BUKVE DNEVNIKA JERNEJA GAŠPERINA 
(1861—1865) 
Jernej Gašperin je bil mlad žebljarski pomočnik, ki je pisal svoj osebni dnev 
nik. Dnevnik je zvezan iz desetih numeriranih zvezkov in obsega v celoti 245 
pozneje numeriranih strani. Nekaj strani (213—226) manjka. Oblike je dnevnik 
podolgovate, tekst je dvokolonski, rokopis vzoren. Naslovna stran je iz lepenke in 
ima zgornji naslov. Podnaslov z datumom in letnico je delno že zabrisan. 
Večinoma popisuje Gašperin osebne doživljaje, zdravje v družini, osebno po 
čutje, delo, veselje in žalost. Je zelo natančen in prijeten pripovednik. 
Vendar nas ne zanimajo osebne zadeve, ampak smo skušali izluščiti iz dnevnika 
drobce, ki naj prispevajo k boljšemu poznavanju takratne Loke, služijo naj kot 
drobne ilustracije preprostega delovnega človeka tistega časa. 
Družina Gašperin si je s pridnim delom pridobila Kejcuvo, danes po domače 
Žebljarjevo hišo na Lontrgu. Jernej Gašperin, pisec tega dnevnika, se je kasno 
poročil z Jero Oblak od Sv. Barbare (1887). Leta 1889 se jima je rodila hči Jera. 
Leta 1890 je gospodar hiše (po starem) Mesto št. 74, Jernej Clašperin — vulgo 
Žebljar, že umrl. 
Rimske številke med tekstom pomenijo številko zvezka. Zaradi boljšega pre 
gleda so včasih dodane v oklepajih tudi letnice. Tri pike pomenijo, da je na tem 
mestu nekaj teksta izpuščenega. Tekst je prepisan dobesedno in z vsemi slovničnimi 
napakami. Bralec naj bere dnevnik glasno, da bo takratni jezik bolj razumel. 
France Stukl 
I. 
(1861) 
V boshjim Imenu sazhnem Dnevnik pisati, koiker sim se ga namenil rauno 
kar gun teden, samo to navem al ga bom kej dougo časa pisal, ali meihno 
enkrat sim jemel misel, de ga bom dokler bom shivel, pa se mi to she sdej, 
skorej neverjetno sdi, kir me bo gvishno pred lenoba napadla, in kir mi she 
sdej od sazhetka nezh kaj posrezhi na gre is tem pisajnam, kir ko j, ko sim 
mislil sazheti, biv rad vesane Bukve kupil, de biv v vajne samerikval, pa koj 
ni blo take perloshnast, sa dobiti, odkladal sim pa narad, satoraj kupim ene 
Bukve papirja per Kaibet,^ in si teke^ nardim, pa joj, ko sazhnem pisati, se 
mi use ispridi isflusa, potem, denem na pezh sushit, pa zhes tri dni spet 
usamem u roke, pa je biv glih tak, koker poprej nisem ga ustan nuzat, to me 
je pa she slo jesilo, sdaj poshlem u Kamro^ po Theko kupt, pa tud ta mi ni 
rauno po volji, in sraun mi she ta stari sestra Lenka, is sitesham sabavlja 
zato rezh, le shkoda kje she 40 let stara, pa se nad taka nadaushna rezh jesi, 
de more tako naumna bit, kmalo bil že nehal od tega kar sim se namenil, pa 
jest nisem tak, koker tist terst, ki ga veter, ke in sem maja, ampak zhem biti 
mosh beseda, ker vem kolker tolk bom spisal, se mi bo dober sdelo, ko na 
moje stare leta bom pogledal, nasaj na mlade leta 22. moje starasti. de bom 
marsktero rezh vedil bel, in iz čem sim čas kratil, pa pisal bom prov po domače, 
135 
kar moja pamet samore, vem de zhe bi kteri drug brad, de bi me velikrat 
sasmehval, pa jest se tega naustrašdm, kir usaki lohka ve, de jest nisem si u 
Gimnasium in Realkah glave bistril, pa jest sim she is tem, kontent, kar snam, 
in se sato lepo sahvalem Bogu in starsham pa uzhenikam, kir is pisajnam sem 
she vezhkrat čas kratel, in mislim ga she. — 
. .. Pernesu je moj brat Jaka, rauno na tork pred pepevnico, od negovga 
rankiga prijatla mlinarjoviga Lorenca Oblak, negove starosti 19 let Bukve 
lepe, v katerih je ta cveteči fant, svoj Dnevnik zamerkval, in ko ga jest usamem 
v roke, mi je koj tako dopadel, de sim ga sklenil tud jest koj začeti pisati, 
le shov mi je de taku pozno začnem to delo . . . 
... in smo rauno spat shli, kadar je z sonam naznajne dal, de se svet 
post začne, koker bom tud jest sdej nehal za dansi pisati ta 17. sveč. kir 
rauno pončni vahtar 10 poje, . . . 
Drugi dan, na pepelnioo, smo vse sdravi ustaili, in nobeniga ni, koker 
pravjo pust pobodil, razun tri leta mlajga brata Jaka .. . 
Jest sim bil rojen 1838 leta, scer od revnih, pa vendar od dobrih staršev, 
kir smeram za nas prov dober skerbe za dušo in telo, blo je nas mende Otrok 
useh 13, pa boh jeh je 6 že meihneh k sebi uzel, in 7 nas je she živeh 4 fantin 
pa 3 dekleta in starš so tudi še, peršli so iz Gorenskiga iz Krope, v Loko, in 
je menda že preteklo 30 let kar sa tukaj, in iz svojim delam sebe in nas 
pošteno preživel, in celih 29 let v Kumru hiš pod No. 71. gustval, koker she 
zdaj, kovačnica pa imemo skuz ves zajt pod kašo u te Fežin'' de žeblje kujema, 
imajo ta Fežina pet prov zbrisanih modrih Gospodarjev v oblasti, in usako 
leto v svetimu Jerneju, smo plaevali, da sdej ukupej s gunim žeblarjam Pe-
ganam Jakupam štanta 55 gld. star. dnr., pa to se je prekanenim mojstram 
premalo sdelo, in so hotli več, od nas imet, pa take može, koker sa te, sma 
jeh mi prov fest oj>eharli, toku, de so sdej zadovoljni z 50 gld. nov. dnara, 
kir že pregovar pravi, kdor drugim jamo kople, sam v vajno pade, in pa 
taki možje so le tič per polič, per polič se vejo prov moško obnašati. 
Ko sim beli dan zagledal, tega jest napovnim, koko je blo takrat, pa 
vendar vem, koker je skorej per usakimu otrok taka, de sim jim dosti muje 
perzadjal, in skerbni materi, zlo spajne kratel, iz mojim jokajnam, ... ko sim 
pa enkrat malo odrasel, de sim začev že hodit, če sim le kej vunkej iz hiše 
ušel, sin nan bart v lushe in v blato šel, in ko sim nazaj u hišo pershel, ksa 
me poklical, sim bil pa ves usran, in so me, dobro na šeškali, ... in ko sim 
bil v šestim letu, se je začev sprašvajne za sveto birmo, kir me je usaki dan 
sestra Neža k sprašvajni pelala h gospod Jurju, in ko sim se dosti naučil, so 
mi starši pojeskali botra, ta je biv kaparjev Fedel Staier, ... in ko sma pershli 
damu, sa mi šenkal še boter en ta velk tolar, in tega sim dal mater hrant, 
in sa ga toko dobro hranili, de ga po tistim nisem več videl... 
