22. štev. V Kranju, dne 30. maja 1908. IX. leto. GORENJEC Političen in gospodarskj list. Stane ta Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, sa pol leta 2 K, za druge driave stane 5*60 K. Posamezna številka po 10 vin. — Na naročbe brez istodobne vposiljatve naročnine se ne ozira. —- Uredniltvo in uprav-oistvo je na pristavi gosp. K. Floriana v »Zvezdi«. Izhaja vsako soboto = zvečer = Inserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani SOK, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravničtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadevo, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — tlokopisi se ne vračajo. Ljudska volja. Na Jesenicah se pripravlja velik protestni shod gorenjskih posestnikov proti discipliniranju jeseniških učiteljev, zlasti proti neopravičenemu prc-mešCenju učitelja Fabinca. Fabinc je kvalificiran kot eden najboljših učiteljev na Kranjskem, njegovo delovanje na šolskem polju je vsega priznanja vredno, kar je izprevidal tudi krajni šolski svet jeseniški, ki mu je predlagal primerno nagrado. In njegovo izvenšolsko delo P Kot resen, dalekoviden in prevdaren, Čeprav še mlad mož si je pridobil zaupanje najboljših posestnikov jeseniške občine, ki so ga zato tudi volili v občinski odbor. Tu je imponiral s svojim premišljenim, a neustrašenim nastopom celo nasprotni slovenski stranki, ki ga je začetku hudo napadala. Danes nastopata obe slovenski stranki na Jesenicah roka v roki, in gotovo ni to zadnja zasluga previdnega odbornika Fabinca. Za zadevo, katero so zakrivili nemški zagrizeni železniški uslužbenci, ki so ravnokar pri sodišču v Kranjski gori zaradi neke druge afere dobili zasluženo kazen za svoje, nad vsa drugo nego dostojno postopanje, mora učitelj Fabinc kratko malo t Jesenic. «Fabinca proct» tako je sklenil nemški «Volksrat» na Kranjskem, za izvršitev sklepa jamči nemškemu «Volksratu» največji prijatelj ultra-nemških kaztnotov, vitez Kaltenegger, čigar paševstvo pozna Gorenjska prav dobro, sklep izvrši pa Schwarz s pomočjo Šušteršiča in Lampeta. Ubogi slovenski učitelj mora iti proč za malenkost, nemški učitelji in profesorji lahko uganjajo vse, prav vse, njim se ne zgodi nič, ker jih ščiti vlada in slovenski klerikalci. Za Jarca, ki je nastopal tako predrzno na političnih shodih, udrihal po stanovih in strankah, kar se je dalo, velja načelo, da se radi političnega delovanja ni' our ne sme skrivili lasu, za Fabinca to ne velja. Ko bi vsak slovenski napreden profesor, katerih je vsaj 90 odstotkov vseh profesorjev na Slovenskem, napravil vsaj eno desetino toliko shodov, kakor jih je napravil Jarc, bi kmalu ne bilo vasi na Slovenskem, kjer bi ne imeli po več shodov na leto. Mi ne zahtevamo, da bi se napravili politični shodi, temveč poučna zborovanja. Ali naj se en napreden profesor ali uradnik le oglasi na kakem poučnem shodu, posebno na kmetih, že plane vse klerikalno časopisje po njem in mu podtika vse, laže in obrekuje, samo da bi mu vzelo vsako veselje do dela in ga materijalno oškodovalo 1 Kaj vse je počel učitelj Jaklič v Dobrepoljah, kaj uganjal nadučitelj Ravnikar v Trnovem i. t. d., toda prejšnji deželni šolski svet jih ni prestavil radi izvenšolskega delovanja. In prav je takol Kdor pozna razmere na Jesenicah, pozna predrznost privandranih nemškutarjev, ki hočejo absolutno gospodovati, \\ besne, če čutijo v javnih prostorih slovensko besedo, ta bo vedel ceniti vrednost njihovih zatrdil, da so pohlevni kaker jagnjeta in da so raznih afer krivi Slovenci. Človek bi moral imeti polževo kri, da ne bi vskipela ob drznosti teh nemških in nemčurskih «junakov*. Učitelj Fabinc je preponosen, da bi zatajil v družbi svoj materni jezik, deželni šolski svet mu je ukazal, da mora iti zato v pregnanstvo v dolenjske hribe. Naj protestni ahod pove vsem, katerih se tiče, da imajo starši tudi kaj govoriti, komu izročajo svojo deco, da oni hočejo, da učitelj Fabinc ostane na Jesenicah! Zoper jetiko. Konec. Žalostne so bile tedaj razmere, o katerih je imelo društvo obravnavati v zadnji odborovi seji. Gradba otroškega zavetišča se je morala odgoditi, Ler ni sredstev za njega vzdrževanje. Zato pa naj se, če le možno, razširi oskrbovalniško delovanje. Saj bo kmalu treba ustanoviti oskrbovalnice tudi izven Ljubljane. Najbolj potrebne bi bile v i n d u-strijalnih krajih, osobito pa v Idriji. Ko je deželni predsednik pred kratkem obiskal Idrijo, izročili so mu zastopniki tamošnje delavske organizacije spomenico, v kateri opozarjajo na vedno hujše razširjanje jetike in prosijo za ustanovitev zdravilišča ali oskrbovalnice, Kakor kažejo statisti« ški podatki, jetika v Idriji ni tako zelo razširjena med delavci samimi kakor med njih rodbinami. To kaže, da vzrok ne leži toliko v poklicu kakor v stanovanjskih in drugih higienskih nedostatkih. To bi bila torej oskrbovalnica s svojim profilaktiško-higienskim delovanjem posebno na mestu. Žalibog pa zadostujejo sredstva deželnega pomožnega društva komaj za vzdrževanje ljubljanske oskrbovalnice. Ta je izdala v drugi polovici leta 190? nad 1200 K le za mleko in kruh, tedaj najpotrebnejša hranila, ki so se nakazala prizadetim rodbinam. Če priračunamo denarne podpore, kakor se dovoljujejo v nekaterih slučajih, n. pr. v svrho najetja boljšega stanovanja, v omogočanje zdravljenja na deželi, v poplačilo najnujnejših dolgov, dalje oskrbovalnine za zdravljenje v zdraviliščih in v morskem hospicu, slednjič upravne stroške, potem razvidimo, kaka sredstva zahteva oskrbovalnica. Pri tem so pa udobnosti in podpore, ki jih ljubljanska oskrbovalnica naklanja svojim oskrbovancem, v primeri z drugimi oskrbovalnicami zelo skromne. Tem PODLISTEK. O pomenu ljudskih galerij. Ob slavnostni otvoritvi ljudske galerije dne 27. maja 1908 v »Narodni čitalnici* v Kranju predaval prof. Makso Pirnat. Častite dame in gospodje! Dragi dijaki! Ta ali oni izmed vas se bo še spominjal na članke, kateri so izšli pred dobrim letom v .Gorenjcu* in v katerih se je izprožila misel, da bi se v Kranju ustanovil mestni muzej. V takem muzeju naj bi se hranilo vse, karkoli je v zvezi s politično, kulturno, gospodarsko zgodovino mesta Kranja. Razni predmeti, ki bi bili ondi razstavljeni (listine, slike, izkopine, vsakovrstne starine i, t. d.), naj bi klicali meščanu v spomin, da ima njihovo mesto za seboj zanimivo, slavno zgodovino. V takem muzeju naj bi se učili domačini ceniti preteklost gorenjske metropole, navduševali naj bi se za zgodovino Kranja in za zgodovino slovenskega sveta sploh. Posebnega pomena pa bi bil tak muzej za tukajšnje dijaštvoj z vnemo naj bi ogledali razne predmete, iz katerih bi jim odsevala zgodovina Kranj«; tu bi prihajali do spoznanja, da so lahko hvaležni in ponosni, da se izobražujejo v tako starodavnem in zgodovinsko važnem mestu. Vzljubili bi ta lepi kraj, vzljubili pa obenem tudi vso zemljo slovensko. Misel o ustanovitvi muzeja je za enkrat ostala samo misel. Vendar sem prepričan, da pride čas, k> dobi tudi ta ideja meso in kri. Boljšo srečo nego ideja o muzeju je imela ideja, da se osnuje v naši čitalnici po zgledu Simona Gregorčiča knjižnice v Ljubljani ljudska galerija, ki ima nekaj podobnosti z muzejem in iz katere se utegne še enkrat razviti poslednji. Začetkom aprila se je razgovarjal čitalniški odbor o ustanovitvi take galerije. Misel je padla na rodovitna tla, odbor je soglasno pritrdil predlogu, da priredi čitalnica ljudsko galerijo. In potem smo šli urno na delo. Naročili smo okvire in pulte, omislili mape, zadnjo nedeljo smo dobili slike in tako nam je danes, dragi Člani in spoštovani gostje, dana možnost, da slovesno otvarjamo našo galerijo. Galerija slik! Ali je njena ustanovitev naravna in za Kranj potrebna. Vse človeštvo, nižji in višji sloji, stoji pod nepremagljivim vriskom umetnosti, naj se že ta javlja kot pesništvo, ali kot glasba, kot kiparstvo, slaviteljstvo ali kot slikarstvo. Upam si trditi, da naš mali narodič ni baš na zadnji stopinji, kar se tiče umevanja umetnosti vobče, posebej pa še, kar se tiče slikarstva. Pojdimo v samotno gorsko zakotje, kamor še nima pristopa vse izenakujoča kultura, kjer še najdemo naše ljudstvo v njegovem starem izvirnem položaju. Kako pogosto naletimo tu na skromnega kmečkega slikarja — samouka. Okorna je njegova roka od dela; a to delo ni v njem zamorila veselja do njegovega slikarskega poklica. V prostih urah poslikava s srci in nageljni, pa t rožmarinom