Deutfcfj^fpociufcfjß.s SSiirterlmd). ^crausgfgtbfn auf ^oflett ks ¿jodjtoürötglten ijerrii iürftölfcöofes oonCatöacO, Anton Alois Wolf, ©roljKrenj its Sflcrr. haif. fcopolb-©rkit5, Bitter öcs ö|tcrr. knif. ©rkns btr ctftrtittt fironc i. filnjTc, CEomtijnr bts ö(ierr. hnif. /1003 3ofef-©rtcns, tntrhl. gtl). itötl) St. k. k. apofl. JHfljc(iät( &c. Jhueiter ß-l £atfta<$ 1860. @eö«riifc^aft machen, sprijazniti se, sprijatliti se s kom ; jtcfy Semauben gum greuuoe machen, sprijatliti se s kom; eine (ŠutDecfuug mad^n, iznajti, najti, nahajati; 3fmant>eu gum ©eläcfyter machen, osramotiti koga, (ftdjf, se); eilten Sluegug maketi, posneti, posnemati, izpisati, izpisovati iz—; nad? ÜBuufcfy 3>emanben tnacfyeit, ugoditi komu; ¿öefanntfcfyaft machen, seznaniti se s kom; Sentanb machen, uganiti se, umakniti se komu; eine Ueberfefcung ma<$en, prestaviti, prestavljati kaj; ftcfy Vermögen machen, obogateti; mit Sinem gemeine <Šad?e machen, pajdašiti se s kom; f. a. (Semetn; herunter machen, ozmerjati, ošteti hudo; jicfy nap uiadjen, zmočiti se; fcfymufcig nta* a$ machen, f. Ernennen; idj nta^e t>id) gum $ater eines großen feö, očeta te postavim velicimu narodu; gum Könige machen, postaviti (za) kralja; gum Jfcefcec machen, pokrivoveriti; gum ©e* fangeitett machen, ujeti; gu ©eloe utajen, v dnar spraviti, spravljati; gum «§errn nta* ctyen, pogospoditi koga; gunt 23aron machen, pobaroniti; e* l;at ifyn erji gu ettoač gemacht, po njem je še le postal mož; für: tjerjlel* teit, delati se; er madjt ftd) arut, dela se ubog, (t. j. dela kakor da bi bil ubog); gum ¿Berbredjer ntadjen, hudodelstva obkri-viti; gum $)ieb machen, obtatati koga; et* toač gum ^erbrecfyeit madjett, za hudodelstvo šteti, pripisovati; ftcfy franf niadjeit, bolan (bolniga) se narediti, delati; 2lufi fehlen machen, f. 2luffel)en; lachen uiadjen, na smeh, k smehu pripraviti koga; (Einen fontmen machen, napraviti, da kdo pride; ettoač glauben machen, napraviti, pregovoriti koga, da kaj verjame; t>ie Xauben machte er fyöreub, unb bte ©pradjlofen re^ fcelib, gluhim je dal slišati in mutastim (nemim) govoriti; er mac^t ftd) ba gu tljun, dela, kakor bi tu imel kaj opraviti; er macfyt bte ©acfye ärger als fte iji, huje popisuje, graja, kakor je v resnici; (štttem eilte vgacfye feljr letdjt machen, praviti komu, da je kaj prav lahko; baS l;at mir jtopftoelj gemacht, od tega me je začela glava boleti ; gut, fcbiecfyt machen, dobro, slabo opraviti kaj; macfye, baß bu fort fontmft, zgubi se, glej, da se spraviš odtod; rnadje bodj! hiti, podvizaj se! er mad)t es mir gu lange, predolgo ga ni, predolgo odlaša; ben großen £errn madjen, po gosposko se vesti, gospoda se delati; f. a. fielen; jtcfy'S bequem machen, f. SBepem; v. r., jtcfy batjon machen, pobrati se, pobegniti, odnesti jo; fid) nídjtS baraus uta* cfyen, nié ne marati, ne meniti se za kaj ; ftdj iâdjerlid) machen, f. Sädjerlidj; ftd^ au$ bent ©taube machen, uiti, zbežati, potegniti jo, zgubiti se, izmuzniti se, spleti jo, potisniti jo, pomesti jo, peté unesti, zginiti; ftd> »erfaßt madjen, sovražnike si delati; ftd? an Semanb maceen, oberniti se na koga, polastiti se koga; lotiti se koga; bte <5ad}e macfyt ftcfy, reč gre naprej; e$ madjt jtdj »on felbjí, samo od sebe gre; bas macfyt jtcfy gut, lepo je viditi, pristje; ftdj) toobet ettoaS machen, dobiček imeti pri čem; ftdj eine (Šljte toorauč madjen, v čast si šteti, za čast imeti ; ftd) madjen, f. SSerftCÍÍen ; mad^et eudj nidjt gu toett »on MtS, ne hodite predelec, ne oddaljujte se preveč od nas; er laßt mit ftd) mad)en, ž njim se da delati; jtdj auf bte @ette madjen, ukloniti se; ftdj} breit ma^en, šopiriti se, bahati se; ftdE) auf ben 2öeg maceen, na pot podati se, napraviti se, napotiti se; ftd^ über ets toa^ machen, lotiti se česa, poprijeti se. 3ftad)en, delanje, narejanje. 9ttad)cr, in Bílg. als ©runbtoort, toirbburc^ bie gormatton auf — ar auégebrücft, toelc^e jebocfy auc^ ben ^BerFâufer ber im ¿Befiïm-mungötoorte angegeigten @ac^e bebeutet, g. 03. ^utmac^er, klobučar, i. t. d. 2JÎ a à) t r C t, bie, »eräcfytl., mečkarija, slabo delo, f. a. 9)iacf)tDerf; 33uc^ma^erei, pisarija. Üftad; erloijn, bas, plačilo za delo, od dela, zaslužek; ber ©djufïer forbert fo »tel d^erlo^n, čevljar hoče toliko od dela. 9ftad)iaôeniâmu3, ber, makiavelizem. f. ^af^tnc, ÜUladj tn a 110 n, bie, skrivna zvijača, zvija- čina, skrivni naklepi. SOÎ a dj t n t r c n, v. a. u. »., f. Oíante (fc^mteben). <¡})láá)\tl, f. mafymxl. SDÎac^t, bte, Vermögen, $raft, ©târfe, moč, zmožnost, zamožnost (jGrutsm.'); aile feine 3)îad>t anjkengen, vso svojo moč napeti; au¿ aller îftadjt freien, na vso moč, na vse gerlo vpiti, kar gerlo more; toenn eč nur tu meiner ÜJíatí^t jieïjt, če le morem; f. a. îDîÔglt^lcU; o^ne fein, ne imeti moči, slab, nevečen biti; über Üftadjt effen, čez nemoč jesti, čez mero; mit 3Jžacfyt ftürgte baS Gaffer, z veliko silo se je zaganjala voda—; ftttlicÍK Üftadjt, (Gewalt, oblast; baé (ie^t rttd^t in meiner Üftacfyt, to ni v moji moči, tega storiti jaz ne znam, nimam oblasti; feine $Jîad)t mißbrauchen, krivo rabiti svojo oblast; bte *Dîad)t gu jîra-fen, oblast kaznovanja; eine große s2J?acfyt auf ben Peinen biaben, veliko vojsko, oboroženo moč na nogah imeti ; Sanbmadjt, vojska, armada na suhem; Sftajeftät, 3)iacfyt, veličastvo, slava, mogočnost; bie ^ímmltf^ett ^ ^iic^te, nebeščani, ua^ ben Çeibn. Q3egr. bo- govi; bie euro^ätfdmt 2tfad)te, evropejske velike deržave; mit SJIacfyt, močno, mogočno. Watytftote, ber, f. (gefanbte* f. tätmltmitU »attmaftt, aftadjteignung, f. Ufurijatiom SÄtt^terflärung, f. Sttanifeft f. ©ctoaltgcöcr. ÜDladjtgefeüt, ba3, povelje mogočnikovo. äRafltgefiiittbe, f. gaSceS- ' 2ttad)tge&img, bie, f. $eöoflniäd)tigung* ülttadjtijafcer, ber, mogočnik, oblastnik, vladar 5 f. a. SBeöoflmädjtigte. üttadjtlj af> Ctill , bie, mogočnica, oblastnica, vladarica; f. ^eÖOttmödjtigte* 9ttad)ti>anblung, bie, f. ©eu^altt^ättgfelU Sttafljtieil, f. Sunbfraut. matytytnWtx, f. 3Jläd)tig, adj., Äraft fyabenb, močen, močan; öiele auferc £üfamtttel fyabettb, mogočen; $iel ©etoalt fjabenb, oblasten; in ber Serg* ft>rad)e, debel; fig. groß, silen, mogočen, 3. mächtig, retdj, silno, mogočno bogat, jako bogat; (Eineč madjttg gerben, fein, zmoči, zmagati koga, premoči, premagati, obvladati; feiner «Stuue nidjt mädjttg feilt, svojih počutkov ne v moči imeti, ne vladati, ne čutiti se, ne biti gospodar; mächtige 9ir$enei, močno, krepko zdravilo; ein macfytigeä £eer, silna vojska; eine madji tige @ttrn, zastavna glava; ein mächtiger 93erg, velika gora; mächtiger 0rt, bač, mogočna beseda, krepka, veljavna beseda; f. a Sftadjttyrild)* ^a^ijet^en, ba$, znamenje oblasti. baö, öerädjtl. zmašilo (F.), šuš-marija, kerparija, slabo, revno delo, ka-koršno prihaja od pačuhov. Snagosisi* 987 BKaif, £acf nnb 9fta(f, ričet. SDtacf enie, f. Sttoorenie* Sttatfer, f. ©efettfäafter, SJtatfern, f. 9ttetfern* $laculatnr, f. SJtoiulatar* Sttabame, f. gram abtuen, ba$, deklica, dekličica, dečlja, dekelce, deklič-a, dekle (ein grojjereč 5JŽ.), punica, deklina, deklinica, a. deklaj, pun-čika, čeča, kerščenica, keršenica, (böhm. holka); e$ jtnb meljr 5Mbdjen aH štaben geboren, več je rojenih ženskih, kakor moških, več deklic kakor fantičev. Sfta&djenttlter, bač, deklištvo, deklinstvo. 9ftabdjettanftaa, bte, f. »djenfdjuie. ^(tbdjcnaugc, bač, dekliško oko. siftä&djettfiruft, bte, dekliške nedra, persi, persa. äftabcfienfältger, ber, mamivec, zapeljivec deklet. Sttiibdjengefdjenf, ba$, dekliški dar. 9ftäbd)engef(fytt>ä£, bas, dekliško žiobo- dranje, čebjanje, šepetanje, fflfäbdjettljaft, adj., deklišk; po dekliško, kakor dekle, üötabdjettiäger, ber, sitež, prismoda na dekleta. 9tturm, ber, glista. Sttaber, ber, mont. prašenicaf. ^abefüß, f. mmart SJlabig, adj., červiv; piškav. üUlabonna, bte, Mati Božja. 9JlabonnabiIb, f. 9KarientoIb* flabra^e, f. 931atra$c. 9JI ab rigal, baö, madrigal*. ®lagajtn, baž, magazin*, shramba za zalogo, nad? V. zaloga, (mefyr $orratfy), na^ 988 Gutsm. hranišče, hraniše; in ben Sufatttí menfe£iutgen alé ©runbtoort toirb es burd) bie gormation auf—ica gebilbet, ais: 2)?aga¿ín, dervarníca, £eu:3ftaga¿in, senica, @trofyíüftaga¿in, slamnica, ©etoef}r¿2ttaga¿in, orožnica, $orn- ober ©etreibe^aga^ín, žit-nica u. bgl., ein 3Píagajin ¿niegen, zalogo napraviti, napravljati. $íagb, bie, Dienflmagb, dekla, aud) keršče-nica, keršenica , služabnica; äftagb fein, deklo vati; bie reine Üftagb, cista devica, ättagbalcnenaifei, ber, magdalenšek. SDiagbalencnÖirn, bie, magdalenka. TOagbnlcucnttiiirsel, f. $albrtan* SDtagb b tCltft, ber, dekelstvo , deklovanje, služba za deklo, opravilo deklino. 9ttagbci)ein, f. pife* $íagbebliuite, i- tamitle, 9ttagbelfll)n, ber, deklin zaslužek. üJMgb emittier, f. Suvierto* hagelt, ber, želodec ; ftdj ben 3ftagett über; laben, preobjesti se, zapaliniti se; ftd) ben 5ftagett tterberbett, želodec pokvariti si, za-pasti se; einen grof en äftagen befommen, razpasti se; einen guten Ziagen l)abeu, dober želodec imeti, fig. prenesti, prenašati debele, požirati jih; mit leeren 9$agen, s praznim želodcam, lačen. $žagcn = , in Bflgn. želodecni, za želodec, fiagenaber, bie, želodečna žila. 9JUgettarsetteif bie, zdravilo za želodec. SDíagettííaifam, ber, mazilo za želodec. Sftagett&ret, f. ^M. 9)lagen&rennen, bas, zgaga, gorečica. 3ftagenbritcfen, bas, tiščanje, tišanje v želodcu. sJJlagenbriife, bie, trebušna slinavka. Étagenentjiinbu tt g, bie, želodečna vnetica, vnetje želodca. SÖlagenfiefier, bas, želodečna vročica ali vrocnioa; f. a. Riebet* 9}iagettfla$e, bie, želodečna ploščad, plošad. 9ftagengefrf)ttntlft, bie, otekli želodec. 9Jlagengrnnb, ber, dno želodca. a g ett Í) Ölt t, bie, želodečna koža ali opnica. flageníjltften, ber, želodecni kašelj. agen!lee, f. gtekrílee* 3)lageníram))f, ber, kerč v želodci, želodecni kerč. URageitfraitfíjeit, bie, bolezen v želodci, bolni želodec. $lagen!rat*er, ober $íagenfra^er, ber, Cvulg.J, ein f^le^ter Sßein, cviček, slabo, kislo vino, čmiga, kislica. SOíagettfreH, ber, želodecni rak. SÍttagett mittel, 9ttagenelt£tr f. 9ttagettar¿eneú $žagettmt£tur, bie, zloženo zdravilo za lek. a g e n m tt n b, ber, ustje (levo) želodca, žrelo, üöiagen^flafter, bas, obliž na želodec. 9JI a g e n í i 11 e, bie, zdravilni svalek za želodec. 3ttagen)JltH)cr, bas, nadj beut Böhm, prašek za želodec. Üttagenranb, ber, okrajic želodca. ÜDÍagenfaft, ber, želodecni sok. Magcitfalöe, bie, želodečna maža. flagenfaugaber, bie, želodečna sesavka. 9topetfh¥L 9Jlagenfailte, bie, želodečna kislina, ^agettf^lunb, ber, f. 9ttagemmutb* attagenftymera, f. 9ttagentoelj* SDiagenftarfenb, adj., krepčaven za želodec, želodec krepčajoč. $lagenftar!ltng, bie, krepčalo za želodec, ^agenftetn, ber, želodecni kamen, ^agentro^fen, vi. kaplje za želodec. SJlagentDaffer, bas, žganje za želodec dobro. SJlagentoeí), bas, bolečina, bolenje v želodci, bolenje želodca. SttagentDUrm, ber, želodečna glista, ^lagentolirft, bie, nadelani želodec (svinjski želodec). 9ftagentours, f. gtekmura* 9)íagenatí)fel, ber, ¿toeiter Ütfagen bes Oiinb^ Die^eS, kapica, avba*, avbica. SJiager, adj., suh, (aud) nad} anbern fía». SPíunba.), kumern, medel, upaden, meršav, shujšan, (poln. unb russ. chudy), nad? M. slok, toas jebod) eingebogett bebeutet; tnager int ©efídjte, vderte, upadle lica, suhiga obraza; ein magerer 5lcfer, pusta, izmolzena, nerodna njiva; ntagereS suha, sestradana živina; magere SBeibe, pusta , neredivna paša; magere eid>eö man ben Sßeibern tta einem £eichenbegdngniffe, sedmina, po-grebščina, pogrebšina; baS 33ilb, eine gi* gur, Setzen, $)enfmahl, znamenje, spominek; ein fehlerhafter glecfen, SHafel, madež, maroga; russ. pjatno ( — petno); Wa^i, nach Slnbent, äfcal, bie Beit, toie oft eine (Satire ift. ober geflieht, krat, pot, 93. baS etjie ÜRai, pervi krat, pervič; baS le£te 3ftahl, zadnji (poslednji) krat, zadnjic; ein ÜJfaht en krat; Rimbert sto krat u. f. f. russ. u. poln. raz ; eitt für alle enkrat za vselej; biefeS SKahl, to pot; eitt anbereS 5Jfaf)i, kak drugikrat; biefi SRa^l, zdaj, ta krat; ¿um erften SDfafjl, pervikrat. $laljlft£t, bie, odkazovavna sekira, odkazo-valo, kladvo. a 1)11)(tum, ber, maj; etit Bezeichneter 93aum, čertano, zaznamnjano drevo; ©ren^battm, mejnik; gadj- ober 3öehrbaum bei Saffer* mühten, zatornik, prag. Sftahlfceere, f. Himbeere* üDftthl&tief, ber, pogodno pismo zastran stavljenja ladije. Wtahleifen, f. SRaJImt SRa^len, audj SMClt, v. a. (pingere), ma-lati, (böhm. u. poln. malovati) , nad) bem Russ. pisati (z barvami), alt si. nad? bem Gr. živopisati i£toyQ(x,ysiv~); f. SHftU* mmmmtv. 989 bett; eitt gemahtteS Bimtner, malana izba; jtenlmafjl, spominski kamen, znamenje; spominek. $ŽaljlftrOlit, ber, morski vertinec, vertanja morska, kernica, tomun, nad^ M. a. cmerk, vod o vrat (rim.), bohm. vir, zatočina. aftalji^ailt, ber, kočnik, kotnik. 5D1 aiil^ctcfjcn, bas, znamenje (zlasti na životu). bit, 9J?tttagSmaijl, južina, ttt ©tabten, kosilo, aud? obed (in it. S?z. obedo); 9l6enbmalji, večerja; ftir alten,k6siti.južinati,obedovati,večerjati. SftaljljCttCi, baS, mlevski zapis, jjftflijnbrtef, ber, opominski list, tirjavno pismo; pisani opomin. Naftne, bte, griva (ttt alfen fl 2J?.). Sftaljnen, v. opomniti, opominjati, spomniti, spominjati; Semanben toegen etner @c$uib mafjtten, koga tirjati—; v. t., eS maijttt ttricfy, a(S toemt —, dozdeva se mi, zdi se mi, kakor da bi—. 9!ftaljnen, bas, opominjanje. $lflijnen, v. a., ogriviti; gemaljttt, z grivo, grivat. SfttitjnenfiMflij, ber, griva, čop iz grive. Sftafjnenfiedjte, bte, žimnata pletenina. 9!tttif)lteniO$, adj., brez grive, ^d^ncnftier, bcr, afrikanski divji vol. ^d^ncniattbc, bte, grivar (golob). 2RrtfMter, Mjitjunge, ter, bet bett $flugen, kleščar, klešar; ki za klešče, kleše derži, ki kleščari, klešari, krepeli (F.). SftaljlUt, ber, opominjavec, tirjavec. 5Wa5ncrilt, bte, opominjavka, tirjavka. 5D1 d 5 H10, adj., grivast, etgentl. grivat. 9ttaf)nffijret&en, f. Mjnbrief. Sftrtljttltng, bte, opomin, opominjanje, f. a. SBiintmtg* ^ftafiomebaiter, f. 3Jhtl)amebaner, ber, mora, ber Sflaf)r rettet ober brttift tljtt, mora ga tlači. f. TOiDre, bas, marnja, pravlica, prav-Ijenka, povedka, zmišljenka (Gntsm.), altsl., bohm. u. poln. basen, f.; baS tji ettt 2J?afjri c£>en, ta je bosa, zmišljena. fldfjrdjettljaft, adj., zmišljen, basni, prav- lici podoben , neverjeten. $tdi)rd)etttrdger, ter, pravličar. SRflfjre, bie, eitt fc^iedjtes, elenbeS $ferb, STCaiWeSöitcr. kljuse, kleka, merha konj , nacfc M. a. kljuza, gora (f. ®itrtt), poln. U. böhm. škapa. üttüfjre, bte, erlistete (šr^lnng, f. djen; eine fro^e SDiafjre, vesela novica, vesel glas, veselo naznanilo, poročilo. SMijtCH, v. n. u. a., (ntefjr veraltet), mar-njati; v. n., in ber @rbe mctfjren, riti, ver-tati po zemlji. mai)xnt$tt, f. ffieidjfelaotf* 2ftal)tte, bte, 9fta«$Sfdjetbe, sat, Srobmaijrte, f. SOI äl) rte, bte, faiter flügger ßörfcer, worin ettt fefterer etnbrotft tji, eine falte <§d)ale, nadrobljena jed, podrobljena jed, poln. drobianka, f." tflitfcfjaie- attaijrtenljontg, f. ©djetbenSomg. Sftfli, ber, veliki traven, maj, majnik , (nadj Gutsm. petnik, šentlipušnik), serb. svi-banj, böhm. kveten, poln. u. russ. maj; grüner Btt>etg, grüner 93irfenBaum gur fd)mücfung bet fefttidjen (Gelegenheiten, aucfo 5ftate, maj (an^ poln.), mlaj, nadj F. maja; Sftaiblnme, šmarnica. jurjevica; letni veršič na borovji in smrečji. SttatbaUltt, ber, breza; maj, mlaj; f. a. SHjlftrfdje* Maiblume, i. Mlai; $otterbiiime* ^aiHnmenbuf^, ber, čopek šmarnic. 9)2fltbllitCtf bte, majnikovo maslo, majevo maslo. 0»aib, f. mgb. Ma i bi fiel, f. @anbiftel Sftate, bte, f. flirfe; mi. OttaienMrttt, baS, brezovo pero. 9ttatenge&iif(f), bas, brezje. ^aicngiotie, ^aigiotfc, f. SitfatMitme, 9Waicn!rantr f. 8t§öii!raui. 2ttaier, f. Wltitx. ^öififd), f. SHofe, 2)S4et 3J?Ötfiltr, bie, trata cveteča v maji. Sftttifroft, ber, pozni mraz, v maji. IDI tt t H W # / ter, majev naliv. Sttatijoij, taS, 9J?attoeibe, beka. SJlaiiäfcr, ber, (Scarabaeus melolontha), keber, hrošč, altsl. hrast (audj poln., bohm. u. na(^ Šul. serb.') ^atfirf^cn, pl. zgodnje češnje(črešnje). SWatitiie, bte, majeva lilija. 5D?aiIllft, bte, majeva, prijetna sapa. SIttatmonb, f. Sttatmiiiie, f. ©intög^fitege* t^jflanjc, f. Unierracfen. SWai^frteme, bte, kosmati gladež. ber, §erreni?t(g, jurček. Spätre, ber, (@<$ultyeifj), župan; befen nta^ltn, županovka, županja. Matric, bte, županija. SD1 a t r H f C ^ bie, majeva roža. •tDiatrii&e, bte, zgornja repa. 9)1 a 19 r ber, ©etreibeart, (Zea mais), tur-šica, debelača, koruza, turška pšenica (M.), ait^ fromentin*; f. 6ii)iag, ®ti)dtl. 9ftat$a(fer, ber, koruza, turšiča; nac^ ber (Srnte, koruzišče, koruziše. ^lat^bepiter, ber, 9M$b'om, bie, ko-ruznik, and? koruznjak, 5Katf<5, ftaifd), bet, f. mti i^flif^Ctn, ter, mlaj v maji. i0iatfUrm, ber, majevka Qpolnj. ^(tijeit, bte, spomlad, fig. mlade leta. MJfljeftat, bte, veličanstvo, veličastvo, Qaltsl. velič'stvo); @e. f. f. a^oftol. ©tojejiat ber Jtatfer, Njegovo c. k. apostolsko Veličanstvo cesar, and) svetli, presvetli cesar; bte Sftajeftat ®otteč, veličanstvo Božje; veličije Božje; 3i»re TOaJe^aten, Nju Veličanstvi cesar in cesarica; (šnre faiferltd^e Sfflajejidt, Vaše cesarsko Veličanstvo, cesarost (nar. pes.), flfljtftatifd), adj., veličasten, veličastven, veličanstven, veličansk; f. (SdjdfoeiU Slflicftatgicleibtgnng, bie, razžalitev veličanstva. 9JUieftat3fcnef, ber, veličanstveno pismo, svoboščina, svobošina. ^ajcftat^gefu^, ba$, prošnja do cesarja, kralja (t. j. vladarja samiga). 9Jtajeftcit3tedjt, bač, veličanstvena pravica. 9Jlaieftai3fd)fltt&er,f. ^ajeftatčtoerkedjer* ^aJeftatŠ&erbredjen, baS, razžalitev veličanstva, oskrumba veličanstva, ^ttjeftatšberferedjer, ber, razžaljivec veličanstva, oskvernik veličanstva. $tajeftat3ber&rcd)eritt, bte, razžaljivka veličanstva. a jflt, ber, major, (nad) F.jezernik, tisočnik). Majora, (vota), f. gtimmemneljrljeit* 9Jlaj0tan, ber, (Origanum majorana), maje- ron, majeran, maj oran *. ^tajorat, ba$, bližerodstvof, predstvo star-šiga v rodovini. majorat*. $ta j oren, f. ©ropljrtg, Mnbtg. ajor eni tat, f. «rofcialjrigieit; fflHto* bigfeit. SRajoritat, bie, večina, f. a. SRefrgafl* ^lalarBni, pl; vlitki, makaroni*. 3Ra!a*J>ttifty, adj., makaronsk, iz dveh jezikov. Statel, ber, fe^lerfjafter glecfen, madež, (nadj Medv. and) los), gerdež; russ. porok, pjatno (petno); etne 93laffe, lisa; eine $er* lefcutlg, skruna. $lafelei, bte, presiljeno grajanje; ein fletn* lidjer §anbel, mešetarjenje. 9ttafelge!b, f. SRfintrfoiii. 3Jla!eItg, adj., umazan, madežast, omadeževan. fiflij. 991 SJlflfeliD^, ndj., brezmadežen, brez madeža, neomadežan, čist. SRiiieln, r. a.. fo »tei aU tabein, grajati, gerditi, černiti , hibe očitati, v nič de-vati, huliti; r. n., einen Unterfjanbler abge* fcen, mešetiti, mešetovati, mešetariti (toergl. altsl. m'šel, @en>titn). 9Jtd!ler, ber, Uuter^aubier, mešetar, mešet-nik, kupčijski pogajač ali srednjik, kroat. (fcetm ©etreibefjanbel), grošičar; £abler, gra-javec. grajac, černivec; očitalo. ^flllergebiiir, f. Mierloljn- ^dflergefftdft, bač, mešetarija, mešetar-sko opravilo. ber, mešetnina, mešetarina. aireiC, bte, (Scomber), makrela, kroat. lokarda. SRafrofiiotif, bte, nauk, kako dolgo živeti, kako življenje dolgo ohraniti. Siftairone, bie, makaron. 9JU!lllat«r, bte, ober $acfyafcier, zamazani, stergani papir, papir za zavoje ali zavitke, papir za nič, makulatura*. mi, f. 9ftalat. 2Jtalen, f. 9MtIem 9RaIcr, f. mam* SJlaHjeur, f. Itngliitf; m^ci^eurfetn. fvulg.) v kaši biti. tatice, f. »o«ieft. 9JlaII, adj., fur t^oric^t, prismojen, terčen, udarjen, pricverknjen, prismuknjen. 5yiaiiemurfe, bte, severni hudournik. a n e n, V. n., (in ber @d)tfffafjrt »om SBinbe), sukati se; neumno govoriti. 9WaIra, ber, mlevka, mel, prah, f. a. ©rie0. 9Jlflimen, V. «., streti, zmeti, zdrobiti, stleči, meti, drobiti, tleči, phati. SJlalnttdjt, adj., mlevkast, drobirast. ^al^tgtfi(e «&attt), Malpigijeva koža, mrežica. 9ttalj)lanren, f. TOPeliem ^aiiro^jcr, f. ^mu^ig. SJlalier, baž, ein ©etretbemajj, neka žitna mera na zgornjem Nemškem, 192 vaganov; @djutt, <&anb 1C. sip, pesek, malta*. S^aiter^oi J, bag, derva na sežnj^e zložene. $laltljefer, Mtieferritter, ber, malteški, maltanski vitez; f. a. S^annitetOtbeit» 9Jlaitraitiren, f. ^ipanbeln. 95ZaiDa(ier, ber, malvazija (žlahtno vino); f. a. 23ud)ftnL jUttaltoe, bie, ^Pa^^el, (Malva), slezina, selze-novec. SDZaitienarttg, adj., slezinast. ba«, slad, (in ailen fiatt. au^ bei Gutsm., nnb F.); ^aljma^en, f. S^ai^en; an if)m ift «g>opfen nnb »erloren, f. ni je dobre dlake na njem. 992 Stolj* sladni; toaa fur ba$ bejUmmt tji, za glad. ^flijaCCifC, bte, davek od slada, sladnina. SJlalsfiaum, ber, bet ben 23terbrauent„ bohm. gladovni tramec. Sttaljfiter, ba$, ol za mletje Bladu, (ki se daje mlinarju), bohm. marek. n. bcr, pod za slad. 9Kalj&0ttidj, ber, kad za slad. S&ldlj&arte, bie, sušivnica za slad, slad- niča, lesa za slad. •SRflljett, v. n. u. a., slad, sladje delati, nad) M. aucf} sladiti, bohm. hvozditi. fialjer, ber, sladar. $lal$erttt, bie, sladarica. f. 9ttalj&arre* ^aljfcmmcr, bie, hram za sfad, sladnica. $lal$iafteit, ber, sladnik, sladnjak. 2tfa!$mad)er, ber, f. fiflljmii^Ie, bie, malen, mlin za slad. flalamiiUer, ber, sladomel (bohm.),mlinar, ki žito za slad melje. Sttaljfatf, ber, vreče za slad. Sftaisfdjrott, ber, semleti slad. 9ttalj$ftauf), ber, sladni odpadki. S^aijftcucr, bie, sladnina. Hjlaljtcnnc, bie, pod ali gumno za slad. fl ttt a, bie, mama , mamka , mamica; f. attiitter* 9Wamnte, bte, 3Ramme, etne fetge Sftamme, mevža. ftammele, f. 9ttutter&ritft* SRammelltf, ber, mameluk; aiS 5Ibtntnniger, odpadnik, odstopnik od kerščanske vere. Sttjimmeit, v. n., f. Saitfleru flammcrct, bie, mevžarija, mevženje. SftfllttntOtt, ber, mamon, malik bogatije, fig. časno bogastvo, posvetno premoženje, blago. Sftammonč&tener, 9ttammott$fae(i)i, ber, mamonov hlapec, lakomnik. SJlflmmut, ber, mamut. «tflamfel, bie, f. 9M>emoifene* 2Rait, conj., f. mer; Sftur. 2Rait, ein unbeflimmtečunabanberlidjesperfonli* d)e$ gurtoort; ber ©looene brurft e$ mit človek, kdo ober kdor, mit se auč, ober auemt man nt^tetnmai |tc& felbji fd)ottt, če kdo sebi ne prizanese, ako človek za se nič ne mara; too be-fommt man ba^? kje se to dobiva? »on^ter fte^tman etnen ^o^en 33erg, od tod se vidi visoka gora. ^litnaben, vi, ^rieflertnen be$ Me- nade. g^an^cr, pron., mnogoteri, marsikdo, mar-sikak, marsikteri, nekteri, neki (mef)r fur etntge), mnogi (»tele); ta pa uni; mand^e Seute fonnen ba6 ntd)t glanben, mnogoteri ljudje tega ne verjamejo, ne verujejo, več ljudi tega ne verjame; dosti ljudi —; mandje nnferer 33efannten, marsikteri izmed—, dosti naših znancov; mand)er Ijat gegianbt, mnogi so mislili, marsikteri, marsikdo je mislil; 2Rancf}e$ t man fur ein Ungiiirf, toa6 t$ bodij nid^t ift, marsikaj si mislimo, da je nesreča, kar ni; mand)er marsikdaj; an manc^en ^teiien, £)rten, marsikje, kjekod. adj. indecl., mnogoteren, razen, marsikaj, mnogoversten, različen, vsa-koršen (afterlet), serb. svakojak; eS trngen ftdj ber 33eranberungen ntan^eriei gu, mnogo, marsikaj, dosti, to pa uno se je preme-nilo; er fragte mand^eriei, popraševal je to pa uno, marsikaj; mand^eriei 5lrten, mnogotere ali različne verste, plemena; er toar in mandjerlet ^eriegen^eiten, v marsikteri stiski (zadregi) je že bil; anf mattdjerlet SBetfe, na(i> V. mnogoterama. Sjlancjicftct, ber, mančester, manšester. Sttandjmal, adv., fur man<^e6 včasi; časi, včasih, časih, kterikrat, nekterikrat, marsikterikrat, marsikrat (M.); oft, često, čestokrat, pogostama, večkrat; poln. u. bohm. časem, niekiedy (nekdaj), serb. kadkad, russ. inogda. ober 9Jlattbef f. 9ttamte* 9Wanbani, f. ^olima^icicier. Sftinbat, bas, povelje, zapoved, ukaz dežel-ske oblasti; f. a. ^eiJOlImatflttiJUng, m a$L S^anbatar, ber, f. šBetooIIma^ttpte* SOlaili) ar f It, ber, mandarin (višji kitajski urednik). SWaitbel* Mûitbel, bie, f. Stfaitge; bie ober bas, eine fcoit fûnfge^tl, petnajst, poln. petnajstka; eine 2J?anbel (Éier , petnajst jajc; petnajst (tudi le deset in se celo le pet) snopov, razstava, razstavka, babica, stavek; in Stfanbeln ftellen, stavkati; bte ,grud)t bes SDîanbelbaumeS , mandelj, mandeljnovo je-derce; nad^ bem kroat. badem; gtoet fen am 9lnfange bes ©c^luubes, žleza v po-žiravniku, bezgavke ; nadj Gutsm. aue, bie, (Coracias garrula), zelena vrana, zelenka. Mûitbelïlldjen, ber, mandeljnovo testo. bie, mandeljnovo, jedercno mleko. ^anbelmu^ bas, mandeljnova kaša. manbtin, v. bie ffidfd^e, f. ^angeln, 9JÎUttgen; ben SKei^enmanbeln, pšenico stavkati , v stavke devati, na stavke ali raz-stavke šteti; r. n., baS ©ctreibe mangelt gut, žito daje goste stavke, (ker ima debele stebla), obilo snopja. 3ftttltbelnil§, bie,mandelnastilešcnik,lešnik, flttltbeiijl, bas, mandeljnovo olje. ^attbel^f irfidj e, bie, breskva man del j niča. 93îanb e 1 f eif e, bie, mandeljnovo mjilo. 9ttaitbelfJ)ane, bie, mandeljnovi mlinci. S^anbeifll-Me, bie, juha z mandeljni. manbeltaube, f. mnMMf>t. 9ttanbelteig, f. ^anbeliudjen, S^anbcltoric, bie, mandeljnova torta*. WianbeltDeibe, f. «ufôtoeibe. ife, adv., po petnajst, po stavkih, stavkama, fîanbetjeljenie, ber, desetina v razstav- kah ali stavkih; f. a. ©arbenjeljente* ^lanbicr, ber, stavkar. ^anboïtite, bie, 9Jknbote, mandolina, man- dora. SRanege, f. fteitfWe, It en, pl., abgeftijiebene @eelen, duše pokojnih; duše rajncih, umerlih; bei Presern, mani, pl. m. 3tfang, f. $arimter. Mangan, bas, mangan*. Sftûngûttfûlire, bie, manganova kislina. Wûttge, bie, bie 9Me, mit toeidjet man bie četntoanb glàttet, monga, (lagt ftdfj »on me-nem, manem oijne B^ang ableiten, TKfef.), valjak, likavnica, valjavnica. Sftttttgebrett, baS, likavna deska (pri mongi). Žtfangfutter* 993 $lattge!jr)l$, f. 9ttange- Ö tt 0 CIA ber, pomanjek, pomanjkanje, manjkanje; potrebnost, strad, nezadostnost, russ. nedostatok, skudost; Langel an Sprung, strad, stradež, siromacija; Langel am 2Baf* fer, pomanjkanje, potreba vode, sila za vodo; in Langel geraden, obožati; aus Sftangei an ©elb, ker ni dnarjev, ni bilo, ni imel; Langel leiben, v potrebi biti, ne imeti cesar, im 2Ulg. stradati, sirociti; ber üflüli ler i)at Langel am 9Baffer, mlinar nima (dovelj) vode, ima premalo vode; mlinarju primanjkuje, zmanjkuje vode; eS ifi fein Langel an 33rob, kruha je dosti, kruha (se) ne manjka; Langel an UrtljeilSfraft, an Ueberlegung, an Verftanb, (šrfaljtnng, nerazsodnost , nepremišljenost, nerazumnost, neskušenost, u. brgl. mit ne—; mit bem Langel fäm^fen, s potrebo ubijati se, revo prodajati; einen Langel am Sluge fabelt, hibo na očeh imeti, poškodovane oči imeti, na oceh poškodovan biti; Langel an @d£)laf Jjaben, malo spati; aus Langel an ütaum, zavolj tesnote, ker je bilo premalo prostora; Langel an 33rot Ijabett, kruha stradati; kruh je pošel, kruh malkuje (ZalJ; f. a. gcljs ler; Langel einer üiedjnuttg, pogrešek očitani, očitekf; Langel erflatten, podati očitke; Langel ber 2lcce*>tation, ber Ballung, ne-vzetje , neplačilo; aus Langel an 33etoeü fen, ker dokazov ni (bilo); fein Sftenfdj ift ol)ne Langel, noben človek ni brez slabosti, brez hibe. SBlanßeliaft, adj., f. ge^ler^aft; manjkijiv, pomanjkljiv, manjkav. nedoveršen, nepopo-len, nepopolnama; baS iji maugelljaft, bukve niso cele, nekaj jih manjka. $tangell)aftigfett, bie, mankijivost, po-mankljivost, nedoveršenost, necelost, nepopolnost. ^angel^olj, f. Sttunge, Langeln, v. a., mtt ber Sftange glätten, f. Höngen; v. n. u. i., f. geilen; Langel fiaben, abtoefenb fein, manjkati (se), pomanjkati, pri-manjkati, zmanjkati, zmanjkovati, ne biti, ne imeti ;eS mangelt att ©elb, denarja manjka, denarja ni, za denarje huda, terda; eS mangelt ifjrn an Äleibung, nima s čim oblačiti se , manjka mu obleke; oblačil potrebuje, je potreben; eS mattgelt mir att Beit, nimam kdaj , ne utegnem, premalo časa imam; es mangeln nodj ttetfdf>iebene »on ben ©aftett, več gostov še ni; eS mangelt ibnt att ntdjtS , nič (esar) mu ne manjka, ne manjka mu kakor tičjiga mleka; vsega dovelj ima; ničesar ne potrebuje; (te matu geht beS Oiu^meS, potrebujejo veličastva (Božjiga); na malo iti, hoditi, pohajati, poteči, potekati (n. p. od vina). ^angelriibe, bie, f. Mmtfelnibe. $žangeltour3, f- ^hntgolb* 9^Uorfeč, možje, moški iz kake vasi; ber 9D?annfdjaft berauben, f. 9Rannljeit SRannfdjeu, 9Mttterfd)eit, adj., ktera se moških boji, divja, plašljiva. SRattttfdjeite, bie, strah (nepotrebni) pred moškimi. 9)1 o n it f c it, bas, f. 9Jžamt3fct!b. •tDlanitČ erbe, ber, moški dednik. SJlannSfahrt, f. £önbfohrt 9)tann3gebetticit, f. ^enidjettgebenfen. 9Jlann§gCU)anb, baS, obleka za moške. Sftßttn^ijfld)/ adj., moža visok, kakor dorasel človek visok, visokost junaka, flann^hlit, ber, moški klobuk. SDtannšieri, ber, hlapčon. SDlamtSfletb, f. 9Jžaim3gett>intb* 9)iann$!iofter, f. »(hflofter. 9)1 a rt n Ö länge, bte, seženj; mannshoch, (nach F.) moža visok; mannStief, moža globok; mattnSbicf, moža debel. ^nnnSleute, f. SRbracrtol!» 9)?ann^ntöhb, bte, kos senožeti, ki ga more eden v enem dnevu pokositi, nach ^ dnina, nach Zal. dnevščina, dnevšina. 9)lann$menfch, vlačugarica, ki leta za moškimi. ^ann^iierfon, f. ä»aira$Mtt. ÜDiannätO (f, bet, moška suknja. 9)iann^(cf)ttetber, ber, krojač za moške. 9ttöntt§[(hilfter, ber, čevljar za moške. !3)fann3ftamnt, ber, moški zarod, rod. 9ftann£ftimme, bie, moški glas. ÜD?itnn$flttht, bie, možoželjnost, hrepenenje po moškem, možilo, (niebrig) gonjenje. SJfönngfüchtig, f. SDlaiutSgierig, (moža željen). S^unnžtief, adj., moža globok. SDiannčtrndjt, bie, moška noša, Mannstreu, SBratfenbteftel, bie, (Bryngi- um), stoglavež, kodrasti osat. SDtannšfcoif, bas, moški. ÜDiantt$$Ud)t, bie, vojaški red in strah; i. $ičctylttt; 2Jhtins$ud)t halten, vojake v strahu imeti, vojake v redu imeti in stra-hovati; poln. karnosc. 996 SDlamttljter* SRatUttljter, baS, samec, flanntoll, adjf. gjlanngtcrtg. SfttanntoUljett, bie, zgonjenost; f.^aitn^ Mt 9ttannöertreter, ber, možev namestnik, ^aitntuciö, f. ¿tMtter; možakinja. SDianntuerl, baS, kolikor en človek na dan storiti more, nad) F. dnina, nad) Zalok. dnevščina, dnevšina; f. a. SDZflrgČlU Manometer, bas, gostomerf. Wianöbre, bas, f. @djtoenfitttg, na$ bem Poln. obrat, zasuk. 9D1 anÜtirttClt^ v. n., obračati se, sukati se, vaditi se. Stfanquiren, f. geijien, @rtba (matfjen). 9ftanfarb~$adj, bas, f. ¿immerbadj; ge* brod)etteS 5Dac^, Manzardova streha. $tanfdj ober 9)tantfd), ber, čobodra, zbloda, zbroda. a n f d) e n, $?antfd)en, v. n., bloditi, packati, nad) M. čaplariti. 9)?attfd)er, SJJantfdjer, ber, blodnik, čaplar-nik (M.). Sftanfdjeret, bte, zbloja, blojenje, packanje, čaplarija, čaplarjenje (M.), russ. pačkanje, serb. berčkanje. a n f dj C ft C r, f. attdjefter, (volneni žamet.) attanfdieite, ^it, mrežice, zobci, ta-celj *, manšeta, nad) bent Böhm, naročkaf; bte üftanfd)etten gittern tf)m, hlačice se mu tresejo, boji se. ^ianfdjettenfieber, bas, fig. strah. Danici, ber, plašč (russ. n. poln. plast, altsl.. serb. n. böhm.), attcfy plajšč n. plajš, nadj M. nieten; ben TOantet nad) bem Štttbe fangen, plašč, plajš po vetru oberniti, obračati, ravnati se po okoliščinah; einen TOatt* tel tragen, plašč, plajš imeti; bett kantet urn^ neumen, ogerniti plajšč; ablegen, sleči, od sebe djati plašč; zunanji del kalupa; üftan-tel eineS SalbeS, gojzdni rob ali kraj , gojzd-na stena; beim üiaudjfang, plašč; eines (StytinberS, oblina; Hantel, baS üorberjie (Šnbe bes £ud)eS, too ber 3Beber ben 5lnfattg mit ŽBebett gemad)t I)at, nad) F. privezanje; bte TOantel, neka verv na ladii. (Uttel d) en, bas, plašček, plajšek. 9ftantelenbe, am £ncf>, f. SftanteL $iantelftttb, bas, f. £itrenfinb* üölantelfrälje, bte, (Corvus cornix), siva vrana. Banteln, f. bemänteln. S^antclofcn, ber, okolnica (bolim.). SDi a nt C Irotf, "ber, plajšč suknji podoben. $lantelfa(f, ber, f. $elieifen, poln. nnb böhm. tlomok, russ. čemodan. ftanteiftotf, f. meiberftod SDfanteliBeit, adj., preširok, preohlapen. Sittantelji^fel, ber, krajic plašča, plajša. a n 11U C , bie, plaščiček, plajšiček letni ženski, mantila *. flannal(e), bas, bet ben Äanjieitten, priročne bukve, priročnica (knjiga); bet ben Orgeln, ettoa perstnik f, ročni registri. 9ttanufactur, bte, eineSlnfialt, ettoa roko- $larteit!afer* delnica, (kjer se mnogo blaga izdeluje brez ognja in kladva ali samokova). Sttanufacturarbeit, bie, rokodelni, ma- nufakturni izdelek; blago iz rokodelnic. 9ttanufacturei, bie, rokodelstvo, roko-tvorstvo. üDtanufactnrift, ber, rokodelničar, manu-fakturist *. SttannfacturtDaare, bie, rokodelno blago, izdelek. Manupropria, M. P., s svojo, z lastno roko; alS «£an£ttoort, lastnoročni podpis. üUlítnilfcn^t, baS, rokopis, pisanje za natis namenjeno, rokopis iz časov pred iznajdbo 2RaWe, f. SanbJarte, ^ortefemtle* ^ara^qutn, ber, neko žganje, maraskin*. barbel, 9ttarmer, f. Marmor/ SDtarbeln, f. Sttarmoriretu 9Jlarbelftein, f. Marmor. Sttardjanbiren, (^tarfdjanbiren), f. §anbel (treiben). $lardjen, bas, f. 9TO)rd)en* 9Jlarct}Jan, ber, mali kruh. üDlarber, ber, (Mustela), kuna, kunica, (tn alf. flao. TO.). SDI a r b c r in kunji. ^arbcrfalle, bte, past za (na) kune. $larberfelí, bas, kunja koža, kunji meh, kunina. 3)lflrbcrgarnf bas, mreža za lovljenje kun. 9Jlareile, bie, marelica. 9Jtargaretenaj>feí, ber, marjetnik. ^argareienbtm, bte, marjetinka, inar-jetnica. ftargaretenMume, f. SJhtpe&en* fiargel, f. SRergeL 9Jlargelerbe, bie, f. 9Jtergelerbe. sMrgelit, f. 9ttergetn* SJlargettbiftel, bte, osat. Üjíargenbreíjer, f. $ogelumr^ Marginal t en, plOiattbbemerfnngen tn ben 33ücfyertt, stranske, prikrajne opombe, opazke. Alaria, Marija; TOaria ©ebltrt, rojstvo sv. Marije Device; TOaria, češčena si Marija. SRarten^ in 3f&g. sv. Device Marije, Mariin, šmarni. 9!)landfdjItecfeter, ber, Marija snežnica. SOlartertiHjfelf ber, (Malum marianum), šmarno jabelko. Sttarteníiab, bas, nad) F. kapni kotlič, šmarna toplica; vodna kopel. 9JÍ ar i eni) ilb, bas, Matere Božje podoba, kip. SDIartcnblume, f. 3)iapeben. Sttarienbiftel, bie, osat Dev. Marije, poln. ostropest. 9)lartenborn, ber, f. ^agebntte. 9Wartenei^, f. grauengla^ a t teitf eft, bas, šmarni dan, šmarni praznik; sv. Device Marije praznik. SJttarienfladjč, f. gladjSfeibe. hartengla^, f. grauenglaé. ^artenglbtf^en, bas, Device Mafije vijolica. harten!afer, ber, (Coccinela punctata), polonica; russ. kozjavka. flarienmatttel a t t C n m a n t C1, t>er, device Marije plajšček. flarieitmiiltae, bie, grauenmünse, šmarna meta. $lartcntteffel, f. Slnbont. flarienrnfe, bie, 9RanenHumef marjetica; f. (Sidjtrofe, ©liebfrant 9Jlarientag, ber, šmarni dan. $farien&eild)en, f. ^lauengliitfdjen. harten to ttr f. $tartenmiin$c. a r i a g c, 9)tariafdj, bie, tf arienftriel, marjaž. Marille, f. Barette. Sarine, bie, morska vojska, morska moč, pomorstvo, marina WH ar t Ilir en, v. amarinovati, vsolomuriti, solomuriti. 9ttariöneüe, bie. f. $raljtyiiM>e* 9Rari0tti'fd)e$ ($efe$, Manotova postava, arf, bas, bie ¿eilige gettigfeit in benXfjier* frtodjen, inozg, (aud) altsl., russ. n. poln."), nad? bem Serb. mozeg; ©eijirnmarf, možgani; tm$olge nnb in ben ©etoacfyfen, sterben, sverž, m.; poln. a. mlecz-u; an ben Zitronen, lt. f. f., sredica, osredek, serce; bas gef>t, faljrt, bringt burc^ 3Jžarf nnb ©ein, f. Scitt; fig. baS ^rdftigfte, cvet, jedro; 2)?arf in ben Änodjen l)aben, močan biti, tmig, s kruham in ne z maham rejen biti; baS 5ftarf auslaugen, mozg, kri izpiti, moc vzeti; bei ben garbent, grampa od barve. SWarf, bie, ein Seiten, znamenje; ÜJiarfftein, mejnik; bie ©ränge, meja (granica) kake vasi; ein in feinen Warfen gefdjlojfener Se; gtrf, okraj, okrajna, kraj, stran; — delež v kakem gojzdu; Sinbifdje 3ttarf, slovenska okrajna; ein ©olb? unb @ilbergenud?t, marka*, t. j. šestnajst lotov; poln. u. böhm. grziwna (griv'na, altsl. golb. §alSbanb), nad? F. pol libre. Sftarfs, in 3ffc9- mozgov, mozgasti, sterže- nov, sterženasti, mejni. sEar!afit, ber, vižmut*, markasit*; f. a. mmnt SDlarfbanm, ber, mejno drevo, mejnik. SÖiari&iinbel, bas, mozgati povezek. ŠOUrlC, bie, etn3eidjen, marka, ettoa znamka f; in ben fielen, bob, dutika; f. Srtef= tttarfe, Stempelmarfc, ftarfe&rief, f. (£aperbrtef* Garfeln, v. «., zbijati, tergati; f. a. fler= goltu flarfcn, v. a., $eid)nett, oznameniti, oznam-njati; f. ^bmarfeit; v. n., baS (Šrg marfet, ruda je obila, da se od centa dobiva več mark srebra; f. a. SDIatftCn* karier, ber, okrajnjan. WdxUtxtfyt, f. gorftum. 9)?avfetenber, ber, vojaški jestvinar ali branjevec, marketendar, russ. markitan. flarfetenberei, bie, marketendarijaf, vojaško jestvinarstvo ali branjevstvo, jestvi-n arij a (Gutsm flarfctenbertn, bie, vojaška jestvinarica, branjevka, marketendarica, russ. marki-tanka. 3)lar!eteitberu, v. »., vojakam jedi prodajati, jestvinariti. SKatlftein. 997 Sftarfeto^f, ber, lonec barve za ozname- njanje kupčijskiga blaga. ^arlfett, f. $far% 9ftarigefa$, mozgovnica. SOiarfgcmi^t, f. $fart ^arfgraf, ber, mejni grof. SJlarfgräfin, bie, mejna grofinja, mark-grofinja. Sftarfgrafitdj, Cidj., mejnogrofijsk. SJiarf graffdjaft, bie, mejna grofija, gro-fovina. $larf grafjdjafttljum, bas, mejno gro-fovstvo. ^arfgrof^en, ber, davščina ali davšina od marke srebra. ülttarfljäfel, bas, f. a$U a r f Ij au t, bie, mozgovakožica; f. a. Sttel^aut. arflj01J, baS, les z debelim sterženam, sterženati, sveržnati les. 9ttar!tdjt, adj., mozgast; bei Saunten, ster- ženast, sveržast. $lartig, adj. , mozgat, russ. mozgovat; bei ben Saunten, sterženat, sveržnat; ein marftger itnodjen, mozgata kost; marfigeS sveržinaf, sterženati les; fig. krepek, čverst, terden, jedernat, močan. $larftren, f. Marlen, ^eaetdjtten. maxUxant, f. ^JlarffrCtt^, bas, križ, znamenje na meji. $?arffitgcid)ett, bas, mozgov svalek. Startlinie, f. ©ran^lmie, SOla rf lofung, bie, znamenje, ki se deva pod mejnike; f. £ofung* $larfolf, ber, f. §oi$ljaf)er* SDZariorbttltng, bie, postava za uživanje gojzdov. mari^atm tf bie, močnata palma. SOiarfJpfaljl, ber, mejni kol, mejnik. 9Jiarfraitt, ber, omejik, au(^ mejaš, na vra-zih; f. a. $frtrffdjeibe, 9JlarlrC(^i, bas, pravica do deleža v kakem gojzdu. 9)Urffaft, ber, mozgov sok. 9JUrf3bettt, f. SMtöfMdjeiu ilarlfdjeibe, bie, meja, mejaš (aud) 9ln* rainer), im Sergbaue, meja dveh rudnikov. $larifcf)eibefltnft, bie, jamomerstvo, rudarsko ali podzemeljsko zemljomerstvo. 9)lar!f Reiben, bas, mejenje rudnikov, od-mejevanje rudnikov; f. a. 2M)grätt$eiU a r i f d) e i b e n b, adj., bie marff<$eibenbe Sinie, (čerta) mejivnica. 3yiarff(|etber, ber, jamomerec, rudarski ali podzemeljski merčin; nac^ Gutsm. me-jemernik. 3Rarff(i etberftufc, bie, mersko znamenje, znamnje (kam vsekano.) SJlarffdjCtber^Ug, ber, rudarska meritev. 9Rarffd)Ctbung, f. tolf^etbelunft,9Jiar!^ f^eibem ber, cmok iz mozga. SDlarišfnodjen, ber, mozgata kost. $larl3fltd)en, ber, mozgova potica, (po-vitica), kuhanje iz mozga ober z mozgam. SRarIfteinf ber, (kamen) mejnik, kamnitni mejnik; mejni kamen. 998 maxUMt. SÖtarfStOrte, bte, torta iz mozga. 9ttariftiitf, f. Sttarfčfnoiijeit; nek dnar. 9ttarit, ber, öffentliche ßufammeufunft ber Käufer mtb SBerfäufer, namentlich Satyrmarft, sejem, sejm, smenj, somenj, Qaltsl. sVm 3u* fammenfunft, $erfammlung); SSocfyenmarft, SJiarft für Lebensmittel, terg, teržni dan5 ber bafür, f. bas ©efauftc, sejem, terg; $tefyntarft, üiofmtarft, živinski, konjski sejem; $u 3Äarfte geljen, reifen, na terg, na smenj iti i hoditi 5 einem ben 9ftarft *>ert>erben, ceno skerhati komu; ¿u üJforfte bringen, na prodaj postaviti, prodajati; razkladati pred kom, pokazati, kazati se s čem; feine §cmt ju 9ftarfte tragen, kaj ne-varniga si nakopati na glavo; f. a. ber 5)žarft beS SebenS, vreva, drega, gneča na svetu; ant 3ttarfte tootynen, f. 9)larftylatj; SOlarftficrfen, terg. maxtt*, in 3ftov tti$e$ug auf©o^enmarft, teržni; Safyrmarft, smanji, sejmski. 9Jlörftamt, bas, teržna gosposka. 9ttaritauff eljer, ber, teržni, sejmski ogleda, nadglednik f. ^arftbetooljner, ber, teržan. teržičan. Spariti!etoo^nertn, bie, teržanka, terži-čanka. SDlarftbube, bie, sejmska prodajavnica. ftarftcommiffar, ber, teržni komisar. 9Jt(trften, v. a., teržiti, sejmovati, na sejmu prodajati, pogajati, vleči se za ceno. (t r ! t aljne,bte, teržna, sejmska banderica. flac!t aijrer, ber, sejmnik, sejmovavec. üWarftfelb, bas, teržno, smanje polje. SDlarf t f leiten, ber, terg; ein Heiner, teržič. Sftarftfrau, bie, sejmovavka. 50?arIt ret^eti, bie, teržna pravica; Satyr* marftfreifyeit, sejmska pravica ali svoboščina, svobošina. 9flaritgang, f. 9)tarJtyrei^ ^arltgangtg, po teržni, sejmski ceni. ^Urftgelb, bas, baS auf bem šarite ge? lofete @elb, skupljeni, sterženi denar; nadj V. utergovanje; baS ¿unt (štttfaufen gegebene, zakupljeni denar; dnar za sejem odločen; atjrmarfte, sejmovavci, sejmarji; 93etoof)ner etneS ^arf* teS, teržani. Sttarftmeifter, f. 9flarftauffcl)er. S^arltorbnung, bte, teržni, sejmski red. postava za sejme. »tttrjtjifitivf. ©tanbgelb* 9ftarftJJla^, ber, terg, teržišče, terzise, sejmišče, sejmiše; poln. U. russ. rynek (9ttng), 9ttarmi>rtrer* tm gretett, nad} V. triše (?); russ. audj ploščad. 9ïïarït})0lt$et,bte, teržna, sejmska policija. SftarttpreiČ, ber, teržna ali sejmska cena. audj teržni kup. 9ftarftredjt, bas, f. 9)iar!tfreil>eit; teržno, sejmsko pravo; f. a. Stanbgelb. SOI a r ftr JI fer, ber, sejmski izklicovavec ; f. a. Sttarftfdjreier. Sïïarïtfdjtfi, bas, teržna ladija. 9Jlaritfd)tlb, bas, teržno znamnje. ^larftf^reiber, ber, teržni, sejmski pisar, ^larïtf^reier, ber, jesihar, kričon; f. ubr. šarlatan* 9ftarftfd|reieret, f. (^arfatanerie, a r f t f § r e t e r t f dj, adj., po jesiharsko, kakor delajo mazači, ki na sejmih vekajo in se bahajo; šarlatansk. 9ftarftfdjulb, bie, sejmski dolg. 9)1 a r ît ft a II b, ber, štant, štant na tergu, sejmu, sejmski stanič. Sttarftftreiïtgïeit, bie, teržni prepir. SJlacfttag, ber, smanji dan, sejmski dan; tn 23e$ug auf SŠodjettmarft, teržni dan. ^arftuogt, ber, 9ttarftmeifter, 9ttarftridj* ter, ber, teržni ogleda. SJlarftaettel, ber, teržni list, zapisek teržne cene. Sftarft^Dll, ber, sejmnina, teržnina. 9flarfung, bie, f. ^ejet^nung, 9tfarf. 9ttarfung$ftettt, f. (Sranjitein. 9ttarïu3, f. Marquer. ^aritooU, adj., f. 9ffar!tg, traftig* ^arftoage, bte, vaga za eno marko zlata ali srebra. 9ttarf©eidj, adj., mehek kakor mozg. 9ftarfjtei)er, ber, žličica, sktero se mozg jemlje iz kosti. Stturmel, f. Marmor. ^armeiabe, bte, v cukru vkuhani sok, marmelada *. Marmor, ber, »erbeutf<$t SDîarnter u. bel, marmor*, obet mramor; eût Jperg »on Marmor, kamnito serce. Sftarmori, tU 3fè9v mramorni, marmorni, mramorjev. 9)larmoraber, bte, mramorna žila. élarmorarbeit, bie, izdelek iz marmora, mramorovina. flarmcrarttg; adj., marmorast, mramor-nast. flarmorbanb, ber, ein 93udj mit SJîarmorbanb, bukve vezane z marmoriranim papirjem. 9ttarittflrfJ tlb, bas, kip iz marmora. 9)1 ttt mor bi 01Ï, ber, gruda iz mramora. ^larmorbDben, ber, marmorne tla. Éïarmorboljrer, ber, sveder za marmor. 9Jïûrttt0rbrudj, ber, lom, jama marmora. marmorišče, marmoriše, mramornica. 9ttarmorfeifen, ber, marmorna skala. 9ïïûrmorgtyïl$, ber, marmorni mavec. SDÎarntOrJart, adj., terd kakor marmor. 9Jlûrnt0r|erj, bas, serce terdo kakor skala. 9ttarmortren, v. ar marmorirati, na marmor malati, marmorovati. 9Jlarmortrer, ber, marmoriravec. SUtormortu larmorn, adj., marmoren, mramoren, mar- morov. Marmornati en, ter, beli zatilec. ^flrmorpalaft, ter, hiša iz marmora. 9ftarmorJpflafter, f. SRarmorbobetu d rtttOt.pl a tte, bie, marmorna plošča, ploša. SJiarmOrfailie, btef marmorni steber, stolp. 9ttarmorf djieif er, ter, kdor marmor brusi ali lika. !®žartttorfdjt0elle, tie, marmorni prag. 9ftar morite in, f. Marmor. ■¡DfarittOrtifdj, ter, miza iz marmorja. Narobe, adj., truden, spehan, upehan, slab; marote fetn, toerten, utruditi se, spehati se. SJlarobtren, v. «., juriicfbiei6en, zastati, zaostajati, kakor bi bil upehan in shojen, ter pleniti, krasti in beračiti okoli. ■¡UlarObeur, ter, zastanec, vojaški ropar in beraeon, maroder. ¡jftarflne, tie, laški debeli kostanj, maron. 3JiurO(|Uin, ter, marokansko usnje, safjan. 9)1 a to tie, f. Steifenpferb, ©rttte. 9ttarque, f. SDiarfe* 9ttarquer, ter, marker. sJJZarqnt^, fcer, markez, markiz. 9Jiarquife, bie, markiza, markeza, marke-zinja. ar 3, ber, ^riegSgott, Mars, Mart, bog vojske pri Rimljanih; bet ten alten@laoen, Pore-vit(?); f. a. 9ftaftforb, ber, planet; bohm. smrtonos; iu ter (šfjemte, železo. !!Jlarfd), ter, hod. pot, marš*, russ. pohod; Slbmarfd?, odhod; 2)nrdjmarfdj, prehod; tie £agreife, dan hoda, nadj F. dnina; jtdj auf ben 5fiarfdj begebett, ten Sftarfdj antreten, iti, oditi, podati se na pot; $um 5JŽarfd)e blafen, fdjlagen, na odhod trobiti, bobnati; urtfer SD^arfd^ gefjt nad) $olen, gremo na Poljsko; tm $ftarfd?e begriffen fetn, hoditi, iti; auf tem 2ftarfd)e £alte tnac^en, ustaviti se; etnett 3Jžarfd? abgehnmtett, za en dan hoda prehiteti sovražnika; einen 2)?arfdj fpieiett, popotnico piskati, gosti, igrati; 3JJarfcfy! hodi! nad) tem Russ. stopaj! f. a. fadcn, fi<$. $larfd}, bte, nietrigeS, fetteS, toaffertgež, funt* pjtgeS £ant, mečava, mlakasta, mužavna, močvirna zemlja, močvir, močvirje. 9Rarf4aU, ter, maršal*. $larfdjallitt, bte, maršalova. sJJlar(^aUflmt, ta«, inaršalstvo. sJJlarf(^allftab, ter, maršalova palica. ^arfdjaUŠtoitrbe, tie, maršalstvo. ¡¡Diarf^fertig, adj., na pot ali odhod napravljen, gotov, (russ. gotovyj k pohodu). !®larf(|iren, t\ »., iti, hoditi (sosebno od vojakov), marširati; reifen, popotovati; er fann gut marfdjiren, dober hodeč je; mar* fdjire! poberi se. zgubi se! 9JUrfd)fi:anfijeii, tte, V. hervaška merzlica ^arffllattb, bas, f. $larfd), bie. 3)larf(iianber,bert kdor v mečavah, v močvirnatem kraji živi. $larfdjltttie, tie, ^arfc^roiite, bte, odka-zani pot, maršruta*. aittttf^ 999 üDlarfÖ) fälli t, bte, raj da vojakov gredočih; f. (£olomte* 9ttar3fegel, bas, drugo jadro nad košem. SUarftaU, ber, konjski hlev velicih gospodov, russ. konjušnja, nacfy Gutsm. konj arnica. harter, bte, ein feïjrIjoÇer©rab fc>if(fiif>rltd) gugefügter för^eriic^er ober geiziger (Sedmer? ¿en, huda bolečina, aud) muka (eig. nad? tem Altsl. u. Fris. M. moka, tóeteles je= bocfy toegen bes gan¿ gíeidjlautenben moka, 9HeI)l, altsl. aud) m^ka nídjt íeidjt einfuhr; bar erfc^etnt), terpinčenje, nad? V. taranje (trenje), nad? tem Böhm, trapljenje; f. a. goiter; paffiüe, aud? hudo terpljenje. 9)îarterbanï, tie, f. golterfcanf. Sílaríerbett, tas, postelja, v kteri kdo terpi bolečino. üDlarterbtf?, tie, trapivno, boleče grizenje. ^ttarterborn, f. fêrbrofe* Smarterer, ter, zatiravec, mučivec, trapivec. Zarterer, f. Märtyrer* ^aríergeratí, taS, mučivno orodje. 9ïïartergefd)id)te, tte, pripovest od ter-pljenja. $îarterÇola, f. treuj. $larterjagb, f. §e£jagb* $larterïammer, tie, Sttarteríeller, ter, f. golterïammer* 3JlarterIeben, tas, življenje polno muk in terpljenja. Martern, v. a., nad? V. treti, nad? tem Böhm. u. Poln. trapiti, aud? mučiti (etg. močiti; f. jetod? SDÎarter), terpinčiti, mer-cvariti, vicati, hude bolečine prizadevati čemu; f. a. foltern; težave delati komu, pestiti koga. sukati ga, težaviti, nadlegovati hudo, pritiskati; v. r., ftd? martern, ubijati se, križati se, polstiti se s čem. S&l artero rt, ter, mučilišče, mučiliše, mesto terpljenja. 9ftarter})faI}I, ter, mučivni kol. 9ttarteri)rebtgt, tte, pridiga od Kristusovi ga terpljenja. 9ttarterrab, tes, kolo. Sttarterftrafe, tte, huda, mučivna kazen. Sttartertfjum, tas, mučenstvo. 9Mrtert0b, ter, mučenskasmert, Carter? tot, smert polna bolečine in težave. 9ftarterü0ll, adj., poln muke, težave, pre-britek ; mučiven. ^îartenoodje, bie, ^arterjeit, veliki teden. S^arterjett, bie, čas hudiga terpljenja. Martial if d), adj., f. triegerifdj, 9)hîU)tg. üJttarttn3abettb,~ber, večer pred sv. Mar-tinam. 9Jïartinë feft, bas, sv. Martina dan, praznik, fiarttn^gan^, bie, £idjtgan$, Martinova gos. 9)iartinê!om, f. 9Mterïonu ^artin^f^mauß, ber, martinovanje. tartiné tag, ber, god sv. Martina, sv. Martin. Martins bo gel, f. 9Rarttnégané, $aMd)t (blauer). maim, f. 1000 9»artfteuu SRartftein, f. ©djtoefeffle^ \>n,griech. [¿¿Qtvg, (gen. Qog') toortl. pričevavec, spričevavec , kdor vero s svojim življenjem spricuje, nad) bem AUsl. mučenec ober mučenik (etg. močenik), nad) bem Griech. marternik; f. a. $8lut<$euge* SOlötttyrenn, bie, mučenka, mučenica, mar-ternica. ^lärttjrerfrone, bte, mučenska krona. ^artgrthum, f. Sttartertljmtu sJttarnnfe, f. äyiarcKc. S<irj, ber, sušeč, marec; nad) Gutsm. aud) brezen (t), breza, kar v brezni zraste, april pobrije), osujak (?, Mett. baS Serb. ožujak) u. tretnik, uad) M. postnik; serb. ožujak; böhm. brezen; poln. marzec, gen. marca, russ. mart. in 3f|g. sušcov, breznov, marcov. SfttttJ&iet, baS, sušcov ali marcov ol; f. a. Lagerbier* 9ttörsMaü, f. £nflattidj* sJJtär$en, f. SDZeraen. sM&iiente, f. SBlafiente* SWarsfliege, f. (Sintag^iegc. 9Jlärsgerfte, bie, jari ječmen dvoverstnik. ^tar^an, f. Sttarciimn* SJMr^fdjeitt, ber, mlaj mesca sušca. !$lar$f($nee, ber, sušcov sneg. 9Mrji)eUdjeit, fcaS, vijolica; tmibeS, divja, konjska violica. f. SUlerjbieij* ^arjtoaffcr, baS, snežnica. f. $enebiit3lraut m a M, f. »rfdj, bte. 9ttafd)e, bte, »erfd)lungenes 93anb, petlja, petljica (aud) tu anb. flatt. , penklja; nad? Gutsm. kampica, nad) Alic kotlica; iu ITie^en, ©amen unb trn @tricffoerfe, nad) F., fottne aud) im Poln u. Böhm, oko; eine £>ol)ne, zanjka, zaderga, žima; f. ^pljne} eine über bte ©tirne ber grauen^tmmer ein toentg unter ber §aube i)erabl)ängenbe Sftafctye,. nad) F. sroka, (sraka); eine an herrufen?' itabel angebrachte, nad) F. miš; f. a. (Sdjleife; eine 2Jiafd)e fafien laffen, oko spustiti, flaf djett, v. a., zapetljati, petljati, zanjkati. 9Jlafd)Cnte, bie, divja raca. 9Jlafd)ig, adjpetljast, penkljast, iz petelj, iz ok. bie, sklada t, na<$ afi. fia». mašina über mahina, (aitS bent Griech.), nad) bent Böhm, aud) stroj (nad) ber alteren (Schreibart strog, tootyer bas in einigen neuern flotten. 23üd)eru üorfommenbe, ltnpajfenbe, eig. eine @d)tüetnefranfl)eit, bie ginnen, bes beutettbe stroga entlauben fein mag), ttad) F. orodba (zložena). 3)iafd)inenaiund), Sttafdjittenartig, adj., mašinast, mašini podoben. ÜüJlöidjinenmöfMö, adJ-i tlačansk, slep, raboten; adv.. rabotuo slepo, tlačansko, mehanično, brez lastniga premislika. fUjd)inenmeifter, ber, mašinist », ma-šinski mojster, mašinar. SJtdf gitterte, bte, (vse) mašine, mašinstvo. mašinarija. SJlafdjinentoefen, bas, mašinstvo. SRaf^inift, f. ^tofdjinenraeifter* attöfdjla&er, f. mila}}. SJttaSculinum, ba$, moški spol. Sftafe, bte, pika, zarastlina, brazgotina, obrast-lina; f. a. $lafe, Marbe* m a ti, f. $tafer* SJUf elfndjt, f. Siušfai^ maitt, ber, f. üfltoferljolj, ^a^olber, SD1 afer, bte, etn glecfen in bem pika, gerča; fraufe 5lbern, žilica, pisa; poln. sfoj; äßolfen tm £oi$e, maroga; üttafent, pl., Ätnberjiecfen, osepnice, ogerci, za-berci, ož , ošpice, odre , rubadi, nad) F. a. dobrici; (bet Gutsm. leče, znemece?); ein fehlerhafter gieefen, eine 9iarbe auf ber §aut, pika; f. a. ^hittenttaljl* 3)iaferfiir!e, bte, gerčnata, gerčeva, ger-basta, bunkasta breza. ^aferfletfen, f. ma\tu aferi) bas, žiličevina, gerčevina, žilavi, žilastiles; nadl) Zalok. dobovica, dobo vičasti les; f. a. glaberin% Štafeti d) t, adj., Däfern d^nit^, žiličast. lafeti g, adj., pikast, žilav, žilovit, dobo-vičast, pisast, rubadljiv. mašttlt, bie, f. mafydlbtx. Däfern, V. a. u. r., gerčiti (se); bie 39irfe mafert ftc^, breza se gerči; fc^on gemafer-tež nad) F. pisano gerčasti les. $i(l31jOlbet, ber, (Acer campestre), klen (a. russ. u. serb.), nad) 5lnbern maklen, na^ Gutsm. auf er klen audj brilovo drevo. 9ftafig, adj., pikast; etn S^aftger, pikec. bte, f. Saröe, poln. u. russ. maska*; unter ber 9fta$fe ber greunbfd)aft er= fci>itch er fein Vertrauen, tako dolgo se mu je delal prijatla, da mu je zaupal; videz, hlimba, ttad) F. aud) tn btefem iaßgebung, f. Unmafige&lid)* ffiaftglttS, bas, bokal*, f. a. SKaft* aRagrejeL 1001 Sttttfljcdit, ber, enoletna ščuka, šuka, na<§ F. ščuka, šuka z mero. SKafeiiolber, f. Stočftotoer» SRäfjtg, adj., @itt 9Jfaß fyaltenb,boka!en; im @egenfa$e bes übermäßig uttb unmäßig, me-ren, zmeren, po meri, kar je prav. trezen, (nüdjtern), mäßig fein, mero vediti si, vzder-žen (rim.); mäßig laufen, z mero teči; eine mäßige greube, zmerno veselje, veselje, kar je prav, veselje pomeri; maßig leben, trezno, zmerno živeti, z mero; mittelmäßig, sredenj, meren; eine mäßige (Ernte, srednja letina; in ber Bufammettfefcuttg, primeren, primerjen, po—, g. $3. pfiictytmäßig, po dolžnosti, dolžnosti primeren, oDer mit gretfenbe SJJaßregelu, ostre naredbe, rtiss. mera, f. a. Littel. 1002 äKa®eltu Waßregeltt, v. a., pravila čemu dajati, moj str o vati kaj. Witftftab, ter, etg. merska palica, Weßtoerf* geug, merilo, aud) mera; verjüngter Waß* jiab, pomanjšana mera, pomanjšano merilo; ftcfy gum Waßjkbe neumen, vzeti si kaj za merilo, pravilo; meriti, ravnati po čem; biti za podlogo. WafttOpf, ber, bokalni lonec. SRttft, adj., f. gett SJlaft, ber, jadernik, jadrana, (jadreno) drevo, (F. drevce), jadrilo (nadj Sul., Ijingeg. im Altsl. fott)o^l jadrilo als jadro (Segel), bet Gutsm. jambora *, russ. mačta, poln. maszt, böhm. steženj, kroat. katarka; ber große Wittelmaji, veliko drevo, veliki jadernik; srednje drevo, srednja jadrana; ber »orbere Waft, gocfmaji, prednje drevo, prednji jadernik; ber fyintere Sefan? maft, 33efen, zadnje drevo, zadnji jadernik; bet Btntmerleuten ber große fenfrecfyte 53aum, toelcfyer bte bes Sturmes btlbet, an toelcfyeu bte Marren anliegen, drevo, aud) serčnik. 9ttaft, bie, bas gettmadjen ber £fjtere, pitanje, debelitva; bte Waftung, kermljenje, pod-kermljevanje; 93udjmaji, žir; @tcfyelmaft, želod; «Scheine, Ockfen auf ber Waft fyabett, pitati, v hlevu rediti; in ber Sföaft fyabett, v gojzdu imeti, v žiru; bie ©petfe, ber graß ber X^tere, piča. W oft aber, bte, ritna žila. Sttaftaberfndjt, bie, zlata žila, f. £amor* reiben* Waftbanb, bas, jadernikov obroč. Waftbanm, ber, f. Waft, ber. Waftbitdje, bie, bukev, (ki daje žir). SJlaftbarm, ber, ritnik, danka, anjidnbtger, mastnica, končnik (F. u. böhm.), mastno ali zadnje čevo. Waftbarmneröe, ber, mastnična, končni-kova čutnica. Sttaftbarmfdjiagaber, bie, mastnična odvodnica. Waftbarmborfall, ber, izstop končnika. Waftbarnmnrm, f. Waftumrnu Wafteid)e, bte, hrast, ki daje želod. Waften, v. a.; f. ŠBemaften, (jadernike postaviti); v. »., rediti, Kartoffeln maften gut, krompir dobro redi, s krompirjem se mora živina spitati, odebeliti; junge <Šdjtoetne majien Utcfyt gut, prašički se ne dajo odebeliti, spitati. Wäften, v. «., pitati (aud) altsl. pitati u. in a. fl. W., hingegen pytati, fragen), debe-liti, rediti, kermiti, serb. a. žiriti; tm Wa* fteu »erberben, zapitati, zarediti; ber, bte ©emajiete, pitanec, pitanka, debeljenec; ge* ttug mdjien, dopitati; bas $telj tj* f^on ge* maftet, živina je spitana, dopitana, odebe-ljena, debela; v. r., fidj mdjlen, dobro jesti in piti, moževati. äRaftettbttgel, f. Wapanb* Waftenma^er, ber, jaderitfčar; kdor jadernike dela. WaftfUi, ber, geiler glecf im SUfet, šop, gnojni šop. 9Meria!* Waftfutter, bas, kerma, piča, s ktero se živina pita. 9ttaftgan3, bte, pitana gos; gos, ki se pita, pitavna gos; gemajiete @anS, pitana gos, pitanka. 9ttaftgefliigel, bas, pitavna perutnina. 3Jlaftgelb, bas, dnar za pitanje, žirovina, žirnina. Sftaftljafer, ber, žirovinski, žirninski oves. Waftl)Ulj, baS, žirno drevo, coll. drevje, (drevje, ki daje žir). Wafttg, (idj.f masten, pitan, debel, tolst; z jadernikam, jaderniki. Wafti£, ber, mastika (russ.), mastikova smola, nacf) Gutsm. mirtvik. Waftiibaum, ber, (Pistacia lentiscus), ma-stik (russ.^), mastikovo drevo, nad) Gutsm. mirtvikovo drevo, kroat trišlja. 9Kaftfalb, bas, pitavno tele; pitano ali upitano tele, pitanec. Sftaftfflrb, ber, veršelo , koš na ja-derniku ali jadrani, mars*. WaftfDm, bas, žito za pitanje ali kermo; bmtfelblaue Enoten am SJžaftbarme bet Jod* morrljoibeu, nad) F. višnjev verh. 9ftaftful), bte, pitavna krava; krava, ki se pita; spitana krava, pitanka. Waftlinbe, bie, navadna lipa. WaftlO$, adj., oljne 5ftajibaum, brez drevesa, brez jadernika ali jadrane; majHoS ma^en, f. dntmaften. Waft0d}3, ber, pitavni, pitani vol; fig. terš, štorklin. Sftaftorbnung, bie, postava zastran žira. Sftaftredjt, bas, pravica na žir. 9ttaftfdjiff, baS, ladijaz jadrenimi drevesi, ^aftfdjining, ber, f. Wafigelb. 9Jlaftfd)tt)ein, bas, pitavna prašiča, spitana, debela prašiča. Waftfeil, baS, verv na jaderniku. WaftftaU, ber, pitavnjak, hlev, kjer se živina pita. Waftftii(f, baS, pitano živinče, pitanec. m a ftit n g, bie. pitanje; f. a. Waft, Waftfjol^ Waftt)iei, baS, pitavna živina, živina, ki se pita; pitana, spitana, debela živina; (n. F. zaklavnik?). WaftbOgeI, ber, pitani ptič. Waftnjaibnng, bte, f. gttaft^ Sftafttoerf, bas, jamborovje, jadreno drevje, jadreniki. Wafttt)Urm, ber, glista. Waftjeit, bte, pitanje, žir, ob žiru. Wafnrtanj, ber, mazurka. SOiaiabOr, ber, matador*, kdor zvonec nosi; bet ben fpatttfcfjen @tiergefe£^ten, ta, ki ubije bika; etn Oleti^er, bogatin; etn ©etoaltiger, mogočnik. Watel0t^, pl., bregešče, bregeše, breše, široke mornarske hlače. 9)tater, f. ^uiterftr^e, @^ranbenmutter» Material, baS, pl.> Watertalten, roba za kaj potrebna, priprava; <šd)retbmaterias Itcn, pisavne potrebščine, potrebšine, reči za pisanje potrebne; f. a. ŠBauntaierial, MtoteriattSmuS* §toff; Sremtmateriat, kurjava; (Spimtmate* tial, predivo; 33otrath, zaloga. 9Meriali3mUČ, ber, materialstvo, mate-rializem *. SJUtCrialift, ber, ®pe$ereihanbler, dišavar, bei Gutsm. začimbar; in ber $§tlofo^ie, SUthdnget beS 3JžaterialiSmuS, materialec, materialist *. aJtaterialitat, bie, telesnost. 9Jlflterialtt)aarCr bie, dišava, dišavno blago, materialno blago; f. ©etDiirj* Sttflterie, bie, motaus ein^otpet ¿ufamrnen* gefe§t iji, roba, snova, tvarina, iz ktere je kaj, nad) F. telesnina; (Šiterjloff, gnoj, gnojina; f. a. &t0ff, ©cgcnftflttb; (g. 33. eineS 33ucheS, eiuer $ebe); materija*. 9liaicticllf adj., telesen, snoven, snovst-ven, materialen *; f. a. ®cgcuftdnbit(^; baS SMaterieile, snovstvo; geiftigeS uttb materiel* leS 2Bolj>l, dušno in telesno dobro. 2RateriCtt, v. n., gnojiti se, zbirati se; v. a., mojstersko delo narediti, delati. 9ttatl)emattf, bie, iu aileu fla». 9K. matematika. fl t jemati ter, ber, matematikar, in an* bem fla». matematik, fiathematifdj, adj., matematičen; matije* matifch getoif, neoveržno gotov. »aticfi«, f. ffltoticmattf, Stattraut, f. (Seipart 9)ifltra^e, bie, žimnica, napiele, ugnati, uganjati, (za) kozla narediti, narejati. 9ftattenbtitme, f. Dotterblume. 9Jiattenflad}3, ber, munec,f.SStefetmofle* 9^attenflethter, ber, štorjar, rogožinar. ^attenfle^terin, bie, štorjarica. 9ttattenfraut, f. StefemooHe. $tattenfiimmel, ber, f. gelbfiimmei* SJtattenfafran, f. §erbftaeitlofe. $latteitfchretfe, f. $eufdjretfe. hattenfteinbred), ber, (Peucedanum), se-nožetna oselica, pasji žibert, svinjski janež. ^atteiinjeibe, f. (grbtoetbe* OJlattgolb, baS, temno zlato, ne likano zlato. SftattgOlbett, adj., iz temniga, ne zlikaniga zlata. Mattheit, bie, f. 2ttattigfeit Wattig, adj., sesirjen, gost; f. (SertltlteiU Wattig feit, bie, trudnost, slabost, speha-nost, ugnanost, medlost; ber garben, tem-nost, zamoklost, oblačnost; f. a. 9ftatt* Sattlern, f. (Stranblaufer- •ättattüergolbuitg, bie, ne likano, temno pozlačenje. SDtattiuarm, f. Stoimarm* 3Jlatt©ei§, adj., zamoklo bel, bel pa ne bliščeč, blišeč. Maturitcit, bie, zrelost, zrelotnost, god-nost; f. a. Sftetfe* gftaturitatšes amen, bas, 9ttaturitfit$irii* fung, bie, preskušnja godnosti. jjftaij, ber, bummer, blobftmtiget üflenfch, bu-dalo, neumnež, babež; tn Bufcmtntettfe^Uttgen burch bie 33ilbung auf — alo, j. 33. tylaxu berma^, žlobudralo, klafalo; @treict)fdfe, bet jietfe skuta; tm^Betgbaue, taubes gluha ruda, gluš. e, bie, 3ubenma^e,po/n. maca, (opres-nik pri Judih). SUiaitdjel, bie, f. gtadjelbeere. 3Jlau(heln, f. Verbergen, Sc^aiern^ Stauen, Miauen, v. n., bas ©freien bet Äa^en, njavkati, mijavkati, mavkati; mauettb mo^in fommen, primijavkati kam; gan^e 9ldd)te hinbutih mauen , vse noči premavkati. Stauen, bas, mijavk, mavk, mijavkanje. SOiaiier, bie, zid, nach Gutsm. auch mir (al* teS ©emäuet auch in Istrien, mirina, mirje)$ eine 3Kauet auffüh^n, sezidati, postaviti zid; 1004 Mauer* eine Mauer um ettoas führen, obzidati kaj; bie (Stabtmauer, mestno obzidje; Mauertoerf, Mauer, coli. zidovje, ozidje; feji tote eine Mauer, terden kakor zid; troefene Mauer, naefy F. brezapnen zid; Mauerten, baS, zidek, zidec; einen ©raben mit einet Mauer füttern, jarek, graben obzidati. Mauer*, in 3fog., zidni. Maueraffel, ber, jtellertourm, stonog, au^ presičica, gostonog. Mauerbaitt), baS, nad) F. pas (med dvema nadstropjema), kamniti kraj. Mauerbaitf, bie, pozidnica, strešina. Mauerbefd)lag, t>er, prilepek na zidu. ÜUlauerbtene, bte, zidna divja bčela, čebela. Mauer blu me, bie, (Sacf), rumena vijola. Mauerbredjer, ber, bei ben Silten, oven, zidolom f, nad) Gutsm. raztrupilo. Mauerbruty, ber, f. 58rcfd|e^ Mauerepptcij, ber, f. (Styljeu* lauerer, f. Maurer. Mauerefel, ber, f. Maueraffel* Mauerfalf, ber, (Falco Tinnunculus), po- stojka, poln. pustofka. Mauerfeft, adj., terden kakor zid; in bie Mauer befejligt, vzidan. SOZauerflcc^te, bie, ozidni lišaj. SDZ all erfrag ber, razzeblina na zidovji. Mauergriin, f. (Spljeu* 9Jfauerljafen, ber, kljuka v zid zabita. Sölauerljammer, ber, zidarsko kladvo. 9ftauerig, adj., zidan. Mauerfalf, ber, zidarsko apno. Mauerfappe, bte, nadzidna strešica. 9ttauer!eiie, bte, žlica, zidarska žlica, lopatica, ometačka. dauert t ti, ber, f. Mauermörtel* Mauerfiette, bie, f. Mauerfoedjt* Mauerfraut, bas, (Parietaria) , trava sv. Petra, russ. stennica; poln. sklenicnik; f. a. mtid). Maiterfrone, bie, zidna krona, zidni venec. M a U e r 1 a 11 e, bte, nad) bem Böhm, pozidnica. Dauerlauf er, f. Maueret* 9ftau erl ei) m . ber, zidarska ilovica. Mauerliicfe, f. <8refcf)e* Mauermantel, ber, zidni plašč, plajš. Mau crmeifter, ber, zidarski mojster, mojster zidar. ÜDtauermÖrtel, ber, zidarska malta: f. Nortel, m aueru, v. a., zidati, nad) Gutsm. aud) miriti (poln. murovvac); int Mauern bis ¿U ettter £öl;e gelangen, prizidati do—; bauer* fyaft mauern, (v. n.), dobro, terdno zidati; ¿u (šttbe mattem, dozidati. Mauernadjtigall, bie, f. SBlaufeljtdjeiu Manernsertriimmerer, ber, razdiravec zidovja. Mauerpfait, f. Gtytyeu* Mauerpfeffer, ber, f. ^aitStomrj, (Gutsm. homulica; coli, homulje). Mauerp flauet, bie, rastlina ozidnica. Mauerplatte, f. Maucrlatle* Mauerraute, bte, (Asplenium ruta mura-ria), zidna rutica. Maul* Mauerfalpeter, ber, zidni solitar. Mauerfalj, bas, zidna sol. Mauerfanb, ber, zidarski pesek. Mauerjdjöfi, ber, sklad, dača za ozidje mestno. Mauerfdjutt, ber, sipača. Mauerf^ttjalbe, bie, (Hirundo apus), velika hudournica, zidna lastovica, belorepec (in Saas), poln. jerzyk. Mauerfdjtueindjen, f. Maueraffel* Mauerfpe^t, ber, (Tenuirostres muraria), zidna maverica; (Certhia muraria), mert-vašica. Mauerftetger, ber, (mont.), kdor je nad rudarskimi zidarji. Mauerftetu, bet, kamen za zid, zidarski kamen; f. a. gtegelftem* Mauerftiirjer, f. tartauue* Mauer mer!, bas, zidanje, zidovje, zidina, ozidje, mirje; Mauertoerf aus ©tein u. §olj, brani zid (ZalJ. Mauertoefpe, bie, (® olbtoefye,Seiuentoefoe), zidna osa. Mauertnurm, f. Maueraffel* Mauertnurs, f. (gpljeu* Mauerziegel, bet, f. 3tegel* Mauerjtnne, bie, kresta. Mau!e, bie, Jtranfffeit ber $ferbe am geffel, podpada, podpadnica (F.), podsed, mahov-nice, nad) Alic gosenica; russ. razsedina n. kolennyj mokrec; Äranfljeit beS jiocfeS, f. ©rbgatte; tudi neka mešica na listji; £)bft in bie Maufe legen, tamit eS mürbe toerbe, sadje vmečilo, medilo, mla-dilo djati, devati, (da se uleži). Maul, bas, f. Maulefel; Munb ber Spiere, gobec, nad? F. aud) trobec, nad) M. ein großes Maul, lape, pl., Düffel, rivec; 9Efidnid)en, bas, gobček, rivček; »on Men* fdjen, mit oerdd)tlidjem 9lebenbegrtff, gerde, široke, krive i. t. usta, aud) gobec; Maul* d)en, ^uf, poljubek; (šinem ein Maulten geben, koga poljubiti; f. Hüffen; @d)nau$e bei bett gieren, aud) smerček; bas Maul bes §af>neS, am glintenfcfyloffe, kljun; ein breites, fcfyiefeS Maul, široke, krive usta; ein Maul mad)en, skremžiti, kremžiti se, pačiti se; ein großes Maul l)a* ben, ustiti se, bahati se; baS Maul auf* reifen, auffperren, aufmalen, ziniti, zevniti (v kaj); baS Maul todffert if>nt barnadj, sline se mu cede potem, sline cedi; (Sitten aufS Maul f^lagen, udariti po gobcu, po zobeh, čeljustiti koga; er foll Maul unb 9hfe auffperren, ali bo zijal (t. j. čudil se bo); vor bem Maul toegjtfdjen, izpred ust vzeti; (štnent baS Malti ftopfen, dati mu jesti, usta zamašiti mu, t. j. podkupiti, da molči; Semanben fcas Maul toäiferig machen, komu sline storiti, delati; baS Maul tt>tfd?en U. baoon geben, usta si obrisati in iti svojo pot, (ne zahvalivši se); (Sinem nad) bem Maul reben, po godi govoriti komu; ftd) feilt iölatt oor baS Maul ttebmen, na ravnost, na vse usta govoriti, jezika si ne vezati; tyalt bas Maul, jezik za zobe; baS Maul äRaitfoffe* Ratten, molčati, jezik za zobmi deržati; man muß es tljm tn'S 9fiaul furnieren, mora se mu pokazati z lopato in ne s perstam; feinem üflanle abbrechen, od ust si priter-gati; baS 9flattl fangen, namerdniti se, ku-jati se, nezadovoljen biti; baS 3D?aul anf< tijun, ziniti, zevniti, spregovoriti; er fprtdjt toie eS in'S Üftaul fommi, govori, kar mu pride na jezik; ftcfy in ber Leute Sttäulet bringen, ljudem v zobe priti; ftd) baS SJžaul »erbren* neit, naleteti (s kako napčno besedo); ein lofeS 9ftaul tyaben, dolg jezik, hud, strupen jezik imeti, dolg jezik kakor kravji rep imeti, (beiM. jezik mu leti); ftd} aufa Sföaul fd)lagett, ob pravem času obmolkniti; er tyat tad ÜWaui auf tem rechten glecf, zna se odrezati, zna govoriti; (Šinem UtnS SERaui ge* fyen, tfmt fc^metc^eln, prilizovati se komu, sladkati se, radovati se, lizati se okoli koga; (£inemüber baS 3ftaul fahren, obregniti se na koga, naglo , hudo odgovoriti komu; er bat mir ntdjt einmal bas Üflaul gegönnt, še toliko mu nisim bil dober, da bi me bil obgovoril; »tele SD^duler gu füttern fabelt, dokaj jedežev imeti; Lügenmaul, laž-mk; £ecfermaul, sladkosnedež n. bgl. mit* telil einer 33tlbungSettbung; £prid)to. einem gefcfcenften ©aul uff., f. (Saul; maulrceidKS, maulbarteS $ferb, mehkogobčen, terdogob-čen konj (Dr. BI.). MflUlaffC, ber, zijalo, zijak, zijač, zijavecj Manlajfen feil tyaben, zijale prodajati. Maulaffen, u. »., zijati, zevati, zijale, zi-jake prodajati. Maulaufreißer, f. 3)?aulaffe* Mauibanb, f. £aifter. 9Jlaulbeer=, in 3i$g- murbni, murvni obet murvin. Maulbeere, bie, murva, murvina jagoda. Maulbeerbaum, ber, (Morus), murva, murba, murvino drevo, poln. morwa, bela, černa, rudeča. SJiaulbeerfetge, bie, murvina smokva. Maulbeer^flan^uug^bie, zasajene murve. Maulbeerfaft, bet, murvin sok. Mauldjrtfi, ber, svetohlinec, kristjan z ustmi, in ne v djanji. Mauldjriftentl)um, bas, svetohlinstvo. Maulbrefdjer, ber, žlobudra, žverga, kle-petač, čenča *. M0111en, v. n., gut manlett, dobro slast imeti, dobro dišati; f. SdjmOllen, Ülttaul (Ijangeti). Mau le fei, bet, nad) bem Altsl. (m'zg' unb m'sk) mezg, a. mezeg, mula*; delavna osa. M a U l C f e 1 i n, bte, mezgulja, mezgica, mezga. Manlefeltreiber, bet, mezgar. Maulfaul, adj., komur se toži govoriti; f. SBortfarg. Maulfreunb, bet, prijatel z ustmi, z je-zikam, v besedah, ne v djanji. Maulfrnmm, adj., pobožnih besedi in ne djanja. Maulfiille, bie, živež. Maulgatter, ber, bet SOianrer, bet, zidar. 9ttaurer*, in 3f^g-. zidarski. SOianreret, bie, zidarija, zidarstvo; 2ftau* reret betreibett, zidariti; baritt erteerbeu, »ep lieten, prizidariti, zazidariti. 1006 ftoitrergefefie. fUltrergefelle, ber, zidarski pomagač, delavec. SttaurerhanbtoerJ, bas, Maurergetnerf, f. fhutrereh Maurerfeüe, f. Mauerfetfe. Maurerilinft, bte, zidarstvo, zidarija, zidarska umetnost. 9ttaurermetfter, ber, zidarski mojster, mojster zidar. 9ttaurerftuiji, ber, Bei tljren ©erüffcen, zidarska stolica (V.). SOlitUrerjnnft, bte, zidarski ceh*, zidarji p/. 9)?au3, bie, (Mus), miš, f. (aud) m.);rf?m. 5tfaUSd)ett, miška, miše (nar. pes.); bie blinbe 90fattS, slepa miš; toemt bte Jta|e nid)t gu^aufe ift, ^abett bte Sftaufe frei taugen, kadar ni mačke doma, so miši dobre volje, (gospodarijo miši); toemt bte $ftauS fatt ijl, fchmecft tl)r baS $ortt bitter, sitimu trebuhu še dober kruh ne diši, siti miši je moka grenka; er ftefjt fo ftlifter aUS, trne etu Xo^f Ooli Sftcutfe, gleda kakor hudo vreme; bte 5)iauS !)at mel)r als (Eilt Sod), miš ima po več lukenj; itt ber Slnatomie, SDiuSfel, mišica, altsl. mis'ca, nad) F. ribica, mesna ribica. 9Jlau3(tber, bte, bet ben $ferben, mišična žila. Maušabler, f. 28ad>telfalt 9ttau3baum, f. Faulbaum. Maufdje, 9ttanfiftel, ber, jud. Hanföl ein, f. gdjatfiern. 9Käu$chenftm, f. MaufeftilL Kaufes, itt ber 3ufammenfe£ung, mišji. Sttaitfe, bte, bei bem ©eftügel, brijenje, bei M. misanje; bei jlrebfen, ©erlangen u., lev, levitev, bei anbern Xl)tereit, goljenje; f. a. kaufen, fläufeaar, f. Sarfiteifalt SMnfebtflb, f. GdjbKfraut. ^anfebarm, ber, kurje čevo. ^äufeborn, ber, (Ruscus aculeatus), mišji tern. äftöufebrecf, ber, mišjek. SKäufefa^i, adj., mišast (V.), mišje barve. SÜftäufefaUe, bte, past, progla, padalica na miši, nad) F. mišnica, mišolovka. flänfefanenntadjer, ber, progiar, miš- ničar. SJläufefeber, bte, nad) F. brivno pero. SD1 ailfcfra^, ber, mišja zj edina, mišji zjed; bie gelber haben burd) SHttfefrafi gelitten, miši so pojedle, razjedle setev, usejano seme. Sttintfegebärm, f. flaufebarm. $tauf egerfte, bte, mišji ječmen. SOlitUfcgift, baS, mišomor, mišji strup, mišnica, mišerica. 9ttaufeljabtd)t, ber, sokolič mišar. fliiufehafer, ber, f. Srefoe* 9Jlaufe^aar, bas, bas in ber SWaufe i)ttab faflenbe, britina, ttad) F. padna dlaka. 2ttäufei)Oi$, f. S3itterfü§. $lau$eidjhöntdjen, bas,f.©tebenfcijiäfer, SJlaufeia^e, bie, lovica (mačka), mačka tatica; fig. zmikavt. Sttaufeföntg, f. äMttfmtig* Sötäuf elod), bas, mišja luknja, miševina, mišina. Sttaittljbar* kaufen, ftd), t?. »*., »on ©ogeln, briti se, nad) M. misati se, (bei Gutsm. mišiti se?, polžiti se?); poln. pierzyc sie (periti se), böhm. pelichati; t)on jfrebfen, '«Sdbiangen u. russ. proliv, poln. przesmyk morski, cias-P^nina (tesnina) morska. 9tteereugel, ber, (Squalus squatina), russ. ras pij a. C C t Clt t C f bte, morska raca. 9ttcere3f)flben, bet, dno morja. Sfteercfcl, ber, neka polenovka. 9fteerc3fld(Jje, bie, poveršina, poveršje morsko. SftecrcSfllttfj, bte, morski tok, val; morje; f. a. mtb ileerc^gcmaffcr, bas, vode morja, morje. $?CCre^i)it, ber, Neptun (pri Rimlj.). SD1C crc^fiiftc^ bte, obrežje morsko, kraj morja. fieerečftiUe, bie, tihota na morji, morska tihota (tisa), tiho morje , brezvetrije, serb. tišina morska. Sflteerešftranb, f. (Strani)* $lcere3ftrom, ber, tok morja. $žcere3ftnrm, ber, vihar na moiji. fleerečtflflge, bte, val, bie SKeereStoogen, morsko valovje. SDieerfabrt, bte. vožnja po morji. Sfteerfarbctt, adj., morske barve, ftcerfafan, f. 2Jleerlmtfe* 9)leerfcbcr, bte, russ. pernatka.v $teerfend) el, ber, morski koper. 5DZecrftfd), ber, morska riba. $lcerf!ad)e, f. flcerečpdie* m CCtfol^tC, bie, obmorski, primorski bor. Stteerfrau, bie, ^leerfrdnlem, bas, morska gospodičina, morska deklica, sirena*. 951C cr f ro f dj, ber, morska žaba. Stteerfiirft, f. mtxM)tn\ti)tx. 9tteergan3, f. toflfganS* ^iccrgegeitb, bie, kraj ob morji. 9JJecrgefd)ij})f, bas, morska stvar, žival. 9ftcer'geftabc, bas, f. (Seftabe* Crgett)ddj3, bas, morska rastlina. Sfteerg Ctt) trtici, bas, morski vertinci. SRcetgOtt, ber, morski bog (pri nevere.). e e r O i)11 i tt, bie, morska boginja (pri nevere.). 9fteergra3, bas, morski mah, russ. morska nit. $Uergrait, adj., zelenkasto siv. S^cergrancl, bas, morska pošast. m cergriin, adj., morsko zelen, bledo zelen. Stteerljaf Ctt, ber, morska pristan, morsko pristanišče, pristaniše, f. a. §afčtU C t J a f Cf ber, morski zaje (riba). $leerljeber, f. 2$afferIjoie. erheher, f. $Janbelfraf>e* SDžeeriielb, f. «See^elb. $01ecri>err, f. Stteerkherrfdjer* ^ecr^errf^aft, bie, vlada, vladarstvo, oblast nad morjem, na morji, ecrljtrfc, bte, (Lithospermum), f. @teitt* Ijirfc. ffleetffote, f. ©afferiofe- žffiecrhnhtt^ bas, morska kokoš. SReerfdjtteie, 9Jteerhunb, f. ©eefjmtb, 9fteeridjt, adj., morju podoben. 9tteertgel, f. SeeigeL 9?lccrtnfcl, bte, morski otok. Stteeriiingfrau, f. 9tteerfraiu Sfteerfaib, bas, f. «SeeljMtb, 9)leer!amiJf, ber, boj z morjem; boj, bitva na morji. 9Jicer!a|e, bie, opica, morskamuna (PotJ, dolgorepa, merkovca*; russ. martyška. baS, gerdi, neznani obraz. SUteerfiefer, f. 9tteerfol)re* 9tteer!irfd)baum, f. 9ttehH>auttu 9tteerfliMe, f. JtUWe» Crf i r russ- katran. Stteerfralje, f. ®ar$, 9Wcer!rebŽ, ber, morski rak. 9ttcerfrieg, f. ©eelrtea* Stteerfriimme, f. $ud)t* $leerlattig, f. 9)leergra& 9)iecricn$tc, bte, svetilo na morji. SReCtlUtt, bie, morska lilija. bie, vodna resa (poln.). Stteerliitoe, ber, f. Seelihoe* 9fteerlungettfraut, bas, morski plučnik. SJteermabdjen, f. Stteerfraiu $teermann, ber, povodni mož. 9JZeerittau$, bie, nek pomorski cerv. ^ccrnteibc, bie, (Atriplex halimus), morska lebeda. 9tteermeitfd), f. ^eermann, mttruta 0 3, f. Stteergrač. $leermitfdjel, f. @eemufdjeL S^cernabcl, bie, iglica (riba). 9tteernafe, f. Sllant SDIcernebel, ber, megla na moiji. 9Jleerne!fe, f. SBiefenfraut. SReemeffel, bte, morska kopriva, mah; tudi nek červ. SDlCCrnintfC, bte, morska nimfa, nereida. StteerfldjČ, ber, morski vol, neka rašplja. !StteerOtter, bte, morska vidra. 9tteert>eterlein, f. SDleerfcn^cL 9ffeer}jferb, f. Seetferb. ^ecrrditber, f. (Seerauber* 9)lccrrebc, bte, nek primorsk srebot (v Azii). 9ttcerrettig, ber, hren (audj russ. hren, poln. chrzan). 9)lccrretttg!rant, bas, hrenovina. ^eerrtnb, f. ^hrbontmcL 9)ieerrDhr, bas, morsko terstje. 9Jlecrfai^, bas, morska sol. Stteerfaitb, ber, morski pesek. Stteerfau, f. §aififdj- 9Jlecrfchanm, ber, (Talcum lithomarga), morska pena, (in afien fla». 2)?.). 9)iecrf(hanmcn, adj., iz morske pene. Stteerfdjdnmer, f. <&eerauber> Sffeerffleitfal, f. 9tteergrauel. 9Jlcerfdjtff, bas, pomorska ladija. ^eerfthiantm, ber, primorski glen. 9yieerfd)iange, bie, morska kača. 9tteerfd)lunb, ber, žrelo, prepad moija. 2Wmfdjttetfe, bie, morski polž. Stteerfdjooi SKtČffdjOOft, tie, globočina moija, krilo morja. SKecrfítnalíe, bte, (Sterna), atfg. mahavka, bie geffecfte, plavka; (Sterna hirundo), ribic, (bohm. rybar), russ. morska lastovka. 2fteerfd)toan, ber, morsko veliko valovje. jifteerfdjtoamttt, ber, morska goba. TOcerfctittjcfn^ bas, f. $efyljitt-Éeerf$tnetn^cn, bas, (Cavia cobaya), morska svinka. leerfette, bie, stran proti morju, leerfenne, f. Sang* 9Iteerf*>aí*, f. íRdír^erltng. gfletrfítnne, bie, f. trabbe, Smtettfifdj (Bet Valv. hobotnica). gfleerftadjelfraut, f. SaljJraut gfleerftabt, f. Secftobt SReerftill, adj., tiho kakor morje, gjleerftrafte, f. Weerenge* Sfleerítrom, f. WeereSftrmtu 9Jlcerftr«bcl, ber, morski požiravnik, ver- tinec, kernica, poln. u. serb. vir. ÜReerttefe, bte, globokost morja. Éeetufer, bas, morski breg, kraj, morsko obrežje. 9tteeritmfl0ffeit, adj., z morjem obdan. 9Weeritttter, adv., pod morje, v morje. Štteettoogel, ber, morska ptica. SJtCCrbMf, baS, morske živali, morsko živalstvo. 9JUCtti)tftt3, adj.y proti morju. 5D1CcrtDaffer, bas, morska voda. Stteer ti) egetritt, ber, primorski terpotec. Stteertoelj, bas, dolg cas po morji, ü^eerroetb, bas, f. Weerfrau* Wlttttotii, adj., sila širok, prostran, širok kakor morje. SDIeertotnb, f. «Seetmnb* ^certDtnbe, bie, morski slak. 9Jteertotrbel, f. Weerftrubeí, 2tteerto>0lf, f.§tane; morski volk; (Perca), morski okunj. flcetttJltttber, bas, morsko čudo, morska prikazen; čudovitni prikazek na (v) morji; bas ifl ein toafireS Weernmnber, to je za res čudno, prečudno. 9DÍccrtDlirmf ber, morski červ. 9tteertour$el, f. WannSirem Ü0leer¿etfig, ber, morska konoplišica; f. pnflutg, ®ra§Jetm ÜJlecraoIl, ber, f. (geejott* 9fteerpngC, bie, neka slastna kambala. $leer¿tt>ibel, bte, (Scilla marítima), morska čebula, morski luk. Stteerstoifielfaft, ber, sok morske čebule, gjteetííjen, f. Watfdjem legare, bie, Megera*. $íeae$en, f. $locfen, SJleljl, baS, moka (a/tóí. m^ka), serb. a.brašno, (im Altsl. eife überfyattyt, fíooen. fyingegen brasna ober brašno , brešno , SBeggeljrung), in @t. melja, b. i. bas ©emafylene; munfli* geS Weljl, zaduhla moka; grobeS Wef)l, debela moka; baS fd^onfle SKeljl, cvet; fyin* teres Üfteljl, zadnja moka; sirova moka; SUtSjugSmeíjí, (Unterfr.) čila moka. gjteWufoet* 1009 SWefji«, in Sffcgn. močni, ntü>t mokni; aus Weiji beflefjenb, iz moke, močnati. Wetjlatofel, ber, močnato, ne sočno jabelko. 9tte|lba!jn, bie, bei ben Wüiiern, bie innere (Seite bes £aufeS unb baS baran fangen biet* benbe Wetjl, grot, böhm. osipka. SWc^ibaUttt, ber, (Crataegus aria), mok, mokovec; f. a.Setfibont; (Viburnum lan-tana), brovnika, dobroletovina, hudovitovina, medulovina. Weljl&eere, bie, jagoda mokova, glogulje, giogova i. t. d.; f. Weijtbaunt, (Berede* We^lbcpltnt^ bas, shramba, posoda za moko. Welji&eittel, ber, sitnica. SOleilbim, bie, močnica (auefy poln.). WeilMume, f. SdjIiiffeWume. Weijlbret, ber, močnik; ein bunner 93ret aus abgeführtem Wei)l, podmet, podmeta-nica, sok. W C f) I b O r n, ber, glog, mokovje; f. SRefyfflairat. Werbern (teden, ber, glogovka, glogovec. Wef)Ibornftrai!(S, ber, glogov germ, gložje. Wetjlfafi, bas, WeijlfäPen, bas, sod, be-ček, sodček za moko; bet M. lajta. SRcilfSnftel, f. »eifaont. SDlC^lfrU^t, bte, močni sad, plod. Weijliattbel, mokarija, kupčijazmo-ko, mokarstvo. Weljlljint bler, ber,Weljlberfäitfer, mokar; serb. mučar. WeSI^änbiertn, bie, mokarica. 3Jtef)li)Unb, ber, (ofterr. $roö.), eine ¿tanf* fjeit Heiner tfinber, fonft bie l in ben 33eutel fdiit, žrelo. 9ttef)imeife, bie, (Parus pendulinus), pla- šica; f. 3lf(^metfc. Wc^lmilbc, bie, močni molj. SOle^lmil^Ie/ bie, mlin, malen za moko. WeJjlntiiUer, ber, f. Mfler* Weilmn^ bas, f. mtWxti. Wefjlmutter, bie, f. Wiitteriorn, gjlc^HiniJ^e, f. Wehret- Weiliuiöcr, baS, mokasti, semleti smodnik. 1010 SBeílrcií. iteljlretdj, f. Stetig, Sfteljlfaíf, ber, meh, vreče ali vreča, ža-kelj * za moko; £lum£ tote ein ätfetylfatf, okorn, storklast kakor konj. aitb, ber, drobni pesek, mlevka, sipa. bie, f. ^ímiífie. ^elífíaufcí, bte, für baé 2Bei£enmef)l, vevnica; für baS 33udjmei£enmef)l, lopata. mtí)l¡ Ú) to an t, f. £tomtte> $leljlfteb, bas, sito za moko. 9Jíe^ífíJeÍfe. bte, močnata jed, jed iz moke. StteUftarfe, bie, f. Stiirfe. 9ttel)iftau&, ber, poliska. ^e^lftcucr, bie, ettoa močnina, davek od moke. Zf bie, podmetanica, mocnata polivka. fleftlteig, ber, testo (iz moke). Stteljltlj (tU, ber, sivka, bela rosa, siva rosa, rija, medna rosa, bel-i, deževna rija, smod; (Aphis), mešica. Sttcljltrönfe, bie, oblojena pijača. Sfteljltrflg, ber, kadunje, krušnica, niške (za moko). SfteljliJerfttllfer, ber, mokar. eljItt), adj., bel kakor moka. Titi) im ur nt, ber, močni červ; f. 9fleljlfíiíer* 9>leljl3utfer, f. garut. Wltf)X, adj. u. adv., eine größere Spenge ¿u be¿eíd)nett, (plus), več; bei Gutsm. venč; ber Bett nadj, dalj; nad)brücflid)er, (magis), bolj, bolje; ntefjr aíS billig, za res prav; mefyr als *>oll, prav poln, prepoln; je mef)r, bejlo mel)r, kolikor več, toliko več, čem več, tem več; er í)at mefyr 23üd)er als an* bere, ima več bukev ali knjig, kakor kdo drugi; bejio meljr fault eS, huje gnije; iti) ati)U if)n metyr, als bidj, čislam ga nad tebe, čez tebe, več kakor tebe; er toirb meljr geliebt, bolj ga ljubijo, bolj je ljubljen; meljr £eute fefjen, meljr (Sumergen empfuti bett, več ljudi viditi, več bolečine čutiti; meljr »on biefer SBaare, več tega blaga; unb toas beríDinge meljr ftnb, in kar je še teh reči; foldjer Seute ntetyr, več takih ljudi; iti) toill nicfjt mefyr fdjreiben, nečem več (dalj) pisati; er í)at mefyr, als notljig, ima več, kakor mu je treba, (čez potrebo); unfrer ftnb meljr, als ber euerigett, naših je več, kakor vaših; eS fofiet midj metyr als 30 ©ulben, več kakor 30 goldinarjev, čez 30 goldinarjev me stane, mi je prišlo; mehrere Slufmerffamfeít, večji pazljivost; mit nteljr (meljrerem) gleiße, z večjim pri-zadetjem, z večji marljivostjo; mit melare* rett Šorten, več besedami; baS tljun rere, mnogi to delajo, mnogo ljudi, več ljudi, au<$ večjih to dela; icíj Ijabe eS SDíeíjreren gefagt, to sim več ljudem povedal; ein 3fteljrereS (bes ^ejireren) hierüber fünf* tig, drugikrat kaj več od tega; beS Wlcf); reren, še bolj, bolj na tanko, natančneje, bolj na drobno; ber meljrejie Xfjeií, največji del; bte mefjreften «Stimmen, naj več glasov, večina glasov; nidjtS meljr, nič več; gar nidjts meljr, ne trohe večj íjüte bi<§ 9ttefjrmtg. meljr »or böfen 39eifoielen, als—, bolj se ogibaj hudih izgledov, kakor —; es regnet nidjt meljr, ne gre več dež; meljr unb meljr, čedalje bolj, več; f. a. (gtntge; toaS tool* len (Sie meljr? kaj hočete še?; niemals meljr, nikoli ne več; er tft metjr als idj, na višji stopnji je; eS ifi nteljr als getotß, prav gotovo je, da ne more biti gotovši; bu biß meljr gefunb als reidj, zdravši si kakor pa bogatejši; meljr bieten, več dajati. m ti} V, baS, ber Stimmen, večina; f. a. Uc-krfdjug, 9ttef)rbetrag* Sftcljräfttg, adj., vejat, kar ima več vej. SfteljrauČgaiie, bie, kar se je več (čez mero) izdalo, potrosilo. 9JleIjr&etrög, ber, presežek, prebitek, kar je več, čez kaj. Stteljr&lumtg, adj., mnogocveten, (melblu* mig). üDleljr&euttg, adj., kar ima več pomenov; f. $ielbeuttg* 9fte!)r&euttgfett, bie, mnogopomenljivost. Wlcf)tett, v. a., f. $ermeören; mebr machen, ber ßaf)l nadj, pomnožiti, množiti; nadj Gutsm. povečati, večati; einen böfjeren ^rab einer bejlimmten (Šigenfcfcaft geben, povišati, zvišati, višati; f. a. SMttyliciren; V. r., M ntefjren, pomnožiti se, razmnožiti se, množiti se; bie itinber meljren ftdj, otrok je leto na leto več; oeraltet für: ŠljetletU Wlt1)Xtnt1)t\U,adv., večjidel; f. a. SftetftCtt^. ySlt^XtXf ber, množivec, razmnoževavec, po-večevavec, V. vekšavec; alle 3eit SDieljrer beS OietcfjeS, (semper Augustus), vedno množivec kraljestva, nadj V. vselej vekšavec kraljestva; f. a. 9Mttyltcat0r. eljirerin, bie, množivka, pomnoževavka. ^efirere, f. mi>x. 9tteirer$, f. OefterS- SD^C^rfdtfj, adj., mnogoternat, nekolikokra- ten; f. a. $telfad}. SJleljrija&eret, bie, lakomnost nezmerna, nadj V. grabljenje. Wlti) ril C it, bie, mnoštvo ($iettjeit); $Jie1)T* Ijeit ber Stimmen, večina (vekšina); in ber ©ram., f. a. ^cftrja^L Stteljrjährig, adj., večleten, nekolikoleten; f. a. SSteijäijrig* S^e5rma®er,ber, grabež;f. a.puSmatfjer. ig, adj., večkraten, mnogokraten ; auf mehrmaliges @rfu^en, ker sim (je) bil večkrat, nekterikrat prošen. SlfteljrmalČ, adv., večkrat, nekterikrat, go- stokrat, cesto, mnogokrat. 9tteljrf(tmtg, adj., kar ima po več semen. ,mnogostran, mnogostransk, raznostransk; auf mefjrfeitigeS 93egel)ren, ker se je od več strani želelo. 9tteljrfeitigJett, bie, mnogostranost, več strani. e ^ r f t) l b t g, adj., mnogozložin, iz več zlogov. 9tteijrtl)etl, ber, večji del(ež). Ctltg, adj., mnogodelen, iz več delov. SJleirt^etngfeit, bie, mnogodelnost. äÄe^rillig, bte, baSS^e^ren, množenje, vek- SReljmertlj* sanje, razmnoževanje; eitie 2lb$ud)t, jarek; @d)imnbgtu&e, brezen; f. a. S>lulti^licattOtl. S^ChrtDetthf ber, večji vrednost, kolikor je ena reč od druge vredniši, dražji. SOlcfttga^I/ večina, večji število; in ber ©rammatif (dualis), dvojnik, dvojno število, (pluralis), množno število, množnik, nad) bem Russ. mnoštveno število. adj., mnogozob, kar ima več zob. Stteib, Ober SDlaib; f. Mrtvem leibdj eit, bas, f. 9ttabd)en. SKcibcn, v. a., etWaS, ogniti se, ogibati se koga, česa; er mujTfeht £aus meiben, ne sme mu v hišo, ne sme stopiti v njegovo hišo; leibe, waS bu nid)t meibett fannft, terpi, česar se ne moreš ogniti; id) Wttrbe »on iljm gemieben, ogibal se me je; serb. a. uklanjati se; baS $anb meiben mujfen, v deželo ne smeti; and) varovati se česa, bežati pred kom (fliehen); bie @peifen mtU beti, vzderžati, vzderževati se kake jedi, ne jesti; meibet baS 936fe, varujte se hu-diga; nad) M. anujte se hudiga; bohm. streči se, straniti se; bie €>nnbe meiben, opustiti greh, slovo dati mu, greha se varovati. Meiben »eraltet, f. (£aftrirett; (ber SReibe, rezani konj). Meien, f. mi)tn. 11C r ^ ber, pristav, pristavšek, pristavnik; bohm. dvorak; f. a. ^a^ter» Sflfeier, ber, f. ©aud^eil; (Amaranthus bli-tum), šcer; f. a. (Sanfcftugcrfug; tudi neki pajik. Veteran, ber, f. Petram Meterblume, f. ^edmelfe* ^eterbttcf, ber, pristavsko pismo. 9tteteret, bie, pristava. SfteierflUt, bas, pristava. SReterhof, f. bitimi. SKeittin, bie, pristavnica, pristavlja, pri-stavšica. Peteri rani, bas, zmoiec; f. a. ¿Balbmeifter* ^Cterlanb, bas, pristavno zemljišče. C i C ttt ^ v. a., narediti pristavo. 2fteierftatt, bie, pristava. ber, etwa pristavnina. milt, bie, milja (in ali. fiat>. eine Šfteile bie ber gnd)S gemeffen h&t, dolga milja, leileits, miljni. 9JlciIenbrett, adj., (eno) miljo, več milj širok. ftletlengelb, bas, miijnina. 9Jlciieniatt(i, adj., miljo, več milj dolg. Mletlenma^, bie, f. Sftetie, (miljna mera). SDkileniciule, bie, miljnik, miljni steber, miljni kamen. 9ttetlettftettt, f. 9Mlettfaule. $teilentaitfenb, bas, tisoč milj. 9JUilcntief, adj., eno ali več milj globok. 9D?tilcntD Cit, adj., na milje prostran, dolg, oddaljen, silno, nezmerno daljec. Mteiientoeite, bie, daljava ene milje, ffeilenjeiger, ber, miljnik, miljokazf, kazalo, kazavec milj. äWetoetu 1011 Sie ti er, ber, bet ben Kohlenbrennern, kopa, ogelnica. Sttetlerb er!e, bie, bei Jtö^Iem, srajca (K). jäfteÜetSölj, bas, derva za kopo, za oglje. Sttetlerioljle, bie, kovaški ogel, ogel iz derv (ne podzemeljsk); coli, kovaško oglje. 9)tetlerfäljler, ber, kopar (F.), oglar v kopah. SRetletftatt, bie, ütteilerftätte, bie,kopišče, kopiše. 501 ettt, fron, fers., gen. flatt: meiner, me, mene; mein! trie ift baS möglich? (jttbifdjet 3lUSrnf), moj Bog, kako je to mogoče; mein, fron, foss., moj; in ¿Begehung auf baS ©ufcjeft, svoj; mein €>ol)n fornmt nach §aufe, sin mi gre domu, moj sin pride domu; ich liebe meinen €>ohn, ljubim svojiga sina, gewöhnlicher, ljubim sina; ich meines Xl)eileS ftnbe eS für gut, po moji misli je to prav, kar se tiče mene; in meiner @tabt, in meinem ßanbe, pri nas (doma), v našem mestu, v naši deželi, v našem kraji; mein iji ber (Rtthm, meni gre slava; baS 3ftettte, moje, kar je mojiga; bie Steinen, moji, mojci; mein greuttb! meinten! in ber 9ln-rebe, prijatel! gospod! ljubi prijatel, (nicht moj prijatel); baS SKein unb ¿ein, kar je čigavo, moje in tvoje. 901C t nb Ute, ber, veraltet, krivi sel. SRctttCtb, ber, kriva prisega, krivorotstvo, ([poln. krzywoprzysiestwo); (Eibbrttd), prelom prisege; einen SDieitteib fd)woren, krivo priseči, prisegati; einen Sfteüteib begehen, prisego prelomiti. ÜÖleittetbett, v. a., krive prisege obdolžiti, dolžiti, obdolževati, obkriviti, kriviti. üjyietttCibig, adj., krivoprisežin, krivoroten, kdor je prisego prelomil; meineibig Werben, prisego prelomiti, prelamati, prestopiti. Sftettteibtge, ber, krivoprisežnik, krivorot-nik, prelomnik prisege, russ. kljatvopre-stupnik; bie, krivoprisežnica, krivorotnica. 9tteitteibio!eit,bie, krivoprisežnost, krivo-rotnost. Sttettteibifdj, f. Stteutetbtg. 9tteinetb3erintterung, bie, opominj za-stran krive prisege. fflt C t n C ibčfl a g e, bie, tožba zavolj krive prisege. Sftettteltt, v. a., kake napčne misli biti. deinen, t?, n. u. a., meniti; [altsl. m'neti, russ. mnit), misliti, kake misli biti, soditi, (nach V. coliti in berSBoheüt), willens fein, Wollen, nameniti, hoteti; f. (gemeint; man meinet, menijo; meinft bu? meniš li? misliš kaj-li? id) meine bid), tebe menim, na te merim; id) meine, misel me obhaja, dozdeva se mi (es fcheint mir); wie meinen €>ie baS, kako razumete, misliti vi to ? kaj hočete s tem reči? eS gut mit (Šinem mei* nen, dobro za koga misliti, komu dobro želeti, hoteti; es War gut gemeinet, misel je bila dobra, dobro sim menil; eS War fo böfe nicht gemeinet, ni bila tako huda misel, nisim tako hudo menil; baS Will ich meinen, to se ve de, to se razume; ber Ofen meint 1012 Meiner* eS tooljl, peö dobro greje, je dobro zakurjena peč. Metner, meine, meines, pron. poss., meine Mutter ift geflorben, mati mi je umerla, so mi umerli; f. Mein* Meiner, pron. pers. gen., mene, me; er* innere btdj metner, spomni, spominaj se me; id) toar meiner nidjt mddjtig, nisim se za-vedil, nisim bil sam pri sebi. Meinerfeitč, f. Metoetijalktu MetneSgletdjen, adj.f meni enak. Meinethalben, Metnettoegen, Memettoil* leit, adv.< zastran mene, od (iz) moje strani, kar mene tiče, za mojo stran (bei Gutsm. za mojo voljo, za moje delo); eS gefd)tef)t meinetwillen, za mene, zavolj mene se to godi; mi., naj bo! jez ne maram! M e t n f r t e b e, bet, falfdjer, trügender griebe, goljufni mir. Metlttge, pron. poss. abstr., moj, moja, moje; in 93e$iebung auf bas ©ubjeft bes @a|eS, svoj ; idj ^abe bas metnige getrau, tljue bu baS betnige, jez sim svoje storil, stori ti svoje; eS tft baS Metnige, lajj mir baS Meintge, moje je, pusti mi, kar je moji-ga; bte Peinigen, moji, mojci, moja rodo-vina, naši. Metnfitnur, f. Meineib* M eint ^ a t, f. Miffetl>at* Meinung, bte, menjenje (richtiger als mnenje »on bent ntc^tgebrauc^itc^en mneti), menitev, misel, zdetje, zdetev; baS, toaS man tljun gejtnnt tft, namen, menitev, namemba, nakana, namera; eS toat meine Meinung, namenil sim bil, hotel sim; aus guter Met* nung, z dobrim namenam; einer Meinung fein, bie Meinung fjegett, Ijaben, kake misli biti, kako misel imeti, meniti, misliti kaj, misel ga obhaja; anberer Meinung Werben, spremisliti se (si), premisliti se, k drugi misli prestopiti; »on feiner Meinung abgeben, odstopiti od svojiga menjenja; bifi bu nodj ber Meinung, ali si še tistih besedi? (nar. pes.); meiner Meinung nadj, po moji misli, po mojih mislih, kakor jez menim in spre-vidim, kakor bi jez rekel; in ber Meinung, z mislijo, s to mislijo, mislec; ker je mislil; einerlei Meinung fein, ene misli biti, edino misliti; eine grofje Meinung »on (tdj Ijaben, šteti se kaj veliciga, visoke misli imeti; ffiillenSmetmtng, volja, nagon; bei feiner Meinung befielen, deržati se svojiga menjenja, dozdetja. Meinung3au3taufdj, ber, vzajemno na-znanjanje svojih misel, pomenkovanje. MetnungSfret, adj., prost menitev nedokazanih, brez predsodkov f. Metnungšgenofe, ber, kdor je s kom ene misli zastran česa, enako misleč, jedno-mislenik. MeinungSfrteg, ber, prepir, vojska zavolj menitev. MeinungSfonberbarfeit, bie, čudna misel. Metnungšberfdjiebettljeti, bie, raznost misli, menjenja; bei »orfommenbet MeiuungS* »erfdjiebenfjeit, ako se primeri, da niso vsi ene misli; kadar se pokažejo razne misli (men i t ve). Meinungštnuti, f. ftanatiémuS* Meinung^unft, f. (Seite. Metnung3¿iinftelei, f. SeJtirerei* Metran, ber, (Majoran), majoran*, majeron. Meiran=, tu 3f£g., majeronov. Me trau Öl, bas, majoranovo olje. Meiftij), ber, mešta, žonta, mašča. zdrozga-lica, drozgalica; ber no<$ nicfet lautere SBein, mošt; bei ben ^Branntweinbrennern, droži. pl. Metfdjs, in 3f£g., mestni, maščni, zdroz-galični, moštni. Meifdjbötttd), ber, beček, brenta za droz-ganje, maščenje ali mešanje sladu. Meifdjen, v. a., premešati, mešati, zdroz-gati, drozgati, nad) F. meštati, opariti, pariti slad. Metfd)fafi, bas, sodeč za mešanje sladu. Metfd)f)Olj, bas, mešavnik, drozgavnik. Meifd)friicfe, f. Meif^olj,(J>öUm. karbo- vačka). Meifd)fufe, f. Meifanbtoer* !em, za mojstra povišan, postavljen biti; (Einett gum SJžeifter auftteijmen, za mojstra postaviti, postavljati, izvoliti; Sfteijlerin et* toaS feitt, biti mojster v čem, izverstno umeti kaj; Segret, učenik, učnik, podučevavec; (StngiSfteijier, učnik v kakem jeziku, v petji; baS SBerf lobt beu SKetfter, delo mojstra hvali; slavni umetnik; Sur^ germeifter, župan, ^ofhttetfier, poštar, Oient* nteijfor, dohodar, Sudjfettmeifter, puškar, mojster puškar. SDZ C ift Cr=, in 3ffcgtt. mojsterski, mojstrovski. ajlciftcrarbeii, bie, mojstrovsko delo, moj-stersko delo. SDUifterbilb, f. Sttetftergemalbe* 93UiftCtbrtcf, ber, mojstersko pismo. SDieifterbrutf, ber, mojsterski natis, tisk. j&icifterei, bie, mojstrija, meštrija; konjo-dernica. SUt C t ft 111X f ber, mojstrivec , mojstrovavec, presojevavec, grajavec. 9)teiftereffen, bas, pojedina, ki jo novoizvoljeni rokodelski mojster napravi so-mojstram. Sftetfterfleift, ber, velika, mojsterska marljivost. fictfterfrage, bte, vprašanje za mojstra; težko vprašanje. Sftetitergebiiijr, f. fktficrgelb* Stteifterg elb, bas, mojstrovina (M.), plačilo za mojsterstvo. Djlciftcrgcmalbc, bas, mojstersko mala-nje, mojsterka podoba (malana). suieiftcrgefeilc, ber, pomagač, kije po mojstrovi smerti namesti mojstra in vdovi opravila vodi ali oskerbuje. Sffieiftergrab, ber, mojsterstvo. SBlctftcrguiben, f. SKeiftergelb* SKetfterftiid* 1013 •ilftetfUrljaft, adj., mojstrovsk, mojstersk, izversten, dognan, doveršen, popoln. 9JlCtfteri anb, bte, mojsterska roka; mojster; mit Sfleijiet^anb, po mojstersko; mojsterstvo. $teifterin, bie, mojstrova (žena); mojstrica, mojstrinja, učnica; f. a. SftetftCt (in aiien Seb.). ^cifterjager, ber, lovski mojster, atteifterfnedjt, ber, Snngmcifter; konjo-dercov hlapec. StteiftetiflCi), bet, kuharski mojster, mojster kuhar. jjfteifterfunft, bie, ročnost, izurjenost mojstra, mojsterska. 9tteifterlabe, bie, bet ben £anbtt?erfent, s klad ni ca. Stetftcrlaugc. bie, lug za mjilo. SKeifterlid), f. aReifteriaft 9fteifterlieb, f. ^ciftcrfang. SJleifterlOČ, adj., brez mojstra, gospodarja; neukroten. 9Jleiftern, v. «., f. »emeiflern; mojstriti, strahovati, v strahu imeti; deržati, krotiti, berzdati, uzdati (n. p. svoje poželenje); ftdj meiftern, (v. r.), f. Sdjerrfdjen; zmoči, zmagati koga, prekositi koga, preseči, presegati koga, kos biti; le^rett, u-čiti, podučevati; očitati komu vsako malo reč, terdo soditi, rad grajati, f. ©djulttiets ftern, Sefritteliu aftetfteripfitnb, bas, funt težji (od navad-niga). SJlctfter^rflfeC, bie, mojsterski izgledek. 9!Jleiftemd)t, bas, mojsterska pravica, mojsterstvo. 9ttetfterfattg, ber, mojstersko petje. afteifterfanger, ber, pevski mojster; elje* mais, trubadur*, pooblasteni (cehovi) pevec ali pesmenik. ISJleifterfa^, ber, stavek za mojstra. jJJleifterfdjaft, bie, b. i. Stteifierrec^t, fotone bie 3Curbe eitteS SfteifterS, mojstrija, mojsterstvo; meijre Sfteifter, eine 3nnung, mojstri, pl., mojsterstvo. Sttciftcrfireiterf ber, izverstni pisar. Sfteifterfdjttff, ber, mojsterski strel. 9JI t i ft C X j O i It t ber, sin rokodelskiga mojstra. 3Reifterjpiei, bas, izverstna igra, godba. Stteifterftreifl), ber, mojstrovska; bas toar ein Stteifterjfreid), ta je bila mojsterska; mojstersko jo je obernil, zavil, zasukal; jtdj burdj einett ^eiflerjirei^ aus ber Sftotb ^elfen, po mojstersko se izsekati, izrezati iz zadrege. flciftcrftiitf, $ieiftertocrf, bas, mojstersko delo, izverstno, preumetno delo, preumetni izdelek, au^ poskusni izdelek, ki ga kdo naredi za mojsterstvo, t. j. da bi ga postavili (za) mojstra; bief ift eitt ier* jiucf, to je mojstrovsko delo; baS sJOietfterftucf unter me^rerett 3lrbeiten, naj izverstniši. naj u-metniši delo; bie 5J?eijhrtoerfe in ben SBif^ fenfc^afteu, naj boljši, naj izverstniši dela (bukve) znanstvene. 1014 Metftertag* Meiftertag, ber, shod mojstrov. Meiftertoerf, f. Meifterftutf* Meifterttnrjel, bte, (Imperatoria ostru-thium), cesarski, russ. carski koren; poln. miarz wielki; mistrzownik. Meifterjeid)nung, bie, mojstersko risanje. Metfterjug, ber, mojsterska čerta; moj-sterski poteg. MeiftmalS, f. Metftenč-MeJan^olie, bie, f. S^tnecmiitif5 ioortl. černi žolč; velika otožnost, težka, mertva kri, mercnost (ifcf.) , težkomiselnost, kla-vernost, pobitost. Melan^Olifd), adj., otožin, tožin , žalosten, cernožolcen, klavern, žalosten; etri melandjoliid)er SDlenfc^, nad) V. a. mertviž (?); melanc^olifdjeS temperament, težka kri; f. a. Siifter; er tjl melandjolifd), nadj Met. luno tolče, luna ga šeška. SDZelange , bie, zarajanje nakriž; f. Mtfdjltttg, zmes, soderga; f. a. ©etttengfel* 9ttelflltjanapfel, ber, jabelko ljubezni. Melaffe, bie, melasa*, cukrova ali slad-korjeva gošča, goša. Melbe, bie, (Atriplex hortensis), belalebeda nad? 2lnbern loboda; fpi£blatterige, (Atri-plex patula) , divja lebeda; (Atriplex ru-bra), rudeča lebeda; f. a. £unb3ntelbe. Melbebrief, ber, poročilo, naznanilo (pisano), oznanivno pismo. Melben, v. a. u. r., jtcfy melben, oglasiti, zgla-siti se; napovedati, napovedovati se; an* fagen, befannt mad)en, povedati, napovedati, napovedovati; oznaniti, oznanjati, oznano-vati, naznaniti, naznanjati, na znanje dati, dajati; ftdj ntelben lajfen, napovedati se; povedati, da pride kdo k komu; »ertatijen, nriber (šineš Stfien befannt madjen, izdati, izdajati, zatožiti, ovaditi, od koga povedati; ftd) fdjnftlidj ober mtinbli^ melben, pismeno ali ustmeno (besedno) oglasiti se, zglasiti se; bie ©laubiger melben ftdj, upniki (posodniki) se glasijo, se oglašajo, napovedujejo, kar imajo tirjati; ftd) um ein 2lmt melben, prositi za službo , za službo oglasiti se; OZadjridjt ertljetlen, Melbung tfyun, povedati, praviti, govoriti od česa, v misel vzeti, jemati kaj , omeniti, omenjati kaj; matt fyat mir gemelbet, povedali so mi, rečeno mi je; eS foirb »on Oiom gemelbet, iz Rima je prišlo poročilo, iz Rima poročajo, ttacfy V. iz Rima glasijo; mit (Šl)ren $U melben, brez zamere, s slovesam; o^tte iRuljnt ¿U melben, brez bahanja govoreč, da rečem; baS gieber melbet ftd), merzlica me opominja, me prijema, se napoveduje; ber £trfdj melbet (v. n.), jelen se je oglasil; ber SOBinter melbet jtcfy, zima nastaja, se napoveduje. MelbeitlCUS, bie, lebedna uš. MelbenStoertb, adj ., spomina, naznanila vreden; vreden, da se omeni ali v misel vzame. Melber, ber, oglasnik, oznanivec, naznanja-vec, napovednik. M e l b e U U, bie, oznanivka, napovednica. WtUt. M Clb t) d) tf f, baS , poročilna ladija-, ladija naznanjavka. Reibung, bie, oglasitev, oznanite v, naznanilo, napoved; »on einer €>ad)e Reibung tbun, naznaniti kaj, omeniti kaj; spomniti, spominjati kaj, v misel vzeti, jemati kaj, v mislih imeti kaj; f. a. Melben. üUlelbungStoefen, baS, naznanjanje tujcov. ^JiC11>3 Cttel, baS, naznanivni list, zglas-nica, napovedni listek. belilo te, f. £ontgflee, <&teinflee. Melioration, bie, popravek, poboljšava. Meliortren, f. $erbeffern* Me lir en, v. n., mešati; SB ein , vino mešati, kerstiti; f. a. Mtfdjen* Melirt, adj., mešane barve. M e 11 3, ber, cuker ali sladkor v kerhetih grudah. Meltffe, bie, melisa; f. a. SBienenfraut. Meliff engeift, ber, melisovec. M elf, adj., molzin, nadj V. zmolzin, nadj Iti. mtb ano. fla». M. dojin; eine melfe Äufy, Biege, molzna krava, dojna krava, koza; rnelf »erben, pripuščati, pripušati. Melfeimer, ber, kabiica, f. Melffaf* Reifen, v. a., pomolsti. molsti, pomlesti; altsl. mlesti, in <&t. nadj M., (fo wie russ. n. böhm.), podojiti, dojiti, t»aS jebod) im @lo». eigentlich fäugen bebentet; ben 33ocf tttelfen, po sreni klasje pobirati; kozla molsti; fig. f. SlnSfangen; in D. £rt. na<$ Jam. ščekati, (poln. bellen.) Mellen, bas, molža, molzenje. M et f er, ber, molzič. Melieret, bie, molzenje; Sie^oftmSßalbe, bafelbft baS ¿um melfen, molzišče, molžiše, molznica, pustota. Melferin, bie, moizica. Meilern, f. Melfen. MeUfcß, bas, Melfgelte, bie, Melfeimer, ber, žehtar, (D. kabiica, (molzna) go-lida, molznjak, dojača (<2>t.). Melffiibel, f. Melffag* Melffub/ bte, molzna, nad) V. zmolzna krava. Melf^la^, ber, molznica, molzišče, molziše. M elf f al a t, f. $ad)bung e. Melf fdjaf, baS, molzna ovca. Melffdjantel, ber, molzni stolec. Melfiud), bas, cedilo, cedilce, cedilka. M elf Ö teb, bas, molzna živina. Melf^eit, bie, molža. Melfjiege, bie, molzna koza. Meint, f. Mulnu Meto bie, bie, Bufantmenjiimmung, soglasje, €>angt»etfe, viža*, napev, melodija. MelObtfdj, adv., soglasen, skladen, blagoglasen, melodičen. Melobranta, bas, melodrama. Melone, bte, (Cucumis Melo), dinja (in ali. fla». M.), melona. Melonenbeet, bas, greda, leha dinj, di-nje; dinj išče, dinjiše. Melonenfem, ber, pečka dinje, melone. Melonenfaft, ber, sok iz dinj, melon. Melote, f. Melilote* Melotengra^, f. Sabenbet Melte, bte, f. Melbe, ©lernet* Wentel, f. TOeilmiiae. lernrn t, bie, f. 3Jldmmc; šleva, slapa, nevža, mevža, plašivec, babež, beba. fentotreit, p/., spominski zapisi. IcmoraMlten, bie, spomina vredne reči, f. $enfnntrbigfcit 2JiCtttOranblim, bag, spis, razložba, f. ftfc memoria. lemorial, bas, priročna knjiga, f. Manual. Icmorie, f. ®ebdd>tni£L temoriren, v. n. u. a., iz glave, iz pameti se učiti. ffienage, bie, f. ^aušljaltung, Sirtfjfdjaft; eigene benage machen, doma kuhati; jed, hrana. teitagegeli), bas, dnar za hrano, za jed. lenagement, f. Sgonmtg« lenagerte, bte, menažerija, zverinjak. lenagenj, f. harfam. SKenagiren, f. Sparen, Mäßigen, ftdj. lenberle, f. 2Soilbinmc. leubicant, f. üBettelmimd). ^enbicanteitorben, f. $ettelorben. tcnerlej.^a^olber. SJUttge, bte, množina, obilnost, mnoštvo, obilno število, množ (M.), «§aufe, kup; eine Spenge 3Äettfd?en, množica, truma, ker-delo; ettoaS tu Spenge f>aben > obilno imeti; ©elbeS bie Spenge, (Selb tn Spenge, dovolj dnarjev , obilo dnarjev, mnogo dnar-jev, na kupe, na cente dnarjev n. f. f.; bett bie üftettge, 2Bein bie 3Jženge, obilno, dovelj, mnogo dela, dovolj vina; eine tut* geheuere Spenge »on 2ftenfd)en, čuda ljudi, trna ljudi (auefy altsl.)] kakor listja in trave, ;poln. ogrom; eine 3ftenge atmet Seilte, množica ubogih, obilno ubogih , mnogo , auefy veliko (t. j. število) ubožeov; eine folije Spenge »on $Renfd)en Ratten nnt nodj nie gefehlt, toliko ljudi še nismo nikdar vi-dili, (toliko nezmerno množico); eine Uit? gereuete Stetige, sila, j. 33. »on beuten, sila ljudi, silo veliko ljudi. Klengel, f. atfengelnrnra, 9ttangolb. Stengel, bas, neka merica. Hengeler, bet, mešavec; branjevec. SOUngel^ aufe, ber, kup šare. mt\\geling, f. 9ttifdjling. ^engelilum}), f. (£ljaoč. dengeln, v. a., mešati, branjariti. ^iengeltö ur %f bte, kisi i ca, russ. ščavelj. ¿¿engen, v. a., troefene £)inge unter einan* bet tijutt, zmešati, mešati, etn toettig, pomešati ; troefene mit naffen, zmesiti, mesiti; ettoaS unter ettoaS, kaj med kaj primešati, pri-mesiti, mesiti; russ. podmešat; bem SSte^fetn gutter mengen, obloditi, oblojati živini; ben Xetg einmengen, testo umesiti, mesiti; bie harten mettgett, premešati, mešati kvartc; v. r., ftdj überall Ijinein mengen, povsod nos vtakniti, vtikati, vtikati se , mešati se v vse; kdor se med otrobe meša, ga svinje snedo; gemengtes ©etreibe, zmes, f. a. 9Jtongforn; td) menge miti) itt frembe Jp&nbel, vtikam se, vpletam se v tuje reči; bas ©etreibe mengt fidj, žito se rumeni. »tenföenart 1015 9Jlengema#, bas, mera množine, kolikosti, ttac^ V. velikostna mera. 9ttengenj)rei3, bet, cena reči, če se jih po več na enkrat kupi. Beuger, ber, mešavec, mešalo; branjevec. Tengern, bie, mešanje, mešarija. 931 en g er itt, bte, mešavka, branj evka. s3)l en g f tttt er, bas, mešanica; für bte @djt»etne, obloda. 9Jleng!ortt, bas, f. Sttattgfonu SJlettgfel, baS, zmeša, mešanica, mešanina, mešanje, mešarija, vsakoršna šara; mit jllete, 9flei)l u. bg(. gemengtes unb gebrütetes futter, obloda, f. a. ©emettgfel. SttettgiljeU, bet, primes, f. ^ttgrebienj. DJiengmerf, bas, soderga, mešarija. 9ttennivg, bet, Mennige, bie, russ. surik, ttadj Sul. serb. cerljenka, svinčena rudečica. Sttennigbrentter, bet, suričar. 9flettttigi(itte, bte, suričarnica. 9)lennigrOt^, adj., rudeč kakor surik. aftenitiienSfraiit, f. ©pecflilie. ilenitonift, ber, menonit, f. Siebertdufer* gjlettO, manj. äftenfd), ber, človek; atteS t»aS et« 5ftenfdj t^Utt fatttt, vse, kar človek more storiti; bte Sflenfcfjett, ljudje (b. t. Seute); baS Se? ben beS 4IRenf^en, človeško življenje; i»ir jtttb aiie ^JOtettf^en, vsi smo ljudje (t. j. slabi); btet SOtenfcfjen, troje ljudi, trije; f. a. ^erfon; bet innere 9Uiettfdj, notranji človek, f. a. (Štetttiitlj; ein Söienf^ braucht ben an* bettt, človek človeka potrebuje; t»aS tfi baS für ein sJD?ettfcfy? kakšen človek (t. j. moški) je to?; i»aS t»til biefet sIftenfdj? kaj pa hoče ta? baS tji feinem 3D£enfd)en erlaubt, to ni nikomur dopuščeno, dopušeno; SEftenfdjz djen, dim. človeček; 9J?enfd) ioerben, včlo-večiti se; vtelesiti se; als Üftettfd), kakor človek; po človeško; eitt atmet 5D?enfdj, ubožec; ettt ftnmmet 9}?ettfdj, krivenča;ettt ftammeittber 90iettfdj, jecljavec; etn robujier sJDienfdj, hrust; ein ungefdjtcfter SiJtenfdj, motovilež, štorklež; ein tijoridjter 5f>tenfd$, klama, nespametnež ; ettt ¿erlumpter SEftettfdj, capin; ettt confufer 3Jienfcfy, zmešnjava, zmeš-njavec, u. f. f. burdj bte aftenfdjenatt, P° človeško. 1016 Mettfdjenafdje, Men djeitafdje, bie, pepel sežganih ljudi. Menfdjenauge, bas, človeški vid. Men dienbeifall, ber, pohvala ljudi. Menfdjenbeobadjter, ter, opazovavec ljudi. Menfdjenbefdjretbung, bie, popisovanje ljudi; ljudopisjef. Metifcijenbefeltger, ber, osrečevavec, 0-blaževavec ljudi. Menfdjenbefudjt, adj., kamor zahajajo ljudje. Menfdjenbilb, bas, podoba človeška. Meitfdjen&ilbung, bie, omika, izobraževanje ljudi. Menfdjenblut, bas, človeška, ljudska kri; življenje. Menfdjenfiruft,bte, persi človeka (občut-Ijiviga). Men djenbenfen, f. Menfdjengebentan Men djenbieb, ber, f. Menfdjenrauber. Menfrijener$ieijer, ber, vzrejevavecljudi. Men djener^ieijung, bie, vzreja, vzre-janje ljudi. MenfdjenfantUte, bie, človeška, ljudska rodovina. Menidjenfeinb, ber, odljudnik, sovražnik ljudi, sveta; kdor ljudi sovraži; neljudnik, ljudomerzec. Menfctienfeinbin, bie, odijudnica, neijud-nica, sovražnica ljudi. Menfdjeitfeinbltd), adj., odijuden, ne-ljuden, ljudočerten; ljudi sovražijoč. Menfdjenfeinbltdjfeit, bie, odijudnost, neljudnost, neprijaznost, ljudočertnost; so-vraženje sveti, ljudi, sovraštvo do ljudi. Menfdjenfeinbfcijaft, f. Meni^enfemb^ liffltiU Menfdjenfern, adj., odijuden. Menfdjenfleifd), bas, človeško, ljudsko meso. Meitfcjjenfreffer, ber, ijudojed, ijudožer, ljudojedec, in ben 33olfSfagen, pesoglavec, peslajnar, pesjan. Menfdjettfrefferei, bie, ljudojedstvo, lju-dožertje. Menfdjenfreffertn, bie, ljudožerka, iju-dojednica; in ber SSolfSfage, pesoglavka, peslajnarica, pesjanka. Menfdjenfrenbe, bie, človeško veselje. Mcnfdjenfreunb, ber, prijatel človeštva, ljudi, ljudomil, ljudoljubec, človekoljubec; ttacfy V. priljudnik. Menjdjenfreunbtn, bie, prijatiica ljudi, ljudomila, ljudoljuba ženska. MenfdjenfreUttbltd), adj., priljuden, prijazen, vljuden, ljudoljuben, ljudomil, človekoljuben. M enfdjienfreunbndjfe i t, bie, priljudnost, prijaznost, vljudnost, ljudoljubnost, lju-domilost, človekoljubje. Menfdjenfrudjt, f. SetbeSfnidjt. Menf^enfnrdjt, bie, strah, boječnostpred ljudmi; odijudnost. Menfdjengattnng, bie, rod, pleme ljudi. Meitfdjengebetn, bas, človeške kosti, pi. Menfdjengebot, bas, človeška(ne Božja) zapoved. Meitfdjettfitnbe* Menfdjengebenfen, bas,pametovanjeljudi; feit Mettfd)engebenfen, odkar ljudje pomnijo, odkar svet pameti, pametva, pomni. MenfdjengefflUig, adj., postrežin, pre-postrežin do ljudi, f. a. Sftadjgtebtg,. Menjdjengefailigfeit, bie, postrežnost do ljudi. Menfdjengefiiljl, bas, ljudsko čutstvo. Menfdjengeift, ber, duh človeški. Menf d) eng ertdjt, baS, sodnija nadljudmi. Menftfyengert^e, f. ©fciett Meitfchengef^lethi, bas, človeški rod, človeštvo. Menfc^engefe^, bas, človeška (ne Božja) postava. Menfdjengefienft, bas,človekgerd,stra- šin kakor duh. Menfdjengeftalt, bie, človeška podoba; in ^Jčenfdjengejialt, v podobi človeka, po-človečen. Menf^engetrei&e, bas, vzdelovanje, dja-nje ljudi. Menfdjengeiiimmel, bas, drega, gnječa ljudi. Menfchengetoaíí, bie, človeška oblast. MenfdjengeiDiirm, bas, ljudje,červizemlje. Menfchengleich, adj., človeku enak. Menfdjengrofte, f. Seibešgriiie. Menfíiengmft, bie, raka (za merliče). Menfcí)en§aar, bas, ljudski las. Menfdjeuljanb, bie, človeška roka; fig. umetnost, ročnost. Menfdjenljanbel, ber, kupčija z ljudmi. Meufcíjeníjanbler, ter, kupčevavec, k¡ sužnje prodaja. Menfc^enhai, ber, sovraženje, čertenje ljudi, f. Menfdjenfembitdjfett, Menfdjenbaffer, ber, odljudnik, neljudnik, f. a. Menfdjenfetnb* Menfchenbaut, bie, človeška koža; bie U* benbige £aut, polt. Menf d^ entieti, bas, sreča, zveličanje ljudi. Menfdjenljerbe, bie, kerdelo ljudi (zlasti sužnjih). Menfdjenbolb, f. Menfdjenfreunblidj. Menfdjenbuib, f. Menfdjenfrennbltdjfett* Menfchenhitlfe, bie, človeška pomoč. Menfdjenbiiter, ber, varh ljudi. Menfdjenfauf, ber, kupovanje in prodajanje ljudi. Menfdjenfenner, ber, poznavec (znavec) ljudi; kdor ljudi pozna. Mettfdjenfennertn, bie, poznavka ljudi; fte tjí eine 9Díenfd)enfennertn ofjne ©ietdjen, ona pozna svet ali ljudi sosebno dobro. Meitf^enfenninig, bie, poznanje ljudi, (ljudoznanstvo f); t>ieí $íenfchenfenntntp fyaben, dobro svet, ljudi poznati. Menfdjenfinb, bas, človek (sin človeški), človeče. Menfd)en!laffe, bie, versta ljudi. Menfdjenfotlj, ber, človečjek, ljudsko govno ali lajno, bet Gutsm. ljudnjak (beff. ljudnjek). Meitfčijenfunbe, bie, f. Menfdjenfenntmf* 9ttenfd>enfonbig* 9Jleitfd)enfUn&t(J, adj., kdor ljudi pozna, ljudoznaven -j\ HJienfdjCniunft, bie, človeška umetnost, ročnost. ffieitfdjeille&en, baS, človeški vek, človeško življenje, ^cnf^euleer, ad)., brez ljudi; kamor ljudje ne zahajajo, odljuden. SRenfdjenleljre, f. Stntijro^lDgte* 9Jtenfdjenlel}rer, ter, učenik ljudi. ^einf^enlcibeit, bas, človeška nadloga. 9)len}rijienliebe, bie, ljubezen do ljudi, ljudoljubje. 9Jlenfct)e«nefien&, adj., ijudoijuben. 9)1 CU (c^cri lo b, bas, hvala ljudi, sveta. 9)ienjd)enIo3, f. Sttenfdjenieer. 9JZCnf C^ en 10 ^ f baS, človeška osoda. 9)iettjd}enlllft, bie, človeška radost. 9)Unfd[jenmelfer, ber, odertnik. 9)ienid)Cttmenge,bie, množica, truma ljudi; f. a. $tenge* SJUnfdjenmtldj, bie, človeško, ljudsko, žensko mleko. StfenfdjenmogUd), adj., vse, kar je človeku mogoče; kar je le mogoče. jšDUtlfd)enmtirbei:, ber, morivec, umorivec, ljudomorec. SJlcitfc^cttmbtberin, bie, morivka. 2)Unfdjenraorberifd), adj., ljudomorsk. Sftcnfdjenname, ber, človeško ime. ajlenjdjennatur, bie, človeška natora. ileuj^enobem, ber, človeška sapa, človeški dih. 9flenfd)enpa(f, bas, človeška derhal, druhal. SJleniien^fU^t, bie, človeška dolžnost, lenj(^enqualerr ber, trapivec, mučivec ljudi. >!en(d)enraufi , ber, ljudoropstvo, ijudo-kradstvo , kradenje ljudi, hitanje , posilno odpeljevanje ljudi, aftettfdjenraitber, ber, ropar ljudi, ljudo-lovec. ftenjcfjenrecijt, bas, človeška, ljudska pravica. SŽJlenfdjenreitf), bas, človeško kraljestvo, 9tteniif)enretd}, adj., vse poln ljudi, ljudstva ali ljudi poln; kjer je obilo, mnogo ljudi; obljuden. 9)tenidjenfaat, bie, ljudska setev. 2Jlenidjenja$Uttg, bie, človeška postava, 9Jien|^enfaU ger, ber, odertnik; kdor ljudem kri pije, trinog. 9Renfd)enf<4ett, adj., odljuden, neprilju-den , divji; kdor se ljudi boji, in se pred njimi skriva. SBUnfdjenfdjeit, bie, obljudnost, nepriljud nost, divjost, strah pred ljudmi. 9!ftenfdjcnfd)tnber, ber, odertnik. 9JUnfd)enflag, f. Mace* 3Kettid)toerbmtg. 1017 ^enf$enfeele, bie, človeška duša; eS toar feitte TOenfd^enfeele ba, žive duše ni bilo. Sttenfdjenftnn, ber, človeški um. ^enf^enfoin, ber, Sin človeka, človekov. SttenfdjenfJpeife, bie, jed za ljudi. 9Jlenfd)eniprad)e,bie, človeški jezik, ljudska govorica, aftenidjenfteitt, ber, kamen, ki se nareja v človeškem životu. flenfdjenfter&ett, bas, mor. $lenfd)enftimme, bie, človeški glas. SJtenfdjentanb, ber, človeške igrače. $Unfdjentf)ier, bas, človek kakor zver. ®leufcf)enti)itm, bas, človeštvo. 9tteuidjentl)itmUdj, f. 9Kenfdjltd>. , cnfd) entDf^tcr^ bie, ženska. 9ttenfd)entreibeit, f. Sttenfdjengetreibe* aienfi entreuc, bie, človeška zvestoba, zvestoba človekova. 9Jlenfdjentoater, ber, oče ljudi. 9ttenfd)ent)erber&er,ber,pohujšijivec, pači vec ljudi. SJlenfd)enberfanfer, ber, prodajavec ljudi. Sftenjcfien&eritaitb, ber, človeški um, razum, razsodnost Jjudska; ber gefunbe ^en* fdjentterftattb , zdrava pamet, zdravi um; razumni pomen kake reči. flenfdjenuolf, bas, vsi ljudje. 9ttenfdjentoeife, bie, nac^ SRenfdJentoetfe, po človeško; kakor ljudje delajo. 9ftenfci)ettU)ei3I;eit, bie,človeška modrost, modrijanstvo. „JenfdjentDeU, bie, svet, zemlja, jattenfdjenttier^bas, delo ljudi, ljudskih rok. $len(djentt)erti|, ber, človeška vrednost. gftenidjentooijl, f. attenfdjenljeU/, 3)ienfd)enu)0^nung, bie, stan za ljudi. •ŽftenfdientDUrbe, bie, človeška vrednost, dostojnost. Sftenfdjljeit, bie, človeštvo, človeška na-tura; bie 2)ienfd$eit atttteijmen, včlovečiti ■ se, počlovečiti se; bie sIRettfcfyfjeit ablegett, človeštvo, človeško vrednost sleči, vreči s sebe; poživiniti se; ®efd?id?te ber 59tetlfd?* I)eit, zgodovina človeškiga rodu. Kenf^i eitlieb enb, adj., človekoljuben. attenfdjUd), človešk, človečji, ljudsk, človeku podoben; tttettfd^lid) bettfett, po človeško misliti; er fie^t nidjt ntettfdjlidj auS, ni človeku podoben; tnettfcfylicfy rebett, po človeško, po ljudsko govoriti; bie ttteitfd)? lidje 9latur, človeška natura; eS fantt (Šinem ieic^t etrcaS aJietifdjlidjeS begegnen, človek se lahko zmoti, premoti, vsakdo se more premotiti; vljuden, miloserčen, krotak, nadj V. človečen. $teniaS meffen, primeriti, primerjati s čem; ftd) mit 3emant> meffen, meriti se, skušati se s kom; et ntiftbaS ©elb mit @d)effein, na mernike, na cente ima denarjev; ©etreibe in @acf meffen, odmerjati žito v vreče, iz mernika sipati va-nje; mig. ben Koti) meffen, gaziti v blatu; ge* mefener *8efel)l, odmerjeno, natančno, odločeno , ostro, terdno povelje; auf baS ge* mejfenjte, prav ostro in za terdno. Stteffenbudj, f. 2Kepitdj* 9Jlc((cngclb, bas, dnar za sv. maše. ■¡Dieffetttlid), adv., o vsakem sejmi, od sejma do sejma. SJJtefier, ber, mereč, merivec, merčin, mer- cun; (Šrbmeffer, zemljomerec. SUUffer, bas, Xafelme{fer,@d)lad)tmeffer, nož, nožič, stegnjenec (bei Gutsm. stenjenik?), Xaid}enme(fer (jum Bubrticfen), britev (eig. 9taftrmejfer), sklepec, sključnik; in % K. a. nožičevka, nožička, bei Gutsm. zjemnjenik, bet M. mihec; 5ftejferd)en, nožek, nožiček, britvica; ein fdjledjteS We(fer, rezalo; ein fletnes, 93. fur ben ©ebraud) ber Kinber, krošel (V.), pipec; ein fcfyled)teS £afd)en* tnejfer ber gemetnen Seute, kerza, popkarica; Sinbermeffer, rezivnik, nac^ Gutsm. obroč-njak, (obročnik); ein Olebenmejfer, reznik; eitt Sdjuftermejfer, krivec; ein gebermeffer, peresnik u. bgl.; (Sinem bas SOiejfer an bie Kef)le fefcen, komu nož na gerlo nastaviti, nastavljati, s silo k čemu primorati, naviti; bas SDieffer ftej>t ifjm an ber $ef)le, voda mu v gerlo teče, v naj večji nevarnosti je; bas grofe Wejfer fu^ren, bahati se, lagati, veter delati. 9JleHerf>eftetf, aud) $teffergefte(f,bas, nožnice, nož in vilice. 9fle(ferer, f. 9Jtcfjerfdjmieb> ^ejfcrfcilc, bie, glavničarska, ploščasta, plošasta pila. C f i C r f t i d), ber, (novacula), britva, (a. poln.) Šlcfictfla^c, bie, nad? Gutsm., trepka; ttur mit ber SKefferjiadje fdjlagen, le na trepko udariti. WefferfBrmig, adj., nožast. 9)lcffcrgtirt, ber, nožnični pas. We(jcr$ûnî)cif ber, kupčija z nožmi (in britvami). SRefferljeft, bas, rog, attd) ročnik (noža, nožička), bei Gutsm. aud) helce(?), nad) M. cerné f. pl. (russ. čerenj m.). Wefferilinge, bie, rezalo, klinja*, noževa ostrina, bet Gutsm. pločica, poln. gfow-nia (glavnja). ber, kobilica za nož (na mizi, da se pert ne pomaže). SDÎefferfoIjtt, ber, fcolfn fur bas Weffen, mérski zaslužek, ettoa mérnina. SOîcfferriitfen, ber, nad? F. u. poln. nožev til, nožev rob, herbet, nad) Gutsm. taleb. effcrfc^aíe, bie, eine £alfte bes ^ejfer* fyefteS, platnica. Weff crfd)arf, adj., oster kot nož, kakor nož. 9Reffčrfd)eifte, bie, nožnica. Élefferf^mieb, ber, (kovač) nožar. STOeffetfkrnici)-, in Sffcg., nožarski, Wcffcrfcftmicbc, bie, nožarnica. $îefferfd)miebljattbtoerï, bas, nožarija (aucfy 9Jiejferí;anbel). Wef jerf(i Iteibc, bie, iioževa rez, ojstrina, noževo ojstro. SDleff C r f ti \%t, bie, ostri konec ali ert nožev ali noža, noževa špica#; eine ^JJiejfer* fpijje #oll, prav malo, (kolikor obtiči na konci noža, če se v kaj vtakne). ftl)tte, bie, mersko bandcro. C if ^aS, merska posoda, sodeč za mero. reil) eit, bie, sejmska pravica ali svoboščina, svobošina kraja. ÜJttegfrembe, ber, tuji sejmar. üUlefgaft, ber, sejmar. 9JZc|gelb, bas, für bas StKeffen, plačilo za mérjenje, mérnina; baS auf ber 9J?ejfe ge* lojjte, na sejmu skupljeni, izterženi denar; bas fur bie SÊJîejfe bejïimmte, denar za semenj, gelett, bas, sprevod na smenj. Sjftčftgetfltlj, bas, mašna priprava, priprava in posodje za sveto mašo. Stteftgefdjenf,bas, bet©eíegen^eitbeS SOîarf* teS, smenj, (semnja prinesti). baS, merica, posoda za mero. ^C§gCtOOnbr bas, mašna obleka, mašni- kovo, cerkveno oblačilo. SDÎegglbtf^cnf bas, zvonček, in D. čežin (pri sv. maši). $lefgut, bas, blago za smenj. ÜJJI e § j e ttl b , baS, (alba), mašna (mašnikova) srajca. 90ïeffiûbe, bie, mesiada*. SïïefftûS, ber, mesija; ber ©efalbte, poma-ziljenec. SOI C f f i II g, bas, med-i, (bei Gutsm. a. inedo), nad} bem Russ. rumena ali žolta med, (in-bem med im Altsl. u. Russ. Kupfer beben? tet), (nad) Berliè kroat.) toč, bôhm. u. poln. mosaz (mosi^dz), mesing SDîcffiltg-, in 3ftg., medni, mesingasti. SDîeff ingble^, bas, medna ploščevina, ploševina, plehovina. 1020 Meffingtiremter* Meffingbrenner, ber, mcdar. Meiftltgbraljt, ber, medni drat*. Me(f iltgen, adj., meden, mesingast;meffuti gene S&aare, mednina. Meifittggcfdjirr, bas, medna posoda. Mcfjingijflniiei, ber, kupčija z medjo, Jpan* bel mit si)iefftttgWaarett, etwa medninarstvo. Mcffing^aitbler, ber, medar, mesingar, kupec z medjo; in 23e$ug anf sJ0ieffutgWaaren, medninar. Meff ittgljiitte, bte, medarnica, kjer med ali mesing delajo, žgejo. Mefftngifd), adj., zgornja in dolnja nemščina, nemšina skup. Mcffingiramnt, ber, medninarstvo. Meffingframmer, ber, medninar. Mefftltgofen, ber, peč, kjer med žgo. Mefitng^ifltttf bte, medna plošča, ploša. 2JJef(ingftt it e, bte, medna struna. Meffingfdjlager, ber, medar (russ. li-stoboj). Meffittgf^mieb, ber, kovač medninar (ki izdeluje vsakoršno mednino). Meffingtafel, f. Meffingjplatte* M t j f i n g ti) a a 11, bie, mednina, medno blago. Me{jtngU) tri, bas, medarnica, mednina. Mefifannc, bte, merčunski verč, merski bokal; tu ber romtfd)en $ttd)e, verčki, glažki* za vino. Mefifatalog, f. Mefitoerseidjmfi* MefifCtte, bte, merska, merčinska veriga (ketine #), merni, merski lanec, lanec za mero. M C fi f 01 U, baS, gospodovo (duhovnovo) žito. MefifUUbC, bie, merstvo, zemljomerstvo, meroznanstvo. Mefif UUbtg, adj., v zemljomerstvu, v merjenji izurjen, zveden. Mefifitttft, bte, merstvo, merska umetnost, ročnost. Mefifitnftler, ber, mereč, merčin. Mefileljre, bie, f. Mefifunbe* M C j? IC U t C, pl.-, sejmarj i (prodajavci in kupci). M e fi li d), adj., f. Mefibar, Mefimarft, ber, sejmišče, sejmiše. ner, ber, cerkovnik, cerkvenik, mež-nar*, zakristan*. Mefiflipfer, baS, sv. maša, dar, darovanje sv. maše. Mcfiort, ber, semanja vas, sejmišče, sejmiše. Mefijjriefter, ber, mašnik. Mefirtenteu, ber, merski jermen (remen). Mefimtlje, bte, merska, merjevska palica, merni drog, prot. Mefifadje, bte, roba na sejmu. MefifdjUUr, bie, merska vervca. Mefiftafc, ber, merna palica. Mefiftange, bie, f. Mcfirutlie* Mefitifcf), ber, zeljomerski stolec, merska miza. Mefitutf), baS, (corporale), etWa Božji per- tič (wie Božja miza), korporal. Mefitiersetdjttjfi, bas, sejmsko kazalo I (bukev). i McfitDaare, bte, sejmsko, semanje blago, J blago na sejm prineseno. MetanuirMoftrem M e fi tD e i tt, ber, vino pri sv. maši potrebovano. MefitDfldje, bie, sejmni, sejmski ali semanji teden. Mefijeit, bie, sejm, smenj, sejmski ali semanji čas. Mefte, bie, rog iz kovine, kovani rog. Metallidjt, adj., rudninast, kovinast. Metallig, adj., rudnast, kar ima kovine v sebi. Metallifd), adj., betu »Jföetatt f. Metatt^t, MetaUentfjaltenb, f. Metallig, Metallen. Metall ifiten, v. a., oruditi, ruditi. Metailialf, bas, apnasta kovina. Metallfbnig, ber, (kovinski) kralj i k, čista kovina. Metallmutter, bie, metalna, kovinska mat- ka (russ.). Metallrei$, ber, galvanizem. Metallfanb, ber, rudnati pesek. Metalltinctur, bte, metalna tinktura. Metallurg, ber, rudoznanec, rudoslovec (russJ Metallurg ie, bie, rudoznanstvo, rudo-slovje. Metallurgifd), adj., rudoznansk, rudo-slovsk. Metalltierfe^ung, f. Segtrung. MetamflrJJljOfe, bte, sprememba (v kaj druziga), premenitva, prepodobovanje, poln. przetvver. Metamorijljoftren, v. a., spremeniti v kaj druziga, prepodobiti, prepodobovati. jjiefaíícr, bte, prenos, poln. przenoénia (prenošnja), metafora; govorjenje v podobi ali priliki. ÜWCÍa^ortfí, adjprenesen, prenosin, (v prenesenem ali prenosnem pomenu) , v podobi ali-priliki; f. Stlbltdj. KetaJiDrafe, i- Umfdjretbnng, ÉetapíjiM tf, bie, metafizika* ffer, ter, metafizikar, nad^ an* berit fia». ÜJÍ. metafizik. 9Jht(H)l)t)fifdj, adj., metafizičen. ÜPfeíaftaf e, bie, prestavljenje,(bolezni). ^ctQÍ^CÍC, bie , prestavljenje, premestitev ^eTcmif^off^, f. Seelemtmnbermtg, Meteor, baS, zračni prikazek, prikazen na nebu. meteor*; f. 2ltfterfd)Ctnmt(l* Keteorolitl), 9Dictcorftcin, bet, spodne-besni kamen, ettva a. (kamen) spodnebnik. ajlctcorologic, bie, meteorologija*; nauk od vremena in od zračnih prikazkov. 2!?eter, f. 9ttiitterírítiit. üftetlj, bet, medica, {poln. med do picia~za pitje), bohm. medovina. 9fletf)l)au$, bas, 9Ketijfd)enre, bic, medi- ¿arnica. Ketljobe, bie, bie 5lrt ttttb SBeife, Serfafc ruugSart, ravnanje, ravnava; feine 9Jíctí>ote tji biefe, on tako le dela pri tem; Sefjrme* tljobe, učilo, učenje, način učenja, metoda*. 9)f etljt) b if. bie, metodika, napeljevanje, na-vod, kako dobro učiti; f. férjteljiiitgéleljre* 2ftetí)0b tf dj, adj., učilen, po učilnih, šolskih pravilih, po metodi. SJtet&obift, f. grbmmler* e t.l) 0 b 010 g t e , bie, nauk, kako učiti, uko-slovje. üftetíjfdj ente, bie, medičnica, medičarnica. 9fteti)f ieber, ber,medicar, kdor medico kuha. 9J?Ctl)f icb erei, bie, medičarstvo. 3fletier, f. ©eiocrbe* ^etonomafte, bie, prestava imena, spre-imemba, n. p. če se Oglar prekersti v Car-bonarius. ^eiontjmte, bie, preimemba, prememba imena (splošniga, ne priimka) , n. pr. ko bi se grozd reklo na mesti vina. 9)1 etre, bas, frangoftfdj. Sángenmaf, meter*, gen. metra. Sttetrif, bie, nauk od skladanja stop, metrika*, prozodija*, stopomérje. 9fletrifd), adj., stopomeren; bie metrif^e (Scfyteibttmfe, vezana pisava, pisanje v verzih, aftetro^olit,ber, metropolit*;f.a.(£r¿f>ifd)0f* Ü)letr0¿í)ntanfiríie,bie, metropolitanska cérkev. letnim, bas, f. ©tyttjenmaff; russ. stopo-zloženje. 9)1 ett, baS, meso brez tolšče, tolše. $!ette, bie, grüíjmefíe im 2lbi>ente, zornica, zgodnjica, svitnica, juternice, zorna, rana maša; (šl)riftmette, polnočnica; f. a. ^Ottt* merfaben, (babje leto); £arm* SJlettel, f. ^cgcntDurnt. SttettNUrft, bie, mesena klobasa, mesenica še ne vojena, aud? klobasa ®leu!orn. 1021 9)le£e, bie, lieberlidje ®eibS£erfon, £)ure, vlačuga, vlačugarica, lajna, nečistnica, neredna, zanikerna ženska; ein ¿it trocfetien 2)ingen beflimmteS 'JKeugenmaf, ^rotjti^. audj ber ^e^en, vagan, star (nad) atibern 2 9Ke§en), nadj V. a kabel, bei M. korec; bohm. merice, ctvrtce; eine l;albe mernik, polovnik; f. SO^erling; ein fleineS 9Diafj, tt>ie bie $tai)lmefce, merica; gleifdj* banf, f. 9)ie$ge. 9ttc£eibanf, bie, mesnica, f. (sdjiadjtknf* 9JžefceiCt, bie, mesarjenje, klanje, mesarsko klanje, poboj, mesarija, f. (BeniefteL 9)1 ein, v. a., mesariti , klati, pobijati neusmiljeno, sabljati in sekati; napčno rezati in tergati z nožem. 9)1 e k c it, ber, ($rcmn*.), f. 9J?cf5e* 9)1en, v. n., ber TOuffer rnefcet, z merico meriti; v. a. ttieber^auett, klati, pobijati (od mesarja). 9ttefccngeib, f. 9Jial)t(|cI&. 9We^eniiait^f f. £urenfjau$. 9)le^eiItUCife, a dvaganama, po kablu, na vagane, na mernike. 9)teftge, bie, mesnica, mesarnica, 9ttet$gen, f. @d)iad)tcn. 9tte^ger, ber, mesar. 9ttet*gers ttt ¿ffcfln. mesarski. 9D1C t? n Cr t) It n b , ber, mesarski pes. 9flcfcgcrtn, bie, mesarica. 9ttetjgcrfned)f, ber, mesarski hlapec. 9Jfetifaftett, ber, tooritt ber Sfluiiet fettte 5)?ai)Ime£en fdjuttet, truga za merično žito. 9ttefcler, f. 9tte(5ger* 9)iefener, ber, meričar. 9JteubeIn, 9tteuMe, pi-, ponižna oprava, pohišje, pohištvo, hišno orodje. 9Jteitbltren, v. a., pohišno opravo, ptihišje oskerbeti, omisliti. 9tteud)elfcunb, f. ^om^iotL 991CII djelet, bie, skrivno, zavratno djanje, f. (£om}jIott* SOleudjeltttorb, ber, skrivni, zavratni umor, kroat. zaledja, poln. cichobojstvo, zak^tny zaboj. 9)leu$elmiirber, ber, zavratnik, zavratni ali skrivni morivec; nad) V. u. Gutsm. navratnik, kroat. zaledjnikf. 9)leu^elnt0rberin, bie, skrivna, zavratna morivka, zavratnica, navratnica. 9)leud)eimbrbertfd)r adj., zavraten, na-vraten; itt mette^eimorberifeier 51bftd>t, z namenam, skrivaj, zavratno ga umoriti. 9$ e Itd) elit, v. n, u. a., skrivaj naklepati kaj hudiga; skrivaj, zavratno delati; (Šittett meud)eln, skrivaj umoriti, moriti, zavratno, navratno umoriti. 9)leud)e!rotte, f. (iomilott. ' 9)leucielftnntgf f. £>tuterlifttg* 9Weu$ierf f. §interitfttg(er SKenf^), 9Jleu* (^elmorber^ 9)leuii)iertf(i, f. 991en eXnt ii rb cr i f ♦ 9)teud)ltng3, adv., skrivaj, natihama, zavratno, navratno, po zvijačah. 9Reufortt, f. Sudjtoeiaeiu 1022 Meute* MeutC, bte, tropa psov lovskih (po 50 do 60); f. a. Meuterei* Meuten, v. n., šuntati, podpihovati, puntati, huskati. Meuteret, bie, punt, puntanje, puntarski sklep, vstaja zoper višji; mil. vzdig ali spor zoper višje; eS etttfiattb eine Meuterei unter bett egung bes $eftd)teS, kre-tanje obraza, obraz, f. ®eberbe; eine freunb* lid)e, Idc^einbe Miene, namuzek, namežek, (bei Gutsm. naražek?); eine unwillige Miene, namerdek, pomerdek, merdec, merda, merd-ba; kisel obraz; er mad)te eine toeinerlid)e Miene, na jok se je deržal, (bei Gusm. nakorpič); eine ftnjiere Miene mad)en, temno, gerdo pogledati, gledati, bal)et aud) pogled (eigentl. Slnblicf); mie toar feine 5Ckit-ne? kako se je deržal, kako je bil viditi v obrazu; in (ŠineS Miene lefen , z obraza, na obrazu komu brati; bet iBein ntadjt etne gute Miene, vino je lepo, dobro viditi, baljer ttt btefern @inne, vid, podoba; eS Ijat bie Miene , podoba je; bet geinb mad)te Miene, sovražnik je hotel, kakor je bilo viditi; sovražnik se je ravnal, na-pravljal da bi—; sovražnik se je obnašal , kakor bi hotel; russ. pokazyvat vid; $um böfen eine gute Miene tna* d)en, grenke molče, požirati. M i en ein, v. n., pomežkovati, migati z očmi, z obrazam, kazati. Mienenbenter, ber, f. ^tjftognom* Mtenenfunbe, f. ^fiognonttf. Mieiifdja^ Mienenle&rer, f. ^rtognom. MienenfiJtel, bas, kretanje obraza, po-mežkovanje, miganje, mimika*. Miere, f. Slnteife* Miefel, bet, bei ben 936ttd)ern, bie abfalien* ben @tucflein Jpolj, rezina, košček. M tete, bie, f. Mtlbe. Mieter, MteterfrebS, bet, mekuž. Mietem, v. ra., »on ^rebfen, leviti se. Mietb^ in 3f|gu. najemni. Mietljacfer, f. $ad)ta(fer* Mietbs^Ontract, ber, najemna pogodba. Mietbbar, adj., najemen, najemljiv. Mietbbienft, bet, služba najemnika. Miet^e, bie, (»ott Miet^en), najem, gen najma, (andf) al t si. u. in ailen fl. M.); et; toaS gur Mietbe Ijaben, najeto, v najmu imeti; bie Mietlje, in einem 23auent-l)anfe, gostovanje; ¿ur Mietlje im Jpaufe toofjnen, gostovati pri kom; bie Mietfje auf= fagen, gostovanje, najemno stanovanje odpovedati, odpovedovati; bie Mietfje beja^ len, najemščino, najemšino, najemnino plačati; j?auf geljt »or Mietlje, kup velja več kakor najem; in bet 2anbtoirtfjfc§aft, kopa, kopica, f. a. Steber. M teti) en, v. w., ben ©ebraud) einet @ad)e, toeldje ben getooljnli(tyen ©enujj ol)ne toeitere S3earbeitung getoaljrt, faufen, (»ergl. bas ge^ gentl)eilige ^a^ten), v najem vzeti, jemati (n. p. hišo, vert, konja, ladijo i. t. d.), audj najeti, najemati, stan vzeti; um £ol)n btn-gen, einen jfrted)t, eine Magb mietljen, hlapca, deklo najeti, najemati, udinjati*, ukordati*; v službo vzeti, jemati. Mietber, ber, najemec, najemavec, altsl. najm'nik = najmenik, (»ergl. najemnik, Miet^ling). Mtetberin, bie, najemvavka, naj menica. Mietbfran, bie, f. $ertmeiljeruu Mtetbfnbre, bie, najeta vožnja. Mietbjjelb, baS, ara, ki se daje najeti družini, f. §anbgelb; bie Miet^e, najemščina, najemšina, najemnina. Mietbbnnč, bas, v najem dana, dajana hiša, najemna hiša. Mietbberr, bet, f. $ermietljer. Mtet jjljof, bet, najemna, v najem vzeta kmetija. Mietbbnbn, f. SBafferraHe. Mtetbfnedjt, ber, (na kratko dobo) najeti hlapec. Mtetbfutfdje, f. Sofjnfutfdje* Mietblntfdjer, ber, najeti, najemni voznik. Mietblente, bie, najemci, gostači. Mtetbitna, ber, najemnik, (aud) in anbem fi. M.). Mtetbltngčtroft, ber, najemniki, pl., dru-hal najemnikov, (ljudi, ki za plačilo radi store vse, kar si bodi). Mietfjlobn, ber, f. Mietljgelb. Mietbntann, ber, najemec, najemavec stanovanja, gostač. Mtetbifennig, f. Mietbgetb, Mietbtlferb, bas, najeti konj. Mtoi f- 9Kie«gelbt SJMetiftotf* SRtethftall, ber, najeti, najemni hlev. 9jficil)ftujji, bet, najemna, najeta klop, najeti stol (n. pr. v cerkvi). štetij t r lt MCtt, pl., najeta vojska. 9JlietI)tung, bie, najetje, najemanje. 9JHeti)bertrag, ber, najemna pogodba. 9Jtieil)t)iefi, bas, najeta živina, živina na rejo čez zimo vzeta. lieiitoagen, f. Miethfutfche, 9JliCt^WCtfe, adv., v najmu, v najetji, na-jemno, na najem. 9Jttetito0l)ner, ber, auf bem Sanbe, gostač. OJtietljtoohnerin, bie, gostja. 9JUetl)$eit, bie, čas najma, najetja. Sftietljaettel, f. Mutb$ettel. 3Rieth$in$, ber, f. Mieihgelb-SRictio, f. Mtlbig. 2Riea, Mieje, i. ^ater, tfl^c. 3ttignon, f. ^ieirtidj; Siebting. Uigrane, t>ie, migrena*, terdovratna gla~ vobolja. MrofoSmoS, ber, malosvetf Cbohm.). SJHfrolog, f. tleinigfeitčframmer, poln. drobnostkarz. aftifrologie, bie, f. tleinlichieit. aKtfrolOgiftren, figpezderje brati, pobirati. iOlifrometer, bas, drobnomer. MroSloi, f. $ergrii&entng$gla& Stilan, f. ©attfeaar. 2Jžilbe, bie, (Acarus) , naei ftifchen attdj mleko, poln. mleč, m., russ. moloki, pl., m.; erfie Mildj nach ber fcurt, mlezva; frtfdje Mildj, opresno, srovo mleko; geronnene Mildj, kislo mleko, se-sedeno, usedeno mleko, nad? M. usedenica, f. a. ©crtnncn; aufammengelaufene, gefafete, ju «ftafe getoorbeite Milltng, Milchner, ber mann* liehe gifdj, mlečnik, riba samica. Mi I Keffer, ber, mlekojedec. M tí Ú) far be, bie, mlečna barva. Milchfarben, f. Miieif* Milihfaß, baS, mlečni sodček. Mildjferf el, f. 6*anferfel. Mil^fieber, bas, mlečna vročnica, vročica. Mildjflaben, f- Mil(h!u$en. Mildjfleif f6e- $md)8ett>ijI6e, bie, f. 9JWd)fammer* 9JlUdjgrii^e, bte, mlečna kaša; kaša na mleci. ©I i i ti) Ijaar, baS, coll. mah, pervi lasje, perva dlaka; f. 9Jlild)bart* 9)lild)l)artt, ber, mlečnasto scanje. 9)1 ild} i) a nt, bte, kožuh, škralup na mleku. SJUIdjijtrie, bie, mlečna kaša. 9JUWut, ber, f. 9JlilW^ SUlil^ic^t, adj., ber SDftldj afjnltdj, mlečnast, mlečkast, ttadj V. mlekast, audj mlečen. SDItidjtg, adj., mlečen, mlečnat. gftildjjunge, ber, mlekarče. 9)lild)f a f f ee, ber, kava z mlekarn, bela kava. 9)1 i! d) f alfo, bas, sesajoče tele. 9)1 ti d)f a nt mer, bte, mlekarnica (too *JJ?tliunge: 9)1 i l d) fo d), ber, mlečni močnik, mlečnik, mlečna kaša. 9fttld)f0ft, bte, mlečna hrana, jed. 9fttldjfraut, baS , (Polygala vulg.), ram-šelj; mlečno zelišče, zeliše. 9Jltld)frug, f. 9Jliid)lanne. 9)111 d)f U ti) en, ber, kolač, testo z mlekarn. 9Jltldjfnl), bte, molzna krava. 9)1 i l d) i Ur, bie, lečba, lečenje, ozdravljanje, gajenje z mlekarn. 9Jltld)lttmm, baS, sesajoči janjček, janjček od seska. 9ttiidjleiter, ber, f. 9Jltidjgang* 9Jltid)itng, ber, mladina, ki sesa, f. a. 9ttiltf)er* 9ttUd)liiffel, bet, ein Soffel, mty bamitgn fd)o!pfen, mlečna žlica. 9Jlild)tttdbd)Ctt, bas, mlekarica (mlada). 9JlUd)tttagb, bie, kravarica. 9)ltlcfimann, ber, mlekar. 9JlUd)ntarft, ber, mlečni terg. 9)1 i I d) nt baS, mera za mleko. 9)1 ti $ mani, bas, volk na mleko, hudi mle-kojedec. 9Jltld)Uteffer, ber, mlekomerf. 9)liid)mu#, bas, fur ^inber, sok, f. a. 9Jliidjbreu 9Jlild)Uaif/ ber, latvica. 9JliId)ner, ber, riba samec, ribji samec, Gutsm. mlečnjak. 9ttiidjnii^Ultg, bte, užitek od mleka. 9JUld)})ad)t, ber, zakup f mleka. 9JžildH)otfe, f. fu^otfe* 9)lil^^unti)e, bte, mlečna ali persna trom-bica. 9Jltld)ra^nt, ber, smetana; serb. skorup, fcei Gutsm. verhnje, f. 9Jlild)ijaut* 9)1 i I dj r t i ti), adj.) mlečnat, mlečen. 9Jltld)rei3, ber, rajž na mleku (mleci). 9)lild)rb{)rletn, bas, mlečna cevčica. SOltidjruir, bte, bela griža. 9)lUd)faftf ber, bei ben ©etoad^fen, mleček, juto. mlečni sok; ber erfte tm grn^ja^r, mezga, muzga; (5fytylltS, mlečni redivni sok. 9)lUd)fauer, a4)r kakor mleko. 9Jlild)fauger, f. 91ad)tfd>tt)albe* SOliltftfdure, bie, mlečna kislina. 9)!tidjfd}af, bas, molzna ovca. 9)ltld)f djatter, f. 9Jlild)fte&er* ^Dltlftiinee, ber, raztepena smetana. 9yitld)fdjOffllabe, bie, mlečna čokolada. 9JliId)id)orf, f. Slnforung* 9)1 i l ti) f^otten, ber, žmitek sesedeniga mleka. 9)lii ti) f ti) ran!, ber, omara za mleko. 9)liId)id)Uffel, bie, skleda za mleko. 9Jlild)fd)tDefter, bie, mlečna sestra, sodo-jenka, sestra po mleku; jednomlečnica. 9Jlildjfetfje, bte, precejanje mleka; cedilo, cedilka, cedilce za mleko. mu ti) \ i t m, r. mmmt. 9Jlild)f OljU, ber, dojenček, sin po mleku (proti dojnici). 9Jliid)f£eife, bte, mlečna, mlečnata jed, hrana. 9JlildjfterU, ber, (Ornithogalum), poljska čebulica. 9)1 Ud)ftra^e, bte, am £immel, rimska cesta, bela cesta (¿oAm.)? ttadj anbern fla». 501. mlečna pot. 9Jlildjftrom, ber, mlečna reka. 9J111 d) ft u ij l, f. miti)tni)x. 9JliI(^fUlJie, bie, mlečni sok, mlečna polivka f; er fteljt aus toie bte TOldjfuppe, bled, zelen je. 9Jliid|tod)ter, bte, dojenka, hči po mleku. 9Jlild)tOif, ber, lonec za mleko. 9Jlild)tud>, bas, babutd) ¿u feiljen, cedilo (perteno). 9JHldjberfdtfdjUUg, bie, mešanje, kvar-jenje mleka. 9)lildjtoer!auf, ber, prodajanje mleka, mleka ri j a. 9Jlildjt)erfdufer, ber, mlekar. 9)liliffiaffer, i. 9Kolfen. 9Jliid)ttjeg, f. 9Jli!d|ftra§e* 9)1 ilti)tUeib, bas, mlekarica. 9)1 i I djtneift, adj., bel kakor mleko. 9JliId)tt>irtMtf) ttft, bie, mlekarjenje. 9Jliid)tour$, f. 9ttilti)fraut 9)1 i i ti) J a^U, ber, (zob) mlečnik, mlečni, pervi zob. 9JlUd)jei)nte, ber, desetina od mleka. 9Rtld)jjin3, ber, mlečnina. SOI i i b, 9)lilbe, adj., toetdj, jart, mehek, mehak , nežen , nad) Gutsm. mičen; littb, voljan , lagoden; mtlbet Olegen , pohleven, dobrotljiv, voljan dež, (dežek) , pohlevna vlaga; etne mtlbe Snft, prijeten, voljan, ne oster zrak; miibeS $iima , zmernotoplo, ugodno, prijetno podnebje; ftifi, fanft, tih, krotek, krotak; nid)t fireng, milostljiv, blag, prizanesljiv; mtlbe (Strafe, zmerna, neprehuda kazen; freimbitdj, prijazen, priljuden; tooljltijattg, mil, dobrotljiv; immo* ralifd)ett 33erfhnbe, fanft, ^erablaffenb, IteB; reidj, mil; milbe £ljranen, miibeS ©emutf), mile solze, milo serce; mtlbe <£>tiftung, pobožna, milodarna ustanova , nad) tem Serb. zadušbina; freigebig (im ®eben, unb in SBorten), usmiljen , milosercen; milbeS Seber, mehko, nekerhko usnje; mont. f. Mrbe, ©efdjmetbig; milbes Dbft, sladko sadje; milber SBein, sladko, ne pusto vino, nadj M. gladko vino; milbe §anb, dobrot-Ijiva roka. 9JiilbC, bie, mehkost, nježnost, mičnost, voljnost, tihost, krotkost, pohlevnost, bla-gost, prijaznost, dobrotljivost, milost, u-smiljenost, mehkoserčnost. Itlbcrcr, ber, polajševavec. Milbem, v. a., polajšati, polajševati, zlaj-šati, ublažiti, pomičiti, zmičiti (Gutsm. u. M.), omeciti, nad) F. povoljniti, voljniti etne Strafe milbern, zlajšati, zlajševati; zmanjšati, znižati; gemilbert toerbett, od-jenjati; ber t, bas, vojaška presodnija. SJHlUairiirar, bas, vojaški zaklad. S^ilitatrarjt, ber, vojaški zdravnik, vrač. 9tfilitatrau3reif?er, f. Seferteur* fHlitairciimmanbant, ber, vojaški poveljnik. $UlUaimmtttttltbO, bas, vojaško poveljstvo. 9JHUtaUbienft, ber, vojaška služba. ^liiitaircicciltton, bie, izveršba ali ek-sekucija z vojaško pomočjo. ftlUitairfliidjtling, ber, vojaški begun; kdor zbeži pred nabiro v vojaško službo. SfttlUairgertdjt, bas, vojaška sodnija. SJltltiairgransC, bie, nad) bem Kroat. vojaška krajina. 9JUittairittbilnblntm, bas, vojak, vojaška oseba. $Ulitairifd), adj., vojašk. SJMlitairjaljr, bas, vojaško leto. SftilUatriijr^er, f. ^iUtairmannfdjaft, bie, prosti vojaki, vojaški ljudje. fltinber. 1025 9tilitai*))fli4t, bie, vojaška dolžnost, dolžnost vojaške službe. 9W Hit a tri flidj ti 0/ adJ'' podveržen vojaški službi, dolžan, vojak biti. Slttuitairjioiiaeitoadje, bie, vojaška policijska straža. SDiiliiatriibitng, bie, vojaška vadba. 9ttilij, bie, brambovci, f. ScmbntUtJ, Sfaf' gebat milit, ber, f. 9ttfycitgra8, 9)1 i U, mM, bas, smeti, pl. SDltliiarbcf bie, taufenb SMiionen, milijarda*, tisoč milijonov, 9RiIliOtt/ bie, milijon, tisočkrat tisoč. ¿Itlitonar, ber, bogatin, ki ima dnarjev na milijone; milijonovec, milijonar. SJltniOltenroeife, adv., na milijone. jŽttilliDner1, ber, sedma ali milijonova številka, milijonovka. 9JHUtoiirjer, f. ^emttbbter. 9)1 ili, bie, nad) bem Altsl. unb aiien ftav. , fo toie aud) bei Gutsm. unb F. slezena, in itr. gem. vranica, (nad) Jan. čmar); t>ie SJžilj fii<|t iljn, v lakotnici ga bode; f. a. ^ferbegtft 9)1 ilin vranični, —vranice, —na vranici, na slezeni. 9)ltljaber, bie, vranična žila. 9Jlil$au3fd)nitt, ber, vranični izrezek. 9Jtti3befd)ti)erung, bie, tiščanje , tišanje, bolečina na slezeni, vranici. 9tttl3&ranb, ber, vranični prisad, metlaji (3n. , čerm, rumeni ovčič, rumeni sa-jevec. 9JliIjent$iittbUttg, bie, vnetica vranice, slezene, vneta vranica. 9ftU$gefiedjt, bas, vranične čutnice. 9)ltl^tg, adj., vraničen; f. a. 9JHl$fiidjttg. 9)liij!ran!, adj., na vranici bolan. 9tttijfr eit, bie, bolezen na vranici ali slezeni; nad) F. slezena. 9)HIjiraUt, bas, (Chrysosplenium), sleze-novo zelce. 9)1 i iS f ftlfi t, bie, vranična maža. 9)UI$ited)en, bas, bodljaji na vranici. 9ttiljft*fln9/ ber> vranične kite. 9)til$fndjt, bie, f. §Wod)Mtbrie; na<$ F. U. M. slezena, slezenica (aud) poln.), vraničnica; bohm. vrtošivost; bamit be^af-tet fein, fte l)aben, slezenast biti. 9JHl$fiid)tig, acU'i Slezenast, slezeničen, vraničen. 9)1 tljtD ti), baS, bolečina na vranici ali slezeni. 9Jlimcn, pl; f. ©eberben, ^offenreifer- 9)itmern, v>. zdeti, zamišljen biti, iti. 9Jtimif, bie, mimika*, f. ©eberbcnleljre, 9)ltmtf^, adj., mimičen, ponašavsk. 9JHtttGfe, bie, nai^ bem Russ. nedotika, ne dotikaj se me. 9)1 tlt ber, adj. u. adv., manjši, manji, pi-čliši; (adv.S) manj; ber minbejk, nar manjši, nar manji, naj manjši; nid)t minber, nič manj, ne manj, ravno toliko, ravno tako; nidjt baS SJHnbefle, nid^t im minhejlen, celo nič, celo ne, prav nič, čisto nič; nikakor, po nikakem; aufS miubepe, gum minbefieu, 1026 minmtit am minbeften, vsaj, saj, najmanj; bet miti* befie $reis, zadnja cena; bet dine l)at mdjt tntnbet alS bet Slubete, oba imata enoliko, po enacem, eden ima toliko, kolikor drugi; minbet gut, slabši, nižji; bet Mútbefle unter unč, naj nižji izmed nas; fein ttttnberer, min* bejiet 93rubet, mlajši, nar mlajši brat. Minberíjett, bie, manjšina; bie TOnber* fjeit itt bet ÉLualítát beS S&etues bemetfenb, ker sim opazil, da je vino nižje baže. Mtnberjaljrig, adj., maloleten, nedoleten, ki nima let; nedorasel, nedoraščenec , ne-dorašenec. Minberjaljrtgtett, bie, maloletnost, ne-doletnost, nedoraslost. Minbern, v. a., f. $ermtubern; zmanjšati, pomanjšati, zmanjševati, manjšati; v. r., odjenjati, odjenjevati, manjšati se, polah-neti; bet , mirabele, žlahtne (francoske) cibare. firabilieit, f. ffinnberbtng(e). Wirafel, bas, f. Smtber. WirafulöS* f. SBnnberbar. Witrlje, bie, mira, neka lepo dišeča smola iz Afrike, russ. aud) smirna. Witte, SJtyrtlje, bie, (IWyrthus), mirta, nach anbern 3)ial. mirt, mirtovo drevo. ti rte it * in 3ffcgn. mirto v. Wirtenbeere, bie, mirtova jagoda. HJiirtenbötn, ber, mirtov gaj, log. Wirtenfranj, ber, 9Jžirtenfrone, mirtov venec. Wirtettftraudj, ber, mirtov germ. WirtetttD alb, ber, mirtovje, mirtov gojzd. ^irtenjtijeig, ber, mirtova veja. Wifanbrie, bie, sovraženje moških, strah pred moškimi. Wifantbrö}), bie, odljudnik; f. a. mtn--fdjenfetnb* Wifantbro^te, bie, odijudnost, f. föenhaff. WifantbrOjUfih, adj., odljuden. WiScellen, p1-, SftiScetfaneen, zmes, (auinge ohne beftimmte Drbnung unter einattber timn, ge* tnifchteS ©etreibe, žito iz raznih sort zmešano; ein Wenig mifdjen, pomešati; gemifd)' teS Dbft, raznoverstno sadje; baS gutter tnif^en, (.Mengen; harten mifchen, kvarte premešati, mešati; 3Baffer unter ben Sßein mi* fdjen, priliti, prilivati vode v vino, kerstiti vino, aud) mešati vino; pfiige $>inge mit trocfenen mifchen, 33. ben Xeig mifchen, primesiti, zamesiti, umesiti, mesiti testo; gemifchteS letali, mešana kovina, zložena kovina; ®ift mifchen, (unter (greife), zav-dati, zavdajati komu; uttfere greuben ftnb mit Seiben gemifc^t, veselje našiga življenja se versti, je združeno z nadlogami; eine gemixte Sommiffion, komisija (zložena iz) raznih stanov (n. p. izmed vojakov in nevojakov, ali izmed duhovnov in neduhov-nih); t?, r., ftdj mifchen, mešati se med—, vtakniti, vtikati se v —, vplesti, vpletati se v —; (teh unter bie ^olbaten uufchen, Sttipilbung- 1027 iti med vojake, pomešati se med vojake ; er mifcht (teh in SllleS, (vulg.) v vsako reč mora svoj nos vtakniti. 9ftifdjer, ber, mešavec. fHfdjertn, bie, mešavka. 9fttf(hfttrbe, bie, zmešana, zložena barva. Stif4fleif4, f. Stagont (hflttter, bas, kerma iz raznih reči zmešana; obloda. flttifdjgetreibe, bas, f. 3Rifdjfonu $Uf, Sttifegelaunt, adj., ne pri volji, čmeren, kisel, ffll tft i a nt, ber, razglas, nelepi glas, nesoglasje, neprijetni glas; f. a. 9ft$flang, SRifflauiett, v. n., neprijetniga glasa biti, ne vjemati se, ne lepo glasiti (se). SJtiftleiten, 9tttfilenfen, v. a., zapeljati, zapeljevati, zavoditi, na slabo pot peljati, voditi. aAJ-i Mtgetoif, sumljiv, nestanoviten, dvomen, negotov, nevaren, nezanesljiv; eS jiel)t ntifjltdj unt baS, slabo kaže. Sftiftlidjf ett, bie, sumljivost, nestanovitnost, nevarnost, negotovost, nezanesljivost. SJMftUngeit, v. n., ne udati se, spodleteti, ponesrečiti se, pokaziti se komu, spečati ali ogoljufati koga, ne usrečiti se, napak prevreči se, (nad? Gutsm. užertati koga ?), nevspešiti se; eS ift if)nt ntijjinngen, spodletelo mu je, ni se mu izšlo po godi. !®U§tttUtl), ber, nevoljnost, nejevolja, nezadovoljstvo, nevolja, merčnost, f. a. Uttluft* 9tti&mut§ig, adj., nevoljen (nejevoljen), nezadovoljen, merčen, merčljiv, siten, oto-žin, klavern; pust, žaltov. 9fti^aar, bas, etttm nesparjenost, (dvoje, ki ne gre skup). t x e1 f e n, nad? Gutsm. gaditi, f. $eradjten* Sttiftratljen, v. n., miglingen, f.biefeS; bas ifi ntifjratfjen, sadje ni urodilo, ni storilo, se je slabo obneslo; v. a., a&ratljen, odsvetovati, odsvetovavati, gaditi (/?/.) komu kaj; kaj napčniga svetovati komu. attiftretfjnen, v. n., ušteti se, prerajtati se, uraj tati se. 9Jliftritf, ber, slabi glas, slabo ime—; tn Sftifjruf fommen, f. SRifkreMk f. jRiiBaiig, d)d^en. v. «., ne ceniti po vrednosti. f. geljlWe&etu Stttif f djUbertt, v. a., slabo, napčno popi- S^VBitl mf. mim»- SRi^f^lagen, v. n., f. geljlfdjiagen, SJit^f^UJOren, v. n., po krivem priseči. 9tttjHd}to)ur, ber, f. 9Hetneib, 9)M|ii)rec^enr f. SBerforedjen. 9Jlt^ftanb, ber, napaka, nepriličnost, ne- pravščina, nepravšina, f. a. Ue&elftantU ^t^ftellen, v. a., napak, na nepravo mesto postaviti; f. (glltlMett. 9ttt&fttmmett, v. a., f. Serftimmen; glasa ne ubrati, glas skaziti, razglasiti, razglasno storiti; v. n., razglasno peti. SDii^ftimmig, adj., razglašen. 1030 9tttfftaitfdj* 9JHfftattfd), bcrf omenja. 9JMjMi>at, bie, f. 9ttiffetljat 9tti$tj)nn, v. n., zoper postave delati. Slttigton, t>et, nesoglasje, razglasje, razglas, neskladni, krivi, nepravi glas , russ. raz-nogolosica (raznoglasica). Sftifttonen, v. n., ne skladati se, ne zlagati se; ne ustregati se, ne vjemati ali vezati se, russ. raznoglasit; ne doneti skladno. SfttfjtOttig, adj., nesoglasen, razglašen. SfttfMrauen, v. n., ne zaupati, ne upati, ne verovati, ne dati vere komu, ne zanesti, ne zanašati se na koga; russ. ne do-verjat komu, serb. ne pouzdati se. 3Jit§iraUCn, bas, nezaupanje, nezaup, ma-loupnost, nezaupnost, sumljivost (9lrgrool)n); ein SJiijjtrauen tn etoaS fe|en, ein 3ttifjtrauen ijegen, ne zaupati, ne upati komu. liDftfttraitifdj, adj., nezaupen, maloupen, nezaupljiv; f. a. SlrgtDOljnifd)* »tijMreten, f. geljltreten. tritt, f. geljltritt; einen ©NfKritt tfjun, zaiti kam, napak stopiti, nad? Zalok. a ud? nastopiti se, ostopiti se. Sttt&UrtljeU, bas, kriva sodba. S^iitcrgniigcn, bas, nezadovolje, nezadovoljnost, nezadovoljstvo. 9fti§toerj}nii|}t, adj., nezadovoljen, neve-sel; et tji mifftergnugt, ni zadovoljen, kislo se derži, za malo se mu zdi. !i!fttj?tHri)altčn, bas, napčno, postavam nasprotno obnašanje. SJligfterpltnif, bas, neprimera, nepri-merek, neprimerje, nerazmernost; nepri-ležnost, nepriličnost, f. a. Ultetmgfcit 9)ii§t)ertttii^lcn, v. «., ne dobro oženiti, združiti. SJHft&emeljmen, f. Uneintgfeit ^Hfetoerftanb, ber, f. 9JtiftoerftanbntfL 9Wi|t)Crftanbli^, adj., po napčnem, krivem razumljenji; kar se lahko napak razume. 9tttgtoerftanbni§, bas, nerazumljenje, napačno, pomotno razumenje, russ. nedorazu-menje; pomota; Uneintgfeit, razpertija, prepir, needinost. 9)ligberftel>en, v. a., napak, narobe, pomotno, krivo razumeti, neprav razumeti; nerazumeti. ber, TOjpafjr, huda letina, neplodnost, f. 9ttt&jaljr, ^tgernie; fefc lerljafter 2Bad?Stf)um, 2Jžiftt>ud?S, nad? V. vrape, pl. (?); bamit beljaftet, vrapav, iz-rašen; če kak ud prav ne doraste. SUHiftDadjfett, t?, n., ne prav rasti, ne do-rasti; pokaziti se v rasti; fpdrlid? toad?fen, nid?t gebeifjen, ne roditi, ne rasti. bie, slaba volitev, slabi zbor. i j? to ar t en, f. $entad)Iagtgen* 9JM^U)erfen, v. a., ne zadeti. Sttifitoolten, f. Uebeltoollen* 9JU$ti)0rt, baS, nespodobna beseda; nele-poglasna beseda. f. Seljlttmrf* 2)it§3temen, v. n., ne spodobiti se. ■MUH. aw ig 5 ter en, f. ^erftellen* Sttifonfrieben, f. ttnaufrieben* 9Wtft, ber, gnoj, russ. navoz, kal, m., pomet; ¿u ŽJHft toerben, v gnoj oberniti se; te Sftiji, ima dnarjev kot cepin, kot cunj, na cente, na mernike; več ko uši; fig., smeti, reč za nič; f. a. $Otlj, 2)retf; 3fienfd)enmiji, človečjek. ljudsko blato; ¿Pferbemtji, konjščjek, konjski gnoj; dfrtiimiji, kravjek; @d)afmijl, ovčjek, ovčji bobki; Xaubenmift, golobjek; Jpufmermiji, kurjek; ier* attiftblötterfdjtoamm, bet, (Agaricus fi-metaricus), gnojna goba, deževnica. 9tti[t&reft, baS, gnojna deska. 1 fiel, bie, aud? ber, (Viscum album), nac§ V. in Oieifn. omela (aud? russj, aud? o-hmetje, (ob. ohmelje?), tičji lim ali klej, böhm. jemeli, poln. jemioagenforb, ber, gnojni koš; bie affer, bas, gnojnica. 9)Ut, praep., s, z, »or einem mit s anfan* genben 2Borte gutoetlen auch so> sa> ™ bem Altsl. nur s'; u. gtoar, eine ©efellfchaft bebeu* tenb (cum) in allen fla». M., s, z, unb bem <5ocialiS: mit ber ©chrcejler gehen, s sestro, so (sa) sestro iti ; mit fid) (secum), s seboj, s sabo (bei uns allgemein ublitij seboj, nicht s seboj ; Met.J; mit ftc^ neumen, s sabo {altsl. s' so boj ^, poln. z sob^, ltnb fo in allen fla». Muttba.) vzeti; too hingegen »on einem Üffierfgeuge, toomit ettoaS »errichtet totrb, bie Olebe ijl, im 9ieuflo». ebenfalls, s, z, toährenb im 9Utfla»., fo tote in jeber ber übrigen leb. fla». Munbarten baS mit utt^ auSgebrücft bleibt, unb burch ben Su^rumen* tal beS betreffenten 2BerfgeugeS f^intangiid^ bezeichnet toirb, g. 33. mit bem Keffer fchnei* ben, flo». z nožem rezati, in anbertt fla». nožem rezati u. bgl.; mit ber Ohttlje, s šibo, (F.) so šibo; mit ©etoalt, s silo, so silo; mit etttanber, drug z drugim, alle mit etnanber, vsi skup; mit ihm, ž njim, ž njim vred; bie 9Uten mit ben Büttgen tobten, starce in mladiče umoriti, moriti; mit Olefpect JU melben, s slovesam , ne zamerite, prostite mi, (bei ben Čičen); mit ©chtoung, mahama; mit gurdjt, strahama, u. bgl., nimm btch mit bem Sichte, bem geuer in varuj luči, ognja; halt ein mit bem Sefen, postoj z branjem; mit greube ettoaS thun, vesel, rad kaj storiti; mit Seibtoefen, žalosten; mit mit fyat eS ftch geanbert, ves sim se spremenil; mit ber Sirbeit fertig toerben, delo opraviti; Mitanbeter* 1031 33öfeS mit 33ofem »ergelten, hudo za hudo vračati; mit lauter (Stimme, na glas, glasno ; mit gleif , nalaš ; mit aller Macht, na vso moč; mit einem SDorte, z eno besedo; mit bent «Strome, z vodo, po vodi doli ; mit ber (Šile rnejfen, na vatel meriti; mit ©otteS £ilfe, z Božjo pomočjo; mit gutem Olati^e an bie £anb gehen, dobre svete dajati ; mit Moti) befubeln, z blatam umazati, oblatiti; mit Baumen bedangen, drevja nasaditi na —, po —; mit ©erfïe befâett , ječmena usejati na — ; ftch mit Ohtljm fchmücfen, oslaviti se; mit einer Ütanihett behaftet fein, bolezen imeti; baS Ätnb mit bem blauen 9luge, dete z modrimi očmi, modrih oči, modrooko dete; mit Semanb fchergeu, šaliti se s kom; teh es mit bem SBeine, f.galten; mit einem @ohne nieberfommen, poroditi sinka; mit ettoaS beauftragen, betrauen , naročiti, zaupati komu kaj; eS ijl aus mit itym, po njem je; mit (Šifer Uttb gleif, ves vnet in marljiv, marljivo; mit (Eile, hitro, urno; mit @tanbhaftig!eit, stanovitno; mit Échiner-gen, v bolečinah; mit ^tachtljeil »erfaufen, v zgubo prodati; mit @tttem Male, na enkrat. hipama; es ift mit bett Mannsperfotten fo befchaffen, taki so moški; mit nieten, nikakor ne, po nobeni ceni; mitkamen, po imenu; mit allem fechte, po vsi pravici; mit ©otteS ©nabe, po Božji milosti, z Božjo pomočjo; toeg mit ber @ache, stran to reč, stran s to rečjo; eine 3eit bebeutenb , ob, za; mit Anbruch beS XageS, ob zori, ob svitu, za mladiga dne; mit bem ©d^age geljn, ravno ob desetih, kadar deset odbije ; mit bem SUter, na starost; mit bem erfien 9io»ember, pervi dan, perviga (dne) listo-pada ; mit beut neuen 3ahre, ob novim letu (si bom kupil suknjo?) novo leto (Acc.), no-viga leta dan , po novem letu , ob novem letu; mit biefem ®orte eilte er ba»ott, nate besede je šinil proč; adv., mit babei feitt, kje biti, tudi v pričo, zraven biti; mitbagu gehören, z drugimi vred ; toie fonntejï bu fo ettoaS mit attfehen! kako si mogel tudi ti gledati kaj taciga!; mit gur *)}rogeffion ge* l;en, z obhodam iti; mitunter, vmes, včasih, včasi; eS geht ttodj mit, še velja, je še nekaj; itt ber 3ufammenfe|uttg mit ^aupttoori tem t»irb „mit" int ierin, f. Slebenbuljleruu g C, bet, soporok. ^itbiirgctt, v. n., s kom vred porok biti. SJlitbitrger, bet, someščan, soderžavljan. SOlttbitrgerin, bie, someščanka, soder-žavljanka. ffllit6iirgerf($aft, bie, someščanstvo, so-deržavljanstvo. ^litgebrandjett* 901itbiirgidjaft, bie, soporoštvo. Silita r ift, bet, TOdjriftUt, bie, sokristjan, sokristjana. 9Jlitbarbcn, v. n., s kom vred stradati. SDlitbafein, TOtbenfen, 9flitbienen, skup, s kom vred biti, misliti, služiti. SDlitbietter, bet, soslužabnik. 9JHtbrefdjett, v. n. skup, s kom mlatiti. 9ttitbrefd)er, bet, somlatič. 9JlitbrncJen, SJlitbriicfen, 9JUtb»iben, 9JHt- bittfCtt, s kom ali čem natisniti, s kom vred pritiskati, terpeti, s kom kam iti smeti. SDlitcggett, v. a., skup branati, vlačiti. Sttiteigetliljttm, bas, solast, solastina. $1 i t e i g c n t i) ii m e r, bet, — in, bie, solastnik, solastnica. SDliteigentljitmlidj, «<&'., solasten. 9)litcilen, v>. n., s kom hiteti. 9)litcinanber, skup, vkup,'drug z drugim; f. a. (ginanber. $!item}>fittben, f- @Wai$ifum SOlite ngd, bet, soangelj. 9)litcrbe, ber, sodednik, sodedič; 9Jliter&itt, bie, sodeanica. 9)literbf$aft, bie, sodedištvo. SOliteffcn, V. n. u. «., jesti s kom; l)eute točilen torit atte mtteffen, danes bomo vsi skup jedli; effett €>ie mit, jejte z nami. SOliteffcr, bet, jedec, zajedec, mizni tovariš; SJitteffet, pl. ttadj V. sajevec, zakož-ni červ, bohm. ujedi. 9)litfaljrett, v. n., voziti se, peljati se s kom, skup; (Šinem mitfa^ten, delati hudo s kom. flitfaljrt, bie> vožnja v družbi s kom. attitfaUen, TOtfangen, SJlitfaften, mit* faulcn, SDlitfedjten, skup, s kom pasti, uloviti, postiti se, gnjiti, bojevati se (beračiti). SJUtfedjter, bet, sobojnik. ^Blitfertigctt, v. n., z drugim vred podpisati kaj. 9Jlitfittbett, v. a., s kom kaj najti. SOlit fin b er, bet, sonajdec, sonajdnik. ^itfif^en, v. s kom ribe loviti. sjjlitflicgen, TOtftie^en, TOfiic^en, s kom, s čem, skup leteti ali ferleti, bežati, teči. SOI i t ffl Ig en, V. niti za kom, iti s kom; bie mitfolgenben Utfunbett, priložene pisma. 9Jlttf t tf f en, v. n. u. a., žretis kom, skup. 9Jlitfrenbe, bte, združeno veselje. 9)litfreuen, TOtfrieren, SJlitfriiSnen, SDlitfitljlen, S^itfiiiren, z druzimi veseliti se, prezebovati, tlačaniti, čutiti, peljati. SOlitgabe, bie, dar, ki se komu da, ko kam gre, f. a. 9Jtitgift flitgriljnett, fžitgaljren, s kom zdehati se, s čim vred vreti. SOI it g ang, bet, hoja, pot v družbi s kom. $litgaft, bet, sogost. SUlitgebaren, v. a., skup poroditi; ber SDlttgeborene, sorojenec. SOlitgeben, v. «., dati komu kaj, da s sabo vzame; pridati komu koga; doto dati hčeri. SOlitgebrandjeu, f. 9JUtbfand;en* Mitgefangene* Mttgefangette, ter, bie, sojetnik, sojetnica. MUgefiiH, sočutje; f. a. <&t)m*mtljie. Sjiitgc^cn, v. n., s kom, s čim iti; eS gefyt ttodj mit, že velja, še se more shajati; ni še prenemarno; im jlartenftriele, pomagati; ettoaS mttge^en Ijeiften , zmakniti kaj skrivaj. 9#itgefaljrte, ber, f. ©efaijrte. 9Jiitgeljilfe, f. ©eljilfe. SJMtgeigen, Mitgenieifen, s kom gosti, uživati. 9)litgenofi, bet, f. ©enofi. Sftitgenoff in, f- ©enoffuu Mitgeitltjf, ber, vkupno uživanje. 9JUtgefdjaft3fiil)m, ber, soopravilnik. 9JHtgef(i ijpf, bas, podobna stvar, sostvar. Mitgefell, f. ©cfell. 9)Htgennnnft, f. SMengetotanjt 9)titgift, bie, dota, nad^ V. in prinos. 9Kitglaubtge, ber, ©laubenSgenoffe, sovernik; fonfi soupnik. fHtglieb, bas, fig. toorti. soud, beff. ud, tovarš, družnik, f. nbrigettS bie 93enterfung unter ©lieb. Sftitgliebfdjaft, bie, lastnost, po kteri je kdo ud —. 9JUtgraben, MUgramcn, Mitgrafen, Mit* greifClt, S kom vred, skup kopati, uje-dati se, pasti se, seči po kaj. Sftitljaben, t?, a., pri sebi imeti. SJHtijalten,, v. n. u. «., mit (šinem, (šineš $artfyei mit^altett, s kom potegniti, vleči; einett @djmaus, gostiti se, gostovati se s kom; ein geft mitljalten, praznik obhajati s kom, v družbi s kom ; im @piele, igrati s kom; tooflen €>ie mitljalten, ali hočete z nami iti i. t. d. 2R1tj} a m m e r it, Sliti anbeln, Mitljattgeu, Mljafdjcn, MU^anen, s kom vred kovati, kupčevati, obešati, loviti, sekati. SJlitljelfen, t?, n.,-tudi pomoči, pomagati komu; lajjt uuS mit^elfen, pomozimo, pomagajmo. aftitjjelfer, ber, pomagavec, pomočnik, po-magač. ^itftclferin, bie, pomagavka. »it&crr, f. ©efeltfdjafter. 331 it^ crr f d) af t, bie, sovladarstvo. litierrf^cn, v. n., s kom vladati. SKitljenidjer, ber, soviadar. 2Jtitl)tn, conj., tedaj, torej, po tem takem. SlUtljirt, ber, kdor s kom vkup pase; so-pastir. 9)Utl)0ff en, t?, n., s kom upati, tudi upati. 2Kiti>nbat, ber, f. (Segengift, zdravilo zoper strup, mitridat*. 9IUtl>ungern, Mitičen, Mitljuften, s kom ob enem gladovati, skakljati, kašljati. 5JUtl)Ut, bie, vkupna paša. SJtitigantia, f. Milbentngčgrunb. SJUtigireit, f. Sinberm 3Jiitiagb, bie, vkupni lov. SJlitJagen, S kom vred lov imeti, loviti. 3JUtjiinger, ber, součenec. ^iifatfer, ber, socesar. mimm. 1033 Mitíamífen, Mitfauen, MitfeJjren, mit* tensen, s kom vred bojevati, žvečiti, pometati, sopihati. Mitlampfer, ber, sobojevavec. Miífíagen, v. a., s kom vred zatožiti, tožiti. Mitflager, ber, sotožnik. üDlitílagenn, bie, sotožnica. Mitflang, f. (šinflang. Mitfiatfdjen, Mitliimmen, SRitOiiityent, ÜDÍttflttyf en, s kom vred, z druzimi ploskati, plezati, brenkati, terkati. Mtílneát, ber, sohlapec, russ. soslužnik. Mitfneten, SRttfnten, Mitren, Mit- fottent, s kom ali s čim vred gnjesti, klečati, kuhati, valuckati. Mttiommen, v. n., priti, iti s kom; fomm mit, pojdi z mano, nami; pojdi tudi ti. Mitibnnen, v. n., er fann nicfyt mit, ne more z njimi (iti). m i t f r a n! e n, Mit! raicen, mm rentgen, Mitfriegen, Z druzimi bolehati, praskati, križati, dobiti. Mitfrieger, ber, sovojščak, so vojšak, vojaški tovariš. Mit!Itttbig, adj., kdor z druzimi vred za kaj vé. Mitflttfdjer, ber, sokočjaž. M iti itd) CM, f. «m s kom smejati se, smejati se tudi. m t ti it iUt en, v. a. j s kom vred šundrati, ropotati. Mitlaffen, V. a., dopustiti komu, da gre s kom; laf tíjtt mit, naj gre z mano, dopusti. Mittanfen, V. n., s kom vred teči. Éíitlant, M. ber, soglasnik, soglasnica. Mitlanter, ber, f. Mitlaut. Mitleben, MUletfen, Mitlefjren, z drugimi vred živeti, lizati, učiti. Mitleljrer, ber, součnik, součenik. Mitteib, Mitieiben, bas, usmiljenje, s milj enje; aitdj pomilovanja; td? i)abe SKitleib mit il)m, smili, usmili se mi, pomilujem ga, milo , žal mi je zanj; (Šittem fettt Mitleib aupertt, koga milovati—; er erregte leib, smilil se je ljudem, usmilili so se ga. Mttleiben, v. «., terpeti s kom. Mitleiben, bas, f. Mitleib. Mitleibeníeit, bie, terpljenje s kom, s čem; $ur Mitleiben^eit jie^en, tirjati, da tudi kaj pripomore. Mitleibenfdjaft, bie, f. TOtleiben^eit; sostrast. M i 11 e t b e n Ž to e r t i, adj., usmiljenja vreden. MitleibenStoiirbtg, adj., f. Mitleiben^ mertlj. üUMtleiber, ber, pomilovavec, milovavec; beffer S^eiber alS Mttleiber, boljši je da ti zavidajo, kakor da te pomilujejo. Mttleibtg, adj., smiljen, milostljiv, milo-serčen; kdor z drugim vred davke plačuje. Uttitteibigfeit, bie, smiljenost, usmiljenost. MitleibétüS, adj., neusmiljen, brez usmiljenja. 1034 9»ittetiiSt>(iK. MitleibŠbOll, adj., premiloserčen, poln usmiljenja. Miti cm en, v. n., mit 3entanben, učiti se s kom; v. a., etne @acfye mit enter anbern, zravno, s čem družim učiti se česa. Mitlefen, Mitlieben, Mitliegen, Mitln-ben, Mitlbfdjen, Mttliigen, s kom brati, ljubiti, ležati, hvaliti, gasiti, legati. M it m n d) en, v. a., družbo delati komu, s kom kaj skup početi, delati, pri čem biti; bie Mobe mitmad)en, po novi šegi živeti, nositi se; 5lileS mitmad)en, povsod t. j. pri vsaki veselici zraven biti, z vsem se pečati; rad veselje in posvetne sladnosti uživati. Mitntagb, bie, soslužnica, sodekla. Mttmaljen, Mitmaljlen, Mitmartern, s kom vred, skup kositi, mleti, mučiti. Mitttteifter, ber, somojster. Mitntelfen, v. a., s kom, s čem, skup molsti. Mitmenfdj, ber, bližnji; er iji beitt Mit-menfd}, človek je, kakor ti. Mitmeffen, Mitmifd)en,Mttmobern, Mit-rnorben, Mitnaben, skup, z drugimi meriti, mešati, trohneti, moriti, šiti. Mitname, ber, pridevek, pristavljeno ime. Mitneljmen, v. n., s sabo vzeti, jemati; erfd)6pfen, zdelati, oslabiti, vzeti, potreti; ozmerjati, obdelati, terdo soditi in popisovati koga; f. a. $ertt)iiften; bas mod^te id) nod) mitne^men, zoper to bi še nič ne rekel. Mit n i d) t en, f. Mit Mitniitbigen, koga prisiliti, da mora s kom iti. Mitjeitfdjen, Miitfanben, Mittfeifen, Mit^ftanjen, Mit^ptfen, Mitfagen, Mit- Viaubent, S kom vred , skup , tudi bičati, rubiti, žvižgati, saditi (s čem), tergati, ter-pinčiti, žlobodrati. Mitjjoltem, Mityrebigen, skup razsajati, pridigati. Mit^rebiger, ber, sopridigar. Mitqitflfen, v. n., s kom vred reglati. Mitrtidjer, ber, somaščevavec, somaševa-vec. Mttraffen, v. «., z druzimi rečmi zgrabiti. Mitrauber, ber, sorazbojnik. Mitredjnen, v. a., prišteti, všteti, vštevati, všteviti, vrajtati, rajtati v kaj, vraj-tengo vzeti, privzeti, jemati s čim; Ijajl bu bas mitgered)net ? ali si tudi to vzel v število? Mitreben, v. a., s kom vred govoriti; f. a. $aretnreben. Mitregent, ber, sovladar, sovladavec. Mitregentf^flft, bie, sovladarstvo. Mitreifen, v. n., iti, hoditi, popotovati s kom; reifett Iummer, f.m\U tagšnt^e* 9)tittag3fd)maU$, ber, pojedina opoldne. 9JHttag$feitC, bie, poldanska (bei F. podsolnčna) stran, južna stran, poldne. SUttaglfOtttte, bie, poldansko solnce. 9ttittag3fJ)Ctfe, bie, opoldanska jed, jed pri obedu. ^ittagžftunbc, bie, poldne, poldan. 9iUttag$ftent, f. &mnt. 2JHttag$tafei, f. 9JUttag$effen-9Jtittag$tif$, ber, f. TOtagSeffen-9JUttag$t)0li, bas, južni narod. SRittagSunnb, ber, ber 3Binb aus 9flittag, jug. južni veter, krivec, nad) Gutsm. se-vec. bei F. podsolnčnik (?); ein 2Binb um bie 9)žittagS$eit, opoldanski veter, opoldanska sapa. Smttelaber* 1035 $Httag$3eit, M*' poldan, um bie TOttagS* jeit, o poldne. ^UtagSjufel, f. 9tttttög3fm^ ■ättittagtoärts, adv., proti jugu, proti poldanski strani, k jugu, k poldnevu , (nad) F. proti solncu, pod solnce?). 9ttittait$en, v. n., s kom plesati. üUHitän^e*, ber, plesavec, s kterim se pleše. 'Mittänttxin, bie, plesavka. ^ittaufcn, V. a., s kom vred kerstiti. 9ttitte,.; bie, sreda; bie Sttitte beS £aufeS, bes ©artenS, sreda hiše, verta, u. f. f.; in ber Sttitte beS Kaufes, bes ©artenS, bes 2öegeS, v sredi hiše, sred hiše, verta i. t. d.; baS in ber Sflitte liegenbe, bie SJiitte bilbenbe, sredje, sredina, posredje, osredek; SJiitte beS £eibeS, pas; einer aus itnferer TOtte, eden izmed nas; in ber SJžitte fein, v sredi biti, srednji biti, med—; in ber SKitte ge!)ett, po sredi, med njimi (dvema, tremi i. t. d.) iti; Sftitte beS SJžottatS, polovica mesca; in bie SWitte jieiien, medstaviti; in bie TOtte tnerfen, medmetati; bis ¿ut 9JHtte beS beS, do srede gojzda, do sred gojzda. Sttittci, f. Mittlere. Littel, bas, glitte, ober ttas in ber SRitte iji, sreda, osredje, osredek; ^auIuS trat ins Littel unter fte, Pavel je stopil v sredo med nje; im äftittel gelten, po sredi hoditi; baS Littel galten, na sredi biti, sred dvema rečema, sredenj biti; mont. ruda, kamenje; ftd) in bas Littel fd)lagett, legen, in baS Littel treten, vmes stopiti, med nje (ko se prepirajo) stopiti, miriti, posrednik biti, (da bi prepiravce narazen spravil); eine toirfenbe Utfad)e, fo ferne matt ftd) iljrer jut (§rteid)ung einer 5lbftd)t bebienet, pomo-ček, pripomoček, priroček, pomogljej, po-moga, poslužek, ttacfy M. in ©t. prirok, na<| bem Russ. sredstvo, nad) bem Poln. sredek; ÜÄittel ergreifen, pripomočkov se prijeti; alle SKittel ttetfud)en, poskusiti vse, kar bi utegnilo pripomoči; bet Btoeif Kjeili? get bie Littel nid)t, namemba ne posvečuje (ne opravičuje) sredstev; Littel, pl., ¿Bet* mögen, premoženje, dnarji, bogastvo; bet Mitteln feilt, premožin, začimen biti, imeti za čem; ¿n Mitteln gelangen, opomoči si, premoženje pridobiti, obogateti; ^Iqneimit* tel, zdravilo, lek, gajilo, vračilo; kar pomaga n. pr. želodcu, (sDžagenmittel), kar je dobro za—; pomoč za—5 Littel obet ^öerfgeug ettvaS ¿u »errieten, mit einem er= flätenben 33eifa&e, fo toie in ber Bufammen* fe^ung mit ^erbalfyaupttoörtertt als @tunb* toort toitb im @Io». fyäuftg butd) bie bem *Betbalfyau£ttoorte angesaugte ^BilbungSenbung auf — alo, — ilo, — elo auSgebrücft, 23. Littel gut Reinigung, Reinigungsmittel, čistilo, (ŠtarfungSmittel, krepčalo tt. bgl.; in bet $Bitfenfct)aft, SKebium, ettoa sredstvo; f. a. ; ein untaugli^es Littel antoen-ben, (@pt.), vodo z resetam zajemati, s svedram kravo dreti. Littel* in Bflgtt. srednji, posrednji. SDltttelaber, bie, srednja žila. 1036 miütWtx. Sftittelalter, bas, srednja doba, srednje leta; in bet ©efcfcicfote, srednji vek (in ali. fía». 9».). SDlittelart, bie, srednji rod ali razpol, srednja sorta, versta. 9JHttelbahn, f. aJKttelftrafie. 9Jlitt elb a ni), bas, srednje vezilo; atn $)refdj* ftegel, goža, gož, jermen za cepec. SJHttelfcar, adj. u. adv., posredenj; po-srednje, posredama, ne naravnost, po kom drugem; po sredstvih. 2JHttelfcarfeit, bie, posrednost. SJltttelbag, bet, srednji bas. 9Jlittelbanc()3gegenb, bie, srednji kraj trebuha. 9JÍ t11 e 1 i) a n m, bet, srednje (visokosti) drevo. 9Jlittelbein, bas, srednja kost, noga. ÜDíitteífcelang, bet, srednji znesek. 9ttittelbier, bas, srednji ol. 9ftittelbing, bas, srednja reč, sreda, sredina; obostranska reč; kar samo na sebi ni ne dobro ne zlo, ne lepo ne gerdo. 9ttittelburd>fd)nitt, bet, srednja cena. 9ttitteíení)$tpeif, bet, posrednji namen. 9ttit te lente, bie, srednja raca. 9)littelenle, f. (ateinenle. 9)tittelfalf, f. ©etetfalf. ÜDUtt elfarbe, bie, srednja barva, vmesna barva; &albfarf>e, e^atinta, nad) Zalok. nadahlik. Sftittelf elb, bas, srednje polje; an bet sBaí genate, sreda osi. Sftittelfell, bas, (mediastinum), mrena. 9)1 ittelftn9er, bet, srednji perst, imenitni perst (VJ, veliki perst, srednjak. 9ttittelfladje, bie, srednja ploščad, plošad. 9ttittelfleifd), bas, 2)ammgegenb, in bet 5lnatomie, presredek, srednje meso. 9Rittelform, bie, srednja oblika, srednja velikost. SJtittelfurd) e, bie, osredek; bie SJiittelfur* (tyen aufacfetn, osredke pobrati, pobirati, maliga rezati. 9flittelfu#, ber, (^etat^arfus), rož, b'óhm. nart. 9)littelgang, bet, srednje hitra hoja. 9RÍttelgattung, bie, sredanja (V.), srednje pleme, srednji rod. SKittelgefcirge, bas, hribje, pl., posred-nje gore. Stfittelgeige, f. Violončeli. 9ttittelgliei), bas, srednji člen; f. a. telfa^. SDiittelgrab, bet, srednja stopnja. 9)1 it tel grb $e, bie, srednja postava, srednja velikost. 9flittelgiirtel, bie, srednji pas. 9ttittelgnt, bas, srednje blago. 9ttittel$anb, bie, Sftetafarjms, ¿toifdjen ben gingern ttnb ber £anbtour$el, dlan, bóhm. zaperstje. Mittelbanbler, bet, mešetar. 9Kitteliieer, f. jKittelfceffen. 93iittelbengft, bet, žebec srednje velikosti. SDlit telí) O baS, drevo, drevje srednje visokosti. 9ttittelf$lag* 9Jiittelhom, bas, srednji rog. 9Jlitteljagb, bie, srednji lov. 9ttitteljal)re, pL srednje leta človeškiga življenja. 9ttittellattf, bet, srednji kup. 9ftittel{lang, bet, srednji žvenk. 9ilittei!necljt, bet, srednji hlapec. 9JMtteiJrei$, f. 2leqnator. 9Jlittellanb, bas, dežela v sredi; srednje dobra zemlja. 9JHttellanbifd)/ adj., osredenj; mitteilan= btfd)eS 9tteer, osrednje, sredozemeljsko, sredozemno morje (russ.). 9Wittellant, bet, srednji glas. 9WitteIlanter, bet, sredoglasnikt- 9ttittelleintDanb, bie, ©etgleintoanb, hodnik, hodnično platno. 9ttittellittie, bie, srednja čerta, f. a. 3leqnator; 9«ittelftrage. 9)littell0d), bas, srednja luknja. 9)1 tt t e 110 adj., nepremožin , brez premoženja, potreben. 9ttittellofigfeit, bie, nepremožnost, potrebnost. 9)littclmagb, bie, srednja dekla. 9Jlittelmann, bet, srednjiga stanu človek, srednje premožni človek; f. a. VeMUttler. 9)littelmag, bie, srednja mera. 9JHttelmaftig, adj., sredenj, srednje mere (ne velik, ne majhen, ne lep, ne gerd); f. a. $efd)ran!t 9)littelmafigfeit, bie, srednosfc, posrednost; srednja, ne velika vrednost. 9ttittelmaft, bet, srednje drevo, srednji ali veliki jadrenik. 9Jžittelmaner, bie, srednja stena, srednji zid. 9JHttelmeer, bas, f. 9ttittelianbifd;(es SJžeer). 9)littelmebl, bas, srednja moka. 9ttittelOcM, bet, vol srednje velikosti. 9)litteHJaiier, bas, srednje lični papir. 9ttitteHireiČ, bet, srednja cena. 9JMttel}JUttCt, ber, sredek, osredje, sama sreda, russ. sredotočje, (sredopičje), ettoa aud) središče, središe; bie SJfttte, sreda, sredina; bet mitteljie $ern, sredanja, (T.}; fig. serce; f. a. <§d)tt)er£unct. 9ftitteHjnnctbett)egung, bie, obračanje okoli središča, središa. 9)littelrab, bet, srednje kolo. 9)iittelraft, bie, im fe, Mittelfdjnevfe, f. ^aarfäneife, Mittelfdjritt, ber, srednji, srednje nagli korak. Mittelfdjrfltt, bet, srednji svinec. Mittelsmann, f. ftittel^erfon, Mittelforte, f. mmWw* Mittel^erffln, bie, srednik(au$ altsl.), posrednik, raešetar. Mittelft, adv., s, z, po, s pomočjo; mit* telfi bes <§djlüfeiS, s ključem. Mittelftabt, bie, srednje (veliko) mesto. Mittelftanb, ber, srednji stan. Mittelftange, bie, tm ©agen, sora, svora. Mittelftatar, f. 9Kittelgrii&e. Mittelfte, adj., sredenj, naj nasrednjiši. Mittelfteg, bet, srednja steza. Mittelftimttte, bie, srednji glas. Mittel ft raff e, bie, srednja cesta, srednja pot; fig. posredek, sreda, zmernost, sred-nost; golben ifi bte ÜEitteljiraße, v sredi, v zlati skledi; mera je v vsem naj boljši. Mittelftrid), bet, (signum conjunctionis), vezaj, zvez (V.). Miitelftiiif, bas, bas mittele c nt, aJliftofen, ^ittonen, z druzimi, hkrati divjati, doneti, bučati, bobneti, jittittragen, v. sabo nesti. ^iittrauen, Citiranem, z drugimi vred poročati, žalovati. 9)littreifien, t?, a., sabo gnati, z druzimi vred, skup gnati Sttimiel), ber, f. 9ttittoeibe* $iittrtnfett, t?. n., z drugimi piti; er trinft aud) mit, on tudi ž njimi (z nami) pije. afttttnnfer, ber, pivec, sopivec. <0lttttDfld), bet, 9tttttto0dje, bie, sreda. ^iittoi)$entit(i, adv., vsako sredo. !i!ftitttOO(fj§, adv., v.sredo; vsako sredo. Sttttiib en, v. a. u. r., z drugimi vred vaditi kaj, se, vaditi se tudi. 9ftitltttter, adv., včasih, serb. kadkad, s čem vred, vmes. aftitlirfadje, bie, vkupni vzrok. $Httoerf)re<|er, ber, eden hudodelnikov, ki so doprinesli kako hudodelstvo, deležnik hudodelstva. Sftitberiiredjeritt, bie, deležnica hudodelstva. Siliiberfdjtoorette, ber, deležnik zarote, punta, sorotnik, sopuntar. Sftitfcertoefer, ber, vkupni oskerbnik. ^tltiormitnb, ber, sovarh. ajiittiormiinberin, bie, sovarhinja. flitfflac^en, v. r., s kom drugim na straži biti. SOitltoagen, $litamljien, s čem drugim, s kom vagati, voliti. SUlittDtfljier, ber, sovolivec. SJltltDaljen, v. a., s čem drugim valiti, anbern, n., s kom iti, hoditi, popotovati; toanbere mit, popotvaj tudi ti, pojdi z nami. Sftittteljen, v. n., iz ene strani vleči (od več vetrov). SDlittoeibe, bie, vkupna paša, spolovna (F.) paša. S^tttoetben, v. a., vkup pasti, s kom drugim pasti; v. n., skup pasti se. SftittDeinen, v. n., s kom jokati se. $liitt>ettt$erl, ber, sogornik. $Mttoerben, v. n., s kom drugim snubiti. $Httoerber, ber, sosnubač; f.a.(£omietent ^littotlle, ber, edina volja. 3ftittoirfen, t?, n., skup delati, s kom drugim delati, pripomoči, pripomagati k čemu, s kom drugim prizadevati si, poganjati se za kaj, russ. sodejstvovat; afle^ toirft jltm ©Utett mit, vse zdaja k dobrimu. SKtttoirter, ber, sodelavec. SMtttoirfnitg, bie, pomoč, pripomoč, vkupno delanje, russ. sodejstvovanje. 9«iitDiffen, v. a., s kom vred, hkrat kaj vedi ti. fHttoiffen, bas, znanje, vedenje, ved, vkupno, hkratno vedenje; ofyne metn S0?it? Stfobcijanbef* toiffen, nad) F. brez mojiga vedeza, aud) brez moje vedi; ko jez, da jez nisim vedil. 9Jlittoiff enfdjaft, f. TOttmffen* SJlittt)tffer, ber, sovedec, sovednik, (sve-dok, 3euge); sokrivec. Sftittoflljnen, v. n., s kom skup stanovati. Iter, ber, iti «Stdbten 93eifaj?, »ertoanbter, sosed; in SBeingebirgen, sogornik, mejaš. SJltttoOljneritt, bie, soseda; im 5Beittberge, sogornica. ^JltttDOlien, v. a., s kom drugim, s čem družim kaj hoteti. ajlit^ii^ien, v. a., s čem šteti, prišteti, prištevati; všteti, vštevati; man fyat t^n nidjt mitgeja^it, njega niso šteli. 9ttitaeUig, adj., sočasen, istodoben. 9JHt$etttgfeit, bie, sočasnost. S^it^eitge, ber, sopriča; kdor je s kom priča v čem. Sftitjtelj ett, t?, a., vleči s kom, s čem; v. n., s kom drugim iti kam, podati se kam. 9ttit3ittern, v. n., s kom tresti se. ecf, f. ^eben^erf, 9JU£tur, bie, mešanje, zmes, mešanina, mikstura *. 9Jlnemont!, bie, ©ebddjtnifjfunfi, umetnost, ali nauk, kako spomin vaditi, krepiti; mne-monika *. mut\, f. mtnui adj., f. SBettegltdj, ein §eer mobil mad)en, previditi z vsem za odhod potrebnim, pripraviti, ugotoviti vojsko; na nogo spraviti, postaviti, ^obtiarbermiigen, bas, premikljivopremoženje. 9ttof)iltareffefte, pl., premikljive reči. dobili en, pl., f. 9tteubel(n); prenesljivo blago, premikljivo blago, gibljivo imetje, pohišje, pohišno orodje, pohišna oprava. 9JU&tliftren, f. ^obil (ma^en), OiHften. ^obtlititi, f. 33ettieglid)fett. Sttflbltdjt, adj., prestrojen (od usnja). SJlcbaittat, bie, način, ravnava; f. $er- fafirongčtoeife* D b e, bie, šega, navada, a. kolomera (eig. ber £a£ierene @d)nitt ber <§d)neiber), moda, russ., poln. u. bohm. kroj (€>d)nitt); ber 3Jžamt n. ber Sftobe, mož po šegi; eine 3ftobe mitmad)en, po šegi se nositi, po šegi se ravnati; bie 99tobe bringt eS fo mit fid), šega tako hoče; eS tft bie 5ftobe fo, tako je šega, navada; eS iji auS ber Stfobe gefommett, zastaralo se je, ljudje so opustili; russ. eto vyšlo iz mody; SOiobe toerben, v navado, v šego priti, pii-hajati; Sftobe fein, po šegi biti, navada biti; navadna noša, (Xrad)t). tn Bffeg. P° šegi, po novi šegi, po občni, veljavni navadi, modni, po modi. Sttobeartifel, f. SJtobetoaare* 9Wobean^bmtf, ber, beseda (obljubljena), « ki je v navado prišla. 9K0bebanb, bas, trak po novi šegi. Sttflbegeift, ber, duh mode. 9ttobei)anbei, ber, kupčija z blagam po novi šegi, z modnim blagam. Mobclieib* MO bei leib, baS, obleka po novi šegi. ^flbefrattHjeit, bie: bolezen, ki kje v navado pride, pa hitro mine; modna bolezen. Wobei, Mobefl, bas, audj, ber, Mafi, mera; gigur, Mufiet, podoba, obrazec, model*; in anb. fi. M. auch vzor; eine »ertiefte gomt, ©ieffomt, na lobeml, adj., mobifdj, nov, po novi šegi, Mögen* 1039 sedanj, kakor je sedaj navada ali šega, prav nov. Mobemtftren, v. a., na novo šego predelati, prenarediti, po noVi šegi narediti; napraviti, kakor je sedaj navada. Moberntftrung, bie, prenaredba po sedanji navadi. Mobertoaffer, bas, bas über einen lehmt* gen ¿Boben ftehenbe, ilovčnica, glinovica, slinjevica, nad) F. rumenica. Mobefchneiber, ber, krojač po novi šegi, auch kolomeri (gebr.). Mobefdjönheit, bie, lepota po novi šege. Mobeft, f. SBefdjeiben* Mobefud)t, bie, strast, pohlep, nositi se po novi šegi. Mobefitdjtig, adj., gizdav in strasten na vsako novo šego. Mflbetradjt, bie, noša po novi šegi. Modice, zmerno. Mobification,bie, prenaredba, sprememba, omera. Mobiftctren, v. «., premeniti, premenjati, prenarediti, ttadj V. omeriti, omerjati, natančneje odločiti. Mobifdj, acU-> P° noyi šegi, P° modi, moden , novomoden. Mobiftitt bie, modistka. Mobnlatton, bie, zavijanje, previjanje glasa, modulacija. Mobnitren, v. a., mit ber (Stimme abtoech* fein, glas premenjati, zavijati, previjati, glas ali z glasam zvijati. Mobnš, ber, f. 2irt, SBetfe* Möge, f. Macht Mögen, v. w., f. tonnen; moči (morem, mogel), bei V. auch magati unb zamoči (f. bie ¿Bemerfmtg unter können), v moči biti, moč imeti; mag tooljl ein ¿Blinber bem an* bem ben 5Beg geigen? ali more slepec slepca voditi? (Erlaubnif ha^en ettoaS *huu> m°cii smeti; für mich mag er eS thun, za mojo stran more, sme storiti; kar se mene tiče, naj stori; jez mu ne branim; toaS mag ihn toohi aufhalten? kaj bi ga koli mudilo? kaj ga vender le mudi? bu magjt eS im* merhtn thun, le stori; bu magft gufeljen, le glej; fte mögen gufehen, naj gledajo; eS mag fein, bodi; naj bo; »on ungetoiffen (Sadjen, fein, gefeiten fonnen, mit neki; eS mag tr* genbloo fterfeu, neki mende tiči; ioaS mag unfer ¿Bater machen? kaj neki dela oče?; toaS mag bas toohl foften? koliko bi to moglo veljati? ich mag thun ioaS idj totll, fo ift eS nicht recht, naj storim, kar hočem, ni prav; ioaS immer bu »on mir »erlangen magji, karkoli bi od mene želel; aiieS, toaS bit tüüttfdttejl es toofjl tljun mögen, ti bi bil storil; tej) mödjte gerit, meni bi se hotlo; idj mag gern SDliid) trinfett, rad pijem mleko; eS motten ettoa aefyt ¿age »ergangen fein, kakih osem dni je minilo; er mag baS tooljl leiben, to ima rad. SJlÖglid), adj., mogoč, kar more biti; eSifi möglich, mogoče je; eS ijl Ultmöglidj, ni mogoče, ni moči (nad) 2lltbem ni moč), ne more biti; böhm. u. poln. možny, russ. vozmožnyj; eS tfi feine £ilfe meljt mögltd), ni je (nobene) pomoči; ni moči več pomagati; tljue bein 9J?ögltdjfteS, stori, kar je mogoče; ift eS ntögltdj? ali je mogoče? ali more to biti?; motalifef} möglidj, kar se sme; eS ift möglicf), baf? iefy fontme, morda pridem, more biti, da — ; utegnil bi priti; rnogs liefen gaileS, ko bi se primerilo, utegnilo bi—; fo »iel es mir ntöglidj fein totrb, kar bom mogel. 3R0gli$!ett, bie, mogočost (F.), mogočnost, (eig. 5Md)tigfeit), možnost; am befielt jeboefy abjeeti». burd) eine Sluflöfuttg, 03. bie 9ftöglid)feit ber @ae$e befreite idj uidjt, ne pravim, da bi to bilo nemogoče, da bi to ne moglo biti; nad) meiner 2Rögltd)feit, kar je (bo) meni mogoče; eS toat feilte 5ftöglte!)fett, ni bilo mogoče, ni bilo moči. 9)logiid)mad)nng, f. $erttrirflidjnng. 9Jltiglid)ft, adj., superl., fdjteibe mir mög* Iteijji balb, piši mi, kakor boš mogel, berž ko boš mogel; id) fjabe mein Sftogltdjfteč getrau, storil sim kar sim le mogel, vse, kar, karkoli sim mogel. flogltl, ©rofžmogul, Mogul *. Stoptttebaner, f. 9)lulwmebatter, Stola* 9ftOt)tt, ber, (Papaver), mak, fig. f. @d)löf, Cjpium. WIqH* in Bffcgn. makov. SWo^nörtig, adj., makast, makovn st. SDZö^nflaben^ ber, makova potica,, russ. makovnik. SJlO^n^an^t, bas, makova glava, makovka, makovica. 9)lol)n Höffe, pl., makovi cmoki. 9flol)nJo*)f, ber, f. SKoljnljfliHrt* 9Jtol)nfnd)en, ber, f. 9ttoljnftaben. 3Jlol)nÖl, baS, makovo olje. önfaft, bet, makov sok. 9Jloljnfattte, ber, makovo seme. 9)loi)nftettgel, bet, makovo steblo. 9)loi)nftrifeln, 9Jtoi>nfliiffe, makovi cmoki. 9fl0l)nfltMe, bie, makova juha. 9)10 I) C, ber, eitt 9leger, «Sdjtoarjer, zamurec, zamorec, (eig. ein Ueberfeeif^er), černec; ein 3ettg, moar, mor; einen Sölten toetfj toafdjen toolien, bob v steno metati; minerifdjet 9Jžol)r, siv prah iz živiga srebra in žepla, čern-i f» 9)lof>r, bas, f. mm. 9)10 l)re, bie, bie gelbe Sftöljre, gelbe üiübe, koren, coli, korenje; baS jtraut ba»on, cima, nat-i od korenja; eine in ben rnteife, f. ©ramnetfe- 9)loftrritbe, bie, koren, coli, korenje. 9Jlol)rriibenatfer, ber, korenje; nadb ber (Ernte, korenišče, koreniše. 9)loitie, f. §alfte. moftt, ber, ladjarsko kladvo. 9)10 f f a I a f f e i, ber, Mokanska (Moška) kava. 9J!ola, bte, nacb F. snetje, poln. zasniad, f mrntalk SJlOld), bet, (Salamandra), močerad, (mača- rad), serb. daždenjak. 9W0ldj(irtig, močeradast. SKolbe, bie, f. Mulbe. SRolbtoolf, f. (grbgritle* Moleftiren, f. 23eiaftigen. 9)?0littift, ber, Molinist*. Mttn, v(itti $.3Batfe), siratka fur sirovatka, bei Gutsm. sirotka, (russ. sy-vorotka, poln. servatka, obet ttiell. fur si-rovodka, Jtafetoaffer), nad) M. zmedki. 9RolJeubieb, f. S^mctlerUng. ^Dlfcnitrft^e, bie, belkasta češnja. 2)ll)I!enfur, bie, ozdravljanje s siratko; pe gebraudjen, ozdravljati se s siratko. !3Wol!enlbffel, ber, posnemavnica. $l0lfid)t, adj., siratkast. 9)10l!tg, adj., kar ima siratko v sebi, si-ratkav. mutant, f. SflHiffelMmne, 9RoU, bet, Molton, eitt 3eug,nad)bemPoln. multani pl.', in bet SKufff, f. Mofftott* Ml t, bie, f. Mulbe; Sflmbbieb* 2Jlblicrbrob, f. $ageborm 3R0Ut0tt, bet, mehki, mili glas. SJtollUŠfeU, plmoluski, žlezasti červi. Vinllmtm, f. Maulumrf- Sttolodj, bet, (®č|je), moloh. Molossus, bet, eitt $etsfufj, (----), molos. SJUlfdj, adj., itt bett erftett ©rab ber gaul* ntfi iibergeljenb, nagnjit. SHoitebeere, bie, (Rubus chamaemorus), neke rujavkaste maline, russ. moroška. 3Jlolty, baS, poln. smagliczka. Moment, ber, f. Siugettbliif, BeitimnJt; %i)til S^omcntan, adj., f. Slugenblitflid), iibergeJjenb* 2Romu$, ber, ©ott bes SfcotteS, Momus. Sftouadnftrett, v. n., ft<$ mond)i[$ betra* gett, po mniško se vesti, obnašati. 2Kottabe, bie, monada, f. 9lt0UU 9Jl0ttabci^bin, pl., ettoa enobratje , eno- bratstvo. • Hftottattbna, plettoa enomoštvo. SRonardj, bet, samoderžec (allsl. u. russ.), samooblastnik, samovladec, edinovladec, sa-movladnik, monarh *. 9JlOUard)U, bie, samoderštvo, samovladar-stvo , samovladje , edinovladstvo; deržava edinovladna, bodi si cesarstvo, kraljestvo, vojvodstvo ali knežija; aud) monarhija*. HftDttttrd)itt, bie, samoderžica (russ.), sa- movladnica, samooblastnica. $l0tt(trd)ifd), adj., samovladen, edinovla-den, samovladarsk, monarhijsk, russ. sa-moderžaven. gftonaflerium, f. tfofter* 9ftonat, ber, mesec, (itt a. mesene); in eittem Monat, v enem mescu, v štirih tednih, flonatlattg, adj. u. adv., (en) mesec, več meseov. $01tatit(f), adj., mesečen; adv., na mesec, vsaki mesec; od mesca do mesca; monats lid)e Oteinigung, 3eit, bas Monatlid^e, an* ftattbig, navadna, (navadno imeti) , perilo, Mottdjžorbetu 1041 pranje, čas, mesečina (M.), čišča, čiša, čiščenje, čišenje, nad) Gutsm. aud) diže, diženga (?), russ. mesečno; bie monatlid)e Oleinigung l)aben, navadno imeti, mesečino imeti, svoj čas imeti, prati, poln. na perilu imeti. M0ttat8 = Mottat-, itt Bffeg. mesečni, meseov. M01tat3beridjt, ber, mesečno poročilo. Mouatšblume, f. Mafjiliebetu SJlOttatŠbUCb, baS, mesečni zapiski. MouatSfiuif, f. M0natlWc flteiniaung). M 0 n a 13 f r i ft, bie, odlog za (en) mesec, mesec; itt MonatSfrifi, v enem mesca, za en mesec, in attb. flatt. M. za mesec; mesec dni. MouatSgeburt, bie, izplav. MouatŠgelb, bas, aud) Monatgelb, mesečni denar, mesečna plača, mesečno plačilo; nad) V. aud) mesečina, mesec, 39. baS MonatSgelb be$iefyen, mesec potegniti. Monat^b Ctltge, ber, mesečni svetnik. MonatSIiub, f. Monfalb. MouatŠname, bet, meseovo ime. MottatŠreiUg, bet, redkvica, redkev. MOttllt3r0fe, bie, mesečna roža, f. a. Mouatli^ MonatSfdjrift, bie, mesečnik, mesečni časnik. MonatSfotb, f. Mouaičgelb* M0uat3uljr, bie, ura, ki se v enem mesci enkrat navije. M0ttltt3tDCift, adv., na mesce, na mesec, mescama, vsaki mesec, po mescih; ntonatS* toeife mietljen, na mesec vzeti, najeti. MonatšjeU, bie, f. M0natlidj(e flieinigung). MSnd), bet, mnih, menih, redovnik, russ. monah, černec; Mond} toetbeu, ntad)ett, pomnišiti koga, se, mnišiti koga, se; ime ein Mottd), po mniško; (šinem ben Mond) jled)en, opehariti koga; Mond)lein, dim. mnišek; ein »etfdjnitteneS X^liet, rezanec, skopljenee. Miindjeltt, Mbn^Ctt, V. n., po mniško delati, misliti; v. «., pomnišiti, mnišiti; rezati, skopiti, skapljati. Mijndjentaub, bet, mniška igrača. Miiniberci, bie, mništvo. Miiniicit, bie, mništvo, meništvo. Mi) U d) i f d), adj., mnišk, menišk, samotarsk. Mou^mcifc, bie, f^toargf^eitliget «Sanget, @(^toaqblattel, černa penica, černoglavka. M0Ud)3s itt Bftgu. mniški, samostanski. mn^matt, f. Sitocnjaim Mii Ud)^b0 g C It, ber, prazna stran na kaki natisnjeni poli. Mbndjčgeier, f. ©eierfmtig. MtincbSgeleljrfamieit, bie, mniška, samostanska učenost. Mpnd)3get0(ntb, bas, mniško oblačilo. MijttiPiaMe, bie, meniška kapa, kapuca. Miindjštlofter, bas, mniški, meniški samostan ali klošter. M0ttd)8!UttC, bie, meniška halja, kuta (habit). Mijn^^lcbcn, baS, mniško, samostansko življenje, nad) M. mnihovanje. Miin^^orben, bet, mniški red, 1042 SRimd^fotte* flftbndj^latte, bie, mniška plesa. 2Rijnd)$fdjnft, bie, gotiško pisanje. SftijttdjSftij, ber, meniško prebivališče, pre- bivališe, samostan. 9Jlbndj3ftani), ber, mniški stan. 9ttbnrf)čtau&e, f. (sdjietertintbe. $liiitd)3tt)efen, bas, mništvo. 9ttiind)ti|uin, f. »upeit, 9ttond)čtt)ttr3, f. SSmmkii). 0 llb, ber, mesec, luna (aud) altsl. u. russ.) ; ber Sftottb fd^eint, luna, mesec sveti; ber Sftonb nimmt gu, mesec raste; ber SKonb ttimmt ab, mesec odjema, pojema, se manjša, nad) Zal. ščip se stara; ber abnel)menbe 9Wottb, stari mesec; ber nene 3JŽonb, mlaj, ponoviti se; ber »ofie 5ftonb, ščip, šip; ber 2Jžonb toirb ttoii, luna gre v ščip, šip, je v ščipu, šipu, polna luna; ber 2Jžami im Sftonbe, čisto neznan človek; ¿el)n 9J?onbeit, deset mescov; ber l)albe 2ftonb, f. monb; nek irharski serp ali stergulja. in Bfjjgn. —mesca,— lune, lunin. S^onbabcnb, ber, večer, ko luna sveti. Sftoitb Hiter, bas, čas od mlaja do mlaja. Sftoitbaitoe, baS, mesečno oko. 9ttonbaiigtg, adj., f. Sftonbblutb. SDlDnbaugfgfcii, bie, mesečnost. 9ft0nbbett)0ljner, ber, mesečan. ^onbbcf^rctbling, bie, popis lune, mesca. $tonbMtnb, adj., mesečen, ttad^ F. mesčen. atfDItb&liltbljeii, bie, mesečnost, nad) V. mesec. Sttpnbbiirger, f. 9ttonbbetool;ner. SOliinb^Cn, bas, meseček, lunica. SJlonbcrt' ilt Bffcgn. mesečni, lunin, lune. ftonbenl) ttt, baS, mnogo mescov. mesečen, vec mescov. 2ttonbenlit§t, f. monbMU 9)?0nb enmonat, ber, mesec po luninem teku. 3tt01tbenjeiger, ber, nad) F. mesečni števec. 9Konbei)afte, f. iSlmb^l 9tfonbfeter, f. ^emttonb. Sftonbe^&tiidje, pl.. mescovi krajci. SftOttbeČljflf , ber, obstret, obstretina lune, kolo, kolobar lune ali mesca. 9tfO!tbe3toaitbellingett, pl., premembe mesca, lune, prikazki lune. SMonbftnfternig, bie, merknjenje mesca, lune, ttad^ F. mescov merk; eS ftnbet eine 5JžonbeSftnfterni§ f!att, luna merkne, (bei Gutsm.') merči. 501 DItbflCiftnr pl., maroge na mesci. Stfonbflufi, ber, mesec, f. 9ttrmbbltnbijcit SftOttbfliifftfl, adj., mesečen. !2Ronbf0rmtg, adj., raesečnast, luni, serpu podoben. 50innbgclb, f. SttonatSgelb. 9ttonbgcftaIt, bie, okroglost, podoba lune. Sttonbglanj, ber, svetloba lune. SDiflltbljen, adj., razsvetljen od lune. mesečine, mesečen. Sttonbiruitg, f. kontur. SJlonbfalb, f. 9Jhm!a!b. 3Jlonb!arte, bie, obraz, karta lune. SttonbfoUer, f. SftOtt&fbtttg, ber, mesečanski kralj. Sftoitbfranfljeit, f. 2fombfitd)t ^onbiligei, bie, luna okrogla, ^nnblcuf, ber, tek lune. 9ft0ltbltdj, adj., mesečnast, mesečen. Sftonbltdjt, baS, svetloba lune, mesca; mesečina (nar. pes.); toir fjaben 5ftonbIid>t, eS ift 9D?onbltd)t, mesec sveti, sije. 9ttonbmann, ber, mož v luni. SJlOltb mtldj, ber, bela apnena perst. SJŽOttbnadjt, bie, jasna noč, ko luna sveti, mesečna luč. attonbMafen, pl., f. fžonbečtimnbeiungen. 9ft0ttb3&aljn, bie, pot ali krog, v kterem se luna verti okoli zemlje. attonbšbriidje, f. 9Rimbe3iiMnbeimtgen. SttiUtbfdjeilie, bie, mesec, poln. mescova tarča. 9ftflnbfdjetn, ber, svetloba lune, mesečina; toir fjaben 3Jžonbfd)ein, eS iji 3Dtfonbfd)ein, mesec sveti. Sftonbfdjjeittttadjt, f. 9Jtonbnad)t. 9Rl)nbftdjel, bie, krajic lune, serpu podoben. 9ttonbfolMt, ber, mesečan. ^onbStafel, f. 9flonbfarfe. SftOttbfudjt, bie, mesečnost, nad) Gutsm. mesenčljivost, mesečna bolezen, russ. lu-natizem. 9ttOnbfiidjtig, adj., mesečen, mesečljiv, spehoden. atfonbfiiditige, ber, mesečnik, spehodec (Medv.), mesečnjak, russ. u. poln. luna-tik; bie, mesečnica. 3Ronbfiii$ti0fcti, f. attonbfiidjt. iilftonbČllijr, bie, mesečna ura. SOlonb^tJtCrtel, bas, mescov krajic, russ. četver t. 9tt0nb3toanbeliing,i. 9Jhmbečtoanbelungetu Sttonb^aljl, bie, lunina številka. 9Jlonbtag, ber, aftontcg. 9ttonbtaiif)e, f. £rontmeltaii&e. Sttonbur, bie, f. kontur. SJlunbU) edjfel, ber, mena, menja lune. 9ttcnb$irJei, ber, ridjtiger 9Jh)ttbc3ctjIlu$, lunin krog, devetnajst let, po kterih preteku pride mlaj in ščip, (šip) sopet na ravno tisti dan. 9ttone(en), f. ®ctt. 9ttoniren, f. SRafrten« SttonitorialeS, Sbmitothtm, f. 2 fdjretben* utonit um, f. SBemerfung* 9ttDnfalb, bas, ein j!eifd)iges ©etoacfjs in ber ©ebaljrmutter, snet, snetje (aud) bohm. U. serb.) ; izplav, negodni porod. SftflttObraitt, bas, monodram. Stonogam t C, bie, enoženstvo in enomoštvo. Sttoitogram, bas, f. ^amen^ug. SDlonogra^jte, bie, samopis, spisek od ene reči, od eniga predelka, monografija*. SRflnolog, ber, samogovor, kadar kdo govori sam s sabo. 9ftCtt0}J0i, baS, samoprodaja; edina pravica, s čem kupčevati, kaj narejati; sa-moterštvo. Monojolčorbnung. SDlOttOjJOlčOrbnung, bie, postava zastran samoprodaje, samoterštva. 9TConoft)llabifd), f. (Sinfolbig. 2tf0U0t0n, adj., f. ©intiimg; enakoglasen, enoglasen, enoterozvočen. Monotonie, bie, enakoglasje, enoterost glasa, žvenka, nad) bent Russ. edino-zvočije. 9ttonotonif#, adj., f. Monoton. Möns Pietatis, f. $erfaijamt. ÜHonftranj/bie, monstranca, monstrancija, russ. daronosica. 9tfonftro$, adj., f. Ungef>euer(lidO, (böhm. U. poln. potvorny). ÜKonftrum, f. Mißgeburt, Ungeheuer. üßontag, bet, pondelek, ponedelek, altsl. u. russ. ponedeljnik; ber Haue Montag, nadj bem Poln. čevljarska, šivarska nedelja ali praznik, t. j. ponedelek, v kterem rokodelci ne delajo. MOUtäglidj, adj., ponedelsk; vsak ponedelek, ponedelsk. M o nt an * in Bftgn. f. $erg*. MOUtaniftiflJ), adj., rudarsk, rudarijsk. Sollte, f. SBerfafcamt. Moiitgolfiere, f. Luftballon. MontireU, v. a., obleči—, oblačiti vojake, montirati jih; f. a. ^Bemannen. Montim, ber, oblekar, ki vojake z obleko preskerbuje; mondurar. Montirung, bie, f. Montur. kontur, bie, oprava, obleka prostiga vojaka, mondura. SKontur^COmmiffiOn, bie, monturna komisija, odborstvo zastran vojaške obleke. MonturŠinfJJector, bec, monturni nad-glednik, ogleda vojaške obleke. Monument, bas, f. Senfmal. Moor, baS, audj ber, močvir, coli, močirje, močvirje u. močvirje, (3. J?r. a.) mozirje, blato, (blatovina ii/.), grez, muza, muzine, mlake; mahovje, mah (b. Satbad)), n. F. a. tres, tresečina , poln., russ. trjasina, zyb. Moor = in 3ftgn. močvirni. Moorficcre, f. $etbelbeere. MOOtbirie, bie, nizka breza. Moorboben, f. Moorerbe. Moorente, bie, pisana divja raca. Moorerbe, bie, mertvica (T.), tres, močvirnata zemlja, zemlja na mok (int (^egen* fafce $U zemlja na preced; f. Moor. Moorgegenb, bie, močvirje. MoorgraS, bas, loček, bičje. Moorgrunb, ber, mečava, blata pl., mahovje, tres. Moorfcirfe, f. Mojren&trfe. Moorig, adj., grezovit, blaten, močiren, (russ. a. zybkyj, ki se ziblje, trese pod nogami). Moorlanb, bas, močvirje, bei Jam. zibi, pl. f. Mooruteife, f. Sergnteife. Mooriiflanje, f. SumMflanae. M00rf(§ne^fe, bie, (Scolopax gallinula), poklež (F.). Moorfetbe, f. SSollgraS. Moraitfi. 1043 Moorf^innenfraut, bas, poln. biatnica sitova. Moorbogel, f. ©umifbogel, SBafferiuijn. Moortoaffer, bas, mlaka, mlakužnica, močvir, močvirska voda, močvirnica; nad} F. aslovnica (?), uub Wenn eS t>on einem glufje feitwdrts gebrüeft wirb, nad) F. za-povodnja. M0 0<3, baS, mah; (bet M. a. kocmovec); eine mit Moos beWad)feue ©egenb, mah; Moor, Moraji, mahovje; mit Moos tiber^o* gen, mahovat, z maham obraščen, obrašen, zaraščen, zarašen. MOOS; itt Bffcgtt. mahov. MooSammerling, f. föoljrfoerlittg. MooSbattf, bie, z maham zaraščena, za-rašena klop. Moo^bitr, ber, večji medved. Moosbeere, bie, (Vaccinium oxycoccos), mahovnice; Vogelbeere, jerebičje. Moo^betoadjfett, adj., z maham obraščen, obrašen, zaraščen, zarašen. MooSbiltfe, bie, bič, bičje. MooSblitine, f. Dotterblume. Moofen, v. n., z maham obrasti se; po mahu pasti se. Moočf le d) te, bie, skalnati lišaj. Moo^grau, adj., star in z maham zaraščen , zarašen. Moosgrün, adj., zelen kakor mah. Moošijuljn, bas, f. S3ir!Wn. M0 0fid)t, adj., bem Moofe dl)nlid), mahast, mahu podoben. Moofig, adj., mahovit, mahovat, z maham obrašen. MooSfra^e, bie, Moošfrafcer, ber, ster-gulja za mah; eine *ßerfon, kdor mah sterga, trebi, trebič, stergač. Moošlager, bas, lož ali postelja z maham narejena. MooSmatter, bie, zid brez malte in z maham zadelan. Moo^redjen, ber, grablje za mah. M o o S r e i 1) e r, MooS Julj, Moo3od)$, f. ffioljr* brontmel. MooSroIjr, baS, terst. Moožrofe, bie, stolistnica. MooSfd)ne)jfe, bie, kožica. MooSfdjloantm, ber, poln. belka. Mooštoeilje, f. ^umjjftoeiije. M 0 Ji 3/bet, mops, mopsik; fig. godernjalo; tepec. Moifcn, f. prügeln. Mojp3gefid)t, *>ai5> P9- Serd obraz, s kratkim nošam. MoMig, f- SMtrrifi. Moflpšnafe, bie, zaferknjeni nos, kratki razploščeni, razplošeni nos. Moquant, f. @iJÖttifd). Moquitfen, ftdj, f. Rotten. Mora, f. $er$ug. Moral, bie, f. Sittenlehre, £ugenbleire, russ. nravoučenje, nravstvennaja nauka, poln. nauka moralna, böhm. mravoslovif, dobroveda f. Moralifi, adj., f. Sütlidj, nravit, nrav- 1044 9RoraUftretu stven, lep, moralen; jur., moraltf<$e fon, skupna oseba, skupščina, skupšina. SDloraltftrcn, v. n., lepo obnašanje, lepe šege ali nrave (nravitost) učiti. Sftoraltft, ber, f. @ttiewlc5rcr, russ. nra-voučitelj. floralitat, bie, nravnost, nravitost, nrav-stvenost. aJiOralihtlDfO^i^/ bte, praktična, djanj-ska filozofija, djansko modroslovje. SRoruft, bet, »ergl. SBrttd), 9ttoor, Sttarfdj, 6umefttg, Starf; motbetli<$ fdjreien, strašno vpiti. $Torberftal)l, bet, f. attorbeifen. ftorbfatf el, bie, morivna, pokončevavna bakla. 9Jlorbfetg, adj., strašljiv kakor baba. ftorbfeaer, f. ftorbbranb. Sftorb gebriili, bas, strašno bučanje. ^ 9ftorbgefd)id)te, bie, umor; povest od umora. SOiorbgefdjoil, bas, smertna, morivna pu-šica, smertonosno orožje. Sftorbgefdjret, bas, strašan krič, grozno kričanje. 9ftorbgefene, ber, deležnik umora, somo-rivec, razbojnik. 9ftorbgett)eljr, bas, smertno orožje, morivna puša. SJlorbgetOOljnt, adj., vajen, ljudi moriti. 9ttorbgieng, adj., umora željen, žejin. Sjlorbgloife, bie, morivski zvonec. 9ttorbgrube, f. aJiorbergrube* ftorbio, (vulg.j, Setcc u. torbic, f. flori). 9ttorbtciler, bet, to6ttti(h ettoa morivnioa, f. ubr. tafemattc. •Jftorbferl, ber, (vulg.), tič, da malo tacih. florbftttb, bas, pravi, čversti, tudi ostudni otrok; in ber 33ibel fur 5W6tbet, f. biefe«. 5D?Orbli$, HJibrbliih, adj., moriven, po morivsko, po razbojnsko; Semanben morblii » anfallen, napasti koga po tolovajsko, kakor razbojnik. Sftorblltft, bie, morivnost, kervoželjnost, umoroželjnost. ^orbluftig, f. ^orbgterig. 9Worbmcffcr, bas, morivni nož. 9ftorbnad)t, bie, noč umora, morije. •HftorbradK, bie, maščevanje, maševanje 1 umoram zavolj umora. Sttorbratt), bet, posvetovanje zavolj umora HBtorbfdjelm, bet, zviti tič, goljuf. 0 r b f ^ i d i t f bte, kervava bitva, strašni boj. 2Jtorbfd)lag* Morbftfjlag, ber, f. *Prettfdjlag; mil. ttm morivnik, smertni udarec. 9ttorgenreif* 1045 Morb Morb Morb Morb Morb djnlbig, adj., umora kriv. djltibtge, ter, morivec. djttert, ta$, morivni meč. illH, ter, morivski naklon. ^ t lili g, ter, morivski naskok; prenevarni skok. MorbMl, ta«, f. 2ttorbeifen-Morbftčitte, tie, morišče, moriše. Morbfticfj, ter, morivni, smertni ubod, zabod. Morbftoft, ter, smertni sunek. Morbftreid), ter, morivni udarec; aud? gerda, strašno gerda (n. p. gerdo si napravil, napletel). Morbfndit, tie, f. 9ttorbfoft-Morbtf) at, tie, umor, umoritev, f. Sftorb; eine Sfeortt^at begefjett, koga umoriti. Morbtliater, f. 9Jii)rber, Mor&toaffe, f. 9ttorbgetoeljr* Mori)©Cg, ter, (vulg.J, huda pot, slaba, pregerda pot. Morbtoeljr, f. IMorbgctoeljr* MorbtDUtl), tte, razkačena morivnost. Morb ¿etd) ttl, tač, znamenje umora. MoreHe, f. Sttaretfe, Simarette, More$, f. (Stiien; 2)Jore$ ieljren, kozjo molitvico učiti koga. Morganatifd), adj., morganatifdje morganatični zakon. 9Jlorgen, adv., (cras), jutre, jutri; l)ebe eS bič ntorgen auf, hrani do jutri; morgen fritl), jutri zjutra (zajutra), jutri zgodaj, zarana; morgen9tad?miitag, jutri popoldne; tyeute mir, morgen tir, danes meni, jutre tebi; »on morgen, od jutri (od jutrišnjiga dne naprej). Morgen, t?, n., daniti se, svitati se, zori se, jutro se dela; tie morgente @onne, jutranje solnce; v. a., (»eralt.), na jutri odložiti, odlagati, flor g en, ter, jutro, rano, jutranji čas; (Dften), izhod, iztok, eigentl. ridjtig, vshod, vstok, audj jutro; gnten Morgen, dobro jutro; e$ toirt Morgen, jutro se dela, zori se; ter Morgen brid?t an, zor poka; fteute Morgen, davi-; ba$ $Baffer »on ^eute SDior* gen, davišnja voda; teč SKorgettS, am 9Jžor* gen, zjutraj, zajutra; fru^ 9D?orgen$, zjutra zgodaj, zjutra rano, zarana; bei fru^em Morgen, zjutra zgodaj; ter Morgen te$ £e< &en$, f. Sngenbjeit; gegen Morgen, proti vshodu, jutru; afle SKorgen, vsako jutro. Morgen, ter, ein geltmajj, Sndjart, nad^ V. dnina; fiir oral; f. ^Od}* SHorgen^, in 3ffcg., juternji, jutranji, zaju- ternji, rani; f. a. $riilj* 3HorgenanbC(^t, tie, juternja molitev, fljlorgenanjug, ter, zjutrenja obleka. SRorgenarbeit, tie, juternji opravek. 9)lorgenat5em, ter, juternja sapa. Morgen&efud), ter, zajuternji obisk, lorgenblatt, tač, zajuternji list, dopoldanski list. lorgenblo«, ta$, zorna modrina. 9ttorgenfilt(f, ter, zor. 9ttorgen&rot, f. griiljftiil SUlOrgenb, adj., jutrišenj. SJlorgenbammern, v. w., zoriti se, svitati se. attorgenbamraerung, tie, zor, svit. 9Jlorgenbit^, jutrenj. SOiorgenbnft, ter, juternji vonj od rastlin. Sttorgeneffen, f. griiljftM, Silorgenfroft, ter, jutranji mraz. ajlorgenfril^e^ tie, rani, juternji čas. 9ttorgenga&e, tie, jutrina, juternina, juternji dar. iMorgengang, ter, juternji hod; mont. jama proti jutru. SDiorgengebet, tač, jutranja, juternja molitev. 9)l0rgengebanle, ter, juternja misel. SJlorgengegenb, tie, vshodni,vstočnikraj. ^orgengeiaute, taS, juternica, juternje zvonjenje; e$ erfdjaiit tač 2ftorgengelant, dan zazvoni. ^orgengefaitg, ter, jutrenja pesem, zju-ternica, juternje petje. Sftorgengetoanb, f. $torgenanpg. 9ttorgengl0tfe, tie, jutranji zvon; tamit lantett, dan zvoniti. Sttorgengint, f. SUtorgenroflj, 9^orgengbtiin, f. Siurora* 9Jlorgengm#, ter, juternje pozdravilo. Sttorgenijatn, ter, juternji log. O r g C n i i m m e I, ter, juternja stran nebeza attorgenimMfi, f. griiWittt 9ttorgen!leib, ta$, f. ajlorgenanjug. 9yiorgen!ii^Ie, tie, juternji hlad. UKorgcninif, ter, juternji poljubek. SDiorgenlanb, tač, jutrova dežela, zemlja, jutrovsko, vstok, vshod, vshodna dežela, vshodni kraji; toir fanten »om SKorgen nnt fa^ett im Sftorgenlante feinen * Sflorgenrotlj, baS, jutemja zarja, zora, jutranji žar. Sttorgeitrotlj, adj., adv., zarjast, zorast, rumenkasto rudeč, Ijubeznjiv, ljubek. Horgenriitie, bie, f. 9Jlorgenrotlj, bas. rgcnru^e, bie, juternje spanje. 9ttorgen$, adv., am 5ftorgeit, zjutraj, zju-tra, v jutro, zajutra, zajtra; Ijeute morgenS, davi; gejlertt ntorgenS, včeraj zjutraj. Horgenidjintrner, ber, zor. 9ttflrgettfdjlaf, ber, juternje spanje. 9ttflrgenfcfyiSu, adj., lep kakor jutro. attorgenfdjuft, ber, juternji strel. 9ttorgenfegen, f. 9)torgengebet, 9)ZorgCttfeite, bie, vstočna, vshodna, jutro va stran. 9Jt0rgettf0tUtC, bie, jutranje solnce. SJlorgCItjoitltig, adj., v jutranjem solnci. 9JlorgenfVetfe, bie, f. griiltftiitt Sjlorgcnfjjradjc, bie, juternji posvet, seja. ^orgcnftcm, ber, danica, zgodnja danica, jutrajnica, juternja zvezda; serb. a. pri-hodnica. SttOrgeitftinftiUti), nad) F. juternje stanje. 9tt0rgenftral)l, ber, juternji žarek. SOZorgenftUUbe, bie, jutro, juternji čas; 9florgenjhtttbe l)at ©olb tm 9Wunbe, juternji čas zlati čas, rana ura zlata ura; kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja. 9fl0rgettiljail, ber, jutranja rosa. 9florgettti)0r, baS, vrata proti vshodu. 9tt0rgctttranf, ber, juternja pijača. 9ttorgentraiim, ber, juternje sanje. 9JŽ0rgcntmnI, ber, juternji pitek. Sttorgcnboll, bas, vstočno ljudstvo, ljudstvo, narod jutrove dežele. 9ttorgClMad)C, bie, juternja straža; 9Jžor* getto>ad)e (Reveille) fd)iagett, bobnati na vzbud, z bobnam buditi. 9ftorgeittt>art3, adv., proti jutru, proti vshodu, k vstoku. 9ft0rgentt) etf er, ber, budilo, zbujavec, zbujalo (juternje). Sttorgetmel) cn, bas, juternja voljna sapica. !®i0rgejttt)eite, bie, fltffrofi.jutrovadaljava. 9ftorgentt)inb, ber, juternji veter, (eig. beS SftorgenS toeiienber), Dfhmtib, dolenji veter, nad) M. vshodnik, vshodni veter. SttorgenStoltnfd), ber, juternja želja, dobro jutro. 9ttorgen$eit, bie, juternji čas, jutro; bei frul^er SJžorgeitjeit, zjutra rano. Sttorgtg, adj., 2)?orgenb, jutrišenj. borilic, f. Marelic. Borneu, f. ftiii^ 9ttoro$, f. m\mW. •Sftorfdj, adj., trohljen, trohljiv, perhnjen, gnjil, perhel, perhek, strohnel, sterhel, pre-perel, sperel, bei V. a. spcstrel (?), nad) M. perav, russ. tuhlyj, drjahlyj, ruhlyj; serb. trul; ettt morfc^er 93attm, morfd)eS morfd)er bes 93aumeS, trohla-dina, per, perina; f. gaul, 9Jtorfd)idM, bas, terhljenina, preperenina, gnjilad. 3ftorfeUe, bie, morzelice, morsela*. Dörfer, ber, aud) 3ttörfel, um einen garten Körper ¿u ¿erfiofen, možnar, možnarček, ein l)ol$erner, stopica, stopa (aud) russ.), geitermcrfer, možnar; russ. mortira. 9ttÖrferblO(l, ber, klada. 9Jlbr(crfcnic, bie, tolčak, peščaj; russ. pest; beim fernen Dörfer ober «Stampfe, pah. 9ttörferlitd)en, f. Sugelljutf. äRorfcrftöflel, f. 9ttörferfeule* Mortalität, f. 8terbiid;leit. SUZortalititt^Iiftcu, f. Sobtenliftcit. 9Jtortiftciren, f. Slmortifiren. Nortel, ber, mort (apno umorjeno s peškam , baljer Piell. a. malta; Met.), mešanina iz apna in peska, malta (aud) böhm.'), russ. mazka. Sftiirtelljau e, bie, mortnica, skobla, maltnik. 9)ži)rteHelle, bte, žlica, zidarska žlica, ometačka. 9ttÖrtellned)t, ber, podajač. ÜDlÖrtel^faitne, bte, trugamaltnica, mortnica. Sttörteiträger, ber, f. 9ttortelfned>t 9)lorteltöäf d} C, bie, čista malta, ülttörten, v. a., fleinftofiett, reiben, sephati, phati, razdrobiti, zmeti, drobiti; v. n., zdrobiti, drobiti se. baS, mertvaščina, mertvašina, umerščina, umeršina, mortvar *. 9Jio3, bas, f. ®elb, WIM*. D f a i f r bte, mozaika. •ŽJlof (t if d}, adj., mozaičen. Mojzesov, judovsk. 3ttof<$, f. mtiW, Gerling. 9ttofd) beere, f. Vogelbeere. 9ttofd)C, bie, junica. Sttofdjee, bie, mošeja,mečet, džamija, (aiie 5lrab.), turška molivnica (cerkev). mofdiente, f. SBifamentc, 9Jtof$n3, ber, f. Sifönt. 9ttofelbeere, bie, f. Stfoošbeere. kofein, V. it., nad) üftooS, Seim rieben, po mahu dišati. 9Jlo3 f o b ab e, bie, f. gariujutfer, 9tto3lem, ber, f. 9Jhifelmann. Düffel, bie, f.^WnWcL ÜÖioft, ber, mošt, altsl. m'st; poln. mošč, böhm. mest; serb. mast, m., (oergl. mastiti, prejfen); žonta, mašča; bett ütfoji preffett, grozdje mastiti; f. a. CbflttJetn. 9ftoft=, in 3f$g., mostov. »toftöpfel, f. Sii§ltng, 9tto(ibim, bie, tepka, aud) korošica. ^OfibirtttDetn, ber, tepkovec. 9ttofteln, Soften, v. a., üfioft machen, grozdje I zmastiti, mastiti, tlačiti, drozgati; v. n., ttad) bem SDiofle fd)mecfen, po moštu dišati, slast imeti, na mošt vleči, cikati. 9Jtoftig, adj., moštast (V.), moštnat, moštu podoben, sočnat. ^oftlelter, f. Kelter. Hoftler, ber, Xretter, ber äRoji ma$t, ma-stivec, nad) V. tlačar; äßoftienit, bte, masti vka, tlačarica; f. a. Hoftbim. Hoftmeffer, ber, moštomer. Hoft^reffe, bie, f. treffe. Hoftrii, f. ©enf. 9KofifU|j. Moftfiif?, ad j., sladek kakor mošt. Wofttritber, flr tropine, preše vinske. Moftjehent, ber, moštna, vinska desetina. Moti), f. Sorf* Motion, f. šBetoeguttg, Antrag. Motib, bas,f.SBetoeggrunb; nagib,nagibljej, vzrok, sprožilo, sprožljej. Motibiren, V. a., z vzroki, nagibljeji podpreti, podpirati; f. šBegriinben; motioirt, z razloženimi nagibljeji vred. Motfdje, bie, f. Mofdje* Motte, bie, molj (itacfy bem Altsl. n. aii. anb. flao. M., toentger richtig mol, toeld)eS eigene litein ^d^er jleifett, kamen vzdigniti, vzdigati; bie 2Dlul)le ¿itfantmen laffen, niebriger fieiien, kamen stisniti, stiskati, ober fd)led)tt»eg vzdigniti, stisniti; 3Baffetmul)le, 23inbmuffie, mlin na vodo, na sapo; f. a. $aninmil}le; baS tft 30Baffer attf feine 9Ml)le, to je voda na njegov mlin, to je ravno hotel; baS 5Saffer auf feine 2ftul)te ieiten, vodo na svoje kolesa napeljevati, na svoj mlin obračati; @tampfmul)ie, stopa; bem Xttd)e bie 5ftitl)U geben, valjati sukno; bie 9ftiil)le fpielen, špano vleči, igrati, triljati; in bem SJžufHen* fpieie, bie $Ritl)le $itntad)ett, tri narediti, na-rejati, tri zapreti, zapirati; aufmad)en, odpreti; SDiuijldjen, dim.j mlinček, malenček, malence; 3toicftttul)ie, nad) V. cigalica *. 9Jliil)letfett, bas, bieeifente2ld)fe,umn>eld)e jtdj ber obere 9ftuf)ljiein betoegt, nad) V. ko-žeij, koprica ober poprica (poln. paprzyca). aftitljlenanfer, ber, an toeldjett bie ©djijfSi mitl)lett befejitget toerben, mlinski, malenski maček. 9MI) lenar&eiter, ber, mont., kdor v Stopah dela. 9ttii$Ien&ad>, f. SRiit 9JliiiIcnbnn, ber, stavljenje, delanje mlinov, cimpranje mlinov. Sftiiljlenfroljne, bie, tlaka pri delanji mlina. OJŽiiljlenijauČ, bas, mlin, malenska hiša. 9Jlii^Ienorbnnng, bie, mlinarske postave, postava, red za mlinarje. 9ftii!)ien4)adjt, bie, zakupščina, zakupšina, štantnina za mlin, malen. bie, zatvornica pri mlini. 9jlnilcni^rct6cr, ber, mlinski pisar. 9Mi)lenfUiufil6ur|(f)e, malnarski, mlinarski hlapec. 3»Uiti«nft, f. SiiiiiitDcrf, MiiPauf. 9M(jllauf, ber, bie JJoijemc (Sinfaffung, in tt>eld)er ber Mul)ljiein lauft, tečaj; b. i. Xrteb, bie Mu^le l)at 3 Saufe, ima tri tečaje. 9Ml)lttteifter, ber, f. Miiller. 9)iiibime$e, f. Mailme^e. 9)tuljiner, bcr, f. Muller. f. mmlo§. SMljlpfaljl, ber, kol, ki kaže postavno visokost vode. Sitttflpferb, ' ralinski konj. 9Mljlrab, bas, mlinsko kolo. 3Jiiiilred)Cn, bas, grablje pri mlinu. 9Kiiljlreerli(fy, težaven, nadležen; (subj.), (Šlenb empfltt* benb, reven, boren, nujin, kdor se močno trudi in upira; siromašk. 9Ml)felig!eit, bie, težavnost, nadležnost, nadloga, revščina, revšina, revnost, nuja, * tczsivft KiitfcoU, f. Miiljetoolt. 9)iiibU)altnng, bie, trudenje, prizadetje, delo; skerb. lulattc, ber, mulat, mešanec, polutan. 9)iulattin, bie, mulatinja, mešanka, po-lutanka. 2Kulbe, bie, neške, nečke, (bohm. u. poln. Munb. 1049 necky), bei V. načke, naške; eine größere, korito, kadunje; mont. rupa; fyiemit baS ©etreibe reinigen, plati. Mnlbenfijrmig, adj., nečkast; rupast, kadunjčast, jarčkast. Mulbengetoölbe, bas, nacfy F. naške, neške. Mull, ber, f. taulqua^e, $arbe; bas, mei, H adj F. perga (perha?), parha; f. a. Multtt. Müller, ber, mlinar; aud) malnar; Müller fein, mlinariti. Müllers in Bf^gn. mlinarski, malnarski. MÜH er U£t, bie, mlinarska sekirica. Mitllerbian, adj., belkasto višnjev. Müllerefel, ber, mlinarski osel. Miillerfarbe, f. Müllerblau. MÜller^anbtDfr!, baS, mlinarstvo. Müllerin, bie, mlinarica, malnarica; ber Müllerin, mlinaričin. Mülleriftfj, adj., mlinarsk. Mitllerfarrett, ber, mlinarski, mlinski vt>ziček. Müllerfnedjt, f. Mü^llna^ Müllerla^n, f. Maisgelb. Müllerfacf, ber, f. Meiilfatf. Mullgrunb, ber, melinasti svet. Mu Int, ber, mlivka, sipača, mel; ©tauberbe »Oll faulem §ol$e, trohljena moka, moka od trohljenine; gnjiloba, gnjilina. Mu I )tt en, v.n., prašitise, drobiti ali mleti se. Mulm i d) t, adj., bem Mulme aljulid), mlev-kast, zmlet, melinast. Mulmig, adj., aus Mulm befte^enb, Mulm entl)altenb, mlevčen, gnjil, nagnjit, preperel (od lesa). Mulffdjt, adj., nagnjit, gnjil. Multi))licanbnÖ, ber, množenec, množeno število. Multiilicatiön, bie. množenje (in ali. fl. M.), pošteva, poštevanje. Multiilicator, ber, množnik, množivec. Multi^Jliciren, v. a., nad) allen fla». M., pomnožiti, množiti, aud) poštevati, (nad) F. nakladati). Mumie, bie, mumija*, (nad) F. merliška suhal). Mit m nt tr bie, veraltet, f. Larbe, MaSIe; S30JC; ein üerf^nitteneS Xi)in, rezanec, re-zanka, skopljenec, skopljenka; nek Braun-švajgski ol. Muntntel, ber, otročje strašilo, f. Saumau. Mu mute In, v. n., muffeln, momlati, f. a. Murmeln, Verhüllen. Mu muten, f. Vermummen. Muntntengefidji, bas, šema. Muntntenfdjanae, Muntmenfoiel, Munt* merei, bie, maškarada*, preoblačenje, zakrivanje obraza. Mummergalb, f. ta^engolb. Munb, ber, usta, pi., f. a. Maul,©^nauae, ic., bett Munb auffpcreu, zevniti, zevati, aud) ziniti, zijati; (tc^ am Munbe abbre? ¿^en, pritergati, pritergovati si kaj (od ust); bett Munb nicftt auft^un, ne ziniti, ne čerh-niti; Münbd)ett, baS, ustica, gobčič, gobec; ber Muub eüter Kanone, žrelo; reinen Munb 1050 SKuttb. Raiten, zamolčati, molčati, ne izblekniti 5 jezik za zobmi deržati; ben Munb »er$te* ^euf merdo narediti, zmerdniti se, šobo napeti; namerdniti se, nakremžiti se; ben Munb nur öffnen, čerhniti; feiu 23Iatt »or ben Munb ne^utett, nobene ne zamolčati, naravnost, na vse usta povedati; ettoaS im* mer im Mmtbe führen, kaj vedno na jeziku, v ustih imeti, v mislih imeti; vedno govoriti od česa; ein SBort tut Mmtbe bett, besedo na jeziku imeti; er fattn ftd) mit fcent Mmtbe gut bereifen, ima dober jezik; zna se odrezati; ber Mmtb lauft ifyttt »oll Safer, sline cedi (po čem); ben Muttb öffnen, um eine Oiebe anzufangen, spregovoriti, spregovarjati; aus feinem Muttbe ifi nicfytS gutes ¿U fyören , ni nikdar pridne iz njegovih ust; eS tji itt Slffer Mnnbe, prišlo je ljudem v zobe; vse govori od tega; (Šinem ¿u Muttbe rebett, komu po godi govoriti; fig., bie Deffnuttg, odpertina, ustje, žrelo. Muttb* in 3ffcgn., beut Muttbe eigett, ustni; ttaS unmittelbar für bie Xafel eines großen Jperrtt beftimntt ift, gospodov, kneški, grofov, u. brgl., ober bleibt eS unüberfe^t. Muttbart, bie, ttad) attb. fl. 3). narečje, nad) V. izreka. Mu U bat J t, ber, zdravnik za ustne bolezni. Munbbecber, ber, kupica, iz ktere kdo sam pije. Munbbäcfcr, ber, kraljev, dvorni, gospodov (i. t. d.) pek. Muttbbebarf, ber, živež. Munbbtffen, ber, grižljej. zagriz, založ-Ijej, odgrizek, košček, ki se na enkrat v usta vtakne. Miinbe, f. Miinbung. Miinbel, ber, varovanec, tvetbl. varovanka, sirota, otrok pod varstvom ali tutorstvam. M ii u b e l g c l b, f. illcngclb. Miittbclfadje, fcie, varovanska reč. Muttben, v. 11., fd)ntecfen, dišati, prileči se komu, f. SBebagcn. Miinben, ftd), v. n. u. r., bie Saibad) nmn* bet, ober niünbet ftd) üt bie @a»e, Ljubljanica se v Savo izteka, izliva; izteči, iztekati se, ¡zliti, izlivati se. Munbfaul, f. Maulfaul; kdor ima gnjile usta. Munbfäitle, Munbfäulniß, bie, (Scorbut); gnjile usta, ustna gnjiloba, gnjilina v ustih, ustni kurdej (Dr. BI.), bet Gutsm. švela russ. cyngota. Muubftfdj, f. mant Munbfletfdjer t ber, rezin. Munbfletfdjeritt, bie, režinka. Mitu b glaube, ber, ustna, besedna vera. Mintbgut, f. Mmtbbebarf. Muubbarfe, bie, MaulDrommel, brunda, dromlje. Miinbljolj, f. Hartriegel. Miiltbig, adj., doraščen, dorašen, dorasel; f. a. (Šroftjaljrig; ttad) bem öjierr. 9ied)t totro ntatt mit bem 14.Safyre mitubig, baljer bejfer odrašen, odrasel. Miinbung. Miinbigfeit, bie, dorastlost, dorašenost; baS Sitter »om 14. bis ¿um 24. 