellung be« gelbež gebraud)t; e« gibt aber aud) ŠKenfcben, bie ba« $ferbe< fletfd) gerne effen. 2Me ^ferbe^aute liefern gute« Seber ju $ferbegefd)irren u. f. m. £>ie 5DiaI>ncn Dertrenbet man ju SNatra^en unb bie ©d)meiff)aare ju ©iebett.
§. 10. ®er (S fe l bertritt in drmeren ©egenben tie ©telle be« $ferbe«; er begnugt fid) mit fd)led)tem ^utter, unb lafft ftd> ttrillig jum gafjren unb au$ gum Oieiten »ermenben. 3n 2WorgenIdnbern reiten aud? bie SSornebmen, felbfi 5lonige auf (šfeln; *)3ferbe braudjt man bort in ber Ulegel nur im flriege. 2)er SKaulefel ift eben fo toie ber(Sfef, jum ga^ren unb JReiten geeignet.
podkovane kopita. Konj ne rezan se celjak ali žrebec imenuje, razgeče in se težko stra-huje; da se tedaj na berzde in se mubernjica na gobec obesi. K o b i 1 a je pohlevna in lepo žrebe veselo okoli nje skače. Kljuse zovejo zdelano živinče, ktero dni in noči na cesti medli, se mu slaba kerma polaga, ovsa malo, biča pa veliko da. Konjar, ki hoče verle konje imeti, jih mora skerbno kermiti in napajati, pa še bolj skerbno čediti. Lepo je vi-diti obsedlanega konja. Sedlo je na herbet s podpersnikom pripasano, na čeli nosi načelnik in je z nadpersnikom prepasan, ki sedlo od spredej in podrepnik od zadej derži. Jezdec za berzde z levoj rokoj prime, noge v stremena dene, in z ojstrogoj konja spodba-da, bič pa v desnici ima. Jahati je gmetno, pa tudi nevarno. Konje vpregajo, z njimi vozijo vozniki alivoznarji, z njimi orjejo kmetje; so pa tudi ljudje, kteri kojnsko meso radi jedo. Koža nam da dobro usnje, griva mehko posteljo, rep pa sita.
$. 10. Osel ali magarec je za siromake konj; slabo pičo za dobro vzame, nosi in vozi pa rad. V juternih krajih tudi imenitni-ki osle jezdijo, in konje le za vojsko radi imajo. Pol konja in pol osla je mula, dobro za voziti in za jahati.
14. gortfe^ung »ou ben ©augetljieren.
§. 1. 3n SBujteueien unb Ijeijjen ©tridjen be« 9)iorgenlanbe« ift ba« Stameel ba« bcquemjte Sajtt^ier. (še ift bebcutcnb gtbper al« ba« $fetb, t;at einen laitgen <pal«, auf bem 3lucfen einen, aud) jmei #ocfer, fann metjrcrc Sage jebe« ©ehanfe« entbeljren, unb leget unter einer Saji Don 6 bi« 12 Bentner taglidf) 12 SKeilen SBege« prucf. 3n ben |ei§en 28elttf)ei(en Ulftett unb »itfrifa T;at ber (šle* fant, ba« grojjte aUerSanbtfjjere, feine £eimat. 6r bat biefe, fdiUenformige &u§e, einen fleinen Slopf unb fleine ?lugen, eine bide, afcbgraue £aut, grofje Dl;ren; ift itber 15 ©d;uf> l)od) unb bebatf bei 2 3entner gutter be« Sage«. . ©ein Otiiffel, ben er fo gut gebraud;en fann, mie ber 3ftenjd) bie #anb, f>at bei brei 61Ien Sange. ©er (Šlefant triigt ge* mad)Hd) eine Saft Don 20 bi« 40 3tr., leget bež Sage« 12 bi« 15 9Jleifen 28ege« juriief, unb er* rei$t ein 2Uter bon 100 bi« 200 3al>ren. ©eine jmei groben, gebogeneit, belimeitjen 3af>ne geben ba« foftbare (šlfenbein. 3n ben norblidjen, falten Sanbern mirb ba« JRenntbter fhtt be« $fetbe« »ermenbct, melcfee« ftd) Don ffiurjeln unb ©oofen naštet. 2>ort merben aud) bie fmnbeDorben ©djlitten
itjter 9tal)rung in ben Siicben felbji auffud)en.
§. 2. ®a« SBilb (3agb» ober 2Batbtl)icre) lebt. auf #od)gebirgen, in ^orfien unb 2BaIbern. ®er #irfd) l)at nette bunne $iifje, unb ein Ijolje«, jacfige« ®emetl)e, melcf)e« er im gtupnge, oft aud)
14. Na dalje od dojlvk.
§. 1. V puščavi najutrovem, v gorkih krajih je veljblod ali kamela za ježo in za nošo priročna. Ima dolg vrat, na herbtu enega ali pa dva gerba, je veči od konja in lehko po veliko dni žejo poterpi, obhodi po 12 milj na dan, in nese od 6 do 12 centov teže. V gorkih krajih Azie in Afrike je tudi slon, naj vekša živina, doma. Noge ima ko stebre tolste, pa malo glavo in drobne oči, debelo pepelnato kožo, pa velike ušeta, in je po 15 čeljev visok, in po dvo centa piče na dan potrebuje. Njegov rivec je po tri prače dolg, kojega lehko rabi, kakor človek roko. Po 20 — 40 centov lehko nosi, po 12 do 15 milj na dan obhodi in po 100 do 200 let starosti učaka. Njegova dva velika kriva zoba dasta drago slonokost ali svetlo belokost.
V severnih, merzlih krajih imajo sed-lona za konja, kteri se koreninic in pa maha živi. Tudi pse v sanke vpregajo, jih po zimi z suhimi ribami rede, po letu pa izpuste, da si grejo sami po potocih rib v živež iskat.
§. 2. Lovska zverina se po planinah in šumah ali hostah redi. Jelen ima lepe tenke noge, pa visoke košate rogove, koje
fd)on im februar (£ornung) abmirft, bann aber mieber neue« befommt. ®te #trfd)fufy fyat fein ©emeilje. $)ie £irfd)l)dute geben »ortrefflidje« Seber ju 93einfleibern, 33ettudjern, .£>anbfd)uf)en, unb au« bem ©emeifje mirb #irfd)l)Otngeijt, ein gute« Slrjnei-mittel bereitet. Da« 9tel) iji ein nieblidje«, blijj* fc^nelle« £f)iet; ber 9tef)bocf (egt feine gebogenen £flrnlein im £etbjie ab. Da« 9tel) liefett gefdjmei« bige« Seber ju £anbf4)u1jen, unb »ortrefflidje« gleifd). 3u ben &irfd)en mirb audj ba« (Slenn-11)ter gejal)lt, meld)e« in norblid)en SBeltgegenben feine £eimat l)at, bei act)t ©d)ufy lang unb fieben ©d)ul) t)od) ift. 5luf -#od)gebirgen lebt jmifdjen gelfenfluften bie ©arnfe, ein eble« £l)ier, meld)e« aber fefjr fd>mer ju erlegen ift. Der a f e, _ein fleine« furd)tfame« $l)ier, I)at lange Dl>ren (?5ffe() unb £interlaufe; er fd)ldft mit offenen 5lugen, liefert meid)e ffiolle ju feinen giljen (tfafiorfjtiten) unb gibt fdjntacffjaften ffiilbbraten. Da« 2Beibd)en mirft 3 aud) 4mal im 3afyre Sunge. 3m ffiinter benaget bet £afe gerne junge Saumdjen, morauf fie leid)t »erborren. ftreunblidjer al« ber £afe ftnb bie a n i n d) e n. SDkn fd)ie§t aud) bte ®id)f afcd)en gern, bie in SBalbern »on einem 93aume auf ben anbern fpringen unb am Dbjie ©d)aben anrid)ten. Der Sillid) (©iebenfcl)Idfet) ift ben žRatten fe^t dt)nlid) unb naf)tt ftd) groftent^eil« »on 93ud)eid)eln. Die 23iUid)e leben in 93ud)enmdlbetn fdjatenfceife in £od)ern unb geben »ortrefflidje« gett. Die ©age, baf« bet bofe ©eiji bie 33illid)e auf bie SBeibe treibe, iji ein bloj?e« 2Kardjen.
§. 3. Die Sdgerei mar einji eine ftotljmen-bigfeit, um ftd) »ot teipenben dieten ju fdjufcen. 3Ran fteng ba« SBilb in flangen, mit Stefeen ,unb
spomlad (v vigredi) izsnuje, ter mu drugi iz-rastejo. Košuta nima rogov. Jelenovimi da-ja dobre hlače, in iz jelenovega roga se jelc novec, drago zdravilo, napravlja. — Serna je lična zver, pa nagla ko blisk; sernjak overže v jesen svoje kratke roge. Sernjanina da mehko kožo za rokovice, pa tudi dobro, žlahno meso. — Jelenovega plemena je tudi los (alcen), po osem čevljev dolg, in po sedem visok, ki je pa le v severnih krajih doma. — V pečovju visokih planin živijo divje koze, prav žlahne zveri, ktere se pa težko ulove. — Zajec ali zejc, mala boječa zverina, ima dolge ušeta in dolg zadni skok, gpava z odpertimi očmi, da dobro pečenko in mehko ovno za klobuke. Zajka vsako leto 3—4 krat mlade ima; zajec po zimi rad mlado drevje ogloda, da se posuši. Priljuduejši so domači zajci ali kralički. Tudi veverce radi streljajo, ktere so maličke hitre skakov-ce, ki pa sadju škodo delajo. — Polhi so podganam podobni, se naj rajši bukovce rede, imajo v bukovju cele polšine in dajo dobro mast. Pravlica, da hudi polhe na pašo goni, je bosa.
§. 3. L o v je bil v starih časih potreben, da so se zverine branili. Lovili so v zanke, v mreže in jame, koje so zverini nastavljali;
tn ticfen ©tuben; Ijctjte ež ju $fetb'e mit £unben; fd)of« mit $feilcn nad) bemfelben, toatf if>m Sanjen nad), erlegte e« mit <Sd>mcrtern unb SReffern. ©egen» martig bebienen ftd) bie 3>ager gemb^nlid) nur ber ©emetirc (^linten) unb $iftolen, mit einem unb aud) jmcicn Saufen, bic mit $ul»er unb 2Mci (Scbtot, Šugeln) gelaben merben. ©ie 2»agb ift mobl ein angeneljmer 3eitt>ertretb, aber aud) mit mannig« faltigen ©efafonn »erbunbcn, fur beu Sanbmann inebefonbere »erfut)rerifd) unb feinem #au«l)alte nad)* tf>eilig. So ber 93auer auf ber 3agb, bort mdd)jt Unfraut auf bem ^elbe.
§. 4. Serlaffiicbe # a u « m a d) t er unb treue ©e« fdfjrten be« 93ienfd)ett finb bie -£>unbc, beren ©at--tuitg unb@eftalt fefjr mannigfaltig ift. ©ic ©ogge ift bod)beinig. lang, inager unb fdjlanf; ber $leifd)erl)uttb ift grop unb gemdbnlid) gut gena hrt; ber <3 d) aferbunb tragt eitten Spijjfolper, bamit i (ju ber Solf nid)t ermitrge; bie 3 a gb t) u n b e ftnb ntager aber fd)nelle Sauferj ber $11 bel Ijat ein fraufe« Sollbaar, ift geletjrig unD erlernt ntand)c 5lunfte; ber ©pij? ift Jlcin aber mačkam, er belit gcrn unb bemadit ba« £au« bei Sag unb Diad^t. £>ie •punbin bringt bliitbe Sunge jur Selt. bie gemo^n« lid) ben neunten Sag fe^enb merbeti. ©en #unben foll mait m.eber betfje 9tal)rung reid)en, nod) fte fd)lagen ober jum 3otne reijen, bamit fte nid)t tou= thenb (minnig, mafferfdjeu) merben. ©er mutljenie ■punb bat einen furd)tbar giftigcn ©cifer; men et imnterbeiBt ober angeifert, fet e« cinSftcnfd) obet ein Sfjier, ber mirb ebenfaU« miitbenb. 2lucb bie Solfe merben mutljenb. Sen it ber $unt> fd)on langere Beit md)t gcbellet unb getrunfen bat, niebcrgefd>lagen biti unb l)cr fdjmanfet, unb fetbfi bie •p.aužleute
gonili so s pesmi na konjih, streljali s pšicami na lokih, pa tudi sulice metali, z mečmi in nožmi zverino smertili. Sedaj imajo za strel puške ali samokrese na jedno ali na dve cevki, koje s smodnikom nabijejo in s svincom nabašejo. ^Lovski strel je kratkočasen, pa tudi nevaren; za kmete pa močno zapeljiv in do-mačii zlo škodliv. Kmet na strelu, polje pa v plevelu.
§.4. Domač v a r h in človeku zvest prijatel je pes, kteri je mnogoverstnih plemen in razne postave. H e r t je visok in dolg, pa meclel in pretergan; mesarski p«s je velik in se dobro redi; ovčarski pes nosi grebenico, da ga volk ne zadavi; lovski pesi so medli, pa nagli; koder ima kodrasto dlako in se prav umno nositi rad nauči; kaže j je malički pesek, čujež laja in varuje dom po noči in po dnevu. K u z 1 a slepe psičke poverže, kteri se pomalem razgledajo. Psom se ne sme prevroče jesti dajati, pa tudi ne pretepati in jeziti jih, da ne stečejo. Stekli pes ima strašno .stropne sline; kogar vgrizne ali oslini, tudi steče, bodi si človek ali živinče. Tudi volki in mačke stečejo. — Kedar pes neha lajati in ne pije, žalostno omahuje in se nad domačimi reži, naznani, da bo stekel. Ako ušesa pobeša, rep med no-
anflaffet, fo ift btefj ein fic^crcž 3etd)en bet ffiaffep f<j)eu. Unb menn ber £unb bie Dl>ten t)a«Setl l&fft ben <5d)metf jmifd)en ben giifjen tragt, bie 3nnge au« bem SDtunbe ftredt, unD ben <Speid)elfluf« belommt, fo ift berfelbe oljne 58etjug ju ctfc^tc§en, unb tief in bte Grbe ju »etgraben. ©et toom miitbenben £unb gebiffene 9)tenfd> foll bie ©unbe fogteid} fitarl jufammenbriicfen, bamit ba« ©iut unb ter ©peic^el au«ttaufle, unb mit gauge, ©aljmaffer obet mit litin forgfaltig au«mafd)en. 9lu$ ift e« notf)toenbigr bie fflunbe mit gl%nbein Gifen au«jubrennen, bež- • f>alb ber 2lrjt fogteid) getufen merben foll.
§. 5. ©te tfafce geljott aud) unter bie tbiere; fte ift befonber« bei 2Betb«perfonen beliebt meil fie bie ©peifefammcr »on 9Jtaufen unb ŽRatten reiniget. ©ie ftafee $at t>cUc 5lugen unb fte^t aud) im g-inftern flar unb fdjarf; it)t &aat ipriifiet $unfen, menn ntan e« fireidjelt. (5te fdjmciM getn, bod) ift it>r nid)t ju trauen; $fa£entf)ranen trugen. ©ie tfafce lafft ba« SJtaufen nid)t; fte fangt aber aud) 23ogel unb Žauben, unb ettturgt fogat ^afen auf bem gelbe. ©ie fta^en »etfrted)en ftd) getn in marme Dfen unb »erjetteln ba« geuer; be«tyalb foll man bie DfenlS^er forgfaltig »eraaten.
§.6. © d)dbli d)e $au«tl)i ere ftnb: furd)tfamen 9Raufe, jtoar fleine St)ierd)en, bie aber mit iljren fc^arfen 3abnen fogar barte« £oIj burd)betfen unb SOtauetn butd;miif)lcn. ©te l>afflid)en 9tatten »erurfadien grofjen ©d)aben. ©iefen afem tid) ftnb bie 2Jtaulmurfe (@d)ermdufe), trcld>e auf ben SBiefen unb gelbern toitblen, unb con 2Burmern leben. ©er grojjte geinb atlcr biefer fd)db= lid)en unb btebifd>en S^iere ift ba« 58iefel. ein
ge stiska, začne jezik moleti in sline cediti, je brez odloga ustreliti in globoko zakopati. — Kogar stekel pes vgrizne, naj si hitro rano iztisne, da kerv in sline izcrejo. Izmij rano z lugom, z apnenoj, solnatoj ali pa s svojoj vo-doj. Potrebno je rano z žerečim železom ož-gati in zato hitro po ranocelca poslati.
$. 5. Domača je tudi mačka, ktero posebno ženske rade imajo, da jim miši, podgane in štokarje lovi. Mače ima bistre oči in tudi po noči svetlo gleda; dlaka se ognjeno sveti, če mačke gladiš. Rada se prilizuje in sladka, pa ji zaupati ni; mačkine solze so lažnjive. Kar mačka rodi, vse miši lovi, pa tudi golobe in ptice celo zajce na polju davi. Mačko se rade v gorki peči grejejo, pa tudi lehko ogenj zatrosijo, ako se pred njimi peč ne zapira.
$. 6. Domače škodljivke so strahljive miši, drobne živalice, ki imajo ojstre zobe, s kojimi les preglodajo in zidovje prekopljejo. Sporne podgane in gerdi š t o k a r j i veliko škodo delajo. Njim podoben je kert, kteri po ledinah in po polju rije in se čer-vov redi. Vseh teh škodlivk in gerdih tatu-nov sovražnica je podlasica (lasica), čedna belo-rijava živalica, nekoliko veča ko veverca, pa hitra ko blisk. Tudi j e ž se mišakov in
nette«, meiijbtaunUd)e« Sfjterdjen, etma« fUiner al« ba« (Sicfyfafcd)en, aber fdjneli »te ber SBlife. 5tucf) ber 3 g e l natjret (id) »on 5Mufen unb ©djnecfcn, fdngt troten unb Snfeften. £>ie 3gel«fyaut f)at fjarte, fpi^tge 8tad)dn; ber 3gcl roe^rt ftd) bamit, pbem cr ftd) tndnelfbrmig jufamntenroUf. 2Me geinbe unfere« £au«geflugel« finb ber ©čarber unb Der 3 Iti«; letjterer ftellet befonber« ^u^nereiern nad).
§. 7. £ie i)t a u b tt> i ere leben in SMbcrn unb £bl)len, ita()ten ftet) »on bem gleif^e anbcrer Stjiere, einige fatlen aber aud) ben 2ftenfd)en an, menn fte fjungera. din befannte« iKaubttjier in unfern ©egenben ift *ber SBolf, etnem gropen £unbe al)nlid); er t) a t einen langen ©djmeif, |d)atfe 3dl)tte unb faUt am liebflen 6d)afc an, ^>cutt bei ber 9Uid)t, unb fd)euet ftd) nid)t im Bintet ndd)t= lidjer SSeile felbft bie ©tatle ju bcfuctjen. Ser g ud)«, ein ^ctmtucfifdpe^, brauit^aarige« 2f)ier, ift befonber« ben £ul)netn gefaf)tlid); er ftellt aber aud) ben £afen nad). £en gud)«balg mit tem htfdngen ©d)»eife »ermenbet man ju beljen unb ftappen; cr ift »on bebeutenbent 2Bcrte. 2)er 2>ad)š fci)ldft ben 38inter l)htburd) in feiner ^oljle (8d)leife); bat furje 8ii§e, eine braud)bare £aut unb nii|li» ftett. 2)er blutbiirflige 2 u cb « l)at fcfjarfc 3lu» gen, »ie bie ftatje, lauert auf Sdunien auf feinen 3taub, auf ben er blitjfdjnell f)erabfcf)te§t. 2)er jottige ©ar fd>taft aud) im iBinter in feiner £of)Ie, fommt aber im grul)linge au« 2age«lid)t. (Šr tjat einen tolpifd)en Šopf, fetne« ©ebor, fdjarfe« ©e ftd)t, febarfen ©eruci), gel)t balb auf »ter balb auf j»ei giifšen unb erternt felbft ba« Ganjen nacb bem2rommelfd)lag. 2)a« 93arenmeibd)cn 6xingt ial)rlicf) jmei, f>od)ften« brei Sunge jur ffiett. 3Me
polžev redi, lovi krastače (sternišnice) in druge merčese. Njegov a koža je pikasta kakor kostanjeva jezica, s kojo se brani in v klopko zvije.— Kuretini sovražnica je kuna in smradljivi dihur, ki posebno po knrjih jajcih streže.
§. 7. Dereča zverina po goščah in ber-logih živi, se redi mesa žival, se pa tudi nektera človeka loti, kadar je gladovna. V naših krajih znana dereča zver je volk, velikemu pesu podoben, ima dolg rep, ojstre zobe in naj rajši ovce napada, tudi po noči, in pride po zimi tudi hleve obiskat. - Lesica, zvita rjava zver,posebno kuretine išče; pa tudi zajce lovi. Lesičja koža in rep ima za kožuhe in kape drago ceno. Jazbec po zimi v svoji jazbini *pava, ima kratke noge, pa dobro kožo in koristno mast. Kervoželjni bistro vi d (ris) ima ojstre oči, kot mačka, in na drevju svoje žert-ve čaka, na ktero skoči. Ko časti m e d ve d po zimi v svojem berlogu spava, o vigredi pa na svetlo pride, ima butasto glavo, tenko sliši, bistro vidi in od daleč ovoha, hodi po štirih, pa tadi po dveh, in se nauči na boben plesati. Medvedovka na leto samo dva, k večemu tri mlade poverže. Medvedi so černorjavi pa ®rofe« ScfeB. f. b. II. fff. flot-, bffa. n
Saten finb fcfjmarjbraun unb in norblidjen 2Belt-gegenben aucf> mei§I)aatig, fie nafjren »om Cbfle, firetfen aud) ben £afet unb anberež ©e« traibe auf bem 9Icfer ab, lieben befonberč ben &onig, unb fudjen ftcf> aud) ftfeifef); fte geben unž fefyt marme $elje. Saten unb £ud)fe ftnb in unfern ©egenben fd)on felten.
§. 8. 3n ben matrnen ©egenben »on 2lften unb 5lfrifa lebt ber Some, ben man ben ilonig ber »ierfiifjigen $f)iere nennt. ©raufamer alč ber Sbfoe ifi ber lieger, ber im ojilidjen Slften feine £ei* mat Ijat. (Seinc gelbmeifje, fdjmarjgefireifte £aut ift »on f)ofyem SBerte. ®er blutburftige Sieger falit $Dienfcfyen unb £f)iere an, unb fann mit einem ©djlage $fetbe unb Dc^fen erlegen. 2>a$ t)orn, ein 9iiefentf)ter, fjat nur ein &om unb $mar ober ber iJtafe, ifi fctnetl im Saufen unb ijt ben 2Kenfd)en fcf>r gefaf>rlid). 2>ač graufamfte £f)ier unter alien abet ifi bie #tyane, in Slinerifa !)eimifd), metc^e bem 9)ienfd>en auf ben Jtacfen fpringt, il)m bač Slut aučfauget, uttb menn fte feine lebenbige Seute er^afdjen fann, tobte ftorper auž ben ©tabern fd;arrt.
§. 9. Untertjaltli^e Stjiere ftnb bie f f c rt, bie balb aufjmcien balb auf »ier gujjen einfyergef)en, unb ben 2)tenfc|en »ieteč nad)tnad)en fonnen. ©ie ftnb »on mannigfaltiger 5Xrt unb einige bem 2Ren= fdjen fef>t a^nlid). <5ie fjaben bef)aarte ©epdjter unb plattgebrucfte 9iafen, fonnen abet nur ein »il» beS ©efebrei ertjeben. 2)ie alten 21ffen lieben iljre Sungen fo fef>r, bafs fte fo!d)e umarmenb er« btitden; ba^er nennt man eine un»ernunftige Siebe ju Slinbern 9lffenliebe.
tudi beli po severnih krajih; se redijo sadja, smukajo oves in drago žito, ljubijo sterd, si pa tudi mesa poiščejo; dajo pa tople kožuhe. Medvedov in risov se že malo v naših krajih najde.
§. 8. V gorkih krajih Azie in Afrike živi lev ali o r o s 1 a n, kojega zovejo kralja vseh štirinogatih žival. Še ljntejši kot oroslan je ris ali tiger, v juterni Azii doma. Njegova romenklasta koža je progasta in se veliko ceni. Ljuti ris se loti ljudi in živine, ubije mahoma konja kakor vola. Nosorog, velika zver, ima rog na nosu, hitro teče in je ljudem nevaren. Hujša od vsih je pa risa ali h i e n a (grobovnica); k človeku na vrat skoči, mu kerv izpije, in če živali ne dobi, mertve iz grobov koplje; je pa v Afriki doma.
§. 9. Smešne živali so opice ali mer-kovce, hodijo po dveh in po štirih, znajo ljudi dobro vkarjati, so mnogoverstne postave in nektere zlo človeku podobne. Imajo kosmato lice, ploščnat nos,Tpa le divji vrešč znajo. Stare opice svoje mlade toliko ljubijo, da jih pogosto objemaje zaduše; po tem se zove neumna ljubezen otrok opična ljubezen.
*
§. 10. ©augetljiere, meld)e in unferen ©emajfcrn leben, ftnb bie gifd)ottern, h>cld?c an ben Ufetn ber gliiffe unb ©een mol^nen. ©ie udaren ftd) »on gtofdjen, Krebfen unb gtfcfcen, batjer fte ben gtfdjern oft groben ©djaben antičen. 2)ie Dtter t)at furje gitfše, eine fd)bne, glatte &aut, morau« tneijien« speljfappen »erfertiget merben; tf>r 3'leifd) liefert aber eine fopare ftajienfoeife. 2)er Si ber t>at bie ©rofje eine« $unbe«, ©d)mimmfiif3e mie ©anfe, einen f(fyupt>tgen ©d)tt)cif unb eine fefibare, braune #aut, au« beren £aaren bie feinjien, tf)eiicrfien •£itte gemad)t merben. 3um SSetounbern fiinjlltd) bearbeitet ber Siber mit feinen fdjarfen 3afynen ba« Jpolj, mit bem er fetne meitlauftgen 28ofynungcn an ben llfern bauet; unfern ©egenben ift er fremb. ®a« 9Jleerf alb, SJteerpferb unb meljrere anbere SBaffert^tere Ijaufen nur im 2Jieere unb in grojjen gluffen. ©er SBaltfifd) ifi 65 ©$ul) Iang, 2000 3entner fd?mer, unb liefert bei 120 Slufen gifd)tran.
§. 11. SDie ©auget^iere finb gro§ten 2(>eil« »ierfufjtg, unb mir ja^len beren gegen 600 31rten. 2)er Sftenfd) forget fur SBoljnung, $utter unb Sttinfe ber |i>au«ti)iere, mofur i^tn biefe bei feinen Slrbeiien $ilfe leijien, unb iljm btelfdltigen 9Sor-i^eil gemal)ren.
§. 12. ffite menig miitbe aber alle mettfcpdje ©orgfalt oljne 23orfefyung ©otte« geniigen! Uberau« fd)i>n beftnget biefe Sorfebung ber tontg £>abib, tnbem er fagt: „<£>err mein ©ott! iiberau« @ro§e« Ijaft bu getban, mit 9iufym unb £errlid)?eit t>afi bu bid) befleibet. 2)u Idffefi in ben £f)dlern $run= nen b«borquelIen, unb ba« 2Baffer jmifc{)en 33er« gen fortflief?en, bamit alle Sfjtere bafcon trinfen,
§. 10. Povodne dojnice so v naših krajih vidre, ki za vodami in po jezerih v svojih luknjah žive, in se žab, rakov in rib rede, ter ribičem veliko Škodo delajo. Vidra ima kratke noge, čedno, gladko, rjavo kožo, iz ko-Je se imenitne kape delajo; pa tudi njeno meso je za postno rabo drago. D a b e r (bober ali breber) je velik kot pes, ima noge, kot gosi, za plavati, špirav rep in drago rjavo kožo. Iz njegovih dlak se naj dražji klobuki delajo. Čudno umetno z ojstrimi zobmi les obdeluje in si za vodami velike, čedne Staniče postavlja; pa v naše kraje ne pride. Morsko, t e 1 e, m o r s k i k o n j in več takih povodnih zverin je v morju in pa v velikih rekah doma.
§• 11. Vse te sesajoče živali so večidel štirinogate; kojih se okoli 600 verst našteje. Domači živini človek za streho, ker-mo in za pijačo skerbi; ljuba živinica mu pomaga delati in mu veliko dobička prinese.
§. 12. Pa kaj bi zdala vsa človeška skerb brez očetne previdnosti božje! Prelepo jo kralj David popeva, rekoč: »Gospod, moj Bog! širno veliko si ti storil, s častjo in lepoto si se obdal. Ti daš v dolinah studence izvirati in vode med gorami teči, da vsa živina pije, in si divji osli svojo žejo gase. Nad njimi prebi-
ittib bie SMbefel i^ren Durft jtiUen. 3n ben $3« fjen too^nen bie 93oget be« š>itnmet«, unb au« ben gelfen laffen fie i^ren ©efang »ernef)tnen. $ol>t 33erge finb ben £irf$en, gelfen ben Sgeln jur 3«» flud)t. Sunge Somen btftUen 9taube, unb »er-langen »on ©ott i^re ©peife. Me ©efdjopfe mar-tctt auf bid), baf« bu it>nen ©peife gibft ju feinei Beit. SBenn bu ibnen gibft fammeln fte, unb menn lu beine £anb auft^uft, merben fte gefattigei. ©enbeft tu aber bein 2ingeftd)t »on if>nen, fo er« preden fte, nimmjt bu it>nen meg ben Dbem, fo »erge^en fte unb merben ju ©taube." $rei« unb Danf bem &errn fur alle«!
15. ©te SSogel.
§. 1. Die 23ogel $aben marme«, rofy« šBiut, eine £unge jum at&men, J»»ei gu&e unb jtoei SIftflel, einen ©d>nabel unb finb mit ftebent fcebedt, mcld)e fte	einmal, entmeber im
gtiipnge ober im -perbfte, menn fte ftd) maufem, <t bie gen. Da« bunte ©efieber tnand)e« 23ogelž iji t»unberfd)on. Die Sogel legen ®er, morau« fte t^re Sungen auSbriiten; burc| t^ren glug beleben fie angeneljm bte' Suft, unb bur$ ben ©efang et-freuen fte bie SBelt. 2Bo e« feine ftdljli^en Sojel fltbt, bort ijt e« obe unb traurig. Der ©efang
vajo ptiči neba, in v sredi pečevja pojo. Vi-soke gore so jelenom, skalovje ježev prebivališče. Mladi levi rjove po plena, in iščejo svoje hrane od Boga. Vse stvari čakajo na tebe, da jim daš živeža ob svojem času. Aka jim dag, pobirajo; odpreš svojo roko, in se nasitijo. Ako pa svoje obličje zakriješ, se prestrašijo, ako jim sapo vzameš, poginejo in se so-
pet v prah spremene." — Čast in hvala Bogu za vse! *)
15. Ptice.
§. 1. Ptice imajo gorko, radečo kerv, pijača za dihati, dve nogi in dve habi (peruti ali krili), kljun, in so s perjem odete, ktero vsako leto enkrat večidel v jeseni ali spomlad overžejo, kadar se misijo. Perje pisano je čudno lepo. Nesejo jajca in iz njih mladičke iz-vale. Letovice nam zemljo kratkočasno ožive, in pevke svet oveselijo. V krajih, ker veselih ptičic ni, je zlo žalostno in dolgočasno.
*) Kfere živali se med domače štejejo? — Ktera izmed njih je naj lepša? — Ktera naj koristneja? — Kaj nam da jelen — sernjak — zajec? — Od kterih žival lehko vse porabimo? — Ktera se imenuje dereča. (roparska) zverina ?
mandjer 23i>get ift entjiicfenb angeneljm ju Ijoren; anbere t>aben nur ein hulbe« ©efdjrei.
§. 2. Ginige »on ben 93oge!n leben auf 93au= men, anbere an ©efraffern unb in fioraften, unb toenige foof)ncn am fcften Sanbe. 6« gibt met)rere Bugoogel, meldje ju geroiffen 3«ten in anbere Sanber, felbft uber ba« toeite 2ftcer jiei)enr ent--meber einjeln ober fc^arenmctfe, unb feiner 3eit hneber jurudfommen. 25a bie SBogel feine 3a^ne Ijaben, fo faffen fie mit bem ©d^nabel bie 9?ab> mng, jerfnacfeit bie £orner ober »erfcbUngen fie ganj. ®a« 9teft mandjer SBogel ift jum Serounbern lunjllic^ gebaut, unb fte »erfteljen e« aud) ju ber« bergen. $a« 2Beibd)en p^t auf ben (Siern unb brutet, ba« 9Mnnd)en unterbdlt e« mit feinem ©efange, unb tragt iljm bie 9taf)rung ju.
§. 3. ©inb bie Sungen aužgebriitet, fo tra« gen ibnen bie 51Iten forgfaftig bie Sta^rung ju, unb fiittern fte, bi« fte pgge merben, unb mtt ben Sltten auf unb baoon fltegen. 2tebItd) ift e« alžbann ju fdjauen, hne bte 5ilten il)te 3un» gen bon 5lft ju 5lfi rufen, unb fte anleiten, con 2kum ju 23aum ju bubfen unb ibnen nacbjufliegen. ©anje gamiticn ber frof)lid)en ©anger |ort man tn ben SBdlbern jmitfd)ern, ftd) freuen, unb i^ren fo giitigen unb aHma^tigen 6d)i>bfer preifen. — 2Jtan fennet bi« nun gegen 2500 ©attungcn Soget.
§. 4. $ie Stauboogel f)aben ftarfe, Jrumme ©(Inabef unb fef>r jugefpiljte ftrallen; audj ift ba« 2Bei6cf)en bei einigen gro§er unbftdrfer al« ba« 97idnn« ^en;bei anbern ubertrifft aber biefe« ba« 2®eibd)en. SDer erfte 9t attbbogel ift ber 51 b 1 er, tt>eld)er aud) flonig ber Sogel v/enannt totrb. ®er bt(t> t ober
Petjo nekterih ptic je mično, da bi ga le poslušal, drugih pa tudi gerd vrišč.
§. 2. Ptic živi nekoliko po drevju, pa tudi po vodah in močarijah; le malo jih na terdi zemlji prebiva. So popotnice, ki v svojem času v ptuje kraje letijo, tudi čez široko morje čudo daleč potovajo po edino in v množinah, pa zopet pridejo. Ptice nimajo zob, marveč s kljunom hrano zobljejo, zernje strupljejo ali pa celo požro. Gnjezdo nekterih je čudno umetno zneseno in zdelano, kojo dobro skriti vedo. Starka na jajčikih sedi in vali, starec ji pa prepeva, kratek čas dela in jesti nosi
§. 3. Se mladiči izvale, jim stari skerbno pičo nosijo, in jih kermijo, dokler se ne iz-godnjajo in razpeljajo, ter začno za starimi letati. Veselo jih starca od veje na vejo kli-četa, od drega na drevo letati vadita; po cele rode jih slišimo po zelenih gajih čvičati in se veseliti, ter hvaliti svojega toliko mogočnega, dobrotljivega Stvarnika. — Ptičev nad 2500 plemen poznajo.
§. 4. Roparji, vjede ali dereči ptiči imajo močen, zakrivljen (slok) kljun in zlo ojstre krem-plije; tudi je ona vekša in bolj močna od njega; pri drugih ptičih je pa on čez njo. Pervi je orel ali postojna, kteri se kralj ptičev zo-ve. Jastreb ali kanjuh (kanja) pepelnatega
nergeiet l)at gebern »on afdjgrauer ^arbe, et ftellt #ut)nd)en unb Sauben nad), begniigt ftd) abet <tud) mit $elbmaufen. 3m ©ebirge gibt ti fo grofje unb ftatfe ©eier, bafS fte ganje Sammer ba»ott» iragen.— ®et g alfe ober ftalfengeier, ein braun« farbiger 93ogeI, fliegt febr Ijocf), unb bie Sogel« fanget gebtaud)en i^n alč Socfer, anbere Sogel ju fangen. 3)er <S pet ber ober SSaumfalfe ifi ein fleinet 93ogel, ber ftd) grbfjtentljeilč »on SDtaufen na^rt. SDte 9tad)teule f>at einen fatjenartigen Slopf, feurige 9lugen, fcJ>arfc JfraUen unb befteberte £>l)ten, unb mol)net in alten ©emauern unb f)ot)len SBaumen. 9lud) bie # o tn- ober D^teule ift ein Utadjtbogel, beffen ©efd)tei aberglaubige 2Jlett» fd)en fur etnen 23orboten bež Zoiti |alten. ®er tPapagei t>at einen frummen ©djnabel, ifi ein Imbfdjer gelblid) gtitner SBogel, ber einige menfd)* lidje Saute erlernet, aud) lad)t, jammert, niefet, unb ben 2)ienfd)en »erfpottet; barum tjaben aud) $inber grofe $rcube an il)m, et ifi abet fetn ein« ^cimif^ct SBogel.
§.5. £>ie 23alb»ogel ftnb mannigfaltig, fte f>upfen auf ben ©aumen, naften ftd) »on SBurmern, 9taupen unb bergleid)en Snfeften, bie fte auf Stiu« men auffud)en, unb perfd)affen mi baburd) gropen tRu^en; einige betfelben geben mi aud) ein fojt--Cid)e« gteifd) mie ber ftrammets »ogel. ®ie <Solbamfel ppfet auf ben Satimen l)erum bie fdjmatje 9tmfel Ijingegen ftngt tn ben ©effrdudjen, unb ttafd)! getne ffieintrauben. 2)et 2Biebef>oM Don rotl)lid) gelber $atbe, Ijat einen Shmm auf bem ftopfe unb einen iiblen ©erud). $>et Sufuf »etfiinbiget un« ben Btiipng, unterlegt ber ®rač» mMe feine diet jum aužbriitcn, unb »erf^affet
perja pobira piščeta in golobe, pa tudi miži po polju. V gorah so jastrebi tako veliki, da jagnjeta jemljejo. — Sokol rjavkast ptič, visoko leta, in lovci ga imajo za druge ptiče loviti. Skopič male ptiče in miši pobira. Sova, ponočna ptica, ima, glavo kot mačka, ognjene oči, ojstre kremplje in pernate ušesa, ter v starem zidovju in v votlem drevju stanuje. Ponočen ptič je tudi čuk, kterega čivkanje praznoverni ljudje za prerokovanje smerti imajo. Vkrivljen kljun ima tudi papiga, sivna želto-zelena ptica, ktera se lehko naših besedi nauči, se smeja, javka, kiha in človeka oponaša; za to jo otroci toliko radi imajo, pa ni v naših krajih doma 1).
§ 5. Hostnice so razne ptičice, koje po drevju skačejo, in se posebno červov, gosenic in takih merčesov žive, koje po drevju obirajo, in nam tako veliko hasnijo; nektere tudi prav žlahno meso dajo, kakor b rinj ovit e. Z ein a (kobilar ali želti kos) po dre-vju leta, černi kos po germovju prepeva, pa tudi nad grozdje rad hodi. Vdeb nosi ru-deče-romeno perje, greben na glavi; pa je nesnažen smerduh. Kukovica nam spomlad
1) Kterega ptiča imajo kralja ptic? — Kteri s. evangelistov ima orla? — Zakaj? — sovo, kaka je ?
Zakaj? — Kdo pozna
ben Snaben, bte iljm gern nad)al)men, raand)crlet greuben. ift ein leerer SBafjn ju glauben, baf« ber Sufuf bemientgen, ber il;n nucf)tern fdjreien Bori, ©lucf ober ttnglucf »erfunbiget. ©et 'Bunt* fp ccf> t ober 93irnfreffet lauft auf ben 'Sdumen Vtum unb oerjefjret fleifjig bte SBiirmer. ©ie Oiaben, Sramen, ©olbfratjen, ©of)len, $ l fte in unb u ff f; d ^ e r fennet jebermann, ebenfo aud) bie (Spalen (©perlhtge), bie unter unfern©ad)ern fjaufen, am ©etraibe grofjen ©d)aben aniid)ten, itjn febod) baburd) erfe^en, baf« fie bie Sdume oon 9taupen faubern. ©te mad)en mit ben #ut)nern bei bem 9Jiafyle gern einen Sanj, unb finb jubringlid) unb etgenftnnig mie bofe Suben.
§. 6. ©ie ©in g od g et, grbpien Sfjetl« Heine nieblidje 23ogeld)en, fjaben furje gu§cfeen, einen fegelfbrmigen ©d)nabel, naften fid) »on bornem nnb »erfd)iebenen Snfeften ber Saume; man foll fie bat;er ntdjt fangen, unb tf)xe ftejter nic£)t jer* ftdren. ©ie sJtad)tigall, ein fleine« Sogeldjen, fdjldgt nad)tlid)et 2BeiIe in matmen ©egenben tm ©ebufdje feljr liebltcf). ©te Serdje trillert »om friifjepen Morgett bi« jum Slbenbe auf bem gelbe ; fie erfjebt ftcf) l)ocf) gegen ben £immel, unb fenfet fid) mieber, jt»ifd)en ben gurdjen Staljrung ju fud;en; fie lel>ret un« beten unb arbeiten. Siebtic^e unb an* genetjme ©dnger ftnb aud): ber ginf, ber 3aun» fonig, bie ®ra«miicfe, ber Slmmerling, ber
oznanuje, svoje jajca penci v gnjezdo položi, da, jih izvali, in dečkom veliko veselja dela, kteri jo radi vkarjajo. Misel, da srečo oznani ali pa nesrečnega stori, če kogar oa tešče olaja, je prazna. De tal po drevju leta in prav pridno červe lovi. Vrane (gavrane) in krokarje, kavke in pisane srake, kakor šoje vsakdo pozna; tudi vrabeljne (vrabce), kteri so pod našoj strehoj doma, žitu veliko škodo delajo , pa tudi merčesav dosti pozobljejo, gredo radi s kurami na ples, so sitni in samoglavni, kakorprederzni dečki 1).
§. 6. Pevke so večidel drobne ptičice, imajo kratke nožice in čunjevit klun, zoblje-jo zernica rastlik. in drevje inerčesov čistijo. Skoda jih je loviti, ali jim gnjezda istikati. Sla v ulj (slaviček), droben ptičko, ponoči v germovju po toplih krajih milo poje. Šker-jančik (golibar ali ševa) po polju od jutra do večera, žvergoli. se visoko pod nebo vzdi-guje, pa zopet med brazde potukne si živeža iskat, ter nam moliti in delati kaže. Verli pevci in pevke so Šinkovec (zeba), kralji-ček, penica, sternad, konopljenka,
1) Kaj nam škodijo hostniee? — Kaj pa basnijo? — Kako se loči vrana od krokarja? — Čemu so vra-beljni? — Ktera ptica ne vali sama? — Kteri ptič je lep po perju, pa nesnažen, da smerdi?
#finfling, ber©tiegli£, ber$ otnbtefjer, ber Šembetfjet, bet ©tar, ber ©impel, meld) le|terergar fcf)one 9Mobien erlemt. 2)er ftanatien« »ogel, ein nieblid)e$, gelbe« £f)ietd)en, jmitfd>ett fe^r burd)bringenb, lebt aber nur im ©ogelfiaufe n>ie ein |>err in fetnem ^alafie. 2)te 93 a d)* ober tfuljflelje lebt an ben Ufetn bet93iid)e. $ie2Kei» fen ftnb neugierige ©ogeldjen, bie nafje an ©ebduben auf ben 33aumen ftngen unb bie Staupen abflauben; ež gibt aber aud) fo božartige, rafž fte fleinen $inbetn bie 3lugen aužpicfen.
§. 7. £ač £au$geflitgel nat)tet ftd) »on bornem, oon $flan$en unb 28urmern, fcitb gut gemaftct »ortfyeilt)aft »erfauft. ®er £>at)n fangt in aller gtiit)e ju frat)en an, ruft jum 9lufjtel)en, unb ift ber giitjrer unb #itter feiner gamtlte. 2)ie #ennen legen (Sier, bie ©lucfbennen briiten juuge #ut)nd)en au«, unb ftnb etne grofe 23ot»Itf>at bei bet SBirtfdjaft. ®ie £au« ta u be n niflen in if>rem 2aubenfd)tage, bie SBilbtauben aber im ffiatbe. 3Me Surteltauben girren; ež gibt aud) Sad)* t a u b e n, toeldje ju lad)en fcbeinen. SDie Sauben fonnen fogar jum 93rieftragen abgerid)tet metben. 2)ai 9tebt)uf)n unb bie 9f e b f) e n n e, befonberč aber baž #afelf)ut)n, liefern fef)t fd)macf£)afte 93raten. ®ie 2B a d) t el fd)tagt frdfjtid) im ©etraibe; lafft ftd) aber aud) im ©ogcltjaufe f)6ren. ®er 9luetf)af)n unb bie 9tuerl)enne tjaben if)ren 2lufentf)att auf bob«« 9ltyen; bet £tutf)af)n (3anifd), 3nbianet) »ei* bet auf (šbenen.
čižek, lišček, srakoper, dlesk, škorec, po p k ar (lepar, gimpelček), kteri se prav lepih vižic nanči. Kanarček, ličen, zet ptiček glasno čverči, pa le v ptičnikih kakor gospod živi. Pasterička (pliska) rada živino pase in za potoci živi. Se niče radovedne ptičice, po drevju krog doma čver-ce in drevje obirajo; so pa tudi nektere tako Hudobne, da otrokom oči ispikajo 2)
ma
in
7. Kuretina ali perutnina se do-zernja, trave in červov redi, debelo opita drago proda. Ko ko t ali petelin na vse zgodaj poje in vstajati kliče, vodi svojo družino m jo vardeva. Kokoši (pute) jajca neso. koklje pisčeta vale in so velika dobrota pri Lm. Domač, golobje gnjezdijo v svojih go-lobnjakih, lesni pavhostah. Gerlica po drevju gerli; so tudi smihalke ali gurgulice koje se smeje. Golobe privadijo tudi pisma' nosit, Jereb in jerebica, posebno pa lestarka dajo imenitno pečenko. Prepelica veselo v sternini prepeva in se tudi v kletki redi. Divji petelin in divja kura sta v visokih planinah doma; kavračeinpure (kavre) po ravninah pasojn 2).
1)	Kteri ptičko naj slajše poje? — Kaj nas goli-hr u« ? — Popišite pasteričko, — senico itd.
2)	Kdo mi petelina popiše? — Kdo pa kokoš? — Kako se loči kokot od purana? — Kolikoteri so golobi ? — Kdo je golobov smerten sovražnik ? — Kdo še ? — česa se redijo purčeta?
16. @umvf' tinb 3u8M9et-
§. 1. Die ©umpfoogel l;abcn bofje giife, unb einen tangen ©d)nabel, unb ernaljren [idj »on gifaen, groben, ©d)langen unb anbern fnedjenbcn 2I;ieren. Die franidje tjaben afdjgraue gebern, unb uberftebeln oor bem JBinter in marme ©egen-ben. Der ©tord) CJlad)tcil;cr) niftet auf M™ Siirmen, funbet un« mit feiner 2lnfunft ben lwb= Iid>en gruljling an, »erlafft un« aber tm §erbjte mieber. Die ©djnepfen geben fdjmacfljafte« $Ieifd), merben gefdjoffen unb aud? in ftlangen gefangen. Die 2Baffer&ogel Ijaben mit £autctyen liberjogene trallen, bamit fie im SBaffer rubern fonnen. Der ©d)man f)at fdjneemeifje gebern, etnen l;errltd)en #al« unb fann ma(fer fdjmininten. ©anfe gibt eg feeimifd)e unb mitbe, meld)e un« mit geberfieten »erfeben; ebenfo gibt e« aud) milbe unb £au«=2ln t en. Die 2)teerfdjmalben fliegen tjauftg »or ftiirmif^en Ungemittern. Die 9to l) r b o m m el ftecft ben ©cbna= bei in ba« SBaffer, moburd) ein bem Dd)|en af>n-' lidje« (Sebriill entfte^t; ber gife^ret^er fd)ie§t bon meitem auf bie gifdje. Der ^elifan (ober bie Shopfgan«) bat unter bem ©d)nabel etnen au«» aebet)nteu Seutel, morau« er feine Sungen futtert; ba^r bie ©age, baf« er fie mit feinem etgenen
93Iute natjre.
§. 2. Der pradjtigfie ®ogel in unferer ©egenb tfi ber $fau mit feinem golfcglanjenben ©efieber. <Sr fcblagt beim ©onnenf^ein feinen ©d;meif ju einem 9iabe, ma« einen pradjttoollen Hnblicf gema^rt; erbebt aber aud) ein unertraglid;e« ©e|d)rei, unb nal?rt fteb »on ©^langen unb (£ibed)fen. Der grofte
16. Povodne in popotne ptice.
§. 1. Močvirniki imajo dolge cepelige (noge) in pa dolg^ kljnn, se redijo rib, žab, kač in pa laznin. Že rj a v popelnato perje ima in leti na zimo v tople kraje. Caplja (roda ali štorkla) gnjezdi v visokih stolpih, nam s svojim prihodom veselo vigred oznani, in nas v jeseni spet zapusti. Kljunač da dobro meso, se strelja in na zanke lovi. — Povodne ptice imajo plavntno kožo ali lopatice na nogah, da lehko po vodi plavajo. La-bud ima belo perje ko sneg, krasen vrat in verlo plava. Gosi so domače in divje, ki dajo peresa pisarjem; tpdi race so divje in domače. Hudourniki pred hudim vremenom letajo. Bukač vtekne kljun v vodo in buč kakor vol, ribič pa iz visoke na ribe šine. Pelikan (nenasit) ima pod kljunom veliko mavho, iz k oje svoje mlade kermi; za to pravijo, da jih s svojoj kervjoj redi 1).
§• 2. Naj krasneji ptič naših krajev je pav s svojim pozlačenim perjem. Svoj rep na soncu v kolo zasuče, da ga je veselje gledati; pa se tudi zadere, da ga je gerdo slišati,
1) Kteri ptiči so popotniki? — Kdaj gredo? _
Kd»j pridejo ? — Kako žerjavi na ptuje vlečejo ? — Cesa se povodniee živ^? _ Kdo je podoba ošabnosti »li gizdosti ? — Zakaj ?
©roM fiefeb.f. b. II. ffot>. btf$. 12
23oael tft ber ©trau§, bet 8	er
mtegt gegen 80 $funb. ®er ©traufl f>at unter anbetn fcbmane, foftbare ftebern, legt be« iti 20 ©er, bie 2-3 # filter finb, unb tra ©anbe butd) bte ©onnenmarrne aužgebriitet toetben. (Srlannficb »on ber (Srbe ^eben. M* fcbnell im 2 auf en, baf« it)n aud) ber tdjnellfte Otettei nid)t erreid)t. 28enn er feinen 23etfoIgern md)t meji cnttaufen fann, »erbirgt er feinen floN m biifcb, in bem SBa^ne, baf« it>n memanb le^e, roo man ibn bann mit £nutte!ntobtfd)lagt. SDer ©trajat fetne £cimat in Cmerita unb in Slrabien.—2>er flemfte SBogel ift ber SToltbrt, er Ijat ba« fdjonffcc ©efiebei unb tebt »on »lumen^onig. ©eine <Šier I>aben bte ©ro&c einer (Šrbfe, unb ba« Stegen jene etttei fealben žRufffoate. ©o jeugen aud) bie SSogel »on
ber OTmacbt unb 2Bei«beit ©otte«.
§. 3. 2B a n ber =23 ogel 2)t e befanntejien 3ug»bgel ftnb unfere ©c^roalben, meldje tm gtiblinge anfommen, obet bem £b<>te nttfe0n/r ® tfjctbfte abet nrieber au«manbern. — SDet fietne 3llot« !am jum a tet aelaufen unb frtad): „23atet! jjeute fab id) unfere ©d)t»albe, t»eld)e unter bem ®flje ober bem genfter niftet, unb fo froljlid) jMtfatit Sater. ©al)eft bu nidjt aucb geftern abenb« tu 2Jtii(f en fpielen ? 211 o i«. „2Bof)l fa& id), fte, abet biefe mag icb mc&t" »atet. 2Benn bte »tata bit aleicbgiltig ftnb, fo ftnb fte e« bod) ben ©^n>al< ben ntcbt; be«i»egen ftnb biefe totebergefotntM, ura bte Men gu fangen. 2Bdren bte »tata nid)t erfcfcienen, fo ttnttben aud) bte ©d)tcal< ben nicbt gefornmcn fein." 311 o i«. „2tu<£ unfet ©tord) Uefc ftd) fd)on fcf)en." 23 a ter. fidjere« 3eid)en, baf« e« fc&on genug tfrold)e jtW,
ter kače in kuščarje pobira. Naj vekši ptičpv je noj ali š trne po S čevljev visok in 80 & težek, ima černo, drago peije, iznese po 20 jajc na leto, ki so po 2—3 H težke, koje na soncu v peski izvali. Vzdignuti od zemlje se ne more, pa pešec dirja, da ga na konju ne dojde. Kadar pa lovcom ubežati ne more, v germovje glavo skrije, ter misli, da ga ne vidijo, dokler ga s kolmi pobijejo. Noj je v Afriki in Arabii doma. — Kolibrije ptičic naj manjša, ima naj lepše perje, se rožnate sterdi živi; njene jajčica so drobne ko grah, gnjez-dice je ko pol orehove luščine. — Tako nam pričajo tudi ptice Božjo vsemogočnost in modrost.
§. 3. Popotne ptice. Naj bolj znane so nam lastovice, naše prihajačke, ki ve spomladi pridejo, na zimo odidejo in se nam nad vrata naselijo 1). — Lojzek očetu pravit pridirja, rekoč: „Oče! jaz sem pa danes našo lastevko vidil, ktera pod strehoj nad oknom gnjezdo ima in tako veselo čverči." Oče: „Si pa tudi snoči mušice igrati vidil?" Lojzek: „Kaj pa da; za nje mi pa ni." Oče: »Jih pa lastovke rade imajo; zato so že prišle jih pobirat. Bi mušic ne bilo, bi še tudi lastovk
1) Kteri ptič je naj vekši? — manjši? — lepši ? — Kaj nam ptice dajo? — Kdaj jih ne smemo loviti? — Zakaj ne terpinčiti?
*
unb aud) bic 6d)langen au« bet dtbe ^etborgetrodjen' finb." 2Uoi«. „tfommen benn nid>t etjcr bte bi« fte miffen, baf« bie 9ta^rungfur fte ba bemtet tft? 95ater. „©ic fommen ntd)t e^et. 2)u metfct fcod), liebe« ©Of)ndien, baf« einigc *Bbgel bon Sotnern, anbere bon ©ittntern leben; jene bletben bet un«, unb biefe, bie fid) nur bon Surmern ertjalten, jte« kn bor bem SBintet in frembe, matme Sanbcttrn bie Snfeften bot Salte nid)t etflatten, unb bte <Bogel immet 9tal)tung finben. Senc S^iere unfetet ©egen» ben, bie nid)t ba« aanje 3al)t l)tnburd) ftal)rung finben , fammcln unb tragen ftd) fol^e fut ben 2But* tet in bie $orratfy«fammern (SJtagajine) juiammen, mie bie 93ienett unb 91metfen; anbere, j. 93. 5lranid)e, ®d)malben unb ©tordje, jiel;en in frembe Sanber, unb im gtu^linge tommen fte miebet tec^t jetttg $urutf. (5« gibt mieber anbete £l)iere, meldje ftd) bor bem ffiinter in il)tc £ol)lcn unb in bie (Srbe berfttecben; ; 93. ber 2)ad)«, bie gtofdie, bte 6tyangen, bte flmfibien, bie Pegen unb Snfetten; fte fdjlafen ubet ben SBintet, al« mdten fte tobt, unb etmatmen fia) tn ibrem Sager mieber, menn bie 91al)tung fut biefelben fd)on botljanben ift. 2Ber le^rte aber bte6d)mal-be, baf« fteibt £au«, ben ©tord>, baf« et -fein 9teft miebet ftnbe?SBa« bcnfftbu?" 211 o i«. „®cmif«©ot felbft." aSater. „©o ift e«! SBenn bu bic Sugoogcl au« fremben ganbern mieber anljcrfommen fiet)ft, fo benfe: ber l)immlifd)e $atcr f>at bei un« miebet ben Sifcb fut fte aufgebecft, mo er biefelben fpcifcn mtrb; menn er abet bie 93ogeI emd^ret, fo mitb et au$ un= fer, feinet Sinbet, nid>t bergeffen. 93ergif« nut aud? bu nid)t, ilin ju loben unb it)m finblid) ju bienen.
ne bilo nazaj." Lojzek: „Tudi naša čaplja se je na parno prikazala-" Oče: „To je prikazen, da je žab dovolj, in da so tudi kače že iz zemlje prilezle." L ojz e k : „JeK ne pridejo poprej živali, kakor da jih že hrana čaka?" Oče: „Ne poprej. Saj veš, sinko, da se nekoliko ptičev zernja in červov živi; oni pri nas ostanejo. Drugi se le červov žive, in ovi na zimo v ptuje, topleje dežele letijo, kder golazen mraza ne oterpne, kajti jo toplo, da imajo česar jesti. Živali naših krajev, ktere ne najdejo celo leto živeža, si ga na zimo naberejo , kakor bučele in mravlje; ali pa na ptuje letijo, kakor žerjavi, lastovice in čaplje; spomlad se pa zopet o pravem času povernejo. — So tudi ki se po zimi v zemljo zarijejo, p. jazbec, žabe, kače. Golazni, muhe in žužki pospijo kakor mertvi, in se o valički ravno ob času zopet ogrejejo, kadar že najdejo živeža dosti. — Kdo je pa naučil lastovko, da spet svojo hišo — čapljo, da svoje gnjezdo najde, kaj misliš?" Lojzek: „Kdo drugi, ko Bog?" Oče: „Taka je. Kdar ngledaš popotne ptice zopet priti, misli: Oče nebeški jim je že pri nas za to leto mizo pogernil, da jih bo živil; ako pa ptičiče živi, tudi nas svojih otrok ne bo pozabil. Le tudi ne pozabi ti njega hvaliti in mu lepo služiti."
17. amfibien.
§. 1. Die Amfibien haben entweder einen (nackten) glatten Leib, oder derselbe ist mit Schnppen nnd Schildern bedeckt; sie haben kaltes, rothes Blut; athmen durch die Lungen, kriechen nnd legen Eier. Sie konnen Bowohl im Wasser als anch anf trockener Erde leben. Die Amfibien theilt man in zwei Klassen ein: in ste i g en de, die auf vier Fiifien hergehen, wie z. B. die Schildkrote, und in sclileichende, die auf dem Bauche sich fortbewegen, wie z. B. Schlangen. Die Naturforscher unterscheiden iiber 1000 Gattun* gen derselben. Verliert eine Amfibie irgend einen Theil ihres Korpers, so wachst ihr ein neuer zum Ersatze an. Die Amfibien konnen auch langere Zeit die Nabrnng ent-behren, und streifen im Friihlinge die alte
Haut ab.	„ ,
§. 2. Die Schildkrote tragt auf dem Rucken eine harte Schale, woraus hubsche Dosen, Kamme u. dgl. verfertiget werden. Das Fleisch der Schildkrote gibt kostliche lasten-speisen. Im Meere werden riesenhafte, 10 Ztnr. 8chwere Schildkroten angetroffen. Frosche gibt es verschiedene Arten; die Hintertheile der Sumpffrosche liefern schmackhafte und gesunde Fastenspeisen. Der grtine Lanb-frosch verkiindiget uns den Regen; nach dem Regen k ommt derSalamander zum V or-sc-hein. Die gemeine Krote steigt in finstern Schlupfwinkeln herum. Diebraune Eidechse sonnt sich gern und ist unschadlieh, die g rune
17. Golaznice.
§. 1. Golaznice imajo gol in gladek život, ali pa s luskami in oklepi pokrito truplo, merzlo, rudečo ker v, pljuča za dihati, lazijo in jajca nosijo. Dvoživke se tudi zovejo, kajti lehko na dvoje: na suhem in v vodi žive; po tem jim je tudi zemljevod-niče ime. Razdele se na dve versti: laznice lazijo po štirih nogah, p. želva; p laznice pa po trebuhu plazijo, p. kače, i. t. d. V ceni že nad 1000 plemen golazin poznajo. Čudno hitro jim novi udje izrastejo, ako se jim odtergajo; tudi dolgo brez vsega živeža prebijejo. Vsako vigred staro kožo slečejo.
v
§. 2. Želva nosi terdo lusčino na herbtu, iz koje delajo lične tobakire, glavnike i. t. d. Njeno meso da dobro postno jed. V morju ne najdejo velikanske želve po 10 centov težke. Žabe so mnogoverstne; povodnih skoki so dobra in zdrava jed za postne dni. Rega ali zelena žaba nam dež napooeda, rnača• rad pa po dežu lazi. Kr as t avica ali sternisnica po temnih kotih biva. Mar t in ček se rad na soncu greje in ne stori zalega, zeleni kuščar pa hudo vgrizne. So tudi
Eidechse, auch Springer genannt, beifiti sehr schmerzbaft. Es gibt auch fliegeude Eidech-sen In Agvpten im Nilflusse hauset das grau-same Krokodil, eine bei 30 Schuh lange Eidechse, welche auch grofle Thiere ver-schlingt, und selbst den Menschen anfallt. _
§ 3. Es gibt Schlangen, vvelche ein todliches Gift fiihren, das sich in ihren beiden Giftzahnen befindet. Giftig ist in unsern Ge-genden die Viper (Otter), eine kurze, braune Schlange; sie ist auf dem Riicken bunt-farbig und hauset im felsigen Gestnppe und in Felskliiften. Die R i n g e 1 s ch 1 a n g e (Rmgel-natter) ist nicht giftig, noch wemger die Blindschleiche. Die allergiftigste und schlimmste ist die K1 a p p e r s ch 1 a n g e, welche an ihrem Schweife eine Klapper hat; mit den Augen betaubet (bezaubert) sie ihre Beute, und verschlingt sie dann; der von ihr Gebissene mufi in wenigen Minuten sterben. Ihre Heimat ist Amerika und Afrika. Die Boa (Konigsschlange), auch Riesenschlange genannt, ist gegen 40 Schuh lang und hat die Dicke eines Mannes; sie kann einen ganzen Ochsen erdriicken und allmahlich verschlingen. Wenn sie sich stark angefressen hat, ist sie wehrlos und kann ohne Gefalir getodtet wer-den; ihr Fleisch dient auch zur Speise.
18. 2>ie Sifc^e.
§. 1. Die F i s ch e haben rothes , kaltes Blut, athmen durch Kiemen und konnen nar im Wasser leben; die meisten Arten der Fische
letajoči kuščari; in v Nilu, veliki reki Egipta, je grozovitni o str ov i d ali krokodil doma, po 30 čevljev dolg, kteri cele velike živali požre in se človeka loti. 1)
S- 3. K a č e so nektere smertno strupne, kajti imajo strup v svojih zobeh, p. gad ali pač kan, černomanjasta kratka kača, po herbtu pisana, v kamenitem germovju in pečevju doma. Beloušnica ni škodljiva, še manj pa slepec (slepir, slepovoz). Naj huja kača je ropotača, ktera z repom klopoče, in s svojimi očmi živali omami, ter požre po tem; kogar vgrizne, v kratkih minutih umerje; ona je v Ameriki in Afriki doma. Boaaligoš čiin, velikanska kača po 40čevljev dolga in za moža čez pas debela, celega vola stisne in po malem požre; sita pa se da, umoriti in zamorci njeno meso jedo. 2)
18. Ribe.
§. 1. Ribe imajo rudečo, mčrzlo kerv, po plitvah (ribjih ušesih) dihajo in samo v vodi žive. Večidel so z luski (luskinami, špi-
1)	Kdo pozna želvo? Kaka je? Želva je podoba lenobe; zakaj ? Kuščar je podoba jeze; zakaj ?
2)	Ktera kača je v naših krajih strupna? Kako se je gada varovati ? —Kača je podoba zavida; zakaj?
sind mit Schnppen bedeckt, und schiefien mit ihren Flossen im Wasser blitzschnell hm und her. Das Schwimmen wird mittels der Luftblase bewerkstelliget, welche der Fisch in sich ausdehnt und wieder zusammen-driickt. Die Vermehrung der Fische durch Rogen oder Fischeier und der Nutzen der-selben ist erstaunlich grofi. Man kennt uber 2000 Arten der Fische; viele ernahren sich grofitentheils von andern Fischen und Ihieren. Es gibt auch fliegende Fische, die sich jedoch nicht lange iiber dem Wasser erhalten
konnen.	, ,	•
S 2. E del fische, welche nur wen,g
Graten (Beine) und schmackhaftes Fleisch
haben, sind in unsern Gewassern: der G o Id-
fisch, mit gelbem Fleisch; die Forelle,
welche schwarz und roth getupft ist; der
Huchen, die Ruthe, der Wels (Schaide)
haben Schnauzen; der fette Karplen der
schlanke Hecht, die Neunauge(die Pricke),
die Barbe, die Asche u. s. Der Hausen
hat eine kostbare Blase, womit man den Wem
klaret. Der A al, ein runder, glatter F,sch
hat Ahnlichkeit mit der Schlange und ein gu
geniefibares Fleisch. Der Weififisch hat
viele Graten, deshalb mufi man ihn behutsam
gemefien. ^ ^^ Gegenden werden anch
Seefische verkauft, als : der Sto ck fisch, der getrocknet und ohne Kopf m den Handel kommt; von dem Fange der Stockfische Ieben viele hunderttausende von Menschen; bar-del len, n. s. w. Der grausamste unter den
rami) odele, švigajo na svojih plavutih hitro ko blisk, in imajo za plavati v sebi mehur, kojega nategnejo in zopet stisnejo. Ribe se dreslijo in čudo množijo po ikrah; dajo pa tudi človeku velik dobiček. Pozna se rib nad 2000 plemen, ktere se večidel drugih rib in žival redijo. So ribe tudi letajoče, pa dolgo nad vodoj letati ne morejo.
%. 2. Zla h ne ribe, ktere malo osti (kosčic) in zalo meso imajo, so v naših krajih zlato k a (losos), ki ma romeno meso; poster v a čer no rudečo pikasta, solač, r o t, rusasti som, tolsti karp, tenkaščuka okun, mrena, lipan, p is kur i. t. d. Fis ima drag mehur za vino čistili. Jegulja (kačur) je gladka riba, kači podobna, pa ima dobro meso. G len ima veliko ojstrih koičic, in ga je nevarno jesti. 1)
§. 3. P tuje ribe se v naših krajih prodajajo: čok ali polenovka, ki se suha irez glave prodaja; slanikih, kterili se po 400.000 ljudi vsako leto živi, tunina i. t, d.
1) Kako se ribe love? Kdo ve ribo popisati ? Ktere ribe so žlahne?
Seefischen ist der Haifisch (Meerwolf) er ist gegen 15 Ellen lang, wiegt oft uber 100 Zentner nnd ist im Stande emen ganzen Mensehen zu verschlingen oder ihm einen FuB oder eine Hand abzubeiBen. Der AJ, all-fisch nnd der Delfin sind Saugethiere, obwohl sie wie Fische im Meere leben.
& 4. Wasserthiere sind noch: die Blut-egel welche das Blut saugen , daher von Arzten verwendet werden; die MuscheU die in zwei Schalen verschlossen sind (die S Bachen lebenden werden nicht gespeiset, wohl aber die Meermuscheln); P?*le* musehel n, worans die kostbaren Perlen g* wonnen werden; diese werden zu den W mern gezahlt.
19. 2>ie 3nfcftcn.
S. 1. Die Insekten haben viele Einschnitte bei einigen ist der Korper in drei Thei e und 7War so abgetheilt, dass der Kopf und der Schweif nur agn dtinnen Faden mit dem Rumpfe iusammenhangen, wie man es bei der Wespe STkann. aL Kopfe haben sie^ liche Fiihlhorner, womit sie al e« um her betasten; sie haben zu 6, 8, 100 nnd noen mehr Fiifle statt des Blntes einen weiBen Siten Saft. znr Bedeckung eine hornarhge
Haut oder iuch Haare. Manche derselben gl ,
zen prachtvoll, andere sind blntfarbig, me z B das Sonn- oder Marienkaferchen. Insekten
Naj hujši je morski volk, ki po 15 vatlov dolg, po 100 centov težek priraste in celega človeka požre, ali mu nogo ali roko odgrizne Kil in pliskavica (delfin) ste dojnici, dasi-ravno živite v morju ko ribi. 1)
S. 4. Medpovodnice štejemo piv al e aH pijavke, ko je kerv pijejo in jih zdravniki rabijo. O j str i ge ali lustrenke imajo po dve školjki ali luščini. Potočne niso za jesti, morske se pa drago prodajo. Biser k e se iz morja love in drage bisere dajo. Vse te štejejo k červom.
19. Žužki ali mergolinci (insekti).
§. 1. Žižci, žuže ali pretisnjenke imajo truplo pretisnjeno in v tri dele tako razdeljeno, da se glav a trupla in rep trupla le na tankej nitki derži, kakor na osi vidimo. Na glavi imajo rožičke ali tipacnike, s kojirni krog sebe tipajo, po 4, 6, 100 in se več noŽic, namesti ker vi bel, merzel sok, za odejo ko-rasto ali roženo kožo, ali pa dlako. Mnogo jih se krasno svetli in so vsi prižatti, p. božji
1) Kako ribe plavajo? Česa se ribe rede? Ktere ribe so pri nas naj žlahntg« ? Ktera riba brez fflave po svetu gre ?
sind tiberall zu finden, in der Luft, im Wasser, in und auf der Erde, auf den Gevvachsen, im Getranke, in Speisen und auch auf dem Men-schen. Es sind uns bereits iiber 20.000 Arten derselben bekannt; noch mehrere sind dem freien Auge nicht sichtbar, daher auch unbekannt. Gut bekannt sind uns die Krebse, welche langsam vorwarts aber schnell riickvvarts geheu.
§. 2. Viele Insekten werden aus Eiern aus-gebriitet, die man derenBrut nennet, und manche derselben vervvandelo sich dreimal auf eine wunderbare Weise. Zuerst entsteht aus dem Ei ein W ur meh en (Larve, Made, Raupe), diese spinnet sich ein undvvird eine Puppe; aus der Puppe entsteht manehmal ein "vvunderschoner Schmetterling, dessen Leben aber oft nur noch so lange dauert, bis er Eier fur die neue Brut angesetzt hat. Die lDsekten nahren sich haufig von solehen Dingen, die andern Thieren schaden wiirden; sie verzehren, so zu sagen, das Kehricht, was andere Thiere versehmahen. Die Raupen sind ungemein gefraBig; sie verzehren in 24 Stnnden dreimal mehr am Ge-wichte, als sie schwer sind. Viele derselben machen uns oft grofien Schaden; andere hin-gegen brinuen uns wieder vielen Nutzen, wie z. B. die Bienen, Seidenwiirmer u. s. w.
§. 3. Die Kafer haben hornartige Fliigel, sie f res sen im Frtihlinge oft die jungen Blatter ab; einige derselben werden auch verspeist. Der Mist-oderStinkkaferwiihlet im Kothe; der Goldkaferist von glanzend griiner Farbe. Der Scherkafer, auch Hirschkafer, hat Scheren, Kneipzaugen, oder Horner mit Zinken,
vole k. Žizcov je vse poltno v zraku, po vodi in po zemlji, po rastlinah in na človeku; pa tudi v pijači in v našem živežu. Znanih je nad 20.000 plemen; še več jih ne vidimo s prostim očesom in torej tudi ne poznamo. Dobro znani so nam raki, ki pomalem na-prej — hitro pa ritensko lazijo.
§. 2. Žižcise izjajčic izvale, ktere zalogo zovemo; in veliko se jih po trikrat čudno premeni. Pervič se iz jajceta červ ali gosenica izleže-, ta se zuprede kakor mešiček ali buba, in iz mešička vstane kakor iz svojega groba Žižek, kukec ali metulj, ki pa časi le tako kratko živi, da zopet zalogo mladih červov nanese. Živijo se takih stvari, koje bi drugim škodovale, in tako rekoč gerdo gloto pometajo. Cervi so strašno požrešni; in gosenice v 24 urah trikrat več objedo, ko tehtajo. Veliko jih škodo dela p. gosenice; veliko pa tudi človeku lep hasen daje, p. bčelice, sviloprejke i. t. d. 1)
§.3. Kebri imajo rožene habtce, in spomladanski mlado zelenje hudo objedajo; so pa tudi dobri za jesti. Govnjač ali movrin po gnoju brodi, zlatač, zelenkast kukec se ko zlato svetli. Rogač ima na
1) Kdo je metuljem podoben ? Kaj gosenice naj rajše objedu ? — Komu molji škodijo ?
"vvomit er emptindlich kneipen kann. Der Ohr-w n r m oder Ohrschliefer schliipft dem Men-schen zuweilen in's Ohr. Der Borkenkafer bohrt oft so jviele Fichten an, dass ganze Strecken von Waldern verdorren. Die Todten-nhr nagt nnd bohrt oft heftig im Holze, und einfaltige Menschen glauben, dass dieses einen nahen Tod andeute. Das Johanniswiirm-ch e n leuchtet im Sommer zu Johanni nachts. Die L&use und die F1 ohe geben dem unrein-lichen Menschen viel zu schaffen; die Erd-flohe sind aber auch eine groBe Plage in den Garten.
§. 4. Die Halbfliigler, die theils fliegen. theils kriechen, siud meist schadliche Insekten, wie z. B. die Motten, welche Getraide und Tuch verderben; die Werre (Erdkrebs), welche die Ptianzen in den Garten beschadiget; Grillen, deren es steigende und fliegende gibt; die tibelriechenden Wanzen, eine grofie Plage in vielen Hausern. Es gibt auch H e u-schrecken, deren Scharen oft die Sonne verlinstern, und alles auffressen, wo sie sich niederlassen. In den Morgenlandern leben viele Arme von den Heuschrecken, welche aber viel groBer als die hiesigen sind.
§. 5. Die Schmetterlinge sind von mannigfaltiger Farbe und Grofte, und haben 6 Fiifie; manche sind von wunderbarer Schdn-heit, jedoch nur von kurzer Dauer. Der Schmet-terling entsteht aus der hasslichen Raupe, und ist ein Sinnbild unserer kiinftigen Auferstehnng. Die Raupen beschildigen die Baume, wenn man ihre Brut nicht im Friihjahre zerstorct
