KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom: ..KOHOŠKI SLOVENEC**
Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26 — Tel. 13-02
Rokopisi se naj pošiljajo na naslov*
Koroški Slovenec, uredništvo, Klagenfurt, Hubert-Klausner-Ring 26
List za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo. — Posamezna številka 10 Rpf.
Stane četrtletno: 1 SIK — celoletno: 4 SIK — Sfo Za Jugoslavijo četrtletno: Din. 25; celoletno: Din. 100
Stara in nova Francija.
Tudi življenje narodov je podrejeno zakonom, ki so v resnici prav enostavni: dokler vlada v narodni družini duh ljubezni in žrtve v prilog 'idealom družine in domovine, j,e narod močan in raste. Če pa prevladajo temne, raz-krojevalne sile sebičnosti, nemarnosti in uživanjaželjnosti, se bliža narodna propast. Narod izgubi notranjo odpornost, zruši ga močnejši sunek od zunaj-ali pa se zruši sam od znotraj. Ta ko se je zrušila tudi Francija in resnici na ljubo moramo zapisati, da bi Francija tudi brez vojne z Nemčijo zajadrala v nujno politično in gospodarsko propast. Ja, danes se oglašajo francoski možje, ki pravijo, naj je francosko ljudstvo svoje narodne nesreče veselo, ker ga je zgrabila v trenutku, ko se š,e lahko reši iz sebe.
Stara Francija je bila po svoji politični obliki stara 65 let. Bila je to država skrajne politične, gospodarske in kulturne svobode, a pod vodstvom kvarljivih idej mednarodnega socializma in prostozidarstva. Vladali so ji možje, ki so sicer spretno in brezobzirno uveljavljali svoje strankarske cilje in upregaii v službo teh ciljev državno upravo in državno šolstvo, a so izgubili izpred oči korist in blaginjo vsega naroda. Kdor se je protivil njihovim stremljenjem, so gà proglasili za narodnega izdajalca. Socialna nasprotja med narodnimi stanovi so se zato ostrila, prepadi med ljudstvom so se večali in ko je politično gorje dosegalo svoj višek, se je skovala ljudska fronta — sporazum med socialisti zmerne in radikalne struje — pa duh iti gesla so ostala stara, tako da so se že oglašali proroki predstoječe meščanske vojne v republiki Franciji. Razkroj v francoskem ljudstvu je postal očiten, ko je Francija stopila v vojno proti Nemčiji. Strumno disciplinirana, enotno vodena narodno-socialistična Nemčija jo je pohodila v najkrajšem času.
13. julija 1940 je sivolasi maršal Petain proglasil novo francosko ustavo in imenoval novo francosko vlado. Ob tej priliki je nagovoril francoski narod z besedami:
,,Nova Francija se bo držala enostav-nihr pravil, ki so bila svojčas temelj za Življenje, zdravje in napredek naroda. Spet bo uveljavila disciplino in poslušnost do starejših in pokorščino nabrani vodniku. Temelini vir moči za našo domovino je v delu vseh Franco-zov. Delo je svetinja. To delo sta Pred vojno izrabljala in podcenjevala 'nednarodni kapitalizem in mednarodni socializem, ki sta bila za nas toliko kol j usodna, ker sta se navidez borila drug proti drugemu, na tihem pa sta si redno prizanašala. Sporov v mestih, tovarnah in na kmetih ie sedaj konec, ftelo bomo zaščitili. Družini hočemo fruiti spoštovanje in zaščito naroda. Francoski narod bo spet moral spoštovati svojo dolgo, slavno in častno preteklost, vsi Francozi morajo služiti Fran-c>ji in Francija mora biti ponosna na Vsakega Francoza. Le če bomo vse svoje sile posvetili svoji domovini, ji Vrnemo njeno nekdanjo veličino."
V novi Franciji ima državni poglavar po členu prvem ustavnega zakona bolno upravno oblast in z ministrskim svetom vrši zakonodajno oblast. Po doseženem miru preide zakonodajna oblast na narodno predstavništvo, katero bosta tvorili politična in stanovska zbornica. Država stopi pred poli-t'čno stranko in ščiti skupno korist kred koristjo bančnih in industrijskih ?kupin. Stanovom omogoči pod svo-krn vodstvom samogibno življenje..Pri eni država noče biti diktator, marveč sanio nadzornik in razsodnik, ki ne-
pristransko podreja javno delavnost posameznikov, družb, organizacij in stanov skupni blaginji. Prvo mesto bo odrejeno sposobnosti in delu in ne kapitalu, njegovim zvezam in njegovemu vplivu. Posebna pozornost velja družini in mladini ter odnosom med delom in kapitalom. Trenutno uveljavlja Petainova vlada decentralizacijo državne uprave, po kateri posamezne pokrajine prehajajo v samoupravo. S posebno skrbjo se posveča kočljivim gospodarskim zadevam in vprašanju narodne prehrane v predstoječi zimi. V mirnem času je Francija uvažala do 8 milijard frankov surovin in živil. Sedaj izostaja celo uvoz iz kolonij in francoski narod se bo vsaj za vojno dobo zamogel prehraniti le s skrajno delavnostjo, štedljivostjo in pritrgo-vanjem.
V nečem sliči položaj nove Francije položaju gospodarja in družine, ki
stojita na pogorišču svoje domačije: treba je začeti z delom iz fundamenta. Za to je treba velikega duha in svetega navdušenja! Gotovo imajo Francozi kot romanski narod posebne graditeljske sposobnosti in tudi vero v svoje narodno poslanstvo. Razmere zanje so v toliko ugodne, ker so vsi sloji pripravljeni sodelovati pri novem preporodu. Težišče nove rasti pa je na francoski mladini. „Samo ako vi mladi hočete, se bo domovina obnovila", tako je odgovoril maršal Petain na zaupnico velikega števila organizacij francoske mladine in dostavil: „Ži-vite skromno, priprosto in tako, da boste koristili domovini. Od vas pričakujem vneme in nesebičnega navdušenja. Navzemite' se duha služnosti v vaših družinah, v vašem poklicu in povsod, kjer živite. Le tako boste kovali veliko domovino!"
Italijansko vojaško poročilo.
17.	oktobra. Bandini, poveljnik neke ital. podmornice je potopil angleško podmornico. Zračni torpedo je zadel angleško križarko »Liverpool" z 9300 BRT. V severni Afriki so se spopadle patrolje. Ital. letala so obstreljevala sovražna oporišča v Egiptu, angleška letala libijske in abesinske kraje. V Rdečem morju so ital. letala napadla ladijsko skupino im zadela en tovorni parnik.
18.	oktobra. V severni Afriki so ital. letala bombardirala letališča El Daba in Marsa Matruk in El di Kheila pri Aleksandriji. V vzhodni Afriki je bil izvršen napad na pristanišče Aden. Sovražnik je napadel kraj Neghelli.
19.	oktobra: V vzhodnem Sredozemlju so ital. bombe zadele križarko z i0,000 BRT. Sovražna letala so napadala letališča na otoku Rhodos. V severni Afriki so se spopadle patrolje, letala so bombardirala obrežna oporišča zapadnega Egipta. V vzhodni Afriki je. sovražnik izvršil napad, a je bil zavrnjen. Sovražni letalski napadi na libijske kraje so ostali brez vojaške škode.
20.	oktobra. V noči na 19. oktober so ital. letala preletela 4500 km in izvršila napad na otok Bahrain v Perzij skem zalivu. Otok je angleška posest in se nahajajo na njem veliki petrolejski tanki. Skladišča so bila hudo prizadeta, požari daleč naokrog vidni. V severni Afriki so ital. letala nadaljevala z napadi na sovražna oporišča ob obali Egipta. Sovražrfik je ponovno napadel libijsko pristanišče Bengasi ter kraja Bardia in Halfaia. V Vzhodni Afriki izvršeni sovražni napad je bil s pomočjo letal zavrnjen. Nasprotnikovi zračni napadi na abesinske kraje niso prizadeli vojaške škode.