3af>re, odra-ščenost, odraslost. Mltnbtren, v. na čisto, lepo prepisati, prepisovati. Munbflentme, bie, f. tnebel, čeljustni kerč, zapertija ust. Munbfocb, ber, kraljev, dvorni, gospodov, knezov (i. t. d.) kuhar. MlUlbfiidje, bie, gospodnja kuhinja. Mltnbiltft, ber, poljubek v usta. Munblacf, ber, oblat*. Muubletm, ber, ustni klej, vizji klej. Mit ub l en te, pl., (»eraltet), varovanci. Miittbli^, adj. u. adv., ustmen, usten, beseden; mit bem Munbe, ustmeno, z besedo; ntuubltdje Ueberlteferung, ustno izročilo; ntunbltd) unb fd)riftlid), ustmeno in pismeno, z besedo in pisanjem; muttblicfyeS ^Serfpre-d)ett, ustmena, besedna obljuba, obljuba z besedo. Miiltblidjfett, bie, ustmenost, besednost; Muttfc tidbit beS 23erfal)rettS , ustmeno ravnanje, ustmena pravda. Mint bi ing, f. Miiubel* Mltnblfldj, baS, usta, gerlo; ustje; an ber «ftattone, žrelo. Munbmebl, bas, prednja, belejši moka; 9litS$ugStttel)l, čila moka, cvetna moka, cvet moke, naj čistejši moka. Munbttagel, ber, krovski žebelj. Munbijffnung, bie, zazijanje, odpertje ust, zevanje; f. a. Miitlbung. Mltnb^frotif, ber, zamašek. Mttub-ijortton, bie, obrok hrane, ki se daje vojaku. Mu nb red) t, adj., priležen, f. a. Maulredjt Munbretf, ber, obroč pri žrelu. Muttbfalbe, bte, maža za usta. Mltltbfd)a$, ber, davščina, davšina za varstvo. Mltnbfdjenf, ber, gospodov točaj, nadčaš-nik, nalivač. Mltnbf^lte^er, ber, (Musfel), zapirav-nica ust. Mnnbfdjtoammdjett, bas, ber ©auglutge, nad) V. ustni operh, ustni vnetek, gobice in mehurci po ustih (Dr. BI.). Muttbfcmntei, bie, zemlja* iz čile moke. Mnnbfpalte, bie, ustna prereza, zareza, zaloga živeža; f. $n)btant; bantit »erfeljen, f. šBerprobiantireu. MitnbfiJrudj, ber, f. ^ridjtoort. Munbftein, t>er, f. ®reu$fteuu Muitbftiitf, bas, ttacfy V. ustnik; an ben 58lafein|iritntenten, aud) pisk (and? serb.), nad) M. dulec, (russ. dulco); (štnem einett ©d)lag auf bas Munbjiittf geben, koga po ustih, po zobeh udariti, počiti; am $fer; begatinte, russ. udilo; an ber «ftanone, žrelo; bohm. duše (duša); bie @abe ju reben, gu= teS Muttbftuif, dober jezik. Muttb tljeil, ber, f. Munbportiim. Mltnbtndj, bas, (Serviette), pertič. Mltltbitm, bas, čisti prepisek. Miinbuug, bie, eines glupeS, iztok (vtok), ustje,russ., izliv; Deffnung, odpertina, otvor, ustje; eitier katione,glittte,žrelo;eineS£)fenS, isteje, meisteje; eineS JlalfofettS, žegno; etneS ©efaf eS, gerlo , eineS gajjeS, (<5punblod)), veha, (Slusgang), čep; imBamte, verzel-i. ■¡DtUttbDflll, bet, založaj , grizek , grizljej, košček. *D?Unbt)0 XX a ti), bet, živež, hrana, jestvina. attllltbtoaffer, bas, zdravilna voda za usta. aJlunbtDctbc, f. £artrigeL 9)funbtt)eitt, ber, gospodovo, očetovo vino, žlahna kaplja, ki je kdo ima naj raji. SRuttbtoerf, bas, usta in zobe; bie oorgug* licfye ®abe gu reben, jezik, dober jezik, zgovornost. 9ftunbtt)in!cl, bet, ustni kot. 2)111 It i C tj) al, adj., mesten, mestne gosposke. ajfuniciialamt, baS, mestna gosposka, županstvo. ajtltnicipal&eamte, bet, mestni urednik. 9ttltniciialifiren, t?, a., mestno uredbo ali ustavo napraviti. 9)iunici)ialtidi, bie, als ©emeinbetatlj, mestno svetovavstvo, mestna gosposka; f. a. rn!$au$, SBejut SOllIllicifialtcd^t^ bas, mestna pravica. 3)lltnicii alftabt, bte, mesto s svojo uredbo, svojimi svoboščinami, svobošinami. Munition, bie, strelivo, strelna roba ali potrebščina, potrebšina. 9KunfeUg, f. Mebelig. 3K U ttt C1 n, V. n. u. »"., eS munfelt, tma se dela, temačno prihaja; leife, Ijeimlid) f^rec^etl, šep-tati, čebljati, natihama govoriti; bohm. po-šeptavati si, skrivaj kaj počenjati. ■¡Diitttfeit, f. Slttčfunbfdjaiieiu Sttunfer, f.StaSfoaljer, S^iotu Sttiinfter, bas, (šollegiatfirdje, ®omfir(^e, velika cerkev, stolna, škofijska cerkev, zborna cerkev. SDlttnicr, adj., nid)t me^t fdjlaftig, zbujen, zdramljen, budin (Gutsm. u. serb.); 3e? tnanbett munter mad)en, koga zbuditi, zbujati, buditi, zdramiti, dramiti; ^.razveseliti, razveseljevati; lebfyaft, ičraft itt ftdj ftt^lenb , živ, vesel, čil (eig. auSgeruljet); bet alte SJžantt ift nodj fe^r munter, starček je še zelo krepak, močan, čverst; muntere Slugen l^aben, bistre, čverste oči imeti; mutt* tete $ferbe, čili konji; russ. u. bohm. bo-dry; immet munter! serce velja! ein mun* terer «itopf, zdramljena, tfobra glava; mun* tere garben, žive barve; serb. a. živahan. 9Hunter!eit, bie, budnost, zbujenost, zdram-ljenost, živost, čilost, dobrovoljnost, vese-lost; russ. bodrost. 9ftuntern, f. Slufmmtfenu SOiiinjamt, bas, dnarnica (V.), kovnicaf, penezokovnicaf, kovnični ured. ayiiinsanftalt, bie, dnarnica , penezokovna naprava. 9)Hittjbalfam, ber, metno mazilo. ^iin^bcamtc, bet, kovnični urednik. Mnjjbefttyitfung, bie, primes kovine k zlatu ali srebru. Mnjredjt 1051 SftiittJ&Udj, baS, denarna knjiga, popisovanje dnarjev ali penezov. SDtütt j C, bte, geprägtes Metall, ein eittgelneS @tücf, kovan denar, aud) denar, dnar f(fyled)ts toeg, penez (bei Gutsm. u. altsl.), serb. novac; f. a. 2>enfmiut$e, 9ttebaiüe; coli. denar, denarji, Qruss. denjgi); fleine SJiüttge, etn, f. Mn^nifer* Silil na 10 er!, f. Mnjanftait üDliinjtOefen, baS, denarstvo, denarske, pe-nezne zadeve. 9tfitn3toifienfcf)aft, f. 9Mn$enfenntni^ aJlitnjloitrbignng, bie, preskušanje dnarjev. 2)litnjjeidj ett, bas, penezokovno znamenje. ^nnsaettei, f. aminjfdjein* 9)1 ur aal, f. Sdjlambcißer* miirb braten, ber, mehka pečenka. 9Mr n.adj ., voljan, voljin, omehčan, mehek, drobeč, perhek, perhljiv, peljhek, rahel; bei Gutsm. mičen; mürbes Dbji, mehko, ume-deno , medno , mezdno , umecano , uležano sadje; mürbeS «§>olg, perhak, trohljen les; 3emanben mürbe machen, koga omečiti, ukrotiti, umecati, toliko pestiti ga, da odjenja, da se uda; mürbeS 33rob, rahel kruh. ■äftiirbe, bte, ŠMrbigfeit, mehkost, voljnost, perhkost, rahlost. Würben, v. n., »oni £)bft, mečiti se, me-deniti se, mediti se, medeneti, uležati se; bie 5lepfel mürben fd)on, jabelka so že perhke, mehke, uležane, se že mede; v. a., mürbe machen, omečiti, zmečiti, zmehčati, mečiti. SftiirbUd), adj., nekoliko mehek. u r d) e I, f. Slffel. ajlur!, ber, kos kruha. 9Jlnr!en, v. n., jtd) ntürrifch geigen, kislo deržati se; v. a., zaklati, klati. SJlurfS, ber, ober tyluxt, ein Heiner unan* fe^ulicher 9flenfch, paglavec; mürrifcher SJženfch, godernjač, godernjalo. 9)htrifen, v. n., feinen mürifchen ©inn an ben Xag legen, godernjati. fhtrmelbach, ber, šumljajoči potok. Murmel fall, ber, ein Heiner ©afferfaff, skakavec. üJlnrntelgetÖfe, bte, šepet več ljudi, šumenje (množice). SR-Urmeln, v. n., mermrati, momlati, šep-tati, čebljati; murren, godernjati; ber33a(h murmelt, potok šumlja; serb. žuboriti, russ. iurčat; v. a., momlaje povedati, da ni mogoče razumeti; ins £>hr murmeln, zašep- 9)tofe* tati na uho ; eine getoiffeBeithinburdj murmeln, premermrati, prešumljati (ves ljubi dan). 9Jlnrmelgnelle, bie, šumeči, šumljajoči potoček, vir, studenec. Sftnrmelthier, bas, (Mus marmotta), nach bem Russ. surek, bei F. svišč, svišec u. snežna podgana, nach Gutsm. godernica, M. godernavka; böhm. U. poln. svištj, svišč; fig. nemarnež, balah, lenuh. 9)?nrre, bie, aus @anb unb e l, f. fôohrfoerling- 9Jlnf (h elfarb e, bie, barva v školjki hranjena. 9Jlnfdjelförmig, adj., školjkast, školjki podoben. 9Jlufdjclgebäufe, f. 9)tofd)elfd)ale* 9)1 u f dj e l g o l b, bas, 9tfufd)eljtlber, zlato, srebro v školjkah, školjčinih lupinah. 9Jhtfd)elfalf, ber, apno iz školjk. 9Jlufd)elfiirbi$, ber, dinja. 9JlnfVellage, 9)lufchelfrijichte, bie, lega, plast školjk. 9Jlufdjelmarmor, ber, marmor z okamne-limi školjkami, apnenik. 9)lnf(helreich, adj., poln školjk. 9)1 nf d) elf (h aie, bie, školjčina čašica. lupina. 9ftnfd)eltbier, bas, školjka; f. (gdjaltbter. 9ïïnfcheltoerf, bas, izdelek iz školjk, narejene školjke. 9)1 nf e, bie, eine ber neun ©ôttinnen ber Sffitffen--fchaften unb fshônen ^ûnfîe, muza (bei Gutsm. modrica, modropevka, vednost); Urattia toar feine SWufe, najrajši se je pečal z zvezdo-znanstvam. fMufeL Mffeiu 1053 Mltfel, ter, čok. Mil fei mann, ter, turek, mahometan. Mllfelmältnifd), adi., mahometansk, turšk. Mufenberg, ter, Parnas. Mujenfreunb, ter, prijatel muz, t. j. umetnosti in znanstva. Mufengott, f. SQjoflo. Mnfengiinftling, ter, pevec. Mnfenjjferb, bas, Pegaz. Mufenfi^, ter, prebivališče, prebivališe muz, svetišče, svetiše muz, akademija/ Mufeufoljn, ter, ljubimec muz, izvoljenec muz, učenec, pesmenik. MufcntemiJel, f. Sftnfenft^ Mnfeunt, bas, muzej. M U f i C t r e n, v.«., gosti, piskati, igrati (,serb.), muziko delati, muzicirati. Mnfif, bie, ttadj aiien fia». 2)?. muzika, na<$ bem Böhm, godba (neu), bei Gutsm. sklad-noglasje, F. igra; Sftuftf madjen, eine SÄu* ftf aufführen, (mit ©treidjtnjir.), gosti; in $e$ug auf 33lafeinjlr., piskati, im Slilg. muziko delati; russ. igrat na muzikalnom in-strumentji. Mnfif alien, pl>, muzične reči, note, mu-zika pisana. Muf if alif d), adj., muzičen, muzikalen; mu* ftfalifdjeS 3nffrument, orodje, inštrument za muziko, za godenje ali piskanje; muftfalifdj fein, muziki glas vediti, zveden biti v muziki. Mn f if a nt, ber, godec, muzikant*. Mnftffreunb, ber, prijatel muzike. Mufifleljrer, ber, učnik, učenik muzike. Mufifmeifter, f. ^eömeifter. Mnfifnnterri^t, ber, poduk, podučevanje v muziki. MufifnS, f. SJhtftfant Mnfibarbeit, bie, f. 9)lofaif; malanje iz zloženih kamenčikov. Mn^fate, bie, muškat; bei M. muskatnica, muškatov oreh. Mu3fatelier, ber, muškatela, muškatno vino, muškatovec. Mu Ž f at ell er tlim, bie, muškateljica, mu-škateljka, muškatnica. Mu Pfoten ban rn, ber, muškatovo drevo, muškatno drevo. Mnčfatenbirn, f. 9Jtu3fateIlerMnu Mušfatenblnme, (—bliitlje), bie, muškatov cvet. Mučf atennaft, bie, muškatov oreh, orešek. Mnöfatöalj, bas, muškatovina. Mu S f atöl, bas, muškatno olje. MuSfattraube, bie, muškatina. Mnšfattnein, ber, f. $fu3iateHer* Muffel, ber, mišca, mišica (russ. u. serb. altsl. mys'ca, ber Strm); miška (/?o/w.); nad) F. ribica; böhm. sval. MuSfelbltttab.er, bie, mišična odvodnica. Mu^ielfafer, bie, mišična nitka, žilica, lakence. Mu3fell)aut, bie, mišična mrena, koža. Muffelig, adj., mišičnat, krepkih mišic. Mu3felfraft, bie, moč v mišicah. Mnžfelle^re, bie, nauk od mišic. Mltšfelnem, tie, mišična čutnica. SttuSfelfdjtoatf, f. traftioS* SJtnčfelftarf, f. 2J*u$felig. ÜDlu3feI$toeig, ter, veja mišic. SDŽU^fete, bie,.puša, puška, mušketa. 9)inSfetenfngel, tie, svinčena kugla ali krogla za pušo. $tu3feten})alber, tas, srednji smodnik F. 9JŽU$fetier, ter, mušketar, muškatir. SftUČfetOtt, ter, velika puša, nad? F. puk-šina, puškina. Mtnmm, f. ter, f. mo\d)už, SBifam. SJtnf, tas, »on muffen, sila, (nadj Zal. mo-rača), moraš; eS ij\ eben fein 2)htß, ni da bi moral, mögel; 3Jhtß ift ein bitter Jtraut, sila ni mila; eine 31t einem S3reie gefönte @£etfe, tickte, močnik; toenig biegte, fiüffige, sok,podmet, podmetanica; baS Sleifd) ¿u SWufj fodjett, meso razkuhati, razkuhovati, meso do močnika kuhati, skuhati; Dbjhnuß, če-žana; nad) ben Dbftarten, češpljevec, hru-ščevec, jabelčnik, i. t. d., bei Gutsm. kaša, mešta; poln. papka. ![!ttu#aj)fel, ber, jabelko dobro za čežano. Sftnfjie, bie, praznovanje, čas, prazni čas, brezdelica, lažno, brezdelnost, bei Gutsm. prikladnost; russ. dosug; 5J?uße Traben, utegniti, čas imeti, brez dela biti; feine SJhlße l)aben, ne utegniti, ne imeti kdaj časa, laza ne imeti. Muffel i g, f. äauberfjaft* Hüffen, v. n., in-^t. unb nad) F., fotoie bei Trüber u. Dalmat., ebenfo im Serb. morati (moram, moral sim), aud) mö-rem, mögel, toeldfyeS jebod? bie 3^ctteutigi feit mit bem fo entgegengefe^ten morem, mogel fön neu gu meibett rätlj, böhm. u. poln. musiti; russ. dolžen biti; (morati fontmt jebod) fefjr puftg in ber ©ebeutung noti)t* gen »or: so ga morali, primorali priti; — im $rdt. so mögli unb so mogli, trennt 6 u. o bie 2 93ebeutungen, unb im $rdf. mora u. more bie (Šnb»ofale; t»er morati burd)ge^s enbs für muffen gebraucht, entfernt ffd) 00m aiigem. @£rad)gebraud)e unb f ann aiien Stoet* beutigfeiten nid?t auStoeid)en, Met.); geguutn* gen fein, primoran biti, prisiljen biti; muß eS t^un, mora storiti; er l)at es ti)un muffen, moral je (mögel je) storiti, opraviti; baS mußt bu iljm »ergelten, toaS bu ii)m fcfyuk big biß, poverniti mu moraš , kar si mu dolžan; er ffe^t er müffe fferben, vidi, da mu je umreti; er muß einmal fferben, u-mreti mora, pa je; @ie muffen mir aber meine ¿Bitte nidjt abfragen, pa mi ne smete prošnje odreči; er toirb fontmen, es müßte benn fein, pride, razun ko bi —; toemt er nid)t muß, če ni prisiljen; bas muffen (Sie »on mir nid)t erwarten, tega ne pričakujte od mene; genau toeiß ict) eS nid)t, muß id) bir fagen, za terdno ne vem, da ti jo rečem; mid) muffen , f. £>odjmntl>; f. a. @cmiit|^ art, ©eftnnnng; ttt Bufammenfe^ungen als ©runbtoort wirb eS burd) bie 23tlbungSen* buug — ost, — nost, (¿uweilen aud) — sercnost, — dušnost, dušje) gegeben, g. 33.: (Sanftmutf), krotkost, ©rofmutf), veliko-serčnost, velikodušje. 9JÍUtÖ / @d)aum ant 33tere, olove pene. üUíutijttnreijení), adi> poserčevaven. $tutl)anrcijer, ber, poserčevavec. 9Jlutí)arnt, adj.y boječ, obupen, brez serca. üDlntljbefeelt, adj., serčen, poln serčnosti. mt1)t, bie, f. Mutljung* Stützen, v. a., formlid) anfudjen, etwas mu* tfjen, prositi kaj, za kaj (pri gosposki); eine gimbgrube mutzen, napovedati gosposki zasledbo ali najdbo rude, s čimur se doseže predstvo pred vsacim drugim za podelitev rudnika prositi. 901II t ^ C t, ber, prosivec, prošnjik. ftutljertn, bie, prosivka. Sülutbftillig, adj., f. mtf)\rt. üfjlutl)gebet, ber, oserčevavec. 2Wutftgebertn, bie., oserčevavka. Zlitij gelb, baS, primščina, primšina. 9)1 U ti) ig, adj., serčen, mošk, jak, junašk, vi-tešk, hraber, pogumen (f. ob.Mutf) ttt ©t. so-goren?); vesel, dobre volje, veseliga duha, živ, eil, (russ. bodryj, otvažnyj, smélyj); ein Mutter. 1Ö55 mutiger Angriff, serčen, junašk napad; ein mutiges ülofi, živ, čil (ausgeruht) konj. Mutagen, f. (£rmutf)tgen* Mntïjtgïeit, bte, sercnost. M a le in, fein Mütljlein fielen, f. Mutl), MutljlOČ, adj., brez serca, upadliga serca, maloserčen, boječ, obupen, strašljiv, kla-vern, zbegan; mutljloS werben, serce zgubiti, serce mu je upadlo, tmig. hlačice se mu tresejo; mutljloS machen, strašiti, plašiti , serce podreti, podirati komu. Mutljlofigïett, bie, brezserčnost, bojec-nost, obupnost, klavernost, strašljivost, zbeganost; mertvost. Mutljmacfter, ber, f. Mutljgeber* Mutljmaften, v. n. n. a., f. $erimitliett, meniti, sumiti, sumnjati, misliti, soditi, zdeti se (v. i.), dozdevati se (i?. t.), domišljati si, bei Gutsm. uklonjati, natolco-vati (argWöljnett), ttad) V. a. doumljati, poln. dornniem'ac sie. Mlïtljtttafêltd), adj', dozdeven, domišljen, kar se opira na dozdevo , Waljrfd)einlief, verjeten; adv., verjetno, narberžej, kakor je podoba. MutJjmaffitdjfeit, bie, dozdevnost, doz-devljivost, verjetnost. Mltt^ma^ung, bie, menjenje, dozdeva, dozdevek. dozdetje, misel, domišljanje, sumnja, f. a. šBermntinutg. Mtitljreicf), adj., f. MutljioiL Mittljftedj, adj., preboječ, (trivial) stra-hopezdljiv. Mittljung, bie, prosba, prošnja, rudosledna napoved, napoved rudniga sledu. MtttijtJOll, adj., serčan , preserčan , poln serčnosti, ves serčan. Mlltljtinlle, ber, abitc^tltcfK Sefrtebigung et* tter Slnbertt fdjabltdjett Sufî, svoj o volje, svo-jovoljnost (russ., böhm. u. poln.), naga-jivost, objest, objestnost (auf beut Äarfi), samovoljnost (bei Daim.), natečnost, spre-vednost, razposajenost, neposajenost, pre-šernost, bet V. samopašnost, serboritost, bei Gutsm. ošribnost (?), nekaznost. Mutljtinllig, adj., svojovoljin, nagajiv, objesten, samovoljin, natečin, razposajen, neposajen, nepokojin, razkočen, razvert, samopašen, prešeren, poreden, razuzdan; er tji mutwillig, bei Gutsm. ošriben (?) je, norec (bebec) ga lomi, žabe ga ližejo; šaljiv; veraltet für: greitDttftgTT. a? Sïufc gelaffen. Mntlj WtUtgfett, bie, samopašnost, naga-jivost; ukljubnost; nagajivo, ukljuboo delo, f. a. Mittitiuile, Mlttljjettel, ber, pisana napoved rudniga sledu ; prošni list. Mittfdjel, ber, f. 33anmf)jeritug, bie,f. «ni; bas, f. S^nttte (33rob). Mu t te, bie, f. Motte; §inberni^ Mutter, bie, mati, bet Gutsm. ci. baS serb. majka, u. mama; ©ebiiijrertn, porodnica, böhm. u. poln. matka; Mutter ®otteS, Mati Božja; Mutter Werben, mati biti, otroka 1056 Slittter, mtttüiá). dobiti, spočeti, spočenjati; fte iji Shttter »on $efjn .ftinbern, deset otrok ima, je rodila; bie (Šrbe ift unfer afíet Shttter, zemlja je nas vseh mati; bie 9lotfj ift eine Slutter ber (Erftnbungen, sila je mati znajdb, t. j. dela znajdbe; morit. f. Sagcrftiitte, (£rbnrt;/ty. ©cbabrnuttter, f. biefes; t»iebie S?Utter, fo bie Xod)ter, kakoršna mati, taka hči, (kar mačka rodi, miši lovi); alteé Sžutterdjen , stara mati, mamica , babica, starka; Shttter beS 0BeitteS, droži, drože, pl., bet M. gnezdo; beS (ŠffigS, klobuk, maternica; eitt í>ol)ler tflanm ¿ur 2lufual)me ei^ nes attbern baju geljorigen Xl;eileS, babica, einer ©djraube, matica. SDItl t ter« tn materin, materni, babi- čin, babični, maternični, matičin; bei Xfjterí namen bleibt eS unttberie£t, ittbem trn ©los »en. íjtefür ber betreffenbe toeibíicfye 51uslaut genommen ttirb, g. 53. 3ftittterf)afe, zajka, zajklja; Shttterfcferb, kobila u. brgl. Sluttcraber, bie, f. grauettabcr. 9DÍuttcrallein, adv., kakor zapuščen, za-pušen otrok, celo sam, de žive duše ni zraven. SDÍUtterarm, ber, materna roka. Sllttteraft, ber, poglavitna veja. SlltttCMUge, bas, materno oko, njena skerb; mati. Sllttterbanb, bas, maternično vezalo, maternični vezek. Sltttterl)autlt, ber, semensko drevo, se- menščak, semenšak. Sllttterbeitt, bas, členek na zadnjih živinskih nogah. Slntierbefdjtoerbe, Slittterbefd)toentttg, bie, bolna maternica, maternična bolezen, maternične težave, f. a. §t)ftCrtC* Sliitterbett, bas, f. tinbbett* Slutterb tCttC, bie, ber SBeifel, matica, ma- čica, (and) maternica), kraljica. Sllttterblitme, bie, semenska cvetlica, semenska roža. Sluttcrbrud), Shttter»orfall, ber, trut, kila maternice (Dr. Bl.~). Slutterbruber, ber, ujec, ujak, (stric po materi), materin brat. SlutierbmberSfratt, bie, ujna (aufyserb. U. poln.). Slutterbruft, bie, materine persi, ^.ljubezen materna, f. a. Sluttermild). Slutterbufen, ber, materine nedra. SliitterdjCU, bas, matka, mamica; ettt alteS 2Mttercfyett, babica, starka, staruša. $luttereli£ir, bas, lek za maternico. Sluttercnbc, bas, maternični kraj, konec. ÜUluttererbe, bas, dedina po materi. Sluttcrcrbe, bie, ©artenerbe, perst; fig. mati zemlja. Sltttterfieber, bas, merzlica maternična. Slutterfletfeu, f. SluttermaljL Sltttterflltd), ber, prekletje, prekletstvo materino, od matere. Slutterfluft, ber, ber toetfe gluf, belo, bela bolezen, beli tok. Sftlttterfreube, bie, materno veselje. SllttterfreUttblidj, adj., prijazen, kakor je mati do svojih otrok. SI II11 e r f ii U C tt, bas, kobilica, žebica, žrebica. Sluttergefiiljl, bas, materno čutstvo. Sluttergerfte, f. Shttterforn. Sluttcrgcftalt, bie, materna podoba. SlitttergetoiidjS, f. Slonfalb* Sluti cr g i d) t , bie, maternični protin. Sluttcrgiiitf, bas, materna sreča. Sllltter'gOtte3bilb, baS, podoba Matere Božje, aud) blof Mati Božja. Sluttergrimmen, bas, griz, grizenje v čevih pri ženskih; f. $arittgid)t. Sluttergrunb, ber, maternično dno. Sluttergut, bas, posestvo po materi. Slutterbalb, adv., po materi. Sllttterbalš, ber, maternični vrat. Slutteriafe, ber, zajka, zajklja. Slutter^erj, bas, materno, matersko(F.) serce. Sliltterl} D rit, bas, bet £l;ieren, rogovi maternice. Slutterfalb, bas, telica, junica. Slutterfalte, bie, maternično mrazenje. Sluttcrfinb, bas, materin ljubček; ®ott bef)Ute ba»or jebeS Sžutterfinb, Bog obvari vsakteriga. Siutterfirdje,bie,materna, poglavitna,stara cerkev, mati cerkev. Sllttteriirdjlid), adj., materne, poglavitne cerkve. Slutterfortt, bas, rožič, rožički, žitni rožič, vranji parkelj, plen, vsnetjavo žito; bei M. stari kruh (?), nad) Sul. glavnica. Slutterfrant^jf, ber, maternični kerč. Slntterfranfljeit, bie, maternična bolezen, maternica. Sllttterfraut, bas, materičnjak, materna trava, dušica, klasni dušicki; kamiljica; f. a. Sertranu Sluttertrebč, ber, toetblic^er flrebs,J. (gier-IrebŽ; ©ebaljrmutterfrebS, maternični rak, rak v maternici. Slutterfudjen, ber, f. flladjgeburt, nad) v. materna potica, potica; aitd) posteljica; bei ben Xf)teren, strebi, strebine, pl. Sluttcriiimmcl, ber, povertni kumin. Sluttcrlamm, baS,ovčica, bičica, jagnjica (M.), janjica (serb.~). Slltttcrlanb, bas, mati dežela, materna dežela ali domovina (glede na naselbino iz nje odpravljeno), f. Stammlaub. Sllttterlaugc, bie, nac$ V. materski lug, lug brez solnih delov. Sluttcrlaut, ber, materin glas. Slutterlebcr, f. flladjgebitrt Slltttcrlcib, ber, materino telo, materin život, rnss. u. serb. utroba; »o m Slutters leibe an, od rojstva. Sliittcrfcin, bas, f. Slittterdjett. Sliittcrli^, adj., etner 5J2utter eigett, materin, ben ^uttern eigett, materni, materinsk, bet V. matersk; baS mutterlii^e Sanb, materna dežela; bte mutterlic^e Sinie, po materi, po mttttiitytii ^preslici, po kodelji, po mleku; baS Mut* ierlid)e, materino premoženje, (poln. ma-cierzyzna zz materščina); mütterlich liebelt, po materinsko, kakor mati ljubiti koga. MÜtterlidjfeit, bie, maternost. Mutterliebe, bie, materna ljubezen, (do otrok); aitd^ ljubezen do matere. Mutterlos, adj., brezmatern, brez matere; sirota brez matere, kdor nima matere; ein mutterlos geworbener «Säugling, nad) F. razstave c. Mutterlofe, ber, bie, sirota. Mutterluft, bie, materna radost. Müttermaljl, bas, materino, vrojeno znamenje, ogerc, madež, poln. U. böhm. blizna. Muttermenfd),fvulg.), bat loofyl ein Mutten menfd) bergleid)eit gefel)en? ali je kdaj božji človek vidil kaj taciga? Mltttermildj, bie, materino mleko; mit ber Mnttermild) einfangen, z maternim mlekam, z mladosti navzeti se česa. Muttermorb, ber, matere umorstvo, ma-teromorstvo, umor matere. Muttermörber, ber, materomornik, umo-rivec, ubijavec matere. Muttermbrberin, bie, materomornica, ubi-javka, morivka matere. Muttermuub, ber, ustje maternično, (bei Gutsm. arba?), beffen £ippen, ustnice maternične. Muttern, t?. a., dojiti; v. n., po materi se izvreči. Mutternatfenb, Mutternatft, adj., ves gol in nag, golonag (F.). Muttername, ber,ime: mati. Mutterpfeife, bie, piskerc, lonček za zalego. Mutterpfennige, bte, pl., materini dnarč-ki, (od kterih oče ne ve, da jih mati sinu daje, pošilja), materin belič, materin dar. Mutterpferb, bas, kobila. Mutterpflege, bie, materna postrežba. Mutterplage, f. Mutterbefdjtoerbe* Mutterröbrdien, bas, am geuergetoel)rfür ben Sabefiocf, luknja za basavnik. Mutterfd)af, bas, ovca, bica, bima. Mutterfiaft, bie, materinstvo, materstvo, russ. maternost. Mutterfdjeibe, bie, maternična nožnica, (aud) tu anbern flatt. Munba.), russ. prohod mat ki. ÜKutterfdjmera, f.Mutterbefdjtoerbe, (materna žalost). 9Rutterfdj00ß,ber, materino lono, f. SdjOOft* 2Kutterfd)raube, bie, nad) v. vitje, (vi-terk), baba, vreteno, n. Pot petelin, štruca. ÜKutterfdjtoein, bas, prašiča, svinja. ÜJlUtterfcbloefter, bie, teta, tetka, materina sestra, nad) F. ujna (richtiger Mutterbrui bersgattin). ÜWutterf djfoinbel, ber, omotica od maternice. üftutterfeele, bie, (mig.), es ifi feine Mut-terfeele ba, žive duše ni tukej. Sftutterfegen, ber, materin blagoslov. attutterfofle, bie, F. materski lug. MtjfteriBS, 1057 Mntterfc^n^en, bte, materin sinek, materin serček, ljubček, russ. nedorosl. Mutterforge, bie, materna skerb. Mutterfpradje, bie, materni, materinski jezik, narodni jezik; russ. otecestvenyj jazyk; (Stammfprad)e, izvirni, pervotni jezik. Mutterftaat, ber, mati deržava. Mutterftabt, bie, rojstno mesto; materno mesto. MntterfteUe, bie, materno mesto; bie Muk terjMe oertreten, na mesti matere, namestna mati biti, mater nadomestovati; mati biti komu. Mutterftimme, f. Mutterland Mutterftotf, ber, panj za pleme, matičnik. Muttertbeil, bas, materin del premoženja; materinstvo, materščina, materšina. Muttertbrane, bte, materina solza. Mut t er tob, ber, materina smert; smert ob porodu. Muttertraum, ber, materine sanje. Muttertrompete, bie, na$ v. tromba. Mutterbeildjen, bas, (Viola matr.), materna vijolica. Mutterberbienft, bas, materina zasluga. Muttertoaffer, bas, zdravilna voda za maternico. M u 11 e r to e b, f. einbStoel); Mutt erbefdjmerbe* Muttermein, ber, vino za maternico. MutterttJi^, ber, zdrava pamet, prirojeni um, (nad) bem Böhm. u. Poln. prirojeni dovtip^, prirodno ostroumje. Muttei 'tOUUfdj, ber, želja matere. MlttiertoUtlj, bie, nimfomanija; f. Siebefc toutl), Mannstollheit* Mutterjapfdjen, bas, maternični čepek. Mutterju^t, bie, vzreja po materi. Mutterjtotbel, bie, semenska čebula. Mu^, ber, f. $erflitmmelung; etn »erjiüm* melteS £)ing, okernec, okernjavec , kerna, kebec, keba. Mu^e, bie, f. Sdjaf; giiljre* Mii^e, bie, kapa, raul)e, kučma, kosmata kapa, poln. čapka, böhm. čepka, čepica; bie Mü£e anffefeen, kapo na glavo djati. Mii^djen, bas, kapica; f. a. $afenffee* Mitten, f. Stufen; spielen. Mii^enartig, adj., kapi podoben, kapi-čast. Mii^ettbanb, bas, trak na kapi. MiitKnmadjer, ber, kapičar, kapar. Mii^enmacberin, bie, kapičarica, kaparica. Mii^enfd)irm, ber, strešica pri kapi. Mii^er, ber, f. Spifcmau^ Mu^obr, baS, okernjeno, prirezano uho. Myopie, f. Shtrsficbfigfeit M^opS, f. £ur$fid)tig. Mtjlorb, milord*. M t) r i a b e, bie, desettisoč, miriada*; eine über* aus grofe Baljl, trna, tema, (aud) altsl. u. in attbern fl. M.), tema ljudi, vojakov. Mtyrrlje, f. Mtrrbe. Mbrtlje, bie, f. Mirte. M Offerten, pl., skrivnosti, tajne (rim.), poln. tajemnice. MtyfteriöS, f. ©eljetmmiboB* 1058 ftyfticiSranS* 9Rl)ftiei8tttU$, bet, misticizem, skrivnostnost. f. SDlljfti!, bie, mistika*, nauk od skrivnosti, skrivnostni nauk. 3ttt)ftifer, ber, mistikar*, skrivnostnik. Mljftifd), adj., skrivnosten, skrivniga pomena, mističen. Mijtlje, f. @age> STCadj* MtjtDifd), f. Mtjtljologifdj, üDlt) tf) O log, ber, basnoslovec, (russ.) mi-tolog*. M Ätiologie, bie, basnoslovje, mitologia*, pogansko bogoslovje, f. a. ©flgcuiunbc. Mtytljologififj, adj., basnosloven, mitolo-gičen. it. a J int, no! na! 91 d b t, bie, pesto, nad) V. aud) pesta (poln.) bei Gutsm. pezda, serb. glavina; ber oorbere Xl)eil berfelben , tanki konec pesta , tanki konec, (odn ber 5ld)fe entgleiten > nad) V. spesniti, spesnovati se fitt spestniti se ?) ; f. a. 91bf)re. 91 abe I, ber, popek, nad) Gutsm. u. V. aitd) pop (russj; 91abeld)eit, Slabtein, bas, po-pič, popček. 91abel- in 3ffcgn. popkov, popčni. 91abelbittbe, bie, popkova prevoza, popkov povoj. 91 ab e l blati, bas, bot. popkovec (list). 91itbelblutaber, bie, popkova odvodnica. Sla&elfmtd), ber, popčna ali popkova kila, popkov trut, popkov poček. ^abclfbrntig, adJ-> popkast, popenast. 91abelgegenb,bie, okoli popka, etwa opopje. ^abcigrubc, bie, popčna jamica. 9iabelgutfer, ber, popkogled. tabeli g, adj., s popkam, popčnat. ^flbclfraut, bas, popkovnik. 91flbeltt, v. a., popkati, popek zavezati, zavezovati; genabelt, s popkam. flUbeloffnung, bie, popčna luknja, od-pertina. ftabe^flanje, bie, f. mMtiant 91abelrinne, bie, popčni žleb. ftabelfame, f. ftleMrant 91abelfd)Ub, ber, popčnati ščit. 91abelfd)nur, bie, popkovina (r«m.), popkov trak, bei Gutsm. popčna zaveza. 91abelfd)nurnteffer, bas, popkarica. 91abelfd)toetn, bas, $ifamfd)Wein, (Sus ta- jassu), brezrepa svinja. 91abelfteinbredj, f. MaMitant 91abelftrang, f. 91abelfdjnur* (I bel tU dj, baS, blazinica na popek. 91abett»urnt, f. gabemourm; neka ug- njida na popku. aben, v. a., mit einer Slabe tterfefjen, 0-pestiti, pestiti, pesto narediti, narejati. 91abenbol)rer, ber, pestnik. 91abeitgelb, bas, pestnina, f. 5ldjfengeib* 91abeni)0lj, bas, les za pesta, pestni les. 9ieutfd)lanb, na Nemško; nad} bem 2lr\it Riefen, po zdravnika poslati, pošiljati; nad) Sinten fd)reiben, po čertah pisati; nad) bem Äofcfe fd)lagen, po glavi biti; ftd) ttad) etWaS umfefyen, ozreti se na kaj; nad) etWaS ringen, prizadevati si za kaj, hlepeti za čem; nad) bem fer geljen, po vodo iti, nad) $8affer, po vode iti; nad) bem ©ewid)te tterfaufen, na vago prodati, prodajati; nad) Slrt ber Dbetftai* ner, Smterfrainer, (Steiter, po gorensko, po notranjsko, štajersko, obet adverb. goren-ski, štajerski; nad) Ijinten, zad, nazad, nav-zad; nad) abWartS , navdol, navzdol; nad) aufwärts, nad) oben ¿u, kviško, na kviško, navzgor; ttad) ber Cluete, navprek; nac^ jenfeitS, naunod; nad) üorWartS, navspred; nad^ rüiwarts, navzad; ftc^ nac^ etWaS büefen, pripogniti se, da kaj vzdigne; nad) etWaS fragen, vprašati po čem; ftd) nac^ etWaS rieten, ravnati se po čem; nad) bem bett trauten, streči po življenji; immer ber 91afe nad) gefjen, na ravnost pred sabo iti; nad) ber Siegel, po pravilu, pravilno, pra-vilamaf; nad) feinem (Sinne, po svojem umu; bem Körper na$ bin gefunb, telesa sim zdraviga , po telesu, kar se tiče telesa, sim zdrav; bem 2lnfd)eüte nad), na videz, po zunanji podobi; Wenn eS nad) met: nent ginge, ako bi bilo po mojem; nad) bem Muftet, po izgledu; nad) bet (flie üerfaUi fen, na vatel (laket) prodajati; nad) unfe> rem ®etbe, v našem dnarji; nad) £aufe, domu; nac^ §ofe, k dvoru; tta(^ bem gange beS Vodnik, po Vodnikovo; nad) fei* nem, tta^ intern ^öeifriele, po njegovo, po >♦ njeno; toemt Hof bie ©egenb im Slflgemei* tten begeid)net toerben folí, too e$ gemeinigs lid) baé 2öortd)en gu bet ftd) tyat, proti, k, g. 33. nad) borgen, nad) borgen gu, nad) Söeften, nad) bem Šalbe, proti jutru, proti večeru, proti gojzdu; nad) Satfcadj gu, proti Ljubljani ; ben Mantel nad) bem SGBtnbe San* gen, plajšč proti vetru (po vetru) obračati; ber 3Beg getyt nad) bem Söalbe, cesta pelje v gojzd; in bem (Sinne, in toeld)em e$ für hinter fie^t, eine Drbmtng, Olei^e Bebeutet, za, g. 23. nad)eittattber, zaporedama, po versti; einer nad) bem anbern, eden za drugim, drug za drugim; er getyt nad) mir, gre za mano; er folgt nad) mir, pride za meno; mir nad)! za mano! za menoj! er ifl ber erfte ttad) beut Äaifer, pervi je za cesarjem, serb. doglavnik je cesaru; nad) feinem SSater arten, izvreči se po očetu; eč ried)t nad) SBein, diši, ima duh po vinu, cika na vino; afien feinen feilen nad), na tanko; ettoaS nad) afíen Umftanben toif* fen, vediti vse, kaj in kako je; ber Sange nad) ergaben, od kraja, od začetka in vse po versti povedati; nad) ber Oieifje, po versti; nad) bem (šffett, po jedi; ber ©eburt nad), po rodu, russ. rodom; ettoaS ttad) ftd) gießen, b. i. nad) ftd) S^ nad) g«, (mit bent Xone auf f i d)), kaj k sebi vleči, vlačiti, kaj proti sebi vleči; l)inter ftd) l)er, za sabo, za sebo vleči; nad) ©ebraud), po navadi, po šegi; toentt bie Beit begeid)net totrb, nad) beren Slblattf ettoa* gefd)etyen foíí, toirb po, aud) čez, za, po, gefegt, g. 23.: nad) fteben Sagen toirb mein Gruber nad) žaibad) gelten, čez sedem dni pojde moj brat v Ljubljano; nad) gtoei £agett toirb e$ regnen, čez dva dni pojde dež; er Sat Oer* forodjen nad) fünf US* mid) gu befugen, obljubil je, da pride po petih k meni; de me bo po petih obiskal; nad) bem £obe, po smerti; nad) (Sdjafcen graben, zaklade kopati; nad) ber (Seite 3emanb fd)íagen, vnic koga udariti, udarjati; nad) l)unbert ren, za sto let; nad) ber je^igen SHobe, po sedanje; nacty ber Beit, f. Rentad); nad) (grifft ©eburt, po Krist(us)ovem rojstvu; nad) ettoaS greifen, seči po kaj, stegniti roko za čem; nad) (Gittern fd)lagen, mahniti po kom, za kom; für: gufolge, po; nad) meiner Meinung, po moji misli, kakor se ineni zdi; nad) SBtUtfd), po želji, po volji; po godi; nad) belieben, f. belieben; er Seift nad} mir, po meni ima ime, moje ime ima; n©ejialt ber <§ad)en, f. Neftalí; nadj feiner SBeife leben, po svoje živeti; nad) meiner (Šinftd)t, kolikor jez sprevidim; nad? ber 5?ird)e, po maši; adv., in be$ Drteč, zad, zadi, zadej; pinten nad) treten, zad, (zadej) hoditi, za petami hoditi; baS fd)íimmjie fommt Stuten nad), naj hujši pride, je, gre zad; in 2lbftd)t ber Beit, Sinten nad) toirb er !íug, potlej se še le spametuje; öor toie nad), pred kakor potlej, poznej, pred in poznej; nad) unb nad), polagama, ena po eni, eno po enem; počasi, s ča- WadjityreiL 1059 sama, po malem, serb. malo po malo; nad) unb nad) ftei affeS auf ben 33oben Serunter, vse je počepalo na tla; nad) gerabe toirb e$ Beit, pač je čas; einen 33rief nad) bem anbern, pismo za pismam; in ber Bufam? ntenfefcung mit ßeittüörtern gibt eč ber @io* oene S^uftg mit ber SSorfefcfylbe po —, pre —, do —, ober mit bem einfad)en Beittoorte unb bem 23eifa|e, za kom, pokom; oberkesneje, pozneje; in ber Bttfammenfe^ungmit§aupt* tocrterit mittelfi po —, pa —, ober drug, poznejši, dodani. Wadjadjten, v. n., bem foiiet iSr na$a$* ten, tega se deržite, po tem se ravnajte. 9lad)adjtnng, bie, ravnanje po čem; gur 9lad)ad)tmtg, za ravnanje; da se po tem ravnate (— najo). ■Wödjatfem, v. n. u. a., orati za kom, po-oravati, popravljati. 9lttd) äffen, v. n. U. a., pačiti se po dru-zih, spakovati se po kom, oponašati koga, aud) posnemati koga (slepo in brez pre-mislika); aifeS nad)affen, biti prava opica. jftadläffen, oponašanje, slepo, neumno posnemanje. 9td Raffer, 9lad)äffer, ber, oponašavec, opica, posnemač. 91 a^äfferei, bie, posnemarija. 91 (td) äff erin, bie, oponašavka, posnemavka, opica. 9lad)äffifdj, adj., oponašljiv, posnemarsk, opičen. 9la$a^ntbar, adj., posnemljiv. 9iad)aimbar!eit, bie, posnemijivost. a d) a i) men, v. n. U. V, enako delati, delati po kom, posnemati koga, in anb. fi. nasledovati koga; (Sinem nad^rnen, vzeti si koga za izgled, njegov izgled posnemati; (Sinen nad)aSmen, enako delati, kakor on, oponašati ga; aSme beuten S^a^ ter in ber Xugenb nad), delaj po čednostih svojiga očeta; posnemaj čednosti svojiga očeta, serb. ugledati se v koga; er aSmt feine (stimme nad), govori kakor on, pači se v govorjenji po njegovo; f. a. 91(10)äffen u. Wadjntad)em 9Udjaljmen&, adj., posnemaven, podoben. 9iad)aljmer, ber, posnemavec, ttacS^ anb. nasledovavec. ö^nterei, f. 9la^äffereu 9ia(^a^merin, bie, posnemavka. 9iad)aimlid), f. flladjaljmbar* 9larf)a^ntung, bie, posnemanje, posnema, hoja po čijih stopinjah; baS SladSgeaSmte, posnemek. Wadjaljmnng^gabe, bie, posnemavnost; er bejigt bie 9ia(!SaSmung6gabe, zna posnemati ljudi, zna delati, kakor — , zna oponašati. 9Ud)al)mung3fudjt, bie, nezmerna posnemijivost; posnemarija. 9Ud)al)mung3tDiir&ig, adj., posnemanja vreden, vreden, biti izgled, da se posnema. föitdjäfyren, V. n., klasje pobirati za kom, lavkati, pabirkovati, poperkovati, 1060 Wûdjaijrmtg. $a<ï)iiljntttfl, bie, pabirkovanjc, pobiranje klasja, lavkanje. 9iad)albern, t>. «., (Sinem, neumnosti delati po kom. 9ïa. n., fig. hlepeti za čem, poganjati se za kaj. 9ladjarfteit, bie, delo po (drugem, že storjenem delu), pozneje delo, podelek, pode-lovanje; popravljanje; bie 3lrbeit, toeid)e 3emanb nad) ber fur bie 9lrbeit beflimmteu 3eit »erric^tet, f. 9ladjmadjung* 9ladjarbeiten, v. n. u. a., (Šinem, delati za kom, podelovati, dodelovati; »erbeffertt, popravljati; nad)mad)en, f. biefeS; waidm., slediti (od psov); f. a. ^a$Î)0ÎCn. ?lûd)arietter, ber, delavec po — ,zakom; posnemavec, ponarejavec; popravljavec, do-delovavec. ^a^arbettcrin, bie, delavka po —, za kom, posnemavka, ponarejavka; dodelovavka. Watfiaren, f. 9îadjatfern, 9lad)arten, t?, n., (šinem, storiti se po kom; zverči, zvreči, vreči se po kom; podoben komu postati, udati se po kom; russ. uroditsja v kogo; in €>t. aud) šaro po kom vzeti. 9îû$ûrtnng, bie, podobnost v rodu, f. ûbr. 9fodjartem a 4 à lige In, v. n., pogledovati za kom. 9îûdi&ûiif)eln, 9laepatfen, 9latpaben,blebetati , peči, kopati se po —, za kom. û d)fi ar, ber, sosed; 9îad)bar fein, sosedo-vati, mejiti s kom, biti si soseda; 9lad)? bar toerben, pososediti se, sesosediti se; f. a. Slnrainer, 91 adj bar* in Bfègu. sosedov, sosednji, sosedski. tflad)&arbtenft, ber, postrežba, dobrota sosedu storjena. 9ïadjbarborf, bas, sosednja, bližnja vas. 9îad)barglieb, bas, bližnji člen, klep. 9Ud)barin, bie, soseda, nad) M. sosedinja. ^adjbarianb, bas, sosednja, bližnja dežela. Wadjbarltd), adj., sosedenj, sosedsk, bli-ženj, obliženj; nad^ Medv. aud) stričev; in ber 9lad)barfd)aft gegrunbet, soseščen, sose-šen; uad)barlid) (eben, sosedoVati, v sosedstvu živeti. 9ladjbamtaï)Î, bas, sosedska pojedina. 9Ud)barred)t, bas, sosednja pravica; sosedstvo; soseščanstvo, sosešanstvo. 9Ud)barfdjaft, bie, soseska, soseščina, so-sešina, feosedstvo, obližje, obližnji kraj; gute 9lad)barfd)aft Ijatten, dober sosed biti, sosesko terditi, dobro sosedbvati; in bie 9îad)barfd)aft treten, vsosediti se. Wadj&ariHeUte, pl., sosedje, soseska. - Wadjbarftaat, ber, sosednja, bližnja der-žava. 9lad)barftabt, bie, bližnje mesto. Sftadjbarftem, ber, bližnja zvezda. 9ladjb atftnbe, lie, sosedova Staniča. 9lad}barŠtt>eg, ber, sosednja, soseščna, sosešna pot. mmttt. 9ladjt) a t § tO et f tf advpo sosedsko, sosedsk. adj ban en, v. a., zidati, staviti, narejati za kom, po kom; poznej zidati, dozidati, do-zidovati. 9lad)beben, v. n., tresti se po čem; tre-seč se iti za čem. ftadjbebenfen, v. n., pozneje premišljati; »orgetVn unb nad)bebad)t, fjat 3fland)em fd)on großes fieib gebracht, dobra je pamet po škodi, še boljši pa pred škodo; boljši je ena premišljena od sto storjenih (serb.). fllatfj&ebtngen, v. r., poznej izgovoriti si, poznej pristaviti pogoj. 9iad)begeijrett, 9hd)beigen, poznej,kesnej hoteti, gristi; v usta vzeti na kaj (n. pr. na lek). jftadj befiagte, ber, protitoženec t, toženi tožnik. 9lad)beifern, 9tadjbeöen, t?, n., (Sinem, lajati za kom; einem £unbe nadjbeflen, lajati kakor pes, psu pačiti se. a d) benannt, adj., sledeč. 9Ud) bereit en, t?, a., pripravljati po čem; poznej pripraviti. flladjberidjt, ber, poznejši poročilo. 9la4berufen, v. a., postaviti koga za kom. 9lad)b ef fem, v. a., popravljati za kom. 91 anbeten, v. n. u. a., moliti za kom; besede ponavljati za kom, govoriti za kom, slepo posnemati. 9ladjbeier, ber, slepi ponavljač (besed druzih); er ijl mein 9lad)beter, za mano govori, vsako mojo besedo ponavlja drugod; Šul. pogovornik. 9ladjfceterei, 9žad)betung,bie,molitev, mo-Ijenje za kom; slepo posnemanje, govorjenje za drugim. 91 ad)be$a 1)1 en, v. a., doplačati, doplače-vati, poznej plačati. 9ia^bier, bas, zadnji ol, zadnje pivo, nad) bem Böhm, patake, pl., redčina, russ. pol-pivo. 91 adjbieten, v. a., poznej ponuditi, za kom ponujati. 9lad)Ml&, baS, posnetek kake podobe, (russ. snimok — snemek), nad) M. poobličje, po-obraz. 91 a i fiilben, t?. «., posneti, posnemati kaj, podobiti, upodobovati, nad) Gutsm. poobra-ziti, popodobiti; kaj podobniga narediti, delati, [.a. 9ladjaj)men, Gojriren; poznej izobraziti, omikati, omiko doveršiti. 9iadjbilbem, v. w., govoriti v podobah za kom. 9ladjbilbner, ber, poobraževavec, posnemavec. 9lad)bUbneritt, bie,poobraževavka, posne-mavka. 9iadjf>ilbUttg, bie, poobrazba, poobličeva-nje, posnemanje, p o obraze vanje; f. a. 9ia^ m. 9la(^binben,r. «., vezati, povezovati za kora. 9ladjbi#, ber, poznejši ugriz, zagrizek. ttte, bie, poznejši, pristftvljena prošnja. SRöipittetu 9lö* ^a^CrbC, bet, ettoa poddednik, poddedič, za kom postavljeni (podpostavljeni) dednik, ttacfy V. podružni, podstavljeni dednik, ded-nikov namestnik ali nastopnik. Sftttdjerben, v. «., za kom dedovati. Sitt^Crbin, bie, poddednica, podružna ded-nica. 9iadj ctfinbcn, v. «., znajti za kom, poznej. 5)2 a ^eriia It en, v- a-> PotIeJ dobiti> k 6emu pridobiti. Sftadjerfennen, v. a., pozneje spoznati, tftachernte, bie, druga žetva, lavkanje, pa- birkvanje klasja. #iad)emten, v.n.u.a., (Sinem, žeti za kom, lavkati, paperkovati. 9ia^ertt)agen, v. a., poznej premisliti. 9£a(i)ertt)al)nen, v. a., poznej, za čem omeniti. Sftadjeraiiljlen, t?. «., praviti, pripovedovati po kom , za kom, ponavljati povest. *ftadjer$al)Iung, bie, ponovljena, za kom povedana pravlica. jft a d) e r J i ei} e n, v. a., po izgledu koga zrediti. 9iadjeffen, v. n. u.a., potlej jesti, jesti za kom, po kom, na nekaj jesti. SJladjeffen, bas, ein (Skript nadj bem gleif^e, abetnodj»ot bem kraten, vmesna ali srednja jed, predzadnja jed, (nad? V. medjed); f. a. Sefiert 9tad)ial)ren, V. n., mittelft eineS guf)rt»eti !eS, peljati se za kom, za čem; mit einet fdjttelleu 23et»egung auf eine attbete, mahniti, seči, zagnati se, spustiti se za kom, za čem; bte ^unbe fa^ren itac^, psi derve zver; f. a. Sftadjfolgen; V. «., peljati z vozam, voziti za kom. 5)1 a d) f a h r e r, bet, f. $ad)foIger; mont. oglednik rudnikov. Sftadjf ttljrt, bie, vožnja za kom. 5)Ud)iabrte, f. §interfdirte. tti^f nllen, V. w„ pasti, popadati, počepati za kom, za čem. $)Ud}faIfd)en, v. n., po napčnem ponarediti, ponarejati kaj. $)lad)fintg, bet, drugi ulov. Sftadjftirben, v. a., farbati ali barvati za kom, kakor kdo drug dela, prebarvati; v. n., »on gatben, skozi udariti, udarjati. SRadjfaften, SJladjfaulen, ^adjfedjten, poznej postiti se, gnjiti, bojevati se. !Jlac|f Cgen, V. a., za kom pometati, čistiti. 9iad;feter, 9žad)feier, bte, drugo obhajanje, godova-nje, poznejši obhajilo. 9lad)feiern, v. a., poznej obhajati. ■¡Radjfetlen, v. «., popiliti, piliti za kom, prepiliti, s pilo pripomoči. a dj f c u e r n, 9ladjfiubcn, 9iadjfifdjen, 9ladj= fiattcrn, poznej, za kom streljati, najti (pot za kom najti), ribe loviti, vihrati, ferfrati. a i) f l i e o c it, 9žadjflieiicn, 9lad)fiie&cn, 9tad)= fl0$cn, za kom leteti, bežati, teči, plaviti. 9ia$fobem, 9iadjforbern, v.a., poznej tir- jati, hoteti, da se kaj dodd. 9iadjf0lge, bie, nasledovanje, nasledba, nasledstvo, hoja za kom; g. 33- bte 9iad)folge (£i)rijli, hoja za Kristusam; 9lacfyfolge tm 3lmte, nasledje, nastop v službi; ttt ber (M* fd)aft, f. (grbfolgc; poznejši nasledek, na-stopek. 9Ud)fflIgen, t?, n., eigetttlicfy, priti, iti, hoditi za kom; tnt $eid)e ttad)foigett, nastopiti kraljestvo , cesarstvo za kom, nastop-nik. naslednik biti, slediti za kom; ber nad)* folgenbe, naslednji, sledeči, nastopni, pervi za—; nad)folgettbe €>ad)ett, sledeče reči, te le reči; 3emattben ttadjfolgen, nastopiti po kom, za kom; auf bem gitfle uad)folgen, vulg. stopinje pobirati, za petami biti; fig. nad?al)men, enako delati, iti, hoditi za kom, posnemati koga, storiti, delati po kom; ravnati po kom, ravnati se po kom; der-žati se koga; bohm. nasledovati; im 3lmte nad)foigen, prevzeti od kogaured, nastop-jiik njegov biti; mtt beu 2lugen nad)foigen, gledati za kom; f. a. ^OlgCJU $ad)folger, ber, tm 3lmte, itt ettter SBurbe u. f. f., naslednik, nastopnik, ttad) bem Russ. prejemnik; itt ber 8el)re, tm $erfyaltett, po-snemec, posnemavec, slednik; tterad)tl., (5ltt-Ijanger), nad) V. zapctnik. Sftadjfolgerut, bie, im 9Imte, etner SBtirbe, naslednica, nastopnica; 9lad)al)merut, po-snemavka, slednica; oerad)tl. zapetnica. 3iad}f0rttt, ber, posneti kalup. d) form en, v. a., etWaS, ponarediti po kakem obrazcu ali modlu; poobrazovati; f. a. 9lad)bUben, !Jl(}d)f0rfd) en, v. n.. preiskovati, opraše-vati, izpitovati, izvedovati, ozvedovati, po-zvedovati; zasledovati, slediti. $ad)forfdjer, ber, preiskovavec, opraše-vavec, pozvedovavec, izvedovavec, zasle-dovavec, izpitovavec. ^adjforfdjertn, bie, preiskovavka, opra-ševavka , izvedovavka, zasledovavka, sle-divka. ^adjforfdjUttg, bte, opraševanje, zasledovanje, pozvedovanje; 9Zad)forfd)uttgen an= fteiien, f. 9tadjforfdjen. 9iad)frage, bie, nad) etWaS, vprašanje po čem, zastran česa; eS i\t ttiel *ftad)frage um Mefe 3Baare, po tem blagu zlo poprašujejo, to blago se išče, iše, mnogo kupcov je za-nj; man ja bte 9lad)frage, vsaj se lahko popraša, vsakdo lahko popraša; id) battfe fttr bte 9lad)frage, hvala za vprašanje; 9tad)gebanlen* 1Ö63 eine 9lad)frage Raiten, aufteilen, opraševati po kom. 9iad)fragen, v. w., einer @ad)e, ober ttad) etwas, vprašati, popraševati, opraševati po čem. 9iad)frager,ber, popraševavec, opraševavec. 9tad)frogerin, bte, popraševavka. 9tad)freffen, f. Reffen. üftadjfreube, bte, poznejši veselje, adj frieren, v. n., poznej zmerzovati. üftadjfrift, bte, poznej dani, dodani rok. 9lttd)f r 01) It C It, v. n., z a kom tlako delati. üftödjfroft, ber, pomraz, pomrazica. 9iad)friil)ling, ber, poznejši spomlad, čas po spomladi. 9i adj fielen, f- 9ladjent}jfinben. a d) fitere n, v. a., peljati, voditi za kom. ftadjfiiUen, v. a., bett SBein, zaliti, zalivati , aud) doliti, priliti, dotočiti, dopolniti. SÄa^futtern, v. a., pridati, pridavati, ttnb pridajati klaje ali piče (kerme). Sftadjgaffeit, v. n., zijati za kom. 9iadjgäl)ren, v. n., povreti, poznej vreti. 91 ad) g an g, ber, poznejši hod. SJ^djgangcr, ber, kdor za kom hodi. Hit)gÜteit, v. pleti za kom, prepleti. 9iadj gebar en, v. «., fpdter, ttad) anbern gebaren, roditi po, za drugimi; nad) bem Xobe bes Katers gebären, poroditi po očetovi smerti; nad)geborett, poznej rojen, mlajši, po očetovi smerti rojen; etn ^angeborener, $oftl)umuS, posmertnik, posmertni otrok; poln. u. böhm. pogrobek. 91 a d) g eben, t?, a., »ont neuen geben, dodati, dodajati, pridati, pridajati; poznej, potlej dati, dajati; (šinem etwas nachgeben, dopustiti komu kaj; v. w., bie @bamtung ver^ mtttbern, nad)Iaffen, nad) F. ukreniti se; popustiti, prijenjati; aufboren SBtberfiattb ju teilen, udati se, udajati se, odjenjati, je-njati, pojenjati, ponehati; »on @d)nterjen, odleči, odjenjati, nehati; für: ftd) ergeben, podati se, odjenjati; (Rittern nid)tS nachgeben, liid^t geringer fein, komu ne umakniti se, enak biti, ne ustrašiti se koga, kos biti mu; waidm., »on §unben, nehati slediti; »om (Šifer nad)laffett, unesti se, ugnati se; ber 23obett gibt nad), tla se udajajo pod nogo; poln. ustepuje, ugina sie; bie $ranfs T^eit ^at nachgegeben, bolezen je odlegla, pojenjala, prenehala; id) Werbe nii^t na(^i geben, bis bu mtd) befrtebtgeji, ne odležem ti, dokler mi ne plačaš; nad)gebenb, uda-javen; f. 9iadjgtebtg* 9la4geben, bas, udaja, odlegljej, odnehljej. 9iadjgeborne, ber, f. 9Migebaren, 9la^gebran$, ber, poznejši raba. 9tad)gebraudjen, v. «., poznej, na kaj druziga rabiti (n. pr. kopel na zdravilo). 9ladjgebnrt, bie, posteljica, trebež, senki pl., porod; f. MlttterflldjCU; bei gieren, strebi, pl., trebež, bei Gutsm. senki; nad) Jan. pometina; bie «&erausfd)affung berfelben, potreba, iztreba. 9tad)geburt3weljen, pi.ymfy v. pobolečki. 9la^gebanfen, pl., premisiik. 1064 Nadjgebrefihe* Waigcbref^e, baS, pomlat, pomlatva,po-mlacba. Nad) g efühl, f. Nadjempfinbung* Nad)gef)eu, v. n., (Šinem, iti, hoditi, slediti za kom; iti gledat za kom, paziti za kom, na vsako stopinjo; baS Unwichtige ge^t bem «Sichtigen nach, f. Nadjftebeit; auf bemgufe nachgehen, za petami biti komu; ber (Spnr nachgehen, iti po sledu, sledu se deržati; einer ^erfott nachgehen, fteh um ihre Siebe bewerben, hoditi, zahajati za—, laziti za—, postopati za kom; feinen ©efehaften nad)* gehen, iti, hoditi po svojih opravkih, sker-beti za svoje opravila, opravljati jih , pečati se ž njimi; bem TOffiggange naas, vertanje; f. Grübelei. Nachgrummet, bas, vnuka. Nach grünen, v. n., pozeleneti, zeleneti po čem. Nachgrüben, v. n.VL.a., odzdraviti (serb.). Nad)gnefeIt, V. n., (Šinem, lukati za kom; f. a. Nachfeljen* Nadjguß, ber, doliv, priliv, enaki zlitek po kakem kalupu; f. a. (£opie* Nadjbnbeit, v. a., poznej dobiti. Nadjbatfett, v. a., poznej sekati, dosekati. Nachhall, ber, razleganje, odmevanje; f. a. (£djo, Nachruhm* Nach h nI I en, v. n., razlegati se, odmevati, odzivati se, oglašati se, oglas dajati, doneti, hrumeti za čem; v. a., glas oddajati, vračati. Nachhalten, v. n., dolgo terpeti, deržavo imeti; v. a., poznej imeti kaj, opraviti kaj. N a d) h a It i g, adj., terpeo, terpežen; f. $auer= Wt* Nach hämmern, v. a., pokovati, prekovati. Nadjhnnb, bie, baS £intertheil eines ißfer-beS, zadnji konec; Nachhanb im ^artenfpiel It. bgl. h^ben, zadnji, zadnjič biti. Nadjbanbeln, v. «., ravnati, delati po čem. Nachhingen, Nadjhängen, v. »., einer (Sache, udati se v kaj, na kaj, čemu, streči čemu, služiti čemu, hoditi za čem; ben ©ebanfen nachhangen, zamisliti se, v mislih biti; bem Xrttnfe nachhangen, pijančevati; bei Sägern, einem ^pirfchen, s psam slediti za jelenam; einer gährte nachhangen, iti po sledu, deržati se ga. Nachhänger, f. Anhänger* N a d) h ä r e n, V. a., etnent geflüchteten (Schweis ne, nachbem es oon ben 29orften befreit tji, bie flehten ©runbhaare mit einem Meffer Wegfdjaffett, obriti, briti (prešiča). Nadjharlen, v. a., pograbiti, grabiti za kom, na novo grabiti. Nad)hitUdjen, V. n. u. , pihniti, pihati za kom, čem; pihljati komu. Nachbauen, n• u- «•> S- im Kriege, sekati, mahati po kom, za kom (bežečim); gnati za kom; izsekati po čem, udariti s sablo odbivši udarec druziga. Nadjbaufegeben, bas, hoja domu; beim Nachhaufegeljen, domu gredoč. Naihbaufefltnft, bie, prihod domu. Nad)heben, v. a., burd) §eben »on hinten hoher helfen, privzdigniti, povzdvigniti, pri-vzdigati, podzdigniti, podzdigovati; hefcenb nach fich ¿iehen, vzdigniti, vzdigati za sebo, k sebi. Nadjbedjeln, r. a., premikati, na novo mikati. Sftaipetfetu S)!fldji}tilen, v. n. u. poznej zaceliti se, ozdraveti, ozdraviti. jftfldjljUjejt, v. a.. prikuriti, prinetiti ? še enkrat zakuriti. 91 adj 1) eI f C Jt, v. n. u. r., pomoči, pripomoči, pomagati čemu, potisniti, podpirati, na roko iti; nad)l)elfen, opomoči si, pomagati si kam. 91ad)ljelfe£, bet, podpornik, pripomočnik. adv., potle, potlej, potem; f. £entad). ^fl^pcrfeftf bet, babje leto , t. j. prijetni časi v začetku zime, nad) M. a. babja jesen; etfta aud) podzimek; f. a. S^atljerbft 9lad}f)erbftltdj, adj., podzimen, pojesensk. 9iad)ljerig, adj., poznejši, potlejšen. v. nadražiti za kom. 9fadjl)eud)eln, f. §endjeln. ^adjljeillett, t?, n. u. a., tuliti za kom, tuleč govoriti po kom. 91ad)i)teb, bet, drugi, ponovljeni usek. 91adjljinf en, v. n., (Stnem ijinfenb nadjfol* gen , bendati za kom , krevljati, švepati, hromati, šantati, čotati* za kom; napčno, okorno posnemati koga v čem; beffen ^tn-fenben ®ang nad)abmen, oponašati šantovca. 9fad> ^ittien, f. 9tadj. 9lad)ljabeln, v. a., poskoblati, pooblati. 9tad)l)Cdj$ett, bie, nad) bet §aupti>o^eit, sedmina, aud) poženitovanje, godovanje po ženitvi; pojedina drugi dan po ženitvi, bohm. odzivky, mlady. 9lad}l)iil)lten, v. n., zasramovaje klicati za kom. 9lad)ljt)len, v. a., nod) ettoaS Ijinten btein l)olen, še po kaj priti, iti in vzeti; fig. ba£ $etfaumte, dohiteti, dohitevati, (zamujeno) prihiteti, prihitevati; aud) nadomestiti, na-domestovati, (etfe|ett), popraviti; poznej učiti se. 9lad)lji)rcn, v>. a., poznej slišati. 9tad)ljiUfe, bte, pomoč, pripomoč. V. n., skakljati za kom; nad)* Ijupfenb fommen, priskakljati za kom. 9Udjl)Ut, bie, 9lad)trift, bie, mala paša, zadnja paša, paša za drugo pašo; bet belit Jpeere, zadnja, poslednja straža. 9ld$l)iitCn, v. n., pasti za kom; malo pašo imeti. 9tfld) tm|) f ett, v. «., koze cepiti, staviti za kom. •¡ftttdjttren, v. tavati, bloditi za kom. 9iad)jagb, bie, drugi lov. 91ad)|a gen, v. n., udreti, uliti (jo) za kom, derviti, gnati se za kom, pognati jo za kom, pognati se za kom; spustiti se za kom, tirati koga; jage ii>m nad), uderi jo, ulij jo za njim; bem $etgnitgen nadjjagen, pohlepno veselja, razveseljevanja iskati, veselju streči, veselju se udati, udajati; einem 3)iebe na^jagen? tata loviti; ¿u ^fetbe nad)* jagen, dirjati za kom; eiite 91acfyiagb l)ak ten, loviti, streljati zveri za kom. Mttdjjaijr, f. Sittoenjaljr. 9tad)iammettt, v. žalovati po- kom, za kom. 9iad)fomnteiu 1065 9ia$iandjjen, 91ad)inbeln, v. ukati, vriskati za kom. 9lad)!arren, t?. «., cijaziti za kom. 9lad)!anen, v. a., požvečiti; prežvečiti; dolgočasno pripovedovati; f. a. 91ad)effen. 91adjfauf, bet, prikup. ^adjfaufen, v. «., prikupiti, dokupiti, do-kupovati. 91(1(5 feljten, v. a., pomesti, pometati za kom. 91adjfetlen, v. a., ein (Stucf ©rot, pod-staviti se s kosam kruha. 9Ud)feimen, v. n kaliti, poganjati poznej. SRttdjfeltem, v. «., preprešati, še prešati, v drugič prešati, tlačiti. 91atfjleudjen, v. n., sigati, sopihati za kom» 91ad)!i(^ern, v. n., smejati se v pest za kom gredoč. 91adjfinb, bas, posmertnikf, (po očetovi smerti rojen). 91ad>naffen, v. nbevskati, brečati, bav-kljati za kom. 91 a d) flage, bie, dodana tožba, f. SBiber* Hage. 91 a d)! I a g e n, v. n., poznej, za drugimi tožiti. 91ad)flang, bet, bet flingenbett Stovpn, od-žvenk; podon, nad) M. odzvon, odglas, brenk, žvenk, ki se nekaj časa sliši po čem; f. a. 91adjruJjm. 91ad)flatfdjen/ v. n. n. ploskati za kom; aučpiaubern, izžlobodrati, žlobodrati po kom; opravljati koga. 91ad)!lanb en, v. n. n. a., pobirati za kom; glavo beliti si zastran česa. 91ad}!leben, V. «., polepiti, lepiti za kom, na novo. 91ad)Ueiben, v. a. n. r., oblačiti po kom. 91ad)!lettern, v. n., plezati za kom. 91ad)flingen, v. n., še po tem doneti, oglašati se, podoneti, odmevati se, pobre-neti, žvenk oddajati, f. a. 91ad)ijalien. 91ad)fl0})fen, v. a., poklepati, preklepati. 91a^!liigcln, 9žadjfnarren, 9h^fniftern, 91atf)!nurren, za kom, po kom ali čem mo-drijaniti, rožljati, pokljati, režati. 91ad)iad)en, v. a., pokuhati, prekuhati, pre-kuhovati; kuhati kakor kdo. 91atf)liibertt, v. a., mamiti za čim. 91ad)!oHern, v. «., valuckati se za čim. 91a(^fomme, bet, f. 91ad)folger, (Srbe; fommling, mlajši, zarojenec, otrok, altsl. a. ostan'k; Sla^fommen, pl., Sla^fomrnen^ fd^aft, otroci, vnuki, ((Snfel, bei Gutsm. coll. vnučad), zarod, zarojenci, zanampi (M.), russ. potomki (potemki), potomstvo (potemstvo). 91 a d)fO nt nt en, v. n., @tnem, za kom priti, iti, prihajati, koga doiti (ein^olen); fom^ men <§ie unS balb tta^, pridite kmalo za nami; einem S3efe^ie, etner ^jii^t nat^fom-men, storiti, delati, ravnati po povelji, po dolžnosti; povelje, dolžnost spolniti, spol-novati, izveršiti, izverševati, dopolniti; bem $etj>ted)en nad)fomnten, besedo, obljubo spolniti, spolnovati , mož beseda biti; ben golgen, nastopiti, nastopati; et famt ni(^t na(|!ommen, ne more doiti druzih. 1066 91ad)Jommenfd)aft Sladjfommenfdjaft, bie, zarod (coii.), otroci, sinovi, zarojenci, f. 9ladjf0ntme; ljudje za nami, prihodnji rodovi, potem-stvo f> zanamstvo t« 91ad)ffimmling, ber, f.91ad)fomme. d) f bltU en, v. n., moči (iti) za kom. 91amfoft, bie, jed po (n. p. po juhi). 91adjfDften, 9iad)frad}en, 9fcafriiden, 91ad)friimeln, 9lad)fUgeln, po kom, za cim čečkati, po berglah iti, odmerviti se, za čim valiti se. Sftadjfuttft, bte, prihod po, za kom; f. a. Sladjfommenfdjafk 9lad)fiutfteln, v. a., kaj umetno posneti, posnemati, ponarediti, ponarejati; ttad)gez fiinftelter ŠBeitt, narejeno, ponarejeno vino. 91 a d} iutf d) en, v. n., peljati se, iti z vo-zam za kom. 9Ud)ladjen, v. smejati se za kom. 9la(|laben, v. a., doložiti. dolagati, do-kladati. 91a61aUcn, t?, a., lavljati, blebetati za kom. a d} lan gen, V. «., poseči po kaj, poznej seči kam. 91adjiarmen, v. m., šundrati za kom, čem. 9ladjla§, bet, $erlaffenfd)aft, zapuščina, zapu-šina, zapuščeno, zapušeno blago, zapu-stek, premoženje, ki za kom ostane; 9?ad)laj3 beS £>I)etmS, £5itfeiS, ujčevina, stričevina, n. f. f., auf — ina; bie §aubluitg bes 91ad)iaffens, «§intetlajfenS, zapust, zapuščanje, zapušanje; 9lad?lafj einet ©teuet, $flid)t, odpust, odpuščanje, (F.), odpušanje; f. a. (grleidjte-mili), popust od česa; Uutetlafj, preneh, prenehljej; oI)tte CHac^lag, neprenehama, brez prenehljeja, brez prenehanja, brez prestanka (serb.), v eno mer(o); Slblafj, odpustek, odpust. 91ad)laffen, v. n. n. nad) bem Xobe, zapustiti, zapuščati, zapušati; uad)gelafiene jtinber, otroci, ki so ostali za kom; f. a. ©erma^en; ttad)geben, ettt ©etl ttad)laffen, odjenjati, odjenjevati s čim; prijenjati, pripustiti, pripuščati, pripušati; (finem ettoaS ttad)laffen, fnr: ¿ulaffen, pripustiti, pripuščati, pripušati, dopustiti, dopuščati, dopušati, dovoliti; am $retfe, an bet ©ttafe, odjenjati na—, prijenjati na čem; popustiti nekaj od česa; bte ©ttafe nad)laffett, kazen prizane-sti, prizanašati, odpustiti, odpuščati, od-pušati, spregledati, spregledovati; bet $teiS i)at ttad)gelaffett, kup je odjenjal, cena se je ponižala, je upadla; bte ©al^pfamtett nad)lajfett, v solne kotle priliti, prilijati; bte ®efd)ttmlfi lagt nad), otok splahuje, je splahnil; bet ©d?mer$ l)at ttad)gelaffen, odleglo (mi) je, ponehalo me je boleti; itn gletfje ttac|iaffeu, omerzniti, ugnati se, po-leniti se nekoliko; izboljšati se (?); bte $alte l&ft nad), mraz odjenjuje , odlega; bet Stnb nad)gelaffen, veter je potih- 91adjlefen* nil, polegel, umiril, (seje) odjenjal, pojenjal; znižati se, umanjšati se; bie «¡pnnbe nad)iafz fen, pustiti pse, da gredo po sledu; (te lie-pen mtd) ntd)t nad), niso pustili, da bi šel za—; baS @alj lajjt nacfy, sol se useda; nad); laffettbeS giebet, f. Se^felfiekr; eS l;at eliten glecfen trn ^leibe nacfygelaffen, madež je ostal (od tega, po tem) v obleki. 91ad)l affenfdjafi, f. 91ad>lafc. 91ad)laffig, adj., nemaren, neskerben, ne-marljiv, zanikern, neskerbljiv, len, nedela-ven; etn ttad)iaffiget 9flenfcfy, nemarnež, za-nikernež, lenuh, neskerbnež; nad)lajfig bin* ben, ohlapno, ne terdno privezati, zvezati. 91adjlaffig!eit, bie, nemarnost, neskerb-nost, zanikernost, nemarljivost, lenoba, le-nost; butd) 9lad)lafitgfeit, po nemarnem, po nemarnosti, po neskerbnem, po neskerb-nosti. 91ad)laffnttg, bte, odpust, odpuščanje, odpušanje, prenehanje; popuščaj, popušaj; beS ©d)met$eS, odleg, odlegljej. 91 adjlaucrit, v. n., prežati na kaj, za čim. 9lad)Ianf, ber, tekanje za kom; pataka; f. a. Šiebeštranf* 91a^lanfen, v. n., teči, tekati, bežati, pri-tiskatuza kom; baj? baS 23lut nad)lauft, da kri priteče, teči začne; etnet $er(ott nad)= latlfen, teči, letati za kom; lizati se okoli koga, f. a. 91adjgel)en; itbtigens and), dirjati, gnati se za kom; udreti, uliti jo za kom. 91ad)ldnfei', bet, kdor za kom leta. 91 a tf)la It i, bet, drugi, nižji glas. 9Udjlauten, v. n., še pozvoniti. 91ad)le&eit, v. «., etnet ©ad)e, živeti po čem; @tneS anbent SKtiien na^ieben, kogar voljo spolniti, spolnovati, po kogar volji živeti, deržati se česa, ravnati po čem, ravnati se po čem; lebe betnem btatten tet ttac^, posnemaj svojiga dobriga očeta, živi po svdjein očetu, kakor oče; bie 91ad)--iebettben, kar jih ostane po kom, po smerti; preživeti. 91 a ti) le ben, bas, drugo življenje; dodatek življenja; življenje po kakem izgledu. 9lad) 1 etfetl, v. a., oblizovati po, za kom. 9ladjiegeit, v. a., priložiti, prilagati, pri-kladati, dovreči, privreči, doložiti, dolagati, dostaviti. 91adjlei)ren, v. a., učiti po kom. 9ia(|)lcibcn, 91adjleibett, 91adjieiften, leiten, 9iadjlenfett, 91a^krneit, poznej ter- peti, posoditi, poznej opraviti, pridati, po čem voditi, poznej naučiti, učiti se. 9iad)iefe, bie, auf bent Slcfet, pobiranje, pa-birki pl., lavkanje; pobirkovanje, pobirek; pobiranje ostankov, nad) M. raburanje; int SKeinbetge, paperkovanje, repkanje; lefe ^altett auf bem Slcfet, pobirati klasje, lavkati; im Šeinbetge, paperkovati, pabirke obet paperke obirati, repkati. 91a^lefen, v. n. u. a., noc^ntals lefen,fant; meln , brati, pobirati, nabirati, zbirati za kom; auf bent 9Ufet, pobirati klasje, po-birkovati, lavkati, in ©t. nac^ M. raburati; in ben iBeinbetgen, paperkovati, paperke 91adjlefer* obirati; gum ©elefenen ttadjlefett, dobrati, še nabrati, brati; ostanke pobirati; in eineni 23ud)e nad)lefen, brati, šteti, nad) aub. fl. citati v bukvah; kakor kdo drug; posnemati koga v čitanji; brati ali citati za kom, s kom vred; er l)at baruber oiel nad)? gelefen, zastran tega je prebral, prečital mnogo bukev. ^ac^lcfer, bet, bravec po, za kom; aufbem 5lcfer , pobiravec , pobirač , lavkavec; im SBeinberge, paperkovavec. 9Udjleferin, bie, bravka po, za kom; auf bem ^Icfer, pobiravka, pobiračica, lavkavka, lavkeška; im 2Betnberge, paperkovavka. 91ftd)Ieud>ten, v. n., svetiti (se) za čim. 9lad)Uefern, v. a., potlej, pozneje poslati, pošiljati, dati, dajati, priskerbeti, pri-skerbovati. 91 a d) li$ieln,91adjloifen, 91adjlobern, 91ad)s li)fd)en, 91ad)liigClt, zašeptati zakom, zma-miti ali speljati za kom, švigati, lizati za čim; poznej gasiti; legati za kom. $ A $ nt a d) en, v. a., (šinem ettoaS, storiti, delati za kom, po kom, narediti, narejati za kom; ponarediti, ponarejati kaj; oponašati v delu koga; ber Sljfe mad)t alleS nad) , opica posnema , oponaša , ponareja vse kar vidi; 3emanbe$ SJiienen, ©ebetben, U. f. f. nad)tnad)en, koga oponašati; pačiti se (©rimaffen mad)ett), kakor kdo; (šrebitS* papiete nadjmad)en , ponarediti, ponarejati upne pisma, russ. poddelyvat; nad)gemad)t, ponarejen, neprav, and) blof narejen; poznej napraviti, izgotoviti, prihiteti. 91ttdjntad)er, ber, ponarejavec. 91adjntad)Ung, bie, ponareja. •Jtadjtttdljb, bie, druga košnja, sečev, otava. a d) nt alj en, v. n. u. a., kositi, seči za kom; otavo kositi, vdrugič seči ali kositi; itym fann 9tiemanb ttad)maf;en, nihče mu ni kos; nihče ga ne prekosi; poznej kositi. 91adjmal;len, obet 91adjntalen, malati po kom, posneti, posnemati kaki mal, kako malanje ali malarijo; počasi ponarejati kako pisanje, premalati, premalovati; na^ma^i len, in ber Mljle, premleti, premiljati; poznej mleti. 91 (t d) nt d lig, adj., potlejšen, prihodenj, poznejši. 91ad)tttaI3, adv., potle, potlej, poslej, potem, zatem; nastopno. 9Ud)ntann, bet,naslednik,nastopnik,slednik. 9iad)tnarft, ber, posejm, posemnjica, po-sejmica. 9kdHttarfd)iren, t?. n., iti, marširati za kom. 9tadjmartem, ftd), v. r., truditi se, upirati se, da bi prišel za kom, da bi ga došel. (t d) nt a ft, bie, «Sdjtoeine in bie 9lad)maji treibett, prešiče ali prasce na ostanke gnati, goniti. a d) nui ft e n, 91ad)maucrn, 91atfjmattlen, 91adjmedern, 91adjmetgeln, 91adjmelben, 91fl(^mellen, poznej pitati ali debeliti, še podebeliti, po kom zidati, za kom jeziko- 91adtfp(fem 1067 vati, meketati, po kom dolbsti, poznej naznaniti, poznej pomolsti. 9Udjntelji, bas, posevki pl., zadnja moka, nad) Gutsm. černa melja; 23rot barauS, posevnik, posevnjak. 91a^ntengen, v. a., premešati, poznej pomešati. 9Ud)meffen, v. n. u. a., premeriti, v drugo, v novič meriti, še enkrat meriti; (Šinem ttad)mef]ett, meriti za kom. 9tad)mietljen, v. a., poznej, k že naje- timu najeti. 9la$mittag, ber, popoldne, popoldan, (po južini); ben gangen 9lad)mittag, ves popoldan, celo (vse) popoldne; biefett 91ad)i mittag, popoldne, dans popoldne. 91a(^mittdgig, adj., popoldansk, popol- dneven, popoldanji. 9ladjmittaglidj, adv., vsaciga popoldne. 91adjmittag3, adv., popoldne. 9Udjmittag3' in Sffcgtt. popoldanski, popoldanji. 9U(i)mittag3firdje, bie, večernica, ve-černice pl. 9tadjmittag3maljl, bas, malica (po južini), mala južina, nacfy M. popoldnica. 91ad)mittag3rul)e, f. 9tttttag3rul)e* 9iad) nt ittag^tua d) e, bie, popoldanska straža. 91ad)mittag3jeit, bie, popoldne. 91ad)mittemad)t, bie, popoinoči. 91 a d) m it t er nit d) t lidj, adj., popoinočen. 91fl^tttiigen, v. n., er mag nid)t nad), neče se mu iti za —. 9lat^morben, v. a., pomoriti za kom. 91adjntiif>en, ftd),V. r., et mu^t ftd) nac$, napenja se, da bi koga došel. 91(1 d)mitUjen, v. a., ponarejati kovani dnar. 91ad)miin5er, f. galfdjmiin$er* 91a^ntii(i f en, v. n., morati za kom (iti). 91ad)lttuftet:n, v. n.. pregledati, poznej ogledati. 9lad)naijnte, bie, privzetje; poznejši od-vzetje. 9lad)ne§nten, v. a., privzeti; več vzeti, poznej privzeti, odvzeti. 91ad)neigen, fidj, 91ad)nenttett, 91ad)ne£eu, 91ad)nicjett, 91a$ntW)en, 91ad)itotl>tgen, 91ad)0pfent, za čem nagniti se, po čem imenovati, premakati, za kom kihati, pokušati, prisiliti, da gre za kom, poznej darovati. 91 (t d) orbit en, t. a., (Šinem, (Šttten, urediti, uredovati kaj za čim; f. a. ©uborbtniretu 91 a ti} £ a dj t e n, 91adjpatf en, 91adjpatfcijen, 91adjpeitfdjen, 91a^fanben, v zakup (štant) privzeti, poznej zagrabiti, za kom berluz-gati, bičati, poznej rubiti. 91ati)^farre, bie, podružna fara. 91a(|^feifen, v. n.. žvižgati, piskati po kom, za kom; eittmal, zažvižgati, zapi-skati za kom; piskaje ponavljati. 91adj}>fanb, f. 5lfterifanb. 91ad)if^nsen, y. n. u. usaditi, saditi za—, po—; prisaditi, kar je ostalo. 91ad)Mlntfeit, 91a^pgen, 91adj^fro^fen, 91ad)i}fnfd)cu, 91a^Ugem, 1068 Sftitdjflrä'gen. ilíac^rufim. Slfl^Iiillbcrn, SiatÖfloUeril, za čim tergati, orati, cepiti, po kom mazilariti, za kom romati, po kom žlobodrati, ropotati, pleniti, (t (lip rii g C It, r. a., SRünjen, ponarediti, ponarejati (brez oblasti) dnarje. kovati po izgledu koga. 92udipriifeii, 9iadwrüßeln, »iodjpuffen, 9iad)-- flu^cn, 9if)d)(lliatfeit, preskušati, za kom skušati. za kom , poznej tepsti, bunkati, snažiti, po kom regljati. Kod)quellen, 92ad)raffen,9!ad)rafen, !){adj= raffeln, poznej, še teči iz—, poznej pograbiti, za čem divjati, rožljati. Sind) ran i, ter, poznejši rop. 9lad)raitd)cn, n., kaditi se za čim; poznej kaditi (n. p. tobak). 9fadjraitm, tet, f. JUiraitm; Spänne mit Slefle »om 3tntntet: unb ©{Jjnittljolje, treske p/., iverje; alte ©torfe, ta« f$t»a f rf) I it^ fc it, 'Jiadiidjliitfeu, zadegati za kom, ihtijoč se iti za kom, pogoltniti ali požreti na kaj , zmuzniti se za čim, poserkati na kaj. 9!ad)fdjliiffel, ber, ponarejeni ključ, f. $ictrid). 9tadjfd)lltitljett, v. a., gerde besede govoriti za kom. Siadjfdjlttitltž, ber,druga, poznejši pojedina. 9lad}fd)!tUtEctt, v. lt., füflidj, bitter nadfjs fci)mecfen, posladiti, pogreneti poznej, slast zapustiti; slast ostaje za—. i)lfld)fdjntCl$C!t, n■ H- "■> pretopiti, topiti po kom. iJiadifdjmerj, ber, pobolenje. 9lad)f$iiterictt, 9la$f^raicbcn, furnieren, SJladjfdjmunsdn, 9iac^frijnaiicritr 9iad)fd)ltaill)cn, poboleti, pobolevati, kovati po kom, poznej premazati, še mazati, muzati se za kom, gagati za kom, pihati za kom. 9lad)fd)netbett, v. n. n. a., eine gigur, rezati, zrezovati podobo po kom, po čem; še narezati, rezati. 9tad)fdjllitt, bet, izrezek po čem, podoba po čem izrezana. 9lttd)fd)niiffcln, Wad)ii$ttiircit, 'Mmb i)fctt, za kom vohati, poznej zategniti, zajeti. 9tndifdjreiben, v. ». u. a., burd^ @d)rei; beit na^Hlben, prepisati; SBcrte, wie fte 1070 9îad)fd|ret6er. 3emanb fimdjt, auffdjteibeit, ©tient ci« ScÇret-ben nad)fd)icfen, pisati za kom, po kom; pismo poslati za kom; »it tooKen ež fd)oti nadjfd)tetben, ta« SSerfaumte, bomo že dopisati; zadopŠati. 9ldd)f djteifiet, ber, pisar, prepisovavec. 9îad)fdjreien, ». «. u. «., ©nem, vpiti, kričati za kom;, 3emanbež ®ef(§ret nad); aljmen, oponašati čije vpitje. 9tnd)f djreitcn, »• n., korakati za kom. 9ijtd)fd)nft, bie, 53ojifcriptum, dopisek, do-stavek, poznej pisano, pripisek; nad)geî madjte ©djrift, prepis, ponarejeno pisanje. 9l(td)fdju6, ber, tm S3tllarb= itttb .Segelfatele, igra, igranje za kom, verženje za kom. 9îadjfdntli>ner, ber, poddolžnik. 9Ï fl djf d) It Ï, bte, druga, ponovljena strižba. fdjUj-i, bet, strel za kom, poznejši strel; eitt jlt fpâter ©djup, prepozni strel; eht nad)bejal)ltež ®elb, doplačilo, doplaček, dodavek, dodatek, doštevek; SKoft, f. 9îûd)= brutf. 9l(ld)fd)iitiein, ». n. it. a., potresti, potre-sati, poznej potresti. 9tad)fcÎ|ÏÏtiett, ». a., dosuti, dosipati, pri-suti poznej k čemu. SîadjfdfjBJIum, bet, drujic, drugi roj. 9ÎUd)fd)tt)ai:men, ». n., rojiti za kom, poznej. 9t a d) f d) ti) it rje It, ». n., počerniti, černiti za kom, v drugič. 9t B d) f dj ti) a en, v.n. u. «., blebetati za kom. Siudjfdimemmen, ». «., za čim plaviti, doplaviti. 9Î actif d; mi ntitt en, ». »., ©ttent, plavati za kom. Sftadjfdjffiingen, ». a, U. r., zasukati za kom, vspeti se za kom. 9lad)fd)tinrren, 9îad)fd)ti)t)rat, čverčati za kom, priseči po kom, za kom. Sladjfcgeln, ». n., ©nem, jadriti, obetja-drati za kom. SJttt^l f egnen, ». O., blagosloviti poznej, za kom. 91 a d) fe i) en, ». n. it, ©nem mit bem Sluge folgen, gledati za kom, f. 9}(td)fd)auen; et mag nadjfef)en, baž leete Stadjfeljen Çaben, naj gleda, kako bo opravil; ogoljufan biti v upanji; ©item etite @4lt'b, Sllj'nbung, spregledati, spregledovati, pregledati (aud) poln.) komu kaj ; prizanesti, prizanašati komu kaj, odpustiti, odpuščati, odpušati komu kaj; nadj ettoag fet)en, eine {Redjnung u. f. f. tuccfjfetien, pregledati, pregledovati, ogledati, ogledovati; fte^ie bodj nad), toie ttiel lti)t ež ift, poglej, koliko je ura, pojdi pogledat, koliko je ura, pojdi poglej, koliko je ura; 9Î0CÎ)fCl)eit&, f. 9îndjftd)iig. SJtadjfeljen, ba«, f. 9ïnd)ftd)t. sJlad)feI)er, ber, pregledovavee. 9lad)|eineti, ftdj, ». r., želeti si za kom. 9lad)fCltiett, ». a., ©nem, poslati, pošiljati za kom. 9îad)fe^en, ». v. n. «., ber Scit na<$, pristaviti, pristavljati kaj, postaviti, djati, de-vati za čim; nadjgefegte, folgenbe SBorte be* 9iad)fiienben. weifen, sledeče, tu pristavljene besede kažejo; bet Dtbnuttg itad), bet SBiirbe nadj, 3emanbeit einet Sadje nadjfejjen, tljn gerins get fragen, postaviti, postavljati koga za kom, zad, koga zanemariti, zanemarjati, manj ceniti, čislati koga, drugimu predstvo pred kom dati, dajati; tfjrtt fegt et aße an-betn Itadj, on inu je nad vse, čez vse, on mu velja (mu je) več kakor vsi drugi; ein nacfygefegter (Stbe, (©ubftitutus), podpo-stavljeni dedič, f. 9iadjei&e; ©nem nacf)s fegen, in bet größten Site folgen, za kom hiteti, gnati se, dreti za kom, derviti ga. spustiti se za kom; j« $ferbe nadjfe|en, dirjati za kom. 9iadjfe$er, f. Verfolger. 9lad)feitfjen, ». n., zdihovati za, po kom. 9Jadjfet)it, 9lad)fein, ». «., et ijl ifjm nadj, za njim je šel. 9tfld)ftd)t, bie, spregled, pregledovanje, pri-zanašanje, prizanesba, poterpnost, poterp-ljivost, milost; odpust; oljne 9ladjjt<|t, brez milosti, prizaneska; 9ia4fidjt l)a6en, po- terpeti; f. 9hd)feljen; Slac^ftdjt etnet 9iec^= nmtg, pregled ; prepozni, poznejši pre-mislik. 9fad)ftdjttg, adj., spregledljiv,prizanesljiv, poterpljiv, milosten, milostljiv, dober; gu nadjjtdjttg, predober, prevoljan; kdor rad spregleda, odpusti. 9ladjfidjttgfett, bte, spreglednost, priza-nesljivo&t, poterpljivost, poterpnost. 91 nttintg, bie, oponašanje, pačenje. 9fad) f i) r c d)"e n, n. it. »orgefptoc^eite SSorte lmeberf)olen, govoriti za kom, po kom; ponavljati njegove besede; mit 9iad)s aljmnng ber ©timme nttb ©eberben, oponašati koga v govorjenji. 9Jnd)f(>redjer, ber, blebetalo (kdor govori brez premislita). 9fad)flirenflcn, dirjastiti za kom. 9iad)iim!t0en, n., skočiti, skakati za kom; ©nem nadjgefprungen fommen, za kom priskakati. 9i adjffltung, bet, poznejši skok, poskok. 9iad)f})ltl!en, v. «., pljuniti za kom. 9iadjfi>iireit, v. n., slediti za kom, komu po sledu iti, hoditi, koga zalezovati, koga zasledovati. 9ill(i)f}>iim, ber, zasleduh, zasledovavec, zalezovavec. 9ind)f})Uten, ftcE», v. r., podvizati se za kom. 9iad)ft, rts, junacfjfl, ju aiier* tiadjjt tet ©nem, naj bližej koga, najbliže; t)ier rtad^fi, preči tukaj, koj tukej, nar bliže tukej, prav blizo tu; ber Drbnung, bež flian; ge«, itad)il ©nem, nad) ii)m, za kom; j. S. ben idj ttad)ji ®ott am meijien el)re, ki ga zaBogam naj bolj častim; berSeit, neitiid), unidan, novic; iiadjfl bent, bemnad)jl, itn* mittelbar Ijierauf, prec po tem, kmalo po tem, koj po tem, kmalo, berž, koj, preči; gletd), fnapp baran, tik, blizo, terdo pri, terdo zraven. 91 a d) it a d) e I, f. Seseftadjet. 9lad)ftat^cln, v. a., poznej zbadati. 9lad)ftam^f cn, v. a., štorkljati za kom. 9i a d) ft (Ini), f. SMcfftattb. adiftanbtg, f. 9iUtfftdn&ig. 9Jaiftauleil, v. n., prašiti se za čim. 9iiidjft C, ber, bie, ba«, superl. ». 9lalje; bližnji, naj bližnji; nafe ift e« 9ia$t, v njegovi glavi je tema; ba« SReicfj bet 9lad)t, f. Žobtcnreid); ettoa« auf bie 9iacfyt auftjes bett, kaj za zvečer shraniti; auf fyeute Steigt, za drevi; auf bie9tad)t, na noč, pod večer, drevi; »et Stacht, pred nočjo; Ijeute 9tacf)t, noeoj; ju 9tae!iangen, 9iat&t&elaitet, adj., temoten, pretemen. 9ia(fttt)ier, ba«, večerni ol. 9iad)t6Iatter, bie, ponočna osepnica. 9loSt6Ia«, f. Suiitclblau. 9l(td)iblttf, bet, temni pogled. 9iad)tililti)l)6tt, bie, ponočna slepota. 9iadjttirob, f. Slbenbefiett. 9i(td)tbie6, bet, ponočni tat. 9tfldjtbntb, bet, mora, vedomec. 9i O d) t b H ItJel, adj., pretemen. 9ifld)t6iattg, adj., cele noči, po cele noči. 9ifl(|i61t, f. n. it. i., nočiti se, mračiti se; e« naštet, noči se, noč se dela, temen biti. 91 it d) 11 It, adv., (D. ©.), sinoč- 9i a^ ter f d) 61 It Uit g, bie, ponočna prikazen. 9iot6teifen, ba«, večerja; f. Slkitbeffen. 9iod)teut6, bie, sova, čuk, vjer; f. a. 9lad)t= faltcr. 9iod)t"aIt6r, ber, nočni, ponočni metulj. 9!ad|tfcit6r, ta«, ponočni ogenj. 9fadjt ifdj, ber, riba, ki si po noči išče, iše živeža. 9lad)tfroft, bet, ponočni mraz; nad) bem Poln. primrazek. 9iad)tgang, bet, ponočna hoja. 9čad)tgarn, ponočna mreža (na šker-janee). 9lac^tgebflnt6, bet, ponočna, temna, strašna misel. 9iad)tg6fe^i, ba«, ponočna bitva. 9ifldltg6tft, ber, duh, ponočni strah. 9iadjtgeflUtg, bet, ponočno petje. 9iad)tgeidjtrr, ba«, kalila*, ponočna posoda. 9lad)tg6fd)ffiUlft, bie, ponočni otok. 9iadjtgefid)t, f. 9iaditerfd)etmutg. 9JadjiglCtd|e, bie, enakonočjef, nad) Zalok. in U. .Sir. prebesica noči. 9iadjtgleid) tnfeunit, bet, enakonočnik f. 91 tt d) t g IO d e, bie, večerni, ponočni zvon. 9lfld)tgrcittt, ba«, ponočna tmina. 9!adjtl)aitdj, ber, ponočna sapa. 9i tt d) 11) a lt V t, ba«, strašna glava. 9ittd)tl)eil, bet, škoda, kvar, zguba, krivica, neugodnost; ba« i(i, gereicfjt mir gum Sflac^ti)eite, to mi je v škodo, v kvar, na škodo, to mi škoduje, s tem sini na zgubi, sim kvaren; in anb. fla». 9Jt. ušterb; bohm. aud)ujma, serb. šteta; (bei Jan. uterpek?); ciine 9lad)tl)etl fiit bie ©efunb^eit jiic^tigen, tepsti koga tako, da njegovimu zdravju ni na škodo. 9ittd)tl)6it6tt, v. a., še enkrat, poznej deliti. 9lad)tlj6tlig, adj., škodljiv, kvaren, škoden, v škodo, v kvar; ungunftig, nedober, neugoden; ba« iji mit nadjtljeilig, to mi je škodljivo, mi je v škodo, je v kvar, to meni ni dobro, ne prinaša koristi, dobička; bie fiit ben Slngeflagten nad^tljeiligen ©timmen, glasovi, ki so zoper zatoženiga; bie« ift bem guten9lamen ttacfyti)etlig, to žali, kvari dobro ime. 9lnd)tljeiligieit, bie, škodljivost. 9lfltftt^61Jtb, ba«, ponočna srajca. 9lad)tjjeriierge, bie, prenočišče, prenoče-vališče, russ. nočleg. SKacfjtljtrte. 9?fld)fljtrte, bet, ponočni pastir. 9iad)tl)un, u. a., ©nem nadzira, tfyn ¿um SWnjlet neumen, storiti, delati po kom, nositi se, ponašati se po kom, posnemati ga, prideti,pridevati, doložiti, dolagati, dokladati. 9iadjti)Ut, bte, straža, varovanje ponočno. 'Ji adltfliitte, bie, pustota. 9! O d| 11 (J, adj., waidm., star, inerzel (sled). Slndjtigall , bte, (Motacilla luscinia), slavec, slavček, nad? Gutsm. slavič; serb. slavulj; bte rotlje 9lad!)tigail, zagorelček; bte S tigafl fc^Iagt, slavec poje. 9ia$iim6i#, f. 9iad)tefjen. 9ladjtifd), bet, ®effert, pomizek, nad) F. pokosilje, pomizki pl., russ. zakuski, po-slaščice; ber 9iadjtifd) be« Sli>eitbmaf)Iež, po-večerek. 9f a d) tj a g b, bte, ponočni lov. 9iadjtf alte, f. 9iatftfroft. 9tad)tfctse, f. 9iad)tlid)t. 9lad|iIIeti), bač, ponočna obleka, nad? V, nočna preobleka. 9] edjtiijlttg, ber, kdor ponoči zahode fse-kreta) snaži. 9i adj »oft, f. 2tknbeffen. 9t a djtlaget, bas, prenočevanje, ostaja, osta-jališče, ostajališe ponoči, čez noč, prenočišče, prenočiše, prenočevališče, prenočeva-liše; t>až 9?adjtlaget au einem £>rte neunten, čez noč, po noči kje ostati, ostajati, kje prenočiti, prenočevati, nočevati; SJiadjtlager ge* beli, čez noč k sebi vzeti, pod streho imeti; audj prenočiti koga (nar. pes.) 9!ad)tlam£e, bte, ponočna lampica*, sve-tilnica. Sli a d) i I an g, f. 91 a d) t laufet, f. 9iadjtfdjttuintter. Hl a d) tläritl, ber, ponočni šunder. 9} a d) 11 C t III f tli II t, tag , poln. lepnica nočna. 9Jäd)tlid|, adj., ponočen. nočen, temačen; Bei nädjtiidjetSŽBetle, ponoči; adv., ponoči, vsako noč. 9Jäd)tltd)f Clt, bte, nočnost, ponočnost, temačnost. 9lad)iltd)f, baž, nočna luč, sveča. 9tad)tluft, bie, nočna sapa, ponočni zrak. 9iaii)tlltft, bte, ponočno veselje. 9iadjtmal)l, baž, večerja; ¡¡»eitež 9tadjtmal, povečerek; f. a. SlDeilbmalli. 9iadjtmaljlen, v. n., večerjati. 9led)tmatttel, ber, ponočni plajš, plašč za po noči. 9ia d) t nt arf d), ber, ponočna pot, hoja. 9iad)itttettid), f. 2ll6tnož. 9la4tmetie, bte, polnočnica. 9lad)tm0tb, bet, ponoči doprineseni umor. 9! a d) t nt ii fii, f. Serenabe. 9iadjttttii$e, bie, nočna kapa, ponočna čepica. 9iadjtlteliel, bet, ponočna megla. 9tadjtoben, v. n., divjati za kom. 9! a d) tö Ste it, v. a., poznej, za drugimi umoriti. 9lad)tott, ber, poglasek. 9! a d) tönen, f. 9iatf|Ij8licn. 9iad>t}iatro Utile, bie, ponočna obhodna straža. 9lad|truni. 107B 9iadjtquartier, ba«, f. 91 a d) 11 a b, bet, bte Sltrtetegatbe, zadnja straža, posledaf (vojske), poln. odwod u. tylna straž. 9iaitrabe, bet, (Ardea nycticorax), caplja, bohm. it. poln. lelek; bet Gutsm. podhujka? f. a. 9iad)teule, 9ied)tfdjtBalbe; cm<6 9lad)t-' fdjtomtmet. 9i a d) 118 i en, v, n., klusati, cehtati, caplati za kom, v gnjet iti za kom. 9lad)trad)ten, f. Stadjten. 9i U d) 11'rt (], bet, dodavek. dodatek, doplačilo, doplaček, pridavek, dostavek, dokladek; itn Siadjtrage ju ettoas, dodatno k čemu, za dodatek k čemu. 9iad) tragen, »• «., ijintet Sentanben tragen, za kom nesti, nositi; ba« ©efdjeljene »ot; toetfen, oponašati, očitati kaj, spominjati česa, pomniti, vediti komu ktero dolgo časa; ^ittten nadj, jum ©etragenett tragen, še prinesti, pridati, dodati, dodajati; eine iJSflidjt nadj tragen, popraviti, popravljati, poznej dopolniti, dopolnovati; ein @elb nadjitagen, doplačati, doplačevati; tn eine Siedjtutttg, in ein ®udj nadjtragen, pripisati, pripisovati v kaj, pristaviti, še enkrat prinesti, roditi; eine $rnfnng nadjtragen, poznej opraviti. 9}ed)tragl t d), adj., dodaten, poznejši, do-polniven; adv., poznej, dodatno; nadjtraglidje «erorbmmg, f. 9iad|tragž»erorbnuit0. 9iadjttag§=, itt 3f|g., dodatni, poznejši. 9lad)trag§geliul)r, bie, doplačilo. 9ladjtrag$i erorbnung, bte, dodatni ukaz, novica. 9? a d) t ram, f. 9iad)trel)e. 9iad|ttrtllb,. ber, ponočni razboj ali rop. 9Jadjtraitetu, 9iad)ttaufeln, 9iacitraunien, žalovati za kom, še več kapljati, na kaj, za čim sanjati. 91 adj tre i 6 en, v. «., gnati, poditi, goniti za kom; bntdj Steiben »on Ijinten befd)leu; ttigen, pognati, poganjati. 9iad)treid), f. Unteruielt. 9ladjtreif, bet, ponočna slana, ponočni mraz. 9iadjtietl)er, f. 9iad)trabe. 9iadjtreife, bte, na^i v. nočnica. 92 adj t tet eit, v. n., stopiti, stopati za koin, postopati, iti, hoditi, pohajati za kom, po njegovih stopinjah, stopinje pobirati; f. a. 9iad)fteljen. 9iadjtteter, f. 9iadjganget. 9iad)trie6, bet, f. 9iad)l)ut. 9lad)ttiegel, bet, zapah za ponoči. 9iadjtrift, f. 9iad)ftut. 9iadjtnnfen, 9la^tti^eln, pozneje spiti, za kom drobneti. 9?ed)tt0cf, bet, suknja za po noči. SKa^troctnen, ^a^trainraeln^presušati, še sušiti, za kom bobnati. SKadjtrotlj, f. 9lotbf$ein. 9i ad) trill)C, bte, ponočna tihota, ponočni počitek. 9iadjtmnbe, bie, obhodna nočna straža, nočni obhod; russ. dozor. Sladjtrunf, bet, popitek. 1074 9lad) truden. 9lac(ittu^en, f. Staj&ftai. 910 ti) t Sadv., po noči. 92ad)tfanger, bet, ponočni pevec; f. a. (Sragmiitie. 9io4ii4fli)c, f. 91ad)tfd)tt)alic. 91nd)tfd)atfCiI, ber,(So!anum nigrum), pasje zelišče, zeliše, čerlenka, itadj Sul. pomočnica črna, russ. psinka; itiid) Alič kozja potica; fnofiiger 91a$tfdjatten, f. fiartoffel; f. a. 2Mbrelie,3iubetifiridjc; 9}ad)tfd)tDiil6e. 91ad)tidier&en, f. 91ad)tgefdjirr. 91Q d)t f d) t d| t, bie, (moni.) ponočno delo. 9l(ttf)tf d) Clt, baS, ponočno streljanje v tarčo. 91adjtfd)l(igcr, f. S^toffet. 91 fl dj t f d) 10 f, baS, ključavnica za ponoči. Sladltf d) mflU 8, ber, ponočna pojedina. 91adjtfd)metterling, f. «a^lfoltet. 91ad)tfc5itur, f. 9ladjtangcl. 9iai6tfti>tt>aI6c, bie, (Caprimulgus eur°-paeus), mravljinčar, podhujka, kozomolzec, russ., poln. u. bohm. kozodoj, russ. and) polunočnik, nadj Šul. leganj. 91ad)tfdin>armen, f. 91ad)tfdjU)armcrei. 91fldjtf(f)U)nrmer, bet, ponočnjak, ponočnik (aucf) poln.~), ponočni rogovilež, vla-čugar ali šundravec, nočevavec, ponočni vran, 6ei i)od)jeiten, prezavec, voglar, šeškar. tfd)toatmcrei, bie, ponočevanje, ponočno rojenje, rogoviljenje, šundranje, ponočno vlačuganje. 9l(ld)tfd)ttitrmenn, bie, ponočnica. Hladiti d) marj, adj., čern kakor noč. 9ladjtid)U> eti, bet, nočni pot. 9iad)tfiebel, f. 91a$tlager. 91ad) tft g II (ti, baS, ponočno znamenje, ponočni ogenj ali strel za znamenje. 9Jad)tftf, bet, f. 91acf)tgefdjtrr. 91 a (l) 11 rIIII f, bet, popitek po večerji, pove-čerek. 9iadjtltljr, bie, ponočna ura. 9iad)titii0el)euer, bas, ponočna pošast. 9ifld)tt)CrPUt, adj; temen, v temno noč zakrit. 9lud|t»0gcl, bet, ponočna tica, ponočnik, f. 9tad)tialter, 91adjt[djttml6e; mer, f. biefes. 91 dd)troad)e, bie, eine tnadjenbe iPetfon, ponočni čuvaj; bie 2Bad}e felbjl, ponočna, 91adjttmfd)en. nočna straža; in bet »ierten 9ladjtt»adje, o četerti nočni straži; baS SBadien Bet bet 91a$t, čutje, f. ubr. Sffiadjen. 9iad)tmadien, bas, f. 9laditftyen. 91adjtttad)tcr,ber, ponočni čuvaj ali stražnik. 91adjttt>(id)terlteb, baS, petje ponočniga čuvaja. 92adjttoanbeln, v. »., po noči hoditi, spe hoditi. 91adjttt>anbier, 91ad|tnMttberer, ber, mesečnik (and) poln.), spehodecf, russ. lu-natik. 9ladjttt>anblerin, bie, mesečnica, spehod- nica -j-. 91fl$t>DlinbetCr, bet, ponočni popotnik, f. a. 9!ad)tn)anbier, (91adjtgimger). 9io4tffiiirmer, f. SBcttroarmcc. 9lfldf)ttDflrt3, ade., k polnoči. 9iad)tttctfcr, ber, ponočni kazavec. 91erf, bas, ponočni izdelek, f. a 9iad)tflrl)cit. 9iadjttt>tnb, bet, »el$er in fjofien ©ebirge* bei ubrigens Ijetrfdjenbet 3Binbfttfle toaljrenb bet 91a<$t »om SJlotben gegeit ajžittag weljet, nočnik (F.). 9lod)ttDltttbcr, bet, ponočni čudež. 91ad)tjeidjen, f. 9iad^tfignttl- 9iod)t3Ett, bie, noč, nočna doba; jut 9?adjt= jeit, po noči. 91ad)t3eiig, bas, ponočna obleka, oprava. sJiad)t jafantntcnf«nft, bie, ponočni shod. 9lad|iitiel, bas, zli, hudi nasledek. 92d d) Iirt^C t(/ bas, sklepna sodba, sklep. 9l(tdjurtl)eilen, «., po kom soditi, po-znej soditi. 9lad)»ertBflitbte, f. $ežcenbent. 91 d dj tO d d) e, bie, druga straža. 91Ud)tt) ad)i en, v. n., porasti, poraščati, po-rašati se; eS ttirb itoc^ ein »entg nadjtoadjj fen, še poraste, porase nekoliko; »on 9ieuem, spodrasti; Sinem tiadjtoadjfen, iljm im 2Badj--fen nadjfommett, koga dorasti, doraščati. dorašati. 91adjt0flCfeln, v. n., gugati se za kom. 9ladjn>iigen, ber, f. Seinmgen. 9lad)toagen, ftdj, v. r., ^inten brein, upati si za kom, derzniti, prederzniti se za kom Citi). 91 d d) tO (i g en, a., (Sinem, vagati za kom; v novič, še vagati, prevagati. 91H d|lD 0 l) i Clt, v. a., voliti za kom, po kom, poznej voliti. 9lad)te aif e, bet, posmertnik, sirota po očetovi smerti rojena. 9lfl4tDiiIjen, v. a., valiti, takati za kom; v. r., valiti se, valuckati se za kom. 91ad)tt>anbei, bet, življenje po (kakem pravilu, izgledu}. 91ad)fflanbeln, t>. n., iti, hoditi za kom; ravnati se po kom, živeti po njegovem izgledu. 91ad)ttliirmen, r. a., pogreti, pogrevati za kom, še greti. 9!adjtDltfd)en, v- a., vnovič prati, poznej prati. 9tod)toebeln. 9iadjtoebeln, v. n., sladkati se za komj iti za kom, mahljaje z repam (od psov). 92adjtoe1j, ba«, pobolek, pobolest (K), ostajajoča, nastopna bolečina; liudi nasledek; pokora; nad) bet ©ebutt bet bettt toeibltdjen ©efdjledjte, UlacfygeburtStoeljeu, pobolečki, zabolečki pl., poporodne bolečine pl. 'Ji a d) tti C1) CII, v. n., veti, pihati za kom, v herbet. 9iad|ttetJ>ett, »•» pasti za kom. 9?adiroein, bet, f. Salter; patake, pl., žonta», kaliž; zadnje vino; jWeiter 3. n., pomigniti komu, naj gre za kom. 91 a d) winter, ber, ozimki pl., nad) V. u. poln. U. bohm. pozimek, pozna zima, spomladanski mrazi; tott Ijaben einen Stadjtoin* tet, zima se nam je povernila, zima se povrača, ponavlja. 9iad)tt)trlen, v. n. U. a., poznej, na kaj delati, tvarjati (od zdravil), pomagati; f. a. 9lad)&oIen. 9lad)fflir!ung, bte, poznejši tvarjanje. 9tadjtDifd)Cn, v. a., brisati, otirati za kom. 9iad)U)ittem, v.n., slediti, vohati za čim. 9lo d)tU 0 flttt, v. n., valiti se, vreti za čim. 9lad)ttoilen, v. «., hoteti za kom (iti). 9ladjtt>0rt, ba«, pogovor, pristavek (pisav-cov na konci bukev). 9ltt(t) M) U d) ber, spodrast, spodrejek, porast, mladje, mladina, mladost. 91ad)»iil|lcn, v. n., riti za čim, iskaje. 9iad|tt>ltttf^, bet, pristavljena želja. 9laer, kaj za seboj potegniti, potezati, potegovati, vleči, vlačiti; ein 800«,poznej vzdigniti; ba« ttrirb nidjt« ©ute« ttačf) ftdj Jteljen, iz tega ne bo, ne pride nič dobriga, to ne bo nič do-briga prineslo; v. n., l)tntet brein jteljen, reifen, Sinem folgen, iti, hoditi za kom, preseliti se za kom, potovati, pomikati za kom; f. a. 9htdjfolgen. 9lad)3tntmem, v. a., stesati po čem. 9lad)3ifdjett, v. n., sičati za kom, čim. 9tad)5tttem, v. »., tresti se za kom. 91 aä)3ud) t, bte, bte legten Sungen bet Stetten »ot betu SBintet, zadnja zalega; böhm pri-plod; Stadjtouc!)«, spodrejek, prirejek. 91 a d)3 It i C m, v. «■> sladkorja obet cukra pridjati. 91 fl43Ug, ber, zadnji potez; f. 'Jiadjtfflil. 9iadi3iigler, f. TOarobeur. 9ladjpmen, v. n., jeziti se na koga po odhodu njegovem. 9la$3toitf$ern, n., gostoleti, cverčati, žvergoleti za kom. 9lacfeit, bet, f. ©enitf, tilnik, zatilec, za-tilnik, bet Gutsm. zatanec, zavratnik(?), aud) šija, šinjek; in @t. attc^ kečka; f. a. Dliiden; bet SRenfdj liegt nttt beti ganjen Sag auf bem Staden, tjitntt auf betn Šiacten, ta človek mi je ves dan na glavi, me nadleguje; Semanben ben 9iacfeit beugen, komu vrat ulomiti, to je upornost zlomiti, ukrotiti ga; äemanben ben Waden fintieren, koga nakrišpati, nabiti, nabijati; auf ben Staden, f. SRUiflingŽ; gartet, fiarter, unbteg« fantet Siaden, terd, oterpen, neukreten vrat; fig., terma, samoglavnost, terdovrat-nost; er ^at ben @<§elm, ben Xeufel tut Staden, zvit, zrel tič je. 9iattenbanb, ba«, tilna vez. 9laienl)ein, ba«, tilna kost. 9laäengrHie, bit, tilna jama. 1076 iRaifenljaar. Sftocfenil(tat, baS, las, lasje na zatilci. 9latfenmuS!cl, ber, t!lna mišica. Siatfcnfi^lilß, bet, tm gemeinen Sieben, ena na herbet, bunka po herbtu; einen Staden* fd)lag befommen, eno po herbtu, na herbet, nadj V. eno za herbet dobiti; fig. a. ogovarjanje, opravljive besede. Dtatfcitf^lanaber, bte, tilna privodnica. ÜRÜlitfdj, adj., fcfyitacfifdj, smešen, šaljiv. Wfltft, and) 9latfettb, adj., nnbefleibet, nag, bei M. golonag; natft aUSjieljen, do nagiga, do naziga sleči, ogoliti; netite gignr, naga podoba; ettt Slaitet, nag, V. nažec, böhm. nagač; »on Spieren, treibe feine £aare ober gebern Ijaben, gol; itaefter 33 o= gei, gol tič , nad) Zal. kilec, kilov tič; ebenfo »on ganjen, obne ¿Blattet, oljne •&aate, §üife n. bgl. gol; nacftec ©ante, golo seme; ttadte ©erfle, golič; natftet 3Bei$en, golica; naffter £ügel, gol grič, golovec; natfte Slišen, goličave pl.jfig. gol, nag, zgol; f. a. 58lo|, Sttljl; bie ttacite SBa^rbeit, gola resnica, zgol resnica, sama na sebi, čista resnica. 91 n d 16 ein i g, adj., golonog. 9iacfiljett, bie, nagota, nagost, golost, go-Ijava, golina, golota. Slabel, bie, igla, (a. altsl.~), in einig. (Hegen* bell jegla (böhm.); «Steänabel, bucika, igla, in Unterfr. medenka (». medo SHeffing); Släljnafcel, šivanka, šivavna, igla, bet Gutsm. šivanica; Slät>eld)en , dim. iglica, šivan-čica; ftd) mit bet Slabel näfjten, s šivanko rediti, preživiti se; mit bet beißen Slabel näfyett, naglo delati in poverhama, da nima deržave; am Saunte, iEangel, bodcek, bocek, igla, špičevje ; t»ie auf Slabeln ftjsen, kakor na britvah sedeti, huda mu prede, v stiski je; nad) Jan. napeto mu je; mit Slabeln an* jlecfen, z bucikami pripeti, pripenjati; eine Slabel einfäbeln, f. ©lltitöcllt. Sftabclaröctt, bte, delo s šivanko. 9lflbcI6oum, bet, bodckovec, bockovec, poln. iglasto drevo. 9la&eI6erett, adj., bet beti Xud)maai)etn, gotov, dogotovljen, (od sukna, da ga more krojač v roko vzeti). 91 ab e 16 i It f C, bte, iglasta glibovica. tflabclfilatt, bas, iglasto pero. 9lai) el&rief, ber, zavitek bucik. 9iabei6Üd|fe, bie, igelnik, igelnica; puk-šica. pušica za šivanke. 9labelbral)t, bet, drat za šivanke. 9labeIŠtllfe, bie, eine .SrijlailifationSatt,nad) V. igličasta ježica. SlttbClfalltif, bte, fabrika za igle, šivanke, iglarnica. 9labetfeber, bie, im glitttenfd)lofje, nad) V. jezičkovo pero. Slabelfeile, bie, bet ®olbfd)mieben, pilica zlatarska. 9lai>elftfd), ber, igla. 5labClfÖrmiß, adj., iglast, igličast. 9labelgclb, bas, poboljšek, podarek, ki ga med gospodo daje mož ženski za male stroške; »čttl. igelniuaf. 9lfl0Ci. 9iai) eifert, f. $oruftfd). 91 a bel 1) 013, bas, iangelljolj, šilovje, bod-ckovje, hvojevje,hvojni les; smolnato drevo, jelovina, smrekovina, borovina, i. t. d.; ein tarauS befieljenbeS ©eljölj, čern gojzd, čern les; ein mit Slabelljolj bet»ad)feneS ©ebtrge, černa gora. 91 abel&oljroitlber, f. giabt^olj. «abelietbel, bet, f. 9labelfraut. Slabclfiffcn, ber, f. 9liii)!ificn. Jlabelino^f, 9labelf0#f, bet, glavica bucike. 9lflbelfraut, baS, SlabelferbelfScandix peeten), nad? Gutsm. česlika, česlikovina, poln. grebenica. 9t«&elIod), bas, f. 9iabelöl)r. 91 a beim bi re, f. 9labellraut. 91 abtltt, v. n.,. bodeke, igle narediti; bei ben ©djujtetn, šiti. 9labelöir, bas, uho pri šivanki, iglino uho; baž Slabelöl)r nidjt treffen, nad) Gutsm. budati (?). 9lab elf^tDflltJ, bet, iglasti, špičasti rep. 9lob Clf^l t |e, bie, špica*, konec šivanke. nad) Zal. bodica. 9labclftii(), ber, zabodec z iglo, f. (Stidj. 9l(lb ClftteU, bte, smrekova stelja, smrečje, špičevje, borova stelja. 9labelU>erf, bas, izdelek, narejen s šivanko. 9l(tbclt01tnn, ber, iglasta glista. 9labtr, baS, gufiunct, nadir*, napetnikf, podpetnikf, nad) V. podnožje f, podnož-nik f, zdolnik -{-. 91 tt bi et, ber, iglar, igličar, šivankar. 9l(li)Iertn, bie, iglarica, igličarica, šivan-karica. 9lflblerftanbttet!, bas, iglarija, iglarstvo. 9lablctfflaater bie, iglarsko blago. 91 a 8 e l, bet, (unguis), an ben gingern u. Se^en, noht, nad) V. nötiget, nogt, altsl. nog't u. nok't, russ. nogot; Slageld)en, nohtič; ftd) ettten Slagel abjioffen, noht oguliti, odbiti si; bie Slagel abfd)neiben , nohte obrezati, porezati si; bis auf ben Slagel abglätten, do dobriga olikati, izdelati; bet Slagel, (bei ißfetben baS 3. Slngenlieb), notrenja trepav-nica, böhm. povlaka, sukno; (clavus), 1)61* jernet, klin, klinec, cvek(?); ®ad)ttagel, strešnik; jut ^Bereinigung bet Sobenbrettet, moznik; metallener, žebelj, žrebelj, čavelj, cvek*; altsl. tt. russ. gvozd; eine Strt Ca; »on, bie bei ben ®ad)flül)len gebraucht »irb, matovžnik (F.); bei bett SBagnern berjenige fyöljertte Slagel, t»eld)et bie 9ld)fe, ben ©cfcämel ttnb bett Äranj »erbinbet, moznik; an anbern ffleftanbtljeilen bes SBagenS, oplenik, sornik, prejmnik &c., Sldjsnagel, osnik; {leinet -Sla= gel, 3. 58. jum ®ef(^lagen bet že- belj, kvedrenik, ttad^ V. obertnjak, anbete ileinete, žbica; ant pregelj; mit Slägeln befefligen, s klini, z žreblji pribiti, pribijati; einen Slagel einklagen, klin, žebelj zabiti; ettoaS an ben Slagel Rängen, kaj na kol obesiti, obešati, zanemariti, zanemarjati, v nemar pustiti; et l)at einen (ljol)en) Slagel, visoko se nosi, prevzeten je, (vulg.j, kozji je; (Šinem ben Slagel nie= SRflgcIaraiof. bet flojjfen, f. Semiitljigen; SMgeldjen, žeb-ljič, klinček; 9iageletn, f. ©ettliirpelfe. SKageIam6ojj, bet, žebljarsko nakalo. 9logcl6ant, bte, letva s klini, na ktere se vervi privezujejo na ladijah. 9iagelI)Iiitl)c, bte, nohtov cvet, (nad) bent Poln. nohtov belek ali meseček). 9iagtl6oI)tCr, bet, žebeljnik, žebnik, žre-belnjak. 9iiigelbo(!c, f. 9ingeleifen. 9! it g c l c in, f. ©ettiirjnelie, SKcIfc. 9iagcleiftn, ba«, žebljarsko naklo, nakalo, žebljarska babica. iftagelcr, bet, kdor kline, žeblje zabija; f. Šiagler. 9Jagelfar6e, f. 9ielfcniraun. 9iagclfcft, adj., z žeblji pribit, močno za-terjen, priterjen, terden. 9tagelfletfen, bet, f. SRogettlitt$e. 9ingclgcfci»iir, ba«, (Panaritium) , za-gnjida, zanohtnica, (rim. nogtojeda). Siagelgliei), ba«, nohtov členek. SJiagelljagel, bet, in bet ©efdjitgfunfi, železni drobiž. 9i a g e l i a m m e r, bet, 9iageII)iimmer®erf, ba«, žebljarnica, čavljarnica, a ud) fužine za žeblje. *JJagcll)an&el, ber, žebljarija, žebljarstvo, cvekarija*, kupčija, kramarija z žeblji. Sftagcltojjf, bet, glava, žebljeva glava. Siageltorfi, bet, košek za žeblje. 9t(tgelfriimer, ber, žebljar; Slagelftamet fettt, žebljariti; al« foldjet getoinnen, Ser* lieren, prižebljariti, zažebljariti. 9!ogeIIrflUt, ba«, (Paronichia serp.), noht-nica, russ. nohtna trava. SiagtllOti, ba«, luknja za žebelj ali klin. 9ittgclnt(tl)l, ba«, rana, znamenje od žebljev. 9iageln, v. a., mit Kageln befefligen, pribiti, pribijati z žeblji ali klini, žebelj zabiti, zabijati, nad) V. prižebljati, žebljati, russ. prigvozdit; v. n., kremplje zabosti v tla (tcaidm.). Mngelncu, adj., čisto nov, nov nov, ves nov; f. gunfclncu. Diagelfllattc, f. 9iageIfoJ>f. 9{agCli)ro6e, bte, spitje do zadnje kaplje. Siagelfcljere, bte, škarjice za obrezovanje nohtov. 9ingelf dimtb, Siagelfdjmieb, bet, žebljar. (and) 9., bliz, blizo, (altsl. bliz, blizu u. blizé),näljet bliži; nanean bet !Epte, blizo vrat; naf)e an ettoa«, bet ettoa«, ju etoa«, einet @ad)e, blizo česa; näljet jut ©tabt, bliže mesta; nalje babet [ein, blizo koga, česa biti; ju nafye, preblizo; Sinem na^e fontmen, približati se komu; ba« gel)t mit nat)e, ftänft nttd), to me boli, to me žali; to mi je žal; et geljt mit nalje, žal mi je za-nj, smili se mi; Sinem etwa« nahelegen, dobro dopovedati komu kaj, da lahko otiplje; audj na vse gerlo, v zobe povedati, brez vsili ovinkov, na ravnost; (Sinem ju nalje treten, razžaliti, žaliti koga; f. tränfen; nafte an »terjig3a(jr, blizo štirideset let; malo manjkati do—; nalje fommen, blizo priti, približati se, bližati se; um bet Sadje näljet JU fommen, da pridemo do reči same, da se poprimemo reči same; e« tjltf)m jnnalje gefd)el)en, krivica se mu je zgodila; bei nalje, f. ŠBeinaJe; t$ toar nalje babei, malo da nisim —; malo je manjkalo; näljet et* fiaren, bolj natanko, natančneje razložiti; bet iPerfon be« Äontg« am nädjften fielen, pervi za kraljem biti; näljet famt td) e« nidjt geben, niže, boljši kup, ceneje ga ne morem dati; e« näljet geben, fig. odjenjati, udati se, omečiti se; ftd^ na^e ijerjumadjen, blizo pristopiti k komu; e« totrb metner Sljte nidjt ju natye fein, moja čast ne zgubi pri tem, ne bo v škodo moji časti. itl)e, adj., bemOtte nad), kern SKaitme nad), bližen, bliženj, aud) sosedenj, (nadjbarlid)), näljer, bliži, bliže, bližej, bližiši; nteljr tm ®etail, umjlänbltdjet, natančen, na tanko, na drobno; nitd)fte, f. 9iäd)fte; ba« nädjfle ®0tf, naj bliži vas, perva vas od tukej; »on bet Seit, pervi; bet nädjfle nad) tljm, pervi za njim; tm ®egenfa|e ju: entfernt, bliženj; nafjet «ertoanbter, bližnja žlahta; bet nädjfle ißtei«, zadnja cena, zadnji kup; ein tiafiet gteunb, velik prijatel; um feinen ná--íiern qjretí, nt^t nähern Äauf«, nid^t nä^et geben, ne boljši kup dati, dajati; bet nädjjie Sffieg, naj bliži pot, najkrajši; nä(^(let Sage, f. 9iiid)ftenž; nähere ®erbiubung, bližji zveza; bie nädjfle Ucfadie, neposrednji vzrok; 3e; bet iji ftdj felbfi ber Kaufte, vsak svetnik ima k sebi roke obernjene. 1078 ftifye. SJJii^e, tie, bliža, bližava, bližina, bližnjava, blizost (rugs), bližnost; in bie 9?dfje, aber nid)t in bie getne feljen foitnen, blizo, pa ne dalječ viditi, kratkiga pogleda biti, kratek vid imeti; in ber 9lat)e, blizo, odbliz; in ber Stalje betradjten, blizo, odbliz pogledati, gledati, bliže pogledati. 9laljebabei, 9ial»el)tn, f. SBciua^c. 9lal)cmab$en, f. pterin. 9ialjen, f. »., 9iaf»eit, jtd), v. r„ bližati se, približati se, približevati se, nastajati; bie 3eit naljet, čas se bliža, nastaja; ber Xag na^et, naljet jtdj, blizo je dan, bliža se dan. 91 iti)Clt, «• it. «■, šivati, and) šiti; ¡Hs fommen tiiiljen, sešiti obet sošiti, sošivati; feiit 58rot mit Staljen »eritenett, kruh s šivanjem, obet s šivanko služiti; er »erjleljt baž Slaven, zna šivati; alfe« itatf) etnanber ltaljett, vse pošiti; tm Stalen alien 3»tm »erbraudjen, vse konce ali niti pošiti; iit bet ©djifferfpracfye, tur SBillbtn, f. btefež. a^ cnr baa, šivanje. SJlfljtt, bet, šivar, šivavec. 9tal)Ctei, bie, šivarija, šitje, šivanje. 9iiilieriit, f. 9lii|terin. yialjcrfauf, bet, f. 9liiljcrrecl)t. 9i(tl)tnt, v. a., približati, bližati, bliže prinesti, primakniti; r. r., približati se, približevati se, bližati se, bliže priti, prihajati, primakniti se, primikati se; f. a. 9irtl)CIt. 9laf|crre$t, bas, f. »orfauf, ginftanbž= tedjt; poln. pravo bližnosti, pervenstvo v kupu; russ. pravica izkupa, odkupa. 9iit1)eritng, bie, bližanje. 9lal)Cju, f. SBctitaJie, Btemltdj. 9Jiiljgarn, bas, ®ant bamit juitaljen, preja za šivanje. SHaMeit, f. Miie. 9lrt, kraj, kjer je dovelj zaslužka, kjer je lahko pre-živiti se. 9iüljtftanb, bet, redivni stan; kmetijstvo in rokodelstvo. 9iäfttft0ff, bet, redivna, živivna reč ali snova, živelj; f. 9ia{jrungžmittel. 9la))mng, bie, ©peife, hrana, jed; @rnaf)= tnng, reja, prerejanje, življenje, preživlje-nje; Sebenžmittet, živež; bet Unterhalt, ba« ®etuetbe, kruh, življenje, živež, zaslužek, delo, s čimur se kdo preživlja, obertnija; vzderžanje, vzderževanje; Jtafjrung geben, hrano dati, dajati, okrepčati, krepčati; feiltet Stauung nadjgeljeti, živeža, kruha iskati, iti po zaslužku; 9taf)rung für bte @eete, dušna paša, hrana; bent gelter 9ta^= ntitg geben, f. 9iä§ren; Sia^ntng treiben, pečati se s kako obertnijo; bte Stafjrung ge^t fc^ie^t, terda je za živež, za zaslužek, malo se prisluži. 9tal)rung3flei§, bet, obertnost, pridnost. 9ia^mngžgelb, bas, dnar za živež, po-trošnina. 91 a 1) t it n g ž lož, f. 9!al)clo0. SRriiningžmangel. SKaraenStanfi). 1079 Slairungöraangcl, bet, pomanjkanje živeža, zaslužka. Sia^tungžmittet, ba«, živež, hrana, eig. redilo, živilo. Sla^iitngžguclle, f. ©rtoer&čpelfe. tungžfflft, bet, ital, f. 9iarrenl)au§. 'Ji d r r CII it C i tt, ber, metlično ali černobno oglje. ftarrentatt), ber, nori, neumni ples; fig. norčija, norčevanje. Nartent^ eibnng, f- 9larrenpt>fie. 9i arteit t rad) t, bie, neumna noša. Karreittterf, ba«, neumno početje. Jiarrenjeug, f. Warrenpofft« 31arrer, bet, norčevavec; kdor se z dru-zirni norčuje. Mattetet, bie, norčevanje ali šaljenje s kom. 9hrrl)aft, f. Narrheit, bie, nespamet, nespametnost, norost, norčija, neumnost, traparija, (bei Gutsm. trapovje?); eine Starrheit begeben, neumno, nespametno storiti, napraviti; bie Slarrfjeit biefer Siebe fällt in bie Slugen, očitno je, da je ta ljubezen nespametna. Sirrin, bie, trapica, norica, neumnica, trapasta, neumna ženska, f. a. Siatt; eine arme Stärrin , ubožica; eine liebe Stättin, uboga šleva, šlevica. lläirifd), adj., nor, norsk, neumen, trapast. butast, norčav, budalast, motavilast, vertoglav; fpajjljaft, smešen, šaljiv, glum-Ijiv; fonberbar, čuden, divji; ba« ijlnätrifdj «Ott bir, ta je neumna, neumno, nespametno si storil; nätrifd) fein, nor, norčav, trapast, neumen biti, noreti, (bei V. trapiti, trapižiti ?); närriftfy »erben, obnoreti, znoreti, zmešati se; v glavi se mu je zmešalo, pamet se mu meša; Stafe. 1081 um ali pamet zgubiti, izumiti se; f. a. ffialjnitnntg. Stärrfdjen, f. SJtarren. ÜKarrmall, bet, (monodon), enozobec, nad) bem ttuss. edinorog, enorožec morski. Dtarjiffe, bie, narcis. 9iarjiffen= in 3ffegn. narcisov. Stafal, ba«, in ben Orgeln, nacb V. nosnik. Stafal«, f. 9tafen=. 9tafalbud)ftabe, Stafallaut, f. üJtafenlaut. 9taf(^e, bte, (in Deflerr.) svinja, presica. 9tiiŽd)Cn, ba«, nosek. Staffen, v. n. it. a., au« güjtembeit »on ettva« effett, tjeimlidi, laskern ali sladkosned biti, rad imeti ali snedati, pojedkati kaj slastniga, kako sladčico. lakomiti se (russ.), lizati, oblizovati, ttad) Gutsm. kočljevati, n. V. snedati, bei M. sladkosnedati. böhm. mlsati; skrivaj polizati kaj, posladkati se s čim; lizati se okoli deklet; ben Sedet leer uafdjen, oblizati, polizati pladenj (skrivaj). Stäfdjet, ber, sladkosnedež, laskernik, koč-Ijivec (Gutsm.), lizavec, sladčičar, poln. lakotnik, bei IU. slastolj ub j-, 5'. sneda, snedec, sladuh. 9täfd)Crei, bie, ba« Staffen, lizanje, koč-ljevanje; russ. lakomstvo (flot). meljr #ab= fucfjt); bie SBegierbe, gertigfeit gu naften, sladkosnedljivost, sladkosnedost; Secferei, f. biefe«; Stäfdjereien, pl. f. Stafdjttierf. Utafdjcrin, bie, snedenka, snedlja, lizulja, sladkosneda, kočljivka. 9tttfd)6aft, StÖfdjig, adj; sladkosned, slad-kosneden, kočljiv (wäljlerifd;), izbirčen, sljav, izbirljiv zastran jedi; kdor ima rad slastne reči, russ. lakomyj, V. sneden (mefit itnerfättlid?), bei Gutsm. oblizljiv, sladkoriten. Stafdjijaftigfett, bie, 9tafd)Iuft, bie, sne-denost, sladkosnednost, kočljivost. Stttf d) junger, bet, sladkosnedost. Si ä f d| i g, f. Stafdtfaft. Stafdjia^e, bie, fig. sladkosnedež, lizavec, lizulja. 9täfd)tein, tcaidm. f. jjafe, Siafdjmarft, f. Cbftmarft. Siafdjmaut, ba«, f. Stafdjer, Stafdicrin. Siafd)Uteri, ba«, sladkarija,sladčica, slastne jedi; russ. slasti, pl. StafdjUHlbfltCt, ba«, divjačina, ki preskoči v tujo lovsko okrajno in se ondi ustreli. 9iafe, bie, nos; Spferbenafe, ,£itnb«nafe, smer-ček; eingebrütfte Stafe, potlačen nos; auf= geworfene Stafe, privihan . prikrivljen nos; f. a. Slblernafe, Sfumifitafe, u. brgl.; bie Stafe rümpfen, nos vihati, pomerdniti, mer-dati z nošam, nad) M. nosferkati; Sinem eilte Stafe breiten, attfegen, nasaditi, nasajati koga; nalegati koga, f. Sinbtn&Ctt (eilten S3äteu); auf bie Stafe fallen, na nos pasti; au« einem ©efefje eine wädtfetite Stafe bre= ben, prevračati, napak zvijati postavo; e« liegt tbm »or bet Stafe, pred nošam ga (jo) ima; bet Stafe nachgeben, na ravnost iti; Sinem etwa« »ot bet Stafe wegnehmen, izpred nosa, izpred ust vzeti; Sittein auf bet 1082 9lafeJ)orn. OTaéljontttogtI. Olafe fpielen, drezati koga v nos, pod nogami imeti ga, nespodobno ravnati; (Sinem ettta« »ot, an bie Olafe galten, komu kaj pod nos deržati; bei ber Olafe herumführen, za nos voditi koga; (Sinem ettta« auf bie Stafe binben, komu kaj na nos obesiti, obešati , na ravnost povedati komu kaj ; jupfe bidj an beinet Olafe, primi se (sam sebe) za nos; bei bet Olafe jtlpfen, spomniti česa; (Sinem etwa« unter bie Olafe reiben, nadj V. komu kaj pod nos podrobiti, drobiti; za-soliti jo komu; laf bie Olafe batton, pusti to, proč z nošam ; eine Olafe befomnteii, po nosu dobiti, au$ zaleteli se, naleteti kaj; morati oditi z dolgim nošam, ne uslišan biti; ozméijan biti; Sinem an bie Olafe las à)en, v zobe smejati se komu; ftdj bie Olafe begießen, upijaniti se; jroei Çinget übet bet Olafe, v možganih; eine feilte Olafe haben, tenak nos iineti; eilte große Olafe fjabent, nosat; (Siner, bet eine grofe Olafe h«'- n0" sač, nosan; (Sine, bie eine gtofe Olafe tyat, nosulja; butdj bie Olafe reben, gognjati, hoh-njati ; (Siner, bet burdj bie Olafe fprid)t, gog-njač, hohnjač; teaidm. f. (Sctnd)-, ba« (tii^t iijm in bie Olafe, to ga peče, po tem se mu sline cédé; bie Olafe auflrerfen, f. 2lllft»CC= feit; bie Olafe Rängen laffen, nos pobesiti, greben mu je padel; in bie Olafe fiedelt, »om ®entl^, v nos urezati, v nos udariti; bie Olafe h°olhp, i. 9lflfcngctDtid)#. Olafciipopcl, f. 9ia[cnbuBeit. 91 n i C It QII CI j dl C r, ber, slaba, ploščasta, plo- 1 šasta mertvaška truga*. 9iflfcnricntcn, bet, bohm. nanosek. | 9lafenring, ber, tiatf) V. ternik; kolce ali obroček, ki se prešiču pretegne skoti nosnice. 9iflf cnciilfcil, ber, sleme nosoT(>, nosov rok. I 9iafeitfdjeibett>anb, bie, hripeij. 9lflfcilid)icnc, bie, okov na kozlu. 9iafeiti'd)leim, bet, smerkelj. SJlafcnfdl Itirahaut, bie, nosna žlemnata koža. 9lafen(4incncr, f. 9lufenftiibet. 91 a f ettfp e, bie, nad? V. nosna butica, nosova butica, poln. konec nosa. 9lofenftiiber, bet, Olafeitfchneller, šnobrec*, ena po nosu; skerpuša (seri.); einen 9!a-- | fenflubet gebeu, bercniti v nos, bei Gultm. šterkec. 9lttfenftiil!, ba«, medočje. 9lafcuton, bet, glas skozi nos. 9iof euttopfcn, bet, kapljica pod nošam, smerkav. 9loftntndj, ba«, ruta za nos. 910 f cnnjurjel, bte, nosova korenina. 9tafetiim))fec, bet, merdovt; prevzetnei, j ki nos viha, z nošam merda. 92afCtOCiŽ, bet, modriha; človek, ki hotel vse vediti; vseznavec, vsevedež. iKafCttICtŽ, adj., vse ponosljujoo; kdor t I vsako reč nos vtikuje, preradoveden; prt-moder. SRafetoeiŠljeit, bte, slepo, napuhnjeno mo- 1 drijanstvo, nepotrebna, prevelika radored-. nost; f. a. Unbefdjetbenheit. 9iflžfiihteit, v. a., za nos voditi, trapiti (*.). 91 flaiiorn, f. 9lafehotn. SRAčiornuogel, ber, ptič nosorop. OTuSriimtfett. OTaŠriimpfClt, v. n., nos vihati, z nošam merdati, zaničevati. 9iafj, adj., moker; feilet, mokroten, vlažen; naffet S3oben, mokre tla; naji tttatbett, zmočiti, močiti; fiarf nafj mad)en, dobro namočiti, pomočiti; najj Werben, zmočiti, močiti se, nad) anb. fla». 2J?. zmokniti; butd) nnb butd) nap Werben, zmočiti se do polti; e« wirb naffe ?lugen fegen, bo jok, bo vek; naffe, bumpfe Xl)äler, mokre in zagatne, zaduhljive doline; naffet ©ruber, mokri bratec, pijanček; naffe SBaaren, mokro blago, mokrina, tekočina; russ. židkij ; f. JflUffig; naffe« SBetter, mokrotno, deževno vreme; wafd) mit ben $etj nnb ntad) mit il)n nid)t naß, nad) bem Serb. hrani me sita pa vari mi (štedi mi) žita. 9ittfi, ba«, mokro, tekoča reč, tekočina, mokrina, nad) M. muk. 9fäffc, bte, mokrota, inokrost, moča, mokrina, mokrovina. močava, vlaga, vlažnost (geudjtigfeit); burd) Waffe »erfd)limtnern, J. S. eilte jtranffjeit, zamočiti kaj; in berStäffe, na mokrem. 9liiffcln, v. n., mokroten biti; v. a., po-mokriti; eä näjfelt, perši. Slnifcn, v. n., nap fein, moker biti; Waffe »on (I (¿geben, potiti se, močiti, rositi, sol-zeti; bte SCBunbe naffet, iz rane teče. Staffen, v. a., močiti; f. Siefen; tcaid. scati. 9f a l) t) n u f C n, ber, kap namočeniga ječmena. 9iaftfttlt, adj.. moker in merzel; ein nafs faltet Xag, moker mraz. 9taftfiittcl, bet, pijanec. 9JäftIein, ba«, bei ben Sägern, nos. 91 d $ I i d), adj., mokroten, vlažen, rosin , poln. mokra wy. 9iaf?lid)fttt, bie, mokrotnost. 9ia^lJOd)tDet!, ba«, mokra ruda. 9} a fj mat nt, adj., topel in moker. 9ia{i. f. 2lft. 9Jatl), f. Slait. 9}ätI|Cr, ber, f. 91äi)tft; gefiod)tenet ftatfet 3aun, plot gradivni. 9Jation, bie, narod, rod; f. a. S3olf. 91 a t ion al, adj., 9tational=, in 3ffcg- narodni f, narodski; nad) V. u. russinisch na-rodovni; f. a. SÖOllf^. 9iatt0nalbanl, bie, narodovna banka, nacionalna banka *. 9iati0nalcijaractcr, bet, narodova, deželna lastnija f. 9!atit>naletyre, bie, narodovna čast. 9lationaIgarbe, bie, narodna straža, na-rodska straža. 9lationalgarbift, bet, narodni stražnik. 9!ationaIgcift, f. SBoIfŽgcift. 9!at iO nalg Ut, bft, narodovo, domače dobro. 9iationalinbufttie, bie, narodna, domaja obertnost. 9iationaIinftitut, narodna naprava. 9iationaltfiren, v. a., podomačiti, udomačiti , etwa aud) ponarodoviti, unarodoviti koga, nad) V. porojasiti; f. GEinbiitßCtn. 9iationaItžmuž, bet, rojaštvo. 9!otur. 1083 9iati0nalität,bie, narodnost, narodovnost; sBolf«flamm, narod. 9iationalöfonomie, f. 5BoltStoirtl)fd)ait. 9iatioualöfonomifdj, f. 58oltsittutti)fdjait= lid). 9iationalrefJräfentant,f. SBoifäbcrttetcr. yiational fto lj, bet, narodna prevzetnost. 9iationattract, bie, narodna, deželska, domača noša. 9i a t i o n a I u t r f a m m I u n g, bie, narodni zbor. 9iatiBttät, bie, stan zvezd o rojstvu, prerokovanje iz zvezd; (Sinem bie Stalimtät fiel* len, komu prerokovati iz stanu zvezd, kakor so bile o njegovem rojstvu. 9iatibitüt#ftcncr, bet, kdor komu prerokuje srečo iz stanu zvezd o njega rojstvu. 9i a t runt, ba«, natron, solikf. 9idtfd), f. »orftfltaž, Sžicbgraž. 9latfd)ett, v. n., cmerdati se. 9iatter, bie, (Vipera), gad; serb. ljutica; (Coluber), vož; im 9ll(g. kača. 9iatter=, in 3ffg. gadji, gadov, aud) kačji, aii Ctbifj, bet, gadov, gadji, kačji ugriz, pik. 9iattcrblumc, f. |>crrgott$bärttciu. 9iattcr6rut, bie, gadja zalega. 9tattetgejii(^t, ba«, gadja zalega, gadji, kačji plod, gadja rodovina. 9iuiteri)al3, f. SrcbbalS. 9iattcr!oi f, bet, gadja glava. 9iatterlraut, f. $aučniurj. 9iattermild), bie, (Scorzonera humilis), kačja smert. 9iatter«eft, ba«, gadje gnjezdo. 9!attcrftid), bet, f. itatterbifl. 9iattcrmcnbei, f. 2>rcljl)al«i, 9ia 11 ettDU tj, tie, (Polygonum bistorta), Statterfnoterid), gadji, kačji koren, kačja korenina; f. a. 9iattcrmilcty. 9iattetjunge, bie, kačji jezik, gadov jezik, strupeni, peklenski jezik; (Ophioglos-sum), kačji jezik. 9iaitetjtoang, f. 2>rcl)l)aI3. 9iatnr, bie, bie in allen fčrbet(id)en, mates tieften ®ingen liegenbe .Straft, al« Sin« ge; badjt, fo wie aud) bet Sitbegtiff aßet wer; benbeu ®inge, natura *, (and) poln., serb. n. russ.), Šnbere fdjteiben natora, nacktem Russ., Poln. u. Böhm, priroda (etfym. etWaä ängebotne«, einen 3uwad)« bebeutenc), russ. aud) jestestvo (ba« ©eieitbe, mitid)tig, benn @ott ifi aud) ba« ©eienbe, aber bod) nid)t bie Statut, Pot.), ba« bei Gutsm. it. V. »ot= fontmettbe narav-i, iit neueftet 3eit ill bet flo». u. kroat. Siteratur häufig narava ge* fd)tieben, bebeutet eigentl. 9laiutttt Caltsl- «• russ. nrav, m., ©itte); et t;at eine jhrfe, fc^Wa^e Statut, ima močno, slabo naturo; je močan, ali slab rojen; f. 9iatUtCtI; Sigen* fdjaft, lastnost, svojstvo, lastnija, posebnost, kakošnost; nad) bet Watitt be« @es genjlanbe«, po reči, po tem, kakoršna je ¡•eč; f. a. Seibtäbcfdjaffcn'bcit; in Watura (in natura) liefern, v blagu, v rečeh kaj dati (in ne vdnarjih); bie Statut ber®inge erforfd)eit, preiskovati bistvo reči, izvirno uredbo in postavo, naturo reči; bte gött« 1084 Natnr. lidje Statut, Božja natura; bet« liegt in bet Statut bet @acf)e, reč tako nanaša; Statut bet ©ptadje, f. ©eniuž; et ifl lautet Statut, priprost je, ne hlini se; tu ber Statut le* ben, na planem, pod milim nebam; bie be* lebte Statur, živalstvo, (v časih tudi z rast-linstvam vred); bie tobte Statur, rudstvo; He Statut ijl mit Wenigem juftieben, natura je z malim zadovoljna; jut attbetu Statut t»etbeit, spremeniti se v drugo naturo; ©taub k et Statut, f. Naturjuftanb; »on Statut, po naturi, od začetka, izvirno, samo na sebi; »on bet Statut, od nature; ®efeg ber Sta* tut, naturna postava, naturni zakon; loaS tn bet Statut gefdjiefjt, totrb nad) eigenen ®efe|en bejlimmt, natura dela vse po svojih postavah. NtttUt=, in 3ffcg. naturni, ponaturni, na-turski, prirodni. Ntttutabuetgung, bie, izvirna, ponaturna zopernost. Naturalaríeit, bie, pravo, samo delo (in ne dnar). Naturalien, pl-, natürliche Sßrobufte, naturni pridelki. pl., prirodnine f, ali priro-dine f, pl., naturne, zlasti redke in znamenite reči (F. natorščina). Naturalien!a& tnet, bas, nabira naturnih ali prirodnih reči, nabira prirodnin , (nad) V. nabira natorščin). Naturalienfammlnng, bie, f. Natura« Henlaliinet. Natnratifiren, f. Natioualifiren. Naturalijirung, bie, udomačenje, podelitev deržavljanstva. NaturaliŽmuŽ, ber, naturalizem; f. $er= nunftglaube; vera, da je Bog in natura eno. Naturalift, bet, naturalist«; ein felbjlge* lehrtet .ßüitjller, samouk. Naturalleiftung, bie, dajatev v rečeh, v blagu. Naturalber6in&Udjfeit, bie, dolžnost, kaj v rečeh, v blagu ali pridelkih dajati, opravljati. Naturaltooljnung, bie, stanovanje (zastonj). Naturanlage, bie, prirojenost, naturni ali prirodni dar, dobra glava za kaj, vrojena pripravnost ali zmožnost. Naturbegebenljeif, bie, naturski prigo-dek, prikazek. ponaturna zgodba. Naturbeobadjter, bet, f. Naturforfdier. Naturbeoí>adjtnng,bíe, f.Naturforfdjuug. Naturbefamung, bie, samosetev. Naturbefdireibcr, ber, naturopisec, pri-rodopisec, popisovavee nature. Naturbefdjreibung, bie, natoropisje, na-turopis, prirodopis. Naturbetradjter, f. Naturforfdjer. NatUrbilb, bas, naturna podoba. NfltUrbliltb, ßdj., rojen slep. Naturell, bas, narav-i (aitd) serb. n. natura, prirojena lastnost serca, čud-i, russ. prirodnoe svojstvo. Naturen, ju etwas toohl naturet fein, rojen biti za kaj. Natiirlidj. Naturereignif, f. Naturbegeienheit. Naturerf^einung, bie, naturni prikazek, ponaturni prikazek. Naturerjeugnig, bas, natarni pridelek, naturni sad, obrodek (nadj anbern fla». SO!, prirodni proizvod). Naturfelfter, bet, vrojena hiba. Natltrforfdjer, bet, preiskovavee, premiš-Ijevavec, opazovavec nature; f. a. NtttUt5 luub ige. NaturfOtf djecin, bie, premišljevavka. opa-zovavka nature. Naturforfdjung, bie, preiskovanje, premišljevanje in opazovanje nature; f. a. Na= turfiiitbc, Natnrleljre. Naturgabe, bie, prirojenost, naturni dar. Naturgemäß, adj., ponaturen, prirodi primeren, po prirodi ali natori. N O t U r g e f $ i d) t e, bie, naturopisje, prirodopis obet prirodopisje, (nadj V. stvarske zgodovine), toörtl. naturna ali prirodna zgodovina. Naturgefet), bas, naturna postava, postava nature, naturni zakon (»etalt.). Naturgemalt, bie, natorna moč, sila. Naturglanbe, f. Sßernunftglaube. Natur gut, f. Naturerjeugnift. Natutljaug, bet, ponaturno nagnjenje k čemu. Natnrbiftorie, f. Naturgefdjidjte. Naturjair, baS, ponaturno leto, leto od spomladi do spomladi, od jeseni do jeseni. Nttturicnner, bet, naturoznanec, prirodo-znanec. Naturf enutnift, f. Naturlun&e. Na tur fini), bas, f. Naturmenfd). Naturf Örfler, ber, naturno telo, naturna reč. Naturfraft, bie, moč nature. naturna moč, prirodna moč. Natnrfnnbe, bie, naturoznanstvo, prirodo-znanstvo, poznanje prirode in njenih postav. Naturfnubige, ber, naturoznanec, pri-rodoznanec; polil, fizyk. Naturtei re, bie, naturoslovje, naturoznanstvo, nauk od nature, fizika*. Naturleljrig, f. ^tjftfalifd). Natürlich, adj; naturen, ponaturen, natursk, nad? Slnbern natorsk, ponatorsk, po naturi, priroden, samoobseben, samo ob sebi; baS tjt nidjt natürlich, to ni samo ob sebi; baS ijl feilt natürliches SBaffet, to ni prava voda, ni voda sama na sebi; bie natürlichen affc, bie, ponaturno orožje. 9tatuttt>et§hClt, bie, naturna modrost. Saturroefen, bie, naturstvo, stvarstvo. SflturlDiiirtg, adj., naturi nasproten, pro- tiven, protinaturen. nenaturen. 9!afurtt)tbrig!eit, bie, protinaturnost. ütaturmiffenfehoft, bie, f. 9iaturlehre. 91ttturttlii^{tg, adj., nadj bem Altsl. samo- raseln, samoroden. Olaturttnnber, bas, čudež nature, prirode. iRatlirjUftanb, ber, stan nature, divji stan, brez vlade in deržave. Oiaturjfflctt, bet, ponaturni namen, ponaturni cilj in konec. Stumttdjie, f- Seefdjladit. 9iautil, bie, brodarija, mornarija, nauk, po morji voziti se, russ. morehodnaja nauka. 9lekn. 1085 9lHUtiICt, ber, brodar, mornar, russ. more-hodec; f. ©centAMI. 9Í It U11 f dj, adj.. brodarsk, mornarsk, pomorsk. 9labolfrteg, f. ©eelrieg. 9ia»igntton, f. Sdjifffahrt. 9labtgationŽttfte, bie, angležko ustavno pismo zastran brodarstva. 9lebel, ber, megla, (altsl. m'gla) , russ. turnan; dim. meglica; eiit Stebel ber bie Saa= ten »erbirbt, tona (?), (žito toni); ber Stebel fleigt in bie £čhe, ineglase vzdiguje, se je vzdignila; inte Stebel gergeljen, raziti se, zgubiti se kakor megla; biefer Stebel, gosta megla; bei Stacht Ullb Stebel, f. 9iadjt; etitett Stebel »ot ben Slugeit machen, f. Slon (et ®unji); eS iji mir toie ein Stebel »or ben Slltgen, megla se mi dela, megleno mi je pred očmi; trotfener Stebel, f. ficertllUd). in Sffcg. megleni. 9le6cl6on!, bte, megla na morji, bregu podobna. 9te6eIbogen, bet, mavrica belosivkljata. 9lebelbette, bie, megleno zagrinjalo, pokrivalo. 9iebelbunft, bet, tenka megla. 9iebclfarbig, f. 9tebelgr«n. 9teB cifer ne, bte, meglena daljava. 9lcbclfeud)t, adj; megleno vlažen. 9lebelfle(f, ber, meglica, ozvezdje meglici podobno in nerazločljivo. 92efi elf Orm, bie, meglena, neodločena oblika. 92c6elgebilbe, baS, meglena podoba. 9tcbelgctt)nnb, bas, megleno ogrinjalo. 9iebClgCU)blf, bas, oblak iz megle. 9lebclglnn$, bet, svetla megla. 9lebelgra«, adj.. meglenast, meglen. 9ttbcl{|ltud), bet, lahka meglica. 9ie6clid)t, adj., meglenast. megli podoben, poln. mgfawy. 9ie6el tg, adj., meglen, nadj M. aitd) me-gloven, meglovit. 9lebel!riihe, bie,(Corvus cornix),siva vrana, (poln. wrona popielata). 9! Cbell (Iltb, bas, meglena dežela. 9Ítbellnft, bie, megleni zrak, megla. 9lebelttteer, bas, megleno morje, megla morju podobna. 9lebiln, v. »., eS nebelt, megleno je, megla je, se kadi, megli se, n. V. megleni, bohm. aud) mži; f. a. SBenebeln. 9ÍC& Clllfldjt, bie, meglena noč; gosta, temna megla. 9iebelraud), bet, čad. 9tebelregen, bet, peršenje. baS, mokra megla, peršenje. 9tebelftein, ber, kalcedon*. 9tebelftern, ber, zvezda meglenica, poln. mgfawidfo. 92 eb eljeitfjen, bas, znamenje o meglenem vremenu. 9leben, praep., ben Suftanb ber Otul)e bicht jut Seite eines anbern ®inges bejeidjnenb, zraven, (»ergl. tai bohm. zaroven, jugleich), nadj Jlnbern zravno, poleg, (altsl. pol'g), kraj, pokraj česa, pri (eig. bei), blizo (nalje), vštric (baneben, in gerabet SRtdjtung), tik, 1086 9Jebenabga6e. x (fnaw kaneben); neben mit, poleg mene, zraven mene; iteben ©nem »orbeigefyejl, mimo koga iti; ftd) tteben (Sinem fegen, zraven koga, blizo koga sesti; kit fodfl feine ankere @ötter anbeten neben mit, ne moli druzih bogov razun mene samiga; neben kern ®orfe liegen 3Biefen, poleg vasi so travniki; eine ffietoegutig bidjt bet oter ju einem ®inge bebeitteitk, altd) poleg, zraven, n. f. f., jtiwetien an$ k; begrabe fte neben mid), k meni, blizo mene, tik mene j i Ii pokoplji; et fegte ftd) neben mid), k meni se je usedel; f. a. ¡Daneben; tn bet 3u= fammenfegmig mit ¿pauktttörtern, wenn ka= mit ein mit ankern ®t'ngen kerfelben Slrt coeriftirenke« ®ing bejeicfjnet wirk, fto für 9ieben= bäuftg SKit-- gebraust wirb, gibt e« ker @lo»ene mit so, (f. a. ©lit); Wenn biti; gegen karunter ein beigegebene«, fjinjugetba-ne« ®tng ju ankeren Singen »erfianken wirk, mit pri —, altd) mitteifi pridan, pridjan, pristavljen; itnk mo ka« beigegebene ®ing keil Otebeubegriff fjat, baß e« einem anbetii, buret) kie 3itfammeiifeguitg mit §aitpt= au«= gekrüeften ®tnge nadjfielje, mit postransk, pritičen, stransk, drugoten, podružin, nebistven (untoefentlt($), pri — , pa—, mali. 9lebeit(tbgflbe, bie, prikladek k davščini, davšini, postranska davščina, davšina, pri-davščina, pridavšina. 9ieDcnaf)fi(f)t, bie, postranski namen; er f)atte tiod) bte 5fiebenab|td)t, zraven tega je še hotel —. 9let) entliiet bie, manjši, postranska žila. 5Re6enalIee, bie, postranske drevesne ulice, poln. poboezna ulica. 9tef>enattar, bet, stranski oltar, mali oltar. 9!eficnamt, ka«, postranski ured. Lebenau, adv., zraven, blizo; f. 9teben. Slebenanfii^rer, bet, drugi, manjši vodnik, vodnikov namestnik. 9lebenangeiegenbeit, bie, postranska, drugotna zadeva. 9lelienat6cit, bie, postransko delo, kar s« priskakaje dela, kar se razun poglavit-niga opravka dela. 9iebenatti!el, bet, postranski člen, dodani člen, dodatni člen, druga, postranska reč. 9lcbenaitge, ka«,ettoa paoko. 9le6enanlgaben, kie, metjlen« impl„ postranski stroški, drugi stroški; 9iebenau«= gäbe eine« 33ltcfje«, drugo, manjši izdanje. Siebenbaftlt, lite, stranska, postranska steza, pot. , 9lebenbanb, ka«, (anat.) postranski, mali vezek. 9tebenbfllt, ker, prizidek, zidanica. 9lebcnbebcutung, kie, drugi pomen, postranski, pritični pomen. * SRebenbebtenie, ker, sostreže, sostrežnik, soslužnik. 9lcbenbebtngung, kie, pristavljeni, pridani pogoj. SRebenbegriff, ket, postranski zapopadek ali razumek; pridana misel ali pomemba. 91 Cbeitbei, adv., pri tem, po strani, po- ffltifitfrira. verh česa, audj zraven; nebenbei ettoa« tljun, priskakaje storiti (pri poglavitnem delu). 9Jebenbein, ka«, kost, ki je zraven druge kosti, pritična kost. 9lebenbcrid)t, ka«, postransko, drugo poročilo , pridano poročilo. 9iebenbefd)ijftigitng, kie, postransko opravilo, stranski opravek. 9tebenbefd)eib, ker, pristavljeni, drugi odlok ali odgovor. 9iebenbett>etž, ker, postranski dokaz. 9tebenbitte, kte, pritična, pristavljena prošnja. 9iebenblatt, ka«, (bractea), pritični, med-cvetni list, kroat. palist, russ. prilistek. 9lebenbli(f, ket, postranski pogled. 9iebenbttef, ker, drugo, pridjano pismo. 9ie6enblii(f e, kie, postranski mostek. poln przymostek. 9lebenbruber, ker, brat, sobrat; Siebetu ntenfd), bližnji. 9tebenbntiler, ker, in ket £iebe, ettoa so-Ijubnikf, russ. sopernik (so— unk preti, ftreiten); 8Ri»«i uber^. ttacf) M. unk kem Serb. tekmec, (»ergl. altsl. t'kma allein, fk'm, gletd)), ethja audj, spodleznik, spodlezova-vec; kdor se s kom poganja za predstvo. Siebenbubierei, f. 9ti»atitat, 2Betteifer. 9lebenblll)lerin, kte, soljubnica f. tekmica; spodlezovavka. giebenbutjlerfdjaft, f. Sitoalitat. 9!ebenbiirge, ker, soporok; podporok, porokov porok. 9lebeitbiirgfdjaft, kte, soporoštvo; pod-poroštvo. 9lebentfinft, sokristjan. 9lebenbienft, ker, postranska služba. 9iebenbing, ba«, manjši reč,f.9iebenfad)e. 9ieb enbriife, bte, manjši, pritična žleza. 9tebenetn, adv., še poverh, k čemu. 9iebeneiltanber, adv., eden poleg druziga; drug poleg drugiga; eden za drugim, drug pri drugem, drug za drugim, zraven sebe, vspored; f. a. (iiltanbcr. 9lebeneingang, ber, stranske vrata. 9lebenetn!ontnten, ba«, 9iebeneinfiinfte, 9iebeneinnabme, pi., postranski dohodki, postranski prislužek, pripridki, nad) V. po-stranščina, postranšina. 9iebenenb3»e(f, ber, f. 9iebeuabfttf)t. 9lebenerbe, ber, sodedič, sodednik, f.«. Segatar. 9iebenfflbel, bie, vmesna basen, f. a. S^tfollt. 9iebenf0(ft, ba«, pritični, stranski predal, predel; fig., postranski opravek, postranska umetnija ali učenost. 9lebenfarbe, bie, druga, pridana barva. 9iebenflf, bas, stvar (z drugimi). 9lebcngefell, f. SKitgefcH. 9icbengcwinn, ber, postranski, manjši dobiček. 9iebenglanbiger, ber, soupnik. 9icbcngritbcn, ber, stranski jarek, stranska grapa. SRcbcngrunb, ber, drugi, pristavljeni, manj tehtni vzrok. 9tcbcitgnt, baS, stransko premoženje, posestvo. 9lebtnljltlttt, ber, nadj V. dojček (dvojček?), obraslik, razra6lik. 92eiicni)anbel, ber, stranska kupčija, druga kupčija. 9lebenl)anblltttg, bie, vmesno delo, djanje, postransko djanje, f. a. (Sjjifobe. 9icbtnbauž, bas, bližnja hiša, sosednja hiša; zidanica, prizidje; (polti. przydomek). 9ieben^cr, Sicben^tn, adv., mimo, zraven ali poleg koga, priskokama, priskakaje, po strani, o priliki, pri tem, f. Sicfictt. SJŽebenboben, ber, nadmodnik. 9itbcnl)0f, ber, pridvor. 91C b t tt 1)01)11, bie, mala jama (zraven velike). 9!ebtninftitltt, bas, podružna naprava, podružnica. 9lcbenjogb, bie, mali lov, malo streljanje. 9lcbenl(tmmct, bie, stranska izba, soba, priizba -j\ 9leben!inb, bas, postranski otrok, nezakonski otrok, f. Sflftfltb. 9leben!irdje, bie, (cerkev) podružnica. 9iebcn!lagc, bie, druga, pritična tožba. 9leben!ttC(f|t, ber, mali hlapec; 3Witined)t, sohlapec. 9JcbcIt!IlOtcn, ber. manjši, drobnejši vozel, privozlina. 9tebeniod), f. «eifod). 92 (b en 10 ft en ,bie, Btranski, posebni stroški. 9lebenfrani^eit, bie, pritična bolezen; manjši bolezen, ki se pritakne poglavitni. ffltienpff« 1087 9?elien(eiftung, bit, postranska dolžnost, oprava. 9iebenlinie, bie, postranska čerta, in bet ©etiealogie, stranski rod, stranska žlahta. 9ieb CII11111 rf)t, bie, moč, velika deržava ■ oziram na drugo moč. 92ebenntagb, bie, mala, druga dekla. 9lebenntonn, ber, ber Sinem jut ©eite jleljt, človek stoječi poleg druziga, vštričnik, sosed (eig. 9lad)bar); neben bem red^tmajiigen @emafyl, nad) V. podružnik; prešeštnik. 9iebenmenfd), ber, 2J?itmenf<$, bližnji, au<$ bližnjik; f. 9xiid)ftC; russ. sočlovek; fein Slebeitmenfd), človek kakor on, njemu podoben; baS, ein 93eimenfdj, pomagavka. 9lebennt01tb, ber, postranski, krivi, dvojni mesec. 9leicnniere/bie, male ledice, nadledičje f. 9lebeno$g, ber, vol, vprežen z drugim. 9le6entietfon, bie, druga, postranska oseba. 9lebenJjfam, bie, podfara, mala fara. 9lebcn^fetler, ber, stranski steber ali stolp. 92ebcn^flt$t, bie, postranska dolžnost. 9lebenjjlanet, ber, f. Srabnnt. 9iebcillprct§, ber, drugo darilo. 9iebenj)Unct, ber, postranski členek, postranska, drugotna reč. 9tcbenred)nung, bie, posebno rajtanje, posebna rajtba ali številba. 9i e b e n t e i d), bas, drugo, stransko kraljestvo. 9lebenr0lle, bie, stranski svitek; druga, postranska naloga, rola*. 9lebenfaat, bie, prisevek. dosevek. 9i C bCIlf a d) e, bie, manjši reč, pristranščina, postranšina, postranska reč, mala, drugotna, nebistvena reč. 9lebenfnt}, ber, posebni stavek. 9iebenfitule, f. Slebenfcfeiier. 9lebenf$mai!, f. 9iebengefd)ma(f, S0etgc= fdjtnatf. 9lebenfd)08, ber, SBafferf^of an ben 39au= meii, tat; an ben Sieben, podočnik (F.) 9iebenfd)reiben, bas, posebno pismo. 9?ebenfd)Ulb, bie, postranski, manjši dolg. 9lebcnfdjnlbner, ber, posebni dolžnik, so- dolžnik. 9iebenfeite, bie, druga, mala stran, pri-stran t- 9iebenftnn, f. 9iebenbebcuiung. 9} C b C I! 01) It, ber, postranski, nezakonski sin. 9leben ontte, bie, stransko, drugo, dvojno, krivo solnce, solnčna podoba, prisolnčice. 9lebenforge, bie, še druga skerb. 91 Cb enftern, ber, zvezda manjši zraven druge veči zvezde. 9lebenfte«tr, bie, pridavek, postranski davek. 9iebenftrfl6I, ber, manjši žarek. 9lebenftrfl^e, bie, stranska cesta, stranske ulice. 9lebenftreii, ber, postranski prepirali razpor. 9tebenftrid), ber, postranska čerta. 9iebenftnbe, bie, posebna izba, f. 9Jeben= latnmer. 9iebettftiitfluit'cf>3, f. SBottoailjž. •¡Jlebeitttiabrljett, bie, podružna resnica. 9iebcnmanb, bie, stranska stena. 9iebCttU)Cfl, bet, stranska pot, ali steza, zapotje, Gutsm. pripotje; stranpotica. f. a. sitbtt)E0; Stebentoege fttdjett, ovinkov iskati. ftebenroetli, ba«,'f. tebgmeib. «e&enroelt, f. SRttttelt. iJleDentoerber, f. ®litB>erber. 9icbentt)trf, taž, postransko, manjši delo, f. a. Siebenfadje. (Jlebeitffitnb, bet, nad) V. krivec, krivi veter; veter, ki iz strani vleče, stranski veter. 9lebe ttfflinfei, beri, pritični kot, ua$ r. sosednji kot, tikama kot. 9lcbentoori, bas, Umjlanbžtoott, nadj V. u. bent Russ. narečje, kroat. prirečje, poln. przysfowek. Slebenjenge, bet, sopriča. Slefienaintmet, b a«, f. Sflekttiammcr, beitftitbe. Siebenstmratr^cn, ba«, stranska sobica, kamrica ilebettjoilomt, baž, mala colnija. i)le6 Ctt j tO C (f, ber, posebni, postranski cilj in konec; še drugi, nižji namen. iJIebettJttlCtg, ber, postranska, vmesna vejica, odrastek. 9!e6ft, praep., s ober z, s čim vred, zraven, skup, in; bet ®ater nebjl fetneit .ffins bent, oče in (pa) njegovi otroci; oče z otroci vred; nebft mir, z mano vred; bet ffiater toirb nebjl ber SButtet fommen, oče pride z materjo; oče pa mati prideta skup; ob enem s kom. Sletfcn, v. a. it. n., nagajati komu (tt. na-goditi), retjejt, dražiti koga, podajati koga, drezati, poln nagabač; mit SBotteil, zase-gati koga (K), f. Slnjiiglid); ben £ltltb necfen, psa dražiti; traž fidj liebt baž necft fidj gern, kar se ljubi, se rado puli; audj ukljubovati, spodbadati, zabavljati. 9letfer, ber, nagajivec, nagajavec, draživec. Neljmen. SJictferti, bie, nagajanje, draženje, (mit SBorten) zabavljanje; Sleigung ju necfen, nagajivost, zabavljivost; ež ftnb Stecfereteu »orgefaflen, dražili so se, nagajali so si, ukljubovali so si, zabavljali so si. üKttfcrilt, bie, nagajivka, draživka. SlCtfljaft, SHetfifd), adj., nagajiv, dražljiv, zabavljiv; f. a. jitttfifif). Sicer, bie, eine foldje Šetoegung einež firčs menben šffiaffers, ta bažfetbe burd) eitt $uts betiiijj, j. S. eine ©antbanf, jutücfgeftoffen, eine bent ©trome entgegengefegte »Sichtung befommt, obračanje, odbijanje vode. 9leffe, bet, in D. C. für Snfet, vnuk; Sru.-betfoljn, f. SBruberŽfinb, (mannt.); ®d)tt)e= ftcrfojn, (bet Gutsm. stric). Sleffengnnft, f. ftepotižmnž. 9lcfftttfd|flft, bie, bratanstvo, sinovstvo, sestrinstvo. Negation, f. SBerneinung. Negati», adj., f. SSemeinenb; odpoveden, odrekovaven, odnikaven, nikaven, zanika-ven, poln. odjemny, böhm. zaporny; ne* gati»eč (Defefc, prepoved; negatise $fltdjten, odnikavne dolžnosti; negative 9lnt»ort, bie 9tegati»e, odpoved, odrek, odrekljiv odgovor; bem ißojttroen ('poln. dodajni) entge^ gengefegt, ettoa nadj bem Poln. odjemni. Sieget, ber, zamorec; f. 9JZobr, russ. Arap. Siegerin, bie, zamorka, f. 9Ko()rin. Slegiren, f. SBerneinen, Säugnen. Sttegleftengelb, ba«, zamudnina. Neglige t, bie, f. Nad)t!Ieib, SKorgenHeib. Negiigent, f. Sladjläffig. Negltgiren, f. Sßerna^läffigen. Negotien t, ber, f. |>anbelžl)err, §anbelž= mann. Negottateur, f. Unterbänbier. SlegOttattOn, bie, pogajanje (». pogoditi), gebr. poganjanje (v. gnati, poganjati se). Negotiir en, v. a., pogajati se zastran česa. Slebttten, f. «■, vzeti, jemati, a. vzemati, trn Altsl. u. anbettt fl. 2JJ. audj brati; Sinem adež (mit ©etoatt) neumen, vse pobrati komu; wenn man e« fo nefimen toitl, če hočemo tako razumeti, tako tolmačiti. razlagati, aud) vzeti; toettn trir ti genaunelj= men, če reč dobro, na tanko premislimo; überijanb neljmen, (». n), razširiti se, razširjati se, f. §anb; Übet neumen, zameriti, zamerjati, za zlo vzeti, jemati; Sinem etwa« neumen, aucf), koga ob kaj pripraviti; ©djaben neljmen, škodovan biti, na škodi biti, škodo imeti, terpeti, aud) ško-din, kvarin biti; Snbe neunten, končati se; f. a. (Snbe; Slnfang neumen, začeti se, začenjati se; pričeti se, pričenjati se; početi, počenjati se; eine SEBenbung nelj= men, oberniti, obračati se; eine gute Sffien; bung neunten, na dobro oberniti se, obračati se; nimm nur Srot, kruha se ne brani; baž Sebeit neljmen, ubiti, ugonobiti, umoriti, usmertiti, končati koga; eine ißerfon jttr S^e neumen, (v zakon) vzeti koga; eine grau nekmeti, oženiti se, ženiti se; einen Spiann neljmen, omožiti se, možiti Neimen. se; auf beti (Hüffen nehmen, opertiti, ober opertati kaj, se, zadeti si, na herbet djati si; in 33eftjj nehmen, posesti, posedati kaj; ©petfe unb Stauf ju ftm auf bie Steige, bliža se smerti, koncu; auf bie Steige gefjen, na malo iti, hoditi, pri kraji biti; »om gajje, potekati; »on etwa« Srenttenben, dogorevati; auf ber Steige fein, na malem biti, na malo priti; »on bet Steige trinfeu, na malem piti (F.), ostanek piti; i)ier ifl nodj eine Steige Sier, tu je še ostanek ola; tu je ostala kaplja; beim iSefliliitetl be« SBranntWeine«, nad) F. belina. Weigert, «., nagniti, nagibati, nakloniti, ukloniti, uklanjati, pripogniti, pripogibati; a. pripogovati; m Böhm. M. Poln. a. nachyliti, schyliti, chyliti; ein gap neigen, sod povzdigniti, povzdigovati, privzdigniti, sod nagniti, nagibati, f. a. SBengen; et neigte ba« £)aupt, nagnil je glavo; fein Dljr }U etwa« neigen, ušesa nastaviti, nastavljati; ba« §erj jll etwa« neigen, serce nagniti k čemu, začeti ljubiti; v. r., »oit ber glšdje, prevaliti se, nagniti, nagibati se; f. a. Senlen, ft$; bie Sonne neigt ftd), solnce zahaja, dan se je nagnil, noč nastaja, se bliža; bie iillien neigen ftd) ju einanbet, čerte se bližajo, vkup vise; ft neigen au« §čfiid)ie_it, prikloniti se, priklanjati se, pokloniti se; fidj nad) red)t« unb linf« neigen, v dva cepa majati se; fid) ju feinem Snbe, feinem Ser* faife neigen, h koncu, k razpadu iti; koncu bližati se; ftd) ¡(it etwa« neigen, po čem hrepeneti; bet Sieg neigte ftd) auf unfere Seite, zmaga se je nagnila, obernila na našo stran; e« neigt ftdj jltnt Äriege, (p.».), na vojsko kaže, na vojsko se obrača. Steigung, bie, Seugitlig, nagib, nagibanje, naklon, naklanjanjc; Verbeugung, poklon, priklon , priklanjanjc; 3tbl)ang be« Šoben«, položnost, visenje, navdolnost, f. 3lbbflH= gigfeit; Steigung bet äJtagnetnabel, nagibek (F.); gertigfeit, etwa« jlt begehren, nagnjenje, nagnjenost; aitdj veselje k čemu, do česa; Zuneigung, ©eneigt^eit, f. biefe. 9leigungŽC0ntia§, bet, nagibni kompas". 3leigung§e5e, bie, zakon po nagnjenji. Steigungšmintci, bet,f. SnelinaiionStoin--!el, (SinfaHStttniel. Wein, adv., ne, (in ai(. fi. Ü».), vulg. aud) na', na'a (ein unauabrittf barer gaut, nad) Pot. ©ermann.), kaj še! o prav! pa ne; russ. net; nein, ba« farni nidjt feilt, ne, to ne more biti; nein ju etwa« fagen, mit nein antworten, kaj odreči, odnikati, odpovedati; ne privoliti; ijl bet SBtubet gefunbi nein, Sitnntt. al! je brat zdrav? ni; Ijafl bu ten Štaben etfefct? nein, ali si povernil škodo ? nisim. Steinljerr, bet, nikač, nikavt, nikaveo. SJletntDOrt, ba«, odrek, odpoved. 9teifen, (pro».), f. ^logen. 9tei&en, (pm>.),f. »erbnejjen. SJlelrolog, bet, poročilo, naznanilo od umer-liga, zgodbe iz življenja umerliga, popi-» sovanje življenja rajnciga. 9leir0(0gifd), adj., popisujoč življenje u-merliga. gtefromnnt, f. ©eifterbanner. 911 It a t, t«, nektar, pijača bogov (pri Rimlj.). 9ieite, bie. (Dianthus), f. ©erourjneHe, nagelj *, klinček , russ. gvozdika , poln. gvvozdzik; einfadje, enojni, boppelte, polni nagelj; .Rornnelfe, f. Dinben. atelienurtig, adj.,nageljnast; bot. žebioast. 91 ellenbflunt, f. (Semiitjnelienbanm. 9ielienbliitf)e, bie, nageljnov cvet, nageljnovo cvetje. 9leIIenbtann, adj; žebinčast, na$ F. na-geljžbične barve. 9lel!cnfior, cvetje nageljnov; f. 9lellen-biiitbe. 9ieltengtiin, f. SBla&griin. 9teifenlonž, f. 9JianIe. 9teilennuf, bie, Madagaskarski orešek. * 9tel!cni)I, ba«, nageljnovo olje. 9teifenifeffer, bet, nageljnov poper. 9leitenftO(I, bet, nageljnovo steblo. 9lellcnfttubel, ber, čemi cepetec. 9telfcnn>urj, f. SBenebiltcnlruut. 9teIIenjimntt, ber, nageljnova kasija. 9i e nt e f i i, bie, inaščevavka, maševavka, Ne-mezida (pri nejevercili). Siennbflt, adj; kar se more, da imenovati, izreči, izrečljiv, nad) F imenovaven. 9tennbtttleit, bie, izrečljivost. nad) F. ime-novavnost. 9lennbetrag, bet, nad) F. imenska veljava; znesek po imenu (in ne po notranji vrednosti). 9tcnnen, t>. a.. imenovati, zvati, klicati, f. a. 9tame; ba« nenne idj getjen, temu se pravi hoditi; toie nennt et ftd)? kako mu je ime? kako ga kličejo? kako mu pravijo? kako se piše? nenne bidj! imenuj se, povej svoj priimek; nenne mit ben gteuilb, Wetdjer —, povej mi, imenuj mi pri-jatla, kteri —; Sati, genannt bet ©tope, Karel, imenovan Veliki, s priimenam Veliki; toie nennt man biefe«? kako se temu pravi? bei bem Stamen nennen, po imenu poklicati, klicati; ba« ifinb tourbe nad)btm ®atet genannt, otroka so po očetu imenovali , dali mu ime; Sinen bu nennen, f. Sn^eit; bu, o ©ott, ben wit 33atet nennen, ti, o Bog, komur pravimo: Oče; f. a. @t= nennen. 91 ennen, ba«, imenovanje, zvanje. 9tennenbnng, bie, f. 9iominatit>. 91enner, ber, f. 9lominatt8, »črti. imeno-vavec, in bet Jlritfimetit, imenovavnik, razdeljivec, nad) F. imenivec, rust. zna-menatelj. Stennfatl. SRennfaU, f. Slominattb. SJcnntt crtf), ber, cena, vrednost po imenu, vrednost imenovana (n. pr. na bankovcu), imenska vrednost; ba« ©egentljeil l)ie»on tji fltealtoertlj. Stenn» o rt, ba«, ime, f. Hauptwort. StcogtQllf), ber, novopisec, novinar v pisavi. 91 COnraflhit, bie, novopisje, novo pisanje, f. ©ira^neuerung. St e 01D (J, ber, novoverec, novinar, f. Steueret. Steologie, bie, f. Steuerung. Steologifd), f. Steuerungžfiidjtig. SteOlOgiŠttlltŽ, bet, nova beseda, novinka, skovanka. Steint, bet, nefrit* f. Stierenftein. Steflbritifd), f. Stieren=. SiejlOtifircn, v. a., svojo žlalito bogatiti. StepOtlŽUIUŽ, ber, nepotizem*, razdajanje uredov med žlahto; obračanje vlade ali oblasti svojcam na korist. Sietltun, ber, Neptun*, bog morja, Vodanf. SiCJJ tun tft, ber, neptunist*, kdor uravnavo zemeljske poveršine iz potopa razlaga. Sierei&e, bie, morska deklica ali vila, ne-reida*. Steronifd), neronsk, f. Unntenfdilid). Steru, Sterbe, bet, aud) bie Stenje, čutnica (čutna žila, eig. ttut für: @mp(tnbung«net» paffenb), nad) bem Russ., Poln. u. Böhm. nerv*, nad) bem Serb. živec.(eig. ba« le« benbige Sleifd), analog bem ©losen, živo, in do živiga priti); @el)ne, kita, žila; poet. struna; bot. žilica. Sterben* in 3f&gu. čutni, čutniški, nervni, — nervov. Sternen, v. a. U. r., ein ißferb nerset ftd^, konj si nastopa; l)at ft$ genet»et, si je nastopil; tetivo napeti, napenjati. Sterbenaft, ber, čutnična veja. Sterben bau, f. Sterbenfoftem. Sterbenbefdjreibung, bie, popis(ovanje) čutnic, nervov. St e r t) e n 6 ii n i) e 1, ba«, povezek čutnic, nervo v. Sterienfaben, ber, čutna nitka. Stertienfteber, ba«, vročinska bolezen, vročnica, in 3- Är. močuh, legar, russ. nervnaja gorjačka, (bet V. vogerska bolezen). SterDengefledjt, ba«, čutniški prepletek. Sterben g et ft, f. Stertoenfaft. Sterbertijaut, bie, nad) V. čutniškakožica. Sterbenlnoten, bet, čutniški, nervni vozel. Sterbentronf, adj., bolnih nervov ali čutnic. Sterbeniranipett, bie, nervna bolezen, bolne čutnice, bolezen v čutnicah ali nervih. Sterbenlei re, nauk od čutnic ali nervov. Sterbe nI o ž, adj., f. @nen>t unter: ®ntner= ben, SraftloS. Slerbenmittel, ba«, zdravilo, lek, pomo-ček za čutnice. Sterbenretd», adj., f. SJterbig. Sterbenretj, bet, mik čutnic, za čutnice. Sterbenfttft, ber, sok v nervih, nervni sok. Sterbenffllbe, bie, maža, mazilo za nerve. Sterbenfd)lag, bet, nervni mertud. Steffeltudien. 1091 Sterbenfittö^e, bie, slabost čutnic, nervov, slabe čutnice. Sterbenf^unnenb, Sterbenftä'rleub, adj., čutnice ali nerve napenjajoč, krepčajoč. Stertienftiiriung, bie, krepčanje čutnic, krepčalo. Sterbenfbftent, ba«, sklad ali sostava čutnic, nervov, čutništvo. Sterbeitberfaffung, f. Stetbenfoftem. Sterbenboll, f. Sterbig. Sterbenloarje, bie, (Papilla nervea), nad) V. čutna bradavica. Sterbenuntrnt, f. ?fabennmrm. Stertienjttietg, f. Sterbenaft. Sterbfg, adj., močnih, krepkih čutnic ali nervov, žilav, böhm. nervnat; fig. čverst, jak, korenjašk; neraige ©t^reibart, krepka pisava, močna, jedernata pisava; nervige ©brad)e, krepki govor, krepki jezik; f. a. traftbolt. Sterbig en, v. a., čutnice krepčati. StetbOŽ, adj., čutnišk, nervni. Sterj, f. ©unnifotter. Steffel, f. SttiSflel. Steffel, bie, (Urtica), Srenneffel, kopriva, kropiva, (altsl. beibe«) , bei Gutsm. a Hib žgavica (poln. zegawka), bie fleine, ža-golica (Gutsm.); (Urtica pilulifera), kroglasta kropiva; (urens), pečica, žarnica; bie taube, gluha kopriva, mertva kopriva; i»a« eine Steffel »erben Will, brennt balb, zgodej začne žgati, kar kopriva misli ostati; tern se iz mladiga ostri; fluge §ül)net les gen »olji attd) in bie Steffeln, tudi dobri mački včasih miš uide; tudi gosi včasih spoderkne. Steffel-- in 3f(jgn. ber Steffel eigen, batton (iammenb, iite gehörig, koprivni. Steffelaužfi)lag, ber, pupenčine pl. Steffelbanm, f. Šoljnenbanm, (poln.obro-stnica). Steffelblnfe, bie, mehurček od opečenja s koprivo. Steff elbranb, bet, žgeča bolečina od koprive. Steffelbrennenb, adj., žgeč kakor kopriva. St ef f elf t eb er, ba«, pupenčna vročnica. Steffelftn!, f. »rauufeldjen. Steffelfliege, bie, muha koprivarica. Steffel g (tm, ba«, koprivna preja (neka tenka bombaževa preja). Steffelgefträud), ba«, koprivje, kropivje, koprivina. Steffen Oif en, ber, gluhi hmelj. Steffellönig, f. 3urentteji, kurbišče, kurbiše; ®iebSnejt, tatinsko gnjezdo; »ergl. baé fío». @pr. nad) Jam. kjer se tica uplodi, tje rada hodi. Weitet, baS, podložek; serb. polog, russ. podkladenj, g. m., jajce, ki se v gnjezdu pušča, puša in podklada kokoši, da druge ondi nese. 9leftel, bie, ein fdjmaler leberiter Stiemen, ruilbe@d)nur, et»»aS jujufdjnuren, jermenec, vervca; ttad) Gutsm. verzilce; am Jtopfe, f. §(tarneft; serb. zasuček; dinem bie 9te= fiel fnüpfetl, spodvezati koga, nezmožniga storiti. 9ieftCllO(lj, baS, luknjica za pretegovanje vervce. 9?Cftelll, v. a., zvezati, vezati z jermen- eam ali vervco; f. SJeftCl (fnüpfen). 9Í e ft e t n a b e I, bie, f. @dj niirnobel, Äopfnabel. 9i C ft e I ft t f t, ÍRcftelbef^log, ber, okovek verv-čni. 9Í eftCt U) e t fC, adv., mont. v gnjezdih, gnjez-dama f. 9ieftf eb er, bie, Ijaarige, mah; bie erjiett jUele, bodcki, lopatice, male lopatice 9teftbCtfCt, bet, slabši, šamlasti prešiček. 9ieftlüd)lcin, ba«, OJeftllt^en, zadnje zva-Ijeno pišče, piše; fig. Stejlljäcfdjeti, basierte, jüngjie Äinb, nad) V. postrugavnik, po-stružnik; i»etbl. ®efdjled)tes, postružnica, eig. bas ®rot aitS beit Seigrejldjen, analog. bem Böhm, wyskrabek (— posteržek) für beibeS. 9leftler, ber, trakar, vervčar, jermenčar. ííeftltng, ber, (mlada, negodna ujeda), nad) V. gnjezdnik, gnjezdač , golič; f. a. 9!eft= liidiletn. Sfteftot, ber, nestor, častitljivi starček. 9leftrnuie, bie, gnjezdarica (gosenica). 91 e ft t (t H b C, bie, mladič, golobji mladič, golič. 9iett, adj., ličen, čeden, berhek, snažin ali čist, gladek, pravšen; ein nettes SÖJübdjen, čedna, zala deklica; netteS 93čgelein, drobna ptičica; nette Stebe, gladki govor; netter (Siltbanb, lično vezane bukve, poln. Jadny, bet Gutsm. lepoten. Wetter, ($«».), f- 3uft. Wettheit, Wettißtrit, bie, ličnost, čednost, snažnost, žalost, lepota, gladkost. Gutsm. lcpotnost. 9tett0, adv., čisto, brez stroškov, odbivši, odštevši vse stroške, brez tare, čiste vage; bei bell 33ud)f)änbiem, odločena štacunska cena brez odbitka. Nettoertrag, ber, čisti dobiček, znesek. 91«. 9iettogett)i$t, ba«, čista teža, (brez tare). 9}ettoge»inn, ber, čisti dobiček. 91C ti, baS, mreža; f. a. ®aw, verš, sak, ravšelj, in anbern fla». set-i; 3te|d)en, dim. mrežica; junt .§eu = ober Saubtragen, mreža, attdj mrežnica; ein 9tejs firilfen, mrežo splesti, plesti, spletati; bie 9Banbe beS OtejseS bei bengii^ern, krila, pl., (krilo); trn tf)iertfd)en .ftorper, pečica, a. mrena, serb. pelenica; ttmž ^er}, oserčje; umS ©ebarm; očrevje; f. a. SarmljilUt; umS Sluge, mrena; 9le£e (Jellen, mreže nastaviti, nastavljati, razpeti, razpenjati; inS 5ieg [orfeti, speljati v mreže, omamiti, zapeljati. 9tetj=, tlt bet 3ffg., »on Stejj, (mreža), mrežni, mrežasti; »on Stegen, ttaf madjen, mo-čivni. 9le^baum, bet, bet ben SDJautent, itadj V. blazina. 9tet)beien, bas, močivnica. 9le^beutel, bet, mrežasta mošnja. 9ie^bOben, ber, močivnica. 9te0btU(h, bet, pečična kila. 9letje, bie, močilo, moča. 9letsen, v. a., naf madjen, pomočiti, omočiti , pomokriti, močiti , namakati, navla-žiti, vlažiti, orositi, rositi. oškropiti; mit einent Otefce »erfeljen, omrežiti, mrežiti. 9let(fa$, baS, suknarska škropivnica, močivnica. 9lefciormtg, adj., mrežast, mreži podoben. 9iet)gabel, f. Sortel. 9ietigam, bet, sak*. 91C t! j) (tU t, nefcformtge £aut, mrežasta koža, nitkasta koža; im Sluge, čutnična mrežica, koža. 9le^j(tgen, bas, lov z mrežami, lov v mreže, mrežni lov. 9ie^iantnter, bie,betben93ierbrduern, olar- ska močivnica, bdhrn. kropirna. 9le^!effel, bet, močivni kotel. 9tetjid)tDamm, ber, morska goba, (s ktero se kaj namaka ali vlaži). 9ieijftangc, bie, mrežni kol. 9ie$iti(f), bet, ett»a mrežni siv. 9letjftri(f er, bet, mrežar, kdor mreže plete ali dela. 9le^ftridertn, bte, mrežarica. 9tetjU)(lffer, bas, škropivna voda. 9letStt>etf, bas, omrežje, mreže pl., mrežasto delo. 9let)n>urft, bie, (Fricandelles), nad) V. pra-tica (?), M. mrenka; telečja pečica s se-kanino nadeta. 9ieu, adj. u. adv., nov, novinsk;»on neuen, »Olt 9teuent, na novo, od konca, od kraja, spet, še enkrat; aufS 9leue, na novo. iz noviga, spet, vnovič; bet neue SDiottb, mlaj; baS Oleue, novo, novota. novina; neue (Srb* frudjte, novine; ettoaS SteueS, novica; eine neue Šteuer, novica; baS 9teue, iti bet 3a= gerfpradje, mladi sneg; f. a. Jrifth; toaS gibfS SReueS? kaj je noviga?; ettoaS »ies ber ttett nta^en, kaj ponoviti, ponavljati, prenoviti, popraviti; neu »etben, ponoviti se; in einer Sadje neu fetn, novinec, novak SKeitttit&imer. 5Re»ia$r«feft. 1093 biti v čem ; neuer SSeitt, mlado , letašnjc vino; neue« S3rot, kruh iz letašnje moke; ein neuet äöeingarten, neuer Siefer, f. 9lcu= btudj; ein neue« Äletb, nova, še ne po-nošena obleka; bas neue 3al)r, novo leto; ein neuer ißtebiget, nov, drug pridigar; bas neue ïejîament, nova zaveza; bie neue SBelt, novi svet; laž ifl eine neue Gegebenheit, to se je nedavno zgodilo; neue .Kräfte fant= mein, na novo, zopet k moči priti; neues (Selb, nov, svetal dnar; bet neue SJiettfd), spreobernjenec. prerojenec; baS ifl bas Steuer fie, to je zadnja novina; neue ©pradjen, novi, sedanji, živi jeziki; neue Slltflage, drugi natis, prenatis; bie Steuern behaupten, dan današnji terdijo. Weuanbaucr, ber, f. golonift. Mcuangefflmmcit, adj., kdor je ravno prišel. 9lenaufgclcgt, adj., pretiskan, vnovič, v drugič natisnjen, na svetlo dan. SR tubi den, adj., f. grif$; mlad, ravno pečen, novopečen ; neubatfeneS Škot, mlad kruh, kruh po peki; neubatfenet Sbelmanti, jari gospod ali žlahtnik. Mcuban, ber, novo zidanje , prezidavanje; f. a. golonie. SKenbanet, bet, f. 9kuanbauEr. Steubegietbc, bie, želja, kaj noviga zve- diti; f. a. 9kngtct, Sffiifbegietbe. SKeubcgictig, f. Neugierig. ubcïebrte, bet, spreobernjenec, novo-kerščenec, novo keršenec; bie, preobernjen-ka, spreobernjenka, novokerščenka, novo-keršenka. 'Jleubelcbung, bte, oživijenje. 9Unbtnd), bet, novina (in allen fia», ü».), nad) V. aud) novišče, noviše; f. a. ®£I£Ut, SHcûClanb; atte^trebež, laz, nad? Jam. kopanja. Slenbtn^je^ent, ber, desetina od novin ali lazov. SlEUbEUtfd), adj., novo nemšk, sedanja nemščina. 9tEUE, bet, novak, novinec; bie, novinka; baS, novost ali novota, novo, novina, novica. nova reč; waidm. mlad sneg. 9? EUE H, ». a., f. SwEUEtn; ». n., bte S3ie; nen neuen, bčele začenjajo delati satovje, nad) V. pridelujejo satje. SREUEt&tngŽ, adv., vnovič, v novo, na novo, iz noviga, spet ali zopet, nedavno, une dni, uni dan. SIÎEUEïEt, bet, novinar, novotar, (böhm. tt. serb.), prenavljavec, vpeljevavec novih reči, novih besed, nove pisave i. t. ÎÎEUEtfU n&En, adj., novoznajden. «EnErlidj, f- SÎEUEtbingê. SÎEUErn, f. ilkusn. 9ltUttttd}tCt, adj., na novo, ne davno napravljen, vpeljan. ÎÎEnEtÎbum, bas, Sleutljum, novi čas, sedanji čas, sedanjost. SÎEUCrung, bie, als §anblung, novitva, prenavljanje , popravljanje, vpeljevanje novin ali novih reči; alS @ad)e, nova reč, novost, novina, novota, nova naprava, premena. 91E n e X n n g S b e g i e t b e, bie, 9i£UErungžii^El, (ter), 9!EUEtung«Inft, 9i£UErungčfuS|t, bie, novotarstvo , novinarstvo , nezmerna želja do novih reči, do novin, prenavljivost, strast za premembe, za novine ali novote; novo-ljubje. 9l£UErung§fnd)ttg, adj., strasten za nove reči, novin željen, lačen, novoljuben, kdor premeno želi. 9iEU£rung«itiftsr, f. 9i£UErsr. 9i£lt£tungž»£titag, bet, Slcsation, prenovitev, prenovitna pogodba. 9i£tlfang, bet, naplavina. 9i£itg£batt£n, f. 9icu6odcn. 9i£Ug£bor£tt, adj., novorojen, ravno rojen; f. a. 2Bt£b£tg£boE£n. e n g t b U r t, bte, novo rojstvo; SBiebergeburt, prerod, preroditev. 9i£U g EllEtb Et, adj., na novo oblečen, preoblečen. 9i£ng£r£Ut, bas, novi laz, novina. SREUgtfdjenlt, adj., ravno podarjen, na novo darovan. SlEUgf ftaltEH, v.a., na novo uravnati, urediti, preuravnati. 9f E11 g £ t fl U f t E, bet, novokerščenec, novoker-šenec; bie, novokerščenka, novokeršenka. 9l£ugEiD0rb£n£, f. 9ifU£, ber. 9i£iigctt)iir3, bas, f. SlliEtlEigEiuiira. 9j£ngi£t, 9i£Ugi£tb£, bie, vedčnost, zvedč-nost, zvedljivost, radovednost, radovedč-nost, V. zvednost, bohm. zvedavost, russ. ljubopytstvo (gletd)fam poprašljivost). 91 £U g iEtig, adj., vedčen obet zvedčen, radoveden. zvedljiv, radovedčen, nad) V. zve-din; etn 9ieugiettget, radovedež, radovednež; bohm. zvedavy; biti neugiertg, rad bi vodil, slišal; mika me vediti, žene me zvediti, radoveden sim, aud) serbljiv 9i£ugiEEigf£it, bie, f. 9i£ugi£r. 9i£uglaub£, bet, nova vera, novoverstvo, inoverstvo. 9i£ugliiubtg, adj., novoversk, novovdren, nove vere. 9i£Uglanbtg£, bet, novoverec; bie, novo-verka. CllljC i t, bie, novost, nac§ F. novota; Sleu; igfeit, novica; Sieuetmtg, f. biefeS; bte 9!eul;eit mad)t eS fd)on, za to je lepo, ker je novo. 9i£Uigl£it, bie, f. 9i£Ul|£ti; neue »egeben--l;eit, novica, kaj noviga, aud) novina. 9klUg!Eit3irantEr, bet, novičar; razna-šavec novic. 9!EHigiEitŽfritm£rin, bie, novičarica. 9i£ujltbr, bas, novo leto; serb. aud) mlado leto; aitf 01euia§t, ob novem letu; nad) 31eujal)t, po novem letu; bas grofje SleU= jal)t, Sveti trije kralji. 9i£UjabtItng, bet, novoletnik. 9i£uiabcž=, iltSfgg. novoletni, noviga leta, k novimu letu, na novo leto. 9fcujo^rSfcft, bas, novo leto, praznovanje noviga leta. 1094 Stteitis&tSgefdienf. 92enn3igmal. 9fCU jaljtžgtf djeitl, ba«, dar, darilo za novo leto, koleda na novo leto (poln.). SHeniaijrŽmefft, bie, novoletni smenj. SttltjairSUmgang, ber, žegnanje pohišno. 92euj;abr8tt>unfdj, bet, voščilo, vošilo, vo-šenje noviga leta ali voščenje sreče k no-vimu letu. 92 C It I Ott i), ba«, novina, nova zemlja, novi svet; f. übt. 9!eubrud). 91 tulci t i g, f. 92eugltiubig. 9ieulidj, adj. u. adv., unidan, ne davno, v kratkem; bet neitlid)e, undanji. 92enlidjt, ba«, f. 92euntonb. 9iculing, bet, novinec, novak. 92 C11 nt O dj cr, bet, prenavljaveo, popravljač. 9icuntatft, ber, novi terg, novo sejmišče. SKcuniObifd), adj; po novi noši, po novi šegi, po novi, sedanji navadi, novomoden. 92euntonb, bet, ba« tteite 8id)t, mlaj; aud) nova luna, mlad ali nov mesec (Gutsm. U. serb.), serb. a. mena; russ. novolunje; e« tmrb Weumonb, mesec ali luna se mladi (Gutsm.). 92 C Uit, num. card., devet; neun SRänuer, devet mož, devetero mož; »or neun U(jt, pred devetemi; nad) nenn Ui)t, po devetih, po deveti uri; neun Sage, devet dni; Sinet an« itettnen , eden izmed devetih, izmed deveterih, nad) V. devetak; je neun Steffel, vsak po devet jabelk; feinen tteutt ©rübertt, svojim devet bratam. 92eun, bie, devetica, devetka, nad) M. autf) deveterka. 92 C II II dU g C, ba«, (Petromyzon fluviatilis), nad) M. piškur, nad) Gutsm. švelčica, nad) Šul., beut Russ. u. I'o In. minoga. 9icunc, bie, f. 9icun, bie, pl., ein Soiiegiuni »on neun ißerfoneti, tia$ V. devetaki; (Šinet au« biefen, devetak. 92euned, bas, devetovogelnik, devetokotje. 92cillicdig, adj., na devet voglov, deveto-vogelen, devetokoten. 92cuncr, bet, f. 92cnn, bie, al«3Rünje, devetak; bie 9leunet, pl. f. 92euue, pl- 92cunctlci, adj., deveter, deveteroversten, devet sort; neunertei ©amen, devetero seme. 92cttnfad), adj. u. adv., deveteren, devet-kraten, deveterostrok, devetkrat, ba« 92eun* fad)e, devetkrat toliko. 92cunf Ölt ig, num., deveternat. 92 e u n g l e i dj, 92cuuf|cil, f. ißätlafjfl. D! C I! U i) It It ö c r t, num. c., devet sto, in an* bettt flau. 3Ä. devet set. 92euul)unacrtcl, ba«, devetstotina. 92cunl)ltnbcrt, adj., devetstokrat. 9feunljuni>ertfte, num. ord., devetstoti, devetstotni. 92CUlti(it)ng, adj., devetleten , v devetih letih; ein Weuttiäljrtget, devetletnik; eine Weunjäljrige, devetletnica. 92cuiljiil)r!id), adv., na deveto leto, vsakih devet let, vsako deveto leto. 92cuu!tafttourjtl, f. §uflattidj. 92eunntal, adv., devetkrat, devet potov. Neunmalig, adj., devetkraten. 92eunmiinncttg, adj.,(bot.) devetomožen. 92cuura0natli^, adj., devetmesečen, devet meseov, vsacih devet meseov. 92cunmötber, f. 92cuntobtcr, £otniff. 92cun1>fiinbig, adj., devetfunten, devet funtov, devet liber. 92eunfcitig, adj., devetostran. 92 cunj ti 6 i g, adj., devetozložin. 92 C U It ft t nt nt i g, adj., devetoglasen. 92cunftiinbig, adj., devet(ih) ur- 92 C11 tt t it g i g, adj., devetodneven, devet(ih) dni. 92cuntitglt$, adv., vsakih devet dni. 92cuntaufenb, num. card., devet tisoč. 92cuntaufenbfte, num. ord.. devettisočni. 92euntC, num. ord., deveti; junt neunten 3»ale, devetič; bet neunte äliätj, deveti dan sušca. 92eunteljal6, adv., osem in pol, poldeveti. 92 Ctt It tel, ba«, devetinka, devetina. 92 en nt en i, adv.. devetič, v deveto. 92euntt)alb, f. 92euntet)alb. 92CUIIti) Cilig, adj; deveter, iz devetih delov. 92eunt()bter, bet, bet fleine, (Lanius col-lurio), srakoper, mali ali rujavi srakoper, nad) M. and) setnica, russ. sorokoput; bet grofje, (Lanius exeubitor), veliki srakoper. 92enntöÖd}entlt(jj, adj; vsacih devet tednov , vsaki deveti teden. 92 Cltntt) Ö d) ig, adj., devet tednov, devette-densk. 92cuujaiig, adj., deveterozobat, z deveterimi roglji. 92eunjel)(e)n, num. card., devetnajst. 92 e 11 It j C b U e t, ber, devenajstica, devetnajstka. 92cunjebnetlet, adj., devetnajster. 92eun3eiinfad), 92eun3ebnfältig, adj., de- vetnajsternat, devetnajstkraten. 92cun3e^njäitig, adj., devetnajstleten. 92cun3ebnmal, adj., devetnajstkrat. 92cun3ebntaufcnb, num. card., devetnajst tisoč. 92eunjeljente, num. ord., devetnajsti. 92eUU3Cbentel, ba«, devetnajstinka, devet- najstina. 92eun$eljentenž, adv., devetnajstič , devetnajsto. 92eun3el)nti|alb, num., osemnajst in pol. 92tUUjiB, num. c., devetdeset, devetdese-tero (n. pr. vol); tn .Rt. aud) devetred. 92eun3tger, bet, devetdesetak, devetredak, devetdesetletnik, starček v devetdesetih letih; bie 3metall, (nicolum), nikelj. 9li(fet6luntc, bie, nikeljnov cvet. Nidclerj, bas, nikeljnova ruda. 9lidcn, V. «., ntit bem Jfopfe, kimniti (#/.), kimati, kinkniti, kinkati, (nad) anbetn [l. 2R. kiti, kiniti, kivati); aitžj zmajati, majati, potresti, potresati z glavo, (mit bem jčopfe fchutteln), ein toenig, pokinkati, po-kimati; (Sinem niefen, (jum ¿eidjen bet 53e* jabutig), prikimati komu, priterditi z glavo; fcptutnmern, zadremati, zakimati, dremaje kinkati z glavo; mit ben Slngen ntefen, treniti, trepniti, trepati, migniti, migati z očmi, audj žmeti (Zai.); v. a., f. 9tcigctt; kimaje pokazati kaj. 9fitfcr, bet, kimavec, kdor z glavo kima, kinka; kimanje z glavo; dremek. 9Jidfang, f. ©enitffaug. iiitfftuht, bet, f. Sebnftuhl. 911 e, adv., nikoli, nikdar, n. Gutsm. a. nikdaj; f. a. 9licmalž; nte toirb (Sinet —, nikdar ne bo nobeden —; et belommt nie irgenbmo ettoaS, nikoli nikjer nič ne dobi; et tttrb nte teidj, bode bogat, kadar pes rogat. 9tiece, f. 9liditc. 9ticbet, f.Diahm. SHebCU, adv., zdolej; f. §iCUiCbCU. Sticbct, adj., nizek; niebere ©egenb, nizki kraj, nižava, ettua aud) dolensko; eilt ltie? bercS £aUS, nizka hiša; bet SBitrbe, bem fltatige nadj, mali, au^ nižji, (nid)t nizek); niebere 3agb, niebere fflehorbe, ©eijllidjfeit, Sthulen it. f. f., mali lov, mala ali nižji oblast, mala, aud? nižji duhovšina, male šole i. t. d. j UUbStiebere, mali in ve- liki; bet niebere Slbel, mala gospoda; nieberen StanbeS, nizkiga, borniga stanu; im morali* f^ett ffietjianbe, nevreden, poreden itd. niebere íBerláumber, nesramni obrekovavci; f. iibr. 9litbtig; niebere SOietalle, nižji. manj vredne kovine; bet .§ajj bet Stiebern, sovraštvo nižjih (do višjih), podložnih; adv., doli; ben (Satten auf utib ntebet laufen, po vertu gori in doli tekati; niebermiti^m, verzite, potlačite ga na tla; posekajte ga!; in beli Sitfammenfegungen mit 3etn»čttew, po—, pri—, se—, za—, s —ober z — , jutteilen mit bent SSetfajje, na tla, k čemu (niže stoje-čimu), navdol, unfla»ifd), doli; f. a. bie mit §erab, herunter, jufammengef. Sein». 9tiebcrbeben, v. n., tresoč se pasti na kaj. 91 ieb er begeben, ftd), f. §crabbegebcu, jld?. Stieberbei^en, v. a., s klanjem spraviti na tla. 9lieberbeten, f. fernbbeten. 91 teb er bet t en, v. a., položiti kam, kakor na posteljo. 91 i eberbeug en, v. a., upogniti. auch pri-pogniti, pripogibati, pripogovati navdol, k tlam; bemutfeigen, ponižati, poniževati; »ont ©djmerj niebergebeugt, pobit, potlačen, prevzet od žalosti, prihuljen, žalost ga je zvila, sključila. 9lieberbiegen, f. §erabbiegen. 9iieberbitten, f. §erafibittcn. 9iieberblafen, v. a., popihniti, popihati na (tla). 9lieberbliiien, v. n., oči potešiti, v tla, pod se pogledati. 9iieberblinfen, f. §erabblinfen. 9lieberbohrClt, v. a., presuniti in povaliti na tla. 9fieberborb, bet, nižji bok ali ostenek ladije. 9iieberbraufett, f. §crabbraufeit, , 9tieberbrechen, v. a., podreti, podirati, polomiti, razdjati, razrušiti (in zvaliti na tla); v. m., f. 9ÍtCbCtfoítCH. 9Í ieb erb rechung, bie, polom, podertje. 9tieberbreiten, v. a., pogerniti, razger-niti po tleh. 9tieberbrcnnen, v. n., pogoreti, do tal pogoreti, zgoreti (vse); v. a., požgati, po-žigati, sežgati, popaliti do tal. 9lieberbringen, v. a.. prinesti, prinašati, spraviti, spravljati na tla, pod se i. t. d. 9liCberbrÖ(teln, v. n., drobeč se pasti (na tla). 9Heberbiiden, ft¿h, v.r., auf bie (Srbe, _pr¡-pogniti se, pripogovati, obet pripogibati se, (da se kaj pobere, vzdigne), nagniti se, nakloniti se. 9Hebcrbürfdjen, f. 9Heberfdjiefjeu. 9tieberb eutf Í), adj., dolnonemsk. 9tieberbcutfchtanb, bas, dolno ali severno Nemško, dolenji Nemci. 9lieb Cr b onn et U, V. m., zagermeti na niže stoječiga, z germenjem telebiti, pasti; v. a., z gromam, z germečim glasam podreti, zvaliti, ubiti. Sßteb erb rängen, 9}ieberbnugen, f. §erab* brangen, ^ctabbringen. 1098 Síiebcrbriitfen. Siicberfomnten. Site&Ctbtiitfen, v. a., potlačiti, navdol, v niz tlačiti, pritisniti, pritiskati na tla; polomiti, tiščati, tišati; uilterbrucfen, tlačiti, zatirati, gnjesti; f. a. Siiebetbeiigen. SJi ieberbnden, f. 3)uicit. Si t E b cr b lir f C It, r, n., smeti priti, iti navdol. Siiebere, bie, nižava; f. Stieberung. Siiebereilen, f. §ernbeiletu SJiieitCrfoljreil, v. a., navdol voziti, peljati z vozam; jit Šoben »erfett, povoziti koga; r. n., spustiti se, spuščati, spušati se, zagnati se navdol, na tla šiniti, švigniti; jur ©tube nieberfafjren, umreti, pod zemljo priti; (K)ri* fin« tjl ntebergefaljren jut Jpoife, Kristus je sel, stopil pred pekel. Stieberfabrt, bie, vožnja na vzdol; hod v predpekel. Stieb crfalt, ber, pad, popadanje na tla. Siiebetfollcn, v. n., pasti, padati, telebiti na tla; alle faflen nieber auf ba« 2lngejtd)t, vsi popadajo na obraz, pasti pred koga; auf bie Jiiiie faflett, poklekniti, poklekovati, nad) bent Poln. pasti na kolena; unter bet ?aft llieberfallen, zgruditi se, zverniti se, zvaliti se na tla pod težo; tcaidm. ba« gelbgeflugel fiel nieber, ptiči so se spustili na tla. Stteberfiillett, v. a., posekati, posekovati, podreti, povaliti, zvaliti na tla; iit ber (iijemie, napraviti, da se usede, spraviti na dno; f. a. ilkflriflitiren. SiieberfaUig, f. Sadjfaliig. StUb C r f C g Ctt, v. a., omesti, ometati, oster-gati na tla. Siieberfeuem, f. S2teberid)iejjfn. Siieberfinben, f. §erabfinbcn. Si ie beri lam m c it, f- §crabflamntett. 91 t c b e r f l a 111 r n, Siieberfliegen, v.»., sfer- frati, ferfrati, zleteti, leteti na tla. Si t E b t rf Icl) cn, v. a., sprositi n. pr. blagoslov Božji na koga. Stieberflicjjcn, v. n., teči navdol, na tla, f. a. $erubfliegen. Slieberfiibren, f. f>ernbfui)ren. Siiebcrfiillen, v. a.. (mont.J, spravljati iz jame kamenje. StiCbEr gttb elit, v. a., z vilami prebosti in zvaliti na tla. Sticbtrgaffcn, v. n., zijati na koga (niže gtoječiga). Siiebergnng, ber, (bet ©oitne), zahod,za-pad, zaton solnca; beim Stiebergange Boni Serge, ko smo šli z gore nazaj, navdol; zahodnji kraji; f. a. SiiebCtfaljrt. ittiebergebeugt, f. Stieberbeugcn. Si i t b e r g c b c u g t i) c i t, SiiebergebriicEtljeit, bie, pobitost, klavcrnost, otožnost, prihu-Ijenost. Stiebcrgclicit, v. n., iti, hoditi z višave navdol; »Oll bet ©Olllie, zaiti, zahajati, iti za goro, za morje, v zaton, za Božjo gnado, nad) V. zakermiti, bolim, zapadati; f. a. ©inlen; §crabfUe&en; e« gefit nap nieber, perši, fltiebergelangen, v. n., priti na (tla). Siiebergeridjt, ba«, mala, nižji sodnija; tcaidm. mala nastava. Stiebergefd)iugeu, adj., pobit, klavem, otožen, žalostin. Sliebergefdjingcnl)cit, bie, pobitost, kla- vernost, žalost, otožnost. Sliebergteften, v.u.. zliti, liti na tla; ».i., e« giejjt nieber, lije, da je groza, curkama gre dež. Sliebergieiten, Sliebergiiifdien, f. |>erab= gleiten. 9iieb ergreifen, v. n., poseči, seči, segati po kaj na dol. 9žieberl)iiben, v. a., et fjat iljn uiebet, pod se ga je spravil. Siteberbitden, f. 9iteberl)inien. Sitcberbngeln, v. n., leteti kot toča na tla. Sit eb erb die n O., s kljuko potegniti do tal. SHiebcrtjalten, V. «.. deržati pri tleh, nizko deržati; zaderževati koga, ne dati mu vzdigniti se , na tesnem imeti, zavirati. Siieberbangett, ». n., navzdol, k tlam viseti, majati (rnajim). Siieberlj UU d) en, v. a., razpihniti, popihniti. Siieberbauen, a., ©aume,posekati,po-sekavati, podreti, podirati, porobiti; gemte, pobiti, pobijati, potolči obet potleči, aud) posekati. Siieberb eben, v. a., sneti in na tla postaviti. Siieberbeifen, f. §erabbelfen. Siiebcrberrfdien, v. a., zapovedovavno zakričati na niže stoječe. Siieberbinfen, v. n., navdol šantati. SiiCberbOtfen, v. «., poceniti, počepniti, počepati, čepeti, pohretiti se, nad) Jam. ničati. Siieberljocf er, bet, počepuh; — tn, po-čepulja. Slieberboiber, Siieberljolnnber, f. älttidj. Siieberbolj, f. Unterbolj. Siiebcrbiiífen, v, n.. skakljati navdol. Siicberiagb, bie, mali lov. Siieberjagen, v. a., goniti navdol, goniti, da cepne. Slieberfnmnten, v. a., počesati, česati navdol. Stieberfäntpfen, v. a., pobili, v boji zvaliti na tla. Slieberfmtem, f. Slteberljocfen. Siicberfeljren, v. a., pomesti navdol. Slieberfifflen, n., fippenb niebetftnfen, omahniti, omahovati, f. übt. Si i Cb er flamen, r. a., spustiti, odkleniti, f. a. 21 b tlačen. Siieberfieib, f. linteriíeib. Siieberfiettern, v. «., plaziti navdol. Síieberílojjfen, v. a., sklepati na tla. Siieberlnien, v. n., poklekniti, kiekniti (klcniti), poklekovati. Siieberlnien, ba«, poklek(ovanje). Siieberloblen, v. a., einen SWeilet, nai^ V. skuhati kopo. SI i e b e t f Ö i i e r n, v. n., valuckati se navzdol. Sliebcrfommen, v. n., f. ^erobtoramen; entbunben werben, otroka imeti, poroditi, Wiebetiönnen. roditi, razločiti se; v otročjo posteljo priti, f. übt. (Snibinben. Wieberlönnen, f. §crobiömttn. Wicbcrlradjen, v. n., zahruščatiti in tele-biti na tla. Wieb erfrieren, «., lesti navzdol. Wieberfriegen, f. Wieberbringen. Wjeberiri^el It, v. a., začečkati, načečkati. Wieberfunft, t>ie, porod, f. Sntbinbung; prihod z visjiga kraja; itjre 9tieberfunft ijt nahe, nad) Gutsm. k otroku se joka. Wieberlädjeln, Wieberlachen, v. «.,smehljati se, smejati se na niže stoječiga. Wieberlage, bie, f. Hinterlegung, 2)c4)aft- iltttt; im Äriege, pobitje, poboj, zguba boja, bitve, razbitje, ttaerabrin--nen, §ctabcollcn. Wieb errufen, f. §erabrufen. Slteb Crriitteln, v. a., pomakatati in pre-vreči. Wieberföbeln, v. a., posablati, posekati, pomahati s sablo. SK teberfiigen, v. «•> prežagati in podreti (n. pr. drevo), z žago spraviti na tla. Siteberfa^, ter, f. 8obenfa#. SJlieberfaufen, v. a., zaliti koga, ugonobiti s pijačo. Wicberfdjaffen, f. §erabbringen, Wieberftiaubern, v.u., od groze zgruditi se na tla. Stieberfdjuuen, «■, oči pobesiti, v tla gledati. Dtieberfdjuufeln, v. a., skidati na tla. SJiteberf djeittcn, f. §erabfdieinen. 9iieberfd)cudjen, f. §erabfdjend)en. Mtebcrfdjirfcn, v. «., ®ott f»at ii>n jttun« lliebergefcbicft, Bog nam ga je poslal z nebes. 9iieberid)iefien, v. a., bur$ ©Riepen, mit eiueni ©taufte ittebetlDerfeti, ustreliti, s strelam ubiti, zvaliti na tla; s strelam podreti, razstreljati; v. n., |td) fd)lte(( nieberroart« bettegeu , zagnati se , šiniti, n. pr. izpod oblakov na—. SJiieberfdjlag, bet, ba« ^rajipitat, kaliž (F.), usedlina; thesis, in bet 'Jfuftf, nad) V. udar ; 9!teberfa$, f. SBobenfa|; ber ati)= mo«pfyarifd)e Siicbetf^lag, padavina, spad-lina iz ozračja. Stieberfdjlagen, v. n., in ber iSHujtf, nad) V. udariti, udarjati, tiieberwürt«, udariti, udarjati navdol; naglo telebiti, pasti, zver-niti se na tla; terjusniti; v. a., pobiti, pobijati, potolči, zbiti; ginen itteberfdjlagett, vzeti komu serce, ožalostiti ga, opariti, pobiti mu serce; ttiebergefdjlagen, pobit; nie« bergefcfylagetie« J^erj, pobito serce, oparjeno serce; ba« itiebetgeid?lagene SBefen, pobito deržanje, pobitost; in ber ®l)ettlie, na dno vreči, usedlino napraviti, (»ergl. bie Sie* benaart, vino pod se meče), na dno spraviti; ber SSär l)at ba« ©etreibe tiiebergefd)lai gen, medved je povalil, potlačil, polomastil, pomečkal žito; eine folije ©teile itn @e= treibe, valuh; eine klappe ttieberfd)lagen, f. Sftiebcrlaficn; ben ©lirf, bie Slugett ttiebet--fd)lagen, oči pobesiti, pobešati, v tla pogledati, itad) V. oči po sebi vreči, metati, poln. oczy spušcič; nad) Kavn. poklapiti se (?); eilten Saum nieberfd)lagen, posekati, podreti drevo; f. a. gtcrnbfdilagen; bie ¿Ballungen, bie £ri|e, potolažiti, utažiti, umiriti, umanjšati; niebetfd)lagenbe« ÜÄittel, utažilo, potolažilo; bie Hoffnung ttiebet|^la-- gen, up vzeti, jemati komu; ber <§agel tdjlug ba« ©etreibe nieber, toča je žito pobila, potolkla, pomlatila; ba« Dbft nieber: fdjlagen, oklatiti, sklatiti; einen iBentei«, spodbiti, spodbijati, ovreči; einen ^rocejj nieberfd)lagen , pravdo odpraviti, ettua aud) pobiti, konec storiti ji, zaukazati, da se ustavi, da se popusti. 9itebcrfd)longeln, ftd), v. r., viti se,vijugati se navdol. 9Heberf4)leid)tn, n., lesti, plaziti se navdol. SHeberfdjleflflen, f. fterabfdjleJJpen. SJiieberiflleubern, f. £erabfcbleubern. Diieberftbltngcn, 9iieberfd)Iutfen, požreti, požirati, pogoltniti; f. a. 33et= Izmerjen. Siieberfd)liiflfeu, v. »., šiniti, smukniti na tla. Sžteberfdjliiriett, v. a., srebniti, po-srebati, srebati; poserkati, serkati. Stieberfdjmettem, v. a., treščiti ob tla; v. n., terjusniti, telebiti na tla. 9ttcberfd)reiben, r. a., zapisati, napisati, pisati. Stieberfd)reien, f. §erabfdjreien. Siicbcrfdjretten, v. n., korakati navdol. Siicberfd)iitteln, v. a., otresti, potresti, tresti; ben @d)liee, sneg ogrebati. 91icberfd)®emmen, 9licberfd)ffiimmen, f. £erabi$u>emmcn, §erabfd)roiminen. SHieberftbroingen, |td), v. r., spustiti se na perutah navdol. Siieberfegeln, 9tieberfeljen, SRieberfefinen, ftd), Mieberfeubeu, navdol jadrati, na tla gledati, želeti si v nižavo, poslati navdol. Stieberfein, v. n., ba« £au« ift fd)on nie* ber, hiša je že poderta, je že zgorela. SJlieberfenien, v. a., spustiti, spuščati, spušati v globočino, v jamo, inž Sffiaffer, utopiti, utapljati, pogrezniti; f. a. ©enleu. Slicberfe^en, a. tt. r., posaditi, posa-jati; atteb postaviti, postavljati na tla; ft$ ba unb bert nteberfe^ett, nac^ 31rt bet Šrans {en, pokladati se, posedati; itd) fe$en, sesti, sedati, vsesti se, vsedati se; posaditi se; uon nte^teren, gleid)fam itn Umfreife, razposesti se; fegen ©ie jti^ nieber, sedite, vsedite se; eine Sommiffion niebetfe|en, komisijo, odbor postaviti, postavljati, može postaviti, aud) sostaviti komisijo. Mteberftdieln, v. a., požeti. Siieberf ing en, v. a., 3emanben burd) fein ©ingen gunt ©d)toetgen bringen, v petji ugnati, prepeti koga, ttacfi bem Serb. nadpeti. Slieberfinfen, v. n., im SSajTet, (unb ju ©runbe geljen), utoniti, utopiti se, utapljati se, pogrezniti se, iti na dno, potopiti se; attf bie Jlnie niebetftnfen , poklekniti; au« @d)h>ad)e nieberjtnfen, sesesti se (Gutsm.), zgraditi se; in ben Soben bet (Srbe nie= berftttfett, usaditi se, usajati se, udreti, udirati se; in bet Suft, pasti, padati; bie 9iad)t fant nieber, noč se je storila; bie ©otttte fani nieber, solnce je zašlo, je šlo za goro, v zaton. 9lieberfi$ttt. Mebtig. 1101 9iicbctfi^cn, v. n.. sesti, sedati, vsesti se, vsedati se, posaditi se; in bet Ainber; fpradje, počičati se; 3emanben nieberftfcen beijjeu, reči komu sesti, naj se vsede; mit Šemanben nieberfigen, abmadjen, untetljan* beln, pogoditi. pogajati se s kom; v. a., posedeti, j. 33. bai ®ra« , travo posedeti, povaliti; sede potlačiti, pomečkati. SHeberfoIIen, f. £>eralifotien. Siiebcrfflctcn, e. a., metati na niže stoječe. Stiebcrfitengcn, v. n., dirjastiti navdol; v. a., reitenb tiiebertoerfen, pojezditi, po-jezdariti, podirjastiti, polomastiti. 9Jieberfpringen, f. giera&foringen. Sliebetfpuien, v. n.u.a.. pljuniti na tla. 9ittberftiimmtB, adj., nizkiga debla; nte» berflammigeS £olj, nizki les, mali les, pri-tlikovje, pritlikovci. iiieberftantifcitf poteptati, pocep- tati, pohoditi; mit bent gujje auf bem S3o« ben flampfen, z nogo ob tla udariti, udarjati. Siieberftiinbig, adj., nizek. iltcbetftedjen, v. a., prebosti, prebadati, presuniti, predreti koga in zvaliti ga na tla. SHieberfteigen, n., stopiti, stopati, iti navdol; nieber|leigenbe Širne, f. Slfifteigcn. 9iicbetftclltn, v. a., postaviti, postavljati na tla, djati na tla; ntebetfejjen, posaditi na tla; nieberlegen, položiti, polagati. 9licberftimmcn, a., j. 33. etne ®eige, nižej, nizko ubrati, ubirati. 9tteberftoIJ)ern, v. n., et flolberte niebet, spotaknilo se mu je, da je padel. 92tebcrft0§cn, v. a., pahniti, suniti koga, da telebi na tla, podreti ga, pobiti ga; (nteberfdjlagen), burdjboljren, mit bem ®egen burd)jlofjen , prebosti, presuniti, predreti koga, da se zverne na tla; mit ben <§ot: nem nieberflofieit, pobosti koga. 9iteberftrfll)len, v. n. u. a., sijati na—. 9iieberftraraiJtIn, f. iHeberftamfjfen. Slieberftrandjeln, f. 9iieberftolietn. 9iieberftredcn, v. a., ju Soben toetfen, (na tla) vreči, metati, položiti; podreti ga, zverniti ga; na tla spraviti ga; ftd) me* berjlrecfen, (t>- »••), uleči se, zvaliti, stegniti se na tla; tčbten, pobiti; bte Segel nte* berjlrecfen, jadra, platna pobrati. ftieberftreitcn, f. Seftegen. 9liebecftrbmen, f. $ern6ftromen. Siiebcrftiirjen, v. a., prekucniti, preku-covati, zverniti, zvračati, zvaliti, pahniti navdol; etnen Xoi>f ntebtrflurjen, piskor, lonec povezniti; v. n., prekucniti se, pasti, zvaliti se; ein ffiolfenbrudj flurjte nieber, oblak se je utergal, velik naliv je bil; auf bie itnie nieberflutjen, poklekniti, na kolena se spustiti naglo, vreči. flliebertanjen, v. a., bie_@d?uf)e, s plešam ptedergniti, preplesati. 9Jiebertand)en, v. a. u. n., potopiti, potapljati koga, se. 9Heberteudjen, bas, potapljanje. 9lttbertlfantn, v. n., rositi (na niže stoječe). iftfebertljun, fidj, v. r., bet benSagern,ft$ nieberlegen, leči. SRieberto&en, SRte&ertofen, v, «., divjati navdol. 9Mcbcrtr(id)ttg, adj., zaveržen, nizek, za-nikern. nevreden, gerd, russ. pod]yj; ein 9liebertrad) tiger, gerdež, zaverženec, nesram-než. SJHcbertradjHgfeit, bie, zaverženost, niz-kost, zanikernost, gerdoba. ifticbertranfen, f. š>crnMraitfcn. SJiicbettrciben, v. a„ ba« 3?iel) niebertreis ben, goniti na nižje mesto; ju »iel treiben, pregnati, presiliti z gonjo; bte @aat nteber* treiben, pohoditi z živino, goniti jo po setvi. SJiiebertreten, «., pohoditi, poteptati, poceptati, pomandrati; bie @d)ul)e mebertre* ten, škorne pokrevljati, poteptati, pošve-drati, pošepetati, pošvertati. SRiebCrtcinlcn, v. a., izpiti kaj; f. a. 9iic= berfitnfcn. SRiebertriimmern, v. a., razrušiti, raz-djati. Siicbctung, bie, niža, nižava, nižina, dol, nizki svet, dolina, fletlte, dolinica, (bei M. dnika?). 9iiebertt)atf|fen, v. n., v tla rasti. 9lieberfflagcn, ftcfc, v. r., upati si iti navdol. 9litbtttt)fllb, bet, nizka hosta, nizkoplodni gojzd. iltcbertoitljen, v. a., zavaliti, valiti navdol. 9fieberi»anb, f. S3einflcib. t tb CIffl flli Š, adv., na dol. navzdol, navdol, navniz (JU."), k tlam. SRicbermclt, bie, dolenji svet. Sticberacrfcn, ». a., na tla vreči, metati, zvaliti, zverniti na tla; v. r., ftd) »ot 3e« manb ntebermerfen, pasti pred koga, pred koga poklekniti, na obraz pasti. SJHebtrminfen, n., pomigati komu, naj gre doli. SJHebertDDlIen, v. n., hoteti (iti) navdol. SUtcbertDiirgen, v. a., pogoltniti, požreti, požirati kaj; prijeti koga za gerlo in vreči na tla. SKteberffiitt^en, r.-«., divjati navdol. 9itebcrjerren, a., vleči koga na tla. Slieberjtelien, v. a., na tla. navdol potegniti, potezati, potegovati, vleči, k tlam vleči; v. n., navdol pomikati se, iti. SJiiebcrjttnngen, v. «., ba« dffeit, s silo požirati, siliti se pri jedi. 9itebUd), adj., f. 2lrtig, §iiiftl); ein nieb--lic^er ©ogel, drobna, predrobna ptiči— ca; ctn nieblic^ež ®efc|o>)f, zala, berhka stvar; niebltdje ©peifeit, slastne, osladne jedi, užitne jedi, f. a. Sedet; ftdj nieblic^ fUiben, čedno, čisto oblačiti se, nositi se; ein ltieblicfee« ^attž, prijetna hišica; ein nteblidjer ©arten, lep, prijeten vertiček. Sftiebiidjen, fld^, v. r., zalšatise, lišpatise. 9f 1 C b l i d) f t it, bte, drobnost, žalost, ličnost, berhkost; slastna jed. fftiebnagel, f. 9?ietnagcl. SltCbttg, adj., nizek; itidjt erijč^et »om S3oj ben, pritličen; etn ntebriger 33aunt, nizko, 1102 fiebrigen. 9ltefettmrj. pritlično drevo; eilt mebrigeS ffiaffer, plitva-, majhna, negloboka voda; ntebriger tnadjfclt, ponižati, poniževati; ntebriger Werben, ponižati se; f. a. ©rniebrigen; niebrtge ©¿6it= len, male šole; niebrtge« ffitlbpret, mala divjačina; niebrige 3agb, mali lov; niebrtge ®etftltd)!eit, niebtiger 3bel, nižji duhovščina, duhovšina, mala gospoda, f. baž getooljnlt; d)ere 9tieber; Gšittett fur uiebrtg halten, koga malo čislati; tttebrige ©timme, tih glas; nic-briget $rei«, nizka cena; dober kup; Jtif= brig fpielen, za malo igrati; eitt niebtiger Menici), gerdež, nizka duša, zaverženec; ein niebrige« >&ait«, pritlična, majhna hiša; nietaige« Jpoij, mali les, pritličje, pritli-kovci pl.; ait« ntebrtgem ©tanbe, nizkiga stanu, rodu; niebrige @d)reibart, nizka, prosta pisava; niebrtger ®eij, gerda skopost. 9iiebrigen, f. (Sriitebrigen. 92icbrig!eit, bie, nizkost; nižava; nizko, gerdo djanje; au« bet Stiebrigleit be« $tei-fe« War f(f)on gu erfeljen, po nizki ceni je bilo znati—. 91icbrtgftamnttg, f. 9tiebcrftammtg. SKicbtigung, bie, zniževanje; eitie niebrige ©egettb, nižava, niža. 91 tele, bie, f. ©cfilingbflitm. Siiemtlhl^r 9itcmalž, adv., nikdar, nikoli, nobenkrat, ne enkrat ne; baž Wirb niemal« gefdjel)en, to se bo zgodilo, kadar bo v petek nedelja (ad graecas Calendas), f. a. 9tie. 9lieittttttb, pron.. nihče, nišče, nikdo, nobeden, noben, nikak človek; f. a. ®ein; bie SHa^t ift Otiemanbe« greitttb , noč človeku neprijatlica; Stienianben geljorig, ničigaršen, nikogaršen; e« ift Stiemanb ju £aitfe, ni nikogar, ni nobeniga doma; bu bifitljntber Stientanb, mara za te kakor za lanski sneg, kakor vrana za brodnika; ba« Weifj 9iie= manb, tega nihče, nobeden ne ve, nikdo; id) fel)e 9tiemaitb, žive duše ne vidim; Siiemanb ifl rein al« @ott alleiit, le Bog sam je čist, vsi drugi smo grešni ljudje; 9tienianb »on nnfetit Seuten, nihče, nikdo, nobeden naših; bamit Stienianb in bie @rube fade, da kdo v jamo ne pade; TOemanb grembe«, noben ptujec, ptujic; Stiemaitbe«, nacfj bent Altsl. n. anb. fl. 3)?. ničij; and) ničigaršen, nikogaršen. 9tiej>e, 9tieper, f. £ell, ©etiau. 9itete, bie, ledvica, obist, in @t. ribica, Slieren, obisti, ledvice, altsl. obistija, pl. n„ unb ledvije, pl., bohm. ledvina; alt ben $ferbeit bet gtiicigratf) jtoifdjen bem ©attel ltltb bet ®rit»pe, ledja pl., ledje pl.; bie @egenb ber 9tieren ant t^ierifc^eri jior(>er, ledja pl.. ledje pl.; mont. okroglasta ruda; bet §erj unb Stieren btuft, ki gleda na misli in želje. 9Jieren = , itt 3>l- ledvični, obistni. 9itereniJllSfd)IUtt, bet, ledvični izrezek. 9lietenberfetl, ba«, ledvični jerin. 9ltereilbefi)U)CrUltg, bie, bolečina v ledjih, obistna bolezen. 9ltercnblulabcr, bie, ledvična, obistna odvodnica, 9iietenbtaten, ber, ledvična ali obistna pečenka, nad) V. a. pečeno ledje, poln. gor-nica, poledzwica; pečenka z obistjo. 9ltereneiU3iiltbltng, bie, vnetica, vnetje ledvic, vnetje obisti; er Ijat bie Stietenenfc jünbnng, ledvice, obisti so se mu vnele. 9lierenf elt, ba«, ledvična mast, obistna tolšča, tolša. 9lterenfijrmtg, adj., ledvičast, okroglast. 9tierengef d)miir, ba«, ugnjida na ledvici, obisti(h). 9lterengriež, ber, ledvični, obistni pesek. 9iterenbailt, bie, ledvična, obistna koža. 9ltetenftfllt!, ad)., na ledvicah, na obistih bolan, bolnih ledvic. 9lieteitfratttljeit, bie, obistna bolezen. 9lierennerbe, bie, ledvična, obistna čutnioa. 9iterenfanb, ber, f. 9iierengriež. 9lterenfaugaber, bie, obistna sesavka. 9ltcreilfd)lagabet, bie, ledvična, obistna privodnica. 9ltetenfdjmalj, ba«, ledvična zabel, ledvična zabela; ledvična raztopljena mast. 9lterenidjmet3, f. 9iierenbefdja>etitng. 9lierenfd)nitte, f. ißoffefen. 9lieretlftein, bet, ledvični kamen. 9lierenftoIIe, f. Siierenidjmalj. 9lterenftiil!, ba«, ledje (T.), kos mesa z ledvico ali obistjo. 9iierenfltcl)t, bie, ledvična ali obistna bolezen , nach bolezen na ledjih. 9Ueretlfiid)ttg, adj., na ledvicah bolan. 9f teren t alg, ba«, loj okoli ledvic. 9i i er en u>e h, ba«, f. 9tieren6eid|tt)crung. 9iiefd)e, f. Slbljängig (fanft). 9iiefdiel, f. Sdjo^f. 9tiefeblatt, 9tiefefraut, ba«, f. Sertram; ®id)tfcaut; ©nabenfraut; 9Jiaiblume; fal= fcf)c« Stiefefrant, f. 2toierflrcffer. 9ltefeler, bet, gognjač, hohnjač. 9liefeln, v. »., gognjati, f. 9Jäfeln; fein regnen, (Oefi. 35t.), peršati, (perši, im Böhm. für: regnen überlj.); niefelnb, näfelnb, gog- njav, hohnjav. 9tiefcmitlel, ba«, pomoček za, zoper kihanje. 9ltefen, v. n., kihniti (einmaO. kihati, bet Gutsm. n. russ. a. čihati; niefenb wohin fontmeit, prikihati kam; ben ganjen Sag hinbutd) »tiefen, ves dan prekihati; ich Werbe bit etwa« niefen, (vulg., al« v. a j , boš lizal. 9Hefe}Jttlt>er, ba«, kihavni prah, kihalo. 9liefer, ber, Sinet bet niefet, kihač, kihavt, kihavec, kihalo; ein einmalige« Kiefen, kih, kihnjenje. 9iteferin, bie, kihavka. 9t t ef erlief), adj., kihavj e« ifl mit ntefer= lieh, kihati se mi hoče. 9ttejeiudjt, bie, kihavost, kihavica. 9itefelDnrj, bie, (Helleborus), teloh , n. V. telog, a. zavlačni koren, zavlačnik, n. Dainko kihavka, coli. n. Gutsm. telovje; russ. čeme-ričnik; Weiße Stiefewurj, (Veratrum), čeme-rika; (Veratrum nigrum), čemerika rude-čocvetna; falf^e DiiefeWUtj, f. fjenctrofe; fte Miefemurjel. einem 33iel) bur$jiefjen , nadj V. telog it-vleči, ob« s telogam zavleci živini. WitfetDurjel, bif, f. 9iiefeumra. 9Heibar, adj., užiten. 9tieft6raudj, ber, Slufcniefjung, (Ususfruc-tus), užitek, uživanje; ben Stiejibraud) »Ort ett»a« ^aben, imeti užitek od česa, uživati dohodke; polti, užytkowanie. Uiicptaudjcn, v. a., uživati. SHeftbraudjer, f. 91utpie§er. SRiePrttudiglaubigcr, ber, upnik, ki ima pravico, uživati zastavo. 9HePraudiflut, f- SJibeieomimjj. 9Heßbraud)berj)fänbung, bte, zastava užitka. 91 tel, ba«, net*, nad) Jam. ščeneo, (bei Gutsm. šenec), russ. zaklepa. 9iicte, bie, ein Soo«jettel, welket oljne ®e-ttinn i)etait«fommt, nička -f, nadj V. ništric, poln. pustka; f. a. 9liet. 9?ietetjcn, ba«, netavnik. 9ZiCtcn, v. a., zanetati, netati*; audj zakriviti. prebiti žebelj in zabiti ga; ftd), v. r., f. Seftreben, ft$. 9?ietfeft, adj., pribit, prikovan. JHetliammcr, ber, netavno» kladvo. 9iietnagel, ber, net*; ein Splitter be« Sta* gel« am ginger, zadirek, zaderika, zanoht-nica (seri.); russ. zausenica; fin Stud* dien aufgeriffener §ant über ber SButjel bei Stagel« ant ginger, treibe« Weiter geriffett, fe^r ©^merjen »erurfadstt, Stagelflrol), 9teib> nagel U. ff., sovražnik. 91 i 11 neu, adj., nov, čisto nov, f. gim!el= nagelneu. 9ltetfi)inbel, ber, pribita skodla. 9?iffel, f. Srud). 9liff ein, f. 9iiffeln. 9liftel, bie, f. 9?id)te; eint qjerfon, bie leidjt tveint, kremža. mila Jera, cmerda od ženske;^ a. ®irue. iJigrninantie, f. ©djutarjiunft. Nihil ad rein, ne gre sem, v to. 9lifau>i$, ber, f. SBergfinf. JHlliitg, f. 3ltifj. 9tit?ferb, ba«,povodnji konj; f.giufljjferb. iJilreiber, f. 3bi«. 9limbf d), ber, šaš, loč; nad) Medved-. gefdjt»arjte« Stiebgra«, (Carex atrata). očer-lena viš; »ogelfufjftötrige«, (Carex ornitho-poda), sičjonoga viš; fingerftörrige«, (Carex digitata) , perstna viš; niebriege« , (Carex humilis), nizka viš; toeifje«, (Carex alba), bela viš ; behaarte«, (Carex pilosa), kosmata viš; ftadjelfpijsige«, (Carex mucronata), bodeča viš; jellentragenbe«, (Carex pilulife-ra) , bunkasta viš; bergtragenbe, (Carex montana), gorska viš. Jlimbu«, ber, f.$eiligenidjein; fa. svetlost, veličastvo, lesk, f. a. @l(MJ. Stimfe, f. 9ltjmibe. Stimmer, adv., ju teiner 3eit, nikdar, nikoli, f. 9iie; nie meljr, nidjt meljr, nič več, nikdar več, nikoli več, nobenikrat več. 9Hmmerfto{|, ber, žalostnik, človek, ki nikdar ni vesel. 810(5. 1103 9Mntntergtnug, f. 92immtrfatt. 9lintmcrmebr, adv.. nikdar več, nikoli več, nikdar ne, po nikakem. 9iimnterundjteru, ber, pijanec, ki se nikdar ne strezni. 9limnterfatt, adj., nenasiten, nikdar sit; ber, nevtečnik, nenasitnež, netek; požeruh, nesitež, lakota; er ifi ein Stimmerfatt, nima dna, ni nikdar sit, človek mu ne more nategniti; f. a. S3ielfra§. 9itntttter8!ag, ber, dan ki ga ni; —kadar bo v petek nedelja. 9Hmmertt>eIf, ba«, serb. neven. 91 i p t), ber, serk, serkljcj; einen Stipp tljun, serkniti, srebniti. 9Iib?eit, v. n. u. a., kljuniti, kljevati; f. a. ©tidjeln; int Xrinfeii tleine befjettbe 3«ge tlntn, na tanko piti (V.), pivčkati, serkljati, pokušati, srebkati. 9lippern, adj., zal, berhek. f. 9lett. 9lii$8, f- 9HrgenbS, 9tirgenb, 9tirgenbroo, adv.,nikjer, nigder, v nobenem kraji; tlirgenb« Ijin, nikamor; nirgenb« Ijerum, nikoder; »oit nirgettb« ber, od nikodar, odnikod; nirgenb« anber«, nikjer drugod. 9lirren, f. ©djmtrren, itnirren. 9tifd)C, bie, niša», (poln. M. russ."), dolb-lina, jama v zidu (za kako podobo). 9H&, bie, pl., 92iffe, gnjida, gnida; grogere, nad) Gutsm. vušenik, vušeo. 9Hffig, adj., gnjidav, gnidav; f. a. JfilSig. 9iif?!otnm, ber, glavnik za gnjide. 9i ift en, 92iftelU, v. n., gnjezditi, gnjezdo delati, nositi, znašati; f. a. Siunifteu, ftd). 9iitriiS, f. Salfletrig. 9iitrum, f. Steinfaij. 9lit>eau, ba«, f. SBaffertnage; vodoravno p»-veršje (Met.), im fflulg. lindina; ivel*; poln. poziom (pozem). Siueliren, v. a., ivelati, na ivel" djati, zravnati, »teli. lindkati (»on lindek U. Str. fjorijontal), Met. 91 if, ber, povodni mož (v basnoslovji). 9iiiblunte, f. grofdjbifi. 9iipe, bte, povodna žena (v basnoslovji). 9tobbe, bie, f. 9?ot)pe. 9lobel, adj., f. ®bel; ttobel tljun, visoko nositi se. žlahtno gospodo posnemati. 9lobilitiren, i. Jlbcln. 9Jobleffe, f. 21bel,(žlahtnikikaciga kraja). 9Zod), conj. u. adv.. še, (eig. sče fnr ješče); t»eber grettbe nod) Seib, ne veselje ne žalost, bei ben Sitem flo». @ere Kot®! bes te plentaj; er leibet feine Kot®, ni mu sile; f. a. SÖcrbruft; wo bie Kot® am ®öd)jien, ift bie Jpilfe am näd)jlen, kadar žalost do verha prikipi, se veselje že glasi. 9lotb5, i» ber 3f|g- v sili, za silo, zasilni. 9}oi®flbrtffC, bie, zasilni nadpis. 9iOt®nnf er, bet, veliko, zasilno sidro, nad® bem Russ. mertvo sidro, rešnje sidro. 9iO tj arbeit, bie, silno, naglo delo, delo v sili. Kot®aužmurf, ber, jut (Meisterung be« ©djijfe«, metanje, izmetanje blaga iz ladije v sili. 9lot®bait, bet, zasilna, nagla stavba, zidanje za silo. 9iOt®bebelf, ber, reč za silo rabljena, kjer ni boljšiga. Kotpriii e, bie, zasilni, začasni most, most za silo, za ta čas, dokler se ne napravi boljši. 9lOti)btUniten, bet, studenec, kladez za silo, v naglici izkopan. 1106 9?othbitmm. 9iothbantnt, 9ioi^beicfi, bet, jez t sili. za silo, začasni jez. 9l0tl)bienft, bet, služba, tlaka v sili, v nadlogi. 9lotljbrang, bet, sila velika. üftotljbnngeit, v. a., liothgebntngen, prisiljen, priraoran. 9lot&b Ulft, bie, potreba, potrebščina, po-trebšina, potrebnost, kar je potrebno; gur, nad) iKotbburft, za potrebo, po potrebi; f. a. 92otlj; 9?otijburft leiben, potreben biti, pomanjkanje (potrebniga) terpeti; toaS jut SetbeS Slotbburft gehört, kar je potrebno za život; jurid. pravdni razgovor; 9iotf)burfi ten hanbeln, povedati, razložiti pred sod-nikam, kar se komu za pravdo zdi potrebno; feine iJiotfjburft »erridjt n, svojo (telesno) potrebo opraviti , opravljati, iti na zahod, k svoji potrebi, iti od sebe, zavolj sebe. poln. na przechod, na dwor iec. ilotljbiirfttg, adj., bebürftig, potreben, n. Jam. skuden , (serb. oskuden); nothbürf* tig leben, v potrebščini, potrebšini živeti, komaj živeti, siromašiti, sirošiti; faum, za potrebo, komaj, za silo; eS reicht fo notfj* bürftig jit, komaj skeza, je komaj za potrebo, komaj shajam z —. 9l0tl>biirftigf eii, bie, potrebščina, potreb-šina, potrebnost, reva; serb. oskudnost. 9Iotlj eimer, ber, gasivno vedro; f. gencr* eimer. 016 C t/ bet, ubogi terpin. 9iotl)Crbe, bet, nujni dedič ali dednik; komur gre dolžni del. SRotljetfiidjaft, bie, dolžni del. 9lfltljfan, ber, sila, potreba; im Stothfafle, kadar bo potreba, če je sila. 9l0tl)feuet, bas, ogenj vsili, za znamenje nadloge, nad} V. divji ogenj, germada. 9i0tl)freunb, bet, prijatel v potrebi, v nadlogi. SlOtljfrift, bte, najzadnji, nepreložni rok, obrok. 9lOt5gebrungen, adj., prisiljen, v sili, pri-moran (od potrebe). 9totljgebrungenljett, bie, sila, prisiljenost. 9iotbgelb, bas, denar za potrebo, prihranjeni denar. 9lot&geridjt, bas, f. §alžgeri$t. 9ifltl)gefd)rei, bas, vpitje v sili, na pomagaj e. Si 01elf Ct, bet, pomočnik v sili, v potrebah. 9iotbf)elferilt, bie, pomočnica v sili, v potrebah. 9101550bel, bet, fei ben fflüdjfenfääftern, žlebak -j-. Slottjhiilfe, 9Ioth&ilfe, bie, pomoč v sili, v potrebah. 9iijtl)tg, adj., potreben; td? Ijabe ®elb no* tl)ig, dnarjev potrebujem, dnarjev mi je treba, mi je potreba, dnarji so mi potrebni; Was ^abe idj baS nčtbig? čemu mi je to? kaj mi je tega treba?; et ^tett es für nčs tf)tg, menil je, da je potrebno—, spoznal je za potrebno; baS 9lčtt)ige, potrebščina, potrebšina, potrebne reči, česar je potreba; fflofytyril. »S ifl nicht nót^ig, ni treba, ni potrebno, ni sile. 9iÖtl)igen, v. a., prisiliti, siliti, primorati, morati k čemu, nagnati, naganjati, naviti, nach 1H. prinuditi , nuditi, posiliti, siliti; 3emanb jit effen, trinfen nötigen, ponujati koga z jedjo in s pijačo, siliti ga, prositi ga, nagovarjati; jteh nötigen laffen, dati se prositi; idj fe^e ntid) genót^iget eS ju thun, moram storiti. iRbtljtgenf Ollë, adv.. če je, bo treba, kadar bi treba bilo. Sîôiljiger, ber, moravec, posilnik, primo-ravec. 9ÎÔt5tg!eit, bie, potrebnost. Sîbtbigung, bie, moranje, siljenje. Siotl) jaljr, baS, slaba, huda letina, dragin«, slabo leto; f. 3Ki^j[ai)r. 9¡0tt|flligc, bie, übet offenbare ®etealt, tožba zavolj sile, zavolj posiljenja. tožba, k kteri je bil kdo prisiljen. 9Î0tI|fned)t, bet, začasni hlapec, hlapec za potrebo, ker boljšiga ni. Sfothloge, f. SKolftfianb. Slotbleibenb, adj., potreben, nadložen, si-rošen, siromašk. reven; ein 9lotf)leibenber, siromak, revež, ubožec, nbog terpin, stra-davec. 9¡otbíeiber, f. 9îothleibenb. 9Í olí loé, adj., brez potrebe; f. Uttnijfljtg. 9Î0tt)liige, bte, laž v sili, v zadregi. 9Ï0tl)mittel, bas, pomoček v sili. Nothnagel, bet, f. 9lietnogeI; žebelj za silo , za potrebo ; fig. kar se v sili rabi ; f. Sîolbbcbelf. 9lot&f)etnlith, f. $odjnotI)pemltdj. 3Í0tíí)fenntg, ber, denar za potrebo, prihranjeni dnarji. 9Î0tbredjt, bas, silna pravica. 9l0ttjreif, adj., posiljeno zrel, prezgodej zrel. 910t(reif, bet, obroč za silo, za potrebo. SÎOtbtCife, bie, potrebna pot. 92othfad)e, bte, potrebna reč, silna reč, po- 9lothithiïling, f. 9Joth*ifenntg. 9lOt6fd|Iummer/ bet, posiljeno spanje. 9l0thfct|nttt, ber, rez v sili, kopanje rnde iz sile; f. a. Saiferfifinitt. 9lotI)fdjufi, bet, strel v sili; einen 9?othf¿huj) t Ei it il, streliti v sili, za znamenje sile ali nadloge, s strelam naznaniti silo ali nadlogo. 9lothftalI, ber, fût unbänbige $fetbe, nach V. stiska, poln. u. bohm. lisica; bei einer ©¡ehfeucfce, zasilni hlev. 9lothftonb, bet, bebrângtet 3«fîanb, nadloga, velika reva, stiska; ba man jn etnet unbefugten ^aitblung gejttungen ifl, posi-ljenje, sila. 9lothftern, f. Somet. 9îothftoi)f, f. 9îothbeheIf. 9iothtanfe, bie, kerst v sili, v nevarnosti, zasilno, začasno kerščenje, keršenje. 92 Otilia ufen, v. a., kerstiti, kerščevati, ker-ševati v sili, v smertni nevarnosti, za silo dati kako ime, ker boljši ni znano, ftotWefl, f- WWW!. 9?otMl)Ur. 9?01 fj t!) iit, bit, vrata za lilo. 9i0ti)iibtl, bas, neogibno zlo. 9l0tl)tt)aljl, bie, izbor v sili. 9?0tI)tt)Cg, bet, pot v sili, zasilna pot, preozka pot. 9?0tljtt C^ t, bie, bran v sili. prisiljena obramba, pravična bramba samiga sebe; im gaile ber 0totl)tt>eljt, ko je bil prisiljen . samiga sebe ali svoje premoženje braniti. 9lolIjtoCifer, bet, matica za potrebo hranjena. 920tljt0ettbig, adj., silo potreben, neogibno potreben, nujin, potreben, da drugači, da brez tega biti ne more, poln. konieczny, rtiss. neobhodimyj, nužnvj (nujni); ba« ift notljtoeitbig, to mora biti; f. a. Stbfolnt; not^tDenbiger toeife, po sili, po neogibni, (neogibljivi) potrebi. 3litlj »eitbtgleii, bie, neogibna potreba, sila, neogibnost; bie 9iotl)tt>enbigfeiten be« Seben«, za življenje neogibno potrebne reči (nad) Gutsm. morabitnost). 9i0lf)BCr!, ba«, potrebno delo, zasilno delo, delo v sili. 970t^t00rt, ba«,beseda za silo, ker boljši ni. SlotbtDtirf, f. iRol^aitžfflnrf. 9l0ti|jeidjett, ba«, znamenje v sili, znamenje nadloge. Sftotlljiidjt, bie, f.©emalttliatiflfeit; jur93e* friebtgung bet SBo^llufi, posilna nečistost, posiljenje; russ. nasilstvo; Stotbjudjt be= gebett; f. 91otl)jii(l)tigen. SlOtljjiidjtigen, v. a., posiliti, 0ta(i)Ravn. pokorjastiti, korjastiti), po sili oskruniti, onečastiti. SlDtfjjiidliigcr, ber, posilnik, posilovavec ženske. 9?ot^atDong, f. SKot^brong, SRofljjniljt. SRot iftCdtiOn, bie, naznanilo, napoved. Slotificiren, v. a., naznaniti, naznanjati, napovedati, napovedovati komu kaj. snotion, bie,f. SBcgtiff; gefail«amtlid?e, razsodba (kameralna). JtOttOttiren, ».o., Sentanben, izreči zoper koga sodbo zavolj deržavnih dohodkov. ftotirblld), bas, zapisi, zapisne bukve. Slotiren, v. a., zapisati, zapisovati, zaznamki, zaznamovati; f. a. SilttttEtlttl. 9101 ift, bet, zaznamo vavec. SlOtij, bie, naznanilo; Stotig neumen, na znanje vzeti; f. genntltifj; er nafjm feine 9iotij batton, ni maral, ni se zmenil za to. JlitOrifd), adj., sploh znan, vsem znan, očiten. 91i)tfd)el, f.ftui. SlOBCllt, bie, novela*, povest, pripovest (romantična); f. a. 91ad)trttgŽbCn>rbmtng. Slo&ellenfd)reibtr, bet, novelist», spi-sovavec, skladavec povesti. 91 oba, f. SJlobitoten. SRooation, f. Slcuenmg, SteuerungSbertrag. ^Obetnbei, bet, listopadf, listov gnoj, november*; bohm. u. poln. listopad; serb. studeni; russ. nojabr. 9} ti b i t it t e H, bie, nove bukve; f. a. SlCUtgfCit. 910bij, 9tODije, bet, Steuling, novak, novi- SMitat. 1107 nec, samostanski novinec, novic *; russ. poslušnik. Jlobijiat, bet, novinstvo, novaštvo. novišt-vo *, čas poskušnje, poskusno leto v samostanih. 91lt, f. 9lmt, ba«, in einem 9llt, na mah, v enem trenutji, v enem hipu, kakor bi pihnil, kakor bi trenil, mignil; nai) Jan. po-hitoč; in bem ttamlidjen 9luj ta hip; f. SlugenMitf. SJluance, WitAttcinittg, f. ©djattirimg, 316= ftufung. iflitanciren, f. Slbftufcn, Sdjattiren. Wiidltern, adj., bet benfelben Sag nodj nidjt« gegeffen unb gettunfen bat, tešč (allsl. t'št, leet),teš, ki se ni ogrešil, ki se ni oteščal, otešal; nucbtern trinfen, na tešče, teše piti; nitdjternet ©beidjel, slina na tešče, teše; ba« gleifd; fd^mecft nu$tcai, meso plevi, nima prave slasti; a. prazen, jalov, suh; nod) feinen Oiaufd) Ijabenb, obet batton fdjon befreit, tre-zev, trezen (fitr trezven), bei Gutsm. trez-ljiv, trezek; nuditera toerben, strezviti, trez-viti se, strezniti se; ein tiudlterne« Seben fu()ten, zmerno živeti; laffet un« nudjtent fein, trezni bodimo. Stiidjternlj eit, bie, betguflanb, ba man no$ nidjt gegeffen bat, teščnost, tešnost, (russ. toščest-i); im Suftanbe berStudjternbeit, na tešče, teše; bet Sufiaitb, ba man ci)tie SRaitfd), ftdl) »oflig betouft ijl, treznost, trezvost; f. a. SKii'tigfeit; 9ludjternljeit eine« dinfatlž, praznost, puhlost, jalovost; iti ber iJlud^tertti beit bereut er, trezen, streznjen se kesa—. SRiltfe, f. SDlutfe. 91ui ern, v. r., godernjati, mermrati (nerazumljivo). v 9lubcl, bie, stubeln, rezanci (aud) serb.), lezanji , (poln. lazanki), nad) V. mužlji, nudeljni; ©topfnubeln, svalki, testovniki (Gutsm.); ©ermnubeln, nad) Gxitsm. it. M. kipnjenki. 91ubel=, in bet 3f?g-> rezance, lazanje, lezanje mužlje, za nudeljne. 91ltbcl6rct, ba«, dilja. deska za lazanje. SRiibelbriiDe, f. Wubclftt^e. 91nbeII)oIj, ta«, f. SJlubelttmlje. Wllbelntadier, ber, lazanjar, makaronar*. i)! It it C t m C1) l, ta«, moka za lazanje, za rezance. Ulubeln, v. a., j. S3, eine @an«, gosko pitati. 9iltbelf£ri^e, bie, makaronikf. Wltbclfuitic, bie, juha z lazanji. Slubclitig, ber, testo za rezance, za lazanje. SJlltbelttlfllje, bie, valej, valjar za rezance. 91llbit(it, f. 31atftl)cit; naga podoba. 91 ii f f 11 n, v. n., burdj bie Dlafe reben, gognjati. SluIItn, f. Saugen. SlltU, adv., null ltnb Itid^tig, ničen, neveljaven; ttufi unb nidjtig maketi, erilaten, ovreči, podreti, razveljaviti -f. 9luII, 9iuHe, bie, na<$ V. ničla; in anbern flat). 9JJ., nula, (bei Gutsm. gola); fig., človek brez veljave. JiuUitiit, bie, ničnost j f. Sfli^tigltit, 1108 NumtätSbefötoerbe. N u I I i t ö 18 6e f dj to e1 & e, Nullität«! tage, bie, pritožba, tožba na overženje, na overžbo. Niilmauž, f. SdjarrmaitS. Nunter, bie, številka, ¿T.), cifra*, število, čislo (bnhm. lt. russ.), broj (serb. u. ato/.); et Wohnt 9lumer 15, stanuje pod številko 15; bitrdj alle Numern loben, na vsako stran; eine gute Stiimer bei 3emanb haben, zelo v čislih biti pri kom. Numerale, f. Bahtmerth. Numerär(et Sffierth), f. Sählfflcrtlj. Numerireu, v. a., zaznamovati s številkami; j), n., šteti, številiti. Nu Uterifd), adj.. po številki, po številu. Niintern, f. Böhlen, Numcriren. Numerifa^l, ter, kol s številki. Numeruö, f. 3ahl. Numižmatif, bie, penezoznanstvo, denaro-siovje; f. TOiinjfuube. Numiž mutiler, ber, denaroslovec, penezo-znanec. Nn n, adv., ben gegenwärtigen Jlugenblicf be* bentenb, zdaj, sedaj, sada; »on nun an, od zdaj, odsihmal, odsihdob; v prihodnjič, od zdaj za naprej, odslej; Waä nun? kaj hočemo sedaj storiti? nun u. nimmermehr, celo nikdar več ne, nikoli ne; conj., fi6erl)aiii)t, pa, pak, tedaj; Wenn ich 111111 ®echt habe, fo—, če pa pravo terdim , če tedaj pravico govorim —; mili ti nicht mehr *u ätl< bern iti, ker se reč ne more preložiti; f. 2>a; nun traf ež fteh aber, zgodilo se je pa, da — ; wie nun, wenn er fonimt, kako pa, ko bi prišel? nun fo fei e«! no naj bo; nun gut, dobro tedej! mtn, Was fagen Sie baju? no, kaj menite Vi? mtn ! Itun! no! no! je nun! i no! fage mir nun einmal, no povej mi že no; Wo ež bloß prffiünbe ber Webe bient, Witb ti im Slo», nicht überfegt. Nuntiatur, bie, poslanstvo papeževo. Nunciuž, ber, poslanec, poročnik papežev, nuncij. Nuncttflation, f. (SrbSeinfefcunß. Nunmehr, adv., zdaj, sedaj, zdaj pa. NunIttChril), adj., sedanji, zdanji, zdajni, zdajšnji; bie nunmehrige Qinti^tung, naprava, kakoršna je sedaj. Niinnen, f. Sangen. Nur, conj., f. Mein; le, samo; bit fannfi mit hingehen, le pojdi tje; i®ac gegenwärtig , ni bilo nikogar razun mene; nicht nut, fon= beril, ne le, temuč, ne samo , ampak tudi; nur fort, le proč; Warte nur! le počakaj! bringt mich nur immer unter bie^Stbe, le pod zemljo me spravite; nur geweint, nut geladjt, le jokajte, le jokaj; wer ihn nur fehen Will, kdor koli ga hoče viditi; Warte nur noch ein Wenig, še majčkino počakaj; ich Nnfholj. muß nur fehen, Wo er tft, moram vender pogledati, kje je; adv., ich ">at nut fertl9 geworben , alé et fam, ravno sim bil dodelal, ko je prišel. NU riß, f. Sroltig. Nil f d) ein, v. n. gognjati. Nllfdjen, v. n. it. a., jauberhaft, langfam ar< beiten, kasno, počasno delati, pečkati, mečkati , ogrebati se. Nllfdjer, ber, mečkalo, pečkalo. Nu I, bie, Wülfte 9htß, oreh; 9?üßenbnng, bie, obračanje v prid, na dobro, etwa aud? pohasnjenje; bteStufan* wenbung machen, kak nauk oberniti, obračati na ta ali uni primerek. 9lut)bar, adj., koristen, k pridu, porabljiv, dober; nufbar machen, v prid oberniti kaj; porabiti kaj; f. a. 92Ü$lid). 9in^bar!eit, bie, koristnost, porabnost. 92n$bcrc^nung, bie, preudarek, prerajt dobička. 9lutjei(f)C, bie, hrast za les (in ne za derva). Wu^cigenthiim, ba«, užitna last. 9lu|en, audj 92ii(jen, v. n., koristiti, korist prinesti, nesti, priditi, bei Trüber prido-vati, rabiti, hasniti, v prid biti, žaleči, dobro storiti, delati, na dobro, na hvalo priti, biti; »on einer Slrjltei, pomoči, pomagati; f. a. 2)iencn; prileči, prilegati se čemu, ugoditi, ugajati. Wü^cn, jebod? aud) Wu^en, v. a.. gebrau* djen, al« SEJiittet anWenben , porabiti, rabiti kaj, poprijeti se česa, uživati kaj, oberniti, obračati kaj, na prid obračati, auch (bet Gutsm. u. serb.~) poslužiti, služiti se; fein ®elb tlüfen, dobro, koristno obračati, nalagati, na dobiček obračati. Wilsen, ber, ba« ®ute, weld)e$ man ftdj burd) ben ©ebraudj, tie Slnweubuttg eittet Gutsm. auch dali); ob ber, obet jener, ali ta, ali uni; al« ob, kakor bi, kakor da bi; frage erft, ob er ba ijl, vprašaj, ali, če je tukej, vprašaj je li tu; al« ob e« ©¿hanbe toäte, kakor da bi sramotno bilo; ob — obet nicht, jeli — ali ne, ali — ali ne; lafj fragen, ob er ftanf, tobt fei, nach V. reci iti vprašat, če ni bolan, mertev, (u. nidjt, če je bolan); hingegen ob et fchon genefen, če je že zdrav; ob «olji, f- DbttOhl; ob morgen frčite« ©etter fein wirb, mag Stiemanb toiffen, nach Gutsm. Bog si jo ve, ali bo jutri lepo; ob auch, f. DbffiOhl; e« ift mit, al« ob ich junget hätte, tako se čutim, kakor ko bi bil lačen. Oba (h t, bie, a^t, 9luf|tcht, paženje, pazka, pomnja; etwa« itt Dbacf)t nehmen, v skerbi imeti kaj , paziti, gledati na kaj; Obacht geben, f. 2J(ht geben; göttliche Obacht, f. Obhut; au« betDbacht laffen, pustiti iz oči, zanemariti; et gab fo lange auf iljnDbacht, bi« et ihn ertappte, tako dolgo ga je pasel, da ga je spasel (Gutsm.~). £) h achten, v. »., paziti, gledati na kaj. £>ba(htfam!eit, f. Slihtfarafeit. Dbangejogen, Dbangeregt, Cbbemelbet, Obbenannt, Dbberegt, €bberiihrt,£)bbefagt, U. bgl., zgori imenovan, zgori rečen, zgori v misel, v besedo vzet, zgori omenjen, opomnjen; obbefchtieben, gori popisan. Dbb Četen, v. a., zapovedovati nad čem, prepovedati, prepovedovati. Dbbath, ba«, streha, krov, krovje, stan, stanišče, staniše (Quartier), prenočiše (Stachtherberge), pribežališče, pribežališe (3uflucht«ott); SemanbenObbach geben, koga pod streho vzeti, jemati; f. a. SBehet= bergen; unter Dbbach fommen, pod streho priti; unter einem Dbbach auf beffete« fflet--ter »arten, vedriti; f. a. 2ßetterbadj. Dbbachlož, adj., brez stanu, ki nima kam iti pod streho; altsl. bezkrov'n. £)6bucent, bet, razdevnik f, razparavec, pregledovavec merliča. Dbbneiren, v.a., truplo, merliča razparati, parati, razdjati, razdevati, odpreti, gem. fehlecht gori djati. Dbbnetion, bie, razdevaf, odpertje. notranji pregled merliča , razparanje trupla, obdukcija *. Dbbuctionžbefunb,£>b buctionžberidjt, bet, razdevno poročilo f, poročilo od razparanja, od notranjiga pregleda kaciga merliča. Dbbnrotion, f. Verhärtung. Cbebienj, bte, pokorščina, pokoršina, pokornost (zlasti mniška); f. a. ©ehorfaui. Dbebtenjpfarre, bie, klošterska fara. Dbeltžf, ber, obelisk *. Oben. Oben, adv., auf bet »om äRittelbunfte bet Grbe am roeiteften entfernten glätte eine« ¡Dinge«, zgor, zgori, zgorej; oben fc^totm; men, zgori plavati, po v«rhu plavati; volt oben herab, od zgorej, itad? V. zviškama, z visokosti, z višave; im ©egenfafe be« h'et unten, gori, na verhu, verh;oben auf bem Serge, oben int Gimmel, oben baratif fiefjen, oben brauf legen, gori na hribu, gori v nebu, verh česa, na čem stati, položiti, polagati verh česa, na kaj; »orljer, zgori, popred; Wie oben gebaut Worten, kakor je zgorej v misel vzeto, kakor smo že omenili, kakor smo pred rekli; am »ontehmflen $la|je, zgor, zgori, odspred; oben toohtien, zgori, v najvišjem nadstropji; oben auf bem Saunte, na verhu drevesa, verh drevesa; oben lies gen, na verhu ležati; Sitten »on oben bt« unten befefjen, premeriti koga s pogledam od verha do tal, od glave do nog; oben unb unten aus, (nad) Gutsm.~) po planinah no dolinah. Oben, ba«, verh, zgornje. Obenan, adv., obenan ftfceti, na pervem, na sprednjem mestu, odspredi; er fleht obenan, pervi je, predstvo ima pred vsemi; biä obenan füllen, do verha, pod verh napolniti, naliti, natočiti; obenan fegen, fdjttnn* gen, nadstaviti, nadmahniti. Obenauf, adv., obenbarauf, na verhu, gori; er iji' oben auf, na konji, premagal je vse napotja, srečen je; obenbarauf, verh tega. ObeUttUŽ, adv., obenan« fein, nepremišljen; et »tli obenau«, oben hinan«, visoko meri, leti, košati se, šopiri se, rad bi letel, pa perja ni še zredil (Guton.). Dbenburd), adv., zgori skozi. Obenein, Obenbrein, adv., al« Bugabe, verh, po verhu tega, poverh vsega; übet bie« nodj, verh tega, razun tega še; oben« ein geben, privreči, pridati; man toirb nod? obenbrein au«gelad)t, še smejajo se človeku. Obe nt C ru nt, adv., zgori okoli. Obenhin, adv., nur oben hin, nur fo oben hin, poverhama, po verhu , le po verhu, (tje v en dan); ettia« obenhin tl)un, po-slepiti kaj , po verhu kaj storiti, (bei Gutsm. oderzniti, omekniti), nemarno, po neskerb-nem, toliko, da je ime, kakor si že bodi, hitro, serb. koje kako; nad) bem Russ. na hitro roko delati kaj. D beul) i ii i 8, f. Dberflad)lid), ©eidjt. Cbenmerf, ba«, nadvodni del ladije. Dber, adj., gornji, zgornji, gorenji, verhni (alt*l.)i ba« obete Stotftnerf, gorenja hiša; bie obete @tabt, zgornje mesto; oberfle,f. Oberft; fig. beräBütbe, ®e»alt, bemiRatige nach, viši, višji, aud) prednji; bie Dbent, Sßotgefefcten, višji, vikši; bie oberen ©d^u« len, višje šole; im Äartenfpiele bet Dber, f. Obermann; al« praep. für: übet, f. biefe«. ßber=, in ben 3nfamtnenfej}ungen, bent Orte nach, gornji, zgornji, gorenji; bet SBütbe naä), višji, veliki, glavni; auch ttadj Oberbootžmamt. 1111 bem Seifptele be« Serb., auch Poln., Böhm. u. Alt.il. nad —. D bera cht, f. 5ld)t. Dberabmiral, naj višji admiral», veliki admiral * (russ.]. Dber a I te, Oberiiltefte, bet, starešina (ka-ciga rokodelstva), nadstarešina. C b Cr Olli t, ba«, veliki ured, viši ured. Dberamtmann, bet, viši opravnik, viši urednik. Oberamtžregiernng, f. Sanbežftelle. Dberar^e, bie, (tcaidmj, zgornje mreže. Dberarm, bet, nadlahti, nadramje, nadko- molee. Oberarmbein, ba«, nadlahtna cev (V.), nadkomolčna kost. SDberarjt, bet, veliki, viši zdravnik. Dberauffeljer, bet, veliki, viši ogleda, višji nadzornik "f, nadglednik f, doglednik f. Oberauffeljeramt, ba«, višidogiedstvo j, nadgledstvo f. Oberauffeljerln, bie, viši nadglednicaf, doglednica f. Dberauffid)t, bie, višji nadzor f (russj, nadgledf , dogled, (böhm. dohliženi, poln. dozor). Oberaugenbraun, bie, f. Oberfiraune. OberauŠt^eiler, bet, viši razdeljevavec. Oberböllen, bet, zgornje, gorenje bruno; f. a. 2lrcf)itrab. DberbaU, bet, gornje zidanje, gornje delo, po verhu zemlje. Oberbaud), bet, zgornji trebuh, nach V. nad trebuh. Oberbaudjgegenb, bie, nadtrebušje. Oberbauer, bet, boljec, veljak med kme-tovavci. Oberbaum, f. $au}>tbaum, ©arnbaum. O b e r b a u m e i ft e r, bet, višji stavski mojster. Oberbefehl, ber, übet ein Ätieg«heet, naj viši poveljstvo, glavno poveljstvo. 0 b e r b e f e h l S i a b e r, bet, naj viši poveljnik, glavni poveljnik, (nad) V. prevodnik), f. a. ^Befehlshaber.. Dberbefehlähaberfdjaft, bie, Dberbe-feblžiaberftelle, Oberbefeblžhobermiirbe, bie, naj viši poveljstvo, zapovedstvo, naj višji komanda *. Dberbeprbe, bie, viši oblast, viši gosposka. Oberbetdjtbater, bet, veliki spovednik, (glavni pridvorni duhovnik). Oberbetn, ba«, morska kost; f. Ueberbtiu. Oberbergamt, ba«, viši rudarijski ured. Obcrbergmetfter,bet, viši rudarski mojster. Oberbett, ba«, f. Sedbttt. Oberbeute, bie, zgornji del panja. OberbeboUmiitfitigte, bet, viši poobia-stenec. Oberbifdjof, bet, višji, vikši škof, nadškof t; f. a. (Srjbtfdjof. Oberblatt, ba«, zgornji list. ' Oberblet, ba«, zgornji svinec. Oberboben, bet, naj viši strop, in At. peter, m., poln. najwyzsze pietro. Oberbootžmann, ber, nadmornart- 1112 Dberbotmaj?igfeit. Dberbotmafjigleit, f. Dberlierridjaft. Dberbrauite, f. 2Iugettbraitne. Dberbiibite, f. Dberbobeu. Dbetbiirge, bet, poglavitni porok. Dbercommanbaut, f. DberbefeljlSltaber. Dbercommanbo, Slrmeeobercontmaubo, ftr-madno nadpoveljstvo; f. CbCtbCfE^I. Cbetbad), ba«, nadstrešek, zgornja streha. Cbctb cid)ttntt, ba«, viši jeznijaf. SD btt b Clt t f d), baS, zgornja nemščina, nem-šina, adj., gornonemšk. Cberbeutfdjlanb, bas, gorenje Nemško. Dbetbite Ctor, bet, višji ravnavec, vodja. ¿•bete, bet, viši, vikši; bei Gutsm audj predpostavljenik, predstojnik, russ. načal-nik (načelnik), bolim. u. poln. verhnik. Dbeteigeittbunt, ta«, glavna vlast, nad-vlast. Dbereigetttljumer, Dbercigentljitmžljerr, tet, glavni vlastnik obet lastnik, nadvlastnik. Dbcreigentbiimlid), adj., nadvlasten, glavnolasten. Oberetnnebttter, ter, višji pobiravec, po- birač, glavni tirjavee, f. a. ©inttelper. Dberenfe, f. £>berlned)t. Dbetfttd), ba«, zgornji predalček. Dberfelbberr, ter, višji vodja, veliki vojskovodja ali poveljnik. Dberielbljerrntoitrbe, f. Dberbefetjlžba* tterfdfinfi. Dberfelbmarfd)ali, ber, glavni, veliki maršal *. Dberftnanjratb, ber, višji finančni sve-tovavec. Dberflitt^e, bte, poverhnja (F.), poverh-nost, poveršje, poveršina, gornje lice (F); poln. audj plaszczyzna (ploščina). ¡Dberflatblid), adj., poveršen, poveršnat, plitev, plitek (fetd)t), ne uterjen; adv., poverhama, ne iz dna; ne na tanko, ne globoko, poverh, po verhu; t»et nut oberjtdd)* Itd) bte ®efd)id)te fennt, kdor je le nekoliko, le količkaj zveden v zgodovini; f. a. Dbenljin. Dberflad)ltd)icit, bte, poveršnost, poverh-nost, plitkost, neuterjenost. Dbcrflottenfiibrer, bet, f. Dberabintral. Dberiorftamt, f. Dberforfterei. Dbcrfbrfter, bet, veliki logar, ali gojzd-nar, viši borštnar *. Dberfijrfterei, bte, viši ob. višjelogarstvo, viši, velika logarija, stanovališče, stanova-liše višiga logarja; (bei Gutsm. viši le-sovarstvo). Dberforftmeifter, bet, veliki nadlogar, polil. wielki nadlešniczy. Dberfiiljrer, f. Dberfelbberr. Dbcrfujj, bet, gufittmtjel, nad) F. podglež-no, nadstopalo, russ. pljusna; Dbertijl, itn ©egettfag jttt ©oble, nad) F. ttnb betn Bohm. nart, m., (aud) Cberlebet). Db Ctg eb t eter, bet,viši, naj viši zapovednik. Dbergebt§, ta«, zgornji zobje, zobje zgornje čeljusti. Dbergeplj, f. Dberljolj. £>ber'geift, ber, višji duh. £>berljeerful>rer. Dbergerljab, bet, nadvarh. £)bergerid|t, ba«, viši sodnija, (au$ bei Gutsm.'), ett»a aud) presodnija -f. Obergerid)t§berr, bet, gospod, imetnik viši sodne oblasti. DbergeridjtSratlj, ber, svetovavec viši sodnije. Dbergefdjof, ba«, zgornja hiša, zgornji del, zgornji stan, zgornjica (itf.), nastropje; f. a. ©efdjofe, Stodmerl. Dbergefdjiibe, f. Dberleber. ©bergeftmž, ba«, zgornji okrajik, nad; Gutsm. zverhno opasje. Dbergeipantt, bet, viši župan. Dbergeffialt, bie, viši oblast, naj viši oblast, moč, (poln. zwierzchnošč). Dbergefflanb, ba«, zgornja obleka. Cbergemebr, ba«, gornje, na ramenu, rami nošeno orožje (puša, kopje i. t. d.). Dbergott, bet, viši bog. Dbergiitje, bet, veliki malik. Dbergrab, ber, viši stopnja, dostojnost; f. a. Šuferlatiti. Dbergurt, bet, zgornji jermen (remen), zgornji pas. Dberbalb, adv. U. praep., zgoraj, verh česa, nad čim, poverhu; obetljalb bet 33tucft, zgorej nad mostam, unstran mosta proti vodi gredoč. JDberbanb, bte, §anbfflurjel, zapestje,za-pešče (?); bie obete gldd)e betJganb, gornji, verhni del roke (dlani nasproti); fig., uberlegene ®et»alt, im SBettjlrette, premoč, predstvo, prednost, pervo mesto; bieObeti i)anb l)aben, beljaupten, premoči, premagati, zmagati, zmagovati, pervi biti; vulg. zgorej, na verhu biti, zvonec nositi (ettra« serd^tl.); bie Dbetljanb befommett, aud? užu-gati, preobvladati (rnefjr seri.) koga; f. a. llebergetoid)t; Sinem tie Cberfjanb lajfen, dati komu pervo mesto, mesto na desni; £5betl)anb trn ©piete, perva roka; £>berl)ant> befialten, (»on Slnjtdjten. Snttagen u. bgl.), obveljati. Dberiamtfd), f. OTerntannžljarniid). D ber bil Ui t, ba«, glava, naj viši glava, glavar, poglavar; Dbetijaupt be« ©taate«, glava deržave, deržavni vladar; ttt anbecn fl. 2K. načelnik (»on načeti, unb nid)t ettoa »on čelo); jitm Dbet^aupte t»dl)len, za poglavarja izvoliti, voliti; jtd? jutn Oberbaupte auft»etfen, za poglavarja usiliti se, uriniti se, poglavarstva, vladarstva polastiti se. Dberbailitlid), adj., te« Dberfiaupte«, poglavarjev; in teffen SButbe gegrnnbet, po-glavarsk, glavarsk. £>berbauptmattlt, ter, pervi, veliki, naj višji stotnik. Dberb ait§, ta«, gorenja hiša, gornjica (M.); trn engltfdjett parlamente, gornja zbornica, (zbornica lordov). Dberljaut, bie, (epidermis), zunanja ali po-verlina kožica, nad) F. kaber (?), verlia-njica, polt, (do polti moker). i jOberfiecrfiiiim, f. Sberbefeil^aber. SDierljtftn. Dber&efen, f. ©puttbiieien. Oberiemb, baS, verhna, gornja srajca. SOberietr, ber, naj višji gospod; vladar, naj viši oblastnik. DberljerrUd), adj., naj višjiga gospoda, vladarsk; kar se tiče naj viši vlade. Dberjierrliiiifeit, Cberijerrfcljaft, bie,naj višji gospodstvo, vlada, vladarstvo, naj višji oblast; bie Dberijettfdjaft im .Rantpfe befommett, f. Oberf)anb; bet Cbet^ett, f. biefeS. Cberierrfdiafilid), f. D&cdjerrltd). Cbcrbcrrfc|ett, v.«., gospodovati nad—. Cberbtmmel, bet, zgornje nebo. Cberbirt, ber, višji pastir; audj vladavec, glavar. Dberljof, bet, verhni, gornji del dvora; f. a. ©erttPbOf (oberfter). Dbcrtl Of perid) i, ba«, dvorska nadsodnija. Dberljofiagermeifter, ber, veliki dvorski lovec. £>.berl)Oimarfd)an, bet, veliki dvorski maršal. Dberiofmeiftcr, bet,veliki dvorni mojster. Dberbbile, bie, f. gegefeuer. Dbctbolj, bo«, Stammljolj, visoko drevje, visoki, dorasli les; Slefie, vejevje, lesna poveršina. Dberiofe, bie, hlače, (in ne spodnjice). Obccbuticnamt, baS, viši topilnični ured. Dberjtt, bie, f. $rioritt. Cbcrintcnbunt, ber,veliki,glavniopravnik. D b C t ir b ifd), adj., pozemeljsk, tudi nad-zemeljsk. dberjagcr, bet, pervi, višji lovec, nadlovec. Dberiiigcrineifter, ber, veliki lovec, viši lovski mojster. Dberiamraer, bie, f. Cberfiaitž. Dberiorameti ctr, bet, pervi kamernik. Cbcrioplfln, ber, pervi, višji kaplan. Dbericilner, bet, pervi, višji točnik, kletnik. Dbcrfiefcr, bet, zgornja čeljust. Dberiieferf dilngaber, bie, privodnica zgornje čeljusti. Oberfieme, Dbctlinttbaiien, f. Dberliefer. Dberitnjt, bas eigentli^e itiitn, f. biefeS. Dberlirdjeitratl), f. <£onfiftorinitt, wottl. veliko cerkveno svetovavstvo. Cbetilflffc, bie, gornji razred, klas. Dberllaue, bie, bei ^fetben, mali rog; bei i^ieten mit gefpalteten itlauett, mali par-kelj; beim geber»tei), mali krempelj. Dbcrfletb, bas, gornja, verhna obleka. Dbttlne^i, bet, veliki hlapec. Dberfobtriibe, f. Sobitabi. Dberfommattbo, f. Dbercommanbo. Dbertbrper, bet, gornje truplo. Dberhflttj, ber, an bett Jtutf^en, nad} V. gornja polža. Cberliidjenmeifter, bet, veliki kuhar. Cbcrlobe, bie, am 3Bebetjlui)le, bet obete iljeil bet 8abe, Moriti bet IČamm (greben) befejliget wirb, nad) F. gornji pah, nacf Zal. gornje žlaje. £>beilanbf bas, gorensko, gorenji, viši kraj. Dberiijt. 1113 Dbetlönbcr, bet, gorenec, gorjanec. Dbcrlültbcrin, bie, gorenka, gorjanka. Dberlttttbežgend)i, bas, viši deželnasod-nija, deželna nadsodnija. Dberianbečgertdjtžratl), ber, svetova-vec deželne nadsodnije. Dbttlitttbif^, adj., gorensk, gorjansk. Dberionbridjter, bet, veliki sodnik. Cbctlaft, bie, zgornji naklad. Dberlaftig, adj., jtoifdjen ben ©erbetfen ju »tel Žafl ®abenb, zgori preobložen, pre-naložen. Cbcrlauf, bet, zgornja paluba (rim.). Dbcrlebcr, bas, oglav, urbas*, bolim. nart, m., serb. naplat. C berief je, bie, f. Dberli^e. Dberle&eit, baS, nadfevdf- £>berlebenžljerr, bet, viši fevdni gospod. ¡Oberlehrer, bet, višji, pervi učenik, učitelj; f. a. |jau$)llel)rer. Cbecieib, bet, zgornje telo, zgornji, nad-trebušni život, audj život fd)led)t»eg, nadj V. 11. bettt liu.is. nadtrebušje. Dberleine, f. ©berurdie. Oberiientenant, bet, nadlajtnant*. Dberii^^e, bte, zgornja ustnica, f. a. SiflfJC, Obcrliflitcnnctüc, bet, čutnica zgornje ustnice. Dberiufi, f. Sletljer. D b ermaßt, f. Uebermadjt. Dbetinaitn, bet, im ffiettjlreite, premaga-vec, zmagavec, močnejši; @d)iebSrid)ter, f. biefeS u. Dbmattti; im Äartenfpiete, višnik (poln.)