in lipovimi peresi skrinje, ki jih dobivajo neveste v balo, ali pa lepša kmečkemu čebelarju končnice panjev s slikami, katere je zajel iz vaške zgodovine ali iz narodnih pravljic, iz verskega ali vsakdanjega vaškega življenja. Ljudje v vasi spoštujejo tega moža slikarja in ga cenijo, imajo ga po pravici za nekaj posebnega. Prav takol Vsaki umetnosti pristoji spoštovanje, tako tudi narodnemu slikarstvu. Ako čuti že preprosti kmečki človek potrebo po slikarski umetnosti in rad krasi svoje sobe, stene, veže, panje i. t. d. z izdelki sovaščana — samouka, čeprav so ti izdelki skromni, kaj bomo rekli o meščanu, ki se vendar prišteva k omikanim krogom, ki pa se večkrat nič ali komaj toliko briga za pravo slikarsko umetnost, kakor v gorskem zokotju živeči kmetic na preproste izdelke vaškega slikarja. In vendar se tako pogosto dogaja, da nimajo v mestih bivajoči ljudje nobenega razuma in smisla za pravo slikarsko umetnost. Sicer se pa mora ta tožba nekoliko omejiti. Resnica je, da nekateri meščani nimajo prilike, da bi sploh mogli spoznati in v roke dobiti res umetniško izvedene slikarske izdelke. Prav tako je resnica, da marsikdo ni v takem gmotnem položaju, da bi si mogel kupiti in nabaviti lepih slik, če bi tudi sicer imel veselje do njih. In tem neugodnostim je hotela odpomoči naša čitalnica, ko je osnovala ljudsko galerijo. Konec prih. bolj hm mora veseliti, da je delovanje kljub tema uspešno I Koncem leta je zadela deželno pomožno društvo le druga neprilika — občinski svet ljubljanski mu je dovolil za bodoče leto le podporo 500 K. ▲koravno so ta sklep povzročili le oziri na mestni proračun in se deželno pomožno društvo nadeja, da mu bo občinski svet tekom leta mogel priskočiti na pomoč, kaže ta naredba vendar, s kakimi težavami se ima boriti celo edina doslej ustanovljena oskrbovalnica. Taksen je torej položaj deželnega pomožnega društva za bolne na pljučih, ko se to po štiriletnem delovanju s pričujočim poročilom obrača na javnost Prispevek iz državnih sredstev se je izkazal kot premajhen, od deželnega zbora dovoljene subvencije se nismo dobili in celo prispevek deželnega stolnega mesta Ljubljane se je znižal. Deželno pomožno društvo pa ima tako veliko In važno nalogo pred seboj t Saj jetika naio domovino prav posebno opustofa. Poltevilusmrt-nih slučajev je Kranjska na tretjem mestu med avstrijskimi kronovinami. Le v Trstu z okolico in v Šleziji umre povprečno se več ljudi za jetiko, Se hujšo je prizadeta Ljubljana, katere umrljivost je ena najvišjih med avstrijskimi mesti. Toda ne glede na umrljivost je pripisovati jetiki največji narodnoekonomični pomen radi tega, ker si — kakor druge kužne bolezni — ne išče svojih žrtev med otroki, za katerih vzgojo se je iele malo izdalo, temveč po ogromni večini v produktivni starosti od 15. do 70. leta. Koliko gorja in žalosti, koliko socialne bede se pojavlja, ker rodbine, izgubivsi svojega branitelja, obubožajo in propadejo. Koliko naravnih nepriiik in izgub si, ne glede na denarne izdatke, nakoplje človeška družba, če izgube otroci svojo mater in se odtegnejo vplivu vzgoje. Poglejmo le v sirotišnice, večini njih gojencev je ugrabila jetika roditelje 1 Toda — kakor smo že poudarjali — tem žalostnim razmeram se da odpomoči. Izkušnje zadnjih desetletij kažejo, da velik del jetičnikov lahko trajno ozdravi, če se jih le pravočasno spravi v zdravišča; vsaj pa se v toliko utrde in očvrste, da morejo skozi leta in leta zopet izvrševati svoj poklic. S profilakso in odvrača-jočimi napravami, kakor jih odrejajo oskrbovalnice, pa se da jetika za dobro tretjino omejiti Ta dokaz se je posrečil ob času, ko se je profilaksa komaj jela razvijati. Koliko uspešnejši pa bo boj, ko bodo varstvene naprave enakomerno izpeljane po vsej državi 1 Deželno pomožno društvo za bolne na pljučih se bo lotilo z veseljem dela, treba mu je le preskrbeti sredstva, ki jih zahteva njegova naloga! Kc zabite CiriWodoif( družbe! Gospodarski del. e □□□□ □ Narodno gospodarstvo. Dalje //. Zemljiška renta. ZemliiSka renta in glavnična obrest tvorita dohodek iz posesti. Zemljiško rento v širiem pomenu besede imenujemo ves dohodek iz zemljišča po odbitku stroškov za obdelovanje. Taka renta obsega tudi delovno plačo, glavnično obrest in podjetniški dohodek. To rento dobiva n. pr. zakupo-dajalec, ki prejema odškodnino za prepustitev zemlje, za glavnico, ki jo je vložil v zemljo (me-lijoracije, gospodarska poslopja) in delo, ki ga je stalo vzdrževanje, obdelovanje i. t. d. Ponavadi ae pa govori le o zemljiški renti v ožjem pomenu besede, o donosu zemlje kot podlaga reprodukcije ali enega izmed produkcijskih činiteljev, kakor smo jo označili na strani 17. Vsako obdelovanje zemlje zahteva dela in glavnice, toda naj si bosta delo in glav niča popolnoma enaka, vendar vidimo, da eno zemljišče donaša dvakrat, trikrat aH še večkrat toliko kakor drugo. Če donos zemljišča prekaša odškodnino za delo in obrestovanje glavnice, tedaj moremo govoriti o z e m 1 j i š k i r e n t i, ki je lahko zelo različna. Taka renta izvira ali a) iz različne rodovitnosti ali /;) iz posebne lege posameznih zemljišč. Vzemimo za vzgled nekaj kosov zemljišča ali nekaj parcel, ki se obdelujejo z enakimi stroški in delom. Parcela A rodi na leto toliko, da se ne izplačajo stroški obdelovanja in ne delo, na parceli B se pridela toliko, da se poravnajo stroški, parcela C donaša toliko, da se poravnajo stroški in poplača delo, na parceli Č se pa poleg tega dobi še 20 K čistega donosa. Parceli A in B se torej ne bo izplačalo obdelovati, parcela C se bo obdelovala, če ne bo mogoče dobiti boljše Carcele, parcela Č bo pa donašala že rento 20 K. o velja glede rodovitnosti zemljišča. Podobne razmere nam nudi lega zemljišča. Če zemljišče leži poleg obljudenega mesta, ne bo zadostovalo, samo da zadovolji potrebščine vsega mesta. Treba bo razne poljske pridelke dovažati tudi iz oddaljenejših krajev. Če stane obdelovanje v oddaljenejših krajih tudi ravno toliko, kakor na obmestnem zemljišču, vender bo posestnik tega zemljišča imel neko prednost, ker mu ne bo treba plačati stroškov za prevažanje pridelkov. Ta razlika med donosom zemljišča, čegar obdelovanje se še splača, da se pokrijejo stroški in poplača delo, in med donosom zemljišča z ugodnejšo lego, tvori zemljiško rento poslednjega zemljišča. Zemljiška renta nastaja vsled tega, ker je zemeljsko površje vedno enako veliko in se morejo torej uporabljati vedno nerodovitneji in neu-godneje ležeči kosi zemlje, da se morejo zadovoljiti potrebe vedno bolj se množečega prebivalstva. Z ozirom na uporabo zemlje (sveta) moremo tudi zemljiško rento ločiti v poljedelsko, staviš ko in rudniško rento. Prvo nahajamo pri kmetijskih zemljiščih, če cene kmetijskih pridelkov prekašajo stroške obdelovanja, obresti vložene glavnice in podjetniški dohodek. Staviška renta Brodkovskl odvotnlk. Slika lx sedanjega življenja moravskega. Češki spisal Vadav Benei-Šumavskf; poslovenil Avgust Petrič. Dalje. Trajalo je dolgo, predno se je umiril. Potem je začel jasneje premišljati. Moral je priznati, da bi si škodoval sam največ, ako bi napovedal sedaj boj Albrechtu in Hildincmu stricu. Previdno mora ravnati, da se izogne nastavljenim pastem. Radi tega se je odločil, da ne pojde na volilni shod. Ko je naznanil po nekolikem obotavljenju svoj sklep Hildi, se ji je razjasnil obraz in vprvič se mu je po jezi na pomirjenje vrgla okoli vratu in ga začela nežno ihte poljubljati in stiskati k sebi. Šepetala mu je sladke besede ljubezni, stokala, da ni ljubljena, kakor bi imela biti. Njena krasna glavica je počivala na njegovi rami, njene modre oči so gledale zarosene s solzami vanj in njena bela pleča so ga objemala in stiskala strastno. A on ni čutil več trpljenja, ne bolesti. Zopet ga je prevevala sladka strast kakor za časa ženi« tovanjskega potovanja. .Ne pojdem na shod," je povdarjal polju* bovaje ustnice in oči Hildine, ki so se mu smeh* jale sladko, .nevarnosti ne groze Kanjak in Pejčoh uničita gotovo sama Albrechtove nakane. In konečno ne bode prevelika nesreča, ako bi zmagal v enem razredu. Bila bi neumnost, če bi ii tam pripravljal doma peklo, ako imam tu lahko raj. Odrečem se za ta čas javnemu delovanju zaradi domačega miru, dokler se ne odloči stric o doti. Hildini razlogi niso pravi, vendar konečno ima žena tudi pravico zahtevati, da se jih respektira." Zvečer je ostal doma, a Hilda se je trudila, žareč radosti, da