URN_NBN_SI_DOC-PKM7QTRO

O c e n e i n p o r o č i l a SLOVENSKA B IBLIO G R A FIJA . Č asopisje i» knjige. Č lanki in lepo­ slovje v časopisju in zbornikih. ]X. 1955. Izdala N arodna in univerzi­ tetna knjižnica v L jubljani. L jub ­ ljana 1958. 337 str. 4°. Po strokovni p rim erjalno-kritič- lii razčlem bi, ki jo je o metodolo­ giji avtorjev Slovenske bibliogra­ fije priobčil v zvezi z osmim let­ nikom Pavle Kalan v lanski K njiž­ nici, je kom aj še mogoče reči k aj bistvenega o tej pom em bni p ub li­ kaciji N arodne in univerzitetne knjižnice v L jubljani. T udi najno­ vejši, deveti letnik, ki p rinaša g ra­ divo zu leto 1955, kaže prizadevno in v glavnem zelo natančno dello po istih bibliografskih načelih, ki so bila uveljavljena s petim letni­ kom, ko se je bibliografski popis razširil tud i na članke in leposlov­ je v časopisju in zbornikih. Tako dobivam o s Slovensko bibliografijo za vsako leto podrobno in sm otrno sestavljeno inventuro vsega, k ar je izšlo v tiskani obliki. Slovenska b i­ bliografija, k i jo sestavljajo Štefka Bulovec, A nčka Posavec in Janez lx)gar, je postala že k ar n e z g r e š ­ ljiv bibliografski pripom oček. N em ara ne bo odveč, če se sliši o nji beseda slovstvenega kronista in p rija telja iknjige. Bilo bi napak, če bi zanim anje za bibliografijo om ejili na ožji krog knjižničarjev in drugih podobnih ]>oklicnih in­ teresentov. B ibliografija, kakor koli je na zunaj samo suhoparno stv a­ ren popis knjig, ki so izšle v dolo­ čenem ča.su in pregled najvažn ej­ šega gradiva v časopisju, kolikor zadeva posam ezne stroke, je več kot samo sm otrno urejen seznani. L jubitelji knjige in književnosti vi­ dim o v nji nekaj živega in korist­ nega, zgovorno napotilo k čedalje obsežnejšem u gradivu, ki ga kopiči 90 neugnano rastoči razvoj naše kul­ ture. Značilna bi bila prim erjava med nekdanjim bibliografskim pre­ gledom lite ra rn e g a donosa nekega leta in sedanjim : nič ne pokaže bolj živo kot takle bibliografski pregled, kako na široko se razrašča naša tisk an a beseda, koliko novih strok se vključuje v slovensko p u ­ blicistično dejavnost in kako tesno je ves naš tisik združen s celotnim razvojem našega življenja. T a k o /e bibliografski pregled leta kljub vsej strogi odm erjenosti in stv a r­ nosti podatkov nekaka zgoščena sinteza vse naše k u ltu rn e dejavno­ sti, saij ga ni pom em bnejšega po­ java ali dogodka, ki ne bi odseval v teh inventurnih zapiskih o dolo­ čenem časovnem razdobju. Tudi tisti, ki natančneje sprem ljam o ta bujni tok naše besede, smo ob stra ­ neh Slovenske bibliografije večkrat presenečeni in zmerom znova kaj odkrivam o. D ovolj je znano, kako uporaben in v določenih prim erih k ar dragocen priročnik je lahko Slovenska b ib liog rafija zlasti za strokovne pisce in zgodovinarje posam eznih strok, koliko časa jim p rih ra n i itd. Te p rak tičn e koristi bibliografije je treba po ud arjati vedno znova, ker so še prem alo znane in neredko slišiš izobražene ljudi, da kažejo nerazum evanje za to stalno in natančno inventuro v hram u kulture. Prepričan sem, da bo nekoč dolgu vrsta Slovenskih bibliografij na zelo častnem mestu med literaturo o našem narodu in njegovi kulturi. Tako gledam o na letnike Sloven­ ske bibliografije ljubitelji sloven­ ske knjige in v teni se seveda uje­ mamo z našim i prizadevnim i kn již­ ničarji, ki jih družijo z bib liog raf­ skim delom še tesnejše vezi. Nekoč je bil dr. Jank o Šlebinger s svojo