Poštnina plačana p gotoplnl-VII. leitnik. 1929. szeptember 20. 10. numera. Messecsne verszke novine* Vu Imčni prčkmurszke evang. sinyorije reditel i vodavnSk: FLiSZAR JANOS, Murska Sobota. Rokopfszi sze morejo v Pueonce posilati. Csek racsuna 8t. 13,586; Imč ,,Dusevni liszt" Puconci. tejna na cejlo leto 20 Din., v zvdnsztvo 30 dinM v Ameriko 1 Dol., edne numere 2 din. Naprejplacsilo gorivzeme vszaki evang. dUhovnik I vucsitel. Ka je iszfina? (Jan. 18, 36—38.) Nega taksega csioveka, steri nebi isz-«ao i nebi liibo isztine. Ali najvekse pita-nye je to, ka k-kaksoj isztini sze dr'zi cslovek? Poprčkno vnogokrat csiijemo szpomfnati isztino. Drustveni zlocsi, poli-liticsne sztranke, verszka szpraviscsa, drii-stva kricsfjo: pojdi esze, prinasz je isztina i jedino mf jo scsčmo k-obladnoszti pri-pelati na vsze presztoraj jakosztnoga, včr-sztvinszkoga i politicsnoga 'zitka. Ino tisz-ti Iiidjč, steri nescsejo gledati z lasztivni-mi ocsmi i nemajo navade z-Iasztivnov pametjov szi prernislavati, po prosztom notrisztanejo vu eden loger, ar szo driigi tiidi tam i szamo keszno vzemejo vparnet, ka szo sze vkanili, ka szo oni driigo isz-tino csakali. 'Zftek nam ka'ze razlocsne szence i forme isztine. Vtraglivi, nemaren cslovek tn pravi, zadoszta je, csi delo zleka i kak-tak odpravi, sto bogse scse, naj szi dcla, To je nyegova isztina. Nevervani na to vcsi, nega Boga, vszaki tiszto lehko vcsini, ka sze nyemi vidi, z-racsundava-nyem szmo nikomi ne du'zni. Szebicsen, votle dtise, materialisticsnega mislenya cslovek to razklada, gori trbe raztalati na-glih Kidi imanye; steri je z-znojom, szebe zatajecsim deioin szpravlao vktiper, naj tudi szasno telko ma, liki tiszti, steri sza-mo zapravlati znd. Taksi cslovek pa, steri szvoje postenyč zakocka, to pravi, vsza-komi trbe vblato szklacsiti posteny^, pre-stimanye, post(ivanye sze nikoga nedosz-taja, tak bode ednakoszt. Potem jeszte taksa isztina ttidi, stera to 'zelč, ka zblo-da, falinga je ne greh, csi je to nas rod, nas priatel vcsino, ali pa mi szami. Jesz-to isztina taksi apostolje tudi, steri to kri-csijo: csi te je ogrizao tvoj blfznyi, ogri-zi ga ti ttidi, csi te je zbantuvao, jzbanttij ga tf tiidi. Potom jesztejo ludje, steri pod obrazom pravice cuj sze zemejo odurjavat ednoga csloveka, radi bi ga z-pdti szpra-vili, liki Krisztusovi protivnici vu obcsii-tenyi szvoje isztine, z-dobrov diisnovvčszt-jov szo kricsali: razpi ga! Oh kelko lti-di hodi po etaksi potaj i nasztrcga za ob-ladnoszt etakse isztine ? Isztine szvčt je szploh natsisi. Jezus velf: wKralevsztvo moje je nč z-etoga szveta.* I mesztancsarje Nyegovoga Kra-levsztva szo du'zni Jezusa isztine naszle-diivati. Eto je ta isztina, ka na nasz za-vlipano delo szrno du'zni verno odpravla-ti, ar racsun mamo dati od nyega, csi leh-ko ne liid^m, ali Bogi szploh gviisno. T6 je ta isztina, ka csi je sto szvoje poste-nye zapravo, naj nevardeva tak vr^dposz-taviti szvoje falinge, ka na driigoga me-cse zamaz, blato, nego ponizno naj szpoz-na hibo i z omurnim povrnenyem jo se-tiije vopopraviti. T6 je isztina, ka greh grčh osztane, csi szem ga taki jasz szam, csi moj rod, csi moj priatel doprineszao i zobsztom ga lepsam, ar ga Bog vidi i Sztran 106. DUSEVNI LISZT szeptember 20. liidje ga tudi vidijo, T6 je ta isztina, ka csi gyčr eden omurnoga nakanenya cslo-vek sztojf, naj ga negledam, liki kakso szpako, vu stero sze vnogokrat notrivda-rim za volo rnoji faling, nego tak ga naj gledam, liki peldo, od koga sze vcsiti morem. Lubleni cstenyar, kakso isztino lubis ti? Cslovek je na to pozvani, naj onoj isztini szlii'zi i kre one tiidi szvedcesi, stero je Bog po Jezusi vooznano. Jezus je za isztino szvojega nebeszkoga Ocse 'zivo i kre one isztine je tiidi te obsztao, gda je szploh szamčren osztao z-szvojov isztinov, gda je kn"z gratao zato najem. Escse pred Pilatusoin tticii etak ercse: ,,Jasz szem na ete szvct narodjeni i na to szern prisao na ete szvct, naj szvedo-csini od isztine. Vszaki, ki je z-isztine, poszltisa moj glasz." Diiso i szrdce podigavajocsi oszvetck szo meJi prom. mOszec 4. ; 5-ga pivkmurszki evan-gelicsanje. Tretjega, v-szoboto z-vecstrasnyim vlakom szo sze pripelali z-Zagreba goszp. D>. Popp Filip pUspek-administrator, Jugoszlavije evangelicsanov visji duhovnt paszter na szvoji verevrCli pr kmurszki evangelicsanov obiszk, ko-ga te, od szredsztva tak dalecs, z-driige vere liidmi ok li obvzeti vernici vszigdar z-velkov navdiisevnosztj(';y i z-globokov vereJiibdznoszt-jov primejo i veszelijo sze. csi sze nyim poniidi pdlika toga nateliko lublenoga visjega pasztera zocsi-vOcsi pozdravlati. Vezdasnyega obiszka glavni cil je bio po Nyegovoga Veiicsansztva kraii dvema evang. duhovnikoma g. Kovats Stefan sinyori, szobot-skomi i g. Siftar Karoly bodonszkomi diihovniki na cerkevnom i solszkom presztori ze dugo lčt neszebicsne, hasznovite delavnoszti od najvisise sztrani szpoznanye daruvanoga »Szvčti Szdva" odlikovdnya prikdanye. Aug. 4. vgojdno ze od ranoga vrcmena mao je nenavadno velika v/iozina liidi samrčla po Szobotc vilicaj i naimre okoli evang. c^rkvi kraja, stera sze je v-edno poveksavala zevszč krajov brczi razlocska vere i narodnoszti priha-jajocsi sztancsarmi. Cerkvi znotrCsnyi tal i oltar szo ze napn"-lep.') okincsale i oplele z-'zivimi riVzarni i kori-nami szobotskoga ev. Zenszkoga driiztva gosz-pe i devojke. Ob deszčtoj vori sze ]e zacsnoJa szliizba Boza. Presztrana c^rkev sze je nabito napunila, nateliko, ka je escse doszta liidi vone osztalo, ki szo sze 'ze m) mogli notri szpraviti. Pred- ,,Trdi grad ..•" Poszlovencso: JUVENTUS. — Nadaljavanye. — Pito je vszepovszedik, gori je sztavo vsza-koga, szkem sze je szrčeso, aii zopszton, n szo ga scseli razmiti, szarno szo gledali zacsikteno toga ronyavoga vandrara. Nč szo razmili \u ni vogrszko, niti szlovenszko rOcs. Na tretji den ga je povrgla potrplivoszt. Ravno szu je pred ca-szarszkirn gradom sztavo i zacsno sze je z vra-tarom csemeriti: ,,Csujte vi, z tem zlatim goK-rorn, povOte mi, gde najdem caszara ?" ,,Nerazmima. odg<;voro je te, i tecsasz szta tohnacsila edendrugomi, vszaki po szvojem je~ ziki, vedno bole glaszno, tak dabi obadva glii-hiva bila, ka sze je nemec razcsemero i zaviiha je 'zč'zgo Petra. Ali to ze on tiidi nemre zagle- dati: — Lancos-lobogos nemec, to obžaliijes ! Kak sze je tak pripravlao, gorizasziikavsi rokave, da nemci nazaj zaszluzi, okoli szo ga vzeli nemski szoldacke. Ravno v tom hipi je priso k vratarn Pallfy K. grof, Csuo je na boj zvajncse, vogrsžke recsi i vkraj odyrnovsi szoldake ta szt- pi k Pctri : — Ka za novoga je, paver ? Szamo ka 'ze edn ik csujern po mojern jeziki giicsati, csi glih ne prijetno. Iscsem Nye-govo Velicsansztvo caszara, tozbo mam, pa szo tC tii v Becsi tak temni v glavi, kak csarna n cs, odrascseni cslovocske, pa nevcjo vogrszki, Grof szc je zasztneho : — Odkud szi ? — Z F.