Ko sim birmo opravil, sa me pa začeli doma od šolskih rečeh vadti, in me 
še dajo, če rauno teško, kenmu .šnurmoharjumu' Korlčku brati in pisati učit, 
in skorej gvišno sa takrat mislili, de bom en Faimašter enkrat, . .. 
Ko sim pa 7 leto doveršil, sim pa začel v šolo hodit v unterabtheilunga, 
zdaj pa pravijo peru klas u te šoli, sim bil eden ta bolih kateket in šolmašter, 
oba sta me prov rada imela, samo en teden sim bil v ezelponku, razun tega 
sim bil pa skuz celo leto mušteršiler, nar težeji mi je blo se po nemško navadit 
šteti, katehet sa ble Korl, šomašter sa se pisali Klementshič, in ta sa ble kej 
dober, in marsikaj smešniga sa iz njem počenjal ali za tepejne sa pa imeli 
tud veselje, srečen je bil, kder ni usaki dan palce poskusu, . . . 
136 
Konc leta, ko je bla skušnja, sim bil (Zunahst), ta peru premfar* je pa 
bil Krenar Maxiniilian, in tisto leto, sa glih ta zadniikrat še premin' delil, na 
Grad v kai>eli svt. Ane, gor se je zbralo dosti ljudi ukupej, ker to je blo res 
kej luštno, je bla muzka, na pauke sa bili, kadar sa kterga poklical po premium, 
in eden šolar je na mizo stopil in je pridgou . . . Sdaj grem v oberabtheilunga, 
sdaj pa pravijo II klas, tukaj sa ble gospod Zvek sa učenika, u te šoli, sim 
bil pa že mal slabi, razun v pisajni, ... tukaj srna začeli tud učenci za knofe 
fucat, usakmu je per gvantu knofu mankal, ksa jeh preč rezali; in ene dvakrat 
vem, de sim se u te šoli še v hlače usral; in ta čas je Gospod dehant umeri, 
. .. zdaj dobema novega kateheta, Vincenca Majerja, ta sa ble pa še veliko 
boljši, ko poprejšni, in neč se ni blo treba per njeh po nemško iz glave Reli-
giona učit, ampak le po kranjsko, in konc leta sim bil erste klas. 
Sdaj grem v drugi klas, koker zdaj pravijo III klas, takrat sta bla še ta 
reči dva klasa tukaj per cerkvi svt. Jakopa ... ali za druge erči šolske sim bil 
pa tud bel faulast in zvit, dama sa me perganal učit, al kej narad sim se nar 
raj sim se pa zmeram glih eno učil, in če sa me mati prašal, sim jim zmeram 
le eno reč ponaulav iz glave, in sa mislili, de znam kar je potreba, naj raj 
bdi pa zmeram s fantin ukup bdi, in polet, če sim le mogel ujet sim se berš 
šel v vodo kopat, in sim se po 6. in 7. na dan kupal, dokler me niso mati 
pojeiskali, in damu napeli učasih sma se šli iz fantinmi moje glihe, pulo bit 
(parnga) ali pa klinca bit, ali skrivavnica al (loncpoganet) ali (golobi) ali 
kotrobantarje, naj raj i pa sma se šli rezenterji pa pankerte, in pa soldati, 
enkrat smo j imeli use s popirja kape nar j ene, po zimi sma se pa hodili dersati 
dol za praijerca,* kir je bla učasih velka luža, in konc leta sim bil v te šoli 
spet (erste klas) in grem spet naprej u zadni klas, koker zdaj pravijo 4. klas 
h gospod Kramarju, . . . naraunost morem povedati, de sim se tako dobro to 
leto učil, de sim bil v prejohah^ med cvajtarji zapisan, al še so me dali starši 
eno leto v to šolo, drugo leto sim se pa vender malo bolši učil, tako, de sim 
erste klas zaslužil in potlej po zimi sim še hodil v šolo da velikenoč, kir sim 
bil še pre slab za delo, in ko sim delovno šolo končov, sim pa začev v nedelsko 
šolo hoditi, in v te šoli sim se še več navadil ko v delovnčni, ... Ln sim hodil 
tri leta v nedeljsko šolo potem sim prosil gospod kateheta za Calgnis,!** in sim 
mogel še malo akušne čez nauk nardit, in sa mi dali prov dober Caignis, ... 
Ta cait ko sim v šolo hodil, se je marsikaj noviga zgodilo, koker 848 in 849 
leta na laškim in ogerskim, kasen hudi punt sa ble, al vse je stari zvesti 
Feldmaršal Radecki^^ kmalo postimal, dobro se mi zdi, ko sim tega dobriga 
moža sam vidu, enkrat, ko sma šla iz očam nalaš v Ijubljano ga gledat, ko se 
je perpelov, kmalo enkrat, ko je bla Železnica na Dunaj'^ dadelana, . .. bli 
so tud ta novi bubštab^^ ven dan, koker so tukaj vidti, u šoli sim že le na 
zadne iz tem buhštabam pisal, dama pa kar je blo treba, kej staršam, ktero 
pismo, sim le iz ta starim navadnim buhštabam morel pisati, ker ta stare 
ljudi so ta novi buhštabi zlo jezili, kir so tako teško brali. Začele so tudi 
šenske na novo se bahati, skuz prečudna mašina, dal je boh tako brihtnost, 
enim revam, kse ble prov rade šerok in šopirjen nosile pa se niso mogle, kir 
gvanta in cun, ni dost dobila per hiš, deb si jeh na kumerna ret nateknila, 
sa se spovnile, de blo dobro keb ena taika reč u kikla dala, de bi ja zaksebi 
deržala, in kmalo je blo dosti obročov pod kiklo lesenih, namesto spodnih 
kikel za videt, koker je videl vilčkov drašek, ko je v mesto peršel, Ženske 
preki njemu jet koker laita, in bavu se jih je, kir mislu je, de sa tiste, ko 
ludi jedo, pa ta noša je kej perpravna in dobra za take, ki imajo le en gvant, 
ali eno kiklo, . . . 
137 
Bli so čudni dnarji usake sorte že ta cait, kar jest povnim, namreč jih 
je blo pa iz popirja, sa ble po goldinarji nar popred, potem je pa tako začelo 
drobiža mankat, de ni blo mogoče kupčovat, in so začeli bankovce, na štir 
tale tergat, ko sim še v šolo hodil, sim šel usako zboto teržen dan k materi 
na plač, ko sa predajali, in sim čakal kdaj mi bojo krajcar za štruco pomolil, 
in sim videl ko je mož žeblov kupil, je dav cegelc za 1 gld. pa niso mati imeli 
ven dat, in sa začela cegelc tergat na štir tale, in tako sta se uštimala, ksta 
ga usak nekaj imela; in potem sa se lublanaki kupci ukupej posvetval, in sa 
založili v kašo de so žiher ta manjši cegelce nardil po dva groša pa po 1 greš, 
in tud ogerski cegelci sa ble po 10 kr. tud te so na dvoje rezali, kir sa potem 
še krajcarji tako zginli, koker cvancgarce, ni blo ubeniga več za videt, ... in 
58 leta, je še le prov naznan dnar ven peršu namreč, de zdej ima 1 gld. 100 kr. 
pred jeh je pa imel le 60 kr. in ta stari goldinar je bil še 1 groš več uredin, 
koker ta novi, in ta dnar je zdej tako slab, de je blo že ažae^* per sreber 
per 100 gld. 57 gld. In ko sim iz šole nehal, sim se dama v kovačnici žeblar-
skiga navadil, koker že pregovar pravi, kar oča zna to sin, ni mi bil ta stan 
rauno po volji ali veliko bolj me je od konca veselilo v kovačnico hodit, 
koker pa v šolo... 