bi preplašila njegove čmerne misli in ni pustila, da bi se začeli novi duševni boji v njem. Če bi jo bil videl tega dne njen stric, moral bi priznati, da igra svojo vlogo mojstrski. Odvetnikova nenavzočnost na shodu je pro-vzročiia resno trpkost med uglednejšimi občani. Nekoliko dni potem je bil objavljen v nekem bm-skem češkem listu dopis iz Brodkovic, v katerem je bilo naslikano delovanje bivšega davkarja in njegovega priganjača Francla. Kubali se je ostro podtikala njegova neodločnost, mlačnost in dvoumnost v narodnih stvareh in je bila izrečena o njem sodba, da je zelo prevaril iz začetka vzbujene nade, in slednjič navedena govorica, da ga sumniči ljudstvo v mestu politične zveze z odločnimi Nemci, s katerimi ae v ostalem nahaja v sorodniški zvezi. Kubalo je dopis razburil neizmerno. Smatral ga je za grozno krivico in razžaljen je, in je bil takoj gotov s svojo obsodbo, da izhaja od zdravnika Svozila, o katerem je domneval, da mu hoče izpodmakniti v občini stališče. >»«ije prih. se pojavlja zlasti v mestih ali industrijskih krajih, kjer se mnogo zida, in kjer stanovanja, prodajalne in obratovališča nosijo visoke najemičine. Zemljiški posestniki lahko za visoke cene prodajajo stavbišča ali pa zidajo sami, pri čemur se jim ne le obrestuje vložena glavnica, temveč jim letno pripada zemljiška renta. Tudi donos rudnikov je različen po bogastvu rud, legi rudnikov ali težavnosti pridobivanja; zato je tudi rudniška renta različna. Zemljiška renta more biti celo posledica naravnega, monopola n. pr. pri zdravilnih vodah, vodnih močeh, zelo redkih rudah, posebne vrste vinih i. t. d. Zemljiška renta ni vzrok, temveč le posledica visokih cen produktov, ona izhaja iz teh cen. Zemljiška renta vpliva na vrednost zemljišča; čimbolj raste zemljiška renta, tem večji je čisti donos zemljišča, od česar zavisi vrednost zemljišča. Če kdo proda svoje zemljišče, ki mu donaša posebno rento, bo pri določitvi cene upošteval večji donos in zato cenil zemljišče višje za svoto, ki odgovarja kapitalizovani zemljiški renti. Zato kupec ne bo več užival zemljiške rente, temveč le obresti od svoje glavnice. Kvečjemu, če bi zemljiška renta zopet poskočila, bo tudi novi lastnik računal z zemljiško rento in zato tudi lahko zopet višje cenil kupljeno zemljišče. Kakor vidimo, zemljiška renta dviga ceno zemljišč brez obdelovanja lastnika zemljišč, brez {>rodukcije; zato je večkrat povod raznim špeku-acijam, zlasti v velikih mestih, industrijskih krajih in v novejšem času tudi v krajih, ki so pripravni za letovišča. Ker je zemljiška renta v resnici večinoma .nezaslužen dar", ki ga prejema lastnik zemljišča, zato nekateri narodnogospodarski pisatelji ostro nastopajo proti njej in zahtevajo njeno odpravo z velikim zemljiškim davkom ali a podržavljenjem zemljišč. Dalje prih. Tedenski sejem ▼ Kranju dne 25. maj« 1908. Prignalo se je — konj, 113 glav domače goveje živine, — glav hrvaške goveje živine, 7 domačih telet, — hrvaških telet, 106 domačih prašičev, — hrvaških prašičev, — domače ovce, — hrvaških ovac, — kozi in — buš — Pitani voli 100 kg K 80-—, na polovico 100 kg K 76-—, za pitanje 100 kg K 72-—. — Pšenica K 11—, proso K 7—, rž K 950, oves K 8—, ajda K 8*75, fižol ribničan K —, mandalon K —, koks —- in krompir — za 50 kg. Dražba vojaških konj. Oskrbovalna komisija c. kr. domobranskega pešpolka št. 27 naznanja trgovski in obrtniški zbornici ▼ Ljubljani, da bo prodala dražbenim potom dne 10. junija 1908 ob 9. uri dopoldne, dva erarična konja za ježo: «Ka-milo> in «Cigatere> na dvorišču domobranske vojašnice v Ljubljani (Domobranska cesta). Adjnittranje poliljatev carine proatih Tiar« OOV. Trgovinsko ministrstvo je naznanilo trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da je bilo srbskim carinskim oblastvom pred kratkim naročeno, naj izvršujejo obstoječe predpise glede adjustiranja pošiljatev carine prostih vzoreov blaga brez vrednosti s strogejšo natančnostjo, kakor doslej. Oso-bito vzorci tekstilnega blaga morajo biti vedno prikrojeni na predpisani mero 20—30 cm. Hotelska drniba «Triglav* se ustanovi začetkom junija t. 1. kot delniška družba, in sicer bo delniška glavnica znašala 200.000 K, ki se razdeli v delnice po 200 kron. Znesek 200 K utrpi lahko marsikdo in ker smo prepričani, da se bodo delnice dobro obrestovale, priporočano vsakemu rodoljubu, da podpiše eno ali več delnic. Pripravljalnemu odboru se je posrečilo, kot najemnika pridobiti jako izkušenega in veščega hotelirja, ki je že pri otvoritvi pokazal svojo strokovno izobrazbo ter zadostil vsem zahtevam. Krasno hotelsko podjetje na Bohinjski Bistrici je oddano v najem za 22.665 K; to podjetje reprezentira vrednost čez 300.000 K in bo izvrstno uspevalo, kajti tujski promet v Bo« binju raste od leta do leta m je samo od leta 1906 do 1007 se zvišal za 6119 oseb. Delnice se podpisujejo pri ljubljanski kreditni banki in se tudi tam vplačuje denar. Takoj je vplačati 75%, ostalo pa tekom enega leta. Ker je rok za podpisovanje še jako kratek, opozarjamo, naj se interesentje hitro zglasijo ter podpišejo delnice. Dopisi. Triliko novice. — Dvojezični poštni pečat razburja tržilke Nemce, posebno pa privandrane. Mi pa pravimo: «temu treba se privadit*, sprva sicer težko gre». Vedite pa, sinovi matere Germanlje, da smo se mi že naveličali ponižnosti in potrpljenja ter bomo povsod zahtevali svojih pravic, v prvi vrsti pa od aaše občine, za katero plačujemo ogromnih naklad, da nam bode v slovenskem jeziku dopisovala in reševala naše zadeve. Od naših občinskih odbornikov pa zahtevamo, da se pri sejah poslužujejo samo slovenskega jezika. Ce pa to Nemcem ni vlač, pa naj gredo • svojimi sulicami v 1. prHoMt »OortnJeii" if. 22 U l 1903. deželo moralnih Škandalov — blaženo Nemčijo, bodo vsaj reieni Slovencev. — Podružnica slovenskega planinskega družtva za tržiiki okraj se je ustanovila. Loške novice. — Ob sapo nas je spravila neka pobožna duševna reva v »Slovencu* od zadnje sobote 1? Ta reva se je spozabila tako daleč, da je skrpala nekak odgovor na nate novice iz Loke, ki smo jih priobčevaJU koncem marca in začetkom aprila letos. Mož si ni vedel drugače pomagati. Kako si je pa pomagal, to je njegova stvar. Naša bodi ta, da mu jih se nekaj povemo. — Sila kunitnega se dela ta katoliški učenjak, ko odreka drugim zmožnosti. Pa mi mu že privoščimo njegove zmožnosti. Ni ga odmeva, pravi, ko piSe nam odgovor. Zakaj pa torej odgovarja P No, saj je tudi tako prav, da slišimo, kaj je iztuhtala njegova brihtna, katoliška glavica. Kar ima na srcu, naj le pove. — Zal nam je le, da se ne moremo klanjati pred veličanstvom njegova duha. Kajti prav lahko bi mn zabrusili v obraz znani latinski pregovor: Si tacuisses, philosophus maosisses! — Ne ugaja mu kajpada, ker smo v »Gorenjcu* povedali par grenkih. Tudi mu ni všeč, ker smo lopnili malo po »zaslužnih* voditeljih loških klerikalcev. Zato je ta uška izlezla izpod varnega okrilja molčečnosti in hoče nas malo po-pikati. Ej, vroče je res in uike so lahko zdaj tudi malo sitne. Menimo pa, da sile že ne bo take. Malo z nohtom bomo pritisnili to sitno uško, pa bo — počila! — Norce bi rad bril ta naš modri možakar. In dovtipen bi tudi rad biL samo ko bi imel žilo za to. Izbirčen pa seveda tudi ni I Kar meče okoli sebe razna imena in priimke. Celo na Turško hodi ponje. Samo Skoda, ker Turki ne marajo sanj. Kaj bodo še izmodrovali njegovi ski-sani možgančki, to nam bo pokazala bližnja bodočnost, če jo bomo učakali, ker ta zgaga že zdaj žuga, da nam jih bo naštel po grbi in da bomo poginili Se prej, kakor nam je usojeno. — Ta jemo riti brskar po potrpežljivih «Slo vence vih» predalih je pa res že tako neumno neroden in tako po turško motovilast, da ga po-milujemo. Da bi nam pa ta napisal kaj pametnega in odgovoril kakor se gre, že ni. Poiščite rajše drugega I Temu pa dajte v roku gnojne vile namesto peresa in pa grablje. Na kmetih naj gre kidati gnoj. bo bolj prav odpravil. Gorjanci ne branite se ga, če pride, saj delavcev tako manjka In porabili ga bodete že za kaj. — Pa kaj je nam skvasii ta vsega pomilovanja vreden učenjak P Uška naj že pljuje in kalija, kolikor jI drago; izkašlja tako nič! K večjemu, če se malo izbruha! In to je tudi storil naš možakar, ko je v sobotnem «Slovenou» izlegel tak itrodek, da mu ne moremo najti ni glave ni repa. To žužnjalo se v katoliškem listu laže, da smo smešili lavretanske litanije in jih vlačili v