-ra. — Obraz ti mi je poznani. Vecskrat szam bio v vasoj veszi, gda mi je escse sztric, Andras grof zivo, Peti ga gl^da, gleda, ednok szi szamo szeptember 20. DUSEVNI LISZT Sztran 107. go szo g. puspek-administrator drzali vu lepo dončcsem horvatskom jeziki, od nyih 'ze dobro poznanom i znžnom iszkrenotn govort-nyi, stero je vsze poszliihsavce navdusiio i gioboko vu szrdci obhodilo. Vu govoi\nyi szo sze szpome-nili z v-Koppenhagi (v-Džnii) pred nisternimi dnevmi dr'zanoga szvetovnoga velikoga Evan-gelicsanszkoga kongressusa, na sterom szo zvon szebe escse z-dvema poszlarrikoma zasztapali Jugoszlavie evangelicsžne, na sterom kongressi szo naz< csi bili celoga szvčta z-vszakoga or-sz&ga, gde evangelicsanje zivejo poszlanci. Z-Azie: japani, kinezerje, hindusje, i z-Sziberije, z-Afrike, arabianci, csrnkavci, z Ausztralie; naj-vecs z-Szeverne i Jiizne Amerike i z-Europe vszakoga orszaga poszlanci. Bcle, zute, kuferne i csarne kuze i fajte liidje, vu velikoj vnozini, kak szo pravili: vu bOlom, csisztom szrdci i diisi szo sze brezi razlocska narodnoszti i jezi-ka, kak bratje vu Jezusi Krisztusi, vszi ednoga Ocse deca vjedinali i tanacsivali od verszki dugovany. Predgo dokoncsavsi szo blagoszlovili vkup szpravlene vernike, na szrdcč nyim zvezavsi ve-re liibezen i drfigi vernikov postuvanye. Z-pred-gance doj pridocs, szo pred oltarom med pre-branim govorvnyem prek dali i gori prikapcsili g. Kovats sinyor~diihovniki kralevszko odlikova-nye, stero szo imenUvani v-szrdce obhodnom govori zahvalili, stero szo, kak to vszaki, ki nyih pozna, nigdar nc iszkali i nC csakali, ali stero prestimanye nyini nadale k-szvojega po-zvanya odpravlanyi novo mocs i nepomenkano vrCloszt dariivalo bode. Po tom nadgovori szo goszpa dr. Somenova, 'zenszkoga druztva pred-szednikojca vu driiztva imeni pozdravlnli v-lč-pom prebranom govorc-nyi Jiiblenoga i visziko postiivanoga voditela, seniora i duhovnika, prt-k szo nyim daii driistva liibeznoszti i postuvanya džr (na seszt osz'»b szrebrni kžvinszki szervisz). Zenszkoga driiztva pnzdrav i liibeznivi dar szo sinyor v-pri]aznivom nadgovori zahvalili. IZ-teni sze je oszvetek zaklficso, steri dugo vu vernikov szrdcaj nepozableni osztane. Po Bozoj szl(i'zbi je v-farofi kratki obed presztreti, po steroni szo goszp. puspek-admini-strator z-sinyorom i g. Benko Jozef inspekto-rom Moravszko faro obiszkali. Odnut dotno pridOcs, je vecser ob sesztoj vori konferencia drzana, na steroj szo razpravlani nisterni fon-tosnesi punktomi na driigi den dr'zanoga si-nyorszkoga gyQ10sa. Vecser je v-Dobraiovoj os-tariji vkiipna i med veszelim zgovarjanyem ta tekocsa vecserja bila. — F. J. Bocšonsike fare dssiretek. V-bodonszkoj fari je aug. pt;ti szvetesnyi den bio. Tam je drzani eto p-'»t obprvim si-ny irszki gyulčs, kak evang. gmajna i cčrkev sztoji. Liibleni goszt, goszp. piispek-administra- dolizgrabi z glave kalapos i roku njemi kttsne : — Goszpon Karoly, Bog ji obdrzi, Nagy Peti szem, moj ajta szo zgrabili nyigvoga szpacseno-ga konya, gda bi ji szkoron v wOrd6g-arok" obrno, jasz kak escse pojbics, szem tiidi tam bio z-nyimi i szem nyim pomago. — Zahvali Bogi, ka szi sze z menom szrecso, ar csi bi te zaprili v temnico grada, lejko bi csakao, dokecs bi znova szunce szijalo na tebe. — Pa szem ze telko vandro. — No, zda netnam vremena, pocsini sze vo primeni, moj inas te ta odpela, vecser mi povos vsze i csi je mogocse, na pomocs mo ti. Karl — velo je nemški szvojemi inasi — odpelaj domo toga dobroga cslovoka, daj na-nyega posteno obleko, podvori nyemi z jCsztvi-nov i pitvinov, potem ga piiszti szpati, na ve-csar ga pa pripelaj k meni. Karl ga je pelo na szalas Palffy grofa. Ali komaj szta vcsinila par sztopajov, gV.szti rčd szolddkov je nyidva nazšj potisznolo. — 1782. leto szo piszali, ravno sze je VI. Pius papa zdr'zavao v Becsi, ar je caszara, II. Jozsefa na to scseo nagnoti, naj nazaj potegne szvoje npo-trplivoszti zrendeliivanye" i escse driige cerkvene zakone. (Steri szo szloboscsino dali protestan-tom !) Caszarszki-tanacs, piispecke, varmegyovje, vžrosje, zemelszki goszpodarje szo tiidi to pa-povo zelenye djali za szvoje, ali Krisztusa tak zvani wzemelszki namesztnik", je zopszton scs^o od kaj taksega zgovarjati z caszarom, z nyim sze pogajati; II. Jo'zef, ki je ovak z velkim postiivanjem i z paradiov prdjo papo, t&ksi hip sze je ogno gucsa i nevkleknyeno je vodrzo kre vorszke i cerkvene tolerancije (potrplivoszti]. VI. Pius papa je stiri lepe Rafael-kcpe prineszo II. Jozefi za senk, t^ szo pri velkom Sztran 108. DOSEVNI LISZT szeptember 20. tor szo prisli v-gmajno, prineszli szo vezdas-nyemi vrelomi g. diihovniki Siftar Ka"rolyi Nyi-hovoga Velicsansztva krala odlikovanyes stero je z-ednim i gmajne pocsasztsenye i dika. Vecs dni szo sze pripravlali ze gmajnarje k-odlics-noga goszta g. dr. jPopp Filipa piispek-admi-nistratora, Itiblenoga visjega pasztera prisesztja, sinyorszkoga gyulesa drzanya i k-szvojega dii-hovnoga pasztera od najvisise sztrani pocsaszt-senya priliki. MlLde devojke, goszpe i goszpodicsine szo cčrkev odznotra i odzvona, farofa, sole okolico i naplaci po junakaj vkopano gyelics >vje, szla-volok vrata, na steri je: »Bog vasz je prine-szao" napiszek bio, z-venci, z-korinami kraszno oplele i okincsale. Szlavoloki, kincsna vr&ta szo vu vecs raesztaj bila gori posztdvlena, escse i v-Zenkovci i v-Striikovci v-stiraj, v-stiraj mesztaj. V-pondelek ob Cszmoj vori szo sze pelali z-Szobote piispek-administr&tor, szprevajani od sinyorszkoga inspektora i sinyora ino od evang. diihovniksztva, k-steromi szo sze kak goszt g. Baron Janos mariborszki ev. dlihovnik zdrfizili, ki szo ze v-Szoboto z-nedelo vecserasnyira vla-kom prisli, Szobotskoga ev. zenszkoga druztva poszlansztvo pod vodsztvom predszednikojce goszpč dr. Somenojce. Na sinyorszki gyiiles vo-poszlani zaviipniki, gosztje na szedem automo-bila), vecs kocsijaj i biciklinaj. Csuduvani