glavi škarje ali ojsfra roga, s kojima ščiplje. Str igla ali ušetnica rada v uho vleze. Knav er ali drevni kukec toliko smrek poškoduje, da se cele strani lesa posu.se. Smert-nik v lesu kljuje, in praznovera misli, da smert napoveda. Kres niče se o kresu po noči svetijo. L d žice in b o l h e nečednim ljudem vehko nadlogo delajo; pozemeljske bolhe so pa tudi za verte huda vjima.
§. 4. P o l krilci na pol skačejo, napol letijo , in so večidel škodljiv merčes, kakor molj i, ki zernje in sukno me do ; mr a mor ali po d jed, ki sadike v gredah podjeda,grilj i, ki so konjiki in pešci; smradljive stenice, in pa kobilice, kterih vlaki sonce zatem-nijo, in kamor se v sedejo, vse objedd. V jutro-vih deželah se ubogi kobilic živijo, ktere so veliko vekše od naših.
§. 5. Metulji so mnogotere barve in velikosti, imajo po 6 nozic, in njih je čudna lepota, ktera pa le kratko ostane. Metulj iz mešička izleti, ter je podoba našega vstajenja od mertvih; njega mati je gosenica. Gosenice drevje objedo, ako se spomlad neukon-čajo; sviloprejke pa tudi lep dnar ver-zeju, kdor jih ve prav rediti. Sviloprejke ©tojjcd 8tfe&. f. b. II. tfi. ffoo.	13
ehe sie aus dem Neste auskriechen; die Sei-denraupen hingegen gevvabren demjenigen groften Nutzen, der sie zu pfiegen vcrsteht. Die Seidenraupen nabren sieh von dem griinen Laube der Maulbeert aume; sio verspinnen sich, und macben aus ibrem z&hen Salte ein Gevvebe, das man Cocon nennt, der oft einen Faden von 500 Ellen entb&lt. Wenn die gewe-seneSeidenraupe den Cocon durchbricht, kommt ein scboner Schmetterling zum Vorschein. Das Weibcben legt oft iiber 500 Eier, woroU3 seiner Zeit wieder jnnge Larven durth die W&rme ausgebriitet werden.
§ 6. Die B i e n e n haben grofie Augen und netzartige Fliigelchen, womit sie auf die B&cme und Blumen fiiegen, um acs Bliiten Honig zu sammeln. Jeder Bienenstock bat tine Konigin, etwa SCO Dronen und 10.000 bis 16 000 Arbeitsbienen. Die Hummeln sind groBer als die Bienen, sie machen ihre Nester unter dem Rasen. Die Wespen verfertigen sich die kiinstlichpten Wohnungen und sind sehr reizbar; die Hornisse verzebren viele Weinbeeren und siilies Obst, und neun der-selben, sagt man, stechen fur eine Schlange. Die Gallvvespe legt itre Eier in die Blatter der Eiche, und erzeugt die runden Gallapfel, vvoraus man Tinte bereitet.
§. 7. Die Fliege bat zvvei FUigel und einen Riissel, womit sie sauget. Die Stech-fliege, besonders die braune Pferdtiiege, qualet dasarme Vieh; auch die Gelsen stechen empfindlich, die Muck en deuten uns durch ihre Belastigung den Regen an.
murbino zelenje jedo, ne zapredejo in iz vladnega soka po 500 pračev svilne niti ena naprede. Se svila iz mešička (kokona) odmota, se metulj iz njega prikaže, kteri pri 500 jajčic naleze, iz kojih se spet červi izplodijo. 1)
§.6. B č et e ali čbele imajo velike oči in pa kožnate habice, s kojimi po rožah in drevju marljivo letajo sterdi nabirat Vsak panj (ul) ima svojo matico, po 800 trotov in pa 10—16 tisuč (tavžent) delavk. Cm elji (čmerlji) so veksi od bčelic in radi pod zemljo j gnjezdijo. Ose čudno umeten osinjak napravijo in so hude jeze; sersenov devet za eno kačo pik ne, in sladkega grozdja pa sadja veliko izpije. Siskarce svoje jajčica v dobovo (ihrastovo) perje zasade, iz kojih okrogle siske prirastejo, iz kterih se tinta kuha. 2)
§. 7. Muhe imajo dve perutnici,pa rivec, da pijejo. Vbadi živino hudo nadlezijo, posebno pa rjave konjske muhe. Komarji hudo pikajo, i mušice nam nadlego delajo, pa tudi dež naznanjajo. 5)
1)	Kdo je metulju podoben? Kaj nam pa pisan metulj
naznanja ?
2)	Kaj nas beeliee učijo? Kdo pa je osi enak? Zakaj
ni varno seršene dražiti?
3)	Čemu se pa muhe in tak merees na svetu?
§. 8. Die S p in ne webt ein ungemein feines Netz, worin sie Fliegen fangt; sie zeiget auch die Ver&nderung des Wetters an. Der Skorpion hat einen giftigen, langen Schweif, womit er empfindlich sticht. Man bereitet aus Skorpionen ein heilsames 01 gegen giftige Bisse. Es heifit, dass sich der Skorpion mit seinem eigenen Gifte und Stiche umbringt. Die emsigen A m e i s e n tragen grofie Haufen zusammen, wozu sie ebene, glatte Wege anlegen; sie sind das Bild einer bra-ven Gemeinde. Die rothbraunen Amei-s e n stechen sehr empfindlich; die k 1 e i n e n A m e i s e n beschadigen gern die Obstbaume, wenn man sie nicht zeitlich vertreibt. Der Ameisenlowe vertilget viele Ameisen.
§. 9. Durch ein VergroBerungsglas sieht man in einem Tropfen Wasser oder Essig eine uuzahlbare Menge Insekten wimmeln; so auch im Kase. Wenn man in eine Pfiitze oder Mistjauche tritt, so zertritt man eine grofie Menge Tliierchen, die mit freiem Auge nicht gesehen werden konnen. Gott erhalt sie alle, theils zum Nutzen des Menschen, theils um ihn zu beschaftigen, damit er sich nicht der Tragheit iiberlasst. Wunderbar und weise hat Gott alles erschaffen! Er vergisst auch des kleinsten Wiirmchens nicht. das zu unsern Fiifien kriecht; er kennt auch das kleinste Thierchen, welches auf der Erde lebt.
§. 8. Pajki (pavki) silo tanke mreže predejo, v koje muhe love; pa tudi spremembo vremena kažejo. Š krake k ali škorpion z repom strupno pikne, pa tudi zdravo olje da za strupno piknino. Pravijo da sam sebe vgrize in zamori, kakor zavidni človek. Skerbne mr avlje imajo velike mravljinjake, si gladke ceste narede in so podoba pridne srenje. Go-rečice (rosice) hudo opikajo, in mravljinci drevje zlo oškodujejo, ako jim v okom ne prideš. Mravojed jih veliko poje. i)
§. 9. Kdor očale, ktere vse povečajo, ima, vidi v kapljici vode, posebno pa v kisu . brez števila veliko žižcov mergoleti, tako tudi po siru laziti. Kdor v lužo ali gnojnico stopi, celo množico živalic pomandra, kojih s prostim očesom ne vidi. Vse Bog živi, nekoliko človeku v prid, pa tudi v podbudo, da se jih brani in se ne uleni. Prečudno, pa tudi modro je Bog vse stvaril, in červiča ne pozabi, ki se nam pod nogami giblje; za vsako bibo ve, ktera po zemlji leze.
1) Kdo je naučil pajka presti? Koga pajk v svojo mrežo vlovi? Koga pa zapeljivi svet? — Česa nas gomez-nive mravlje opominanjo ? Kteri žižci nam vreme napovedajo ? — Kako pa musice in pajki za vreme vedo?
20. ©ic SSurtner.
§. 1. Die Wiirmer haben gleich den Insekten anstatt des Blntes einen vveifien, kalten, zahen Saft, meistentheils Fiiblfaden anf dem Kopfe, und bei einigen bemerkt man auch Augem Sie haben vveder FiiBe noch Knochen, auch keine Haare; ihr Korper ist weich und geringelt, womit sie sich krummend fortbewegen. Es gibt viele grof Je "VVurmer, noch mehr aber so kleine, dass man sie mit freiem Auge gar nicht sehen kann. Manche Wtirmer leben im Wasser, noch mehrere in der Erde, in anderen Thieren, und auch in den Eingevveiden und Gedarmen der Menschen, wie der Eingevveide- oder Spulvvurm. Sie leben von Gewachsen, vom Obste und Staube; die meisten aber lieben das Fleisch todter Korper.
§. 2. Die Wurmer haben ein zahes Leben, und wenn einem irgend ein Theil des Korpers abgerissen wird, erwacbst ibm bald ein neuer Theil; viele derselben konnen ungemein lange ohne alle Nahrung leben. Die Zahl der AViirmer ist uns noch unbekannt. Die bekanntesten sind die Schnecken, welche ihre Gehause am Rticken tragen; manche davon geben uns eine gute Fastenspeise. Die schvvarzgefleckte Schnecke dient statt der Wagenschmiere. Die Spulvviirmer sind fiir die Kinder eine gefahrliche Krankheit. Der Bandwurm wird oft 60 Ellen lang, und kann den Menschen todten. Die Regenwurmer kriechen beim Regenwetter aus der Erde.
20. C e r v i.
g. l. Čer v i imajo kakor žižci bel, rnerzel, vlačen sok mesto kervi, tipavne nitke na glavi, na kojih se oči najdejo. Nimajo nog, ne kosti, ne dlak; njih truplo je mehko in žlezasto, s katerim se zgiblejo in lazijo. So veliki červi, pa večidel je tako drobnih, da se s prostimi očmi ne dajo videti. Mnogo červov v vodi živi, še več pa v zemlji, drugi v truplu žival, tudi v drobovini in v črevih človeka, kakor gliste. Redijo se rastlin, sadja, praha; naj rajši pa mesa, kojega se po smerti osvoje.
§. 2. Červi imajo čerslvo zivlenje, in če jim kdo en del života odtergu, hitro jim drugi izraste. Veliko jih čudno dolgo brez vse piče živi. Njih čislo (število) je nam neznano. Naj bolj znani so nam polži, ki luščino na herbtu nosijo in nam dobro postno jed dado. Pegasti, čemi polži se rabijo za kolomast. Gliste posebno otroke hudo »{jejo, in so nevarna bolezen. Plosčnata glista po 60 pračev dolga izraste, in lehko človeka umori. Dežni čer v v dežju iz zemlje prilize.
§. 3. In jedem Was8ertropfen, so auch auf jedem Stiickchen verschimmelter Brotrinde wimmelt eine unzahlige Scbar so kleiner Wurm-chen, dass man sie ohne ein Versrofierungslas nicht sehen kanu. Nur Gott sieht dieselben und sorget fur sie. — Es gibt auch Pflanzen, die einiges mit den Thieren getnein haben, z. B. die Polipen im Meere, davon jeder Theil vom andern getrennt flir sich leben kann. Auch denBadschwamm, den man zum Reinigen braucht, erzeugen die Mcerwiirmer.
21. 9tuctblicf auf m £l)ierrei<&.
§. 1. Die Welt gleicht einer Haushaltung, in welcher sich zahllose nothwendige und nflfcz-liche Geschopfe befinden, und Gott ist der hochst weise und gutige Erhalter derselben. Ein Geschopf dienet dem andern zor Nahrung oder zum Vergniigen; kein Ding ist ohne irgend einen Nutzen, und alle Geschopfe sind zur Ehre Gottes, und dem Menschen zum Vortheile da, so lange wir solche mit Vernunft und MaBig-keit gebrauchen. Die Hausthiere leisten uns Aushilfe in unseren Geschaften, und geben uns Haute und Wolle zu unserer Bekleidnng, Milch (Schmalz, Kiise) und Flekch zq unserer Nahrung; die Knocben, die Horner und die Gedurme wissen die Handvverker gut zu rer-wenden; auch die Abfalle derselben sind zur Diingurig der Felder unumganglich nothwendig.
§. 12. Eben so niitzliche und nothwendige Geschopfe sind die Vogel. Die Raubvogel ver-
#
§. 3. Vsaka kapljica vode, vsaka skorjica plesnovega kruha vsa gomezni tako drobnih živalic, da jih z golimi očmi ne vidimo; le Bog jih vidi in oskerbi. — So tudi rastline, ko jih je pol živali, kakor morski p o lipi, kterih vsak del odtergan lehko žici. Tudi morsko gobo, ktero za pobrisati rabimo> zaredijo morski červi.
21. Ozir na živalstvo.
§. 1. Svet je velikemu pohištvu podoben, v ko j ein je vse živo potrebnih in koristnih stvari, in dobri Bog je njega neskončno moder in dober gospodar. Ena stvar je drugi potrebna v živež ali v veselje; brez koristi ni reči, in vse služijo Bogu v hvalo, človeku pa v hasen, dokler jih modro zavživa. Živina nam pomaga delati, nam da svojo kožo in dlako za odejo, mleko, maslo, sir in meso v živež; kosti, rogovje in čreva sesajoče živine so rokodelom koristne, tudi gnoj je za polje potreben.
§. 2. Ptice so nam ravno tako koristne in potrebne stvari. Zgrabljivi ptiči pojedč
zehren die Aser, die sonst die Luft verpestcn v, Grden; die Raben setzen auf den Felderu uea Mausen nach, damit sie dea Pflanzen nicht schaden; die Sperlinge und andere Vogel reinigen die Baume von Raupen und anderem schadlichen Ungeziefer, damit dieses uns die Fruchte nicht verderbe. Die Vogel geben uns Federn zu weiehen Betten, aber auch kostliches Fleisch. Die Singvogel ergetzen un3 mit ihrem Ge-sange. Es ware gransame Bosheit, wenn man die Vogel qualen, und obne Noth todten wiir<le!
§. 3. Von den Fischen leben unzahlige Fa-milien, indem sie solche theils selbst geniefien, theils frisch, gedorrt oder auch eingesalzen Terkaufen; man kann darans sogar Mehi, und aus diesem gutes, weifies Brot bereiten. Auch die Scblangen sind nicht ohne Nutzen; sie verzehren die hie und da liegenden giftigen Dinge, geben oft beilsame Arzneien, und dienen selbst andera Thieren zur Nahrung. — Die Bienen sammeln den Honig, welcher zu Arzneien und zum Meth vervvendet wird, Wachs zu Kerzen fiir Beleuchtung; die Ameisen tra-gen den wohlriechenden Weihrauch zusammen. Die Insekten fiiegen auf Bluten und Baumen nmher, vermehren die Fruchtbarkeit d^r Obstbaume und anderer Pflanzen, indem sie den befruchtenden Staub auf andere Bluten libertraofen, so wie die Vogel verschiedene Samen auf solche Orte ausstreuen, wohin kein Mensch kommt.
§. 4. Wozn sind denn die Motten? — Sollten diese sonst keinen Notzen gevvabren, so sind sie doch in Bezug auf die Getraidewucherer
merhovino, da nam. nape ne okuži, vrane pobirajo miši po polju, da nam žita in sadik ne podjedo; vrabeljni in drugi letavci obirajo drevje, da nam gosenice in škodljivi červi sadja ne ukovčajo; nam dajo perje za mehko postelj, pa tudi dobro meso, in pa toliko veselja pevci i pevke. Pač bi bilo hudobno, jih terpinčiti in brez potrebe moriti!
§. 3. Ribe cele rodove živijo, ter jih jed6 in prodajajo suhe kakor tudi nasoljene; cel6 moko iz rib mei jejo in pogače pečejo. — Tudi kače niso brez hasna, nam strupne reči pobirajo, dajo vračtva aH zdravila in so spet drugim živalim v živež. — Bčele dajo sladki med v zdravilo in za medico, vosek za sveče najsvetejšemu opravilu; mravlje nanašajo žlahno kadilo. Zižci po cvetju letajo, in množijo rodovitost drevja in rastlin, kajti rastlinski prah sejejo , kakor ptička zer-nice v take kraje zanese, kamor človek priti ne more.
§. 4. Čemu so pa molji ? Ako bi za drugo ne bili, so za žilne dragoletnike. — Pa
niitzlicb. Und wozu ist die tmgeheuere Menge derFliegen, Fledermau se. Kafer und Wiirmer? Dieselben sind den Vogeln in der Lufl und den Fischen imWasser eine nothwendige Nahrung; die Wiirmer durchbobren und dnrclrvvuhlen die Erde, wodurch sie lockerer und fruchtba-rer wird. Manche Thiere verzehren die uns schadlichen Dinge, andere ziehen aus der Luft und aus der Erde die giftigen Dunste- an sich, underhalten uns dadurch die Iiebe Gesundheit. Wenn wir auch von irgend einem Geschopfe den Nutzen noch nicht erkennen, so konnen wir doch mit Gewissheit schlieBen, dass es zu irgend einem Zwecke da ist, indem es in Gottes weiser Schopfung nichts ohne Nutzen gibt, sondern alles zur Erhaltung des WeltalLs dienlich und nothwendig ist.
§. 5. Alle lebenden Geschopfe verkundigen uns aber auch die Allmacht und unendliche Weisheit Gottes, seine vaterliche Sorgfalt und heilige Vorsehung. Alles, was da lebt, ermuntert uns, Gott zu loben, und vereiniget sich mit uns, den Herrn so vieler Wunder zu preisen. Schon spricht der fromme Job: „Frage das Vieh, es wird dich lehren , tmd die Vogei des Himmels werden dir's sagen. Rede die Erde an, sie wird dich lehren, und die Fische des Meeres werden dir verkundigen. Wer soli es nicht wissen, dass alles dieses der Herr gemacht hat."
22. $>ie ©eioa^fc.
1. Die Ge"wachse oder Pfl a n z e n ziehen durch die Wurzeln ihre Nahrung aus der Erde,
čemu je toliko muh, mračnikov (nadeperjev), kukcov in červovl Mergolinci, muhe in červi so pticam pod nebom in ribam po vodah potreben živež, glistice verlajo in rahljajo zemljo. Druge živali povzivajo nam škodljive reči, druge vlečejo strup iz zraka in zemlje na se, in vam ljubo zdravje ohranijo; in če ravno kake stvari hasna še ne spoznamo, ter ne vemo pokaj je, lehko sklenemo, da ima svoj dober namen, ker v modrem stvar-jenju Božjem ni nič 'zastonj, marveč vse je koristno in za ohranenje vseh.
§. S. Vse žive stvari nam pa oznanujejo B oga vsegatrtogočnega, neskončno modrega in dobrotljivega, in njegovo očetovo skerb, sveto previdnost Božjo. Vse kar žici, nas opominja Boga hvaliti, in nam pomaga častili Gospoda toliko čudov Božjih. Lepo govori pobožni J ob: „Vprašaj živino, in te bo učila, in ptice pod nebom ti bodo povedale. Nagovori zemljo in te bo učila, in ribe v morju ti bodo naznanile. Kdo ne ve, da je vse to Gospodova roka storila?u
22. Spoznava r a s 11 i n.
§. i. Rastline ali sadike (sadeži) vlečejo po koreninah svoj živež iz zemlje,
jnittels des Halraes und des Laubes aus der Luft an sich; die Wasserpflanzen aber auch au-t dem "VVasser. Sie wachsen von innen, aber empfinden nicht, und konnen sich nicht-ir i bewegen. Auch die Pfl;:nzeu haben ein Le-ben, jedoch nicht ein gleiches mit den Thieren. Die Haupttheile einer Pflanze sind: die Wur-zeln, der Stamm oder der Halm, das Laob, die Bliite, die Frucht und der Same.
§. 2. Die Wurzel ist der untere Theil einer Pflanze, welcher in die Erde dringt und sich in derselben befestiget, damit die Pflanze aufrecht und gegen die Macht des Windes erhalten werde. Die Pfalwurzel hat viele Saugewurzeln; diese sind diinne Faden (Rohrchen), vermittelst welcher sie nahren len Saft aus der Erde ein^augt, der aus Wass<>r-, Erd-. Salz- und Ol-Theilen besteht.^ Der Stamm (Halm) entspringt aus der Wurzel, und zieht aus derselben den Nahrungssaft an sich, der sich von da in die Aste und Blatter vertheilet. Die Blatter sind sehr wichtige Theile der Pflanze; durch sie dunsten die uberfliis-sigen Theile des Saftes aus, sie saugen auch neue Nahrungstheile aus der Luit, dem Regen und dem Thaue ein; daher wii*d auch der Baum im Wachsen gehindert, wenn man ihm an seinen obersten Asten das Laub nimmt.
§. 3. Die Bliiten sind der schonste Theil einer Pflanze, sie geben ihr ein herrliches, frohliches Ausehen; aus denselben reifc seiner Zeit die Frucht. Die Bliiten sind von der man-nigfaltigsten Farbe und Gestalt, riechengut oder iibtd, was uns Vergniigen oder Ekel verur.
po steblu in perju pa iz zraka; povodne rastlike pa tudi iz vode. Od znotraj rastejo, pa ne občutijo in svojevoljno ne gibljejo se. Tudi rastlike imajo svoje zivlenje: pa drugačno ko živali 1). Poglavitni deli rastlin so korenine, deblo ali steblo, bilika, listje, cve\ seme in sad.
§. 2. Kor eni na je spodni del rastlike, kteri v zemljo rije in se zemlje prime, da se rastlina na kriško derzi, in jo veter lehko ne podere. Korenina ima živnice, tenke nitke in cevke, po kojih zivni sok iz zemlje vleče, kteri iz vodenih, perstenih, solnatih in oljnatih (mastnih) delov obstoji. Deblo (steblo ali bilka) iz korenin vstaja, zivni sok iz njih vleče, kteri se po vejah in perju razdeli. Perje je krasno krilo rastik; po njem izhlapijo rastline preobilni sok, in navlečejo nove potrebne soke iz zraka, dežja in rose. Se perje obere, tudi rast drevja oslabi.
§. 3. Cvetje, naj lepši del sadik, daja rastlinam zalo, veselo podobo in ob svoji dobi sad dozori. Cvet je mnogotere barve in podobe, duha in smrada, nam dela veselje ali gnus. S adj e je ravna tako razno, mes-nato1 aH sočnato, terdno in mehko, v lupinah
1) Kdo ve povedali, kako se razloči živlenje rastlin od
iivlenja živine? —
sacht. Eben so verschieden sind auch die Fruchte, fieischig, saftig, hart oder weich, mit oder olineSchalen, nutzlich oder schadlich. Der in die Erde ausgestreute Same keimet bald und wachst empor, \venn er hinlangliche Nahrong, Warme und Licht findet.
§. 4. Der Schopfer gab den Pfianzen eine erstaunliche Kraft sich zu vermehren. Eine einzige Pflanze erzeugt tiber tausend Samen-korner; an einer Tabakpflanze werden in einem Jahre bei 40 000 Korner reif. Da die Eiche ein Alter von 500 Jahren erreicht, so bekamen wir, wenn sie auch nur 50mal zu 500 Eicheln erzeugen wiirde, von einem Baume 25.000 Eichela, wovon jede einen jungen Eiehbaum bervorbringen kann, welche wieder Eichela tragen. So bekamen \vir schon in der Eweiten Abstammung von einer einzisjen Eiche einen ganzen Wald von mehr als 625 Millionen Bitumen. Noch schneller pfianzen sich andere Gewachse mittels Wurzeln, Knollen, Augen nnd Setzlingen fort. Obgleich man viele Tausende von Samenkornern verzehrt, viele derselben verdorren, und bei ungiinstiger "VVitteruns; in der Erde zu Grunde gehen, so bleiben doch noch hinlan<rlich davon am Leben.
§. 5. Wtirden alle reifen Samenkorner in die Erde fallen, so wiire keines im Stande zu keimen und zu wachsen. Darum gab derhochst-Aveise Schopfer einiqren Kornern die verborjrene Kraft, sich in die Ferne zu verstreuen. Viele Kernlein vertragt der Wind, andere Samen haben Federchen, und spielen le Kinder blasen sie auseinander; wieder andere sind befliigelt,
(luščinah) in brez luščin, koristno, pa tudi lehko škodljivo. Pride seme v zemljo, se hitro ucimi, in nova rast lika priraste, ako dovolj živeža, toplote in svetlobe dobi.
S. 4. Čudno moč se množiti je Stvarnik rastlinam dal. Več ko po tisuč semenskih zern ena sama rastlika prinese; na eni rastliki tobaka v enem letu po 40,000 zern dozori. Dob po 500 let starosti učaka, in če bi le 50krat po 500 želodov obrodil, bi od enega doba 25.000 želodov imeli, iz kterih vsakega lehko mlad doli prirasle in se več želoda zaredi. Tako bi v drugem rodu že od enega doba lehko celo dobravo nad
m	v
625 mihonov dobov imeli. Se berznej se množi veliko drugih želiš, po korenih, čebulicah, po okdh in sadežih. Naj se ravno veliko tisuč semenskih zern povžije, veliko v zemlji pozaduši in jih slabo vreme pokvari, jih vender še dovolj ostane.
§. 5. Ako bi vsako zrelo zerno v zemljo padlo, bi nobeno ne cimilo in se uzeleniti ne moglo. Bo je vse to previdel in dal nekte-remu zemu skrivno moč, da se daleko razleti. Male zernca veter raznese, druge imajo malic ko perje, in otroci ga razpihajo, zopet, ©rofeee Cefeb. f. b. II. Jtl. flot. btfcb. 14
wie der Same des Nadelholzes. Im Sturmwinde besaet dieNatar die Hohen nnd Tiefen unserer Erde mit den verschiedensten Gewachsen. Der Staab diinget nnd der Regen befeuchtet sie, auf dass sie emporwachsen konnen, sobald sie die Sonne bescheint nnd erwarmet. Auch die Vogel vertragen tinige Samenkorner, andere schwimmen auf Fliissen und Seen in fremde Gegenden. Fiir alles dieses sorgt der allweise Schopfer, und alle Geschopfe, Blitz und Donner, die \Vinde und Wellen dienen ihm zur Erhal-tung der Welt.
§. 6. Die Gewachse haben auch ihre Kraukheiten und Feinde : Die Wurmer benagen die Wurzeln und den Stamm; die Insekten fressen das Laub ab, oder setzen in dasselbe ihre Brut an. Die Baume bekommen wilde Ausw iichse, Knoten, Brand; die Blatter Flecken oder schrumpfen zusammen; die Pflanze ver-blasset nach und nach, und endlich verdorret sie. Doch kann man diesen Ubeln vorbauen, und selbst manche Krankheiten bringen uns eiuen Nutzen, wie z. B. der Baumsch\vamm, das Pecb, die Knoppern u. s. w.
§. 7. Die Pflanzen erreichen auch ein verschiedenes Alter. Einige werden im Herbste angebaut, griinen im Frtihlinge, bltihen im Sommer, reifen im zvveiten Herbste, und ver-dorren dann \vieder, wie das Wintergetraide. Die Banme wachsen langere Zeit, bltihen und tragen Friichte, wie die Eiche. Es gibt aus-landische Baume, die gegen 2000 Jahre alt werden, wie die vornehmen Cedern auf tdem Berge Libanon. Jeder Baum, jede Pflanze
drugo ima svoje habice, p. seme černega lesa. V pišu in v hudem vetru obseva priroda našo zemljo po višavah in globnjakih z mnogo-verstnimi rastlinkami. Prah jim pognoji, in dez jih lepo pomoči, da lehko rastejo, kadar toplo sonce posije. Nekoliko semena ptice zaneso, drugo po rekah in po morju v ptuje kraje priplava. Za s ve to neskončno modri Stvarnik s ker bi, in vse stvari, blisk in grom, vetrovi in valovi njemu služijo svet ohraniti.
§. 6. Rastline imajo svoje bolezni: červi podjedo korenine, oglodajo deblo, gosenice objedč perje, v koje mergolinci svojo zalogo (jajca) zaplodijo. Drevje dobi divje izrastelke, gerče, prisad; listje dobi pege, ali se zvije: sadika začne bledeti in se posuši. Pa tem boleznim se da v okom priti, in veliko jih nam nov hasek prinese, p. goba, smola, »iške, i. t. d.
S>. 7. Tudi rastlike učakajo razno starost. So koje se v jeseni vsejejo ali vsade, se spomlad ozelenijo, cveto poleti, dozorijo drugo jesen, in se posuše, kakor zimina. Drevje dalje raste, cvete in rodi, kakor dob (hrast). So v ptujih krajih drevesa tudi po 2000 let stare, p. žlahni cedri na gori Libanon
Tvird- durch das Alter wieder zerstort. Die Gefalie werden hart und steif. die Safte fangen an zu stocken, der Stamm und die Wnrzeln vermodern, verfaulen, und geben der Erde •vvieder Kraft, andere Gewachse zu nahren.
§. 8. Die Zahl der Gewachse ist sehr grofi; man kennt viber 100.000 Arten derselben. Wunderbar sind die Pflanzen nach ihrer Ver-schiedenheit der Farbe,. des Wachsthums, der Gestalt und anderer Beschaflenheiten; wer soli nicht staunen, wenn er betrachtet, wie gchnell sie sich alljahrlich vermehren, und die Erde so lieblich bekleiden, dass sich das Auge daran nicht satt sehen kann! Auf hohen Alpen, wie in den Thalern, auf steilen Felsen, wo nur eine Handvoll fruchtbarer Erde zu finden ist, griinen Gras und Banme; sogar auf dem Dache imdet das Ivernlein seinen Platz, um zu keimen und zu \vachsen. Die Pflanzen werden einge-tbeilt in Baume, mit Einem Stamme, in Stauden (Gestrauche), deren niedriger Stamm sich sogleich ober der Wurzel in mehrere Z\veige und Aste theilet, in Kruuter, deren Stangel oder Halm weich und sch\vach ist. Unter die Pflanzen zahlt man auch die Schwamme und Moose.
§. 9. Wenn wir nm uns her blicken, so sehen wir Ge\vachse ohne Zahl, unter \velchen die einheimischen Pflanzen fiir uns die niitz-lichsten sind; und jeder Halm, jedes Blatt, jede Bliite, jeder Ivern, ja jedes Graschen lehret uns, wiemachtig, weise' und gtiti g Gott sein mtifie, der sie erschuf.
Vsako drevo in vsaka sadika pa v starosti zopet razpade; žilice usahnejo, sok po njih ne teče, se jame terditi, deblo in korenine trohney zgnjijejo, in dajo zopet drugim rastlinam živež.
§. 8. Število rastlin je veliko; nad 100,000 razpolov se jih že razloči in pozna. Čudna je njih raznost boje (barve), rasti, podobe in drugih lastndsti; in kdo bi se ne čudil, kako hitro se vsako leto množijo in zemljo krijejo, tako zeleno in lepo pisano, da se oko lepote napiti ne more! Po visokih planinah in dolinah, po sterrnem pečevju, kderkoli je peščica prazne zemlje, se trava in drevje vzeleni; celo na strehi najde zernce svoje mesto, in rastbka živlenje. Razdelimo jih v drevje, klero iz korenine eno deblo — v ger-movje, ktero več debel poganja; v zeliša,ako so stebla mehke in šibke. Med rastline se štejejo tudi gobe in mah.
§. 9. Le malo se ozrimo po svetu, pomislimo iz brez broja rastlin le naj koristnejše nam domače sadike, in vsaka bilka, vsako peresce, vsak cvet in vsako zerno, dro vsaka travica hoče nam kazati, kako mogočen, moder in veličastitljiv je Bog, ki jih je stvaril.
23. ©ie SBdurne.
1. Unter allen Gewachsen sind die Ban me die hochstenund starksten; sie haben Wurzeln, Stamm nnd Aste, einen oder auch inehrere Gipfel, Zweige, Laub oder Blatter und Knospen, \velche bliihen und Friichte bringen. AuBerlich ist der Baum mit einer Rinde bedeckt, zwischen der Rinde und dem harten Holze ist der Splint, dann das WeiG-holz, Herzholz und in der Mitte das Mark. Hartes Holz liefern die Eiche, die Larche, die Buche u. s. w.; weiches Holz geben die Linde, die Fichte, die Tanne, u. s. w. Die Stamme werden zu Balken ausgezimmert, oder anf der Sagemiihle in Bretter geschnitten; die Aste und Reiser zu Brennholz, und das Laub zur Štrene oder zu Laubbtischen ver-wendet; selbst der Stock wird ausgegraben, zerspalten und verheizt. Die Baume werden ver-mehret entweder durch die Wurzeln, indem sie neue Sprosslinge ausschlagen, oder durch den Samen, welcher ausgestreut wird. Die Obstbaume werden auch veredelt, entweder durch das Pfropfen oder das Augeln. Die Holzknospen (Augen) sind scharf, die Frucht'knospen rund.
§. 2.-Die Wald- oder Forstbaume theilt man in Lanb- und Nadelholz, oder Weifi-
23. Drevje.
§. 1. Drevje med vsemi rastlikami naj bolj visoko in močno priraste, ter korenine, deblo in veje ima, ktere se v nega ali več verhov razprostirajo, in mladike, perje (listje), popke (berstje), cvetje in sadje poganjajo. Od zunaj drevje skorja odeva, med skorjoj in terdim lesom je tenko ličje (lika ali lup), po tem belina in sredina lesa, ki v sred steržen ali sverž ima, ter se tudi serčika imenuje. Les je ter d, p. hrastov, mačeseljnov, bukov i. t. d.; ali pa mehek, p. lipov, smrekov i. t. d. Debla se v brune otešejo, ali v dile (deske) razrežejo; vejevina in dračje v kurjavo porabi, listje pa v nasteljo ali za vevnik oberne; tudi štor (porob ali panj) se izkoplje in v derva razceplje. Drevje se množi po koreninah, ki se sade, ali pa po semenu, koje se vseje; požlahnuje se pa po vcepljenju mladik (cepičev) in ok. Berstje listja je ojstro, sadovno popkovje pa okroglo poganja. 1)
§. 2. Lesno ali hostno drevje se raz-
1) Po čam se razloči iglasti les od listnega ? — Koliko glavnih delov ima vsako drevo? — Kako se drevje žlahni ? Ktero sadje se zove pečkino ? — Ktero koščično?
und Schwarzholz ein. Unter das Laubholz zahlt man die Eiche, welche Eicheln zurNah-rung fiir das Borstenvieh, uad Knoppern den Garbern liefert. Die Bnche tragt Bucheln (Bucheichelo) zur Nahrnng der Billiche, und Mastung der Schweine; auch 01 wird aus den Bucheln bereitet. Die Birke ist schlimmen Kindern gut bekannt. Die Erlen, Felbern, Bachweiden und Pappe ln wach-sen an Ufern der Bache; die Eschen, Vogel-beerbaume, Zitterpappeln und Ahorne aber aufHiigeln. Die Linde ist ein majestati-scher, wohlkekannter Banm, ihre Blute gibt uns heilsamen Thee. Die WeiBbuche, der Spindelbaum, der Ulmbaum und die Lenne oder der Feldahorn sind gewohn-liche Baume. Die Korkeiche wachst nur in warmen Landern; aus ihrer Rinde macht man die Flaschenstopsel.
§. 3. Das Nadel- oder Tangelholz ist das ganze Jahr hindurch griin, mit Aus-nahme der Larche, welcher im Herbste die Nadeln abfallen. Die Fichte liefert dem Bau-meister Bauholz, dem Tischler Bretter, dem. Schnhmacher Pech, dem Garber Lohe, und fiir die Hauswirtsehaft Streu. Die T a n n e gibt dem Fassbinder Holz zu Tonnen und Schaffeln, und dem Schiffer Mastbaume. Die Fohre (Kiefer) hat harziges Holz, welches man zum Wasserbaue fiir die Wehren, aber
deli v listnato drevje (beli les), ali v šilovje (hovje, černi les). Med listnato se šteje dob (hrast) in cer, ki daja želod svinjam, šipke (koper) pa usnjarjem v rabo. Bukva nosi bukevco polhom in svinjam dober žir, iz koje se tudi olje dela. Breza je malopridnim otrokom dobro znana, jelša verba, rakita in jagned za vodami rastejo; jesen, jerebika, topol in javor pa po bregiht. Lipa je veličastno, slavno drevo in daja zdravilno lipovo cvetje. Gaber, me klen, brest in klen je navadno drevje. K o rje ni dob pa v toplih krajih raste, iz kojega škorje, čepe in zatike delajo. 1)
§, 3. Hovje ali šilovje po zimi in po leti zeleni, razen mecesna, kteremu šilovje obleti. Smreka da stenarjem les in dile mizarjem, smolo čevljarjem, škorje usnjarjem za čres (čreslo), in smrečje v nasteljo. J e 1 a (jelka ali hojka) daja les sodarjem za škafe, in mornarjem jambore za barke. Bor ali borovec ima smolast les za jezi in steske; pa tudi za kurjavo treske. Mecesnov les je
1) Kteri les je pri nas naj bolj terpeč? Kdo rabi bukov — gabrov — brezov les? Iz česa se ineUe delajo? Za koga je pa brezovo olje dobro? Kako pa siba. novo ma"o poje? —
auch zu Spanen zum Unterheizen ver\vendet. Das Ltirchenholz ist dauprhaft und wird zum Baue und zu verschiedenen Geschirren verarbeitet; der Eibenbaum hat schmale Blatter, und tragt schadliche rothe Beeren.
§. 4. Von Obstbaumen haben wir den groBten Nutzen, sie geben uns Obst und Holz zum Hausgebrauche und zum Verkaofe. Oft foezahlt ein einziger Fruchtbaum dem Land\virte die Jahresabgabe. Die Holzapfel und die Holzbirnen wachsen auch in "VValdern; die veredelten Obstbaume aber in Obstgarten. Der Birnbaum tragt liinglichte siifie Fruchte; aus den Mostbirnen wird guter Cider (Obst-most) bereitet. Der Apfelbaum bringt runde slifie oder auch sauerliche Apfel, \velche man in Spalteln dorret, oder die Apfel werden zer-quetscht und zn Obstmost verwendet. Die Quitten werden gedorrt; die Zwetschken und P fl a umen sind sowohl im frischen, als auch gedorrten Zustande ein edles Obst, woraus auch Slivowitz gebrannt wird. Die Ki rs ch en sind sowohl frisch, als auch gedorrt ein gesundes Obst, vorziiglich die W e i ch s e 1 n, Die N ii s s e geben sufie Kerne fur Kuchen und 01, die Kastanienbaume kostliche Ivastanien. A p ri-kosen (Marillen) und Pfirsiche w*achsen bei uns nur in Garten; sie haben in der Mitte einen harten Kern (Stein), Apfel und Birnen hingegen mehrere kleine Kerne. Der Maul-beerbaum gibt den Kindern siiftlichte Beeren und fur Seidenwtirmer nahrhaftes Laub.
§. 5. Fremde (siidliche) Obstbaume werden in unsern Gegenden nur in vornehmen Garten
terpeč za stenovje in posode; tisovo drevo ima vozko perje, pa škodljive rudeče jagode 1).
§. 4. Sadunosno drevje nam naj več dobička prinese, rodi sadje in nam tudi les da za mnogoverstno orodje v domačo rabo in naprodaj. Kmetiču pogosto eno samo češnjevo drevo dacijo plača. Lesnike po goščah, požlah-njene sadunosnice pa po sadunosnikih r a šteje. Gruška nosi podolgovato sladko sadje; tepka da dober gruščevec. J ablana (jablan) ima okrogle, sladke pa tudi kiselne jabelka, ki se v re žnjah suše, pa tudi v jabelčnjek tolčejo, ni dober tolkec dajo. Kutne se posuše, slive (čvečki) so sirove in suhe žlahen sad, iz kojih se tudi slivovec dela. Crešnje (češnje) so zdrava j ed sirove in suhe, posebno kisle višnje. Orehi dajo sladko jederce za potico (pogačo) in za olje; kostanj pa dobro kostanje. Kaj-sije (marelice) in breskve pri nas le po vinogradih in vertih rastejo, ter imajo v sredi koščice; jabelka in gruške pa peške (pičke). Murve dajo otrokom oslastno zernje, svilo-prejkam pa važno perje.
§. 5. Ptuje (lasko) sadunosno drevje se pri nas le v vertih najde, kakor kisle limone,
1) Kaj nam da smreka — bor — mecešen? Ktere derva so 7a kurjavo bolje?
angetroffen: als die saueren Limoniea und diegelben siifienPomeranzen. Der Feigen-baum bringt dreimal im Jahre zeitige Frnchtj die Feigen vverden sowohl frisch als auch gedorrt verkauft. Der Olivenbanm (01-baum) hat schmales, blasses Laub, langlichte Beeren von der Grofie der Kirschen, woraus das Oliven- oder Baumol gepresst wird. Der Olivenbanm gedeihet nur in warmen Landern. Der Palm baum wird oft iiber 100 Ellen hoch, hat anstatt der Aste eine hiibsche Krone aus griinen Blattern, woraus Korbe und auch Kleider geflochten werden. Der Da 11 elb a um, iiber 100 Schuh hoch, tragt siifie, langlichte Datteln. Der Kaffeebaum hat Arabien und Indien zum Vaterlande, bliiht weift und tragt Friichte von der Grofie der Kirsche mit zwei Kernen, die man Bohnen nennet, welche theuer verkauft, gerostet und gemahlen werden, und woraus der Kaffee bereitet vvird. Der Lorbeerbaum hat schwarze, vvohlriechende Beeren, womit man Speisen wiirzet. Der M u s-katnussbaum tragt die kostbaren, wohlrie-chenden Muskatniisse; der Zimmtbaum gibt die sufie Zimmtrinde und die wohlriechende Bliite; der Ingber oder Ingwer, wohl-riechende Wurzeln, und der Mandelbaum bringt siifie Kerne,
24. ®fe ©eftrduc^c.
§. 1. Die Gestrauche treiben aus dem niedrigen Stamme gleich ober der Wurzel mehrere Zweige zu einem Gebusche. In Garten
in romene, sladke pomoranče. Smokve (fige) so sirove in suhe naprodaj, in po trikrat na leto sad rodijo. Oljka ima ozko, bledo perje, podolgovate maslenke, kakor češnje debele, iz kojih se olje tlači, in je v toplih krajih doma. Palmovo drevo po 100 vatlov visoko raste, ima na mestn vej le čeden venec, iz zelenih vej skrožen, iz kojih se jerbasi, tudi oblačila p leto. Da ti lov o drevo, nad 100 čevljev visoko, rodi sladke podolgovate pavčike. Kavno drevo v ArabiiinIndii raste, bele cvete in ima sadje ko drobne črešnje, na dve zerni, ktero zernje se drago knpi, praži, melje in kava (kafe) iz njega kuha. Lavorika ima černo dišeče zernje, koje jedilom dišavo da. Muškatno drevo da dišeče oreške, cimetno pa sladko korjico in dišeče cvetje; djumber pa dišaven koren; man-deljeno v o drevo sladke jederca ima. 1)
24. Germovje.
§. 1. Germi poganjajo iz panja po več verhov in se okosate. Po vertih imamo dišeče
1) Kdo je bil na figovo drevo zlezel, Jezusa vidit? Kake vejce so ljudje Jezusu sflali, ko je v Jeruzalem jezdil ?
lindet man wohlriechende Gebiische zur Zierde, fruchttragende zum Nntzen, aber auch heilsame zuArzeneien. DieRose bliiht wei(J, roth und gelb, und hat eiuen sehr an-genehmen Geruch; bewaffnet mit Dornen ist sie uns ein Vorbild der Schamhaftigkeit. Der spanische Holnnderstrauch bliiht im Juni und verbreitet einen lieblichen Geruch. Die Weinrebe spendet den Kindern siifte Trauben, den Mannern und Frauen erquicken-denWein. Der Johannisbeerstrauch tragt rothe sauerliche, kleine Beereu, welche frisch gegessen oder auch eingesotten werden. Der Stachelbeerstrauch mit sehr spitzigen Dornen bringt gelbliche siilJe Beeren.
§. 2. Die Brombeerstaude und der S ch 1 e h e d o r n, welche an Rainen wachsen, tragen schwarze und blauliche Friichte. Die H e ck e k i r s ch e tragt siifia Kirschen oder Beeren. Die Schwarzbeeren wachsen an Anhohen, und werden frisch gegessen oder auch gedorrt. Die Himbeerstaude bringt rothe Himbeeren, welche frisch genossen oder eingesotten werden; auch bereitet man einen vortrefflichen Essig daraus. Das Heide-kraut wachst auf odem Boden, bliiht blass-roth, gibt den Bienen gnte Weide und den Vogeln nahrhaftes Futter. Das Paselbeer-ge str auch ist eine ziemlich hohe Staude mit schon gelber Bliite, die einen angenehmen Geruch verbreitet.
§. 3. Der Holnnderstrauch wachst in Garten und in wasserigen Gegenden. und hat einen grofien Wert; denn seine Bliite gibt
germiče v kinč, pa tudi sadunosne v korist, zdravilne za vraštvo v bolezni. Rožni germ lepo belo rudeče cvete, pa še žlahneje diši; s ternjem ograjen nam je podoba sramožljivosti. Španski bezovec rožnika cvete in prijeten duh daja. Vinska t erta, Slovencov mati, daja otrokom sladko grozdje, možem in ženam pa dobro vino. Ribi ž (kresno ali laško grozdjiče) ima kiselne, rudeče jagode za zobati, pa tudi za pokuhati. Kos-matinke imajo ternasto perje, pa rumenkaste sladke bučke.
§. 2. Ostrožnice in ternolice po-mejah rastejo in černo, višnjevo grozdjiče dajo. Kopinje sladke kopinčnice rodi. Cer-nice (borovnice) po hribih rastejo, se sirove zobljejo in tudi suše. M al i nje ima rudeče maline, dobre za jesti, pa tudi za kis in malino vec. Res je po pustih krajih raste,. rudeče cvete, daja bčelam dobro pašo in pticam tečne zernje. Ce s milje (češminje), visoko germovje, lepo rumeno cvete in žlahen duh razprostira.
§. 3. Bezeg	(bezovec) raste po vertih
in vodnatih krajih,	vreden, da se mu vsakdo
odkrije, kajti nam	daja cvetje za čaj se potiti,
pa tudi grozdjiče	za pokuhati. Dren ima
uns einen schwei!5treibenden Thee, und die Beeren werden frisch und eingesotten ver-wendet. Die Kornelkirsche (Diendelbeer-baum) hat hartes zahes Holz, gelbe Bliiten, rothe, saure Ivirschen, woraus man scharfen Essig bereitet. Die Wachholderstaude bringt schwarze, gesnnde Beeren zum Kauen, nnd auch zur Bereitungr des "VVachholderbrannt--\veins, hat spitzige Nadeln, welche so wie das Holz zum Rauchern dienen; von den Beeren ernahren sich auch die Kram m ets vogel, die einen kostlichen Braten geben. Die H ase 1-nussstaude gibt den Kindern Haselniisse, fiir mehr erwachsene, eigensinnige Jiinglinge aber ■den Haslinger. Nespeln (Mispeln) wachsen in Obstgarten, sie sind eine gute, schmack-hafte Frucht; wie nicht minder die Friichte des Sperberbaumes.
§. 4. Der Schleh- und der Brombeer-strauch nisten sich uberall ein, wenn man ibnen den Platz gestattet. Der Schvrarz-dornbusch bliiht schon wei6, und tragt schwarzblaue herbe Beeren. Die Hagebutte <Hagedorn) hat dornige Aste, wor.\n rothe Beeren wachsen, deren sich die Vogel im "VVinter bedienen; dieselben werden auch ge-kocht und von Menschen genossen. Die\Vald-rebe wachst zwischen Gestrauchen und \vird zu Winden fiir allerlei Geflechte verwendet. Der Eppich (Immergriin) schlangelt sich auf Baume und altes, verlassenes Gemauer.
§. 5. Ein niitzliclies Gestrauch fremder Lander, dessen Frucht wir haufig brauchen, ist der Pfefferstrauchj er tragt Beeren
— 225 —
rumeno cvetje, rudeče kislo zernje, da dober drenovec, in drenovina je čverst, vlačen les. B r i n j e (borovje, smolje) da zdravo zernje za žvekati, ojstro iglovje in les za kaditi, brinjevec za zdravilo, in redi drage brinjevke za pečenko. Lešje daja otrokom lešnike, pa tudi leskovice, če niso pridni. Nešpeljni po sadunosnikih rastejo, ter dajo dobro okusen sad, kakor tudi oskorži, ako so vležani.
§. 4. Ternje in robidje povsod rado raste, ako ga ne potrebimo,. Ccrni tern lepo belo cvete, in ima černe borove jagode. Š i p k o v germ ima ternaste veje, pa rudeče šipke, kojih se po zimi ptice rede; pa se tudi v kuho porabijo. Srebotje se po germovju ovija in vlačne terte za pletenice da; ber šel (ber-šlan) obsega staro zidovje in neprenehoma zeleni.
§. 5. Imeniten germ ptujih krajev, kojega sadje kupujemo, je poper, ki ima grozdičje, in černo zernje. Tudi v naših' vertih raste ©rojjež Scfefc. f. b. II. flf. f!o». Mfc$. 15
und schwarze Kerne. Die Paprika- oder Beiftbeerstaude, auf welcher rothe Friichte reifen, wachst auch in unsern Garten. Der ReiB koramt im nassen, sumpfigen Boden fort. Die Baumwollenstaude tragt Friichte wie walsche Niisse, von denen man die weifte Wolle sammelt. Das Zuckerrohr hat siifies Mark, woraus der Zucker bereitet wird.
§. 6. In unsern Garten werden die Beete mit der Buchsstaude eingefasst, welche einen unangenehmen Geruch verbreitet. Das Buchs-baumholz ist schon gelb und sehr hart, wird zu musikalischen Instrumenten verwendet, und wachst in warmen Gegenden. Der g r line Is o p riecht angenehm.
25. ©emiife, ©etcnibe unb ©trtSatten.
§. 1. Die Krauter theilt man ein in Garten-, Feld-, Wiesen-, Arznei und Giftkrauter. Einige dienen uns zur Nahrung, andere zur Herstel-lnng unserer Gesundheit, andere aber schaden uns, wenn wir ihre Wirkung nicht kennen, und sie nicht mit der erforderlichen Vorsicht gebrauchen.
§. 2. In unsern Garten und Krautbeeten wachst der Ivopfkohl, der sowohl als Siifi-als auch als Sauerkraut verbraucht wird. Der Blum enkohl oder Karviol macht wei!5gelbe Blumen (Rosen), welche eine vortreffliehe Griin-speise geben. Der Spargel, Salat, Spinat, die Bohnen, die vveilJen, gelben und Rnnkelriiben, sovvie auch die Erdapfel oder Kartoffeln, welche in Garten und auf
paprika, ktera rudeče bučke ima. Riz raste po močirjih, in tečno laško pšeno da. P a vola ima zernje v volnato lnpino zavito, iz koje se pavola nabira. Sladkorjev terst ima sladek sverž (steržen), iz kterega se sladkor kuha.
§. 6. Po naših vertih zelenec grede gradi, in ima močen, neprijeten duh. Zelenikov les, romen in terd za godčevsko orodje, raste v gorkih krajih. Is o p (sipanat) zeleno raste in čedno diši.
25. Zelenjad, žito in trava.
§. 1. Zeliša delimo v vertne, poljske, travniške, zdravilske in pa v stropne zeli, ki nam služijo v živež, ali pa v zdravilo, pa tudi v škodo , ako jih prav ne poznamo, in modro ne rabimo.
§. 2. Po naših vertih in kapušnikih raste glavati k a p u s, kterega glave v sladko in kislo zelje porežemo. Planinski kapus (Karviol) naredi rumeno cvetje, ktero žlahno zelenjavo da. Biluš (špargel), salato, škerpec ali špinače, kakor peso, rone, repo in korenje vsakdo lehko pozna, in tudi ko run
(podzemljice, laški bob, podzemelske jabelka),
*
Feldern vvachsen, sind nns allen gnt bekannt. Die Zwiebel nnd der Knoblanch haben einen scharfen Gerncb, und einen scharfen Ge-schmack, so wie der Rettich und der Kren. Die P eter sil i e wird, wie das Gewiirz, des Wohlgernches wegen in die Speisen gegeben.
§. 3. Die K ur b is se wachsen auf den Ackern, die Melonen nnd Gnrken in Garten. Hiilsenfriichte nennt man die Bohnen, die Fisolen, die Erbsen, die Zisern nnd Lin s en. Dierothen, siiften Erdbeeren wach-sen anf sonnigen Htigeln, die Probstlinge in Gartenbeeten. Im Wasser wachst das Schilt oder das Reisig, den Fassbindern zum Ge-brauche, der Kalmus den Pferden als Arzenei.
§. 4. Auf den Ackern-vvachsen, bliihen und
reifen verschiedene Arten von W in ter- und Sommer-Getr aide, als der W ei z en, der Roggen, die Gerste in Ahren, der Hafer in Halmen, dann die Hirse in Rispen und der Fenchel in Kolben. Der Mais (Kukuruz) vvachst und reift in Kolben. Der Buchweizen (Heiden) hat scharfeckige Kerne, die Meer-hirse gibt Reiser zu Besen. Vom Getraide leben die Mensch en, das Vieh wird damit ge-mastet, und auch die Vogel eraahren sich davon.
§. 5. Auf den Wiesen und Weiden wachst das Gras, wek;hes griin oder getrocknet (Hen oder Grummet) dem Viehe zum Futter dient. Die Heublumen werden auch gebriiht zn Umschlilgen als Heilmittel angewendet. Das siifte Futter wird lur das Hornvieh. nnd das sauro fiir die Pferde verwendet. Ein edles Futter, vorzuglich fiir Pferde, gibt sowohl
Iti po vertih in po njivah rastejo. Čebul, Ink in česen imajo močen duh in ojster okus, kakor redkva in hren. Peteršilj se za dišavo v knho deva.
§.3. Buče ali tikve rastejo po njivah, d in je in murke ali kumare pa po gredah. V stročjn nam zori bob, fižol (bažnla), grah, c i za r a in leča. Sladke, rudeče jagode rastejo po sončnem bregovju, truskelice po vertnih gredah. — Po vodi raste rogoza in terstovje sodarjem v rabo, kolmež pa konjem v zdravilo.
4. Na polju zeleni, cvete in zori ster-neno zernje, ozimina injarina, pšenica, rež (erž), ječmen, pa tudi oves, ki v klasovju svoje zernje za meljo ima; v latovju pa proso (žito) in ber za kašo. Koruza (turšica) v strokih zori, h ajda pa ojstro vo-glato zernje ima, sirk da sirkovino za metle. Zernja se ljudje žive, pitana živina redi, pa tudi ptice ga rade zobljejo.
S. 5. Po senožetih in ledinah (tratah, livadah) zelena trava raste in živini ker me da, seno, otavo in otavič. Seneni drob se tudi pari za zdravilne obloge. Sladka kerma se govedini, kisla po konjem polaga. Zlahno pičo
der rothe heimische, als aach der Luzer-ner-Klee. Die Schafgarbe dienet jnngen Trnthiihnern, und die Brennesseln dem Borstenviehe zum nahrhaften Futter; es^ gibt kein Grilschen, vvelches nicht zu irgend einem
Nutzen ware.
§. 6. Als Handelspflanzen werden Hanf
und L ein gebaut, welche den Flachs fiir Lein-wand und Bast (Werg) zu Tauen und Stricken liefern. Der Mohnsame gibt gutes 01. so wie der Reps und die Sonnenblume. Die Tabakpflanze fur Rauch- und Schnupf-tabak wird in Kroazien und Ungarn gebaut. Die Hopfenbliite wird zumBiere vervvendet.
§. 7. Die schonste Zierde, die hochste Pracht der Giirten, Felder und Wiesen sind die mannigfaltigen Blnmen. die uns mit ihrem Geruche erquicken, oder durch die wunder-bare Schonheit der Bliite erfreuen. Wohl-riechende Blumen sind die bunten Nelken, die blauen Veilchen (ein Sinnbild der stillen Bescheidenheit) n. s. w. Die weifien Lili en sind ein Bild der jungfraulichen Keuschheit; die rothen T n 1 p e n nnd die bunten Georginen bliihen zwar ungemein schon, sind jedoch geruchlos. — Auf sonnigen Hugeln bluhen die gelben Schliisselblumen oder Schmalz-bliimchen, welche uns den Friihling ankiinden; auf den Fluren wachsen die frenndlichen G ans e-b 1 ii m ch e n, an Bachufern und in nassen Graben das Vergissmeinnicht; in Gebiischen die weiBen, lieblich riechenden Pfings t nelken;
alle Wiesen sind mit herrlichen Blumen bedeckt.
§. 8. Arzneipflanzen sind in unsern
daja detelja, domača kakor nemška. Ško-rocel daja purčetom, kropi ve (koprive) svinjam tečno pičo; ni je trave brez haska.
§. 6. Na prodajo se seje konoplja in lan, ki nam dasta prediva za pert, pa tudi like za verve in biče. Makovo zernje da dobro olje, kakor tudi ogeršica in sončnica. Tobak za smodke in za duhan šnjn-pavec) po Ogerskem raste. Hmeljevo cvetje (hmeljino) rabijo za pivo kuhati.
§. 7. Kinč in krasota vertov, polja in ledin so mnogoverstne cvetlice, koja nas s svojim žlahnim duhom, ali pa s prečudno lepim cvetom vesele. Dišeče cvetlice so pisani klinčki, sive violice, podoba pohlevne ponižnosti i t. d. Bele lilije (limbarji) so izgled diviške čistosti; rudeče tulipe, prižane geor-ginke krasno cvetejo, pa ne diše. — Po sončnih brežinah nam romene trobentice, bele šmarnice in mali turčki z rudečimi čalmani, mlado leto oznanjajo, po livadah prijazne ledinčice in marjetice, za potokom sinje potočnice cveto, po germovju bele binkoštnice lepo diše, in vsi travniki so prepižani zalih cvetlic. 1)
§. 8. Zdravilne zeliša so v naših
1) Kdo ve, kako se trava seje? Kako zelje? — repa? Ktere sadike se množijo po korenju? — po okah (ošesih) ? i t. d.
Gegenden: der Kummel, der Anis, der Koriander, der Senf und der Majoran, wovon der Same gebraucht wird. Der griine Rosmarin, der Quendel, der Thimian, das Kerbelkraut und der Lavendel haben einen starken Geruch; der S al bei, die Ka-mille nnd der Dill geben heilsamen Thee fur Bauchbeschvverden. Die Eib is chbla tt er und auch die Wurzeln geben guten Thee fur Husten und in Brustkrankheiten. Die Engel-wurzel und die Ar ni k a oder der \Yohl-verlei sind fur Wunden, die B e r g 1 i 1 i e , das Katzengesicht nnd auch der Wermut ftir Lnngenkrankheiten heilsam; die Melis se stark et den Magen ;derSauerampfer reiniget das Gebliit, und die wenig beachtete Schaf-garbe verwaret uns vor schwerer Erkran-kung. Ebenso findet das Hiindchen sein heilend Kraut, und der von der Viper gebissene Mensch das Schlangenbisskr aut (die Astromontana), damit er genese und dem Tode entgehe.
§. 9. Schon sagt der heilige Geist: „Der Hochste hat aus der Erde die Arzeneien er-schalfen, und der weise Mann wird solche nicht verachten. Die Kraft derselben hat sich den Menschen entdeckt, und der Hochste hat den Menschen Kenntnis davon gegeben, dass sie Ihn in seinen wunderbaren Werken preisen. Er, der Schopfer, heilet mit denselben und kiihlet die Wunden; der Apotheker bereitet wohlriechende Arzeneien und heilsame Salben, und seiner Erfindung ist kein Ende." — Es gibt aber auch schadliche und giftige Pflanzen, welche wir kennen sollen.
krajih kumna, onež (janež), koriander, gorušica in majoron, kojih zernje ali seme se rabi. Zeleni rožmarin, babja dušica, timian, rutica in sivka močno diše; žalbej (kadulja, belostanec), gomil ce (koper), pa melisa (mališnica) dajo čaj za ozdravilo vjedalce ali grizenja. S1 e z o v o (ajbeža) perje in korenje daja čaj za kašelj in persno bolenje. Aškarca, arnika al1 roža sv. Antona je za bolečine zlata roža. S v e d e r c (čantara) in tudi p e 1 i n sta za pljuča zdrava, metica želodec krepča. Kiselca (kisla detel) čisti kerv, in malo obrajtani konjski rep (arman) nas huje bolezni ovarnje, kadar bolehati začnemo. Tako najde psiček svojo p e s j o travo, kadar ga grize; pa tudi človek svojo kačjosmert (astromantano), kadar ga strupen gad piči, da se ozdravi, in smerti otme.
§. 9. Lipo uči sv. Duh: „Najviši je iz zemlje zdravila stvaril, in moder človek se jih branil ne bo. Njih moč se je ljudem zazna-nila, in Najviši je ljudem znanje dal, naj bi ga v njegovih čudopolnih delih hvalili. On z njimi ozdravlja in bolečine hladi; lekar (zdra-vilčar) pa dobro dišeče zdravila pripravlja, zdra-vivne mazila dela, in njegovega dela konca ni." So pa tudi škodljive in strupne zeli, ktere je potreba dobro poznati.
26. ©iftpftonjen.
1.	Obgleich die ganze Erde voli der Gaben Gottes ist, so finden wir doch auch hinter jedem Zaune leicht etwas Giftiges, einen giltigen Schwamm, oder ein anderes schadliches Ge-wachs. Vorsichtige Kinder essen nicht Beeren, kauen nicht Kerne, beriihren auch nicht solche Krauter, die sie nicht kennen, um nicht zu
verungliicken.
2.	Der Stechapfel wachst an verlassenen Platzen, an Rainen und hinter den Zaunen, hat schwarzgrune, gezahnte Blatter, weiBe Bliiten und giftigen Samen, welcher in stache-ligen Kapseln sich befindet. Wenn man diesen
o-enieBen vviirde, konnte man davon rasend
&
werden.
3.	Das schwarze Bilsenkraut findet man hinter alten Gemauern ellenhoch wachsen, ist rauh und ubelriechend, und schon der Anblick erregt Ekel; es ist todtenblass und bliiht roth-gesprengt zwischen den Frauentagen. \Venn man das Kraut riecht, so verursacht es Kopf-schmerzen, und die mit dem Bilsenkrautsamen eingerauchten Zahne zerbrockeln bald.
4.	Die T ollkirs che (Belladonna) wiichst in Waldern, hat einen schwarzlichen, gegen 4 Schuh hohen Stangel, dunkelgriine Blatter, schmutzige, blaulichrothe Bliiten und glanzend schwarze Beeren, welche das schadlichste Gift sind.
5.	Der Wasserschierling wachst an den Ufern nnd nassen Orten 3 bis 4 Schuh
2(j. Stropne zeliša.
1.	Kakor je vsa zemlja polna darov Božjih, tako tndi za vsakim voglom rado kaj strup-nega raste, ali gobe ali škodljive zeli. Modri otroci ne jedo jagod, ne žvečijo zernja in ne prijemajo zeliša, kojega na poznajo, da v nesrečo ne pridejo.
2.	Kristavec, svinjska dušica, poknulca ali kuželca (Stechapfel) raste po zapuščenih krajih, za plotmi in mejami, ima černo-zeleno, narezano perje, belo cvetje za komolc visok, košat germ. V ojstri jezici ima černo, strnpno zernje; kdor ga zavžije, od strupa lehko izdivja.
3.	Zobnik ali trava sv. Apolonie (schwar• zes BilsenJcraut) raste za zidovjem po praču visoko, je kosmat in slabo diši; če ga pogledaš, se ti studi. Okoli velike gospojnice, po mert-vaško bledo, rudeče-pis ano cvete. Kdor ga povoha, ga glava boli; kteri si pa z zobnikom zobe kade se jim potem radi hitro zdrobijo.
4.	Pes j a, kačja ali volčja jagoda {Tollkirsche, Belladonna), raste po hostah, ima začernelo steblo po 4 čevlje visoko, podolgovato, černo zelenato perje, černo rudeče cvetje poleti, v jeseni pa černo svetle jagode, ki so naj hujši strup.
5.	Trobelika ali lajnež (lVasserschier-
hoch, hat einen dicken, hohlen Stamm, viele Zweige am behaarten Stamme, nad kleine Griibchen an demselben, and bliihet zu Jakobi zvviebelahnlich. Der Wasserschierling hat grolJe "VVurzeln, and der Petersilie ahnliche Blatter; durchschneidet man eine Wurzel. so ergiefit sich ans derselben eine gelbe ubelriechende Flii^sigkeit, die sehr atzend and das schlimmste Gift ist. Selbst das Vieh erkrankt schon von dem genossenen "VVasser, darin der Schierling wachs; auch ist es gefahrlich aas dem Rohre desselben Hirtenpfeifen zu machen, wie es manche Knaben zu thun pflegen.
6.	Der gefleckte Schierling wacbst an Rainen in schattigen Orten. hat einen rauhen punktierten Stamm, und man entdeckt ihn schon von weitem durch seinen Maus-geruch, welcher Kopfšchmerzen verursacht.
7.	Der Garte nschierling wachst in Garten, hat an der Unterseite glanzend griine Blatter, etwas groRer als die echte Petersilie, und wenn man ein Blatt zerreibt, so riecht es nach Knoblauch. Die Kochin soli den Garten-schierling gut kennen, damit sie ihn nicht zu den Speisen verwende.
8.	Die Z ei ti ose, eine blassrothe Blume, die im Herbste auf den Wiesen bliiht, und im folsenden Friihlinge Blatter ansetzt; sie hat eine 1% daumenlange "VVarzel, welche gegen Ende dicker als am Stangel ist. Bei den Zeitlosen ist sowohl die Wurzel, als der Same giftig; auch die Blatter sind dem Viehe schadl'ch; deswegen reiniget ein sorgfaltiger Hauswirt seine Wiesen von diesem Unkraute.
/ing) raste za vodami in po močarjih po 3 ali 4 čevlje visoko, ima tolsto, votlo steblo, veliko verhov, po debli dolge lase, pa majhi-ne jamice. Cvete o sv. Jakobu čeblu podobno. Korenine ima velike, peteršilju enako perje; jo prerežeš, iz nje romenkasta, smerd-liva voda teče, na jezika zlo opeče in je naj hujši strup, Todi na vodi, v koji trobelika raste, živina zboli. Nevarno je dečkom iz nje trobente ali piščale delati.
6.	M i š j e z e 1 i c e ali smerdljivec (gefleckter Schierling) raste za mejami po senčnih krajih, ima kosmato pikasto steblo, in prav po mišje od daleč smerdi. Lehko od njega glava boli.
7.	Pesji ah divji peteršilj (Gar-tenschierling) po vertih raste, ima vekše pe-resca od pravega peteršilja, od spodej svetle; ako ga zmeneš, po česaovo smerdi. Dobra ga je potreba kuharcam poznati, da ga v kuho ne denejo.
S. Podlesk, čmerika ali ušivec, smert-njak, tudi golobnjak imenovan (Herbstzeit-lose), bledo rudeča roža, cvete v jeseni po travnikih, in prihodno vigred lepenje požene. Korenje ima po pol drugi palec dolgo, zgo-rej tenko, spodej pa tolsto, hudo strupno tudi zernje. Perje živini škodi; torej ga pridni gospodarji skerbjo potrebijo.
9.	Der Seidelbast (Hundskirsche oder Wolfswurzel) wachst auf wiisten Ortern, aber auch in Giirten, wird gegen 3 Ellen hoch, nnd macht einen ausgedehnten Straneh. Sein Stangel ist glatt nnd etwas rothlich, bliiht schon in der Fastenzeit; gewohnlich macht er zu drei Bliiten in einem Biischchen, und ver-rath sich durch seinen widrigen, giftigen Geruch. Wenn du ihn beriechest, so schwillt dir die Nase an, nnd du bekommst auch Kopf-schmerzen. Der Seidelbast bringt seinen scho-nen, rothen Samen z\vischen den Frauentagen znr Reife. Von den Beeren bekommt man einen ofFenen Mund, und auf der Haut zeigen sich Blaschen; sie verursachen Durst und versetzen den Menschen oft in Wuth.
10.	Der schwarze Nachtschatten \vird an Rainen und Htigeln angetroffen; er hat blasse Bliiten , welche jenen der Erdapfel ahnlich sind, und in deren Mitte einen gelben Zahn; \vachst niedrig und macht mehrere Aste, die Blatter sind gchwarzlich undkantig; er macht griine Beeren, wie die Erbsen; ausgezeitigt sind sie hell-schwarz, wie die Sclrvvarz- oder Brombeeren, und sind Kindern sehr gefUhrlich. Der Genuss jener Beeren bringt auch den Schweinen, Kal-bern und Huhnern den Tod. Noch giftiger ist der Waldnachtschatten, der auch an denUfern wachst, sich auf die Baume schlangelt, im Sommer bliiht nnd zu Kleinfrauentag reift. Seine rothen Beeren sind das scharfste Gift.
11.	Die vierblatterige E i n b e e r e- oder das Teufelsauge, hat einen diinnen Stangel, am Gipfel vier griine Blatter, zwischen denen im