-, ©itteS Dbetmattn Werben, pod se spraviti koga, zmoči ga; mil. vojak na desni strani v versti. Dbcrntcifter, bet, nadmojster. DbermOltd), bet, pervi mnih, f. 2ltd)i= manbrit. Dbermiiljlfteilt, ber, verhni, gornjikamen ali tečaj; f. Simfet. Dbetoffijier, bet, viši oficir*, nadoficir. Dbetfliltitei, ber, viši zakupnik ali štantnik. DbcrijfUtre, bie, velika fara. Db etil f orrer, ber, veliki fajmošter. DberVfarrltrdje, f. 9Mterfird)C. ¡Dberjjittite, bie, zgornja plošča, ploša. Dberfllu^, f. Dberbattb. Db er)J Oft Q}lti,baS, višipoštnija, velika pošta. Dberpriefter, ber, veliki duhoven. Dberjmeftcriidj, adj., veliciga duhovna, nadduhovsk. Dberrattg, bet, viši čast, viši častna stopnja. £)berregt, f. Dberetgcntljmn. Oberreibe, bie, viši versta. Dberrentmeifter, bet, veliki dohodart- Dberridjter, bet, veliki sodnik; iubet®e= meinbeoetfaffung, veliki župan. Dberridjterlili, adj., oberrubtetlidjes Ur* tl)eit, sodba viši sodnije , višiga sodnika, etwa audj presodba. Dberrinbe, bie, zgornja skorja, poveršni lub. Dberrinieit, f. SDberflaue. Dberrift, bet, f. Dberfnfi. 1114 Cbcrroif. DficrrOtC, bet, verhna suknja, f. UeberrOlI; Dberileib. ID bet Ž, ba«, smetana, angebl. tu @t. poverš-nja; f. ;}iai)ltt. Oberfaal, bet, zgornja dvorana f. DberftttS, bet, pervi stavek, sprednjik, bolim. napoved. Dberfd)ale, bie, poverhna lupina. Dberfdjar, lleberfdjar, bie, (mont.) nad-merek. Oietf^fl^mcifter, bet, veliki zakladniki- D ber djenl, bet, veliki točaj. Dfier lljeniel, ber, stegno, gornji del stegna. £)6tr d)tffer, bet, naj viši ladijar. ©ber d)ilb, ber, ba«, zgornji ščit. £berfd)lad)tig, adj., obetfdjladjtige« ®af.- fet, nadkoiesna voda , gornja voda , voda z verha padajoča na kolo; oberfd)dd)tige« 9tab, kolo na korce, na flofote. Oberfdjreiber, bet, pervi pisar, viši pisar. D 6 er jetrni), f. Ueberf^ul). Dberfd)ltle, bie, višji šola ali učivnica; f. a. ©ijmitafiitm. Dberfiiiiler, f. ©tjmnafiaft. Dberfdiulratl), bet, eine $erfon, viši šolski svetnik ali svetovavec, (šollegium, višji šolsko svetovavstvo. Dberfd)ltltl)ti&, bet, veliki župan. OberftgttieUe, bie, nad) V. preklada, nad) Gutsm. nadpražje (aitd) bolim. u. poln.), naduree. Dficrfeitc, bie, zgornja stran, beint £ud)e, lice. Dfierft^, bet, pervi sedež, pervo, naj ime-nitniši mesto. Dfierft, adj., sup., naj viši, naj veči, naj bolj na verhu; ju obetfl, na verhu, zgorej; ba« oberjle @tocft»erf, naj viši, zadnje nadstropje; ba« Sberfte bet iDtildj, f. 9ial)m; bie oberfie ©telle eittneljmeH, pervi biti, predstvo pred vsemi imeti, biti na per-vem mestu; bie oberjle ®ett)alt, naj višji oblast; ba« Utiterjie gu oberjl feljren, vse prevreči, premetati, premešati; in ben 3u= fammenfe&ungen, naj višji; obetjlet ®eti$t«= bof, naj višji sodnija . dosodnija f. Dberft, Cberfte, Cbrift, bet, mil., bet »or= gefefcte eine« Stegimeut«, uadj ailen fl. 2». polkovnik (t>on polk, altsl. pl'k, (Regiment). DberftaatŽaniDfllt, ber, viši deržavni pravilnik. Dberftaatžgemalt, f. ©oubereitifat. Oberftabt, bie, gorenje mesto. £)b erftttllmeiftCT, bet, viši konjušnik. Dberftelle, bie, Viši oblast; pervo mesto, f. SBorrang. £>6erftIjoitflmmerer, bet, veliki dvomi kamernik. Dberft^Ofmarf^flU, bet, naj viši dvorni maršal. Dberftiiofmarfdjallami, ba«, naj viši dvorno maršalstvo. Dfierft^ofmeiftcr, bet, naj viši dvorni mojster. Dberftljofrid)ter,bet, najvišji dvomi sodnik. Obig. Dberfttmme, bie, visoki, pervi glas. Dberftleljenrid)ter, ber, naj viši fevdni sodnik. Dberftlieutenant, ber, in allen fla». ©i. podpolkovnik. Dberftridj, ber. f. Sttpoftroplj. Dberftritbterli^, adj.. naj viši sodnije. DberftUbe, bie, gornjica (ßf.), gornja hiša. Dberftiii, ba«, zgornji del, kos. Oberftufe, f. Sujjerlatib. DberftU)ttd)tmcifter, ber, major pri konjiči, (bei V. viši stražnik). Cberteitfel, ber, lucifer, belcebub. Dbertijeil, ber, (ba«), gornji del, gornji konec, zverhnina, verh, verhovina. C bet t l)0r, ba«, zgornje vrata, pl. Obertbür(e), Zgornje duri, pl. Cberberbetf, f. Oberlauf. Dberbermalter, bet, veliki, višji oskerb- nik (upravnik). DberOogt, bet, naj viši vojt (vajd). DberDOrmitnb, ber, nadvarhf- Dberborntunbfljoft, bie, nadvarstvo, (varstvena sodnija). £berbormnnbfd)aftIid|, adj., nadvar-stven. Db e rborftefier, bet, pervi, viši predstojnik (bei Gutsm.), pervi izmed vikših. Obermiiljnt, f. Cbangejogen. Ober wärt adv., uadj oben f)üt, gor, kviško, proti verha, navzgor. Dberffiflffer, ba«, zgorenja voda; f. a. Pupfflaffer; ba« Dbettraffer baben , dobiti, zmagati. Dbertoelt, bie, svet, gornji svet, tukajšnji svet, zemlja. Cbern>udj3, bet, vejevje na drevji, f. £ber= I)0lj; za rast odmenjeno drevje; visoko drevje. DberfflUUbarjt, ber, višji, pervi ranocelnik. SDberffiltrf, ter, (tcaidm.), zgornja čeljust divjiga prešiča. Dbcräaljn, ber, zgornji zob. Dberjintmermann, bet, pervi, veliki tesar. €bgebod)t, Dbgemelbet, Dbgenanut, f. Cbangejogen. Dbgleid), Cbfctyon, £bwol)i, Cbjtoar, eonj., dasi, desi, dasi ravno, dasi tudi, ako ravno, ako tudi, čeravno, če tudi, če prav; id) I)abe e« getl)an, obgteid) bu e« Betboten fyaji, storil sim, čeravno si prepovedal; ob e« gleich niifyt JU billigen iji, fo—, če se tudi ne more hvaliti, vender —; meine gegentoät; tige, objtoar geringe Slrbeit, moje sedanje, bodi si tudi malo delo; obfe^on et jung ifl, dasi je mlad, če prav je mlad, aud) naj ti je mlad; serb. akoprem, prem da. Obljaben, obfjabenbe $flici)t, f. Slufbaben. £ bi) alt en, f. ©djiifcen. Dbjanb, f. Cber^anb. £>bl)errfdjer, v- n., gospodovati nad čim. Dbjltt, bie, varstvo, bramba, čuvanje, zavetje, skerb; bie göttliche Obbut, Božje varstvo, Bog vodi, je varh; f. Slufftdjt. D big, adj.. f. Ober; poprejšenj, prejšenj, Obiter. zgorej rečen, popred omenjen; au« Obigem ift flat, iz gori razloženiga se vidi očitno. Obiter, f. Obenhin. Object, ba«, f. ©egcnftanb; reč, stvar, predmet t, predsebekf (F.); Objeet bet ©teuer, davku podveržena reč; Rimbert ®ufaten jtnb fc^cn ein Objeet, sto cekinov je že nekaj , ni ravno malo. Objectjon, f. (Sinmurf. Objectiti, adj., predmeten f, predsebenf, objektiven; f. (Scgenftanblid); iuit feunen ®ott tlid?t objefti», Boga ne poznamo na-sebno, t. j. kakor je sam na sebi; ba« Obs jeetise, kar je, biva samo na sebi razun nas. ObjeetitiglaS, bai, im gernroljr, russ. u. polil, predmetno steklo, steklo stvarem nastavljeno. ObjectiBität, bie, predmetnost, nasebnost. Oblaft, f. Soft. Oblate, bie, oblat*, oblatek, (nadj Gutsm. mlinec ; eigentl. ©djarrblättdjen), lepenica (Ravn.) Cblotcnboiicr, Oblatenietfoiufer, ber, o- blatar. O blat t on, f. Opferung. Cblotoricu, pl., kupčijske naznanila, poročila. Oblci, bie, živež, dnar samostanam darovan. Obliegen, v. »., etnet ©ad?e obliegen, pečati se skerbno s čim, prizadevati si za kaj, v skerbi imeti kaj, beliti si glavo, truditi se, ukvarjati se s čim (etwa« »er* äd?tlid)); ben ©tltbien obliegen, učiti se marljivo, nad) F. podajati se na kaj, nad) Gutsm. streči čemu, udan biti; e« liegt mir ob, id) bin »etbunben, dolžen sim, dolžnost mi je, moja dolžnost je, dolžnost imam, jez siin zä to postavljen, moje delo, moje opravilo je (to storiti); meni je naloženo, mene služba veže i. t. d.; int ©treite ob* liegen, premoči, premagati, zmoči, zmagati, zmagovati. Obliegenheit, bie, dolžnost,naloga,zaveza. D b l i g 01, adj., dolžen, zavezan; obligatet ® e* genftanb, zapovedani uk; inbetSÄujtf, poglavitni glas, nad? Zal. na gosli, na orgle peti. Obligation, bie, zaveza, prevzeta dolžnost; ©djnlbsetfdjreibung, dolžno pismo (zlasti deržavno), obligacija. Obligatorifd), adj., vezaven, vezujoč. Obligeance, f. ©efiilligleit. Obligeant, f. Serbinblid). C bi ig it en, v. a., f. SSerbinben; id? bin Sljneit obligirt, dobroto ste mi storili, hvaležen sim vam. Obligo, in Obligo fein, dolžan biti; oljne mein Obligo, brez moje zaveze. ObligUUŽ, (casus), posrednji sklon, t. j. vsak sklon ali padež razun perviga in petiga. £ bliteriren, f. Služflreiiieit. C b 1011 gum, ba« , podolgasto čveterokotje. Obmatyt, f. Uebetmodit. Obmann, ber, f. Slnffdjer; ber be» ?ln«.- Obfotge. 1115 fdjlag gebenbe ©djiefcericiiter, pervak med razsodniki, pervomestnikf. Cbmanuflliaft, bie, Stopnja, čast, pokteri je kdo pervak med razsodniki. Oboe, bie, f. $autboi§. Obolus, ber, oboi», medni dnar nekdanjih Atencov. Obreptio. f. ®rfdjlei(l)ung, (Stfc^lctc^cn. C b r i g f e i t, bie, gosposka, oblast. Bet Gutsm. oblastnija, oblastvo; bet Obrigfeit geljoti c^eil, gosposki, deželni oblasti pokoren biti; Obrtgfeiten, oblastniki. Cbrigfeitlich, adj., gosposke, deželne oblasti; ba« obrigfeitItd?e Slnfeljen, veljava gosposke, gospoščina veljava; obrigfeitlidje $erfon, oblastnik. Obrigfeitftein, f. ©cenjftein. Cbrift, ber, f. Oberft. Obruireit, f. llebetlobeit, Ueberpufen. Ob f ^ on, f. Obgleidj. Obfdjmeben, v. n., f. sBothanbenfetn, borfteljen; bte ©acf)c fd)U>ebt bei @erid)t ob, reč teče pred sodnikam; bie jtuifcfjeii iljtten obgefdjtoebten ©treitigfeiten, njih prejšnji prepiri; bie obf^mebenbe ©efaljr, bližnja nevarnost, preteča, nastajoča nevarnost. Obfebn, adj., nesramen, gerd, debel, umazan, nespodoben, klafarsk. ObfCOnitiit, bie, Obseaena, umazanost, nesramne, nespodobne besede; f. a. 3ott(u). Obfcur, adj., f. 2)un!el, Unbeiannt. Obfeuront, bet, mračnjak, temnjak. Cbfeurantismuž, bet, mračnjaštvo, so-vraženje ljudske omike; f. Stt^ift^CUC- Cbfcuritett, f. SBerbunfeln. Dbfeeiiten, f. SBefdimbren. Cbfeljen, f. 3luffl^t (haben ubet ettoa«), Obfeher, f. Sluffeber. O bf e in, v. n., biti nad čim. Obfeauien, pl., bilje, vilje. Obferbanten, pl., frančiškani stariga ter-diga reda. Obfetbons, bie, stara navada. Obfettianjmafig, adj., po stari navadi. Obfettitttion, bie, opazovanje. Obfertoationžarmee, bie, Obferbattonž* COt^Ž, ba«, opazovavna. pazna vojska, opa-zovavni, prežavni oddelek, nad) bem Russ. tt. Poln. observacijna armada. Obferbator, f. Seobaditer. DbfetOaiotium, f. ©ternmarte. Obfetoiren, f. Seobadjten: «efolgen. Obfidit, f. SnfMt. Obfibian, bet, obsidian». Obfieg, f. ©ieg. Obftegen, v. n., premoči, premagati, premagovati; tm 'jtojtf, dobiti pravdo; bie obftegenbe ^artljei, ta ki je dobil pravdo; »on einet SŠeinung, obveljati. Ob Ob Ob Ob Ob Ob Ob ieger, bet, dobivec, zmagavec. ignation, bte, zapečatba, zapečatenje. ig Uit en, a., zapečatiti, pečatiti. iftena, f. aSMberftanb. iftiren, f. Sibetftteben. o le t, f. »eraltet. otge, tie, skerb za kako reč, 1116 Dhforgen. Dhforgen, f. Sorgen. D bft, ba«, coli. S3aumfrü^te, sadje; altsl. ovoštije, russ. ovošči, pl., m.; abgelege* než Dbji, uležano, madno, medno sadje, umlajeno sadje, mehka hruška; gebčtrtei Dbjt, suho , posušeno sadje, nad) Gutsm. sušoba; hetbež Dbft, skominasto, kislo,terpko sadje; befdjabigtež, ubito, potolčeno;baž Dbjt abliegen (äffen, sadje mediti, mladiti, maditi, medeniti, mečiti; f. a. SHbUegen; Dbft borten, sadje sušiti; Dbft jum ®6tten, sadje za sušilo ; «ugfdjnifcet unb Skalen »om Dbft, nad) Gutsm. tešina (?); f. a. ternobft, ©tcin= ohft; Dbjl »on ben Saunten fd)lagen, sadje klatiti. £>Öft = , in Sftgn. sadni, - sadja. Dbftafel, f. šinbernif?. Dbftanb, f. Sßiberftanb. Dbftart, bie, versta, sorta sadja; anbete Dbflarten, drugo sadje. Dbftatt, f. Siberftanb. Dhftbär, bet, navadni medved. Dbftbau, bet, f. Dbftsud)t. C bit D a lt tlt, bet, sadno, rodovitno drevo, sa-donosno drevo. D bft bau minule, bie, sadivniea, sadišče, sadiše sadnih dreves. €bftbaumjud)t, bie, sajenje, ravnanje sadnih dreves, sadniga drevja, sadjorejaj. Dbftbliittye, bie, evetje sadniga drevja, cvetje sadja. Dbftbredjer, bet, precep (V.~), tergač. Dbftbrei, bet, čežana. SDbftbnbe, bie, branjarnica, prodajavnica za sadje. Dbftbarre, bie, sušnica, sušivnica za sadje. Dbftchen, f. 9Biberftehen. C bft er, f. Dbhänbler; Dbftumcfiter. Dbftemte, bie, obiratev, tresenje sadja; jut Seit bet Dfternte, kadar je sadje zrelo, kadar se Badje trese, spravlja, obira. £>6fteff et, bet, sadjojedec, sadjojedež; kdor rad sadje jd; vulg. kdor je volk na sadje. Dbfteffig, bet, sadni kis, jesih», kis iz sadja. Dbftfleien, bet, madež od sadja. Dbftfrau, f. Dbfthänblerin. Dbftfreunb, f. Dbfteffer. C bft g arten, bet, vert, sadni vert, sadovnjak, sadovnik, (bei Gutsm. sadno le-kovše), biihm. u. russ. sad. Dbftgörtneret, bie, sadna vertnarija. Dbftgattnng, f. Dbftart. Dbftgöttin, bie, Pomona. C bft bara en, f. Dbftbredjer. D bft i an bel, bet, branjarija, branjarstvo, kupčija ali kramarija s sadjem. Dbfthänbler, Debitier, Dhftlrömer, Dbft= l)0(le, bet, branjevec, (branjar), prekupec sadja, nach M. sadar (audj bähm.'), nadj Gutsm. sadjar; Dbftljanblet feitt, branja-riti, sadje prodajati, s sadjem kupčevati, sadje prekupovati. •Dbftljänblenn, bie, branjevka, sadarica, sadjarica; ženska, ki sadje prodaja, Gutsm. branjarica. Dbjljltit. Cbftl)ttU§, baž, branjarnica, sadjarnica. Dbfthotfe, f. Dbfthänbler. Dbfthiiter, f. Dbftawihter. Dbftjahr, ba«, leto za sadje dobro, leto, v kterem sadje obrodi, nach F. sadno leto. Dbfünat, f. §aI3ftarrig. D bft i na t ton, f. (štgenfinn. Dbfttäfer, bet, sadni hrošč. Obfttammer, bie, hranivnica za sadje, medija, medivnica, shramba za sadje. Dbftieller, bet, klet, hram za sadje. Dbftfenner, bet, poznavec vsakoršniga sadja. D bft fern, bet, peška, pečka, auch peček f. übt. tem. Dbftiifte, bie, škatla sadja, za sadje. Dhftforb, bet, čajna, košara, jerbas sadja, za sadje, Dbftlram, bet, f. Dbfthanbel. Dbftfrämer, f. Dbfthänbler. Dbftindjen, bet, potica iz sadja. Dbftfultur, bie, f. Dbftjucht. Dbftlnnbe, bie, Homologie, sadjoznanstvo, nauk od razniga sadja, in kako ž njim ravnati. D bft lehre, bie, f. Dbftfunbe. Dbftlefe, f. Dbftemte. Dbftntangel, bet, pomanjkanje sadja; kadar je malo sadja; dragina sadja. D bft mann, f. Dbfthänbler. Dbftmarit, bet, terg, teržišče, teržiše za sadje. Dhftmonat, bet, sadni mesec,f.September. D h ft m Oft, bet, sadni mošt, mošt iz sadja, tolkla, pijača jabelčnica, hruškovnica i. t. d. Dbftmuft, f. Diftbret. Dbftpflanjltngr bie, zasad sadnih dreves, mesto, kjer je sadno drevje zasajeno. D h ft treffe, bie, stiskavnica, preša za sadj e. Dbftreid), adietgei&, SBetßßtlb. Cd)CrßCtb, adj., rumen, kakor okra, okro-žolt, okrorumen; ba«, zemeljska rumenica. Dtiloftatie, bte, ohlokracija*, derhalo-vladjet, vlada derhali, prostiga ljudstva. Ddjž, Cdjfe, ber, vol, vole, ein Junget Dd)S, junec; ba« Deä)iä)en, volič, voliček. junček; ber toilbe Ccfcč, divji vol, f. a. 2luetOd)8, ®iifiel0d)ž; 3ud)to(h«, bik; 3ugcdjf enbummhett, bte, volovska neumnost. Ddifenfcll, bas, volovina. volovska koža; ein Ddjfenfett habeit, neobčutljiv biti, terdo, oslovsko kožo imeti. Cdlftnfttbcr, ba«, mrazenje po jedi. Ddjfenfletfd), ba«, volovje, volovsko meso, volovina, f. a. SRinbfieifd). Difcugatlc, bie, volovski žolč. Ddjfengetb, ba«, bikovina. D 6) f eno o f t, acti< volovsk. bikast, govedast, telebast, štorklast, štorast, bedast, neukreten , debel, neotesan , (bei Gutsm. zapet). Dd)fenl)aftig!eit, bie, govednost, neu- kretnost, volovska okornost. ¡Ddjfentjanbei, bet, kupčija z voli. ¿)d)ienljan&ler, bet, volovski kupec, ba-rantavec z voli, kdor z voli kupčuje, volar (linbefiimmt uitb bebeutet aud) Ddjfen« hirt, Ddjfenfnecht u. bgl.). Cdjfcnbnnt, f. £>d)ienfeH. CUfeni trt, bet, volar, volovski pastir. Dd)fcnl)trt, fe'U, volariti, vole, voli pasti; feine Sugenbjahte, in beiten er ftd) uugli^e .ftenntnifie aneignen fonnte, »erbradjte er al« Oci>fetlflirt, svoje mlade leta, v kterih bi se bil lahko kaj koristniga naučil, je za-volaril. DchfenJinf, f. Ddjfenftaue. SDchfeniOti, ba«, volovski jarem, telega. Ddifcnjunge, v°'ar- volarče. £)d)fenlalb, ba«, teliček, junček, mladi biček. , £)d)fenflaue, bte, volovski parkelj. D 4 f en I neti t, ber, volar, hlapec, ki z voli vozi. £)d|fenlO))f, ber, volovska glava; zastavna glava, bikasta glava; Bei ben Dtofjnen, trotovo rodilo; f. a. SMttttttfOfcf. £>d)fcnf0tj), bet, volovjek. Ddjfenftaut, f. £auhcd)cl. Dd)fentcber, ba«, volovina, volovsko usnje; £>CtOt) = , in 3fggn. v osmerki, v osmini, v oktavi, osminski. Dctanhanb, ber, zvezek v osmerki. Octnbblatt, ba«, osminski list. Octatte, bie, osma (V.), oktava, in ber SWuftf, etwa osmica (PotJ-, theol. sedmi dan, sedmina. Dctabformat, ba«, osmina, osmerka. O C tO ber, ber, kozopersk, (kozapersk), oktober, vinodaj f, vinec, moštnik (/'of.), nad) Gutsm. vinski mesene, desetnik ; serb. listopad, poln. pazdziernik. böhm. rijen, russ. oktjabr. Octroi, f. £anbcl3freiljeit: ißriöilegium; Stajcbrungäfteuer. Octroircn, v. a., eine Serfaffitng, podeliti (sam ob sebi) ustavo, darovati. Dtularaeuge, f. 21ugen$eugc. Ocnliren, f. ülengcln, (s popkam cepiti). Oculift, f. 2lugenar?t. Obe, bie, oda, visoka pesem. Oebc, ulj., samoten, pust, opuščen, opušen, pustošen , puščoben, pušoben, nenaseljen, neobdelovan, gol; prazen, divji; odljuden, kamor ljudje ne zahajajo; öbe liegen laffen, ne obdelovati; bei Gutsm. rod (seri.); öbe« ?anb, f. Oebc, bie; öbe machen, f.SScttDiiftcn. Ocbe, bie, pušča, puša , pustinja, puščava, pušava, puščoba, pušoba, goljava, golica, samotija, samota, samija; pusto, samotno, nenaseljeno mesto. O b C nt, ber, f. Sttbem; Dbem haben, f. «üthmcn. Cebcm, f. 2Bafiergcfd)tt>iiIft. Obemloif, f. Slibentloč. O ebnen, f. »eriiben, iBemiiiten. Dbenbid)tCr, ber, pisavec, skladavec od. Debenei, f ffiiiftcnei. ObenStag, f. OTittniodj. Ob en nt, ba«, odej, odeon. Ob Ct, conj.. ali, resian. alboj, altsl. ili, libo; totnn er nur fčnnte, obet wollte, da bi le mogel, ali hotel; er ift entteeber franf, obet Ofenlcffel. l'tfiött geftorben, ali je bolan, ali je pa že umeri; ober auch, a" tu<1'' a" Pa tnemiithig. Obontctcr, ber, hodomer, potomer. Ocbnng, bie, pustošenje. Objtnž, f. ffirunbfteucr. Ofen, ber, Stnbenofen, peč; Defd)en, pečea; ber Dfett raucht, n. V. peč se kadi, ri^tiger iz peči se kadi; ben Dfen hei?en, peč zakuriti, kuriti, v peči zakuriti, zanetiti; ber Dfen glüht, (železna) peč je razbeljena; ttnen Dfen fefceit, peč postaviti, napraviti; ben Dfen hüten, za pečjo sedeti, peč varovati, podpirati, peči se tiščati, tišati; glübenter Dfen, bela. razbeljena peč; bet hohe Dfen, plavž, fužine; ihn ablaffen, nad) V. plavž pustiti, (ogenj ugasniti); ihn anlaffen, zažgati, zažigati; ben Dfen befinden, plavž napraviti; hinter bem Dfen hoden, doma ti-čati, čepeti (brez dela); baniit fanti man feinen £uub au« bem Dfen loden, f. §unb; •Sjinterofen , zapeček; Sadofen , pečnica, (Gutsm.~) . -Darrofen, sušivnica; Schmelzofen, topilnica, talivnica, plavž; 3iegelofen, opečnica; Äalfofen, apnenica u. bgl. mit; telfi ber Formation auf — niča. Ofen = , in 3f@gn. pečni, peči; okoli peči, pri peči i. t. Ofenanler, ber, pečni okov. Ofcnange, ba«, an ben ©¿hnteljčfen, nadj V. luknja pri nogi. Ofenbonf, bie, klop okoli peči, pri peči, polica; auf bet Dfenbanf liegen, len biti, lenobo pasti, lenorit biti; valjati se za pečjo. Ofcnblafc, bie, Ofcntcffel, ber, pečni kotel, vzidani kotel. Ofenbranb, ber, ena peč; ein Dfenbtanb Siegel, ena peč opeke, cegla; ein Dfenbtanb jtalf, apnenica apna. Ofenbruch, ber, metallif a n b, bie, innere, šteje, pl., bei Gutsm. steja; äujjere, mesteje, pl., »ergl. SCfCltlOC^. C j C II mi (d), ber, omelo, lesičje, lesičjak za peč. CfcnjtnÖ, ber, pečnina. Dffen, adj., ni^tju, odpert; nic^tt>erfci>lof= feit, odklenjen, nezaklenjen; offene« genfler, odperto okno; i)alb offene Xljüt, priperte duri; etn offene« ©efäf, nepokrita, odkrita posoda, brez pokrovke; offene glafdje, nezamašena sklenica; ben ijintmel offen feljen, viditi nebesa odperte, nebo odperto; offen Werben, odpreti, odpirati se; tlid)t gugebedt, odkrit, razkrit, razodet, razgernjen, razhaljen; au«i gebreitet, raztegnjen; offene Slrtlte, raztegnjene roke; offene Xafeí galten, jeben, bet niitífeifeit Will, bagu gießen, občna miza, miza za slednjiga; »on feljleríjafíeit ieibe«; fdtábeti, nad) V. roten; offene güfje, nad) Verl, gotove noge, itadj V. rotne noge, (»ergl. ba« unterfrain. poretiti, retiti, bes ídwbigen); offener @d)abe, nezaceljena rana; freimütig, odkrit, očiten, odkritoserčen, raven, goloserčen; offene« Jperj, ravno, odkrito serce; offener ÄoJ)f, odperta, bistra, zbrisana glava; offen liegen, na prostem, neobdan; offene« 8id)t, gola luč, sveča v rokah; offener ©altg, ne pokrit prehod; offene ©egenb, plan; in eiltet offenen ©egetib, na planem, na planjavi; f. $tei; offener ©rief, odperto pismo, ne zapečateno ali že Offenbarunfl$ort. 1119 odpečateno, razpečateno pismo; offene ©tabt, odperto, neobzidano, nezavarovano, neuter-jeno mesto; offene« 8anb, odperta dežela; v ktero je pot odperta; offene (Srbe, neza-merzle tla; offener grofi, golomrazica, su-homrazica; offener neposedeno, ne- zasedeno mesto; ofeitet 8etb, nezapečen, odperto telo; offener ©edjfel, na neodločen znesek; offene ©atlt, očitna dražba; offener gaben, očitna^prodajavnica, za vsaciga odperta; auf offener ©traffe, očitno, na očitnem, na očitni cesti, na ulicah; offen Ii es gen, očiten, razločin , jasen biti; offen res bell, odkrito, na ravnost, brez ovinkov, in prideržkov govoriti; offene ©teile, odperta služba; f. (grleMgen; offener ffitub, ugoden, dober veter, mont. votlinast; f. a. Stufig; mit offenem SWttnbe, zevaje, aud) zijaje; mit offenen Slugen, z odpertimi očmi gledaje; ba« Satlb liegt bit offen, dežela je pred tabo; offen flegelt, odpert biti; offen jleljen laffett, odperto pustiti, ne zapreti; bte ©nftdjt fleljt Sebermann offen, vsakdo sme, more pogledati, pregledati; bet $artljei fleljt bet Weitete 91edjt«jug offen, vdeležencu je dopuščeno , pognati pravdo pred viši sodnijo; beut ©laubiger fleljt ber ®eg ber Slpbellation offen, upnik sme prositi za presojo; offener Sufen, nad) Zal. jahlo nedrije, razjandrano nedrije, gosli kazati; offene @d)Ulb, očitna spoved einSprudj, worüber eine Weitere SSefdjwerbe* füljrung offen fleljt, razsodba, zoper ktero se je moč naprej (pri visi oblasti) pritožiti. Offenbar, adj; očiten, očit; russ. javnyj; »on 3eberntann bafüt erfannt, vsem znan; »ielet bergen ©ebanfen Werben offenbar Wer* ben, misli mnogih sere se razodenejo; offen* bateSüge, očitna laž; e« ifl offenbat, očitno je; alle« wirb offenbar werben, vse se zve, se bo zvedilo, vse bo očito; an iljm wirb ©otte« £errlidjfeit offenbar, nad njim se razodeva Božja čast; offenbare @ee, offenbarer grofi; f. Offen. Offenbaren, v. a. it. r., razodeti, razodevati kaj, se, odkriti, odkrivati kaj, se, povedati , na znanje dati, dajati, naznaniti; f. a. (Eröffnen; alle« Wirb fid) offenbaren, vse bo razodeto, vse bo na dan prišlo; vse se bo zvedilo, vse bode na svetlo prišlo, vidilo se bo, pokazalo se bo; in tljeologi; fd)er Sebeutung, razodeti, razodevati; ©e; ijeiintliffe offenbaren, odkriti, razodeti skrivnosti; ftdj offenbaren, razodeti se, povedati svoje skrivnosti; geoffeilbarte Religion, raz-odeta vera. Dffenbarlidj, f. Offenbar, ®efannt. Dffenbatuno, bie, razodetje, razodenje, naznanjanje, odkrivanje; bte Offenbarung Soljanni«, (skrivno) razodenje svetiga Janeza, (nad) V. razodevščina); razodeto resnice; ®ernunft nnb Offenbarung, um in razodenje Božje. OffenbarungSglaube, ber, vera vBožje razodenje. Offenbatungžort, f. Oraiel, 1120 Dffenbiren. Cffenbtren, f. SBeleibigen. Dffenljeit, bie, fig., odkritost, odkritoserc-nost, odpertost. Dffenberjifl, adj., odkritoserčen, ravnodušen, odkritiga, odpertiga, ravniga serca, serb. iskren, istinit, russ. cistoserdecnyj; ein offenherziger äKenfd), človek odkritiga serca, nepotuhnjen človek, ki človeku v oči gleda (V.); etn offenherzige« Sefettntntfi, odkrito spoznanje, spoznanje iz odkritiga serca, odkrito povedanje , odkrita spoved; mit 3emattb offenherjig Umgeljen, odkrito s kom ravnati; bet Dffetthergtge, odkritoserč-nik, odkritoserčni človek. Dffeitljerjißiett, bie, odkritost, odkrito-serčnost, ravnoserčnost, ravnodušnost, nepo-tuhnjenost, ravnodušje, odkrito serce; serb. istinitost, iskrenost, poln. szczerošč; mtt Dffenherjtgfeit, odkrito, odkritoserčno, na ravnost in brez zavojev ali prideržkov. Dffenfunilig, adj., sploh znan, vsim znan. povsod znan. Dffenfton, f. SMcibigung. Dffenfio, f. aingripmeife. OffenftDflliionj, f. Slngripbiinbnif?. DffenfibC, bie, bte Dffenffoe etgreifen, na-padama delati, začeti napadati , udarjati, popadati, napadni boj. £)ffenftiitf, ba«, ®ärtnerait«brucf, odperta gredica. Seffent It d), adj., t»a« »or Sebermamt ge= fd)teht, očit, očiten, vpričo drugih, pričo ljudi; jtd) öffentlich fel)eu (offen, očitno pokazati se; jit Seberntamt« ®ebraitche be; ftimntt, öffentlicher Ort, vsim odperto mesto; ein öffentliche« ©ebäube, očitno poslopje, beffet jebod) ijtbie fpejielle Sezeidjnung, at«: deržavno poslopje (@taat«gebaube); cesarsko (faiferltd)e«), mestno ()täbtifd)e«), občinsko (®emeinbel)ait«), cerkveno poslopje (Sttchengebitube) u. bgl., aud) bleibt e« jiti tuetlett unüberfe£t,al«: öffentliche ®a(fe, ulice; öffentlicher ©iarft, terg; öffentliche« SBirth«--hau«, kerčma, gostivnica; öffentliche« Seben führen, med ljudmi, med svetam živeti; öffentlid)e«_Hau«, f. §urenljffijier, bet, f. Beamte; bei ben ©olbaten, Ceffnnng. oficir * (in allen fla». 9R.), častnik f; bie Offijiete, oficirji, oficirstvo. Dfftjterž=, itt 3fgg., oficirski. Dfftjieržrang, bet, oficirska stopnja. 'Dfftjtn, bie, ißerfftätte, delavnica, oficina*; Suehbrttcfetei, tiskarnica; Slpothefe, tekar-nica; Satbierftube, brivnica. Dfftjinell, f. Seitfräftig. DfftJtÖS, f. 9lmtlidj; trn offtjiöfen SBege, uredama, po uredu. Dffijium, f. 3fmt, ißflidjt. Deffnen, v. a. u. r., odpreti, odpirati, (nad) Pot. nur) odperati (zaperto); auffdjltejjen, odkleniti, odklepati (zaklenjeno); bett^aun öffnen, odverzniti, razverzniti, verzniti; eine • Hütbe, geflochtene £f)ür öffnen, odtakniti, odtikati (kar je zataknjeno); ein »erjiopfte« 8od) öffnen, odmašiti, kar je zamašeno. oddelati zadelano, odpažiti zapaženo , odcepiti začepljeno (nad) M. začepano); eine glafd)e öffnen, odmašiti; einen Sailen öffnen, odvezati, razvezati, kar je zvezano, povezano; eine 28unbe, (Sitergefd)t»ulft öffnen, predreti, predirati, prebosti; ben 9Wunb öffnen, usta odpreti, ziniti oberzevniti, zevati; gum 9teberi, spregovoriti, spregovar-jati; bte äbet öffnen, puščati, pušati; ein @d)lofi öffnen, ključavnico odkleniti, odklepati ; Saufgraben öffnen, rove , prekope skopati, poln. przykopy otworzyc; ber §tm= mel öffnete ftd), ujasnilo se je, megla se je zgubila; fi®nntad)ten befomnten, večkrat omedleti; jum öftern, mnogokrat, često, ne enkrat; öfter t®un, ponoviti, ponavljati, posp,etovati. Defter g, adv., f. Dft. C f t m fl i 118, Oftmalig, adj., pogosten, večkraten , gostokraten , mnogokraten, dostokraten, gost. Dftma®13, ¡Oftmals, adv., dostikrat, velikrat. DÜ f. C, int. Dietni, ber, ©ater« Srubet, stric; bet ÜÄut* tet ©ruber, ujic; bei Gutsm. ujčej; e®emal« aud): SReffe. O i Cime, bie, teta, strina, ujna; f. Xoittt, 9Jiu®me. Dieim=, in ber 3f&9- stricov, ujcov. Dljeimlidj, adj., stricov, stričev, ujcov, ujčev. D^eimf $ af tr bie, stričevina. Deil, f. Del. Dim, f. Dieim, Slin, ©l>reu, 2iim. DimfilOtt, etwa brezlistnica; f. Klette. D ei m (i en, f. fieimdjen. Čimer, f. 2)infeigerfte. ID i mit an t, f. grauenmänteldien, ®rinb= toucj. Dinbentlic®, f. Unbenfitci. Dine, praep. u. adv., brez, in ailen anbertt fla». SJiunba. bez; oljne {Ru®nt ju ntelbeit, nočem se hvaliti, brez bahanja govoreč; oljne 9lnfe®etl bet ißerfott, brez ozira na ljudi, ne ravnaje se po osebi; o®ue ®elb, brez dnarjev; jWanjig 9J!änner unb grauen oljne bieJiinbet, dvajset moških in ženskih razun otrok, brez otrok, (ne vštevaje otrok); 0®ne3Rit®e, brez nuje, brez težave, lahko; oljne Unterfdjieb, brez razločka, nad) V. neločima; ol)ne Umjiimbe, brez zavoja, brez ovinkov; oljne @nbe, brez konca in kraja; oljne Unterlaß, neprenehama, neprestano; oljne ©djerj, brez šale, zares; o®ne 3wei* fel, brez dvoma, gotovo; D® ne baf, f. e« i ji gef<®e®en, o®ne bajj te® e« Wußte, zgodilo se je brez mojiga ve-deza, brez mojiga vedenja; o®ne bajj idj e« wollte, brez moje volje; et ijl fottgegan= gen, o®ne ein äßörtdjen gefprodjen jit ®aben, šel je, besedice ne spregovorivši, ne zinil ni, Dir. 1121 kar šel je; er ijl nie fortgegangen, o®ne fi<® embfo®len ju ®aben, nikoli ni šel, da bi se ne bil priporočil; o®ne ju ttiffen unb ju Wollen, nehotama in ponevedama; o®ne bidj umjufe®ren, erbltcfji bu ben ©tem nidjt, ako se ne oberneš, ne ugledaš zvezde; 0®ne bidj loben ju tuoilen, nečem te hvaliti, ali —, ne da bi te hvalil, ali — ; o®ne etwa« ju fürd)teit, 0®ne aile gurd)t, brez vsega strahu; o®ne ju fpredjeti, molče; nidjt o®ne ©eforg* nif, z nekako skerbjo; et fant, 0®ne ge; rufen ju fein, prišel je nepoklican, nepo-zvan; o®ne Weiter«, naravnost, brez ovinkov, brez odloga; e« ijl Itidjt 0®ne, (9[?t0i »injial.), ni brez nič, ni prazna, ta ni kar si bodi; et t®ut e«, o®ne red®t ju wijfeu, ttiatum, dela, de sam ne ve, zakaj. Dinebem, Dinebtež, Dineitn, že tako, brez tega. Dinegott, f. 3ltieift. Dincian^t, ba«, DineIoVf,ber,brezglav-nik, kar je brez glave. Dineiofe, ber, brezhlačnik. Dbnentgeitlid), f. linentgeitiiii. Dineradjtet, f. Ungeadjtet. Dineforge, brezskerbnik. D infern, Dingeaditet, Dingefiiir, f. Un= fern, Itngcodjtct, Ungefiiir. Dingötterei,f. Sitieifterei. Diniängft, f. Unlängft. Dinmad)t, bie, 9»angel bet 3Rad®t, Jtraft, nemoč, omaga, slabost; bet3ujianb, ba bet Äörper wie tobt ba®inftnft, omedlevica, ne-svestica, omotica (Sdjwinbel); omamica, medlica (M.), medloba; russ. obmorok (ob-mrak); tli £>®nmadjt fallen, omedleti, omedlevati, onesvestiti se, (v omedlevico pasti); slabo mu je, slabosti ga obhajajo. Dinmiidjtig, adj., fraftlo«, nemočen, slab, brez moči, kar je onemoglo, omagalo, opešalo ; Äräfte unb ©ewujjtfein »erlierenb, omed-levčin, omotičin, omamljen, omamičen; 0®n* ntädjtig Werben, omedleti; f. D®ntttttd)t; fraftlo« Werben, onemoči, omagati, oslabeti; er i ji o®nntäc®ttg, omedlel je, v omedlevici je; o®imiäd)tigen3otn ®aben, jeziti in per-titi se; eitt D®ntnäc®tiger, omaganec (V.)-, biefet C®ttmad)tige ba, ta revež. D®nmÖC®tigfeit, bie, Äraftloftgfeit, nemoč, slabost, omedlevičnost. omotičnost. Dinmajjgeblit®, f. Itnma&geblii®. Diniterbig, adj., brez čutnic ali nervov. Dinfdjflttig, adj; brezsenčen; o®nf(®attige ©člfer, brezsenčniki pl., ljudstva med po-vratnikama. Dinfdjuians, ber, brezrepnik; iceibl. brez-repnica. Dinfdjtner, f. Unfd)ffler. D i o! "lt., oho! Dir, ba«, uho; ba« äußere, innereD®t, zunanje, notranje uho; £)e®rd)en, ušesce; ba«@efeör, sluh; bie£>®tett jücfen, praskati se, pečkati po ušesih; bie D®ren judetl i®m, ušesa ga serbe, rad bi zvedil kaj noviga; tauben D®ren ptebigen, bob v steno metati, gluhim pripovedovati pravljice; jic® etwa« 1122 Ohr. hinter bas Oljt fdjteiben, dobro zapamtiti, pomniti kaj, vediti jo komu; Semanb bie •i?aut, bas gell über bie Ofjren gießen, koga odreti, odirati; ob vse svoje pripraviti; er bat es fattftbicf hinter beit Ohren, jih ima (debele) za ušesi, je ves muhav, zvit ptič je, prepekan; er ift ttodj ttafi, ift noch nicht trorfen hinter ben Ohren, ima še mah za ušesi, komaj je izlezel iz lupine; bicfe, harte Ohren haben, zaraščene, zarašene ušesa imeti, ne hoteti slišati; bülllte Ohren haben, tenek sluh imeti, tenko slišati; bel) Äopf gmifdjen bie Ohren nehmen unb ba»on gehen, pobrati svoje kopita, uliti jo; (Sinem einen Äetb ins C'i)t f<|netben, narediti mu jo, da bo pomnil; ju feinen Ohren fehen, paziti na kaj ; er fjat feine Ohteit baju, neče nič slišati, nič vediti od tega; auf bem Ohre höre ich nicht gilt, na to uho ne slišim dobro; bie Ohren Hingen mir, po ušesih mi zvoni; gäileli, failfen, braufen, poje mi po ušesih, buči, hrumi, šumi; er fdjreit, baf ©nem bie Ohrett geflen, vpije, da človeka ušesa bole; bie Ohren hängen taffen, ušesa pobesiti, nach Gutsm. poklopati; ftdj hinter bett Ohren fragen, praskati se za ušesi, v kertice hoditi; Semailben h'"'1' bie Ohren fdjlagen, an bie Ohren fragen, komu zauh dati. dajati, koga zauh počiti, zaušnico dati; bis über bie Ohrett tli etl»aS (ittaBaffer, in ©Bulben u. bgl.) ftecfen, čez glavo tičati v čem, (v vodi, v dolgih i. t. d.); fi cerfem, bet, olivna pečka. Dtlbetg, bet, oljska gora, olivnica (poln J. Odbili), ba«, podoba z oljem malana. Delblatt, ba«, oljkin (oljčin) list. Delbtiife, Delbrufe, bie, grampa, troskva (K), d rože od olja. Delburftig, adj., (od svetilnice), ki ima malo olja, ki hoče ugasniti. Dlcanber, ber, (nerium), oleander*, russ. puhovnik, poln. plochowiec. Dleafter, bet, (Elaeagnus), divja, češka olika, češka oliva. Delen, v. a., naoljiti, russ. masliti; eine Sfeife, z oljem zabeliti, beliti, politi, polivati; ben Salat, solato z oljem politi, zabeliti; ba« 3?a(>iet člen, papir v olji namočiti, namakati; ein (Sdjlojj, ključavnico z oljem namazati, pomazati, mazati. Delcnjen, v. «., imeti duh, slast po olji. Deler, ber, oljar. Delerer, bet, mjilar. Delerin, bie, oljarica. Delfatbe, bie, oljnata barva (K) Delfarben, adj; nad) v. oljnate barve, f. Delbeerfarben. Delfafi, ba«, sodček za olje. Delflafdie, bie, sklenica za olje. Delfleien, ber, madež od olja, oljnati madež. Delfrudjt, f. Delbeere. Delgang, ber, f. Delmiifile. Delgarten, bet, oijnik, olivnik. Celgclb, adj., zelenkasto rumen, kakor olje. Delgemiilbe, ba«, malarija z oljnatimi barvami. DelglaS, f- Delflafdje.. Delgb^e, ber,leni, ncočutljivi, kladasti človek. Delgiilie, bie, davščina, davšina od olja. Delljanbel, ber, kupčija z oljem, oljarija; ben Deltjanbel betreiben, z oljem kupčevati, ettoa« seradltlid), oljariti. DeHjiinbler,, bet, oljar. Delbanblertn, bie, oljarica. Delbaut, bie, nek pergament. Delbefe, f. Delbriife. Delljorn, ba«, rog za olje. Delidjt , Celartig, adj., oljast, olju podoben, kakor olje. Delig, adj., Del entl)altenb, oljnat; oljen; oliger ©alat, oljnata solata; |td) oitg ma* c^eti, z oljem zamazati se, pooljiti se. D It gard), ber, oligarh*. Dligard) iC, bie, oligarhija, vlada nemnogih. Dligatdjifd), adj., od nekoliko ljudi vladan. Dlintžjeiten, nekdanji časi. Dlitiiten, pl., lepodišeče olja. Dltbe, f. Delbeere. Onanie. O It bin, ba«, olivin*, nad) Šul. maslinko- vec; bei einem pe. Delteii, adj., oljnat. Delrö3d»en, f. SRielttnrj (fdjtoatje). Delmi, bet, saje od olja v lampi. Delfalbe, bie, oljnata maža. D elf am e, f. SKiibfame, ieinbatter. Delfiinmet, bet, oljar tovornik, ki olje na konji prodajat nosi od hiše do hiše. Delfdjlüger, bet, oljar; kdor olje dela. Delfdjmiete, bie, mazanje,mazarijazoljem. Delftab, ber, vejica od oljke. Delfenid), f. (SIfen. Delftamfjfe, bie, stopa, obet stope za olje. D It ban m, f. SUjlIirfdjt. Deltonne, bie, bečka za olje, bečka olja. Delung, bie, mazanje z oljem, oljenje;bie legte Delung, sveto olje, sv. poslednje olje; bie legte Delung geben, v sveto olje djati, devati; böhm. u. serb. poslednje pomazanje. £ C13 U> C i g, bet, oljčina, oljkina vejica, ma-slična vejica, znamenje miru; ben Deljtoeig reidjen, mir ponuditi. Dl^mfl, bet, Olimp*, stanovališče, stanova- liše bogov (pri Rimlj.). Dltjmtliabe, bie, olimpiada*, čveteroletje pri nekdanjih gerkih. £11) m }j i f d), adj., olimpijsk; f. Inmatlifd). D men, f. SBorbebeutnng. Dmindž, adj; zlovesten f, koben f, slabo prerokujoč. Dnanie, bie, samooskrumba, f. @elbftbe= fleifnng. Onantft. D na Iii ft, ber, kdor sam sebe skruni, oskru-nja; f. ©elbftfchimber. On dit, govorica, pre (@t. böhm. pry) boje, (Dbetlt. Ijuboje, »iell. au« ljudje «. bojiti). Onera, v1- 0nus' i-Dnertren, f. Sctaften. Dnertiž, f. Saftig. Onižln«, f. 2lffel. Dnfel, f. Oheim. DnOmatOpÖie, bie, posnemanje naturniga glasa ali žvenka v besedi, onomatopeja*. Ontotogie, bie, bistvoslovje, ontologija*. Dntologifcf), adj., bistvoslovsk. Onychia, f. SKogclgefchtoiir. Onpj, Onhdjftein.ber, oniks*. Dl>at, f. Unburchftd)tig. Opal, ber, opal». DpOlmUtter, bie, opalščina, opalšina. Oper, bie, opera, nad) V. peta igra, (spevoigra f, böhm. n. poln j; ernjte, velika opera, fomifd)e, smešna opera. Opera, pl., bukve, kar jih je kdo spisal. D<)etat, baä, izdelek, spis, sostavek. Operateur, ber, operator, f. SBnnbarjt. Operation, bie, überhaupt, delo; Unternehmung, početje, započetje zlasti kake vojske; d)kutgifdje, operacija, burdj ©djtteiben, odrez, rezanje, burdj Sägen, žaganje U. fctgl., ginanjoperation, dnarstveno delo, početje. CperationSbafiŽ, bie, podstava vojaškiga delanja. Operette, bie, opereta*, mala opera. Dperiren, t?. «. n. «., f. SBirlen, delati, tvarjati; operirati koga, t. j. odrezati, odžagati , i. t. d. mu kak ud; russ. delat operacija. D p er t ft, bet, f. Opemfanger. Cperment, bas, (Auripigmentum), f. 2lu= «pigment. Opemarie, bie, napev, aria iz kake opere. Dpembi^ter, ber, spisovavee oper, pes-menik, ki sklada opere. Dperngnder, ber, glediščno, gledišno gledalce, kukalce. DpemijnUŽ, ba«, gledišče, glediše za opere, russ. operni dom, hiša za pete igre. Dpernfiinger, bet, pevec v operi, operni pevec, (nad) bem Böhm, spevoigravecj-). Opemföngerin, bie, pevka v operi, operna pevka. Dpfer, ba«, dar, darilo, daritev, aldov* ([magy.); Dpfetgelb, dar cerkvi poklonjen; ba« ©eopferte, aud) posvetek, posvečilo, posvečnina; SBibinung, izročitev, posvetitev, posvečba; Sranbopfer, f. biefe«; ®anf; cpfet, zahvalni dar, bogohvalni dar, za-hvalščina, zahvalšina; f. a. SJieffe; JUtn Opfer bringen, v dar dati, dajati, prinesti, prinašati; znebiti se, odreči se kaciga užitka, kake reči komu na korist^ et ift ta« Dpfer bet greifjeit getootben, končan je bil, padel je, življenje je izročil za svobodo; et ift al« Dpfer bet Stinffudjt gefallen, pijanstvo ga je končalo, ugonobilo; f. a. Sffitb5 men, Setven; $etehtung«opfer, bogočastni dar, častni dar; Setfoljnungžopfet, bogo- Opferftotf. 1125 spravni dar, spravni dar; 33ittopfer, bogo-prosni, prosni (prošnji) dar; ©übnopfer, rešnji dar; Dpfet geben bei £odj}eiten, v kuhovnico dajati, v jabelko potikati (nar. pes.). Opftr = , in 3ffcgn. darilni, daritni, f. übt. bie golgenben. Opferaltar, bet, darilnik, bei ben Sllten, žertvenik (altsl.). Opfer bar, adj; pripraven za darilo. Opferbeil, ba«, darilna sekira. OpferblUt, ba«, kri v dar pobite živali, darilna kri. Opferbranb, bet, darilni ogenj. Opferbrot, ba«, posvečeni kruh; f. §0ftte. Opferbiichfe, f. Opferftoi!. O P f er er, bet, darovavec, aldovaveo*,(fiutsm.) Opferfieifd), ba«, darilno meso, darovano meso, meso darovane živali. Opferfeft, ba«, darovanje. Opferf euer, f. Opferbranb^ _ Op f ergäbe, bie, dar, posvečnina. O p f er g a U g, bet, daritni pristop (k oltarju). Opfergefäft, ba«, darilnica, posoda pri darovanji rabljena. Opfer gelb, ba«, darovani denar, darilni denar, ki se daje ali na altar poklada, dajanje v sklad; kar gospodarji poslam o novem letu dajo. Opfergefdjirr, f. Opfergefäf?. Opfergitt, ba«, pitni dar. Opferbauž, ba«, darovavnica, daritna veža. Opfer herb, f. Opferaltar. Opferhorn, ba«, darilni rog. Opferhnnbert, f. öelatombe. Opferlaften, f. Opferftotf. Opferlügen, bet, darilni kolač. Opferlamm, ba«, jagnje v dar dano. Opfer ntahl, ba«, ua<| V. darine, pl., altsl. zr'tva. Opfermeffer, ba«, klavni nož, klavski nož; unter bent Dpferntejfet fallen, f. Opfer. Opfern, v. «., podariti, dariti, darovati; za dar, za podar prinesti, prinašati, aldo-vati* (magy J; tmbmen, izročiti, izročati; izročevati, posvetiti, posvečevati čemu kaj; ein Xfjier, zaklati v dar; jtd) opfern, posvetiti se, izročiti se za koga, izročiti svoje življenje za kaj, altsl. žr'tvovati; in bet .Sttdje, na oltar položiti, v sklad dati, dajati; feilt Stebfle« opfern, znebiti se, odreči se naj ljubšiga komu na korist; f. a. 9luf= opfern, Eingeben. Opfern, ba«, darovanje, daritev. Opferpriefter, bet, darovavni duhovnik, darovavec, aldovavec*, {altsl. žr'c). Opferprteftertn,bie, duhovnica, darova vka. Opferrauch, bet, dim od zažganiga daru. Opfer f d) 0 le, bie, darilna čaša, skleda. Opferf(hiädjter, bet, kdor bogovam dari kolje. Opferfthmauž, bet, f. Opfernmhl. Opferftahl, f. Opfermeffer, Opferbeil. Opf er ft litte, bie, darišče, dariše. OpferftOtE, bet, skrinjica ali puška za darila, skladnica, darilnica. 1126 Djjferiljttr. Dr&enlfiinsler. £j>feit1)iet, fcaž, darilna žival, darovavna žival, v dar dano, namenjeno živinče. £pfetttfd), tet, miza za dari, darilnica (miza), darilnik (oltar). £j)fettO&, bet, smert za kaj. CpfttUltg, bie, daritev, darovanje, aldo- vanje*; 2J!ejjopfer, sv. maša. £pfcrbielj, taS, darilna, darovana, v dar bogovam zaklana živina. £pfettOCtn, bet, darilno vino; darovano, posvečeno vino. Cpfajug, f. Diferpitg. v Dit, bet, oflt, točrtl. kačnik (kamen). £j)ljtl)alntte, bie, očesna vnetica,vneticaoči. Dpi ti tt trni(d), adj., — očesne vnetice. Cfltflt, baS, opijat, uspavalo iz opija. £ p tu i on, f. aJletmutg. £piltltt, baS, makovee, makov sok (iz ju- trovih dežel), opij. £j)0btlb0f, bet, opodeldok. £ii)tgnottren, f. SBerpfanbeti. D p p o tt c u t, f. ©cguer. £p})Oitireit, v. n., beftreiten, (Simourfe mas d)eu, nasprotovati, ugovaijati; jtartl)ei, vladi, mlnistram nasprotna, nasprotujoča stran(ka) v ustavnih deržavah; f. a. @tttH)UCf; itt Gppofttioit Ulit Semailb fetn, biti zoper koga, nasprotovati komu; astr. protistanje (dveh planetov za 180 stop. naravniga vzhoda). £ppOfittOU30Cift, bet, nasprotovavnost. £^JpoiitiOnž!lnge, bie, nasprotna tožba. Dipoitttonžpartci, f. £wofttion. £jH>eeifton, f. Itnteibritrfmig. £ijpugnireu, v. n., f. sSelantpfen. £ptttttb, bet, želivnik, želivni naklon. £j)ttl, bte, optika, vidoznanstvof, nauk od svetlobe. £pitfer, bet, optikar, in anb. fl. 3R. optik, vidosloveet, vidoznanecf; Jlugenglafermas djet, očalar, očnikar. £pttntat, allsl. boljar, velijar, f. 9)iagtlflt. £pttmižntu8, bet, nauk od naj boljšiga sveta, optimizem. £ptimtft, ber, kdor se derži učenja od naj boljšiga sveta, optimist*; fig. kdor povsod le dobro vidi. £$)tt[dj, adj., optičen, vidosloven . vido-znansk; viden; optifdjer Setrng , privid; kakor se kaj očem zdi. Dfluž, f. asctt. £ talci, baS, @otterbefd?eib , mališki izrek, vedežvanje, nad; V. pravež, orakelj*; bolim, bogozvest-i; ber Ort, prerokovališče, prerokovališe; kdor mnogim ljudem svet ve. £ta!elmaftg, f. ©cictntnt|Doll. £ tange, bie, pometanje, ¡tal. pomo d'au-rancio, pomoranča, pomaranča, serb. dud) naranča. £ tange, adj., f. £tangeufatbt. £tangCU = , itt 3f6gn. pomarančni. £taugenbauut, Det, (Citrus aurantium), pomoranča, pomarančno drevo. £rangen61iitl)e, bie, pomarančno cvetje. £taugenfatbe, adj., pomarančast, pomarančne barve. £rangengarten, ber, pomarančnik. £rangtngartnet,bet, vertnarpomarančar. Drangenbetfaufet, bet, pomorančar. £ t Oil get te, bte, (ograda ali hiša) pomo-rančnica, (vert) pomorančnik, [. a. ©es roatpiiauč. £tang = Utang, bet, (Simia Satyrus), orangutan. £tantenfttfdje, bie, oblica. £tant, f. Sbtticnmaul, f. 2Bol)lgeinut. £ratton, f. !Hebe. £tatorie, [. Mebetnnft. £ratortfd), f. SKebtterifd). £ratotinm, bas, Setflubdjen, molitevnica, cerkvica, molitna izbica; ©ingftncf, oratorij. £rbar, f. Urbar. £tbil, hud, čmern učenik, kakor je bil Orbil. Orbis pietus, svet v obrazih. £rd)efter, bas, bet Ort, orkester* (in alien fl. 2Ji.), Xonfunjiler, godci, pl. muzični u-metniki. £td)cftertocfen, bas, orkestrove zadeve. £rdji3, f. inabenfraut. £tcuž, f. Untertoelt. £tbalien, pl; ordalije, sodbe Božje, s po-skušnjo v ognji ali v vodi, kakor so bile v navadi pri nekdanjih Nemcih. £tben, ber, f. ©tanb; eitte ©efellfc^aft, be; rett ©liebet butdj eigene Oiegeln uitb ®elubbe mit etnanbet »etbunben ftnb, red; geijJliiftet Drbeit, duhovski red; poln. zakon; Otittet* otben, viteški red; einett Ctben tragen, red, t. j. redovo znamenje, zvezdo, križec nositi; Gtben bes golbenen SBltefks, red zla-tiga runa. £tbenž = , itt 3fggn. redov, redovni, reda. £rbenžalter, bas, leta za red, za vstop v red odločene. £tbenžbattb, bet, trak ali vervca kaciga reda. £tbenžbtauettžjeicf)cn. £r&enžiungfer, bie, redovnica. £t&enžfailjler, bet, redov kancler. DrbenžHeib. Drbnung. 1127 Drbcnžllcib, baS, redovna obleka; suknja redova. Drbettžlreuj, ba«, križec reda. Crbcnšinunn, b«, f. Drbenžbruber. Orbcnžmciftcr, ber, (veliki) mojster viteškima reda. jCrbenšmitglicb, f. Ctbeužglicb. CtbcnSfltrfOn, bie, mnih, redovnik, sa-mostanec. DtbCltŽpflt^t, bie, redovna dolžnost. Crbcnžpfriinbc, bie, redova prebenda, komenda. Dtbcnšvrofcfj, f. Crbcnčgcliibbe. Crbcitžrcgcl, bie, redovno pravilo, zakon. Crbenžrittcr, ber, vitez kacigareda, itaify V. križanik. Clb t tlŽ (d) t» CfiC t, bie, redovnica, nuna. CrbcnSftatut, f. £tbcu3gefeii. Crbenžftctn, ber, zvezda kaciga reda. SOrbettŽbCrleiljinig, bte, podelitev reda. Drbcnžjciltcit, bas, znamenje kacigareda , red. Ctbentlidj, adv., poredama, po redu, v redu, prav, redno, redama; kakor gre, kakor je treba, kakor velja; eS ifl orbentlidj f alt, prav mraz je, zares je mraz (da ni nikaka šala); ettoae orbetltlid) erjäljlen, povedati po versti, kakor je bilo; ge>»čl)ttlianstl)iere, živino verdevati (»teli. »on v red devati). Drbncr, bet, ravnavec, narejavec, uredo-vavec, uravnovavec, zverstovavec, vodja. Crbncrtn, bie, ravnavka, uredovavka, u- ravnovavka, zverstovavka, vodnica. Drbnung, bie, Uebeteinjlimntuitg bes 2Jian; nigfaltigett, red, tu anb. fl. SK. aud} pore-dek; baS Crbneu, uredovanje, uravnovanje, verstenje; f. a. Dtbntn; bie Drbnung ber ©efellfdjaft bei Stfdje, razposajanje družbe; Drbmttig bet ©otter, f. golge; bie Drbnung etfotbert eS, red hoče imeti, red veleva; bie Xruppett in Drbltitug flellen, razverstiti, razpostaviti vojake; eS tfl feine red)te Dtb= nutig, ni praviga reda; bie Dtbliuttg lieben, prijatel reda biti, rad imeti vse v redu, vse po redu spravljeno; bte imkfen in Drbttimg Ijalten, v redu deržati, imeti, stra-hovati vojake, da se po ukazih na tanko ravnajo; bie burgetlidje Drbnung, deržavni red, red med deržavljani; ravnanje po der-žavljanskih postavah; ©dulenotbnuug, razmerje, red; jilajfe, razred, versta; wet ftdj toicer bie Dbrigfeit feget, bet tiubetjlrebet ®otteS Drbllltng. kdor se oblasti ustavlja, ta se ustavlja Božji volji, (naredbi); meilfd)« lidje Dtbuutig, človeška naprava, uredba, uravnava; Dtbltlttig bet ©ebanfett, razredba misli, pravi stik misli; fltufye uub Drbnung, pokoj ali mir in red; babei foil biefe Drb* ttung beobadjtet t»erbett, pri tem se je deržati tega reda; et, eS tfl alt ber Dtbnung, versta je prišla na-nj; kdo, kaj je na versti; ¿ur Drbnung »eifeit, rufeu, posvariti, opomniti koga, naj se reda derži, naj sc spodobno obnaša; Drbnung ¡¡11 Sjfetl balteu, v jedi se reda deržati, zmerno in ob odločenih časih jesti; bie Drbnung bet 9!atur, naturni red; tu Drtnuiig l/alten, verdevati; tli Drbmtng bringeu, urediti, uredovati. v red djati, devati, aud) verdjati, spraviti, spravljati, uravnati, f. a. Drblien; ailS bet Drbnung fommen, iz navade priti, iz reda priti; fte folgen in bet Drbnung Ijin* 1128 Drbnnngž. tet einanber, gredo po versti eden za enim, drug za drugim; e« ijt alle« iti bet Orbnuttg, vse je prav," vse v redu, za poredama; bet Orbnung tiad), redama, poredama, po versti; aujiet bet Otbnung, zunaj reda, ne po versti; in 3ifegn. al« @ruitb»ort, postava, aud) red; ®erid)t«orblllllig, sodnji red, pravdni red; 3agbotbnuttg, postava za lov, lovska postava i. t. d. €>tt>nillt8Ž*, tU 3f&gn. redni, — po redu. D r i H U H g Ž a n ft a 11, bie, kroat. redarstvo f, f. ^olijet. Drbltungžaufft^t, bie, nadgled zastran občniga reda. CrbnungSgemiifi, f. Drbnnngčmiifig. DtbnUltgŽltCbt, bte, rednost, ljubezen do reda. Drbnungžlicbcnb, adj., kdor ima rad vse v redu, prijatel reda, rednosti. Dtbltlittgdlod, adj., brez reda, razdjan; otbnung«lo« jufammenlegen, zverliovatiti. DrbltungŽlo(tflfeit, bie, etfoa brezred-nost, razdjanost, zmešnjava. Drbnuttgžmaifig, adj., reden, v redu, po zapovedih ali ukazih, kakor gre, kakor je prav; postavam primeren. Drbnungžridjter, bet, deželni sodnik (v Liflandii). Drbnungžiiltn, ber, čutstvo, glava za red, notranje nagnjenje k redu, k rednosti, f. a. Drbnungžlicbc. SDrbnungŽfttaft, bie, kazen zavolj reda, za ohranjenje reda. jDrbltUttgdUHbug, adj., nereden, redu nasproten, zoper red. DrbnungSttnbngfcit, bie, nerednost. Drbnungžjaljl, bit,nad)Pot. redovno,nad) F. redno število. D t bo nanj, Dtbtnanj, bie, bet bien|ltf)uenbe ©olbat bei eittem SBefe^Ia^aber, fo trne ba« ®ienfh>erl)altni|j felbft, ordinanca*, službeni stražnik, pošiljanec f; auf Orbonang fein, imeti službo pri poveljniku in nositi njegove povelja; f. a. SDorfdjrift. Drbre, bie, povelje, zaukaz; aufOrbtelau* tenbet s®ed)fel, menjica na zaukaz; auf Dr« bte, meine eigene, na moj lastni zaukaz. Dtcabt, f. ®ergnt)m})be. Dielbnnm, f. 8Kct|lbeerbaum. SDrenget, f. ®innnžtrcu. Drene, f. @ftgier. Drf, bet, ©olbfotctic, zlata posterv. Dtgan, ba«, im organ*, eine« oti gatttfdjen tf)terifd)eit .Rčrper«, ud; eine« blop tjflanjenntaptg iebenben, orodba, n. Belloste-nec cevnik; @inue«»etfjeug allg. čutilo; ba« Organ be« ©etud)finne« nennt ntan 9tafe, vonjalo ali duhalo se imenuje nos; fo aud) vidilo, slišalo, kušalo; SŠetfgeug uberljaupt, orodje, (F. orodba); SKittel, f. biefe«; ®lieb, ud; ©tellsertreter, namesto-vaveo, namestnik, postavljenec; dmtlid)e Organe, uredniki, pri kakem uredu služeči, postavljenci; bie bem SKiniflerium untetge= ftellten Organe, osebe, uredi, ki so pod mi-nisterstvam; Sermittler, srednik, posrednik; CrgtHifetfe. burd) Semanbe« Otgan Sinem ju toiffen ge--ben, po kom kaj vediti dati; «t iji ba« Ot; gan bet ©efedfdjaft, on dela namesti družbe, on namestuje družbo; er tyat feine Organe, ima svoje ljudi (ki za-nj delajo). Drgunbin, f. Ncffeltnd). Drgantfd), adj., organsk, živ; organtf^et 5fel)ler, organska hiba ali napaka, (nad) F. udna, životna napaka); otganifdje (Jljemie, organska kemija; organifd)e« ®efe(j, organska, uravnavna postava, uredba. Crgantfatton, bie, uravnava, uredba, u-redstvo. Crganifattonž=Sommiffion, bie, uravnavna, urejavna komisija. £rganiftren, a., urediti, urejati, ure-dovati, uravnati, u ravno vati, f. a. JBefCClen; trefflid) organifttter Jtopf, prebrisana, pre-medena, dobro omikana glavica. Crgnniftrnng, f. Drgnnifatton. Drgantjtrungž=, in 3f?gn., uravnavni, u-redbeni. Drgnnifirungžgmnbjiige, j>/.,poglav- ne čerte ali vodila uredbe. DrganfftrungStOirf, ba«, uredba; urav-no vanje. Drgantžntnl,ber,organizem*, urejaj,ured-stvo; f. a. Drganifation; Serlegung be« Organi«mu«, poškodba notranjih žlahtnih delov ali organov života; sostava, skladje. Drgnnift, bet, organist, orglavec, orglar, (aud) Otgelmad)et). Crganiftin, bie, organistova žena. Drganfit, f. lettenfeibe. Crgtabe, bie, neka hladivna pijača ječmenova. Drgel, bte, orgle pl., russ. u. poln. nad) bem Ital. organy, pl. m.; Orgel fpielen, fdjlagen, orglati, nad) Gutsm. orgle prebirati, na orglah igrati; Hanborgel, orglice. Drgel = , in 3ffegn. od orgel, v, pri orglah, za orgle, orgelni, bei Gutsm. orgelski. Orgelbalg, bet, meh pri orglah. Srgelbnnf, bie, organistova klop pred or-glami. Crgctbau, ber, delanje orgel; al« Jfunft, orglarija; ben Orgelbau »etjieljen, znati orgle delati; mit bem Orgelbau befd)afttgei fetn, orgle delati. Orgelbaucr, bet, orglar, mojster, ki orgle dela. Drgetd|0r, ber, kor ali ganek* v cerkvi, kjer so orgle. Dr gete r, f. Drganift. Drgetgefip^, ba«, orgle, pl. Drgetfaften, ber, oklad orgel, orgle; fig., debela ženska. Drgetflang, f. Drgelfotel. Drgcllunft, bie, znanje na orgle. Drgelntadjer, ber, f. Drgelbauer. Drgeln, v. n. u. a., orglati, orgle prebirati, na orgle igrati; ju orgeln anfangen, zaor-glati; et l)at ben ganjen Sag geotgelt, ves dan je preorglal; ftd) fatt orgeln, naor-glati se. Drgel^fetfe, bie, piščal, pišal v orglah Orgelpnlt. »te bie ¡Orgelpfeifen attf einanber folgen, biti eden malo veči (ali manjši) od druziga, kakor so piščali, pišali v orglah. CJ0delili, f. Kotcnjmlt. Oigelrcgifter, ta«, register* v orglah, (kroat. igra). £)CQ Clf^iel, ba«, orglanje; orglice (kakor so v urah); man Ijorte Drgelfpiel, orgle so zapele, pele; orgle so bile slišati. Orgelfjiicler, Orgelfdjliiger, ter, orgia-vec, kdor zna na orgle; f. a. Organift. Digelffltclctin, bie, orglavka. Crgclfitmme, bie, glas orgel; piščal, pi-šal posamna, audj fo »tel al« Kegijler. Drgeitljiir, bit, duri k orglam. Orgel t on, ber, glas orgel. Orgeltreter, ber, ki mehove vleče, goni, f. a. SBalgentreter. Dtgcltttrl, ba«, notranje delo, notranja sostava orgel; orgle. Drgelaolf, ber, neka hiba, razglasje v orglah, volk. Orgel jug, f. Orgelrcgiiter. Ctgteit, pl., ponočne nesramne gostije, f. ©acdjattol. Oricnt, ber, jutro, jutrove dežele, zemlje pi.,jutrovsvet, vzhod (eifl. vshod), vzhodnja stran, f. SKorgenlani), Often, iietmnte. Crictttole, ber, prebivavec jutrovih dežel. Drientalif tlj, adj., jutrov, vzhodenj, jutrovih dežel; orientalifdjer ©ranat, vzhodnji granat, almandin. Oricntalift, ber, kdor zna jezike in šege jutrovih dežel; kdor se peča z vzhodnimi jeziki. Dmitltrett, v. a., eitten Kip, obrazek po solnci narediti, narejati, postaviti po štirih straneh sveta, kakor leže; v. r., ftdj otien; tiren , eiliortcn , razvediti se, razvedati se (V.), razgledati se in najti, kje je jutro, kje poldan i. t.; znajti se v kaj, zvediti se, razgledati se v čem in ravnati se; so-znaniti se s čim, udomačiti se kje; er ijl fdjon orientirt, je že doma. Dtieitiirung, bie, razvedba, razgledba. DtiflantJltC, bie, oriplam*, neko francosko deržavno bandero v srednjem veku. Original, baž, original* (in ali. fl. 3«.), llrbilb, izvirna podoba, malarija, uadj bem Poln. a. pervotvor, podoba od perve roke in ne posnetek, (f. a. 2JiUftCt, ®0tl)tlb); llt|d)rift, pervi ali izvirni spis, izvirno pisanje, pervopisf, in ne prepis, list od perve roke (Gutsm.) , lastnoročno pismo (Gutsm.)-, aujjerotbentlidje« ©ettie, izverstni umetnik, ki hodi svojo pot, ki nikogar ne posnema, edin svoje verste, iznajdnik; Sonberling, čuden človek, posebnež. Original;, in 3f|gn. izvirni, pervotni, per-vorodni (poln), originalni, pervotvorni; posebni, čudni, lastnorodni, samorodni. OriginaianSgatie, bie, izvirna izdajba (praviga založnika). Driginalitai, bie, izvirnost, pervotnost, pervotvornost, originalnost, reč, ki se sa- Ori. 1129 ma iz sebe počenja, posebnost, f. a. (Si; gcniltii; russ. podlinnost, edinstvennost. Driginaiiier, adv., v izvirnem spisu. Originalmenfd),, ber, f. Original. Drtginalöcrtljeilung, bie, izvirna, per-votna delitev. Origtnalractifcl, ber, izvirna, pervopisna, lastnoročna menjica. Originell;, adj., f. Original; ba« »areri* ginell, prečudno je bilo, redko viditi. Orion, ber, eitt ®efiirn, Orijon, rimšice, rimske palice pl. Orlan, ber, silni vihar, piš, nevihta, orkan», fertuna, in anb. burja. Orle, f. @rle. Orlean, ber, orlean*, temnorudeča barva iz zern nekiga indijskiga drevesa. Orlog, ber, »eralt. vojska (slovesno napovedana). Orlogfdjif f, ba«, f. SriegSfdjiff. Orlogžfloite, f. iiriegžfiotte. Ornament, f. äkrjierung. Omat, ber, mašna obleka, oprava; über®, oprava, naprava', f. a. i^lltj,. Stljmittf. Oritit®oceij®aluž, ber, ptičoglavec (neka predpotopna zver). Ornitolog, ber, ptičoznavec, ptičoslovec, ornitolog, učeni poznavec ptičev. O r It i t f) 0 log i e, bie, ptičoznanstvo , priro-dopisje ptičev, nauk od ptičev. Ornitliologifd), adj; ptičoznansk, ptičo-slovsk. Omitiomantie, bie, vedeževanje iz ptič-jiga leta. Orograi)®, ber, goropisec, popisovavec gora. Orogra^lie, bte, popisovanje gora, goro-pisje. Or(eiile, bie, eine Strt gleiten, t»eld)e bie Solumbitlfarbe gibt, (Liehen roccella), or-selj, skalni lišaj. Ort, ber, ein beftimmter Kaum, t»eldjen ein ®ing einnimmt, ober einnehmen fann, mesto (auS ©tabt), kraj (aud) Kanb)^ ein jebe« ®iitg an feinem Orte, vsaka reč na svojem mestu; 4n allen Orten fudjeit, povsod, po vsih krajih iskati; an einem an; bem ¿rte, drugej, drugde, inde, kje dru-gej; an eilten anbertt Ort bringen, prenesti na drugo mesto, drugam, inam, kam drugam; »oit, au« einem attbern ¡Ort, od drugod, od inod; er griff i®n an brei Orten an, popadel ga je na treh mestih, s treh krajev, od treh strani; alt mehreren Orten, na več mestih; Seit unb Det bet 3ufam; menfunft bejiimmett, povedati, kdaj in kje se bodo sošli; an t»elc®em ¡Orte? kje? na kterem mestu; bie ©teitje be« Kaumež, in bet ©eometrie, (locus geometricus), kraj; .Kanton, okraj, okrajna; Kanb, rob, kraj; ein mit ^allifaben umgebener, befefligter Ort, ostrog; Oegetlb, stran, kraj; ettt Ort, «o e« »tele Duellen gibt, virje; Ort jt»if<®eit ben ©djultern, medplečje, f. (Segeitb; ¡Ort aller grei®eit unb 3üge(loftgfeit, Xummelplag, drajna (nar. pes. ttac® Met. eigentl. drena ».dreti, t»a« eineKemtba®nbebeuteuwutbe); 1130 Ort. Ott, bis tüof»tn mau amfiaitbe bie Setzen jn begleiten pflegt, keržiše; bie »tetDetter bes Gimmel«, štiri strani sveta; im gorjiwefen, mesto v gojzdu, kjer raste drugačno drevje; Stabt, mesto; befeftigter Ott, terdnjava, zavarovano, uterjeno mesto; glecfcn, terg; ®orf, vas, selo; alt ttteiticut Orte, pri nas doma; ein ißrebiget beä DtteS, duhoven, ki je v zadevnem kraji, v tisti vasi; an čfent= lidjen Orten, na očitnih mestih; berüchtigte Detter, hiše, etanovališča. stanovališa sla-biga imena; SBohitort, stanovališče, stano-vališe , domovališče , domovališe; Stufend IjaUSott, prebivališče, prebivališe; SBerfamni* lungSort, shajališče, shajališč, zbirališče, zbirališe; 3u(lltCt)tžort, pribežališče, pribe-žališe; u. bergt, mittelji bet gormation auf — išče, iše;f. a. Stätte; an Ort itltb Stelle, na samem inestu, (kjer se je kaj zgodilo); Ort, i»o bas SBaferbitrchfiießt, heraussagt, sačišče, sačiše, hudovirje; Ort »oll lluge= jiefer, mergolišče, mergoiiše; eitt itntertr= bif bent Serb. and) mestoven); ortlidjeS Uebel, bolezen v kakem posamnem udu ali delu života, ki se kaciga mesta derži; ottliche, ettfcenitfcbe .ftranf heit, v kakem kraji navadna, domača bolezen, krajna bolezen; orttidjeS Sebntfnifj, potreba, pomanjkanje kake reči, ki je v tem ali unem kraji, in ne povsod, potreba posamnih krajev; baS Dertltdje, mestne, kraj ne zadeve, mestnost. £ertlldjfeit, bie, mestnost, krajnost; f. a. Siocalitiii; Drt, kraj, mesto. O rt 01 (lit, ber, (Emberiza hortulana), vertni sternad. vertnik. £rtpfahl, ber, kol na verhu zemlje za znamenje podzemeljskiga mesta. Ortpofe, f. £rtfeber. £rtfiige, bie, žaga za prižagovanje desk. £rtžaugabe, bie, povedba kraja, kjer je kaj pisano, storjeno; bet S3tief iji ohne DrtSattgabe, v listu ni povedano, kje je pisan. £rt§hefeljlŽljflfiEr, bet, krajni poveljnik, poveljnik v kakem posamnem kraji. £rt§behorbe, bie, krajna gosposka, iti attbern fla». 2Ji. mestna gosposka, tseldjeS jebod) im Slo». el;er jiabtifdje SBefjiitbe bebeutet. £rtžbef(haffenheit, bie, posebnost, lastnost kaciga kraja; f. a. Oertlidjfeit; bie Ortsbefdjajfenheit notljiget mich, kraj je takšen , da moram —. Dttžbefdjretbung. Drtštiefdjretbung, bie, popis kaciga po-samniga kraja. Crtfd)aft, bie, kraj, kjer ljudje prebivajo, vas, selo; f. a. tontlM. Drtfdjeit, ba«, ba« bewegliche ©litcE v&olj an bet ©age, woran ein $ferb mit ben Strängen gefpannt wirb, nad) K mala vaga, itad) Jan. ba« böhm. razpora, russ. valek. Drtfdjief, f. Sdjicfrointetig. EtiŽgCiftli^e, bet, gospod duhovni, duhoven v kakem kraji, na kmetih. Drtžgctcgeuheit, bie, lega kaciga kraja, kake vasi. C rt S gern C in i C, bie, posamna občina ali soseska. CrtŽgcrifht, ba«, krajna sodnija, £ 1'tS fl C f d) i d) t C, bie, zgodovina posamniga kraja. CrtŽObrigfett, bie, krajna gosposka. Crtžpolijei, bie, krajna policija. Drtfyme, f. Drtfeber. Drtčfeelforget, bet, duhovnik, dušni pastir v kacem kraji. Drtftetn, f. (Stfftein. Criftroi , ba«, zjedi od slame, ki ostajajo pod živino. CtiŽB CrÜttb Ciung, bie, premenitev prebivališča, prebivališa, preselitev; bei einet etwaigen £>rt«»eränbetung, ko bi kdaj kam drugam prešel, preselil se —. Ortžborftanb, OrtSoorftc^cr, bet, župan. I Ortung, bie, mont. f. Ort; vogel rudnika. OrttTCtfe, adv., po krajih, od kraja do kraja, od vasi do vasi, vas za vasjo. Ortjieget, ber, vogelni korec, korec na strešnem voglu. Ožcitlation, bte, zibanje, mahanje; f. Schwingung. Džtilliren, f. Schwingen. Defc, bie, babica, baba, kap, kapnica. DfCntUnb, ozemundsko železo. Oefcn, f. a., zajemati, prazniti, škodovati. OcŽfflfj, ba«, zajemač, korec. Osmiuin, baS, ozmij, smerdlinf- Oft, Dften, bet, vzhod (eig. vshod), solnčni vzhod; (altsl. v'stok mtb v'shod), gebt, nut izhod (auch serb. n. böhm.), russ. vostok, foln. wschod; vzhodnja stran neba, jutro; tet Sßinb fommt au« Djien, veter vleče od vzhoda, od jutra; f. a. Orient, DftWiltb. Oft s, in 3ffeg. vzhodnji, (vshod nji j. OftCUfibet, adj., na videz. Oftentation, bie, bahanje, kazanje. Cfttologte, bie, nauk od kosti, kostoslovjef (russ.) Öfters,' in bet 3ffcg. velikonočni, veliki. Ofterabenb, bet, velika sobota, velikonočna sobota. večer velike sobote, velikonočni osvetek, velikonočna bilja, vilja. Otterblume, f. Siidjcnfchelie, SKarjiffe. Ofterbro*, bas, kolač, pinjica (bei Stieß), f. Dfterftaben. Ofterbinftag, ber, velikonočni vtorek (po veliki noči). Ofterei, ba«, bunte« gefönte« ®i, pirh, nad) M. pisanica, pisanka; böhm. kraslice. DfterjM. 1131 Oftcrfeiertag, f. Ofterfeft. Dftcrfeft, ba«, velikonočni praznik; Djicrs feji falten, nad) V. velikonočnico jesti; f. a. Dftern. Oft erftflben, ber, (velikonočni) kolač, miz-njak (Gutsm.), nad) M. prezmec, velikonočni kruh, bohm. mazanec. Dfterftect, f. Ofterflaben. Dfterfreube, bie, velikonočno veselje. Oftergr en je, bie, velikonočnik f, russ. ključ. Oftcrfalbdjen, f. ©omtenfiifer. Ofterferje, bie, velikonočna sveča; f. a. tbuigžlerje. Dfterfraut, f. Sionigžferje. Dfteríudjen, f. Dfterftaben. Oftert antUt, ba«, velikonočno jagnje. Dfterlanb, ba«, vshodnja dežela. Defterlich, adj.. velikonočen, letnišk, vo-zemsk, nad) M. vuzemsk; ¡>jletltd)e3ett, velika noč; ófletlid)e ©eid)te, velikonočna spoved. Dftertidit, f. Dfterterje. Ofterlteb, ba«, (cerkvena), velikonočna pesem, nad) M. vuzemnica. Ofterlitie, bie, rumeni narcis. Dfterlujei, f. $ohtwurj. Dfterntarlt, ber, Dftermeffe, bie, velikonočni smenj. Oftermonat, f. Ifjrit. Dftermontag, bet, velikonočni ponedeljek (drugi velikonočni praznik). Dftern, pl., velika noč, nad) V. velikonoč; bet ben ungatife^en u. att Utigatit obet ifro; atien gtenjenben SloBeiten, fo toie auf bent Ratfie, vozem, nad) 1H. vuzem, itt @t. nad) M. aud) letnice, pl., Sluferfleljung, allsl. v'skr'senije, serb. uskers; gegen Ofiern, k veliki noči; »otDjiern, pred veliko nočjo; untDjiern, ob veliki noči; nad) Dftern, po veliki noči; ba« 3Wal)l, velikonočnica; bo« ®e»eit)te, žegen, žegnano; Dfiermat f)aU ten, velikonočnico jesti. (V.) Dfternadjt, bie, noč ined veliko soboto in velikonočno nedeljo. Dfterpatrae, bie, verbove mačice. Dfterredjnung, bie, preračun velikonočnih praznikov. Ofterfoitne, bie, vshodnje solnce. Dfterfountag, ber, velika nedelja, velikonočna nedelja (pervi velikonočni praznik); ber erfte Djterfonntag, perva nedelja po veliki noči. Ofterf^icI, ba«, terpljenjeKristusovo (igra). Ofterftoi, f. Dfterterje. Oftertag, ber, velikonočni dan (praznik). D It Črtanj, bet, velikonočni ples. DfterbCiljen, ba«, (viola tricolor), siro-tica, mačcšica. Dftcruollntonb, bet, velikonočni ščip, šip. Oftertoaffer, ba«, velikonočna voda. Dfterwtnb, f. Dftwinb. DfterWOdje, bte, veliki teden. Dftcrjeit, bie, velika noč, velikonočni čas. Dfterjinž, bet, velikonočno plačilo; f. Binž, 1132 Dftgegcnb, Dfigegetti), bie, kraj proti vzhoda, jutru. jDftgrenje, bie, vzhodnja meja, meja proti vzhodu. Oftfunte, bie, vzhodnji breg reke. Dftlanb, baž, vzhodnja dežela, jutrova dežela. Dftltinber, f. Drientale. Dftlanbifcfi, f- Drtcntaliid). Dcftlid), adj., vzhodnji, (serb. izhodni), jutrov, altsl. v'stoč'n; adv., gegen 9Jtorgen, proti jutru, proti vzhodu, k vzhodu. Dftluft, bie, sapa od vzhoda. DftnOtbOft, bet, vzhodnosevernovzhodnjif. Dftpuiici, f. ®!0tgcnpunct, vzhodnikf. Dftranb, ber, vzhodnji kraj. DftrUjiSntllČ, ber, ostracizem, sodba s cepinami. Dftfeite, bie, vzhodnja stran. Dftjilboft, ber, vzhodnojužnovzhodnjif. D {t t> o ne l, f. Stranilimfer. DitOOll, ¿aS, vzhodnji narod. DftroiittŽ, odu., proti jutra, k, proti vzhodu. Dftffitlt, bie, vzhodnji svet, Azija. jDfttttnb, bet, jutrova sapa, solnčnik, juter-nik, burja, zdolec (Gutsm.), hervaški veter, burja. Det h e m, f. Siti)«". Ottave rime, osmeroverstnice f. Dtte, f. @rle. Dttet, bie, strupena kača s ščiti po trebuhu; f. Matter, 93tyer; et ifl giftig i»ie eilte Dttet, pisano gleda kakor modras; (mustela tutra), Dttet, bie u. bet, vidra (in allen fla». 2R.), bei Gutsm. a. vider, m., samec od vidre. Dttet», in 3ffegn. f. !>!atter=, gifdjotttr», vidrin. Dttetbalg, f. Dtterl)aut. Dtterbaum, f. @rle. Dtterfanger, ber, vidrar, (au$ Dtterser« taufer). DttcrfeU, f. Dtterljaut. «Paar. Dttetfufi, bet, vidrina noga. Dttergalle, bie, gadji žolč, strup. Dttergejiidjt, bas, überhaupt, kačja zalega, gadji plod; f. Sdjlangenbrut. Dttergift, bas, kačji strup. Dtterljaut, bie, vidrovina, vidrina koža. Dtterljllltb, bet, pes vidrar. Dttetjflgb, bie, lov na vidre. Dtterfopf, bet, vidrina glava; f. a. granen= Itieg. D11 erlaud), f. 2lllermann31jarmfd). Dtternbrut, f. Dttergejiidjt. D11 erring, bie, zviti modras. Dtterfttifl, ber, kačji ugriz. Dtterbogel,f. MatterlialS. Dtterjflhn, bet, kačji zob. Dtterjlinge, bie, kačji, vidrin jezik. Dttiltentraut, f. gelbritterfoorn. Dutriren, f. Uebertreiben. öuvert, f. Dffen. DuB Er tltre, bie, vvodnica, pričetnica, rusi. lt. poln. uvertura. Dbdi, adj., eiförmig, podolgast, podolgovat, obel, jajčast. D bat ton, f. Triumpii, £ulbignng. D fei bannt, f. SMeljlbeerbaum. DftlOft, bas, oksoft* (neka mera za tekočine). Df t)b, bet, okislina, okisanec (Ferf.), bdhm. kyslicnik, russ. okisl, poln. niedokwas. Df t)batiOn,bie, okisanje, okisljenje, russ. DfU biten, v. a.. okisliti, okisati; f. a. Beriefen, ftd>. DfD&lll, bet, okisljanec (Vert.J. Dfpgen, baS, kislec ( Ver t J. Df t) mor on, bas, {Rebefigur, nasprotje d> videz (n. p. smert ni smert). Djean, f. Dcean, SSeltmeer. Djon, bas, ozon. Djouometer, bas, ozonomdrf. ißäan, f. 3ubetgefang. ißaar, adj., »on Sailen, f. ©erabe; paar ober lutpaar fpieleii, getabe obet imgetabe, lih (ungerabe) ali sodev, soda (getabe) igrati, sodati; biefe Jpanbft^u^e finb ntd)t paar, ro-kovici si niste v red; rokovici ne greste skup, niste par, niste obe eniga para, niste enaki. ißaar, bas, jtoei jufantmeit geljörenbe ©inge einet 9lrt, dvoje, dvojica (Gutsm.. a. seri.), par, (par obet para attdjin anb. ft. 3J?.), böhm. a. suda( soda) als subst.; in, ju, bei 5paaj ten lommetl, parama, sparama, po paru, v paru, s param, po dvoje, po dva, po dva in dva, serb. unb ttadj V. dva po dva priti; ein $aat @cfyuf)e, čevlji, eni čevlji; ji»ei <(3aat l3, ba«, int @<§tffbau, parovke f-$ a ar l i d), f. partocifc. $!tartS:i>ie, pl-, nad) bent Poln. dvojakt. Iflfltunfl, bie, parjenje, druženje, ijsnnrujetie, adv., po dvoje, po dva, dva in dva, parama, sparama, v paru, po paru, dva po dva. fofift, f. fflift. ¥ U d| t, ber, efjemal« fur: fficrtrag; — jefct %a t b ii r g e t, pttbiirgcr, bet, pogojni meščan. $ad)tcoittroct, ber, f. pdjtbertrag. fadjten, r. a., in ttef)tnen_, nadj bem Serb. na, v zakup vzeti, jemati, zakupiti, v štant * ali arendo vzeti, užitek kake reči kupiti, kupovati, ttadj V. na leta najeti, najemati, nad) 9lnb. v najem vzeti, toeldje« jebod) jurid. ridjtig nur mi e ti) en bebeittet. $ad)ter, pdjter, ber, zakupnik t. štant-nik*, nadj V. naletnik, (ki je na leta najel), nadj Slnbern najemnik, ridjtiget ber fflitctler; russ. otkupščik, arendator. fit^tetei, bie, zakupništvo, v zakup dana kmetija. fttdjtertn, tie, zakupnica. štantnica. 1'a^tfrau, f- pdjterin, <8erpad>terin. $ad)igclb, ba«, zakupščina, zakupšina, zakupnina, štantnina, na$ V. naletovina, na<§ piti. 1133 änbern aud) najemščina, najemšina (eigent. 3RWi}itt8). $a$tgefd)iift, ba«, zakup. $fld)tgrunb, bet, zakupni svet, zakuppo zemljišče, zemljiše. ißadjtgiJt, ba«, v zakup vzeto posestvo, v zakup vzeta kmetija. f a d) ti) au ž, ba«, f. ®ttettj$au3. $ad)tl)en, bet, lastnik, gospodar, gospod, ki daje v zakup, nad) V. ki daje na leta; f. iöecjiadjter. «PA^tbof, f. pdjtgut. ipadjtljube, bie, v nakup vzeta zemlja, ijktftinbttber, bet, f. pdjtcr. *ßad)tjaljr, ba«, zakupno, štantno leto. iß a d) tiefen, ba«, v zakup dani fevd. ■jjaditleiltC, pl., zakupniki pl. B d) tli d), adv., po, v zakupu, zakupno. ißttdjtloS, adj., brez zakupnika, ißadltluft, bie, volja, kaj v zakup vzeti. fad)tluftig, adj; kdor je voljan, kaj vzeti v zakup ali štant. iß a d) tm a it it, f- pd)ter. ^adltmeier, ber, zakupni pristavnik. ^athinteierei, bie, v zakup vzeta pristava. ißad)tmiil)le, bie, v zakup vzeti, na^Slnb. najeti malen, mlin. $ad)tnel)ttter, ber, f. pdjtcr. f ac&tfdiilling, f. pc&tgdb. $ad|tf bftent, ba«, zakupstvo, uravnava za^- kupnih reči, kakor velja v kaki deželi. *ßad)tllltg, bie, zakup, jemanje v zakup. fad)tbcrt!:ag,ber, zakupna pogodba, štantna pogodba, nad) 91nb. najemna pogodba (eig. amcttibertrag). ißadjtbielj, ba«, zakupna, v zakup vzeta živina. ißttdjttteife, adv., zakupno, na zakup, po, v najemu, nad) V. naletno. $ai!bt$tn§, f. pdjtgelb. $adjt)bcrmcn, pl.. ®icff)äuter, debelokožeo (kakor slon, nosorog). ber, povezek, (nad) Gutsm. zvežaj), bala*; ein $acf Äleiber, cula (oblačil), pertljaja; f. ©epüfle; ißäcftein, f. (SraSäfic^ d)en; mit @acf unb $atf, z vso svojo robo. iß a (I, ba«, lieberlidje« ®efttlbel, derhal, smet, zveržek, žlota, böhm. holota (golota) u. slota; zanikerni, malovredni ljudje; ®ieb«= pacf, tatje, tatinska derhal; ißäcfdjen, cu-lica; f. a. Siinbel. in 3fgg. zavojni, povezni. $adan, bet, 9tame eine« §uttbe«, primi ga, šavs! ißflibcngcl, f. pdftod. iPadfioot, f. pdctboot. faibrett, ba«, deska za robo popotnih na vozi. f ttdbriiie, f. ptfbrett. ^adbarra, f. SOiaftbarm. $adbcde, bie, plahta, s ktero je tovor pokrit, fatfe, bie, zmerjanje. $fldti(cn, ba«, kavelj, železo za nakladanje. ^OtfCl, f. ptf (?Säcf^en). 1134 Vadcn. ^fllfen, fld), r., pobrat! se, pobirati se, preč iti, spraviti se; paift eit(| fott, poberite se; pacfe itd? betiter 2Bege, stran se poberi; zgubi se, spravi se, skidaj se mi odtod, poberi kopita, pojdi se solit, idi mi izpred oči, iztrebi se odtod; pacfen, v. a., fefi angreifeit, popasti, popadati, zgrabiti, zagrabiti, prijeti, prijemati koga, lotiti se ga; toaS et juerjt jn parfeit iriegte, kar mu je najpred prišlo v roko, med perste; mit ben ifradetl patfen, s kremplji zagrabiti; ®ntfe|5en padt beit SBanberer, groza prime, spreleti popotnika; russ. hvatiti; meljrere ®itige fefi ¿ufammettlegen, inettoas, vložiti, vlagati; fltif ettoaS, attf ben SBageit, naložiti, nalagati, nakladati, natovoriti; teeidje @ad)eit, Sletber, SBJofie, natlačiti, stlačiti, spraviti, spravljati v kaj, nabasati, basati*, culo napraviti, napravljati; »od paefen, napolniti, naložiti, natlačiti in natepsti; f, a. ©djclten. ^flffut, bfl«, nakladanje, vlaganje, povezovanje. Spfldct, ber, Slngreifet, popadnik, napadnik, zgrabnik; f. a. ^adan; ber SBaaren eitipacft, vlagavec, nakladavec, nakladač, basač *. ^ V. plahtavina, f. ^arflCtniMnd. fadtoagen, ber, tovorni voz, voz z robo, pratežni voz. ipadffler{, bas, tm 2Bafferbaue ausgaf^inen »erfertigteS SBeri, plot, bregnica, in @t. ricfjtiger brežnica. ipaifficfen, bas, vse reči, ki se tičejo robe, vožene za kom. iPadjtug, f. (Smballage. i* a d j® i m, f. ^adgarn. «Pad, f. Skrtrag. ^iibagog, bet, vzrejnik, pedagog*; f. gt= jieljer. ^ri&agogtl, bie, f. (Srjieljnngžfunbe. ^ii&agogifdj, f. (Srjieljungžfunbig; (peda- gogičen). ^abagogtum, bas, f. Stjicftung^anž. fflbbc, bie, .Rrčte, f. biefeS; eitte jiranfljeit beS {Rinb»ief)eS, otekanje. belit, ipabben, v. «., koracati drobno, zlasti po mokrem. ^abbettgraž, f. Citcde, troten&infe. ^aberaft, f. Snabettfc&anber. $aff, int., paf! nadj F. pah! pok! piffpuff, paff pujf, pih puh, pah puh. iPflffett, r. n. u. a., puhniti, puhati; laimrf tattd)en, tabak puhati, ^agament, baS, alletlet nnter einanber ge--fdjmeljteS ©ilber, pagameot, nac^ F. sirovo srebro. $agatfdjel, ber, (Defletr.), pogača. $age, ber, paž»; f. Gbclfnabe. ^agemitn^C, bie, konjska meta. ^agttta, bie, stran, plat. $(jgitltrett, v. a., zaznamenjati strani, platnice, liste s številkami; bokm. strankovati f. fl g 0 b C, bie, pagoda; ©atfelpuppe, možicelj. i'flf! int., pa! $(tille, ^fliHefflrbig, adj., slamnast, slamne barve. ipuir, ber, per*, poln. par; ifSaitSfammet, zbornica perov. Zatrte, ^airfdjaft, bie, perstvo. ^itfcl, f. piti. i^fllfong, bet, pakfon*. f alt, ber, pogodba; f. SBerglei^, spalo i in, f. Slbcnteuret. «PataiS. ïpalaië, f. »aflaft. ^alflOgrflpbiC, bte, staropisemstvo. ^aläograpbifdj, staropiscn. ^ al oft, f. $aüaft. ïalâftra, f. Sesule, palatin, ber, palatin*. i^alo t in at, bas, palatinstvo. palatine, f. ^cljlragcn. ^aic, bie, strok, luščina, lušina. Îalingcncfic, f. Sicbcrgcburt. Î*aiinobic, f. ffiibcrruf. $ a II ab iura, ba«, pakdij; f. ®d)ittjbilb. ^nllnfd), ber, ein lange« SchlacijtfChwertber ffleiterei, palaš* (itt ail. fia». ©}.). fittllttft, ber, veliko gosposko poslopje, grad (Schloß), dvor, gosposka (fpegiell. škofja, kraljeva, grofovska, kneška i. t. d) hiša, bei Gutsm. ba« kroat. palača; velika, lepa hiša. ^allflfttiorftelfer, ber, etwa naddvornik. ^allboijrcr, ber, ušesnik. Ralliait», ba«, ett»a hladivni, mirivni, za- branivni pomoček. ^ûllifabc, bie, Sihanwfahl, kol; coll. okolje, (Gutsm.) ohlodje, nad) V. aité prostrica(?), gradišniea, palisada»; eilt ntit ißaflifabeti umgebener Ort, nac^ Met. ostrog. ^alltfobtrcn, f. 2$erfliäljlen, ^iiinïen. Pallium, ba«, tljeol., plašček, plajšek. et I m =, Halmen =, in 3f|g-, palmov. $ ni m bäum, f. $a(me. i'alntbllttt, ba«, palmovo pero. ^alntbitfcb, ber, ant $almfonntag geweiht ju Werben, butara; nach Gutsm. presenec, cvetovec ober evetnik, mucovec, mueovje, muearovje; D. Är. gbanca, guban ca (Pof.). Quinte, bie, ber ißalmbaunt, palma, palmovo drevo; ifalmblatt, palmovo pero. palmov list, palma, znamenje zmage; f. a. Sttd)= palme; ba« Sluge ait bett ©eiitftčcfen, oko; i. Sluge, H no ep c ; wollige ïïluthenfnofpe ait (Srleit, Jpafeln, popek, abranek; an SBeibeit, muca, mučica, inačica; (.ßä|d)eit, auch tm Bolim, kočička), nach M. kavernika; ein in 9lieberbeutfchlanb übliche« ©faß, dlan, palma; eine rčmifche $alme, ped rimska, rimski pedanj. *J>aitttCid)hÖrnd) en, ba«, palmova veverica. $fllme«be>OUn&eB, adj., s palmami ovit. ^almcnbiiitbt, bie, palmov cvet. |almenbiftel, f. Stecbfralme. i^alincnbroffei, bie, palmov drozg. $almengalntgci orn, f. £anbgcl)önt. ^ttlntgcniäd)^, ba«, palinasta, palmovita rastlina. ^«nftemeKe. 1135 $alml)0ntg, ber, in ber Sienenjudjt, ver- bova paša (VJ. ißnlmbim, ba«, palmovo jedro, ißalmlüfe, ber, palmov sir. ^itlmfiitjdjtn, f. ißalrae. ^alntfobl, ber, palmovo perje, ^olmntchl, ba«, palmova moka. ^ al nt uiif;, f. Sattel. ^alntöl, ba«, palmovo olje. i'almrattc, f. ^almcfd)l)örnrf)en. ijjalmfaft, ba«, palmov sok. ^almfonittag, ber, cvetna nedelja. $ a Im t a g, f. IjMlmfoimtag. $alntlDeibe, bie, (Salix caprea), rakita; nach Gutsm. jiva. i|5alntroeih e, bie, blagoslov, žegen lesa, butar, cvetovcov. ^almtoctit, bet, palmovec. ^olmtoodie, bie, cvetni teden; <5l)anpoc^e, veliki teden. ®fllntjett, bie, čas mačic, verbov cvet. ^ttllltjtoeig, bet, palmova vejica, verba z mačicami; f. ißalmbllfd); (Šittent ben ^alm* jWeig reichen, podati palmo v znamenje miru. Maliter, f! ^aftinafe. f al t rod, f. Ueberrocf. fanHjelbütrae, f. Sötoenjabn. $ itrap I) Iet, f. Flugblatt. (lttlŠ, ber, cmok. žmitek. ^atnucbel, ber, pomoranska polcnovka. ijjan, vi., §irtengott, Pan; bei bell heibliifchen @la»ett, Vel, Velos, ißanacec, bie, Vtni»etfa(mebijiu, zdravilo za vsako bolezen, (vselečni pomoček), panacea. ^anabe, f. 5BrotfuW>e. ^ an ar i c tura, ba«, zanohtnica. Baubeiten, pl., pandekte pl., zbirka rimskih postav. ^anbore, bandura; f. ©ianbore;$anboren= biid)fe, Pandorina puška. f anegijrtfcr, f. Sobrebuer. ^ancghrifnž, f. Sobrebe; (panegirik). ^flUeli, bie, notranji oboj. opaž sten. fanier, ba«, poglavitno bandero, bandera, russ. prapor; f. a. (V0i)lIC. ipanižbrief, ber, krušno pismo, krušni list, (ki podeljuje samostanom kruh), ^anifd), ißanifchet Sdjtecfeii, nagli, veliki strah, tndi jalovi, prazni strah. Bonner, f. Söauner. ty'annerbcrr, f. SBnnncrljcrr. i^anitenfübrer, f. gaijnenträger. panorama, ba«,9lunbgentälbe, panorama* faitfA, f. fautfeh. $ anfielt, f. fantfdien. fanfe, f. SBanfe. Raufen, f. Sauft, vanflabižntuž, bet, panslavizem. Sanfter, ba«, bei ben äBaffermül)ien, ißan-flertab, vodno kolo, kolo na vage, (ki obrača dva kamena, bohm. hubenač); ba« ©eritjl, vaga (V.). SPanftcrniühle, bte,SBaffetntühle mit einem ^anflerrabe, nach V. mlin na vage, ipauitermeile, bie, vreteno navažniga kolesa. 1136 fanfterjeug. fanftetjeug, bas, priprava mlina na vage. «PantOlOIt, baž, ÄI6|)pelfia»ier, pantalon *. «pantOlOttŽ, pl-, dolge lilače z nogavicami vred, bet M. hale. «Pantl)etŽmit3,bet, (»črti. vseboštvo), pan- teizem *. iß a It 11) C i ft, bet, panteist. fanti) ciftifd), adj., panteistišk. f fl tt 11) C 0 It, ba«, panteon pri Rimi j., hram ali tempelj vsim malikam posvečen, (zdaj cerkev vsih svetnikov v Rimu), fanti) er, ber,fantbertbicr; (Felis pardus), f. Seo^art); russ. bars, bolim, pardal. fanti er-, in ben 3f6gn. pardov, barsov. f anttierfell, ba«, fantljerl)aut, bte, par-dovina, pardova koža. fantfiertliicr, f. fantber. f antoffel, bet, (scarpa ital.~), škerpet*, (böhm. škrampetle), krevse pl., šlebeder, šlape, (@d)latfen), nad) Gutsm. brezpetnik, kopitec Ultb ba« kroat. papuče (arah.)-, et ftel)t unter bent f antoffel, žena hlače nosi; žena mu je hlače vzeia, šlapa je. f antoffelbanm, f. gor!ei$e. fantoffetetfen, ba«, neka podkovca. f antoffelljetb, bet, šlapa od moža, ki ga ima žena v oblasti. f autoffeluoh, ba«, f. toribolj. f antoff etntaajer, bet, kdor krevse, šlape dela, pantoflar *. f alttoffcin, v. a., usnje dergniti na prob-kovi skorji. f antoffeliaar, f. «Pantoffel. f antoffetftein, ber, goba, lahki kamen. «Pantomime, bie, pantomima*(ht allen fla». 5Böttb.), n. Gutsm. oponašanje djanja ljudi, «pantomimif, bie, pantomimika, ročnost, občutke s kretanjem života razodevati. «Pantomimifd), adj., pantomimičen, pan- tomimen. «Pantopljaß, bet, vsežertnikf. fantfd), fanfd), bet, godlja, čobodra, me-šanina, zdrozganina; aud) fantfd)e, bte, fig. itt biefantfie fomrnen, v zadrego priti, zabresti v blato, f antfdien, fanfdjen, v. n. u. «., droz-gati, ploskati, berluzgati, lovšati (F.), brazdati, žlepetati, kolavdrati, kavdrati; SJiild) pantfdjen, mleko mešati, f a n t f d) e t, ber, drozgalo, žlepetalo, mešavec. f anifd)eret, bie, itad) F. lovšarija,brozda, zdrozganina. f antfdjcrtn, bie, drozgavka. mešavka. «Pantfd)toetter, ba«, blatno vreme, fanjer, bet, f. SBanft; SBamraž obet fit= tet; autty fanfter; eilte fejle, ba« feinbtid)e @efd)op, abl)alteube fflebecfung be« iHumpfe«, oklep, oklop, Bei Gutsm. persna obramba, russ. Ia(y, pl. u. bronja; f. a. S d) iti) (bet @d)tlbfrčten); ein fd)u|>t)tger fanget, luščinasti, lušinasti napersnik; eitlen fan« jet angießen, djati na se oklep, f anjeriirittel, bet, železni rokav, fanjerfegen, (»eralt.),f.SMmadjen(betb). f anjerfifd), bet, n. bemRuss. ščitonosec. f anjergefdjmetbe, ba«, kinč na oklopu. fatferblatt. fanjerbdbn, bet, (Trigla catafracta), n. b. Russ. ježasta lastovica (riba); f. SeetiafjH. f ankert)an&fdjulj, bet, železna rokavica, rokovica. f anjerbemb, ba«, železna srajca, f anjerbofen, pl., železne hlače spodnje, fanjetlette, bie, ovratna verižica, f anjerraaitier, ber, okiopar. f anjetn, v. a., nad) Gutsm. oklopiti, z oklepam preskerbeti, v oklop obleči; v. r., oklop na se djati, vzeti; f. a. SBttffnen, ftd); gepangerter ©olbat, oklopnik. fanjerrab, f. fanfter. f anserretter, f. Sitraffier. f an? errenn er, ber, faitjerflinge, močna plošča ali klinja, da odklop predere. f anjerroil, f. fanjer. fanjert^ter, ba«, Sltmabill, pasanec, oklopnik. fii0it, bet, peon, ®er«fuf, «-«u. «Päonie, bte, f. icrcn, v. a., v papir zaviti; adj., papirnat, papiren, tenak kakor papir, a t» i erf a & r 11, bie, papirnica, fabrika za papir. ißailierfejtfter, baé, okno iz papirja, papirno okno. ißajjiergclb, baé, papirni, papirnati denar, ißllpieriian&el, bet, kupčija s papirjem; (aud) z deržavnimi papirji ali dolžnimi zapisi). favictiünillcr, ber, papirar (and) $apier= madjer), kdor s papirjem kupčuje; böhm. U. poln. papirnik. ^a^ierpniletin, bie,papirarica. «Pa^icrbanillunB, bie, papirarnica, šta- cuna ali prodajavnica papirja, ißapierfäfcr, bet, papirojedf. iPttlilietIttD$en, bet, (anat.) papirna ko-ščica, košica. $aj)ierftiimer, f. i|k}jicrl)änblet. $a!pierlßben, f. fapierljanblunfl. iCrloiCIltC, bie, papirnata lužirna. ierlauč, bie, papirni molj. ■¡Paintrlumyett, pl., cunje za papir, ^afeiermitdje, bie, papirna masa, sephani papir, papirno testo, böhm. papirovka f. ^aijicrmfllitr, bet, papirar. ^flpierntatfierci, bie, papirarstvo. $aj)iermad)cntt, bie, papirarica; be« pierntadjer« ©attin, papirarjevka. ?Ptt<)iCtJttO§, ba«, papirnata mera. fofliermoffc, f. ißu}>icrmii(ije. $ai)ietmitf)Ie, bie, papirnica, ^flflietmiilicr, ber, papirar. fopiermii^t, bie, papirnata kapa. spnpietöl, f. síreofoi. $aí)ÍCtroIIe,bie,zvitek papirja;— neki polž. ißa^ictfi ai^tcl, bie, škatla za papir, — iz papirja. ißapierfdiere, bie, škarje (pisarske) za papir. $aiicrf®ilf, bet, papir. $ a i> i e r j i) tt t % c i, ^ierfoitite, pl., obrezki, ostrižki od papirja. $aartt>icfel, zavitek, zavoj, ^(tjjin ianiffíiet £opf, Papinov lonec. $flí)Í8ntUá, ba«, papeževstvo, papeštvo f. H$a£tft, ber, papeževec, naá) Gutsm. papež- nik (a. böhm. u. poln.). $tt(Jiftifd), adj., papešk. papežnišk, kdor se papeža derži. ?aWcn. 1137 ißoii, f. $a dtbcit, bie, izdelek, roba z močnim lepam ali popam*, roba iz kartona*, zlep-Ijenina, lepilo. f 0 M at b e 11C t, bet, lepljeninar f, kartonar, popar, lepilar -f. fa^banb, ber, f. ^a^cbmtb. bogen, bet, pola debeliga papirja ali kartona. iPfl^btCi, ba«, deska za lepljenje. ißappe, bie, bicfet ©ieljlbtei; močnik za otroke, in bet jfiitbetfpradje, papa; Äleifler, moč-nati lep ali klej, pop *, nacf) Gutsm. lep-nica; neko mazilo za ladije zoper červiv-nost; meutere jufamntengeflebte Sogen 33a; piet, debeli sklejeni papir, karton», böhm. lepenka. fa^cbanb, ber, vez z debelim sklejenim papirjem, terdo vezane bukve. iß (t w C i, bie, (Populus), fcfiwarje, nadj V. jagned, m.; nad® Zal. ©Überpappel, beli jagned, topol, topolka; graue $appel, sivi jagned. topol; 3itterpappel, Heine Rappel, (Populus tremula) , trepetlika; hica , je-sika; fcfjttarje $appel, černi jagned; {böhm. jehneda, toeijje Rappel), russ. osokor; Weife, topol, m. U. f., topola, topolovka; bie carolinifdfje Rappel, raznolisti topol; bie ametiianifdje, amerikanski topol; bie italienifdje, (Populus pyramidalis), laška topola, nad® Šul. jablan (fonfi Apfelbaum), SJiafoe, slez; f. a. (Sibifd), ^eftilcnjttmrj. ? a f) P e l in 3fggn- topolov, jagnedov, slezov. ^afliClallCC, bie, topolove ulice (a. poln.). faj>ielariig, adj., topolast. $aii)elbai, ber, s topoli obraščeni potok. fn^elbanm, f. foMei. ffl^elbiott, ba«, topolov, jagnedov list, pero. f fliVcIblättetig, adj., topololist. ^aiHiclblume, bie, f. SBialue. ißflil^Clb0tf, ber, topolov kukec. fit^elgang, f. <)SoWeMce. faiflcigaricn, bet, topoije. $fl!pi)elbOlj, ba«, jagnedovina, topolovina, topolov , trepetlikov les. $Hp4>tIfiift, ber, zerno slezovo. iß (tf) V Clf nOŽ}) C, bie, jagnedov popek. foMelfrant, f. SRalbe. ißalpfltllanž, bie, topolova mušica, uš. f (Ulici It, adj., topolov, jagnedov. ijjn^JCilt, v. n. u. o., iti ber ,Siinberfptac®e, papkati. iPfllJflClnagtr, bet, topolov rivčkar. ^¡aiilpelreiljc, bie, versta topolov. ^ttfl^ClrCiž, ba«, topolova vejica. ^Ufliieirofe, bie, rožasti slez. ißajpjp Clfalfi C, bie, topolova maža. ^pavflclftttitbc, f. Sdjlingbitnm. $Opf)eiU)alb, bet, jagnedje, topoije, topo- lovje, topoljek. ißa^eitDaitjC, bie, topolnica (stenica). $ (1 J) fl e i tt) e i b e, bie, bela verba; f. a. $0M>tI. ^ajpipcn, v. n. u. a., mit 43reie füttern, z močnikam pitati, močnik jesti dajati; mit $appe befejiigen, popati*, klejiti, lepiti z 1138 0 p ft in tier papeški, and) papežev. ipafiftbanm, f. ^apitiDciDc. ipaflftgut, baS, papeževo posestvo, f iiflftifd), adj., f. Umriftifdj, papftifd; wer-- belt, pristopiti k papeževim. iPapftfrOttC, bie, papeževa krona. $iii>ftlidj, adj; papešk , papežev; bet pflpfb lilije @tui;l, papeški sedež, sveti sedež; f. a. ©tllljl; ber papfilid)« fftuitgiuS, papežev nuncij ali poročnik. SPupftlOŽ, adj., brez papeža, brezpapežen. ^Opftniii^C, bie, papeževa krona, kapa, (tiara). ^flpfttlOthfilgt, bie, versta, red, nasled- vanje papežev. SPaflfttCdjt, baS, papeške pravice ali postave, papeško pravstvo. S|>apfttI)HUI, bas, papeštvo, papeževa dostojnost. i|$HpftBOgcl, ber, vodni škerjanec (bohni.). ip up ft B) 111) l, bie, voljenje, volitev papeža. ijjflpftiDeibt, ^apitiutcbr, bie, f. Slalfirfdje, 9)fcl)l= ober Sdjlingbaiim. ^apftnuiriie, f. ^apittljimt. e, f. fatfdjc. $aVl)rogtapi)ic, bie, (irn ©egcitfage jut 8itljograpi;ie), papirotisk f. fOfllttt, f. Spaif(et). $ar, f. sJtoar. ijjotabel, bie, ®leid)llifi, prilika, n. Gutsm. pripodoba, nad) V. pripovest; ilt ber @eo= n\ftrie, parabola (neka kriva čerta, keglja-sta čerta); f. a. Stttcgortc. ffltaboltfth, adj; v priliki ali pripodobi, priličen, parabolen (polil. parabolicznj). ^atflbolifitcn, v. «., v prilikah govoriti. $fltachtOltiŽWUŽ, bet, pomota v času. ^araliefimte. porabe, bie, feierlidjeS ©eprange in Slnfefiung bet Jileifcer ltub bes .§auSgeratl)eS, gizda (nteljt §offaf)rt), parada* (iu ali. fla»-krasa, velikolepje (gradit, r«ii.); garate mit etiuaS ntac^en, pokazovati se v čem, (v kakem oblačilu); iit barabe erfdjeinen, priti v praznični (semanji) obleki; milit. parada. Sp n 18 b C =, iti 3ffg. paradni. SParabebett, bas,iprunfbett,slovesnoozaii- šani mertvaški oder. ^tttflbepfcrb, bas, paradni konj. SjSctllbtpill^, ber, mesto za parade odločeno. f arabettiadje, bie, paradna straža, ipo tub C j trn m C t, bas, paradna izba ali soba. SpatabieŽ, bas, raj, paradiž; 5lufeittljalt ber Seligen, sveti raj, nebesa; citiem 4#arabiefe gleid), podoba raja. (1C (1 b t C ilt 3jfgn. rajski. ^Otobtežapfel, ber, rajsko jabelko; f. a. Slbamšapfel. ipotabtežaramer, bet, rajski sternad. iparabtežbatiitt, f. CIcafter. $fltabiežbCtt>o|liet,bet, nebeščan, rajski. Sporabtežfetgt, bie, rajska smokva. SparabiCilgarten, ber, raj, sprelepi, raju podobni vert. Sarabtcžbols, bas, f.9lioe; rajsko drevo, iparabicftfd), adj.. rajsk. raju podoben, nebeško lep. sparabicšlom, bas, rajsko zerno. ^arabicStiafiagci, ber, rajska papiga. ijjatabfcSbOgcI, bet, rajska ptica, rajka, bolim, and) letavec. šparabicžjeit, bie, rajski, presrečni čas. sjjarabigmn, bas, ein SRujietitiort, izgled, izgledna beseda, po kteri se druge podobne besede sklanjajo. I$ar8bigntatifd), adj., izgleden. $fllflbiten, v. n., znašati se, nesti se, pokazovati se v gizdavi obleki; milit, na paradi stati; »om ^fetb, f. (Jourbcttircn. SpatabOi, adj., fottberbar, feltfam («on Se; fjaitptnngen), čuden, nasproten splošnimu menjenju ljudi, nepričakovan, ip ara boj te, bie, posebnost, čudnost. iparabOJOn, bas, čudni, splošnimu menjenju nasprotni stavek, izrek. sparaffilt, bas, bohmi paiojinat-ipatagraph, bet, paragraf*, odstavek. $ar alaftž, bie, astron., nad) bem Poln. U. Biihm. dvogled i", paralaksa, sporallcl, adj., vštričin, (enako, vštric), bohm. rovnobežny (~ enakotečni), poln. ravnolegly ( enakolegli). iparallele, f. sparallclliitie, ^araltelftellc, Serglcidj: bie iparatiele jieljen, primeriti, primerjati reč reči, milit, ein Sfjeil bet Saufgraben. iparailcližmuž, bet, paralelnost, vštrič-nost. «Parailelfreiž, bet, (geogr.)^^ soravnik. «paraHtUittU, bie, vštrična čerta, vštrič-nica. RaroHeloMcbitm. RatflJltlOptpebnm, baS, paralelopiped*, vštričnosten f. Rarallelograntm, baS, paralelogram podolgasto čveterokotje z vštričniini čer-tami. R a r ti 11CI ft CIIC, bie, podobno mesto v raznih bukvah, (ki govori od enacih reči). RaralleljitJel, ber, f. Rarallelfreiž. Raralogižmitž, f. gcilfdjfofj. $arOl>)fe, bie, mertud. Raraltjfircn, v. a.. fig. prekratiti kaj. RaraHjtifdj, adj., mertuden. parameter, bet, obmernikf. R tt t a p Ij e, bie, podpis imena, znamenje imena. Raraphemalteil, fl., premoženje zraven dote priženjeno. Raral>Ijtren,f.Stcmpcln;pristaviti podpis. Rarai>brafe, f. Umfdjrcibnng. farapljrafuen, f. UmfdjretBtn. Ratajjljraft, ber, razlagavec. Ratajjleftifd), adj.. mertuden. Raraplnie, bas, f. SRegenfdjirnt. Rarafit, ber, f. ©dimato^er; — pflanje. Rarafitifd), f. £d)maroticrif$. Rarafol, bas, f. @onnenfd)irm. Raraftatcn, f. iKcknpfctlet. Rnrat, f. Screit. $orceIIe, bie, kos, mali del (zlasti zemljišča), delec, odmerjeni kos. ^Otcellttcn, v. a., na male kose razdeliti zemljišče, zemljiše; f. Betftucfcllt. Rarurd)gang, prehod, svobodni prehod, pot; 9ieifeutfuiibe, ißafjport, potni list, potni izkaz, pos *; einen $aß (čfen, vzeti potni list; etn gewiffer ©dmtt bes pfetbes, $afgang, antritt, ®reifd)lag, Seit, nad) V- pasji hod, (na$ Zalokar dren, v dren jezditi, nad) M. skok, v skok, skakama jahati; nad) Gutsm. lahek korak); russ. u. böhm. inohod, böhm. audj klus; in biefem $affe mag es gelten, v tem primeru, v tej okoliščini, okolišini more biti; ehemals für Salt, f. biefes; aud) für 8)iaß; ju paß gemadjt, »on .Kleibern, prav, po meri, da se priležejo; Wol)l jU $aß fein, zdrav biti; $aß geben, f. 2ld)t; ju ißap fommen, o pravem času priti. Paß, adj., po godi, pristojin, ugoden, v pravi meri, pravšen. paffa, Pafdia, bas, judovska velika noč. paffofiel, f. Seiblid), grträglid). paffabe, f. 2>nrd)reife. paffage, bie, ®urd)teife, prehod, pot; ©teile aus einem Šud)e, mesto, besede; in ber SJhlftf, težko mesto za igranje ali godenje. Paffagier, bet, popotni, popotnik, potnik, prehodnik; eitt faubetet paffagier, prav ptič. Paffagiergut, bas, reči, premoženje popotnih. ißaffagierftube, bie, izba za popotne. p a f) a rit t, bas, 9lntt, wo ißäffe ausgefertiget werben, ured za potne liste. »äff an t, f. Paffagier. paifatO, pretekel, minul. *ßaffatU)inb, bet, pasatni, živi veter, reden veter, ki stanovitno iz ene strani vleče (zlasti med povratnikama). <ßaß auf ben Pfennig, bet, ein feljt genauer Šieitfdj, stiskavec, ki vsak vinar menca med persti, preden ga ¿i. paprief, f. paß. paffe, bie, bas 9lufpaffen, preža, pažnja; f. Sauer; bie ijSaffe Ijaben, int jtattettfpiele, ne igrati; auf ¿er ißajfe fielen, prežati, paziti; neke male kanone na ladijah. Paffelbeere, bie, wilbe Sllpen* ob.SSergjos baitnsbeere, planinsko grozdjiče; f. a. S3et= beriž. Päffeln, v. n., fleine uitbebeutenbe Slrbeit »errieten, pečkati, štokati. Raffen, v. n., Warten, autelt, paziti, prežati na kaj, pasti kaj, streči, čakati; f. SaittM; int Äarteitfpiele, memo pustiti, puščati, pu-šati, (VJ, ne igrati; (štitem auf ben ®ienft paffett, gledati na vse njegovo djanje, da bi mu škodval, da bi ga spodrinil; attges nteffen fein, bas redjte ü)iaß babeit, pristati, pristojati (?) se, in U. Är. prav biti, stikati se, prileči se, prilegati se, klemati se, udati, udajati se , podati se , vjemati se, zadosti biti, dobro stati, spodoben, primeren, pristojin biti, spodobiti se, (ttadj M. aučlj zateti, zatnem?); eS paßt auf ein §aar 1142 foffciortout. popolnama se vjema; ba« pafjt itid^i ^teÇer, to ne gre sem; ben ®ieben pafit alle«, ta-tovam je vse prav, je vse po godi; ba« paft, wie bte gattjl auf« Sluge, to se (komu) poda, kakor svinji sedlo; v. r., fîd) paffen, primeren biti, prileči se; v. a., pajfetlb matten, primeriti, zmeriti, meriti ; f. Stitfjaffen; paffenb, adj., priličin (a. aitsl.), prikladen, primeren, ugoden, pristojin, pri-ležin, spodoben, prav; ter piaffettbe ©c^lüffel, pravi ključ; paffetlbet SHocf, ulita suknja, kakor bi jo ulil; Ddjfen, bie nicht paffen }U einanber, nakrižni voli. f affc^artout, f. £nm>tfd)liifiel, 2)ietridj. f offeriert, bet, potni list. faffer, ber, prežavec; f. a. ¿irlet, fafc form. f ttßfCftUtlg, bte, terdnjava v soteski, fafjfomt, bte, nad) v. tikama kalup ali model, dopolnitni kalup, f Umgang, ber, eilte« fferbe«, nad) V. pasji hod, russ. inohod; f. ffljj; baž spferb ()flt eilten ^afgang, nad) V. konj drobni, fafgättger, bet, konj s pasjim hodam; ki ima pasji hod; russ. inohodee, f a^anf, bet, ^anf, Wettit et nod) fo ifl, Wie et au« bet Sirene fournit, konopno pre-divo izpod terlice. f affibel, f. ®mi)fini)Ii$, Seibfam. fofjig, adj., izrezan ali tudi izbunkan, ne gladek. f Off ion, bie, ba« Seiben, terpljenje, (zlasti Gospodovo); geibeilfdjaft, strast, močna zastarana želja; id) habe pajfiott, mika, miče me, želje imam, žene me. f nfftoniten, ftdj, f. ereifern, jtdj. f«ffiontrt, adj., poželjiv, strastno hrepeneč, strasten, faffionžfilnnte, bte, (Passiflora), ttaä) attb. fla». ÜR., mučenica (~močenica). f affionžgefdjidite, i»", povest od ter- pljenja Krist(us)oviga. f afftonžlieb, ba«, faffiotrêflrebigt, bie, pesem, pridiga od Kristusoviga terpljenja, postna pridiga, f rt f f tončffiodje, bie, veliki teden, f nffionžjeit, bte, čas, v kterem se obhaja spomin Gospodoviga terpljenja. f afftreil, v. a. u. n., einen Ort, »orbei, skozi kraj, memo njega iti, prehoditi, prehajati, potovati skozi—; eitte SBaare paffi= reil lajfen, blago dalje pustiti, dovoliti da se blago daljej pelje; für etwa« pafftren, ge= halten »erben, štet biti, veljati; für weit pajfirt et? za koga ga imajo, čislajo, štejejo?; gefd)el)etl, zgoditi, goditi se, primeriti se, pripetiti se; Wa« pajfirt ttelte«? kaj je noviga? kaj se noviga godi?; f. ©C= fd)Cl)Cli; ®ewitligen, dopustiti, dovoliti; nach* lajfett, odpustiti kaj; erträglich, mittelmäjfig fein, e« pajfirt, to se zajde,(K., böhm. to projde , ujde), že še velja, ni še prene-marno; ba« lafj idj pajfiren, to je nekaj, to nekaj velja; eilten fflltfš pafftren, iti čez reko; pajfirt! dovoljeno! dopuščeno, dopu- šeno; f. a. .Subriugen. faftetenbanb. f affirbar, fafftrltd), adj., prehoden, ko-dar se more, sme hoditi; f. a. (Sttriiglidj, ¿ulaffig. f affirgctot^t, ba«, lahka zlata vaga. fflfftrf^etn, bet, faffirjettet, ba«, potni list, prehodni list, poln. przepustka (^prepustnica). f affirnng, bie, prehod, dovoljenje, dopust, f ajftO, adj., terpen, terpiven; pafftoe«3ett-wort, patfisitiit (»etbuni), terpivni, nedjavni glagol; paffiscr SBibetftanb, tihi, terpivni upor; mercant. dolžen ; ftd) paffiö »erhalten, nič, ničesar ne početi,, tiho biti. faffiticapitnl, ba«, dolžni kapital», f affioforberitng, bie, dolg. f affiobnnbet, ber, nedjavna, zgubna. v-vozna kupčija, (po kteri se blago iz zunanjih dežel za gotov dnar prejemlje in ne za izvažano domačo robo), f flffiuintercffcn, pl., dolžne obresti, f flffibitttt, bie, terpivnost, nedjavnost. f affibfdjttib, bie, dolg, (pravi dolg, ktc-riga je treba drugimu plačati; Slftiofdjulb, dolg, ki se tirja od druziga). f affioftanb, ber, vsi dolgovi, ki jih kdo ima, stan dolgov, terpni stan. f flffibnm, ba«, dolg; f. a. faffib. f flfjfarte, bte,prehodnica; auf bet See,me- rivna mapa; kvarta, s ktero se ne igra. f nflugcl, bie, nach V. kugla na polnem, tikama kugla, ki se natanko prilega cevi, primerna kugla. f ablief), adj., primeren, ugoden, spodoben; f. faffen(b), Scfjtdlid). fä^lid), f. (grtritgtid), Seiblich. f a |l ich feit, bte, primernost, f afjjort, bet, potni list. f a^fdjrciber, bet, pisavec potnih listov, f adfteuer, bte, davek od potnih listov, f uffuč, f. Schritt, ©tette (in einer Schrift). ftllfflCfen, ba«, zadeve, reči potnih listov. faf?jettel, bet, f. faffirfthetn. fflfte, bie, (Sbeljietn au« einem ©lažtetge, zliti kamen, ponarejeni dragi kamen, pasta»; odtisk. f aftel, f. Sffiaib. f aftett, bet, ein ait« garbentetge geformter ttnb getroefnetet Stift, um troefen ju malen, suha barva, pastelj *, barvnik f. f flftettforben, adj., suhe barve, f ttftellntttler, bet, malar, ki mala s suhimi barvami. f aftellntuleret, bie, malanje, mal s suhimi barvami. f nftenet, bie, f. fnftinafe. f aftettben, ba«, paštetica. f ttftete, bte, pašteta*, pečenina s testam pokrita, (bet Gutsm. mesotestenica u. kre-pevc?), russ. pirog unb paštet m.; au« btefer faftete Wirb titdjl«, iz tega meha ne bo moke. f nftetenbiiller, ber, paštetar. f (jftntenbfltferet, bte, paštetarija. f flftetcnbtttferin, bie, paštetarica. faftetenbttnb, ba«, forma za paštetni krajic. spaftetcnboben. ^aftetea&oben, tet, paštetno dno. $afttienfitOb, ba«, paštetni kruh, paštetno testo. Spaftctenbcdcl, bet, paštetni pokrovec iz testa. Spttftctenf leif d), baS, paštetno meso, meso za pašteto, v pašteti. SPaftCtCltfOrm, bie, forma ali kalup za paštete. Spaftctcnofcn, bet, mala peč za pečenje paštet. $ a ft e t c it r o it b, spaftet citiranj, bet, paštetni okrajic, obod. Sjjaftctcntanbc, f. gctbiaubc. Spaftctcntcig, bet, testo za paštete, ipaftctcnmcri, bas, paštete pl. SpOftinal, bie ober bet, faftinafc, (Pasti-naca), pastinak, pasternak, merkevca; luitDe Spajiiliate, (l)aucus carota), divje korenje, inerkevea. ^aftinafarttg, adj., merkevčast. Spaftiltaififd), bet, pasternak.^ SpaftOlf, ber, ber ntannlidje obet @auten brin« genbe Jpanf, belica. SPttftOt, bet, pastor*, duhovni pri lutera- nih; f. a. sprcMgcr, ©cclforgcr. SPaftOtal, adj., pastirjev, duhovniga pastirja, farni, spaftoralamocifung, bie, poduk v duhovnem pastirstvu, v dušnem pastirstvu. spaftorale, f. §irtcngcbid)t. SpaftOralfall, bet, primerljej v dušnem pastirstvu. ^aftoralicn, pl. zadeve dušniga pastirstva, duhovne zadeve. SpaftOraltI)COlt)giC, bie, dušno pastirstvo, pastirstveno bogoslovje, pastirsko bogoslovje. ^aftoiat, bas, pastorstvo. Spaftorcn=, in3igg. pastorski. SpaftOtin, bie, pastorjeva (žena), pastorka. spaftorfdjaft, bie, f. spaftorat. Spat a ber, rudeča opica. Spat i ob ne, f. (gaatbohne. Spate, f. ©efcltng. SpatCn, v. a., pjlanjen, usaditi, usajati, saditi. Spatcne, bie, božja mizica, božja skle-dica. patent, bas, patent*, (odperto.povelje, od-perti list, bei Gutsm. povelja, feroaf.); f. SpriDilegictturiunbc, SBeftafluitgšbricf. Spatetttaliltbalib, ber, patentalni invalid, sp atentiren, f. spribilegiren; Sfatentirt, privilegiran, patentiran, spatcntmaifig, adj; po patentu, patentu primeren. SpatCntStDCift, adj., na celi poli, nepre-gnjen. SPatCnttDttarC, bie, patentovano blago; sa- moprodajno blago (na Angleškem), ^atcntffiibrig, adj., patentu nasproten, fattt, bet, duhovni oče. pater*. Spateriiei, bas, boljši pivo. Spaterbfe, bie, f. Saaterbfc. SpaUtiaittiliaS, ber, hišni oče. «Patriot. 1143 «Patcrnofter, baS, baS ©ebet, očenaš; 9tofenftanj, molek; roženkranec*, pater-nošter*; poln. U. böhm. rožaniec, kroat. krunica, čislo. «PatcrnoftcrtDCri, baS, neka inašina za zajemanje vode. SPatfie, bet, Xaufjeuge tn Sejug auf bas Jtinb, boter*, kum*; f. ©CbattCt; Äarl iji ntetlt SPattye, Xänfiing, Karlu sim boter; f. Säitfling, girmimtlje; f. biefes. fa 11) C, bie, botra, kuma; f. ©CbattCrin. ^atbcnbricf, ber, kumski listek. $atierigelb, bas, botrovski podar, zibelni, kerstni denar, kumščina, kumšina. f a 11) c it g c f dj c tt I, bas, spaihcitgrofdjcn, ber, f. f atljcngclb. ipatbcnfthaft, bie, botrinstvo, botrinja, bo- terstvo, kumstvo; f. ©CbatterfdjOft. «Pati)enftelle, bie, f.spatienfdjaft; spattjen.-ftelle Bettteten, za botra biti, kum biti. spathenjcttel, f. spatijenbrief. spatljctiflf), adj. it. adv., živ, goreč, poln ognja, strasten, krepek, prevažen, preime-niten, f. (gmft, gcierlidj; poln. patetyczny. SPatljmoü, fig. f. (£?tl. Spatljogenie, bie, Setyte »on bet @ntftef)uiig ber Äranf§eiten, patogenija, nauk od postanka bolezni. Spattyognomii, f. Siagnoftil. Spat i 0 tO g, ber, patolog*, poznavec bolezni, spatiotogic, bie, nauk od bolezni, znanstvo bolezni, boloslovje f, patologija. SpatljOlOgifd), adj., boloznanskf, boloslo- ven f, patologijsk. SPatiOŽ, t>ec' "'•'čut, razodetje strasti ali gorečiga čutstva. SPaticnt, bet, bolnik. Spaticntcnftnfie, bie, izba bolnih. Spat i C nt in, bie, bolnica, bolna, bolna ženska. Statinen, pi., cokle pi. SpatlO^f, ber, veliki kos rude. SpatOiÖ, baS, bie platte Salternfpradje, kmečki jezik, kmečko zavijanje pri govorjenji. SpatrCŽ, očetje (cerkveni). Spatrtardj, ber, očak; f. a. (grjbatcr; £>ber--btfdjof, patriarh. spa t r i ar d) al in Sffcg. spatriardjalifd), adj., očaški, — očakov, patriarhijski, (patriarhov-ski), patriarhalni; ^atrtardffattfc^e SebenS* toeife, patriarhalno, vkupno življenje vse rodovine pod enim očakam. Spatriard|aIitrd)C, bie, patriarhalna cerkev, patriarhijska cerkev, spatriardjat, bas, očaštvo, patriarhija, pa-triarhovstvo. spatriardjifdi, f. spatriardjal--. Spatrintonial, adj. , deden, patrimonialen. spatrimonialgcriiit, bas, graščinska dedna sodnija, patrimonialna sodnija. SPatrimOltialgnt,baS,dedina, dedna graščina, grašina. spatrintoniltnt, bas, dedina ali delež po očetu, očevina, očinstvo. spatriot, bet, SatetlanbSfreuilb, prijatcl ali pravi sin domovine, natty V. domovinec, 1144 spotrMn. nad) Gutsm. domoljubnik, ettoa domorodec, rodoljub, dober deželan. fOtrtOtilt, bie, domorodka, rodoljubnica. atriotif d), adj., domoljuben, domoroden, rodoljuben, nad) V. domovinsk. ipaitiottžmug, bet, domoljubnost, domoljubje, domorodstvo, rodoljubje, ljubezen do domovine, ipatrifttf, ipatrofogie, bie, nauk od svetih cerkvenih očetov, patristika. iPotliftift®, adj., patrističen. $atrtje, bie, tet jlaljlerne ©tentpel, butdj beffen Slbbtucf im jiiipfet bie SKattije ent--(iefjt, patrica, (nad) V. dedec). iPtttlijiot, baž, meščanska, mestna žlaht-nost. ^Utrijier, bet, mestni žlahtnik. ^attoctntum, baž, tird)(. obhajanje, praznik farniga pomočnika; f. SBertretUna (im ifroceffe}. ^otrollc, bie, fatrouiiie, fatrnlie, pa- trola, obhodna straža, nad) Gutsm. ogle-dovavna ponočna straža, (poln. audj zwia-dy, gleid)fant straža na zvedo hodeča); vervca na trompeti. ipatiolltren, ipatroniiiiren, v. »., patro- lovati, obhajati na ogled, s stražo hoditi, ^atrott, ber, gutbitter, prošnjik, priporoč-nik (F.), patron; svetnik, komur je kaka cerkev posvečena; Sefdjuger, zavetnik, varil, pomočnik, dobrotnik; f. a. ©iinitet; ©igeit» t®umer, bet .gaužpatron, bet ©djiffžpatron, lastnik ali gospodar (zlasti ladije); ,Rir; cf)eupatron, cerkveni patron , podelivni gospod; kdor ima pravico, duhovnije ali fare podeljevati; et tft ein fonberbarer patron, čuden človek je. ipntronat, bas, patronstvo, podelitna pravica, pravica, fare in duhovnije pri cerkvah podeljevati, fatronatžredjt, baž, podelitna pravica. $tttrouc, bie, attufter, ifliobel, toonac® ettoaž gemad)t t»trb, vzor, obrazec, kalup, vzornica (bohm.), model *, mušter *; eine mit ?htl»et gefudte $apier®ulfe, bei ben ©otba; teti, patrona*, naboj (Sabung); bet ei($e®inge bamit fcfi p fdjtagen, trepača, trepavnica; fot®igež SBajfet, čobodra, plun-dra, pljuska, požlepica, plojdra, blato; in $iutmfn&. ißatf(ifii^ig, adj., nac® bem Böhm, plos-konog. iPatfdjfiani), bie, f. fatf^e. ^att, bet, f. ©rini), glitte, f. äinffdjlag (am Ä(eibe). $attciefdje, bie, trepetlika, ißattlo^f, bet, krastavec, grintavec. v. a., čečkati, mazati; f. Sßa^en. ißa^erei, bie, čečkarija, mazarija. ipo^tg, adj., ošaben, napihnjen, ukljuben; pagig t®U!t, košatiti se, stegovati se, napenjati se, (vulg. uška kašlja, pa nima kaj pljuniti), serb. u. poln. kokošiti se. ißflUic, bie, nad) V. nnb aud) bei Gutsm. bobniča, böhm. n. poln. kotel za bobnanje n. laški boben, pavke»; bie Raufen fc®la= gen, na bobniče biti, (nad) bem Poln. v kotle biti); ein Saud®, »te eine ißaufe, trebuh kakor sodček, bobe^(tympanum), im Dfjte, bobniča; ein Ätnb, baž immer fc®reit, vekalo, večaj, vekavo dete; ber $aufe ein £o<® madjen, konec narediti čemu; f. a. ^ S8n6ontn. Raufen, v. n. u.a., na bobniče biti; ©inen bet® pauien, tint berb fdjiagen, koga ogom-pati, obunkati; mit bnmpfem £one reben, zamolklo govoriti, momlati; fdjtoagen, plau; bertt, f. biefež; bie jianjel paufen, udarjati, tolči ob prižnico. fantenfeii, taž, bobnična mrena; anat. f. Srommelfeii. ißautenfeUfpanner, ter, napenjavec bobniče. f a It! t It g C«fl, bet, tm Dl)re, bobnični žleb, prehod. ipaulengefteli, taž, stalo , podstava za bobnico. Manien pij le, bie, tmDljre, bobnična votlina, dupljina. ißanlenflflng, bet, glas bobnič, kadar se zasliši bobniča, kadar bobniča zapoje. $auienntnd)er, bet, bobničar, bobnar. bet, bobnični obroček. Rmtfenfaite. Raufeitfaite, tie, bobnična struna, (čut- nica v ušesu). Rautcnfchlag, bet, bitje, udarjanje nabob- nice, bobnanje. Raulenfcf)lfl0el, bet, paličica ali betec za bobnico. Rttutenfthliiger, tet, bobničar, ki bije na bobnico, bobnavec. Roufenfflannet, bet, ključ za bobniče. Rautenfpicl, f. Rautcnid)lag. Rauienjiotf, f. Raufeni V. trak. SPcljrOtf, bet, kožuh, kosmata suknja, šu-ba ali šavba (bet Jam. šffietberpelj). iptljfommt, f. gtttel. ¥elaf4att, f. ijkljmottc. '•i>Cljfd)Ul), bet, kosmata, s kožuhovino podvlečena čižma, čevelj. SPcIjfd)UlC, bie, zarod mladih cepljencov, cepišče, cepiše (V.) speljfticfel, bet, kosmati ali pa s kožuhovino podvlečeni škornji. ipCljUJUntC, bie, kožuhovina, kosmata roba. fCl}ti)a(5Ž, ba«, cepivni vosk. CljlDCt!, ba«, kožuhovina, kosmata roba. e m e I f 1) 0 n & l C I, ber, kožuhovinar, (bohm. kožešinar). $tI}nollc, f. ifel}. SjJcnnten, p'-. bei ben alten Stomern, penati, hišni ali domači bogovi. fcndjant, f. $ang. cnbont, bet, f. ©citenftiitf. ženici, Iptnbnl, baž, bei bet nepokoj, bingelj, (trepetikelj fut perpendikelj), ne-mirika, russ. majatnik, poln. kolibnik; ubetfjaupt nad) V. binga; ba« $enbet inS3e= toegung bringen, zagnati, zaganjati uro. ipcnbellthr, bie, ura z nepokojem, s per- pendikeljnam. fenbulinmeife, f. Seutelmeife. ^cnctrant, adj., pomSerud), močan, hud. ipenetriren, f. 2>nrdjbrtngen. SPcnguin, bet, tolstnjak. f eni bel, f. Sefdjiuerlid). iSenit^, bet, f. ScndjgraS. $enn, bet, ein fjčljetner Stagel, klin, moz- nik; Xl)uttiegel, pah, zapah. ^Sennol, ba«, peresnik, peresnica, na$ V. peresni tul; Spottuameii jungetet Utituet--fEtata^orer, ettoa belobradec. S C1I ne It, v. a., s klinam zabiti, zatakniti. Ventil), f. ffennig. $enfel, f. finf ekipen! ion, bie, ba« 3lu«gebieittl>aben, dosluž-ba, izslužba, pokoj; ®etyalt eine« 9lu«ge* bienten, doslužnina, pokojnina, mertva plača, penzija *; i|3enfton«aiijialt, f. grjieljungfc Ijanč, Softfdjnle. S e n f i o n ii c, iPenfionift, bet, dosluženec, uživavec doslužnine ali mertve plače, pen-zionar f. a. Sofiganget, ^flcglittg. ^enfionat, ba«, f. doslužnino ali penzijo dati komu, penzionirati koga; djati v pokoj, izsluženost. ^en(ion«anftali, f. OčrjieljmtgžliauS. tcn(ion«gel)ali, f. ^enfton. ^enfiončgelber, pl; dnarji za doslužnino, doslužnine. ^enfiondftaub, bet, dosluženost, izsluženost. ^enfiončbetbot, ba«, zaderžba, ustav- spetgamentbanb. Ijenje penzije; pod prepoved djati doslužnino. SPenfib, adj., fut nadjbenfenb, nadjfinnenb, fdjtoermutfjig, premišljajoč, zamišljen, po-bešene glave, fenfunt, baž, naloga (v šoli). $eniad)orb, ba«, ein mit 5 Saiten bejoge; tte« Snfttument, peterostrunek t-fentoeber, f. $Pnfflac&. ^entaglDtte, bie, ein Sudj in 5 Spraven, jumal bie Sibel in 5 ©pralen, peteroje-zične bukve, sveto pismo v petih jezikih. ^entagon, ba«, f. pnfei. $entameter, bet, petomer, pentameter, peterostopni verz. ^entametrifi , adj., petomeren, peto- stopen. * s45 e Jt t a C ti) r bet, petak, eden izmed petih, ki vladajo. i|5entttrcf>ie, bie, vlada petih. SpentniCUd), bet, petere Mojzesove bukve, pet Mojzesovih bukev, russ. a. pjatiknižje. ^enterbulfen, bet, siderno bruno, ifenultima, (syllaba), predposlednji, predzadnji zlog. Cenjen, v. n., mit Sitten qualen, moledovati. ifepinerie, bie, f. SBautnfdlule, semenišče, semeniše, (audj al« S8ilbung«anjlalt). ^CpltČ, bie, kurja noga, poln. rozsiad. $er cepi ion, f. Sabtneijmnng. $ercipiren, f. Gčmpfangen, Segreifen. Jercip ient, bet, prejemavec, pobiravec. ereat!, konec ga bodi; naj pogine! SPeremptorifdj, adj., oljne toeitete grift, nepreložin, nepreložljiv, nepodaljšljiv, zadnji, poln. zawity; eittfdjeibenb, dosojin, od-Iočiven, določiven; petemptotifd^e gtifi, f. gallfrift. i)5erennitenb, adj., piele Saljte bauetnb, pon ^jlanjen, večleten, na<§ V. preleto-vaven, unb petennitenb fein, preletovati. Per las et nefas, po pravici in krivici. SPeifelt, adj., popoten, popolnama, do do-briga; prav dobro in brez spotike (n. pr. znati citati). speifeJtibilitat, bie, spopolnjivostt, do- veršljivost. ^erfeftioniren, a. u. r„ spopoiniti, spopolnovati kaj, se, f. a. 2krb0llf0mm= nen. SPer,feItHttt, ba«, pretekli čas. i^etftb, f. Sreuloč. ipctforolion, bie, prevertanje, preluk-njanje. iPetfotniiDttepan, bet, bei ben 3Bunb--argten, nai^ V. (ranocelski) nabožec ali vertavnik. 'Perforiren, v. a., prevertati, preluknjati. $ergoment, ba«, pergamen, pergament*, kroat. kver; bei Gutsm. karmien, papir iz kože. ipcrgnment= i. b. 3f&gn. pergamenov, per-gamentni. spctgnmentflctig, adj., pergamenast. $crgnntcnfbanb, bet, vez v pergamen; pergamenten. bas, vezek iz pergamena; anat. pergame-nova kita. Pergamenten, adj., pergamenov, pergamenten* , pergamenast. Pergantenter, f. Pergamentmadier. pergatttentljaUf, bie, koža za pergament, pergamenasta kožica. « ißergamcntleim, f. f>ornleim. pergamentmad)er, ber, pergamenar. per g attten trna ¿h trti, bie, pergamenarstvo. pcrgamenif iaiet, ber, pcrgamenarski delavec, ki pergament sterže. Perge, f. Söhre, tiefer, periorttžjenj, bie, in bet SHedjtsfpraiihe bie ®ett»erfung eines Beugen, eines Urtfjeils obet 9?id)terS, zaveržba, izveržba. ^erhorrečjenggrunb, bet, zaveržbni, izveržbni vzrok. ^er^OtttSäiren, v. n., zavreči, izvreči (pričo. sodnika), russ. otrinut (odriniti). feribium, bas, okrov pri gobah. etigtnm, f. Srbnähe. ^erihelium, f. Sonnennähe. petifatiinm, baS, lusk, luščina, lušina. pttifO|)'en, p/., oddelki (sv. pisma). Perimeter, f. Umfreiž. Per iiidirectum, posrcdnje, po ovinkih, po kom drugem. ^ e r i 0 i) C, bie, Seittaum, doba, čas, ali oddelek časa, občasje f, vek, (3aljti)Unbert); ein »ollflänbiget Sag, feefonbers meutere gu einem ©angeit »etbunbetic Sage, etin. strok, zloženi stavek, russ. u. poln. period, m.; f. a. SKonatltdj(e Reinigung). C r i 0 tlCIlI) au, bet, zlaganje stavkov, perio&tfdj, adj., Ipieberfeljrenb, občasen, periodičen, nad) Ravn. rokoven; periobifdje iDriiCtfd^rift, občasni, periodični tiskopisf; od časa do časa prihajoč, občasno, (ob odločenem času); periobifdj »erfiegenbe Duellen, presihajoči studenci; petioblfdjet 3Ronat, obhodni mesec; periobifd) fd)reif)en, zložene stavke ali periode rabiti, delati. Periobologie, bie, nauk od zlaganja stavkov. Periofteum, baS, koža okostnica, po-kostnica. Peripatetiieir, bet, peripatetik. Peripetie, bie, nagli prevrat, prekuc. Peripherie, bie, obvod, obod kroga; obvodna čerta, nach V. okoluž (SReifn.), f. a. Umfrei?, Umgegenb. Peripbtrienmfang, ber, ettoa obvodni pas. peripherifih, adj., obvoden, periphrofe, bie, f. Umfdireibung. periphrafiren, f. Umfdjreiben. perijlopifth, adj., obgleden. periftaltifd), adv., «urmfčrmig, freifettb, perijialtifdje 33et»egung ber ©ebärme, po-ganjaven, zvijaven po podobi červov; pe-ristationo kerčenje čev. eriftbl, f. Säulengang, erjuriož, f. fieinetbig. ^erjurium, f. SMeineib. ferfan, f. SBerfan. petiUffiOn, bie, udar. ptlenfthnur. 1149 PeriUffionSgebJefjt, ba«, ndarna puša, samokresnica. Perlflpfel, bet, biserno jabelko. pertartig, adj., biserast, bisernast. pertafie, bie, biserni, najčistejši pepel, perldjen, baS, biserček. perlbrud, bet, predrobni natis ali tisk. Perle, bie, bie lo^erige Scheibe in bemSut= terfaffe, metuček, kolče, metič, sterbonek; ein god) itt betfelien, na($ V. jagoda; runb= tid^er .Körper, jagoda (eig. .Sern); 3utrelert in betißerimufd)el, biser (altsl. biser n. bisr', and) serb. biser), perla *, nad) V. draga jagoda, russ. žemčug; ißerleit flfd^cn, biserov iskati; mit perlen gieren, z biseri ozalšati, olepšati; poet. kaplica, biser; man mup perlen ni$t ben Säuen »oti»er= fen, ne meči biserov pred svinje; škoda beliga kruha psam dajati (poin.); f. a. fkupferb; im SBeine, nadj M. živice. Perlen= in bet Bffcg. biserni, biserov obet biserjev. Perlen, v. ti., fleiite Slasten toetfen, »on gliiffigfeiten, ltad) V. prašiti, jagode, ber-bunčke ali bulice metati, nad) M- mozeti, živice spuščati, spušati; poln. iskriti se; ber ffiein perlt, vino praši, mozi, živice spušča, spuša; baS 8aub perlt, listje se sveti, leskeče od rose; biseram podobne kapljice delati. Per i en ar bei t, bie, izdelek z biseri, p er lena nft er, f. perlenmufdjel. perlenban!, bie, im SMeere, melj, klečet z biseri. iperlenbohrer, bet, bisernik (sveder), perlenbranntroein, bet, dobro žganje, perlen fang, f. Perlenfiftherei. perlenfänger, f. perlettfifdier. Perlenfarbe, bie, biserna barva, perlenfif (her, bet, kdor biserov išče, iše ali bere, bisernik. Perlenfifd)erei, bie, iskanje, branje, lov biserov. Perlenfled)te, bie, biserni lišaj. perlengrau, adv., bisemo-siv. perlenhanbel, ber, kupčija z biseri, perlCllhÖnbter, bet, biserar, bisernik. Perlenhell, adj., bister, jasen, svetel kakor biser. ißerlenhirfe, f. Steinbeere. perlentlcib, bas, oblačilo z biseri. perlenlOpf, ber, biserna glavica, perlenlranj, bet, biserni venec, perlenlrant, perllraut, bas, (Lithosper- mum arv.), ptičje proso, ißerlenlupfer, bas, biserna med. perlenmaß, baS, mera za bisere, perlenmufihel, f. perlmufdjel. perlenreid), adj., bisernat, bisernovit, poln biserov. perlcitfamen, bet, predrobni biser. perlenfd)a^, bet, biserni zaklad, biseri, perlenfthaum, ber, živice, biserne pene. perlenfthmuif, ber, okras, okinč z biseri, petlenfthnur, bie, niz biserjev, biseri 1150 «ßerlenfteb. na trak ali vervco nanizani, nad® V. stroka biserov. Sßerienfieb, f. ißerlenmaß. $erlctlfti(ferei, feie, izšivanje, vezenje v biserih. «Perienfudjer, ferientitudjer, f. perlen; ftfdjer. sperlent® (III, bet, bisernasta rosa. iperlcnfflatje, bte, biserna bradavica. $trienttei^, adj., bisernobel. ^ctlcnjfljn, bet, zob kakor biser. $Crttuie, ¿te, (Strix flammea), pegasta sova, mertvaška ptica. iPerifarb i Ö / adj. • biserne barve. iPerlfifdj, f. fficifpd). šerifi t ene, bte, russ. cvetuka. «perigefcijmeibe, bas, lišp, lepotija iz biserjev. ^erlgrož, baS, sterdivka, poln. konopka. «Perlgraupe, —griitje, bie, čista ječmenova kaša. f erlbubn, f. iperlfjufin. $erlb e it ne, bie, f. $perlljul)n. $crll)trfe, bie, divje prosi. $crliuiin, baS, (Numida meleagris), 5ßer(= ®a®u, pegat, i)3eri®enne, pegatka, poln. tt. bölim. perlica, ttadj Sul. biba, biserka. $erlid)t, adj., bisernast, perlast, ißerlfirfdjen, bie, getüpfelte Äirfdjen, pe-stenice, zernice. ferlntufdjel, iperimuftermufdjel, bie, (vio- leagrina margaritifera), bisernica, ostriga bisernica, nad) Gutsrn. biserna matica, biserni zaklopnjak. ißerlmutter, bie, biserna matica, (attcb in attb. fla». SR.) iPerimiittcrniaiittiter, ißerimutterftein, bet, biserni alabaster. ferlmutteraeil, f. ferlennieifi. $erlreii)er, ber, braziljski rangar. $Crifs, postava, rast, m., vzrast, m.; 3a®äus toar flein »on $er-: fon, Zahej je bil majhne postave; fdjčn »Ott $erfon, lepe postave; lepiga života, čedno zraščen, zrašen, zrasten; lang, groß »on ißerfott, visoke postave; ein menfdjli; <®eS 3nbi»ibmtm obet ©ngeltoefen, too es, tote in ber $®i!ofopíjíe firettg auf ben begriff anfommt, itad® attb. fia». ÜR. oseba, persona* alt.il. lice, je nit aber človek, pl. ljudje, (moški, ženska), auc® glava, noc® häufiger bleibt ež itn ®to». unüberfegt; ber šffienfc® al? $erfon, človek kakor oseba; toet ift biefe $etfon? kdo je ta človek? unb mit 9iücfftc®t auf baS ®efc®lec®t, kdo je ta moški? ta ženska?; auf jebe Herfen, na vsako glavo, na vsaciga; ein ©djaufpiel mit 6 5?erfonett, igra s šesterimi; ot)iie íltt; fe®en ber ißerfoit, ne gledaje na človeka, brez ozira ali pogleda na osebo; brez pogleda na stan kaciga človeka; gtoötf $erfonett am £if(®e ®abeit, dvanajst ljudi (glav) pri mizi imeti, ned® beffer, dvanajstero jih imeti pri mizi; bte .§aitá®altung ®efte®t aus neunter-fonen, družine je devetero.; hiša ima devetero družine (devet glav); t te ißerfon *a®tt einen f íjaler, vsak (vsaka glava) toljar plača; bte £®iere ais $erfotten auftreten laffen, živali kakor ljudi vpeljati, poosebiti jih; et; iie, gtoeite, britte $erfon (in ber ©rammatif), perva, druga, tretja oseba; nad® bem Russ. pervo, drugo, tretje lice; eine geringe 33er--fon, nizki človek, nizkiga stanu; eilte čf= fentlidje 33et'fon, očitna ženska, (nečistnica. kurba); in eigener 33erfon, sam, (serb. u. poln. sam glavom); einige anfgeflärte 33erfo= tien, nekteri modri, omikani; ber Äönig fam in eigener ®0®er 33erfott, kralj je sam prišel; meine geringe 33erfon, jaz', ettoa aud® moja majhnost; ftuntme $erfon, statist*, molčeči ¡gravee; eine fdjamlofe $erfon, ne-sramnež, meiji jeboá) nesramnica u. bgl.; fein 3íeifegerát®e iji bereits abgegangen, er für feine ^etfon toirb erfi in at®t Sagen abgreifen , njega blago je že odšlo, on sam pa pojde čez ali za osem dni; toit für unfere $erfon, mi za se; kar se nas tiče; jte »erben in ber $erfoti irren, v osehi, v človeku se motite; Semanben bet $ er fon nad) fentteit, koga po obrazu poznati, po spodobi (po životu); fürjllidje ißetfonen, knezi; ©tanbežperfon, mannt, gospod, imenit-nik , toeibl. gospa, imenitnica; SDfannépet; ferfonal. fon, mošk, (moška glava); gtauett«petfon, ženska, (ženska glava); angefeljene íjSerfo* nen, imenitni ljudje; bie brei $etfonen ®oU te«, tri Božje osebe; feine ißerfott gut »er* jieílen, dobro obračati se po svojem stanu; eine lödjerlid)e ißerfon fpielen, smešno vesti se, da se komu ljudje smejajo; juriftifdje ober moralifd)e ißerfon, f. 2Jloralifd). ¥erfonal=, in 3f£gn. osebni. fcrfonal(c), ba«, osebje, družina; 2lrbeit«s perfonale, delavci; gorjtauffid)t«»erfonale, logarji u. bgi.; f. a. $erfonenjal)l. ferfOUttlarrcft, bet, osebni zapor, ierfonolficfugntft, ba«, osebna pravica, f crfonolti ecntion, bte, osebna izveršba, eksekucija. f CrfOUfllgettertlE, ba«, osebna obertnija. ^crfflualgläntltgcr, ber, upnik brez zastave, ki se mora dolžnikove osebe der-žati; naosebni upnik. f erfonalljaftung, bte, osebna odgovornost ali zaveza. SpCtfOtl alien, pl■ osebnosti, osebne okoliščine, okolišine ali zadeve. ißerfonalität, f. ©erfönlidjlcit. ^erfonalííer, f. $erfönlid|. íperfonalredjt, ba«, osebna pravica. $erfonalrid)ter, ber, osebni sodnik, f er f Ott alfi a It D, ber, stan oseb ali osebja, število oseb. f erfottalftcuer, tie, glavni davek, glavnina, životnina. ferfonaläulage, bie, dodatek, priklad, priveržek ali doplaček na osebo; osebni dodatek. Persona publica, f. Staatsbeamte, f er fon en = , in 3f|g. osebni, —oseb. ferfonenbcfd)rcibuitg, bie, popis oseb. $erfonenbid)tnng, f. ferfonififation. 'Perfo nenfall, f. $atib. šj?erfoncnfiir»ort, f. Sßerfönlid)(eS g.) ferfontlltedjt, ba«, pravica (glede) oseb. f¡erfoncnrÜíftd)t, bie, 'osebni ozir. ozir na osebo. ißerfonenbtrttedjSlnng, bie, pomota v osebi. ferfoncnjafil, bte, število oseb. ljudi, družine. ^erfonifilation, bie, poosebovanje, poosebilo. ^erfonifijircn, v. a., poosebiti, poose- bovati, poln. uosobic. ^erfönltd), adj. it. adv.. bie ^erfou bes treffenb, oseben; id; war perfčnlidj bei tl)nt, sam sim bil pri njem, (osebno); perfčltlidje greiljeit, osebna svoboda, samosvojstvo; berfönlidje gürwörter, osebne zaimena; nad) bent Poln. osebni zaimki; perf0nlič)e 3eit= Wörter, osebni glagoli; perfčnlidje 3íñ(fñd)t, ozir na osebo ali stan. nad) V. vgib (?); (linen perfčnlidj fennen, koga po obrazu poznati, f. a. iferfon; er fteljt fcf)on redjt pet; fčltlidj au«, lepo je že odrastel, porastel; že prav odraščen. odrašen je. kakor se vidi; burit) fein perfönlidje« (Srfdjeitien , ker je sam prišel; einen perfönlid)en £afj gegen Semanbeu feft. 1151 tyaben, koga samiga na sebi sovražiti, koga sovražiti; perfönlidje ©idjerfjeit; životna varnost; perfönlid)e Sadjenre4te, osebne pravice na (ali do) reči. ferfonlidjfeit, bte, osebnost, osebstvo; feine ißerföntidjfeit »ergeffen, sebe samiga pozabiti; osebna zadeva ali okoliščina, oko-lišina; russ. ličnost, samoličnost. Sßetfpelttb, ba«, gledalo, kukalo, ¡Diopter, na beni Poln. u. Böhm, prezirnik, preglednik; gerntoljr, daljnovid. iperfpcltibe, bie, etwa obvidnost (Pot.}, perspektiva *, umetnost risati ali malati reči tako, de se vidi deleč, kar je deleč, blizo, kar je bliz (Pot.). ferfpeftibifd), adj., daljnoviden, iz dalje viden, nad) betn Russ. perspektiven, (nad) V. izviden , n. Pot. obviden). ferfuabiren, f. Ueberreben. ferfnafton, f. Ueberrebunq. fertinettjiett, pl., fertuieu?ftii(ie, pl., pritiklina, pritične, postranske reči, ki spadajo k poglavitni reči; f. ¿Ugept. fertnrbirett, f. ©töten, ¡Beunruhigen. fcriiie, pernic, bte, baroka*, (lasulja j. lasenka-f); Stujsperücfe, kebasta baroka; 3opfperii(fe, kitasta baroka, f eriitfenfopf, ber, f. feriitfenftod. $ er ii den ttt ad) er, ber, barokar *, barovkar. ^ er ii d en matere i, bie, barokarstvo. ^eriidentnad)erin, bie, barokarica. i>trtitftnft&adjtel, bte, škatla za baroke. speriidenftod, ber, lesena glava za baroke, barokarska glava; fig. f. ^UUtmfOflf. Peron, ®onnergott ber alten ©lasen, Perun*. f erurinbe, f. Sljinarinbe. f eroigilien, pl., ponočna Božja služba, ferjcnt, od sto. odstotekf, ob. odstotka f; fünf $erjent, pet od sto. ferjentals, in 3ffcg. odstotni, f C f d) e U, v. n., privaditi, vaditi, privabiti, vabiti. ftfeie, bie, f. ipfirfdie. fefel, f. Ddjfenjienter. $ e f C l, bie, eine ©tube unten im^aufe, Staniča. fefclbecrc, f. Sßreifelbeere. SpCfO, ber, teža, peza*. Sßeft, bie, eine bčžartige anfterfenbe u. f^nell töbtenbe ,ffranfl)eit, auch ba« Sterben ges nanut, kuga (aud) serb.'). and) befonber« in St. mor (altsl. tt. iti allen fla». 2JJ.), pomor, morija (mcf)r: ba« Werben); russ. a. ¿uma, höhnt, morovarana; iKinberpeft, goveja kuga; ißeft unter $fecbcn, konjska kuga", lf. f. w.; an bet ißeft fterben , za kugo umreti; mit ber ißeii augeftecft Werben, kugo nalesti, kuga se ga je prijela; bajjbich bte »Cefi! da te mor! de te kuga!; bie $efi berrfcbt, WÜttyet, kuga razsaja, razgraja, mori; fig. kuga; bie $e|i griff ein, kuga se je vnela; gegen bte 3?eft btenenb, protikužin, proti-moren; et meibet il)n wie bie Sßeft, boji se ga kakor kuge, kakor strupa, kakor gada. fcft=, in ber 3fgg. kužni, pomorni, zoper kugo ali mor. 1152 feftüfinltd). f eftüljniid), feftartig, adj., kugast, böhm. morovit(y); kugi podoben, f eftangeftetft, adj., okužen, f t ft OI j i, ker, zdravnik kužnih, kužni zdrav-nik. feftb eitle, fcte, au$ feftbtiife, kužni mc-zol, tur, kužna bula, nad) Gutsm. dim-lača (böhm. dymnice, poln. dymienice, böhm. audj hliza — gleza) it. prekurš (?). feftfilûfe, bte, kužni mehur; f. a. feftbeule. f Eft blattet, feftbriife, tie, f. feftbeute. feftbamflf, feftbnnft, ter, kužni hlap, sopar. feftet, tie, 3aunbfäfjte mit Sötern, in tretje tie Satten gefîerft teerten, veréja; ein Sauiû »faljt mit Straten, soha. fefteffifl, ter, zdravilni kis zoper kugo. f eftgerùdl, ter, kužni smrad, duh, puh. f eftbaft, adj., kužin, kugi podoben; eitt feftfjafter, kužnik, okuženec. fcftbaud), f. feftgerud). feftbanž, ta«, feftbof, ter, hiša kužnih, bolnišnica za kužne, kužna hiša. f eftitenj, tie, f. feft. feftiienätalifd), f eftitenjifd), adj., kužin. f eftilenjtraut, f. ©eifjraute. f CftUenjbOget, ter, (Sylvia pestilentia-lis), kužna penica, böhm. koprivnik; (Am-pelis garrulus), čopasti pegam (fdjeint au« : 93 ö h e t m entftanten), böhm. brkoslav éesky. f eftilenjtturj, f. §nftattidj. fcftifcf), adj., kužast, kužin, strupen, f eftltrdjljof, ter, pokopališče, pokopališe za kugo umerlih. f eftforbon, ter, kordon*, zapertija zoper kugo. feftiranl, adj; kužin, okužen, na kugi bolen; ter, bie, fefifranfe, kužnik, kuž-nica. feft Ironije it, bie, kuga, kužna bolezen, f eftlid), f. fcftifdj. f Cftlieb, ta«, pesem ob kugi. f eftluft, tie, kužni, okuženi zrak, kužna sapa. f eftmittel, baž, tek, zdravilo, pomoček zoper kugo, proti kugi. feft nagel, ber, f. SKiiljre. feftöl, ba«, olje zoper kugo. eftorbmtng, bie, naredba, ukaz zastran kuge. f eftfllage, bie, kuga, kužna nadloga, f Cftiir eb ig er, bet, pridigar ob času kuge. f eftqnalm, f. feftbamtf. f eftftoff, bet, kužnina, kužna skvernina. f eftbergiftung, bie, okuženje, okužba, f eftbogel, f. feftilenjbogel. feftjeit, bie, kuga , čas kuge, kužni čas, jut feftjeit, ob kugi. f eftffinrj, bie, repuh. f etarbe, bie, ©efdjiig in ©ejiait einer @toie, Sprengfiitcf, petarda*, russ. a. stenolom, razbijalo. fetarbiren, f. ©Stengen, f et arbiter, ber, petardnik. f etCltt, ber, prosivec, prošnjik. fe^el. f eterleiit, ba«, f. feferftiie. f etermann, bet, nek droben dnar; feter«-- fifd), morski drakon, morski kovač, feteržbluine, bie, (Melampyrum arv.}, poljski černivec. feteržfifd), f. fetermann. f eteržgerfte, f. Sartgerfte. f eterfitie, tie, (Apium petroselinum), pe-teršilj, peteržilj; totlbe, mala trobelika. pasji peteršilj ; russ. u. poln. petruška, nad) Sul. peršin. f eterfilien=, in 3ffcg. peteršiljev. feterftiienbolber, bet, (Sambucus ra-cemosa). češuljek. f eterfitienfrant, ba«, peteršiljeva nat. fctcrfilienmurjel, bie, peteršiljeva korenina. f eterSfom, ba«, f. Siniet; 2oIcf(. f eteržfraitt, ba«, (Melampyrum). černivec; (Lonicera), kozji parkeljci. f eteržfdjliif fel,bet, sv. Petra ključ ^Primula offic.), ovčica. f eterftab, ber, palica sv. Petra. f eteržbogel, f. @furm»oget. feterSiourj, f. Sobanničfrant. f eteftben, pl., ostudnice pl., peteee* pl. fetiren, f. SBitten. Petit mattre, f. Sfutser. fetit, fetitfe^rift, bie, drobni tisk, drobne natisne čerke. fetitiun, bie, prošnja, prositev, prosba. fetitioniren, v. »., prositi, f etitionSredjt, ba«, pravica, prošnje podajati. f etit innžidjrift, bie, prošnje pismo, prošnji spis. f etitnm, ba«, f. Segebren. fetrefaiten, bie, okamenine, okamnine; f. a. Serfteinerung. f etrifilation, bte, f. SBerfteinerung. f ettifijiten, v. n., okamneti, skameneti. fetriner, f. 2Beltgeiftlid)e. f etfdjaft, ba«, ffiertjeug jurn Siegetn, pečatnik; bet Slbbruct, pečat, m. a. int Serb. u. Altsl., Ijhtgegett tm Russ., Poln. u. Bohm. gen. fem.; mit feinem fetfd)aft »erftegeln, s svojim pečatam zapečatiti, fetfd)ttfiring, ber, pečatni persten ali perstan, pečatnik, f etfdjaftftecber, ber, pečatar. f etfdje, f. SRnber; »etf<$en, f. SRnbern. fetfiel, ba«, (@d)lef. fro».), f. tatb. f etfd)ier, ba«, f. fetfcbaft. fetfdjieren, v. a.. zapečatiti, pečatiti. f etfdjierring, f. fetfdjaftring. f etfdjierftedjer, ter, pečatar. fetjdjterftiiflel, ta«, pečatnik, f etfdjicrffladlč, ta«, pečatni vosk. Petto, (ital), tn Petto Ijaben, na misli imeti, namenjen biti. f etnlant, f. 2Jhttf)tDiIIig. fefc, bet, medved; f. *8at. f e^e, bte, psica, kuzla, kuja; eine liebetti--d)e ilitju^tige ffieibžierfon, lajna, nesramnica. f efcel, ba«, jagnje. ftatfdjti. fenidjel, bas, f. ®ngeB)eibe. $fab, bcr, steza, dim. stezica, audj (peš) pot, tir. spfab, bas, OPfaib, čjierr. u. bait. $»».), srajca, pertena obleka. SPfflbeifen, bas, rnont. ^fuhleifeit in ber §aSpelftu|je, nad? V. rinka *. ®fabett, v. a., f. Sahncn. $fiibig, f. Sangbar. $fabi£t, bet, platnar, srajčar, prodajavec pertene robe. ableritt, bie, platnarica, mojškra*. SjjfttbloS, adj., brez steze, nehoden, pust, brezpoten; f. Unuiegfam. iPf ablofigfett, bie, brezpotnost, neprehod-nost. i($f abfdjillt, bie, ogled, pregled(ovanje) stez in potov. spfaffdjen, bas, f. Sraunfefildien. Sfaffe, ber, ben ©tanb entehrenber unb tiči belljaftet ©thimpfuame, far*; in bet 5Jfa--turgefdjidjte, f. ^Jia^tfdjtoalbc, ®ontpfaffe; (Fulica atra), liska; (Uranoscopus glaber), nebogledt gladki; f. a. SEBaffcrjungfer. ^5fttff eilbaum, ber, (evonymus vulgaris), kapčevina, farške kapice. fät)= len, okoliti, koliti, okoličiti, količiti. pfählen, baS, koljenje, nasajanje na kol. ffflblgrflbcn, ber, rov, ali jarek s kolmi. IßfUljlgntnb, bet, podstava, dno na zabitih koleh. ^faljlhanfen, ber, kup kolov, ipfflljlljnitž, baS, hiša na koleh, v tla zabitih. SPf fl 1) II) C i t, bie, pregrada s koljem. $fai)ll)olj, bas, coll. kolje; ein einzelner $faf)l, kol. $fahll)i>lsd)en, bas, količ, količek. ai Ile i t er, bte, osterv; in Obflgärten, ključ. ißf al) Intaft, ber, samocelo drevo na ladii. i'fahlmiil)le, bie, mlin na koleh. $f aljlpituf djel, ber, bet za zabijanje kolov. $fttl)Irantttte, bie, oven, (auch böhm. heran) , nad) V. kolovrat, rim. baba. SPfablrnthe, bie, (beim ïepbidjtBebet), na^ bem Böhm, votkovec. ißfahlftblägel, f. ^fnhlpäufthel. $fal)lf(biagung, bie, zabijanje kolov. $fal)lfcfjtonnj, bet, širji zgornji konec kola. Sßfablffiall, bet, nasip s koli zavarovan. ijSfaljIttetbe, bie, mandeljnova verba. ^ffltlllDerl, baS, kolje, koli pl., nach V. kolovje, russ. palisadnik. iPfablœurnt, ber, kukec. $f«hIH)iir3Cl, bie, ^erjtDitrgel, tiadt) V.kol; f. übt. Herattmrael. ®ftt|jliaiin, bet, plot iz kolov. $faib, f. ißfab, bas. ^fotbler, f. ^fabler, Srbbler. ffalj, bie, Segattung, f. Sal$, ftfllj; taft, dvor, grad (nekdanjih rimsko-nem-ških cesarjev) ; atS ©ebiet, palatinstvo (Gutsm.). ff oljen, f. Satjem ipfaljgeridjt, f. $ofgerid)t. ißfaljgtttf, ber, palatinski ali dvorski knez, falcgrof*. Sßfalägraffcfjaft, bie, palatinstvo, falc-grofstvo. ffanb, bas, zastava, (altih böhm. u. poln.~), nach Gutsm. auch bas russ. zalog (im ©los. mehr g o itb) n. zaklad (floB. ©djag), a. zada-tek (Žarangabe) ; gerichtliches Sfanb, rubešči-na, rubešina, zarubljeno blago;feilt geben jlint spfanbe, življenje zastaviti, zastavljati; Šfaitb ber Siebe, fig., zadatek, sad, zastave, ljubezni,; ber heil.@eijt, $fanb ttnfers (ŠrbeS, sveti Duh, zastava naše dedščine, ded-šine; ipfältber fpielen, igrati za zastave; (bogečkati?); unbewegliches $fanb, f. §l)s pothel; @elb auf $fânber leihen, dnar v zajem dajati ali posojati na zastave; ein ipfatik nehmen, vzeti, prejeti na zastavo; bas Çfanb ijî Betfallen, zastava je zapadla (prepadla); ein $faltb eitllöfen, rešiti, odkupiti (nach anbetn fia». 3K. izkupiti) zastavo; ettoaS jum ijjfanbe, als ein Sfanb geben, zastaviti, zastavljati kaj, zastavo dati, dajati; fein ïBcrt jum 5|3fanbe geben, 1154 Rfanb. Rfoitnenöeicl. na svoje poštenje, na svojo besedo kaj obljubiti; eine anoertraute @ad)e, izročilo. Rfattb», in bet 3ffcg. zastavni. RfanbauSlöfung, bie, rešitev, odkup, iz- kup zastave . izplačilo. Rf flllbbat, adj., zastavljiv, za zastavo dober. Rfällbbflt, adj., rubljiv, zarubljiv. Rfanbbcftfe, bet, posest zastave. Rf onbbcftenillll), bie, zastavljenje. zastava. zastavljanje. R f 0 H b b t n C t, ba«, Rfnilbbctcf, ber, zastavni list, zastavno pismo. Rfnnbbud), baS, zastavne bukve, zastavna knjiga. Rfaubbiirgc, f. ©etfcl. Rfanbbiirgtdjaft, f. C^ciffeifd>oft. ailbcnpital, baS, zastavni kapital. Rfällbegclb, baS, zaslavščina. zastavšina, rubežni denar (dnar. s kterim se odkupi zarubljena reč). Rfaiibcinfeticr, f. Rfanbgeber. Rfrtllbcl, baS , emerda. Rfäiibcmann, f. Rfänber. Rfllllben, v. n.. zastavljen biti. RfonbCII, v. a., j. S. ©teh, zarubiti, ru-biti živino, scrb. robati, nad) bcm Poln. U. Böhm, zajeti, zajemati komu kaj; eilt ©faltb nel)Uten, v zastavo vzeti, jemati; f. a. ©erlauben. Rfiinben, baS, rubljenje. rubilo. rubež. $f(inber, bet, rubivec, rubnik; f. a. ($fclb= ijiitet. Rf ä Ilb Ct C d) t, bte, pravica koga rubiti. pravica do rubljenja. RfÖllbCrilt, bte, rubivka, rubnica. ^fonbcrldfung, bie, odkupovanje zastav. Rfältbcrijliel, baS, zastavna igra. igr« v zastave, za zastave. Rfänbetfiidtung, f. Rfniibiingžgefiid). Rf ß 11 b g C b C t, bet, zastavivec, zastavodavec. nad) beut Poln. zastavcc. Rf fl n b g CU) tt 1)1, bie, zastavna varščina. Rfanb gläubiger, ber, zastavni upnik, poln. zastavnik. Rfanbljabet, RftinMjnlttr, ber, imetnik zastave, zastavnik. Rfunbl)fllt3, baS, zastavna hiša, zastavil-nica. Rfonbljert, ber, f. Rfaublm&er. Rfanbljof, f. Rfonbljait«. Rfaitbinl)abct, ber, imetnik zastave, zastavnik. Rfonblcben, baS, zastavljeni fevd. Rfaubltd), adj., zastaven; adv.. zastavno, za zastavo. Rf II Hb 10 fll lig, bie, rešenje, rešitev zastave; f. RfanbauSlöfung. RfflUbllläff ifl, adj., zastaven. RfnnbUfl)mcr, ber, zastavojemnik; f. a. Rfänber. Rfunbpflidjttg, adj., pod zastavo. Rfflllbrcdjt, bas, zastavna pravica. Rfanbfttdje, bte, zastavna, zastavljena reč. Rfflttbfflf, f. Rfaitbbaber. RfflUbfdjflft, bte, ©igenfcf)aft, zastavnost, zastavljenost; Rfaub, zastava. RfanbfdlCtn, ber, zastavni list. Rfatlbfdjilling, bet, dnarna zastavo prejet, zastavščina, zastavšina. rubnina, odkupnina. Rf nnbftiitf, baS, zastavljena reč. Rf flnbfdjHlb, bie, zastavni dolg. z zastavo zavarovan. Rfanbfd)Ulbner, bet, zastavivec, zastav-Ijavec (F.), nad) bem Poln. zastavec. Rfanbf djuibnerin, bie, zastavivka. na<$ beril Poln. zastavka. Rfanbfidjetfieit, bie, zavarovanje z zastavo. ffanbfpiel, bas, f. Rfaiiberipiet. Rfnitbftall, bet, rubežni hlev. Rfflllbung, bte, rubljenje, rubež (F.), rube-žen-i, rubilo, vzetje pod zastavo; (n. bem Bolim. it. Poln. zajetje); bie gepfanbete @a(6e, rubežina, rubeščina, zarubljena roba. RfflnbnngžbettiHignng, bte, dovolitev rubljenja. Rfinbungčgcbu&r, bie, rubnina. Rituibltngžgcfnd), bas, prošnja za rubljenje. Rfiinbunglfoficn, pl., rubežni stroški. Rfflnbberiintftr, ber, prodajavec zastavljene robe. Rfflubbec{d)icibung, tie, zastavni zapis, zastavno pismo. Rfnubbcritag, ber, zastavna pogodba. Rfaubluflrnuiig, bie, napoved rubljenja. ijjfattbtttljtung, Rfiinbmetgcrung, bie, upor zoper rubljenje. RfanbUJCtfC, ade.. v zastavi, zastavno; pfanbtoeife befffcen, v zastavi imeti, za zastavo. kakor zastavo. Rfiinid), f- Stud), ftendiei. $fannttpftl, Rfanubint, f.®ratapfel,8r(rt= bitu. Rfannc, bie, ©ratpfantte, ponva, ponev. (bohm. u. poln. panev); »Pfann^en, ponvica, serb. tiganj; Siebebfanne, kotel; in ©ledjbiitleu, ponev; Sabfenpfanne, 3apfett--(od), jebe Ijalbfugelige 'Bertiefttng, toorin ftc& bet 3ai)feit einer ftefjeitben SBelle betoeget, šiška (F.), blazinica, teč; anat. am Sllbe ber jtnodjen, ttadj F. šiška, »adj anbern fla». 5)?. čaška; am ©djiejšgetoefjre, ponvica (P.), prašnica. russ. polka; in bie Rfanne (janett, posekati, na drobne kose razsekati; eitte Rfaitne mit brei gnffett in ber .Rudje, koza, dim. kožica; Rfanne ali (joljernen SS^uren, žaba; ®adj)ifamte, žlebnik, korec; Stortelpfanne, maltnica; Rfanuletn, f. $ab= nenfujj. Rfflltneifcn, bas, železo za ponve. Rfaunelftiitf, bas, (in ber ©thmeljfj.), kos s ponve. Rfaiincnbotf, ber, in ben Saljtterfen, naifc F. trinoga. Rfauneubtctt, bas, deska, zaslon pred panvo. Rfattncnbetfel, ber, ber ®etfel auf einet Rfanne, ponvin. ponvični pokrov, pokrovec od ponve, pokrovka, ponvina rena; am gltn; tenfdflofie, nad) F. prožnica, russ. ognivo. Pfannenetfen. pfannenetfen, f. Pfanneifen. pfflimcnflitfcr, bet, ponvičar, kotlicar. P f a U n e n g e ft C11, baS, trinog, trinožna podstavka. Pfanttcngntfic, bie, anat. (fovea aceta-buli), jamica šiške ali čaške. Pfannenbatfen, bet, kljuka za ponve. pfannenbauš, baž, (eines Saljw.), pon- višče, ponviše f. Pfannenberr, f. Pfänncr. Pfauuentned)t, ber, podkladek za ponev. Pfannenlüufer, pi-, manjši kosi soli iz starih pokaženih ponev. pfanneitfdjmiei), ber, ponvar, ponvičar, kotlar. onncnftcilt, ber, in SaljW. ponevni kamen, perstena usedlina. Pf aitttenfttcl, ber, ročka, deržalo ponvino, ponvični ročnik; ©djwanjmeife, f. btefeS. Pfannenziegel, bet, §ol)ljiegel, žlebak. žlebnik, korec. Pf ¡inner, bet, lastnik solin. PfannfUd)Cn, ber, PfiittJCl, ponevnjakf, fancel*, (böhm. svitek); aud) cvertje. PfattltiltdjCltiraiti, baS, (Panacetum bal-samita), vrateč (audj böhm.') širokolisti. PfannffiCtf, baS, posest solnice, solništvo. Pfänjel, f. Pianufudjen. pfarr=, in ber 3ffcg., bie 9Pfarre betreffend farni; Jltm Pfartf)of gefjčtig, farovški. Pfarraicr, ber, farna, farovška njiva. Pfarramt, bas, Pfarre, fara; ein gute« Pfarr--amt befoninten, dobro faro dobiti; bie ©teile eilte g Pfarrers, služba fajmoštrova, njegove opravila; poln. plebania. Pfarranffeher, f. Superintenbent. pfarrbenefieiant, f. Pfarrer. pfarrbeneficittm, bas, fajmoštrovi dohodki, fara. PfarrbefeiHtngSredjt, f- Patronat. Pfarrbejirl, bet, fara; ju Weldjent Pfarr* bejirfe gehöret il)t? v ktero faro ste? Pf arrbienft, ber, fajmoštrova služba, fara. Pfarrborf, baS, vas s faro. fara, farna vas. Pfarre, bie, fara* (aud) böhm. tt. poln.'), etwa aitc^ duhovnija, kroat. parokia* it. žu-pa, weldjeS leitete,' nad) beut altflaMfdjen gtedjt einen politifd)en 53ejirf bebeutenb, itn ®ic»eutfd)ett Wegen ber ntifilicfceit 3weibeutig= feit (»ergl. župa*, Suppe) nidjt j tt empfe|= len ift, russ. prihod; 3Bol)limig bes Pfarrers, farovž*; ju weld)er Pfarre gei)ört ifir? v ktero faro ste? Pfarre t, f. Pfarre. Pfarreiniiinfte, fL- dohodki kake fare. Pfarren, v. n., v (kako) faro biti; v. a., f. (Sinjjfarren. Pfarren, ber, luk. Pfarrer, ber, fajmošter*, farmešter*. tm ®6rjifd)elt auch pleban * (and) poln., kroat. plovan, neben župnik) ; böhm. farar, serb. paroli: bes Pfarrer«, fajmoštrov; Pfarrer fein, fajmoštrovati. Pfarrer», tn 3f&g. fajmošterski. Pfaitenfeber. 1155 Pfarrfroftne, bie, tlaka fajmoštru dolžna. Pfarrfnhre, bie, rabotna vožnja za faj-moštra. Pfarrgebäube, bas, farovž*. Pfarrgebühr, bie, plačilo za fajmoštra; fajmoštrovi prihodki. Pfarrgemeinbe, bie, fara, (farna občina), ffarrgenof, ber, etg. faran. meiji, far-man. Pfarrgereditfaine, bie, fajmoštrove pravice. Pfarrgrunbftüd, Pfarrgut, bas, farno zemljišče, zemljiše, posestvo. P farrljanbel, f. Simonie. Pfarrt)au8, bas, farovž*. etwa audj du- hovnišnica. poln. plebania. ffarrherr, f. Pfarrer. Pfarrhof, ber, (Wörtl. farni dvor); f. Pfart= haug. • spfarrholj, bas, farovški gojzd, hstnik. ^farrljufe, bie, farna zemlja ali kmetija. Pfarrjungfer, f. Pfarrmagb. pfarritnb, bas, faran, farman; Wetbl. far-manka. $farrfird)C, bie, fara, farna cerkev. Pfarrfned)t, ber, fajmoštrov hlapec. Pfarrlaub, f. Pfarrader, Pfarrhufe. pfarrlehen, f. Patronat. PfarrlCUte, pl.. farmani. faram. pfarrmagb, bie, farovška. fajmoštrova dekla. ffarrpfrünbe, bie, fara. PfarrpfrUnbler, ber, farni ubožec, ubogi. pfarrretht, f- patronat. pfarrfadje, bie, reč, ki se tiče fajmoštra in njegove službe. Pfarrfiegel, bas, farni pečat, pfarrfi^, ber, fajmoštrov stol (v cerkvi), farovž. p farrfprengel, f. Pfarrbejirf. Pfarrftnbl, f- Pfarrfifj. pfarrtemjjoralien, pi-, farm užitki, pfarrberlethung, bie, podelitev, podeljevanje fare, iß f ar r bi eh, bas, farovška živina. Pfntrtoiefe, bie, farovški travnik, fajmoštrova senožet. Pfarrtooljnung, f. pfarrhauč. Pfarrjehnte, ber, farna desetina, desetina za fajmoštra. ffarrjtnž, ber, odrajtovilo ali plačilo za fajmoštra. Pfatt, bas, bet Saun eines ©ritubftittfes, wo* burd) es »on beti ©emeiitwetbeti unb ai'egett gefd)ieben wirb, meja, ograja, plot. PfttU, ber, (Pavo), pav» (audj böhm. it. poln., runs, pavlin. alt.ti. tt. serb. paun); f. a. ®1)hC«. Pfauett=, itt ber Bfjjg. pavov, nadj bent Poln. lt. Böhm, pavji. Pfauenartig, adj., pavast. Pfauenauge, bas, pavovo oko. tudi nek metulj. Pf nit ene t, bas, pavovo jajce. Pfaitenfeber, bie, pavovo pero, pavje pero. 1156 Pfauengleidj. Pfauengleidj, f. Pfauenartig. pfanenïantm, ber, pavov» roža. Pfantnfrant, ba«,äBafferpfeffer, vodni ko-lenec, vodni poper. Pfauenflracf)t, bie, pavovlišp, pavova lepota. Pfauenfdjuianj, Pfauenfdjtïcif, ber, pavov rep ; f. a. pfautaube. Pfanenf^tegel, ber, pavovo oko; f. a Pfauenfraut, Sffiafferboft. Pf auenftOlj, adj., napihnjen, prevzeten kakor pav, kakor kozje meso. Pfauenftolj, ber, pavova prevzetija (za-stran zunanje, minljive lepote). Pfaufafan, ber, pavasti bažant. Pfaufliege, bie, (Libellula), kačji pastir. Pfauljaljn, ber, pav (on). P faut eu lté, bie, paviea, pavovka (ona). Pfnuljuljtt, ba«, pavček, pavov piščanec. Pfaunelfe, bie, žabica, zâlika. p fan rab, ba«, pavovo kolo. Pfauretjer, ber, pavasti rangar. Pfaufdjtoanj, f. Pfaitenfdjtoanj. Pfanfeu, v. n., prevzetovati. Pfauiaufie, bie, pavasti golob, böhm. pavka. Pfautoebel, ber, pavovo mnhalo. pfebe, bie, (Cucurbita pepo), dinja, buča; f. a. «Kelone. Pfeffer, ber, (Piper nigrum), poper, nad) M. perper U. peper (böhm. u. poln.) ; fpa= nifc^er Pfeffer, (capiscum annuum), turški poper, poprika; loeijjer Pfeffer, beli poper; ganjer Pfeffer, celi poper ali v zernih; mit pfeffer toürjen, f. Pfeffern; ba liegt ber £afe im Pfeffer, to je poglavitni vzrok; iz tega izvira vsa nezgoda; er blieb int Pfeffer ftj; jen, na nič je prišel; v stiske je zabredel; i»öre et fdjon Wo bet pfeffet t»äd)fl, da bi ga čemi muri popil; da bi ga ne bilo; et legt ben Pfeffer ;batauf, hudo ga je zasolil (drago zacenil); ein ©djtag au« bent Pfeffer, udar, po kterem skli, močno boli; beutfdjer pfeffer, b. i. Seeren be«®eufdj= bauraež. Pfeffer», in Sffcgn. poprov, bent Pfeffer äljniid), poprasti. Pfeffer artig, adj., poprast, böhm. pe-provity. Pfefferbaunt, ber, poprovo drevo; f. a. .teilerbalž, (Daphne mez.) ; ber toilbc Pfef* ferbauut, nek ruj v vzhodnji Indii. Pfcffcrbcere, bie, poprovo zerno. Pfefferblatt, ba«, poprov list; f. a. grauenutiinje. Pf cfferbritbe , bie, poprova, opoprana, oštupana * juha, ali župa. Pfefferbiidjfe, bie, popernica, štupnica (»Ott štupa *, Pulset). Pf eff erfaß, ba«, popernica. P efferfrafj, Pfefferfreffer, f. pfefferuogel. P eflergurfe, bie, kisla mala kumarica; omurka s popra. Pfefferbaft, f. Pfefferartig. Pfefferbolj, ba«, poprovina, les poprovi-ga drevesa, f. a. StCltftijbaitttt, Pfaffeubolj. Pfefferlorn, ba«, poprovo zerno, zernce. Pfeife. Pfefferlraut, f. ©atnrei; (Lepidum lati- folium), čober. Pfeffcrfuc^en, ber, popernjak, popernik, poprenka, mali kruhek, mali kruh, ster-denica. Pfeffertu^ enbilb, ba«, obrazek ali podobica iz maliga kruha. Pfeffcrfučtinforttt, bie, forma ali kalup za popernike. pfefferfutten^uflfje, bie, punčica iz maliga kruha. Pfcfferiiidjler, bet, popernjakar. Pfefferlii^lerei, bie, popernjakarica, (ki mali kruh prodaja). Pfefferliintmel, f. tiimmel. Pfefferleder, f. ©djmaroijer. Pf eff er lin g, ber, f. Pfefferfdjfflamm. Pfefferntiifle, bie, mlin za poper. Pfeffermiiuje, bie, (Mentha piperita), poprova meta. Pfefferntiinjöl, ba«, olje iz poprove mete. Pfeffern, v. a., opoprati, poprati. ein tte= uig, popoprati; nad) M. perprati it. peprati; oštupati *, poštupati štupati9, ali po-tresti s popram; gepfeffert, popran, s po-pram, oštupan; gepfefferte äöorte, zbadljive besede; zasoliti jo komu; gepfefferte šffiaare, predrago blago; gepfefferter ©djlag, udarec, po kterem hudo skli; tepežkati, šeškati; JU »tel gepfeffert, prepopran;_ v. n., žgati, peči, skleti; bie SRutl)e pfeffert, šiba skli; ba« pfeffert auf bie 3nnge, peče na jeziku. Pfeffern, ba«, popranje. Pfeffernuß, f. pfcfferiudjen, (mali kruhek v podobi oreha). Pfefferöl, ba«, poprovo olje. pfefferpflattje, bie, poper, poprovnik. Pf eff erpint, f. Slrou. Pfefferreifet, Pfefferröfel, Pfefferrožlein, poprovina. Pfefferfdjttamtn, ber, (Agaricus pipera-tus), mlečnica. srovojedka, srovka, blagva; poln. kozak; Pfeffetltng, (Agaricus canta-rellus), lesišica, uačj M. blagva. Pfefferfieb, ba«, sitce za poper. Pfefferftaube, Pfefferftraud), bet, poper, poprovo drevo ali germ. Pf eff erftein, bet, poprovecf. Pfefferftoff, bet, poprovina. pfeffertljtjnuan, ber, poprov dušek. Pfeffernogel, ber, (Rhamphastros pipe-rinorus), poprojedec, poprojed. Pfeifamnter, bie, £ecfenammer, (Emberiza cirlus). pisani sternad. Pfetfbrnffel, bie, (Turdns iliacus), 3ip--broffel, mala brinovka. Pfeife, bie, ein Xottteetfjeitg, piščel-i, piščal (and) allst, it. lysto), pisal, piščala, pišala, in ber Orgel, piščal, russ. dudka, serb. svirka, svirala; ^irtenpfetfe, piščelka, in ©t. audj žvegla; pfeifdjen, dim. piščelka, pišelka, piščalka, piščalčica; an« SBeiben; rutljen, piščelka; nad) eine« anbetn Pfeife taugen, plesati, skakati, kakor kdo drugi piska; bie Pfeife einjieljeit, obmolkniti, od- Pfeifen. jenjati, ugnati se; Pfeifen fcfmeibett, to eil man im Stotyre figt, poprijeti se dobre prilike; utergatirožo, dokler cvete; er fd)nei; bet feine Pfeife bei biefern @efd)äfte, gleda, da tudi njega mervica doleti; hoppelte Pfeife, bei Valv. vidalice, pi.; Sabal«; pfeife, lula (auf beut Äatft gebr., auch serb. U. poln.), pipa. fajfa*, böhm. dymka, russ. trubka (trobka); eine Pfeife fiopfen, atljün; ben, lulo naložiti, natlačiti, lulo zakuriti, zažgati; ein Pfeifen raupen, izpiti, piti lulo ali fajfo tabaka; bei bell Sebent, cevka; göd)fet an beti ©etoächfen, f. b.; fflölir.-fnod)en bet Xtjiece, f. b.; bie Sülle im Seitdj; ter, luknja, tul, tuljava; bie 3elle ilt bet 3Bad)«fd)etbe, piskrec; Sfiöi>re überhaupt, cev. Pfeifen, i>. »• U. «., mit einet Pfeife, za-piskati, piskati, (serb. svirati), in @t. 11 a et) HI. aucfl zažveglati, žveglati; bet SEBittb pfeift, veter evili, tuli, žvižga; (böhm. fuči); bie Äuget pfiff ilt ber Suft, kugla* je žvižgala po zraku; bie Söget pfeifen, ptički žvergole, gostole, cverče; eilt« bem legten 8od) pfeifen, umirati, pojemati, f. a. Sod); ich Wertle ettoa« pfeifen (vulg.), boš lizal; »on ©djlangen, sičati; mit beut SWunbe pfeifen, zažvižgati, žvižgati, zvizdati; itt bie ginget pfeifen, zaberlizgati, berlizgniti, berlizgati; beut Jpunbe pfeifen, psu zažvižgati, zaberlizgati; eine futje 3eit, popis-kati, požvižgati; Sage unb Wächte hinbttrd) pfeifen, prepiskati, prežvižgati, pregosto-leti, preberlizgati cele dni in noči; ¿11 etl»a« pfeifen, pripiskati, prižvižgovati; pfeifettb wohin fontnten, pripiskati, prižvižgati kam, piskaje, žvižgaje priti kam; ftd) fatt pfet; fen, uapiskati se, nažvižgati se; herunter; pfeifen, odpiskati, odžvižgati eno; burd) Pfeifen aufjtnben, dožvižgati koga; bei bett ©ürtnern, itt Oefialt eine« Wörden« pfro; pfen, nach V. nasaditi, nasajati, z nasa-dam cepiti. Pfeifen, ba«, piskanje, pisk, žvižganje, žvižg, žvižgalica, gostolenje, nasajanje; beim Slthemholen, hripanje; burdj Pfeifen gewinnen, »erlterett, pripiskati, zapiskati; reiht in« Pfeifen lontmen, razpiskati se. Pfeifenhefthlag, bet, okov luic. Pfeifenbofcm, bet, lulnik. Pfeifenbrenner, bet, luiar, pipar, fajfar, (ki lule iz gline dela). Pfeifenhrennerei, bie, žganje lui. Pfeife nfirett, ba«, piščalna, pišalna dilja, deska (pri orglah). Pfeifenb, adj., žvižgajoč, piskajoč. Pfeifenbedel, bet, lulin pokrov, pokrovček, böhm. poklopek. Pfeifenbreher, f. Siebenftedjer. pfeifenerbe, bie, glina, ali il za lule. Pfetftnfobri!, bie, lularnica. PfeifenfOtnt, bie, kalup za lule; piščalna podoba. ¡Pfeif enfornter, ber, izdelovavec lul. Pfcifenf Jtiter, ba«, tok za piščali, za lule. Pfeifenglafer,ber, kdorglinjenelule lošči. Pfeiler. 1157 Pfeifenhnnbel, ber, kupčija z lulami; lu-larstvo. pfeifenpnbler, Pfeifenfritmer, ber, luiar , ki prodaja lule. Pfeif enholj, ba«, les za lule; za piščali, pišali; (Salix capraea), sviba. Pfeifenfnodjen, bet, piščal, pisal. PfetfeniOiJf, bet, lula, pipa, fajfa*. pfeifenloth, ba«, luknja na piščalki, pi-šalki. Pfeifenntflther, bet, lular, pipar, fajfar; kdor lule ali fajfe dela. Pfeifenmergel, bet, piščalasti, pišalasti lapor. Pfeifenraunbftiil!, ba«, cev, cevka, trobec, dulec. Pfeifenriiuiner, bet, bezalo za snaženje lul. Pfetfenrohr, ba«, cev, cevka ali trobka lule, f. a. aBafferrohr. Pfeifenfttft, bet, grampa tabakova, ki ostaja v luli. Pfetfenfdjnetber, bet, lular, ki lule izrezuje. Pfeif enftO tf, bet, piščalnica v orglah. Pfeifenftofjfer, bet, basalo, tlačilo. p etfenftiid, ba«, kos lule. P Ctfenie, bie, (Anas penelope), žvižgav-ka, (russ. svisč). Pfeifenthon, f. Pfeifenerbe. pfetfenthonmeii, adj.. sivkljatobel. Pfetfenaer!, ba«, piščalje pri orglah. Pfeifcnjiinber, ber, prižigalce, zažigalce, zažigalo. Pfeifer, bet, ber bie Pfeife fpiett, piskavec, piskač, žveglač, serb. svirac; etnet ber ntit blojtem SBttnbe pfeift, žvižgaveo, žvižgač; berlizgavec. Pfeifcrei, bie, piskarija, žvižgalica, žvižganje, berlizganje. pfeiferin, bie, piskavka, žvižgavka; ber-lizgavka. Pfeiferfdjaft, bie, piskavstvo. Pfeifhufe, bet, planinski zajic. pfetfholber, bet, (Oriolus galbula), ko-bilar. Pfeifterdje, f. ptylerd)e. pfeiffthlange, bie, gad žvižgač. Pfeil, bet, nach Gutsm. unb allen fta». 3». strela, nad) V. itttb and) bei Gutsm. pšica, puščica, pušica, sulica (a. Sanje), dim. pšiči-ca, bohm. audj šip; »ie ein Pfeil ge; fdjofien tontmen, prileteti kakor pšica; ct<-nett Pfeil abfihiejjen, spustiti, zagnati, zalučati puščico ali strelo; et t)at feitie Pfeile »erfchoffeu, onemogel je; izgovoril se je in ne ve več. Pfctl;, i. b. 3fggn. pšični, strelni; bent pfeile dhnlid), pšičasti, strelasti. Pf eilnrtig, adj; puščičast, pšičast, strelast. Pfeilblatterig, adj., strelolist. Pfeilbogen, bet, lok. Pfeileifen, ba«, strelna ost (železna). Pfeiler, bet, eine eefige au« ©tein gehauene obet gemaitette Stu^e, opora, podpornja, steber, (eig. ©aule), stolp, (nad) M. pod- 1158 VfciMjo* boj, eig. Sfiurpfojie); f. a. ©djaft bet (Saitle); mont. f. Skrgfeftc; bohm. It. poln. sloup; ozki zid med oknama. i^feiicrdjen, baS, stebree, stebriček, ipfcilcm, «■, opore ali stebre napraviti. SPfCilClfiliCgel, ber, zerkalo na zidu med oknama. iPfetlerfteilt, ber, kamen za steber, ipf C11 cr tD cite, bie, medstolpje. fftilftfi, ?fcili)ed)t, f. §0tnftfd). ettfbrntig, adj., strelast, pšičast; v podobi strele ali pušice. etlfUtter, baS, tok za strele ali puščice, ^feilgera&e, adv., prav na ravnost. 5PfeiIgef, adj., strelonosen. cilttogcr, ber, strelonos, strelonosec. VfCiltOUltbe, bie, rana s pušico ali strelo, ijjfCtltDltrf, ber, verženje, zagon strele. ^fCilffiUtJ, bie, gadji jezik. $feiin>urjel, bie, kol. f. §erjtDurjcl. $feiž, f. @efd)ti)ulft. i^felle, f. (Sirije. $fennid), f. gcnd). $fcnnig, ber, eine geringe @d)etbemunje, vinar, venar *, (anS SfiHen, bohm. vidensky = dunajski); fenik*; eine fieine SDiunje, belič, denarček; i. 0eltcr; ©djaupfennig, nežica, tutika; fnr @elb iiberfjaupt, f. bie; fes ; bei Jpeflet tt. ^fennig bejafjiett, do zad-njiga vinarja izplačati, vse do krajcarja, ipfcnttigctj, bas, neka železna ruda v močirji. «Pftnnigfudjfcr, ber, skopun, stiskač, stiskavcc; f. ©EtjftalS. ^fcnnigfudjferei, f. ©eij. «Pftnnigiiaut, bas, (Lysimachia numinu-laria), pijavčino ali vinarsko zelje; (Thlaspi arvense), poljska kobuljica. ffenitigutctfter, f. Sinuciimct. f fenttigfdjcnie, bie, cuzlja. cnnigjini, ber, plačilo ali odrajtvilo v dnarjih. ißferb. *Pferd), ber, jiotf) ber X®iere, govno, blato, gnoj; and) für 5Pferc®e, f. biefeS. ißf et d) 0 d et, bet, njiva s tamaram gnojena, ißferdje, bie, ein mit Würben eingef^toifenet 9taitm, worein bie ©djafe auf ben SraéfeU bent über bie Stadjt getrieben Werben, (jum Sefiufe bes ®üitgerS), tamar it. tamor (K), pletena ograda, grajenik, osek, seré, tor, obor, poln. koszar; bie Strt bie @cf)afe übernachten ju laffen, tamarjenje. iPferdjen, n., ben ißfetc® »on ftdj iaffen, očcditi, cediti se; otrebiti, trebiti se; v. a., büngetl, liad) V. tamariti, tamorvati, gnojiti z ovcami v ograjah, ki se prestavljajo; $ferd)e madjen, tamore staviti, oseke delati in prestavljati; jufammenbrangen, v tamar ali osek vgnati, vganjati ovce; fig. nažokati, stlačiti kaj; f. a. ©inijferdjcn. ißfCrdjljiittC, bie, ovčarska kočica ali ko- libica pri osekih ali tamarih. fferdjlagct, bas, ovce, kar jih je v oseku ali tamarji. i)$f erdjredjt, bas, pravica, ovce na njivah, v tamorjih ali ograjah puščati, pušati. íPferdjfdjíag, ber, tamorjenje, tamaijenje. «jjfetb, bas, konj, *Pfetbc®en, dim. konjič, konjiček; coli, konjiča, konjstvo (böhm.); eitt toilbes $ferb, divji konj ; $ferbe halten, konje imeti; Afecte atlfdjítrett, obuzdati, uzdati konje; Uferte Weddeln, konje prepreči, prepregati, (menjati); frifdje Oferte nefinten, druge, t. j. čile ali spočite konje vzeti, napreči; Oferte ausfpamten, konje razpregati; ju Uferte reifen, jezdariti; mit unterlegten Uferten reifen, prepregati na potu; ju iffirbe foutmen, prijezditi, (na konji priti); jtd) ju Oferte fegen, konja zajezditi, zasesti, na konja sesti, speti se, zagnati se, (zasesti konja berziga, nar pes.); potit $ferbe (ieigen, s konja stopiti, spustiti se; eilt jugerilteneS $fetb, f. ßu= reiten; ©a'ttelpferb, konj pod sedlo; ein eingefahrenes $fetb, vožnji ko .j . (ki je vajen voziti); bas ißferb neben beut Sattelpferbe, nad) Ravn. konj kre ruda; baS etfleíPferb linfs bei eitlem Siergefpann, konj na vojko; ju $fetbe bienen, konjik ob. konjnik biti, pri konjikih biti; er »urbe mit ljuntert spfetben gegen bie Sftäubet ausgefdjicft, poslali so ga s sto konjiki nad razbojnike; ftdj uoin Oferte auf ben @fel fegen, iz mlake v lužo priti; auf einem fiofien Oferte ftjjeit, prevzeten, napihnjen biti; nidjt Pom Oferte fontmen, ne priti raz konja, t. j. nepre-nehama jezditi; er würbe auf bem fallen Uferte betroffen, na laži ga staknejo; beut 5ßferbe ©pomen geben, spodbo-sti z ostrogam, podbistrati (nar. pes.); bie $ferbe hinter ben SBagen fpannen, konja pri repu berzdati; einem gefd)enften 'JJferbe mujj ntait nic®t ins 3Äaul fe®en, podarjeni-mu konju se ne gleda na zobe, f. ©flUl; ®üt®e biiíj, mein $ferb fdjlágt bi^, varuj se me; baS s^ferb f^lägt aus, konj rita, beca; ißferb mit etner Slájie, lisec, lisast konj; Síappe, vranec, muren; toeifeS $ferb «Pferbe. Schimmel, belec, sivec; (Sifenfdjinitnel, si-rasti konj; krnat. zelenko; gltd)«, lesjak; Sdjeie, pikec; buntfctfecfigeö iViferb, prekec; mausfarbenes SRojš, miško; braunes, pram, pramče, rijavee, rijan; äßaiiadj, rezan konj. rezanec . kopljenec audj konj fchledjtlo.; ber «Sdjnee Hebt bem'f.iferbe an ben^ufen, sneg se konju kopiti, nabira; SBittterpferb, kobila, junges, kobilica, žebica; baS mämtlidje Uli; »erfd?nittene, žebec, žrebec; ein junges männliches, žebe, žrebe, žebiček; ein fdjeueS 'Pferb, plah. splašenkonj; ein elenbes ijjferb, kiju se, kleka; ein fdjiechteS ißfetb iji eS, baS an ber .ftrippe fteht nnb nicht :jjt, slab konj. ki pred jaslimi stoji, vender ne je; baS s$ferb mit bet Bunge führen, konja z mlas-kam (bolim.) voditi; ein ißferb lenfetl, konja kretati; »om Uferte ftürjett, pasti raz konja, s konja; baS ^ferb iji lnilb getoorben, konj se je sperl. se je jel šketiti, štetiti, nad? tem Böhm, se je sprotivil; Jpeitt>fertferbcbauer, bet, kmet konjorejec. ^fctbehantu, f. ŠtaUbaum. $fcrbehcf(hla8r ber, podkovavanje konj, konjska podkov. ißfctbcbinfc, bie, močirna serpica. sjjfcrbehlume, bie, poljski černivec. $fcrbebohnc, f. geibbohne. SPfcrbcbrentf C, bie, brencelj. obad. f. Stcntfc. ißferbcbiitfte, bie, nad? Gutsm. konjska ščet, šet. ißferbccut, bie, konjska zdravitev. ißfcrbcbctfc , bie, plahta, podsedlica M., čabraka*, konjska odeja fGutsm.). russ. popona. ^fcrbcbicb, ber, konjski tat, (russ. ko-njekrad); einen i)3ferbebiebjlahl begehen, konja ukrasti. Ifcibebille, bie, konjski koper. ^fcrbebiingcr, ber, konjski gnoj, konjščak. ipferbeegel, ber, konjska pijavka, ^ferbeefel, ber, f. iiaulefei. ^jcrbcfcigc, bie, konjska figa»; konjek. tferbefcnthel, ber, konjski kumin. ißfctbcflcifä), baS, konjsko meso, konji- na, nach IV. aitanjf?aare, žima; am§alfe, griva; fonji dlaka konjska, ifferbehaartiertaufer, ber, žimar. $ferbehai, ber, naj veči požerun. $ferbcijnnbei, ber, konjarija, konjarstvo; ben ijSferDeljatlbel treiben, konjariti, s konji kupčevati; @ineit beim $ferbel?anbel betrügen, okonjariti koga; beim ijjferbehancel get»in= nen, prikonjariti kaj; »erlieren, zakonjariti. ipferbcpnbler, ber, konjar, konjski kupčeva vec. ißjetbeljären, adj., žimnat. $f er behaut, bie, konjina, (auch Sßferbe» fieifdj), konjska koža. ^fcrbchirfcl), f. Sranbhirfch. Spferbeljirt, ber, konjski pastir, (pastir) konjar. ^ferbchltf, ber, konjsko kopito, konjski rog. sjjferbehufnottcr, bie, kača kopitnica-f. ^fcrbehiiter, f. $fcrbcljtrt. fferbejltnge, ber, konjski hlapce, konj arček. ifferbefaram, ber, konjsko česalo. $ferbelarapf, ber, boj konj, na konji. erbetaftanie, bie, divji kostanj, ipferbelauf, ber, kup, kupnja konj. $ferbtleniter, ber, poznavec konj, kdor dobro konje pozna, konjoznavecf. Sferbeflaue, f. ißferbefjuf. $ferbellemraer, f. §irfd)fnfcr. s|5fCrbefltedjt, ber, konjski hlapec, konjar, im Altsl. u. Serb. konjuh. Sßferbetopf, bet, konjska glava. $ferbefraft, bte, konjska moč; je^n ißfet* befraft, toliko moči kakor deset konj. ißferbelranlheit, bie, konjska bolezen. $fcrbefräpfel, f. fferbefeige. ijjferbelanŽ, bie, konjska uš. $ferbeiebcr, bas, usnje iz konjske kože. Sjjfcrbclciuc, bie, vajet, oglavnik. povodec. ipf crbeienfer, ber, konjovladnikf, voznik, ^ferbeiiebhaber, f. spferbefreunb. f f erbellt, v. n., po konjiči dišati, ijsfer&emotfler, ber, konjski mešetar. ijjferbClHithUC, bie, konjska griva, ^ferbemartt, ber, 3ahnuarft, konjski semenj, smenj, sejm, fonji terg; ber konjsko sejmišče, sejmiše, teržišče, teržiše. Sßferbemüiig, adj., konjsk; nenavaden; adv., po konjsko; neumno kakor konj; et 1160 ffcrbemietlje. arbeitet pferbemäfig, dela kakor konj, da se hoče pretergati. ferbemiettlt, bte, najem konja, fer&emild), bie, kobilje mleko. $fcrbettttlj, bie, konjska vranica; f. a. ißfer&egift. fferbemift, bet, $ferbefotl), konjski gnoj, konjsko blato ali govno, konjek, konj-šček, konjšek, böhm. koninec. ffCtbemiiilU, bie, mlin, ki ga konj goni ali obrača. fferbemiiltje, bie, (Mentha sylvestris), konjska meta. crbeitatt, ber, norec na konje. Ct&CnnfC, bie, smerček. ccbcnuj? , bie, naj debelši laski oreh, bohm. chrapač. iffetb Cpolei, bet, konjska meta, polaj. f trb trenit t«, bas, f. SBettrenncn. crbcruttye, bie, konjska žila, scalo. $ erbefant, bie, «Pfer&efame, bet, (Phei-Iandrium aquaticum), konjska kumara, morak. ffcrbtffltlel, ber, konjsko sedlo; (sella equina, in bet Sltiatomie), konj (V.), ettt>a attd) sedlo, f ierbeftfiau, bie, ogled, razgled konj. fferbefdjinbcr, bet, konjederec; kdor konje terpinči. ff erbefdjopf, bet, konjski čop. SPferbefdjrapt, bie, konjsko česalo. $ferbefd)n>nmnt, bet, konjska goba. «Pferbefdjmititj, fftrbef^tDcif, ber, konjski rep; (Bquisetum fluviatile), vodna pres-lica. SPferbefdjmeftl/brt, konjsko (naj debelši) žeplo. fferbeidjmeif, f. iPferbefdjioauj. $f erbCf ^ tO etnmc , bie, konjska kopva, brod za konje. iPferbeftflll, ber, konjski hlev, konjišnica, konjska štala *, nad) Gutsm. konjarnica, (inet)c fur beit @ta(( ettteč ^fetbefjanblerei), serb. konjušnica. erbtfted)er, f. $orni$. erbejiriegel,f. ©triegel, poln. zgrzebio. crbctng, bet, dan vožnje tlake, trbetreiber, bet, konjar, trbeberlei^er, bet, kdor konje v na-em daje. CtbeiOtdjfel, ber, preprega, menja konj. trbemcfen, ba«, konjstvo. erbemtefe, bie, konjski travnik, er&erournt, bet, konjski červ. crbctDurmiraut, f. 2eiefen!noj>f. crbcuiurj, bie, (Carlina acaulis), konjska potica, spferbcja&n, bet, konjski zob. iMcrbcsflum, f. fferbejeug, ba«, f. $fcrbcgefd)irr. ipfet&CJUdlt, bie, konjska reja, reja, ravnanje konj, konjorejaf; ftdj bamit befaffen, konje imeti, rediti; konjarijn (aud> SPfetb; tianbet). SPferbifd), spftrbemiifig. ffmgfttag. ffer&emann, f. gentanr. ftferbner, f. fíerbebauer. Ífcrfig, f. 9ftrfu&. f fe^femtig, bet, f. antier, ©eijialž. spfieé, f. (Sefdjumlft. ijjfiff, bet, bet Son beá $feifenž mit bem ÜButtbe, žvižg , zvizd, zažvižg; mit bet SPfeife, pisk; einen $fiff ttyun, zažvižgati, zaberlizgati; nidjtá anf ben SPftff geben, ne zmeniti se za žvižganje, za znamenje; ber £unb »etjieljt ben ípfííf, pes pozna znamenje z žvižgam dano; fig. 8ijl, Oíante, ovinki, zvijača, zvijačnost, zvijačina; ben S|5ftjf »er= Iteheu, zvit biti; f. Siji; bas jinb ^jtffe, nad) V. to so presneti vinki; (pulg.) ein SDiafš in SEien, frakelj *. ipfifferlmut, baS, (Gentiana centaureum), Saufenbgutbenfraut, tavžentroža. spf iff etUttg , bet, gelber, lesičica, f. ffcf--ferftfjttmmrit, íeinett _ ipfifferling tuertft [ein, ne cempera ne biti vredno. ne stati za nič; ni piškaviga oreha vredno, ffiffij), adj., f. Siftig, prekanjen, presnet, premeten, prepekan, prebrisan, zvit, zvijačen, zvijašk, šegav (met)t fpajjljaft); poln. obrotny (obraten); etn ptifiger ©treič), zvita, (zvito narediti); ein pftffiget ÜRenfd?, f. ffifftfuž. ipfiffigtcit, bie, zvitost, zvijačnost, pre-kanjenost, presnetost, premetenost; (iji je: bod? nad) bem ©eijle ber fío». Spradje bef= fer burd) ein 33ein>ort ausjubtücfen). ffiffilUŽ, bet, (vulg.~). zvijačnik, zvita buča, prekanjenec, f. a. (Sdjlauloflf, (poln. przebieglec). «Pfingft=, i:t ben binkoštni, binkaštni. ijjftngftabenb, ber, na večer pred binkošt-mi; nač) Gutsm. binkoštna bilja, kerstnica. ffingftbim, bie, binkoštnica. ffingftblutne, bie, f. ffingftroie. ffingftbicnitflg, ber, binkoštni torek (vto-rek). ffingftcn, pl., (««1^OffTr/, altsl. pet'de-set'nica), binkošti, pl., f., duhovi, (serb. neben trojice p/.), trojaki (pro», kroal.) obet trijaki, (o sv. trojacih, im Slllgem. bte ^ftngjlnjodje); bohm. svatodušni svatky (svetodušni prazniki); poln. zielone švviat-ki; russ. Trojcyn den, Duhov den; ju íPfingiien, o binkostih; itatty ÍJJfingjien, po binkoštih. íPfingftfcicrtitg, bet, ffingjlfcft, bas, binkoštni praznik. iPf ing ftf t tub C, bie, binkoštna veselica. ffingfüid), adj., binkošten. fingftmonat, f. SDiai. ffingftmoutag, ter, binkoštni pondeljek. $fingftna(tyt, bie, noč pred binkoštno nedeljo. SPfiligftOtP, ber, gepitgt toie ein Íijingjtí odjs , preveč našopirjen in nališpan. ffingftpfrteme, f. ©enfter. ípf i IX g ft Jp r C & igt, bie, binkoštna pridiga. spfingfttBfe, bie, potonika, f. faonie. $fingitit)ttntag, ber, binkoštna nedelja. $fingfttug, ber, binkošti. Pfmgftotole. ipfingftbiole, f. Whttterbeildjen. . «Pfjngftbogel, f. «olbamfet. Pfingltttiodje, bie, binkoštni teden. Pfingftjeit, tU, binkošti, pl., binkoštni čas, trojaki. Pfintte, f. Sinne. $fitHJŽ, f. pipJJŽ; pika, bet Gutsm. pivka, böhm. tipec, russ. tipun; einem iju^tte ben 'Jifippž reißen, kokoši piko dreti. ipfirre, bie, f. greifet. $f irren, v. «., ftch im Ätetfe hetumbtehen, verteti se, sukati se, (v kolo iti pa nič ne opraviti). Pfirftd), Pfirfic&c, bie, gradit te« $firfteh= baumež,' breskev, breskva; bereit gteifch Bom .Kerne gef)t, kalanka, kalanica, platnica; eine itid)t »ontÄetne gehenbe, Zärtling, kostnica, koščenka, košenka, koščenica, ko-šenica, duraneja *, (Duranzel). Pfttfid)*, in ben 3ffcgu. breskov, (fütbresk-vov), breskvin. pfirfidjliauilt, bet, (Amygdalus persica), breskev, breskva, n. Gutsm. breskovo drevo. Pfirfitfilllatt, baž, breskov list, breskvi-no pero. Pfirfidj&Iiitlje, bie, breskvin cvet, breskovo cvetje. Pfirfittiiilütiien , adj., breskovocveten, barve breskoviga cvetja. Pfirfidjbliitl) roth, adj., rudeč kakor breskov cvet. Pfirfidl&rannttoetn, bet, breskovo žganje, breskovec, ttact) M. breskovnica. pfirf idile tn, bet, breskvina kost, košči-ca, košica, breskovo jedro. Pfirfidilrnut, f. gtttbut, Safftrpfeffer. Pfirft&lanll, baž, breskovo listje. Pfirfidjftetn, bet, breskvina kost. Pftrf idjmeibe, bie, beka, mandeljnova ver-ba, f. a. !Öuf(t)tt>Cibe. Pfifter, bet, samostanski pek. Pfjfterfdiabe, bie, kuhinjski ščurek, šurek. lPfi$, bet, skok. ipilanjbor, adj., kar se more saditi, kar je za sadilo. Wlitnadien, baž, rastlinica. Pflflnje, bie, überhaupt ®elBaäch« junt Segen, Segling, sadika, presad, presajenka, sa-jenica, presadika; ber Ort, too jum Uebet-fegen beftimmte Pftangeit Warfen, presad-nik; eine gruäOlj, taS, kol. klinec. ki se pri sajenji rabi. pflanjltng, ber, sadnje drevesce, divjak iz semena; fig., vzrejenček. Pflttlljort, ber, sadišče. sadiše. presadnik; f. a. (iolottic. Pflanjretž, f. ppnjting. fflonjfthnlc, bie, f. Pftanjgartcn, Sanmi fdjule; Seminar, pflanjfdiiiler, f. Seminarift. Pflansftaat, bet, naselbina, podružna der-žava. Pftanjftai)t, bie, selo, selišče, seliše. naselitev, naselba. naselbina, böhm. it. poln. pftanjftod, ber, f. pflauscr. Pflanjung, bie, bas ganjen, sajenje, .zasajanje, saditev; Solonie, naselbina, naselitev, nad) V. selo. PflanjDOlt, baS, naselniki, naseljenci. Pflanjmctter, bas, vreme za sajenje u-godno. Pflaftcr, bas, Heilmittel, Bom griech. em-plastrum , plašter, geW01)nl. Aašter *, altsl. plastir, dalm. obliž, u. Jambr. u. Gutsm. oblag. pomaz. {russ. maz-i. neben plastyr), böhm. prilep (neu); ein pjlaftet auflegen, djati, položiti obliž na rano; ein pjlajier (treidjen, razmazati. raztegniti na cunjico obliž; mit Steinen belegtet Soben, tlak (u. Gutsm. junädjft Sjitid)), kamnite tla, naeb V. tlavnek (?) u. mostanje (russ. mostit, utlb poln. bruk,— Sritcfe); böhm. dlažba,. serb. tarac * (and) bei Gutsm.); fig. bas pflafier treten , postopati, brez dela klatiti se (po ulicah); bas Pjlajler legen, f. Pfla-ftern; es ifi in biefer Stabt ein tbeuetes, (beifes, ijarteö) ^jiafter, vtem mestu je drago živeti, je velika dragina. »gl. bas fl. Spr. in Sejug auf SBiett: kdor hoče iti na Dunaj, mora pustiti trebuh zunaj; baS loar ein Pflafter für meinen ¡Wagen, s tem sini si želodec pokrepčal, podstavil; f. a. 9Jior-tel, ©ftrid); Slafenpflajter, mehurnik; ffititibs pjlafter, celec, celnik; vlečnik. Pftaftertieitrag, ber, sklad, pripomoček za tlak. 5ßf t Oft er ÖlCt, baS, svinčeno apno. Pflafterbuben, f. Wafter. Sßf läfterdjeit, bas, plašterček. poln. muszka. Pflafterer, ber, ber bfn Soben belegt, tla- kar, kdor tlak dela, serb. taracar. Pflaftergelö, bas, tiakovina. Pflaftcrhammcr, ber, tlakarski bet. pf lafterl) a It e, bie, tlakarska inotika, matika. Pflafterilifer, ber, španjska muha. pfIa|tcrfod)er, ber, mazač. Pflafterlo&n, bas, f. pflaftergelb. Pflaftermautl), bie, tiakovina. pftaftermciftcr, ber, tlakarski mojster, vodnik, zapovednik. Pftaftern, v. a., eilt pflajlet legen, djati. devati plašter; mit Steinen belegen, nad) V. pomostati. mostati, (im Russ. tt. Altsl. mostiti). tlak delati, nad) Gutsm. u. serb. potaracati, taracati, altböhm. dlažiti; poln. brukowac (»on bruk, Srüife, alfo mostiti); - gepflajierter £of, pomostan dvor (F.), rid)= tiger, pomosten dvor. pflafterramme, bie, oven, bet. l a ft C trii d en, ber, herbet tlaka, iflafterfefcer, ber, f. Prlafterer. $.f l a ft er i d) läge l, ber, f. pflafterftöfet. pflaftcrfpatel, ber, žličica za plaštre. pflafterftein, bet, plošča, ploša, kamen za tlak ali tla. Pflafterftöffel, ber, tolkač, bet. oven, kozel tlakarski. Pflaftcrftraffe, bie, cesta s tlakam, ta-racana. Pf l oft er ft reidjer, ber, f. pflafterfo^er. Pftaftertreter, ber, postopač, klatež, etwa Pflaftertreterin. auch pouličnjak. uličar, umanjuh (M.), ki pohajkuje po ulicah, (bei Gutsm. manci-gou?), poln. auch junak uliczny. pflaftertreterin, bie, postopavka, ki se klati po ulicah. Pflafterung, bte, taracanje, delanje tlaka, f flaftertOCg, bet, pot s tlakam, taracana, pomostana. pflaftermerl, bas, f. pftafter (in beiben Scbeutungeit). Pflafter JCltg, bet, tlakarsko orodje, f flau m, f. glaumfeber. f flau me, bie, (Prunus), bie grudji bes glaumenbaumes, im 9111g. nach allen fla». 9M. sliva, in St nach 91. konjšica; tu e)t= geret Sebentung bie gröfern ntnben, auch gelten grüßte tiefet Slrt, sliva; h^g^n bie fleinern länglichen, blauen ober röthlidjen, (Scbastica), češpa, češplja; f. a. (Sterpflau= me; eine Heinere gattj tunbe 9lrt Pflaumen, cibara; Räumen baten, Welcfen, slive peči, sušiti (na zraku); Pflaumen ohne Stein, cibare brez kosti. Pflaumen*, in bet 3f&g. slivov, češpov, češpljev. Pflaumenartig, adj., slivast, češpljast. Pflaumenbaum, bet, (Prunus domestica), sliva (drevo), češplja (3wetfdjfenbaum), coli. slivje, češpljevje. pflaumeublatt, baž, češpijevo, slivovo pero. Pflttumenblätterig, adj., slivolist(en). fflaumenbliiii)C,bte, slivov, češpljev cvet, coli, cvetje; jut Seit bet ffiaimienblüte, ob češpljevem cvetu, ko so češplje cvetle. fflaumenfalter, bet, slivov motulj. fflaumenfarbe, bie, slivova barva, pflaum eng arten, bet, slivnik, siivnjak. češpljevec, slivov vert. pflauntenljanbel, bet, kupčija s slivami, s češpljami. fflanmenhdnbler, bet, slivar, češpar; eS feitt, sli variti, češpljariti. Pflauinenbolä, baS, češpljevina, slivovina, češpljev, slivov les. f flau m entern, bet, bet Stein felbji, (obwohl feiten), češpljeva, slivova pečka, kost, koščica, košica; bet im Steine etngef(je, bte, češpljeva juha ali polivka (böhm. u. poln.). 9H an mentor te, bie, češpljeva, slivova torta. pu aumentoeitb, adj., mehek kakor sliva zrela. Wegen. 1163 P f l a u 1U e n f c b e r, bie, f. ftlanmf eber. ffíaitmfudjen, bet, slivovnik (böhm.), češpljeva potica, povalnica (3. ift.). Píiauinmi|)tt)ad)$, ber, češpijevo rožičje. fflaumtunfe, bie, češpljeva omaka, fflegantt, bas, oskerbnija. f ftegbefohlen, f. Pflegebefobleu. f flcge, bte, »ufftcht unb Siotforge, skerb, oskerbovanje, gledanje na koga, oskerb-ljenje; bet Pflege bes SorntunbeS an»et* traut, izročen varhovi skerbi; 9te f flegen. f f tegebebiirftig, adj., postrežbe potreben. Pflcgebebiirftigfeit, f. §ilflofigfeit. f ficgebefobleit, adj., kdor je podvarst- vam ali skerbstvam. f flegcbefobleite, ber, oskerbovanec, varovanec; bie, oskerbovanka, varovanka; t. j. kdor ima varha ali skerbnika; f. a. Pflegelittb. p flegebefte Illing, f. sSormunbfdjaft. Pflegeeltern, pl., rejniki, redniki, kruš-niki, drugi starši. fflegegeridjt, bas, varstvena sodnija, skerbstvena sodnija. Pfleget, f. fftegamt. Pflegeltllb, bas, máttnl. rejeneo, rejen-ček, Wetbl. rejenka, (nach F. reji c, rejka). fftegefoften, pl. stroški za rejo. PflCgClOtf, adj., brez postrežbe, obrambe. fflegempfoblcn, f. pflcgcbcfoblen. Pflegemutter, bie, rednica, rejnica, kruš-nica (nach bent Poln. kruhodavka), druga mati. Pflegen, v. «., gewohnt .fein (fowoljí »on lebeuben als leblofen nnb uttfčrperltcheit ®in» gen): bet fflegriff bes Pftegens "t biefem Sinne liegt itt ber freqnentati»en gorm bet flo». ßeittoörtet unb wirb tahet nicht überfejjt, was oft au¿h bei imperfectioen 3eitwörtem überhaupt, (befonbers itt negat. Sä(jett) ber gall iji, foitft aber: navado imeti, šego imeti, navajen biti, vajen biti, navada njegova je, navada mu je, rad —, it. negati» redko kdaj —, nikoli —; bie €iömer pfleg* ten bte Xobtcn 31t »erbrennen, wir pflegen fte ju begraben, Rimljani so merliče soži-gali, mi jih pokopavamo; um Weld^e StUltbe Pflegft bu itt bie Äir^e ju gehen? okorej 1164 Weg«. hodiš v cerkev?; weld)e 2J!ül)le pflegt il)t ju beifügen? kam nosite v mlin?; et pflegt su geben, daje; in einigen ©egenben pflegt man bie Slecfet nidjt ju jäten, v nekterih krajih ne plevejo njiv; Warnt pflegt if)t ba« Jpen ju mä^en? kdaj kosite travo pri vas? bataitf pflegte er gu antworten, na to je odgovarjal. na to je rad odgovoril; et pflegt jlt lagen, ima navado reči; ba« pflegt et fonfl nietet gu tfjltn, ni mu navada, ni sicer vajen tega storiti; sicer tako ne dela; et pflegt nach Xifct>e ju fdjlafen, po jedi rad spi; ima navado po jedi spati; fo pflegt e« gu gefeiten, tako se rado godi; (biihm. tak se prihaziva); wie e« glt gesell pflegt, kakor se rado zgodi; tijue, wie bit pflegft, stori kakor si vajen, kakor imaš navado; stori po svoji navadi; er pflegt im ©Olli; mer um 4 Uhr aufguftehen, poleti ob štirih vstaja; recht fo , wie grentibe gti ttnui pfle--geti, na^tii er Slbfdjieb »on mit, prav po prijatelsko se je z menoj poslovil; wie ©alt* fer gu tl)un pflegen, kakor pred pijanec; v. a. einen Äranfen pflegen, postreci, streči bolniku; skerbeti, skerb imeti za-nj; oko-variti, verdevati (v red devati) ga; (bölim. u. poln. dogledovati); »erWalteu, oskcrbo-vati, opravljati, ravnati, nad) anbetn fla». 9B. upravljati; be« Slmte« pflegen, službo opravljati; bes Slltar« pflegen, (1. Ser. 9, 13), altarju služiti; ber glitte pflegen, šo-torju služiti; gleichwie eine Slmnie ihre Jttn* ber pflegt, kakor mati, ki skerbi za svoje otroke; beli ®otte«biettfl pflegen, (8nf. I, 8.), duhovsko službo opravljati; be« iSech* te« pflegen, pravico delati, soditi, deliti; ber SBohllitft pflegen, nasladnosti, meseno (polteno) veselje uživati; ißflangetl pflegen, rediti, gajiti; f. ®nrtcil; ein .fttitb pflegen, otroka rediti, krušiti. gojiti, bur}iflicht tbitn, svojo dolžnost izpolniti, storiti; nach feinet pfli^t hal1 beln, po svoji dolžnosti delati; fetlie pflid) teu »etabfaumeit, svoje dolžnosti zanemarjati, v nemar puščati, pušati; biirgerliche ipflichten, deržavljanske dolžnosti; id) bin bitrch heilige Pflichteit gebnnben, svete dolžnosti me vežejo; ftd) jut pflid)t ittad)en, dolžnost naložiti si. imeti za dolžnost, f. a. Scrpflichten; au« Pflicf)t, po dolžnosti; ba« ÎSerfprecheu begriinbet eine ^flidjt, obljuba dolg dela; Obliegenheit, zaveza, dolg, dolžna oprava, pravna dolžnost; bie legte pflidjt bem Serftorbenen etweifen, iti za pogrebam. (poslednjo dolžnost ali častska-zati rajnimu) ; Sehen«pfltcht, fevdna dolžnost, t. j. zvestoba; eljeliche pfli^t, zakonska dolžnost, telesna združba; (Sib II. »ISflicht, prisega; in Pfticht nehmen, s prisego zavezati koga, zapriseči ga; bie ipflicht leifletl, priseči, prisego opraviti ; in ^flicht flehen, s prisego zavezan biti; prisegel je; icb ffcitte e« fût nieine Wicht, za svojo dolžnost imam, v dolžnost si štejem; al«5lbgabe, davščina, davšina. dača; ber Pfatret famntelt feine Pflieht, fajmošter biro jemlje, pobira; in biefer Pflieht, todi, v tej strani, po teh krajih; auf glufjfdjif* fett, neka izbica. RfHd)t=, in 3ffjS-, —dolžnosti, —po dolžnosti. f li(f| 1 alti C t, ber, največi (zasilni) maček. flidjtflnfertllllU , ba«, verv največiga sidra. Rflidjtaufoabe, bie, naložena dolžnost. Rflidjtbar^ adj., dolžin. Rfliiitbefliifcn, adj., goreč, vnet za dolžnost. Rflidltbcitrag, f. kontingent. Rflid)tbrud|, bet, prelom prisege, zaveze. RfUdjtbriidjig, adj., zoper dolžnost, zoper prisego; kdor je prelomil svojo zavezo, svojo prisego. RfIid)teitIei)tC, bte, nauk od dolžnosti. Rflidjtenftrcit, f. gotlifion. $fltt!)tctfiinitng, bte, spolnitev, spolno-vanje dolžnosti. Rfli^tetlttffung, bie, odpust, spregled dolžnosti. »fliitertteifung, f. Rfiidjllciftung. Rftid)tefcraplor, ba«, dolžni, zapovedani iztis. Rflidjfftet, adj., brez dolžnosti ali davščin, dolžnosti odvezan, davščine, davšine prost; tlake prost. RfltdjtgebOt , ba«, velevanje . zapoved dolžnosti. Rflitfjtgebuljr, f. ®ebityr. Rflid)tgef iil)t, ba«, čut, čutstvo dolžnosti, za dolžnost. Rflic&tgelb, ba«, dolžna plača. Rflit&tgcmiij?, f. Rfliiltnmfig. Rflidjtg CHO ber, sozavezanec f. Rflidjtig, adj., zavezan, dolžin, kdor ima dolžnost; ftdj gegen 3emattb pjlidjtig iua,-djen, komu zavezati se, dolžnost prevzeti; »fltdjttge Untertljanen, podložniki, dolžni tlako, davšino i. t. opravljati, dolžnosti podverženi; feine Rj!td)ten erfnllenb, spol-nujoč svojo dolžnost. Rfli^iigicit, bie, dolžnost, kteri je kdo podveržen. ^flidjtfitll, ba«, birno žito, žito za biro. Rfliitleiftung, bie, spolnitev, oprava dožnosti; prisega zvestobe. Rfltdjtttdj, adj.. dolžnosten. Rflid)ttOŽ, adj., ne zavezan, brez dolžnosti . dolžnosti prost. odvezan; f. a. Rfiicfitbriidjig. RfUd)tma|ig, adj., dolžin, po dolžnosti, dolžnosti primeren, nad) Gutsm. po dolžnem; kar se veže z dolžnostjo. fluß. f flugljalttr, ber, orataj. drevar; ißflug; hattet feilt, drevariti, za drevo deržati. Sßfliißljaupt, ba«, ba« itnterfie §olj be« Pfluge«, fein §auptt®eit, plaz (auch böhm.), oplaz, podsad (F.), podel, (in St. audj oglavka ?). fflußfeljre, bie, ißflttgwenbe, obračilo, f. Slnßetocnbe. f flugto^f, f. pitflbflüflt. f flllßlriime, bte, slocina. Sjjflußlanb, ta«, f. ffliigelanb. $flugmad;cr, ber, plugar. f jlugnteffer, ba«. f. fflugeifcn. fflugnaßel, ter, kurež, kiraš. fflliguarbc, bie, klešče, kleše; bie Starte halten, kleščariti, klešariti, krepeliti. fflugnafe, bie, ber Xh^l, ba« Streich; brett ttitb bte ©riechfäule an eittanbet fioffen, einen fpigigen SfBinfet bttbenb, plužni nos, nach F. jemež (?). 9ßflUßOd)3, ber, oravni, delavni vol, plužni vol. Pforte. $ f Ittßflf C t b , ta«, oravni, delavni konj, plužni konj. fflußtllb, ba«, plužno; ^flugtüber, (kolesca) plužne; nadj M. plužnice, na betn ralo. f fliiBfdjitrre, bie, fflngfdjarrer, ter, f. £flußreute. ff tu Bf 4 a^, f. ffiuflßelb. f ftußfd&ienc, bie, oplata (F.) fflußfdjleife, bie, nach V. podsmuklja. vlak (böhm.) f flußfdjuabel, f. ^Iflminßo. l'fiitßfdjo^, f. fffnpgrll. f flußfei, f. fflugeifen. $flugff>aunbrett, ba«, polica. ißflugfterjC, bie, ročica, ročnik , na(f» 31. ročaj, nad) Gutsm. aud) nožica (böhm.), (preroč in ©t.?) <ßfti!ßftier, f. *Pflu((0d)ê. fflußftötfcbcn, ba«, auc® SPfluggejleHdjen, kozolec; ba« §olj, »oran bie 3täter laufen unb worauf ber »ortete Xheil be« ©renbet« rutjt, blazina, polica, böhm. zglavje, poln. kožica. fflUBftiirje, bie, ^flngbrett, StreiAbrett. dilja, deska, poln. odkladnica; f. a. ^ftUß= ftetje. f flUßtietbet, ber, poganjač, ki konje ali voli poganja, f flufltrciberin, bie, poganjačka. ißflußbieb, ba«, svež-i (Jtt.) fflUfltDflße, bie, woran bie $ferbe gefpannt ftnb, vaga. ffluflffleube, f. fflugfciire. f f lußtoetter, ta«, ein tange«, oorn jwie= felige« Jpolj am Pfluge, Welche« hinten im 3?flugflöc! nadj M- stropnioa. PfÖtdjCU, ba«, nožica, tačica*; pfotd)«! fialteit, merdanjo narediti (za poco *). ffote, bie, mit Beljen »erfeheite güffe »ier; füßiger Xljiere, noga. taca*, ras*, lt. poln. lapa; Sinem auf bie Pfote flopfen, kercati koga po perstih; jtaare, primščina, primšina. Rfunbgetoidjt, baS, funtna teža; libra ali funt kakor vtež. Rfnnbplaer, pl., ^oljarten, toetdE^e nad) Rfunben »erfauft toetbett, les na vago. Rfiinbtg, adj., liberen, funten; ffiinbige« 3tnn, nečist kositar, ki ima pri centu nekaj funtov svinca v sebi; gtoanjigbfunbi» get ©tein, kamen dvajset funtov ali liber težak. Rfnnblnrtnffel, bte, krompir funtnik, (debel). Rfnnbieber, baS, podplatno usnje, pod-platnik (F), usnje na vago ali funtno, gropa, (eitte ganje ju ©oljlteber bereitete £>d)fenfjaut). Rflinbnuft, debeli, funtni leščnik, lešnik. Rfnnbfohlt, bie, podplat. Rfnnbfdjafcung, bie, poveršina 80 □ sežnjev. Rfnnbfletn, bet, funtni kamen, libernik, funtnik. Rfnnbtoeiie, adv., na funte, na libre, po funtih, po funtu, po libri, russ. fun-tami. Rfunbjinn, bas, nečisti s svincam zmešani kositar, f. Rfiiubtg; funtni kositar. Rfuftfj, int., plusk ! Rfufdje, bte, eitt j?oljt(iaubt, toeldjeS ftč^ nit^t ge^orig fdjitefien toiil, vihtelj, veha (U. jtr.)][ nad) V. vihel, vihelač. Rfufdjen, v. n., »cm ©djtejipulset, ttenn eS angejiinbet Vuirb, pluskniti, plusk storiti; v. a. it. n., oljne gefjorige jtun|i, oljne bered)tiget jtt fein, arbeiten, šušmariti, pa-euhariti, mazati, slepariti se, rokodelstvo kaziti, kvariti; obenljin unb fdjledjt madjen, skerpariti, sfoflati, poverhoma narediti, f. a. §ubeln; in ettoaS bfufdjen, v kaj mešati se, vpletati se; bei Gutsm. vratati, fretati *. Rfnftfjer, bcr, šušmar, pačuh, slepar, mojster skaza, mazač ((Sttrpfufc^er), samouk, ki rokodelstvo kvari; ein Saut, f. Rfnfdj. Rfttfdjeret, bie, šušmarija, šušmarjenje. šušmarstvo, kerparija, pačuharija, šušmar-sko, skvarjeno delo, kerpanina. Rfufdjttin, bie, šušmarica, pačuhnja. Rfuf^erhaft, adj., šušmarsk; tfufc^erfjaft arbeiten, šušmariti. Rfitfchern, f. Rfufcben. Rfufdjtoerf, f. Riufdjerei. Rfnfen, f. Btficn. Rfiifter, f. «ofift. Rfit^t, bie, mlaka, mlakuža, luža, kaluža, lokva; dim. lužica, lokvica, bei Gutsm. cekla, mlačina; voda, ki se steče v rudnikih. Rfu^etnter, ber, (mont.) vedro za zajemanje vode. Rfii^en, a., plati vodo, zajemati; e. n., f. B'i. Rfiit)itl|t, adj., lažast, mlakast, mlakužast, mužast. Rfit^tg, adj., lužnat, mlakužnat, poln luž in mlak. Rfii^mttbe, bie, mlakužni červič. Rfiifcmeiie, f. ©nmpfmeife. Rfii^nflf, adj., moker kakor miš, do polti moker (skoz in skoz), kakor bi ga iz mlake izvlekel. Rfiifcfdjttlc, bie, (mont.) pol (K.) RtjuetOn, ber, faeton *, neka kočija. Rbalitnc, f. 9iad)tffllter. Rl)lllan£, bie, §eer!etn, bohm. klin, falanga (russ.). Rjanerognm, baS, vidnosplodnica, cvetka. Rt) itn O nt C1I, bas, prikazek, prikaz nenavaden zlasti v ozračji; f. Srfdfjeinung. Rbtinomenotogie, bie, fenomenologija.pri-kazoslovje f. Rhantnfie, bie, . gantnfte, ©inbtlbnng, pijantafieretdj. SirtbilbungŠfraft; in ber TOuftf ltnb TOale* rfi, fantazija. Pbnntnfiereitf), adj., ¿ive umišljije. Pbantnfiercit, v. n.. f. gantofiercn. PbontaSma, baS, prikazen, privid (?). ptiantažmapric, bie, fantazmagorija, umetno napravljanje prikazni. Pbantaft, bet, f. gontaft. Pbantaftifdj, f- gontaftifd). pijan to m, f. gantom, privid, poin.widmo. pljarao, pbaraobani, bte, nad) bem Russ. banka igra v banko, poln. faraon. fljaraobubn, bas, f. ferlfmlm. PbareonSfeige, f. porab iežapfel. pljaraonšntnuž, bte, ip^nrannSrattc, bte, faraonova miš, faraonov dihur. Pberifiier, ber, farizej, (altsl. farisej); f. a. i>cud)ler, ©djetnbeilige. Pbarifaifdj, adj., farizejsk; f. a. .§eud)= lerifcb. PljnrifaiSntnŽ, bet, farizejstvo. pljamtaceitl, bet,Iekar, zdravilar; f. Hjefer; eS [ein, (ett»ač »era^tlidj) lekariti, zdravilariti. Pbarmaceutif, bte, lekarstvo,zdravilarstvo, umetnost, leke ali zdravila pripravljati. Pbarmaceutifdj, adj., lekarsk, zdravi-larsk. Pbarntflfologie, bie, lekoznanstvo-f, zdra- viloznanstvo, nauk od zdravil. Pbartttnfo^da, bie, pravilnik lekarski, ali zaukazi, kako gre zdravila narejati in prodajati. Pbaroč, piiaruč, f. Seudjitburm. pljafan, f. gafan. PbafC, bie, sprememba svetlobe nekterih planetov, sosebno lune, faza*; fig., stopnja; in etne iteue pfjafe treten, na novo oberniti se, zasukati se, zopet spremeniti se. Ptafeln, f. gafeln. Pbafeoie, f. 33oiine. Pljtlnbeli)i|te, bte, bratoljubje. pililalctljež, ber, prijatel Tesmce« resnicoljub -¡-. pijilantbro}j, ber, f. ©lenfdj enfrcnnb, (bohm. lidomil = ljudomil). Pttlantbropte, f. SKcnfdjenltebe. ^btlanibroflifd), f SDienf^cnfrcun&Itc^. Pililbarinontftb, adj., godboljubf, kdor ima rad muziko. $ bi I j) tli ene, ber, prijatel Grekov. $l)ilifter, ber, ®(hn)abe, bei 93ottcf)ern, inc-želj (K.); 9lid)tftubent, filistinec, meščan-ček; kdor konje v najem daje, in najeti konj; ostanek tabaka v luli. ^btlotog, bet, jezikoslovec f, filolog *. ipbilologic, bie, Biologija, jezikoslovje f-^btlfllogtf(b, adj.. filologičen, jezikosloven f. $bilontelC, bie, prijatlica petja; f. SJiad)-- tigoll. berr filozof*, modri, modrec, prijatel modrosti, modrijan, modroslovec, modroznanec; altsl. ljubom^dr'c, nad) Gutsm. modroznanec, n. M. modroljub. ipbtloiopbafter, bet, SBernunftler, (napčen, pijUfHer. 1169 lažnjiv) modrijan, modrež (F.)> ^ent Serb. modrijaš. Ptilofoibnftern, v. n.. modrijani«. Pljilofolpbem, ba«, umni izrek , umno premišljevanje. PbtlofB^biCr filozofija*, modrost (3BeiS* fjeifl, ltad) M. modroljubje, modroznanstvo, nad) V. modrija it. umstvo. Pbtlnfobbtn, bie, filozofinja, modra. Pbilofavbiten, v.n., modrovati, nacf) V. umovati se, resnico razmišljevati, preiskovati, filozofovati, (poln. filozofovač); po umu razlagati. 9bil0|0pbifi)/ a<0'-> filozofsk, filozofijsk, poumen (K). fbitote^nie, f. tnnflftnn. pl)iOle, bie, sklenica z dolgim vratam, nad) V. buča. pijlegma, bas, @ntjunbung,S3tanb, f.btefe; ttdffetige geuc^tigteit, vodenost kervi, als Sempetament, hladna kri, hladnokervnost, hladnokervje (russj; f. a. ©leitbgulttgfeit; počasnost, neukretnost. nečutnost. leno-kervnost. Pblegmattlct, bet, hladnokervnik, po-časnik. Pblegmati|tt)r °<0-> voden' hladnokerven, lenokerven. len, počasen. Pblogiftifd), adj., f. SBrennbar. Pblogifton, f. SBrennftoff. Pboienfauet, adj., tulenjokisel t-fbofenfiture, bte, tulenja kislina. Pbontfd), adj., zvočni, glasni, ppnif, ber, fenis, feniks *, bei M. na$ bem Bohm. u. Poln. samoletf, ognjaček f-ppntifdiaarnter, ber, neka vešča, veša. Pi|OŽpI)Or, bet, (toortl. svetlonos), fosfor*, samonetf, bohm. kostik, (koščenec, ker se nahaja v vseh kosteh), tudi vsaka reč. ki se po temi sveti. PbOS^bOIv in fosforni. samonetni. Pbošllbotblei, bas, fosforni svinec. Pl)03bb0retfen, bas, fosforno železo. fbožjlbotežcenj, bie, svetlost, svetljenje. bogiborežcitcn, v. nM/ svetiti se po temi. P^OŽlJbOtfaUCt, adj., fosfornokisel. Pbo^ibotfaure, bie, fosforna kislina, pbotogen, bas, svetlina f. piotograibic; Me, (toortl. svetlopis), fotografija. PbotDnteier, bet, svetlomir, lučomer. Pbrafe, bie, SluSbritcf, f. biefeS; «Rcbensart, govorilo, izrek; p()tafen mad^n. mnogo besed imeti brez praviga pomena. Pljtafeologie, bie, nabira govoril ali izrekov. pijrafenmadjer, ber, govorun. Pbrbne, bie, zapeljivo lepo ženstvo. Pttbtftž, bie, f. Sdjminbfudjt, «ugjelirnng. Pbtbififd), adj.. f. @(bt»inbfii^tig. Pbbftf, bie, f. «alnrlebre, Siatnrlunbe, fizika. Pbtlfilalifd), adj., prirodoznansk f. priro- doslovenf, kar se tiče fizike, fljtjfilet, Pb»)fttuž, ber, fizikar, in anbern 1170 TOftopom. fla». SR. fizik*, prirodoznanec, prirodoslo-vcc; f. a. ¡Mltrforftfjer; böhm. prirodnik f; — okrajni ali kresijski zdravnik. PhtyfiOBnOnt, liooznaveef, fiziognom*. PPfiOflltOmiC, bie, lice, obličje, obraz, podoba obraza; ^fi^ftoguomte ter po- poba mesta, kakor je viditi. P1) 1| f i 0 g It 0 lit t f, bie, licoznanstvo f, obra-zoznanstvo f, fiziognomika. Phbfiognomifer, f. Phhfioßitom. iumfiognomifi, adj: obrazoznansk. Pbhfiognomift, ber, f. Pbhiioanom. piltifiograillic, bie, popis prirode. pitjfioirntic, bie, fiziokratija. Piljfiolog, bet, fiziolog*, böhm. životoslo-vec f. PhbfiotOfiie, bie, fiziologija, organsko pri-rodoznanstvo, znanstvo , ki uči opravila organskih teles zlasti človeškiga, böhm. ži-votoslovje f. PhbfiolOBtfd), adj; fiziologijsk. Phtjfifd), adJ-- naturen, natoren, natorsk, prirodosloven, fizičen; PhPftfdK ©ro^iat)ttc?i feit, prava, ponaturna polnoletnost, dolct-nost; Phhfifthe petiott, posamna oseba (im ©egenfag gut moralif^ett Perfon); bf)bitf(6er Sag, naturni ali prirodni dan. P 1)1) tO popisovavec rastlin, biljo- pisecf, rastlinopisec f. Photographie, bie, popisovanje rastlinstva, biljopisje f, rastlinopisje j, PDhtOlitfjen, pl-. Pftaugenperfleiiteruitgen, okamnele zelišča ali rastline, rastlinske okamnine, böhm. rastlinokam f. 1) t) t Ol 0 B i t, bie, nauk od rastlinja; f. ¡Botanil. Piacere, SJBed^fel a piacere. poljubna inenji-ea, menjica na voljo. Piani, i. Soleh. piano, iti bet Xonfnnft, tihama, pojemno; f. Sangfam. Piano forte, ba«, fortepian*, fortepiana. Piarift, bet, pijarist*, poln. pijar. Piafter, bet, piaster. P i d) C It, v. a., posmoliti, osmoliti, zasinoliti, nasmoliti. smoliti, s smolo prevleči, namazati; gaffet pidjett, sode zasmoliti in zakuhati; ¿Bäume pichelt, drevje nasekovati. na-čertati, da se začne smola iz njih cediti; f. a. Varjen; v.u., žehtati ga. pijančevati. pidjeil, ba«, smoljenje. pidicr, ber, smolivec. smolič. P i (h ho Ii, ba«, bei ben ©djuflerit ein ©lätt--tjolj, likavnik. P i d) le in ttatt i), ba«, posmoljeno platno. P i d) nt a d) Ž, ba«, SBrutenietm, Sotfiof, nach V. lotanje, sed (T). Pi(f, ber, j. 58. ber ©(¿lag eitler Uhr, pik, pek, kerc, kljunjenje. Pitt ar t, f. ¡Kohrbommel. ptic, bie, cepin, cenipin. kremp; Juni ¡8e= hauen, ber ¡DHifylfteitie, škerl. P t (f C I, ber, eilt ffierfjeug, f. pitfe; ba«, spuščaj, spušaj na koži. pidelbeere, f. £>eibelbeere, Prcifelheere. pii elf töte, bie, piščalka, pišalka. Piiolo. pttfelpnnB, ber, smešnik, šaljivec, glu-mač, šegavec ; f. poffenreifier, fjananmrft. Ptdclljintbe, bie, f. »idtUjanbe, russ. ši- šak, poln. przylbica. Piieln, v. n. u. fl., pikljati, kercljati. pitfe H, v. n. u. a., kljuniti, kljevati. nach M. auch kljuti, (poln. kluc), pokljevati, pik-niti, pikati, kavsati, kljukati (iH.); entjtt>ei piefen, razkljuniti, razkljevati, razpikniti, prekljuniti; «Ott ber Uhr, pikati, pikljati; ft(f) fatt pitfen, nakljevati se; mit bem gin ger, kercniti. kercati. Piden, ba«, kljevanje, pikanje. Pider, ber, kljevavec; f. a. Pid. P i de t, f. pianet. pidtinß, f. ©iiedharing. pidntetfe, bie, f. Stanbmetfe. pidllid, bet, bie ©afieret, tuoju jeter ®e-feflfchafter feinen Sliitheil mitbringt, skladne gostje, piknik*. Pidrofine, bie, naj boljši rozinka. Piece, f. Stiid. piebeftat, ba«, f. Supßeftetl. pief, bet, neka verv na ladii; tie, naj spodniši prostor v ladii. Piele, bie, 'ßtfe, ©pieß mit langem ©d)afte, kopje, sulica, drog, russ. u. poln. pika. (tutdj Gutsm. ojstrip?); in ben Äarten, zelje (M.), pik, russ. vinv; Sängenmap, dva sežnja; eine $ife auf Semattb haben, piko, jezo na koga imeti, gorak biti komu; »Ott bet pife an, od naj niži stopnje, pief eifen, ba«. obkopje. piefenfähndjen, ba«, banderce na kopji. piefcnförntiB, adJ< suličast. kopjast. piefenier, ter, kopjar. suličnik. piefcnfdjuft, ter, kopjišče, kopjiše. pief entriiger, kopjar. pietharamer, bet, nad) v. pikelj. pikon, ostrevo. Pief hO Ij, ba«, im ©djiffbau, vervnicaf. PiefftOd, bet, kopjišče. kopjiše. ptelftiid, f- Piefhol?. piclente, tie, račica. P i en len, f. ©crgfinf. P i etat, tie, pobožnost (grčmmigfeit); ljubezen in udanost do staršev. ptetiSntuž, ter, f. frömmelet, pietift, ber, pietiftin, russ. svjatoša; f. gröntraier, $rbmmlerin. p i e t i ft e r e i, bie, svetohünstvo; f. Frömmelei. P i C t i f 11 f d), alj - svetohlinsk. Pifanfl, ber, ein ©ctttenbe, ogon. kraj. Piff, !• Paff, Pfiff; frakelj. fig me nt, i. garbenftoff. pignole, i. pinie. pigontanjie, bie, vedeževanje iz studenč-niee. Piiant, adj.. rezen. rezek, oster (od slasti); f. a. Sliijiiglidi. pifanterie, bie, pikanje, zbadanje z besedo. P i lir etl, v.u.. pikati, zbadati z besedami; f. a. ¡Betreffen; zameriti se; ftch auf ettoa« pifiteil, v glavo vbiti si kaj. derht biti na kaj. Pito to, f. pidelftöte. Sifoterie. Sifoterie, f. 2lnäiiglid)lett. $tftOmCl, ba«, gorjuposladina f. erin, baS, poprovina. fiperling, ber, ein3ârtiing, einer, ber nichts ertragen tatin, mehkuž. f ipfliege, bie, zol. f itiganŽ, bie, goska, gosji piščanec, cmerda. f it)illtCÎe, bie, nadskoknica. fit>t)Bl)n, ber, petelinček; ein fiiltb, baS gern ireittt itnb ttagt, njérga, njergavs, cmerda; böhm. piskora. fttjljnljn, baS, puta. f tt)tg, adj., njergav, cmerdav. f ipierdje, bie, (Alauda trivialis), mala repnica, mala cipa, žužnja. fitllingž, adv.. ourkama (n. p. je tekla kri). fit>t)nn, f. Somenjabit. fiipt)ing, ber, pepinek. f it>i)S, bet, eine 5îrattffjeit ber Hühner, pika; f. ffiWJfê. fit>tJfen, v. n.. piko imeti, f ijptjfig, adj., pikav; böhm. tipavy. fivfatf, ber, f. ®ttbetfatf; njérga, cmérda. f jgne, f. fût. figttet, baS, piket*, opazovavna straža v taboru (okoli 50 mož), poln. pikieta; ein Spiel, piket, piketanje. f iraitž, fiernaé, bas, glista na ternku ali odici. Placetam. f ira t, f. ©eertinber. f irogue, f. <£anot. firol, ftrolt, bet, ©olbamfel, kobilar, poln. wilga. firouette, bie, pirueta*. zasuk, obrat ob eni nogi. f troitettirett, v. n. sukati se, verteti se okoli. f t faden, f. flogen. fifaitg, bet, (Musaparadisea), rajska smo- kva, muza; böhm. banan "f. f {fiten, v. n., pst! delati, f ife, bet, steptana perst za stavivo. f ifolith, ber, graliovec -f. f i Sperling, f. fipltrcfjc. f tffe, bie, f. §am; scanje, scavnica, mo-krica, moč, m. (aach altsl., böhm. u. poln.), russ. moča, serb. mokraéa; bie faite fiffe, f. §arnftrenge; flare fiffe, f. Santerftatt. f iffen, ». n., scati, poscati se, oscati se. attftänbtget, mokriti, vodo pustiti, puščati, pušati, močiti; »Ott Äinbern, pocurati se. curati; ittS 53ett piffett, einmal, uscati se (v posteljo); uščivati se, (poln. fdjerjt». nocy ryby fowié); burd) ftffen anfüflen, nascati posodo, f iffer, ber, uscane, uscanec. fijferin, bie, uscanka. f ifjflag, f. §arnflufj. ftfigurre, f. Sei|fer. f i^i)Ott, fifetopf, f- SRaflttopf. f i^toinltl, ber, uscani kot, kamor se hodijo ljudje oščivat. f iftajie, f. fimpermtfl. f iftajienbaitm, f. fimpemnpanm. f iftajiengriin, f. 5Bla3griin, zelen kakor pistacija. f ifteit, v. n., ttaçh V. psikati, bistati. f iftilt, bas, f. roSrferfeule; im ®lumenfelIag$ettel. Placenta, f. Slîuttcrlui^en. Placetam re^iuin. vladarska (cesarska, kraljevska i. t. d.) dovolitev, razglasiti po deželi ukaze cerkvene oblasti. Plai&e. plad)C, bie, ein jladjer, ebener Plag, planja, planjava; grobe« Xudj, grobe SeinWanb, plahta; f. a. Paileinffittltl); lovsko platno. Pladjtttal, ba«, prežepljeno srebro. plati mann, f- §or«erj. plačil C It, v. a., postaviti, umestiti; v. r., nastaniti se kje. Platf, ter, einfladje«breite«®ing, ploščnata, plošnata roba; Sappen, cunja, madež. pinde, f. Platte, Dfcnfllatte. Platten, t>. ff., fefl fd)lagen, stlačiti, tlačiti, steptati, teptati; fel)r plagen, pestiti, nadlegovati; bie Untertanen platten, podložne tlačiti, treti, zatirati, trapiti; f. Plagen; ftd) placfen, ubijati se, sploščiti, splošiti, ploščiti, plošiti, madežati, mazati; f. a. Slc= ben, Slnbcftcn; v. «., platfern, etngelne @d)üffe nadj einanber oljne Drbnung ti)1«'' ne hkrati, ne o pravem času streljati. Plode r, ber, ein fehlerhafter ©d) tip, neredni strel, nevčasni strel ali pok; iflecf«, gleiten, f. biefe; pogrešek, napčnost; Stner, ber ans bere plagt, f. Plaget, platfetei, bie, nadlega, tlačenje, pestenje, peščenje trenje. platferjg, f. glectig. platfCrill, bie, pritiskavka, trapivka, nad-legovavka. piatff^rift, bie, f. 2lnfd)lag. pladroeti, ba«, mehka gradba, jez. plaibe, bie, cunja, capa. piabbern, v. n., čofotati, pluskati (odde-ža), v. a. u. «., berluzgati, pluskati, čofotati z vodo, žlepetati. p labbern aß, «<*;'., moker do polti, piafonb, f. piatfonb. plage, bie, ein ©djlag (»eraltet); eilt äußere«, befdjwerl. Uebel, nadlega, nadloga, težava, stiska, trud, skerb, ubijanje, (bei M. tara), muka (Mon. Frising. moka), nad) Gtitsm., fowie bolim. u. poln. trapljenje, zaujeda; fdjrecflic^e Plage, strašna šiba (Božja); ttiel plage mit etwa« hat*en, nadlogo, težavo, križ imeti s čim; ®rangfal, nadloga, nesreča, serb. audj bič (@eipel), kazen Božja. (®otte« ©träfe), plagcgeift, ber, nadležnik, stiskavec, rau-čivec, pritiskavec, trapivec, vrag; f. a. gurie. Plagen, v. a., nadlegovati koga, mučiti (ftatt močiti), težaviti, treti, trapiti, pekliti, moriti koga, nadlego, nujo, veliko skerb delati komu, serb. kiniti, dosadjivati; bie Untertanen plagen, pritiskati, tlačiti, gne-sti, zatirati, napletati, pestiti koga, nagajati komu (meljr: netten), erntüben, truditi; bie SJteugierbe plagt ihn, radovednost ga peče, mu ne da miru; v.r., ftd) mit etwa« plagen, ubijati se s čim; moriti se, vicati se, polstiti se (? auf bem jčarfle), upirati se, upenjati se, poln. mozolič sie nad czem, truditi se, križ imeti, trapiti se; ftd) lattge genug plagen, natruditi se. ugnati se; f. a. Silagen, Strafen, plaget, ber, nadležnik. nadlegovavec, težak plandjette. 1173 človek, mučivec (für močivec), trapivec, pritiskavec, pestivec, zatiravec. Plagerei, f. piaderei. plagerin, bie, trapivka, nadležnica, nadle-govavka. piagctcnfel, f. piagegeift. plag et h t et, ba«, žival, ki človeku nadlego dela. piagge, bie, rušina, ruša odrezana, nad) Gutsm. u. russ. dem. piaggemeier, ber, rušinar. plag g en, v. n. n. a., rušine rezati, z ru-šinami obložiti, oblagati. piaggraž, f. SRiebgrač. plag i ar i (4, adj., izpisan, prepisan, plagiattnž, ber, 2»ettfd)enräubet, Ijudo-kradnikf; ein @d)riftjieller, ber frembe au«--gefdjriebene ®ebanfen für feine eigenen au«; gibt, učeni tat, ki misli krade, prepisun, ttad) bem Poln. pismokradec. Plagiat, ba«, prepisarija, spisovavska tatvina , pismokradstvo (poln.) Plagiator, f. plagiariuž. plaginnt, f. Plagiat. plagoffop, bet, vetrokazf, vetrogled f, böhm. Plagtotg, ber, ein fd)led)ter, Ičdjeriger SBeg, bertozasta, grudasta pot, težavna pot. piaibiten, v. n., pred sodnikam obravnavati, zagovarjati. piaifant, f. Slngenelun; Sdjerjliaft. plaifir, f. Pergniigen. piatat, ba«, f. 2lnfd)Iag. Plampc, bie, ein ^erabt)ängenbe«, f/in> unb l)etfd)Wanfetlbe« ®ing, guglja, kratek meč, ki mahadra semtertje. piäntpel, ber, slaba pijača. P Iii rn p er 11, v. n., pohajati brez dela. plan, adj., raven, plan; fig., razločin, očiten , jasen. plan, ber, ber ©rmibrifi, osnovni ris, osnova, aitdj plan; (StltWurf, načert, načertek, osnutek, russ. čertež; poln. rozklad; (bei Gutsm. ravnilo); nur in ©ebattfen gemachte Sertheilung ber §aitpttl)eile eine« ©anjen, namen, namera, ttadj V. omislik, misel, nakamba, naklep, način (fotlfi: Strt uttb SBeife); ich madje einen platt, nakan jam, načinjam (F.), omišljam; f. a. 2lbfid)t; Plätte fdjmiet ben, naklepe snovati, naklepati; feinen plan faf)rett lajfett, odstopiti nd svojiga namena; feilte Plätte jtnb gefcf)eitert, spodletelo mu je, ni po sreči izpeljal svojih namenov; bei ben ©olbfdjlägent, plan; ein ebener mit ®ra« beWadjfener plag, ravnica, ravnina, ravan, ploščad, planja, planjava; ein grüner platt, trata (sosebno pred hišo), planjava z drevjem obraščena, obrašena; attf bem platte liegen, na tleh ležati; Äantpfplau, bojišče, bojiše, bojevališče, bojevališe; Sanj* plan, plesišče, plesiše, plesališče, plesališe; ben Plan behalten, zmagati; glcid) auf bent 'Blatte feilt, pri roki biti; f. a. plane; (area), selo, selisče, seliše. piandjette, f. »iefjtifd). 1174 piane. piiirräugig. piane, bte, eine®ecfe, plahta, grobo, debelo platno. Pl(tlie, bie, Sbette, ravan, ravnina, ravnja. plancln, v. n., naklepe delati, izmišljati, snovati. plan en, f. pianircn, gbenen. planenlttietfenb, adj., snujoč, naklepajoč. Planer, ber, kdor osnovne rise dela; plošča. ploša kamnita, pioitci, bet, (zvezda) premičniea, potuič-niea, planet, iit «f(en anbetn fla». 9Ji. planeta f. planeten*, iti bet — premični«, planetov). piaiteteitlial)n, bie, pot premičnie, pomičnih zvezd ali planetov; (itad) tem Bohm. U. Poln. draga premičnie). piane t en j al) C, ba«, leto premičnie. planetenlaitf, bet, tek premičnie. planetenlefet, pianetcnftelier,ber, zvez- dogled, planetar; razkladač planetov, pianetenftftem, ta«, sostava premičnie: piaugemaft, piangeredjt, f. pianmajjig. plangen, f Siiftern (fein). planiamntet, f pianirtainmcr. planjjtrfd), bet, jelen zmagavec. planiglol), ba«, upodobljenje zemlje v dveh oblih polovicah na ravni planoti, planokrog-la t, planiglob. pianimetrie, bie, planomerstvo, russ. plo-skomerje. Planite n, «■, ebenmad)ett, zravniti, po-ravniti, ravniti, iiltcf) ravnati; glatten, ugla-diti, gladiti; ba« papier bitrd) SeitMoaffcr jie!)en, klejiti papir, planirati. Planitiantuter, bet, gladivnik. planiupreffe, bie, bukvoveška stiskavnica. planirniaiier, ba«, f. gctntmaffer. Plaitfe, bte, ein biefe« 33rett, podnica, deska; f. S8ol)le; eine batau« »erfettigte SSanb, plan-ke fl., plot, ograda, stena iz desk, paž, opaž, zapaž; in 91. ein gluffigfeit«majj. Planlelet, bie, ba«, pianfelit, ettoa stre-Ijavkanje (Za/.), nad) bem Seri. (Vukj, puškaranje. streljanje v malih trumah, ki tu pa tam sovražniku nagajajo; nad) bem Russ. prestrelka. Plan!ein, v. n., et»a streljavkati, strelič-kati (Zal.), ltad) bem Seri. puškarati se, russ. imeti, delati prestrelko, s posamnim streljanjem tu pa tam nagajati sovražniku, planien, v. a., ograditi z deskami, oplan- kati, plankati, pažiti, opažiti. pianlenrctije, bie, nGutsm. tinj, ti-njevje. planfenjann, ber, plot ali ograda iz desk, planke *, bolmi, parkan. pliinfler, ber, puškaravec, kdor se udeleži puškarjenja ali prestrelke; raztreseni strelci. planfngel, bie, neko urarsko ravnilo, gladilo. planfmeti, ba«, planke, «plaukovanje. planlož, adj. u. adv., brez namena, brez namislika, brez nakambe. PlanlOfigleit, bie, pomanjkanje namislika; ijl jebodj itn ©lo»en. adjeet. ju geben, f. pianlož. pianraadjer, bet, f. Projeclmadiet. planraafftg, adj., premišljen, namišljen, nakanjen, namenu ali naklepu primeren, namerjen; adv., zverstama (F.), po na-inisliku ali naklepu, premišljema, po nameri, pianma^igleit, bie, premišljenost, na-mišljenost; beffet mit einem SJeittott, f. pianmitfig. pianobie, f. Sttroeg. Planih, int.. cof!, plosk! Plan|d|e, piantftfe, f.piallc. pianih en, piiintfdjen, v. ».. berlazgati. mei lizgati, pluskati, čofotati; f. a. piabbetn. pianf^eneingu^, ba«, kalup zlatarski za zlivanje plošč, ploš. piaui'df)cnl)ammer, ber, zlatarsko kladvo za razbijanje plošč, ploš. Planfdjcr, ter, čofotalo. pianfpicgel, ter, ravno, ploščasto zerkalo. piantage, bie, Soloitie, naselba; f. a. 2ln pfianjuug. piantageit&efi&er, f. Ptlanjet. planUOll, adj., poln namenov, naklepov, po dobro razverstenem namisliku delajoč, delaje. pianmedjfel, ber, premena risa, osnove, presnova. pianmeiie, adv., zverstama (K.), f. plan^ miifjig; im gotjlroefen, po delih, kosih. plaVVCtei, tie, žlobodranje, blebet, blebetanje, berbranje, labranje. žlabranje, žvečenje, žverganje, kvašenje, serb. berbljanje. plappetet, ber, žlobodravec, žlobudra, žlobudrali, žlobudralo, žlobudrav človek, žver-ga, blebetavec, klopotec, berbravec. labra-vec, kvasač. plapperljait, adj.. žlobudrast, blebetav, blebetavast, žlobodrav, berbljav, berbljavast, labrav, žvergav, žlabrav, berbrav. piapperljafligf eil, bte, žlobudravost, ble- betavost, berbravost. berbljavost. piapjier&anž, ber, plamjetma^,bet,piap= flenttaul, ba«, f. plahem, piaflperin, Piapperfate, pia^erliefe, bie, žlobudravka, labravka, blebetulja, klopotulja. Plappetn, t\ ». U. a., žlobodrati, blebetati, škeledrati (F.), berbrati (M.), klopotati, žlabrati (IM.), kvasiti, žvečiti, žvergati, labrati. kloboštrati, čebljati, jezik brusiti, govoriti brez premislika, kakor bi otrobe vezal, čenčati* (ital.J, kvantati unb bgl.; ftd) niute piappern, nažlobudrati se, nable-betati se; bitrd) plappern »erfaumen, »eriie-teit, zažlobudrati; beit ganjen Xag iinbutdj plappertl, ves dan prežvečiti, prežvergati. PlafllJert, bet, plapert*, nek ni-mšk dnar. piavpetlaidje, f. piappetet, plaptria. P late t, bet, topivec. P l (i 11 a U g e, ba«, kermežljavo oko, kerga-vo oko; (Octropium), izveznjena trepavnica. p l ar t (i n g t g, adj., kerinežljav; bet, bie piitrr* (ingige, kermežljavec, kermežljavka; f. a. Sttefaugig. flarre. flarre,, bie, nad? F. mehur, eine große Siat; ter, beim 9?inb»iel). f lüm, bie, velike usta, kergavost konjskih oči. glätten, f. n. it. it.. dreti se, cmendriti se, emerdati se, cmeriti se, rjuti, alte® zijati, da človeka ušesa bole; anfangen }U plärren, zadreti se, zacmerdati se; plärrenb Icoljtn fommett, pricmerdati se, pridreti se kam. f lürrfcalnt, f. tompfbabn. flürrmaul, ba«, f. ittürre; vekalo, zijalo, f lož ran, f. ©ebilbe. f laftil, bie, plastika*; f. SBübnerfunft, S3ilb= bonerei. flaftifd», kipovit; f. SBilbenb. flot one, bte, (Platanus), nadj bem itn platan m., u. činar, böhm. vodoklen; javor zunanjih dežel, f late, f. Sanbtmnt. flatean, ba«, f. £afeU>la$, Stfdjauffatj. flateitgraž, ba«, f. Čnecfe. glätten, f. ^tnubern. ijlatfonb, ber, strop. f lotbnf, ber, švapla, švaplež, ploščno, ploš- no kopito, flu t i JIH, bie, platina, belo zlato, flotiJtC, bie, ploščica, plošica iz kovine, f lotiniren, v. a., poplatiniti, platiniti. f lotonifd), adj., »latoitifdje Siebe, platonska. dušna ljubezen, ^tatonifiren, v. «., dušno ljubiti, f iatfd), int., cof! cmok! f lat f 19 en, f. f labbern; in« SBaffer platnen, šterbunkniti v vodo. f lütfd)en, v. a., bie Xpr, loputniti, lopu- tati z durmi, zaloputniti. flütfd)er, ber, f. (Snterid); čofotavec. lil t f d) C t n, v. n., čofotati, čopotati povodi, čopljati (V.J, pleskati, pluskati, žlepetati, plivskati, berlazgati, nadj Gutsm. plunkati, ttadj M. merlizgati, plahitati; bie Quelle plätfdjert, studenček šumlja, čoplja (V.), f t Ott, adj.. flad), plosk, ploščat, plošat, plošč-nat, plošnat, böhm. a. plochy; platte öiafe, ploščnat, plošnat nos; ba« platte Sanb, rovan} planjava; (ladje« Sanb, kmeti, dežela; Wenig tief, plitev; platter Spiegel, f. flanf^ltegel; eingebrüeft, nadj Medv. tanči (?); platt fa--gen, oljne Umfdjroeife, naravnost povedati, na vse usta, brez ovinkov; platte ŠBaljtljeit, gola, gladka, razločna, lahko razumljiva, čista resnica; platt malten, sploščiti, plo-ščiti, razplošiti; platte« ®ad), ploščnata, nizka streha; platter Stpl, prosta, nizka pisava; ein platter Stužbrucf, nizka, jalova, prostaška beseda; etwa« platte« fagett, po prostaško zarobiti jo; platte Stirn, nizko čelo; platt fprecheti, f. ißlattbciltfd); ein platter ÜRenidj, zarobljenec, kmetavs, prostak; in ber »Malerei, f. (gemein, llnebet; platt unmöglich, f. flatterbingž; er ift fei) t platt, ne dela ovinkov, na ravnost jo zarobi, na vse usta pove, kar misli; platt abfdjtageit, na ravnost, čisto odbiti, ^lattboura, bet, bei beit ÜiogeljieUeru, ein wadjfettbet, fo befdjtttttetiec Saunt, baß man flatterbing«. 1175 Seimrntljeu batan befeftiget, nad® F. živo drevce (obsekano za tičarje). f lottblonf, adj., gladkosvetel. f lottbobcn, bet, ploščnato, plošnato dno. f IflttbOOt, ba«, čeln, čoln s ploskim dnam. flattborb, f. 2>oblborb. f lattbrctt, ba«, likavna, gladivna deska, iplütidjett, ba«, ploščica, plošica. flattbentfdj, adj., f. SJiicberbentfcl), doij- no nemšk, prosto nemšk. flotte, bie, eilte ebene glädje, planjava, ravan, ravnina, »on Sifen, Stein ¡c., ploščad, plošad, poln. plaszczyzna; bie platte eine« ®egen«, be« Deljre« einer 9lrt u. f. f., plosk; bet platte faljle Serggipfel, goličava, golič, golina; f. a. Untiefe; platte eine« faxten Äopfe«, bie ©tage, pleša, plešina, nac® Gutsm. Xonfut, duhovska krona, (aud) poln. tt. böhm.); eilte platte befontmen, o-plešati na verhi glave, na temenu; bei bell Xltdjmadjettt, skaza zavolj pretergane o-snovne niti; ein breiter ebener .Körper, plošča, ploša; f. Sinpferplotte; eine platte »on (Sifen, plošča, ploša železa; »Ott Stein, škerl, (Sdjieferplaite), kamnitna plošča, ploša; "platte eine« 3tagel«, glava, glavica; anat. f. «uocljcuplatte; eine flache Sdjüjfel, ploča (F), plitka, skleda; ba« SBerfjeug, bie SBäfdje ju plätten, gladež, likavnik; im 91.