obhod je vu po prek pelajocsi vesznic sztancsarov szrdcaj navdiiseni szpomin zbiido. V-Sztriikoi/cepridocs, pri prvom sslavoloki szo devojke korine i ptis-licse lucsale na automobile, steri szo zd 1 raed zunenyem zvonov sli napre do ev. sOle. Tii pri sOIi, gde szo nigda ob priiiki poszvetsiivanya bodonszke nCtve cerkvi Gyuratz piispeka szpri-jali, szo sze szpravili vktiper zd;\ tticil solszka deca z vucsitelom, vesznice vszi sztancsarje i ogengaszilci. Szprevod ]e sztano. Domacsi zmes-ni szpCvni k ;rus je pod vodsztvom Bako Ka-rolya, toga dalecs poznanoga rnogocsnoga ig~ rara, szrdce genlivo, z-szpreva"janyem pihovne igre MB g ji blagoszlovi, Bog ji obdrzi dugo" peszem popevao. Potom szo Bako Karoly ev. soiszki direktor pozdravili puspek-adminisztra-tora z-naszlediivajocsim jako pripravnim govo-rom: ,,Precsasztiti G. Piispek-administrator! Pozdravlam Jih vu ete csiszte evangelicsanszke obcsine imeni. stera najvecs aldovov prinasa k-bodonszkoj evang. nasoj gmani i je najtrdesi szteber nyeni, stera je rodsztva obcsina Kiizmics Stevana, prvoga piszatela po nasem szloven-szkom jeziki i escse doszta vrli evang. tno'zov, steri szo szi z-szvojim neszebicsnim, gorialdii-vajocsim delom ne malo zaszliizenoszti szpra-vili pri napreidenyi nase evang, cčrkvi. Ete ob-csine mesztancsarje dnesz radoszti szvdtek ma-jo, ar med szebom lehko vidijo, z~blž'zenov ra-dosztjov pozdržvlajo Nyih, Av z-zakvžlnim szrd-com lehko hvalijo Nyim. oltari gradszke cerkvi obeszili gori na dva kraja. Rdvno sze ]e pelo caszar na meso-oprLvlanye papo z sesztimi beli konyi na caszarszkom pa-r&diskom hintovi. Nagy Peti je tam bio med csuduvajocsov i pozdravlajOcsov vnozinov z inasom vržd, zaman je gl^do, gl^do te z dikov okoJivzeti hintov, v sterom je na livo caszar, napravo pa papa szedo. Ne je vedo: sto morejo bidti ? Pomali njemi je szveklocsa gracsiivala v glšvi, pitajocs sze je obrno k inasi: — To szam ze vonajso, ka nalevo Nyigvo Velicsansztvo caszar szedi, ali toga puspeka tam napravo nepoznam. Z-szlabov vogrscsinov je odgovoro na tiho te inas: — Ne puspek, szv^ti ocsa papa, papa, Krisztusov ,,zeraelszki namesztnikn) z Rima, mesa bo, velka. Petra je nikaj v celom teli sztroszilo, bole szlabo sze je csiito, kakpa v bakonszkom rob- sztvi, šr tam sze je escse vupo, ka sze oszlobo-di, ali od etec de z-szramotov mogo domo idti. Gda je hintov kre nyega so, etak szi je miszlo: Zopszton Peti, nikak nescse delo v redi idti. T6 je ne znao Peti, ka szo caszarszki za-viipnicke ršvno zda, gda sze papa v Becsi zdrzdva, jemali vkra tazbriszani baratov imanye na vorszki i duhovniski fond. Ne sze nyemi je szenyalo niti od toga, ka II. Jozefa ni ti pravi Rafael-kepi nemrejo dolivzeti z nog, kak ste lžpi i dragi szo, Lr pozna szvojega naroda je-zero nevol, tozb. Nezracsunanokrat je so med nyž v driigi gvant oblecseni i kak nigdaMatyas krao, vracso je nyihove rane. Jus je meo to praviti: — ^Vovzemem Matyasa z viiszt vogri-nom", ar on je escse bole pravicsen i dobroga szrcš scseo bidti. Peter je triiden i z potrejtov viipaznosztjov priso na dom PLlffy grofa. Zacsno szi je pre- szeptember 20. DUSEVNI LISZT Sztran 109. Gda sze je te grozne-krvave szvetovne boj-ne opiisztsavajocsi viher vtihsao, tak szmo sze csutili, liki edne ladje potnici, sterim je — ne davno escse mocsen, prestimanihajov, od groz-noga, divjega vihčra vderjajocse valovje, med nebo-zemlo troszecsov grmlancov vkiipezdrobilo i nye na edno tiihinszko, do etiga mao nepoz-nano zemlo, med liidsztvo, do etigamao nepoz-nano, vrglo. Z-sztraslivim, zmantranim szrdcom szmo csakali, ka csaka escse na nLsz ! Odtrg-nyeni od dotesnyi evang. nasi bratov, od evang. vodilni mo'zov nasl, od evang. nasi sol, od steri i odkec szmo do etigamao verszko mocs, obrambo i evang. kulturo vdablali, — vkup szmo sze sztisznoli trpetajocs, osztavleno, liki brez pasztčra i obrambe osztanyene ovce. Vem nasz je evangelicsanov tak malo osztanolo i tak nezavlipno i z-hudov volov szo gledali na nasz zevsze sztrdni. K-neszmilenosztarn, groznosztam szvetovne bojne navajeno nase szrdce sze je ni-ka dobroga ne trostalo. I teda szo prisli Oni! Liki dabi obcsutili naso v cagloszt szpadjeno diihovno bivoszt, pris-li szo k-nam teda escse nepoznani, Napunyeni z bratinszkov liibeznosztjov szo prijali za naso trepetajocso roko i — kak Jezus tim z-sztrihom napunyenim szvojim vucsitelom na siimlavem morji — szo nam pravili: wKa sze bojite? raa-loverci!" Nebojte sze, vem z-vami je Bog i csi je Bog z-vami, sto proti vam? Ne szte szamer- ni vu novoj domovini! Neszem vam pozdršv od vasi hrvatski i bacskajszki bratov. I nepo zabte, ka zmozen lutheranszki szvetovni zave-zek prebfidno verosztuje obri vasz! Ne bojte sze, li gori z-glavov i z-mirovnov vupaznoszt-jov gledajte pred protestansko bodocsnoszt! . . Ja, Nyim mamo zahvaliti, precsasztni g. Piispek, ka szmo znovics nazajdobili vupazen szvojo, diihoven mer szvoj, ka z pozdignvenov glavov i prestimano vadliijemo szebe pali za evangeli-csance, i ka znovics brez bojazni popevlemo i verjemo, ka »Trdi grad je nas Bog zmo'zni!" Zato je dendsnyi dčn nase male veszi vrio liidSztvo na sztran djalo z-szvoje delavne roke szvojo sker i vkiipe sze je szpravilo eti, naj Nyi, — ki szo zda 'ze kak c^rkevni voditel pris-li med nasz, z-lub^znosztjov pozdravla i vc3po-ve Nyim szvojo globoko zahvalnoszt ino naj Nyim od Boga blagoszlov, modroszt i naszhaj proszi k-'zmetnomi, cerkevnomi deli nyihovomi. Nšjjakse i retke korine cslovecse diise szo lii-bčzen i zahvalnoszt; proszti dus ete plemenite korine ponudimo zda Nyim; naj je primejo z-ravnotak dobrirn szrdcom i obdrzsijo nasz vu prij^tnom szvojem szpomini! Br3g Jih obdrzi, Bog Jih 'zivi dugo ! Po tom szrdcsnom pozdravi i piispek-ad-ministratora 'prijaznivom nadgovori je g. Bakoja 4 letna cserica z-vencorn na glavi szvojoj cvetja piislics dala prek g. puspeki med lepim govo- mislavati, ali tak je truden bio 'ze, ka je naed-nok zaszpo. V6 szi je pocsino v mehkoj poszteli pod toplov blazinov; ze |e bogme dugo vreme-na bilo tak, ka nyemi je edna viiha blazina, druga pa odevka bila. Preci je zaszpo zato, tak ka je mnogo dela meo 'z-nyim Karl, dokecs ga je nazaj szpravo v ete szvet i nyemi je raztol-macsiti mogo, gde je. Ali gda je pred Pallfy grofom sztao v grofoszkoj palacsi, muti, obriti i v novom gvanti je bio. Grof ga je doli posz&do i szrcsno szi ]e