21.	oktobra. V severni Afriki so letala izvedla izvidne polete. Nasprotnikovi napadi so ostali brez škode. V vzhodni Afriki so nastopile patrolje. Nasprotna letala so metala bombe na libijska in abesinska oporišča. Preko Švice došla angleška letala so metala bombe na nekatere gornjeitalijanske kraje, a so prizadejala samo civilno škodo.
Eden v Egiptu.
Minuli teden je prispel v Egipt angleški vojni minister Eden. Imel je razgovore s kraljem Farukom, min. predsednikom Sabri-pašo in z angleškim vojaškim poveljnikom Wawellom. Atenski poročevalec dunajskega „V ò 1 k. Beobachter" dostavlja, da prispe v Egipt tudi znani francoski general de Gaulle, ki se nahaja v angleški vojski, in da se pripravlja najbrže večja akcija na Bližnjem vzhodu. Dejansko se je angleška propaganda v vseh državah Bližnjega vzhoda razširila. V Palestini in Egiptu so otvorjeni posebni uradi, ki zbirajo vojake za angleško vojsko. Arabcem je Anglija obljubila denar, ki bi ga morala plačati že za njihovo sodelovanje v bivši vojni, a nacionalni arabski krogi njeno snubljenje ostro zavračajo. Tudi egiptovska Wafd-stranka se nahaja v ostri o-poziciji proti angleškim nameram in sedem njenih poslancev je kljub njihovi imuniteti zaprtih.
Ffihrer je sprejel Lavala.
Fiihrer je o priliki svojega bivanja v Franciji spejel podpredsednika francoske vlade Lavala. Pri razgovorih je bil rfavzoč tudi zunanji minister v. Ribbentrop.
Od 615 angleških poslancev se je
seje poslanske zbornice v sredo udeležilo komaj 50.
Nemška zračna ofenziva se nadaljuje.
Dan za dnem nudi London isto sliko. V mraku zatulijo sirene, prebivalci se skrijejo v zaklonišča in podzemske predore, takoj navrh se čuje brnenje nemških motorjev in prične se strašni orkester treskajočih bomb in grmenja protiletalskega topništva. Divja simfonija potihne šele ob jutranjem svitu, nakar sledi megleni, vlažni in hladni dan. Od 5. septembra do 18. oktobra so prebili Londončani 21 dni in 21 noči v zakloniščih, ni je mestne ulice brez sledov zračne vojne, številni mestni predeli so samo še ruševine. — Vzporedno z zračnimi napadi so v zadnjih dneh sledili napadi nemških podmornic in v dveh dneh potopili do 327.000 BRT.
Izvleček iz nemškega vojaškega poročila:
17.	oktobra. Kljub slabemu vremenu so letala metala bombe vseh kalibrov na London in druge vojaško važne cilje srednje in južne Anglije. Posebno uspešen je bil napad na Liverpool. Z nočjo so se napadi nadaljevali v še večjem obsegu, megla nad Londonom je bila vsled požarov svetlo ožarjena. Napadeni sta bili še mesti Birmingham in Liverpool. Podmornice so potopile 21.000 BRT. Angleška letala so v Nemčiji napadala nevojaške cilje.
18.	oktobra. Ob izlivu Bristolskega prekopa so nemški rušilci zavrnili skupino angleških križark. Brzi čolni so potopili 33.000 BRT. Neka podmornica je potopila 42.000 BRT. Zračni napadi so se vršili na London in druge važne cilje. Pri Le Havre je bila potopljena angleška podmornica. Ponoči so letala bombardirala London, Liverpool in Birmingham. 17 angleških
letal je bilo sestreljenih, 7 nemških se ni vrnilo.
19.	oktobra. Nemške podmornice so v zadnjih dneh potopile 31 nasprotnih trgovskih ladij s 173.650 BRT. Zračno nemško brodovje je napadalo London, ponoči pa poleg Londona še Liverpool in Birmingham. Angleška letala pri svojih poletih nad Nemčijo niso zadela vojaških ciljev. 2 nemški letali se nista vrnili.
20.	oktobra. V eni sami noči so nemške podmornice potopile nadaljnjih 17 trgovskih ladij s • 110.000 BRT. Med podmornicami je ona poročnika Priena skupno potopila že nad dvestotisoč ton. Zračna vojska je napadala London in mesta v južni in srednji Angliji. Ponoči je bil napad na London še pospešen in so bile vržene številne bombe na industrijske naprave, kolodvore, letališča i. dr. Nasprotnik ni izvedel poletov v Nemčijo.
21.	oktobra. Nemška podmornica je potopila angleško križarko 10.000 ton. Torpedna letala so na vzhodni angleški obali potopila 3 titovske ladje z 20.000 BRT. Lahka letala so napadla London in druga mesta srednje in južne Anglije. Zračne bitke so bile za Nemce uspešne. Kopna in mornariška artiljerija je obstreljevala dve veliki trgovski ladji pred Doverjem, nakar je sovražna kopna baterija odgovorila s par streli. Angleška letala so na poletu v Nemčijo zadela nek železniški tir. Nasprotnik je izgubil 19 letal, 4 nemška se niso vrnila.
Poročnik Prien, poveljnik neke podmornice, je bil vsled uspehov na morju odlikovan z dobovim listom k viteškemu križcu.
m '	^
Nemški letalski rušilec znamke Focke-Wulf, strah' angleških letalcev. Hoffmann-Zander.
Čiščenje Judov v Franciji.
Francoska vlada je izdelala zakon, ki uravnava vprašanje Judov. Odslej Judje ne smejo biti več v vladi, upravi in sodstvu, v prefekturah in policiji, v učiteljskih službah, Judje ne smejo biti več častniki, ne ravnatelji in ne tajniki od države podpiranih podjejdj, predvsem pa ne smejo biti na vodilnih in odgovornih mestih v časnikarstvu, pri filmu in radiu. Prosti poklici jim ostanejo odprti, vendar bo njihovo število procentualno omejeno.
Kitajska in Japonska.
Minuli teden so japonske čete ob reki Jangtce otvorile ofenzivo. Napad se je posrečil in so japonske čete obkrožile 20 kitajskih divizij tako imenovane Čunking-armade. — Veliko pozornost je na Japonskem vzbudila zopetna otvoritev ceste skozi angleško Burmo na Kitajsko. Otvoritev se je izvršila na svečan način ob prisostnosti zastopnikov Anglije in zunanjega ministra Čangkajškove vlade. Takoj nato so pričeli voziti avtomobili, natovorjeni z vojaškim materijalom za kitajsko vojsko. Po tej cesti nameravajo v doglednem času spraviti 33 letal, ki se nahajajo trenutno v Manili, glavnem mestu Filipinskega otočja. Japonska letala so začela metati na novootvorjeno cesto bombe ter bodo skušala promet ukiniti.
Finančni minister Anglije je terjal od spodnje zbornice celo milijardo funtov posojila in utemeljeval posojilo, da za izdatke v vojni davki nikakor ne zadostujejo..
General Hansen,
poveljnik nemške vojaške komisije v Rumuniji, ob prihodu v Bukarešto. Na skrajni levi vodja legionarjev Boria Sima.	(Hoffmann-Zander V.)
Podfisfek
OTROCI SOLNCA
Novela.
Spisal Ivan Pregelj, m. nadaljevanje.)
„Kateri satan me je izvabil v družbo, ki ni zdme, v veselje, ki mi je umrlo? Kako sem truden! Nikoli več nikamor !“
Suh kašelj ga je zagnal. Drobna, plaha senca se je zgenila na stezi pred njim.
„Tine, ali si prišel?“
„Sem, mati!“
„in prehladil si se!“ je zastokala žena bridko, očitajoče . . .
Slavica pa je medtem silila v učitelja Sivca vso pot od tam, kjer so se poslovili od Jamca:
»Ampak, to mi vendar lahko zaupate, kaj boste nocoj napisali v svoj dnevnik !“
Učitelj je odgovarjal zmedeno, ves v zadregi, ves srečen, da mu je nekaj trenutkov hoditi samemu z njo, ki ji je bil nadel zveneče ime, da je Gloriosa.