®. für Sdjürge, f. b.j ein galjrgeug, au<® glätte, f. pire, 3tof). f lütte, bie, ravnjenje, likanje. inottel)lle, bie, nek amerikanski pondirek, flötteifen, ba«, železo, likalo, likavnik. bei beit gtifeuretl, kodrarska lopatica (K) ißlaticifie, bie, (Pteuronectes platessa) runs. kambala. flotten, v. n., potlačiti se, poravnati se, sploščiti se, splošiti se. flotten Ober flotten, v. a., bie (Srljaben= Ijeit »ermiubern, ploščiti, plošiti, potlačiti, povaliti, poravnati, potikati; bie (Srbe ijl an beit ^oleit geplattet, zemlja je na polu vtisnjena, vderta; »öllig platt brücfetl, zmlin-čiti; bie äBäfdje plätten, olikati, zlikati, likati, ugladiti, gladili; eilt loenig, potikati, pogladiti; f. SBiigeln; bei beit Sohgärbetti, posekani hrast omajiti; bei beit äimuterleu-tetl, splatiti, stikniti. flottenfeile, bie, drobna pila ključavničarska, flattenmeife, bie, terstna senica, f. ©nnnjfmeife. flotten nagel, ber, glavati žebelj. ^ottenfdjlogcr, ber, ploščar, plošar. f lütter, flotter, f lattner, ber, eine 1)et-fon, gladivec, ravnivec, likavcc, kdor plo-še dela; ein SBerfgeug, likavnik, likalo, f ltttterbfe, bie, (Lathyrns), čistnek, plo-ščasti, plošasti grah, nad) Med. tanči grah, (c/r. potanca, etit fiadjer Srotlaib), gähnte, f. Eidiererbfe; (Lath. prat.), f. £onig®icfe; (Latli. tub.), f. ©rbliufj. i)310tterbing§, adv., prav, čisto, celo, kar naravnost, do konca, kratko, popol-nama, do dobriga, do celiga, serb. upra- 1176 Rlattfif$. vo, po sve, russ. nepremenno; id) l»ill eg platterbingS nic^t, nočem ter nočem, nočem, pa je. Rlattftffl, f. Rlatteipe. Rlttttfujj, bet, bie So^Ie, podplat, stopalo, russ. pljusna, bolim. cliodidlo (shodilo); ein uiit einem bteiten ftufblatte Betfehener SKettfch, švaplja, ravnodiljee, ploskonožec. Rlattfii§i0, adj., švaplja (F.), ploskonog. Rlattgam, f. Stopfgarn. RlattgetftC, bie, jari ječmen, sosebno dvo-verstnik. iptatthalmig, adj., ploskostebelni. Rlatthaupt, f. tflhliopf. Rlattl) eit, bie, ploščnatost, (iti aitb. ploskost); planost, ravnost, prostost, niz-kost; flatf^eiten teben, po prostaško, kakor kmetavs govoriti, debelo zarobiti jo, nizke misli razodevati; f. itbt. Rlatt. jBlttttljOli, baS, ravnilo. RlOtthOm, baS, ploščasti, plošasti rog, f. a. Slntilope. Rlattljuf, bet, ploščnato, plošnato kopito. RlHttfyufig, adj., ploskorog, s ploščnatim, plošnatim kopitarn. flatting, baš, ploščaste, plošaste vervi na ladii. Rlattiren, v. a., mtt Silbet belegen, po-srebriti, posrebrovati, (eig. Berjtlbern), s srebram, t. j. s sreberno ploščico, ploši-co povleči (poln.), nad) bem Russ. na-kladno delo delati, platirati; (Rlattirung, russ. nakladno delo). Rlattitiibe, f. ©emeinheit. ftiitttiifen, ba«, likavna blazinica. lattlOpf, bet, ploščoglavec, plošoglavec, ploscasta, plošasta glava; ®ltmmfcpf, butec . praznoglavec. Rlflttibpftg, adj., ploskoglav, ploščoglav. Rlattlon«, f. Siljlauž. Rtattling, f. Rlattfopf, Rlattling, f. SMond). Rlattlotlj, bas, svinčena pokrovka na ka-nonah. Rlattmiihtc, bie, ploščivnica, plošivnica, ploščarnica, plošarnica; Rlattmuljle, li-kavnica. Rlatilinfe, bie, ploščnati, plošnati nos; ploskonosec. Riottnflfig, adj., plošeonos. plošonos, s ploščnatim, plošnatim nošam. Rlattnen, v. a., ptiče loviti na limanice. Rlflttnet, bet, ploščar, plošar, f. a. Rlfltter. Rlattne^, f. Stopfgacn. Rlattqucijle, bic, beibeit aOdfd)entien, pod- vita rjuha, na kteri se perilo lika, podloga. Rlfllltctf, bet, železni obroč z vintami (za silo). Rlattrofe, f. 2Bauerpfeffer. Rliittf(t)en, v. a., ploščiti, plositi. vpiattf(i)iff, ©abate, (ladija s ploščnatim. plošnatim dnam). «luttfdllagang, bie, ploščenje. plošenje. m a t tipi 16 el, f Rlanfptcgd. Rtattftein, ber, škerl, kamnita plosca, ploša, f. a. £n>tlOit. Slattftreden, ba«, ravnjenje (klobuka). Rlattteller, bet, bas Rlätteifen bataitf ju legen, nach V. mrežica. Rlätttlfd), bet, likavna miza, miza, na kteri se perilo lika. RlÜtttOpf, bet, razgrevačf- Rltttttnd), bas, suknena podloga za likanje. Rlattfflaifen, bas, valjanje na ravno. Rlattffl äfd) e, bie, perilo, ki se mora likati, gladiti, tanši perilo ali pertenina. Rlatttturm, bet, ploščasti, plošasti červ. «platt J tt t, bie, bei ben žBogelftellem biejenige 3eit, loenu bie SBöget auf Seimrutheti am Rtattbaume gefangen Werben, ptičja lovlja, čas, ptiče loviti na limanice. RlfltS, int., plosk! buh! Rla^f bet, ein breitet ebenet ¡£hef$uib. Slteren, f. Sinbiegen. Šlimm, bet, bel kresivni železnik (ruda). Slinfeit, pl-, bumte« Sacfrcerf, belinei pl. bohm. svitek. SlinfCU, n., f. Slinseu. SI tU te, bie, (M), plinta*. SI it c, f. Sdjnitte; SSunbe; Suljlin. Stitt, ber, (Cyprinus), kozel. Stpc&taube, f. £oIstaube; SRingeltaube. Slo lit I) C, bie, svinčeni pečat. SiontMten, v. a., svinčeni pečat pridjati; votle zobe zasvinčiti. Slone, bie, f. (Singeroeibe. Slott, f. Si«. S tO bet, ©$all, plosk, f. SitttT» «»f ien Slog tatin id) e« nidjt fdjaffett, iz nohta ga ne morem izlizati; auf ben zdajci. SlOijC, bie, (Cyprinus latus), androga; (Cy-prinus erythrophthalmus), černooka (F.?), russ. plotva, SlO^lidj, adj., nagel, nenadan, nepričakovan; adv. inahama, hipoma, naglo, iz-nenada, nanaglaina, na enkrat; aud) kar, j. 33. ploglid) jiurjt etauf iijn to«, ka ' zaleti se vanj; pri tej priči; kakor bi trenil, z očmi mignil. SlotjUdjleit, bie, naglost, neprevidnost. Sln&erljofen, pl., svitioe pl., široke_ hlače, jalile (Zalok.), russ. n. poln. šara-vare, serb. dimlije pl. Slnbtrn, v. n., mahedrati, preohlapen biti. Pluniage, f. geberbufd). Sltt nt p I int, plunk! šterbunk! Slump, adj., nestoren (F.), neukreten, cmokat, štorast, debel, telebast, neokre-san, neotesan, štorklast, nad) Gutsm. o-lirabel, zavaljen, terkel, telazast (?); plump jut Sltbeit, odročen, okoren, nepripraven, nespreten, bohm. nemotorny, russ. ne-skladnyj; ein plumper SKenfd), štorklež, štor, teleban, telebec, štorkla, okornež, bet; ein plumper ©d)er$, debela, groba, prostaška, kosmata šala. Slltmpt, bie, f. Sutttpe; gtofpijj; kravji zvonec. Slutnpcn, v. n., plunkniti, plunkati, šter-bunkniti, šterbunkati, plusniti, pluskati, telebiti, telebati kam, terjusiti; inž ffiaf-fet plitmpctt, šterbunkniti v vodo; mitbem ■piumpftod, bei gife^ern, štokati*, šterbunkati; in ba« Sintntet plumpen, v hišo pluščiti, plušiti, zagnati se, buhniti v izbo; plump fein, f. Slump; mit ettoa« Ijetau« plumpen, f. Slt^U. Slumphtit, bie, neukretnost, nespretnost, neotesanost, okornost, nepripravnost, grobost, nad) Gutsm. olirablost, telebavost, bohm. neinotornost, neshrabnost ( ne- | SliinbentngSfudjt. zgrabnost), russ. neskladnost; debela, groba beseda. Slu m? 5 ofe, f. Sluber&oftn. Slnmpteulc, bie, bei ben gtfdjetn, štokav-nik (V.]) mit bet ^lumpleute tommen, o-koren, debel, neotesan biti. SlumpŽ ! int., plunk! šterbunk! Sluntflfai, bet, ein jufamrnengebreljte« £udj, nnt bamit in mannen Spielen jut ©träfe ju fdjlagett, zvita, spletena ruta; fig. ein plumper SWenfd), f. Slump; ben Stam»ia(f geben, z zvito ruto tepsti. Stumpfen, v. n., f. Slumpen; <>■■> z zvito ruto dati eno. SluntpftOCf, bet, štokavnik (F). SlumpftOiä, adj., po kmečko, po prostaško prevzeten, ošaben. Slunber, bet, alte« ©etätfy, alte ¿Jleibung, berklarija, ropotija, kložnja, soderga, cunje, cape, starina, šara, serb. starež, bei Gutsm. paludje (?); ba« iji nur 'jHuncet, to so same berklarije, ropotije, (to je sam šment, hejnt! zlomek!); to ni vredno piš-kaviga oreha; Weg mit bent ginntet, stran s to ropotijo; bu *ptunbcr! ti hejnt! ti zlomek ! Sliiltberei, bie, plenjenje, ropanje, russ. grab ež. Sliinbeter, bet, plenivec, ropar, grabivec, biihm. draneovnik, russ. grabitelj. Sliinbeter in, bie, pienivka. Sluuberljofen, f. Sluberpfen. Sluubertflmmer, bie, izba za berklanjo, za starež, za staro šaro in ropotijo. Slunbertnften, bet, Slunberlifte, bie, shramba za staro ropotijo. Slunberiram, bet, berklarija, starina, ropotija, šara; al« 93efd)aftigung, starinarstvo. Slitnbermann, bet, cunjar. S lun ber m ar 11, bet, f. Srobelmarit. Slunberrnil$, bie, kislo mleko, sosirje-no mleko. Sliinbern, v. n. u. a., ber betoegli^en ®ü--ter nad) bem @olbatenred)t getoaltfam betau* ben, opleniti, izpleniti, pleniti (aud) altsl.), oropati, ropati, po sili pobrati, vzeti, jemati , razgrabiti (M.), grabiti (russ.), hiše obrati, böhm. vydrati, zloupiti; f. a. Sinfc jieljen ßentanb), oskubsti; bie Jtaffe plün--bern, okrasti kaso, oropati jo; ein Sud) plütlbetn, kar je dobriga iz bukev prepisati in za svoje med ljudi dati; v. n.. au«--jieljen, seliti se, preselovati se. Sliinbern, ba«, plen, plenjenje, ropanje. Slu ub er fatf, bet, vreča ali žakelj cunj, starih ropotij. Sliinberftotf, bet, roparski panj, nI. Sliin&ernng, bte, ropanje, porop, plenjenje, plen, russ. grabež, hiščenje, poln. tupiež; bte Stabt bet S'ünbetuug ptei« ge--ben, dopustiti, da se mesto opleni, oropa; plenu izročiti, prepustiti; bte S'ÜUbetung bauerte ben ganjen Sag, ves dan so vojaki plenili, ropali, grabili po mestu. Sliiubcrungžfucljt, bie, ropa željnost, grab-ljivost. piiinberungëfiidjttg. Pliin&erangëfii^ttg, adj., roparsk, ropa željin, grabljiv. Pluubettoagen, ber, voz, starih berkla- rij in ropotij. PlUltbertoetŽhetl, bie, puhla, prazna, piškava modrost. PlunbertDCtf, baž, šara, ropotija, plltnbrtg, adj., cunjast. ptunj, ber, f. Stümpen; SBantf. p lu» ae, Me, ŽBlutourft, malica, (klobasa) kervavica. piural(tê), bet, množno število, f. fßlü)t-$oljt. Pluralität, f. SRehrhtit. Plus, adv. več, f. ¡Wehr; bas, f. Ueberfd)u&. Pliifdj, ber, hattet Sammet, plis* (itt allen fia». SW.) Pliifd) artig, adj., plišast, plišu podoben, piiiftbtn, adj., plišev, iz pliša. piiifchfammet, f. piiifdi. plufen, v. «., f. §eröorragen; v. a., puliti; ftd) plufen, ogrebati se. ptiifcn, v. a., skubsti. plu3mad)Cr, ber, presilovavec, kdor tuhta na to, kako bi se deržavni dohodki pomnožili bodi si podložnikam na škodo, pinêmatticrei, bie, presilovanje podložni-kov v davkih; množenje svojih dohodkov drugim ljudem na škodo. Plusquainperfectum, baž, davno pretekli čas. Pluftern, f. Saufen. $tilgen, f. Plauen. Sßtiitjer, ber, buča, tikva, f. a. trug, böhm. banka. ^tu^ig, adj., f. 2lufgebunfen. Pluviale, baž, pluvial*, veliki mašni plajš, plašč, večerničnik-¡-. sptubiometer, bet, dežomer. ¡Pneumatologie, bie, nauk od duhov. $neumonte, f. Suugeneutjunbung. $06 CI, ber, prosto ljudstvo, niži ljudstvo, prostaščina, prostašina, ljudinstvo (seri.), žlota (altsl. glota), druhal , nad) Sltlb. der-hal, ljudje nizkih misel, prostaki, russ. čern-i, böhm. chatra, luža; bet Pöbel ifl ftd) überall gleich, prosta derhal je povsod enaka; »orttehntet Pčbet, ljudje visociga stanu pa nizkih misel (misli), pbelanfiihrer, ber, vodnik, napeljeva- vec prostiga ljudstva, Ijudovodf. pbelart, Pöbclei, bie, prostaško obnašanje, prostaštvo. pbclglaube, bet, vera proste derhali, nižjiga ljudstva, pöbelhaft, adj., prost, neotesan, pro-stašk, ljudsk (serb.), neolikan, neokre-san, nizek; po navadi nizke derhali, nad) F. druhalsk, f. ©cmciu. îfiibelhaftigleit, bie, neotesanost, prostost, nizkomiselnost, prostaštvo. $bbclhaufe, bet, žlota, derhal, Qpoln. motfoch). iföbclherrfchaft, bie, druhalska vlada, vlada proste druhali, druhalovladje f, f. Cd)* lofratie. Poden. 1179 Piibclherrfiier, ber, druhalovladnikt. ipöbethers, baž, nizko serce, nizkomiselnost. pöbelfitfer, bet, navadni hrošč. Pöbelmitfjtg, f- Pöbelhaft, pijbelfinn, f. pöbelhaftigfeit. pöbelfirathe, bie, besede, govorica prostiga ljudstva, prostaški jezik. Pöbetftanb, ber, nizki, prosti stan. pöbelbolt, baž, prosto ljudstvo; f. pöbel. pöbeltoahn, bet, prazna vera prostiga ljudstva. Pöbetfflort, baž, prostaška beseda, beseda prostiga ljudstva. Po (h, f. Sdjlag. Podjarheiter, f. podjer. pothbattf, f. pochhcrb. ¡Jodje, bie, tolkavnica. Podjeifen, baž, anben Pod)ftämpein, žok(F.) Podjen, v. «., an bieXhute, poterkati, ter-kati, nad) Iti. pokljukati, kljukati, serb, kucati; ež pod^t, nekdo terka, buta (na steno); janfett, klati se, kregati se; baž §erj poeht, serce tolče, bije, f. glojjfdt; lärmen, razbijati, razsajati, ropotati, šun-drati; auf ett»až podmen, s čim se ošabiti (F.), košatiti se, šopiriti se, ustiti se, ponašati se, audj opirati se na kaj, zanašati se; napenjati se; auf bie ©tärfe po* ¿hen, junačiti se; f. a. Prahlen; Sinem podmen, komu protiti, groziti se, nach F. nasajati se nad kom, navijati koga?; klu-bovati; v. a. Silien pod)en, pretepati, bun-kati, biti koga; baž @tj pod)en, phati, nach F. puhati rudo, drobiti, tolči (tleči); ein hsenig pochen, poterkati, poklepati, potolči, pophati; ftd) nmbe pod)en, naterkati se, naklepati se i. t. d. Pochen, baž, terkanje, tolčenje, klepanje, phanje ali puhanje, razbijanje. Podjer, bet, im Podjtterfe, phač, puhač, delavec v rudarski stopi; Prahlet, ošab-nik, širokoustnik, bahač. Pokeret, bie, razbijanje, puhanje, ba- h arij a. Pochertn, bie, phavka; bahavka. pOdjetJ, baž, phavna , puhavna ruda. Podjgertnne, baž, Poctigraben, ber, stop- ni žlebi. PodjhouS, f. pochmiihle. podjheie, bie, rudarski bet. p od) h erb, bet, izpiravnica za rudo. podjflo^, bet, tolkavnica, tolkača. P Od) me j) l, baž, Stopnamoka, rudna moka. Pod}miihle, bie, Pokert, rudne stope ])l., rudni mlin. Podjriuite, f. podjgerinne. podjfäute, bie, stopni steber, podjftentfiel, bet, rudna stopa, podjmaffer, baž, voda na stope. Podjmerf, f. Podjutiihle. p0d)3tnž, bet, stopninaf. pode, bie, koza, osepnica, f. SBlatter; bie Pocfett haben, koze imeti, kozji,kozav bitij f. a. poden. PO d Cn, v, »., kozav, kozčav, nach Gutsm. 1180 podenblatt. osepničast biti, koze imeti, (nad) IU. osep-ničati?); v. a., einimpfen, koze, (osepni-ce, vimenice) staviti, cepiti; Sftajertl do-brici. foifenblatt, f. SBafierantpfer. pO(lCttficbct, ba«, osepnična vročica. Podengift, ba«, f. »lattergijt. pOtftngrubt, bie, pika, jamica, podengrübig, adj., pikast, osepničast; ein pocfettgrübiger Pienfdj, pikec. Podcnljolj, ba«, kvajak. pOtfenitttpfung, bie, stavljenje, cepljenje koz. PotfCitirani, adj., kozav, kozčav. osepničast. Podcnlranfhcit, bie, koze, osepnice, pl. potfenmafe, bie, f. poiengrube. podenmafig, f. podengriibig. fodennarbe, f. podengrube. octennarbig, f. podengrübig. poctenraute, f. ©cijjrautc. pOttenftein, ter, (Variolit), osepničnik f. podentourjel, f. (Djinaiourjel. P odi g, adj., kozav, kozčav; f. a. Sölttütr. $0bagra, ta«, f. gußgidjt, protin v nogah, putika, podgrom, nad) Stnt. puto-grom, potogrom, nad) V. dertavica (angebl. in 3n- .Rt.) Pobagtifd), adj., podgromov, podgromast, putikast, podagrast; f. a. 3ufgi$tig. pobagrift, ter, podgromec, putogromec. pobe?, f. 2lfter. poefie, tie, pesmeništvo, pevstvo, pesništvo, poezija, pevska umetnost, (russ. stihotvorstvo); ein ©ebidjt, f. tiefe«; @r-bidjtung, f. t. Poet, ter, pesmenik (Gutsm.), pevec, pesnik, poet, skladavec pesem, poln. audj wierszopis. Poetafter, ter, pesmar, pevče, pesmarček. pOCterei, bie, pesmarija, pesmarstvo, pes-marjenje. pO et it, bie, nauk, kako pesmi skladati, pesmoslovje t, poetika. pOCtiter, ber, pesmoslovecf, kdor uči,kako gre skladati ali zlagati razne pesmi. Poetifd), adj., pevsk, pesnišk, poetičen, vreden, da se v pesmih slavi. Poetifiren, v.n. pesmi delati, zlagati, skladati, peti. Pofel, ber, 9lu«fdjuf, žBtacf, ostanki, izverž- ki, ¡zbirki, ropotija. Poffefen, pl-, 9Kerenfc$nitten, pofeze*. pogge, bie, žaba, krastavica. poggenbeid), ber, žabja gradba. foggengraž, f. ®rötenbinfe. ogaenfdjott, f. grofdjleid). Pop, ber, ba« £aar be« ©ammte«, žame- tova dlaka. Polllarm, bet, ročica. Pohle, bie, nach V. dlačni snutek. pöflen, v. a., garati, goliti kožo. poblfaben, f. fettenfiiben. pohllamnt, Pol)lf bet, ttac^ Zal. lenuh. Polfterfian!, bie, oblazinjena klop, mehka klop. Polfterfiette, bas, f. ©opha. pOlfterdjen, baž, blazinica. $0 IftCrnt (l(t et, bet, blazinar, blaziničar. pOlftem, v. a., oblaziniti, podblaziniti, bla-ziniti, z zimami, s peljem natlačiti, nabiti, napolniti; aileS nad) bet 5fieil)e polflem, vse poblaziniti; nelt polfletn, preblaziniti. Polftern, f. Polarftern. polfterfeffti, bet, oblazinjeni stol, oblazinjeno sedalo. Polftetfi^, bet, oblazinjeni sedež. Polftetftuil, bet, oblazinjeni stol, stol z blazinico. Polter=, trt Sfggn. ropotav, ropotavni. pDttCta6enb, bet, predporočni večer, večer pred svatbo ali poroko; russ. devičnik. Polterer, bet, ropotač, ropotavec, ropotalo, razbijavec, razsajavec, ropotec, zdelovavec, šundravec, šundralo, človek nagle jeze. Piltcrgcift, bet, strah, strašilo, pošast, spaka, duh, ki po noči ropoče (kakor se babjevercam dozdeva), bei Gutsm. kanik (?), fig., zgrajavec; f. PoltCret; poltetjtmt, ro-potavost, godernjavost. Poltetioft, adj., ropotav. polterhommer, ber, f. potterfiijlage. polt C t ttt, bie, ropotavka, šundravka, raz-bijavka. Poltctiammcr, bte, hram, shramba za ropotije, za starino, za vsaktero šaro. Poltermette, bie, ant grmten ®onnerflage obet 6f)arfteitage, večernice veliki četertek, petek in saboto (Pot.). Poltem, v.n., ropotati, šundrati, razbijati, razdelavati, zdelavati, razsajati, nad) V. a. razbotati (nad) M. razbotiti), šunder, ropot, šum delati, butati ob kako votlo reč; an bie Xl)Ut poitern, puhati, razbijati, treskati na vrata; naglo govoriti in vpiti, razsajati, vekati, kregati se; in bie ©tube poltem, priropotati, prišundrati v stanico; »on bet Xre»pe poltem, zropotati z gredic; ganje Starte ijinbttrd) poitern, vse noči preropo-tati, prešundrati; anfangen JU poltem, zaropotati, zašundrati; ftd) mube poltem, na-ropotati se, navekati se; ftd) poltemb ent* fernen, odropotati, odšundrati, ropotaje oditi; v. a., breit poitern, razklepati, razbiti; razbijati; poltemb fagen, blejati kaj. Poltem, baS, ropot, šunder, ropotanje, n. V. razbota; f. a. Sotm. Polternn^, bie, (oreh) ropotec. klopotec, bohm. krapač. Polterfdjloge, bie,polterfthlagel,bet,tru- skec, izklepovavnik, kotlarski bet. Polterfinn, f. poltergeift. polti ict, t®3- žival oli tečajih zemlje. Poltron, f. geigling, gonlenjer. poltroncrte, f. geigieit, goulljett. poloolf, ba8, narod podtečajni, za tečajni-kam. Poltjflllbrie, bte, mnogomoštvo. Poiiontieo, bie, cvetozbirkaf. Pomeranjeniirne. Poltttlttiifadj., mnogocveten. poltjatdjie, bte, mnogovladje, mnogovlad- stvo f. PolycholI, bte, žolčica. Poltjdjteft, adj., mnogopomožin. poltuhtomottfd), adj., mnogobarven. p 01 i e b t i f d), adj.', nad) bem Bohm. tt. Poln. mnogosten. PolDebron, baž, mnogostenje f. Polt) j) OUti e, bie, mnogoženstvo. poligloti, adj., v več jezikih, mnogojo-zični. Poltjglotte, bie, ein 58ud), bie S3ibel in »ielen ©pralen, bukve, zlasti sveto pismo v več jezikih. PoIl)glottenlefi!on, bas, slovnik, besednjak v več jezikih. Po 11) g on, bas, mnogokotnik f. Polijgrapil, bet, mnogopisec. polt) gtopiie, bie, mnogopisje, pisarija. poliginie, bie, mnogoženstvo. pOlt)ialit, bet, mnogosolec. polhhiftor, ber, mnogoznavec. Polt)tttatiie, bie, mnogoznavstvo. poltjnontiura, bas, mnogoveličina f. poltfopter, bet, mnogogled. polp, bet, ein ipfianjentbiet, n. bem Griech. mnogonožec, taf)er bei V. nogač, in anbern fla». SK. polip*, nad) Met. hobotnica (beiM. jebod) ©ieetfpinne); ein Jjiteifd)get»ad)S, nad) V. mesna rast, divje ali hudo meso, in bet Olafe, divji nos; poln. krakacica (kra-katica). P0lt)})0bte, bie, mnogodetstvo. Poliietol, mnogolisten. Poll)t)6og, bet, požeruh, poliiionifti, adj., mnogoglasen. pOlifDlloilum, baS, mnogozložnica (beseda). poltjftjnbeton, bas, govorjenje, v kterem se rabi več veznikov zapored. Po It) tetini!, bie, politehnika», učivnica raznih umetnost. Poltjtetintflij, adj., politehničen; polljted)* nifd)e @d)ule, učivnica mnozih znanstev in umetnost. Poltjtieižmnž, ber, mnogoboštvo (pri neje- vercih), malikovavstvo. Poltjtietft, bet, malikovavec, mnogobožnik. pOlitieiftifd), adj., mnogobožen, mali-kovavsk Polj, Poljen, f. SBoljen. Poljttlel, f. polarlreiS. pomobe, bie, maža, mazilo, vosk za lase, pomada*. Pomobengerudj, bet, duh po pomadi. pOtttabtren, v. a., pomazati, mazati s po- mado; nad) bem Poln. pomadovati. Pometanje, bie, (Pomum aurantium), po-moranča, naranča, pomaranča; nad) V. zlato jabelko; f. a. Crongt. Pomeranjen=, in bet Sffcg. pomorančni, pomarančni. pomeranjenfiaum, ber, (Citrus aurantium), pomoranča, pomarančno drevo. Pomeranjeniitne, bte, pomorančnica. RotttcMttjeniliiilje. Romerattjenfiliitije, bit, pomarančni cvet. RometanjCnfarfitg, adj., pomorančast. Romeranjengarten, ber, pomorančnik. RoittCranjCltgeift, ber, pomorančevec. Romeranjenfitinbler, bet, pomarančar. Romerflnjeuiiirbtft, bcr, pomorančnica. Romeranjenltlte, f. Scuerltlie. Romcraitjcnmann, ber, pomarančar. RomeronjentttiinjC, bie, (Mentha genti-lis), lepa meta. Romcranjeitbl, ba«, pomorančno olje. Romeranjenfoft, ber, pomorančni sok. Romeraitjettftllttle, bie, pomorančni olupek, pomorančna lupina, skorja. Romeran jenfdjnabler, ber, sivi kos. ^3omeran3CntDCt6, ba«, pomorančarica. Rontmer, bet, pomorec, pomoranski konj; eine Slrt §ltnbe, :tad) V. puma, pumerelj. Romodjel, f. Sorfdj. Romolog, bet, umen sadjorejic, kdor je zveden v ravnanji sadja. Rontologte, bie, umna sadjoreja f, sadjo-znanstvo f; f. SDiftlUtlbC. Ro nt O logi f d), adj., kar se tiče umne sad-joreje, sadjoznansk f. Poiliona, bie, Pomona, boginja sadja (nekdanjih Rimljanov). Rom p, bet, feierltdje« ©eprange, gizda, očitno skazovanje ali kazanje zmožnosti, mogočni sprevod (Gwism.), nad) krasnost, russ. velikolepje, slava, velikoslavje f ; f. 3Iuf- jng; ©epriinge. Rompe, f. Runtpe; tëfelêgurïe. Rompelblunte, f. £bttenjal)n. Romper, f. Rnmpcr. Rontpermette, Rontpenttiïel, f. Rumper= mette, Rumperntiel. Rompljajt, adj., gizdav, v slavi in bliščo-bi in s hrupam, velikolepen (russ.), slaven, krasen. Rontphofcn, pl., lange, «jeite, široke hlače, pl., jahle, jandre (Zai.), jahlaste, jandraste hlače; f. Rlubetljoien. Rompbê, f. Rompljaft. Ronberabilien, pl., težine (6ôa»».). Rbnen, f. Strafen. Ronfatl, ber, zapad kazni. Ro nit en J, bie, pokora, kazen, f. Sttttfe. Rbltitenjijfarre, bie, medla, pusta fara. Rontat, ber, ein franjčjtfd)er Sffiein, pontak. Rontifitnl(e), ba«, pontifikal;* inpontiflca-libus, v polni škofji opravi. Rontif tint, ba«, papeštvo. Ronttren, f. lleberbriiien. Ronton, ba«, most na čolnih ali ladijah, ponton* (russ.). Rontonterë, pl., mostarji, pontonirji. Rontuë, f. mm. Rb o nie, f. Ritonie. Ropanj , bet, strašilo za otroke, rok (in ber {RebenSart, rok išče otrok), nad) V. ba-vec, russ. čučelo; f. a. SffiflUtOOU. Rope, ber, ein griedjifdjetaBeltgeifilidje, pop. Ropei, Ropelmann, Ropanj, fûr ïenfel, cucek. Rottfoglio, 1183 Röpel, audj Ropei, bet, smerkelj,' steržen kaciga tura; im Dfiji, f. a. ©riefi§. Ropen», in bet 3ffcg. popovski. Ropenblume, f. Sbtoenjaljn. Ropo, ber, f. Wintere. Roppel, f. Rappel. Ropnlact, f. Röbel. Ropnlär, adj; allgemein »erftanblicty, lahko umeven, razumljiv, domač, tudi nizkim umen, neprevisok za prosto ljudstvo, ljudstvu pri-mdrjen; populärer ® ortrag, beseda prostimu ljudstvu umevna, lahka; populär fdjreiben, pisati za prosto ljudstvo, občnorazumljiv, russ. prostonaroden; beim Seite beliebt, ljudstvu dopadljiv, prijeten, kogar ima ljudstvo rado, kdor se je prostimu ljudstvu priljubil, prikupil; leutfelig, vljuden, priljuden, do nižjih prijazen. Ropulartfiren, v. a., napraviti kaj prostimu ljudstvu umevno, priličiti prostim nižjim ljudem; fidj popularijtten, s prostim ljudstvam se pečati, prijazen biti do njega, prikupovati se ljudstvu. Ropularität, bie, vljudnost, priljudnost, prijaznost do ljudstva, priprostost, umev-nost; nadj Ropularität ftreben, prikupovati, priljubovati se, dober delati se ljudstvu, iskati njegove ljubezni. RopuIaritatgDafd&eret, bie, nezmdrno iskanje narodove ljubezni. R o p n t a f t o n, bie, prebivavci; f. SBebblfernng. Ropnliren, v. «., f. SBebölfern. Rop «lös, f. Vollrctdj. Ror, Rom, Roree, bet, (Allium porrum), por, porej, luk. Ror en, pi., Sdjtteiflbdjer, (luknjice) potnice, znojnice. Rorfirdje, f. (Smporftrdje, (na$ Ravn. prehodi pi.~). Rorlaube, bie, böhm. pavlač. RorbS, adj., luknjičast; puhel (od repe). Rorofitiit, bie, luknjičavost. Rorpllpr, bet, röttylidje 3a«pi«att, porfir.* Rorpipren, adj., porflren, porfirov. Rorree, f. Ror. Rorfd), bet, f. Sßorfte, Merialg. Rbrfdjel, f. ©ipfel. Rbrfdielit, ftdj, f. Sträuben, fid>. Rorfdjiiffig, adj., ježeč se, spenjajoč se. Ror t, ber, f. £afen. Rortal, ba«, velike, sprednje vrata, pl., tudi prednja stran zidovja. Rortattb, f. tragbar. Rorte, bie, f. Rforte. Rortecfiaife, bie, f. Sänfte, Sragfeffel. Rorte = epee, ba«, oficirski pas ali remen za meč, portepej *. Rortef entlle, ba«, pisemnicaf, listnica f, fig., področje, opravilstvo; äJiintfiet ohne Rortefeuifle, minister brez posebniga področja ali opravilstva (brez portfejlja). Rortelettre, f. SBrieftafdje. Rorter, bet, porter*, nek angleški ol. Rorteur, bet, noseč, nosivec; Ueberbrtnget, Vorjetget einet Urfunbe, prinesec, pokaznik. Rortfoglio, f. RortefeuiKe. 1184 fortier. fort t er, bet, vratar, f. Pförtner, f ortilug, f. ©alterte, fortton, foräion, bte, kos, det, delež, (all.il. dola); ®abe einer ©peife, nad) M. in @t. gebr. (?) povzemka, obrok, ita<$ V. jemljej; toa« auf ein SM gefod)t loetben fott, nad) V. skuhljcj; ipferbeportiott »on rauhem gutter, klaja; an Jpafer, zob, aud) obrok. f ortirt, portirt fein für (šinen, dobro hoteti koma, poganjati se za-nj. f orttanbftein, ber, portlandecf. f OrtO, ba«, poštnina, poštovina, pisemnina, dnar za pošto, f ortofl etrag, bet, znesek poštnine, f ortofrei, adj., brez plačila, poštnine prost, oproščen, oprosten, od česar ni treba plačevati poštnine, fortofreitjeit, bie, prostost poštnine, f ortogebiibr, f. forto. fortritt, fortraü, ba«, obraz, podoba, po- I dobščina, podobšina, portret* (russ. u. poln.). f orträt ir en, forträtmaten, v. a., obraze, podobe ali portrete delati, malati, poobra-ziti, poobrazovati, poobličiti, poobličevati. f ortrötmaler, Portraiteur, bet, obrazni malar, portretni malar, podobščinar, podob-šinar. f ortrötmalerei, bie, obrazna ali portretna malarija, malanje podobščin, podobšin, portretov. f Orträtmalerin, bte, portretna malarica. f ortulal, ber, (Portulaca oleraeea), mali ptušec, retlak, gosna trava, bobovnjek (?), nad) Gutsm. tušjak (serb.), böhm. u. poln. kurja noga. f ortulalmelbe, bie, tušjakasta lebeda. forttoein, ber, vino portugalsko. f ortoifdj, f. SBartttifdj. f orjettan, baž, porcelan*, poln. porcelana, russ. farfor; piel ^orjeflalt fjaben, mnogo porcelanastih posod imeti; uned)te«, ®albe« ^crjeflan, f. Vajence, ©teingnt. forjettan=, in bet 3fgg. porcelanasti, f orjeltaniiau, adj., bledomoder. forjeIIanbrennerei,bie, porcelanarnica. forjelianbiidjfe, f orjeflanbofe,bie,porcelanasta puška, škatlica, forjeltonen, adj., porcelanast, (etg. pot; jellanartig), porcelansk, böhm. porcelanovy. forjelianerbe, bie, porcelanasta zemlja ali perst, porcelanka, porcelanovica. f orjeltanf abril, bte, porcelanarnica, porcelanska fabrika. forjCtlanfabrilaut, bet, porcelanar. f orj e(Ianfted)te, bie, porcelanasti tišaj. forjellanglaS. ba«, porcelanasto steklo, forjellangliitte, bie, porcelanova glad-či na. forjeltangut, ba«, porcelanovina. f orjetlanhanbel, ber, kupčija s porce-lanam, ali pa s porcelanovino. forjellonpnbler, forjeltanfrämer, ber, porcelanar (aud) ^otjellanerjetiget). f orjeUanntad)er, ber, f. ^orjelianfabrt; lant. fofUib. f Otjellanntaler, bet, malar na porcelanu, forjelianmaffe, bie, porcelanina. f orjeilannieberiage, bte, zaloga por-celanovine. f orjelianofen, bet, peč, v kteri žgejo porcelan. forjellantljon, f. forjeianerbe. forjellantiergolbung, bie, poztačevanje na porcelanu, forjellantoaare, bie, porcelansko blago, porcelanovina. forjellaatoeiJ, adj., porcelanasto bel. fofament, f. Sorte, fofamentirer, fofaraentier, ber, pasar. premar, trakar. pozamentnik-¡-, kdor tke pasi, preme in traki. fofaune, bie, trobenta, nač) bem Poln. u. Russ. troba, tromba, nad) bem Serb. troblja, (bohm. surma); bie fofaune tont, trobenta poje; in bie fofaune blafen, zatrobentati. zatrobiti v trobento; fig. raznesti, razglasiti kako novico, hrup narediti, delati, fofannen, v. a. u. n., trobentati, trobiti (na trobento); gu pofautteit anfangen, zatrobentati; pofaunenb tropin fomrnen, pri-trobentati; t ur d)'ž f ofaunen gufammen tufen, strobentati; eine getoiffe 3ett t)inburd) pofau--nen, pretrobentati; (i d) miibe pofattnen, na-trobentati se; fig.nn glas govoriti, kričati, oznanjati; f. a. SluŽpOfauncn. fofannenbaf, bet, trobentni bas. f Ofaunenblafer, ber, trobentar, trobentač, nad) bem Russ. trobač. fofaunentjorn, ba«, polž trobentnik. f ojaunenregifter, ba«, piščaii, pišali v orglah s trobentnim glasam. f ofaunenmf, bet, poklic s trobento; auf ben 'Pofauitenruf, ko zapoje trobenta sklicujoča. fofannenton, ber, glas trobente, trombe, trobentni glas. fofauner, fofannift, bet, f. fofannen= btiifer. f ofannruf, f. fofaunenritf. fofd)e, bie, f. 2afd)e. f ofe, bie, bie nod) ungefdjntttene @(®teibfe--ber, peresni tul, cev; f. ge&etliel, SHtl; ein fflunbel glacl)«, povesmo. fofen, v. n., bresti, broditi, f ofitton, bie, steflung, postavljenje, stan, stopnja; Sage, lega; eine fefle "JSofition ein--nefimen, terdno ustopiti se, ustaviti se; 9lbfd)nitt, f. biefe«; in bet ^tofobie, postavljenje; SBebauptung, terjanje, terditev. fofitit), adj., dan, ustanovljen; pofttipe Sleligion, razodeta vera (V.), dana vera; pofttioe« Sted)t, postava, dano, ustanovljeno, pisano pravsto; pofttise« @efet$, zapoved; bejatjenb, terdiven; pofitipe (Sleftricitat, stavna, kladna, nad) bem Poln. dodajna elektrika; td) »eifj e« poftti», za terdno, za gotovo vem; pofitipe Slnttoort, odločni, razločni odgovor; pofitipe «Strafe, postavna kazen. f 0 f it it), ba«, eine Slrt fleinet Otgelu, male (prenesne) orgle, ročne orglice pl. PofttiimS. Pofttib(tt3), bet, perva stopnja (prilogov). Posito, denimo, vzemimo, na primer, postavimo. Pofitur, bie, ustop, f. Stellung, Haltung; ftd) tu Pofitut fegen, pripraviti se, postaviti se prav, ustopiti se. Poffe, bie, eine fd)erjhafte, jut Setufiigung bienettbe ©eberbe, burka, (bei F. burekm.), smešno, šaljivo kretanje, smešna kvanta, šala, gluma, (gebtöud)!., altsl. glum, glum-ljenje u. šega), godčevska, norčija, russ. šutka; al« Sfjeatcrftücf, smešnica, smešna igra ali komedija, farsa», nad) V. budla; Poffen mad)en, reifen, treiben, burke, šale ali norčije uganjati, norčavo ali po god-čevsko vesti in kretati se; norčevati, norce briti; ba« jtnb Poffen! to so kvante! ta je bosa! neumnosti! Poffeiel, bet, večji kovaško kladvo. poffen, ber, auf eine tnjtige SBetfe jugefüg* ter @d)abe, @d)aberaacf, nad) F. klubanje, naci) Gutsm. klubet-i, klubetovanje, (bei Jam. kljubet), zabavljanje, nagajanje, nad) Caf klubest; Semanben einen hoffen fpiei len, komu eno narediti, komu klubovati, ponagajati, nagoditi, nagajati, komu v-klub (klubu, klubici) kako napresti; na-stor storiti, itacf) Muršec na znic; gum Pojfen tfutn, navlašč, navlaš, (vklub) storiti, delati, klubati (K.), klubovati; serb. perkos učiniti, prekositi; er metfte ben Pof= fen, zapazil je, kar mu je bilo napleteno, spoznal je, kam pes taco moli. Poffencule, bte, čuk. poffenhflft, adj., burkast, smešen, šaljiv, zabavljiv, norčav, glumljiv (altsl.), god-čevsk. Poffentyaftigleit, bte, smešnost, šalji-vost, norčavast. Poffenntadjer, poffenreifier, bet, burkež, smešnik, šaljivec, zabavljač, kvantač, glu-mač (aud) bet Gutsm. u. F.), norčevavec, godec (eig. äftujtfant). Poffenmadjerei, Poffenreiferei, bie, norčevanje, šale, burke. Poffenmadierin, poff enreif erin, bie, smešnica, šaljivka, norčevavka. SßDffenfdjreiber, bet, pisavec smešnih iger. Poffenffliel, ba«, burke, pl., im Xfieater, f. Poffe. Poffenftiict, ba«, smešnica, burka. Poffej?, ber, posest, posestvo; f. 33ef$. Poffeffton, f. SBeftfeung. poffefftonitt, f. Stnfaffig. pOffeffOt, bet, posestnik; f. SBeft^Cr. poffeffortunt, ba«, .Klage in possessorio, pojfefforienflage, tožba zastran posesti, l)in= gegen Älage in petitorio, tožba zastran vlasti. Po ff iti i (t), adj., smešen, šalen; f. Poffen= haft, Sroltig. Poffirlidlieit, bie, smešnost, šalnost, norčavost. Poft, ber, f. porfdj; Schachtelhalm. poft, bie, bie öffentliche ©eförberung«anjialt, pošta, (aud) serb. u. böhm., hingegen russ. poften. 1185 u. poln. počta); bie faljtenbe Poji, vozna pošta; bie reitenbe Poji, jezdna pošta (nach bem Poln. konjska p.); orbentiid)e, otbinare Poji, navadna pošta; gupotenpoji, peš pošta (TJ; ertraorbinäre, (Srtrapoji, najeta pošta (V.), posebna pošta; bte Pofl ab= trarten, čakati, dokler pošta ne pride; bte Poji abfertigen, pošto odpraviti; ftd) auf bte 13oji fegen, vsesti se na poštni voz; bie poji nach Saibad), Ljubljanska pošta; Poji neumen, pošto (poštne konje) najeti, najemati; bie poji begaben, poštno vozni-no, poštnino plačati; e« geht bei ihm alle« auf bet Poji, pri njem gre vse urno kakor po pošti; auf bte Poji gehett, iti na pošto, t. j. v poštnijo; bret pojien »on hier, tri pošte. t. j. tri poštne postaje od tod; eine gute Poji, dobro poročilo, naznanilo, vesela novica; mit ber erjiett Poji fd)reiben, po pervi pošti pisati; mit bet Poji reifen, po pošti, (s pošto) iti, peljati se; pojientragen, opravljati, razna-šati; eine ©itmme @el'oež, denar, število denarjev, znesek, za kaj odmenjen, po-stavek; eine poji in bie ffied)nuug tragen, denar zapisati, postaviti v številbo, v ob-rajt; Poji für Poji gal)len, sproti plačevati, t. j. znesek za zneskam plačevati; Slrtifet, členek, postavek; gorberung, f. biefe«. Pofts, i. b. Sfggn., poštni; tn Setreff etnet ©etbpoji, — zneska, — postavka. Poftabgung, poftablauf, bet, odhod pošte; »or pojiabgattg, preden pošta odide. Poftament, ba«, podnožje, podstolpjef, podstavek, stajalo; f. gnfgeftell. Poftamt, ba«, pošta, atteh poštnija, poštni ured; 9lufgab«po(iamt, prejemna poštnija; SlbgaB«pojlamt, oddajavna poštnija. Poffamt3=, in 3fggn. poštnijski. poftanftalt, bie, pošta, poftflrbeit, bie, delo, ki se mora hitro dokončati, delo na speh, na pogon. Poftflltffeher, bet, poštni vodja ali rav-navec. Poftfieamte, bet, poštni urednik, poftbebiente, bet, poštni služabnik. Poftbebiennng, bie, služba (niži) pri pošti, poftbcndjt, ber, poštno poročilo; naznanilo po pošti poslano. Poftblet, bie, kolikor se svinca na enkrat stopi. Poft&ör«, f. Snitlfibrž. poftbote, ber, pismonos, poštni sel. poftblief, ber, pismo od pošte prejeto. PoftbUd), ba«, poštne bukve. PoftehttifC, bie, poštna kočija, poftconifltoir, ba«, poštna pisarnica. poftb tttiteu, v. a., poznejši dan postaviti na kako pismo. Pofteinliinfte, pl-, poštni dohodki. p0fteinri(t)tnng, bie, poštna uredba, poftement, ba«, f. poftament. poften, bet, Drt, ©teile, mesto, kamor je kdo postavljen; jebent Arbeiter feilten po= fielt antveifen, postaviti siednjiga delavca 1186 Wettlaitf. na svojemesto; odkazano mesto, postanek, nadj Gutsm. stajališče, stajališe, stoja-lišče, stojališe; SBadje, straža, stražišče, stražiše; feinen ^ofiett Petlaffen, zapustiti svojemesto, iti z mesta, kamor je bil posajen ali postavljen; bet erjte, »erlorene Soften, zgubljenec, (poginu izročen); vojak ali vojaki kam postavljeni; 9lmt, SSütbe, služba, stopnja; in ber Slritljmetif, posta-vek, nadj F. stava; ©elbbetrag, f. Soft. Softenlauf, ber, tek, hod pošt(e); ber So* flenlauf ijl offetl, pošte gredo, pošta gre brez ovire. Softenfriiger, bet, f. Weuigíeitáíramer, Slatfdjer; in It. Jít. kdor zdrahe prenaša, zdrahljivec. Softc reftante, adj., (naj) na pošti ostane, poste restante. Posteriora, pl., f. .gtttiCtC. Softerititt, f. jJíadjíontmenídjaft. Softcritiitžcurator, bet, [skerbnik zarodov. S»ftfcileifcn, baS, poštna torba; f. a. gelleifen. Post festuni, prepozno, poznej, ko se je reč že zgodila; po toči zvoniti. Softfrei, adj., brez poštnine, poštnine prost, f. ^portofcei. Softfreifiett, f. Sortofreiljeit. Softfuljre, bte, poštna vožnja, vožnja za pošto. • Softgefitlle, pl-, poštni dohodki. Softgelb, baS, poštni denar, poštnina, po-štovina, poštna voznina; ^oftgetb jahten, pošto plačati, poštnino opraviti, opravljati. Softgeredjtigíeit, toie, poštna pravica. Softljalter, ber, hset^et bas Sfte^t fiat, ^oft; pfetbe ju fjaitett, poštnar. SoftSalterei, bie, poštnarija. Softjoltetin, bie, poštnarica. SoftljanŽ, bas, pošta, poštnija, poštarni-ca, poštarska hiša. Softljotlt, baS, poštni rog, poštarski (po-stiljonski) rog; razni polži. SoftbUttta, bie, posmertnicaf, hči po očetovi smerti rojena; pl., bukve po pisavcovi smerti na svetlo dane. Softljnutug, bet, posmertnik, f. 3iat^ge= boren. Softille, bie, postila, pridige, pridigarske bukve. SoftillOU, ber, postiljon, poštni hlapec, poštni kočijaž, poštnik. Softinfpector, bet, poštni nadglednikf, doglednik -j-. Soft i cen, f. £iit|Mctt. Softfalef^e, bie, poštna kočija. Šoftfanteei, bas, velblod, dromedar. Šoftfarte, bie, poštni razkazek (pisem); poštni zemljovidf. Softfflffe, bie, poštna denarnica. Softierl, bet, poštni hlapčon. S o it In t ^ t, bet, poštni hlapec. SoftiUtf dje, bie, poštni voz, poštna kočija. Softnteile, bie, poštna milja. Wtoefen. Softmcifter, bet, poštar (F.), poštni mojster (Gutsm.), poštmojster. Softmeifterin, bte, poštarica. Šoftnttdjridjt, bie, naznanilo po pošti. Softnunteriren, v. a., poznej plačati. fofto, f. Stelle, Soften; fofto faffen, postaviti se, ustopiti se. Softorbnitng, bie, poštni red; postava za-volj pošte. S Oft 011, bet, mesto ali kraj s pošto, pošta, postaja. Softpflpier, bas, poštni, t. j. tenki, gosposki papir. Softpferb, ^aS, poštni, poštarski konj. Softporto, f. S"rto. S Oft rufte, f. Softitation. Softre^t, baS, posebna pravica, ki jo ima pošta; f. a. Softsereiijtigfeit. Softrecepiffe, baS, nad?bem Kroat. poštna primka (neu). Softreife, bie, popotovanje po pošti, s pošto. Softreifenbe, bet, s pošto potujoči. Softreiter, f. «ßoftiHon. Softrittgelb, baS, poštna jezdnina. Soft f (tule, bie, kazavec milj, poštni miljo-kazf, poštni steber, miljnik f, russ. ver-sta, (barnadj analog milja). Softfdjein, bet, poštni list. Softfcfyifi, baS, poštna, poštarska barka ali ladija, f. ^atfttfiOOt. Softfdjleidjer, bet, (blinbet Saffagier), et* tt>a pritaknjenec, kdor se vozi s pošto, ne plačavši voznine. Softfdjreiber, bet, poštni pisar. Softfcript, ber, pripis, dostavek, f. 9ifld)- fdjrift. Softftflll, bet, poštni, poštarski hlev. Softftation, bie, pošta, poštna postaja, poštna štacija, (russ. stancija). Softfttttt, SoftitnttEr bie, f. foftort. Softftrnf e, bie, poštna cesta. SoftftuBe, bte, poštna odpravnijaf, po-štarnica f. Soft tag, bet, poštni dan. Softtiiglidj, adv., vsak poštni dan, z vsako pošto. Soft taube, bie, f. Srieftanbe. Softtafe, bie, poštna taksa. Softtrain, f. Sofoug. Softlllant, bet, tirjavec. Softulat, baS, stavek, ki ne potrebuje dokaza, zahtevek, postulat*. Softulatiou, f. gorberung. Soft ulit eu, f. gorbern; za gotovo vzeti, jemati. Softbergefjen, bas, poštni pregrešek. Softoerinattec, bet, poštni oskerbnik. f. a. SoWalter. Softmageu, bet, poštni voz. Softmärter, f. SoMalter. Softtoecbfel, bet, prepreganje poštnih konj; ^ f. a. Softftntion. Softffien, bet, poštna pot, cesta. SoftiOefeU, bas, poštne reči, poštne zadeve skup, poštne opravila, pošta, poštar-stvo, (nad) bem Böhm, poštovstvo). Pojtjeihtng. Poftjeitnng, bie, poštne novice. P oft jcttel, f. poftfdjein. Poftjug, ber, poštni vozovlak. Potoge, bte, mesena juha z razno primesjo. pO t O geti) f fel, baS, velika razdajavska žlica, potamograpl) ie, bte, rekopisje-j-, popisovanje rek. Pot de cliambre, f. 9iatf)ttot)f. Pote, f. Pfote. potentdt, bet, vladar, vladajoči gospod, nad) V. mogočnik, (Jbohm. močnar). Poten tile, f. pnfftngerfraut. potenj, bte, 3Kad)t, moč, močnost, mogočnost, oblast; ttt bet Slritfjmettf, poten-cija, nad) betlt Runs, stopnja, fpoln. potega, wynosic do potegi); jut potenj tu beben, število s sabo pomnožiti, ali pošte-vati, povišati na drugo, tretjo stopnjo ali potencijo, potencirati. Potenjiren, v. a., povikšati, povikševati, povzdigniti; veči moč podeliti; f. a. Potenj. Potpourri, bet, točrtt. vonjavni piskrec; fig. zmes, vsakiga kaj. Potfdje, f. Patfdje, (Papntfdje). po 11, f. Sopf. pottaf^e, bte, lugasta sol (Verl.), sol iz navadniga luga. n. Zal. pepelikf, pota-šelj *, potašenj, (russ. tt. bolim, potaš), lt. V. pepelarska sol; nad) Gutsm. erusol? tt. »om »eralteten Äejfelafdje, kotelni pepel. Pottafdjerjenger, Pottafdjftebcr, ber, Po-tašar; kdor pepelik ali sol iz navadniga pepela napravlja. Pottflf^fieberei, bie, potašarija; delanje pepelika ali potašeljna, potašnja. Pottbädter, f. Soufer. pottfifd), bet, (Physeter macrocephalus), glavač (rod kita). Pottbttlen, polllialtcr, f. SeffelljaJen. Pottfäfe, bet, star, plesnjev sir. pottleder, f. ©djntarofcer. pottfflei&e, bte, bela verba. pOtj! int., dete! date! tete! Po^ tttUfenb! dete končaj ! šembraj! vulg. kosmata kapa! žerdane grablje! raca pečena mačka! bos te plentaj!; aud) Pofc Selten! Pog genfer! Pog ©tem! Potsenftedjet, bet, ščipavnica, šipavnica. poulnrbe, bie, kopljena kokoš. ponffiren, f. Smporbringen, Peförbern. prüflbnntiten, pi., predadamovci (t.j. nobeni). Ptitantbulum, f. Porfitel; Porrebe. priiambuliren, f. (Sinleiten. praanteeeffor, bet, sprednik v službi, präbenbc, prebenda; f. a. Pfriinbe. präbenbift, Präbenber, ber, prebendnik, f. a. Pfriinbner. P r ii carin nt, Precariitm, f. Sittlciben. Priicaution, f. SSorftdjt, Scrroahrnng. präcefltor, f. Segret, pralen, v. a. u. n., smole očistiti drevje, obirati ga. Pradjer, bet, f. SBettler. prati)erci, f. ¡Bettelei. pradjern, v. n., beračiti, moledvati. PradjtboH. 1187 Praicrpatf, f. PettelboII. pradjt, bie, ein Ijoljer ®tab »on ©lanj nnb ©d)onl)eit, bliščoba, blišoba, svetlost, neznana, bliščeča, blišeča lepota, russ. vel-kolepje, nad) V. šumeče velištvo in obil-stvo, nad) BI. gizdost, gizda, f. a. Para= be, Potni), (Seprange; bes aMonbes ftitle Prad)t, tiha svetloba lune; in Pradjt et; fdjeinen, priti v sprelepi, bliščeči, blišeči opravi; baS iji eine Prad)t, to ti je lepota; nad) M. altcf) bas russ. u. altsl. kras-nost (eig. krasota); f. a. Pradjtliebe; jut grojjent Ptat®t, zavolj lepšiga. Prod)t = , in Sfggn. sprelepi, bliščeči, blišeči, slavni, veličanski. Pradjtaloe, bie, slavna lopatika. Pradjtauftuanb, bet, f. Sujuž; potrata, potroški za gizdo. Pradjtaufjug, bet, slavni obhod, pra tj ta nžgabc, bie, lepši izdanje knjige, knjiga v sprelepem izdanji. PradjtbaU, bet, lepo, veličansko, krasnof zidanje, poslopje. Pra cr. Prultilenmadjer, f. Diiinleft^tntcb. praitifer, PrattifnS, bet, skušenec, sku- šen in izučen človek, russ. praktik. Pmltifd), adj., djansk, praktičen; prafti* idjer ©tunbfag, djanjsko vodilo; ptaftifche 93etnunft, djanjski, djavni um; ein pral* tifdjer ÜJianit, f. pral tif er; praftifdjet Slrjt, zdravnik, ki službo opralja in ljudi zdravi ali vrači; praEtifd) erietnen, z lastnim dja-njem in ne iz bukev, z lastno skušnjo u-čiti se; f. a. Slnroenbbar, Slnžfiilirbar. Prilittt, bet, prelat, (naslov imenitnih duhovnikov). pralnici, bie, prelatovo stanovališče, sta-novališe. Priilatcnftanb, bet, prelatstvo. priilatur, bie, prelatura, prelatstvo, pre-latija. Priilcgat, ba«, SoraužBermadjtmji, prcd- volilof, naprejšnje volilo, ptiilcgircn, v. a., naprej voliti kaj. praliminarartilcl, bet, vvodni,naprejš- nji člen, naprejšnji dogovor. Prtüittttnare, baž, einet gtechnung, naprejšnji načert številbe ali računa. Prangcr. 1189 Pralimiuatien, pl., griebenžptaiiminatien, vvodni, podstavni dogovori ali načert miru, (ki je podstava pri pogajanji zastran miru). Prall, adj., napet, močno napet, nateg-njen, močno natlačen, nabit, poln; f. a. «lafttfdi; Sal|. praii, bet, odskok, odlet, odboj; ai« ©djaii, puh. Prallcn, v. n., ben ©djaii eiajlif^et JŽor* pet geben, an ettoaž prailen, puhniti, puhati, butniti obet butiti, butati, terčiti, ter-kati, treščiti, trešiti; »etmoge bet ©pannftaft jutiicfgeflolfen »etben, odskočiti, odskakati, odskakovati, odleteti, odletati, odletovati, odšterkniti, odšterkati, odbiti, odbijati se. Prallcr, f. Prali. Prallbcit, f. Slaftijitat. pral lig, adj., napet, (nadj V. o. bobnast, odskokel); ptaiiige« ©ebitge, sterma gora, f. Prall, adj. Pralllraft, f. glafticitat. Pralliraftig, f. glaftifdj. prallfd)!!^, bet, (8fiifodjetfd?uč), nad? bem Poln. strel, streljanje na odboj, odbojni ali odskočni strel. Pratlftcin, bet, Stabftšpet, odnesnik, od-našnik, odnašavec. Prallftoj?, f. prall. Pralltueid), f. ®iaftifi. pralni tr en, f. (šinlciten. Pralub iU m, bil«, vvod, vvodna igra ali godba, predigra f. Praraebilircn, v. a., (naprej) premisliti, premišljati. Pramiant^ bet, obdarjenec. priimic, bie, 3elol)tiung, (častni) dar, darilo, podarek, premija*; @tfa£, povračilo; Sljfecutanjprfimie, zavarščina, zavaršina. Praraiirc n, v. a., obdariti, obdarovati, f. SBeloljneii. Pramiffe, bie, prednji stavek. pramrne, f. (Sinbruif. praramcu, f. Premfen. p r ii nto U ft r a t C n f C r, bet, prernonstran, bohm. premonstrak, poln. Norbertanin (ttad) bem ©tifter Siorbert). Prang, f. Pradjt, ©cprange. prangcn, v. n., veličati se, dičiti se (fcrouf.), očititi se (F.), skazovati se; mit ettoaei prangett, veličati se s čim; velik šum delati s čim (K); znašati se, košatiti in spenjati se, gizdati se; bliščati ali blišati se, svetiti se; f. a. prailen; bie Statut prattgt im grut;ting«gett>anbe, priroda ali natura se blišči, bliši v spomladnji obleki, se kaže v svoji lepoti; feiit Slame ttritb untet ben Siamen beriiljmter SMannet pran* gen, ime njegovo se bo svetilo med imeni slavnih mož; očitno — viditi, biti. Prangett, v. «., f. SJriiifen, Preffen. Prangcn, ba«, veličanje, bliščanje. prangcr, bet, eine Perfon, f. Prnljler; ein @djanbpfaf;i, sramotni steber, nad; Gutsm. terlica (SBtedje), ogerlin (Jjalacifeit), nadj m. klada, (Siocf); ©^anbgetnjle, sramotni 1190 Prattßüuff. oder; an ben franger jlellett, pripeti k ogerlinu (Gutsm.) , fig. v očitnem pisanji zasramovati, gerditi. fiaitgljafi, adj., bliščeč, bišeč, svetal, gizdav. frattie, bte, medvedova taca*, fritnotant, ber, kdor prosi za predznam- bo ali prenotacio. fritltOÍat, bet, dolžnik, zoper kteriga se je izprosila predznamba. friinotat tO«, bie, predznamba f, prenota-cija, pogojni vpis v gruntne bukve. franotationž=9iedjtfcrtigung3nage, bie, tožba za opravičenje predznambe. f ranotatioStoerber, f. frimotant. Spraitottrcn, a., predznamiti, predzna- movati t, pogojno vpisati, f ranuracran&O, naprej plačevaje, franumerant, bet, $orau«bejai)let, pred-plačnikf, ©ubfcribent, naročnik, podpisnik, prenumerant.* f r a n u nt e r a 11 o n, bie, ®otau«bejal)Iung, predplačilo f, prenumeracija; ©ubfcription, podpis, naročba. spranumerattongbetrag, bet, predplačilni znesek, franumeriten, v. n., naprej, pred (iz-danjem) plačati, plačevati; fubfctibiren, naročiti, naročati kaj, podpisati se na kaj. friioccupiren, v. a., prehiteti koga; pra* occupirt fein, imeti svojo (zlasti neugodno) misel od kake reči, še preden se ž njo pride v dotiko; zavzet biti; f. ©inge= nomnten. fraparant), bet, pripravljanec, bo hm. pripravnik, preparand*. friip arant, bet, lekar, zdravilar. fraparttí, ba«, ettoa pripravek, prigoto-vek, preparat*. Pritparation,f. 3«6c«itnng, SBorbereifung. frapariren, v. a., pripraviti, pripravljati, prigotoviti, delati; fítf> própatiren, f. S80t= bereiten. ipraparirftctn, f. Neibeftein. fraponberanj, f. Uebergcroidit. "Uraponiurtren, f. Uebergctoidjt (ijaben). Jrapofttion, bie, f. asormort. IJriipOtenj, bie, premoč. Sraputtnm, f. SSorbaut. Jkitripircn, f. Segfd)nappeit (einem ettoa«), prarogatin, bas, f. SBorredjt, SSorjug. $rafd|, f. Sifrnt. frafcribireit, f. SBorfdireiben, SBerjaliren. frafeription, f. SBorfdjrift, SSeriabrung. fraftnŽ, ba«, sadanji, pričujoči čas. $riifeni, ba«, rnd) V. prikazilo, dati kaj v prikažo (?); f. übr. ©efdjcnf; adj., f. ©egentoartig. frafentant, bet, Sorfieílet, SSotf^láget ju Stemtetn, predstavljavecf; frafentanteine« 22ed)fet«, pokaznikf, predočnik f. frafentation^ bie, iIeSerrreí¿hititg, podaja, pokaz, predocbaf; ju etnet ©tette, pred-stavljenje. f rafentattongfrift, bie, rok ali doba za predočbo menjice. fraffen. fräfentationgredjt, ba«, pravica, zaka-ko službo prestavljati, predstavna pravica. PrafentationSfdjreiben, ba«, predstavno pismo. fräfentatum, ba«, praesentatum, dan v- ložbe in število, fr Öfen tiren, v. a., »otjeigen, podati, podajati, skazati, pokazati, predočiti f; ba« @e--tt>el)t prafentiren, predstaviti orožje, čast izkazati z orožjem; prafentirt! predstavi(te) o-ožje, ru.s-.s-. na karaul! (karaul, ©^tlbtoacbe); eittOefud) prafentiren, vložiti, izročiti prošnjo; ju einem Slmte, predstaviti, predstavljati, nasvetovati koga za kako službo; ft$ prafentiren, pokazati se, viditi biti; et präfentirt ftd) gut, lepo ga je viditi, gledati; f. Slnžnebracn, ftd). frafentirtelter, f. Crcbenjtelter. fröfentirnng, bie, f. fröfentation. fräfenä, f. ©egentoart. frafenjgelb, f. Tagegelb. frafer, bet, praz (žlahtni kamen), böhm. opeska -j-. fraferbatton, bie, ohramba, obvarovanje, fräferbatib, ba«, obvarovavni lek, hranilo, ohranilo, nad) V. ovračilo, vračilo, (Slrjenet), f. übt. Sdjltßmiftel. froferPiren, f. SBerumbrcn, «orbanen. fräfeS, bet, prezes*, f. fräftbent. fräfibent, ber, na<$ Gutsm. predsednik, tiad? V. predseda, (at« Xitel) prezident* predsednik, fräfibenttn, bie, prezidentova žena. frafibentfdjaft, 5ßrä|tbententtiirbe, bie, predsedstvo f. fräfibirtn, v. n., biti predsednik, nad) bem Russ. anal, predsedstvovati, prezi-dirati. früfibtum, ba«, nad) V. predsedstvo unb predsednija; f. a. frdfibent. fraf, f. Sann, »crfdjttcnbnng. %haf?bruber, f. fraffer. fraffelbeere, f. freifelbeere. praffelgotb, f. Snattgolb, tuš, gluš. fraffetbart, adj., preterd. Graffeln, v. «., im geuet ptaffeln, pok-Ijati, pokati (od derv), prasketati, praskati (serb. u. böhm., im @lo». mefit tragen), everkati, ttaef) V. cverčati, čerčati, sver-šati, veršati, treskati; ju ptaffeln anfan* gen, zapokljati, zaprasketati; eilt toenig ptaffeln, popokljati, poprasketati, počver-čati; praffelnb, pokljajoč, pokljaje; bonnetn, germeti in ropotati, spraffet n, ba«, pokljanje, prasketanje, pras-kot, čerčanje. fraffen, v. n., ein üppige« Ceben führen, befonber« in »erfdjaenbettfdjem ©ennffe bet ©peife n. be« Stante«, tratiti, zapravljati, požreševati, potratno in zapravljivo, razuzdano živeti, nach V. kočljivo (eig. namhaft) živeti, nezmerno ali čez nemoč jesti in piti, (bei M. čeznemčevati), gostovati se, trebuhu streči, pojedine imeti, poln. godowac, böhm. kvasiti. Rtuffen. Rtaffett, ba«, potrata, požreševanje, razuzdano in potratno življenje. Rtöfftt, ber, potratnik. zapravljivec, za-djanec, požrešnik, požeruh požertnjak, gostovavec QGutsm.), nad) V. kočljivec (Üecfetmaul) ; ein reibet Rtaffer, bogatin (Luk. 16.) Rrofferei, bie, potrata, tratenje, zapravljanje, zadevanje, požrešno in nezmerno, razuzdano življenje, gostovanje. RtaffetiH, bie, potratnica, zapravljivka, požeruhinja. Rtafenidel, f- ©duntmfcrei. Rraft, f. «raf?. Rräftabtlireit, f. SBorherbeftimmen. Rraftabiliintuč, ber, vera na predodred-bo , predodloèbo. Rtiiftanba, pl., dolžnosti. Rtä fia ni en, pl., bie âufjern jinnernen D t-gelpfeifen, prestanti*. Rtaftation, (jur.j, f. Seiftung. Rtäfttten, f. Seiften, (Snttidjten. Rtäfuntiten, f. Votanžfe^en, Vermutben. Rräfumtion, f. ißermuttmug. Rräfumtib, adj., f. gnutbrnapd). Rräfmjponiren, f. SBortnrôfeÇen. Rtätenbent, ber, kdor se prestola, vla-darstva lasti, tirjavec, prétendent. Rriiienbiren, f. Slnftmtfl (madjen). Rralcnfion, f. gorberung; Slnutaffung. Rratcnfil), RtMcntiitë, adj., prevzeten, ki se vtikuje v vsako reč in hoče, da bi se drugi umikali. Rräteriren, v. a., preskočiti koga, f. Uebergeljcn. Rräteritum, ba«, pretekli, prešli čas, auch pretečeni čas. $ lit tef t, bet, izgovor (prazni), izmislik, pretveza; f. SBorUMttb. ftiitor, bet, pretor», f. Sanbriditer. tätfihe, f. 9{upu^en. RtätUt, bie, pretura, pretorstvo. Rra$e, bie, f. £a$e; fig. für #anb, pest, kremplji. Rraufdjen, f. Skiläufen. Rtiibalenj, f. llcberlegeulieit. Rräbaltren, f. lleberlcgen (fein). Rräbaticant, bet, prestopnik. RtflOeniren, v. «., einem, auch ba« Rrä»e= nite fpieleit, f. ¿Uborloinracn Sittem ; Sinen, f.JBenaantmer, ter, puhar. f rellgam, frellnet}, ta«, mreža, s ktero se lesice kvišku tučajo. f rcllfdjlag, ker, odbijavni udar. freilaufe, f. frallfdiuf. f rellftein, f. «Prottftein. premier, bet, bet (Srfte, <})remierminifler, pervi minister; f. a. Slrtifcl (leitenber). iJJremS, fremfe, f. SBremfe, f reffe, ftciufen, v. a., stiskati, tlačiti; Die Kater, privreti, privirati, zavreti, zavirati. $reSbt)ter, f. spriefter. f režbijterianer, ber, in (Snglanb, prez-biterijanec. f režbgteriltm, ba«, mesto pred velikim oltarjem, duhovnišče, duhovniše. frcfcnce, f. (Segennmrt. r E§, adv., tik, tikama, naponama; f. Snopi, f reffant, adj., muden, silen; e« ijl nic®t preffant, ni sile, ne mudi se. iß reg ban I, bie, bei ten 'Bapietmadjern, nad) F. ploh. ifreft bar, adj., stisljiv (poln.), stlačljiv; kar se da stisniti, stlačiti, zgostiti, f rcfrbauraster, ter lange ftatfe Jjjebel einet großen treffe, nad) Gutsm. u. F. sleme pri tlačivnici; ter ©petrbaum in ben 2Rü®len, terličnik; f. a. ftelterbaum. freftbengel, bet, ein an bet ©pinbel bet Sud)brucfetptejfe angebrachter am äußerjlen (Sitte ntit einem .Ritopfe »erfe®enet ©djwung* arm, kol (z betico), vojnica, mataroga, russ. kuka; bet Sengel obet @<®n>engel, n. Pol. betica. frcftbOi, ter, ličniši baja*. frcftbrctt, taž, na<® F. ploh, presica, dim. plošič; deske u. jttat stranice, sprednica. iprefbetici, ter, pokrivalo tiskavnično. ^re(fe, bie, ein äBerfjeug ju briiefen u. pref» fett (torcular), tlačivnica, stiskavnica, pre-ša *, nadj F. a. žema, russ. tiski, m. pl., biihm. lis; 59ud)brudferpreffe, tiskavnica; ®rucf, tisk; unter bie ^reffe geben, v natis dati, natisniti dati; ta« Sue® ift unter bet ^tejfe, bukve so v natisu (v tisku), se tiskajo; ®at bie treffe »eriaffeit, so natisnjene, na svetlo prišle; greiljeit tet treffe, f. f reftfreil)eit; tit bet treffe fein, v stiski biti; f. a. klemme; in bie treffe ite®men, pestiti koga, naviti koga; bet ©talij t e« Xudje«, lesk, gladkost; e« ®at bie greife »erloreit, ne leskeče se; bie Defftutng bet treffe jttm Abfließen bei Safte«, gerlo;bie ©eitenlatten, stranice; bie Querlatten, ročice; ber Heine ®rucfpftoef, babica; ter bat; auf brütfenbe ^oljflog, strela. ißrefeifen, f. Siigeleifen. $ reff en, v. a., serraitteljl einet treffe, pre-šati *, tlačiti, tiskati, žmikati, ožemati, na-žemati, (altsl. žeti, ž'm^); piel prejfeit, mnogo natlačiti, natiskati, nažemati, naprošati; not® einmal prejTett, prežemati, pretlačiti; brüifen, stisniti, stiskati, stlačiti, natlačiti, tlačiti, zmečkati, zmencati; f. a. Sriicfen; bie ,ßird)e mat gepreßt woll, cerkev je bila natlačena; ben @aft all« bet Sitrone preffen, ožeti, (ožmem), ožemati pomarančo, izžeti, iztisniti, iztlačiti iz nje sok; SBein preffen, f. Seitern; urgiren, pritiskati, priganjati; bie Kot® preßt i®n, sila ga stiska, tre, tlači, gnjete; mein ^>erj ijl gepreßt, serce je stisnjeno, v britkosti; @eridjt«fojien preffen, f. (Sfequirtn; SWatro» fen, Soltaten preffen, ujeti, loviti mornarje, vojake po sili jemati, siliti k službi, treffen, taž, tlačenje, stiskanje, mečkanje, ip r e f f e r, bet, prešavec *, stiskavec, tlačivec; tirjavec. ißrefferin, bie, prešavka *, stiskavka, tla-čivka. f rcfferloljn, ber, plačilo od tlačenja ali prešanja. fregfret®®eii, bie, razuzdanost tiska (kakor kriva raba svobodniga tiska), frejjfrc il)Cit, tie, svobodni tisk, svoboda v tiskanji bukev, ißrefjgang, tet, truma oboroženih vojakov, ki gredo novineov lovit, fr C j) g et i d) t, ta«, sodnija za tisk, zastran natisnjenih reči. ^refjgefei, ba«, postava za tisk. frei) gl Ölt J, bet, lesk, nad) F. presni losk, frcflbaft, adj., jlatt btefibaft, hrom, ne-boglen, bolehen, (nat® Miklos. aut® ta« allst, nedožen); f. übr. S8rcftf)aft, fre|bttfiel, ter, vreteno papirarsko. fre^banŽ, ba«, prešavnica*, tlačivnica. f reff trt n, «. u. v. n., f. Srimgen; e« preffirt nidjt, ni sile, nič se ne mudi; et ijl preffirt, ima dokaj opraviti. ißreftfned)f, bet, hlapec, ki tlači ali preša. f re^foflf, bet, in ben Jiüc®eH, prešana glava (F.); an ben greifen bet untere £®eil ber Schraube, mobutd) bie ^reßfiange ge« flecft luitb, glava. freiling, f. (Srbbeerlrout. f rejjmafdjine, f. treffe. !|Sref?meifter, ber, bei ben Su<®brutfern, n. F. natiskač. f refimoft, bet, prešanje, prešanec; f. übt. £ll 11 Iti Oft. f re^fd)raube, bie, tiefler, mašnik, mešnik, (nad) beut Kuss. posvečenec); ©eiftlidje, duhoven, duhovnik; bet i;oi;e priefter, veliki duhoven; ein griedjifdjer obet tuffifdjet Priejlet, pop; ein l)eibnif<|et priefter, ajdovski ali poganski duhovnik; gum Ptie= ftet mad)en, posvetiti, posvečevati, podu-hovniti. Pritfter=, in ber duhovni, duhovski, mašnikov. Priefteramt, baž, maštvo, meštvo, maš-ništvo, duhovska služba, duhovske opravila; baž priefteramt »ertoalteti, mašnik biti, duhovsko službo opravljati. Priefteranfe^tn, bas, duhovska veljava, zunanja dostojnost. Priefter bi enft, f. Priefteramt. priefter t) O Up t, baž, duhovski poglavar, pritfterbOHbaž, duhovščnica, duhovš- nica, semenišče, semeniše. Priefter&eiligtl)nra, baž, duhovsko svetišče, svetiše. Prtefteriemb, f. gfiorljcmb. priefterl)errfdjaft, bie, J&ierarc^ie, duhovska vlada, vlada duhovščine, priefterljerrfdier, bet, duhovski vikši, vladar, vladar duhovnov. Priefterljut, ber, duhovski klobuk, priefterin, bie, duhovnica (pri nejevircih). prtefterjod), baž, jarem duhovske vlade, priefterlleib, baž, duhovsko, mašnikovo oblačilo. Prtcftcrlid), adj., duhovsk, mašnikov; baž priejlerlidje 9lmt, f. Priefteramt. pricftermantcl, ber, mašni plajšč, plajš. priefterorben, bet, duhovni red; f. a. Pricfterftanb. Pricfterretd), baž, duhovsko kraljestvo. P t i C ft C11" 0 (t, ber, duhovska suknja, duhovska obleka; f. a. £ttlttt, (poln. rcwerenda). Pricftcrfa^nng, bie,duhovsko ustanovilo. Priejterfdjaft, bie, duhovščina, duhovšina, duhovstvo, duhovni. Pricftcrfdjrift, bie, duhovske pismenke; f. §ierogli)pbe. Priefterftaflí, bet, duhovska deržava. priefterftanb, ber, duhovstvo. duhovski stan, maštvo; ftd) bem priefterjianbe ttib; men, na duhovstvo učiti se. Prtcftertbum, baž, duhovstvo, maštvo, posvečenstvo; mašnikova dostojnost. Priefterurlnnbe, bie, duhovsko pismo, prieftermabt, bie, volitev duhovna, p r i C ft C rni C t b C, bie, mašnikovo posvečenje ali žegnanje*. posvečevanje, posvečenje za mašnika; bie ptiejleramlje ertljeilen, posvetiti, posvečevati (za) mašnika. priefterwiffe nfdjnft, bie, duhovska vednost. učenost. Prieftcrmohnung, bie, duhovšnica. prieftertottrbe, f. prieftcrtbura. prtcjclgcbcid, baž, cvcrtje, cverček. prt C jet It, t?. «., cverčeti; v. a., ocvreti, cvreti. Prima, bie, prima, pervi razred; erfte @tim me, pervi glas ; primaiSBedjfel, perva me-njica; Prima Donna, perva pevka, prima-dona. prtmitr, adj., pervoten. 1'rilliarius, Pritttararjt, ber, pervi zdravnik v bolnišnici. Prtmarfd)ttlt, bie, začetna šola. ptijttaŽ, bet, pervi velikiškof v cesarstvu, ltad) 31. škof pervak, kroat. pervostnlniky. bolim. u. poln. primas. Primat, baž, primačantt, dostojnost ali služba perviga nadškofa, nad) K pervstvo; f. a. Sorrang. Primaffiedifeí, f. prima, prime, bie, perva, in bet üJíuftf, perva stopnja, pervi glas, perva stran (pri bukvah); in .Slojtern, perva ura; im gedjten, pervo postavljenje. Primcl, f. ©ditiifielbliime. primitib, f. UrfprUngtid), baž, f.©tamm= »ort. Prt mi j, bie, nova maša. primijiren, v. «., novo mašo peti. imeti, primogenitor, bie, pervorojenstvo. P t itn }01)1, bie, pervinsko, izvirno število, prinfenfafe, ber, bolim. brinza. prinj, bet, princ*, knez; faiferlidjer pritij, cesarjevič, cesaric (nar. pes.); fóniglidjer, kraljevič, kraljic; f)erjogltdjer, vojvodič; fñrjtlidjer, kneževič i. t. d. prinjen=, iit bet 3ffcg. cesaijeviški, kraljc- viški i. t. d., — prineov. Prinjenerjiebnng, bie, vzreja, odgoj prineov, cesarjevičev i. t. d. Prinjeffin, bie, princesinja», princesa, faiferlid)e pringeffin, cesarjevičina; tčttiglid)e, kraljevičina, kraljeva, kraljičina; l)erjoglid)e, vojvodičina, i. t. d. Prinjeffinapfel, ber, princesnik. prinjef jinbiru, bie, princesa, prinjtp, baž, Slltfattg, izvirek, začetek. (altsl. načelo), podstavni nauk, podstavno Srinatyal. pravilo; ©ruilbfag, vodilo, poglavitno vodilo, podstavna resnica; f. a. @runbftttl. Sri 113 tj) al, ber, gospodar, pri komur kdo dela ali se uči, principal *. Srilt3ipal=, in Sffcg. poglavitni, pervotni. Srin3ijjal(c), kaž, in berörgel, principal, nach V. poglavnica. Srinjiflalbnfj, ber, poglavitni bas. ^riltjipfllin, bie, gospodinja. Srinjipfllitöt, bie, gospodarstvo; f. a. Cbcrmadjt. Srinsipiilidjulbner, ber, poglavitni ali pervi dolžnik. Srill3ipalftintntc, bie, pervi, poglavitni , g.las\ Srinjiiiat, baž, predstvo,-prednost, per-venstvo. Sriii3iflifi, ber, principist*, učenec druziga gimnazijskiga razreda. S tili 3 Ud), adj., princovsk, knešk. Sr in smeta 11, baS, žolta, rumena med ali kotlovina. Srior, ber, prednik ali glavar v samostanu, prior*, pervi za opatain, (podopat-f), nad) tiutsm. mniski predstojnik. Srior=, in ber 3ifcg. priorski. Sriorot, baS, priorstvo. Sriorin, bie, prednica, priorka, glavarica v samostanu. » Srioritdt, bie, predstvo, jprednost, fgerv- stvo; 'Priorität bit 3eit, pbprejšnost. Stioritätifd), adj., predstven. Srioritiit3rcd)t, bo«, predstvenapravica, pravica predstva. Srife, bie, fo »tel man auf ein ÜÄal nimmt, vzemek, nad) M. povzemka, (nadj V. zajem); nt i t jtt>ei obet btei gingern, 3. 33. eine 'Prife ©c^nupftabaf, ščepec, oščapek, (poln. niuch); ein »om geinbe erbeutetes @d)iff, zaplenjena, zajeta ladija, rop, plen, rubež, russ. dobyca; ^rifen madjen, caperti, vzeti, jemati, zapleniti, pleniti ladije; ein @d)iff für gute ^tife erftären, razsoditi, izreči, da je kaka ladija postaven, pravičen plen. Srifclbecrc, bie, češminova jagoda. $riema, bas, prizma, russ. prisma, baS gtäferne, etwa robatnik, 11 aä) Hob. trirobato steklo. ißriämnfifd), adj., prizmatičen. Srifon, f. §oft. fritfdjc, f. Sritjdje, Si^eifit. iß rit j d) ein, v. n., berluzgati po vodi. ^ritfdjen, v. a., fortjagen, (»om Böhm. pryč, l»eg), spokati, preč pognati; et ift gepritfdjt, spodletelo mu je; v. n., vrata zalopniti, zaloputniti, vedno odpirati in zapirati, brisat, adj., f. ©eheim; uubeamtet, nad) Gutsm. zasebenjMivaten, samosvojin (meiir: eigenberedjtigt); T)äuslid) domač; ber, bie, baS, befonbete, poseben, oseben; ber »ate, zasebnik, privatni človek, ^ribatabcnthcucr, bas, osebno, posebno naključje. ißriBatnngelcgcnljCit, bie, j>sebujna, osebna _jte. SriBilcgiren» 1195 Sribatbethetli;gte, bet, posamski, zasebni jpffeleženec. SribatbiihllC, bie, domače, posebno gledišče, glediše. SriBntbicner, bet, posebni .^lužabnik. Šribatbocent, bet „¿fivatni ^cent *. Šrib tttcljrc, bie, osebno letenje. Sribotcigentbuin, bas,lastnina zasebnih ali privatnih ljudi. SriBnterinneruitg, bie, skrivni opomin. Šribntgefalle, baS, posebni dohodki. Sribatgcieljtte, bet, zasebni,učeni ,piož. SriBatgottežbicnft, bas, nad? v. tiha Božja služba, tiho cerkveno opravilo, domača Božja služba. SriDfltim, adv., natihama, doma. SriBatintereffe, bas,'privatna, zasebna zadeva. Sribotifiren, v. n., sam za se živeti, brez posebniga opravila ali ureda, (nadj V. osebovati f, posamezvati f). Privatissimum, učba, razlaga samo za ne-ktere (ne očitna). s ribo t i«, f. SHužfdjIiefjeitb. Šribatinffe, bit, posebna, osebujna denarnica. Sribatlliiger, ber, privatni (tpžnik. SriOatlcbcn, bas, zasebno, domače, privatno življenje, nad) V. osebovanjef. Sribfltlclirer, ber, domači učenik. SriBntmann, ber, zasebnik, zasebni, posebni, privatni človek. SriBntnU$Cll, bet, osebni, lastni dobiček. SriBOtperf on, bie, zasebni človek, zasebnik, osebnik, sameznik, posameznik; toeibl. zasebnica, privatna ženska. SriBatrcdjt, bas, als Snbegtiff meljteret Sorfd)tifteil, ¿privatno pravo ali pravstvo, etwa aud? medsebno pravstvo. SriBatredjt$=, SriBatrcditltdj, adj., .pri- vatnopraven. . L Sribatfadjc, f. SriBatangelcgeuljeit. StiBfltf d)Ule, bie, stranska, posebna, privatna, neočitna šola. i)5riBatftttllb, bet, zasebni stan, zasebstvof. SriBtttftUnbC, bie, privatni, domači poduk. SriBattfieatcr, f. ŠriBatbUIjnc. SriBfltiibcreinfommcn, bas, posebni, medsebni dogovor. SriBatunferridjt, f. SriBatftunbe. SriBatBermiigcit, baS, posebno, osebujno, privatno 'premoženje. SriBntroirtljfd)nft, bie, zasebno gospodarstvo. SriBaiseugitifi, bas, spričevalo odkacig» zasebniga človeka in ne od gosposke. SriBct, bas, f. Slbtritt. šrib ilcgircn, v. n., privilegirati, privilegij, t. j. posebno pravico ali oblast dati, podeliti; ptipilegirt, privilegiran, s privilegijem ali s posebno pravico (s predpravi- cof); f. a.JBeBorrtditcn; pri»ilegirtes Zc-ftautent, olajševana oporoka, oporoka s posebnimi olajšavami; pripilegirteS @crid?t,. posebna sodnija. 1196 pribtlegiunt. PrtbUegtum, ba«, privilegij (attd) nad? bent Poln.~), russ. privilegija; svoboščina, svobošina, posebna pravica ali oblast, (ki je drugi v enacih okoliščinah nimajo), bohm. wysada; f. a. 58ortCd)t, SefteUing; privi-legium fori cambialis, posebna dobrota me-njične sodnije. Pribilegiumžertljettung, bie, podelitev privilegija. Pro et coiltra, za in zoper kaj, na obe pcobaitel, f. Skljrfdjcittiidj. ptObaMliŽmUŽ, bet, nauk, da človek sme storiti vse, od česar samo meni, da utegne prav biti. PtObttt, adj., dokazan, skušen, po skušnjah poterjen; f. a. SBctDttljtt. Probation, f. šBemciS. probatioitžfdjttft, bie, dokazni spis. ptobdjcn, ba«, poskusek. ptobc, bte, ein Petfudj, skušnja, skus (eig. ttaci) bcm Altsl. u. Russ. izkušnja, izkus), poskušnja, poskus, proba; ettte Ptobe ma* d)en, skusiti (izkusiti), skušati, poskusiti, poskušati; bie Ptobe Ijaltetl, ausljalten, skušnjo, prestati, obstati, v skušnji obstati; Semanbett attf bie Ptobe fletieit, koga skusiti, skušati; gut Ptobe , na poskušnjo, »ott ©etranfen uttb (Šfjttjaatett, pokušnja, na pokušnjo; et lief ftd) jut Ptobe bapon ge* ben, rekel si je dati na pokušnjo, za pokušnjo; bie probe ijalt bte garbe, barva je stanovitna, se ne gane pri raznih poskusih; eiueit Sltbeitet auf bie Ptobe neumen, vzeti delavca na poskušnjo; .Ranf auf Probe, kup na poskušnjo; biefe S8etoei«mittel nta* d^elt eine Ijalbe ptobe, te dokazala so ali veljajo za pol dokaza; 3J2ufter, ogledek, izgledek, pokaz, kosec za pokaz, za ogled, russ. obrazčik; Stempel, štempelj*, proba*; ptoben be« gleife« ablegett, izkazati, izpričati marljivost, ali daje priden; in bet 9ted)enfitnjl, dokaz, proba. iJSr01)C in bet 3f|}g. poskusni, izkusni, — na poskušnjo, — na pokušnjo, — na pro-bo, na pokaz ali pokažo. PtOb Ettrb C i i, bie, delo na poskušnjo. probebfltlcn, ba«, peka. pečenje na poskušnjo. P robe ban S, ba«, bet bett Sittdjern, nadj V. stavnik, sostavni obroč; Sinbanb, zvezek na poskušnjo. PtObCblatt, ba«, list na ogled, na poskušnjo. Probcbledj, ba«, poskusni pleh*. ptobcblci, ba«, izkusni svinec. ptobebogen, bet, pola na ogled ali pokažo. Probebltdj, ba«, f. PtObitbnd); bukve na ogled, na poskušnjo , tudi izgledna knjiga. ProbCbttfd)Cn, bas, poskusna mlačev, da se vidi, kako žito plenja. Ptobebrui, bet, tisk na poskušnjo. P r 0 b e e i f e ti, bas, poskusno, skusno železo. PlObcfai)rt, bie, ogledna ali poskusna vožnja. probtren. Probefeft, adj., kar je v skušnji obstalo, dostalo, v skušnji poterjen. Probefeutr, ba«, altbohm. plamen prav-dozvestni. Ptobegetdih, bas, priprava, orodje za skušanje. poskusna oprava. Probegefang, bet, poskušnja v petji, probcgefflid)!, bas, poskusna vaga. ptobegolb, ba«, zlato skušano, ki je v skušnji dostalo. Probeijaltenb, Probeljitltig, adj.. kar je v skušnji obstalo, v poskušnji ali probi poterjen; ptobe^altiget 28e($fel, terdna me-njica, ki je v redu. f rob elj ara mer, f. ProbirDammer. ptObeljauS, ba«, hiša skušnje, ijjrobtfiengft, bet, žrebec za poskušnjo, (če se kobila poja). Probejagtn, bas, lovska skušnja, lov za poskušnjo. Probcjabr, ba«, leto poskušnje, leto na poskušnjo. Probeiom, bas, poskusno zernce (sre-berno). Probefunft, f. Probirfnnft. probelcction bie, učba na poskušnjo. Probeleijrling, bet, skušanec; f. SJonijt. f robcloffel, bet, poskusna žlica, izgledna žlica. P t Obema t!, bie, poskusna marka. $robentafd)ine, bie, poskusna mašina ali naprava. sprobemafi, bas, poskusna mera. probemagig, f. probetjattig. probemnfter, f. »fter. proben, f. Probiren. probenabel, bie, poskusna igla. probeofen, bet, poskusna peč. ptobeprebigt, bie, poskusna pridiga, pridiga za poskušnjo. Pro ber, f. Probirer. P rob et g cbiiljt, bte, izkusnina, skusnina. pt Ob er in g, ber, poskusni obroček ali rink*. proberobre, bie, poskusna cevka. Proicfc^rift, bie, pisanje za poskušnjo, za pokažo. Ptobefdjuii, ber, poskusni strel. Probejilber, bas, skušano srebro, ptobeftab, ber, poskusna palica, probeftange, bie, poskusni drog. probcftott, f. Ptobeftab. probeftube, bie, skušarnica f. probeftiid, bas, poskusek, kos na ogled, na pokažo. Probeioertjeng, ba«, skušalo, probtjange, bie, poskusne klešče, kleše. Probejeit, bie, čas poskušnje, skušnje. Probejettel, ba«, skusni listek, ptobejtnn, ba«, poskušani kositarali cin. PtObir=, in Sffcg. poskusni, izkusni. probitblei, ba«, skusni svinec. Ptobirbudj, ba«, zapisek skušenj, poskus-nica -¡\ Probiren, v. n. U. «., poskusiti, poskušati, skusiti, skušati (ridjtiget izkusiti, iz-kušati); ben @tfdjnta(f etnet Speife ober PnibJrer. etne« (Seftanfei ptufen, pokusiti, pokušati (ratiitoi.Serfudjen iibetl)aupt), okušati; skušnjo napraviti, delati s čim; betoeifetl, dokazati, dokazovati, izpričati, izpričevati; erforfdjen, zvedavati, pozvedavati; preskusiti, preskušavati; f. a. Probi. Probirtr, ber, skušavec, poskušaveo, po-skusnik. Probirgeto ič)tf baS, poskusna vaga. Profitriantmcr, ber, poskusno kladivce, probirfnnft, bie, poskustvo, probirstvo (bolim.). Profitrnaiel, bie, poskusna igla (zlatarska). Pro birftCtn, ber, skusni kamen, poskusni kamen, zlatarska oslica za poskušanje zlata in srebra; fig. skušnja, skusilo, (russ. pro-birni kamen). Probirtoagt, bie, poskusnavaga ali tehtnica. Prflbiiiii, bie, poštenost, problem, bas, naloga, zastavek (zlasti zamotani ali dvomljivi), vprašanje. Problemattfil, adj., dvomljiv, negotov, problematičen. Pr bb I ing, ber, skušenec. Probft, f. Proflft. Proccbiren, f. projebtren. proccnt, bas, f. projent. Procef?, f- Pro3ej?. Proceffton, f. Projeffioit. protlanta, f. Sttufruf; Seionntntadjung. Proclantaiton, bie, razglas, oklic, oznanilo. Proclamation^ebict, bas, oznanivni iz-rok. Proclamator, ber, izklicovavec, oznano-vavec. Proclomiren, v. a.. oklicati, razglasiti (vsem, očitno); f. Slkrfiinbigen. Procura, bie, ajoiimadjt, pooblastilo; 93e* forgungSgebitiir, opravnina. Procnrntion, bie, opravljanje tujih reči; pooblastenje; Sraunng butd) Procuration, poroka po pooblastenji, posredovanji. Procnrator, ber, oskerbnik, opravnik; f. a. SBcBOllraaitigtC; ©adjtoaiter, 3lb»ofat, besednik, pravdnik, zagovornik, zavetnik (mefir seri.); in ben JSlofiertt, nad) F. gospodar; ©taatSprofncator, deržavni pravdnik , nad) F. cesarski besednik, and) pro-kurator. Procnrircn, f. Sertoaltcn; SBerfdjuffen. proiigalitai, f. SBerftbtocnbung. ProbigioS, f. SBnnberbar. probignž, f. SBerfdjtocnber. pro&romnž, f. SBorboic. probnet, bas, f. (grjcugnifi; 9tatntt>robuft, obrodek, pridelek, sad, sadež, plod, (nad) bent Russ. proizvod); (Srgebnijj, 9?efnltat, f. biefe; 5|3tobuft beS ®e)»etbsficijjes, izdelek, rokotvorinaf; in ber 3Kultiplifation, po-množek, nad) F. izvod, attdj znesek; eine jebe ljet»»tgebtad)te ©ubflanj, stvar; pro* bnet, ber, očitno tepenje učenca v šoli (po zadnjici); jurist. ber Prcbnft, ettoa poka- Profeffor. 1197 zovnik f, ta, zoper kogar se v pravdika-ko dokazno pismo pokaže. Probuclenpreiž, ber, cena pridelkov, sadežev, izdelkov. Probuction, bie, »onUrprobncten, pridelovanje, dobivanje; f. a. ©rjeugmig; »on Sunflbrobucten, izdelovanje, narejanje; — očitno kazanje, igra. Probnctionžiaflital, bas, kapital, dnar za pridelovanje, izdelovanje. Probuciionstoftcn, pl., stroški pridelovanja. ProbnciionSirnft, f. Probnrttoitat. probuctib, adj., in ŽBejug auf Urprobufte, rodoviten, ploden; fonfl, delaven, oberten, priden. Probnctibiiiit, bie, rodovitnost, plodnost, delavnost, obertnost. Probnjent, bet, pridelovavec, izdelovavec; f. a. fejtngcr; jurist. pokazavec, vložnik dokazniga pisma (v pravdi). Probujtrcn, v. a., f. (Srjengeit, §erbor= bringen; pridelati, pridelovati, izdelati, izdelovati, narediti, delati; jurist. eine Uts funbe, pokazati, podati, vložiti dokazno pismo; f. a. Scgcn; Bengen probujiten, f. Slnfiibren; ftdj probnjiten, v. r., očitno kazati se, igrati pred množico. Probujirung, bie, pokaz, vložba pisma; fonfl, f. probnciion. Proffltt, adj., nneingetoeifjt, zunanj, neiz-voljen, neposvečen (K); toeifiid), posveten, nad) bent Serb. svetoven, neduhoven; tudj; los, gerd; f. ©cittcin; bet Ptofane, tujec, nepripuščenec, nepripušenec, neposvečencc. Profnnntion, f. gntbeilignng. Prof (tngtf djidjte, bet, posvetna zgodovina, profnniren, f. ©ntbciligcn, gntioeiicn. Profanitiit, f. aBciiltcbfett, ©emcinbcit. profanferibent, ber, posvetni pisavec. Profefi, bie, obljube, pl.. mniška obljuba ali zaveza; f. ©tliibbC; $tofefi tljmt, obljube storiti, delati, zavezati se z mniško obljubo. Profefi, ber, mniški obljubnik. profcffton, bie, rokodelstvo, delo, s čimur se kdo peča, živi; obertnija, mojstrija; i(3rofeifion »»it ettoaS tttadjen, kaj opravljati kakor obertnijo ali rokodelstvo, živež imeti od česa; $rofeffion »ont ©anfett ntad)eit, pijančevati; »om £aitgett, plesariti; »om ©tehten, tatiniti (F), kradljivec biti (F); »ont gilldjen, preklinjati, preklinjavec, toeibi. preklinjavka biti, i. t. d. Profcffionell, f. £anbtoerižmitfitg. profeffionift, ber, rokodelec; f. a.£anb= tocrfcr. ProfeffionSntiifiig, f. £(tnbtt>erT§mii&ig. profef fioniiberioanbtc, bet, kdor je s kom enaciga rokodelstva ali oberta. Professo, ex professo, navlašč, navlaš, nalaš. Profeffor, bet, očitni učenik višjih šol, profesor* (in afielt fia». 3)i.), orbetlilicfjet, pravi, redni profesor; auperotbeiltiidjet, izredni; Ptofeffot ber Sljeoiogie, profesor bogoslovja, bogoslovni profesor. 1198 PtofeffortticoHegiitm. ProfefforeitcoUegtnm, ta«, profesor- stvo, zbor profesorjev. Profefforftt, bie, profesorka. profeffltr, bie, profesorstvo. profesorska služba, profesura, učeništvo; bie Profeffnr nteberlegett, odpovedati se profesorstva. Profil,'baS, bet iDurd^fd^nt«, f. biefes; »on menfdjlidjen gigitren, stranska podoba, stranski vid. (poln. przekroj prerez); Seman* ben im Profile (en profil) malen, koga od (se) strane izmalati, malati, presečni ris. Profit, bet, dobiček, pridava, korist; f. übr. ©etoilttt, Nuticn; es ift fein Profit, ni nič dobička; auf Profit, na dobiček. Profitabel, adj., f. (?iitträqlidj, SBorf&eil* baft. Pro fit er, ber, ostanek, @t>arlend)ter, nadj bent Böhm, gospodariček; poln. profitka; ®eh>innfid)en, mali dobiček. Profittrcn, v. n. u. a., dobiček storiti, delati, imeti, boljši si biti. profitirati; f. übr. ©eioimten. ProfoS, Profot, ber, profoz«, in anbern fla». 9Ji., profos, vojaški ječar. Profunb, adj.. globok, globokomiselni. profunbimetrie, bie, giobokomerstvof. Profit»bität, f. ©riiiiMtdjiett. Prognofe, Prognofiž, bie, napoved, prerokovanje zlasti od kake bolezni, kako se bo obernila. Progitoftifon, baS, prerokovanje; ein PtO--gnofiifon ftetten, naprej povedati, prerokovati komu kaj; f. a. SBorjeidjen. Progitoftifi), adj., prerokovaven, napove-den. napovedovaven. Pro gnoftt Jtrett, v. a., napovedati, napovedovati, naprej povedati, prerokovati. Programm, bas, očitna napoved kake po-skušnje ali kakiga druziga početja, oznanilo kakih novih bukev s pregledam zapopadka, naznanilni, povabilni spis, program *. Progreft, f. $ortfd)rftt. Progregion, bie, in ber SDtatljematif, postopnost-)-, russ. progressia. Progreflift, ber, naprednik. progrefftb, adj., napredovaven, postopen; adv., postopnama. Probib irtn, v. a., prepovedati, prepovedovati. Prohibition, bie, prepoved. proljibitit), Probibitorifcb, adj; prepove-den, zabraniven. p 10 i) i b i t i 0 f t) ft e «t, bas, prepovedstvo, pre-povedne naredbe ali postave zastran vva-žanja robe iz zunanjih dežel. P rot) HC, Prone, bie, ber mit «atibljolj be--¡»adjfene Oianb eines gelbes, živa meja ob njivah, obrasten obronek. Projcft, baS, namera, nakana, načert, na-snutek, russ. it. poln. projekt; ŽBorfchlag, nasvet, predlog; f. a. Plait, Slltfdjlag. Projeftil, baS, strela, zastrelek. projcftioit, bie, načertovanje, nasnavanje; I obris, izris. Proieftircn, v. a., načert narediti, delati, Propeller. načertati, narisati, nasvetovati, načert osnovati, snovati, nakaniti, nameniti. Projeftmatfier, bet, kdor vedno velike načerte snuje; snovač novih reči ali nasvetov. Projeftur, f. Sorftjrung. Pro insolvemlo erfldren, razglasiti, da ne more plačati svojih dolgov. ProlabfiiS, f. «orfatt. prolegomeito, pl., predgovor. prolCtariat, baS, siromaštvo, siromaki, siromaški ali ubogi deržavljani. Protetoricr, ber, siromak, nemanič. frotif, f. 2lnžfiibrtidj. rolo g, ber, predgovor, vvod (eig. vevod). Prolongation , bie, podaljšanje, odlog, pre- log (plačilniga dne). Protongation^gebubr, bie, odložnina. prolongiren, v. a., podaljšati, podaljševati, dan plačila preložiti, odložiti, (poln. przediužyc _ predolžiti). Pr« lubitu. po volji, poljubno. Prolufioit, f. »orfbiei. Pronienioria. bas, (P. M.), spisek v opomin, prošnja pisana, pisana raziožba osebnih zadev, ki se izroči višjimu. fromenabe, bie, sprehod; f. Spajirgang. roraeniren, f. ©pajireit. Pro llteffe, bie, obet, obljuba, promo ti Olt, bie, povzdiga na viši stopnjo, povišanje na akademijsko častno stopnjo ali doktorstvo. Pl' 0 lttO tO t, bet, poviševavec, podeli vec akademijske dostojnosti. PtO motil Ž, ber, povišanec. promooireit, v. a., povzdigniti, povzdigovati, povišati, poviševati koga, podeliti mu akademijsko ali vseučiliščno dostojnost, doktorstvo, podoktoriti (podohtariti) koga; v. n., er bat »romo»irt, dohtor je postal. Prompt, adj., hiter, ročen, natančen; adv., hitro, nemudno, brez odloga, pično. Promulgation, bie, f. ftunbmatbuitg. pr 0 miti g ir en, v. a., razglasiti, oznaniti; f. tunbmatben. pronne, bie, (m o nt.), zasek s pikeljnani. pronomen, f. giirmort. pronominal«, tu 3fggn- zaimenski. pronunetation, f. Sinžfbra^e. pronunciren, f. Stužforedjen. pro brni um, f. SBorrebe. propabeutii, bte, preduk. pripravljavni uk, vpeljevavna vadba, predvadba. propttbeutifcb, adj., predučni, pripravlja-ven. prooagaubn, bie, propaganda*, spreobra-čevavnica, naprava, društvo za razširjanje katoliške vere, za spreobračanje nevernih; Propaganba ntac^ett, razširjati, širiti kak uk, kake vodila. Propoganbift, bet, propagandist*. prOpagatiOlt, bie, razširjanje kakiga uka. pro j) agirett, v. a., razširjati, trositi nk, ali kake vodila, iskati jednomislenikov. Pro patria. za domovino. Propeller, ber, propeler». postit, projjfen, f. Pfroifett. P tolp i) C t, ber, prerok audj prorok; «ffieiži fager, prerokovavec, vedeievavec; ein gus ter Propljet, bohm. dobrovestec, ein bofer, zlovestec. Prof)i)cteitftlr ber,profltietcngurfe, bit, preroška kumara. Pr 0£t) Cttll g ulit, bie, dar preroštva. Proflljcteiigcift, ber, preroški duh. f roMetenfrititt, f. SSilfettfraut. «,pr0pljetettfd)e($ftI, ber, lastna menjica. Proprietor, Pro}mctitt; f. ©igcutljiimct, Sigcntbiim. Pro primo. pervič. PtOflft, ber, (praepositus), prošt, prepozit (im ©orgertrei« it. fcroaf.); f. a. SBorgefetjte, (bei tiutsm. oprešnik?). PtOpftei, bie, proštija, proštnija. Propfttiadcr, bie, proštijska njiva, provftcilidj, adj., proštijsk, proštovsk. propftling, ber, ein btefer, fetter ajicnf(ty, debelec, trebuhar. PtOVftfttllC, bie, proštija. Proteftor. 1199 p t o Ml Sen, pi., f. 85orI)Of, |>afte. Pro quota, pro rata, po svojem deleži, po delu, ki komu gre. Proreltor, bet, an ber UntPerfität, prorek- tor *, namestni ravnavec. Prorogfljion, bie, odlog, prelog kaciga roka. Prorogirett, v. «•, odložiti, odlagati, preložiti, prelagati (na drugi dan), «prof0, bie, Profe, in aficn fla». SSBörtcrbüity. proza *, nacfl V. unb beni Böhm, prosti govor. Proffltltt, ber, prozaični pisavec, proza- ik(ar), prozaist. PtOfltifcj), adj., prozaičen, prostogovoren. Profnift, f. «profniter. «profCCttiUttt, baS, igravnica. «profcribirttt, a., izgnati, izganjati iz dežele; bet, bie Pi ofcribirte, izgnanec, pregnanec, pregnanka. $tOfcriptiOU, bie, izgnanje, pregnanje iz domače dežele. «Profector, bet, raztelesovavec. Pro secundo, drugič, iprofecuttoit, bie, preganjanje, nadaljevanje. «Pofett)t, ber, spreobernjenec, novak v veri, novoverec; profelijten mad)en, spreobra-čati k svoji veri, loviti, iskati sovernikov, jednomislenikov. «Profcltjteitmftdjcr, ber, spreobernik, spre-obcrnitelj, lovec sovirnikov, jednomislenikov; kdor strastno in bodi z lepimi bodi z gerdimi pomočki ljudi k svoji veri spre-obrača. Profeltjtcuma^crci, bie, nerazsodna, strastna gorečnost v spreobračanji ljudi k svoji veri, na svojo stran; f. «Bcfctytfudjt. «Profegttirctt, f. Verfolgen. Proserpina. Prozerpina. profit! PtOft! Bog pomozi! naj se prileže, bodi k zdravju!, naj tekne!, na zdravje! Profobie, bie, prozodija, zlogomerje-f, sto- pomerje -j-. «PtOfObifd), adj., prozodičen. iprofo^jOjlöie, bie, poosebvaf. profpeft, ber, ber Slitblicf, vid; Slusftcbt, pogled v — , razgled, izgled (tiutsm.); Semanben belt Profpeft »erbaiteit;_ nad) V. komu okno zazidati; f. a. ©fllirift; Plati. Profpcttntfllcr, bet, kdor razglede mala. Profiperircit, f. ©ebenen. Prof Verität, f. 2®ot)tfobrt. profpijirctt, f. iBoriutSfdjen. Proftitiiircii, f. «cfdiimlJfctt; Sötoöftettcii (einen, fidj), Siidjcrlid) (maketi). PrOftttUtiOlt, bie, onečastenje. sramota. Proftt)t, f. Säulengang, protege, f. ©unfiling, protegirett, v. «., varovati, braniti (koga) , vleči se, poganjati se za-nj, biti, govoriti za koga; f. SBegiinftigeu. proteftion, bie, bramba, branitev, zagovor, f. a. ©unft, (russ. pokroviteljstvo). «Proteitor, ber, branivec, zavetnik; f. a. Sd)tti$etr. • 1200 Proteltorat. Proteltorat, f. ©dju^herrfdinft. PtOfelfOrtn, bte, branivka, zavctnica. Proteft, bet, f. Stnftmtdj, SBertoohritng, očitni «por, protest, böhm. odpor; 3Becf-felprotefi, menjični protest; Protejl einlegen, ergeben, f. Protcftiren. Proteftont, bet, protestant, luteran, lute-ranar, nad) M. tibinec; f. a. SBi&etfpredjer. PrOteftOlttin, bie, protestantkinja, lute-ranka (ali pa tudi kalvinka). Proteftaititfdj, adj., protestanšk, lute-ransk, (bei M. tibinsk). Protcftation, bie, očitno ugovarjanje, upiranje, odbijanje, nasprotno izrečenje; protestiranje menjice. Proteftiren, v. n., upreti se, upirati se; očitno ustaviti, ustavljati se, oglasiti se zoper kaj, zavreči, zametavati, odbiti, odbijati; eilten Sffiedjfel brotejiiren. (alž v. a.), protestirati menjico, t. j. dobiti notarjevo spričevalo zastran tega, da kdo menjice noče vzeti ali vzete ne plačati. Proteft tmng, f. Protcftation. Proteus, m. Protej. PrOtOiOlI, baž, zapisnik, vpisnik, protokol, nad) V. besedni zapis; f. a. ®latri= !el; Protofoll führen, zapisovati; etoaž ju Protofoll neumen, zapisati, zapisovati kaj; ju Protofoll geben, dati, povedati na zapisnik, zapisati dati, dajati; baž Protofoll WUtbe gefdjloffen, zapisnik je bil sklenjen; etn Protofoll aufnehmen, narediti zapisnik. Protoiollarifdj, adj., brotofollarif(§e Slttfc nannte, Setneljmung, zapis; izpraševanje na zapisnik. Protololltrcn, a., vpisovati, zapisovati kaj, v protokol zapisati, vzeti. P r D1010II i ft, ber, zapisovavec, protokolist *. PtOtOfOllŽfiibrer, bet, zapisovavec. protofollžfiiljrung, bie, zapisovanje. Protololisnumer, bie, številka vložni-ga zapisnika. Protomurttir, bet, pervomučenik. ptOtOntebtiUg, ber, pervi deželni zdravnik, veliki zdravnik (K). Ptotonotar, ber, mestni pisar. Prototip, f. Ur6ili). protofljb, baž, böhm. pervokisličnikf. Protozoon, baž, pervoživkaf. protraijton, f. Scrjogcrung. proij, ber, f. Sirote. proden, v. a., in bet ®efčhtt|iunft, bieÄa= noneit itnb anbete fdjwere .dčrper »on einem Orte junt anbern mit Diüfje bewegen, prerivati, vzdigovati, prevzdigovati kanone, f. a. Siittyro^cn, Slbflrofcen; v. n., mürrifcfi, unwillig fein, itnb biefi bttrdj SDiaulen itnb @til(fd)Weigen ju erfeniten geben, kujati se, potermuliti se. PtO^ig, adj., nach Zal. neprigojin. neter-lepen; f. übt. 9lärrifch, Stößig. Protei ettC, bie, lanec ali veriga pri kolih za kanone. PtO^maulcn, v. n.. jezikovati, odgovarjati. Projent. PrO^ltagel, bet, igla, iglica pri kolih za kanone. Pro Stüttgen, ber, Bei bett Slrtifletiften, prednji konec, perva prema za kanone, nach bent Russ. predki pl. m. PtOtiCnjttÖl, baž, provansko, naj čistejši olje. Protierbiatifd), f. ©briid)U>örtliifj. protierbinm, baž, pregovor. ptO bi a It t, bet, živež, sosebno za vojsko, zaloga za hrano, brešno, proviant*; mit Proöiant »erfehen, z živežem založiti, za-kiadati; f. a. Sftunbtiorrath. Proti iant=, in bett 3ffcgn., živežni (V.), — za živež. Probtantamt, baž, etwa založnijaf. probtanttommiffion, bie, založna komisija, živežna komisija. Probianthanš, živežnica f, založnica, roa-gacin za živež; žitnica (©etreibefantmer). Protiianttrcit, f. SBertirotiiantiren. probiantmeifter, proviantmojster*; kdor ima skerb za zalogo živeža. PtO ti iatttf dj iff, baž, ladija za privažanje živeža, proviantna ladija. Probiantmagen, bet, voz za živež, pro- viantni voz, žitni voz. Protitantroefen, baž, reči, ki se tičejo zalaganja kake vojske z živežem, živež-ne zadeve; zaloga živeža. PtObibenj, bie, previdnost, prooinj, bte, dežela, okrajna, pokrajna, provineija; f. a. SBejitl; ©ebitt. Ptobinjtal, Pro»injiell, adj., deželen. Proninjiaihaufltftabt, bie, poglavitno mesto kake dežele, deželno poglavno mesto. ptooinjialtniereffe, baž, deželna zadeva. PrODinjialtŽmitS, bet, deželna beseda, govorica, beseda v kaki deželi, v kakem kraji navadna; deželščina, deželšina-j-, po-krajnščina, pokrajnšina Proainjialjcitltng, bte, deželni časnik, deželne novice. Proti i f i on, bie, zaklada (V.), zaloga, f. 33orrath t Seforgttngžgebliht, opravnina, provizija; SMflerbro»ifioit, mešetnina u. bgl.; 33orforge, previdba. Protiifionelt, f. SBorforglid). ptoti ifor, ber, oskerbnik (zlasti lekarni-ce), provizor; SBertreter, namestnik. Ptotiifotifch, adj., začasen, namesten, poln. tymczasowy, böhm. zatimni. Protiiiorinut, baž, začasna naredba. protiocant, f. $cranžforbetet; fiager. protiocat, bet, f. SBeflagte. Protiocation, ptotiocirung, bie, poklicna boj; prošnja za presojo. Protioctrcn,f. §eraužforberit: ¡Berufen ftcb. P rob o«, f. profog. projenet, f. SKäller; Shcftifter. profimität, bie, bližnost, bližnja žlahta. projebtren, v. n., ravnati, iti. projcbitr, bie, ravnava, f. projeg. projcnt, baž, (pro Cento), od sto, od- frojetttafll. stotek; ju S Rrojent, po pet od sto; knji-garski dobiček. Rrojentnal*, tu 3ffcgn. odstotni. RtOJtft, bet, bet {Redjt«gang, pravdanje, pravdno ravnanje; bet 9ted)t«I)anbel, pravda; ben frojef getotmten, »erlieren, pravdo dobiti, zgubiti; burdj Rtojefj gewinnen, pri-pravdati kaj, izpravdati kaj, iztožiti kaj, s pravdo dobiti, izviti, izdelati; et Ijat fein gonje« SBermögen buri Rrojeffe »erloreu, vse svoje premoženje je zapravdal; s|itOJ jef; führen, pravdati se, pravdo imeti s kom; Sinem ben Rrojef madjen, tožiti koga; furgen Rtojefj machen, ob kratkem odpraviti, hitro odbiti; ein bet, koder, kodrasti pes, pudelj *, (aud) russ., bohm. it. poln.)-, naj; toie eitt Pubel, moker kakor miš; er ifl befanilt »ie ein btinter Pubel, znan je kakor slabdnar; eine fiegelbaijtt, f. biefeS; ein ffierfefien, blod, blodnja; zmota, pomota; eitten Pltbel llia= d)eit, fd)iejjeil, (pri keglanji) slabo, napčno vreči; sploh zmotiti se, zgrešiti, pogre-šek ali pomoto storiti; f. a. pfiitjC. Pltbel biti, adv., pubelbicf bettunfen, do do- briga pijan. Pitbelfifi, f. SffielS. pllbelblinD, ber, koder. pllbelfOpf, ber, kodroglavec, kodrolaseo, koder. Pubelntii^e, bie, kosmata kapa, kučma, nad) M. muta. pnbeln, v. a., (Šinett, gerdo kakor s psam ravnati s kom, kakor svinja z meham; f. a. Pnbeln*. »., keglati; pri keglanji ne zadeti; sploh zmotiti se ali zgrešiti', pomoto storiti; opotekaje se iti kakor pijanci, gugati se; baS 93rot pllbelt, kruh se je spakedral. Pubetniirnfd), adj., ves smešen, norčav, glumljiv, godčevsk, šaljiv. Pllbelraitfje, bie, zelo kosmata gosenica. Pil b elf d) It ep f e, f. PMIfönepfe. Plldcnd», sram, f. ©eburtžglieb. Pitber, bet, ein feines QMoet überbauet, f. PlllDet; Jijaarpltbet, moka ali štupazalase, ttad) Gutsm. baS russ. pudra. Pnbetbeutel, bie, mošnjica ali žaklič za vlasno moko ali pudro. pil betblitf et, ber, pihavnik ali sipavnik, iz kteriga bc siplje moka ali pudra na lase. Pubctbiinbler, ber, pudrar. Pubetig, adj., oštupan, opudran. pubetritltiet, ber, pudrar. pnbernt(td)erin, bie, pudrarica. pltbetmnnlel, ber, ogrinjalo, ki se jemlje pri pudranji las, poln. podwfosnikpod-vlasnik). Pltbetn, v. a., oštupati, poštupati, štupati, potresti, potresati lase z moko ali pudro, opudriti, opudrati, popudrati, pudrati o; er pudriti, prašiti. piiberpiifter, f. Pnberbliifct. pnberquaft, bet, štupavnik, f. a. pnbcr* bliifet. Pnbetfolltt, ber, pudrasti losos. pnberfd)itd)telf bie, škatla za pudro, pu-drenica. Pitber jndet, ber, sephani, stolčeni cuker*. Piierilia, pl., otročarije. Puerperalfieber, f. tinbbefifieber. puff! puli! puf! tresk! žok! lop!; es Wirb Püffe regnen auf betitelt Stttfel, lop! lop! bo pelo po tvoji gerbi; ber Puff, bunka, puh, udar; einen puff geben, f. Puffen; nabrani, široki rokavi; 9ittf<$lref(ltng, buh, nabuhnjenje; umetno zvišane ženske nedra; baS iji ein Pllff, ta je bosa, ta je izmišljena, smešna govorica; aitd) prazna ba-harija, f. Sluffifincibeteil puffÜrntel, ber, nabrani široki rokav, ka-koršne časih nosijo ženske. Puff bo h ne, f. gcigboliitc. pllffCIt, v. a., opuhati, puhati, otleči, o-tolči, tolči, lopniti, lopati, nažokati. na-bunkati. bunkati koga s pestjo, f. Ptii= geln; dregati. gnjocati. žokati, sovati s pestjo; ben SBeiit puffen, (Promuj.) vino mešati, čaplariti (M.)', v. n., einen bunt; pfeit ©djall »on fid) geben, bobotati, lop- 1204 puffen. niti. loputniti, loputati, hrepati, f. Sntttpf; anfdjtoellen, nabuhniti se, napihniti, napihovati se; vulg. ei pufft, to je nekaj, to nekaj kaže. Suffen, bet«, bunkanje, puhanje, lopanje. Suffet, ber, puhavec; Sacfpiflole, pištoli-ea. mali samokres, f. a. £erjetOl. Sufff*>iel, ba«, puf». Sltfftnageu, bet, kmečki voz z neokova-nimi kolesi. Siigqel, f. Seifuf. Sntffanee, f. SWadjt, ®rogmnd)t. S'tfen, v. a., zmakniti, zmikati, izpleti. SuiCtei, bie, mala tatvina. Suiljttfttg, adj.. zmikaven, tatvinsk. Sule, S»lien, Snllmlin, f. ©cmif, fialjn. S n I en, Snlfen, f. .tnetyen, tlauben. Sit II, f. Subelfoflf. Sulic, bie, eine glafdje, vampasta sklenica; i)arn, scanje, scavnica. Sitllen, v. n., f. (Saufen; Siffen. Sltllicinella, auf itai. S^atern, puliči-neia *, f. §angtDitrft. Sllllfanc, bie, vampasta sklenica. Sltllmeifter, ber, veliki pijanec. Snlfict, f. Snlt. SltltOfi, (Tringa squatarola), f. SutbCl. Sni«, bet, Sdjlag, udar, udarec zlasti na zvon; bet Sdjlag bet Sulžabetn, trip, bilo, cip, bitje, tep(enje), tolčenje žile privod-nice, russ. n. poln. puls; Sul«abet, ttacb Gutsm. u. V. cipla, bei Gutsm. and? ba« kroat. žila igravica, poln. tetna žyla. nad? Vertovec žila odvodnica, odvodna žila tt. Sllttaber (vena), žila privodnica, privodna žila, hingegen nad? Dr. BI. gerabe umgefeljrt, fo trne aucf) int Böhm, nad? Presl odvodice Slutaber, ttnb privodice. Su^aber, obfdjon Jungman mit iRürfftcf)t auf'« Jpetj al« ba« ®ett= trum be« Slutttmlaufe« bet erftgenannten ®e= jeidjnung ben Sotjug gibt; bet iteitt» fdjlägt, cipla tepe, tripa, bije, tolče, (ein Wal fd?lagen, tripniti); ein heftiger, fdjtoadjer, itn; gleidjer Sul«, močna, slaba, nestanovitna žila; er hat feinen Sul«, žila mu več ne bije, ne tepe; nad? bettt tyulfe fühlen, pošlatati žilo, kako bije, kako kri teče, puls poskusiti. S»lSaftet, bie, f. Snlč; cipla, nach M. a. cipnica, cipna žila, nad? beut Russ. bijoča žila. SnlžabergefdjtDulft,'bte, SulSaberfrofjf, ber, (aneurysma), razšir ali razteg žile privodnice. Sulf tttion, bie, bitje, tepenjc, tripanje pri-vodnih žil. Sulfeu, Sulfiten, v. n., biti, tepsti, tolči, tripati; tiod? pnlfet Sehen tn feinen Slbern, še bije življenje v njegovih žilah. Sulžhamnter, f. Sffiaffetharamct. Sul§!, f. Solhenrohr. Sul ž le n, f. SlütWern. Sulžnteff et, bet, bilomerf, cip Omer f. Sulžfdilafl, f. Sni«. Sulžftillftanii, ber, SnISftocfung, bie, (Asphixie), oterpnjenje privodnih žil, o-krep ker vi. Sulbetfantmer. Sulžttane, f. SuISnttffer. Sulžjittern, ba«, tresoči žilni trip. Snlt, ba«, naslon ali polica za bukve, ttadj bem Böhm, podstavek, pult; in bet JtriegS* baufunft, nad? bem Böhm, naboj. S" Iti a d), ba«, einhängige« ®adj, nad? V. klanica, nad) Zal. pristrešek, streha samo z eno položno stranjo. Suitoer, ba«, überhaupt, prah, moka, (jun. SDfehl), štupa*; al« Slrjenei, attd? SülPetien, nach allen anb. flap. ®ialeften, prašek; štu-pa»; Schief pttlPer, nadj ben übrigen fla». strelni prah, aud) prah fdjledjtljin, nach V. smodnik, geti), pulfer*, purfelj *; et ift nicht einen Schuf SulPer trerth, ni poka vreden, ni piškaviga oreha vreden, ni za nič, za nikako rabo; Fein Sulset riechen fönneu, ne moči vohati strelniga praha, babjoserčen, boječ biti; biefe Solbaten h®5 ben noch fein Sul*>et gerodjen, ti vojaki še ne vedo, kak duh ima strelni prah. še niso bili v bitvi, v ognji; et hat ba« Su'5 per nidjt erfttnben, bebast, zabit je, nima dokaj v glavi; ein SttlPet für bie Stugen, vulg., predrobno pisanje; ju f5ul»et machen, jloffen, f. SulDetifiten: ©nem ein Sü'set--djett beibringen, zaudati komu. Sult>er=, i. b. 3ff«n. —za strelni prah ali smodnik, —strelniga praha, —prahu. Sulberartifl, adj., prahast, prahu podoben. Sulberbeutel, bet, Snltoerbiidjfe, bie, prašnik. Siilöerdjen, f. Sulbcr. Sulberbamtlf, bet, dim ali čad od strelniga praha. Sulbetbonnet, bet, pokanje, germenje strelniga praha. Sulberfaf, ba«, sod za smodnik ali strelni prah, sod strelniga praha. Sulberfeße, bie, rešeto za strelni prah. Sultierflanttne, bie, plamen vžganiga strelniga praha. Snlöerflafche, bie, prašnik, f. Snlberhotn. Sulticrnantj, ber, podkopni prehod s strelnim praham napolnjen. Sni D er h anbei, bet, kupčija s strelnim praham ali smodnikam. smodničarstvo f. Sulberhanž, f. Sufoertburm. Sulberhnlj, f. Faulbaum. Snlbtthotn, ba«, rog za smodnik ali strelni prah, ltad? bem Böhm. U. Poln. pra-hovnica. Sulberidjt, adj., sephan ali semlet na drobno, štupast, prahu podoben, böhm. praškov! ty. Slllbetig, adj., kar ima prah ali štupo v sebi, sephan, stoičen v prah. Sulberifation, Sulberifirung, bie, sepha-nje, razmetje v prah. Sulberifiteu, Šiilbern, v. a., v prah stleči, stolči, tolči, razmeti, semleti, meti, sephati, phati. Sulberiamnter, bie, smodnišnica, ali kamera za strelni prah v ladii; in eiltet ÜRte; ne, russ. kamera podkopa; del kanone, PulBerfarren. kamor Be smodnika ali strelniga prahu nasuje. Pulicrfatten, ker, voz, kola za smodnik, prah, (russ. jaščik porohovoj). PnlBerfom, ta«, (posamno) zerno smodnika ali strelniga praha. PnlBermad) Cr, ter, kdor dela strelni prah, smodničar f. Pit IB C t nt ag O 5 i tt, ber, zaloga ali magazin strelniga praha, f. übr. PulBCttljUtlll. PulBettttaft, bas, mera, merica za smodnik ali strelni prah, kar ga je treba na en strel, patrón *. PltlBCrmaffe, bie, ettoa prahovina ali zmes, iz ktere se dela strelni prah. PulB Ctmiiljle, bie, praharnica, mlin za strelni prah, pulfrarnica. PulB erntiillcr, bet, praharf, smodničar t, (russ. porohovoj master). PnlBern, v. n., praške ali zdravilne štupe jemati, uživati. PiilBcrn, V. a., i pulBertfirtu, v. n., u-streliti, sprožiti, f. a. fiOŽfaljren. PulBemapfdjen, ba«. kresilo. pn I BCtpt fl b C, bie, skušanje strelniga praha. pu IB etra utf), f. puiBerbampf. pulBtrrijlldien, f. Patrone. pttlBerfatf, bet, in ben genertoljren, bie ©telle, »o ba« Pulser bie grof te ®el»alt au«ñbt, nad) F. strel; vreča ali meh s strelnim praham napolnjen. PuiBerfatj, f. pulBcrmoffe. pnlBetfAen, adj., kdor se strela, boja »><>j'i f- $cig. PulBetfdjttiamm, bet, goba (s potresenim sniodnikam, da se je rajši prime ogenj). PnlBCrfdjmattger, adj., kar ima mnogo strelniga prahu v sebi, bohm. prachotežky. PulBcrfictl, ba«, sito za strelni prah. pnlBtrfflrengcn, ba«, razbijanje kamenja s strelnim praham, razstreljanje. PnlBCrtljUrnt, bet, smodnišnica, pulferni-nica», turn, v kterem se hrani strelni prah, zidanica za strelni prah, (russ. porohovoj magazin, bohm. prachovna). Pulnertonne, bie, f. pnlBerfafi. pUlBCttBagCli, voz strelniga praha; f. Pul= Berfarren. PulBerlnnrft, bie, meh s praham napolnjen za zažiganje podkopov; strelnoprašna klobasa. Puntaj! in t. f. pnff!; pumi, tet, f. puff, ber, @io§; al« @$roipfwort, teleban, štor-klež; auf pump neljmen, f. SBorg. pnmp&runncn, f. Purnpe. pumi C, t" í nad? bent Kroat. sesaljka, tromba (aitdj i tul.), pumpa, vodovlak, poln. wodociag (~vodoteg), ti a (6 F. guba (?), russ. nasos; ein SJtltntien, nad) F. šterna na žago; vodnjak ali kladez na pumpo. punteen*, i. b. 3fggn. sesaljčni, pumpni. pumpen, v. n., bunkniti, šterbunkniti (v vodo); v. a., pumpati, na sesaljko vleči, plati (poljem), trombati, (nad) F. au<$ žagati u. z gubo obet gobo vleči), s pumpo Punit. 1205 zajemati, čerpati; ba« Sffiajfet au« bem @<$iffe pumpen, vodo izplati, plati iz ladije; in bet ©tubentenfprad)e, na zajem ali na posodo vzeti, jemati dnar. Pumpenärmel, bet, pumpni rokav na la-dijah, (po kterem se izplana voda od-peljuje). PumpenBoljrer, bet, kdor trombe verta, sveder pumpnik. Pumpenbaal, ba«, pumpni odvod na (la-dijah). pitmpengat, ba«, pumpno ustje, pumpentyaten, bet, pumpna kljuka, pumpenljcrj, f. pumpenfdjulj. puutpenfaften, bet, pumpni oboj. pUtnpentlappe, bie, zaklopnica, jeziček pri pumpi. Pumpcniolbeit, bet, pumpni precep, puntienmndjer, bet, pumpar, sesaljčar. pnmpcniuitfc, t>ie, pumpna razsoha. pumpenroljr, ba«, pnmpenröl)re, bie, pumpna cev, pumpni ror *. Pump en fau g et, f- Pumpenfcf)ul>. punt|)enicilti, tet, pumpni čevelj. pnmj>eil{d)tBengel, bet, sesaljčna ročica, pumpenftange, bie, pumpenftocf, bet, bie eifetne, aud) l)čljettte ©tange itt bet pumpe, ati tocld)e bet Pumpenfdjulj befejliget ifl, pumpni drog; ifkmpeiiflocf, al« ^auptt^etl bet pumpe, f. pumpenrötjre. Pumflenftiefel, bet, srednja cev v pumpi, kakoršne se rabijo na ladijah. Pumflentnerf, ba«, mašina s pumpami, f. a. ©auguieri. Pumpet, ber, pumpavec, kdor vodo vleče s pumpo; kdor na posodo jemlje. Pumpetmette, bie, tta. n., opertiv nositi, puntt, punct, bet, ©tid) mit einet feinen ©pige, pik; üüpfel, Seiten in bet ©d&rift, pika, piknja, russ. točka, poln. u. bohm. kropka (Stopfen), aud) točka; mit Punften ntal)len, s pikami malati; auf ben punft, na tanko, pično, russ. točno; etwa« nad) allen fünften erfüllen, kaj po vsem dopolniti, na vse strani, po vseh delih; nta« biefen pnnft betrifft, kar se te reči tiče, kar zadeva to reč; auf bem Pltnlte flehen, nad) F. u. im Böhm, na tem biti, beffet nakaniti, kaniti, nakanil sini bil, volja me je bila; pripravljen biti; f. a. SBegtiff (im söegtiffe fein); (Sinem ben punft übet ba« i fegen, razlagati komu, kar ne potrebuje 1206 Punfiacbat. razlaganja; unb t)iemit inadjte et pltnctum, s temi besedami je končal ali nehal; bie= feti puiict moden mit nidjt bcruljren, od tega se ne bova menila; bet i£f;eil eitter Siebe, del; ein @ag, stavek; Slbfag, odloček, odstavek; e« batf feiit Pntictdjeti fcblen, prav nič, le pičice ne sme manjkati; punft fine« S3ertragež, člen, členek, (imenitniši in torej odločno povedana) reč; zadeva, okoliščina, okolišina; f. a. ©CgeilftOllb; ein fefjt fleinet, fattm merfliČHt Ž^eit, ein punftdjetl, pičica, zernee; punet ftebett Ut)r, na tanko ob sedmih, kakor ura odbije sedem; bie Sadje iji anf ben Punct gelangt, prišlo je do tega; ein loid)tiger punet, imenitno mesto, f. platj; Punct f ur punct bes antloorten, na vsak člen posebej odgovoriti; bie @tbe ijl nut ein Puttct gegett ba« ®anje bet ©djopfltlig, zemlja je samo pičica, zernee proti vsemu stvarstvu; (geom.) einen fe= jleil punct fltdjen, iskati terdniga mesta; (SnbpUltct, konec, skrajnost; Slbeitbputut, srednji zahod, zahodišče, zahodiše; f. a. Stanbpunct, Šctiiocrpunct, SOiittctiJuiict u. togi.; in bet SJiaturg. (Serpula planorbis), ploščasta, plošasta lezovkaf. punltttdjot, bet, opikani ahat. pltltf tatiOll, bie, načertek, ali spis poglavitnih členov kake pogodbe. Punfteifen, f. Pnnttirrab. $ u nit en, f. Punftiren. punftfnm, bet, (Polvpodium), sladke koreninice. P11 It l tir en, v. a., opikati, napikati, pikati, pike narediti, delati; s pikami, iz pik narediti, narejati, (n. pr. podobo), nabadati; s pikami zaznamiti, zaznamovati, osnovati, oznamenjati. plinltitlunft, bie, umetno punktiranje ali pikanje. Punltf Dtalle, bie, (Isis millepora), ko- ravda mnogopičnica. Plinitirnobel, bie, punktirana igla, rez- barska igla. Pnnltirrab, ta«, punktirno kolesce, piittltlidj, adj., natančen, pičen, russ. točen; ein punttlid)er 3)iann, natančen mož, audjtenak, ki se terdno derži reda; punft* Itd) 0enid)ten, na tanko, pično, po vseh delili opraviti, opravljati, storiti, delati; adv., na las, na tanko, natančno, ob uri, na uro, kakor ura; ob odločenem, ob pravem času. piillftlidjfeit, bie, natančnost, pičnost. pttltlt 1 ilt i C, bie, čerta s piko zaznamlje-na; neka Karolinška pikasta kača. punftmafjig, f- Piinltlidj. $ 11 It f tO, in 1'uncto, glede na —. Punitrab, f. punttirrab. punitftetu, f. ®tanit. punltnatiou, bie, pikanje. puultucll, f. piinltlidj. punltllt, tie, att bem ®eefelbet Sitdjbrucfet; prejfe, nad) F. bodilo, punktura, bolim. zabodka. pupptaljaft. punftmcifc, ude., členek za členkam. stavek za stavkam, punkt za punktaiu. ^nn§, punj, f. fmarneft. pUltfdj, ter, punč, russ. punš. punfdjbeibet, ter, čaša za punč. plinfdien, v. ti., punčevati, punč piti. punfdjeule, bie, navadna sova. Punfrbgcift, ter, punfdieiienj, bie, pun- čevina, punčev izleček. PuufdjgefeUfdjflft, bie, družba punče-vavcov. Pun (blieb, ba«, pesem, peta pri punči. pUH djlbffcl, tet, žlica za punč. P Uli djpUlDCt, ba«, punčev prašek, pult (¡JlDirtb, bet, punčar. punftbfflirtbiu, bie, punčarica. piint, f. Spifce. pltltJC, bie, punec *. punjiren, v. a., puncirati. punjttung, tie, punciranje. P Up tli, ter, SWünbel, sirota nedoletna, varovanec; 'Pupille, bie, varovanka. pnpillar=, tli šfggtl. sirotni, sirotinski, varovanski. pupillarbepofitum, ba«, sirotinsko hranilo. Pupillnrgelber, fig., sirotinski denarji, pupillatmafig, adj., sirotinsk, ptipillar--mäpige ©ic^erf>eit, sirotinska, t. j. taka varnost, kakoršne je po postavi treba, glede na sirotno premoženje. Pupillarfubftitntion, bie, pupiiamo pod-postavljenje, postavljenje dediča po nedo-letnem dediču. Pupilattabelle, bie, sirotinski razkazek. pupillatbetmbgen, bo«, sirotno, sirotinsko premoženje. Pupille, f. Slugeuftern. pupillencollcgtum, ba«, varstvena sod-nija. PupiUe It tati, bet, varstveni svetnik. pupillengelber, f. pupiHargelber. Puppe, bie, Äofetoort für ein f leine« ÜRäb* djen, punica, punčica, čeča; fo audj bie itacf)gcmad)te_ gigur eine« Ätnbe«, Žotfe, punčika, čeča, lila (böhm. u. poln. lala), lilika, donda, puža za igračo; nad) tem Poln., Böhm. n. Kroat. lotka; audj moži-ček; ein Süfdjel Sinfen, motati tie giftet ben Äöbet binben u. bgl., nad) F. plavut, bei beit 3nfeften, meh, mešiček, mešič, zapredek, žok. russ. kukla, ttadj tledced trudlo; toaijettformtge ©djilffolbe, sveča, f. ;)iol)tlolbe; po konci postavljeno snopje. Pil p p en, v. n. U. v. a., s čečami, s pun-čicami igrati (se), donde, puže, lile delati; po konci postavljati snopje, nad) bem Böhm, grotiti; ribe vabiti s plavutjo; zamotati , zamotavati v kaj; v. r., jtdj pup* pen, zapresti, zapredati se, zaviti, zavijati se v zapredek, f. übr. iöctpltppen. pitppeitgefitbt, ba«, lilin, punčičin obraz, obraz ali obličje kakor lila, nepomenljivi obraz. Puppenhaft, adj; lilast, dondast. pužast. RnppenfiimMcr. Rttppenpnbler, bet, lilar, prodajavec lil, puž, dond za igračo. Ruppcnbüllc, bie, mešiček, f. Ruppe. Ruppenftrfdje, f. Subenltrfdie. Rllppcnftflm, ber, kupčija z otročjimi igračami , z lilami, igračarijo. Ruppcnlrümcr, ber, lilar, kdor z otročjimi igračami kupčuje, igračar, lotkar. Ruppcnfraraerilt, bie, lilarica, igrača-rica, lotkarica. RuppCltmadjer, bet, lilar, kdor dela pun-čiee ali lile za otročjo igračo. Ruppcnriiuber, bet, neki hrošč, ki za-prede žre. Ruppeilfpiel, bas, igrača, igranje z lilami ali punicami; f. a. äJiarionettenfpitl J ^ f inberci. RuppCHftailb, ber, zapredstvo, zapredenost. R n p p e n 10 e r f, Ruppenjcug, f. Riippenfram. Rur, adj., unsermif^t, uttt>erfäl)d^t, čist. nach M- samočist (aud) böhm.), nezmešan; purer SBein, samo, čisto vino, suho vino, (nad) V. celo vino); eS ifl put lauter itidjts, je samo ljubo nič; golo nič je; pute 9Bafyt« t>eit, gola resnica, živa resnica; attS pu* ter £ab|Uiir, paftet, bet, hukač. piifter, bet, S8o»ift, ber,babji pezdec; flei= tiet ¿Slafebalg, pihavnik, pihavniček, mali meh. Pttflerfliifen, f. giitfen. piifter i d), bet, pihalo. puffern, f. gliiftern. pu it ig, f. Stufgcbnnfen. puftrohr, f. Sölaferobr. Pute, bie, put^uhn,f.Truthuhn;©djlaram* heiler. PÜte, bie, solna sveča v solarnicah. putenjunfer, f. Sanbjttnfer. puter, puterhahn, f. Srnthahn. P U t er n, v. n., hitro momlati in govoriti, govoriti. da sline odšterkavajo; f. a. ©djelten. Putrefaetion, f. gunlnifi. putrežeenj, bie, gnijenje. putrežeiren, v. «., gniti. P111 f d)! interj. os! os, os! šu! šu, šu! Putfd), bet, mčrtl. terk, terčenje, nepomen- Ijiv poskus prekucije. putfd) eit, v. n., terkati se, z glavo zagnati, zaganjati se, terčiti s kozarci. Pult, baž 9tufen bet Sühnet, put! put! pit! pit! Puttihen, baž, pitka. Putte, piitte, f. Pfii^e. putten, v. n. u. a., kopati zemljo, vodo vleči iz šterne. Put», ber, bie .§anblung ba man pufcet, če-denje (čejenje), opravljanje, napravljanje, lepotičenje, zališanje, lišpanje; baž ©epußt fein, lepa naprava, attež, toaž jut 93etfd)č--iterung einet Sadje, namentlich aber in 93e* jug auf ben Slitjug bient, lišp, nach V. snaga (eig. Sfeinlichfeit, im Altsl. aber Statte), našmig, kinč (\magy.), poln. stroj, russ. ubor, ubranstvo, serb. ures, nakit, böhm. okrasa, ozdoba; f. a. ©alantericroaure; ein PujJ ©»igen, špice za eno napravo, kar jih je treba za eno opravo. Puljbetfen, f. Sarbierbeden. putiboife, bie, eine Sßerfon, bie immer ge* pugt geht, gizdalin, našopirjenec, lišpanek; treibt, pitgbirne, lišpanka, ženska, ki se vedno lišpa in lepotici, gizdavka. Piti^e, bie, f. Sidjtputie; unb Sidjtfdjnnwte; auch P»ffe. Pu^eifen, baž, bei ben iKautetti, nach V. plazna, špičasta plazna. Pufcel, bet, kvas (pri pekarjih). Pu^eu, bet, int Dbjt, f. Su^; in ben tenwerfen, rudna gruda. PutSeu, v. a. u.r., fäubetn, (»oat ©chmufc), Pnfcen. očediti, cediti, otrebiti, trebiti, otrebljevati, očistiti, čistiti, osnažiti, snažiti, obrisati, brisati (n. pr. čevlje); ein tvenig pugen, fo i»ie andj nutjrere Oegenjlanbe načfy einan= bet pujsen, počediti, potrebiti, počistiti, po-snažiti; npd? einmat, Bon tteuem pugett, precediti, prečistiti, pretrebiti, presnažiti; blati« fen, olikati, osvetliti, likati, svetliti, der-gniti, da se sveti; ftd) fcte 9lafe pujjen, u-sekniti se, usekovati se, bohm. izsmerkati se; benSBatt puljen, obriti, briti koga, se; ben geinb pnfcen, natepsti, nabiti sovražnika, mnogo mož postreliti mu; bas 8id)f pujjen, svečo usekniti, usekovati, uterniti, utri-njati, bohm. utriti, utirati; bie @ternepu(sen ftd), zvezde se utrinj'ajo, padajo, se po-takajo, serb. lete; bie SDiauer pugen, ome-tati, ometavati zid; (Sitiett pujjen, okregati, kregati, ozmerjati, zmerjati, ošteti, oštevati, obrati, obirati, posvariti, svariti; «Pfetbe pugen, konje snažiti, česati; f. ©triegeln; bie ŽBaume pujjen, drevje otrebiti, pretrebiti, trebiti, spodrezovati, klestiti, prebirati suhe veje, russ. podčistit; »erf^onetn, f^mucfen, nališpati, lišpati kaj, se, lepo napraviti, napravljati se, nalepotičiti, lepo-tičiti se, Iepotiti (Gutsm.), okinčati, kin-cati, lepšati, zališati, šmigati se, šopiriti se (uberntafiig pugen), russ. ubrat, ubirat, poln. u. bohm. strojiti, aud) krasiti, ozdo-bovati, ličiti, serb. kititi, rešiti; bie 93ogel pujjen ftd), ptički se obirajo, se cedijo; in bet ©djmeij aud) fiit: f^neiben, tobten, aucb »tel effen, f. biefe, pu|', i^n, f. 5Putfc(|. iPntjen, bas, f. Pili). bet, snaživec, čistivec, trebeč, lišpa-vec; ©artpujjer,f.SBarbier; f. a. Sptbteuc, SBerroeiS. p U tj C t i n, bte, snaživka, čistivka, trebivka, lišpavka. fu^gegcnftonb, bet, reč, roba za lišp. II C nt (t d}, baž, lišpavnica, napravljav-nica, izba, kjer se zlasti ženske naprav-Ijajo in lišpajo, lepa, ozališana soba. SPufcgetDItnb, baž, prelepa obleka. pn^bflltbel, ber, kupčija z lepotijami, z robo za lišp, z modnim blagam; f. a. ©0= lanterieljanbel. iPutjljaniller, ber, prodajavec robe za lišp ali modniga blaga, lepotninar f. fuljljnnblerin, bie, prodajavka lepe modne robe ali blaga za lišp, za lepotijo. Putjljan&lung, bie, prodajavnica modniga ali lišpniga blaga, tj 1)01 J, baž, bet beit ©djufiern, šoba (V.J. Spn^tfl, f. Sn^ig, Srotlig. Pit t! i j) C l, bet, človeček, možiček. | u lj j u it g f c t, f. futjbo tf c, Samtnermabdjen. ^Uljiaften, bet, omara za lepo robo, za lišp. SMfoif, bet, glava; f. §anbenftoiJ. »putjtaben, f. pu^anMung. tj materin, bie, f. Pu^itnblcttn, bcntniracrin. «PMagortfö. 1209 Putjtnaf djine, bie, čistivna mašina. ipn^met&el, bet, (bet ben Klempnern), pre- bijavno dleto. Sßutsmeffer, ba«, (brivna) britev; bei ben Sotygetbern, stergon. Pn^mittel, baž, čistilo, lepotilo. pn^narr, «Pn^narrin, f. ißuljbotfe. ipn^nellfen, f. ipoffenreiffer. Plt(jq 11Cl)lC, bie, brislja, otirača. $utjfad)e, f. *Pnfcgegcnftan&. P It tj fdj a d) t C l, bie, škatlica za traki in tako robo. Purere, bie, f. Sidjtynfce. ipntjfdjranf, f. spnfcfaften. iputtftein, f. SBimšftein. $n^ftitbe, bie, f. ipnljgemadj. Spu^fudjt, bte, lišpljivost, šopirljivost; f, §offaiirt. fn$fü($tig, f. $op$t«0, Putjtifd), ber, mizica, pred ktero se ženske napravljajo; f. SoilCtte; mizica z lepimi rečmi. Pn^toaare, bie, «pn^toerf,bas, lepotija, le-potnija, lepotinstvo, roba ali blago za lišp; f. a. ©alanterienmare. SPu^jangt, bie, trebivne kleščice, klešice. Pu^jcng, bas, snažilo, priprava za sna- ženje, za čiščenje, roba za lišp. fuijS immer, f. pufcgcmad), russ. nbor- naja komnata. f II3 ett, bet, zamazana, zalita čerka v natisu. U330lanerbe, bie, pucolana. Pygmäen, pi., pritiikovci, f. ¿merg. SpDgmiiifdj, f. Šmcrgartig. ipt)rallOlit, bet, natty bent Böhm, jinoža-rec f- spgramtbal, sptiramibalifd), adj., pirami-dast, piramiden, ostrostolpen f. P^ramibe, bie, ein gtopež, nad) oben fpifc« julaufettbež ©ebäube, betgleidjen man in Slegfypten finbet, piramida; eine ©pijjfäute, nad) V. robata štula, ita<$ bem Poln. robati ostrostolp, Qböhm. jehlanec -J-). Pljramibenförmig, f. pijramiöal. iptjranti&eiH)af)pel, bie, laška topola. Ptjrenüifth, adj., pirenejsk. Pt»retifd), f. fieberhaft. Pt)rologie, bie, ognjoslovje f. ftjrolt, f. ©olbamfel. Pqromantie, bie, prerokovanje iz ognja. Spirometer, bet, ognjomerf. Sß^roractrtc, bie, ognjomerstvo f, PtjrOfl, bet, pirop*, češki granat. iP^rO^hOt, bet, samonet. $t)roted)nif, f. geuerlnnft. ptjrotclcgra^, bet, ognjeni telegraf», telegraf z germadami. ipt)rrl)id)iu3, bet, ŽBetSfitfj, (uu), pirihij. ipt)rri|OHiancr, f. Bttetficr. iptjthagortfth, ftittiagocdifth, adf., pita- gorsk; ptjtljagoräifctyes ©tillf^weigen, pita-gorsko, predolgo molčanje. 1210 Qua. Dualen. H na, al«, kakor. uaal, f. Dual. Duaašf, SroaS, ein ruffifdjeS, bierartigeS ®e* tränte, kvas. Duabbe, Duabbel, bte, bie Sffiamme bes iRinb»iel)eS, nader, žvader, podvratnik, na(^ bem Russ. podgrodek, böhm. laloch; aud) kos tolstlga mesa; eine moorige ©teile, Guäbbe, močvirne tla, zamok. Quabbelig, adj.. masten, tolst, debel, da se trese; »on ©peifen, plevek. Cliabbcln, v. n., tresti se, zibati se, kakor se trese ali guglje žolča, tolšča ali pa močvirnat svet. Du a tfel, bie, f. Sffiadjtcl. Duadelbeere, f. Duafclbeere. Duadeldien,, bas, igračica. DU 0 d e t e i, bie, blebetanje, klobasanje (böhm. jebod) klabositi); otročarija. Duadelbaft, adj., otročji, nepremišljen, nestanoviten, motovilast. Duadelbaftigleit, bie, nestanovitnost, nezanesljivost. Duadeln, n., quafeln, čeljnstati, klo-basati, govoriti nepremišljeno; ttmcfeln, čenčati, omahovati, gugati se, klamoteriti, motoviliti se, otročji biti; quarfelnb fjetanfoui; men, prigagati se, pricencati. Duadenlraut, f. Sittminbe. Du adlet, bet, vertoglavec, motovilež, nestanovitni, vetrasti človek. Duadfalbet, bet, mazač, vračuh, mažar, maziiar; f. a. gfiarlatan, Plarftfflreier. Duadfalbetei, bie, mazarija, mažaštvo, šarlatanstvo *, nad) Gutsm. mazilarija. Duadfalbetiu, bie, mazačka, mazilarica, šarlatanka *. D U 0 d j a 1 b e 111, t>.«., mazilariti, kakor neuk, ozdravljati ljudi sosebno z vsakoršnimi ma-žami ali žavbami, šarlataniti. Du ab, f. SBöfe, Uebel. Duobartig, f. Sööäartig. Duabbel, bie, f. Plattet; rndeče znamenje po pičenji. Duabbet, f. Dueber. Duabbern, f. Söianfdjen, Sneten. Du ab er, ber,Duaberftcm,bet,Duabctftiicf, baS, rezani četverovogelni kamen, v štiri vogle rezani ali tesani kamen, (rus*. audj plitnjak). Duabtagefima, bie, perva postna, pepel-nična nedelja, od ktere je 40 dni do ve-likiga petka; Duabrageftmale, post (štiri-dcsetdanski). Dnabrangutär, f.Pierctfig. Duabtangulum, bas, četvero vogelnik, četverokotje enakostrano. Du ab t an t, ber, kvadrant*, četert kroga, (oglomer, Sffiitifelntajj). Dnabtat, bas, četverovogelnik ali četverokotje, četernik (Zal.), s štirimi enacimi stranmi in pravokotji, in allen fla». 3Dor= terb. audj kvadrat*, in einigen neuetn flo». Sudjern štirjakf; bie jtteite potenj, kvadrat, druga stopnja ali potencija kaciga čisla; mašna, mašnikovakapa, kvadrat; bet ben šudjbtucfero, kvadrat. Dnabrat=, in bet 3f&g- kvadratni, neti, abet gut ant»enbbat, štirjaški (»om štirjak). »ier* etfig, f. biefeS. Duabratelle, bie, kvadratni vatel ali lakat. Duabratfufi, bet, kvadratni čevelj, štirjaški čevelj. Duabrati(d), adj., kvadraten. Duabtatflafter, bie, kvadratni seženj. Duabratmeite, bie, kvadratna, štirjaška milja. Duabratrutbe, bie, kvadratna palica ali prot; f. a. DuabratHafter. Duabratftein, bet, f. Duaberfteiu. Duabratur, bie, četvernina (Zal.), kvadratura. Duabrattolitjel, bie, kvadratni koren, nad? bem Poln. kvadratna pervina. Duabratjabl, bie, kvadratno število, liadj bem Poln. številni kvadrat. Duabratjoll, bet, kvadratni, štirjaški palec. Duabttenntnm, bas, četveroletje, štiri leta. Duabrige, f. Piergefpanu. Duabrille, bie, kadrilja, poln. kadrvl. m. Dnabriren, v. a., ein Siererf ntadjen, ab »ierelt, v štiri dele razdeliti, na štiri vogle narediti, delati; eine 3aljl mit fidj felbft muttipliciren, pomnožiti, množici ali pošte-vati število samo seboj, na drugo stopnjo ali potencijo povišati, etttrn početveriti f, čveteriti -j", poln. kwadratowač; eine glddje quabtiren, verhnost, poveršje izmeriti, meriti; v. n., fid) fdjicfen, spodobiti se; bas guabtirt nidjt, to se ne spodobi, to ne gre, to se ne primerja, ne prilega; guabtirt, kva-driran, v kvadratu ali na drugi potencii. Duabtupeben, p'„ četveronožci. Duabrupel, f.Sietfad); f.a.Duahruplura. Dnabruptl = 9lllianee, bie,četverozvez-je f, zveza med štirimi deržavami, četvernata zveza. Duabruplum, bas, čvetero. Duabfd), eilt guabfdjes Seug, žlobodranje, kakor bi otrobe vezal. Dnabufe, f. Stote. Duagga, bas, konj kvaga*. Duai, ber, f. ®at. Dnaf! int. kvak! regljanje. Duafel, f. Duadel, SBac&tel. Duatelbeere, f. Badjbolberbeere. Duafel d) en, baS, nebogljeno, cmerdavo otroče. Duateln, v. n., po otročje blesti. Duafen, v.n., fdjreien, toie bie grofje, reg-ljati, ragljati, kvakati, nad) Gutsm. reje- Guaren. tati, kreketati (serb.~), verkati, bet M. ve-gati (?); wie bie (Sitten, vakati (V.), ga-gati; wie bie Waben, krokati; anfangen ju quafett, zaregljati, zakvakati, zaregetati, zagagati. zakrokati; quafenb Wohin fom* men, priregljati, prikvakati, prigagati do —; ganje Xage hinburch quafen, vse dni pre-regljati. prekvakati, pregagati. Dualen, bad, regljanje, kvakanje, gaganje. Dualen, v. n. u. a., fdjteien, Wiebie giichfe, bevkati. bevskati, lajati; böhm. skomliti; toie bie J?afen, večiti (V.), nadj M. kvek-niti, kvečati. cmuliti; wenn bet Jpafe »on §unben ergriffen toirb, zastokati, zavekati, stokati, vekati; »on Äinbern, mit toiberli* djer Stimme f^reien, cmuliti, emerdati se, dreti se, vekati. Ouiilen, bas , bevkanje, cviljenje, cmuljenje. Dualenfrofd), ber, bet braune ©raSfrofcty, Sanbfrofi^, rujava žaba rosnica ali vertna, krohavica; f. (vrbftDfdj, ©tažftofd). Duale H ÍC, bie, (Anas clangula), černi zvonec, srakarica, srakarski zvonec. Dualer, ber, regljavec, kvakavec, regljav- ka, kvakavka, t. j. žaba. Duäier, bet, bevkavec, t. j. lesjak; eine WeligionSfefte, ¿Jttterer, kvaker, kveker, (tre-petač). Duüleret, bie, bevkanje lesičje, kvakerija, kvakersko krivovérstvo. Dnaferente, f. Duafente. i Duälergcfellfdiaft, bie, kvakerskadružba. Duitfcrtfd), adj., kvakersk. Duafftnf, f. Sergftnf. Duafler, bet, žlobudra. Duafreiíjer, ber,(Ardeanycticorax), capia, böhm. volavka krkovec; f. Wadjltcihct. Dual, bie, Sdjmetj beS SeibeS, bolečina, terpljcnje, muka (eig. moka); f. ÜWatter, Sein, Šlage; bes ©emüthes, težava, brit-kost; serb. audjkina; Semanben £luat an« tl)un, f. Dualen. Dualbelaftet, adj., v velikem terpljenji, v težavi in britkosti. Duale, f. Duelle. Duale, bas,f.Dualität. Dualen, v. a., sukati, viti, pestiti koga, hudo imeti ga ali hudo ž njim delati, ravnati, mučiti (eig. močiti), terpinčiti, pekliti, vicati, nach F. gnjaviti, trapiti (nach M. a. böhm. u. poln.~), tarati (treti), moriti; et quält mich mit Sitten, nadleguje mi (me), gluši me s svojim moledvanjem; SefdjtoerDe t machen, težiti, težaviti, težavo, trud delati, prizadjati, prizadevati; britkost delati; et teirb »on bet (Sicht gequält po kosteh ga terga, lomi; (ich mit Sorgen quü* len, skerbeti; mich qnälett Sorgen, skerbi me, skerbi me zjedajo. koljejo, pečejo, moré; vjedati se; bie Wächte quäletl ntid) mit fünfteiligen Staunten, nach F. po noči me strašne sanje peklé; ftd? mit einet Sit* beit quälen, ubijati se, truditi se, upirati se, upenjati se s čim; läjlige (gebauten quäleu mich, nach V. sukajo me nadležne misli; —peči, gristi, boleti (pri serci); f. a. Dualmcn. 1211 SDiarfern, Seinigen, Stoßen; gatben quälen, barve na platnu razmazovati. Duälenb, adj ., trapiven, mučiven, težaven. Dnaiengemimntcr, bas, ječanje (od ve- likiga terpljenja). Dualenrab, bas, kolo za trenje (s kole-sam treti, nar. pes.). Dualentlaben, Dnalentlaftet, adj., bolečin, terpljenja, muk prost, rešen, otet. Du al en bol l, f. Dualboll, adj., mučin, britek, prebritek, böhm. trapny. Duälet, bet, mučivec (močivec), nadlego-vavec, trapivec, peklivec. Duäleret, bie, mučenje (močenje), terpin-čenje, trapljcnje. Dualerfüllt, f. DualboH. Duälertn, bie, mnčivka (močivka), nad- legovavka, trapivka, peklivka. Dualgeift, bet, f. Duäter, gurie. DualgeiJränge, baS, nadležna bliščoba. Dualgeridjt, f. §al§gerid)t. Duälgöttin, f. R-urie. Dualtfieation, bie, pripravnost za kaj, in izrečenje, da je kdo pripraven ali dober za kaj; feine Dualiftfation auStoeifen, svoje lastnosti, svojo prikladnost ali pripravnost za to ali uno službo, za to aH uno umetnijo i. t. izkazati. Dualification3au3u>cig, ber, izkaz pripravnosti, prikladnosti. Dualificationčtabelle, bie, razkazek pripravnosti ali prikladnosti, razkaz lastnosti. Dualtfietren, t). a:, pripravniga, priklad-niga za kaj narediti, delati, koga za pripravniga spoznati ali razsoditi, da je dober za kaj, nach beul Serb. u. Poln. usposobiti, sposobiti koga; v. r., ftd) qualificiren, pripravniga, prikladniga za kaj se storiti, delati, pripravnost zadobiti; qualificirt fein, pripraven, prikladen, dober biti za kaj; f. a. eignen, ftd). Dualifitirung, f. Dnalification. D u a l i t ä t, bie, j. SBefdiaffenbeit, (Sigenf djaft; kakšnost, kakovost; in Dualität eines 3eu* gen, kakor priča; @ute, dobrota (zlasti notranja); Siaare betfelbenDualität, ravno tako, takšno blago, blago tiste verste ali sorte; f. a. SlnfC&en. Dualitattb, adj. u. adv., z oziram na kakšnost, notranjo vrednost, po kakovosti. Dualtoru, f. Stielt. Duall, bet, (Wenig gebt.), vir,klokot,voda, ki vervra iz tal. v Du alle, bie, nad) Sul. klobučnjak, nek morsk žlezasti červ. Duallen, f. ©tauen. Dualnt, bet, biefet ®ampf, par, hlup, sopar, poln. u. böhm. zaduch; f. iibr. SaiHff; biefet Saud), puh, gost dim ali čad; — velika vročina, omotična vročina. Dualnt bab, bas, f. Sampfbab. Dualmbampf, f. 2>am?f. Dualmcn, v. n., pariti se, kaditi se, puhteti, hlapeti, čaditi se (¿W.),idim dajati ali delati, zelo dimiti se, plati; baS ¿iutmer 1212 Oualmtg. »oft quairneit, (c. a.J, napolniti z dimam, zakaditi izbo. Dual miß, adj., dimen, zakajen; bunjlig, soparen, soparčen, zagatin. Ouatort, ber, mučilišče, mučiliše, kraj ter-pinčenja, terpljenja. Diiäliom, f. Ouiiicnb. Oualfter, bet, biefet gäbet ©djleim am £alfe, herkelj, nad) V. hraklji, russ. harkotina, poln. kožuch;— neka stenica na grozdjiči. Du a Ift erb a itnt, f. (Sberefdie; »žeijlbaum. Dualfterbcerc, f. »ogelbcerc. JDualftcrig, adj., žlezast, herkljast. Dualftcril, v. n., herklje, nad) V. hraklje metati, izherkati, herkati (a Itd) russ.'), poln. kozucliy spluwac. Duiilteitfel, f. Duätgeift. Dual Klüfte, bie, težavna, mučna puščava. Du anbei, bet, bei beit j?ol)lenbrentient bet leere Saital in bet äRitte besSDieilerS, ster-žen, pinja; audj bie fenfted)te ©tange in betfelbeit, f. Duaubelrutljc. DuanbelbCCte, bie, neke nešplje vSvajci. DuaubelfOljIC, bie, sterženina, voglje iz steržena ali pinje. Duanbelpfabl, f. Duanbelrutfje. Dnattbclrutlje, bie, Duanbetftange, bie Stangen, weldje fid) itt bet 3Jiitte bes iDiei* lers beftnben, ttadj V. štibla*. Duant, bet, zviti ptič; aitcty Poffettretffet, f. biefeS; kvantač; bet S^ein, videz. D U Ü it t e I tt, QltäntCrtt, v. n., na videz delati. ¿litflntitÖt, bie, kolikost, serb. količina, kolikoča; ©ienge, množina; bie Clltantität bes Sentanben gebiiljretiben Slntljeiles bemeffen, izmeriti, iznajti, kolik je delež, ki komu gre, obet blop, koliko komu gre; eilt S3e» trag, znesek, število; itt betSWetrif, mera, böhm. časomernost; f. @l)lbenma§; biefelbe Ouantität, ravno toliko kaciga blaga, enaka množina. OltailtitatiD, adj. u. adv., po kolikosti, po množini, glede na množino, na znesek, na število. Cluantitircnb, adj., časomeren f, zlogo-meren. Duäntlcr, bet, kdor dela na videz; —za-djanec. 01tani3toetfe, adv., na videz, na oko. &Ultntltm, baS, število, delež, ki komu gre, množina, mera kake reči, znesek; baS gange Quantum, vse splaz, kar je bilo, kolikor je bilo; baSfelbe ¿luaittnm, ravno toliko. DuiinjCl, bet, bet eifetne betoegiidje SRtug att einem J?ü6el, looratt bas ©eil befejliget ioirb, int iüetgbaue, ttadj V. locenj, Jocanj, fonfl kamba. Duapp, f. Sentel; gälte. Quapp e, bie, Slaltaupe, menek, menik, russ. vjun; f. a. tauipabbe, grofdjttmritt. Duappclit, f. Quabbeln. O» a p p 3, f. Quatfd). Dnarantain e, bie, ©efunbljeitsprobe, itad) V. štirdesetdnina; f. a. Soutumoj; kvaran- Dnartal. tina*, zdravstvena zapertija ali zaderžba; Quarantaine fjalteit, biti v kvarantini. Duarantaineanftalt, f. gontnmajanftalt. On ar ber, bet, f. Dueber. Duargel, f. ®efd)rei. Duargfafe, ber, f. Duarlfafe. Quaeritur. vpraša se. Duarf, bet, bet biie Xf)eil bet nad) ba* »ongefdjiebenen ©iolfen, skuta, žura. žmitek, poln., bohm. u. russ. tvarog, nad) M. mo-hot; »ei^er jfoti), mehko blato ali govno; in jebem Ouatfe tuf)ten, v vsaki nič (t vsako govno) nos vtakniti, vtikati; einett Quatf betommjl bu, smolo boš dobil, sploh reč brez vrednosti, kaj bodi; ben altett Ouarf aufritl)tett, staro žuro (staro reč) zopet zbroditi. £iliarl=, in bet 3f?g. skutni, — za skuto ali žuro. Ouarfbciialtnij?, baS, skutnjak, skutnica. DuaribrOt, baS, kruh s skuto. Ouarfen, f. Duaien. Ouarlfaf, bas, posoda za sir, za sesir-jeno mleko. Duarlfliege, f. ©tfjmeiifliege. _ Ouarlijiinge, bie, poličica za sušenje sira. DUtttltg, adj., skutast, blaten. Ouarffafe, bet, sirek brez smetane, skuta, ožemček (D. .Rt.), nad) V. sladki sir, poln. U. bohm. gomolka. DuarHlof, bet, skutni cmok ali knedelj. Ouartlorb, bet, skutnik (košek za sir) Ouotinubel, bie, lizanji s skuto. Duarlringel, f. SRcuntobter. Ouarifatf, bet, vreča za iztiskanje aliiz-žemanje sira. Duarlfdjnitte, f. DuarIbrot. Duarfjpi^e, bie, fig. nič, pravi nič, toliko skute, kar je obtiči na noževi špici. Ountfftein, ber, kamen za iztiskanje sira. Duarftrage, f. DuarHorb. Duarl, f. Duabbel. £l U a 11 e, bie, cmendra, kremža, vekavo otro-če; f. a. SBluttlopf; bie Pfatte mit berCtitat« befonimen, dobiti službo s pogojem, da se vzame kaka ženska. Ounrre, bas, f. ©ebiette, SBietei. Ouatten, v. ». U. a., cmendrati se, cmer-dati se naglas, kremžiti se, vekati; @ttteai bie D^ten Doli guatten, cmendrati se, da človeka ušesa bole; f. a. fflintrcn; im 9kttd)t quarten, kruliti po trebuhu; gange 9tad)ti binbutih qnatten, vse noči prevekati, prejokati. Duatret, bet, cmendra, kremža, kreražar. godernjač, cmendralo, cmerda. Ouartett«, bie, cmerdavka, vekavka. Oltar t, bas, bet »ierte Ifietl eineS_ ©angeii, četert-i, četvert-i, četertniea, četertina, četertljej, štertljej, štertak (i»/.); eineS ®e: iteibentaffeS, četertinka, štertinka; SWap obet eine fleine Šattne, mera. pint*, bokal*; f. eiit 93u£b in Dnatt, bukve v čet- verci. O U ar t It I, bas, Sierteijaljt, kvatr e četert Jeta, tri mesce, dan, s kterim se kva- CittttolmtStotii. tre začenjajo; davščina, ki se na kvatre opravlja, tudi plača, ki se na kvatre dobiva; bet bett ¿anfctüeriertt, kvaterni zbor. Ouartalaužtteiž, ber, četertletni izkaz. Duarialgelb, ba«, Quartatgrofdjen, bet, dnar, groš, ki se mora plačati vsake kvatre. Dltnrtflliter, adv., vsake kvatre, vsako četert leta, na vsake tri mesce, nadj bcnt Böhm, četvertletno. QuartalDfennig, f. Quartalgelb. Ouartalfirift, bie, (periob. Srucffdjrift), etwa četvertletnik f. Duartaltaiellc, bie, četertletni razkazek. DuartttltDCifC, adv., po kvatrih, vsake kvatre,od kvaterdo kvater;f.a.Qltartalifer. Quartaner, ber, učenec četertigaleta. če-tertiga razreda. Ouortanfitlicr, baž, merzlica na četerti dan, četvertodnevnica, četertica, štertica (91.'), štertača, poln. czwartaczka. Quartant, bet, Cuartbanb, bet, bukve ali zvezek v četverki, četerki. Ott ar t bi a tt, baä, četert pole. četvert lista. üuaribogett, ber, četverka, četerka. Oiturie, bie, bet piette X®eil eine« ©aujen, f. Otiart; eine Steide »on Piet ®ingen, j. 5). im $ifetipiele, četertica, štertica (V.); in bet iKuftf, četverta, četerta stopnja; alt bet Q3ioline, tretja struna od naj nižje; in bet gedjtfunjl, četerta, četerti mahtjej, ali uda-rek, četerto postavljenje. Du a r t e 11, ba«, »ierjlimntige« Sottfiücf, kvartet četveroglasna skladba,četveroglasno, čveterno petje. Dttflrtforntfli, baž, četverka, četerka. Quartier, ba«, bet »ierte X®eii, f. Quart; na ladijali 6 ur straže; ein Viertel itt einet ©tabt, četert mesta, oddelek mesta; in ben ©arten, četertina, predelek; eine äBofjnmtg, stan, stanovanje; äßoljnfiätte, stanišče, sta-niše, stanovališče, stanovališe, kvartir*; 3immer, stanica; 2lufent!jalt«ott, prebivališče, prebivališe, bivališče, bivališe; Jper* berge, nočišče, nočiše, prenočevališče, pre-nočevališe, ostajališče, ostajališe. staja; bet 3entanben irn Quartiere fte!)cn, liegen, pri kom stanovanje imeti, pri kom stanovati, nastanjen biti; Quartier neunten, nastaniti se kje, postaniti se v kakem mestu, po hišah (od vojakov); fig. für farbon, f. biefe«; einem ©efangenen Quartier geben, vjetimu življenje pustiti, vjetiga pri življenji ohraniti, vjetimu prizanesti, prizanašati, pomi-lostiti ga; fein Quartier geben, ne zanesti, ne pomilostiti, posekati; um Quartier bitten, prositi za milost; bei ben ©djujiern, f. ??er= (enicber; ©djitbabtljeilung, predelek ščita na gerbu; am §embe, Ouerfaum ant ^alfe unb ben Slermeln, böhm. naramek. podsadka. Dnarticrbcitrag, bet, pridavek, priklad, doplaček za stan(ovanje). Dnarticrbillet, ba«, listzastan, list na stanovališče, stanovališe. ¡Quartieren, ». n., stanovati, nastanjen biti; v. a., f. (Sinlagern, einquartieren. Qu ar t ter f r e il) e i t, bie, prostost dolžnosti, jQuafie. 1213 vojakam stan dajati, prostost zastran na-stanovanja vojakov. Duartiergelb, ba«, stanovinaf, dnar za stanišče, staniše, za kvartir. Quartiermeifter, bet,kvartirmojstcr*, n. Gutsm. žolnirski stanodelnik, taborski de-livec, razstanovivec. ■Quartiertriiger, bet, stanodavec, stano-dajavec. Quartierjettel, f. Ouartierbitiet. Duartfeite, bie, stran v ëetvérki. OUttrtUŽ, četerti učenik. 0nar3, bet, eine ©teinart, (Silex quarzum crystallus), nek steklast belkast kremen, nad) Šul. serb. belutak (belutek), russ. u. poln. kvarc, a it d) golyš, (bet V. soltan, fottji SDîergel). Quat}=, tn betSëfg. kvareov. Quarjarttg, adj., kakor kvarc, kvareovit. jQuiirjen, ». n., kremžljati se. Quarjen, adj., iz kvarca, kvareov. Oltarjfinj?, ber, pisani kvarc. Quarjgang, ber, kvareova žila. Dnarjgranatftein, ber, granatasti kvarc. Qua rji dj t, f. Oltar jartig. Qua rji g, adj., Quar* entljaltenb, kvarcat, kar ima kvarc v sebi. Quarjfrt)ftall, bet, navadni, temnejši kristal. Ouarjfanb, bet, pesek s kvarcam. Oltarjfinter, ber, kremen kapalec (bôhm.). Ouarjfteinort, bie, kremenina. Qitaê, ber, ein unntapige« (šffen, in Qua« unb grap, požrešnost, požertija. Duafe, bie, ein biinne« Stei«, šibica; eitte Heine Slafe, ein ©efdjttmt, mehurček. Ouafen, », n., quafeln, quajfeln, qita«fett, žreti, požreševati; f. ©djutaufen; kvasiti in klobasati neumne reči. 0 U 0 i e r, Quaffeier, bet, blebetavec, kvasač ; f. ©c^toči^er. Ou afer ei, Oitaffelei; f. ©efijttmi. Quasi, f. ©Ieid)[ant; kakor, kot, kakor da, nekako, bi djal, tako rekoč; in Sufammen« feguitgen, nekako, na pol; nad) betu Russ. samozvanec, toeibl. samozvanka; začasen. Dnafiamtlid), adj., nekoliko, na pol ure-den. Ouafibontictlium, ba«, začasno domo-vališče, domovališe. Ouafigelettrte, ber, kos učeniga, učenec samozvanec; polovičnjak, perteni modrijan. Ouafimobogcniti, (»ie bie Steugebornen), bet etfie ©oittttag ttadj Djietn, bela nedelja, prazniška nedelja, botrična nedelja (U. jlt.). Ouaëfen, f. Qnafen. Ouaffelig, f. @$U)a^aft. Qnaffeln, »• «., kvasiti, klepetati. Ou off i e, f. Sitttriolj. Ouaft, f. OuaS. Ouaftdjeit, ba«, čopek, šopek, (kistka). Ouafte, bie, ant® Quaft, bet, Čop, Šop, in anbern fia». 3K. kist-i, bohm. trapec; f. a. $infel; ein feitterQuajl, zvita buča; Jgau« Quafi, f. (StnfaltžfJinfel. 1214 dnöfieftt. CutKe. Duiifteln, v. a., f. Pirtfeitt; s šopkam potegniti čez kaj, pomazati, mazali. DltaftCltni(lrf)Cr, ker, šopar, bohm. trapear. DliaftCllfeibC, kit, Žida ali svila za šope ali k isti. Duaftgrag, f. ©tranfigraž. DuaftiOU, kie, poprašanje, vprašanje, naloga ; 33er()6r, izpraševanje; kie Sad)e Quae-stionis, reč, od ktere se govori. Ouaftioniren, v. a., popraševati, izpra-ševati. Duiiftiouirt, f. S?rnglid). DutiftionŽf djreibeii, ka«, pismeno vprašanje gosposke do gosposke. DudftOr, ker, rimski dohodar f, kvestor*. Duiiftltra, kie, kvestura*, dohodarstvo -j-(nekdanjili Rimljanov). DunŽtturnt, ker, ini Sd)i»anje ke« Stink» »ielje«, nad) V. červ ali molj v repu; (bohm. kravsky uher, kvas). Duutember, ker, kvatre pl., f. duartol; f. a. Duatcmberfaftcu, Duatembergelber. C11 a t C m i) C r in ker 3ffcg. kvaterni, kva-treni. Cluatemficrfaftcn, pl., kvaterni dnevi, kvaterni ali štiri veliki posti, bohm. U. poln. suehe dni. Duatembergelber, pl., (im Sergtoefen), četertletnina, tudi znesek davkov, ki prihaja na vsake kvatre. Duatembergertd)t, ka«, četertletnasod- nija, sodba. 0uatemberla0, ker, kvaterni dan, bohm. suchy den. Dunterne, kie, SSiertreffer , nač) V. čete-rica, kvaterna. Dufltfd)! ein @4af(, plosk; Dttfltftfj, ker, ein ©tfcad ke« SBorte« Duatfdj, plosk oker plusk, hlast; eine Dljrfeige, f. kiefe«; einen Duatfdj tljun, čofniti kam, pasti in plusk-niti kam; — blato po cestah. Duotfibelig, f. Duabbetig. Duotfdieln, C. n., cmokljati. Dll (t t f d) C lt, v. n., cmokati, žlepetati, ber-lazgati po blatu, čofotati, berčkati, plus-kati; (Siiten in« ©eficfet fdjlagen, kap e« guatfdjt, berluzgniti, čofniti koga po zobeh. Duntfdjig, f. fiotljig. Duatte, f. Sarie; (Sugerling. Gnofen, f. Duafeu. Ditebbe, kie, nioraftiger ®rmtfc, »eldjet jits tert, menil man fcaranf tritt, nad) V. tre-sečina. tresetina (Zal.), poln. trzesawica. DII e 61) i ¿bi, f. SNoraftig. Duecf, f. Duiif. Duetfbeere, kie, f. SBogelbeere. Duetf e, kie, sploh travje, in koreninice tra-vine; (Triticum repens), Duelfengra«, pir-nica, pirika (in alleii fla». 3B. »on ker ffiurs jel), anf fcem ifarji, bared; eine SKelige ka; »on, pirje. pirničevje; mitCluecfen »er»a^= fen, zapiriti. dueifeit=, ilt 3ffgn. pirnični, pirični. Duetfen, n., razmnožiti, množiti se, razrasti se, razhobotati se; v. a., zrediti, rediti. Oltedenegge, kie, brana za pirnico. DueiengraS, f. Daede; SJegeftitt. Ducifcnbafen, ker, razrušnik za pirnico. Ûueifeitretbeit, ker, grablje za pirnico. Duedeufnft, Dueientranf, ker, sok ali izleček pasje pirike. CluetlentDurjei, f. §unblquede. Duedbotber, f. SBaibboIber. Duetf ig, adj., pirničnat, piričnat, s pirnico obraščen, obrašen, zaraščen, zarašen. Cuetffiibcr, ka«, (Argentum vivum), živo srebro, »erb. aud) živa, in ank. fia». rtut (—rtot), f. g. ; Daiecirtlber töcten, moriti živo srebro; er bat »ielDuecfftlber, živ je, vetrast, nestanoviten. Duedftlbet*, in Sftsgn- —živiga srebra, živosreberni. Duedfilberaaflöfang, kie, raztopnin» živiga srebra. DucdfilberbOtaç, ker, burnokislo živo srebro. duetffilberer), ka«, ruda živiga srebra, ruda. Duedfilbereffigfalj, ka«, jesihokislo živo srebro. DuedfilberljlJlttg, adj., kar ima kaj živiga srebra v sebi. Dueiff t lb erb orner J, ka«, na<$ kem Böhm. soličnik živiga srebra. Ditedfilberïalf, ker, živo srebro v podobi apna, morjenec. Dnedfitbermittel, ka«, zdravilo iz živiga srebra. Dactffilbermobr, f. Sftobr, (mineratif^er). Duedfilbetn, adj.. živosrebern, iz živiga srebra*, fig. f. Sebbdft, UuftÜtt. Duetfftlbernteberftblag, ker, vsedlina živiga srebra. DuetFfilberÖi, ka«, živosreberno olje. Duedftlberbflafter, ta«, živosreberni prilep ali obliž. Dil C (f (t Ib et f ûlb e, tie, živosreberna maža. Duedfilberfatfleter, ter, solitrokisloživo srebro. Duedf ilberf Ol j, ta«, živosreberna sol. Duedfilberfiiule, tie, curek živiga srebra. Ditedtreepe, f. Sdiminget, Srežpe. Duerfttetjen, f. Dueife. Dueber, ta«, tie (Sinfaffung gettiffer Älei.-bung«jiücte mit einem (Ranke oker Säumt, obšiv, obrob. Dueblt, kie, ka« £antind), Jîudjentu$ n. kgt. brisavka, brislja, obrisnica. brisa, ti-rača, brisavnica, (lud) bem Böhm. u. Poln. ročnik); ein fdjniale« Xifdjtndj, pert, per-' tič; (mont.) žleb, ki vodo odpeljuje. Dueife, f. iRunf. DuetSfindj«, ker, 3Bafferhahnenfup, zlatice vodne. Du et I, ker, f. Duette. Duett = , in 3ft>gn. studenčni. Dueltaber, kie, vodna žila. Duellbinfe, kie, iglasta sita. Dueltbotid), f. DueMftod. Dueltbrunnea, ker, studenec. Duellt^eu, ka«, studenčik, izvirčik, vrelčik. Duette, kie, studenec, vir, izvirek, na$ Oiitfleit. Dutt. 1215 Gutsm. u. M. vrelec, (im Serb. vrelo neben vrutak u. vrulja alž Duelle übert^. tjingeg. im Böhm, vridlo, t>eifte Duelle; jebod) bebeutet im Altsl. vreti fowobl: fieb etl alSattd): qitels len), zdenec, nad) Gutsm. n.M. audj zvi-ranjek, cuzinec (?), altsl. u. russ. istok, is-točnik. höh m. pramen, zridlo, (poln. zrodtfo); eine lebenbige Duelle, živ, močan studenec; Sad), potok; eilte gefaßte Duelle, kotlja; bet Ort, too baS DuellWoffer iierootbvingt, izvirališče, izvirališe (GutsmJ, f. obeti; eine periobifdje Duelle, presihajoč studenec; beiße Duellen, toplice; Heilquelle, f. bicfeS; Duellen ber Spänen, poet. für äugelt, f. biefeS; nad) einet Duelle graben, do vode kopati, vode, studenca iskati, böhm. vyte-meniti; bet ©ritnb beS ©afeittS, bet Srfennt-niß, vir, izvir, početek, studenec, (russ. rodnik), ober mittelft ltntfd)reibuitg, ®ott i it bie unerfdjčbilicf)e Duelle alle« Sitten, Boj* je vir vsega dobriga, ki nikoli ne poteče; bet Sleferbau ifl bie Duelle ber 2Bot)(i fahrt, iz kmetijstva izvira, prihaja blago-vitost; bie Duelle beS ijeilS, vir zveličanja t. j. sveti kerst; bie Duellen bet ®efd)idjte, izvirki, zajemki, zajemališče, zajemališe zgodovine; aus lautern .Duellen fdjöpfen, iz čistiga studenca zajemati, t. j. vediti po zanesljivem človeku. Duellen, t>. n., aui bet Srbe tjeworfom* men, »om äöaffer, izvirati, privirati (flf.), nach Gutsm. u. M. privreti, vreti (attd) altsl. u. serb.), vervrati, kipeti iz tal; pri-teči, pritekati, teči iz—, curlati iz—, (böhm. prameniti se, prejšteti se, teme-niti se, vyrititi se); ¿bränett quollen ifint aus beti SSugen, solze so se mu ulile, u-derle, pocedile, so jele teči iz oči, f. gliC= fien, Strömen; auž ®ott quiflt allež S;d)t, vsa svetloba izvira, prihaja, izhaja od Boga, aud) začeti, začenjati se, roditi se; unter bem §ute b?t»ot quillt ibm baž §aat um Statten unb ©tirne, izpod klobuka se mu širijo, mu silijo pregosti lasje na vrat in načelo, f. a. §erbortreten; aufquellen, »on bet geuchtigfeit ausgebel)nt werben, napeti se, napenjati se, napiti se, napojiti se, na- > pajati se, namočiti, namakati se, razbuh-niti se, böhm. nabobteti, nabobnati, na-bobriti se; bie gettfler ftnb gequollen, okna so se napele, nad) bem Böhm, navolgnile; vlage napiti , navzeti se; v. a., quellen mat^eit, razmočiti, namočiti, namakati, močiti, vreti dati; baž SEBaffer quellen, f. ©tauen. ünelleugiltig, adj., kar se da izpričati iz izvirkov zgodovinskih; kar velja za izvirek. Duellenljell, adj., čist, kot studenec. Dnellenutäßig, adj., nach 2lrt einet Duefle, kakor studenec, studencu podoben; ben et: ften Utfunben gemäß, po izvirkih, po per-vih pisanih naznanilih. Duellenmet!, baž, (Sium nodifloruiu), vozlocvetna koščica. Ditellenreidj, Cueöreid), adj., studenčnat (F.), kjer je mnogo studeneov. Duellenftrömenb, f. Duellenreid). Duellenftubtnm, baž, pretehtovanje, pre-tresovanje zgodovinskih izvirkov. Duellentrunfen, adj; kar studenec moči ali napaja/ Dutllgtaž, baž, (Aira aquatica), vodna metlica, russ. vodni sitnik; f. a. SEBaffet* fdjmiele. Duellgrunb, bet, virje, izvirališe, nad) V. studenčine, pl., zamok. Du eilig, adj., qneflenentt)aitenb, studenčnat; ein quelliget Soben, f. DueUgtUUb. Du eil je, f. 9Jeil)crcnte. Duellmaf, baž, mera, primera, v kteri se vlažno ali namočeno žito napne in raztegne ; f. baž entgegengefegte @in»ü6tung. DutllmOOŽ, baž, mali, mahovje ob studencu. Dnellntjntplie, vodna vila ali nimfa*. Du e l Ire t dj, f. Duellenreidj. Duellfalj, baž, studenčna sol, solnati studenec. Dltellfanb, ber, svišč, sviš, poln. sypki pitisek Dnellfemfe, f. Ductibinfe. Dnellfptltng, bet, vrelec, kipenje vode iz tal; böhm. vyprysk. Duellftod, bet, namakavno korito, nama-kavnik olarski, böhm. naduvnik. Dltellflrabl, bet, curek studenčni. Du tllU) a f f CT, baž, studenčnica, studenč-nina, živa voda (serb. u. böhm.), f. a. Duette. Dnenbel, ber, (Thymus serpillum), ma-terna dušica, mačešica (Gutsm.), mačja dušica, materni dušek; f. i£l)inttatt; Duen» bel für Duanbel, f. legtereS. Duenbelbeere, f. Duanbelbeere. Dnenbelblättrig, adj., duškolist. Duenbelöl, baž, materne dušice olje. Duenbelmolle, bie, (Cuscutta), prede-nica, ki se nahaja na materni dušici. Duene, bie, eine junge .Ruf), bie noch ni^t gefalbt bat, telica, junica, f. güefe. Dnengelei, bie, cmerdanje in toženje. Du en g ein, v. n., mit weinerlicher Stimme übet Äleinigfeiten flogen, javkati, cmerdaje se tožiti, otročje, neumno vesti se; mit •Rinbern quengeln, preveč paziti na vsak jok in omehkužiti otroke. Du en g l er, ber, cmerda, javkalo. Duenfet, ber, f. Duäujel. Du eni, bet, basDuentd)en, bet »ierte Xbeil eittež Sotfiž, kvintelj. kvintljec; fig. nicht ein Duensen, f. Pfifferling. Duet, adj., poprečen, prečen, vprečen, navprečen, postransk (Gutsm.), adv., prek, vprek, sprekama, prekama, počez, na križ, navprek, poprek, napoprek, bei V. a. preko (serb.), poprečno, od (s) strani; quer übet etroaž, prek česa, čez kaj, (t. j. od eniga kraja širjave do druziga in ne podolgama); einet queren §anb, einež queren gingers breit, (eno) dlan, en perst širok; quer auf beut 1216 Clitet. Pferbe ftgen unb retten, po strani jezditi, quer übet ben gtufj, čez reko, čez vodo; eine quere Sinie, ein quere« £olj, f. Ouct= Knie, Duetholj; ein £olj quer übet ba« Sintere legen, pokladati na križ (ali križem) poleno čez poleno; bie Duer, f. Duete; mit einem Saiten quer burd) bie £f)l"tt trotten, narobe kaj početi. Duer-, i. b. Sffcgn. poprečni, prečni. Duetflbtheilurig, bie, poprečni tir ali prepaž. Ducttttfer, ber, zvratnica, zvrati pl. D nerollee, bie, poprečne drevesne ulice. Duerangriff, ber, napad ali udar s strani, od strani; f. a. Slibttfton. aneraft, ber, poprečna veja, veja popreč-nica. , Duerart, bie, ein Seil in ©ejtalt eine« T, mit jtoet Sdjneiben, tooson bie eine mit bem (Stiele parallel, bie anbete aber in bie Duete ge^t, oberbeutfd) 3toerd)art, nach F. teslača, (böhm. križ, kroat. obestranica, nach M-drevnica ali tepača v dva seka); jene Sd)neibe heißt nach F. sekira, biefe kna-povka*, z enim ostam seka, z drugim koplje. Duerbalfen, bet, wörtt. poprečno bruno, nach F. prečni tram, tram na križ, preč-nik, auch bloß križ, nach M. osečnik; nach Ravn. čežnica; bet Salfen jtcifd^en bent Slrd)itrab unb Oberböllen, nach F. strešina, russ. perekladina; am Jtreuje, prečnik. DUCrhailb, ba«, prečna vez, anat. poprečni vezek. Duerban!, bie, prečna klop, stopica (F.). DuerbaudjmuSIel, bet, poprečna trebušna mišica. Du er bannt, bet, an einer ©glitte, nad) F. blazina. Duerbein, ba«, am fleinen ©d)enfet ber 5Jferbe, prečna ali kriva kost. duerbinbe, bie poprečna opasivnica. Duerbrett, ba«, poprečnica (deska). Duerbantnt, ber, postranski jez. Dnetber, bet, ein Äöber, vada za ribe; f. a. Neunauge. Duer burd), adv., poprek. Dnerbur^fthnitt, ber, poprečni presek; poprečnik. Dnete, bie, poprečnost, poprečina; Sreite, sirjava; in bie Duers, po širjavi, prek, od strani, počez, poprek; f. Duet; in« ÄtettJ unb in bie Quer, vse križem, vse križema; (Sinem in bie Duete fontmen, skaziti , kaziti, na poti biti, vprek priti, zmesti komu, vprečiti se, sprečiti se; presekati; e« geht mit 5ll(e« bet Cluete, vse mi gre napak, narobe; ettoa« bie Duere ma= d)en, in bie Duere nehmen, zameriti; za-merjati kaj, za zlo vzeti, jemati. Duerell, f. SBefd)»erbc, 8Iage; Duerellen, pričkarije. Dnerelliren, v. n., pričkati se, tožiti drug druziga. Duerett, v. a., eine äßenbutig nad) bet Dttere geben, vprek oberniti, obračati, zavaliti i. t. Duerlen. d.; v. r., ftd) queren, sprečiti se; križati se ; navkriž si biti. Duerfelb, adv., Duerfelbem, fig., neprevidno, iz nenada; brez reda, napak, vse narobe. Duerflöte, bie, 6tranica, postranka, poprečna flavta, postranska piščal, pisal, nad) M. vidalice pl. Duerfliigtl, bet, bei ben Sägern, nad) F. prekpot. Duerfrage, bie, poprečno, postransko v-prašanje. Duerfurdje, bie, eine gurd)e, reelle bie in bie Sänge geljenbe gurd)e burchfd)neibet, poprečna brazda, nach ^ vozara, zvrat, krača. Duetgang, bet, navprečna hoja; mont. poprečna žila. Duergaffe, bie, stranske ulice pl., prečne ulice pl., poln. precznica, russ. pereulok, (preulek). Duetgeift, bet, prečna glava. Duergefid)t{lbiutaber, bie, poprečna obrazna žila. Duergefte i It, ba«, poprečno kamnje. Duetgtebel, bet, prečni hišni ščit, ttach F. skoncama streha. Du et grab en, ber, poprečni rov ali jarek. Duergrtmmbarm, bet, poprečna kotnica ali danka. Ducrhauž, ba«, s koncama hiša (F.), ki ima podolgasto stran na ulice. Duerheit, bie, prečnost. Duerhiitfer, bet, gerba loketne kosti. Dnethol), ba«, les na križ, poprečni les, prečnik, krivnica, prečnica; Duerl)öljcben am 3od)e, zatka; Duerbolj an einem SÄe--d)en, čeljust; att ben Schlitten, f. Duet= bannt; jttm Sperren, zapor, zatik; an bet (Sgge, polica. Duetfai, bet, nad) tem Böhm, prečno nabrežje. Du er Huf t, bie, (mont.) zavita spoklina, poprečna votlina, f. a. Šluft. Ducrfopf, ber, narobe glava; ein 2Äenfinb). Duerttort, baS, narobe beseda, drugim nasprotna beseda. Duetttunbe, bie, poprečna rana. Duet JU g, f. Duerftrid). Duet JU) eig, bet, poprečna vejica. Duefe, bie, ein ffliäsdjen entjieijenb »om ®tücfen, otiska, mehurček ali žulj od pritiskanja ali guljenja. Duefteu, v. a., otreti s tiračo. Duefteniruut, bas, poljski gladež. Duefteru, f. Duerleit, v. n. Du et f d), f. Duietfd). DuetfcPirn, bie, pokavka. Ductfdje, bie, stiska, nuja, in bet Ouetfdje fein, v tesnobi, v stiski biti; f. a. Rleuiutc; ein SBerijeng jum Duetfdjen, stiskalo, mečkalo; f. a. Siinbel, Btoetfdjie. D U C t f d) e i f C U, ba«, stiskavno železo, klešče, kleše, žgavno železce. Duetfdien, v. a., zmečkati, mečkati (audj im Böhm.'), zmlinčiti, mlinčiti, zgnjesti, gnjesti, gnjaviti (V. n. serb.)-, auSbteffen, iztisniti, iztiskati, stiskati, iztlačiti, tlačiti; itn Russ. ščemit, davit; Jpattf qiteifdjen, konopljo treti; ftdj ben ginget jtoifdjen bet Sijüt quetfdjelt, priščeniti si (böhm. pri-skfipnouti si) perst med vrati in zmlinčiti ga; ©ietait qnetfdjen, razbijati, tanjšati; na kose razdrobiti, drobiti. Ductfdjer, bet, mečkavec, tlačivec, tarec. Dnetfdjerin, bie, mečkavka, tlačivka, trica. Duetfdjform, bie, $ergamentform, perga-men za tanjšanje zlatih listov. Duetfdigclb, bie, plošča, ploša. D U e t f d| in n f t u e, bie, mečkalo, mečkavna priprava. Duetfcbung, bie, mečkanje, zmečkanje, zmečkljej; (Sontufton, otoičenje,pobitje,otolk-ljej, otiska, zmlinčenje; odirek. Duetfdjtiiunbe, bie, zmlinčenina, zmečka- nina; f. goittUftOU. Duetfdjjauge, bie, f. Duetfdieifeu. Queue, bie, (franz.), re f; palica biljardna; (mil.') zadnji oddelek; versta ljudi pred glediščem stoječih drug za duigim, dokler se ne odpre gledišče. Duibbel, bas, f. SŽBortftiel. Dlltt!, adj., vesel, čverst, živ, gibčen. Du i d, bet, f. Duedfilber. Duidbom, bet, živi studenec. Duidbornig, adj., studenčnat. Duidbret, f. Slmalguma. Du i delt, v. a., z živim srebram delati, ravnati, poživosrebriti f. Duidem, f. Sidjetn. Duiderj, ba«, ruda živiga srebra. 1218 OnMmttol. Quitfmttall, f. Slmalgama. Qniífanb, ber, svišč, svis, mlevka, nad) V. hI is. Quilfftert, ber, tresorepka. Quiíftift, ber, pozlačevalo. Quid, (qui) pro quo. f. aJHggriff; ©nem ein quid pro quo machen, oslepiti koga. Quidam, neki. nekdo. 011 i bi et, f. Qttabbel. Du i eü ein Saut ! vik! uik! ■Quieten, ». n.. zacviliti, cviliti. vekati, večati (if/.), kričati kakor prešički; quietenb toofjin îommen, pricviliti, privekati kam; ben gangen Sag quieten, ves dan precviliti; lange genug quieten, nacviliti se, navekati se. Qlltefifl, adj.. vekav, cmerdav. D »i et f en, f. Quieten. Qui et, f. ©etfer. Qltteren, v. a., križem orati, poprek bra-nati, vlačiti; ». n.. f. ítriinfeln, Stegen. QnieScent, ber, počitnik, nad) F.počivavee. QuieScentengebalt, bet, etwa počitnina. počivnina, plača počitnika. Quieëccnj, f. ÍRubeftanb. Onteëetren, ». n.. počivati, zadovoljevati s čim ; ». a., v počitek djati. devati. QltttttŽntnŽ,ber, kvietizem*, kriva vera, da je k zveličanju potreba brezčutnosti. Quietift, ber, kvietist*. Quieffrfi, f. Quiet. Quietfdjen, ». n., cviliti, kričati; f. Quie» feu. Quictfdjftnf, f. S3crgfinf, Sompfaff. Quitten, f. Quellen. Qnilfter, f. SiifdjeL Qlttnenillerte, bie, lično drobno blago, kratko blago. Quine, bie, günftreffer, peterica, kvintérna. Quinen, ». Quinten, hirati, bolehati, poln. kweezee. Qninteín, ». n., tenko peti, čivkati. Quinqnanefima, pustna, tolsta nedelja. Quinquennium, bas, peteroletje, pet let. Quint, f. Qucnt. Quinta, bie, peti razred. Quintal, bet, kvintal, cent. Quintaner, ber, učenec petiga razreda. Quinte, bie, peta, peta stopnja, peti glas, kvinta; im Ricfettfpieí, petica (T.); Quin* ten im .ftopfe, zvijače, vitki (Zal.), nad) v. vinti; f. a. äBinfetjeug. Quintenmadjer, bet, zvijač, zvijačnik; f. Mänfemadier. Quínteme, bie, fünf in einanbet gefteette Sogen Rapier, petina (F.); f. a. Quine. Quinteffenj, bie, cvet, kar je naj boljšiga v kaki reči. Quintett, baS, kvintet*, peteroglasno petje, etwa peteropev. Quintfd), ber, kvinč, 60 bokalov vina. Q U t n t U p III nt, baS, petero, petérnati znesek. Quiten, f. Quieren. Quirt, f. Querl. Quirlen, f. Qnerlen. Quiépeibtnie, f. Wiad)$gra«. Quiflelbeere, f. SSogelíirfdie. Qttifce. Qutft, Quiften, f. öerfdjttenbnng. Qu i tf tf), f. Qiteie. Quitfdje, Quitfe, f. Sbereftfie. Quitt, adv., frei, toi, bot (indecl. »ieK. für pot—krat?), prost, rešen; einer Sadje quitt fein, prost biti kake reči, znebiti se je, ločiti se, ne biti zavezan; 3emanben quitt unb toS jä()[en, odbotiti koga, plačati koga; ich bin beS Sites quitt, prisega me več ne veže; er ift aller Sorgen quitt, skerbi se je znebil, oprostil, skerbi ga več ne ne teže; wir (gwet) ftitb nun quitt, zdaj sva bot. Kerb, sad smo klic, zdaj si nisva nič dolžna, nima drug drugimu nič plačati; quitt werben mit3emanb, pobotati se s kom, bdhm. spravit se; quitt geljen, f. Verlieren. Quitt a ni, f. Quittung. Qnittbrief, f. Verjet. Quitte, bie, (Pyrus eydonia), kritna, kutina, bei Güttin, kitina, nach Sul. serb. punja, tunja, russ. V. poln. pigva; bie »ilbe Quitte, neke nešplje. Quitten», in ber kutnov. Quitten, ». «., f. Quittiren; (gntlebigen. Quittenapfei, ber, kutnar, kutnasto ja-belko. Qnittenbaum, ter, kutnovo drevo; f. Quitte. Q11 i 11 e n b i m, bie, kutnarica, kutnasta hruška. Quitteubtiitbe, bie, kutnov cvet. Qnittenbranntttein, bie, kutnovo žganje. Quittenbrob, bas, kutnjak. Qnittenfarben, Quittengelb, adj., njmen ali žolt kakor kutna. Quittcnbönfting, bet, neka rumena ko-nopljičica. Quittenfern, ber, kutnovo zerno, pečka. Quittentatmerge, bie, kutnov sok. QnittenmtSbel, f. Quitte. Quitten m It s, bet, čežana iz kutin. Quittenpfirfidje, bie, kutnasta breskva. Quittenfaft, bet, sok iz kutin. Quitten» ein, ber, kutnovec, kutnovica. Quitter, ber, pobotaveo; f. a. Quitten» bänfling. Quitt ern, ». »-, smejati se bolj natihama. Quitttren, »• a., ben empfang bereinigen, pobotni, plačilni, geweint, plačani list od sebe dati, dajati; prejemni list dati, po-terditi prejem, pobotnico dati, russ. raspi-sat sja; serb. namiru dati; kvitirati; »et» taffett. pustiti, zapustiti, puščati, pušati, popustiti; službo pustiti, službi odpovedati se, izstopiti; f.SUbbanlen; Aufgeben; russ. itti v ostavku. Quittimngžreber§, bet, izstopni proti- Pis t- ... Quittung, bie, pobotni list, plačilni list, pobotnica, razdolžnica, razdolžni list, ge» Wöhnl. plačani list, kvitenga*, spisani bot, im ©örgerifdjen, kvitanca *, serb. namir-nica, russ. rospiska. Quittnugöftömliel, ber, štempelj za pobotni list. Qni^e, f. Gberefdie. Qnoad. SRabenftein. 1219 Saoad. po —, kar se tiče, kolikor, no&libet, baS, nad) bem Russ. vsačina (F.), zmes, soderga, čobodra, vsaciga nekaj, kvodlibet*. 0ubfen, f. Dnetfdjen. DuOtC, bie. znesek, delež, tolikeri del, količina f. £iU 0 t i b i fl tt f t e 6 e r, ba«, vsakdanja merzlica. UOtient, ber, kolikratnik, razštevno število, (bolim, količnik f). kvocient*. Duntireit, v. a., spise, pisma «številkami zapored tekočimi zaznamiti, zaznamovati. Duotifation, bie, odločba deležev, razdelitev. £»UOttfiren, v. a., deleže odločiti, odločevati, razdeliti, deliti. Dnotn«, f. 0uote. 0.un6bei, ber, f. 0na6be. DnUtlljalfen, »., ftd) tmirgen, daviti se. n $Rä, im 9?. f. Scib. Di a a, Mahe, bie, f. Segelftange, na$ bem Russ. rajna. iRaabanb, ta«, verv, s ktero se jadro privezuje k rajni. 9i a (t fang, ber, podporna verv pri rajni. 9iaaf)a!en, ber, kljuka na rajni. SRaafette, bie, veriga, ki se ovija okoli rajne. 9taan0(f, bet, konec rajne. SRaafegel, bet, veliko jadro, jadro na rajni. SRaafetl, baS, verv na rajni. SRaaftange, f. SRaa. SRabad, bas, stara ropotija. 9i a baden, v. n., rožlati, terkati. SRabatt, bet, spustek pri ceni, odbitek od cene, popust, rabat*; {Rabatt geben, spustiti, prijenjati od cene. SRa&Otte, bie, Umfötag an ben Kleibern, ošiv, oslec, zaslec, obšavica, böhm. vylo-žek; grüner {Rocf mit rotten Rabatten, zelena suknja z rudečimi ošvi, osleci, za-sleci; in bett ©arten, eingefaßtes 53eet, greda, gredica obsajena. fRabattiren, v. n., odbiti, odbijati od cene. SRabbtlei, bie, klepetanje. SRabbeler, ber, klepetavec, f. ©djtoiifcer. Siabbcln, v. n. n. a., klepetati, naglo in nepremišljeno govoriti, kvasiti; f. Sßlaubem. SHafibeltafdic, f. piaubetlafie. ¡Rabbi, ber, rabi, judovski učeni, mojster. Šiabbinat, bas, rabinstvo. SHab bincr, bet, rabin, (judovski učenik, duhoven). SRabfiinifd), adj., rabinsk. SRabbiniŽntnS, ber, rabinski nauk. 9iab6inift, bet, rabinist, talmudist. ¡Rabe, ber, (Corvus corax), krokar, (poln. kruk, böhm. krkavec), vran, in @t. aud) krampač, nacty bem Serb. gavran; als ®at= tungsausbrucf, vran; fdjtoarj, »ie ein {Rabe, čern, kot žužek, kot murček, kot saje; ein ttetjjet {Rabe, bela vrana, kaj prered-kiga; bet {Rabe friert, vran ali krokar kroka; fleljleit trne ein {Rabe, vse se ga prime kakor smole; ein junget {Rabe, vranic, krokarček , vranji ali krokarski mladič; ber inbifdje {Rabe, (Aras), nad) bem Böhm, lalek; ein fitytparjes pferb, fo toie ein gifö, f. 9ta:pfle. 91aben = , in bet3f$g- überhaupt, krokarski' vranji. SftabenaaS, bas, merha, merlina, merčina za krokarje, gerdoba od človeka ali so-sebno ženske, ki je vredna biti vranja paša, gnoj, ostud. SRabenaltem, pl., nemili, brezserčni, brezdušni starši, vranji starši. SRabenart, SRabenbefd»aficniieit, bie, vranja lastnost, brezserčnost (zlasti staršev do otrok in otrok do staršev), nad) iRabenart, po vranje, po krokarsko. SRabenei, bas, vranje jajce; f. a. Sofift. SKabcnfeber, bie, vranovo, vranje, krokarsko pero. DiabenfcU, bas, fig. ženska zgerbančene černe kože. 9iabenfittig, bet, vranja perut. SRabenfufi, bet, vranja noga; pomorski terpotec. SRaiengefrddije, SRabengefdjrei, bas, krok, krokanje, krokot, krokotanje (¿W.). iRabenhaar, bas, černi lasje; er tyat ein {Rabenhaat, ima černe lase, černolas, čer-nih las je. SR ab eil h eilet, bet, neki švajcarski dnar (z vranjo glavo v kovu). fRabenhet^ig, adj., terdoserčen, neusmiljen. 9tabenliel, bet, tul vranjigaperesa; vranje pero. SRabenlriilje, bie, (Cornix nigra), černa vrana. 5R a b e n it it h e n =, i. 3ffc. vranji, — černe vrane. SRabenloden, f. Diabentjaar. 9iabenmift, ber, vranjek. SR a b C n ttt lt 11C r, bie, terdoserčna, brezserčna, vranja mati. iRabenncft, bas, vranje gnjezdo. SRabenuofe, f. SRabenliel. SRabettjthnabel, ber, vranji kljun; neki polž; neke ranocelske klešče; anat. vranjo-kljnnski podaljšek. JRabenfdjfflarj, adj., vranji, čern, kakor krokar, kakor vran, kakor žužek. SRabenfdjttinje, bie, vranja černoba, prav černa barva. SRabenfinn, f. iRabenart. {Ra&enfotjn, ber, vranji, t. j. terdoserčni sin. SRabenftein, bet, f.JRi^la^; f. a. *8elera= nit (fdjtoatjer). 1220 9toienftfmmc. 9?adjfifj»ert. Mflicttfttrame, bie, vranji, neprijetni glas. 9ia6ctltntt|icr, bie, vranja, brezserčna hči. fRafientui, baS, plahtovina ruska. $Raficn»flter, ber, vranji, brezserčni, neusmiljeni oče. 9la6ent)ieh, f. SHdficnoož. 9ten»olf,9iaiientM(f,bač, tatinska druhal. JRabtfd), ber, rovaš, roš, bohm. rabuše. 9iabifd|meifter, ber, rovašni mojster. Diafiižflraž, f. Olafcitfdjmicle. SRoiititdcr, f. 9leuntiibter. 9t fl 6 lt 11 ft, ber, 3ungenbrefeher, jezičnik; iRectjtž* Berbretjer, zvijačnik, kdor postavo sprevrača, rabulist*. iRafiltlifterci, bie, jezičnost, jezikavost, prevračanje pravice, postave, zvijaštvo. JRabUltfttfd), adj.. jezičen, zvijašk. {Racflilie, f. (Seftnbel. SRatcntnobircn, f. Službeffern. 9iace, bie, pleme, rod; f. a. 2lrt, Sdjlag; »»tt frember 9iace, tujoplemenec, inopleme-nik; »on Heinet iRace, nizkiga plemena. 9} a dj = , in 3f6<1- maščevavni, maševavni. 9Ja$, f. ©pinne. Sžadjauge, baž, maščevavno, maševavno oko. SBlld) 11 lt 8 tU f, ber, maščevavski, maševavski krič. 5Rod)fi cerc, bie, divji poper. 5Rod)f>Ii(f, f. 9iad)eblti. 9ittdje, bie, maščevanje, maševanje, nad) Itt. maščenje, mašenje, (nad) bem altsl. m'st, m'štenije fdjeint meščevanje, meševanje, meščenje, mešenje ridjtiget, bei V. a. mo-štovanje, bohm. u. poln. pomsta, serb. osveta); alt« Sftad)e etttta« thuit, v maščevanje, da bi se maščeval; bie Oiac^e gtimmt in feinem §erjen, želja maščevanja mu tli v serci; giuijen »or 91adje, ettta goreti ma-ščevavnosti, po maščevanji hrepeneti; iRadje neijmen, uben, f. 9iitd)en, fieh; audj fur: Strafe, SSergeltnng. 9iadje--, in ber 3f&9- maščevavni, maševavni, maščevavski, maševavski. 9illdjei>Ii(f, ber, maščevavni pogled. 9tadjebraug, 9Jnd)eburft, ber, hrepenenje po maščevanji; bamit erfuiitfein, zelo hrepeneti po maščevanji, želel je, gnalo ga je, zmaščevati se. SRodjeengei, 9i. r., verteti, vertiti kaj, se, sukati kaj, se, v kroge gnati (91.), fieben, f. 9iiibern. 91 äbelfäule, bie, (tm füttern».) nad) bem Böhm, nabušni steber. 9iäbel{lf iiDrer, ber, napeljevavec, začetnik, nad) F. vojdač, bei Gutsm. spreda, serb. kolovodja. 9iabeinaier, bet, kolar, (bei F. kolesar). 9iabentadjer|anbtoerI, ba«, kolarstvo, ko-larija. 9iabcmad)crin, bie, kolarica, kolarjeva žena. SiabClt, ber, (Agrostemma githago), kokalj, kokelj, (fdjetjtu. kokelj mokelj); Agrostemma coeli rosa), kokelj nebeška roža; »od Siaben, kokeljnat. SitlbCH, v. a., opleti, pleti kokalj iz žita; f. a. 9ienien; Stötten; audj füt fteben, f. biefe«. Släbeit, f. Sieben. Siaben bi ft el, f. 9KannStrcu. Siabenficb, ba«, ravnavno, nadj F. aud) sodivno rešeto, rešeto za obravnavanje žita v skednji. 9iiiber, ber, ein große« Sieb auf Srefdjten* nett jurn Sieinigett be« gebtof^enen ©etreioe« »ont Stroh, retra*, reta, rejta, rehta, dim. retica; (böhm. ričice); junt Sieinigen be« ©etteibe« »om Unfraut, f. Siabenfieb; füt gepodjte @rje, rešeto; eine $er|on, rehtavec, retavec, obravnovavec. 91 ab er arm, bet, in ben SWüljien, Sidjtarm, ročica gredeljna ali valeja. Slü ber bannt, ber, ($od)t».) kolesnikf. Siäb er feile, bie, urarska pilica za kolesca. Si ab er i g=, in Sffcg. kolesni. Siäbetin, bie, rctavka, rehtavka, ravnavka, obravnovavka. Siäbermadier, ba, {Räbfet, kolovratar, f. 1222 SRäbertt. a. 9iabmailjer;, al« Siebmadjer, retar, reh-tar. rešetar. 9i Übern, v. a., einen 33erbred)er, hudodelnika s koiesam treti; f. a. 9labbrtd)en; mit tem 3tabe einen überfahren, povoziti, považati, pod kolesi zlomiti, zmečkati; geräderte« ®eutfd), lomljena, slabo ali pokvarjeno iz-govarjana nemščina, nemšina; hudo stresati, da kosti pokajo (od slabe ceste); mit bem 9tabftebe ba« ©etreibe reinigen, žito ravnati, obravnovati, narejati, U. .Rt. narejati, rehtati, činiti, občinjati, nadj Gutsm. attd) presoditi, soditi, presojati; ba« gepodjte (Srj räbetlt, phano, stolčeno rudo sejati, rešetati, presevati; mit Stöbern »erfei)en, kolesa napraviti, narediti, narejati. Siaberidjneiiiejcug, ba«, urarsko vrezo-valo. iRäbtrfiäntfJCl, bet, kolarsko kladivo. 9{ijberfteiu, bet, kamenovecf. 9labetU)tlle, bie, in ben «Kühlen, ©iztočile, stoječi gredelj ali valej, ki stresa pajtelj. Wäbertoer!, ba«, kolesa, kolesca v kakoršni bodi mašini, kolesje; f. a. ©iebluerl. 9}abefd)ert, f. fflabelofif. i)i a b C 5 lili n C, bie, natezivne klešče, kleše, navlak. Siflbcjitftl, ber, kolarsko šestilo. 9iabfelge, bie, platišče, piatiše, f. a. gelge; am äBafferrabe in ben ©fühlen, krog (F.), lopata (Schaufel). 9iabfenct, f. @chmeljfeuet. 9i ab flu ber, ba«, in #üttenwerfen, ba« &c-jlubet, ba« ©etinne, žleb, rake; Sanal, na-vodnik (Zal.) förmig, adj., kolesu podoben, kolesast. 9i ob g aru, ba«, groba preja. 9tabgeletfe, f. ©eleife. 9i ab g tube, bie, im SJiühlbaue, bie (Stube unter bet ÜMI;le, in Weichet ftch bie innern 9täbet bewegen, podkolesna jama; nach bem Böhm, podkolje. 9iabiation, bie, sijanje, spuščanje, spu-šanje žarkov. Slabit al, Siabilal, adj; eiltgewuqelt, ukoreninjen, koreninsk, izviren, radikalen; adv., pri korenini, skoreninama, iz korena, iz korenine, s korenino vred, iz dna. 9labicalcut, bie, ozdravitev, vračenje pri korenini, pri vzroku bolezni začeto. Slabitaližmuž, bet, radikalizem*. 92abicaltOOtt, ba«, korenina, koreninska beseda. 9labicitt, adj., ukoreninjen; rabicirte ®e= Werbe, ukoreninjene (radicirane) obertnije. gjaiiefi, bet, (Raphanus sativus), redkvica. 9tabie|fUr, bie, kolesnica, koleja, kolinjak (JU.), koloteča, kolovoz, in St. a. kolomeja, f. ubt. ©eleife. 9iabfi)Utn)eile, bie, širokost kolesnice. 9iabftocf, bet, bei ben SSagnern, nad) F. kolesna preša. 9?abftofter, bet, att ben Scfen ber SKauern bie dBageitrabet abjutialten, odnašavec, vogelnik (eig. (Sctjlein), f. a. PraHftetn; 9la= beubohret. 9labftrafe, bie, kolo, trenje s koiesam. 910 bftube, bie, (mont.), nad) F. kolovnica kolnica. 9labftuhl, ker, podkolišče, podkoliše f. 9iabther, bet, ba«, kolomaz, f.SBagenther. 91 ab 11 eter, bet, gonjač, ki kolo goni ali suče, hode po njem. 9tabtt0g, bet, korito, v ktero se kaj re-šeta ali reta, rehta. 9tabtumt>f, ber, kernica. 9iabwelle, bie, vreteno, kolesna os, gre- Stabtoinbe. delj, valej, štekelj*, im SKutylenSau nacty Zal. preslica. Stabttinbe, bie, vreteno s kolesam. Stabjahn, bet, in ben SWû^ien, palec, inben Ubten, zobec. Stabjajjfen, bet, štekelj*, os, f. Stabmelfe. Staff, bet, f. ©trtifeu, bet, im Hanbel, jermen ribe (K); {Raff unb Sftefel, riba zre-zana na jermene, ki se pa še skup derže. Staff, ba«, f. Staffholj. Staff el, bie, fût ben glad)« abjutaffeln, ri-peij*, rifelj*, f. giad)3ranfe; bei ben gi* fd)ent, tunbe« gifôgarn, ba« aile« mit fort» raft, lovnica; sak; zgornja jelenja čeljust; konjske jasli, f. a. plaubertafdje. 9iaffcltt, v. a., ben glad)«, riflati», smu-kati, grebenati lan. Stiiffcln, c. »., čebljati. StttffeU, v. n. u. a., vzgrabiti, grabiti, al« le« nad) bet 9îeif»e taffen, vse pobrati, pograbiti, spograbiti, poloviti (auffangeit), v-zeti, jemati ; jufammen taffen, zgrabiti, zvleči , zvlačiti, stlačiti, brez reda nakopičiti, jufammengeraffte ©adjeit, nagrabljene stvari, reči, zgrabljenina; att fid) taffen, nase potegniti, šiloma polastiti se; prigrabiti. StaffCH, ba«, grabljenje. Staffer, bet, grabež, pograbnik, lakomnik. Staff gut, ba«, nagrabljeno, po krivici spravljeno premoženje. staff bo 15, ba«, suhlad-i, suha hosta, dračje in vejevje, na tleh ležeče, ki se nabira po gojzdu, pobirki, pl., kertice. St Of fitta be, bie, prečiščanje, prečišanje cu-kra; prečiščeni, prečišeni cuker, preči-ščenec, prečišenec. Staff in age, bie, Staff mentent, ba«, prebrisanost, prekanjenost, prepekanost, preme-denost, zvitost. Staffinerie, bie, fabrika čistiga cukra, pre-čiščavnica, prečišavnica, rafinerija*, f. a. Sniff. Staffineriren, ». «., feinet ma^en, prečistiti, očistiti, prečiščati, prečišati, očiščati, očišati; ben 3ucfet rafftnerireit, cuker (sladkor) čistiti, prečišati, f. Stiutem; v. n., nad)jtnnen, premišljati kaj, glavo si beliti, pamet si treti (M.); raffitlirt fein, prekanjen, zvit, prepekan, zvijačen. Staff incut, bet, prečiščavec, prečišavec. Staffinirtbeit, bie, premetenost. Staffjahn, bet, ©ehneibejaÇn, prednji zob, bolim. kusak. Rafraîchissement, f. Gcfrifd)ung. Stage, f. 2Buth. Sta g en, v. n., moleti, steržeti (baljet storž. Pot.), šterleti, pečeti, gledati iz —, kazati se, ilt bie §obe tagen, kupeti, stermeti, vzdi-govati se, moleti kviško, bolim, strmiti ; f. a. |>er»orragen, £eranžragen, Uebcrrageit, bei Gutsm. sterčati (poln.), nadvisiti (serb.). Stagetlein, ba«, lopatica. Stageiourjel, bie, (Orchis albida), pete-linček, (Orchis bifolia) , muhovnik; (Orchis morio) , dišeča mošnjica, kukovec, Statimleiter. 1223 (Orchis pyramidalis), otročnik; (Orchis satyrion), cepetec; poln. storezyk. Stagejohn, f. Staffjahn. Sta g 0 U t, ba«, mesna juha z razrezanimi mesenimi kosčiki, f. a. ©etUtfd). Stagnntrj. f. Stagetontjel. Stabe, f. Staa. Stäbe, bet, velik pes. Stabm, bet, 9Kild)tat>m, smetana, verhnje (@t. u. bei Gutsm.), attd) škerlup; jete bidli^e ©ubftanj, bie jtcf) auf bet Dberjtäcfye eine« pjjigen Äörpet« fammelt, klobuk, škerlup, nad) Dbetlt. smetana, serb. povlaka; {Rüg, saje; ben 9tal)m »on bet SWildj nehmen, posneti, posnemati smetano; f. a. Stammen. Stabmbanm, bet, drog v dimniku, nakte-riga se obeša meso. Stahntbeerc, f. ¡Brombeere. Si ahme t f en, ba«, in bet Sudjbtucfetei, gotrn* fd)taltbe, zapor (Pot.). Stäb met, bet, prikuhovec, prismoda (v loncih in kožicah); eilt ©tütf porajtelj, krepil. Stahmeln, V.U., po prismoji dišati, po prismojenem dišati. Stahmen, bet, fJtaljm, in bet engjlen Sebeu* tung, rom*, rema*, (in aUenfla». 9)f. au« biefet ŠBurjel, nut imSeri. okvir, u. opla-ta); f. a. SBilberrahmen, genftcrfutter; na<$ Zal. oklep; ein ©ejlell, ein ŽBtett, etwa« batattf JU fiellen, polica; ©eitenbrett, stranica; bei betl SBebern jum jetteln, rema, vrata (K); ©ticfrafimen, rom, proj, nad) bem Serb. palice; bei bell ®itd)brucfera, oklep; am Pfluge, natfy V- ključ; ber Stafim bet Säge, bie ^öijerue (Sinfaffung betfelben,ožaž-jet; bie 3tabme, f. Sffietnrebe; bei ben ©(¡hujietn, rom. Stahmen, a., bie SDiildj taljmen, mleko posneti, posnemati, smetano posneti; für erhöhen, (»eralt.), f.biefe«; mitUtabmcitBet; fettett, nad) betn Serb. okviriti, (oplatiti), ge». v rom djati, devati; in bet Sägetfbra* d)e, dohiteti, zasačiti, vjeti zajca (od psov); v. n., btc 9Jlildj rabntet, mleko dela smetano, nad) itf. smetani (smetaneti ?). Stahmen, ftd), v. r., spenjati se. Stahmen m a dl er, bet, remar, okvirar. Stahmenfthau, bie, ogledovanje suken razpetih na romih. Stahmenfthenlel, bet, pokončni oboj ali rom pri vratih. StahmcnfdjUh, bet, nach V. čevelj na rom*. Stahmenftiefet, pl; škornji na rom*. Stahmenftiid, ba«, ein ©rac! gleifdj »cm untern žBuge eine« Siinbe«; f. ¡Bugftiid. Stahmhobet, bet, nac$ V. žlebnik, pripi- ravnik. St ah m h olj, ba«, mizarski les. Stahmhunb, bet, lovski pes (na zajca). Sta h m ig, f. Stußig. Stabmfanne, bie, kanglica* za smetano. Stahmläfe, bet, mastni, tolsti sir, sir i« smetane. Sta&mieiiei, f. Stauchfangleljrer, 1224 SRabmfttdien. SRabm!ud)eit, ber, kolač s smetano. SRaitttlÖffel, bet, snemavnica (V.), po-snemavnica, nad) Gutsm. posnemavka. SRabmnäbtCrei, bie, nad) V. šivanje v romn. flialjmfai, bet, cednik Qböhm.). SRabntfpeife, bie, jed s smetano napravljena, smetanasta jed, tropine. SRafitttftiinber, bet, pinja. SRaimftttfel, bet, čevelj na rom. SRabmftiitf, ba«, bet beu Xif^Ietn, poprečni ali počezni oboj vrat. SRabmfllppe, bie, juha s smetano. SRaljmtOpi, bet, čerba, čerfa, čeplja. SRaljn, SRaljnig, adj., šviglast, šibek; f. Sklati!. SR a in C, bte, iHafmigfeit, fdjlattfe 93efd)affen= heit, tenkost, stegnjenost, šibkost, švigla-sto telo; itn gotfttoefen, f. 2Bmbbrnd). SRaljnen. f. ©trctfen. SR o t, f. SRodjen. SRaibtln, v. n., rajati. SRaifling, f. Sädjfer. SR a i g ros, f. SReibgraš. SRailliren, f. Slufjieben (einen); SRaitterie, SRaittenr; f. Spott, ©pötter. SRnilŠ, J>1-' železne šine cestne. SRatn, bet, 9tafenratn jwifdjen jt»ei Steefern, meja, omejek, nad) it/, griva, nad) Gutsm. rob, böhm. osredek, skladek; ©reitje übet* haupt, f. btefež; Slttger, trata, toka, ledina; f. a. šlttger; -&ügel, f. biefeä. SRailt, ber, kožica, lonec na treh nogah. SRflinbfltfcn, bet, int ppgen fehlerhaft tie* gett gelaffettet Streifen, celina (puščena pri oratvi), böhm. kaz (»Ott kazitij. SRainbaUm, bet, mejno drevo, mejnik (auch ®renjftetn), (nad) Zalok. and) mejaš, fonji Slntatnet). SRainhCCre, bie, kozje češnje. SRailtbliimdjetl, ba«, (Bellis), marjetica, iskrica; (Amaranthus luteus) , laška kamilica. SRaineit, v.M., mejiti, deržati se; f. ©rcttjeit. SR a infam, SRainfarren, bet, (Tanacetum vulgare), ttad) Gutsm. vratič (auch poln.), lopatka. SRflinlohl, bet, (Lapsana), divji vohrovt; (Laps. foetida), prascovo zelce; f. a. ®(ilt= febiftel. SRainrcdjt, baS, mejna pravica. SRoitiftb»albc, bie, f. Dibeinfdjioatbe. SRaiiifcbtoamm, f. SRagetfdjfflamm. SRainftCilt, bet, mejnik. SRatntoeibe, bie, (Ligustrum vulgare); f. §artriegrt, (serb. kalina). SRainiOCibcn, ba«, pašnja po mejah. ŠRaifOlt, bie, razum, pamet; f. SBermtnft; et hat feine ffiaifoit junt SBeitten, nima za kaj se jokati; et nimmt feine 9taifott an, ni mu dopovedati, ne da si reči, gluh je za vsako pametno. SRaifOnnabet, adj., pameten, pravičen, po pameti; f. a. freigebig; Sinen tatfonuabel iurd)ptügein, dobro, pošteno namlatiti koga. SRoifonnemettt, ba«, umetovanje, razso- SRammeln. janje; f. llrtbcit; modrovanje, razkladanje, govorjenje (malo vrednih ljudi). SRaifOltlteur, bet, modrovavec, jezičnik, zabavljevavec, čeljustalo. SRatfonniren, v. n., soditi, razsojati, razkladati, modrovati, zabavljati, jezikati, be-sediti, pregovarjati; f. a. S3emunfteln; rai; fonnttenbe ®efd)id)te, (umno) razkladana zgodovina, razkladna, razlagavna zgodovina. SRait=, in 3f&9- računarski. SRnitcn, f. SRedinen; fteben, f. SRiibem. SRaiter, bet, »on raiten, ted)nen, f. SRedj; nungžfiihrer; f. a. SRiibcr. Diaitcm, v. a., retati, rejtati, rehtati. SRaitlammcr, bie, f. SRecbmtngSfararaer. SRaitratb, f- iRedinungžratb. SRaitoeijen, ber, f. Sabfrant. SRaf, bet, f. SRabe, Slrratf. 9i a I c n, f. SRiibrcn, STCebmen. SRatetC, bie, raketelj, raketa*. SRa!ctcnbobrjeug, baŽ, vertalozarakete. SRflfctenfobrti, bie, raketarnica. SRaletenbantmer, bet, raketarski betič. SRaietetlhiilfe, bte, raketni zvitek. SRalctCntOpf, bet, raketna glava. SRaietentabftOCf, bet, raketni nabijavnik. SRalCtenmadjCr, bet, raketar. SRafetenrittbe, bie, raketna palica. SRatetenfa^, bet, raketna zmes ali masa. SRaten, bet, kokalj. SRatfen, f. SRammetn, SRaHen. SRa 11, bet, f. ©djroa^er. SRatlC, bie, (Rallus), capovoznik, mokoš (F. mlakužka?), kosec, russ. dergač; f. a. 2BadjteIfbnig, ©ražtanfer; @d)t»d&erin, klepetulja; bie gtaue Statte, pisana morska lastovka. SRallen, v. n., toben, razsajati, razbijati, fchtodgen, klepetati. SRaltenrcibCr, bet, rumeni rangar*. SRattiiren, c. a., skupiti, spraviti zopet (množico). SRant, (montj, f. ¿toitter. SRant a ban, SRamajan, bet gajimonat ber9Ru--hamebanet, ramadan*, ramazan. SRamafftrt, adj., čokast, teršast, krepek, močen. SRamen, f. 9iammen. SRaittm, ber, f. SRammtcr; einSBibbet, oven, jarec, praz; perč; etri jŽatet, maček; Sulle, bik; in 91. kerč. SRammbloti, f. SRammHofc. SRantmbotf, ber, oven; f. a. SRammtto^. SRantUte, bie, eitt SBetfgeug, SPfd^te Camit in bie Stbe gu f^lagett, kolovrat (K.), russ. koper; bet fliammblocE, f. SRammflO^. SRaiumct, bet, f. ©thafbocf; audj bie Sftam= met, iRammftog, f. btefež. SRammelabeub, f. S|3ottcrabcnb. SRammelig, j. Siiiifig, Sicberlitfi. SRant me t it, v. a., pfahle in bie Srbe, kole v tla zabiti, zabijati; ta« fflett, razkomaj-sati, razmandrati; v. n., iieftige S3e»egun* gen mit^anben uttb gupen ma^en, bercati, beoati, komajsati se, goniti se; »on £afen, SRammeloip. Äantnchen, flauen u. Söcfen, f. SBrnnften; r. r., mont. bte ®änge rammeln jtch, rudne žile se mešajo ena z drugo. SRammelodjž, bet, bik. SRarameljett, bie, hoja po plemenu; f. SSrnnft. SR n m nt en, v. n. n. a., pfähle in bie Srbe, zabiti, zabijati kole v tla; poln. wbijac; bie (Srbe fejltammett, stlačiti, tlačiti; f. a. Samten. Stammet, bet, zabijavec. SRantrnilo^, SRammbloif, bet, oven; russ. U. poln. baba. Mammler, bet, zajic (samec); f. SBüber. SRamntčhom, ba«, ovnov rog. SRammSfOfJf, bet, ovnova glava; eilt Sßfetb, ovnoglavec. Siammžnafe, bie, ovnov smerček ali nos. SRarn}), f. äRenge. i SRampe, bie, Siuffafjti, klančina (V.); lu-ščine, lušine, ali platiči, ki se cepijo od roga; in bet Saufunfi, nad) bern Böhm. greben. SR a nt pen, v. a., poprek kupiti, kupovati. SR a mi) fe, bie, f. £augnmrs. SRamjjfen, f- Berten. SR am fei, ter, SRamfentourj, divji česen, ram-šelj, medvedji česen. SRamfen, f. (g^arfette. SRan, tanig, beffer, taljn, f. ©djlant. Ranrune, f. (SroH. SRanb, bet, eine«Sntttnen«, einet fenfred)ten Sertiefung, ®rube, 3Biefe, eine« Slbgrunbe«, kraj; eine« Suche«, kraj; eine« gluffe«, Stavben«, breg, ježa (F.), dim. brežič, breži-ček; am SJtanbe tež äbgrunbe« flehen, nad samim prepadam ali breznam stati; eilte« Serge«, rob, kraj; eine« bok (Seite), eine« Xud)e«, krajevina, krajci; eine« £üd)et«, n. Ravn. čislo; etne« ®lafe«, Sedjet«, Sopfe«, ©efäffe«, Xifdje«, einer Slfitnje, rob, obro-bek, dim. robec, robček, okrajek; eine« •§ute«, kraji pl., okraj klobukov; eine« ©ie« be«, b. i. bie Šinfaffung, obod (obvod); eine« Slcfer«, obrušek, kraj, konec, rob, obmejek; am (Snbe be« Slcfet«, zratnik; ein abfd)iiffi= get Slcferranb, obronek; einenStaub bremen, list pregniti, pregibati; an bett Stanb fegtet; ben, na kraji zapisati; ba« »erfleht ftd) ant Stanbe, to se samo po sebi razume; (Snbe, kraj, konec; mit eiltet ©adle gu Staube s čim do kraja (do konca) priti—; kaj do kraja (do konca) dognati, dokončati, do-veršiti; ju Stanbe fein, pri kraji (pri konci) biti. SKanbanmerfer,sRanbbemerfer/ f. ©loffen= machet. SRanbanmertung, SRanbbemerJnng, bie, opomba, razlaga na kraj bukev pripisana; f. a. (Sloffe; Stanbanmerluitgen machen, fig. jezik brusiti; f. ©lOffitCH. SRänbdjen, f. SRanb (dim.). SRänbeln, v. a., f. SRänbern. SKänbelwerf, f. Stäufelmeri. SKanb en, v. n., na kraj, do kraja priti. SRänben, SRänbern, v. a., orobiti, robiti; SRangiten. 1225 geräubert, robljen, z robci; uzobčati, zob-čati, rezljati. SRanberllärer, f. ©loffemttadjer. SRattbfadl, ta«, nakrajni predelek. SRanbfifth, f. »leihe. SHaitbgelänbet, ba«, okrajni oprijemač. SRanbgloffe, f. SRanbanmetlttng, (Sloffe. SRanbhOlj, ta«, meja, drevje obkrajno. SRanbig, in 3f$g. — okraja, — roba, j. S. breitrantig, širociga okraja; tänbig, z okrajci, z robci. SRaitbfnOten, bet, vozel pri, na kraji. SRanbmnfter, ba«, bet bett ©chuftern, auch Oiaiiittcu, priloga (F.), rom. SR anbf d) üb, bet, robati škit. SRanbfthreiber, f. ©loffenmadjer. Dianbfchrift, bie, eiltet äßütlje, napis, pisanje na robu, okoli penezaj eine« Suche«, f. SRanbanmerlnng, SRanbfChiiffel, bie, robata skleda (F.). SRanbfel, ba«, rob, zablateni rob. SRanbftttnbig, adj., nakrajin. SRanbftielig, adj., z receljnam na kraji. SRan&ftreifen, ber, obrob (F.). SRanbftiict, ba«, oklep, rob, krajic. SRan en, f. SBrunften. SRanft, ber, f. SRanb; ©djerjel »on einent Setb Stob, krajic, (bei Gutsm. krajnik), aud) bte Stinbe, skorja, zemeljna skorja, okorela ali skerlupasta. SRänftd;en, ta«, krajček. SRan g, bet, bie Stetije, versta, red, ttadjbem Böhm, poredje; ©djiffe be« erjien Siattge«, ladije perve verste (s 100 in več kanona-mi); Sffiittte, častna stopnja, ttad) Cent Allsl. u. Russ., dostojenstvo; Sotrang , predstvo, prednost, pervenstvo, pervo mesto, prednje mesto, višji stan, višji red, večji imenit-nost; bie obete ©teile, prednje mesto, gornji sedež; bie redete ^atlb, desnica, desna, desna stran; eilt äflamt »om Siattg, mož visociga stanu; ber militärifche Stang, vojaška častna stopnja, russ. ein; Seutanben ben Oiaug ablaufen, prehiteti ali preteči, prekositi koga, prestreči koga, nad) F. nazaj djati koga; (Sinetn ben Stang geben, laffen, pervo mesto, predstvo dati, odstopiti komu, umakniti se komu, da stopi na pervo mesto; eine Ätanfheit bet ©d)t»eine, f. SRanffotn. SRang&eftimntuug, bie, odločba častne stopnje. SRange, ber, ein lang aufgefdjojTenet ÜBenfch, dolgin, dolgan, švigelj, švigla; f. a. Sluf= fthießen; (ne)poredni fantalin, poulični klatež; bte Stange, dolga ranta od ženske; breja prašiča; f. a. SRangolb; glljicaut. SRan gen, bet, eine Seite, berdo, breg. SRan g en, f. Sehnen; Soben. SRangiten, (frans.), v. a., urediti, uredo-vati, v red ali versto djati, devati, razre-diti, razredovati, razverstiti, razverstovati, uravnati, uravnavati, ravnati; ftd) Itllter ettt-anber taugttett, verstiti se med sabo po častni stopnji; jtd) rangiten, svoje reči v 1226 Sfamgnffe. red spraviti (dolge poplačati), v red se postaviti; ftdjuuteriDerfen,beitreten, f.fciefe«. JRanglifte, bte, spisek po častni stopnji. SRattflloŠ, adj., brez časti ali dostojenstva. iRangrnapig, adj; primerjen častni stopnji. iRangOtbltling, kte, red ali versta glede na častno stopnjo, versta, po kteri gre eden za drugim glede na čast, razverstitev po častni stopnji; častni red. »angfftiff, f. Sinienfcf)iff. SRangftOlj, adj., prevzeten ali napihnjen zavolj visoeiga stanu, na stan. iRangftrcit, ter, 9hngfttcitigfett, bie, prepir zastran prednosti v časti ali dostojen-stvu, prepir za predstvo (bei V. za gor-šinost). 9{0UgflIti)t, kie, častiželjnost, častilakom-nost, častigladnost, pohlepa za častmi, iskanje časti. fltanflfiidjtig, adj., pohlepen po časti, po prednosti, častilakomen, častiželjin, kdor se vleče in poganja nezmerno za višji čast, za prednje mesto. Siflltgttetotbnung, kie, ukaz zastran častne stopnje, na kteri je kdo proti drugim. SRanitniren, f. Slnffrifdjen. 9lfltt!, adj; tenak, šibek, gibčen, šviglast. iRanf, bet, (itt ter einfa^eti 3aljl »eraltet), eig. krivina, kriva pot; iRatife, pl., zvijača, zvijačina (/>/.), spletke (serb.'), nad) kem Altsl. lest, kovarstvo; f. a. tunftgriff, Sift; mit Sftattfeii itmgefjett, Mdttfe branje», fpte« len, zvijače delati, rabiti, plesti, spletke in homatije delati; f. a. SiaitlfOM. SRanle, bit, f. Dlanien. 9ion!cgcift, ker, zvijačnost, zvijaštvo. 9tfltt!em(td)cr, f. 91im!tfd)mie&. Stan i en, ber, and? bieOlanfe, an ben SBetn* rebett unb anbern ®et»adjfen, roka, ročica, vilice, pl., bičje, ovijača, in @t. preme-njača, tenka vejica, loža, na, f. Sfotfn«. SiflnlentDalbltltg, bie, gosto tersje. 9ta nI enttntrj, f. «raumtmrj. MitttfCtCi, kte, zvijačnost, kovarnost. Slfittlef ^ m i eb, bet, zvijačnik, zvijač, zdraž-nik. zapletavec, kovarnik, naklepnik. 9tanlef}>icler, f. Diitnlcfdjmieb. iRaitfCMoU, adj., prezvit in prepekan, zvi-jašk, zvit kakor gerča, kakor kozji rog, altsl. kovar'n; poln zvijač in spletk. iRaniig, adj., viličast, tertast. SRanllottt, kač, einefltanfljett ber ©djaeine, Jiapfltlig. nad) V. čeljustni mozol ali spuščaj, čerm, mozol na nebu; ben»Jtanffotn neumen, izrezati, rezati mozol; audj fut iKutterfotn, f. kiefe«. 9tanne, kte, pesa. SRanSItn, v. n., rigati, gigati po oslovsko. 9i a it t, f. Sarm. ¡Ran t C, bie, tenka smreka, ranta*. 9tanunfel, bie, zlatica; f. $ahntnfn§. SRanj, ket, ein fleinet, kitfet 3Renfdj, čok. Dianjic, kie, prašiča. 9lanjel, f. 9ianjen. iRatt jen, ket, ronec roncelj *, kernir, torba, besaga, cula, Bet Gutsm. romarski na-ramnik; f. a. gelltifcn, Poln- u- bohm. tiomok; ierad^tl. trebuh, vamp*; Sdjmeer, salo; Sinem ettoaž auf ken SRanjen geben, obunkati po herbtu, po gerbi; feinen ¡Ranjen fiifien, svoj žakelj natlačiti, napokati se. iRanjcn, v. a., kaž 33ett ju @d)anken tan= jen, posteljo razkopati, razriti, raznesti; v. n., po žaltovem dišati; ken ganjen Sag ranjen, ves dan goniti se, letati okoli, vlačiti se; kie £unke, SRaubtljtere ranjen, fte begatten ft<$, psi, zveri se gonijo; f. ubt. SBtunftcn; v. r., ftd? ranjen, zlekniti, zle-cati se, lecati se ('JU.'), zvirati se. pretegovati se, stezati se, zvijati se; ftcf) muke ranjen, nagoniti se, naletati se. Dianjcule, f. Sdjleierenle. 9iattjig, adj.. žaltav, žarek; f. a. SittCt; ein tanjiget SKenfdj, zgonjen človek; ran--jtge« .Rttlb, zgonjenec. ¡Ranjton, kie, odkupščina, odkupšina; f. a. Sijfegclb. Dianjionircn, v. a. u. r., odkupiti, odkupovati, izkupiti, izkupovati iz sužnosti, rešiti koga, se. aianjiontrtc, ber, odkupljenee, rešenea; kie, odkupljenka, rešenka. SRanjJttt, kie, čas gonjenja; f. Srunft. 9iafle, ker, rape, (debelejši tabak za nos). Štafet, šRa^tH, ket, poklic domu; f. 2lb6t- ntfung. ¡Hapffittf, f. ©tiinftnl. 9ta(Jp, adv., berzo, ročno; ¡RippS tapp«! šviga švaga! ¡RaM/ ber, f. 9iabe; Samm (bet aEBeintrauben). 9iaiiC, bet, ein fici, kte, fflaffel, klopotec,_klepetec, ro-potec, ropotulja; f. fltdjSrflUfC. 9ia£pelig, adj., vertoglav, zmešan, terčen. prismojen, zmešane glave. SRoppelföpfig. ¡Rappellijpfig, ¡RappellÖpftfcll, adj., ver-toglav, uporen, termast, jezen; ein tappel» löpjifcheS Spferb, konj, ki ima koževnik ali tiščavko. SR Oppeln, ftdj, r., podvizati (se), hiteti; v. n., ropotati, klopotati; eS tappelt Bei iljm, es rappelt ¡tjm im Äopfe, bléde, meša se mu, v glavi se mu verti, mu roji, nima četerte deske v glavi, russ. kolobro-dit; mitStüffen tappeln, ropotati; mit Selb, rožlati, cvenkati. ¡Rappen, v. a., bie ÜJJauet berappen, ome-tati, ometavati zid; ben gemähten ŽBeijen tappen, zgrabiti, pograbiti, grabiti pšenico; f. Übt. «Raffen. «Rappenfufe, f. träbenfug. ¡Rttpper, bet, grabljič, grabljač. «Rappfifái, f. «Rappe. ¡Rappier, baS, rapir *, floret *, topi meč. ¡Roppicren, fiithhramfie. ¡Rajeglaube, f. ftanatigmug. SRafen, bet, bid)teS, furjhalmigeS ®raS, trava (zelena, gosta); ein mit fold)em ®rafe betoachfener Rlaj}, trata, bei Gulsm. zele-nina; eilt ©tü«f mit folchent ®ras beWad)» feiten ausgeflogenen erbreid)eS, rušina,auch ruša, in .Rt. nad) Gulsm. unb Jam. dem, m., coli, dernje (russ., bolim. U. poln.), uaCfcf)I,ber, povelje mestne gosposke. iRathShCfdjlni, bet, zborni sklep, sklep svetovavstva, mestne gosposke i. t. d. SRathČhOtC, bet, služabnik ali sel mestne gosposke. ¡Rattjžb Itd), baS, svetovavske ali zborne bukve pl., zborni zapisniki. SRathžhiidjeret, bie, knjižnica mestne gosposke. SRathfdllag, bet, posvetovanje, pomenkovanje, svet, naklep, namera; (jur.) rubrika z odpisam ali odlokam. iRathfdjlagen, v. n. u. a., posvetovati se, pomenkovati ali pogovarjati se s kom za-stran česa, ita« BI. v svetih biti; bei ftd) rathf«lagen, sam pri sebi premišljati, pre-udarjati, naklepati. SRathfdjlager, bet, 3Jathfd)Iagerin, bie, f. SRathgeher, SRathgeherin. SRathf«tiigig, adj; zveden, skušin; kdor ve drugim kaj svetovati; (jur.), na rubriki. Diathfdjlieftnng, bie, ¡Rathfd)Iu&, bet, sklep (po posvetovanji), na« Gutsm. do-sodba; bet Sfiathf«iufi ®otteS, sodba Božj», volja Božja. SRathSeoIIegtnm, baS, zbor, svetniki ali svetovavci pl., svetovavstvo. SRathŽbiener, ber, (zborni) služabnik, mestni hlapec. SRiithfel, bet, f. ¡Raben. SRiithfel, ta«, uganka, zastavica, russ. II. poln. zagadka, serb. zagonetka; 3emanben einfRathfel aufgebett, rotlegen, komu uganko zastaviti, zastavljati, zastavico dati, dajati; ein Stathfet aufičfen, errathen, uganiti, ugibati zastavico ali uganko; baS iji mit ein ¡Rathfet, v to se ne morem zvediti ali znajti, to mi je temno, nerazločno, to mi je uganka; er ifi ntit ein ¡Rathfel, ne razumem ga, njegovo obnašanje mi je čudno, nezapopadljivo; er fpri«t in ¡Rathfeln, vse, kar pove, je uganka, je nerazločno. SRiithfelbtlb, bas, temna, nerazločna podoba ali prilika. SRatbfeidjen, bas, ugančica. fRathfelbenter, bet, ugibavec, uganovavec. ¡Riitbf etbeuterin, bie, ugibavka. SRiithfelbidjter, bet, kdor uganke ali zastavice zmišljuje. SRiithfelfrage, bie, uganka. SRathfelhaft, adj.. uganki podoben, ne-uganjen, skriven, skrit, nerazločin, temen, nerazumljiv, čuden, nezapopadljiv, v kar se je težko zvediti ali znajti. iRiithfeln, «5. n. u. a., v ugankah govoriti, uganke zastavljati in ugibati. SRiithfelfiirnth, ber, nerazločni izrok; f. Cratel. SRiii$feIbot(. JRotMtlDOlI, adj., skriven, pretemen; f. «elhaft. Stiitbieltoort, ba«, temna, nerazločna beseda, uganka. SKfltJŽCttflC, bte, manjši, ožji odbor. 3tatf)Žia{|ig, adj., za svetovavca dober, pripraven. StatPfaljigleit, bte, prikladnost, pripravnost za svetovavca (ober biti svetovavec). StatHflogge, bandcro, s kterim se poveljniki ladij kličejo k admiralu na posvet. StatljSgtieb, bas, svetnik, zbornik, odbornik (9tu«fd)ujjmitglieb), lta$ Gutsm. svetni družnik. Stattjggrentinnt, f. 5Hoti(?coIicgfnm. StatHnanbel, ber, pravda, ki gre pred zborno sodnijo. StatPhOUllt, ba«, glava, glavar zbora ali svetovavstva. StatIjŽl)aU§, ta«, hiša mestne gosposke ali tudi hiša pod mestno gosposko. StatbŽljCrr, ber, svetnik (bei Dalm., nadj Gutsm. U. V), svetovavec, posvctovavec, zbornik, odbornik, (Sluafdjujjttlitglieb). Statl)SIjermftelIe, bie, služba svetnika ali svetovavca. SJlatljSljerrlid), adj., svetovavsk. StatllŽfellCt, bet, mestna klet. 9tatl)žliffcn, ba«, Sinem ba« ?ftatfi«fif[en nadj ^lauie fdjiden, slovo dati svetovavcu, svetniku, odpraviti ga iz zbora. StatljSmnnn, f. Statve«. 9tatb$meifter, f. SBiirgermeifter. StatbSperfon, bie, svetnik; f. Statb^err. StatljSperfonale, ba«, osebje svetovavstva, zbora. StfltljŽprOtOioU, ba«, zborni zapisnik, svetovavstveni zapisnik. 9t«tI)8}Jr0t0f0lIift, ber, spisovavec zbor- niga zapisnika, zborni zapisovavec. StattjŽfaal, ber, zbornica, svetovavnica. 3tatl)§f d)luf, ber, sklep zbora, svetovavstva, zborne sodnije i. t. d. Sifltljžfdireifitr, ber, zborni ali svetovavstveni pisar. 3»flti«fi$Un0, bie, seja svetnikov, seja svetovavcov, zborna seja. StathSfptud), ber, razsodba zbora ali svetovavstva. StatHftanb, ter, stoli v cerkvi za mestno gosposko. StatbSftclle, bie, svetovavska služba. StatbŠftube, bie, posvetovavnica, svetovavnica, zbornica. StatbSftuhl, i- Statpftanb. StatljŽtag, bet, sejni ali zborni dan. 9t a t j) 3 » er 1 tt ft, ber, razglas zborniga sklepa. StatMberfamntlung, bie, zbor, sveto-vavski zbor, zbrano svetovavstvo, nad) Gutsm. svetno spravišče. SUathžbtrtBonbtt, f. Statpglieb. StatljžtDage, bie, mestna tehtnica, mestna vaga. Statl)SloaIjl, bie, volitev, izbor svetnikov ali odbornikov. 5»atten!aSl. 1231 $Ratlj8tted)fel,bet, menja, premenitev »vet-nikov ali zbornikov. 9iathSjtramer,ba«, posvetovavnica, zbornica. Statificatton, bie, eine« @taat«»ertrage«, priterdba deržavne pogodbe; f. a. ©CltCl)1 nttgung. StatificationČurJuilbe, bie, priterdno pismo, poterdno pismo; bie Süatiftcationä* utfunbe au«t»ed)fein, premenjati, premenje-vati priterdne pisma. 9tatiftcicctt, f. a,, priterditi, priterjati, poterditi; f. a. (genehmigen, a 11 It, ber, ratin*, (neka tkanina). SHoiintre«, v. a., ratinirati; f. Stüllfcltt (Such). Nation, bie, ba« STOafj am tanken gutter, klaja (za en dan odločena), obrok; am ¿afer, zčb; auf ©djiffen ba« 3»af unb @e= »¡¿t an ©peife, obrok, odmerek hrane za vsaciga moža; f. a. Portion. 9} a t i o n a l, Stationen, adj., »emunftig, umen, pameten , russ. umstvennyj; rationelle Sanbs ttnrtf;ifdjaft, umno kmetovanje; adv., umno; pametno; (mafA.) racionalni, kar se da na tanko in popolnama izračuniti. 9} a t i 0 It a I i 3 ra U 3, bet, racionalizem *, umo-verstvo f. 9tationalift, bet, umovernik, racionalist*, umstvenik-f, nadj V. pametüh. Katione, glede na—. Stationen, f. Stationat. Stat f d)! in t. resk! rask! Statftfie, bie, aud) 9tätfdje, ropotulja, ro-potec, derdralo, derdravka, nadj Gutsm. škerblica. Statinen, v. n., einen f^narrenbett Son »on fid) geben, derdratl, ropotati; int Sieben, gerkati, pogerkovati, nad) V. aud) šleke-drati (?); »on Snteit, gagati; f. a. ©djtta^en. statičen, a., glad)«, treti; f. S3rcö)ctt; aud) pinnbcrn. 9tatf^ente, bie, divja raca. Statte, bie, Wafce, (mus rattus), podgana, nad) Gutsm. aud) podkan (iöAm.); nad) bent Kroat. štakor unb stakor, serb. par-cov, poln. szczur, russ. krysa; »erliebt toie eine tobte Watte (niebt.), vez zateleban; egbbtif^e Watte, f. pharaonSmanS. Stattet, bie, f. Statfdje, Steitel. Stattein, t>. n., dertrati, rajtati; f. a. Stetteln. Statten, f. Raulen. Statten-', in 3f&9- podganji, podganskt. Stattenbart, f. Sd)imrrbart. Stattenbim, bie, dolgorepka. Stattenfalle, bie, past za podgane, podganja, podganska past. Stattenfiinget, bet, podganar, kdor podgane lovi. St a 11 enf t eff er, bet, podganojedka (kača). Stattengift, ba«, strup za podgane, miš-nica, mišica; f. a. Ptäufegift. Stattengrau, Stattenfahl, adj., siv kakor podgana, podganje barve. Stattenta^l, adj., prav gol. 1232 töutienfönig. SRotiCltlÖltig, bet, gruča podgan z zrašče-nimi repi. Siflttenlotb, bet, podganjek, podganšček, podganšek. iRatteuiraut, f. SJlottcnlraut. SRatteniieft, ba«, podganje gnezdo. SRuHeitlJfeffer, f. SBicnenfauß, @tepbolj; f. Saubhotj; f. a. bas »erivanbte ¡Rauh". bas SRaudje Ijerausfeljren, (vulg.} zobe pokazati komu. Diaudj, ber, dim; ju {Raudj werben, v dim preverniti se, spremeniti se; »ont {Raud) angelaufen, okajen, očajen, čadast; im {Raildje aufgehen, skaditi se, pokaditi se, zgoreti, pogoreti; bet {Raudj fant bis ju uns, do nas se je prikadilo; einen {Raudj »on fid) geben, kaditi se; f. fRaudjCtt; einen {Raudj utajen in einem Šolale, zakaditi, zakajati; räudjern, pokaditi, kaditi; 0Beihtaudj, kadilo; nach {Raudj fdjmecfeit, riechen, po dimu dahniti, dišati, slast ali duh imeti; gletfdj in beitŠiaudj hangen, meso na dim obesiti, obešati, djati meso kadit; f. 9ittltd)Ctn; Stani) unb 53tob hoben, cjn eigenes Jpaus unb Staljtung, svojo streho in hrano imeti; eine Slrjneipflanje, vinska rutica; fein Reuet o^ne Wand), ni vina brez pelina, ni ognja brez dima, ni jela brez dela, ni žita brez kokalja; aus bent SRaudje tn bas geuer, iz dima v ogenj, iz dežja pod kap priti; für «Ruft, saje pl., f. a. Santpf, Siunft, Gualnt; »oll {Raudj, dimen, dimnat, zakajen. S)iaud)altar, ber, kadilni oltar. SRaudiaifel, f. Stechapfel. SRaUdlbab, bas, kajenje (bolnih udov). SRaud)bart, ber, kosmata brada; ein SWenfdj, bradač, kosmač. SRaud)bnunt, ber, prednji suknarski valej. Dfattd) beere, f. @tad)elbeere. 9i a Itd) b C itt i g, adj., kosmatonog, kosmatih nog. SRaudjbudje, f. Hagebuche, Suche. Wau d) b a ntpf, ber, tenki dim. iR a Itd) bi d) t, adj., sila gost. SR a ud) c, f. SRanhc, SRanle. Üatt rf) ctt, v. a., rattcf) machen, okosmatiti, kosmatiti; Sabaf tauchen, tobak piti, žgati, attdj kuriti (russ. u. böhm.}, puhati, (serb. pušiti); »oll raudjett, nakaditi, zakaditi; v. n., einen {Raudj, Warmen Sttnfl »on ftd) geben, kaditi se, «limiti se (auch altsl.}, nach VI. a- kuriti se (russ); f. a. Sampfcn; eilt wenig raupen, ju tauten anfangen, pokaditi se; naffes ^olj raucht fe^r, mokre derva se močno kade, delajo dim; WO geuet tfl, ba taucht eS, kjer je ogenj, ondi je dim, kjer gori, ondi se tudi kadi; betDfen rattdjt, iz peči se kadi (v stanico); bie Äüdje raucht, v kuhinji se kadi; eS raudjt itt bet .Rüche, (vulg.), gospodinja ošteva, obira deklo; ba raucht eS im §aufe, v tej hiši ona hlače nosi, moža zmerja; arbeiten, bap ©litem bet^opf raucht, delati da se vse kadi; erlügt, bajj¡hmbet jtopf raucht, laže, de se kadi, laže, kakor bi orehe tolkel. 1234 Staufen. SRaitdjfdittMl&e. SRaudjtn, ba«, kajenje, (nad) v. kaja). iRon^enjen, v. n., po dimu dišati. SR auch t r, ^et< tobakar, pipar, lular, kdor tobak pije; ne dožgano oglje. SRiiudjeraMarat, bas, prekajalo. SRündjerer, bet, kadivec. SRiiudierfaf, f. SRauchfaf?. SRäUtfierllOlä, kas, kadilni les. SR auch crt A, SRältdflCng, adj., dimen, okajen; kie ©peife riecht räucherig, jed po dimu, po smodu diši, dahne, jed se je pri-smodila. SRäutherfantttter, bie, dimnica, vodivnica (für odivnica). SRSudjerlerje, bie, bas ifiäucherferjd^en, ka- dilna, lepodišeča svečica, kapucinarček, černa sveča. SRitU^ern, v. a. u. «., pokaditi, kaditi; ©riefe räuchern, pisma prekaditi, prekajati, kaditi; jid) räubern, kaditi se; inberjiitche räuchern, v cerkvi kaditi, kadilo zažgati, žgati; ben (Söttern rändern, bogovam ali malikam kadila žgati, zažigati, kaditi; SBütfte, gleifd) räuchern obet feldjen, in @t. u. 5?t. klobase, meso povoditi, voditi (für oditi, bei Gutsm. it. BI., a. serb., böhm. it. poln., hingegen int Russ. koptit). posušiti, sušiti v dimu; geräuchertes gleifd), povojeno, ka-jeno, suho meso, vojenina, böhm. uzenina, poln. vvedlina; ju »iel geräuchert, prevojen, prekajen; »iet ffleifeh rält^errt, dokaj mesa navoditi, nasušiti. SRiiUChErn, bas, kajenje, prekajanje, vojenje. SRäud)Cr})fanne, bie, kadilna ponev, dim. ponvica. fltäudjcrpulbcr, bas, kadilo, kadilni prah, stolčeno kadilo (TJ. SRÖUChtrftälte, bie, vodivnica. SRüudjerung, f. SRüuihetn. SHäHietweti, bas, f. SRaud)tt)et!. SRäU^ertölirft, bie, (po)vojena klobasa, suha, okajena klobasa. SRaudjfang, ber, dimnik; f. a. geuerftätte. SRandifanggelb, t"»5- f- SRaudjfangfteiter. SRaU^faiigfchtEr, ker, dimnikar, sajogu-lec, sajomet, (nad) Gutsm. aitd) sajničar, kačmar). SRaUChfangfChteret, bie, dimnikarstvo. SRaudjfangfteuer, bie, giauehfanggetfc, omet-nina, davek od dimnikov, nach kern Russ. dimnina, bet M. dimnikarščina. SRaudjfärfier, ker, kdor kerzno ali kožu-hovino barva. SRaudifarbeit, SRandif arbig, adj., dimast. SR a U d) faß, kas, kadilnica, naif Gutsm. a. kadilnjak. SRttUd)fC litt, bas, dimni, dimnati ogenj. SRttUlhfleif d), ba«, povojeno meso; f.SRäU= tf)ent. SRaudlfliigel, ber, kosmatoperotnik. SRaitdifroft, f. SRauhreif. SR a Ud) fllß, bet, kosmatonožec, kocanožec. SRandjfiiff tfl, adj., kocanog, kosmatih nog. SRaudjfutter, f.SRanhfutter; kosmata pod-vlaka. SRaudjganž, kte, povojena gos. SRaUChgat, adj.. kožuhovinat, točrtt. kosmato Btrojen, raud)gareS geil, kožuhovina, kerzno; burd) ben 9taud) gat gemalt, ▼ dimu pripravljen. SRaitdjgelh, adj., dimast, okajeno rumen (T.), sajasto rumen, cernikasto rumen. SRaudjgelb, f. SRauchfangftener. SRaudjgemöIhe, bas, ein©etoölbeüber bem Schmetjofen jutn Stuffangen beS WancheS, sija, nach F. dimnik. SRaudigejOtielt, adj; kocast, kosmat. 8t a Ud) g raž, bas, f. SRiSpengraž. SR a it d) g tau, adj., dimasto siv (K). SRauthhaartg, adj., kosmat. SRaudjfiafer, bet, bet Satthafet, cernt oves, ovsika (K). SRaud)hani)tI, bet, kupčija s kožuhovino, s kosmato robo; f. SßeljhttUbel. SRaitdjhitniig, adj; kosmatorok, kosmatih rok. SRauchhättbler, ber, kožuhovinar; f. $elj= häubler. SRaitchhäubleriU, bie, kožuhovinarica. SR auchftiiu ti g, adj., kosmate kože. SR a ud) ho fiel, llad? V- kosmac, dim. kosmaček. SRand)hOlj, bas,kosmati les, drevje z listjem, neokleščeno, neoklešeno, ki ima še listje. SRaudjfiuhn, kas, kokoš za davek. SRaucbid)t, adj., dimast; raud)id)t fdjmecfen, f. SRnudjerig. SRttUChig, "dj-, dimen, dimnat, zakajen,kjer se močno kadi. SR a 11 d) f a in nt er, kie, f. (Räutherfantmer. SRaud)Incd)t, ket, vodivec. SRaud)toljle, bie, kte unausgehrannte tfoljle, nedožgano oglje, ogorek, glavnja. 9iaud)!0))f, ket, kosmata glava, kosmato-glavec; kosmatoglavi zimorodek; omelo okroglo. SR a U (h f U g 11, kie, ©ambffugei, dimna kugla*, dimnica, hlapnica. SR a ud) leb er, kas, (Sorkuan, »eichet auf bet gleifdjfeite gefdjteärgt toorben, unb tattd) iji, kosmato usnje, kosmati kordovan, nach F. irhasto usnje (äßeijjleket?). 9taud)lebern, adj., iz kosmatiga usnja, tla et) F. irhast. SRaud)lid), adj; dimast. SRaitdjIinbe, bie, brest. SRaud)lod), bas, dimnica (F.), in Säuern--hättfettt, leva, poln. ezeluše, czopuch, russ. dymnik u. otdušina (oddušek); fig. bezni-ca, luknja. SRaudjmeier, f. treusfraut. Diaucbnteifter, bet, veliki vodivec. SRaUdjOpf er, bas, kadilni dar, kadilo za dar. SRauchfifanne, bie, f. SRäudjertfamte. SR a n d) Pfennig, f. 9laud)fangfteuer. SR au d) v Oft, bie, germada (aitd) geuetpofi). SRaUthfäule, bie, dim, ki se v podobi stebra vzdiguje ali kvjško vali; tlačfc Ravn. dimni curek. SRaudjfd)a^, f. SRaudjfangfteuer. SR au Chi d)» albe, bte, domača lastovica. SRaudjfdjtoaitj. SRflUtfiftfltDnnj, bet, kosmati rep, kosmato- repec, »eibl. kosmatorepka. SRandifdjtoarj, f. SRaitd)lcbern. 9Jand)fcibe, bie, f. glotffcibe. 9?aud)ftein, f. 91aud)topa3. SRaudifteuer, f. SRandjfanoBelii. SRandlftnim, bet, dimno valovje, ki se vleče po ravni. SRandjftube, bie, stanica, v kteri se kadi, v kteri se sme tobak piti. SRaudjtabaf, ber, pivni ali žgavni tobak, tobak za lulo, (nad) V. debeli tobak); nad) tem Kroat. it. Serb. duhan (and) arab."). SRattdliObaŽ, bet, dimasti topas. SRaudjtOpf, ber, (lonec) kadilnik. SRcudjUntijitllct, adj; ves v dimu, t di-mam obdan. SRaudjtoaare, bte, SRandjtoetl, ba«, kosma-tina, kožuhovina; f. Reljffletf. Sfioudjttctjen, f. Barttoeijeu, poln. kos- matka. iH tt U d) ID C1) t, bie, breg zaraščen z verbovjem. Mau^ffielž, ber, kosmati som. SRaUdjtOerI, ba«, kadila pl., kadilna roba; int gorfit». vejevje, oklestki; f. a. 216= raunt. 9i01l(^tDerIcn, adj., kožuhast. 5Raud)tDer!en, v. a., ini gorft»., einen ge* faltten 93aum raudjtoerfen, obsekati, obse-kavati, oklestiti, klestiti. SHou^mcrJer, SRaudjtuaarenfianMer, f. Eiirjdincr, Reljiianbler. SBaudjtOOlfC, bie, dimni oblak, goeti, oblaku podobni dim. val dima. SRandjfflurj, f. SBrautitDurj. Diaudljebciltc, ber, kosmata desetina. iRaudjjeug, ba«, kadilna priprava. SRnndjjtmratr, f. SRaudjftube. SRaubt, bie, krasta, hrasta, perliaj, garje, grinte, srab, oskrebke; f. @d)0tf; {poln. skorup, russ. strup). iRoilbC, bie, perhljaj, poln. parch, parszy-wošc, jira|e, garje pl., svrab, srab; etne 33aitmfranfl)eit, oskrumbe; f. a. ©littb. iRaubtg, adj., perhljav; frafcig, garjev, sra-bav; grinbig, krastav; ein raubige« ©djaf, garjeva ovca, goričljiva ovca (Jtarft; russ. paršivaja ovca); raitbig toerbetl, okrastaveti u. ohrastaveti; Šiaubige, ber, garjevec, kra-stavec u. hrastovec; bie, garjevka, krasta vka. Kaubtgfctf, bie, garjevost, nadjbem Russ. paršivost, nadj V. garjota. SRaUfbolb, ber, pretepavec, pretepač, ru-van, (bohm. rvač, »ergl. ba« altsl. r'van-i, .Rampf), metavec ali metun, tergavs, puljež (Gutsm.), pipavec (Gutsm.), tepavs, te-pežnik, russ. dračun; f. a. SBalgCt; eitl 3anfet, f. biefe«. iRaUfbegen, ber, meč za boj, bojni meč; široka sabla; eine Rerfon, f. Diuitfbolb. SR d U f t, bie, ba« Staufeit, rovanje(eig. rvanje), puljenje, pretepanje, lasanje; et befant bie Staufe,lasan je bil, zlasali so ga;bieStaU« fel, bie Otijfel, ripelj *, rifelj *; f. j-Iad)3raufe; ba« ŽBieljfuttet ijintet biefelbe gtt (iecfett, gare 9tattl>. 1235 pl., lojtra* nad jaselmijbet ®änfe, puljenje ali skubenje gos. SHiiufcIlt, a., ben gladj«, smukati, raf-njati*, ripljati*, rifljati*, lan ali glavice osmukati, smukati. SR a it f CII, a., gtoifdjett bie ginget faffenb gieljen, izpuliti, puliti, izrovati, rovati (allsl. r'vati) , nad) Gutsm. izpipati, pipati; izter-gati, tergati (eig. reißen), gebet raufen, ein §ufjn, oskubsti, skubsti; eine lebenbe @ait« raufen, puliti, izdreti, izdirati gosi peresa; ber Jtamm rauft (t>. n.), glavnik terga, izdira lase, se zadira; (Sinen bei ben i)aa» ren, am .Kopfe raufen, zlasati, lasati koga; ftcf) bie §aare au« bem .fiopfe raufen, lase si puliti, tergati iz glave; ben glad)« rau» fen, alt« bet ®rbe gieijeli, lan poruvati.ru-vati, aud) pukati; bie ©amenfapfeln abrei« ßen, f. SRäufeln; Strica nach ber fliege rau» fen, vse poruvati, populiti, potergati; im Staufen bi« gu einet ©teile Jommen, priru-vati do—; ®ra« raufen, travo puliti, ru-vati; ba« Sitnb raufet ba« @ra«, govedo muli travo; v. r., ftdj tattfen, spopasti se, ruvati se, puliti se, tergati se, nad) Gutsm. pipati se, nad) 1U. mikati se, metati se; ftdj fdjlagen, pretepati se, tepsti se, pobijati se, tolči se, biti se; f. a. »Janlcn; Wenn ftdj bie Herren taufen, muffen bie Un= tertljanen bie i)aate laffen, kjer se konji igrajo, osli padajo; gut ®enügeraufen, na-puliti se, naruvati se, naskubsti se; f. a. Salgcn, ftdj. ' SRaufen, ba«, f. SRaufe. SR auf cr, bet, f. SRaufbolb, SBalger; ben Stau» fet madjen, fpielen, bahati se, junačiti se in zavolj imena ruvati se, metati se; eilt SBerfjeug gum Staufen; f. SRaufbcgen. SRflUf t tet, bie, tepež, tepežnja, pretep(anje), pulja, puljava, puljavica (V.), ruvanje, pi-panje (Gutsm.), metanje, boj; eine Stau» ferei anfangen, spuliti se, sklati se, spri-jeti se, spopasti se; f. a. ¿änfctci. SR auf Cr in, bie, tepavslja, ruvavka, prete- pavka; f. a. äänferin. SRauffeber, f. ©diwungfebtr. SRanfljanbcI, bet, tepež." zavolj kterega pride tožba pred sodnika; f. übr. SRaufetti. D?aufhoIj, ba«, £aarraufer, bei ben SBeifj* gerbern, puIjač(K), skubač. SRauffunft, bie, znanje, ruvati in metati se. SRaufmeffer, ba«, klobnčarski rezivnik. 91 auf P ta^, bet, terišče, teriše. 9iauffnd)t, bie, tepežnost, ruvavnost, strast ali nagnjenje, ruvati se, tergati se in puliti se z drugimi, prepirljivost. SRauffiid)tig, adj., puljiv, ruvaven, nagnjen k pretepanju. SRattfttDlle, bie, puljena volna, puljenica, skubenica, volna s kož izdergnjena, volna z živih ovac izpuljena, izpukana. SRaufjangt, bie, velike klešče, kleše. SRaufjeient. bet, ita^F. puljena desetina. SRaufaeit, bie, pulja, čas skubenja; f. SRaufe. SRaugraf, ffiilbgtaf, ber, ravgrof*. 9lauj), adj., auf bet Obetflä^e uneben, nns 1236 SßauSwfieit. glatt, ctg. hrapav, atittäljentb auch, oster, (ctg. fd^arf), pust, terd (hart), praskav, ser-teč, gričast (hügelig), grudast, gručast (flum; ()tg), rod, gerčast (fnotig), robat (ecfig), böhm. drsny, poln. chropowaty, serb. hrapav; raub gleich einer geile, nach V. ga-rast, negladek; raubet 2Beg, grudasta pot, gerda pot; rauhe Jpattb, razpokana roka, terda roka; raufje« gutter ber Pfetbe, seno in slama, (ne pa zöb); rauhe« £anb, pasta, neobdelana zemlja; Ulteig. rauhet £al«, kosmato gerlo; rauhe, fjeifete Stimme, hri-pav, zdert, okripel glas, zagerljen, nach F. auch kosmati glas; f. libr. Reifet; russ. siplyj; ba« £aat be« ftanfen Shiere« ttitb rauh> nach merši se, zmeršči se dlaka bolnimu živinčetu, (»ergl. ba« serb. mrska, Stunjel, mrštiti se, bie Stirn runjeln); über; haupt »on Maaten, resasti lasje, resasta dlaka; »oni ©efdjmacf, ogatin, gorjup, ter-pek; e« l»eht ein rauhet ©inb, ojster veter brije, ojstra sapa piše; rauhe« Slima, neprijetno, ostro, merzlo podnebje, russ. surovyj; rauh flauen, serpo, osorno gledati; rauhe« Sffietter, gerdo, neugodno vreme; rauh reifen, nach bem Böhm, ojinjeti, injeti; »on bet ftttlichen Setfeinetung entfernt, terd, zarobljen, debel, sirov, neomikan, divji, neotesan, štorast; f. a. ©rob,9iob; haatig, f. fliaild); ein rauhet ®iamant, neizdelan diamant (almaz); ein rauhet Styl, terda, okorna, pusta, roda pisava; (Sinent rauhe 2Borte geben, zarežati na koga. iH tt It h ft 16 111, bie, omela pl., velike kartače*. ißflUhbatt, bet, ostra, resasta brada. SRauPlättertg, adj., resastih, garastih, negladkih peres, ostrolist (böhm.). iRauhborften, pi., čopi ščetin, fluh 6 H dcl, ber, luščinasta morska gosenica. 9faubbiftel, bie, gladež; f. a.tarbenbiftel. ißaulic, bie, f. 9lauhtgfeit; bei ben Sögeln, f. SMtfe. 9t ankeifen, ba«, f. iMjetfen. ißaithheil, f. 9iauhi0leit. 9iflUhcn, ftdj, V. r. u. auch n., bie Sögel rauhen (f«h), f. TOanfcn, ft(h; v. a., rauh obet taud) madjen, okosmatiti, kosmatiti (F.), Suih rauhen, au« ben Saaten fra|en, kosmatiti sukno; gerauhte« Seber, f. Stiltlicflieöcr. 9ifluhfroft, f. tohreif. 9lfluhfuticr, ba«, klaja, t. j. seno, trava in slama. 9lauhhaar, f. 9iauhborften. 9ianbhobcl, bet, kosmač (F.), s kterim se vpervič obla, na debelo. 92anhhOttig, bet, kosmati med, kosmata sterd, s satovjem vred zmečkan in nepre-cejen med, pri nekterih pa pomeni Slanih« honig najboljši med. 91 fl nI) t gleit, bie, Slaulje, Stauhheit, kosma-tost, ostrost, grobost, sirovost, neomika-nost, neotesanost, zarobljenost, negladkost, praskavost, autf) rodost terdost, osornost, pustost, robatost; f. a. $etferteit; bie Slouljig« feiten, grički, gerče, robi (seri. hrape) na Stamboljro. kaki reči; atte Jino^en thunmit itefi »on bet iRauhigfeit be« SBege«, vse kosti me bole od preterde poti, od gerde, grudaste poti; ait bet fRauhheit bet ©tinime erfennen, po zdertem ali hripastem glasu koga poznati H, bergl. mittelfl be« Seitoorte«, t»ie e« bet ©eifl bet flo». Sprane etljeifcht. 9ianhf0fjf, bet, omelo, s kterim se stropi ometajo. 9iflUhretf, ber, inje, (altsl. inije), n; and) ivje, imje. 9iliubfd)letfer, bet, kdor sekire in enako debeliši orodje brusi. 9iOUhftCttt, ber, neobtesani, neizdelani kamen. 9iaubujanre, f. peljtDnare. 9ia«httincfe, bie, Sufjlein, lahki kamen, opoka; f. £0f, luf. 91 (tU h H) 11 jen, bet, resnica, osinka. 9iauljn>erf, f. pelperf. 9iauh jaiig, adj., ostrovoglast, ojstrovoglat. 9ianbjchente, bet, kosmata desetina, desetina v snopji. 9ianl)3ttt, f. 3Ranfc. 9ianfc, bie, (Sisymbrium nasturtium), vodna kreša. russ. režuha; f. SrunntnfttffC; (Sisymbrium sophia); f. SBefeniraut. 9ionm, adj., (»etalt.), f. ©erihtmtg. 91 Uit m, bet, prostor aitčh prestor, prostra-nost (F, eig. ©eraumigfeit), prostranstvo (russ.); bie Sldume be« |)immel«, nebeške planjave; leeret {Rauin, concr. praznija (and) poln.), praznota, russ. pustota; ber imtete fliaum, notranjost, notranjščina, no-tranjšina; Steile, mesto; t»ir haben feinen Slaurn junt Sigen, nimamo kje sedeti, nimamo prostora, da bi sedli; f. a. Plfltj; ein I'uftloch bei belt jfohienbtennern, dušek (za dim); in betSifcfjlet;, 2J?auret = u.3im» metmann«fpra^e, svetloba, svetlo; »ieien SRaum habenb, prostoren, prostran (l»eit); »ielen SSaum einneljmen, mnogo prostora zaseči, zasegati, žaleči; SRaimt laffen, ne žaleči. ne povzeti vsega prostora; ber Slaurn behnt ftd) in bet ©tube ait«, (mont.), jama grede na prostore (F); im Sdjiffe, f. ©djtPraum; ben 5Raum einer glafie au«* fiiKen, naliti sklenico, kolikor more va-njo, kolikor derži; Slaunt ma^en, f. plat) (ma; cf)en); et Ijatte feinen Siautn jut Sufje, ni utegnil, ni imel kdaj spokoriti se; ©elegen; heit, prilika, priložnost; einet Sitte Slaum gebeit, uslišati prošnjo; betSeibenfdjaft Staum gebeit, udati se strasti, poželenju; fotdjen ©ebaitfeit ntujj man nidjt 9iaitm geben, takim mislim se človek ne sme prepustiti, izročiti; ^oljtaum, dervarnica; §oftaum, dvorišče, dvoriše; im (Raume htntet bem Shore, za vrati, ttach tem Bohm. v zavratji. 9iaimanfer, ber, sidro na dnu ladije hranjeno. 9jitumanf, bet, požeruh. 9}anrabnbr Ct, ber, povertač -{-, sveder raz-širjavni, za povertovanje ali razvertovanje kake luknje. ¡Raumetdie. ¡RaUtttCidje, bie, posamni hrast. ¡Ranmeifen, ba«, maček (F.). ¡Räumen, v. a., ettoa« »on, au« einem ©rte räumen, spraviti, spravljati kaj iz česa, s česa; etl»a« au« bem SBege tänmen, s poti, izpod nog spraviti, odpraviti, odstraniti, gerb, ukloniti; (Sinen au« bem 3Bege täu* mett, izpod nog izpraviti, ubiti koga (skrivaj); ben ¡Ort, ben iP'a(5, ba« Simnter, ba« §au« räumen, b. tj. baritt befuiblidje ®inge befeitigen, izprazniti, prazniti kaj; ben Drt, ba« £au« »etlaffen, oditi, iti odkod, zapustiti, zapuščati kraj, hišo, prazno hišo prepustiti drugim, preseliti se, seliti se iz hiše; ba« Unreine toegfdjaffett, einen33run* neu, Xeidj it. f. t». räumen, iztrebiti, po-trebiti, trebiti; f. a. ¡Reinigen; ba« bei ©eite täumen, s poti spraviti derva; mittelft eine« äöagen«, izvoziti, voziti derva iz—; butdj 9lu«ttagen, iznesti, iznositi, nositi derva iz—; »om Xifdje räumen, z mize spraviti ober djati, devati; räumen, im SBeinbaue, okopavati tersje in perst rahljati; ein So4 räumen, povertati, razver-tati luknjo; bet geinb räumte ba« £anb, sovražnik se je umaknil, jo je pobrisal, je odšel iz dežele; ben Statt räumen, iz-kidali, kidati gnoj iz hleva; v. n., bet SBinb räumt, (in bet ©eefptadje), veter se podaja. ¡Räumen, ba«, izpravljanje, praznjenje, treb-Ijenje, odhod iz —. ¡Räumet, bet, bet Unreinigfeitett bei ©eite fdjafft, trebivec, kidavec; ein 5DerFjeug baju, trebilo; bie geuergetoetjre, bie Jtaitonen ba* mit ju reinigen, trebilo, čistilo; bie Saba!«i pfeife ju reinigen, bezavnik, bezalo, pre-tikaio; f. a. ŠRaumbtilirer. SRänmerei, bie, izpravljarija, trebljenje. ¡Ranntetfl>arni&, iie' prihranjenje mesta. ¡Raumfeiie, bie, ključavničarska pila. ¡Räumig, ¡Raumig, adj., prostoren. ¡Rauminhalt^ ber, deržanje, kolikor kaka posoda derži; f. a. 3>nl)alt. ¡Raumletu, ba«, prostorček. ¡Häumlict), adj., prostoren, glede na prostor, prostor zadevajoč; f. a. ©CtäUtttig. ¡Räumlidlleit, bie, prostornost. ¡Raumioi, (bei ben .Stötjlern), f. ¡Raum. SRaumiOŽ, adj., brezprostoren, neprostoren. ¡Raummeffung, bie, prostoromčrje. ¡RaumnaSel, bie, bie Sünblö^et au«juräu= men, bezalo (V.), igla trebivna, ras.t. za-travnik, poln. przetyczka. SRaumpf aljl, bet, bei ben Äö^tern, drog, s kterim se duški predirajo. ¡Räumte, bie, debelo morje; f. fjOd| (tjotje ©ee). ¡Räumung, bie, izpravljanje, izpraznjenje, zapuščenje, zapnšenje, odhod iz —. ¡Räumungslteit, ba«, pravica, jarek ali rov iztrebiti; f. gegetCdjt. ¡RaumunilJtant, ba«, (Chrysoplenium), slezeno zelce. ¡Raunen, v. n. n. a., teife reben, šeptati, čebljati, tiho reči, govoriti, na uho povedati; f, gliiftetn; ».»., tyin unb h« ft"«* ¡Raufi. 1237 gen, bei ben Sagettl, preskakovati; v. a., ein $fetb taunen, f. Safttiten. ¡Raunet, bet, šeptavec, čebljavec. ¡Raunjen, v. n. u. a., t»ie bie .Rafcen, ker-njavkati (M.), mermravkati (Gutsm.); fef)t bitten., moledvati; »einen, kisati se, cmer-dati se. SR 0 U tt J e t, bet, moledovavec, cmerdač, cmerda. IRaunjig, f. ©ited)t. SRaupe, bie, eine Jttanfljeit be« £fiinb»ielje«, bofe guffe beffetben, nadj F. mahovnice pl., razparnica med parklji, nad) Zal. osivnica, gosenica; Satoe eitte« 3nfefte«, gosenica, audj vosenica (Gutsm. u. Miki., »ergt. altsl. v^s, toornadj vosenica u. gosenica gteidj kosmatica; audj int Poln. ijl wasienica ne; ben gijsienica), vulg. a. osranka; {Raupen im Jtopfe Ijabeu, muhe imeti, loviti; f. ©ttlie; Sfiaupen utajen, po godčevsko praviti smešne; Stingetraupe, srebernica f; ©eibentaupe, svilna gosenica, sviloprejkaf; SRaupe be« ©otbafter«, zlatoritka. ¡Ranpeifen, f. ¡Raupenfdjere. ¡Raui>en=, inšfgg. gosenični, goseničji (F.), voseničji. ¡Ranjen, v. n. U. a., gosenice obrati, obirati, gosenice nabirati, drevje obirati, gosenice spravljati z drevja. ¡Raupenbrut, bie, gosenična zalega. ¡Railienei, ba«, gosenično jajčee, zapljunek. ¡Raufjenfiiege, bie, goseničarica. ¡Raupenftaf, ber, et tjatburdj Siaupenftaf »iet ©djaben ertitten, gosenice so mu škodo delale, so mu objedle, pokončale —. ¡Raufjengtaž, f. ©ianjgraž; (Phieum), pasji rep. ¡Raujjenhiiife, bie, gosenični lev. ¡Raupenjager, ¡Raupenlefer, bet, goseni-čar, obirač. Siamienietien, ba«, fig. životarjenje f. ¡Raulpeuneft, ba«, gosenično, nadj F. go-seničje gnjezdo; fig. meželj v preji. ¡Haupenftiute, bie, gosenična kislina. ¡Ranpenfdjete, bie, škarje za gosenice. ¡Rauienfimeiget, ber, metulj, ki gose-nične jajčea zasirja. ¡Raupenftnni), bet, goseničji stan. ¡Raulienftein, ber, kamen goseničnikf. ¡R a Up en t i) i) ter, ber, eine SBefpenart, osa goseničarica, goseničnica, russ. najezdnik; f. a. ftjaraontfntanS. ¡Raitper, bet, goseničar. ¡RaiUpfiiJig, ¡RauMufig, adj., mahovničen, osivničen. ¡Raufdj, bet, »on jiatfen ©etranfen, pijanost, vinjenost, nadj Gutsm. a. pijanstvo (nteljr bie Seibenfdjaft be« Srunfe«), poln. audj dy-mek, szum, russ. pohmelje; eitten Staufdj ®abcH, pijan, napit biti; fidj einen Šiaufd) ttinfen, itjn beiommen, upijaniti se, opiti se, prenapiti se; (niebt. kravo kupiti); 3e* mano eitien jutrinfen, upijaniti koga; ein flidufdjdjen, vinjenje (in Sejug auf ben SBein), pika, muha; ein Siaufdjdjeu Ijaben, vinjen, ali vinsk biti (»cm SBeine), terčen biti, mahnjen biti, v glavo dobiti ga, v glavi imeti 1288 Siaufdjbeere. gfk, cepljen biti, muho imeti, russ. byt na veselje; im 9taufd)e h™ "nb Ijer »anten, na suhem plavati, petljati, t. j. petlje delati, omahovaje iti, da je vsa cesta njegova (pijancova); ein betbeS, bid)teS gtältfd); d)elt betonraten, ušleviti se, nalokati se ga; fdjnell einen Stanfdj befommen, itadj M. kmalo se zapojiti; im etjlen 9iattfd)e, v pervem napadu, v pervem ognji; ben Sftaufč^ aH«; fdjlafen, izspati se po pijanosti, iztrezniti se, vino se mu je izkadilo iz glave; bet JSrattb an beti ©lättern bes 3Beinftocfes, pa-lež, rosa, snet; ein SEajferfall, šumeči slap; eilten ffiaufdj im Ofen machen, zagnetiti v peči; f. a. ©erä'ufd); 9tailfd)fortl, ljulika; Pteifelbeete, f. biefeS. 9lanfd)beere, bte, Vogelbeere, jerebičjc, jerebika, rebika; f. a. 5KOO$beere, Pretfcl= beere. 9täufdjd>en, f. Staufdj. Stauf d) tu, v. «., ein ©etäufch machen, tan« fdjeitb ftdj bewegen, vrešati, veršati, obet veršeti, šumeti, šumatiti (j. S. »otn ganbe), serb. šuštiti, bolim, šusteti, poln. szele-Boiec f— šeljesteti); »Ott einem jtarlen ®e* täitfdje, Wie beim gad eines Saumes , hre-ščati, hruščati; na<| Miki. hroščati; »Ott benglutfyen, veršeti, bučati, bobneti (ntef)t: tofen); bas SBajfet taufdjt, voda šumi; rie* felt, šumlja; lärmen, hrumeti, hrupeti, šun-drati; mit ben glügeltt rauften, fofotati; ber ®!o(t taufd)t, mošt šumi, vre; bitrd) ein Citfidjt rauften, lomastiti skozi goščavo, gošavo; bas überreife OraS raufet, trava serpi, (serpeti, Medv.); bie ©d)Wciue ran« fdjen, bukajo se svinje; einen Otaitfdj »er» urfac^en, pijaniti, v glavo iti; f. SBeraufdjen; taufd)enb, šumen, šumeč, veršeč, hrumeč; ben ©eifatl raufchen, (». «O, na glas, s hrumam pohvalo izkazati, hrumeča pohvala; raufchenb Woi|iii fommen, prišu-meti, prišumatiti, priveršeti, prihroščati, prilomastiti; ju taufdjeu anfangen, auftau* fd)en, zaveršeti, zahroščati, zašumeti; eilte gewiffe 3eit binburefy taufd)eu, ves čas pre-veršeti, prešumeti, prehroščati i. t. d.; ein Wenig rauften, pošumeti, poveršeti. Staufdjen, baS, šumenje, veršenje, hrešča-nje; f. a. ©eriiufdj; bas Otauf^en auf ben SBipfeln bet Säume mahnt mich —, kadar za-šume veršički drevja, spomnim se —. StOUfdjgetb, bas, rumena ali rudeča miš-nica, požepljeni arzenik; f. Sturipiguteut. Staufdj g Ol b, baS, nach Gutsm. u. V. loš (im Russ. losk Politur, loščiti, poliren), ltad) Gutsm. a. šumno, šumeče zlato, russ. šumiha; attd) zlati list, zlate pene; fig., f. giittetmcrf. Staufflgriin, f. Ptoožbeere. Staufd)ig, adj., P'jan, tercen, vinsk; f. StttUfd); taufchetib, šumen, šumeč. Stau fi lom, f. Mi. Stäufdjlinß, bet, (Staube), ticina. giaujdintittet, baS, pijana, uptjancljiva pijača, omamilo. Stauf i pfeife, bie, šumeča kvinta v orglah. Steal. Staufdjfilber, f. Slattfilber. Staufd)toer!, baž, Šumeča reč; f. a. Staufd)= pfeife. Stauf djmnrj el, f. Snoblaudjlraut. Stäuäpem, ftd?. r- "•> °dkaš- Ijati, odkašljevati se, izherkati se, odher-kati se, herkati, (int Altsl. u. anb. fla». ÜB. hrakati, im Böhm, jebodj chrkati), nad) V. auch derzati se (derzati fonft hebeln), ftd) räusperttb Woljin fommen, prikašljati, pri-herkati kam; galtje SRäc^te ^tnbutc^ jtd) räuspern, vse noči preherkati; eilt wenig, poherkati. StiiUŠptm, bas, herkanje. 9taute, bie, ehemals eitt ©iereef überhaupt, je$t ein gehobenes ffiietecf, Oi^ombuö, nach V. vegasta kupa (?). kupa poveznica, ve-gasti četverovogelnik, romb, (nad) Zal.) rutica (?); eine längliche ¡Haute, StbomboibeS, podolgasti četverovogelnik, romboid; in bet beutfehen Äarte, kupa; f. a. genfterrante; bei Sbelfteinen, f. Facette; eine fftanje, (Ruta), ruta, rutica, dišeča rutica; (Tha-lictrum), talin. 9iäuiC, bie, krožek pri ključi. 