9.	Maslavnjak ali volčji koren (Seidel-bast), raste po pustih krajih, pa tudi v ogra-dih po 3 vatle visoko v obširnih germičih. Re-celj ima gladek, nekoliko rudeč, že v posti prav lepo cvete po tri cvetlice v šopi, in se po pustem, strupenem duhu lehko pozna. Ako ga povohaš, ti bo nos otekel in te glava bolela. Zernje o gospojnici dozori lepo rudeče. Od jagod se usta izpišijo, po koži mehurci izpuste, veliko žejo in grozoviten masljak naredijo.
10.	C erlenka (schioarzer Nachtschat-
ten) se najde za mejami in po bregih, bledo cvete kakor korun, nizko raste in ima veliko vej, perje začernelo in robasto, v sredi cvetja romen zob, zelene jagode ko grah, dozorele pa svetlo černe kakor černice ali malince otrokom zlo nevarne. Tudi svinje, teleta in kure od njih pocerkajo. Veliko strupneja je še hostna čerlenka, ki za vodami rada raste, se po drevju opreza, po letu cvete, in dozori o mali gospojnici. Njene rudeče jagode so živi strup.
11.	VoLčjek ali hudičevo ako (vierblat-ierige Einbeere) ima tenko steblo, v verhu štiri zelene peresca, iz kojih spomlad roža pricve-te, iz nje pa černo plavkasta jagoda dozori,
Friihjahre eine Blume zum Vorschein kommt> aus der eine schvvarzblaue Beere reift, welche innerlich roth, nnd voli giftiger Kerne ist. Sie w£chst hanfig in schattigen Waldern. Schad-lich ist auch die Wolfsmilch, obwohl sie schon gelb bliiht.
12.	Das Tollkorn und der Raden wach-sen im "VVintergetraide, besonders in nassen Jahren. Sie bliihen zu Philippi, machen Ahren, und tragen braunliche und siifiliche Kerne, etwas grofier als die Getraidekorner. Es thnt noth, dass soleh Unkraut aus den Ackern gejatet, das Getraide ausgewunden und vom schlechten Samen gereiniget werde. Wenn sich im Getraide viel Raden einfindet, wird das Brot und jede Speise ungesund. Auch sind das Mutterkorn (Taumellolch) und der Bra n d im Getraide schadlich.
13.	Der blaue Eisenhnt "vvachst wild auf Bergen, aber auch in Garten zur Zierde; er hat einen geraden, dunkelgrtinen, gegen 4 Schuh hohen Stangel, worauf im Sommer blaue Glockchen reihenweise bliihen. Man findet auch gelbbltihenden Eisenhnt. Anf den Bergen wachst an schattigen Orten der rothe Finger-hut, mit scharlachrother Bliite. Betanbend und giftig ist auch die Tabakpflanze.
14.	Damit die Kinder nicht irgend etwas Giftiges genieBen, sind denselben drei Regeln nothig: a) Blumen nnd Pflanzen, gegen vvelehe wir einen Ekel haben, die mit einem zahen Schleime tiberzogen sind, todtenblass und matt bliihen, und schwarzliche, glanzende Beeren haben, sind gefahrlich; b) Pflanzen, welche das
znotrej rudeča, polna piček ali semena, kar je vse strupno. Po senčnih hostah rada raste. — Škodljivo je tudi kačje mleko ali mlečika (Wolfsmilch), če ravno lepo romeno cvete.
12.	Ko k olj in pijanka (Tollkorn, Ruden) rasteta po vseh sternenih žitih, strupena zel, posebno kadar je mokra letina. Cvete po Filipovem, klasje požene, in ima rjavkasto, osladno zernje, nekoliko bolj tolsto od žita. Potreba je pleti in berstiti, vejati in dobro činiti, da se žito očedi. Je v zernju veliko kokolja, bo slab kruh in vsaka jed nezdrava. Škodljivi so tudi klasni rožički (Mutter-kornj, ljuljka (Taumellolch), in vse rjasto, snetjavo žito.
13.	Urajnica ali lesjak (blauer Eisen-hut) raste divji po hribih, pa ga tudi po vertih za kinč imajo. Steblo ima ravno, temnoze-leno po 4 čevlje visoko, poleti zale plave zvon-čike po versti napeljane. Najde se tudi ro-menkast, ki mu pesja smert pravijo. Po hribih raste v senčnih krajih rudeči nap er ste k, ki ima cvetje ko škarljat rudeče. Vsi ti so nevarno stropni. Strupen je tudi tobak.
14.	Da se kaj strupnega ne vžije, so o-trokom trojni nauki potrebni: a) Rože in ze-liša, do kterih nam merzi, ktere se vlačno slinijo, po mertvaško, žalostno cveto , in za-
©ro|e3 Sefeb. f. b. II. SSL floti, btfdj. 16
Vieh im Heue oder auf der Wiese zuriicklasst, die auch die Schvveine nicht geniefien, sind giftig; c) nimm nie Beeren, "VVurzeln, Kranter oder Blatter in den Mund, nnd kane auch keine Kerne, die du nicht kennest. -
27. ®ic <3djroatmne unb SMoofc.
$. 1. Die Schwamme, fleischige, zum Theile saftige Gewachse, welche aus feinen Fasern bestehen, wachsen auf der Erde, unter der Erde, an den Baumen, und unter dem Wasser. Einige Schwamme sind genieB-bar, aber noch mehr gibt es schadliche und sehr giftige. Es ist daher nothvvendig, die-selben unterscheiden zu konnen, um -sich dnrch deren Genufi nicht etwa ein grofies Ubel oder sogar den Tod zuzuziehen.
§. 2. Essbare Schvvamme sind die Pil z e, die oben braunroth sind, nnd einen schonen wei6en Stangel haben; auch der Bratling, der Nagelschwamm, die Morchel, die Triiffel vverden frisch und gedorrt genossen. Die Truffeln sind kugelformig, haben die GroBe einer Wallnuss; man findet sie unter der Erde, und sie werden durch die Schweine und abge-richtete Hunde ausgegraben. Der Baum-s ch w a m m wachst an alten Baumen , er wird gekocht, gebeizt, nnd als Znnderschvvamm, aber auch zur Stillung des Blutes bei Wunden verwendet.
3. Die Giftschwamme sind groBten-theils Yon hasslichem Aosehen, haben ubcr-
čemele svetle jagode imajo, so nevarne, b) Vsako zeliše, kojega živina pušča, naj si bo v kermi ali na paši, in ga tudi svinje ne jedo, je strupno. c) V usta ne jemati jagod, ne korenin, ne zeli, ne peres; ne zernja žve-kati, česar ne poznaš.
27. Gobe in mah.
§. 1. Gobe in glive soTmesnate, nekoliko sočnate rastline, iz tenkih nitek spletene, ki po zemlji, pod zemljoj, po drevju, na vodi in pod vodoj rastejo. Gobe so nektere dobre, pa še več je škodljivih in hudo strupnih. Dobro jih je potreba razločiti, da si kdo hudega betega ali celo smerti na gobah ne naje.
§. 2. Dobre gobe so globanje (gliban-je), ki imajo rijavo-rudeč klobuk in lepo-bel recelj. Tudi dedeci, rajčki, smerčki (mavrohi) in jajčnice se suše in jedo-Go m oljke ali jajčnice so v oblicah laš-, kega oreha velike, pod zemljoj' rastejo, koje; svinje in pa v to učeni pesi izkopljejo. Drevesna goba po starem drevju raste, se kuha, tolče in za kresanje, pa tudi za rane rabi, da se kerv ustavi.
§. 3. Strupene gobe so večidel gerde vi-diti, in imajo sploh gnjil, omamljiv smrad,
haupt einen fauligen, betanbenden Geschmack, und sind schliipfrig und klebrig zu fuhlen. Der Fliegenschwamm ist schon bunt, wei(J und roth, aber sehr giftig; er wird den Fliegen vor-gesetzt, welche davon umkommen. Der Schim-m e 1 besteht aus vielen kleinen Schwamm-chen, vvelche sich als feiner weifilicher oder schvvarzgruner Staub nach und nach an das Brot, den Kase, das Holzr und andere Dinge ansetzen und solche verderben.
§. 4. Das Moos hat feine Blatter, Bliiten und Frtichte; es wachst an den Baumen, auf den Steinen und auf der Erde. Das Moos tiberzieht oft ganze Walder und Wiesen, wo es dann schadlich ist. Aus dem Moose macht man weiche Betten, und auch andere Polster und Kissen werden damit ausgefiillet, nach-dem es gereiniget und getrocknet worden ist.
28. 9tMblicf auf bas ^flanjeuteicfr.
1. TVarumlasst wohl der liebe Gott unter den niitslichen Pflansen so viele giftige und schadliche Ge-zvachse, und so viel Unkraut ivach-sen? Dessivegen, dass sie das Gift an sich %iehen? und in Krankheiten uns helfen. Dem Menschen aber gab Gott Verstand undVemunft, dass er die schddlichen Geivachse von den guten%u untersheiden tvissen, und da-
so polzke in sprijemkaste za potipati. Lepo pisana je mnšnica belo rudeča, pa zlo strupena. Muham jo nastavljajo, da od nje počepajo; za to se tudi muhomor zove. Tudi plesnovec obstoji iz mnogo majhnih gobic, kteri se kakor tenek, belkast ali černo- zelenkast prah pomalem kruha, sira, lesu in drugih stvari prijema in jih spridi 1).
§. 4. Mah ima tenke listke, cvet in sad, raste po drevju, po kamenju in po zemlji. Mah povleče cele dobrave, pa tudi travnike, in je travni močno škodljiv. Iz maha se napravijo mehke postelje in blazine, ako se lepo od. bere in posuši.
28.. Ozir na rastlinstvo.
jP /. e$et/.eyJia f/(f e/ti/vt. J^r.j met/
iti
/ovt.ifntm ze/caem /o/e'/& a/fttJintV 4'/or//ycne/ ««/' en y/ofe V04&/ teja, r/a at&u^i na oe v/eeyo, tn v /ezne/ jiotnaejryo. to/aveAa je jia t/a/ c/foj tem. tn Jiamet, t/a <>/ae//jeiie ze/t oc/ t/o dt> t/ /aoe en oe aoe je/, u e/o/vo
1) Počem razločimo strupne gobe od zdravih? Kaj je storiti, če gob prav ne poznamo?
mit er lerne, sie zu seinem Vortheile anzutvenden. und sich vor Schaden zu huten. Einjedes noch so unbedeu-iende Kraut, eine jede Blurne hat irgend eine heilsame Krafl in sich, Menschen oder Tliieren in Krank-heiten zu helfen9 oder eine gefdhr-liche Wunde zu heilen, und so den Schaden aufzutviegen, den die Menschen durch unvorsichtigen Gebrauch derselben sich zuziehen konnen. Die heilige Schrift sag t: „Gotl s ah alles, ivas er erschaffen hat, und es war recht gut.66 Nur der Mensch verivan-delt, entweder durch Unverstand oder durch Bosheit das an sich Gute in's Bose. Vor diesem ivolle uns Gott behuten !
§. 2. Wozu gibt es denn so viel Trespe9 Jatgras und Unkraut unter dem guten Samen? Vas ist die Strafe der Siinde, icornach uns die Erde Distelnund Dornen^ Ackerivinde und anderes Unkraut hervorbringt$ aber auch deswegen9 damit es den Menschen zum Flei&e und zur Sorgfalt anhalte. Ist eine Pflanze einerseits schadlich, so geivahrt sie uns ander-seits wieder Nutzen. So macht uns
a/ernt/t tn ae o/ot/t vetrova/t, //e /a/o ma/a Jiawet/na «/ a/t nota, //e-re zt/v-avt/na moo c/o*ie/a a/t Jia »ta utnoe ozt/raui, vi ena mit* rana zace/t, nam o/t/no a/ot/o Ji onem e, /Ze/ro t/em a/ar t, ce je Jirav ne ra/jo. //u. Juamo jiratii': „Moj /e air/t/ *iae, /ar je a/ort'/, in je ////o J>ran t/o/ro." J£e c/ove/ Jio netimnoo/t a/i Jia Jia tjrt/u, /ar je aama na ae/t t/o/rejt,
'iret/a, ti ««=
t/o a/trne. r/tf/a ne t/ty Moj/
J[?	c/j*o/aj Jia je /a/t/a a/o//a=
tn /
ta, Ji/eue/a tn j/a/e met/ t/a/ntm <»«=
menam S* (t/a /e /aten are/a, /10 /oiem
nam zemja ooa/ tn /ernje, &fa/i, mu= aeo in /oo/retia //t/, not/t, Jia /at/i ti /o,
e/a o/oue/a Jtrtt/no t/e/a/t tn a/er/e/t
f (f />■>	v ■ */ //"
uot. *7o zett-aa na enem K<raja •iKoeiijtz,
na, nam na r/, aji a /rani /aanjo.
das Farrnkraut auf dem Felde Schaden; gibt uns aber auch gute Streue; das Rauchen des Tabaks ist manchem sehr schddlicli, doch ist die Tabakpflanze ein heilsames Mittel fur manche Krankheiten. Wenn wir auch den Nutzen mancher Dinge jetzt noch nicht kennen, so iver den ivir den-selben vielleicht erst kennen lernen; denn was Gott macht? ist alles ivohl gethan.
§. 3. Alle Theile der Baume und Krauter sind uns nutzlichl der Same, die Frucht, das Laub, die Rinde, das Mark, der Stamm-, so auch dieJVur-zeln und die Abfalle; sie dienen dem Viehe zum Futter, zur Streue, dem Felde zur Diingung, oder dem Men-schen zur Nahrung, Bekleidung oder Bedachung. Vberhaupt aber reinigen die Baume und Krauter die Luft, indem sie im Sonnenscheine die Le-bensluft ausdunsten und verbreiten. Dalier kommt es, dass es auf dem hande, zmischen den Bdumen und Kraulern, vorzuglich im Sommer, gesiinder und angenehmer zu leben ist, als in den Stadten.
nam Jt v ay v o-t na Jio/ja .i/o t/o t/e= /a, J trt nam e/a/vo naofe/ja t/ctja/ /o= /at/i/i ni v>re/emtt ze/vano, j'e J a zet ne//ene /efeye Jio/neana vnai/uo-. At vanna Jivtt/et ne/tevt'A ae ne Jioznamo, jt/ jia ae /orna jioxna/t, t/a ao /tovidne. /«j< a fant', ti.te Jivau <na*et/t.
^jp. J. /^.u t/e/t t/nevja tn ze/ta ao nam « /onta/no na/o/ aeme aar/, /idffe,
d/oja, &fenz a/t mozrj, e/e//o, /a/on
/	.	,	/>. r. . . //
nonerje, tn aoatje ao alt ztutnt v «/«=
jo, u na.i/e/f, tn jio^a « jnoj, a/t jia o/ove/tt u z t vez, za afne/ta tn o//e/o. čfji/o/! nam J>a t/nevje tn ze/t.it zna/ otaČtjr, /aj/t' o/ oo/ncu ztnni z*a/ tzt/t= /rja tn nazjin oa/rntjo, (Pe//ot/t'Jt nie/e, t/a je na /mete/ mer/ r/netjem tn ze/etyem /iooe/no Jio/ett ve/t/o /o/j z t/na v o tn ametna /tua/t, /a/on /10 mea/e/.
§. 4. Auf breitastigen Baumen wohnen Vogel, im Gebiische ruhen andere Thierej das Gras gibi ihnen Futter, und die Komer ISahrung-den gro/3ten Nutzen hat aber der Mensch von den Pfianzen. Die Baume geben uns Holz zur Heizung, zu Werkzeugen und Hausgerathen; die Rinde gibt die Lohbeize, das Laub Streu und Dunger, auch die Kohlen und die Asche werden verkauft und verwendel. Es gibt kein Gebusch, keinen Halm, so uns nicht Nahrung oder Arznei gebe Auch die Moose, die den Baumen und Wiesen schddlich sind, saugen auf den holien Gebirgen das Regentu as ser aus den Wolken in sich, fiillen die Quellen und die Bache, schiitzen die Baume vor uber-m a ('tiger Kalte. erhalten die Erde und denSamen auf den steilen Felsen. dass solche der Wind nicht abivehet, und diese nicht kahl dastehen. Das weif3e Bergmoos ist das besteMittel gegen die Auszehrung. Welche Freuden undwelches Vergniigen gemahren uns die Blumen, die wir oft nicht genug besehen und beriechen konnen ! Jedes Bliimchen, das so frohlich gegen den
Jf) 4. c^oe/ /oaa/ini t/ve*yew» /tve/l= *iry& Jiitce> Ji o yet<motytt Jiactva na; fnava jim t/aja /evmo, tn zevn/e Jiioo- / naj' tte/ii e/o/ioe/ ot/ &aa//in Jia o/ove/ trna. !~/)#eitjc t/eya /ea ta /ajatio ta itaa/o ovat^e tn /tono/ivtjnavo, a/oya t/ti crenao, /to/je naa te/jo, ynty / /nt/t oy/fe tn JieJie/ ae Jiv-ot/a in Jicva/t. /St yev= wu'ca, nt /i//e, //ev-a /t nam ne t/a/a ztntiu a/t Jia zt/ravt/u. /Jut/t man, ce vatma t/nevy'u in aenoie/im a/ot/^ttt, Jitje J to ■uido/i/ tjova/ t/ez ti o//a/a*t, na/a/a a/ter/ence in ve/e, vavtye t/netye Jive/at/e zime, o/uani/iewa/ tn aeme Jta a/i tt/o t ju, t/a ya ve/ev ne Jiomete, m jiecevje yo/o ne aa/ane. c/je/t met/, //ev-t Ji o tj o v et / vaa/e, je ney /o/je /e/ za auotce, /{itt/i/o ueae/ftt in vat/oa/t nam cvet/ice 'afette, /oji/ ae ne monamo natj/et/ct/t, ne na t/te/a/i / V/aa/a vežica, /ya ae
blauen Himmel blicket, beioeiset uns die Giile Gottes; jedes Kernlein, das Gott so tvunderbar uns zur Nahrung vermehrt, heiftt uns ihn da fiir loben.
29. ajžtneraltett, (Srbarteit unb ®teine.
§. 1. Miner ali en hei/3en iiber-haupt jene Geschopfe oder Korper, welche nicht leben und nicht fuhlen, raic/tJ von innen wachsen, son-dern sich nur durch Anhaufunggleich-artiger Theile von au/3en vergro!3ern> Die Lagerstdtte der Mineralien ist im Schofie der Erde, vorzuglich in Bergen; sie werden in 4 flaupt-klassen eingetheilt, als: i. die ver-schiedenen Erdarten undSteine, 2. die Salze. 3. die brennb ar en Miner alien, und 4. die Metalle.
§. 2. Die Erdarten sind sehr ver-schieden, und meistentheils gemischt, so dass man nur durch Kunst die reine Erde einer oder der andern Art findet. Die merkmiirdigsten Erdarten sind: die Le hm- oder Thon-erde? eine klebrige, graue oder schivarzliche Erde, welche im Feuer verhartetj tvor aus der Hafner oder
<ueoe/v « jaano ne/a oziv-a, nam /ave c/a/vat/ftvejo /rtverune/a, v,m/o zevnce, /oje jffioj /a/ii cue/no ninozt in nam « z>ittez e/e/t, nam ve/t /va/t/i //$o<ja, /S nam uae c/a.
29. Spoznava rndstva, persti in kamenj a.
§. 1. Rude se zovejo sploh stvari ali trupla, ktere ne žive in ne občutijo, tudi ne rastejo od znotraj, ampak se le po zunanjem nabiranju enakih delov vekšajo. Rudstvo je v zemlji, in posebno v hribih, in se razdeli v 4 poglavitne razpole, koji so: 1) persti in kamenje, 2) soli, 3) zažgavne rudstva, 4) rudnine.
§. 2. Persti so mnogoteri razpoli, večidel pomešani, tako da se težko čista perst ed-nega razpola najde. Naj imenitneje persti so: il (ilovica ali llovka), vlačna, rjava ali začer-nela perst, ktera se v ognju uterdi, iz koje
Topfer Topfe und andere irdene Ge-schirre verfertiget, aber auch Mauer-und Dacfniegel iverden daraus ge-brannt. Die Kieseler de, die mit Laugensals im Feuer behandelt das Glas gibt, als Glastafeln zu Fenster-scheiben, Trinkglaser, so wie noch mehrere andere %ierliclie und kost-bare Geschirre.
§. 3. Die Kalkerde wird im Feuer %u Kalk gebrannt, woraus schone Statuen verfertiget werden; die Kreide brauchen ivir aber sum Schreiben. Die Talkerde, die im Feuer bestandig ist, gibt mit feinem Sande vermengt und gediingt, frucht-bare Erde. Sandboden nennet man leichte, sehr lockere Erde, die man am Felde gut dungen soli. Der Meerschaum ist eine iveiche, gelb-lichwei!3e Steinart, ivoraus Tabak-kopfe verfertiget iver den. S and nennet man zerkleinerte und zerfallene Steine. Der Mer g el zerfallt infreier JLuft5 und gibt fruchtbare Erde.
§. 4. Die gemeinen Steine iverden su Bauten verivendet, als der wei!5e Kalk s t e in und der schwar%e Glimmer schie fe r, dergern feucht
— 255 -
lončarji lonce in drugo glinasto posodo, pa tudi opeke za zid in streho delajo. Kremeni ca z lngovoj solijoj v ognju steče in nam steklo da, šipe za okna, in kozarce ali kupe za piti, kakor več drugih lepih in dragih steklenih reči.
3. Apnica se v ognju v apno sožge, in iz nje lepe podobe delajo; s kredoj pa pišemo. Puhlica se v ognjn ne spremeni, in pognojena, pa z drobnim peskom mešana ro-dovito zemljo da. Peščenica se imenuje rahla, pa borova zemlja na polju, ktero je potreba dobro gnojiti. Morska pena je mehek, belkast kamen, iz kojega se tobačne pipe delajo. Pesek in kremenje se zove zdrobljeno kamenje. Lapor razpade, in rodovito perst da.
§. 4. Navadno poredno kamenje se za zidanje rabi, in je pšenični ali apneni kamen, ki se da v apno sožgati, in pa reženi ali čemi
ist Der Tufstein ldsst sich mit der Sage schneiden. Ver K ie sel ste in isthart, und gibt Feuer. DerSchie-ferstein ldsst sich in glatte Platten brechen, die zur Eindeckung der Ddcher und auch zu Schreibtafeln gebraucht werden. Marmor findet man von verschiedenen Gattungen, wei/3en, schivarzen, rothen, griinen und auch buntfarbigen, den man zur Pflasterung der Kirchen, aber auch zu stattlichen Sdulen und Statuen verarbeitet. Der Schleifstein wird zum Scharfen von stumpfen eisernen Werkzeugen gebraucht.
« 5. Die kostbaren Edelsteine sind' der weil3e Diamant, ivelcher so hart ist, dass er Glas schneidet, und rein geschlifen im Finstern leuchtet; er hat hohern Wert als Gold undSilber, und ist der Haupt schmuck kostbarer Fingerringe und anderer Geschmeide. Der Saphir ist blau, der Rubin roth, der Smaragd griin, der Hyacint rolhlich, der To p as gelb, der A methgst violett, der Karniol roth, der Chrysolith griinlich; die mannigfaltigen Kri-stalle sind dem Glase dhnlich.
- 257 -
kamen, kteri je rad moker. Lehek kamen se da rezati, kreme nje tud ogenj daje. Plenasti kamen lepe plošče daja za streho kriti, pa tudi tablice za pisati. Mramor ali marbelj je bel. čern, rudeč, zelen in mnogih boj, iz kojega se tlaki za cerkve, pa tudi imenitni stebri in kipi ali podobe režejo.
Br us n i kamen se rabi topo ali skerhano orodje brusiti.
§. 5. Dragi ali žlahni kamni so: bel d i a-mant, tako terd, da steklo reže; pa tudi svetel ko luč, ako se lično obrusi. Ima višejo ceno od zlata in srebra, je oko imenitnih per-stanov in lepotije naj imen'tneji kinč. Žlahni kamen safir je moder ali plav, rubin čer-ven, smaragd zelen, hiacint rudečkast, topas romen, ametistje violičnat, kar-niol rudeč, krizolit zelenkast, in mnogo-
verstni gl o t (kristal) steklu podoben.
©rcjiež Cefefe. f. b. II. M. flo». beuffd). 17
30. ®ie ©alje uni> brennbarett SJJineralien.
§. i. Salze nennen wir alle Korper, ivelche sich im Wasser leicht auf lasen lassen, und einen merklichen Geschmack auf der Zunge erregen. Bas Kochsalz findet man in ge-ivissen Quellen und anderem Geivas-ser. Die Salzsole wird in Kesseln gesolten, worous wir dann das schone, wei(3e Solz hekommen. Das Me er s al z wird an den Ufern des Meeres und salziger Seen gewonnen. Das Steinsalz ist fiir das Meh sehr gesund undgedeihlich. Das Salz ist ein schone s Sinnbild der Weis-heit und der Rechlschaffenheit.
2. Der Salpeter wird aus Salpeter e t de bereitet, ivelche an nassen Gemauern geivonnen ivird. Die Salpetererde wird in ein Gefaft mit durchlochertem Bodengeschuttel, dieses Gefafd slelll man iiber ein an-deres, und lauget durch aufgegasse-nes Wasser dieselbe aus. Die gesam-melte Lauge ivird gekocht, das Was-ser abgedampft. und aus demZuruck-gebliebenen erhdlt man den Salpeter.
30. S oli in žgavne rudstva.
§. 1. Sol se imenuje vsaka stvar, ktera se v vodi lehko raztopi in na jeziku občuten slaj ali okus stori. Kuhinska sol se najde v podzemeljskih jamah, se koplje, raztopi in slana voda v kotlih pokuhi, ter nam da lepo belo sol. Morska sol se ob bregih morja ali slanih jezer dela. Kamna sol je živini posebno zdrava in tečna. Sol je lepa podoba modrosti in pravičnosti.
§. 2. Solitar se dela iz solitarske per-sti, ktera se po mokrotnem zidovju nabira. So. litarna perst se v posodo nasiplje, ktera ima lukničasto dno, posoda se postavi na drugo posodo, v ktero se s politoj vodoj precedi. Nabrana gošča se kuha, v da izhlapi, in ostanki
dajo solitar. Solitar se deva med žveplo in
*
Der Salp eter ivird nebst dem Schwefel und den Holzkohlen zur Verfertigung des Schieftpulvers gebraucht.
§. 3. Der Vitriol ist ein metal-lisches Salz. Es gibt Eisen-, Kupfer-und Zink- Vitriol. Man gebraucht ihn zur Verfertigung der Tinte? zur Schivarzung verschiedener Stoffe, be-sonders des Leders. Auch der Al a un ist Salz, ein Heilmittel wider das wilde Fleisch in VVunden; aber auch zur Farbereu umdieFarben lebhafter %u machen. Das Laugensalz oder die Pottasche wird aus der Asche gesotten undzurErzeugung desGlases und der Seife gebraucht.
§. 4. Der We in s te in klebt sich an die Dauben der VVeinfasser an. und wird von denselben abgeklopft und zu Arzneien vertvendet. Es gibt noch viele andere Salzsauren und herbe Salze. ivelche die Arzte und Kiinsiler zu verwenden ivissen; wer solche nicht kennet, oder damit nicht umzugehen wei/3, der kann sich sehr empfindlich verbrennen.
§. 5. Die brennbaren Mineralien kann man als Brennstoffe zurHeizung
oder zur Beleuchtung gebrauchen.
•
- 261 —
oglje, ter smodnik (pulfer ali strelni prah) stori.
§. 3. Vitriol je rudninska sol iz železa, kotloviue in cinka. Rabi se v černilo, za černjenje mnogoverstnih priprav; posebno se usnje ž njim černi. Tudi galun je sol, zdravilo zoper divjega mesa v ranah; pa tudi za barve žive storiti Lugasta sol (potašel) se iz pepela kuha, ter za steklo in milo (žajfo) potrebuje.
§. 4. Vinska sol, bersa ali stres (Wein-stein) se vinskih dog prime, iz vinskih sodo v nakleplja, in vlažno zdravilo da. Veliko je Se drugih slanih kislin in grenkih soli, ktere zdravniki za vraštvo ali lek, umetniki pa v svojo rabo oberniti znajo; kdor jih pa ne pozna ali jih varno ne rabi, se lehko hudo opeče.
§. 5. Žgavne rudstva se dajo žgati in za netilo ali svetilo rabiti. Tako je gor-
Dergleichen ist das Ber g ol, tvelches aus dem Thier- und Pflanzenreiche geivonnen wird. und sich nur wenig von dem waliren Ole unlerscheidet. Es guilltgetoohnlich mit dem Wasser aus denKliiften der Berge hervor, und ist von braunlicher oder griinlicher Farbe. und von einem unangenehmen Geruche. Wenn das Bergol mit dem JVasser nicht abfliefSt, so vericandett es sich in Ber g- oder Erdhar%.
§. 6 Der Torf besteht aus Erd-th eilen verwester Thier e, Geicdchse, Wur%eln und Ber gole; er wird ge-graben, getrocknet, und statt de s Holses %ur Beheizurtggebraucht. Die Steink o hI en bestehen aus eisen-haltigem Thone und Kalke mit Bergol getrdnkt, sind schwarz, glan%end, oft sehr hart und liefern guten Heiz-stoff. Der B e rnstein ist meistens gelb und elivas durchsichtig, wie das Kirschbnumharz. Man fin det ihn an manchen Seekiisten, wo er aus der Erde gegraben wird; er lasst sich drechseln, polieren, und zu mannig-faltigen kostbaren Dingen vertvenden.
§. 7. Der S c h w efel gibt Schive-felholzchen. Die S c hw efelbliiten
— 263 —
s ko olje, ktero se iz živalstva in rastlin dela, in le malo pravega loči. Teče navadno z vodoj iz gorskih tokav, je rjavkasto ali zelenkasto in neprijetno diši. Ako z vodoj ne teče, se v zemeljno ali goi sko smolo premeni.
§.6 Šota ali torf obstoji iz persti so-gnjitih žival, raslin, korenin in gorskega olja, se koplje, suši, in namesto derv ž njim kurijo. Premog (gorivni kamen) iz železaatega ila in apna, z gorskim oljem navdan, je čern, svetel in večidel zlo terd, ter dobro kurjavo da. Jantar (Bernstein) romen in svetel ko češnjeva smo1 a, se najde na pomorjih; se pa tudi iz zemlje koplje, in se da lepo stružiti in rezati v mnogotere drage reči.
v
§. 7. Žveplo ali sumpor da žveplenke; žvepleni cvet ali moka je zdravilo, kakortu-
oder Schivefelblume n sind Heil-mitteL so auch das S ch w e fei s al s. Vas Rei f3 bie i hat einen bleiahn-lichen O lati z, ist etivas fett, und ver-schwindet fast gdnzlich im Feuer; man verfertiget Bleistifte daraus.
31. © ie 3» e t a 11 e.
§. 1. SDic 271 c tali e erfennet man an iljrer ©djtoere, an einem eigentl)umltcf)en ©lanje unb an if)tex ©cf)meljbar?eit. 2>ie meijien laffen ftd) unter bem #ammer [treefetr. ©ie merben in ©rjgruben gefunben, entmeber rein ober mit anbern $orpern eermengt, in ©djmeljofen gefd)mol$en unb unter bem #ammer auf bem 9lmboffe ju mand)erlei nu^lic^en Šingen berarbeitet. Sftan fennt mefjr al« 20 Slrten ber SJletalle. ®ie befannteften ftnb:
§. 2. ©a« ©olb, gelb »on garbe, ifl au§er ber platina ba« fdjmetjie unb gefd)meibigjie SDietall unter allen; e« lafft ftd) am meijien au«be^nen unb tm Ciuecfftlber auflofen. 9lu« einem 2)ufaten merben bon einem ©olbfdjlager 300 ©olbblatter gemad)t beren jebe« brei Duabrat=3oll Ijat. ©a« ©prid^mort fagt, baf« man mit einem ©ufaten $ferb unb 9ieiter »ergolben fonne. ®a« ©olb bemaf)tt jid) im geuer* ofen mie ber SJtenfd) in Sriibfalen.
§. 3. 2>a« ©ilber i{i fd)dn meifj, unb mirb rein ober mit anbern tforpem bermtfd)t gefunben. ©ecfjjefm Sotf) reine« ©ilber nennt man eine 2Jiarf. 2Benn au« bem ©ilber ©elb gepragt ober Soffel unb anbere ©acfjen gemad)t merben, mirb e« mit Eupfer
di žveplena sol. Svinčnik se ko svinec lisci, je nekoliko tolst, in v ognju ves zgine; iz njega se olovke ali čerčki za pisati delajo.
31. Rudnine.
§. 1. Rudnine še poznajo po teži, se posebno svetijo, se dajo v ognji raztopiti in kovati, V rudnikih se kopljejo ali čiste, ali z drugimi stvarmi pomešane, ter se v p 1 a v-žih cedijo, in pod kladvom na kovalu v mnogo koristnih reči porabijo. Nad 20 razpolov rudnin poznamo; naj bolj znane so:
§. 2. Zlato, želto ali romeno, med vsimi rudninami naj težje, razun platine, je naj či-8 te je, se da naj rajši kovati in raztegniti, ter se v živem srebru stopi. Iz ednega zlata (cekina) napravi zlatar po 300 zlatih listkov, kojih vsak po tri čveterovogelne pavce (cole) obseže. Pregovor pravi, da se z ednim zl atom cel konjnik pozlati. Zlato se čisti v peči ognja, človek pa v peči terplenja.
§. 3. Srebro, lepo belo, se najde čisto ali z drugimi rudami namešano. Šestnajst lotov čistega srebra se marka imenuje. Kadar dnarje ali žlice in druge sreberne reči iz njega delajo, ga s kotlovinoj mešajo. P etnajst lotov srebra in zravno en lot kotlovine se
»frfefch ftiinfjebn ?otf> <5ilber unb ein 2otb Stubfer fltM fitnfjebnio%e«, brcije^rt fiotb ©itber unb brei Sotb Slupfer breijebnlotbige« ©itber.
§. 4. &a« Supfer mirb ebenfalt« rein ober mit anbern Stflrpera bcrmifdjt gefunben. (Sin $funb &u)>fer mit ac^t Sotb 3 i n f fcermengt, gibt ba« febon getbe SMefftng; ein $funb tfu*>fer, gemifc^t mit 26 S ott; 3inf gibt fd>onen golbabnticf>en 2,ombaf. 2lu« © I o cf e n m e t a II, ba« au« 3inn unb $u}>fer obet 9Keffing bejte^t, merben ©locfen, tfanonen unb bergleid;en ©inge gegoffen. dfftgfaure mit ftupfer erjeuget ben giftigen © r u n f p a n; fujjferne 5locb= ge|d)irre muf? mon be«megen gut Derjinnen, bamit bie ©Jttifen unb ©etranfe barin ber ©efunbbeit ni$t nacbtbeiltg merben.
§. 5. &a« 31 n n mirb gcit>o^nIid> oererjt ^efunben, unb mirb oft mit 23Iei »ermengt; barum ift c« gefabrltd), gefaljene unb faute ©peifen in 3tnngef(birren aufjubemaren, meti ba« 93 let fteb bureb ©auren auflofet unb ber ©efunbbeit f^abet. ©a« 931 e i ift nad) bem ©olbe ba« fdjmerfte, aber aud? ba« meicbfte letali. $a« 93iei mirb auf 5lugel unb ©d)rot jum ©d^iefen »etfoenbet; aber aucf) fiir anbere $unftfad)en mirb e« gebraud)t; jebocbnut 2*orftd)t, baf« e« nidjt in ©peifen obet ©etranfe geratlje, unb bie Sflenfcben bergifte.
§. 6. 25a« (S i f e n ift ba« mi£lid)fie unb ergiebigfte 2MalI unter allen; e« mirb au« bet (šrbe gegraben, tit £od)ofen gefdjmoljen, in £amtnergemerfen bear= beitet, unb auf bem Slmboffe ju unjabltgen ©ingen »eiarbeitet. 2>et © t a b I ift feine« unb ftarf gebdr* tete« difetr, foorau« Sfteffer, ©enfen, ©icbeln u. f. m. »erfertigt merben. (5'ifen unb ©tabt roften in fretet Suft unb tm SBaffer. Unter bie (Sifenerje jdblt man
pravi petnajstlotno srebro ; trinajst lotov srebra in tri lote kotlovine pa trinajstlotno srebro.
§. 4. Kotlovina (kufer) se najde čista ali v drugej rudi zmešana. Ena libra kotlovine zmešana s osmimi loti cinka da lep želt mesing ali med (toč, pirinač); ena libra kotlovine in26 lotov cinka da lep tombak kakor zlato. Zvonovni bron se stori, ako se kotlovina ali mesing s činom stopi, iz kojega se zvoni, topi in več drugih ropotij zlije. Kislina ali jesih v kotlovini naredi strupen z e-lenjak ali volk (Griinspan); zato se mora kuhiriska posoda iz kotlovine dobro poriniti, da kuha ali po jača iz take posode ne bi zdravju škodila.
§. 5. Kositer (ein ali olov) se v rudi najde; in je pogosto s svincom namešan; nevarno je torej slane in kisle jedi v cinasto posodje devati, kajti se svinec s kislotoj zje in zdra\ju škodi. S vi u e c je za zlatom naj težji, pa tudi naj mehkeji. Naj več se svinca za strel porabi, pa tudi v loš posode in v druge ume-talne reči, ktere je varno rabiti potreba, da se med jedi ali pijo ne primeša, in se ljudje ne ostrupijo.
§. 6. Železo je naj koristneja ruda, se pa tudi naj obilniše najde, ktero se v rudnikih koplje, v plavžih cedi, v fužinah obdeluje in v kovačnicah pod kladvom v mnogoverstno železnino pokuje. Jeklo je čisto, zlo uterje-no železo, iz kojega se noži, kose, serpi i t. d. delajo. Rja se ga na zraku in v vodi prime in železo zje. Tudi magnet se k železni ru-
audj ben »i a g n e t, meld)et ba« (štfen anjie^t, unb menn er trei fc|>tt?ebt, ftd) immer nad) einer unb betfelben SBeltgegenb l)tnmenbet. $te SJtagnetnabel jeigt mtt bem einen (Snbe tmmet gegen Storben (2Jtitternad)t), unb bient ©d)iff«leuten auf bem ajieere al« SBegmeifer.
§. 7. £>a« Dnecfftlber Ijat einen ©ilbex» glanj, ift fcfjmer unb flufftg; e« mirb al« £eilmittel unb bet Runfimetfen bermenbet, unb !ann benen, bie ftdj bamit befd)dftigen, al« ©ifi fd)ablid) merben, menn fie nic^i beljutfam ftnb. 3m barometer jeigt e« bie ©d)mete ber 8uft unb bie iCeranberung ber SBitterung an, im Sbermometet aber bie ffiarme unb Rdite nad) gemiffen ©raben.
§. 8. 2)a« ©olb, ba« ©Uber unb bie platina nennet man foftbare, eble SDtetalle; uneble ftnb: ba« fupfer, ba« (šifen, ber 3inf, ba« Slet u. f. tn. 9lu« bem ©oibe, ©ilber unb Rupfer merben »iiinjen gepragt, mobutcf) ber £anbel erleid)tert mirb; abet aud) bie ©olbarbeiter oerarbeiten oiel ©olb unb ©ilber ju ©d)mucf unb berfd)iebenen anbern Eoftbaren ©eratfjen.
32. 3iucWicf auf ba8 9Jiineralreic&.
§. 1. 2Bunberbat ift ba« (šntfle|en unb bie 23ermebrung ber (Srje in ben ge^eimen 28erfftdtten bet Dtatut; abet eben fo munberbat ift ibtSerfall, mte biefelben miebet in ©taub oerroanbeln. 2lucl) bet ©tein jerfallt, ©olb unb ©ilber oerfd)mtnoen mit ber 3eit: biej? bemeifet, baf« unter ber ©ortne alle« bet i5eranberung untermorfen fei. ffiunberooll ftnb aud; bie gefieimen Rrdfte, meldje bet ©c^opfet bet Statut
dnini šteje, kajti železo na se vleče, in prosto viseč (kalamito) te vsigdar s svojim koncom v eden in ravno tisti kraj sveta (v sever) oberne. Kalamičnica (magnetička igla) z enim koncom vedno v severni kraj kaže, in mornarjem v kažipot služi.
§. 7. Živo srebro se belo sveti, je težko in tekoče, se rabi v zdravilo in v umetalne reči; je pa tudi strupno umetalnikom, ako se ne varujejo. V zrakomerih nam kaže težo zraka in vremen a premeno, v toplomerih pa toploto in mraz po svojih stopih.
§. 8. Zlato, srebro in platina se zovejo dragi ne ali žlahne rudnine; nežlahne so kotlovina, železo, cin in svinec. Iz zlata, srebra in kotlovine se dnarji kujejo, da se kupčija polajša; pa tudi zlatarji veliko zlata in srebra za kinč in za drage posode porabijo.
32. Ozir na rudstvo.
§. 1. Čudna je rast rudnin v skrivni delavnici prirode ali natore, čudno, kako se vekšajo; pa tud čuden je njih razpad, kako se zopet v prah spremene. Tudi kamen se zdrobi, zlato in srebro pogubi, ter nam priča, da ni nič stanovitnega na svetu. Čudne so skrivne moči,
»erltef>en f>at; tiberall fie$t man, baf« bte iJiatur glei^fam eirfe retdje @d)a£fammer »oll gottlidjer 2Bunbcr unb ©aben ift.
§. 2. 2Bie bemunberung«murbig ftnb biefe 9teid)= tfjiimer ber 9tatur auf ber ganjen (Srbe Dertfjeilt! 3n ben tiefften 5lbgritnben unb fyof)en ©ebirgen ftnb btefe ©iiter fitr un« ^interlegt, bamit fte bie 2Jfenfdjen auffuc^en, geminnen unb ju ifjrem 9tu£en »ermenben.
§. 3. Dt»ne 3Wuf)e !ann man auf ber 2Belt meber Srct nocf) irgenb einen 95erbienfi t>aben; aber ber Sleifrge unb ^erjidnbige ftnbet iiberall bie reidje Sftutter, bie (Srbe, roeldjetfm ndl)ret, unb ifjm juruft: »Jlrbeite, o 2)Jenfd); l>ilf bir, unb ©ott mtrb beine SJtiilje fegnen. Uberall auf ber (Srbe unb unter ber (Srbe, in Sergen unb Itjalem finbeft bu ber ©iiter genug; alle« ift jur <Šl>re ©otte« unb ju beittem 2Bof>le erfd>offen!
ktere je Stvarnik prirodi dal; cela narava je bogata skladnica čudežev in darov Božjih.
§ 2. Kako prečudno je bogastvo narave po celej zemlji razdeljeno! V globokih jamah in visokih gorah ima natora skrite svoje zaklade, naj si jih ljudje iščejo, in najdene v p id obdelujejo.
§. 3. Brez truda na svetu kruha in zaslužka ni, pa tudi marljiv in umen človek povsod bogato mater zemljo najde, ki ga redi in mu pravi: Človek le kom ar aj, in Bog ti bo pomagal. Najdel boš na zemlji, pod zemljoj, v gorah in brezdnih dovolj blaga; vse je v Božjo čast in pa v tvoj prid stvarjeno.
III. fftfltutle&te*
33. S3on bet Staturleljre iiberljaupt.
§. 1. 2Bo ttrir tjinbliden, fet)en mtr bte mannigfaltigjien ©efdjopfe ©otte«, bte mit mtt (šinem Sorte biežftatur nennen. ®te 9taturlef)re lebrt wn« bie ©genfcbaften unb bie ©eranbetungen ber Staturgegenjtanbe fennen, jetget un« bie Urfadjen unb bie ©efefce bet ©eranbetungen, unb fagt un«, baf« unter ber ©onne nidjt« obne Urfa^e gefdjelje. ®ie 9taturtefyre ift ber munbetfdjone ©piegel, morin »it fet)en, mie meife, madjtig unb giitig ®ott fei, bet alle« fo munbetbar eingeridjtet fyat, unb alle« erijalt; fte jeiget un« aud), trne fdjarf ber ©etftanb be« •Btenfdjen fei, ber fo »tele munbetbare (šrftnbungen madjt; aber aud) ben Unberjtanb be«jenigen, ber auf Slberglauben ijalt unb baut.
§. 2. 2lHe«, »a« einen 9taum einnimmt, »a« ntan fief)t unb fuljlt, Ijeifjt ein Korper, meldjer fetne aUgenteinen unb befonbern Gigenfcf)aften tjat. j. 23. ba« žffiaffer, bie Suft, ber ©tein. forper mit »iclen $oren f)ei§en I o (f e t e, bie mit menigett b i d) t e unb f e ji e. ©o jte^t man am Srote, am tt a f e, am
III. Naravoslovje.
33. Naravoslovje sploh,
§. 1. Kamor pogledamo, vidimo mnogoterih stvari Božjih, kojim ob ednem pravimo natora, narava ali priroda. Spoznava tih stvari se zove naravoslovje, ki nas uči njih lastnosti in spremenke, nam kaže vzroke in zakone ali postave, po kojih se spreminjajo, in nam zvedoči, da se pod soncom kaj ne pripeti brez vzroka. Naravoslovje nam je prečudno lepo ogledalo, v kojem gledamo, kako moder, mogočen in dobrotljiv je Bog, kteri je vse to tako čudno stvaril in ohranil; nam tudi kaže, kako bister je človeški um, ki toliko čudne reči iznajde in spozna; pa tudi neumen, kdor na vraže vero in upanje ima.
§. 2. Vse kar prostora vpotrebuje, ter se videti in čutiti da, se telo ali truplo zove, na pr. voda, zrak, kamen itd., ki ima svoje občne in posebne lastnosti. Telesa, imajoče veliko luknjic po sebi, se pravijo rahle, ali ®to§ež Sefebud) f. b. II. Stl floto. btfd>. 18
Sufffteine oiele 2od)er, am f>arten ©teine (SJlatmot) t^mgcgen fetttc. 2>ie &aut bež 2Renfd)en ^at fo totele goreti, baf$ man mittel« mti guten $ergtbf3etungž= gtafeS an berfelben im Otaume einež ©ilbergrofd)en iiber 100.000 $oren jahten fonnte.
§. 3. 3eber korper, ber auž mef)teten Stilen bcfte^t, Idfft fid) aud) in feine Sljeile auflofcn, unb Ijeijjt 11> c i l b a r. 3ene Sfraft, meld)e bie 2t)eile etne* JMtpet« jufammenljalt, nennt man bie 5lnjiel)ungž» Iraft. £alten ftd) bie Svetle toefer an einanber, fo fjeijšen fo!d)e ftorper fliiffige, j. 23. ba« Dt; menn aber beren 93eftanbtfyeite feft an einanber balten, fo merben fte bičate Sfbrper genannt, j. S. ba« £o!j. &art ift afleš, beffm S^eile ftd) e^er burd) ©d)lagen at* burd) ©djneiben trennen laffen; fprbbe, maž etjer bricbt, al« e« ftcf) biegen idfft, meid) ift alle«, beffen S^eile et>cr burd) ba« ©d>neiben al« burd) ©djlagen getrennt merben fonnen; elafiifd) ba«jenige, ma«, menn e« gebogen ober gebrucft mirb, »on felbjt feine naturlid)e Sage mieber einnimmt, mie bie $eber.
§. 4. SBunberbar oeranbert bie 28 ar me bte ©genfd)aften eine« florpet«. Srinjt man ba« Sfu» pfer ober ba« (šifen in bte $euerf)itie, fo merben fte meid) unb beim l)of)ern ©rab bet gleid) bem SBaffet fliefjen; fiif)len ftcf? biefe ©egenftanbe ab, fo merben fte mieber Ijart SBirffi bu einen glit^enbett ftagei in'« Saffer, fo mirb er fprobe, unb jerfaEt unter bem £ammet. ®ie SBatme (£i|e) besnet bte Sorpet au«, bie flalte l)ing?gen jieljt fte jufammen. <ŠS ifi gut unb not^menbig, biefe SBirfungen ju fennen.
§. 5. 3ebet Rorpet mirb gegen ben 2ftittefyunft ber (Srbe angejogen unb biefe (šigenfdjaft nennt man bie ©d>mete. SDie ©djmere ma$t e«, baf« ber in bie
netverde; goste in čerstve pa, ktere le malo luknjic imajo. Tako vidimo luknjice na kruhu, siru, na lehkem kamenu, ne pa na tverdem ka-menu. Koža človeška je tako luknjasta, da najdemo skoz dobro oboroženo očalo na prostoru kože za srebern groš velikem nad 100.000 luknjic.
§ 3. Vsako telo, ki iz delov obstoji, se tud na dele razdeli, in se zove razdeljivo. Moč, ktera dele telesa skupej derži, se pravi vlačnost ali vlačivnost. Se deli slabo derže drug druga, so telesa tekoče p. olje; se pa deli močno deržijo, se velijo telesa čverste, p. les. T e r d o (tverdo) je, kar se lože raztolče, kakor razseka; kerhko, kar se da raje ulo-miti, ko ušibiti; mehko da, kar lože raztegnemo kakor raztolčemo. Vlačivnoje, ka- se vsločeno zopet samo zravna, kakor pero itd,
§. 4. Čudno premenja vse te lastnosti teles gor kot a. Razgreješ kotlovino ali železo, bo mehko in teklo ko voda; se ohladi, se uterdi. Verzi žereč žebelj v merzlo vodo, postane kerhek in s ti pod kladvom zdrobi. Gorkota ali vročina telesa nategne, mraz ali zima jih skerči in stisne; kar je človeku vedeti lepo in koristno.
§. 5. Vsako telo na dno srede zemlje tišči in to lastnost imenujemo težo. Teža stori,
8uft gemorfene ©tem mieber ju Srbe Talit, unb obgletd) fid) bie (Srbe bretjet, mir bod) feft barauf fte^en unb nid)t umfallen, tnbem un« bie Srbe an ftd> jiel)t. — SBitfft bu einen ©tein in bie £ol)e, fo nimmt feine ©djnelligfeit nad) unt> nad) ab; lafft bu iljn aber bon einer 21nl)ol)e in bie Siefe fallen, fo mddjft feine ©c^nelligfett, unb je tiefer er fallt, befio gemaltiger ift ber gall. 25e«falb jerfcfjldgt unb bermiiflet ber £agel fo fe^r, meti er ^od) au« bei Suft auf bte Srbe fallt; aud) ber 2Kenfd) fdUt letc^ter al« et aufjiel)t, unb bet ©tem rollt mit juneljmenber ©djnelligfeit bom 23etge l)tnab. 9ta$ eben btefer ©d)mei?raft bemegt ftd) aud) ba« Uf)rpenbel; unb man beftimmt mittel« be« ©enfbleie« bie lenfred)te obet fd)iefe Sage.
§. 6. Seber fefte forpet rul)et mit bem ©d)mer* puntte auf fetner ©runbflac^e; tritt biefer baritber Ijinau«, fo berliert ber Sorper ba« ©leid)* g e mi d) t, fdjmanft unb fallt um. £>atum fte^jt bu auf betfcen pfen gerabe auftedjt; l)ebft bu abet ben linlen gu§ auf, fo neigft bu btd) rec^t«, bamit bu ntd)t umfallft; unb menn bu auf bem SRiicfen einen torb trdgft, fo l)altft bu bid) botmart« gebeugt. JBenn ^u eine gerabe ©tange in il)tem ©d)merpunfte unterftu^eft, fo entftel)t ein gleid)atmiget ^pebel, mie bei einer 2Bagfd)ale; menn bte beiben Strme nidjt bon gleid)er Sange ftnb, fo mirb, um ba« ©ieid)gemid)t l)erjuffellen, an ben fiirjern 2lrm eine um fo grofjete 8aft angel)dngt, al« er fitrjet ift mie bet langere 3lrm, mie bet emer ©djnellmage. — 9Jlit ber Sange be« £ebelarme« mac^ft aud) bte Sraft; be«!)alb bet #ebel beim £eben be« £olje«, ber ©teine, u. f. m. fo bielfaltig angemenbet mirb.
§. 7. Sebe gluffigfeit ftef)t im rul)igen 3uftanbe
da kamen na zemljo pade; in naj se ravno zemlja suče, vender lehko terdo stojimo in ne pademo, kajti nas zemlja na se vleče. — Veržeš kamen na visoko, njegova hitrost pada ali se manjša; izpustiš kamen iz višine na globoko, njegova hitrost raste, in globokoje ko pade, težej telebi. Zato toča tako hudo po-tolče, kajti visoko pade; tudi človek lehko pade in težko vstane, in kamen po bregu čedalje hitreje se taka. Po ravno tej teži se tudi kecalo na uri maja, in cveketalo ali olov-nica na meri kaže ravno in krivo.
§. 6. Vsaka terda stvar na svojem težišču stoji ali leži; zgubi svoje težišče, omahuje in pade, ako se ne podpre. Tako na obeh nogah ravno stojiš; vzdigneš levo, se na desno nagneš, da ne padeš, in če na herbtu koš neseš, se naprej deržis. Podložiš podolgovato težo na sredi, narediš z v o d na dve enake rami, kakor tehtnico na dve to-rili; niste rami enako dolge, teža za toliko raste, zakolikor se težišču podloga odmika , kakor na tehtnici z eno ramo, na kojo kembelj (knebelj) po zarezah obešamo. Po dolgoti zvoda od podloge težišča raste s te-žoj tudi moč; po zvodu se torej toliko lehko vzdiga les in kamen itd.
§. 7. Vsaka tekoča stvar, ako jo pri miru,
magered)t, obet im ©leidjgemic^te, unb menn bu fte mittel« eine« £ebei« au« einem ©efcfjirre in ba« anbere luteft, fo flie§t fte burd) ba« 9tef>r fo lang baljin, bi« fte in beiben ©efc^irren gleid) f)od) ftef)t. biefem ©efefce be« ©lei%mid)te« uber« fdjenft man mittel« be« f>eber« ben 28etn au« etnem gaffe in ba« anbere, leitet ba« SBaffer bon einem 33erge auf ben anbern, ma$t eptingbrunnen u. bgl. — 2Bie munberbar ftnb bie ©efefce ter ŽRatur, unb mie gut ift e«, fte fennen ju lernen jut (Itjre ©otte« unb jum eigenen 93ottf)eUe!
34. Sie Suft.
§. i. Die Suft ift ein pfjtger fiorper, metd)er bie ganje Srbe umgibt unb alle« belebt; fte bringt in alle Bmif^entaume unb fud)t ftd) ubetatt gleid)* fijtmig auSjubreiten. Die Suft ift un« not^menbiger al« ba« %lid)e 93tot; mo feine reine, frifd)e 8uft ijt, bort ift fein Seben. Obgleid) man bie Suft nidjt fie^t, fo fann man fte bod) fit^Ien, menn man bie flad>e #anb fd>nell gegen ba« ©eftdjt bemegt. Der Suftfrei«, ber unfere (Srbe umgibt, tjei§t Dunftfrei« (21tmo« ffate) unb erfdjeint un« in ber gerne blaulic^.
§. 2. Durd) bie Suft merben angeneljme unb iible ©eriidje berbreitet, fommen Sic^t unb Saut ju un«; in bet Suft fliegen bie 336gel, unb felbft tie 9flenfd)en faf)ren mittel« be« Suftballon« in berfelben Ijerum. 3fi bie 8uft rein, fo fdjeint bie ©onne fdjort ijt fte feuc^t unb boli Diinfte, fo leud)ten €onne unb 9Ronb blaf«, unb bie ©locfen faaHen bumpfer.
ravno ali navpik stoji po svojem ravnotežju*, in ako jo iz ene posode v drugo po cevi napeljaš, tako dolgo teče, da v obeh posodah ravno visoko stoji. Po tej ravnotežno s ti vino po cevi iz soda v sod, voda iz hriba v hrib teče in vodomete nareja. — Kako čudne so lastnosti Božjih stvari, in kako koristno jih je premišljevati, Bogu v čast, sebi pa v hasen!
34. Zrak ali podnebna sapa (luft).
§. 1. Podnebna sapa ali zrak je čedni tekoča stvar, ktera celo zemljo obdalja in vse živi. Po Yseh krajih in špranjah, po vsaki žilici teče, in išče povsod enako razprostreti se. Bolj nam je zraka potreba, ko vsakdanjega kruha; kder žive sape ni, je smert. Ako sape ne vidimo, jo pa čutimo, kadar z rokoj po zraki potegnemo. Obod sape krog zemlje se zove sap okrog ali zrakomorje, koje se nam od daleč pruno ali plavo vidi.
§. 2. Po zraku plavajo dišave in smrad, po zraku pride luč in glas; po zraku letajo ptice, pa se tudi v razpetih balonih ljudje vozijo. Je sapa čista, nam sonce lepše sije, je mokrotna, polna čadov ali soparjev, sonce in mesec bledo svetita, in tudi zvoni motneje
3e tetner bie Suft ift, befto jutraglid)er ift fie fut unfere ©efunbbeit; bie unretne Suft ift aber Doli ©taub, geud)tigfeit unb fd)ablid?er Šunfie.
§. 3. S)ie Suft lafft fid? jufammenpreffen unb beljnt ftd) mieber au« — fte ift elafitfdj, unb fyat aud? ibt @emid)t (Sedmere), ba« jebod) geringet ift, al« ba« »otnSBajferunb anbemglufftgfeiten. 2>urd) bie<Sd)mere unb ben S)rucf bet Suft gefdjiebt e«, baf« bet 2Bein mtttel« etne« IRobrc« (#eber«) au« bem gaffe — ba« SBaffer au« bem 93runnen mittel« bet $umpe gejogen mirb; baf« man ba« SBaffer in etne ©Dtijjtobte jie^en unb e« meit unb bod) binau« treiben fann. 2>ie Suft lafft fid) in einen engeren Otaum jufammen= bruden, bet>nt ftd) aber fdjnell mieber au«, mie j. 93. bet einer 3Btnbbud)fe, momit man fdjiejjt. 5lud) ba« ©d)ie§VuIuer er^alt fetne SBirfung Don ber in bemfelben eingefd)loffenen Suft, bie bei bem (Entjiinben be« $uloer« ftd) fd)nell entmtcfelt unb mit grofšer ©emalt ftd) au«breitet, baf>er ber tnali entjteijt.
§. 4. 3e nad)bem bie SBitterung ift, beli ober molftfl, °ber tegnerifd), fo ift aud) bie Suft leidjter ober fd)t»erer. ©emnad) jeigt un« aud) ba« Ducdjilber im ©laerobre be« 93 ar orne ter«, meld)e« am obern (Snbe berfd)loffen, im untern 93uge aber offen ift, bie ©cbmere ber Suft (Sltmoffare) an. 9tad) bem ©tanbe be« 93arometer« mirb aud? bie 2Bitterung borau«beftimmt, uamlid) beim bof)en ©tanbe be« Ouedftlber« ift e« gcmot>nlid) fd)on unb b«ter, bet mtttlerem oeranberlid), unb faHt ba«felbe tief, pflegt Stegen obet ©turm ju folgen.
pojo. Cisteji ko je zrak, bolj je nam zdrav; nezdrav pa poln prahu, mokrih škodljivih so-parjev.
§. 3. Zrak ali podnebna sapa se nategne in se skerči, ter svojo težo ima, to da je veliko bolj lehka od vode, ali kake druge te-kovine. Tako vina po cevki lehko iz soda — vode iz vodnjaka potegneš, pa tudi vodo v brizgljo zajemaš in po cevi goniš daleko in visoko. Sapa se da v ozek prostor stisniti, pa se tudi spet naglo nategne, kakor v veter ni puški, iz koje vstreli. Tudi smodnik ima svojo moč od sape v njem zaperte, ktera se naglo raztegne, kadar se posmodi, in pokne z veliko močjo.
§. 4. Kakor je vreme jasno ali oblačno, vedro ali deževno, je sapa ali zrak tudi leh-keja ali te žeja. Po tem nam kaže živo srebro v stekleni cevki, ki je od zgoraj zaperta, od spodej v zavihi pa odperta, težo podnebne sape. Po takem vremeniku (zrakomeru) se vreme prerokuje, tako, da bo po navadi vedro, kadar srebro visoko stopi; če sredno stoji, se vreme rado premeni; pade srebro zlo globoko, bo lehko vihar in dež. Bolj naglo ko srebro vstaja al pada, hitreje bo drugo vreme.
4) Vse to in tako je dobro učencom pokazati, če se ima.
§. 5. 2ftnn Ijat bte unb ba ein 27tannd)en a m genjter, tt>eld?e« ftd) bei Olegenmetter ju- unb bei l)eiterem, fd)ihtem SBetter abbecft. 2Bie fommt ba«? 3nmenbig, mo ftd) bte £anb an beti tforper Ijdtt, iji eine Datmfaite burd) ein 9tol)td)en gejogen, feit* matt« aber bie #anb n.it bem #ute angeleimt. £>urd) ba« 3nfammenjtef)en ber ©aite beim Stegenmetter mirb tem 2Mnnd)en ber #ut auf t en Kopf gejogen; bei f)eiterem SBetter f)ingegen beljnt fid^ bie 2)arm|aite au«, unb ba« 9JJannd)en bedt ftd> mieber ab. 2Jtan t)dngt ftd) aud) 2Betterbijieln bor ba« $enfier, bie ftd) beim 9tegenmetter ju« unb bei fdjonem SSetter auffd;Uc§en. 2lud) alte 2Bunben unb f^ab^aftc 3af>ne »rop^ejeien burd) ben ©d)mer$ bie Šeranberung be« 28eiter«; jebod) Pnl> ^efe 2ln$eid)en nid;t immer »erlafflid), mat bie 93eranbetwtg be« ffietter« nid)t blo§ bon ber <Sd)l»ete ber Suft, bon bem 3ufammen= jiel)en ober 2lu«befynen ber fotper, fonbern and) nod) »on »erfd)iebenen antern Umftdnben abl)angt.
§. 6. $er SBinb entfteljt, menn bie Suft in bet 3ltmoffare in Semegung geratl), unb mef)t fo lange, bi« fte miebet ba« ©letd)gennd)t erreid)t, fo mte ba« SBaffer bei einem €teinirurfe. Die $eriinbe= rungen in bem SBarmejufianbe ber Suft »etutfad)en ben 28inb. 6« gibt mand)etlei SBinbe, mcld)e man nadj ber SBeltgegenb, moljet fte fommen, bcnennt. 2)ie befanntejien ffiinbe ftnb: ber marme <8iib», ber falte 9torb*, ber ttocfene Dft» unb bet feuc^te 2Beftminb. 9luf ben €iit= unb ffieflminb felgt ge« moljnlid) SRegen, auf ben 9torbminb ©cfjnee, ober, mie auf ben DfMnb, fd)6nc« SBettei. 2Benn im gtfifc« linge obet #erbfie abent« ber 9iotbminb t»efyt, iji morgen« barauf getne 9teif; me()t im SBinter bet €iiiminb, fo fdjmiljt ber @d)nee unb ba« Gi«. 2Me
§. 5. Imajo na oknu možunca, kteri se pred dežem pokrije, in odkrije, kadar bo vreme lepo. Kako je to? Znotrej, kder se roka telesa derži, je struna vdjana po tenki cevki, na struni pa roka s klobukom prilimana. Je ob deževju zrak močarn, se struna stisne in toliko zasuka, da možunec klobuk na glavo potegne. Se vreme zvedri, se tudi struna nategne in kak6r sveder toliko posuče, da se možek odkrije. V nekih krajih obesijo na okno velik ptsji stric ali osat, in pravijo, da če se stisne, bo dež, se razšopiri, bo lepo vreme. Tudi stare rane in slabi zobje z bolenjem po zraku drugo vreme napovedo; pa na vse to se ni vselej zanesti; kajti vreme se ne spreminja samo po teži zraka, po kerčenju ali raztezanju reči, temuč tudi po še druzih raznih okoliščinah.
§. 6. Veter vstane, kadar se podnebna sapa ali zrak omezi, in tako dolgo piha, dokler se zrak ne vravna, kakor voda, v kojo kamen veržeš. Spremembe v toploti ozračja na-rejajo veter. Vetrov je veliko, kteri se po krajih sveta zovejo, iz kojih pihajo. Nam naj bolj znani so: topli jug, merzli sever, suhi vo-geršek ali vzhodnik, in mokri z dole. Po zdolcu in jugu pravimo, da bo dež, po voger-šeku in krivcu sneg, po gornjaku pa lepo vreme. Ako o jeseni ali spomladi na večer sever ali gornjak diho, bo rada drugo jutro slana; piha po zimi jug, sneg kopni in se led tali. — Vetrovi so velika Božja dobrota, ki nam sapo
(i) linijo vetri v kakem kraju druge imena, naj se deci povedo. —Kteri veter pri nas naj buje pilia.? Kdaj?
23inbe ftnb etne grofe 2Bot)ttI>at ©otte«, inbem fie ben Suftfrei« bon fd)dblid)en Siinften reinigett, auf bem ttodenen Sanbe bte SBinbmutjlen bemegen, unb auf bem SDteere bie ©d)iffe treiben; ©tiirme Ion-nen abet aud) ©dume befcbabigen, £aufer abbecfen unb felbft grofe, fdjmerbelabene SBagen umfturjen. 3n 5tften unb 9lfrifa met)t aber aud) oft ein fcbdb-Ucfcer 2Binb, ber 2Renfd)en unb 2t)iere augenblicfiid) tbbtet, menn fte ftdE> bor bemfelben nic^t ju ftdjerti miffen.
§.7 ®er <5d>aH entftetjt, menn bie £{>eilcfyen elaftifd>er Korper bur$ (šrfd)utterung in eine fc^min« genbe ©emegung berfefct metben, j. 93. menn man eine ©aite berii^rt, mit ben #anben flatfd)t, fct>ie§t, u. f. m. ©nen ^eftigen ©d)all nennt man Knall, aud) SRolIen; einen gertngetn Ijeijjt man Oiaufd)en ober aud) ©aufen. $ralien bte ©d)all-mellen bon gelfen, ©aumen ober anbern garten ©egenjidnben jurucf, fo entflet)t bet 2Biebert)aII (ba« (šd)o). £>et 2Bieberf)all mieber^olt ftd) oft jmei«, bret> ober nod) me^tmal, ma« borjitglid) bie ftinber fef)t ergojjt. SDet ©d)all pflanjt ftd) nad) allen <s>ei-ten fott, unb lauft in einet ©efunbe iiber 1040 gujj. 9tad) bem ©djalle ift e« leid)t ju uttfjeilen, ob em ©cfyuf« nalje ober entfernt bon un« gefd)efyen ift, fo aud) menn e« bti|t unb bonnert, ob e« natje ober fern mag eingefd)Iagen l)aben. (Ein ju ^eftiger unb fcldt$lid)er ©d)aU fdjabet bem ©efjore, e« ift ba^et gefal)tlid), nal)e ant Dl)te ju fnallen ober jemanben in ba« @eftd)t ju fd)lagen, ba man baburd) ben 9Jtenfd)en letd)t um ba« ©ef)or btingen fonnte.
§. 8. 3Me gefunbefte 8uft tft tnben@atten unb auf bem gelbe, bie reinfte auf ben 2ltpen; be«tyalb tyaben bie bort mo^nenben 9Jienfd)en immer
čistijo, škodlive soparje razženo, gonijo veter-nike po suhem in barke po mokrem; burja ali vihar pa tudj drevje polomasti, strehe razterga in velike vozove na cesti prekucne. Po Azii in Afriki smertni veter včasih piha, ki ljudi in živino na priči zamori, ako se hitro ne potuknejo.
§. 7. Glas vstane, kadar se zrak ali sapa s kako stvarjo potrese, p. z rokami ploskne, ustreli ali po struni potegne. Se zrak do kake stvari močno trese, doni; se polagoma maja, šumi. Se glas v skalovje, drevje ali kako drugo terdo stvar zaleti, odleti in se nam oglasi. Oglas, jek ali odmev nam po dve, tri in več besed ponovi; kar otrokom posebno dopade. Glas se razlega na vse strani, in preteče v eni sekundi čez 500 vatlov prostora. Po glasu se lehko ve, ali je blizo ali daleč kro ustrelil, in kedar se bliska in treska, jeli je blizo ali daleč treščilo. Premočen in prehiter glas ušesom škodi; ni torej varno na uho pokati ali za uho vdarjati; lehko bi človeka oglušil.
§. 8. Naj bolj zdrava sapa je po vertih in poljanah, naj bolj čista po planinah; za-
7)	Kako so; je godilo dečku, kteri je v šumi svoj oglas slišal, in je mislil, da ga kdo ukarja ? Kaj pa je ponočni ali divji lov?
8)	Jeli je zdravo , da se po zimi čumnate preveč zapirajo, okna zabijajo itd, ?
ein fdjone«, meifje« unb rot^e« 5lu«fef)en, mie 2Hild) unb SBlut. ©ie fd)lecfytejte Suft ifi in gtofjen ©tabten, in fcerfcbloffenen SBoljnungen Uhb ©emolben, moljiit fein SBinb gelangt. 2Benn in einem befdjranften giaume fciele Si^ter brennen, ober fciele 2Jtenfd)en mcljnen, mirb bie gefunbe 8eben«luft erfcfjopft; in ungefunber Suft brennen bie £id)ter bufler, unb bie SJtenfdjen fiifjlen 23eflemmung. 2Ber in gefunber Suft mo^nen mili, bffne ^dufiger bie ^enfier, befonber« bei ©ounenfd;etn, unb lufte taglid) bie 2Bofynjlube. 3m grufjlinge unb im £erbfte ift e« bet ©cfunbf)eit nid)t jutraglid), am ftiifjen SJiorgen, abenb« in ber ©am-metung ober bei feudjtem ffietter bte SBoljnftuben ju bffnen.
§. 9. ©ie jum 3ltbmen untauglidje ©titfluft ftnbet ftd) in tange t>etfd)loffenen fellern, tn 93tun» nen unb unterirbifctjen £o()Ien. SKan f>at aud) brenn> bare 2uft, bie in ©tabten ju ber ®a«belmd)tung gebraud)t mirb. dine gleid) unattjembare Suft cnt-midelt ftd) au« Sloljlenbunjt unb in 5Mern burd) ©atung be« SBeine«. 3n foldjer Suft Ufcfyt ba« 8id)t au«, Sfjietc unb ©ienfdjen erftidcn, menn fte ftd) nid)t fdjneU genug barau« entfernen. ©liifjenbe fto^len in bie ©d)laffantmern ju fe£en, um biefe ju etmatmen, ijt itnmer lebenžgefa^rtid).
§. 10. 23ifl bu genot^iget, in eine faule, fcfoab« Iicfye Suft ju treten, fo offne fritfjer berlet Drte, baf« bie gefunbe Suft etnbringe; in ltnterirbifcbe £of)len unb 5leller, mo feine geuer«gefal;r borf)anben ifi, merfe angejiinbete« ©trofy, tranfe einen 93ab« fdjmamm mit fdjarfem (šfftge unb btnbe benfelben unter bie 9tafe, befejlige ein Sid)t an eine ©tange
to so ljudje v takih krajih čversti in rudeči ko mleko in kerv. Naj slabša sapa je po velikih mestih, po zapertih izbah, v zidovju, kamor veter ne more. Gori v kaki sobi veliko sveč ali svetilk, je preveč ljudi v tesn bi, se zdrava sapa povžije in oslabi, luči začno mračno goreti in ljudi težava obhaja. Kdor hoče v zdravi sapi bivati, naj okna odpre, posebno kadar sonce sije, in naj vsak dan prebiva vni-co prevetri. V jeseni in o vigredi sobe prezgodaj ali pa prepozno v mrak odpirati 'ni zdravo, in tudi ne, kadar je vreme deževno.
§• 9. Gnjila sapa, živlenju nevarna se najde po dolgo zapertih kletih, v vodnjakih in v podzemeljskih dupljah. Po močarijah in mlakah se tudi goreča sapa naredi, ktera po močarnih krajih leta. Z ovoj sapoj po mestih ulice razsvetle. Huda, kisla sapa se učini iz tlečega oglja, in pa po kletih, v kojih se no-vo vino kisa. V ovaki sapi luč ugasne, človeka in živino zaduši, ako se hitro iz nje ne
potegne. Oglje v sobo nositi, jo zagreti, je smertta nevarnost.
§. 10. Kadar moraš v hudo sapo iti, odpri poprej take kraje, naj zdrava sapa skoz vleče. V podzemeljske berloge ali štirne verzi goreče slame, ako se nima kaj vneti. Gobo v dober kis ali v jesih pomoči in pod nos
unb Ijatte c« »or bid). Sifc^t bir ba« Sid)t au«. fo fltefje jurud d« iji aud) gut, in foldje gefabrlid)e ftaume ju fc|icf?en, ef)e man fid> barcin begibt.