blato. Kaj nam more za to, če smo jih primerjali z lastnostmi in vrlinami znane osebe, ki nas je izzivala, da smo se nehote morali baviti ž njo. To se že ne pravi smešiti in blatiti litanije. Pa o tem se ne bomo prerekali z našim katoliškim dopisnikom. Po liguorijanski morali je itak dovoljeno resnico zavijati ali pa prisegati po krivem, samo če se misli drugače. — Koga so najeli loški liberalci, da dela zanje javno mnenje in nspada klerikalce? Ti, farizejsko « Slovence vo* trobilo, povej nam, kdo so ti liberalci, kaj delajo in kaj hočejo od tega svojega človeka P In ako bi ta človek ne izpolnil celo svoje dolžnosti, potem kaj pa bi imel ti katoliški zvitorepek govoriti? Ti, potuhnjenec, povej nam, koliko si že plačal za to? Glej, da bo pred tvojim pragom čisto. Nismo Se pri kraju. Se dosti imai smeti, da ga spraviš na gnojišče! Toda — pobožni dopisnik resnicoljubnega »Slovenca*, brž vile v roke in grablje, da bo čisto! — Svetohlinec bi le rad udrihal po grbi. Poskusi naj! Za sprejem je se vse pripravljeno, če se bo pa kdo premislil ali pa opekel, to ni nala stvar, — Take recepte pile ta sveta para. Ce drugod ne, se bo s temi proslavil v nebesih! Ali se to strinja s katoliško vero in njenimi nauki, ki jo ti nasi sedanji Kristovi- namestniki na zemlji »tnanujejo? — Na shodu pri Balantn so klerikalci U poskusili to metodo, pa se jim je slabo obnesla. 2e takrat so vpili kot divji: boj! boj! Ne samo, da so tako grdo propadli pri volitvah, ampak še po kehah so jih vlačili. Prav je tako. Pa očitajte nam kaj tacega, ako si upate! Naj pa še tolčejo po grbah in koljejo, saj to je »po kristjausko*. Če jih poprej ne bo srečala pamet, pa naj premišljujejo o tem po — luknjah! Saj je še prostora dovolj. In naj le ubogajo tega pobožnega zape-ljivca, ki jim je lahko za vzor. — O pikantnoslih govori ta nsš ljubi de-vičar. Pa ne ve, da mi vidimo vse, ponoči in po-dnevu! Se bi se dalo marsikaj govoriti o tem, pa vam rajši svetujemo to: Brzdajte svoje strasti in jezik. Svetujemo vam pa za danes še to: Primite samo malo za ušesa tisto staro, oženj eno, katoliško pokveko, ki je pred kratkim lovila poštenega dekleta. Dekle je moralo bežati pred usiljivcem! In taki načistniki pa še vživajo vaše neomajano zaupanje. O pa se o drugih rečeh bi vam lahko povedali, toda naj bode dovolj. Tvarine imamo še, ni nam je zmanjkalo kakor pravite! Zato skrbite v prvi vrsti že sami! — »Slovencev* dopisnik, ki očitaš našemu dopisniku nerodnost in surovost, zapomni si, da je tvoje pisanje še vse kaj drugega. Ta neote-sanec žuga kar z udarci in poginom. Da tako delajo poulične barabe, nam ni treba Sele praviti. In takemu katoliškemu grešniku smo dali danes tak odgovor, kakršnega zasluži. — Sokoli vseh ljubljanskih društev in iz Šiške so nas obiskali zadnjo nedeljo. Poročamo vam, da je bilo teh Sokolov 46. Resnicoljubni »Slovenec* od torka pa se je zopet debelo zlagal, ko je pisal, da jih je šlo v Loko samo 12. Cela Loka to ve, da ni res in vse se škandalizira zaradi te laži katoliškega «SIovenca>. Pa naj Se verjame kdor hoče, kar piše »Slovenec*. Tudi njegova hujskanja in groženja ob tej priliki naj si vsakdo zapomni. Sokoli niso dali najmanjšega povoda za pretepe in grožnje, toda posvečenci pri »Slovencu*, ki ne morejo drugače, pa hočejo, da se ljudi za njih pobijajo. Naši Gorenjci jih bodo že kmalu spoznali. — Korakali so Sokoli celo pot iz Ljubljane do Loke in niso se vstrašili grozečih oblakov in dežja. 24 naših mladih Sokolov in obilo loškega občinstva so bratske Sokole sprejeli pri mostu poleg mlekarne. Ob dveh popoldne so bili že v Loti. Imenom loških Sokolov je pozdravil došlece brat Ante Gaber v prisrčnih besedah. Nato so odkorakali v Deisingerjevo gostilno, kjer jih je čakal obed, ki ga je ukusno priredila Zoržova mama. Potem ko so se dobro pokrepčali, vstal je brat Kaj-želj, tajnik «Sokolske Zveze* in se zahvalil za lepi sprejem. Nato so naši dragi gostje si ogledali telovadnico loškega Sokola, ki jim je zelo ugajala. Ob Štirih popoldne smo se seSli na dogovorjenem sestanku v znani restavraciji pri Andreju Kalanu v Vincarjih. Tu smo videli tudi obilo drugega odličnega občinstva iz Loke, Kranja, Radovljice i. t d. Pevci so nam zapeli nekaj krasnih rodoljubnih pesmi in veličanstveno himno »Lepa naša domovina*. Starosta loškega Sokola, brat dr. Zakrajšek, ki je bi! stanovsko zadrtan udeležiti se sprejema, je pozdravil vrle naše brate iz Ljubljane in Šiške in napil buditelju sokolske ideje in vrlemu načelniku ljubljanskega Sokola, bratu Bojanu Dreniku. Ta se je za napitnico zahvalil s krepkimi besedami, ki so našle glasen odmev v srcih vseh navzočih Sokolov in občinstva. Po govoru brata Kaj-zelja je, kakor bi trenil pozval brat Drenik vse Sokole v vrsto in na to so vsi Sokoli skupno odkorakali na postajo Trato. Loško občinstvo, zbrano na postaji, in v vlaku se nahajajoči potniki so našim Sokolom priredili prisrčne ovacije. In po glasnem trobentanju in viharnimi »Na zdar* - klici so se odpeljali naSi mili bratje ob 8 V« uri zvečer proti Ljubljani. — Lolki čuki so tudi izlezli iz svojih skrivališč. Neki mežnarski hlapec jih je peljal skozi Vincarje. In ti pobiči, predstavljajoči škofjeloške čuke, so izgledali strašno butasto. Kar za smeh. Pa ti naj bi se primerjali s našimi Sokoli? Sram iih je pa le bilo, ker se niso upali priti med So-tole. To bi bila zabava. Neko čukasto katoliško revle je se okrog polnoči razsajalo po spodnjem trgu in iskalo priložnosti, da bi mu kdo polteno popravil pohabljene kosti. Seveda se mu želja ni izpolnila. — Umrl je v nedeljo dne 24. t. m. zjutraj vrl in nadarjen mladenič Polde Dolinar. Bil je edini sin znane gostilniCarke v škofjeloški pivovarni, Elizabete Dolinar. Podpiral je rad vsa narodna društva. Zlasti je neumorno deloval pri Škofjeloški ljudski knjižnici, ko je Se mogel. Pogreb je bil v torek ob o. uri popoldne. Zakopan je na staro* loškem pokopališču. Pogreba so se udeležili Sokoli v kroju in mnogobrojno občinstvo iz Loke, okolice in drugod. Tudi zapeli so mu pevci pod vodstvom našega pevovodja g. Oskarja Deva. Prvič je naš Sokol v Loki spremil k večnemu počitku svojega brata in mu poklonil krasen venec. Dan pred smrtjo je še pokojni Polde želel, da bi drugi dan, v nedeljo, v kroju pričakal brate Sokole is Ljubljane. Šiške in, žal, in mu bilo dano. Bodi ti, dragi Polde, lahka domorodna žemljica slovenska, ki si jo tako goreče ljubil! Novice iz Železnikov. — Bralno društvo v DražgoSah nam je 10. t m. zopet priredilo s svojo veselico zelo lepo zabavo. Naravnost občudovati je bilo, s kako preciznostjo je pevski zbor, tako moški kakor mešani, izvajal precej težke skladbe. Vsa čast vrlemu pevovodji, g. Štupici! Sploh bralno društvo v Dražgošah lepo napreduje ter bi moglo biti vzgled marsikateremu slovenskemu izobraževalnemu društvu. Le tako naprej, vrli Dražgošani! — Iz Železnikov že dolgo ni bilo čuti ničesar o kakem izobraževalnem delu. V zadnjem času so se pa tudi Železnikarji zbudili. Slovensko bralno društvo namerava v kratkem vprizoriti narodni igrokaz »Divji lovec". Čudno je, da g. ka-pelan prepoveduje, da bi članice Marijine družbe sodelovale pri tej igri, katero je spisal katoliški duhovnik Fr. Ks. Finžgar. Upamo pa vseeno, da vrli voditelji slovenskega bralnega društva premagajo vse zapreke ter nam vprizore to krasno igro. Pogum! — Nesreča. O. Josip Boncelj, usnjar v Železnikih, je padel s kolesa in si pri tem razbil spodnjo čeljust. Prepeljali so ga v ljubljansko bolnico. V Kranju, dne 80. maja 1908. Delegacije se skličejo 18. septembra. Rešiti jim bo predvsem vprašanje zvišanja častniških plač, ki mora priti po kompromisu izmed avsrij-ske in ogrske vlade v skupni proračun. Kakšno stališče zavzame večina ogrske delegacije v tem vprašanju, se še ne more prerokovati. Kajti s tem, da je kompromisu pritrdila ogrska vlada, Se ni pritrdila Košutova stranka. Verjetno je pač, da se omehča tudi ona še do tistega časa. Najbrže dobi kake narodne koncesije, a da bodo potolaženi avstrijski krščanski socialci, se napravi tako, kakor bi bile te koncesije neodvisne od častniških plač. Skupna mlniitra Ahranthal in Sch&aafck sta predložila cesarju svojo demisjjo, a cesar je, kakor se je že naprej vedelo, ni sprejel. Častniške plaCe bodo zvišane v jeseni. Moštvu hočejo samo nekoliko zboljšati hrano, zvišanje mezde pa odlašajo na poznejši čas. NaglaSali smo že večkrat, da priznavamo opravičenost zvišanja nekaterih častniških plač. Toda kakor po navadi pri takih regulacijah, bodo pobrali smetano tisti, ki so najmanj potrebni. Spričo tega je zavlačenje vojaške mezde zares nezaslišano. Generalom, ki pač ne žive v revščini in ne trpe pomanjkanja, se zvišajo gaze za 1000 do 2000 kron na leto, pešec, ki ima 12, reci dvanajst vinarjev na dan, pa lahko čaka! Da visoka vojaška gospoda nima zmisla za potrebe navadnih vojakov, razumemo. Saj današnji generali niso nikdar jedli komisnega kruha. Toda poslanci, ki so civilisti in ne stoje pod vojaško komando, bi morali vedeti, da je njih prva dolžnost, skrbeti za sinove ljudstva, ki morajo nositi puško, ne da bi si bili sami izvolili ta poklic, potem pa šele za generalmajorje In feldmarša!