Peršle sa tudi tiste leta, de sim bil dosti star za Rekrutbo, in dobil sim 
cegelc za soldašno, zdaj sim napravil velka žalost deržin, posebno pa mater, 
velka skerb, mene pa vender kar je glih zarečt, me ni prov neč skerbelo, 
kir sim zmeram jemel lošt^* za soldašno, in peršu je tisti dan, ko je blo treba 
jet na naš rotovž, se za rekrutbo skazat, jemel nisem tistiga naumniga upitja 
in razgrajanja, koker nekteri, ko pridem gor, sim še en čas čakal napreden 
sdm bil v drugič klican, kir ta pervikrat sim zamudil, ko stopim v Čimer, 
grem narpopred pod mera, potem se morem do naziga slečt, potem me pre-
gledaja, in so me zvergel za en bart, uzeli sa jeh ta bart prov malo pa vender 
6 iz mesta useh ukop bliz 40. ko pa drugi bart ®pet dobim cegelc, sim pa že 
padu v 3 klas, in zdej mi pa še sicazat ni blo treba se kir nisem bil neč na 
versto klican, . . . 
Le navem kdaj bom že peršil da usakdajniga pisajna dnevnika, kir imam 
tako malo časa zato, le zvečer po večerji odločinega, . .. 
Letašno leto, si usaki misli, de bo kej posebno noviga pernesil, skoraj pa 
gvišno več slabiga ko dobriga, kir je že po navad le zmeram slabi ne pa bolji 
na svetu, prekucije in smešnave, so čez dalje huje med uladarji, in punti med 
ljudmi, nar bolji pa nosi svonc v laških homatijah Garibaldi, in Viktor Ema-
nuel, zraun pa jih še podpira francoski cesar Napalion iz laškimi piemenitaži. 
Napolitanskiga kralja Franca ta II. so zdej že čisto obropali, zdej se bojo 
menda še na očeta papeža spustili, in mu še to uzeli kar ima. Iz naša Austria 
sam boh ve koko bo, letos bo skorej gvišno še na ena plat obernil, bo dobil 
Lombardija nazaj, kja je 859 leta zgubu ali pa bo še Benečija zgubil, po 
kteri Sardine močno hrepeni, perpravlen ima naš cesar Franc Jožef use dobro 
za vojsko, ko bi le na ugergkim tud pokorni ble blo kmalo use boljshi, al 
ogri niso še kontent, koker je cesar polajšal jarm usem od 20. Oktobra Diplom,^^ 
ampak hočejo use po starim koker je pred 848 letam blo, kar jim ni ostan 
pervolt, usi radovedno perčakujemo kaj se bo že kej mesca Aprila in Majnika 
novga zgodilo, ker zdej v novicah ni neč posebniga za brat od politke, al kake 
druge potrebne erči, ampak je neprenehama že skoz eno celo leto, le tisti 
nepotrebni kvašen je od domačiga materniga slovenskiga jezika, .. . čmu je 
potreba, tolko nepotrebniga govorjenja od tega, kir bo to gvišno velikem bolj 
138 
ušeč kakor pa ne, in vem de imajo le taiki iz tem tolko oprauti, kle sami 
narmanj materno špraho čislajo, . . . 
Učeraj sim bil pa precej zidane volje, kir sim ene dva maselca erdeče 
rose pil, tn potem se mi je marsikaj noviga v glavo zablodil, in tud moj 
ježek je nekako čudno perštiman, ko ga iz vinam mal namažem, kir potem 
zna devet špraha žlobodrati, pa useh devet so le kranske. 
Ta 22. svečana sa peršli v Loko imenitni Gospodi namreč: Cesarjevi brat, 
in en drugi General pa Oberst iz njihnim Adjutanti, pregledat tukaišna Haubitc-
patria kanonirjov ker je zdaj na Kriegsfuzs uredjana, in so vojaki Parado ta 
velko imeli na prefarškim podnu,^'' kir imajo Topove ino voze, pa zemlja še 
ni bla suha takrat, je blo še dosti blata, in zraun so ga še konji veliko več 
nardil, na močvirnem svetu, kir so vojaki jahal, in so zemljo tako premečkali, 
de so se skoraj da kolena noter uderal, in poprej use dobro spucani, so zdaj 
še bolji use ble usran, in tako so vidli Gospodi namesto parade le ponada . .. 
11. 
Ta 19. sušca . . . Pred trem dnem je bil somenj per nas svte Jedert, bla je 
kupčija za nas, še zadosti dobra smo predali za 60 gld. in sim mislil en lepi 
Laibelc kupit, sim zlo sberal, pa nazadnje le nisem neč kupil, kir nisem mogel 
dobiti takiga osla na celimu semnju, koker, sim bil jest, mislu sim dobiti ta 
ner bolj lepe laibelce dober kup, veliko pa zanj nisem hotel dnarja potrosit. 
Navem ali bom spisal tolko dnevnika kolker mislem al ne, zdaj pišem 
ta druge bukve, mislem jeh pa deset, posebniga jest res namorem zamerkvati, 
kir si na skušam veliko dobriga, pa tud ne slabiga, in posveti tud neč na grem, 
ampak sim zmeram le doma, pa vendar k imam nekaj, če druzga ne iz pisaj-
nam opravti, je useglih le nekaj uredniga, če jeh kter taki v roke dobi te 
bukve, de naporajta veliko najne, prosim, de nej jih nekar naraztrga, ali kako 
na drugo vižo zanemari, ampak nej jeh pusti shranjene .. . 
Pred enim dnevam, smo se prov zlo prestrašil use ludje, -kir je začelo 
po cerkvah plat zvona bit, od 8. do 9. ure dapoldan, naglo smo šli gledati ki 
de gori, pa je bil precej od mesta v Vinkel,^® pogorele so tri hiše in stale pa 
en Pod, zares velk vogen je bil, pa ko je veliko ljudi ukupej peršlo, je blo 
kmalo boljše, in špricovnice so kej dobre, posebno ta nova, in jest sim j a 
tud dobro pomagal gonti, de mi je blo zlo uroče. . . 
13. mig. tr. dansi imamo merliča, pod našo streho, en maihen fant še le 
čes eno leto star je umeril, ta kravžastga šurka, in prov zlo sa žalastni, in 
rauno dansi je tud umeri u puštal Baron ta debel . . . 
11. vik. tr. Dansi so se ukupaj zbrali Zandarmi, Soldati, briči, financarji, 
in zraun še uradniki, so se oborožali, in so šli nad podlesnake,'^ če bi mogli 
kateriga dobiti, kir zdaj je res velka sila pred njem, kradeja in ropaja, med 
katerimi nosi zvone Dimež^" za tega dobi usaki, kter perpele živiga al mertviga 
100 gld, kadar se te lumpi ukupaj spravlja, pravija de jeh je per 20 mož, 
pa med njem je tud po navad vidmarjov Bevc, Patrola je že peršla nazaj, 
pa niša za nobenim dobil ne sluha ne duha . .. 
