Listek. 573 Kar se tiče oblik, naj se omeni : puti se nam. poti se; is sagor (Ki is sagor prisije); oblika »veli« kaže na štirsko narečje ob hrvaški meji. 10. kitica slove: V desheli terda lakota Ljudi slo hudo vije, Alfonsus voljno vbogim da Prihodke vfe fhkofije, In kadar je she vfe rasdal In nima kaj darvati, Svoj laflen perftan je predal »Otrozi!« je poflednizh djal: Vam nimam kaj vezh dati.« Dr. K. Gl. Dve spominski slavnosti sta se praznovali v minulem meseci. ,,Zaveza slovenskih učiteljskih društev" je dne" 18. avgusta odkrila spominsko pločo dr. Fr. Močniku na njega domu v Cerknem; v Črnem Vrhu nad Idrijo in v Lome"h pa se je postavil spomenik, oziroma odkrila se je spominska ploča M. Cigaletu. Močnikova spominska ploča ima napis: ,,V tej hiši se je porodil i. oktobra 1814. dr. Fr. Močnik, vitez Fr. Jožefovega reda in železne krone, sloveči matematik. -— Postavila „Zaveza slovenskih učiteljskih društev" 18. avgusta 1894." — Cigaletov spomenik v Črnem Vrhu (marmornata piramida z železno ograjo) ima spredi napis : „V črnovrški občini, v Lomeh, št. 12. je bil rojen 2. kimovca 1. 1819. Matej Cigale, slovenski pisatelj, urednik državnega zakonika, umrl kot vladni svetovalec dne 20. malega travna 1. 1889. na Dunaju. — »Jeden poglavitnih stebrov mile slovenščine in jeden največjih dobrotnikov slovenskega ljudstva." Navratil. — Postavili častilci 1. 1894." Ne desni strani se čitajo besede: ,,Človeku je namen ožlahtniti srce in približati se božji svetosti." M. Cigale. — Napis na levi strani slove: „Kar zrak stvarem, je narodu narodnost". M. Cigale. — Spominska ploča v Lomeli ima tako-le besedilo: ,,V tej hiši se je rodil dne" 2. kimovca 1. 1819. Matej Cigale, slovenski pisatelj, umrl dne- 20. malega travna 1. 1889. na Dunaju." Iz zborovanja »Zaveze slovenskih učiteljskih društev.« Kakor posnemljemo iz poročil o letošnjem občem zboru »Zaveze slovenskih učiteljskih društev«, oglasil se je na razpis pisateljskega darila za najboljšo mladinsko povest samo jeden pisatelj, Dušan Mladinski, kateremu se je dotična nagrada za povest »Dva brata« tudi prisodila. Na razpis druge,, nagrade za primerne mladinske pesmi pa se ni oglasil nihče. —¦ Vesela je novica, da bode v tiskarni g. A. Gabrščka izhajala »Knjižnica za mladino«; oblika ji bode tista kakor »Slovanski knjižnici«, dobivali pa se bodo le vezani izvodi. Drobne novice. Češka časopisa ,,Radhošt'", v Valaškem Mezeriči in ,,Opavsk^ T^dennik" sta priobčila v prevodu novelici ,.Marek" in ,,Prvni ldska", kateri je nekoč v našem listu objavil Alfonz Pirec. — ,,Wiener Abendpost" je nedavno v listku objavila simpatiško pisan članek „Die Edlinge von Tiichern" ; v rljem se pisateljica Mara Cop Marlet najprej spominja slovenske spevoigre ,,Teharski plemiči", nato pa podaja nekaj zgodovinskih drobnostij in mimo drugega navaja tudi pravljico, ki je podlaga rečeni spevoigri. — Dne" 3. julija je umrl v Dramljah pri Sv. Juriji na Štajerskem kapelan Ivan Kolarič, Pokojnik je bil sodelavec ,,Ljublj. Zvona" in je v njem priobčil nekaj pesmij pod imenoma ,,Ogin" in „Davorinov". — Kajkavački dijalekat u Prigorju. Napisao prof. "Vatroslav Rožič (poseb. od-tisek iz „Rada" knj. CXV, CXVI in CXVIII). U Zagrebu 1894, 8°., 192. — Nedavno je objavil Rožic prvo celotno razpravo o kajkavskem narečji. Prej smo poznavali to za- 5 74 Listek. nimljivo narečje, katerega se laste" jednako Slovenci in Hrvatje, samo iz različnih zbirk narodnih pesmij in pravljic, med katerimi gre gotovo prvo mesto lepi zbirki Valjavčevi. Iz takih zbirk se ni moči nikoli poučiti o vseh jezikovnih podrobnostih ; posname se v glasoslovnem oziru jedino le površna slika. Zato nam je pisatelj jako