9tauten, f. gacettiren. St a U t e U b tt l f a nt, bet,mazilo iz dišeče rutice. Diautenblatt, bas, rutično pero, kvarta s kupo. Stauleueffig, bet, jesih ali kis ulit na ru-tične peresa. Stautenförmig, adj., kupast, rombove oblike. Otautenglaž, bas, kupasto steklo. StaUtCUtranj, bet, venec iz rutic. Staut eni) 61, bas, £)ef)l aus fRautenfraitt, rutno olje, olje iz rutic. Stautenfteiu, bet, dragi na robce ¡zbrušeni kamen. Stan t en ft id), bet, bei ben Städterinnen , šiv na štiri vogle. Stautenbiered, f. Staute. Stauten»affee, bas, rutna voda. Stautenmein, ber, rutno, rutično vino. Stautenuieife, adv., v rombih. Staute m, fteben, f. Stöbern. St ab age, f. SBetttiiffung. St ab a g it en, f. Sötrtjeeren. Stab et in, bet ttnb baS, zunanji okop, ravelin*. Stnbeting, f. Steer. Staj t a, f. Staubjug, ©treifung. Stajiaftajjia, f. Staubjug. StalJOn, ber, polopoprečnik terdnjave. Stcaction, bie, nasprotno, odbojno, nachbem Russ. obratno delanje ali tvarjanje, zavrač-ba; f. a. ©egeuioirfung, Stiidmirtung; in bet politif, »cradjtl. stranka starokopitna, starokopitnežev; jur. ponovljenje pravde. Ste act ton är, bet, zavračnikf, nazadnjakf, starokopitnež f. Steagircn, v. n., nasprotvati, odbijati, za-verniti, zavračati, nadj bent Poln. oddelo-vati, russ. obratno dejstvovati. Steal, bet, real*, španjski sreberni denar. (Real. ¡Meal, adj., stvarin, rečin; f. a. Singltd); toirflt«, resničen, djanjsk. SRcalact, bet, delo, djanje zastran ležečiga posestva. SRealCtebtt, bet, vera ležečiga, nepremi-kljiviga posestva, t. j. primera, po kteri se ložji ali težji dobiva dnar na ležeče posestvo. Sftealbefitlition, bie, rečna, bistvena oz-namba. Dicalcf CClttiOH, bie, izveršba ali ekseku-cija glede na nepremikljivo posestvo; jut Stealerecutton [«reiten, ležeče blago podvreči eksekacii. iRcalgelb, baS, pravi, kovani dnar. 9icalgerid)t, baž, stvarna, t. j. zastran ležečiga blaga oblastna sodnija. ¡Realinjurie, bie, razžalitev z djanjem, djanjska. SRcalifflttOn, bie, uresničenje (F.), do-veršba, plačilo. SRealifiren, v. a., f. 83crtoirflidjen; opraviti, opravljati, dogotoviti, dognati, uresničiti, (poln. urzeczywistnic), in bet .Kalif; mannžfpr., v dnar spraviti ali oberniti, prodati. 9?ealt§ntU§, bet, realizem, nauk od resničnosti zunanjih reči. 9i C a I i ft, ber, realist*, stvaroverecf, SRealitdt, bie,rečnost, resničnost; f. 2Sitf= lidjfeit; ein SWenf« oljne Realität, nezanesljiv, nepošten človek; jur. ležeče ali nepremikljivo blago, posestvo. SRealitätenbefifcer, bet, posestnik, zem-ljak. «Realiter, adv., zares, v resnici, v djanji. SReallenntntf, f. <5adj!enntni$. iReallehcn, bas, nepremikljivi fevdf. SRealri^ter, bet, stvarni sodnik; f. a. 9teal--gcrid)t. iRealfdjUle, bie, realna šola. SRealfdjiiler, bet, učenec iz realne šole. SRealtDcrtl}, ber , rečna, prava, notranja vrednost. 9ieambulation, f. ©renjbegeljung. iReaff CCltranj, bie, nasprotno zavarovanje. ¡Reaffumtren, ». a., einen 9ie«tsijanbel, ponoviti, obnoviti, iz nova začeti pravdo; einen Sotttag, zopet povzeti. iReaff II ml) t ion, bie, obnova, ponova pravde. SReb=, f. Sieben =. ¡Rebbelmurm, f. 3Raulmurfžgrilte. iRebben, v. n., pojati se (od žrebeov in bikov). iRebbtnbe, f. SBalbrebe. iRebe, bie, f. iRanfe; f«wanfet Stebengtoeig, rozga (M. u. altsl.) ali mladika vinske terte, odraslik, altsl. letorasl; au« bet SBeinftod feibfl, terta, vinska terta, ters, im Altsl., Serb. n. Russ. loža; bie Sieben, coli, tertje, tersje; bie Sieben befd)neiben, terte obrezati, obrezovati; bie Sieben an; binben, terte privezovati; audj für SBetU; berg unb in ber Sibel für Slbfčmmltng, f. biefe; bie ttilbe SBeinrebe, vinika; Sieben fenlen, tertne mladika grebeničiti, grubati; SReienforoi 1239 totlbe Stebe, terta samosevka; bie {ftebe treibt oljne gru«tanfa|j, ters se živiči; bie Stebe ntadjt Heine Seeren, ters se viniči. 91 ebeli, bet, puntar, spornik. 9îebtl I in, bie, puntarica, spornica. 9t e b C11 i 0 U, bie, punt, puntarija, spor (vspor), tta« Zalokar spertija, russ. u. poln. bunt, 9tebelliren, ». « ., spuntati se, puntati se, puntariti se, spreti se zoper—; f. a. @m= poten, ft«. iRebcllifdl, adj., puntarsk, sporen. 9teben=, iubetâfÇg. tertni, tersov u. tersni, — vinske terte. SRebenaifer, bet, vinograd. 9iebenartig, adj., tersast, rozgast. iRebenafdje, bie , tertni, tersni pepel, pepel iz rozg. 9tcbenauge, bas, oko, obalec, obalček, popek vinske terte, poln. oezko. 9iebenbaum, bet, verba. 9tebenbetg, f. Seinbcrg. 9tebenbefd)netbung, bie, SRebenbefdjnet; bejeit, rezitev, obrezovanje; na« M. rez. 9îebenbinber, bet, vezač. 9tebenbinbertn, bie, vezačica, vezačka. SRtbenblatt, ba«, tersni list, tertno pero. iRebenblUt, baž, božjakaplica, vince (zlasti rudeče ali černo). 9îebenbogen, bet, ant Sogengelânbet, ob-lok iz vinskih rozg; šparon. iRebenbolbe, bie, sovec, (Oenanthe), russ. kropilo. 9tebenfelb, baž, polje z vinsko terto zasajeno, sadišče tertno (Zal.). 9tebengaitg, bet, prehod (poln. chodnik), s tersjem obdan. iliebengattung, bie, tertno pleme. 9îcbengelattbcr, bas, brajda. iRebengott, f. Sactfjitž. Sîebenljaiit, f. SBeinbetg. 9îebenb0lj, bas, tersje, tersov, tertni les. 9iebenhiiget, bet, vinska gorica, griček obsajen s tertjem. SRebenlaub, bas, tertno listje; f. a.9ieben= Matt. SRebenlanbe, f. 9tebengelanber. 9tebenmcffer, baž, vinjek, vinječek, na« V. au« norez (glei«fant vinorez), kosir, kosirnik (F.), reznik, krivec. SRebenmilbe, bie, vinski klešč. 9tebenf)fal)l, bet, kol, kolek; fte in bie @tbe einf«lagen, koliti. 9tebeutei«, adj., tertoviten, vinsk, kjer se obilno vina prideluje. 9iebenfaft, bet, (int gtûbjafir), tertna solza, (terta solzi, se joka), fig. vino, vince, vinska kapljica. SRebenfdjlittge, bie, f. 9îante. Stebenfdjnitter, f. §itf«Iafer. Stebenfdjnitfjeit, bie, rezitva, rezatev. 9tebenf(|bf Itng, ber, izraslik vinske terte. 9iebenff)it)e, bie, bie abgef«nittenen ©pifcen bet Steben, rezje, (coll.), rožje (pon rozga), obrezek. 9te6eufl)tO(j, bet, tertna mladika, na« Gutsm. poganjek, rozgva. 1240 SReûeitftcdjer. 9te6enficher, bet, ein fleinet ÎHitffelfafer, (Rhynchites betuleti), tertijon, ščipavnica, nad) V. vjedež; (Laborhynchus girafla), tertijon zemljak. 9} Cl) C lift 0 tf, bet, terta, ters, vinska terta, coll. tertje, tersje , (poln. winna macica). atebentbriine, f. 9iebenfaft. sJlc6 C lit) (J t Ct, bet, kdor je pervi terto ravnal. 5» c b e n to nff c t, f. 9iebenfaft. McbCtllBClie, bie, butara rožja. 9iebenjinie, tie, ročica; f. ilianfe. atebenjttetB, ber, rozga Çaitd^ bei V.~), rez-nica; f. Mcbc. Mcbgclflllbc, ba«, prisolnčni, s tertjem ob-sajeni obronek. 9iebgeœiid)3, f. SSeinban. iKcbbltbl, ba«, (Perdix cinerea), ba« ©tânn--d)eit, jereb; ta« SBet&c^ett, jerebica, (audj altsl. it. serb.~), it a d) aitbem fla». 3)i. ku-ropatka. iRcbbiiinCtflCtfli, ta«, jerebina, jerebič-no meso. SicbbitbncrftflUt, ba«, ®la«frattt, (Parie-taria officinalis), mtišnica. 9i t b b it b n f d) n C f) f C, bte, jerebičasti kljunač. ïKebig, f. SHunter. Xieblmtb, ba«, vinska dežela. 9iebraann, f. Sinjer. 9iebred)t, adj., tebrec^ter SBeilt, pošteno, nepokvarjeno , čisto vino , kakoršno daje ffltMdjofl, f. 9îcbenft>ro|. 9ÏCblté, tet ob. ba«, rebus*. 9Jebiitant, adj., sopern. 9iccabc«s, f. ficimfalt. DiCCflpttlllattOn, bie, povzetje, povzema, kratko ponovljenje. i){ C cap i t lt lit C It, v. a., povzeti, povzemati, ob kratkem, v posnetku ponoviti,' ponavljati kaj, Sieccnfent, ter, pretresavec, presojevavec kakih bukev, kaciga sostavka; f. a. ®titi!ct. SReCCnfiOlt, bie, pretres, presoja, presod-nje naznanilo kacih bukev, kaciga sostavka; f. a. Îîritiï. iRcceufirCtt, ». a., fritiftreu, presoditi, pre-sojevati; pretresti, pretresati; ju flrenge recenftren, preostro soditi. 9ieccpiffc, ba«, prejemni list; Pojîrecepijfe, primka -j-. 9iCCCpt, ba«, zapis (zdravnikov), recept*, nad) bent Huss. zdravniški predpis f. 9ieccj>tnuilitin, f. Scbdltcr. 9tcccption, f. Stufitabmc. 9icccptircn, »• a., napisati bolniku zdravilo. {Receptftten, pi; ženi prihranjene posestva. 9tCCCptlbitiit, bie, navzetnost, navzemlji-vost. 9teceptor, f. ©itincbmcr. 9iccc§, bet, ein ©ergleidj, sprava, poravnanje pismeno; Sfturfjiattb, dolg; f. ûbt. 9Jii(Jftanb j bie éedje baut ben {Recefi ab, rudnik odplačuje naprej založeni dnar. 9tecePu^, ba«, rudarske računske bukve, nad) V. dolgovavske bukve, pl.. 9iedjcttftattbe. 9icceifitcn, v. n., skleniti pismeno poravnavo. 9lecebeur, f. Empfänger. 9ic(baitgc, f. sJiiicttocd)fel. 9icd)bccrc, f. felierbalč. 9tc(bcn, ber, grabljepi., zobače , bet Gutsm. audj greben; ein großer mit ftebett 3äf)tten, bie Siebten auf bem gebrofdjenen ©trot) ba* mit ju fonbern, grabljenec ( F.); in Seiten, grablje, rešetka, böhm. zberačka; f. a. Sleibcrrabnt, tlciberredjen; ter sijeil be« iRedjett«, toorin bte3äf)tte ftnb, čeljust; {Re= d)ett gltilt Jjjoljfattgetl, grablje. 9iC(bCtl, v. a., grabiti, in ©t. grabljati; ein Wenig rec^ett, pograbiti; jufamrnenredjen, zgrabiti, aitd) pograbiti; bi« ju einer ©teile mit bent Steden gelangen, prigrabiti k —, do—; runb betum reeben, obgrabiti; über eine glätte Ijinburdj tedjen, pregrabiti (n. pr. senožet); beim Stetten in ©etlujt fontmen, ugrabiti se; Wegredjen, odgrabiti; aužeman* ber redjen, razgrabiti; ju (Snbe redjen, do-grabiti; für rennen, f. biefe«. 9lC(bClt, ba«, grabljenje. flicdjeititmt, ba«, računarija. Wcdjcnbanf, f. 9icdjenbrett. 9iedjcnbim, f. Pfunbbirn. 9icd)CltbDgClt, ber, računska pola. 9lcd)cnb0brcr, bet, grabljenik. öicibcttbrctt, ba«, diljica *, deščica računska. 9i e d) e tt b 11 d), ba«, nad) Gutsm. računske bukve, nad) V. rajtavne bukve. 9icd)eitfeblcr, bet, pogrešek, pomota v številbi, rajtanji. 9tcd)cnberr, bet, preglednik (računov). 9ic^cnfaittmcr, bie, računarija f. 9fctb cn fünft, bie, nad) Gutsm. računstvo, številstvo f, računoznanstvo f, aritmetika*. 9icdjcitfiinftler, bet, umetni računar. 9ied) enntflfd) ine, bie, računska mašina. 9icd)cnmciftcr, bet, dober številbar, rajtar, učenik številstva; ter ©orgefegte eiltet 'Jted)= nuitg«fammer, veliki računar. 9iedjenf)fennig, bet, tutika. 9ic(icnfd)aft, bte, rajtenga*, rajtanje, ob-rajt, odgovor; 9te$enfdjaft geben, ablegen, račun ali rajtengo dati, dajati, odgovor dati, dajati, (serb. razlog dati), odgovarjati; Semanb jut Sftedjenf^aft forbetn, koga na odgovor poklicati, etwa ait(i> na odgovor vzeti; »ot bem ©eridjte @otte«, odgovor; jut 9ted)enfdjaft jieljeti, odgovor tir-jati, rajtengo tirjati. 9i c d) c n f d) a f t 3 b f t i d) t, f. SBerantmortlidjieit. 9i C d) C11 f d) n 11, bie, številska, računska f šola ali učilnica. 9lt(benfd)itler, ber, številski učenec, iz številske, računske šole. 9fed)cnftiib(beit, ba«, računska paličica, klinček pri številbi ali rajtanji. 9tedjenftiet, bet, grabljišče, grabljiše. 9iecjenftift, bet, klinček, s kterim se piše na številbni, računski tablici. 9iC^mftunbc, bie, ura za računstvo (odločena). SRei&entAfel. Dictfientflfcl, bte, številbna, računska tabla, deščica; »on ©Riefet, skril, skalica (F.). ijiechcuf tfd), bet, številbna, računska, raj-tavna mizica. älecfienunterrtdjt, bet, poduk v računstvu, v rajtanji. aiethcnjflhn, bet, zob (pri grabljih). 9i e d) CI, bet, grabljač, grabljič. Sitcdjcrt^e, f. Unterfuchung. iKcdicrdiiteft, f. Unterfndicn, Suchen. Sßttlicrtn, bte, grabljavka. grabljica. 9i edjltng, f. SBiirž. SR e d) ne it, v. ». u. a., gälten, šteti, gu et= toa« rennen, prišteti, prištevati, gufammen rennen, sošteti, sostevati, šteti; ein ®ing unter eine allgemeine eigenfdjaft (allgemein ne« Sröbtcat) bringen, unter bie (Sefdjeibten rennen, med pametne šteti, vverstiti, ver-stiti, udružiti, pametnim prišteti, prištevati, za pametniga imeti, čislati; au« gegebenen 3ai)len eine anbete unbefaunte ßaijl jtnben, bei Gutsm., im Kroat. u. Serb. računati obet računiti, (au« beut latein. ratio, ratio-nari), getüö^ttl. rajtati (im Dberb. raiten), ettoa aui^ številiti (au« število, 3ahl),nad) F. šteti, russ. sčitat, izčisljat; int Äopfe redjnen, iz pameti, iz glave rajtati, računati; an ben giitgern rechnen, na perste šteti; fdjriftlid) rennen, nad) F. na pismo rajtati; auf ettoa« rennen, zanesti, zanašati se na kaj , russ. polagatsja; f. S8er= Infi en, ftct); falfd) rennen, v računu zmotiti se, urajtati se; Semaitb ettoa« gum Ser* bienfte rennen, komu kaj v pohvalo šteti; für eilte @<§anbe rennen, v sramoto šteti, za nečast vzeti, jemati; ettoa« für llidjt« redjnen, kaj za nič imeti, ne paziti za kaj, ne meniti se za kaj; ba« toirb nicht getedj* net, to se ne šteje, ne deva v račun; fein Slltet rennet matt auf fedjgig Salute, priso-jujejo, dajejo mu šestdeset let; mit 3e* manb rechnen, obrajt ali račun delati s kom, botati (Gutsm.), obračunati, obrajtovati s kom; et Ijat e« ftdj füt eine (Sljte'gerechnet, v čast si je štel; barauf toat nicht gerechnet, tega ni nikdo pričakoval, mislil; ein« inž anbete gerechnet, eno z drugim; fo hod) teiltet et feinen Sertujl, toliko sodi, ceni, da je izgubil; iitSaufch unb Sogen rechnen, napo-prek, na počez vzeti, jemati; haft bu nodj nicht genug geregnet? ali se še nisi nara-čunal, narajtal? Slethtien, ba«, računanje, rajtanje. 9ted)net, ber, računar, računavec, številar, rajtavec, bei Gutsm. aitc£) čislar; et ijt eitt guter SRcdjnet, dobro zna računati, v računih je zveden. 9ied)llCtin, bte, računarica, računavka. StedjUUltg, bte, nach Gutsm., bem Kroat. U. Serb. račun (all« ratio), rajtauje, raj-tenga, obrajt, prerajt, številba, ttadj F. a. čislo (eig. bie 3ah0, poln. rachunek; {Red)* nung hatten, führen, rajtinge pisati, (russ. sčet vesti); t. j. zapisovati prejemke in stroške; ettoa« in {Rechnung bringen, einbe* SRedimmggfad). 1241 giehen, fietten, kaj v število, rajtingo postaviti, zapisati, vzeti, djati, kaj zaračunati, vračunati ali vrajtati; etne {Rechnung burchfeljen, obrajt pregledati, pregledovati; {Rettung übet ettoa« tegen, »on ettoa« ah legen, od česa odgovor, rajtingo dati, dajati, račun storiti, delati; auf meine {Redj= nttng, na moj račun, na moje stroške, vulg. na mojo brado, na mojo mošnjo; einem bte Stcdjnung abnehmen, rajtingo, odgovor, račun tirjati, iskati od koga; fdjreibeu ©te e« auf meine {Rechnung, zapišite na moj račun, t. j. na moj dolg, med to, kar sim jez dolžan; et hat bie {Redjltung ohne ben Sffiirtfj gemacht, spečalo ga je, spodletelo mu je, aitdj čez premoženje potrato delati; ettoa« auf {Redjltung nehmen, kaj na upanje, na dolg, na počak vzeti; f. Sorg; eitten ©triih bittd) bie {Rechnung machen, pokaziti komu kaj, račun zmesti mu; bie {Redjnung abfdjliefien, obrajt, račun skleniti, sklepati, poglavitni račun narediti; nadj meiner {Redj* ttttng, po mojih mislih, kakor jez mislim, menim, sodim; ba« fotnmt uid^t in {Rech« ttuttg, to ne gre v račun, na to se ne gleda, to nima nič v sebi; einer ©adje {Redjs nttng tragen, pomisliti, gledati, paziti na kaj; ftch {Rechnung auf ettoa« ntad.)en, zanesti, zanašati se na kaj, pričakovati, upati kaj, nadjati se česa, nach bem Böhm, brusiti si zobe na kaj; {Rechnung »on 3entanb forbern, odgovor tirjati od koga; f. a. 9ic* djcnfdjaft; bie monatliche {Reinigung, f.8fto= iiailidj; feilte {Rechnung bet ettoa« ftnbeit, dobiček imeti pri čem, dobivati, delo se izplačuje. 9iel. SRedjnungŽfoU, tet, številbinski, računski primerljej. SRecfinungŽfeiIcr, tet, pomota v računu. 9ied)ttling£ifiti)rer, ter,številbnik,računar, nad) tem Kroat. it. Russ. računovodnikf. 9iethn«ngžfiil)ntltg, tie, računarstvo, računovodstvo-f. Sic^mtngžgelb, bo«, izmišljeni dnar, ki se v računih rabi. 9icd)niingžl)Of, ber,oberjte, najvišji računanja. 9ied)nungžialjr, f 2ktu>attungžialjr. Stei^ttungSfatnmeC, tie, ettoa številnija, računarija. Med)nungžlegei, bet, ettoa računodavec f, kdor odgovor, rajtingo, obrajt daje. 9iec|nung§lcgitng, bie, dajanje obrajta, računa. iRedjnnngfmangel, ber, pomanjkljivost, hiba v računu. ¡Hedlltltngšprocefi, bet, računska pravda. UgS^riifUIIg, bie, pregled, pretres računa. 9iedjnungžratl),bet, (a. (Mednim), računsko svetovavstvo; (al« Retfoii), računski svetnik ali svetovavec. »Jiedjttimgžrcft, bet, računski ostanek. 9ied)t!ttngžre»ibeitt, bet, računski preglednik, preglednik (računov). 9led)ltlitt0Žiet)iftOJt, bie, pregled, pregledovanje računov. ¡RedjnitngŽtniC, bie, plača od rajtanja, računska taksa, številnina, rajtnina, računo-vinaf. 9iedjnungž»erftanbtge, bet, računozna- vec, zvedeni računar. aiedinungžbcrftoj?, f. fltedjenfeljler. sJiedjnungžbottf)eil, baa, nad> V. prihit- Ijej računski. 9ied)nung3U>efen, baa, računstvo, računske zadeve. ¡Kedlttltttgžsttetg, ter, računski predelek. ¡Redjftrolj, taa, zgrabljena slama. 3iedjt, adj.n. adv., prav, pravičen, priležin, priličin; etteaS ju tedjt tegen, napraviti, kakor gre, v red djati; e« gefdjieljt il)m gang redjt, prav mu je, ttad) anbetu Stal. pravo mu je, dobro ali dobra, prava se mu godi; vulg. aitd) komaj mu je; idj fontme mit biefet @ad)e nid)t gu red)t, v to reč se ne morem znajti, zvediti; f. a. ©tlutgcn; einem beit^opf gu te d) t fe|en, koga zumiti, umiti, na pravo pot pripraviti; taa jfleit iji mit ted)t, obleka mi je prav, se mi prilega, podaje; bem ifi ltid)ta redit, nič mu ni prav, nevšečen je, nič ne vzame za ljubo; ea i ji mit nidjt red)t, ni mi po godi, po volji, ljubo; redjt fommett_, gut red)teu3eit, priti o pravem času, za časa, za dobe, ob dobi; tinte red)t, po pravici delaj, pravico delaj; tedjt (d)črt, prav (pravo) lep, prelep, zelo, močno, jako lep; ber rtč)W ®a» tet, pravi, prisni oče; f. a. (Sdjt; berredite Stubet, pravi, prisni, rodni (r?«ss.), rojeni (serb.) brat; too mit tedjt ift, če se ne motim, če prav pomnim; bie redjte SBeteit» tung beaaBottea ifi, pravi, lastni pomen te besede je obet, ta beseda prav za prav pomeni; tecite .ftinber, pristni, lastni otroci; nidjt itneljelidje, zakonski otroci; tedjte gi* ltie, ravna čerta; tedjtet SEBinfet, pravi kot (poln. prosty k^t); baa ijt nidjt baa recite Sltdj, to niso tiste bukve (ki jih menim), niso prave bukve; et ifi etn redjter Statr, prav norec je, ves norec, popolna-ma norec je; bit fontmfl mit iljm ni^t gu» tedjt, nič ne opraviš pri njem, ne boš se zmenil, pogodil ž njim; gu tedjt ntadjen, pripraviti, pripravljati; bie §aate, učesati se; iit atieSattet re$t fein, v vse, na vsako stran prav biti; fo ifi ea re^t uub bil-lig, nadj V. tako je prav in prav; bie redite £)anb, desna roka, prava roka, desnica; (bolim. u. poln. pravica), audj fdjledjttoeg desna, prava; ftdj teater ipanb toenben, na pravo, na desno oberniti se; bu bift mit audj bet Sftedjte, ti si mi pač pravi; idj toeifi nidjt redjt, toie—, nič kaj ne vem, kako —; bet iji gum Sžedjten gelommen, _ ta je pra-viga zadel; teater ©tope, pravšnje velikosti; allea gut redjten 3eit, vse ob svojem času (poln. w swoj czas); bie redite Sette bea Sudjea, lice (au<£> itt aiiberu fla». 2R.), fonft desna stran, auf bet redjten Steile, na pravem mestu; et §at toaa redjtež ge» terut, dobro je izšolan, izučen, mnogo le-piga se je naučil; redjt in bie 3Jtitte, v samo sredo, prav na sredo; te($t regieten, dobro, pravično, kakor gre, vladati; gu tedjt tjelfen, pomoči na pravo pot; idj toeif ea felbft nidjt tedjt, sam za terdno, za gotovo ne vem; redjt fo! prav(o) tako!, dobro tako!, prav je!; tedjt utajen einem, ustreči komu, ugoditi mu, ubrati mu jo po volji; ea geljt nidjt mit tehten ®ingen gu, to ni po pravici, — to ni samo na sebi; ta zna več kakor hruške peči (t. j. zna čarati); tedjt fleljen, po konci, sklonjen stati; tie ibgel ijt redit, kugla * se prilega puški; teu redjten Stuabnuf toaljlen, najti primerno, prilično besedo; bet tedjte (Srbe, pravi dednik (in ne kdo drug, ki se le vriva); redjt ala ob et nid)t beiStofte toare, ravno kakor da bi ne bil čiste pameti; ea iji nidjta Otedjtea, nič posebniga. nič izverstniga ni; mit iji uidjt re(f}t, ni mi dobro, slabo mi prihaja; baa toare mit redjt, ta bi bila lepa; »ot tie red)te ©djmie; te gei;en, na praviga oberniti se; et tommt uidjt guredjt, ne gre mu od rok; bu bift feine redjte §aub, ti si mu desna roka. brez tebe ne more biti; mit erljobenet 9tec^ ten —, povzdignivši desnico; eine ted)te gteube, veliko veselje. SRc^t, taa, Sefitgnif gu f;anfceln, pravica, in aitbetn fla». pravo; bet Snbegtiff bet ©efejje einet SIrt, ettoa pravo, pravstvo, a. postave, zakonik (©efefbitth); ber Sftid^tet beugt baa iRedjt, sodnik zvrača, itac^ V. lomi pravico (bei Dalm. pravdo pripogiba-ti, poln. podwraca6); baa jfitdjenredjt, baa canonif^e Sie^t, cerkveno pravstvo f, cerk- «Redite. vene postave; bie iRedjte erläutern, postave razlagati; baž gemeine Stecht, nemško prav-ftvo (rimskima nasproti); ftd) bet {Redite befleißen ; pravoznanstva, pravoslovja učiti se, postave učiti se ; ®oet0t ¿er Stechte, doktor (geto. dohtar) pravoznanstva, a. pravdoznanst-va; mit ¡Beflanb «Renten«, jn Oiec^t bejlänbig, fte^enb, praven, po postavah, po pravu veljaven; er »etftetyt bie{Redjte,zveden, znajden je v postavah, v pravoslovji ; ettoaž butchž {Redjt erlangen, kaj s pravdo dognati, po sodnii zadobiti, pripravdati kaj ; burchž OiedEft »er« lieren, zapravdati kaj; t»až {Redjtenž iji, kar je pravno, kar postava veleva; beit ®eg {Renten« ergreifen, pravdo začeti, začenjati, pravdati se; int SEBege ¡Rechtenž, s pravdo; ¡Red)! fpre^en, recht ergeben laffen, soditi, sodbo storiti, delati, pravico storiti, delati, ndeliti, deliti; baranf t)nji bu feilt {Redjt, do tega, na to nimaš pravice; iä) habe baž Siecht ež ju t^un, smem to storiti, pravico imam, to storiti ; ®et»alt get)t für (»er) Siedet, f. ©ettmlt; baž{Redjt bež ^erfommen«, navada, pravica v navadi ustanovljena; Don Stechtžtoegeit,po pravici, po postavi; feinStedjt »ergeben, odstopiti, odpustiti od svoje pravice obet and) odstopiti pravico, znebiti se pravice; eittent Stecljt toibetfaljten laffen, pravično delati s kom, kakor je prav; baž ¡Redjt »erbreljen, pravico zviti, zvijati, zvra-čati; er gab ihniStedjl, njegovo je pohvalil, poterdil, ž njim je potegnil, rekel je, da ima on prav(o); et behielt JUlejjt boch Stecht/ nazadnje je vendar njegova obveljala , on je pravo terdil ; er tuill immet €ted^t baben, vselej mora njegova veljati; f. iRcČ^t- hafierifd); mit {Red)t, po pravici, po vsi pravici ; {Recht übet ett»až, oblast, moč nad čim; einem fein {Recht anthun, dati, storiti mu, kar mu gre; t»o nidjtž iji, ba hat bet Äaifet fein Stedjt »ertöten, kjer nič ni, vojska ne vzame; f. a. Sflifct, ¡Ridjt«; baž ¡Red)t »erfagen, pravico odreči komu, t. j. ne hoteti soditi mu po postavah; ©nabe für {Recht ergehen laffen, f. ©nabe; einem fein {Redjt thutt, izveršiti obsodbo, kazniti koga; et hat beit S^eht Ste^tenž, na videz postava za-nj govori; mit Welchem Sterte? po kaki pravici? s kakim imenam? s kako oblastjo?; bie {Rechte bež S3lutež, pravice rodu; baž {Recht aužflben, pravico iz-verševati, rabiti, uživati; toiber baž ¡Redjt, po krivici; baž ¡Bürgerrecht, deržavljanstvo, meščanstvo; baž {Redjt bet Grrfigebltrt, per-vorojenstvo. ¡Rechte, bie, (nämlich £anb), f. ¡Red)t, adj. «Jieihted, baž, pravokotje, četveroogelnik s pravimi ali stermimi koti, poln. auch pro-etokat. ¡Rechte i ig, adj., pravokoten. ¡Rechten, v. n., »ot ©ericht fhetten, pravdati bc s kom zakaj, zastran česa; fonjt fireiten, prepirati se, prekarjati se, pričkati se, (altsl. preti, bolim, priti se, souditi se). ¡Rechtet, bet, pravdar, prepiravec. ¡RtChittin, bie, pravdarica, prepiravka. ¡Rethtmäfig. 1243 SRedjtfettig, (»eralt.), f. !Red)tmäfjig. ¡Red)tfettigen, v. a. u.r., opravičiti, pra-vičiti, opravičevati, nach V. opravičati, pra-vičati, serb. U. russ. opravdati, pravdati; fteh rechtfertigen, opravičiti, pravičiti se, očistiti se (reinigen), oprati, zagovarjati se (ftd) ßertheibigen); ein folehež ¡Betragen iji nicht ju rechtfertigen, tako vedenje, obnašanje se ne da opravičiti; einen ¡Reifenben rechtfertigen (»etalt.), popotnikove izkaze pregledati; entfchulbigen, izgovarjati; ftei$. ¡Jtedj tčfall, bet, pravni primerljej (zlasti komu v razsojo predloženi); 9iei«fi«n, f. 9itdit«ge(ül)l, 9ic$tlid)!eit. ¡licd) t S f p tU d), ber, razsodba, sodni izrok ali izrek. 9ied)tŽftaat, bet, pravna t. j. na pravico operta deržava. 9ied)t3ftaub, ber, sodnija, kteri je kdo podveržen. sJitd)iŽfiflnbig, adj.. pod sodbo, pod sod-nijo (kako biti), podložin ali podveržen kaki sodnii. Si C d) t S jI reit, ter, pravda, pravni prepir ali razpor. 9ied)tžitubiura, ta«, pravoslovje, učenje (se) pravoznanstva. Siedjtžftuil, ter, sodništvo;f. Dbcrgcridjt. 9ied)i3tag, ter, dan, pravdni dan. iRedjtŽtitei, tet, pravno ime. IHedjtfUtbtr, ber, prošnjik. ¡Reitšurluubc, bie, pravno pismo. 9icdjtžberbreljtr, ber, f. 9ied)tžbrcber. 9icd)t3tierbreijung, bie, zvijačnost, zvijanje, zvračanje prava. SReitžtierf O^rcn, ba«, pravdno ali sodno ravnanje, pravda. ¡Rcdjtžberfafiung, bie, uredba, uravnava pravosodja, sodnij. Siedjtžberl) iiltnift, ba«, pravno razmerje. 9t«i?rocitiit. 1245 S»C(5t«BerÖI>nblung, bie, pravdna obravnava. 9ied|tžberle£er, b;r, žalivec, poškodnik pravice. 9ietfjižDtrIet)itng, bie, žalitev, poškodba pravice; f. a. Gčingriff. 9icd)t3bcrmutljurig, bie, nadj bem Poln. u. Böhm, pravna domenitev; f. SStruuitpng. Diedjtžberftiinbig, adj., v pravoznanstvu, v postavah zveden, izurjen. 9icd)t3bcrftänbigc, ber, f. 9tedjt8geleljrie. 9ic$tžbcrtreter, f. 9ied)tžbornutnb. 9i C d) tSDCtUl Ol) niUfl, bie, pravna ograda f. 9ted)t«t)0t&tlj C g, bet, pravda, pravdna pot; ben 9ied)t«»eg betreten, pravdo začeti, tožiti; auf beu 9iedjt«tt>eg »erteeifen, odpraviti koga na pravdno pot, reči mu, naj toži, naj pravdo začne. 9lcd)tSU)ibrt0, adj., postavi, pravici nasproten, krivičen, nepraven, proti postavi. 9icd)tž«)ibrig!eit, bie,krivičnost, neprav- 0 nost. SicitSffiitlfaUt, adj., postavno veljaven, s pravno močjo. Siedlt$u>iriung, bie, pravni učinek, pravni nasledek. Diediičroiffenfdjaft, bie, f. 9ie$tggele$r* famfcit. 9i e i t § U) i f f C H f $ a f 11 i $, arfj., pravoznansk, pravosloven. 9icd)t8ffiOljltl)at, bie, pravna dobrota. 9ied)tŽJUg, bet, »eitere, pritožba k višimu sodniku, pred viši oblast; f. a. 3nftan= jenjug. 9ied)t«juftanb, bet, pravni stan (v kterem deržavljanske postave vladajo). 9Jcit§Jt»ang, ber, nujna podsodnost, (po kteri je dolžan, v pravnih rečeh obračati se na odločeno gosposko). 9ied)ttljnit, ta«, pravo, dolžnostim primdrno djanje in ravnanje. 9icd)iU)in!eI, bet, pravi ali stermi kot, n. Sltibern, ravni kot, toa« jebodj mefjr einen gerabtinigen Sßinfet auäbrüit. 9ieit»indeltg, adj., pravokoten, mdj V. pravovoglast. 9icd) t jCitig, adj., pravočasen t, pravodo-benf, adv., o pravem času, ob dobi, za časa, za dobe, ob svojem času. 9tetibiU, adv., et ttarb recibi», bolezen se mu je povernila, ponovila. 9iecibiu, ba«, f. 9iiidfatt. 9lccipe, vzemi (to in to zdravilo). 9iecipient, ber, f. Sinfnebnter; in bet mie, russ. prijemnik, nad) V. vjemnik, podstavljena posoda. 9tecipiren, f. Slufne^nten. SR'eciproce, f. Sffiedjfclfettig. 9lcciprocitöt,bie, f. ©egcnfeitigJett,Sßkd)= felfeitigfc«. 1246 fficcipmuM. Mecifirocum, baS, (verbum), povračniglagol.; (jus reciprocum), pravica vzajemnosti. SiecitOtib, baS, in bet €pet, recitativ", petje bolj govorjenja podobno. 5H C C i tiren, v. a., brati ali govoriti naglas (kaj n. pr. iz bukev). 9ietf, f. ©cfteH, ©eriifl. MetfBani, bie, f. golter, ftollerbanf. 9ictfbannt, 9ie(fl)oIber, f. 28a«bolber. SRctfe, ber, na« V. rantež; f. 9iiefe; elje; ntals fur Jpelb, f. bief. 9ie(fe, bie, eine Strt ber ®eftiebuttg, rante pl.; bci beti JRtemern unb geberbereitetn, na-tezavnik; f. a. ©tange; kljuka za obešanje sabel i. t.; Slinbe, lub. lubad; eine 9tecfe geinhtanb, 12 vatlov. SHetfen, v. a. U. r., stegniti (fur raztegniti, ob. vstegniti), stegati obet stezati, stegovati, raztegniti, raztezati, raztegovati kaj, se, polil. a. wyciagač (= iztegniti); zlek-niti, zlecati se, Iecati se, bie §anb reefen, f. ©tretfcn; ?ebet recfett, usnje nategovati, raztegovati; ben Jiobf in bie reefen, glavo vzdigniti, kviško pomoliti; unb aRo; fes recite feine §anb gen fiimmet, in Mojzes je stegnil svojo roko proti nebu; eilten 93erbre«et reefen; f. grttcrn. SRcihatfen, r. »., vrat napenjati, stegovati. 9ietII>oIber, f. £t)lunbcr, S©a«l)oIber. iHedfthmiebC, bie, nategovavnica za železo. 9ledjcug, bas, raztezalo, natezalo; f. a. golter. ilicctamailt, ber, oporečnik, tirjavec. 9t e c I a m a t i o n, 9teelamirung, bie, SBiberruf, oporeka "f, preklic; tirjanje koga za kako reč; @iiift>nt«, ugovor. iHeclfllltatiOnŽfrtft, bie, doba za ugovor. SJiecIflUtiren, v. a., tt>ibertufen, oporeči, oporekati, preklicati, preklicovati; nazaj tirjati kaj ; ugovore delati zoper kaj, oglasiti se zoper kaj. ¡Hecognition, bie, spoznanje, priznanje; f. 9lncrfennung. 9teeoguitionžgelber, pl., dnarji piače- vani v spoznanje glavne vlasti. fRecognitionžfd)ein, f. 3Jnterim§f(!)ein. SRtCOgnOŽCiren, v. a., ogledati, ogledovati, na razgled ali pozvedbo oditi, iti, tta« V. oznavati, perf. oznati (?); f. a. 2lnet= fenncit, @i>aljen. 9ieeogno3eirnng, bie, ogled.razgled,po- zvedovanje. poln. rozpoznavvanie (=:razpoznavanje). 9leeollectcu, f. SKinorU. 9iCCOlligiren, ft«, v. r., prebrati se, premisliti se, @t. zgomoleti se. 9ieeommnnbabel, SRecomraenbabel, adj., priporočila vreden. 91 e c o m nt a n b a t i o n, 9iecommenbation, bie, priporočilo, priporočanje. 9iecommattbatioit8f«reiben, bas, pri- poročno pismo, priporočilni list. 9iecnminanbtren, v. a., f. gmjjfcljlen, SJnpreifen; einett SBrief, priporočiti, reko-mandirati pismo. 9lttomiJenfe, bie, f. SBeloIjnung. Diebactenr. 9lecotnlJenfiren, f. SBergelten. 9ieeonnaiffflttt, f. ©rfenntlidj. ber, prebolnik, okreva- vec. 9}econbalcžcenj, bie, prebolenje, ozdra-venje, okrevanje; f. a. ©cnefung. 9leconbaležctren, v. «., f. ©enefen. 9ieconbenient, ber, protitožnikf. 9ieconbention, f. SBiberftage. 9iec0rbiren, v. »., pred hišami peti. 9iecreotton, bie, f. ©rtjotung. 9lecreatt0nžgelb, bas, dnar za pokrep- čanje in razveseljevanjc. 9tecrcatiOHŽtag, ber, počitnidan, dan za počinek namenjen. 9leereiren, ft«, f. gmoten. 9iecrube§ciren, v. n., pohujšati se iz no- viga, nazaj pritisniti (od kake bolezni). 9t e C t U t, ber, vojaški novinec, novak, rekrut *. 9iecrutiren, v. n. n. a., v vojake ali sol— date, v vojaščino vzeti, jemati (eig. offen; tiren), nove vojake ali vojaške novince nabirati (on« russ.~), skupljati; f. a. Qčrgitn= jen; ft« recrntiren, število napolniti, polniti, dopolnovati se, spodmladiti. 9iecrutiru ng, bie, nabira novineov ali novih vojakov; f. Službebung. 9iecrntirung3fliid)tig, adj., kdor uteče ali pobegne pred nabiro vojaških novineov. 9tecruttrungžgefe$, bas, postava za nabiro vojaških novineov. 9iecruttrung3f)flt«tig, adj., kdor je dolžan, priti ali postaviti se k vojaški nabiri. Recta, na ravnost. 9iectangnlum, f. 9ie«tetf. Recte. f. 9iedjt. 9ieeliftciren, v. a., in ber ©«eibefunft, prežigati, f. Seftifliten; rectificirtet SBein; geifl, prežgani vinski cvet, prečiščeno, pre-čišeno vino; bert«tigetl, popraviti, popravljati ; einen reetiftetren, podučiti koga. 9}eetifttOtiOn, bie, 58eri«tignng, poprava, popravek; (cAem.), prežiganje; f. $eftiHa= tion. 9iecttficatt0nžflugtteiž, ber, popravni izkaz. 9ieetiftcation§nrbar,bas, popravniurbar. 9iector, ber, rektor*, (ravnavec viših šol). 9lectorat, bas, 9iectortiteI, ber, 9ieetor= toiirbe, bie, rektorstvo. 9lecunil, f. ©antmlung. 9tecuf)eration, f. Siebererlangung. 9i e r Up ert t e n, v. a., zopet zadobiti, pridobiti. 9iecurrent, bet, pritožnik, pribežnikf. 9ieeurriren, v. n., pribežati h komu ali oberniti se na koga, pritožiti se, pritožbo ali rekurs zoper kak odlok podati pred viši oblast. 9ieenr§, ber, pritožba (eig. 93ef«h>erbe), rekurs* zoper kak odlok (in ne zoper sodbo); f. a. Stegrefi, SdjabloSljaltung. 9lecnfation, bie, odrek, odpoved. 9ieeuftren, f. SBertneigern. 9iebaetenr, ber, uredovavec,ob. urejevavec, na« SInbern vrednik (ri«tiger urodnik, toel«eS iMflctfon. jebod) in bet Sebeutung: Seamte gebraud)t toirb, »ergt. baž allst, ureždati »oit urediti, orblien), russ., poln. U. böhm. redaktor. Stcbuction, bie, uredovavstvo, vredništvo (rid)t. uredništvo), itacE) anbetn fla». Si. redakcija*; baž Siebigireit, uredovanjc, u-ravnovanje; l»er fjat bie Siebaftton biefcž SSlattež? kdo deva v red, kdo uravnuje ta list. Diebort, bie, f. SWunbnrt, 9}cben«ntt. 9tebotiren, f. Slntebntiten. 9iebb0t, adj., govorljiv. 9i Cbe, bie, ©pralne, jezik, aitd) beseda; Strt unb äöeife bež Sieben«, govor, govorjenje, govorica, (gorica), marenj (Bergt, bas bentfd)f 9M)rc); et bat eine »ernennt; lid)e, laute Siebe; razločno govori, na glas, glasno govori; bie gebllllbene Siebe, vezani govor, poezija; boBon ifi bie {Rebe ntc^t, od tega (nadj aitberti Sial. o tem) se ne govori; baž ifi bet Siebe nic$t toertt), škoda besed za to, to ni vredno, da bi se omenilo, v misel jemalo, da bi se govorilo od njega; bie Siebe fiel batauf, v besedah smo prišli na to, beseda je nanesla na to; bie in Siebe fJef)enbe ®ad)e, reč, za ktero gre, od ktere se govori; t»o»on iji bie Siebe? kaj govorite, kaj imate? od česa se menite, govorite? jut Siebe (teilen, na odgovor poklicati, tirjati od koga, da odgovor da; Siebe unb SlntlBOrt, odgovor; et faitn mit berSiebe nid)t fort, jezik se mu spod-leta, zaletuje, nad) Gutsm., njemu beseda teče, kakor sok v dobi; Siebe fiefjen, odgovor dati; odrezati se komu, ne ustrašiti se, ne zamolčati je; ©efpräd), pogovor, pomenek; in bie Siebe fommen, razglašen biti, razvpit biti, v jezike, v zobe priti ljudem; f. a. ©crebe; ež »erbreitet ftd) bie Siebe, baß et—, sum gre, leti, bije na-nj; Semanben in bie Siebe fallen, komu v besedo seči, zaletovati se, besedo presekati; bie Siebe ifi itjm »ergangen, zgubil je besedo, obmolknil je; Semattbeti in bie Siebe bringen, razglasiti koga, razvpiti, v jezike spraviti, obrekovati koga; ©erüd)t, govorica. pravoč, golč, glas; ež gebt bie Siebe, pravijo, govori se; et ad)tet nid)t auf meine {Rebe, ne mara. ne meni se za moje besede; untm(se Sieben fntjreit, zastonj govoriti; ein feierlicher ffiorftag, govor; eine geifilid)c Siebe, ogovor (Verl.), pridiga; eine Siebe galten, očitno govoriti, govor imeti; beine Siebe »ettoirrt ftd), govorica se ti zmeša. 9icbcbilb, baž, podoba v govorjenji. ¡Hebebühne, bie, Sribiine, leča. 9iebefllt$, bet, zgovornost, russ. velerečje. SiebefOtUt, bie, način (govorjenja). 9tebefreitjeit, bie, svobodno, govorjenje, svoboda govorjenja. 9iebcfiigung, bie, (f. Gonftruction), so- stavljanje besed, delanje stavkov, skladanje besed v stavke. 9! Cb elnnft, bie, govorstvo (K), lepogovorst-vof, govorništvo, govorna umetnost, ti a (t) V. aud) zgovornost (Serebfamfeit). Sieben. 1247 9t e b e l ii n ft I e r, bet, lepogovomik t; f. gjebner. Sicbetuft, bie, zgovornost, razgovornost. 91ebeluftiß, adj., zgovoren, razgovoren, kdor rad govori. Stcbemption, bie, odkup. 9icbemlpforift, ber, Ligorjan. 9i e b e n, v.n. it. a., govoriti, in D. Är. krem-Ijati, (»ergl. baa altsl. kramola 9tufrul)t u. govor fo l»ie ml'va 8ärm, hingegen slov. govor u. böhm. niluva. poln. mova{Rebe, lt. auä) sloven. ti ach Miklošič, muviti ?), befonberž in .St. marnovati (Gutsm., »ergl. baž fcelttfci;e ma t); ren), in @t. golčati; poet. auch besediti, besedovati (auch altsl.); ju rebeit anfangen, spregovoriti, spregovarjati; jut ©einige te« ben, nagovoriti se; $lt @nbe reben, dogovoriti ; Slj'ere rebenb einführen, postaviti živali govoreče; i»enn et inž Sieben fommt, kadar se razgovori, kadar se mu jezik oguglje (niebtig); mitSemanb teben, govoriti s kom, meniti se, pomenjati se, pomenkovati se, pogovarjati se, razgovarjati (zgovarjati) se s kom; ein toenig teben, pogovoriti; git einem reben, nad) V. govoriti v koga; attf etl»až jit reben fommett, zmeniti se od česa, beseda je nanesla; einem baž SBott reben, za koga govoriti, zagovarjati koga, potegniti, vleči se za koga; btl l)aft gut teben, lahko govoriš, lahko je tebi govoriti; »erniinftig reben, pametnih besedi biti; fd)led)t reben eine Sprane, lomiti, hrustati; er rebet anž ©tolg fo, po ošabnem je takih besedi; allž bem Sinne reben, f. StUŽreben; er läßt mit ftd) rebeit, posluša dober svet; in ben SBinb teben, v veter govoriti, bob v steno metati; inž 0e= tBiffen teben, živo prigovarjati, na dušo govoriti; einem nad) bein SMunbe reben, komu po mislih, po volji, po godi govoriti; turet) bie Slafe teben, gognjati (böhm. huhnjati), nad) Slnbetn hohnjati, skozi nos govoriti; fmnlož reben, einž inž anbere rebett, klobuš-trati, blesti, broditi, klobosati, kakor bi otrobe vezal; im @d)lafe reben, spe govoriti ; öffentlich teben, očitno , pred zbrano množico govoriti ali pridigati; fd)iief(, itn; beittlid) reben, berbotati, berbrati; gornig tt-ben gegen einen, zadreti se, obregniti se, zarežati na koga; laut reben, vpiti, kričati; übet allež reben, jezik brusiti nad vsem; leife rebett , šeptati, tiho govoriti; einem ju nabe rebeit, auf3entanben reben, opravljati, obrekovati koga; furj BOlt bet Šad)e jit teben, da ob kratkem reč odpravimo, povemo, kratko govoreč; man rebet fiarf ba* »on, baß—, močno govore, pravijo, da —; teben l»až inž SBiaitl tommt, govoriti, kar komu pride na zobe, kar slina na jezik prinese, govoriš vse na robe, da nima nič podobe (nar. pes.); ein rebeitbet Setoeiž, živa priča; rebenbe äliiette, f. StuSbntdŽbOtt; ein rebettbež SBappen, govoreči gerb; ettoaž Sltiberež beuten, unb ettsaž anberež reben, drugo na mislih in drugo na jeziku imeti; floBenifd) teben, slovensko, po slovensko obet aud) slovenski govoriti. 1248 Neben. iReben, ba3, govorjenje, besede; einem ba« Steben »etbieten, prepovedati komu govoriti; »ielOteben« bon einet Sache madjen, mnogo besedi delati od česa, mnogo pripovedovati; f. a. Slufbeben, Sluffeben, ba«; (idj imSte« ben cridjčpfeu, izgovoriti se. sJiebCltb, adj., govoreč, živ. SRcbcnŽart, bie, besedilo, govor, govorjenje, nad) Gutsm. govorina-j-, n. bem Poln. u. Russ. izraz (eig. Službrucf); ba« ftnb £Re= ben«arteit, to so besede; Si>rid)Wott, pregovor. Dtebeprunl, f. ®ombaft. iRebet, ber, govorivec. SReberet, bie, brušenje jezika, govorjenje, besede prazne; f. ©erebe. 9icbcfaal, bet, govorivnica. SRebcfang, f. SRecitatib. SRcbcffl^, bet, stavek (v govorjenji). SRebeftbCU, adj., molčeč, tih, tutast, malo-beseden, nezgovoren, kdor se boji govoriti, kdor ima malo besed. 9Jcbefd)eue,bte, molčečnost, malobesednost, nezgovornost. 9iebefd)tttUll, lepotija govorjenja. 9tebefd)ttiulft, bet, košatost; f. Somboft. SRebeibcil, bet, del govorjenja. 5Rcbtiibnng, bie, vaja v govorjenji, go-vorstvu. 9tebeberbinbung, bie, vez besedfi). ¡Rebebortrog, bet, govor. SRcbeffltife, bte, govorjenje. SRcbeaierfjeug, ba«, govorilo. SRebejCidjeit, ba«, etWa govorno znamenje. iRebcjiranter, f. SRcbcfaal. iRcbigiien, v. a., urediti, uredovati ob. u-rejevati, v red djati, devati, naravnati, naravnavati; f. a. SBerfaffen. SRcb ingote, bie, redingot*. SRcbtidj, adj., pošten, praveden, mož beseda; gerabe, raven; treu, zvest; aufrichtig, resničen, odkritoserčen; id) meine e« teb» Itd) nttttbnt, nad) Kresnicami je do njega; bet reblidje Seftg, poštena posest; bet reb» Udje 33eft£er, pošteni posestnik; tebliche ^in* ber, zakonski otroci. 91C SI i d) t C it, bie, poštenost, pravednost, pravičnost, vestnost (®ewiffenhaftigfeit), resničnost, odkritoserčnost. iiebtter, bet, govornik, govorec (V.), nad) Gutsm. jinb bem Altsl. besednik; et tfl etn gutit SRebner, lepo zna govoriti, russ. vitija. 9tcbncrblunte, bie, etWagovorska cvetka. 9ieblierbiibne, bie,prižnica, leča (za očitne govore). SReb nem, bte, (tterčidjll.), očitno govorjenje. 9icbuergabe, bie, dar zgovornosti, govorstva. 9ll>blttrgcbirbe,bie, kretanje govornikovo. 9iebnerin, bie, govornica, besednica. 9i ebnettfdj, adj., lepogovoren, zgovoren (eig. berebt), nach F govorsk. SRebn ti f u u ft, bie, f. 9iebefmtft; 9tebnerfunfle, obrati (bohm.) in zasuki, s kterimi govornik poslušavce ganiti skuša. 9iebnccfttmmc, bte, lepogovorni ali go- vorski glas. SReften. 9i ebner ftnb I, ter, f. 9iebnerbiibne, (nach F. govornica, weldjea jeboch eljet 9iebntrin bebeuten würbe, Wäljrenb govorivnica füt SJebejimraer angenommen würbe). 9t ebon te, bie, öffentlicher, ma«firtet SBall, ples v šemah; in bet 53efeftigung«funjl, re-duta, (nadi Gutsm. zagraja, nad) F. zakop). 9t t bout a 6 el, f. giirditerlid). 9tebrefftre H, v. a., popraviti, poverniti. 9!ebfclig, adj., razgovoren, zgovoren, nach V. pogovorčen, govorljiv (M. u. russ), po-govorljiv (Gutsm.), priljuden, kdor se rad meni z ljudmi; im fdjiechten «Sinne, jezičen. 9ttbfeligtett, bie, razgovornost, zgovornost, zgovorljivost, priljudnost, jezičnost (im fchledjten Serflanbe). 9tebnciren, v. a., »ermtnbern, zmanjšati, pomanjšati, manjšati, znižati, zniževati; etn £)eet, (»erabfchieben), odpustiti, razpustiti (russ.); berechnen, preračuniti ali preceniti n. pr. tuj dnar na domači, premeriti, pre-merčuniti (F.) eno mero na drugo; primerjati eno drugimu; hierauf rebucirt ft d) alle«, vse se shaja v to, to je vse; f. a. Suriiifiitirung. 9tebuction, 9tebucirung, bie, zmanjšanje, pomanjšanje, znižanje, razpust, preračun enega dnarja na drugi(ga). 9JebUCtt0nŽtabelle,bie, preračunski raz-kazek, primerjavnica. 9lebuct0r, bet, napravljač (ranocelski). 9ieeb ober SReb, adj., im 91.®., für »ereit, fertig, (worauä ba« färnthner. inbecltnable nared (lammen mag). 9ieebe, f. SRebbe uff. 9ieell, adj., rečin, stvarin, bistven, zanesljiv, zvest; f. a. ©ritublidj. 9te erat ion, f. Steberfouf. 9tefneti0n, bie, odbitek od cene, ker je blago (kupčijsko) pokvarjeno. 9tef eetion, bte, krepčalo. krepčavna jed. 9lef CCtOrtUra, ba«, obednica(v samostanih). 9tefernt, ba«, etwa razložba ali nazvestje v zboru; ba« Steferat haben, biti razložnikali referent v kaki zadevi, f. a. SBeridjt. 9ieferenbum, reč, od ktere se ima razložba zboru dati. 9lefcrent, bet, razložnik, nazvestnik, referent*, f. a. SBeridjterftotter. 9iefertren, v. a., dati, dajati razložbo ali nazvestje od česa (v zboru), nazvestiti kaj; erjäljlen, pripovedati, pripovedovati; berichten, sporočiti, poročiti, sporočati, naznaniti, naznanjati; einen Sib tefetiren, prisego zaverniti ali nazaj dati. 9ieff, ba«, ein ®eftell an bet Sdjnittetfenfe, woran fidj ba« gemähte ©etreibe anlehnt, kozlec (F); ein ®ejieil jum Saften tragen, krošnja (biihm. krosna, poln. jasfa); in bet Schifffabtt, malo jadro, jaderce, f. a. 9Hff. 9teffeln, f. Sofern. Steffen, v. a., jadra nekoliko spodvezati, tudi sneti. SRefftröger, bet, krošnjar, f. a. £ouftrer. 9tefien, ber, divji bezeg. Mefledirett. Meftcctircil, v. n., auf ettttaS, na kaj pomisliti, misliti; paziti, gledati na kaj,tiSec etttaS, kaj premišljevati, pretehtovati, preu-darjati; reflectirenbe UrtljeilSfraft, preudarna razsodnost; baS Sit^t jurticf trerfen, svetlobo odbijati, odbijati se (poln. tt. seri.). Sieflector, bcr, etioa odbijavnik. ¡Reflej, ber, odsvet, f. Slbglanj, 5®ieber= fdjein. ¡Reflejion, bie, odbijanje žarkov ali svetlobe (russ. otraženje); Srtudguiti), premis-lik, premišljanje, preudarek, (bohm. roz-mysl). SR c f I c? ionžbermogen, bas, etma premiš-Ijavnost, pomiselnost. ¡Reflefiongttinlel, f. SlbfflrungSttjinfel. ¡Reform, bie, ffierbcfferutig, popriva, odprava razvad; ttmbilbtmg, prenaredba, preu-ravnava, preuredba. ¡Reformation, bte, reformacija, novover-stvo (zlasti Kalvinovo). ¡Reformator, ber, popravljavec, prenare-javec (zlasti vere), russ. preobrazovatelj. SRefOrmiren, v. a., »etbeffem, popraviti, popravljati; odpraviti, odpravljati razvade; umdnbern, prenarediti, prenarejati, preurediti, preurejati, preuravnati, preuravnavati; ertteuera, prenoviti, prenavljati; reformirati; eitt Urt^etl reformiten, f. 3lbanbertt; reformirt, popravljen, preurejen; ein (Refor= mirtet , reformat (russ.) , človek reformirane ali kalvinske vere, kalvinec. ¡RefOČCO, ber, refoško*. ¡ReftOCtair, ber, upornik; kdor se krati kaj storiti. SRcfrOCitfln, bie, lom, odboj žarkov, f. Strablenbredjnng; Sieflejion. SRefroilt, bet, nad) F. pripevek, (russ. pripev). iRcfrtgerang, bas, hladilo, hladilni lek. SRefrigeratorinm, bas, kemijski hladiv-nik (posoda). SRefrtgcraitOlt, bte, ohlad, hlajenje. ¡Refrigeriren, f. Sriiiblen. SRefringircn, v. a.. nalomiti, nalamati. ¡Refiigie, f. glitMing. Siefunbiren, f. 3uruipilcn. ¡Refnfion, f. ¿ururfjflblung. SRcfiiŠ, ber, odpoved. iRefiifircn, p. a., odbiti, odreči komu kaj. ¡Refutation, bie, f. SSHberlegnng. SRefntiren, f. SSi&erlegen. ¡Regal, adj., »on »otgugltd)et ©rope unb @d)Č!tfjeit, kraljevsk , kraljevske lepote in velikosti. SRcgai, baS, polica za bukve; večji tiskarske čerke, regal; in ber Drget, regal, človeški glas posnemajoča piščal, pišal; f. a. SRtgalC. SRcgoIe, bas, and) Siegal, vladarska ali veličanstvena pravica; veličanstveni pri-deržek. SiegalfOliO, bas, velika pola. SRegalire tt, v. a., podariti kaj, poslužiti s čim, pogostiti s čim. SRegttlpflpter, bas, kraljevski, nad) bem ¡Regeln. 1249 Russ. u. Poln. Aleksandrijski papir, re-galski papir. ¡Regarb, f. SRiiilftflt; ©Ijrerbieiung. 9iegnrbiren, v. a., gledati na kaj, marati za kaj, v čislih imeti kaj. ¡Regatta, bie, S!Bettfaf)tt bet ©onbeln in Senebtg, regata*. Siege, adj. n. adv., gibčen, gibek, gibljiv, živ, živečen (M.); rege Werben, zganiti se, ganiti se, zbuditi (vzbuditi), zdigniti se, zbujati se, oživeti; rege mad)en, zganiti, zgugati, zbuditi, (bei Gutsm. zrušiti? poln. rozruszač);, eine grage, sprožiti; f. Slnregen; bie Slitf* merffantfeit bes getnbes rege mad)ett, pazljivost obuditi, obujati; bas ffiilb rege m a« djetl, spoditi zver, zgnati divjačino; bte te* gelt £änbe, gibčne, pridne, marljive, obert-ne roke; SlileS iji rege, vse je živo, vse se giblje in suče; rege gantafte, živa domišlija. ¡Rege, bie, bte (Bewegung, gibčnost, gibljivost, živost, živečnost, obertnost; bei beit (Bogeljlellern, vabnikovo stojalo. Siegel, bie, (Rorm, pravilo, (altsl. it. in al= leit leb. fl. fflt., aud) bei F.), vodilo (let* tenber ©rttitbfag), ita^ F. u. M. attd) ravnilo; (Utarime, vodilo obnašanja, življenja; eine (Regel befolgen, po kacem pravilu ravnati; ÜJiaftegel, naredba; Stneal, f. biefeS; (¡Beg, pot; ber getoöl)nltd)e ®ang, navada; in ber (Regel, po navadi, navadno, sploh, pravilno, pravilama-)-; nad) (Regeln, umetno, po pravilih; bet bem tt>eiblid)ett ®efd)led)te, f. $ionatlid)(e, bas), Snbegriff mehrerer (Re--geln, pravilnik. ¡Reget be £rt, f. ¡Regula be Sri. SRegelbilb, bas, pravilna podobščina, po-dobšina. SRegcIbud), bas, pravilnik. Siegel er, ber, 9leglcr, uredovavec, urav-novavec. SRegelgebiiltbe, bas, pravila umetno zložene kaciga jezika. SRegelliaft, f. Siegelmäiig. 9tegeIIiebe, bie, veselje do pravilnosti. ¡Regellos, adj; nepravilen, brez reda,neu-ravnan, neurejen, nepravšen; ettt regellofeS Sieben, neporedno, zanikerno življenje; feine Sprane ijl regellos, ni (ga) jezika brez pravil. 9tegellofigleit, bie, nepravšnost, nepravilnost, brezrednost. Siegelmann, bet. sužnik pravila, f. ißebant. ¡Regelmäßig, adj., pravilen, po pravilu, prav (narejen) , pravšen , v redu , kakor gre, kakor je treba; regelmäßig gebaut, pravilno, prav delan, prav zložen; navadno, ob odločeni uri; regelmäßig fd)lafen, redno spati danas kakor jutri; in Jit. poreden (Gutsm.) Siegelmötigfeit, bie, pravilnost, prav-šnost, rednost; poln. regularnošč. Siegeln, v. a.. v red djati, devati, urediti, urejati (serb. a. rediti), uravnati, uravnavati; pravila dati, ustanoviti čemu. f. a. Drbncn; geregelt, uravnan, z odločenimi pravili; f. a. ¡Regelmäßig. 1250 SReflelDriefter. ¡Regeljniefter, t>cr, redovnik, f. a. SWöndj. Sie gel t C rt) f, adj., pravilen, pravilu ali pra-vilam primeren, po pravilu; ein regelrechter Wann, kdor se na tanko derži pravila, ravna po pravilih. Sicgclfdjlttteb, ber, pravilar, pravilarček. Siegelung, bie, uredba, uravnava česa, odločba pravil za kaj. SlegcltDtbng, adj., nepravilen, ne po pravilu , nereden, pravilu ali pravdam nasproten , nepravšen; baS ift regellribrig, to je, gre zoper pravila, to ni primerno pravilam. iKegeltDt&rtgleit, fcte, nepravilnost, dja-nje pravilam nasprotno. SiegeljUJUng, ber, nuja pravil, utesnjenje po pravilih. Siegelt, v. a. n. r., ganiti, gibati kaj, se, zmeziti, meziti kaj, se (attd) bei Gutsm.); et faitn bie £anb nidjt regen, ne more ganiti z roko, ne more preganiti roke; malt barf ftd) Ijtet iii^t regelt, tukaj se človek ne sme ganiti, meziti, premakniti; reget euch auf (Stben, gibajte se po zemlji; (Si= ttem bie (Salle regelt, žolč vzdigniti komu, razjeziti koga; bie oben geregte @ad)e, pred omenjena reč; es regt fidj fein Slättdjen, listek se ne gane; es regt ftd) in ¡hm ein ®efül)l, vzdiga se, oglaša se v njem čut-stvo; eilte Sujl regt ftd) itt mit, želja me obhaja, nahaja; bie Siebe regt ftd) itt mei« ttem -§erjeit, ljubezen se zbuja v mojem serci, se je zbudila; f. a. Siege. Siegelt, ber, dež (altsl. d'žd), ttadj V. u. bem Böhm, vlaga, t»eld)eS fonft nad) bem Altsl. unb anbern f(. SK. geudjtigfeit bebeu* tet; bet Stegen, bet ju (Sitbe Suni auf bie blübettben äöeittjiöcfe fällt unb ihnen f(habet, heifit nadj V. padež; Stegen bei Sonnen; fd)ein, in ©t. plik; bet Stegen legt ftd), hflt aufgehört, vedri se, uvedrilo se je, zvedrilo se je, dež je nehal; eilt fanftet Stegen, de-žek, (dežej Gutsm.); pohleven dež; ein anhaltenbet Stegen, deževanje, deževje; alta bem Stegen in bie Sraitfe, iz dežja pod kap, iz dima v ogenj, iz mlake v lužo priti; s klopi pod klop, s konja na osla priti; ©taubregen, peršenje, Slafctegen, ploha, naliv; »it tourben »om Stegen überrafdjt, dež je nas ujel; eS fteljt nad) Stegen aus, podoba je, da bo dež, na dež se ravna, k dežju se napravlja; ber Stegen hat metnen* tan aufgehört, prevedrilo se je, dežjepre-jenjal; d ift fdjott genug Stegen gefallen, nadeževalo se je že; es ift Stegen nötljtg, dežja (aud) deža) nam je potreba. St e g C ti =, itt 3l&gn. deževni. Siegenbad), bet, hudournik, lijak, f. a. ©tePad). Siegenhogen, bet, mavrica, božji stolček, božji stolec, nad) V. a. mlečnica (T), altsl. dijga (— doga). bet Gutsm. pijavka, (poln. tecza, = toča, fl. ^agel). 9tegenbogeit=, in Sffcgn. mavrični, bož-jiga stolčka. SJegenhogenfarhtg, adj., mavričast. Siegeitfdjtrm. Siegenhogenhaut, bte, mavrična kožica, f. a. SiegenhogenltetS, bet. mavrični krog. Siegenhogenftein, bet, mavričnikf. Siegenhtingeni), adj., ettoa dežjanosen. Siegenee, f. Stegentfrtmft. Siegenbad), ba«, pristrešje, pristrešek, streha pred hišo. Si ege It Sedel, ber, pokrovec na puši. Sicgcnbid)t, adj., nepremočljiv, ne prepuščajoč, ne prepušajoč dežja, gost, da ne pušča ali ne kaplje skozi. Si eg ene de, bie, kot, iz kteriga dež rad prihaja. SiegenernHon, bie, prerojenje, prerodba, prerod, prenovitev. Slegenetiren, v. a., preroditi, prerajati, prenoviti, prenavljati. Siegenf eiter, bas, ognjeni dež. Stegenfliege, bte, deževna muha. Siegenfrei, adj., veder, suh. Sžegenfrofd), bet, zelena, deževna žaba. Sicgengalle, bie, del ali kos mavrice, nepopolna mavrica. Siegengefttrn, bas, ettoa deževnice (zvezde v ozvezdji junca); f. §t)(lbeU. Siegengembll, bas, oblačica, deževni oblak. Siegengitg, bet, naliv, (poln. ulevva), aU(h ploha. Siegenhoft, f. Siegnettfd). Stegen f) 111, bet, (široki) klobuk za dež. Stegeitlappe, bte, kapa (ob dežji). Siegenfo^e, f. ©olbamfel. Slegenilcib, bas, ogrinjalo, poveršna suknja za dež. Siegeniraft, f. fefttlenjautj. Siegenfttnite, bie, žlota, (V.), na$ Zal. žlod na stebrih. Siegenlanb, bas, dežela deževna, v kteri rad dež gre. Siegeulod), f. Siegenede. SiegenloS, adj., brez dežja; regenlofet Sag, vedri dan; regenlofeS SBetter, vedro. Siegenluft, bie, sopar. Stegenmontel, ber, plašč, piajš za dež. (ob dežji), aus 53ajl, ličnik, ličnati plašč obet plajšč, plajš. Sicgenmflg, baS, dežjomer. Siegenmeffer, f. Siegeutnaf. Siegenmoitflt, bet, deževni mesec, Slpril, f. biefeS. Siegemtadjt, bie, deževna noč. Siegennafj, adj., od dežja moker, zmočen. Siegenniiffe, bie, deževna moča, močava, mokrota, vlaga od dežja. Siegenpfeifer, bet, (Charadrius pluvialis), deževnik, bohm. koliha (koliga), russ. zuek. Siegenrtnne, bie, žleb za dež, žlota, žlod. Siegenrod, f. Siegenlletb. Siegenfdjauer, bet, fallenbet, balb »orubergehenbet Stegen, ploha, nagli dež, ki hitro prejde, bohm. prehanka (—preganj- ka); ein Sorbach, f. Siegenbad). Siegenfdlirm, bet, getršhnli^» marela», aitih streha (fdjerg».), nad) bem nengebilbe SRegenfd&fog. teil Böhm. u. Poln. dežnik f, etwa auch strešica, štorica. SRegeufdjlag, f. ©lauerbanb. SRegCUfd)lud)t, bie, udertina od dežja. SRegenfdjtoer, f. Sditoiil. SHegenfttOm, ber, tekoča voda ob dežji, prival (böhm.); sušica (voda, ki le ob deževji teče). SRegent, bet, SetWefet, oskerbnik vladar-stva, vladnik, vladarjev namestnik; ©¡o* natch, vladar, (cesar, kralj, vojvoda itd.) SRc gen ta g, bet, deževni dan. SRegentin, bie, vladicaf, vladarjeva namestnica. SRegentrOpfen, bet, deževna kaplja, kaplja dežja, kanček; einzelne ¡Regentropfen fies Jen auf mein Äleib, nektere šterkotine so rai padle na suknjo. Sftegcntfd)0ft, bie, namestno viadarstvo, vladija -f. SR eg e ninth, Ogrinjalo, rjuha za dež, (böhm. plena). SRegenbogel, bet, (Scolopax arquata)škurh. SRegentiOll, adj., z obilnim dežjem. SRegenttlflffer, baž, deževnica; ba« »om ®adj h»abfliepenbe, strešnioa, kapnica. SRegenfflllffetretht, bas, pravica do deževnice, (deževnico rabiti). ¡Regenwetter, ba«, namentlich auhaltenbe«, deževno vreme, deževna ura, deževje, moča; Wit hatten ¡Regenwetter, dež je bil, dež je šel. SRegentOinb, bet, deževni veter, tri», u-scani veter. SRegenmtniel, f. SRegenetfe. SRegentoolf, f. SRegenbogel. SRegentDOlfe, bie, deževni oblak. SRegenfflurut, bet, glista (pozemeijska), Itad) F. in St. deževnica (aud) poln.), nach Gutsm. červ deževnik. SRegenjeidjen, baž, znamenje dežja, (de bo dež). SRegenjett, bie, deževni čas, deževanje, deževje; jut ¡Regenjeit, ob dežji, kader je dež. SRegenjifterne, bie,f.6tfterne, nadjGutsm. U. Jam. stekva (?). SReget, bet, vabnik, vabio. SR C g e ft e n, pl., zbirka pisem ali povelj (starih). SReggcift, bet, živi duh, obertni človek. SRegte, f. »ertoaltuug. SRegieanfroanb, bet, SRegieioften, pl.. stroški za upravo. SRegieren, SRegiten, v. a., tenfen, voditi, ravnati, obračati, ben SBagen regieren, voziti, kočjažiti; bas Sdjiff regieren, f. Steuern; bie Ijödjfte ©eWalt in einem Staate haben, vladati, cesarjevati, kraljevati, vojvodovati i. t. d. f. £errfdjen; al« ißapft regieren, pa-peževati; im §ait«Wefen, gospodariti; al« •$jau«wirtl)in, gospodinjiti; »erWalten, f. bie= fei; Oott regiert Side«, Bog vse vlada, o-brača; bet tegierenbe Sürgermeifler, oblastni, opravljajoči župan; fid) felbft regieren, f. SBeherrfdjen; e« regiert bie fjefl, kuga gospodari, kuga razsaja, divja (wütl)et), bolezen hodi (auch runs.) po deželi; f. @taf= SHegietunflžnadjfoIfler. 1251 ftten; Wie regiert ftdj ba« giebet, (v. r.J? kako se obnaša, kako se kaže merzlica? bet ®eig regiert ihn, skopost ga vlada, hlapec skoposti, dnarjev je; bet tegierenbe Äaifer, (sedaj) vladajoči cesar , sedanji, pravi cesar; Wo Siele regieren, kjer je mnogo gospodarjev; v. n., f. iÜCItteit. SRegieten, ba«, f. SRegiernug. ¡Regieret, bet, viadavec, f. SBetjcrrfdjer; ¡Regieret fein, f. SRegieten. SRegietcriit, bie, viadavka. SRegierfUtht, bie, pohlep za vladanjem, nach F. gospodovavnost, f. a. §errfdjfudjt, SRegierfii$tig, adj., gospodova ven (F.), vladoželjen, f. $ertfd)fiid)tig. SRegiernng, bie, Senfung, vodenje (voje-nje), ravnanje; ba« ^Regieren obet^ertf^en int Staate, vladanje (cesarjevanjc, kralje-vanje, vojvodovanje, kneževanje i. t. d.), bie 9lU«übMtg bet ®eWalt, oblastovanje, go-spodovanje; SetWaltung be« §au«l»efelt«, gospodarjenje, in Sejug auf bie £au«wit* thilt, gospodinjenje; bie oberfle Staat«ge; Walt, vlada, viadarstvo; unter bet ¡Regie; tung be« .Raifer« Otto, ob času cesarja Otona, pod vladarstvam Otona; ¡Regierung eine« ganbe«, einet ^tesin}, deželno poglavarstvo ; bie ¡Regierung übernehmen, antre= teil, vladati (vlado) začeti, vlado prevzeti, nastopiti, nach bent Russ. vstopiti na prestol; bie ¡Regierung nteberiegen, odreči se, odpovedati se vladarstva, krone, prestola; bei bet ¡Regierung Hagen, tožiti pred deželnim poglavarstvam; bie ¡Regierung führen, vladati, f. ¡Regieren; butd) bie ¡Regierung etWerbett, privladariti; »erlieten, zavladariti; bet ¡Regierung mübe werben, navladati se, nacesarjevati se, nakraljevati se, i. t. d.; @otte« ¡Regierung, f. Pgung. SRegietnngž = , in ¿ffcgtt. vladni, vladarski, vladarstveni, vladarstva. ¡Regierungsantritt, bet, nastop vlade, vladarstva, russ. vstopljenje na prestol. SRegierungSart, SRegiernngSform, bie, vladba, vlada, način vladanja. ¡Regierungsbehörde, bie, deželno poglavarstvo. SRegterungSheififcer, ber, prisednik poglavarstva. {Regierungsblatt, ba«, vladni list, vladni oglasnik. SRegtetungSerlaß, ber, vladni razpis, razpis deželniga poglavarstva.' SRegternngSfornt, f. SRegterungSart. SRegierungSJaualei, bie, pisarnica deželniga poglavarstva. SRegierung§tnnft,bie, vladoznanstvo,izurjenost, zvedenost v vladanji, ;umno viadarstvo. SRegierungŽlOS, adj., brezvladen, brez vladarstva (brez cesarja, kralja i. t. d.); tegierung«(ofet 3n|ianb, brezvladjc, brezza-konje. SRegientngSlofigleit, bie, brezviadnost. SRegierungSnatbfolger, bet, naslednik, nastopnik v vladarstvu. 1252 ¡HegietmtgSorgatt. ¡RegierttngSorgan, ba«, vladniuredjviad- ni urednik ali postavljenec. SHegierunglritlh, ber, vladni svetnik ali svetovavcc; vladno svetovavstvo. iflegicr»ng§rcä)t, ta«, pravica do vlade; vladarska pravica. 9}egteriingČind)C, bte, vladna zadeva. iRcgierungŽforne, bte, vladarska skerb. iRcgierungStnCtilfel, ter, mena, premena v vladarstvu. ¡ftcgienutgžjcttling, bie, vladni časnik. ¡Regime, f. ¡Regierung. ¡Regiment, ta« , ¡Regierung , f. biefež; ta«. ¡Regiment führen, f. ¡Regieren; im Ätieg«; tuefeit, nad} beut Russ.. Böhm. it. Poln. polk (im Altsl. pl'k ¡Bolf, aber audj (Soljorte), geWöhnl. regiment*, im kroat. regimenta. ¡RegimeittS=, in 3i"&gn. polkovni (böhm.}, regimentni. ¡RegimentSarjt, ber, regimentni zdravnik. iRegimentgcaffe, bte, regimentna dnar-nica. iRegimentSfelbittjercr, ber, regimentni ranocelnik. ¡RegimentSgelbet, pl., regimentovi dnarji. ¡RegimeittSinhabee, ber, imetnik regimenta. ¡RegimentSquartiermeifter, ber, regimentni kvartirmojster*. ¡Reginteutžftiitf, ta«, regimentova kanona. ¡Regimentžtambour, ber, regimentni tambur. ¡RegimentSunfOften, pl.. auf ¡Regiment«--Ullfofien leben,, s tujimi dnarji, na tuji račun živeti, na deržavne ali tudi društvene stroške. ¡RegimeniettDCtfe, ade., v celih regimentih ali polkih. ¡Region, f. ©egenb; Srf)ichte. ¡Regiten, f. ¡Regieren. ¡Regiffeur, ber, int Sweater, narejavec, rav-navec, f. a. Steuereinnehmer. ¡Regiftet, ta«, eilt Serjeidjiiiji sott ¡Ramen, spisek, imenik, zapisnica, popisek; in tett ¡Büchern, kazavec, kazalo, zapopadek (3n* halt), mehrere ®inge eitler Slrt, versta. raj-da; in ter Orgel, regišter*, nach tem Kroat. igra, böhm. zmena, im Russ. ključ, glas, ein öffentliche« ¡Buch, (očitne) bukve, n. pr. računske bukve; im fchtBarjeti ¡Regijlet fte» hen, biti v černih bukvah (zapisan), v slabem spominu; ba« gehört in« alte ¡Regijier, to je stara reč, stara moka. ¡Regifteraufftanb, ber, (moni.) četvert-letno poročilo ali naznanilo. ¡Regifterformat, ta«, pokončna oblika ali razmera. ¡Regifterpapier, ta«, krepki pisavni papir , kakoršen se rabi za računske bukve. ¡Regifterfdjtff, ta«, poglavitna ladija nekdanje španjske sreberne flote*, regišter-nicaf. ¡Re giftet taje, f. Sntabnlationčtare. ¡Regifterjug, im Orgeln, f. ¡Regiftet. ¡RegifttatOt, ter, registrator, vpisovavec. ¡Regula he Sri. ¡Regiftratur, bte, registratura, pismenioaf, spisnicaf, (Säftenfammet). ¡Regiftriren, v. «., vpisati, vpisovati, f. (Siutragen, SBerjeidincit. ¡Reglement, ta«, pravilo, zaukaz. ¡RegtemeutSmäßig, adj., pravilen, po zaukazu, po zapovedi. Sieglet, ter, uravnovač. ¡Regnen, v. n. u.»'., e« regnet, dež gre, (nach Gutsm. u. V. att. a., uravnati, ravnati, urav-novati, v red pripraviti, pripravljati, v red djati, devati, urediti, urejati, nadj V. a. upraviti, upravljati (in aut. fi. 2)?. ttetloals ten), f. a. ¡Regeln; regultrte @etjllid)e, redovni duhovni. SRcgUlirung, tie, uravnava, uredba, urav-novanje, narejanje, ravnanje, urejanje; bes jinitise {Regulirung, stanovitna naredba, uredba; {Regulirung te« glufje«, poravnanje, urejenje reke; ffletidjtiguug, poprava. ¡Rtgulnž, (CAem.), f. abnig. ¡Regung, tie, f. SBctocgung; gibanje; ettt-malige, gib, gibljej, zgib; o|ne {Regung, negibljiv, ne gane se; {Regung te« £erjen«, začut serene želje, pervi oglas ali obud kaciga občutka (čutstva), vzdig. ¡Rtgungžlož, adj., negibljiv, mertev, neobčutljiv, kar se ne gane, ne makne. SRegnugšlofigleit, tie, negibijivost. ¡Reb, f. SRebe. ¡Rej), ba«, (Cervus caprcolus) , u. jttiar ta« ffieibdjen, serna, russ. neben serna and) sajga, ('JU. l)at oljne Slngabe bet Quede serno für {Re® oljne iRuiOftl)(U; er ifi rei«, bogat, terden je, ima za čim, mnogo premore; in großer ¡Dienge »otljaiiben, in Sejug auf ert»üttf«te ®iltge. obilen; ein rei«e« Opfer, obilna daritev; eilt tet«er ©egeti, obilen blagoslov; rei«e (Snite, obilni, bogati pridelek; eine ret«e (Šrjabet, bogata žila; rei« an Siebten, klasat; tei« an Xtau; ben, grozdnat; rei«aitSlut, kervnat;rei« an OiteKen, studenčnat n. fo in »ielen gäl; len mitteljt bet Silbung«ftylbe -at, - nat, obet t»o e« ft« uiel)t um innere @igenf«aften heri, bet, deržavni rudnik. 9ieid)3bifd)0f, ber, škof kakor deržavni stan. 9ieid)3boi)en, bet, deržavni svet. 9ieti§biirger, bet, deržavljan. 9ieidj3bitrgerredjt, bas,deržavljanstvof. 9ieidj filatfenlilet, bas, svinec iz bogate žlindre. Dieid) ¡kontingent, f. 9ieiižbetfrag. 9ieid)§erebtt, bet, deržavni up, deržavna vera. «eiiSbepntation, f. 9ieiižitužfd)ufi. 9ieid)3bieb, f. Ufnrpator. 9ieiižboraanen, pl., deržavne kronske posestva. 9ieiifein, ba«, bogastvo. 9ieiižerbe, f. SIjronfolger. 9ieidj$fifcal, bet, deržavni fiškal. 9ieiižfeinb, bet, sovražnik cesarstva. 9ieidjSfoln e, f. Stironfolge. 9ieialt, bie, deržavna oblast. 9icidj3glteb, f. 9ieierl;aU}Jt, ba«, glava deržave, cesarstva. 9ietd)3j>ltnur, ba«, deržavno bandero. aieidjžpflegct, f. Sanbe3d)ef. 9ieid)3il0ft, bie, deržavna pošta. $Reid)Žrati), bet, al« Sollegittm, deržavno svetovavstvo; eiue ^erfott, deržavni svetnik, svetovavec. 9ieid)3fadje, f. 9leidl3angelegenhcit. 9leidj3fd)tttSf ber, deržavni zaklad. 9?eidj3fdjUtifd)Cin, bet, list deržavniga zaklada, zakladnica-j-. 9ieid>3fiegcl, ba«, deržavni pečat. 9teid)3jd)lU$, ber, sklep deržavniga zbora. 9{cld)ŽfdlltIb, bie, deržavni dolg. 9ieid)3f0rgc, bie, skerb za cesarstvo. !)teidj§ftabt, bie, svobodno mesto ncposred-nje cesarju (nekdajnimu nemškimu) pod-verženo. 9t C i d) 3 ft it H b C, pl., stanovi zbrani kake deržave, zlasti nekdanjiga nemškiga cesarstva. 9t e i d) 3ft (tn bf d) Uf t, bie, deržavno stanov-stvo. 9! e i d) 3 ft e U C C, bte, deržavni davek. 9i C i d) 31 (t g, ber, deržavni zbor (poln. ttttb russ. sej m). 9leid)3tag3angelegenhett, bie, reč,zadeva deržavniga zbora. 9ieid)Žtfl0lid), adj., deržavno zboren, — deržavniga zbora. 9ietd|§tl)aler, ber, nemški toler. 9£eid)žlcnpfjcn, f. 9ieid)3berr. 9ieid)§nniltittelbar, adj., nesposrednje deržaven. 9iciA§DCrfiinbun0, bie, deržavna zveza. 9t C i dj 3 B e r f a f f u n 0, bie, deržavna ustava f. 9ietdimrfitffun0čmaf ig, adj., po deržavni ustavi. 9ictd)ž»eniitl)er, bet, izdajavec deržave. 9ici(hžl>etfammlun0, bie, deržavni zbor. 9ieid)ŽbCftretling, bie, deržavno name-stovanje. aiei^SUCtmaltnng, bie, deržavna uprava t, vlada. 9ietd)Žber>Deier, ber, deržavni vladnik, vladarjev namestnik. 9iCid)§toa^cnagf bie, denarna veljava, dnar v kaki deržavi veljaven. ülctfen. 9ietdjŽB>ailpen, ba«, deržavni gerb. 9Jcid)«SB>Cd, bet, deržavni namen. 9ieid)i!3C})ter, bet, ba«, deržavno zezlo. iRe idili um, bet, bogastvo, bogatija, obil-nost, blagovitost, bibl. mamon; 9ieid)tf)um au ettoa« habettb, f. 9ietd|; SBohlhabenljett, premožnost; Sieiehthum an (Selb, dnarnost; Slutreidjthum, kervnatost. 9! C i d) »eigen, bet, egiptovska pšenica, kos-matinka. 9ieid)ttcrljeng, ba«, podajalo. 9ieif, adj., »ott gritdjten unb ®et»ächfeit, zrel; in anbetn 3)?. audj dospeli; reife« Dbfi, zrelo sadje; bei Gutsm. aud) prizorjen, se-zorjen; »ott Spieren, »otlfommen att«gebil= bet, goden, obet godan; gum ^eirat^enreif, goden za ženitev; gum fliegen reif, flügge, goden ptič (im Altsl. bebeutet god'n ange* ndjin, im Böhm, toürbig); gum äöegiagen reif, (»011 2Äetifd)en), zrel, prepekan ptič, kogar je treba odpraviti; reife« Jjjolg, dorasel, dovelj gost in terd les; reife« älter, moške leta, doraslost, nad) Ravn. meter-stvo, toeidje« jeboch ba« Sllter bebeutet; reif toetbett, f. 9icifen; reife Uebetlegung, godni, zadostni, dobri preudarek, premislik; reifet 3)erftanb, godni, razsnovani razum; reife« ©efcfjtjjür, zrela, dozorjena ugnjida; bie @adje iji reif, reč je gotova, pripravljena; reife« SRäbdjeit, f. Sßtannbar. 91eif, bet, gefrornet Sljau, slana (auch altsl.), in @t. utlb im Serb. a. mraz, (bei Gutsm. bela rosa); ber ftdj an 2Rauem anfegt, srež, (poln. srzon, Steif überh.), au Säumen, ivje; mit Steif betecft, bei od slane; poet. beli lasje; eine Vertiefung, f. 9ttefe; ein ©eil, verv (zlasti na ladijah); al« Sättgenmafj, f. Slafter; Sapreif, ein fdjntater, ringförmiger jfötper, obroč (itt allen fla». 5W.); Steif um eilt gag legen, sod nabiti, nabijati; blttdj einen Steif fptingen, skozi obroč skakati; metati, takati, kolikati; ein breiter ringförmiger .ftörpet, ruttber, blecherner Stanb in ben Jüchen, obod, eig. obvod, kolce; an Äanotten, pas; ttm bettWonb, kolobar; ein erhabener Stanb, rob, robec. 9teiffieii0C, bie, bei ben gafibinbern, obro-čarnica(F), kobila za obroče, krivivnica. SReifbilb, ba«, podoba v okroglem okviru. Üieijdjeit, ba«, obroček. 9ieife, bie, zrelost (in Segug auf geübte), godnost, godnota, zor (M.), dozor, dozor-nost, zrelina (Gutsm. tt. serb.~)-, gut Steife iomtnen, gelangen, fte erhalten, dozoriti, se-zoriti se, zoriti se, zgoditi se, goditi se, zgodnjati se, dogotoviti se; f. a. 9ieifen; e« ifi noch nicht gut Steife gebteljen, še ni gotovo, dognano; toettlt feilt Serjlatlb gut Steife fommt, (vulg.) kadar bolj k pameti pride. 91eifeifen, ba«, kovaška natezivnica. 9ieifeln, f. 9iiefeln (poln. žlebkovati, tiadj F. risati). 9teifen, v. n., reif werben, sezoreti, zoreti, sezoriti se, uzoriti se, zoriti se, nach F. U. Gutsm. zazoriti, zoriti (al« r. n.); noch Steifer. Steihenorbnung. 1257 eilt wenig reifen, še pozoreti, pozorevati, pozoriti (se), pogoditi, pogodnjati; Wenn e« »olllontmeit gereift hat, kadar je dozorelo ; (bei M. ba« russ. dozrevati, sozre-vati); kadar je dozorilo; ju »iel reifen, pre-zoriti (se); fig., dorasti, serb. prispeti; baž Äorn reift, žito zori; auch zgodnjati se, godnjati se, zgoditi, pogoditi, goditi se; v. a., reif machen, uzoriti, sezoriti, zo-riti, zgodnjati, zgoditi, godnjati, goditi; eilt Wenig, pozoriti, pogoditi, pogodnjati; hinlänglich reifen, dozoreli, dogodnjati, dogoditi, dogotoviti; bie hat ba« ©etreibe früh gereift, vročina je žito zgodej uzorila, sezorila; v. n. u. i., ti reift, slana pada, slana je; nach Gutsm. it. M. auch, slani, mrazi; mit einem Stanbe »erfel)etl, v. o., obrobiti, rabiti; ein goß, nabiti, nabijati mit Stinnen »etfcljen, risati (F.). Steifer, bet, nabijavec; f. a. Seilet, Steif erb ahn, f. Seilerbahn. Steifaemälbe, f. Steifbilb. Steifhalen, bet, kovaške klešče za obija-nje koles. Stcifholj, baž, les za obroče, obročni les, obroči (pi.). Steiffloben, bet, ključavničarski precep. Steifler, bet, Stebenatt, in ©t. weißet, ru-javica, rothet, ranfulica. Stciflid), adj. u. adv, goden, natančen, dober; na tanko, iz dna, iz korenine; reiflich überlegen, dobro, na tanko, dovelj, kakor je treba, prav misliti, premišljevati. Stcifling, ber, Mebeniehößltitg ait ben Satt» men, tat; an bett Sieben, podočnik. Steifnteffer, bas, rezilnik, nach IU. aud) obročnjak obet obročnik, u. orežnik. Steifmonat, bet, f. Stobember. Steif rod, ber, nach V. obročno krilo, krilo iz obročkov, nach bem Poln. u. Böhm, ro-govka (ker stoji kakor rog). Stetffd)lagen, bas, f. unter: Steif, ben Steif treiben; auch vervi delati. Steiffthlöger, f. Steifer, Seiler. Steiffchnciber, Steifmacher, ber, obročar (aitd) bei Steif»erläufer). Steifipanuer, bet, nategač, nategovavec. SteiffP'C'? bai, takanje obroča, kolika-nje C?). Steifftab, bet, Steifftange, bie, palica za obroče. Steifftuhl, ber, kobila, rezilnica. rezilni stol. Steif talij, ber, ples skozi obroč. Steifsange, bie, Steifjielje, natezivnik, na-tezavnik, ugibač, (M.), obročna navlaka. Steifjiehet, bet, natezivnik, lesica (kovaška). Steigen, bet, f. Siethen. Steihe, bie, mehrere in einet Sinie neben ein» anbet beftnblidje ®inge, versta, red (fonft Dtbnutig), auch re(la V>öhm.) obet rida; dim. verstica; eine Steifje obet Seile auf» fdjteiben, napisati versto; eine SteiheSäljne, verBta zob; eine Steihe Rerlen, versta, niz (iei'6.),rešta(?) biserov; Steihe in bergelbar» beit,b. i. bie »onmehrereit Slrbeitern gleidjgeitig in Slngriff genommene Slbtljeilung be« gelbes obet aBeiubergeS, postat—i (and) al« gelb» map), in ©t. jam; bei bet SKahb, redovnica, red (fcm.), redica; eilte buitte Steihe, omizje možkih in ženskih;- natbuen; §eften; v. n., ber gud)S reil)et, lesica laja, bevka; tanjen, rajati; »on ben 2Baffet»o» geln, pariti se. SteiheilfOlge, bie, versta, red, po kterem kaj drugo za drugim gre; gib bie Steihen» folge bet Jionige an, povej mi, kako (po kterem redu, v kteri versti) so kralji sledili, bili drug za drugim; poverstni red. Steihenfiihrer, bet, kolovodnik, serb. kolovodja. Steibengang, ber, Sumu«, verstenje, ko-lobarjenje. Steihcngcfnng, ber, potjo k plesu. Sieiheuorbituitg, f. Stcihcugang. 1258 SReihcniiuIje. SReÜjenfdjltiäC, bet, župan, (kadar na-nj versta pride). 9icil)eniefcer, bet, (ceglarski) skladač. 9ictl)cit(cmmcl, bte, trenta, (K) rogljač. SRciljeutoitä, ter, f. 9ieibeit. 9ici^ttlffleife, adv., po versti, zverstaina, čredama, po redu. drug za drugim. SRetljer, ter, (Ardea, ittSbef. cinerea) caplja, (aud) poln. lt. serb., russ. jebod) caplja), gabožolt, rangar*, ilt St. a. ribič; bet gekernte flieti)er, f. ¡)iol)tbDmntci; nad) Zal. grauet Setzet, (Cordea sirccea), siva caplja, rangar; gifd)reil)et, ilt ragar, a. veliki ribič; purputreiljet, (Cardea purpu-rea), štrombla, rujava caplja; bet fteine Ofei-l)er, rangarcek; f leinet Silbetreil)et, (Cardea garzetta), beli rangarček; grofet Silber* teilet, velika caplja, veliki beli rangar, ža-bogut, a. žabogud (žabogolt?), skolek; {Hal* lenteil)et, rumena oaplja, buntek. SReiiier*, ttt Sfggn. čapeljni, čapljin. SRei&trbetje, bie, lov čapelj, rangarjev, obet, na čaplje (s sokoli). Stetljerfittfdj, bet, čop čapljinih ali ran-garjevih peres. iHcibttffllf, ter, sokol čapljar t. j. izučen na lovljenje čapelj. 9ieil)crf ebct, bte, čapljino pero, pero čaplje. Sttiberjagb, f. 9ieiberbeije. Sßtfberneft, bas, čapljino gnjezdo. SRetbetÖl, bas, čapljino olje (iz gnjiliga čapljiniga mesa). 9ieibcrftrnn§, f. 9ieiberbnfd). Sicibotaž, bas, franjčjIfd)eS, divji oves, pa- hovka, englifdjeS, travna ljulika. 9žetl)tg, in 3f|gn. verstni; bretteibig, tri- versten. 9ieib f d) fllti, bet, poverstno točenje (ki gre od hiše do hiše). 9ieib>otife, f. 9ieibcmaeife. 9iE i nt, bet, nad) bem Ital. u. Vrana, rima* (aud) serb., bei Gutsm hingegen rim, line int Poln. u. Böhm.'), nad) V. vjem (besed ali zlogov), nach M. stik, i»eld)eS jebod) M. felbjl int flo». beittfd). Sfieil nötiger für 3u* fammcnbang erflätt, russ. itad) tem Griech.: rithma; f. a. Ölettf)ila!tfl; mäitttltdjet (Reim, terdi vjem. Sueiblicfyer Oletm, mehki vjem; f. SRcittlfpriKb; er ma$t Steinte, rime kuje, pesmari. !li C t tli (111, bie, versta rim ali vjemov. Siciinbolb, f. 9iciinfdjmicb. 9ieintbid)tcr, f. 9ieimfdjntieb. ¡Meinten, n. it. r., äfmlid)en JElang l)?* beli, ftd) reinten, vjemati se (po glasu) , Vi-mati* se (Gutsm. attc£) tn anb. fl. 9fi. ri-mati unb rimovati, nut int Russ. prihodit v rithmu); rimo delati, na rimo ali enako končavati se; fig. ftd) fd)i<. 9icintfiillet, bet, pritikljez, pritiček zavolj rime. 9ieimgebid)t, bas, pesem, poezija v rimah. 9teimgtftfc, f. ©tropbe. 9ieintlnnft, Sieimlebre, tie,"nauk od rim, ročnost v rimanji. 9ietmfitnftler, 9ieitnler, f. 9ieimer. 9ieimlidj, adj., vjemen, rimaven, kar dela rimo. 9leintlOŽ, adj., brez vjemov, brez rim, ne-rimovan. 9ieimratbiel, bas, uganka v rimah. 9ieintregel, bte, pravilo zastran rime. 9ieintfcbtttieb, bet, skladun (pesem), pes-mar, rimar ali rimač. 9ieitttft)lbe, bie, vjemni zlog. 9ieintfprtd) et, ber, kdor v rimah govori. 9ieimfprn(b , ter, pregovor v rimah. 9i einttt) eif t, adv., v rimah, na rimo. 9ieinttteri, f. 9ieinteret. 9ieimlD0rt, taS, beseda, ktera dela vjem ali rimo z drugo besedo. 9iein, adj., glanjenb, lautet, ilat, ol)ne ftem* ben 3ufa£, »ott ppigen, burd)ftd)ttgen unb feften ®ingen, čist, unoetmengt, sam. čist, brez primesi; reineS ®olb, samo čisto, pravo, suho zlato; gereiniget, očiščen, oči-šen, učiščen. učišen; ftei »on Sdjmitg, čeden, snažin, čist, umit, opran; wtgef<ž)inuift, prost, sam na sebi; reine ^aUt, brez madežev ali marog; reine Jpanbe fjaben, čedne ali umite roke imeti, fig. nedolžen, nekriv, čist biti; bem SReinen ift alles retn, čistimu je vse čisto; ftd) tein btennen, t»afd)en, f. 9iedjtfertigen; reinen SDhmb l)alten, f. JJinnb; ■§uttc reitt fireictyen, likati klobuke; reineS SBIatt Papiet, čist list; nepopisan (bel) list; reinet SBetn, čisto vino, vino samo na sebi, nemešano; reinen SBeitt etnfd)enfen, f. dsinfdjcnfcn; ein reineS £emb, srajca po perilu, bela srajca, oprana srajca; teinet Sffieijen, čista pšenica, brez kokalja, brez glote; teitteS Šett, čedna postelja; z belimi opranimi rjuhami; reine, pure SBabrbett, gola resnica, sama čista resnica. reineS iBetntogeti, b. t. nad) Slbjug bet paffhia, pravo, čisto premoženje, etne reine Sptad)e, čist jezik (nespakedran s tujkami); etn SBort tein attSfpred)ett, besedo čisto, razločno izreči, izgovoriti; reine Sungfrau, čista , neoskrunjena, neomadežana devica; 3emaitben reitt fptedjen, koga nedolžniga spoznati, izreči, da je kdo nekriv; odve-zati ga; tettt aufeffen, reinen ilifd) madjen, vse pojesti, snesti , do zadnje merve ali drobtinice; bett SBec^et tein austrinfen, kupico sprazniti ali izpiti do dna, do zadnje SRein. 9îeintgnng$ort. 1259 kapljice, povse, vse cisto izpiti; eirt reine« Sagen, streljanje samo ene verste divjadi; rein belegte §ùnbin, psica breja po psu enaciga plemena; rein lliiht«, prav nič, čisto nič, celo nič. kar nič, nič nič; rein mad)cn, očistiti, očiščati, čistiti, osnažiti, snažiti, očediti, cediti; bie ©tube rein ma* d)en, pomesti, pometati po hiši; mittelflbež $Baffer«, i)ânbe, @efd)irr,umiti, miti, umivati; ®afd)e, oprati, prati; eiit SQilb reitt ntad)en, na čisto, do dobriga izdelati, dogotoviti; i»it (tub nod) ni»eig eine« ¡Baume«, mladika, vejica, odraslik; ein ab« gefdjnittene« aud), šibica, šibina, protek; coli, šibje, sočje, dračje, protje; junt ¡Bin« bell, tertje; bürre ¡Reifet, suho šibje, suha hosta, »on SBeillteben, rožje; ba Spaulttžei« neu Raufen Steifet jufantuieit raffelte, ko je bil pa-Pavel nabral kup hoste (altsl. m'nož'-stvo roždija); ¡Birfettteifet, metlina, metli-nje, metličje, brezje (foilft ¡Bitleitttialb); im gorjtloefett, mlado drevje, koli. ¡Rti81)ar, ¡Rcifelbar, adj., ein tei«bater SSBeg, pot, po kteri je mogoče hoditi ali popotovati. ¡Rcižbannt, bet, beim ¡Bogelfang, drevo z limanicami. ¡RctŽbUUb, ¡Rctžllitttbdjett, ba«, butara, (pro-tja, šibja, rožja, tertja, hoste), tiacfy V. a. bašek(?). ¡Reifd)c, f. SRettfe. ¡Reife, bie, pot (zlasti daljna), popotovanje, hoja, potovanje,(n. Gutsm. audj ba« böhm. cesto vanje); eine ¡Reife tljun, maketi, auf bet Steife fein, popotovati, potovati, iti, hoditi (eig. gel)eu), na poti biti; auf bet Steife, potovaje, med potjo, na poti; auf bie ¡Reife, na pot; eine ¡Reife »otfyaben, na pot namenjen biti, iti, misliti; spravljati se na pot; kam dalje; eine ¡Reife aufteilen, unter« neunten, antreten, jtdj auf bie ¡Reife madjen, begeben, na pot se podati, beffer odriniti, oditi, vzdigniti se na pot, iti iz doma; ©lücflidje ¡Reife! srečno pot!; t»o gel)t bie ¡Reife Ijitt? kam si se namenil? kam po-potvaš? (vulg. mit Slnfpielung auf ben ta« (d; e ti ®attg), kam jo mahaš, režeš?; nun ging bie Steife fort, zdaj smo odšli, smo odrinili obet odrinemo dalje; et l)at »tele ¡Ret« fen gemadjt, dokaj sveta je obhodil; eine Steife jurücflegett, pot storiti, delati, pot preiti; bie ¡Reife fortfejjen , dalje iti, popotovati; auf ¡Reifen geljen, po svetu iti, hoditi; eilte hoppelte ¡Reife, vožnja tje in nazaj; eine Sagereife, dan hoda; Slbteife, odhod, ©urdjtetfe, prehod; ®efdjäft«teife, pot po opravilih, zavolj opravil; Sltftretfe, hoja po zraku; eine ¡Reife ©teilte, en peljaj kame- SReifegefettfdjaiter. nja; eitie ¡Reife, jtoei Steifen, enkrat, dvakrat; kolikor se kake reči enkrat naredi (setke, splete i. t. d.). ¡Reife«, in 3fign. potni, popotni. Dtetfeaiienteiter, ba«, prikijučje na poti. ¡Reife al t at, ber, prenosni, potni oltar. ¡Reifeanjug, f. ¡Reifelteib. ¡Reifeapothele, bie, prenosna, nad? v. nosna apoteka, ali lekarnica. ¡Reifebebarf, bet, potrebščine, potrebšine za pot. ¡Reifebebiirfnif, ba«, na poti ali za popotovanje potrebna reč/ ¡Reifebeginn, bet, odhod. ¡Retfebefd)reificr, bet, potopisect, popi-sovavec poti (kake). ¡Reifebefdjretbung, bie, popisovanje ali popis kake poti, potopisje-j-. ¡Reifebett, ba«, potna postelja. ¡Reifebud), ba«, poti dnevnik ali zapisnik, popotne bukvice. ¡Retfebiinbel, ba«, ronec», f. a. ¡Reifege« piti; in ein Sud)el ge6itnbene ¡Bebitrfmffe, cula; ¡SBegjeljntHg, brešno. ¡Reifebanf, bet, potnina. 9i e i ieb t iti en, f. SReifegebiiljr. ¡Retjefertig, adj., na pot napravljen, k odhodu pripravljen ali gotov; ftd) teifefer« tig maketi, na pot, k odhodu pripraviti se, napraviti se, napravljati se, ravnati se. SReifeflafdje, bie, bie man auf bet ¡Reife tragt, ttm ©etranfe mit ju tragen, čutara, opletena sklenica, aildj buča. Dieifefrentt&, ber, prijatel popotovanja; kdor rad popotuje ali po svetu hodi; f. a. ¡Reifegefiifirte. SRetfeftDl)ne, bie, tiad) V. potovna tlaka, ¡Reife gani, f. ¡Retfepferb. SieifegebCt, ba«, molitev pri odhodu, na potu. ¡Reifegebitfir, bie, potnina. ¡Retfegefaiitte, bet, pajdaš, popotni to-varš, druže, pridružnik, nadj Gutsm. cestni družnik, altsl. s'pat'nik (sopotnik); Slnton toar utein ¡Reifegefiifjtte, s Tonetam sva hodila. Tone je z mano popotoval. ¡Reifegcftil)rtin, bie, pajdašica, potna, to-varšica. pridružnica. sopotnica. SRetfegefOlge, ba«, popotno spremstvot, spremljevavci (kaciga veliciga gospoda). ¡Reifegetb, ba«, dnar za pot, potni dnar, nad} V. u. Gutsm. popotnica (audj eine ¡Rei« fenbe, fotoie ¡Reifemuftf), nad} M. popotnina. ¡Retfegenofi, ¡Reifegenofftn, f. ¡Reifege« f iti rte, u. f. f. SR'etfeg ep itd, ba«, roba, reči popotnikove, cuie, pertljaga. SRetfegeratlj, ba«, (po)potno orodje in posodje. SReifegerecht, adj., na mali lov učen, f. a. gelbgeredjt. SReifcgefenidjaft, bie, pajdaši, pi., paj-dašija, popotna družba, potna tovaršija, sopotniki. ¡Reifegefenfdjafter, ¡Reifegefellfthafterin, ¡Reifegefoann, f. ¡Retfegefaljrte u, f. f. SJeifegeiBöitb. SRet egctDöitö, baž, f. SRcifcHeib. Mcifcgul, baž, prehodno posestvo, ki pre- ha a na ženski rod, na preslico. SRet eljiifí, adj., ftd) teífeljaft anjieljtn, obleči se kakor na kako (daljno) pot. ¡KeifeíttnbSudj, f. 9icifcbit(b. 9iCÍfCb«í, ber, popotni klobuk. Sieifejagtr, ber, mali lovec (im ©egeil; fage jurn ^irfd^gerc^tert Säget). 9ieifejägcret, bie, mali lov. Sieifefapeile, bie, prenosna kapelica. 9ici(clartc, bie, popotni zemljovid, zeni-Ijovid za popotne, cestokaz -j-. ÍReifCÍiffeit, baž, blazinica potna (na kako pot s sabo jemana). 9icife!tftc, bie, skrinja popotna. Siciielieib, ba«, popotno oblačilo, potna obleka. 9ÍCÍfe!offCr, ber, skrinjica popotna, itadj Ravti. usnjača. SRc ifelOft, bie, hrana ali živež za po poti; bresno, popotnica (Zal.). SRctfefoft ett, pl., potni potroški, izdajki. SRctfcfUnfi, bie, umetnost, kako s pridani in malimi stroški popotovati; umno potovanje. 9ieifei icb, baž, popotna pesem, popotnica. SRctfClltft, bie, želje do popotovanja. 9iciftluftig, adj., kdor rad popotuje. 9ieiíemann, f. ÍRcifenbe. SltifClttOltiCl, ber, popotni plašč, plajš. ÍReifemarítiian, ber, potni maršal. ÍReifemiibC, adj., pota, ali potovanja, hoje, truden; kdor se je napotoval, nahodil, kdor se je naveličal popotovanja. 9ieifemiiise, bie, 9ieifcfapipe, popotna kapa. SReifeit, v. n., aud) a(ž v. a. it. r.. popotovati (getoöfinl. alž imperf.:), audj potovati, (Gutsm. u. serb.~) , nad) Gutsm. aud) baž böhm. cestovati; barnt Werbe idj reifen, potlej pa popotvam (verb. perf. nar. pes.); ju gup reifen, peš iti, potovati; ju ffetbe reifen, jezdariti, jezditi, na konji potovati; ju äßagen reifen, voziti se, z vo-zam popotovati; turdj baž Sieifen qfiež ©elb »ertljnn, vse premoženje zapotovati, zaho-diti; fdjon mandier ©rofdjen íft baljin getei* fet, marsikak grošič smo že potrošili, popihali; nad) Stallen reifen, na Laško oditi, iti; über ®črj reifen, skozi Gorico iti; ge; reifete ^flanjen, tuje zelišča; bež Sagež fedjž SKeilen reifen, šest milj na dan iti, šest milj hoda storiti; einen anbern 3Beg reifen, (alž v. a.), po drugi poti iti, drugo pot vzeti (V.), drugot potovati; tiefen SEBeg bin idj uoi tiidjt gereifet, po tej poti še ni-sim hodil; ^tec bin i<§ fdjon gereifet, tod sim že hodil, popotoval; über Sanb reifen, na kmete iti; ju Sanbe reifen, po suhem potovati, ju ©äffet reifen, po mokrem potovati, (po vodi, po morji); eilt (Biel) ge* reiftet íBíann, človek, ki je mnogo po svetu hodil, skusil; ki je mnogo obhodil, do-kaj{sveta prehodil; jtdj mübe teifett, (alž r. r.), nahoditi se, upehati se, napotovati Mtifj. 1261 se; ein Wenig reifen, prehoditi se, razho-diti se; reife nur, zgubi se. poberi se. Sicifcn, baž, potovanje; f. iReife. Sictfcnb, adj., potujoč, popoten. 9ieifenbe, ber, popotnik, popotni (človek), potnik, (bei Gutsm. u. M. aud) cestnik?). 9icifefjnrtiiulare, baž, potni razkazek, tiadj V. popotnica. 9Jeifep(t§, bet, potni list, potno pismo, pos*. SRetfeiferb, baž, potni konj. SRcifer, ber, popotovavec, kdor rad po svetu hodi. 9ieifeiol)le, f. ©mbenioiic. SRcifcroi, ber, popotna suknja. 9{ctferonie, f. 9icifcn>eg. Sitifcfatf, bet, ronec*, kernir. iReifcfiritt, bet, potni korak. iReifefdjUi), bet, popotni čevelj. SRcifefiijje, bie, očertpotovanja, potopisni očert. Dicifefiab, ber, 9ieifeft0[f, palica (na pot). fRcifcftUnbe, bie, ura odhodna. Sieifefuit, bie, nezmerna želja do popotovanja. Sictfciag, ber, dan odhoda. SRcifetafd)e, bie, popotna torba, torba za potne potrebščine, potrebšine. 9icifClrnunt, ter, potovanje v sanjah. 9}tifCilitb, bet, et embfanb einen Sieifettiei, gnalo ga je, mikalo ga je popotovati. 9?eifenijr, bie, ura (za po poti). SRcifcntiniibe, bie, potno pismo. 9icif Effi d g en, ter, popotni voz, kočija, kolesen *. 9letfett>eg, bet, pot za kako hojo izbrana. Sicifetrierf, f. 9ietfebcfdjreibmig. SReifemetier, baž, vreme (dobro) za popotovanje. 9}tifejC^tung, bie, popotnica, brešno, im Altsl. brašno, ©jjtraare. Sieifcjeit, bie, čas za popotovanje (dober); čas potovanja. SJeifejeug, baž, oprava in priprava za pot. Sittftjiel, taž, konec potovanja, kamor je popotnik namenjen; ta Waren Wir fdjon Ml* ferem Sieifejiele um einige SKeilen näljer, tu smo že bili za nekoliko milj bliže kraju, kamor smo se bili namenili, (do kteriga smo hotli priti). SRtifejng, ber, družba (veči) popotnikov. SRetŽljolj, baž, hosta, vejevje, veje, dračje, suhljad, sočje, rožje, drevje, ki daje mnogo hoste. 911 i f i g, baž, hosta, oklestki, pobirki, dračje, (and) altsl.), suhljad, protje, fratje; f. a. 9icižljoIj; SufdibolJ. 9i C i f i g, (»eraltet), f. ©critien; bet teiftge Seng, f. 9iciierei; @cfd)it*. 9itifige, ter, ein ©olbat ju 5]3fetbe,konjnik; ein Sieifenbet, f. biefež. 91 Ci ž ft ab, ber, palica iz butare. SiciStDelle, f. 9leižbunb. 9itižn)cr!, baž, hosta, vejevje, protje; f. 9iei§; zagraja s protjem. 9lCi|, ber, (Oryza sativa), rajž, laško pšeno (točrtl. toälfdje ©rüge, analog, beut russ, 1262 SReifjfelb. saračinskoe pšeno), in ©t. angebt. orez, seri. oriz, poln. ryž; ber beutf«e 3teiž, f. Surt* gerfte; @«tefif«er 0tei<3, f. ®iannugtaS. SRti$ = , in šffcgn. rajžev. iÄCijjortig, adj.. rajžu podoben. SR t i i (1 It Ž, bas, 3tf ižauč neunten, pete umakniti, zbežati, spiliniti jo, potegniti jo, unesti jo, pobrati kopita in uteči, lesici na rep sesti. SReipnni, bie, smukavnica za konoplje. SRctibOU, ter, ravnanje, sejanje rajža. SRcigfitere, f. Skrficriäfieere. SReifjßlei, ta«, svinčeni čertnik, svinčenik f. SReiifilume, bie, cvet rajževe moke. SReifjfiriutnttDein, ber, rajževec. SReiprei, baž, rajževa kaša, kuhani rajž, in ©t. angebl. orezova kaša. SReiffirett, baž, risavna deska, deska za risanje. SReifffitOt, ba«, kruh iz rajževe moke. SReiifiriiije, bie, rajževa juha. SRetfbiefi, bet, kdor rajž krade. „ SRetielfieere, f. Preiselbeere. SReiieit, v. »on einem gaben, ©triefe, einer ©alte u. bgl., utergati se, pretergati se, tergati se, alle ©aiteit na« einanbet tif en, vse strune so se potergale, so popokale; auSeinattbet reifen, raztergati se, razeesati. česati (JHedv.~), razčesniti se; bie SeinWaitb reift, platno se terga, se seka; wenn afic ©triefe reifen, če ne bo druge pomoči; ft« fpalten, počiti, razpöciti se, razpokati (si), pokati, klati se, cepiti se; bet SBinb reift, veter dere, se zaganja v kaj, zavija, razsaja, divja; an etWaž reif en, tergati kaj, potegniti, vleči kaj (če bi se tudi pretergalo); bet .Kamm reift, glavnik se zadira; ft« mit f«nel(er ®eWalt fortbe» wegen, dreti, derviti se, gnati se; f. a. SRetßenb; ež tif in ©ttiefe, raztergalo se je, razderlo, razpočilo, razletelo se je na kose; v. i., ež reift mi« in bett ©ebärmen, kolje, grize me po čevih, ščiplje ali šiplje me, je me; e« tetftmi« im 9ltme, po roki ali rami me terga, lomi, boli me; v. a., bur«retfen, pretergati, raztergati, auž ein; anber reifen, in ©tiiife reifen), tergati, razčesniti; abreißen, utergati, odtergati, tergati, rovati, dreti; auž bet @rbe reifen, utergati, iz-dreti, izdirati, izrovati, rovati (n. a. 2). rvati); einen gif« reifen, razplatiti (poln.), pla-titi, prerezati, rezati ribo (podolgama); ge; betn reifen obet f«leif ett, omuzniti (Gutsm.), omuzati, muzati; f. a. ©djleifjeit; ben 3Betn reifen, (tretje leto) vse tersje, tertje nad tlami odrezati, porezati; Jgolj reifen, der-va razcepiti, cepiti, razklati, razkalati, klati; gertfene Satten, klane late ali letve; eilten ©tier, £ettgfi reifen, rezati, skopiti, kopiti obet skapljati, (bohm. klestiti); ettle gi«te teifen, f. i!fl«Ctt (v. a.); eilten Sltfet teifen, aufreifen, celino orati, zorati; ein getifenež Statt, (bot.), zaderti list, zaderto pero; jei«nen, ¿črtati, zarisati, narisati, risati (in allen fla». 9Jt.); etWaž au« ber §anb u. f. f. »ottt Seibe f. f. reifen, izter- gati, stergati, tergati, izdreti, izdirati iz rok, z života (russ. vvrvat ~ izrovati); bet 2Binb reift Siegel Pom ®a«e, veter terga korce s strehe; Semanbett ju Soben teifen, na tla podreti, podirati koga, za-derviti, polomastiti. polomiti, povihrati, vreči; bet 3orn tif if)n ju biefet Shat, jeza ga je nagnala, napravila k temu; etwa« an ft« teifen, hlastniti po čem in kaj na se potegniti, zagrabiti kaj , ogerniti, silama polastiti se česa; einen auž ber 9lotf) reis fen, koga iz nadloge spraviti, potegniti koga (naglo), oteti ga; bie ©aiten reifen, grabiti, naglo brenkati; mit ft« teifen, s sabo, seboj potegniti; ft« bte §aare au6 betn j?0pfe, lase tergati si, puliti si z glave; ež bat ifjn baljüt gertfen, za sabo ga je potegnilo; bet ©türm rif Säume aus ber (Srbe, vihar je drevesa izdiral, roval iz zemlje, je podiral drevesa; alle« na« etnanbet reifen, vse potergati, porovati, podreti i. t. d. ; bet Sffiolf tetft, podira jelena na tla; hoffen teifen, burke uganjati, norce briti ali loviti, neumnosti delati, f. a. Poffett; Šoten reifen, umazane ali gerde besede govoriti, klafati; f. übt. ¿Ote; v. r.. ft« an einem SRagel teifen, prasniti se (F.), ob žebelj opraskati se, raniti se; ft« um etwas reu fen, puliti se. rovati se za kaj, tergati se za—, poganjati se, potegovati se, vleči se močno za kaj; fte teifen ft« um tfjn, vlak je za-nj. SReigen, baž, terganje, česanje (M.), ro-vanje (poln. rwanie), puljenje; bež SBafferž, nagel, dereč tok, drenje; bet gebetn, muzanje; bežSaubež, smukanje; tRetfett tn ben ©liebem, terganje; im 2eibe, grizenje, zavijanje, červičenje, rezanje, rez (IU.)', 3et« nen, risanje, it. bgl.; f. baž 3eitwort ¡Reiften; baž Sleifen Ijabeit, ttngebulbtg fein, v melce iti, v kertice iti ali hoditi; ne da mu miru. SRctfiCltb, adj., tetfenbe« SBaffer, dereča, bistra (poln. u. russ.) voda; retfenbe SBölfe,, dereči volkovi; reifetlbe Xl)iere, zverine, zveri zgrabljive (F.); bie SBaate Ijat einen reifenben Slbgang, geljt retfenb ab, vlak je za to blago, tergajo se. pulijo se za blago, razpotegnili so, razpopadli so blago; ein reifettbet ©«nterg, hudo, silno terganje. tergajoči protin. SRet|er, ber, ettie Perfott, hud tergavec obleke; ein ÜJfeffer mit einet Älemme, itm ba; mit bie 2Bieben bei ben Äorb; unb @ieb* ma«erit it. bergt, bünner ju f«neiben, na« F. rezir; (rastrum), orodje zaznamovavno. SR eifern, v. »., »on Sagbfjitnben, bef«nait= feilt, berie«en, ovohati, povohati, vohati kaj. SReiiernte, bie, rajževa žetev. SReiŠfdfi, baž, sod za raji. SRctffebet, bie, risarsko ali čertavno pero, čertavnik, lisavnik. SRetffelb, baž, rajž, njiva z rajžem obse-jana; na« bet @rnte, rajžišče, rajžiše, ore-zišče, oreziše. SReffaett. 9teifjgclb, f. 9itmfd)gelb. 9}eifgerfte, bie, ječmen golec; fflartgerjie, resnjak, pšenični ječmen. SRciPflien, ber, ein ÜReifjel, Welcher mehr biet ifi alg breit, robato dleto (F.) ključavničarsko. Mtififllttm, ber, naj debelši gredaše za volno, nad) V. velika kerteza ali kertača. 9i eifite, 9iciper, bet,(Agaricusdeliciosus), srovojedka, srovka, russ. ryžiček. 9Sei#fCtte, bie; zavorni lanec. 9i ei|f 0 d), ber, nacfo bem Böhm, rajževa kaša. 9iei$tOl)le, bie, risarski ogel, čertavni ogel (eifl. ogelj). SRcijjlOrU, baž, rajževo zerno. 9iciffraut, f. (Slicbtraut. ¡Reigiudjcn, bet, rajževo testo pečeno. Šiciitatte, bie, klana letva. nad) V. kraj-nica, platovna lata. 9ieifltiug, f. Strfenlpiutnet. 9ietfjl0dj, baž, predertina nedožgane kope. 9lci|m01)cr, bet, kosec, ki rajž kosi; neki dlesk vAzii in Afriki, ki rajžu škodo dela. 9teifintafi, baž, bei beti §oIjatbeitertt jut SSemeffuttg bet ®icfe etnež §oljež, auž ¿t»ei »ierecfigeit Stäben mit einem @tüd)et, ttact) Zal. pleščet. 9ici$mcl)I, baž, rajževa moka. 9ieifintcf fer, baž, bei ben ©olbfdjlägetit niit hoppeltet ©djneibe, zlatarski nož. 9ici|utufj, f. 91ei)?brei. 9leifcnaget, f. iRietuagel. 9tetfjpflaiijc, f. ¡Reif. Weijjf d)icite, bie, nach I'ot. etl»a risarsko linijalo. 9ietfcfpeifC, bie, jed iz rajža. 9tetßftcin, bet, kamen rajževec. 9lci|ftift, ber, čertnik, risalce. ¡Reifftroh, baž, rajževica. 91 ei§(tippe, f. Dicijjbriilje. 9ietijetlfl, baž, čertavno, risavuo orodje, risava, risarska priprava ali roba. 9ictf Jttf el, bet, risarski cirkel*, obvodnik. 9icifte, bie, ein Heines, berb jufamnicttgebte--beteSSuiibglathfeS, povesmo; fo»iet gladjž, als man auf einmal burd) bie Jpedjel reift, pest, oglajenica (F.). 9tetftenbiifd|el, bas, auf bet jfuntet, kosmič, kodelja. 9ieit, f. 9ted)tiung. 9ieit=, iti bet 3f|g. »on Weiten=rennen; f. 9led)imngii=; jezdni, »on: Weiten = ju Pferb ftgen, jezdni -, za ježo. 9icitt)a^n, bie,nadj V. jezdišče, jezdiše (auch böhm.), jezdarnica, nad) Gutsm. jezdna ograja. 9ieitbflC, adj., dober za ježo ali jalianje. jahaven. 9Jtitburfd)C, bet, jezdni hlapec ali fant (ki jezdi za gospodam). 9teitbetfc, bie, jezdna plahta. iBeite, bie, planja; f. a. ^Oftflttm. Steitel, bet, futjer, (tarier ©tod, f. Šniittel, ftiigel; pacfreitel, povirek (F.) Hinteln, v. a., s povirkam povezati, za-rejtljati *. SReitern. 1263 9Jeiten, ». «. «. «., taiten, fút: reinen, f. biefež; etjemais fût reifen überhaupt, l)eut ju Sage auf einem agiere ftfcenb ftdj wohin begeben, jezditi, jezdariti, jahati (attdj serb., tut Altsl. jehati); id) Werbe bttlteitflt, po-jczdim tje, ein »eilig reiten, pojezditi, po-jezdariti. pojahati; aud) konja prejahati; unt etluaž herum reiten, objezditi, objahati kaj; geritten fotttnten, prijezditi, prijahati, na konji priti; fcljl reiten, zajezditi kam, zajezdariti jo; auf einem @fel reiten, na oslu, auch osla jezditi, jezdariti; Wohin rci* teil, odjezditi, odjahati kam; eilt pferb mübe reiten, konja z ježo utruditi, upehati, zjez-diti; ein pferb tai;nt reiten, konja pohro-miti z ježo; eilt Pferb fieif reiten, konja zavreti (V.) ; einen 3Beg jttm erfiett ÜJiale reiten, vpervič jezditi po kaki poti; befiel* bcu SBegež reiten, ravno po tisti cesti jezdariti; auf einem Stedten, na palici jezditi; auf einet Saut reiten, okobelj sedeti na klopi (z razkračenimi nogami) ; »ottt .§engjt, f. '-Sefcpien; einen ©djriftfteller reiten, mnogo prepisovati, izpisovati iz kacih bukev; ber iteufel reitet ihn, hudoba ga goni, ga ima v« oblasti; reitenb, f. SBeritten; 3emanben ju Soben reiten, pojezditi koga, s konjem po-valiti; ftd) ntübe reiten, najezditi se, raz-jezditi se (V.); fpajieren reiten, prejahati se; ftd) eilten äßolf reiten, volka dobiti od ježe, užuliti se. ïReiten, bas, ježa, jezdarjenje, jahanje; bUtd)S Weiten »ertblttl, zajezditi, zajezdariti (dnarce). 9îciter, bet, »on rechnen, f. 9îcd)ner; ein ©ieb, rešeto, (bei Gutsm. redeseja); ber eilt ¿h'et reitet, jezdec, ježec, jezdič, jez-dar (Gutsm.); er ijl ein guter Weiter, dobro jezdari; ein ©Olbat ju Pferbe, konjik (aud) serb. neben konjanik), beffet konjnik ti a d) beut altsl. kon'nik; fpanifdje ober friert fcf)c Weiter, (in bet ÄtiegSfnnfi), nach bem Russ. K. Poln. rogatka; ein Pfetb ol)ne Wei* ter, poln. koñ samopas ; (Tringa gambetta), rotier Weiter, veliki dolar. Wetter*, itt ber konjiški beffer konjniški. 9teiteraufäug, ber, obhod na konjih. SReiterbegen, ber, konjniški meč. 9ïeiterbienft, bet, konjniška služba, delo konjikov. 9teitcret, bie, art mtbSBeife ju reiten, ježa, ježarija; eine befiónbige Weiterei, vedno jezdarjenje, večna jaharija; ©olbaten JU Pferbe, konjnica (nar. pes., russ. it. poln. konnica), konjniki pl., konjstvo, konjištvo, konjništvo (¿tf.); f. a. gteitbaíjn. 9ieiterfahne, bie, konjniški prapor, pra-porec, konjniško bandero*. 9iciterfltnte, bie, f. Çarnbtne. 9îtitergar, adj., na pol kuhan, nedokulian. 9icitcrgetb, bas, f. Sergegelb. 9ieiteri)ailbf(hub, bet, konjniška rokovica. Sieiterhltnfcn, ber, truma, kerdelo konjikov. 9îeiterlieb, bas, konjniška pesem. 9tcitcrn, v. n., komajsati se na čem, ka- 1264 9Jeitfcfjeii>e. kor zgonjen otrok; v. a., fieben, sejati, re-šetati, rejtati. 9leiierpferi>, bas, konjniški konj, kovašji konj. iR C11 cr t C f| t Itt C It t, baS, regiment konjnikov. 9ieitettorf, ber, konjniška suknja. 9icitcrf(ll6c, bie, maža zoper garje ali hraste. SRctterfc&aff, bie,konjništvo;f. a. SReitcrci. 9{cttcrfdjiflcht, bie, hoj ali bitva konjiče, s konjico, med konjniki. iReiterŽfrait, bie, konjikova žena. iReitettans, f. 9teihen. SReitertertdje, bie, straža konjnikov. 9teitgcfahtte,ber, ettoa sojezdec, sojezdnik. 9iCitfltrtC, bie, korobač, bič, ki ga rabi jezdec. Steifgtnč, f. 9tiebgra3. 9ieitgUtt, ber, nadj V. podpersnica, pasiv-nik, prepas za ježo. 9leithltnbfd)Uh, ber, rokavica za ježo. 9teifbttUŽ, ba«, jezdišče ali jezdamica po- 9teithengft, f. SBefčhSler. 9?eitberr, f. gjedjnungžiiihrer. ^ ¡Rcit()0fcil, pl., jezdarske hlače, hlače za ježo. 9Jcittnnge, f. 9?eit£iuridje. 9teit!amnter, bie, f. 9tedjnungžlammer. 9ieitfi|fen, bas, jezdna blazina. SJieitfnedjt, ber, jezdni hlapec, konjski hlapec, konjar (etg. Rferbefnecht, fo tt>te bas rnss. it. serb. konjuh). 9ieitfrbte, f. (grbgrille. 9i C11 f U H ft, bie, jezdarstvo, jezdarija, jezdna, ježna ali jezdarska umetnost, nauk, kako je treba jezditi; Steitfunfle, jezdarski zasuki, obrati, (forkeljni *). 9ieitlau3, bie, f. Siljlauž. 9i t it 11 It fl g, adv.. okobelj, okobalim, kobalj, jezde, kakor bi jezdil, serb. jašimice, rvss. verhom, poln. na sposob jezdncgo (—v podobi jezdijočiga), biihm. okročne (»ergl. baS serb. okročiti it. okoračiti konja). Di e i t iti a ( d) e, bte, etne nias bet ftmiltdjen (Sinbrücfe fähig ift, zdražljiv, dražljiv, razdražljiv; gunt 3ortie reijbar, nagle jeze, naglojezen; čutljiv, občutljiv, ginljiv. SR e i }b (tri eit, bte, razdražljivost, zdražlji-vost, dražljivost, občutljivost, čutljivost. 9ieijCtt, v. a., ftmtltal)te Steligion, prava vera, pravoverstvo (Gutsm.); auif fiit: geifiliebet £>rbctt, f.- btefeS. 9teIigiBnŽ = , 3f|g- versk, vere. DteligionČflltberHltg, bie, zmenja vere, prestop k drugi veri. SKeligioitSaitgcIegeitljeit, bie, verska zadeva, reč, ki se tiče vere. SRcIigiOttŽbebriiiltng,bie, zatiranje vere, krivica, ki se komu godi zavolj vere. SReligionŽbcicnntnif, bas, vera, ktere je kdo. SReligioitžbefdjmerbc, bic, pritožba zavolj verskih reči. SRtiigiOltŽ<dj, baS, verski nauk, verske bukve. Dieligionžbitnft, bet, verska služba. SRcligioitžbulbitng, f. Soicrang. SReligiongcbict, baS, verski izrok, izrok zastran cerkvenih reči. SitHgionž eib, bet, prisega na vero, s ktero se kdo zaveže h kaki veri. SReligiOttžeifet, bet, gorečnost za vero, vnetost za vero; bet blinbe, slepa, prenapeta gorečnost, fanatizem*. ¡Keltgionžfoub, ber, verski ali cerkveni zalog. SReligiOttŽfteiljett, bie, svoboda vere, verska svoboda ali prostost; bei Gutsm. prostost bogočastva. Steligionžfcicbc, ber, verski mir. 9UligiOtt3genO#, bet, sovernik, enoverec (poln.'); človek ene vere, ene cerkve. Dtcligionžgeiii^tc, bie, zgodovina zgodbe sv. vere; vere. 9ic!igionžgefellfd)ttft, bie, društvo ali bratstvo v veri, sovérstvo, versko občestvo. jftcligionSgefpradj, bas, pogovor, razgovor od vere, od verskih reči. Dltl i g Í0 nžlj d jj, bet, sovraštvo ali sovraž zavolj vere. SieligiOnSirieg, bet, vojska za vero. SReligionžlCbtC, bie, vérski nauk, nauk vere; ats 2Bifjenfd)aft, ettóa veroznanstvo, veroslovje. SieligiOttSIcljm, bet, učenik vere. SHeligiOnČmeinitng, bie, menjenje, me-nitev zastran vere, v verskih rečeh. jReligionžmengerei, bie, mešanje raznih ver (v eno vero). Sieiigionžpflttbci, bie, nad) Poki. verska ločinaf; f. a. iJieligionggefellfcfjaft. !){eligionžf odje, f. Sleligiončangclegenlieit. ÍJÍeligiOnéfecte, bie, krivovérstvo, serb., razkolništvo. SHtligiOnŽfpaltung, bie, verski razdor, verska razpertija. Dicligionsfpbttcr, ber, zasmehovavec vere, russ. hulitelj very. Sicligionžfpiittcrei, bie, zasmeh, zasmehovanje vere. 3leligi0n§ipi)ttcrin, bie, zasmehovavka, hulivka vere. SReligiOnáftifter, bet, ustanovnik, začetnik vere; poln. zafožyciel wiary. 5Rtligion«ftiftUng, bie, začetek, ustanovitev, ustanovljenje vere, osnova vere. SRcligiOltSftbrung, bie, motenje vere (ali bogočastja). SReligiongftrcit, bet, prepir zavolj vere, verski prepir. Í)ieligi0n«iibltng, bie, bogoslužje t, služba Božja, nad) Gutsm. bogoslužnost, opravljanje cerkvenih obredov; bie Steligionsñbmtg Ijemmen, jtoren, svete opravila ovirati, motiti. SRcIigionSitntcrridjt, bet, poduk alipo-dučevanje v veri, nauk v veri, vérski nauk; beti 9teligionSunterrid)t ertljeilen, v veri podučiti, učiti. 9ieligi0n«bctft)lgung, bie, preganjanje zavolj vere. 9ieIigionž»etauberung, f. 9leIigiottS= iinbentng. 9tcligion§ncrt»anbtc,f. 9WigionSgenoft. jReligiongmuljrljeii, bie, vérska resnica. 9t eligionžttcifer, bet, vérski učenik (pri Judih). 1266 ¡ReligionSttiiffenfiaft. SHelifltonžiDiffcnfdiflfi, bie, f. ¡Reli* giončlebre. ¡ReligionSjloang, ber, zatiranje, tlačenje vere; utesnjeno ali nesvobodno bogoslužje, versko prisilje. ili C1 i (] i ij C, adj., subj., pobožen, bogaboječ; object. bie {Reltgion betreffenb, versk, veren; in religiofer ŽBejieljitng, glede na vero, kar se tiče vere; religtčfe« 58uct), svete bukve, od Božjih reči; bet {Religiofe, f. £>rbeitž= gciftlidjc. ¡Ret i g 10 f 11 (t t, bie, pobožnost, bogaboječnost. SRctiquiarium, ba«, nabira svetinj ali svetih kosti. iRcIiq«ie, bie, ostanek. SReiiHltieit, pl-, svetinje, ostanki ali kosti svetnikov, serb. it. russ. moči, pl. ¡Reliquieilta[td)CH, ba«, skrinjica za svetinje ali kosti svetnikov. ¡Retfel, f. ^itfdrtolbcr. ¡Relting, f. tater. ¡RottmaUŽ, bie, polh. leskova miš. iRelltirett, v. a., Pfdnber, rešiti, odkupiti; eitte Staturaigiebigfeit, premeniti v dnarje. ¡RclnitiOU, bie, rešitev, odkup; premeni-tev v dnarje. SRcluitiOnŽberirag, ber, premenitna pogodba. ¡Remarqnabel, f. Scmcrleitžmertb. ¡)lemarque, f. ¡Bemcrfuitg. ;Rentarquircn, f. Sitim črten. iRcmcbiunt, ba«, pomoček; zdravilo. ¡Kentcbircn, f. Slb^clfen. iRemel, ber, klada; gruča; brazda. ¡Remcffe, ¡Rimeffe, bie, bei .Jtaufteuten, me-njica za plačilo poslana, f. a. SRiicfniecbfd. ¡Rent in ž cen 3, bte, f. (griitnermig; biefe ©djrift »ieie 9temini«cenjen, v teh bukvah je marsikaj, kar opominja na že brano v druzih bukev. Remeniscere, druga postna nedelja. SRemife, bie, 9Bagenfd)aiter, kolarnica, kla-nica; tm gorjlt»efen, mladje. iRemižfcblatbt, bie, nerazločna, nedosodna bitva. SReraiffibel, f. ®rlaf?Iid). ¡Reraiffion, f. Sladtlafi. 9iemiitenba, pl., bukve, ki se nazaj pošiljajo. 9iemittent, bet, pervoimnikf menjice. iUemtttircn, v. a. nazaj poslati, pošiljati; poslati menjico namesti plačila; f. a. 9lttd)= laffen. ¡Rerni^, bet, f. ©nmpfmetfe. ¡Remonftration, f. ©egenborfteltnng. ¡Remonftriren, v. »., pred oči postavljati komu kaj. ¡Remonte, bie, dopolnitev, dostava, dostavljanje (konj za konjico). SRemontCbferb, ta«, dopolnitni. dostavni konj. ŠRemontirett, v. a., toicbet beritten macfjen, na novo konje omišljati, dopolnovati. dostavljati konje. ¡RemontiruugScommiffion, bie, komi- SRennljoIa. misija za dopolnovanje vojaških konj, dostavna komisija. ÍRemOtion, bie, odprava; odstava. Šiemooiren, v. a., odpraviti, odpravljati, odstaviti, odstavljati. iRcmpIacircn, v. a., nadomestiti, nado-mestovati koga. 9Í emi! 11 cration, bie, plačilo (za imenit-niši dela). ¡Rentunerircn, f. ¡Belohnen. ÍRerontre, ba«, srečanje; mali spor; mali boj. ¡Re con t tiren, f. ¿Begegnen. Sienbant, ber, dnarničar, oskerbnik. ¡Rcn&ejbonč, ba«, f. Stetlbidjein, (F. sha-jalica). ¡Renegat, bet, odpadnik, odstopnik odvere. ¡Renette, bie Slepfelart, kosmač (V.) ¡Renforciren, f. SBerftärfen. ¡Renfort, f. ¡Bcrftärfung. ¡Ren gel, f. ¡Range. ¡Reng ein, t>. «., strahovati. ¡Renitent, adj., fein, upirati se, kratiti se, ustavljati, kerčiti se, braniti se. ¡Rcnitcnj, tie, ustavljanje, upor, kratenje. ¡Renten, (til, v. r., stegati se, lecati se; f. a. Senfcn. ¡Retín, f. ¡Rcnntbier. ¡Rennbttljlt, bte, tekavnica, dirjavnica, te-kališče, tekališe, dirjavna ograja. ¡Rennbaum, f. Seite. ¡Renne, bie, {Ritme, žleb, po kterem se odteka voda, jalovo kamenje spušča, spuša i. t. d. ¡Rennen, v. »., ju gujje, teči, tekati, bežati, leteti, udreti se, poditi se, uliti, užgatijo, dirjati, smučati (M.); gnati se, (serb. ter-čati); s curkam udi-iti za kom; ju SPfetbe rennen, dirjati, dirjastiti; bie .Suf) rennt, krava bezlja; ltted)enb rennen, ščežeti, še-žeti; mit bem J?ot>f toibet bie äBanb rennen, z glavo v steno butati, zaganjati se, kaj nemogočiga začenjati; in feinSerberbeitren* nen, v svojo nesrečo, v svojo pogubo leteti, gnati se; gerannt femmen, pridirjati, priteči; bte 3eit rennt, čas grozno hiti; nad) etloa« rennen, leteti za čim, poganjati se za kaj; jut ©enüge rennen, nadirjati se, natekaii se; v. a., Semanb ju ©obeti ren* lien, podreti koga, dirjaje, z ježo, z vo-zam; pohoditi v teku, povaliti ga (prev-reči), zverniti; Semanben ben ®egen butdj beti Selb retinen, koga z mečem predreti. presuniti, prebosti; komu skoz život meč pognati, poriniti; bell SBetn rennen, ker-stiti, z vodo mešati; ba« ©ifeit rennen, železo taliti. ¡Rennen, ba«, dirjanje, dir, beg, tek; in« {Rennen fontnten, razdirjati se. ¡Renner, bet, eine "Petfon, dirjavec, teka-vec; eilt pferb junt {Rennen, jahač, berzo-nogi konj. begec (Zal.); f. a. ©djmeljer. ¡Rennfcncr, ba«, talivni ogenj. SRennberb, bet, in ben ©ifettbammetn, ta- livno ognjišče, ognjiše. ješa*. ¡Rennbirfd), f. ¡Rcnntbier. ¡Rennbolj, f. Sparren. Stemtjagen. Me ttn fan en, bai, f. £efciagb. SRennïferb, Sîennroft, f. iHeitncr. ÎHenn^tot}, ber, tekališče, tekališe, dirja-lišče. dirjališe , (bei M. bežaj ?). ittcnnfrttt, bte, svinja, ki se buka. 9iennfd)tff, ba«, hitra ladija, barka, hitri čoln, jahta*. 9Jenttf djlittCH, ber, sančice,lahke sanke. pl. smučke, pl., smuke, pl., smuči pl. iHennfe, bie, f. tafelab. iRennfptel, bas, dir, f. SBcttrennen. ilîennflptnbei, bie, ber ®ri(lbof)rer, durgelj. ilîennftein, ber, kamniti žleb. SRenntfiier, ba«, (Cervus tarandus), nath bem Russ. severni jelen, bei Gutsm. sed-lon (?)v, nad) Grabr. derježf, bolim, uilb ita fon ber {Rentbarfeit be« @arteit« jit uberjeu« gen, da bi se prepričal, ali bi vert kak dobiček nesel; koliko prihodkov bi dajal i. t. d. 9ientilCflmte, ber, dohodarski urednik. 9iente, bte, bie iRenteit bon ®runbflttcfen, prihodki, dohodki, russ. n. poln. doliody; »Olt (lapitalten. 3tn« , obrest, f. a. ®in= fiinftc; eine ©elbfnntme auf flienteit legeit, f. Slnlegen; eine Slnfialt, f. 9icitt«mt. 9te*li!. 1267 91enten, v.o., f. brennen; v. n., nesti,nositi , vreči, ali dajati dobiček, izplačati, izplačevati se; ba« ®nt reutet jährlich tau= fenb X^aler, to posestvo mi nese vsako leto tisoč tolatjev. 9icntcncapital, f. Leibrenten. 9ieteitb0tati0n, bie, založitev z dohodki. Stent ene i, f. 9ientitmt. 9tentenirer, 9tentier, 9tcntirer, ber, kdor od dohodkov živi, prihodke vleče ali uživa. 9tentireu, f. 9tenten. 9icttiiamnter, f. 9tentantt. 9tentmeifter, ber, nach bem Kroat. priho-darf, dohodar f. 9te nt nt eifterc i, f. 9ientamt. Dtentner, f. Dteiitcnirer. 9tentfdjreiber, ber, dohodarstveni pisar. DtentberlDttlter, ber, oskerbnik dohodkov. iRcntrircn, f. ©te^eit. 9tentur, bie, dohodarstvo-j\ dohodarijaj. 9ienuirett, f. ülbfdjlagen. ¡Renunciation, bie, odpoved, odstop. 9tennttcireit, f. SBerjidjten. Stenje I, rieht. 9tänjel, torbica. 9teoien, v. a., prekopavati (zemljo). Steorglinifation, bie, preuravnava, preu-redba. 9teorganifiren, v. a., preuravnati, preu-ravnavati, na novo urediti, uravnati, preurejati. 9iel>arabel, atlJ-> popravljiv, prenaredljiv, povračljiv. 9t ep it rat ion, Steflaratiir, bie, poprava, popravilo, prenaredba (eig. Umänberung), povračilo (Srfafc). 9teiiaraturSauftoaub, ber, gteparatur«.- fofteu , pl., stroški za popravo , popravni stroški. 9t ep ar i reit, ». a., popraviti, popravljati; prenarediti, prenarejati (eig. ttmälibern), nanovo napraviti. 9tepartircn, v. a., razdeliti, deliti med. Stcjjortitotl, bie, razdelitev, böhm. roz-vrh (—razveržek). 9ieVartitiOtl#auŽtOCiŽ, ber, lazdelni izkaz. 9teflartiiionžfd)liiffeI, ber, ključ za razdelitev. Stevaffiren, v. «., nazaj iti. 95c v en, f. Steißen. Steuer, f. Seiler. Steliercuffion, bte, odboj. SteDertOrillin, ba«, iskavnik-)-, kazalo; Otepertoir, spisek iger kaciga gledišča, gle-diša. 91 e J) et en t, ber, ettoa, ponavljavec, ponav-Ijač, repetent*. 9te}jetircn, v. a., ponoviti, ponavljati; f. ffiieberholen. iRc^etirithr, bie, ura ponavljavka, ura re-petirnica. Step iti tio it, f. SBieberholnng. Stefltieiren, f. Grtoiebern. SteplUren, (milit.) f. ¿Jnriidtoeidjtit. Stelpli!, bie, protiodgovorf, tožnikov odgovor, replika*. 1268 SReponbireit. 9tepottbireit, f. haften. 9i CpOiition, bie, uravnava zvinjeniga uda. 9iep0fft0riuttt, bas, polica za bukve. 91cponffiren, f. Suriitftreibcn. 9itppen, «., ftrciben, bas, zaprosno pismo, prosivno pisanje (gosposke do gosposke). 9icfd), adj., kerhek , rezen; refeh reben, na vse usta govoriti, 9ic3ciffion, f. 9itfi, Trennung. iRefcribiren, t>. a., odpisati, odpisovati. 9icfcript, baS, odpis, odgovor, pisan odgovor, ali ukaz (višje gosposke na niži). 9icfcbc, bie, (Reseda), reseda*, resedica. 9iefertiearmcc, f. 9ieferbe. 9iefertiat, bas, prideržek, f. sBorbehalt. 9}cfcrtiatiOU, bie, prideržek, prihrana. 9kfcrtiation3intiaIibe, ber, invalid s prideržkam. 9iefertiatpuuct, bet, prideržek, prideržni členek. 9ieiertie, bie, nastopivna armada, založna armada, zaloga, reserva (r«.*.».); f. a. 9iiitfenhalt. iKcfertiegelber, pi., založni dnarji. 9{efertietruppeu, pl; vojaki založne armade. 9ltfertiiren, u. a., prihraniti, prihranjati, prideržati, priderževati si kaj, izgovoriti si kaj, okovariti. 9iefertioir, f. ffiafferbehältcr. 9iefibcnt, ber, rezident*. 9icfibcuj, bie, stolno mesto, dvorno ali vladarjevo prebivališče, prebivališe, stani-šče, staniše, nach M- unb atib. fla». 31?. stolica. gi'eftbenji, in Sffcgn. stolni, prestolni. 9ieftbiren,f. n.,stanovati, stolovati (seri.), stan ali sedež imeti (od vladarjev), z dvo-ram biti. 9tefibnum, bas, ostanek, f. 9icft. 9icftgnatiou, bie, odpoved, f. ¡8er$id)t; sklep, izročiti se volji Božji; f. Eingebung, Seibftticrläuguung; sodnje razpečatenje. 9ieftgntren, v. n. U. a., odpovedati se Scfinög. čemu; odstopiti; f. SlbbdUfen; razpečatiti; refignirt fein, na vse pripravljen biti, udan. 9itfinb§, f. §arjig. ilicfiftcnj, bie, upor, hramba. Sicfiftiten, v. n., upreti, upirati se komu, f. ffiiberfe^en, ft«. ilicf Din t, adj., sereen. s terdnim sklepam pripravljen, naj pride kar hoče. 9tcf0luti0n, bie, sklep; odlok. 9i e f o I b c n t i a, pl. f. $!luflbfenb(e Slrjneimittel). Sieiolbtren, f. Sttuflbfen; ¡Befchlie&en. 3icfoliitriaoelle, f. ¡Rebuctionžtabetle. Mefonnnj, bie, razleganje, odziv, odmev, odglas. Mefonansbobcn, ber, ©«allboben, na« V. razlegavnik, bobnišče, bobniše, doniše. 9tef 0 tt a n jlO«, baS, odmevna odpertina, rožica. ¡Refonrtujloč, adj., gluh, brez odglasa. Siefontren, v. n., odmevati, odglasiti, od-glasiti, odglašati se, razlegati se. Steforbentiu, pi., f. ginfaugemittel. iReforbtren, v «., f. ©infongen. 9tefpect, ber, spoštovanje; čislanje, veljava pri ljudeh, mit ¡Refpect p melben, s slove-sam, z dopuščanjem, dopušanjem; »ot Se* manb SRefpect h<>6en, bati se koga, (na« Caf in ©t. stersniti se koga). 9icfaectabcl, adj., častitljiv, veljaven, f. ¡Hnfebnli«. 9icfpcetir Clt, v. a., častiti, čislati, spoštovati, v čislih imeti, f. SJ«teit. 9iefj)cctirlich, f. 9tefpcciabcl. iucfflcctibe, adv., z oziram, ozirama. Siefpccttflgc, pl; 5Ra«ft«tStage, prizanesni dnevi, odložni dnevi, serb. dani od oduhe, od počeka. 91 tffJ teilt, glede na, s pogledam na. Siefpicicni, ber, nadglednikf, doglednikf, 9i t (p i tir en, f. Scriicfft«iigcit. 9icfpirabel, adj., sopijiv. 9icfi)irati01t, bie, dihanje, sopenje. 9iefpirationžorgnn, f. 21tbraungžtoett= mjeug. 9icffjiriren, f. Slthmeii. 9iefi)ir0, ber, prelog dobe za plačilo odločene. SiefJJOltbent, ber, zagovornik, odgovornik. 9iefp0llbitClt, v. a., odgovoriti odgovarjati; beim ©iitgen, odpeti, odpevati.' 9icfponfabeI, f. SBerantntortlich. 9iefi)01lf0rium, bas, odpev, odpevanje kora ali pa množice v cerkvi. 9žefj, f. 9idf«. IReßbanm, ber, ein fiarfer Salfett, wel«er f«wä«ern jttt Unterlage bient, Xtäget, steber, podpora, podpornik, tram*. Steffen, r. «., (motit.) f. Rotten, ©raben. 9tcffcit, ber, (montj bet Slßajfergraben, wo; rtn gefeifet Wirb, korito (V.J. 9ieffentiment, zamera, f. a. 9ia«cmf)fiii; bnng. SReff entiten, zameriti, f. a.9ifl«cmfjfinbcn. 9iejjfen, f. $irf«iiolber. 9teffort, f. Srtebfcber; Bereich; mont. daljava odmerka. 9iettrabe. 1269 Steffortireit, n., v opravila kake oblasti segati, spadati. 9ieff0ttrce, f. plfžguelle; družbeno ska- jališče, shajališe. 9ieft, bet, ostanek, itt anb. fl. ostatek; ¡Re)l«eti, ostanček; ¡Refl »om Senge, kos-čiki, konci; prebitek, böhm. zbytek; itt ¡Reji bleiben, dolžen ostati, na dolg(u) o-stati, ostajati; jwei »on»ierabgejogen bleibt JWei Siefi, če dve odštejem od štirHi, o-stanete dve; Sentanben bett ¡Refl geben, končati koga, ugonobiti ga; popolnama potlačiti ali na nič spraviti; et hit feinen ¡Reji, prišel jena nič; po njem je, ubit je; pijan je kakor krava. 9ieftant, bet, dolžnik. 9tcf|flurfltcitr, bet, gostnik, gostivnik, go- stivničar (pri komur se dobiva jed). SicftaurntiOH, bie, gostivnica, kjer se dobiva jed za dnar. 9ieftourtren, f. Biberhcrftelten; v. r., f. ©rfrifdicii, fi«. 9tcftc tt, Sieftirett, v. n., ostati, ostajati, na dolg ostati, ostajati, au« prebiti; eS reftet no« eine aitfeljnli«e Menge, lepa reč je še ostalo; es rejien no« »tele ©«ttlbner, mnogo dolžnikov še ni plačalo. 9iefter, ber, f. 9ieft. 9icftitItireit, v. a., nazaj dati, poverniti; f. ©rftottcn, ©rfefcen; in integrum reftituiren, v poprejšnji stan postaviti. Sicftitution, bte, povračilo, vračilo, restitutio in integrum, postavljenje v poprejšnji stan; f. a. Sieberherftellung. SicftOrt, bet, poslednji kraj, kamor je kaka ladija z blagam namenjena. 91 c ft riet i oh, f. ginfdjränfung. 9icftringireu, v. a., stesniti, stesnovati; bie ¡Wittel, prenehati z zdravili, manj dati. 9ieftjCtteI, bas, zapis plačila, ki na dolg-ostane. 9iefultflt, bas, izid, nasledek, konec; ¡8e; fnnb, @rgebnifj einer ¡Re«nmtg, na« V. znaj-dek, znesek; was iji bas ¡Refultat ba»ott, kaj je nasledek, konec tega? kaj se je podalo, pokazalo iz tega? 9?efUltÜCIl, ». n., iziti se, slediti iz, podati, podajati se iz česa, pokazati se; f a ©rgebeu, ft«; bte¡Refultirenbe(Jtraft,ginfe), nastopnicaf (moč, čerta). Sief Ulite, baS, povzemek. posnetek. 9tefumircn, f. Sufantmcitfaffett. 9iefurr»tti01t, bie, vstanje, vstajenje. 9ietablircn, f. aSicbcrherftcHen. 9ietorbatcn, pl., ostanki, ki jih je treba plačati. 9tetarbotion, bte, zastajanje. 9iet«rbireit, v. a. n. n., bie Uljt tetatbirt, ura prekasno gre, zakasneva, zastaja. ¡Retouren, v. a., zaderžati, zaderževati. 9tetentiOUŽre«t, bas, zaderžna pravica, pravica, tujo reč zaderžati, prideržati. Siettrobe, bie, umik, umikanje; feitte ¡Me; titabe Wol;ilt nehmen, kam umakniti, umikati se, pribežati, bežati kam; f,a, Jtbiritt, 1270 SReiitirett. 9iCtittIeil, jtdj, v. r., umakniti se, odstopiti, nazaj podati se, bežati. 9letorfton, odmena; f. SBergeitnng (einet Uitbitt). 9ietorte, bie, ein fugelfötmige« ®efäß mit einem oben jitrütigebogenen £)alfe, prežigav-na cev (z vratam), retorta * (russ. it. poln.), buhm. krivulja-¡-. SReioufdjtren, f. Slnffrifdjen. 9ietonr, f. DindfcSr. 9ietonr=, tn 3f&g. povračni, nazajni, od-menivni. ¡Retoumiren, v. a., ben SiBedjfel, pover-niti menjico. SRetOUrreceptffe, baž, povračnaprimkaf. DietOUrffi edjf ei, ber, povračna menjica. 9ietraction, f. SBteberrnf. Sietroct, f. ©nftanb; SBieberlanf. 9ietraetiren, f. SEBieberrnfen. 9ietrabiren, f. 3«nitfgeben. Sietraite, f. MUtfjug. iRetrantfiement, f. sBerfdjanpng, 9ietrandjiren, f. 3lbfd)neiben. iReirntte, f. 9tUttoed)fel. 9ietribution, f. Sffiieberbcrgeltung. 9ietrograb, f. 9iitcf gangig. Sietie, ber, pes, kuže, kužek. 9iettcl, bet, belica potočna. 9iettcn, v. a. it. r., oteti, (otmem. eig. ent= reißen, impf, otevati, otemati obet otimati nidjt »iel gebtaudjt), rešiti (u. perf.), reševati (toenig gebr.), ohraniti, hraniti; et ijl nidjt meljt ju retten, ni mu več pomoči, pomagati; jtdj retten, rešiti se, (russ. spastisja, izbavitsja); ftd) »ermittelji bet gluckt retten, uiti, ubežati; f. ©ntftiefjen; itd) att einen Dtt retten, pribežati kam, priteči, pritekati kam; attž bem SBaffet, izvleči, potegniti iz vode; baž Seben retten, življenje oteti, ohraniti, obvarovati (bettjaljten); obraniti, osvoboditi (befreien); bet ®erettete, rešenee, osvo-bojenec, ohranjenec. 9iettenb, adj., rešnji. 9ie 11 tt, bet, rešnik, rešivec, otetnik; {Ret; ter meittež Sebenž, on mi je ohranil obvaroval, otel življenje; icaidm. odganjač (pes). Leiterin, bie, rešnica, otetnica, pomočnica. Ifieitig, ber, (Raphanus), redkev, redkva, bei M. retka. 9iettig=, ilt bet 3ffcg- redkvini, iz redkve. Siettigfelb, baž, redkev, redkvišče, red-kviše. 9t et t ig fant, bie, redkvina setev. » Siettigfante, bet, redkvino semo. Mettigmeib, baž, redkvarica. Sietttož, f. 9iettung3iož. 9t C11 Ung, bie, otetje, rešitev, rešenje, obramba, osvobodba; er ifi oljne {Rettung »ertoren, za-nj je ni več pomoči; zgubljen je; iljm ®abe idj bte {Rettung meinežSebenž unbmei= net (Stjre ju »etbanfen, on mi je rešil, ohranil življenje in poštenje; {Rettung bringen, f. Stetten; unt {Rettung rufen, na pomoč klicati; auf bie {Rettung feinet (Üfjte bebaut fein, braniti svoje poštenje. 9tenffiun. 9iettnngž=, in bet 3fgg. rešenj, rešiven, osvobodiven, (oteten). Dtettungžttnftfllt, bie, 9iettnngS5anž,baž, rešivnica, naprava za otetje, pomočna naprava. Diettnngžboot, baž, rešivni čoln. SRettnngžbriitfe, bie, rešnji most. ¡Hcttnngžbauf, bet, hvala za rešitev. 9iettnngži0ž, adj., zgubljen, nerešljiv; rettungžtož »ertoren, zgubljen brez pomoči, brez upanja. SRettnngSIoj"tgleit, bie, zgubijenost,ne-rešljivost. atettnngžmittei, baž, rešilo, pomoček (za otetje), rešnji pomoček. Siettnngžfptnng, Cer, rešnji skok. SRettUUgSberfUd), bet, poskušnja rešitve, otetja, osvobodenja; et mad)te eilten ŠRet-titugžoerfudj, skusil je rešiti, oteti, osvo-diti koga, se. Diene, bie, kes, kesanje, žalost, obžalovanje grevanje * (®ereuen), serb. it. russ. kajanje, poln. žal; in bet Xt)eotogie, kes, žalost, žalovanje, obžalovanje (eig. Setrauern), gew. grevenga* (@erettitng), {Reue über ettoaž em= pjtltbeii, skesati se, kesati se; et empfaub 'Jieite über biefe Sljat, žal mu je bilo, da je to storil; obžalovati kaj, žalovati nad čim ('Betrauern); bie {Reite wirb nadjfont; men, kesal se boš; {Reue unb Seib enoeden, nach iT/. kes in žal obuditi; auž {Reue »om žBerbredjeit abjief)eit, skesavši se opustiti hudodelstvo, kesaje se ne doprinesti. Sieneiož, adj., neskesan, terdovraten. ki svojih grehov ne obžaluje, kesanja prost. iJiencn, v. n. u. a., skesati se, kesati se; russ. raskajatsja, pokajatsja, kajatsja; bie Sadje reitet mid), kesam se zavolj tega, žalujem zavolj tega, obžalujem to, žal mi je zavolj tega, žalosti me to, (nadj V. in £>b. ,Rr. žebam se?), greva* me,; f. a. bereuen; baž ®elb reuet midj, žal mi je teh dnarjev; meine Süttbett reuen midj, kesam se svojih grehov; ež wirb btdj reuen, (vulgJ, glava te bo bolela. SteueüOtl, adj., prav skesan, poln kesa. Šiengctb, baž, odstopnina, nadj V. skesavni dnar; russ. neustojka; dnar za umanjkanje. Sieitbanblolin, f. iRengelb. 9ienig, adj; skesan, kesajoč se, obžalujoč, zgrevan»; ein 9ieuiget, skesanec, nad) F. kesavnik); eine {Retttge, skesanka, grehov obžalovavka. DieUlttUf, bet, razkupnina; f. 9iCttgelb. 9ienmiitl)ig, adj., skesan, spokorjen, zgre-van», pokajan (seri.); f. übr. 9ienig. 9ienntiithigfeit, bie, skesanost, zgreva-nost*. Dte 1!it i0 n, bie, snid (bolim. beseda). 9ienf(b, f. freipeibeere. 9icufc, bie, gtfdjrcufe, »oit ®atn, verša, (in atten fta». 3R.), »on @tabf)olj, nad) V. šora; ein Äorb über®, čajna, jerbas; f. $0tb. 91 en f en boli, adj.. poln verš. 9ieutftren, f. (Sliiilcn, ©eltngen. SRenftitnme. Sieuftimnte, bie, bes ®et»iffenS, kes obujajoči glas vesti. Sieilt, baž, laz, kerčevina, novina. SieittC, bie, baž iRenten, kerčenje, delanje lazov, novine; šReuttjaue, rovnica, kopača, kopulja, motika; bei bem Pfittge, otka; an bet ©agemufjle, podajač. Sieuten, v. a., f. Stušreuten, Sicigcn; fflaum* toitrjeln aus bet (Srbe reutett, izdreti, izolirati , izruvati, ruti, ruvati korenine; laze delati, kerčiti. , 9ienter, ber, lazar, kerčevinar, rovavec; eiit @ieb, rešeto, protok (ettoa »on prota-kati); grojšeS @ieb, reta, retra; ettl tfieiter, f. biefeS. Sienttiacfe, StentJianc, f. Sicitte. 9tentforn, bas, žito iz laza, kerčevine. iteutfptttCH, ber, rovnica. kramp, kerpav-nik (F). Sientjetjnte, ber, Iaznina. desetina od novine. SieuBolI, f. Sieuebolt. SicBaliren, v. n., (ifaufm.), opomoči se, do plačila priti. Slebandjc, f. SBergettung, Siadje. SieBandjircn, fid), SReoanihe nefjmeu, z enako mero odmeriti, verniti; f. a. Sladjtn. 9ic»eilte, bie, juterno bobnanje, budnica-|-, poln. pobudka, russ. sbor. SicBclatton, f. Djfcnbarmig. SleBcnucn, f. ©intiinfte. 9itDtrilCrati0tt, bie, odbijanje žarkov, svetlobe. 9ielltr6crc, bie, svetilnica, ki svetlobo odbija. 9ietierl)criren, v. n. u. a., odbijati, odbijati se; v apno prežigati s plamenam. 9icserl>crirt)fen, bet, peč odbojnicaf. 9iCBcrcitbe, bie, Obertleib eineS ©eijitidjen, reverenda *. 9itBCrCltj, bie, priklon, poklon, pripoglej; eine flteBerenj mad)en, prikloniti, pokloniti se, priklanjati, poklanjati se; f. (Šl)rerbie= tung. 9icBer3, ber, bie 9lucf|eite ber 2Ruit}ett, nad) V. herbet, una stran, aud) druga, zadnja stran, serb. naličje; eine ©djrift, eitt SKu(fs fd)ein, protipisf, zavezno pismo, pismena zaveza. Slcierfalien, pi-, f. ©egcnBerfdjrcibung; alS Jpatlblltng, odmena. 9ieitrfion, f. 9tudfeljr. 9itBcrfiren, ftdj, v. r., pismeno zavezati se, protipis-j- od sebe dati. 9ieBit)tnt, bet, preglednik; kdor prosi za dosojo ali revizijo. 9ieBit)ircn, v. a.. pregledati, pregledovati; v. n., prositi za dosojo (za sodbo najviši sodnije). SicBicr, bas, stran, okraj, okrog, okolica, ograjen del gojzda; f. SBergreBtCt, gorft* bcjitl; ©tnbtBierfel; in unferem SdeBier, v naši soseščini, sosešini. Slebieren, n., »on beti Sagbfraubeti, iskati, sledi t i. Siljennta. 1271 9ieBieri(iger, ber, okrajni lovec. McBifiOtt, bie, ®urc$jtd)t, pregled, pregledovanje; aietufung jut britten gerid)tl. 3n* ftanj, prošnja za dosojo; altruss. peresud (:rpresod). 9ieBifionŽnmt, bas, pregledni ured. Si e B i j i 0 tt § t) D g C It, bet, pregledna pola, zadnja poprava. 9iCBi|ion0tnftan3, bie, najviši sodnija, do-sodnija-j-. 9ieBifi0ltČfad)C, bie, reč za dosojo namenjena. SieBifionžfdjrift, bie, dosojni spis. SiCBiftOHŽJUg, bie, prošenje za dosojo; bie fen), tok (glup), prehlajenje (®ts fältung), revmatizem*. iH 1) C It nt 011 f d;, adj., nahoden «d prehlajenja. 9ib jnocerož, bas, f. Siažhorn. 9il) t HO p la fti f, bie, umetnost, nose nare-jati in pristavljati. gibobiferbolj, Sfofenijolj, falfches @ben* (lolj, rožno drevo, aspalt (russ.). 9ibombnŽ, bas, in bet ©eomettie, f.9iautc, romb. 9ihont6oib, tai, zategnjeni čveteroogelnik, romboid. Simonen, pl., tothe 9tüben, pesa. 9il)t)tntU#, ber, StumeruS, mera, primerje v govorjenji; Steint, Gaben j, f. biefe; in ber Sonlunft, glasomerjef. 9ibtbraifd), f. SknrafljjiB, SiljHlingenb. 9iibbe, f. 9itWe. 9i i lit lit, v. a., močno dergniti, dergniti in prati (pogostama). 9tieantbto, f. 9lii(fffledjfel. 9iid)t, tai, f. ©ccidjt (in allen S3eb.). i)! i d) t b IUI I, bie, sodivniea. 9iid}tbannt, ber, ein in bie £6l)e gerichteter 93aum, woran man ben Zloben befefliget, Sauholj i it bie ¿¡jölje bamit ju lotnben, nad) Ravn. pokončnik. Diidjtbcil, baS, rabeljska sekira (sekira, s ktero hudodelnikain glave sekajo). 9lid)tblci, baä, etwa svinčnica, plajba* (bet Gutsm. svinčeni ravnik f); f. a. ScilIblCi. 9iid)tb0(f, f. 9Jid)tbeil. 9i i d) t b ii j) n e, bte, kervavi obet nachbemSerb. pogubni oder. 911 d} t b tele, bie, bei ben Söttehern eine flat» fe ®iele, bas winbfd)iefe a3obeitI;olj auf ber« felben ju rieten, baba (Zat.). 9Jid)tC, bie, gerabe Sftichtuitg, ravnost; iit bie 9tid)te bringen, zravniti, zravnati, rav-niti, ravnati; ftd) in bie 9tid)te gel)en, na ravnost, nabližnicoiti; eine9teil)e, f.tiefet. 9iid)tetfen, bas, ravnilo železno. 9ti(btelle, f. (Sidjelle. 9iid)ten, v. a. it. r., etwas, bas frumnt ifi, gerabe machen, zravniti, ravniti, a. zravnati, ravnati; ein Wenig richten, poravniti; alles nad) einanber rieten, vse poravniti; nad) einer Siegel rieten, in gehörige Dtbttung bringen, n. K upra-viti, upravljati, uravnati, uravnavati; bie U()r richten, uro naravnati, ravnati; ju Jpolj rid)tcn, (tcaidm.), v gojzd oberniti se; ein Jjatts rieten, bas jttgehauette 3intmerI)ol$ auf eiltanber fe&eit, steno zložiti, zlagati (K), vzdigniti, vzdigovati; f. a. §cbcn (ein •Spalts); bie Sage ber Steile eines ®iitges be» fiiiunteit, j. S. in ßrbnmtg, ju red^t, jitm (äffen rieten, u. f. W., napraviti, napravljati; jilbereiten, pripraviti, pripravljati; Wol)in teh meine ©dritterichte, kamorkoli seobernem; feinen SBeg nad) einem Orte tidjten, napotiti se, oberniti, obračati se proti kacimu kraju, na ravnost iti tje; bte Kanonen rid)3 ten, nameriti, namerjati kanone, pomeriti, pomerjati, meriti ž njimi kam; f. a. Sen» icn, Bielen; nastaviti, nastavljati; feilte ?li>-- 9Ji$ttr. fid)t War auf bas Serbrechen gerietet, njegova misel je bila obernjena, je merila na hudodelstvo; bie Jflage gegen 3emanb tid)» ten, tožbo podati, nastaviti zoper koga; feilte Oebanfen auf etwas richten, začeti misliti na kaj, misli oberniti na kaj; ein Schrei» ben an Scmaitb rid)ten, pismo do (na) koga napisati, naravnati, oberniti, «eré. u praviti; empörtsten, in bie Jjöhe richten, skloniti, sklanjati, povzdigniti, vzdigniti, vzdigovati, ustromiti, Btromiti (russ. stremiti), iti Resia nad) Terst. soditi; ftd) in bie Jgčfjt richten, skloniti se, sklanjati se. vzdigniti se; fich auf bie güffe richten, vstati po konci; überhaupt nach einem ©egenftanbe, nach etwas richten, oberniti, obračati po čem, ubrati, ubirati; bie Segel nach tem SBinbe richten, oberniti, obračati jadra po vetru, russ. napraviti, napravljati po vetru; ftd) nach etwas, nach eines Štatlje u. f. f. rieten, ravnati sc, vladati se, obnašati se, vesti se, delati po čem , deržati se česa (kakor pravila), poslušati svet, spolnovati; urteilen, llrtheil fällen, razsoditi, razsojati, soditi; noch einmal, »on Steuern, presoditi, presojati; ein Sobesurthetl »oKjiehen, življenje vzeti; f. übr. £>inríd)fen; Semanb mit bem Schwerte, glavo vzeti, odsekati komu; mit bem Strange, obesiti, obešati koga; mit bent9tabe, s kolesam treti; etwas ins fflerf richten; f. ¡ÖCtDCtlftElligCU; napraviti, napravljati, narediti, izpeljati; ju ®rwtbe rtd)» teli, končati, končevati, ugonobiti, gonobiti, v nič djati, uničiti, uničevati, na nič pripraviti, serb. upropastiti; bte Slrjenei auf 3'emanbeS Suftanb richten, zdravilo primeriti komu, uravnati po bolezni; bie Stugen auf etwas richten, pogledati v kaj. oči oberniti, upreti v kaj; bie Slugen gegen ¿ptmmel tid)» ten, oči v nebo povzdigniti, kviško pogledati; ftd) nach 3entanb richten, auch posnemati koga, iti za kom; ber RreiS richtet fich nad) —, cena se ravna po — ; je primerna — , gre za—; aller Slugen finb auf ihn gerichtet, vsi imajo oči v njega vperte, obernjene, ves svet gleda na-nj, se zgleduje, razgleduje nad njim; richtet nicht (». «.), auf baß ihr nicht gerichtet Werbet, ne sodite, de ne bote sojeni; ®ott wirb bie äJtenfchen richten, Bog bo sodil ljudi; auch sodbo storiti, delati; ben Äörper gerabe rieh» ten, po konci postaviti se, zravnati se; richtet euch, (mil.), nach bem Poln. ravnajte se, i ¿¡Am. v boky zbrañ! (—puško v bok); bett Sögeln richten, nastaviti, nastavljati ptičem; einen Sffietler richten, dogoto-viti in pokriti kopo; ©«haben richten (»eralt.) škodo poverniti; bte geute richten, f. 9luž= ridltcit; bie Sinte richtet ftd) »on »otwärts Itad) rütftoättS, čerta se od navspred zavija (perf. zavije) na zad. 9iidjtCII, baS, ravnanje, napravljanje, sojenje, obračanje, stromljanje. 9t i d) t er, ber, bet etwas nach einem gewiffen Runde richtet, namérjavec, ravnavec; ber über eiUiaS ein Urteil fällt, sodnik, altsl., iHidjteramf. sadija; ič) lt)iri fein ter nicht fein, nočem ga soditi; .Rtitifer, presojavec, pre-tresavec; gum 9tid)tet fefcen, sodnika postaviti; feien @ie unfet itidjtet, razsodite nam(a) pravdo; bet SluSfptuch be« 9ti, sodnje mesto, sodišče, sodiše. Diidjtpltlict, ber, cilj (russ. celj-i.) 9}i(htfnöl, ber, sodilnica. 9iid)tfd}ad)t, ber, navpični predihali šaht*. 9iid)tfdjeibe, bie, in bem Schlüffelblatte, zareze, pl. 9tid)tfd)eif, baS , ravnilo , pravilo (russ., poln. u. böhm.), lašta*; f. a. 9iid)tf)0lg. 9tid)tfd)mtr, bie, bei ben ©tedjslern, našlo- 1274 SRii&tfötoett. njak (F.); bei belt Simmerleuten, merna vervca, špaga; {Reget, ravnalo, pravilo, vodilo, po kterem se kdo ravna; biefj biene Sebermann jur {Ric^tft^nur, vsakdo delaj, se ravnaj po tem, se derži tega. 9tid)t|djU) ert, taS, rabeljski meč, f. a. SRichtcrfdimert. SRicbtfpinbel, SRtdjlfpitle, bit, dargelj. SRidjtftange, bie, iti beti üÄitfjlett, kol, drog. SRicbiftatt, SRidjtftätte, bie, f. preseka v gojzdu za nastavo mrež. Diidjtftcifl, bet, ravniši steza, stranska pot, krajši pot, bližnjica, biihm. pešina. !)ii(btftcill, ber, kamen za znamenje. SRitbtftOd, bet, ein Sßerfjeug junt 3tid)teit, ravnilo (F.); pošct tesarska. SRtd)tftnljl, rabeljski stol, f. SRidlterftllljl. SRidjttng, ber, f. (Seridjtžtag. !){id)tlllig, bie, bas {Richten, namerjanje, ravnanje, napotenje; namer; bie Sinte, wel* dje ein fünft ttt fetner (Bewegung betreibt, pot, stran, proti kteri se je kaj obcrnilo, hod, cilj in konec, kamor kdo meri; in ge* tabet (Richtung, na ravnost, serb. na pra-vac, upravo; eine anbete {Ri^titng nehmen, drugam, inam oberniti se, zasukati se, na drugo stran oberniti se; feine {Richtung Wo* hin nehmen, napotiti se kam; in gewtffer {Ridjtitug gehen, po kaki poti iti; eine bem Staate feinblidje SRidjtwtg einhalten, meriti zoper deržavo, deržavi sovražne namere in misli razodevati; fenfte^te {Richtung, navpična čerta; in biefet (Ridjtung, v to mero. SRid)tungSlinie, bie, čerta, ktere se kaj derži. 9UdjttoagC, bie, prebesnica f Zal.'). ¡Hitbtrocg, f. 9iid)tftcig. itiidltjcug, bas, ravnilo. SRictmtžbl, baS, ricinovo olje. SR i (J, bas, obešalo, polica; iBo^nenjlange, (Šifenjiange, kol, natič. SRitfbObne, bie, natiški, ovijavni bob. SRitfe, bie, serna, ki je že mlade imela; {Riege, f. tiefe«. SRidmdcn, »• «.. razgugati, razeuzati^raz-gajsnati kaj. SRic»chctfd)u(?, f. Sptnttfchufj. SRibicüle, f. Sädjctlicb, Sädierlidifeii. SRicbŽ, ter, rudeče grojzdjiče. SRiebfcl, f. Stadielbcete. SRtcdjbar, adj., vonjljiv, nach v- obduhljiv. SRtetbbarfeit, bie, vonljivost, obduhljivost. SR t edjb et H, bas, Siebbeitt, (kost) sitnica, sitee. !R i C d) b 0 r 11, ber, rumena roža. SRiecb cn, v. n., (einen ©etuch »oit ftdj ge* ben), dišati, duh imeti, auch vonjati (F, u. itf.); nach etwas rieben, dišati, duh imeti po čem; gut rieben, lepo dišati, russ. dahnut; bltmpftg riedjeit, tuhneti; übel rje* djetl, smerdeti, čehati, russ. vonjat, toftb-tettb vonjati int Böhm. »Ott gutem @etud)c, ittt Slo»en. aber ntetfl im thätigen Sinne als: @eruch empfinben gebraucht toirb; ju rieben anfangen, zadišati; eine turje 3eit hittburdj riechen, podišati; ben ganjen Xag SRtcgel. rted^eit, ves dan predišati; btS Wohin riechen, pridišati, prismerdeti; wiberlid) riechen, zopern duh imeti; ber^obte riecht fd^ott, od inerliča že neduh gre; es riedjt ihm aus bem SJiunbe, iz ust mu smerdi; es riecht nad) Äüfe, (t?. ¿.), po siru diši; v. a., ben ®e* ruch empjtnben, povohati, vohati, (altsl. ¡jhati), povonjati, vonjati, auch poduhati, duhati, (im Altsl. hauchen), russ. njuhati, (serb. njušiti); bur$S {Riepen gewahr werben, zavohati, zavonjati, zaduhati kaj; um etwas herum riedjen , ovohati, ovonjati, obduhati kaj; burdjs Oiieifien herausftnben, izvohati, zaslediti kaj; genug riechen, navohati se, naduhati se; beit ©taten tiefen, zavohati klobaso; zapaziti, kam pes taco* moli; böhrn. čutila kosa kamen; fein pulset rte; '.). SRiefCltt, ta«, žvergljanje, žverčanje, cez-Ijanje, šumljanje. ¡Riefelrau^e, tie, pegasta, pisasta gosenica. SRiefelregen, ter, peršenje. SRiefen«, in let 3fgg. velikansk, nezmerno ali naramno velik, presilen, velik. SRiefen, v. n., (wenig gebr.), bewegen, majati se; fteh erheben, aufquellen, vzdigniti se, narasti se, rasti; abfalleit, etujeln« Weife abfallen, Wie j. ¡8. ta« wuruiftiehtge 1276 SBiefeitatye. £>bfl, spasti, spadati, počepati, cepniti, sce-pati, trebiti se, osipati se, zderčati, zderk-niti; v. a., pfropfen, cepiti. 9itCf eitnlp Cy bie, velikanka med planinami. SRiefenantetfe, bie, veliki mravljinec, velika mravlja. 5Riefenai6cil, bie, (pretežavno) delo za velikana, velikansko delo. Diiefeitarm, ber, roka velikana. SRttfenBanbtgcr, ber, zmagavec, krotivec velikanov. Siiefettil auttt, ber, velikansko drevo. 9iitfen6eljerrfcl)er, bet, vladar nad velikani. ffltefen&ein, baž, velikanska, neznano velika kost. Site 9iie 91 i C 9iie cnficrg, ber, velikan med gorami. en&Ctt, ba«, ajdovski grob. citDejrotngcr, f. 9iieicnbanbiger. en Hib, ba«, velikanska, naramna po- doba. 911C enbmft, bie, persi velikana. 9itefenbamm, bet, preveliki jez. 9iie eneibcc&fc, f. ftroloJitl. 9lie enfettganž, bie, velikanska tolstnica. 9itc(enfltege, bie, muha velikanka. 9ite enfnrm, bie, velikanska podoba. 9lie enformig, adj., velikansk, velikanske podobe. 9ltefcnfn&, ber, velikanska noga. 9iie(engel)iel, batS, nezmerna dežela. 9Mefengeter, bet, sokol velikan. 9}tefeitgcift, bet, velikanski duh, um. 9itefengef d)lccl)t, ba«, velikanski rod, pleme , rodovina velikanov. 9Jiefengeftalt, f. Moj?. 9iiefengeftattig, f. ftoloffal. 9iicfCngltCb, bas, velikanski ud, člen. 9iie{engloie, bie, naramni, sila veliki zvon. 9iie(eitgt0^, adj., neizmerno, strašno velik, neznano velik, velikansk, naramen (altti) bolim., altsl. ranrn, fjeftig), velikanske podobe, poln. ogromny, serb. (and) bei Vuk) gorostasan. SBiefengrofC, bie, nezmerna, neznana velikost, naramnost. 9žiefenl)aft, f. 9iiefengro|, Soloffai. 9itefcnierj, bag, zelo veliko serce. 9Uefenhodj, f. 9iiefcngrof. 9iiefcnl)unb, bet, pes velikan. 9itCfen!anH)f, bet, boj med velikani, boj z velikani. Dltefeilflllft, bie, nezmerni prepad. ŠRiefenlnodjen, f. 9itefenbcin. 9iiefCltlOpf, bet, velikanska glava. Ditefenlorper, bet, nezmerno veliko, velikansko telo. 9iiefenfraft, bie, neznano velika, silna moč. 9ttef Citiraj ttg, adj., silo močen, silne moči, velikanske moči, močen kot štempihar. 9ite|en!ticg, ber, velika, nezmerno imenitna vojska. 9iiefenlanb, baž, dežela velikanov. SUefeitlercfie, bie, veliki škerjanec. 9iiefenmad)tig,f. 9iiefenlraftig. 9ltffe. 9liefenmeljrc(jen, ba«, pravlica od velikanov. 9t i e f c n m ii p ig, f. 9iiefenförmtg, 9iicfcngro|. 9liefenntittel, ba«, vračilo za velikane, premočno. 9{iefenmiitte, bie, komar velikan. 9iiefennafe, bie, velikanski, neznano veliki nos. 9UefenfäuIe, bie, velikanski, naramni stolp, steber. 9itefettfdjattcn, bet, nezmerna senca. 9iicftllf(itlb!rÖte, bie, željva velikanka. 9iiefenf^langc, bie, (Boa constrictor), ti. bem Runs, zmij velikan, kača velikanka, poln. krowosys, nad) Sul. serb. udav. 9lte|enfi ritt, ber, sila veliki korak. 9ltCfcnfd)Hl), bet, velikanski čevelj. 9iiefcn{d)n>ert, baž, naramni meč. 9itef cnftaat, ber, nezmerna, velikanska deržava. 9iieienftamm, bet, presilno deblo; f. a. iKiefengciftledit. 9iiefenftart, f. 9iiefen!räftig. 9iiefcnftiirfe, f. Diiefcnlraft. 9i i C f enfttntnte, bie, nenavadno močan glas. 9iiefenftrcit, f. 9žiefenfnmpf. 9iiefentiier, ba«, velikan med živalmi. 9iiefent0trf, ba«, velikansko, nezmerno veliko, težko in imenitno delo. 9Jie|enloe(i)e, bie, osa velikanka. 9Uefidjt, adj., velikanu podoben; f. 5Ricfen- grof). 9iieftn, bie, velikanka. 9liešul)r, f. ©anbuljr. 9iiefi, baž, ^apiet, 20 Sltd) obet 480, aud) 500 Sogen, ris* (attdj böhm.~), nad) Gutsm. sklad, V. rešta, russ. stopa. 9iiefil)ange, bie, papirarski križ za obešanje papirja, obešalo za papir. ¡Riegling, bet, SBeinrebe, gelber, žolta gra-hovina (@t.), Iseijšer, drobna grahovina. 9iie|?fficrt, bas, im SBafferbaue, graja s protjem in koli, gatva (¿¿Am.). 9iieften, bet glad)«, f. 9ibften. 9iiefter, bet, am Pfluge, ročica; am fdjab--haften Schulje, župan, županec. zaplata; am gttffe, nart, (j».); f. a. Miifter. 9iietlj, obet Diiet, ba«, ©djilfrohr, Kohr, terst, bič, loč, coli, terstje, bičje, ločje, roba iz terstja narejena; bei Xudjmadjern, greben; f. a. 9loljrJ)feife, SBergriicfcn; eine SBeinbetgflut, gorica; eine moorige Oegenb, mečava (K), močarina; Sad), potok. 9iietpinber, bet, tersteničar, štorjar. iRietPIatt, baž, greben. 9iieti)6lattfefcer, bet, grebenar. 9iicthbad), baž, štorja. 9iiethgra3, f. 9iiebgraž. 9iietl)famttt, bet, bei ben ®ebertt, grabljice, pl. greben (iz terstja); f. a. SÜBcberftimm. 9tfff, bas, lange Sanf in bet@ee au« @anb, gomila (F.), gomilje, sipa; russ. mel-i; alt« gelfen, peč, auch PraS (F), čer obet kir, kleč, skala podvodna. 9itffe, 9iiffel, bie, glad?«riffel, (gu unterfdhek ben »on ber £ed)el), rifelj*, ripelj», nach ¡Riffelbanm. M. derzej, ettoa smukalo, derzato; f. a, SRaiife, IHi^c. SHiffcIfifllim, ber, stol, ripljavni ali smu-kavni stol. ¡Riffeletfetl, baž, f. ¡Riffe; neka zlatarska pila. ¡Riffelittmm, f. ¡Riffe. ¡Riffeln, a., ben gtai«, lan zripljati, rifljati ober ripljati*, smukati. glavice, nach M. derzati, (ju untetfieiben »on §e i ein); Herne gurren an einem ®inge utajen, risati; f. ¡Riefeln; oft unb »iel reiben, ripsati in dergniti; eittett riffeln, ozmerjati, ošteti koga. ¡Riffler, ber, rifljač. SR i gib, f. Streng. ¡Rigibitiit, f. Strenge. ¡Rigor i Ž lim 3, ber, preostroba, preostrost, ostro nravno učenje. ¡Rigorift, ber, preostrežf, preterdež [v nravnem nauku). SR i g or ift i f lil, SRigorö«, f. Streng. ¡Rigorofnnt, baž, ostro izpraševanje, 06tra preskušnja. ¡Rtgueur, f. Strenge. ¡Rille, bie, eine Heine Kinne »om äKegeits toaffer, plaz (K), udertina; überhaupt, žle-bič, grabnič*, stružica (6truga); iKiden nta^ett, razplaziti (T.). ¡Rinteffe, bie, poslanje menjice namesti dnarjev. ¡Rintzeln, v. a., beiJtammmaietn, zobčati, zobe napiliti, narezovati. i nt i» IC r, ber, kdor zobe na glavnikih na-rezuje; eine @äge, ettoa zobača. ¡Rinb, baž, govedo; etn Stud, tit einigen ©egenben aud; brav, bei Gutsm., g. f. (?), obfion brav-a, u. bravec richtiger: Sdjaf, SdjiijjS, bebeutet; f. a. Sdjfe, garr, prfe. ¡Rinb=, in bet 3f|g. goveji. SRinbe, bie, im Slllgent. skorja, nai bem Allst, uttb anbern leb. fla». Si. kora; att ©äumen, lub (aud) poln.), koža, coli, lubje, lubad; bie raulje, äußere, toie j. S. bei teit, skorja; an einer SSunbe, "Scfcorf, hrasta ober krasta; am ©rot, skorja; dim. 3iinbd)en, skorjica, korica, hrastica; geftorne 9tinbe auf bem ©iitee, sren; bie Otinbe alt bet £berflä$ebergeacferten®aiimierbe,Pxldjeburdj baž ?lužttocfnett nai einem Otegen entfielt, skorlup obet skerlup, audj für: 'Diildjbaut, (zemlja skorlupne, biilim. škraloup, .Rrujle, russ. it. poln. skorlupa, @č)ale, serb. sko-rup, SKiliraljm); mit einer (harten) SKinbe überjogen »erben, oskorjati se; »om (Se* fitoüre, auch ohrastati se; einet .Witte äf)n= Iii, skorjast, kožast, krastast; eine fjtinbe ^abenb, oskorjan, skornjat, kožnat, krastav; bie tiefe Siiitbe ablöfen, ostergati skorjo; bie Weiche, biegfame ablöfen, olupiti, lupiti, omajiti, majiti (»on ©äumen). ¡Rinbenortig, adj., skorjast, Iubast, krastast, skorji podoben ¡Rinbenbanm, ber, drevo, kteriga lubje se rabi. ¡Rinbenläftr, f. ©irfentäfer. SRinbbieí. 1277 ¡R in b eni ab n, bet, čoln iz skorij ali lubja. iRinbenlleber, f. ©aurnffieit. ¡Rtnbeuínoflje, bie, popek, ki poganja iz Iuba. ¡Rinbenlörbel, ba«, kozuij. SRinbtttranfJe, bie, gosenica, ki se nahaja za drevesno skorjo, lubaricaf. ¡Rinberau, bie, trata, po kteri se goveja živina pase. ¡Rinberbraten; bet, goveja pečenka, pečena govedina, pečeno goveje meso. Diinberenger, bie, goveji, kravji obad. SRinbernebriill, baž, mukanjc. ¡Rinberiiaft, adj., govedast. SRiub erb erbe, bie, čeda goved. ¡Rinberljirt, bet, goveji pastir, govedar (M., alti Otinberfneit). ¡Rinberljirtcn*, in bet 3ffc9- govedarski, govejih pastirjev. SRinbcrbirtenlolin, ber, govedarina(ÍW.). ¡Rinbern, adj., govej, (nai Gutsm. aui govedsk). ¡Rinbern, v. n., pojati se, goniti se, loviti se, treti se, derviti se, (ttt 3. aitcf) po-mišljati se); wenn bie Äuf gerinbet i)at, (alti), kadar je krava uplemenjena, breja. SRinberfJCft, bie, goveja kuga. SRinberfiie|cr, f. ©adjftclje. SRinberfenie, bie, goveja bolezen, kuga. ¡Rinberftall, ber, goveji hlev, meifl jetoi (toie alti im Böhm.) hlev üleittoeg. ¡Rinberftelje, tie, pastarica, kravja pastarica, sesavka. ¡Rinbertalg, ter, goveji loj. ¡Rinbertuetäen, f. Shifjffleijeit. ¡Rtnberpnge, tie, goveji jezik. ¡R i n b f ä 11 i g, adj., rinbfäfliget ©aum, sušica. äitnbfieifi, baž, govedina, goveje meso. ¡Rinbfleifibrüí C, bie, goveja juha ali polivka. ¡Rinbidjt, f. ¡Rinbenartig. ¡Rinbig, adj., skorjat, oskorjan, hrastav, okrastan. ¡Rinbleber, baž, Diinbžleber, goveje usnje, govedina (alti nnb jtoar gebtäuiliier für: Kintfleifi), kravina, volovina; Diintžletet haben, terde kože, neobčutin biti. ¡Rinb H in bet 3f|g. goveji; f. a. bie mit 9iinber= jitfammengefegten äBörter. ¡Rinbžauge, taž, goveje oko; f. a. @ältfe= blume (grofe). SRtnb8blafe, bie, goveji mehur. ¡RinbSblut, taS, goveja kri. SRinbfiiilig, adj., ein tiubfiäliget ©aum, drevo, kterimu se skorja lupi ali terga ali odstopa. SRinbfiiag, bet, klanje (po redu). SRinbžflette, pi., vampi pi. SRinbŽbaar, baž, dlaka (goveja). SRinbSftailt/ goveja koža. DiinbSInoien, bet, goveja kost. ¡R i n b S10 }J f, ber, goveja glava, alž ©iimpf« toort, govedo, tete; f. a. SumtnlOflf. ¡RinbimarI, baž, goveji mozeg. SRtnbbtCl), baž, coli, goveda, pl., goveja 1278 ¡Rtnb»ie$p$t. živina, nad) Gutsm. govedje, au« govedina (meíjt für: 9ttnbffetf«), goveje blago, russ. rogataja skotina; jtoölf Stütf 9íinb= ötef), dvanajst goved, govejih repov, au« glav; bu bift fin Oíinb»teh, pač si živina, pač si govedast; f. a. 2>umml0pf; in Se; jug auf bie Sufanttneitfegungen (ÍR i n b »i e Ij—), f. bie mit ¡Rinb-, 9iinber = unb ¡RinbŽ= ju--fammengefegten ffičrter. ¡Rittbtlieljjltdjt, bie, reja goveje živine. SRinfnrjunbo, Xfjl., krepkejše. 91 ing, f. (gering. SR lit g, bet, gingetting, perstan, Oberfr. per-sten, att« tta« bem Altsl. unb beit übrigen flap. Tl., ri«ttget persten, (junä«jt, wie au« im Russ. u. Poln. nur ein King mit Steinen ober tu ber gorm ber Siegelringe); ein einfa«er 'Ii iti g »on ber gorm ber ©laringe, na« bem Altsl., Serb. u. Böhm., fo Wie na« Jarn. au« persten, getoöfjnl. jeb. rinka*; mehrere Minge, serb. perstenje; coli. ber Sljering, vérnik; ben {Ring att beit ginger fiecfen, natakniti, natikati persten; abjieljen, sneti, snemati perstan; O^tting, f. tiefe«; ein Ärei«, krog, okrog, krožeč, okrožek, kolobar, kolobarček, alt« kolo. kolce, obod (obvod), obodek, obroč, obroček (ÍReif); anat. obroček; SBagenring, it. f. f. bamit etwa« jufammen ju holten, vez-i; ein fpi* ralförtniget Oiing, kušar, kuščar (F.); ein etfernet 3iing, železni obroč, rink*, rinka*; ber {Ring an einer Jfette, klep (Gutsm.); ber {Ring am SKonbe, obstret, obstretina, obstertje, kolobar; ber ÍWing am £)alme, kolence, dim. kolenčce; am Saume ber 3ai)re«ting, letina, letnica; ein ÍRing ®raf)t, kolač; att« ein >§oljtnaf, 4 S«otf; — ein SRatltplag, f. biefe«; jum Slnflopfen, ter-kalo; blaue "Ringe unter ben Slugett, meh-nice, klobase, serb. podočiči modri; ein ÍRtng au« Seber, pas; in ber Slnatomie, ber grofe, Heine ¡Ring, veliki, mali krožek; atinge l»e«feln, (bei ber Xrauung), na« Jarn. perstenovati (au« serb. unb böhm.'); in ben Ciing breiten, zasukati, sukati, zaver-teti v krog; eljental« au« für geffel; an ben .§ufen betißferbe, (vzdignjeni) svi-tek, venec. »tjngamfel, f. SRiugbroffel. SRinganter, ber, maček z lopato. 91ingorttg, adj., kolcu, obročku, perstanu podoben, okrogel; f._a. gangförmig. íRingitltge, ta«, kolčasta kača. ¡Ringbuub, ta«, vezek obročka. 9iiitgbiut«, f. ¡Barbe. 9íingbein, ta«, au tem £ufe bet Oferte, svitek (visok), na« Dr. BI., obročkasta nadkost f. 9iingbitrgcr, ber, meščan na tergu stanujoč. ¡Ringbroffel, ¡Ringelbroffel, bie, (Turdus Torquatus), komatar. ¡Ringe, (»eralt.), f. íeidjíiglcit. ÍR i II glitt) t p el, bet, obročkasti hrustanec. ¡RtngelUItft, bte, borenje, metanje (po pravilih), borstvo. ¡Ringen. ¡Ringel, ba«, perstanček, perstenek, krožeč, kolce. ¡R t It gel, bet, krožeo; bei Sögel, ovratni krožek, ovratnik; in bet Sienenju«t, bčelni červič, bčelna zalega v podobi červiča. ¡Ringelamfel, f. 9iingbtoffel. SRingelbtene, f. ¡Ringel. {Ringelblume, bie, (Calendula), meseček. ¡Rtngelblumenfarbe, bie, mesečkova, ru-menorudeča barva. 9itngelbohne, bie, navadni bob. 9iingelbrob, f. SBrejel. . ¡Rjngelganč, f. (Srbgan«. 9i i H g C t g e b i d) t, ba«, /ran«., rondeau, poln. batna« rondo. 9iingeli«t, adj., kolčast. 9i t n g e l i g, adj., s kolci, nakolcazvit, kol-čat (russ.). 9HngelIette, bie, veriga zavita. ¡Ringellraut, f. ©pringlraut. SRingelgntfuif, f. ©olbfpedjt (Picus aur.). ¡Ringeln, v. a., ba« §aar in {Ringel legen, v kolca viti, na« V. krogljati; f. a. ®ritU= fein; s kolci ali krožki opisati, pisati; bie S«t»eine, Stuten ringeln, ternkati; v. n. U. r., v kolce zviti se, zvijati se, viti se, vleči se, zavijati se. ¡Ringelnatter, f. §anžf«lange; na« šui. (Coluber natrix), belouška. 9tingelranpe, bie, na« bem Böhm, per- stanica, srebernica. 9Hngelraup,enmotte, bie, perstanični molj, na« Sul. vitičar. ¡Ringelreihen, ber, kolo. 9} tu gelte im, f. ¡RingelgeM«t, ¡Refrain. 9iingelrennen, ba«, karuselj », persten (igra), perstan ali rinko bosti. ¡Ringelritt, ber, dir v krog. 9}ingtlfali, bet, ponavljavni stavek. SRingelfdjlange, f. £aužf«iange. ¡Ringelfptel, f. ¡Ringelftechen. 9i ing elfte« en, ba«, f. ¡Ringelrtnnen. SRingelftotf, f. Sbmenjaljn. 9itngelftiitf, ba«, rondo Cfrana.). ¡Ringeltanj, bet, kolo, ples v krog. ¡Ringeltaube, bie, (Columba palumbus), grivnik. veliki, divji grivar ali grivnik, poln. grivač. böhm. grivnjač. SRingelberS, f. ¡Ringelgebi«!. 9itngeltttei5en, f. inhbeijen. ¡Ringen, v. n., mit Semanb ringen, boriti se, metati se, vleči se, veželjati se(3.Ät.), rovati se, puliti se (beibe« rnebt taufen); skušati se, na« Jan. jakovati se (böhm. mocovati se); fte rangen mit einanber, borila sta se. metala, rovala, vlekla sta se; er ringt mit bem Šobe, s smertjo se ruje (? F.), rinja ; mre ober merje, umira, serb. bori se dušom; na« ettoa« ringen, truditi se. poganjati se, gnati se po čem. napenjati se, prizadevati si na vso moč, da bi —; streči po čem, upirati se po čem, iskati zelo česa; na« V. au« ba« russ. domagati se česa. serb. težiti za čim; mit bem (šlenb ringen, moriti se; bet für eu« tm ©ebete ringt, (JJoloff. 4, 12.), kteri je SRingen. SRiolen. 1279 skerben (kteri sc bojnjel za vas v molitvah; v. a., bie 9B&fdje ringen, perilo oviti, ovijati, ožeti, ožemati, izžeti (izžmem), iz-žemati, in ©t. izžmikati, ožmikati, žmikati; er ringt mit ben £anben, roke si lomi (tiar. pes. aud) bohm. ttnb poln.), audj viti, previjati (M.J, izvijati roke; 3etnattb ettoas au« bet ,§attb roinbett, komu kaj iz roke izviti, izvijati, izdreti, izdirati; bie ©djtoeine, bie ©tuten tingen (al« regelm. 3eitt».), f. SRingeln; eineu fflaUttt tingen, očertati, čertati obet čertiti drevo, bfe ge= ringte @i<$e, čertani hrast; v. r.. ftdj h)ie eitt ffiolf tingen, kakor červ zvijati se, previjati se, viti se; v kolee zviti se. 9iiltg Ctt, ba«, borba, metanje, veželjahje, rovanje; ožemanje, žmikanje, Vitje; be« SRingen« iiBerbritfig »etben, naboritl se, na-metati se, naruvati se. Mingentt, bie, neka divja raca z belim krožkam okoli vrata. SRiliger, bft, borec, metaveo, ruvan. iRiltgtrtn, bie, borivka, metavka. iRittgfflffUltg,bte, vdelava, oprava perstena. Sliingferttg, adj., (tsenig geBt.), na metanje, na bor, na rovanje pripravljen, ročen, nren, gibčen, hiter; f. a. Seidjtferttg. iRingfcrltglctl, bie, ročnost, urnost. SRingfinger, bet, f. ©olbffnger. iHingf Otmig, adj., perstanast, kambast, kol-čast, perstenu, kolen, krožcu podoben. SRingfutter, f. SRingfiiftdjen. SRinggang, f. SreiSlanf. SRinggriff, bet, popad pri metanji ali bor-jenji. 9itngba!tlt, bet, ožemavna kljuka. SRingbnlitg, f. ©eringtjnlfig. SRinglitfti en, ba«, perstenik, tok za per-stene, bohm. perstenica. SRingfrogen, bet, russ. značek oficirski, sreberni ščitek na persih. SRingtrintiig, f. pnffingerlrttut. SRingfnget, f. £tmmel§rngcl, obla t z raznimi krogi. SRtngler, bet, obročar. SRinglerdje, bie, veliki škerjancc, kalan-dra*. SRtngntad)tr, bet, perstenar. 9iingma^, ba«, perstenomer f, mera za perstane. SRingntnner, bie, ozldje, obzidje, mestno zidovje. mestni ograd; f. Sflfttt. SRtngnterle, f. SRingelbroffel. Sltngplinjcr, bet, oklop ali oklepizi obročkov, iz rinčic*. SRingpInt;, ber, borišee, boriše, metališče, metališe. SRingrennen, ba«, dirjanje v krog; f. a. SRingelrennen. SRingžberunt, SRinggnm, SRingžnmfier, adv., okrog, krog in krog, okoli in okeli; ting« um bie ©tabt, okrog mesta, okoli mesta; ting« nm bie ©tabt gel)ett, obiti, obhoditi, obhajati mesto okoli in okoli, hohm. kolem do kola.. Siingfdjadjtel, bie, škatlica za perstane. SR ing f p in bel, bie, vreteno z obročem. SR in g [te in, bet,kamen v perstanu; f. ©etnttte. SRingftOtf, bet, ovijavnik. SRingu^t, bie, urica v perstanu. SRingnttg, bie, metanje, rovanje, borjenje, ovijanje; f. SRtngett, ba«, attd^ Sriimmnng. SRingttlftll, ber, obmestni nasipi. SRingtoedjfet, ber, perstenovanjc (Jarn., serb. u. böhm.) SRtngUJeifc, adv., v kolo, v okrog, na okoli. SR t nI en, ber, ein bitter Wittg, wie an 3Ba* gettBeflanbtljeilen, rink*, rinka*. okov (kakor na pestu), obroč, kolce; f. a. ©djnitlle, ¡RiCttten (am ©tgetoinbfafien). SRinientltdj, ba«, Bei ben Sägern, mreži z rinčicami SRtnnÜngig, adj., kermežljav, kermežljiv, komur teče. komur se cedi ali kerga iz oči, kergavih oči. SRinniiugigleit, bie, kermežljavost. SRinnfinnm, ber, drevo za korito pripravno. SRinne, bie, žleb, dim. JRinndjen, žlebek, žlebič, žlebiček; SatSrinne, žlot; ©erinrte, rake, pl., struga (andj alt si. u. bohm.)-, an ©äulett, žlebek, russ. dorožka (s= dra-žica, cestica); Bei ben 3ägetn, neke mreže z golobam. SRinneifen, ba«, ein §afen, nteldjcr bie ^adjtinnen trägt, kljuka za žleb. SRinnen, V. n., teči (fltefien), cediti se, sol-zeti, cureti, curljati; Spänen rinnen au« ben Singen, ba« Sluge rinnt »on Sutanen, solze so se pocedile, teko iz oči, oči so solzne; (»on »ielen iljtänen); oči v solzah plavajo, solze oči zalivajo; ba« 33lut rinttt att« bet ffiltnbe, kri teče iz rane, rana kervavi; ba« Sidljt rinnt, luč, sveča se kerga; ein ®efäj? rinnt, posoda pušča, puša; ba« ÜBaffet rinnt au« ben 9teBen, voda se cedi iz tert; terta se joka, solzi; Bi«t»of)ht.ritti ren, priteči, pricurljati do—; tinnen mas ¿Bett, točiti; Sljränen rinnen iljm an« ben Slugen, serb. suze roni. SRinncnfÖrinig, adj., žlebast, žlebčast, žlebovit; tittneftförmige SefdjaffenBeit, žlebovi tost. SRinnengatn, f. SRinne. SRinnenfdjnabel, ber, žlebasti kljun, ptič žlebokljunec f. SRiltncnjirfel, ber, Bei benSöttdjern, froš (Zal.), otemik (jtimmeifen). SRinn^ncte, bie, žlebata motika. SRinnljDlj, ba«, les za žlebe pripravni, žle-bovina. SRinnleifte, bie, in bet ©äitlenotbnnng, russ. razpuška, poln. essownik. SRinnfflttl, SRinnfet, ber, struga (Gutsnt., aud? aitsi.)-, f. a. gtnpett, SRinne; SRinn= fei, ba«, f. Sab. S» i n n ft e i n, SRennftein, in bet ®ajfe; f. ©offe, (kamniti izliv). SRtOle, bie, globoka brazda, prekop; an bet SBanb, polica; f. a. SRinne. SRifllen, v. n. tt. v. a., brazditi (F.), pre-kopavati i« prevračati zemljo z globokim oranjem, preoravati. 1280 SRiMiljttt. SlitJpti|C11, ba«, reberce. iRiilflC, bte, rebro; falfche (Rtppen, neprave rebra; bie langen (Rippen, dolge rebra; bie furjen Otippen, kratke rebra; falfche i en, ». a., eth>a orebriti, rebriti (K), žilice, rebra delati; gerippte Slrbeit, rebra-sto, reberčasto delo. iRipfjenaflfel, f. Santaflfel. SHijjjienficatcn, bet, pečene rebra. 9li|H>enI)rudj, bet, zlomljene rebra; ftdj einen (Rippenbruth gujteljen, rebra zlomiti si. Stippenfell, ba«, iRi^enhant, bie, opers-na mrena, podreberna mrena; f. SStUftfcll. 9titi}>enfenentjiinbung,* bie, vnetica opersne mrene. SRiiHJenfleifth, ba«, mesovrebrih, reber-nina, rebra. iRi^engegenb, bie, rebra. SRif)})enhalter, bet, miška rebroderžnaf. SRipjjenbalŽ, bet, reberni vrat. Mijjpenheber, bet, vzdigovavka reberna. iRiptientnorpel, ber, reberni hrustanec. iRiMentuiien, f- ^crjgefoann. SJijjjjCttlOŽ, adj., brezrebern, brez reber. 9ii{jj)enft0ft, ber, gnjoc, udar pod rebra; ena pod rebra; (Rippenftoffe befommen, pod rebra dobiti, dobivati. SRiMenftiitf, ba«, kos prirebrih, od reber, reberni kos, rebra. SRippentljeil, bet, reberje. t j) v C It tU C i), ba«, bolečina na rebrih. SRi^enttinfel, bet, reberni kot. Siijjpig, adj., rebernat. iRipofpeer, f. iRiMenbruten. 9iij)i>Žtfli}IŽ, int., e« geljt alte« tippžrapp«, vse kobelj (V.) gre, vse gre v kolobar, v svitek; f. a. !)ittWŽ. SRifalii, ber, (fflauf.), f. »orftrung. iRjfdj, adj., f. SRaftfi. Ml t i d), bet, stermec, pad. 9tifd)t, ba«, am SBagen, polža. SRifieo, ba«, f. SBagniš; auf mein (Riftco, na moj dobiček ali mojo zgubo. JRižiiren, SRižguiren, v. a. it. «., derzniti kaj, poskusiti, v nevarnosti biti; f. a. ®e= fašr (laufen), ffiagen (v.). SRif^e, bie, Slunten auf Stieldjen »on »er* fd)ietenet fiange, (panicula), j. SB. am fet, an ber £itfe u. f. f., lat, m. coll. latje, latovje, serb. (nad) Vuk) vlat, m. Jjingegen, bohrn. lat, f.-, am Suchtpetjen u. m bgl., kozulja. kozdurafVJ; an eben biefem bie nod) nicht Biü^eitbe, bie ft<$ etft ent* loicfelnte, dresen, dresel (V.)-, fonft aud) metlica, poln. wiecha; freie(Rižpen habenb, prostolaten. iRiffjen, v. a., mit (Rifpen »erfeljen, olatiti, latiti; feieren, anfeheren, bei ben SBebern, snovati; f. a. firiiufeln. iliifflcitftitmtg, adj., latast, metlast. iRiffjengraČ, ba«, im Jlflgem. trava latov-ka (poa), tratnica, russ. mjatlika, böhm. lipnice; (Poa annua), device Marije sol-zice. 9iifj, bet, bie £atiblung te« Dteifien«, ter-ganje; f. übt. ¡Reifen; (Riffe befommen, für : Schläge, f. Schlag; bie Deffnung obereren* nung bet Steile eine« Körper, reža, rega; an einem bleibe, preterg; an einem fefien Äötpet, ÜÄauer, £olj, poč-i, poka, razpok, razpoka, razpoklina. pokotina. pokiina, po-čina (Gutsm.) , špranja (?, poln. szpara); f. a. ©palte, iRifce; ein (Rig an tet 6anb, razpokanina, praska; eilt 9iij) in tet SKauer, poč, špranja; eitt (Riß, očert, ris, obris, naris, narisek; einen Jtijj befommen, razpo-čiti, razpokati se, pokati; {Riffe befommen, »on Gleitern, (ßapier u. bgi., pretergati se, tergati se; bie Srbe befomntt bei gtojiet §ige (Riffe, zemlja se ob hudi vročini razpoka, tla se ob suši spokajo, zemlja zija. zeva, je razhrebana (Zal. razgrebana? ei getitlich razhrepana. Pot.); £ftip bet Srbe, auch razsedlina; pot ben (Riß treten, Bor bent Oftfi flehen, braniti s svojim životam, nastavljen biti vsi nevarnosti; bei ben Sdju= fietlt, zarezek, po kterem šiva; (Riefe, derča. vdertina n. pr. od dežja; einen (Rif in ben (Beutel ntadjen, izprazniti mošnjo, mnogo stati; einen (Rif) burd) bie (Rechnung machen, naklepe spodnesti, ovreči, uničiti; bei ben Sägern, zver, ki jo je volk raztergal; f a. ¡Rift; ber Stfocf hat einen 9tiji, suknja je pretergana, je raztergana. SRifrbatif, bie, ein in bie See gef)enber ®amm, ježa (K). SRiffig, adj., razpokan, pokničav. poln razpok. z vdertinami. Siifplatte, bie, očertna plošča, ploša. SRift, bet, am gujje, Cbettifl, nart, m.; an ber§aut, zapest, zapestje; am (ßfetbetücfen, greben, kom, gem. vidermaž; nach bem Russ. zašijek, poln. kiab, böhm. petelinček. iRifte, f. ¡Reifte. ¡Riften, v. a., v povesma vezati predivo. ¡RiftOtnO, ba«, prenos ali prepis kaciga zneska iz eniga računa v drugiga. ¡Riftretto, ba«, posnetek. ¡Rite, adv., kakor gre, kakor je v redu. SRjtratto, f. ¡Riitftoethfel. iRitfth! resk! bet, povezek zmandrane filälD6 iRitfther, f. Suiifinf. SRitt, bet. ježa, jahanje, (bet Gutsm. jezd, dirk); einen (Ritt machen, pojezditi, jezditi kam; in Sejug auf einen Spazierritt, pre-jahati se. Kittetoeibe. SRittelmeibe, f. «Btnuerfatt. SRitter, b«, ettt üteitet, jezdec, konjnik; ein Stetiger, vitez; einen jurn Oiitter fč)lert, baS, viteški meč. SRitterfinn, ber, viteško serce in mišljenje. SRitterfitte, bie, viteška šega. SRitterfi^, bie, viteško stanišče, staniše; f. a. «Rittergut. SRitterfolb, bet, viteška plača. SRttterfbtel, bas, viteška igra, russ. ri-stališče. SRitterfbOril, bet, viteška ostroga; (Delphinium), ostroga, ostrožnik, ostrožica. svalnik, tičice (@t.), ajdovsko zelje; (bet Gutsm. divji komin, kumin). SRitterftOllb, bet, viteštvo, viteški stan; in ben iRitterftanb erheben, povišati, narediti (za) viteza, povitežiti koga. SRitterfteril, ber, viteška zvezda. SRitterftiitf, bas, viteška igra v gledišči. ŠtittertufCl, bie, klop, miza viteška. fluttering, ber, viteški zbor. SRittertbum, Siittermefen, bas, viteštvo. SRittertOb, bet, viteška, junaška smert. SRitterf on, f. SRitternrt. SRittertra^t, bie, viteška noša. SRittertreue, bie, viteška zvestoba ali vernost. SRitterwcife, f. SRitterart. SRtf terffiOrt, bas, viteška (neprelomna) beseda. «Ritterloiirbe, bie, viteška čast ali dostojnost. SRitterjCit, bie, vek, čas vitezov, viteška doba. SRitterjlig, ber, viteška vojska. SRittgelb, bas , jezdnina. SRittig, adj., Bngeritten, f. 3u«iten. SR it t ling?, f. «Reitlingg. SRtttraeifter, ber, konjiški stotnik, ritmoj-ster*, russ. u. poln. rotmistr. SRittmeifterin, bte, ritmojstrova (žena). SRttltnl(e), bas, obrednik, opravilne, obredne bukve, itaefel, srovo, neprečiščeno žeplo; rohe Üeintoanb, nebeljeno platno; rohe« Such, nevaljano sukno; rofjež Sud), nevezane, neoplatene bukve, v listih; uugefchliffene Sitten habenb, divji, zarobljen, neobtesan, neokresan, grob, sirov (andj in anbetn fla». 5W.), gladek kakor hrastova skorja; hart, terd, hud; ein rohe« Seben, zanikerno, malopridno življenje; (ich roh liegen, ftd) »unb liegen, senje dobiti, senjast biti; f. a. $nrdj= liegen; eine rohe Sadje, sirovina; ein roher ÜKenfch, zarobljeneo, nach J am. sirovina; nicht« roh effen, ne jesti nič siroviga; rohe« Obfi, unreif, nezrel; tofjc« ©etnični, f. ¡BmttO, Srnttogeffltcbt; roher (Sbeljieiti, neizdelan, neizbrušen dragi kamen. SRoharbeit, bie, im iuittenbau, sirovo delo (fO- SÜOhetfen, ba«, nach F. sirovo železo, gro-delj; poln. surowiec. SRoignt, ba«, neizdelano blago. SRopett, bie, sirovost. srovost, srovota(F); bie 9t»hhrit be« gieifihe« bemerft man ba= SRoljre. 1283 butd), da je meso sirovo, se iz tega vidi — ; «heSa^e, sirovina, srovina; Ungefd^Itffetts heit, sirovost, zarobljenost, neobtesanost, divjost; nad) bet Ofoljhfit feiner Sitten ju fdjliefjen, ako sodimo po njegovem neolikanem obnašanji; Dtohhfit be« ^robufte«, ne-izdelanost, neobdelanost, beffer jebod) bei; toortlid) ju geben, f. SRoh; Ctohheiten fagen, grobe, zarobljene, debele (besede) govoriti. SRohherjig, adj., siroviga, debeliga serca. SRohhOpfig, adj., iz siroviga, nedokuhaniga hmelja (n. p. ol). SRohlCtb, ba«, sreberna ruda po pervem topljenji. SRohling, f. ©robten. SRohOfen, bet, sirova talivnica. ¡Rohr, ba«, ein toaljeitfotmiget fjohler .itčrper, and) ¡Rolete, cev, tul, ror*, nad) bem Bohm. U. Russ. troba; gejogene« Otol)t, cev risa-nica; glinte, puša, puška; ettoa« attf bem Oiohte obet jtorne haben, f. Som; Slafe* roht, pihavnik; ein ©etoacfj«, (Typha), terst, coll. terstje, terstina, nach Gutsm. tersti-kovina, terstovina; ein einjelne« Ofoht, ter-stika; (Arundo phragmites), bič, bičje, me-čiček, mečičevje, mečičje; im Oioht ifl gut ¡Pfeifen fchneiben, kdor denarje ima, lahko moško ravna, kdor ima s čim, lahko gre v Rim; SPfeifenrohr, f. biefe«; fpanifdježOfohr, terskovec, 11 acfe bem Russ. terstnik. SRobrommer, f. SRohrfberlittg. ¡Rohr ar t, bie, versta bičja, terstja. SRoljrbetn, ba«, ba« hofjle 93ein be« Sdjen* fei«, cevkasta kost, piščal, pišal, nad) F. stegnova (richt. stegnja) kost. SRobrblott, ba«, greben. SRobrbletf), ba«, plehovina* za cevi. SRobtbriillcr, f. SRohrbontinel. ¡Rbhrbmnnen, ber, napeljana štdrna*, napeljana voda, šterna na rore*, napeljani kladez ali studenec. SRohrbiidjfe, bie, puška, pušica za sklepanje cevi ali rorov. SRohrbnnb, ba«, butara terstja. SRobrbufeit, bet, palica Stohrtotefe. ali betica terstova, (Typha); f. Sollienroljr, SRarrenlolfie. 9lol)rfOr6, bet, viternati (M.) jerbas. 9ib6rfraut, bas, f. Sotocnjohn. Öiöiricin, bas, cevka, cevčica. 9iÖ6rIeitl&attltt, bet, cevnata kasija. Dibljrtcittlraitt, f. Sömcnjahn. 9iÖ5tIeintOUrm, ber, spomladanska muha; (Serpula), cevnjakf. 9i Oft riet t er, bet, kdor gasivno brizgi o obrača. 9{ÖI)rien, v. a., pfeifen, im ®arten6aue, z nasadam cepiti, nasaditi, nasajati (F.). 910 h 11 i tt g, bet, cevkar t; toeibl. cevkarica f, (žival v cevki ali luknji živeča). 9ioI)rmeife, bie, f. SumVfmeife. 9ibbrmeiftcr, f. 9lbfjreiimeifter. 9i0brmefiet, bet, neki nožič stolopletov. 9io6rmebe, bie, morska lastovica. 9iofirmiibe, f. @$oflfluž. 9iojrttogeI, bet, obojnik (žebelj). 9iohrtifetfe, bie, f. 9ioIjrpte; (nekapiščal v orglah. 9ioIjrretiier, f. 9fol)rbommeI. 9iohrfättger, bet, (Motacilla trochilus), terstni muharček, terstnica. terstna penica. 9iohrf$iene, bie, ein 3aijn in bem 2Beber« blatte, zob (V.)-, bie {Wohrfdjienen jufdjnei« ben, tesati zobe. 9Joljrf d)it(, bas, terstje. terstičje, mečičje. 9?0firfd)mieb, bet, kovač puškar. 9ioirfd)neIIe, bie, (Arundo silvatica), hostna ali morska terstika. 9ioljrfd)tieHe, bie, terstni kljunač. 9žohrfd)toaIitt, f. 9ioijrttteoe, 9i0l)rfl)flltcr, bet, kdor terstje kolje. 9? o h r f i o tj, ber,f.9loljriaitger,Seutelmcife, SBnttmfoafc. 9io6rfVerlittg,bet, (Embcriza schoeniclus), terstni sternad, böhm. rakosnik, poln. trzcinnik); et fdjittlpft toie ein gtohrfperling, jezika kakor šoja, kakor vrabec, godernja kakor berač mokostresel; f. a. 9i0f)rbr0iicl. 9io5rftafi, bet, terstena palica, nad) bem Poln. lt. Böhm, terstina; fig. slaba podpora. 9i Oljrfteilt, bet, okamnelo terstje. 9i Oh rit od, f. 9ioIjrita6. 9iohritltht, bet, tersteni stol, stol spleten iz terstja. 9iohrftuhIflciter, bet, stoloplet. 9iohrteid), bet, ribnik obraščen s terBtjem. 9ibhl'teid), bet, ribnik z napeljano vodo. «Röhrtrog, bet, f 9ibhrJofteit. 9i 0 h r 1) 0 g e l, f. 9i0hrbr0)'fcl; (Ardea minuta), buntik (F.). 9i0hrt0 0nb, bie, stena s terstjem obita. 9ibhrlOflffer, bas, po rorih* ali cevih napeljana voda; er blieb aus toie {Köljttoaffet, zmanjkalo ga je kakor vode pri koritu, (iznenada). gibhrtoeibe, f. Hartriegel. 9iohrtoeihe, ber, plešič (Jan.). 9iOhttOCr!, taS, terstenina, roba iz terstja narejena, vsakoršno terstje. Stohrtotefe, bie, travnik s terstjem in bičjem. SHflfjrttirattgel. gioljrttirangel,, f. SJteuntbbter. 9i0l)(ttjl0tfC, bie, žlindra, plavžna žlindra. Sioljfdjmcljen, bas, f. Diojatkii. »Cfei, kosmato žeplo (F.). i)iil;ftal)lcifctt, baž, neizdelano, kosmato jeklo. iRo&ftein, bet, sirovec (poln.). 9ioijltcCcrr bet, (Moscovade), neprekuhani in neprečiščeni sladkor ali cuker. 9iojebanI, f. 9ilti)Cti>(Utf. 9io|en, f. 9liemen. iHojcr, f. 9inberer. iliolanb, ber, veliki človek. 9iql£tni)žrrifc, bie, roža najvikši. Sioliltg, bet, povodna žaba, zelena povodna žaba. Rolla, okolovanjef; Sefdjluf per rollam, sklep po okolovanji (in ne v seji). ¡RollaiJfel, bet, f. SlitMeraiifel. Siollbanl, bie, klop z valj ki. 910IIbar, adj., kar se da zviti. 9iollbanm, bet, £)a«pelbanm, vreteno; baž .ftteuj, bamit bie gufjieige ju fpetten, kri-žasti prelaz, vertelja obet vertilja (bei Preddvor')-, f. a. 2)rcpattm. 9ioUbctt, baž, postelja s kolesci ali na kolescih. 9iiiibobeu, f. 9Mtammer. fi0libreti, baž, valjavna dilja ali deska, deska mongavica, likavnica; f. a. 2fiaitgC= brett. !)i D1101 it cf C, bie, most na valjarjih. 9idllc, bie, kolesce, kolce; etne runbe ©djeibe, vitel, kolesce, krožek; ein Sett mit Koden, postelja na kolescih; gtafdjen* jug, škerpec; Jtloben, f. biefež; ettoaž auf Koden fortbetoegeit, nad) F. na valj dalje spraviti, spravljati; an bet Spule bež ©pimu rabež, vreteno; eine ©alje, valj, valjek, valjar; {Rod^en, valjček, valjarec, valjar-ček; in bet ©tampfmuljle bet gefdjtoeifte §e= bel an bet Sffialje, toomit bet ©djnabel bet ©tampfe in bie £ot|e geljobelt toirb, mata-roga (F), pezaj (Zal.j-, eine SRange, f. biefež; ein jufammengetotltež ®ing, ^apier, Sode, u. f. i», svitek (juitadjft ein Sragfranj), zvitek; eine Kode Seintoanb, trobela platna; eine Diode £abaf, klobasa (eig. šffiutji), serb. čom; Kode ©eibe, 3toitn, cevka, kolo, kolce svile; eine 9iode Sufaten, stebriček, voljek, kupec cekinov (zavit v papir); ein Kode ©toiffifd), 180 rib; Stmtžrolle, f. 3lllftel= lungžbelret; Sijie, spisek, imenik, f. a. SDhlfterrolIe; .flingtode, zvonec; bie Kotle einež ©djaufpieletž, naloga (Slufgabe), del, rola*, oseba, junaifl bie Bom ©djaufpielet Borgejletlte fetfon, bie Kotle (šafatž tjaben, fpielen, ettoa Cezar biti, Cezarja igrati, nad) anbetn predstavljati t, delati; feine Kotle gut fpielen, dobro obnašati se, vesti se; auž bet Diode faden, od svoje naloge zaiti, zahajati, svojo nalogo zapustiti, zapuščati, zmesti se, slabo obnesti, obnašati se, vesti se. vladati se; baž SSettagen einež 2Ren* fdjen in einjelnen gallen, obnašanje; er modjte etne grofe Kolle fpieten, rad bi imel ime- 9Metttaiaf. 1285 nitno opravilo, imeniten del pri tem, rad bi bil velik gospod, rad bi kaj veljal; eine etbarmlidje Kotle fpielen, revno obnašati se, prava reva biti; tn ber Saufunfl, gefinott feltet .ftrag; unb ©djlufftein, nai F. polževa podoba, polž, poižek; etn jlefjenbež ©ieb, Srbe, ©attb, u. f. to. batubet roden Jtt laffett, mreža; etue Kutfdje, {Riefe, derča, driča, žleb; imŠergtoetfe jušbria, rolen*, neki predor; eine fef)lerl;afte Defnung buri® einen ®amm, hudournik (F.), luknja; f. a. ¡sžegelfcfjneie. 9iolleifen, baž, železo pri škerpci. 9i0llen, v. n., fodern, točiti se, takljati se, valiti se, kataljati se, kotati se (@t. M.), talikati se. nad) Jan. talokati se (?); bet Sffiagen rodt, voz derdra, ropoče, derči, (in Sejug auf ben ©djad, tnartett); bet ©tetn rodt ben S3erg Ijinunter, kamen se vali, katalja, se taklja, se kota s hriba navzdol; bie Srbe rodt umbieSonne, zemlja se suče, se verti, se obrača okoli solnca; bie Slugen roden tfim int itopfe, oči se mu verte, se mu sučejo; bet ®onnet todt, ger-mi (močno), grom buči, bobni; bie £i)ra2 nen roden attž ben Slugen, solze iz očidero, teko, lijo, se cede, se vale; f. a. 9iitfCln; bie {Raubtljiete roden, zveri se gonijo, po-jajo; f. ©tnnften; bie@ee rodt, morje valove žene, se zaganja; bie 3at)te roden, leta hite, lete, teko, se vale v morje preteklosti; auf bett ©trafen roden, begati, tekarati po ulicah; rotlenb tooljitt gelattgen, privaliti se, pritočiti se, pritakljati se do—, priderdrati do; v. r., bie §aare roden ftcl), lasi se vijo, zvijajo, se kodrajo, zvitki se delajo; v. a., rodett madjen, zatočiti, po-točiti. točiti, zavaliti, valiti, zakataljati, kataliti, potakati, zatakljati, takljati, za-kotati, kotati (@t.); ben Seig roden, testo valjati, svalke delati; mittelji bet Kode, naviti, navijati na —; baž ©etreibe, ben ©anb attf bet Kode fteben, sejati, čistiti; bie 3Ba« fdje roden, likati, mongati*; f. SRangen; bie §aare roden, lase sukati; ein fapiet jufamnteit roden, papir zviti, zvijati, poviti, povijati; gerodte ©erjle, tergana, mleta ječmenova kaša; bie ©aoe rodt iljre ©etoajfet buri baž Sijal, Sava vali, žene vodo po dolu; bie Slugett itn Jlopfe rodett, oči obračati, prevračati, verteti; ein ©tu(f 3eug auf eitte ŽBalje roden, tkanino naviti, navijati, namotati na valj. Diollen, baž, takanje, kotanje, valjanje. 9i0llenbanb, baž, trakovi v kolescih, kolo trakov. 9iollenblcd), baž, medni pleh* za plošče, ploše pri žebljih. 9iollCllb tei, baž, čisti svinec v ploščah. 9l0llenfijrntig, adj., valjast, valjkast, z zavinki. 9iolleniteŽb, bet, zavist med glediščnimi igravci zavolj rol. fliollenfinetfe, f. tcgclfdjnecfe. 9i0llentabal, bet, tobak v klobasah, nad) F. predcncc, predeni tobak, debeli tobak. 1286 SKottcr. ¡Roller, bet, valjavec, valjač; «in .ftatet, maček; ein alte« untaugli«eS SJJfetb, merha, kleka. SRolIerbe, bie, but«gerofite (Srbe, presejana perst; na«rollenbe, herabriefelnbe Srbe (mont.), mlevka; f. a. (Setolle, @ef«iebe. ¡Rollfajj, baS, žebljarski sukavni sodeč (V.). ¡R 011 f U ft, bet, noga s kolesam. ¡RollgerftC, bie, zimski ječmen, šestoverst-nik. Dtollbolj, baS, valjar, valj leseni; f. a. SRangebrttt, $agebu«e. ¡Rotlig, adj., melinast, sipnut, svet, ki se melje, ki se melini ali siplje. 9} o Ilir en, v. n., f. girtuliren, (okoiovatif). SRollfantmer, bie, valjavnica, izba za likanje perila. SRolltaft Ctt, bet, grodmonge ali likavnice. ¡Rolltudjen, bet, potica (fik povitica), gu-banica obet gibanica. ¡Rollmauč, bie, polh. ¡Rollmeffing , baS, naj tanši (pasarska) med. ¡Roiiof en, bet, peč na kolescih. ¡Rollpfetb, bas, konjiček na kolesih. !Rollquehle,bie,brislja, brisavka na valjarji. !Rollf«acbt, bet, sipavni šalit*. ¡Rollfdjeibe, bie, škerpec, (na« anbern škripec), kolo. ¡Rollfidange, bie, neki zavit polž. !Hollfd)tt)anj, bet, zvitorepka (žival). ¡Rollf ieb, ba«, mreža (za pesek). ¡Rollfte tn, bet, valjasti kamen. ¡Rollftoif, bet, klobučarski valjek. ¡Rolljiuhl, ber, stol na kolescih. ¡Rolltabal, f. ¡RoHcntabaf. ¡Rolltu«, f. ¡Roflgueljle. ¡Rollborb ti It g, bet, zastor, predgrinjalo (poln. u. bohm. zaslona) na valjarjih, ruleta *. ¡Rollloagen, bet, auf ©«eiben fleljetibet SBagen, na« F. kolca, pl., otroški voziček; f. a. Saufbanl. ¡Rolln>af«e, bie, likavno, valjavno perilo, perilo, ki se mora likati ali mongati. ¡Rolljeit, bie, bet »ietfufjigen Staubthiere, hoja po plemenu, gonjenje; f. Srunft. Siollpnge, bie,(Lingua spiralis), zvitijezik. ¡Rom, n. Rim; ffiom tft nt«t in einem Xage erbaut, na enkrat se ne sozida grad. ¡Roman, bet, roman, zmišljena pripovest. ¡){omancnbid)lcr, ber, zmišljavec, pisavec romanov. ¡Romanenlefer, ber, bravec romanov. SRomanhaft, ¡Romanenljaft, adj., romanu podoben, kakor se bere v romanih, romansk. ¡Romantti, bie, romantika*. ¡Romanttf«, adj., romantičen, romantišk; f«on, anmuthig, reijenb, prelep, mičen, mikaven. ¡Romanje, bie, romanca, poln. romansa. ¡Romei, f. EamiHe. SRomer, ber, ein SOeittglaS, kupica, kozarec; svetovavnica v Frankfurtu ob Majnu. ¡Romcrfaljrt, bie, romanje (po odpustke). ¡Romcrliltg, bet, pokaženi Rimljan. ¡Rbmermonat, bet, dnar, ki so ga nekdanji ¡Rofenaber. nemški stanovi dajali v dnarnico nemškiga cesarstva. ¡Rbmem, v. n., obnašati se po rimsko. ¡Ronterjtnžjal)!, bie, petnajstletnica^, in- dikcijaf. ¡RÖUtifd), adj., rimsk; baS tčtntf«e 9te«t, rimsko pravstvo, rimske postave; tčtmf«et ifümmel, rimski kmin; rčmif« 4atholif«, rimsk katolišk, rimsko-katolišk. Mümling, f. ¡Römerling. »Ji0 mm er, bet, ein an bell güfieti gejei«ne* teS @«af, na« F. na nogah mazana, pikasta ovca. SRonbe, f. SRnnbe. ¡Ronbean, bas, f. ¡Rnnbgefang, SRingelge» bi«t. ¡Ronbel, bas, okroglina, okroglo planisče, planiše, na« F. krožeč. ¡Ronne, bas, f. ©erinne. ¡Ronnel, bas, izlivek pri jezu. ¡ROOf, adj., rahel. ¡Roof, bet, f. ¡Raub; im ©«iffsttefen ein Set* f«lag auf bem ®ecfe, oboj. ¡R 0 O S, baS, sat, coli, satje, satovje. ¡Roo&feule, bie, (äßa«sfeul), bet Untoth, t»el«ett bas gef«moljene 3Ba«S abfefct, žlindra, žmikule. ¡Roguelauer, bet, popotni plašč, plajš. iRoratemeffe, bie, f. ¡Kette. ¡Röf«, adj., kerhek. hrustljast; tčf« g t-. bacfeiteS Stob, zapečen kruh, ki v ustih hrusta; f. a. ©ptöbe. , ¡RÖf«e, bie, bet galt, bie Steigung eines gtnjjes; f, (üefallc; im Sergbaue, vodnik (jareü), vodni jarek ali rov. ¡Riifd)ljett, bie, kerhkost. ¡RÖf« en, v. a., mont. jarek ali grapo rezati, kopati; f. a. SRÖfien. ¡Rofa, f. ¡Rofenfarben; sub rosa, skrivno, s pogojem molčanja, (da se nikomur ne pove). ¡Rofe, bie, Siitjimbuitg, f. ¡Rothlauf; (Rosa), Slutite, roža (au« in anteni fla». 9Runba.), goščavka, gošavka, roža vertnica (®art--rofe) , altsl. šip'k u. šipok; dim. StčS«eit, rožica, vertničica, gošavčica; ttilbe Stofe; f. fmgebuttenrofe; bie Stofe »on3eri«o, Je-rihunska roža; Stofen fireuen, pftücfen, rožice sipati, tergati; fig. veselje delati, uživati; bie Siofen feinet äBangen, njegovo cveteče obličje, rudeče lica, böhm. rumenec; unter Stofe, sub rosa, f. ¡Rofa; Stofen an Slättern bet <ši_«e, Sßeiben, Su«en, b. i. ber erhabene, tčthli«e »on ¿iefetn betoohnte j 31USU>U«S, jagoda; am Xu«e, roža; Sanb= rofe, SRofe aus (Sbelfieitten, roža, rožica; feine Stofe ot;ne ®otnen, vsaka roža ima ternje (dračje) ; Seit bringt 3lofen, čas vse napravi; i« bin au« ni«t auf 9?ofen ge--bettet, i« tanje au« iti«t auf iRofen, tudi jez ne počivam na rožah; t j. tudi meni se ne godi najboljši. ¡RofetU, itt 3ffcg. rožni, rožasti, rdeči, prelepi. ¡Rofenaber, bie, gtauenabet, materničasta žila (K), rožna žila. Diofeiifllfljic. SRof enafajie, bie, rožna akacija. 9iofenaloe, f. Slloe. SRo fenoli er, f. SRofenjcit. SRofcnongefißt, 9tofcnantlifc,ba«, radeče, roži podobne lioa. 9iufeno|)feI, ber, čebular (Zal.J; f. a. Hagebutte. 9i0f enartig, adj., rožast, vertničast, roži podoben; (med.), šenast. 9i0fCllttU, bie, trata z rožami obsajena. iHofennuŽjng, bet, rožni izleček. !)i 0 (C n b O 6 n , bie, pot vesela, polna rož. SRofenbnlfant, bet, rožno mazilo. SHofenbanb, ba«, rožasti, rožnati trak. diOfenbnum, bet, visoki rožni germ; (Rho-dodendrum), planinsko mazilo. SRofcnbeere, bie, f. §agebntte. SRofcnbCCt, ba«, rožna, vertnična gredica. SRofenbelriinjt, adj., z rožami ovenčan, z rožnim vencam. 9iofenbett, ba«, rožna postelja, postelja iz rožnih peresc. Diofenbiene, bie, (Apis certuncularis), Sap* penbieue, etlca bčela rožarica, mala, ramena bčela. itto enbirn, bie, hruška rožnica. SRo enblatt, ba«, rožni list. SR D enblume, bie, neki morski jež. SRo enbliitbe, bie, roža. Sto cnbrtngenb, adj., rožnat, rožonosen m-i 9!o cnbobrcr, bet, neka šiškarica (osa). 9i0 enbufd), bet, rožni germ. SHof enbufen, bet, rožaste nedra. SRo enborn, ba«, f. $agebnttcnftrand), §nnbčrofe. SRofenbuft, bet, rožni duh, vonj. !Hofeneffig, bet, rožni kis ali jesih». SROfcnfalb, adj., rumenkast kakor vela roža. SRofcnfarbe, bie, rožna, rožnata, lepo ru-deča barva. SRofenerbfe, bie, ©olbeuerbfe, eešnljasti, gručasti grah. SRofenfarben, SRofenfarb, adj., rožnobar-ven, rožne barve, rožnat, rožno rdeč, cveteč. SRofcnfetge, bie, rožarica (smokva). SRofenfelb, f. SRofenbcct. SRofenf Cft, ba«, rožno godovanje, obhajanje. 910 enfener, ba«, rožna rudečoba. SRO cnfinger, bie, rožni perst. SRo enfingerig, adj.. rožnopersten, rude- čepersten, rožnih perstov, rožnorok. SRofenfittig, ber, rožna perot. SRO engarten, bet, rožni vert, rožnjak. SRofengebiifdj, f- SRofcnbufdj. SRo engefidit, f. SRofenaatlty. SRofengeftolt, bie, rožasta, sprelepa podoba. SRofeiigeftäube, f. SRofcnbufdj. SRofengcftirn, ba«, rožno rudeča zvezda. SRofengctoanb, ba«, rožnobarvna obleka, rožnato oblačilo. SRofengetoiltbC, bie, rožni venci (obešeni). Sioicagcmöll, ba«, rdeči oblači«. SRofenfi»inge. 1287 SRofettfllanj, bet, rožni svit, lesk, rudeč- kasta svetloba. Siofenglut, bie, žareča rdečoba rož. SRofengriUe, bie, rožni skeržat. SRofengut, ba«, eitie Strt gebiegenen 3inf* »itriol«, roževec f. SRofenljaft, adj ., roži podoben, rožast. SRojcnbfltn, bet, rožni log, serb. gaj. SR0fcnl)anb, bie, rožna, lepa roka. Sžofenbnni, bet, rožni duh. Siofenhaupt, ba«, z rožami ovenčana glava. 9iofenbede, bie, živica iz rožniga germovja. SRofcitlioIber, f. gtadftolunber. SRofenljOlj, ba«, rožno drevo, rožni l«s; f. a. 9if)obi{erholj. SR0fCnt)0ljel, ba«, olje rožniga drevesa. iRoienbonig, bet, rožni med. SRo enbiigel, ber, rožni griček. SRofenjnljr, f. SRofenjeit. 9i0 citjligcnb, bie, cveteča mladost. SRo enjiingling, bet, eveteči mladeneč. SRofen!«fer, f. (Solbiiifer. SRo enfebldjcn,bie,taščica,tašica,šmarnica. SRofcnleite, bie, verižica iz rož. SRo enlleib, f. SRofengcumnb. SRofentnofpe, bie, rožni, šipkov popek, pucek; fig. cveteča deklica. 9i0fenln0fpig, adj., z rožnimi popki. SRofenlOhi, bet, rožni ohrovt. SRofcniOtalle, bie, rožasta koralda. SRofcitlrailj, ber, rožni, rožnati venec, venec iz rož; SJSaternojter, molek, čislo, rož-nikranec *, paternošter*, poln. u. bohm. rožaniec, serb. aitd) krunica (kronica). 9iofcnfrnnjfbrmig, adj., moikast. 9iofen!ranjler, bet, molkar. SRofeufranjftaube, f. spimpernug. 9iofenfronc, f. SRofcnlranj. SRofeniUpfer, ba«, rudeča med, rudeča mednina. 9iofcnlager, f. SRofcnbett. SRofenlaube, bie, rožna senčnica, lopa. SRofeulaudj, bet, rožasti luk. SR 0 j C U1 tt n ž , bie, rožna uš ali mušica. !)i ofcitlid) t, ba«, rudečkasta luč. 9t0f enltpB C, bie, rožnata, rudeča ustnica. SRofcnntdbthen, ba«, am flfiofenfefle, rožnica, z rožami ovenčana deklica, rožarica. SRofenmonai, bet, f.SWai, 3nni unb^uli. SRofcnntnnb, ber, rudeče usta. SRofenmiinb i g, adj., rudečeusten, rudečo- usten, rdečih ust. SRofennarciffe, bie, rožni narcis. 9iofcni)I, ba«, rožno olje. 9tofciH)appel,bie, (Stubentenblume), (Mal- va alcea), rožlin. SRofenreid), adj., rožnat, poln rož. SRof enroib, adj., rožast, rožno rdeč, rodeč kakor roža; f. a. Siofenfttrben. SRofenrotlj, ba«, f. SRofenfarbe. SRofenfaft, bet, rožni sok. SRO enfalbe, bie, rožna maža. SRofenfdictn, f. SRofenlid)t. 9io enftbiranter, f. SRofenglanj. 9toicnfd)toanuu, bet, šipkova goba. SRofcnfittingc, f. SRofenfittig. 1288 SRofenfttup. 9iofenfirufj, f. 9iofenfaft. ftiofcnjonntflg, ter, tretja nedelja po veliki noči. 9iofcn patji, ber, rožnik f. 9tofen pur, bie, veseli sled. ftofenftaljl, bet, štajersko rdeče jeklo. 9i Ofenftein, bet, rožni drevnik-j-, rožica-)-, rozeta •. itiofenftidj, bet, rožasti šiv (K.). 9J0fenft0(f, bet, rožni germ, vertnični germ, zlasti eno steblo, rožina (Pot.). iJi 0 f C11 ft t' (t II d), bet, rožni, vertnični germ, germovje. 9i0 " DiO 9to 9io SHo iHo enftral)!, bet, rudeči žarek, cnfttauft, bet, zvezek, povojek rož. Cntljal, bet, rožna dolina, entljau, bet, rudeča rosa, moka. entoange, bie, cveteče lice, rdeče lice. CnUialb, bet, rožno germovje, rožna ¡Hofentoangig, adj.. rudečeličen, cveteče-ličen, rdečih, cvetečih lic. Siofenttttffer, ba«, rožna voda. NofettDeg, bet, pot z rožami obsajena, pre-vesela pot. 9tofenu>eibe, f. $Bod)tt>ctbc. 9t0 cnluidlcr, bet, neka gosenica na rožah. 9i0 C ItUl Od) C, bie, veseli teden, časek. 9i0 enttioge, bie, rdeči val. 9i0 ettloolle, bie, rdeči oblak. 9t0 eillBlirj, bie, rožni koren. 9i0 enjeit, bie, rožno cvetje, čas, kadar rože cveto; fig., cveteče, mlade leta, blagi, sladki čas. 9i0fenjinn, baž, rožni kositer. iRoitltJUtfcr, bet, rožni cuker*. 9t0jette, bie, rožica; f. a. 9iofCUftCtU. !)iOfid)t, adj., rožast, vertničast, roži podoben. 9i0fig, adj., rožnat, cveteo, prelep, rdečkast, mil. sladek. Siofinonte, bie, merha, kleka, kljuse. 92 of in en, pl., suho grozdje, posušeno, ve-njeno grozdje, cvebe*. 9i0finen&Ub, ba«, umivanje s sokam iz suhiga grozdja. 9i0f tnenlud)cn, bet, potica s suhim grozdjem ali cvebi. 9i ofinenutnun, bet, kdor prodaja suho grozdje, cvebar*. Stofinentlinte, bie, omaka iz suhiga grozdja ali cveb. 9tofinfatbcn, diofincot^, f. Sodjrotlj. 0 Ž11 d), f. iliofidjt. 9io3matin, bet, (Rosmarinus), rožmarin, in atibetn S. rožmarin*; nrilber Otoroiariti, f. SDtuttcrlraut. 9tO§mntini, in bet 3ffcg. rožmarinov. 9tO«mittinapfeI, bet, rožmarinar, rožma-rinec. SloStttatineffig, ber, rožmarinov kis. 9tOžmaringcift, bet, (ungarifdjeS SBaffer), rožmarinovec, ogerska vodka. 9iOŽmfltinheibt, bie, (Andromeda), divji rožmarin. SHoŽmnrinol, ba«, rožmarinovo olje. 9JoPflnr. 9?0«marinftengel, bet,rožmarinovo steblo. 9i 0 ž 1U O r i n ft t a ¡1 d>, ber, rožmarinov germič. aioSmatinfflttffet, ba«,rožmarinov«voda. 9to8mannu>eibe, f. $aartoeibe. 9iO?matillU)Cilt, bet, rožmarinovo vino. 9t0i!marinjt0Cig, bet, rožmarinovavejica. 9t0f0mat, bet, rosomak*. 9io§, ba«, in bet 58ienen$ud)t, f. 9iooft; im Sergbaue, bei ben Diiemetn, in betiBauiunji n. f. f., kobila, koza, konj, tudi neka ogljar-ska mera na Ogerskem; fut $fetb, konj; f. Sfetb; zlasti konj za boj, za vojsko; jidj auf« Stoji fdjtmngen, zagnati se. zavihtiti se, na konja, zasesti konja, ju Sftojfe, na konji, jezde. 9iofj=, in bet 3fj}g. konjski; f. a. bie3nfam-menfe&itngen mtt Sfetbe—. 9tofjnbet, bie, konjska žila. 9tojjaUICife, bie, velika, konjska mravlja. 9i0^flmfjfcc, bie, vodna kislica. 9toftapfel, bet, konjska figa«, konjšček, konj šek. 9i0f arJliei, bie, zdravilo za konje, konjsko, presilno zdravilo. 9Í0$0rjt, bet, konjski vrač, zdravnik. 9i0^badj, ber, konjski studenec, konjšček, konjšek. 9Jofballet, ba«, konjski ples (F.). 9t0^balfam, bet, konjska meta. 9inpbantliger, bet, krotivec konj, konj, konjski krotivec. 9ioftbaud), ber, neka debela sliva, konj. 9íopeere, f. £eibclbeere. 910j)bcfpannt, adj., z vpreženimi konji. 9íopbejahmcr, f. 9iopanbiger. 9í o P olj ne, f. Sferbcbobne. 9{o|bremfe, bie, konjski obad, brencelj. 9i0l"i bubc, ber, konjski fant, konjarče. 9iojjbuf$, bet, čop žim. 9iofbttfe, f. Sferbebctfe. 9i0§bieuft, bet, tlaka s konji. 9tojjbroffel, f. 9iingbroffct. gto^bumpf, f. 9iol)tbommeJ. 9Í 0 legel, bet, konjska pijavka. 9iojjeifcn, ba«, f. £ufeifcn. gi'óffelfpniug, ber, anf bem @anj. iHoptanj, f. 9to|)baUct. bet, konjski ntenjavec, konjar. 9i0#ttciber, bet, konjski gonjač. fliofftnminlcr, f. Serciter. 9{0pbeild)cn, ba«, pasja vijolica. 9?of»olf, f. Dictterei. 9iof>10ngcn, ter, voz z vpreženimi konji. 9tof?i»iirter, f. Rfcrbclnetbt. 9iO|)H)tbcl, (nad) Jarn. pahaljca), ). fdnotif. 9!o(jiocibe, f. Sniibiutibe. Dtoptoerl, f. 8Jofjfnnft. 9iofjU)io gladj« obet §anf geröjlet roitb, godiščc, godiše, madišče, mladišče; imJjüttenbaue, rudožgavnica-f, f. a. SKoftbClt; kolikor se lanu ob enem zgodi: rjaveti, erjaveti; glt toflen anfangen, zar-javeti; rja je, razjeda; alte Siebe rojlet nidjt, stara ljubezen ne mine, ne rjavi (ako ni mesena). SRoften, ba«, rjavenje. 9ibften, v. «., ben J&anf, glad)«, ba« abge; f^nittene ®etceibe, ba« .Sienholj u. f. to. goditi, mladiti, godniti, muditi, rušiti, močiti; noch ein wenig röjleit, šc pogoditi, poma-diti; gu »tel röjlen, pregoditi, premaditi; tint habett unfetn glad)« in gieei SBod)cit ge* rottet, lan smo zgodili, zmadili, zrosili v štirnajstih dneh; bet glad)« ijl genug geto* (let, lan je goden, je mlajen, umlajen, u-rošen, ugojen; auf einem Sfiojle übet bem ,Rol)lenfeuer, speči, peči na rošu ali roštu, auch spražiti, pražiti; in einet Pfanne, v ponvi ali kožici peči, scvreti, ocvreti, cvreti, pražiti, bei Gutsm. cvirati, böhm. smažiti; an einem mäßigen geuer fa«, rdeča noga; nek kljunač. 9iotbbeinbola, f. fiortrieget. 9iotbbeinig, f. iRotbfiiffig. 9ifltl)binbcr, ber, sodar, (ki dela velike sode i z rdečiga lesa). !Koil|6itII, bie, rdečka, frankfurtarica. iBotiblüHen, f- ©riinfufi. 9i0tPIiibcnb, adj., rdečocveten. iHotbbliiiig, adj., rdeče kervi, rudečo-kerven. !)iofbbraiin, adj., rdečkasto rjav, rudeč-kasto rujav, rus. iKolbbriicbig, adj., »on (Sifen, razbeljeno, kerhko, v ritz beljenj i kerhko železo; naeil)e, f. SDlaueranfatt. iRÖthcIjeidjnuug, bie, narisek z rdečim čertnikam. ¡Röthen, v. a., pordečiti, rdečiti, na rdeče pobarvati, barvati; feine £änbe ftnb »om ®lute gerottet, njegove roke so kervave; bie Stbenbfonne rčthet bie S3erge, večerno solnce žari hribe, (ožariti, zariti); bei ben SDîetaltarbeitern, razbeliti, beliti; baS geltet rottet bas (Sifen, ogenj beli železo, fut rö* ften f. biefes; v. n., rotb Werben, pordečiti se, zardeti, f. übt. Srrötben; rotb fein, rdeti (se), rdeč biti ; v. r., bie Äitf^en tč* iljen fteb fc^on, češnje seželisijo; ber^im* ntel cčtfjet ftdj, žari se. 9iot$Wn. 1291 iRotbente, bie, SBrantente, (AnasTadorna), morska raca; (Anas Crecca), f. SriCdjCnte. 9iotherle, bie, f. ©rte (gemeine). Siotljf Olji, adj., na rdeče plavkast. Siotl) f (irber, ber, barvar na rdeče. SRotbfarbig , adj., rdeč, rdeče barve. iHotbfnnl, f. 9Jotbbriidjig. Siotbfeber, bie, rdeče pero; rdečoperka; f. a. piijtiC (nach bem Böhm, belica). 9i0thftd)ten, ber, smreka. 9iothfieber, f. Siotbfeber. 9iotbf.ini, ber, f. SBudjfinf; söergfinf. SROtbftfcb, ber, rdeča riba; planinska po-sterv. Diotbflectig, adj., rdečolisast, z rdečimi lisami ali marogami. 9i0 tb f t Offe, bte, rdeča plavuta; 9totf)flof; fer, riba rdečih plavut. 9iothfobre, f. Sirnmnibotjbnuni; neka po- stervam podobna riba jezernica. Siotbflltb«, ber, rdeč konj. rjaveč; f. a. sSranbfndiž. 9i 01D fltß, ber, rdeča noga; rdečonožka (žival); nek kljunač; neka gos, f. Üadjganif. SlOtbfiifftg, adj., rdečonog, rdečonožen, rdečih nog. 9{otbgnnž, f. Sanmganž. sJiott)gar, adj., s čreslam ustrojen. 9iotbgiirber, bet, f. Jobgcrber. Stotbgiirbcrci, bie, f. üobgerberci. Dtotbgebirge, bas, rdeča nida, rdeče kamenje. Diotjgelb, adj., rdeče rumen, rdeče žolt. SROtbgeftebert, adj., z rdečim perjem, rdečiga perja. SRotbgerfte, bie, ozimi ječmen, ozimec še-stoverstnik. Diotbgerte, f. Hartriegel. Diotbgefdjuiibett, adj.. rdečokljun; rde-čokljunec (ptič). Diottigcft reift, adj., z rdečemi progami. Siotbgießer, bet, medinar, f. a. Jünpfer* fdimieb. 9iotbgimpel, f. (Simpel. iRotbgtiibenb, adj., razbeljen, v razbe-ljenji rdečkast. Diotbgiilbenera, baS, rdeča sreberna ruda. SHotbgiinfet, f. Sirfnmrj. 9i0tbbaar, bas, rdeči lasje. 9iotbb aorig, adj., rdečolas, rdečih las, rjav, rjaveč, »on ¿bieten, rdeča dlaka. 9i0tbhatŽ, ber, rdeči vrat; rdečovratka (ptica); f. a. 9i0tbente. 9i0tl)balftg, adj., rdečovraten; rdečiga vrata. 91othbäitfltng, f. SBtutljimfiing. 9totbhart, adj., rotbfeittges £olj »011 SSäu« meti, Welche auf einer «Seite einen rotten brüchigen Strich hoben, nach F. rjavičast. 9i 011) I) i t f d), ber, jelen (navadni). 9l0ti)i)0l3, baS, rdči les (za barvo). 9t0tbb0ril, bas, rdeči rog; rdečorožec, rde-čorožka (žival). 9i0tbhuhn( bas, rdeča kokoš; f. a. §afel* llltl)It; rdeča jerebica. 1292 Dtot^ut. !)i 011) i) U t, škerlatnik, f. gatbtnal. 9i0 ti) fit lit m i g, adj., z rdečim grebenam. SiotilöiJptfien, bas, (»erä$tl.) f.Sarbinal. 9i0tl)fei)Id()Cn, bas, (Sylvia rubecula), taščica, tasica. 9i o t h I c l ti) e tt i) o 1 j, f. ©djltngenbaunt. 9t0tl)f0l)l, bet, rdečkasti ohrovt. 9iott|fot)f, bet, eine ^erfon, ein £f)iet bes männlid)ett ©efdjledjteS, rdečoglaveo, rosec (F.); toeiblidjen ©efdjledjteS, rdečoglavka; rotljfčpftge .Rufj, rumenka; f. o. 9i0tl)i)al3; neka rdečoglava želna; rdečoglavi srakoper. 9i0 tl)f Op fig , adj., rdečoglav, rdečolas, rjav. 9iOtl)fraut, ba«, rdeče zelje. 9totI)fuflfcr, bas, med iz žlindre. iHotl)Ianf, bet, bie Stofe, (erysipelas) šen, (nad) F. a. pšen), jarboleo, russ. u. böhm. roža; bie rotfje giltst, f. biefe; bet Pferben, bei ©djafen , šen, jarbolec, verbanec; bei @d)l»einen, pereči ogenj. 9ioil)lauftraut, f. 9iobertžtraut. 9ibtl)lein, f. SRothMte. ill ti 11) U d), adj., rdečkast, get»öf)nlid) rudeč-kast gefdjrieben; tčtpdj »on Singest unb •paaren, rjav; ata $auptt»ott minul, rjaveč, dim. rjavček, rjavče; lueibl. rjavka. 9ibthli$6raun, 9ibtt)li(tjgelÖ, adj., rdečkasto rjav, rjav, rdečkasto rnmen. 9ib tiling, ber, (Sylvia Phaenicurus), po-gorelček, rdečorepka; (Sylvia Fithys), ilov-čica; neka riba belica, posterv; neka goba, turek. 9i0tI)mad)Ung, bie, delanje dnarjev, v kte-rih je več medi, kakor pa srebra. 9iotl)mantel, 9iotljmitntler, ber, sereža-neo; človek v rdečem plašči. 9iotI)mau§, f. Scmming. 9iotljmctall, baž, rdečkasti mesing. Sli 011) lit iilt b t n , adj., rdečousten, rdečih ust. 9io t i) mii f. 9iaben; človek z rdečo kapo. 9i0tljnafe, bie, rdeči nos, človek z rdečim nošam. SRotDnaf ig, adj., rdečonos. 9iotljneljcn, f. Slutljarnen. Siotinitß, bie, rdeči lešnik (»on leša, ¡tlet ). SRotliiilj, bet, f. SBirlenfditoamm. 9iOtl)rO(f, ber, rdečosuknjar. iWotl)tb(fig, adj., v rdeči suknji. Sioiiriiftct, ber, rdeči amerikanski brest. 9i0tl)fdjentel, ber, rdečonogi kljunač. 9l0iljff$immelidjt, adj., belkasto rdeč. atoijjfdiiiigel, f. ©impel, gotiidimieii, ber, f. tnpferfdjmieb. 9iothfö|na6ei, ber, rdečokljunec (ptič), rdečokljunka (ptica). SRotifdjniifielig, adj., rdečokljun. Siothfthnur, bie, bei ben Stmmerleuten, tesarska žnora ali vervca. SRotif^ttonj, ber, Siotljfcimmnjtiicn, bas, (Motacilla erithacus), šmarnica, bei Gutsm. brojica; russ. gilj; f. a. 9i0ti)f0bf; rdeči kos. 9jothfcitig, f. i)iotl)briid)tg, 9iotl)6art. SRotMUedM, bet, f. Suntftctft. iRofc. 9toiiftein, 9MI)ftift, f. 9îotfieÎ. 9iotljftert, f. ¡Rothfthtuanj. !)iOt!)ftral)lig, adj., žareč, z rdečimi žarki. Siotbftreifig, adj., z rdečimi lisami, progami, rdeče pisan, pasast. 9iotI)itrumi>f, bet, človek z rdečimi nogavicami. 9îotJjtannc, f. 9îotl)fi$te. 9i0th»0gel, bet, zagorelček; f. a. »lutfin!: ©impel. 9iotl)ttalfd), baS, latovsko, cigansko; bie rotl)t»âlfd)e @pta$e, latovski jezik, tatinski jezik, plaščurski, plašurski jezik; sploh nerazumljiv jezik, ki se v nepoštenem namenu ali smešno rabi; f. a. Šaubertoalfd). 9i0tl)t0attgig, adj., rdečoličen. 9iotjjtDCibC, bie, beka (rdečkasta). 9ioil)toili), 9iolI)it)ilbi)rct, baS, rdečkasta divjačina, t. j. jeleni in košute. 9Î0tl)t0Urft, bie, SBIutmurft, kervavica, mu-lica. 9lot&»urj, f. SBirltonrj. 9ioth»iiftling, f. 9iotl)fel)ldjen. 9i0tiren, v. »., točiti se kakor kolo. 9i0ttC, bie, truma, tropa, trop, množica, kup, derhal, bei Gutsm. audj baS kroat. u. serb. četa unb nad) M. šaka; bei ben ©djliidjtettt, dvoje goved, ovac (za mesnico); eine Sftotte Siebe, tatinska derhal; (mil.), russ. u. poln. rota*; kolikor je mož drug za drugim, nasproti pa pomeni „®lieb", „versta", može drug poleg drujiga stoječe. 9intteln, f. 9iotfieIn. 9i0ttcn, v. a. u. r., skupiti, skupljati kaj, se, zbrati, zbirati se, (v trope), puntati se, nad) F. sterniti, strinjati se; f. a. ¿u« fammenrotten; idj will ifyn mitten aits fei« item Solfe rotten , potrebil ga bom izmed njegoviga ljudstva, f. nbt. Slnžrotten ; r. n., fût gaulen, f. biefes. 9iottengeift, puntarstvo, f. parteigeift. 9Î0ttcnma$er, ber, puntar, 9îottenmad)erin, bie, puntarka. 9iottenftifter, f. 9iottenma$cr. 9i0ttent0eifc, adv., truma za trumo, tro-pama, trop za tropam, v tropih; po čredi. 9i0tterei, bie, skupljanje, puntarija, sha-janje v trope. 9iottganê, f. Saumganž. 9iottgefell, ber, puntar, ki se udeleži kake puntarske trume. 9iottiren, f. 9totten. 9iottlaub, f. 9iobelanb. 9iottmann, 9iottmeifter, ber, f. gori oral. 9iottung, bie, f. ¿ufammenrottung. 9iottboget, f. 9iotlj»ogel. 9{0ttjebCtttC, ber, desetina od kerčevine ali laza. 9iotulation, f. 3nrotulation. 9io tu lir en, f. 3inrotulircn. 9iotnluž, ber, zavoj spisov (pravdnih). 9t0ti, bet, (in ^reupen @$notter), smerkelj, iti <£t. and) ozger obet "vozger (au$ bolim., russ. unb poln.), yen. vozgra; russ. ail$ ¡Maldini. soplja; eine befamtte "Pferbefranlljeit, siner-kelj, Wirb nur adj. gehört, smerkav konj (Dr. BIJ. 5Ro$aloun, ber, kisli kamen. SRo^bart, f. SRo^mantl. ¡RoflbtÜfe, bie, anat. medčeljustna gerča. ¡Ro^en, ». n., - smerkav biti; smcrkelj se mu cedi iz nosa; smerkati. ¡Rofcfifi, ber, ©ileiutftfi, smerkavicaf, böhm. pulec. ¡Rotiig, adj., smerkav, smerkljiv, in @t. a. ozgriv. vozgriv, (aucf) böhm., poln. u. russ.), zasmerkan. osmerkan; mit bem {Rog bes §aftet, smolikav. ¡Rot)igfeil, bie, smerkavost. vozgrivost, smolikavost. SRotjfober, ¡Rofclofte, f. »otfiidj. ¡Rofclapfjen, ber, ruta za nos. SRoijling, ¡Rotytöffel, ber, smerkavcc, smer-kovec, smerkolin. nai M. vozgrivcc, smer-kljivec. SRoimaitel, ba«, ¡Ro^nofC, bie, smerkavec, smerkavo otroče; f. a. ¡Rottfoffel. ¡Roifdjliigel, ber, eiltjur9lafe^ittaue^ängeiu bet Slog, sveča, smerkelj (ki visi iznosa). ¡Rotlfined C, bie, smerkavi, goli polž. ¡Hofcfftnetfel, ber, konjsko žeplo. ¡Rotfberbiiitig, adj., tofcoerbäitige ®rüfe, kužna smolika. ÜiDUfle, f. ¡Roti). ¡Roulabe, fmusik.), f. Saufet. ¡Rouleau, f. ¡RoHborbang. ¡Roulireu, f. (firiulireu. ¡Route, bie, pot; er wirb feine 9?oute über 8aibai nehmen, skoz Ljubljano pojde, skoz Ljubljano jo bo udaril, mahnil; f. a. iliitf) tung. ¡Routine, bie, vajenost, zvedenost, ročnost; navada; auž bet {Routine fommen, od-navaditi se, f. Umgebung. ¡Routinier, ber, skušenec; kdor kaj po skušnji zna in ne iz bukev ali šole. ¡Routiniten, v. «., navaditi se, vadili se. routinitt, vajen, naučen, ročen, zveden v čem, f. Kiniiben. ¡Robert, f. ¡Baumfraß ¡Robal, adj., kraljevsk, kraljev,f.SiOltigltd). ¡Robalift, bet, kraljev (človek), kraljevecf, bie Sioijalijlen, kraljevi. ¡Rubbe, f. ¡Robbe. ¡Rubberig, f. ^oljerig. ¡Rübe, bie, (Brassica rapa), bie große Weife, repa, (iit aflett fla». 2R.); dim. {RüBdjeit, baž, repica; äBajferrübe, vodena repa, böhm. vodnice; {Rüben ejfen, repo jesti, gewütfeite, gebünftete {Rübe, kerliljanka, (F.), nai Gutsm. gebünjlete öiüben, smod-nice; eine gefachte ganje {Rübe, oblica; eine gebratene gange {Rübe, smojka, bei Gutsm. auch počka, (pečena repa); fogenanttte Sam; ffelrübe, kosenica (F.); fauete {Rüben, se-kanica (Gutsm.); geriebene, ribanica(i?wfsm.); rothe {Rübe, pesa, atti rona (Gutsm.)-, gelbe {Rüben, korenje (in anb. flaö. SR. merkev); eine einjelne, koren; in £ttfe gefäete Slübe, prosenica; f. a. Öflljlrübe; ein Oertd^t {Rü; ¡Rubin. 1293 ben, repa; weife Slüben, olupki, posušena repa; rttnjelige, faftlofe {Rübe, nad; Jan. vrapavioa; Semanben ein {Rübsen fiaben, nach ^ - komu korenček stergati, (a. böhm. mrkvičku strouhati), t. j. smejaje se komu podergniti s kazavnim perstam desne roke po kazavniku leve; wie .Kraut unb {Rüben butdjeinanbet gemengt, prava čobodra, pravi ričet; bei ißfetben, ©iWanjrübe, mesnati del repa, steržen konjskiga repa; toeijjei ¡Rüb; tein, f. SRainnjel; tudi neki polži. ¡Rubel, bet, eine tuffifdje ©ilbermünje, (100 kopeken), rubelj, russ. rublj; ein halber {Rubel, russ. poltina. SR ii ben s, in Sffca- repni. ¡Rübenailet, bet, repa, njiva z repo obse-jana; nai bet (Štnte, repišče, repiše. ¡Ritbenaflfel, bet, nai Outsm. repija. SRiibcnartig, adj; repnat, repi podoben. ¡Rübenbau, ber, sejanje, ravnanje, pridelovanje repe. ¡Riibenbeet, baž, gredica z repo obsejana. ¡Rübenblatt, baž, ciina, coli, repno perje, ščavje, šavje. ¡RÜbenboben, ber, tla za repo dobre. ¡Rübenfelb, f. ¡Rübenaier. SRÜbenfliege, bie, muha reparica. SRÜbenförmig, adj; repi podoben, repnast obet repast. SRiibenfreffer, ber, repar, repojedec. SRübengarten, ber, repni vert; f. a. ¡Rii= iicuatfer. SRÜbengrnbe, bie, repna jama, nad) Gutsm. bednica, beznica u. repnica (aui {Rubens Wajfet). SRÜbenbainenfug, bet, gomoljasta zlatioa. ¡Rübenterbel, bet, f. tiiiberfrotf. SRUbenlohl, f. SoljlrUbe. SRUbenlraul, baž, nai Gutsm. u. V. nat-i, (alti böhm.) , cima , metenica (Gutsm.); coli, repno p ¿rje, ščavje, šavje; baž {Rüs betifraut an ben {Rüben abfineibett, repo obrezovati. SRÜbenlam^e, bie, repna, iz repe narejena svetilnica, norec. SRÜbenlanb, baž, repna dežela, f. a. ¡RU* benaier. ¡Rübenrapunjel, ber, rumeni ali francoski motavilec. SRUbenreltig, bet, černa redkev ali redkva. ¡Rübcnfame, ber, repno seme. SRÜbeitfiälcr, pl; olupki repni, aleluja. SRÜbenfini^, bet, obribek. obrezek repni. ¡Rübentoaffer, baž, »on faueren {Rüben, repnica. ¡Rübenmeißling, ber, motulj repar. ¡Rübefaat, bie, f. ¡Rübefamen. ¡Rübefameit, ber, {Rübefaat, (Brassica na-pus), {Rüb«, {Repž, eine Delpflanje, ogerščica, ogeršica, repica (aui serb. n. böhm. neben repka), unriitig, goročica, weliež ©enf be--beutet; eitte Strt ba»on, bivec. ¡Rübefamenöl, f. ¡Rübfenöl. ¡Rubi teli, bet, rubičel. ¡Rubin, bet, rubin, etwa rudečin, (analog. škerlatin.). 1294 9JnfifnflDfel. 9iu6inapfil, bet, rubinar. 9iubiner, bet, f. 9inbinaf)fel. 9iubtnfar6c, bie, rubinasta barva. Šiubinfarbcn, adj., rubinast. 9iubinflufi, ber, narejeni, nepravi rubin; rubinov golat. !H 11Ü i It r i U 0, bet, perstan z rubinam , rubinov persten. 9?nbinftein, f. 9ittbin. 91 ii bij I, f. ¡Riibfenöl. SHjltbrif, bie, (in missali), inedpisek (F.); Ueberf«rift, (titulus), naslov, nadpis , naglavje f; eine ©palte, predelek . rubrika*; ba« gehört itt eine anbete fltubrif, to gre v drugo versto, v drug razpol. 9?ltbrilcnred)nitng, bie, račun popredel-kih. 9i llltrijirCH, v. a., nadpise ali naglavje narediti, narejati, rubricirati; predelke napraviti. 9i 11 brittn, bo«, napis, nadpis, naglavje t, f. a. 9iathfd)lag. 9iiibfen, bet, f. 9iiibefanten. 9Jiibfenatfer, ber, 9iiibfenfelb, ba«, oger-ščica, repica, njiva z ogerščico obsejana, repišče, repiše. 9iiibfettÖl, ba«, ogerščično, ogeršično olje, repično olje, russ. reprse maslo. ¡It ud), (peralt.), f. trübe. 9iud)bar, (bet Heinsius ¡Rudjtbat), adj., razglašen, raznesen, tilgbar Werben, razglasiti se, raznesti . raznašati se , razzvediti se; e« Warb tu«bar, glas so zagnali, raznesla se je govorica, glas se je razširil; rudjbat mad)ett, raznesti, razglasiti, glas zagnati, f. a. ¡Berüchtigt. 9iudjbar!ett, 9tndjtbar!eit, bie, razglaše-nost; barau« erljellt bie 9iit«batfeit bet@a= dje, iz tega se vidi, da je reč med ljudmi znana, razglašena. 9i it d) ein, f. ¡Hücheln; ©¡utreti; pon Schwei* nett, bukati se. 9iudjeln, f. Stiillen. 9i udi er t, f. Sohlt. 9iud)gt(JŽ, ba«, (Anthoxanthum), dišeča trava; böhm. vonjavka. 9iud)l0Ž, adj., fotglo«, (Wenig gebräu«!.), nemaren; eilt tudjlofet SWenfdj, hudobnež, ncmarnež; ©ottpergeffeit, malovreden , nevreden, zanikern, malopriden, hudoben, nesramen; ein tudjlofe« Seben führen, malopridno, gerdo živeti. 9iUdjIofiglett, bie, nemarnost; hudobnost, hudobija, popačenost, nespodobnost, nesramnost, zanikernost; hudobno, malopridno djanje. 9tnd)fnat, f. Stebelrant. 9indjftert, f. Sannenlraut. 9tiid)tbar, f. ¡Kuchbar. 9iiid)tig, f. ¡Berüchtigt. SR Uli, ber, pomik, mah, vzdig, poteg; eilten ¡Rurf t (mil, potegniti, pomakniti, potisniti, suniti, dregniti, zganiti, mahniti, vzdigniti; ilt (Sinem ¡Rurfe, na enkrat, mahama, na mah; na en poteg; f. a. SlnfflH; (eine iftanfljett). Mira. SRttll, bet, herbet, sleme, reber. 9iii herbtišče, russ. hrebet). 9iiidgrnthžhein, f. ffiirbelbein. 9iiidgrnth«ntn«lcl, bet, herbtaneova miška obet mišca. 9iiidgrathSftreder, bet, herbtaneova ste-govavka (miška). 9iiidgnrt, f. 9iiideitriemen. 9iiidhall, bet, f. Sd)o, ffiieberball. 9iiidh allen, v. n.. odmevati, razlegati se, f. Sieberhallen. 9tiidhalt, ber, bie änrüethaltimg, prideržek, uderžek; ohne Dtücfhalt fprecheti, naravnost, brez prideržka. odkrito povedati, govoriti. ütiidhalten, f. 3nriidbalten. iliiidh BltlO Ž, adv.. naravnost; na vse usta. odkritoserčno. 9iiidheime, f. §auggrille. iHiidiauf, bet, kup, odkup, kupnja, rešitev prodane reči; nazajnif kup, nazaj kupljenje. f. Sieberfanf; beim Dtitcffaltf, kadar kdo reč (ki jo je prodal), nazaj, zopet kupi. 9Hidtäuf!idj, adj. , kar se more nazaj kupiti. 9iiidtehr, bie, povernjenje, vernitev. serb. povratak; auf ber .TOrffefjr bei 3emanb ein= fptechen, nazaj grede pri kom oglasiti se; ntan bemerfte Beiden ber Wücffefjr be« ?es ben«, pokazale so se znamenja, da se življenje povrača; n>a« ifi bie Urfache berOtiicf-feht biefe« Uebelfianbe«? zakaj se je ta napaka zopet pokazala? zakaj se je pover-nila? 9iiidfnnft, bie, f. 9iiidlehr; bei meiner MMlaimnfl, OMcffunft, kadar nazaj pridem, kadar pridem , kadar se povernem. 9! Ml a ¡nt tt g, f. 9iiitffradjt. Siiiilauf, bet, povračni tek; tek v kraj, odkodar je kdo pritekel. iliiitflflllfen, v. n., nazaj teci, f. .gutiii» laufen. SRiitflflllfifl, adj., nazaj tekoč; f. Stud« gfingig. iRiiiJletne, bie, tet beit Sogelftellern, iromit ba« ®arn fdjnell gerMt toirb, nad) V. po-tegalica. 9iiidltngž, adv., znak, (auf bem Siuifen altsl. v'znak), ritinsko, navzrit, (¿V.,beibe« einigermaffen niebrig); za sabo; rucfling« gefjen, ritinsko iti (s berbtam naprej); rucfling« fallen, znak pasti, ritinsko pasti; rucfling« liegen, znak ležati; rucfling« ein= fdjenfen, uber bie 9l., tüefwetfe arbeiten, priska-koma delati; fonft, malo po malo, pomikoma ; ftd) rücftoetfe betoegen, zaganjaje se iti. Diütftöetfung, bie, umik, odstop. ¡RIti tt) t tti), ber, nestanoviten veter, ki zdaj na to, zdaj na uno stran poteguje. ¡Riitftttrleu, f. .guriicftMrlen. 9tii tfmtrimtg, bie, nasprotna moč, odbojna moč, nasprotno, odbojno delanje, djanje, nasprotni, odbojni učinek , nad) bem Poln. oddelovanje, f. a. ©egentnirlunc, SReaetion. i){ ii (f i (I ll l C I!, v. a., plačati, plačevati, odplačevati, verniti, vračati, nazaj dati. 31 iltE jeidj Cn, bai, nazaj dano znamenje, znamenje za odgovor. ¡Rütfjug, ber, einet SWenge, eine« £eere«, povračba, vernitev vojske, pot ali hod nazaj, umik; auf bem ¡Rücfguge, nazaj gre-doč; ben ¡Rücfjug antreten, nazaj oberniti se, poverniti se, verniti, vračati se; f. a. ¡Retirabe; {Ritijug bet Söget, f. ¡Rüiftrid). Siiiijugžnrbnung, bie, red, po kterem se bojne ladije nazaj pomikajo. ¡R u b e, f. ¡Raute; Sriitje. ¡Rübe, bie, ijunb, pes (samec); JJud)«, lesjak (samec); SBoif, volk (samec); veliki pes. ¡Rübe, adj., f. ¡Rob. sJiubeI, ba« (unb bet), eine ¡Wenge meuteret ®inge, X^iiete, eine 9lrt £etbe, ©chaar, čeda, tropa, truma, roj; ba« ®erege bei ben Sogelfteilern, drevce; ein tutiblid)e3, alt tu item @nbe breitete« eine ¡Waffe im Äef« fei umgurüljren, mešavnik. ¡Riibelu, v. n., f. ¡Bewegen, ftd); v. a., f. ¡Rühren. ¡RiibenljOrn, ba«, (waidm.J, ttach V. pasji rog. ¡Riibenljunb, bet, močan pes. ¡Riiben! ne ¿h t, bet, pasji hlapec (V.). ¡Rübenpartei, bie, hlapci, ki imajo lovske pse v skerbi. ¡Ruber, ba«, veslo (in aiien fiav. 5W.), nad) M. attd) lenta (?), russ. aud)greblo; dim. veselce; an bem ¡Ruber gießen, veslati, veslo gnati, goniti, pri veslu sedeti (VJ; ©teuertuber, nad) bem Altsl. u. Russ. ker-milo; ba« ¡Ruber führen, kermiti, kermaniti, ladijo vladati, obračati; am ¡Ruber be« Staate« ftjjett, deržavo vladati, kermilo der-žavno ali vladno v rokah imeti; ber mitt* lere Xhetl eine« ¡Ruber«, wo e« anliegt, heißt nad) V- jabelko; bet breite Xhetl, perut, (bohm.); waidm. noga povodnih ptie; poet. peruti (kakor ptičje,vesla). ¡Ritber=, in 3ffcg. vesleni. ¡RuberO, pl. ostanki, razvaline. ¡Ruberartfg, adj., veslast, veslu podoben. ¡RnberbOUb, ba«, veslena terta, verv, ker-milna verv. ¡Rub erbau!, bie, veslarsko sedalo, veslar-ska klop. It a d) Gutsm. barva (?). ¡Ruberbur|the, f. ¡Ruberer. ¡Ruberente, bie, raca veslavka. ¡Ruberer, ber, ¡Rubetflted)t, veslar (a. ¡Ru* betttetferliget), veslavec, ttad) Gutsm. vodni voznik (bergl. ba« serb. vozar), russ. grebec. ¡Ruf. ¡Rubergat, f. SRuberlodj. SRubergerath, ba«, veslavna priprava. SRubergrtff, bet, vesleno deržalo. ¡Rit ber bal en, bet, kermilna kljuka. SRltbcrlabn, ber, čoln na vesla, nad) Pot. veslavni čoln. SRitberinedjt, f. ¡Ruberer. ¡Ruberteilte, plveslarji, veslavci. SRllberltthter, bie, veslena privzdigovav-ka f (verv). ¡Rnberlodj, ba«, veslina, nach V. kermilna luknja. ¡RuberlOS, adj; brez vesel, brezveslen. ¡Rubernteifter, ber, galejar (F.), veslar-ski mojster (Gutsm.) , kdor je nad veslarji. ¡Rltbetn, v. «., veslati, veslo gnati, goniti, z veslam voziti (Gutsm. u. serb.), vesla-riti (Gutsm.), ti a d) M. auih lentati (?), russ. gresti (veslami); mit ben Slrmett tU; beril, z rokami mahati, mahadrati; rubernb bi« wohin gelangen, priveslati do—; ben gan; gen Xag hinburd) rubern, ves dan preve-sluti, veslati; ftd) mitbe tubetlt, naveslatise; burth ba« "¡Rubetli »erbienen, priveslati, pri-veslariti; ftd) rubernb entfernen, odveslati; ein wenig rubern, povcslati; waidm. kričati kakor škarjevec ali ruševec; v. a., ben Äaljn ruberlt, z veslam voziti čoln. z veslanjem naprej spraviti. ¡Rubetlt, ba«, veslanje. ¡Rubernadjen, f. SRuberlabn. ¡Rubernagel, bet, vesleni klin, zatik. ¡RubCrpiline, bie, kermilni obračavnikf. ¡Ruberrient, ber, vesleni jermen (remen). !Ruberring, bet, veslena gož ali rink*. SRuberf^iff, ba«, ladija na vesla, galeja». (®aleere), veslena, nach V. veslavna ladija. ¡Rubcrfdjlag, bet, mah ali udar z veslam (po vodi); ¡Ruberfd)Iäge mad)en, veslati. SRuberfdjtoanä, bet, veslavni rep. ¡Rub er f IIa» c, f. ©alecreufllaöe. SRnbertalt, f. ¡Ruberfcblag. ¡Ruberberfertiger, ¡Rnbemerläufer, ber, veslar. ¡Ruberwanje, bie, povodna stenica. SRubertterI, ba«, vesla pl. in vsa veslavna priprava. ¡R u b i m e it t e, pl; 2lnfang«grünbe, ® tunbfennt; niffe be« SBiffeit«, začetni, pervi nauk. ¡Ruf, ber, ein flatfetfiaut, krik, krič, zavpit-je (bebeuten fämmtlith junäd)fl ©ef^rei); man hörte einen ¡Ruf, nekdo je zavpil, zaslišal se je glas, klic, nekdo je zaklical; bie £anblung, ba man einen gu ftdj ruft, klic, zaklic, poklic, pozov, zov; klic živali med sabo; auf @ilie« ¡Ruf hören , zaslišati, slišati glas, klicanje koga; ¡Ruf in ein •Ipont, in ba« i)iefhotn, klic, zov z rogam, klicavno trobljenje; 33etltf,klic, poklic; ¡Ruf bet ¡Jlatut, naturni glas, poklic, opo-minj, nagon; mil. bett ¡Ruf blafen, fchiagen, klic trobiti, bobnati, s trobljenjem ali bob-nam kam klicati vojake; e« geht ber ¡Ruf, baß bet gtiebe nahe fei, pravoč je, govorica je, glas je, pravijo, govore, da bo fRufe, kmalf mir, f. übt. ©eriiit; Seumuttb, x>ergi. bat @pr. boljši dober glas, kakor srebern pas; münblti fortgepflanjte« Urtbeil, glas, ime, ktero ima kdo pri ljudeh, nad) M. slov, russ. slava, altsl. slutije; i d) Bin int guten Stufe, nai F. dobro slovem (altsl. sluti, slovij) u. slujem, v dobrem glasu sim; id) Bin im üblem Stufe, slabo slovem , razvpit sim; im Stufe ber ©atjrbeitSliebe ftetjen, za resnieniga veljati pri ljudeh; resnični imenovan biti; ljudje ga imajo, čislajo, cenijo (za) resničniga; Semaitben in einen übten Stuf bringen, razvpiti koga, razna-šati; bet gute Stuf, dobro ime, poštenje, slava (Gutsm.); mit bem Kufe erreichen, doklicati koga; ber Stuf »erbreitete ftdj ba* »on bi« , to je prislovelo, (F. fegt prislo-veti trn Infin. »otau«), zaslovela do —; ttt übten Stuf fommen, ljudem v zobe priti; bem Stufe nai tennen, po glasu ali slavi poznati koga in ne po osebi; Stnlabung, poklic, povabilo; ein SocEsoget, zovnik, vab-nik; ein Sotfaerfjeug bet ben Sägern, zov (F), piščalka, pišalka vabivna; ©iorf, f. SRnfe. Stufe, bie, hrasta, krasta. Stufen, v. n. u. a., poklicati, klicati, pozvati , zvati; aufrufen , poklicati; fireien, zavpiti, vpiti, zakričati, kričati, zavekati, vekati; man hotte tufen, zaslišal se je vek, klic; gu ©ott tufen , glasno Boga klicati, Boga prositi; geuer rufen, kričati: gori! gori! ogenj!; um Kaie rufen, na maščevanje klicati; um £mlfe rufen, na pomoč klicati, na pomagaje klicati ali kričati; in« ©etoeljt rufen, k orožju klicati; bie $ fit i t ruft mii, dolžnost me kliče; Sinem rufen, poklicati, klicati koga, zavpiti na. v koga; Beim Stamen tufen , bie Stamen rufen, po imenu klicati; et rief: mii bürftet, zavpil je: žejin sim; bie ©tunben rufen, odklicati, klicati, odpeti, peti ure; nai SI. oklico-vati ure; bie äJtagb ruft bie ©itoeine, dekla svinje zove (Gutsm.); e« Ijat bii Siiemanb gerufen, nihče te ni klicat, vabil (eigent. eintaben); ©ie fommen t»ie gerufen, ravno o pravem času ste prišli; gum 3eu= gen tufen, zapričati koga; bie ©locfe ruft bie Seute in bie itird^e, zvon vabi, kliče, zove ljudi v cerkev; Sinem ettoa« in« ©e* bäitnijj rufen, spomniti, spominjati koga na kaj obet česa; be« Kufen« rnübe toerben, naklicati se. Stufen, baž, klicanje, zvanje. Stufenbung, StuffaH, f. »ocatiu. stuf er, bet, klicavec. Stnferin, bie, klicavka. Stuffflll, f. Sßocatiö. Stuf fei et, f. Sudelei. Siuffelu, Stüffein, f. Steiben; Su^elu. Siuffler, f. tuipler. Siiifig, adj. hrastav, skorjast, skorjav. Siügbat, adj., kar se more grajati ali očitati. Stiige, bie, Sabel, svarilo, graja očitno izrečena, posvarilo; Strafe, pokora, kazen; Stnfje. 1299 bie (Rüge bei ©etotffen«, tožba vesti, vestno toženje (F.); baž »etbient eine Stüge, tose mora grajati; eljentaiž (unb gum St)eile noi) für: Slttgeige unb S(nfiage>egen eiltet ftrafBa--tett ^anbtung; für llebertretung felBjl, für: ge* riitliieltnterfuiung; für: ©trafgetiit, unb 93oligeigefe£, f. aiie biefe 9lu«brüat ihn gerührt, strela ga je zadela, treščilo je va-nj; feine §anb hat itn« getül)rt, roka njegova nas je zadela, dosegla; lrei«fötmig in Sehtegmtg fej* jen, tu ettoa« rül;ren, kaj mešati, mesti, f. a, 0lietlen; bie »Butter rühren, umesti, me- 1302 Stühren. Stnrnor. sti; f. a. ©uttern; bie Srommel rühren, za-bobnati, bobnati, na boben udariti, biti; teilt @Ueb rühren, ne ganiti se, ne gibati se, ne zmeziti se, ne meziti se; tlt Setve« guttg Bringen, aud) zmajati, omajati, majati, zgugati, ogugati, gugati; in ber Saitbtoirth« f$aft au$ rubren, ba« jaeite ober britte ÜJtal jut SBinterfaat pflügen, praho preorati, preo-ravati, drugič prašiti; rühre bicl), gani se, krečaj se, makni se, delaj, trudi se, hiti; unter einanbet rügten, pomešati, zmešati; 110$ einmal, premešati; jttr ©ettüge rühren, namešati se; v. n., »on etl»a« l)errüi;teti, od česa priti, prihajati, izhajati, izvirati, ba« rührt ba^et, to je, prihaja od tod; f. Herrühren; bie Seitet rührte mit bet @pi£e an ben Gimmel, lestvica, ki je na zemlji stala, in se z verliam nebes dotikala, f. a. Steidjen. Stühren, bas, mešanje, gibanje, dotikanje u. brgl. Siühreni), adj., mil, mičen (V. mehr für: reijenb), ganljiv, ginljiv, (o)mečiven , v serce segajoč, serce zgibajoč, stresajoč; e« ift rührettb, to mora človeka zganiti, stresti, prešiniti, nad tem se človeku mora užaliti, na ino storiti. Stühtfttß, ba«, Sutterfafi, pinja, nad) M. metilnica, metilo; sodček, v kterem sekaj meša. Sitthrgabcl, bie, mešavne vile. StUhrgerte, bie, šiba, na ktero je vabnik (ptič) privezan. Stührhoten, ber, ein Witg mit einer ji»ei« fdjneibigen @d)at, orača (F.); im Kütten« baue ein SBerfjeug, ba« im glujje flehenbe Silber u. brgl. itm$urfti;tett, greblja (F.). SlÜhrhOlj, ba«, mešavnik. Siiihrtg, adj., gibčen, živ, ročen, uren, oberten, okreten (serb.), delaven, čil, rut*. 011$ bodryj (mitntet). Siührigleit, bie, gibčnost, živost, urnost, ročnost, obertnost, okretnost, delavnost, marljivost. Siiihrlelle, bie, kuhavnica, mešavnica, u-metač (@t.). stührlette, bie , veriga za oderzanje kake posode. Stuhrltrfdie, bie, drenulja. Stnhrfranl, adj., grižev; tnhtfranf fein, grižo imeti. Siuljrfraut, ba«, (Gnaphalium) , grižnice, fi., f. a. Sinhralant. Slührfübel, bet, pinja. Stnhrlerthe, bie, škerjanec vabnik. Stührlöffel, bet, kuhavnica. Stührloffelbrett, ba«, kuhavničnik. Slührlöffellront, ba«, žiičnik. Stührmidjnichtan, f- ©pringfrintt. Stuhrmilbe, bie, grižni červ. Siührmtlth, bie, pinjeno mleko, mctuda QGutsin.') , zmedki (Gutsm.) , zmedenica Ißf.), na$ Gutsm. au$ stepki; ait$ ge= ronnene 3»il$. Siuhrmittel, ba«, zdravilo za grižo. Siührnngel, ber, in ben 2Äii^ten, klepetec, (F.), klepotec. Sinhrnnß, f. Sartnuf. Stührrecht, f. @tranbred)t. Stnhrrinbe, bie, grižna skorja (skorja za grižo). Stührfam, f. Stührig. Siührfcheit, ba«, StÜhrftCden, ber, mešavnik (F.), žokavnik. Siuhrfchnnr, bie, učka (F.), vervca, s ktero je ptič vabnik privezan, rera*. Siührftflnge, bie, mešavni drog, bei ben Köhlern, bokavnica, štoravnik*, au$ drog. Stührfterfen, Siührftod, f. Stührfcheit. Stührjtod, bet, beim Sutterfafe, medelo. Siührftüd, ba«, ginljiva igra (glediščna). Stühmng, bie, ganjenje, ganitev, užala, o-mečitev, ginjenje, gibanje; man fah ihm bie ¡Rührung an, vidilo se mu je, da je ganjen, da mu je seglo v serce, do živiga. da se mu je užalilo u. brgl. f. Stühren; {Rührung ber Trommel, bobnanje; be« Jiatfe«, mešanje; bie {Rührung be« Sinter«, ovoj (iz starih vervi). StUhmngŽlOŽ, adj., neganljiv, brez občutka. Stuhrbogel, ber, ptič vabnik, na$ F. ptič učkanec. Stuhrtour j, bie, f. Sirftourj; na$ Gutsm. vrednik; braftlif$e ¡Ruhtuntrj, f. ¡Bred)tDUr$. St H i It, ber, Untergang, pogin, poguba, zatert-je, razdjanje, konec; ba« t»ar fein {Ruin, to ga je končalo, pogubilo. Stil i ne, bie, Stninen, pl., {Rejle eiijet jerfiör« teil @tabt, geflmtg, eine« @$iojje«, razvalina, podertina, gradina, gradišče, gradiše, groblja , podertija, razmet, razsip, posip, razvaline, ostanki, mirina, mirje (alte« @e« mälter), zidina, na$ bem Böhm, razpadlina. SiUtniten, v. a., razdjati, raz valiti , podreti, pokončati, pogubiti, uničiti; na nič pripraviti; serb. upropastiti. stülp Ž, ber, rig, riganje. Stülpfen, v. n., (laute« aufjiojTeit), ertülpfi, riga se mu , rigniti. rigati, na$ W. a itd) zrigava Be; »ergl. ba« ba»on »etfdjiebene ©djludjjen. Stiilpfer, ber, rigavec, rigalo; f. a. Stülp?. Stütpferin, bie, rigavka. Stüljen, f. Stülpfen. Stum, ber, rum (in allen fta». 