29. vik. tr. Dansi zjutraj ko sim šel zgodaj v kovačnico, ob 3 uri, se je 
nekaj perpetilo, dobili sma na grabni,^! za petercovim vertam dve skrine, ena 
je bla prov odkraja odperta, in gvant^ erzmetan, in koj je blo zapreudarti, 
da mora to biti tatvina, kar je tud res blo, iz špitala^ eni ženski je blo ukra 
den, in koj ko jest ta reč zagledam, grem urno Zandarmi na znanje dati, de 
139 
so peršli pogledati. Nocoj sim pa pomagal velki mlaj per kaši pod lipo po 
staviti, ko bo jutro praznik svt. Telesa, zdaj bom pa šel koj ležat, in vem 
de bom kmalo sladko zaspal, kir sim trudin, in gvant za jutrajšni praznik 
imam že perpravlen, in škome sim tudi dobro izpucal... 
15. Rožn. . . . Dnevnik tudi pišem zato rad, da pisati na pozabim, temuč, 
da bi še zmiram bolj v pisanji napredoval, in da bom zmiram bolj mično 
stavke ukupaj stavil, in marsktera beseda bolj poslovensko zapisal, ne tako 
bedasto ino zarobleno, koker iz nar višjega hriba dama bil, in le usako leto 
enkrat med bistre ljudi peršel; in že zdaj se mi marskaka beseda bedasta 
zdi, in marskak stavk, ko sim v dnevnik pisal, koker posebno v pervih bukvah, 
rad bil ktero reč ven izbrisal, ali saj popravil, in tud rad bil zdej kaj boljšdga 
noter perstavil, pa zdaj je že kar je kar sim pisal, sim pisal, bom pa tud lohka 
vedil koko sim na, umnosti napredoval... 
III. 
11. vik. serp. . .. Dansi, sma imeli živiga medveda, v Fežini, da je plesal, 
sma že učeraj dobro pregledovali jeh dva, ko so jeh po mestu komendijonti 
vodili. 
Perpelali so tudi ta teden, 5. vik. serp., iz veliko sloveznostjo zvonove 
za Cengrob, katere so škof žegnali... 
... Snoči sim se kopal pod kopocinarskim mostam, in prov luštno se je, 
ali čez most v voda skočiti, bi se pa na prederznil jaz, koker so letaš nekteri 
fantje skakali... 
20. vik. serp. Zdaj se je pa dan že tolko perkrajšal, de bom mogel že per 
svetilnioi zvečer pisati. Ta teden v kovačnioi nove žlebove narejajo, in ko sma 
voda zaperli, sim vjel o čuda, takiga velikiga raka, de ga je blo veselje za 
videti, še nikolj nisem videl tako velikega, razun v Ljublanskim muzeju, 
in ko so ga mati kuhaniga oberali, je bil prov povhen mesa... 
18, kozopersk ... Snoči sim Časnika čital (bral,) pa od laškoh homatij 
je vse potihnilo, le na ogerskim posebno pa na poljskim ustaja hrup. nar več 
je pa v novicah le za pravico naroda to je; kaku se naš verli deržavni poslane, 
Lovre Toman na Dunaj krepko poteguje, za materni Jezik; in skoraj se je 
nadjati, da negovi trud nabo zastonj, kir po nižjeh ino višjeh šolah marajo 
le že slovenšno rabiti, tako se je nadjati, da bo kmalo tudi po oradnijah 
narodni jezik opeljan, da se bo uresničilo, kar so presvetli cesar v Diplomu 
20. Oktobra 1860 oklicali... 
20. Listopad. Dansi sim pa že tolko pK>skusil mraza, de vem da nabo prov 
luštno po zimi, marskaki bo piskal pred mrazam, še vojaki sa se mi dansi 
v serce smilili, ko sim jeh gledal, k sa jahali v (Raitschul),^ kir imajo na 
rejena dol za Spetalam na graben, zlo jeh je v perste zeblo; prov gerdo je, 
kadar jim ponočnaki tako nagajaja, dajim (Raitschul) podiraja ... 
25. Listopad ... Včeraj sim bil pa lepo ogvantan, prov (fest) se mi je podal; 
jemel sim jerhaste krahke hlače, zavihane škorne, in ta novi sokneni telovnik 
(laibelc) iz 37 knofi (gumbi) naraunost po sredi dol pokfonasti so. Zvečer sim 
tud plesal, ko je bla rauno ta zadna nedela pred adventam, in doma so mati 
dali za dva bokala (ferkelna), ta noviga vina, dober je bil, samo drag je po 
60 kr. nov. dn. 
4. grudna. ... Zdaj popoldan je Jaka naredil 1300 žeblov (šteftov) pa na 
(mašina) se res lohka urno delaja, no pa te cveče^ ni zaperštevati, k drugim 
140 
žeblam, kir nobeni se tako urno nadelaja, enkrat jaz tudi vem, kmalo, ko 
sim začel kovati, sim naredil od štirih zjutraj in zvečer da šestih 2700 k. 
tistih kvagajo po 3 f. 1000. zdaj bi se jeh naupal toljko narediti. 
IV. 
14. grudna. ... V Ljublani, se žalibog kaj žalostne reči počenjajo, nam 
reč: dva človeka sa na viselce (gauge) obejsli, tri je dereča Ljublsinščica 
požerla, dva so od hudodelnežov osmertena našli. 
Popirnatih šestič, to je ta malih (cegelcov) po 10 n. kr., je zdaj med 
ludmi za 12000000. pa res usaki ima tega papirja dovelj, ostaja pa nobenimu 
ne, le manjka jeh, desrauno se ludje zmerdujejo nad njimi.. . 
21. grudna. Dansi, ko je svt. Tomaž, smo dobro predajali našo robo, samo 
malo zeblo nas je, pa to se lohko prestane, da je le kupčija, ali takrat se meni 
težauno zdi pri štanti stati, ko ni ljudi zraven, in še clo takrat, ko se perpeti, 
da guni žeblar zlo pridaja pri nas neč; nevošliv nisem zavoljotega, ampak 
le sram me je . . . 
7j prosenca. (1862) . . . Prov veliko sint zapisal v dnevnik od pretečeniga 
leta, veliko imam zamerkaniga, kadar bom čez več let hotel kaj vediti, kako 
je bilo leta 1861, kako bom iz luštam moj dnevnik v roke vzel. in prebiral. 
Imam tudi dobro zamerkano koliko sim jemel pretečeno leto stroškov za 
gvant (oblačilo) za pijačo, za druge reči, za oblačilo sim dal dnara 32 gld. 
87 kr. za pijača vino 7 gld. za popotvanje, koker na božjo pot i. t. d. 3 gld. 
4. kr. za kake druge reči male sim dal 2 gld. 8 kr. za veselice 47 kr. za v dar 
sestri 3 gld. za v loterio 20 kr. vsega skupaj je 48 gld. 66 kr. zdaj iz tega 
lohko previdem, kako moraja hlap>ci varčni biti ko imajo {>o 50 gld. na leto 
plačila, ako hočejo, da jim na zmanjka za ta potrebne reči... 
2. svečana. ... Tud si vse domišlujejo ludje, da sma v Loteriji srečke 
zadeli, da imamo zato vsiga dovelj. Nar več se pozna zaslužek nad tem, kar 
na kujema več iz Krope cainov,^' ampak jeh dobivama iz Železnikov vlečeno 
železo prov dobro. In tudi to se precej pvozna, kar je ta novi dnar, ko smo 
zeble dražji nastavlji. Ino, de več te robe preženemo, koker včasih, kir guni 
žeblar je f>ešati začel, ni več tako iz žeblimi založen, mi jeh pa prov veliko 
še v Kropi ino Zeleznikah pokupimo, pri tistih precej zaslužimo, boh daj 
še zanaprej tako ... 