zgucsšvo 'z-nyim, ali po dugom gucsi je z tak-sim obržzom sztano gori z-szvojega fotela, kak dabi za zblodjenoga drzo toga gucsdcsega. Na pamet je vzeo to Peter: — Vidim, da me milosztiven goszpod za zblodjenoga dr'zijo, ali csi szam jasz tč bakon-szki 'zivanszki gr^d szamo tak vfizbrodo, naj mi te povejo, kak je te priso v mojo turbo ete poziacseni szrebrni kehli — i vo je vzeo te ze pesznivi kehli i na szto ga je polozo. — Esztergomszke cerkvi kehli, steroga szo pred dvema letoma z drugov szvetov poszOdov vred vkradnoli niksi nepoznani 'zivanye — pra-vo je grof. — Ja szem pa ne mogo med nyimi bidti, ar szem ravno v palacsi szlii'zo te pokojnoga grofa, na to kelkost^ szvedokov jeszte, — Ta bi nasz znao pripelati k tomi ba-konszkomi grddi ? — pito je grof, steri je zda 'ze vorvo Petri. — Kabi pa ne, milosztiven goszpod, z nozom szem znamenye nyihao na szkorji drevja, kjetž szem sao. Drugoga mladenicsa pa tak csaka nasz tam v gradi Loki Janos i Zofika, roba kepetana. — Vutro jasz tiidi pred caszara idem, da nyemi zahvalim odlikovanye, stero szem dobo i Sztran 110. DOSEVNI LISZT szeptember 20. rom. Nazadnye je dalarda |wTrdi grad" popeva-la z-szprevajanyem igre. Potom sze je dugi szprevod geno i prek po Zenkovci proti Bo-domcom pelao, steroga pribli'zavaoye je visziko pozdignyeni prah zakrio, ali ozdalecs kazao na bregi, na cerkvi okolici vu velikom racsuni csa-kajocsim, z-cele gmajne i drilgi gmajn vkiip szpravlenirn navdiisenim vernikom, ka sze bli'za. V-Bodonce pridocs, sze nam je jako pri-jetno vidlnye szkazalo, jezerke liidi, rno'zkov, 'zenszek, junaki, v-btli gvant oblecsene dekline puslerc/z dr'zecse vu rokaj, kre ceszte red drze csi ogengaszilci. Vszi nazocsi bodocsi szo sze drzali redii, goszte szo napre piisztili. K-farofi pridocs szo goszp. Dr. Vucsak Stefan farni ins-pektor v-prevecs lepom i prilicsnom govori szprejali velikoga goszta, mariborszkoga sinyora, radgonszkoga duhovnika i vsze goszte, po ste-rom je Szinicz Leo pojbar z-etim povidnim, csr-sztvo napredanim govorom pozdravo visjega pasztera. Szeretett fopdsztorunk! Udvozlom Ont a bondonci-i ifjusag neve-ben most, midon megjelent koriinkben, hogy a mi ifju szivunkben is elessze a hithiisegnek s egyhazunk iranti lelkesedesnek szent tiizet. Az ifjusag az egyhaz viragos kertje, ennek a csemeteibol lesznek idovel azok a fak, ame-lyektol egyhazunk sok, hasznos ^s nemes gyu-molcsot var. Szeretett fopasztorunk a fokertesze ennek a kertnek; az On hivatasa az, hogy nvesegesse a vadhajtasokat s nevelje az ifju csemeteket, Az On szava az a nap, mely ir.elegevel megvedi a csemetek viragait a hitetlenseg es kozonyosseg fagyatol. Adja Isten, hogy munkaja itt ne legyen hiaba valo. Adja Isten, hogy jora nevelo munkajafo]y-tan e csemetekbol eros es termekeny fak nove-kedjenelc, melyek szilardan allanak a niaguk he-]yen, amelyeket nem kapes megingatni a hitet-Jensčg es vallasi kozonyosseg vihara s amelvek egyhazunk oromere sok hasznos es nemes gyii-molcsot teremnek. Isten hozta Ont koriinkbe! Szeretetiink jeleiil fogadja e csokrot toliink! Na pozdrave szo piispek vu iszkrenom nadgovori zahvalili navdilseno szprejetje, tak go-vorniki inspektori, kak pojbari, i gmajni. Zda szo sze gosztje szpoznavali, medszebno en drii-goga pozdravlali, poto-n szo pa notri sli v-fa-rov, gde je je lukulusna jiizina csakala, racsu-navsa, natO, ka dnesz keszno bode obed. Zda szo ze tii bili Lic. g. Goschenhoffer Henrik radgonszki i Sostarčc Ferenc iegradszki diihovnik tudi, za kratki csasz szo prisJi z-Bu-dapesta Moor Kalman, Siftar diihovnika szeszt-ranec, velikoga imena profeszor i diihovnika na Pestinszkoj universeteti doktorsztva sze vucs^csa te vsze vred prineszem, tam mo na tvojem vo-poszlflsanyi tiidi i miszlim, dobis piszmo, da sze vam nazaj more dati cerkev, on v tom ne-podpiiszti; nien^ pa z sztomi szoldakami tk od-pelas k zivanszkomi gradi. — Nede nam na pomocs, tak miszlim, milosztiven goszpod, tiszti caszar, steri takso paradio da papi. F.-r de zopsztom csako na zapecsacseno piszmo. — Ka znas ti od toga, Peti 1 Szamo vcsini tak, kak ti velim ! Peter je na drugi den z trepetajocsim szrcom sao gori po lepi, kameni sztubaj pred caszara. Pšlffy grof je te ze caszari vsze napre dao i z radosztjov je szpuno nyegvo zelenye, dr je dobroga szrca, za szvoj narod delajocsi protestante postuvajocsi krao bio. Hitro jegoto-vo bilo caszarszko piszmo, v sterom je zapoved caszara bila, ka sze evangelicsanom cčrkev v F-i nazaj more dati. Caszar je szam scseo prek dati to piszmo tomi tozecsemi. Odprle szo sze dveri i pred Petrom je tam bila hi'za, v steroj je caszar voposzliisanye drzo. Petri szo ocsi i lampe odprete osztale, tak sze ]e zacsiidivo, ka je caszara brezi korOne i kraleszkoga plascsa, v ulanos-generaliskom gvanti vido pred szebov. Niti bi ne včrvo, ka ]e to te vszamogocsi caszar, csi bi ga vcseraj tam ne vido z papov v celoj caszarszkoj prčcimbi. No, pa tiidi Palffy grof je tam bio, ki ga je batriivo, ka szamo naprej! Te je p& z szkliszkim podom meo mustro Peter. Od leda je bole skliszek bio i tak je miszlo, ka nepride ta pred toga dobroga cslo-včka z szivimi ocsami, ki nyemi ešcse proti ide. Szamo sze je na to szpomino szledi, ka je gu-csati scsžo, ali szamo je jeklao : — Goszpon caszar . . . goszpon krao . . . II. Jo zef ga je szmehčcs batriivo : — v szeptember DUSEVNI LISZT Sztran 111. csi Kamica, stera za kratki csasz za doktorico bode pooszoblena. Z-okulice je cCla intelligen-cia: fararce, goszp(3dje, goszpe, goszpodicsine, dijacke, velika vno'zina liidi brezi razlocska ve-revadl. vkiipszprisla. Po deszetoj vori sze je zacsnola vu cerkvi Boza szliizba. Farni zmesani korus je popevao »Visziki Bog" peszem. Kovats sinyor szo Boga molili. Potom je korus popevao: ,,Vad!uvanye, oh ti Bo'zi dar" peszem. Zatem szo puspek-ad-minisztrator pred oltarom dr'zali iszkreni, gen-livi govor, vu sterom szo naglaszali, ka ]e nasa cerkev ziva, ar je cerkev 'zivoga Boga, 'zivoga Krisztusa, nemrtelnoga Lufhera. Po szvojem navdtisenom govori szo piispek adminisztrator z-vnogim dobrim zelenyem prekdali i goripri-kapcsili Siftar Karoly diihovniki na prszi Nyih Velicsansztva Krala odlikovanye. G. diihovnik szo med zahvalnosztjov, vu diihi obhodjeni vze-li te od najvisisega meszta poszlani prestimanya dar, steroga szo ne iszkali, ne csakali, ne vred-ni, ar Krisztus veli: csi sto za rnenom scsč