« lajtnante. Med svobodomiselnimi dijaki na dunajskem vseučilišču se snuje zveza, ki naj obsega protikle-rikalne dijake brez razlike stranke in narodnosti. Na Galiikem pokajo lope! puške in mrliči se veljajo v prahu. V državni zbornici so razpravljali o rusinskih nujnih predlogih in minister fiie« nerth je zavračal pritožbe rusinskih poslancev. «Na Gališkem je vse v redu,* je dejal zagovornik poljske žlahte, »samo rudo ski kmetje so neizobraženi, puntarski ljudje.* Takorekoč v istem hipu je Sa prišel iz Galicije brzojav, da so žandarji v ernihovu streljali na rusinske kmete) pet ljudi je bilo takoj mrtvih, sedem težko, pet pa lahko ranjenih. Stvar se je začela s tem, da je neki deček lovil ribe v vodi, o kateri trdijo oblasti, da je ribolov prepovedan. Žandarji so prijeli dečka in njegovo mater in so jo hoteli zapreti. Odtod dalje se pa razhajajo uradna poročila in ona, ki pripovedujejo, da je bila dotična voda vedno občinska last in da so v njej svo- À. À. À. À. Á. Á. À* À. À. A. À. À. A. Á. Á. A. ^ ¿fe ®$š> ®fe csfe> sf® ©fes isfe> <¿fe ti^ç iiaewift i .t. Mal' položi dar domu na altar! SfS % • Slovenci 1 ■ lxufpvtjt© le» Nj^ljjrcaiio«3 ■ v korist nafti dx»vsJSft>i % »v. Cirile*, in Adetoctea W SM Bff ils ils Mal' položi dar domu na altar! T s S 1-• - *^ ^ ^ ^ l'^f ^ 1^' '^f^J? ^ ^ f? sp> ^ *ç y ^ V T V V T V T T hodno lovili ribe in namakali lan. Naenkrat jim je to prepovedano. Omenjenega fanta je naznanil gozdar grofa Korytowskega, po imenu Kirschner. Zbrala ae je množica, večinoma žene in mnogo otrok. Namenili 10 se na občinski urad, da vprašajo občinskega predstojnika, ali je dotična reka občinska last ali grofa Kory towskega. Ko je bilo ljudstvo zbrano pred občinskim uradom, je naenkrat počil strel. Gozdar Kirachner je streljal. Oficiozno poročilo pravi, da je hotel zastrašiti množico. V resnici je kroglja zadela dvanajstletnega otroka po imenu Latak, ki se je mrtev zgrudil na tla. Zandarji pa so baje mislili, da se strelja nanje, pograbili so puško in so trikrat ustrelili. Po prvem orožniikem strelu je začela množica bežati, ažandarji so streljali dalje. Kakor rečeno, je bilo pet oseb takoj ubitih, ena je pa umrla v tarnopolski bolnišnici. Med njimi sta dve ženski, ena je bila nekoliko dni pred porodom. Med ranjenimi je dvoje otrok. Večina ubitih in ranjenih je od zadaj zadeta. Angleški nilnistrski predsednik Asquith je neki deputaciji izjavil, da se mora sedanja volilna pravica reformirati. Ce bo pri tej priložnosti vložen predlog za žensko volilno pravico, se mu vlada ne bo upirala. Zgodovinski ln slovstveni pregled za prihodnji teden. 31. maja. - 1509. f Skladatelj Jožef Haydn stvaritelj sinfonije in modernega oratorija. — 1878. Potop ladje «Grosser Kurfürst». 1. junija. — 1485. Kralj Matija (Korvin) zasede Dunaj in Dunajsko Novo mesto in postavi svojo preetolico na Dunaju. — 1854. f Prva slovenska pisateljica in pesnica Josipina Tarnogradska-Tomanova v Gradcu. — 1901. f Pisateljica Pavlina Pajkova v LJubljani. 2. junija. — 1155. Arnolda iz Brescie sežgo na grmadi. — 1800. Napoleon Bonaparte osvoji Milan. — 1848. Slovanski shod v Pragi. — 1878. Dr. Nobiling napade nemškega cesarja Viljema I. — 1882. f Garibaldi. 3. junija. — 1045. Henrik III. premaga Ogre ob Rabi. — 1740. Fridrik Veliki odpravi torturo.— 1778. f J. J. Rousseau. 4. junija. — 1701. f Rüdiger von Starhemberg, slavni branitelj Dunaja leta 1683. — 1745. Ruski kralj Fridrik II. premaga Avstrijce pri Ho-heofriedbergu. — * Pisatelj Viktor Eržen na Razdrtem. — 1859. Nesrečna bitka Avstrijcev proti Francozom pri Magenti. 5. junija. — 1568. Grofa Egraont in Hoorn umorjena. — 1799. Nadvojvoda Karel premaga Francoze pri Cûribu. — 1826. f Skladatelj C. M. Weber. — 1867. f Botanik Andrej Fieischmann v Ljubljani. — 1880. f Politik in pisatelj dr. Ra-doslav Razlag v Brežicah. 6. junija. — 1363. Cesar Karel IV. podeli Tirolsko avstrijskemu vojvodu Rudolfu IV. — 1369. * Jan Hus. — 1389. Turki zmagajo Srbe na Koso ve m polju, konec srbske samostojnosti. — 1533. f Ludovik Ariosto. — 1606. * Francoski pisatelj Peter Corneille. — 1787. * Slovničar Janez Smigoc v Halozah. — 1855. f Pisatelj Jožef Kek v Ljubljani. — 1856. f Pisatelj Janez Dolinar v Trstu. — 1886. f Pisatelj in politik Božidar Raič v Ljubljani. Godovi prihodnjega tedna: 31. Bojslav; 1. junija Fortunat, Bogoslav, Deva, Radovan; 2. Erazem. Velimir, Ljuba, Radi-slav; 3. Klotilda, Nadina, Radoslava, Vrativoj, Vladimir; 4. Kvirin, Dika, Milojko, Prokop; 5. Bonifacij, Pribislav, Dobromil; 6. Norbert, Miljutin, Dobroslava, Zdanek. Novičar. Ljudska galeriji v Kranju je odprta zopet jutri, v nedeljo, dne 31. L m., od 10.— 12. ure dopoldne. Otvoritev ljudsko galerije v . uri na slovesen način. Društveni predsednik, prof. Makso Pirnat, je v daljšem govoru pojasnjeval pomen, potrebo in ureditev ljudske galerije. Govor prinašamo na drugem mestu v celoti. V lepem številu zbrano občinstvo je z zanimanjem ogledovalo razstavljene slike. Prva serija prinaša tele slike: Prof. Iv. Franke: «Prešeren* (portret, izvirna slika); Matija Bradaška: »Leopold Layer* iportret, izvirna sliks); Matevž Sternen: »Primož Trubar* (radirunga); Vlaho Bukovac: »Janko grof Draskovic* (portret); Ferdo Kovačevic: »Zvečer*; Bužan: »Spomladi*; Csikoš: »J udi ta in Holo-femes*; Frangeš-Mihanovic: «Oranže» (relief); Me-dovič: »Sv. Frančišek Asiški*; Wyspianski: »Ca-ritaa* in »Portreta* študija*; Anton Vrabelj: cPrincezinja labod*; Pastrnak: »Grof Lev Tolstoj v družinskem krogu*; Diego Velasquez: »Borro* (portret); Giovani Segantini: »Materinska sreča*; France Hals: »Mož z iztegnjeno roko*; Albert Welti: »Stari goslar*; Millet: »Mož z kopačo*; Korist. Meunier: »črna zemlja*; Hans Thomat »Pomlad* j Reynolds: »Gracije* (portret); Gainsborough ; »Siddons* (portret); Rembrandt: •Pokrajina*; Tizian: »Kronanje s trnjem* in »Denar za davek*; Hans Holbein mL: »Erazem Roter-damski* (portret); Viljem Hammershoi: »Tihe ure*. — Pričujoča serija prinaša posnetke slovenskih, hrvaških, poljskih, ruskih, angleških, francoskih, nizozemskih, holandskih, laških, danskih in nemških izvirnikov. — Slavno občinstvo opozarjamo, da naj pridno zahaja v galerijo, kjer se mu nudi mnogo duševnega užitka. — Pri otvoritvi smo pogrešali nekatere gospode, katerih dolžnost bi bila, da bi se je bili udeležili. Za danes povemo samo to, prihodnjič priobčimo imena. Lawa tenia. Telovadno društvo Sokol z ženskim oddelkom v Kranju naznanja, da je pripravljeno na novoograjenem telovadišču zgraditi prostor za Lawn tenis, ako bi se zglasilo zadostno število igralcev. Prostor bi se otvoril sredi meseca junija in bi bila mesečnina K 4'— za osebo. Zglasiti se je pismeno ali ustmeno pri bratu Janku Sajovicu. Notranja telovadba dekliškega in deškega naraščaja našega Sokola vrši se danes zvečer v društveni telovadnici. Začetek ob pol 9. uri zvečer. Člane, članice in prijatelje društva opozarjamo na ta notranji nastop. Društvo aa prlvcbltev tujcev ln olepšavo meata Kranj i okolico ima svoj občni ustanovni zbor prihodnji ponedeljek, dne 1. junija t. 1. ob pol 9. uri zvečer v gostilni »Nova Pošta* s temle vsporedom: 1. Poročilo pripravljalnega odbora. 2. Sprejemanje novih članov. 3. Volitev odbora. 