12. svečana. .. . Včeraj so pelali, tukaj memo nas, taki velki, in lepi hrast, 
da ga še nekolj nisem videl takiga, in ga tudi morebiti nabom več, in tudi 
je bil lepo okinčan, kar se mu je prav spodobilo; prov veliko so jeh zdaj v 
krahkem čas pelali skozi Loko, le škoda se še meni zdi, ko taki les, iz naše 
dežele ven vlačija, proti Terstu . . . 
V. 
10. mig. tr. Zdaj imamo zopet za narditi ene 5000 žeblov takih, da bojo 
vagali ene 6 Znt, in včeraj smo tako delali ročno, de smo 1 Znt. železa podelali, 
tako sma zaslužili ta teden ene 11 gld. ali terpeli sma pa toljko, da tako na 
morali nikakor zmagovati... 
24. vik. trav. . . . Tudi od nas iz Loke, se je podal neki mož iz svojo ženo 
v London, kir bo za videti velika razstava celiga sveta; ako bil jaz jemel dosti 
141 
dnara nastran, gotovo bi se tudi tje napotil, koker Guz. J. V Časniku je, kaka 
da čemagorci dobro zmagaja Turke, prav dobro se mi zdi, . .. 
ta 30. Rožnika. Že pred dvema dnevama, sma ta letašnji zgodnji krompir 
jedli. 
Veliko je blo govarjenja med ljudmi tukaj guni teden, de pride enkrat 
iz Ljubljane, vojaška Banda,^'' de bo tukaj v Loki muzika, pa meni se je 
neverjetno zdelo; pa se vendar le je to izšlo. Včeraj to je blo rauno na praznik 
svt. Petra in Paula, koj zgodaj na jutro, ko sim še prov sladko spal, me 
naenkrat prebudi, nekako posebno šumenje, ino koj razumem, da je omenjena 
muzika, urno skočim iz spavnice, in hitim gledati pred vežo, in rauno memo 
jo perkoračijo, kir so ravnokar se v Loko perpelali, narpopred so pred dvema 
hišama več časa muziko igrali, in potem grejo o koli mesta, da vse še spijoče 
predramija. Ko je bla ura devet, spremlajo vojake iz muziko k svt. maši; 
in pri maši ves čas igrajo vsih 30 mož, od Topničarjev, veliko je ljudi per 
te maši blo, med katerimi sim tudi jaz bil. Popoldan se začne ob štirih zupet 
muzika, na sredi plača, in je igrala da šestih. Zvečer se zupet začne ob devetih 
in iz baklada, de je blo 10 velikih svetilnic, katere so za muziko šli, ino so pred 
večim sumlivem hišami ostali, in en čas igrali, in velika množica ljudi, je 
nas za njemi vrelo o kol mesta, in nazadnje doidejo do vojašnice,^ in tukaj 
ostane ploskanje iz rokami, in krič, de ni blo koj konca. Potlaj se pa razdeleja 
v tri kraje, hiše, da je bla skoraj celo noč muzika in plesiše. pa jaz nisem šel 
potlaj več nikamer, ampak damu, . .. 
4. mig serp. .. . Zdaj imam jaz zupet perložnost velika, se v zanjke vjeti, 
pa mislim, de born raji modrost rabil, koker bi padel, in mislil raji na konc. 
Ze precej dolgo časa je, kar sim zapazil, de me neka mlada dekle rada več 
krat vidi, in de je zlo nagnena na mene, in pa čez dalje bolj je natvezena 
pruti meni, res prov luštna devica je lepa, in nadolžnost se ji še sveti, iz 
njenih iskrenih oči, in rudečica jo koj napade, je poštenih in premožnih 
staršev, meč se ji namora očitati, ali jaz previdem, de je nar boljši za mene, 
na duš in na teles, de jo zmeram pustim, in meni še zdaj ni potreba nobene.. . 
14. mig. serp. Pretečen teden sim jemel prov veliko za glavo beliti; zmiš-
loval sim pesem za soldaške dekleta, kir sa jeh danes vojaki zapustili, bla je 
ta Patria že tukaj čez 20 mescov, in že koj danes so zupet drugi peršli. Pa 
ta pesem sim dobro naredil, nobeden bi se nad j al, de sim jo jaz, zato se na-
bojim, ako pride na svetlo, koker skoraj gvišno bo, ena je pa že ven na 
svetlo menda, ko je brat moj in še eden sta ja omislila, jaz bom moja tukaj 
not spisal, ko bo perložnost. 
20. mig. serp. ... Prov dobro se mi zdi, ko je moja pesem prišla na dan, 
de ja že prepisujeja, in kmalo jo bojo še peti začeli nobedin na misli, da sim 
jo jaz izsnoval, ampak dolžeja kakiga duhovna ali šomaštra. Danes sano tudi 
že iz jabelk čežana jedli, le kisla je bla še preveč . . . 
25. mig. serp. .. . 
Žalost soldaških deklet 
1. 
Oh! žalost žalost čez vse velika, 
Za nas dekleta vendar prevelika; 
Pa uzrok smo si same, 
De bomo v spomin imele za usele 
142 
2. 
Mislile srna ženke vojakov biti, 
In lušte tega sveta piti; 
Pa ni blo rauno tako, 
Koker srna mi hotle de blo. 
3. 
Prišel je od višiga povelje, 
Kakoršne niso ble naše želje; 
Vojaki morate jeti iz Loke, 
In zapustiti te uboge srote. 
4. 
Peršel je odhoda čas, 
O bog usmili se nas; 
Naj bo gmajnar ali šarš, 
Jiti mora ko zasliši rmirš. 
5. 
Podati za vami se hočema. 
De se nikdar ne ločima; 
Ako ste lubice naše. 
Nosite doma gerde rase. 
Na dan po pet krajcarjev im-atna, 
Prov lohka jih ven dama; 
Zjutraj eniga opoldne pa tri, 
Ako zadnjiga zmanjka večerje neč ni. 
Oh! sprejoh že se sliši trobente zadnji glas, 
Potoki solz teko čez nas, 
Kam se hočimo d jati reve. 
Brez naše drage podpere. 
Naš prelepi obraz, 
Se je spremenil v pusti kraz; 
Pod njim se rodi teme in osat, 
Ki nas bo bodel spred in odzad. 
9. 
Stopile srna v taki stan. 
Ki je hudiču dobro znan; 
Dobile bomo dete u kvartirano, 
Ki nam bo zmiraj skerbi delalo. 
143 
10. 
Nismo dale vojakam pred m,iru, 
De sm,o dobile od njih daru; 
Oh! ki je m,oje pošteni Jime, 
Ki m,i je zdaj kurba ime. 
11. 
Škoda de sma znale vse jezike, 
Zastopile vse da zadnje pike; 
Ogersko nemško in pemsko, 
Razumele sma če je blo peklensko. 
12. 
Bil nam je dober hrovat ali čeč, 
NisTUO zberale prov neč; 
De je le rad imel nas, 
In v zanjke znal loviti nas. 
13. 
Oh! kako luštno je blo ks7na se iz fantmi radovale, 
Ko se še nisma ta soldaške imenovale; 
Oh zdaj pa nič več, 
Fantje za nas namaraja neč. 
14. 
Takrat nas je poštenost lepšala. 
In snažnost gleštala; 
Jutrajno sonce že nas je ogrevalo, 
Tički nam veselo pesem prepevalo. 
15. 
Zdaj pa smo zamudile lepi zorni čas, 
In nar raji spale ta čas; 
Ko je pa otožna luna persijala, 
Je že vsaka po vojakih zijala. 
16. 
Nar bolj sma ljubile temna noč. 
Zato sma zdaj čeme na vso moč; 
Za videti sma prov neznane. 