poj-ti, naj zataji szam szebe i tak me naszlediije. Vu gmani 'ze toti bliizi 35 let delajo, vu sterom cajti szo velika dela doprinesena, ali csi li vsza vcsinimo, szamo nehasznoviti szlugi szmo. Dika sze onoga prisztaja, od koga doli zhaja vsze dobro danye. ,,Dika zato Bogi na viszini!" Hva-la gmani, stera je naszleduvala nyihove prosnye. Potom szo proszili piispek-adminisztratora, da na najvisisem meszti nyfhovo zahvalnoszt toi-macsiti dobri bodejo ; pri vJadi pa hitijo vodo-prineszti, naj sze nam tudi z ednakov merov meri, ar do etigamao szmo mi dobili od drza-ve najmenso podporo. Mi szarno to scsemo, naj bode pravica i glihnoszt vu etom orszagi!... Bodonszka postuvana gmana je pri kralevszkom odlikovanya priliki tiidi vopokazala szvoje pos-tenye i prestimanye szvojega diihovnoga pasz-tera. tiidi je szvoje liibezni odlikovanye dariiva-la nyemi, za diihovnika najbole szpodoben senk, edno novo reverendo (Luther-plascs), stero szo Dr. Vucsak Stevan inspektor i Beznec pa Siftar kuratora dali v-prijetnom govori prek i stero szo te odlikovani z-szrdca zhajajocsim govorom vzeli, z-sterim je postiivana gmana szama sze-be postiivajocsa, nyih pocsesztila. Vszamogocse-ga Boga proszijo, naj nyih obdariije z Szv. Dii-ha mocsjov, da z-szvojim cerkevnim delom za zajem gmane liibeznoszti, na nyih diisevnoga zvelicsanya podigavanye bodo szpodobni szvoje pozvanye szpunyavati. Sinyorije gytilejs v-Bo-donci aug. 5. Za tov oszvetnosztjov sze je po kratkom pocsinki i ofertoriuma poberanyi na Podporni-co zacsno sinyorije gyiiles, steri je popoldnevi szkoron do strte vore drzao i ne jako povidno dobro meszto szi priso, moj szin, sz-szvojov tozbov. Bar bi vszi esze najsli, steri poleg toga trpijo, ka driigi zakone prelomijo. Idi z merom domo, vzemi piszmo i jaj vasemi zemelszkomi goszpodari, csi sze nede po tom ravno. Dicste ednoga isztinszkoga Boga poleg vasega vadlu-vanya . . . Escse kak foherceg szam hodo med vami na vogrszkom i szem obliibo, ka csi sze dva obloka zapreta, vsze sze na bogse obrne. Zda to zdrzim . . .*) Escse je dugo gucso tč dober caszar, ali Petri szo ze szivi i zeleni potacsje pl^szali pred ocsatni, viiha szo nyemi pa cinkale. Ednok je *) Tak gucsijo, ka gda je II. Jo'zef za vremena Marije Terezije na Vogrszkom hodo, z tejmi recsami cilo na to, ka gda nyemi mati zapre ocsi (vmerje), te de vsze nacsi. — M. Terezija je vo scsela sztrejbiti protestante, nej z szilov, nego z jalnosztjov. szamo v roki csiito z velkim erdecsim pecsat-nyekom zapecsacseno piszmo i vido je, ka ca-szar kumne, ka lejko ide. 'Ze je ne znao, gdeta trbe voidti, ali Palffy grof sze je szmiliivao nad nyim i vo ga je odpelo. (Dale.) Oszramotim sze, csi gledam tiszti miszi-onžriusov szeb^ gorialdiivanye, steri szo tani-hali domanyega 'zitka vszo mirovnoszt, naj no-szijo miszijonszkoga presztora 'zitka vszo trple-nye i nevole. Pascsim sze krepko delati za Bo-ga, ali jasz v primernoj rairovnoszti lehko delam. I gda szi na tiszte miszlim, steri za Krisztusa trpijo, szramota me obide. Winniogton — Jngram. * * * Velikoga S&ndora sztalnoszt. Veliki San-dor na to pitanye, ka z kčm je podzajao po-szveta, etak odgovoro: Z-tem, ka szem nigdar ne dvojiivao. Sztrdn 112. DUSEVNI LISZT. szeptember 20. obcsutnoszt odmeno vo. Gyiiles szo dugovanya vreli sinyorije inspektor g. Benko J6'zef Odprli z-kratkim govorom. Napre szo dali nisterne szvoje nezadovolnoszti (sinyorije stamp sze ne-podpera od pozvšni, zamiidjenoszti pri verszkom vcsenye, itd.), zato oni dolizahvaiijo z szvoje cseszti. G. sinyor, Dr. Skerlak pravdenik i driigi proszijo g. inspektora, naj nazajvzemejo szvoje nakanenye, ar szo sinyoriji prevecs potrebni. G. inspektor šze dajo nagucsati i obecsajo, ka szo gotovi pri sinyoriji dale delati, csi vidili bodo, ka do driigi tudi delali. Baron Jdnos mariborszki sinyor zivecsi z-jusom goszta javijo pozdrav dobroga szoszeda. Naglaszajo, da iszto pretekloszt, iszlo bodocs-noszt, iszto vezdasnyoszt mamo. Radi nasz og-viisajo, ka sze z-velikov liibdznosztjov szkrbijo za naso mladezen, stera vu nyihovom krozi po-hodjava szrednye sole. Liibeznivo pozovčjo naso sinyorijo na za eden-tyeden v Celji drzani gyu-les nyihove sinyorije. Luthar Adam zez&vajocsi sze na szlabo szvoje zdr&vje, szo dolizahvalili sinyorszko no-taristvo, stero szo na vecs prosny i zadr'zava-nye nikak n. steli naduze szpetevati. Za si-nyorszkoga notarosa szo Darvas Aladar krizev-szki duhovnik odebrani. Siny6ra naznanenye sze je razpresztr^ralo 1) na 400 letnico Speyerszke protestacije, 2) na stampno nazavupnoszt, 3) na Diisevnoga Liszta priloge (Mozesovi 5 knig i Josue knige) 500 exemplarov goritalanye, 4) na Diacskoga Doma drz. podporo; 5) na miszioniranye zovkraj Morszki evangelicsanov, 6) na verszki-moralni 'zitek i materidlne razmere. Med temi punktomi najdugse, szkoronvot-lo razpravlanye je bilo okoli stampne nazaviip-noszti, stere delakrog je vu poracsanyi szploh ne bio precizno. doliszpiszani. Pri tom punktomi szo najbole zavadno recs d.-lendavszki diihov-nik meli, gda szo pravli: ne nazaviipnoszt, nego delavce potrebiijejo nasi stampiJ Na poracsa-nye puspek-adminisztratora sze je stampna naza-vUpnoszt za stampno propagandno nazaviipnoszt preosznovala i na poracsanye mariborszkoga sinyora je szkoncsano, ka je obvezen vszaki dii-hovnik vsžSki meszec kamcsi eden gldsz, ali naznanilo poszlati za Dusevni Liszt! Mozesovi 5 knig i Josue knige 500 exem-plarov sze med gmane goriraztala za obdaruva-nye dobri konfirmandusov. Z-t^m ,csinom Dii- sevni Liszt 9200 Din. vrednoszti aldiije nasim gmanam. Zovkra More raztorjenim evangelicsanom g. Skalics Sandor lendavszki diihovnik bodo poleg mogocsnoszti Bo'ze szluzbe dr'zali: Hari gederovszki vucsitel do pa deco vcsili tam na verenavuk. Povidno je bilo Fliszar Janos peneznika naznanilo i racsudavanye, stero drugocs z-ccla napredamo. Presztrano i jako temeljno je bilo Siftar Karolya, Podpornice cerkevnoga predszednika naznanilo, za stero je Nyemi gyiiles pripoznanye i zahvalnoszt vadliivao i stero naznanilo v ed-noj prisesztnoj numeri na ocsivesznoszt damo. Prisesztni sinyorszki gyiilOs v M. Szoboti bo dr'zani. Po sinyorszkoj szeji okoli strte^vSre je v-soli presztreto za obed. Ednok szmo mi tiidi po goszpodszkom obCdivali, ne poldne, nego proti vecseri. Bliizi 90 oszob je szedelo pri obilno presztriti na stiri redč posztžvleni sztolaj. Po