Deklica je čebrljala:
»Torej že šesto leto pišete dnevnik'J Kako to pišete? Tàk povejte no, gospod Sivec! Tudi jaz bom pisala. Ali bi bilo na primer takole dobro? Na dan Janeza Evangelista pred lateranskimi vrati. Danes sem doživela vesel popoldan. Bdi smo pri Rebrniku. Nagajala sem vsem in zlasti še gospodu
Teden besedi*
Fiihrer je odlikoval šest nadaljnjih nemških častnikov z viteškim križcem.
Drž. vodja-ff Himmler je v nedeljo prispel v Madrid. Ob prihodu ga je sprejel zunanji minister Suner še z dvema ministroma.
Za novega španskega zunanjega ministra je bi! imenovan Serrano Suner, ki se je nedavno mudil v Nemčiji in Italiji.
Japonske banke v Angliji zapirajo svoje prostore, kar je znak, da se od-nošaji med obema državama ostrijo.
Malto so italijanska letala bombardirala že 150 krat, pri čemer je bilo 200 oseb usmrčenih in 400 ranjenih, 700 oseb pa je brez lastne strehe.
Sovjetska uradna agencija Tas je zanikala vesti, po katerih bi se Rusija razgovarjala z zastopniki Anglije, Turčije, Grčije in Jugoslavije o ukrepih, potrebnih »proti nadaljnemu prodiranju Nemcev na vzhod".
V	madžarskih premogokopih so izbruhnili delavski štrajki. Stavkalo je do 30.000 delavcev. Vlada je odredila vojaško zasedbo premogokopov, a se nahaja z delavci v pogajanjih.
16 milijonov vojaško-obveznih mož in fantov je bilo minulo sredo registriranih v Zedinjenih ameriških državah.
Judom je bilo prepovedano bivanje na ozemlju rumunskih petrolejskih vrelcev.
V	Palestini je prišlo do novih trenj med Arabci in Judi, ker so slednji smešili arabskega muftija v Jeruzalemu in metali nanj kamenje.
Bolgarski kmetijski minister se je po bivanju v Nemčiji podal v Italijo in bil sprejet od Mussolinija.
Jugoslovanski parnik „Orao“, ki je vozil žito iz južne Amerike v Evropo, je bil potopljen. Posadka se je mogla rešiti.
Po pisanju angleškega lista »News Chronicle" je cela vrsta londonskih ulic za promet zaprta, ker delavci še niso mogli odstraniti ruševin. Na delu je 5000 pionirjev in številni brezposelni.'
V	Berlin je dospelo 15 švedskih časnikarjev, ki bodo obiskali tudi zasedeno Francijo in Belgijo.
Londonski poročevalski urad javlja, da je bilo septembra meseca potopljenih 7 norveških ladij, ki so bile v službi Anglije.
Pred Dover jem so 18. oktobra s francoskega obrežja ' zapazili več angleških rušilcev in jih začeli obstreljevati, nakar so se rušilci umaknili v Downs. Očividno so ladje hotele prodreti v Rokav.
Sivcu. Še klela sem in pa pridušala sem se. In Helena me je ozmerjala, da sem otročč."
»O, gospodična, ne ponižujte se. To mi je bridko slišati."
»Ah, kaj bridko, res je tako, moj ljubi gospod Sivec, gola resnica je. Poredna sem."
»O, niste, saj niste!"
Ona se je veselo zasmejala. Tik za njima je šel gospod Feliče in tolmačil gospé notarjevi:
»Verujte mi, v tem tiči bistvo vsega, samo v problemu!"
»V čem?" se je čudila notarjeva, ki ni umela besede.
»Gospod Sivec!" je začela znova Slavica, »ali molite, da ste tako tihi? Ali mi res ne boste povedali, kaj boste napisali nocoj v dnevnik?"
Vzdihnil je:
»Vam pa povem, gospodična. Samo eno besedo bom napisal trikrat in se bom še v sivih letih spomnil vse sreče, ki sem jo danes užil. Zapisal bom trikrat: Gloriosa!" ,
„Ah," je vzkliknila hudomušno na ves glas Slavica. »Vi ljubite, gospod Sivec!"
»Za božje ime, gospodična!" se je učitelj ustrašil. Bili so pred Koširjevimi in se začeli poslavljati.
,;Lahko noč!" —---------
Razšli so se.
Geometer je prijel učitelja Sivca za rame in ga vprašal:
»No, kam?"
»Domov!" je odgovoril učitelj še ves zmeden in srečen.
Ameriški državljani v Angliji so bili po londonskem poslaniku obveščeni, da imajo možnost odpotovanja v domovino.
Po zasedbi Dobrudže se odnošaji med Bolgarijo in Rumunijo razvijajo
»Pojdi z menoj, greva k Zofiji!" je menil geometer. Učitelj je prikimal.
Vso pot do krčme je pelo v njem:
»Gloriosa, Gloriosa, Gloriosa!"
II.
Geometer Poznik in učitelj Sivec sta našla pri Zofiji številno družbo. Po večini so bili sami stalni Zofijini gostje, uradniki, trgovci in sosedje. Dobrovoljni ljudje, ki jim je tekla zibelka kakor Pozniku v gorah in so bili podedovali gorjanska svojstva svojih dedov. Oblačili so se neprisiljeno, preprosto, skoraj da že ohlapno nemarno. Tudi govor jim je bil domač, neprisiljen, okorno vedro narečje gorskih vasi, zategnjeno in pojoče v vidni izvirnosti. Stanovski uradniški čin jim je dal nekaj zanosne kretnje, v prozorno poštenih licih si jim videl pisano smer njihovega čuvstvovanja. Ovdoveli sodni svétnik Tonejec je negoval svojo košato brado, notar Bradač se j,e očividno zabaval s svojim zlatim nanosnikom, ki mu je visel na močni vrvci, koncipijent Povšič si je vezal po Prešernovo pentljo pod raztegnjeni ovratnik, ki mu je bolj odkrival nego zakrival dolgi, sloki vrat. Bil je poleg domačega trgovca Fratnika še najničemurnejši in se je trudil, ua bi rahlo nosljal. Odločno vojaške kretnje je imel poštar Mlakar, ki je imel tudi svoje posebne politične nazore; živel je v nekaki večni borbi /. nazori kmetskega, do bridkosti robatega sedemdesetletnega kaplana gospoda Pencina, ki je njuhal iz slonokošče-
v prijateljskem duhu. Listi napovedujejo najožje sodelovanje obeh držav.
Do 18. oktobra se je vrnilo iz Besarabije do 100.000 Nemcev nazaj v domovino. Preko zime so nastanjeni v zimskih taboriščih.
ne tobačnice, nemčuril in se hvalil z raznimi zgodbami, ki jih je doživel z visokim gospodom saksonskim kraljem Friderikom Avgustom II., ko je proučeval rastlinstvo po okolici. Včasih je zašel v družbo še župnik in dekan gospod Rutar, ki je slovel po svojih zgodovinskih spisih v pokrajinskem listu in bil poseben zaupnik višjega uradništva in gospe notarjeve. To zadnje so mu najbolj zamerili in prav notar sam je bil, ki je netil odpot proti njemu. Morda mu je delal krivico, zakaj dekan se je otepal, kolikor mu je dovoljevala vljudnost, jezične notarke, ki je tožila, preganjala z robato ljubosumnostjo svojega moža in natakarice, kamor ji je zahajal mož v gostilnico. Njena strast se je bila zadnje čase čudno razvnela proti prijetni gospe Zofiji. In privlačnost gospe Zofije res ni bila majhna; vsak dan ji je podvoril oni ali ta z opazko, da je v-dova vredna devet deklet. Ona sama se je smejala s svojimi polnimi ustnicami, vedno gibka, vedno dobre volje, vedno okusna, kakor iz prodajalne. Točila je izvrstno pivo in različna vina. Vina ji je tegnil trgovec Fratnik, štiridesetletni samec s komijskem obzorjem in strahovito vztrajno nado, da sčasoma omeči trdo Zofijino srce, ki se mu je odkrito rogalo, ko je popeval ob kitari nekake predpotopno omledne arije in se sladkal v Vilharjevi sentimentalnosti. Pravkar se je bil sklonil po glasbeno orodje, ko sta vstopila Poznik in učitelj v zračno verando, ki so ji rekli salon.	(Dalje sledi.)