§. 11. 93ei bem$(tf)mett jie^en mir bie gefunbe Suft in un«, bte ftd) in ber Sunge mit bem 93lute »eretmgt, unb bie fd)Ied)te att)men mir au«. Det »etborbene 2ltfycm ried)t tibel au« bem 2ftenfd)en, tnenn berfelbe innerlid) fautt, ober menn man ben 9J!unb nid)t rein fjalt. 3e befd)ranfter ber Dtaum ijt, unb je mel)r 2Jfenfd)en barin beifammen too^nen; bejto ef)er »erbirbt bie Suft unb mirb ungefunb. 3n fumpftgen ©egenben ift e« ungefunb ju mol>nen; man fulbe in ber ftaljc feine $fii£en, in 6cf)laf» fammern feine jtarf ried)enben Slumen ober Dbjt, nod) meniger Sroge unb unfaubere £afbelfd)affer in ber 2BoI)nfhtbe. geud)te 2Bo1)nungen ftnb fel)r un« gefunb, fo aud) frtfd) au«gemei§te ©tuben, fo lang btefelben nid)t gut trocfen ftnb. ©djablid) ift e«, bem Suftjuge am genjier ober am 2:t)otc fid) au«jufe£en, befonber« menn man fd)mi^t. grifdje, fiif)Ie Suft ift ber ©cfunbt)eit jutraglidjer al« ju marme; bod) t)at man fict) t>or (šrfaltung in 2Id)t ju neb,men. Da« befte ixbifd)e ®ut iji bie ©efunbf)eit; barum foE aud) bie ©orge bafiir grofi fein.
35. $ie SBarme unb t>aš £id)t.
§. 1. Die 28 ar me iji in, allen fiorpern »erbrettet; j. 93. im 2Baffer, im Die, im Gucd-ftlber. 2Birb biefen ©toffen bie ffiarme entjogen, fo berf)drten fte; ba« Stfaffer mirb 6i«, Cuecf--filber b«te« 9MaE. Df)ne SBarme lebten
privezi, napravi luč na dolgo palico, in pred seboj sveti. Ugasne luč, hitro nazaj izbeži. Tudi pomaga v take nevarne kraje strelati.
§. 11. Kadar dihamo, zdravo sapo na se potegamo, ktera se v pljučih kervi prime, nezdravo pa izdihamo. Sapa torej hujše smer-di od človeka, kteri znotrej gnjije ali pa čednih ust nima. Manjši ko je prostor, in več ko ljudi v njem biva, poprej se sapa spridi, in je nezdrava. V močarnih krajih prebivati ni zdravo, tudi ne gnojnice pred pragom imeti, ne dišečih rož ali sadja blizo glave de-vati, še manj korit in smerdljivih pominja-kov v stanici terpeti. Mokrotne čnmnate so zlo škodljive, tudi z apnom vnovo pobelene, dokler se ne posuše. Škodljivo je pri vratih ali na oknu biti, skoz ktere sapa vleče, posebno če se potiš. Hladna sapa je vedno bolj zdrava ko pretopla, samo varovati se imaš, da se ne prehladiš. Naj dražej blago je zdravo telo: naj bo tudi skerb za zdravje velika.
35. To plota in luč.
§. 1. Toplota se nahaja v vseh rečeh, na pr. v vodi. v olju, v živem srebru. Se tem stvarem toplota vzame, se sterdijo, vode bo led,
11) Kaj je storiti, da vam sapa iz ust smerdela ne be?
©rofecž fiefefc. f. b. II. 5». floti. bif$. 19
meber $tenfd)en nod) $l)iere, fonnte nid)t« tuac^fen, unb aUc« mare ei«falt unb flcinfjart. ©rope 2Batme nennt man	mo feine SBarme ifi, bort friert
c« un«, bort ift grofi unb S in ter.
§. 2. SOian ermecft bie 28arme unb entjiinbet ba« geuer an bet ©onne, menn man mit bem 23tenn= glafe bie ©onnenftralen auffangt unb fie auf einen 3unber leitet. 2)a« geuet mirb mit bem ©taljle au« bem fiiefel gefdjlagen ober burd) ŽReibung f>ett>ot= gerufen. Slud) bie fogenannten 3iinbl)bljd)en entjiinben fid) mittel« be« ©tretd)en« unb geben $euer. $eud)te« ftutter entjunbet fid) Don fetbft. 3nt S r a n n t* meine beftnbet fid> ein »erborgene« geuer, barum uennen il)n bie 28ilt>en mit 3led)t geuermaffer. Slud) ber aJJenfct) l)at ein eigene« geuer in feinem Sorper, unb er lebt um fo langer, je meniger er e« burd) 3orn, Unfeufdjbeit unb anbere £eiben= fdjaftcn ober burd) ben ©enuf« fiatfet ©etranfe an= fad)t. ©em6t)utid) lebt jener SJlenfd) langer, ber ein faltcre«, al« ber, meld)er ein ju l)tljige« ©eblut l)at.
3. $a« $euer i(i unfd)a&bar, fo lange mir auf ba«felbe 2lcl)t l)aben; beim geuer fod)en unb braten mir bie ©peifen, mit bemfelben ermatmen mir im ffiinter unfere ©tuben. SDlit bem geuer arbeiten bte Sunftler, fte fdjmeljen difen, ©iiber, ©olb unb anbere 2)tet.<Ue, unb nidjt letdjt finbet man einen Sorper, mit bem fid) bie SBarme nid)t bereinigte unb ben ba« §etter uid)t »erdnberte. SDa« geuer Sfdjcrt aber aud) unfere $aufer ein, mofertt mtr e« n;d)t forgfaltig oermaren. 2)a« $cuer
živo srebro terda ruda. Brez toplote bi ne živeli ljudje, ne živina, bi ne rastlo kaj; vse bi bilo terdo ko led in kamen. Nas toplota močno greje, ji pravimo'vročina; ni toplote, in nas zebe, je mraz in zima.
§. 2. Toploto oživiš in ogenj vnameš na soncu, ako s steklenim očalom sončnih žarkov nabereš, ter jih na dobro gobo ali kaj suhega napelješ. Ogenj se ukreše, in divji ogenj učini, če dva lesena hloda glodaš. Žve-pleni klinčki ali vžigalice se na ders vnamejo in ogenj dajo. Mokra kerma se sama užge, ako suhe ne spraviš. Skriven ogenj žganje ima, in po pravici ga Indiani ognjeno vodo zovejo. Tudi človek ima poseben ogenj v svojem životu, kteri za toliko dalje živi, za kolikor manj z jezo, nečistostjo in drugimi strastmi va-nj pihaš, ali ga s hudoj pre-močnoj pijačoj ne polivaš. Po navadi človek dalje živi, kteri je bolj merzle, kakor on, ki je preognjene kervi.
§. 8. Ogenj je ž lahna stvar, dokler ga varujemo; pri ognju živež kuhamo, pečemo, ž njim netimo sobe po zimi. Z ognjem ume-talniki delajo, čedijo železo, srebro in zlato, kakor vse druge rudnine; in težko najdeš stvar, koje bi se toplota ne prijela, in jo ogenj ne premenil. Ogenj nam pa tudi posestvo vpepeli, ako ga ne okovarimo. Ogenj
2)	Zakaj ni otrokom zdravo kave, vina ali pa clo žganja piti ?
3)	Kako otroci naj hitrej zažgejo in pogorenje na-činjjo ? Cesa se otroci imajo pri ognju varvati ?
etfdjeint in ber ©lut ober in ber glamme, toentt Suft baju fommt. ®arum brennt e«*lieber beim SBinbe, unb je ftarfer biefer bldft, befto mefc flammt ««. 3e mel)r glamme, befto meniger gibt c« JRaud), ber au« bem 33renn[toffe auffteigt.
§. 4. 2>a bie SBatme bte Rorper au«befynt, bie Rdite aber jufammenjie^t unb tjartet, [o fteljt man am 2B a r m e m e f f e t (termometer), »te »iel ©rabe bie 2Barme ober bem (Si«punfte, ober mie t>iel ©rabe bie Salte unter bemfelben l)at. 3e marmer e« ift, befto met)r befjnt ftd) ba« Duecfftlber au« unb befto mebr fteigt e«; je fftlter e« ift, um fo met)r jieljt e« ftd) jufammen unb fdllt in Der ©la«-rol)te. ?lacf) bent Sbermometerftanbe ^ann man am Olbenbe beurtl)eilen, ob fomntenben »torgen ein Sfteif fallen merbe.
§. 5. drmdrmet ftd> ba« SBaffer bi« §um ©ieben. fo entftebt ber SDampf, mel^er eine fo grofje Rraft erreid)t, baf« er ben SBetfet tjcbt unb »er« fd)loffene ©efd)itte au«einanber treibt, aber aud) bei grofier #i{je bte l;arteften Sorper metd) fod)t trie 33rei. ©o lafft man ba« SBaffer in gro§en Reffeln fteben, baf« e« bampft, unb bie munberbare 3)ampf?raft, meife betoalttget, treibt Sofomotrbe auf ben (šifenbaf)nen, 2)ampffc^tffe auf ben SBaffetn unb ungefjeuere 2Rafd)tnen in gabrtfen.
§. 6. SDa« $euer entbalt nid)t nur SBarme in jid), e« gibt aud) eine £elle bon ftd), metcbe ba« Sid)t bemirlt. ®a« Sid)t erfcbeint un« al« etn augerft feiner, elajli|cf)et ©toff, meldjer »on bet @onne unb anbern leud)tenben ©egenfidnben au«» ftromt unb mad)t, baf« mtr fef)en. <š« gtbt Rorper,
se nam pokaže v žerjavki, ali pa v plameni , pa mora sape ali zraka imeti. Zato rajši na vetru gori, in huje ko piha, bolj plameni. Več ko je plamena, manj je dima, ki iz kurjave vstane.
§ 4. Ker toplota telesa razprostira, zima jih stiska in sterdi, se vidi na toplomeru, koliko stopinj ima toplota nad ledom, ali mraz pod ledom. Topleje ko je, bolj se živo srebro natega in raste; merzleje ko je, za toliko huje se stiska in pada po stekleni cevki. Po toplomeri se lehko že na večer sodi, jeli bo prihodno jutro slana.
§. 5. Se voda ugreje in kipi, toplota so« puh vzdiga, kteri toliko moči dobi, da pokri-vavko privzdigne, in zaperto posodo razžene. p a tudi v veliki gorkoti še tako terde kosti mehko skulia ko kašo. Take parijo vodo v velikih kotlih, da hlapi; in ta čudna moč so-pnha modro vravnana goni hlapone po železnicah, parobrode po vodah, in čudno velike parostroje v tovarnah.
§. 6. Kakor ima ogenj toploto, tako tudi svetlobo ca in lač stori. L u č se nam zdi čudno tenka, tekoča stvar, ktera od sonca in
5) Kdo je že videl železnico ? Kdo goni in vleče vozove ?
burd) meld^e ba« £id)t leudjtet; mit nemten fte burd)-ficf)iige kotper, nrie ba« ®la«; anbere ftnb un» burd)fid)tig, mic unfere (Srbe. ©ie gidjtftralen ftnb au§erji fetn, unb »erbreiten ftd) gerablinig; nod) munberbarer aber ijt bie ©efdjminbigfeit be« £id)te«, »tel fdjreller al« jene be« 6d)aIIe«; baljet feljen mir ftuljer ben 93life al« mir ben ©onnet l)oren, menn e« meit »on un« einfd)lagt; barum ftet>t man aud) beim ©djiefen ba« $euet e|er, al« man ben finali t)5rt. ©a« ©onnenlid)t braud)t bi« jut (Srbe 8 9Dti* nuten unb burd)lauft in einer 6e!unbe 40.000 9Men.
§. 7. Uberall auf unferer (štbe, eben fo mie aud) in bet Suft i ji eine ganj eigene, feine Sftaterie »erbreitet, bie man bie eleftrifd)e SUiaterie ober bte d lef tri j i ta t nennt. 2Benn ftd) biefe 2Jlaterie in ben JBolfen anl)auft, unb biefen eleftrifdjen SBolfen anbere uneleftrifd)e ftd> na^ern, fo blifct e«. fiommt bie eleftrifd)e SBolfe ©egenftanben bet 6rboberflad)e nal)e, meld)e bie (šleftrijitat aufnef)tnen, fo iiber* ftmngt ber 33lit} auf biefe; man fagt bann: e« l)at eingefcl)tagen. Utuf ben 93li£ folgt ber ©onner, meldjer baburcf) entftef)t, baf« bie Suft burd) fen 33% bet jte burdjbringt, erfdjiittert mirb. ®et 33litj fd)Iagt atn Ijaufigfien in Ijotjc Jurme unb 23aume ein; batum. ift e« nid)t ratl)fam, in Siirmen ft$ aufju^alten ober unter breitaftigen 23dumen »or bem IRegen 6d)U|s ju fud)en. 23ei einem Ungemitter foll man bte Sluten nid)t ju l)aufig auf* unb jumadjen, bamit fein Suftjug entfiefje; man foll nicf)t nalje an einem
dragih svetlih predmetov izvira, in nam stori da vidimo. So telesa, skoz koje se luč sveti; pravimo jim prezir ne (ali svetle, prozračne) telesa, kakor steklenina; druge so neprezirne kakor naša zemlja. Žarki so čudno tenki in na ravnost šinijo; pa še veliko čudneja je luči hitrost, veliko hitreja ko glas; in potem se nam poprej zablisne, ko zagromi, kadar daleč od nas vdari tudi poprej ugledaš ogenj, kadar ustreli, in pozneje pok zaslisiš. Luč od sonca na zemljo v 8 minutah šine, in v 1. sekundi 40.000 milj daleč pride.
§. 7. Povsod po zemlji in pod nebom je razširjena tenka stvar, kojo divjo ognjino (električnost) imenujemo. Se te ognjine ali elektrike v oblakih dosti nabere, v druge šviga, kteri je nimajo, in se bliska. Kadar se električni oblak približa takim rečem verh zemlje, ki jemljo v se električnost, preskoči na-nje blisk, in pravi se: treščilo je. Za bliskom sledi grom, ki postaja odtod, da blisk prešine ozračje in ga strese. Blisk ali gromska strela naj raje vdari v visoke stolpe in drevesa; ni torej varno v zvonikih biti, ali pod košatim drevjem vedriti. Kadar se bliska, tudi ne vrat
7) Kaj je na paši storiti, kadar hudo germi t
Mamute fteben, nič^t fdjnell laufen, fa^ten obet teiten, »e« ber Suftjug ben »lij? nad) ftd) fonnte. ©ut tfi e« aber, bei ©efcittern ein genfter obet eine £pt offen ju $alten, bamit, im gaUe «* einfdjlagt, bet ©unft be« 23li|e« bie im Bimmer Slnmefenben nid)t erftide. ©er unb ber ©onnet icinigen bie Suft, erfc^utteru bie (Srbe, beforbetn ba« 2Bad)«tl)um unb bie gruc&tbatleit, unb ftnb ba^et etne grofje SBo^lt^at ©otte«, obmof)! fte un« $urd)t unb Stttern oerutfad)en.
§. 8. ©ne gute ©d)u&n>e1jte gegen ben 99% -jlral ift ber 93ti£ableiter, toelt&er an einer eifetnen ©tange eine oergotbete, fupferne Sanje bat, unb auf tem ©ebaube befeftiget mirb. ©et faf>rt in biefe aufgerid)tete ©pifce, unb mirb mittel« etne« eifetnen obet fubfetnen ©tate« in bte (Srbe abgelettet.^— Sefonbet« munbetbat tft bie ^ermenbung ber dlet« irijitat bei ben Setegtafen. ®on groben ©tdbten au« lauft bte ©trafje entlang in entfernte Drte an boben ©tangen ein fubferner ©rat, nad) n>el$em ftd? bie (šleftrijttat fortpflanjt unb an beftimmtcn ©tajionen mittel« etfetner ©tifte an ©lodd)en gemiffe ,3etd)en gibt, nad) benen man bie «Rad)tt<^ten tiejt unb fdjteibt. Huf biefe 2lrt fann in etner ©efunbe 40.000 SMen toeit etma« beri<btet toerben. 2ld), metd) etne munbetbate traft ^at bod) ©ott etfdjaffen, unb ben 5Dtenfd)en mit Serftanb begabt, biefe unb fo Diete anbete ©inge ju etfinben, unb fte ju fetnem ŽUufsen anjumenben!
odpirati in zapirati, da bi veter skoz vlekel, ne blizo dimnika biti, ne naglo letati ali voziti se; po vetra rad blisk potegne. Dobro pa je o hadem vremenu edno okno, ali pa same vrata odperte imeti, naj če bi vdarlo, sopuh strele ljudi ne zaduši. Bliskanje in ger-menje nam čisti zrak, pretrese zemljo, pomnoži rast in rodovitnost , ter je velika dobrota Božja, naj si nam ravno dela strah in trepet.
§. 8. Dober varh pred streloj je blisko-v o d, kalamit ali potegač, ki na visokem drogu sulico iz kotlovine pozlačeno ima. Blisk v to nastavljeno ojstrico šine , in se po železni ali kotlovinski liki v zemljo odpelja. — Posebno čudno se ta ognjena moč po telegrafih ali dalekopisih rabi. Od velikih mest gre za cestoj po visokih stebrih lika, iz kotlovine sukana, v daljne kraje, in po tej liki šine ognjena iskra iz kraja v kraj, kakor da-lekopisec hoče. Iskre po nastavah na zvoncih kladvice majajo, po njih se čerke štejejo in besede bero. Tako se v 1. sekuodi po 40.000 milj daleč lehko pove. — Oh, kako čudne moči je Bog stvaril, ljudem pa dal, take in tolike reči iznajti, in v svoj prid oberniti!
§. 9. 3n ber fiuft befinben ftd) mandjerlei ©toffe, jpcrauš ber SMifc, ber #aget, ber Otegett ober (Edjnee entflc^en, je nadjbem bie SBtttbe unb 3af)te3jeiten e« init ftd> bringen. 93ilbct ftd) jumeiten irgenb ein $rennfioff ju eincr fugel, gleid) einem ©djneeball, unb entjunbet ftd) tiefe, fo leucfctet fte beli; ber* gleidjen (Srfd)einungen nennt man geuerfugeln. ®ie feurige ffiugel jerpla£t oft, »erftmif)t ober faUt jut (Srbe fjerab. 9luf gleid)e ffieife madjen e« bie geuetmerfer, bie mit geuer fpielen unb »etfdjiebene flugeltt, gleid) ben fdjonjien €ternen I>od> in bie 8uft fabren laffen, bie eine 3«t iattg leudjten, bann aber eilofc^en.
§.10. 28a« iji aber ba« 9torblid)t? d« ftnb faulenartige geuerjiralen, mcld)e in norblid)en ©e= genben leudjten, mo bie Starte fel)t lang ftnb unb bie <Sonne nur einige SOionate im $a3 91orbIid)t mirb in unfern ©egenben fefjr felten gefefjen.
§. 11. Saš ftnb aber bie fogenannten 3rr» l i d) ter, toeldje ftd) jeitmcife an fumpftgen ©tellen bemegen? d« ftnb entjunbete Diinjie, bie auS©fim|>fen unb 33egrabniefiatten auffieigen, unb je nadjbem ber Suftjug gel)t, t)in unb Ijer fict> bemegen. gliste ber-gleidjen (Srfdjeinungen nkt)t, bod) gefye benfelben nidjt nad), bamit bu nic^t etma auf 2lbmege ober tn einen ©uinpf gerati)eji.
§. 9. Pod nebom je v zrakn mnogo sončnega prahu, mokrega in ognjenega, iz ko-jega blisk, toča, dež in sneg pride, kakor veter in letni čas potegne. Se včasih sončnega prahu kepa nabere, kakor po zimi južnega snega, kadar po bregu kepico zatočiš, se kepa nebeškega ognja vname, in se začno svetiti ko bela luč. Temu pravijo, da je nebo odperto. Goreča kepa pokne, in se pogosto razleti, ali pa na zemljo pade. Enako delajo umetal-niki, kteri z ognjem igrajo , ter kepe ko naj gorše zvezde visoko zaženo, ktere en časek svetijo, po tem se pa uternejo.
§. 10. Kaj je pa burjava, severna luč ali severna zora po noči? So nekake megle , ktere merzlim severnim krajem svetijo, kder so silo dolge noči, in kamor sonce le nekoliko meseov v letu posije. Severna luč se V naših krajih malo kdaj vidi.
§. 11. Kaj so papozemeljski plameni ali vešče, ki včasih po močirnih krajih letajo? So vneti soparji, kteri iz močirjev in iz pokopališč vstajajo, in se lehko semtertje gonijo, kakor sapa potegne. Bati se jih ni, pa tudi ne na njimi hoditi, da si ne zaideš, in ne zagaziš.
9) Ali res vsaki človek vezdo svojo ima, in kedar
umerje iv*eg-ova zvezda ugasne? 11) Jeli svetijo po nekih krajih copernice? Kaj so pa take luči? Kaj se zgodi, ako za njimi dirjaš?
§. 12. 2Ba« ift bie SDlorgcntdt^e? 2Benn bie ©onne aufge^t unb burcf) it>re ©traten bie Siinfte unb SBolfen in bet Suft erleudjtet, bann entfte^t bie fdjone SDtorgenrottje, bie iibet bie ©ebitge ergiefjt. din gleidje« gefd)iefyt, menn bie le^ten ©tralen ber unterge^enben ©onne bte ©ebtrge beleudjten.
§. 13. 3n ber 9<taf)e be« Sieere« ftnbet man oft feuerfpeienbe ©erge, in metben ftd) brenn= bare ©toffe entjiinben, unb morau« ftcfy ®unfte er^eben; biefe ©erge metfen Slfdje unb ©teine (Žaba) mit ftaud) au« iljrem ©c^tunbe au«. SBenn nun foldje ungetjeure 2)ampfe bie (Irbtinbe ni<i)t butdj* bremen fontten, bann bemirfen fte ba« (Stbbeben. 5luf foldje 91rt tft ba« fteuer iiberall, in ber Suft, auf unb unter ber (Srbe berbreitet. $arum l)aben jene red)t, bte ba beten: „©emare un«, o ©ott, t>or bem jeittidjen unb emigen geuerl"
36. ©aS SBaffet.
§. 1. 2)a« SBaffet ift ein reiner, burd)ftd)tiget &5rper, ber in alten (Stbabern rinnt, unb aucb in bet Suft in ben SSolfen fdjmebt, au« ben Duelten betborfprubelt, ober ftd) al« Stegen au« ben SBolfen tjerab ergiefjt. 2>a« SBaffer ift ber ebelfte ©alfam be« i!eben«. 9?id;t jebe« SBaffet ift gteid) tein unb gut; ta« befte Stinfibaffer ift ba« Duelltt>affer. 3)a« j)iegen -, ©d)nee - unb (Ši«maffer ift nidjt gut trinfen. 51u« $fu^en unb fie^enbcn SBaffern trinfe nie!
§. 12. Kaj pa je juterna zarja? Kadar sonce vstaja, njeni žari soparice po zraku in oblake osvetle, se lepa juterna zarja po hribih razliva. Ravno tako se zgodi, kedar se večerno sonce po hribih ozira.
§. 13. Pri morju se najdejo ognjemetne gore, v kojih se kurjavne stvari vžgejo, so-parje vzdigajo, in čern dim s pepelom in kamenjem iz svojih gerl mečejo. Ako taki gro-zenski soparji predreti iz zemlje ne morejo, zemlje potres naredijo. — Tako se najde ogenj povsod pod nebom na zemlji in pod zemljoj, in prav imajo , ki molijo rekoč: Bog nas varuj pred časnim in večnim ognjem !
36. Voda.
§. 1. Voda, čista, prozirna stvar po vseh žilah zemlje teče, pa tudi pod nebom v oblakih plava, prizvira iz vrelcov ali studencov, in iz oblakov deži, ter je naj žlahtneji balzam živlenja. Ni vsaka voda enako čista, ne dobra, naj bolja za piti je studenčnica. Deževnica, snežnica in lednica ni dobra za piti. Mlake in stoječe vode nikoli ne pij!
1) Kaj je storiti, kadar kdo utone? Kako se pri kopanju resti ?
§. 2. 9ln einigen Drten fil^rt ba« 23affet mtncralifd;c Silile mit ftdj, unb entl;alt eine befon* bere $eilfraft, mie ber ©auerbrunnen. 3n anbern ©egenben ftnbet man marme Duellen, meld)e aud) mauc^erlei $etlfrafte bcft^en. 2)te 93cmot)ner fumpftger ©egenben fyaben meid)e« SBaffer, unb gieber fmb bei il)ncn gcmoljnfid). ®te ©ebirg«* bemo^ner ^aben grojjtentl)eiI« frifd)e« SBaffet; fte erfreuen ftd) be«l>alb aud) einer fejiera ©efunbl)ett. 3n ber 9tal)e Don $fit|ctt unb fteljenben Saffern ift e« ungefunb ju motjnen.
§. 3. 3)ic Salte bermanbelt ba« SSaffer in 9teif unb (li«, bie £i£e aber in 2)ampfe. 2)ie SBarme Ijebt au« ben $liiffigfeiten mafferige ®uufte empor (mie e« bet etnem £>afen atn ©ccfel ju fefjen ifi), meld)e bie Suft forttreibt unb bid)ter mad)t, unb bie fobantt Stebel unb SBolfen genannt merben. SDamtt ber Stebel auffteige, mu§ bie Suft merflid) !iil)ler fein, al« bie (Srbe; barum ift im $riil)jat)re unt> $erbfte gemol)nltcf) nebli^e« SBetter. #aben ftd) bte Stebel geljoben unb fmb fte in ber Suft bister gemorben, fo nennt man fte 28olfen. 2)af« bie ffiolfcn roti), fc^marj ober mei§ erfd)einen, bemirfen bie ©onnenftralen, meld)e biefelben befdjeinen unb ftd) battn oerfd)iebenfarbtg bremen.
§. 4. SBenn bie mafferigen $)iinfte, mdd)e in ber Sa|t al« SSolfen fd)meben, bom SBinbe, bon ber Salte ober burd) bie (šrfd)iitterung be« SDonneiž jufammengebriicft unb bie SBaffertropfen febmeret merben al« bie Suft, fo fangt e« an ju tropfeln unb ba« ift ter Dtegen. Ginen fefyr fyeftigen, ftarfen
§. 2. V nekterih krajih izvira voda z rudninskimi deli nadružena, in ima] posebno zdravilno moč, kakor slatna ali kisla voda-Po drugih krajih so topli izvirki, kteri mnogotere zdravilne moči v sebi imajo. Pravimo jim toplice, za betežnike velik Božji dar. Mlakarji in lažniki imajo-mehko vodo, in tre-selka (merzlica) je pri njih doma. Gorenci imajo večidel čerstvo vodo, so pa tudi bolj terdnega zdravja. Blizo mlak in stoječih voda ni zdravo bivati.
§. B. Mraz vodo v roso, slano in led premeni,, vročina pa v sopuh. Toplota vzdiguje iz mokrote vodene soparice, kakor iz lonca na pokrovalo, ktere sapa goni in gosti; pravimo jim megla. Da megla vstaja, ima zrak za spoznanje hlidneji biti od zemlje; za to je v spomladi in pa v jesni po navadi megleno vreme. So megle nakviško vstale in se pod nebom zgostile, jih imenujemo oblake. Da so oblaki rudeči, černi in beli, storijo sončni žarki, ki jih obsijajo, in se nam mnogo-barvno utrinjajo.
§. 4. Se vodene soparce, ktere po zraku v oblakih plavajo, od vetra, mraza ali od gromnega potresa stisnejo, ia kaplice težeje od sape postanejo, začno naškrapati, na zemljo padati, in to je dež. Mnogo dežja ob
Uteaen nennt man einen @uff- obet (Ein 2Bo Ifenbrud) entftel)t, toenn eme ffioHt burd) Sinbe fd)nelt jufammengebrMt ober an bolje 23etae aejiofcn mirb unb gleicbfam jct^Ia^t. 2i5enn eine Me burd) entgegengefefete 2Binbe jufammen= aetriieft unb im SBubel l)ergettieben mirb, fo ent. fteit eine SBaffet^ofe. ©o too^Ntg al« etn fanfter IRegett ifi, einen eben fo groben Štaben cennfacbett oft l)eftige„3tegenguffe. 2)«« »etbirbt un« oft bie 2lrnte unb bte 2Betnle)e; ©oit tafft aber aud) bie SBetterfdjaben benen ju 9tu£en fommen, bie itjn lieben.
§ 5. SBenn feine Otegentropfen in ber Suft leifbt ftieten unb Stopflein ju Somlein ficf) gefialten, bann faUt bie ©raupe ober bet SBetbetbret ftieten aber bid)tere Srotfen tn ber 2uft, um oeratoietn fte M toabrenb be« gaUen« ju ©<b op, fo fallt ber ©d)auer ober £agel, unb bie|e« gefjiett gro§tent^eil«, toenn bie Suft »ortjer marrn, burd) fflinbe ftd) plopd) abfiip. (E« ift bal)er etn to glaube, baf« #eSen ben £agel mad)en; aud) 1« ©locfen »ertreiben nicf)t bte gefa^rlid)en SBolfen fonbern nur ba« ©ebet ber ©laubtgen. „$a« ©ebe bt« ©erec^tcn," fprid)t ber ^eiiige ©etft, „burd)bttngt
bieSolfen!"
§ 6. (E« baf« bet £agel fetn fd)led)tež
3abr oeturfad)C, aber mebc bem, ben er ttifft; »it faaett aber, baf« aucb bet £agel etne SSo*lH>Jt ©otte« iji, unb im allgemeinen met>r nu|et al« fcbabet. SDet #agel »ernid)tet bie ungefunben $un|te, teiniaet bie Suft, bemaret baburc^ 2Kenlcf)en um Sinete bor gefa^tli^en ^rantfjeiten, ma|t bte Srbe frud)tbarer, unb gibt guten gtenften ©elegeng bem oerungtudten 9tad)bar ©ute« ju tljun. Sap
enem se veli naliv, ploha pa, ako se oblaki gredoč vdero. Oblak se preterga, kadar ga vetrovi naglo stisnejo, t*1 i ob visoke gore trešijo. Se vetrovi stepejo, oblake stisnejo m v kroge verte, včinijo vertanko. Kakor dober je pohleven dežek, tako škodo nagel dež gostokrat stori • deževje nam spridi pogosto žetvo in tergatvo; Bog pa tudi vjimo njim v dobro oberne, kteri ga ljubijo.
$. 5. Ako kaplice deža v zraku rahlo zmerznejo, in se kančki v zernje sprimejo, pada solika, solca ali babje pšeno. Kadar pa kaplice v zraku zmerznejo, in se pa» daje stemejo, toča peliska; in to se večidel zgodi, ako je poprej zrak topel, po tem pa merzel veter potegne. Prazna vera je torej, da čare ali coperniki točo delajo; tudi zvoni hude megle ne preženo, marveč molitva vernih. »Molitva pravničnega, veli sv. Duh, oblake predere."
§. 6. Pravijo, da toča hude letni ne ne naredi, pa siromak on, kojega zadene; mi pa pravimo, da je tudi toča Božji dar, ki več hasni, ko škoduje. Toča nezdrav sopuh povzame, sapo izčisti, ljudi in živino nevarnih bolezen ovarnje, zemljo rodovitnejo stori, in dobrim ljudem priložnost da, poškodovanim sosedom dobro storiti. Dajmo torej Bogu gos-©rofje? Sefcb. f. b. II. Jtl. flob. btfdj. 20
mir baber ©ott unb feine ^eilige 3Jotfi$t »fltten ; ©ott nimmt mit (šiner £anb, mit beiben gibt' er mieber.
§ 7. 3ur ©ommer^eit gtanjt morgenž unb abenb« am ©rafe unb an ben 23lumen eine feud:te 2lu3bunftung, bie man £f>au nennt, metd)er abet nicfct bon ber m* » fonbern ben bie Srbe unb bie Marnen aužbiinfien. ©er 2LUnb trodnet ben Sbau bie fialte aber »ermanbelt \l)ti m »teif, menn'im gtitpnge obet ^>crbfte »ot ©onnenauf* aana bei faltcr fiuft bet 2t)au friert, — trne tm ©inter ber jfteimftofl an ben ©aumen, ober bte «u«Mtoftung um beinen ftopf fyetum , menn bu am SBege bift.
§. 8. 3m 2Binter jie^t bie Sldlte fleine 2Baffcr* trobfen ober Sluebitnflungen jufammen, meld)c m ter Suft al« Slaven fc^meben, unb gejialtet fie. tn iacfige Btotfen, iie mir ©d)nee {,eifen jete ©cfaneefiocfe t)at fed,3 6'cfen mit fletnen ©tem ein, bte mie bie fd)onften unb jarteften ©lumc^en funfeln. (šben fo t»acf)fen an ben $er fterfdjeiben bte fd^onjicn (Šižbiumen, n>eld)e ber ffitnter erjeuget, bte ffiarmc abet mieber jerf^neljt, fo mie t>ie ©ižbede ant SBaffer ©et ©d)nee bient bet (Srbe ale une metge ■MUe, bamit bae ©intergetraibe nict)t grofi .letbe, fonbern im $tuf)ja^e mieber griine unb otelfalt^e $rudjt bringe.
§ 9. ©er Sftegenbogett jeigt ftcfy, aentt etne Oiegenmolfe Dot un«. bie glanjenbe©onne alei un« im 9tu(fen fie^t; barum fonnen mir ben Stegen* boaen Dormittagž nur gegen Untergang, nadpvtta^ abet gegen Slufgang bet ©onne fefjen. W jato namlidb bie 9ieg?ntropfen burc^> bte ©onnenftralen,
podariti, in njegovi sveti previdnosti gospo-diniti; Bog z enoj rokoj vzame, z dvema pa da.
§, 7. Poletni čas se v jntrih in v večerih mokrotni sopuh po travi in rožah svetli, in rosa imenuje, ktera ne pada iz višave, temuč iz zemlje in želiš vstaja. Veter roso prežene, mraz pa v slano premeni, kadar v spomladi ali v jeseni pred sončnim izhodom ob hladni sapi rosa zmerzne, kakor po zimi ivnik (ivje) po drevju ali krog glave, kadar si na poti.
§. 8. Po zimi mraz drobne vodene kančke ali soparice, ktere po zraku kakor mehurci plavajo, stisne, in v kosmate capice steme, kojim pravimo sneg. Vsak snežen kosem ima šest voglov z majhnimi zvezdicami, ktere se svetle, kakor naj zališe nežne cvetlice. Tako nam tudi po oknih na šipah presilno lepe rožice rastejo, koje zima naredi, toplota raztali kakor led na vodi. Sneg je zemlji bela odeja, da ozimina ne pozebe, ampak o vigredi spet zeleni in obilen sad prinese.
§. 9. Mavrica ali božji stol se nam prikaže, kedar je deževen oblak pred nami, svetlo sonce pa za nami; torej mavrico pred poldnem v zahodu, po poldne v vzhodu vidimo.
7)	Kako se rože mraza ovarjejo ?
8)	Kako se ozebe varovati? Kaj storiti, če kdo zmerzne?
*
biefe bremen ftd) tn ben Ijerabfallenben. Sropfeti unb bilben ben tje«1^"» fle&enfarbigen Sogen. ffieil bie ©onne runb ifi, erfd)eint un« ber Stegen* bcgen im &albfreife. 2tud) am $if$e lannfi bu biefe ftebenfarbige (Srfdjeinung leid)t fe^en, menn bu bie ©onne but$ ein ©ta« Saffer fdjeinen lajfefi; fd)oner aber nod) am Sadje, menn bu gegett einen finfiern ©djatten ba« 23affer farizeji, mel^e« bie ©onne im 9luden befc^eint.
§. 10. 2Ba« bebeuten aber bie fogenannten £i)fe ober treife um bie ©onne unb ben 9Ronb? ©te bebeuten eine balbige Seranberung be« ffietter«. SBenn namlid) biel $eucf)tigfeit au« bem SBaffer unb t>on ber (Srbe auffieigt, fcfjimmern bte ©onnenfiralen in ben ©iinfien met)r al« gemoljnlic^, fo mie ba« $erjenlicf)t im 3immer, mentt »iele ©unfie bartn ftnb; burd) biefe erfdjeinen un« bte ©onne unb ber SKonb, al« menn fte »on einem tfreife umgeben maren. Bumeilen, befonber« im 2Binter, ftefjt man aud) Siebenfonnen unb 9iebenmonbe, menit ftd) bie ©onne ober ber 3Jlonb in ben mafferigen ©unfien abfpiegeln, mie in einem tul;ig fieljenben SBaffet.
Kaplice deža skoz sončne žarke padajo-, se utrinjajo in prelep sedmerobarven trak nare-de. Zastran okroglosti sonca se vidi mavrica kakor pol oboda. Tudi na mizi lehko mavrico vidiš, kadar sonce skoz kupico vode sije; pa še lepše za potokom, če proti temni senci vodo škropiš, in jo sonce od zadej osije.
§. 10. Kaj pa pomeni sončni in me-eenčni obstret, krog ali obroč? Hitro drugo vreme. Kadar veliko mokrote iz vode in zemlje pod nebo vstaja, se sončni žarki V soparicah bolj razsvetle in utrinjajo, kakor krog goreče sveče, kadar je dosti soparice v sobi, in skoz nje se nam vidi, kakor bi sonce ali mesec kolo imelo. Včasih, posebno po zimi vidimo po dvoje sonce, tudi dva mesca, kadar se sonce ali mesec v vodeni soparici gledata, kakor v mirni stoječi vodi.
IV* ^tetnfunfce*
37. ®et geftirnte ^immet
§. 1. ©o mte e« auf bet (šrbe unjafjlige ©e= f$o£fe gibt, eben fo Ieud)tet eine Unjaljl »on ©temen am Ijeitern &immel, ©ott jut (šfjre, un« abet jurn 93ergnugen unb 9lu£en. G« gibt ©teme, it>eld?c ftet« auf einer ©telle mte angebeftet fte^en; fie £>ei§en gijfterne. ©o ifl unfere ©onne, bie mit bei Sage, fo finb bie ©teme, bie mit bei bet 9lad)t ftet« auf Derfelben ©telle feljen, gijfterne, unb »tele »on ben Ie£tem ftnb »iel gtojjet unb Iid)tet al« unfere ©onne, obgleid) fte un« megen xf>rer grofjen (Sntfernung flein erfcbeiuen; fte fjaben, mte unfere ©onne, tf)t etgene« Št<J>t unb iljre eigene SBarme. 9lnbere ©teme bemegen ftd) mte unfere (Srbe um bie ©onne, er^alten »on iljt Sid)t unb ffiatme, unb Ijeifjen planeten obet 2Banbelfterne. ®ergleicfyen ftnb ber »ierfur, bet »torgenftem (23enu«), u. f. m.
§. 2. 23ie ©onne ift fo gto§, baf« man aud ifyr 1,400.000 unfeter dtbfugeln mad)en fonnte; un« fd>etnt fte aber nid)t groper al« eine ©djuffel
IV. Spoznava svetlega neba.
37. Zvezdoslovje.
§. 1. Kakor je brez števila veliko stvari po zemlji, tako se sveti brez broja zvezd na jasnem nebu Bogu v čast, nam pa k veselju in hasnu. So zvezde, ktere na mestu kakor pripete stoje : imenujemo jih nepremikav-ne, stalne zvezde aH stalnice. Tako je naše sonce po dnevi, in so zvezde, koje po noči vedno na ravno tistem mestu gledamo, in kojih veliko je vekših in svetlejih od sonca, naj se nam ravno zavolj njih dalkote maj-hine zdijo. One imajo, kakor naše sonce svojo lastno gorkoto in luč. Druge se kakor naša zemlja krog sonca premikajo, in od sonca svetlobo in gorkoto dobe, in se imenujejo premikavne zvezde, planeti ali pomični c e. Take so: merkur, danica, mart itd.
§.2. Sonce je tako veliko, da bi 1,400.000 naših zemlja lehko iz njega storil: nam se pa ne vidi večje ko skleda, kajti je
m fein, inbem fie 25,000.000 9Jteilen bon un« ent-fernt ift, fo baf« eine tfanonenfugel erjl in 25 3abren babtn gelangen miirbe; bet 2Kenfd) abet miitbe 11.000 3abte babtn btou^en, menn er gteicb tagltd) 10 ©tunben jutitdlegte. — Obgletd) aber bie ©onne fo meit bon un« entfernt ift, fo ettei^en un« i^re ©tralen bocb tu 8 2Jtinuten, un« ju matmen unb iu leudjten. 2Bte munbetbar ift btefj!
§. 3. ©te (Srbe bat fein eigene« Sid)t; menn abet iemanb biefelbe »on einem ©teme au« anfeben fonnte, fo miirbe er fte ebenfo glanjen feben, mie mir ben 3Konb; benn fte erbalt oon bet ©onne ibt 2id)t. ©ie (Srbe biebt ftcb in 24 ©tunben einmal um ibte 2idjfe, moburd) Sag unb 9ta$t entfteben. 3ft bet un« Sag, bann	un!"cre ©egenffifjlet
9tad)t. £aben bte (Sutopaer 9tad)t bann b«^en bte 2lmertfaner Sag. ©ie ber ©onne jugeroenbete ©eite miTb erleucbtet. 2Beil un« ber£immcl ting« umfafft, barum ift an jebent Drte ber £immel obet un«. SBatum nebmen mir aber bte Semegung bet (Srbe nid)t mar? ©a« fommt baber, meit biefelbe ununter* btod>en allgemad) bor ftd) gefj.t unb mir batan gemo^nt ftnb; fo fc^eint e« bit, menn bu auf bem SBaffet fabrft, al«' betuegefl bu btd> ntcfct Don fcet ©telle, unb bie betben Ufet eilten an bit ootuber, tnbef« nur bu baljhtfabrft.
§. 4. ©ie (Srbe bemegt ftd) abet aucb m 365% Sagen obet in einem 3abre um bie ©onne, moburd) bie toter 3abte«jeiten entfteben. Sebe« gemobnlidje 3ab* bat 365 Sage unb fo met batuber, baf« in oier Sabren (Srn Sjg jutoa<bft; barum ift jebc« »ierte 3abr ein ©d)alt= fabt, met<be« 366 Sage jčibtt. ©ie (Stbbaf)n um bie ©onne ((SfHbtif) ift ldnglid)runb (obal).
25,000,000 milj daleč od nas, tako da bi krogla iz topa ustreljena 25 let od zemlje do sonca imela, človek pa 11.000 let hodil, naj bi vsak dan po 10 ur šel. — Naj si je pa son-co ravno tako daleč od nas, sončni žarki ven-der v 8 minutah doidejo, nas ogrevajo in nam lepo svetijo. Kako čudno je to!
§. 3. Zemlja nima svoje luči; naj bi pa kdo iz kake zvezde gledal, vidil bi zemljo ravno tako osvetljeno, kakor mi mesec; ona od sonca svetlobo ima. Zemlja se krog svoje osi v 24 urah 1 krat osuka kakor kolo, ter noč in dan naredi. Kadar imamo mi dan, imajo pod-namci noč; imajo Earopejci noč-, imajo Ame-rikanci dan. Kakor se k soncu posukamo, nas obsije in osvetli. Nebo je krog nas; zato glavo v nebo molimo, bodimo si zgorni ali spod-ni. Kaj pa da ne čutimo, kako se obračamo? Polahoma se zgodi in pa vajeni smo. Tudi kadar se v čolni po gladki vodi pelješ, se ti zdi da mirno stojiš, po obeh bregih pa vse memo tebe gre, pa le ti letiš.
§. 4. Zemlja pa tudi krog sonca teče in v 365% devnih 1 leto obhodi, ter nam 4 letne čase naredi. Vsako navadno leto ima 365 dni in toliko naverh, da v 4 letih 1 dan več naredi; zato je vsako šterto lepo prestopno, ki šteje 366 dni. Pot zemlje krog sonca (eklip-
3m SBinter feljen mir bte ©onne niebriger, unb ifjre ©tralen fallen fcf>rage (fd)ief) auf un«, me«megen e« falter ift. 3m ©ornrner fallen bie ©tralen ber ©onne mefjr gerabe auf bie (Srbe, ba^et fie aud) grofjere SBarme berurfadjen. 3n (Suropa fjaben ©riedjenlanb, Stalien unb ©panien bie grofte £i|je. £)ie 93emo|» ner in ber9tafye ber beiben (Srbpole baben ben fd)ltmm» jten 2Binter. 2Bir leben mol) I im glitcflidjjten$immel«» ftridje ber (Srbe! — 3^eimal im 3afyre fdjetnt bte ©onne fo uber unfere ©egenben (um bie 3eii be« Ijeiligen 33enebifht«= unb be« fjeiltgen 2Jtattbau«tage«), baf« bei un« Sag unb ŽJladjt gleid) ftnb. Um bie 3eit ber ©onnenmenbe (be« 3o^anni«fe|te«) jteljt bte ©onne am f>od)ften, i^re ©tralen fallen fenfred)t auf un«; e« ift ber langfte Sag. Um ba« $eft be« beiltgen Sporna« (21. SDejember), too mir am meijten bon ber ©onne abgemenbet finb, ift ber ftirjefte Sag.
§. 5. 2)er 2Konb ijt ber beftanbige ©egletter ber Srbe unb bemegt ftd) mit if>t um bie ©onne. dr umfreifet bie (Srbe jmolfmal im 34re unb ber> urfadjet bie jmolf SJtonate. £>er 2Jionb bollenbet feinen Sauf um bie (Srbe in 27 Sagen, 7 ©tunben unb 47 Minuten; im iftedjnen jebocf) ja^len trir 30 Sage auf einen iUtonat. 2>amit aber 12 2Jionate ein Sa^r (365 Sage) geben, fo jaljfen 7 Sonate je 31 Sage, 4 Sonate je 30, februar im gemofjU' lic^en 3a|re 28, im ©djaltfa^re 29 Sage. £er3Jlonb
tika) je podolgovata. Sonce po zimi niže vidimo, in nja žarki nas po strani zadevajo; merzlo je. Po leto naša zemlja soncu bolj na vstrič pride, po tem je visoko nad sebo gledamo, na ravno nas obsija, in vroče je. Italiani in Španci imajo v Europi naj vekšo vročino, ljudje za severjem in pod jugom zemlje pa naj hujo zimo. Mi smo pač v naj bolj srečnem podnebju zemlje! — Dvakrat v letu sonce ravno prek naših krajev sije: o sv. Benedikta in pa o sv. Matevžu; tisti čas sta pri nas dan in noč enako dolga. O kresu nam sonce naj više sveti, žarki nas ravno zadevajo; naj daljši dan je. O sv. Tomaža smo naj dalje o d sonca obernjeni; naj krajši dan je.
§. 5. Mesec ali luna je zemlji naj bliž« neji tovarš, ki se giblje z zemljo krog sonca, in jo 12 krait v letu obhodi, ter nam 12 mes-cov da. Mesec v 27 dneh, 7 urah in 47 minutah svoj pot krog zemlje dokonča, pa ven-der le sploh po 30 dni na 1 mesec zarajtamo. Da pa za 1 leto 365 dni nateče, ima 7 mes-cov po 31, 4 mesci po 30, svečan ali februar pa v navadnem letu po 28, v pre-
5) Sprememba lune se Johkeje na tabli pokaže kakor dopove.
iji 50ntal fletner al« unfere Srbe unb befommt »on ber ©onne fein 8t$t ©te$t bet 2flonb jmifd)en ber (Srbe unb ©onne unb fe^tt un« feine bunHe ©eite ju, bann fagen mir, e« iji e u m o n b. 9tad) fteben Sagen fef>en tott einen Sljeil feinet beleudjteten ©djetbe, unb nennen i^n ba« erjie $ ter tel. 2Im 14. Sage nad) bem fteumonbe fefjen mir bie ganje fDfonbfdjeibe beleud)tet unb fagen: (S« iji Soli« monb. £at ber 2tonb aber breiSSiertel feinet Saljn um bie (Srbe butd)laufen, bann feften mit ba« lefcte SBiettel.
§. 6. Die Sanbleute ad)ten bei if>ren ©efdjaften gern auf bie-iDtonbeSberanberungert; fte faen mandje« nur im 9leufd;etne, unb berricfjten bie eine 91rbeit bet aufnelmtenbem, bie anbere nur bei abnefjmenbemlKonbe. 95iele bergleidjen 9tegeln bemd^ten ftd). 91ud) auf bte 2>ienfd)en l)at ber SKonb dinfluf«, mie bei ben 2Konb« fud)tigen: er iji e« aber aud), ber bie (Šbbe unb glut be« SJJeete« bemirft. (S« gibt bielen fd)ablid)en 3lbet» glauben I;iebei; benn mer in bet 2anbmirtfd>aft jubtel auf ben 2)ionb, auf ba« SBettet aber ju menig fte^t, ber bleibt oft mit feinet 2lrbeit juriid unb feine ©d)iif' fei — bleibt leer. Det »erfianbige Sanbmitt ffiet unb drntet ju teater 3ett, unb mal>et recf)tjeitig bei gun» jiigem SBetter. @ut abet iji e« ju miffen, baf« bet 2Jtonb im 3unel>men abenb«, im 2lbnef)tnen morgen«, im SMmonbe aber bie ganje 9tad)t Ieud)tet.
§, 7. 2Bie gefd)iefyt abet bie ©on ne n- unb
stopnem pa 29 dni. Lnna je 50 krat manjša od naše zemlje, dobiva tndi od sonca svetlobo. Stoji Iona med zemljoj in soncom, nam kaže temno kroglino brez svetlobe ; mi pravimo, da se mladi, o mlaju. Pride luna iz pod sonca v 7 dneh četertinko svoje hoje, vidimo krajec svetel. Stopi luna v 15 dneh po mlaju v pol pota, vidimo celo kroglino osvetljeno, in pravimo, da je o polnem ali šip, in kadar obhodi tri četertinke svoje hoje krog zemlje, nam kaže zadni krajec svetel.
§. 6. Kmetje pri svojih opravkih na spremembo lune radi gledajo; marsikaj se jej o le o mlaju, tudi opravljajo radi eno delo o mladi luni, drugo pa o stari. Veliko takih pravil je sknšenih resnic, kajti tudi nektere ljudi luna v spanju moti in iz postelje sili, kakor morja odtek in dotek stori; veliko je pa tndi praznih ver. Kdor v kmetovanju preveč na mesec gleda, na vreme pa premalo, njemu bo delo gostokrat zaostalo, in prazna bo njegova skleda. Moder gospodar seje in ženje o pravem času, pa tudi kosi, kadar je čas in vreme zato. Vediti pa je dobro, da sveti mesec po mlaju zvečer, ob starem zjutraj, o polnem pa celo noč.
§. 7. Kako pa sonce in mesec merk-
21ionbe«finfter ni«? 2Benn im 23oUmonbe bte (Srbe gerabe jmtfdjen bie ©onne unb ben 9Konb ju ftefjen fommt unb iljren ©djatten auf ben SKonb mirft, fo nennen mir ba« bie SJtonbežftnfierni«; menn aber ber 2Konb tm Steuf^eine gerabe jmifd)en bte ©onne unb bie Srbe, ju fte^en fommt unb un« bie ©onne »erbetft, fo ljei§t ba« eine©onnenfinfternt«. 3e nac^bem ber 2ftonb ber (Srbe, ober bie (Srbe bem 2Konbe burd) il)te ©tellungen mebr ober mentger ©d^atten t>erutfacf)en, ftnb aud) bie ginfterniffe doH* fommen ober tljeitmeife, unb ftnb ben einen ober ben anbern ©egcnben fidjtbar. £>ie ©ternfunbigen geben in ben Ralenbern bie Minute an, mann unb mo bte ginfterni« ju fe^en fein mirb.' gurd)te btd> oor ber ©onncn* ober 33tonbe«ftnfierni« nidjt, fonbern be« trakte in einem an bie ©onne gefiellten ©djaffe SSaffer, ober burd) ein bunfle« ©ta« jur 3ett ber g'nfterni« bie &etrM)fett ber ©cfjbbfung ©otte«!
§. 8. 2Ba« ftnb abet bie Rometfterne, meldje einen ©d>metf l;aben? 2>ie Rometen bemegen ftd) auf unbefannten 23afynen im meiten £>tmmel«raume, fommen jeitmeife ber (Srbe fo nat)e, baf« mir if)ter «nfict)tig merben, unb e« fc^eint un«, al« menn fte einen ©$metf ober S3efen fyatten; balb entfernen fte ftd) mieber, unb mtr miffen nur »on menigen, mann fte mieber riicffeljten merben. 2Bit tyaben unž nidjt ju fiird)ten, baf« fte un« $eft, Jltieg ow £unger«notf) anfunben, fo lange mit un« bet
neta? Kadar lana o polnem ravno pod zemljo stopi, zemlja luni senco naredi, in mi pravimo da mesec merkne, kar se le o polnem zgodi. Ako pa mesec o mlajn ravno med sonce in zemljo stopi, nam mrak naredi, da sonca ne vidimo, ter pravimo, da je sonce merknilo, kar se le o mlaju zgodi. Kolikor je mesec zemlji, ali pa zemlja mescu v luči, več ali manj, ali pa celo, je nepopolnoma ali pa popolnoma mrak, ki se po enih ali po drugih krajih zemlje vidi. Zvezdogledi, kteri merijo pote zvezd, napovedo v pratikah ali koledarih na minute, kdaj bo merknjenje, in kde se bo vidilo. Ni se bati, kadar sonce ali pa mesec merkne, ampak o merknjenju vedro vode na sonce postavi, ali pa skoz vkajeno šipo glej Božje veličastvo!
§. 8. Kaj so pa repate zvezde, ktere metlo imajo? Repatice se po neznanih potih nebeške širjave premikajo; pridejo blizo zemlje, da jih ogledamo, zemlja njih žare na se vleče in nategne, ter se nam zdi, kakor bi rep ali metlo imele. V kratkem spet v daljne kraje zginejo, in le malo od njih vemo, kdaj se bodo zopet prikazale. Ni se bati, da bi nam
7) Kdaj pa je o smerti Kristusovi sonce merknilo?
©iinbe entljalten, unb un« be« gottlicf>en ©d>ufce« erfreuen.
§. 9. fonnen am $immel bet ©tier, ber ffiibber, ber tfteb« u. f. m. gefe^en merben? SKein, benn biefe fogenannten £immel«jeid)en, jmolf an ber 3at)I r bejlcljen au« unbemeglidjen obet gij* ftemenim #immel«raume, meldje bie ©ternfunb igen mit btefen 9tamen bejeid)tien, al«: bet SBibber, ber ©tier, bie 3millinge, bet $reb«, bet Some, bie Sungfrau, bie 2Bage, bet ©forpion, ber ©d)ii£e, ber ©teinbocf, bet 2Baffetmamt, bie $ifd)e. fommt bei ifjrer Semegung um bie ©onne jeben 9Jtonat in ein anbere« biefer 12 £tmmel«jeid)en ju jiefjen unb nad) biefem ©tanbe fjeifet e«, baf« bie ©onne am 21. ©ejember in ba« Beiden be« ©tein* bocf«, am 21. Suni tn ba« 3eid)en be« tfrebfe« ttitt, ba ju biefet 3«t bei £age«anbru$ jene ©e* ftitne gefeljen metben, melčtje ba« genannte £immel«--jeidjen bilben. 6« gibt Sanbleute, bie bei ber 2ln= faat, #rnte unb SDia^b auf biefe Setven geben, in ber 3Keinung, al« maren einige £immel«jet<$en parter (©tier, SBibber u. f. m.), anbere meidjer ftatut (gifdje, SBaffermann), ba^er in bem einen3eicf)en biefe«, in bem anbern jene« beffet ju faen unb ju pflanjen fei. 3lUein bem Sanbmanne, ber ju totel auf bie ©teme, ju menig aber auf feinen ©runb fc^aut, erge^t e« ebenfo mie jenem ©ternfunbigen, ber im ®el)en fo tange bie ©teme betractjtete, bi« et in bie ©tube ftel.
vojsko, kugo ali lakoto oznanovale, dokler se greha varjemo, in v Božjem varstvu živimo.
§. 9. Ali se na nebi vol, oven, rak in ostalih 12 nebeških znamenj vidi? — Ne, ampak so ^stalne, nepremikavne zvezde po nebeškem stropu, ktere zvezdogledi tako imenujejo, in po imenu poznajo. Tih naj ime-nitneje zvezde so 12 znamenja: oven, junec, dvojčic, rak, lev, devica, tehtnica ali vaga, škorpion, strelec, divji kozel, povodni mož in ribe. Zemlja, ktera se krog solnca suče, vsakega mesca pod drugo teh 12 nebeških znamenj pride, in potem se pravi, da sonce o božiču v divjem kozlu stoji, o kresu pa v raku; kajti se vsako leto ravno te zvezde o jutrovem svitu pred solncom vidijo. So kmetje, kteri pri svoji setvi, žetvi in seno-seči na te znamenja špogajo — rekoč, da so nektere nebeške znamenja terde, p. junec, oven i. t. d. druge mehke, p. ribe, povodni mož i. t. d. — da je ob enom znamenja to ob drugem drugo sejati in saditi dobro. Kmetu, ki preveč na zvezde, premalo pa na zemljo gleda, se rado zgodi, kakor zvezdogledn, ki je grede tako dolgo v zvezde gledal, da je v jamo padel.
10) Kdo pozna danico? — kdo večernico?
©tofjež Sefeb. f. b. II. m. f(cr. btfdj. 21
§. 10. 9BeI<bet planet tegiett aber ba« 3af)t? tfeiner, nur ©ott ift ber Oiegent bet 2Belt. SDie alten £eiben ^tten ibre ©otter unb benannten bie toorjuglicbften ©eftirne, mie aucb bie 2Bod)entage nad) 4ren ©ijfcen, j. S. ben ©onnfctg nacb bet ©onne, ben SDtontag nad) bem DJtonbe, u. f. m. ©ie meinten, baf« ber 3abre«planet auf bie 93e* fd)affenf)eit be« Sabte«, fo n>ie auf bie in bemfetben ©ebornen (šinfiuf« neijme. (šinige ^ietten fte fut matme, anbere fur feud)te, mieber anbere fur troefene planeten, ©iefe unb či^nltdjc SJleinungen ftnb leere gabetn; benn mir alle teben unter ©ner ©onne, unb un« alle regiert din ©ott. planeten, bie ftd) fo mie unfete (štbe um bie ©onne bemegen, fennt man bi« jejjt iiber 40, unb bte ©ternfunbigen merben beren buteb it)«	mabtfd)einli<b
nod) mebr fennen lernen. (šinige planeten baben aud) ibte Stabanten, bte ftd) mit ibnen um bie ©onne bemegen, fo mie ber 2)tonb mit unferer Srbe.
§. 11. 2Ba« ift aber bie fogenannte SDtild)* ftrafje am £>immel? ©o ^ci^t jenet fd)one unb lidjte ©treifen obet ©urtel, meleber au« 9Mtonen unb 2JtilIionen ©teinen bejtebt bie fo meit »on un« entfernt ftnb, baf« mir $mar i^r 2id)t bemerfen, fte felbft abet nidjt erblirfcn fonnen. 93i« jum nad)ften Sijftetne miirbe eine Don un« abgefd)offene tfanonen> fttgel 700.000 3af)te braud)en; mie meit aber bet lefcte Don un« entfernt ijt — meijj ©ott allein. 2Jtan
§. 10. Kteri planetovpa letom vlada ali r egira? Nobeden; le Bog je sveta vladar. Stari neznabožci ali ajdje so imeli svoje malike, in so dali poglavitnim zvezdam malikov imena, kakor dnevom enega tedna. Tako so imenovali nedeljo po solncu, ponedeljek po lnni i. t. d, Mislili so, da po planetu leta tudi letina bo, in da se ljade tistega leta rojeni po planeta sveržejo. Imeli so ene za vroče, druge za mokre, tretje za suhe planete. Vse te in take kvante so prazne; vsi smo pod enim solncom in pod enim Bogom. — Premikavnih zvezd že nad 40 poznajo, ktere se kot naša zemlja krog solnca sukajo, in jih bodo zvezdogledi skoz svoje očnike ali knkalnike še več spoznali. Imajo tudi premikavnic nektere svoje tovar-šice, ktere se z njimi krog solnca verte, kakor mesec z našoj zemljoj.
§. 11. Kaj pa je rimska ali mlečna, bela cesta po nebu? Imenuje se tako lepa svetla riža, ktera od nas v kraje pelja, kder mesto Rim stoji. Svetli nebeški pas je veliko milionov in milionov zvezd, koje so tako daleč, da njih luč — zvezd pa ne ngledamo. Do naj bližje zvezde bi topova krogla od nas izstreljena 700,000 let letela; — kako da-leko je posledna, in pa kde? — sam Bog
ve. Pravijo, da kdor dobre oči ima, vidi naj
*
fagt, mer gute 2iugen l>at, felje menigften« 5000 ©terne; mit guten $ernrofyten untetfdjeibet man aber mefjr alž 70.000. $te ©temfunbigen betjaupten, bafS $inter ben jid)tbaren ©temen mieber anbere in gleidjer (šntfernung »on ifjnen, nad) biefen mieber anbere in ununterbrodjenen SRei^en fd)immem. ©ne Unjal)! ©teme fe|en mir; meit mefyr aber gibt e«, bie mir jejjt »idt>t fe^en, abet mit merben fie einfien« fd)auen, fo mie bie 93(umen unter ben Sitfšen, t»enn mir glitdlid) jum ©^obfer gelangen. SBie madjtig ifi ©ott, ber fo »iet ©teme erfcf)uf! hrie meife, ber iljnen bie Safcnen »orjeid>nete, auf meldjen fte ftdj f$on 6000 3ai>re bemegen, o^ne trte ju geljen! SBie fd)arf ifi aber aud> ber menfd)Iic§e 2Serftanb, bet biefe munbetbaren SBelten befdjaut, unb ben Sauf, bie ©efdjtoinbigfeit unb ©tofše bet ©terne ctfotfdjt l Bet betootjnt aber biefe pracf)t»olIen ©eftirne? — Seben aud) glitcflidje 2Renfd)en bort? — £)amad) forfdjen mit nid)t; laffet unč lieber mit 2)a»tb ben ©djopfer preifen, ber alfo ftmd)t: „2obet ben £erm ©onne unb SDionb. lobet ii>n alle ©teme unb Sid)ter!"
38. ^alenbet.
§. 1. ©ott t>at un« am btauen ^immelžgemblbe gieid)fam eine pradjtoolle Uf)t aufgeric^tet, bie unž ben fd)nellen Sauf bet ©tunben, Sage unb 3af>re
manj 5000 zvezd, z dobrim zvezdočnikom jih pa lehko 70.000 ugleda. Zvezdogledi terdijo, da za temi zvezdami, koje vidimo, so spet drage ravno tako daleč od njih, kakor te od nas; za njimi pa spet druge in gretje verste, in tako dalje. Velike broje jih vidimo, še več jih je, kojih nevidimo, pa jih bomo nekdaj gledali, kakor sedaj rože pod nogami, naj le srečno k Stvarniku pridemo. Kako mogočen je Bog, kteri je toliko zvezd stvaril! — °kako moder on, kteri je vsakej zvezdi pot odkazal po kojem že 6000 let tekajo , in še ni nobena zašla! — Kako bistra je človeška glava, ktera te čudne svete spoznava, in celo zvezde tek, hitrost in velikost najde! — Kdo pa v teh prevelikih zvezdah prebiva? — jeli so tudi tam srečni ljudje? — Tega človek ne ve; ampak raji z Davidom Stvarniku slavo prel pevaj, rekoč: »Hvalite Gospoda solnce in mesec, hvalite ga vse zvezde in luči!" #
38. Koledar ali pratika.
§. 1. Bog je na jasno nebo čudno veliko kazalo pripel, koje nam veličastno kaže časa
1) Kako imenigemo delavnike, in pa zakaj tako ?_
Kdo ve vse zapovedane svetke povedati?
anjeigt. $>ie -^imrnetelic^tet ftnb gleid)fam bic gtan-jenben Uljrjeiger, motnacf) mir bic 3eitcn bctedjnen unb unfete ©efcf)dfte eintidjten. Seil abet biefe« Bifferbtatt fut mandje 9ttenfd)en ju I)od) ifi, unb un« oft butci) bic SBolfen entjogen mirb, fo tefommen mit alljafjtlidj ein etgene« 93ud)lein, in meldjern toir bie 3citoeranbetungen Iefen fonnen, unb melc^e« mir talenber obet Sllmanad) nennen. 3m talenber lefcn mir fur ba« 3al)t 12 Sonate, 52 2Bod)en, in ber SBodje 6 SBetf« ober 2lrbeit«tage, aufšet ben ©onntagen nodj etma 16 gebotene geiertage. Snbem mit in ben SMenber bliden, fagen mir: SBie fd)nell betge^t bie 3cit!"
§. 2. ®a« getneine ober butgetlidje 3al)r beginnt mit 1. Sanner. Soblidj ifi bet 2Bunfd): „®lucffelige« 9teuja^r!" SBit miinfd)en einanbct aber aud) taglid) einen „guten 9Korgen!"— guten Sag! — guten Slbenb!" — JBaren bod) biefe 2Bunfd)e nid)t leerc 2Borte! 2>et fdjonfie (Stup Heibt immet: „©etobt fei 3efu« ^rijiu«!" 2>ur$ i^n ifi un«£eil miberfal)ten; bežfjalb $af)ten mir (EI)tifien bie 3af)te nadj ber ©eburt 6f)tijii. $ie ©tic^en feiern if)te gejitage 12 Sage fpater al« mir.
§. 3. 2)ie aJtonate benennen mit entmeber nacf> ben gefitagen, nad) ben 93efd)dftigungen ber 9Jtenfd)en obet nacf) ber Sefc^affenfieit bet 3aljre«< $eiten; am liebfien gebraudjen mir bte Iateinifd)en
hitri tek: tire, dni in leta. Nebeške luči so nam svetle kazavke, po kojih lehko čase leta m dneva spoznamo, in po njih vravnavamo svoje opravila. Ker je pa to nebeško kazalo za mnogo ljudi previsoko, in ga pogosto megle m oblaki zakrivajo, imamo vsakoletno knižico, v koji lehko premembe minljivega časa beremo, m ji koledar ali pratika pravimo. V ko-ledaru beremo vsako leto 12 mescov, 52 tednov ali nedelj, vsak teden po 6 delavnikov, poleg nedelje pa še po 16 zapovedanih praznikov aH svetkov. Radi v pratiko pogledamo, rekoč: Kako hitro čas mine!
§. 2. Deželsko novo leto se začne 1. prosinca, in lepa je navada blagoželeti: »Veselo novo leto!" Pa tudi vsak dan si srečo voščimo, rekoč: »Dobro jutro!" — »Dober dan!" »dober večer!,c in lehko noč!" Naj bi le take voščila prazne besedo ne bile! Naj gorše p ozdravljenje pa je: Hvalen bodi Jezus Kristus!" zakaj po njem nam je vsem zveličanje. došlo; zato štejemo kristiani leta po rojstvu Kristovem. Staroverci obhajajo svoje godove po 12 dni pozneje ko mi.
§. 3. Mesci se imenujejo ali po godovih, ali po opravilih ljudi, ali po lastnosti letnega časa; naj rajši pa njih latinske imena rabimo. Potrebno je njih razne imena dobro znati: 1) januar ali prosinec; 2) februar ali svečan; 3) marci, sušeč ali brezen; 4) april ali mali traven; 5) maj ali veliki traven;
1)	Koliko let je po rojstvu — po vnebohodu Kristusovem ?
2)	Zakaj Slovenci mesce po slovenski tako itaenujejo?—
ftamen betfelben. d« ift not^toenbig, bie 9lamen bet 9Jtonate ju miffen: 1. Sdnner, 2. februar, 3. Sttarj, 4. Slutil, 5. SDtai, 6. 3uni, 7. Suli, 8. »lugufi, 9. ©eptember, 10. Dftober, 11. 9to»ember, 12. $e» jember.
§. 4. 23er bie Sonate nad) ifjtet 9teiljenfolge ju beneuueii meif, lanu aud) Ieid)t toiffen, to e I dE) e t 9Jtonat 30, unb t»eld)er 31 Sage ja^U. ©trede an ber linfen #anb ben SDaumen, SJtittel* unb Rlein-ftnget au«, bie anbern jtoet biege juriid Stenne, inbem bu auf ben 2)aumen jeigft, ben SDidrj unb fo fort. 35ie SDtonate, t»eld)e auf bie au«gcftre<ften ginger fommen, ja^len 31 Sage, bie aber auf bie jutiicfgebogenen fallen, 30; nur ber gebruar bat im getoi>bnlid>en Sabre 28, tm ©djaltjabre 29 Sage. £er ©djalttag fallt auf ben fjeiligen 2Jiatl)ia«tag. Dft redjnet man Sag unb 9tad)t jnfammen fur einen Sag.
§. 5. 2luf jeben Sag fallt ba« Olngebenfen eine« ober m ef) t eter #eiltgen, ba« bie ^citige, fatI)o» Iifdje ftirdje feiert, ©ott unb feinen 3lu«errca^lten jur (št>re unb un« jur Se^re. 2Jfan nennt fte un» b e to e g 11 d) e O efl t a g e. 5?ommt irgenb ein Plamen«* ^feft ^eran, fo pflegt man ein Slngebinbe ju geben, obet ju er^alten. 9tod) fd)oner feiert man baž 9tamen«feft butd) (Irntuerung ber Saufgelubbe unb burd) toiirbigm (Smpfang ber ^ciligctt ©aframente-6« gibt gebotene geiertage, an toelcfyen ttnt »on ber Slrbeit feiern, unb bte totr Ijeiligen; ober
6) ju ni, rožnik ali rožni cvet; 7) juli ali mali serpan; 8) august ali vel'ki serpan; 9) september ali kimovec; 10) oktober ali kozopersk; 11) november ali listopad; 12) december ali gruden. Kmeti štejejo mesce po mlaju ; za to je po njih računu Kristus prosinca, po deželski in cerkveni rajtengi pa 25. grudna rojen.
§. 4. Kdor mesce zaporedi imenovati zna, tudi lehko ve, kteri mesec p o 30 — kteri po 31 dni ima. — Vzdigni na levici palec, sredinec in mezinec, una dva pa zgeni. Imenuj na palec (pavec) marca, in tako poredoma dalje. Mesci , kteri na povzdignjene perste pridejo, imajo po 31 — oni pa po 30 dni, kteri na zganjene padejo; le svečan ima navadnega leta po 28, prestopnega pa 29 dni. Prestopni dan je na sv. Matia. Dan in noč štejemo za en dan od polnoči do polnoči.
§. 5. Vsak dan ima spomin svetnika ali svetnice, koje sv. mati katoliška cerkva obhaja Bogu in izvoljenim Božjim prijatelom v čast, nam pa v posnemo. Imenujejo se ne-premekljivi svetki ali prazniki. Pride god našega sv. patrona ali naše sv. imenke, imamo rešitvo ali vezanje, ter sebe rešimo, druge pa zavežemo s kako veselicoj. Se lepše se po kerščanski godovno svetih pri-poročnikov obhaja s ponovljanjem kerstnih obljub in z vredno prijemoj svetih zakramentov. Prazniki so zapovedani, da se od dela prazno-vaje posvečujejo; so pa tudi nedelci (sopraz-
aufgel;obene geiertage, bic nur SBerftage ftnb, an bcnen hrit baf>er arbeiten follen. 2iit foldjen aufge« I)obenen geiertagen feiern nur 9)iufjigganger unb Sagabunben mit ©i^en unb ©iinbigen; ein red)t« fdjaffener Gf)tifi arbeitet nid)t an ©onn* unb gebotenen geiertagen; fcictt aber aud) an SBerftagen nid)t; nur bet ©ottlofe berfeljtt biefe«.
§. 6. £a« Slirc^cnjaljr beginnt mit bem etfien 2ltbentfonntage, meldjer bem tjeiltgen 9lnbrea«* fcftc am nad^ften ifi. 9lbbent bebeutet fobiel al« bie $tn* funft b«« (šrlofer« unb l)at mer ©onntage jut (štin» nerung ber 4000 3al;te ber (štmartung auf bie (šrlo--fung. 3m $irdjeniafyte fommen aud) bemeglidje gefitage bor, meld)e ftd) nad) bem Dfietfefie rid)ten, ba« un« an bie 9luferftel)ung (£l)rtfii erinnert. ®te Ijeilige $ird)f bat in ber ftitc^enberfammlung ju Dticaa im Sa^re 323 befc^loffen, baf« bie Dfiern immet ben erfien ©onntag nad) bem SSoIImonbe ber gru^« Itng«- 2ag» unb 9tad)tgteid)e ju feicin feien, unb menn ber Sollmonb auf einen ©onntag faUt, baž Dfierfeft ben barauf folgenben ©onntag fiatt ju ftnbeit Ijabe; nie mirb e« bor bem 22. 2Jiarj unb nie nad) bem 25. 9tytil begangeit. 3e frizer ba« Dfier= fefi, befio fiirjer ber 5afd)ing; i« tt>eitcr fyinau« bie Dfiern fallen, befio langer ift bie $afd)ing«jeit.
§. 7. Sebe bet bier 2>afjte«jeiten (Ouatember) btingt un« i^re eigenen greuben unb ©efdjtifte, abet aud) it)te Saften. ®a« gtu^ja^r obet bet gtiil)> Hng beginnt mit bet jmeiten £alfte be« SJiatje«, toie man e« im tfalenbet lieft unb ift bie fofibare 3fit bet 2lnfaat. ®ie $riil)ling«'Quatembeimocf)e ifi bie ^mette 2Bod)e in ber gafien, in bet man um ©egen fiit bie ©aaten bitten foll. &er ©ontmer beginnt mit ber jmeiten £alfte be« SDionat« Suni, nacfy bem
niki.) kteri so pravi delavniki. Take nedelce sedeč ali pa z grehom praznovati znajo lenuhi in pa potepuhi; pošten kristian ne dela ob nedeljah in zapovedanih praznikih, in ne praznuje o delavnikih; le brezbožniki naopak obračajo.
§.6. Cerkveno leto se začne perve adventne nedelje, ktera je svetemu Andreju najbližja. Advent pomeni prihod Odrešenika, in ima 4 nedelje v spomin 4000 let čakanja na odrešenje. Cerkveno leto nam kaže pre-mekljive praznike, kteri se ravnajo po veliki noči ali veliki nedelji v spomin vstajenja Kristosovega. Sveta cerkva je sklenila v nicej-skem zboru leta 323, da se ima sveta velika noč (vnzem) perve nedelje po pervi pomladanski polni luni obhajati; in če polna luna ravno na nedeljo pade, je nasledna nedelja velika noč, ktera ne pade pred 22. marcom, ne po 25. aprilu. Je zarano ali zgodaj velika noč, je hitro pepelnica in kratek pust; je pozno velika nedelja, je dolga pustna sreda.
§. 7. Štiri kvatre in 4 letni časi nam prineso svoje veselje in opravila, pa tudi svoje težave. Mlado leto, spomlad, vigred ali valička se jame druge polovice sušca, kakor se v pratiki bere, — zlat čas setve za nas. Kvaterni teden je drugi v postu, naj bi verni