dugom diihovnom deli je prav prislo, zdji 'ze teli tiidi dati nyegovo. Ali tu je obed bio na szvojem meszti, vsze tak 'zmahno zgotovleno, stero bi v-tom najvisisem kro'zi najvekso zado-volnoszt prineszlo. Bodonszkoga ostarjasa i nye-gove tiivarisice kiihnya z-szvojimi tecsnimi pro-dukti i vsze tak po niszikoj ceni voposztavleno je pravi remek bio szlovenszkoga kuhanya. Gosz-tj^ szo sze veszelo obcsiitili, tekla szo iszkrena pozdravlanya i toaszti, li ok(Mi 8-me vore szo sze zacsali gibati. Te lepi oszvetni den dugo bode vu szpomenki dr'zali, tak farnici, kak gosztje! Luther kot šolski refor-mator in učiteli. Reformatorji vere niso samo posredno (in-direktno) posegli v vzgojo in pouk v ljudski šoli, ampak so tudi neposredno in naravnost (direktno) reformirali, izpremenili in predrugačili dotenjo vzgojo in pouk v družini in šoli. Njiho-va reformacija je zadela zunanje in notranje živ-ljenje vsega naroda; zato so tudi Ijudstvo samo klicali in dobili za boj boljšega sveta proti slabšemu, da, pokvarjenemu. Reformatorji so prav spoznali, da bode njihovo delo le tedaj popolno in od zmage kronano, ako se bodo szeptember 20. DUSEVNI LISZT Sztran 113. tudi najnižji in priprosti ljudje učili in vzgojevali, ako bodo izobraženi na pameti, srcu in duhu. Zato so reformatorji z vso silo in moejo, z be~ sedo, dejanjem in z lastnirn vzgledom delovali za reformo vzgoje in šo)e. Luther je stal ne le v cerkvenem, ampak tudi šolskem oziru na polju (tleh) vzgoje ter na čelu vseh delavcev in sotrudnikov za krščansko ljudsko, versko šolo v prvem pomenu besede. Luther je kazal na zlorabo, napake in grehe v domači in šolski vzgoji, on je s svojimi vizita-cijami, nadzorovanjem in obiskovanjeni šol pri-nesel novo življenje med učitelje šolske mladi-ne, on je zahteval dobro in temeljito učenje je-zikov, ker so jeziki podlaga znanstvetie in uče~ ne izobrazbe ter izvir za razumevanje verskih naukov in besed, za posamezne veje in dele znanosti je prlporočal primerne metode ali na-čine učenja, ter je za pouk v veri spisal knjige; v zvezi z Melanchtonom je izobrazil tudi mno-go dobrih učiteljev za višje in nižje šole; fopo-minjal je še z besedo in v pismih ter pozivih kneze in oblasti, katerim je izročena začasna in večna sreča Ijudstva. To so v glavnem in vobče poglavja Luth-rovega delovanja, o katerih hočemo sedaj po-sebej in posebno govoriti. Reformator cerkve Je moral postati tudi reformafor lole. Luther je videl in uvidel, da brezbožna družina, ničvredni učiteljski stan pokvarijo cer-kvene nauke in pravo krščansko življenje, med-tem ko krščanska izreja otrok v družini in šoli tvori trdo, močno podlago (fundament) krščan-ske cerkve. Zato je skušal v pridigah in spisih, s prestavo Sv. pisma, s spisovanjem katekiz-mov, z njegovo ,,knjižico otrok" (t. j. fibel ali prvo berilo), z njegovimi opomini in prošnjami na občinske svetovalce vseh mest dvignili krš-čansko šolo na višjo stopnjo, končno je sam posegel v organizacijo ali urejavanje in izbolj-šanje šol. Luther pa se je na svoje vzvišeno in tež-ko delo tudi pripravil z učeujem, čitanjem Sv. pisma in drugih pravih verskih spisov, predno je postal doktor teologije, predno je začel re-formatorično delo, predno je druge učil in vzgojil. Prvo pozornsst je Luther obrnil družini; iz nje izhaja ali izvira vsa sreča in življenje poz-nejšega človeka, pa tudi popolnost ali pokvar- jenost in nesreča občine in cerkve. Otroci so najlepši in najbolši porok, pa tudi vez srečne-ga zakona. nNa njih se vidi vsegamogočnost, raodrost in umetnost božja. Čim več otrok, tem več sreče- Zato pa morajo starši svoje otroke izrejevati in vzgojevati po božji zapovedi." nAko je otrok rojen, ga mora mati sama dojiti' zato ji je dal Bog prsa i mleko." ,,V duševnom ozi-ru rnorajo starši svoje otroke voditi, dokler se še dajo lepo napeljevati k dobremu. Starši so navadno krivi, ako so otroci pokvarjeni in bož-ni. Sploh pa vidimo dve glavni strani pri delu staršev: ali so preveč popustljivi in mehki na-pratn otrokom ter jim vse dajo ali dovolijo, — ali pa so starši preveč trdi, strogi in surovi." Med vserni dobrimi deli ni večjega in bolj-šega, kakor rnladino prav vzgojiti. Ako naj pri-de krščanstvo do svoje moči, mora začeti de-lo pri otrokih, wVedi vsakdo, da je dolžen pod kaznijo in izgubo bože milosti vzgojiti svoje otroke pred vsem v božjetn strahu in spozna-vanju Boga, in če so otroki parnetni in bistro-umnš, jih tudi dati učiti, da bodo pripravljeni in koristni, kadar se jih bode potrebovalo." Naj starši svojih otrok ne strašijo s praznimi stra-hovi, sicer postanejo boječi ter se bojijo ljudi in večjih težav; tudi ne srnejo starši svojih ot-rok preveč strogo držati, jih zmerjati, psovati in nezaslužno prehudo kaznovati." »Kaznovati mo-ramo tako, da jabolka ostane na šibi", to sc pravi, da smo po kazni zopet dobri. Otrok mo-ra vedeti in videti, da ga ne kaznujemo v naši jezi zato, da bi mu učinili bolečine, ampak za-to, da ga popravimo, poboljšamo in spravimo na boljšo pot. (Luther sam pripoveduje, jda ga ]e njegova mati zavoljo oreha do krvi pretepla.) wSv. Pavel uči pa tudi, da moramo otroke izredit: in vzgojiti v strahu pred božjo kaznijo. Oboje je potrebno, da namreč učimo otroke, česar šene vejo o Bogu, potem pa, da jih kaz-nujemo, ako se teh naukov ne držijo. »Zato glej, da pustiš svoje otroke pred vsem učiti v duhov-nih stvareh, da jih izroUš najprej Bogu in lele potem posvttnim stvarem." wTo je pa nauk bož-ji, da otroke učiš spoznavati Gospoda Kristusa, da se spominjajo vedno in dobro, kako je za nas trpel, kaj je storil in kaj je obljubil." MAko se je kdo že izza mladega učil spoznavati, nam-reč božje dobrote in obljube, iz ksterih se dal-je učijo Boga Ijubiti, nasprotno pa se tudi ba-ti božjih kazni in pretenja, tedaj bode vedel po- Sztrdn 114. DUSEVNI LISZT szeptember 20. tem, ko bode star." »Zato moramo otroke tako vzgojiti, da se ne bojijo staršev bolj kakor Bo-ga, da ne grešijo proti Bogu iz strahu pred kaznijo staršev ; naj pa tudi vejo (otroki), da Bog kaznuje, ako ne ubogajo staršev v dob-rem." Cllj ali konec vzgoje je torej ta: nNe ustreži samo otrokom, ne izpolnjuj le njihove velje, ne jezi in ne daj jim pohujšanja, ne z be-sedami, ne z dejanji — ampak izrejaj in vzgo-juj jih k dobremu, da se učijo moliti, da so pridni, ubogljivi, lepega vedenja (obnašanja), zmerni, zvesti, tihi in resnicoljubni, da