2R.). Stummel, bet, ropotija, berklarija, razbota, hrup . praska, ravs , šunder; ben gan« jeit {Rumniet taufen, vso ropotijo, vso šaro kupiti, vse vprek (dobro in za nič), čobo-dra, mešanina, kup; f. a. ¡ÖUUfd); število očes v piketni igri; et »erfleht ben {Rum« mel, ve, kje kokoš jajca nese, russ. ve, kje raki zimujejo. Stümmel, bet, ©agelbotf, kerlj, hlod. Stummelei, bie, stara ropotija, črep, f. Stnm« mel; šundranje; stara hiša, ki se hoče podreti. Stummeln, v. n., rompljati, berkljati, hru-piti, šundrati, razbotiti Stnmor, bet, f. Sürra, Stummel, na$ F. ramovš. ainmoren. ¡Rumoren, n.. f. Siirmen. Siumorcr, bet, šundravec. Šil!mor 11)adj C, bie, šundrava straža. 9ium|)Cler, bet, ropolač, ropotin, šundravee; nad) Gutsm. kložnjač; bet einen fdjwe* ren guji ffat, krevsa. ¡Rumpelgeift, f. ^oliergcift. iHumpellammer, bie, berkljarnica, shramba za staro ropotijo, za šaro in starino. ¡Rumpelfoften, ber, omara ali skrinja za vsakoršno šaro in ropotijo; fig. stara, raz-praskana in polomljena kočija; stara šklemfa od ure. ¡Rumpeln, v. n., ropotati, teblati, zdclo-vati, rompotati, šundrati, derdrati (Dom ®e= räufdje be« SBagen«), rovštati, n. Gutsm. kložnjati, škripati na bas; in ba« Bimmet (hinein) rumpeln, v hišo priropotati, priša-riti; ganje Wächte rumpeln, vse noči pre-ropotati; ^afl bu nid^t genug gerumpelt? ali se še nisi naropotal?; f. a. polteni. ¡Rumpeln, baž, ropotanje. ¡Rumpennuf, f. ällnSfatnujj. Din m Jpf, bet, ein fleine« ®efäjj au« Saunu tinbe, kozul, n. F. kožar, dim. kozarček, kozarec; für Jjjarg, škorta*; in ben 3Jiüf)len bet ©etreibetri^ter, grod , grot (F.); Sin* faßung be« Seiltet« , mlinski koš; Stetten* Wohnung, ul, panj; bet Xf)eit be« meitfchli* cijtu itötper« jwifchen beut .Ropfe itnb ben güjjeit , telo , truplo , nad) beni Poln. itnb Gutsm. (telesni) panj. čok (Hl.), nad) V. terš, nach bem Russ. u. Serb. trup, russ. «. tulovišče; bet Wuutpf eine« Sdjiffe«, rebra, truplo ladije; bet Wuutpf »on einem Saume, bie ©d)ma($e, porobek, čok, štor. panj; bet Witntpf eine« £embe«, stan, f. a. *!eib; Wumpf eine« ©tiefei«, golenica, sara. ¡Rümpfen, v. a., (ben Šimtbtnimmen), ba« ŠJiaul über etwa« rümpfen, merdati, zmer-dniti se, zmerdovati se, namerdniti se, na-merdovati se, merdo narediti, delati, nach Gutsm. usta na kraj vleči unb merčati (russ. morščit); bie Wafe rümpfen, nos vihati , (nach BI. nos ferkoma vleči), serb. perčit nos, poln. krzywic. ¡Rümpfen, ba«, merdanje, zmerdovanje, vi-hanje nosa. ¡Rumpfhol}, ba«, lončarski gladivnik. Üiumpflebcr, ba«, usnje, teletina za škor-njice, za golenice. Siumpfloth, ba«, ba« 8och int Seutel obet ÜJiühlentrichter, sipnik (?), luknja. Sinmpfmulbe, bie, in ben SWüblen, žlebi-ček, koritce. ¡Hiimpfnafe, bie, merda. 9iumpfä«nge, lie» k«1 Sifenhämmetn, eine äange, womit bet eingefchmelgte Seul unter beli Rammet gebracht Wirb, velike klešče (F.). ¡Runi), adj., u. adv., okrogel, a. krogel, obel (auch altsl.), stočen; etwa« tunb nta* djen, zokrogliti, pookrogliti, okrogliti kaj, zobliti kaj; okroglo ali oblo narediti; rilltb herum, krog, krog in krog, okoli in okoli, okrog. y krog; tunb abfdjlagen, čisto, po- iRunbhola. 1303 polnama odreči; etwa« mit tunben SEBotten, obet runb hetau« fagen, kaj naravnost povedati, brez ovinkov, odkritoserčno, na vse usta; tunbe ©efialt, okroglina, okroglost; rutlbe CBangen, okrogle, debele lica; et ifi tunb, ličen je, lepo rejen je; ftd) tunb ef; feil, dobro jesti in popraviti se, zrediti se; bie grau ifi tunb, f. ©djloanger; eine tunbe Slntwort, razločen, očiten, gladek odgovor; eine tunbe 3al)i, okroglo število ali čislo; länglich runb , jajčast, podolgasto okrogel, (im Böhm, obly); runb gehen laffen, za-verteti, zatočiti; bet Äopf gehet mir tunb, glava se mi verti; ba« ifi mit 311 tunb, v to se ne zvem; ntnb erhoben, lilebčast. ilillllb, ba«, okroglina, oblina, okrogla reč, krog; iu einem ©arten, f. ¡Ronbel; ba« Wittib ber (Srbe, f. ©rbball; Wünbd)en, 0-krogle ličica; f. a. ¡Rttttbluerf. ¡Ruitbange, ba«, okroglo oko; okroglooka žival. Diunbältgtg, adj., okroglih oči, očes. ¡Runbbätfig, adj., okrogloličen, okroglih lic. ¡Runb bau m, bet, f. SBellbaum. ¡linnbbeei, ba«, okrogla gredica. ¡Rltnbbllb, ba«, podoba na okrogli plošči. ¡Jiunbbtiiftig, adj., okroglih pers. ¡Rnnbe, bie, krog (Ärei«); in bie Wittibe, krog, okrog, v krog; iu bie Wunbe neben eiuanber jiellen, v krog postaviti, nastaviti; Jebn älieilen in bie Wunbe, 10 ur na okrog; tu bie Wunbe gehen, krog, okrog hoditi, iti; krožiti; in bie Wittibe triufen , napijati si, da kupica okoli gre; bie Wunbe iti bet Slaäjt, ponočni obhod, obhodna straža, runda*; ein Xanj, kolo; äBaljet, okrogla; f. a. ¡Riinbe. ¡RUltbC, bie, Wuttbheit, okroglost, kroglost, okroglina, oblina. ¡Runbetfen, ba«, okroglo dleto. ¡Runbel, f. ¡Ronbel. ¡Runben, ftd), V. r., okrogel prihajati. ¡Riinbeu, ¡Runben, v. a., zokrogliti, okrogliti, krogliti (russ.). stočiti (n. pr. obroč stočiti), okroglo narediti, delati; einett (Staat ritnben, f. Slrronbtren; eine gerün* bete Schreibart, odločna, jedernata in sploh lepa pisava. SRunberhoben, f. Sonbej. ¡Runberhobenheit, f. gonbejität. ¡Runbfarbe, bie, Xteibfatbe, nach bem Böhm. parilo strojarsko. ¡Runbfifdj, bet, f. Stodfifd). Dlunbflttthe, bie, okrogla ploščad, f. ¡Ronbel. ¡Runbgeböube, ba«, oblo, okroglo poslopje, rotunda. ¡Ruilbgcmiilbe, ba«, mal na okrogli plošči. ¡Runbgefong, bet, okrožna pesem, petje v krogu. ¡Runbhaue, bie, rovnica rudarska. ¡Runbheit, bie, okroglost, oblina, f. ¡Riinbe. ¡Runb h obel, bet, žlebasti strug. ¡Rititbhohl, f. goitenb. 9iuitbhöi)lltng, bie, 6onca»ität, vboklina, vboknjenost, vdertost. 9iunbhol$, ba«, nadj F. oblikovec, oblako- 1304 9?iiniitrcn. ahipft. vee, celotni les; vejevje; valjasti les na la-dijab. Dilinbtren, v. a., okrogliti; domalati, do dobriga izmalati. Diunbltefcl, tet, okrogli, obli kremen. ¡Runblopf, ter, buča, f. SlflttlOpf. Silinbfopftg, adj., bučast, bučoglav, r. o-kroglo glavo. 9iltltblid), adj., okroglast, okrogelkast, kroglast, kroglat, kroglovat (nad? M. itltt russ.); ruttblidje Jjjanb, drobna pa lepo re-jena roka; runtli^et itopf, buča. 9iuilblid)!ett, bie, kroglovatost,poln. okrij-glawošč. aillttbmcffcr, ba«, strojarski rezivnik. ilimtbOthfenaUBi, bie, okrogla lina. 9iuilbpcrle, bie, okrogli biser. 9iiittbfllai), f. 9ionbcl. aiunbrnbntcn, ber, okrogli okvir. Siltnbfafle, bie, stolarska žažica. 9}unbfaule, bie, okrogli steber, f. a. linber. iliuitbfrfiail, bie, ogled, obgled, ozir. itfltltbfdjeibe, bie, okrogla šipa*. 9i U It b f d) i l b, ber, okrogli ščit. !RlIItbfd)tUtr, bie, obšivna vervca. 9iunbfdjretben, f. @irfnlare. Dilinbftaljl, ber, okroglo strugarsko dleto. 9iltnbftcitl, ber, okrogli kamen. 9tUllbitid)el, ber, pečatarsko dletce z o-kroglo ostjo. 9htllbtafcl, bie, okrogla miza; iif^gefell» fct>aft, omizje. SRnitbtempel, ber, rotunda*. 9iltllbtriuil, ber, napitnica; kupica, ki gre okoli po mizi. 9innbura, adv., okoli in okoli, krog in krog, na okoli, vkrog. 9iititbiutg, SRiittbutig, bie, ba« fliftnben, o-krogljenje; fflunbe, runbe gigttt, okroglina, oblina, okroglost, kroglost; bie 9iunbutig gebett, do dobriga izdelati, dodelati in po-polnama narediti, f. a. SltrOllbitCIl. 8titnbttadje, f. 9innbe. 9iuubU)angtg, adj., okrogloličen, okroglih, debelih lic. 9iltllbtt)et(, ba«, kroglo delo; izgledna podoba iz mavca, po kteri se mala, risa. iHuitbttlttm, ber, glista. 9iItItbjirlcl, ber, kolarsko šestilo. 9iunb$itg , ber, okrogla, krožna poteza ali čerta. 91 lt 11 e, tie, runa*, runska čerka (starodan-ska ali starogotska); eili geidjllitteiie« Sferb, SBalladj, kopljenec , rezanec, and) konj fdjled)tweg. 9i«nClt--, ill 3f&g. runski. 9iuneit, v. a., eiit Sferb, skopiti, kopiti, skapljati, rezati. 9iunenfd)rift, bie, runsko pisanje; runske čerke, rune. 9iltticnft0b, ber, runska palica. 9iiuig, (»«alt.), f. 9iingni. 9tltnge, bie, ait eiiiem 1'eitertoagen, ročica (.ttupfe, rtipfe), f. a. fieifte (aui'9iuiinmgen), poln. kfonica. 9inngfd)alc, bie, 9iungfdjiimmcl, 9tuitg= ftod, ber, ta« §olj jiriftfen ben Slabem, worin bie Otlingen fietfen, oplen (audj im Böhm.'). 9illllfc, ter, a učil 9iunfcit, abgef^llitteue« biefe« ^tiict S0rot, bertavs. 9iiuifcl, tie, 9iunfclciibe, bie, rotier äRan» golt, pesa, rudeča pesa; getoč^nli^ler jeboif» nur tie Slrt mit Weißem gleifdje, bela pesa, nad) V. rumena pesa; böhm. burgundska i-epa, poln. burak, rut», sveklovica. 9illllfclriibcil3utftr, ber, pesni euker, cii-ker iz bele pese. 9tun!cn, f. iHuncn. !)iunf Ct, .iKUllfCt, ber, rezar, skapljavec. 9tlinfČ, ber, cmok; »ierfdjrčtiger, grober SDienfd), hrust,, zarobljenec. 9iunlftn, ffd), v. r., stegovati, stezati se. 9iUltf Uli!ti, bie, babšče, babura , babuza, stara baba (ropoti), gerbavs babji. 9iunjd)cn, f. Steuern. 9innft, bie, ta« Söett eine« glufe«, struga, grapa; ein ©d)llitt, Sinfdjnitt, zareza; vrezano ali vsekano znamenje. bie, im ©eftdjte, gerbanec (V.), gerba, bei Gutsm. vrapa, vraska (beibe« a. böhm. neben rasa), nat$ bem Russ., Serb. unb Poln. incrščina, merska; Dtniljeln im Xtl^e, gerbe, gube, f. a. (Jalte; Stuiijeln befomuien, zgerbiti se, zgerbančiti se, ger-bančiti se, f. Stuiljtln. 9!lIIt}ClbInntC, bie, gerbasta cvetka. 9tun3Cll)ailt. tie, nagerbljena koža. 9iUU3Cltg, 9iun}lig, adj., gerbav, zgerban, zgerbljen, gerbančast, nagcrbljen, zgerban-čen , nabran, (nabrane lica), vraskav (JH., böhm.*), vrapast QGutsm. nadj Jarn.)-, runjelig iltadjell, nagerbiti, zgerbiti, ger-biti, nagerbančiti, zgerbančiti, gerbančiti, liadj tem Russ. u. Poln. namerščiti, zmer-ščiti, merščiti, (J>öhm. vraštiti), rillljelig Werben, zgerbiti se, gerbiti se . gerbati se. zgerbančiti se, gerbančiti se; serb. a. mer-goditi se, f. a. Jyflltcn. 9iltu}elutailll, ber, zgerbančen, siten, čme-ren starec, sitnež. 9i IUI J ein, v. a., zgerbiti. gerbiti, f. obeli gtunjelig (madjen); bie ©tiru rnnjeln, čel« namerščiti, namergoditi se (serb.). poln. kozla postavili; zinerdniti se, jezno se narediti; v. n., bie .§aut runjelt im Sllter, koža se gerbi v starosti, f. a. 9iltn$clig (Werben), v. r., fid? rntljtln, zgerbiti se, zgerbančiti se, f. a. galten, 9}ltltjelrfilll)C, bie, zgerbljena gosenica. Slunjelflfilangt, bie, nagerbljena kača. 9iun}tl|lirn, bie, zgerbljeno, nagcrbljeno, nabrano, zgerbančeno čelo. 9iunjelfticntg, adj., gerbastiga, nabraniga čela. 9tltnjelU0ll, adj., močno gerbast, poln gerb in merščin. 9111 p f, ber, poteg, pocuk*, f. a. 9iud; einen {Rupf ti) un, pocukati», ponikniti *; 9tupfe befontmen, zlasan biti. iHltpfe, bie, sknbenje; kodelja prediva. ¡Rupfeit. 9}ltpfeil, v. a., bie £aate, izpuliti, puliti, ro-vati (russ. rvat), pipati, tergati, izdreti, izdirati; bie gebent, oskubsti, skubsti, (russ. ščirat); getupfter Šogel, oskuben ptič j fidj tupfen, lase si puliti, tergati z glave; fo fafji wie eine getupfte ©an« , ves gol; @inen tupfen, nach unb nad) um ba« ©eine brin* gen, koga oskubsti, skubsti, omolsti; iz-molstiiz njega; gut ©enüge tupfen,naskub-sti se; butd) ¡Rupfen befommen, g. 53. ge* bent, naskubsti; alle ®änfe nach bet ¡Reihe tupfen, vse gosi poskubsti. Oíupfen, ba«, skubenje, puljenje. ¡Rupfen, adj., hoden, hodničen; tupfene Seinwaub , hodnik , hodnično platno ; auch bet gladj« h'eJu ^eifšt, hodnik; Slbfall »om 33tedjeln, berači, pl., nach Gutsm. tulova, psina. ¡Rupfet, bet, skubee. SRupfetin, bie, skubica. ¡RupftiOflel, bet, oskubeni ptič. ¡Rupfjange, bie, klešče, b kterimi se kaj ruje, izdira. ¡Rufpe, f. Slalraupe. ¡Uuppig, adj., capinast, capan, stergan, razstergan; ein ruppiger SÖienfch, capin, sterganec; f. a. šhttttptg; ein ruppige« ©e; fd)enf, boren, reven dar; ftdj ruppig betra* gen, skopariti; f. 3iirafeli0, Sniíerifdj. SRuppŽ, bet, ruk*, poteg, popad. iRupreajt, bet, bet .Rned)t ¡Ruprecht,bavbav, s kterim strašijo otroke. ¡Ruprethtíraut, ba«, (Geranium robertia-num), prisadnica, kervavo korenje. ¡Rural, f. ítfnilíd). ¡Rufdj, bet, ločje, bičje fin sploh nizko ger-movje), übet ¡Rufdj unb Sufdj, čez germ in sterm. ¡Rufdie, Oiiifdje, f. Ulnthaum. ¡Rufd)eín, v. »., rovštati, šumeti, rožlati; telebasto, nepremišljeno ravnati. 9i U f d) l i d), adj., telebast, butast. Sliitfe, f. ídrrn, Streit. !RuŽte, bie, mišji tern. ¡Ruft, bet, saje, pl., nad) Gutsm. saja (audj im Serb. u. Russ im Singul. gebt.), unb sajavina, böhm. u. russ. auch kopet; »oli ¡Ruji, f. ¡Rn§i0; att bet ©erfle, snet. ¡Ruft;, in za saje; sajevj černi; ben ¡Rup ähnlich, sajast. ¡Rufartt0, adj., sajast. ¡Rupbaum, f. ¡Rüfter. ¡Rufebraun, adj., cerno rjav, rjav kakor saje; ¡RuPtOUn, ba«, sajava rjavica. ¡Rufhutte, bie, brenta za saje. ¡Riiffel , bet, rivec, rilo (M., fo Wie russ., serb. u. poln.), nad) M. a. herlec, heršel; Slephantentüffei, nach V. unb ben übt. fía». 9R. troba slonova, audj slonov rivec; nie; btig auch M«" ¡Diunbe be« SDienfdjen, gobec, rivec. SRiiften. 1305 SRü ¡Rii ¡Rii ¡Rii ¡Rü C I = , in Sffeg- rivčasti, rivčati. elthen, ba«, rivček, rilce, elbraihe, bet, morski slon. elfifd), bet, riba rivčarica-j-. elflicge, bie, muha rivcarkaf. SRiiffeIforntt0, adj., rivčast, rilast. ¡Riiffelidjt, adj., rivčast, rivcu podoben. ¡Riiffelig, adj., rivčat, z rivcam. ¡Riiffeltafer, bet, (Curculio), nadj V. ba« russ. dolgonosek, štrigovec, poln. wgry-zek; f. a. Sotutoitrm. SRiiffelntauS, bie, rivčaricaf miš. ¡Riifjelmotte, bie, molj rivčart- Diiiffeln, v. n. u. a., z rivcam šavsniti, popasti, zagrabiti; t'. »., im «Sttofj tujfeln, šumatiti po slami. SRuffeltljier, ba«, žival rivčarica-j-, — z rivcam. ¡Rufieu, v. a., osajiti, zasajiti, sajiti, s sajami zamiteati; ein Wenig rupen, posajiti. 9iuf farhe, bie, sajasta barva. SRnpfarhen, adv., sajast, čadast; ein tup; fatbenet Ceh«, čadin, rupfarbene M, čada. SRufjfiifjdjen, f. ¡Ruputte. SRufhiitte, bie, sajarnica. ¡Rufidjt, adj., sajast, sajam podoben. ¡lili f) i 3, adj., sajav , sajnat, s sajami povaljan in umazan; etWa«, .fiUttig; SBetett; ein Otûjliget, korenjak, hrust, terš. iliiiftigfcit, bte, terdnost, overstost, krep-kost; čilost. ïl! tt ft i f (11, adj., kmečk, kmetovsk. Diuftifalrobot, bie, kmetovska tlaka. ¡Hufttjtten, v. n., na kmetih prebivati. 9iuft t j it (it, bie, kmečka zarobljenost. Diiiftfamraet, bie, orožnica, shramba za orožje. iRuftieiter, bie, vozna lojtra», bôhm. re-brina. SKiiftlodj, ba«, luknja v zidu za blazine (ÎJîûjiflange.). SHÙftmciftCr, bet, orožničar. Siiiftnagel, bet, klinec, kakoršne rabijo zidarji pri odrih. SRiiftJJtdt), bet, ettoa orožišče, orožiše, (Gutsm.'). 3i it ft f a a 1, f. Dtiiftfammer. SHiiftftangc, bie, hotijontal an bie 9tûftbâu; nte befeftigte ©tange, blazina (V.), prečni hlod. SRiifttag, bet, in bet fflibet, dan pripravljanja; veliki petek. 9iiiftung, bie, ba« Shïjten, napravljanje, pripravljanje, oroženje; bažjenige, loomit man gerûflet ttitb, orožje, bojna priprava, vojaška oprava, (Gutsm. a. ba« unanneljmbare bôhm. unb poln. zbroja, tootau« feine fflenufcung me» nigjten« eine« bčbmifdjen 9Bčtterbut nodj untet bet 9tiu tljc, je še pod straham (očetovskim), ni še ifflittelffltl. odrastel šibi; et bat ftdj felbft eine Otutlie gebltnben, sam si je nakopal križ, nadlogo na glavo; serb. sam sebi o zlu raditi; SKeptuthe, palica, (10 ali 12 čevljev); bei ben 3agetlt bet ©djlttanj, rep (zlasti lesič-ji); (penis), moški člen, rasti pl.; (clito-ris), šegetavček; (Ritt^e be« ©tiere« , žila; am iHab, f. SHabf^iene; Slaron« gtuthe, Aro-nova palica; an etnem 3iel)brunnen, štanga*, drog; bie ®ffenilinge, bei ben ©djloffern, bem geuet bantit Suft ju madjen, gefrummte tu ferne ©tange , nad) V. kopač , popravljač; an beti fflrucfen, bte langen ¿immerholjer, tnotauf bie Sreltet genagelt luetben, most-nik, itaeihe, f. Sufdart; ®tanerfali. iliiittcn, f. Diuttcin. Siiittcn, ba«, trešlika, merzlica. !)i ii 11 i d), f. glijtjlraut, asafictofeffcr. iRuttftrob, ta«, slama, (f$le$t». im ®e* genfage ju škopa), zmečkana, zmeta slama, nad) M. štiri, pl. ¡Rtjiljinu«, f. Di^mnž. S fl! in t., ju! juhej ! hajsa!, hnja! @ttttl, ber, ber ©orljof, preddvorje; ein ©lag »or ben 3immera eine« £aufe«, Sotljan«, veža, in ©t. a. priklet; im ©toefioerte, zgornja veža; bie glut int ■ijaufe, dvorišče, (im Äüjlenl. borjač); ein gtofje« geräumige« ¿immer, sala* (po/»., russ. u. serb.~), neu izbana, dvorana; in bet 3ufammenfegung al« ©tunbtoott gibt e« tet ©looene häufig mittelft bet gormationženbuug — niča, toeldje tet flo». ©ebeutung te« ©eftimmung«l»orte« angehängt mitb, j. ©. ©allfaal, plesavnica, Süd)etfaal, knjižnica, ®etid)t«faal, sodil-nica, ©peifefaal, obednica, ©etfammlung«* faal, zbornica u. btgl,; greubenfaal, hiša veselja, ©ternenfaal, ozvezdje, zvezde; ehental« füt: §of, fjoftager. ©aatöetfe, tie, strop v sali, ©aaifcnftcr, ta«, okno v sali. S aal frei, (»erait.), f. Saftenfrei, ©aalgefelle, bet, snemač (papirarski delavec, ki v obešavnici razpete pole papir-jeve snemlje.). ©aalntann, (»eralt.), f. §ofmann. Saante, f. ©ante. Saat, bie, bie J&anbtung te« ©üen«, sejanje, sev; ba« junge ©etteibe, setva, setev, set-vina; bte 3eit be« ©äett«, setva, sejatev; gtühfaat, jarina, jara setva; Sffiintetfaat, ozimina, ozimka; bie ©aat fleht fdjön, žita so lepe, lepo kažejo; bie ©aaten, obsejane njive; bet ©ame, seme, semensko žito; fig. sad, plod, seme. @aat = , in 3fgg. namentlich mit grudjtatten, semenski, za seme. Saatbefteltung, bie, setev. SaattlOhne, bie, semenski bob. ©aatenftanb, ber, setev, žita; stern, v kterem so žita. Saattrbfe, bie, semenski grah. ©aatfeli), ba«, žitno polje, setva, obsejano polje. ©aatfmit, bie, semensko žito, žito za setev namenjeno. Saaifnrdjcn, a., ba« legte 9M pflügen »or tem ©äen, orati za setev. Saatfurdjcn, ba«, zadnja oral za setev. Saatgtrfte, bie, semenski ječmen. ©aatgraS, f. Sin&halm, Saatgnrle, bie, kumara za seme. ©na t h afet, bet, semenski oves. ©aathanf, bet, semenska konoplja, seme- nica, černica. ©aat^irfe, bie, navadno proso, ©aathnhn, f. ©radjbogel. ©aatlarbe, f. Šarite, ©aatlorn, ba«, žito za seme. ©aatlröhe, tie, (Corvus frugilegus), poljska vrana čema, navadna vrana, ©aatlani), ba«, polje za setev. Saatlerdje, bte, poljski škerjanec. ©aatting, ber, coli.kaiovje; f.a.©aailjanf, ©aatlinfC, bie, semenska leča. ©aat tO ž, adj., neobsejan; ungefäet toadjs fettb, samoseven, samorastin; al« ^aupttD. samosevec, toeibl. samosevka. ©aatrabe, f. ©aatfräbe. ©aatfee, bet, bie, žitno polje, podobno morju ali jezeru, ki valove žene. ©aatnogel, f. Siegennogel. ©aatroitfe, bie, f. ftnttertmtfe. Saatjett, bie, setev, žitna setev, setva, sejatev; gut ©aatgeit, ob setvi. ©abäiSmnä, bet, üabeizem, zvezdočastje -j-, ©abbat, bet, sabota, nach anb. sobota; bei ben 3uben, šabes, ten ©abbat feiern, böhm. šabesovati. ©abbatet, ber, in ber ©¡bei, f. ffiodientag. ©abbatftait, bie, kristjanska ženska, ki Judam o saboti streže, ©abbatiatjr, ba«, bei bett altenSilben,sedmo leto, sabotno leto, leto pokoja in od-puščenja, odpušenja. ©abbat3=, in 3fgg. sabotni. ©abbatäfdjänber, bet, kdor sabote ne praznuje, oskrunjavec sabote (tudi nedelje), ©abbt, bie, ©eifer, ©peilet, befonbet« bei Äinbetn, slina; SJŽaull»urf«gtii(e, mramor. Sab beb a 11, ©abbelbart, bet, slinec, slinasti človek. Sabbel, f. ©abbe. ©abbelig, adj., slinast, ©abbein, ©abben, ©abbetn, «., geifern ttnb fabbenb leefen, sline cediti; osliniti, za-sliniti, sliniti kaj. Säbel, bet, nadj bem Altsl. unb alt. fl. 3». sablja, nach ber flo». 3lu«fptadje jeboch eher sabla; zakrivljen meč; mit bem ©äbet nie* betmadjen, posabljati, sabljati. @äbel = , in 3fgg. einem ©äbet ähnlich, sab- 1308 ©äbelbein. ©adjgebädjtniß. ljasti; gum Sabe! ge^ñctg, —sablje, —pri sablji U. trgi.; sabeljni. ©dbelbein, ta«, kriva noga, krivenčasta noga; eme Perton mit frumnten SJeitteu, raz-čepernjenec, krivonožec. ©d belile tli ig, adj., krivonog. ©abet bobne, tie, f. ©cbroertboljne. ©abelfifdi, f. ©J)®ertfi|d). ©abElfOtmig, adj., sabljast. SflbCljujj, ter, sabljasta noga, kriva noga, eitt fábelfújjige« Pfert, sabljenog (P.). Sabclgcfflg, ta«, sabeljni roc. @Bl)ClbCUfd)tt(te, tie, kobilica sablja-rica j. Sabclbicb, ter, udar, usek s sabljo, ©abelbflj, ta«, krivine (pri ladijah). ©aocltliltge, tie, klinja* sablje, sabeljna klinja. ©dbettrUttlM, adj., sabljast, kriv, zakrivljen kakor sablja. © d bel It, v. a., sabljati, s sabljo sekati, mahati, f. SJiieberfabeln. ©abelfdjetbe, tie, nožnica za sabljo, sabeljna nožnica. Scibelfd)tt(lbel, ter, sabljasti kljun, krivi kljun. ©abelfcbttabler, bet, ptič sabljekljunec, krivokljunec. ©abclfd)lietbc, bie, ostrina, ostro sablje, © (i b C1 ft t C t dj, ter, udarec s sabljo, ©abeltafdie, tie, sabeljna taška (F.). ©Bbeitbflllttl, bet, (Juniperus sabina), sa-binska brina, rusa. artyš, serb. somina (Mažur., feljlt bet Vuk~). ©0$, (ant Pfluge), f. ©et^. ©fltbbenterfuitg, bie, opomba glede na reč samo (in ne na besedo). ©adjbeiDCiŽ, bet, rečni spriček, dokaz z rečjo (in ne z besedami), ©adlbtenlid), adj; dober v kaki reči. ©Odje, bte, reč (audj poln.), stvar (mebt ®tng, ©efdjčpf); delo, opravilo (®efdjaft); zadeva obet zadevek (9lngelegení)ett); Stteit» fadjen, pravda, pravdna zadeva; Sreigntf, prigodek, zgodek; dim. Sftdjtein, Sa^eU ct>en, rečca, stvarca; unoerridjteter Sadje ju* türffebtett, brez vspeha verniti se, nič ni opravil; prišel je nazaj, pa ni nič opravil; fettter Sadje getotfi fein, svest (nafl«fttf, bte, rečnost, bistvo. @fl«inl)ltlt, ber, zapopadek, obsežek reči. ©fldjfettner, bet, zvedenec, v rečeh znaj-den, ali zveden mož; kdor kaki reči glas ve (fcaf)er im altsl. veglasni) , ettofl au« znavec (seri. znalac.). ©a«fenttetin, bie, zvedenka. ©tt«fenntttifi, Me, umenje, poznanje reči, zvedenost, znajdenost v kaki reči; mit ©a«= fenntnifj Uttfjeilen, soditi kakor zveden mož. ©a«!unbe, bie, f. ©adjTenniiti&. ©adjftttlbig, adj; znajden, zveden v rečeh, (na« bem Altsl. veglasen); bet ©a«= funbige, f. ©a«!tnner. ©ttdjlagc, bie, stan reči; reči, kakor so—. ©Itd)ltet, adj., prazen, suh, kar nima nič v sebi. ©ttdjleett, bie, praznost glede na obsežek. ©Dd)litij, adj., rečen; baS fa«li«e 3te«t, f. ©ndjenre«t; fa«li«eS ®ef«Ie«t in bet @bta«lef)re, srednji spol (au« russ. unb botim. ; im Poln. rodzaj nijaki). @ii«li«!tit, bie, rečnost; srednost; bie ©a«li«feit biefe« ijaupttoorteS geEit baraus IjerBOt, da je to ime srednjiga spola, vidi se—. ©fl«regiftet, baS, kazalo reči, spis, obsežek reči (od kterih se v kaki knjigi govori). ©0«rei«tiltm, bet, obilnost reči, mnogo-ternost. ©d« t, adj., leife, tih, tihoten, lahen, lahan, na« V. lagoden; adv., tiho, lahno, natiha-ma, na lahanem , polahkama , polagama; fa«te treten. lahno, rahlo, na perste stopati, f. Sctfe; langfam, počasen; počasi, počasno, po malem, zlagama; genta«, fanft, mehek; voljno,mehko, rahlo; fa«te!fa«te! le počasi!; bet)Utfam, varno in počasno; fa«te Jlltppen, zaraščene skale v vodi. ©ad)itn, f. SBefanftigcn. ©fldjtljttt, bie, počasnost, rahlost. ©Bdjberftanb, ber, rečni pomenek; f. a. ©adjleimtnif. ©a«bttftiinbig, adj; moder, v reči znajden, zveden, umen; ein ©a«»etftanbiger, znavee, poznavec reči, zvedenec; f. a. ©adilenntr. ©adjberjeidjitiii, f. ©adjregifter. ©adjmalten, f. Serttetetu ©fl«B)fllter, ber, 3lb»ofat, besednik, zagovornik , pravdnik , pravdosrednik f, advokat; Slgent, oskerbnik, opravnik; 53e»o(U ma«tigte, f. biefeS. ©aduoalterarat, ©adnoalterfdjaft, f. fiihreramt. ©a «a o 11, f. §aupttt>ort. SadjttortCtbudj, baS, rečni besednjak ali slovnik. ©ii, bet, n. Gutsm. U. serb. vreča, (altsl. vretište), getooljnl. žakelj *, dim. ©acf«en, vrečica, žakJjič, žakljiček, cucelj,culica; meh ©fltfgcige. 1309 («ig. ©«lau«, Saig); bie £af«e, im Kroat. u. Serb. baS tiirfif«e žep (au« bei Gutsm.), getoóljnl. aržet*, au« torba; Šettelfacf, mav-ha beraška; ©«nappfacf, mavha; ¿eman« ben in ben ©acf ftecfen, koga v mavho v-takniti, vtikati, premagati ga; im ©aci f)a* ben, v pesteh imeti; bet Seutel, mošnja, na« bein Russ. mošna, dim. mošnjica; ebenfo §obenfacf, mošnja, mošnjica; am gi» f«erne$, u. brgl., liomot, ravšelj; feinen ©acf füllen, napokati in najesti se, natla-čiti si želodec; (Setreibe in ben ©acf f«üt* ten, žito v vrečo suti, sipati; ©lien aus bem ©ad, in ben @acf fpielen, delati ž njim kakor svinja z meham , smeti ž njim početi vse po volji; bie Äafce im ©ade lau* fen, kupiti mačko v žaklji (vreči); aus bem ©atfe »erlaufen, okupiti; ju»tel jerteift ben ©acf, preveč še s kruham ni dobro; etwas in einen ló«etigen ©acf f«ütten, vodo z rešetam zajemati; eS geílt SllíeS in fei* nen ©alf, vse je napeljano na njegov dobiček; bett @a fd}neiben, z žago prerezati, prežagati; tudi neka ribška mreža. Sage«. 1311 ©ag titan m, f. Sabenbaum. Sageblatt, ba«, platnica, list, žažni list; žaga. Siigeblod, ber, kerlj (za žaganioe), hlod, žagovec, žagovnik. ©iigebod, ber, koza, kozača. nnb tvetin bie ©age mit einem ®egengetvi. perf.), nad) Gutsm. in ift. (?), fo tvie im Buhm. re-kati, povedati (v. perf. oiine entfpr. impf.), djati (e. perf.. im far t. praet. act.: „djal"; »ergl. hhigegen ba« Praes. in kaj deš? »a« fagfi bu? i»a« meinfibu?), praviti (v. impf. and) AoAm.), govoriti (rebeti), čerhniti (eig. muffen, f. biefe«); l»a« fagfi bu? kaj praviš?; ipfern. ©ofrilcflium, f. tird)enraub. Salttftan, ber, cerkovnik žagradar, duhoven žagradnik, ki ima cerkveno orodje in posodje v skerbi. ©ttftiftn, bie, žagrad, zakristija, ©flfular, adj., stoleten, f. a. SBeltltd). ©atularf eter, bie, stoletna slovesnost, stoletnica. ©itlularifation, bie, bet flioftet, vzetje cerkvenih in zlasti samostanskih ali mni-ških posestev; eine« ®eifllid}en, razduhov-nilo t- ©afulfltifiten, ». a., duhovne, zlasti mni-ške posestva vzeti, v posvetne posestva oberniti; einen ©eifilidjen, (uneigentlicfj ge* fagt), razduhovniti (serb. razpopiti gebraudjl.). ©SinInttt, ba«, stoletje, vek; f. 3ai)rbnn= beti. ©alabiere, f. ©alaifdjiiffel. ©alamanber, ber, f. 9Mdj. ©alamanbereibedjfe, bie, močeradasti kuščer, kušer, kušar. Sfllantonbtthflat, ba«, neka dobra sre- berna ruda v nitih ali vlaknih, ©ttlamtljanbler, ber, salamar. Salami, bie, salama. @alat(ium), ba«, letna plača, f. ©eijrtlt. ©alattren, f. »efolben. Saiat, bet, salata, in ©t. šalata; serb. lo-čika (Cattig); ettoa« al« ©alat effeti, kaj za salato jesti, ©aiatbaum, beutf^er, f. Seenc. Salatbeet, ba«, ©alatbanf, salatna greda, gredica. @alatgabel, ba«, vilice lesene za salato. ©alalgemat^S, ba«, salatno zelišče, ©aiaiianpt, ba«, salatna glava, ©aiatfraut, ba«, salatno zelišče, zeliše, zel ali rastlina, ki se rabi za salato. ©aiatliiffel, bet, žlica za salato. ©alatpflanjc, bie, f. ©alatiraut. ©ttiatf¿jitffel, bie, skleda za salato. ©alatfflurnt, bet, červ salatniki-SalbabCt, bet, kvasilo, kvasač, žverga; Ouatffalber, f. biefe«. ©albabetei, bie, žlobodranje, kvašenje; f. a. Ouatffalfietei, mazarija. Saint. 1313 ©al&flbttn, v. »., kvasiti, žlobodrati, kakor bi otrobe vezal, f. a. DuatffalbCM, mazariti. @aI6e, bie, maža, mazilo. nad) Gutsm. po-maz, maz, (attdj russ.'), žavba*; neka mast za ladije. ©albei, bie, Salbei, (Salvia), žajbelj», bei Gutsm. u. kroat. kadulja, poln. šalvija. ©albeiblatt, ba«, žajbeljnovo pero. ©alfieieffig, bet, žajbeljnov kis ali jesih. ©alfietgtau, adj., rdečkasto siv. ©albeimeibe, f. tampeibe. © 016 en, v. a., pomazati, mazati s kako mažo, z mazilam , pomaziliti, maziliti (Gutsm.) bet ©efalbte, maziljenec; poln. pomazaniec; bie ©efalbte, maziljenka; ben Stein falben, maziliti kamen (z oljem pomazati). ©al6en, ba«, mazanje, maziljenje. ©albenbaum, f. Rappel (f$n>arje). ©albenbereiter, ber, ©albenltiimet, ber, mazilar, mažar. ©albenbiidjfe, bie, pušiea za mazilo, ma-zilnica. ©albenbnftettb, adj. dišeč po mazilih, ©alienftant, ber, mazilarija; vsakoršne mazila skup. ©albenlrömer, f. ©albenbereiter, ©albenfpatel, bet, lopatica za mazila, ©aIber, bet, mazavec, kdor mazili; f. a. ©albei; audj Duadfalber. ©aifietet, bie, maziljenje, mazarija. ©albertn, bie, mazavka. ©älbtufl, ©älbltno, f. ©alraling. ©albnui, f. Se&emutfi. ©alböbl, ba«, mazilno olje, olje za maziljenje duhovnih, kraljev i. t. d. namenjeno; sveto olje. ©albfinbe, bie, mazavnica. ©albung, bie, mazanje, maziljenje; mit Salbung ptebigen, pridigati živo, da v serce gre, f. a. Stbauuufl. ©albnngžreid), ©albunflžtooll, f .(Srbaulitfi. ©albttbudj,ba«, plačilne bukve, pobotnica f. ©aibiren, v. n. u. «., abfdjliejjen, rajtengo ali številbo skleniti, sklepati; begaben, plačati , plačevati. ©ttlbO, bet, sklep računa; Ueberf^ujj, ostanek na dolg, ki se pokaže po sklenjenem računu; in ©albo bleiben, ostati na dolg; Služgleidjmtg, f. biefe«; per Saldo, za po-bot, za izravnanje. ©Ölen, v. a ., umazati. ©ölenholä, f. Slbmrfäe. ©alefjrourjel,f. tnabenlrant, ©tenbeltourj. ©albuitb, f. ©eeljunb. Saline, bie, solina (VJ, soline pl., sola- rija, f. a. ©aljttetl. ©aitntninfpeciot, bet,solinskinadglednik. © al in t f (S), adj., solinsk. ©aliter, bet, f. ©alpeter. ©alibation, f. ©peicbelflufj. ©alle, bie, ©ale, f. ©abtoeibe. ©alnt, bet, f. Sad)Ž; nedorasli losos, losos v spomladi in po leti; podolgasti kos kositra; für pfalm, f. biefe«; einen langen ©alnt m a eben, dolgo žvečiti in kvasiti od česa. 1314 ©olmforetie. ©almforelle, f. SadjgforeHe. ©almial, bet, (Sal ammoniacnm), salmjak (aud) bohm. U. poln.'), nadj Gutsm. amo-njakova sol. russ. nasatyr. ©almiafbefd)lag, ber, salmjakova skorja, ©allttiaigeift, ber, salmjakoveo. © tt l m 101 f 01 j, ba«, salmjakova (lugasta) sol. ©fllntling, ber, klinček, klinek; (Šalmo sal-velinus L.), nad) Gutsm. zlatovčica; enoletni losos. © 010 nt 0, Salamon; eiit toafiret ©alomo, pre- moder; pravi Salomon, ©alontonifi, adj., Salamonov. ©OlOH, ber, salon*, f. ©(Nil, (shajavnica pri veliki gospodi). ©alope, f. Unreinlidj; ©flip t ter, ber, (Nitrum), solitar, gen. so- litra; russ. selitra. ©fllpeter = , in 3f$g. solitrov, soliterni. ©ttlpeterer&e, bie, solitrova, soli terna zemlja. ©fllpeterftfl#, ber, perhnjenje zidovja. ©dip eter se t ft, f. ©iilpcterfimrc. ©fllpeterljittte, bie, solitrarnica. soliter-nioa. ©alpetcridjt, adj., solitrast. ©fllpeterig, adj., solitrav. soliternat. ©flipcterlauge, bie, solitrov lug. ©fllpcterluft, bie, soliternati zrak. ©fllpetcrffluer, adj., soliterno kisel, ©fllpeterfiiure, bie, soliterna kislina, zjed-niea. ©fllpetetfdlflum, bet, solitrova pena. ©fllpeterfdjloefel, ber, soliterno žeplo. ©fllptterfte&er, ber, solitrar (Gutsm.). ©flip eter jicberet, bie, solitrarija; f. a. ©fllpeterptte. ©alpeterftoff, ber, solitrovina, f. a. ©tilf= ftoff. ©fllpetetttflffer, ba«, voda soliternica. ©olpetridjt, ©nlpetrig, f. ©alpetetid)t, ©fllpeterig. ©fllfe, bie, bie Xunfe, omaka, pomaka (slana ali kisla.). ©O If t It, pl., (in bet Sibel, 2. SKof. 12, 8.), poljske zelišča, zeliša. ©alfeubom, bet, češminj.e, češmilje, češ- miij, f. Serberiž. ©fllfentraut, f. Snoblaudjtraut, (Erysimum allaria), gojzdni česnik. ©fllfenfpeife, bie, jed s kislo omako. ©alter, f. Sfalter. ©altling, f. ©aljgraž. ©altling, bet, ©auetambfet, kislica. Salto mortale, smertno nevarni skok. ©alutatio n, bie , pozdrav, pozdravljenje, češčenje , češenje , pozdravljanje (mašni-kove besede: Gospod z vami); streljanje na čast. ©Ollttiren, v. n. U. a., pozdraviti, pozdravljati (zlasti od vojakov, s pašo, sabljo ali banderam, ravno tako s strelam iz kanon), streljati na čast, russ. otdat čest ~ čast dati, skazati komu. Sanation, f.Sertijci&igung,ajewaljrung. ©aljbutter. ©albationSfdjrift, f. SBiit&eibigimgi< fdjrift. Salva venia, brez zamere, s slovesam. ©fllbe, bie, Sibfenetung mefjrerer geuetge* roe&te auf einmal, strel (zlasti hkrati iz več puš ali iz več kanon). pozdravni strel, pozdrav s strelam; eine ©al»e geben, ustreliti iz vseh puš. ©oloegarbe, f. ©auPegorbe, ©id)erljeitž= toadje. ©fllbtren, v. a. n. r., rešiti, oteti, (beibei v. perf.), braniti.hranitikaj.se; pobegniti. Salvo, in ©atoo fein, na varnem biti. Salvo meliori, s prideržkam boljšiga (raz- sodka, pomočka i. t.). Salvo titnlo, (S. T.), brez prikrate za- stran naslova. Salvus conductus, varni sprevod, ©fllj, ba«, sol; fefie ©alge, sterjene soli; $u> plifatfalj, prežigana , dvakrat žgana sol; ftnjiige ©alge, tekoče soli; englifdje« ©alg, bomifae« ©alg, f. SBitterfalj; gefotten ©alg obet 3iinbfalj, kuhana sol, nadj bem Poln. varjenka; ©alj nnb 33rot , kruh s soljo; kruha in soli; gieb mit ©fllj, daj mi soli; Soifttlj, ©eefalj, SKeerfalj, morska sol; ©teinffllj, kamnena sol, nadj Gutsm. oger-ska sol; ©alj graben, sol kopati; ©alj fte* ben, sol kuhati ali variti; in ©alj legen, f. (Sinfaljen, Sofetn; mit ©alj murgen, oso-liti, soliti; gleifdj in ba« ©alj Ijauen, meso (sesekano) vsoliti, nasoliti; Sinen bei 3e--manb in ©alj Ijauen, očerniti, obrekovati koga; fig. sol, f. a. SBitj; enete flftebe fei mit ©alj gettmtjet, vaše govorjenje bodi g soljo osoljeno; bet Jpieb iji au« bem ©alge, skli, peče. ©alj--, in 3ffcg. solni, solnati; gefaljen, eiiu gefaljen, slani, vsoljeni. ©fltjabgabe, bie, davščina solna, solninaf. ©aljaber, bte, solna žila. ©aljahnlith, adj.,v solnast; falja^ntic^et ©tein, £aloib, nad} Sul. pasol f. ©aljamt, ba«, solni ured, (solnijaf). ©alj ar ti g, adj; solnast. ©aljbeflmte, bet, solni urednik, ©aljbereiter, bet, ©aljatbeiter,šolar, soi-nar. ©aljbereitung, bie, delanje soli, solna-rija obet solarija, solarjenje (and) ©alj: Ijanbel). ©aljberg, bet, solna gora, solnata, gora, solni hrib. ©aljbergtoeri, ba«, f. ©atggrube. ©aljbinfe, f. ©aljgraž. ©aljblunten, pl., solni cvet. ©aljbOljnen, pl., vsoljeni bob. ©flljbrobetn, ber, solni hlap. ©aljbriiS e, bie, slanamurja (V.), solamurja, russ., bohm. u. poln. razsol, (n. Gutsm. solna vlaga), ©fltjbrnnnen, bet, solni ali slani studenec, slatina. ©aljbitfie, f. ©aljbereiter. ©aljbiid)fe, bie, solnica. ©tttjbntter, bie, slano maslo. ©aljbebit. SßljbeSii, ber, prodaja(nje) sol!, ©uljifrfction, bte, solno ravnavstvof. ©flljen, a., osoliti. soliti; ein toenig fot» gen, posoliti; ju »iel faljen, presoliti; pre-galjati; ju feilt gefaljjen, preslan, presoljen; gefabelt, slan ; bie jjtebe jtitb gefaljett, u-darci skle, peko, igo; »Ott SBaaren, gefal= jen, presneto drag; zasoliti ceno. ©Bij en, ba«, soljenje, solilo. ©Oljen, adj., slan. Sttljerbe, bie, solna zemlja, slana perst. ©aljfflf, ba«, ©aljfafšdjen, solnica; nadj Gutsm. a. solenka, bei M. solnjak; ein große« gaj? ©alg aufjubetoafjren , sod , be-ček za sol, solni; (vulg.) očesna jamica pri konjih, ©aljfifd), ber, slana riba. ©Bljflnt, bie, slana voda, morje, ©aljfubte, bie, solna vožnja, voz soli. ©aljfiibrer, ber, solni voznik, ©fll jfiittcrimg, bie, dajanje ali pokladanje soli živini; lizanje soli. ©BljBBft, bet, kdor od koga soli kupuje. ©Bij gefäll, ba« , solni dohodki. ©aljgetfl, f. ©aljfäure. ©Bljgenoft, bet, deležnik soline. SaljgetDcrf, f. ©flljgenof. ©flljgtBŽ, ba«, (Triglochin), soluičica (nach bem Böhm.). ©flljgtube, bie, solna jama, solna ruda, solina, mesto, kjer sol kopljejo, poln. ko-palnia soli, solna gora. ©flljgnrie, bie, vsoljena kumara. ©flljSaltig, adj., solnat. ©flljbanbel, ber, solnarija, solnarstvo. sol-narjenje , 6olarija, kupčija s soljo; ©alg» Ijanbel betretbeit, kupčevati s soljo, solnariti. © al j I) a II b let, bet, solnar ober solar, solni kupčevavec; kdor kupčuje s soljo, ©aljbünblertn, bie, solnarica, solarica. ©al3bartng, bet, slanik. ©flljbaUŽ, ba«, solarnica; solna zaloga; f. a. ©algami, ©aljbedjt, ber, vsoljena, razsoljena, slana ščuka. ©aljidjt, adj., slankast (K), solnast, kar ima slast po soli. ©al ji g, adj., gefallen, slan; »iel ©alj ent* baltenb, solnat; faljiget ©ejctymacf, slast po soli, nad) Gutsm. elanota. ©aljigfett, bte, slanost; solnatost. ©aljfaffe, bie, solnijska dnarnicaf. ©aljlaften, ber, solnjek (omara), solnjak; f. a. ©nljbanbel. ©aljiamer, f. ©aljfiiljm. ©aljiloft, ber, kepa, gruda soli. ©aljilumflen, f. ©aljilojj. ©aljlnafliie, ber, solokop (poln.), f. a. ©aljfieber. ©aljlnecbt, f. ©aljbereiter. ©aljlDtb, bet, solinski jerbas, koš. ©aljtorn, ba«, zerno soli, drobtina soli. ©aljlBlbc, bie, bie £utte, $fannjlitte, koča, v kteri sol kuhajo, nad) V. solna kuhinja, russ. n. böhm. solovarnja. ©aljlram, f. ©aljbanbel u. f. f. ©aljberfanf. 1315 ©aljlraut, ba«, (Salsola), slana trava, nad) bem Russ. u. Poln. soljanka. ©aljlrtbŽ, ber, v slani vodi kuhani rak. ©aljlriftall, bet, solni kristal ali ledec. ©aljfndjen, bet, kolač potresen s soljo, ©aljlabcn, ber, prodajavnica soli, solarnica. ©aljlafe, bie, f. ©aljbrUbe. ©aljlede, bie, im 3agbtt>efen, mesto, kjer se sol potresa živalim, lizalica, nad) V. solna (?). ©aljltlfcn, ba«, lizanje soli. ©aljtnann, f. ©aljbanbler. ©aljmarlt, bet, solni terg. ©nljmaft, ba«, solna mera, mera za sol. ©alsmeer, ba«, slano morje, ©aljtneffer, ber, meric, ki meri sol. ©aljtnefle, f. ©nljfaf?. ©aljtnonopol, ba«, samoprodaja soli. ©alitniiblc, bie, mlin za kamneno sol. ©aljnatter, bie, neka kača v kaspijskem morji. ©aljnieberlage, bie, solna zaloga, solarnica. ©aljorbnung, bi e, postava za sol. ©aljpatbt, ber, štant ali zakup solnin(e). ©aljpfannc, bie, solna ponev, ©aljpfennig, f. ©aljabgabe. ©aljbflanje, bie, solna, slana rastlina, ©aljbreiž, bet, cena, kup soli. ©aljprobe, bie, poskušnja, proba soli. ©aljimnge, bie, nad) bem Poln. bobovnica navadna. ©aljguelle, bie, slani studenec, slatina, ©aljrinbe, bie, solna skorja, ©aljfaner, adj., solnokisel. ©alj fön le, bie, in ber Sibel, solnati steber, russ. stolp slanyj. ©aljfäure, bie, solna kislina, ©aljfdjani, bet, solarija, prodaja soli na drobno. ©aljfdjanfel, bie, solarska lopata, ©aljfdjaum, bet, slana, morska pena. ©aljftbeni, ber, solar ali solnar, ki sol prodaja na drobno, ©aljfd)iff, ba«, ladija s soljo naložena. ©aljfr., unb Dberft. nidjt: živavca), semenica. ©amentragenb, adj., semensk, semenast. ©amenträger, ber, semenonosecf, f. a. grndjtboben. ©amenberjeidintß, ba«, kazalo razniga semenja. ©amenjapf en, bet, češarek, storž, ©amenjmiebel, bie, čebula za seme; Srak jttriebel, čebulek. ©iinterei, bie, semena, pl., semenje (coli.). ©ämereiljanbel, bet, kupčija z mnogo- verstnim semenjem, semenarija. ©amig, in 3f|g. —semenat. ©ittnifdj, adj., irhast, jirhast (audj poln. u. bölirn. neben zamšovy); famifdje« Sebet, jirh, irh, jirhovina, irhovina, irhasto usnje, (russ. zamša, serb. lutak); f. a. JJettgar. ©ätttifdjserber, bet, irhar, jirhar. ©öntifdjgerberet, bie, jirharija, irharija, irharstvo, strojenje na irh. ©ontloft, bie, hrana iz svojih pridelkov (in ne kupovana). ©amlrant, f. ©amenlrant. ©antmelbar. ©ammeibar, adj., zbirljiv, zbirčen. ©ammelbtob, baä, nabrani, priberačeni kruh. ©atnmelbnd}, ba«, (Collectuarium), zapiski pl„ zapisne bukve. (Sammelet, bie, bernjavsanje. ©ammelfletS, bet, pridnost v nabiranji, nabirljivost. ©ammetglaö, ba«, Gollecti»gla«, zbiravno steklo. ©ammelflrube, bie, be« ffliüljtwaffer«, in ©t. steska. ©ammetljttUŽ, baž, nabiralisče, nabirališe. ©ammeltflften, ber, omara, vkterosena-bii ane reči devajo; bei SDMfllen, steska (an* geblt« in ©t.), stok vode, vodnjak, ©ammelforn, baž, birno žito, žitna bira; nabrano žito. ©ammellinfe, bie, zbiravna leča. Sammeln, v. a. U. r., brati (v. impf.), nabrati, nabirati, zbrati, zbirati (altsl. s'bi-rati) , pobrati, pobirati, f«on bei V. au« skupiti, skupljati (ntel)t kroat., wie au« kupiti al« t?, impf.); Sitnen unter bem Sau* me fammeln, pobrati, pobirati; wie »iele Sitnen Ijafl bu gefammelt? koliko hrušk si nabral?; ¿onig fammeln, (j. S. »Ott Sie* neu), med nabrati, nabirati, znašati; Se* merfungen fammeln, zbirati, nabirati, zapisovati opombe; ©tetne »om Slcfet fammeln, trebiti njivo, kamenje v grobljo zbirati; »ieie Äenntniffe fammeln, mnogo naučiti se, zadobiti si znanosti; ein §eet fammeln, vojsko spraviti na nogo, zbrati, zbirati; für ernten, f. tiefes; ba« ^Baffer fammelt ft«, voda se zbira, steka; f. a. Slnhänfen; ft« fammeln, zbrati %e, zbirati se, shajati se, skupiti, skupljati se; bie Stil« fammelt ft« int Sittet, pribira se mleko v vimenu; feine ©ebanlen fammeln, svoje misli zbrati, zbirati; ft« fammeln, ft« faffen, prebrati se, k sebi priti; alle Gräfte fammeln, moč povzeti, povzemati (si); neue Äräfte fammeln, okrevati, popraviti se, o-pomoči se, zmagati se; Siebten fammellt, lavkati; ba« ©etteibe fammeln, spraviti, spravljati žito; et fammelte alte um ft«, ju feinet pattljei, vse je na se, na svojo stran spravil, pripravil; junt ©efammetten fant* mein, pribrati, dobrati; betteln, brati, ber-njati, bernjavsati; to o ein Sla« ifl, ba fam* mein fi« bie Slbler, kjer je merha, ondi se zbirajo postojne; e« fammete ft« ba« 2S3affet unter bem Gimmel an befonbere Detter, zbero naj se vode, ki so pod nebam, v poseben kraj; Gollecte fammeln, biro jemati; ®e* meinbebeiträge fammeln, sklad pobirati, v sklad brati; i) a ji bu no« nt«t genug ge= famntelt? ali se še nisi nabral ? Sammeln, ba«, branje, nabiranje, zbiranje, pobiranje. Sammelname, f. ©arameHnort. ' ©amntelorben, f. Söettelorben. ©ammelort, bet, be« äBaffer«, stok. ©antrnelpla^, bet, shajališče, ehajališe, @ammetf«tt)at5. 1317 zbirališče, zbirališe; bie §aubtflabt tourbe jum ©antrnelplajse bet Stuppeu gema«t, vojaki so se (po povelji) zbirali v poglav-nem mestu; (untet fteieut £tmmel, na« V. triše ?). ©autmeltoein, bet, birno vino, (n. Zalok. naberin.). © a m m e t ffl e r l, ba«, (f«erjt». ©ammelfurium), nabirki, pl., nabirnina, zmes, na« bem Russ. vsaka vsačina; f. a. gompilation. ©ammelroort, ba«, (nomen collectivum), zborno ime. ©ammelmbrtli«, adj., zboren, ©ammet, ba«, (na« Slbelung au« bent Gr. ¿ŠauiTog — fe««fabtg) , geto. žamet, kroat. baršun (bei Gutsm. irttlj. baržun, »ermutlj* It« au« bent magyar. barsony), bolim. u. poln. aksamit, serb. kadifa*; gef«otenet ©ammet, gladki žamet; (»etgl. ba« flo». ©pt. pamet je boljši kakor žamet), ©ammet*, in Sffcg. »on ©ammet, žametov, ^ žametni; f. a. ©ammetattifl. ©ammetartig, adj., žametast; kakor žamet, ©ammetbanb, ba«, žametasti trak. ©ammetblume, bie, žametasta, kakor žamet voljna cvetlica; f. a. SDiafjlicbe; (Ta-getes patula), žametnik; Slmarant, ljubez-nica. ©ammetborte, bie, žametov pasec, žame- tova p o rta*. © tt m in e t b ii t ft e, bie, ščetka, šetka za žamet, ©ammetbetfe, bie, žametna odeja, ©ammeten, ©ammten, adj., žametov, žameten (Gutsm.); voljan, mehak, nežen, kakor žamet, ©ammetente, bie, rjava morska raca. ©ammetcrbe, f. £alf. ©ammeterj, ba«, lasasta ruda. ©ammetfabril, bie, žametova fabrika. ©ammetgtOŽ, ba«, žametasta trava. ©ammetijaft, f. ©ammetattifl. ©ammethofe, bie, žametove hlače; fig. hlačati petelin. ©ammetl)iihn«en, f. SffiafferraHe. ©a m meti) nt, bet, žametov, žametni klobuk, (klobuk žametnik). ©ammettafjfje, bie, žametova kapa. ©antmetfleib, ba«, žametovo, žametno oblačilo. ©ammetlebet, ba«, usnje voljno kakor žamet. ©ammetma«er, f. ©ammetroeber. ©ammetmeffer, ba«, nož za žamet, ža-metarski nož. ©ammetmilbe, f. Stbmilbe. ©OmutCttttOOŽ, ba«, žametasti mah. ©ammetnetie, bie, žametnikf (klinček). ©ammetpappel, f. faw>elrofe; rumeni slez. ©antmetrafeit, bet, rušina (mehka) kakor žamet, ©ammetrofe, bie, žametasta roža. ©amntetf«nh, bet, žametov čevelj. ©ammctf«inat3, adj., žametnočern, čem kakor žamet. 1318 ©ummetftaljl. ©anb&iftel. SammctftaijI, bet, žametarske statve, ©ammcttlld), ba«, sukno kakor žamet, ©ammetberbramnng, bie, žametni obrob , obšiv. ©ammctbogcl, bet, metulj žametnikf, (žametnokrilec -j-). Satnrtteitoe&er, ber, žametar, tkavec žameta. ©nmjnettteberei, bte, ettoa žametarstvo, žametarija, tkanje žameta; bte Sfierfflatte, žametarnica. ©aittmettBebCrin, bte, žametarica. S a IU tlt e t tU C t dj, adj., voljin kakor (kot) žamet, mehek kakor žamet, ©ammdtoetdje, bte, žametova voljnota, voljnost, mehkost. ©ammtcr, bet, nabiraveo, pobiraveo, in St. berih, zbiravec, (nidjt izbiravec fonbetn fiatt be« altsl. s'biratelj); »eradjtl. bernjač, ber-njavec, bernjavs; citt fleipiget Sammiet »on Stntiguitaten fein, pridno nabirati starine. Saittmlerttt, bie, nabiravka, pobiravka, zbi-ravka; »erddjtl. bernjavka, bernjavslja, ber-njotlja (itf.); Saiumterin fein, nabirati. SantUtlnng, bie, baž Sanimeln, nabiranje, zbiranje, bira, branje; »eta$tl. bernja;bte SNenge bet jufammengebta<$ten £>tnge, nabor, nabira, audj zbirka (JU., bohm. u. serb.); eine Sammlutig fut bie Slrmen »eranjlalten, zbirati, brati, pobirati (po hišah) dnarje za uboge, biro napraviti; v sklad brati; eitte Satnmiung »on SHunjen, nad) V. nabor denarjev, au$ zbirka dnarjev ali penezov; fut SBerfamntlung, shod, zbor; f. a. Kotlecte, ®autntlltttgecflf)"c, bie, skladna, nabirna dnarniea. ©antmlungSglaS, f. SamntelglaS. Sottttttlltttgžott, bet, zbirališče, zbira- liše, shajališče, shajališe. ©flmtttlunggputtcl, bet, zbirališče, zbi-rališe, zbiravnikf. ©amrat, adv., in«gefammt, vse vkup, vse skup, vse splaz; famtnt unb fonber«, vsi skup, serb. svikolici; (bet M. vsaki mnogi); praep. fammt einent, s kom red (V.), s kom vred, s kom; ®ott Ijat mt«, ba »it tobt toarett in Siinben, fammt (Sljtiflo teben« big gemadjt unb (jat itn ž fammt itjm aufet» luecfet, Bog nas je, ko smo bili mertvi zavoljo grehov, oživil s Kristusam vred in nas je obudil ž njim vred; f. a. 9JZitj©e= fnmiltt unb bte Sufammenfefcungen. Sinit llltlid), adj., vsečihern, vselehern, vsi, vsi skup, serb. vaskolik; bie fammtli^e gamilie, vsa rodovina, kar je je. Sammtmad)t, f. ©efammtmadjt. Sammtregiernttg, bie, vkupna vlada. © a ttt m t f d) c i f i, u. f. f., f. ©efamnttft&rift. Santžtag, bet, nadj bem Altsl., fo toie afien leb. fla». iii. sobota (attdj bei IH), ttt 5Jt. gete. sabota. ©amžtiigig, adj., soboten. Sam Ž t lig It d), adv., vsako soboto. Sanct, adj., (St.), eig. svet; bet Crt«na« men meifien« šent bei Sauct Safob, pri Sentjakopn, au$ pri svetem (sv.) Jakopa; Sauct Sett, Šembid (sv. Vid). ©anctifieatiou, Sanctificirung, f.Heilig» ^ fprcdjnng. ©aitclificitctt, v. a., posvetiti, posvečevati; f. a. heilig fptedjeii. S (t uct ion, bie, vladarska poterdba, zako-nitev , zakonilof, (nadj V. zakonjavat); bie Sanction erretten, f. Sanctioniren. Soitcliottirctt, v. a., poterditi, poterje-vati, (poterdovati), uzakoniti, zakoniti f; kaki postavi dati veljavo z razglašam kazni, prestopnikam odmerjene. Sanctuarium, baž, svetišče; f. a. Jtrdjit. Sani, bet, pesek; feinet Sanb, svišč, sviž, sipa; f. a. gflngfanb, Sitž; grauet Sanb, reženjak; ntaniUid)et Sanb, prod z ilovico; toeibltdjet Sanb, mlevka zdrobljiva; mit Jtiefelfteinen gemengter, kremenčav pesek; afdjfarbiger, pepelnak; hčdjften« bi« jut 8in« fengtčpe grop, ušivec; mit Äalfflein »et« mengt, brusnjak; bet SBilbiing, divjak; Sanb graben, pesek kopati; ibret ftnb teie Sanb am SDteere, jih je kakor listja in trave; für Sanbteüfle, f. biefe«; auf Sanb bauen , na pesek zidati, staviti; bet ben Sdjmieben ba« @ifen bamit ju fanben, varež (K); 3ematib Sanb in bie Slugen ftreuen, koga slepiti, ma-miti, nad) bem Poln. komu oči zamjiliti; Sanb ober ®rie«, med., kamen. Sanb«, in 3ffc9-peščeni, pešeni; bent Sanbe äfjnlidj, peskast (V.), peščenast, pešenast. Sanbaat, ber, (Ammodytes), nad) bem Poln. ogor pesečnik, russ. peskoroj; aud) für Sanber, f. biefe«. ©anbacfet, bet, peščena, pešena njiva. Sttnbalt, bie, sandalja, čevelj na stogljej. Sattbnllcc, bie, peščene, s peškam posute drevesne ulice, nad) V. pešeno hodiše. ©anbaradj, Sanbracfi, ©anbracf, ba«, san-daraka, brinova smola; f. a. Sicncnbtot. San&art, bet, f. Sanber. Sanbartig, adj., peščenast, pešenast, pe-skovit (bohm.). ©anbanfter, bie, ostriga peščenieaf. Sanbbab, ba«, peščena kopel, pokladanje bolniga uda v gorak pesek. Sanbbanf, bie, im iDieere, glupe, prod, sipa, sipina,melina, klečet (Pol.), russ. melj-i; im Sergbaue, pesek, peščena lega, peščeni sklad; auf eine SanbbanE geraten, obsedeti, obti-čati, nasesti. Sanbbeere, f. Sarentraube. Sanbberg, bet, (grič ali hrib) peščenik, pešenik, melnik, peščena gora. SanbbObeit, ber, peščeni, pešeni svet, zemlja peščenica, pešenica, peščene tla, pešče-nina, svižnica. SanbbOOt, ba«, ladija za pesek. SanbbörS, f. Sanber. Sanbbrud), bet, tako zlomljena noga, da je kost zdrobljena v pesek. Sanirbiidjfe, bie, na$ bem Russ., Poln. vi. Böhm, pesečnica, sipnica, na$ Gutsm. pe-skovnica, peščnica (Pot.). Sunitiiftel, bie, f. gierroura. ©anbbont. ©anbborn, bet, (Hippophae rhamnoidcs), peščeni tern (russ.), böhm. zluty zob. ©anbbürrleiie, bie, merlič v pesku posušen, peščena mumija, ©flltbcl, bet, ©anbclholj, bas, sandalno drevo, sandal, sandalovina; f. a. SBtaftliCn-holj; les višnjeviga behena. ©anben, v. «•, S peškam potresti, potre-sati, postiti, posipati, sipati; Bei ben St^mie* ben ba« glübenbe Sifen fattben, z varežem železo potresti obet potrositi, potresati. ©anbei, bet, (Perca lucioperca), natty bem Rust. u. Poln. sodak obet sodač, nadj Stil. serb. smudj. ©anbfaß, ba«, sod sa pesek; f. a. ©anb= biidife. ganbfelb, ba«, peščeno polje, f. a. ©anb* boben. ©anbfennid), f. Siefdjgraž. ©anbfifd), f. ©anbaal. ©anbflob, bet, bolha peščenicaf. Sanbfotnt, bie, peščeni kalup. Sanbfnhte, bie, vožnja, voz, peljaj peska. ©anbgalle, f. (Srbgalie. ©anbgang, bet, peščena žila. ©anbgegenb, bie, peščeni kraj. ©anbgriiber, bet, kopač, ki pesek koplje. ©anbgra§, f. §triengraž. ©anbgrie«, f. ©ricž. ©anbgtube, bie, jama, kjer se pesek koplje , peščena jama. ©anbgtnnb, bet, peščeno dno; f. a. ©anS* boben. ©anbgufi, bet, zlivanje v peščeni kalup, v peščene forme, ©anbgnt, ba«, naj nižji tobakove peresa, ©anbbafet, bet, ovsir (bohm.'), černioves. ©aitbbafe, bet, Setgijafe, beli, planinski zajic; itn Jtegelfpiel, einen ©anbljafen ma* djen, napčno vreči. ©anböget, f. ©anb^oeft. ©anbljaufen, bet, kup peska, ©anbljirfd), bet, jelen, ki biva v pešče-ninah. ©anbljorjl, bet, gomila peska, peščeni griček, f. a. ©anbbanl. ©anbbiigel, bet, peščeni grič. ©anbljuljn, f. ©anbliiufer. ©anbig, adj., peščen, pešen, (im Altsl. pes'can), nad) M. pešnat, b. i. peščnat, nadj bent Böhm, pesečnat; fanbiget Soben, f. ©anbboben. ©anbtlj, f. ©anbaal. ©anbtnfel, bie, peščeni otok. ©anblafer, bet, peščeni hrošč, ©anblarner, bet, kdor pesek vo*i. Sanblartoffel, bie, krompir, ki raste v peščenioi, pešeniei. ©anblaften, bet, truga» za pesek, ©anbilinge, f. ©anbborft. ©anbftoft, bet, peščena gleba; (med.) o- teklo mode. ©anbtnoblaui, ber, peščeni česnik. ©anblolždjcn, f. Siifigtag. ©aitblom, ba«, zerno peska, peščeno zerno, ©anbftmtii. 1819 peseček, nad) M. a. ba« russ. peščinka; rež, ki raste v peščenici. ©anbfraul, ba«, (Arenaria), peščena trava, peskovec (poln.). ©anbfrebž, f. Snnblteb«. ©anblreffe, f. ©riinbling. ©alibi rtcdjtr, bet, nek strupen modras, ki se v pesek žariva, ©anblndien, bet, neka rahla ali drobeča ©anblanb, ba«, f. ©attbboben. ©an bi and), f. ©anblnoblaud). ©anblitttfer, bet, (Glareola), n. V. tekca, 6. Jan. tekica; f. a. iiöafierfrfjucpfc, Stranb= liiufcr; fo wie ©anbnbr. ©anblaffiine, bie, peščeni plaz, melina, ki se uterga. ©anbliefiigtaS, ba«, pasji rep peščeni, ©anblilie, bie, kosmavec. ©anbitnbt, bie, kamnena lipa. ©Oltblöffel, ber, žlica za potresanje va-reža. ©anbntann, bet, peSkar, kdor pesek vozi, prodaja; fcfyerj». füt ©djlaf, spanje, dremež; bet ©anbntann fommt, zaspanec je tu. ©anbnteer, bet, nepregledna peščenina, peščeno morje, ©anbmergcl, ber, lapor s peškam, ©attbntohn, bet, poljski mak. ©aitbntnmte, f. ©anbbiirrleidje. ©anbnatter, f. ©anbfrtttber. ©aitbnelle, bie, pečnik (Ravn.). ©anbpfanne, bie, kerznarska ponev za pesek. ©aitbpfetfer, bet, dolarček (belkasti); f. SBafferfdjnepfe. ©anbplnn, bet, bojišče s peškam posuto, ©anblpulbet, ba«, prašek zoper kamen, ©anbrai, f. ©anbarad). ©anbrab, ba«, kolo, ki pesek zajema in vzdiguje. © an b reff, ©anbrtff, f. ©anbbanl. ©attbregen, bet, pesek, ki pada na tla kakor dež; peščeni dež. ©anbregerletn, f. ©anbliiufer. ©anb reiter, bet, fdjetjlt). raz konja ver- ženi jezdec, ©anbriebgraž, ba«, (Carexarenaria), peščeni, pešeni viš, šar, (russ. peščanaja o-soka); (Carex acuta), rudnica, rudna, ©anbriefe, bie, melnik (F.), melina. ©anb t Olfen, bet, rež, ki raste na pčšče-nih tleh. ©anbrobr, ba«, peščeninski terst. ©anbrnlrpflanae, bie, f. 3töngling8= blurne. ©anbfatf, bet, vreča peska ali za pesek. ©anbfiter, f. ©anbntann. ©anb djaitfel, bie, lopata za pesek. ©anbfdjelle, f. ©anbbtud). ©anb a 1 b t, bie, (Hirundo riparia), bre-gulja, russ. striž. ©anbjegge, f. ©anbriebgraS. ©anbftaub, ber, prašni pesek. 1320 Sanbftein. © an b [teilt, bet, peščenik, pešenik, peščeni kamen. ©anbfteingrube, bie, jama, kjer peščeni kamen lomijo ali kopljejo, ©anbfttede, bie, peščenina, peščeni kraj. ©anbtorf, bet, šota s peškam zmešana, ©anbtocie, bie, kerhka, drobeča torta. Sanbtrefpe, bie, glistnik; f. a. 2>aitrežf)e. ©anbufer, bai, peščeni, pešenibreg, prod. Sanbuljr, bie, peščena, pešena ura, n. V. smertna ura, hišna ura, böhm. sipaci ho-dinky sipna ura). Soubbotl, adj., peskovnat, peščnat, zelo peščen, pešen, kjer je vse polno peska. Sanbmagen, ber, voz peska, ©anbroeg, bet, s peškam posuta pot. Sanbmeibe, bie, f. žBruitoeibe,SBadjtoeibe; (peščena verba.). Sanbtoerfle, f. Sanbroetbe. ©aitbmef^e, bie, (Sphex), russ. najezdnik (neka osa), f. DlaupetttÖbter. ©anbtoinbe, bie, slak poljski, ©anbtontnt, ber, morska glista, ©anbtoiifte, bie, peščena puščava, pešena pušava, peščenina, pešenina, ttacf) betu Russ. peščena step u. peski, pl. Sanbjuder, bet, f. garin; Siiienjuder. ©anft, adj., mehak, mehek (eig. votiä)), voljin (fonji Willig), rahel, (iti«bef. t oder, »ergl. a. kroat., im Russ. ryhtyj ba« b. reget), n. Outsm. alti ra'' > nežen (jatt), pohleven, (bemütf)ig), krotek oberkrotak (ja|m, fatift-mutl)ig) , tih (jlitt) , miren (tttljig) , mičen (Jam ?), sladek (füg), f. a. Siebiii; fanfte £änbe, mehke, gladke roke; fanft Wie Saumwolte, voljno kakor bombaž; fanft flteidjeln, lepo božati koga; ein gute« @e« wijfett iji ein fanfte« Stufjefijfen, f. 9iuDeIif= fen; fanfte Stimme, sladek, nežen glas, tih pa prijeten glas; mit fanften SBorten, z rahlo besedo; fanft auftreten, lahko, na laganem stopkati; fanfte Siifte, voljna (a. poln.~), tiha sapa, prijeten vetreo; ein fanf; ter SWenfi, krotek , pohleven človek , tih človek; ein fanfte« fiamrn, krotko jagnje; ein fanftet Siegen, pohleven dež, dežek, n. V. a. vlažen (eig. feudjt) dež; fanft beta* fielt, pošlatkati, rahlo, voljno prijeti; fanft bei bet §atlb fajfen, rahlo za roko prijeti; ein fanfte« ©ernütl), mila duša, milo serce, blago seree; ein fanftet Schlaf, sladko spanje, lahko spanje j fanft fitafen, sladko spati; e« Wirb bit fanft ttfun, v tolažbo ti bo; einen fanften Sob jietben, mirno, lahko zaspati; eilt fanfte« Sett, mehka postelja; eine fanfte 9tttl)öl)e, griček, ki se polagama, zložno vzdiguje, (ne sterm); mein Sod) ijl fanft, (SDlattl). 11, 30.), moj jarem je sladak; fanfte« ffiefen, krotkost, tihost. Sänfte, bie, at« (šigenfiaft, f. Sanftheit; Stagfeffel, nosilniea (Gutsm., eigentt. Stage übetl).), za ljudi nosilni stol, nad) bem Böhm, nosila, pl. Sän t ein, f. S treideln, ©än len, f. Söefänftigen. Sätt tcujlfetb, ba«, etwa nosilni konj. Sangninifd). Sänftenftange, bie, drogi, na kterih je nosilniea. Sänftenträger, ber, nosilničarf, nosič, ki nosi ljudi v nosilnicah. Sanftgefätlig, adj., krotek, pohleven in poterpežljiv. Sanftheit, bie, krotkost, rahlost, voljnost, mehkost, pohlevnost, tihost, gladkost, mirnost, (im Slooen. jeboi beffer buri ein Seiwott ju geben, f. bal)er Sanft). Sanftberjig, adj., krotkoserčen, krotkiga, pohlevniga, blagiga serea. Sänftig, adj., »on SSergen, položin, zložin, ki se polagama, brez stermca vzdiguje. Sünftigen, f. ©efänftigen. Sänftiger, f. Sefänftiger. Sänftignng^mittel, ba«, mirilo, krotilo, utažilo, tolažilo, hladilo (Süfjtung). Sänftiii, adv., voljno, rahlo, polagama. Sanftmut^, bie, krotkost, krotkoserenost, tihost, voljnost, blagost, pohlevnost, pohlevno , krotko, mirno serce, prizaneslji-vost; ©inen mit Sanftmut!) befjanbetn, s kom krotko, rahlo, lepo ravnati. Sanft nt iiti)ig, adj., krotkoserčen, krotek, pohleven, voljan, tih, blag, f. a. Sanft. Sanftmiit&igfeit, f. Sanftmut^. Sang, bet, f. ©efang; petje, pesem, pesmi, pl., prepevanje; meiji nur in ber SReben«* att mit ©ang unb Jttang, s petjem in zvo-nilam. Sangboben, f. töefonanjboben. Sangbiiter, bet, pevec (lirični). Sangbroffel, f. ©efangbroffel. Sange, bte, češulja, češuljka, grozdič; in bet Stbet (»on: ©engen), zeleno klasje na ognji posušeno ali pečeno. Sangenlrant, f. Sdjierling. San g er, adj., f. Siarf, Stari. Sänget, bet, pevec, (bei Gutsm. a. poječ); ®iitet, pevec; bie fteine ®ra«tmtcfe, mala penica, ttai Ravn. germovček. Sängeramt, ba«, pevstvo, pevska služba. Sängeremigleit, bie, pevska večnost. Sängerin, bie, pevka, pevkinja (V.). Sängern, v. n., skteti. ©angfint, bet, ščinkovec, Šinkovec pevce; bei ben Sogetjiettetn, slepi Šinkovec kakor vabnik. Sangfiiljrer, bet, vodnik, pervak pevski. Sangberb, f. Sogelberb. Sangletie, bie, škerjanec poljski. Saitglii, adj., kar se da peti, pevenf; pesmi podoben. S ang lož, f. ©efanglož; gefanglofet #ain, tih, gluh, nem gaj. S a n g m e i ft e r, bet, beffet: ©efangleljter, pevski učenik; kdor peti uči. Sangf^iel, ba«, godenje s petjem, popevna muzika. Sangftanbien, ba«, petje,pod oknam. Sangftreit, bet, pevski skus. Sangntniler, bet, lahkokervnikf; človek, vesel, ki živi v veselih nadah. Sangninifd], adj., f. SBlntreii; fangnini* fie« temperament, lehka kri, lahka kri; ©angbDgel, fanguinifd), lahkokerven, lahke kervi; ftct) faoguinif^e ^ojfnuitgctt madjen, preveč u-pati, prelahko upati, prerad verjeti; f. a. Sebbaft. Sunguogcl, bet, pevec, pevski ptič. ©llltgtP Ctf {, bie, melodia, napev. ©anifel, ber, (Sanicula), Srndjfraut, kilov-nik (fteš.), zanikel*, russ. lečuha (lečiti — sanare); bet fdjioatje Sanifet, f. &aifet= HMt}. ©Bnttnt, bie, ©efnnbljeit, zdravje (zlasti občno, t. j. po vsi deželi), zdravstvof. Sani t (t t ž--, in Sfls- zdravstveni. ©attitdt§fierid)i, bet, poročilo zastran ob- čniga zdravja, zdravstveno poročilo. ©anitatSbcfdjnU, bie, zdravstveni ogled. ©antiatScDlltginm, ba«, f. @efimi>l)ettfc ratb. ganiifližcotbon, bet, kordon* ali za- pertija zavolj zdravja. ©anitatžrttt!fi(ijt, bie, au« Sanitatiriicf-- ftdjten, zavolj občniga zdravja. @(tnitatSU)efen, bas, zdravstvof, zdravstvene reči. ©8tt!, adj., pretežek, da se hoče potopiti (na vodi). Sanscnlotte, f. SD$nel)0ft. ©a p bit, ©Buljit, i>er, safir*. ©BpbttblBU, adj., višnjev ali moder kakor safir, safirno višnjev, safiren. ©flpijitcn, adj., safiren, safirast. ©apbittubtn, bet, safirasti rubin, ©ajjflt, bie, podkop, podzemljska pot do terdnjavniga okopa a'i grabna. ©appen, f. ©aw>iren. ©a^Jper, ©flW>CUr, bet, saper*, podkopnik, nad) V. lopatar. ©Bplpermcnt, int. (vulg.~), hentaj, plentaj. ©BpfJbifil), adj-i safičen. «flpptrcn, v. n., podkopati, podkopavati, podkop narediti, delati. ©arafi, f. ©iibel. ©Btbacijat, bet, sardahat. ©(trbelle, bie, sardelja, nad) bem Serb. sardela, russ. sardelj-i. ©BtbeUenfang, bet, lovija sardelj. ©arbeUenfanger, ber, sardeljar (a. ©au bellensetfdnfet). Sctbclicn jaiat, ber, salata s sardeljami. ©arbellenfause, ©arbellentunle, bie, o- maka s sardeljami. Sarber, ber, fieifdjtotijet (Sbeifiein, ge». Sat; neoi, karnejoi. ©arbine, bie, sardeljica, sardinka. ©arbonif $, fatbonif^e« Siadjen, zaničevavni smeh. Sfltbottbi, bet, sardonik, dragi kamen iz kalcedona in karnejola; nad) Slnbern gleidj* bebeutenb, mit ©arbet ofcet_ Šarneol. ©arg, bet, truga* mertvaška, bohm. ra- kev f. (altsl. raka —©rab), ©ergbefdjlag, bet, okov truge. ©argbcttel, bet, pokrov truge. © a t g m a g a 3 i n, bet, zaloga mertvaških trug. ©argna$t, bie, večna noč, kakoršna je v grobu. ©ati. 1321 ©argitagel, ber, žebelj, cvek za mertva-ško trugo. ©argfd)Utcr, bet, ©atgtad), ba«, mer- tvaški pert. ©arfažmus, bet, pikanje, zbadljive besede, ©arlaftifd), adj., zbadljiv, zajedljiv. ©Btl ojlljag, bet, sarkofag, ©arfapariilfl, bie, (Smilax sarsaparilla), bodeči slak, sarsaparilja. ©atfd)e bie, ffioilenjeng »etmifdji mit feibe* ttett gaben, sarža*. ©atlet, bet, SKobeli eine« ©djiffe«, model* ladije, njene sostave. ©affafrafj, bet, gendjelljolg, (Lauras sas-safras), nacf^ aii. flatt. Ši. sasafras, (nadj Gutsm. sladki janež, sladkovec.). ©flffaftafbl, ba«, sasafrasovo olje. ©nffc, bie, in betSagerfptadje,ležišče zajčje, gnezdo, ©uftjltgcn, ba«, streljanje košut (samihin ne tudi jelenov.). ©Bfctrant, f. tnobiaudjftflnt. ©aton, bet, bet Oberfie bet Seufei, satan, altsl. sotona; Settfei ii6erbaupt, vrag, zio-dej, hudič, hudir, peklenšoak, skušnjavec, fig. hudoba, prava hudoba, ©atanifd), adj., vražji, zlodjev, satansk, hudičev, peklensk. ©aiCtnSarbeU, bie, vražje, ostudno delo. ©atanžengel, bet, angelj z rogmi. ©atanžijerj, ba«, prehudobno serce. ©alellti, bet, spremljavec, f. a. StabflHi. 3 a t i It, bet, satin, neka na pol svilena tkanina. ©Ktinirt, adj., atlasast, na atlas tkan. ©altžfactton, f. ©enuglbnung. ©nitab, bet, satrap, (namestnik nekdanjih perzijskih kraljev.), ©a trop i c, bie, satrapija, f. ©taiiljalleref. ©atrapt|(b, adj., zatiraven, posilin, po navadi satrapov. ©atrupifiren, v. a., zatirati, tlačiti. ©Btt, adj., fiit Ijinianglidj, f. biefe«; sit, na-siten; adv., genug, dosti (do sita), dovolj, dovelj, zadosti; eilt ©atter toeifj ni<$t, ime bent §ungtigen jtt ©iittlje ijl, siti ne ve, kako je laonimu; fatt ntadjen, nasititi, sititi; in S3ejug auf ben Stani, napojiti; dovolj jesti, piti dati; fatt ttietben, nasititi se, na-voliti se česa; fatt fein, sit biti, dosti imeti; etn fattet SDiagen, poln želodec, sit trebuh; i^r Sadjen macijt midj nidjt fatt, njeniga smehu se ne najem; ftdj fatt feljen einet (Sadje, nagledati se česa; fei)t fatt, sit, da bi s perstam dosegel (tJulg.); fid) fatt ejfen, najesti se česa, do sitiga najesti se; ft$ fatt ttinfen, napiti se česa; ftcfy fatt f^ia« fen, naspati se; ftd^ fatt lacbett, nasmejati se, u. f. f. butd?gei)enb« mitteifl eine« ju* rucffubrenben Seitoorte«, unb bet Sotfefcfolbe na —; i^ fonnte inicfc batan ni^t fatt feijen, nisim se ga mogel nagledati; einet @ad}r fatt »etben, naveličati se česa, navoliti s» ga , serb. dosaditi se (al« v. i. dosadilo mu se); man tttitb feinet batb fatt, kmalo sc ga nasitim, kinalo sim ga sit, kmalo se ga naveličam, kmalo mi preseda; bavon 1822 Solté, ©attlermeifter. »trt et ntd^t fatt, tega je premalo za-nj, s tem se ne naje; be« Seben« fatt fettt, naveličati se življenja, naživeti se; fatte« ®rwt, temno zelenilo; fatt gu tijun Ijoben, dovelj opravila, dela imeti. ©Otte, bie, latvica, latovniea (3. Stt.). ©attel, ker, ©ifc jltm ifteiten, sedlo; dim. sedelee; Vergfattel, sedlo, jarem; in alie ©attel geredjt, na vse sedla prav (V.), v vse zvediti se, vsemu, vsaki okoliščini kos biti; au« beut ©attel beben, »etfeu, s konja vreči; prekositi, spodriniti koga; ftd) in ten ©attel fd)»ingen, fig. zvito nakloniti si dobiček, izviti kaj; (Sinent in ben ©attel Ijelfen, pomoči komu na konja, do službe, do kruha; fefl im ©attel jr|jen,terd-no deržati se, in ne dati se, svest si biti zmage; bem Sfetbe ken ©attel anlegen, ob-sedlati, osedlati, sedlati konja; ken ©attel abneljmen, razsedlati konja, sedlo snemati mu; jtd) auf ken ©attel legen, uleniti se, poleniti se; in £útten»erfen, kobila; bet ben Xijdjletn ein Jtlófccfyen, »cldje« l>od)= u»k niebergeljángt »etken lann, ttnk auf »el* djem ba« jit bearbeitenbe Vrett mit einem (Snbe rul)t, »aljrenb ba« anbere Stike fejtge* fdjraubt ift, stalica (Zal.); an ket Violine, kobilica; an bett SRüjfett, f. Stuftfattel; obet bem ©attel befittblid}, nadsedelni, untetkem ©att.l bejtnblid), podsedelni. ©ttttel', inbet3i|g. nasedlu,—sedla,sedlin, u. F. sedlov; einent ©attel áljnlidj, sedlast. Sattelbamn, bet, škela (F.), nad; kem Poln. lok sedla, ©attelbein, ba«, (anat.) konjsko sedlo, turško sedlo. ©attelbogen, bet, f. ©atteHmunt. ©attelba^, ba«, f. ©teklDad), dvokapna streha. ©atteltiecte, bie, plahta, odeja čez sedlo, podsedlica (? Jan.). ©attelbrui, ter, oguljenina senja, vtiska, serb.sadno, bohm. sadno; volk odjezdarjenja. ©attelfettig, adj; pripravljen za sedla-nje; pripravljen, na konja zagnati se; fig. podkovan na vse štiri, ©attelfeft, adj., terdno sedeč v sedlu;ter-den v čem, da se ne da omajati, užugati; doma. ©attClftiege, bie, muha sedlaricaf. ©attelf re i, adj., graščinskih davščin prost, ©attelgeriift, ba«, škele, pl. ©attelgurt, ba«, nad» F. opasivnica, pod- persr.iea, podproga, obet podprog. ©atteltyantmer, bet, sedlarsko kladvo. ©attelljof, bet, kmetija graščinskih davščin prosta. ©attetljolj, ba«, les za sedla, ©attelfamnter, bie, sedleniea (F), ©atteltiffen, bas, blazina za sedlo, ©attellnedjt, bet, konjski hlapec, sedlač. ©atteltnopf, bet, budlo (Zal.), berdo, sprednje sedlo (Pot.) , bohm. predni verh sedla; glavica; serb. jabuka (jabelko.). Satteltriiljt, bie, siva vrana, f. íMeUriiíje. ©Ottein, v. a., osedlati, sedlati; ftd} faU teln, fig. pripraviti, pripravljati se (n. pr. za preskušajo.), ©attelpfcrb, ba«, auf »eldjem bet guljr* mann reitet, nad} F. vajetni konj, konj pod sedlam, konj na roci, sedlcnik, podsedle-nik, poln. u. bohm. audj podsebni konj. ©attelroft, ba«, f. Satteljjferb. ©attelriilien, ket, herbet divjiga prešiča. © a 11 elfte g, ket, lange« §olj jwtföen ken beiken Bäumen, stranica, ©atteltafd) e, bie, tok (F.), torba, bisaga na sedlu, ©attelnng, bie, sedlanje. ©atteljeug, ba«, sedlinna oprava, ježna priprava. ©atteljtoeie, bie, žebelj za okovavanje sedla. Satten, f. ©ättigen. ©attgeifc, adj., temno rumen, ©attgeteote, ter, kdor se je naživel, življenja naveličal, ©attgriin, adj., temnozelen. ©aitjjeit, bie, sitost; »emt et ftd} trn 3u» fianbe ber ©attfjeit befinbet, kadar je sit. ©ättig, ©ältigenb, adj., nasiten, sit. ©dttigen, v. a. u. r., nasititi, sititi, (bei Gutsm. a. dosititi); napolniti (eig. atifal--len); ju »iel fälligen, prenasititi, prenapa-sti; et iji nidjt jtt fättigen, njega ni moč napasti, nasititi, ni nikdar sit, jc netečen, netek, nepotrupin, ne moreš mu nategniti, ) da bi imel zadosti; ftd) fättigen, nasititi se, najesti se, napasti, übermäßig, (vulg.) na-pokati se, nabiti se; 2Ret)tfpeifen fättigen feljr, (v. «.), močnate jedi so site, so na-sitne; ba« Viel) fättigen, nakermiti. napasti; audj jesti dati, piče, klaje dati, dajati; chem. fatutiren, nasititi; gefüttiget, sit. ©Üttiger, ber, sitivec, nasitnik. ©ättigtcit, bie, sitost, nasitnost, f. a. ©attiieit. ©ätttgnng, bie, sitenje (sičenje), nasitenje; ßujlanb bet Sättigung, sitost, nasitenost. ©öttigungSpunet, bet, na$ bem Böhm. verh sitosti, ©iittigungžttiefi, bet, etwa nasitni nagon , ješčnost, ješnost. ©Ottlet, bet, sedlar, komatar, f.a. ©eeljimb. ©attler = , in 3f|g. sedlarski, ©attleraljle, bie, sedlarsko šilo. Sattlerarbeit, bie, sedlarsko delo, sedlarski izdelek. ©attlerei, bie, ©attlergeiner!, ©ottIerljan&= tnetl, ba«, sedlarstvo, sedlarija; ba« ©alt; lerl)aiib»etf betreiben, sedlariti; bamit tu »etben, prisedlariti, »erlitten, zasedlariti; ba« ©aületl)anb»etf lernen, sediarskiga u-čiti se; ©attlerei al« SBerffiatt be« ©attler«, sedlarnica. ©attlereifen, f. ©attlerabte. ©attlergarn, bie, sedlarsko strojenje, ©attlerbammer, bet, sedlarsko kiadvo. i ©attlerin, bie, sedlarka, sedlarica. ©attlermeifter, bet, sedlarski mojster, mojster sedlar. ©attlerjBede. ©attlerjteede, f. ©attetjfflede. Sattfam, adj., zadosten, dovoljin; adv.. zadosti, dosti, dovolj obet dovelj, do sitiga, f. a. ©CHUfl. ©attfamf Cit, bit, zadostnost, dovoljnost. ©attfeiu, ba«, f. Sattheit, ©aturation, f. Sättigung. Satlirei, bir, Šohitenfraut, (Satureia), nad) ben ailb. fl. SDt. ¿ober, gel», šatraj, šatrajka _ obet setraj; f. a. iBcrgfaturci. Saturciol, baS, šetrajevo olje, čobrovo olje. Šaturiren, f. ©ottigen« Saturn, »<• Saturn (bog časa pri nekdanjih Kimljanih); bet beit Slaoen n. böhm. Slngabe, kert, siti vrat; SBanbeljtern, saturn, böhm. aus bent ttJfittetalter, gladolet. Satumolicn, pl., Saturnovi prazniki nekdanjih Rimljanov. Salljr, bet, ein 9Balb* obet gelbgott bet Sluten, satir, (böhm. kozonožecf.). Satljre, bie, zabavljiea, nach allen übt. fl. STO. satira; f. a. ©pottgebidjt,©dimäbidirift. £att):cnfd)reiber, ©atbrifer, ber, zabav-Ijičar, zabavljivec, zasinehovavee (Spot* tet), satirikar, nach anb. satirik. Stttt)tifth, adj., zabavljiv, zasmehovaven, zasmešen (F.), satiričen; fattyrifdj reben, feilt gegen Setttaub, zasmehovati koga, osle kazati komu, pikati, zbadati ga. ©atijriftrtn, v. n. u. a., f. 2>uribjiel)en, Scipullctn; satire ali zabavljice pisati. Sat), bet, tat Sinfegen, vkladanje, vlaganje (n. pr. kože v strojnico); stavljenje; ber Sprung eines »ierfüfjigen Stieres, skok; eis ttcn Sag, Sage ntadjen, skočiti, skakati; etnett Sag, Säge übet bie ®rube tnadjett, preskočiti, preskakovati jamo; Säge maketi, ker-čiti se, kratiti se, ustavljati se; eine Som* poftttott in bet ÜJiuftf, sklad, skladba, skladanje; bet ©obenfag, goščava, gošava, gošča, goša, grampa, troskva (»on gefdjmolje* net Stjtter, St.), kaliž, f.übr. ^Bobcttfa^, (n. HI. podmast); ein Sag in bet Sogif, stavek, tirjanje, (Seljauptung), izrek (SiuSipruth); ©tunbfag, f. biefeS; feinen Sag ausführen, svoj stavek, svoj izrek izkazati, doterditi; Sollfag , postavek , postavljeni col; f." a. ißoft; bet Sinfag iut Spiele, stava; bei ben Sägern bas, t»aS auf bem ^iefljorne ohne abjufegen geblafen Wirb, stavek (K), tudi kozje kocine, s kterimi je rog ozališan; btet Säge thun, trikrat zatrobiti; gifd)e, Seglinge, nasad (F), poln. narybek; bei ben geuerloerfern bet3eug, loomtt man geuers fugetn, SRafeten U. f. tt. füllet, basanje* (F.), polnilo; bet ben ©udjbtltcfem, skladanje, n. bem Russ. nabiranje čerk; f. ©ctSCn} im Sergbaue mehrere aufeiitanber gefegte Stohren , nasad (cevi za izpravljanje vode iz jame); in ben Sdjmeljljittten, kar se rude dene enkrat v topilnico; ein Sag STdjadj* teln, mehrere in einanbet, nach F. (tu dteifn.) glavica; fittb ihtet JU »tet, poštirnica; ju fed)S,pošestica, get». poštirnice, pošesticeim Piur.; ein Sag SBaaten, f. kartic; in ben Stedj* ten ein ted)tliftI. ©ttuopfelfiaum, ter, lesnika. Sanauge, f. (Siubeere. ©anbiir, ter, merjasec, f. @ber. ©aubecre, tie, pasjica, pasje zelje, ©nubetler, ter, ©aufinber, lovski pes, ki divjih prešičev sledi. € Hit bet, adj., tein, čeden, snažin, čist, »on bet Sffiafibe, bel, opran; faubet madjen, snažiti; faubet mit ett»a« umgehen, varno, lepo, previdno ravnati s čim; faubete Siri beit, lično, lepo, tenko, čedno delo; ljub[¿h, zal, berhek, lep; faubet getleibet, lepo, zalo oblečen; ein fauberet ®ogel, lep tič, pravi tič, zvit, zrel ptiček, (ne)porednež, za-nikernež; ta« ijt ein faubetet (Soljn, lep sin, pravi sin je. €iiub Cttt, bet, čistiveo, trebivec, snažnik. ©flubetlflftcn, bet, in bet SDiufjte,[shramba za presejano moko. ©nnberltit, tie, čistost, čednost, čeda (M.), snažnost, snaga; žalost, lepota, berhkost; ličnost; au« bet ©auberieit bet .Jtleiber auf ben Stanb fd^lief en, po čednih oblačilih soditi, kteriga stanu—. ©iiuberlidj, adv., čedno, varno, previdno, lično. ©iiubetling, bet, gizdalin, lišpaveo. ©tin bem, v. a., očediti, cediti, osnažiti, snažiti, otrebiti, trebiti, očistiti, čistiti, o-čiščati, očišati; ein toentg fdttbem, Sllte« nadj bet Oieilje faubent, počediti, posnažiti, potrebiti; bte fflaume fdubern, drevje otrebiti, suhe veje prebrati, prebirati; ftc^ f«u= bertt, cediti se, snažiti se, uši očistiti se; bie Šienen faubetn ftdj, bčele se praše, se cedijo gnjusobe; im Sergbau, trebiti, grob-lje in šaro odpravljati; jut @enuge fau; betn , načediti se; mit bem SKaffer, omiti, miti, oprati, prati, ©aubern, ba«, ©attbernng, bie, čejenje, snažba, hoc£> Gutsm. čeja. ©iiubctfieb, ba«, sito (v mlinu.), ©aubttn, bie, drobnica, medvedovka, medvedova hruščica, hrušica. ©oubitncnbaunt, bet, drobnica, ©anblume, bie, f. Soroenjabn. ©aublnt, ba«, svinjska kri. ©nnbobne, bie, qjfetbeboljne, bob; f.a.$it= fenlraut. SaubOtg, ber, rezana svinja, rezanka. ©Ituborfte, bie, ščetina, šetina (svinjska), ©aubrate tt, bet, svinjska pečenka, pečena svinjina; preslaba pečenka, ©onbrob, ba«, f. (Srbopfel; (Cyclamen eu-ropaeum), kokorek, korček, svinjski kruh, audj volčje jabelko , krešec , kozja repica, kroš, krošec, kervavi lisec, ©anbrutb, ter, razritje, mesto, kjer so divji prešiči rili. ©aubiirfte, f. §otnfiftb. ©flUCC, bie, Xunfe, omaka, f. a. iSriibe. ©aucictt, tie, omačnicaf. ©anerfleefiinri. ©0 nciffe, ©UHCif^en, ba«, klobasa (v ko-štrunovih čevih); meh s strelnim praham napolnjen za zažiganje podkopov. ©ttubttnc, tie, svinjarica, gnjusa. ©ttUbtftel, bie, (Sonchus oleraceus), šker- binka, osat, mleč, f. a. Stetbiftel. ©nubrci, ©aufotb, bet, svinjščak, svinj ek, svinjsko blato. ©UUen, v. n., ravnati s čim kakor svinja z meham; svinjati, svinjariti, (JH.), umazano, kosmato govoriti; packati, kacatipo —, f. a. ^ Sefaucn. © ß U e t, adj., kisel, ftarf fauet, zveščel, poln. kwasny; fauet Werben, skisati, kisati se; »Ott ber äRild), f. (gerinnen; fautet SSetn, kislo vino, kislica, cviček, praskovec; eis nen fauren 9la rifdj, »erbtießlidj, unangenehm, kisel; ein fauete« ©ejt^t tnadjen, kislo pogledati, der-žati se, zmerdniti, merdo napeti, napenjati; f. Verbrief Iti; ettta« Sauete«, kislina. Sauer, bet, Sauerteig, kvas; f. a. Sffig; ^ Sauerfraut. ©Iiuer, bet, svinjar, svinjavec. ©fluernmbfet, bet, (Rumex acetosa), kislica, poln. szczaw, russ. ščavelj, ©auttflpfel, bet, kiseljak. Sauerbraten, bet, kisla pečenka, kislo pečenje. Sauerbrtefdjen, ba«, neprijetno, grenko pisemce. Sauetbriibe, bie, kisla omaka. Sauerbrunnen, bet, kisla voda, in @t. slatina (M.), nach Gutsm. u. V. kiselnica, in Jtt. kselica b. i. kiselica, nad) Gutsm. unb bem Poln. aittiObei, bet, strugla, strugelj. ©tbabeilinge, ©djabebled), f. ©djabeeifen. ©djflbel, ©djabelbubne, bie, bob (sabljasti). ©(babelmobte, f. 9iabelfrant. ©djaiemeffer, f. ©djabeeifen. ©djflben, v. a., ostergati, stergati, ostru-gati, strugati, oskoblati, skoblati , obet skobliti (n. pr. doge), nad) Gutsm. aud) skerbljati (?), derkati; bie Jpaut fd}aben, ftd) fdjaben , (v. r.), praskati se, dergniti se; f. ubr. Šrfl^ett; »iel Jtreibe fdjaben, mnogo krede nastergati; ein toenig fdjaben, po-stergati, poskoblati; iatige genug fdjaben, nastergati se, naskoblati se; ein CiuB^ett f$aben, f. SRiifit; bei ben ihtpferfiedjem, f. iRabiten; ju bem ®ef$abten fdjabeu, pri-stergati; ®elb f$aben, f.Bufammenfdjaren. ©djflben, ba«, sterganje, skoblanje. Sdjiibett, pl., pezdirje. edjabenfrcffig, adj., moljav. ©djflbcttgtfi, ba«, strup za molje. ©dinbenltaut, f. SKottenftant. ©(babet, bet, ein SBerfjeug, strugla (F.), skobla, stergulja; eine ftijige .3?etfon, skopuh, skopnež, stiskavec; f. a. ©d)inbet; eiiter ber fdjabt, stergavec, stergač. £d)ttberci, bie, sterganje, skoblanje, ster-garija; »on einem gilje, skoparija, skopo-ritnost; f. ©eij. Sdjabcrin, bie, stergavka; skoporitnica, stiskavka. ©djabetnad, bet, burka, šala, f. poffen, ©treidj; Semanb einen (©djabernacf fpielen, komu eno napresti, nakacati, nagajati, kljubovati. Sdjafiemitlfen, v. n. n. a., burke uganjati, nagajati, f. iftjffen (tijun.). ©diabetnader, bet, f. poffenntadjet. ©(Jflbetnaitfi, adj., šaljiv, nagajiv, god-čevsk. ©d) flb Ctiib dj Clt, ba«, vulg. šlek, šlek, šlek, indecl.; (Sinem ein ©djaberiibdjen madjen, komu korenček stergati, f. SRiibe. Stbaberuftb, bet, f. ©djadjieibalnt. ©djabeinetljcug, ba«, stergalo. SlbobtaoliC, bie, nastergana volna, aro- vica, ki jo jirharji s kož steržejo. €ad) bieten, komu v okom priti, kljubovati, f. Stoßen; <&d)attdjt; bie Itaiter jtuiftbeii jinei ©effnuttgen, deblo (F.); jVDtft^en bern genflet obet einet £l)ute_unb ber (Site, zid na celem; ^eft, roo, ročnik, f. a. §efl; am Oetoe^re, f. gtintenfdjflft; S8otbet|trnid)iibel; auf ben Slchfeu bet SBagen, f. ©djalbled); ©chale bet Sichel, f. Gčicbelbedjer; ©chalen bes SNejfetS, f. ®íe|ferf. a., ein ©las ausfdjülen, f. SlnSftmlen; v. n., für p laubern, f. biefeS; bas feilet »iet, to je velik razloček; Weit »on einanbet fchälen, velik razloček je med—; Was fchalet bit? kaj ti je? f. gehlen. ©thalen, baS, lupljenje, majenje, luščenje, lušenje. ©thalenförmtg, adj., torilast, čašast, skle-dičast. ©(halenfcuit, bie, sad v lupini, ©(halengehäufe, bas, lupina, hiša (n. pr. polževa). ©djalenmehl, bas, moka v otrobih, ©djttlcnfihrötter, bet, platničar; kdorno-že nasaja v platnice aliroge. ©djalenthier, f. ©djalthiet. ©djalet, bet, lupivec, majivec; lusk, f. a. ©djälfer. ©fliilf et, bet, obrezek, olupek; »on Wüben, ^ olupek, nad? Gutsm. lupljenice. ©(halfijlh, bet, riba v lupini, f. a. ©(hal* thter. ©dialgang, f. ©canpengang. ©(halgcbttge, f. ©thälhade, bic, trebivnica, s ktero se ruši- na odira, ©djalhaut, bie, lupinasta koža. ©dialhetl, bie,praznost, jalovost, neslanost, puhlost. ©Äälh enaft, ber, žebec, žrebec za pleme, f. SeMfiier. ©thalholj, baS, omajeni les; les za baj- tanje ali paženje jezov; f. a. ©djalbtelt. ©(bal t g, adj.. z lupino, v lupini, ©(hali, bet, ehemals ein .Unecht, jefct, pre-kanjenec, nagajivec, prepekanec, prebrisa-nec, premedenec, potuhnjenec, it. M. po-niglavec, potajavcc. kdor jih ima za ušes-mi; fcherjhafte Strglift hinter ein unfchulbiges Setragett »erbetgenbet £D?enf, f. ^ronifei. Sijali, bet, glas (2aut), žvenk, nad) anb. D. zvok, donenje, zvonjenje; mati »ernaljm ben ©djall ber ®locfen, zvonovi so zapeli, zasliši se glas zvonov, zvonilo; bet @d)all »on einem inž 3Baffet gemorfenen ifotpet, šterbonk, šterbovnk. gal tbob en, f. Siefonanjboben. allcn, v. «., glasiti se, razlegati se, zvoniti (lauten), doneti, žvenčeti, zveneti, hrumeti, bobneti, bučati; fdjallen laffetl, oglasiti se; fdjallenbež ®eia$tet, krohot, hrumeči, preglasni smeh. Sdjallett, baž, donenje, bobnenje; zvonjenje, russ. n. serb. zvučanje (~ zvočanje). gdialtente, bie, žličarica, f. Sioffelente. Sd)allgetad)ter, baž, krohot, gdjallgetoblbe, baž, odbijavni, odglasni obok. edjalliorn, f. spofaittte. Sdjalllraut, f. ŠelteriiatS. gdJatUod), baž, in ben ©locfettfljurateti, line, tir obet dir (nar. pes.), nadj bem Poln. odglasna lina ali luknja. SdjaUreid), adj; doneč, glasen, f. 8lflttg= reicb. gd)allro!)r, f. ©pradjrofir; ©djalmet, Sd)allftral)i, ter, žarek glasu. gd)aUftitd, baž, spodnja odpertina trobente. SdjaUtoort, f- tlangrnort. ©$atm, bet, odločeni kos; f, a. Scttcitfllitil. ©$am. 1835 Sdjalmfiaum, f. Hinte, ©djalmet, bie, piščalka, žvegla*, n. V. trobenta , n. Valvasor bei giume roženica, serb. svirala, russ. svirel, f. S d) a l nt C i C n, v. n., piskati na piščalko, ©djalntcter, bet, piska vec, kdor zna na piščalko, pišalko. ©djalmett, v. a., burdj Stauung eine« ©tiictež bet Sitnbe einen S3aum jeid)nen, drevo začertiti, čertati, beliti, majiti; f. a. Sadjen; bei ben sffiagnettt, opisati, opisovati (F.). ©djaluteufeln, f. ©djielen. ©djalmmtg, bie, beljenje, čertanje. ©fl)alraufd)Cl, bie, skledična školjka. S> d) a lob ft, baž, sadje v lupini, ©djalohr, baž, einet ©djale gleidjenbež t»ei= tež Dl)t c'uež ¡Pferbež, tt. V. oslove ušesa; tudi tak konj. Schalotte, bie, f. Slfdjlaud), russ. šarlot. ©d)alotienblurac, f. Siidieiifthclic. * ©djalpflug, bet, einen nc$ nid)t urbar ge« niad)teii S3ooen bamit abjufcfjäleti, ju entra« fen, nad) V. plitvi, zvišani plug. © d) alt b Ud) ft ab C, bet, vtična, vtikana čerka. ©galten, v. n. n. a., flatten uttb walten, l)antiren , nad) ©utbüiifeu beljanbeln, obračati, gospodovati, vladati, gospodariti, ravnati, delati po svoji volji s čim, kakor je komu ljubo, kakor hoče; »oit jtdj fdjalten, (»cral.), f. Stoßen; etn @$iff fd)alten, f. üenten, ©teuern. ©d) al t er, ber, ravnavec, gospodovavec, vla-davec. S> d) a 111) ier, baž, lupinarica, žival v lupini, z lupino, nad) bem Russ. črepokožna, če-pinokožna žival, nad) Sul. korepnjak. Sdjaitjaljr, baž, prestopno leto (a. böhm., poln. n. serb.,) , bet Gutsm. a. prestanki, russ. visokosnyj god. ©d)altntOnat, ber, prestopni mesec (vme-sečnem letu), bei BI. prestavni meseo; böhm. hruden. ©djaltfal?, ber, f. tlammerfafc, iparent&efe. ©djalttag, bet, prestopni dan. ©cialttoort, baž, vtaknjena, vmesna beseda, vrinjena beseda, ©djaltjeite, bie, vmes vtaknjena versta. @d) al Uit g, bte, ograda, oboj. ©djaluppe, f. gialuppe, russ. šijupka, poln. šalupa. ©d) alto age, bie, skledna, torilna vaga ali tehtnica, torilnica. ©d)altoattil, bie, tin,pretin,pregrada,prepaž. <3djatuieibe, f. spfirft^toeibe. ©thaltoerf, baž, obajtanje j paz. ©$altourm, f. Sd)alt|)ier. ©Chdljain, ber, drobivi zob, drobeč zob, zob, ki se drobi (zlasti konjski), (gd)0nt, bie, eigentlich, bie mit @$amr6tl)e »etbunbene Unluft ntifetet ®lčpe, llnsollfom« menjjeit, sram, m. (gel», tnbeclinabel, tia$ bent Altsl., Serb., Poln. n. Russ. hingegen too^l au$ beclinitbar), n. V. sramota (me^t ©djanbe), serb. a. sramež ji»., sramotica; 1336 Scham. idjempftnbe, Ijabe ©iam, sram meje, sramujem se; »ergi. ba« serb. obraz meni ne dopusta; »ot ©djamtoth »erben, zardeti, zarip-niti, ker je človeka sram; falfdje ©cham,nap-čno, nepravo sramovanje, etwa aud) napčni sram, (po napčnem sram biti); bie gä^igfeit, jene Unluji ju empfinben, sramožljivost, sram-nost (K.); webet <&d)am nodj ©djanbe I;a* beti, ne imeti ne sramožljivosti, ne sramote , celo nesramen biti, eben fo: aller @$am ben Jtopf abgebiffen haben; bie 5816* fe be« fieibe«, nagost, nagota; bie (Seburt«; gltebet, sram, m. nad) 9lnbetn, f. f. übrigen« ©ebnrižgiieb; ©iamgegenb, f. biefe«; ©djanbe, sramota. Sdjam=, in 3f&g. sramni. Sdjnmbanb, ba«, sramni vezek. SdjantbebCift, adj., osramoten; prerdeč (od) sramote. Sdjatnbein, ba«,sramna,n. V. sramova kost, sramnica. Sd)ambeinljÖdeE, bet, sramnična gerba. Sdjambeiit ntUžiei, bet, sramnična mišca. Saarnberg, bet, sramni verh. Sdjnmbug, f. Sdjamfeite. Sdjambiittel, f. pbei. Sdjnrae, f. Siambafiigleit. Sdjämei, bet, gujjjchämei, podnožje, pod-nožnica, stolček, pručica»; bet ben äßebetn, podnožnik; f. Šritt; in bet Slrtidetie, noga; an ben SBagen, Jlatren, oplen; in ben (Sagemühlen, voz; f. a. Stümpen; ©eftett. Sdjämelbein, ba«, noga (podnožnice, sto-lička). Sdjämeieifen, ba«, bei benSCBebetn, iglica, podnožnikova iglica. Sdjämeimörftt, bet, nogati možnar. Sdjämen, ftd), v. r., teh fiäme mid), sramujem se, sram me je; fdjitne bid) nicht, ne sramuj se, ne bodi te sram; et fdjämt jtd) pot Stiemanben, nikogar ga ni sram, auch nad} beut Kuss. nikogar se ne sramuje; altal stydeti se; 'Pfui, fdjäme bidj! pej, sram te bodi!; freuen, f. biefe«. Sdiamerregenb, adj., sramoten. Sdjamerrötljen, ba«, rdečica (ga je polila), zardenje. Sdjamgefärbt, f. Sdjamrotb. Sinnigefiibi, ba«, sramožljivost, in an* bern fl. 2R. stydljivost. Sdjatligcgenö, bie, osramje, dimlo, fl., (a. bei tlutsm.), n, anb. dimje, sing. Sdjamgiieb, f. ©ebntižglieb, Sdjnm. ambltat, ba«, sramna kosmatina, kocina. Scjjamljaft, adj., sramožljiv, richtiger sramežljiv, sramen, nad) M. sramljiv, in anb. ft. 9». stydljiv. Sdjamljaftigleit, bie, sramožljivost, beffet sramežljivost, sramnost, n. M. sramljivost. Sdjamljiigel, ba«, f. Sdjamberg. Siam^itilein, ba«, ba« ©d>amhütlein ab--jiehen, odreči se sramu. Sdjamig, f- ©diamljaft. Siautfnoien, bet, sramna kost. Stgctmlraut, f. JpunbSntelbe. Sdjattbe. Siamlcfje, bie, sramna ustnica, pisk, int Böhm, pysk, Sippe übet!}.), n. Ravn. gobica. Siamiefjenbiinbien, ba«, vezek sramne ustnice. !<$ a ml eilte, bie, f. SDiiitelfleifi. S d) a ml i i, adj., nekoliko, malce sram. Sdjamlippe, bie, f. Sdjamlefee. ©iamiož, adj., nesramen , brezsramen (K), brez vse sramote, nesramožljiv, serb. bez srama čovok (gebr.), bezobrazan , unb bezočan , böhm. bezcelny; ein ©djamlofer, nesramnik, nesramnež, ostudnik, gerdun; serb. sramotnjak ( Vuk) , eine ©djanilofe, nesramnica, f. a. Scedj; et ifl burchau« fdjami le«, njega je sram kakor volka strah ¡nesramen je kakor pes. ©djaml0fi8'£'t> bie, brezsramnost, nesramnost, n. V. a. nesramje; nesramno delo ali djanje. ©djamnetbe, bet, sramna čutnica. Siamieriieb, ba«, okrogla, klafarska pesem. Sdjampflanse, bie, f. SDiiraofe. Sdjamriflpe, bie, beim Difen, kos mesa volovskiga od kratkih reber, ©inmroilj, adj ., od sramote zažaril, zardel obet zarudel, ripeč 3. -Rt., zaparjen, oparjen (Gutsm.~); idj Warb fdjamroth, sram me je obšel, zapekel, zažaril, zardel, zagorel sim v lice; i4 bin fdjamroth, n. V. oči po sebi mečem (i); er iji fiamtoth gewotben, auch rdečica ga je polila, spreletela, ru-dečica, rjavica mu je v lice stopila, zarip-nil je, f. gttbihen; fiamtoth madjen, f. ©cfdjämen. ©iamrbibe,bie,a. Sdjamrotl),ba«,rdečica, rudečica (v obrazu), zaripnjenje, zardelost, rjavica (Guism.), sram, sramovanje; (Si* nent eine ©iamtöthe abjagen, v sramoto pripraviti, f. übt. SBefdjämen. ©iamliiagabet, bie, sramna privodnica. ©djfltttfciie, bie, dimle, fl., aud) mednožje (niebt.); f. a. Sdjemgegenb; SBeidjen. ©4 ara t bei le, fl., f. (Sebnttžglieb, Sdjam. Sdjamsiingiein, ba«, f. girier, russ. klitor*. ©4anb = , in 3tjjg- sramotni, ostudni, ©ianbaliat, bet, sramotni oltar, ©ianbbalg, bet, nezakonsko dete; zani-kerni otrok; mavha. ©djaitbbnr, f. Sianbiii, Saftethafi. ©ianbbntfeii, f. Sdläniilidjteü. ©ianbbilb, ba«, sramotna, ostudna podoba. ©djanbbtief, bet, sramotno pismo, ©djanbbltbe, bet, zanikernež, malopridnež, gerdavš. © 4 a n b b U i, ba«, pregerde, nesramne bukve, ©ianbbiibne, bie, f. pranget. Sianbbedei, bet, gerda klofuta (klobu- kova); pokrivalo, plašč sramote, ©ianbe, bie, Unehte, ©iimpf, sramota, sramotenje; gerdo delo, sramotna reč; ne-čast; ba« Wate eine ©djanbe, sramotno, gerdo bi bilo; ©fui bet ©ianbe! o sra- Sfliwben. mata! einige ©t^attbe, večna sramota; ju ©djanben Werben, mit Stauben beflel)eu, v sramoto priti , sramoten biti; iu Sc^anbe bringen, Sematiben ju ©djanben machen, koga osramotiti, usramotiti, sramotiti, v sramoto pripraviti; na laž postaviti; zmesti, zmešati; er wirb ni$t ju ar= t(; požeto žito, nažanjek, nažetek. ©dbüi, f. ©djsermanž. ©djfltOC, bie, veliki vran, povodni, pomorski vran; f. a. Gižeute, Duaferente. ©djarbebrctt, ba«, deska zarazrezovanje, ©djaïfieliaut, ba«, narezano, zrezano zelje. ©djurben, ©djiir&ett, ». a., rezati, rezljati, na drobne kosce razrezati, razrezovati, zrezati, rezati, nadrobiti, drobiti; audj fût: fdjaben, f. biefe«. ©djatbod, bet, gewôhnlidjet, ©Eorbut, f. Sîunbfâulc; n. Dr. BI. kurdej, (auch böhm. attg. gebt.), ©diar&otfätlee, f. SBittecltce. ©djarbodêltaut, f. Söffeörant; ©djbfc Itant. © tharbetth, bet, poškodovani jez; vodi najbolj nastavljeni jez. ©(^nte, bie, bei ben 3immetleuten, böhm. šar. ©d) ar en, ». a., fidj, ». r., (td) »erfammeln, sterniti se, strinjati se, združiti, družiti se, skupiti, skupljati se , zbrati, zbirati se v trumah, tropih, v kerdelih; razpostaviti kaj, se v trope, v posamne oddelke; mont, ein ®ang f^atet bem anbetn ju, j»ei ©ätige fdjaten fidj, žila rudna se z drugo, žila se z žilo strinja, stika, zedinja, veže; pro», fût: arbeiten, teilen, f. biefe. ©djarenfiiljrer, bet, vojskovod, poveljnik trum. ©djarengettiiljf, ba«, vrenje trum, veršelo. ©djarenljeer, ba«, velika vojska, ©djnrcntoetfe, adv., v trumah, v tropih, na trume, v kerdelih, etwa auch tropama, trumama. ©diarf, adj., oster (n. all. fl. 3R.), ojster, rezen (fifneibenb), a. bridek ober britek, (serb. u. böhm., hingegen im Altsl. brid'k ©djnrf. Ijäjjitdj, abfdjeulidj); feljt fc^arf, preoster; ein fdjarfeS (Keffer, oster, nabrušen, bridek nož; eine fdiarfe ©»ige, oster konec; fdjarf jitm Slttfü^ten , f. Dittlllj; fc^arf madjen, f. ©(prfen; beifienb, ripeč obet rupee, grizeč, skeleč, rezek, (serb. u. russ.); fd)atf fein, beißen, ripiti (Gutsm.); f. a. Slemeni), 35ei= fienb; ein fdjarfet @ffig, Senf, (Rettig,Ääfe, hud vrisk ali jesih itd.; für: butdjbrins genb, ein fdjatfes Sluge, ®efid)t, ©eljčr, fc^arfer ffietjianb, bistro oko, bister, jasen obraz , bister, oster, prebrisan um, bistra glava; f (tarier Xon, oster glas, f. a. $eH; fdjarfeS @eblüt, ostra kri; fdjatfet 3Binb, ostra sapa, hud, merzel veter, ki brije, ki reže, breži; eilten fdjatfen (Bettoeis geben, ostro, terdo, hudo ozmčrjati koga; fdjatf auftreten, krepko delati; fdjatf beloacbetl, dobro, na tanko paziti in varovati; fdjatf an efnanbet tommen, hudo , serdito spreti se; fdjarfe ©träfe, ostra, huda kazen, serb. strog, f. a. Streng; ein fcbarfeS @epr, dober, tenak, oster sluh; eitl fdjarfeS ©efidji baben, dobro, jasno, bistro, serpo oko imeti, bister vid, bistro viditi, gledati kakor za-jic; f($arf böten, dobro, na tanko, tanko slišati; dobre, tanke ušesa imeti; fdjatf geben, urno mahati (jo); fdjarf arbeiten, terdo delati; fdjatf auftragen, za terdo, ostro naročiti; fdjarf laben ein ©etoeljt, puško s kuglo nabiti, nabasati* , serb. nabiti zer-nom; fdictf fdjießen, streljati s svincam, s kuglami, etwa audj na ostro; f^arfer Sfßttifel, oster kot. ®d)iirf=, in 3fgg. ostrivni. Stbarf, baS, spodnji ozki del ladije; naboj kanone; lofeS ©djarf, železni drobiž, kise nabije v kanono. Sdjiirfapparat, ber, ostrilo, brusilo, brus. Sdjarfbaud), ber, trebuh z ostrim robam. @d)atfblid, ber, bistri, živi, ostri pogled; bistro oko. Stbarfbliienb, adj., bistrovidin. gdiarfboljcn, bet, strela, žebelj z ostro špieo *. glbiirfe, bie,bie Grigenfdjaft, ostrost, ojstrost, hudost, bistrost, bistrina, jasnost, tenkost, natančnost, reznost; bie ©djiirfe bet Unter« fudjuttg erjtebt mati baraus —, kako ostro, kako na tanko se je preiskovalo, vidi se iz — ; uiejj beutet auf ©djärfe be« ©äfte bin, to kaže, da ima telo ostre soke, u. f. f. mittelft eine« (Beiwortes; bet fdjarfe Xtjrit ei« neS (Keffers, ostro, ojstro, ostrina . rezina, serb. a. oštrica; afcenbe geudjttgfeit, jedka, zjedljiva, ripeča voda, jedkost; bie fdjatfe Äante, (ostri) rob; auf ber ©djätfe beS äftefferS fteben, fig. vagati se, blizo razsodbe biti; mit ©djärfe »erfahren, ostro, terdo, krepko ravnati s kom; mit ©djfttfe angret* fen, f. goltern. Sdjarfciig, adj., z ostrimi robi ali ogli. 6d)iirfeifen, bas, in ben SKüblen, ostrevo, (F.), f. iibr. 9Rii{)lfti)ätfe. 6 hälfen, v, a., fdjatf ober f^ärfer machen ©djarfftdiiigfeit. 13B9 izostriti, naostriti, poostriti, ostriti, ojstriti, nabrusiti, brusiti; ein toenig fd^ärfen , poostriti, pobrusiti u. brgt.; f^neiben, rezati; f4 bie £aut aufidjärfen, ftdj an etwas fd^är-< fen, opraskniti se, opraskati se, raziti se; gefdjätft aussprechen, kerhko izreči; ¡8oí)¡ uenjiangen fdjätfen, f. ^nfpi^en; SDíütjtfletne, ©¡djeln, ©enfen mit bem Säumtet fdjärfen, klepati; lote »¡ele ©enfen í;afl bit fdtjott ge= fdjátft? koliko kos si že sklepal?; gut ©enüge fdjárfett, dobrusiti; a. nabrusiti sc, naklepati se; einem (ßfetbe bie ©fen [mtg, adj., ostrorog. ©^arfftt nt ig, adj., ostrorobat, živorobat, z ostrimi, živimi robi, f. a. SdlUtfCtfig, ©djar flantg, adj., ostrih krempljev, ©diarffmut, bas, f. Slebeirant. ©rijärfletn, f. ©djerflein. ©ihärfling, f. ©tidjling. ©djni'lttattel, bet, ostrozobkaf. ©djarfraitbtg, adj., z ostrim robam ali krajem. ©djarfrenneit, bas, dirjanje z ostrim orožjem. © d) fl r f r t d) t e r, bet, rabelj, böhm. u. poln. kat. ©(tjarfridjternnn, bas, rabeljstvo, rabelj-nova služba. © d) ar f r t d) t e r e i, bie, alé ® eiocrbe, f. ©djarf= ridjtcramt; ©iharfrt, škarlatasti. ©«arla«bauttt, bet, (Quercus coccifera), kermesov, škerlatni hrast, ua« bem Russ. dob kermesonosni. ©«arla«beere, f. SerrneS. ©djarla«en, adj; škarlaten, škerlatast. ©«arla«farbe, f. ©«arla«. ©«arla«farben, f. ©«arta«en. @«arla«ftcber, ba6, ruske, pl., škarlatna ali rudeča vročica, rudečica; poln. ptonica, szkarlatyna, russ. krasucha (— rudečuha). @«arla«geft«t, bas, zaripljeni obraz. ©«arla«fel)l«en, f. 9iot|)iel)l«en. ©«arla«!rant, baS, (Salvia horminium), kadulja. ©«arladjiom, f. Serntež. ©djarladjlauž, bie, škerlatni červič, f. Ecrmež. ©«artadjutoljn, ber, škarlatno rudeči mak. ©«arla«rotl), adj., rudeč (rdeč) kakor škarlat, škerlatast. ©«arla«rStI)e, bie, škarlatna rudečoba, rdečina. Sdjarlfldjtndj, bas, škarlat, škarlatasto sukno. ©djarladjoogel, ber, ptič škerlatnik, rudeči ptič. ©d) url a d) m ur nt, f. Sermež. ©«atlet, bet, f. ©«arla«iraut; eine Slrt SUant, kosmati oman, f. a. SBortelfdj. © « ar l en 5 en, v. »., (brobinj.), zijaliti, f. ©«ar lin g, ©«itrling, f. Seitfraut. ©«ariucifter, bet, četnik (serb.). f. sin* fttl»rer. ©«arte. ©«arntii^el, baS, ein MeineS ®efe«t, mali boj, pretep, rovarija, spopadek (russ. shvatka); eine papietene ®ute, škarnicelj». ©«armiii^eln, ©«aratujtrett, v. n., ro-vati se, sprijeti se, spopasti se (v malem boju), po malem nagajati si, tepsti se. ©«am, CPro».), f. 9Jtift. ©«arnier, bas, an bet ©agetnnljle, klešče (F), kleše, mački (Zal.), f. a. gljantiete. ©«amubeln, pi, mlinci, pi. ©«arfle, bie, SSinbe, pasica, prepasivnica; f. a. «Irmbinbe, gelbbinbe. ©«atflie, f. (DjarJJte, (cefranje), ©«arre, bie, SBerfjeug jum ©«atten, der-zulja, stergulja, stergalo, ogreblja, greb-lica, stergača, (bei Gutsm. derkalo); cifer* ne, železna stergulja, i. t. d.; Pflugf«arte, otka; Pe«f«arte, smolarska pralica; bas Slbgef«atrte, osteržek. ©djarreif en, ba«, f. ©«arte, (eiferne). © « ar t e n, bet, S3totf«arren, kruharnica, pe- karnica, gteif«f«arren, mesnica, ©«arreu, v. n. n. a., derzati, gerniti, grebsti, stergati, kopati; bie £u«ntr f«arren, kokoši berskajo, razgrebajo, razkopavajo; mit ben g lip en f«arren, dergniti, kopati, praskati z nogami; baS Pferb f«artet, konj koplje; »ont ©tiete, kopati, meliniti; ein £0« in bie (Stbe f«atten, luknjo v tla skopati; in bie (Stbe f«atten, »etf«atten, za-grebsti obet zagerniti, zagrebati, zakopati, zakopavati; iRuf aus bem ©«otnjiein f«at* ren, ogrebsti, ogrebati dimnik; iRubeti f«ar* ten, f. ©«aben; ®elb fdjatren, denar nagrabiti , grabiti, nakopičiti, kopičiti, serb. sgertati; unter ettoaS f«arten, spodgrebsti, spodgrebati; ft« mube f«atten, nagrebsti se, nastergati se, nakopati se; mit bem @«atten bis ju etnet «Stefle getangen, pri-grebsti, prikopati do —. ©«arren, bas, grebenje, razgrebanje, kopanje, razkopavanje. ©djarter. ber, stergač; smolar. ©«arreroe, bie, (po cestah)naderzanaperst. ©iarrfnff, bet, f. graitfufe; ais Petfon f. tra^filfiler. ©«arrfiiteln, »., priklanjati se pra-skaje z nogami. ©«arrfiifler, f. Sra^fiifiler. ©«arrbalž, bet, gladovnjak, lakomnik. ©«arri«t, bas, nasteržek, nastergana, na- grebena reč. ©Žar rman i, bie, voluhar, kertica; f. a. Sltanlnmrf. ©«armfaijl, f. ©trebejifaljl. ©«arrfel, f. ©«arrt«t. ©«arrftOtt, ber, les za priterjenje jader-nika. ©«arrtterJjeug, f. ©«arre. ©«arte, bie, škerta (F.), škerba, skerbina obet ščerbina; brazgotina (Otatbe), praska; zareza, (<5inf«nitt); fur @«etbe, f. biefeS; an f«neibenben SBetfjeugen, škerba, šker-bina; @«arte auStoefcen, škerbino izbrusiti, brusiti; im mota!if«en Sinite (fiit gefjlet), pregrešek popraviti, madež izbrisati, po- @($e, zajčja zareza; eitte ©ebatte ittt (Šifen, plena faitcfi bohm); f. a. Sd}teftjd|atte; eine ipfanje, f. gelbfdjarte; prberfrant; (ser- ratula), russ. serpuha, bolim. u. serb. srpek. ©djarfele, bie, slaba knjižura, f. a. SBtfd). ©djartenbiftel, bie, ščit, ščitavka i. t. d. ©cbartcttlraut, bas, f. ©djarte, (serra-tula); Storcbfdinabel. Sdiartig, adj., škerbast, škerbinast, sker-han; beint (Sifett, pleniv , plenast; f^attig maketi, skerhati, kerhati. SdjBrttgieit, bie, škerbavost, skerhanost. ®d|flttftii(f, bos, krajnik na dnu kake posode. Sd)atU)ad|e, bie, množna straža, čuvajif>£., f. a. iKuttbe, iPfltroutUe. Stbarttindjtcr, bet, čuvaj iz obhodne straže. @d)arttieif e, adv., mnogo, v trumah, f. ©diarennmfc. ©tbtttfflcrf, f. Stobne; postransko delo. Sdjnrmerten, f. grobnem > d| it 11, baS, neka mera za med. Sdjatien, ber, senca,(eig.Simututibformaus betit altsl. sen /".); n. M. fiitbegrenjten ©(tjat* ten in 93ejug auf bie ©ejtattbeS ©djatten »et* fenbeit .RorpetS baS kroat. tenja, {russ. ten f., poln. cieri , iji eS abet aitdj fio»enifd>?), bingegen fur ©djatten als SJtanget bes ©on-nenlit|te3 , in Sejug auf bie ,ftttf)ie, senca; itib fleffe mit felbft im ©djatien, ič) matije mit ©djatten, S- »abrenb bes ©djteibens mit ber fdjteibenben £anb, n. V. zaslepljam si; toentt matt mit bet linien ^anb fdjreibt, nimmt man fidj felbji baS fitd}t, če z levo pišeš, si zaslepljaš; trn @<^atten ftfeett, senčiti se, hladiti se; ein leenig, posenčiti se, jut ©enuge, nasenčiti se; bet fufjle ©djat* tett, hlad, hladna, hladivna senca; id) fai) feinen S^atten, (manes), in Stt>il=.5?roatteii u. a. n. M. tenjo (?) njegovo sim vidil; einett ©djatten ma<$en, toetfen, senco delati; »or feinem eigenen ©djatten flieljen, svoje lastne sence (t. j. brez vzroka) bati se; nadj bem ©d^atten gteifen, za senco, za praznim mamilam roko stegniti, senco loviti; toie ein ©djatten »etgeljen, miniti, zginiti, zibniti kakor senca; baS iji nidjt ein ©djatten »011 jenem, to ni senca uniga; in ben ©djatten (Men, zatemniti, zakrivati, zad za drugim pokladati; f. ScriUUtfcltt; Semaitben ©djatten madjen, koga zaslanjati (a. in anb. S.); v luči biti, stati komu; et fiebt aus lote ein ©djatten, kakor duh, senca je; gtnjietnif , tmina, tma, temota; baS 9teidj bet ©djatten, kertova dežela, kraljestvo sence, tmine; in ber SJJaletei, senca, senčanje; ©djatten pffanjen, senčnato drevje saditi; SDieerft^atien, Umbetftfčb, senčnica f. SijUtien*, itt 3ftg. senčni, senčnati. S djatten, »., senco delati, zaslanjati, poseniti, seniti; v. a., f. ®d)attiren. Sdiatttuoft, ber, košata, senčna veja. Snjattcnbanm, ber, senčnato drevo. ©flattenrtj?. 1341 ©cbattenbebiiufnng, bie, hladni dom, f. a. @djattenreiacb3, bas, senčna rastlina, (ki rada v senci raste). Sdjottengliitf, bas, minljiva, goljufiva, vi- dezna sreča, ©djnttengrofie, bie, senčna velikost; fig. puhla visokost, prazna, votla, nečimerna visokost, ©tbottenbntn, bet, hladni gaj. ©djattcnbut, bet, senčnik, slamnik, ©(baitenlontg, ber, malani kralj, na videz, brez vlade in moči. ©diattenirant, f. ©ternlreut. @d) n ttCilf llllft, bie, umetnost, posenčne podobe delati (n. pr. na zidu), ©djfltteniiinftier, bet' umetnik, ki zna razne posenčne podobe delati, ©(battenlnnb, bas, senčna, hladna dežela; f. ©djattenreidi. ©¿attenliinge, bie, senčna dolgost, ©djnttcnleben, baS, življenje nično, ki jo kakor senca proti pravimu življenju. ©djattenteucbte, bie, f. 3nuberlnternc. ©d)atteillidlt, baS, mrak, soton, somrak, ©tbitttenliebenb, adj., kar ima rado senco, sencoljubenf. Sdjattcnlillbc, bie, senčnata, košata lipa. ©djnttenliltie, bie, senčna čerta. ©dinttenmaffe, bie, temno mesto v kakem malu. l., domača, osebujna vladarjeva dnarnica. ©djafi, ber, ©otrat^, Sfóenge nteljretet Siitge einet 9Irt, zaloga, blago, zaklad , audj zaklada; aus feinem ©dja£e SltteS itnb KeueS fjet»orlatigen, jemati iz svojiga zaklada novo in staro (SKattfj. 13, 52); ©orratl) foflba--ter, forgfáttíg beiüatyrter ®inge, bogatija ob. bogastvo, bogata zaloga, zaklad ('russ. klad neben sokrovišče, tooraus V. skrivišče ge= bilbet, bolim, poklad, poln. skarb), drago-tina. blago; ftd) ©eljage fammeln1, dnarjev, veliko bogatijo (skup) spraviti, nakupičiti; bet ©djag bes ©taateS, deržavni zaklad ; ©d)afil>tttt§, deržavna dnarnica ali blagajnica; SraUt; |'(tiag, dota; ein »etgtabenet Sdjag , skriti denar, «krita bogatija, skrita gotovina; bie SBlnrne entfaltet iljte ©djage bet fommenben ©onne, cvet razgrinja svoje bogatije, svoje blago vshajočimu solncu; ein rutjigeS 2e; ben ijl ein ©<§ag ubet alte ©efjage, mir (mirno življenje) je bogastvo vsih bogastev, je bogastvo čez bogastvo; ©tetter, Slbgabe u. f. f., davščina, davšina, davek; geliebte fetfon, mamtlid), ljubček, ljubi, »eibiidj, ljubica, ljuba, dika; f. a. Sttb, in Ob. fur Otfap, f. b. ©djnfiamt, bas, f. ©t&afiiammer. ©djafibar, f. ©tcuer&ar. ©cga^lbar, adj., precenljiv, ceuljiv; ad}; tenStoertl) , čislanja ali spoštovanja vreden, drag; f. a. Softbar; er ift mit fdjagbar, čislam ga, v čislih ga imam, cenim ga. @d>tt$bat!eit, bie, cenljivost, vrednost, dragost, žlahtnost; draga reč, dragotina. ©djafibetnoljtcr, f. ©^aitmcifict. ©iafibtllet, f. ¡Sdjafifdjtin. ©diaijdje It, baS, ljubček, ljubica. ©dia^COUegiunt, bas, dohodarstvof. ©djafien, v. a., davek naložiti, nalagati; f. a. SBranbfdiafitn. ©djafien, u. «., ben SBertl), ©teis bejlimmen, preceniti, ceniti, šacati*; »ont ©erfdufet, zaceniti, ceniti, ceno postaviti, postavljati; ju f)od> fdiagen, preceniti; aus teaf)rfcbeinli= ien ©runben beflimmen,bafut Ijalten, etmaS bet 3af)t, bem ®etoid)ie nadj fd)agen, šteti, meniti, soditi, misliti, a. ceniti; fur eine @f|te fc^agen, v čast šteti si, za čast imeti; !jod) fdjdgen, ljo$ ^altett, čislati, v čislih imeti, ceniti, spoštovati; ein gefdjdgtet gteunb , čislan, spoštovan prijatel; man foilte itjn Ijodfjlens 50 3aljre fdjdgen, človek bi djal, da nima čez 50 let; ben Sffiertb ei--ttet ©adje ju fd)agen toiffen, spoznati, ve-diti, koliko je kaka reč vredna, ©djafien, bas, cenjenje, čislanje. ©djnfienžmertlj, ©ia^cnžmiitbtg, adj., čislanja, spoštovanja vreden, f. a. ©djiifebat. ©djatjet, bet, cenivec, cenitnik; n. F. ce-nar, bolim, cenič; spoštovavec , častivec, čislavec. ©iaticrei, bie, napčna cenitev. ©(baictgebiiSt, bie, cenitninaf. ©dja^erin, bie, cenivka, spoštovavka. Sia^ftet, adj., davka prost, brez davka, davku nepodveržen. ©ia^ftei^cit, f. Sicitetftetbcit. @d)aiigclb, bas, davek, dačnidnarji; stari hranjeni dnarji, ettea zakladni dnarji. Sdja^griibet, ber, iskavec, kopavec zakladov ali skritih dnarjev. russ. kladoko-patelj (zakladokop). 3 (f) a fig rab C t Ei, bie, iskanje, kopanje, iska-rija zakladov. Sd)afigrabergefdjtd)ie, bte, pripovest ali pravlica od zakopanih in odkopanih dnarjev. ©diafigraberilt, bie, iskavka zakladov, ©(bafignt, bas, davku podverženo blago. ©iafiihnuž, f. ©djafifammer; SKagajm. ©áiiiisíerr, f. ©4&agei, huda ura, (©efoitter), naliv , (nagla) ploha , vihar , nevihta , toča (§agcl), poln. nawalnica; fdjtteli Boritber* geljettbe Orfc^uticrung ber §aut, mravlje, pl. (V.), mraz. vi.; bet ©djattet fommt ntidj alt, obhajajo, obidejo me mravlje, trepetec, dergetec me prime, stresne, pretresne me, mraz me je spreletel; f. a. ©d)(IU= bet; ein Ort, i»o litatt »on bet raufjen SBitteruitg llllb beut SBiiibe gebecft ifl, zavetje, zatišje, suhota; f. a. S^lt^ett, Hiittc; ber gilte obet Ijelte ©djauer, preneh-Ijej (kake bolezni); SKteration, mraz, mra-zenje, stres, stresanje; @d)auerd)eit, f. ipttrO= jižnuiS, 3ii(fiinfl, ilitfntl; eiti ijeiliget auer burdjbebte mcine ©Iteber, premerščalo meje po životu od svete groze; audjfitr: 5kdjer, SBel)a(tmg, ®eiie, f. biefe; »o» fdjauen, gle-davec; ber @djauer tri bie Sufuttft, prerok, vedež, vedeževaveo, f. (ScJjer; Šefdjauer, oglednik, preglednik; ladijarski delavec. ©d)(IUet-, ¡tt bcr Sffcg. grozni, grozoviti, strašni. Sdiaiteraitbitlf, ber, grozni, strašni pogled, ©djttuetllilb, ba«, grozna, groze polna podoba. ©djttlterbrctt, ba«, gladivna, likavna deska. ©djatterErfiiUettb, udj., pregrozen, kar dušo z grozo polni. ©d)UUergcfitIjl, baž,čut(stvo)groze,groza, ©^auergeietmtttg, ba«, grozovita skrivnost. ©djttlternefdjtdttc, bie, pregrozna povest, ©djaueriolj, ba«, bei beti SBebettt, slikav-nik (palica za likanje in natezanje platna). ©djOlterig, adj., grozen; e« ijl mir fdjatte« tig, mrazi mc, mraz me stresa; Bor SBets tet gefe$u|$t, pod streho, pokrit, ©diaucrialt, adj., hudo merzel, da človeka stresa, ©^aucrfititc, bie, hudi mraz. @d)(tlterlid), adj., grozen, strašin; mir i|t' fo fdjauerlid), kakor da bi me hotlo mraziti. ©djatt erntflltltžittopf, ber, vozel na konci vervi (na ladijah). ©djUUCtn, v. n. u. »'., e« ijagelt, e« fdjauert, toča gre; f. fjttgeln; fdjaitbertt, dergetati, trepetati; e« fcfjaitert mit baBor, groza me je tega. grozi se mi, to se mi studi, gnjusi, f. a. SdjMtbertt; mi$ fdjattert »or .Salte, (od) mraza se tresem, dergečem; fc^aitertibe @tifle, (ai« v. a.), tihota, ki človeka z grozo napolnuje , navdaja; e« fdjauert mit bie §ant, groza me obhaja, me spreletuje, stresa; v. a., fnt: ©djeuertt, f. biefe«; i!eitl« tBatlb fdjeuettt, platno likati, gladiti; v. «., pokrivati, streho delati, zavetje dajati, ©djnitentndjt, bie, strašna noč. ©d)(lttctfd)laitgt, bie, kača grozovitnicaf (amerikanska). ©dinncrftiltc, bie, grozna, strašna tihota. ©d)HKe?tIjat, bie, grozovitno delo, djanje. ©tfiattfeule. ©4)0Uet»0ll, adj., grozovit, grozen, pregrozen , prestrašan, groze poln. ©djflttCffCtt, ba«, jed za oči, za pokaz, za gledanje (na mizo postavljena), tt. Uutsm okopasna jestvina. ©djaufel, bie, lopata (iit allett f[. dim lopatica; att einem SRttbet bet itt« SBaffer f^iagenbe Siietl, lopata (russ. lopast, /".); eine Ijčljetlte ©djaufel, veslica; 93rotfd)aufel, lopar; an bern ©tiiljlrabe, lopata, lopar (K); itt eittem .Jtaljne, plavnica (vodo plati); bie @ djaufel, tromit man .Rotit rottft, vevnica, n. M. vejanica, vejača; ba« £ont mit bet ©djaufel toerfen, žito vejati, veti; bie @<$au-fel gum ©egrautnen be« @$nee«, lopata, greblja, tt. Zal. a. lopar; am »nfet, f. 3tn= ierfdmttfel. ©tfiaufclbanb, ba«,lopatastirožanec,pant*. ©dioufclbeiu, ba«, lopatasta noga. ©djanfelblatt, ba«, lopatasti list. ©djaufelfiofirer, ber, sveder lopatar. ©djaufclbiirgcr, f. ^fablbiirger. ©thflUftleilte, bie, ®erg- ober SKoberente, rujavka. ©dfnufelfiirmtg, ad)., lopatast, lopati podoben, kakor lopata, ©djuufclgeljom, ba«, lopatasti rog, lo-patnikif. ©djaufelfoirfd), ber, jelen lopatastih rog. ©djaufe!id)t, f. Sdmufelfotmig. © (t) alt f Cl t g, adj., z lopatami, ©dtaufclfuuft, bie, lopatarija, ogrebarija. ©djaufel m udjer, ©djaufelberrattfer, ber, lopatar. ©djaufelll, v. il. U. a., z lopato izkidati, kidati, z lopato delati, grebsti, ogrebati, metati, kopati, z lopato zajemati, čerpati, plati; auf etneu §aufett fdjaufeln, na kup skidati, zmetati; ®$ttee fdjaufeltt, sneg kidati ; jufammclifdjaufeiti, z lopato skidati, ljiltait«fdjaufeln, izkidati (z lopato); ba« SBafferrab fdjaufeln, kolesu lopate nabiti, nabijati, kolo olopatiti; beti ganjen 3!ag fdjaufeltt, ves dan prekidati, ves dan kidati; ftdj mube fdjattfelu, nakidati se; butd) ©djau; feltt Berbecfett, zakidati, zametati z lopato ©thaufcloir, ba«, lopatasto uho. ©djimfelrab, ba«, kolo na lopate, z lopatami. ©d)aufelredjt, ba«, pravica, rov, jarek trebiti; pravica, tujo njivo za neko plačilo obdelovati. ©djaufclidjlag, f. ©dtaufclredjt. ©djaufelftiel, ber, lopatišče, lopatiše, (n. Gutsm. lopatna ročica), ©diaitfeltderi, ba«, mašina z lopatami za trebljenje in praznjenje rovov, ribnikov i. t. ©dtanfcljOhn, ber, (bei ben 9Biebetfiuern bie g M» c dj f e 11 e n 3a§ne megen ber ft^au« fefforniigen fforttt fo benannt), lopatasti zob, lopatnik. ©djnufenfter, ba«, lina. linica, (iz ktere se kam gleda); im jfanfmaitn«getočlbe, razstavno okno, ogledno okno. ©^aufculc, f. UI)U, ©djaufler. ©tf) ailflec, bet, kidavec, kidač; žival z lo- patniki (zobmi). ©d)ttUftei, adj., brez graje. ©d)1., (M.), zibel (M.), euzaliea, gunca, ujčka, ujčkavnica, serb. Ijuijaska, nihaljka, bet M. a. juhanica; auf ter ©djaufei fein, v zadregi biti, omahovati. @ d) auf elit, v. a. it. r., gugati kaj, se, zibati, ujčkati (? hutfdjen), juhati (M.), cu-zati. guncati, serb. ljuljati, nihati; eilt U3C-1 rüg fdjattfeiu , pogugati, pozibati, pocuzati i. t. d., čenčati, rin 2Jial fdjattfeln, zgug-niti, gugniti, cencniti; in eine fdjaitfelltbe Bewegung bringen, zgugati, ogugati; ftt£t fcfcauftlttb Wohin gelangen, prigugati se, pri-cuzati se; fidj ntübe fd)aufeltt, nagugati se; v. n., cScilliren, zibati se, sem ter tje mahati, gugati se, (v dva cepa majati se, F.), omahovati, russ. kačatsja, kolyhatsja, serb. u. böhm. kolebati se. ©djauieln, ba«, guganje, cuzanje, zibanje, guncanje. ©diaufelnb, adj., gugajoč (se); adv., gu- gaje se, zibaje se. ©IflUielfhftem, ba«, vedno omahovanje, nestanovitnost. ©Räuflet, ber, gugavec, gugač, zibavec, cuzavec; reč , ki se guglje. Sdiauflerin, bie, gugavka, zibavka. ©djaulteiž, ber, gledišče, glediše, f. a. Girltt«. ©ioulegen, v. O., na ogled postaviti, postavljati. ©d)anluft, bie, veselje do gledanja, f. a. ©djaugier. ©liliauluftig, adj., kdor rad gleda, vidi; c« fanbett itd) ššdjaitlujlige genug ein, sešlo seje dokaj glcdavcov, dovelj ljudi, ki bi bili radi gledali. ©d)Bnm, fcer, pena (in ali. fi. ®i.) , pene. fl.; @d)auui geben, ju Sdjaum werben, spe-niti se, peniti se; »etgänglidj wie ein @d)aum, SdiauWpe. 1345 minljiv, zginljiv kakor pena; f. a. 810-fdjaum; mit ©djaum bebeefetl, openiti, osliniti; f. a. ©cifer. Sdjaumbebedt, adj.. penast, ves v penah, openjen. ©djanmilter, ba«, ol-vsklenicah, peneči ol. S d) a lt m C i ft C r , ber, mojster oglednik, pre-gledovavec. ©djitUlUeU, »• «•• P«11'1' se, gomezljati, pene delati, gnati, tiščati, lišati, f. a. 50lOUf= fiten, Sieben; ju f^äutnen anfangen, raz-peniti se, vspeniti se; v. a., ba« StReer idjamnen, hitro voziti se po morji zavolj razboja ali ropa; ba« gleifdj Räumen, posneti, posnemati pene, f. 2l6fd)BUttten, 916= fdjöflfen; f¿Räumen macJjen, razpeniti; er fd)äumt (Seifer uitb Sorti, (od) jezo vre, kipi, pene se mu cede z ust, (bei Gutsm. fititi?); peni se (od) jeze, ihte, togote, f. a. ©eifern, ©¿bäumen, ba«, penjenje. S^iiumenb, peneč, penast; slmav; fcpälli ntfttber SBafferfall, bel slap. ©djiiumer, ber, likavni valjej papirarski. ©Räumer, ber, penivec; posnemaveo (pen). ©thaunifliege, f. ©djauinffiurm. aumgeboren, adj., penorodenf. ©tftanmgolb, ba«, zlate pene. ©d)aumid)t, adj; peni podoben, ©t^anmig, adj., penast, peneč, v penah, böhm. penavy. ©d) au mf eile, bie, ©djaumloffel, ber, pe- njenica (PotJ , penenica , (V.) , penovka (Gutsm.J , posnemavka, penjača (M.), n. V. a. penjula (?, penulja). ©djanmiette, bie, am Baume, ftinnfeilc. ©tbnumlraui, f. ©audiblume. ©dlflltmniter, ber, pene solitrove. ©tbaumröSlein, ba«, ©djaummobn, ber, behen beli. ©d)Altntfaft, ber, pene, n. pr. vinske, penasti sok. ©djnumfalj, bas, obrežna morska sol. ©djaurafpeife, bte, jed iz raztrepanih beljakov; lepe, pa prazne besede; pitanje s prazno žlico. ©djaitmUnje, f. ©djaugelb. ©djflltmiinjer, bet, svetinjar, medaljar. ©djäUUtUUg, bie, penjenje, gomezljanje. ©djaumffietn, bet, penina. ©djaitmtoeifi, adj; bel kakor pene. ©diaitntmerl, f. ©djnuntfoeife. ©d)aiiratnit6el, bet, peneči vertinec. ©tSflUttUDItrm, bet, penavecf. ©djnupfennig, f. ©djaugelb.^ ©$aujlia^, bet, etwa gledališče, gledališe, gledišče, glediše; obzor (i)orijont); ©djau* plaft be« Stiege«, bojišče, bojiše, bojevališče, bojevališe; bie @tbe tft bet ©djauplafc bet göttlichen 2Bol)Ithaten, n. V. zemlja je razgledalo Božjih dobrot; som ©djauplafceab; treten, iti iz tega sveta, umreti; auf bem @d)aubla(5e erfdjeinen, prikazati se, očiten biti. ©diauprudjt, f. ©diaugepriinge. ©dfeupuppe, f. SJlarioneite, 1346 ©«antunb. serb. pnštenica; bur« einen 3aun u. btgi. i«etben, pregrad iti, pregrajati. ©«Btttimb, ba«, okroglo gledišče, glediše, amfiteater. ©«aitfaal, bet, gledavnioa. ©«aufilj, bet, glediščni sedež, sedež v eledišči, glediši. ©«auf¥iet,ba«, Sfjeatetfiüíf, igra (gledišč-na), očitno igranje, kazanje; ein ©«au* futeÍ f«teiben, igro za gledišče pisati; auf* fueren, igro igrati; inž ©«aufpiet geben, v gledišče , glediše, v teater iti. hoditi; Silb, vid, obraz, podoba; eine tbr .Rtnb mit 3ártíi«* feit pflegenbe SKutter tji ein rüSrenbe« ©«an* fpiet, ginljivo je viditi mater, ki ljubeznjivo skerbi za svojiga otroka; mila podoba je. ©djanftnelartig, f. Siramatif«. @«flUf£ielbi«ter, bet, dramatični pesnik, pesmenik, ki glediščne igre sklada, pisa-veo glediščnih iger. ©«BUfilieIbi«tertn, bie, dramatična pes- menioa, pisavka glediščnih iger. ©cfiaufjjielbttijfuttfl, bie, dramatično pes-menstvo ali pesništvo; dramatična poezija. ©tbaitffJteien, v. a., igro igrati. ©«Bltffjieler, ber, igravec (glediščni, gle-dišni), komediant*, aktér*. im Altsl. glum'c. ©«aitff>teler0efeIIf«aft, bie, družba glediščna. gledišna, družba igravcov. ©ŽaufiJicIertn, bie, igravka (glediščna). ©«nuíbieleríerfonale, ba«, ©«anff)ie= ICrtruMlC, bie, igravei glediščni. ©«anffciell)au3, ba«, gledišče, glediše, teater. ©«auff)iellnnft, bie, glediščno igravstvo, dramatična umetnost. ©«BUffJitlleljre, bie, dramatični nauk, dramaturgija. ©«aufíielntiiftig, »<*/•> glediščen, gledi-šen, teatralen*. ©«auffjielfaaí, bet, f. ©«aufnal; al« ©«auBüIjne, igravnica. ©tfiattfiJtelfíraí C, bit, glediščni jezik, ©«oufiltclttcfen, ba«, igravstvo,glediščne reči, zadeve. ©djanfteUett, a., na ogled postaviti, postavljati, razstaviti, razstavljati. ©«Bnfteller, ber, razstavnik. © « a It ft e 11U n g, bie, razstava, stava na ogled. ©«BUÍtÜd, ba« , reč na ogled postavljena; getoófmt. füt: ©«augelb, f. biefe«. ©«Bltftltfe, bie, ruda za pokažo, ejok ali gruča rude za pokažo (V.). ©«Btttag, bet, ogledni dan, razstavni dan. ©«antanj, ber, f. Met. ©«antliurm, bet, f. SBarte, SBclticbcrc. ©«flllttf«, bet, miza oglednih ali predložnih hlebov. ©«BUtragen, v. a., skazovati kaj , se; bahati, ponašati se s čim. ©«nutnarte, f. ffiarte. ©«auffiütbig, adj; pogleda, vida vreden. ©«BtoittC, bie, odstrižek srebra. ©ffiebe, bie, f. ©«ebe. ©djeíede, bfe, šebeka* (neka bojna ladija z 12 do 40 kanonami). ©djciienbittt. ©«etil, ba«, f. ©«aft. ©«edart, bet, f. (giftet. © (bed «en, ba«, neka raca. ©«ede, bie, eilt flecfige« mämt!i«e« Sfiier, j. Pfetb, pisan, brezast konj ; šareč (seri.), brezee, bei Gutsm. pikast konj , ». £3«fen in Obetft. kerže; ein fo(«e« tt>etBli«eS, breza, pisana (krava), šara (F.); ein f«ecfige« Pferb mit SSeiß nnb ©«toarj, sere (V.J. ©«eden, a., meift nur im Partie. gt= f«ecft, brezast, šaren, (serb.), pikast (punt* tirt), grahast, russ. pegij. pestryj, böhm. U. poln. strakaty — srakast. ©«edente, bie, f. (Sižente. ©«edenjug, bet, vprega brezoov, šareov. ©«edig, adj., brezast, f. ©«eden; Bunt« f«ee«i>0f|tct, bet, durgelj s krožoam. Sd)CibCn, baS, ločenje, ločitev, razločba, razločevanje, ©djefbtnfladje, bie, plošča maternične ustnice. Stbcibeitfortllig, adj., nožničast, nožnicam podoben. ©djcibtnbflUt, bie, nožničasta kožica. @tbetbeniJtttd)er, ber, nožničar. ©ibetbenmiinbltttB, bie, maternično ustje, ©¿bcibenbotbof^ber, ustnično preddvorje f. ©d) ti be£f ob, ber, jtoii$en gtoei ©runbftufi fen, meja, mejna pot, steza; ein Sffieg, ©djet= betoeg, razpotje, razcestje, razkrižje, križpot, dvopotje, križen-pot. ©tbeibcbfflbl, ber, mejni kol. ©d) Ctb tb ttff E, bie, tiskavnica za nožnice. ©djetb Cbuuft, ber, in bet ©djteibefunft, ločivna pika, ločivnik; mesto ločitve, ločilo; razhajališče, razhajališe, presledek, ©(bctber, ber, ločivec, delivec, odbiravec, f. a. (Tberaifer; @d)ieb§tt(bter. ©tbetberiibter, f. ©cbiebčriditer. ©djeiberitt, bie, ločivka, delivka, odbiravka, prebiravka. Sdjeibcfnft, ber, ločivni, krojivni sok. ©ibeibefil?, f. ©djetbegeriift. ©djetbtfjirud), bet, razsod, razsodba iz- voljeniga razsodnika, ©djeibeftein, ber, mejnik, mejni kamen. ©(btibtfttOUt, ber, mejivna, mejna reka. ©djeibeftnbe, bie, odbiravnica. ©(beibeftunbe, bie, ura ločitve, zadnja, smertna ura. ©dietbeiott, ber, pojemajoči glas, (ki se zgublja). ©cbetbetttdjier, bet, f. ©djeibcglog. ©djeibcioiiub, bie, posrednja, srednja stena, medstenjef-, predel (Gutsm.~) , pregraja, prepažba (bohm.), tin, pretin, (seri.), pre-sledje; anat. vmesna, ločivna mrena; in bet Dlafe, hripelj; fig. ločilo; eine ©djeibe= lt)anb bilben, ločiti; mont. odbiravna, izbira vna skala; eine ©djeibetuanb erritfeten, pretiniti, pregraditi, prepažiti. ©tbctbcroaffer, baS, razjedna, huda voda, H. V. ločnicaf. ©Acibetnei!, ber, odhodnja. ©djCibCUJCg, bet, mejna, mejivna pot; ein jfreujtoeg, f. @$etbei)fab; am ©čbeibetoege lie^en, biti na razpotji; pot, po kteri drug od drugiga odhaja. ©djetbelDCtf, bat, prazno kamenje, gluha ruda, ki jo je treba od dobre rude odbirati. Sdjeibcmiltl, bet, odhodnji pomig. ©tbtibcaetdjcn, baS, ločno, mejno zname-_ nje; f. a. Sfnterimnction. SdjCibig, adj., nožničat, nožničast. ©djetbnng, bie, ločitev, ločitva, odhod; ©cbeibung gtoeiet @f;eleute, als Srennnng, (uneig.) razveza, geto. ločitev od mi zein postelje; djemifdje ©djeibitng, Iočba, krojitev, poln. rozczyn, rozkfad. ©djeig, StbCi!, baS, neka ladjica v severnem morji. Stbein, bet, bet 3u|ianb be« ©djeines, bas ©djetafiatleit. ftelie Sidjt ein et leudjtenben Körpers, sijanje, svetloba, svit; ©¿^tmmer, bliščoba, blišoba, bliš, lesk, žar; toit fraßen ©onnenfdjein, solnce sije; SBonbfdjein, luna sveti, a. sije. luna, svetloba lune ali mesca, lunini žarki; in bet Slftronomie, f. Slfjjectcn; einen @<$em Ijaben, »on fidj geben, toerfen, svetiti se, blisčati (se), lesketati se; beim ©djein bes Setters, pri ognji, ko se je vidilo od ognja; bet neue Schein, mlaj; bet »otle ©djein, šip; Sömierfdjeüt, mlaj prosinca; bet äußere ©djein, (species), 9lnfd)ein, videz, podoba, vid, poverhnost, dozdeva, zdetje; gum ©dietne iftun, na videz storiti, delati kaj; nadj bem ©djeine, po vidu, kakor je bilo viditi; ein fdjriftlidjes 3eugniß übet ein ©efdjeljniß, list, pismo, spriček, spričba, pismena poterdba, pismeni izkazek; einen ©djein »on ftdj ge* ben, dati list, spričbo od sebe; Sauffdjein, kerstni list; Staufdjetn, poročni list, i. t. d.; f. a. SBanifdjein; ©djein bet ^eiligen, f. ^ciligtnglanj; tote ein ©djein betumgeben, tavati okoli kakor senca, kakor gola, prazna podoba; fiedtnaniel. Stbeinbiltg, bas, reč na videz, zmišljena reč. S^etncbclftcin, bet, krivi, nepravi dragi kamen. ©djeinefie, bie, zakon na videz, vulg. zakon pod smreko; krivi, nepravi zakon. ©djetnebtC, bie, častna videz, prazna, puhla, nična, dozdevna, zmišljena čast. ©d)einen, n., betleS 8id)t »on ftd) geben, »on bet Sonne, sljati; Warnt fiemen, pripekati , prigrevati, pritiskati, solnce je toplo, greje; bet fflJottb fdjeint, mesec,luna sveti, a. sije; baS Sic^t, bie ©teme fdjeinen, luč, zvezde svetijo; glättjett, svetiti se, lesketati Se; fig. očiten biti, dalječ viditi biti, »ot anbern fdjeitten, nad) tem Serb. odlikovati se; ju f (peinen anfangen, zasvetiti, zasvetiti se, zalesketati, zasijati, po-sijati; ein Wenig fdjeinen, posijati, posvetiti, posvetiti se; bis ju etwas fdjeinen, pri-sijati, prisvetiti do—; rnnb umetwaS fč^ets nen, obsijati, obsvetiti kaj; red)t ins @d)eú nen tommen, razsijati se; ganje Xage bin-fcurd) fčjeinett, cele ali vse dni presijati, presvetiti; bes Sdjeinetts mübe werben, na-sijati se, nasvetiti se; bie Sonne bat einen Slugenblttf butd) bie SEBolf en gefdjiettett, n. Ravn. solnce je skoz oblake lilenilo, pogledalo; auf eine gewiffe Strt empfunbett werben, o^ne bap eben bie Sadie fo befdjaffen fei, wie fte entpfttnbeit wirb, (videri), als v. n., jttweú len a. als v. i., pozdeti se, dozdeti se, zdeti se, dozdevati se, viditi se, na videz, na oko, na oči biti (takošen ali drugači), vid ali podobo imeti, podoben biti, kazati (se), seri. a. činiti se, bolim, podobati se; mit fdjeint eS, meni se zdi, (n. V. a. sumnja se mi); wie eS mit fdjetttett wirb, kakor se mi pozdi, kakor (se) mi bo kazalo; eS Will mit fdjeinett, pozdeva se mi; btejj fdjeint ein gutes Sftittel ju fein, to je, kakor kaže, kakor se vidi, dober pomoček; toie fdjetnt eS bit? kako se ti zdi ? kaj deš? et Will gelebtt fdjeinett, hoče, da bi ga imeli (za) uccniga, učeniga se dela, kaže, uče- ©dieinfunft. 1349 nost prodaja; eS fdjeint tegnen ju Wollen, na dež kaže, kaže de bo dež; fromm fd)ei* nenb, na videz, na oči bogaboječ ali pobožen; bie Sadje fdjeiitt beffet ju fein, als fte iji, (to) se zdi biti boljši kakor je v resnici (samo na sebi). Sdjeillfeinb, bet, sovražnik na videz, dozdevni. ©¿beinfifd), bet, dozdevna riba. ©djeinfrennb, bet, videzni, nepravi, hinavski prijatel, prijatel na videz, na oko. @d|einfreunbfdjnft> bie, prijatelstvo na oko, goljufno. Sdieinfriebe, ber, mir na videz, goljufni, nepravi mir. ©d)einfrOntnt, adj., na videz, na oko pobožen. ©d|etnfurd)t, bie, hlinjcna boječnost; strah pred zunanjo podobo. ©ieingebU&e, Scbeingeftalt, f. fantom, ©djeingetebrt, adj., na videz učen. ©tbetnglttnbe, ber, neprava, videzna, lažna vera, vera na videz, na oko. ©djetngliebettg, adj., z dozdevnimi členki. ©(beingliicC, bas, dozdevna, domišljena sreča. ©ctieingolb, bas, podverženo, nepravo zlato. ©dieingrojj, adj., na videz velik. ©d)etngro|e, bie, dozdevna, domišljena velikost. ©^ etltgrnnb, ber, dozdevni, nederžni vzrok, lažni dokaz, ©djeingnt, baS, lažnjivo, domišljeno blago, ©djeingnt, adj; dober na oči, na videz. ©dietni)anbel, f. ©djeinbertrag. ©djeinbnnblnng, bie, djanje na videz; eitte ©djeinbattblung »otneijniett, na videz kaj storiti. ©djetnbeiltg, adj., svet ali pobožen na videz, na oko, hinavsko svet, hinavsk; eitt ©djeinbetliger, svetopetnik (vulg.), sveto-hlinec, hinavec; eitte @d)etttf)etltge, sveto-petnica (vulg.), svetohlinka, hinavka, f. a. ^ grijmntler. ©^einbetligiett, bie, napčna, lažnjiva, poverhna svetost ali pobožnost, svetost, pobožnost na videz, na oko, svetohlinstvo, f. a. ©lei^neret. ©d)einl)crrfd)nft, bie, dozdevna, lažna vlada, gospodstvo na videz, ©djetnherrfdier, bet, dozdevni, namalani vladar. ©djeintjtlfe, bie, pomoč na videz, ©djeinfafer, bie, kerstnica. ©tbeinlaratif, bet, slepi boj, boj na videz, ©coeinlanf, bet, kup na videz, zmišljena kupnja. ©d)einfeufd), adj., na videz čist in sra-možljiv. ©djeinfeufrf)l)ett, bie, lažnjiva čistost. ©d)Cin!lage, bie, tožba na videz, ©djetuitugbcit, bie, modrost, pametnost na videz. ©djetnliirper, bet, zmišljeno, dozdevno telo, ki nima telesa kakor podoba. © dj 11 tt l lt tt ft, bie, lažna, domišljena umetnost. 1350 Sdjeinïranï. S d) eiltlïfllt!, adj., na videz bolan; ki se dela bolan (bolniga). @ d),etltle6ett, baž, slabotno, nepravo življenje, životarjenje-j-. ©¿einleite, f. ißerfoectibe; Sbealižnutž. ©meinlei^e, bie, telo na videz mertvo. ©djeinlieb e,kie, hinavska, hlinjena ljubezen, ©djcinlob, kaž, hinavska, hlinjena hvala, hvala na videz. @djetnmßd)i, bie, dozdevna, zmišljena, vi-dezna moč. ©djeinmiitel, f. ©dieinfieïjeii. ©tfietnraiilie, bie, trud na oko. ©djeinnufien, ker, goljufna, zmišljenako- rist, korist na videz in ne v resnici. @ti|Cin}Jïttd)t, kie, dozdevna, lažnjiva slava in bliščoba, blišoba. ©djeintuljc, kie, pokoj, mirnost na videz, ©îeinfieg, ker, lažnjiva, domišljena zmaga, zmaga na videz, ©ïetnjilbet, kaž, podverženo, nepravo srebro. ©ÉeinftOlj, adj., na videz prevzeten. ©Cbeinftrttie, kie, kazen na videz, ©djeinftteil, ker, prepir na videz, zmišlj en. @d)einju(f)t, kie, strast človeka, ki bi rad veljal za več kakor je v resnici. ©d)Cintljriine, kie, lažna, goljufna, sle- pivna solza. ©djeintOb, bet, dozdevna smert, smert na videz, serb. prikazna smert, n. kern Böhm. U. Poln. domenjena smert, zamolk (Medv.), Sdjeintobt, adj., na videz mertev, n. V. mertvinast; kdor se zdi biti mertev; ein ©djeintoktet, n. F. mertvinec (?), ein f^etn-toktež .Rillb, mertvinček (K.) ; bolim, zamrt-nik; eine ©djeilttokte, mertvinka (F.); adv., kakor mertev, s podobo mertviga; f^ein« tobt werben, n. Ifledv. zamolkniti se. ©(fieintteu, adj., na videz zvest. ©t() ein trene, kie, hinavska, hlinjena zvestoba. ©Éeinurfndte, bie, dozdevni vzrok. ©djeinberabrebung,kie, pogovor na videz, ©tjjeinberbienft, kai, dozdevna, videzna zasluga. ©icinbergniigen, bai, dozdevno, domišljeno, geljufno veselje, ©ieinberiauf, bet, prodaja na videz, zmišljena. ©djeinbertrag, bet, pogodba na videz, zmišljena. ©djeinbolliontmenljeit, bie, lažna popolnost. ©djeintoalji:, adj., na videz, dozdevno res. ©(heintnein, bet, maščeno vino. ©meintoerl, bo«, delo na videz, na oči. ©djcintoefen, ka6, zmišljeno, videzno bistvo, ©djeintoiberfinnig, f. ißarabof. S Î ein tO 0 1) l, kai, dozdevna, domišljena blagovitost. SAeinmnnbet, ka«, dozdevno čudo. ©djeintottrnt, f. Sdjeiniäfer. ©djeinttnrjel, bie, korenini podobni izrastek. Sietnja^lttttg, bie, plačilo na videz. SdjeiteltoinUl. ©djeinpmtfl, adj., r,a videz jezen. ©cbein3iid)tig, f. ©djeinlenfd). ©djeiujiiditigfeit, f. ©djeinfenfdifjeit. ©d) et 8 beere, f. trenjbeere. ©djeijje, bie, (vulg.), drista, sranje, hitrica, driskavioa, sračka, lijavica, f. 2!bfiit)ren, Sanifluj?, 2)nrdjfaH. Sdjeigen, v. n. u. a., (triv.~). srati; »on Linkern, kakati*; usrati se, posrati se, o-srati se, podelati se, okidati se (Gutsm.), izprazniti se; poln. loj nič. Sdjeifier, bet, (niebtis), osrane, usrane, usranec, osranec. ©djei^erei, bie, sranje. ©djei§erin, bie, usranka. Sdjeipitnž, ba«, f. Slbiritt, (poln sra-czyniec). ©djeijjfrant, ©djeifmelbe, f. gladjžfeibe. ©d) C i t, ba«, ein ©tnci gehaltenes §otj, Šranbfdjeit, poleno, dim. ©djeitdjen, polence; kaljanica; nod) fleinet, polenčice, a. polen-ček; @d)eite fdjlagen, razpoleniti, spoleniti, poteniti (F.), gel», razcepiti, cepiti derva, klati; wenn nur jtoei ©djeite aui einem §otje entjietyen, tyeijit im ©lo». n. F. jebei ba»on, plat, dim. platič; unb §otj auf jtoei folije ©djeite fdjtagen, platičiti; Söttietfdjeit, špevta*, doga; fotdje ©fettet madjen, krojiti, klati leszadoge; ein btennenbe« ©djeit, ogorek, glavnja; ein ©pan übet!). f. biefež; S^eit bet Sattenbinber, f. Sßadftod; beiben Sätfetn, f. Sertfdieit;j. a. ©rabfdjeit; ein ©trijet, štruca»; in ra«e,f. ©«elm= ftnn, ©«elntfyradje. ©«elmerei, bie, in bet gelinberett Sebcu* tung, als ©igenf«aft, premedenost, zvitost, zvijačnost, prepekanost, ročnost, druge za nos voditi in slepariti; ©«elmereien int tfobfe haben, imeti jih za ušesi, za tilcam, zvite imeti v glavi, zvijače. @«elmgefi«t, bas, obraz zvijačnika, pre- pekaniga človeka. ©«elntgejii«t, bas, zvita derhal. ©«elmif«, adj; goljufen, ukanljiv, zvit, zvijačen, prepekan, premeden, presnet, zvit, kakor gerča; fdjelmif« lä«eln, v pest, po strani muzati in smejati se, v klobuk smejati se; ein f«elmif«et äRenf« (int parten SSetfianbe), hudobnik, hudovoljnik, goljuf. S«elmrebe, bie, zvite, zvijačne besede, ©«elmfinn, ber, f. ©«elmerei (als ©gen* fdjaft); er tji »olt ©«elmftnn, ima jih za ušesi, zrel ptiček je. ©djelmfpradje, bie, tatinski, rokovnaški jezik, zvijačni jezik. © «elnt ft r e t«, ber, ©«elraftiiif, bas, ©«elut* ftüíf«en, zvita, premedena, presneta (namr. reč), zvijača; f. a. ©«eltttetCt. S d) elf It d) t, bie, f. SReib; gerdogledost, kri- voglednost, nevošljivost, zavidljivost. ©«elfii«ttg, adj., gerdogleden, krivogled, hudogled, nevošljiv, zavidljiv, zavidin; f. übt. SJietbtf«, ein ©«elfü«tiger, hudogle-dec, gerdogledec, gerdoglednik, zavidnik, zavidljivec, nevošljivec; eine @«etfü«tige, hudoglednica, gerdoglednica, zavidljivka, nevošljivka. @«elfii«tiglett, bie, gerdoglednost; f. ¡Reib, ©«elfu«l. ©«Cll=, in 3Í59-, sramotivni, zmérjavni. ©«eltbar, adj; (»etalt.), ozmerljiv. © d) e 11 b t i C f, ber, zmérjavno, očitavno pismo, ©«elte, bie, okreg, gerde besede, zmerjanje. ©«Citen, v. n. U. a., waidm., zavekati, oglasiti se (od zvérjadi); ©inen unf«ulbig f«elten, izreči, razglasiti, da je kdo ne-kriv ali nedolžen; et läßt ft« eilten gnäbi* gen četrti f«elten, mora se mu reči: žlahtni gospod; jlu«en, kleti, preklinjati, hudi-čovati, šentovati; man fann eS triebet loten, 110« f«elten, ne more se ne hvaliti ne grajati; auf Semanb f«elten, au«, einen f«el= ten, koga zmerjati, okregati, kregati, ošteti, oštevati, opsovati, psovati, obrati, obirati, resnice beliti mu, obregniti se, zarežati, režati na koga, poln. lajati; et mag im* inertjiu f«eltett, irenu et nur gibt, naj go-dernja, de le da; naj reži, dale kaj spod palca spusti; ben gatijen Sag f«etten, ves dan prerentačiti, prešentovati, prehudova-ti se; Semanb einen ®ieb f«e!teu, obtatiti koga, statam pitati ga, tatvino oponašati, ©«enlel, reči da je tat; in ber ¡Bibel an« für: SBe* fcblcn, @tnf«arfen; f. a. Sefd>iittpfen, ©«inaben. Sdjeltett, bas, zmerjanje, kreg, preklinjanje, oponašanje, grajanje, sramotenje, ger- denje. 3 dj elter, bet, gerdivec, zmerjavec, ošte-vavec, obiravec, psovavec; f. §enfterlubeu, ©«ieber. ©«elteritt, bie, hudičevavka, šentovavka, zmerjavka. ©«eltf«rift, bie, sramotivno pisanje; f. ©«eltbrtef. S«etfu«t, f. ©«miibfu«t. ©«CltlDOtt, baS, nadevek, zdevek, graja, zmerjavka, zmčrjanje, gerda, sramotivna beseda, kletvica fJam.), kletvina (33et* t»ünf«ung). S «ein It, baS, izgledni obris ali načert, vzor (na« atib. 35.), obrazec (run».), iz-glcdek. ©djentatif«, adj., obrisen, po,vnačertu, v obrazcih. Sdjcraotifttcn, v. a., v načertu ali obrazcu razložiti, razkladati, ©«ematižrauž, ber, šematizem *, etloa razklad, razkaz; f. a. Sdjlenbrian. ©«emel, u. ff. ber, f. ©«ämel u. ff ©«emen, ber, f. ©«atten, ©«ein; Sam (luohet bas flosen. šema?). S« C m pet, bet, patoka olova. ©«eni, bet, ÜRuubf«enf, točaj, fonft, toči— vec, nalivač, kerčmar; übeth- prodajavec na drobno; ein ©«eilt 33iet, bokal ola; ©«ettf feilt, kerčmariti, na drobno prodajati. ©«enlbar, adj., dober za dar, za darilo, podarljiv, dariven; »onäßetn, ¡Biet lt. f. ID., ettoa točljiv, kar se sme točiti, prodajati; nastavljen, na čepu. ©«enfbarfeil, bie, ettoapodarljivost, toč-ljivost. ©«enlbter, bas, točeni ol. ©«enle, bie, točivnica, pivnica, kerčma (fomtnt im Altsl. unb in alten lebenben fla». SK. Bot); f. a. Snetye; äBeittf«enfe, vinska pivnica ali kerčma; S8ietf«enfe , olova pivnica; 3Retljf«enfe, medična pivnica; ©alj* f«en!e, prodajavnica soli; in bie ©«enfe geheit, pit iti, v oštarijo ali pivnico iti; als Xrinfgef«itr, f. trug; bie ©«eitle auf trinten, komu na zdravje piti. ©« enlel, bet, für£eiiheitnb£üfte, f. biefe; bet Sheil »on ber £üfte bis jum J?ute, bet grofe, obete ©«enfel, stegno, dim. ste-gence; ita« Slnbetu au« bedro; bet tleine obet untere ©«etilel »om .Ritte bis jum gufše, golen, golenek; betbeS au« noga (eig. guf), ©«enfel eines BttfelS, noga; beim SBinfel unb®teiecf, rama, bok; imSEeinbaue, poganjek; ft« bett ©«enfel »etrenfen, bedro, stegno zmakniti, zviniti si; biefe ©«enfel habenb, stegnat, bedernat. ©«enlel*, in bet Sffeg- na« bem Altsl. u. Böhm, stegnji, ja, je, bederni, stegenski (V.), — stegna. ©djenfela&er. €>(f) Cnftlflb tt, lic, bederna žila (privod- nica U. odvodnica). Scfienielanfang, ber, pritiček, podaljšek stegna. gc&cilf Clbeilt, ba«, bederna kost ali piščal; stegno. S$£tt!el6tltbe, bie, bederna ali stegnja povezka -}\ ®$eil!clblati, ba«, kos konjske oprave, ki visi po stegnu, ©djeitiel&ntd), ter, zlomljena bederna kost, zlomljeno stegno; (Hernia inguina-lis), polocinska kila. ©djenlelgeltnf,ba«, kolkov,bederni sklep, sklep stegna. ©ttyenfel)jiillle, bie, kolkova šiška (K), »djcnfelig, adjr stegnat, bedrat; ungleid? f$enfelig, zbedran (V.). e$cnIcI!no$en, f. ©dieitlel&ein. ©djetticlmužlcl, bcr, bederna miška. ® d) C it I Cllt, 15. a., fd>on gef$enfelt, lepih stegen, beder. ždjCtticltterDe, bet, bederna čutnica. SdjEnlelritf d), adj., berzonog, urnih, hitrih, naglih nog. Sdjettfelfdimcra, bet, beiben5Bod)iierinen, terganje v stegnu. Sdjenieltoerreninng, bie, zmaknjeno, zvinjeno stegno. SAcnltltontjcl, f. §iifte. Sdjenicn, v. a., eitten ffttjjigen .ftotpet gic--fšen, Ijetteidjen, im Jitetnen »etfaufen, točiti, na prodaj imeti, na drobno prodajati, kerčmariti; einfdjenfen, natočiti, natakati, naliti, nalijati obet nalivati; eittem Jtinbc fdjenfen, podojiti dete, dati otroku sesati; unentgelblidj gebett, podariti, dariti (russ.), darovati (altsl.), pokloniti (serb.) , dati komu (brez plačila ali vračila, zastonj, tako), podeliti, deliti; @inem feilte greunb« idjaft fdjenfett, izbrati si koga (za) pri-jatla; fteigebig erlctffeit, odpustiti, odpuščati; bie ©trafe fdjenfen, prizanesti komu, kazen odpustiti; ba« Seben f$enfen, življenje pustiti; ©lauben fdjenieit, vero dati, dajati, verjeti; toenn ttn« ®ott ba« Sebeit itnb bie ®efunbf)eit fdjenft, če nas Bog žive in zdrave ohrani, če nam Bog zdravje da; ba« ifl bit nic£)t gefdjenft, to boš še plačal, ta ti ni odpuščena; alte« fdjettfen, vse podeliti. £d) cnI en, ba«, f. ©d)cnfititg. edienlenamt, ba«, točajstvo, služba to-čaja. Stenici, bet, darovavec, darivec, poda- rivec, delivec. Sdjeniertn, bie, darovavka, darivka. fcdicntfaf, ba«, hladivna posoda. 6d)cnlgcte^tigleit, bie, kerčmarska pravica, pravica, vino, ol i. t. d, točiti, pra-• vica točenja. S d) en! i a f t, f. greigcbig. 6d)en!bau8, ba«, f. Sdjenie. 6d)tn£!flltne, bie, verč, v kteriga se vino nataka. Sdjenlicller, bet, klet, kjer vino ali ol točijo. ©$ere. 1353 ©djtnttttflft, ba«, točivna, pitna mera, kerčmarska mera. S d) c it I reci t, ba«, f. Sd)en!gered)tig!eit. ©djenlftntt, ©cbenlftatle, ©dienljlube, bie, točivnica; f. a. ©djtnle. ©djenilcller, f. Srebenjlellcr. ©djenitifd), f. Grcbenjtifd), bei Gutsm. postranica, nadj bem Russ. postavec pi-jučni. Sdiettfitng, bie, daritev, darovanje; ba« ®ef$enf fetbfi, dar, darilo, serb. poklon; dim. darek, darilce; eitte ©djenfung rna« d/en, f. Sdjcttfcu; ©dienfuiig itntet Seben--ben, daritev med živimi; auf benXobe«faH, na primerljej smerti; ©djenfung bet ©trafe, odpuščenje; f. a. ©rlfl^. Gd>enfnngS=, in 3ffcg. daritni. ®ctyenfungžbrief,ber, daritno pismo, poln. list darowny. Sd)en!ungžnr!unbe, f. @djen!nng«brief. ©CiCnlUngŽBCrirog, bet, daritna pogodba, pogodba (zastran) daritve, darovanja. ®$ett!tuein, bet, nastavljeno vino, točeno vino. Sdjenlfflirtl), ber, kerčmar, gostivnioar; f. ©cienf. «djtnimirliilt, bie, kerčmarica, točivka. ScittlJtDirtif d|(tft, bie,kerčmarstvo, kerč- marija, točenje vina. Sdjepem, v. n., (ojl. $r0».), ropotati, rož-lati. ©djepp, f. ^faitnenftein. SAepper, f. gliefj (SBtiep). ©djer, f. ©iituHBurf, etb a ttTr bie, bei 331edji)amnierar piošče-vinarska klop (z velikimi škarjami), ©(fierbaitb, ba«, an bet®eidjfel, oglavnik. ©djeršdien, ba«, čepinica. © d) Ct61, bie, črepina, cepina, črep (Gutsm.), črepnja, bei Gutsm. au$ črepinja; in ©djer; ben jetfafiett, na kosce razbiti se; ein fot« dje« jerbred)lid)c« @efap felbji, lonec, pi-skrec, kahla*. ©licrbedcn, ba«, brivska skledica. Scherbel, f. ©d)trbc. S^crbeitartig, adj., črepinast. Šdierbcnblnmc, bie, cvetlica v lonci, ©djer&tnberg, ber, kup, groblja črepin. ©djcrbcnbiirr, adj., suh kakor cepina. ©d)trbcngcri4)t, ba«, (ostracismns), ostra-cizem, sodba črepna ali lupinska (t. j. na ostrižne lupine zapisana). @d)erbeitgett)itd)3, ba«, rastlina v lonci, ©d)crbeutObfllt, ber, črepni arsenik, črepna mišnica. ©djerbenboil, adj., čepinat. ©djerbenurtljetl, f. Sdierbengcridjt, ©dicrbrct, ba«, snovavnica (V.). ©djerbiftel, f. ©ciartenbiftel. ©$CtC, bie, (forfex), škarje obet škarnje, pl., dim., škarjice pl., (btop Wor.lt. kroat., tu anbern fla». 3Ji. nožice, pl.), mit bet ©djere abf$neibeit, odstriči, striči; OBod« fdilete, na$ Gutsm. strižalo (strigalo?); bet 2aut bet @$ere, škerc, škercniti; jt$ mit bet @$ere fd)iteiben, ustriči se; .Rlippe (im 1354 ©dieretfen. ©djertifdj. »Sieete), in bet Oft; unb SUotbfee, nad) V. škerbina, russ. škery (—škarje), bolim. skalina; SrebSfčbere, ščipavnica, šipavnica, klešče, jti., (böhm. klepeto); alt berSimi* labe bet Pferbe, škarje; an einet ffiage bet Selben obet Stoben, 3Bagegetiaftrung bes fdjon getrodueten ©etteibeS, nad) bent Russ. uttb Serb. žitnica, [fotift Äotnfammet], anal. tem senica für Jgeuf($euet, uttb ein ©ebäube jum ttocfneit bes eingeernteten ©etteibeS kozolec Ijeifšt, f. §atfe); böhm. it. poln. sto-dola; bei Gutsm. parna* (ausbembeutf^eit Sattt = Saufe); bie Siegelfdjeuet, opečnica, cegelnica; bie äBagenfityeuer, kolarnica, kla-nica; f. a. ©djauet; ^eufcfeeuer, senica, svisli; Steinigung, čedenje, ciscenje, sna-ženje, dergnjenje. Sdieuerfoß, baS, pomivalnica, poln. pomy-walnik. ©djenerfruu, bie, čistivka. ©djeuerljaber, f. ©djeuerlawen. © (D e U e 11 f a U t, baS, ©djadjtelftalm, presiica. @meuerlappen,bet, cunja, brislja, otiralo. © ig euer Uta g b, bie, pomivavka. ©feuern, v. a., dergniti, dergati obet der-zati, gajsnati; bie ©djtueitte fdjettetn tieft an beit Säumen, svinje se dergnejo ob drevje, aitd) garati se, arsatise, dergljati se, čohati se; mittelji eine« naffett Soppens Ultb mit @anb, s peškam umiti, miti, otreti, otirati, čistiti, ribati*; f. a. SJietben; 9)2011= jen f^eitent, dnarje svetliti, čistiti, da se svetijo; einen fdjeuetit, obet Semanbeit beit •Ropf fdfteuern, komu resnice beliti, koga zmerjati, kregati; ftaft bu bidj nodj nidjt genug gefefteuett? ali se še nisi nagaral? Steuern, baS, umivanje, čiščenje s peškam. Sdjeuerfad, bet, iglarska vreča z žaganjem napolnjena. S dl eu erfmtb, bet, pesek za čiščenje ali ribanje. ©djeuerftonbe, ©djcuertonne, f. ©djeuerfa j?. Sdjenertotfdj, f. ©djenerlapticu; čop slame za ribanje. Sdjeugeftalt, bie, strašna podoba, ©djeunitflpc, bie, ©djeulebcr, bas, naoč-nik, (zaslonka na oči plašljivili konj), f. a. Slugenleber. ©djeune, bie, f. Sdieuer, (skedenj). SdjCHHCltle, bie, čuk, (čuvik). ©dienngeeiift, bas, oder (and) böhm.). ©fljeitnfuedji, ber, hlapec, ki je nad mla-tiče postavljen. ©dliditen. ©djeitulenne, bie, f. $refibtenne, Senne, ©djeure, f. ©dieuer. ©rtieufal, bas, bas Slbfdjen erregt, ostüda, spaka, gnjus, gerdoba, gnjusoba, uadj bem Böhm, ogava; ©(ftrecfirilb, strašilo, pošast ; et ijt ein tuantes ©djeufat, prava gerdoba (ga) je; gnjusna, ostudna reč; f. a. ?lb- fdjen, Ungeheuer, ©djeufelig, f. ©djeuftlidj. ©djeufltdj, ("tj . merzek (F., aitd) ser4.it. russ.), pošasten, strašin, grozen, grozovit, gnjusen, ostuden, ogaven (böhm. u. bei B!■); eine fdjeujilidje Xljat, ostudna hudobija; f. a. Slbfdjeuitdi. © d) e U g 11 (t) I e 11, bie , ostudnost, studnost, strašnost, gnjusnost, grozovitost, nesnaga, gnjusoba, gerdoba, gnjusna, ostudna reč. ©djeute, bie, brizgla, sikalica (otročja). ©djeuten, f. ©priden. ©djebe, ©djebe, bie, pezdir, ©trepeti, pez- dirje (coll.), in ©t. a. terinje. ©djibbe, bie, (pro».), bica. ©djtboletfi, bas, šiboiet; f. a. 2ofungSioort. ©0rl, baS, beseda, naznanjajoča prihodnjo srečo. SdMdfalBermiinfdjenb, adj., preklinjajo svojo srečo. ©tbidtafdjc, f. (Portefcuitle. ©djtdnng, bie, bas ©djicfen, (nmtig gebt.), poslanje, pošiljanje; bte @d)tcfung ©otteS, naklomba. volja, previdnost Božja, dopu-ščenje Božje, umen Božji; ftd) in ®otteS @d)icfuitg fugett, udati se naklombi Božji, podati se v Božje roke , udati se v voljo Božjo, temu, kar bo Bog odločil, naklonil; befonbere ©d)i(futig, posebno naključje, f. ©d)idfat; giigung. Sdjiebbar, adj., pomikljiv, kar se da pomakniti. poriniti. ©tfiiebbarte, f. Sangbeit. SCl)icbd)en, baS, bezgova jagoda, ©diiebdieiibaum, bet, bezeg. f. f. ©djiehlflttett, ber, ©djttbFarreit, ©¿hiebe; bocf, mit einem Olab, tačka (tn alien fíat). m.) i kolutu, n. Gutsm. samotcžnica, sa-mokolnica (Í1.), tatjiga, totiga (iU.), (»ergl. ©d»ief. ba« russ. teljega, teležka), grod (M.), f. a. Surre, Satten, ©dliebiarmer, f. Sarrenfdjteber. ©ifiiebling, bet, gnanec. ©d)iebling3confignation, bie, zaznamek , spisek gnaneov. ©djieblingčeontiol)/ sprevod, odprava gnaneov. ©djiebod)3, bet, f. ©d)ieber. ©djiebplalj, f. Segetbahn. ©djiebr i ein, bet, tačkarski jermen, obram- nica (Pot.). ©djiebfad, ber, mavha, žep. ©iiebftange, bie, bei bett ©tromfdjijfern, drog (V.)-, in ben ©djtteibemüljlen ¡ene ©tauge, bie in beit Sahnring eingreift, podajavnik, (V.J. maček (Zal.). ©d)iebibiir, bie, premikljive dveri ali duri. Sdliebtrulje, bie, eize, pl., (Jan.), grod (Jan.). ©d)iebjeng, ba«, podajavna, pomikavna priprava. ©ited), f. giirdjterlid); 3ortti(j. Sdjicbblld), ba«, pogodne bukve, ©djtebebeere, f. SRehlbeere. ©djiebefdjadjt, ber, odločni, razločivni šaht*. äd)icbltd), adj., spraven, miren in pri-__ jenjljiv. ©djiebtttaljl, ba«, ločno znamenje, mejnik. ©djiebtnnucr, f. ©dicibemauer. ©diiebrain, ber, meja. ©d)iebSfrennb, ©djiebSntann,©djiebdritb; let, bet,, razsodni mož ober mož fdjlechtt»., razsodnik, izbrani ali poljubni (a. im Poln.) sodnik, bei Gutsm. razsodnik, posrednik obet srednik (SRittetžmann), mirivec (gtie; _ beitžridjter). Sdjicbžgeridlt, ba«, razsodnija, poljubna ali izbrana sodnija, f. übt. ©d)iebŽtid)ter. ©chitbžrid)tetlid), adj., razsoden, raz-sodenj, —razsodnika; fdjieb«rid)terliie« 3tml, razsodstvo, služba, opravilo razsodnika ali izbraniga sodnika. ©¡djiebŽfJJtUd), bet, razsodba, sklep razsodnika ali izbraniga sodnika, ©djiebftein, bet, kamen mejnik, ©diiebžittin nbe, bie, razsodno pismo. ©thiebnng, f. ©djeibung. ©djiebmanb, f. ©djeibettianb. ©djief, adj., »oit ber wageredjten obet fen(> tehten £iitie abWeidjenb, nagnjen, viseč, straneč, naklonjen; in aitbern flo». ®ial. kos; adv., napošev, pošev s šujco, poškal (@t.), po strani; f. a. OuCf, fdjief gebogen, zvezen, vegast. povežen; in fdjie--fet {Richtung, Stitie, napošev, poprek; fdjiefe ©äule, nagnjen, viseč steber; bie gladjeiji fiief, ploša ali planjava visi, je viseča, položna, naklonjena, nagnjena; fdjief gehen, po strani iti, hoditi; eilt (Riefet SEBiitiel, naklonjen ogel, russ. kosoj ugol; Sitten fdjief anfeljen, koga po strani, vprek, krivo pogledati; ber SBageit hängt fdjief, voz strani (6traneti, in biefem ©inne gebräudjlidj): frumnt, kriv; ein fdjiefe« ÜRaui, krive usta, ©djiefieta. fig. merila, zmerdljej, namcrdek; f$ief Hhreibett, pisat! navdol ali navgor, ne naravnost; fchief teufen , krivo , napak , napčno misliti, krive, napak , napčne misli imeti; ein fchiefe« ä3latt, na eni plati širji pero; fthiefet SBillt, skorej nasprotni, stranski veter; tie Sadje geljt fdjief, slabo kaže s to rečjo; reč gre napčno, gre rakovo pot, se je jela kaniti; fdjief anfangen, napak, na robe začeti kaj; ta« llrtijeil ijl fcflief, sodba ta strani, je napčna; ettva« fdjief nehmen, zameriti kaj. za zlo vzeti; fdjief machen, zvežiti, vežiti; einen fdjtefett 35erjiant t)a-bett, prekast biti. ©d) ief 6 e t H, ta«, švedra6ta noga; svedra. Srfliefbeinig, adj., švedrast, krevljast, krivonog; ein ©chiefbeiniger, eine ©(hiefbei« nige, svedra, krevlja. gthiefbeiei, ter, f. S3tcc^ctfcn. Stllicf C, tie, naklonjenost, nagnjenost, vega, povežnost, krivina, (eig. Ärümmuug), serb. kosina, kosost; ©djiefe te« Urtl)eil«, nap-čnost, f. übt. Sdjicf. S d) ief et, ter, überhaupt, reč, ki se lupi, plati; platič, plena (»OH (Štfen), šibra*;ant Äopfe, lusk, luskina; (argilla schistus), eine ©teinart, n. V. skril u. škril. n. ant. škerl, skerli, bet Gutsm. hingegen skerlo, int Böhm, škridla, skrila) n. skridla, poln. fupni kamen, iupek, russ. slanec, lt. Šul. serb. skriljavac; ©plitter, f. tiefe«; ftd) einen ©Riefet in ben gufi treten, terščico v nogo zadreti si; einen ©djtefer auf Semattb haben, f. ©roll; f. a. 2Ruff. Sdlicfctalaun, ber, skrilni golun. Sdjiefcrblatt, f. (graublau. ©djicferbtlldl, ter, skrilni lom (V.), jama, kjer skril lomijo ali rujejo. ©djicfttbod), ta«, škrilnata streha; ein £>au« mit einem ©chieferlache, s škriljo ali platičem krita hiša. ©djtefetbcdtt, ter, krovec, ki strehe s skriljo krije, ©djiefercifen, ta«', bei ten @tobf$mieben jttnt Slbiiauett bet ©¿hieferjähne, skrilnik f. Sdjiefcrfarbcn, f ©raitblau. Sd)iefCtflÖlj, ba«, krilna žila. ©djiefergcbirge, ba«, skrilna gora. &d)tcfergtfteilt, ba«, skrilno kamenje, ©d) icfcrgip?, ber, platičasti mavec. Sd) ief ergrau, f. ©raublau. Sdtieftrharamet, ber, krovsko kladvo. «dlicferioitcr, ber, skrilar; kdor skril ruje. SdjieferieM, adj., skrilast; plenast, platinast. 5 d) itf Ctt g, adj., skrilnat; plenat; fig. mu toiflig, zaderikast, čmern; f. a. ¿Otttig., Sd)itfetfohle, bie, skrilni ogel, it. Sul. ugalj skriljavi. Sthiefetlopf, ber, skrilna lega. gdlieferlaite, bie, prekla za skrilnato streho. Sd)iefettttetgel, ter, skrilasti lapor. 6 d) ief er It, tj. n., brummen, zadirati, zaderikast, zaderikav biti, godernjati za vsako reč; v. r., fi$ f$iefent/razkrojiti, krojiti Skeleti. 1359 se, splatiti, razplatiti, platiti se; volt let ^attt, luščiti se , lupiti se , razpokati se, pokati, kalati se, klati se. Sdjicfcmagcl, tet, strešnik, ki se rabi pri skrilnatih strehah, žebelj skrilnik f. S d) i ef erntete, tie, skrilna obist. ©d)ieferpIolie, tie, škril, skril, skrilna plošča, ploša. S.djieferfdjiteibcr, ter, SthieferfValtcr, skrilar, kdor skril reže, kroji, kolje. © djieferfteitl, ter, nad? V. skrilnik, f. a. ©d; ief er. ©djieferfteincrn, adj., skriicn. ©diieferfieinprobe, tie, skušanjc skrii- nika (v ognji in vodi), ©d)ieferftift, ta«, skrilni čertnik. Sdjieferftiid, ta«, kos skrili. ©d)iefertafcl, tie, skril, škrilna ploščica ali tablica. 8d)iefertl)0n, ter, skrilasta, laporjeva glina. ©djiefertifd), ter, skrilna miza. Sdiiefertoade, f. §ornftein. S d) ief t tti) ti ß,ba«, naj lioniši svinčena beloba. ©d)ieferjOl)lt, ter, zob drobeč, ki se lupi in plati; bei gerfeltt, nad) bent Böhm, volčji zob unb podzobec. S d) ief I; ode, f. ©djiefbein. Sd)iefieit, tie, povežnost, vegavost, napo-ščvnost, fig. napčnost; napčno delo; ba« ifl tvteber ein ©etvei« »on ter ©djiefheit feinet Sbeen, to zopet izpričuje, kako krive, napčne misli ima. ©djiCflOpf, ter, glava po strani; strano- glavec , f. a. DuetlOpf. © dj i e f f r e u j, f. 2liibrea3lrcu$. ©djieflliuf, ter, poprečni, postranski tek. ©djiefliltg, ter, prekasti človek. ©d) ief m aß, f. Sinlclntaß. ©CO ief m ttltl, ta«, krive usta; krivoustnež. ©thiefmitulig, adj; krivousten, s krivim gobcam. ©Aiefnofe, tie, krivi, zaviti, po strani nos. ©djiefnnfig, adj., krivonos. ©d)ieftltltb, adj., podolgasto okrogel, zavito okrogel. @ d) i tf f el) en, ta«, bolezen, po kteri kdo reči zavite, naklonjene vidi. ©d)ieftt)inf elig, adj.. z nagnjenim oglam. ©djiei, adj.. f. Sd)cl,©d)ief; fdjtelenb, ški- last, škileč, prekast. ©d)iel0Uge, ta«, prekasto, škilaslo oko; krivogledec, kdor križem gleda. Sd)iel(iugig, adj; škilast, križem gledajoč, škileč, prekastih oči, krivook, kroat. križogled, ant befielt nad? bent Poln.. Ruth. u. Serb. (razrok ücrniutfjtit^ für razok) razok; ein Schieläugiger, škileč, krivogled (V.); eine Schieläugige, škila. ©d)ieleit, n., bei nicht gleichläufigen Siefen ber Slugäpfel feljett, križem gledati, škileti, (böhm. škuliti u. šilhati, hing. h. Vuk škiljiti, bliujeln), navskriž, po strani, krivo gledati, poln. švvindrcm patrzeč, z boku patrzeč; er fchielt, škili, je škilast, križem gleda; feitoärt« anfehett, a. al« v. a. > prekasto, 1360 ©djielenb. popreko, po strani gledati; potuhnjeno gledati, iz pod očesa, po strani, skrivaj pogledovati za kom, zabodeno gledati; fdjik tem Bon garten, spremenjati se , spreme-njavati se, russ. otlivat, f. a. ©dltileut; ba« Urtljeil fdjielt, razsodek strani, je napčen. ©djielenb, f. ©djieliingig. ©i telet, ber, škileč, krivogled, kroat. kri-žogledač. ©dtielcr t It, bie, škila, škilavka, krivogledka. ©dlielohr, ba«, po strani uho; ein mit ei; tieut folgen £>b(, stranouh. ©djient, f. ©chemen. ©djicntanu, ber, pervi pomočnik kormancov, šiman *. S d) 11 It betu, ba«, (tibia), ba« fiarfe $orber= bein be« Unterfchenfet«, golen, (a. altsl. it. in all. leb. fl. 9R.), golenica, piščal (od kolena do pete); ba« Heinere hintere Sein be« Itnterfdjenfel«, (fibula), f. SBSnbenbein, mečna kost ali cev; n. V. piščal, pišal, Welche« jebodj ein Slöf)rt)ein überhaupt bebeutet, ©djicnbcinfiiidie, bie, plošča golenja. @d)tcnbeittntuiliej, bie, miška golenja. ©thienbeintterbe, bie, čutnica golenja. ©chienbeinfd>Iagnber, bie, žilaprivodni-ca golenja. ©(hielte, bie, 9tabfurdjhed)eln. ©d)ief = , in Sfgg- strelni, ©(hfegautpfer, f. ©thnfampfer. ©thiePar, adj., ustreljiv. kar se more ustreliti. ©d|ief[6e&atf, bet, Slmmunition, streljivo, streljina, (t. j. smodnik in kugle ali zerna). ©ihitPeere, f. Kreusbeere, gnulbeere. ©dliepogen, bet, strelni lok, samostrel, ©djiegbriinber, f. SBrnnber. © d) i e § e, bie, bei ben Sacfetn, lopar, dilja (V.). ©djie^en, v. n., fdjneU baljin, baber fabrett, eigentlich itnb ftgiitlich šiniti, švigniti, švigati , puhniti, puhati, smukniti, smukati; ba« SŠaffer fchieft Bom Serge, voda dere. se lije z gore; Bom Slut, uliti se, zagnati se, sikniti, sikati, s curkam udreti se (iz rane), spustiti se, pocediti se močno; att« bet $anb fcbiepett, cepniti, pušiti iz roke; bie Shranen fchoffett mit in bie u gen, solze so mi stopile v oči, so me ob-lile; ber SBein fd)op iljm in ben .Ropf, vino mu je šlo v glavo; et fam gefchoffen, pri-lomastil je; prileteti, pridreti, priderviti; atif bie Seute fdiiepet!, zagnati se, zaleteti se, zaprašiti se, zakaditi se, pognati se v —; fdjiepen lajfen, spustiti, spuščati (iz rok), popustiti; ben 3nget fiiepen "lajfen , odje-njati, popustiti, spopustiti, popuščati uzdo; Bom fdjneffen 3Bai«thum bet ganjen, naglo rasti, zvihrati, vihrati, shobotati, ho-botati; Bon ben Sanmen , poganjati, odganjati ; itt bie £ohe fehtepen, kviško pognati, gnati, rasti, f. a. 9Jufftbie#eti; mit beit S lici en umbet fchief en, z očmi streljati (and) serb.)-, in ©amen fdjiepen, seme nastavljati; nadj ettoa« fchiepen mitbem ©etoehte, v kaj, po čem ustreliti, streljati; bie glinte fchiept gut, ta puša dobro strelja, dobro nese; dalječ nese; t>. o., eine fdjte* pettbe Setoegnng geben, puhniti, puhati, zagnati , zaganjati, lučati, metati, spuščati, spušati; Berntittelft eine« ©chief getoebre«, stre-liti, a. ustreliti, streljati, pokati; jornigeSlif* gdjtcfjett. fef«iefen, jezno pogledavati koga; blinb f«ie» f en, v zrak ustreliti, brez kugle; feljl f«itfjen, ue zadeti, memo streliti; f«atf f«iefjen, na ostro streliti, f. übt. Sdjarf; mit Ra>< HOtlelt f«iefen, s kanonami streljati; lož* brüifen, sprožiti pušo; itn« ber riigel, ber, »erf«eibe, bie, tarča (eig. ein @«itb im Poln.. Böhm. tt. Russ., fo wie in ben rom. n. german. @pra«en lt. a. im Arah.). S«iefifl)iel, ba«, strelna igra. ©«icfjfflnlc, bie, f. S«iff(beiben2Beberti). iefe, bie', streliščna trata, ©«iefhtttetfe, f. SDljen. fe. @tbifffned)t, bet, brodarski, brodniški hlapec. ©dliffiltltft, bie, umno ladijarstvo. © d) if fliiitbt, bie, breg, f. Slnliinbc, »tnfubr. © djiffltiltt, tie, verv za vlačenje čolna, ©djifflciier, tie, lestvica v ladijo. ©d)tffieud)te, tie, svetilnica za ladije, ladijarska. ©djiffleute, pl., čolnarji, ladijarji, brodniki, brodarji; auf bet ®ee, mornarji, ©cbiffmailer, ter, ladijarski mešetar. ©ditffnmim, bet, f. @d)iffer; ©tcucrratiun. ©tbifftttiinntftb, adj.. ladijarsk.mornarsk. ©djtffmiibe, adj., kdor se je naveličal vožnje po vodi. ©tbiffmiiblc, tie, mlin (malen), na vodi, mlin na čolnih ali ladijah; ba« attjšete ©c&itf betfelben, toeldje« jur 5ln»el(ebient, bedenj (K), ©djifftttiiller, tet, lastnik mlina na ladijah. ©Ibiffobcrfte, f. SJ&miral. ©fbiffoibnuitg, bie, postava zastran vožnje na ladijah. ©tbiffJJCd), ta«, smola za ladije, b. Gutsm. kleg. pegla. ©d)tffbfcrb, ta«, konj, ki ladijo vlači (proti vodi), ©djiffbfunb, ta«, ladijarski cent (poltre- tji cent), russ. šiffunt. ©djtffbumpe, tie, pumpa*. sesaljka, s ktero se voda iz ladije pole, n. V. sesav-ni pol. ©diiffriiuber, f. ©eerirober. Šdjiffreidj, adj., kdor ima obilno ladij, kjer je mnogo ladij. ©diiffrofe, tie, f. SBiubtofe. ©djiffriiftung, tie, oprava ladijina. Sdjifffan!). ®d|tff f Itnb, bet, pesek na dnu ladije, te- žina, balast*. Sdltffčaifccuranj, b'f< zavarovanje ladije. ©djiffŽbaud), ber, ladijino osredje. ©(biffŽbefeljlSMtr, f. ©d>iffžca|)itan. ©diiffžbefleibung, bie, oboj ladije. ©(Jiffgbetoegunfl, bie, obrat, zasuk ladije (zlasti v boji). SdliffŽbobeit, ber, ladijino dno. ©djif fSborb, f. »orb. @(biff§cnpttiin, ter, ladijin kapctan, n. V. ladijski glavar, poveljnik, zapovednik nad ktero ladijo. © (b i f f Ž10 rn Itt att b fl n t, ber, ladijin poveljnik. ©d)ifffdjnabel, bet, ladijin nos (rim.), rivec, a. kljun. ©d)if|f etl, ba«, verv, ki se rabi na ladijah. ŠtbtifSfiflggt, bie, ladijino bandero. ©djiff Žf Otin, bie, tt. F ladijino vezanje, U. ladijin koš, (bie J&oljet, lnetii>e bem ju bauettbeii ©djiffe bie @efialt geben). ©tbiffžfrucfjt, bie, tovor, naklad, f, a. ©ibifffradjt. ©(biffŽftadjtfdjetn, ber, (Connaissement), ladijin vozni list. S(btff§freunb, ber, ladijarski družnik ali tovariš. ©dliffSfiibrer, f. StbtffScnfHian. ©(feiffžgtbaubc, ba«, ladijino telo, sama ladija brez pritikline. ©djiffžgelette, ba«, bojna ladija sprem-ljevavka. ©djtffSgertJJpe, ba«, (Carcasse), n. F.ladijin koš. ©ibtff$btmaitn, bet, najviši poveljnik ali glavar kake ladije. ©djiffžbanbcl, bet', f. ©d)tffbanbtl. SdliffŽbtiltgf» bet, svetnik kakor ladijin patron. Sdiiff^bctr, ber, Sflljebet, ladijin gospodar ali lastnik. ©djtf f S lam mer, bie, izbica v barki ali la- dii, zlasti spavniea, f. (idjutC. SdltffŽfod), ber, kuhar na kaki ladii. edttffžliidjc, bie, kuhinja kake ladije. ©djiffžlabung, bie, naklad kake ladije. ©djiffžleiter, f. ©tenermann. Sd)iffžmannf(baft, bie, mornarji, moštvo kake ladije. Sdjiffžobcrfte, bet, viši glavar kake ladije. glbtffžoffitier, bet, ladijin oficir. Stbiffžfolbnt, ber, namorski vojak, etbtffžpflrt, ber, delež kake ladije. Stbiff^bartner, ber, deležnik kake ladije f. a. ©djipfrennb. Stbiffžpotron, bet, gospodar ladije, n. Gutsm. barkador*; svetnik, patron ladije, ©djiffžflortion, bie, mornarski obrok. ScbiifSrotb, ber, posvet na ladii. @d|iff§raum, bet, notranji prostor ladije, podvodni del ladije. ©ibif fžroft, bie, f. Sinbrofc. Sd)iff3fd)nabcl, ber, nos, rivec ladije. !ifftt>crft, ba«, ladijenica (¿¿Am.), naprava, kjer ladije tešejo ali stavijo, ladijodelnica-j-, serb. škar, russ. verf. ©djtfftottter, vreme dobro ali neugodno za vožnjo na ladijah. ©§tffttUIt JU, bet, ladijojedni kukec ali červ. ©djtffjaljl, bie, število ladij. ©djtffjcug, ba«, f. ©djtffgcräibe. ©djiffjicben, ba«, vlaka, vlačenje ladij, ©tbiffatmntcrntflnn, bet, tesar, ki ladije teše. ©djtffjimmcrpla^, ba«, tesavnica, kjer se les za ladije teše. ©djiffjOlI, bet, col od ladij opravljan. ©djtffjUg, bet, pomorska vojska ali armada (kam odpravljena). ©djiffjffliebai, f. 3«)iebad. ©d)ift, f. Uebcrjng. ©djiftCU, V. n. u. a., eilt ®ett>ei)t, f. ©tbilf» ten; bei ben 3imntetleuten, u. F. podložiti, podkladati; »on Beugen, izlizati se; ce-frati se. ©d)iftig, adj., zavit, zategnjen. ©d)t!ane, f. Gbtcanc. ©djilbe (Pro».), f. ©djaf. ©(j|t I eben, f. ©fielen, (»ergl. ba« Gutsm. lt. böhm. šilhati). Sdjilb, ber, ščit, (Gutsm. u. F. fo Wie a. in allen übrig, fi. ÜJi.), bei ®alm. u. Gutsm., fo Wie nad) bem Poln. u. Russ. tarča (Xarts fdje, mitteiait. iatein. targia, it. f. f., f.a. ©djei* be); jum 33et»eife, bafš ščit flo»eitif<$ fei, füljrt Vodnik an, baf) in SRetfntg bie ben Settel fdjü^enbe ©djeibe ant SBeberbaume fo fjeijte; für SSappen, gerb, gerbni ščit; ben ©(feilt) niebern, žlahtnost ponižati; (Sinem in ben ©djilb reben, dvomiti, reči, da kdo ni plemenitiga rodu; ba« S3ilb eine« 3ßap= pen«, podoba v gerbu; fig. für: ©d)11?' bramba, okrilje (serb.), obramba, branilo, varstvo, zavetje, russ. zaščita; etlua« im ©djilbe füljren, eigettti., kaj, kako podobo v gerbu imeti, fig., kako skrivno namembo, nakano, skriven naklep v glavi imeti; kaj misliti, meniti, kovati, snovati; namerjati; f. a. ©inn, (int Sinne Ijaben); jitm ©djilbe geboren, žlahtniga rodu, plemenite kervi; arn ©djloffe, ščitek; ©djale bet ©(feilbfrčte, črepina obet cepina, eepinja. 1364 ©d)Ub. S d) i Ib, ba«, bei ben ^aiiblvetferu, kazalu (Gutsm.) viseče, kaže, n. anbertt fia». ÜJÍ. izveska, tabla*; bei einem 2Birtb«baitfe au« einem gidjteitroipfel befiebeitb, verh. ©d)ilb = , in Sffcfl. ščitni, — ščita, —na ščitu. ©d)ÍÍÍlnen, predrago zaceniti, preceniti. ©djilbreiger, ©djilbreiber, f. SRadltrabc. ©d)tlbricntcn, ber, ščitna naramnica, ščitni jermen. ©d)i!bftbrtftmaler, ber, malar, ki kazala ali kazavne tabie mala. ©djUbtriiger, bet, ščitonosec, f. ©iimmernng. ©iimmlig, f.jSiimmelig. Si i ml) f, bet, ©djanbe, sramota; Verlegung bet ®f)te, osramotenje, zaničevanje, sra-motenje, ogerda. pogerda, graja, zasramba; f. a. SBefimtpfung; (Sinem einen ©iimpf iHttl)Ult, osramotiti, sramotiti, ogerditi, ger-ditikoga; ba« tjl eilt ©iimpf für il)it, to ga sramoti, mu dela nečast in sramoto; im @rnfl uitb ©djimpf, za res in v šali, f. übr. ©ietj; gum öiimpfe, na sramoto. ScfctmVf1, tn 3fgg. sramotni, sramotivni. ©iim^fen, v. n. u. a., mit ehrenrührigen äßorten beleibigen, opsovati, psovati; (b. V., jebocfj meht serb.), ogerditi, gerditi, grajati, osramotiti, sramotiti, zasramovati koga, z gerdimi besedami pitati, ozmerjati, zmerjati, f. a. ©djelten, 8efiint|)fen; rogati se komu, gerde besede in pritikljeje zdeti, zdevati mu; (bei F. sverkati?); if)tt eilten betrüget fiimpfen, z goljufam pitati, zba-dati, zmerjati, pitati ga; Betaltetfüt: fc^ec-jen, f. biefe«. ©itntpfen, ba«, sramotenje, gerjenje, za-sramovanje, zmerjanje. ©iimpfcnb, f. ©iimpflii. ©itinpfer, ber, grajavec, zmerjavec, pso-vavec, zasramovavec, gerdivec, sramotivee. ©iimpfertn, bie, grajavka, zmerjavka, za-sramovavka. ©iimpfgebiit, ba«,| zabavljiea, zasra- inovavna, sramotivna pesem, ©iimpfiith, adj., sramoten, nesramen, po-gerden, sramotiven, sramotljiv (F.), za-ničljiv, zasramovaven, nečasten; e« ijl fiimpjlii, sramotno je, sramota, nečast; auf eine fdjimpfliie 9Irt, nesramno, gerdo, nepošteno, sramotno; f. a. (Sljrcnriiljrig. Sdjimpfli djf cit, bie, sramotnost, nečast- nost, sramotljivost, sramotno djanje. Sd)imf)fnttme, ber, pritikljej, sramotno ime, zdevek, vzdevek, ime z zmerjanjem dano, nadevek; fte gabelt tl)nt ben ©iimpf* ttameit: (Eonfujton«tath, zdeli so mu: zmešnjava; böhm. prezdeti. ©iimpfrebe, bie, zmerjanje. sramotivne, ogerdne besede. ©iimfjffiJiei, f. Ogniti. ®d)impf fpiel, ba«, zabavljiva igra, f. a. «off e. ©iimfjffndlt, bie, sramotivnost. © d) itn Jp f bo gel, ber, merjuh, f. ©itmfjfer. ©djimilflocife, adv., zabavljivo, zmerjavno, zaničljivo. ©4imf)fU)0rt, ba«, gerda beseda, zdevek, sramotna, zaničljiva beseda, psovka (serb,). ©itn, f. Sopfgtinb, ©iinbïrade. ©itllbanl, ba«, merha, cerklina, cerkeni- ^na , f. a. 2la§. ©dfinbanger, ber, derišče, deriše, odira-lišče, odirališe, jama za merho, konjodir-ska trata. ©iiubel, bet, nad) Slbelnng nut im Plur., deska, deščica, skodla. skodlica (a. serb. U. poln.), bei F. gonta (?, poln. u. russ. gont, neben skudla u. d ranica), kroat. krov-nica (a. b. Gutsm.) unb kalanica; ©¿hiti; bel madjen, deske , skodle krojiti, dreti, klati, bei beti CEunbárjten, f. ©djieue. ©djtnbeldjen, ba«, deščica, skodlica. ©iinbelboi, ba«, streha iz desk ali sko-del; ba« #au« hat eiit ©djinbelbadj, hiša je s skodlami krita, ©djinbelbedcr, bet, krovec, (ki hiše s skodlami krije). ©iinbeleifen,ba«, krojivnica,it. F.klinja*. ©djinbelfnge, bie, sklad, stik. ©iinbelijauer, ©iinbelutaier, bet, de-skar. gontar. skodlar; bie SBerffiátte be«= felben, skodlarnica. © d) i ti b e I h O l j, ba«, les za skodle, za deske, ©iittbelmaicrgeioerbe, ba«, skodiar-stvo. ©itnbelm ef fer, ba«, strug. ©d)inbeln, v. a., (podeskati), deskati ( V.) ; gefdjinbelt, skodlast; v deščice djati, devati (od ranocelnikov). ©djinbelnagel, bet, skodelnik, strešnik, poln. szkudelniak. ©Í inbelftamm, ber, deblo, kercelj. ratelj, čok za skodle ali deske, ©iinben, v.a., odreti, dreti, odirati, iz kože djati, devati ; serb. guliti; einenSkltm, gerdo majiti, dreti ; jid) fiiltben, (ü. r.), odreti si kožo, odergniti si, opraskati si n. pr. roko ; fig. zatirati, tlačiti, pritiskati, presiliti, pretegniti, guliti, molsti ; f. a. jQnaiCU, SBc= briiden. ©i inben, ba«, dertje, odiranje, tlačenje. ©íinber, ber, f. Slbbeder; konjač, konje-direc, merhodirec , živoder, oderuh, derač, jahar, deruh; ©chinbetin, konjedirka, fig. odertnik, oderuh, deruh, zatiravec, pijavka, f. a. Sebriider; ©eijljalž. Sd|inber=, in 3fgg. konjedirski. ©iinberanger, f. ©iinbanger. ©djinberei, bie, ffiohttung be« ©iinbet«, konjedirnica, konjedirska hiša, n. F. ko-njačija, f. a. Slbbederei; beffen Sltbeit, dertje, konjaštvo, konjedirstvo; drenja, odiranje; tt. IU. derija, dertija; fig. grobe Uebetfiteitnng bet Silligleit, odertija, ga-ljenje, tlačenje, zatiranje; težavno delo, s kterim se kdo ubija, ©djinbergewerbe, ba«, konjedirstvo. ©djinbergrnbe, bie, konjedirska jama. ©d)inber|auž, f. ©iinbcrei. ©iinberifi, adj., konjedirsk. ©iinberlnrren, ber, konjedirski voz. ©d)inberma$ig, adj., konjedirsk. ©iinberttobnitng, bie, f. ©djtnberei. ©iinbfle tfi, ba«, merhovina. © i i n b ï r n d e, bie, ©iinbluber, ba«, ©iisb= Siinbbieh. nterf, bas, SRefcgetbanb--luerf, mesarstvo, mesarija; basfelbe betrei* beit, mesariti; baburdj geainnen, primesa-riti, vertieren, zamcsariti. ©d)I čtd)tertn, bie, klavka, pobijavke; 2Ke|}= gerin, mesarica. S^ln^terlobn, ber, etttta klavščina, klav-šina, plačilo od klanja. ©djliidjtcrmctftcr, ber, f. S^Iiitbter. ©djladjteff en, bas, koline, pl., (and) bas ffletannten gege6ene ©efdjenf »om gef&d)lnd)tgnng, ber, prigode v kaki bitvi, kakor si med seboj nasledvajo. Sdjlndltgebrange, baS, stiskanje, drega, gneča v bitvi, v boji. Sdjledjtgelb, bas, f. 5d)ltftbttrlobn, me-sarninaf. ©iblflcbtgcmcnge, bas, stiskanje, pritiski v boji. f djladltgeraufd), baS, bojni hrup, hrum. Sfbladitgcriiftet, adj., na boj pripravljen, ¡šdjladjtgefang, bet, bojna pesem, bojno petje. ©d)lfltbtgeidjmeibe, bas, f. ¡Hiiftuug. ©d)Iadjtgef(bret, baS, bojni krik, krič. ©ibladMgetofe, ©(btiidjtgetiintmel, ba«, bojni šum, šunder, bojno vrenje, drajna. ©(blatbtgcrotbr, bas, bojno orožje, ©dllfltbtgcmtnncr, bet, zmagavec. ©CbladjtgetDObnt, adj., boja vajen. @d)Io(btgcn)ubI,f. ©d/lmbtgetbfe, S. ©(bladjifdjtlb, bet, bojni Ščit, f. a. Sdjilb. ©(blacbifitDCrt, ba«, bojni meč. Sd|lfld)tftatt, bie, f. ©djlatbtbanf. ©djldlbtfteuer, bie, klavščina, klavšina; f. a. 5(blad)tgdb. ©djlad)titii(!, ba«, jum @efd)enfe att einen 93er»anbteit, koline, pl.; — živinče za zakol; ein @o«e. ©«lafgiittger, f. gtadjtBmnbler. ©«lafgaft, ber, prenočevavec. ©djiafgegenb, bie, senci. ©«lafgClb, baS, plača za posteljo, spavni denar (F.), prenočnina. ©djlofgtma«, bas, spavnica, čumnata. ©djlaigenofi, bet, ©«lafgefell, ber, spavni tovarš , sospavec, na« bem Russ. jedno-posteljnik. ©«lafgcnofifdjaft, bie, vkupno spanje. © « l tt f g 011, bet, bog spanja(pri Bimlj.)Morfej. ©«lafljaube, bie, spavna ali nočna kapa, ponočnica, (F.), fig. eine fdjtöfrige ^etfon, dremalo, dremavt, zaspane. ©«lafl)ttn§, baS, prenočevavnica. ©«iafiemb, bas, spavna, ponočna srajca, srajčnik. ©«lafljofeit, pl-, ponočne hlače, ©djlaflabtnet, bas, ©«laflammer, bie, spavnica, spavna čumnata. © d) 1 a f 1 a in nt e r o b, ©«Iaftammerabi«aft, f. ©djtofgenof. ©«laflajjpe, f. ©«lafljaube. ©djlaffaften, bet, nočna skrinja. ©«laftirf«e, f. £oHfirf«e. ©«laffopf, f. ©«lafet. ©«laftrnnfljcit, bie, dremavec, mertvič-nost. ©«laffrant, bas, f. Mfenfraut, 9ta«t= f«atten, Solllirf«e. ©«lafftebž, bet, rak smertnoglavccf. ©«In f itt n j, ber, pasja roža. © «laftn$, bet, poljubek predenkdogre spat. ©«laflotrocrge, bie, uspavalof. ©djlflflieb, bas, uspavnicaf, aja tutaja. ©«lllf lOŽ, adj., brez spanja; buden, böhm. bezesny; adv., ne spe, ne speč; f«taflofe 9tä«te fiabeti, noči brez spanja; ertjat Biete f«(aflofe Stä«te, marsiktero noč ne spi, ne zatisne očesa, ne more spati, ©«laflofiglett, bie, nespanje, bdenje (2Ba«en), russ. bezsonnica; poln. bezsen-nošč; mas ifi bie Utfa«e feinet tminettoäf)--reitbett ©«laflojtgfeit, zakaj ne more nikoli spati; 11. Gutsm. nespečnost, ©«laflnft, bie, dremavec, zaspanec, tožlji-vost. ©djiaflnfitg. Sdilafluftig, f. Sdjlitfrig. Sl^Iafmtitel, baž, uspavalof, ti. F. zaspalo "j-. ©djlafmii^e, bte, f. Sdjlafijaitfc. |iIofpeIj, f. Sdjlafrotf. 5dj lil pili t, bte, svalek za spanje. @d)Ifl pnlber, baž, uspavavni prašek. @d)Iafratte, bie, bet ©iebenfdjtafer, polli; fig. zaspanec, «djlnfraubenb, adj., spanje jemajoč, odnašajoč, bolim. snokradny. Sihlafrcbnct, bet, sanjač, govorivec v sanjah, kdor v spanji govori. Sdjlafrebncrin, bie, ktera v spanji, spe ali v sanjah govori; sanjavka, govorivka v sanjah. <5(I)Iafrig, adj., zaspan; et ijifi^taftig, zaspan je. nevečen (eig. traftlož), dremlje se mu, toži se mu, hoče se mu spati; drem-ljiv (Gutsm.); er ifl 110$ fdjlafrig , ni se še naspal; fig. tožljiv, len, počasen, f. a. SangtDCilig; ež gittg fdjlafrig ju, vse je dremalo. Sl^Iafrigleit, bie, zaspanost, dremota, zaspanec, dremež. SdjlafCOlf, ber, it. V. ponočna suknja, po-nočnica, eti»a hišna suknja, suknja za doma. Sdjlafrofe, bie, šipek. Sdllnffaal, ber, spavnica, russ. spalnja. Stilaffefftl, bet, n. V. spavni stol, ni- čevnik (ZaL), f. Scl)Ilftlti)l. Sdllafftiitte, bie, spališče, spališe (V.), počivališče, mesto, kjer kdo spi. Stblflfftclle, Sdjlofftutie, bie, spavnica. S i Ifl f itni l, f. Sd)laf|'effei. @d)lafftun&e, bie, ura za spanje odločena. Sd)laf fudjt, bie, mertvica, mertvičnost, dremavcc; veliki zaspanec, dremota, mertva dremota, mertvilo (seri.), bet Gutsm. zaspana bolezen; fig. nemarnost. šd)lllffud)iig, adj., mertvičen. Sdllilffudjtmiitel, baž, vračilo za (zoper) mertvico. S(f)laftranf, bet, uspavalof, zaspalo (F.), pijača ali pitje za spanje. S^Idfitunf, bet, povečerek, pitje, ki se jemlje, preden se gre spat; n. Gutsm. napitek za dobro spanje. Sdllaftrttitfen, adj., dremoten, od spanja ali zaspanosti pijan in vertoglav, de se človek sam sebe ne zave, močno zaspan. Sd|lnftmntetti)eit, bie, dremotnost, zaspanost. Sthlafttmge H, ber, lohak voz, v kterem se more spati. Sdjluftoaljrfflgcr, bet, gdjlaffflan&Ier, f. JifldjtlMn&lCr; prerokovavec iz spanja. SdjliifttiartŽ, adv., proti sencam. k sencam gor. Sihlafttcijen, ber, f. Soldi. I^laffflitfcnb, f. SBctmtbcnb. idllafjcit, bie, čas spanja; čas, o kterem hodijo spat; ež ijl je£t ©djlafjeit, sedaj je čits spati, obet spat iti. §d)laf jintntcr, baž, spavnica, spavna izba ali čumnata. 1371 ©djlog, bet, (ictus), udar, udarec, (n. M. bitek?). mah, mahljej; baž @$lagen, udarjanje , tepenje u. f. f., f. ©djfagen; $ott= netfdjlag, strela, falter, vodena, l;eijjer, ognjena; bet Änait bež Šonnetž, eine« geuet= getoeljrež, u. f. f., pok, tresk; eilte« fallen« beit ff fdjlagt mitauf bie (Bruji, sopar, sopuh mi pada, se mi ulega na per-si; JU @lucf fdjlagen, f. ©clingen; bie (Biidjfe fdjlagt gut, puša dobro poka; fnal* fn^gSc^pokniti (ein einjige« Wal_ f$la= gen), pokati, treščiti, trešiti, treskati, bu-fiati. puhati; bet $onnet fdjlttg inba« §au«, v hišo je treščilo, udarilo, je strela udarila; ba« ©etoiffeit fdjlagt ifim, vest ga peče, mu ne da miru; bie gatbe fdjtiigt in« ©laue, barva gre na višnjevo; in fidj fdjta* gen, v se iti; an bie Sftut fdjiageit, udariti na vrata, poterkati. terkati; aužfdjlagen, f. biefe«; bet Sogei fdjlagt mit ben glugeltt, ptič tepe, maha s perotmi, fofoče; auf ei< iten SRaub fe&lagen, kremplje zasaditi v kaj; an bie ®locfe fdjlagen, na zvon udariti, biti; bie Slrjitei Will ni d) t anfdjiagett, zdravilo neče pomagati, služiti, tvarjati; bet Sranb ijt baju gefdjlagen, snet (prisad) se je pritaknil; baju fdjlagen, pritakniti se, pristopiti; eine 9ltt be« ©ingeit« manifjet SBogel, peti, prepevati; bie Stadjtigali fl^lagt, slavček poje; an« Dljr fdjlagen, na ušesa biti, zaslišati se. zadoneti; beliett, lajati, f. a. Sclltlt, 9lnfd)Iagett; bet grofi ift ifttn in bie fflliebet .gefdjlagen, mraz mu je prevzel vse ude; bet £autmet fdjlagt, kladvo tolče, kladva tolčejo; bie SEBeden fdjlugen in ba« Sdjijf, valovi so silili v ladijo; bet Sffiinb fdjlagt in bie Segel, veter v jadra bije, pritiska; bie Uljt f^lagt (beutet bie 3eit an), ura bije; wie »iel f<$lagt bie Uliti koliko bije? e« i) a t fedj« gef^lagen, šest je bila, ferf. je odbila; idj Wetf, lote »iel e«^ ge--gefifttagen Ijat, vem, pri čem sim; bet 9(Sul«, ba« §erj fdjlagt, žila, cipla tepe, serce bije, tepe, polje, tolče; f. a. $nlS; ben (Blitf jut Srbe fdjlagen, oči (v tla) pobesiti, pobe-šati, v tla pogledati; gen §immel, kviško pogledati; SButjeln fcftlagett,korenine pognati, gnati, poganjafT; vkoreniniti se, Jsoreniniti se, prijeti se; r. a. a. r., biti, tolči; bie Srcmntel fdjlagen, bobnati, Drget fdjlagen, orglati; bie ©titnben fdjiageit, ure biti, perf. odbiti; in ©lutfe fdjlagen, nA kosce razbiti, zbiti, razbijati, raztleči ttnb raztolči, tolči; (Blttter fdjiageit, v pinji delati, f. a. SButtern; etwa« JU (Boben f^lagen, zvaliti, zverniti na tla, ben geinb, bie glotte in bie glu$t fdjlagen, pobiti, pobijati, potolči, o-tepsti, beftegeit , premagati , zmagati; beti geittb ili_bie glu$t f^lagetl, sovražnika v_ _beg zagnati, zaganjati, zapoditi, zader-viti, razkaditi, razkropiti; tobt fdjlagen, ubiti, ubijati, pobiti, pobijati; eilien ©tod Silagen. 1373 in bie (Srbe, einen Stagel in bte SBatib u. f. f. fdjlagen, zabiti, zabijati, kaj v—; eine ©adje au« etwa« fcftlagelt, izbiti, izbijati kaj iz česa; »on etwa« Jjerunter, zbiti, zbijati s česa; ett»a« alt etwa« fdjlagen, pribiti, pribijati kaj na —; bie ©ier ilt bie ©peife fdjlagen, jajca v jed vbiti, vbijati, vtrepati; au« bell ©ebatlfeit fdjlagen, iz glave izbiti, izbijati; fidj fdjlagen, (f. r.), biti se, tepsti se, bojevati se; auf ben Jpieb obet ©tid), s sabljo ali z mečem; juut (Jtit* tet fdjiageit, f. JtillCt; et f;at mit eine SButlbe gefdjlagen, ranil mu je; .fejfel fdjla= geu , kotle delati; ¿Rateten fdjlagen, rakete polniti; ©djladjteit fdjlagen, boj bojevati (Preš.); etwa« mit betn Jammer, mit bem ©toefe 11. brgl. fdjiagen , udariti, udarjati; Sematib auf« (Dtaul fdjlagen, koga po ustih, po šobi, po gobci udariti, počiti; id) fdjlage bidj auf ba« Staut, te bom po gobci, po šobi; dam ti jo na usta; 3ema_nb_l;intet bie Dfttetl fdjiageit, koga za uh počiti, udariti, lopiti, ubrisati, pribrisati, treščiti, prismo-diti, usekati, komu zauh dati, eno za uho navezniti; Semanb mit Slinbfteit f^tagen, koga s slepoto kazniti, udariti, koga oslepiti; et ift mit atinbtjeit, gefdjlagen, zares slep je; au« fRa^e, jut 3tidjttguug, mit ei--tieui SBetfjeuge, ©toefe, 9ßrügei, rabiti koga, natolči; straliovati, tepsti; koga natepsti, nagarbati, nažvižgati, nakrišpati, seči (sečem) koga; mit einet jRuttje, Dašibati, našeškati, našvigati , našverkati, f. «Br. SIDpriigcIn, iPrägeltt; (iift an bie iBtuji f^lagen, biti, terkati, tolči se napersi;bei beit aStt^bittbertt ba« @otb ju büttnen (Blättern fdjlagen, raztolči, tolči; mit beut @d)Werte fdjtagen, mahniti, mahati, udrihati z mečem; eilt $fiajler fdj lagen, narediti, narejati; Sätni fdjlagen, šundrati, šunder, hrup, vriš zagnati, delati, kričati; eine 58rMe fdjlagen, most narediti, postaviti (naglo čez kako vodo); ein Saget fdjlagen, f. Sag«; bie ©aiten fdjlagen, brenkati, strune prebirati; bie ©djweitte ili bie Staji f^lageit, v žir gnati, goniti; beti 3oli auf etwa« f^lagen, colu podvreči kaj; einen ©djitl) übet bett fieiflett, na kopito nabiti, pribiti (K), pribijati, nabijati; ba« Xudj im aBeben fd)la= gen, platno udariti, udarjati, goniti; bie güfe über einanber, bie §ättbe, bie^ Sltme i;t einanbet f^lagen, noge, roke križem deti, devati, prekrižati; fo and) ben Sltnt ltltl ben diaifelt, ba« ©alj in Äörbe," deti. devati; Feu Xa!t fdjlagen, mero ali takt dajati, f. Satt; •ftol* jebiagen, derva sekati, podirati, dervariti; tn@$eite ftauen, cepiti,"klati derva; Del fdjlagen, olje delati, (perf: storiti, narediti) ; geuet fdjiageit, ogenj ukresati, kre-sati; aRünjett, ©elb Waffen, denarje delati. kovati, (perf. storiti, narediti, näko-vati, skovati); an ba« ÄteUj f^tagen, križati, na križ pribiti, pribijati, razpeti, razpenjati; SRarfeft fcfttagen, marš bobnati; ber §ttfi^ feftlägt fein ©eweilj; jelen odbija roge Qe odbil); et ijt »on einet ©au gef^lagen 1374 Silagen, toOrben, svinja ga je sunila (F.), uklala, "jedla, pobodla; Ddjfett fc^iageil, voli klati, Pobijati- bie Slbet fitagen, puščati, pušati; beit SDJantel «m fti filagett, v plašč zaviti 8c; fti alt« betlt Sinite filagett, pozabiti; iz misli izbiti ; ber 9tattb»ogel filägt feine Jîlanen in bell Kaub, vjeda, kremplje zasaja (v vlov-ljeno žival); S3ier ttt gaffer filagett, f. Bülten ; Sßaffet filagett, vodo zajemati, plati; beti Stent mit ettoa« filagett, objeti, objemali; ettoa« in bie Sianje fitagen, f. ©ianje; etlea« itt ben SBinb fitagen, kaj v nemar pustiti, puščati, pušati; kaj zanemariti, zanemarjati, ne zmeniti se za kaj, ne ma-rati za — ; eilt Sötoe mit alt«; ober »orge; fiiageiter 3ltltge, lev z pomoljenim jezikam ; ettoa« htri eitt Sieb, "buri einen ©nr'ifilàg fjtagen, kaj presejati, presevati, precediti, precejati (bntifeiljen), tt. F. pretlačiti (?) ; ein Kab filagett, f. Siab ; auf ba« ' {Rab filagen, f. Stöbern; ni mit Sorgen geit, moriti se. ubijati se s skerbmi; jti mit (Stiften fitagen, muhe loviti, s praznimi muhami ukvarjati se; ba« Saig in Äötbe fitagen, metati, kidati sol v koše; bie Slugen, ba« Slngeftit jut (Srbe, in bie $6f)e~ filagett, oberniti, obračati oči, obraz v tla, podse obet po sebi (F.), na kviško ; fti linfet, reitet £anb fifageit, na levo, na desno oberniti, obračati se, podati se, napotiti se, zasukati se na levo, na desno; fti gu bem geinbe, ju einet Partei fitagen, s sovražnikam, s stranko potegniti, potegovati, vleči, prestopiti k —, pristopiti, pri družiti se komu; in anb. ft. SER. pristati k komu; fti in« SUiittef fitagen obet fegen, f. ®îit= tet; ettoa« gu Sapitat fitagen, vzeti, jemati v kapital, prišteti, pripisati kapitalu ; bei F. naudariti ; gut SKaffa fitagen, v maso prenesti, prenašati; ben fflafl fitagen, žogo, mečekbiti, žogo metati; fii mit feinen eigenen SSorten fitagen, sam sebi nasproti govoriti, mit SBorten fitagen, z besedo zaver-niti, zavračati; z besedo podreti, pobiti; SSetten fitagen, valove gnati, goniti, der-viti ; ein toenig mïï~FeTUiïïïlje auf bie §attb fitagen , kercniti, kcrcati, cverkniti ; über ben ßeib, udariti, šjeniti s šibo; mitgebafl* tet Çauji auf ben {Würfenülägen, s pestjo po herbtu bunkati, gumpati, šterbunkati. (ltiebr.); ettoâ« 'in papier fitagen , kaj v popir zaviti, zavijati ; bie £ljûte jufitagen, duri, vrata zaluščniti, zaderlešniti, zalop-niti, f. übt. Beilagen; mit bet tljüre "fe> tig fitagen, z durmi luskati, butati ; ein gefitagener SRatra, v nič djan, potimo pripravljen , zgubljen človek, nesrečnik; in Serein filagett, v okove djati, deti, vkli-niti, vklepati; einen Änoten fitagen, zavozlati, vozlati, vozel narediti, narejaii; wen ©Ott tiebt, ben fitiigt et, kogar Bog ljubi, ga tepe; ba« ttnglüi fitägtben SDîeti--fien oft l)att, mnogokrat nesreča človeka ostro tepe; bie ijänbe ûb?t ben Äopf fila; gen, f. fingen (bie §anbe); »on ber §anb fitagen, zavreči kaj, ne vzeti. ©ilagnagel. Sita g ett, ba«, bitje, bijenje, tepenje, u-darjanje. S i t a g e n &, adj. fig. premaga ven, pripriče- vaven, uterjen. ©ilaget, bet, f. iRaufer; pretepavec, te-pavs, tepin, tepun , tepežnik, tergavs; al« ®erfjeug, f. Mitel; ©iliiget. ©itägerei, bie, pretep, tepež, boj, rova- nje, draka (iff.), ©itögerin, bie, rovavka. ©ilagefiafc, f. ©ilagfiafc. ©ilägeftambfe, ©ilagftamflfe, bie, toi- kač (F), ©iiageto&t, bet, pobijavec. Silageit^r, bie, bijoča, n. F. bivna ura. russ. easy s boem (ura z bojem), ©ilagetoer!, ba«, bilo (v uri), ©itagfalle, bie, past, progla. ©ilagfe&et, bie, in ben ©ilčfiertt, pero, zmet-i, (nai bem Poln. sprožina); am ©e> fiüget, tepetavec (F.), najmočnejši perotne peresa, f. a. ©ittmngfeber. ©ilagfertig, adj., pripravljen za boj; gotov, hiter. S i I a g f 111 g, ber, f. a. ©ilag; božja roka, kap (F., a. Serb, neben kaplja), mertud, mertud-nica; geto. božji žlak*. russ. poralič, (auž bem ©tiei.) \er Ijat ben ©ilagflufj befommett, U. f. f., božje ga je ndarilo, mertud ga je zadel. ©ilaggetoiii, ba«, an ben tlfjren, bitna vtež ali peza*. ©ilagglorfe, bie, zvon pri uri, na kte-riga bije. ©itaggolb, ba«, zlata pena, f. Snattgolb. ©ilagljaljn, f. §au6entauier. ©itagtlänfet, ba«, zatorniea, tičnica, bei Gutsm. bezovniea. Sitagljeftlein, ba«, auf bem ©ogelfierbt, količi, na ktere so pripete mreže, ©ilagiolj, ba«, ein SBerfjeug jitm ©ila» gen, kij, kijie, f. ©itagel; fiiagbate« #olj, doraščeni les; f. $aubar; •Öolj, ba« am ©tamme toiebet au«filagt, toenii e« a&ge.-fjanen toorbett, šibje, obrastki, obrast, nizki les; bei ben Spielen ber Äinbet, gone (F. u. Gutsm.). ©ilagljliter, bet, semensko drevo, drevo za seme puščeno, semenač (böhm.). ©d) lit g if i), adj., kdor se rad ruje in pretepa. ©i logi oni, f. ©ilogfiafi. ©ilaglräftig, adj., krepak, ©ilaglrant, f. ©antanber, (russ. kadilo), ©djlagfui), bie, molzna krava. ©ilagtaittoinc, f. Santnine. ©ilagliit, ba«, franz. coup de jour, izrazna, veči svetloba (na kaki del malarije puščena). ©ilaglotl), ba«, bie SDiaffe gu totfjen, Io- talo *; f. a. Sotb. ©ilagmafiine, bie, bitna priprava ali mašina. ©ilagmitiel, ba«, zdravilo zoper mertud. ©ilagnagel, bet, in berSilagnljr, vzdi-govato -¡-. @<$fegne$. © (t) I a 011C t), ba«, gafliteç, nastavna mreža ; bamit fangelt, pod mrežo loviti, perf. vjeti; int Saflfpiele, odbojna mreža, raketka*. Solognote, bie, cela nota. ©diIagbfobi> ber< b" tctl ©attettptfn bet Saitne, bet »orbere «Pfabl, i»oran bie îbûre anfdjlâgt, liai V. veliki steber u. zapira-vec, podboj (Zalok.). ©djlagjjnlber, f. gnattgolb. S(f)IagregCtt, ber, ploha, naliv (dež z debelimi, ploskajočimi kapljami). ©d)Iagrtng, bet, obroček zoper mertud. ©djlagrijbrC, bie, sproživna cevka, ©dj l (t g fit nt, bie, ©«^logfontc, bet, seme za olje. Sdjlagfiiaitcn, ber, izrazna ali močnejši senca, osenčje (frane. 1'ombrage), ©djlogidjûl), ber, plačilo za kovanje dnarjev; f. a. Soli. Sdtlogfdjcibe, bie, iiibetUljt, bitno kolce. ©ibtngfdiieber, bet, ein laitget @ blatiti, blato ali glen delati. ©djlitmnttn, v. a., Stf^e, ©attb, @rj, oprati, prati, opirati, spirati, splakniti, splako-vati, čistiti, umiti, umijati obet umivati; einen Seid), ©raben it. f. f., otrebiti, stre-biti, trebiti, (grez ali blato izpraviti, iz-pravljati iz ribnika); v. n., gel», fd)[cmuteit, im (Setiufe ber Speife ntib be« Xratife« utt= mäßig feilt, požreševati (Gutsm.) , nezmerno pojedati in popivati, nalijati se; f. a. Spraffen. ©dl I it Ht nt en, ba«, spiranje, trebljenje, po-žreševanje. ©tbtäntmer, ber, »om v. a., pravec, spi-ravec, trebivec; »Olli v. n., požrešnik, gol-tan, (po)žeruh, kravopas. ©d)lälltnterct, bie, žretje, požrešnost, po-žreševanje. ©tbiantrafang, f. (Honte, ©tblantmf if d), bet, al« allgemeine Seueib iiititg, blatnica (V.), für: Schlammbeißer, f. biefe«. ©d)lammflii§tg, adj., blaten, (itad) bent Böhm, plcnotok, gnojotok). ©djlantmgefdjmatf, bet, slast, duh po glonu ali blatu, ©tblantutgrabeit, ber, korito za pranje rude. © d) 1 fl lit lit g tub C, bie, kalužna jama, kaluža. © $ I a nt nt b e r b, bet, korito (za pranje rude), spirališče, spirallšc. ©d)tamntid)t, adj., blatnast, glenast, mu-žast. ©¿blamntig, adj., blaten, kalužen, muž- nat, zaglenjen, zablaeen (Gutsm.). ©ibtammigfett, bie, llatnost, zablačenost. ©d) I a lit ra trii (t C, bie, trebilo, greblja za blato. ©thlaittniltntgc, bie, blatni lug. ©djlantntlož, adj., brezblaten, čist. ©tblttntmtifii^c, f. ©d)lamm|djilbirÖtC, bie, blatna želva. ©tblautmfdjltdi, f. ©djlidj. ©djlammftein, bet, blatnik f. ©djlantrnUiett, ba«, spiravnica (rudna), ©fllantjinm^, ber, ričet. ©tblantjjie, bie, pasjačista jed, ki jo hitro požlempa; fig. vlačugarica, nečistnica, uma-zanka, capasta ženščina, cafuta, lajna. ©djlainfcen, ©d)Iaiitbaittlicit, v. a. n. »., žlempati, lokati, cmokljati; fdjiotterig abhängen, zdrahan biti, ohlapno viseti; f. a. ©djtunibcit, ^raffen, ©djlumpeitb, l»ol)m gelangen, pricokljati, prihlačati kam razdralian, da je vse z njega majalo, ©djlantim, ©dilarabambec, bet, cmokljač, žlempač, žlempavt; f. a. $tflfict, Sdjliimitter. 1376 ©ajiampmi. © tf) I a nt p e t c t, ©tfjlamimnujerei, bie, žiem- panje, cmokljanje, požreševanje. ©djlantptg, adj., fd)lambige«aiBetter, blatno vreme; fig. umazan, capast, zanikern; fd)lantlpige« (Sffen, prečista. prevodena, žlem-pasta jed. ©djinnge, bie, kača, dim. kačica, gad (bef. 55iper, im lidhm. @d)lange ubetfeaupt), nacf) tem Altsl. zmij (aud) nar. pes.) unb zmija, gož, rid)tiget vož, £)an«fd)lange, poln. <©d)latige ttberfjaupt, bie ef)ettte @d)lange, bronasta kača; ftd) frummen uttb toinben toie eine eif. Sd)tattgcttfijrmig, adj., kriv, zavit, serb. vijugav, vijugast. © $ I a n g e n f t C15 e 11, bie, strupena svoboda. ©djlangenfreffcr,bet, kačojed, gadojedec. ©C^longengang, ber, kačasta. vijugasta pot, polna zavinkov. ©djlangengcioren, adj.. kar so kače rodile. ©t&IangengeiDin&e, ba«, kačji zvitki, zavinki. ©d)langeitge$tf d), ba«, sičanje, žvižganje kač, gadov. ©djlangcngesiidjt, ba«, i.©djlangenbrut. ©djlangengift, ba«, kačji strup. ©d)langenglatt, adj., gladek kakor kača, goljufen. ©Slangcngleiž, f. ©^langengang. ©d)langen'graž, f. Siritijenfnfj. ©djlangengiiriel, bet, kačji pas, (s kačo opasan). ©d)Iangenl)aar, ba«, kačji las, lasje iz kač. ©d)Iangen6aarig, adj., s kačjimi lasi. ©d)langenl>al$, bet, kačji vrat; tenak vrat, ki se previja. ©$Iangen6aIftg, adj., tenciga, kačjiga vratu. ©djlangenijaft, ber, skrito, strupeno sovraštvo. ©dilangenljaitpt, ba«, ©djlangeniopf,ber, kačja glava, ©ilangen&aut, bie, kačja koža; f. a. ©djlengcnfialg. ©^ langcnll erj, ba«, kačje, zvijačno serce. ©ilangeniDlj, ba«, kačje drevo. ©d)langenI|om, ba«, kačji rog. ©t&IangenijiiUe, bie, goijufno ogrinjalo ©ilangenllugieit, bie, velika pamet ali umnost. ©djlengeniofif, f. ©djlangenljanfii. ©l^langcnlrant, ba«, (Arum dracunculus), kačnik; kačji koren, liličnjek. ©djlangenlrone, bie, kačja krona. © dj I a n g c n f r ii nt nt e, — muug, f. ©i laugen= geffltnbc. ©d)langenlet&, bet, kačje telo. ©t^lflngenlinie, bie, kriva, zavita, vijugasta, kačasta čerta. ©d)langenlift, bie, zvijača, zvijačina kačja. velika; [. Siji. ©t^longenlocb, ba«, kačja luknja, kačnjak (M.), gadinja, gadišče, gadiše. ©djlangenmattn, ber, f. ©djiangentrager. ©d)langenmennd)en, ba«, kačur. ©djlangentttorb, bet, gadnjek (rasti.). ©dMangenneft, ba«, kačje gnezdo, ©dltengenpaer, ba«, dvoje kač (obojiga spola). ©djlangenpulber, ba«, kačja štupa*. ©djlangenradien, bet, žrelo kačje, ©^langcnraupe, bie, pisana gosenica. @djlattgcnrbhrc, bie, zavita cevka, kača. ©dilangcnfitule, bie, zviti steber, ©dilangenfdjttenj, bet, kačji rep. ©dilangenfcfimetf, f. ©djlangenfditpaHj. ©čfjiangenfeele, ©jjlangenfeele, bie, kačja, Btrupena daša, zvijačnik. Sd)langenfprung,ber, kačji skok ali zalet. Sdjluitgeitftab, bet, palica z dvema kačama, Merkurjeva palica, ©djlangenftedier, bet, kačji pastir. © d)Iangtnftein,ber, kačnikf, kačji kamen, ©ilangenftidj, bet, kačji pik, kačje pi- čenje; bei (ftäbterinen, kačasti šiv (V.J. ©cblangenftreifen, bet, kačja proga. ©d)Iangeniöi)tenb, adj., gadomoren. ©d)langenträger, bet, gadonos(ec), zmi- jonosec ("Astron.). ©dMangennercbrnng, bie, (Ophitismus), zmijočastjef. češčenje kač. ©chlangcnwcfen, ba«, gadovitost. Sd)laiigcn©inbutig,f. Sdjlaiigcngeumtbc. ©ilangcntnutj, bie, (Oristolochia ser- pentaria), kačji koren. ©Älangenjahn, ber, kačji zob; f. a. ©djlangenjnnge. ©d)langenjif d|en, ba«, kačje sičanje, böhm. sykot. ©djlangenjunge, bie, (ophiogiossum), kačji jezik, ©ilangettjiittgtg, adj. kačjojezičen. © (i) lan i, adj., šviglast, (a. im Böhm, svihly), šibek, tenak; filani »on ©liebem, šibkih udov; biegfant, gibek, gibčen, serb. vitak; ein fdjtanfer Skurn, befonbet« Sučbe, šiba; fd)lanlen SBipfet«, tankoverli (adj., serb. 93olf«l.); f i l a n f i» e g, f. ©erabeju. ©rfllaitfel, ber, porednež, potepin. lati I (In, v. n., pohajkovati, klatiti se, vlačiti se. ©ilanlen, v. n., klampati, mahlasto iti. ©ilanlfüfig, adj; tankonog, tencih, šibkih nog. Sd)lan!getoad)fen, f. ©djlanf. Silanibeii, bie, tenkost, šibkost, gib-kost, vitkost. Sfllapp, f. ©$Iaff. Schlapp, bet, ein ©¿hall, šlop. Siplappbriiftig, adj; mlahavih, velih pers. Schlappt, bie, SKaulfiefle, lop. udarec, berluzga; f. übt. Sftaulfdjelie, SD^tfCtße; fig. zguba, škoda, nesreča; milit. f. Jiie= berlage; ein große« bängenbe« 2»aut, šoba; Sobfbeutet, kitna mošnjica. Stblappen, v. n., lopotati, mahati. S^lappheit, f. SdilafTCiett. Sd|lappl)ui, ber, klafeta, klofernica, jeba, klamuza (Gutsm.). Salopp Oh t, ba«, klapasto uho. mahavo uho. Sd)lappOl)rig, bet, klapouh, subst. kla-poušnik, f. klapoušnica. Siblapp ž, f. ©djlapp. Sebi ar, f. ©d)leier. S d) I a t a f f C, bet, lenuh, poležuh, brezskerb-nik , nemarnik, ki mesenimu poželenju živi; f. a. ganlenjer. Slblarafitnlanb, ba«, dežela, kjer ljudem pečene piščete. v usta letč, kolobocija (V.), utopija*; raj postopačev. Sledit. 1377 ©ilaraffenlefien, ba«, leno, brezskerbno življenje, pohajkovanje. ©d)larfe,. bie, teidjter,n>eiter!Pantoife(, šlo- beder; f. SpanlOffel. ©djlarfen, v. n., šlobedrati, kresati z nogami; filatfenb l»obin fommen, prikrevljati, prišlobedrati, prikresati kam. @d)Iatlern, v. n.. vihrati (s papirjem). 64lan, adj., f. Slrgliftig, Siftig, $fflfig; prebrisan, muhlav (@t.), zvit, prekanjen, šegav, premeden, zvijačin, in anbettt lokav, hiter; auf eine fd)laue Slrt, z ovin-kam (V.), premedeno, zvito; tia V. aitdj muhast (eig. lannenhaft); fd)laner Setrug, zvita prevara, presneta prevara; (brez britve briti). ©djlaubc, f. ©djlane. lan d), ber, int SDieere, požiravnik, kotel; ein lebemet@acf, meh, dim. mešiček, usnjena vreča, usnjena tudi pertena cevka, kozol (in ©t. n. Penn); jitm Slbflufj be« llnratb«, pretok, gerlo, troba (bolim.); SRnthe mandjer Sljiere, žilnjak; bet D$fen, vamp; podgerlišče (Gutsm.)-, f. a. SijbCt; čebulje steblo, ©thlaucharlig, adj., mehu podoben,mehast. ©d)iand>boljrer, bet, trobovert. ©djlaudjen, v. a., o trebi ti, strebiti, pre-trebiti, trebiti, čistiti. ©fblandlfSrutig, f. ©djlaudjartig. ©d)landjroI)re, bie, pretočna cev. ©dilauihfdjttjamm, bet, gliva, ©djlandlfpri^e, bie, brizglja z meham. ©dilanber, f. ©djliefe. ©dilanber, bie, f. ©dilenber. ©d)lane, bie, bie grflne ©¿hale bet 9luffe, lupina, Iupinje, ružinje, ruž (Zalokar), oblakovina, oblačina (V.), obokina, robče-vina, robkovina. lan en, f. ©djiilen. ©dllanheit, bie, zvitost, prekanjenost, pre- medenost; f. a. Sift. ©djlaniudjž, bet, zviti ptič. ©djlangettanbt, adj., prepekan, pregnan. ©djlanigieit, f. ©djlaulieit. ©dllanlopf, bet, prekanjenec, prebrisanec, premedenec, prepekanec, potuhnjenec. ©djlanfinn, bet, f. ©djlauljeit. ©djlanfinnig, f. ©djlan, fiiftig. ©d) le d) I, adj; [¿hlicbt, prost; eitien »Mligen Sftangel att ben not^igen (Sigetifdjaften ba* benb, slab (in anbetri fla». SE. ft^toadh), zel, nepriden, malopriden, spriden (»er* borben), oljne 3ufafc, getco^nlid^, hodenj (neben hodničen, befonber« »on orbinater Šeitttoanb), vsedenj, vsakdanji, navaden; ein fdjtedjte« Sud), na¿h bem Serb. knji-žura, knjižurina; eine fd)ledjte itub, kravšče, kravše; ein fd)ledjte« ©djaf, ovče; fdjlear fdjledjt, zadnji smenj se je slabo obnesel; bie fdjledjtefte äßaare, naj nižje, naj zadnje blago, ostanki; baž ifi fdjledjt, to ni za nič, ni nič prida; idj toeifj ihm fdjledjteit 3)anf, kdo ga je prosil za to?; fd)ied)t JUftieben, malo, nekaj zadovo-Ijin; fdjledjte ©traffe, gerda cesta; ein fdjledj« tež ©eji$t haben, slabe oči imeti, kratkiga vida; baž ift ein fchlcdjtet Xtofi, (vulg.) taka tolažba in pa nič; eilt fchledjter §itf$, meršav, suh jelen. ©thledjte, bie, f. ©d)led)tigfctt; gto^. ©djledjlerbingS, adv., bttrdjauž, celo, čisto, po vsi ceni, po vsem, po vsakem, na ravnost, nadj bem Seri. vsakakor, docela; brez pogoja, brez ugovora; fdjledjterbingž tlic^t, celo ne, po nobeni ceni (ali meri) ne, kratko nikar, nikakor ne, kratko in malo ne; f. a. ©flUi (uttb gar), ©djleditfalf, f. SBIaufuf?. ' ©djledttfitrber, f. ©djutacjfiirficr. ©d)techthcit, f. ©d)ledjtigfeit. ©djledjthin, adv., na ravnost; f. ©d)Ied)= terbiugč. 8 (t) I e (1) t (| i) t C U b, adj., nagluh (serb J. @thlcd)tig!ctt, bie, malopridnost, malo-vrednost, bornost, spridenost; um bidj bon bet ©djledjtigfeit feinet Slbftchten git überjeu= gen, da te prepričam (tega), kako nap-čno, hudobno misli, f. übt. ©djledji. Sdjledjtlotljig, adj., nizek, male cene, slab. © d) l C (j t tU C 0, adv., zgolj, na ravnost, po ^vsem; f. a. SurchanS, @d)Iechtetbingž, ©d) le d, bet, lizanje, oblizek. © d) t e d C It, v. a., lizati, mlaskati kaj; ge; itug fdjlecfen, namlaskati se, nalizati se. © $ I tden, baž, mlaskanje. © d) t e d C I, bet, snedež, sladkosnedec, obliz-njenec, kočljivec f Gutsm.); waidm. izbir-ljiv jelen; f. a. Sedennaiit. ©djleierhiffen, f. Sedetbiffen. ©gleichen. ©dlleíerei, bie, sladkarija; f. a. Met«, ©djletíerljltfí, adj,, obliznjen, sladkosne- den, kočljiv, izbirljiv; f. SedCtljllft. ©d)letfertjnftigieit, bie, sladkosnedost, laskernost. ©djledermnul, f. ©djleder. ©d) i edem, f. ©dilcdcni, (bom äBaffet in ben ©ttefeln), žlepetati, cmokati. ©djledfriimer, bet, slaščičar, ©dilebertt, f. ©piilen. ©dileebfluchtg, f. §er3fd)ladjtig. ©(5le ep, baž, navoj (na ladijah). ©d)teh, adj., skominast, skomina (indecl. skomina mi je). ©djlehbuitm, f. ©djleh&om. Sd)lel)btiitl)e, bie, ternov cvet, temovo cvetje. ©thlehblitthtDaffet, baž, voda s terno- viga cvetja, ©d) teh bo tU, ber, (Prunus spinosa), tern (čemi), russ. ternovnik, poln. tarnina, bei Gutsm. ternika; coli, ternje, ternovje. ©djlehbomfledjte, bie, ternov lišaj. ©dllehe, m, bie grudjt bež ©djlehbornež, ternulja, ternolica [Gutsm.), oparnica, bit hin. U. poln. trnka. ©d)tehen=, itt Sf&g. ternov. ©djlehenbliithe, f. ©ditepiüthe. ©djtehenhufd), f. ©d)leheitftrmtch. ©thlehenftod, ber, temovka. ©d)teljenfttflUCh, bet, ternje, ternov germ, ternolje, oparnice (Zal.). ©dltehetttOflffer, baž, pijača iz ternulj. ©dilehentoein, bet, ternuljevec. ©djlet, f. ©dileie. ©djleidj=, in Sfgg. brezoblastni, pokotni. ©d)lcid)bnidet, ber, pokotni, brezoblastni tiskar. ©gleichen, v. n., »oit bet ¡Belegung ber Xh'ere oljne güjfe, lesti (ležem), laziti (v. frequplaziti se (altd) böhm., im ©to», jebodj a. für ^etumfieigen), im Altsl. pi'zéti; f. a. kriechen; komarati; heran fdjleidjen, prilesti; um ettoaž fchleidjett, oblesti, obla-ziti; einen gehjtjjen Staunt butdjfchleidjen, prelesti, prelaziti; teife gehen, iitžbefonbere um utlbemerft ju bleiben, lesti, vleči se, šta-pati (V.), tapati; imginftern fjetnmfc^leicfjett, tavati okoli po temi; fdjleichetib tommen, prilesti, prištapati, pritavati, pritapati; heimlidj, prihuliti se (gebüeft), huliti se, prikrasti se, privleči se; bie Jíalse fchlich in bie Cammer, mačka seje ukradla, zmuzala v čumnato; baž «tut fdjleidjt träge in ben Slbetn, kri leze, se vleče v žilah, leno teče; ftdj babon fehlet untt,ber, gifâtmtrm, ribja glista. ©djleiSbanm, f. ftienbaum. ©djlti^e, bie, Seur^tfpâue, terska, n. Slnb. treska , n. F. derenica (bôhm. dranice), luč, a. serb., russ. lučina]; Sftarpie, pukanje, cefranje, cufki (Zalok.). ©djlcijjen, v. n„ zlizati se, odergniti se (od obleke); preteči, miniti (od časa); v. a., (paiten, cepiti, klati, dreti, tergati; reú f en, bie gebera f^leijjett, perje (debelši) skubsti (F.), muzati (Gutsm. it. 91.), liacft attb. péije dreti; fetalen, bie Oitnbe f$lei* fjen, lupiti, majiti; ©teine f^leifen, kamenje rovati; J&áufer fdjleifšett, f. ©d|letfen; f. a. »erfdlleifjen; Sietlet fcftleipett, razdreti, razkopati. ©djleipett, ba«, klanje, cepljenje. ©flUigenficfer, f. sttenbaum. S$leifeenfd)rttÇer, ber, kdor terskedela. terskar; eitt SDiejjer mit einem biefen fliut? {en, glavni nož (F.), ©djleijjenftamm, bet, lučnik (gebt.). ©djltiftcnftod, bet, svečnik. ©d)lCtffCt, bet, skubič. ©ttylcifêfeber, bie, skubeno pérje (coll.). ©djlcifjolire, f. tteubaum. © à) IC i § Ij 01 j, ba«, le"s za lučnike, za terske. ©djleipg, adj., stergan, zlizan. ©djleišftein, ber, piatič. ©d)lttjjîttie6tl, bie, zimska čebula. ©$ l entra en, ©i&lammen, f. Sdjinclgen. ©ilemraer, u. f. f., f. ©Ranimer u. f. f. ©djlcmpc, bie, zapona, zanka. ©djlenber, f. ©djlenbergctng, ©djlenbmn. ©djlenbercr, ber, klatež, pohajkovač, ko-racalo. ©^Icnbctgang, bet, vlečenje, lena hoja, koracanje, pohajkovanje; fig. f. ©djlcnbttlin. ©t^lcnbettn, bie, postopavka, koracalo, bendalo. St^lcnbcm, v. «., lattgfam, ttâge unb ge* baulenlo« geljett, bendati, koracati, vleči se, vlačiti se, v stop, leno, kinkavo hoditi, gambati, šemotati, (Jan.); burdj bie Oaffett fdjlenbern, vlačiti se, plaziti se po ulicah; bi« Woijitt fdjleltbetn, pribendati, pri-koracati, priklatiti se do —. ©d)lcnbem, ba«, bendanje, koracanje. ©djlcnbrian, bet, fig. a. ©$lenbet unb ©djlenbergattg , stara navada , stara šega. staro kopito; bent alten ©cfylenbriaufolgen, delati po stari navadi, kakor so delali predniki, ne misleč, da bi moglo drugači bolje biti; po starem kopitu delati, bodi si prav ali ne. ©djlcngc, bie, ein in ba« 2Baj)et gebaute« gledjtàerf jttr SlbftaUuttg beJfelbett, plot, graja; bet o'iterjie Xljeil betfelben, poplet (F.). SdjlengtJ, bet, zaderga, zanka. ©^le^nel». 1381 Sdjlenfeter, bet, bingljavec, kinkovec. ©ifllenierljebe, bie, bie beim gladjfe ab« fallt, tule, kuke pl. ©djleniermagb, bie, dekla, ki si službe izbira. ©djlenfertl, v. n., mahati, kinkati; mitbeu gufen tmv@igen, bingljati: z nogami psam zvoniti, (a. int Bohm. nogama zvoniti); bie Slrme fdjlenient lajfen, roke pnstiti, da mahajo, f. a. ©d)lenbent; v. a., metati, lu-čati, zadegati, zagnati; 3emanbeit Jfotlj att bie jileibet fdjlenient, komu blata na oblačilo šterkniti, šterkati. S d) l en jen, v. n., postopati, ©t^lenjer, bet, postopač. ©djlepp, f. ©djleppe. ©djlcppbitud), bet, vamp*; eine ^erfon, vampež. ©dlleppbontpffitff, ba«, vlečni parobrod. ©dllejjpc, bie, eineSlrtbetSef leibuugbe« pfe« bei bem anbetit ©efdjiedjte, ovijača. za-vijača; bet na$f$leppenbe iSljeil be« tflei-be«, n. F. rep, (a. in attb. fl. SR., obfcfton etro. anfiofiig; itn Kuss. neben hvost a. šlejf*. int Bohm. \lečka (neu); etttia a. vlak; eitt ©erfjeug junt fdjleppen, smuke pl., vlače pl., vlak. ©dlleppeu, V. a., vleči, vlačiti, derpaliti, cjaziti (Gutsm.)-, i)in unb ftet fdjleppen, razvleči , razvlačiti; bi« tooljin fdjleppen, privleči do —; bi« jut SRitbigleit fdjleppen, navlačiti se; binter fidj fjet fcftleppen , za sabo vleči po tleh; fid) mit ©rillen, pečati se, ubijati se, ukvarjati se, vlačiti se s kom; a. vlačiti kaj težkiga; mit einet jžraitfljeit fdjleppen, dolgo terpeti, dolgo vlačiti bolezen; hoditi ž njo; jict) looljin fdjlep* peit, (». »".), vlačiti se; v. n., vleči se, fr. vlačiti se po tleh; fdjleppettb geljen, majati se; einet bet fdjleppenb geftt, hlomudrav, hlomudra; fdjleppenbe SRebe, predolg, pre-oiširn in dolgočasni ogovor, ki se preveč vleče; poln. rozwlekly. ©^levpen, ba«, vlačenje. ©djleppcnnatter, bie, kača viačugaf. ©djleppentriiger, bet, kdor šlep*alirep nosi za kako imenitno osebo, vlakonosecf. ©¿blepper, ber, vlačivec, vlačnik; f. a. Sdjlcppfdliif; ina« gefeftleppt »itb, vlak; velike grablje, ki jih konji vlečejo, ©djlepperet, bie, vlečenje, vlačenje, raz- tezovanje. ©t^IeVperin, bie, vlačivka. ©dllepiJern, f. ©^lampern. ©dileppgeiDonb, ba«, f. ©djleW>fleib. ©djleppi alen, bet, vlečna kljuka, ali kavelj na priprežni verigi, ©dllcpptnften, ber, vlačuga (F). ©djleplJfette, bie, vlečna, n. F. priprežna veriga. ©d)lepjjlammer, bie, zagozda. ©t^lcjjptleib, ba«, n. F. oblačilo z repam, repato oblačilo, repača, obleka z vla-l.am ali šlepam. © i) I c p p ne ba«, bei ben gifd?etn, n. F. ilraga*, (franis. la drague); unb homot 1382 ©djltppriegel. (?#amett); russ. it. bohm. ncvod; mreža, ki se vleče po dnu vode. @d)lepprttgel, bet, veliki zapah, pah. ©djleppfitbel, bet, vlečna sablja, ©djlcppfad, ber, etite ttage, fdjntujjig gefleii bete afieibSberfon, umazanka; mit ineldjet ftd) 3emattb fdjlepipt, vlačugarica, mavha; etlt fdjleppenbet ©acf, torba; befotibers bet bett gtf^etn, f. StlilCppllEiS. ©djlCppfdjiff, bas, vlačivka, vlačivna, l»ol)l a. vlečena ladija. ©thleppfetl, bas, f. ©djlcpptau. ©djlepJpftraiig, bet, vlačna verv. ©d) l ep p t (lit, bag, verv (vlačugarska F.), russ., bugsir*; etlt ©ciltff inž ©djlepptait Iteljllten, barko ali ladijo na verv vzeti ali djati, russ. bugsirovati. ©d)lcpptriigcr, f. ©djleppcntriiger. ©djleppttOg, bet, rudarske smuke. vlak. ©djltubet, bie, frača, tt. anb. fl. prača, altsl. prašta (rrprašča). (bei Gutsm. itltb kroat. preča), in ©t. angebl. lučanka. @d)lcitbeter, bet, fračar, pračar. © d) ItU S Ct lei) tt, bai , usnje ali jermen za pračo. ©djleubern, v. «., bie ©pnle fd)teu* bert, klopota, ropota, ohlatno teče; oben* J)iu »ertidjteit, iušnjati obet šešnjati, šuštra-ti, vihrati, po verhu in le na pol delati, bodi si kakoršno hoče, na skok, na veter, v naglici delati; v. a., zalučati, lučati, verči, metati, zadegati, zabrusiti, zagnati; s fračo vreči, tt. Gutsm. pračati; mit ben •ijaitbett fdjleubetn, f. Sdjlettiertt; mit bett SBaaren fdjleubetn , pod nič , pod zgubo prodajati, russ. prodat za bezcenok; f. a. šBerfdjleubetlt. © d) l C11 b C t H, baž, sušnjanje, vihranje, lučanje. ©diicuberf(hct(ie, bie, tarča (za metanje s pračo). ©djleuberftein, bet, kamen za fračo ali pračo. ©d)leitberfd)lti, bas, zagon s pračo. ©$leubet{Cltdje, bie, tresnica (ovac). © d) 11U C n, v. a., oplakniti, splakniti, spla-kovati. ©djleutttg, adj.,\ iter, nagel, berz,jadern, spešen; adv., hitro, nanaglama, naglo, berž, preči; brez odloga ali zamude, nemudama, pri tej priči, zdajci, urno, naravnost. ©d)tcitnigcn, f. SScfdjleunigen. ©djlcuttigicit, bie, hitrost, urnost, naglost. ©CillCUfC, bie, žleb ali rake z zatvornico, serb. ustava, n. 01. splav (bohm. neben stavidlo) , poln. zastava unb upust, f. a. (£anal, ©onft; bie galltliure bet ©djleufe, zatvornica, bei Gutsm. zapirnica, zapir. ©d)leitfeni)ail, ber, napeljevanje vode (po jarku ali žlebih z zatvornicami). ©djlenfcngclb, bas, zatvorščina (F), žlebnina. ©djleitfcnmciftct, bet, zatvorničar, za- tvoršina (F.). ©(filcufentl)itte, bic, zatvornica. ©Alcitfenjoll, f. ©djlcitfengelb. ©(plid), ber, bas ©(feleidjen, lezenje; qei)(U ntet 9Beg, skrivna pot, stranska pot, ovi- Sdjlidjtcaljraett. nek, smuk (Gutsm.); gemeinte Dtte, luknja. skrivališče, skrivališe; Steinte, Äunfk griffe, zvijače, ovinki, pletke; im Jpütten* baue, prankaf, mit SBaffet »etmifdjter, glen (F.); stolčena in oprana ruda. šlih*; ttof« [euer ©djlidj, stolčina; zmleta ruda, mel; bei ben äBebetn, f. ©djlid)te. ©d)lid)fa§, baS, posoda za pranko ali rudni glen. © dj Ii et) t, adj., eben, gerabe, raven, gladek, ličen, »on §aaten, nekodrast; utigefünflelt, priprost, prost, samonaseben (F.), sam na sebi; bet fdjlidjte šDienf(tyen»etttanb , ravna, zdrava pamet, prirojeni, prosti razum; fd)lid)tet šKenfdj, priprost človek, n. M. mož na ravnost, ©diliditiijt, bie, ©djlidjtbcii, bas, široška (kroat. širočka u. tesača, böhm. širočina), bezjača (M.), bradlja obet bradva (Fafc), žantlaka*. ©d)lid)tl)Hr, adj., kar se da poravnati. ©d)id)tc, bie, bei ben 9Bebetn, močenje (F.), 11. att». tkavski klej; f. a. ©d)lid)tigfett. ©dlitdjtcil, v. «., bas £olj mit bet ©djlidjt* art, n. F. porezati, porezavati, čisto obdelati, obdelovati, obtesati, obtesavati; baS Stumme fd?lidjten, zravniti, ravniti, a. ravnati; ein 93rett fdjlidjten, na gladko zoblati; beit Stufjug bei beu SBebent, omočiti, pomočiti, močiti (F.), s klejem namazati , muzati; Bei beit ®loiileibe. ©4 lief, bet, eine naffe, nicht auägebaefene ©teile be« Škote«, svalek; böhm. u. poln. zakal, russ. nedopeka; ba« Srot (;at Schlief, kruh je svalkast. ©4liefCn, v. n., zlesti, lesti, laziti, and) splaziti, (plaziti) se, vlačiti se; zmuzniti, zmuzati se kam; f. a. ©djleidjeit, SriCdjCH; in bie bleibet fdjliefen, obleči, oblačiti se, napraviti se, napravljati se; att« bem @i fdjliefen , izlesti iz lupine , izvaliti se , iz-leči se. • ©d)Iiefer, bet, lezavt, plezavt; pes na jazbece; f. a. 9Jinff. 3d)liefig, adj., f lop artig, svalkast, cmokast, nezapečen, nedopečen , böhm. brusovity, russ. testovatyj. SchliefigJeit, bie, svalkavost. Schticflafer, f. 3NchI!äfer. Schlier, f. ©djleier. S d) lief, bet, preudarek stroškov (v solar-nicah). Schliefanler, bet, f. ©iliefie. ©djltepar, adj., zapirljiv, zaklepljiv. Sdllteibannt, bet, mit Welchen et» Ort »er-fd)tojfen Wirb, zavora, zaranta, zapiravni drog. SdlliePnlaen, ber, zatikavnik. Schliefe, bie, iglica, zatikavnik, ključ, dedec, zapenka obet zaponka, (j. S. an einet ßotaüenf. «., jitmadjen, g. 8. bie gen* ftet fcijliepen, zapreti, zapirati, zatvoriti, za-tvarjati, (mei;t kroat. n. serb.)-, nur ba(b Sdjliefen. 1383 fchliepen , pripreti, pripirat!; mitttlfl eilte« ©ilope« jttmadhen, zakleniti, zaklepati, s ključem zapreti, pod ključem imeti, serb. zaključati; Semattben fchliepen, in .Retten le* gett, koga vkleniti, vkiepati, vkovati, v že-iezje djati; bie 3«hne Itepetl, stisniti, za-tisniti; gefdjloffene Oefellfiaft, družba sama za se; gefehloffene 3agb, ograjeni, z mrežami opeti lov, tudi prepovedan lov; ge* fthloffeite« Sanb, dežela zaterjena z varnimi mejami; gefehloffene SBiefe,zagrajen, ograjen travnik; gefchlofiene 3eit,post, postni, prepo-vedni čas; iti gefehloffenen 9!eil)eit, vstisnjenih redih ali verstah; einen Settrag fdjließen, pogoditi se , pogajati se zastran česa, a. pogodbo skleniti, sklepati; einen ffiergleich fd)liepen, poravnati se; einen .Rauf, Settauf (daließen, kupiti, prodati; eilt Sünbniß fchlie* peil , zavezati se, zavezo ali zvezo storiti ali skleniti; bie (St)( mit Seuialtb fchliepen, v zakon stopiti s kom, vzeti koga; bie @heu Werben im J&immel gefd)loffeit, etwa zakoni se sklepajo, delajo v nebesih; kdor je komu sojen, s tem de se oženi (omoži); ben grieben fchliepen, pomiriti se, mir skleniti obet storiti; f. a. Slbfd)lte$en; bcellbi* gen, končati, dokončati, končavati, dokončevati, doveršiti, doverševati, dognati, konec storiti, a. skleniti, sklepati, obet mit* teljibetSorfe|fpl6e do—; bie SfSrebigt fchlie* pelt, pridigo skleniti, končati, dopridigati; einen Srief fchliepen, pismo doveršiti, dopisati; eine Deffnutig genau beden, ausfüllen, stisniti, stiskati, zatisniti; mit bem ©ttiefe, zadergniti, zategniti; bie Slugen fließen, oči zatisniti, zatiskati, a. zamežati, za-žmeti; fig. zaspati; umreti; mit gefdjloffenen Slugen, meže, zmaje (Zalok.); einen JtreiS fchliepen, v krog stopiti, krog narediti; um Semattb einen Ätei« fehließen, obstopiti, obdati koga; in jt net ©«linge »erfehen, petljo napraviti, zavezati, zadergniti; eine Strt be« ©tiefen«, f. ©tilfen (böhm. vysivati — izšivati). Sulingen, ba«, goltanje, ovijanje, ©dlltnger, bet, požeruh, požrešnik, golta- vec; ovijaveo, nabijavee, prepletavec. ©«lingtm, v. n., (»on ben ©«iffen), zibati se, guncati se. ©«lingetf «lag, bet, umni zasuk. ©«Itngfaben, bet, bei ben ötbfen, Sieben n. f. i»., ročica. ©«liuggetoä«$, ©«linglraut, ba«, ovi-javkaf, ovijavna rastlina, zelišče, ki se ovija okoli druzih zelišč, ©«lingluljle, bie, brezden. ©«Itngpflanae, f. ©«linggenmdj«. ©«littgtabc, bet, morski vran. ©«Hngftran«, f. ©«lingbaum. ©«ltngfu«t, bie, požrešnost. ©«lingmurm, f. 9Jtaultt>ucfžgrille. ©«Ijnfe, f. ©«lehe. ©«Iinlf«lanf, bet, capin, capasti človek. S «lipp, f. ätpfel (an einem bleibe), ©«lip p C, bie, naročjef. a. ©«iitje; 33tanb= gaffe, geuerf«fippe, presledek med dvema hišama, poln. oplotki. ©«lippen, f. ©«liipfen. ©«lippmura, f. iliatternmrj. ©«litten, ber, sani, f. pl., (int Serb. saoni) ; ©«litten fahren, ju ©«litten faxten, sanj-kati kaj, se, na saneh peljati, voziti kaj, se, (bei Gutsm. sanenkati tt. sanenčati); Bon 2Kenf«en gegogenet, samotežnica, sa-motež sani, f. a. ©«leife; in ben ©«nei* betnfihlen, voz. ©«litten, t), n. u. a., (Beralt.), sanjkati (a. serb. u. böhm.'). ©«littenba^n, bte, saninec, saninjak, serb. saonik; e« ijl gute ©«litlenbaljn, dobra pot za sani. ©«littenbannt, ber, ©«littentnfe,bte,krivina, a. saninek obet saninec (fonft @«ltt* tenbaljn, a. int Serb. salinac u. saonik ©«littenbaum), russ. poloz plaz , poln. u. böhm. sanice, pl., ba« £Uterl)ol} bet ©«litten, oplen; bet fenfre«te Pfeiler, kozolec obet kozelec; a. štrama (F.). ©d)liitenbei«fel, bte, oje pri saneh ali smučeh. Sdjlittener, ©«littcnfahrer, ber, kdor na saneh vozi, sanjkavec. ©«littenfahten, ba«, voženje na saneh, sanjkanje. ©«littenfaljri, bie, vožnja na saneh, sanjkanje. ©«littengeläute, ba«, zvončkanje pri vožnji na saneh. ©$lo|. 1385 ©«littenholen, bet, an bet Sagemühle, ©«iebeflange, maček, ©«littenholî, ba«, les za sani. ©«littenlufe, bie, f. ©«littenbanm. ©«littenlanf, (O. $.) f. ©«littenbanm. ©«littenpferb, ba«, konj k sanem (pri-prežen). ©«littenrab, ba«, kolo pri žažinemvozu. ©«littenreife, bie, (daljna) vožnja na saneh. ©«Iittenf«etle, bie, f. ©«eHe. ©«lit t en m elle, bie, vreteno. ©«littenœetter, ba«, (dobro ali slabo) vreme za sanjkanje. ©«Itttenjeug, ba«, orodje; priprava ali oprava k sanem. ©«litter, f. ©«littenbaum. ©«littf«Ub, bet, derkalica, vojškla (? b. Sad), in ©t. angebl. polzgača; poln. Syi-wa, kosle, pl.-, im ©«nee gu gehen, kerp-Ija; @«littf«uh fahren, laufen, dersati se, vojšklati se (bei Sad). ©«littf«uhfahrer, ©«littf«ul)lirofer, bet dersavec, vojšklač. ©«Utî, bet, prereza, razporec obet razpo-rek, (a. poln.), razparek (böhm.), razcep, razkol, podolgasta ozka razpoklina ali poč; etnen ©«lifc in ben Satt« ma«en, trebuh razparati, prerezati; mit bet ©«eere, raz-strižek; bet @«li£ att £etnbett, an beu S3etnfletbern, razporek. ©«li^auge, ba«, mežavo, na pol odperto, oko. ©«li^ääugtg, adj., mežavih oči, mežeč. ©«I t tj en, v. a., prerezati, prerezovati, rezati, razparati, parati; fpalten, razcepiti, precepiti, cepiti, razklati, klati, kalati, raz-platiti; ein gef«lifcte« gell, kalanec (F); gef«li|et, (Bon Äletbern), z razporkam; (Bon Singen), f. ©«Ipugig; genug f«li|ett, na-parati se, naeepiti se. ©d)lt|en, ba«, razparanje, paranje, cepljenje. ©«litjfenfter, ba«, lina podolgasta in ozka. ©«li^gtaben, bet, mali jarek na trati, grabnič (F.) ©«lit? i g, adj., na razporek, z prerezo ali razporkam. ©«lifcmantel, bet, ženski plašč z razpor- kama namesti rokavov, ©«lit^rneffet, ba«, bei ben Shiturgen, f. Saujette, paračf. ©«lobbe, f. Sumpen. ©«lobbem, f. ©«lottern, ©«lobet n, v. a., im 2čtt)en mit Sehnt übet* girijett, ogliniti, gliniti (F), ©«lohuiei^, adj., bel bel, bel kot sneg ali toča (fût ©«lotBeijj). ©«lob en, v. a., ein @«iff, razdjati ladijo. ©«lot 1er, bet, ein niebergetretenet @«u6, pošvedrani čevelj, f. a. ©i^latfc. ©«loß, ba«, glttn juf«liefen, (serra), ključavnica, klučanica (Gutsm.); serb. brava; ein 9lnhättgef«lop, žabica, taška, obešenica, ein höljetne«, opadka (F.)j na« b m Poln. 1386 ©djlflf. kladka; au bet glinte, na$ bem Serb. o-genj, n. Jam. celin (?); «n ben Südjera, Slrmbanbent, f. ©djliege; unter @ad)e, bie, grajska straža, straža v gradu. ©djloftoiidjtet, bet, grajski stražnik ali čuvaj. ©djlogtoagen, bet, grajski voz, kočija. S djtO jj tO ti 11, bet, nasip okoli gradu. © 4101 U) e g, bet, pot k gradu, na grad. ©miof jirfel, ber, zaterjeno šestilo. © 41 o t, f. ©diornftein; Stbjug. ©dilote, f. ©ilancfi. ©dtlotfeger, ©dilotfeiirer, f. ©djoritfiein= feger. ©ilotter, bet, glen v solarnicah; bie, f. tla^er. ®d|lottcta}>fel. Sdjlotteropfel, bet, klopotec, ropotec, klopotavka. ©d)lOlterct, ba«, klopotec. ©¿hlottcrfa^, ba«, Sffiegftfle, oselnik, osle- nik, bet Gutsm. vodir. Sd)lfittrl)0fc, bie, zdrahane hlače. ©d)l0ttcrtg, adj., zdrahan, ohlapen, ma-hadrav, nereden, klapav (serb.); f. a. __ Sttfaff. Sd)l0ttCtit)pf, ber, potresač, majavec, ma- jež (z glavo majati); pijanec, ©dlloitermild), bie, kislo, sosedeno mleko, ©djlollttn, v. «., mahati, mahatati, ma-hadrati, gugati se, dergetati; klopovsati; bie .Rnie f$lottertt, kolena se tresejo, ugibajo, šibijo; ba« SBaffer in bet 23uttefdjlot= tert, voda žlompota, klobovsa, klompa; »Ott ^leibuttgžjlurfett, mahadrati, viseti, majati s koga, ko bi nanj obesil; fca« @i fdjlottert, jajce klopoče; gefcf)iottett fommen, pritresti se, priklompati, primahadrati, o-pietati se; f. a. @d)lenbem, Sdrteniern. ©d)It)tterOl)r, ba«, mahljavo uho; ein fol* ti)ei ¡Ztjiet, klapoušec, klapouha žival. Scfilottcrbogel, f. Sibi^. ©thlo^er, f. tinberbuite. SdjlotDetfi, f. Sdjlohffleiff. Sd)lub&ern, v. a., f. Sdfjleitbmt. ©d)lud)t, bie, eine »om ffiaffet ait«get»afd)ene 4ot)(ung , struga, (JKtmifal) , bohm. zmol; §o|toeg, globelj, f., globela(F.), grapa, klanec, deber, soteska (@ngpap); russ. ovrag; uberhattpi etne Jtluft, prepad, prepadnja, to-kava, (M.) (a. fur Slbgrunb), gnjača, (@t.), jarek, korito. Sdjlndljcn, V. n., et fdjludjjet, kolca se mu, (bohm. škytati se, russ. ikat, serb. štucati se), in @t. attgebl. skomukati, bei Gutsm. zamolkniti, zamolkovati se komu, ettimal fdjludjjen, koleni ti se; ein heftige« SEBeinen, toetdje« man ju itntetbrucfen fudjt, ihtiti se, togotiti se, pojemati, močno jokati se, russ. vshlipyvat; »on bem Saitte bet §afen unb Sadjfe, nadj M. emuliti; fte lomite »ot ©djludjjen nicljt« fagen, jok ji ni dal spregovoriti; o ntein greunb! fo fdjludjjte et, ljabi prijatel! tako je od presilniga joka pojemal, —. ©dllndisen, ba« , kolcanje; ihta, ihtenje, jok, pojemanje. @ti|Iud)}en, ber, ©djnacfeler, kolcanje, kole, bohm. škytavka; iti) l)abe ben @$lu$jen, kolca se mi , f. a. ©djludjjen.. Sdjlud, bet, požirek, požir, pogolt, serk, poserk , serkljej, posrebljej , srebot; dim. Sdjlutfdjen, požirček; einett ©djlttci tljitn, goltniti, serkniti, srebniti; in einem,©$tutf, na en dušek, na enkrat. Silnic, bie, bet Sdjlunb, bitrd) »eidjen man fd^tutft, golt, požiralo, f. ®cf)lunb. §d)ludtn, v. a. n. n„ goltniti, goltati, pogoltniti, pogoltati, požreti, požirati; anjian* biget, použiti, použivati; eine ©peife f)ittutt= tet fdjluden, jed pogoltniti, požreti, atlflan-btget použiti; ettoa« gluffige«, serkniti, po-serkati, serkati, posrebniti, posrebati, sre- Sditnramcrn. 1387 bati, (mef)t f$Iürfen); iti) fann nidjt f$luf» fen , ne morem požirati, goltati, srebati; f. a. ©djlingtn; füt fdjludjjen, kolcati se, f. a. ©djluthjen; »on ieblofen ©ingen, piti, serkati, požirati; alfe« nad} bet {Reihe fd)luf* fett, vse požreti, pogoltati, posrebati; genug fdjlucfen, nagoltati se, nasrebati se, nalo-kati se. ©cfjluien, ba«, požiranje, goltanje, žertje, srebanje, serkanje. @d)lntfen, bet, kolcanje; ©djlucfen J) uspavajoč, zaspan. ©diluramrer, f. @d)lummerer. ©d»lnmp, ter, f. Bufall. ©djlumpe, bie, cifa, f. ©djlampe. Sdjlutttpeit, v. »., glMlidjet SBeife gufam--meutceffen, naključiti se, nameriti se po sreči; fdjiapp f)etai>i)dttgen, viseti; neredno vlačiti se; e$ fdjiumpt aileS aII if;m, vse na njem obet z njega visi, jahla, kakor bi o-besil na kol. ©djlumpet, bet, capin, razdrahanec. Sdjiumpern, f. ©djlumpen. SdjlUUtpig, adj., ohlapen, preohlaten, raz-drahan, nereden v obleki , ki na se ne gleda; f. a. @d)laff. (&d)lumpigiett, bie, ohlapnost, nerednost v obleki. ©djlumpž, f. Unberfeljeng. ©djlumpme tfc, adv., nenadama. ©djlunb, bet, bet Siitfang bet ©peifetoljte, gerlo , gertan (a. alt si.') , gertanec , golt, goltanec, požirak (Gutsm.); bei §u()tietlt, golžun; ež i (i mit in ben nittedjten ©djlttnb getatften, zaletelo se mi je (namreč: v sapnik ali dušnik namesti v ješčnik); bie iid)fe, bie, ključ za streljanje, strelni ključ, pušica. @d)liiifelbunb, bet, ključi, zvezek ključev; f. a. Stpfielttng. ©Îïufteif. 