gefte be« Ijeiligen 2lloiftu«, unb ift bte 3eit be« ©djmeifje« unb ber SPiu^e. ®ie ©ommer-Ciuatembet' toodje ift bie erfte 2Bod^e nad) ^ftngften,,, um bie ©laubigen ju erinnern, etne glitcflidje 2lrnte ju erbitten. $er £erbfl geljt„att nadj bem Jjeiligen 9Jiattf)au«tage, unb ift bie 5trnte« unb Sefejeit fiir ben, ber fleifjig gefaet unb gepflanjt bat. SDte £erbft»Quatembetmocf)e ift bie nadjfte nad) bem Kreujetf)of)ung«fefte, unb erinnert bie ©laubigen, fiir eine glMltdje (šinbtingung ber ©aben ©otte« ju fleljen. ®er JBinter beginnt nad) bem Kalenber mit bem $f)oma«tage, unb ift bie ftille 3eit ber IRulje unb be« ©enuffe«. 3Me SBinter-Duatembermodje ift bie britte 2Bod)e im 9Ibbente, in ber bie ©laubigen bitten mogen, baf« bie eingefammelten $riid)te ibnen gebeipcb merben, mobei fte aber aud) ber geiftigen $ebtirfniffe nidjt bergeffen follen. ©o mie man ba« 3al)r in 4 3abre«jeiten, fo ifjeilt man aud) bie Seben«jeit be« SKenfc^en tn Diet £auptabfd)nitte ein. 2Bol)l bem, bet tehten 3®itabfd>nitt feine« Seben« »erfdumt, unb ftd) forgfdltig auf bie (šmigfeit »orbereitet!
§. 8. SBieJann aber betMenber ba« ffietter anfagen, unb ber fogenannte §unbertjaf)rige tfalenber ba«felbe Ijunbert unb nod) mebr Sa&re borau« be« ftimmen ? — „3dj fefce bie ffiitterung ntdjt felbft in bem Kalenber an, inbem idj foldje nidjt fenne; tdj iiberlaffe biefe Slrbeit meinem ©efellen, baf« et biefelbe nad) SBelieben anfe^e, nur batf er im ©ommer leinen ©djnee unb im SBinter feinen #agel anjeigen," antraortete etn befcbeibener Ka= lenbermadjet auf biefe ftrage. Dbmol)! bie ^alenber« madjer mit ifiret ffietterprofejeiung falfcfje $ro-feten ftnb, fo erratfjen fte bie 2Bitterung mandjmal
prosili za setvo blagoslova. Poletje (leto) se začne drugo polovine rožnika, po svetem Alojziu, in je čas truda. Poletni kvaterni teden je pervi pobinkoštni ali po duhovem v opomin vernim, naj bi za srečno žetvo prosili. Jesen se začne po svetem Matevžu, in je čas tergatve ali branja za njega, ki je pridno sadil. Jesenski kvaterni teden je po malem križevem v opomin vernim prositi, naj bi srečno poshranili Božje darove. — Zima se začne prav za prav o svetem Tomažu, tih čas pokoja in zavžitka. Kvaterni teden pozimski je tretji adventni, naj bi verni prosili za dober tek živežu , pa tudi ne pozabili za duhovske potrebe moliti. Kakor se leta čas — se tudi naše življenje v štiri poglavitne dobe premeni; blagor mu, kdor nobene dobe ne zamudi, in se za večnost skerbno pripravlja.
§. 8. Kako pa koledar letno vreme napove, in večna pratika tudi na sto let in še nadelja vreme oznani ? — »Jaz vremena v pratiko sam ne zapišem, ker ga ne vem, marveč to delo svojemu pomagačo naročim, naj postavi vreme, kakor rad; le po letu snega, po zimi pa toče staviti ne sme", je moder koledrarza vreme vprašan odgovoril. So pa pratikarji s svojim vremenom krivi preroki, vender po 8) Kdo ve znamenja vremena v pratiki razkladali ? —
bod) nad) ber 9}tonbe«»erdnberung unb nad) bem SBinbjuge. SBenn ftdj aud) bte SBitterung fur ba« ganje 3abt »orfjer nid)t angeben Iafft, fo fann ntan bod) bie $eranberung berfelben nad) getoiffen 9)terfmalen unb 93eobad)tungen mit 2Bat>rfct)einlid)feit borfjerbeflimmen, toa« niijjlid) ju miffen unb i>at>er ju beobadjten ift; j. 23. toenn ber Stebel ft<$ morgen« t>cbt unb balb toiebet fdllt, toitb mittag« fdjone« SBetter; l)ebt er ftd) aber in bie $ol)e, fo mirb e« triib unb regnertfd). ©el)t bie SUorgenfonne rein, obne jebe ungetooljnlicbe $atbung auf, unb jert^eilt fte bie ŽIBolfen, bantt bleibt e« ben ganjen Sag fd>on. ffienn bie #dl)ne ju ungetoofynlid)er fraljen, fo »eranbert ftd) bie JBitterung; menn bie ©d)toalben nieber an ber (Srbe fliegen, bie ®anfe, 2lnten, 5lral)en unb Brdfdje ftarf fdjreien unb bie 93ienen nid)t auf bie SBeibe au«fliegen, fo toirb e« regnen, ©inb bie ©ipfel ber ©ebirge rein, fo bleibt e« fd)6n; fieigen »on benfelben Dtebel auf, fo folgt žftegentoetter. ©teigt bet ftaud) entpor, fo ift l)eitere SBitterung; raudjt e« in ber $iid)e, fo pflegt Stegen ober ffiinb barauf ju folgen.
§. 9. 5lbergldubifd)e Seute Ijaben in jebem SDtonate getoiffe Šojjtage , nad) benen fte bte SBitterung unb grud)tbatfeit be« 3abre« profejeien unb baburd) ftd) felbft unb anbere, bie ibnen glaubett, irre ful)ten. 3- 2$. SBenn am (Sljtifitagc bie ©onne fd)eint, f;at man ein gludli^e« unb rul)ige« 3al)r ju ertoarten; foEte#e« aber an biefem Sagebonnern, fo folgt ein 9Jti«jatyc. ©teigt bie JRorgenfonne am S)lcufabr«tage rotf>tic^ auf, fo mirb e« ba« ganje 3al)t l)inburd) minbig. Otegnet e« am beiligen iDlebarbi« tage, fo toirb e« 40 Sage fortregnen, u. f. to. 2Jiele Sofjungen betoaljren fteb burd) bie (Stfaljrung,
spremembi Ione in po vlaku vetra včasih zadenejo. Se vreme za celo leto napovedati ne da, se vender spremin vremena po gotovih znakih lehko in verljivo zapazi; kar je koristno vedeti, in pozorno gledati. Ako zjutraj megla vstane, pa skoraj zopet pade, bo o poldne lepo vreme; če se pa megla vzdigne, bo oblačno, pa tudi dež. Kedar juterno solnce čisto brez vsake nenavadne barve gori gre, in megle razžene, bo celi dan lepo vreme. Če petelini popoldne pojo, se bo vreme izjasnilo; ako pa lastavke nizko nad zemljoj letajo, gosi, race, vrane in žabe zlo vrešijo, bčelice na pašo ne letijo, bo dež. So glave visokih gora čiste, bo lepo; se pa od njih kadi, bo deževno. Vstaja dim kviško je vreme čisto; se po kuhinji kadi, bo dež ali saj veter; i, t. d.
§. 9. Praznoverniki imajo za vsak mesec svoje znake, tudi posebne dni in svete praznike, pokojih vreme in letvino naznanjujejo, pa tudi sami sebe in tiste goljufajo, kteri jim verjamejo; n. pr.: ako na božič solnce sije, bo tisto leto srečno in mirnoj ako pa gromi, hudo letino naredi. Vstane novega leta solnce rodeče, bo celo leto vetrovno. Deži na sv. Me-darda, bo 40 dni deževalo; i. t. d. Veliko takih gesel ali pregovorov je pa tudi sknšenih resnic, če jih neprevideni vzroki ne overžejo; p.: Zelen
menn un»orbergefel)ene Utfad>en fte nid)t umftoBen, i 93. ©rune 2Beil)nad)ten - »eife Dftern. 2Bie bie flitfdjen blumen, fo Me Steben. Srocfner SKdrj, uaffer Slutil, fii^et 2Kai btingen »tel 9Bein, ©etraibe unb £eu. SBenn e« im (September bonnert, gebeifjen bie jvrucbte, ijt nur ber 3lder gut gebiingt unb ber Dbftgarten gut beftellt, u. f. m. »etlaffe btd) abet auf biefe unb bergteidjen Sopngen nid)t; frage Iteber erfabrene 9)tanner um 9tatt).
§. 10. Sni tatenber tieft man aud) bte ja^r-m a rt te, mann unb mo fie getjalten merben. ©te 2Jtat!te ftnb fur ben &anbel unb 93er?ebr etne gute (šinrtdjtung; fte jebod) oft ju befudjen ift ni^t gut; biefe iible ©etoo^eit erjiefjt 9M§tggattger, 93etneger unb ©tebe unb ma$t ben Seuten bie 93eutel le«. £aft bu meber ma« ju faufcn nod) ju »etfau|en, fo befud)C feinen SDtatft; aud) megen jeber ffleintgfett laffe m bort nic^t betreten. 21ufben 2Kdrften merben mete beftoten, nod) mebrere betrogen unb Ijtntet-aanaen, am meiften trifft man bott ©auter unb aužgetaffene 2Kcnfd)en an. ©te 3Jtarftgafte betlteten balb btefj baib jenež, am meiften aber bte 3eit ift abet baš foflbatfle ®ut, bas einmal »er-lorett, ntntmer mel)r jn finben ift.
božič, bela velika noč. Ako Vincenca so^ce peče, rado dobro vince teče. Kakor je čresnje cvet, tako je ter te. Sušeč suhoten, traven mokroten, majnik hladan; —bo kmet senom i z žitnim plemenom, z grozdjem dar'van. Kedar kimovca gromi, žito, sadje zazori, če je njiva pognojena, jablan, tepka zasajena; i t. d. Na vse te in take gesla se pa vender ne zanašaj; marveč raji modre može poprašaj.
§. 10. V koledari se tudi se mri j i berejo, kdaj in pa kde jih imajo. Semenj (sejem, smenj, senjem ali somenj) je za kupčijo ali barantijo dobra naredba, pa preveč semnje obiskovati dobro ni; taka razvada postopače, goljufe in tate redi, ljudem pa mošne prazni. Ako nimaš kaj prodati ni kupiti, ne hodi na semenj, tudi za vsako malo reč se ne daj na semnju teptati. Po semnjih se jih veliko okrade, še več ogoljufa ali vkane, naj več pa pijancov in razujzdancov po semnjiščih najdeš. Semnjarji dosti pogubijo, veliko zapijejo, še več pa zamudijo zlatega časa; čas je pa naj dražje blago, ki se zgubljeno ne najde.
©rofcež Sefefc. f. b. II. m. flor. Mfe$. 22
V. §8e?fd)te&ene (Strittfce fcer menfcjrfidjen ©efettfcfmft