In čudnim matalijami obdarvane. 
17. 
Oj ostudne serborite, 
Vsiga ste že dosti site; 
Na mislimo več na vas. 
Tudi ve pozabite nas. 
144 
18. 
Oh! ko hi moji Ijuhi vedil. 
Kako žalost je men naredil; 
Pismo poslal bi mi gotovo, 
Oh! ki je serce njegovo. 
19. 
Zmeram ste za nam hodile, 
In ste nas povsod motile; 
Ble ste m,arskaterimu krive, 
De so mu palce na ret hile. 
20. 
ZQ nas bi veliko boljši blo, 
De bi vas zlodjovih bab na blo; 
Bli zmeram zdravi in veseli, 
In zadovoljniši živeli. 
21. 
Ko bi mi imeli vam pisati. 
In od pismov groše plačvati; 
Raji popijemo šnopsa vsak en glaž 
De se spolnete na našo laž. 
22. 
Hvala bogu de nas veliko takih je, 
Več ko umnih ki vojakov niso tle; 
Ali te se nam bojo posmehvale, 
In v sercih radovale. 
23. 
Takih deklet je per nas 30 te baze. 
Kdor pravi de ne se laže; 
Kdor pa navarjame. 
Naj sam ugane. 
24. 
Pa ta pesem ni zato. 
De hi fantam po vas hlo teško; 
Vam pervošima drugih spet, 
Vsaki nar •manj pet. 
25. 
Ali prišel bo dan. 
Ki bo za take strašan; 
Ojoj! Ojoj! de na blo to še koj, 
O jo j! Ojoj! de na blo to še koj. 
10 Loški razgledi 145 
15. vik. serp. ... Danes je bla poroka ohct enga vojaka, ko je bil tukaj 
v Loki vgvartirji, zdaj je pa od vojaščine prost, pa je neki deklet dapadu, 
desrauno je doma iz Sčeškiga, in je pregovarila mater, da so mu hiša dali 
in oblačil napravil mu, kir sam nima nič, pa dober je, da je le bil... 
ta 26. Listopad. ta 23 t. m. srna imeli Ločani zanemiviga dosti, da bojo 
ludje po Casnikah čitali od Loke, zares takiga še mislim, da ni blo, da bi iz 
fanam se gospoda v Loko vozili, koker ta dan. Bila je namreč: perva beseda 
v Citavnici,^' prov slovesno obhajana, začela se je v pol dvanajstih iz svt. 
mašo, kir sa prov ginljive mile slovenske pesmi peli; zvečer se je znidilo' več 
ko 100 udov v čitavnici, zares slovenšna dobro napreduje . .. 
VI. 
(1863) 
Ta 17. prosenca. ...Danes je letašnja zima pervikrat nas odela iz belim 
zagrinjalaim. Zdaj pa še moram uzeti bukve v roke, od strojarskih stop de 
bom začertal, dan in kdo je lubje tolkel, kir sa meni dali strojarji to nalogo 
in izročili kluč od stop . . . 
Ta 30 prosenca. Rauno mati prov zeble štejejo neki polanki Urši, kir jeh 
vselej uzame za kakih 20 gld. na nas tukaj v Loki je dobro za ta kupčija, 
ali v Kropi in Zeleznikah pa letaš jaimraja, de ni dobro. 
ta 24. svečana. Ravno brez vsiga dela se za miza vsedem, pa citati sim se 
naveličal, toraj raji primem za pero, kir zdaj popoldan, srna naredili praznik, 
kir je svt. Matija danes; dapoldan, sim pa tako delal, pod ta velkim kladvam 
cainov, da še nikol tako, zdaj sim se že mal navadil, pa to delo kar je bolj 
kovaškiga, men na pride velikrat v roke, perpustim bratama, kir sa bolj 
vajena, in imata velik lošt, ako bi se še jaz tako rad iz tem pečal, bil še 
včasih prepir, torej rad pustim to delo, in se ta mojiga praviga deržlm žeibla-
rije, in zamoram rečti, de zares lepe delam cvečice, lepši, ko bratje... 
Jaz imam velike želje da tega, ko mi blo mogoče, ali žalibog koker spre-
mišlujem, tok mi na kaže ta reč; al vendar bukve (knjige), sim se pa vendar 
per i>ervi perložnosti namenil kupiti, ako bog iz manoj kako drugače zasuče, 
da bom zamogel kdaj kokone rediti, in svile perdelvati. . . 
23. sušca. Danes je bil naš Tone v Kranju, veselo perpoveduje, kako je 
v ceno živeš, pa res hvala bogu, zdaj se bo pa že žvelo — Ušenica se dobi še 
spod 7 cvanckarc, ajda po 1 gld. krompir po 25 grš. cent špeh po 22 sold. pa 
bi kmalo še cenejši blo. le zdravlje nam boh zmeram še daj, pa bo nam 
dobro šlo. 
Že ene tedne je kar le bel take zeble delam de 1000 vaga dober 4 f. Tem-
plavc ali kaputarji jim pravijo, nardim jeh gotovo 1500 na dan ali še več, pa 
zares lepih cvecičov ... 
15. mig. tr. Ta teden pa le ta male zeble Romarje prov hitim delati, kir 
ta kvedrastih, se je že veliko nabralo, kir zdaj je slaba kupčija za nas, pa 
mislim, da bo kmalo boljši; imamo pa zdaj žeblov toljko, de so uredni blizo 
200 gld. 
24. Rožnika. Že je kresna dan, pa toplote še letaš prov malo, pa vendar 
hvala bogu Letina prov dobro kaže. Somenj pa za nas danes slabo kaže, in 
še en drugi cvekar iz Krope je peršel danes predajati, pa vem, da ga na bo 
več, kir v Loki noben cvekar iz druziga kraja nič na preda. 
146 
26. Rožnika. Ravno pridem iz podna kir imajo vojaki topove, kir danes, 
so imeli veliko parado, prišel je njih visi poveljnik f. c. m. vitez Venedik jeh 
ogledovati, vsaciga je v serce ginilo, ko jim je vojakam tako lubeznivo roko 
podajal; in čeravno je že mož pri starosti, vendar je še prov terden . . . 
30. Rožnika. ... Ta 27. t. m. je bla pri fari''"' prov velika slovesnost, že za 
ta novo cerkev peršli so čast. škof in veliko drugih duhovnov, so blagoslovili 
kamen za veliki Oltar, kaj lepo so č. č. biškop pridguvali, in prelepo je bilo 
vse okinčano, vsakimu je dopadlo to . . . 
13. malg. serp. Na bil mislil, de borna ločani, iz tako slovesnostjo zvonove 
ta nove prijeli to je blo ta 10. t. m. teško srna jeh že perčakovali ta popoldan, 
kdaj jeh bojo perpelali, kar ob šesti uri začno vojaki iz topovam strelati, in 
po cerkvah začne zvoniti, zdaj jeh od dalječ zagledama, ko se svetijo na 
okinčanih vozeh, in lepo ovenčani, zdaj grejo naproti duhovni, in rokodelske 
bratovšne iz banderi, mlade dekletica obelih oblačilih iz pušilcam, šolarji iz 
zelenimi vejami in iz njih zastava, in tako je bla lepa procesija, pred njo 
je pa muzika igrala, ljudi pa toljko, de se je vse terlo, zares lepi zvonovi so, 
ta velik tehta 41 centov in 73 f. za njim ta pa 16 centov 69 f. ta mal 5 cent. 