7) nase àrsane
Zastopniki kmetov pri Fuhrerju.
Okroglo 300 kmetov, kmetic in kmetijskih delavcev je bilo minuli teden povabljenih od državne vlade v Berlin. Kmetijski minister je frontnim kmetom vročil vojne zaslužne križce ter poudaril, da vršijo kmetje za plugom taisto nalogo ko vojaki na fronti. Bivanje kmetijskih zastopnikov v glavnem mestu je doseglo svoj višek, ko jih je predzadnji torek sprejel Fiihrer sam. Kmetice so mu izročile venec, spleten iz poljskih pridelkov, in se mu zahvalile za njegovo veliko skrb za kmetijstvo in ves narod. Nato se je Fiihrer zahvalil zastopnikom in po njih milijonom kmetov, kmetic in delavcev v Nemčiji za izredno in občudovanja vredno požrtvovalnost, s katero so zagotovili prehrano vsega naroda in onemogočili sovražnikove blokadne načrte. Fiihrer je svoj nagovor zaključil z zagotovitvijo zmage, če bodo kmet na polju, delavec v tovarni in vojak na fronti storili svojo dolžnost. Zastopniki so izza bivanja v Berlinu in posebno sprejema pri Fiihrerju odnesli najlepše utise.
Obnova mladinske kazenske zakonodaje.
Izšla je odredba, ki dopolnjuje mladinsko kazensko zakonodajo. Doslej je sodnik mladostnike, ki so se pregrešili proti postavi, kaznoval samo z denarno globo ali navadno ječo. V ječi so mladi ljudje prišli v družbo starih grešnikov in so se samo pokvarili, po prestani kazni se jim je kazen vpisala v kazenski register. Odslej smeta sodnik in policija mlade ljudi kaznovati z mladinskim arestom, v katerem mladina ne pride v stik s pokvarjenimi elementi. Mladinski arest ni kazen običajnega značaja in se ne vpiše v kazenski register. Arest znaša največ en mesec, sme se pa .odrediti tudi za konec vsakega tedna t. j. od sobote o-poldne do pondeljka zjutraj.
Sprememba dedovanja na dednih kmetijah.
Doslej je veljalo za dedne kmetije pravilo, da je očetu, ki je umrl brez oporoke, in koder ni po običaju dedoval najstarejši, sledil kot dedič naj-mlajši. Z 28. sept. t. 1. pa je v veljavi posebna odredba, po kateri deduje po očetu, ki umre brez testamenta, najsta-
rejši sin. Tako je vprašanje, kateri o-bičaj je v posameznih predelih dežele veljaven, odveč. Kmet sam pa more v oporoki voliti med sinovi in vnuki in mu za to ni treba sodnijskega pristanka. V tem slučaju je veljavna njegova volja. Le če testamenta ni, velja postava in nova odredba.
Živinsko štetje 3. decembra.
3. decembra se v vsej državi šteje živina. Pritegnjena bodo v tem letu tudi velika mesta. Beležke o vrženih teletih odpadejo, pač pa se bodo letos šteli tudi zajci. Organizacijo štetja izvedejo pokrajinski statistični uradi..
7 dolgih predorov v Nemčiji.
Največji železniški predor vodi skozi Arlberg in je 10.300 m dolg, sledi predor v Visokih Turah z 8520 m, potem predor pri kraju Kochem v dolini reke Mozele s 4200 m in še 5 diugih tunelov nad 3000 m dolžine.
Vesti Ì3 Jugostaoije
Jugoslavija in Nemčija.
Minulo soboto so bila v Beogradu zaključena jugoslovansko-nemška gospodarska pogajanja. Pogodbo sta podpisala min. dirigent dr. Bergeman in drž. tajnik Pilja. Blagovni konti-genti so bili za novo gospodarsko leto delno zvišani. Urejena so bila nadalje vprašanja pritegnitve ozemlja bivše Poljske v nemško carinsko območje, plačilnega prometa z generalno gubernijo in še zadeve denarnega prometa.
Jugoslovanski gospodarstvenik Živ-kovič je priredil nemškemu gospodarskemu zastopstvu na svojem posestvu v Smederevu banket, pri katerem so bile navzoči številne odlične osebnosti. Na sestanku, na katerem se je razvilo zelo živahno razpoloženje, je med drugim govoril tudi dr. Bergeman, ki je poudaril, da je tudi ta sestanek, prirejen na čast nemškemu gospodarskemu zastopstvu, dokaz toplih, iskrenih in prijateljskih vezi med Jugoslavijo io velikim nemškim rajhom. Dejal' je, da bo to ostalo v neizbrisnem spominu ’ vsem članom nemške gospodarske delegacije tudi potem, ko bodo že davno spet v Berlinu. Predsedniku dr. Berge-manu je odgovoril jugoslovanski trgo-
vinski minister dr. Ivan Andres. Poudaril je zlasti iskrene prijateljske vezi med Nemčijo in Jugoslavijo ter tesne kulturne vezi med obema državama že iz davnih časov. Te prijateljske vezi med nemškim rajhom in Jugoslavijo temeljijo ne samo na besedah, ampak tudi na dejanjih ter na resničnih iskrenih čustvih naroda.
Racioniranje živil v Sloveniji.
Ban dr. Natlačen je odredil za Slovenijo, naj trgovci in producenti ra-cionirajo nakupe živil oz. predmetov, katerih cene država nadzoruje. Trgovci smejo odslej živila oddajati samo po njihovi vsakokratni potrebi. Trgovci nadalje ne smejo razširjati vesti, da bo nekaterega blaga sploh zmanjkalo ali da se bo podražilo in tako konzu-mente navajati na čezmerne nakupe. Banova odredba je bila od javnosti s polnim razumevanjem sprejeta.
Štiridesetletnica posvečenja cerkve na Brezjah.
Mariji Pomagaj na Brezjah je zgradil slovenski narod pred štiridesetimi leti novo veličastno romarsko cerkev, k' .1° je postavljal deset let. Danes stoji kot najvidnejši spomenik slovenske vere v Marijo, Mater Priprošnjico in Srednico med ubogim človekom ter božjim Sinom, ki ga drži v svojem naročju. Svetišče Mariji Pomagaj na Brezjah je postalo tekom zadnjih desetletij narodno zavetišče vseh Slovencev, kamor se zatekajo v svojem trpljenju in v svojih nadlogah prosit božjega varstva in pomoči.
Pridelek pšenice.
Po podatkih, ki jih je objavilo ravnateljstvo za prehrano iz vse države, so letos pridelale posamezne banovine-pšenice kakor sledi: dravska 621 tisoč met. stotov, vardarska 2 milj., vrbaška 1 milj., drinska Imilj. in 600 tisoč, donavska 7 in pol milj., zetska 3 miljene, moravska 2 milijona in Belgrad 37.000 metrskih stotov. Vse pšenice se je pridelalo brez banovine Hrvatske 15 milj. metrskih stotov, to je 38.8% manj ko lani.
Koruza je letos zelo dobro obrodila
in se že pospravlja. V vasi Sikirevci v Slavoniji je zrasla 5 m 20 cm visoko. Koruzna stebla so visoka kakor mlade jablane. Kmet Matija Zečevič pa je pridelal dva koruzna storža, izmed katerih je bil vsak po 2.8 kg težak.
To in ono. Najvišji policaj Jugoslavije živi verjetno v Bosanski Dubici in meri nič manj kakor 2.05 metra. — Dijaki nemške gimnazije v Zagrebu dobijo tudi svoj nemški dijaški dom.
- Ljubljanski gasilci so te dni slavili. 70 letnico obstoja svojega društva.
Naša govorica in naša pesem.
Piše Janko O.