ustregel, da nam je prav podrobno in vestno opisal kajkavsko narečje v Prigorji. Njegova razprava se odlikuje po obilosti zbranega gradiva in natančnem zaznamenovanji naglasa. Za razlago se pisatelj navadno ne briga; podaje nam samo vestno sliko govora. Mi smo mu hvaležni tudi za to. Na podlagi njegove razprave vidimo, da tudi kajkavsko narečje ni jednotno, da je dosti znatne razlike med severnim kajkavskim ogrankom okolo Varaždina in južnim, katerega nam je opisal Rožič Severno je dosti sorodnejše sosednemu slovenskemu štajerskemu narečju, južno se pa že nekoliko bolj bliža čakavščini. V prvem se nadomešča polglasnik dosledno z e (v kolikor ni prodrl a iz književne hrvaščine), v drugem pa se je e razvil samo v deblih, v končnicah pa a kakor v hrvaščini. V prvem se nadomešča a z o mimo novejšega u, v drugem pa z u ; prvi ima za praslovansko skupino tj glas č, drugi pa hrv. c; nasprotno je v prigorskem narečji j, na mestu starega dj, v severnem pa nekako dž (g/') mimo j. Glede j se sicer strinja južno narečje s slovenščino, toda zajeduo tudi s čakavskim narečjem. Tedaj tudi tu opazimo, da narečja polagoma prehajajo in se prelivajo drugo v drugo ; mej med njimi ni. Južuo kajkavsko narečje v bližini čakavskega narečja je tudi temu sorodnejše, severno, ki mejaši na slovenska narečja, pa se tem znatneje približuje. Navajeni smo sicer tudi v jezikoslovji govoriti o slovenskem, hrvaškem (srbskem), bolgarskem jeziku. Toda to so zgodovinski in politiški izrazi, kateri obsezajo v jezikovnem oziru dosti različne tipe in tedaj niso vedno dovolj točni; razven tega pa se obseg teh pojmov izpreminja. Marsikateri nazori pisateljevi so že zastareli ali pa krivi. Tako n. pr. uči, da je h v komparat. nastalo iz % in i, da se je končnica u v instrum. sgl. a- deb. razvila iz starejše končnice -um po odpadu m, in vender je ravno končnica u starejša — da se je j v hijen ustavil i. t. d. Take malenkosti ne kvarijo mnogo spisa, ker si jih itak lahko vsakdo popravi. Bolj neljubo nam je, da pogrešamo v glasoslovji na nekaterih mestih natančnih poročil o izgovoru nekaterih glasov, sosebno različnih e. — Toliko o tem marljivem spisu, važnem za spoznavanje kajkavskega narečja. V. O. Hrvaški misal iz leta 1494. Prof. dr. V, Jagič je odkril hrvaški misal, ki se je leta 1494. natisnil v Senji. Ta knjiga, jednake dobe s srbskim oktoihom, sicer ni prva hrvaško natisnjena knjiga — I Milčetič piše v »Vienci«, da je prva hrvaška gla-golska knjiga misal iz leta 1483. — vender pa je važna zato, ker se ve", kje je bila natisnjena. Iz hrvaške književnosti. Kakor smo že poročali, izdala je Georgina Kayser-Sobjeska, članica narodnega deželnega gledališča v Zagrebu, dramatsko delo, naslovljeno: ,,Svako djelo dodje na videlo". Tragedija obseza tri slike iz zagrebškega življenja : ,,Jelačičev trg", ,,Radnički dol" in ,,Vila na Laščini". Vsebina: Metreso grofa Ferdinanda, lepo Loriko, obide prava ljubezen do delavca Matije, in njemu na ljubo se hoče odreči razkošnemu sijaju v vili na Laščini ter podati roko v zakon pošteuemu mladeniču. Matija pa ne ve", kaj je prav za prav njegova nevesta, nego misli, da je hišna v bogati rodbini. Grofu Ferdinandu pa ni dovolj samo Lorika, razkošnik zalezuje še Ljubico, sestro Ma-tijevo, in jo je res že takd premotil, da mu verjame. Mati Jana strahoma opazuje Lju-bičino ljubezen, zakaj pred davnimi leti je imela ona sama razmerje z grofom Bolte-zarjem, očetom Ferdinandovim, ki ni ostalo brez nasledka. Soproga grofa Boltezarjeva je v jednajstem letu svojega zakona bas ob tistem času povila mrtvo dete, in grof Bol-tezar ji je položil sina Janinega v naročaj, ne da bi bila njega soproga slutila prevaro. Grof