2 f. za ta srednjiga pa na vem; sam napes na ta velkim zvonu, farmanam 
na dapade, kir je de, sa vse štiri zvonove oskerbeli č. g. fajmašter Primaž 
in klučarji Jurji. Radovedno je vse ljudstvo po konc zijalo, ko so zvonove gor 
ulekli, posebno pa kadar so ta velkiga, in hvala bogu srečno so jih gor spravil, 
in noben človek se ni nič poškodoval, ko so na njeh sedeli; teško že zdaj 
čakama kdaj da bodo zapeli, da bomo slišali njih glas, pravijo de v nedelo 
že, bo ravno naš somenj ... 
14. mig. serp. . . . Zdaj že ta drugi teden delam, le ta male zeble »Romarje« 
ki 1000 tehta, le 1 ^^ f, naredim jih pa na dan takih po 22, ali 23 sto ... 
20. mig. serp. PravijO' da bode prefaršk zvonik padel, de prov slabo stoji. 
Včeraj sma loški farmani iz tako slovesnostjo »žegnanje« somenj obhajali, 
de stari ludje napomnijo take svečanost, zares vredno je zapomniti na pervo 
to, kir so pervikrat vse štirje ta novi zvonovi sprelepo zapeli, de je dalječ 
okol njih kerpki glas doniv, in ljudi ukop vabil, per velki maši, je kranjska 
muzika igrala, blo je veliko duhovnov okupaj, in dolgi čas je terpelo, ko so 
ludje darove na Altar pokladali za zvonove, popoldan je bla ta zahvaljena 
in potem je bla godba na plač pred farovžam, kir je blo noter veliko različnih 
gospodov, potem je bla še godba, posebaj pred vsakim klucarjam hiša, in tako 
je blo do mraka vse veselo, in po pivnicah vse rajalo, tako, da tud brez 
ravsanja ni blo pa jaz med hrupam nisem bil.. . 
9. vik. serp. Zdaj smo imeli zaporedama dva dni gostovavce iz Krope, 
kir v tem čas imajo navado jiti h svt. Olbenk, toraj nas pridno objiskujejo, 
in raglajo, de se dalječ razlega, njih grozoviti glas. Tudi tožijo po Kropi, in 
Zeleznikah, da je tako slaba kupčija zanje, de še nikolj tako, tudi nam to 
šikoduje, de nas tudi skerbi, de bi se nam kaj slabeji na spreobemilo, kir nam 
še na to dragino obetaj a, kir velika suša je po druzih krajih vse pomorila, 
zato pa naš Tone misli precej žita nakupiti, ako bi se dalo kaj zaslužiti pri 
njem. ... Dan na dan brez prenehanja voz za vozam kamnje vozijo za pre-
farško cerkev in zvonik (stolp) veliko bojo storili za čast božja... 
10« 147 
VII. 
(1864) 
ta 23. svečana. (1864) V nedelo to je ta 21- t. m. sma imeli v Loki noviga 
pridgarja clo iz Amerike Misij ona, Franceta Pirca,'' tako so se starček trudili, 
de 90 v farni cerkvi en dan tri dolge pridge nam nardili, ni dvomiti de sma 
jih iz velko pazlivostjo poslušali, in de se je veliko ljudi nas ukupaj spravijo, 
kadar so kaj od indijanov povedali sma dobro zijali v vanje, in vem de je 
njih mila beseda vsakimu bolj serce mehčila, kakor naših navadnih pridgarjev. 
Peršli so zato iz Amerike v svoj rojstni kraj, de bi kaj duhovnov dobili v 
Misijon, kir delavcov jim manjka v gospodovim vinogradu; jaz bil pa le iz 
radovednosti rad šel v Ameriko . . . 
12. mig. tr.. Zdaj se je nam veliko dela naenkrat naložilo, včeraj sma dobili 
pismo za 32000 žeblov narediti, takih za popirnato streho, na lubljansko po-
pirnico. 1000 vaga čez 5 f. naredil sim jeh danes sam okol 1400 al precej teško 
bo to delo za topat; pa ko bi le na blo potreba tako se učiti per temu usranmu 
delu, še zmeram se je treba vaditi, kakor pri vsakim delu; ali danes sim celi dan 
prov nejavoljin, nar bolj zato, ko sim žebljar, nar bil kakiga druziga rokodel 
stva izurjen, bil bolj zadovoljin v njem, žeblarsko se mi nar zanečljivši zdi, 
toraj tud nikolj namislim, da bi se iz tem pečal da smerti, desrauno hvala 
bogu pri tem dobro živema. 
ta 18. mig. tr Zdaj marskaterikrat delam prov ta maie zeble, toje za 
romaste čevlje ki tehtajo 1000 po 1 ll2 t. pa jeh veliko nardim, enkrat sim jeh 
naredil en popoldan, to je v štirih urah, še čez 1000, tako se tudi še per ta 
malih precej zasluži;. .. 
ta 16. velk. tr. — Včeraj šna binkštna nedela, sma imeli popoldan, v Vincar-
jah veselico, kir sim bil tud jaz iz nekim mojimi prijatli pričijoč, kir se je 
začela včeraj tam oštarija »Prajarjova«, pili sma ta boljši pivo polč po 11 kr. .. 
ta 14. velk. serp Guno nedelo sma iz nekim mojim prijatlam Šla na 
prefarški stolp, kir sa že da verha ga nardili, in tud rošt gor postavlji, šla sma 
po odrah prov na verh, čudil sim se sam sebi, da imam toljko korajžo, kir jest 
za višavo nimam koraže, pa tud na kalvariji na Hribe sim bil prov na verh 
zvonika, kir sta bla oba naravno eno nedelo dodelana kaj lepo zaljšajo cerkve . . . 
IX. 
16. kimovca Kaj radi bi se pa mal obogateli, de bi saj kej svojiga — 
lastnine imeli, de nabil vsaki slepar čez nas, tako zdaj nam prov mika, de bi 
kupili Keicuva hiša to je per štirn, kir bo na lecteringa od dolžnikov dana, pa 
imama le ene pet sto dnarja, pa ako nabo predraga bo naša.—. . . 
ta 25. kimovca. Novice sim prebiral, čital sim, kratkočasno berilo od Čer-
nogorcov, to je zares lepo izloženo, ali za mladost za nedoljžnost zapeljati, 
prov dobre zanjke—. Iz Ljublane bojo menda prov kmalo odrinili v Ameriko, 
v Meksiko prostovoljci, gotovo bi se jih že radi Ljublančani znebili, kir sa taki 
nerodneži, iz Loke so že štirje per njih . .. 
ta 14. Vinotoka. Za prihodnjo leto, sim že naredil novo teko, za strojarje, 
ki bom v njo zapisval dneve, koliko vsaktir lubja stolče. Na svt. Frančiška 
dan, ko sa imeli obrajt, sa mi pa plačali po navadi 1 gld. za to mujo; res 
malo je plače, pa vendar rad zveseljam to službo od stop opravljam... 