V vrvežu vsakdanjega življenja pač le malokdaj pomislimo, kaj nam je naša govorica. Mi se sicer v medsebojnem občevanju poslužujemo svoje, po naših starših podedovane besede, a se pri tem ne zavedamo, kako nam je ta govorica v meso in kri. Postala je del nas samih ali — kakor je pisal v zadnji številki naš list — postala je kri našega narodnega telesa.
Naša slovenska govorica nas povezuje v slovensko narodno družino. Pripomoček nam je, da si medsebojno 1'azodevamo svoje misli. Govorica je, ki ustvarja dobro razpoloženje med brati in sestrami, med sosedi in znanci, z njo se ustvarjajo prijateljske vezi in zveze. Kaj nam je naša govorica, naš domači materni jezik, spoznamo šele v tujini, kjer domače besede ni slišati. Ko človeka obdaja tuje ljudstvo, ko sliši samo tujo govorico, tedaj se v srcu vzbudi domotožje po domovini, Po svojih dragih in po njih govorici. Tedaj se človek zave, kako draga in sveta mu je domača beseda. Najlepše pesmi o naši domači slovenski besedi in zemlji so se porodile v tujem svetu. Kri velikih narodnih možeh je vsplam-tela ravno v tujini čudovita ljubezen do domače govorice in po njej do naroda. Enako je, kot pravi pregovor: Sreče ne poznaš, če se v njej rodiš, srečo šele spoznaš, ko jo izgubiš. Nek vojak pripoveduje: Ko je nemška zmagovita vojska prodirala letos v Franci-
jo, sem se nahajal pri sanitejcih nekje sredi francoske dežele. Nekega dne nam pripeljejo^ ranjenca, ki je moral biti operiran. Nisem ga poznal, dejali so o njem, da je iz Vzhodne marke. Po operaciji je imel precejšne bolečine in zaželel si je vode, katero pa je zdravnik prepovedal. Tedaj spričo mene zašepeče par slovenskih besedi sebi v tolažbo: „Bo že minulo, saj drugi tudi trpijo!“ Meni poskoči ob teh besedah srce v prsih od veselja, sklonim se k rojaku-vojaku in ga vprašam, kako mu je. Ko začuje domačo besedo, se hoče vzradoščen pognati kvišku, nato stegne svoje roke k meni kot v molitvi in zakliče: „Prijatelj, odkod si, da znaš po našem ?“ Sedel sem k njemu in mu tiho šepetal tolažilne besede. Domača beseda naju je nevidno povezala in še dolgo za tem sva se razgo varjala o najini domovini ter postala končno najboljša prijatelja. Ta čudež je omogočila naša materna beseda.
Z našo govorico je tesno povezana naša pesem. Kar človek občuti v srcu, to rad pove. Če pa je človek vesel, mu vskipi iz srca pesem, s katero glasno izpove, kaj čuti v svoji notranjosti. So tudi ure, ko človeka tare žalost. Tudi v takih trenutkih privre na dan pesem, sicer otožna in mehka, pa vendar zbriše solzo in pomiri dušo. Pesem je torej izraz srčnih čustev. Davno že so
Kmečki materi.
Ti, kmečka si mati —
Tvoj kmečki je stan.
Trdno ob strani stojiš ti meni. — Čuvaj se, da te mogočni vihar s silovito močjo ne podre, ker le ob tebi in ob Mogočnem življenje je dano nam vse.
Glej! — Tvoja molitev je vredna nadvse. Tvoji otroci sklepajo pobožno roke: ker tvoje te kmečke navade pozabiti nihče ne sme.
Zala Stepanova.
Pozdravi vojaka-rojaka. Sprejeli smo sledeče vrstice: „Pošiljam mnogo iskrenih pozdravov čitateljem slovenskega tednika, vsem svojim prijateljem in še posebno svojim dobrim staršem. Vojak Pavle Becelj, pri nekem protiletalskem topniškem regimentu.
Rože, venci in pesem.
fot. Linhart.
Klagenfurt — Celovec, V novembru bo državni pošti pridružen poseben oddelek za telegrafsko oddajo slik na daljavo. Kakor se sedaj lahko telegra-firajo besede na poljubno daljavo, bo odslej mogoče s pomočjo posebne aparature pri oddaji in sprejemu telegrafirati tudi slike. Za tak telegram s sliko bo treba plačati znižani prispevek 1.50 RM. Slične oddelke imajo v Vzhodni marki doslej pošte na Dunaju, Gradcu in Inomostu.
Izpod Dobrača (Achomitz — Zahomc). Nenavadno nezgodo beležimo. Posestnik Andrej Moser je na svojem travniku pretvezal krave. Nenadno ga krava, s katero je imel opraviti, natakne na rog in ga hudo poškoduje. Iz Pod-kloštra klicani zdravnik se je moral poslužiti šivanke, da je rane zašil. Ponesrečencu želimo skorajšnjega okrevanja. — Na sosednji Bistrici je predzadnji teden vsled kratkega stika pri električnem vodu nastal požar pri pd. Ahaču. Hiša je vsa pogorela. Inventar so večinoma rešili. Trudu gasilcev se je posrečilo, da se ogenj ni razširil na sosednja poslopja.
Kratschach — Hrašče pri Mariji na Zilji. Po daljšem času se oglasimo tudi mi spet enkrat. Poročamo le žalostne novice. V teku letošnjega leta so
naši predniki prepevali svoje pesmi. Mnogo teh pesmi se je ohranilo do današnjih dni prednikom v spomin in nam v opomin, naj čuvamo tudi mi svojo pesem, jo pojemo in jo tako izročimo svojim otrokom, da bo živela naprej ter budila in dramila še pozne rodove k ljubezni do lepega slovenskega petja. Res je lepa naša pesem. Tujci, ki zaidejo v naše kraje in jo slišijo, nehote prisluhnejo mehki melodiji ter se ne morejo načuditi njeni milini in ubranosti. Neki romar, ki je pred leti romal s slovenskimi romarji v Lurd, pripoveduje:	Prišli smo v
Lurd, s procesijo smo se bližali lepi romarski stolnici, posvečeni Materi božji. Grede smo prepevali preproste naše nabožne pesmi. V Lurdu je bilo seve navzočih precej Francozov in še tujcev. Čim zaslišijo slovensko petje, namah umolknejo in po petju radovedno vprašujejo, odkod ljudstvo, ki tako lepo poje.
Tem dražja nam bodita govorica in pesem doma, kjer je njuna zibelka in njuna domovina! Vedno naj nam bo pred očmi neoporečeno dejstvo, da izgubi narod, ki je zapravil svojo besedo in svoje petje, svojo domovinsko pravico in ga nadomesti drug narod, ki bo svoje svetinje obdajal z večjim spoštovanjem.
izgubile Hrašče oziroma Seraje kar tri ugledne gospodarje. Prvi so umrli v zgodnji vigredi Gašper Pacher, pd. Jamnik, znan kot zavedna slovenska korenina. Sledila so jim sosed Anton Gašperšič, pd. Kornik. Ponesrečili so se v skednju pri pripravljanju krme za živino. Oba rajna sta dosegla nad 80 let. Nedavno pa smo spremljali na zadnji poti ob spremstvu dveh duhovnikov — domačega dušnega pastirja, rodom Westfalca, in bivšega našega župnika g. Lamprechta — posestnika Petra Sereinig, pd. Serajnika na Sera-jah. Umrli so po daljši bolezni star 78 let. Vsi trije počivajo na domačem pokopališču pri Mariji na Zilji. Počivajo naj v božjem miru!