ne kle-jejo, zmerjajo, marveč da postanejo čednostni in krepostni v božjih besedah in molitvah." Dale. Szeptemberszko pre-mislavanye. {'Zoltdr 78, 1-7.) Jeszte nikaj csfidnoga v tom meszeci. Nt szatno zdto, ar sze szunce ne lescsi vecs tak szveklo, kak prvle i den za dnevom szlabese gratsiije, nego bole zito, ar tč mtszec nikse ne-merno csiitenye, szkrivno zelenye zbtidi v szrce vandrarszki fticsic i v szrce — dijakov. Jeszte tiidi vnogo szpodobnoga med vandrarszkov fti-csicov i med dijakom. Vnogo dijškov tiidi povrcsti more szvoj materszki dom, tiszto mehko, toplo gnezdo, kde je brez szkrbi, veszelo pretekla ,,vakLcia". Pa tildi tiszti mali dijak, steri pri domi osztane i od tisztec sze hodi abc vcsit, escse tiszti csuti td nemdrnoszt i szkrivno zelenye. Vem on tudi szlobod more vzčti od szvoje de-tecse spile i brezszkrbnoszti; od leszenoga ko-nya, od potdcsov, od olovnati szolddkov, od cifraszto oblecsene, kosave b^be i napre more vzčti abc knige, tablo, grifli i Bog znž, ka vsze ne. Csfidno, nemerno csutenye zbudi szeptem-ber meszec. Vandrarszke ftice sze v serege zbe-rčjo, tak dabi sze tanacsivale obri one velke poti, stera je pred nyimi, stero vcsiniti morejo prek bregov, prek dolov, prek sum^csega velko-ga morja. V szeptember meszeci sze napunijo poti po gojdnaj z seregami solszke dece, včksi-m^nsi didkov. Csrvonijo, larmajo, tanacsivajo sze, szpodobno, kak lasztvice, gda sze na pot szpravlajo. Ne je csiidno, ar je pred temi soldrmi tudi tam edna nepoznšna, velka pot, pot zivlenya. Do etiga mao je tiidi tam bila pred nyimi, ali v nyihovoj decinszkoj brezszkrbnoszti szo szi ne miszlili na nyo. Ali zda nyim je sola od~ prla ocsi. Zacsajo 'ze previditi, ka zivlenye ne sztoji szamo z-mese, z-spile, nego z dela, na stero delo sze napre potrebno pripravlati. Pred nyimi je 'zitka velka pot. Steri sze brezi pri-pra*vlanya vzeme na nyo, tiszti osztane od ovi, tisztomi de zmetno po toj poti hoditi. (Zivlenya pot je vandrarszka pot. VnOgo trbe csloveki szkusziti, csi modro scs^ po nyc hoditi. I od koga bi sze vcsili te mladi solžrci zitka mod-roszt, csi ne od sztarCsi? Od szvoji sztarisov i od vucsitelov szvoji. Deca to csinijo, ka od veksi vidijo, mla-dezen tiszte miszli, tžkse misltnye vzerne prčk, kakse od sztaresi dobijo. Tak do hodili po zitka poti, kak szo je na pot napotili i ka szo nyim ddli na poti sztarisje i vucsitelje. Nede tiszto dete lehko i veszelo hodilo po toj poti, nede tiszto dčte bla zeno, — kak szi to najvecs sztarisov miszli — steromi velko bo-g&sztvo, cseszt i h^resnye im^ nihajo sztarisje za herbijo, nego tiszto dete de blazeno, steromi szo sztarisje to nžjv^kso modroszt, t^ najdragsi kincs — bogšbojaznoszt i vervanye nyali za herbijo. Ne szamo eden sztaris z trepetajOcsov ro-kov migne szlebod za szvojim v solo idocsim detetom, ne szarno edna mati z szkuzami napu-nyenimi ocsami gleda za szvojim detetorn, steri od doma dalecs vkra more idti, da szi tam v-visisi solaj szpravi vekse zndnye i modroszt. Ne zdehne szi szamo eden [sztaris etak- Jeli bode kaj znyega? Tžkse pitanye je to, na stero bi odgovor rLvno sztaris znao dati. Ve z vszdkoga deteta bode ,,nikaj" csi ne merj^. Ali ka bode 'z-nye-ga, to neviszi od toga, kelko szvetszke modrije zapsejo v glavo, osztro pamet ma, ali topo, ar vnogo zevcseni, osztre pameti liidi jeszte, poleg steri sze posteni sztaris szramotiti more. Ka bo-de z tvojega deteta, dragi sztaris, to od toga viszi, kelko vervanya nesz^ z-szebov na zitka pot, kelko bogabojazni szi vcepo v nyegvo mla-do szrc^. Od toga je odviszno, jeli ti sztaris lehko pr^vis z-'zoltarnikom etak: »Stere szmo csuli i znamo, i od steri szo nam pripovedavali ocsevje nasi, naj ji neszkriva-mo pred szinmi nyihovomi, odvetkom pridocsim, ino oznanujemo hvalo Goszpodnovo i zmoz- szeptember 20. DOSEVNI LISZT Sztran 115. nyegovo, stera je csinio." ('Z. 78. 3-4.) Od toga je odviszno, csi bode z deteta posteni cslovek, jeli szo navcsile te mlade ma-tere szvojo deco Boga csesztiti i moliti. Jeli szo je navcsile na to, kak Szv. Piszmo pravi: wNaj bi vu BOgi polo'zili vupazen szvojo, nebi sze szpozabili z del bo'zi i zapovedi nyegove zdr-zali." (78. X 7.) Nigda, pa escse tiidi v mojem detinsztvi, szo mlade matere povecseraj — (ar nacsi szo jako ne mele csasza) v szvoje delavne i od de-la braszklave roke zaprile male, mčhke, dccsin-szke rocsice i t bla'zenosztjov i z potrplivoszt-jov szo vcsile szvojo deco Goszpodnoga Boga liibiti i moliti. Te denčsnye matere — (postenyd tem, ste-re szo nžcsise) — na kaj takse nemajo vrtme-na, potrplivoszti i eden tao ji tak miszli: ve sze navcsijo v soli. Zpozabijo sze z-toga, ka nega te sole, toga vucsitela, steri bi mater lehko na-mesztiivao. Pozabijo to, ka sze verszko csiite-nye szamo tak prime zaisztino v tom malom szrce, csi to csutenye tople, krotke materszke roke poszadijo ta i osznavlajo, gajijo. Vora, te lepi, bcli liliom cslovecsega szrdca, szamo tak prenesze szvoj Bogi prijeten, dragi cvOt, csi obri nyega molčcse materszke dfise verosztiijejo, csi ga materszke szkuze polevajo. Sto je tiszti na etom szveti, ki bi K-hko tasztu-po meszto matere erkavsi: Jasz szem ti telko, kak mati. Taksega na etoj zemli nega. Ka bi bilo na etoj zemle tiszto, ka bi ta moglo sztopiti meszto tiszti dragi minot, v ste-ri szo nasz mlada mama krotko v krilo vzeli, vkiiper szo nam djali rok^ i navdiiseno szo mo-lili z nami: Ocsa nas, Jasz vorjem, Deszetero zapoved* Na meszto te dragi minot, te vkiip-molitvi, nemre ta sztopiti nikse bogasztvo, niksa velka herbija. Szrmak, naveke szrmik osztane, ki sze brezi predragoga szpomenka tšksi minot more na 'zitka pot vzžti. Szeptember je, zacsnole szo sze sole. Vno-go sztarisov tak miszli, ka csi szo szvojo deco notri dali szpiszati, poszkrbeli szo sze nyim za gvant, za knige, z-tein szo 'ze vsze diVznoszti szpunili i vszakom tali je popolna nyihova szkrbnoszt. Goszpon Krisztus etak opomina takse z-szebov zadovolne sztarise: Pusztite vaso deco deco k-meni! Ne pravi: Dajte nyim gvant, beli kruh, knige, ar to sze szamo od szčbe razmi, ka sze za to vszaki bojdikaj sztaris szkrbeti more brezi opominanya. Jezus na to nžjvčkso du'znoszt opomina: Pripelajte vaso deco k-meni! Velka modroszt i zevcsenoszt je szamo te drdgi kincs i blagosz-lov, csi sze prava bogabojaznoszt prikapcsi k-nye. Csi scsds, ti sztaris, naj z-tvojga deteta ne szamo ,,nikaj'(, nego posteni, tebi na radoszt, cslovecsansztvi na blagoszlov, Bogi pa na diko bodocsi cslovek bode, te najprvle navcsi szvo-jo deco ,,Naj v Boga polo'zijo viipazen szvojo, naj sze neszpozabijo z nyegovi del, i zapovedi nyegove zdr'zijo!" JUVENTUS. Kazacs k dnčvnomi csteny§ Bibllje. Szept. Jarem Goszpodnov. 