39. Ser 35auernftant>. Jp /.	JU .
/fflZm-t*^^***':
^2-eJ-*^-	^T***"^"

v. S poznava človeškega drnžtva.
39. Kmetijstvo. JP /.	je o/va*,'/ neteti Vy ,'„
je* je StfJanu* o/e/e/cKcefr Jal Stfe/am Je re»Vl oe' n ae/znfi	^
meni/, €'n J^ccn^u ^ je cr/otxe/„
f//(J-- »V	;
/n *	«vcyeya o/naza 6-uoj
ImJjer/e/, r/o/ien te jionevne* v zernfro,
Or/ /e e/oC /e težavna </cto	otoc/a; /n /Že* ne e/eA
^o-t^v ^t^-v čš/n-/-"''-'/
^/»»-f**-/*- ffiz-mt^r*	/


ne/t an. c/^aa/, <ney' /etr/ ne je. ^/e/o je ue/t/ /Žjozjt t/an, /t nam zyu//jeni vej zat/omea/t, t/e/o morama ^a/t/r. za v a r/e/a je /a zevi jne/ta / t mam a je uo/pno jiotejie/t. ^/e/a/t nam /or/t dtta/, Jtvazno-na/t Jut jene/o. /\ia/eja o/one/a naj' ne.ca r/o/znoa/ je .• ^//o /t tn t/e/aj /
2. c// en v o t/e/o, //eno je c/ove/a ot//axa/, je /t/e /', /tja, ven/o/r/e/oua/t, jta /ar/tjio jne/t* zem^o ona/t /n /ne/t/t, t/a ne /t Jiveuec
vne=
a
r~/7 v - />/>"	v v
s/ft? dir*" iŽfc-**-*^,, ^ZiHs**.
jp 3.


- 343 —
teunjce rot/t'/a. ^/e/o mot/re j/aue tn Ji vit/nt/ ve/ vat/ //ajoa/ovt t/o/rt J/jcj,
naj ct /o jio/jet/e/>/vo a/t itev<tnarya>
• • /• • »• . • /, utnovtju a (t .itttjovja, ztvtnevja aft
/uce/tttafuo / <u.>eje n //jozje/ ro/a/, <uoe t
'J oz/1 /ar.
Jp 3. ^//a/aj a/t orat> vjireze /onje
a/t tnocne to/e a/ozeo Jia /at/i%/vau,oe/a,
tn zet ora/o /vrt»ne, //eve ze/ezen /emez I
tn cev/a/o, Ji« /eaen t/r-etje/, voctce, t/e/o
3) Kdo zna imenovati orala vse poglavitne dele? Ko* lienato je oralo «li plug ?
— m —



j: 4.
— 345 —
in /o/a etna.	, Jia /ut/e ze/ezne
ji/aje, Gornja* r/°n' f/ofjeoo, /roj a t/ a/e' cuefetuca , a /o je zem/^a /ez/a , jio
natjone/, €n o/haoa na vnateA. cž>~faznt=
/ax z o/t'/(j t/veno	jffivazr/e ae
z /titana Jiov/ecejo, Jia /<ir/f z vnafe/ej
/ '	f	• /•••	/ /r •
nazae-najo *n z /e.ieneme ™Jl naztotcejo, a/o ao /ur/e. e/e Ji« zeon^a Jvrena//x, 6e z wx/oe' Jiova^ra.
jP 4. c/j^nte/e z e t*i a, zetytce zt/o a
ffiL JL/
^f/T-t-na-O-tr^at-t^-,	^tZ/P-r- fffflt^f-e c/i-t^t-
t	«- o/	y	V S
aenjiom yia/eiy'eya, yut vcadt/i /uf/t a /oa<y Jio/c<>yo, u onojte a jinevet>/om yicvezyo, u atan/e ntt Ajie yiad/avyo, n odfevve a/t Jut ti /oto/ce a uit'/ */cžy'o.	>fev=
ne/i o .Hido, Ji f tf/e m/a/va, tn m/tt/tct
om/a/yo //tty'e a oejimt nem.>/tmt
a/to a/avena/itmt; ftt/ye Jiv-Oda tn /Žena-Jia omeneje. Omfa^eno ze*»ye
i
e oe t it f/te
t vennteoy , ocet/t * nmae/om, tn u zt/ntct*
u tteratye jiooA) an<, Ji/ene tn a/ama
^rta^i//',	s/t-tu	^Islf/iL^ jj/t^-/

•s	J *- y" y
V**-**'

oe Jia jio/ermt tn u nao/e/jo Jiora/t a/t c/o zazije. c/a/o, ve/t //'rto/ao, /ot/o /at/c anje/t iitt cot//t ze/t, /oct/t /u-t/o/ne ot/ t/o/rt/.
JP 5. $&ooe /met rot/ovtto Jio^e trne/t, mera /ejio ž t v. tn o vet/t/t / Jnfy je Jio/f'a maof. ztutnovejo jeJio/re/a t/o/rt/ ojiaint/ov ^ojiaoovnt/ovj ta Jit = /ef/e, /ravne/ou Jia za Jioztmt. oe z turna v /Zeva, /a/or na Jiaot ret/t, me t/f t Ji (t Ji o o/otna/ ^jmtjna/J. ^/e/re

— 351 —
denozett t'mty'o> /Zeve ^t/ jwau tjncyt/t tn nahajate znajo. ^Jot/a je za /vatifi
//a/na vec, naj dr do oeno, o/avtt ai
a fante. //evmo Jto/njeyo a/rova zet Jtvt*
^a,11, /e^m^o ou/o, jia tur/t Jitco nama-/ajo. /Ht/avjiaav /e#mett ne zna, a/ado /turna imet, t/a aa vauno- Ji o/ne jtoja/e, Jiavne, pave tn ^ao/t. (9 Jiravem oa.ia
jio/a^a/t tn najiey a/t, Jia /ur/t cec/t • •/ / • • • / ■
i t nt/) o ^je jiv-temetja ntnyt*ya tn tiotavja, /ivwuttvice tn dvtnjantce o/ev/.
■i/
s*****/-i^i^tj/v ^^f^atisi^,
na-1	^im«'	. .