4. Slučajnosti. Pristop imajo k zborovanju člani in po njih vpeljani gostje. Islet v Gorico. Kakor smo že dvakrat omenili, priredi pevski zbor »Narodne čitalnice* v Kranju na binkoštno nedeljo, dne 7. junija t. 1., zabavni izlet v Gorico. Odhod iz Kranja je zjutraj ob 6. uri 36 min., dohod v Gorico nb 9. uri 46 minut. Z Jesenic do Gorice vozi brzovlak. Z dogovorom Goričanov je določen doslej tale načrt. Takoj, ko dospemo v Gorico, gremo po bližnjici na Kostanjevico, ki je oddaljena od mesta samo četrt ure, in odkoder je prekrasen razgled na mesto in okolico. Potem je ogledovanje mesta. Ob 1. uri je kosilo v hotelu »Jelen*. Popoldne je izlet v Solkan, kamor se pride v pol ure. Odhod iz Gorice ob 7. uri zvečer, dohod v Kranj pa ob 11. uri in 4 min. — Celotna voznina po železnici je 8*90 K. Ker se pa udeleži že pevk in pevcev dovoljno število, zato stane vožnja vsakega »deležnika že sedaj samo 7 20 K. V slučaju pa, da bi se zglasilo za izlet približno 100 oseb, bi stala znižana voznina le 4 50 K. — Kdor se misli udeležiti tega izleta, naj se blagovoli zglasiti najkasneje do 2. junija pri gospodu Ivanu Pircu, blagajniku tukajšnje mestne hranilnice. Da se izve pravočasno kolikor-mogoče natančno število izletnikov, treba je plačati voznino že pri zglasitvi. Kot prireditelj tega izleta upa pevski zbor, da se slavno meščanstvo mnogobrojno odzove temu povabilu. Odlikovanje. Minulo nedeljo dopoldne ob poldvanajstlh se je vršilo v Kranju nenavadno odlikovanje. Cesar je namreč podelil tukajšnjemu okrajnemu orožniškemu stražmojstru, gosp. Ivanu Jauši srebrni zaslužni križec. Te slavnosti se je udeležilo kakih 30 orožnikov iz kranjskega in radovljiškega okraja, dalje gg. okrajni glavar Alfonz Pire, župan kranjski Karel Šavnik, deželna poslanca Ciril Pire in Ivan Zabret, žandarmerijski rttmojster Rudolf Brezinger iz Ljubljane in poročnik Živion Vešč, potem nekaj drugih dostojanstvenikov iz Kranja ter več županov iz kranjske okolice. Po maši v tukajšnji župni cerkvi se je pripel slavljencu na dvorišču okr. glavarstva srebrni zaslužni križec na prsi, opoldne pa so se udeležniki podali k kosilu na vrt gospe Mayrjeve. Izpregorilo se je več napitnic. Da ni izpregovoril naš župan nekaj slovenskih besedi, je imela cela slavnost zgolj nemški značaj. Slavljencu čestitamo I Občni zbor učiteljskega društva sa šolski okra) Kranj. Učiteljsko društvo za kranjski šolski okraj je imelo svoj letni občni zbor dne 14. maja t. 1. ob 2. uri popoldne na Šmarjetni gori. Udeležilo se je 6 učiteljic in 19 učiteljev. Predsednik g. France Luznar, nadučitelj na Primskovem pri Kranju, otyori zborovanje in iskreno pozdravi navzoče člaae in goste, med poslednjimi gospode: Janka Zirovnika, nadučitelja v Št. Vidu pri Ljubljani; dr. Hacina, predsednika akad. ferialnega društva «Vesna>, in zastopnika »Gorenjca*. S toplimi besedami se spominja umrle članice gospice Grozdane Padar, ki je umrla v Škofji Loki pri starših dne 14. aprila t 1. in katere pogreba se jo udeležil društveni odbor, ter podpornega člana Petra Mayrja. (V znak sožalja se vzdignejo navzoči s sedežev.) Tajnik g. Vilko Rus, učitelj v Kranju, poroča o društvenem delovanju. Društvo šteje 2 častna, 7 podpornih in 83 pravih članov. Odbor je imel 4 seje, v katerih je obravnaval društvene zadeve. V tej dobi sta se vršila dva občna zbora: prvi dne 12. maja 1907 v Podbrezju pri Podnartu, drugi dne 19. novembra v Kranju. Blagajničarka, gdč. Janja Miklavčič, učiteljica v Kranju, poroča o društvenem gmotnem stanju. Dohodki znašajo za 1. 1807 102 K, stroški pa 295 95 K, tako da je v blagajni 193 95 K primanjkljaja. Za pregledovalca računov se izvolita gospoda Iv. Mahkota, učitelj v Vogljah, in Rudolf Zoro, nadučitelj v Predosljih. G. Lovro Perko, nadučitelj ▼ Poljanah nad Skcfjo Loko, predlaga, naj društvo pristopi Čekovnemu prometu, da se olahkoči denarno društveno poslovanje. Sprejeto. Ker se načelnik redakcijskega od- seka za knjigč: »Opis kranjskega glavarstva*, g. France Komatar, c. kr. profesor v Kranju, ni mogel udeležiti zborovanja, prebere njegovo poročilo g. Alojzij Novak, učitelj v Kranju. Omenjena knjiga bo imela dva dela: prvi bo podal splošni geolo-gični, zemljepisni, kulturni, narodopisni pregled kranjskega okraja, drugi del pa bo obsegal opise posameznih občin tega okraja. Knjigo bodo krasile mnoge slike: nekaj so jih deloma brezplačno deloma proti primerni odškodnini prepustili v uporabo: Slovenska Matica, župnik France Pokom, uredništvo »Dom in Sveta*; več slik pa bo napravil novih fotograf Pavlin z Jesenic, med njimi krasno panoramo s Šmarjetne gore, ki bo izšla tudi v povečani obliki. Knjigi bo pridejan zemljevid kranjskega in radovljiškega okraja v merilu 1 : 200.000, zemljevid bo izvršil s posredovanjem g. dež. in drl poslanca Jožefa Pogačnika v Podnartu vojaški geografiški zavod na Dunaju. Za izdajo te knjige so došli doslej tile prispevki: 500 K od c. kr. okr. šol. sveta v Kranju; 50 K od kreditnega društva v Kranju; 50 K od g. Joška Maj-diča, trgovca v Kranju; nekatere prošnje za denarno podporo še niso rešene. Za sestavo zgodovine posameznih fara in cerkva je dovolil knezoškof. ordinariat v Ljubljani porabiti tozadevne listine v raznih župnih arhivih. Pri knjigi bodo sodelovali razni strokovnjaki na zdravniškem, pravniškem, umetniškem, narodno-gospodarskem polju. V debato zaradi te knjige so posegli: I. Lapajne, K. Mahkota, M. Pirnat in Fr. Luznar. Imenom odseku za izven-šolsko delovanje učiteljstva priporoča g. poročevalec Vilko Rus, naj vsak član natančno prouči tozadevno brošuro, ki jo je sestavil g. A. Pesek. Polaga tudi navzočim na srce, naj podpirajo društva za varstvo otrok in mladinsko oskrbo, ki se prav sedaj snujejo po raznih okrajih. Na predlog g. I Lapajneta se zopet izvoli stari odbor; le na mesto g. Hinka Paternosta, ki je bil premeščen v Senožeče, stopi g. R. Zore, nadučitelj v Predosljih. Za delegate k skupščini zveze jugoslov. učit. društev, ki se vrši dne 6., 7. in 8. septembra 1.1. v Gorici, se izvolijo gospodična Ana Petrovčič in gospodje: Lovro Perko, I. Lapajne in Fr. Potočnik. Glede delovanja učiteljev izven šole pripomni predsednik, da naj učiteljstvo posameznih okrajev (Tržič, Kranj, Skofja Loka) osnuje svoje krožke in se vsaj enkrat na mesec shaja k skupnim sestankom. Kot prispevek za nagrobni spomenik Jana Lega v Pragi, ki je bil velik dobrotnik in prijatelj slovenskega učiteljstva, se določi znesek 20 K. G. I. Lapajne predlaga, naj učiteljstvo kranjskega okraja priredi jubilejski koncert v prid učiteljskemu konviktu v Ljubljani. Sprejeto. G. dr. Hacin razlaga namen snujočega se društva »Vesna* in prosi učiteljstvo, naj pomaga akademikom pri njihovem trudu za gmotno in duševno povzdigo našega naroda. Predsednik nato zahvali prisotne za udeležbo, poročevalce za poročila in zaključi zborovanje, katerega se je proti koncu udeležil tudi deželni poslanec g. Ciril Pire. Kako pišejo listi o novi volilni reformi na Kranjskem? Celjska »Domovina* pravi: Volilna reforma za Kranjsko je, če jo bližje pogledamo, kaj čuden stvor, kateremu ni mogoče prorokovati dolgega življenja in od katerega ni mogoče r.rčako-vati, da bi ugodno vplivala na vsestranski razvoj dežele. Kakor se da sklepati po poročilih v »Slovencu* in »Slovenskem Narodu*, so se klerikalci, liberalci in Nemci tako lepo pogodili, da bi to bilo naravnost ginljivo, ako bi človek ne slutil, da je ta spravljiv os t samo posledica skupnega strahu pred faktično demokratizacijo deželne uprave in skrb ohraniti svojo strankarsko posest. Kake koristi bo donašala večini prebivalstva »reforma*, katera daje esčici kranjskih Nemcev ravno toliko poslancev, akor delavcem in onim, kateri dosedaj niso imeli volilne provice, in tudi to z bistveno razliko, da je Nemcem njih 11 mandatov na vse mogoče načine zavarovanih, dočimbobo volilni okraji splošne kurijo prav gotovo tako razdeljeni, da v njih ne bodo odločevali neobdačeni volilci, kateri imajo že itak volilno pravico, bodisi v kmetski ali pa v mestni kuriji. Kar so torej dosedaj vladajoče stranke na videz neobdačencem dale s splošno kurijo, so jim vzele z določbo, da v splošni kuriji tudi obdačenc! zopet volijo in jim bodo čisto vzele s primerno razdelitvijo volilnih okrajev; sicer pa tudi volilaa geometrija ni vedno zanesljiva. Za demokratizem «S. L. S.», kateri gre v prvi vrsti zasluga za to •reformo*, pa jasno govori dejstvo, da je klerikalcem peščica Nemcev ravno toliko vredna, kakor vsi slovenski industrialni in kmečki delavci in ne-obdačenci skupaj, samo zato ker ti ne plačujejo direktnih davkov. Krek kot socialist le predobro ve, da baš ti slovenski neobdačenci plačujejo nemškim (in slovenskim) kapitalistom njih rente in da z neposrednjimi davki (z deželnimi in občinskimi dokladami na živila i. t d.) vzdržujejo deželno in občinsko upravo, in vendar bode on in njegova