Rosegg — Rožek. V torek 8. t. m. se j je vil iz Dolinčic na rožeško pokopališče dolg sprevod mož in žena. Spremljali so na zadnji poti 83 letnega Otov-čevega očeta Gregorja Paul. Zastrup-Ijenje krvi in oslabelost srca sta bili smrtni vzrok. Rajni oče so bili brat nekdanjega ledeniškega župana Jožefa Paul iz ugledne Rutarjeve družine. Nad 50 let so samostojno upravljali lepi O-tovčev dom, pozidali gospodarska poslopja in dvignili gospodarstvo na v-zorno višino. Sploh so bili Otovčev oče kmet od nog do glave, nadvse priden, preudaren, veren in zvest svoji materni besedi. Pogrebne obrede za rajnim sta opravili dva gg. duhovnika. Domači dušni pastir č. g. Dobernik so na grobu naslikali vzgledno njihovo življenje in ga stavili številnim navzočim gospodarjem, ki so svojemu sosedu izkazali zadnjo čast, za vzgled. Naj dobri Otovčev oče počivajo v božjem miru. — V četrtek navrh se je po Ro-žeku in okolici raznesla vest, da pogrešajo Habnarjevega očeta Janeza Kolina z Brega pri Rožeku. Že tedne sem so domači opažali, da so oče skrajno potrt in živčno hudo bolan. Par dni pozneje so našli v takozvanih ,,Melilr‘ tik ob Dravi pogrešanega klobuk in jopič. Sodijo, da so oče v hipni duševni zmedenosti šli v Dravo. Vendar trupla vsled narastle vode še niso mogli najti.
Nesreča na motornem kolesu. (Fei-stritz i. R. — Bistrica v Rožu.) Minuli petek je vozil 35 letni zastopnik firme Gòtz, Hubert Marinitsch, z motorjem iz. Podroščice na Bistrico. Iz neznanega vzroka je med vožnjo izgubil oblast nad kolesom, treščil je v obcestni jarek in si prebil lobanjo. Nekako uro pozneje so ga našli nezavestnega, poleg njega pa je ležalo dokaj poškodovano motorno kolo. Ponesrečenca so prepeljali v celovško bolnico.
Einersdorf — Nonča ves. Dne 6. oktobra smo položili na kraj počitka in miru rajno Štavdaherjevo mater. Da-siravno niso imeli sreče, da bi bili rod-
na mati lastnim otrokom, jih je vseeno bližnja in daljna okolica častno nazivala mater in to po vsej pravici. Z materinsko skrbjo so skrbeli za njihovi skrbi izročene. Ko so se v času brezposelnosti valile trume brezposel-nikov po naših cestah, so našli ti reveži pri rajni materi odprto srce. Dosegli so mati 79 let. Dokler so jim dopuščale moči, so šli ob vsaki priložnosti v bližno podružnico k sv. maši. Na dan njihovega pogreba so se od njih poslovili pevci z žalostinkami na domu in grobu. So pa rajna tudi spoštovali in ljubili slovensko petje in slovensko besedo. Žalujočega moža in vse ostale naj tolaži zavest, vsaj v znamenje nam križ stoji, da vidmo se nad zvezdami.
Kottmannsdorf — Kotmara ves. Na
dan sv. Terezije dne 15. t. m. smo na našem mirodvoru pokopali 14 letno Micko Modrič, pd. Žnidarjevo na Brdeh. Rajna deklica je bolehala na jetiki. Pred letom je izgubila očeta, ki je umrl vsled iste bolezni. Zanjo so iskali pomoči tudi v bolnici, pa zaman. Pripeljali so jo v soboto domov, pa je še isti večer izdihnila. Svoječasno je služila tudi v kotmirškem župnišču in bila vzgled marljive in dobre služkinje. Pogreba se je udeležila velika množica ljudstva. Na domu in grobu so se od ranjke poslovili društveni pevci z mehkimi žalostinkami. Na Žnidarjevem domu ostaneta mati in babica. Naj blaga deklica biva v nebesih med kri-latci! Zaostalim naše sožalje!
Koroški drobiž. V grebinjsko taborišče so dospela dekleta iz Štajerske in bodo tod preko zime vršile svojo obvezno delovno službo. — 262.736 prenočišč beleži v letošnji tujski sezoni Vrba ob jezeru. Gostov je bilo vseh 10.811. Izdelani so načrti, da s,e Vrba izgradi tudi kot zimsko letovišče. — 25.000 kg jabolk je poslala organizacija NSV iz okrajev Št. Vid in Volšperk vojakom na Norveškem. — 40 letni Feliks Ko-šutnik iz Borovelj se je pri pripravljanju drv poškodoval s sekiro. — 31 letni Filip Zausnig, strojnik pri tvrdki Raubal, se je nevarno ponesrečil. Stroj mu je razbil nosno kost. — 27. t. m. bo povodom zaključka kmetijske razstave v Beljaku veliko kmečko zborovanje. —	39 letni Anton Popodi iz
Straje vesi se je skušal ogniti avtomobilu, a je prišel pod motorno kolo. Obležal je hudo poškodovan. — Na Va-šinjah so opazovali dečka, ki je hotel „shraniti“ najdeno granato, ki je še preostala iz koroških bojev. Našel jo je, tako pravi, blizu Kabonove kmetije. Vojaki so nevarno igračo nato razstrelili. — 1000 novih stanovanj za izseljence iz Kanalske doline bo letos dogotovljenih. V Celovcu bo kmalu dograjenih 52 hiš z 216 stanovanji.
Iz uredništva. Tudi uredniki imajo včasih svoje želje in prošnje, o katerih menijo, da so v interesu njihovega lista. Najprej seve morajo izraziti zahvalo vsem svojim številnim sotrudni-kom, ki tudi v tem skrbipolnem času mislijo na svoj tednik in -ga bogatijo s svojimi članki, novicami in pobudami. Sodelovanje pri listu zasluži v času, ko se le premnog rad zavije v svoje lastne skrbi in interese, prav posebno priznanje. Naj so prijatelji-souredniki iz vseh naših krajev uverjeni, da je vsako njihovo pisemce uprav danes posebno dragoceno in da najde vsak in naj je še tako skromen prispevek, svoje mesto v listu, četudi morda malce kasno ali nekoliko pristriženo s škarjami. Zakasnitve ali „striženja“ naj pač vpišejo v breme trenutnim tehničnim in drugim prilikam, nam pa ohranijo svojo dobro voljo tudi v bodoče. Posebej se obračamo na naše fotografe, katerih marljivost je naravnost hvalevredna. Najrajši bi tedniku priložili tedensko ali vsaj mesečno ilustrirano prilogo, kjer bi našli prostora vsi številni fotografski posnetki našega narodnega življenja v veselje čitateljev in ponos fotografov. A porod slik v tisku ima svoje posebne težkoče in te so — denarnega značaja. S sicer nadvse prijaznim gospodom v upravi bi prav neradi prišli navskriž in se bomo torej tudi v bodoče izoževali na najboljše posnetke in prinašali vsak teden vsaj po eno sliko. V vsem življenju, pravijo, je srednja pot zlata pot in bodi tako veljavno tudi za naš slovenski tisk.
^	v
(Sirom nase jemlje
v
JtasQ gospodarstvo
Moderni goveji hlev.
Se so kraji, kjer človek nima dostopa v hlev. Pred hlevom se nahaja na-vadno velika kotanja gnojnice in komaj se pomakneš skozi nizka yrata gledat živino, moraš s štirimi očmi paziti, da se ne pogrezneš v gnojno mo-čvirje kje za živino ali ob prašičjih hlevcih. Zrak je zaduhel, vse se nahaja nekako v polmraku, živina je stisnjena na ozkem kraju in se topo ozira za človekom in ko se nevoljen u-makneš na zr?k, se ti zdi, kot bi prišel iz kakega globokega premogokopa na svetlo.
Moderen hlev je pravilo sodobne živinoreje. Zanj je treba najprej dobre volje, kajti tudi stari hlevi se lahko z malimi stroški primerno preuredijo, pridnih rok in nekaj denarja. Na kaj naj gledamo pri hlevu:
Hlev bodi prostoren. Mlado govedo zahteva 1.6 kv. m., odraslo 3.25 m*. Staja naj bo 2.20 m dolga, 1.3 m široka in za 3—4 cm nagnjena k kanalu. Varčevati s prostorom v hlevu nikakor ni pametno.
Hlev bodi topel. Toplota naj znaša 12.5 do 15 stopinj Celzija. Ako bi zaradi manjšega števila živine postalo v hlevu hladneje, se v prazne prostore spravi stelja.