— 353 -^ffi	/fta/on trna joojiot/ttn za
/»	> / j •	»» •
ejovee/eno tn t/roantoo, zet tytue en
nfnojvar/e , zet aat/ano&nt/e en /eo a/t /oofo f\amoJ a/en/e/e , tona yoojio= e/e'nj'a tet -/etre/en o /ji evu/ntn oj, za /«= /tnjo tn ioe Jio/tafue a/en/ /meti, t/a je-	snažno, cet/no tn /ejio uver^eno,
r/a n>et/<> avojo Jmantco e/o/t / far/t Jiefe* /ena ne ame Jiota/i/t.	/o oe Ji na nt,
t/a jojiat/vnja /nt voj/e /tae t/enzt, tnoz
J a /e eneja, Jia <>e J to tea/evn ont, a/o
rat/Jio /oixu /a/fe/aJ /oe/t, a/t Jia j/to
©rofce« Scfcb. f. b. I!. ffott. btfdj.	23
/r***' ^t-j/2*.
li. Siksdm
— 355 —
/eromati /^/itazi/t/ Jioaeja tn c/o /utevtti.
A.'met t/o/je t/e/a. uoe/t Jiootjevauce za noa/ na atarootJi te dar/t vaztevjan tn /ao, /a/ott ijejont otnoct tn tt/ojrt zena, ^jp. J. J£eji in ca a /tu v-e t/en je Am e ti.> /i o tati > /va tj t tn ceaajt ja nt,m /g jioattjtjo. /He/aj.t/it ceaav
e UOtt;
/o /e/o etra t, tn teee/t vtjne
naa ceatm c/oze/ II. o o na ^/riovavaAem
vcem. /m
Jiotjet ova/t n caat /metana^	^
/ejioe Jiri/t/e je t/jte/ c/eztta ot/ /me-ttji/t/ ejivavi/, tn jivan jonovt a/ara, •znana Jieaem ot/ /metit/ieja atanti, t/a /mettd, /i ,>uojt t/o/vnoott t/tjio/ht,
40. ®er ©ercerbS- unb #anbroetf8ftanb. '»/i* at^a^/*-**" ^SL^tf
rtu**-*«--
ČŠC/čvAts
— 357 —
en te <//foyee /<jt, on ye vver/en >i/&
cen/on z/te/a - /ty / Jivte/en tn jioa/en
/me/ ae Ji/tectt/t' ne t/ti.
40. Rokodelstvo.
Jp /. //joyt» Jivevtr/noa/ je d/ovt/a, e/re o/one/ c/ove /tt Jia/nedttje , tn /te/ov /me/ e/vttfjtm d/etnovom /vit/ JiMt/e/ttje, /t*/o /me /tt Ko/of/e./f' ovor^e Ji,v Ji ^pajo, /nex /(jejet /t ne tttmotje/ /A
/ittav^
ime*
/otta/t. c/>o /fj -uravnan t naa /fflotj
rte*, t/a u.it vttuno /a/t en ena/t /t'//



^»-»liM^ -»K**- —^rr&j/t-
-a**-,«*^«**-.
— 359 —
«« monemo, mrtrneč v /enooana/t' //a/ezn t t/#t*yt t/raytm nat/t Jiomoztmo , a/o /oc&mo &necno ztne/t.
cen*
orna
Jp 2. -/o no /o r/e/t, //evt nam
&//act/a zt/e/tytyo, /a/on &tuavyt a/t
/ntyat>t tn <jtuc/fe, //o/učajt tn ot
, /t fo Jiot/e/tyo, /an t/o
Jmtjinatitmo a/t' Jta /ttJitmo, /a/on
da/no tn aatye. ^&omačeya jintjinavi/a
t>///e ae voe/ej /ofy nzyemo, /a/on /mji/fentne / fonty /t'Jt' /y»t/f'e /ofie o/tyty'o, /t t/cma Jinet/y'o tn //aja
-.
— 361 -naj o* /o /i/a/ntno a/t aa/ntno.
va/or/e/t nam ztuev jivtjivait^fjc, /i'a/t>.«••
m/t najt tn meaajt, J t a /ut/t Jie/t, a/o
t/omace Jie/anje ntmamo. (P/avjt /tt/ftje*
//. > . • ' / /* » alt Jitvo t» zev-nja tn hmelja/ ztja*
• »» * « /» » / • •
»javjt zjeja jititouec 11 att-v, finamjitjeuee*
tz /onima / /ty t/a ttečtt/e/ tz /ju /tja
/na/i a /jttf/em a/ftji nantt/ta/o j*
f • •• * /»»
zjattjtjije jtntuadjo.
Jf! J. c/fne/tuavntce nam a tanj a /eaajt /< / •• • / ' ' / ' • ' /' >
aienanjt, ztcftjo z tatttjt; tn iti ono,
fiŽ+Z^/!*.,	^»j/Zm-fl/*',
^id^*-*-*-***-	j^^t^l*****-,
•o«-*»v
sna/*	-'t-*'**-*/
jirtjivaua m tzav-jt a/t o/ve naje o/one, **aj /ot/o o//et/nt/t a/t omare, oto/e ee& //tJ te', meze a/e Jic/tce, o/voju tn /vam*. /Uve/oe' nam a/ve/o jio/vjejo o o/amtj, 4 o/ocZ/amt ati z ojte/t. J/?eoeno Jiooot//o e/e/tjo ooe/avjt, j/enao/a /on cavj e, /o t/a vj t iz /a//o*ttne / J a o nt e/ /avjt /t' ne moj/t zjofovift ovoji/ najivaut/, ce /e' v-u t/a nje ti, /o na cev en //ju=
ca y'e n ne /t/o, //sv-1 vat/o /oji/jtjof
/ »-/ //..	S ■"/ ' v
v jMtutn cer/tjo, v Jetzmaf* tn /,c
iova-

— 3K4 —

-dimu '»S) -M-r*-'?-^^t^ff $L*.*-*-' „
- ' j
— 365 —
ojad ve*zededey o, zeddnye en nozeerje'
Jlr/ ne>t t/vodna Jioveedejc. m m eda/n o o/ nodardedofuo ve rde', tn je z/t*/a, -rte rdet njemu, dedov oe je Jiverv rdevze'; Jiettee tn d-ue*vtoJi evce oe nap/a e'zededcyo.
Jf' 4. drtrdne ttece neeverdt odev-fntj«
tieoreded ez zrtnevzdon, tn oe' deedo ve/ov t z omete zdeeta Jtoeoče. -1/evtjane cte/ye devet oee Jisenrtveedt odeufned u deoen, jtrtjttn, en deett oe ftdJirjir'yrt o-edneze, oe tt ofojtntcerd ojittdee, deoto nttaet/e, z oyem en lenmec(y najuje, jioott.it,
— 366 — Ov^/	^tSiff^ —^jUt^*'/,
c

/	v c,	r/	" /P '
tonsj? .S"*-*-***-	//v**'.
nacntce m
• » etntc ve
Mya oe t/eA/o oef/ne /o/a en/ <&ye e/*ye veoV. 0Jfa
//oueo"/a fcUunnoa Ana/e^A
v
*&une, /n /mie Oy!mylnn <„ Uoy<yen> A**	Ao/ arjiat/e, oe u /tm>
/i«A«Au. @<fe*fni'o?va /icAeva *opoye,
/n /006', e/eL e* y/A <bfnm y4»une'Ae, rjumAe, /n vec' e£ua,A m co/an/e fovnefie, ^e tn fova//,



/*-**-
/
Mr^^ „
cJ!**-*-	^^^i*r^t-1*- .
tS-ffJT-
— 369 —
u/o ne « /uj do f/epa, Jia « t/o/en f/nf'f> /fe&t je t/a/ct unee/en. ///an neumnem ■zaaenteyo, ume/a/n i/u « Aeniat o/ennejo tn /a/e ma/en/oati jezena //iauee^J /jut/t /ne zeve.
J'. J.
■nt* /me /</ ae n mnoyi/ /najt/ Ji vetu /ostane o/en /tiye t/o mu. c^e eni/ o/o/t ca/ a t/a Jt/ts/jo, Jto t/nuy</ neae/u t/e/ttjo, Jte oni/ /nty'i/ vo/ho /en/t»eyo, JtO t/nttyt/ jo Jta /e pnet/ejo / /to ene/ o/o/tctt/ oji/e a/i &reyce, /o t/nuyi/ zo/e Jt/e/ejo, in
a) Kdo ras zna kaj takega ? Česa se boste dečki — česa dekleta naučili ? — Prinesite pokazat svoje dela,
©rojje« Stfeb. f. b. II. «1. flot), btfdj.	24


džo^r-/-/*'

r/efajo et/en t/i'uyemu tz Jiot/ ro/. c/^Mtt/nt
< .
/metouuucl Jto zinit' tjvct/^e tn tit/e r/etayo, jitetavje, oev/e tz a/ojia, /ote iz /ea/otit/ vifer, cet/ne jev/aHi/e tz nev/tovja Ji/ety'o / in t/oA/en znni/ftv-nidt e/oty cat Jiitar/aytyo, <it umetni 'm ta t/enot, *noye tn t/e/ttoe /eji, t/ena* Jitud/tt zyo ni /a ye it/ayod/ttnye t/eze/e. ^ ne/em javen j/em /reya ao juvjancr tn jan/e tiJtt/o zimo jmejiv-avnovati, Ji a
tue/i a trac/a/r. ^/o/nema yayiot/a
te

— 373
■uMne/e/o, en on jioA/tce na Autye /roj/e
teme/a/ne/ee, A/evi^e/ o/amo ^i&efi ran t/t tn cet/ne o /a m ne A e ^t/ea/e naace•
/e e/o/e c/e/apo ce/# temo a/ave en m/ae/i o/amne'/c cevne en /e/e, e'meyo f/e/a• Itn /ar/ /vte/a e/euo/f, tn oe /e/Ao
neAey ^i*/Av-anyo.
(T. S. & ame/a/n/Ae /ar/ za Aeno tn Avaano/o cev/it a, e/uovein tn ,ez/a a/e a/anec,	/ar/e za /eJto/yo //ar/t\
6) Kdo pa zvone, — ure, — or^Ie dela?
-/jtdj* ,	t^-t^i/ ^ev-*-^
^t^Z+^tosr/. č/o-Zt^*" J'**'
r

tevne
— 375 —
&o/ata#ji t/e/ajo z/ee/e en o*e/e ca Je, jiaaatji jia*/aceya tn Jioov.e/hnyya vnet/ene, /fjtnaa/e tn /aai/ceuo/e Jicoor/e. c^et/a/avji -vezejo Jiot/o/e iz /eoa in /ut/t' iz /ametja,	ezo/wazajy&
o/i/e na zie/ /ea, vat/mno tn na Ji/afno, a/i/tjo fma/ajo/ /tca m Jiot/o/e, /ee/ov /i zine /t/e.	Ji a /t*t/e mojo/ve o/aze,
Aferi t/e/ajo, t/a nt ni/omav- yior/>/ne. ■^tt/tnu v e/e/o t/a vati a/i o
t/ nji/
4>ao*naitye /ajiova/i nt Jirav / r/e/o ney mrj.>/f(t /vei/f.
jP J. ffictj veo Jut znana/v a ^uee/ej
7) Ktero yas porna gomilice? Zakaj so dobre? — Kaj se naredi iz bezgovega — lipovega cvetja ? — Kdaj se čaj pije? —