stranka v svojem demokratizmu te tako krivično zapostavljene slovenske množice še enkrat opeharila sa njih politične pravice, Slektrana f Kranja dne 3. junija ne bo .prodana, kakor je poročal uradni list«Ljubljančanka», ker je Kreuzbergerjev zastopnik, dr. Valencak z nekim rekurzom zavlekel prodajo. Z ozirom na to, ker je glavna slovenska posojilnica v Ljubljani kot upraviteljica in inkasantinja holeL dne 1. junija ustaviti podjetje in odpustiti usluioene, smo po- oblaščeni naznaniti vsem odjemalcem kranjske elektrike, da bo obdržala tudi v juniju še naprej vso napravo. Kadar bo kaka izprememba, bodcroo pravočasno naznanili. Nočni peilslet Ii Leifo k Savici, katerega jn priredil naš Sokol, je uspel nad vse dobro. Vabilu odzvale sa se deputacije z Jesenic (15), iz Radovljice (4). Šiške (8), Tržiča (6) in iz Kranja (21), tako da je korakalo skupno 54 članov v kroju. Vkljub dolgi poti, prehodilo se je 47 km, ni bilo opaziti na Sokolih nikake utrujenosti, nasprotno, raz obraz bralo se jim je veselje in zadovoljnost, da se je vršil tako lep izlet. Sokolom priporočamo take skupne izlete, kajti le na teh se lahko ožje spoznamo in gojimo pravo bratstvo. Na zdar! Letošnja skupščina družbe iv. Cirila In Metoda bo najbrž v Tržiču. Naši vozni radi. Piše se nam: Nek srboriti dlakocepec ni imel nujnejšega in koristnejšega opravila, kakor da se je spravil zadnjo soboto v »Slov. Narodu* na vse tri slovenske vozne rede, ki so izšli ta mesec. Prvi je izšel Igli če v, katerega je priložil tudi »Gorenjec* svojim naročnikom, že 1. majnika, za njim je prišel Pevale-k o v in sredi meseca maja pa B o n a č e v. Igličev je bil razdan večinoma zastonj, kar je tudi tiskano na ovitku, Pevalekov stane 10 vin., Bonačev pa 20 vin. Zelo »vestni* dopisnik pripoveduje, da mrgoli v slovenskih Voznih redih vse polno napak in da so vozni redi površno sestavljeni, dotičnik pa skoro gotovo ne ve, kako težko je dobiti še pred 1. raajnikom tiskane železniške vozne rede. In kako naj potem založnik hoče ustreči zahtevam občinstva, ki hočejo imeti vsaj že 1. majnika vozni red, da »človek nehote ne pride do zaključka, da je bolje, da si za pot kupi raje Bellmanna ali Wimmerja». Tako se podpirajo in priporočajo domače stvaril Dopisnik dobi skoro gotovo procente od Bellmanna ali Wimmerja, ker dela za nju neplačano reklamo, slovenske žepe pa oškoduje pri prvem za 50 vin., pri drugem za 40 vin. pri tretjem slovenskem za 30 vin. Živio, naše geslo »Svoji k svojim!* Prešernovo nečakinjo Matijano Grom, rojeno Vovkovo iz Vrbe, posestnico Gromovine v Smokuču, je dne 23. t. m. na Rodinah, brezniške župnije, pokopal ms(rr. Tomo Zupan. Pokojnica je kakor desetletno deklo bivala šest mesecev pri pesniku v Kranju. Marsikako zanimivost iz te dobe je ohranila v svežem spominu. Kakih 10 mesecev pred stričevo smrtjo se je vrnila k staršem na Ribičev dom v Vrbo. Preživljala jo je edina sestra Kovačica iz Zgornje Dobrave ob Zaspeh. Ta žena je torej sedaj najbližnja sorodnica našemu velikemu pesniku, prava njegova nečakinja. Dramatični odsek »Narodne čitalnice v Škofji Loki* priredi dne 31. maja 1908 v svojih prostorih gledališko predstavo »Krivoprisežnik*. Ljudska igra v treh dejanjih, nemški spisal Ludovik Anzengru-ber. Osebe: Matija Somrak, kmet na Križevem; Kristina, Franc, njegova otroka; Andrej Borovščak,, kmet na Adamovem; Tonče, njegov sin; Veliki, hlapec; Liza Gradiščar, krčmarica; Jakob in Veronika, njena vnuka; Zidovka; Rezika in Katrica, njeni nečakinji; prvi in drugi tihotapec Začetek točno ob '/29. uri zvečer. Vstopnina: Sedeži odi do IV. vrste 1 K, ostali sedeži 60 vin., stojišča 40 vin. K obilni udeležbi vabi naoljudneje odbor. Poročil se bode 1. junija g. Anton Bulovec, trgovec in posestnik iz Smokuča, z gdčno. Anico Šrajevo iz Vrbe, Rudolf Triller z Bleda z gdčno. Reziko Vovkovo iz Breznice, Martin Ocepek iz Mojstrane z gdčno. Apol. Derlingg iz Železnikov. Gasilno društvo na Dovjem napravi v nedeljo dne 31. majnika 1.1. ob treh popoldne veliko veselico v gostilniških prostorih g. Iv. Janša na Dovjem. Sodeluje šentjakobsko godbeno društvo na lok. Med odmori razne šaljive igre. Vstopnina 2 kroni, člani v gasilski obleki 1 krono« dame proste. Pri neugodnem vremenu se vrši veselica v nedeljo dne 14 junija ob isti uri. Odbor. Imenovan je postajenačelnikom na Bohinjski Beli »sistent Viljem Kelec iz Gorice. Čebelarski ahod v Št. Vidu pri Ljubljani se vrši v nedeljo, dne 31. t. m., ob treh popoldne v gostilni pri »Štefku*. Na shodu predava zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane nadučitelj A. Likozar. Lovski veteran. V Vojskem pri Vodicah je te dni umrl najstarejši lovec na Kranjskem Janez Osel. Rojen je bil 1. 1830. Loviti je začel z 10. letom in je bil lovec do letos, torej 68 let Služil je različnim gospodarjem, tako baronu Laszarinijn, barocu Lichtenbergu in drugim. Bil je vesten in Izkušen lovec in izboren strelec. Zapustil je vdovo, hčer in dva sina, ki sta oba lovca. Utopljenega žagarja Antona Luznarja, ki je pred tremi tedni padel pri žagi v Dolenji vasi pri Selcih v naraslo Soro, so potegnili nad Kravsovim jezom iz vode. Obtičal je med dvema skalama in je bil ves obtolčen po glavi. Zapušča vdovo in tri nepreskrbljene otroke. Star je bil šele 83 let. Draigole. Naša posojilnica uraduje vsako nedeljo popoldne od tretje ure naprej. Hranilne vloge obrestuje po 474°/p> posojuje po 5%. Kdor bi hotel posojilo, oglasiti se mora vsaj devet dni prej pri načelstvu pismeno ali ustmeno in navesti poroke. Za manjia posojila zadostuje en porok, za večja dva ali trije. Urad je v šoli. Novo posojilnico priporočamo vsem prijateljem neod< visnega zadružništva. — Za zastrupljenjem krvi je umrl 45 letni Jakob Luznar v Dražgošah. Gasilne društvo v Begunjah priredi v nedeljo 31. t m. v Begunjah slavje s kegljanjem, prosto zabavo in godbo. Is Železnikov. Sedaj je doigrano zadnje dejanje igre: .Volitve v bralnem društvu v Železnikih." Deželno sodišče je namreč zavrnilo priziv onih, ki so bili obsojeni, ker so pri drugem občnem zboru zborovali še po .zaključenju" občnega zbora po .vladnem komisarju". Vsi navzoči morajo sedaj plačati 1 krono globe. Tako je prišel znam gospod do zadoščenja, seveda ne posebno častnega. O obsodbah in o strahopetnem ravnanju okrajnega glavarstva bi se dalo še marsikaj zanimivega napisati, pa ker smo molčali tako dolgo, molčimo še naprej, in bodimo veseli, da je ta zadeva, v kateri so se klerikalci pokazali v tako nečedni luči, že enkrat končana. Drobne novice. Umrl je v Zigani vasi pri Tržiču posestnik Anton Smuk. — Na Huje pri Kranju so dne 21. t. m. pripeljali nov veliki zvon, ki je bil vlit v Viltinu pri Inomostu. Zvon tehta 903 kg. Glas ima «f». — Načelnikom zdravstenega okrožja na Bohinjski Bistrici je izvoljen g. Ivan Rozman. — Na Bohinjski Bistrici so dne 24, majnika ob devetih zvečer čutili potres. — Na Bohinjski Beli je umrl učitelj Pavšek, pogreb ho jutri ob enajstih. — V St. Vidu pri Prevojah je dne 24. t. m. konj pri krmljenju brcnil dninarja Lovrenca Pogačarja v trebuh tako zelo, da so ga morali prepeljati v bolnišnico. — V St. Vidu pri Ljubljani snujejo »Sokola*. — Kamenje so metali najbrž kaki krščansko-socialni gojenci v kamniški v'ak blizu Črnuč. Skozi eno šipo je priletel 5 kg težak kamen. Odlikovani ognJegaaeL Za 25 letno zaslužno delovanje na polju gasilstva sta dobila častno svetinjo gospoda Ivan Jane in Mihael Zalokar v Škofji Loki. Pogreša se od 17. t. m. 15 letna dninarica Marija Jaševčeva, rodom iz Kranjske gore, pristojna v Podhruško pri Kamniku. Pogrešanka je bila do navedenega dne v delu in stanovanju v Spodnji Šiški. Nesrača. V Podblici pri Selcih se je poškodoval okrog deset let stari mladenič, Jakob Ka-trašnik. ki je nabiral šmarnice. Po gori se je dričal in padel čez skalovje. Zatorej, starši, pazite na otroke! Gozdni požar. V Plavškem Rovtu nad Jesenicami je začelo v četrtek, dne 14. t. m. popoldne goreti v gozdu posestnika Pavla Klinarja. Pogorelo mu je, oziroma ožgal mu je ogenj pet oral mladega, lepo zasajenega smrekovega gozda. Da se je ogenj omejil vzlic strašanskemu vetru, ki je razsajal tisti dan, to je zasluga vrlih gasilcev s Hru-šice, ki so pod vodstvom g. Matija Kobentarja kmalu prihiteli poldruro uro visoko k požaru ter celo noč neumorno gasili in omejevali ogenj. Požar so menda povzročili pastirji. Ker nastajajo gozdni požari pogostoma in sicer vsled neprevidnosti pastirjev in kadilcev, bi bilo nujno priporočati, naj se preskrbi za varstvo, da ne bodo netili pastirji ognja hlirn gozda ali v gozdu in da bodo kadilci pazili. Gozdov nima nihče zavarovanih in lahko nastane na tisoče škode. ♦ * * Svojega očeta je natreliL Milijonarja Ster-ryja v Njujorku je ustrelil njegov lastni sin, ker se je oče hotel poročiti z mladim dekletom. Sin se je nato tudi sam ustrelil. Strašna Selesniška nesreča se je zgodila nedavno v Cintichu na Nizozemskem. Vlaka sta trčila. 