Hlev bodi zračen. Zasmrajen, pokvarjen, sparjen hlevski zrak je kriv, da boleha goveja živina na notranjih organih, da je mršava in slabo razvita. V zračnem hlevu daje ista krava dnevno do 1 in pol mleka več ko v zatohlem. Za zračenje zadostujejo visoko pod stropom luknje, ki so poševne, da ne vleče no živini.
Hlev naj je svetel. Šipe je treba večkrat umiti. Poleti se hlevska vrata snemajo in nadomestijo z leso. ^
Jasli naj so nizke, da ne bodi živina vkleknienega hrbta. Lažje je sna-žiti betonske jasli z zaokroženim dnom. Vsako živinče ima svoj oddel pripravljen tako, 'da ne razmetuje krme in ne podjeda sosednjega. V širokem hlevu naj se krmi od spredaj. Trahtarji za krmo niso prikladni, ker uhaja skozi nje iz hleva na parno sopara, ki kvari krmo. Boljši je krmilnik v hlevu, koder se shranjuje in pripravlja krma.
Hlevska tla so pri modernem hlevu višja od zunanie okolice, neprodirna, iz opeke ali betona. Obložena so z deskami, da živini, ne spodrsne. Slaba tla so leglo nevarnih bolezni in vzrok pokvarjenega zraka in smradu. Žlebovi naj so betonirani, lepo uglajeni, s primernim padcem in vsak dan po-plaknjeni. Prag mora biti nizek.
Hlev bodi končno snažen. Razven kidanja, nastiljanja, pometanja, splah-njevavanja žlebov je potrebno tudi ometanje stropa in sten, umivanje o-ken, redno čiščenje jasli, snaženje zračnikov in jesensko beljenje stropa ter sten. V hlevu za miši, podgane, pajke, komarje in obad ter razno drugo golazen ni in ne sme biti v hlevu prostora. V hlev spadajo poleg gnojnih vil še železne grablje, brezova metla, čohalo, ščetka in toplomer.
Nezgodno zavarovanje v kmetijstvu.
Če se kmetu pri njegovem knietij-skem delu pripeti kakršna koli nezgoda, se sme poslužiti ugodnosti zavarovanja. Nejasno pa je, katero delo spada v ta okvir. Najprej seve poljsko delo, delo pri živini, • sploh vsako neposredno gospodarsko delo na kmetiji. Kmeit je nadalje zavarovan tudi proti nezgodam, ki se mu pripetijo pri uničevanju škodljivcev in živinskih bolezni, pri pregledih električnih naprav, mlatilnic in drugih strojev. Vsako delo, ki spada v redno kmetovo gospodarstvo in ne v upravo kmetije, je zavarovano.
Beljaško kmečko okrožje otvori 26. oktobra v svojih prostorih posebno kmetijsko razstavo po vzorcu one v Celovcu, ki se je zaključila 13. oktobra in jo je poselilo nad 17.000 oseb. Ker je razstava v Celovcu vzbudila veliko zanimanje, je pričakovati, da bo zanjo tudi v beljaškem' okrožju primeren interes.
Prodaja drv v malem. Oskrba drv za zimo je za konzumente in mala podjetja istega kraja znatno olajšana. Posestniki drv smejo brez pismenega dovoljenja prodati letno do 5 m trdih in 5 m mehkih drv. Kupec sme drva porabiti zase, ne sme jih pa za denar ali brezplačno oddati naprej. Kupec si sme drva oskrbeti od več strani. Če prodaja taisti posestnik nad 5 m trdih in mehkih drv istemu kupcu, si mora zato oskrbeti posebno dovoljenje gozdarskega urada. Posestniki gozdov morajo od časa do časa dajati podatke o višini posekanega lesa in prodanih drv.
Nakup ali menjava konj sta odslej dovoljena samo na podlagi posebnih kupnih listin, tako imenovanih Schluss-scheine. Listine izdajajo okrožne kmečke zveze proti prispevku 50 pf. Vsaka listina sestoji iz treh delov, katerih prva dva sta namenjena za kupca in prodajalca, tretji pa za kontrolo okrožne kmečke zveze. Slednjega pošlje posestnik na zvezin urad takoj po sklepu pogodbe. Za vsakega konja je treba posebno listino, za kobilo z žrebetom torej dva.
Zadnji čas za lepilne obroče! Deževno vreme je vzrok, da se razni škodljivci našega sadja pojavljajo šele v drugi polovici oktobra in skušajo doseči drevesne krone, da izležejo svoja jajčeca. Zato je treba, da takoj prilepimo okoli debla obroče in sicer tako, da škodljivci tudi pod obroči ne pridejo do krone. Torej bomo deblo nekoliko ogladili. Obroče bomo po par tednih spet pomazali z lepilom.
Namizna koruza. Le malo vemo, da je koruza odlična zelenjava in da zadovolji razvajenega sladokusca. Pri Madžarih ne manjka koruze v najbolj imenitnih hišah. Mlečne stVoke tam olupijo, kuhajo v slani vodi ter jih jedo skupno s surovim maslom. Včasih mlečne stroke tudi pražijo nad ognjem in ponudijo s sladkorjem. Na Moravskem pripravljajo koruzo tako kot kumare v kisu. Pri nas pa jedo kuhano ali praženo koruzo kvečjemu pastirji in morda še kaki izletniki.
Predpražniki. Bolj nobel jim pravijo „fusabštrajfarji“. Ponekod jih sila spretno pripravljajo iz koruznih listov. Za pletenje kit jemljejo dolge, mehke, bele liste, katere spravijo najprej suhe v vreče in koše do zime, dokler se ne loti dela mlado in staro. Čvrste kite pletejo tako, da puščajo robate konce za pol prsta iz kit, da lahko služijo svojemu namenu. In nato so gospodinje vesele, če imajo snažna stanovanja in če ostaja blato zunaj hiše in sobe. — Še bolj spretni znajo iz koruznih listov delati cele domače tepihe, copate, metle za krušne peči in podobno.
Svinjska ohromelost, je izrazita svinjska kuga. Njen povzročilec je neznan. Od nje obolele živali najprej bruhajo in imajo vročino, pozneje dobivajo krče in končno ohromijo, če v dveh do štirih dneh ne poginejo, navadno spet ozdravijo. Z ozirom na izredno nevarnost omenjene kuge je vlada odredila, da mora kmet, pri katerem se bolezen pojavi, takoj zaklati vse svoje svinje in prašiče, država pa mu za to dovoli odškodnino. Meso zdravih svinj se sme prodajati samo kuhano. Kmetija se strogo zapre in šele na privoljenje živinozdravnikovo je dovoljeno občevanje z drugimi. Po-vzročilca bolezni še niso našli in vedo le to, da ima svoj sedež v možganih in mozgu. Vesti, da je kuga v zvezi z umetnim gnojem ali da je akt sovražne sabotaže, so seve neresnične.
Prah je nevaren. To je preizkusilo 55 ameriških družin, katerih očetje so bili zaposleni v premogovnikih. Drobni premogov prah je pri zažiganju cigaret eksplodiral in pri tem je našlo smrt 55 delavcev. Drugod so spravljali delavci moko. V njihovi bližini je nekdo hauti ral z navadno svečo, močni prah se je vnel in možje so se komaj rešili požara. Neka gospodinja je strosila od miši načeto moko v štedilnik, v štedilniku je sledila eksplozija in žena je bila huda opečena. Kratko: prah je lahko nevaren, če nismo dovolj previdni.
Zanimivosti /
Črni kontinent.
Afrika živi v naši predstavi kot dežela „tam daleč za morjem“, kjer je strahovito vroče in koder se po pustinjah in puščavah pode divji levi in tigri, v nepreglednih pragozdovih pa se skrivajo nagi črnci, oboroženi z dolgimi sulicami in z belimi, ostrimi zobmi v črnih ustih. Pa Afrika skriva le še malo divje romantike, znane nam iz raznih knjig.