— 377 —
tie/taju, iio /oji/ nam aoeni ta //a/a
Jia AojtA nam eecetit ta «j\
zt/rauje n/er/e, «t « oe/r /i/ne/om Jioa majat* znajo. &a/e ao ze/iJanje, Aten* tr/naut/ia fnaito en 'roje na/traj& t"e/anjt a/t ajiote/aiji', /fent' /e/e, zt/ravi/a a/t nraJtva jirjjinavfitjo, rano ce /c e, ttnaot ate zr/ratiitfi/ji, /t&rJ /fteje jioztitj/a tn /a/ezni v o/am Jinete vet/o.	Jia tu t/i mazaot tn jofiaj/',
/cjtm /o/ne'/ ne trne najc/rajeja //aju zurjiatt, z t/na tja tn Jia ziu/tnja na -tueta, za/aj : ,, f/ratje m ueae/o aeroe
.i*-**-,-	^iks^-ft^
^t^t^v-^/p-m^ t-j//- ■/-nj/i-i^f
o/1- D/	^ »
^ s " s17 * s s y
— 379 — o/e -veo" uvec/it, /rt/o* e /o/t/o z/afc
a.
en ferr/na ntoeJio /tuo/a veo <ue^a, /a/m Jio/ne o/*/ye e/enayev," eece' on.	;
za /o yia /ut/e' fyton>itty'rt:	žamete/
/y n ano/e' /o/ezn/, etmjtad mo// / Mfopa, r/ry /y/v/c/ o/ovo, o//or// oe a c/o/vem/, /n ot>7>// ouy'e oevce voa/e
zr/rttvntdu; zadaj /ur/t' yeyrt ye /ffiotj
ftoo/ave'/, t/a /o /e/e te Jiovnoo, det/a* *yeya /io/*e/yeo.«	/n va/no/e
/u* tur// m/ae//n/, /loznafe r/meeer/
dvtv/ce. c^o/evn oe z rta/ta/ ono/emu
Die Reiter haben Sabel, Lanzen, Pistolen nad Karabiner. Die Regimenter des FaBvolkes (Infanterie) werden in Bataillone nnd die der Reiter e i (Kavallerie) in E s k a d r o n e n em-getheilt. Jedes Regiment hat 3-4 Bataillone, fedes Bataillon 6 Ko m p agnien jede Kom-pagnie 100 Mann, anch dariiber. Jede Abthei-loncr hat ihre Trommelschlager und Trompeter, aber auch ihre Anfuhrer oder Offiziere.
§. 3. Der Kommandant des ganzen Heeres heifit der Feldmarschall oder der oberste Heerfuhrer; nach ihmkommen die Feldzeug-meister und andere Generale; nach diesen die Obriste, die Oberstlieutenante, die Maiore, Hauptleute, Oberlieutenante, Lieutenante, Feldwebel, Korporale und die Gemeinen. Jeder Soldat hat semen an°wiesenen Dienst, sei es im Lager, m der Festung, auf dem Schlachtfelde, oler wo immer eine Besatzung ist. Wer auf der Wac'ae steht, und treulos seinen Posten verlasst, verfallt der Todesstrafe. Punktlicher Gehorsam aul den Wink, Trene und Tapferkeit sind die schon-sten Eigenschaften des Kriegers.
§ 4 J ii n g 1 i n g! Wenn dich die R eihe oder das Los taflt, entlaufe nicht zu Holz-knechten, Schwarzern oler Schleichhandlern; denn Gott kannst du nicht entfliehen. Hit dich Gott zum Militarstande berafen, wirst du dem-selben nicht entgehen konnen, aul5er durch einen schmachvoUen, unglticklichen lod. Uime den Willen Gottes wirst du nicht boldat; ist es aber Gottes WUle, so soli er auch der
pripravo. Konjniki imajo meče, sulice, samokrese in karabinarje. Polki pešakov se razdele v kerdela, regimenti konjnikov pa na oddelke ali divi-zione. Eden regiment ima pa 3—4 batalione, 1 bataljon po 6 čet ali kompanij, 1 kompania od 50 do-100 mož. Vsak oddelek ima svoje bobnarje in trom-barje, pa tudi svoje vojvode in častnike ali oficirje.
§. 3. Poglavar cele vojske se imenuje feld-m ar šal ali vikši vojskovodja, za njim nastopijo vojvodi topništva in drugi generali; po teh polkovniki, podpolkovniki ali nadčetniki, majorji ali četniki, stotniki ali hauptmani, nad-poročniki, poročniki, zastavnih, desetniki in pa prostaki. Vsak vojak ima svojo odkazano službo ali postrežbo, naj si bo v tabrih, v terdnjavah, v šotorišču alinaborišču, ali kjer kol je posadka. Kdor na straži stoji in svoje odkazano mesto popusti, mu gre za glavo. Tiha pokornost na okorni g, zvestoba in pa pogumnost so vojšča-kov naj gor še lastnosti.
§. 4. Mladenec! kadar pride ver sta na te iti na zbiro ali na srečkanje, ne odmikaj se, ne uhajaj k dervarjem, ne k tobakarjem ali tiho-tapcom; Bogu se zastonj skrivaš. Je tebi Bog vojaštvo odločil, mu ne boš utekel, kakor skoz strašno in nesrečno smert. — Brez Božje volje ne boš soldat; je pa Božja volja tako, naj še tvoja bo.
deine sein. Was hSt derjenige von Gott zu gewartigen, der sich gesunde Finger ab-haut, Zahne ausschlagt, um fiir den Kriegs-dienst untauglich zu werden? Es ist das eine grofie Sunde und wird auch von der welt-lichen Obrigkeit mit Recht strenge bestraft.
§. 5. Wirst du fiir den Militardienst taug-lich befunden, sei nicht niedergeschlagen, son-dern frohlich, dass dich Gott als einen wackern Jungen erschaffen hat, der was taugt. Schwore willig und beherzt zur Kriegsfahne; dein Dienst ist ein ehrenvoller und glucklicher, so lange du brav und treu bist. Vergiss nie deines Eides, bevor du nicht deine Jahre aus-dienst. Der Deserteur bricht seinen heiligeu Eidschwur, spottet gleichsam Gottes, und ver-pfandet seine Seele dem Teufel. Ein solcher Ausreifier darf nicht an das Tageslicht, und ist wie der Wolf — ein Fremdling im eigenen Lande. Wird er eingefangen, so erwartet ihn strenge Strafe; erwischt man ihn nicht, so ■wird er doch der Holle nicht entgehen.
§. 6. Kommst du als Soldat in die weite Welt und siehst oder horst du mancherlei Dinge, so hiite dich vor dem Bosen, lerne G u t es und sei nie mtifiig. Langeweile und bose Gesellschaften verderben den Soldaten. verleiten ihn zu Tronk und Spiel, ja sogar zur Religionsspotterei; solche werden dann, wenn sie znriickkommen, fiir ihre Heimat eine Sittenpest. Hast du aber deine Zeit recht-schaflen ausgedient, kommst du als ein ver-niinftiger, rechtlicher Mann zuriick, verstehst du fleifiig zu arbeiten und deinen Nachbarn
— Kaj bo storil Bog s takim, M si zdrave perste seka, zobe izbija, naj bi za vojaščino ne bil? Velik greh je to, kojega tudi deželska gosposka po pravici ojstro kaznuje.
§. S. Si za vojščaka dober spoznan, ne bodi žalosten, ampak vesti, da te je Bog verlega junaka ustvaril, da zanič nisi. Prisezi voljno in serčno na vojno bandero; saj bo tvoja služba častita in srečna , ako boš priden in zvest. Nikdar svoje prisege ne pozabi, dokler svojih let ne doslužiš. Kdor uhaja, sveto prisego prelomi, Boga zasmehuje in svojo dušo hudemu zastavi. Vojni pobegun (dezerter) ne sme na svetlo, in je kakor volk v domači deželi. Ga ulove, bode ojstro kaznjen; ga ne dobe, ga bo peklenski sovražnik ulovil.
§. 6. Prideš vojščak daleč po svetu, vidiš in
slišiš mnogo reči, brani se hudega uči pa-
do brega, in nikoli ne praznuj. Dolg čas in pa
slaba tovaršija izpridita žolnirja, ga naučita pijan-
čvati in kvartati; tudi sveto vero zaničevati; in
taki so kuga svojemu kraju, kadar nazaj pridejo.
Se pa pošteno izslužiš, prideš moder in pošten
nazaj, boš znal pridno delati in sosedom dober ©roM Scfeb. f. b. II. JH. flot). fctfrf). 25
gute Rathschlage zu ertheilen, dann wird dich alles hochscbatzen, und du wirst auch in deinen alten Tagen nicht verlassen sein.
§. 7. Eine gottesfiirchtige Mutter gab ihrem Sohne, welcher zum Militar abgestellt wurde, folgende drei besondere Lehren: a) Furch te Gott und diene treu dem Herrn der Heerscharen; kannst du es nicht offentlich, so verrichte es geheim im Geiste. Wer Gott nicht treu dient, ist auch dem Kaiser nicht treu. Ein Soldat ohne Glauben gleicht einem Vogel ohne Fliigel. Tapfere Krieger Gottes waren: Josue, David und die Makabaer; der heilige Georg, der heilige Sebastian, der heilige Florian undviele andere sind auch im Kriegerstande Heilige geworden. — b) H ti t e dich ror der Sun de; die Sunde ist der allergrofite Feind. Sei gehoršam und treu; die Untreue eines einzigen kann eine ganze Armee vernichten, und ein Verr&ther, der da seite Briider verkauft, ist ein Bruder Iskariots. Er findet keine Ruhe in der Welt; hier wartet seiner der Strick, dort aber die Holle. — c) Sei aufdem KampfplatzeeinLowe, zu Hause aber ein Lamm; herzbaft gegen Feinde, mild gegen Besiegte, und verlaugne nie das cbristliche Mitgeftihl. Fiirchte dich nicht vor dea Kugeln, die um dich schwirren; fur das Vaterland zu sterben, ist ruhmvoll, und selig dein Tod, wenn du in der Gnade Gottes stirbst. Die Kugel wird dich nicht treffen, auGer es ist Gottes Wille; du stehst im Schutze Gottes. Fallen werden zu deiner Rechteu, und sterben zu deiner Linken, du aber ■wirst, will es Gott, fjisch und gesund heim-
svet dati; vse te bo rado imelo, in tudi na svoje s are dni zapuščen ne boš.
§. 7. Bogaboječa matije dala svojemu sinu, ko je na vojsko šel, te le posebne tri nauke: a) Boj se Boga, in Gospodu vojskinih trum zvesto sluzi, ako ne moreš očitno, pa skrivaj v duhu. Kdor Bogu ne sluzi, tudi ni cesarju zvest. Soldat brez vere, in pa ptič brez perut. Bili so hrabri vojščaki Božji Jozue, David in Makabeji; sv. Juri, sv. Boštian, sv. Florian, in veliko drugih, ki so bili na vojski svetniki, — b) Varujse greha-greh je naj hujši sovražnik. Bodi pokoren, ne-zvestoba enega lehko celo kerdelo pokonča, in izda-javec, kteri svoje brate proda, je Iškariotov brat. On ne najde pokoja na svetu,; verv ga čaka tukaj, pekel pa tam, — c) Bodi na borišču lev, do ma pa j agnj e, pogumen nad sovražnike, Ijudo-mil uzuganim, in kerščanskega sočutja nikoli ne zataji. Ne boj se kugel, kedar krog tebe švigajo, umreti za deželo materno je slavno, in srečna smert, ako si v gnadi Božji. Kugla te ne bo zadela, če Božja volja ni: v Božjih rokah si. Padali bodo
o'-
kehren. Gott geleite dich! — Dieft war der braven Mutter schoner Abschied.
42. ©te Stegierung, bte Dbtigfett.
§. 1. ,,Es ist nicht gut fur den Menschen allein zu sein," sprach der hochst weise Schopfer; „erschaffen wir ihm eine Gehilfin." „Es ist besser, dass zwei zusammen sind als einer allein; denn die haben doch den Vortheil ihrer Gesellschaft. Fallt der eine, so hilft ihm der andere auf: wehe dem, der allein ist! Denn wenn er fallt, hat er keinen, der ihn auf-richtet." So spricht der heilige Geist, und nach dieser Lehre leben die M en sehen in Gesellschaft. DerNachbar kann nichtohne Nachbar sein, und kein Mensch kann seiner Angehorigen entbehren, mit denen er im siifJcn Familienbande zusammenlebt. Mehrere Familien zusammen machen eine Gemeinde, und mehrere gesehlossene Gemeinden bilden einen Staat, der entweder ein Fiirsten- oder Herzogthum, oder ein Konig- oder Kaiser-reich genannt wird, welche letztere mehrere Provinzen oder Kronlander verbinden.
§. 2. So wie aber Gott die Menschen auf die Gesellschaft angewiesen hat, ebenso hat er ihnen auch die Obrigkeit bestellt; denn die Menschen kotmen ohne Obrigkeit^ in der Gesellschaft nicht leben. „Es gibt keine Obrigkeit aufier von Gott, und die, welche besteht, ist von Gott angeordnet. Wer dem-nach sich der obrigkeitlichen Gewalt wider-setzt, der widersetzt sich der Anordnung Gottes, und die sich dieser widersetzen, ziehen
na desnici, umirali na tvoji levici, ti boš pa prišel zdrav domu, ako je Božja volja. Z Bogom!" To je bilo dobre matere lepo slovo.
42. Go sp o stv o.
§. 1. „Ni dobro človeku samemu biti, je neskončno modri Stvarnik djal; naredimo mu pomoč." »Boljše je, dastaskupej dva, kakor pa eden sam, imata saj dobiček svojega družtva, in če eden pade, mu drugi vstati pomore. Gorje pa samemu. Ako se spotakne, pa nima, kdor bi ga, vzdignul." Tako modro sv. Duh govori, in potem nauku človeštvo v čednem družtvi živi, sosed brez soseda biti ne more, ne človek samosvoji, ampak tudi svojih ljudi, s kojimi v sladki zavez, družine živi. Več družin skupej naredijo sosesko ali srenjo, in več srenj, ktere se skudej derže, storijo deržavo, ktera se imenuje knežija, ali vojvodija, kraljestvo, cesarstvo ali carevina, ktera več dežela ali kronovin obseže.
§. 2. Kakor je pa Bog človeštvu v lepem druztvi živeti dal, tako mu je tudi gospostvo postavil, kajti ljudje brez gosposke v druztvi živeti ne morejo. »Ni toraj oblasti ali gosposke od drugod, uči sv. Paul, kakor od Boga, in ktera je, je od Boga postavljena. Kdor se tedaj oblasti zoperstavi, se
1) Kako se zove naša srenja? — dežela — deržava?—
Ktere so naj iraenitneje kronovine našega cesarstva?
✓
ei ch selbst die Verdammnis zu ; denn die Obrig-keitiBt eine Dienerin Gottes." Die ge istliche O brigkeit sorgt fiir die Seele der Glaubigen, damit diese ihre hche Bestimmung zeitlich und ewig erreichen,• die weltliche Obrig-k e i t sorgt fiir den zeitlichen irdischen WohI-stand, fiir die Aufrechthaltung der Ordnung, fur Recht und Gerechtigkeit, so wie fiir den lieben Frieden, ohne den wir weder gliicklich leben, noch Gott freudig dienen konnten.
§. B. Unser hochster Landesfiirst ist der Monarcb, Seine Majestat der Kaiser (Seine k. k. apostolische Majestat), unser Landesrater, der fiir 38,000 000 osterreichischer Unter-thanen verschiedener Nazionen und Sprachen zu sorgen hat. Alle wiinscht er gliicklich zu machen, und jedem Gutes zu thun, wie ein Vater seinen Kindern. Doch, wie schwer ist das! Wir sind daher verpflichtet, fur Seine Majestat den Kaiser beim Gottesdienst zu beten, ihm zu huldigen, willig zu gehorchen, und jederzeit mit hochster Achtung von ihm zu sprechen, wie der heilige Geist sagt: „Mein Sohn! fiirchte Gott, und ehre den Kaiser, und menge dich nicht unter seine Verachter."
§. 4. Was Seine Majestat der Kaiser nicht selbst iibersehen und ordnen kann, dafur bedient er sich der Beamten, welche von ihm die Gewalt und Wiirde erhalten. Die ersten Rathe und Stellvertreter des Kaisers sind die M in is te r. So bestehen besondere k. k. Mini-sterien liir die auBern und fiir die innern An-gelegenheiten, fiir Kultus und Unterricht, fiir das Justiz-, Finanz- und HaDdelsvresen. Das gesammte Kriegswesen steht unter dem k. k.
Božji volji zoper stavi; zakaj oblastnik je name stu Boga* Dukovska gosposka za izveličanje vernih skerbi, da svoj visoki namen, časno in večno srečo doseže je; dežel ska gosposka skerbi podložnim za časni, posvetni blagostan, za lepo redovno, za pravico in ljubi mir, brez kojega bi ne mogli srečno živeti, ne veselo Bogu služiti.
§. 3. Naš naj visi deželski oblastnik in samo-vladar so presvetli cesar (Njih ces. kralj, apostolka svitlosi), naš deželni oče, kteri za 38,000.000 austrianskih podložnikov skerbe, kteri so mnogih norodov in raznih jezikov. Vse bi radi srečne imeli, vsem prav in dobro storili, kakor oče svojim otrokom Ali kako težko je to! Dolžni smo tedaj za svitlega cesarja pri službi Božji moliti, jih ljubiti in se jim pokloniti, njih voljno slušati in vselej spoštovaje od njih govoriti, kakor sv. Duh veli: „Moj sin! boj se Boga in spoštuj cesarja, iti ne druži se njih zaničevavcom
§. 4. Kar presvitli cesar sami pregledati in vravnati ne zamorejo, za to imajo uradnike, kteri od premtlega cesarja prejemljejo pravico, čast in oblast. Pervi cesarski svetovavci in pomočniki so ministri. Tako se posobne ces kralj, minister-stva za vunanje in za notranje oprave, za bogo-
2j Kdo je naj visi pog-Iavar naše sv. kat. cerkve ?
Kako jim je ime? 3) Kako se imenujejo naš presvetli cesar? Kaj smo cesarju dolžni ?
Armee - Oberkommando. Aufierdem bestehen als oberste k. k. Behorden die k. k. oberste Polizeibehorde und die oberste Rechnungs-Kontrolsbehorde. Jedes Ministerium hat eigene Rathe, Sekretare und Beamte, welche fiir alle Provinzen das beschlieften und veroffentlichen, was nothwendig und recht ist.
§. 5. Jedes Kronland oder jedeProvinz hat seinen Statthalter oder Landesprasidenten und seine Statihalterei- oder Landesrathe; jede K r eisr egierung, so wie jedes B e z i r ks-amt seine Vorsteher und Beamten, welche im Namen des Kaisers in den ihnen anrertrauten Kreisen und Bezirken regieren und fur deren Wohl sorgen. Es sollen aber auch die Ge-meindevorstande den k. k. Behorden thatig an die Hand gehen, damit die Gemeinde-glieder, so wie auch die Fremden in Eintracht leben, und so die Wohlfahrt aller befordert werde. Jede Widersetzlichkeit und Saumselig-keit der UntergebeneD stort die Ordnung imd das Wohl der menschlichen Gesellschaft und verdient Strafe. „Wenn du Boses thust," spricht der heilige Paulus, ,,«o furchte dich, denn der Machthaber tragt nicht umsonst sein Schwert denn er ist ein Diener Gottes, ein Racher zur Bestrafung fiir den, der Boses thut."
§. 6. Die Behorden haben das allgemebe biirgerliche Gesetzbuch und Sammlungen der Landesgesetze, wornach sie regieren und entscheiden; sie haben aber auch das Straf-Gesetzbuch, nach welchem sie fiir Ubertretun-gen Geld- oder Leibesstrafen verhangen, wozu sie Gefangudsse oder Kerker haben. Wenn die Leute Klag e fiihren und sich zu keinem giit-
častje in poduk, za pravdosodje, dnarstco in teržtvo. Celo vojaštvo stoji pod ces. kralj, višjo vojskno komando. Verh tega so še ko c. k. višje oblastnike c. k. višja policijska oblastnija in višja nadzorna oblastnijaračunstoa. Vsako ministerstoo ima svoje potrebne sovetnike, tajnike in uradnike, kteri za vse dežele sklenejo in razpišejo, kar je potreba in prav.
§. 5. Vsaka kron o vina ali cesar ka dežela ima svojo namestnijo ali deželno vladarstvo, in svojega cesarskega namestnika alideželskega poglavarja (predsednika), namestne ali deželske sovetnike in uradnike, vsak okrog svojo okrožno gosposko. Obsegealikantoni imajo svoje poglavarje in uradnike, kteri v imenu, presvitlega cesarja svojo obsego vladajo in za nje srečo skerbe. Morajo patudisrenjski županitn odborniki cesar -skim uradnijam pridno pomagati, da srenjci in ptujci v lepem miru žive in se blagostanje vsik množi. Vsaka opornost in pomuda podložnikov srečo in redovnost človeškega družtva kazi, in svojo kazen zasluži. „Ako boš hudo delal," pravi sv. Paul, „boj se; kajti oblastnik ne nosi zastonj meča, zakaj Božji sluga je on, maščevavec k stra-hovanju tega, kteri hudo dela."
§. 6. Gosposka ima občni deržavljanski zakonik, in zbirke deželskih postav, po kojih vlada in sodi; ima pa tudi cesarske bukve kazenskih pravič, po kojih hudodelce kaznuje ali kaštiga v dnarjih,
5) Kde imamo mi svojo deželsko gosposko? Kako se
imenuje?
lichen Vergleiche verstehen wollen, so bedienen sie sich der Hilfe von Rechtsfreunden (Ad-vokaten), welcbe fur sie die Prozesse fiihren, die dann von den k. k. Gerichten eutschieden werden. Es ist nicht rathsam, sich in lange Prozesse einzulassen; besser ein magerer Ver-gleich, als ein fetter Prozess.
§, 7. Warum gibt es denn so viele Steuern? fragen die Unzufriedenen. Darum, weil so viele Beamte und Soldaten nothwendig sind, welche fur unser Wohl sorgen; daher wir verpflichtet sind, fur deren Erhaltung beizusteuern, wenn es uns oft auch schwer ankommen solite. Je mehr Feinde und Ubelthater es auf der Welt gibt, desto mehr braucht auch Seine Majestat der Kaiser Gehilfen, um uns zu schiitzen; mit ihrer Anzahl mehren sich auch die Abgaben. Gabe es keine £osewichte im Innern und keine Feinde von auBen, so wiirden auch die Steuern sich vermindern, Aufruhr und Krieg verursachen groBe Abgaben. Wie thoricht ist es demnach, die Behorden nicht in Ehren zu halten, welche die Grund-, Verzehrungs- und Einkommensteuer und andere Abgaben einheben! und wie bos-arti?, sie bei der Steuerabfuhr betriigen zu wollen! — Fiir einen solchen Betruger muBen dann andere mehr zahlen; darum ist ein solcher Betrug der schlimmste Diebstal, wodurch der Staat—das ganze Land betrogen wird. Uns zur Lehre hat Christus fiir sich und fiir Petrus die Steuer bezahlt, und gesprochen : „G e b e t dem Kaiser, \vas des Kaiser s, und Gott, was Gottes ist"
ali na životu, ter za hudobnike ječo alivdze ima. Se ljudje tožujejo in z dobrim pogoditi ne dajo, jemljo na pomoč p ravdoznance, ki jim pravde sklepajo, ktere po tem c. k. sodnije sklenejo. Se v pravde in velike tožbe podati dobro in varno ni! boljša je kratka sprava, kakor dolga pravda.
§ 7. Pokaj pa je toliko davkov pri nas ? vsprašajo nezadovoljneži radi. Za to, ker je toliko ura dovinvojščakov potreba, kteri nam služijo, in ji/i imamo tudi mi rediti, in v njih preživitek dacijo dajati, naj se nam ravno gosto krat težko zdi. Več ko je po svetu goljufov in hudodelcov, več morajo tudi presvitli cesar pomočnikov in varo vnikov imeti; po njih številu tudi davki rastejo. Bi zločinov po cesarstvi ne bilo, ne unanjih sovražnikov, bi tudi davki padali: puntiin vojske velike darovnje store. Kako neumno je torej gosposke ne spoštovati, ktera zemljiške, vžitne dohodkine in druge davke pobira!— Kako hudobno pri dacjigoljufati! Namestu takega goljufa morajo drugi dodati; taka goljufija je naj hujša tatija, po kteri se dežela in cela deržava okrade. Nam v izgled je Kristus za se in za Petra dacijo plačal in djal: „D a j te cesarju kar je cesarjevega, in Bogu kar je Božjega
II. 5lnlettuttg
JU fcf) riftlid)en Oluffafcen.
I. »on ber 2Bott&tlbung»
§. 1. 2Serben Saute fo jufammen »erbunben, bafž man ftdj barunter fd>on ettcaž Sefiimmtež borflellen fann, fo ^eigt biefj ein 2Bort; g. 23. 23rot, gleifdj, 2B a f f er, ©alg.	. t
§. 2. @o oft man in einem Sorte mit ber Sirarne abfejjen fann, fo Diete Silben |at ež; ober fo »tete SelbfHaute in einem SBorte ftnb, eben fo mete Silben entplt e«; g. 23. SBir fol len unfere SBor ge fe^ ten et) ren.
§. 3. £>ie Silben ftnb entrceber £aupt* obet 9tebenfilben. £auptfilbe (audj Stamrn« ober SBurgelftlbe) ifi in einem mef)rftlbtgen 2Borte btejemge, tn toeldjer bte 23ebeutung beS SBortež liegt; fte toitb tmmer Betoni«), b. f>.mit fiarferer Stimmegefprodjen. (®eb ulb ibertrinbet alte 6 čfjtoierigfeiten.) 9? e b e nft t b e n nennt man biejenigen, tcel^e ber (Stammjttbe fcor= ober načbgefejjt toerben, man fpriefit fte mit fdjttadjerer Stimme. (®a« ©elefene folt audj »erflet)en.)
§. 4. 2luS einem SBorte lonnen anbere gebitbet teerben; biefj fann auf3 2trten gefdje^en: 1) innerlid)
•) »uagenommen bei 2Bortetn, bie ft$ auf e i unb i e r e n enben (3aubetei); bie mit un, ur, etj, abgeteitet finb (Un gtucf); bte SBčrtet te b e n b ig, poff i e tlidj, 2tnt»crt» anttifc; SBottee au« ftemien Speven ricfcten fi$ eigener SSetonung.
II. V a j a.
slovensko prav spisovati.
I. Kako slova ali besede sostavljati.
§. 1. Ako se slovke tako sostavijo, da kaj posebnega pomenijo, besedo ali slovo narede; na pr. kruh, meso, voda, sol, i. t. d.
§. ž. Kolikor glasov v ednem slovi, toliko je slovk; kolikokrat usta govore odpremo, toliko slovk izrečemo; na pr. o Če, ma ti, go spod. Na prej po stav le ne spo štuj mo!
§. 3. Slovke so ali korenine; iz kojih druge slovke rastejo; p. del, mir, drag-sli so pa rast-1 i k e, ktere iz korenin prirastejo; p. deliti, mir-nost, drago ča. Rastlike so predstavke, ki se slovom predstavijo i p. podel, nemir, predrag; ali so končavke, ki se koreninam ob koncu dostavijo ; p. delavnost, mirnost, drag i na. V nemščini se korenine sploh poglasujejo, rastlike pa potihovajo; v slovenščini pa večidel predzadne sloke poglasu-jemo; p. delati, delavnost,
§. 4. Besede lehko narejamo (Črnimo) 1. če slovke pred k o r e n i n e postavljamo. Take pred-
burd? Slnberung eihe« Sautež, 5-	*
Dfen - D fen, Sruber - Sr iiber, trinfen - It a n! fingen- <Sang, fttoimmen - c mine, frrecben -@}sta<$e-@»t»$, graben-®t«be-©rab, fMen-gtttfi fiiegen - 31« g-fl o gen, f^tiegen - »f« :c.;
2 auperlic^ bur^23or- obet Uta^ftlben*): J. S. £inn - ftnn i g - ftnnlidj - ftnnen, ftliefien --»t* f^liefen - <Sd>lic§ e r - S^lo.ffe r - g e foloff e n , beffer -
»etbeffem-Sefferung n.
atnmetfunct. a.	$injufugung ber Stoflltten b «tt.
Te H lin* ni«, fal. f c£> a f t, fei, ti»M«B ent^en WHMe>i J-
Dumm^e i t, ©d,ulbig f eit, «wm«i(jlet ^ J«^ feit, 2BinbItng, Sungling, gra^Ii« J. S*«1«' ©leidj n i i, (šrlaubnH; €<tfJCJt SntbfW ' gminbfdjaft, »otf$«ft, «ne$tf*aft. Ltbteibfel, $MfeI,9tei$t*um. Jta.fet t $ « m, ®e. lradjtung, 33elefytung, Dtbnung jc.
b. ®ie $MftI6en d,en unb t ein jetgen eme SBer. fietnerung a« : S^en, SBIutn U i n,
SJogetein,	Su^Ietn	«.
c ®ie Mtfcen Ud) unb i g bilben me.flenS
,-^ffenbeitior et: fteunb I i cb, W I i d,, fhmt t 4 f$ftffenbeit«»o«e	. fteut i g,
feuetig! tal/fg mut^ig.	Wg, «tig,
čina, lunbig :c.
d Slufen, em, igen, 5en, enben flft metjien« J»ottet • »inb n.U««, freuen beffetn, er* munU t ii, etneu e t n, erfunb i g e n, befanft .gen, »ttfetti gen, ad>$en, falj e n k.
"m ®ie3ebraud?Ud|iie»Soritl6e„ finb: *<>	'/
mi« un, »er, jer. ®ie
Ung, « i«,f al, fam, f*«ft, fe*.	»n«.
stavke so * do - na - ne - o - po - pre - pel - so -
za - v - u - verh - Črez i. t. d.; na pr. d o dam, ne d a m, predam. — Slova Činimo 2. konča v ke ob ko n c n do s t a v I j a j e: p. telo, telesno, klučar, boljšati.
a.	Pri samostavnih ime nih pomenijo končavke - ar - ak - elj - eč - nik - mož k e delavce, orodje ali shrambe: -ženske pa: ka-ica-ija; p romar, romarca; možak, možakinja; pevec, pevka.
V	srednem spolu pomeni-alo- ilo i. t. d. orodje ali kako stvar (robo), p. naklo, maslo, moto-vilo; - išče - iše kaže prostor ali kraj; p. ogniše, sejmišče; - je - ovje pove mnogo ednakih stvari ob ednem, p. germovje, grozdje; - stvo - štvo - pomeni družtvo ali pa umetalstvo; p. Človeštvo, kovaštvo.
V	ženskem spolu pomenijo končavke - ast -ost - oba- ota kako lastnost; p. Čast, mladost, dragota.
Pomanjšavne končavke so za možke imena :
-	ec - iČ - Ček; p. bratec, sinek, striček; - za ženske; ica - ka - ela; p. hišiča, Micka, babela:
-	ža sredne: - ce - Če ; p, delce, grilče.
b.	O pridavnih i m e ni h pomenijo končavke J
-	ov - ev - a, o, Čiga možkega je, ali od ktere stvari; p. kovačev, rakov, lipov; - ski - ovski, a, o pomeni rod, ali kar je več ljudem lastno; p. junaški, ostrovski; - in, a, o kaže ženskim imenom lastno; p. ženkin, sestrin: - ji, a, e pokaža več ženskim lastno; p. ribji, kravji.
Končavke -aven-iven, a, o pomeni, da je kaj h čemu lehko, spodobno (fdt)ig); p. delaven, rodiven;
3. fann bte SBortbtlbung au<b gefdjef>en burdj 3ufammenfefcung bon g ro e i ober mebreren SBortern ju einem; j. S. £au«»ater, Stafjrtoater, ©acfufir, SBanbuljr, ©djul^au«, 9tatl$auž, ©arten^au« te.
J^an^e Sufammenfefcungen merben burdj ba« £$tt= lung«= ober ŽBinbejeidjen getrennt bargefietlt *) (@tein= fo^Ien - Sergtoerf, Sranbfdjaben = SBerjt^erung««OJnflalt,
§. 5. 3n ben jufammengefe^ien SBortern besnet ba« Ie$ie žffiort ben #auptgegenfianb unb ttrirb barum ©runbtoort genannt; ba« erfte SBort aber beftimmt ba« ©runbtoort na|ierunb §eifjt be«$alb Seftimrnung š* mor t. ($au«garten, ©arientjau«, $rucf)tbaum, 23aum* frudjt, Sdjulfnabe, 5lna6enfd)ule, JJa^jiegel, Stlofterfrauen, grauenflofter :c.)
t!lnmerfung. SBenn mefjrere aufeinanber folgenbe jufammen* gefe|te SBorter baž gleidje ©runbtoort IjaBen, fo tt>irb btefež nur beim Iefctern gefefct, Bet ben erflen aBer bntd> baž Sinbejeic^en angejeigt, bafž baž ©runbtoort aud> ju biefen ge^ort; j. 6tabt= unb ganbfdjulen, 2tyfel>, 23itn» unb JHtfdjBaume, gtun=, rot!>= unb fcfircatjfdr« Bige Jiic^er, glufž*, SRegen« unb ©nmnenroajfet. -
§. 6. 2Bte bte berfč^iebenen (šnbungen unb Seugungen gebilbet toerben, iji im I. Svetle §. 5—33 gejetgt morben.
n. ©Ott bc» Sagett ttnfc bet SSottfotge.
§. 7. @agt man bon etner $erfon ober einem Junge etoa« au«, fo entjleljt etn ©aft. ®ie <3ajie enf^atten ©ebanfen. 3- 33- ©djreibe! ^be je^n $inger. Der
*) ŽBerglei^e I. S^eif.
-vi, Ijiv, a, opomeni kaj lehkega, kako strast ali posebno lastnost; p. snetiv, lažniv, tožljiv; -at-ast kaže, da ima kdo ali kaj kake reči veliko na sebi; p. rogat pegast; -kast, - nat pomeni nekoliko; p. belkast, močnat.
c. Pri glagolih pomeni končavka - nem, -niti ali- noti dokončavno ali doveršivuo djanje; p. dvignem; sam-ati, - vam-vati pomeni ne dokonča v n o, nedoveršivno, da se zapored dela • p. dvigam; -- ujem, - ovati kaže p o n o v 1 j a n j e, da se kaj večkrat godi; p. dvigujem, vračujem. *)
3. Nove slova ali besede tudi skladamo, več slov v e dno sostavljaje; p. Žalibog, milodar, vodotok.
§. 5. Nemci radi samostavne imena sostavljajo; p.SBtiiber=€o6n, Sranbfdjaben^erMeruttgfcSHnflalt} Slovenci pa poglavitnosti pridavno ime dostavljajo, ali pa iz dveh imen edno vlijajo, kar je krajše in lepše; p. bratov sin ali bratranec; hišni oskerbuik ali hišnik, kravar, kravarica, i. t. d.
6. Kako se padeži imen — skloni in stopnje prilogov — pregibanje glagolov in druge besedne oblike delajo, učil. vaja govoriti in pisati. §§. 5—33.
II. Kako treba stavke sostavljati in verstiti.
§. 7. Ako se edna misel _z ednoj ali več besedami tako izusti ali zapiše, da nas kdo razume (zastopi). naredi se stavek ali izreka; na pr. Prisil Imam 10
*) Glej I. vaje §. 26.
©ro&eSSefeb. f. b.II. JU. flctvHfd?. 26
Slee tfl eiite $flanje. 2Bie f)ei{jt bie .f>au£tftobt »on ^ratn? Romme l)er!
§. 8. (Siit ©ebanfe fantt aucf> burd) mef>r alž e i it en <3a£ aušgebriicft toerben. ®te Saje unb oft audj Sajglieber »erbinbet man burdj bie SBinbetoiSrter: rcafirenb, nadjbem, roenn, toeit, bamit, bate, ba, toie, inbem, ob= f(^on, biS, betor, unb, a6er, tf)ei(3, baber, barum k.
2>ie tterbunbenen ©aje trennt man gett>5fynlidj burdj 8ei[lrid)e. 3- 33- 2Baf)tenb id) in ber <3<*ule lerne, arbfiten meine lieben 2Utern. $er 8tein ftnff unter, rceil er fd>tt>er ijl. 2Bir glauben, fcajj bie Seele bež SKenfdjen unfierblid) tfl- Die Sudjfiaben ftnb tf>eif3 Selbfllaute, t^eiU fKitfauie.
§. 9. $ašjenige <3a£glieb, »on bem enraž aužge--fagt ttirb, f)ei§t man Subjeft auf bie ftrage wer? ober toaž? — £ie SHužfage nennt man $rdbifat, ttjeldjež mit bem ©ubjefie in u"b ^erfon viber= einflimmen mu§. 3" bem Subjeft unb ber Služfage treten nocf) meiflenž Sejlimmungen ^inju. 6o iji tn bem 33ei--foiele §. 7. 3d; — ba$ ©ubjeft — f)abe — bie 3luž-fage ober baž beftimmte	— ftinger
— Sejiimmung ber 2Iužfage.
§. 10. 3n #inftd)t ber Silbung unb bež ^nfialtež gibt ež einfadje unb jufammengefejjte Saje. (šinfadje Saje ftnb foldje, toefdje nur ein Subjeft unb nur eine 2lužfage tjaben; j. 23. ®ott §at bem 2Rm--fd)en bie Spradje gegebeit. Die J^iere fonnen nidjt fyredjen. 3uffllnmengefe^te @d Je ftnb folcfje, toorin mefjrere Subjefte ober aber mef>rere ^rdbifate »orfommen. 2lud) anbere Sajglieber fonnen me|rfadj »orfommen.
perstov. Detelja je rastlika. Kako se nove poglavitno mesto Kranjske?
$. 8. Edna misel tudi po več stavkov ima, koje vežemo z vezniki: dokler, potem, in, pa, i. t. d {Glej I vaje § 36) Vezane stavke ločimo po vejicah ali klinčkih; p. Dokler se v šoli učim, dela-jo doma moji starši. Kamen utone, ker je težek. Verujem, daje duša neumerjoČa. Pisinenke so ali «*mog!asnice, ali tihnice.
§. 9. Vsak stavek ali izreka mora imeti po saj <dve .lovi, če ne več, ali očitni, ali skriti: osebek (Sirtjefi), 0d ktere se govori na prašanje
kdo ali kaj? in pa glagol ali p o ve de k (<Prdt>ifaO,
kar se od osebe pov6; p. Imam 10 perstov; imaš 10 perstov. Osebe dobivajo, da se izreka bolje razloži, več dostavkov na Šestero vprašanje. (Gle S- 4. v. I, vaji *).	}
§. 10. Stavek ali izreka je prosta, kadar aamo edno misel obsega; p. Bog je dal ljudem go-
) Da se spozna, v kterem sklonu ali padežu imena izrek stoje, se mora izreka popraševaje razkladati. V prašanje se jemlje prašavno slovo in pa glagol: na pr. Sin našega soseda dela očetu veliko škodo v vinogradu s svojim vinjekom. Pitaj: kdo dela? sin; čigav sin? našega soseda; kaj dela? škodo: komu? očetu; kje dela? u vinogradu; s čim? s vinjekom. _ Poprašujte sledeče izreke: Mali ioncič hitro skipi. Dobro orodje je lehko delo. Hišni prag je najvišja planina. Vsaka noč ima svojo moč.
*
Btoifdjen fangern, me|r felbfianbtgen 3l^etlen jufammen« gefefcier <5a£e madjt man ben (stricbpunft; 5. 33. ®te <Pflanjen 5te|en burdj bte Slafter au« ber Suft »tele 9?a$rungžtbeife an fidj; barum terborren fte, foenn man fte entbtattert. 23iele Sinber laffen jidj jur SKrbeit bran« gen unb ni>tf>igen. ^Bra^am tebte lange unb g(iitflt<$ ?c.
§. 11. 3n SRiicfftdjt be« ®er$fltoifjt« ju einanber ftnb bte ®a£e £au£t» unb 9?ebenfa£e, 35 o r b e t= unb 9tadjfa£e, treldje getoi>bnlidj burdj 33eifiri<be Don einanber getrennt trerben. 3- S. <8djii!er, trel^e ber Sester oft ermafmen tnuf, finb leidjtfinnig ober trage. SBenn ber <Sdjiifer aufmerffam ifi (9Sorberfa|j), fo erlernt er ben ©egenftanb (etd?t (9?adjfa£).
§. 12. $)ie SBiirfer iit einem <»ake miifjen in ge--»iffer Drbnung auf einanber folgen, točil ber <5inn eine« <Sajjež ein anberer njitb, toenn man bie SBortfolge beranbert; 3. 33. a. £er $einb fj^t biefe« fdjone Sanb »ertoiiftet.
b.	baf« ber $einb biefe« fcf)one fianb »ertoufiet babe.
c.	£at ter $einb biefe« fdjSne Sanb fcerfoii|let?
d.	®iefe« fc^oite fanb §at ber $einb »erfouflet!
®ie ^aupiregel, nac§ toelcber bie SBorter auf ein*
anber folgen mujjeit, ifi: <eejje bie SBorter in berjentgen Drbnung auf einanber, in fteldjer bu ba« benffl, toa« fie bejei^nen.
vor. Živina ne more govoriti. Izreka je zložena, ako več misli obsega; p. Rastlike vlečejo živež iz zraka po perju; za to se posuše, ako jih oskubiš.
S 11- Med sebo so izreke poglavitne ^aupt?
1«&e) ali pridjane ORebenfd&e), ktere se tudi vmesni Stavki (eingefdjobene <5d£se) zovejo; p Čas, »terega Človek zamudi, se ne poverne.
§. 12. a. Po osebi se ravna v izreki povedni glagol prilog in povedno ime; p. Kopriva ne po-*ebe Kerv ni voda. Molitva je s Bogom govoritva. — Včasih se izpusti je in so, da se izreka pokrajša; p. Dolga bolezen, gotova smert. Kaki stariši, taki otroci.
b.	Ako ste dve osebi posamezni, sledi dvobroj • p mož in žena sta .i dobra. Predni je možki spol, po tem ženski, in za njima sredni, po kojih se priloff in glagol ravnata; p. Bratran in bratranka, sestrič in sestrična so si dobri. — Za dvema ali več mer-tvimi osebami edinega broja sledi lehko edino-, dvo-ali visibroj, spol pa glagolu bliži; p Resnica in pravica je Bogu in ljudem ljuba; ali ste ljubi. Kder bo ponižnost, ljubezen in ljubi mir prebival — ali kjer bodo prebivali, tam bodo gosposka in podložni srečno živeli.
c.	Kadar vikamo ali onikamo, sledi viši-,°Ji-možki sPo1; P- Oče, kaj pravite? Mati so
rekli. ) Ktere smo dolžni vikati v pričo, jih oni-kajmo, kaiar niso pričujoči.
d.	Če je oseba s borno ime živih stvari, sledi visibroj: p. ljudje, družina so dragi. Ravno ta velja za oseboj to, če sledi višebrojno ime- p to ste možje.
*) K;Lko pa Nemei tikajo in onikajo?
§. 13. £ie SBeftimmungetoorter mufen immer bei tem ffierte fkben, tretje« fte beflitrmen; J. £a« ift e!n fef>r braber flnabe, nidit: ba« ift fe^r eitt braber jc.
£at ein faujjtttpit mehrere SBefHmmungžmSrter bei fi$, fo miipen biefelfren in folgenber Drbttung tor bem £auptttorte fle^en: 1. Der Slrtifel cber ein anjeigenbe« pm>mt 2. ba« jueigtiertbe prtoort, 3. ba« 3a^lwort, 4. ba« fllebenttmt, 5. bal 33eircort; 5. 33. £iefe beint bret fcf)6n gefc^riebenen ©riefe merbe id? aufbemabren. — SBirb ein £auptmort burd) anbere £aufttt>6rter beftimmt, fo peb«n biefe unmtttelbar na$; j. S. fcarib, tfonig im 3ubenlanbe, l)errfd)te 40 3abre, (Sin ftreunb im Unglucfe-ift febahenžnjert.
§. 14. 2Bie au« ben ©eifptelen im §. 12 erftd)t!i$ ifi, lann bie 2Bovffo(ge in beit ©afen tierfad) fein: bie er jd^lenbe, [bie terbinbenbe, bie fragenbe unb bie abrceid)enbe. 3m Seifoiele a. §. 12 witb eine 2lu«fage gemadit; e« ift tie erjči^lenbe ober n a t u r 11 e SBortfolge. SBei bfefer fommt ba« <Sub= jrft mit feinen allfatligen 3?ejltmmungen auf ben erfien <p(a!i, bann folgt ba« bejlimmte 3eittt>ort mit feinen n4|etn Sefiimmungen. ©te$t ba« 3eittt>ort in einer Sufammengefefcten 3eitform, fo folgt auf ba« Subjeft ba« $ilf«$eitroort, bann bie allfalligen SBefHmmungen be« 3eit»orte« unb enblid) bie SRittel* ober 9?ennform j. 33.; $5er ©eredjte mirb eiitft ben So^n feiner Jugenb im #immel empfaitgen.
5lnmerfung. a. ffieiin bie SBefiinimim^ttorter bed 3eitn>ort(ž in Gntungen f!el>en, fo fommen fie in folgenber Dtfcnung: $ie 3. ftefjt m bet 4.
§. 13. Kakor stoji 1. padež na prašanje kdo? kaj? tako sledi 2. na koga? Čiga? č«sA? *) Drugi sklon pa tudi terjajo: a. imena; škoda, potreba, groza, strah, sram, i. t. d. p. Greha me je strah. — b. Prilogi, kteri nekaj takega pomenijo; p. deležen, lačen, kriv, poln, sit, vreden; p. kruha pijan, vode žejen i. t. d. — c. Poglavitne številnice počemši od pet, tudi razločivne; p. Kupil sim pet krav, troje konj. Tudi občja Čisla; p. mnogo besedi, malo prida, i. t. d. — d. Vsi po-vračivni glagoli, pri kojih stoji zaimak se; p. bojim se hudega, veselim se dobrega, i. t. d. e. Glagoli, ki pomenijo kako željo ali čut, p. odreienja čakati, želeti, pogrešati, i. t. d. - f. Tudi pomoČljivi: sim, bil, bodem, hočejo 2. padež; p. smo dobre volje, smo bili in še bomo. — OdreČivno ne, ni; p. nima konca, ne kraja. — g. V. ž. padež padajo tndi imena, ktere pomenijo del kake množine, kadar se misli ali lehko dostavi nekoliko: p. prosim kruha, vina, soli i. t. d. Ako nima lastnik v 2. padežu priloga, spremeni po slovensko ime v prilastiven prilog — ov — ev — in, a, o, če se edino komu prilasti; ako pa sploh, rabimo — 8ki — ji, a, o (o); p, Petrova sestra, Micin brat; gadji porod, otroške leta.
§. 14. Tretji sklon ali padež stoji na vprašanje
') Mokri se dei.a ne boji. Častna obleka sramote ne pokrije. Žejen konj motne vode ne gleda.
Snbung: j. S. Sie Stftern eraeifen ben ftitibetn »iele •SBo^aten.
b.	3fi afcer bie 4. gnbung ein petjonli^ež giirttort, f» i»irb biefež »or bie 3. Gčnbung gefejjt; j. 23. Su »ibmeft bidj ber 9Ir6eit.
c.	SKegiert baž Bettvrort eine bopbelte 4. (Snbuttg, fo fieljt bie leibenbe »or ber jur $er»oltfianbigimg bež ©innež fceigefejjten; g. 33. 5Wan nennt i^n einen Banfer.
d.	Sie 4. (Snbung ber $etfon jW>t »or bet 2. 6nbung bet 6ad)e; j. 23. Gčt t»urbigte mid> feiner greunbfc^aft.
e.	9tuf bie »om 3"f">orte regierte Gčnbung folgt baž 23or>»ort mit feinet Gčnbung; 23. Ste 2Borte madjien einen gtofjen Gčinbtud! auf bie 3"I>oter.
f.	Sie Umftanbe bet 3"t g^en ben »om 3<its roorte regierten Snbungen bor; j. 23. Ste ffiorte masten an biefem Sage einen grojjen Gčinbrucf.
g.	Sie ŽBefiimmungen ber 3^'t fleljen »or ben Sefiimmungen bež Ortež; g. 23. Ser SBinb »e^te geftetn a&enbž I)ier k.
h.	9Benn met>tere 23ort»6rter mit tf)ten $auptn>6t= tem ba ftnb, fo fief)t bažjenige gulejjt, »eldjež am fiatfflen Beftimmt; j. 50. Ser 2Bittb t»e!>te »or brei Jagen an biefem $Ia£e mit anjjerorbentlicber -§ef* ttgfeit.
§. 15. T>ie ©emetnung mu§ unmittelbar bor bažjenige SBort gefe£t toerben, beffen Segriff berneint ttrirb; ttnrb bte 2lušfage bež Seitiuortež berneint, fo nstrb bte SBerneinung iit einfadjen 3^ttformcn am (Snbe bež <3a(}e3 gefe£f; 5.33. feitne biefen SPienfdjen ntdjt. — (Ste^t abet baž 3«tl»ort in eiiter jufammengefe^ten 3c't= form, fo tritt bte Serneinung bor bie TOittet* ober 9?enn= form; j. 23. fyabe iljn it t c£> t erfannt. — gbenfo fommt bet jufammengefefcten trennbaren B^ortern bte Sernetnung bor baž SefUmmungštoort; 5. 8. ®u bteibfi geroifž ni^t auž jc.
komu? Čemu?*) Pa tudi a. za glagoli; Čuditi se, uklanjati, smejati se, vkljubvati, i. t d. b. za neod-ločivnim načinom biti, kadar je v stavku že 3. padež; bolezen mi ne da veselemu biti. Tudi za glagolom je, kadar pomeni imeti; p. ne vem, kaj mi je storit. — c. Za predi ogli: dopadljiv, ljub, drag i. t. d. Perst je perstu enak.
§. 15. Šterti sklon stoji na vprašanje: koga? kaj? **j dokle? kolikostar? Tudi na vprašanje: kdaj? kako dolg? če ime svoj prilog pri sebi ima; p. preteklo leto smo bili srečni. — Ako nima predloga, sledi pri dnevih 4. padež s predlogom o ali 11 v edinem broju; u višebroju pa 5. padež s predlogi ob ali po; pri svetkih s v ali ob. V nedeljo pojdemo v cerkvo; ob nedeljah hodimo na Božje pote. O Božiču na trati, ob veliki nedeli za pečjo.
Peti in šesti sklon imata vselej svoje predloge: 5. na vprašanje kde ali kje? pri kom ali pri Čem? ***); 6. na vprašanje s kom? s čim? (Glej I. vaje §. 25.)
*) Dolg-i bolezni je konec motika. Vran vranu oči ne izkoplje. Dva lešnika orehu vojska. Hvala je možu poguba.
**) Božičen dež vzame rež (erž). Laž ima kratke noge. Ribič ribiča daleč vidi. Denar železne vrata prebije.
***) Strah je dobra leč pri hiši. Zanesi se na ptujo kašo pri svoje j v domači hiši.
*'***) Medved s kožoj plača. Hleb za trebuhom ne hodi. Koryi se ne sedlajo z vilami. Lehko je s ptujim polenom orehe klatiti.
§. 16. £>ie frerbinbenbe 2Bortfolge ift im S3etfyiele b. §. 12 erftdjtlicf). 2>a fangt ber <Safc mit einem Sinbefoorte an, morauf baž Subjeft, bann bie 23epimmungen bež 3ettn?ortež unb enbli^ bal 3«it' mort folgt.
§. 17. 2Benn ber @afe eine $rage, einen	eine
Služrufung, eine Sitte jc. aušbrticft, fo $at bte fragenbe SBortfolge flatt. (<Siel>e §. 12. c.) @ie befte^t barin, bafž baž beflimmte Beitmort am evften — ober menn ein $ragemort torfjanben, biefež nodj i1or jenem — unb unmittelbar barauf baž ©ubjeft ftef)e.
Sinmerfuttg. (fben biefe žffiortfolge vrenbet man au* in eintgen fer&unbenen ©a£en an, namlicf):
a.	2Benn ba« 23inben>ott mtnn mfd)»tsiegen ttirb; 5. 33. SBittfi bu mitgekn, fo entfd>Xie§e bi$ fcalb jc.
b.	9?ad) fo 1111 b ba, loenti fte ben 9?a$fa£ anfan* gen; j. S. ffienn ei Seit iji, fo rcerbe id> get>en.
c.	3n Safeen, trelefje mit crftenž, jtteitenž, fauni, f on ft, aud), en ttoeber, it ur, baljc t, tt>eil« anfangeu; j; 23. finim fcradj ber Jag an, fo to a ren mir fc^oti auf ben Seincn. — (Stilen S ifl er f<f>on alt, jtoettenž fteljt ct nid)t gut.
§. 18. Dft ttekJjt man eineš befonbevn 9iatf>brncfe£ megen fon ber gemobnli^en SBorffolge ab. 23ei ber ab-meičjjenben ober verfefcten SBortfolge fefct man jene§ ©ort juerfl, burd? mel^ež man ber (ftebe einen befonbern 9ta<bbru<! geben miti; }. S?. Dem glei&igften unb ©efittetfien gebu^rt ba? Cob. — — $>tr mili i<b biefee 93ucf) f^eufeit. — 3)iefee 2^udE> mili tcf> bir fčbenfen ?c.
$ 1«. a Prilogi, kteri kažejo kaj izverst-nega, ali eamestujejo samostavne imena, imajo v 1. možkem padežu i; p. velki zvon, tvoj dragi sin je lukaj Kadar se pa od neke osebe kaj navadnega reče, ali prilog za imenom sledi, izhaja na soglaa-nik; p. čem klobuk sim kupil; zid je bel. b. Zaimki neokrajiani: meni, tebe, sebe, njega, njem«^ nje, njej, nju, njima, njih, njim rabimo; 1. v početku govora; p. tebi velim; 2. po predlogu; p. pri tebi hočem ostali; 3, kadar se zaimek prav važno izgovori; p. ti sebi med, meni pa pelin. Povsod inda vpotrebujemo okrajšane; me, ti, se, ga, je, ji, jo, jima, jih i. t. d. c. Zaimen: sebi, se in svoj, a, e se rabi za vse tri osebe, kadar se na pervi sklon osebe (Subjeft) ozirajo; p. jaz, ti, on se je vkanil; jaz, ti, on sim sam svoj. Jaz sim moj, ti si tvoj, bi bilo po nemško. Kadar se pa govor ne po-vrača, pišemo moj, tvoj, njegov, naš, vaš, njihov i. t. d. —
§. 17. Slovenci več odrečivnih besed so» stavljojo, da zanikavno izreko povišajo; p. Nihče ni še nikoli nikomu krivice storil brez žalenjVBožjega. — Besedica ne pa vendar poterjuje; a. če je že v stavki beseda ž njo zložena, p. Ne bo vam neznano, t. j, znano vam bo: b. ako n e (ni) tikoma pred drugoj odre-čivnoj beaedoj stoji; p. Ni nič, temuč velika k vara pijanost.
Namesto nič in nihče se postavi kaj ia kdo, kadar ima nimam (ne imam) poleg sebe kak neodločiven način; p. Siromak nima kaj zaklepati. V puščavi nima kdo kaj jesti. Namesto niČe-sa pravimo tudi radi nič; p. Nič ti nimam dati.
§. 18. Versta besedi se po slovensko lehko prosto stavi; ktera beseda več velja, ta se pred drago postavi, kakor je lepše; p. Bog tako svet ljubil, tako je Bog ljubil svet — svet je Bog tako ljubil. Samo odrečivno n e stoji vsigdar pred svojim gla«
Die SDerfejjung ber SBortfolge iji jtteifadj: a. 3n einjelnen ffioitem (mie in obigen 33eifyieien); b. in ganjen ©a£ett, luenn nSmlid) ber ftac^fa^ »or ben SBor« berfai? gefe^t ttirb; j. S. anjiatt: wei§ getoifS, bafž i<$ flevben irerbe — fann man fagen: baf ž idj fie r= ben merbe, toeifj tcfj getoifž.
Die 23erfe£ung foirb aber f e t) I cr ^ a ft, menn bie Sdebe baburdj an SJiačfibrucf ni^tž getoinnt unb nur bunf« ler mirb, Waž t)aufig gefdjiefjt, wenn man an bie Stelle M <Subjeftež (evfien	bie »ierte (Snbung fefct;
j. 33. bie geinbe f>abeit unfere Sruppen gef^tagen.
HI. Ubutig trn fcfmftltdjen ©ebattfenaužbtutf.
©oll unž baž Sdjreiben nujjltdj tterbeit, fo ifi ež ntdjt genug, nur bie S0"" ber Sudjpaben na<$ ber 33or= f$rift ju ma^en, ober aOenfallž SBorfer unb <5a|e <rf>juf3)reiben; toir mufjen unž befleifjen, au<fy unfere (SebanEen in terjMnbli^en <Sa£en aušjubriicfen unb jle »ieberjuf^reiben.
~ 413 —
golom; p. Hiša ne sloni na zemlji, ampak na ženi. — Po navadi stavimo besede po tej versti: medmet ali včz. kazavni zaimek, pridavne ali številne imena, po teh pa glagol; p. Noj! tvoje tri Čedno pisane liste sem dobil vse na enkrat. Ce se govor začne z vezmi: ako, Če i. t. d., sledi glagol za njimi; p. Ako prideš, veselilo me bo. Stoji prilog pred, ali za imenom, ednako se ravna v spolu in številu; p. Zdrava pamet, sreča velika. Vprašavno ime stoji na pervem mestu; p. Kaj delaš? Čemu si doma?
Ravno tako se imenitnejši stavki v govoru pred manj slovesne verste.
III. Vaja spisovati.
Kdor pisati zna, koristi veliko ima, ako prav piše. Prav pisati pa ni dovolj le Čerke posamezno risati, ali kake slova in stavke počerkati; potreba je nam tudi svoje misli in želje umetno zapisavati, da jih sami lehko beremo in drugi dobro umevajo. Kdor to želi, naj dobro pazi ne jezikoslovje: kaj slova pomenijo, kako se premenjajo in Čedno umetne besede narejajo; naj se pa tudi prav skerb-no vadi mnogoverstnega spisovanja po sledečih deseterih vajah.
<gtfie <3tufe.
ffiSrter unb einfadje Saje.
1.	Sdjretbet funf SBihter auf, in nel^en reine €elbftlauie gel^Srt tterben; fier SBorter mit getrubten unb 6 SBorter mit j ufa m m en g efekten SelbfHaufen. <3lft, SDiefjt, id>, SBvot, ©tuf)l; Slfie, &(, fi«^, $tn; 8aib, Ceib, Caub, 23a»»me, neu, retn).
2.	@c§reibet brei SBorter, »or mel&e man ber, brei, tor ireldje man bie, unb brei, tor roelcf)e man 1>a0 fejen fanit! "S^reibet fecbS SBorter mit ein, unb t ter mit eine auf! (£er flnabe, ber 23aum, ber 9Sc«
; bie 9lad)t, bie tfa^e, bie ®up*>e; baž »ilb, ba$ 33Iei, baž <2al$; ein SKeffcr, ein Jelier, ein Jifct), ein «af!en, ein (Scpffel, fin <2piegel; eine £utte, eine I^ur, <ine <Stiege, eine ftiidje.)
3.	<S^reibet bon fofgenten ffiortern bie 2Jie$rsal>l: ter <SejJel, bie (šrbfe, ba« £entb, ber ©raf, bie SKauer, ta« »tabelen, ein Sag, eine ffioctie, ein 3aljr jc.
4.	*) Sdjreibet, n>eld>e Dinge \i)x in ber Scbule fc^et! — (£až 23ucf), bie ^eber, baž »Papier, bie 3Ban?, baž Sintenfafč, bie ftreibe, ber Sd^amrn jc.)
5.	Sdjreibet bie Jaufnameit einiger finber, bie if)t fennet!
6.	pfjret mir einigež £aužgevatf)e an!
7.	Ter Sifcftler ifi ein -fjanbtterfcr. SJlennt nocfy anbere ^anbttjerfer! (Ter (Sebneiber, ber ©c^mieb jc.)
8.	SNenne terfcfnebette ftleibungefiiicfe!
*) Sammtlidje 9hmen »on 4 6iž 13 fotfen einmat in ber Sin. jaljt, ein anberSmat in btr 3He^rja$l aufgcfaticben »erben.
— 415 — Pen« vaja *)
v sostavi posameznih izrčk.
1.	Povedati in zapisati, kaka je oseba ali stvar.
Popišite, kake so sledeče stvari: nož - vilict-železo - papir - gora - dolina - kožuh - sterd - pelin - voda - krop - vrana - zejc.
To se tako popisuje: černilo je Černo; klobuk je tudi čem. Trava je zelena, detelja je zeleno pisana. Led je polzek in merzel. Krop je vroč. Sapa je hladna ali gorka.
2.	Povedati in zapisati, čemu je ta ali una s tvar.
Popišite, Čemu je: obrisalo - brana - oralo-jasli - žlica - omara - svečnik - plot - brus - voz-klepalo - cepi - kosa - streha - terl ca - cedilo-greben - kolovrat - motovilo?
Ovo se tako le popisuje: Pero je za pisanje. V černilo omakamo. Vojak je za to, da se vojskuje. S kapoj si glavo pokrivamo. Iz korita govedina in tudi
*) Vaja prav izrekovati in govoriti naj vaji spisovati roko podaje. Kakor hitro otrok male pisinenke gladko zapiše, naj poskuša po malem zapisavati, kar izgovori. Kar je zapisati, to se ima poprej dopovedati, in zapisano od kraja ne preojstro popravljati; kar je preojstro, se rado kerha, gladko ne reže, in se po tem težko iz brusi.
Vaje slovenska je od nemške različna. Naj se nemške pravila poslovenjajo, slovenski izgledi pa tudi po nemško izdelavajo. Kar v ednem jeziku sploh v spisovanju velja, tudi v drugem večidel potegne; ako ne, naj se učencom razgoveti. Pridna vaja več velja, kot vse pravila.
9. ©djreibe auf, toaš bu iti unferer ftirtfe fteljfH
10.	©djreibet bic ftamen ber grunte auf, bie i$r gern ejfetl-
11.	9lennet mir einige #au3tbiere! einige ©arten« gefodd)fe!
12.	2Beld)e 2Betfjeuge fennt iljr? K.
13.	9temte mir bie £fwle SBagenž — eine« _ bež 23u^ež, bež Stf^ež, bež menfdjlidjen
Jlortoerš, einež 23aumež jc.
14.	SBie ift baž 23tut? (®až SBtut ijl rof&). 2>er @<$nee? baž gi? baž ©olb? ber £cnig? bie SButter? bie Slabet? bie 23ietie? baž genfiet? baž SBafier? jc.
15.	<5(&et fd)id'lid)e ^au^itcorter bor bie 23ef<§af« fen$eiižwi>rter: tief,	geborfam, giltig, fc^toad) k. (®er 23runnen iji tief jc).
16.	©efcet bie Gigenfd)aftšfo6rter bor baS #au))twort. (<Sief>e 14. 15.) 3- 23. baž rotf>e 23tut k,
17.	2Baš i^un ™ ber ©dmle? (2Bir lefen, tmr fd)teibett jt).
18.	©aget ton $erfonen unb Sferen auž, fte ju ffjun pflegen! (®er ©djneiber natjet jc.)
19.	©efjet biefe ©a'£e in bie 2JJe$rjabU
20.	$erbinbet fclgenbe #au}>ttoorter burd) ein £afs fenbež 3eitttort: $ferb — Spflug. SBaffer — DurfL 9tegen — Srbe. 2e|rer — ©djiiler u.
Stveite ©tufe.
3ufammengefe^te unb berbunbene ©a£e.
3n §. 17. ber borigen ©tufe trurbe gefragt, »až ttir tn ber @d)u(e tt>un. ©tatt ju fagen: wir lefen, roir fdjreifren, toir redjnen, fpricbt man beffer: 2&ir lefen, fdjreiben unb red>nen. Saget me^rerež, toal ber 23auer ifjut — mi brabe Sinber tyun. — SBaž tt>ut ber tfitedjt? jc.
konji pijejo; svinje pa jed6. V osovnik vlivamo vode in omakamo brus. S serpom se žanje, s koso pa kosi ali seče. Peč je za to, da v nji pečemo in kuhamo ; pa tudi izbo netimo in se grejemo. S šČipcom sveče vsekujemo.
3. Povedati od kake osebe ali stvari,
kaj dela.
Zapišite, kaj Čini ali dela senosek-mlin-pes-petelin - Červ - ptica - vertnar - ovca - veter - pis-sonce - ogenj - učenec - dete - cvet - terica - pe-rica-tkavec.
Djanje ali delo se tako popisava: Drevo raste. Žaba skače. Ovca bleje. Vlastovica žvergoli. Červ lazi. Barka plava. Sonce sije in greje. Mesec sveti, pa ne greje. Meh piha. Ura bije ali kolje.
Druga vadba pomnoženih sostavfeov.
1. Pavedati in zapisali več reči od edne osebe ali stvari, kaka je ali m ore biti?
Popišite, kako je ali bi lehko bilo, ali bi vteg-nilo biti : jabelko - vreme - leto - tersje - polje -živina - drevje - kamenje-?
Popisuje se tako le : Miza je lesena ali kamenita, okrogla ali Štirivoglata; tudi podolgovata; na tri ali na štiri noge; nova ali stara, olikana ali pobarvana. —
Ptica ima pbrje, dve nogici, da stoji, dve habi ali" peruti, da leta, ima dvoje oči in kljun, da zoblje, zobov pa nima; ima toplo, rudečo kerv - nese jaj-čica, mleka pa nima.
©rofti Sefeb. f. b. II. iti. flot*, btfd). 27
2.	3« bem §. 14. »ot. 6tufe ftnb ju Jjaupttrottem SJefdjaffenljeUžroottet gefe^t tmben. <5e£et nun ju fol» genbett ^auptttortern meljtete Sefdjaffenbettžtoorter: Sljur, fttnfier, SBagett, ©djaf, SBtief. ©atten it.
3.	©cfcet ju ben ^tabifatett me^re ©ubjtfte: — finb fdjnell. — jinb tttlb. — atbeiten. — bettn. ic.
4.	2Ba« fann alle« fe$tt)et fein? toa« offen? «. 2Ba« tottb eingtnomraen ? toai gtbunben? gefammelt? it. 2Ba« fftfct, fUngt, jergebt? 2Sa« ma^t bet 9Kenfc$ au« £ols, au« (Stfen ? iffitldje aftenf<$ett nennt man blinb, la|m, taub, jiumm? 28en nennt man rttdj, unmdjjig? it.
5.	£ie fleine 8nna tcat ein liebe«, gute« SDldb* $en, ftefdUig, fteunblidj, ftiebfettig, teinlidj, emjtg, auftidjtfg. 3f)t Stuber SSeit teat gerabe ba« ©egentljeif. Sdjreibet nun, ttrie bet Sruber wac? — it.
6.	(žtganjet folgenbe <2afee: SBenn tdj etlji&t bin, fo —. SHJet mit bofen SJtenfdjen urngebt, ber —. 29enn bet SEBinter fommt, fo —• SBenn idj in bet <5djule auf« metffam bin, fo — Jt.
7.	Sdjteibet in @d|en nieber, toa« ibr »ijfet ubet: ben ŽJtoef, ben Dfen, ba« ŽRab, bie Sogel, bie
Jt.
2.	Povedati in zapisati v e Č reči od e d n e osebe ali stvari, čemu ktera biti more.
Zapišite, čemu je voda - moka - hram - hlev-cerkva - luč - zvon - puška - vojska.
Na priliko: Slamo potrebujemo za pičo in za nastelje živini, pa tudi v posteljo za ljudi; iz slame ■e delajo slamnjaki, čedni pletarji; ž njo se krijejo strehe. — Iz lesa se napravlja mnogo oiodja, p. stoli, mize, omare, cepi, ročuiki, toporisča; iz lesa delajo barke in hiše; hiše pokrivamo s akodiaini i strešil-cami; z lesom tudi netimo. — Pes laja in varuje hišo doina in ovce na planini, lt,vi zverino, Človeka rad ima, pa se ga je tudi bati; ima kosmate ušesa. — Konja vpregujemo v voz, da se vozimo, pa tudi v drevo, da orjemo in v brano, da vlači. Konja jezdimo; nekteri kouj»ko meso jedo.
3.	Povedati in popisati kaj oseba ali stvar dela, ali kaj se ž njo lehko zgodi; na primer: Kaj delajo - bučelice - ribe - ptice - kaj se dela na poji?
To se popisi je tako le: Bučelice ali čibelice letajo po cvetju sterdi nabirat, in jo v svoj panj (ul, korito} nos jo, voskasto satovje delajo, roje in zadnjič pomerijo. — Na polji se njive pognoje, z oralom preorjejo, s semenom obsejejo, z branoj povlečtjo; žito se opleje, in požanje, kedur dozori. Koruza se posadi, ogreha, stroki polamljejo, slama se pa požanje. Korenje se izroje, oruii, obreze, osterže in sirovo pokermi, ali kuhano pitavni živini polaga,
»
8.	SSetfuc&et unfetn flit^turm ju befdjteib««: tt)0 er fieljt, teetdje gorat er tta« in bemfelben $iingt, mit wa$ er geb«ft ifi, 3c.
9.	ftujitet mir bie 9S(ljnli$feit unb Una^nli^Eeft jtoifdjen einem guten unb fdjtedjten @$uter an! 28orin jlnb eine $it$e unb ein <3$uU)aue einanber afjnlidj unb unabnli<b ? 5C. ©an« unb Saube ? — 5?u$ unb 3»«8« ? k.
10.	ftolgenbe <Safce fotlen furjer auSgebrutft unb »erbunben merben.
a.	ljabe ben #etrn ^Jfarret gefeben.
b.	fctn ju bem £etrn ^farrer bingegangen.
c.	babe i$n eiroaS ftagen tootlen.
(3$ ben £ettn {pfarrer gefe$en, unb 6in ju i&m bingegangen, tteil teb etma« §abe fragen tooUeti.)
a.	5lUe SDtenfaen ^aben bie *Pfttdjt ju atbeiten.
b.	Der Strme bat biefe ^flidjt.
c.	Det SReidje bat biefe «Pflii&t.
C8lQe 9Jtenf$en, fomoljl ber 3Irme a^ aucfy bet 9teidje, t>aben bte Spflidjt ju atbeiten.) te.
11.	SBie tonnten biefe <5afce »etlurjt unb jufam« mengejogen toetben?
;/®a$ £eu, toet^eS bereita eingebrad&t toorbett ift, „iji fefjr gut; abet meldjež etfi eingefed&fet toerben foD, »bat burd) bc3 Oiegentoetter, »eldjea eingetteten ifi, »iel „gelitten."
Kaj se dela na travnikih? — kaj v tersji ali vinogradu? — Kaj se ima zgoditi poprej, ko se kruh izpeče ? — Kaj se mora vse poprej storiti, ko se sraja (robača), obleče ?
4.	Povedati ali popisati dele kake osebe ali stvari, iz kojih je zložena; postavimo: dele drevesa - dele zemlje - orodja poljedelskega - drevja sadnega - drevja lesnega.
Na priliko: Deli panja ali debla so: skorja, ličje, mezdra, sok, terdina, steržen. — Orodje učilnice ali sole je: klopi za sedeže, tabla, da se na nji piše, mizica za gospoda učitelja in stol, da na njem sedijo, melj (kreda), da se ž njo na tablo piše, goba za brisanje, pisavne knjižice, merila, olovke, peresa, peresni nožiček in predpis.
5.	Zapisati in povedati, v čem ste si dve osebi ali stvari podobni, v čem različni ?
Postavimo: Kolo mlinsko in kolovratovo ? — Jajce pa oreh? — Pes in mačka? — Jabelko pa Čresnja ?
To se tako le nareja; p. Obroč in perstan sta obadva okrogla, in nimata konca, ne kraja; obadva se natikata; pa obroč je vekši od perstana, večidel lesen, perstan pa zlat, srebern, kuprast^ medenast, pa tudi svinčen. Obroč se nabija na sode, vedra, kadi in na drugo posodo; perstan se na perst natika, in po perstu imenuje. — Okno in ogledalo oboje je iz stekla, z okvirom obdan®, in
(SM bereli« etngfbrac^tž £eu ift fe^t gut; abet ba« no$ etnjufedjfenbe bat but<i ba« etngctretcne 31?® genttettet »tel gelittcn.) jc.
®tittc <2*ttfe>
©afce obne SBetanbetung be« ©inne« mit anbetn Sorten aužge&tudt.
1.	$fe <Pferbe jieljen ben ©agen (tfjitige ftorm). SBa« gef^iebt mit bem ffiagett 1 Der ffiagen teirb »on ben <Pferben gejogen (?eibeform) jc-
2.	Sefcet biefe <ša£e in bie Seibeform: Die SDtagb b?ižt ben Dfm. 2ftan mabt ba« ®ra«. Die Scbnittet fdjneiben ben 3toggen. Die SHutter foK ba« utifolgfame Sinb fitafen. jc. (9lud> umg<f<btt au« bet Seibefotm in bie tfatiae).
8. Den fotgenben eofc teetben mir auf anbere 2ltt auibtMen: »Det Stief $at mi* feljt etfreut." SBen bat ber 33tief feljr erfreut? — 2Ba« war mir fe$r angene&m ? — 2Ba3 fur ©efu&le bat rrtr bet Siief »et« fdjafft? 2Bem bat S3rtef jc — Sei trem betrirtte biefet SBrief eine grofje greube? — 23a« tear bte Sffiif !ung biefe« ©tiefe«? — jc. jc. — Sdircibit nun atte biefe Slntttctten auf! (TOicb bat bet SBxUf fe^r ttfteut. Det Stief toar mit fe^t angetteijm. 2lttgenebme ©efuble bat mir bet 53rief »etf$afft. SRit bat ber »ttif jc- Sei mir btttitfie btefet 23iief eine grofe ftreube. jc jc. j<.)
4.	*) SQ3ie fonnte bet : 3ufiiebenbeit ift beffer al« 3tfid>tf>um, mit anbetn SBotten aučgebručft touben? (3teicbtbum ttritb »on 3»friebenljie>t ubertroffen. 3u'tteben» fceit bat einen grojjen Sorjug fcor bent 3lei^tbum. Det SBert b«r Bufrtebenbeit ifi mit bem jffieite be« 3Jei^ Ujume« nidjt ju »ergteidben. jc)
5.	t ji ba«, tt>a« meljr SBott^eil al« 8dja-ben brfngt. ffiie fonnte man alfo flatt: ba« geuet jc. jc. ifl nu£lid& fagen?
*) @e|6ttge Stagett raftbtn biefe unb čbnlicfe 3fnfn>otten fceranlajfen.
— 423 —
se lehko potruplje, Ali okno je ta to, da svetloba v izbo prihaja, da skoz okno vidimo; ogledalo ali zerkalo pa, da se v njem gledamo. Skoz okno se vidi, skoz ogledalo pa ne.
Tretja vaja razsoje stavkov in sostav.
Razložiti in napisati, kaj pomeni kak pregovor ali p o s 1 o v i c a , postavimo:
1.	Kdor nima v glavi, mora imeti v petah Zakaj ?
2.	Bliže srajca, kot suknja.
3.	Laž ima kratke noge.
4.	Lovec mastan, dom razdjaa. Kako je to?
5.	Ni žita (zernja) brez kokolja.
6.	Ptica, ki visoko leta, nisko obsedi
Tako se razloži naprimer pošlovica: Stara navada,železna s raj ca (p o d k v a): Kdor se česa po
6.	ftutcbtbat ober fut$tetli<$ ifl ba«, toa« gur$t »erutfadjt. 2Bie fonnte alfo bet /,@rbbeben, ttobei ft$ bie @rbt fo fef)t etfdjuttert, baf« £dufet unb ffit$en urafiutjen, ftnb furdjtetlicfje (itfaeinungen/ anber« auSgebtiidt toetben? it.
7.	Umf^reibet fclgenbe ®afce: 3$ tmtt Moliti« unb foarfam wetben. '2Kan fotl mebet »etf$wenbeiifcb no$ getjig fein. ©n gute« $inb ift aufmetffam, bebast-unb bebutfam- 3$ foK reč&tfaaffen, auftidjtig, reblitf, tMtfo, batifbar fein. ic.' K.
8.	*) Sage ben ©inn folgenbet <2}mdjtt)5rter unb SBetfe mit anbetn SEBotten: a. S03ft einem anfetn dne ffitube grabt, faM felbft binein. b. 2Ber 0>uffe effen ttiU, bet muf bie <S$ale bremen, c. 2Ba« bu fdefl, ba« tottft bu drnten. d. #eute rotlj, motgen tobt. e. $U 3)iorgenfJunbe $at ©olb tm 3Kunbe ic. K.
©tettc ©tufe.
3ufammenH"0enbe, grSfete Stuffafce.
1.	(šrjaljle mit bte ©efd&idjte »on ®a»ib unb ©oliatlj! — <S$rubet fte nun auf! — <Sc&teibet eine t>tblifcf>e ®ef<$id)te auf, bie eudj befonbet« gefdllt!— ©ebet 2ldjt: i<b toill eud> ettoa« erja^len (ober »orlefen), toa« i^r mtt Ijetnad) au« bem ©ebddjtniffe auffdjretben merbet! — ?c.
2.	33eantttortet folgenbe $tagen fo, baf« ein ju-fammen^dngenbet 3luffa£ cntfie^t: Sennfi bu etnen Saum? Sffiorau« befle&t er? 2Bel$e nennt man Dbfo, toeldje ftotflbaume? 2Ba« niifcen un« bie erfiem ? SEBoju bienen bie le^tern? — K-
2Mdje ©efcljčfcfe nemten totr Sf>t«e? 3n met$e fllaffen tbetlt man fie ab? 2Baž ift ba« eigent()umlic&e iebet ftlaffe? 3u tteldjet Hlaffe gef)6ren bie ©ifaifafet? ic.
8. Sefdjreibet mtt einen Stenenficd! (C^attungen bet Sienen — ©e^orfam — Sfjdtigfett — Dtbnung — 3eEen — #onig — SBat&žic.). ©efdjreibet unfet ©djut-
*) 9lucf) Die Sieber fonneu {»ietju 6enii|t tcetbett.
dolgi rabi navadi, tako težko se odvadi, kakor bi imel železno srajco na životu, in bi jo hotel sleči, ali pa podkvo na nogi pribito.— Pust pod ste noj, velika noč za pečjoj: Ako je o pusti tako toplo, da se ljudi pod stenoj sončijo, ali po gorici prehajajo, in deca na trati igrajo, rad se nakluči o veliki nedelji tolik mraz, da se stari in mladi za pečjoj grejejo.
Sterta vaja obširnejših pripovedek,
1.	Popisati kako pripovest iz svetega pisma; p, od Davida pastirja in Golijata velikana. Zapisati to, kar se pove, ali prebere; p. Od sončnega mraka, od vesele spomladi, vročega poletja, bogate
jeseni, hude zime.
2.	Popisati obširno lep vert,na kakšnem kraju? S Čim je ograjen? Kaj se na vertu vidi? Kak je zelni, rožni, sadni vert, ali sadnik? Kako vertnar vert obdeluje ? — hudo vreme, lepo jutro i. t, d.
Na primčr: Cerkva se tako popiše: Bela cerkev na veselim homcu stojf, ima visok zvonik, raven kakor sveča, verh zvonika se sveti zlat križ, na križi se suče petelin, in kaže veter, po kojem se lehko sodi, kako bo vreme. Zvonik ali turen ima štiri line, skoz ktere nam zvonovi glasno pojo. Velike vrata so pod zvonikom, postranske pa na vsaki atrani, možki i ženski. V cerkvi je pet lepih oltar-
|au«! (Sage — ®co§c — 23ejlanbtt»eite — :c.) Sefdjrei« bet unfere <Pfattfitcbel (Saje unb aufere S3ef$affent>eit— Umgebun*} — Slnfidjt be? 3n«*tn 3t.) it.
4. ©$ret&et auf bal ®lei$n!8 bom berlornen <So^ne 1 (tr fotbett fein ffitbtljetl — betfci&menbet ba« ©einige — feine 3Mb — ftutff^r) jc. jc.
^ttttf.e <3tufe.
Sriefe unb anbere ®ef<baft«auffa|e. *)
1. SBetin man jentanbetn, bet abmefenb ift, etma$ ju fagett bat, fo fdjreibt man i&m einen Srief. — 9Sie toutbeft bu b ein en lieben &(tern jum neuen 3a!jre munbs lidj ©luc! tounfdjen? — SKofiir mucbefi bu i^neti ban« fen? 2Ba« trurbifi bu »etfpret^en ? — <S<$rei6e btefe« aHež auf!
Siebe ftitetn'.
3<b tounf«$e 3'pnen bie! ®(u(f jum neuett 3afcre. 3<b banfe Jjnen fiir alle« ©ute, ma? im »etgange« nen 3tl>re bon 3*?^" erljalten	bem neuen
3*&re miti idj re$t ge$ot|am unb fieifHg fein, um »tel greube ju ma^en. $agli<b mi!I ©tftt bilten, baf« er Sie re$t lange gcfunb unb fio$ moge Ieben laffen.
gefcorfamet granj
*) £>ie innere unb aufjere einridbtung teufelBen mufj ben 5Unbeni nacf) unb na<f> anfdjaulicf) gema<$t tretben.
jev in leča ali predižnica, od zad pa kor z orgla-mi za godce in pevce. Po cerkvi so stoli in klečnice, da se lehko sedi in kleči; pa tndi spovednice in kerstni kamen. Cerkev je hiša Gospodova in pa vrat* nebeške.
Peta vaja listov in drtigili pisem.
Kar pričujočim pravimo, to oda'j)nim pišemo, in jim pisma pošiljamo. Kako bi svojim ljubim starišem za novo leto srečo voščil? za kaj bi se jim zahvalil? za kaj bi se jim še priporočil? Kaj bi jim obljubil? Vse to popiši, pa boš napisal pismo ali list. *) — P. šolarček piše materi za go lovno :
Preljuba mati!
Dolgo že se Vašega goduvna veselim. Veseli god za Vas, in srečen za-me je prišel. Da bi ga še prav velikokrat obhajali! Bog Vam daj ljubo zdravje, meni pa svojo pomoč, Vas lepo slušati in se tako nositi, da me bote vselej veseli. Kaj ne, preljuba moja mati, da me bote po tem tudi Vi radi imeli? — Bog Vas ohrani
Vašemu pokornemu sinu Jožefu.
V Ljublani 10. maja 1857.
*) Znotrajno lice in zunajna podoba listov se naJ učencom pokaže.
— 428 —
2.	(šrjdljle einem aflitfdjuter (erft munblt^ — bamt fdjriftlidj), bafž bu beute frub auf bem SBege jut <Sc&ule bem Sefebud& »etloren ^aft- bat einen bunfelblau gefatbten (šinbanb, Seinmanbritcfen; tntoenbig fte^t bein Stame ie.
3.	SBefcbretbe beinem greunb in SBtiefform bie gifttge (Sinbeete!
Sieber (čbmunb!
llitfer Sester jeigte un« gefietn eine ®iftpflanje. Sit mu&ten fie re$t aufmetffam anfeljsn unb befcJstetben. gt etjablte un« au$ eine trautige ©efekte »on jttei flnaben, bie faji gefiotben to&ten, tteil fie »on ben Seeten biefer €JSftan^e gegeffen batten. Sie ^cift bie Sin« beete, ifi nur eine Spanne bo d), $at »ier ubet'ž ^reuj flebenbe eitunbe, aber jugeftntjte S3l5tter unb eine gtun= lt<$gelbe SBlfite mit adjt @taubfaben. 2)et M* unb Slumenbl5tter finb »ier. ©te befommt na$ bem 25et» bluben eine fdjmarjblaue SBeete, »el$e faji bie ©ro§e etnet Sitfae bat unb fltpfelfianbig ift. 2>a« ganje Jfraut tit$t ubel unb madjfl in fdjattigen SBalbetn gat ^aufig-
Ljubi bratec !
Nekaj žalostnega ti imam pisati. Naša draga mati so nam prav hudo zboleli. Včeraj smo jim po zdravnika poslali, danes smo jih dali pre-videti. Zdaj jim je malo bolje, pa se vendar za njih bojimo. Radi bi te še videli in s teboj govorili. Prosi, da bi ti gospod učitelj dovolili, pa jih pridi obiskat. Oča, sestre in jaz te preserčno pozdravljamo.
Pridi skoraj in oveseli
svojega žalostnega brata Markeca.
Pri sv. Joštu 21. rožnika 1857.
Ljubi Martinek!
Za novo leto ti srečo voščim in pa dvoje novih nogavic za zimo ti pošiljam, koje sim sama spletla. Mati, oča in sestra Lenka te lepo pozdravljajo in ti vsega dobrega želijo, da bi bil zdrav in vesel, pa se tudi pridno učil in prav čedno vedel; saj veš, da nam s tem naj bolje ustrežeš. Ne pozabi Boga, pa tudi nas ne,
Tvoja sestra Katarina.
Bela Vas na sv. Janževo 1857.
Draga sestrica l
Vesel sim dvoje pozimskih nogovic prejel in pa tvoj priserčen list, ki si mi ga na šent Janževo pisala. Prav lepo ti hvalim za tvoj
Seme bie (štnbeete audj fennen, bamit bu (te nidjt mit anbetcn SBemn »ert»e<f>felj}. <id grufjt fcidj
bein
^reune 2lr.ton 3>.
4.	(tin bra»et So§n n>unf<$t feinet 37iuttec ju i&tem StamenStage ©ificf.
5.	(Sin »ctjianbiget tletfjiger Snabe tritt auž bet Sesule unt> fommt ju einem SJieiftet in bie Seljre in einem entfetnten Drte. (žr gtbt feinem geroefenen Segret 3tad)tidjt, toie ti iljm ergeljr, unb tanft Rodjmalž fut ben er^altenen Untetricfct.
6.	2>er namltcfce Jlnabe an ben ^»enn SPfarttr; et bittet um ben laufjc&ein, t»tlc$en et jum gttifpte^en benotljigt.
7.	(šrnpf angf djeine unb Duittungen; nr.it* tel« berfelfcen beftdttget man, ©el& obet anoete toctl-»olle ,2>inge erljalten ju tjaben.
6 m p f « » 9 f ^ c '
2>af« ber Sote (gafrmann) £an«	(šUingcr »on
Saibad) ein »eiftegelti« ftitl$er, mit O. P.	bejeic^net, am
fceutigen Sage an mid} abgeliefett Ijat,	tefc&einige id> ^ietmit.
illagenfutt, am 3. Dftobcr 1857.
9t.
« i t t u « g.
Sedjjil);! ®ulfcen ftono- lUiunje ftnfc mit fut bie Seifertigung »on einem 2>ufcenb ^etun^emlen »on §tau
dar, pa še lejpše za tvojo sesterno ljubezen. Vsak dan se spominjam svojih ljubih starišev, pa tudi tebe in najne sestre, ter prosim Boga, da bi bili zdravi Un veseli, pa tudi v milosti Božje j živeli. Zimo mamo pri nas terdo, snega dosta, pa tudi učiti se nam ne manjka. Priporoča se ljubim starišem, sestri, kakor tudi tebi
tvoj
hvaležni brat Anton.
V Celovci 1. januarja 1857.
Govorjeno se lehko pozabi, pisano pa ostane; za to se pišejo tudi svedočbe, da je kdo kaj komu poslal; ali od koga kaj prejel, komu kaj obljubil ali sporočil, i. t. d. Na pr:
Prejemni list.
5 tem listom poterjujem, da mi je šmarski sel (pot) Tomaž Žerjav danes prinesel zapečateno in s čerkama O. P. zaznamenovano kištico.
V Celi 15. svečana 1857.
J. J.
Plačilni list.
Pet goldinarjev in 25 kr. sim jaz Janez Srebre, zidar v Sotski, od Jakoba Maj ena, cerkvenega ključarja, za popravo pri podružnici sv.
— 432 —
S^afttl ridjtig aužbeja^lt teotben, ttotitbet termit ban= fenb quittiett ttritb.
Magenfurt, am 4. Cftobet 1857.
51. 9t.
fi u t t t u n 9.
Ubtt acbtjefm ®ulben mm	®m• 3R"nie'
»eld?e Unterje^neter fto ein l>albe« 3>u*enb neu
gefertigtet 9to*tftft*fc »°m	erl>aUctt
Saibacb, am5. Dftobet 1857.
lifcbletmeijier.
8.	(£in ftned)t befommt ju SReujabt (einen »etbien« ten Sabtlobn px. 30 fl. unb fotl quittieren.
9.	Senianb er^Slt »on 600 fl. ffa^ital bie 5§ 3«* teieffen fut ein flcften Duittung.
10.	£anb»ex!ete<bnungen (Conti).
Martina pod Planino] danes, kakor zasluzil, res tudi prejel.
V	Sotski 15. listopada 1857.
Joanez Srebre 5. gl. 25 kr. sr.	zidar.
Svedočba.
Simon Dolnik, Gorjanov iz Ledin na Sloveno-Graškem, 28 let star samec, je služil pri meni tri leta za hlapca prav zvesto, priden pri delu in čednega zaderžanja tako, da sim bil z njim v vsem zadovoljen. Ker si je pa drugo službo izvolil, in si želi več poskusiti, zato ga rad s tim pohvalnim pismom vsim priporočan.
V	Gradcu 30. grudna 1857.
J. J.
Vozni list.
Po vozniku Mihelu Rupniku iz Hodinje blizo Cela doma, sem poslal gospodu Jerneju Brenku, kupčevavcu v Konjicah pet centov kave v sodcu s znamenjem B. L. Če blago okovarjeno do danes čez 10 dni sprimete, blagovolite mu plačati po pogodbi za cent po 1 gl. 30 kr. voznine. Spodobno priporočaje se
V	Terstu 5. junija 1857.
J. J.
®ro§c3 Sefeb. f. b. II. ftl. flo». btffi. 28
c (f) n u u g
iiber bie bem £errn gtanj (Stetner gelteferten <Sd)ub= madjerarbetten.
St. 3».
1857		fl-l	f.
14.2Jdnner	2)em £erm 1 $aar neue ©tiefel . |	5	40
12. gebr.	3)cm jiingften 1 $aar ©ttefel		
	befofjlt....... .	1	10
20. SJMrj	pr bte Soctjter 1 ^Jaar Sc^ube .	1	20
6. SOTat	£>em £etrn 1 $aar Sttefel »or«		
	gefcbubt.......	3	45
7. 2>uni	2)era altern <Sof)ite 1 $aar ©ttefel beflecft unb aušgebeffert . .		18
	@umme	12 13	
	Satbac§, am 4. £)fto6er 1857.		
	91. 9t,		
	biirgl. ©ctjubrnadjer.		
	3)te3ab^ng obiger6umme»on 12 fl.		
	13 fr. tn J?. 9J?. rid)ttg erbalten		
	ju baben, befdjeinigt mtt $anf		
	Saibadj, am 4. Dftober 1857.		
	9?. 91.,		
	biirgt. S^ubmad&et.		
11 gin SBagnermeifter oerfertigt bie 9le<bnmtg, in roetdjer «5 ^often »orfommen.
12.	SSetferttge 'eine ©(fcloffettedjnung! (SdjtoffeT, Sdnber, @<bfuffet, 2Inget, genfierbefc&tage jc.) k.
13.	Dienft« (šntlafffdjetne.
Izpisek
gospodu Mohorju Ravniku, terianu na Planini, kojemu sitn naredil:
1857 14. jan, 8. Apr.	G. Ravniku novo sukno . . Za niti, gumbe i. t. d. . . . Sinu Filipu suknjo obernil . Za novo podstavo..... Za niti in gumbe . . .	fl 2 2 2	kr. 45 30 20 45
	Znaša t		20
	V Kamniku 1. maja 1857. J. J. krojač. Tih 9 gl. 20 kr. sim hvaležno prejel.		
*
a. Stttltt f| f # C in,
OKaria ftren, »on 33o(fermarft geburtig, 26 3af)te alt, lebig, fatfjolifct), t>at bei mir feit 1. 3™"« 1856 bi« tehten December »856 a!« 2Kagb treu, efrlta unb fleifjifl gebient. 2>ie§ bejeuge ičf) t)iermit. magenfurt, am 31. Dejember 1866.
SR. 91.. ©trt.
b. 01 b f c& i e fc.
©eorg ga§, ron Stijen in Sitol geburtig, 24 3al?re alt, ktf)olifčt), bat bei mir »om 1. 20Jar$ 1857 bi« beute al« (Stfelle gearbeitet, unb fte!) in tie(er Beit ftet« fo ter-t>alten, baf« id) tolifommen mit iftn jufrieben »ar. $ie» fe« 3eugni« ert^eile	ju feinem meitern gortfom-
men unb etnpfct)lc if)n iebermann. OKarburg, am 20. 3uni 18;>7.
©ei§ */,., burgl. ©djneibermeijier.
(jn berlei Sluffdfcen fommen uor: 1. 9iame, ©eburtž-ort, Sllter, Stanb, ffieligion be« au« bem Dienfie Jreten« ben; 2. »ie lange, unb al« tra« er gebient; 3. mie er ftd) betragen babe; 4. Drt, Xag, OJJonat unb 3af)t, do unb mann Da« Beugni« auSgejlelit »urbe; 5. SJlame unb Gfrjrafter be« Dien^etrn.)
14. (Sin 33auet gibt feinem jtoar arbeitfamen aber hM faen Statut t nacb ' 1 ja^re ben 2tbfaieb; trte roirO Detfelbe laaten?
Domovnica
s kteroj podpisano županstvo poterjuje, da: Ime: Peter Vranko. Delo, s kojim se peča: zidar. Star: 27 let.
Stan: (oženjen ali ne) ne oženjen.
Krdj, kjer prebiva: v Kerškem; v zvezo občine; Dolske
spada, in da ima v njej pravico domovati. On je:
postave visoke ima lase černe „ oči plave
» posebno znamenje; bradovico na čelu. Govori po slovensko in za silo po nemško. List te velja za tri leta.
V Dolu pri Savi 16. listopada 1857.
Podpis človeka s lastno j rokoj: Peter Vranko. Podpis župana in odbornika J. J. J. J.
S ti & <t It
I. (Eriihunk.
1.	šBcn ber (Srbbef^reibung uberl^t
2.	Sef^reibung Surova'« .
3.	2Iu«tt>artige ©taaten in (Surova
4.	Sefdjreibung ber ubrigen 2Beittf>eile
5.	23efd)reibung be« 2Neere«
IT. tlaturgtfdjtdjtr.
6.	Die Statut unb i£)te ©ef^opfe.
7.	Der mcnfc^lii^e ftorper .
8.	ffiučfblid auf ben Seib be« 2Kenf<$en
9.	Die menfdjlidje 6eele
Kazalo.
I. Spoznava zemlje.
1.	Popis zemlje sploh
2.	Popis Evrope .
3.	Zunanje deržave v Evropi .
4.	Popis ostalih delov sveta
5.	Popis morja .
II. Spoznava prirode.
6.	Priroda in stvari ....
7.	Človeško truplo ....
8.	Ozir na Človeško telo .
9.	Človeška duša ....
	<5eite
10. Die <S$6n|eit ber <5eele	. 106
11. Die Sotjuge be« 2Jienfd)en •	. 118
12. Die SBunber be« ^ierrei^e«	. 134
13. Die ©dugetfiiere .	. 142
14. $ortfefcung »on ben <Saugetl)ieren	. 152
15. Die SBoael......	. 166
16. Die <Sumpf= unb Bu^tjeget .	. 176
17. 9lmfi6ien......	. 182
18. Die ftifdje......	. 184
19. Die 3nfe!ten.....	. 188
20. ;,Dte SBiitmer . . •	. 198
21. 9tudblicf auf ba« £f>ienei$ .	. 200
22. Die ©etoadjfe.....	. 204
23. Die Saume.....	. 214
24. Die ©ejirau^e .....	. 220
25. ©erniife, ©etraibe unb ®ra«arten	. 226
26. ©iftprlanjen .	. 234
27. Die <5d>tt>amme unb 2Jtoofe .	. 242
28. 9tucfMi<f auf ba« ^flanjenrei^ .	. 244
29. DJltneralten, (šrbarten unb ©teine	. 252
30. Die <Salje unb brennbaren SUlineratien .	. 258
31. Die HKetatle.....	. 264
32. 5tucf6M auf ba« 2Kineralteiij	. 268
III. UaturUijK.	
83. Con ber 9taturlef>re uber^aubt •	. 272
34. Die Suft......	. 278
Str.
10.	Duše lepota......107
11.	Imenitnost človeka.....H9
12.	Čudo živalstva......135
13.	Dojivne živali ......143
14.	Na dalje od dojivk .....	153
15.	Ptice..........
16.	Povodne in popotne ptice . . . .177
17.	Golaznice.......183
18.	Ribe...........
19.	Žužki ali mergolinci (insekti) . . .	189
20.	Červi.......199
21.	Ozir na živalstvo.....201
22.	Spoznava rastlin.....205
23.	Drevje .......	215
24.	Germovje.......221
25.	Zelenjad, žito in trava ....	227
26.	Strupne zeliša......235
27.	Gobe in mah......243
28.	Ozir na rastlinstvo.....245
29.	Spoznava rudstva; persti in kamenja .	253
30.	Soli in žgavne rudstva ....	259
31.	Rudnine.......265
32.	Ozir na rudstvo.....269
III. Naravoslovje.
33.	Naravoslovje sploh.....273
34.	Zrak ali podnebna sapa (luft) . . . 279
©eite
35.	$ie 2Batme unb baS Sičbt . . . .288
36.	SBaffer......300
IV. Sitrnkuitk.
37.	®er gcfiirnte #immel.....
38.	$er Menber......32*
V. HerfdjieiiMe Stan&e ta menfd)Ud)tn ©efellfdjaft.
39.	5Det Sauernfianb
40.	3)et (Setoerbž- unb £anbtoetfžfianb
41.	$er <5olbateu« unb SBeljrftonb
42.	Die SRegierung, bie Dbrtgfeit
.	338
.	356
.	380
.	388
II. JUlcitung ju fd)riftlid)M $tif|aljtti.
I. 23on ber SBortbilbung.....396
II. 33on ben Safcen unb bet 2Bortfotge . .	400
III. Ubung im f%iftli$en ©ebanfenaužbrucfe .	412
(Srfte <Stufe. SBorter unb einfac^e <Safce .	414 3tt?citc ©tufe. 3ufanimengefe£te u"b »er«
bunbene <5at$e......416
2>ritte €>tufe. <Sa^e oljne iBeranberung bež
©inne« mit anbern SBorten aužgebrudt .	422 SBierte <Stufe. 3ufammenbangenbe, grofere
2luffafce .......	424
Str.
35.	Ogenj in luč......289
36.	Voda.......301
*	I
IV. Spoznava svetlega neba.
37.	Zvezdoslovje......311
38.	Koledar ali pratika.....325
V. Spoznava človeškega druživa.
39.	Kmetijstvo
40.	Rokodelstvo
41.	Vojaštvo .
42.	Gospostvo
339 357
381 389
II. Vaja slovensko prav spisovati.
I. Kako slova ali besede sostavljati . . 397
II.	Kako treba stavke sostavljati in verstiti . 401
III.	Vaja spisovati......413
Perva vaja sostave posameznih izrek . 415 Druga vaja pomnoženih sostav-
kov.......417
Tretja vaja r azs oje st a vk o v in s o s t a v
Šterta vaja obširnejših pripoved e k ......425
423
<Seite
gunft e Stufe. 53riefe unb anbere ®ef$aft3auffa|e 426
(Smfcfangfdjeitt......430
Ouittung....... —
SRedjnung .......434
6ntlaffi$etn.......436
2lbf$ieb .......-
Peta vaja listov in drugih pisem Prejemni list Plačilni list Svedočba Vozni list Izpisek Domovnica
Str. 427 431
433
435 437

©efctucft bei Seopolfc ©runfc.
/