AKADEMSKI PEVSKI ZBOR »TONETOMŠIČ«
Zlata grla Ijubljanskih študentov
Leta 1926 je bil na Ijubljanski univerzi ustanovljen moškizbor, ki ga /e vodil ugledni strokovnfak za vokalno glasbo in folkloro France Marolt. Začetek II. svetovne vojne je delovanje zbora zastrl v kulturni molk. Leta 1946 je nastal mešanipevskizbor, kije prevzel ime narodnega heroja Toneta Tomšiča, svojega predvoj-nega člana. Zbor je pod vodstvom dirigenta in skladatelja Rado-vana Gobca nadaljeval in poglobil predvojno tradicijo akadem-skega zborovskega petja.
V času svojega umetniškega delo-vanja po osvoboditvi je Akademski pevski zbor Tone Tomšič pod vod-stvom dirigentov, ki so ga vodili -Janez Bole, Lojze Lebič, Igor Lavrič, Marko Munih ter Jože Fiirst - zavzel vodilno mesto med jugoslovanskimi in slovenskimi pevskimi zbori. Tako danes utemeljeno lahko rečemo, da-je APZ Tone Tomšič eno tistih ljubi-teljskih kulturnih društev, ki sodi v ozko krajevno območje občine Ljub-ljana Center le zaradi svoje lokacije. S svojimi uspehi ter števifriimi do-mačimi in tujimi priznanji pa doka-zuje, da daleč presega svoje občinske okvire.
Veliki uspehi doma in na tujem
Če se omejimo le na uspehe v zad-njih nekaj letih, ko je zbor deloval pod umetniškim vodstvom dirigenta Jožeta Fursta, vidimo, da je dosegel v Spittalu 1978 prvo mesto v katego-riji narqdne pesmi ter peto mesto v kategoriji umetne pesmi; v Toursu je leta 1980 dosegel prvo mesto v kate-goriji mešanih zborov, prejel nagra-do občinstva in Grand prix mesta Tours; v Gorici je zbor dosegel leta 1980 prvo mesto v kategoriji narodne pesmi, prvo mesto v kategoriji umet-ne pesmi in bil tako absolutni zmago-valec tekmovanja. Prav tako je zbor dosegel na tekmovanju jugoslovan-skih pevskih zborov (v okviru tek-movanja JRT) v letih 1979 in 1980 prvo mesto. Predsednik Tito je za izredne uspehe odlikoval APZ Tone
Tomšič z redom bratstva in enotnosti z zlatim vencem.
Vztrajno in temeljito delo
Brez rednega in temljitega dela ta-kih uspehov prav gotovo ne bi bilo. Vsako leto čaka vse pevce avdicija. To je brez dvoma motivacija, da se vsak posameznik temeljito pripravi in dokaže zahtevano znanje. Pa način dela, saj je vseh pevcev, skupaj z bru-ci, osemdeset, medtem ko tvori osno-vo le 41 pevcev. Bruce čaka januarja ali februarja avdicija iz »železnega« programa zbora - to je iz narodnih in borbenih pesmi. Šele ko bruci uspeš-no opravijo avdicijo, postanejo ura-dno člani zbora. Vzporedno pa za vse tečejo ves čas vaje za letni koncert, ko se ob koncu vsake sezone, to je maja ali junija, predstavi zbor ljub-ljanskemu občinstvu z novim pro-gramom. Tu se predstavijo krstne izvedbe; letos bo predvsem veliko slovenskih novosti, v repertoar pa skušamo vpeljati tudi nekaj tujih modernih zborovskih pesmi. Letos bo ta naš letni koncert nekoliko prej, kot je bil sicer ponavadi.
-  Kdaj in kje bo?
Letni koncert bo letos nekje sredi marca ali aprila, to pa zato, ker naš sedanji umetniški vodja odhaja. Le-tos bo ta koncert v Cankarjevem do-mu, medtem ko je bil prejšnja leta v filharmoniji.
-  Kdo prihaja na mesto sedanjega umetniškega vodje?
Zbor bo prevzel dirigent Jernej Habjanič, ki sedaj dela z bruci.
Po resnem delu tudi zabava
-  Kakšno pa je družabno življenje v vaši skupini?
Naša skupina ima zelo »intenziv-no« družabno življenje, tako na kon-certih, tekmovanjih pa tudi sicer. V naših prostorih na Akademiku se zbiramo že dopoldne med uradnimi urami in te »uradne ure« se včasih zavlečejo kar do večera, ko imamo vaje. O tem, da vse diplome, rojstne dneve pa take in drugačne uspehe veselo proslavimo, ni treba posebej izgubljati besed. Bolj uradni del na-šega družabnega življenja imamo v avgustu, ko priredimo naš tradicio-nalni krst z brucovanjem v Preman-turi. Na koncu sezone pa vsako leto pripravimo nogometno tekmo med »starimi« in bruci. Na tekmo vabimo tudi »častne« člane društva, to so bivši člani društva.
-  Kdo vse poje v vaših vrstah? Večina je študentov, nekaj je tudi
gimnazijcev, najstarejši član pa je med nami že 12 let. Tudi pri nas se ponavadi s koncem študija preneha pevska kariera pri APZ.
-  Se  spominjate kakšnega zares
nepozabnega trenutka, ki ste ga doži-veli z žborom?
Človek zelo intenzivno doživlja pravzaprav vsa tekmovanja in jih za-to ni mogoče primejrati s turnejami ali koncerti. Na tekmovanjih je nepo-zaben trenutek zadoščenja in zmago-slavja, ko osvojimo katero od po-membnih nagrad. Vendar pa obstaja tudi tisti »najnepozabnejši« trenu-tek. To je bilo na mednarodnem tek-movanju pevskih zborov v Toursu leta 80, ko smo dosegli prvo mesto v kategoriji mešanih zborov, nagrado publike in Grand prix mesta Tours. Veličastno je bilo, ko je francoska publika skandirala TITO TITO in nas na ta način zopet klicala na oder. To se je zgodilo ravno na dan mladosti, 25. maja.
- Bi za konec, za spremembo mor-da, kaj potožili?
Morda pa res. Naš problem je pre-majhno število pevcev. Manjka nam predvsem moških pevcev. Na splošL no opažamo v zadnjem času zmanjše-vanje zanimanja za to zvrst pesmi in glasbenega udejstvovanja. Zato so »potencialni« kandidati, z dobrim posluhom in glasom seveda, vabljeni v naše vrste!                "          V. L..