Tri afriške države so uprav „evrop-ske“. To je najprej na jugu zemeljske oble ležeča Južnoafriška zveza, ki pa po svoji zgodovini in kulturi niti ni predstavnica črne, ampak bele rase. Mednarodno-pravno je samostojna država, kot dominij pa sestavni del britanskega imperija. Majhna, nerazvita in kulturno zaostala republika črncev je Liberija. Ustanovili so jo Ameri-kanci minulega stoletja, ko so hoteli dati ameriškem črncem njihovo pravo domovino. Gospodarsko je republika odvisna od Amerike. Egipt je čisto modernega značaja in se lahko kosa z marsikaterim delom Evrope po kulturi in gospodarstvu. Ostali deli Afrike pripadajo Angliji, Franciji, Italiji, Španiji, Portugalski in Belgiji kot kolonije, protektorati in mandati. Ozemlje tod je redko naseljeno, gospodarsko nepovezano, večinoma je zemlja še neobdelana. V sebi pa krije velika bogastva, tako zlato in diamante v južni Afriki, volno in tobak v Egiptu, fosfor v Tuniziji, kavo v Abesiniji, les v Nigru in Sudanu.
Za industrializacijo ne zadoščajo zgolj človeške delovne sile — tudi teh v Afriki ni dovolj — ampak predvsem denar. Afrika rabi ceste in železnice, šole in bolnice, osušena močvirja, nadzorovane gozdove, regulirane reke. V tem tiči vzrok, da so angleške in francoske kolonije bolj kolonizirane kot one, ki pripadajo manjšim in gospodarsko slabšim državam.
Afriško vprašanje je v najnovejšem času odprto. Nemara bo sedanja vojna skovala novo usodo tudi za doslej le malo poznani in malo upoštevani črni kontinent.
Nenadoma je izgubil dar govora. Nek
mlad zdravnik na milanski kliniki je bil s svojim prijateljem na deželi pri sorodnikih. Pozno zvečer sta se vračala domov. Ko ga prijatelj nekaj v-praša, mu mladi zdravnik ničesar ne odgovori, ampak ga krepko udari po rami. Prijatelj stopi z voza in vidi, kako se mladi zdravnik muči, krč mu je spačil obraz, oči so grozno zavite. Premikal je ustnice, ne da bi mogel kako besedo spraviti iz sebe. Prijatelj mu je dal košček papirja in svinčnik. S tresočo roko je mladi zdravnik ob brlenju svetilke napisal, naj ga spravi čim prej domov. Ko so doma takoj poklicali zdravnika na pomoč, prav tako ni mogel spregovoriti nobene besede. Le napisal je zopet, da je videl v temnem grmu belo pošast, prijateljev glas pa ga je iznenada predramil. Potem ni mogel več govoriti. Mladi zdravnik ni izgubil samo govora, ampak je tudi popolnoma osivel.
Novorojenček z zobmi. V vasi Vr-gorac se je te dni kmetu Antonu Klariču rodil sinček, ki ima že docela zra-stle zobe. Otrok je zdrav in dobro razvit. Dva srednja zoba sta popolna, medtem ko je drugo zobovje nekakšno tako, kakšno dobivajo otroci, ko so eno leto stari. Zdravniki, ki so si ogledali to čudo, pravijo, da bo fantek v kratkem dobil popolno zobovje.
O selitvi ptic. S čudno natančnostjo se dvignejo vsako leto ob istem času posamezne skupine ptic z naših krajev in se selijo na jug; z enako natančnostjo se spomladi vračajo. Kaj jim pove, da je čas selitve? Tega še ni nobeden prirodoslovec ugotovil. Ker letajo ptice selivke večinoma le ponoči, nam niso znane niti njih zračne poti. Le približno jih lahko ugotovimo po krajih, kjer si na poti čez dan iščejo hrano. Zelo dolga je pot, ki jo ptice selivke prelete, preden prilete na skrajni afriški jug. Najbolj sta znani dve poti, ki se jih poslužujejo štorklje na
; vsega sveta.
svojem poletju v Afrika in nazaj. Ena pelja čez Gibraltar, druga 'preko Dardanel.
200 mostov v Lotringiji, ki so bili razrušeni v vojni, so že popravili oziroma nanovo zgradili. Tudi drugače je vse na delu, da bi se razdejanja vojne čimprej izbrisala. Tako so bili popravljeni tudi že vsi vodovodi ter električne napeljave.
Ob francoski-švicarski meji živi majhen, skoro nepoznan narodič — imenovan Saugeti. Ves narod šteje komaj nekaj tisoč glav in živi med Nemci in Francozi. Tudi izvor tega ljudstva je neznan. Saugeti govorijo danes neko mešano narečje, o katerem menijo učenjaki, da je finsko tartarskega izvora. Ohranili so tudi svoje posebne običaje in imajo hiše brez oken in z velikimi kamini, nad katerimi so v strehi odprtine za izhod dima in za dnevno svetlobo.
Kje so zvezde podnevi? Zvezde so podnevi tam, kjer so bile ponoči. Ako bi mogel kdo zakriti sonce čez dan, da bi postala tema, tedaj bi takoj zagledal zvezde. Zvezde se svetijo neprestano. Čez idan pa je svetloba sonca močnejša, zato zvezde poblede in ne vidimo več njihovega žarenja. Če ležite v sobi, slišite svoj dih, ako pa nastane zunaj močan ropot ali pok, ne slišite več svojega dihanja, ker je zunanji ropot močnejši. Podobno je z' zvezdami in soncem. Svetloba sonca popije vso svetlobo zvezd. A vendar moremo videti zvezde tudi čez dan. Ljudje, ki kopljejo globoke vodnjake, ji zagledajo sredi najjasnejšega dneva na nebu. Iz teh rovov ne more sonce pregnati teme in zato se tam vidijo» zvezde podnevi in ponoči.
Poplave v Španiji.
Jesenskemu deževju v Španiji so sledile velike poplave. V Kataloniji je na-rastlo vodovje poplavilo in porušilo več krajev. Vas Torello je popolnoma izginila, vsled nenadne poplave se vaščani niso mogli dovolj hitro rešiti. V bližini Torcila se je zrušil železniški most v trenutku, ko se je na mostu nahajal nek osebni vlak. Mesto Gero-na so morali prebivalci vsled grozeče nevarnosti sprazniti. Tudi Barcelona je delno pod vodo. Vodja države je takoj odredil potrebno‘vojaško in denarno pomoč.
Par sa smeti
Zadrega. Lojze je velik bahač. Nekoč se hvali v večji družbi, da so zadnjo soboto popivali, „da it bil pijan ko kanon". — Pa ga zavrne sosedov Mihec z drznim vprašanjem: ,,Kedaj pa je bil kanon že pijan?"
Mala pomota Gospod kaplan: ,,Tinček, povej mi, kdo je obsodil Jezusa na smrt." — Tinček: „Farizeji in pismonoše."
Blisk in grom Mala Anica zaradi strašnega bliskanja in grmenja sredi noči ne more spati. S plašnim glasom pokliče mamico. Mamica:	„Kaj pa
hočeš?" — „K tebi bi šla rada spat."
Mama: „Zakaj pa?" — „V moji postelji tako bliska in grmi."
Novorojenček. Mali Janko je zelo presenečen, ko je izvedel, da njegova novorojena sestrica še nima imena. Zato vpraša očeta: „Atek, kako pravzaprav veš, da spada deklica k naši družini, ko pa š,e imena nima?"
Ima prav. Učitelj: „Že spet si prišel brez peresnika v šolo. Kaj pa bi rekel vojaku, ki bi brez puške šel v volno?" — Franček: „Gospod general!"
Pri vojakih. „Kaj moraš najprej storiti, ko dobiš puško v roko?".—-»Najprej pogledam, katero številko ima." — »Prav; in zakaj?" — „Da ne bi čisti! tuje puške".
Urednik: Dkfm. Vinko Z w i 11 e r, Klagenfurt, Achatzelgasse 7. — Založnik: Politično in gospodarsko društvo za Slovence na Koroškem. — Tiskarna J. Leon sen., Klagenfurt, Domgasse 17. Veljavna je inseratna tarifa X.