33 oseb je že doslej mrtvih, 200 ranjenih. Premikač, ki ie nesrečo zakrivil, je zblaznel Sneg V Švici. Iz Švicarske poročajo, da je zapadel visoki sneg tudi po vinogradih. Škoda je velika. Isto je baje v Gornji Italiji. 4000 ljudi umrlo vsled lakote. Iz Monebase v Afriki javljajo, da vladajo v Ungadi grozna lakota in bolezni. Doslej je baje umrlo vsled lakote in kuge 4000 oseb. Angleška vlada se ie pobrigala za vzdrževanje 50.000 Afričancev, toda za dolgo določena sredstva ne bodo zadoščala. Vse kaže, da se bo v bodočih mesecih strašni položaj še poslabšal. Umetnost in književnost □□□□□ /Ta Wanauadova brošura »Katoliško svetovno nazi-ranje in svobodna znanost* je rasla v založbi časopisa «Naprejl» v Idriji. Dobi se tudi v upravi časopisa »Rdeči Prapor* ter v vseh knjigarnah. Gena 70 vin. Povodom svojega odlikovanja izrekam lem potom vsem častitim gospodom, slavnim županstvom ter slavnim društvom za pri-sostvovanje in njih obilno udeležbo, svojo najtoplejšo zahvalo. Obenem se kar najsrčnejše zahvaljujem za meni mnogobrojno poslane čestitke. luán ¿jsp?$a olt/«jol ©ro|r>IJM str«vjri)©jft«r, 808 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze srčnega sočutja, ki so mi bili izkazani ob bolezni in prerani smrti mojega iskreno ljubljenega sina, gospoda Ccoielda poHuarji izrekam tem potom mojo najiskrenejšo zahvalo. Posebno se pa zahvaljujem častiti duhovščini in gospodom kapucinom, blag. g. županu Niko Lenčku, gospodom občinskim odbornikom, bratom Sokolom, gospodom uradnikom, gospodom učiteljem, slavnemu pevskemu zboru (Narodne čitalnice* za ganljivo nagrobno petje, vsem darovateljem prekrasnih vencev ter vsem prijateljem, tovarišem in znancem, ki so se v tako velikem številu udeležili pogreba in pripomogli ublažiti mojo veliko žalost. V škofji Loki, dne 27. maja 1908. CHzabcta Doliair ,204 žalujoča mati. I užnim srcem naznanjamo vsem so« A rodnikom, prijateljem in znancem, da je Bogu Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda Antona Smuka posestnika dne 28. maja 1908 ob 7. uri zjutraj, previdenega s svetotajstvi za umirajoče v 34. letu svoje starosti, poklicati k sebi. Zemeljski ostanki dragega pokojnika se polože dne 26. maja k večnemu po čitku. Nepozabnega ranjkega priporočano v pobožno molitev in drag spomin. Žigana vas, dne 23. maja 1908. Katarina Smuk soproga. Jožefa Smuk mati. Edvard, OirU sinova. Simon Smuk brat. 305 Zahvala. Za povodom bolezni in smrti našega iskreno ljubljenega soproga, očeta, sina in brata, gospoda Antona Smuka posestnika nam došle tolažilne dakaze in za častno spremstvo pokojnika k zadnjemu počitku izrekamo tem potom svojo iskreno zahvalo. Posebno pa se še zahvaljujemo pre-častiti duhovščini in vsem darovalcem lepih vencev. Žigana vas, dne 26. maja 1908. Žalujoči ostali. Sladoled najfinejši, več vrst, kakor tudi ledena kava, čokolada L t d. se dobi vsaki dan sveže pri C. Brandtiif Kranj« Zunanja naročila točno ln cc-* neje kot povsod drugod! « 299 26-8 Edino pravi Thierrjrev balzam le t zeleno znamko nune. — 12/2 ali 6/1 steklenic ali pa 1 velika speci jalna steklenica s patentnim zaklepom 5 kron. Thiorryevo o*ntifolijino mašilo proti Vsem še tako starim ranam, vnetjem, poškodbam, go-rečict, kislini, kailju, krču, slabem teku i. t. d., 2 lončka 3 K 60 V. Razpošilja se le proti povzetju ali sa naprej poslani denar. Ti dve domaČi zdravili sta povsod znani in že od nekdaj sloveči. Naročila naj se naslavljajo na: Warni? *. Thierry 1 Pregnal pri fttg. Stalili. 276 Zaloga večinoma po lekarnah. 16-6 ajsjfc0ssSkJsf*ak*nj »■ #>m^ni'« t-.«i * 1* 1 aeMton). .''liiiiií'i'f ;i;i!i!i;)-;.irin;r;)j 1 s a s a ñ potnikom V Ameriko!! a*m — *" ii * *n*-j-*i s*assaajs|aaa saaniik#npn, pripore gencrnlaa agcnlura ,^neriKas$Ke in Vlitbe Star £inie" najhitrejo vožnjo proko BASEL-PARIZ-CHERBOURG-NEW-YORK. 2 odhoda v tednu. — Hrana že v Baseln prosta. — Z velikanskimi in varnimi paniki teh prog prevoz od Cherbourga-New-York v resnici 5'2 do 6 dni. Vsa potrebna in natančna pojasnila daje radovoljno in zastonj Generalna agentttra Jra Obersteg & Co.9 gasel 28 Aeschengraben (Švica). 2eo is-8 v< !fum n ■( i( k ?t um n.-t -n-i n ?t it mu mm numa Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Hin itd. Najboljše kosmetlčno ZObOčlstllno sredstvo Jzdelovatelj 0. Seydl Ljubljana, Spital.-Stñtar. ul. 7 Šivalni stroji in kolesa TovarniAka zaloga 180—46 Lv. Jax-a v Ljubljani Dunajska cesta 17 [priporota svoje najbolj priznane šiv. stroje in kolesa Ceniki na zabtevanje zastonj. Največja tovarniška zaloga Mm drobno ¡nádemelo I Mm drobno ¡n debelo I Za dame, gospode, deklice in dečke od najcenejše do najfinejše vrste, priporoča lfealant«3x*ijajkei In modna trgovina. Antona Adamiča v Kranju Glavni ti-g;. Fini da.rti.kt ilamnlkl .« Uipajo po najnovojli obliki. Popravila se totno Uvrinjojo. Svila, svileni trakovi, llip, cvetlice ter Igle ta slasulke vedno v zalogi. Oene brez konkurence! "fJS w 9 Radi pozne sezlje prodaja najnovejšo damsko, gosposko, dekliško, deSko in otroško konfekcijo tndl pod knpno ceno Angleško skladišče oblek 0. BeriM, LjnMjana, Mestni tri l i 242 18—13 Blue vrfana in opoda|a Urila Predpasnike Moderce Šerpe Pasove Ovratnike Haience Jabots Srajce Perilo Otročje oblekce Krstne oprave fer ¿3 3 M s ¿3 3 2 2 »NI S M S *s a § S 5- - Ci Nova modna trgovina :: Salon za damske klobuke filijalka iz Ljubljane 195 52-2S A. VIVOD-MOZETIC v KRANJU na glavnem trsru v hiši g. Pavilarja Priporoča sa pomlad in poletje elegantne klobuke za dame in otroke pariške in dunajske modele. Žalne klobuke. * Klobuke sprejemali v popravilo. ============= Zunanja naročila točno. - 0» o s s e k> S 9 o "S •« a S o *— S m m es O« Glace bi svilnate rokavice Moderne srajce Ovratnike Kravate Nogavice Žepne robce Gnmbe Denarnice Prsnike Naramnice Glavnike Garniture Milo Parfum Martinova oesta 20 tt £ m n rt Martinova cesta 20 Postajališča električna cestna % ssP železnice pri šentpeterski cerkvi LJUBLJANA ::: Saiagatelj drnštva c. kr. avstr. drl. uradnikov. Bogati zalogo po-hlštta fuki trste t mh cenah, Oglt-delà, slike 9 ratft ttllkottih. Popolna opran za tile. Špeeljallteta : 'Jostlinlèkl atoli. Pohištvo U železa, otroške postelje In vozički po tsakl asa/. Modrocl Iz tient-tega omrežja, efrl-Unake trate ali Ume, prte trate tedno t zalogi. la spalno sobo od ) 180 gld. naprej, 1 Dltan z okraski. Oprete za Jedilne sobe, salone, predsobe, oele garniture. Upeoljalltete t ne-testlnlh balah. Ve-lisi prostori, pritlično In t I. nadstropju, čudovito poceni za hotele, tile In za letovišča 62 gld. Za sobo; postelja, nočna omarica, o-mltalna miza, obešalnik, miza, stensko ogledalo. eaafiless ZobOtcbaKai itttjf Oton 5eydt pri gf. dr. E. Globodnikn v Kranju ZOBOVJA, tudi ne da bi ee odstranile korenine, z ali brez nebno plošče, Iz KAVČUKA, kakor tudi ZLATA, dalje VRAVNALNICE In OBTURATORJI ee Iztršujejo po NAJNOVEJŠIH METODAH. PLOMBE V ZLATU, PORCELANU, AMALGAMU In CEMENTU kakor tudi vse ZOBOZDRAVNIKE OPERACIJE Izvršuje 111-50 tu SPECI J A LIST. Odprto vsako nedeljo od 8. do 8. ure. POSOJILNICA V RADOVLJICI registrovana zadruga i omejenim poroštvom s podružnico na Jesenicah sprejema hranilne vloge od vsakega in jih obrestuje po Rezervna zaklada izna&i : (78. brez odbitka rentnega davka. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotovi denar, ne da bi se pretrgalo obrestovanje. Posojila se dajejo na vknjižbe brez amortizacije po 5V«% ali z 17. amortizacijo, na menice pa po 6#/s. — Eskompti-rajo se tudi trgovske menice. Denarni promet v letu 1907.: IS, Posojilnica sprejme tudi vsak drug načrt amortizacijskega dolga. Uraduje se v centrali in v podružnici vsak dan od 8. do 12. ure dop. in od 2. do 6. ure pop. lsvsemšl nedelje pop. Poštno-hranilnični račun centrale St. 45.867. Podružnice na Jesenicah št. 75.299. 180—48 (sdaja konsareij -Goreejcst Odserara« t»«dmk LmoiIm Vi Mi, Ueteiss in Usak Iv. Pr. Lamprsta v Kranja.