1389 @d|Iiiffeiborit, bet, zob, jeziček ključav- nični, ki gre v votel ključ, ©djliiffelgelb, ba«, ključnina (darilo, ktero da kupec hiše prodavcovi ženi ali hčeri). SdjlBffelljalen, ber, kljuka za ključe (za obešanje ključev), ©d) I il f f CliettC, bie, verižica za ključe, ©djliiffelïrant, ba«, ©eifenttaut, (sapo- naria), milnica. @d)(iiffell0abrer, ber, ključar, ©(blufjfttll, bet, f. Gabeng. ©ditngfoffnng, f. Scfdslufjfaffung. ©djlnfêfolgC, bte, ffiefultat, nasledek, sklep izpeljan iz več stavkov; f. a. golgctung. SdjluBform, bie, f. ©cblufart. ©tblnigebet, ba«, zadnja molitev. ©Žllufjgebitnie, bet, poslednja, sklepna misel; rna« trat bet ©cbutfigebanfe feinet $rebtgt?, s ktero mislijo je sklenil, končal pridigo? Sdjlujjgerecfit, f. golgeredjt. ©tilluftgefang, ber, ginate, končnica-f, sklepnica f. ©djtiiffig, adv., id) bin fčblufftg getootben, sklenil sim, odločil sim, nakani! sim ; bie« madjte tnidj fdjiitjfig, to me je nagnilo. ©Cfjlufêfabï, ba«, zadnje leto, (skterim se kaka doba končuje), ©djtufifeil, bet, (mont.), klin, zagojzda. ©djlnfjlette, f. ©bliogiSmu«. ' @d)ln|iunft, bte, sklepavstvo, umno sklepanje. razsodnost, nauk, kako sklepe ali razsode delati. ¡Šdjlnfilflnf, f. Gabenj. © d) I u f t ci ft C, bie, bei ben 33udjbrucïetn, russ. zastavka, kaka podoba ali druga lepotija na konci bukev, nadj V. končna kraža (?). S d)lii fjt i d), adv., na zadnje, na konci. ©d)Iufjtteb, ba«, zadnja pesem, ©tblnintndjnng, bie, razsojanje, sklepanje. ©tblnfjmnfêig, f. Sfolqerecbt. ©d)luftnnt>me, f. SBefdjtuf. ©djln^riifnitg, bie, poglavitna, velika preskusnja. @d)tufjfjunct, bet, (končevavna) pika, končaj , Russ. točka. St^lu^tc^nung, bie, obrajt, obrajtanje, končni preštev, račun, sklep. ©djtnfredli, f. golgeredit. ©d)lu§rebe, bie, ®)>iiog, (f. b.), sklep, zadnji del govora, bôhm. dogovor; f. a. ©bltogižmuSf. ©djluftretf, bet, bet âufjetfie an einem ®e» fâfïe, otorni obroč, nad) V. otornik (uns paffenb, toeii attdj Jîtmmeifen bebetttenb). ©djlnjjreif, adj., f. SBefdjatgmf; (kar je 1390 @<$lnf?rcibn. toliko dognano, da se more razsodek storiti). ©tblugreibn, f. ©t)Hogi$mn§. ©d|lU$retm, bet, končna rima. ©djtuferidjiig, f. ^oißcrctöt-©mluftfitge, tote, ličnica; f. ©diliefifäge. ©djluftfaii, bet, golgefafc, (Joiiclnjton, sklep, izpeljaj, zadnji stavek, ©djlufjfdjrtft, bie, končni spis, povzemni spis. @$llliifteiH, bet, aud) @$lo|jflein, womit ein ®e»ölbe gefdjloffen Wirb, zagojzdni kamen, zagojzda, nad) M. sklepnik, trn Böhm. klin, poln. zawornik (—zapornik, sklepnik) ltttb ključ; bet nad) bet Seenbigung eine« ©ebäube« feietlitfe gelegte Stein, poslednji kamen, ©djlnfifteinlegnng, bie, pokladanje po- slednjiga kamna. ©djinjjftiitf, f. ©dilnjjgefang. © d) lli § ta g, bet, zadnji dan kake dobe. g dj Iti § tritt, f. ©djlo'fjtritt. ©djInjUrunl, bet, dopitek. ©d)infjiiberfid)t, bie, končni pregled. ©i„ kacarija. © d) rn ii b =, in sramotni, sramotivni. © d) miibb r ief, bet, srainotivno pismo, ©^mdbcu, v. n. U. a., zasramovati koga, osramotiti, sramotiti, gerditi z besedo, grajati, zmerjati, obirati koga, psovati (V.serb.). ©d) nt it tj en, ba«, grajanje, gerjenje. ©djmitljer, bet, grajavec, gerdiveo, zasra- movavec, serb. psovač. ©dintiibcrtn, bie, grajavka, gerdivka, sra-motivka. ©d)mnbgebtdjt, ba«, zasramovavnapesem ali poezija. ©djntaljiianbel, f. Snjnrientimej?. ©dimäilf«, Scbmählen, f. ©djmälen. ©d)mähHdj, adj., sramoten; fd)mählid) be« itanbeln, gerdo, zaničljivo ravnati s kom; fdjmäfjlidjer Sob, sramotna smert; ft^rnal)-liche Jiälte, hud, strašan mraz. ©djmijSIidjl eit, bie, sramotnost. © chnttibluft, f. ©d)miihiud)t. ©djmährcit, bie, zasramovanje, gerjenje, psovanje ober psovka (serb.), sramotiven govor, sramotivne, gerde besede (ki jih kdo govori zoper koga), ©chmdhf djrift, bie, ^agquifl, sramotivni list, zasramovavno pismo, pisanje, pisana psovka. Sdjmähfdiriftler, f. $ačquillant. S dj m di) f II d) t, bie, sramotivnost, jezičnost, opravljivost, zmerljivost. ©chmühiiichtig, adj., sramotiven, oprav-Ijiv, jezičen, zmerljiv, obrekovaven; bet, tie ©iniäl)fü4tige, opravljivee, opravljivka. ©d)mal|ung, bie, al« £anblttng, graja, pso-vanje (F.), sramotenje, zasramovanje; ©¿hmähreben, ©chniühtoorte, f. biefe. ©djmäljttort, ba«, zasramovavna, zaniče-vavna, gerda beseda, psovavna, sramotivna beseda, psovka (serb.); f. a. Sd|imJjfnill)= rat; (Sinem mit ©djmäfjtoorten begegnen, f. Schmähen. ©4mal, adj., geringe Sreite babeitb, ozek, vozek; fchtr.alen Seibe«, tenkiga, šibkiga, drobniga života; fchmalet SBeg, ozka, tesna (tnapb) pot; mit fd)malen ©djritten ge« ben, drobneti, meti; gering, fd^ied^t, ärmlich, tesen, slab, pičel, tenak, majhen, skop; ba« (äffen iji i§m fchmal jitgemeffen, pičlo hrano ima, na tesnem mu dajejo jesti, nach bem Böhm, ima visok žleb, visoke jasli; borno, revno živeti. Scbntalbäcftg, adj., suhih, vdertih, upadlih lie, ozkoličen (böhm.). ©d) mali te t, ba«, ozka greda. Sdi malblätterig, adj., ozkolist. Sdintäle^ bie, f. ©dimalheit. Sdimaleifen, ba«, železo za lemeže. ©d) mili en, v. n., jezik stegniti, stegovati, jezikovati, godernjati, lajati, vekati, kričati, gosti, kregati se; er fehmälet ben ganjen Sag, ves ljubi dan pregode (obet gode); icaidm. oglasiti se, zavekati (od sem); al« v. a., gering machen, f. Schmälern. Schmalente, bie, mala divja raca. S ^ mal er, ber, ein Älofc mit fentrecht flehen« ben .Klingen, jtoifchen toeldjen bie Schienen ber Sffieiben bei ben Jtorbnia^ern, itnb an« bete bergleidjen ®inge bei anbetn Arbeitern nad) bet ©reite befdjnitten »erben, tesavnik (F.), obrezivnik. Sdimitlerer, ber, krativeo. Sdjmälern, v. a., fimälet mad)en, zožiti, poožiti, ožiti; bümter machen, stanjšati, stanj-ševati; eng, enget machen, stesniti, utesniti, tesniti (böhm., russ. u. poln.'), nach F. tesno biti, stisniti, stiskati (jufammen jies hen), getinger, Keiner machen, prikratiti, kratiti, prikrajšati, krajšati (eig. Betfürjen), zmanjšati, umanjšati, manjšati, zmanjševati, ©thmaljen. 1391 russ. umalit; nach Gutsm., spičliti, pičliti, znižati, zniževati (herabfejjen); ®tne« (5f;te fchmälern, obrekovati koga, čast vzeti, jemati, kratiti komu; ein Äletb fchmätern, vjeti, vjemati (F.) oblačilo; v. r., jtct) fdjtna« tem, stisniti, stiskati se, ožji, tesneji prihajati, biti (n. pr. od doline). Schmälern, ba«, Schmälerung,bie,oženje, stanjševanje, utesnjava, prikrata, manjšanje; bet @bre, obrekovanje, ©chmalfliigelig, adj., ozkokril, ozkih perut. ©intalfliigler, bet, ozkokrilnikf. Sdjmalgem, f. Scbmabbem. ©djmalhälfig, adj; tenkovrat. ©d) malh alt S, ber, stradač, strade, terpin; hier tfl ©imalhan« ,Rttd)enmeifter, tu maček na ognjišči, ognjiši leži; tu se slabo, revno je, je pičla, borna hrana. ©djmalhefe, f. §auhed)el. ©dimalheit, bie, ozkost, ožina, tesnost, tankost. ©thmalholj, ba«, bei ben Äohlenbtennern, drobne derva. Sdimälich, f. Schmählich, Slrmfelig. ©djmallOpf, bet, ozkoglavecf. © d) m a 111 i e r, ba«, im Oegenfafce be« 5ßfun_b* lebet«, kravje usnje, tanjši, nad) F. rudeče usnje. Schntalleibig, f. Simädjtig. ' ©dimalreh, f- ©d)malthier. ©imalriitfen, bet, serna po pojanji. © d) m a Ir ii tt i g, adj., ozkiga, tenkiga herbta. ©djmalfaat, bie, sočivje. ©djmalfchnäbelig, adj., tenkokljun, ozko-kljun. ©imalfitoanj, f.Soljläfcr. ©im alt h l an, f. Schmelsblau. ©d) m alte, bie, smalta (russ.), višnjeva barva. ©imaltheilnng, bie, razdel na pičlo, na drobne kose. ©djmalthter, ba«, košntica, sernica dveh let, če se ne ubreji. ©djntnlbieh, ba«, drobnica (zlasti brav). Simalbogel, f. Sperling. ©imalj, ba«, maslo (topljeno); au«gebra= tene« Shierfett, mast, tolšča pretopljena, salo; ohne ©alj unb oljne ®. «., praskati, praskniti. ©cbmarrig, f. Jiorbig. ©dfimafdjc, bie, oko; f. ÜKafdjt; ličnajan- čja kožuhovina, poln. smusik. ©d) mat), ber, cmok, mlask. glasni poljubek. ©4ma|e, bie, ber ettua« beträchtlicher lange ©toi eine« abgehauenen Saume«, porobek, velik štor ali panj. štromelj, štreinelj. šter-celj; fcfcon ausgehoben, panjač, böhm. parez; bte ©(htnafen attSroben, štore porvati, rvati ober rovati; im Srücfenbau , bet. © d) m a fc e n, v. n. u. a., im Sffen ober .(Jüffen, cmokniti. cmokati, (russ. čmokat); (mlask-niti). mlaskati, cmokaje jesti kaj , cmo-kaje, na glas poljubovati koga; fcfjnta^enb trobiti fommen, pricmokati, primlaskati kam; eine getmffe ßeit binburdj fdmu&en, pre-cmokati, premlaskati; im gorftttefen, v.o., ©dmiajjen au«roben, štore ali porobke rovati. kopati in skladati, ©cbmafeen, bos, cmokanje, mlaskanje. ©tbma feet, ber, cmokan, omokač, cmoka-vec, mlaskavec; ein ?aut, omok; ein So« gel, and) Schmäler, ©teiufehmafjer, (Sylvia rubicola), bela penica, (Sylvia rubetra), velika penica; (Sylvia aenanthe), beloritka, belorepka. ©djtnaberin, bte, cmokavka, mlaskavka. ©Ibma|tlflfter, bie, seženj porobkov ali štorov. ©d)mnudj, bet, gosti dim, čad, nach F. smod. ©dimautbaal, bet, posušena, povojena jegulja. ©lb mausen, v. n. U. a., kaditi se, puhati (F. blafeti), auch dimiti se, čaditi se (böhm.), kuriti (eig. ^eijen), serb. pusiti se; iabaf fdjmauchen, tobak piti. kaditi, puhati; meine SPfeife febmaucht gehörig, nad» F. lula mi dobro kuri; ein toenig fthmauchen, pokaditi se; mit@thmaud) anfüllen, zakaditi; gletfth fchmaitiben, f. ©(bmiiutben. ©(bntitudjen, v. a., Sienenfcbmäueben, bče-lam podkaditi, kaditi, z dimam pregnati, preganjati jih; gleifd) fchmäudjen, meso kadili, prekajati, sušiti, oditi ober voditi; f. a. Diä'ntberu; einen guch« fthmäu^en, lisici zakaditi, podkuriti. ©d)!ltintd)en, bas, kajenje, prekajanje, vo-jenje. ©(bmauiber, bet, kadivec; labaff^mau^et, tobakar. ©tbmautbfener, ba«, smojenje. ogenj brej plamena, ki se le kadi. ©djmaudjgefellfcbaft, bie, tobakarska tovaršija, družba tobakarjev. ©djmaudjig, adj., zakajen, dimnat. ©d)maudjlodj, ba«, f. iKaudjliidj. ©fbmauibftube, bie, čadnica, dimnica, ka-divnica. ©¿fimirc?, ©djtttflUS, bet, pojedina, gostarija, gostije (gostje) ober gosti, pl. f., gostovanje, pir (meljr.§oietnridj. ©dimeriutte, f. SBarbe, Sontgruntiel. ©djmergebirge, ba«, ilnati svet. ©dimergei, ©¿bmtrgel, bet, jum 5?oIiten, gladivni, likavni kamen, russ. naždak, poln. szmergiel, gen. szmergla; Sabaffeftmetgel, žlindra, grampa v luli; f. a. ©djetflratlt, Sotterbtume. ©dlttterljanbler, ber, salar, tolščar. ©dimerfiant, f. gettbaut. ©dj me tiri ter, f. ©ftnterljan&ler. ©dimtrhotj, f. Ddifenjunge. ©d) met t d) t, adj., salast, masti podoben. @ d) mer i g, adj., masten, tolst; f. $ettig. ©tbmerlram, bet, tolščarnicaf. ©t&merlraut, f. ffiofclberleiii, feintidi. ©dinterl, ©djnttrl, bet, (Falco Aesalon), sokolič, ptičar. ©tSmerle, bie, f. ©^merl; eingif$, (Co-bitis barbatula), smerkež, babica, bohm. mrenek, russ. goleč. ©flmerleber, bo«, f. ©djmierleber. ©djmerleib, bet, hleb, kolo masti ali sala. © d) m etl eit griltl e, bie, jama za piskore. ©djjnertini)e, bie, unbotanif$ fo genannt, »ermutljlidj tsegen i (tre« toeidjen §o(je«, Slu* guiitinbe, ©ommertinbe, lipa širokolista. ©dimtrltng, f. ©tSmtrle. ©tSnterntann, f. ©djmerljanbler. ©djmerpiitte, f. ©djnterbutfe. ©flmerftein, ber, tučnikf. S d) nt cr top f, ber, lonec za mast alitolščo. ©djtnerbteil, bo«, garjeva živina, kise mora mazati; eig. ©C^mietbietl. ©djuterDogel, bet,Sattmletdje,velikaeipa; f. o. iBaumlerdje. SdjmerbogelljiiHe, bfe, cipnica. ©dtmertoanft, bet, f. getttoanft, ©djmer= ban dj. © di m e r tt u 13, f. getfomrj, gettljemte, ®rudj= fraut. ©djmetj, bet, be« Seibe«, bolečina, bol, m., (boleček, sklina? F), in onb. fl. a. bo-lest-i, in bet ^inberfprodje, buba (jI/.) ; etn beftiger ©djrnerj, huda bolečina; Bor @d)met= jen fdjteien, (od) bolečine vpiti; et entbfitts bet ©djmerjen im Giuden, bolečino čuti, ima v herbtu, getočljnlidjer, herbet ga boli; erfjat SHa* genfdjmerjen, želodec gaboli, po želodcu ga boli ; id> Ijabe auf einmat einen @d)merjin bet Srujl empfunben, v persih me je zabolelo; be« ©emntlje«, žalost, britkost, britkoba, skerb, žal (indecl.). altsl. o. taga (toga), otož-nost; mit @<§metjen ettoorten, težko težko pričakovati česa, mreti po čem; i d) (jote e« mit ©djmerjen, žal mi je, težko mi de, težko se mi zdi, peče me v serei, boli me v serce , ko to slišim; bet ©djmetj loft nad), bolečina nehava, jenjuje, odlega, se lajša, manjša; ber ©djmerj tyat nadjge(af= fen, "odleglo mi je, nehalo, minilo, jenjalo ©djmeraemgenii, 1395 me je (namr. boleti); bet ©djntetj »etbtei* tete- ftdj übet ben ganjen .ftopf, vsa glava se je razbolela; bet ©djmerj leljrt fpredjen, bolečina ne zna molčati, poln. co (kar) koga boli, o tem mowie (govoriti) woli; biete ©djmerjen »eturfadjen, veliko žalost, mnogo skerbi komu napraviti; bei M. Bon pljtyf. ©djrn. bolečiniti (?) koga; ©djmerj Itnbetn, bolečino utolažiti. tolažiti, olajšati. ©t&nterjbar, f. ©djmerjljaft.' ©imerjfielaftet, adj.. (od) bolečine sključen, v hudih bolečinah, ©djnterjen, v. n. u. i., boleti; ju fdjmeri jen anfangen, zaboleti; ein menig fdjmetjen, poboleti, pobolevati; tunb tjerum fdjmerjen, oboleti; bi« ju einer ©teile be« Äörpet«, priboleti (v. t.) do —; bie SBunbe fd)merjt midj, rana me boli; e« fč&merjt, boli; Ijef5 tig, Betjjenb, me skli; bet gujü fdjmerjt midj, noga me boli, (Bon gidjtifdjen ©djmetjett), po nogi me terga; red)t JU fdjmerjen an= fangen, (Bon einem um ft$ greifenben @$merj), razboleti se, razbolevati se; aufhören JU fdjmetjen, nehati, odjenjati, odleči, odlegati; fdjmetjen in ber Äinbetfpradje, bubati, za-bubati, pobubati; bet ginget fdjmetjt mi$, perstec me buba; e« fdjmerjte mi$, bap idj il;m ni$t Reifen tonnte, žal mi je bilo, bolelo, peklo me je, da mu nisim mogel pomoči (ali pomagati); f. a. ©djttterj; a. u-žalostiti, razžalostiti koga, žalostiti. ©^merjen, ba«, bol, bolenje. ©djmerjenbiiniitger, bet, krotivec , to-lažnik bolečin. ©djmerjenfret, f. ©chmcratoS. ©$merjenge6ärertn, bie, porodnica v bolečinah. ©djmerjengelil, bo«, prižaljeni, kervavi denar, dnar, povračilo za prestane bolečine. ©djmerjengliil)en&, adj; bolečine goreč, razbolen. ©$merjen5auS, ba«, hiša bolečine, žalosti. ©djnterjenjaljr, ba«, žalostno leto. ©^merjenlinberer, bet, tolaživec, oiaj-ševavec bolečin(e). ©dimeraenlož, f. ©$meraIo§. ©dimerjenmann, bet, terpin. ©^merjenretth, adj., poln bolečine, ©dimerjenžemeuerung, bie, ponovitev bolečine, ponovljena bolečina, ©djmerjenžmutter, bie, britka, žalostna mati. ©dimeraenSruf, ©^merjengfiiret, ber, klic, krič, vpitje (od) bolečine. ©tftmersenSfoljn, bet, sin, otrok bolečin, ©¿pmeräenftillenb, adj., bolečino olajšujoč, bolotolažnif. ©djmeraenftimme, bie, glas bolečine, ©djmerjenžton, f. ©djmerjenftimme. ©chmerjenžbon, f. ©djmerjboll. ©^mersenStounbe, bie, skleča rana. ©djmerjentoergiitnng, f. ©^merjengetb. ©djnterjcrregeni), adj., bolan, boiečinsk. 1396 ©djmcrjfref. ©djmfe&effttter. ©dimcrjfrci, f. ©djmerjlo«. ©djmerjgefiibl, ba«, čut bolečine, bol. ©dintetjgelb, f. ©ibmerjengeib.. ©d) tntrjittft, adj., boleč, bolen, skleč, tU toa« ©cbrncr^afte«, bolečina; moralifcb,žalosten , britek; em fd)merj|Ijafter SobeSfali, žalostna smert; bie fd)nur$f)afte Sftuttergot; te«, žalostna, britka Mati Božja; ba« ijl mit feljr fdjmerjbaft, to me močno boli, to mi je žal: fd)nifr$Ijafte Sranfbeit, bolezen polna bolečine, britka, huda, biihm. bolestna, ©tbmerabaftigfeit, bie, bolečost (F.). beffer adj.. f. ©djmenbnft. ©djmetjiaft, bie, foortl. butara bolečin, nadloge , hude bolečine, ki koga tro (tarejo). ©djmerjltibenb, adj.. bolen, v bolečinah, ©djmerjltdl, adj., boleč, žalosten, britek; e« toar f(6merjlid) fur midj, britkost, žalost mi je prizadjalo. ©d)mcr$licbfcit, bie, f. ©dmterjbfifftgfett. ©ibnterjlittbctnb, adj., bolečino tolaži- joč, hladijoč, olajšujoč, ©djntetjlož, adj.. brez bolečine; tako, da človeka ne boli; bolečine prost, ©djmetjlofigfeit, bie, feine Serfafirung«* t»eife f)at ben Sorjug ber ©cbmerjiofigfeit, njegovo ravnanje je za to bolji, ker človeka pri tem (nič) ne boli. ©tbmtrjntann, ber, f. ©djmerjenmann. ©dimersftillenb, f. ©cfimerunftittenb. ©djmerjBOll, adj., poln bolečine, ves v bolečinah, prežalosten. ©dj nt C ti en, ber, (Oejlerr.), smetana, ©djmettetet, ber, treskavec, f. 3)0tttlCttr. ©(bmetterfieufdirecfe, bie, f. šžlawjerijeit= fdjrede. ©djmetterling, ber, (Papilio), metulj (a. kroat.~), in 3. it. £>. St. motovileč, n. F motulj, biihm., russ. u. poln motylj, im Serb. le-pir obet leptir; 9tad)tfd)metteriing, vešča, veša; fig. metulj, veternik, nestanovitnež; in einen ©djmetteriing »ettoanbeiit, nad) bem Biihm. zmetuljiti. ©djmetterltngžartig, adj., metuljast, motuljast, kakor metulj, ©djmetterlinggblume, bie, metuijasta cvetka. ©djmetierlittgžfang, bet, ©cfimeiter* ItngŽjagb, bie, lov metuljev. ©djmetterling§fifdj,ber,metuljastasmer-kavica -f. ©djmeiterltngSfliigel, bet, ©djmetter= ItngŽfd)ttlingc, bie, metuljava perutnica. ©tbntetterltng§n>erl, ba«, bukve od metuljev. ©djmettern, v. a. u. n., treščiti, trešiti, treskati, hrušniti (F), hruščati obet hru-šati, loputniti, loputati, telebniti, telebiti; mit bem Sopfe an bie ffianb fd)utettetn, z glavo v steno butiti, butati; ju Soben fdjmettem, treščiti na tla, terjusiti, pova-liti hruščaje na tla; in tattfenb ©tulfe fefemettem , f. Bcrfdimctiern ; bie Stompete fcfemettett, trobenta doni, buči, poje; bie genjlet fdjmetterten bom ©djiage, okna so se stresle , so zaropotale; bet fftnf, bie 8erd)e fdjmettert, Šinkovec ropoče (F), šker-janec žgoli. gostoli, žvergoli. ©di mctiern, ba«, tresk, treskanje, ropot, hrum; gostolenje. ©djmettemb, adj., hrumen, veršeč, go-stoleč. ©djnticfe, bie, an ber 9ßeitfd)e, pokavnik. ©d) m i den, f. Peitfdjen. ©dimicb, ©dintib, ber, kovač; 5Kffferf$mieb, nožar, kovač, ki nože dela; 3m!el, bet, (Boudoir), kujališče, kotiček, kamor se kujavec skrije, ©dimorbraien, bet, n. anb. fl. SM. dušeno meso , dušenina, v svojim soku sparjena ali cverta govedina, ©cfiraorcn, ». a., f. Sümpfen; čmažiti (F. trn Böhm. u. Poln. smažiti) , pariti, v njegovem soku peči ali cvreti meso;n. an. dušiti meso ; v. n., čmažiti ali pražiti se ; jufammettfdjmoten , čuhniti, začuhniti (F); »ot beinahe erliefen, pariti se, kuhati se; bafüt foll et in bet Jpötte fdjmoten, (vulgza to ga bo vrag cverl v peklu, ©dltttoren. bas, čmaženje, praženje. © d) ntO tb t f e, bie, vročina za praženje; prehuda vročina, ©d) mor ig, adj., prevroč, ©iraorftiid, bas, kos mesa za praženje; f. a. ©djntorbraieu. ©djmortopf, bet, koza, dim. kožica za čmaženje ali cvrenje. ©4mu, bet, (vulg.), dobiček, ©d) m ud, adj., zal, ,berhek, čeden; fd^ntuf* fet Oeftalt, čverste postave, ©i ran d, bet, Staat, lepotija, snaga (F.), lepa, gizdava oprava, gizda, n. beut Böhm, okras(a) -f- ; ptiejletltd)et ©djmucf, duhovska oprava, obleka; Äofibatfeiten, Qbeljieine, $etlen, dragotina, kine* (mag.); zlatnina in srebernina; Sdjmucf bet {Rebe, Iepotina, cvetka, lepe podobe; serb. ures, nakit; ganj im fönigtidjen Sthmucfe, ves po kraljevo napravljen; oljne Sdjtttltcf, sam na sebi, priprost. ©tbmudangel, bie, svetla odica. ©tpraiidbobne, f. ©djminlboljne. ©ÉUtildebOlb, bet, gizdalin, gizdavec. ©imiidcn, v. a. u. r., lepotiti, lepšati, za-lišati, lišpati, kinčati (kints*, magyar.), o-gizdati, nagizdati, gizdati, in anb. krasiti, ubrati, ubirati; lepo opraviti, napraviti; f. a. SBerfdjÖnew; serb. rešiti, kititi; bie Statut fimütft (t^ im fiettje »on neuem, pomladiti se, mladiti se. ©djntiiden, bas, lepotenje, lepšanje, li-španje. ©imiider, bet, lepšavec, lepotivec, f. a. ©djraudfeber, bie, (lepotivno) pero. ©djmndgelb. ©d)ntudgelb, ta«, denar za Iišp in kinč, za dragotine. ©djmudgeriitlj, ta«, drago orodje, dra-gotine. ©cbrnudg emölbe, f. (S^mutf^oit&iung. ©djtttudbanbel, ter, kupčija z lepotino in dragotinami, dragotinarstvo. ©ttjmuö^änötcr, ter, dragotinar, lepoti- nar; f. a. SutDeltt. ©d|mudban&lung, tie, prodajavnica dra-gotin. ©¡bmudiaften, ter, ©djmudfäftdjen, ba«, etlo. lišpnica, kinčnicaf, skrinjica ali škatlica za dragotine. @d)mudiette, tie, draga verižica, n. V. draga ogolica (?). ©djmudlaben, f. ©djntndbanblnng. © met ©djnabel, dolg kljun, kriv, zakrivljen kljun; fig. für äJhttlb, usta, jezik; fpte^ett lote (Sinem bet ©djnabel geioadjfen iji, povedati, zarobiti jo po svoje, na vse usta, govoriti, kar komu na jezik pride; bie ©(^ere attt bintern ttnb »otbetn be« SBagen«, trabje; f. ©djere; in bet ©tampf* ntüble toageredjt an bte ©tampfe befejiigter ®aumen, »ermtttelft beffett bie ©tambfe »on beit Stollen be« äöeilbaitme« in bte £)öi)e ge; boben toitb, ročica (F.); an bett ©Riffen, rivoc, nos; an ber ®abrinne, gobec; am 1400 Sdjitaöel. ©amen, kal, ein ftummet, rožič; mit bem ©djnabel picfen, kljuniti, kljevati; mit tem ©d)nabel flauben, pozobati, zobati. © d) n a b e l =, in Sf&g. ©interad)ie an ben Sangwagen befejiiget, sor-nica, svornica. ©tbnabtlfebnb, bet, čevelj z zakrivljenim rivcam. ©tbnabellbtet, bas, kljunata žival, ptič; (Ornythorhynchus paradoxus), ptičotulenj čudni. ©tbnabelbteb, f. ©ibitabellbter. ©CbnabeltDCibe, bie, tičja paša, paša za kljun, sladki kosi, slaščice; f. Sedetbiffett. ©dlttabelttinlel, bet, kot pod kljunam. ©tbnabcljange, bie, kljunaste klešče, ©tbnübler, bet, (Plotus anomaloroster), n. bent Böhm, šijakf čudnokljunski. ©tbiiabultrtit, f. ©(^nabeln. ©¿Uabe, bie, ovseno steblo, ©djnatb, bet, (Deftr.), rezni duh ola in enake pijače; bet SDtenfdj bflt feinen @d)ttaib, nima serca, ognja, ©dinale, bet, fdjttalifdbet SD?enfntw>djen, ©tiibet. © (bnaljetjjeilftbe, bie, bič s pokavnikam. ©■(bnäpel, bet, (Salmo lavaretusj, russ. sig, ©tb na pet, f. «Rafe (9tasfi|fiil)rct, ker, vodnik razbojnikov. ®4nai>pgalgen, f. ©t^neUgolgcn. nappßorn, f. ©enfgam. ker, fig. popadež, popadnik, primaž, razbojnik; f. a. ©4etge, ißortCi= ganger (im Ärieg). @4näi>uif4,f. ©4niWJif4,iWafemci«, 58or= laut. ©dinappmeffer, ba«, sklepeo, sklepček, zaklepcek, britev; f. übr. 9)lcffet. «djnaflpž! f. ©djnaflp. ©d)iin})fl§, ker, ein Sdjlucf fflranntwein, požirek žganja; Branntwein überhaupt, žganje, žganiea; (russ. vodka u. gorčlka). ©djnailJfad, bet, torba, raavha popotnih; f. a. ißanjen. SAnniVlndttäger, ber, torbar, mavhar. ©inapflgbruber, bet, žganjopivec, žga-njar. SdinntUJŽbUbe, bie, žganjarnica, žganja-rija. ©ino^ižbulle, ©4nawžbntlcl, bie, skie- niea za žganje. 8d)na£}>ien, n. u. a., einen Sdjlucf Söranntmein ju ftd) neumen, Berkniti, ser-kati, lokati žganje; er fdjnappjl getn, rad žganje pije. @4na^$flaf4e, f. ©4naM)3buite. ©d) nabijali«, ba«, f. ©inaMčbnbe. Sdjnapj)«ftubc, kie, f. ©inappžbube. @ f- ©inofjpe. ŠdjnaJpjjtDCife, bie, zapadno, števno mo-tovilo (Sählweife). Sdinar, f. §nrüg, ©erabe. Senati ein, v. n., smerčkati. ©inuiien, v. n., smerčati, audj herhrati, hernjati, hernjoliti, herguliti, herčati, der-njohati, herliti; böhm., poln. u. russ. hra-pati; ctuffdjnarien, einmal fdjnarieti, za-smerčati, zaherhrati, zaherčati; ein wenig fd)tiard)ert, posmerčati; bie ganje 9tad)t i)in* burd) fdjttarchen, vso noč presmcrčati; er fd)iiarcht fdjon, že spi (smcrče); genug fchnardjett, nasmerčati sc; ungeflüm »erweis fen, reben mit raufyer, btohenbet Stimme, zarohneti, rohneti, režati, revsati. Sdjltatdjen, ka«, smerčanje. SdlltardjCltb, adj., smerčav, smerčeč; ado., smerče. Sl^naricr, ker, smerčin, smerčon, smerča-vec, smerčalo, herčavs, dernjohavec, rohne. £ d) nar d) Ct Ul, bie, smerčavka, smerčinka. 6d)nar4ban0, f. Sdjnardjer. Stbnattbaf, bet, škripavi bas. Sflnarrbrofftl, f. SBliftelbroffel. S(|n(ttie, bie, derdralo, ropotača, ktopo- Sdjtuuiieu. 1401 talja, ropotalo; f. ¡Ratfdje, SDttftetbtOffCl, ©inamnadjtel. ©d) n ar teifett, ba«, zlatarsko nakalce. narren, v. »., škripati, derdrati, ropotati, klopotati, hreščati, derskati (Jam.) ; mit ber ®eige f^narten, škripati na gosli; int Sieben fcfynarren , šlekedrati; f. ilittlfdjcii; kuri kie diafe reken, gognjati; ka« r mit ker Äet)le aitäfpredjen, gerkati; ein Wenig, pogerkati, pogerkovati, nad) F. a. herhrati, derdrati (?); ju finatren anfangen, zaškripati, zaderdrati; fd)iiarreiib wot)in gelangen, priškripati, priderdrati do — ; eine Seit ¡¡in* bnrcb finarrett, preškripati, prederdrati; (ti muke fdjnarren, naškripati se. ©4narren, ka«, škripanje, derdranje, ger-kanjc. ©djltarrenb, adj., škripajoč, škripav, adv., derdraje, škripaje. ©d) narr en te, kie, Schnatterente, (Anas strepera), konopnica, berlozga, žlabravka. ©4 narr Cr, ber, škripavec, derdravec, sie— kedravec, gerkavec; f. a. SKiftetbroffel. ©djnarrbenfdjrede, f. Sla^erheuftiirede. ©djnarrig, f. &urtig. ©djnarrmanlen, v. »., sline ecditi, ko drugi jedo. ©inarrmerl, ka«, in ken Drgeltt, nad) V. smerčavne piščati, berbre pl., brundalo t (kroat.). ©d) narr m a d) tet, kie, (Rallus crex), kosec; f. aSadjtclfbnig. ©4narjen, f- ©4nar4en. ©djnat, f. 9ieiž(jweig), ©renje. ©inatte, kie, urez, rana. ©inatter, bie, usta. ©djnatterei, f. ijManbaet. ©d; na 11 er en te, f. ©inarrente. © 4 n a 11 e r e r, bet, ©iuatterganS, ©djnatter--baitS, ©inattevliefct, ©djnaltermanl, f. i«fetlfiee, (Medicago orbienlaris), okrogloplodna osenja; JiatJ jler=@«nedettflee, (Medicago carstiensis), kraška osenja; fletnfter ©«nedenflee, (M. minima), mičkena osenja; H)ei«j!et @«nef= fetlfiee, (M. mollissima), mehkužna osenja; fi«elfrn«tiget ©«nedenflee, (M. falcata). serpoplodna osenja, au« svinjska reja; ge* jlredter ©«nedenflee, stegnjena osenja; ge< ntetttet ©«nedenflee, (M. sativa), nemška osenja, luccma, nemška detelja, metelka, večna detelja, hrustec (Medv.); t- a. Slee. ©«uedenfrebS, bet, polžji rak. @«netfen!reiž,ber,zaviti krog,koloviž(?). ©«nedenlnngfnnt, adj., po polževo počasen. © «ne tf eni in te, bie, polžasta čerta, zavita čerta. ©«netfenlo«, ba«, dušek, odpertina polževe lupine, ©«netfenntnrntor, bet, poižasti marmor. ©« netf cniterlte, bet, zavitkova čutnica. ©«IteienfJOft, bie, polžev tek, počasna vožnja. ©«nedenrab, ba«, kolce, kolo zavito, polžasto. ©«nedentanpe, bie, polžasta gosenica. © « n e d e n r u n b, adj., kolovižast (?); f«nef.- fetttunb nta«ett, kolovižiti (?). ©«nedcnrnnbnng, bie, koloviž (?). ©«nedenfammler, bet, poižar. ©«ltedenfaule, bie, zaviti steber. ©«nedenf«ale, bie, f. ©«nedenhanč, Sdjttectcnfdjltmgt. ©d>nedenfd)lange,bie, glisti podoben polž. ©mnedenf(J)ltdj, bet, lezenje, polževa hoja. ©c|nej>e, bte, f. ©chnedenftiege. ©chnetfentritt, f. ©chnedenfdiriti. 2 dl IIC tf C1UU C g, bet, zavita pot, pot na zavoje ali zavinke. SdjttcdentDCib, ba«, polžariea. ©ditietfenttieife, „¿„^ ejnctg^neden* littie, kolovižno, v kolovižih; langfam, toie bie ©djnecfe, po polžje. S dj n e d e n 3 u g, bet, f. ©djnetf engang; fettet« fenattig gezogener ©trid), polžasta, zavita čerta ali poteza. ©dinedefdinidefthnad, f. ©djnidfdjnaii. Sdlttce, bet, sneg .dim. snežič, trop. belin; geftorne ©djneeoberfläthe, sren (»gl.b. Gutsm. @ptt». po srenu klasje pobirati, eine »ers geblidhe Slrbeit), böhm. ledovatina; frifctjer, auf bett alten gefallener ©djnee, serb. po-novac (Vuk); f. a. ^rifd); e« fällt ©djnee, sneg gre (au$ russ. u. serb. sneg ide), sneži (serb.), nad) F. sneg pada (a. poln. U. böhm.')-, in bieten gloefen, sneg koenja; bei einem ©cfyneegejlöber, mete; bet @cf)nee jeigt ftd), fällt etn toenig, Bneg naletnje; toeifj, toie gefallener ©thnee, bel kakor padli sneg, paden (nad) Majar padani) sneg; f. 9icue; ež ijt »iel @d)nee gefallen, zapadlo je, sneg je zapadel; e« ijl nur ein Wenig @d)nee gefallen, pobelilo je samo; ber @d)nee f$miljt, sneg kopni, jug je; unter bent ©t^nee bes ftnblid), podsnežni, Sdjnee=, in 3fgg. snežni, sneženi. @$netamtncr, bet, (Emberiza nivalis), snegulja (poln. u. böhm.), sternad. gthneeantDUrf, bet, bet erfle, Steine attge. fläubte ©chnee, operh au$ poperh (F.). ®d)nctntttt, bet, prebela, snegobelaf roka. Sdlltccartig, adj., snegovit, snegu podoben. © (f) It t Cb flh H , bie, tir, vozna pot po snegu; burd) gujjgel)et gemachter SDeg, gaz-i, bei Gutsm. a. gažnja; @d)litteubal)n, f. biefe«. Schneeball, ber, ein fleiner mit ber #anb jufammengebrücfter, kepa snežena, serb. gruda; ftd) mit ©d)neeballen toerfen, kepati se, serb. grudati se; eilt großer ©ali, ©d)nee« ballen, nad) F. sneženi val; gemeiner ©efenee* bati, (Viburnum opulus), kozja pogačica; eine 3Jiel)lfpeife, cvertje, maslinee, cverti orezki, flaneat*. Schneebau m, bet, snegocvetf. Sdineebebecit, adj., ssnegam pokrit, žameten, osnežen. SdHteebehangen, f. ©djneebebedt. S d) tt C e b e t g, bet, snežnik, snežna gora. Sthneebicn, bie, bela maslenica. ethttccblittb, adj., od snega, snežniga blišča ali bliša slep; sneg v oči bliščeč, blišeč. Schneebliiraihen, ba«, f. ©djneeglöddien. Sdjlteebmd), ber, škoda na drevji po snegu. ©dmeemaffe. U03 SAtteebriichig, adj., od snega polomljen, ©chneebicht, adj., zasnežen, zapaden. ©djnee&ede, bie, sneg, snežena streha, odeja, ©mncebohie, f. 25of)le. ©mneebtoffel, bie, komatar. ©chneeenjian, bet, planinski lecijan. ©thneeeule, bie, ponočna sova. ©djneefali, bet, zapad snega, sneg. ©djnecfinf, ber, f. »ergfiiit. ©chneeftethte, bie, snežni lišaj. S d) It C C f l D cf C, bie,snežena muha, snežena plahtica, snežni kosmič, snežinka (M. a. russ.), snežnioe pl. Sdjtteegade, f. 2)t>hle. @d)tteeganŽ, bie, snežna gos. Schneegatn, ba6, snežna, zimska mreža, ©djtteegebirge, ba«, snežniki, pl. ©chneegefilbe, ba«, snežno polje, snežni-na (nar. pes.). ©djnecgerolle, ©dinecgeftiirje, ba«,plaz, val snega. ©chncegeftolicr, ba«, metenje, vihranje s snegam (vulg. burja platno meri), russ. mjatelj, bohm., poln. u. russ. metelioa, serb. vijavica. ©chneegeffianb, ba«, prebela obleka. ©$tteegliic!(hen, ba«, (Leucojum venam), zvonček, šebojka, truterica (Hi.); (Galan-thus nivalis), korčik, dremljavka; (Leueo-jum aestiv.). povodnja šebojka, poletna go-spodičina (Dledv.). ©djneegrattae, f. ©d)neelime. ©ehneegrube, bie, snežna jama, (serb. sni- ježnica). © d) It C ch car, ba«, beli lasje. @d;neehaacig, adj., belolas, belih las; eitie ¡ISerfon, bie fotc^e £aare hat, belolasec, belo-laska. ©dinccljafe, bet, belin. ©dHteeliaube, f- ©djneegarn. ©thnechaufett, bet, kup snega. ©thneehOUpt, ba«, snežno teme gore, bela, siva glava. ©chneeh tthn, ba«, belka, bela jerebica. ©d)ncei(ht, adj; snegast, bet kakor sneg, snegu podoben, ©chneeig, adj., snežen, snežnat. ©(hneefdlte, bie, snežni mraz. ©dineeflumpett, ber, gruda snega, ©rhneelonig, ber, f. ¿annfiinig. SdtneeiDppe, bie, snežna kopa (poln.). ©djncefrufte, bie, sren. ©djtteefugel, f. ©chtteebaH. ©cbneelaft, bie, teža, breme snega, ©djneelautotne, bie, (sneženi) plaz, poln. zaspa. ©djneelerdje, bie, pozni škerjaneo. Sdjneeltnie, bie, (čerta) ločnica vedniga snega. ©ChneelOŽ, adj; kopen, tal, adv. talo, kopno; fdjneetofe ©telle, kopnina, skopnica (Jam.). ©^neelnft, bie, snežni zrak, snežna, oslra sapa. ©ftneentann, bet, sneženi možicelj. @€$ltecmaffe, bie, kup snega. 1404 êdjneemeife. Sdjneemeifc, bie, plazica, (Gutsm.~), sne- žica; f. a. Slfc^mcifc, (Srflltmcifc, ©djnCCmUdl, bie, (s)penjeno mleko (z ubitimi in raztrepanim jajci). Sdjneemuž, f. ©diitcemild). ©tpneepflug, ber, plug. oralo za sneg. SdjJtmtflCIt, ber, dež s snegam. Sdjltccrcid), adj., snežnat, serb. snegopad-ni (n. pr. svet). ©(^ttcctiefe, bie, plaz. Sdltteerittbe, bie, skrapa, sren. ©djneerofe, bie, sibirska roža. Sdjneefdndjte, bie, lega snega. ©d)lteefd)Iaiige, bie, snežna kača. ©djtteefdjlll), ber, kerplja, (böhm. u. poln narty tt. kraple). ©Anccidimeljen, ba«, kopnenje. Sdjneefperling, f. ©djneeammer. S d) It E Cftttlti), ber, drobni sneg, prašenje. ©dineeftnra. f. Sdjneelauttine. ©djltectropfen, bet, (Galanthus nivalis), beli korčik, dremljavka, kurica. ©d»neeöeildjcn, f. Schneegtödchen. ©djiteeberu)ehitng, bie, zamet. ©djneeoogel, f. ©thneeammer,©djneehuhu. S d) tt C C tU O f f er, ba«, snežnica, serb. snje-žanica. Sd)ncetOei|J, adj., bel kakor sneg, prebel, (nad) bent Böhm, snegobelf)-Sdlltectocttcr, ba«, sneg, snežno vreine. sneževje; e« ifl ©chlieeWetter, sneg gre. ©dineetoiefel, ba«, bela podlasica, ©djneetotttb, bet, sneg z vetram, snežni veter, snežna sapa. SdjneetOOUe, bie, snežni, sneženi oblak, ©dliteejeit, bie, snežni čas; f. a. ©djnee= »oetter. Schneifel, f. Sdinäpel. @±neibt)flr, adj., rezljiv. Stçnetbe, bie, Schärfe, ostro, ojstro, ostrica, Ojstrica, ostrina, ostroba, rezina, rezilo (auf bem Äarfl), rez (M. u. böhm.); bet Warfen, sek; bie ©äuerliehfeit, reznost;bie ©chneibe »edieren, skerhati, kerliati se; f. Sdjiirfe, Stinge; bei ben Sägern, ©pren* fel, ®ofjne, au« einem SHei«, locenj (K); f. 2>ot)ne; ait einem ïïoljrer, an bet Pfluge fdjarr, perot; fût: ©tenje, f. biefe«. ©djneibebanf, bie, bet 59öttd)et, rezivni stol, kobila, (rezak 91. ?). Sdjltctbcfioif, bet, kobila, kozel, ©djlteibehohrer, bet, mit fcharfett ©l>ft, bte, hitra pošta, ©d) It cll rit t, ber, nagla ježa. ©dntcllfdl Irife, bie, locenj (F.). ©dllicllfdireibefunfi, bie, hitro, urno pisanje. ©dllienfdjreiö tr, ber, naglopisee, hitro- pisec, urnopisec, berzopisec. ©dinetlf djrift, bie, hitropis-j-; berzopisf. ©d)liclljd)ritt, ber, urni korak. © d) n 111 f C i I, ba«, im 3agbt». potegalica CK). ©d)ltcllf Uber, ber, hitri, urni varnik, ber-zovarf. © d| 11 e 11 lü II !11, bie, (statern), vaga s kein-beljnam, vaga na šteder*, ali študira*, bohm. H. poln. prezmen f m.; eitljleljetlbe ©djnetitoage, etoa samopopravna vaga s kembeljnam. ©djltelljlig, bet, berzovlakf. ©dinelljiitlßiß, adj., hitriga jezika, ©cbltcvfc, bie, (Scolopax), n. Gutsm. utlb F. kljunač, bei Gutsm. a. podlesk (?dlesk, .ffernbeifiet), serb. šljuka, russ. kulik. Sdjnejjf en = , in 3ffcg. kljunačev. Srfnteilfeilbretf, ber, kljunačevo blato, govno. ©dmepfenfaug, bet, lovlja, lovitev kljunačev. Sdinepfciltifdj, bet, morski kljunač. ©er»; v. a., mit bet ©djere itt fefjt fleine ©tücfe finéis ben, šmicljati (F.), na drobne kosce raz-striči, razstrigati. ©djlttbfctl, v. a., (Deft.), zmakniti, zmikati, tt. Medv. a. porobiti, robiti. ©djnippdjen, ba«, lusk, dlesk, bere, lu-skanje; ein ©d)ntppd)en fdjlagen, luskniti, luskati, dleskniti, dleskati. ©tbnitnie, f. ©tíñele. ©(bntJpiiei, ba«, obrezek. ©tbninflen, t?. a., mit bet ©djete fdjneiben, ošmicati, šmicati (? F.), razstriči. razstrigati; f. a. ©djnellen; fdjtticfen, f. biefe«; Semanben »ot bie Stafe fdjnippen, komu šno-berc* dati, koga berskniti, berskati. ©djniplltfcb, adj., fnitjerei, tie, i-ezbarija. 3 d) H i tj Ct in, tie, rezbarica. 3 d) Uiti C tli, v. n.. pogreške delati zlasti zoper slovnico. Schni^fleifd), f. Sdjnittfteifch. 3d)nitjgelb, tliš, dolbnina, reznina. 3 d) U it) t lin ft, tie, rezbarstvo, umetno izrezovanje podob. Sihni^lafjpen, f. falbnnnen (gefdjnittene). 3d)ni^ler, ter, rezljač , rezljavec. 3d) nitji ing, ter, f. Sdjntfcel. Sdjnitjniteffer, tas, f. Sdini^er, 3d)nitt= nteffer. Sdjni^tifd), f. Schni^brett. Schnitlttierf, tas, rezbarsko delo, rezbarski izdelek, izrezano delo, dolbenina. S d) U i ti 5 C U g , taS, vsakoršno rezilo in rezbarsko orodje. 3d>uobbern, Sdinobcil, v. n., vohati, f. Schiiuffeln. 3d)nbbe, adj.. eitel, »erad)tiid), utttauglieh, malopriden, za nič, nečimern, prazen, ftolj, ošaben; gering, malopriden, nizek, reven, boren; fetjablid), »erberblid), škodljiv; Se* manten fdjnobe begegneit, s kom zaničljivo, razžaljivno ravnati; id)itober SMenfdj , nad) Gutsm. odurni, merski človek; fdjltobe SEelt, nečimerni svet. 3 d) lt 0 b i g t C i t, bie, prevzetnost, nečimer-nost, praznost, napčnost, zaničljivost. SchllOllr, bie, poliv. Schltopftueife, bie, števno motovilo. 3d)nop|)eru, f. Sinuffeln. 3d) 11 oren, f. 3d)nard)tn. 3 d) H brlel, ber, polžek (F.), zavoji, zavitki zavolj lepšiga, prepletki; čirečare (Jan.), t. j. nepotrebne, napčne lepotije zlasti na zidovji. Sd)llbrielhaft, adj., zavinkast, z zavitki. Sdjnotfcln, v. a., zavitke napraviti, delati, prepletati z raznimi lepotijami. Scbuorrc, f. Schnaujc. Sdjnotte, f. Sdinofjel, f. Unttrlinn. Schniibbeln, f. Straudjeln. Sdjnnbeln, v. «., gognjati. 3 inn ber, f. Dtofc. 1408 ©¿&mtff. 6 diu n ff, f. ©Düse. ©«nnffellraitiheii, bie, bolezen v rivcu pri prešičih. © «nu ff ein, ©«niiffeln, n. it. a., vohljati, vohati; russ. njuhati; gognjati obet hohnjati, (b. i. but« bie Siafe rebeu); f. ®e= f«uintfeln. ©«nuffetnb, adj., vohajoč. ©«Hüffler, bet, vohava, vohun. ©«ItiifflertH, bie, vohavka, vohavslja. ©«nuflfen, ber, nahod, zamašeni nos, in Solnteiit a. pošast (fonft ©efbenfi); i« habe ben S«nubfeit, nahod imam, nahoden sim, nos se mi je zamašil, ©«nupfen, v. a. u. «., für S«nüffeln, f. biefe«; ben Sabaf u. bgt., get». tabak šno-fati*, na« einigen vohati, nosljati -j-, tia« Caf in F. b. Kenia dihati (ahnten), russ. njuhat (—duhati, vohati); poln. zažywa<5, böhm. šnupati*, serb. ett»a šmerkati. ©«nupf eit, ba«,šnofanje; aläÄranffj. nahod, ©djnupfe 110 1't ig, adj., nahodast. ©«nupfenutittei, ba«, lek za nahod, ©«nupfer, ber, šnofavec. ©«nupferin, bie, šnofavka, tabakarica. ©d)nupfig, adj., nahoden, pošasten, ©«nupftflbfll, bet, tabak za nos, na« F. drobni tobak, na« Sinigett Ultri«tig duhan, tnbent duhan ober duvan tta« Vuk 9tau«; tabaf bebeutet. ©«uupftabai3bii«fe, = bofe,bie, tabač- nica, tabakera, tabakerica. ©«nupftu«, ba«, ruta, robee za nos. ©«nuppe, bie, ausgebrannter ®o«t, utri-njek, otrinjek, ita« F. otrinek, dogorek. ©«nnpfjcn, ber, f. ©«nupfeu. ©«nufjficn, v. a., f«nautjctt, luskniti, lu-skati; £i«t bufcen; f. ©«Illingen, Pütjen; Sabaf f«nubbett, f. ©«nupfen; »otbieiftafe f«nubpen, v nos udariti, udarjati, ©«nur, bie, (seralt.), beä So^ne« gtau, snaha, sneha (Gutsm.), nevesta (etg. bie Sraitt). ©«nur, bie, runbe« fflanb au« mehrerengä« ben, motoz, vervca, prevoza, žnura* (au« in anb. f(a». SK.); bei bett ®re««(ern, je na« bet 53ef«affenheit, struna, jermen obet remen, au« vervca; Slttgelf«nur, na« F. vodica (etg. Stitgel), vodična vervca; eilte S«tiitt perlen, biseri na trak ali vervco nanizani, niz biserov, na« F. stroka biserov; eine S«nnt geigelt, venec, rešta, klobasa (Ig ali smokev; ettoa« att einem ©«nür* «en haben, ročen biti v čem, dobro znati;, übet bie S«nur hauen, iz ojnic stopiti, stopati, čez mero stopiti, segati; f. a. ^jttUen; na« ber S«tiut, natanko, po potezi, pično; f. a. 9Ji«lf«nur; na« bet ©«nur leben, v redu in zmerno živeti; »on bet S«nttt geh* ren, od gotoviga, od prihranjeniga živeti; mit S«itüren befefcen eilt Jtleib, z vervcami obšiti, obšivati. ©«niirhnnb, ba«, trak, prevoza, spodve-za, voza. ©«niirhruft, bie, modrec na zaderguljico, zatezljivi modrec*, russ šnorovka. ©«niiren, v. n., (mont.), f. ©renjen; v. ©«niirrienten. a., feft f«nüten, zategniti, zategovati, za-dergniti, zaderzati, žnurati*; ein ®ing f«mt= ren auf ettoa«, privezati, privezovati, povezati, povezovati (z vervco ali motozam) na kaj; auf eine S«nut reitjen, nabrati, nabirati, nanizati, nizati na vervco ali trak; fig. ©inetl f«nüten, koga dreti, skubsti, gu-liti, ciganiti, ganiti; f. a. pretten, Ueber* bortheiten; au« z vervco meriti, zaznamovati; ein ítfjter f«nüten , spodvezati moda; eine ®age f«nüten, z vervcami opraviti tehtnico; ft« f«nüten, povojiti se, zader-govati se. ©«niiren, ba«, zategovanje, privezovanje, nizanje. ©«niirer, ber, zategovavec, goljuf, bohm. odrigost-f. ©«unrfeuer, ba«, ogenj po žnuri. ©«uurformig, adj., ett»a vervčast. ©«Iturgerohe, adv., po žnuri*, po niti, po versti, (Gutsm.), po potezi, na ravnost, premo (Ravn. au« bohm.); adj., prav raven. ©«niirhfllen, bet, zaponka, kljuka za-penjavna. ©«nnrfeiie, bie, zapenjavna verižica, ©«nurfleib, ba«, (ženska) obleka, ki se zaderguje ali zapenja; obleka na zaderguljico (Ravn.). ©«nii.rleih, ber, stan na zaderguljico; f. ©«niirhruft. ©«niirlein, ba«, vervca, žnurica», špa-žica*. ©«nnrtO«, ba«, kotlica, rinka», rinčica. ©«nnrma«er, bet, motozar. vervčar. ©«nurmiihle, bie, vervčarnicaf. ©«unma«har, ber, (mont.), rudarski mejač. ©«niimabel, bie, igla. ©«nürneftel, f. ©«niirbanb, «cftel. © « nurrb art, bet, gnebelbart, ©«uaujbart. ©«UUrrSiirtig, adj., berkast, vosat. © « nu r r e, bet, f. ©«erge, £>af«er, 2Bii«ter. ©«nnrre, bie, f. ©«nanje,©«narre;renčalo, volk, brunda; f«le«te« £au«gerath, čep, šara; eitte íá«erlt«e (Stjáhíutig, smeš-nica, kratkočasnica; f. Poffe, ©«nate, ©«man!. ©«nurren, v. n., biefen Son »on ft« ge--ben, t»ie bie ÜHaifafer f«nttrren, brenčati, perhati, verčati, žežrati (V.); f. a. ©«liat= ren; berneti; »oni £aute bet ¿hiere, renčati, dernjati, gerčati, gosti, dergniti; bie .ftajje f«lturrt, mačka gode, prede; »on (Sle* »hanten, na« Gutsm. ručiti (au« bóhm.); Sematlben anf«nutrett, zarenčati nad kom; f. SBruutmen; jitfammenf«nutren, bürtetoet« ben, zgerbiti, gerbiti se, sfižiti se (»on figa*); _v. a., f. ©ettetn, ©tehten, ©«nurren, ba«, brenčanje, bernenje. ren- čanje, godenje, beračenje, ©«nurreub, adj., brenčav, brenčeč, berneč, godernjav. ©«nurrer, bet, brenčalo, godernjalo. ©«niirrienten, ber, jermeneo, stogljej. (Gutsm.). ©itntrtig. ©ittlttïig, adj., täierlii, burkdst, šaljiv, smešen, zabaven; f. a. SïOttig, ijJoffitHdj. Sinutrtgïcii, bie, smešnost, šaljivost, burka, godčevska, smešna. ©innrrläfer, f- 3Kiftfttfct. êinurtifciferci, bje, ropotije, šare,' smešne nepotrebne reči. ©iniirfinnr, f. ©tfjmtr. @4ltiirfi«5, ber, opanka, mestva (Jan. im Serb. Vuk leberner Strumpf). ©iniirfenlet, f. ©iniirbanb. ©inurftein, f. Soiftein. ©iniirftiefei, bet, čižma. ©inutftrfldž, adv., na ravnost, ravno, premo, čisto, celo. © d) Jtiiruttg, bie, zaderg, zadergovanje. ©inuffetig, f. Unfanber. ©¿niiffeltt, v. n., fufnjati. štefnjati; f. Siuffçiitcn. ©4ob, ber, ©iöbe, bie, škopnik. ©djobtien, fti, v. r., dergniti se, garati se. ©iober, ber, ein §aufe £eu, efje man e« einführet, kopica, kup sena; ein gtojïet §au* fen £eu, unter freiem Rimmel erriiteter, stog (aui in anb. flau. Si.), lonica; ein £aufe »on jeljn ©arbeti, stavek, razstavka; von mehreren, kopica; ein §aufe »on CO ®arbeu, kopa; Snober madjen, stogovati, kopiti; f. a. ©djaff. ©ioberbanm, f. ©iobcrftod. ©ioSerficd, bet, ograbek, zgrabek. ©cboberiing, f. toraltenfiummm. ©iobem, v. a., ©arbeit fiobern, stavkati, razstavkati, v stavke djati, devati; §eu, StroÇ, kopice ravnati, v kopice devati; stog narediti, stoge delati. Sdjotierftod, bet, osterv, sterv, stožnica, roglja. ©4 oi, f. ©diad), ©iod. ©4Od, ba«, eine unbeiiintmte Wenge einjet; net ®tnge, kup, množina; eine SDîenge »on 60 Stücfen, kopa; šestdeset; ein SdjocE Sepfet, šestdeset jabelk; ein Sdjotf Söget, Srofifeitfen u. bgt., motoz (F.). ©iodbrunncn, f. ^untpcMuten. ©iodel, f. ©inulei. ©ioden, t?, o., ba« ttnterftotj fiotfeu, butare delati, hosto baštati (F.) ; f. ©tofjcn, ©iauïeln; ba« ©etreibe fioeft gut, žito zdaja, plenja, žito polni, žito je zdatno, polno, zernato; »om Sdjiffe, zibati se, gu-gati se. ©iodfrei, adj., davščine prost. ©dlDdljetreiilC, ba«, žito v stavkah. ©djOrtijnlj, ba«, au« ben Steffen, hosta, vejevje; §otj in Sünbeln, butare pl.-, f. a. ÏMëbolj. ©ÈObcr, bet, prod, brebir, berna; f. a. ©djuii; grober, gruša. ©i ob er ig, adj., prodast (F.). êd)0f, ber, škopnik, škopnjek. ©iofel, adj., f. ©iofeiig. ©ÎOfel, bet, smet, izveržek, odbirek, izbi— rek, slaba ropotija, roba za nič. ©diofelig, adj., malopriden, nič vreden, za nič, slab, reven. ©i'ott. 1409 ©djofeitorf, bet, revna šota. ©diofetmanre, bie, ©iofeljeng, ba«, ©diofcl. ©ioff, ba«, eiite« (Slbefiiffe«, rivec. ©djoffe, ber, f. ©iofjfie. ©diofftein, f. Saiaiegti. ©tbofe, ©i'd!e^ bie, nečistnica. ©cbofotnbe, bie, čokolada, šokolada. ©djolttl, bet, šolar, školar. ©iotari, ber, šolski glavar, ravnavec. ©djolafter, ©ioiaftituž, bet, učenik. ©ioloftil, bie, školastika (filozofija sred- njiga veka), školastična filozofija, ©djoinftifer, ber, školastik. @ d) 01 a ft i f d), adj., školastičen. ©4Olbetn, v. «., igrati, metati kuglico. ©iolinft, ber, ein Srfl&tet atter Siriften, bet Slnmerfungen bajtt fireibt, razlagavec starih bukev, starin. ©d)0Uen, J>l-i pristavki pl., opombe (k starim pismam ali bukvam). ©djollbeifikr, f. ©djabe. ©4oile, bie, (gleba, lat.), ©rbfiotle, kepa, gruda, gleba (russ. glyba), plošča, ploša; tiai Gutsm. perstena kepa, fig., zemlja; »on Siotlen, f. ©djoltig; >»a« einmat ab« geaefert t»irb, odorek; ©«fiofle, ledena skril, plošča ledena; eiti gifdj, nad) bem Russ. kambala; f. ^lattftfd). ©ioiien, f. Snrnen. ©djollenbiifjfcr, f. SBtiPe^ett. ©dlOlli^t, adj., grudast, kepast. ©djoltig, adj.. grudat, kepat. ©diolllinut, ©dlbUttmrj, malilesjak, kerv- nik; f. ©djeltfraut. ©ionteriiug, f. SrnnteiSbogei. ©ion, adv., že, vže, uže, vre; ¡4 toeiji fion, l»a« bu toitljl, vže vem, kaj hočeš, vsaj vem, kaj hočeš; conj. Ijabe id) fdjon l»enig, fo tjabe icf) bocf) genug, dasi imam malo, vender mi jedovelj; e« ifi fd)on l»atyr, jebod) —, res je sicer, ali —; pač je res, to da; f. a. Dlnebin. ©4on, adj., rein, čist; fionrnaien, f. 9iei= nigcn; toa« SSoljlgefanen erregt, lep, berhek, zal, ličen, fleten*, in attb. aitd) krasen; auperfi fičn, lep, da bi ga le gledal; eine fione £anb fd)reibeit, lepo pisati; fione« SBetter, lepo vreme, jasno; fion abetbttmm, zunej lep, znotrej slep; fion lajfen, fteljen, lepo podati se, lepo udati se, prileči se; fd)on au«fefien, lep biti, lep viditi biti; ein fd)onet3ungling, zal, čeden mladeneo; eine fdjone Stintme, prijeten glas, f. a. Sieb; ba« rieit fioit, (beffet: gut), lepo diši; bet SDienfi ift ba« fionfie bet ©efiopfe, človek je najlepši izmed vseh stvari; ba« fione ©efdbteit, l»ottt. lepi spol, ženske; bie fične SBelt, omikani svet; fione« S3itb, lična podoba; eine fičlteSeele, lepa, blaga duša; eine fione Summe, lep dnar; bu bift mit ein Sioner, prav ptič si, lep možak si mi; fdjonet ®anf, priserčna hvala, lepa hvala (ti bodi); bie fionen Mnfte, f. Snnft; fion tfjun, gladiti, božati koga, prilizovati se komu; fti fionmaien, lep, dober de- 1410 Sdjimarntig. lati se; fd)ötte äBorte geben, s prazno žlico pitati; ijl nic^t fo fdbön, (tmig.) lahko se brez stolca nagiedaš. ©ČbijltOriltig, adj., lepih rok. 3d)i>ltäugig, adj., lepih oči, lepook. Sdjonfiar, adj., varljiv, kar se more varovati, hraniti. 3d|onbart, f. Same. 3tbönbnum, f. Scrtbenbaunt. 3djönblittterig, adj., lepolist. lepiga listja. 3d)0Ublittb, adj., mesečen. 3d)Önblonbdjen, baS, rumenolaska. 3d)bnbritUltlbCII, baS, černkljasta. SdjÖllbrUftig, 3ttgraa, f. ^erlgrač. ©djönijärlein, f. (Sbernmrj. SdjoojjfeH. 3d)0!tbett, bte, lepota, žalost, berhkost, ličnost; f. a. 3dji)ne. 3AbnbetitCttb, adj., prelep. 3djbnbctfšgefiibl, f. 3d|bngefiibl. 3d)bnbeifSmittel, bas, et»a iepotilo. 3d)oiibeitSfinn, f. 3d)bngcfiibl. ©tbonbeitžtrunltn, adj.. lepote pijan, omamljen. 3djbitbeit3n>affer, bas, lepotivnu, lepo- tična voda. 3d|onbetr, 3d)onling, ber, gizdalin. 3lbonla«bt0, adj.. lepolisten, lepiga listja. Sdjonmcbl, bas, lepa moka. 3d)0Itbfl0ftCr, baS, lepotični, lepotivni na-lepek , poln. muszka. 3tb0nrebncr, bet, umetni govornik. 3 d) Olt f It ttt, adj., varčen. 3d)pnfaul i g, adj., z lepimi stebri. 3d|0nf. Stf|OOßl)Unb, ber, psiček, kužek, kakor jih imajo po mestih gospe, ščene. @t(|00$j;iinger, bet, ljubljen učenec, ljubljenec. @d)00ß!tnb, ba«, pestovanec, ljubček, ser-ček, ljubljenček, naj ljubši dete; ba« @itt; bleut baBon bet §odj$eiten, kolenček (V.) 5 ein @<$oojifinb be« ®ltt(fe«, ljubljenec sreče. Sdjooßnetgung, SieblingSiteigung, bie, naklon, kterimu je človek posebno udan. Sifiooßfdilange, f. ä3ufenfd)lange. @d)00ffiinbe, bte, navadni greh, naj ljubši greh. Sdjooßtud), f. Stprje. ©djbpem, v. n., ropotati; mit einet ©locfe, žvenkljati, zvončkati. ©d)0pf, ber, £)aarfdjopf, čop, dim. čopek, (russ. čup, böhm. u. poln čub, serb. čupa); ®ipfel eine« Saume«, verh, veršič, verši-ček; bei ben Sögeln, čop; russ. hohol, serb. kukma, Bei M. plazem (?); (Sinem ben Sdjopf beuteln, zlasati, lasati koga; &opf, glava, buča; bot. čop, obet šop, šopič. ©djbpf, f. Sdjbppe. ©i)Opfnrtig, adj., čopast, šopast. ©(ßöpfbar^ ad)., zajemljiv. Sdjöpfbebättcr, bet, čerpalnicaf. Schöpfbrunnen, bet, f. Srunnen, £»«)= brunncn, (bei V. zajemni beč ober boč?). 0 d) 0 P f b a d), ba«, kačka (Racn.). ©djbpfe, bet, f. Scpppe. Sd)Öpfe, bie, zajemljišče (V.), čerpališče, mesto v reki, kjer vodo zajemajo. öp fei m er, bet, an beti 3iel)brunnen, vedro, vederce; ein {(einer, korec, polnik; russ. čerpalo. £d)0pfen, n., čop ali šop dobivati, v. a., gefcpopft, čopat, čopast; gefdjopfte Seltne, čopka, čopa; f. a. StOpfCtt, Stopfen, t), a., einen £l)eil eine« Müßigen .Rötper« auffafien, zajeti, pozajeti, zajemati, pozajemati, polniti, aud) počerpati, izčer-pati, čerpati; abfdjöpfen, f. biefe«; leerfdii--bfen, izprazniti šterno, vso vodo iz nje pozajeti, pobrati; SBaffer int Siebe fd)öpfen Wollen, vodo z rcšetam zajemati, po srenu klasje pobirati (Gutsm.~); Sitnem, £uftf$ö* pfen, zajeti, zajemati sapo, v se potegniti, vleči, sopsti, dihati; frif$e fiuft fdjöpfen, v čisto sapo priti, iti, čisti zrak uživati; fcefommtn, j. S. ffliutf) fd^čtfen, sercesi storiti, serce dobiti, ujunačiti se, oserčiti se; er fdjöpfte Slrgwo^n, Serbact)t, sumiti, sumnjati je začel, snm se je obudil v njem, (vulg.) pokadilo se mu je; Hoffnung- fd)ö* pfen, upati; Sidjt fdjöpfen, pojasnilo v kaki reči dobiti; Sergnügen fd)öpfett, veseliti se česa; eine Segietbe fdjöpfen, poželeti, za-želeti česa; ein Utreti fdjöpfen, sodbo storiti, delati, izreči, skleniti, sklepati, razsoditi, soditi, sklep storiti; ftd) niübe fd)č* pfen, načerpati se; Ijierau« i ji ju f^öpfett, iz tega se vidi, se zajemlje; fiit: fdjaffen f. biefe«; tcaidm. napojiti sokola, piti dati, dajati mu, okopati ga; barau« f^öpfte er Stofl, to ga je potolažilo; 9tu|en fööpfen, Sdlbpfung. 1411 korist imeti iz česa, od česa; ». m., SBaffet bur$ einen ilti& einlaffen, puščati, pušati; ber .ffaljn fd)opft, voda teče, sili v čoln; bie @ontie fc|opft SBajfer, solnce pije (vodo); bet ftatfe f$6pft, sokol pije; ber £o* pfen fd)opft, hmelj se osipa (io7»m.). ©djopfen, ba«, zajemanje, čerpanje. @d)0pfenbe, ba«, verh (drevesa). Sdiopfente, f. §anbenente. S d)b p fer, bet, ba« SBerfjeng jum fdjopfett, korec, zajemnik, polnik; eineifJetfon, toetdje fdjopft, zajemavec, čerpavec; ber eitt ffier! au« eigenet 9Wa$t l)er»or6ringt, stvarnik (eigentl. ttut Bon ®ott); ®ott ifl bet pfet allet Singe, Bog je stvarnik vsih reči, Bog je stvaril vse reči; er ift ber Sdjopfet biefet ge^ranflalt, on je napravil, ustanovil, postavil to učilnico. Sdiopfergeift, bet, f. (Senie. Sdjopferljflnb, bie, stvarnikova roka, roka stvarnica. Sdjiipferljulb, bie, stvarnikova milost. S d) i) p f e r i n, bte, eine Weif>li$e $erfoit, Weld)e fdjopft, zajemavka, čerpavka; llrfjeberin eine« SBerie«, einer Slnftalt, začetnica, ustanov-nica, obet jeitteortli^, f. ©djbpfer. Sdjopferifd), adj., tvoriven, stvarjaven, stvarnikov, Božji. @d|Opferfraft, bie, stvarjavna moč, sa- motvornost. @d)Opfermnd)t, bte, stvarnikova moč. Sdiopferruf, ber, stvarnikov glas. ©dlbpfertoerbe, ba«, stvarnikovo: bodi. ©djbpferloort, ba«, stvarjavna beseda, beseda stvarnica. S^bpfgatgen, bet, rogovila pri šterni. Sd)0pfgefba«, zajemavna posoda, zajemalo, čerpalo. ©diopfgelte, bie, zajemavna golida, korec, kabiica. ©¿bpfgefflirr, f. Sdjbpfgefiifj., ®d)0pfgejeug, ba«, zajemalo, čerpalo. ©djopffnar, ba«, čop las na temenu. S 5 o P f 6 al en, bet, zajemavna kljuka. SdlOpfieier, bet, čopasti vran. Sdiopfbenne, bie, čopka. Sdjopfig, adj., čopat. Sdjbpflflnne, bie, zajemavnioa. Sdjbpffelte, bie, zajemavna žlica. sSbpfiiibel, ber, f. Sdjbpfeinter. @^0)pflcr((ie, bie, čopasti škerjanec. © d) 0 p f 10 f f e t, bet, zajemnica, zajemna žlica. ©djopfmeife, bie, f. §aubennteife. @d)bpfmiihte, bie, zajemavni mlin, zajemavna mašina. ©djopfguelle, bie, studenec, iz kterigase zajemlje voda. S^bpfrab, ba«, zajemavno kolo, kolo s korci obet na korce. Sdjopfrnupe, bie, čopasta gosenica. Sd)bpffd|aufel, bie, pol (V.), plavniea. ©djopftttnie, bie, čopasti golob. Sd)OpflU!0r bie, stvarjenje, stvaritev; atle erfdjaffenen ®inge jufammett, stvarstvo, svet, stvari pl.-, Bot bet @tf)Bpfung be« Utreti«, preden se stori ali izreče sodba; bie« jtnb 1412 SfpVfttnggfntu. fetnc @<§čbfttngen, to so njegove dela, to je on postavil, napravil, izmislil. @d)ij})f«nfl3&(Ut, ter, sostava vsega stvarstva. ©djbi>flttt0§feft, ta«, obhajanje, praznovanje stvaritve sveta. @d)i)ij)fltttflžgci)au!c, ter, misel, stvariti. ©djoi)fltn0Ž0efd) itfttc, tie, popis stvaritve sveta, zgodovina od stvarjenja sveta. ©diolifttit0§!mft, ©d)'ityfnn03ttiort, f. ©djbpferiraft, ©djopfcrloort. ©d) 0 f It n B^tterf, ta«, stvarjenje, stvaritev. ©d)Obfltn0§IOOd)e, tie, teden, v kterem je Bog svet stvaril. ©d)i)})f 10 eti, ta«, zajemavna mašina. ©4pufjeu0, f. S4'oM0tjeu0. ©djb)>J)t, ter, ffleijtjjer, sodnji prisednik, a. prisežni mož; Oticijter, sodnik. ©d)0p}>eit, ter, ffiageitfdjoVpett it. tgl., kla-niea, kolarnica, lopa šupa* (befoitb. Jpeufdjoppeit), poln. wozownia; Jgiett ilt ben ©cijoppett toerfeti, zmetati, zmetovati; eitt f)ol)(e« ©efdfj ubetfjaupt, mera, posoda; tie Sdlfte eine« ®?age«, polič; eitt ©cfcopDen SBeiti, polič vina; eitt ffiiertel eitte« SDtaife«, maseljie *. ©d)0}l}JCn, v. a., nagnjaviti, nagnjesti, na-tlačlti kaj, tlačiti; f. utr. ©iOpfttt. ©djo^enbanf, tie, ©di'oW>eiiftuljl, ter, klop prisednikov. SdjOflVCltetb, ter, prisega (za) prisednika. ©(^ptUjenglag, ta«, polič. SdjbMntllteiftcr, ter, pervi prisednikov. ©djojlpenfdjreiber, ter, sodnji pisar. ©djbpjjenftubC, tie, sodivnica. Sd)OfljHpeitU)CifC, udv.. po meri, po bokalu, po poliči. ©diovper, f. Stoter. ©djojlipnitbcl, tie, it. Kbacelj (bei Gutsm. facel). ©d)Oiflftal)l, ter, pitavnik (hlev). ©4pVi)ftCin, ter, f. pllfteitt. S d) 0 j) Ž, ter, »erfdjtiittener ©djafboef, sko-pec, (aud) bohm. it. poln.), tolčenec, ko-štrun oter kaštron *; fig. eepee, bet, bedak. ©d)0pfen = , ilt Sfgg- skopcov, kaštrunov. © d) 0 j) f C tt b r fl t e H, bet, skopcova, kaštro- nova pečenka, pečena skopčevina. ©iOiJ(enflCtfd), ta«, skopčevina, ko- strunovo meso, bravina. ©d) S J) f C Iti) (I It t, tie, skopcova koža. ©djoflfenmii&ig, f. Smmttt. S d) b p f c it f rij I ii 0 e I, ter, ©d)o£fenfeulc, tie, skopcovo pleče, krača, ©djore, tie, (int ©djiffbaue), podpora. ®d}oren, f. ©djerett, ©diorrcit. ©d)0rf, ter, raiifte iKinte auf eitter 3Bunbe, krasta, hrasta, dim. krastica, {bohm., poln. Ulit russ. strup), itad) Vert. škorljup. int Bohm. a. škraioup; f. a. ©riltb. ©djOtftn, v. »., hrastav, garjev biti. © d) 0 t f i 0, adj., krastav, škorljupast. ©diorfmooš, f. $ledjte. Otle, tie, ščurek, šurek. ©d)0t?rei$. ©d)0ri0})f, tet, ostriženec. ©tj) orl, ter, eine ©teinatt, škril, škerl, run». šerl. ©djormauS, f. ©tfarrmauž. ©d) o m, f. (Srbfdjolie. ©diornftcin, Sdjorftein, tet, dimnik (zidan). ©djornfteinfeger, ©cborfteinfeger, ter, dimnikar (V. aud) im Poln. komtniarz au« komin), kdor dimnike sterže, čisti. Sdiomitcillbanbtoeri, »limnikarija, dimnikarstvo. © di o r n ft e i rt !r a 0 e», ©diornfteinmante!, ter, šija, plašč dimnika, ©tfiomfteinroljre, tie, cev ali troba dimnika. ©diorte, f. ©tfiirje. ©djof, tet, f. ®d)oof. 8 dj 0 f, tet, jttnget 3toetg, mladika, poganjik; bet tet Otebe, rozga, mladika, mladje; tie ©tetter, davek, dača, davščina; jufanintett* gefdjcffette« ©elb, sklad; ©tocfinerf, f. @e< fd)0&, ©todioerf. ©djofi, ta«, f. @efd)0f>. ©djoPal0, ter, tie ©djeibe am ©etreibe* fjalnte, naifi V. vretence, trebušec, bučica, bučka; f. ©djeibe. 8d) 0 j)b ti n!, tie, dolga klop z naslonilam. ©d)0f)6(jr, adj., davku podveržen. ©djoPeere, f. ©dieipecre. ©djb§djett, ta«, okence ali šipica vzdig-ljiva. ©djofteinneljmer, f. Sinncbracr. ©djojjcl, am «leite, f. ©d)00f. ©djoffen, v. n., ilt bie 4jofte fdjiefett, sho-botati, hobotati; bet 9toefen fdjofet, rež stebli, rež steble poganja, gre v steblo; v. a., ein £au« fd^offet jafttli^ jefjn Sftaler, hiša daje letnih deset tolarjev davka (bei V. davkuje). ©djbffer, ter, lopar; f. fiinfluto, (Einneiimer. Sdjijfferei, bie, pobirni ured. ©d)0ffrei, adj., davka prost. ©djofjgotier, f. gailgatter. ©d)Of?0elb, ba«, davek, ©diofiicriiine, ba«, žleb. ©dio^raž, i. Srežfie. ©tfio&berr, f. (Sinncbmcr. ©djofj jfl^r, ba«, bie 3aljte, ba rnatt itocft toddjfi, mlade leta, v kterih človek raste. Sdjofjielle, bie, bet ftintere au ben »ageit ttnb ^litfefteu beftntliifte SHanm, in toeldjett ^ofet uitt .ftipett gemorfen toetben, oddelek za robo. ©Aofltel, tet, žitno stebelce. © d) 0 f I i 110, tet, mladika, mladica, odrastlik, serb. a lici) ogranak; zlasti mladika iz korenin; bei bet Stebe, rozga, čep; f. a. ©d)oo§!iitb. ©ftOft£fenni0, bet, davek, ©diofpfli^ti^, adj., f. ©teiterflflidjtig. S d) 01) r C b C, tie, mladica, mladika, rozga, čep. ©djoffreidj, adj., poln mladik, poln odrast-likov ali poganjkov. ©djofirciž, f. S(5bflin0. ©«ofrimte. ©«OfêriltltC, bie, žleb za deževnico na strehi. ©«of? ftein, ber, f. SBcIcronit, Sonnerftein. ©d) o fj» it t j, f. ©tabtmtrj. ©«Ote, bie, (siliqua), strok (a poln., böhm. u. russ.), kozula (Äarfl), aud) luščina, lu-šina, lusk; dim. stroček, strociček; collect. stročje; serb. mahuna, int Böhm, ttebett struk alt« lusk; in bie _©«oten gefjen, v stročje iti, stročje delati, serb. raahunati se; ©«oten Ijabeub, stročnat. ©«Oten=, itt 3f&8- Stročni, v stročji. ©«Otenactig, adj.. strokast. ©«OtenbOm, ber, akacija, ©djotenerbfen, pl., grah v stročji. ©«Otenïlee, ber, ©teinftee, (Lotus corni- culatus), turška detelja; f. a. ©teinftee. ©«OtenlOŽ,adj.,brez stročja,brezstročen. ©«Otenpfeffer, fcet> paprika, ©«otenoiote, i. 9Kntterbeit«en. ©dj o ter, f. Sngetiourj. ©«Bttg, adj., stročnat. ©«Ot|«fe, bie, bezgova jagoda. ©«Ott, bas, bie ®iet bet Çifdje, ikre pl., f. o. garat. ©«Ottttf«, šotinaf. ©«Otten, bet, uttb im l'lur., bie SDtulîeti, siratka, sirotka; f. «Wolfen; 3Ri(«Waffet fiipes, sladka siratka; pon Warntet gerönne* net 2JÎU«, kuhana siratka; bet eigetttli« fogenannte, reel«etben Siegertâfe giebt, prekuhana siratka (F), skuta*; jtt ©«ottelt werben, f. ©erinnen. ©djottcngnnö, bie, Basanski nesit. ©«otter, f. ©«ober. ©d)OttetII, v. a., cesto posuti, posipati (z brebirjem, s prodam), ©djöttliltg, ber, prešiček. ©«rafftren, v. a. u. »., in bas Äreuj ge* henbe Sinien tna«en, bie ©«atten babttr« ju bejei«nett, na« V. križem škertati, čer-kati, čerke delati, šrafirati*; f«raffitte 3et«ltung, ris, risanje s peresam. ©«raffirung, bie, čerkanje; f. a. ©«at= tititng. ©«rüg, ©«ritge, «robung. ©tbrcdcilttcfcn, baS, strašno, pošastno bistvo, bitje. SdjretfCr, bet, strašivec. ©(bretfgebanie, bet, strašna misel. © d) XCtlg C i ft, ber, strah, duh, ki ljudi straši, ©djreiibttft, adj., geneigt ©djtecfen ju em= pftnbett, strašljiv, plašin, plašljiv, plah, boječ; geeignet ©cbtecfett einjuflopen, stra-šin, f. ©cbretllid). Sdirctfbcrb, ber, strašivno gumno. ©djrcrflarbt, bie, strašivna šema ali larva. Scbrctfltd), adj., strašin, strašan, strahovit, grozen, strašansk, russ. užasnyj; adv., strašno, rameno; fdjtecilidj fiatf, strašno, grozno močan, premočan; fein ®e= Mijfett beittiget ibtt fdjretflidj, vest ga neusmiljeno pekli, ©djreiflilbfeit, bie, strašnost, strahovitost, grozovitost. Sdirctfling, bet, strašljiveo, plašljiveo, plašne, etioaS tti»ial, strahopezdljiveo. ©(brctflliff, bie ttttb baS, strahota; Btrašna reč. ©dircdort, f. ©diredenžort. ©djredflUtBer, bas, prašek za strah, ©d) red fant, f. ©cbredbaft. © rtjrcdjdjllij, bet, strašivni strel, strel za oter na strah; fig. prazni strah; žalostna, slaba, pa neresnična novica. @d)redffjruug, ber, bei ten 3agent, kolobar ( v.j, ©djredftein, bet, maiahit; f. a. (pratiftein. ©cbredftrafe, f. (£-femi>tarifd). ©djredtndj, bas, bet beti Sagetn, strašilo. © d)t edU) Of f er, bas, voda, lek za strah, ©cb redni o rt, bas, f. ©d)redeiižu>ort, 2>robf mig. ©djrednjnrm, f. 9Kautu»trfčgrille. ©djrei, ter, krik, krič, vrisk bei M. vskrik; eu ttett Sdjtei tbttn, zakričati, zavpiti, zave-kati, zadreti se; burd) etnen S^ret »er; fammetn, skričati; man ijorte eitten @ct>rei ber Stngjt, nekdo je iz strahu zakričal, ©^reibart, bie, pisava, pisanje; et ^at eiue fraftige ©djretbatt, njegova pisava je krepka; krepko, jedernato piše; f. a. ©tl)l (russ. slog); l»ortl. način pisanja, ©^reibbebarf, bet, pisavne potrebščine, ©djreibblet, f. ©direibeblet. ©$retbbud), Sdjreibebutb, bas, pisavne bukvice, knjiga ali bukvice za čisto pisanje. ©d)tctbe = , in 3f(>g. pisni, pisavni, pisarski. ©djrcibcblci, baS, pisavni svinec, f. a. Meifjblei. ©cbreibcgcbiibr, bte, pisnina, plačilo za pisanje, za napis (napisnina). ©djrc ibcgcift, bet, nezmerna želja, kaj pisati, bukve med ljudi dajati, ©djreibcgctb, bas, pisnina. ©djrcibetiket, ber, f. 3ecbfelunterbalten, pisati si (drug drugimu) pisma, dopisovati si (neu). StbtifllBibrtg, adj., sv. pismu nasproten. © d) tif t U) D ti, bas, svetopisemska beseda, ©cbriftje id)en, baž, ŽBudjjlabe, čerka, pismeno znamenje, pisno znamenje, ©tbrifljug, bet, potez v pisanji; f. ¿ug. © d) r 111C tt, v.n.,mt (Stiflen, čverčati, škripati. ©ibrimbf, f. ©ibrumbf. ©djriuben, f. ©cbruuben. ©(brtUlttn, v. n„ skleti. ©(bribbc^bie, bei bett SBdefetn, štruca»; bei bett £itd)mah5 ren, hlodi, čoki za rore*; ein Pont ganjen ©tücf abgefchnittener kos platna, pola; ein Setttnd) befiehl au« gi»ei oter trei ©ehre» teti, rjuha ima dve ali tri pole; ein ©tücf überhaupt, f. tiefe«; in beit Stüttgen gehauene runte ©tücfe, kolesce (za peneze), böhm. striž; ©chrot unb Äorn, teža in jedro (ali čistost) ; ein SDiann Pont alten Sdjrot uut Äorn, poštenjak, mož starih navad, praviga, sta-riga poštenja, mož stariga kopita, stare korenine, korenjak; »oni groben Sdjrot, f. ©rob, ©robian; bei ©feinen, šibre; tie Slbgänge, nachtem tie Stüttgen au«gel)aueit Sdjrottleictt. 1419 lourten, audj tie Slbgänge »oit Oblaten, ob-rezina (F.); fleittgei)acfte ©tücfe Slei ober (Sifen, bamit ju fliegen, sekanci (F.); gegojjenc, svinec, in ©t. it. kroat. šprih, russ. drob, f., šretelj*, böhm. broka; Slb« fälle »oni Sägen, žaganje; Pont £)aueit te« ■§olge«, iverje, f. Span; gröblid) gemahlen ne« ©etreite, nach V. tergana moka, žer-njena moka, nad) 91. drob u. zamet; nach Zal. a. na vres zmleto žito; .Rapfet alt« Saumritlbe, kožar, kozulj, škorta*; ba« äitfierjle @itbe eine« getoebten Suche«, am Slnfange, glavina, am (Snbe bet £eini»attb, konci pl.. nach krajnik, krajevec; am Slnfange bei ber Seitiroanb aud) prisukljeji (F.). Schrotaft, bie, nach v- kladniea, drevnica, auch robnica ober robivnica. ©djrotbaum, bet, Saften bamit auf ben SBa= gen auf* obet abgulabeit, vod. Sdjrotbeil, ta«, f. Sdjrotajt. SchtotbCUtel, ter, mešič, mošnja za svi- neo ali zerna. ©(hrotbod, ter, Saften »oni SEBagen abgu* laten, koza. ©(hrotbohrer, ter, toeliher am (štibe einen §afett l;at, ter tie Späne f;erau«gieht, žleb-nik (F.). © (h tO t bU d)f e, tie, risanica za drobni svinec, ptičavica. Sihrote, f. itiifdjrote, Schroteifen. ©^rotcifett, ta«, ein SWeipel, »ermittelft eine« taraufgefüljrten Schlage« etwa« bamit abgufontern, nastavec; bei beu ©chllftern, krivec; f. a. ®anminei|jtl. Sdjrotel, ba«, f. Sdjvot (šretelj»). Schroten, V.a., nagen, gröblich germalmen, gruditi, glodati, škernjati; f. SMaßen; ba« ©etreibe fd)roteil, tergano moko delati, žito tergati, debelo mleti, nach V. in U. Är. so-žemiti, žerniti (? an bet Jjanbniühle mahlen); drobiti (böhm. it. poln.); auch žeti (s ser-pam); bet Ollere nach gertheilen, halle"> presekati, prežagati n. pr. deblo na tri čoke; presekati, prerezati na dva kosa; fd)iei beu, tvülgen, valiti, takati, kotati (91.); ba« ^orn fd)roten, rog žagati; el)eittal« überhaupt für ©chneiben; auf einen (Sfel fchroten, na osla vzdigniti, posaditi; gefchroteite« Jjolj, nach F. platovi, ein eingelue« ©tücf, plat. Schroten, ba«, glodanje, debelo mlenjc, sekanje, presekovanje. Schröter, ber, ein äßerfgeug gum fchroten, sekalce, nastavec (V.), eilt .Safer, rogač; eine ißerfoii, »eiche fehlleitet, füget, hauet, rezač, Žagar, sekač; — skladač sodov (poln. toczybeczka). ©d) tO t faß, ba«, sod za tergano moko. ©throtfortn, bie, gotm gum ©chrotgiefjen, ponvica. ©djrothade, f. ©dtrotajt. ©d) tO t h ailtlttcr, bet, sekalo kladvu podobno. ©d)t0th0bet, ber, kosmač (V.), russ. sko-belj. Schrothorn, ba«, rog za svinec. Sthrotlcifer, ter, rogač. Schrotlleien, pl; debeli otrobi. 1420 ©djrolforit. ©cfyrotlortt, ba«, debelo mleta ali tergana moka; ein eingelne« .Rornfdjrct, f. ©djrot. © d) 1011 e i t C r, bie, nad) F. skladina (U. .Rt.), legnarji *. ©djrotling, bet, abgehaltene«, abgefägte«, abgefd)ititleiie« ©titef, kosec, obrezina, ob-rezek. ©djrotmauč, f. ©iebeiifdjlafer. S d) ti t m el) l, ba«, debela moka, liadj F. kopana moka. ©djrotmtijjel, ber, sekalce, ©djrotmobel, f. ©dirotform. ©dirotlllüblc, bie, mlin za debelo ali ter-gano moko, nad) F. za žernjeno moko (poln. žarna). ©djro tf dge, bie, bie große, lange, bie Saunte bamit quer burdjgufdjroteit, nadj F. košnica, kočniea; bet Sänge nad) in gWei Hälften gtt bnrdjfägeit, robidnica (V.), glavničarska žaga; eine Sage mit bogenförmigen (Sifen, slo-ka ali gerbasta žaga (V.J. ©djrotfdjtre, bie, velike škarje (iglarske). ©d)COtfd)nf, bet, strel s šreteljni*. © d) 1011 d) U) C i It, ba«, mali prešič za zakol, ©djrotfcil, ba«, debela verv. © (1) C 0 t ff) C (f, bet, razsekana slanina, ©djrotftod, bet, čola. ©djrotftrid, ©dltoitau, f. ©djrotfeil. ©d) tO t te, bie, sulia sardela. ©d)COttl>Hrm, bet, šreteljnica». ©d)rOtWUge, bie, nivel», livel*, stavna mera (V.J. russ.. urovenj (etwa uravnilo?). ©dj rot m h rut, f. SDimiliourfžgritie. ©djrotjabn, bet, sprednji zob. ©d)rnlil)ein, ©dirubben, v. n. u. a., bei bett £iid)letll, na debelo stružiti ali sko-blati; reinigen, pometati, cediti, volno mikati. ©d)mbber, bet, pometavec, mikavec, metla. ©d)rnbberit, f. ©d)riibbeii. ©d)rubbbobcl, ber, f. ©djrotbobel. ©djrubem, v. n., gittern »ot .Kälte u. bgl., tresti se, trepetati mraza, groze, ©djtuffljobcl, bet, f. iltufbobel. ©d/ruinpel, bte, f. ©djritntiif, SRuitjel. ©dj rum p ein, f. ©^ruinflfcii. ©fljritlltpf, ber, skerčba, kerčenje; gru^t* fdjrtitnpf, bet Slbgattg be« ©etreibe« butci) Sintrocfnuug, usušek, usušilo; Diungel, gälte, gerba. ©djrillltl) f eil, t', n. U. r., skerčiti, kerčiti se, zmerščiti, zmeršiti, merščiti, meršiti se (a. serb., russ. u. poln.); »on bet §aut, run« jeltg Werben, nagerbiti, zgerbiti, gerbiti se, zgerbančiti, gerbančiti se, merščiti se; bie Pflaumen feftrumpfen, slive se gerbijo; ge* fdjrumpfte ©tint, nabrano čelo; f. a. Gült* fdjtumipfcn, 3ufanuncnfd)ruuififeti; bieSDiildj fdjritmpft, mleko se seseda, kožo dobiva. © d) tli 111 f i g , adj., skerčen, zmerščen, zmer-šen, zgerbančen, nagerbljen, gerbast, stisnjen. ©djruiibc, bie, and) ©djrmib, ber,f. ©pult, iHifj; ©cfyrttnben ait beit §aitben, »ont 9Ba* fd)en, spoklina, razpoklina; »on bet .Kälte an beit Sippen, gerba, gerbanec, zgerblje-nina, zgerblina (F.), razzeba. ©djuditernbeit. ©djtunbcn, v. n. U. r„ počiti, razpokati, pokati, škorlupniti, okreniti; gefdjrunbett, razpokan, razzebelkast. S^rnilbcn, ba«, pokanje, razpokanje. ©d) run bt g, adj., opokel (Jam.), razpokan, razzebelkast; f. a. SHifftg. ©^runtbabu, f. Srutbabn. ©djmpfen, t>. a., na debelo okrožiti. ©d)tui>i)l)Obel, bet, kosmač. ©d)Ub, bet, int .Regelfpiele, nad) F. zatoč. toč; einen ©djttb tljun, zatočiti, enkrat zagnati, vreči; ein @d)ub .Regel, kegli (kar jih je potreba za igro), audj igra; in ei; nent ©djnb, na skok, na mah; gortf($af; fung be« lieberlidjett ©efinbel« nadj bet §e matf), gnanje (od gosposke do gosposke); petmittelfi be« ©djube« weitet gefdjafft wer--Wetben, od gosposke do gosposke gnan biti (F.); f. ©Rieben; bet ©djub bet 3äbne, ba« Salinen, pogon (V.); bett erfien @$ub tftun, perve zobe poganjati; ©djub einet fortbewegten @a$e, premik, poriv, potisk; ba« ©djieben, pahanje, potiskanje; einen ©djub geben, suniti, pahniti, poriniti koga; eine Sobe, predal, predalček, predel, pre-delček; bei ben S3äcfern, Wa« auf einmal in ben Ofen getftait Wirb, vsad, peka, peč (a. russ.). ©djubbiaf, f. Sd)uft. ©djltbbled), ba«, »ot bem Ofen, pokrov, zaslon. ©djiibel, bet, pušelj, pest. ©djubfadj, ba«, f. ©diub. ©iubfenfter, ba«, nacb F. zatikavno, obet zatično okno. ©d)iibifd|, adj., (mont.J, položin, zlagana nagnjen. ©d)Ubfarreit, bet, tačka, kolura, samo-kolnica, vlak (F. in Uteif.), mit gwei fltä* beru, dvokolniea; f. ©cbiebfarren. SdjUbffjftCIt, bet, predalčnik (F.). ©djublflbe, bie, predal ali predel, tružica*, ki se poteguje ven; eine Sabe in bem @e; fieTic eine« !£ifd)e«, miznica (V.J. ©djübling, f. ©diiebltng, ©diubfenfter, ©d)Ubtiegel; šviglasto drevesce. © $ U b 10 d), ba«, luknja za polena, ©d)IIbo d) Ž, bet, za roge vpreženi vol; f. ©d)iebod)3. ©flubriegel, bet, zapah, ©djubfnd, ber, f. ©^iebfad. SdjUbŽfiap, bet, gnanski list. © d) U b t b ii r e, bie, potiščavne dveri (Muršec). ©d) Ubil t, f. ©djufnt. ©iubttinlje, bie, poravnovavni valjar, valj. ©djubtoanb, bie, pomikljiva stena, ©(^ubloeife, adv., poganjaje, pahaje, s potiskam. ©djubjeit, bie, im ®einbaue, počitek. ©d)iid|tern,« böhm. rozzut; baä obere £eber, oglav; lien mit ©djuljen »erfefeeti, obuti, obuvati koga; bet ©djufe fiel mir »oni gltfie, čevelj se mi je sezul ; bie ©djufee feinten nie* bertreten, na opetniku hoditi; alt« ben .Rili* betfefeufeeu getreten fein, otročje čevlje izzuti; leberne ©djufee, usnjati čevlji; itmgetoenbete ©cfeufee, čevlji na lic; ba« feabe i(fe an ben ©(feufeeit abgelaufen, to sim že davno vedil, pri tem sim že zobe zjedel (poln.) ; 3ebet weifj am befien, i»o ifen ber ©(feufe briieft, vsak naj bolje ve, kje ga čevelj tišči, žuli; (Šinem bie ©cfeufee au«treten, fig. prehiteti koga; spodriniti koga v čem, prevzeti komu kaj; ©ineni etwa« in bie ©(feufee gießen, fdjiebeit, podtakniti, podtikati komu kaj, komu kaj pripisovati, kriviti ali dolžiti ga zastran česa; aiie ©¿feufee übet einen Seijlen fcfelas gen, vse po enem kopitu delati, narejati; al« Sängenmafi, čevelj, poln. stopa; icfj meffe fünf ©djufe fûnféoii, pet čevljev merim paleov pet; eiferne, feofele Sefcfeläge an ben Snben, Scfen, u. f. f., žok; Çlintenfcfeitfe, Rafentnfcfeufe, žok; am Slafebalge, gerlo; bei beu güfett bet $ferbe jc., f. ©djale; £emmfdjufe, cokla*, ©ifenfe a I) f atj, ber, opetnica, opetnik, peta, podpetnica. ©(feufepuhcr. 1421 @d|Ul)ltljle, bie, (čevljarsko) šilo. ©djufenmt, ba«, čevljarija. ©diufeballen, bet, čevelj (merilo leseno). ©djui)i>(in&, ba«, jermen, trak k čevljem, stogljej. ©diufebanf, bie, čevljarska štacuna ali pro-dajavnica. ©djllfeblatt, ba«, oglav, nart, urbas*, f. Dberltber. ©diufeble^er, ber, f. ©dinfefltder. ©(feufelinbe, f. ©djufebanf. ©djufefeiirfte, bie, kertača, ščet za čevlje ali škornjice. ©diufebiifjer, f. ©dmfeftitfer. ©d)ufebefeuer, ber, eiu SBerfjeug ©(feufee ju befelten, natezalo, nategovač. ' ©dlllfebrofet, ber, dreta (russ., poln. d ratva, biihm. dratev, serb. dretva), in 3. Jtr. a. derm, dermik. ©djUfeeife It, ba«, dereze pl. ©(feutjen, f. a., f. «efdmljen; gefcfeufeet fein, čevlje nositi, imeti, obut biti; okovan na konci. ©d)ltt)fled, bet, župan, županec, kerpa, bei Gutsm. oklad. ©d)ltfefltder, ber, popravljač, kerpač, ker-pucar. ©djnfeflitferei, bie, kerparija, kerpucanje starih čevljev, ©tfeuljgaftc, bie, čevljarske ulice. ©d)Ufefettber, bet, cunja, brislja za čevlje, ©djufelnetfet, ber, čevljarski hlapec ali po-magač. ©(fellfefneif, bet, čevljarski nož, krivec. ©d)ufeiflben, ber, čevljarska prodajavnica. ©(fenfeloppen, ber, f. ©djufefled; fiife auf bie ©djitfelappelt gebett, vsesti se lesici na rep; ubrisati jo. ©tfenfelofdie, bie, uho. ©djufelebcr, ba«, usnje za čevlje, ©djufelciften, ber, kopito, ©diufeleiftenmfldjer, =berlaufer, bet, kopitar. ©(feufetSffel, bet, naziivnik. ©d)nfelUfl(feer, ber, čevljar, črevljar, f. ©djufter. ©djufemadjtttn, f. ©djufterin. ©efeufemadjerfeflHbmet!, ba«, čevljarija, čevljarstvo. ©djufe mati t, ber, čevljarski terg, (in Se» jug auf einett Safermatft, smenj). ©djuljmaff, ba«, mera na čevlje; čevljarska mera. ©dnifemcifter, bet, f. ©djufter. ©diufenabel, bie, šilo. © d) U t) nagel, bet, žebelj, žbica (žebljica) za čevlje. ©djufeneftel, f. ©djuferiemen. ©d)Ufe))Cd), ba«, čevljarska smola, smola za dreto. ©d)ufef)flod, ber, ber feoljetiie Slbfafc attbeu ©(feufeen, štekljic*; lesena podpetnica. ©djnfefltnne, bie, cvek», cvikanec obet cvitanec (Zal.), a. cvikavec. ©djut))nt&er, bet, ličiveo, čedivee (F.), 1422 ©djuhriemen. kdor čevlje liči, čedi ali čisti; @tnen toie eine« @djithpu|>er behanbetn, pometati s kom. ©djllljrieittett, ber, čeveljski jermen, jer-menec. ©djltbrOfe, bie, petlja, zanka na čevljih. © djlll) f d] Itt 11 r, bie, čevljarsko, čeveljsko mazilo . voščilo , vošilo. ©dnibfdjttUlle, bie, zapona, zaponek, f. a. ©chntille. ©d)U()fd)ttiir?e, bie, černilo za čevlje, eolč (Jft). ©diuhfenfel, f. ©djubrienten. ©d)ltl)fol)lt, bie, podplat. ©dntbftraffe, f. ©djuDpffe. ©diuhu, f. Iti)«. ©d)ltStoild)Ž, baS, čevljarski vosk, vosk za čevlje; voščilo, vošilo. © d) UI) ffi cr f, bas, čevlji, čevljarska roba. © d) lt I) It) i d) f e, bie, čeveljsko, čevljarsko mazilo, ličilo, ©d) lt I) t» i d) f c r, ber, f. ©djnhbu^er. © d) lt 1) U) i f (f|, bet, cunja za brisanje čevljev, ©diiilijtoetfc, f. ©djuhnagel. ©d)iif, f. ©d)icf, (baljet ba« böhm. šikmo). ©d)ltl = , itt šolski, šolni. ©dinlabhanblnng, f. ©djulfdjrift. ©d)ltlantt, bas, učiteljstvo, služba pri kaki šoli, učilnici, učiteljska služba, točrtt. šolska služba, šolski ured. ©djulnngelegeiibett, bie, šolska zadeva, reč. ©dlUlanftott, bie, učilnica, učilišče, učiliše. f. ©djule. © d) II I OII to e i f lt n g, bie, šolski navod, poduk. ©d)utor6cit, bie, šolsko delo. ©d)Ulonffet)er, bet, šolski oglednik,ogleda, šolski nadglednik-j- obet nadzornik-]-. ©d)Utonfftl)Cromt, bas, šolska oglednija nadzorstvo f. ©djulltuffidjt, bie, ogledovanje šol, nad- čuvanje šolami, ©djulbonf, bie, šolska klop, klop v šoli. ©djuibelannte, bet, bie, znaneo, znanka iz šole; součenec ; součenka. ©djnttictociž, bet, učeni dokaz, šolski dokaz. ©djutbitbung, bie, šolska omika. Sdiulbitbc, f. ©d)utfnabe. © d) U tb U d), baS, šolske bukve, šolska knjiga. © d) UI b II d) b r U ti e r C i, bie, tiskarnica za šolske bukve. © d) n t b ii d; c r b c r f d) I e i g, ber, prodaja, pro- dajavnica šolskih bukev. ©d)iilb, He, (active), f. ©diulbiorbmutg; pafftoe, $arlef)etiSidjitlb, dolg, fii. F. a. dol-govanje, trn kroat. ®efd)äft überhaupt); frei polt @d)itlben, brez dolga, (nikomur dolžan); @d)ulben machen, zadolžiti, dol-žiti se, dolge delati; eine @d)utb bejahletl, dolg plačati, odpraviti, odriniti, razdol-žiti se; in @d)Ulben ftecfen , močno zadolžen biti, tičati v dolgeh; @d)ulbeti eintrets ben, dolge potirjati, tirjati; bie Sdjutb ber Statur jahien, dolg nature plačati, t. j. u-mreti; tu ©djulbeu geratljeit, v dolge zakopati se, zabresti, zaiti; i« bili no<§tn3h' ©djnlbgtnoft. rer @cf)u(b, Vaš dolžnik sim še; »ergieb itus itnfere ©djutben, odpusti nam naše dolge; bie toitfenbe Utfad^e eines UebeiS, kriv-nja (Šerfchulben), krivica (mehr: Unrecht), am beden beitoörtl. mit kriv; et leibet aus eigener @d)ulb, sam sije kriv, da terpi; »er I)at bie ©djulb? kdo je kriv?; bie ©djulb liegt llid)Ulblofig! Cit, bie, nedolžnost, nekri-vost, pravičnost. ©Aulbmann, f. ©djulbner. ®d)lllbmn§tg, ad.. po dolžnosti, f. ißfitd)t--ntiipig; bie fdjulbmäfiige @ebübr, kar komu (koga) gre, It. Outsm. a. kar je lepo in prav. Sdjulbncr, bet, dolžnik; feine ©cbulbtter ntabnen, tirjati svoje dolžnike; gutlt ©djtllb= ner mäkelt, etwa zavezati si ¡toga, f. 58ct= jjflidlten. ®tb nlb H er iti, bie, dolžnica. 6d)Ulb0t>fcr, ba«, dolžni dar (K), dar za kako opuščenje ali pregrešcnje. S d) 111 bfl Oft, bie, dolg, (dolžni znesek, po-stavek dolga). ¡Stbulbregiefter, ba«, f. ©djulbbndj. ©(bulbfa^e, bie, reč, ki se tiče dolga. @ dj Ü t et b a f t, adj., šolarsk, novinsk ali novašk (F.), djašk (serb. n. kroat). ©djiilerilt, bie, učenka, šolarica. ©djiilerifdj, Sdjiilermäfcig, f. ©tbiilerbaft. Sd)iilcrn, v. n.. po šolarsko učiti in sploh v«sti se. ©djuterjicbung, bie, šolska zreja, odreja. S d) nlfa d), ba«, šolski predel, f. a. Scbrfadj. ©d)Ulfäbig, adj- za šolo pripraven, dorasel, ©djlllf eierlid)! Ctt, bie, šolska slovesnost, šolsko obhajilo. @d|Ulfeiertag, ber, šolski praznik, ©(bul-ferietl, šolski prazniki, vakance*. ©djnlfem, f. Schlottern. S^ntfeft, f. ©dliilfeitrtag; adj.. terden v šolskih rečeh. ©djnlfOUb, ber, šolski zalog. ©djltlfOtm, bie, šolska navada, oblika, šolski način. ©djnlfrafce, f. ©thnlfiichferei. ©(butfreunb, ber, prijatel, podpornik šol, šolski prijatel; součenec. ©djulfrciltt&tn, bie, šolska prijatlica; součenka. S^ulfrcunbfdjaft, bie, součenstvof, znanje, prijatelstvo iz šole. ©djulfudj«, ber, gebaut, muhovec, šolski neslanec, šolnik. 1424 ©djulfudjfett. ©djutter. © d) lil f II (fi f C It, v. n., muhovec biti, muhe loviti (v učrnji). ©d)tllfiid)ferei, bie, muhovsto, pendanti- zem ()>nlu.). © d) III i ii d) f i f d), f. ifciMtiiiidj. ©djnlgebnubc, ba«, šolsko poslopje, uči- lisče, učiliše. ©dllllgtfabrtt, ber, součenec. S d) 111 n Cf a I) r t i It, bie, součenka. S d) 111 fl C f ti II n n i i , bos, šolska zaperica. © d) II (fl E 1) i I ft, ber, šolski pomočnik. © lil 111 (1 E I ft , ba«, učnina, šolnina, šolarina. ©rillllflElri) rfamlEit, bie, šolska učenost. © d) II1 rt C1C1) r t E, ber, šolski učeni, humanist*. ©dllllfltlloffE, ber, f. ©d)itf(jEf(il)rtE. © d) H 1 !1 E t E d) t, adj., po šolskih pravilih, pravilen, šolsk; eill fc^utgerec^tea fferb, izu-črn konj. ©dinlrtElEliE, f. ©diutgefabrfe. © d) 11 i rt E f E ti, ba«, šolska postava. © d)U t il E t E t i b t, ba«, bira za učenika. S d) III p C UMI f d|, ba«, prazne besede, šolska motanina. © d) II lb II t ter, ber, učenik, ti. V. učivec. © d) II lil al t Et i lt, bie, učeniea. ©d) II11) OH Ž, ba«, učilnica, šola, šolska hiša. © dllllbtrt, ber, šolski ravnavec. © d)lliin(tlEdtOr, ber, šolski oglednik. © d) it 1 i a b r, ba«, šolsko leto. ©d) lt I j linije, ber, učcnček. ©djllltciltitllif, bie, šolska učenost, šolska znanost, ©d) lit! tllb, ba«, učcnček. © d) II tf la (f e, bie, šolski razdelek, razred, red. ©diitlfitabE, ber, f. ©d)utjunge. © d) 11 If 10111, ber, šolska roba, vsa ropotija, ki jo uče v šolah, ©d) 111 ft niti, adj., kdor se dela bolan, ©djlllfrantbctt, bie, zmišljena, lažnjiva bolezen; bolezen za izgovor, nad) beni liuss. pritvorna bolezen. ©d)llt!uilft, bie, umetnost po šolskih pravilih. ©d)llllei)rart, bie, šolsko učilo, način šol- skiga učenja, ©dntiltbrc, bie, šolski nauk ali uk. ©d)llltebrer, ber, šolski učenik, nad) bem Serb. učitelj, školnik (JU.). ©Tultebreiamt, b a«, učiteljstvo, učiteljska služba. ©djltllEbtEranftali, bie, pripravljavnica, semenišče za učenike, učiteljska ali peda-gogična učilnica. ©djllllebrerftene, bie, učiteljska služba, ©d) It 11II it, bie, veselje do šole. © d) UI lil (i b d) EH, ba«, učenka, učenčica. ©d)litinaIIIt, ber, učenik, učitelj, šolnik ali školnik. v šolskih rečeh izvedeni mož. ©d) ul m ligi 11, ad>-i šolsk, f. ©d)ulflered)t. ©dtllllllCiftEr, ber, učenik, na kmečkih šolah; (šolni mojster, šolinojster). ©diiilmtifttrEi, bie, f. ©djiiltcbrcrftette. ©d) n I m c i ft c r i n, bie, učeniea ; be« 8et)rer« grau, učenikova žena. ©djulratiftcrn, v. n. u. a., obnašati se kakor učenik, z učiteljsko veljavo učiti druge, na široko in nekako mogočno razkladati kaj ljudem, ki bolje razumejo; moj-strovati. ©Tulmcifterton, ber, int ©Tutmeifiertone, po učiteljsko, ©inlmufteruug, bie, ogled, pregled kake šole. ©djulorbnuitg, bie, šolski red; šolska postava. © d) U I 011, ber, učilišče, učiliše ; fig. kujališče. ©d) lil p, ber, fosiet »Ott einer glüffii(feit, al« bei einer heftigen Söemegung berfelben in eis item ©efäjje übet ben 9tanb bežfetbeil fd)lägt, plusk, plunkelj. ©Tulpe, ©djiiitiE, f. ©Tale. © T II t P e r 11, v. »., plunkniti, plunkati (čez posodo); v. a.. žlompotati, plunkati s polno posodo; f. a. ©lättent, ftd). ©d)Ulpferb, ba«, učeni konj, izučeni konj. © d) 111 i) teb Igt, bie, šolska pridiga. ©d)Utptobe, bie, šolska poskušnja, pre- skušnja, šolsko izpraševanje. ©Tulfmifung, bie, f. ©Tnlprobe. ©djnlrati), ber, al« eine Verfem, šolski sve-tovavec ali svetnik; al« (Sollegiunt, šolsko svetovavstvoalisvetstvo; šolski zbor(®Tltl» »erfantmlung). ©diutratbftube, bie, šolska svetovavnica. ©djutredjt, adj., f. ©TulgereTt; ba«,šolska pravica, ©djutrebe, bie, šolski govor. ©Tlllreget, bie, šolska postava, šolsko pravilo, vodilo. ©Tutreftor, f. Steftor. ©d)lltfaal, ber, šolska izba. ©djulfadje, bie, šolska reč ali zadeva. ©d)lltfad, ber, torbica, mavha za bukve. ©Tltlfdjiff, ba«, šolska ladija, ladija za vadbo. ©TutfTrift, bie, šolski spis ali sostavek; sostavek, bukve od šol. ©djulfifi, ber, sedalo, stol, klop v šoli. ©djulffiradie, f. ihinftfflraTe. ©djulftailb, ber, učiteljski stan. ©djutftaub, ber, šolski prah; fig. težavna učiteljska služba. ©Tutfteif, f. ftbantifd). ©diulftelle, f. ©djullebrerftelle. ©Tulftolj, ber, učiteljska napihnjenost. © d) UI ft r a f C, bie, šolska kazen ali pokora. ©d)Ulftreit, ber, šolski prepir, učeni prepir, ©diulftube, f. ©Tiilfaal. ©dj ulftnube, bie, šolska ura, ura, v kteri je šola. ©Tuttttfet, bie, šolska tabla, ©dj lit t er, bie, (humerus), rama (eig. nad) anb. 3X itnb bent im ©lo». Ijie itttb banoc| gebräitTl. Plur. ramena richtiger al« neutr. rame , gen. ramena) , bet itfjeil feintet bet Std)fet, pleče, fl. (im Serk. pleči fl. f.), a. für fflüeten; auf bet ©Tultet tragen, na rami (ramenu) nesti, opertav, opertiv ne-sti, na kerkuči nesti; auf bie ©Tultet net)* ntett, opertiti obet opertati, na ramo ali kerkuč zadeti, zadevati; fo »iet man auf ©djiilfcritntb. ©djuWettyelj. 1425 einmal auf ben ©¿buttern tragen fann, na-ramek; ©pultet bei Seiten, pleče, gnjat; ber Staunt ober bie ©egenb jwifdjen ben ©futtern, medplečje; hinter beti ©djultern, zaplečje; bie ©djultem jttefen, f. Sldlfel. ©djulterbanb, baS, lopatni, plečni vezek. ©(blllterbein, baS, ptečna kost, f. a. Ilty felbciu. ©diulterblatl, ba«, (scapula), n. V. u. anb. fla». 9Jt. lopata, lopatica; n. Gulsm. pleče. ©iff, f. ©d)oiter. ©d)un!elu, f. ©djaiilelii. ©d)itpf, ©dutbp, bet, ein mit ©ennitl)t, bie, luskinasti šiv. ©dntbpeniunjer, ber, luskinasti oklep, ©tbltpbenjjclj, bet, kožuhovina iz kože ja-majskiga medveda. 1426 SdjuMenrmUje. ©dnUJflenrttUMe, bie, luskinata gosenica. @tf)lti>i)enreidj, adj., lusknat, luskinat. ©dUlpiJetlfdjlange, bie, luskinata kača. ©djuppentbier, b««, (Manis), ettoaluski- novec, luskovec (böhm. u. poln.). ©dntppeitttntrjel,bie,(Squamaria), Iusnec. ©djllplli djt, adj., luskinast, luskast, (poln. luščast), šperast. ©djUppig, adj., luskinat, lusknat, z luskami pokrit. SAupfligieti, bie, lusknatost. ©d)ufj3eitte, f. Sicicdjeufc. ©djur, bie, £atiblmtg be« ©d)eren«, be« SEBol* len»iebe«, striža, striženje, strižba , poln. strzyž , f.; er tfjut e« mir jut ©djltt, nagaja mi; f. hoffen; a. $flut. ©d)iitbttum, ber, im gorjlwefen, semensko drevo; f. a. @(f|itrljltfci!. ©djiireifen, f. ©d)iirbafen. ©djiirett, v. a., ba« geltet rütteln, pobezati, bezati, rahljati, razpretati ogenj, mešati, n. Gutsm. rušiti (bei M. rašiti, »ermutljlich ®rutffel)ler); Äoblelt fd)üreit, razgreniti. raz-grebati, razkopavati; ba« ®riibetllid)t fcf)it= reu, potegniti, pomakniti naprej stenj; geuer fdjüren, b. i. anmaßen, zagnetiti ob. zanetiti, raznetiti, netiti, zakuriti, podku-riti, kuriti; fig. podkuriti, podkurjati, spod-bosti, spodbadati, podpihniti, podpihovati, dražiti, serb. potaknuti, poticati; bett Siorf f#üren, podrecati krilo , f. SlllfljebCIt. 6d) iircit, ba«, bezanje, mešanje, razpre- tanje (Kaen.), podpihovanje. ©djiitet, ber, podpihaveo, draživee; kurivec. ©d|Urf, ber, im ©ergbaue, jama rudosledna; bei beit Sägern ein @d)nitt, f. biefe«; @d)orf f. biefe«. ©dlltrfc, bie, konj, ki zob ne menji. ©d)iirfen, v. a., rifeeit, fd)neiben, f. b. Zadreti, zadirati); nad) ©ängen fcijitrfen, rude slediti, iskati, kopati iskaje rude. Sdjiirfer, ber, rudoslednik. ©djiirferitl, bie, rudoslednica. ©d)itrfgelb, ba«, naj dnina t, rudosled-nina -j-. Sdliirfgelbercaffe, bie, bratovska denarnica. Sdjiirfgtjitl) , ba«, rudosledno orodje. ©djiirfjCttel, ba«, rudosledni list. ©iiiriiafen, ber, kopač, kopalo, greblja, grebljica, podgrinjalo (? rid)t. podgrebalo, Gutsm.) , rušilo (Gutsm.) , ožeg, žeželj (Ravn.) serb. Sd)itrl)0lS, ba«, derva, kurjava, polenapl. Sd)UrtgcIlt, v. a., nadlegovati koga, nagajati, zadevati, ©dturl, bet, f. Sumtjapfcn. tttlE, ber, potepuh, zanikernež, malo-vrednež, malopridnež, slepar, ©djurtenftreid), ber, ©diurlentljat, bie, sleparija, zanikernost, malopridno, sleparsko delo, sleparska, potepinska. Stfturfcrei, f. ©tburfeuftreid). ©d)ltrfifd), adj.. potepinsk. sleparsk. @d)iirfucd)t, ber, netivec. ©djÜtlOd), baä, isteje pl., obet mesteje; ©djufi. bei ben £6|)fer&rennöfen, žovtina (V.); bei ben Äalfbrenneteien, žekno. ur rt, f. (Stžbaljn. ©cjltrrtn, v. n., »on berjtafce, presti, gosti, brundati; auf beut @ife, dersati. ©iiirfiaufei, bie, popeček. ©dliirftab, ©dlürftod, bet, bezalo, žokavnik. ©dl iitltng, bie, podkurjanje, podpihovanje. ©d) UrtDOlle, bie, strižna volna. ©4 ur J, ber, ©ebecfung, aitd) ein flleibungS* fifitf, krilo (F.); im Sergbaue, eine .Rette, f. biefe«; am Sterbe, f. 9J?(triteI; waidm. zadnji konec seme; f. a. ©d)Ut;fell; in bet ©ibel, gut Sebetfuitg be« llnterleibe«, (3ob. 13, 4. u. 5.), nacb bet fto». ©ibelüberfefcung, pert, s kterim je bil opasan, ©djurjbnitb, ba«, podrasni pas (F.), pre- pasivnik (JH.). ©djittje, bie, ba« prtud), in @t. gebr. prednik (aitd) russ., il/.. bei Gutsm. prednjak), ltad) F. predpert (?) itnb opasnik, prepas Cpoln.J, predpas; serb. opregača. pregača, oprežina, zaslon , böhm. zastira, nad) ¡flede. pertnik; nad) jebet @d)ür$e laufen, etwa ob vsak prednik (birtah*) obrisati se, za vsako kitljo letati, nesramen biti. ©djiitjen, v. a. u. r.. mit einem @nrte, @d)ürjbaitbe in bie £čbe bittben, podrecati ob. spodrecati, spodrecovati se, spodrasati, spodrasovati, (F), spodpasati, spodpaso-vati kaj.se; bei ben SBebern, navezati, navezovati (prejo, kjer se preterga); zavozlati, vozlati, vozel narediti, narejati, na vozel (böhm. na zadrhmo) zavezati, za-dergniti; bett knoten eiltet §anblung fd)ür--jeti, djanje zamotati; gefd)ürjt, s prednikam. ©djiirjen, ba«, spodrecovanje, prepasovanje. ©iürjenamt, ba«, služba po ženski dobljena. Sd)iiritltbailb, ba«, trak na predniku. ©d)iirjennuttrftiifcung, bie, podpora v dnarjih skrivaj od kake ženske dobivana. ©d) Ü t J tUJ i 110, bet, odkupnina pervonočna. pasnina. ©djittjer, ber, podrecar. podpasovavec. ©djurjfell, ba«, ltad) F. usnjato krilo, us-njati prepas ali opasnik. ©diurafelle, f. ©iutjftß. ©d)iirjgiirtcl, ber, pas. ©djiira tu d), f. ©djUrje. ©djutjlnerl, ba«, bie ©auart, nacb Welver ein £att« an« über einanber gelegten ttnb in einaitbergefügtett ©alfen etbaut wirb, itad) V. stena, izba, vezana hiša; e« aufführen, steno skladati. © d) u f d) ein, v. «., šeptati. ©djufel, f. ©djnbel.^ ©djuft, ber, eitte« ©djteßgeweljte«, bie Ža* bttng U. f. f., strel, pok, (hrešč), nad) Jan. sprežljej, serb. hitac; auf ben ©djujj, »a pervi strel, s pervim strelam; einen @aunt,ber, (mont.) prekladnik, preč-nik. Sd)UßbIatter, bie, nador. Stfiupiihnc, bie, mont. okrov (F.). Sthiiffel, bie, skleda; flache SchÜfTel, plit-vica; hötgerne, lesena skleda, torilo; eine f leine, zdela, škudela*, (mehr Sdjate); bie Slhiiffel umfehrett, povezniti skledo; waidm. jelenje uho; dim. Schüffetdjen, skledica, skledičica. SdjiiffClbrCtt, ba«, sklednik, (osušivna ali ocejavna) polica za sklede. Schliff eter, bet, skledar, torilar. SthiijftlfOtm, bie, skledna podoba. Sthiiffelförnttß, adj., skledast, torilast. SČhiiffelfrennb, f. Sdimarofcer. Schiiffelgeftell, ba«, sklednik. Sdjttffelhaber, ber, cunja (za brisanje skled). Schiiffclhccht, ker, srednja ščuka (ravno za eno skledo). Schiiff elicht, f. Sdjiiff eiförmig. SthiiffelfnCCht, ber, odtekavna, ocejavna polica. Sdhiifieileder, f. Sdjntarohcr (ru««.biju- doliz). ©djiiffCllt, v. «., v skledo djati, devati in na mizo nesti. Schliffclranb, ber, rob skledni. Sthiiffelring, ber, podsklednik f. Sthüffelfchranf, bet, omara za sklede. Sdjiiffcltudj, f. Sthiiffelhobcr. ©ChiiffCltDflgC, bie, tehtnica s skledami, s torili. Sdlltffer, ber, kamnita kuglica za igračo. Sd)Uffern, v. «., s kuglicami igrati se. Schußfertig, adj., pripravljen za strel. Sd>nßfeft, adj., varen pred puško, neranljiv, kogar puša ne zadene. Schußfrei, f. Schußfeft. Sthußgetb, ba«, f. Schießgelb; nach r- Btrelščina, strelšina. Sthule. 1427 Sdlllßgeredlt, adj., ugoden za strel; »out ißferbe, ki se strela ne boji. Sdiußieil, f. Diichtfeil. Schößling, ber, ein attfgemachiener SDlenfch, ranta, dolgež, žvigla; f. a. Schößling. Sthußlinie, bie, strelna čerta (auch «im.). Schuß I och, ba«, prestrel. Schußmäßig, adj., in ber gehörigen ©nt» ferttung, ettoa« mit bem Schuffe erlegen ju tonnen, prav na strel, na strel postavljen, nastavljen. Sthußredit, f. Sthußgeredjt, Schußmaßig. SchltßtDOffcr, ba«, zdravilna voda za ostre-ljenine. Sdjußtoeibe, bie, beka. Schußweite, bie, streljaj, serb. puškomet; auf Schußweite, na streljaj. SchltßtOUItbe, bie, strelna rana, ostrelje-nina, ostrelba; eilte Schußnnttlbe beibringen, ostreliti koga. Sdjuftet, bet, nach Gutsm. u. V. črcvljar, čevljar, šoštar*, šolnar, bolim, u poln. švec (—šivar); Sct)Hfiet bleibe bet beinem Setjte, čevljar ostani pri kopitih, ne segaj čez kopita. Sd)Ufter=, itt ber Bfgfc. čevljarski. Sdjufterahle, bie, šilo (čevljarsko), dim. šilce. Sd)Ufterarheit,bie, čevljarsko delo, čevlji. Schufterfiube, bie, čevljarnica. Schufterbraht, f. Schuhbroht. Schufterei, bie, eevljarija. Schuftergttru, ba«, preja za dreto, derm. Sdjuftergaffe, f. Sdmhgaffe. Schuftergefelle, ber, čevljarski hlapec. Schufterhaft, adj., čevljarsk. Sdjnfterhon&toer!, ba«, čevljarstvo, čev-ljarija; ba« Schuflerhanbtoet! erlernen, čev-ljarskiga naučiti se; e« betreiben, čevljariti, čevlje šivati. Sdjufterholj, f. Hartriegel. Sthufterinnung, bie,_ Schuflerjunft, čev- ljarščina, čevljaršina, čevljarski ceh. Schufterjunge, bet, čevljarski učenec. Sthuftcriarpfen, ber, linj. Schnftertneif, bet, krivec. Sdjllfterlraut, ba«, dobra misel. S diu ft er I ab en, f. Sdjufterhube. SdjUfterleiften, ber, kopito čevljarsko. Sd)UfterIid)t, ba«, čevljarska sveča. Schuft er mäßig, f. Sihufterhaft. SlhUftermeffer, ba«, nož (čevljarski). Schuftern,».« ., čevljariti, črevljariti, čevlje delati, šivati. Sdlllftemaht, bie, čevljarski šiv. Schllfterhedj, ba«, čevljarska smola. Sdjufterfdiämel, ber, Sdjufterftnljl, ber, čevljarski stol. S(hnftcrfd)ton'rje, bie, golč (Gutsm.). Sthttftertoaare, f. Schufterarleit. SdjufterlDeriftätte, bie, etloa čevljarnica. Schuftergaug e, bie, čevljarske klešče, kleše. SdjllfterjCUg, ba«, čevljarsko orodje. S d) lite, bie, ein SBertjeug jitm ®rabeit,rov-nica, lopata; fig. nečistnica. 1428 Sdjiite. © d) ii f C, bte, etn gafjrgeug, r«s«. šjuta, ¿¿'Am. lt. poln. skuta, ©dintt, bet, bte ©teilt* uttb ÄalFtfteite beim Sittreifjett eine« ©ebäube«, sip, razsip, grob-Ija ((Steinhaufen), razmet; in @d)Utt bes graben, podsuti, podsipati, zasuti, zasipati; Šrfimmer, razvaline, podertine; f. jßnine; baž gefcfjüttete ©etreibe, žito, odmerek žita, plačilo v žitu; in ©cbutt gufamntenjittrgen, sesuti se, razsuti se, razvaliti se; f. a. ^ ©chober. ©dliitt, bie, 3nfe( int glufje, otočiea, osredek, (ttacb V. loka, eig. äöiefe). ©tfliitthoben, bet, žitnica, žitna kašča. ©iiitte, bie, ein fflunb ati«gebrofcbetten gut* terfirohe«, otep; ein Sunb ait«gebrofdjeiten IDachlirotje«, škopnik; —kup kamenja, peska ; f. a. Saudjerhuhn. ©cfjiittcier, ber, tresač. ©dliittelfroft, bet, (stresajoči) mraz. ©djiittelfoflf, ber, kdor z glavo trese, tresoči se starček, ©djiittein, v. n. u. a., tresniti, potresti, tresti; etwa« »on @ttta« fctjuttetn, otresti, stresti, tresti, otresati, stresati kaj s česa; ben Äopf gu ettva« fcfMtrtritl, nad čim z elavo zmajati, majati, otresti, otresati. odkimati, odkimovati: Semattben bie £änbe fcf)Ötteltl, nad) V. komu roko pomajati, koga za roko potresti; einen Saittn fd)üttein, Stetifei fd)fittetn, drevo potresti, tresti, ja-belko tresti; ftcf) ntttbe f (hüttein, natresti se; @inen fdjüttetn, pomajati, potresti koga, fig. ošteti koga; jicfo fchüttein, tresti se (od mraza); ba« gieber fcftüttelt ifjn, mer-zfica ga trese, meketa; atts bem 9lermei fdjut* ieTn, iz rokava istresti, iz mavhe izsuti; brez pripravljanja kaj storiti. ©djtttteltoeljen, pl.. popadki, ©djiitten, v. a., trocfene .Körper in (Mettge faften machen, vsuti, sipati; pjjige ®egen* jidttbe, liti, uliti, izliti, izlijati; itt rtt»a« fdnitten, vsuti, vliti; geben, entrichten, žito dati, dajati; »iel fd)litten, mnogo nasuti, naliti; pfänben, rubiti (živino); tcaidm. bäten, storiti, roditi; v. n., mont. ba« Sergtoert fdjüttet, v rudniku se prideluje obilo rude; Bom ®etreibe, pienjati, izdajati; (al« v. a. dajati po dva mernika); v. r., bie 9Wildj hat ftdj gefihüttet, mleko se je zagrizlo, zasirilo; f. ©CrinnClt. ©djiitten, ba«, sipanje, litje, ©djiittenftrolj, baž, gum güttern, otepi pl.-, gum ©trotjbadje, škopa, škopniki pl. ©iltttcr, ber, stres. ©d)iitter, ber, sipač. ©dliitt er, adj., redek; fd^ütter machen, redčiti , beffet rejčiti (Met.% ©djiittcrharttfl, adj., redkobrad. ©d;ütter!eit, bie, redkost, redčina. ©d)iittern, u. n. u. f^üttern tnadjen, stresti, stresati; f. (grfdjiittern J gittern, tresti se, trepetati, ©djttttemng, bie, tresenje, stresanje. ©d)uttfutter, ba«, zob. ©diuprief. © dj ii 11 ß H 6 e t, bie, vile pi. (s kterimi slamo vlečejo v skednu). ©djiittgelb, ba«, plačilo za prerejo zaru- bljene živine. ©djUttflllt, ba«, žito na ladijah prevaževano. ©djUtthttUfCn, bet, groblja, kup ali gro-mača (Gutsm.~) drobirja, kamenja in peska; podertina, razsip, razdertina. ©diiitthauž, ba«, f. ©jieidjer. ©Chlltthöhle, bie, poderta jama. ©djnttfarre n, ber, samokolnica, kola za sip, za drobir, ©dj iittf ttftcn, bet, žitnica. ©dliittict, bet, stresavee; fig. trešlika. ©dliittlerin, bie, stresavka. ©djiitttinfl, ber, krajši volna, ©djiittmohn, bet, osipni mak. ©chiittort, bet, f. ©chiitthlati. ©(hiittflla^, bet, trosišče, trosiše, sipa-lišče. ©djiittredlt, ba«, pravica, rubiti tujo živino. ki se zaleze v škodi, ©d) ji t tre ¡I en, bet, ploha, naliv, ©dliittftall, bet, hlev za zarubljeno živino, ©djuttftefn, ber, f. ©njjftcin. ©chutttruhe, bie, in bet Wühle, grod. ©d)Uttnng, bie, sipanje; itn Sffiafferbane, zajez, zagraja, žitna davščina, davšina. ©djüttunnárefultat, ba«, dohodek iz žitne davščine, davšine. ©thutttoagen, f. ©dmttfarren. © th iitt min! ei, f. ©diiittflla^. © d) U tj, bet, varstvo, bramba, obramba, ohram-ba. ohranilo (¿V.), zavetje (eigentl. bie »ot SBinbett ftdjere ©eite, serb. zavjetrina); f. a. ©d)irm; gum ©chuge bienen, varovati, hraniti; bet Saum fiebt im ©dmge, drevo stoji v zavetji, zatišji; > geben, f. ©(hüben; iti ©djujj nehmen, braniti koga, (mit SBotteit) zagovarjati koga; gum ©djug an»ertrauen, shraniti kaj pri kom, v shrambo izročiti; ftdj in Sematibe« ©thttg begeben, priteči k komu, pod njegovo okrilje ali zavetje podati se; ©djub* ober gatlltjüre im SBafferbaue, zapornica, zatvornica; na^bem Böhm. u. Poln. stavilo, serb. ustava. ©d)it(5itntt>alt, f. Sinwalt. ©djii^bar, adj., gefdjügt werben fönnenb, varljiv, branljiv, kar se more braniti, varovati. ©^ufcfiefohlene, ber, izrocenec, varovanec, oskerbovanec; bie, izročenka, varovanka. ©dntfellietenb, adj., varovaven, hraniven. © d) It t) b 11 &, ba«, (pajladium), hranivna, varna podoba ali svetinja, podoba pomočnika ali pomočnice, ©djuplattem, pl., koze kravje, koze cepljenke, vimenice. ©djuijbrett, ba«, ba« SSajfetbamitguf^üg* gen, gtttücf gu halten, zapornica, zatvornica, zastavnica; auf bett ffiiefen ein fflrett wiber ben Stutauf be« Sffiaffer«, zastavnica; f. a. © pomočnik (V.), svetnik varh ali patron. ©djU^Ijetltge, bie, pomočnica, patronka. ©«ušieiltgttiura, f. ©«uijbilb. ©dju^bctt, bet, varh, branivec, zavetnik, ©djn^lbcrrii flft, bie, branivstvo. ©djttilillbe, bet, vseljeni Jud. ©djuljfarnpf, bet, odbojni boj. ©d)Uljftnb, ba«, rejenček. ©djltiltieg, bet, branivna, odbojna vojska. ©«U^leiftnng, bie, varovanje, branitev, bramba. ©d)ii^Ung, bet, branjenik, branjenec, varovanec. ©djltijIOŽ, adj., zapuščen, zapušen, brez varstva. @d)U$Iofig!eit, bie, zapuščenost; mit Diu(f= (t«t auf fetite ganjli«e ©«u^lofigfeit, po-mislivšl, da je popolnama zapuščen, brez pomoči in brambe. ©djulptann, bet, branivec. ©dj|ll|ntitlter, bte, oporni, branivni zid, predzidje -f. ©«U^mittel, ba«, branilo, ©djlttjort, bet, pribežališče, pribežališe, pri-bežišče, pribežiše; iit SSejug (ntf beti SBiltb, zavetje, zatišje. ©«uijiJotfeit, bie' f- ©«uijblatient. ©«Iti^OtienimpfUltg, bie, cepljenje, ©cbu^rebe, bie, zagovor, zagovarjanje, ©«tl^tcblier, bet, besednik, zagovornik. ©«It^f«tifi, bie, pisani zagovor, ©djuijftabt, bie, mesto pod varstvam. ©«Utiflldjer, bet, kdor obrambe išče, prosi, ©d) 11 ^tb ur tU, ber, branivni stolp, ©djiiijltng, bie, hranjenje, ©djuisberetn, ber, društvo za brambo. ©djU^berirBg, bet, pogodba zastran brambe. ©«u^bermnuble, bet, prikupljenec (V.), f. a. ©«u^genoffe. ©«U^bortebe, bte, zagovorni predgovor, ©diu^toadie, bte, prevodna straža, ©djuimaffe, bte, branivno, odbojno orožje, orožje za bran. ©dlU^loaitb, bie, branivna stena, ©«uismeljr, bie, fig. obramba, obrana, odboj; f. a. ©djui^ttmffe. ©d)U^U)0tt, ba«, zagovor; f. a. ptUtOtt. ©dju^jettel, bet, prikupno pismo (F.), ©djutijeuge, bet, priča za koga. ©d)»flfll, tet, (leuciscus), belica. ©d)U)aba«er, adj., @«waba«et ©djrift, švabašina (bolim.). ©djtoabbeiboiine, bie, navadni bob. ©d)ttnbbelu, v. n., čopotati, ploskotati, žlempetati; gefdjlrabbelt doK, prepoln, da čez šterka; f«l»abbelltbe SSacfen, napete, tresoče se lica. © d) m (t b ber, ber, brisalo na ladijah. ©d)Uiabe, bet, -&au«f(i)lt>abe, šurek, žohar; ein jii>ifd)eii etttein adju locferen 9ietf ge* f«lagene« ©titci {Reif, in ©«toaben ein ^v-lijtet, meželj (F.). 1430 ©dmmbenfelb. ©djnmger. ©djloobenfelb, ba«, in ber SBappenfunft, švabsko polje (belo in rdeče). S d) U) a b C H g i f t, b a«, strup za šurke. S d) U) a b cilftr C i d), ber, neumna, ki jo kdo napravi. Scbtoabentoeijen, ber, pšenica enozernica. ©djtOlldj, adj., oljne Jfraft, slab, slaboten, brez moči, nemočen (M.~), obnemogel, mla-liav, medel, natfe Gutsm. velilav, opotek-ljiv; bei ben altern ©d)tiftfiel(erit a. nevečen, inalovečen; eitt fd)t»ad)eS .Kilib, slabo dete; fd)toadjer aBein, laliko vino; fd)i»acfeer ®et»ei$, slab, laliak dokaz; fdjl»ad)e« 8idjt, medla, berleča, berljava luč; fdjl»adje ilugett feabeit, slabih, berljavih oči biti, berleti; ber Jeinb l»ar ju fdjl»adj, sovražnika je bilo premalo; fd)l»a(fee Šefafcung, mala, majhna, slaba po-sada; fd)l»ad)e Stimme, tili glas; fdjtoad) be* fegte« ©viel, z malo igravci; fdjl»ad)e Sarbe, medla, slaba barva; frältflidj, bolehen, bo-lehast; ba« ifl feine fdjt»ad)e ©eite, to je njegova slabost; slaba stran (rim.); ba« fd)>»aci)ere ®efd)ledjt, slabši (slabejši) spol; bünn, tenak, šibek; auf fdj»ad)tn glifieil flefeen, biti slab, neterden, ne stati terdno, na terdnem; fdjlnadj loerben, oslabeti, slabeti; fdjload) macfeeti, f. ©cbttiidKlt; fd)i»ad) brennen, berleti, merleti, merlihati (Jarn.~)-, fd)l»ad)e ©eftlllbbeit, slabo, neterdno zdravje; jlt fd)l»ad) jur Šlrbeit, prešibek za delo. © (t) tO it d) t, bie, slabost, nemoč (Gutsm.), medlost, nezmožnost; ®üntte, tankost, šibkost, tankota, šibkota; f. a. ©cbttdjen; 3e* manbett bei feiner ©d)l»äd)e faffen, na slab-ncin mestu, na slabi strani prijeti koga; bie @d)t»äcfee eine« ®egen«, u. f. f., itad) V. tanko meča , (böhm. slabo). £ d) U) iiri) Clt, v. a., oslabiti, slabiti, bei Gutsm. slabotiti, moč vzeti, jemati, izpiti komu, čemu; pro», russ. obezveknut; gefdjt»ä(fete ©efunbfeeit, slabo, oslabljeno zdravje; f. a. SBcrrainbern; ben Xon ftfewäcfeen, odjenjati, popustiti; eine t»eiblid)e perfon f^tt)ädfeeit, f. ©djtoängtrn; fdjt»äad)ii(b, adj.. slaboten, nemočen, opo-tekljiv, bolehav, nabogljen; fd)t»ad)lid)e ®e* funbfeeit, nabogljenost; nad) Gutsm. slabo-viten (bohm. u. poln.), mlahav, omahljiv. ©djmad)lia tfittiger, bet, berljaveo, berlin. © d) O) 0 d) f i n It, ber, slabi um obet razum, slaba glava, kesni um, slaboumje. ©djtoadjf illllig, adj., slabiga uma, slaboumen, kesne glave , kesnoumen. ©(btoadjfinnigfeit, bie, slabost uma. ©d)toadjnng, f. ©djtoadjen, ba«. ©tbioit djnnggmittel, ba«, slabilo, ©(btoddiungžtoetfe, bie, slabivno ozdravljanje. ©djtoadjloerben, ba«, slabenje, medlenje. ©tbttflben, bet, biefer ®ltnfl, debeli sopar, puh, čad; bie ffieifee be« gentaljeten ®rafe« »bet ©etreibe«, red, redovnica, redica, in ©t. a. plast, plasta (Ji.); collect, redovje, poln. pokos; in ®d)t»aben liegen, v re-dovji, v redovnicah ležati; bie ©efettaben jer» fcfelagen, redovje raztrositi, trositi, razmetavati; bet ©d)l»anj be« £irfd)e«, repek; (panicum), f. gernb, SBiutbtrfe. © dltO 0 b tnb r 1t, bet, prosena kaša. ©(btoabcngerfte, bie, pšenica enozerna. ©djutabengraš, ba«, rdeče proso, sirk. ©djffiflbcngrii^c, bie, mana. ©cbtcabenrieb, ba«, ostrica prosnata. ©dnoaber, f. ©djmabron. ©d) U)Ub er er, bet, blebetač, klepetao, sanjač, ©(btooberitb, bet, ein 2od), t»eldje« eitt Ijetabfdjiejjeubea SBaffet in bie Srbe tonfelet, kotlja (V.J. ©djtoabern, v.«., čopotati; f. ©tbtoabbeln; žlobodrati, žvečiti, kvasiti. © d) H) tt b 10 n, bie, škadron, truma, trop, ker- delo konjnikov. ©tffidbronircn, v. n., sterniti, strinjati se (od bataljonov); potepati se; fig. f. ©d)ttmbtru. ©^toabrontoeife, adv., po škadronih. ©ttonger, bet, be« aRanne« Srnbet, dever; bet Stltbet meiltetgtau, šurjak (serb. šura it. šurak; russ. šurin); ber iWann bet ©djtrei jler, in ©ejug auf eine antere @(fet»eftet, svak (obet svojak, aitcfe int Russ. u. Serb.~), in SBcjiig auf iferen Stuber int ©lo». auife svak, (im Russ. n. Serb, jebodj mitSejug auf bie patriat^alifteŽeben«t»eife, zet,t»el* ©dmmgeret. c^e« tat ©tosen, bloß ©cbwiegetfobtt bebeit= tet); fig. für ^ofifnedjt, f. tiefe«. ©d)U)(ÍgcreÍ,bíc, »erächtl. deverija, svaščina. ©djWÖgcrin, bie, @ammiben. ©chnidntmen, f. ©djioemmen. ©d)ioainntgefdjtoitIft, bie, gobovina. ©d)toaiumgewacb3, ba«, goba. ©d)Wammid)t, adj., gobast, glivast, žmu-klast. ©th 10 antlll i g, adj., gobat, poln gob. ©d) mam m Iran t, f. ©djujivcnumrj. ©dnoarant^ilg, ber, goba (za ogenj), ©djtoainutjammler, bet, gobar; e« feiit, gobe brati. Sdjionutmfamiuleriit, bie, gobarica. ©djttiammfauce, bie, omaka z gobami, ©djmainntfdure, bie, gobna kislina, ©dlioamntfteiu, ber, gobnikf. ©diuinmntftoff, ber, gobovina f. ©djttjammfU^e, bie, juha z gobami, ©djloail, bet, (Anas olor seu cygnus), nad) F. labud, bei Gutsm. a. labod (»ergl. poln. labedž), altsl. u. russ. lebed. ©d) to a ne, f. ©(hioaneiifeber. ©d)Waiteit=, in 3fg. labudji, labodji, labuda-sti, prebeli. ©d)wnnen, f. Slbnen. ©d)Wancnarm, bet, prebela roka. ©^nianenbett, ba«, pernica iz labudjih peres. ©tbloanenboi, bet, tenka bajka (russ.). ©chmanenbruft, bie, prebele persi. ©dltoanenbnfen, bet, prebele nedra. ©(h»aneitbnne, bie, labudovo perje, ©djtoaneitfarbe, bte, labudja barva. © ^ to a It e n f e b e r, bte, labudje, labudovo pero. ©djttanenfufj, bet, prebela noga. ©diioanengaitž, bie, labudasta gos. ©djmanengarten, bet, labudnjak. ©dnoanengefang, bet, labudovo petje; ber legle ©efang eiite« ®icbter«, poslednja pesetn. ©djtoatieitbalž, bet, labudov, labudji vrat; fig. prebeli vrat. ©d)tOnneithnnb, bie, prebela roka. ©djtoanenbmt, bie, bela, gladka koža. ©ch man eni iel, bet, f. ©djloanenfeber. © d) »o a n en lan t, ©djttaneiilieb, f. ©dnoa* uengefaug. © (h »nit en na d en, ber, prebeli zatiiec. 1432 (St&tttttteitretit. ©djtoimjeltu ©djtonnenrein, ©djumncnmciii, adj., prav bel, bel kakor sneg, prebel. ©djioanentaitdjer, f. ißetilan. ©d)»(llicnu)ageu, ter, voz, ki ga vlečejo labndi. Sdjffiaucinoei jjc, bie, prebelota, labudja belost. ©djtoanfeber, f. ©djnmnenfeber. ©djlOitlig, ter, guganje, zibanje, russ. mah; uiieigentl. ber 3uflanb, ba etwa« im ©ebrau» dje üblidj ¡(1, šega, navada; eine ®locfe in beit ©djwang bringen, omajati, ogngati, razgugati, zagugati zvon; iji int Schwange, zvon se guglje; im ©djwange fein, v navadi biti, v modi * biti. ©djttmngbitunt, bet, majoče drevo; bit Seidjfet, oje. ©d) m a it g bet t, f. §angebett. ©dnoaitgblei, f. ©djtoangel. ©djiodngel, ber, ©^menget, bet .Stöppel in eiltet ®lo(ie, kembelj , klepec , žvenkelj», camelj QM. in ©t.); f. übt. ©toden[Ttoen= gel; am ®ref$fiegel, betica, glavica; ,§ebel an bet @tocte, woran ba« ©eil l;ängt, mo-toroga; 33tutinenfd)wetifel, fdjwanfe Ututlje, Woran bet (Simet feängt, vaga (Pof.), štan-ga*, ročica, ročnik; an bet Ufer, f. i|>CllbCl. S d) 10 It 11 g C t, adj., noseča, nosna, težka, ne sama, samodruga(a.AöAm.), lt. Gutsm. v drugem pasu (?), v drugem stanu, in bet Sljemie, napolnjen, napojen; »onbet Suft,težak,poln; — navzeli se; mit etwa« fdjroaiiger gefeeit, kaj skrivši snovati, naklepati, namišljati, nakanjati; eine fcfywattgete ißerfon, noseča; eilt obet me()rntiii)lfTwanget®ewefene,tt. V. poporod-nica; Zwanget werben, spočeti, spočenjati, znositi; »on einet Un»etbeitatl;eteii, itiebrig, zvaljati se; fd)wattget gef)en, nositi (dete), noseča biti; feod?fdjwanger, f. biefe«; nngtücf«* fd^wanger, prenesrečen. ©d) m on gete, bie, f. ©djtoanger. ©djtoängetct, bet, kdor je ktero nosečo storil, niebtig, zvaljavec; met Wat bet ©djwängeret? od koga, čigav je otrok? ©d) tonn gern, v. n., noseča biti. ©djtoängem, v. a., eine, nosečo storiti,n. V. pomateritif; int gemeinen Sebett, in«be= fonbete bei Un»etl)eiratl)eten, zvaljati, sker-liati; Wet tjat (te gefdjwängert? od koga, s kom ima otroka?, kdo je oče?, s kom je imela opraviti?, s kom se je spečala, zva-ljala?; gefdjwängert, noseča, težka; iit bet $l)ijtf, navdati, navdajati s čim; ftd) fdjWäll* gern, navzeti, navzemati se; a. napolniti, polniti, napojiti, napajati; bei bell £(;ieteit, ubrejiti, uplemeniti, bet ben i^flatijen, obro-dovititi, f. SBeftudjtcn. ©d)nmnger((bnft, bie, noseč(n)ost, nos- nost, noseči stan, noseštvo, nošenje, ©dj tO äng er Hit g, bie, uplojenje, napotnje-nje, napojenje; navdaja, navzetje. StbiDOiigcnb, f. Sdjionngrab. ©i mano feil, f. ©djumngfetl. ©djioanl, adj., šviglast, gibek, gibčen, šibek, vahljav (iM.), tanek, nevečen (fd)Wa$) tlid)t beftimnit, negotov, nestalen, dvomljiv, nedoterjen, f. a. ¡Biegfam, ©d)tanf. Sd)U)ant, ber, ©djetjtebe, burka, šala, glu-ma, smešnica, smešna (pripovedka), smešna, šalna beseda, f. a. 9|8offt, ©d|ltafe. Sd)l0flnfbu4, ba«, smešnice, pl. ©d) m anten, v. »., majati se, gugati se, bingljati (V.J, zibati se, kinkati, bingati, mahati, omahovati; serb. ljuljati se, nihati se, kolebati se, voziti se; »on ftuffigetl ®ingen, plunkniti, plunkati, f. a. anffiifiig, adj., slabih nog, tresoč se. ©d)manlmad)er, ber, šaljivec, smešen človek, burkež, f. $offenmadjer. ©djmnnfnng, f. ©iioanfeii, ba«. ©itoanlmetfe, adj., smešno, po godčevsko. ©tbttiinling, ber, tabudič; labodu podobna žival, ©djmanj, bet, rep, ©anjpfefftr, bet, kubebni poper. ©d)U)ttnjCatte, bie, repata podgana, ©djœnnjriemen, ber, podrepniea, podrep- nik, podrepina. ©djwanjciug, bet, obroček na repu. ©djmanjriibe, f. ©dimeifriibe. ©tbœonjfage, bie, bei Orgelbauern, repna žaga. ©djttanjfdjraube, bie, an ben geuergetoeb* ten, končnica (V.), končni šravb. § dj tt a n J f d) U b p C, bie, luskina na repu. ©¿œanjflJi^e, bie, konec repa. ©(^U) OH jftein, bet, repata zvezda, repatica, f. Somet. ©djffianjftiilï, baS, rep, ein ©tücf am ©djinanje, kos pri repu, poln. krzyžowka. © $ to an j t rag tr, bet, f. ©djlewtruger. ©tbfflanjtoeifbe, bie, repata osa, nad) bem Böhm, strigavka. g d) to an j to nr nt , bet, f. gabentourm, n. v. repni červ; gnjijenje repa pri goveji živini. ©djtoarnterei. 1433 ©d)tt)(tnjtontjeI, bie, konec repa; repasta korenika. ©d) tO (t jI {t! ©djtOabJjg! int, čop! šop! čok! plosk! lop; baS gel)t fc^loapp , lop, kamor prileti. ©dnonjjjjellioud), bet, trebuhač. ©¿toainjeln, f. ©djumbbeln. ©djioajijiett, ©ditoapjiEtn, v. »., pluskati, plunkati, žlempetati, čofotati. ©d) to tir, a u ©djtoitren, bet, eine či>uitg bet J&aut, untet »elt^et jtd) (Sitet erjeugel, gnojni mehur, mehur, gnojni veršič, zunanja ugnjida, n. M. vred (a. bolim. u. poln.), tvor, tur, ule (gen. ulesa) , podkožnik; f. ®efd)tt)itr. ©djtoiiren, v. n., ognojiti se, gnojiti se, zbirati se (bei Jan. pribirati se, bohrn. pod-birati se, n. Jan. a. vrediti se); tedjt tnS ©(bisaren tommen , razgnojiti se; bet Dta« gel fd)i»art, nogt se gnoji, ift abgefdjtooreu, se je odgnojil; f. ^bfibionren, tóftbninrcn. ©d) tO liten, bas, gnojenje, ©d) 10¡treno, adj., ognojen, gnojiven. ©djloarf, bet, @cb>»atfe, čern oblak, černa oblačica; f. a. ©(btoatut. ©d)tonrien, v. ». u. i., es f^iuatfet, oblači se, temni se. ©d) m a ti ran t, f. ©rinblrant. ©djtoarm, bet, ž8ieitenjd)t»arm, roj (in alien fl. ÜJÍ.), in .St. a. mladič (Gutsm.) , f. a. SBieueitfilonrm; ben ©dvorni in einen ©tocf fajfen, roj v panj ogrebsti, (ogreniti), ogrebati; fig. einen @d)i»arm baben, befom= men, rojiti, muhe imeti; bet ©efottbere »Ott iiferbett, (bei Vuk überhaupt fdjwarj), a. mur, eitt fct)Watje« 5Pferb , vranec, mur, muren, černko; fd)Warj mad)en, počerniti, čer-niti; f. a. Stnfdjttäraen; fchwarj werben, počerniti, černiti se; a. čemeti; fd)Warj geworben, očcrnel, začernel; ber fdjwarje Sonntag, tiha nedelja; fd)Warj »on Stitß , sajast, sajnat; »on Stand), zakajen, okajen; fdjwarje @elb--fucht, načernica (töhm.); fchwarjbc()aart, fd)Warjgef• ccrnogorica; eilt fchwarje« £entb, fchwatje Sßäfdje, umazan, povaljan; eine Slöße fdjwarj nta; djeil, spodrediti drevje na goličavi; zarasti sc; fdjwarje« ©rot, čern kruh (zlasti reženjak); bie fdjWarje Ättnft, Slrt be« Äu= pferftecheil«, neki način vrezovanja podob; fdjwarje .Runft, Sauberei, černo knjištvo (ru«s. u. poln.), f. a. 3«Hberei, ftferei; färben, fdjwarj, černiti, na černo barvati. ®d)TOata = , in 3i|g- černi. černo — ; zagorel, osinojen, temen, zamolkel. Sdjfflara, ba«, černo, černa barva, černina; al« garbe, černilo, n. F. černjava; rim.. bolim. u. poln. čern j f. ®d)fflaraad|tig, (»eraltet), f. ©djroäralid). ©djttnranmfet, bie, (Turdus merula). kos. Sthttaraauge, ba«, černo oko. S throat jangenbraunig, adj., čemoberv. S d) ro a r 5 ä It g i g , adj.. černook, černih oči. n. F. a. černogled. 3 d) UiII t J b (1 rf C, bie, černo lice; veči kanja. Sd)ttarabnier, ber, pek. ki čern kruh peče. ©djmnrabtttftg, adj., čemoličcn. ©ittarabtirt, ter, černa brada, černobradež. ©dlTOnrabiirttg, adj., černobrad. SdlTOarabnilth, ber, nosati karp. S At a bC tre, bie, borovnica, černica. ©djmarabeerenfammler, ber,borovničar. ©d) to ara beeren ft raudi, bet, borovničevje, černičevje. ©djmarjbiuber, ber, sodar. ©d)TOnrabtattet, ba«, černoglavka, čern« penica, kovaček. S d) TO« fabln II, adj., černomoder, temnomo-der. ©d)TOarab(ed), ba«, černa ploščevina. ©djTOtttableilh, adj., etwa černobled. ©iTOarabliitig, adj., černe kervi. ©Ättarjbraun, adj., černorjav. ©iTOnrabrOt, ba«, černi kruh, u. F. mla- čev kruh (?). ©iTOnrabriiftdten, ta«, neki plezavt. ©djTOarjborn, f. sditetjborn. ©ibTOar ab unlet, adj.. prav čern. temen. 6d|TOiirae, bie, cernota, černoba. černost (Gutsmvranost, černa barva; ein f(h»ar; jer Äörper überhaupt, černina; womit man färbt, černilo; ©djloarje be« ©ebanfeit«, strašnost, grozovitnost, hudobnost kake misli; ®ltttfelheit, temnost. ©chtoarae, ber, f. Sthuiara. ©djTOaraen, febwarj fein, černeti, černiti se. ©djnmrgen. ©t^U)ttr jCn, a., počerniti, začerniti, černiti, serb. a. vraniti; ta« Sifett fctjVoärgen, posmoliti, smoliti; tie SBäi^e fch»ärjen, umazali, mazati; trübe madjen, černiti, ža-lostiti, žalostno storiti, delati, temniti, mra-eiti; fd)tt>atj barjlefleu, f. 2lnfcl)u)är?eu, o-černiti, černiti; ©aaren fdjroärjen, tjeimlid? einbringen, idj , skrivaj nesti, no- siti, f. ^flfdjcii, Schmuggeln; ter Gimmel i4®är jt fid), oblači se , temni se. ©ityfflärjen, ba«, oernjenje. Schmu tj ente, bie, (Colymbus minor), mali, savski potapljaveo, goslar. S^fflärjtt, ter, černiveo; «Schmugglet, kon- trabantar, tihotapec. Sthffintjet), ta«, černikasta srebernica. Sdj roatäf alf t, ter, černi sokol. Schtoarjfarbe, f. Sdjumrje. S^fflarjfätbet, ter, černivec, kdor na černo barva. Sd)ffl atgfiitb etti, bie, barvanje na černo. SthtDctrjfarbtg, f. Sd)tt>ars. SdltDatjfebtrig, adj., černiga perja, ©dimatäfleifig, adj., mavrast, s černimi marogami. Schmatjfliigtltfl, adj., černokril, s černimi perutnicami. Sdjtoatjfliiglet, bet, dlesk černokrilec. SdltOCirjfuß, ter, černa noga. ©dlffiat}füßig, adj., černonog; s černimi nogami. Sdjttatjgfllltg, adj., n. Gutsm. zabernel, n. Jam. začernel, togoten. Sd)tD II t j g tt t, adj., na černo strojen. SdjiDiirjgefleift,' SchnmrjgePgelt, f. Sdittfltjfitcfig, Sdjtoarjpgelig. 2 dj U) at J g C Ib , adj., černorumen, černožolt, černikasto rumen, temnožolt. Slhaatjgeftteifi, adj., s černimi progami. Sd)0)lirägrau, adj; temnosiv. Sdjtoatggtiinn, adj.-, temno zelen ; f^Warj grünlich, temno zelenkast. SchWUtjhlUtig, adj., černolas, černih las. Schroarjhalfig, adj., černovrat. Schttlltjhiinbig, adj., černorok. Sthroatjholj, ta«, čemi les, f. übt. 9ia= belholj; ein bamit beioachfenet S3erg, čema gora. S d) m d tjf oni tli, ter, černi greben. Sdjroarjfctppc, f. Schtoitrjblatlcl. Schroarjfeljle, tie, ©thuiarjfeblthcit, ta«, (Motacilla phaenicurus), pogoreleo, pogo-relček, (Motacilla rubecola), rjava tašica. Sthroarjfchlig, adj., s černim gerlam. SchtBarjfBlJf, ter, černa glava; eill @e= fdjöpf überhaupt, černoglavec, dim. černo-giavčik, f. a. Schroarjblnttcl. S^tDatjfijpfig, adj., černoglav. SdjtDarjfOtn, ta«, černo zcrno. S d) ID ar 5 f Otni g, adj., černozern. SchtDarjfrant, f. SHicfctiurj. S(httiar3ftintmel, ter, (nigella), zamorski kumin, černuha (poln. it. 6¿¡Am.). Sthfflarjfiinft, bie, f. Schronrj; danberct. Schttutrsfiinftelci, f. §cfcrct. SdjfflarjjflSnig. 1435 Sdjmntjliinftler, ter, n.a.černoknjiž- nik, f. a. 3ltubcrcr; (čarovnik Gutsm.). S^tDarjfiittfllcrin, tie, černoknjižnica, f. a. $cfe. @Ch»arjliinftlertfdj, adj., cernoknjizen. Schtuarjfnvfer, ta«, černa, nečista med. Sd)tDflralid), adj., černikast, černkljat; začernel, černel, n. Gutsm. počern; int ®e* ftc^te, ogorel, zagorel, začernel, černoma-njast (serb. brduillith), bohm. u. poln. čer-navy, bei M. čermljcn (eljer roth); tunfel« farbig, n. V. plavižev, plavižast; buntelfar« biger Dtocf , plavižasta suknja; au« fchtDar* jer unb roeijšer 2Bolle beflel)eube« uitgefarb* te« Sudj heijtt u. V. plaviž (?). Sdj»(irjlichfcit, tie, začernelost, zago-relost. SchtDarjtttnthtr, ter, očernovaveo. Sihroarjmdhnig, adj., čemogriv. ©^roaramanttl, ter, černi plašč, plaji; černoplaščnik. S(h»arjtntife, tie, (Parus ater), gozdna senica, pogozdnica , mnišček. Sthtonrjtnitltb, ter, černoustnica. ©(htnarjohr, ta«, černouhi pes. ¡Schroarjlmpel, tie, černi jagncd. Sthuinrjranbig, adj., s černim krajem. SchtDarjraUth, tet, mali erman. SdjtDarjteiltrdjcn, ta«, planinski, gorski losos. ©djtonrjroi, ter, černa suknja; černosuk-než. ©djutargroifig, adj; v čemi suknji. (trjrOtb, adj; temnordeč. SdjlDCirsrijtlid), adj. temnordečkast. Sdjronrjfantig, adj.. čeinosemen. SdjtDitrjjdjtdig, adj; grahast, marogast, pisan, s černimi progami. Schttarjidlinimcl, fcer,zagorelisirec, gra- hasti sire; černosivi konj. ©dUBCtrjfdjnnbelig, adj., černokljun. ©d}tDflrjfd)manj, ter, černorepa penica. S d)tD II t j f d) ID H11J i g, adj., černorep. ©dtroarjftelc, tie, černa duša. ©chuiarjfcilig, adj; s černimi boki. SdltDflrjfcl, ba«, černilo. Sd)tt>lU3ipCd)l, ter, (Picus martius). černa žolna, krekavt, kreka, kljukoveo, klokar, mavrica. SdittarjfUmig, adj., čcrnočel. @d)tt>arjfnd)t, tie, černa rumenica, černica, černožolčnost. ©d)U)arjtlinne, tie, smreka. ©d)lBar3tattd)Cr, ter, černa liska. ©djtDiirjnng, tie, čemite»-. ©djtDitrjtDalb, ter, černi gozd. @d)U>arjn>angig, adj., eemoiičen. ©djU)ar jttcift, adj; čem in bel. ©thmargtDilb, ba«, černa divjina, divjačina (divji prešiči). ©d)i»arjtt)itibt, tie, slak. ŠdjUtnrjttOlliB, adj., černe volne. ©(hlDarjUtltrj, cie, gabez, černi koren, f. SBeinhcil; S««»^^. ©d)W(ir3jnbn, ter, černi zob. Sd)tt>CltJJiihUig, adj; čeiuozob. 1436 ©«aufteilt. ©«toatteln, f. ©«»abbeln. ©«too^, f. ©djtta^eit, v. n. it. a., žlobodrati, čebljati, septati (jlüfteru) , ščebetati, blebetati, go-muiiti (Jan.'), f. o. Sßtnitbcrn, piaitf«eit, ®Iatf«Cli; a ti <5 ber @«itle f«i»a$en, izble-betati, izblekniti, razglasiti, raznesti, f. a. ©djitle; von uitethebli«en, untoi«tigen Sin* gen, unbefonneit rebeti, kvasiti, žvečiti, klo-basati, šopitati (?F.); lxrtrauli« reben, kremljati, pomenkovati se, Dberfr. gori-čevati; beit ganjen Xag f;inbnr« [«toaleti, prežvečiti, preblebetati ves dan. ©«tO rttjcn, ba«, blebetanje, žlobudranje. ©djttäijer, bet, blebetač, blebetavec, kvasač, kvase, žlobudra, f. a. piailbCtCt; čebljač, žlabrač; ščebetalo, benetalo. ©«Witteret, bte, blebet, blebetanje, žlobudranje. ©«toaleti«, bie, klepetulja, ščebetulja, blebetulja, žlobudravka, žlabravka. ©«toa^baft, adj.. žlobudrav, žlobudrast, blebetav, čebljav, f. a. ©tf«HJ0^tg. ©«ma^bafligfeit, bte, blebetavost, žla-bravost. ©«mii^ig, f. ©«uml^haft. ©«ttBtjmatft, ber, blebetišče, blebetiše. ©«mati maul, ba«, f. ©«mäfcer. @«toßtsf«nlc, f. ©«nmtjmarft. ©«»a^fltdjt, bie, blebetavost. © «ttintjfiidjtig, f. ©«ttiafjhafi. ©«to a it te, f. Sruthitbu. ©«Webe, bie, visenje; iti ber ®«l»ebe feiti, viseti; bie Šerfjattbiutigett ftub no« iit ber @«lrebe, obravnovanje še teče, še ni do-gnano; @«l»ebe jlmf«ett bem ©Uten uitb Scfeit, omahovanje; f. a. @lei«gCU>i«t; bie Stiemen bor ,Rutf«en , it. V. gunca , guga, getröhltl. jermen, ©«tocbe--, itt 3ffcg- viseči, ©«toebebanb, ba«, obešalee. ©«»eben, v. n., tn bent ©ajfer f«l»ebeit, plavati (eig. f«»immett); iti ber Suft f«We= beit, plavati (a. russ.) po zraku, nositi se, voziti se, zibati se, viseti (uilbetoeglt« f«l»e* beit ober hängen); bie äl'olfeti f««>ebett iti bet Suft, oblaki na nebu plavajo, se sprehajajo, vozijo, (bolim, vznašeti se); atlet* »a« f«tt>ebett, viseti, obešen biti ob kaj; bet Sögel f«mebt itt bet Suft, tič se po nebu vozi. ziblje; ber Slbler f«lvebt über feine Sltngeit, orel se vesi nad svojimi mladimi (Sibelübetf.); ber ©eift ©otte« f«toebte auf beit Sffiajferit, duh Božji se je sprosti-ral nad vodami; über bent Raupte f«tweben, viseti nad glavo; itt ©ebanfeit f«t»eben, na mislih biti; bte galten eine« ©elvattbe« f«me* ben, n. V. gube plavajo, oblačilo plava; f«lt>ebenber ©ang , lahka hoja; f«Webeitbe Srücfe, f. gcttenbriilfe; im Sergbaue f«l»e* benb, viseč; f«l»ebenbe SDiittef, viseča ce- I lina; eilte f«t»ebeube girft, teme viseče; fig. fltt hottjotttal, raven, vodoraven, adv., razama; auf ber 3unge f«h)ebett, biti na jeziku, na verli jezika, biihm. plesti se na jeziku; e« f«»ebt mir Por bett Slugen, očitno ©«toefelgrube. mi je, pred očmi mi je, očitno vidim, kakor bi bilo pred mano; jttif«en gut«t UltO Hoffnung f«treben, med strahi in upi omahovati (M.)-, in @efaf)t f«»eben, v nevarnosti biti; tn 3t»eifel f«tt>eben, dvomiti, sum-njati, v negotovosti biti; h"« f«tt>ebenbe ©ebatlfen, visoke misli, n. V. visoko mahajoče misli, fte haben, visoko mahati, leteti; bie ®treitfa«e f«toebt no«, pravda teče, še ni dognana, doveršena, visi; f«toe* betlbe ©taat«f«ulb, nezaloženi deržavni dolg; f«toebeilbe ©elbet, na dolg ostali, neiztirjani, ne prejeti dnarji; f«tuebenber ©arten, viseči , plavajoči vert. ©d) 11)eben, ba«, visenje. ©«Weber, ber, muha rivčarica-j-. f. a. Set» «enfulf. ©«»ebfliege, f. ©«toeber. S«tt>ebf«eibe, bie, viseča tarča, ©«toebenfopf, bet, kratkolasee. ©«»eberi«, bet, (mlinarske) mreže na ribe. ©« toe bet t ein, f. SHothbänfling. ©«Utefel, bet, žeplo (altsl. župel, m. unb sera, a. žepl'n, f«lDefelig"), lt. Slnb. žveplo, nad), bem Russ., Böhm. u. Poln. sera, serb. sumpor (a. bei Gutsm.); natürlicher, gebie* genet @«l»efel, samorodno žeplo; fnnfili«er @«»efel, narejeno žeplo. ©«toefel-, in Bffcg. žepleni, žvepleni, russ. sernyj. ©«tnefelabbtucf, ber, žepleni odtisek. ©«loefelatbeiter, bet, žepiarf. ©«toefelartig, adj., žeplast, žveplenast. ©«loefetath er, ber, žepleni eter. ©«toefelailftbfltng, bie, žeplena raztop-nina. ©«mefelbab, ba«, žeplena kopel; žeplene toplice. ©«toefelbnlfant, ber, žepleno mazilno olje. ©djtoefelbetg, bet, žeplena gora. ©diioefelbitb, f. ©«mefelabbrnti. ©d)B)Cfelblau, adj., žeplenomoder. © «io e f e l h l u t« e n bliiten, pi-, žepleni cvet. ©«Utefelbre«, ber, močvirna zlatica, ©«toefelbrmtuen, bet, žepleni studenec, ©«aefelbamfjf, bet, žepleni par, dim. ©dlfflefelbnnft, ber, žepleni puh. (©«lnefeletbe, bie, zemlja žeplenica. ©«luefeletj, Ca«, žeplena ruda. ©«mefelfabeit, ber,©«ttiefelhblj«en, =Ietj= «en, ba«, žeplenka. žeplenica, žepleni klinč-ki; (böhm. sirka). ©«I0efelfabenbii«fe, bie, žepleničnica. ©«roefelfabenmadjer, =berfiutfer, ber, žepleničar. t ©d)fficfelfatig, bet, luknja za žeplo. ©«(oefelfarben, ©«toefelgelb, adj.. žeplene barve, žeplenorumen. ©«toefetflamme, bie, žepleni plamen, ©djmefelform, bie, kalup.za žeplo. ©dintefelgang, bet, žeplena žila. ©«toefelgarn, f. ©«toefelfaben. ©«toefelgeru«, bet, žepleni duh, duh po žeplu. ©«tnefclgmbe, bie, žeplena jama, že-plenikf. ©djtoefelljiifi. 3d)roef elfutfl, f. ©djtoefelidlt. ©drnefellialtig, f. ©djtoefelfg. ©djinefclljbljdien, f. ©dnoefelfaben. ©djtoefelljime, bie, žeplarnicaf, uta ali (opilniea za žeplo, it. K žepluta (?). ©djlOCftUdjl, "dj., žeplenast, žcplast. ©dltDCfelig, adj., žeplen. adiuicfeligfauet, adj.. žeplenokisel. SdnDCftIIcrjchcn, f. ©d)iocfelfabeit. SdjtOtfelf Of)Ie, bie, žveplen ogel ali premog. Sdtroefelfobleitftoff, ber, žeplenooglje-ninaf. ©dliocfelfolbcn, ber, žeplarska tolkača. © d) U) e f CI f 11 d) CII, ber, žeplo, žeplena plošča, ©diroefelldiitetofcn, ber, čistivnica, pre- čiščavnica za žeplo. S d)10 t f Cll Cb CI, bie, žeplene jetra, smerd-Ijivo žeplo. © d) l» C f C11C b C r l U f t, bie, smradavkaf (biihm.). ©d)m|efcllid)t, ba«, žeplenica. ©djlotfellbffel, ber, žeplarska posncmav-nica. ©dliotfcllllft, bie, žepleni zrak. SdHDefelmiUtlld)en, ba«, rudarska žeplenica. ©d)tt)Cf Clm Ctoll, ba«, žeplena kovina, «dirneftlmildj, bie, žepleno mleko, ©d) ID tf t lil, t>. a., požepliti, žepliti, žve-pliti; (nad žeplenim puham deržati); ge--fcftlDefelter SBein, žvepljeno vino. SdjtDCfCl«, ba«, žepljcnjc. ©djtoefclofeit, ber, peč žveplenica. ©diiocfelol, f. ©djtocfclfiiure. 8d)U)CfeHlfniinC, bie, žeplarska ponev ali skleda. ©dirnefelgunlm, ©djtoefclrnitd), ©diroefel» fdnnnud), ber, gosti žepleni dim ali čad. Sdiroefclnitelle, bie, žepleni studenec. ©d)tDCfelrBlld)eritttg, bie, kajenje, preka- janje z žeplam. ©dltttftlrcgcn, ber, žepleni dež. Sdimcfelreidj, adj; žeplenat. Sd)lpefclfl!lbc, bie, žeplena maža. Sditticfclfalmtaf, f. ©djtoefcllebcr. Sdimcfelio^, bet, gošča, grampa žeplena. ©d|wcfclfaiicr, adj.. žeplenokisel. 3d)»efeljflltIC, bie, žveplokislina, hudičevo olje. Sdjtpef Clf djlade, bie, žeplena žlindra. S§wefelfcc, bet, ©djttefelfful)!, ber, žepleno jezero. ©djtDefcIfetfc, f. ©dnocfellekr. ©djn>efcltOad)Š, ba«, žepleni vosk. ©dStoefelmaffcr, ba«, smerdljiva, žeplena voda. ©^ffiefCllBCtllfdUtC, bie, žeplenovinska kislina. ©^uicftltDcrl, ba«, f. ©cfitoefelbiitie. SdltDCfeltOUta, bie, (Peucedanum offic.), svinjski janež, ©ditoefje, bie, f. ©d)nclifetl. ©flmcgel, ©ditotegcl, bie, (C. $.), piščal. iroljer ba« in ©t. gebt. žvegla. ©dltteiben, f. ©dimobeit. ©tbtDCif, ber, f. ©diumnj, rep. dim. repek, repič; am Jlletbe, f. ©djleMe; be« ©djtoefget. 1437 Äonieten, rep, metla; (mont.), kraj, kon-čina; skrajina, slaba ruda; f. a. UtttjdjteCffj bei ben Sffiebern, f. Sfntrng. ©djtOCtf btCtt, ba«, nategovavna deska, ©djtoeifctfcn, ba«, bei teu @ttil;(ntaiherit, ein grofe« ©letunteifett, dleto, ©djlocifcit, v. n., in bem Saitb Ijerum, potepati se, krožiti, gnati se, vlačiti se, pohajati, (ti. V. vinkati se;); klatiti se, motati se; au« bell ©djranfen, čez mejo stopiti; z repam migati; f. a. ^tbtn; v. a., mit einem ©djloeife »erfeljett, fdjött gefdjtoeif* te« fferb, konj lepiga repa; gefdjtDeift, re-pat; in eittent fltiffigeit .Körper fcf)l»eifen, mahati, švigati; ein ©laž, oplakniti, splak-niti, splakovati; bogenförmig att«fdjlteiben, slokati, (V.), sločiti, iztesati, iztesovati. izstriči, izstrigati; f. a. 2lllŽfdH0Cifett; ge* fdjt»eift, slok . zokrožen; ©etreibe fdjtoeifeit, ometati, f. Regelt; einen ^elm f^lceifen, s čopam ozališati; bei bell 58otteittt>itfern, bie .Kette fcftlueifeit, snutek napenjati. © d)D) t if C H, ba«, izrezovanje, slokanje (K), ©djnicifcr, ber, klatež, potepuh, pohajač. ©djloeifig, in 3ffcg. — rep (langfcfttoeifig, dolgorep). ©d)lo eif riti) nt cn, bet, bei ben SJortetihnrfern, napenjalo f, napenjavni rom*. ©d)toetfttemcit, ber, podrepnica. ©d)tt)tiffägc, bie, ozka žaga za izrezovanje. © d) tO etf ft trn, ber, repata zvezda, ©djnieifftiid, ba«, repina, f. ©dmmujftiid. ©djiociflriiger, f. ©d)lcjii)trä'gcr. ©djtoeifnng, f. llmfdjioeif; ©d)tocifcn,ba«. ©djlOCtg, adj.. vlažen. ©dj tu C ige, bie, eine Jperbe, čeda; eilt Sieft* l)of, SBonverf, pristava, ©djiocigcfltllft, bie, zainolčljivost. ©djtoetgcn, v. n., molčati; jit fdjiteigen att* fangen , umolkniti, obmolkniti, obmolčati, utihniti, potihniti, obtihniti; auf eine furje 3eit fdjhieigcn , premolkniti, pretihniti, po-molčati; f^toeige! molči, tiho bodi, jezik za zobe (ober derži za zobmi); »on ettea« fefttoeigeu, kaj zamolčali, molčati od česa (očem), ne govoriti od —; ntäit«etnileiid), ba«, svinjina (serb. svin-jetina, u. kermetina), svinjsko, prešičevo ineso, prešičevina. ©djwetnfraf), ber, ©djmeinfntter, ba«, jed, kerma za prešiče. ©diweinglode, f. ©uuglode. © dj to e i n T)«f t, f. ©cbroeintfcfe. ©djweinfealtet, ber, svinjar, kdor svinje ima, redi, svinjorejic f; a(« J&trt, svinjar (and; ©djweinfeätibler). ©dnoeinbnmme, bie, prešičevo pleče. ©einfeilH&ei, bet, kupčija s prešiči, s svinjami. ©djtoetnfjitnbler, bet, kdor • svinjami kupčuje; svinjar. ©djW einbüfie, bie, gonja divjih prešičev. ©djmeinbanž, ba«, svinjak, ©djweinljant, bie, svinjina (aatfe @etnfdjt»(Mc. 2djUietnfd)tt>iltie, bie, tolsta svinjska koža, bohova» koža, svinjski krajnik. SditoeiHŽfeber, f. SdjniciitSborite. Slftttcinžbfllž, ber, prešičji vrat, svinjski vrat. ©dimeinžittltt, bie, koža svinjska. 3d)tBCinŽjaflb, bie, lov na divje prešiče. 3 d) m C l tt Žft iti t, bie, svinjska četert. 3d)lDCinži0pf, ber, prešičja, svinjska glava; svinjoglavec. Sd)ttetltilebcr, ba«, svinjsko usnje. StbmeinSUtagen, ber, svinjski želodec; fig. ogadnik (Gutsm.), svinja od človeka. Sdjioeinžncl, ba«, mreža nastavljena divji-mu prešiču. 3 (b tO t i It §0b t/ ba«, svinjsko ulio. 3 (b »t i n f t) r II n fl, ber, svinjski, prešičji skok. 3dHDeinŽrii(ftI, ber, svinjski rivec. SdlffiCtnSflbtDans, ber, svinjski (zaviti) rep. 3d)IOttngitim, bie, svinjsko čelo. Sdjtoeinftall, ber, svinjak, svinjski hlev; gum Sffiajleti, f. «djtoeinfobcit. SdjtOCinftein, ter, svinjikf, smerdljivi kamen. Sd)tOCitt8tbr(ilte, bie, hlinjena solza. 3(bfficiltžtreiber, ber, svinjar. (prešicar? F.) Scbtotinful, bie, mlaka, po kteri se valjajo svinje. 3cblDtin«loafft, bie, oklo (Ro»».); f. fiaujabn. SdllDtiltŽjabn, ber, svinjski zob; f. ^aiter unb ta« »orige. Sd)IDtin§3eiig, ba«, priprava za lov na divje prešiče. Sdjroeilttrog, ber, korito (iz kteriga jedo svinje). SdimeilUDitbbrtt, ba«, divje svinje. Sdltoeittjrufl, ba«, svinjarija. SdjtDciiijiitž, i. Sd)ffleinfd)ai). 3dllDCtn.}Ud)t, tie, reja, ravnanje svinj, (svinjorejaf). SdUDCinjUnflC, bie, prešičji, svinjski jezik. 3 d) tO C i j?, ber, pot, znoj; teli @d)toeip ab* ttotfnen, pot obrisati, brisati; iiti ©djlvetfje feiti, potin biti, potiti se; fitfeiftreibellbe« ©tittel, nadj F. potilo f; ter fauere @d?l»eip, kar si kdo s trudam prihrani, prisluži, terdi, kervavi zaslužek, kervavo delo; tli @etfi tiiibt riec^en, delo mu ne diši, boji se potu; itn @cf)t»eijie beitte« 9lngejicbt« fotljt btt beitt «rob effen, v potu svojiga obraza (nad) M. s potam v obrazu) boš kruh jedel; Sobežfdjmeiji, smertni, mertvi pot; bet @d)U>eij) bri zn°jni' 3d)tt>elgcn. 14^9 Scbrocifranflit, Me, srago (od strahu). SdjttCiibao, ba«, lta^b Gutsm. u. F. po-tivna kopel, potivnica [poln.); f. a. Snitl^f» bab; eitt ©djroeijjbab nefimett, v potivnici kopati se. 3d)tD citfbecre, bie, brinova jagoda. 3d)tocif?bcfbrbcrnb, f. ©djmei&treibenb. 3d)t0ei|)blcidj, adj; od pota bled. Sdjmtifjen, f. a., ta«(SifeH fdjhJeijSetl, železo variti; }ttfammenid}lveijien. zvariti, variti (and) in atibern®.); v. n., bei beu 3a» gertt, kervaveti, kri mu teče; »om (Sifetl, začeti topiti se. 3d)totifier, ter, varivec. ©(btotiptrmuflcn, adj., z velikim potam, kervavo pridobljen. 3d)t0ti|ftebcr, ta«, angleški pot, potna vročnica. Sdiuieiflftcdcil, tet, potna zamaza. 3d)n)tifjfltd)Ž, tet, it. F. zamokti rjaveč. 3tbU)tiijflriib(hen, ta«, potna jamica. 3(bu>ei^bi|e, bte, varivna vročina, vročina za varjenje potrebna. 3d)IOtigbunb, tet, pes, ki po kervi sledi (ostreljeno zver), kervoslednikf. SdjlDeifHg, adj., poten, potan; bei ben 3a* getu, kervav. 3dltt)eiSf0ftcnb, adj., terd, težaven. 3d)tt)Ci$l0d), ba«, potnica, potna luknjica, (bei Gutsm. potno oddilialce). 3d)IOeiftlttitteI, ba«, zdravilo za pot, na(b V. potilo f. Sdjtt>etftfnit&,ber, bei beu ®<$mteben, varež. 3d)lDti^fClld)e, bie, potna kuga. 3d)K>U|ftranf, bet, pijača za pot. 3d)loeifjtreibenb, adj., kar je dobro za pot, kar (na) pot žene, potiven; fdjloeif* trcibetibe« 9»ittel, f. Sdjroetfjmittel. 3djtoei$triefCttb, adj; ves moker od potu. 3d)l0Cii?tr0lpfCH,ber, potna sraga ali kaplja. 3djlOCifMud), P°t"a ruta, potni robec, obrisavka, podložka voščeniga platna (n. pr. za pod pazlio). SdbtOtijjUltn, bie, varjenje. SdHOetf?ttntrft, bie, kervavica, mulica. SdiiociftDurs, bie, f. £nftattidi. Sdnocijer, ber, f. Seibroadic, ^biirbiiter, SKeitr; progasta vevcrca. 8d)tucijcrei{ bie, kravarija; f. Sficictci. S$IOCt3erfl0tC, bie, nad) F. stranska pi-ščal, pisal. 3djtDCi3trbof cu , pl., široke hlače. 3d)10CijerfiifC, ber, švajcarski sir. 3djtoeigcr!riiI)e, bie, (Corvus graculns), kramperica. planinski škorec, planinska kavka. 3d»n>ei$cr!rait!bcit, f. $ciimocIj. 3(blDtijCrroft, tie, planinska roža. 3d)10Cleit, V. n., tleti; v. a., žgati, paliti (brez plamena). 3 d) to t ter, ter, žgavec. 3d)ioeIgeii, v.n.u.a., f.©djludcn; fdjtem* ntett, požreševati, zapravljati, potratiti, na-sladno in razujzdano živeti, pasti se, pitati se, gostiti se, nezmerno, čez nemoč jesti 1440 ©itoelgenbautn. in piti, zreti, uživati brez mere veakoršno veselje in goditi si. ©itoelgenbaunt, f. Sßafferljolunber. ©itOClg et, bet, požrešnik, požeruh, za-pravljivee, razujzdaneo; f. Straffet; eupfeem. sladkoživee. ©imetg C t C i, bie, požrešnost, nasladno in razuzdano življenje, nczmdrnost; f. a. Sßrflf' ferei. ©dnoelgeriiafl, f. ©itoelgerifi. @d)H)Clflttilt, bie, požrešnica, zapravljivka, samogoltniea. ©imelgetifi, atO'-> požrešin, razujzdan, nezmeren, razsipen, nasladen. ©dlffielbolj, ba«, derva za žganje smole, ©imeti, f. aSelf. ©dimetiboben, bet, Srocfenboben, Bei ben fflierbräueru, susivniea. ©ittCllen, v. n., f. S9SeIfen, v. a., susiti; f. $bren. ©imellbtett, ba«, jeznica (Gutsm.). ©d) točile, bie, Xfeürfitoetle, prag; bie Ober* firoefie, preklada (Pot.), tinti) Gutsm. pod-boj (ffofte) u. nadboj; unter, feintet ber ©itoetle beftnbtii, podpražni, zapražni; er fo« triebt über meine ©itoeite fommen, naj mi ne hodi čez prag, naj ne hodi k meni; fürSlanb, kraj; ©itoetle bet Stüde, TOfete, blazina. Sdjroellctt, v. »., toibernatürtii aufgetrieben toerbeit, »om Seifte, oteči, otekati, obota-viti, botaviti, navreti, obrakniti (Jam.), napuhniti, zapuhniti, puhniti (alti *tt anbern ttai Stnbern buhniti; bie güffe fitoeU len ifem, noge mu otekajo; gefi»oaen, otekel, zapuhel, napuhel; fig. napet, obilen, poln; ba« Sßaffet fitoiftt, voda raste, se narašča, nad) V. se napenja, (napeti, napenjati se); »om SKutfe, bet Srujt, zrasti, rasti, širiti se, naraščati se, kipeti, greben mu raste, mu je zrastel; »om 5D?eere, vzdigovati se, burkatise; f. a. SlnfiffleHen; v. a., ein $ferb fitoeflett, burd» ba« leiten, ožuliti konja; ba« SBaffet fitoeflen, antoadfei fen maien, nad) V. napeti, napenjati vodo, zajeziti vodo, zagraditi, ustaviti jo; mit etnet ©itoetle »erfefeeit, neu fdfetoeften, nov prag narediti, narejati; im SBaffet fitoeflen, razmočiti, razmakati; fdjtoeften maien, napeti, napenjati; mandje ®ifte fitoetten ben 8eib, po nekterih strupih začne telo otekati, otok napraviti, delati; Stutfe fdjtoefit feilte Sruft, seree (serčnost) mu širi persi. ©itocllen, ba«, otekanje, naraščanje, na- rašanje, napenjanje, burkanje. ©dimcltenbflum, bet, deblo za prag dobro. 6 d) U) et len bol j, ba«, les za prage, ©iioellet, ber, napenjavee; bet mit ©itoet* len »erliefet, pragar; an ben ©glitten, f. ©d)Iitfcnfiife. ©imtllerbanb, ©imetferrientcn, bet,bei bett Sattlern, (deržavni) jermen, ©i metifarbe, bie, bei ben Sofegerbetn, čre-sleniea. £ ti) tU C lit 111 in Sffcg. plavni. Sdjfflemmbcannttoeiit, bet, popiak. ©itoepen. ©itocmme, bie, kopanje zlasti konj in druzih žival; bet Ort itt einem ffiaffer too man S^iere fitoemmen tafjt, kopavnik, kopališče, kopališe, kopel; bie ©an toatjt fti nai bet ©djtoemme toiebet in bem jiotfee, svinja umita, okopana se zopet valja po blatu. ©d) me nt nt en, v. a., ftojjen, plaviti, gnati; f. a. gloften; bet gtnf feat »iet (Srbe an ba« Ufet gefdjtnemmt, voda je mnogo per-sti k bregu naplavila, nanesla; $ferbe, ®anfe n. f. f. fitoemmen, kopati, polivati z vodo, umivati; in bet Sibet, zmočiti, močiti; an» bere ©egettfianbe fitoemmen, splakniti, spla-kovati. ©itocntmen, ba«, ptavljenje, kopanje, ©d) m emmeniraut, ba«, vodna rastlina, ©i to C !tt mer, ber, plavivec; — nek dolg čoln na Donavi, ©itoemnterbe, bie, naplavina. © i to e m mori, f. ©itoemme. ©it»emntregen, ber, ploha, ©itocmmfel, ba«, in ben (Srjtoafieteien, spirki. ©iloemmteii, bet, kopališče, kopališe. ©imenbe, f. ©itonmme. ©itoenben, v. a., (»eratt.), einen ffiatb, ein ©efeotg, požgati, požigati gojzd, laze žgati; aui fur »erringern. ©imengbttnm, ber, (mont.), ročica (V.). ©imeu g et, f. ©iroitngei, fenbct. ©imengetubr, pl., bie, f. «penbetnbr. ©imeni, f. ©ilnnf. ©imenfbaum, ber,3iefebenget, bohm. šibna. ©imenfbiirfte, bie, ein mit Sufdjetn »on Sorfiett »erfefeeite« SBerfjeug, mucika za umivanje. ©itoenfel, f. ©itoitngel. ©ifflenfen, v. a., fd)toingen maien, j. 50 bie gafene fitoenten, z banderam mahati, vihtiti, zasukati, sukati, obračati, verteti, kriliti (? ©t.), pahati; fii fcfetoenfen, (v. r.), zasukati se, zasukniti se, zaverteti, verteti se, oberniti, obračati se, zaberniti se, kreniti se, zavihtiti se; fd)toentet eud)! za-sukniti se (V.)-, |ti auf« 5|3ferb fitoenten, zagnati se, zavihtiti se na konja; ©l&fer fitoenten, oplakniti, splakniti, aui splah-niti, omiti, splakovati, oplakovati, omivati. ©i» Cllfen, ba«, sukanje, mahanje, spla-kovanje. ©iloenfer, ber, mahavec, sukač, sukavec, umivač, oplakovavec. ©d) tt> en ter in, bie, mahavka, splakovavka. ©itoeniern, f. ©itoenlen. ©imenfleffti, bet, omivavnica, splako-vavnica. ©ittienfrnb, f. ©itonngrab. ©imenlnng, bie, obrat, zasuk, obračanje, sukanje; ©itoettfltngen mit ettoa« maien, f. ©itoenlen. ©imenittaffer, ba«, voda za splakovanje. ©d) m en t en, f. SBerberben (». a.). ©imepe, f. i)Jeitfie. ©itnepe n, v. a.,pomesti, pometati po skednu. @d)toer. Sottet, adj., PbbfW. težek, težak (iti St. a. žmeten); ®olb ift fchweter al« Slei, zlato je težji od svinca; tin sßfunb fdjWet, funt (libro) težak; fd^twec fein, težak biti, dosti vagati; fdjwere« ®elb, lep denar, mnogo dnarjev, aitdj dober dnar (dobriga zlata ali srebra); fdjwere 9teiterei, težka konjnica (zlasti oklopniki); fdjwere« ©efdjüjs, kanone ali topovi, možnarji*, i. t.; fdjwere Seibe, težka svilenina; fdjwere i£aue, naj debelši vervi; fdjwere §unbe, veliki (lovski) psi; befdjwetlidj, težaven, truden, audj težak, gorak (warm), kervav (blutig); baa fällt mir fd)Wer, to mi je težko, me težko stane, težko mi de, boli me; wirb e« bir fdjwer, ali te teži? ein fdjWerer Xraum, hude, težke sanje; fdjtoereti 911 i) e m haben, težko sopsti, nadušljiv biti, sigati, (sott Skleren) sa-kati; fctUoere Siinbe, velik greh; gewid)tig, tehten, bremenit (V.), bremcnat; fctjWerer Werfer, težka, huda ječa; fd)Were $olijeti Übertretung, težki policijski prestopek; fd)Were ©träfe, ostra, huda kazen; fd)Werer 9ted)t«fall, težak, zamotan, zapreden primer; fd)Were 9totIj, huda sila, terda; f. a. gaHfud|t; fd)Were Sitnge, terd, okoren jezik, jezik se mu zavaljuje; fcbwere« Such, temne, težko razumljive bukve; fd)Were 3eiten, hudi, zagatni, terdi časi; fd)Werer äBinb; hud veter, vihar, piš; fd)Were @ee, viharno morje, ki valove žene; fd)Were Äranf* heit, huda, nevarna bolezen; fid) fd)Wer »erfünbigen, hudo pregrešiti se; fct)Wcre SHenge,premnogo, sila; fcf)Werer Schlaf, terd-no spanje; ftcf) fcftloer ärgern, zelo, močno jeziti se; fd)Were Speife, težka, težko prebavna jed; e« Würbe mir fd)Wet um« §erj, na ino se mi je storilo, užalilo se mi je serce; fd)Wet mad)en, pritožiti, priteževati, težiti; f, a. (Srfdlttercn; ba« Šeq fd)Wer machen, razžalostiti koga; täflig, težak, nadležen; adv., težko, s težka; fd)Were« ©etreibe, jekleno žito; fd)Wer gehen, klem-pati, štorklati, okorno hojo imeti; eilten jchtoeren Äopf h«ben, terdo, slabo, topo glavo imeti; fd)Wet böten, nagluh biti, nad) Zal. hudo slišati; mit fd)Werem J&ergen, z žalostnim, britkim sercam, serce me je bolelo; fcf)Weret Äampf, hud, terd boj; er entfdjliejjt ftdj fchWer, volja ga boli. Sdjwerttrmig, adj., težkih rok. ©thwerathmifl, adj.. nadušljiv, sigast, (bei Jiinbem, lt. Zal.), zreberčen , težko dihajoč. Stbmerbegreifenb, adj., kesniga, terdi-ga razuma. SdjtDeiblttttg, adj., Wörtt. težkokerven; f. a. ©tbmermufbtg. €d)merbliiltg!eU, bie, gosta, težka kri, težkokervnost. S djtt ttt, bie, teža, težkost, težina, (Gutsm., serb.J, težkota, Sefd)Weruitg, težijo; f. ®e= mid)t; grofje Schwere, pretežkost; 'achwiettgs feit, težavnost, trudnost; bie Schwere einer Sache, fie auf bet £anb baltenb, imterfud)cn, tehtati; bie Schwere bet Strafe, ostrost kazni, im Sloseit. jebod) beffet adjectiv. jit geben; ©djtoert. 1441 f. i§d)U)er; fpeciftfd)e Schwere, nad) Rob., primerna teža. ©d)ti)eren, težak biti, vagati, nad- ležen biti; v. a., f. Sßcfdjtticten. Stbmererbe, f- Stirbt. S d) m erf ali, bet, Ser«, palimbah*,(--u). Stbmerfiillig, adj., težaven, težek, okoren, štorast, štorklast, neukreten, neokreten, nespreten, nepripraven. SdjttierfälligfeU, bte, težavnost, okornost, neukretnost, neokretnost, nespretnost, nepripravnost. ©Cbmerflodje, bie, težna plošča, ploščad. @d)U>erfliifMg, adj; težkotopni, kar se nerado topi. Sdjmerfii^tg, adj., težkih, okornih nog, etwa aud) težkonog. S d) tu er gängig, f. Sd)t»erfällig. Sdjuiergläubig, adj., neveren, težkoveren. Sdjtuerbänbig, adj., težkorok. S^uierbetl, bie, težkost. Sd)tt)Crber jtg, adj., žalosten, otožen, tež-kiga serca. ©d)tt)erbörtj}, adj., nagluh, f. a. ©djtoer. ©(bioerföbftg, adj; terdoglav, terde, kes-ne, tope glave. ©(bwerföftig, f. Sbeuet-@d)U)Cr!raft, bie, težnja (serb. eig. ©ebtt* fudjt), težnost, težna moč, n. V. teza; f. a. eentripetnlfroft. ©d)U)erleber, ba«, težko, funtno usnje, pod- platje, podplatovina, f. übr. ißfuuble&er. ©tbnierleibig, adj., debel. Sdjttierleibiger, bet, debeluh, debelač. Sdjmerletbtgfeit, bie, debelost, ©djmerlernig, f. ©tbraerföflftg. ®d)U) erlid), adv., težko, šahti (3. Är.); er wirb fd)WerIidj butdjfommen, težko bo kaj iz njega. ©djtOCrlinte, bie, čertatežnica(težna čerta). 6d)toerlÖtbig, adj., etwa težkovag. ©tbluermeffer, ber, Wörtl. težomer-f, f-Sarometer. Stbmermulb, bie, težko serce, žalostne misli, otožnost, klavernost, n. V. mertvica (eig. Setljargie), bei Gutsm. britkomiselnost; f. a. 2Mttnd)olie. S d) W C rut ii t b i fl, adj., klavern, pobit, otožen, težkiga , žalostniga serca, britkomi-seln (Gutsm.); er ift fdjWetmfttljtg, n. V. kali se mu po glavi; f. a. ©tclatldjolifcb Sdjroermutbfrani, Sd|tt>ermutbžboll, adj., preotožen. ©tbtoerntfj, f. Scfdjwerbe. SdjtDCrbunlt, bet, težišče; središče teže kaciga telesa. SdjttjerrtgJng, arfJ-> y gruzijat. ©¿tncrftbmeljettb, f. SdjmerPffig. Sfttoerfinn, f. ©cbwerntutb. S ertfutter, f. simettfcheibe. Sthwertgeuoffe, f. Keiegifgefährte. S i Werth teb, ber, udar z mečem. Sdiuiertlchen, ba«, fevd po meči. Schwertlilie, jDie, (¡ris) sabljica, f. a. Schaertel, U. Sul. perunika, sabljič. Schmertorben, ber, etwa mečarski red. Slhwertriemen, ber, an Welchem ba« ©djWert hängt, jermen za meč. SthlDertritter, bet, vitez mečar. Sd;tt)ertfertfd)leifer, bet, kdor meče brusi. Schwertfeite, bie, versta po očetu, po meči. Schwertftreidt, bet, f. Scbrocrtfchlag; einen ©djwertfiteith geben, mahniti, udariti z mečem. Sd)Werttbcil, ber, dedina po meči. Schwertträger, ber, russ. mečenosec, poln. mečnik. S d)ffl ettj U ng C, bie, jezik kakor meč; (vulg.), ima jezik kakor krava rep (namreč dolg). Sd)wermid)tig, f. ©euiidjtig. Sdjwefter, bie, sestra, dim. sestrica; teib--lidje, redite, prisna, lastna, prava sestra; Stieffd)Wefier, po polu sestra; ŠBater« SdjWe= jter, teta; SRuttet« Sd)l»efter, ujna. Sd)Wefter = , itt 3f6g- sesterin, sestrinski. Sd)Wefterbtnt, ba«, sesterna kri. Sdiwerterbrot, bie, sesterski kruh. Schloefterbunb, bet, sesterska zveza; po-sestriinstvo (nai bet serb. Qüolfäfttle). Sdjwcftert inb, ba«, sesterin otrok, sestra-nec; f. @efdju>iftcrtfnb. Sdiwefterfllf, bet, sesterni poljubek. Sd)Wefterti(h, adj., sestersk, sestrinsk. Schweftertiebe, bie, sesterska ljubezen. S d) Weite nun nit, ber, f. Sdjwnger. Sthwefter 111 orb, ber, sestromorstvo, mss. sestroubystvo. Schmeftermiirber, bet, sestromoreo. S(lJWCfteru, v. n., sest riti se; po sester-sko živeti skup. Schttefter(u)paar, ba«, sestri (dve). Scbnuiterfd)nft, bie, sesterstvo , sestrin-stvo (serb.), sesterščina; bie @chwefier; fdjaft altfhebeit, etl»a razsestriti. SthtBCfteriiar, bie, kup, truma sester. Sd)W efterf iltll, ber, sesterska misel, se-stersko serce. Sdirocfterfohn, (sestrič), Scbmeftertod)-' ter, (sestričina), f. ©eftbujifterfinb. Sd)Weftertreue, bie, sesterska zvestoba. Sdtttcfterjnnft, f. Sd)wefterfchaft. Sdiaette, f. (Srenje. Sdjttidjtigeu, f. SBefdjroictitigen. Schmiebogen, bet, n. Gutsm. oblok (attth bolun., obok i ji alt« obvok ~ oblok), b. V. krivec, russ. svod, f. a. (Setnolbe, ¡Bogen. Sdjwier, f. Sdiwager; Sdjwteger»iiter. Sri)Wieger, Sdjmiegerm, f. Sdiroagerin; Scbttiegermntttr. Schrotegerciltern, pi.. bie Steltem oe« 9)?anite« itt 33ejug attf bie gtau, sveker, svekerva, moževi stariši; bie Sleltem ber ffrau itt Šejttg aitf ben SRatin, tast in tašča, taša (serb. punica), ženini stariši. Schwieger(inb, f. Sduniegerfohn, Sth»ie= gertoditer. Schtotegermntter, bie,bie aRutterbe« ®he= manite« in Sejitg auf bie grau, svekerva. (im Slo». l»obl alti tašča); bie 9Wutter ber ©hegattin iti Sejug auf ben 9Battn, tašča, taša. Scfitoiegerntntterlidi, adj., svekervin. taščin, tašin. Sdjwiegerfohu, ber, zet. Sdjroiegcrtoi ter, bie,sneha(altsl. sn'ha), a. snaha, sinovlja (K, poln. synowa nami. sinova žena), nevesta (eig. bie Staitt). 3djWicgerbntfr, ber, ber ®ater be« ®be« maline« in ®ejug auf bie grait, sveker, (im Slo», a. tast); ber Sater ber ©heftatt in 'Sejug auf ben 9Rann, tast. S(hwiegerbiitertid), adj., svekrov, tastov; uacb Slrt eitte« ©d)Wteger»ater«, po tastovo, Sdjmiete, bie, Jji|}bla«(hett au betJpattb»on barter Slrbeit, mozol; batte, biete ©tetie an bet .$ant, žulj (a. serb. bei Vuk"), ožuljek, tisk , zaguljek . nad) bem Poln. terdnina. altsl. u. russ. mozol; in bie Saitge aufgelau; feite Streifen, roetetje befouber« »ott ^eitidjen* hieben entfteheu, proga (i»f.), f. a. S8tan(e ©tteife), atti gupe, otiska. žulj, ožuljenina; Sdjwiele niaeftfit, befommen, ožuliti kaj, se, žuliti, otiščati, tišati, tiščati. Sdjmietcn, f. Stnfdjujetten. SiUiielicht, adj., einer ©itnmgiittCl, ber, plavni, plavarski pas. ®d)tt)immpalti, tie, plavna koža, russ. preponka, u. V. lopatica. Si» imntlj 0 [en, pi., plavnc, plavarske hlačice. ©djttinttttfiifer, bet, hrošč plavar. 3d)t0tmmlfll)l)e, bie, plavarska kap« Sd)tI)imm!Ieib, ba«, plavarska obleka. ©d)»immfriihe, bie, morska šoga. ®(h»imm!unft, bie, plavarstvo. ©dminbeln. 1443 ©4U)immIiinftter, bet, umetni, izvarstni plavar. ©djtOittttttttlflUS, bie, vodna miš, biihm. vo duška. ©djtnimmmeifler, ©d)tt>tntntlebrer, ber, plavarski mojster, kdor plavati uči. ©th t» i nt mor t, ©d)U)imnu>laty, ber, piava- lišče, plavališe, kopališče, kopališe. ©d)tt)inttnfd)lll), ber, ett»a vodohodni čevelj. © d) U) i m m j d) tt I e, bie, šola za plavanje, ett»a plavarnica. ©d)tDimmfdjtoaU$, ber, plavni rep. @djttnntmtl)ier, ba«, plavavka, plavajoča žival. ©d)UimmbOgeI, ber, ploskonožni, lopato- nožni ptič, ploskonožeč; plavavka. ©^toimutjeng, ba«, priprava za plavanje, ©dltttinb, ber, sahnjenje, venjenje; f. a. ©efthtoinb. ©dltnillbe, bie, lišaj; neki červ, ki garje napravlja. ©flttnnbel, ber, Suftanb, ba fidj alle« utit un« untjubreljen fdjeittt, omotica (bei M. omot) , vertoglavica (a. seri.), motuh (?), vertenje v glavi, vertoglavje (Gutsm.), bohm. it. poln. zavrat; »ergl. ba« ba»on »erfd)tebene SBort Dljnntadjt; ¡d) l)abe ben @4»tnbel, omotica se mi dela, v glavi se mi verti, omotičen sim; @d)t»itlbel bet ©djafe, f. Srehtrattfl|eit; fig- vertoglavne dela in početja (brez resnične podstave); f. a. ©d)tt)ingel. ©d)tDinbclau§ftd)t, bie, omotični pogled. ©d)Winbelbeere, bie, f. Sollfirfdje. © d) U) inbelei, bie, vertoglavje, vertoglavne. nespametne dela in početja, mamivne in slepivne opravila (brez podstave). ©ditoinbeler, ©dnoittbler, bet, vertogia-vec; kdor nespametno ravna v svojih po-četbah (zlasti knpčijskih ali obertnijskih). ©d)tt)inbelgeift, ber, vertoglavnost, vihravost, nespametno ravnanje; eitt fd)h>illbellU bet iDlenfdj, vertoglavec, vihravec; tueibl. vertoglavka, vihravka; vrela, zagorela glava. ©d)toinbelljafer, f. ©djtoingel,Sollgerfte. ©d)t0iltbe(f)0dj, adj.. visok, globok, da se človeku omotica stori, omotične visokosti ali globokosti. ©d)h)ini>ell)0lje, bie, omotična visokost, ©djtotnbeltg, ©djltlillblig, adj., vertoglav, omotičen; omotici podveržen; id) V»etbe, mir t»irb fdjtoittbelig, v glavi se mi verti, omotica se mi dela, omotičen sim, vertoglavica, omotica me napada; eiit fdjtoinbeliger, un= befonttettet STOenfdj, f. Sdjtuinbelei, ©djtoin* belgeift; fd)i»inbelige §čt)e, f. ©djttiiitbelphe. ©dimiubelfofjf, f. ©d)U)inbeIgcift. ©d)t»iitbeIforit, ba«, ljulika. ©d)tntnbellrnttt, f. ftoriattbcr. ©djtttfn&elmadjer, f. ©djtDinbeler. ©dltoinbelmittel, ba«, zdravilo za (zoper) omotico, ©djtoinbeln, »• a., fd)t»inbeln utajen, o-motico delati; eine fd)t»mbelnbe £olje, o-motična visokost; vertoglavo , nespametno 1444 ©«ttinbeln. govoriti j v. n. u. »'., mit f«pnnfce(t, meni se v glavi verti ali suče; omotica se mi dela, na« M. v omot mi gre, vse mi leti v oberljenec (6ei Gutsm. ferlinec), v ober-tenj mi gre, glava se mi moti; et f«tt)inbelt, et tjanbelt abentetterli« , uitbefottnen , njemu se v glavi verti; vertoglavje, nespametno, vertoglavno delo. ©«ttinbeln, ba«, vertoglavnost. ©«roinbelpltlbtt, ba«, prašek zoper o-motico. 3«tttnbelflt«t, bie, fig. vertoglavnost. ©«ttinbelfii«tig, adj., vertoglav, verto-glaven. ©«tt in bett, v. n., pergebett, fdjttell auflto--retl, zginiti, giniti, miniti , zibniti, zgubiti se, gubiti se, ugasniti, preiti, prehajati; et f«toattb »or meinett Slugen, zginil mi je izpred oči; f«t»inbett laffen, zgubiti kaj, znebiti se česa, pustiti, odjenjati, spregledati; UltBermerft abtteljnieit, giniti, usušiti se, sušiti se, usahniti, sahniti, pojemati, hirati, manjšati se, shujšati, hujšati (se), serb. čeznuti , nestajati; eill ®lieb f«toinbet, ud se suši, ud gine; f. a. (Singeben; bie Jltafte f«imnbeit, moč gine, se zgublja, človek hira , (se) hujša, slabi; et liejj alle ■Sjoffmtng f«t»ittbeu , vse upanje je izgubil, ©«ttinben, ba«, ginjenje, sahnjenje, mre-nje, hiranje, hujšanje. ©«fflinbfle«te, bie, f. ©«ttinbe. ©«ttinbgntbe, bie, itt toet«e ft« bie Itn* reinigfeiten alt« einem £attfe fantutelit, gnojna jama, luža. ©«tttitbler, f. ©«ttinbeler. ©«ttinbletin, bie, vertoglavka. ©djtttnblig, f. ©djttiitbelig. ©«ttiltbflt«!, bie, tta« Gutsm. sušica u. suha bolezen (alt« serb. tt. bolim , je-tika* (gieftif), bokm. au« suchotiny, pl., hiranje, sahnjenje (eig. ©«tmttben). @«U)inbfii«tig, adj., sušičen, jctičen, kdor ima suho bolezen; (bolim, suchotinar), medluh (Jam.). ©«ttinbfiidjtigfeit, bie, sušica, jetičnost. @«ttinbfn«tlrauf, ba«, (Galeopsis), mert- va kopriva. ©«ttinbfH«tmittel, ba«, Iek zoper su-šico. ©«ttinbfu«twuri, f. ©«ellfritut. ©dittincn, f. ©djttinben. S d)fflilt () C, bie, giitgel, krilo, perotober perut, au« krilot; int Sergbaue, ba« geibge* ftiinge ijin itttb i)er ju f«t«tngett, ttt bett pa* ptermufiien, bie ©tiele au beit ©tampfen, n. V. krilo, perut; ben gebre«ten Sla««, §attf ail«juf«toingeit, tt. V. tresivnica, trepalo (M.); ebettbafeibjl etit Slattel, bamttbeu ges borrtett gta«« angubre«en , pleša; bie gttt* terf«tt>ittge, bie geflo«tene SBattttc, pletenica, pol, plavnica, rešetce, tta« HI. rasohe; bolim. u. poln. opatfka; eille breite ©projfe iit ben ffiBagenleitern, polica, kozolec; f. a. ©«atifel. ©«ttiltgel, bet, (festuca), bilnica, kostre-ba; f. a. ®OllgetftC. S«toiW#. ©«tt itt g en, v. n. u. r., pon bet Settegung be« $enbel«, bingati (VJ, na« bem Kroai. U. Serb. njihati obet nihati se, etwa au« mahati, zibati se, kolebati se (poln. unb serb.); fi« ant (Seite f«toittgett, f«aufeln, f. biefe«; jit f«l»t'itgen anfangen, tt. V. za-bingniti, zabingati; zanihati se, zazibati se. omahniti; ft« auf ba« $ferb f«toingett, na konja pognati se, zagnati se, zavihtiti se (nar. pes.), puhniti, na konja skočiti, konja zasesti; (Süten auf« Pfetb f«u;ingen, vzdigniti , zavihtiti koga na konja, posaditi ga na-nj; ft« über bett 3autt f«Wtngen, zagnati se, skočiti čez plot; ft« in bte £čtje, Šuft f«U)iitgen, splavati kviško, vzdigniti se. vzleteti, pognati se, poln. vvzniešc sie; f«lmitge bi« mit Slblerf«tte((e in bie tta« M. splavaj (zaženi se) po orlovo na-kviško; bie @aite f«t»ingt ft«, struna se trese, se stresa; ft« auf bett Xljron f«nmts geti, polastiti se prestola, popeti se (serb.). vzdigniti se na prestol; f. a. (Sltt1)0ri«ffltn= gen; v. a., bell gta«« f«toingett, predivo otepsti, otepati, otresti, otresati, otrepati, trepati; ba« ©etreibe f«tt)ingen, oplati, plati (poljem); no« einmal f«hriltgett, preplati; beint ©«Pmtgett, »etloreit gelten, uplatise; ba« ®artt, otrepati, trepati; ben Slrm, bie gafjne f«lpiltgeit, mahati, vihtiti, sukati s čim, pahati s čim. ©d) tt ing en, ba«, nihanje, kolebanje, mahanje, i. t. d. ©«ttingenoflf, bet, iglarske nečke. @ « tt i n g e n b, adj., nihaven, kolebaven. ©«ttingeitpaar, ba«, dve krili, ©«ttinger, bet, mahavec, vihtivec. ©«mingfeber, ©«ttnngfeber, (flofot). ©«ttingfraft, f. ©«ttüngfraft. @«ttingmaf«ine, bie, mahalo, nihalo. ©«u>ingf«Iiiffel, f. ©«ttingenapf. ©«tt in g feil, ba«, gugalična verv. ©«tttngfieb, ba«, plavno rešeto. ©«ffliitgftein, bet, bernilof. ©«ttingftotf, ber, f. ©«ttinge. ©«ttingnbr, f. pcnbelubr. ©«ttingung, bie, nihanje, kolebanje. gunec (V.), mah, mahljej (Rob.),mahanje, suka-nje, bingljanje, ujčkanje, planje; ©«Irin» gltug bet Saiten, tresenje; in ©«»ingung bringen, razkolebati, razgugati. ©«ttingnngžcbcne, bte, nihališčef. ©«ttingungžlnotcn, ber, vozel nihanja. kolebanja. ©«ttingnngžpnnft, bet, f. ©«u>ungž= punit. ©«toingttanue, f. ©«roittge, Butter» fdjttiitge. ©«ttipp, f. ©«ttiwS. ©«ttilpipe, bte, an bet Slngetrut^e ber obetfle biegfante Sl)etl, peta, šibki konec; an ber Peitfie ber atigebre^te bünne Xheil, pokav-_ nik; f. a. Peit'f«e. ©«ttippen, v. a., švigniti, švigati; šleniti. udariti s šibo ali bičem; pometati. ©«ttippcr, f. ©ef«mcibig. ©«ttippž, int., plesk,'tresk, lop, čof. SdjtotWfen. SdjtBtpiffn, v. n ., smukniti preč. Sdjtoirbelen, «., f. Sßirbeln, ber tfopf fchwitbelt wir, v glavi se mi verti, ferfrati, berneti, brenčati. S^ioirrc, f. @d)toinge. St^tDirrcn, v. n., sverčati (V.), čerčati, cverčati, ferčati, berneti, brenčati, žureti (M.), škripati, fdjttnrreitb auffliegen, sver-če zleteti. sferfrati. Sdjioirrcil, baž, sverčanje, čverčanje, fer-čanje. S (f) Iti i r t C It b, adj., čverčav, berneč; cver-če, brenče. Sd)t»i^ bet, f. S^tncif. S i&t mid), (v. i.), potim se, ugrel sim se , znoj mi je , ugrelo me je delo; v. a., Slut fdjwigen, kervav pot potiti; ttadj anb. ®ial. s kervjo potiti se; Seber fdjim&en, pariti usnje; i)Jedi> fd^tut^ett, smolo izpuščati, izpušati. Sdjtoitieit, ba«, pot, znojenje. SdjtD tljeub, adj. potan, poteč se. S>d)tDi$ig, adj., potan, moker od pota. za-poten; f. Sdjroct&tfl. Sittt^iaftcn^ ber, potivnica. Sdjttlitifltr, bte, ozdravljanje s potam. Scbffliljmtttel, ba«, zdravilo za pot. SdllDitJplilDer, ba«, potilo t, potivni prašek, štupa*. 2d)fflifcitube, bie, potivnica. ©d)10itlftui)l, ber, potivni stol. SdjtDi^trnnf, bet, pijača za pot. ©djtobbefaf, ba«, bei beti ©eijjgerberit, n. bem Russ. natiravnikf. S(bluu begrübe, bie, natiravna jama. S Amöben, t>. a., fchweibeit, bei SBcijigerbern bie gelle, russ. natirati r. apnam, po gor-jupi strani z apnam pomazati in na kup zložiti. Sd)tt)i)betDebeI, ber, mazalo, natiralof. ©ihtobgen, f. Summern. Sd)tD0ll, f. Saulborž. SijDOfle, bie, in bet Saitfitnji, podpirkaf, (Sumavsky). S i«) bpel f Obe, bie, int ® einbaue, griva, ali ruša. Sd)tOÖrbrief, bet, prisežni list, prisežno pismo. Si H) ören, v. a. it. n., einen Šib ablegen, priseči, prisegati, prisegovati; ft^loortn laf« feu, na prisego gnati koga; beeibigen, Sdjnmng. 1445 zapriseči, zaprisegati, v prisego vzeti, jemati koga; Šteue fchwören, priseči zvestobo, s prisego zavezati se komu; gur gaftne fdjločtett, na bandero priseči; gut gaftne ge» fc^tvoten, na bandero zaprisežen; auf ba« (S»aitge!iltm fcfttuöten, priseči na sveti evan-geli (deržeč roko na-njj; befeuern, 1)0$ uitb tfteuer fdjlooren, zakleti se, kleti se, zaklinjati se, zarotiti, rotiti se, sveto obetati, zagotavljati; Stein unb ¡Bein fdjioöreu, f. Seilt; bei Oott fchwören, pri Bogu, pred Bogam priseči, prisegovati, tiadj bem Russ. božiti se; bei feinet «Seele obet (Seligfeit fcfyluötett, pridušiti, zapridušiti, priduševati se, zapriduševati se; bolim. a. dušiti se; eiitett Šib fchwören, f. @ib; iä) fchwöre, Bog ve, da—, Bog je priča, de —; einen leiblichen @ib fchwören, na svojo vest priseči, prisegati; et forne; ich wollte frören, prisegel bi, de—, obljubim, da—; gefdjwor* ner geinb, pogiavni, prisežni sovražnik. (S d) tO Ö r C11, ba«, priseganje, rotenje. ©d) tobtet, ber, prisegavec, rotivec, zakli-njavec. S d) 10 bte t in, bie, prisegavka, rotivka. Sdjtoorbauč, f. Dtathbaug. Sd)U)brl)Crr, ber, gospod prisežnik. ©djloörtag, ber, £ulbigung«tag, prisežni dan. S d) ion ben, f. @d;toaiiien. Sdjioitbc, f. £ott. Sdjloiil, adj., soparen, zagatin, sparen; e« ifi fcftliHtl, soparno , soparično, zagatno je, sparno; fig. fttt bange, f. biefe«. ©diroiile, bie, fdjwület 3uftaub betSuft, za-gatnost, soparica, sparica, kulialica, vročina (J&ifee). Sdjioiilen, v. a ., pariti, soparno storiti, delati, pritiskati. Sdjwiilig,, f. Sthtoielig. Sdjtoulitiit, f. editoiile, Slemmc. @d)tOUl3fO})f, bet, Grimova sajga ali koza. ©djionlft, bie ttnb bet, Oefdjwulfi, otok, o-teklina, obraklost, napuhlina; Stolg, napuh, napihnjenost; Sombaji, bet SchWUlji, šopirnost, košatost, f. a. Šontbdft. Sd)IUiilftig, adj., fig. napuhnjen , napuhe), napet; košat, šopiren. Sdjionlftigfeit, f. @d>ttulft. @d)ioulirnut, f. (Seipart. SdjtOUltb, bet, bei (ßferbeii, sušica, f. a. Sdjtoiiibfu djt. ©djlOltlig, ber, mah, mahljej, zagon, zalet, skok, poskok, zlet; ba« Schwingen, mahanje, gibanje, zibanje, kolebanje; »ng!raft, bie, gnavna moč, prožnost; in bet fybW/ f- Gentrifugalfroft. Sdjfflungrnb, ba«, ein an bet$eri|>beriemit eittent obet mehreren ferneren Äörpertt Oers feljene«, toetd)e« babutdj eine fdjhniigeitbe Se; »egtlltg ert)ätt, kolo s kijci, mahavno kolo, mahalo (poln.). SdjtDunglinte, f. treižlinte. ©CtJtDUngtebe, bie, vzneseni govor. SdjlDUngretd), adj; prožin, živ, vznesen, navdahnjen, nadušen (begeijlert). ©(^mungriemen, bet, an ben Äutföett, ©djtmtngttng, nad) F. gugavnik, guneavnik, russ. podvezno remenje. Sd)tt>Ultg3pltn!t, ber, sredina gibanja ali mahanja. ©djroungnotl, f. Sdiumngretd). ©djnjunglBetfe, adv., mahama. S dj u>uni tj, f. ©riinfini. ©dno up p ž, f. ©d)H)lir, ber, prisega; pridušanje, zakletba, rotenje; e« lotrb gitttt ©djlour fontmett, pride na prisego; f. a. (gib; mit einem ©itritt befräftigen, s prisego poterditi; f. a. giltd); ciltett @djt»ttt tl)un, zakleti se, zarotiti se; bett ©djlottt balten, bremen, prisego deržati, prelomiti. ©d)u>urbriid)ig, krivoprisežin. kri- voroten, f. a. @ibbriid|ig. © d) W It r b ii b n C, bie, prisežna Ieca. 11)111 fin g er, ber, prisežni perst. ©tbroiirgcricbt, ba«, porota t, sodnijapri-sežnilt. ©d)>oitrig, adj., gnojin, f. Sdjmierig. ©d) unt mm nit, bet, porotnik. ©d)tDltr£lat), ber, rotišče, rotiše, prisega-lišče, prisegališe. ©djttitrbergeffen, adj., f. gibbergeffen. ©c, f. ©!. ©Cibile, ba«, kar se more vediti, znati; človeško znanje. ©cientififd), f. Sgiffenfdiafitid). ©cienj, f. Sffiiffenfcbnft. ©CiliCCt, namreč. ©cintiltiren, f. gnnfeln. ©cirrböS, f. heutig, ©cinbnž, f. Verhärtung. ©edjšfiifitg. ©ciffion, f. Spaltung. ©C 1)1 tO, Seil», (nevarno mesto). Sebenbaunt, f. ©iibenbaunt. S etb, ba«, ba« mejfetförmige ißflugeifeit, Sßjlitg* nteffer, čertalo (audj serb. u. böhm.). Setben, v. a., s čertalam rezati. ©e(|lOd), ba«, in meldje« ba« ©etb befejlt* get ift, luknja, nad) V. dolb za čertalo. Se (brin g, ber, obroček, rinek* na čertalo. © e d) ž, nam. c., šest, ibret fedj«, šestero; ju fedjfen, po šest; je fed^S, vsak po šest; bei meiner ©ed)« (ftatt ©eele), primaruha, pri moj dunaj, pri moji kokoši (ftatt duši); ba« erfte ©ed)«» pervih šest; fed)« 3abte šest let; jed)« Sögel, šest ptičev, petero ptičev; um fed)« Uf)t, ob šestih. S e d) Ž, bie, ©edjfe, šestioa, nad) M. šestka. šesterka. S ed)$5, in 3f&g. šesto—,šest—, šestero—. Sed)3amtig, adj,, šesterorok, šestorok. S C d) 0 U ft t g, adj., šesterovejin, šestoveršin (fedjžgipfelig). SetbŽilltgig, adj., šesterook. ©ed)3bein, ba«, šestonožec, šestonožka. S e d) Ž li Ci It i g, adj., šestonožen, šestonog. ©edlSblattig, ©edjžblatterig, adj., šesto- listen, šesterolisten. ©etbsbluntig, adj., šestocveten. ©ed)ÖbÖbmer, bet, šestogrošak. ©e^žblllibftiibli^, adj., iz šest čerk ali pismenk. ©ed)8ed, ba«, šesterokotje, šestoogetnik (russ.); bie Slu bilbet ein @ecb«ecf, trata ima šest oglov, ©edjgedig, adj., šesterokoten , sestero- oglat, šestoogeln. ©edjSedigfeit, bie, šestoogelnost. ©etbžetnterig, adj., šestovedern; ein fol; djeä gajš, šesterka (bei Vuk šestorka). ©etbSeilig, adj., šestolakatni. ©etbfen, gefecty«t, iz šest delov, ©edjženber, bet, šestemik. © e d) f er, ber, šestioa, šestak, f. a. ©edjženber. ©ecbftrlei, num., šester, šesteren, šester-nat; iz šestih raznih verst, russ. šestero-jakij. ©edjŽfnd)/ adj., šesterogub , šesterostrok, aucb šestkraten (etg. fetige ©tute, im Serb. šestak , šestakinja (V.), šestletni konj. £ei§jiil)llii, adv., na šest let, vsacih šest let. 2cd)3iantig, adj., šesterorob. £ei3IÖpfig, adj., šesteroglav, šesto-glav(en). ©ciSircnjcrftiid, ba«, f. ©cifct. SeiŽlbtbig, šestoloten. @ed)§mal, adv., šestkrat, šest potov; fei«mall)unberttaufenb, šestkrat sto tisoč. £ C d) Ž tnali g, adj., Šestokraten. «etbčmiiltnerig, adj; šestomožcn. £ C d) ÖIH0 Itn t i g, adj. , šestmesečni, šestih mescov. £eižmoitailii, adv ., vsacih šest mescov. Sedjžpaarig, adj., šestoparen. Sei ŽpfiiH&er, ber, šestofuntnik , šestli-bernik. £ C d)Ž£f iiltb i g, adj., šestofunten, šest funtov. šcstfuntcn, šestolibern. £ed)Žieibig, adj., šestovcrsten; fei«= reifeige ©erfte, ječmen šestoverstnik; fei«* reifeiger äßeijen, šestoverstniea . šestnre-dica f Vuk). £cdjžnibcrig, adj., šestoveselni. £C(b§foitig, adj.. šesterostrun. £eiži01tlig, adj., šestostolpen. £eižjdjaufler, bet, ein brei 3al)ve alte« ©rfjaf, tretjak. treibt, tretjica. 2e4§fcitig, adj; šcstostransk, šestostcn. £ed) Ž f i d) 11 g Cfi ©iaf, šesterozoba ovca. £ed)žfiibig, adj; šesterozložin. 2 e d) S f P it II II i g , adj; s šestimi, s šesterico. £ed)§ft)iei, ba«, igra ali godba šestih. Sedjžftimmig, adj., šesteroglasen. £cd)žftrablig, adj., v šest curkih. £eižftiinbig, adj., šest ur, šestouren. £C(1) Žftiiltblid), adv., vsacih šest ur. £cd)Žtiigig, adj; šestodneven, šestih dni. £edj3t(iglii, adv., vsakih šest dni. ©cižtttlifcnb, num., šest tisoč; fe^žtau= feitbmal, šest tisočkrat. £eižtfl«fe«bfte, adj; šesttisočni, šesto-tisočni. Seižtanfenbftel, ba«, šesttisočina. £eijte, adj., šesti; jum feijlett SWate, šestič. ©ei$el)nten§. 1447 ©cd)fte, bie, in ber itonhuift, šesta. ©Ctbžiel, ba«, šestina, šestinka. © C d) ft e tt Ž, adv., šestič, šesto, ©etbftb (tlb, polšesti. ©cnjžtbeil, f- ©eiftel, ©edjštbeilen, v. a., šestiti, na šest delov razkrojiti. ©erfjžtbeilig, adj., šesterodelen, v šest delih. ©CdjŽUttbjU) (tlljig, num., šestin dvajset; fei«uubjH)angigjie, šestindvajseti, serb. dva-deset i šesti, ©tdjžmittfelig, adj; šesteroogcln. © e d) g m 0 d) e n, pl., porod, otročja postelja, nai M. rodi, babine, f. a. SBodjeilbett. £ C d) Ž tO ij i C H11 i dj, adv., vsacih šest tednov. ©eižtOOdjig, adj., šest tednov (terpeč). ©ed)§toi)incrin, bie, otročnica, porodnica (im fjčfteru istpte), f. a. 2Bod)netin (bei Gutsm. detetnica?); fte befuietl, na zibel priti, iti (Gutsm.). ©eiSjitilig, adj., šestdrnat. £ci§jiil)lttg, adj., šesterozob. ©eižjndig, adj., s šest roglji ali zobci. £eiŽjebig/ adj., z nogo šestoperstno. ©edjSjeilig, f. ©eižceibig. ©eižjinftg, adj., šestozob. ©eižjbtlig, adj., šest paleov (dolg, širok i. t. d.), ©eitclafie, bie, mjilarski pepel, ©citci U, v. a., perilo pariti, kuhati, žch- tati * (bohm. vy variti), ©eiielu, ba«, žehta. žehtanje. ©eitelfioff, ba«, žehtnik. ©eijebn, num., šestnajst; bie 3af)t ©ei* jeljtt, šestnajstica , šestnajstka; itjrer fei* ¿efm, šestnajstem; je feijel)ti, vsak po šestnajst. © e d) 3 C1) It C tf, ba«, šestnajstoogelnik. ©eijelnedig, adj., šestnajstooglat,šest- najstoogelni. ©eijehuenbcr, ber, Jjirfi, šestnajsterak. ©eiseljner, ber, šestnajstica, sestnajstka; al« Šilinge, šestnajstak. ©eije&nerle i, šestnajstdren. šestnajster-nat. ©eijeljnfai, ©eije&nfnltig, adj., šest-najstogub, šestnajsternat, šestnajstokraten. £t d) J C t) itf ii j? i g, adj., šestnajstonožen. ©eijCbHljUnbCtt, num., šestnajst sto. £cd)Jtl)njiibcig, adj., šestnajstoleten. ©eijcbnlbtbig, adj. , šestnajstoloten; feijefenliiijiget 4)!ettfi, premeten človek, ©eijctjnmai, adv., šestnajstkrat, ©eijcbnntnlig, adj., šestnajstokraten. © e i s 11) lt in 0 H n t i i i, adv., vsacih šestnajst mescov, vsak 16. mesec, ©cijeblltiigig, adj., šestnajstodneven. £eiseI)Ute, šestnajsti, ©eijcblttcbnlb, šestnajst in pol, potse-demnajsti. £ci3ci)ntei, ba«, šestnajstina, šestnaj-stinka. ©eijeljntelfor tn, bie, šestnajsterka. £cischntcnž, adv., šestnajstič. 1448 ©edjjtg. ©eegeftdjt. ©edjjig, num., šestdeset, trt Jlt. a. šestred. ©edjjiger, bet, bie ßaljt, šestdesetica, šest-desetak; ein ©ecbjigiäbriger, šestdesetletni človek, šestdesetih let, itadj V. a. šest-desetak; šestdesetletno vino; fechjtg Ser? fdjiebenet ®efd)leä)tet, šestdesetero raznih rodov, ©edjjigetin, bie, šestdesetletnažena; nach bem Böhm, šestdesetniea. SedjStgerlCt, šestdeseteri. @C(f)jigffld), adj., šestdeseterogub, šestde- seteren, šestdeseternat. Sccbstgjiibrig, adj., šestdesetleten. ©C d) j ig tU al, šestdesetkrat. ©etbjtgfle, bet, šestdeseti. ©Cdljtgftel, bas, šestdesetina, šestdese-tinka. Scdjjigtnitf enb, adj., šestdeset tisoč; fecbjigtaufettbfle, šestdesetotisočni. ©ecbjigtbeil, f. ©etbjigftel. ©edel, bet, SSeittel, (Saffe, mošnja, žep; ein ©einigt, lot (pri nekdanjih Judih); f. a. »eutel. ©etf Claittt, ba«, dnarničarstvo-f. ©edelblitnte, f. SHotbboIj. ©etfellrant, f. f>irtentafcbe. ©etfelmetfttr, bet, dnarar (V.J, dnarni- čar, nach mošnjar. S e tt C l It, v. a., v mošnjo spraviti, spravljati. ©edelfcbneiber, bet, f. Seutelftbneiber. ©edenfloti, bet, ein Slntbo« mit eingehaue* nen Surdjen, worin man ben ®rabt auž bem gröbflen flach fcf)lagt, greben dratarski. ©edet, bet, bie hülfen bet ausgepreßten See« ten, mešiček; f. a. $itlfe. ©e dir en, f. SBeliiftigen. ©etfler, f. ©edelmeifter. ©ebel, f. ©eibel. ©Cbentär, z mnogo sejo. ©ebej, ba«, šestnajsterka. ©ebejbanb, bet, bukve v šestnajsterki. ©eb trn en t, f. söobenfafc, ©ebiren, f. 9Meberfd)lagen. ©ebijion, f. «ufftanb. ©ebnnt, ba« , bradavičnik. ©ee, ber, Sanbfee, jezero, in Jtt. jezera, serb. blato; dim. jezerce; ©egenb am ©ee, poje-zerje; hinter bem See befinblieh , zajezerni, zajezerje; glußfee, živo jezero, rečno jezero, ©ee«, in Sffcg. iezerni, jezerski, —jezera, ©ee, bie, ba« ©teet, morje; ^attblnitg jut See, kupčija čez morje, po morji, pomorska kupčija; See halten, na širocem morji deržati se; auf ber offenen ©ee, navisocem morji; bie hohe ©ee, veliko, odperto morje; in bie ©ee flechen, odriniti po morji, odpraviti se, podati se, oditi iz pristanišča, pri— staniša. © ee = , in 3f^g. morski, pomorski, — na morji, f. a. 9Jleet= unb bie f. f. 3ufamntenfefcungen. ©eeaal, ber, morska jegulja. ©Ceabgtunb, bet, globina, kernicajezera, ©eeabier, f. gifdjaar. ©CCttfabentie, bie, pomorska akademija, ©eeantbfer, f. SJleerambfer. ©eeautfel, bie, morski kos. ©eeantet, f. Slnfer. ©eeanfflobner, ber, primorec, brežan; Sliu loohner eine« Sanbfee«, pojezeranec, pojezereo. ©eearfenal, f. Šlrfenal; (pomorska orož-nica). ©eeaffeeuranj, bie, morska zavarovavnica. ©eeauftet, bie, morska ostriga. ©Cebad), ber, jezernica. ©eebab, ber, morska kopel; kopanje v morji. ©eebatt, bet, morski jež. ©eeb ar, bet, morski medved; pes ali tulenj morski. ©eebebeit, ba«, potres morja. ©eebefeblžbnber, f. »bmiral. ©eebebirbe, bie, pomorska gosposka, ©eebef(breiber, ber, popisovavee morja, ©eebefbiilt, adj. , česar se morje dotika, kar morje pere, obliva, obteka. ®ecbett, ba«, jezerišče , jezeriše. dno je-zerno. ©eebinfe, bie, morska sita. ©eeblunte, bie, Weijje, (Nymphaea aiba), beli plučnik; gelbe, (N. lutea). rumeni pluč-nik, serb. lokvanj (Vuk). ©eeblumcnartig, adj., lokvanjast. ©eebobne, bie, morski bob (neki jež), ©eebbrž, ber, ščukasti okunj. ©ecbraitd), bet, morska navada, ©eebrtef, bet, pomorski list. ©eebulte, f. 2Keerod>3. ©eebienft, bet, mornarstvo, služba pomorska. ©eebradje, bet, himera. ©eeetbetbfe, bie, morska jaščerioa, jaše- rica. ©eeetnbom, ba«, morski enorožec. eno-zobec. ©eeente, bie, (anas fusca), velika černica. ©eeerbfe, bie, morski grah. ©eefabrer, bet, brodar, kdor se po morji vozi in robo prevaža; russ. morehodec. ©eefabrt, bie, morska vožnja, vožnja po morji, brodarstvo. ©eefeber, bie, (Pennatula), nach bem Russ. pernatka. ©eeiendjel, f. SBieerfendjel. ©eefenfter, ba«, tres, jezerčno okno, okence a. nach V. okno na močvirji, ©eefifdj, bet, jezerna riba, riba jezernica; f. a. SReerfiftb. ©eefiflberei, bie, lovlja jezernih, morskih rib, ©etfladjž, bet, morski lan. ©eeflotte, f. glotte. Scefra d) t, bie, morska voznina. ©eegall, f. Sibil?. ©eegebratitb, f. ©eebrandi. ©eegefetbt, ba«, boj na morji. ©eegegCUb, bie, pomorska krajina, ©cegeritbt, ba«, pomorska sodnija. ©ecgeritfb, bet, duh po morji, ©ecgcfdjicbte, bie, pomorske dogodbe. ©ecgefc^, ba«, pomorska postava, ©ecg efi^t, ba«, (fata morgana), pomorski prikazek. ©eegefbenft. © eegefticnft, lat, morsko strašilo, ©eegott, f. 2Jieergolt. ©eegraž, f. 9Keergraž. ©eegriin, f. SKeergriin. ©ecgruni), ker, dno morja. ©eeljafett, f. §afcn. ©eebabn, f. SUleerfibttalbe. ©eebanbel, ker, pomorska kupčija, ©eebafe, f. aJiecr^nfc» ©ecbeer, lat, pomorska vojska. ©ECljelb, bet, pomorski junak. ©eeb ctrf (f) Of t, bie, pomorsko gospodstvo, gospodovanje, napovedovanje na morji, ©eci cuftreie, bie, kobiličasti rak. ©eebunb, bet, (Plioca vitulina) , morski pes, tjulenj (russj. ©CCbUnb*, tn BfjSg- —morskiga psa. ©ccigel, ker, ©eeapfel, morski jež. ©C eigclftetn, ker, ježevec-f. ©eefalb, f. ©eebunb. ©eelatttm, ket, morski greben. ©eefante, f. ©eefiifte. ©CClattC, kie, morska mapa, karta. ©ecfltMe, kte, morska skala, klečet, f. Slibbe. ©eelobl, f. 3Keer!obl. ©ecfompag, ker, morski kompas, ©eeltflltf, adj., kdor ima morsko bolezen, ©eelranfbeit, kie, morska bolezen, ©eefraut, f. fflleergraž. ©eeftebž, ket, rak morski, (jezerski), ©eeftieg, ker, vojska na morji, ©eetrone, kte, morska krona. ©Cel Ub, kte, morska krava, bregoveo (poln.). ©eeiunbe, kie, morska znanost. ©CCllt Itft, kie, mornarska umetnost, ©eefiifte, kie, pomorje, primorje, (betkei «ujlenlatik, Jluftenflrit), morski breg, bre-žina; morsko obrežje, ©eelamt, bas, černa maša, peta maša za mertve. ©eelflttb, baž, primorje, pomorje, pomorska dežela ali krajina; — pojezerje. © eelittti) tr^ ker, primoree. ©eclaUbettU, kie, primorka. ©eelintbifd), adj., primorsk (eig. fujlen* lanbifdj). ©C ti (l ter It f, kie, morska svetilniea. ©eelflbettbcl, kie, eine 5ltt SBiefenfraute«, ant aiieetjltanke, limonecf (bolim.) ©celbab, baž, zadušniea. ©eelC, kie, duša, dim. dušica; kie abgefdjie* kenen ©eelen, duše mertvih, rajnih; bet geket, serce, tiadj M. a. duša v peresu; fdjčne ©eele, lepa duša; bei meittet ©eele, pri moji duši; bei feiltet ©eele fdjtioteit, f. ©dlffltircn; mit 3emcmk eine ©eele feitt, edinih misli biti; eine fleine ©eele feabenk, ma-lodušen; @ott fei feinet ©eele gniikig, Bog mu daj večno luč, večni mir in pokoj; bie ©eele erfealten, dušo ohraniti; eS ti) it t iljm itt ket ©eele toefe, v dušo, v serce ga boli; kie Siebe ijl kie ©eele allet guten Sfea» ten, ljubezen je duša vseh dobrih djanj; ettoaž auf kie ©eele binkett, f. SBtnbtlt; eei ging ifjot kutefe bie ©eele, prešinilo, presu- ©eelenfranlljett. 1449 nilo, prebodlo mu je sercc, dušo; ein SBetf oljne ©eele, delo brez življenja, mertvo, brez duše; Boli ©eele, živ, ginljiv, v serce segajoč (j. S. eiite prebigt); fage ež feinet ©eele, živi duši, živimu kerstu ne povej; ež Ittat feine ©eele, žive duše ni bilo; bas Salibet ket gettergelDefete, svinec (V.), russ. kamora. ©eeleben, ba3, primorsko življenje. ©eclen=, in Sffcg. dušni, ©eele na bel, ker, dušna blagost, žlahtnost, plemenitost, žlahtnodušje. ©eelenamt, f. ©eelamt. ©eelenangft, kie, dušna stiska, britkost, težava, f. a. Slngft. ©eelenamt, adj., preubog. ©eelenarmittb, kie, dušno uboštvo. ©eclenarjnct, kie, dušno zdravilo, ©eelenarjt, ker, dušni zdravnik, ©eelenbang, adj; britkiga serca. ©eelenbeobatbter, ker, opazovavec duše. ©eelenblifl, ker, dušni pogled, ©eelenbraut, kie, nevesta Kristusova, ©eelenbre djenb, adj., dušelomen-j*, ©eel eitbunb, ket, dušna zaveza, zveza, ©eelenbnrft, ker, dušna žeja, želja, ©telenergreifenb, adj., dušo Btresajoč. ©eelenerbabenbeti, kie, dušna vaiikost, visokost. ©eelenerlijfcr, ker, odrešenik duš. © etlenergniiltng, kie, dušna okrepčava, ©eelenerfdjutterung, kie, potres, stres, zrnajanje duše. ©eelenfitnger, ker, dušeiovecf-©etleitfoller, kie, dušna muka. ©eelenfreunb, ket, priserčni, serčni pri-jatel. ©eeleufrtebe, ket, dušni mir. ©eelenfrob, adj., iz duše vesel, rad. ©eelengefabr, kie, dušna nevarnost, nevarnost za dušo. ©eelengefprdcb, ba«, dušni pogovor, ©eelenglttrf, k a«, dušna sreča, ©eelcngrofj, adj., velikodušen, ©eelettgro^e, kie, velikodušnost, veliko-dušje. ©eelengni, adj., predober, serčno dober, ©eelengiite, kie, dušna dobrota, predo-brota. ©eelenbaitbel, ket, kupčija z dušami, t ljudmi. ©ecleitbafdjer, f. ©eelenfitnger. ©eelenbaffer, ker, sovražnik duše. ©eelenbeil, baS, zveličanje (duše), ©eclenbeiliunbe, kie, dušno zdravilstvo, ©eelenljirt, ker, f. ©eelforger. ©eelenbOibbCtt, kie, vzvišenost, visokost duše. ©eelenjagenb, adj., dušeloven f, kdor duše lovi. ©eelenfampf, ker, dušni boj; težava. ©eelenlafier, f. ©eelenfattger. ©eelenllang, ker, glas, oglas duše. ©eelenlraft, kie, dušna moč. ©eelenltanf, adj., na duši bolen. ©eelenltanlbeit, kie, dušna bolezen, bolna duša. 1450 ©eelenfttramer. ©eeleniummer, bet, dušna skerb. ©etlenlUttbe, bie, dušoznanstvo, duše-znanstvo. ©eeletllaft, bie, dušna teža, breme, ©tclettlctr, adj., brezdušin. ©ccletlleiltc, f. du** vesel. ©eemannStrcu. ©eelenbtrlitufer, bet, ljudokupec, duše-prodavec (ruša.), prodajavee duš, duše-kradec. ©celcttbcrmtigen, ba«, dušna moč, dušna zmožnost. ©eclenboll, adj., duše, dnhapoln, z dušo, z duham napolnjen, ©eelenmunberang, bie, (metempsvcho-sis), preduševanje f, preseljevanje duš(e), prehajanje duše iz telesa v telo (im 6eib. S3eg.). ©CClCltlOCb, ba«, dušna bolečina, ©celcnffltibe, bie, dušna paša. ©CClCtttDttf, ba«, vahč (?), preščica, pre-šica. ©eelenmettcnb, adj., dušebudenf. ©cclcnmetfer, bet, budivec duše, duše-budnikf. ©eelentoohl, ba«, dušna sreča, blaženost, ©eclcnloanbe, bie, dušna rana. ©eelenjuftanb, bet, stan duše. ©eelerdje, bie, škerjančasti deževnik; f. a. 9io$fi(d). ©eelcrfreitenb, adj., za dušo tolažin, razveseliven. ©cclcrgitttfcnb, adj., za dušo okrepče-vaven. ©etlettdjle, bie, pomorska svetilnica. ©telcutt, f. ©eemann. ©eetljauž, f. ©pital, Slrmcnbau«. ©celidjt, ba«, morska lučca. © 16 l i g, adj., kar ima dušo. ©eeling, bet, vtis na dnu morja, ki ga pusti ladija za sabo. ©eelittfe, bie, morska leča. ©eelfenner, bet, (po)znavec duše. ©eelloS, f. ©eeleulož. ©eclmeffe, f. ©eelenmeffe. ©eelbtoe, bet, morski lev. ©eelforgr, bie, dušno pastirstvo, (6ei Gutsm. duhovna skerb, dušna oskerbnija); vinograd gospodov. ©telfOtger, bet, duhovni pastir, dušni pastir. ©eeliorgerfdjaft, ©eelforgeamt, f. @eel= forge. Seeluft, bie, morska sapa, morski zrak. ©eelitnge, f. ©eebafe. ©C cm a i) t, bie, eine betra<$tli($e 9tn}at)l Jttieg«fd)iffe fammt (Sguipage, morska moč, morska vojska, f. a. fflotte, nad) V. mo-gočjef na morji; bie femblic^e gtotte, so* vražna plova (?); eine SKadjt bie (te unterljalt, na morji močna, mogočna, veljavna der-žava, russ. morska deržava. ©ee rad i ti g, adj., eine grofje Seemait^a- i benb, na morji mogočen, močen, veljaven, ©cemalrelt, bie, morska makrela. ©ecraann, bet, mornar (ittžb. 2Jf attofe), serb. nad) Vuk pomorao (~pomorec), russ. mo-reliodec. ©eeraiinniflil, adj; mornarsk, pomorsk. ©eeraannfdiaft, bte, pomorsko ljudstvo ali moštvo, mornarstvo, mornarji, ©ceraannžlunft, bie, pomorska umetnost, umetna, umna voinja po morji. © e C m fl H tt S t r t It, bie, zmijev greben morski. ©eemttle. Seemeilc, bte, morska, pomorska milja, ©eemetif«, f. SKecrmann. SetntCtlC, bte, morska tonovšica, čajka. ©eemtmtell, f. ©tranblaiiier. ©eeiltltfd)Cl, bte, morska školjka, ©eenabel, bet, morski popek, ©eettabel, f. 9fleernabel. ©eenatter, f. ©eefdilange. ©ccitcbcl, bet, megla na morji, ©etnellenftein, bet, mrežasta koralda. ©eeneffel, f. aRetrnefftl. ©eeneunaitge, f. Samprtlte. ©eentmpfjr, bie, morska deklica, vila. ©eettOtlj, bie, nadloga, sila na morji. ©ttnu&, f. ©tadjtlnuft. ©etOd)3, bet, morski vol. ©ttOfftjier, bet, pomorski oficir. SttObt, b aS, morsko uho t, zlatinka (Sui.). Beeottei, bie, morska vidra, ©etpalme, bie, zvezdata sabljica. © e e j) Op U g e t, bet, morski potapljaveo, run. toporka. ©ttpfau, f. ipfauenrtiljtr. ©ttpftrb, bas, f. glujjuferb, SHMroft. Scebflailjc, bie, rastlina morska, jezerska (jezernica). Seepilj, bet, zvezdica gobasta. Seeilumfle, f. ©etblume. Stepuppt, f. ©teblumt. ©tetflbe, ber, morski vran, russ. kormo-ran; nejasit ali pelekan černi. ©tetfltbe, f. Saudjente. «eeratl), ber, morsko svetovavstvo. ©eeratte, bie, morska opica, ©ttriiltber, ber, morski razbojnik, altsl. kursar. Stttduberei, bie, morski razboj, morsko roparstvo, kursarstvo. Sterd 11 btri|«, adj., razboj in, tolovajsk, roparsk, kursarsk*. ©eetiiubcrfd)tff, baS, razbojniška, kur- sarska ladija. ©eerauberitaat, bet, Piratenftaat, kur- sarska, razbojniška deržava. ©eeteb^Ubn, bas, (glareola), tekca. ©ttrtdjt, bas, pomorsko pravstvo (pravo), pomorske postave, ©eetei«, adj., jezernat. ©CCreife, bie, potovanje, vožnja po morji, ©eertifenbt, ©eertiftr, ber, morski popotnik; kdor se vozi po morji, ©tttoljr, ber, morska, jezern* terstika. ©terofe, f. ©eeblnmt. geetop, f. SBallrofj. ©ceriiftung, f. SRufiung. ©Ctfalj, baS, morska sol. Setjaljfaure, bie, morska kislina, ©ecfanb, bet, morski pesek. ©eefantttit§btbbrbe, bie, pomorska zdravstvena gosposka. ©eef«abttt, f. fmbnrei. ©te (d) al e, f. Stcgraž. ©tei«oum, f. SKterfdjaum. ©etid)iiumer, f. ©ttranber. ©etfdjiff, ber, morska ladija. 6tef«lfftr, f. ©etfaljrtt. ©ccunfaK. 1451 ©eef« tfff aljrt, bie, vožnja po morji. ©ee|d)ilblrOte, bte, morska želva, ©ttfdj ilf, baS, jezersko terstje. © tej djladjt, bie, boj, bitva na morji, ©etjdjlange, bie, morska kača, ©ccjdjlltnb, bet, žrelo morske globine, ©etfdjntdc, bie, morski pajik. ©etfdjulc, f. ©ctafabemit. ©Cefrtjtoalbe, bie, hudournica, morska lastovica. © t C flotp it) tt, ber, morski škorpijon, ©ecfolbal, bet, pomorski vojak; ©eefol« baten, f. ©cemannf«aft. ©etlptegel, bet, bie glatte OberfIa«e bet ©ee, beS ©eeS, morsko, jezersko poveršje, lice, (bohm. hladina~gladina morska), ©ttfpiltnc, bie, morski pajik; — kratko-repi rak. ©Ctfpradje, bie, mornarski jezik; in bet ©eefpradje, po mornarsko, mornarski, ©eeftaot, bet, morska deržava, f. a. ©CC» raadjt. ©eeftabt, bie, primorsko mesto, mesto ob morji, pri morji; ob jezeru, ©eeftabter, bet, stanovaveo pomorskiga mesta. ©eeftaube, bie, bohm. rogovitkat» rožen» koralda. ©eeftein, bet, jantar, ki se v morji dobiva, ©eeftem, bet, morska zvezda, ©teftemfrailt, bas, morski oman, poln. odiniennik. ©eeftidiling, f. Sornfif«. ©ecftier, ber, morski bik. ©eeftille, bie, tihost na morji, f. SBinb« flille. ©ceftinl, f. ©tinl. ©eeftranb, bet, morski breg, morsko o-breije. ©ccftrcrfc, bte, daljava na morji, kos morja. ©eeftridj, ber, predel, pas morja, ©eeftiid, baS, namalano morje, ©eefturm, ber, morski vihtlr, morska nevihta. ©eetamarinbe, bie, morska tamarinda, ©eetang, f. SBicetgrag. ©eeianne, bie, preslica. ©eelBllbe, bie, golobji potapljaveo. ©cetaudier, f. ©ecpapagei. ©eeteufel, ber, f. SDiectfrof«. © C C t i) a 1, baS, dolina z jezeram. ©eetb ier, baS, morska žival. ©eetorf, f. ©umpftorf. ©eetreffett, bas, bitva, boj na morji, ©eetrift, bie, morsko plavje. morski izmeti, ©eetriftig, adj; kar morje izmeče na breg. ©eetrompete, bie, morski rog. ©ecttuppen, pl. pomorski vojaki, pomorska vojska, ©eeufer, bas, primorje, morski breg, kraj morja. ©eeubt, bie, morska ura, ura za po morji, ©eeunfall, bet, nezgoda, nesreča na morji. 1452 ©eeitngelieiier. ©eeitngeljeucr, ba«, morska pošast, morski velikan, nad) Ravn. morski(a) zmam; russ. morskoe čudovišče; serb. morska nakaza. ©eCbCrfidjCCltttfl, bie, pomorsko zavarovanje. SeebOgel, bet, morski ptič. SeeBOlf, ba«, mornarji pl. SeCBorrittI)$l)ait§, ta«, pomorska zaloga. SeCtDItItje, bte, morska stanoga. SCCUltirte, bie, primorska gledavnica-}-. SectDiirtS, adv., proti morju, k morju. ScetDaffer, ba«, ŠieertvafTer, morska voda; iliaffec alti Canbfeett, ježema voda, jezer-nica. Sccmegetidj, bet, morski terpotec. Scctttetbe, bie, verba ob jezeru; paša ob jezeru, po jezeru. SceUJeittrcbe, bie, Nezidcrska terta. SeetDCtftfifd), ber, morska belica. Scctoermtltl), bet, morski pelin. ©eemefen, bai, mornarija, mornarstvo, pomorstvo, morske zadeve ali reči. ScelBilb, ba«, morske dereče živali. ScetDiItb, ber, morski veter, mornik, morska sapa (ki vleče z morske strani). SeetBiiibblitttte, f. SJteerticffel. SeettBtf, ber, morski pes; f. a. SDteerftOfd). SceBJBrt, ba«, mornarska beseda. Secttttrf, ber, morski izmet; f. a. SCCtrift. Sccuiltnit, ber, morski červ|; morska kača; kukec. ©ccjcitflljmtž, ba«, shramba, orožnica, arzenal pomorstva. SetjOll, ber, morski col. ©ccjottcnlopf, f. SMcbufetthaitpt. SeCjlig, ber, pomorska odprava, odhod boj-niga ladjevja. SeCJttttge, bie, morski jezik (riba). Sefeltt, v. n., (iti bet Sigeunet Sptadje) Brati. Stgt, bie, neka ribška mreža. Segeeifett, ba«, (»eralt.), kosa, serp. Segel, ba«, jadro (altsl., bei Gutsm. aitdb jadra, serb. jedro), bet 91. ba« russ. ve-trilo (Gutsm. tj a t vetralo) , bo hm. plahta, V. ploh (?); uttr. veršel * (itt £>. Str. fut Sdjijf gebr. au« bem Stal.); bie Segel au«fpamten, beifefcett, madjetl, jadra razpeti, razpenjati; (napeti, razpreči, Gutsm.J; bie Segel etn= jieljen, einne^mcit, beineljuieit, jadra vjeti, zvezati, zviti, zložiti, nad} bem Russ. pod-brati; nad) bem šBittbe tidjtett, jadra po vetru oberniti, obračati; bie Segel ftreidfen, jadra spustiti, spuščati, spušati; fig. udati se, predati se, koga za mojstra spoznati; mit bollen ©egeltt fa^ren, z razpetimi jadri, na vse jadra peljati se; nntet Še» gel geljett, podati se na morje , odjadrati, f. a. Slbfegeltt; fjunbert Segel, sto ladij; bet SBinb f($lagt itt bie Segel, veter se zaganja v jadra; fut ©tegel, f. b. SegelbltUett, ber, jaderno bruno. Scgclfiar, adj., dober, pripraven za jadranje, za vožnjo, splavin. Segeltuerf. Segelbattm, ber, fut aHafibaum, f. biefe«; stožer na barkah veslenicah. Scgetberiihmt, adj., po vožnji ali bro-darstvu slaven. Segelboben, bet, jadramicaf. Segelbudjt, f. ®laftbuif>t. Segeler, Seglcr, bet, jadravee, jadrivec, f. a. Sdjiffer, Seefalirer; etn Sdjiff, f. St--gelfthiff; fig. oblak, ki plava pod nebam; ©eglet (uneig. 9)0 fdjt»inbeltge3 ©djaf, vertoglavec (merkač), vertoglavka (ovca). Scgclfttljrt, bte, vožnja na barki z jadri. Scgclfertig, adj., gotov ali pripravljen na morje, na odhod po morji; z razpetimi jadri; ftd) fegelfertig mad>en, pripraviti se na odhod, za vožnjo (po morji). Segelftet, f. SegeHoč. Scgclgum, ba«, niti, preja sukana za šivanje jader. Segelgetoattb, f. Segeltudj. Segelgiefter, bet, polivač. Segelffll)«, bet, čoln na jadra. Scgctilac, f. Segelfettig. ScgcUttttbig, adj., kdor je zveden v jadranji. ScgclfUltft, bte, umetnost, znanost, kako jadra obračati. Scgellctntoattb, f. Segeltudj. Scgcllittte, bie, kriva čerta. SegeltOŽ, adj., brez jader. SegelJttítfíier, bet, jadrar. Segclmadjeret, bie, jadrarstvo, jadrarija. Segelmeifter, bet, jadrarski mojster, mojster jadrar. Segeln, v. »., jadrati obet jadriti, odpraviti se, odpeljati se, peljati se, voziti se po morji (v ladii na jadra); bi« t»of)in f ti geltt, prijadriti do —; bet ŽBogel fegelt itt bet 8uft, ptič se vozi nad nami, plava pod nebam; v. a., ein Sdjiff in ben ©tuitb fes geltt, ladijo (manjšo) pojadriti (V.J, potopiti, utopiti, utapljati jo zagnavši se nanjo. Segeln, bas, jadrenje, jadranje, vožnja. Segelnndieu, ber, čoln z jadri, na jadra. Segclttobel, bie, jadrarska igla. ©egelotbttttttg, bie, red, po kterem se ladije peljejo. Segelrcebe, f. Segelfettig. Segclriltg, ber, jaderno kolce. Scgelfdjiff, ba«, barka, ladija z jadri, na jadra, ladija jadravka. Segelfdjneiber, bet, f. Segelmadjet. Segelfetl, ba«, jaderna verv. Segelfvriet, f. Segelftange. ©egelftange, bie, gtat)e, russ. rajna, nadj V. palica, nad} Gutsm. jadrenica, jaderni drog; lantina, f. a. 9ia. Scgelftein, f. fhtgnet. Segeltou, f. Segelfeil. Segel t Itd), ba«, platno za jadra, jadrovina (Gutsm.). Scgeltudimathet, bet, jadrovinar. ScgclDOll, adj., z mnozimi jadri, poln jader ali ladij. Segelmetf, ba«, nac^ V. jadrenina, vse jadra, na<$ Gutsm. jadrovje (Pjaderje). ©egetoetter. Segeltoetter, ba«, vreme ugodno za vožnjo. Segcltttni), bet, veter dober za vožnjo. ¡Sefltijugepr, bie, vse orodje, ki spada k jadram kake ladije. Segeljllltgt, bte, jadcrni jezik. Segen, ber, ba« Seidjen be« Äreitje«, sveti križ, prekrižanje; ben Segen machen, prekrižati se; bie Slnttmnfcbung, feierliche ?ln« fünbiguitg fünftiget ©lücffeligfeit »Ott ®ott, blagoslov (serb.), že gen*, žegnanje*, (allst, blagoslovljenje); bell Sfgilt geben, übet ettoa« ftiredjen, blagosloviti (v.perf.), blagoslavljati, požegnati, žegnati, blagoslov ali žegen dati, deliti; Segelt auf ben 2Beg, srečno pot; bie SBirfttng tiefes feiet» lidjeit ©egeit«, ©ebenen, 9teiree. Sebnenllttbbe, bie, («erljartung bet žBeu« gefled^fe bei Uferten), terdina uklonivke. Sehneninodjeldjen, ba«, sezamasta» ko-ščica, košica. Sebnenftbmicre, bie, kitna sliz. Seljncnfdjnur, bte, trakasta kita. Sei lt i d) t, adj.. kitast, žilast. Sehnig, adj., kitni, kitnat, s kilami. Sejnlidh, adj., željni , goreč, hrepeneč, dihtiv, hlepen, z veliko, gorečo željo, silen, strasten; feftnli$ warten, težko, komaj čakati, čakati in čakati, na iglah sedeti; feljtllidjer SEBunfd), živa, vroča želja. ©ehnfntftt, bie, rorenje po cem, hlepenje, hrepenenje, vroča, goreča želja, silno poželenje. ©eftnfiidjtig, adj; hrepeneč, poželjiv, nad) V. mertev po čem. Sehnfuditžbei&, Sebnfuditeiooll, adj.. hre-penljiv, hrepeneč, z vročo, plainenečo, živo željo naudan. napolnjen. Sehorgan, Scbbunct, f. Sebetocrljeug, f. Seljepnnct. Seht, adv., zelo (auift altsl., gewöhnlich al« auigefprodjelt), jako, močno, silno , prav, grozno, strašno, rameno (nar. pes.), na-ramno (böhm.), sila, pre—; feftr reich, ves bogat, silo bogat, prav inočno, silno, jako bogat, prebogat; in erfel6e. ©e!6er, f. ©el6ft. ©el6fiinfte, ber, sam peti; s štirimi drugimi biti peti. ©eI6iger, pron., rel., isti, tisti; am felbi= gett Sage, tistiga dne; felbiget SKann, (ta) isti mož, uni mož, ravno ta mož. ©et6ft , adv., sam; (te feibji, ona sama; bit felbft bift baratt ©idjulb, sam si tega kriv; Seíbfl i jI ber ÜXamt, sam delaj, če hočeš, da bi bilo prav storjeno; an HUb fut ftdj, sam (sama, samo) na sebi; »on felbfi, samo od sebe; aitf ftd) felbfi angettiefen, sam ob sebi; beti Sffiagen feibji jiefeeit, samotež (brez vol) peljati voz; na<| ftcfe feibji 6e= urtfjeiieti, po sebi soditi (druge); itd) feibji atigeljóren, sam svoj biti; bie Siebe feiner felbfi, ljubezen (do) sebesamiga; »on felbfi Wadjfenbe íjíjíaiije, rastlina samosevka, sa-moraščna trava, serb. samonikom rasti; et iji bie ®emutl) felbfi, gola ponižnost ga je;^ felbfi fein ©elb würbe nidjt« nüfcen, tudi njegovi dnarji, celo njegovi dnarji bi nič ne izdali, serb. ni novci mu neče has-niti; _er fattli fid) felbft nidjt feelfen, sam sebi pomoči ne ve; t»et eiitem anbern bie ©tube grabt, fatft feibji feinein, kdor drugimu jamo koplje, sam va-njo pade; JU ftd) felbft fom--nten, k sebi priti, zvediti se. ©e!6ft=, in 3f^g. samo—, —sebe samiga. ©eI6j"t, ba«, nad) F. samstvo (efeet ba« 911= leinfein), bohm. tt. poln. samost; fein Selbjl meljt Iteben, al« SKle«, samiga sebe ljubiti nad vse; fein Selbjl iji iljm fein ©oit, on sam si je bog. ©el6fta&tijbtltng, bie, krotenje sebe samiga, zatiranje, morjenje svojiga mesa. ©el6ftadjte, ber, samosmi. ©el6ftnd)tung, bie, čislanje, spoštovanje sebe samiga. ©e!6ftflbel, ber, samožlahtnostj-. ©etfiftnbnen, baž, čutenje v sebi samem. © eI6 ftflnf Ing e, bie, zatožba sebe samiga. ©elbftflnttoort, bie, odgovor, ki si ga človek sam da. ©efljftaufopferang. ©eltiftattfOtiferitng, bie, darovanje samiga sebe, izročitev sebe samiga (v dar). Selbftfceflccfer, ber, samooskrunjavee. S Cl 0 |t llC f i C tf HII 0, bie, oskrumba samiga sebe, russ. jsamooskvernjenje, onanija. ©elfcitbtftudjtung, bie, samouplodba. @cl6ftl)chcrrfi)nng, bie, moč, oblast nad sabo, gospodovanje nad sabo. ©elbftbeidjte, bie, ©clbftbcfcmitnif, bas, samoizpoved; priznanje ali obstanje sebi samimu. Sclbftbemiilhttgung, bie, samolastnost, samolastna posedba kake reči. ©ClbftbCreitUltB, bie, pripravljanje kake reči doma, domače delo. © elbflberitljtBUttg, bte, umirjenje sebe samiga. ©clbflbcfchnftiguttg, bie, delo, ki si kdo sam da. ©elbftbefthflliuttg, bie, samogledstvof. ®clbftbefiitnung, f. ®clbftbc>Diigt(citi. Šclbftbcftintmung, bie, samoodsebno delanje. ©elbftbetradjtllltg, bie, premišljevanje, preiskovanje samiga sebe. ©elbftbetriig, ter, omama, ukana samiga sebe. ©tlbflbttriigcr, ber, kdor sam sebe ukanja. ©elbftbcurtbcilling, bie, presojanje samiga sebe. (&elbftbc»otlntad)tigung, bie, pooblastilo sebi samimu dano. Sclbitbcroeger, ber, samogibect, f. a. 2liitomat. ©ClbftbCtBU^tfcill, ba«, zavest, svest sebe samiga, vedenje od sebe samiga, poln. samowiedza (ettra samokvestjef); jum ©elbjlbettmfjtfein bringen, usvestiti. Stlbftbilbung, bie, omikanje sebe samiga (kakor samouka). ©elbftbiOgraphtC/ bie, popis(ovanje) svo-jiga življenja. Stlbftbemiilljigung, f. ©elbfterniebri* gnng. ©Clbftbtltltn, bas, lastno mišljenje; sa- momiselnost-j-. Selbftbcnier, bet, misleči človek, samo-misljenikf. ©elbftbiinlcl, f. Sigenbiittlel. Sclbflbiitt, adj., samosuh. ©tlbflcigcn, adj., svoj vlasten, samo vlasten, vlastit svoj; fein fetbjleigener §err fein, sam svoj biti; feitte felbjleigetten Sorte, njegove lastne besede. Selbfltiitiehr, f. »cflerung. ©elbftelei, bie, samoljubje, f. @got3mttS. ©elbfteittpfattgnife, bie, samospočetje. Selbftetlilabung, bie, samosprožba. ©elbftentteibitng, bie, f. ©ctbftmorb. Selbftetltjiiubung, bie, samovnetje; kadar se kaj samo od sebe vname. SclbftCr{OhrilltB, bie, lastna skušnja. ®tlbflctholtmi0r bie, ohranjenje sebe samiga. SelbitCrhltUimgžttiei, bet, nagon, sebe samiga ohraniti. gelSPtrrMer. 1461 ©clbftcrhebung, bie, povzdigovanje, poviševanje samiga sebe nad druge. @ elifterlettntnift, bie, spoznanje, poznanje samiga sebe. ©clbftcrnicbtigiuig, bie, poniževanje samiga sebe. Selbftetrungen, adj., kar je kdo sain (z lastnim trudam) zadobil. ©el&ftcrtoaljlt, adj., nad) v. po svoji glavi izvoljen, ©elbfterseuflt, adj., kar je kdo sam (doma) pridelal, naredil; lastniga, domačiga dela. ©clbfterjieljer, ber, samouk; vzrcjavec sebe samiga. ©elbftftittb, ber, sovražnik samiga sebe. SclbjlflIt d), ber, prekletje samiga sebe. @Clf)ftf{Ct, adj., po sebi samem svoboden ali prost. ©elbftgebntten, adj., doma pečen. @ C lb fig C tali en, bas, samoljubnost. Setbftgefallig , adj., samoljuben; sebi do-padljiv, samorad; v se zaljubljen, sam s sabo zadovoljin. ©elbftgefatligfeit, bie, samoljubnost, samoljubje. @el bftgefiiljt, bas, samočutje; čutenje svoje lastne vrednosti. Setbftgeljtn, bas, samohod; samostalnost. ©el&ftgelcljrte, bet, samouk, ©elbftgeniigiant, adj., samodovoljin (russ.) ; sam sebi dovoljin ali zadosti. Selbftgeuiigfamieit, bie, samodovoljstvo (russ.), zadovoljnost s sabo. @elbftgenn§, ber, samoužitjef. @etbftgCl'iC|)t, bas,sodba samiga nad sabo. ©Clbftgefaet, adj., samoset. (Sclbftgcid)0j), bas, samostrel, ©elbftgefefcgebeitb, adj., kdor si sam postave daje, samozakonsk-jv ©elfjftgefponneit, adj., samopreden, doma preden. ©elbftgeilJIttd), bas, samogovorf, govor sam s seboj. ©elbftgcftaubnif, f. ©elbftbelenntnif?. @etb|tgtU)ad)fCll, adj., samoseven, sa-moraščen; als §anpttoort, samoseveo, toeibl. samosevka. anfiin)i>rt. ©tibftajiirger, bet, samodavee. ©cibftjerftijrung, ©elbfiaetnidintng, bie pogubljenje, uničba sebe samiga. Scibfisitl, ba«, lastna namera. Selbftjbgling, ber, samouk, ©elbft jiiiier, ber, samorejic. ©eibfijufliebctt, adj , samodovoljin, za- dovoljin s seboj. @ el b ftj u f t i t b e n 1) e i t, bie, samodovoljstvo, zadovoljnost s sabo. ©tlbftjiinber, ber, etma samožig, samonet, f. «Pbo^bor. StlbftjUJBng, bet, sila sebi storjena, ©elbftatoed, bet, samociljt. SelbftjtDifi, bet, prepir s sabo. ŠtlbftjtOOlfl, samdvanajsti. ©clbroalt, f. Sffii£Ha$t, «utonomie. SelbtDBllet, bet, samovladnik. Selbmalicrei, bie, samovladje, samo- viastnost, f. ©elbftljerrfdjait. ©tibffiaiiig, adj., samovladen, samovlasten. Stilen, a., gleifejj feldjen, povoditi, voditi, oditi (etd)e ©eligfeit! kolika sreča! radost! veselje!; bie elvige ©eligfeit, večno zveličanje, zveličanost; poln. chivala niebieska; Sinem bie emige ©eligfeit itmnfdjen, fig. želeti, da bi umeri; sveti raj; bie 8 ©eligfeiten, 8 zvelieanskih čednost, nad) V. osem blagornost. ©eiigiii, adj., preblažen. ©etigmatbenb, adj., zveličevaven; bie ali lein feligmaienbe Dieligion, edino zvetiče-vavna, zveličavna vera. ©eligmadjct, bet, zveličevavec , zveličar O&eilanb). ©t lig nt B d) lt llfl, bie, zveličanje, zveličeva- nje, f. a. Sefcligung. ©cligprtiftn, f. ©clig. ©eligfprtdjet, bet, kdor koga zveličanim ali pravičnim prišteva. ©eligff)ted)nng, bie, (beatiflcatio),im@e--gettfage jn £eiligfpreinng, prištetev med zveličane ali pravične; razglas, da je kdo zveličan. ©eligtnctbung, bie, zveličanje. ©elit, f. ©nblmeibe. ©elleri, bet, (Apium graveolens), zelena (pernata, košata, korenasta), russ. selerej. ©cllntann, f. fieitbmtb. ©elten, adj., redek, poredek (JU."), itadj Gutsm. malokdajin, malokdajšen, čuden, (eig. munberbat), nenavaden, izversten, poseben ; adv., redko, redkokdaj , malokdaj, redkama, poredkama, malokrat; felten tu ner, malokdo; ni$t felten, ne redko, po-gostama; felten madjen, redčiti; feltener tvetben, Zgubljati se, redeiti se, pojemati; na redko iti. 1464 ©elfenijeft. £,C 11 e II 1) C i t, bie, redkost, redkota, posebnost; redka, posebna, čudna reč; Se* fitcij i j! eine ©eltenljeit, tako poredkama prihajate k nam. Seit ectoaffer, baS, selterska voda. ©Cllfaiit, adj., čuden, nenavaden; jtdj felt* fant benehmen , čudno vesti, obnašati se; divji (leilb), poseben, f. a. ©elten. Sclifailtc, bas, audj bie, čudna, posebna, nenavadna reč. ©Cltf niltfeit, bie, čudnost, nenavadnost, posebnost, čudovitost; čudna reč. ©elbe, f. ©albet. ©ClltatOlOgte, bie, znamoslovje f-©entbe, f. Söinfe. Seme i It a it t, f. 9Htld)frant, äKutterfrant. Semefter, bas, semester*, polletjef, šest meseov, pol leta. ©Cttteftritl*, adj., pololetni. šestmesečni, ©emeftralflrüfnng, bie, pololetna pr«- skušnja. Seinid'or, f. £albgolb. Sern {to Ion, f. ©trtdjVnncl. © e nt i It H t(iuin), bas, semenišče, semeniše; duhovšnica, seminar, alumnat. ©cminartft, ber, seminarist, alumnatar. S cm 10 log i e, Scmiotif, bie, nauk od znamenj bolezni, znamoslovje j". ©emtfd), f. ©amifd). Semmel, bie, žemlja«, beli kruh, in ©t. žulka (DrobnJ, okrogli hlebček, russ. U. poln. bulka; pšenična moka. ©emittelbiider, bet, žemijar. Semmelfirot, bas, beli kruh, hlebec. Semmelet, bie, neumno, čelarno žlobodra-nje. Sentmeler, bet, žlobudra; mečkalo. Semmelfreunb, ber, žemijar, hlebčar. ©emntelljanf, f. §attf (bet mannlicfje). Semmelflof, ber, cmok iz žemelj. ©emmelfrumme, bie, žemljina sredica. Semmelmehl, bas, prednja moka ali cvet moke za žemlje. © entmeln, v. n., žlobodrati; mečkati (pri delu). SemmeIo|)fer, bas, darilo pšenične moke. ©emntelfdlieher, bet, lopar za vsajanje žemelj. ©emmeltetg, bet, testo za žemlje. ©cmmeltoerf, bas, žemlje in takošen bel kruh. ©emfe, bie, bič, loček, f. Söinfe. ©enat, ber, starašinstvo, svetovavstvo, se-^nat; bei ben ©eridjtsljčfen, odbor. Senator, ber, senator, starešina, gel», sta-rašina. Se Udi Orte, bie, starašinstvo, služba se- natorska, senatorstvo. ©enatorštoiirbe, bie, senatorska dostojnost, senatorstvo, starašinstvo. ©eitatžs, in 3f&git. starešinski, senatni; odborni. ©enrttscoitfnlt, bet, sklep starešinstva ali senata. ©UtatŽJJtaii&ent, bet, odbofni predsednik. ©engen. ©enatžoerfammlnng, bie, zbor starešinstva, senata, odbora, ©eni), adj., f. Sraurtg; bet, duhovna sod-^nija ali doglednija, f. a. ©hHObe. ©eitbbar, adj., kar se more poslati, ©enbbotc, bet, sel, človek do koga poslani, f. a. SBote. ©enbbrtcf, f. ©enbfdjretben. ©enbe, f. ©enbfthretben; Sinfe. ©enbcn, v. a., poslati, pošiljati, odpraviti, odpravljati, zagnati, zaganjati, napotiti; f. a. ©djiden; ®ef ba« , smodivna slama. Sengftittte, bie, smodišče, smodiše. SeittOr, bet, starši, senior; starešina. SeniOtdt, ba«, seniorat; starešinstvo. Settf biet, ba«, nad) Gutsm. vodomerni svinec, nach ^ svinec, svinčnik, böhm. olov-nica, nach 91. grezilo (? russ. gruzilo), nach bem Poln. globinomdrf, vodomer, ka-lamer*, plajba*. Senfe, bie, eine niebete (Segenb, nižina, niža (V.), dol; ba« Slblegen bet Senfer, gru-banje; ba« Senfgattt ber giftet, mit Slet befdjwert, svinčnica (V.), mft Steinen, kam-nica (K.); eine Steile, Wo $ferbe in ben Schlamm etnftnfen, grez-i. Stnitifen, ba«, medarsko nakovalce. Scttlcl, ber, f. Senfblei; eitt Sanb, vervca z metalnim končam; f. StfjlUimilbCl; (mont.) železna kljupa. Scnfelblctb, ba«, pleh za konce vervo. ©Cltfelholj, ba«, žokavnik. SenfelfibJtitr, f. Senfel. Seilfelftlft, ber, metalni konec pri verv-cah. Senfeit, v. a., tn bie Siefe laffen, spustiti, spuščati (v globino), pogrezniti, pogrezo-vati; ttt bie Orttbe, v jamo pogrezniti; tli« ffiaffer, potopiti, utopiti, potapljati; eine ¡Rebe, einen äloeig fenfen, nad) 91. pogre-bati, grebati, pogrebeničiti, grebeničiti, gel», grobati obet grubati; russ. prigibati; in ¡ßergeffenljett fenfen, v pozabljenje (pozabo) pripraviti; ben Slicf fenfen, oči po-besiti, pobešati, v tla pogledati; itiebttget machen, ponižati, znižati, nižati; (moni.), v globokost, pod se kopati; ba« ©efcblig* roht, sklanjati; neigen, nagniti, nagibati; v. r., ba« Sanb fenft fid) , dežela se znižuje, pada, se nagiblje, se spušča, se u-lega; auf bie Änie, zgruditi se na kolena, poklekniti; ba« §au« fenft ftdj, hiša se u-seda, se je usedla; neigt ftdj, se je nagnila; fußet Schlaf feilfte ftch, sladko spanje se je spustilo. ©eitlen, baž, pogrezovanje, potapljanje, used. ©eitleitbe, f. (genfer, Sthfenfer. Senfer, bet, grebenica, f. 2lbleger; eine Sperfon, Welche fenft, grebeničar, potaplja-vec, pogrezovavec; f. a. Senfe; ŠrOtfjitttfS. Sciltfünftet, ber, rudarsko kladevee. ©enlgurn, f. Senfe. ©enfgnthe, bie, grebenična jama; ba« übers ffüjfige SBaffer abjujieljen, brezno (F.). Senfation. 1465 ©enfhnntnter, ber, ber auf feinet größten Sahn gurren hat, nasekano kladvo (F.). Senthotj, ba«, bet beti ^oljflößeit, ba« auf ben ©ruttb gefunfene £olj, utopljeneo (F.j. Senffnedit, bet, »bieget bamit ju befejti« gen, kljuka. SentfOtben, bet, kovaško grezilof. Seniler, bet, vervčar, trakar. Senflinie, bie, navpična čerta. Senlfjfnhl, bet, beit au«fd)lagenben Senfer baratt 31t billben, kol (grebenični). Senfrebe, f. Senfer. Stnfrecht, adj., navpičin, adv., navpik, n. Gut,im. po svinci (posvinčni), nach F. a. po konci, zviškama, skloniv, poln. pro-Stopadiy ttttb pionowy; f. a. Sotbrecht, ißervenbifulär. Senfrenfe, bie, verša potapljavna (F.); Dteufe, bie man einfenft. Senfribfie, bie, rebernicaf. Senffchlnöit, f. Senfmerf. SenfftOlf, bet, grebenična terta, grebenična mati. SenfftiiÄ, f. Senfwerf. Senfltng, bie, spuščanje, utop, utapljanje, grebeničenje, znižanje, used; ulega, pre-sed, nagib, f. Neigung. Seitfluage, bie, areometer; gostomirf. Senf Wer t, baž, Senffchla^t, ®amm an« gafebinen, SBütjlen it. f. f., iti« 3Baffer ge.-fenft, potapljavno delo (F.), jez potap-jjavniga dela. Senfacit, bie, befie Seit für ba« Setifen be« ©eloächfe«, čas terte pogrobati. Senne, ber, ein Siehhirt, Welver ba« Sieh beu ©oninict übet auf ben 9llpett treibet, jtt* gletdj ber te, ko-sača; bainit fdjneibeit, f. 9M)en; ft(6 mit bet ©enfe fdjtteibett (beim SKafieu), ukositi se; bie ©enfe bengeltt, koso klepati. ©enfen=, itt 3ffcgn. kosni. ©enfcnbnum, ber, kosišče, kosiše. ©enf etteifen, ba«, železo ali jeklo za kose. Senfcttfbrmig, adj., kosast, kosovit. ©enfengeriift, ba«, juut 3ufammeitfa(feit be« Oetreice«, kozlec (F). © enfen baten, f. <&enfciifrutfc. ©ettfenhammer, ber, kosarniea, kladro. ©eHfenljailbbabe, bie, palec, palčnik, re-celj, deržač, (za levo roko), f. a. ©enfetttrlidc. ©enfenljieb, ber, rana od kose. ©cnfeniicl, ber, peta. ©enfeuttaug, ber, žvenk kose. ©enfenttinge, bie, kosa. ©tnfcnlriidc, bie, b<5rla, kljuka, bergla (za desno roko). © e II f e It Itt a It tt, ber, SDia^er, kosec; fuj. smert s koso. ©enfenring, ber, teomit bie ©ettfe an bttt ©enfenjiiet befeftigt tuirb, kosir, ttad) Ravn. grivna. ©enfenfdjmib, bet, košar (audj ©enfett; »erfaufet), kdor kose dela. ©enfcnftal)!, ber, Jitnt ?lu«gtei$en ber ©ett-- feuflinge, ognjilo; fottfi, jeklo za kose. ©enfenftange, bie, ©enfeuftiet, bet, kosišče, kosiše, aitct) kosje, rantišce (IHedvJ. ©enfenftein, bet, osla; ber Seplter ba-- bon, oselnik; vodir. ©CttfCHtag, bet, dan za rabotno košnjo, ©citfetttrogcr, ber, kosonosec, f. ©CllfClt5 tttaiin. ©enfibet, f. (Smpfinbtii, ¡Heijbnr. ©enfibititiit, f. (Smpfinblidjfeit. ©cnftfijtrcit, f. Skrfinnlidjeti. s>enfor t It Itt, ba«, čutilo, (posebno v možganih). ©ettfltal, ©Cltfuett, adj., čutin; nasladin. ©tnfUttlitat, bie, čutnost. ©enfual = $l)itof0pbie, bie, sensualna (čutovernaf) filozofija, ©ettfe, bie, trn ©djiffbau, senta», (neka letva na ladii). ©ettiens, bie, odloček, izrek ober izrok; ©pridjttfort, pregovor; Urtljeit, sodba, razsodba, razsodek; ©aji, stavek. ©eittenjioniren, f. $l6iitif;eiien. ©eniettjibž, adj., poln tehtnih izrekov ali naukov; krepek. ©eiitiment, f. ©efiiimnig. ©en t imeni a l, adj., mehkočuten, nežno-čuten, sentimentalen*. ©entimentatifiren, f. (Smpfinbetn. ©enttmentalift, ber, mehkočutnik. ©entimentntitat, bie, ba« ©entimeutate, mehkočutnost, mehkočutje, nežnočutnost, mehkužnost serca, sentimentalnost*; f Smpfiubelet. ©entiren, f. PDteu, Urt&eiten. I ©eropiS. ©ep ar a bel, adj., odločijiv. ©ejatat, adj.. ločen, odločen, poseben, različen , razdružen. ©ep (tt O tftieb e, bet, posamezni mir, mir sklenjen s posamno vlado (in ne z vsemi vojskovavci). ©epataiim, adj., posamez, posamič, posebej. ©epa tat ion, bie, točenje, odločba, razloč- ba, f. ¡Trennung. ©eparationSgelüfte, ba«, razdruživne misli. ©eparatiSlttUŽ, ber, razdruštvo, razdruž- ljivost, razpadnost. ©epamtiften, pl., razdružniki, posebneži, inoverci. ©epatatiftifdj, adj., razdruživen , raz-družljiv. ©eparator, ber, ločivec, odločevavec. ©eparatbOtUlU, ba«, posebni, različni glas. ©Cparatjug, ber, posebni, zasebni (vozo)-vlak. ©epariten, v. a. u. r., razdružiti kaj, se, odločiti, ločiti kaj, se, f. übt. StCUUen, Slbfonbern; feparirte« 3immet, odločena izba, t. j. s posebnimi dvermi. ©eparirnng, f. ©eparation. ©epiB, bie, sepia, tintnica* (riba). ©epOltiten, v. a., na stran djati. ©eptOttfieber, ba«, merzlica sedmodnev-nica. ©ep tangu tu m, f. ©iebened. ©eptember, bet, kimovec, kimavec (K), september, nad) Gutsm. devetnik, serk. rujan (gen. rujna), bolim, žari, kroat. malomcšnjak, miholščak , poln. wrzesien, russ. sentjabr. ©eptembirattofel, bie, sedmerični. sep- temviralni stol. ©eptembirat, ba«, sedmerica, sedmero-vladje-j-. ©eptennat, f. ©tebeniätjrig. ©eptentrionat, f. SKbrblidj. ©eptett, ba«, sedmeropev-J-. ©eptime, bie, in bet STOufif, sedmi glas, sedmicaf. ©eptifi, adj., gnjiloben. ©eptuagefi m a, sedemdeseti dan pred ve- likonočjo (tretja predpostna nedelja), ©eptuaginta, (griedjifdje tteberfe&ung bet 70.), sedemdeseterica (gerških prestavljav-cov sv. pisma stariga zakona), ©ep tU m, ba«, hripelj (v nosu), ©equeng, bet, sledeči; ©egnena,f. golge. Segne ft er, bas, f. ©equeftration; bet, se-kvester. ©equeftration, bie, sekvestracija. ©equeftriten, v. a., sekvestrirati, sekve- stracii podvreči, ©eraH, ba«, seralj, f. a. |>arcm. ©etapbin, bet, seraf, serafin, angel prednje verste. © ernpbinenorben, bet,red sv. Frančiška. ©erapb(in)ifadj., serafinsk. © e r a P i S, Serapida (boginja nekdanjih Egipčanov). SeraSífer. ©crožltcr, bet, seraščer (turški vojskovod). Scrcnube, bie, serenada*, muzika ali petje pod oknam, it. V. vecérna muzika, Stánb» «eil, na« V. stava. Screntffimitč, presvetli (vladar). Setge, bte, sarža (russ.~). Sergeant, ber, f. ^elbrnebel; (@eri«t«bie* tler), brič. Sergeufraut, f. ©aturei. Serie, bie, versta, reda, rajda. Sertnette, bie, orglice za izučevanje ptičev. Serib§, f. Srnftli«. Serle, bie, soha. Sermon, f. 9iebe. SCtbŽ, adj., voden, vodenčast. Serpe, f. trummljotjbaum. Serpentin, ber, (Stein), kačnik, gadnik; f. a. S«langenftein. Serpentine, f. ©«langenlinie. Serrei«e, f. 3errei«e. Serfe, f. SOÍeblbeerbanm. Serum, ba«, im Stute, ober fonjt al« franf-tjafter Srgitp, voda; baljet bie Söajfetfu«» ten, vodenice. S erbaute, bie, skodelnik f, šalnikf. Serb eil O tmn rft, bie, klobasa iz možgan. Serbite, ba«, mizna priprava, namizje-}-. Serbiette, bie, pertič, bela ruta za mizo. SerbiettenljaUer, ber, deržalceza mizni pertič. Ser»it, f. tne«tif«. S er »i ti« m u g, f. $fne«fžgefiiht. Serbiren, f. ¡Schienen; (mizo pogerniti in na njo nositi jedi). Seröirtbffet, ber, žlica podajavnica. Serbiteur, bet, sluga. Serb it U t, bie, ®ienftbarfeit, služnost. Se fant, Sefainfraut, ba«, morsko seme (na« Terpinc) , sezam (au« bolim, unb ^russ.), poln. ciemierzycznik. Se(ambein, ba«, sezamasta kost. SefambI, ba«, sezamovo olje. Sefet, ber, (seseli), Steinfüntmel, divji kumin. «efetjame, ber, kuminovo olje. Seffel, bet, (ein Stutjl überhaupt), stol, serb. stolica; gepolfleter Stuljl, blazinjeni stol, stol naslonjak, f. a. SeJjnfeffel; Sig, sedež, sedalo. Seffel», in ben 3fggn. stolov, — stola. Scffelnta«tr, ber, stoiar. Seffeltriiger, bet, stolonosec. Scfjetiibcrjng, ber, povlaka na stol. Sefbaft, adj., naseljen, f. Stnfitfiig. Scfbflftigfeit, bie, naseljenost, nastanje-nost. Seffion, f. Sityung. eefterjie, bie, sestércij. SeftCttO, ba«, Sextett, šesteropev Sefc, f. Setye. Segart, bie, način skladanja; skladba. ©C ti bat, adj., stavljiv. Segbrett, ba«, na« bem Rusu. naborna deska. Sefcbiitjne, bie, im Sergbaue, miza (V.J. Setyen. 1467 Seite, bie, zasad, sadišče, sadiše; latovnica. Setyei, ba«, ein in gef«moljene Suttet ge» [«tagene« @i, fiatbtoei« gebaefene« (Si, ever-ček, na mehko everto jajce; jajca na maslu. Seticife n, ba«, in ben Qrtfenljämmern, bie glüijenbeti «Stüde bamit ju jerttjeiten, sekalo, veliko, malo sekalo (V.J. Setyflt, v. a. ftjjen ma«en, (Semattb auf et» Wa«), posaditi, posajati koga (n. pr. na konja), int weitem Setflanbe au« fieljen nta«en, postaviti, staviti, postavljati ((leiten), an einen beflintmten Ort bringen, djati, deti, devati, položiti, polagati (legen), pripraviti, umestiti u. brgl.; ben J&ut auf beiiÄopffej» jen, klobuk na glavo djati, pokriti, pokrivati se; bell ®egen att bie Sritfl fegen, meč nastaviti persam , na persi; ^iltgu fegen, pristaviti, pristavljati, pridjati, pridevati; in« ©efättgtlif fegen, v ječo, v luknjo djati, vtakniti, posaditi, zapreti; jitnt ißfatlbe fe}= jen, zastaviti, zastavljati kaj; bte ®arben in SWanbetn fegen, stavkati, v razstavke sostavljati, skladati, devati; auf bie Probe fegen, skušati, skušnji podvreči; jitfammetu fegen, f. biefe«; in ber Su«brncferei, staviti, skladati, tta« bem Russ. nabirati (per/. nabrati) čerke ali pismenke; iti« ®etb fej» jen, v denar spraviti, preoberniti kaj, izvesti, spečati kaj; auäeinanber fegen, razložiti, razstaviti, razlagati, razkladati, razstavljati; f. a. Seilegen; er f«eint etwa« baran jtt fegeit, šteje za nekaj, na« V. nekaj na to postavlja, (alt« gre, hodi mu za to); Sentanb attjier Staub fegen, nemogoče storiti; napraviti, da kdo ne more —; au» per Streit fegett, na gotovo postaviti, za terdno ustanoviti, da ne bo nikake pravde; in Setoegutig fegett, zagnati, zaganjati, za-gugati, ogugati, preganiti, premakniti; in Xtjätigfeit fegett, pognati kaj, v djavnost pripraviti; iit greiljeit fegen, izpustiti (iz ječe); itt S«recfen fegen, prestrašiti, spla-šiti, v strah pripraviti; Saunte fegen, usa-diti, saditi, nasaditi; feritni fegen, obsaditi, obsajati; etil Siel fegett, konec storiti čemu, zavreti, zastanoviti; ettoa« an« beti 9Iitgeit fegen , zanemariti kaj, v nemar pustiti, ne marati za kaj; ba« Sertrauen auf @ott fej* jett, na Boga zaupati , v Boga zaupanje staviti (M.J-, in bie Sotterie fegen, v igro, loterijo staviti; gefegt ben gafl, bafi —, denimo, recimo, postavimo, da —, na« beut Poln. pripustivši. da—, pripustimo, da - ; f. a. aiuncbmcn; Suitge fegen, storiti, mlade imeti; feflfegen, f. biefe«; in Sertegenlieit fegen, zmotiti, zmesti; ®äjte fegen, točiti (vino); ein ®eitfmat fegen, spominek postaviti, postavljati; tt. b. Russ. vzdigniti; @i» nett über etroa« fegett, postaviti, devati nad kaj; izročiti mu v skerb ; ein Ätpfiier fegen, dati klistir, klistirati; in Seritntnberitng fegen, zapanjiti (serb.), osupniti ober »ieft. osop-niti; eilte Seltne fegett, nasaditi kokoš; eilte griji fegen, dobo odločiti, postaviti; in« Ätare fegen, razjasniti, poočititi, razložiti, na go- 1468 Sei»en. tovo postaviti; flüchtigen gujj fegeit, pobegniti, unesti pete; in Ultfofiett fegen, v škodo pripraviti; außer Äraft fegeit, vzeti čemu moč, veljavo, preklicati kaj; baniit er in beti Staub gefegt l»etbe, bie @ac^e ju belBetffiel* ligeit, da mu bo mogoče, dognati reč; in beti »otigen Stanb fegen, v poprejšnji stan postaviti, pripraviti; in ein 9!mt fegen, službo izročiti komu; in Stolen fegen, v note djati; unter Sßaffer fegen, zatopiti, potopiti, potapljati kaj, z vodo zaliti; inž 2i5erf fej= gen, izpeljati kaj; auf eine Jiarte fegen, staviti na kvarto; auf« Spiel fegen, nevarnosti (zgube) nastaviti, izročiti, vagati kaj; gur SRebe fegen, odgovor tirjati, izpraševati; bett Jlopf auf etloa« fegeit, za terdno skleniti, glavo dati za kaj; ben gttf an« Sanb fegen, stopiti na suho, na zemljo; eilten alt feilte Stelle fegen, dati komu namestnika, postaviti ga na njegovo mesto; er fegt eine (Sfere bareitt, v čast si šteje , ima, čisla; @elb auf 3eniaitbe« .Kopf fegen, razpisati darilo na čigar glavo, f. a. ifrciž; er for; bert niefet ntefer al« gefegt ifl, ne tirja več kakor je pogojeno, postavljeno, dogovorjeno; »oni 9tmte fegett, f. Sltifctjen; £off< nuttg fegen, f. §offen; auf ben Sferoit fej* gen, na prestol postaviti ali posaditi, kralja izvoliti; ein gefegter Sienfdj, možat človek, mošk, terden; f. a. Ulttetfeijt; att« bet £atib fegett, iz roke spustiti; jttm SBormttnb fegeit, f. Siitfc^cit; Sdjröpftöpfe fegen , f. STröpfen; jfnöpfe auf ein Šleib fegen, gumbe prišiti, prišivati; ein Äittb in bie Sßelt fegen, f. ©eiäten, Stjeugen; iiiglam= Uten fegen, zažgati, zapaliti; Sittetll ben .Hopf jure^t fegen, glavo uravnati; (Sinem ben Stuhl »ot bie Sfeüre fegen, izgnati, iz-pokati ga iz hiše; geuet fegett, mont. žgati v jami, da se ruda omoči; S3littegel fegen, pijavke staviti; ba« ®la« att ben SÄuttb fegen, kozarec k ustam djati, nesti; (Srg feg= jen , v peč vsuti, sipati; baratt fegen , f. Sagen; STOifjtrauen in ctt»a« fegen, ne u-pati, ne dati vere; Sitten itt gelter ttttb glaiitmell fegen, hudo razkačiti koga, pod-kuriti mu; v. r. , ftd) fegen, sesti, vsesti se, sedati, vsedati se; eben fegt er (idfe, ravno seda; ftctj öfter« fegeit, uacfe Strt bet Äraitieu, posedati; ade fegten ftefe ttaefe eilt; attber, vsi posedejo; jid) fegen, feerttm, au«; et'nanbet, razposesti se; ftdj Ijintoeg fegeit f. biefe«;_ fidfe iit ben Äopf fegeit, v glavo vgnati si, vbiti si, zabiti si, vtepsti si; f. a. iiOf)f ; fid) auf ben Äopf fegett, na glavo postaviti se; ba« S^iff feat fti auf beti ®ruitb gefegt, ladija je obsedela, obtičala, je sedla na dno; ftdj »om $ferbe auf ben Sfel fegeit, raz konja na osla sesti, priti; »on flüfftgen Äörpent, hienit ba« Stübefinft, usesti, usedati se, ustati se; attefe ubrisati se (od ola); »Ott ber ®tf$teuljl, splahniti, splahovati, uplahniti, uplahovati, nad) V. posesti, posedati se; Bom Setg, posesti, posedati se; bett Aufenthalt l»o wäfeten, naseliti, »seliti se, nastaniti se, udomiti se; ©e^tol&en. jidj mit bell Gläubigem (auäeinanber) fegett, poravnati se, pogoditi se, zmeniti se z upniki; ftd) in ben ÜJiatfd? fegett, odriniti, na pot kreniti se, podati se; fidj gut SBefere fegeit, v bran postaviti se, braniti se; ftd) gur tRufee fegen, pustiti dosedanje delo in k pokoju podati se; ft$ in ®ltnft fegett, prikupiti se komu; »on ©efeäuben, usesti, usedati se; »om SBaffer, upasti, upadati, padati, uteči, utekati se; ftefe gtt ^ferbe feg« gen, posesti konja, konja zajahati; »Ott Struppen im Kriege, ustaviti se, razpostaviti se; ftdj in ©efa^t fegen, podvreči se nevarnosti; fi$ att ¿emanbe« Stelle fegett, postaviti se na koga mesto; fidj iu Unfoftetl fegen, stroške si napraviti; ftd) in ben Äafen fegeit, v čoln stopiti; fidj auf ettoa« fegen, po vsi sili kaj hoteti; ftd) auf bie §ittterfüfje fegen, upreti, upirati se, kerčiti se; v. n., fpringeit, Bkočiti, perhniti, planiti, zagnati se, buskniti; über beti glujj fegen, buri« Sd)l»immen , preplavati reko; mit bem •Rafene, prepeljati se čez reko, prebroditi; an ben geinb fegett, udariti, planiti nad sovražnika; mont. fii erjlretfeit, doseči, dosegati kaj , segati, stegovati se kam ; über bie ®tettge fegen, mejo prestopiti; mit ®e-t»alt, siliti, dreti naprej, valiti se; über ben ®taben fegen, jarek preskočiti; matt fegte mit gragen atl ifen, pritisnili so nanj z vsa-koršnim popraševanjem; v. i., entftefeen, ju etwa« fommen, e« loitb Sdjläge fegeit, pretep bo; šiba bo pela; tepen bo nekdo; e« fegte Biel SDiüfee, mnogo je truda stalo, težavno je bilo; e« feat einen fütc^terlic^en Bant gefegt, grozno so kričali, hud prepir je bil; t»a« feat e« gefegt? kaj je bilo? kaj se je zgodilo? ee^eit, ba«, posajanje. postavljanje, pokla-danje u. f. f., f. ba« 3eit»ort. Se tj et, bet, stavec, stavljavec; itt bet Sruf ietei, pismostavec, skladavec. russ. nabor-ščik (nabirač, nabornik); f. a. Sontpofi- tär; Sefclolben. Se^etbe, bie, rušina, ruša, dern, kisepo-klada na jez. Sefcerfeljlcr, ber, pomota v skladanji, f. not. Šrndfebter. SetjetlOljn, ber, stavnina. skladnina. ©efcfÜUftel, bet, rudarski bet. S e| fehlet, f. $tndfebler. ©ttjftfd), bet, nasadna riba. ©e^gatten, bet, vert za sadike, sajenice. Seghorn en, bet, nastavni ternek (V.). ©e|hö!»t!tter> fcet, ein Segeifen, sekalo, sekalce. Sefcljafe, bet, zajklja, zajka. Setjbolj, f. Sepng. Se^fatpfen, f. @a|farl>fen, (poln. karp z narybku). Se^lattoffel, bie, krompir za sajenje. Se^iaften, ber, prcdelnik za tiskarske čerke. ©eijlolbcn, bet, bie Sabung bet .ttanonen anf einanber jn jloffen, basavnik (F.), nabijav-nik f. ©cfcfimft. StÇfUIlft, bie, umetnost iiiuziko skladati; f. Sonfeiieritmit. Schlotte, f. iodjterlaitt. ©cfcltng, ber, insgemein jur gortpflanjung in bie @rbe gefefctes ©ewäts, non Säumen, nad) V. sadovni kol , sadika, mladika ali mladica, sajenka, »on ®einrebeti, rcznica, ključ, »on aitbern ©jlanjett itnb Kräutern, presad , sadež; ©egftft, nasadna riba; •Jtrautfejjling, presadni kapus. ©ttHinte, bie, bet ben Sudjbtucferu, pismo-stavsko ali naborno ravnilo. ©eÇmonn, f. ©djtebëmann. ©C^metfcl, ber, dleto ključavničarsko. ©C ti ort, ber, zasad; mont. f. ©rciinort. ©e^pflanjC, bie, presad, presadica , sajenka, f. ©cfcling. ©efcrtiie, bie, ključ, reznica. ©tfcrtič, f. ©Edling. ©Et^ftÖfEt, ber, spolovni ovčar. ©ctjfdjiff, f. ©c^brctt. ©EitfttffEt, ber, namestni ladijar ali brodnik. ©Etîftltd), ber, čista, prcsejana ruda. ©Et)fOl)le, f. ©d)tt)El(E. ©Et^ftnnge, bie, trn Sergbaue, železni drog. ©téftâttE, f. ©E^E. ©Efcftiid, baS, kvas. ©E^tciffe, ber, nasadni ribnik ; nasadnik (6o'Am.), russ. sadok. ©E^trog, ber, int ^»»ttentoefen, mešavne neške. ©Etjung, f. ©efcEn, bas. ©E^BflgE, bie, nat V- stavna mera, Iivel, f. SBlcimoge. © E1} W E i b C, bie, verbova mladika, sajenka. ©E^JEit, bie, (waidm.)