148 
ta 7. Listopada... Začudili so se oča necoj, ko sim toljko žeblov naredil, 
zares jeh veliko nardema, jest prov nikolj ne spreneham med kovanjam, nikoJj 
na stopim od panu preč, kir se mi toljko škoda koj zdi. Ali zjutraj pa naosta-
jama tako zgodaj več, kakor sma pred nekim letmi, ko sim začel jest kovati, 
sma šli, hodili koj po popolnoči v Fužino ob eni uri, ab dveh pa je bil že zadnji 
čas; zdaj pa hodimo le ob štirih, nar bolj zgodaj ob treki uri, pa toljko urnejši 
šes dan kujema, de jih še več naredema, ko popred ., . 
ta 12. Listopada... Teško že čakam, da bi že kupili lampa po novi šegi, 
in novim oljam, ki tako lepo sveti, kir se že po večih hišah ta svetilnica na 
haja; potlaj bom še le lohko pisal in čital, zlasti zdaj, ki bo lepa reč se vpeljala 
v Loki namreč: že v nedela so oznanili č. g. kaplan, da bojo knjižnico (bukvar-
nico) napravlji, h kateri jest mislim koj perstopiti. .. 
ta 30. Listopada... V knjižnico gim se že perdružil, ta 20. t. m. sim daroval 
2 gld. zato — pa mi je nekaj sestra perložila. V božiču borna menda že bukve 
prejemali, veseli me to, samo premalo časa imam zato ... 
ta 23. grudna. Na svt. Tomaža dan sma imeli dobro kupčijo za našo robo. 
In ta popoldan, sim dopernesel v samih rajtengah, prerajtval sim koliko sma 
skuz to leto žeblov pokupili, od Gr. Pesjaka iz Krope 555,000 samih ta malih, 
tud nekaj ta večih iz Železnikov od F. D. Pa sma jih druge leta še več poku 
pili, doma sma jih pa letaš nar več nardili gotovo na vsaki dan 5000, prerajtal 
sim, da od letašnjih žeblov imamo čez 100 gld. dobička, prov lepa reč je že to; 
mislim ipa še bolj na drobno izšteviiti, koliko nam skuz celo leto pride gotovo 
službe, 'in koliko je stroškov .. . 
X. 
Ta 4. vik. tr. (1865) Imeli sma ta teden noviga fanta za delo, pa je blo 
paglovcu tako dolgčas, de mu še dva dneva ni blo za prestati, in je šel, in je 
nas perpravil ob tri goldinarje, zdaj sim pisal zupet za drugiga v Kropo, pa 
teško se bo dobil, desravno je tak jamranje gor, kako jim je silabo. Pernas bi 
mu pa blo prov dobro, in 20 gld. plače je dosti takimu fantu per 13 letih; 
čudno ljudstvo je v Kropi, ki noče nobedin iz Krope jiti zarad dolgigačasa . .. 
Predragi moj dnevnik, 
Kako sim te uesel.' 
Kir sim jaz tebi urednik, 
Ti bom pesmici zapel! 
Kadar je bil čas za to, 
Sim se dnevnika poprijel; 
Nar večkrat je pa zvečer blo 
Da sim ga rad objel. 
2. 
Čez štir leta — 
Sim se deržal te zvesto. 
Moja duša je bla za to uneta, 
Da sim te pisal lepo. 
5. 
Hvala bogu, da znam — 
Dobro pisati in brati. 
In da zato veseljem imam, 
Da si kratim čas velikrati. 
3. 
V lepi mladosti; 
Sim to nalogo delal, 
Da bo spomin v starosti. 
Kako sim mlad živlenje peljal. 
Ko biser predragi 
Visokocenim te, 
Kakor dobrotnik preblagi, 
Dobro učil si me. 
149 
7. 
Ko pisanje mislhn končati, 
Zarad časa premaliga — 
Pa zvest čitatelj hočem ostati 
Do zdihleja zadnjiga. 
Ta 8. kimovca Zdaj pa dam vsih 10 bukev ukup vezat, potilaj pa bom 
jih skerbno shranil; Zdaj pa v božjim imen končam, kakor sim začel. Amen. 
Opombe 
1. pri Kajbetu, danes Mestni trg 5. — 2. teka, iz grške besede theke, pomeni 
zvezek. — 3. Kamra, danes Mestni trg 33. — 4. Fežina, fužina pri Kašči, na tem 
kraju sedaj kožama tovarne Sešir. — 5. šnurmohar, iz nem. schnur, vrvca, motvoz, in 
Macher, izdelovalec, torej vrvar. — 6. premfar, verjetno nem. Pramierter, nagrajenec, 
odlikovanec. — 7. premin, nem. Pramie, nagrada. — 8. Praierca, današnja menza na 
Spodnjem trgu 4. — 9. prejohe, verjetno nem. Jahresbeficht, šolsko letno poročilo. — 
10. caignis, nem. Zeugnis, spričevalo. — U. Joseph "Wenzel Radetzky (1766—1858), 
avstrijski feldmaršal, se je od 1784 udeležil vseh bojev in premagal Italijane 1848 
pri Custozzi ter 1849 pri Novarri. — 12. železnica Dunaj—Trst zgrajena 1857 — 13. 
novi buhštab je novi črkopis (gajica) namesto prejšnje bohoričice — 14. ažie, nadav. 
ara — 15. lošt, iz nem. Lust, veselje — 16. od 20. Oktobra Diplom, oktobrska diploma, 
zmaga konservativnih sil in pozneje centralizma — 17. prefaršk podn je prostor, kjer 
je danes stavba komunalnega podjetja Remont in drevesnica v Stari Loki — 18. 
Vinkel, nem. •Winkel, vas Binkelj — 19. podlesnaki, rokovnjači — 20. Dimež je bil 
rokovnjač Franc Ziherl z Gorenje Save pri Smartnu, zadušil se je v Sunharjevi 
opekarni pri Trzinu — 21. graben, prostor, kjer je bil jarek in nekdanje mestno 
obzidje v sedanjem Jegorovem predmestju (Rajtšola in Zvezda) — 22. gvant, obleka 
— 23. Spital, bivša mestna ubožnica, danes Spodnji trg 9a — 24. glej op. 21! — 25. 
cveči, vrsta žebljev — 26. cajn, nem. Zain, kos železa iz fužine, iz katerega kujejo 
železne paličke — 27. banda, godba — 28. vojašnica, stara Kasarna ali jesiharna v 
Blaževi ulici 10 — 29. Citavnica, Loška čitalnica, ena najstarejših — 30. pri fari, 
cerkev v Stari Loki — 31. Franc Pire (1785 v Kamniku, 1880 v Ljubljani), duhovnik, 
ameriški misijonar in kmetijski pisatelj — Stara slovenska imena mesecev: prosi 
nec-januar, svečan - februar, sušeč - marec, mali traven - april, veliki traven-maj, 
rožnik - junij, mali srpan-julij, veliki srpan - avgust, kimovec - september, kozoprsk 
ali vinotok - oktober, listopad - november, gruden - december. 
R e sume 
LE JOURNAL DE JERNEJ GAŠPERIN 
Les archives de Skofja Loka gardent dix cahiers, relies en volume, comprenant 
le journal du jeune cloutier Jernej Gašperin. Dans son journal, qui va de 1861 a 
1865, Gašperin notait ses experiences personnelles, il y parlait de sa sante, de la 
sante et des maladies dans sa famille, il decrivait son metier, les evenements gais 
et tristes et il y inserait aussi les nouvelles sur les evenements publiques et politiques 
dans son pays et dans le monde. L'archiviste F. Stukl a choisi dans ce journal 
quelques passages qui contribuent a la connaissance de la vie de Skofja Loka de 
cette epoque et qui sont de menues illustrations d'un ho/nme du peuple de repoque. 
Les passages publies sont ecrits en parler de Skofja Loka du siecle passe. 
Avec un travail laborieux, la famille de Gašperin a acqueri la maison du maitre 
cloutier, situee sur la Plače inferieure. Encore de nos jours les habitants de Skofja 
Loka designent cette maison, qui porte a present la numero 11, par le nom de 
»Chez le cloutier«. Jernej Gašperin se maria en 1887, en 1889 naquit sa fille Jera. 
II mourut en 1890. 
150