23. P. Poniznoszt. Fil. 2, 7-8; Lk. 23, 34. 24. T. Szamno zadr'zavanye. 'Zid. 12, 3; I. Petr. 2, 23. 25. Szr. Pokornoszt. Zid. 5, 7-9. 26. Cs. Aldova prinžsanye. Jan. 10, 17-18. 27. P. LUbčzen. Mataj 22, 37-39. 28. Sz. ,,Molecsi". Mataj 26, 36-44. 29. N. Jarem Goszpodnov. Mataj 11, 25-30. Krsztsanszki zdvezek. 30. P. Eden drugoga kotrige. Riml. 12, 3-8. Okt. 1. T. Pomo'zna nazaviipnoszt. Riml. 12, 9-16. 2. Szr. Diakonia. Ap. Dj. 6, 1-7. 3. Cs. Molitvi vora, Ap. Dj. 4, 23-32. 4. P. Oblfibe vora. II. Moz. 19, 3-8. 5. Sz. Miszionszko szpraviscse. Ap. Dj. 13, 1-5. 6. N. Krsztsanszki zdvezek. I. Kor, 12, 4-27. Szpiszdvanye. 7. P. Opominajocse piszmo. II. Kor. 13, 2-10. 8. T, Poracsajocse piszmo. Riml. 16. 1-7. 9. Szr. Vucs^cse piszmo. Riml. 1. 10. Cs. Priatelszko piszmo. III. Janosa. 11. P. Proszecse piszmo. Filem. 1-25. 12. Sz. Batrivajocse piszmo. I. Petr. 1, 3-7, 22-25. 13. N. Krsztsanszko szpiszLvanye. I. Jan. 6.16-21 9Zitek z-Goszpon Jezusom. 14. P. Z-Goszpodom vu viheri. Jan. 2, 12-15. 15. T. Z-Goszpodom vu radosztt. Jan. 2, 1-11. 16. Szr. Z-Goszpodom vu trplenyi. Fil. 3, 7-14. 17. Cs. Po Nyem pokrepleni. II. Tim. 4, 16-18. Sztran 116. DUSEVNI LISZT szeptember 20. 18. P. Z-Goszp6dom vu szl(i'zbi. II. Kor.4, 1*5. 19. Sz. Z-Goszpodom vu diki. Efez. 1. 3-10. 20. N. 'Zitek z-Goszpon Jezusom Gal. 2,20; I. Jan. 5, 1-12. Radoszti glasz. MGoszpod je z-menom, zato sze nebojim; ka mi more cslovek ?" (Zolt. 118, 6) Odlikovanye. Ob priliki krszta tretjega kraljfevicsa szo bili odlikovani z reciom Sv. Šave IV. sztopnye Benko Jo zef nase sinyorije inspek-tor, i nase cčrkvi prebiidni varivacs, nasega Lisz-ta toploga szrdc& priatel. Najvisise pripoznanye, Sv. Save rčda V. sztopnyo szo dobili Sobotske fare Ev. Zenszkoga Driistva vrela predszedni-kojca Dr. Somenova Somogyi Maria. Oboma odlikovanima radi gratulalivamo, i na Nyidva zitek i nadalno delovanyc dobrotivnoga Boga obilen blagoszlov proszimo ! Eti zamerkamo, ka je ob isztoj priliki po nasi vesznicaj vecs nasi veredomLnyi tiidi d bilo odlikovanye, nad sterim sze z-szrdca radiijemo. Marburgszkoga kollokviuma jubileum. Dr. Luther Marton je 1529. okt. 1—4 zgovarja-nye pelao v Marburgi (Nemcsija) z Zwingli Ul-rikom. (Disputacia na Sv. Vecserjo gledocs.) Ob priliki 400 letnice toga zgovarjanya 3 dni trpecsa mednarodna konferencia bode v Mar-burgi szept, 12 - 14. Gornya Sztavecsa. Dari na cčrkev zida-nye po zlatoj knigi: Benko Jozefa Gor. Szlave-csa 100 Din., Bokan Franc rihtar Sv. Jurij 100 Din., Kranyec Franc roj. v Nuskovi, sztanuva-j >cs Fray Beutos (Uruguny) 250 Din., Lang Te-rezija Dolič 50 Din., g. Černeka Zvonimir, nadučitelj v Dol. Szlavecsi 100 Din., Csurman Franc, roj. v Kiizdobleni h. št. 28. z Amerike 100 Din., Bertalanits Mihaly z-tuv. Sotina 50 Din., Fartek Bela Serriica 100 Din., Kranyec Jozefa Nuskova 50 Din,, od Gustav Adoifa drii-stva z Leipziga 400 RM, to je 5412 Din., od ,,Podpornoga drtistva" 2000 Din., od drzave 5000 Din., g. Koder Anton, kr. notar z M. So-bote 500 Din. — Vszem daritelom najtoplesa hvala! — Proszimo nadale dare na naso cerkev! Rockefeller, szveta iiajbogatesi cslovek je v naiveksoj tihoti obdr'zao szvoj 90 letni rojsztni den. Imanya ma 1500 milio dollarov. Na dobrotivne cile je dariivao 750 rnilio dollarov. Bacskajszka sinyorija ma 23 materszki gman i 3 miszionszke granne. Vu te gmanaj 'zi-ve 42,352 evangelicsanszki liidi. V premirrcsem leti sze je v toj sinyoriji narodilo 803 dece, konfirmalivano je 446; v hiztvo je sztopilo 407 parov. Mrlo je 629 o»z»b. Vu naso cerkev je prcksztr«pilo 15, vo je sztopilo 6. Vu 18 faraj sze drzijo nedelne sole, boze szliizbe za deco i dejake. Szpivni khorusov jeszte 14. V szpo-niin dobrocsinitelov sze vu 20 gmanaj vodijo zlate knige. Gmin notrijemanya]e bilo 1,712,651, vodavanya 1,450,264 D. Po faraj naberani al-dovi Gusztav Adolfa drustvi 8,350 D, szirotin-szkoj hi'zi v Torzi 22,503 D, Diakoniss drilstvi v Novom Vrbaszi 19,924 D, szrmaskim gmanam 79,247 D, na razlocsne dobrotivne cile 32,020 Dinarov. Novi diihovnik v Tor'zi. Augusztusa U-ga je bilo duhovnika odeberanye v Torzi. Stir-je szo bili kandidalivani. Zebrani szo Wack Pc-ter kaplan. Zelemo inuvoodebranomi mladonii duhovniki mocs, vodr'zanye i Boga obilen bla-goszlov! KeJko Diakonisz i diakonov tna evati-geltcsanszka c6rkev?a) Diakonisz ma evang. cčrkev szamo v Nemcsiji obri 38.000, stere k-121-tim materszkim hi'zam szlisijo; b) Diakonov m^ evang. cžrkev v Nemcsiji 3500. Nisterni racsuni od zv<5n§snye miszije. Protestanszki miszionariusov racsun je 30,000, sterim vise 80,000 domorodni krsztsenikov po-maga. 50 jezero ljudszki s?l dr'zijo gori z 242,000 vucsencimi. Majo 100 visji sol z-32,000 poszluhsavcami, 300 szrednyi z 116 jezero vu-csencimi i 460 mis/ionszki theologiski szemina-riumov z 11,000 poszliihsžvci. Goridr'zijo 858 protestanszki spitaiov z 1100 vrdcsrni. Misziov letno vodavanye vise 4 miliard dinarov szčga. Dva milliarda liidi 'zivfe na zemli. Mcd-narodnoga statiszticsnoga urada sztalna naza-vlipnoszt, stera v-Hagi m^ szvoj szedes, celoga szveta prebivalsztvo na 2000 millonov racsuna, proti 1900. i:tnoga 1600 milionov. LUdsztvo je naraszlo tak za 24% Nljbole goszto prebivajo liidje na Javi. V Europi je prebivalsztvo najgosz-tese v Belgiumi. Statisztika Pekinga. Vu etom bivsem glavnom meszti Kine 810,000 moskov i 527,000 'zenszek 'zive Intereszantno je, ka 1847 cerkveo i kiastrornov jeszte vu meszti, pa 2413 szvetszki obcsni ramov. Vu etom na cOlom szveti Peking vodi. Gusztav-Adolfa-Driistvo 1932. novembra 6-ga bode szvetilo 100 letnico szvojega obszto-|a; ob toj priliki eden mil:on markov jubJleuni-szkoga dara scse nabrati, z-sterov sumov bi ed-no velko diasporalno delo podperali. Vu vecsini szo nej talijanszki biboros-je. Szveti kollegium biborosov ete cajt 57 kot-rig ma, med sterimi je 27 talijanov i 30 tuji. Navadno je biborosov vecsina talijanszka, zato zeberejo vszigdar talijanszkoga p^po. Morcnio naimre znati, ka biborosjc zeberejo rimpapu. Stampano v »PREKMURSKI TISKARNI" odgovoren HAHN IZIDOR v Murski Soboti.