., bie 3eit, 3uitge ju Werfen, čas kotenja; jut ©efcjeit ber J&afeit, kadar se zajke kotijo, kadar imajo mlade. ©efcjtDCig, ber, f. ©rtiling. ©Elid) E, bie, eine ju gleitet 3ett über »iele 9Wetifd)en ober Xfeiere »erbreitete .îîtati f£>eit ttidjt anfletfeitber ober aut anflerfettber 9îa* tur, nad) V. kuga, (nad) bent flosenifteti SBolfSgëbrcfudje ntib and) nat Vuk bie $eft, toeldje fît bas ferbifdje Solf als iti überfee* ifdjen gänbern woljtienbe, mtr jeitweife (Su* ropa auf ©otteS ©eljeig feeimfutfeenbe Söei* ber »orfleflet), kužna bolezen, pomor, f. a. Eft; ©ptbemte, "etnè jeitweife graffirenbe ranfljeit oljne iRütffitt auf Sontagiofttät unb ©erlauf, etwa pohajavna bolezen, (audj im Serb. nat DroSnic posast, poslica, 11. Vuk aber prošlica itnb rednja, kakor da bi po redu šla) , aut bolezen fd)ledjtt»eg, bolezen, ki gospodari, razsaja; epidemija*; f ïPieljfeudje, živinska kuga; (bas ©ort kuga ig für alle ©euten jtf gebrauten, weil es »om Solfe aitt gebrautt wirb bei ©eilten bet SBÎenften unb i£l)iere, weites fit über* bieg jebe (aut iniasmatifte) ©eute als an* ftedenb »orflellt ; »or bent auftreten ber orten* talifteit ober le»atitiften ©efl feat unfer SBolT »aljrfteinlit feine anbere ©eute ge* fannt, ober wettigflens nitt fo beachtet ; Wenn ©El) lt. 1469 es baijer biefe »erfeeerenbe ©eute kuga ge* nannt fjat, fo bürfte ttifs im ®ege liegen, aut anbere ©euten kuga jit nennen, unb ift fcblaae »or, bie odeufälifte obet le»anti= J fdje pejt junt Unterftiebe »on ben atiberti turška kuga 31t bejeituen, aufletfenbe ©eil* te,TfäTci1jlv"a kuga, nitt auflecfcube ©eute, nenaležljlva trogT; @ p i b e m i e, ®n b e m i e, i j o o 11 e, itttb Snjootie ftnb nitts als Sejeitnungen ber ©eilten nat 3ett* unb DrtS»er()ältnijfen, bet SWenfteti ober Xljicreu, bai)er ant ntit kuga jit bejeitnen mit ben erforberlitett Seiwörteru, Dr. Iti.); fig. »on ftttliten liebeln, kuga; @tl»äte, slabost; langwierige JfranTljelT, dolja bo- ležerir ©cutcnortig, «<#•, kugast; f. a. SlnftEf* icnb. ©ElldjElliflljr, baS, kužno leto; leto, v kterein kaka bolezen razsaja. ©CUd)Cltfd)®a!tgtr, adj., kužin, kužnat. ©EUtflEltftOff, ber, skvernina, kužnina, ku-žilo, bolim, morovina. ©eutgtullt, bie, kužna jama, luknja. ©EltfjEtt, v. n., zdihati, zdihovati (eigetitl. vzdihovati); auffeufjen, zdihniti, vzdihniti; ben ganjen Sag feufjen, ves dan prezdiho-vati; nat etwas feufjeit, zdihovati po čem; flöljltett, ječati, stokati. ©EUfjEtt, baS, zdihovanje. ©EUfjEltb, adj.. zdihajoč; adv., zdihovaje. ©Cltfjer, ber, vzdih, zdihljcj, vzdihljej ; ei* neu tiefen ©eufjer attsjlojfen, globoko zdihniti; eilte ©erfoti, vzdihovavee. ©CUfjttgttOlt, baS, zdihovanje. prezdiho-vanje. ©EUfjEtitt, bie, zdihovavka. © t b En bannt, f. ©iibEnbaum. ©eüer, f. ©Eifsr; ©trtng. Sexagesima. šestdeseti dan pred veliko nedeljo. Sexta, šesti razred. Sextaner, ber, šestošolec. Sextant, ber, sekstant, šestnikf. ©Efltltl, SffltCll, adj., spolu. ©ejualtritt), f. ©EfdilEdjtžtriEb. ©Etjn, jefet gewöl)ulit ©Ctn geftrtebeu, v. 11., biti; tiid)t fein, ne biti; öfters fein, uat atlb. bivati; StWaS fein laffen, v nemar pustiti, puščati, pušati kaj, ne meniti se za —; er ifl fraitf, bolan je ; fet uitt böfe, ne bodi hud; Wie ifl eS Ulit 3l)lten, kako ste, kako se vam godi, aut kako se imate; eS mag bariim fein, naj bo, (vu/g. naj se pes obesi); ba fei Oott »or, Bog obvari; fo fei eS, bodi si, (naj bo); er ifl rett baran , prav ima , pravo terdi; er ifl Übel barait, slaba je za-nj pri tem, slabo mu kaže; lag feitt, bag eS fo ifl, denimo, recimo, da je tako, f. ©ctjnt, ainnEimElt; Wo feilt, nahajati se, biti kje; feien ©te fo gütig, bodite tako dobri, skažite mi to dobroto; Wenn eS fein fann, če je mogoče, če se more zgoditi; l»aS fofl baS feilt? kaj hoče to, kaj pomeni?; feib Wtllfommen, Bog vas sprimi; auf 1470 fein, na nogah, pokonci biti, ne ležati; e« tji alté mit ihm, po njem je, f. übr. ?tuž ; e« i (i mit, al« 06 id) iljti einmal* gefeljen hätte, zdi se mi, pozdeva se mi, kakor da bi ga bil že enkrat vidil ; feilt ober nircd)tätraut. Sidjtlid), adj., vidin, očitin, videč. S i d) 11 O Ü, adj.. brez izvida. Sichtung, f. Sidjtcn, bas, odbira, odbor. Sid)tincllc, bie, in beit SBiiibrnuIjlen, lopat- nik (Zal.). Sichtjeug, bas, in ber Stühle, sito. Siacrit, v. n., solzeti, cezeti, kapljati, curljati; bas ®ap fiefert, sod pušča, puša. Sibcral, adj., zvezden. Sibcratjaht, baS, zvezdno leto. Sibcrgriin, f. Siungriiu. Sit, fron. pers. (sing, nom.l, ona; WO ijl Slgttes? fie ijl ja hier, kje je Neža? vsaj je tukej; fie unb nicht er, ona ne pa on; Sungfet hat fie nichts gehört, (ftatt hafi bu—), deklica, nisi nič slišala? fie Wae bie Up fdjlttb felbft, gola nedolžnost je je bilo; Sie, dim. Siechen , bas äßeibchcn Bon Sfjieren, samica, ona; (sing, «cc.) , ich ti a te fie ges fehen, vidil, sim jo; fie unb nicht ¡t)n falj idj, njo sim vidil, ne pa njega; butd) jie, po nji (njej), ž njo; pl. nom. tlt ber Silltebe, vi, acc. vas , (and) im Serb., Russ. unb Böhm., nach franjöftfcher unb etiglifchet Strt, int gemeinen geben jebod) nach ben ®eutfdjeti, oni, wie auch "n vul9- Böhm.) ; glauben Sie baS nicht, ne verujte tega; Sie habe idj tort nicht gefeheit, vas ondi nisim vidil; Wo finb bie Jiitiber? fte jtnb in bet Schule, kje so otroci? v šoli so; idj fai) fie auf ber Strape, na cesti sim jih vidil. Sich, bas, feines aus SRopftaar, sito; grobes aus Sieben, rešeto; f. OiCUtCt; dim. sitee, rcšetce; Seitjer, cedilo, cedilce; burdj ein Sieb laufen iaffen, presejati, sejati; f. Sit* beit; Sßajfet im Siebe tragen wollen, vodo z rešetam zajemati. 1472 ©iebatbeit. ©tebenjoflig. . a„ fteben madjett, povreti, vreti, pokuhati, skuhati, kuhati; ©¡itd) fieben, n. Gutsm. unb F. zvariti, variti (audj in anb. ®.) mleko. Sieben, ba«, vrenje, varjenje, kuhanje; burdj Sieben größer Werben, razkuhati, a. böhm. navreti.se; burdj ©ieben eingeben, ukuhati se, uvreti se. SiebCOfen, ber, belivna peč. Siebepfnnne, bie, varivna ponev (f.); itt bett ©aljWerfen, varivni kotel. Siebeflunct, ber, am Shennonteter, vrelin-f, stopnja vrelosti. 1474 Siebet. Siebet, ber, varivee, pariveo; Seifenfteber, mjilar u. brgl. Sieb er ei, bte, varivnica, russ. varnica, varnja; Seifenfieberei, Safyeterfteberei, mji-larnica, solitrarnica. Sieberitt, bie, varivka. SiebfiauS, f. Sieberei. Siebbeif, f. Siebetieiff. Sieblonb, baä, nižava. Siebler, ber, f. Slitfiebler. Siefern, f. Sitfem. Sieß, ber, zmaga, premaga, itaif) Gutem. premag, dobitva it. dobitje, serb. u. russ. pobjeda, böhm. vitezstvi; bett Sieg erfedjiett, baBon tragen, begatten, premoči, premagati, zmoči, zmagati, zmagovati koga, serb. a. prevladati, nadvladati, savladati; n. Gutsm. obladati (ntebr erobern); toetiit itn« ®ott ben Sieg gibt, če nam Bog zmago nakloni; ein blutiger Sieg, kervava, draga zmaga; bett Sieg entfd)eiben, zmago, boj razločiti (nar. pes.); bet Sieg toar auf Seite ber ©erben, Serbi so premagali, f. a. llebettoiltben fig. zmaga, obveljava (F.). Sien bat, f. Stegijaft. Sießbebcdt, adj., z zmagami ovenčan. Siegel, ba«, bie gigitr, ber Stbbritcf, pečat, m. (aticb im Serb. m., fonft /".); IMföaft, ba« SBerfjeug, pečatnik; feilt Siegelbttttfen, aufbrutfett, pritisniti, pritiskati pečat na kaj; eilt Siegel flecben, vrezati, vdolbsti pečat; ba« Siegel eine« ©riefe« auftt)un, odpečatiti, razpečatiti pismo; unter Siegel legen , zapečatiti; f. a. SBcfdllag; bie Siegel abtteij« men, odpečatiti; unter Siegel geben, zapečatiti kaj; ein Siegel naimadjen, ponarediti, ponarejati pečat; ©rief utlb Siegel ge< beit, pismeno zagotoviti; unter bent Siegel bet ©erfdjtoiegenbeit, pod zavezo molčljivo-sti; fig. für Seftiitigttng übetb. f. biefe«; ba« Sieget ift utiBerfebrt, pečat je cel, ne-poškodvan, pečata se ni nikdo dotaknil. Siegelbanl, bie, bei beit Sttdjmadjerit, pečatna klop. Siegelbar, adj; zapečatljiv. Siegelbetuabrer, ber, nad) V. pečatnikar, ltranivec pečata, kancelir*. Siegelbrudj, f. Siegelerbrccfiung. Sie gel er, ber, pečatar, pečativec; »eraltet für 3m»eletibänblet. Siegelerbrecliuttg, bie, razpečatenj e (brez-oblastno). Siegelerbe, bie, (terra sigillata), pečatna perst ali glina. Siegelfdlfier, ber, ponarejavec pečatov. Siegelgebiibr, bie, Siegelgelb, ba«, pe-oatnina. Siegelgriiber, f. Siegelfteier. SiegelfiaUtmer, ber, pečatno kladevce. Siegeliapfel, bie, škatlica, v kteri je pečat. Siegelfunbe, bie, pečatoznanstvof, pe-čatoslovje-)-. Siegellat!, ba«, pečatni, španski vosk. Siegellacfmatfier, ber, delavec pečatniga voska. SiegeSgeljeni. Siegelleintoattb, f. 28adi$letntoattb. StegellOŽ, adj., brez pečatnika, neza-pecaten. Siegelmitf ig, adj., kdor sme imeti lastni pečat, Siegeln, v. a., zapečatiti, pečatiti; f. S8ct' ftegeln. Siegeln, ba« , pečatenje. Siegcloblate, bie, pečatni oblat. Siegetfjreffe, bie, pečatilof, pečatnicaf. Siegelring, ber, pečatni perstan ob. per-sten pečatnik. St eg ti ft edj et, ber, pečatar; kdor pečate vrezuje. Siegel ftOlf, ber, podlaga, na ktero se pritiska pečat. Siegeltoadiž, f. Siegellad. Siegeljeidjen, ba«, pečatno pismo. Siegelt, v. n., über eitlen, premoči, premagati, zmoči, zmagati, premagovati, zmagovati koga , užugati ga, f. a. Steg (baoon tragen); fig-, feilt Slntrag fiegte, njegov nasvet je obveljal; ftegenb, zmagovaven, pre-magovaven, zmagonosen, (nad) bent Russ.); f. a. SBerftegen. Stegen, ba«, zmaganje, f. a. Sieg. Siegenbaunt, f. Säbenbaum. Sieget, ber, premagavec, zmagavec, pre-vladavec, ltai Gutsm. dobitnik , predobit-nik , obladavec. Sieger«, in 3f&g. zmagavski, premagavski. Siegetbtgen, ber, premagavski meč. Siegergeiualt, bie, premagavna sila. Siegerb aupt, ba«, zmagavcova glava. Sieget beer, ba«, zmagavna armada. Siegerin, bie, premagavka, zmagavka, 11. Gutsm. predobitnica. Siegerlrone, bie, premagavski, zmagavski venec, zmagavska krona; fte ertoerbett, dobiti krono zmagavea, zmagati. Siegern, f. Sutern. Siegerfaule, bie, steber v spomin kake zmage postavljen. Siegerfimert, f. Sicgcrbegen. Siegern)Ultbe, bie, rana zmagavea. Siegeš«, ilt 3fi3- premagavski, zmagavski. premagavni, dobitni. Siege^aitfjug, bet, zmagavski obhod. Siegešbilb, ba«, podoba zmage. Siegežbogtn, ber, premagavski oblok, slovesne, premagavske vrata, f. Stili ntpi]= bogen. SiegeSbenlntabl, ta«, spominek zmage. SiegeSebre, bie, čast, slava zmage. Sicgežfaljue, bie, zmagavsko bandero ali zastava. Siegežfeft, ba«, Siegesfeier, bie, obhaja-nje, obhajilo, praznovanje zmage. SiegeŽfiitft, ber, premagavski, dobitni knez. SiegeSgefiiljl, ba«, čut(stvo) zmage. Siegežgeben!, ba«, mebrere jufamrnenser« einigte ,Kriegagerätf)e al« SBaffen, u. f. to., »elcije al« (Sropt)äen) irgenbtoo aufgehängt bargejtellt toerbeit, premagavšinaf, znamenje zmage. ©iegeSgepränge, ©tegcggcptättgc, ba«, obhajanje, slavljenje zmage, f. a. Xrluntph. ©iegežge(«tct, ba«, premagavni vrisk, ©iegežgottin, bte, boginja zmage. SiegeSljaittl, bie, zmagaveova roka. ©iegeŽljeer, ba«, vojska zmagavna. ©icgeSfraus, ©tegcžfrone, f. ©iegerfrone. SiegtSIiCb, ba«, zmagavna pesem, ©iegeäloljn, bet, plačilo zmage, ©icgežmadjt, bie, zmagavna moč, sila. ©icgežmahl, ba«, einem Sieget jit ©h""» pojedina, gostija zmagavcu na čast; znam-nje zmage. ©iegCŽnadiridjt, bie, poročilo, naznanilo zmage. Siegegopfcr, ba«, darilo za zmago. Sicgcžpnlme, bie, veje zmage, ©icgežpforie, f. ©iegežbogen. ©tcgcžprciž, ber, plačilo zmage. ©iegeŽrailb, ber, vzetje zmage; plen. Siegežraiifd), im @iege«tauf«e,pijan (od) zmage; f. a. siegežtaumel. SicgcSritljm, ber, slava zmage, šicgcčtnumel, bet, omama, nezmerno veselje zavolj zmage. ©iegeštrojjfiae, f. ©iegežjeidjen. ŠiEgeŽtritnfCIt, ndj., vesel zmage, pijan (od) zmage. ©tegegboll, f. ©iegreidj. ©tegežtoaf f e, bie, premagavno orožje. ©icgeŠtOOgen, ber, slavni, slovesni voz. @iegt§äci«cn, ba« , znamenje zmage, russ. trofej. Steggefrönt, adj., zmagaven. zmagova- ven, slavoovenčanf. Sieggewohnt, adj., navajen zmage. Sieghaft, adj., premaga vsk, zmagovit. Sieghanb, f. Siegežhn»i>* Siegler, f. Siegelet. Sie g lož, adj., brez zmage. SiegntanttfiiiDurj, bie, f. 3lliermannähar= nif«; laški slez; meček. Siegmuth, ber, zmagavno seree. Siegfjrahten, Siegprangeii, v. »»., hvaliti se, ponašati se z zmago. Siegreich, adj., premagaven, zmagoviten. zmage vajen, kroat. slavodobiten , na« Gutsm. predobiten. Sie g ft eilt, ber, kamen zvezdnik t-Siegtrunfen, f. ©iegežtrunfen. ©iegttartifiren, f. (Smpfinbelu. Sie g a nt 3, f. ©iegmannčttmrj. Sieh! f. Sehen. ©tefe, bie, bei ben Sögeln, babica, samica, f. Sie. Stelern, f. Sutern, (kapati, teči). Siel, ba«, eine ®ei«f«(eufe, zatvornica. Siele, bie, komat, povodec za konje; f. a. Pferbge{«irr; obramni jermen; ilt ben Sie» len gehen, vedno ubijati se z delam. Sielen, a., vodo spustiti, spuščati, spu- šati; f. a. Siileu. Sielenhan, bet, nareja , postavljanje za-tvornic. Sielgraben, bet, poglavni jarek, bolim. nahon (nagon). ©ilberhar. 1475 Sieltief, ©ieltoeiterung, f. ©ielgtaben. ©ientann, f. Pantoffel. Step! int., rac, rac! Siejen, v, a., vikati, (onikati). Sigilliren, f. Siegeln. ©igtllum, f. ©iegel. © i g nol, ba«, znamenje, znamnje (zlasti v daljo dano, kakor n. pr. strel iz kanone i. t.), ©ignalentent, ba«, osebni popis (n. pr. kaciga beguna), ©ignalfener, ba«, ogenj za znamenje zakurjen. ©ignaltren, v. n. U. a., znamenje dati, dajati. ©ignolifiren, fi«, f. #er»ortbnn, fi«. ©ignttlfd)llf, ber, naznanilni strel, ©ignntnnt, podpisano, ©ignatnr, bie, podpis in pečat, tta« F. podznamovanje; bei ben Su«brucfern, znamka f, signatura*. ©ignett, ba«, fleitte« ba«, sreberno posodje, srebernina. ©ilbcrgefiti, ba« , monl. ethia srebro- kazna ruda. ©ilbcrgcfittr, f. ©ilbergcratlK, (na$ Gutsm. sreberno sodje). ©tlbcrgcftbmcibe, ba«, sreberni okras, srebernina. ©ilbergcftirnt, adj., belozvezden. ©ilbcrgctblt, ba« , jari glas. sreberni žvenk. ©tlbcrgctoattb, ba«, sreberna obleka, odeja. ©ilbergctoaffet, ba«, bistre vode. ©tlbcrg emebi, adj., s srebram. srebernimi nitmi tkan. ©ilbcrgctoidjt, ba«, sreberna vaga. © t Ib er gettl Slf, ba«, belkasti, sreberni oblaki. ©ilberglanj, ber, blesk, lesk srebra; src- brovica (Sui.). ©ilbctglatte, bie, sreberna pena. ©Ubcrgitmmer, ber, mačje srebro, blišč- nik, ki se sveti kakor srebro. ©tlbCtglOtfC, bie, sreberni zvon. ©ilbcrgraž, ba«, belkasta trava; f. a. ©djmieie. ©tlbergtau, adj., srebrosiv, siv. sivkast. ©ilbergrofajctt, ber, sreberni groš. © ilbctgrube, bte, sreberne rude, jama. kjer kopljejo srebro, ©ilberbaar, ba«, beli, sivi lasje. Silberbaarig, adj.. belolas, srebrolasf. Silbcrbaft, f. Silberartig. ©ilbctbaltig, adj., kar ima srebro v sebi, nad) V. srebernat; jtiberfjaltige« @rj, sreberna ruda. ©Uberbaupt, ba«, siva glava; sivogla- vec, beloglavec. ©tlberljell, adj; čist, jaren. svetal kakor srebro. ©ilbcrbcrb, ber, (in 3bria jum ©ilettu men bet ®tje), pina. © ilb erbo cit, bie, sreberna poroka, ©tlberljorn, ber, sreberni, jasno doneči rog. ©tlbttbtinb, f. ©ilbcrfutbž. ©ilbCtbUttf, bie, topivnica za srebro. ©ilberig, f. SUberbaltig, ©ilbern. ©ilbcrliifer, ber, belorivčekf. f. Diiifftl= lafet. ©ilberfali, bet, sreberno apno. Silbcrtammer, bie, srebernica. ©ilb erlitmmetet, ber, sreberničnikt-©ilbetlaften, ber, omar, shramba za sre-bernino. ©tlbetlitŽ, ber, sreberni pesek ali kremen, f. a. ©tlberllattg, ber, čisti, tanki, jarni glas. žvenk, srebern glas (Gutsm.). ©tlberflar, adj., čist, kot srebro, ©ilberflami en, bet, kos, gruda «rebra. © i Ib C tf 0 tt ig, ber, prav čisto srebro, ©ilbetloctt, ba« , sreberno zerno , zernje srebra. ©ilbetiram. Silicrlram, bet, (£anbel), kupčija ssre- bernino, sreberninarstvo. ©tlbetfranj, ber, sreberni venec. Stl&erftit^e, bie, sreberni ostružki in opilki. Silberiraul, ba«, f. Olainfarn, Sinau. ©ilbcttteibc, bie, srebrovita kreda. SilberftOne, bie, sreberna krona. StlbetlndjŽ, ber, losos Sifermilerjev. Stlbctlnben, ber, sreberninarska štacuna. Silb etlailb, ba«, belo, srebrobelo listje. Silberlttltl, ber, čisti, jasni glas. Silberltbet, ba«, posrebreno usnje. SllberlCCt, adj., brez srebra, gluh. StlberlClle, bie, srebroviti il. SUbetltllg, bet, srebernjak. SilbCtlOtlC, bie, sreberni, belkasti zvitek, ©ilbermcer, ba«, sreberno morje, ©ilficrminc, bie, jama, rudnik, kjer kopljejo srebro, rude sreberne. SilbCriUOnb, ber, beli mesec, ©iibcrmotte, bie, beli molj. Silbermulm, bet, neka mehka sreberna ruda. ©tlbeintiinje, bie, sreberni dnar. Silbetlt, adj. , srebern (and? altsl., serb., poln. u iti An».), bei V. u. M., nad) bem Russ. srebren; filberne Jpod^jeit, sreberna, druga poroka; fig., belkast, svetal kakor srebro. Silbern, r. n., srebro v sebi imeti; v. a., posrebriti uitb posreberniti. ©ilbctnabtl, bie, sreberna igla. ©ilbCtltiCberfllllllB, ber, sreberna usedlina. ©UberjKljHer, bas, posrebernjen papir, ©iibcriiajpi Cl, bie, (Populus alba), beli topol, topolka, topolovka, beli jagned. ©ilbetbltttlbie, sreberna ploščica, ©ilbcriliitter, bie, srebroploščičarf. Silbttbtobe, bie, preskušnja srebra, ©ilšetilllbcr, ba«, sreberni prah. Stlbcrnucifilbtt, ba«, srebrovito živo srebro. Sil6erqUCUt, bie, čist. bister vir, studenec. Silberroutb, sreberne saje pl. ®ilbertci(b, adj; srebernat (V. u. b'ohm.~), v srebrn bogat; kar ima obilno srebra v sebi. Sili trtcibct, ber, beli (amerikanski) ran- gar, f. SRcibet. Stlbttrein, adj., čist kakor srebro. SUberriitg, ber, sreberni persten. Siibttrollt, bie, kupec sreberniga dnarja. ©ilbctfflite, bie, sreberna struna. Silbtt (tllb, bet, sreberni pesek. @iibetfd)Aie, bie, sreberna zdelica. ©ilbttfi flllin, bet, sreberna pena. gilbet djeibe, bie, sreberna plošča, ploša. ©ilt>erf$ein, bet, lesk, odsvit srebra. Silber djeilcl, bet, f. Stlberbaubt. Sil bet djlaie, bie, sreberna žlindra. Stlbtt (bliigcr, ber, kdor srebro mlinči, plošči, tepe, f. ©Olbi^lagct. ©Ubttitbmeljtt, ber, topivec srebra. Simonie. 1477 Silberftbnttb, ber, f. Silbetatbeiler. Silberfdjttltr, bie, sreberna vervca. Silbttf(bOtf, ba«, kopa srebernih grošev. Silberfdjran!, f. Silbcriaften. Stlb Cr{ ¿bllbJK/ bie, sreberna luščina. Silb Ct( fltl, bet, srebrobeli labod. S iibctfctbtž, ba«, srebernina namizna, sreberno posodje. Silbttfbiltltct, ber, srebropredecf. Silbctftab, bet, sreberni prot, sreberna palica. Silbetftfllt0e, bie, drog srebra. Silberftein, ber, sterjena sreberna žlindra. Siibcrftii tt, bet, kdor s srebram veze, štika*. Silberftimmc, bie, čist, jaren, jasen glas. Silbetfloff, ber, srebrovinaf; svilenina s srebram. SilbCtftti^, bet, gospica (Sul.~). S i (beril ro IU, bet, sreberni potok. Siiberftii tf, bas, sreberni penez; kos srebra. Silberftufe, f. Silberfluntben. Silbetlanne, bie, bela jelka (jelca). Silbtrlbttler, bet, sreberni toljar. Stlberlbnu, bet, sreberna rosa. Silberiott, bet, f. SilberllnitB. SilbertratbltB, f- Silberbttllis. SilberBerraitbluttfl, f. Silberbocbjeit. StlberBettoabtet, bet, hranivec, čuvaj srebernine. Stlbertoaare, bie, sreberno blago, srebernina. StlbertOOBen, ber, sreberni voz. StlbertBiiftber, ber, kdor srebro pere, čisti. ©ilbertonffcr, bai, prebistra, čista voda. Siibcrmetbe, bie, bela verba. Silbertoei^, adj., bel, kakor srebro. Silb ertoirlcret, bie, tkanje v srebru. StlberjCUB, ba«, srebernina, sreberno posodje in orodje. StlbetJCUBenb, adj., srebrorodenf, sre-brovit. StlflC, bie, (Sclinum) , mala trobelika , se-ljanka , bie Sltmbfjtlge , močirna seljanka (Med.J. Silbouette, bie, silhueta-j-, senčni obraz. Silb OU Ctltr Cn, v. a., obraziti po senci, siluetirati. Stlilflt, ba«, kremenčanf, (b6hm.~). Silijinm, ba«, kremeneet- Sille, bie, vudka, komat; ¡¡Rienten jut 33e= fefiigung bet £ocf»ogel auf bem Sogelijetbe, nad) V. vudka, komat; belt ffiogel auftllen, okomatati, pripeti, navudkati (V.). Silbatt, @ott bet SBalber, bei beit alteniBoi metu, Silvan; (analog. bei ben ©lobenett, divji mož, žalik bei geijltig). Stlbinfiture, bie, smrekova kislina. Sitneonžlroat, ba«, (Malva alcea), ro-žasti slez. S t miner, ba«, neka suha mera, četert korca. Sintonie, bie, Itacb beut Russ. u. Poln. svetokupstvof, simonija*; prodajanje in kupovanje duhovng (duhovnih služb). 1478 ©imonift. ©imonift, ter, svetokupec-f. ©tmpel, adj., prost, priprost; f. a. (£in= fällig. Simple?, f. ©infaltSpinfel. ©implictO, pl., enojne, proste reči. ©implicitni, f. ©nfadjbctt. ©tntpltfijircn, f. Vereinfachen, ©imž, ter, prikrov, (polica); f. ©efimš, nach V. zidec, nach Gutsm. opas, prekrov(?) na zidi; ein Srelt, etwa« tarauf ju legen, polica. © im § werf, ta«, f. ©im§, ©efirnž. ©imitlation, f. Serftellung. ©imuliren, v. a., na videz storiti, delati, f. a. »orftellen, ft«h. ©imultnn, adj., vknpen, hkraten, enočasen. ©imilltnnhhpothcf, tie, vkupna zastava, ©imultaitftrdie, tie, vkupna cerkev, ©tmulfonfthnlbner, ter, vkupni dolžnik, ©iltnil, ber, Stllttau, (Alchemilla) , hribja resa; graueniitantel, device Marije plajšček. ©t it bau, f. ©iitait. ©inccuraftetle, tie, mesto, služba brez dela. ©incfcnnelfc, tie, kitajski nagelj*, ©ing-', tnSffcg. pevski; — za petje, ©in g af abernte, bie, pevska akademija, ©inganftalt, bie, pevska šola, šola, učivna naprava za petje, ©ingbat, adj., peven, za petje; kar se da peti. ©ingbarfeit, bie, pevnost. © i It g b a ^, bet, debeli glas, debelo petje, bas pri petji. ©tUgehör, bet, pevci, Weibt. pevke; kor pevcov. ©ingbroffel, bie, (Turdus musicus), drozeg cikovt, bovec (?). ©tngen, v. n. u. a., peti, popevati, aud) pojati; ju (tngen anfangen, zapeti; ju ©nbe fingen , dopeti; unau«gefegt fingen , prepevati; et fingt ben ganjen Sag, ves dan pre-poje; genug (tngen, napeti se, izpeti se, (ftch aužftngett), (tngettb nach •Sjaitfe fomtnen, pripeti domu; fittgenb antworten, odpeti, odpevati komu; wechfelWetfe fingen , odpe-vati si, verstiti se v petji; ein Sieb ftn* gen, zapeti, odpeti, peti pesem, erbärmlich, zakrožiti, krožiti, kruliti eno; itt« Singen fontmen, razpeti se; btirch ©ingett gewinnen, pripeti, »erliefen, zapeti (n. pr. zdravje); immer ein Sieb ftttgett, vedno eno, svojo gosti, gnati; nad) 9toten fingen, nach Gutsm. po sekiricah peti; fingen, wie bte £irteit bem Sieh, nach Gutsm. orokati(?); »on ben Sögeln, peti, cverčati, žvergoleti, go-stoleti, pesmi drobiti; et fattlt fingen, zna peti; wie bie 9llten fingen, fo ic., f. 3nng; bilten, pesmi skladati, peti; f. a. Š8efin= gen; bie Äugeln fingen, krogle žvižgajo, (piskajo, švigajo); bie Ol;reti fingen mir, v ušesih mi zvoni, šumi. ©ingen, ba«, petje, popevanjc, prepevanje, pojanje; im ©ingen unterrichten, učiti koga peti. ©tngenb, adj., pojoč; prepevaje. ©inlen. ©tngen Ote, bie, nota, sekirica za petje, ©inger, f. ©änger. ©ingefaite, tie, (Chanterelle), struna E na goslih. ©ingcfatj, ber, pevni stavek. ©ingefthanflJiel, ba«, opera*, igra s petjem. ©ingeftbanffjieler , bet, gledališčni pevec, ©tngefdjnade, f. ©ingmiitfe. ©in gefehlt te, bte, šola za petje, šola petja. © tngefthiiler, bet, učenec, ki se uči petja, ©iligef6)ttan, bet, pevski labod; divji labod. Singefptel, ba«, f. Singefdiaufoiel. ©ingeftimme, bie, pevski glas, glas. © t n g C ft Ü i, ba«, popevka (Gutsm.), pesem, ©ingeftunbe, bte, ura petju odločena; poduk v petji, ©jngetanj, bet, ples s petjem, ©ingebogel, ber, ptič pevec, ptica pevka, pojoči ptič. ©ingcffletfe, bie, napev, viža *. ©ingfliege, bte, brenčeča muha. Singgebidjt, ba«, pesem. S tngb anŽ, ba«, pevska hiša, pevališče, pe-vališe f (Fuft), pevnicaf. ©in g in fti t nt, f. ©inganftalt. © in g Ina h e, ber, deček pevček. ©in g fünft, bte, petje, pevstvo, umetnost petja ali pevska, ©inglehrer, ber, pevski učenik, učenik petja, v petji, za petje. ©ingleiter, bie, f. Tonleiter, ©tngluft, bie, veselje do petja, ©ingmeifter, ber, f. ©inglehrer. ©ingmeffe, bie, peta maša. ©ingntiilfe, bie, brenčeči komar, ©ingriin, ba«, (Vinca minor), nach bem Serb. zimozelen, f., poln. u. russ. barvinek. ©ingfang, ber, kroženje, cviljenje in slabo petje. ©ingular, bet, f. ©injabl. ©ingnlarität, f. ®igenbeit. ©inte, bie, eine ntebrtge tiefe ©egenb, nižava, nach Gutsm., itt eigen. Stamen, ponik-va ». nikniti; podlezina, breznica (?), f. ©ente. ©infen, v. n., fangfaitt in bte Siefe fallen, padati; uglobiti, globiti se, spuščati se; in einem pfitgeti Äötpet auf ben Soben ftnfen, utoniti, toniti, utopiti se. potopiti se, potapljati se; in einem Weisen Äörpet (SJioraji) flnfen, udreti, udirati se, pogrezniti se. pogrezovati se, testi na dno; ein Jpau« füllt, hiša se poseda (posesti) , se useda (usesti); ju Soben ftnfen, jufamrnen* ftilfen, zgruditi se; na kup zlesti, sčeniti se (F.); auf« Änte ftnfen, poklekniti, pasti na kolena; in Dbnm£Itbt ftnfen, omedleti, medleti, omedlevati, serb. obeznaniti se; bie ©onne ftnft ntttet ba« 3Reet, solnce ide v zaton; unter ba« Sljter ftnfen, ponižati se pod žival, pasti, znebiti se časti in poštenja; bie Stimme ftnfen laffeit, glas spustiti; et ift tn Schlaf gefunfen, zaspanec ga je zvil; ba« finfeltbeSahr, dotekajoče, h koncu gredo- ©inïen. ©innenprobe. 1479 ce leto; bie J&ânbe ftnb iljnt gefuitfen, roke eo mu oslabele, obnemogle; et lieg ¡bil fillfcit, ni mu pomagal, brez pomoči ga je pustil; bell Jïopf ftltfell lajfcn, glavo nagniti; bet Siebel ftnft, megla pada; bis tu bte finfeube Sladjt, do'terde, temne noči; iti bie Sinne ftllfen , okoli vrata pasti; in eitlen tiefen Sdjlumnter, Sd)laf jtnfen, terdo zadremati, zaspati; bas geller ftuft, ogenj umira, u-gaša se, pojema; er läßt ben SRlttl) ftllfell, serce mu upada; serce je zgubil'; ». a., (mont.) v globokost, pod se kopati, ©itifCll, bas, padanje, tonjenje, pogrez. ©iUÏer, j. ©enfer; kdor šahte koplje, ©infmerf, f. ©efenfe. ©tnit, ber, bas ®ermčgen ju embftnben,.čut, (aud) bei Gutsm. neben počutek), russ. čuvstvo, höhnt, u. po/n. zmysl ; f. a. @Ut* flfinbungžoerutijgen; bie fünf Sinne, petero čutov; bas Drgati bes Sinnes, čutilo; burd) bie Sinne Wafernebuten, začutiti, čutiti kaj; baS fälit in bie Sinne, to se čuti, je očitno; bet äußere Sinn, vnanji čut; ber in* nete, notranji čut (K); ein feinet Sinit, tenak čut; et l)at feinen Sinn bafür, nima čuta, glave za to, ni za to; tega ne čuti; f. gtttpfiinglidj; ©etjlatlb, um, razum, pamet; SSeWußtfeilt, zavest, s vest; bei Sili* nen feilt, zavediti se, pri pameti biti; »on Sinnen fonunelt, obnoreti, noreti, nezdrave pameti biti, pomešati se v glavi, ni sam pri sebi, böhm. zblazniti se; SBille, volja; @emütl), misel, duša, serce; ©efinnung, Žlbficfet, misel, namemba, nakana, u. Gutsm. mena; baS leat niefet ntein Sinu, tega ni-sim menil, mislil; eS ifi mit nie in beli Sittn gefommen , nikdar me ni bila misel, nikdar mi ni bilo na misel, nisim mislil, nakanil; aitbern Sittties Werben , spre-misliti se, premisliti se; jtd) jit Sinite jiefeen, k sercu vzeti, jemati si; ftdj auS bem Sinne fdjlagen, iz glave zbiti, pozabiti; et featte itn Sinite, je bil namenjen, namenil; ftdj in ben Sinn fontmen laffen, poželeti česa, polakniti se česa; auf feinem Sinne bleiben, »erljarreii , ostati pri svoji misli; lauterer Stntt, čista, odkrita, priprosta misel; ber figürliche Sinn, prenosni, nelastni pomen; l»aS fontmt bit in beti Silin? kaj ti je prišlo v glavo?; (Si* nem burdj ben Sinti fahren, preučiti koga, učiti ga kozjo molitvico, pokorščino, pokor-šino; etWaS SöfeS im Sinite feaben, zlo misliti, kaniti, naklepati, namérjati; fie ftnb alle eines Sinnes, vsi so ene misli, ene volje; (enomiselnik) ; »iel Äöpfe, »iel Sinil, vsaka glava ima svojo pamet; kolikor glav, toliko misli (F.) , serb. koliko ljudih , toliko čudih; es geljt nidjt immer nad) mu fettn Sinile, ne godi se po naši volji, nam po godi; ftoljet Sinn, veselo serce; Ijoljet Sinn, visoke misli; baS liegt, ijl mir im* met im Sinne, to mi je vedno v glavi; to me vedno skerbi, to mi je vedno v misli, na misli; hodi mi na misel; bet fteififeticbe ©ton, meseno poželenje, poitenostj 93e* beutung eines SffiorteS, SafceS, pomen, po-memba; nad) bem Serb. unb allen fia». 3JÎ. zmisel, m.; bet eigentliche, engere, weitete Sinit, pravi ali lastni, tesni, oži, širji pomen kake reči; int Sinite bes OefegeS, po postavi, po besedah postave, po tem, kar postava hoče , po pravem pomenu ali razumu postave; was ifi bet Sinn bes SBor--teS, kaj pomeni, itt Ät. aud) kaj pomenja ta beseda?; eS ijl nid)t nad) feinem Sinite, ni mu po misli; (Sinem ettoaS auS bem Sitme reben, izbiti komu kaj iz glave, f. __ 2lu3reben. © in It Ö i) nI t d), adj., podobniga pomena. © t II11 ti tt b C rt g, adj., nestanovitnih, spremenljivih misli. © t It II it II & C r l id), adj., spremenljivih misli, spremenljiviga pomena. ©innünberung, bie. f. ©innežanbemitg. ©innnu, f. ©innn. © innbegttbt, adj., Čutin, občutin, s ču- tam obdarjen, ©innbcihöreitb, adj., čutomamenf, čute omamljajoč, ©innfiilb, baS, podoba, podobščina, podob-šina, prilika, nad) Gutsm. u. V. pomenek. znamenje (netelesne reči);f, a. SlllegortC, ©mblern; bet Slnfet ifi ein Sinnbilb ber Hoffnung, sidro je podoba upanja ober pomeni upanje, ©innbilbbidjter, bet, pušičar. ©innbilblidj, adj., v podobi, v priliki. ©inilCn, ». n., misliti, zmišljati, premišljati , razmišljati, übet etWaS fintten , premišljati, preudarjati kaj, f. a. SJtadjbCHfeil, 9}fld)finneit ; fein unb her jiitnen, misliti sem ter tje; geftnilt, misleč; gut geftntlt, dobrih misli, dobromisleč; f. übt. ©efilWl; auf eine Siji ftnneit, zvijačo zmišljati, kovati, snovati, plesti. ©innen, baS, zmišljanje, premišljanje; burdjs Simien fûtben, f. (Srfinuen. ©innen», itt 3f£g. čutni, ©innen a II, f. ©imtenioeli. ©in n en ber ii der, ber, čutomamnikf. ©ilincnbilb, bas, čijtna podoba. © i Uli C H b ur ft, ber, čutno, meseno poželenje, ©in It C It fällig, adj., čutljiv, kar v čute ali oči pada. ©initcttgemtfi, bet, počutna, telesna slast, sla, čutno uživanje, ©ilinengliid, bas, čutna, poltena sreča, ©tnnentnedjtfdjafi, bie,telesna sužnost, jarem meseniga poželenja, ©{nnenlflnb, bie, zemlja, ©illltenlehre, bie, čutoslovjeft čutoznan-stvo f. ©innenltebe, bie, počutna, mesena, poltena ljubezen, ©innenlož, adj., brezčuten, f. a. ©imtlOŽ. ©illlieilluft, bie, telesna, mesena sla ali slast. ©tttnenmenft, ber, občuten, polten, mesen človek. ©inncttprobe, bie, preskusnja s čuti (vidam, tipam i. t. d.). 1480 Stnnenraufd). ©tttnenraitf, bet, pijanost, omama čutov, mesa. Sinnenreid), ba«, čutni svet; al« adj. f. Sinnreid). Siltncnreij, ber, čutni, polteni mik. ©tttncttfi)laf, bet, spanje, mertvičnost čutov. @iltttenfd)tt)Cl0er, bet, blodnik, telesni, meseni človek. Sinneitfflabe, bet, Sinnenfnedjt, suženj, hlapec meseniga poželenja. Sinncntanmel, f. Stitnenraufdj. Sinncntiutfdjung, f. @innemoa(in, (pri- čutf). StllllCIllrieb, ber, meseni nagon. Sinttentcug, ber, prevara, zmama, zapeljivost čutov. ©iniientftcllenb, adj., pomen sprevračajoč, kazeč. ©ittncnbcrtiitfltng, bie , zmotnjava pameti, misli. ©tnncntictujtrtung, bie, zmešnjava pameti. ©tttncttttmljlt, bet, zmota, zniama čutov; iit ©ejug auf ben ©eftdjtafinn, privid, (pri-vidilo se mu je, t. j. zdelo se mu je, de vidi); ettoa pričut-(-, (serb. pričulo mu se, t. j. zdelo se mu je da čuje, sliši). Sinneittoeg, bet, čutni prehod (do mož-gan). Sinnenioeibe, bie, čutna paša, — mesa. ©tttnCttttCli, bie, čutni, telesni svet, vidni svet, vidno, čutno stvarstvo, čutne, vidne stvari. Stltltenroefeit, ba«, čutno, telesno bitje; telesnost. SinneniooUuit, f. Sinnenluft. © i IttlCtt 5 mi I) et, ber, mik, omama, prevara čutov. Sinntžflnbcruitg, bie, premislik, spreo-bernjenje; al« idj feitte ©itmežanberung be* merite, kakor sim zapazil, da se je spre-mislil, da je sedaj druge misli, — da je prepregel. S 111 It C S fl 11, bie, misel, način mišljenja, 11. F. narava. ©ittncžftafl, bie, moč čuta, pameti. Sinnežorgnn, f. SinneStocrtjeug. ©initCŽfthlOiirje, bie, hudobnost misli, volje. Sinnežtaufdiuug, f. Siiiiicinualm. StuneSmedjlel, f. Siitnežanbeniitg. Sinnežmerljeug, ba«, čutilo (F.). © i It 11 g Cb t d) t, ba«, puščica, pušica, pšica, epigram*, (nad) Mažur. nadpis). Sinngltidj, adj., fpltonbnt, eniga pomena; enopomcnljiv. Šilingi teb, f. Sinnežtoertseng, (teortlidj čutni ud). S i itn g t ii n, f. Singtiin. Sinnig, adj., umen, razumen, prebrisan, umeten; jillllig bajieljeil, v mislih, premiš-Ijevaje stati; jillllig eilltidjtett, napraviti u-melno, premišljeno, umno, da se reč reči prilega in prilikuje; globokomiseln; f ti r Sinteranhl. laitgfam, f. biefe«; f. a, Seic|tftnntg; 2)011= ^ jjelfiiiitig. 5 innig feil, bie, umnost, umetnost, prebrisanost. Sinn Iran t, f. Sinnpflanje. Sin lili d), adj., čutin, počutin,*občutin, tiicbt geijitg , telesen, mesen, nasladin , polten; jiltnlicfte 93egierbe, telesno, meseno poželenje; itnnlirffe SBerljenge, f. Sinne«lDerf= jeitg; fiitnlicher äRenfdj, človek, ki streže mesenimu poželenju; jtnnlidje 9tatur, po-željivost, jtnnlidje Siebe, £itfi, f. Sinnen* luft, Sinncnlicbe. S in lili d) f C i t, bie, čutnost, čuti človeški; telesnost, mesenost, poltenost, poželjivost; meseno ali polteno poželenje. SiitlllOŠ, adj., neobčutin, nečutin, nezaveden, brez čuta ali občutka, v nesvesti; bet 93ernitnft beraubt, nespameten, neumen, brez-pameten (F. tt. Gulsm.),brezumen (Gutsm). ftnnlo« Ijanbeln, brez pomislika, nespametno delati; ofyne pernünftigen Segriff, brez pomena, brez pomenka; eitl finnlofer SRenftty, brezumnik, nespametnik. loeib. brezumnica, nespametnica; oljne ©eftnnung, nad) F. ne-zavednik, treibl. nezavednica. S inillofigf Clt, bie, brezčutnost, nečut-nost; brezumnost, brezpametnost, neumnost; bie ©inntofigfeit be« SBorte« betveifen, dokazati, da beseda nima nikaciga pamet-niga pomena; neumno djanje. Sinnpflnnje, bie, (Mimosa pudica), ne-dotika (russ.). Sinntcbe, bie, pametne besede. Sinnteid), adj., umen, preumen , premo-der, pameten, umetalen (umeteln), prebrisan, ostroumen (fdjarfftntlig), serb. domišljat (Fu/c). Sinnriidbali, bet, prideržek v mislih. S in It fd) lit bet, sklep (z zamolčanjem gornjiga stavka). Sinnfdjloer, adj., nerazumljiv; einen totdj--tigen grof en Sinn ftabeti, pomenljiv, teht-niga pomena. Sinnfjliel, ba«, Spiel mit bem Sinne ei itež ffiorte«, igra s pomenam. Sit^ll (pen d), bet, Senffprudj, pregovor (Spridjloort), kratek ostroumen izrek, serb. poslovica, nad) V. pripovest (eigentlich ®r; jöljluitg). StnnfVttidjMd), adj; v pregovoru. SinnbettOOnbt, adj., eniga pomena; eno-pomenljiv, enopomemben f, poln. jedno-znaczny. Sinntierloanbt|d)aft, bie, enaki, tisti pomen, enopomembnostf, enopomenljivostf. @innöertoanbtfd), ©ipper, f. Skraanbte. ©ipflen, v. a. nnb n., mit tleinen 3«gen triliten , srebati, serkati; geftppt, f. SBct= nmnbt. ©ippbuttb, bet, pes, ki leta z gospodarjem. ©iVVfdiaft, f- Serumnbtfdjnft; rodo-vina , rod, ¿lahta; vsa derhal, ki s kom vleče in hodi; serb. svojbina, svojta, svo-jat /. ©tre, f. ŠMtjmilbe. ©ite, presvetli gospod, ©irene, bie, sirena. Sir in ž, bet, f. §unbžftern. ©irotto, široko», (žgeči jug), ©irflen, bie, in bet Schwei}, bie äRolfen, Wel< d)e beim .Jtäfemachen nad) bem »on ben S9ul* betn gefd)iebenen jtäfe übrig bleiben, nad) V. siradka, kuhana siradka; barau« Wirb bet Sitpenläfe, ožemčič, gemalt; bie Sit= pen »on bet Buttermilch nach gefd)tebenent .Rafe, berbuta (F.). ©irienhöntller, bet, siradkar, berbutar. ©irtetfítange, bie, sirtal*, neka kanadska kača. ©irten, f. KliMe. Simp, bet, f. ©hrup. Sir j Clt, v. a., vikati, onikati koga. Šifer, f. ¿Wer. Siftiren, v. a., ustaviti, ustavljati; t>. r., postaviti se pred koga, priti prednj. Sitte, bie, gleichmäßige Strt be« čjanbeln«, ©ebtaud), navada, šega , nad) atlbertl običaj; ba« ©efunbheittrinten loar fonft eine allgemeine Sitte, napivati si zdravje je pred bilo povsod navada; Wenn bu feine Sitte tennjt, warum necfft bit ihti? če mu veš navado, zakaj mu nagajaš?; jut Sitte Wer* ben, priti v navado; e« ift nid)t Sitte, ni navada, ni v navadi; bie Sitten, pl., ba« ©enehmen , vedenje , (F.) , deržanje (allg. in 6i»iltroatien, bejfer al« zaderžanje), auch navade, šege, bei V. u. M. (nach bem russ. U. allsl. nrav, böhm. mrav) nravi, pl. m., »ieHeidjl bem Slo»ettifiltbe, bie, skamonij. Slattbal, bet, pohujšanje, spotika, gerdo, nespodobno djanje, f. a. 2lltfl0$. ©lanbaltfircn, v. a., pohujšati, razžaliti koga; v. r., pohujšati se, spotikati se nad čim; itn falfdšien Šilltie, hrup gnati, vpiti zoper kaj. ©ffllt&OlOŽ, adj., pohujšljiv, nespodoben, f. Slttflbgig. ©rnubiren, a., razmeriti, meriti stope, škandirati. ©fnttfion, bie, merjenje s topo v, škandiranje. ©favhuttbcr, ber, plavavski pas. ©fnvntir, ba«, škapulir*. ©ffljptlltrf Cft, ba«, škapulirski praznik. ©fajtulirtrnger, ber, škapulirnik. ©f ar mitu j, f. |>aiižtt>urft. Sfarificirctt, f. ©djrblJfcii. Sfarififatiou, f. Sthrbhfuitg. ©forni^el, ber, zavitek. SfnrfJC, bte, škarpaj*, podzid, podzidje, opora, oporni zid , šija. 3f Itrf) irett, v. a., škarpc delati, podzidati. ©fartefe, bie, pisarija. S fartcnfraut, f. Stordjfdjuahct. ©lartiren, v. a., odvreči, odstaviti, iz- vreči, zametovati, odbirati slabo. Slaft, ber, sokol kostilom. Sfelett, ba« , garnik (Zal. U. J?r.), hrodje, kostnjak, okostnica, ras«, kostjak , nad) V. koš, sklednik, and) ogrudi pl., (zgoli ogrudi so ga, »iell. ogrodi, ». grod 93tufl), f. a. ©ertyíc. ©fclcttircu, okoBtnico napraviti. @Ieptfct8mit$, bet, dvomljivstvot, poln. ncdowiarstwo. SfC^Jtifer, ber, dvomljivec, ©fc^tifd;, adj., dvomljiv, ©lis, int Sarocf, skis, ltad) Ravn. glavan; možak , kec (audj gcttachfett feilt, kec biti komu). 1484 enfbtn. fitfiten, ft<$, e. r., skrivaj potegniti jo. ©liye, tie, načertek, pervi osnntek. pervi naris. ©fijjeniiaft, adj., v načertu , podoben pervimu načertu. ©lijjittn, t'. n., načertati, poveril narisati, pervi osnntek kake podobe narediti, narejati. ©iijjittt, ber_, načertavec. StlllDC, ter, «clape, sužnji, suženj, sužnik (n. b. Altsl. sožnji, sožnik), hlapec ((tnedjt), altsl. rab (serb. rob) , trn Russ. U. Poln. nevoljnik; .ihiegžgefaitgetie, jetnik, vjetnik; 9teger, f. biefež; jurn ©flatten ma$ett, suž-nosti,hlapčevstvu podvreči; © (tapeti»erfau* fell, sužnje prodajati; fig. hlapec, sužnik; ©ftape ter Seibenfd)aft, hlapec strasti, te-lesniga poželenja. ®IIflOen = , in 3ffcg. sužnji (altsl. si}ž'nj), —sužnjih. Silno CH, t', n., suženj biti, serb. robovati. Sllnbenntbeit, bie, delo sužnjih. Sflabenbaitbe, pl., pota. spone sužnosti; fig. sužnost. ©flnbeitetfen, baž, železje, v ktcro so vkovani sužnji. SllnoengeftdM, in«, boj sužnjih. ©linbeitgeift, ber, tlačanski, hlapčevski duh, duh sužnosti. SflaBcngcfinbel, bas, hlapčad , dcrhal sužnikov. Sfl 01) CllI) rt f t, adj., suženj, sužnju podoben. SIlal)Cltl)fln&Cl, bet, kupčija z ljudmi, s _ sužniki, kupčevanje z ljudmi. Sllnbcnbiinblcr, bet, kdors sužniki kup-_čuje, ljudokupect-SflabCIljOd), baž, jarem sužnosti. Sllabcnltltb, baž, sužnikov otrok. ©IlflbenmilbTcn, baž, sužnja deklica. Silabcnmatft, ber, terg za sužnike. ©nabettreid), adj., kdor ima dovelj sužnikov. ©Ilnbfnfdjflt, bie, truma, kerdelo sužnjih. SflaDCnfdjiff, baž, ladija, polna sužnjih. ©flabenfinn, f. ©fiabeugeift. Sstlabcnftaat, ber, deržava, ki sužnost dopušča, dopuša. Sflitnciiftuub, ber, Sitnbentljitm,baž, sužnost, suženjstvo (serb. sužanjstvo, Vuk). tttiabcrct, bie, sužnost, suženjstvo (nad) bem Serb, sužanjstvo), hlapčevstvo tt. hlap-čija (beibež jitiedjtfiaft), russ. nevolja, serb. robstvo (= rabstvo); in bet ©ftape* tei febeit, biti suženj, sužnik, serb. robovati (rabovati); jarem sužnosti nositi; in ©flaperei jhtrjeti, sužnosti podvreči, v suženjstvo pripraviti, podjarmiti. »IlObin, bie, sužnja, sužnica (altsl. sanica); nevoljnica (russ.), jetnica (©efan* gene). ©ftabifdj, adj., suženj (bei M. sužnišk), suženjsk (nad) bent Serb.), suženjstven, hlapčevsk, f. a. bie 3itfammeufei5itngeti mit __ &flabeu=. ©fp licit, pl., primizni pregovori, popevke (starih Gcrkov). ©Irutiniten. Sloioptltbct, ber, stonožka. ©Ionto, f. (SScomptc. SfOlltritCIl, v. a., primerjati n. pr. račun z računam. ©! 0 lit C itn It g, bie, primerjanje, pregledovanje, preštevanje (n. pr. dnarnice). ©fontro, baž, nasprotno primerjanje kup-čijskih računov. ©Joptifi, f. Sjiottifdj. ©foptifiten, f. Spötteln. ©fOtbltt, f. ©djarbOtf, (russ. cinga). ©fOtbutifd), adj., kurdejni. SlOtpiOU, ber, (Scorpio), škorpijon*,, bei Gutsm. a. ščipavec (kroat., aud) bei Sni.) itllb strupijan (t'erm. neu), bei M. skrakek (?), h o hm. štir, serb. špurak, poln. nied-zwiadek; am Gimmel, and) škorpijon; alž 3u$tigungžWerfjeug, ettoa korabač, f. a. Änute. ©fotijionflttig, adj., škorpijonast. SfOtptOnbifj, ber, ujed, uščip škorpijonov, Sfotpionflicge, bie, škorpijonarica. ©fotpiongift, ba«, škorpijonski strup, ©fotpionol, baž, škorpijonsko olje. ©lot^ionfdlloail}, ber, škorpijonov rep. ©lotpionjtfictiel, ber, škorpijonovo želo. ©forpionftidj, f. ©fotpionbijj. ©lottenftflut, f. ®rudifraui. ©fotjonete, f. SKattetmutj. ©Itabt, f. iflltictganž, (velika savšica). ©fribnf, ©Itibent, ©ftibifnf, ©Itiblet,bet, pisač, pisun, mazač. pisare, revni, malo-vredni pisavec. ©Itibeln, t1, a., pisariti, ©ftiptunt, baž, pismo, pisanje, pisano, ©f tip tU reu, pl-, pisarije. ©Itijjtutift, ber, učen v pismih. ©ItophelitflHt, baž, nad) M. želvina trava (?). ©f t Oppeln, ©ftofelit, pl., n. M. želve (?), pl., iit 3nu. Är. bramorji (in ©t. hingegen mramorice, permutl)ltd) bažfelbe; bramor. eigentlich bie SSerte, bebeutet in anbern geitben neben bent gcbräud)lid)erett bramorka auch ®cinfcajj; wirb ¡ebod) in bet Sebeutung für ©trophein nod) unterjiüjst burd^ bie 9ltta-togie bež Böhm, krtice pl. für bažfelbe tlebel), skrofula*, russ. zolotuha (—zlatuha); lt. Dr. Bl. bramorji, bezgavke, žabe. Sfropljeln = , in 3f&g. Sltopbulöä, adj.. bannt behaftet, bramorjev; ffropl)elartig, br.i-morjast; böhm. krticny. Sit o tum, f. £>obcnfad. ©ftltptl, ber, alž SJängetimaß, desetina čerte; ber 60. Xheil eilte« ©tabež, minuta; ali Beitmap, minuta; alž ®e»id)t, škrupel, dva-najstinka lota, 20 zern ali granov; tro-šica, mervica; fig. dvom, spotika, vaganje, sumnja. ©ItHfJCihflft, ©ftUpUlOŽ, adj., pretenke, preozke vesti, ki se ustavlja ali spotikuje nad vsakim nič, sumljiv, prenatančen. ©fritfjulaitt, bet, tankovestnežf, sumljivec. ©ftniinlofitit, bie, pretanka vest. ©Itutiniten, v. a., prešteti, preštevati glasove. Sfrufiutum. Sfmtilttum{ ba«, štetev. preštevanje glasov (volivskih). StnbO, ber, skud. Slnlptur, f. SBilbbauerei. Sturril, f. $offtnWt. Sfurrilitüt, f. «Poffeitreiftrei. Slabtftren, v. a.. poslovaniti, posloveniti. SI Ob t ft, ber, v slovanskih narečjih učen mož. S m nI te, f. Sdjmalte. Smarngb, bet, smaragd, russ. izuinrud. Sntfltflflbtn, adj., smaragdov, smaragden. Smntflilbfflrbcn, adj; smaragdne barve. SmaraßbgrÜH, adj., smaragdozelen. So, pron., rel., kteri, ki; ber ®ott, fo un« gef^affett bat, Bog. ki nas je stvaril; adv., binmeifeitb, für, auf biefe Slrt, in biefern ©rabe (mit beut Sone), tako, and) tak, takisto), serb. audj ovako ; fo gewiß, fo be--idjaffen (Wenn man bie eigentliche Sefdjaf; fenbeit nicht nennen fann), onegav, onega-sten; fo meinte ich e« mdjt, tako nisim mislil; fo gebt e« , tako je, taka se godi; fo falt loar e« ttodj nicht, tako merzlo, toliko merzlo še ni bilo; wenn bie Sadje fo ift, če je tako, če je takošna (n. reč); fo Diel, toliko; fo grof, toliki, (nach V. zatojinV); fo einer, eine, ein«, tak, takošen; eben fo groß, enolik; Wenn Sie mir [o fommeit, če mi kaj taeiga napravite, rečete; fo etwa«, nekaj takiga, take reči; e« ift nun fo fo, anti je tako, tako; e« ift Itodj fo fo, je še nekaj , še precej , ni še prenemaren; balb fo , balb fo , zdaj tako , zdaj tako; fo ein ©lücf , taka . takšna sreča ; fo ? kaj ? tako?; Wie fo? kako?; fo unb foyiel, toliko in toliko; bejieljlidj (oljne beti Xoit), er madjte e« ebenfo, ravno tako je on storil; bei fo beWanbtetl Umftänben, v tacih okoliščinah, ker je reč takošna , po tem takem; fo genannt, tako imenovan ; ba« habe idj fdjon fo oft gehört, že tolikokrat sim slišal to; er wirb fobalb nicht fontilieti, ne bo ga tako hitro, tako kmalo;tdj bin nicht fo galij tooljl, ni mi prav dobro; er wirb fo nidjt auf un« Warten, saj tako ne bo čakal na nas, f. a. Cbntbin; fo jiemlidj, še precej; mache fo, Wie idj bir gefagt, stori (tako) , kakor sim ti rekel ; fobalb, kakor (hitro) , berž ko, itt U. .Rt. s čim , serb. čim; fobalb idj erfahre, kakor zvem, berž —; fo»iel mir möglich fein wirb, kolikor bom mogel; fo oft e« fein fann, kolikorkrat bo mogoče; fo oft, tolikokrat; fo Wallt mit ®ott helfe- tako mi Bog pomagaj; fo l»al)r ich lebe, Bog ve, da je res; wenn idj e« nodj fo nötljig hätte, če bi mi bilo še tako potrebno; če bi ne vem kako potreboval; fo eben, ravno kar; fo Wie, kakor; fo Wahr @ott im Gimmel, za pravo Božjo resnico; fo wie bie Jgmnbe, po pasje; wie War idj einft fo fröhlich , kako sim bil vesel nekdaj!; fo ift e« unb nicht attber«, taka je, pa je; (äüettfdjcn, bie fo gut ftnb, ltadj V ljudje, ki so tako uno dobri?); fo fort, zdaj, zdaj; gredoč, pri tej priči; fo gute Soden, 1485 Jleltern ju beleibigen, Wäre böfe, hudobno bi bilo, razžaliti tolikanj dobre stariše; conj. copula ti», fo ©ebulb al« Vermögen ging ju (Snbe, poterpljenje in premoženjeje prešlo; bebittgeitb, für wenn, ako, če; fo 3emanb fpridjt: ich Hebe ©ott, če kdo pravi, ako kdo pravi, ljubim Boga —; fo ©Ott gibt, če Bog da, ako Bog hoče; itn Dtachfage, bettfelbett eröfftteitb, bleibt im Slo». ttnüber= fegt; wenn e« fein fann, fo wirb e« mit lieb fein, če more biti, ljubo mi bo; »erlangter nur ba«, fo bin ich bereit e« ihm ju geben, če hoče samo to, rad mu dam; co llfe ctt t i», e« währte nicht lange, fo ließ er mir fageit, ni dolgo terpelo, poroči mi; malo po tem tni je poročil; cattfal, tedaj, torej, ober bleibt e« unüberfegt; fo höre bod), poslušaj tedaj; ba bie Sache fchon überall befanut ift, fo barf man weiter fein ©eheintniß barau« ma« djen, ker je reč že vsim znana, ni je treba dalje skrivati; fo laßt Uit« gehen, pojdimo tedaj; fo ift bentt feine Hoffnung? teaaj n¡ upanja več?; fo Wie idj ihn feinte, fo ift er etn verläßlicher SWann , kolikor (kakor) ga jez poznam, more mu se upati; ift fie nicht fo fdjön, fo ift fie nidjt fo ftolj, če ni tako lepa, vsaj ni tako prevzetna—; obgleich, fo bodj, da si, čeravno, če tudi, — vender; bieß {aun ich, f° alt bin, bochwoljl leiben, to še prenesem ali prestanem, kakor koli sim star; cOUlparati», tak, tako; wie man ba« Jtinb gewöhnt, fo bleibt e«, (fo tljut e«), kakor otroka navadiš, tak ostane, (tako dela); fo aber, tako pak; fo Wohl, al« auch; fo wohl 9J!etifdjeu, al« and) Xljie* re, kakor ljudje, tako (tudi) živali; tako ljudje, kakor živali; bodi si človek, bodi živina —; in ^Begleitung auberer $artifetti, fo baittt, potle, po tem; fo fem, kolikor, kar, če; fogar, celo; fo nach, torej, zatorej; fo lattge, dokler; fo Weit, dokler—, fo hin, na to; fo feljr, kakor koli; fo i»e« nig al« wir Wünf^en fötttten, eben fo we« nig —, kakor mi ne moremo nikakor želeti, ravno tako—. S 0 b fl l b, adv., kakor , berž ko , berž kakor; kakor hitro; s yčim; er hat ihn nicht fobalb gefehen, al« er auf ijjn jitlief, komej ga zagleda, spusti se k njemu; kakor ga zagleda—. Sobbeit, u- «., popivati. S obrt et öl, f. Mtbternbeit. Soeben, f. Sitien. Sotfjtfl, f. Sied). Socittbel, f. ©efellig. Social, adj., družben. Soeietät, bie, družba. Sociltiniter, ber, socinijanec. SoeiuS, f. ©efitbrte. Sode, bie, obujek. kratke nogavice, žok», nach Gutsm. kopica, kavčina; auf bie @of= fen gehen, v samih nogavicah; ftcb auf bie Socfeil machen, pobrati kopita in ubrisati jo; f. a. triide. Soden, ftdj, v. r., usesti, usedati se (od soli). 1486 ©odenblnrae. ©Otfettfilume, bte, škofova kapa. ©Ob, bet, bie ©obe, eine fflrül)e Sffiaffer ju einem ©ebräube ®ter, zavretje (F.); kar se soli nakulia na enkrat; — ena jed, en obrok kuhaniga; tli feinem ©obe feilt, živeti po svoji volji in želji; eitte brennenbe (Smbflttbung int SJfagett itttb ©djluttbe, zgaga (aitdj žaga it žaga, russ. izgaga); auf bent Äarfte, rezavica, tiadj Gutsm. u. F. gore-čica, aitdj grenčica; serb. ljutina; bet ©ob brennt mit, zgaga me dere; fiit ŽBrutinett, f. biefe«. ©Ob(1, bie, soda, pepelna sol; poln. sol fu- gowa, nadj Zalok. solikf-©Obfllitttt, bie, duhovno bratinstvo. ©obnitlt, adv., potlej, potem, na to. ©obborb, ber, kraj šterne. ©obbreniten, ba«, zgaga. f. ©ob. ©obbrof, ba«, rožiči (©o(i«böntet). ©obbroiftboicitbaitm, f. Šobflitnižbrot. ©obbmnnen, ber, f. SSrnunen. ©obt, f. ©ob unb ©oba. ©0 b tarf Clltf, bet, arsenikova sol. ©obelraut, f. ©aljfraut. ©obelbrof, f. ©obbrot. ©Oben, v. n., dem rezati. ©Obenbeidj, ber, jez z dernjem krit. ©obcnftecber, f. fliofcnftetfjer. ©Obgritbcr, bet, kdor šterno koplje. ©ObOtnit, bet, kdor se pregrešuje s so-domskim greham; blodnik protinaturni; f. a. Suabeuftbäiiber. ©oboiniferei, bie, sodomski greh, sodom- stvo; f. a. gnabeitfd)iittberci. ©0 bO nt i t if d), adj., sodomsk. ©ObfdjOtC, bie, rožič. ©Obitni)I, ber, zajemavnik. ©oeben, adv., ravno kar, ravno zdaj. ©o , f. ©d)iitntmer. ©ofa, ba«, sofa*, f. 9inI)Cbett. ©Ofem, adv., če, kolikor; serb. ukoliko. ©0 f, ber, pijanstvo, pijančevanje; »erädjtt. füt« ©eträttfe, čmiga, čobodra, žlobodra. ©Offling, ber, pijanec, pijanček, f. ©OUfer. ©OfOtt, adv., neutegama, zdajci, koj. ©Og, ber, @)»tt eitte« fegelttbeti ©djiffe«, n. F. curek; etil Jiaflen, in Weldjeut jtdj ba« äBajfet jiebt, t»eld)e« in ba« ©djiff fommt, itadj F. stok; fte f;at einen guten ©og,ima dobro mleko, dobra za dojilo; Ätttbet »Ott etttem ©oge, otroci ene matere, eniga mleka. © 0 ¡J a r, adv., clo, celo, še celo; et ifi ttidjt tlllt nidjt metu gtettnb, er ift fogar ntein geinb, ne le da ni moj prijatel, se sovražnik mi je; ja fogar, in pa še, pa še. © 0 g b r ii ft i! it g, bte, bi e abnafmte be« ©cbifc fe« nadj unten ju, nadj F. sloko; ant Sor= bertl)ei(e, prednje, ant $intert()eile, zadnje sloko. ©öge, f. ©nit. ©Ogen, v. n.. (triefen), kapljati; ftd) fri= jiatifiten, sterditi se, sterjati se, vledeniti se, ledeniti se, usesti, usedati se; f. a. ©aitgen. ©ogfcrlct, ba«, prešiček pri sescu. ©obn. ©oglettb, adv., gredoč. pri tej priči, precej, kar precej. ©Ob t II, adv., tedaj, po tem takim, f. a 3oIgtid). ©Oblbnnb, ba«, (mont.), dno. ©oblberg, f. teilberg. ©Oble, bie, ant gttfše be« SDieitfiben, stopal, stopalo, hodilo, bet untere $f)eil be« ©djuf)e«, podplat; bei Simmetleuten bet unterfte SBal; feil, podsad (F.), podsek, podloga (Zal.), prag; bte untere gläd)e itttb ba« eiferne Se* fdlläge ant *ßjlugfjau()te, Iicc. podsadno lice (K); bte untere glatte glädje te« £obel«, lice; unter bem 55fetbei)ufe, dilja»; bet ten Sägern, eine $füfee, mlaka, mlakuža, f. a. ©tbnle (be« äBiltbrete« l , mont. dno rova, vodoravno dno; podstavna čerta pravokotnima triogelnika. ©Ol)Ie, bie, natürtidje« iaaljteaffer, slanica, slana voda; bei ben äButlbärjten, špritlje*, š pri kije; f. a. ©abtreibe. ©OblCt, ba«, jajce v slanici kuhano. ©oi)Icil, v. a., bie ©oijiett annäben, podšiti, podšivati, podplat prišiti, prišivati; v. «., sterditi, sterjevati se. ©oblengeffiilbt, ba«, vaga za slanico. ©Ol)Ienbteb, ber, udarec, tepenje po podplatih. ©oblenbolj, f- fiotfiolj. ©0l)lenmuž!el, bet, stopalua ali podplatna miška. ©Oblennertie, tie, stopalna cutnica. ©oI)Ienri#, f. (Srnnbrif?. ©oblenfcblngnber, bte, stopalna, podplatna žila privodnica. ©OblenjtBClfe, bie, cvikavci* (F). ©Oblfba«, sod za slanico. ©0l)lljammer, ter, široko kladvo čevljarsko. ©Obltg, adj., slaničen. f. 26ttgercd)t (fö§Iig). ©Oblteber, ba«, podplati, usnje za podplate, podplatno usnje, ©oblleberoerfnufer, ter, podpiatar. ©oljltiiiie, bie, f. ©rnn&Iinie. ©Oblrtnue, bie, slanični žleb. ©oblröbre, bie, slanični žleb. @0blfd)iene, bte, iti bet Sanbtoirtbfdjaft eine etfetite ©djiette, toomit bte ©oble unter tem @treid)brette bet $flitgfd)ar befd)lagett ifi, n. F. oplat-i. ©ofjlfietn, ber, im ©efteil be« tjoben Cfett«, dno. ©Oblftiicf, ba«, podstol (F), ©oblttage, bie, slanična mera ali vaga. ©ob110mute, bte, slanična kad. ©obljteljcr, ber, zajemač. ©Obn, bet, sin , dim. ©ö()tt(beit, ©öljltleiii, sinek, sinček, sinko I F., ntebt kroat.); »on einem ©ßfjitdjeu entbunben teerten, sinka roditi (imeti); ter erftgebotne ©oljn, per-vorojenec, pervorodni sin; nad)gebornet ©oi)tt, posmertnik (poln. pogrobowiec); ©öijtie 9tbam«, Adamovi sinovi, otroci. Adamov zarod; fftegefoi)!!, rojcnec; ©djtoie--gerfof;it, zet; ©oi;tt be« Uitglücfe«, nesreč- Söhualtar. nik; im 9Beitibatt, f. Scnfrcbe; an ©ohne«« ftatt nehmen, usinoviti, posiniti, posinoviti. Söljnaltar, Söhne, f. Siihnnltar, Siihnc. Söhnen, f. Sühnen,ÜtuSföhitcn, Skrföljnen. Sohntilh, adj., sinovsk. Söhnltch, f. SBerföljnlid). SÖtjnOfjfCr, ba«, spravna daritev, f. a. Siihnoyfer. Sohnfdjaft, bie, sinstvo, sinovstvo, razmerje. po kterem je kdo sin čigav. Sohnčitni), ba«, vnuk. vnuče. Sohlt Sto d) ter, bic, sinova hči, vnuka. SobnSwcib, ba«, f. Schwiegertochter. Soitee, bif, večerna veselica, večerni shod. Sofrotifdj, adj., sokratsk, razgovorcn. SoianbgauS, bic, šotska gos. Sol 0 II ß C, adv.. dokler. Sol ar jaht, f. Sonnenjahr. SolaWCdjfel, ber, etwa menjica samica ali edinica. Sölbritber, f. Saufet. Sold), SoId)ein, f. SoId)Ct. Sotdjemnod), adv.. tedaj, torej, po (Icm) takem. SoIdjcnfoHS, adv.. kadar se primeri kaj taciga; če bi bilo tako, pri takem. Solcher, felthe, foldje«, pron., tak, takšen, takošen,ser6. takov tt. ovakov; foldje 9J?eits fd)en, laki ljudje; auf folebe 9lrt, tako, po takem; folgen ©laubett habe ¡¿h iti 3«tael nicht gefunben, (SlJatlf). 8, 10.), tolike vere nisim našel v Izraelu; in foldier ©efaljr fd)toebt er, v toliki nevarnosti je; foldj fdjö« lte« SEettcr, tako lepo vreme; nur folgen gebe malt, bie e« »erhielten, dajaj samo ta-cim, ki so vredni; er i|t feilt foldjcr, ni tak; al« folcf)er, kakor tak, sam na sebi. Soldjerßcftalt, adv.. tako. po takem, na tak način. Solcherlei, adj., takošen, takšen, take verste. take lastnosti. Soldjemtaffcn, f. Soldjerßcftalt. Soldjljcit, bie, takost. Solb, ber, plača, plačilo za kako službo, dnar; in Sitte« @o!b treten, komu obet koga služiti, plača vojakam letno odločena; Xritp: »eil iti Solb nehmen, najeti, najemati vojsko. Solbat, ber, n. V. vojak, (böhm. lt. serb.), geWöhnl- soldat* (auch russ. tt. serb.), in Ät. žolnir* (auch poln.), bei M. nebelt vojak auch «eri. vojnik; abgebanfter Sol« bat, dosluženec; Solbat ju guf, pešec; Solbat Werben, med vojake, k vojakant ali soldatam iti, stopiti v vojaško službo; al« Solbat bieneu, v vojaščini služiti; Sinell 1111= ter bie ©olbatetl jiecfett, vtakniti koga med vojake; v vojaščino vzeti, jemati (za kazen); sosebno prosti vojak (in ne častnik); Solbaten Werben, k vojakam vabiti, v vojaščino, vojašino nabirati; freiwilliger ©oloat, dobrovoljec. Solbaten«, ilt vojaški, soldaški, žol-nirski. SoIbatenanShub, f. Dieerutiruiiß. Solbatcnbctt, ba«, vojaška postelja. Sotbatcnbraudj, ber, vojaška navada; šolbe. 1487 tiadj Solbatenbraitd), po vojaško, kakor vojaki znajo. Solb atenbro t, ba«, komis*. vojaški kruh. Solbtttcnbitllft, ber, vojaška služba, vojaštvo, vojaščina, vojašina. Solbatcneib, ber, vojaška prisega. Solbatenfcinb, ber, kdor vojakov nima rad. Solb U t C nf te i, adi.. kontur ni treba na-stanovati ali v hišo jemati vojakov. SolbatenfrtUllb, ber, prijatel vojakov. S O Ibtt t eil fl Ci ft, ber, vojaški duh. vojaške misli. Sotbntcngclb, ba«, dnar za vojake, sol-datnina -j". Solbaten h Oft, adj., po vojaško, vojaku podoben. SolbatenhanS, ba«, vojašnica, kasarna*. SolbatenhUte, bie, vojaška kurba. Soibatenhnt, ber, vojaški klobuk. Solbatenfinb, ba«, vojaški otrok. Solbatenlleib, f. Siontur. Solbatcnleben, ba«, vojaško življenje, soldačina (Vulc). Solbatcnleidjc, bie, pogreb vojaka. Solbatenlieb, ba«, vojaška (pesem). Solbaten m nntel, ber, vojaški plajšč. SOlbtttCltliart, ber, norec za soldate; kdor ima vojake prerad. Solboteniferb, Solbatcurof, ba«, vojaški konj. Solbatcnflflidlt, bie, vojaška dolžnost. Solbntenfjreffe, SolbatenJjrcffung, bie, lov, lovljenje fantov za vojaščino, posilno jemanje v vojake; plenjenje; f. a. Š3rttltb= fdjatiiing. Solbat en red) t, ba«, vojaška pravica, vojaške postave. Solbatenrocf, ber, vojaška suknja; bett ©oltatetirocf aitjiehen, v vojake iti. Sol bat CltrOtie, bie, truma, kerdelo vojakov. Solbn t Ctl f a d) C, bie, vojaška reč, zadeva. Solbatenfchritt, ber, vojaški korak. Sotbatenfinn, f. Solbateugeift. So I ba t en ff) i e t, ba«, soldati, (soldate i-grati). Sol&atenfpradie, bi>, vojaške besede. Solbaten ftnnb, ber, vojaški stan, vojaštvo, vojaščina, vojašina. Solbateutradjt, bie, vojaška noša. Solbatcnberoronung, bie, ukaz za vojake. Solbaten BOll, ba«, vojaki, vojaščina, vojašina, soldatija (Vuk). Solbatenmcib, ba«, vojaška žena, sol-datuša (Vuk), žolnirka (Gutsm. tt. poln.). Solbatentoefen, ta«, vojništvo, vojaštvo, vojaške reči. Solbatenwort, f. 93efehlSwort. Solbatenjlld) t, bie, vojaški strah in red. Solb atesta, f. Solbateubolt. Solbatifch, adj., vojašk; soldašk, žolnirsk. Solbatfdjaft, bie, vojaščina, vojašina. Sotbbienft, ber, služba za denar. Sbtbe, bie, koča, bajta. 1488 Solbett. ©o Iben, f. Sefolbeit. SÖIbeitet, ©Ölbnet, bet, Sölbling, najemnik, plačani hlapec, najetnik; perä«tt. fût Solbat, f. b.; f. a. ©ölber. © Öl & Cï, ter, željar, bajtar, kajžar. ©Olbljert, ter, gospodar, (kogar kdo služi za denar). ©ölbling, f. ©ölbener, ®îiethling. ©olbloljn, f. ©olb. ©olbloë, adj., brez plače. Solbriictftanb, bet, plača na dolg ostala. ©Olbf«ua« fofl i«? kaj naj storim? kaj čem?; tro foll ba« h'uau«? kam meri to? kaj če tO?; bit follfl Sätet unb üfiutter eh» reit, spoštuj očeta in mater ; bu foliji nicht flehten, ne kradi; aber lete fofl man helfen, kako pa bomo pomagali?; i« loeifj ni«t, toai ¡d) thltn fofl, ne vem kaj bi počel, kam bi se djal, ne vem, kaj mi je početi; hta« fofl i« au mit Seffern? kaj naj popravim nad seboj?; mati foltte ihn (trafen, treba bi bilo (serb. trebalo bi) pokoriti ga; follte ber afleitf« unvernünftiger fein, benit bte $hiete, (vulg.~), je li človek nespametniši ©OlO. od živine, ali kali?; »it muffelt ba« thuit, tt>a« t» i t foflen, moramo delati, kar je naša dolžnost; i« fj&Me ihm fagen foflen, imel bi mu bil reči, moja dolžnost je bila, reči mu; spodobilo se je, da—; toem fofl man glauben? komu naj človek verjame? komu je, gre verjeti?; mein £ert Sie follen toif-feit, baß—, ljubi moj, vedite, da —; ©ie follen 9te«t haben, laffen Sie mich nur in bet Otulje, naj velja Vaša, ali pustite me pri miru; e« foll Pergeffen fein, pozabljeno bodi; er fofl reich obet arm fein, bodi bogat, bodi ubog—; bieg Silb foft meinen Sater porfleflen! to bi bil moj oče!; bu hättefl nur fehen fotlen, toie afle ftoh toaten, da bi bil, ko bi bil samo vidil, kako je bilo vse veselo; ntan follte batauf f«točren, bafj — , človek bi prisegel, da—; i« fod e« Wie» bet befomnten, obljubljeno mi je, dato spet dobim; i« fofl ihn feit feinet 3utücf--funft no« fehett, nisim ga še vidil, od kar je zopet doma; mit hätte et nicht |'o fom-nteu follen, jez bi tega ne terpel; bu follfl ti tto« heute hoben, še danes boš dobil; toojit fofl biefe«? loa« foll biefe«? čemu je to, kaj če to?, čemu je namenjeno? Ido* ju fod biefet Uebetflufj? čemu ta potrata?; bebingungätoeife jur (Sinfleibung eine« rnög--li«en galle« ober 2Bunf«e«, toeim i« follte, ako bi, če bi —; toenn i« wieber fommeu foftte, ako bi spet prišel, če spet pridem; foltte er ihn begegnen, ako bi ga srečal, če ga sreča; foflte e« mogli« fein? je li mogoče?; ba« Sefte fotl etfl fommeu, na« V. naj boljši prihaja še le; narboljši pride, bomo vidili še le; biefem ba foll e« nt«t att> berjl ergehen, ravno taka se bo godila tudi temu le; i« fotl nur Wollen, fo wirb e« ge--than, le hočem naj, obet samo hočem naj, pa bo; fofl mit ni«t triebet fonimen, upam, da ne bo smel več priti (K); eine Sennu* thitng anbeutenb, wirb e« im Slo». ni«t überfejjt, j. S. mi« beu«t, i« fofl ihn ir.-gettbtoo gefehen haben, zdi se mi, da sim ga vidil; menda; für: malt fagt, ber Äönig foft geftorben feilt, kralj je neki umeri, pravijo, govori, da je kralj umeri. Sollen, ba«, dolžnost; faufm. dolg, dolgo vanje. ©olter, bet, (Soben oben itt einem Jpaitfe), ispa na diljah, pod; au« ein Slu«tritt an etnent §aitfe, ganek*, na ganku; f Slltan; jebet petf«loffene 9žaum »ot Shüren ober ßtmntern , mostovž , veža; Stocfwerf, f. b. (na« V. nastropje); .Rortifčiter, žitnica. Söllern, v. a., vsuti, sipati v žitnico. ©Olliciinnt, bet, prosivec. proseč. ©ollieitation, f. ©tfn«. ©ollieitaior, ber, solicitator. ©ol lic t ti reit, f. 91nfn«en (um Oie«t«; hülfe). ©olnttfiren, v. a.. inuzikalno skalo* odpeti, peti. ©OlO, adv. , brez besed, sam; SOlO, ba«, samopevf, samoigraf, samogodbaf, sa-moglas-f-. ©oloci8mu8. Soloti«tttU$, ber, pregrešek, nepravilnost v govorjenji. Solofiinget, bet, pes samolovec-J-. Sbtfti)ttein, ba«, svinja umazana. Sotftatte, bie, zemlja (cela, celi grunt). Solftitialmitterung, bie, vreme ob kresu. SolfUtium, ba«, f. Somtemoenbe. Sotntion, f. 3luflbfung. Solutnttt, f. Sflfllmtg, in solutum, namesti plačila. Sotbent, f. Sablungžfiiljig. Solbentia, pl; mccila. topila, ©olttciti, f. Bablnnggfabigteit. Sotbiren, f. »uflbfcn. Sotttatotogie, bie, popis človeškiga telesa. Somit, adv., toraj, tedaj, potem. ntttter, bet, leto (in ailen fia». itn ©lo». bebeutet e« feboti aitčfj: 3ai)r), poletje; fedjjeijn ©ommer alt fein, šestnajst let imeti; im ©ommer be« geben« , v naj boljši dobi; fliegenber ©ommer, babje leto; im ©ommer, po leti, serb. leti; e« ftirb ©ommet, greti je začelo, toplo je , biva; ben ©ontmer too gttbttngen, po leti kje biti, bivati, nad) bem Serb. letovati, nnb preletiti. SOtttttter*, in 3f&9- poletni, letni; ©om* merfriidjte aniangenb, jar; in fflejitg attf bte Oleife, zgodenj. Sommerabenb, ber, poletni večer. Sommtrader, ber, njiva z jarino obse-jana. Sommtra^fel, ber, zgodnje jabelko. Sommerarbeif, bie, (po)ietno delo. Sommeraufentbalt, na$ bem Seri. letišče, letovišče, letovnik. Sommerbau, ber, jarina. Sontmerbier, f. fiiirjbier. Sommtrbim, bie, zgodnja hruška. Somnterblume, bie, cvetlica letnica. Sommerbutbe, bie, bukev. Sommerbom, f. Somenjabn. Sommtrbroffel, bie, navadni drozg. Somtneretdje, bie, poletni hrast, pecelj- nasti hrast, nitnik. Sommerfabcn, ber, babje leto, pajčjanit. Sommerfeber, bie, letno pero. Sommerfclb, ba«, jaro polje, itad) F. ja- rišee, jariše. Sommerfletf, ber, pega. SommerflcitB, adj., pegav, pegast. Sommerfloife, f. Sontmerfaben. Sommerftur, f. Sommerfelb. »ommerfrifdje, f. Sommertoobnung. Sommerfmtbt, bie, jarina, jaro žito. Sontmergeier, f. ©eterfonig. Sommergerfte, bie, jari ječmen. Sommergetreibe, ba«, jaro žito, jarina. ®0mmtrgeffi(itf)3, ba« , enoletna rastlina. Sommergetoanb, ba«, letna obleka, po- letniška obleka. Sommergemiirm, ba«, poletna červad. Sommcrglut, bie, poletna vročina , pripeka, prigor. Sommerliaor, ba«, poletna dlaka. Sommern. 1489 Sommer!)Oft, «<*/• > poleten, poletnišk (bei F. poletnišk). Sommerbalbinbr, ba«, poletno polletje f. Sontnterbanf, ber, ber männltdje §anf, belica. Sommerbttllž, ba«, senčnik (F.), letna hiša, letovnik, ttadj Gutsm. letnica, poln. chiodnik (~hladnik). Sommerbifce, f. Sommerglut. Sommerbolber, ber, poljski bezeg. Sommerbofen, pl., letne hlače, hlače za poleti. Sontmerbltbn, ba«, poletna (poleti dajana) kokoš. S omni erb «t, ber, slamnik (©troljljut), poletni klobuk. S ommer i g c, f. Sommerfmtbt. Somnterinrtoffel, ber, zgodnji krompir. Sommeriletb, Reibung, f. Sontrnergc* toanb. Sommertobl, ber, zgodnji vohrot, zgodnje zelje. Sommertbnig, f. (Sotbbäbndjen. Sontttterlorn, ba«, jara rež, jarica; f. a. Sommergetretbc.' Som meri mu t, f. Sontmerfobl. Sommerfreffc, bte, povertni hren. ©Ommet!ub, bie, po leti molzna krava. Sommerlager, ba«, letišče (F«fc), poletno ležišče. Sommerifltte, bie, enoletna mladika na drevesu. Sommerlebne, bie, solnčna stran, brežina ali stran k poldanskimu solncu obernjena, poldanska,južna stran; serb. čelopek (Fi/fe). Sommerlitb, adj., letu ali poletju podoben, kakor poleti, poletnišk (M,), poleten-ski, (tiad) F. poletnišk). Sontmcrlieb, ba«, pesem od poletja. Sonttttcrltnbe, bie, neka zgodnja lipa. Somnterlold), bet, f. 25ollgerfte, (in ©t. attgebi. pijanka). Sommerluft, bie, voljni, poletni zrak, poletna sapa. Sommerluft, bie, poletno veselje. Sommer mal, ba«, >ega. Sommermaloe, bie, siciljanski slez. Sommermantel, bet, letni, poletenski plašč. Som m ermäßig, adj., poletnišk. Sommermonat, ber, poletni mesec. Sommermorgen, ber, poletno jutro. Sommern, v. i., e« fomntert, poletje, leto se bliža, nastaja, se začenja. Söntmern, v. «., ©djatten geben, feilt an-bere« ©etoädft« unter feilten ©Ratten auf» fommeit iaffeit , žgati, požigati; senco delati , dajati; bie Sinbe fömtitert am ptffteit, lipa ima največi senco in požiga rastline pod sabo; v. a., ettoa« bltrdj ben ©ommer ernäftreu, čez leto prerediti, preletiti (Fuk); v. r., feilte ©omnternaljntng fitdjen, na pašo iti, hoditi, pasti se; bie (Btadje fömmertt, (r. «.), ben 33rct$acfer mit ©ommerfrudjt bejiellen, z jarino obsejati; bie (Bäume fönt* 1490 (Sommeniadjt. meril, spodrezavati vejo, da more solnce do drevesa; f. a. ©OlinCU, fidj; ®etteu fomntern, posteljo prezati, solnčiti, na solncu presušati, pariti, vetriti. Sommcrnfltfjt, bie, poletna noč. Sommernadjttruilltt, ber, sanje poletne noči. ©ommcrollft, bas, zgodnje, poletno sadje. © 0 Ittltt cr)) 01 tt ft, ber, letni grad. Sontrncr^flanif, bie, rastlina enoletnica. ©oiitiitervilj, f- tulila. Sommcriunct, ber, solnčni vcrli (K.). ©Olltmcrrafjfjc, ber, muren, ©ommerregett, ber, poletni, topli dež. ©ommcrrcttifl, ber, zgodnja redkev. © O lil IIIC11' 0 (f C H, ber, jara rež, jarica, j arka. ©ontmcrrofc, bie, (po)letna roža. ©ommerrbtbel, bas, (©tioarjfeljldjfH), rjava tašica (taščica?), ©ontmtrfaot, bie, (bas @aen), jara setev; (baS ®etreibe), jarina, jarka. ©Ont UlCtf djloft, bas, letni grad. letovnik. © 0111111C V f (() tU ii 1 C, bie , poletna soparica, zagatni poletni dan. ©Olttmerfeitc, bie, (stran) proti solncu, f. ©omtcnlcbne. ©omnterfiij, ber, uad) bem Serb. Ictiščc, letovišče. ©ommcrfoitltc, bie, poletno solnce. ©omntcrfonncnroenbe, bie, kres (attdj altsl.~)„ najdaljši dan. ©omrneripinitc, bie, poletni pajik. ©omnterfbroffc, f. ©ommcrfltrf. ©Olltmerf jjroff tj), adj; pegav, pegast. Sommcrftailb, ber, letno ležišče, skrivališče, ostajališče zvčrjadi. ©OmmerftOlJiCl, bie, jaro sternišče. ©ommerftral)!, ber, žarek poletniga solnca. ©OmmerlttOf to, poletni dan. ©ontmertbierdjen, f. 9J?af;itcbc, ©djnee- flliitfd)cn. ©omrnertreSpc, f. $oligcrfte. ©ommertnd), bas, kazimir». ©ommentng, f. ©ommcrfritdit, ©ontmern. ©OmnterUeildjClt, baS, letna vijolica, ©ommtrtiiertcl, bas, letna četert. ©ontmcrttoncl/ ker, poletni ptič; metulj, ©ommcrtocbe, f. ©ontmerfabcn. ©ommtrtticijcn, ber, jara pšenica,jarica, jarka. ©ommcrtoenbe, f. ©ommerfonnemocnbe. ©ommermetter, bas, poletno vreme, ©ommerffiobttltnn, bie, letno stanovališče, stanovaiiše, f. a ©omrneranfcutbalt. ©OmmertDOlle, bie, poletna volna, ©ommtrffittra, bie, poletni koren; f. a. fmnfbabn; Stiaenjabn. ©ommcraattnlonid, f. ©olbbitbndien. ©Orameracidjen, pl-, tri nebeške znamenja, v kterih je solnce po leti. ©ommeracit, bie, poletje, letni, poletni čas, poletna doba ©omntcracitfl, ber, lahka tkanina, per-tenina za poletne oblačila. ©ontmeraimmer, bas, poletna izba, hiša. ©oiiberungiort. ©OmmerjU) ieltel, bie,letna, vcruia čebula, ©ontttambiile, ber, bie, f. Shtdjtffianbler, 9iad)tHMnblerin. ©omnambultren, v. n.. spe hoditi. ©Omttambltltžntltč, ber, spehodstvo, nic- sečnost, jasnovidstvo t-©Ottad), adv., tedaj, toraj; f. a. jlfolglid). © O It a te, bie, sonata. © o it d) e n front, f. ©oubiftet. ©Oltbe, bie, ©enfiodj , globomer (rti«».); iskalo; bei beit Jlerjteu, iskalo f- (F., aud) poln. szukadio), skušalo f, skušavna iglica, sonda*; f. a. ©tulblci, ©enlnabel. ©Ottber, praep. brez; adj., odločen, poseben. ©ottbcrbor, adj; poseben, čuden, čudovit, nenavaden, neznan; ein fouberbarer SJienfd), čuden človek, divjak, serb. čudovat. ©Ollberbnrfeit, bie, čudnost, čndovitnost, posebnost; čudna, posebna, nenavadna reč ali lastnost. ©Oltbcrer, ber, ločivec, razločevavec. ©onbcrgcliiitc, bas, želja, odtergati se, odccpiti se (od deržave, ali družbe). ©011 bergli t, bas, posebej dano blago, dobro, posestvo. ©OHberbett. bie, posebnost, ©onberbeitltdj, f. »efonbcrS. ©Ollberinterelfe, bie, posebna, stranska korist, stranska zadeva. ©Oltberltd), adj., poseben, lasten, sosebno izversten; eS tft nidjt fonberlidj ailSgefafieu, ni se kaj dobro obneslo; eS fdjmerft llidjt fonberlidj, ni predobro, ©onberfitblcif, bie,f.Sonberbnrleit; posebna izverstnost. Sonberling, ber, posebnež, divjak, čuden človek, russ. čudak; neki povodni ptič. ©onberliitgžmctnttng, bie, misel, mc- njenje posebneža. ©Onbem, v. «•, razločiti, ločiti, razločevati, odbrati, odbirati, razdružiti, posebej djati, devati, naife V- posebatif; p. r., ločiti se. ©Onbem, conj., ampak, temuč (bei M. te-moč, »erm. ans tem več; ttadj Met. toare ampak beiiu @ntgegenjlef|en biofier ©iibjecle ober Objecte, temuč Ijingegen beint (Sntge--genilebeti gatijer ©a^e ju gebrandjen, ein llnterfdjieb, ber getnofenlicfe iit ber flo». i'ite= ratur nidjt beobacfetct t»irb); nidjt bet SHrit* - ber, foiibern bie @<$toefler _feat gefdjrieben, ne brat, ampak sestra je pisala; idj fpielte uiefet um reicfe jit merben, fonbern um bas ®lutf jit »erfltdjen, nisira igral, da bi obogatel, temuč (marveč) da bi srečo skusil; fonbern »ieliiiefer, marveč; nidjt nur, fonbern attdj, ne le, ampak tudi, temuč tudi; bil fiaft eS nidjt afiein getljan, fonbettt aucfe ge* iaugnet, ne le storil, tudi tajil si; storil in pa še tajil si; serb. nego, vee. ©onber§, adv., nur in bem siiisbrucfe fammt unb foilbetS , vsi skup, vsi, kolikor jih je, serb. svikolici. ©onbemngdort, ber, razdelišče, razde-liše, ločišče, ločiše, razločevališče. SonberungSpunet. Sonnentauf. 1491 SonberungSpunet, ber, Sreniipiiufte, lu-čivnice, razdelivne pike. Sonbernnggjeidjen, bas, f. Snterj)nne= tion. Sottbfren, f. llnterfudien, iHužforfdjen. Sontfa, f. Sogleid). Sonnabenb, ber, sabota, nacf) anbern 3X sobota. ©oniiobenbfaften, bas, sabotni post. Sonnabenbirebiger, ber, sabotni pridigar. SonnabenbS, «<<»., v saboto, saboto. Sottne, bte , solnce , sonce, dim. solncice (für solncce); bie Sonne ge()t auf, unter, solnce vzhaja , zahaja (gre v zaton, gre za božjo gnado); bie Sonne flidjt, brennt, solnce pripeka, pritiska, prigreva, peče, žge; »on einet Sonne jur anbern, od eniga dne do druziga, kadar v drugič solnce pri-sije; poet. solncu podobno oko; bei ben Äampffpieten, bie Sottne gleich ausweiten, razpostaviti bojnike, da solnce enako s strani na-nje sije; ettuas in (an)bie Sonne legen , kaj na solnce djati; tu ber Sonne liegen, ležati na solncu; mesto, kamor solnce sije; et ifl ni^t toerth, bafj tf»tt bie Sontte befdjcint, ni vreden, da solnce nanj sije; et ifl toie bie Sonne im 3ännet, ima toliko moči kolikor solnce prosincovo; bie girjlerne finb fo »iete Sontiett, kolikor stalnih zvezd, toliko solne; vsaka zvezda stalnica je posebno solnce; eS ifl uidjtS fo fein gefponnen, es fommt bod) an bie Sottnen, kar se ne zgodi, (to) se ne zve; kar svet ima zdaj skrito, bode enkrat vsem očito; bie Sonne jieljt äßaffer, solnce pije; e« gefdjieljt ni$ta SJleueS unter ber Sontte, ni noviga pod solncam; fo tange bie Soitue fdjien, dokler je bilo solnce; bet Soline ausgefegt, f. Sonnig; »on ber Sonne »entrannt, ogorcl; »or Sonnenuntergang, preden solnce zajde; über, unter bet Sonne be= jtttblidj, nadsolnöni, podsolnčni. £ 0 II lt C b C t C H (t) t C t, adj. , obsijan , kamor solnce sije. Sonnen, v. «., f. Sümmern, v.r„fldjfott* liett, solnčiti se, greti se na solnci; ftdj ein tuenig, genug fonnen, posolnčiti se, nasoln-čiti se, bei Gutsm. sončati se (a. serb.~) ; »on ben Sienen, pražiti se. ®0nncn = , in Sffcg- solnčni, sončni. Sonneitabcnbgtirtel, f. Seifuß. Sonnenabler, f. ©olbabler. S 0 IUI Ctl a lil) Ct C t, ber, malikovavec solnca, solncomolect, solncočastnikf. SoitltCItailbrud), ber, zarja, jutranja zarja, svitanje. Sonnenangeftdjt, bas, lice solnca. Sonnenaufgang, ber, vzhod solnca, vzha-janje solnca. Sonnenbabn, bie, (ekliptikaj, solnčna pot. Sonne It bali, ber, solnčna oblaf. Soitucnbaunt, bet, tamarind indijski. Sonnenbegleiter, ber, f. planet. Sonncnbeioohner, ber, soinčanf. Sonttenbejirl, bet, fot»eit bie äöirffraft ber Soittie reicht, osolnčje; Sone, pas. Souiienbilb, bas, podoba solnca. Sonnenblitf, ber, ozir solnca, (po)sijanje solnca. Sonnenblume, bie, (Helianthus), solnč- nica, serb. suncokret (solncokret). SonnenbluntettÖI, bas, solnčnično olje. Sonncttbraitb, ber, prigor, pripeka. Soitltenbad), bas, streha pred solncam. Sonuenbieitcr, f. Soitucuaitbcter. Sonnenbienft, ber, češčenje, češenje solnca, solncomolstvo -j-, solncočastjc. SonnenbUrd)lltCffet,ber, premerniksolnca. S0 11 Uenfiidjer, ber, vetcrnica, mahalo. SonitCUfOtltilie, bie, solnčna rodovina. SoiIHCltfarbe, bie, solnčna, ogorela, rjava barva. S 0 tt 11 CII f C nft et, bas, ell»a solučnato okno. S 011 nett ferne, bie, (Aphelium), odsolnčjef. Soitlienfeft, bas, solnčni praznik. Sonitenfeuer, bas, ogenj solnca. S 0 It It e n f i n ft C r n i ß, bie, merknjenje solnca, nach itf. solnčno otemnenje, ill St. ujedeno solnce. S on II en flamm C, bie, solnčni plamen. Sonitenfled(ett), ber, maroga na solnci; f. a. Sonttncrfled. SottnenflUg, ber, vzlet kviško, k solncu. Soitncnfolgcr, f. flauet. S 0 n U ett f tU d) t, bie, solnčni plod (ueko amerikansko drevo). S 011 It C11 f II It l e H, ber, iskra solnčniga žarka. Soitucngebiet, bas, osoinčjef. Soilltcttgeboren, adj., solncurodcn Souneugcbantc, ber, misel, jasna kakor solnce. So tt n ett g ei er, f. ©eierföitig. S 0 HII111 gl alt 3, ber, solnčna svetloba, si- janje solnca. SonitenglaČ, bas, solnčni daljnogled i'. Sotineitgleith, adj., solncu enak. Sonnenglut, bie, solnčna pripeka. Soitlteitgolb, bas, zlato solnce. Soniteitgolbblumc, f. 9iainbliitue. Sonnengott, ber, bog solnca, Apolon. Sonnengiinfel, f. Sotineublnute. Sonnen bau Ž, bas, solnčnata hiša. Sonneitljell, Sonitenitar, adj., očiten, svetel kakor solnce, jasen ko ribje oko, kakor beli dan. Sonnenhelle, bie, jasnost, svetlost solnca. Sonttenht^e, bie, pripeka, prigor solnca. Soniteithof, ber, solnčni kolobar. Sonnenhöhe, bie, visokost solnca nad obzorjem; poln. dosfoneeznik (—dosolnčnik). Sottlten jahr, bas, solnčno leto. Sonnenfungfrau, bie, devica solncu posvečena. Sonttenfäfer, f. graitcitfäfer. Soitnenilar, f. Sonnenhell. Sonnenlraut, bas, regrad. Soitnenfreii, ber, solnčni krog; osolnčje. Soiiitenfrone, f. Sonnenblume. SouncnHtgcI, f. ©onnenball. Soitttenlaitf, ber, tek solnca. 1492 3onnenIel)en. Sonntitglidj. Sonne it lebtn, Sonnengut, ba«, aitgeblicb iti Sffieftpbalen, solnčni fevdf. 2 O It 11C it 1 i d) t, ba«, solnčna svetloba, solnce. ©onnenlinie, f. ©oitnenjiclci. Sonnentobe, f. Sonncngiut. 2oilllClllo3, adj., brezsolnčen; kadar solnce ne sije. 2onncnmatfeI, f. Soitnenflecf. Sonitenntcer, bo«, morje solne, ©ontienmetle, bte, solnčna milja, ©onnenmettfi, ber, človek jasne glave. 2onnettmef{er, ber, solncomčrf. ©onneumonat, ber, solnčni mesec, ©tntnenniilje, bie, (Perihelium), prisolnčjej-. Sonncnnicbergattg, ber, zahod, zaton, russ. zapad (SBeft). Sonnenbfab, f. Soitnenbabn. ©Oltntltirodit, bie, solnčno velikolepje. Sonnenrmtb, ber, kraj, okrajic solnca. ©onnenrandj, bet, sopar. Sontteitreg eit, ber, dež s solncam, solnčni dež. Sonitenregenbogeu, bet, mavrica, božji stolec (pri solnci in ne luni). 2oiIlteitrcid), adj., solnčen, solnčnat; ba«, f. Soimenibitent. 2 OII ne ur t It g, bet, solnčna urica. ©OltnenrijŽdjen, ba«, (Helianthema vul- gare), popon. SunilCItrbtie, bie, solnčni žar. Somteitf dieti e, bie,, solnce, solnčni krog, nad) bent Poln. solnčna tarča. ©Oltnenfdiein, ber, solnčno sijanje, solnčni sij, solnčno vreme, solnce; e« mar ©oils ltenfd)eitl, solnce je sijalo, solnce je bilo. Sonnenfdjitbtr'ote, bie, zvezdata želva. Soiinenfdiimtner, f. Sottiienglan?. ©Oltnettfdjtrnt, ber, senčnik, solnčnik . it. V. senčilo. 2onneitfdjtt>ilt&eIig, adj., vertoglav. ©Olllteitfeile, bie, prisoj, solnčna stran, f. a. 2ommerlebne (prisoga ?#/.). Sottucnfbtegel, bet, soincogiedf. Sotltteilftailb, ber, stan, staja solnca. f. a. Sonncnmetibc. So nit enft an butt g, f. Soititenttienbc. ©DltnenftitUfidieit, ba«, solnčni prah. Sonnenftein, bet, mačje oko. 2onncnfterit, f. gifftcni. ©onnenftt^, bet, vertoglavost, unetje mož- gan od solnca, serb. sunčarica (VukJ. Soillteitftiltftanb, ber, solncostajaf, f. a. Soitneitffienbe. 2 0 tut en ft rab I, ber, solnčni žarek, žar, bei Gutsm. ba« kroat. sončni trak, (russ. luč, serb. zraka obet ždraka, bolim, paprsek, poln. promien). 2ottnenftrabIig, adj., solnčnih žarkov. Soitnenftrafie, f. 2omtenbflbit. 2oiinenftrid), ber, solnčna proga, ©onnenftuilbc, bte, ura solnčniga dneva. Sonnenfbftettt, ba«, osolnčje. Sonnentng, ber, solnčni dan; fig. prelep dan. ©omteittembcl, ber, solnčna (solnou posvečena) veža. ©onnentbut/ bat, solnčnata dolina. 2onnentb! ! Sobran, pervi glas, f. Sižfant. Sorba^fcl, ber, biegtudjtbe« Sperberbau* me«, f. Sjjctlictbaitttt. Sor bi ne, f. Siiiubfer. Soreger, f. SDtiftclbroffel. Soten, f. Stocfiten. S oren te, f. $ricd)cnte. Sorgbefreit, f. Sorgenlož. Sorge, bie, skerb, mar (indeclj, maranje; ba« »eturfadjel mit tanfenb Sorgen, to me silno skerbi; Sorgen bet 9taljtung, skerb za živež, skerb za kruh; madjeti @ie ftdj leine Sorgen barau«, to naj vas ne skerbi; gurdjt, strah; ba« madjt ihm Sorgen, to ga jé, peče, to ga skerbi; in Sorgen jieljen, skerbeti, v skerbi biti; idj jlelje in Sorgen, skerbi me, skerbi me tro (tarejo), me jedo, more, bojim se; bet Sorgen loä Wer* ben, skerbi se znebiti, otresti s sebe; für etwa« Sorge tragen, za kaj skerbeti, v skerbi imeti kaj; ba« iji meine Sorge, to je moja skerb, moje delo; za to bom jez skerbel, gledal; große Sorgen bleichen bie Jpaare frñhjeítig, velike skerbi zgodaj lase ubelijo; fttt ba« hat et feine Sorge, tega mu ni mar, za to se ne meni, ne peča, ne mara, zastran tega si ni v sili, v skerbeh; ni ga skerb (a. serbj; »ergeblidje Sorge, prazna skerb; Sorge, ru.is. hlopoty, serb. briga, starost; et faíj mit Sorgen ilt bie 3ufutift, skerb mu je polnila*Serce, kadar je pomislil na prihodnost; uiinüge Sorge, (viola tricolor), sirolica; eilt 93eljältmß, f. geiietltefe. Sorgen, »■> skerbeti za—, etwa« be« forgeit, v skerbi biti zastran česa; id) fotge e« Wirb nicht gelingen, skerbi me, bojim se, da ne bo šlo po sreči; skerb imeti; füt bie 3ufunft forgen, previditi se s potrebnim za prihodnost; ©Ott forgeit laffen, v Boga (za)upati; Bogu prepustiti skerb; et forgt füt ?ll(e«, na vse gleda, vsega mu je mar; vsega ga je skerb; forgen, serb. starati se, nastojati oko česa; fotge ntdjt, ne boj se; f. a. Söeforgen, SBerforgen; v.«., skerbeti koga; et hat ftdj alt geforgt, od samih skerbi je osivel , se je ostaral, postaral; Sorgen macht Sorgen, od dolgov glava boli, seri. dug zločest drug; feljt fot* gen, skomlati (aud) bet JarnJ. Sorgen, ba«, skerb, skomlanje. 1494 Sorgenbredjer. SorgCllbtCdtet, bet, odganjaveo skcrbi. Sorgenfrei, adj., neskerben, brezskerben, brez skcrbi; fotgenfreier ßuft'iltb, brez-Bkerbnost. Sorgenfrei, bet, brezskerbnik , lahkoži-vec. Sorgengewühl, ba«, Sorgcnlaft, bie,velike skerbi. Sorgenleer, f. Sorgenfrei. Sorgenlinberer, bet, tolaživec, taživec skerbi. Sorgenlos, f. Sorgenfrei, SorgloS. Sorgennebmer, Sorgeitrdunter, Sorgen« tilger, Sorgentöbtcr, Sorgenwenbcr, ber, preganjavec , podivec skerbi, razveselje-vavec. Sorg et, bet, skerbnik (Vuk), skerbljivec, terpin. Sorgtnreid), Sorgenbott, adj.. poln skerbi, ves v skerbeli, skerben, preskerben, skerbljiv. Sorgefeffct, Sorgcftuhl, bet, f. Setmfeffel. Sorgejeng, f. Srauertleib. Sorgfalt, bie, skerbnost, skerb, marljivost, skerbljivost ('Gutsm.) , Sorgfalt anWenbett, skerbno , pridno , marljivo delati, skerb imeti; mit Sorgfalt überlegen, skerbno premišljati. Sorgfältig, adj., skerben ober skerban, maren, marljiv, skerbljiv, priden, (nad) V. skerbežen); forgfältige @rjiel)ung, skerbna z rej a. Sorgfüttigleit, bie, skerbnost, marljivost, skerbljivost. SorggtaS, f. £irfegra$. Sorgljaft, adj., skerbljiv, marljiv, skerben. Sorgbatttr, bet, oskerbnik. Sorglid), adj., skerbljiv, f. Sorgfältig. Sorgüdjteit, bie, skerbljivost. Sorgliene, bie, kermilna verv. SorgloS, adj., leid)tftnniger SfBeifefürttid^tö fotgeltb, neskerbljiv, neskerben, nemaren, nemarljiv, f. a. 9tad)lä|jig; forglofet 2»enfd), neskerbnež, nemarnež. Sotglofigleit, bie, nemar, neskerbnost, neskerbljivost, nemarnost, nad) V. aud) nemarje uilb nemarščina, nemaršina; ein boljet @rab Don Sorgloftgfeit, velika neskerbnost, nemarnost; f. a. Sindjläfigfcit. Sorg ni j?, f. Seforgnif. Sorgfaat, f. SHoorhirfe. Sotgfal, bie, velike skerbi. Sorg fant, adj., skerbljiv; f. Sorgfältig. Sorg fante, Sorgweijcn, f. ©loorijirfe. Sotgfaittfeit, bie, skerbnost, marljivost, pridnost. SortteS, f. tetteilfilnf?, nad) Ravn. zver-stivni sklep ali dovod. Sorpel, bet, neka preja zlatopredeov. Sorten, v. a., in ber Sc$ifffai;rt, terdno z vervjo zvezati. Sorrnng, Söcrtttg, f. San. Sorte, bie, f. Slrt; šara (V.), sorta*, baza*, musa (?Jflrn.); gleitet Sorte fein, bažati se; bie Sorte be« ©etreioe« wechfeln, presortati žito. Soweit. Sorten, f. Sorttren. Sortenjettel, ba«, razverstnik f. Sottet, bet, zbiravec, prebiravec, razver-stovec. Sortiment, ba«, zaloga blaga (odbraniga po verstah); im S3itfermünjc, 3'/, 'Pfennig. Soubrette, f. Sammermäbdjen, Bofe. Souffleur, bet, nad) bem Poln. podpovedač, napovedač, nad) V. šeptaveo (glüfletet), sutler. Soufflieren, v. a., napovedovati, podpo-vedovati f, šeptati, suflirati. Soulagement, ba«, olajšava, tolažba. Soulagiren, f. Untcrftii^en. Soupçon, f. Sltgwobn. Soupçonniren, f. Mrgwöbnen. Souper, ba«, večerja. SOHpitCU, v. n. u. a., večerjati. So ur bine, bie, f. Sämpfer; surdina. SonSlieutenant, ber, podiajtnant. Soutcniren, f. llnterftii^en; mil. f. ¡Be= baupten. Souterrain, ba«, podzemeljef, podzemeljska shramba v terdnjavah. Soutien, f. »eiftanb. Soubenir, ba«, spomin, spominek. So IIb etain, bet, samooblastnik, vladar. serb. verhovnikf; eilte Oolbmüllje, Souverain d'or, suvren, suvrendor. SOUbetaiU, adj., samooblasten, vladarsk; f. a. £berberrliih. Sonberaiuität, bie,ltad) V. samooblastje, samooblastnost, najviši oblast v deržavi; f. a. SanbeSho&eit, ßberherrltdjleit. Sobici, num., tolik, toliko, adv., fooiet teb Weiß, kolikor je meni znano. Sobielerlei, Sooielfad), adj., tolikér. Sobietbeit, bie, toiikost. So bic Int a l, tolikokrat, kolikorkrat. So bic 11 C, adj., toliki, relat. koliki. Soweit, adv., dokler, kakor dalječ; mit betten e« fo Weit gefontmett, kterih reči so prišle do tega — ; fotoeit e« nur möglich fein Wirb, kolikor bo le mogoče. gomolji. Sott)oil, conj., f. So; alle« ging ju ®rmtbe, fomoljl aJlenfdjeit als Xljiere, itad) V. vse je bilo pokončano, bodi človek, bod'živina. S pa d) t. f. SpOgat-Spni 11 g, f. Schmächtig. sjjfld, adj., razpokan. meršav. Spnbtlle, tic, špadilja. Spabo, f. ©unuch. Spagat, ber, vervca, motoz, špaga *. Späh, tie, ©patje, paženje. preža, preža-nje; gute ©pdf» tttlb ÄUttbfchaft halten obet au«jle(leu, dobro paziti na koga, pozveda-vati. SpÖt)BUgC, ba«, pazljivo, zvedavo (bolim.) oko. S$äl)biene, bie, ogledovavka (V.J. S p Oft I) 11 d, bet, pazljivi, pozvedovavni pogled. Späten, t), n. u. a., ju erfahren fudjen, pozvedovati, zvedovati; lunbfd)aften, lauern, prežati, ogledovati, lukati obet kukati, pasti, streči; runb f)etum fpüljen, ogledati, oprežati vse; z očmi slediti, pasti, špegati*; f. a. »cttadjtcn, gorfehen. Spiiben, ba«, preža, prežanje, ogledovanje. SpÖbcnb, adj., prežeč, opazovaven. Spähet, ber, ogledovavec, ogleduh, pre-živee, prežavec; f. a. ©ptOtt; pazljivi gle-davee, opazovavee. Späbtraitge, f. ©päbauge. SpdljCtin, bte, ogledovavka, prežavka. Späbgefiiift, ba«, ogledovanje, ogledo- vavstvo, prežarija. ©pähgla§, ba«, lukalo. Spähluft, bie, ogledljivost, pozvedavost t-Späbfdjtff, ba«, ladija ogledovavka. © p ä b u n g, bie, f. Spähen, baa, Si ccutation. ©pähmeife, f. Speculate, ©pale, f. §ebebaum. ©paten, v.u., pokati, regniti, režati. ©pate, f. wi. ©p alier, Ca«, int ©artenbaue eilt ©elänber »on pfählen unb Satten, fütWeben, brajda, fonfl nach V. obsekana meja; Xapeten,opna (F., böhm. opona), nad) Gutsm. zaslon, zastor; fig., vojaki v dve versti postavljeni, nad) bem Böhm, poredje, špalir. ©pnlietbaunt,ber, rednik (ZalJ, brajdnik. ©pnlieten, v. a., z brajdo obstreti, ob-stirati zid; nach Gutsm. zid obleči, opeti. ©palm, ber, smola na ladijah rabljena, ©palt, ber, Spalte, bie, pok, poč, razpok, razcep, razpor, počina, reža, poklina, precep, cep, pokotina, razpoklina, razpoka, špranja (? böhm. spara, poln. szpara), razkol (M.)-, bie ©palte einet geber, prereza, razcep; in ben ©palt pfropfen, v sklad cepiti; ein ©palt §olj, odcepek, polence; Spalt j»ifd)en ben gingern, medperstje; bei ben Sud)btucfern, predelek, polovica strani, nach bent Russ. it. Böhm, stolpec (Columna); nad) F. cep, stran v dva čepa; beim Su^bitibet, deščica; polt ©pat« ten, f. Sjmltig; — neki kamen, špalt*. Spaltabet, bie, žila, po kterise les kroji ali cepi. ©paltfdjnitt. 1495 ©paltnfi, bie, sekira za cepljenje, krojiv-nica. Spaltbar, adj., razcepljiv, čepek, razcepen. Spattbarl, ber, berki pl. Spalte, bie, f. Spalt; (sosebno odperta špranja). Spalte!, ba«, kerhelj. Spalten, V. n., razklati, klati se, kalati se, razcepiti, cepiti se, razkrojiti, krojiti se; ba« Brett ift gefpaltelt, deska je po-knila, počila, regnila, počiti, pokniti, pokati; gefpaltette flauen, prcklani (nach F. precepljeni) parklji; böhm. u. poln. raz-dvojone kopyta; gefpaltette« Blatt, pero z zarezo, razklano; ba« £olj Witt nicht fpal« ten, derva se nečejo cepiti, se ne dajo cepiti; ein gefpaltene« Jtinu, podbradek z jamico; v. r., (ich fpalteit, cepiti se, klati se, kalati se, razkrojiti, razkrajati, krojiti se, razdeliti, deliti se; fid) in jWei Sheile fpalten, razdeliti se na dvoje, raz-platiti se na dvoje; razpoliti se (Zal.), razdvojiti se (Gutsm.)-, gefpaltene Solitntne, ttadj F. prccepljena stran, f. Übt. ©palt; v. a., §otj fpaltett, derva cepiti, klati lt. kalati, ttad) F. auch kliniti; ©attbett, ©chie--fet fpalten, doge, skrili krojiti; £otj ttach bent Surfet fpaltett, nad) F. po konji cepiti ali klati, nach ber SWitte entjwei fpaltett, pa rastu klati; attf }Wei ©d)eite fpalten, tunbe« Jpolj, nad) V. platičiti; butchfpal« ten, preklati, precepiti; eine gebet fpalten, prerezati, precepiti (V.) pero; lange genug fpalten, nacepiti se, naklati, nakrojiti se; ben ganjen Raufen fpalten, ves kup derv pocepiti ober scepiti; ben Äopf fpalten, glavo razklati, nad) bem Böhm, razteti; bei bett 3intmerleuten, podolgama prežagati; razbeljeno železo podolgoma presekati; ba« fpaltet mit ba« £erj, to mi terga, razdira serce; einen Sichtflrahl fpalten, žarek razkrojiti , razdeliti; f. a. SlltglOCifialien J razdvojiti, razplatiti na dvoje, razpoliti i. t. d. Spalten, ba«, cepljenje, kalanje, krojenje. ©paltet, bet, krojivec, cepivec, krojnik; Sache, womit man fpaltet, krojilo, krojivnica. Spaltfnij, ber, noga s preklanimi parklji; Spaltl)Ufer, parkljar f. Spattfiifig, adj., s preklanimi parklji. Spalthade, bie, klavnica, krojivnica. ©paltig, adj., (Spalten habettb), počast, razpokan, razcepljen, razklan; Wa« jtdj fpalten läft, cepljiv (V.); (mont. tta C, bie, (geómetra), gosenica zemljomérka-j-. ©pannreif, bet, ein ífteif, womit bi« jut Sinfitgung be« Soben« bie gafibauben iu bet fflunbe auagefpatmt^ erfealteit Werben, stav-nik, sostavni obroč, ©p0lintiegCl, ber, neko povezno bruno, ©panntiemtn, bet, jermen, remen (aud) bei F) napenjavni, f. ShtiCtieniCU. ©pannrtltg, bet, napenjavni krog. ©pannrippe, bie, bei bett gleifd)ern 9tippenflüii gleit B°tne am .Ramme, malo rebro (F); ein fold)e«v gleifd), malo rebra; aud) podplečje (böhrn.), podplečnik. ©pattnfäge, bie, ročna žaga. ©paunftab, ©pannftocf, bet, f. ©pannbolj. ©pannftriá, bet, womit bie ©ferbe auf bet SBeibe an ben Sorberfitfjen gefejfelt Werben, nad) F. spona, pripon , pripona, unb aud) pota pl. ©panntag, bet, dan vozne tlake, ©paitntau, ba«, verv za nategovanje, povezovanje. ©pannung, bie, napon, natezanje, napetost, napenjanje; bei ben ©fetbeil ic., upre-zanje, zaprega; mit Semanben in ©palt» nung fein, v spertji, razpertii, nezlogi, zdražbi biti, serb. razmirica; gcfpaiinte 8luf» merffamfeit, napon, radovednost; težko pričakovati; f. a. ©panntn; bei ten SDíaurem, zveza z oblokam. 1498 ©panntoilfte. ©pannttiifte, bic, kos govedine iz zadnje četerti. ©pannjange, tie, natezavnik, natezivnik. ©pannjellCl, ta«, služni list. ©panjieljer, tet, einet, ter Da«fpane ma«t, gontar, skodlar. ©pitttWeilt, tet, podčepina. ©par», ilt Sffcg. hranivni u. trgi. ©pOtbanl, tte, hranilnica, ©ptttbiffen, ter, prihranjeni kosec, ©parblotf, ter, posrednja prečnica, ©parbreli, ta«, bei ten SWautetn, £>attb» btett, plazina (F.), ©p ar t) rit i)Cr, tet, varčni človek, ©pfltbiitfiel, ta«, zapisek prihranjeniga. @pa r b ii d) (C, tie, hranilna puščica, špa- ravec* (hranivec); nabirnica za uboge, ©paren, v. n. u. a., jum funftigen®ebrau» «e auftyeben, prihraniti, hraniti, prihrano-vati, privarovati, varovati, prišparati, špa-rati*; okovariti; @ott fpate ti« gefttttb, Bog te ohrani zdraviga; (t« fparen, ohraniti se (svoje življenje) za prihodnji čas; perf«iebett, odložiti, odlašati, odlagati; lti«t nteljt anmenten, al« nottyroenbig ift, biti dober gospodar, varovati, varčno delati s čim, čuvati kaj , Qserb. štediti = ščediti); dobro gospodariti s čim; skopo delati, na tesnem, na pičlem imeti, dajati; f. a. ©d)0= nen; ©«ntalj f)«t ntan ni«t gefpart, masla je bilo dovelj; et ijat babei fein ®elb ge» fpart, ni se mu škoda zdelo dnarjev, ni mu bilo žal; jufammen fpaten, geijen, prisko-pariti; fpate teine SEBorte, škoda besedi, zastonj govoriš; v. n., ilt tie ganlnifj gera= tl)en, strohneti, splesneti, plesneti; na« ©«immel rie«en, po plesnevem dišati, f. a. ganlen, ©«immeln; v. a., napraviti, de gnjije. ©paren, ta«, hranjenje, varovanje; ter, plesnoba. ©jjarenb«en, ta«, 8i«t§alter, gospodar-ček -¡-. ©pttrer, ter, hranivec, varovavec, varčen človek, dober gospodar; tla« tem ©pater fommt ein Setter, it. F. varovavec najde uži-vavca; na« bem Biihm. stiskavec nahaja vriskavca; ®eijl)al«, f. biefe«, (stiskavec). ©parertn, bie, varovavka, varčna ženska, dobra gospodinja, šparavka*. ©parfaben, ber, volčja noga. ©pargel, ber,v(Asparagus), špargelj, tta« Gutsm. n. Sul. šparga, russ. sparža; ©pargel fle«en, špargo spodrezavati; roils ber, biluš (Gutsm.). ©pargelartig, adj., špargeljnast, špar-gast. ©pargelbaum, f. tjanlbanm. ©pargelbeere, bie, špargelj nova jagoda, ©p ar gel beet, ba«, špargeljnova greda, ©pargelb, ba«, prihranjeni dnar. ©pargellobl, ber, špargasti kapus. ©pargelpflanje, bie, špargelj, špargeljnova sajenica. ©pargelfalat, bet, špargeljnova salata. ©pargelfOUie, ber, špargeljnovo seme. ©parfam. ©pargel|«iiffel, bie, skledica za špargelj. ©pargelftein, bet, spargovecf. ©pargelftengel, bet, špargeljnovo steblo, ©pargelinnle, bie, omaka s špargelj nam. ©pargeljange, bie, kleščice za špargelj. ©pargeljeit, bie, čas za špargelj. ©pargement, ba«, raztrošeni glas. ©pargnt, ba«, prihranek f , prihranjeno blago, dobro, ©par&afen, f. ©parbii«fe. ©parterb, bet, železno, prihranivno, nepo- tratno ognjišče, ognjiše. ©pari, bet, fnt gnnlen, f. biefe«; (Spergula arvensis), kolenec. ©patiali, ber, mavcovo ali saderno apno. ©parlamnter, bie, (izba) hranilnica, ©parlttffe, bie, (naprava) hranilnica. ©parlaffebii«el, ba«, hranilnične bu-kvice. ©parlii«e, bie, nepotratna kuhinja, kuhinja s prihranivnim ognjiščem, ©parlnnfl, bie, varovavstvo, gospodarstvo; umetnost, kako s premoženjem varčno delati. ©parlarape, bie, nepotratna svetilnica ali lampa. ©piirli«, adj., fpatfam, varčen, Inapp, pičel, skop, slab, boren; na pičlem, na tesnem , na malem; fpatli« faen , redko, skopo sejati. ©parlt«l, ba«, nepotratna svečava, ki počasi gori. ©parmeifter, f. ©parmnnb. ©parmittel, ba«, hranilo, ©parntunb, bet, skopin, stiskavec, gladuh. ©patOfen, bet, nepotratna peč, prihranivna peč. ©parpfennig, bet, privarovani, prihranjeni denar, prihranjeni krajcar, plesneve petice. ©pttrrttft, bet, razprečana veja. ©parrett, v. a., f. ©pannen. ©parren, bet, Sa«fparren, škamica, le-mez (F. U. M.), na« Gutsm. au« krokla (bohm. u. poln. krokva) , russ. stropilo, gero. šperavec»; in bet SBappenfunfl, bruno ; einen ©patren ju »iel l)aben, prevzeto-vati, noreti od napuha, ©parrenbaum, bet, drevo za lemez dobro. ©parrengelb, ba«, strešnina. ©parrenlopf, bet, tla« F. peta,lemezova peta. ©parrfaben, f. ©lieblraut. ©parrboljf ,es za lemeze, šperovce. ©parrig, ad)., im gotflt». razprečan (F.). ©parrireu$, ta«, lemezni križ. ©parrtatte, bie, lata, letva, prekla. ©parrnagel, bet, latovec. ©parrfflerl, ba«, lemezi, šperovci. ©parfact, bet, etfoa hranilnik, t. j. vreča, v ktero se spravlja prihranjeno, ©parfant, adj., varčen, dober gospodar, na« F. varovaven, hranljiv, prikratin (?), šparaven*, serb. štedljiv; eine fparfame #au«ftau, dobra gospodinja; fpatfam btens Sparfamleit. nen, počasi goreti (od sveč); fpârlidj, redek, pičel, na redkem, poredkama, na tesnem , na malem; fpatfam im £Webeu, malo besed imeti, malo govoriti; geijig, skop. Sp orf BUttcit, bie, varčnost, hranljivost; obvara tm ©prichteort : boljši je obvara, kot nemara; dobro gospodarstvo, gospodinjstvo, šparavnost*. ©pnrf eibe, bte, sukanec rabljen nantest svile pri šivanji. ©par f ett c, f. ®žparfette. ©parfnd)t, bie, skopost, stisnjenost, f. a. ®ei$. ©parfiidjtig, adj., skop, stisnjen, f. a. Sïarg. ©partanifdj, adj., preoster, spartansk. SpartograS, f- $friemengra§. Spartopf, f. Sparbiicbfe. Spažnta, ba«, kerč. ©paêmalogte bte, nauk od kerčev. Spaêmatifd), f. Srampfhaft. Spaêmobifd), f- ^rarapf^ofi, Spaft, bet, burka , šala, (serb. a. pošalica), barle , pl. (?) ; auf bem Îtarjîe a. ba« altsl. gluma, »ergl. ba« ©ptidjto. kdor glumi ne ve glas reeht, glasu , naj ne hodi k ljudem v vas, mer ftdj itt ©pipeit nidjtau«fennt,ma* dje teitte S3efud)e; trn ©paf, v šali; ©paf treiben, šaliti se, šalo, burke uganjati, (tt. F. burkati?) , smejati se komu in za norca imeti ga; ba« i jI fût midj ein ©paf, to je igrača za me, je kaj lahko; f. a. ©djcrj ; oijlte ©pajj, za res, brez šale; ba« trat bit ein ©pajj! to je bil smeh, to je bilo veselje!; ©pafjdjen, šalica. SpUijClt, r. n., šalo, burke uganjati, pošaliti, šaliti se, norčevati se , f. a. ©d)er= jeit; russ. šutit. Spnfêer, bet, šaljivec, šalun, smešnik, godec, glumač, glumljivec; smešen človek, norček. SpaferCt, bie, šala, šaljenje, burkarija, norčija. Spafêertn, bie, šaljivka. Spaf?b« Änie, toie lieber« beitie, baljer ein jletfer @ang , nad) F. mehur na kolenu itnb bramor, (foliji bei SKett; fd)en ©trophein), russ. nakolcnica; in ber SDiiiteralogie, špat (auch russ- u. poln.), nach F vešek (?); (ftelbfpatt), im Böhm. unb nach Sul. živec), ©pathafche, bie, pepel iz špata, nach F. veškov pepel. ©patheifeitftein, ber, nad) bem Böhm. u. nad) Sul. anal, jeklenec-f. ©pätheit, bie, poznost. Spütherbft, ber, pozna jesen. SpiithcU, ba«, o tava; bie britte ÜÄai;b, vnuka, otavčič. Spathflufj, ber, pisani špat. Späth t d) t, adj., špatu podoben, nad) F. veškast (?). Spat h ifl, adj; bramorast. ©pfltljJapeUe, bie, kapela iz špata. 1500 gpat$fct)ftatt. Sj)atb!rbftaU, ber, uledenjeni spat. S^Otl)Oj)fClt, bet, hmelj poznik. ©flatijrofe, bte, špatova roža. ©batbftein, f. graucitciž. ©jjntiutn, bet, presledek; praznina; in bet SBudjbrutteret pretka, prebel, m. (russ.) gjjiitjflilt, ba«, jesen; iut ©patjabr, pod zimo, na zimo. Spiitiraut, ba«, pozno zelje. ©battamm, f. ©biitling. ©biitttcbt, ba«, poslednji oziri solnca. ©btftltng, bet, bei ©cbafeit, jeseneek, »eibl. jesenčiea; inžgemetn »on fpaten grudj* ten be« nnb $ftanjenreidje«, ntamtl. poznjak, poznik, poznič, tveibl. poznica. ©pntobft, bas, pozno sadje, (ozimci, ozim- ke i. t. d.). Spitttentn,,ber, (bibl.), pomladanji dež. ©btttrofe, bie, roža poznica. ©biitrotb, ba«, večerna zarja, ©pfltfdjein, f- ©Vatli^t. ©jiatfommcr, ber, pozno leto, konec poletja. ©biititeru, bet, f. gibettbftern. ber, (Fringilla domestica) , vrabec, in ©t. unb itt. aucb vrabelj (aitcb poln.); ba« SBetbdjen, vrabčela, vrabka (V.), vra-bioa (Vuk), etn juitger ©pajj, vrabce, vrabček. ©ba^e, bte Enoten obet bie Slbfage an ben aBetnreben, too ftd) bie Slugen attfegen, koleno, kolence. ©biitjeitig, f- ©b«. SpaliCItCltlC, bie, (Strix passerina), čovi-nek, čovitelj, mali skovik. ©Hitttfoll, f. ©ierber. ©ja^eitncft, ba«, vrabčje gnjezdo, nad} M. vrablinje gnjezdo. ©Jjtt^Iet, bet, kričalo. ©buljttntrj, f. ©eifentraut. ©jjttjitbttblt, bie, sprehajališče, sprehaja-liše, serb. nad) Vuk šetnica ttnb šetalište. v. «., sprehoditi se C» P^rf.), sprehajati se, prehajati se (and) poln. it. russ.), in ti. Sit., kroat. unb serb. šetati se, serb. and) hodati; fpajiren ge^en , tei« ten, faljten, na sprehod iti, jezditi, peljati (se), prepeljati, prepeljevati se; mupig ge* t)eit, pohajati, pohajkovati, postopati; fpa« Jttenb, na pohajoče (n. pr. je prišel), ©jjajitcn, bo«, sprehod, sprehajanje, še-tanje. ©JJttJtrf flbti/ bie, prepeljevanje , naulft, bie, ©pecfbeule, nacbbetn Russ. salnik, salni ali lojevi otok. ©bedgett>iid)S, f. ©bedgeicbroulft. ©jjedgttebe, bte, ocvirek, ©bedgtltbe, bie, tolsta dežela, ©pedb»ten, bet, kljuka za salo. ©bedbntS/ bet, tolsti, debeli vrat; debelo-vratnik. ©bedbfltfig, • tolstovrat, debeliga vrata. dljiinbler, ber, slaninar. špehar*. Spedfiänblerin. ©pedljänhierin, bie, slauinarica, špeha-rica *. Sptlll)ft§pel, ber, motovilo za potegovanje Bala. ©peiljauer, ber, salosekt-©petfljttUt, bie, špehova kožica. Sp ei i« t, adj., slaninast, špehast. ©pecfiß, adj., debel, tolst, masten, špehat; fpedige« ©rot, l)ie unb ba mtaitägebatfene Streifen ^labeitb, jermenast, svalkast kruh. ©fjedliifer, ber, nad) bern Russ. kožejedf, nad» Stil. slaninar. ©petfiantracr, bie, slaninarnica. ©nedfu i) en, ber, špehovka, špehova potica. Spetftilie, f. ©ciptott. ©pecflinbe, f. ©ontinerlinbc. ©pedutltbe, bie, špehov červ, molj. ©pedtttflUŽ, bie, netopir, pirhpogaeica, f. fttebermauž. ©pecfmelbe, f. Singelfrant. Spetfmelone, bie, tolsta melona, ©pedmeffer, ba«, nož za salo. Spdffan, bie, eine fette Sau, kermljenka, pitana svinja, ©pedf djneiber, ber, kdor iz somov tolščo izrezuje, salorez. SpCtffdfnitt, ber, izrezovanje, rezanje slanine. ©pectf«U)Orte, bie, špehova koža. špehovka , bohovka. Spedf«mein, f. Spedfau. ©pedfeite, bie, stran špelia, boh*, (na« bent Russ. U. Poln. polet, gen. polta). Spetffiein, ber, nad) beut Böhm. tt. Russ. tučnik ober mastnik, (poln. sfoninik), na« Šul. salovect-Spet! ti) mit, ber, ribja mast. ©pecftrog, ber, korito za ribje salo. Specftoahft, ber, f. ©peifbau«. ©peitturm, ber, špehov červ, russ. kožejed. ©pebieren, v. a., odpraviti, odpravljati, poslati, pošiljati, razposlati, razpošiljati, ©p C b it en t, ber, odpravnik, razpošiljavec. © p e b 1110 n, bie, odprava, odpravek, odpravljanje, pošiljanje , razpošiljanje blaga; al« Ort, Jtnfialt, razpošiljavnica, odpravljavnica. Spebttiong», in 3f&9- odpravni . razpo- šiljavni, odpravljavski. SpebitionŽbrief, ber, odpravili list. ©pebitionžoebiibr, bi«, odpravnina t, pošiljnina-}-. © ft c b i t i o n 10 e f« ü f 1, ba«, ©pebttionŽl)im= bel, ber, odpravna kupčija, pošiljavstvo. SpebttiOHžprobiftoit, f. ©pebitionšge* biiljr. Spebitionžioaare, bie, SpebitionSgiit, ba«, odpravno blago, poslano blago. Speer, bet, ber tange fpigige Sljeil eitte« me; talletten äSerfjeitge«, permittelft beffett e« in bent &efte befefliget Wirb, ost, špica; eine ®abel mit 3acfen , gif«e bamit ju fle«eit, na« V. ost, osten, (F. l)at ^ier ost-a); ein Spieji, sulica, kopje, (Fiifc koplje, Sattje). ©beerberiiimt, adj., kdor zna dobro sukati in metati kopje. @pei«enblntaber. 1501 ©peerbiftel, bie, bie gemeine äöegebiftel, (Cardus lanceolata), ščepica (Zal.). ©peer elfter, bie, f. 5Wenntöbter. ©¡peerenfti«, ber, mali lecjan. ©peerförmtg, adj;suličast,kopj u podoben ©peergernffel, ba«, rožljanje sulic, ©peergeiibl, adj., vajen, izurjen v rabi kopja. ©pecrfampf, ber, bor s kopji, ©peerlrant, ba«, kačji jezik; neka zlatica. ©peermo«er, ber, kopjar, suličar. ©peernteife, f. Sannenmetfe. ©peerreiter, ber, kopjanik, (bei Fu/t kop- ljanik), suličnik. ©pecrf«aft, ber, ročnik sulice, kopjišče, kopjiše, ratišče, ratiše (M. U. bolim). ©fjeerberf«10fi, ber, shramba za kopja, ©peeriourf, ber, lučanje kopja, lučaj, ©peertturj, f. ©peerfront. ©pel)ltl0pf, ber, auf S«iffen, mačja glava. Speinrjnei, bie, lek za bljevanje, bljevalof. Speibeifen, ba«, pljulo. pljuvavnica, (n. Met.) pljevavnica. ©peibel, f- ©pet«el. ©pet«e, bie, 9tabfpei«e, špica, (in aft. fl. 9K. špica ober spica, serb. an« žbica), prečka (Gutem.)-, atle Spei«ett jufantmen, napera; Spei«en einlegen, naperiti kolo; mont. vreteno. ©pei«el, bet, Slina; ettra« bamit benefcen, kaj osliniti, sliniti, opljuvati; ba« Služge; fputfte, pljunek, pljuvotina, (Gutsm. u. serb. pljuvanka); Sentatibe« @pei«ellecfeii, gerdo sliniti se okoli koga; Speidjel jumSlltfpm» tten, oslinek; poli Speidjel, slinnt; bett Spei* «el f«lttcfeit, sline požirati; Spei«el au«; werfen, pljuniti, pljuvati obet pljevati; ben Spei«el rinnen laffen, sline cediti. Spei«elbriife, bie, slinivka, slinskažleza. @pet«elflnfi, ber, na« F. slinjenje, sli-notok (poln. u. böhm.), böhm. a. slina-vost, pljuvotina (Gutsm.). ©pei«ClflOH0, ber, na« F. slinska žilica, slinovodnicaf. ©pei«etlrnut, f. söienenfang, Sänfelraut. ©pei«elfur, bie, (Salipation), lečenje ali ozdravljanje po slinqtoku, s slinjenjem. ©pei«clle(ten, ba«, prilizovanje. ©¿ei«elleder, ber, prilizun, prilizovavec, gerdi slinež, slinovec (F); f. a. ©«tttei«= let. Srie«er. ©pei«elle(ferei, bie, Hzunstvo. ©pei«eltt, v. n., fputfett, pljuniti (einmal au«fpltcfeii), pljuvati obet pljevati; sliniti, sline cediti. ©fiei«elrei3, ber, er entpfiubet einen Spei» «elreij, sline mu teko, ga silijo, k pljuvanja ga žene, sili. ©peidielftoff, ber, slinovinaf-©pei«eltl)ier«en, f ©«mtmnmrra. ©)pei«eltretbeitb, adj., slinotvoren. ©peidjeltourj, f. ©eifentraut. Spe i« Clt, v. a., naperiti, napčrjati kolo. ©p e i« eno ein, ba«, eine perfoit, dolgonožee. ©pet«enilutflber, bie, žila odvodnica na rami. 1502 ©peiflemnužle!. ©peifen. @ l> e i dj e tt ttt U 81 e I, ber, mišica nad vretenam. ©petdieniicrtie, ber, čutnica vretenska. ©petdjettrittß, ber, pestni obroč. Speid)enfd)taßaber, bie, žila privodnica vretenska. ©pei(fj er, ber, žitnica, kašča, audfe kajša; Sauernfcait«, f. b. ©peidjerbteb, ber, vrabec, (Wörtl. žitni tat), ©pctdjcrberr, ber, etwa gospod žitničar. ©peid)crn, «., in ben ©peidjer bringen, spraviti, spravljati v žitnico, f. 2luffpetd)Cnt. ©iieidierttmicfcl, ba«, podlasica navadna, ©peidierfdjretber, ber, žitnični pisar, ©pcidjtß, in 3'ig »tfrfvcit^ig , s četerimi špicami. Spciff, ber. (Valeriana celtica), špajka*, špajk Speibei, f. Seil. Spe i Cd C I, ber, gnjus. da bi mogel bljevati. ©peten, «'• «■ u. «., ©neidjel ait«Werfen, pljuniti, pljuvati; SMitt freien, kri vreči, metati. bruhniti, bruhati, herkati; (Sitient in« © o it (f) t fpeien, v zobe pljuniti komu; erbte« dfeen , bljuvati, od sebe dati , dajati, brusiti. metati, daviti se, kozlati (niebtig); f. a. (Stbredjcn; geltet fpeien, ogenj metati iz sebe, buhati; geltet ttnb glantmeit fpeien, razkačen biti, razsajati, da se vse trese; ba« ©efpiene, bljuvotina. ©peten, ba«, pljevanje, herkanje, bljevanje. ©peter, bet, ©purfer, pljuvač, pljevač;— bljuvač; pljuvavna jaščerica, jašerica; f. a. ©pityC; ein ©peier, trošica. ©peieret, bie, pljuvanje; bljuvanje,kozlanje. ©peicrlid), adj., e« ijt mit fpeierlid), hoče se mi bljuvati, (nad) Zal. bluten). Speierlinß, f. ©tfebeere; Sperberbaum. SpeifiCbet, ba«, pljuvavna merzlica. Speifltege, bie, bljuvavna muha. Speifaften, f. Speibedeit. ©p e i traut, f. teujfraut. ©peti, bet, f. ©jjetter. ©peilen, a., einen SSienenfiocf, našpiljiti, špiljiti* panj, SBürfte, zašpiljiti, zašpaliti. ©peiler, bet, špila*, špol*, (poln. szpilka), bodilce , leseni klinček, kakoršen se rabi pri klobasah, russ. vertel, m. ©peitern, v. a., f. ©peilen, (bie 3Burjt); bie gelte bet ©djöpfe, našpiljiti, razpeti s lesenimi klinci. ©peittapf, f. ©peibedeit. ©peiröbre, bie, strešna cev, po kteri se voda z žleba odteka. Speižaberlein, ba«, sokojemna-f žilica. Sjjeifaft, ber, bljuvalo. ©peife, bte, jed, jedilo, serb. jelo,jestvina, jestiva, pl. u.; fjruttg, hrana, živež; nt bet Äinbetfpraie, papa; ©peife ju ftdj nelj; men, jesti, použiti, zaužiti, užiti kaj; biefe ©peife blatjt, ta jed napenja; naf)rl)afte ©peife, tečna, redivna jed; bie ©peife t»i« bert ntidj, ta jed mi je zoperna, se mi gabi (gadi); gu »ift ©peifett gu ft$ iteljmeil, preobjesti se, preopasti se, zapasti se; bet SWagen behält feine ©peife, nobena jed ne ostane, ne v želodci, želodec ne terpi jedila v sebi; bu mitji eine ©peife bet SEBürmetfeiu, červi te bodo jedli, glodali; ©peife bet ©eete, dušna hrana, paša; .Rölberfpeife, telečji drob; bet gange Sifd) war mit guten ©peifett befegt, miza se je šibila dobrih jedi; SBiefefutter, piča, klaja. kerma; ©locfetifpeife, bron, f. a. ©torfcnfpeife; im Sergbaite, zmes (raznih rud); bei beti SJiaurern, f. TOartel; Äobalt, kobalt. ©^eifebebiente, ber, služabnik, ki jedi na mizo nosi, jelonosec -f. Speifebter, ba«, patoka (ola). Speifebiicbfe, bie, pušica, škatla za hostije. ©p e ifeeidj Cl, bie, užitni želod. ©peifefijtb, ber, riba zajed, drobiž; bie jur 9tat)rung bet £eid)tifdje bienenben, nad) V. riba za klajo. ©peifcbrei, f.' Sbbmuž. ©peifcßang, ber, f. Speifctbbre. ©pcifegaft, bet, gost (kdor pri kom jd, zlasti pa kdor v kaki gostivnici navadno kosi). Speifeßetb, f. Stafißelb, (nad) v. bronasto rumen). SpeifCßetb, ba«, dnar zajed, za hrano. Speifeßcrötlie, ba«, jedilna priprava. Speifeßefdlirr, ba«, posodje zajedi. Speifegemölbe, ba«, hram. čumnata. Speifeßlode, bie, zvonec. Speifeljauž, ba«, gostivnica. Sieifebiitte, bie, hišica, v kteri se prodajajo jedi. Sfjeifefammer, bie, shramba zajedi, n. Gutsm. sprema za jedi, kuhinjska, jedna shramba; f. a. Sfjeifefclter. Speifefarte, f. Sfmfegettel. Speifelaften, ber, omara za jedi. Speifelelter, ber, hram, klet za jedi. Sfleifelorb, ber, košek, košarna, košar-nica za jela. Sfjeifelöibe, f. Sfleiiefdjranf. SpeifCfrnut, ba«, užitno zelišče, zeliše; zelje. Speifeiiiramel, bet, f. tiimmel. Speifemarlt, bet, kuhinjski terg; tergza živež. Speifemeifter, ber, f. tiitfienmeifter. Speif en, v. n, jesti, pri jedi, pri mizi biti; gu Šiittage fpeifen, kositi, južinati, obedovati; ju älbeub, večerjati, f. übt. @ffen; fd)Warje« SSrot fpeifet bejfet al« Weiße«, černi kruh bolj zdaja, kakor beli, bolj siti, je zdat-niši, tečniši, sitiši mimo beliga; v. a., et: Wa«, j. 59. gifdje fpeifen , ribe jesti, užiti, uživati; Semanben , nasititi, napasti koga, hraniti; komu jesti dati, dajati; Somntum* fanten fpeifen, obhajati; mit leeren Sßorten fpeifen, s prazno žlico pitati; einen gifdj; teidj fpeifen, djati malih rib za klajo večini; fpeifen Sföüfjljieine, zasuti, nasuti žita; ei= ttett Ätanfett, previditi, obhajati; idj toünfd)e Wot)l gefpeifet Jlt feaben, dobro vam tekni, dober tek; bodi k zdravju; tjabe fedj« 5?erfonen ju fpeifen , danes jih bo šestero pri meni kosilo; bie geftung fpeifen, zalo- ©petfenjerleger. žiti, zakladati z živežem; mit 2Baffer fpeu fen, z vodo zakladati; vode napeljevati, ©petfenjerleger, bet, Xrattdieur, razrezo-vavec. ©petfeöl, ba«, olje zajed, užitno, ©petf COpfer, ba«, na<$ bem Poln. u. Böhm. suhi dar (nekdanjih Judov), ©peif torb lttnt0,bie, red jedenja;obednired. ©petfer, bet, jedec; hranivec, redivec. ©petfereft, bet, ostanek jedi, zjedi, pl. f., liadj bem Poln. nedojedki. ©peiferöljre, bie, jesčnik, (ječnik), gol- tanec, gortanec, požiravnik. ©peiferöbrengefledjt, ba«, preplet gor- tancnih čutnic. ©petferöbtcnfiloßflbcr, bie, gortančna ali ješčnikova privodnica. ©pcifcmbr, bie, (Lienteria), griža neprc- bavnicaf. ©peifefflOl, bet, obedniea. ©petfefaft, bet, f. ppluž. ©beifeftiltan!, bet, omara za jedila, ©petfcfdjiiffel, bie, skleda za jedi. ©pcifeitube, bte, f. ©peifefanl. ©peifetttfcl, bie, miza. ©peifetOpf, bet, lonec za jedi. ©peifetriiger, bet, strežaj, strežnik, no- sivec (jedi na mizo). ©petfCDOgel, ber, ptič zajed, užitni ptič. ©pciferoanre, bie, jedilo, jed; f. ©peife. ©pet(ett)Ctn, bet, f. SiidjtDCitr, vino pri obhajanji rabljeno, ©peifcnurtl), bet, kerčmar, gostivničar, oštir*. ©peifCjCttel, ba«, jedilni list, jedilnik. Speifejtinntcr, ba«, f. ©peifefual. ©jctšbalin, ber, spuščalo, spušalof. Sflcififl, adj., rnonl. kobaltni. ©peižtraut, f. gladjžtraut. Speifung, bie, zakladanje; nasitovanje. Speitiiubltng, bet, bljuvna goba. ©peitopf, f. ©pcibeden. ©peitrflnl, ber, pijača za bljuvanje. ©peinoget, f. ©pötter. ©pcltntcl, ba«, igra glediščna (sosebno šundrava); 8ärnt, šunder, hrup; ©peftafel malten, šundrati, hrup uganjati; šment na-rejati, razbijati, razsajati, zdelovati. ©peltnleln, f. ©peltatel (ma$en). Speftafnlož, f. ©$a'nblidj. Speltritm, ba«, prikazen, ©pelnlant, bet, f. gorfdjer; faitfut. špekulant*, započetnik, ki išče dobička, pre-rajtovavec. SpelulaiiOtt, bie, premišljevanje, f. Jfot= fdjlltig; faufm. iskanje dobička; započetbe na dobiček. ©petulutionSianf, ber, tcrgovski kup, kup na dobiček. Sbetnlotib, adj., premišljevaven; f. a. ucberftnnlidj. SpClltltren, v. n., premišljevati (sosebno nadčutne reči); špekulirati, na dobiček kaj začeti; meriti na kaj; prerajtovati. ©pette, f. ©pange. ©pellen, f. ©polten (t>. a.). ©perlingžneft. 1503 ©pellig, adj., razcepen, razcepljiv. ©pelt, ©pelj, ber, pira, f. Sintel. ©pelt--, in bet affcg. ©pelten, adj.. pirni. ©peltmel)!, ba«, pirna moka. © p c 11 m o n n t , f. ©eptember. ©pelllltfe, bte, jama, votlina, špilja. ©pelj, f. ©pelt. ©pelje, bie, pleva, mekina, strok; resa, osina, (Slehrettfpige). ©pelj en nt e h I, f. ©pettraebl. ©penbabel, f. ^teigebig. ©penbage, f. (StefdjeitT. ©penbe, bie, dar, darilo, podarek, milošnja, podelek, milostinje; bie .¿atlblung, delitev, deljenje, razdajanje. nadj Gutsm. dodel; daritev. ©penbebter, ©penbebrot, ba«, razdajam, delitni ol, kruh. ©pcnbefletg, f. ftreigebigleit. ©penbeljerr, bet, ubožnicar. ©p en bel, f. ©tedtmbel. ©penbelitft, bie, darijivost. ©pcnbelnfttg, f. Srcigebtg; (radodaven). ©penben, v. a., podariti, podeliti, pokloniti, dariti, darovati, deliti, podeljevati, poklanjati; v dar dati; ba« tjeil. Slbenbmaljl fpeltbelt , obhajati; razdati, razdajati (med uboge); f. a. 2ln8tl)eilen. ©penbCH, ba«, delitev, daritev, darovanje, ©p en bet, bet, darivec, delivec, darovavec, dajavec. ©penbertn, bie, darivka, delivka, dajavka. ©peilbefojjlc, bie, slanica za ubožce, ©penbiren, f. ©penben, ©dienten. ©pcubfnnt, adj., darljiv, darežljiv (M., tltefir kroat."). ©penbnng, f. ©penben, ba«. ©pengen, ftdj, f. ^rabien, ©pengler, ber, zdehaviea. ©penlern, f. Sanfen. ©pennabel, f. ©tednobel. ©penjer, bet, jopa. ©per, adj., rod, pust, (bet ©terj ifl fper, žganci so rodi); fperer 9Jtunb, suhe usta. ©perbet, ber, (Falco nisus), kragulj, kre-gulj; (serb. kraguj, poln. krogulec, russ. kopčik). v ©perberbnnttt, ber, (Sorbus domestica), oskurš, Bkurš (serb. oskornša, ber 53aum uub bie grucbt); f. a. (Sberefdje. ©perberbeere, bie, oskurša. ©perberenle, f. š>abid)tžeule. ©perberlrnitt, ba«, (Sanguisorba sanguisorba), strašnica. ©perg, f. ©perling. ©pergelbannt, f. Snulbount. ©perlilig, ber, vrabec, vrabelj, f. a. ©patj; »erliebt tute eiu ©perlitig, močno zateleban v koga; eiu ©perlilig in bet §anb ijt fceffer, al« eílte Xaube am Sadje, boljši je derži ga, kakor lovi ga. ©perltngž«, in bet Sffcg- vrabčji. ©perlinggfliigel, ber, vrabčja perutnica. ©perltngžtrnut, f. ©aucftftetl. ©perlingžneft, ba«, vrabčjegnjezdo. •1504 ©berUn0«taube, ©iCtlilt(j5tflu6e, bie, amerikanska gerlica. ©bermnceti, f. SBnttratii. ©berntlltOlO0te, bic, nauk od semena. ©Jcrr, f. Slcmiti; fperre Seiten, terdi, hudi časi; f. a. ©p« (rod), ©^cttfllinflljrac, bic, razpečatba. ©fletranlCflling, bie, zapečatba. ©petrbanm, ber, am SBageil, zavora; f. a. ©4lfl0bfllim; (rim. rogatka). ©berrberid)t, ber, poročilo zastran zape-čatbe. ©berrcommtffiott, bic, zapečatna komisija, ©petre, bie, zapertje, zapertija; Slrrejt, za-perica, zapor; bie $aare fieften if)tn ju ©perre, lasje se mu jezijo, mu stoje po konci; por ber ©petre nad) §aufe fommett, priti domu, preden se hiša zapre, preden se vrata zapro; ©etreibefperre, zapertija zastran žita; prepoved, izvažati žito iz dežele; gericfttlidje ©perre, zapečatba; bie ©perre anlegen, zapečatiti, aufftebeit, raz-pečatiti; ©ijiintng, zaderžba, ustava, ustav- ljenje, f. a. §emntntfii, šjemmung; 9tab* fperte, zaverniea, zavira , zavora ; fejie ©perre, terden zapor; eiit SBetfjeitg jttnt ©perren, zapera (V.). ©iJCrretfCtt, ba«, am JRabe, cokla, ©jjertett, a., Perfdjliefien, ()emmen, zapreti, zapirati, zatvoriti (nteljr kroat.), ben gluf), zagraditi, graditi, zajeziti, jeziti; eitt 9tab , zavreti (kolo) , zavirati; bie ©tabt fperren, mestne vrata zapreti, ne pustiti nikogar v mesto ne iz mesta; obleči, osto-piti mesto; eine @affe, založiti, zagraditi ulice; prepeti (bohm.); ft(ty fperren , fteftig tmberfejjen, (v. r.), upreti se, upirati se, kerčiti se, kratiti se; vleči se; braniti se; ben 3Beg fperren, zaskočiti, zapreti; ben §anbei fperren, kupčijo ustaviti, zastano-viti, zabraniti, ovirati; gefperrtež £anbtt>erf, rokodelstvo, utesnjeno na neko mesto; alti* einanber tftltn, raztegniti, raztegovati, nad) V. razkrečiti (noge), razkrečevati (a ud) seri.) u. razpreti, razpirati (?, poln.); f. Slufffjerren, Šlufretgen; SBorter fperren, f. $urd)fdjte&en, razstaviti, ©fjcrren, bai, zapiranje, zaviranje, oviranje, ©jjerter, ber, zapiravec. ©i)crt0el&, ba«, vpustninaf, vratnina-f. ©berr0l«§, f. Šrnueneiž. ©jpErrglorfc, bie, zaporni zvonec; zvonec, s kterim se naznanja, da se bodo vrata zaperle. ©petri) diett, ber, zatikavnik, zapiravna kljuka. ©petri) Olj, bas, iti ben 9)?ui)len ein £Wab fieljett JU ntadjen, zatika, terličnik (F.J; bei ben gleifcfteru, f. ©peilet; (russ. raz-pirka). ©berrboin, ba«, roženo nakalo. ©perrifl, adj., aučeinanber gefperri, razpre-čen, širok. ©perrlegel, ber, ait 9tabertoetfen, ein 9tab bamit ju fperren, zaverivnik, zapenjenik (K.), zaverivnica; in ber ©agemiiljie, mali podajavnik, taca*. ©bejieH. ©perrlettC, bie, zavornica, zavora, zaver nica, zavor, zapenjača (? 91.') ©perrilammer, f. tlammer. ©iietrllltbbi/ bie, zapadnik. ©perrletfte, bie, proj (F.), atu ffiagen, razvora (poln.), prevornica (serb). ©perrltng, f. Snebel. ©perrntaul, baa, zijalo, ©perrmcife, f. Sannenmeife. ©perrnabel, bie, f. ©tednabel. ©perritfl0el, ber, in ben ©djneibemiifjlen, itacf> F. j iglica, (bie ©tange be« £eber« feji; Ijaltenb). ©ictrtflb, ba«, kolo s stopinjami, zave-rivno kolo. ©pertrelajion, f. ©berrbertdjt. ©permegel, ber, zapah, zatikavnik, f. a. 9ite0el. ©perrrutlje, bie, ©perrftoil, ©perrftab, ber, bei bett SBebern, proj. ©petcftunbe, bie, ura zapiranja, o kteri se zapira. ©betttrommel, bie, boben, s kterim se naznanja, da se bodo vrata zaperle. ©permn0, bie, zapertje, zapor, zavor; zapertija, f. a. ©perte. ©perrbentil, f. ©perrilappe, Slappe. ©perrtoeit, adj., na stežaj, (russ. nastiž), serb. širom. ©pCrrtDCrl, ba«, zapiralo, ©perrjltbtt, ber, zavirni zob. ©perrjett, bie, čas, o kterem se vrata zapirajo, čas zapiranja, ©pertjeug, ba«, odpiralof, odklepalof, odpiravna priprava. ©pertoer, f. (Slfebeere. ©bcr J en, fteft, v. r., šketiti se. ©tpcfen, pl; troški, potroški. Spes succedendi, f. 2lmoartfd)aft. ©bCjetet, bie, dišava, lepo dišeča reč, di-šečina, in kramenija, dišeče korenine; mejduhija*; poln. u. bohm. korzenie; f. a. ©etoiirj. ©pejere ib onbel, ber, dišavarija, kupčija z dišečimi koreninami, ©peaereiljanbler, bet, dišavar (F.), n. M. dišečinar. ©pejeretírnnt, ©pesereilaben, ber, štacuna dišečih reči, ©bejtreittJliaren, pl. , dišečina , dišeča roba, špecerijsko blago, ©pejtal, adj., fpejiefi, befonbete, poseben; umjtánblid), obširen; bet ©pejial, f. SBnfClt--freunb. ©bejtnlbefebl, bet, posebno povelje, ©bejialcontnttffton, bie, posebna komisija. ©b CCÍttItfl,p¿., posebne okoliščine, okolišine. ©fl Cjtaltldi, bie, posebnost. ©bejtoliter, f. Sefonbcrž. ©Jpe jialf arte, bie, posebni zemljovid, zem- Ij o vid posebne dežele, ©bejtolbonmadji, bie, pssebno pooblastilo. ©bejiell, f. ©bejtal; 2luSbriieiubar. ©pbore, bte, f. Sugel, štreiG; bébete ©pba* ren, nadzemeljski kraji, svet; ba« getjt übet meine ©Pbáte, 10 presega mojo pamet, moj um; to ni mojiga obsežja, opravila, ©pbätifd), adj., okrogel, krogel, obel. ©pljäroib, ba«, sferoid*, krogasta, kro- govidna podoba, ©pbäroibifdj, adj., sferoiden, krogast, f. Siunblidj. ©Photometrie, bie, krogomérstvo. ©pijinj, bie, sfinks; f. a. SlbenbfaltCt. ©Pbrngibotbet, bie, zbirka pečatnih od-tiskov. ©pbragiftil, bie, znanost starih pečatov, ©pianter, f. 3«tl. ©pteileginm, f. Wcbrcnlcfc. ©pi(íbraten, ber, navlečena, našpikana* pečenka, ©pide, bie, navleka. ©pidel, f. ©pi^e. ©piden, v. a., ben Staten, navlcči, nabosti s slanino, budljati (?), nabohati*, našpi-kati *, s slanino pretakniti, pretikati, nací) Gutsm. oslaniniti,slaniniti; beti Seutel, napolniti, natlačiti; bie SBötte mit ifanonen, mnogo kanon nastaviti, nasaditi, naperiti; Sinen fpiefen, podkupiti koga. ©piden, ba«, navleka. ©pider, ber, špikavec. ©pidböring, f. Siidling. ©pidnabet, bte, špikavnik, špikavnica (Gutsm.), natikavna igla. ©pidfped, ber, navlečna slanina, ©piegel, ber, nadj bent Kroat., Serb., Altsi., Poln. u. Böhm, zercalo, (russ. zer-kalo), nadj bem Serb. and) ogledalo (bet; be« au<$ bei Gutsm.), geh), špegel*; dim. zercalce, ogledalce; boljler ©pieget, uderto zercalo; jidj im ©pieget fe^eit, v zercalo pogledati se, ogledovati se v zercalu; fig. ogledalo; reč v kteri vidimo kaj druziga upodobljeno; ©tempe!, izgled, vzor; ©djtra; benfpiegel,švabski zakonik; Spiegel be«SBaf; fet«, nadj b. Böhm, gladina, ettoa a. lice, razinaf; an Spieren, '¡sa; am Sßfaue, rep; svetla ploščina , plošina kake reči sploh; am ©4'ffe, f. §intcrttjeil; waidm., oko mreže; zadnjica serne. ©piegeUeud)ter. 1505 ©piegelarttg, adj., zercalast. ©piegelbeden, ba«, brivska skledica s svetlim dnam. ©piegelbeteg, ba«, f. ftolie. ©piegelbilb, ba« , podoba z zercala. ©piegetbianf, adj; svetal, čist kakor zercalo. ©piegelblatt, f. Sfotic. ©piegelbllinte, bie, zlatica ostra, ©piegelbede, bie, strop z zercalam. ©piegeicbcn, adj. , raven kakor zercalo. ©piegelebene, bie, zercalna gladina, ploščina, plošina. ©ptegeleinfaffuitg, f. ©piegelrabnten. ©piegeleifeil, ba«, železni liso v velicih listih. ©ptegelente, bie, domača raca, belič, ©piegelcr», ba«, svetla železna ruda. ©piegelfabril, bie, zercalarnica. ©piegelfe^ten, ba«, sleparjenje, delo na videz, pritvarjanje; boj s senco, ©piegetfed)ter, ber, hinavec, slepivec, kdor na videz kaj dela. ©piegelfedlteret, f- ©piegelfedjten, ®teifi= neret. ©pi egelf eber, bie, pero z očesam. ©piegetfelb, ba«, zercalo, gladina, ©piegetfenfter, ba«, zcrcalno okno, iz brušeniga stekla, ©ptegelf ifd), bet, nadj bem Poln. plašček. ©piegelfleden, ber, svetla lisa. ©piegetfntter, ba«, tok, škatla za zercalo. ©piegelgam, ba«, mreža z velicimi očesi, ©piegelgentad), ba«, izba z zcrcali. ©piegelgetoblbe, ba«, oblok z zercalam. ©piegelglaž, ba«, zercalno steklo, ©piegelgtažofen, ber, talivnica za zercalno steklo, ©piegelglatt, adj., pregladek, gladek, kakor zercalo. ©piegclguff, ber, litje zercal. ©ptegelbfllen, bet, kljuka za zercalo (na ktero se obeša zercalo). ©ptegelbttlter, ber, zercalno deržalo. ©ptegelbanbel, bet, zercalarstvo, kupčija z zercali. ©piegelbiinbler,^bet, zercalar. ©piegetbarj, ba«, pegla. ©piegetbell, adj., presvetel, prečist, pre-jasen. ©piegell>imntcl , ber, nebo, ki se upodo- buje v zercalu, v vodi. ©piegetbiitte, bie, zercalarnica. ©piegelitht, adj., zercalast. ©piegclig, adj., zercalnat; s svetlo po-veršino. ©ptegelfarpfen, ber, kralj karpov, svetli karp. ©piegellttften, ber, skrinja za zercala. ©piegciflar, f. ©piegelbett. ©piegelinnft, bte, nauk od zercal, zerca-loslovjef. ©piegeltampe, bie, SReverbere, odbojna svetilnieaf. ©piegettebte, f. ©piegeifmtft. ©piegellen^ter, ber, svečnik z zercalam. 1506 Spiegetmadier. Spiegeltttadiet, ter, zercalar, ogledalar; kdor dela zercala. Sptegelntatbetei, bie, zercalarstvo. Sp t tfl tint (t baS, mera za mrežne očesa. Spiegel littCt, ba«, tiho, zercala podobno morje. ©piegeltttetfe, bie, velika senica. ©piegeilltiiile, bie, brusivnica za zercala. Spiegeln, v. «., gi^tprafelen auf eine merf* liefee Strt jitrüefwerfen, svetiti se, bliščati se, odbijati, lesketati se; eS fpiegelt SlfleS in biefem Hanfe, vse se sveti, blišči v ti hiši; ber Spiegel fpiegelt bltnfel, temno, za-moklo kaže, pokazuje; odbija; v. r., fttfe fpiegeln, ogledati, gledati se, viditi se, ogledovati se v zercalu, v vodi; fttfe an Seman* ben fpiegeln, koga v izgled vzeti, jemati si; zgledovati se nad kom, serb. ugledati se na koga ; — z zcrcalam, s svetlo ploščino opraviti kaj. Spiegeln, bas, bliščanje, blišanje, odbijanje, ogledovanje. Spiegeln!), adj., odbijaven, zercalast. Spte'gelnefc, f. Spiegelgarn. Spiegelplinet, ber, zercalna, svetla pika. Spiegelrafettten, ber, zercalni okvir. Spiegelranb, ber, okrajic zercala. Sptegelrappe, ber, svetli muren. Sptegelretn, ad., prečist, čist kakor zer-calo. Spiegelfaal, ber,izbana, soba, sobana (Met.) z velicimi zercali. Sptegelfdjetbe, f. Spiegelfenfier. Spiegelfcbleifer, ber, kdor brusi zercala. SptegelWeifntiible, f. Spiegelmiifele. Spiegelfee, bet, gladko jezero. Spiegeltaube, bie, svetli golob. Spiegelteidj, ber, gladki ribnik. Sptegelilliir, bie, dveri z zercalam. Spiegelitiigcr, bet, motulj zercalnikf. Spiegelnogel, f. SBIaufebldjen. Spiegelwaferfagerei, bie, prerokovanje iz zercala. SpiegeIUianb,bie, stena z zercali olepšana, ali pokrita. Spiegelseug, bas, redka mreža; f. Spte= gelgarn. Spiegeljimmer, bas, izba olepšana z ogledali ali zercali. Spieglet, ber, zercalar; hinavec. Spiele, bie, (Lavendula spica) , sivka; Spief (Valeriana celtica), špajk, špajka. Sptelöl, f. Saaeitbclöl. Spiel, bas, eine jum3eit»ettteib bienenbeSe* fefeäftigung, igra;'ein Spieltfeen utatfeen, poigrati; baS Spiel bet ©locfen, ubrano zvonilo; fein »ortrefflidjes Spiel fegte alle in Serwunberitttg, tako lepo je piskal, godel, trobil, da se je vse čudilo; mit flingenbem Spiele, z (glasno) muziko, piskaje in z bobnam; ein arges Spiel anridjtetl, strašno zdelavati, šundrati; baS Spiel rüljren, (mit.) zabobnati, bobnati; beim Spiele bet ©untpe, ko je troba tekla, delala; baS Spiel beS TJenbelS, gibanje nemirike; baS Spiel ber 9labeln, kolikor se igel potrebuje pri ple- Spielboife. tenji nogo vice; baS Spiel beS Sdjaufpie* ierS, igra, kretanje , sukanje , obnašanje; baS Spiel beS S. »». u. . ein befiimmte« Spiel (j. 93. harten, jfeget u. bgl.) ma= d)en, igrati (kaj); jutn SeitPertteib citte33es megung obet 33ef4äftigung bornelimen, j. 33. mit ben Ätnbern, mit bet Jiage fpielen, igrati se s kom; a. goniti se; gurati se (M. @t.); auf einem Snjlrumettte fpielen, int Slllg. n. anb. igrati; auf einem Streid)inflrumente fpte* len, J. 33. ®eige, gosti; auf etn 93la«injhtti rnent fpielen , j. 33. glöte, piskati na flavto, na postranko; bie Srompete, ba« §otn fpielen, trobiti; auf bet Ctgel fpielen, or-glati, orgle prebirati; auf bem jtlabier, klavir prebirati, na klavir igrati; jlt fpielen anfangen, zaigrati, zagosti, zapiskati, zatrobiti, zaorglati, zapeti (j. S. kadar je zvon zapel, kadar so orgle zapele); genug fpie? len, naigrati se, nagosti se i. t. d.; bie ganje 9tadjt l)inburdj fpielett, vso noč pre-igrati, pregosti, pretrobiti; fptelenb ftofjtu Jommen , prigosti, pritrobiti kam i. t. d., priigrati se, prigoniti sekam; babei get»in* nen, priigrati, (prikvartati), — prigosti si i. t. d.; perlieten, zaigrati —, zatrobiti si (n. pr. zdravje) ; .Karten fpielen, kvartati, kvarte igrati; .Jteget fpielen, kegljati; mit SBürfeln fpielen, kockati se (Vuk), nad) Gutsm. ko-brati; f. a. ®nil)le, S$ad), (fpielen); mit ben gingern fpielen, s persti prebirati; Särm machen, šundrati, mluviti (tu St. gebr.); ba« S4iff fpielt »or Slnfer, barka se ziblje sem ter tje (stoječ na mačku); bet SBttib fpielt mit feinen paaren, veter igra z njegovimi lasi, miglja, pahlja; iJSfänbet fpielen, zastave igrati; bie galjne fpielen laffett, z banderam mahati, sukati; eilte Sitne fpte* len laffett, podkop zažgati; mit .(tanonen, streljati s kanonami; 33all fpielett, žogo biti; mit bet ©locie fpielen, priterkovati, pri-terkavati; (Sinem etwa« in bie §anb fpie« len, hitro in nevidno vtakniti, spraviti komu v roko; au« bet £anb fpielen , skrivši izmakniti komu kaj iz rok; eilte Sadje in« SBeite fpielen, f. Sange, (itt bie Sänge jie* Ijen); mit Sinem unter bem Jputlein obet (ÜÄäntlein) fpielen , skrivaj zmenjen biti s kom, vmes biti; mit ben äßorten fpielen, igrati se, šaliti se, norčevati se z besedami; mit bent (Sibe muß man nidjt fpielen, prisega ni (nikaka) igrača; ba« ®lücf fpielt oft tounberbat, sreča čudno ravna, čudne spremine dela; itm ®elb fpielen, za dnar igrati; 1)0d), niebrtg fpielen, za veliko (mnogo), za malo igrati; idj fpiele (b. h-paffe nidjt), jez bom igral; auf bet SStiljne, igrati, delati, biti (ras«, attdj predstavljat); gut fpielen, dobro obnašati, deržati se; e« teirb nidjt gefpielt, ne bo igre , gledišča, glediša; ba« Stücf fpielt auf bent fianbe, djanje igre je na kmetih; ben ßerjiteltten fpteleit , delati se raztreseniga; fpielen ben ¿¡jjerrn, po gosposko nositi se, obnašati se, gospoda delati se; ftdj arm fpielen, po igri Spieltage. 1507 obožati, vse zaigrati; Sinem einett Stteidj, ^offen fpielen, komu narediti, napraviti, na-goditi jo, f. a. Men; fpielenb, kakor bi se igral, za igračo; adv., igraje (se); bet ®iamant fpielt, demant se leskeče, igra, se preliva, f. a. Sdlillertt; e« fpielt in« ©rune, zelenkasto je, vleče na zeleno. Spieten, ba«, igranje, igra; godenje, trob-ljenje , piskanje. Spielenbe, ba«, konec igre. spi eter, ber, igravec, guravec (®t.), igrač; .tiartenfpieler, kvartopircc, kvartavec; @ets genfpieter, godec; glotenfpieler , piskavec; itrompeteltfpieler, trobec. Spitlerbanbe, bie, godci, trop godcov. Spielerei, bie, Spielgeug, igrača, («erA.) igralo. Spieletgefellfdiaft, f. Spielgefetlfd)aft. Spieletgliii, ba«, igravska sreča. Spieler'itt, bie, igravka. Spieletifd), adj., igravsk; eni fptelett|d)et 9D?enfc£>, igrač, igračuh (RavnJ. Sp ieletliinft e, pl., igravski zasuki, zvijače. * Spietfeiltb, ter, sovražnik igre, kvart. Spielfreunb, ber, prijatel igre, f. Spieler. Spielaaft, ber, gost, ki je prišel igrat. Spielgefiii)tte, Spietgeiilfe,f.Spietgcfelt. Spielgeift, ber, igroljubnostt; strastdoigre. Spictgelag, bet, igraškc gostje. Spietgetb, ta«, denar za igro; ba« babet getooutteiie, priigrani denar, priigra; um ¡t>eld)e« ntan fpielt, stava. Spielgenof?, f. Spielgefell. Spielgetiift, f. Sdjaugeritft. S P i e I g e f (h i i t e, bie, pripoved od kake i gre. Spielgefell, ber, igrač, tovariš, pajdaš, s komur se igra. Spielgefeltfdinft, bie, igravska družba; igravci. Spielgefellfdjnftet, f. Spielgefell. Spictgcfeltfdjaftetin, bie, igravka. Spielgefe^, ba«, postava kake igre. Spielgeminnft, ber, priigra, kar kdo dobi pri igri. Spielgliill, ba«, sreča pri igri, igravska sreča. \ Spielgurgel, bet, igračuh. Spielijaft, f. Spieletifdi. Spielltatter, ber , igravničar; kdor ima pri sebi igravske družbe. Spielfian«, f. Sptelgtttgcl. SpieliattS, ba«, igravnica, igravska hisa, kvartavnica; f. a. Sdjaitipielljailtf. Spieltielfer, bet, pomočnik igravcov. Spiell)unb, ber, zgonjeno pse. Spielifdj, f. Spiclettfd). Spieljadjt, bie, ladija za veselice. Spielfalcttber, ber, igravske bukvice; popis raznih iger. Spiellampf, ber, bojna igra. Sptelfarte, bie, kvarta, karta. Spielfaticttlttacbet, ber, kvartar. Spielfaffe, bie, igravna dnarnica. Spieiia^e, bie, zgonjena mačka, fig. f. Spielet. 1508 StfeUInbb. ©bíeltlubb, ber, družba igračev, ©jjietlriínjdjen, f. ©pielflubb. fíielfugeí, bte, f. ©bielbttH. ©btelfuitfl, bte, umetnost, ročnost v igri, igranji. Spieneitcfjter, ber, svečnik pri igri rabljen. Suénente, pt.. godci. Sjjtellllft, bie, veselje do igre. Sjltellllftig, adj., igreželjin (Gutsm.) Sptellttnttlt, ber, igravec, godec, piskaveo, trobec, muzikant; »eraebtl. škripač, brenkalo. SjJ tCllttarfC, bie, dutika , tantez *, (poln. ticzbon). ©btelmtt^, f. ©pielgurgel. ©bielntttr, ber, nor za igro. ©btelttOtC, bie, godčevska (iu ne pevska) sekirica ali nota. SjJtelOdia, ber, bik. © p j C11) t b n U tt g, bie, red ali postava za igro. ©JpielOrt, =pl(t^, ber, igrališče , igrališe, igrišče (serb.). @i>ielt)artl)te, bie, igra, ena. ©tJtelfluiJfe, f- Sptelbode. ©}) ie 11 tt II ra, ber, stežaj, prostor za igranje , prostor, v ktercm se kdo more prosto gibati in sukati; polje, volja, svobodno gibanje; pri kanoni prostor med kuglo in ustjem kanone; bei Jan. veter ima tu svoj omoh (?omah). ©bieltetljt, ba«, igravska pravica, pravica pri igri veljavna, ©btelregel, bie, pravilo kake igre. Sjitlri^ier, ber, sodnik pri kaki igri. ©bieltOtte, bie, igravska derlial. Spielfnal, ber, izbana, soba za igro. ©bielffltbc, bie, igrača, ©ilftlfittlb, bie, dolg iz igre. ©pielfcbuieíter, f- ©bielgefettftbttftetin, ©bielftiitte, f. ©bielort. ©btelftube, bie, igravnica, izba za igro. ©piClftUllbe, bie, ura za igro odločena. @bielfud)t, bie, igreželjnost (Gutsm.), strast do igre, nad) bem Bohm. igravost. ©bielfiitbtig, adJ-> 'SrežeJjin; strasten igrač, nor za igro. ©bteltflg, bet, dan igre, za igro namenjen. ©bifltttfn)C, bie, glumaški žep, torba. ©¿ielteufel, f. ©btelfucbl. ©bicltiftb, ber, igravna miza, miza za igro. ©bielnbr, bie, ura z muziko, poln. u. russ. b kurantami. ©btclbcrbcrber, ber, kdor drugim igro, veselje kazi, kvari, ©bielbctluft, bet, zaigra, ©bttlbertrag, ber, pogodba zastran igre. ©bieltt)flore, bie, igrača, ua$ M. iit St. gurača, imet) Gutsm. čača, čaclarija, (poln. cacko). ©b iettBeife, adv., igrama, igraje, po igri. ©jmlmetf, bfl«, igrača, bei ber Orgel, klaviatura, igrava-J- (Pot.). ©bteltDCfett, ba«, igravstvo. ©btelUJOdjC, bie, teden namenjen za igro. ©pieltoutlj, f. Sbielfutbt. ©Jpieljeit, bie, čas igre, za igro. ©biederte. ©bitijeng, ba«, igrača, serb. igralo, ©bie tj immer, f. Spielftube. ©btenjeln, v. n., sladkati se, sititi se. ©btet, ba«, troha; auteßfd)aft.. Spießlräger, f. Spießfncd)t; Spteßbod. Spießtreiber, f. SöratetUücnber. SpteßWetfer, bet, kdor zna dobro metati sulico. Spieß 11) ttt lit, bet, neka morska stonoga. Spießumrjtl, f.^lttutjtl; £waumtael. Spinbelbaum. 1509 SpteßjObn, bet, pasji zob, pasjek. © p i C t, f. §obtt. . . S p it C It, v. n., mit Ijaoelt, zadreti se v kaj in obtičati. ©p ti C t, bet, cvek*, žebelj. ©piferbohtet, bet, im @$iffbaue, nek sveder žebeljnik. ©piferljaut, bie, oboj ladije s tenkimi borovimi deskami, ©piterlod), ba«, luknja navertana za žebelj. ©pitetn, »• a., mit ©pilern »erfeften, podkovati; befefiigen, pribiti, pribijati z žeblji, Spillbaum, bet, f. a.gaulbauut;im@re, Siftig, ©pi^e, bie, ber bfitin au«taufenbe Stjeit eine« Körper«, špica* (and) in anb. ost-i (V. u. böhm.J, ostri konec, (nad) V. pik lt. špik?, bodečina, ttad) Gutsm. nahoda, bodež); bie ©pige abbres^ett, odlomiti konec, omuliti, oštuliti; eine« Xf)urme« obet Serge«, verh, ert, m. (altsl. r't, serb. rat), teme; eine großeSSerijfpige, veršina, ertina; f. a. ©ipfel; ©pige eine« ginger«, bucel* (VJ-, eiferne ©pige att einem ©totfe, šte-kelj*; ättßerjler ifjeil, končina; an bet "Pfeife, f. ®innbftiitf; ©pige be« ÜÄonbe«, rog, rogelj lune; bie ©pige eitler ©ptige, cev, cevka; bie ©pige einerSttfel, nos,nad) bent Poln. brada; ©pige be« ®adje«, sleme; ©pige einet 9lel)te, resa, osina; ©pige be« aBintet«, verh, ert ogla; ©pige bet Suttge, konec jezika; ©pige be« ©d)iffe«, f. ©djtta= bel; ©pige be« £eete«, ttad) bent Böhm. U. Poln. čelo, nad) Gutsm. prednja stran; Sinem ©pigen geben, f. ©titeln; etwa« auf bie ©pige fleflett, treiben, presiliti, preteg-niti; v nevarnost pripraviti, nad) V. kaj na pik postaviti; ftd) an bie ©pige jMen, pervo mesto zavzeti, posesti; nad) bent Poln. postaviti se na čelo; an bet ©pige flegelt, pervi biti, pervo mesto imetij ftd) auf bie i ¡512 ©pfeifen. ©bitje emborfchtoittgett, povzdigniti se, po-peti se na najviši mesto, stopnjo; bie ©bijje eine« (Sittfalle« (Pointe), puščica, konec; geflügelte« Oetoirf, nad) V. mreže (eigentl. Stefc), špice, pl., n. b. Serb. (VukJ čipke, pl., böhm. krajky (pl. f.), poln. koronki, russ. kruževo; n. Gutsm. zobci; alt ber ©t>i|je be« £eere«, na čelu vojske; Seman» ben *>ot bie ©pijje forbem, koga na meč klicati; 3entanbett ©pige bieten, v bran postaviti se , upreti, upirati se, protiviti se komu; vulg. zobe pokazati komu. ©pfeifen, ba«, dleto kamnorezeov, naad)fpan, deščica, derenica; ©tfeuppe »ont gliil)enben Sifen, speludi (?), okujine; t»a« fid) »on ben Äleibung«ftücfen abreibt, ttnb jttifdjen bem guttet nnb Obetjeuge feget, nad) K guljava, guljavščina, guljavšina; f. aud) ©plint; obroči krojeni, vitre. Spleißen, v. n. u. a., f. ©palten, klati, krojiti; gebetn fpleigen, f. ©djleiften; per-vič žgati černo med ali kotlovino. ©pfeifen, ba«, klanje, cepljenje, krojenje; žganje, plavljenje medi. ©pletfberb, f. ©arofen. ©pleifig, adj., cepljiv, lupen, zaderi-kast; kar se da cepiti, krojiti. Spleiffnpfer, f. ©arinpfer. Spleiflofen, f. ©arofen. Spleiternadt, f. ©plitternatft. Splenbib, f. ©länjeitb, Prä^ttg. Splttt(e), f. ©palt (razkol). Spließe, f. ©pleifee. Splint, f. ©pint; im Holje, belina, beljava; ein burdj ba« ©palten entflanbene« $ing, f. ©plitter, ©pan; železna zatka, železni zatikavnik. ©plinier, f. ©plitter. Splifj, f. ©palt. Spit ff en, v. a., (im ©djiffban), vezati. Spliffig, f. ©paltig. Spitt en, f. ©palten. Splitiammer, ber, einHammer mitÄlam* wem an bet einen ©eite, rogovilčasto kladvo. &pore8raffeI, 1513 ©plitter, bet, ein bur$ ©palten entftanbe* tie« lange« fpigige« ©tücf, nadj F zaderika, in ©t. skala (foufl gel«), nad) M. oskalek, (russ. oskalok); Slbfälle »om Holzarten, iver, coli, ivcrje; Slge, pezdir, coli, pez-dirje, fig. troha , drobec , drobir , merva, serb. trun; ftd) einen ©plitter unter ben9ia* gel fledjen, zadreti si kaj, itacfe M. oska-liti se; bu fteljjl ben ©plitter in beine« ©ruber« Sluge, vidiš pezdir v očesu svo-jiga brata. ©plitterbanm, f. ©plitterbolj. ©plittcrbrud), bet, ltad) v. drobirjasti lom. ©plitterbolj, ba«, drevo za posek; razklane, razcepljene derva, klanke (Zalok.J. ©p nt te t i g, adj., »orn Holge, zaderikast; »Ott goffiliett lt. bgl., drobirjast, drobeč; (in ©t. a. skalnat, fonfl felftg). Splittern, v. n., ba« Holj ftdittert, les se kala, se zadira, se cepi; drobiti se; v. a., Holj fplittem, cepiti, klati, kalati; fcfeteien ttnb fplittem, (v. n.), vekati, cviliti. ©plitternait, adj., gol in nag, čisto nag, kakor je prišel na svet. Splitterriditen, n. u. «., nadj F pez-dirje soditi in precejati, na drobno iti, na tanko iti, na drobne kosce rezati; prere-šetavati ostro, ©plitterritbten, ba«, preostro sojenje, ©plitterricbter, bet, ostri rešetavec, pre- natančni sodnik; böhm. mrvičkar. ©plitterfcberc, bie, drobne škarje, ©plitterioll, adj., razkačen, ©plitterttnrm, ber, neka glista, ©plitien, v. a., zvezati dva konca vervi. ©p ii i et, f. Faulbaum. ©poliant, ber, toženi zavolj ropa. ©poliation, f. ©eranbnng. ©polten, pi., f. ©ente. Spol i it en, f. ©erauben. ©pon, bie, (3ige), sesek, cizek, sesec; eig. bradavica. ©ponbe, f. ©ettgeftett. ©pOlt ben ž, bet, spondej (--). ©ponbtren, f. ©eloben. ©ponfalien, p'., f. ©jederlobnifi. ©p Oll fein, v. a. , živini noge na rahlem zvezati. ©ponftOlt, bie, obljuba slovesna. ©pOnian, adj., samodseben, sam od sebe. Spontaneität, bie, samodsebnost, f. a. ©elbftbefttmmnng. ©pOntOll, bet, šponton*. ©por, bet, plesnoba, plesnina, f. ©djimmel, ©pOtab en, pl., samoteri, razsuti otoci. ©poraber, bie, žila ostrožnicaf. ©porabifdj, adj; samoter, raztresen, ©portogtloicbt, ba«, teža s taro vred, groba vaga. ©potcoioaaren, bie, n. F. kosmato blago Unb blago s taro. ©porei, ba«, »om Hafjn ni$t befruchtete, jaro jajce, jalovo jajce, zapertek. ©poren, f. ganleit. ©p 01 er, bet, ostrogar. ©porežtaffel, cvenk, gotovina. 1514 Sporgetbeerbaum. Sporgelbecrbanm, f. ftaulbaunt. Sport, SporftI, f. totb. Sporn, ber, ostroga (itt ali. fi. ÜÄ. außer rim.), fig., nagon , spodbod, spodbada, spodbadek. f. a. eintrieb; beut $ferbe bie ©pornett geben, konja spodbosti, spodba-dati; ant guße be« ^aljn«, ostroga, krcm-pelj; svinjski parklji; Sižfporneit, dereze; einen ©porn ju viel haben, prevzeten, napihnjen biti; objesten, kruha presit; ©portt 3U etwa« feilt, gnati, naganjati k čemu. SpOtR=, in 3ffc8- ostrožni. Spornaber, f. Sporaber. SpOritiibnlidj, adj., ostrogast. Sporilbllintt, bie, kurji parklji; 9titter= fportt, ušivec. SpOritCtt, v. a., spodbosti, spodbadati, bo-sti z ostrogo; fig., gnati; ber @^rgetj fpornt ihn, časti lakomnost ga žene; f. a. 3llt= treiben; ft fpottieil, ostroge djati, natakniti, vzeti; gefliefett unb gefpornt, v čevljih in ostrogah. Spornet, ber, spodbadavec, naganjavec. Spornfliigel, ber, eine ®attung "Bogel, melise att ber 93iegung be« erflen ®e(ettfe« berglügel fpigige ©porttett babett, (parraja-cann) , nad) lern Böhm, ostnjakf, etwa a. ostrožnik f. Spornfuß, bet, ber mit fleifen Stapeln ant ©djieitbeiiie »erfeljette gttß manche« Sögel, noga z ostrogo; ostrogonožnikf. SpOtngnnž, bie, ostrogasta gos (Gambska). Spornbnlter, f. Spornleber. SpOmleber, ba«, ostrožno usnje. SpOtnlOS, adj., brez ostrog(e). Sportintadjer, ber, ostrogar. Spommadjerhanbtuerl, ba«, ostrogar-stvo. Spornrab, =räbd)en, ba«, ostrožno kole«, zvezdica. Spomrtemen, ber, ostrožni jermen. Spontftadiel, ber , ostrožno bodilce (namesti kolca). ©pornftütig, adj., serčen, eilt fpotnftälige« "Pfetb, nadj V. serčnik; konj ki se ne gane z mesta, kadar začuti ostrogo. SpOmftidj, bet, zabod, ubod z ostrogo. Spornftreidjč, adv., skokama, v skok, v dir, ko blisk, po bliskovo, ttadj V. podba-dama, na vse preterganje (Gutsm.); kakor bi strelil. Spornt rüget, ber, etit gefporntet Oieil«, ostrogač, ostrožnik, ostrogonosec, f. a. Spornlcber. Spornfflunbe, bie, rana z ostrogo narejena. Spötteln, pl., podarki, postranski, nestanovitni dohodki; posebni, postranski pri-služki in dobički, nadj V. postransčina, f. ^ a. 2leeibentien. SpOtt, bet, zasramovanje, zasramba, posmeh, podsmeh , posmehovanje, pogerda; ©pott treiben, zasmehovati, pogerditi, ger-diti, serb. rugati se (— rogati se)kemu; norca delati se s koga; bie ©djanbe, sramota; ju Spotte Werben, v zasmehovanje biti, zasmehovan biti; v sramoto priti; Spöttlet. Semanben jum ©potte madjen, osramotiti; ©pott auf etwa« bieten, slepo ceno za kaj ponujati (V.)-, f. a. §ot)n, Sdlimpf; Sdjanbe. Spottbenennjmg, bie, ime v zasmehkomu dano, f. Spitjnante. Spottbttb, f. (?arrifatur, pokveka nama-lana, kreta (V. u. Ravn.), zasramovavna podoba. SpOttbl(ltt,ba«, gerdi , zasramovavni časnik. Spöttelei, bie, tenko zasmehovanje in zbadanje, posmeh; oponašanje, spakova-nje, podsmeh. Spötteln, ». n., tenko, skrivaj zasmehovati koga , smejati se , posmehovati se, serb. podsmehnuti se, podsmevati se komu, zbadati, pikati koga. Spotten, ». »., übet etwa«,nadj V. rogati se, zasramovati koga. zasmehovati, posmehovati, norca delati se iz česa, šaliti se, norčevati se s čim; gerditi koga (K. u. serb.); pitati koga z gerdimi besedami; mit bet ^Religion ifi llidjt jtl fpotten, vere ne v smeh obračati ; tih fpotte nicht, e« ifi mein Srnft, ne šalim se, moja prava misel je to, ni šala, je resnica; Sitten fpotten, »erfpotten, psovati koga; fpotte be« Sahnten ntdjt, ne zasmehuj kru-tjeviga, ne smejaj se šantavimu; poln. nai-grawaé sie z czego; bitreb Stadjahmung bet ©eberben Sitte« fpotten, oponašati koga, pačiti se po—, spakovati se; gefpottet, (t\ o), zasmehovan, zasramovan, f. a. Sd)inipfet!. Spotten, ba« , zasmehovanje, zasramovanje, f. a. SpOtt. SpOttenb, adv., smejaje se koma, zasme-hovaje. Spötter, ber, zasmehovavec, zasramovavec, zaničevavec, gerdivec, rogavec, zasmehač, posmehovavec , oponašavec, spakovavec, špotljivec*, zbadavcc. Spötterei, bie, zasmehovanje, zasmeho-vavne besede; eine vorbringen, zasmehovati; f. a. SpOtt. Spöttetin, bie, zasmehovavka , zasramo-vavka, zaničevavka, zasmchulja, gerdivka, posmehovavka. Spöttern, f. Spotten. SpOttfragt, bie, zasramno, zbadljivo vprašanje. Spottgebilbe, f. Spottbilb. Spottgebidjt, ba«, zabavijica, f. a. Satyre. SpOttgeift, ber, zasmehovavstvo, posmeh-tjivost; f. Spottfndit; eine qjetfon, f. Spötter. Spottgeläfbter, ba«, zasmehovanje. SpOttgelb, ba«, nach V. slepa cena; um ein ©pottgelb hergeben, pod nič dati; etil Spottgetb bieten, slepo ceno ponuditi, dajati; itnt eitt ©pottgelb befommen, zastonj, za nič dobiti, kupiti; russ. bezcenok (brez-cenek), prav mata cena; serb. nadj '«ft bezcenje. Spöttifd), adj., posmehljiv, zasmehljiv, (zasmešljiv), zasramljiv, zbadljiv. spottfauf, ber, kup pod nič, f. Spottgel!). Sp0ttlüd)eln, ba«, podsmehovanje. Spöttlet, ber, zasramljivec. Sportlerin. SpottIcrtlt, bie, zasramljivka. Spöttlidj, f. Sdjitnpflidj; Spöttifch. Spotttieb, ba«, f. Spottgebidjt. SpOttlOb, bas, zasmehovavna hvala, f. a. fronte. Spottluft, f. Spottfucht. Spottntaul, baS, posmehun; jezikalo;za- smehovavni gobec. Spottname, bet, gerdo ime, zamerno ime, f. übt. Spitjttnme. SpOttpteiŽ, bet, prav nizka cena, f, SpOtt= gelb. Spotttebe, bie, zabavljica, f. SathtC. Spottreim, f. Spottgebidjt. Spottfdirtft, f. Satpre. Spottjchriftler, ter, f. Satpriler. Spottfpradte, bie, zasmehovavne besede. Spottfucht, bie, zabavljivost, posmehlji- vost, zasmehljivost. SpOttfÜd)tig, adj., zabavljiv, zasmehljiv, ttac& bem Runs, zasmešljiv, posmehljiv. Spottoogel, bet, f. ©račmitde; rdeče-glavi srakopčr; al« ißerfoit, zasramovavec, zasramljiveo; f. Spötter. SpOtttoeife, adv. , zastamljivo , posmehljivo , smehama. SpOtttOOhlfeil, adj., skorajv nič, za slepo ceno, predober kup, pod nič, preceno. SpOtttOOrt, baS , zasramljiva, ogerdljiva beseda. Spradjähnlichtett, bie, podobnost v jeziku, v izreki (in 93ejug auf bie SlttSfpradje). Spradjalter, baä, doba, vek kacigajezika. Spradhalterthltm, baS, starina, spominek jezika iz starodavne dobe. Spradjannteriung, bie, opomba zastran jezika. Sprožat m, adj. , ubog, reven jezik, (ki ima malo besed). Spratfjartnutlj, bie, revnost jezika, ubogi jezik. Sprotiatf, bie, lastnija, posebnost, versta jezika. Spradjban, bet, sostava, sklad jezika. Spradjbemerlung, bie, f. Spraianmer» fuug. Sprathbereidjerung, bie, bogatenje kaciga jezika, (kovanje novih besed). Sprachbote, bet, bei beti Sanblperfern bet* jenige Stttgefette, weichet bas SCBort fühtt, go-vorčin, govornik rokodelski. Spradje, bie, in bet engetn SSebeutung, Spta* «he eilte« SolfeS, jezik (eig. ßunge, in alt. ft. St.), bie flobenifdje Sprane, slovenski jezik, auch mitteiji bet gormation auf —ina, slovenščina, slovenšina, (audj in anbetn, namentlich im böhrn. ®.), bie beutfdje, ta« teinif^e, böl)mifd)e, ruffifc£>e Spradje, u. bgt., nemščina, latinščina, češčina, ruščina itd.; itt bie flopenifdje «Sprache übertragen, posloveniti, poslovenjevati; eine ftentbe unbe* tannte Sprache, tuja, neznana beseda, govorica; et fpricht mehrere «Sprachen, zna več jezikov; bie Spradje toilber Šolfet ift teh» beseda, govorica divjih narodov je roda, neolikana; reidje Spradje, bogat jc- Spradjfertig. 1515 zik; (ebenbe spradje, živ jezik, živiga naroda jezik; tobte Sprane , mertev jezik, star jezik, nekdanjih, bivših narodov jeziki; neue Spradjett, sedanji, novejši jeziki; morgcnlanbifdje Sptadjen, vzhodni, jutrovi jeziki; nau3, ne°e odkrito, razločno povedati; molči; bie ©adje fant jltr Sprane, govorilo se je, govor je bil od tega, beseda je prišla na to, jeli so govoriti od tega, prišlo je v besedo; beseda je to nanesla; jut Spradje bttngen, zastaviti besedo od česa, sprožiti besedo, omeniti česa, v misel vzeti; Spradje bet §anbi toerfer, Jiunjller, bes £ofeS, bet Srubetfdjaf« teti, (Sefellfdjaften, govorjenje; et (jat eine fdjtoere Spradje, jezik se mu zapleta, za-valjuje, težko govori; mit bet ©pradje het« ausrucfen, z besedo na dan; bie Spradje Pet« ratl; bidj, beseda te razodeva, izreka te razodeva; nut herait« mit bet ©pradje, le povej, le govori, nad) F. le ven z besedo. SpradjetgetthcU, bie, lastovitost, posebnost jezika, f. a. SbiOtiČlttUS. Spradjeigenthiimlichfett, f. Spradjei* genheit. SprachenmifČhttng, bie, mešanje jezikov. Spradjeubertoirrung, bie, zmeda jezikov, v govorjenji. Sprad)fiihig, acy-,tturbet®!enfdjiftfprad)« faljtg, samo človek more govoriti, se nauči govoriti. Spradjfeger, bet, f. fnrift,Spradjreintger. Sprad)fel)ler, bet, pomota, pogrešek v govorjenji, v jeziku, zoper gramatiko, zoper pravila kaciga jezika. Sprathfenfter, bas, in ben Sftonnettflčftern, pogovorno okno. Spradjfertig, adj., komur beseda gladko teče v kacem jeziku; kdor dobro zna kak jezik izurjen, ročin v govoru. 1516 ©praifeji. ©ptadjftft, adj., terden v kacem jeziku, (ki se ne da prodati), ©p ra«fOtf «er, bet, jezikoslovec, filolog. S v r 0 d) f 0 r f d) It It fl, bie, jezikoslovje, Biologija- ©.pra«freiutb, bet, f. ©pta«for[«er. ©jj t (t d) j) Ob C, bie, dar govorjenja, zmožnost jezika, beseda. ©flta«0ebtau«, bet, navada, šega govorjenja ali v govorjenji; navadna raba kake besede. ©l>ra«0elattfi0, f. ©pta^fctlig. ©flra«0cleljriamlett,f. ©pra«forf«iM0. ©ptfldigclebtt, adj., jezikosloven. ©flradjoelcljrte, ber, f. ©flra«forf«er,(n. V. jezikar-f). ©flra«0emett0C, ba$, zmes raznih jezikov, čobodra. ©prad)0enoffc, ber, eniga jezika. ©flra«0ere«t, f. ©flra«ri«ti0. ©pra«0ert«t31)of, tet, sodišče, sodiše zastran jezika. ©flro«0efefc, bas, (®efefc in bet @pta«e), postava jezika kaciga, gramatično ali slov-niško pravilo. ©}>ritd)0cftiutbt0, f. ©tftanbi0. ©ptad)0£tt)onbt, [. ©pra«fctti0. ©pradtociDirre, f. ©flta«0emen0e. ©flredjoeuiblbe, bas, govorni oblok. ©pro« 0ttter, f. ©pra«feniter. Sflra«0let«fbrmi0!eit, bie, enakost dveh jezikov. ©})rad)0reitje, bie, meja, dokler kak jezik sega. ©pra«0rii6clei, bie, tuhtanje, vertanje v kakem jeziku. ©j)te«0riibler, bet, korenodolbec. baS, govorivnicaf. ©ptii ji0, f. @eftra«i0. ©pratbinftl, bie, otočič (n. pr. nemški med slovenskim ljudstvam). ©flradjtammcr, f. ©I)ta«bau3. ©ptttdjfenncr, bet, jezikoslovec, jeziko-znanee. ©flra«tcnntni6, bie, ©flradjhmbc, bie, jezikoznanstvo, znanje jezika kaciga. ©pradjfunbt0, adj., zveden, znajden, izurjen v kacem jeziku. ©iprad)fltnbi0!ctt, bie, znajdenost, izurjenost v kacem jeziku. ©pra«Innft, f. ©bra«lel)re. S P t a d) i ii 11 ft i 0, adj., slovnišk, gramatičen. © p t fl d) f ii n ft l C r, ber, slovničar, f. a. ra«lelirli«, adj., (bie ©Vta«lel)te betreffenb), Blovnišk, gramatičen. ©ptadjli«, adj., bie @pra«e betreffenb, in ©pra«mtterri«t. fpta«lt«et 93ejief)Uttg, zastran jezika, glede na jezik, kar se tiče jezika. ©#M«l0Ž, adj., negovoreč, brez govorjenja , brez besede; er liegt fpra«loS ba, besedo mu je zaperlo, vzelo, besedo je položil, zanemil je (ri«t. zanemel, onemel); f. a. ©tumrn. ©flro«lofi0fcit, bie, negovornost, ne-most, onemelost i bHhm.). S£re«matttt, f. ©#ra«fenner. ©i)ra«maf i0, adj; po jeziku, jeziku pri-merjen. ©flra«meifter, f. ©flra«let)ter. ©jlta«mciftcrei, bie, očitanje slovniških pogreškov. ©¿ta«meit0Ct, bet, @pra«mif«et, ptaj-čevavec, kdor razne jezike meša; jeziko-kvarnikf. Sprndjntciigerci, bie,ptujčevavstvo,ptuj- čevanje, mešanje, kvarjenje jezikov. ©J>ra«meit0erin, bie, ptujčevavka. ©i)rfld)nciterun0, bie, kovanje novih besed, russ. novoslovje. ©i)tod)ot0on, f. ©iiradjmcrfjeiig. S)ptnd)rC0Cl, bie, pravilo jezika kaciga. ©fl t a d) rt 0 let, f. ©rammntifer. ©tjra«reinbeit, bie, čistota jezika. ©^ta«rttnt0Cr, ber, čistivec jezika, oči-ščevavec, očiševavee; kdor jezik tujih besed trebi, čisti, ©flradireiltigitlig, bie, čiščenje, čišenje, očiščevanje, očiševanje, trebljenje jezika. © fl t a « r t«111, bet, sodnik (zastran)jezika. ©fltftdjrid|tt0, adj., pravilen (po gramatiki); adv., po gramatičnih pravilih, pravilno. ©pte«rt«tt0feit, bie, pravilnost. ©|ira«rol)Ijett, bie, neotesanost, rodost jezika. ©fltttlhtOht, ba«, govorna troba, govorno trobilo; daljnoglasnikf, f. a. §bttOljt; (SineS anbetn @pra«rohr fein, za kom govoriti. njegove besede ponavljati. ©btn«faal, f. ©flto«0croblbc. ©p ra«fdja«, bet, zaklad jezika, vse njegovo besedstvo, bogastvo kaciga jezika, f. a. SBorterbn«. ©flra«f«nttser, f. ©i>rn«fel)Ier. ©i>ra«id)nitylet, ber, kazivec jezika. ©pta«i«Ottlj eit, bie, lepota jezika. ©Jpradii«ijpfcr, bet, iznajdnik jezika. ©ijt0«fd)ltle, bie, učilnica kaciga jezika. za kak jezik. ©)>radji«iilcr, bie, učenec, ki se uči kaciga jezika. ©flradjfelig, f. ©efara«i0. ©jjta«finit, ber, čutilo jezika, ©flradjfonbetbarltit, bie, nepravilna posebnost jezika, ©pta d) tO It, ber, naglas. ©flra« t rt «ter, ber, f. ©pra«ro!)r. ©jjra«iibltlt0, bie, vaja v govorjenji, v jeziku. ©ipra«unri«ti0leit, bie, nepravilnost v govorjenji. ©flre«unterri«t, bet, uk, učenje kaciga jezika. ©pradiuctlieff««. ®$tadj»er&ef[erer, bet, popravljaveo jezika. ©bradjtoet&effemng, bit, popravljanje jezika. ©iiratfyber&etier, ber, kvarnik, kazivec jezika, jezikoskazaf. ©pra^bcrbcrberei, bie, pačenje, kvarje- nje, spakedrovanje jezika. © fl r tt d| b C t i) e t i It i &, ba«, popačenost jezika, ©pradiberitiinbige, bet, f. ©^tatftlcmtcr. ©bradiberfflirrer, ber, f. ©bradltneiiger. ®^rfltI)bCrB)trrUlig, bie, zmeda jezika. ©brad)U>eife, ber, f. ©bradjforfdjer. ©^radjtDeifc, bie, f. ©bradjart. ©J) rndjlBenbung, bie, zavinek, zasuk v govorjenji. ©jjrnditoerfaeug, ba«, govorilo. ©¿tfld)B)ibrig, adj., nepravilen. ©i)rad)lDiffenfd)flft, bie, jezikoznanstvo. ©pr a dj} i miner, ba«, govorivnica. ©bradjjroang, bet, siljenje govoriti ali pisati v kakem jeziku (in ne v drugem). ©brali, f. SRifj. ©prttUptrfe, bie, černo proso. ©ptUng, ber, dež, ki hitro prejde. ©brntte, f. ©flroffe. ©brnijeln, ©brnijen, v. »., pokljati, f. ^roffeln. ©pred) art, bie, izreka, način govorjenja; zavijanje po kakem narečji; ptatte ©pred)« ari, prosto, prostaško govorjenje. Spredjbitr, adj., izgovorljiv; — za govorjenje. Spred)6tief, ber, razsodba pisana. ©prcibe, f. ©tur. ©j) red) en, »•> eineit 8aut won ftd) gebett, bte glote fpridjt nid)t rein , piščal nima či-stiga glasa, se ne glasi (V.) čisto; toie fpridjt bet £unb? kakšen glas ima pes, kaki glas je slišati iz njega; v. n. tl. a.; ben Saul bet ©črtet ber»otbrittgen, govoriti , in ift. marnjati, marnjevati, iit @t. golčati (golčim, au«gefptod)en, gučati), kramljati obet kremljati, goričevati (jtatt govoričevati), f. a. 9ieben; metjt poet. besediti, besedovati, serb. zboriti (»on zbor Setfammlung), mit Sentanb fpredjen, meniti se, pomenkovati se s kom, govoriti, pogovarjati se , razgovarjati obet zgovarjati se, kramljati s kom; ein 93ogetfpridjt,ptič govori, izrekva; ein .ffinb ternt fprec^ett, otrok se uči govoriti; langfam, laut, telit« lidj eine ©»rac^e fptedjen, počasi, na glas, glasno, razločno govoriti; mir fpradjen eben »on bet Sadje, ravno smo od tega govorili, se menili, pomenkovali; unter nit« gefpto^eit, med nami govoreč, med nami ostani; 3e« manten fpredjelt, s kom govoriti, se meniti; ieb fonnte i^n nidjt jitm ©preden be« lommeit, nisim mogel ž njim govoriti; et ift nid)t }U foremen, ne da govoriti, ne pusti k besedi, ne pusti k sebi nikogar; et ijt gut ju fpredjett, pri volji je , dobre volje je; t)tet t>«t et nit^t« JU fptedjen, tukaj nima nič govoriti, zapovedati; fo»iel al« f a« gen, reči (verb, perfj, praviti (v. impfj, ©Vte^erei, 1517 et anttoortete unt fptadj, odgovori in reče (ba« erj&tjtenbe i)3rafen«); fle fpradj in einern fort: adj mein @obn! (ettoa« vulg.) le zmi-raj je gnala: oh moj sin!; ®ott fpradj, Bog je rekel; bie Seute fpredjeli, govore, pravijo; fur Semaitbett fpredjen, zagovarjati koga , za koga govoriti, potegniti se, pognati se, potegovati se, poganjati se, vleči se za koga, aitd) namesti koga govoriti; fiit fidj fpredbeu, reči, govoriti sam k sebi; et fpradj bei ficij: »aritm follte idj jit i^rn getjen? rekel je sam pri sebi: čemu bi hodil k njemu?, aitdj češ, kaj bi hodil k njemu?; id) tontlfdjte ©ie auf ein SBort ju fpredjetl, rad bi z Vami besedo spregovoril ; er ift nidjt gut auf btdj jlt fpredjen, nima te rad , gorak ti je; t»ir toerben un« fptedjen, (al« ®rotjung), bova se vidila, našla v ozkem klanci; et fpradj fein SSort, ni zinil, čerhnil besedice; fo fpridjt ba« ®el»ijfen , tako govori, vpije , opominja, svari vest; bie (Stfaljrung fprtdjt, skušnja pravi, uči; bie feurigjie Stebe fpradj ait«fei= Iten Bfigen, naj živši ljubezen se mu je vidila na obrazu, njegov obraz je razodeval, kazal naj veči ljubezen; fiip fpredjen, govori, kakor bi med lizal; et fpricljt i»enig , ima malo besed; bit ^afl leid)t fpted)en, ti lahko govoriš, lahko je tebi govoriti; bief fpridjt fut tljn , to ga zagovarja; (Sinem ba« SBort fptedjen, govoriti za koga, zagovarjati ga; beutf<§ fprercd)en; ein ®ebet fpredjen, moliti; ett»a« gut fptedjett, pohvaliti, poterditi; ben ^Satteiett iftedjt fpredjen, soditi, pravico storiti, delati; eitt Urtjjeit fpret^en , razsoditi, soditi, pravdo skleniti, sodbo skleniti; belt ©egen fpre^en, blagosloviti; Semanbett ijeilig fptedjen, svetnikam prišteti, koga svetnika razglasiti; (Stttem Sro^ in bie ©eele fprecbeH, koga tolažiti; (titl frredjell , tiho govoriti; fdjledjt »on (Sinem fpre^eit, opravljati koga; un»er(tanbli^ fpre^en, berbrati, mer-mrati; mit gertigteit, ©elaufigteit fpte^en, gladko govoriti; oi)tte Sufammentjang fpre« (betl, (vulgj, govoriti kakor bi otrobe vezal; (ieij mitbe fpre^en, nagovoriti se; ba« 93ater utlfer fptecben, Oče naš odmoliti, moliti; ju Stedjt fpreeben, razsoditi; ben glitdb nbet Semanb fpre^eit, prekleti koga. ©JJtedien, ba«, govorjenje, govor. ©pretbenb, adj., govoreč; fpre^enb a^n« lidb, samo govorjenja mu manjka. ©bredjet, bet, govornik, govorčin, besednik; ifltaulmadjer, govorun (itf.); govor-ljivec. ©iredjerei, bie, govorjenje, (prazne) besede. 1518 Sprecherin. SpredjCtitt, bte, govornica, govorivka, bc-sednica. Spred)freil)eit, bie, svobodno govorjenje. Sprcdjgelb, ba«, sodninaf. Spred) iaal, ber, govorivnica. Sprcd)flld)t, bie, govorljivost, jezičnost, besedičnost. Sp t C d) fit d) t i g, adj , besedčin, jezičen, go-vorljiv (Fufe); ein ©predjfüchttger, govor-ljivec, eine ©predjfüdjtige, govorljivka, go-voruša (serb.). Spre d) uit g, f. Sprechen, ba«. Spred)WerI, Spredmjerfjeug,ba«,f.®?anl= toerf, SKuiibnierf, SKunbftiid. Spredjjiinnter, ba«, govorivnica. Spredc, f. Spridel. Spreddig, f. Spreitlelig. SpredcIIrtiIIpe, bie, rekasta, pikasti, gosenica. Spregellerdje, tie, f. Sdjleintlerdje. Spreftbroffel, bte, samotnik drozg. Sprebe, f. Star. Spreifje, bte, bet ben Stellmachern, oporka. Spreizen, f. Sprießen, Spreiten. Spreißfeber, bie, bei ben @$tagut)ren, oporna zmet. Spreiten, v. a., bereiten, ausbreiten, razširiti, raztegniti, razprožiti, prožiti; razpeti, razpenjati; ben SDStfl, gnoj raztrositi, trositi; bte gtljje, razkrečiti se. Sp reit g ar It, ba«, raztegnjene mreže. Spreittoeijcn, f. Fintel; Sunbernieijen. Spreijbanm, f. Spretje. Spreije, bie, podpora, podpornja, ttadj 91. (jodprijača, razpornja; soha, sošica (Mur-šec)-, bei bett SBebern, proj (VJ. Spreijetn, Spreijen, »., im £flttenbau, pokljaje vzhajati, rasti (od stopljene rude)-, a. u. r., etwa« auäeinanber breiten, razširiti, razširjati, raztegniti, raztegovati, razprožiti, prožiti (met)t serb.), nach F. razprečati, prečati; nadj bem Böhm, razpreti, razpirati; bie güße fpretjen, razkrečiti noge; bte Sljüre auffpreijen , duri odpreti; flammen, flögen, (etwa« baufäflige« mit ©tilgen), podpreti, podpirati; fidj mit bett güßen an bie SBatib fpreijen, z nogami se v steno opreti, upreti, upirati; ftd) Wi« berfegen, ustaviti, ustavljati se; kerčiti se, kratiti se; fpretjett, (ftdj groß machen), ko-šatiti so, sponasati se, šopiriti se s čim; f. a. VriiftCn; gefpreijt, napihnjen, napuhel, napet. Spreijeit, ba«, razširjanje, razkrečevanje, podpiranje, šopirjenje. Spre tjgarn, f. Spreitgarn. Spretäftailge, bie, raztezalo f. Sprengbar, adj., befpreitgbar, kropljiv, po-kropljiv; jerfpreitgbar, razteržin, razgnaven. Sprengblod, ber, razbijavnik. Sprengbob en, ber, in Sräubäufern, böhm. kropirna. Sprengbiifdjel, ba«, kropiice. Sp renge, bie, kropljcnje; kropilna voda; kropilo. S.prengel, ber, Sejirf, okraj, okrajina, oko- Sprengnie&el. Iis (Ftifc); eine« Sifdjofe«, škofija; eine« Pfarrer«, fara; Womit matt fprengt, kropilo, kropilnik, škropilnik, škropilnica; f. a. Sprentel. Sprengen, a., »on pfigen Äörpetu, kropiti, škropiti ober škroflti; ein Wettig, pokropiti, poškropiti; fid) mübe fprengen, naškropiti se; fprettgenb bi« ju einet Stelle lommen, priškropiti do —; in ber ©tute fprengen (». n.), pokropiti po hiši; »on trocfeiten in geringerem Siape, kropiti (F.); in gröjjerm, potresti, natresti, posuti; einen Raufen Oepgel fprengen, razkropiti; ein Sfjier au« feinem 8ager fprengen, izgnati, prepoditi, pregnati; eitle gefiung, ein ®Ctï. ©pUttflUierf, ba«, razbijalo, razbijavno orodje ; podpiralo, ©prengttifd), ber, kropilo. @i>reit!el, bet, £euf<$recfe, kobilica; bell fflogel am gujie ju fangen, precep; nad) F. lok, locenj, toeldje« jebodj ttteftr Šilinge bebeutet; pega, pika. ©pren!eI6einig, adj., razkrečen, ©pretllclûôrë, ber, pisan okunj. ©prcntctig, adj., pikast, grahast, pisan, ttadj beul Russ. pester, s krapinami. ©prenleln, v. a., na$ F. škropljati, pisati; gefpretiïelt, škropljan (F.), pisan, pikast, f. a. ©prentelig. ©pr en Hein, ba«, ein gleite» int ©eficçte, na$ F. skropljinaf. ©prentlid», f- ©prenieltß. ©prenjel, f. ©peiler. ©preu, bie, bie au«gebrof$etie£ülfebergelb« früdjte ai« coll., pleve, pl., premki, opremki (befonber« beim S8u$l»eijen), bei Gutsm. ozobki (?); Betrieben basott jîttb bie Bleien, f. b.; fig-, pleva; Botler Spreu, plevnat. ©p reu ar t iß, adj; plevast. ©preubliittdjen, ba«, pleva, ©preilblumc, bie, (Achyranthes) , russ. ahirant, železnjak indijski, ©preitlioiien, ber, plcvnik, plevujak. ©p reu en, v. »., e« fpreuet, perši. ©preufutter, ba«, pleve za pico, ©preugntbe, bie, pievnik. ©preuidjt, ad>-> plevast. ©prcitiß, adj., plevnat © p r c u t o m m e r, bie, ©preulaften, ber, plcv- njak, pievnik. ©preutorll, ber, plevni koš. ©preureßen, f. Staubregen. ©preufatf, ber, plevnica. Spreuftaub, ber, bie feine Spreu, podrcset- nina, plevni prah. ©preuftein, ber, klasnikf. ©prcutroßcnb, adj., bot. plevonosen. S|prid)ttiort, ba«, ein bitbli^er 9lu«brutf, prilika, prigliha*; ©eillfptudj, (proverbium), in Är. pregovor ober prigovor, itadj beut Poln. lltlb Böhm, prislovje, russ. (lt. serb.) poslovica. bei Gutsm. aitdj pripovest (aud? poln.), prirečje; Wie ba« ©ptidjtvorl faßt, kakor pregovor pravi ; jltm ©pridjlBOrt Wer* ben, priti v pregovor. ©prid)H>ÖrtcrfpicI, ba«, pregovorna igra. ©pridittlürtliti), adj., pregovoren, v pregovoru, böhm. prisloven, pripovesten (Gutsm.) ; fpridjtočrtlid) werben, f. Spridjinort. ©pritbttortžraeife, ade., v pregovoru. Spridet, ber, suha veja; maroga. Spridetig, f. ©prenteliß. Spribtieln, v. »t., T razkorak stati. Spriegel, ber, frittnnt gebogene Schiene, et« hm« batübet ju berfen, j. 33. übet ben Sffiie« gen, äBagen, Ääfmen, obroč, locenj; gerabe ijoljeme ©doneli, špritla*, špriklja*. Sprteßeln, a., locenj napeti čez kaj; obločiti ; šprikljati. ©priefleltlllb, ba«, plahtica nad lokam. Sprießet, bet, all bet Seiter, f. ©proffe; in Springen, 1519 ben ©tjgtuben, in ba« ©eftein eingeftänintie, na$ F. svinjka; im Stillittge eine« ©¡ülj* lengange«, tiadj F. navaka (? navlaka). Sprießen, v. »., pognati, gnati, poganjati, bersteti (1M-), berstiti se, kliti, kaliti, mladje poganjati, vzrasti, rasti, mladiti se, izci-miti, cimati (M.), serb. niknuti, nicati, klicati; v. a., siliti, da požene. ©priet, ba«, rogovile, razsoha (poln. unb böhm.)-, am ffiageu, f. ©djere; auf ©$if« fen, itadj bem Russ. rajna*. ©priitb, f. Slpfelbredjer. ©prinß, f. Duett, ©prinßaöcr, f. ©prinßbmniten. Sprinßanter, ber, malo sidro, ki se verže v morje pred večim. SprinßttUf, ber, možioelj , ki poskakuje, vstaja. Sprillßbfllt, ber, žoga, ki odskajuje od tal. Spriltßbeden, ba«, vodometno korito. SptinßbOd, ber, divji kozel; skakava gazela. ©prinßbntnnen, bet, nadj bem Russ. u. Böhm, vodomet, (itad) F. brizgavna štirna). ©prinßbrunnenbeden, f. ©pritißbedeu. ©priltßen, v. «., einen Sprung ntadieii, skočiti; Sprünge madjetl, skakati, dim. skakljati (impfen); serb. skakutati; eilt lueitig (auf)fpriiigen, poskočiti; eine fttrje 3eit Sprünge machen, poskakljati; in bie .¡polje fpringen, poskočiti, poskakovati, planiti, puhniti (kviško n. pr. s stola); ge« [prungeu foritnteii, priskakati, dim. pri-skakljati; »it tjaben un« mtibe gefprungen, naskakali smo se, naveličali smo se skakanja; fpriug einmal, skoči, poskoči; iit ben ffieg fpringett, zaskočiti komu pot; por greubeit ilt bie £)olje fpritigeu , (od) veselja poskakovati; auf bie Seite fpringen, od-skočiti, zleteti; übet ben ©rabeti fpringett, preskočiti,' preskakovati jarek, skočiti, skakati čez — ; (bet £ttnb fpringt auf ben Sifcft, ttadj Gutsm. peB se na mizo vstrelja?); Pom Sffiageti fpringen, z voza (and) raz voza) skočiti; unter ba« Soli fpringen, zagnati se med ljudi, šiniti; fie [prangen alle ttadj einanbet iit« SBajfet, vsi so poskakali v vodo; bie Äiitbet i)a£eu beti ganjen Sag ge« fprutigetl, otroci so ves dan preskakali, preskakovali; fpringe ju ifjnt, teci, hiti k njemu; fpringe »a« bil famtft, hiti kar moreš; an« bem ©efaiignijfe fpringen, f. Gut« fprinßen; in bieSlugeit fptingeit, udariti, biti v oči, očiten biti; eine Siitie fpritigeu taf« fen , zažgati podkop; @iite« Äopf fpritigeu lajfeil, koga ob glavo djati, k smerti obsoditi; übet bie Ältuge fpringen lajfen, f. tlinße; einen über bie 3unge fpringen taf* feu, ogovarjati, černiti koga; einige ©iti« beti fpringen laffen. seči v mošnjo, plačati za kako veselico;! ba« Sffiaffer fpriugt au« einem gelfen, voda sika, liahla, s curkam teče iz skale; ba« Slitt fprang alt« bet ?lber, kri je siknila , šterknila , puhnila, udarila iz žile, uliti se, udreti se; »on ju teifett (Srbfen, prezati se, luščiti se; 1520 Springen. er tnö<$ti »ot Sortr fptingen, od jeze se hoče razpočiti; au« ber Haut fptingen, f. $aut; »on ©aiten, p6čiti, pokati, utergati se, tergati se, potergati se; »»nt SJrette, fpringen, regniti, počiti, razpokati se; ba« ®la« fprtngt »om ijeijjen SSSaffer , kozarec poči od kropa; jetfprittgen, počiti, pokati; bie Haut fpringt auf, koža poka; »onettea« lo«fpringen, odbiti se, odvaliti se, odtergati se, odskočiti, odleteti; ber Äopf toill ntit jerfpringen, glava se mi hoče razpočiti; »ont Hengjle ic., f. SBefčbiilen; »ott Sippen, operhniti; fdjneli fptiltgen , hlastniti; blijj* fcfenell jerfpringen, siniti; ber 33atl fipringt »on bet SBanb, odletuje, odskakuje , odleteti, odskočiti; ein ©tücfdjen fptang iijnt inž Sluge, košček mu je šterknil v oko. Springen, ba«, f. Sprung; skakanje. Springen!), adv., skakaje. Springer, bet, skakavec, skakač, skakavt, skočin (V.), skakalin, poskakovavec, »etädjtl. skakalo, russ. skakun; ein fratt= fe« ©d)af, vertoglava ovca; ein guter ©ptin= get fein, skočan (skočin) biti; im ©djadj« fpiei, konj, konjič; f. a. Setltitujer;SBilb* fang; Sbunftfdj; ®tbe$fe; Seipijtn; Srb» Ijafe, zemeljski zajie. Springcrc t, bie, skakarija, böhm. skaka-nice(a). Springerin, bie, skakavka, skakulja. Spring fabelt, bet, sterjena steklena nit, skočna nit (F.). Springfebcr, bie, pero, zmet, prožina. Springfebertg, f. (Slaftiftb. SpringfladjČ, ber, prezljej, prezavee. Springflut, bte, nagli, visoki pritok morski. Springfltf, bet, skok (F.); skočna noga. Springglaž, ba«, skočno steklo, steklena selza. Springgnrle, f. gfelggurfe. Sprtltgbafer, ber, žebčev oves. Springbabn, bet, petelin. Springbanž, ber, skakavec mladi, ©pringbafe, f. Springer. Spriugbiiufet, ba«, tičnica. Springbengft, bet, žebec, plemenski že-bec, f. 5Bef(j)äIer. Springfecrb, ber, nacf) F gumno za mreže, velika tičnica, mrežna tičnica. Spring tnžfelb, bet, skakalin, neposajeni fantalin, vetrenjak (serb. u. poln.), šter-kovec. S p t i U g f it f C r, bet, skakač, poskočin, skočni hrošč, pokalin (Ravn.). Springfaftcu, ber, ©prtngitfte, bie, raz-nesna skrinja. Sprtngflappc, bie, Älappe an einer Sffiinb* labe bei ben Orgeln, zaklepnikf, loputnik. Springlorn, ba«, zerno, ki se preža; (Ricinus communis), kertični strah. S p r i n g f r a f t, bie, f. Stfinellfraft, geberfraft. Springfritftig, f. «laftif#. Springfraut, ba«, (Impatiens noli me tan-gere), nedotika (russ.); (Euphorbia), pasje mleko. Springlunft, bie, skakavstvo, skakanje. Sprijen. Springlein, ber, f. Springfladjé. Springlteb, ba«, poskočnica. Spring Itn g, ber, skakalo, skakutalo. Springluftig, adj., nactj bem Böhm, ska-kav; pravi skakač je, mu gre na skok. Springntaljl, ba«, znamenje za skok. Sprtngntanž, f. Springer (Srbljafe). ©pringmiilfe, bie, skakavka. SpringodjS, bet, bik. Springort, ber, skakališče (aud) serb.). Springpferb, f. Springbengft. Sprtnggucllc, bie, beč (F.), vir, studenec. Springratte, f. Springer. Spring reif, bet, obroč (skoz kteriga se skače). Springreiter, f. ííunfírciter. ©pringrobr, ba«, vodometna cev ali troba. Springfante, ber, seme, ki se preža. Sprittflfdjiff, ba«, bomharica f. Springftange, bie, skakavska palica, ska-kavski kol; f. a. SBalaneirftange. Spriugftoti, bet, bamit übet einen ®ra5 ben jtt fpringen, skakavna palica (F). Spring tanj, ber, poskočni ples. Spri ngtmt, ba£, prestopna verv. Spring o en til, f. Sprtngílappe. Springtoail, ber, skakavi som. Sp ringtoanb, bie, zapadna mreža. Springioanje, bie, poskočna stenica. Springloaffer, ba«, izvirna voda, studenc-nica; vodomet. Springtoeite, bie, ettoa skakaj obet skočaj. Sprtngtourm, f. SKabemournt. Sprtngjeit, bie, čas za pleme, za spuščanje; f. a. Šrunft; čas pritoka morskiga. Sprtnj, f. SBergfail, Sperber. Sprinjel, f. Sprcnlcl. Spri£=, in 3fgg. brizgavni, škropivni, si-kavni. Spri^bab, ba«, škropivna kopel. Spritjfbrunn, ber, škropivni kladez. Spritjbiidjf e, bie, »on au«gel)óí)lten Holun-- bet, bezgova dersklja, brizglja, sikalica, n. Gutsm. bezgalica, nad) M. bzikalica, bzi-kanica. Sprite, bie, brizgla, dersklja (F), f. a. Spri^biidlfC; russ. nasos, serb. strcaljica (Fwfc). Sprt^elig, adj., šterkajoč. Sprt^eln, v. n., šterkati, (od goreče sveče). Sprijen, v. n. u. a., brizgniti, brizgati, šterkniti, šterkati, sikniti, sikati, psikniti, psikati, kropiti, naškrapljati, škropiti obet škrofiti, šverkati (GutsmJ, serb. persnuti. perskati; bet Äotfe fprigt an ben Sagen, blato šterka, sika na kočijo; ba« Šlut fprigte in bie Hólje, kri je siknila kviško; auf Semanb fptifcen, brizgati, sikati (s si-kalico) na koga; z brizgljo gasiti; ein )»e= nig fprigen, poškropiti; au«einanbetfptigeu, razškropiti, razšterkati; bi« ju einet ©teile imSefprigen fommen, priškropiti do—; bie gebet fprigt, pero škrofl; ftefe mübe fprifcen, naškropiti se, nasikati se; e« fprifct, perši. Sprijen, ba«, sikanje, kropijenje, brizganje. ©pri$etiboljm. ©pri^enbofirer, ber, sveder za vertanje trob ali cevi. ©ptitytnb, adv., sikaje, šterkaje, škrofeč. ©pritjeubauS, baS, hiša, kjer se hranijo gasilne brizgle. ©prifcentuafter, ber, brizglar. ©pritienmann, ber, gasivec. ©pritienmeifter, bet, kdor ima gasilne brizgle v skerbi. ©pritjeutollt, baS, troba, cev gasilne brizglje. ©prijet, bet, škropiveo, sikaveo, šterkavec. ©prifeerilt, bie, sikavka, škropivka, šter-kavka. ©pritjfifft, ber, (Chaetodon), ščetinozob (russ.'). ©ptiijflClf, bet, šterkotina. ©pritjßeboifene, f. ©traube. ©pritjßurle, f. (gfelgßurle. Sprint an lt C, bie, škropilnica, polivalnica. ©prifcftUß, ber, škropilni verč. ©pri^frapfcn, pl-, štravbe. ©prifciuften, f. ©traube. ©pritllcbct, baS, zastor (usnjati) na kočijah. ©printer, bet, ber im ©pteften ben ©peis d)el um ftft fprifcelt, pcrskavee (?). ©p rizling, ber, ein äBurrn, russ. dolgo-noska. ©pri^mafftine, bie, škropilo, ©prifcmittel, f. tlpftier. ©priljnubel, bie, brizglancif, červič f, (nad) bem Ital.~). ©ptijjteßen, bet, peršenje, naft Zalok. beršica (? Berm. peršica). ©pri t)rÖl)te, bie, sikalna cevka, ©pritjfftlanße, bie, sikavka. ©prtfitropfcn, ber, Bom {Regen, šterkotina. ©priti» Oll, ber, som sikaveo. Spritstocbel, ber, kropilo, škropilnik. Sprt j c, bie, eine jlolj einf)ergel)eitbe ®irne, košatalja. Sprijen, v. »., fteif eintjergeljen, košatiti, šopiriti se. Sproti, f. Spröbe. ©prodweibe, f. Sruftweibe. ©probe, adj., rauh, rod, suh, terd,pust; tliftt Biegfam, brühig, kerhek; fprčbeS £oIj, kerhek les, n. V. a. vletast (?) les ; drobeč, drobljiv; fprčbe §aut, suha, razpokana, terda, hrapava roka; fprober 2Binb, oster veter; f. Sinilb; »on 5J?erfotten, ungefätlig, nepriljudcn, pust, merzel, terd , nad) Gutsm. hrepenčiti se, zmerdovati se; fprčbeS graitenjimmer, moška. modra, štimana ženska, ki zaničuje prilizune, poln. uparta (uporna); fprčDe tljun, poln. U. böhm. zdragati se (ober dragoto delati); baS ©rot i(t fprčbe, terd, rod; terpek (li.). ©probe, bie, f. Spröbißteit. Spröbetbun, baS, hrcpenčenje, ošabnost. ©pröbßtanjer^ baž, srebrovica černa. ©pröbißteit, bte, kerhkost, kerhkota; ro-dost, terdost; fig. ošabnost, štimanost, merzlost, upornost; Wegen ber ©pröbigfeit beS (SifenS, ker je železo kerhko. ©profe, ©ptoffe, ber unb bie, junger ,8weig, ©prubet. 1521 mladika, mladica, poganjek, odrastlik; ©proffeit beS ÄofjleS, cimc. ©prOffe, bie, ilt ber Setter , klinec , klin, špriklja*; špruncel*; naft kern Huss. stopnja; bie Breite ©proffe ber Setter, itad) V. polica, kozlec; ¡DuerjläBe bet gettflerraljmen, rom*. ©pro ff Clt, v. 11., kliti, kaliti, rasti, ber-steti, berst als kal poganjati, eimiti se, ci-mati (W.), popke narediti, delati; Bon ©au* men, im Serb, listati (v. n., eig. ©latter Befommen); et fprojšt au« biefern ©efdjledjte, te rodovine je, izhajati, izvirati, f. a. ©prie= fien; Sntfprieften. ©proffettbier, baS, pivo iz mladja, ©proffenfidjte, bie, kanadska smreka, ©proffenlol)!, ber, f. ©parßelfolil. ©proffer, ber, veliki slavec. ©ptOjjßeWÖftS, bad, rastlina, ki mladike poganja. ©pröftliltß, ber, mladika, mladica, scimek (Gutsm.), ocimek (Jam.'), odrastek, odra-slek, klica; Bei äliettfften, zarojenec, mlajši, coll. zarod; serb. potomak (Vuk, z^. pote-meK). ©profjboßel, f. ©proper. ©protte, bie, sardela potočnica. ©prud), ber, eitles Stidjterž, sklep, razsodek, razsodba, izrek sodbe; f. a. Urtbctl; junt ©prudje fommett, do razsodbe priti, soditi se; ©prifttoort, rek, pregovor, geslo j ; Weife ©prüfte, modri reki, izreki; BiBliffte ©ptü« fte, mesta, verste, besede iz sv. pisma; russ. it. serb. priča; bie ©prüfte ©aid monS, Salomonovi pregovori. ©prud)brief, f. Urtbetl. ©pritftbllft, baž, pregovori, bukve pregovorov. ©prud)bidjter, ber, skladavcc pregovorov, modrih rekov, poslovičar. ©ptuftfiiljiß, adj., zmožen, prikladen za sojenje. ©pruftfertiß, f. ©ptuftreif. @pritd)ßelb, baS, sodnina. © p C it ft I fft, adj. unb adv., pregovoren, v podobi pregovora, ©ptuftlob, bas, hvala v pregovoru, ©prudimauit, bet, sfednik. ©prud)lttäftiß, adj., po razsodu, po izreku, ©prüfttebe, bie, govor v modrih rekih zlasti iz sv. pisma. ©ptUfttCift, adj., pripovestin (V.J, po- dučin, poln lepih rekov in misli, ©prudjreif, adj., goden, gotov za razsojo; kar je dospelo za razsojo. ©prud)fftreibart, bie, pisava kratkoreč-na-|-. ©prüft ft eile, f. ©prüft; f. a. (Srlemttnifc ßeriftt. ©prüftWeife, adv., v pregovorih, v kratkih rekih. ©pruftweifer, f. ©pruftbitft. ©priiftwort, f. ©priftwort. ©prubel, bet, vervranje; vrelec, izvirek, vrelo (serb.), studenec , ki kviško vre in curlja. 1522 ©prubellopf. SptllbellOpf, ber, naglica, naglojezni človek, f. Sraufelopf. ©prubellt, v. n., Wallen, skipeti, kipeti, vreti, nad) bent Altsl., Serb. tt. Böhm, klokotati; gomizljati; »ott bet dltefle, vreti, vervrati, mezeti; žverleti (F.), berbarkati (F.); fptubelnber Äopf, f. Söraitfelopf; au« beni iWuiibe ftmtbeln, perskati, govoriti, da pene ali sline šterkajo, sikajo iz ust; ne-posajeno ravnati se, rcpenčiti se; žehteti (n. pr. veselje žehti iz pers). Sptubelquelle, bie, vrelec, vrelo. ©pritbellOOffer, bas, vrelec, vrelnica. Sprubler, f. Sprubellopf. Spriigel, Spriiffel, f. Spriegel, Sproffe, (bie). ©priib auge, bas, ognjeno, goreče oko. ©priibeit, v. n. u. a., in itnperittcrflid) fleis neu Sropfett obet Sfeetlen mit ^eftigfeit tjer-um Perbreitet Werben, nad) V. peršeti, mcr-čati; ei regnet uidji, eä fptüfet nur, ne gre dež, le perši, poln. mži; fercniti, fercati; bie gunfett fprüf)en, iskre odletajo, odska-kujejo , fekriti se , iskre metati, kovati, uterniti, utrinjati se , nad) M. iskre gnati, iskre puliati, dajati; fprüfjenbe Slugen, žive, goreče, ognjene oči. ©priib en, ba«, metanje isker, iskrenje. ©prttbfeuer, ba«, ogenj, ki iskre meče, ki se iskri. Spriibreßett, ber, f. Sprtyreßett. ©p t U n 0, ber, skok, poskok; einen ©prttitg tftun , poskočiti, skočiti; buskniti kam; ©prüitge, skakanje; ein gefäl)rlid)et Sprung, nevaren skok; bei M. a. skakaj (»iefl. bef. für Sprungweite); auf beut ©ptuttge ftefeett, nakaniti, kaniti, misliti, f. a. Skflriff (itn Segriffe fein); er madjt itjnt Sprünge, nagaja mu, daje mu dovelj dela, opravila; (Sinem auf bie Sprünge Fommett, zalesti koga, zvediti njegove zvijače; Sinem auf bie Sprünge helfen, pot pokazati, na noge pomagati; Wieber auf bie alten Sprünge fommeit, zopet stare uganjati, zopet po starem živeti; er fantt leine großen Sprünge mad)eit, tenka mu prede; nima za čim; ne pride dalječ; pont J^engile, uplemenitev; fd)uefler llebergang , skok, preskok , nagli prehod; bie Statut tfeltt feineu Sprung, natura ne dela skokov (FJ; ber Sprung »on einem grofd), žabji skok; zadnja noga zajčja; e« iji nur ein Sprung baljin, ni kakor nekoliko korakov, stopinj, f. a. tahenfprunfl; bet Sprung pon bannen, odskok, uskok; auf einen ©prttug Wofeiu fontmeu, priteči, prihiteti kam; bei ben SBebern, bie Deffituug jWif jeichen, znamnje; eine« fegelnben Schiffe«, cesta, proga; rajda; (Sinem auf bie Spur tomnien, zaslediti koga, oslediti; e« ift feine Spltr »on iljm , ni sledu , ne tiru (93al)n) za njim (od njega); ni duha, ne sluha po njem; itt feinem ©efidjte flnb nodj ©puren feiner Jtranfheit, še se mu zna, vidi bolezen na obrazu; .Rerbe, zareza; im Sreibhetbe, okrogla jamica. Spltrfiiene, bie, sledna bčela (V.J. ©purei, ba«, tieine (Sier, wetzen bet ®otter 1524 ©fluttifen. obet fonft etwa« feijit, jajce brez rumenjaka, na« Zal. brezčmerljakovec. ©flutcifett, ba«, int 33ergbane, izrezovalo, ©fluten, v. «., deržati se koleje; po zatohlem dišati. Sfliiren, v. n. u. a., »ermittetfibet Spnt ju erforf«en fu«en , slediti, zasledovati, vohati; bie Spur bemerfen, oslediti, zaslediti, začutiti, čutiti, zavohati-, ovohati, vohati; er fbürte $erba«t, jel je sumiti, sum seje obudil, vulg. pokadilo se mu je; f«l»a« empftnben, čutiti; wa« ^aft bu an mir ge; fpürt? kaj si našel, opazil nad menoj?; f. a. SBaljrncljnten, Semerten. Sfliiren, ba«, sledba, vohanje. SflurenloS, f. ©flurlog. ©fliirer, ber, sledivec, vohun, sleduh, f. a. ©fliirbunb. ©fliirerei, bie, (perä«tt.), voharija, ogledu-hovanje. ©flUtgang, ber, hod, (hoja) na sled (po snegu); na sled iti ( V J. ©fliirljengft, ber, f. frobelicngft, (posku-šavec). ©fliitlinnb, ber, Sledili ober sledivni pes, slednik, na« bem Serb., Böhm. u. Poln. vižel unb vižle, gen. vižleta; russ. iščejka (iskač); vohon, sleduh. ©flltrlraft, bie, slednost, sledivnost. ©flurltanj, ber, kolejni venec (böhm.~). ©flUtlOŽ, adj., brez sledu, brez znamenja; da ni ne duha ne sluha po čem; kar ni sledu pustilo, ©fliirluftig, adj., sledljiv. ©fltttOljr, ba«, uho napeto. ©flurre, f. ©flori. ©A U t f« n e C, bet, operh (V.), böhm. novina. ©flUrftCilt, bet, kamen z vtiski, tta« Su-mavsky stopokamf. ©flurtfutjre, bie, f. arummimljtinum. ©flUtttieite, bie, širina kolotečine. ©flurtotefel, f. pijaraontauS. ©flute, f. 6ite. ©fluten, fi«, V. r., hiteti; podvizati (se), paščiti se, f. Seeiten, ft«. ©fllt 11 g, adv., urno; hitro; naglo, berzo, f. a. gtlig. ©fluttem, f. ©flrityen. ©flittyen, v. n., pljuniti, pije vati. ©fltjgometer, bet, cipiomerf. ©t! int., st! pst! tiho! ©taar, f. ©tar. ©taat, bet, eine ÜÄeitge Solfe« unter einem gemetnf«aftli«en Sanbe, deržava (F., serb. U. altsl.,~), 9iei«, kraljestvo (etg. Jlčntgrei«), ■Raifettei«, cesarstvo; Sattb, dežela, der-žela; bie öjterrei«if«en «Staaten, avstrijan-ske dežele; Stfinbe, stanovi, deržavni zbor (kakor n. pr. v Holandii); Staat int Staate, deržava v deržavi; pra«tige Jftetbung, ®es folge, Jpau«gerätf), gizda; gizdost, slava; velikolepje, parada; int pöttigem Staate et» f«etnett, v vsi slavi, v slavni, slovesni, svetli obleki, opravi; f. a. <ßra«t, Pitt), Pomfl; et nta«t fönigli«ett Staat, pokra- j ©tnatliote, Ijevsko se nosi; — lepa, gizdava obleka; fi« Staat ma«en auf ettoa«, zanesti, zanašati se; fut 3uflanb, f. b.; gtofen Staat pon ettoa« ma«en, velik hrup iz česa delati, ©taatbett, ba«, f. Prun!bett.v ©taatbegen, ber, paradni meč. ©{anten*, in 3ffcg.— deržav. ©taatenbef«reibung, bie, popis, popisovanje deržav. ©taatenbuitb, ber,zveza(posamnih)deržav. ©taatenfaiine, bie, prapor, bandero ze- dinjenih deržav. ©taatenflitfer, ber, revni politik(ar). ©taatengef«i«te, bie, zgodovina, zgo- dopisje več deržav. ©taatinlunbe, bie, statistika, znanj e (več) deržav. ©taatenlunbtge, bet, statiskik(ar). ©taatenleljre, bie, nauk od deržav; f. ©tatiftif. ©taat enleljrer, bet, f. ©tatiftiler. ©taatenrath, bet, zbor deržav. ©faatenre«t, ba«, medderžavno pravstvo. ©taatenfeele, bie, duša deržav. ©taatenbeteiu, bet, društvo več deržav. ©taatenuerfamntlung, f. ©taatenratlj. ©taatgrab, f. Siaufoleum. ©taatfleibltng, bie, paradna obleka, ©taatlt«, adj., deržaven; im flaatli«en 93ert)altniffe, v deržavi, ako si mislimo der-žavo (in ne naturni stan), ©taatnaljt, bie, bei bett S«ujletn, ettoa deržavni šiv. ©taatis, in 3fgg. deržavni. ©taatSamt, baž, deržavna služba, deržavni ured (bei Gutsm. urad). © taa t §angeljiirtgiett,bie,deižavijanstvo. ©laatžangelegenbeit, bie, deržavna reč, zadeva. ©t aat Ž ttnU) a It, bet, deržavni pravdnik. © t a a t i a n U) a 11 f« a f t, bie, deržavna pravd- nija, deržavno pravdništvo. ©taatžanuittfung, bie, deržavni nakaz, asignat*. ©taatžar«i», ba«, deržavna pismarnica. ©taatžarjt, bet, deržavni zdravnik, (kdor ozdravlja deržavo). ©taatSanflage, bie, deržavni davek, nalog, serb. namet. ©taatžanf tt> anb, bet, deržavni stroški, ©taatžanžgabe, bie, deržavni strošek, potrošek. ©taatibant, bie, deržavna banka, ©taatžbauten, pl-, deržavne zidanja, stavbe. ©taatžbeamte, bet, (©taatžbebiente), deržavni služabnik, deržavni urednik (bei Gutsm. uradnik) ©taatgbebienung, f. ©taatšamt. ©taatSbegebentjeit, bie,prigodek, ki se tiče deržave, za deržavo imeniten, ©taatgbeprbe, bie, deržavna gosposka, oblast. ©taatSfierattier, f. Sonfnl. ©taatžbef«lu^, ber, deržavni sklep, ©taatčboie, ber, deržavni sel, poslanec. ©faatžbndjbaltcr. (Stflfltž&udjljalter, ber, deržavni računar. ©taatSfiiirger, bet, deržavljan -J- (analog. bem deželan, fiailbežbetuoljiier, au« dežela). ©taatŠbiitgCtltdj, adj., deržavljansk. ©taat36iirgcrfcf)itft, bte, deržavljanstvo. ©taatžiome, bte, dvorska gospa. ©taatžbegtn, f. ©taatbcgcn. StaatSbiener, f. ©taatgbcamte. Staatžbtencififlft, bte, deržavni služabniki. ©taatžbienft, bet, f. Staatčamt; im ©taat«« bieitfte jWjett, v deržavni službi biti, der-žavno službo imeti, cesarja služiti. ©taatSeigentbUltt, ba«, deržavnalastina, lastnina. ©taatgeinlommtn, ba«, ©taat§eimiab= tttcn, Staotžeintiinftc, pl., deržavni dohodki, prihodki, ©taotžcinrilbtung, bte, uredba, uravnava kake deržave. ©taatžcngel, bet, (©¿^tt^engeletne« ©taa* tež), deržavni angel varil. ©tflOtžCtfabrtn, adj., v deržavnih rečeh skušen. ©tantžerforiiemtffe, pl; deržavne potrebe. ©tantžfadj, ba«, deržavni predel. ©toatSfCtnb, bet, sovražnik deržave, kake deržave. ©taafSfOtttt, bie, uravnava, uravnavna oblika kake deržave. StaatSgcbflltbe, ba«, deržavno poslopje, ©taatžgebtedjcn, ba«, napake v uredbi kake deržave. ©tniližgefitbritdj, adj., nevaren deržavi, za deržavo. ©taatžgefall, f. ©taatšetnfomnten. ©tflfltžgcfongctte, bet, deržavni jetnik, ©tflaižgtbtintntg, ba«, deržavna skrivnost. ©taatSgelebrfamteil, bie, f. ©tatiftif. ©taatžgeicbrte, bet, f. Statiftitcr. ©tflntžgenoffC, bet, etma soderžavljan. ©tflatžgtfcbttft, ba«, deržavni opravek, deržavno opravilo. ©taaižgcfd|id)te, bie, zgodovina, zgodo- pisje kake deržave. ©taatSgcfetJ, ba«, deržavna postava, tiadj attb. 3). deržavni zakon, ©taatilgctt) alt, bie, deržavna oblast. Staatžglitubiger, bet, deržavni upnik (lastnik deržavnih dolžnih pisem). StaatŽgtiff,ber, zvijača v deržavnih rečeh, ©taatžgrnub, bet, politični vzrok ali na-gibljej. ©tOtttŽgnf, ba«, deržavno dobro, deržavno posestvo. StaatŽbttnbd, bet, deržavna reč. ©taatžbiu^balt, bet, deržavno gospodarstvo. ©taatžtanjelei, bie, deržavna pisarnica ali kancelija. ©taatSIanjlct, bet, deržavni kancler, kancelir. ©tnatčfaffc, bie,deržavna kasa ali dnarnica. ©taatgtcitbtbnm. 1525 ©taatêfaffcnbertoaltcr, ber,oskerbnik deržavne dnarnice. ©taatČtcnntnifj, bie, poznanje, znanje deržave in njenih zadev. @taatétteib,ba«, paradna, slovesna obleka. ©taatŽttug, adj., previdin, moder v deržavnih zadevah, ©taatžtiltgbctt, f. ipolitif, previdnost, pazljivost in razumnost v deržavnih rečeh. Stoatžlntff, f. ©taatžgriff. ©tnafžfoitttollc, bie, deržavni prigledf. ©taatžtotber, bet, deržava. ©taatžfotbtrfiaft, bie, deržavna skupščina. ©taatžfoftcn, f. ©taatžauftoanb. ©taatêttebit, ber, deržavni up. ©taatčfitnbe, f. ©taatentunbe. ©taatéf itnft, f. ^olitif. ©taatêlaften, pl., davki, ©tnntžlebtc, bte, deržavoznanstvo f. ©taatêlebter, bet, učenik, pisavec der-žavoznanstva. Stnotžlfft, f. ©taafggriff. ©taatžntann, ber, deržavnik, politikar, čloiek v deržavnih rečeh izurjen in zveden. ©taatStttinifter, bet, deržavni minister. ©tfltttŽmttttl, pl., deržavni dohodki, dnarji. ©taatêmouobot, ba«, deržavna samopro-daja. ©toatsncutjlttt, bie, novica ki se tiče deržave. ©taatžoberbaubt, ber, deržavni vladar, glavar, glava kake deržave. ©taatêobligatfon, bie, deržavno dolžno pismo. ©taatžolonointc, bie, deržavno gospodarstvo. ©taatâbadjter, bet, deržavni zakupnik, štantnik. ©taatSbabitt, ba«, deržavni denarjeve- ljavni papir, ©taatêbfticbt, bie, deržavna dolžnost, dolžnost do deržave. ©toatžbtoturator, f. ©iaatžanttmU. ©taatžgitattfalber, f- ©taatêfticfer. ©taatêratb, bet, (Sollegium, deržavno sve-tovavstvo, svétstvo^einjelne« SDtitglieb, deržavni svetovavec, svétnik. ©taatžredjnungžnufett, ba«, deržavno računstvo, (tieber številstvo obet število-znanstvo; Met.~). ©taat Žr c d) nun gž to if fe it f tbaft, bie, deržavno računoznanstvo f. ©tnat§rcd)t, ba«, deržavno pravstvo, deržavno pravo. ©taatëted)tltd), adj., deržavnopraven. Staûtërcitžlebre, bie, nauk deržavniga pravstva. ©taatëredjtêtebtcr, bet, učenik, pisavec deržavniga pravstva. ©taatërtd)tëtoiffcnf(baft, f. ©taat« rcdjtglebre. ©taatžtegcl, ©taatžntafimc, bie, deržavno pravilo, vodilo, ©taatëreidjtbitnt, ber, bogastvo kake deržave. 1526 ©taatSreligioit. SiailtČrCtigiOn, bie, deržavna, premagujoča vera. ©taatžriidfidjt, tic, deržavni ozir. ©taatčritbcr, ba«, vladanje kake deržave, deržavno kermilo. ©taatSfadje, bie, deržavna reč. ©tatttžfd)at), ter, deržavni zaklad, serb. deržavno blago; f. a. ©taatŽIaffe. Staatžfdjrifl, bit, politični, publicistični sostavek. ©taatSf d)Ulb, bie, deržavni dolg. ©taatSfd)UlbcntilgunBŽf01tb, bet, deržavni razdolžni zalog. ©taatžftbulboerfdireibung, bie, deržavno dolžno pismo. ©taatSfecretair, bet, deržavni tajnik. ©taatŽfitgcl, bet, deržavni pečat. ©taatŠfprud), bet, izrek v imenu kake deržave. StaatSftelle, bie, f. ©taatSamt. StaatŽftreidl, bet, derzno in nepričakovano djanje vladarsko, toortl. deržavni udar (lieb. deržavna derznost; Met.'). ©taatŽfudjt,, bie, gizdavost. @taatgumtt>0l3Cr, bet, deržavni puntar, prevratnik. ©taatžunttoalpng, ©taatžuntanbetiing, bie, prekuc(ija), prevrat kake deržave. ©taatSnmtoanblung, f. ©tnalžiiutuioljung. ©taatžunterbanblung, bie, pogajanje med deržavami, diplomatično pogajanje, ©taatgbcriiltbcritltg, bie, premena der- žavnc vlade. ©tBatSbtrbnitb, bet, deržava, deržavna družba. ©tflfltžbcrbiltbllltg, bie, zveza med deržavami. ©tnatžberbredjen, ba«, hudodelstvo zoper deržavo; f. a. |)Od)l>erratb. ©taatžberbredier, f. $otb»crratbcr. ©taatžocrfaff «ug, bie, ustava, uravnava kake deržave. ©taetžtterbaltnift, ba«, deržavno razmerje. ©tnatžbermogett, ba«, deržavno premoženje , imetje, ©taatčberf anttttlltltg, bie, deržavni zbor. StaatSbcrtoatter,ber, oskerbnik,upravnik deržavni. ©taats&enoattling, bie, deržavna uprava, ©taatžbcrlotfci , ber, deržavni oskerbnik. ©taatšboraitfdllag, bet, deržavni preudarek, premet deržavnih stroškov, ©taatstoagcn, bet, paradna kočija (lieber slovesna kočija; Met.). ©taatžttiegcn, »on ©taat«tt>egeit befaljigt, kogar je deržava izrekla za pripravniga. ©taatžto irtbfdiaft, bie, deržavno gospodarstvo. © t a a t § 10 i f f e n f d) 0 f t, bie, deržavoznanstvo. Stoatžloiifeitfcbaftttcb, adj., deržavo- slovcn, deržavoznansk. ©taetŽU) iirb t, bie, deržavna dostojnost. ©taatŽJIDCd, ber, deržavna namcmba, namen deržavne družbe, ©tab, ber, ©tod, palica, dim. paličica; jttnt ©tabftlBcr. Slnbinben bet Slumen, količek; att einem ©tabe geben, ob palici hoditi; ©tabe an 2Beber|htbIeit, bamit ben Settel getbeilt ¿u halten, palice, cepiči (auch im Seri. cijepci u. štapci); übet Semanben ben ©tab bremen, palico prelomiti nad— (nar. pes.), koga k smerti obsoditi, audj bloj) obsoditi; au$ prot, coli, protje; unter Sine« ©tabe fte.-ben, biti pod oblastjo (tudi sodno oblastjo) kogar; Sjiatf^allžjiab, maršalska palica; Setteljlab, beraška palica; Sifenjläbe, železo v šibicah; gafbauben, doge; feinen ©tab toeitet fegen, prijeti za palico in odriniti dalje; üftegimentäfiab, nadj bem Russ. M. Poki. štab*, im Serb. štap (@ tab über» baupt, V«fe); 2»afftab, f. b. ©tflbalpriifung, bet, štabska preskušnja. ©tflbbcgcn, f. StodDtgen. ©tobe, f. »udiftflbc. ©tabeinguf, ber, vlivalo f. ©tobeifeit, ba«, železo v šibah ali palicah, ©tflbetfcnbamraer, bet, železarnica za železo v palicah, ©tabel, bet, količ, kol. natič. ©tabelerbfe, bie, grah na količih. ©tabelmeifter, ber, eljemal« bei Sutniren, paličar f (V.). ©täbe lIt, V. n. it. a., koliti; ben ©ein, terte koliti; tie ISrbfen lt. f. )»., natikati, nakoliti grah, natič dati, dajati grahu, natikati; f. a. pfählen, ©tabeit, f. ŠBlldlftabirett5 narckati, narekovati (n. pr. prisego), ©tab et, ber, narekavec. ©taberrab, ba«, kolo na vage, ki žene samo en mlinsk kamen." ©tabfeuer, ba«, ogenj, pri kterem se delajo železne palice, ©tabgolb, ba«, zlato v palicah, drogih; f. ©tangeitgolb. ©tab groftben, bet, poličnjak (Jarn.J. ©tabbalter, ber, (»eralt.), predsednik, ©tabbamnter, f. Stabeifcnbamnter. ©t ab bo bel, bet, bei ben Xif^lern, gubo- reznikt QRavn.). ©tabbotj, ba«, les za doge, doge. ©t Üb i g, adj., teršast, plečnat. ©tabil, adj., stanovit, stanoviten, stalen; adv., za terdno. ©tabilerflaritltg, bie, izrek, da je kaj stanovitno. ©tablitten, f. Weftfefcen. Stabiiis militi;», stalna vojaščina, vojasina. ©tabititüt, bie, stanovitnost, stalnost, ©tablet, bet, narekovavec, paličar. ©tablož, adj., brez palice, brez podpore, nepodpert, brez kola. ©tabred)Illing, bie, rajtanje b paličicami. ©tabreißer,bet, ©tabfdjläger, ber,imgorit-loefett, ein Arbeiter, »eldjet ba« §olj trn Sffialbe jtt ©tabbotj fpaltet, kdor doge kroji, dogar; bet Sanbljolj juri^tet, obročar, paličar. ©tabg=, ilt bet 3fgg., štabni, ©tabžarjt, ber, štabni, nadb bem Serb. štapski zdravnik, ©tabfilbtt, ba«, srebro v palicah. ©tafežofficier, ©tabŽOf f iciet, bet, štabni, štapski oficir, russ. štab-oficir. ©tabträger, bet, paličar (V.), kdor palioo nosi. ©tabffllttj, (Artemisia abrotanum), uacfe allen anb. flau. 2R., božje drevce, abrotica, liacfe Gutsm. abarat. ©tabjange, bie, male klešče (V.). ©tad) C l, bet, ein flecfeenbe« ®ing üfeetlj., bo-dečina, bodeč, bodcek, bodica; ®orn, tem , igla f F.J>; an ben Oetreibearten, resa, osina; an ben Sienen, želo, in einigen ®egenben jeboefe weniger ridjtig aitdj zelo, iti ©t. attefe želec u. žaleo; ein äöerfjeitg ba« 3ug»iefe auftreiben, etwa« jit flecfeen, bodilo, osten, gen. ostna (bei Krön, tt. allsl., a liefe serb. tiadj Vuk ostan n. ostanj, lt. badalj), osti pl. (®teijatf); e« Wirb bit fefewet Werben wibet ben ©tacfeel ju iecfen, (Slpofl. 9, 5.2G, 14.), težko ti je bercati proti ostnu (bibl. lleberf.); f. a. Slntrieb; ©tacfeei be« Sobe«, želo smerti; ein ©tacfeel im Sluge, tern v peti, a. v očesu; einen ©tacfeel im Herfen jurücflaf., tern (t. j. grenak spomin) je ostal v serci. ©ifld)Cl=. in bet 3ft8- bodeči. © 10 d) e I il fe I e, bie, resasti klas; f. a. ©iiffllee, ©tadjelalOC, bie, divja, bodeča lopatika. StodjClartig, adj., želast, bodeč, ostnast. Stnd)Clbart, ber, bodeča brada, ©intfeclfefluife, ber, bodeči, šilasti trebuh. ©tacbelbeerbiifcb, ©tadielbectftraud), bet, bodičevje; f. «br. ©tadjelbeere. ©tacfeelbtcre, bie, (Ribes grossularia), bodeče, naefe V. kosmato grozdjiče; bei 1U. kosmača, in ©t. angebt, munkec, böhm. mcruzalka (»ergl. ba« färtttfe. beutfcfe. tufel); f. a. Sraužbeere. ©tadjclbeerlaug, ba«, mešica na bodičevji. ©tacfeclbett, ba«, postelja na šilih, ©tatfeeibtent, bie, bčela (delavka, z želam). ©tadjelbirn, bie, kakt. ©tadjelbolbe, bie, (Slcterftette, Echinoplio- ra), bodeči klobuk (Itledv.). ©t fl d) ti C i & Cd) (e, bie, jaščerica ostnata. ©tttdjclfcigc, bie, indijska smokva. ©taebclfifdj, ber, ježevka (poln.), russ. igla. etacbelftob, ber, (mordella aculeata), vje- davka, russ. kusaka. Stadiclfllinbcr, ber, kambala vrabec. StadKlffttfa^, bet, ternoviti podaljšek. © ttt d) elf tU (fe t, bie, bodeči, ternasti sad. @tad)clgcwii(bd, ba«, bodeča rastlina. Stfldjelgraž, ba«, (Cenchrus), russ. jaglo. Sfaifetlgiittct, ber, bodeči pas. ©tfltfeclbflflt, ba«, ščetina, šetina, ščetina b ti , šetinasti las. ©tadjclbaattg, adj., ščetinovlas, šetinovlas. ©tadjclbabncnfuf, bet, poljska zlatica, ©tadjell) OfC, bet, morski zajic. ©todjClbitUtCt, pl; ježevci (Zal.). ©tacfeclbtnt, f. Sii&flce, Sapgrfcttc. ©t lld) Clb it f t, bie, resasto proso. ©tadjelbitnb, f- §flififd). ©tacfeel i d) t, f. ©tacfeelartig. ©tadjelig, adj., bodeč, resnat, osinast, ©tabt. 1527 oster, jeglat, ternjev, ostnat; fig. bodljiv, zbadljiv, pikaven; f. a. ©eifcnb. ©tntbelfiifct, bet, bodljivka. Stttibclf Opf, ber, bodeča glava, ©tflrfjcllrttbbe, bet, bodeči morski rak. Stfldj Cllronj, bet, bodeči venec, ©tadjtlfrant, ba«, gladež; f. £anbcd)cl. © t a d) C l f t e b Ž, ber, neki bodeči rak. ©tnd)tllOd), ba«, temo vita odpertina. ©tnd)CllOß, adj., brez ternja, brez žela, brezosten. ©tat&elmaftelle, bie, bodljiva makrela. Stad)CllltltŽfCl, bet, mišica medostna. Stttdj t lit, v. a., zbosti, spodbosti, pobosti, bosti, zbadati, spodbadati, z ostnam ali bodcam naganjati, gnati, pikati; fig. gnati. Stacheln, ba«, spodbadanje. ©tadjtlnatter, bie, hrapava kača. ©tadjelnuf, bie, (Trapa natans), povodni oreh ali kostanj , rašek ( Fuft), böhm. kotvice (b. i. ein fleiitet Slnfet, uacfe bet ®eflalt bet gntdjt, woran« Wafetfcfeeinlicfe Gutsm. kotlica gebilbet); f. a. ©tediapfcl. Stad)eH)eitfd)e, bie, bodeči bič. ©tadjclrebe, bie, bodeči , pikavni govor, bodeča beseda, zbadljiva beseda. ©iatfeelricb, f. Siiebgraž. ©tadjfl tfeetj, bet, zbadljiva šala. ©ta d) 11 cfelittcn, bet, šteklačne sani (V). Stad)tlfdjnabcl, ber, špičasti kljun. Stadjcl (ferift, f. ©atfere. ©tadielftfemalbe, f. iKaitcfefdjiDalbe. Stad)tl djttamm, ber, ježek. ©tadJCl (feWttn, ba«, (Hystrix eristata), uacfe beut Poln. ježevec, russ. dikobraz; verfcfeiebeit bavon ifl Söleerfcfetoein. ©tad) elftein, bet, judovski kamen. ©tocfecltbter, f. ©tadjelfdjtteta. Stad)Cll)Oll, adj., ternjat, ostnat, bodeč, ©tadjelioort, ba« , zbadljiva beseda, ©tadjeljnngc, bie, bodljivi jezik, ©tad, ber, zagraja s koli. ©tadbeid;, bet, zavarovani jez. ©tade, bie, kol. ©tadelt, v. n. n. a., s koli zaterditi, pri-varovati. ©tttdet, ba«, koli zabiti za ograjo, naefe V. prostrice, naefe Khvn. aber prostice pl. (ipiufa), n. šrece; plot iz kolov, ostrog (altefe böhm.), poln. štaketa. ©todnitifter, bet, gradni mojster, ©tadtnetf, ba«, ograda, ogradje. ©tab, ©taben, f. ©cftabe. ©tabet, bie, mesto, kjer je kaj bilo; iit ber Sitfammenfegittig ntittelft bet gotmatiou auf—išče, iše; Surgjlabel, gradišče, gra-diše; stodola; f. ©d)Cltet. ©tabinnt, ba«, bei ben Slltett, f. Saufbafen, Mennbablt; al« SDegentafš, štadij *, daljava 125 korakov; fig., stopnja, doba; f. a. ^1)0(6. ©tablrentcr, bet, rešeto za skedenj, ©t Ob t, bie, mesto, serb. varoš* (nad) Vuk tiirk.), befefligte ©tabt, terdnjava, terdno, zaterjeno mesto, serb. grad; ba« Solf flrömt in bie ©tabt, ljudstvo vre, dre v mesto; ©täbefeen, mestee; ein SWann bei 1528 ©tabt. bet ©tabt, veljavni možak; bie gflltje ©tabt toeijj eS, vse mesto je polno tega, vsi meščanje govore od tega; feinter ber ©tabt beftnblidj, zamestje; eitte ©tabt betagern, oblegati mesto; bie ©tabt jetftčren, mesto razdjati, pokončati, (razstreljati). ©tttbt=, ttt bet 3ft0. mestni, ©tflbtttbcl, bet, mestno plemenstvo. ©tabiantt, baS, mestna služba, ©tftbtnntoalt, bet, mestni zagovornik, pravdnik. ©tnbtnrjt, ber, mestni zdravnik, ©tnbtbanf, bie, mestna banka. ©inbtbann, f. ©tabtbejirl. ©tabtbaumcifter, bet, mestni zidarski mojster. Stabtbeamte, bet, mestni urednik. ©tabtb efeb Ižbllbcr, ber, mestni poveljnik. ©tabtbc(a|ung, bie, mestna posadka j-, ©tnbtbeutet, f. ©tnbtfnfie. ©tabtbettOtjncr, ber, meščan, ©tabtbctooblicrin, bie, meščanka. ©tUbtbCjtrf, bet, obmestje, mestni okoliš, ©tttbibrnudj, ber, mestna šega. ©tabtbucb, baS, mestne bukve, ©tflbtbltlle, bie, mestni bik. ©tabtbiirger, bet, meščan (pravi), ©tttbtborf, baS, (pod)mestna vas. ©t(ibttbltItb, bet, zveza medmestna, ©tflbtetnrilijtltttg, bie, mestna naprava, uredba kaeiga mesta, ©tiibtcr, bet, meščan, mestničan. ©tiibtetflt, bie, meščanka, mestničanka. ©titbtcfcf)leifer, ber, pokončevavec mest. ©tilbtctag, bet, zbor cesarskih mest. ©tflbtfeftc, bie, mestna terdnjava, mestni grad. ©tabtfcetbeit, bie, svoboščina kaciga mesta. ©tttbtftcmb, adj., tuj v kakem mestu, ©tabtgnffc, bie, mestna ulica, ©tabtgcbict, baS, obmestje, mestna oblast, mestna zemlja, ©tnbtgcfintgttift, ba«, mestna ječa. ©tdbtgcmeinbc, bie, mestna občina, ©tnbtgenofj, bet, ettoa someščan, ©fabtgcredjtfnme, f. ©tabtfrcibcit. ©tflbtgcriTt, bas, mestna sodnija. ©tabtgciitjidjte, bie, zgodovina mesta kaciga. ©iltbtgcfjjciti), bas, mestna govorica, kar se govori po mestu, ©tabtgrabcn, ber, mestni okop. ©tflbtgut, baS, mestno posestvo, dobro. ©tflbtbUUtJtmann, ber, mestni glavar, ©tflb ti) aup t nt (t nnf T af t, bie, mestno glavarstvo. ©tttbttjttUŽ, bas, mestna hiša (svetovav-nica). Gtilbttjoljett, bie,najvišioblast nad mestam. ©tflbtifd), adj., mesten, meščansk, mešk. ©tnbtiugcub, bie, mestna mladina, mestni otroci. ©tabttammem, bet, mestni dohodar. ©tabtlafie, bie, mestna dnarnica, kasa. Stflbttittb, bas, mestni, meščanski otrok, ©tttffcl. ©tabtlncdjt, bet, mestni berič. ©tabtfunbig, adj., vsemu mestu znan; eS i jI fiabtfunbig, vsemu mestu je znano, celo mesto ve, govori od tega. ©tabiteben, baS, mestno, meščansko življenje. ©tiibilid), adj., mesten, meščansk, po meščansko, ©tiibtting, bet, meščanček. ©tabtmnbTcn, bas, mestna deklica, ©tubtmagiftrat, bet, mestna gosposka. ©tnbtntnnniTnft, f. ©iabtbefahnng. ©tabimarit, bet, mestni terg, sejim. ©tabtmiiftig, f. ©tiibiifd). ©tabtmnuer, bie, ozidje, mestno ozidje, mestni zid. ©tabtmenjd), f. ©tiibtct. ©t ab t m iti j, bie, mestna vojaščina, vojašina. ©tabtmiinje, bie, mestni dnar ali penez. ©tabtnni)e, bie, toegen bet ©tabtndfje, ker je mesto blizo, ker je blizo mesta, ©tabtncuigicit, bie, novica iz mesta, ©tabtobrigfc it, bie, mestna oblast, mestna gosposka, ©tnbtorbnung, bie, mestni red, mestna postava. ©tabtpfarre, bie, mestna fara. ©tttbtb tegec, bet, mestni oskerbnik. © 10 b tp t i d) t, bie, meščanska zaveza, dolžnost, ©tabtpflid)tig, adj., mesten, mestu pod-ložin, podveržen. ©tflbtfjhbfifnž, f. ©tabtarjt. ©tabtratb, bet, Šofiegium, mestni odbor, mestno svetovavstvo; einjetne iferfcR, mestni odbornik; svetovavec. ©tabtrcTt, baS, mestno pravstvo, mestne pravice. ©tnbtridjter, ber, mestni sodnik, ©tabtrothiing, bet, šmarnica. ©tnbtfaTe, bie, mestna reč. ©tnbtfdlloj), baS, mestni grad. ©tabtftbtiiffei, bet, ključ mestnih vrat. ©tnbtfircibcr, bet, mestni pisar, ©tabtfdjnlb, bte, mestni dolg. ©tttbtf d)ttlbjjcičf, bet, župan mestni, ©tnbtfdjule, bie, mestna šola. ©tnbtf icgci, baS, mestni pečat. ©tnbtfOlbnt, bet, mestni vojak. Stabttbeil, bet, kraj, del mesta, ©tabtubr, bie, mestna ura. ©tabtbetorbneic, bet, mestni odbornik, ©tabtboil, baS, meščanstvo. ©tnbtwnd)e, bie, mestna straža, ©tnbtmnge, bie, mestna vaga. ©tabt tO alt, bet, nasip okoli mesta. ©tabtmaptJCn, baS, mestni gerb. ©tabtmiirtž, adv., k mestu, ©tabitocfe n, baS, meščanstvo, ©tabtmoljnnng, bie, stanovanje v mestu, ©tabttnunbttrjt, ber, mestni ranocelec. ©tablici dj Clt, bas, znamenje kaciga mesta. ©taf, f. ©tab. ©tttfiel, bie, ©ptojfe an bet Min, klin; ®tab, ©tnfe, stopnja; f. a. ©tJCOffe, Stnfe, ©iaffelet, ©iapei; ŽBettfpcnbe, rožanec, Staffelbar. Staffelbar, f. Stapelbar. ©taffei et, bie, podstavek, oder malarski. Staff eiförmig, adj.. stopinjast. Staffelgereditigieit, f. Stapelgere au« ben SBttrjeln unb tem Stamme te« abgehauenen §olje«, obraslik, obrastek. StammtoS, adj., brez debla, brez rodu. Starantmoož, ta«, debleni mah. Stamm mu it er, tie, perva mati kake ro-dovine. Stammnenntoori, ta«, izvirno ime. StautmodjŽ, ter, bik. Stammpaar, ba«. zarodni par. Stammraupe, bie, gosenica deblaricaf. Stammregifter, ba«, etwa rodoslovje,ro- dopisje, genealogia. Stammreibe, tie, versta rodosledna. Stammrinb, f. Stammodjž. Stammfthloß, ta«, dedina, dedinski grad. ©iampfer. 1531 Slatnmfdjbftliitg, f. Stammlohbe. Stantmfthttarm, ter, «Piutterftoct, roj za pleme. Stammfdjtocin, ta«, ®ber, merjasec. Stammfilbe, Stammfplbe, tie, izvirna ali koreninska zloga, koreninska slovka, korenina , korenika (SBurjel). Staininfi^, ter, dedina, prebivališče, pre- bivališe nekdanje znamenitiga rodu. StamutfpradjC, tie, izvirni jezik, pervotni jezik. Stammtafel, tie, f. Staittntbaunt. Stammbater, ter, pervi zarodnik, pervi oče, začetnik rodu; f. a. SBorfttlir, 2Ujllt)err. Stammbermogcn, ta«, glavno, založno premoženje; premoženje kaciga rodu. Stammbertoanbte, pi., rojaki. Stammbiel), ta«, inbentarifdje«, živina za kmetijo potrebna, ki mora pri hiši ostati, stalna (bei F. nad) tem beutfdjen železna) živina. Stammboll, ba«, izvirni narod. Stantmn>appen,ba«,rodovinski gerb, gerb kakiga rodu. Siammtoirlhfthafi, bie, izvirno gospodarstvo. Stammtoolle, bie, dolga, kocasta, gerda volna. StttmmtOOrt, ta«, izvirna, pervotna beseda, koreninska beseda, korenina (SBitrgel). Stommtoitrjel, tie, $auptwurjel al«gort* fegttttg te« Stamme« uitter ber (Irte, perva, poglavitna korenina; au beli Stebeit, in Un* terfraiu, živak, (če se živaki porežejo, terte usahnejo). Stammjeittoort, ta«, koreninski glagol. Stantmjtoiebel, f. 9Jiititerjtt)tebel, S t Km pel, f. Stempel. Stautpelbirn, tie, muškatclarica. Si ii m p en, Stampen, r. a., bei ten ®rob--fd)mieteil, prebiti, prebijati; f. a. StlimpfCtt, Stiimper, ter, prebijač (F); f. a. Stempel. S t amperu, v. a., pojati (zveijad). Stampf, f. Stampfe, Stempet. Stantpfe, tie, stopa, (bei Gutsm. a. peha?, russ. tolkuška), ter mit Sifett befdjiagette Stampfer felbfl, pah, gen. paha, (poln. baba, stapor); bie £anblltng, phanje. Statltpfeifen, ba«, železni tolkač, pah, tol-kavnik. Stampfen, v. n. u. a., mit bent gufje auf bie@rte, ob tla butniti, butati, v tla ceb-niti, cebati, v tla udariti, treščiti, trešiti z nogo, ttadj F. unb M. ceptati, topotati n. teptati; beim XattJ, k tlam speto pribijati (F.), (bolim, dupnuti, dupati); gerfiofien, j. 53. ®erfle, ^»irfe, sophati, uphati, phati (phem, gu uuterfd)eiteu »on pahniti, pahati); serb. stupati (— stopati); iu eittem SDiorfer, stolči, tolči, zmleti, zdrobiti, drobiti; jtd) ntitbe flampfen, naphati se; uoc£) ein Wettig ftampfen, še pophati; noch etnntal jiampfen, prephati; bei ©ottfdjmieten, tolči. Stampfen, ta«, phanje, tolčenje. S iampfer, ter, phavcc; ein SBerfjtiifl, pah, tolkač, nad) M- pbaj u. stopio. 1532 Stampferin. Stäubet. Siamflferin, bie, phavka. Stamflfflang, bet, stope, pl. Staraflfhammer, bet, tolkač. StamflfhaUŽ, ba«, stopnica (Zal.), stope. Stamfjfig, adj., gern flampfenb, cepetav, cepetljiv. StamfjfHoty, bet, oven; f. 9tammtl0ty. StamflflO«, ba«, stopa. Stamjjf ntaf «int, bie, phavna mašina, stopa. Stampfmiihle, bie, stope, pl. Stamfjfmiiller, bet, stopar. Stfllllflfflcrlc, bie, zmleti biser (za lek). Stampfreiten, v.«., (»on S«iffen), močno zibati se, zaganjati se. Statttf)ff«lägel, bet, pah. Stampftrog, bet, stopa. Stamflftterl, ba«, stope, pl. S t ampUle, ba«, (štempiija); f. Stempel. Stani), ber, ba« Steden, stanje; serb. au« stojnica; teilten fejten ©tanb ^aben, ne stati terdno, ne stati vedno na enem mestu; feilten guten Stanb l)abett, ne biti v dobrih okoliščinah, okolišinah; et hat einen fehleren Stanb, v težavnih, sitnih okoliščinah, okolišinah je, dokaj ovir in težav ima, terda se mu godi, delo ima, mnogo mora prestati; bie ©a«e befinbet ft« no« int Stanbe, reč je še, kakor je bila; bet hö«jle Stanb be« SBaffer«, nar viši stanje vode, najviši voda, višina vode; Stanb Ratten, dostati, obstati, ne ganiti se, dočakati sovražnika; stanoviten biti; ju Stanbe fom; nten ntit etwa«, jit Stanbe bringen etwa«, dodelati, storiti, dognati, doveršiti, ugotoviti , zgotoviti kaj, napraviti, izpeljati, izdelati; wemt bet .Rauf ju Stanbe fcntmt, če se kup sklene, stori, unb fpecieft, če se kaj kupi, če kdo kaj kupi; fommt fein ffiergtei« bet Parteien jit Stanbe, če se ljudje z lepo ne poravnajo, ne pogodijo, ne zmenijo; etwa« Wieber in bett »otigen ©taub fegett, kaj v poprejšnji stan djati, postaviti; etwa« trn Stanbe erhalten, vzderžati, vzderževati kaj, ohraniti kaj, kakoršno je, v dobrem stanu ohraniti; im ©tan» be fein, etwa« ju thltn, premoči, moči, uter-peti obet terpeti, utegniti kaj, kos biti čemu, dober biti, kaj storiti (on je dober me ubiti), moč, mogoče biti, nad) attbertt ®. and) v stanu biti (mehr betttf«), f. übr. Sönnen; aufer Stanbe fein, ft« auget Stanb fehen, ne moči, ne biti mogoče; in ben Stanb fegen, eine Sa«e, dobro opraviti kaj, v dober stan pripraviti; Sentanben itt ben Staub fegen, dati komu na roko, kar mu je potreba, da kaj stori, mogoče storiti; potrebne pomočke dati; ft« in Stanb fegen, postaviti se, ustaviti se, ustopitise; Stnett außer Staub fegen, vzeti komu potrebne pomočke k čemu, nemogoče storiti komu; einen $etbre«et ju Stanbe bringen, ujeti, pred sodnika postaviti, pripraviti hudodelnika; int Stanbe bet ttnf«ulb, bet Sitnbe, v stanu nedolžnosti, greha, ober v nedolžnosti, v grehu, kakor grešnik; ft« um ben Stanb be« $roceffe« etfunbigen, poprašati. kako stoji, na kteri stopnji je pravda; Sütgerflanb, meščanstvo; Staat«; bürgerflatib, deržavljanstvo; ber tebige Stanb, itt SBejttg auf bett Platin, brezženstvo, ne-oženjenost, neženjen stan (nar. pes); — ne bitioženjen; in öejug auf eilte grauen« petfotl, brezmoštvo, ncomoženost; ne biti omožena, udana; bet Suitgfetn;, 9BitWen-flanb, devištvo, vdovstvo; bie beftimmtett SertjaltnifTe, in Welchen matt mit anbetn ©liebem ber bürgerlichen ®efell|"«aft blei--betlb fleht, stan (au« poln.~), red, kroat. stališ obet stalež; mit feinem Stanbe ju= ftteben fein, biti zadovoljin s stanam svojim; »Ott h°^em Stanbe, visociga stanu, alt« Wohl, imenitniga, visociga rodu (mehr Slbfttnft); ber ©tanb ber 33auern, kmetje, pl.; ein SKann »on Stanbe, mož visociga stanu; bet 8et)rftanb, SBehrftanb, 9tährflant>, učeniki ali učitelji, branivci, redivci obet učivni, branivni, redivni stan; Sftitterftanb, viteštvo, vitezi, pl.; Sanbftanb, deželski stan; bie ©tänbe, stanovi; bie Stanbe ju--fantmen berufen, sklicati deželne stanove v zbor; ©attung, versta, razred; SJiehflant, število živine, vsa živina, kolikor je mora biti, ali kolikor se je nahaja pri kaki hiši; bet Drt, WO man fleht, mesto, kjer kdo (navadno) stoji; f. a. SBJarftftani); tvaidm. f. StnftttUb; tudi mesto, kjerzver-jad rada ostaja, ležišče, ležiše, luknja, berlog, tudi noga divjiga petelina; im Statte, pregraja, predelek, staja; bie Sache i|t bo« no« ju Stanbe gefontmen, reč se je vender še napravila; f. a. Stellung, 3tt= ftanb; feilten Stanb »eränbem, prestopiti se, mesto premeniti; e« fommt heuer feine 3agb meht jtt Stanbe, letaš ne bo več lova, ne bomo imeli lova; im Stanbe bet @«Wangerf«aft, noseča; etwa«, Worauf mau flet;t, stojalo, stalo. S taub arte, bie,9teiterfahne, bandero konj-nikov, etwa na« bem kroat. zastava (fonfl Pfanb), tta« V. stavnica f; tvaidm. rep volčji in lesičji; vulg. eine lange Magere Perfon, dolgan, dolga ranta, preklež, švigla. Stanbartenjunfer, ber, banderaš (¿tf.), zastavnik (kroat.), tta« V. stavničarf. Stanbbaum, ber, bie ©tänbe bet Pferte int Stalle bantit abjutheilen, ranta, ruti. stojlo. stanbbilb, ba«, ein fiehenbe« au«geljaitene« Silb, f. SSilbfitule. Stanbblort, ber, im S«tffbau, hlapec. Stänb«en, ba«, Spiel obet ©efattg »or ber Shüt obet bem genjier, einet Perfon ju Sljten, pod oknam zapeta ali zagodena, serenadaf, večernicaf; auf bem 9Jiarfte, stanič (i!f.). Stanbe, bie, ein höljertte« ©efäjii mit brei au« »erlängetten ®attbett befteljenben güjien, unten etwa« Weiter, na« V. čeber z nogami. ©tänber, ber, ba« aufre«t fieljenbe Sauhol} Stenbcrftoif. in einem ®ebaube, steber, poln. podstawek; ubetl)aupt ein ftebenbe« ®mg; banderce na ladijah; stoječi panj bčelni; ein ®efaf , f. ©tanbe, gtfinnbe3gcn0#, bet, enaciga stanu. StflnbcSgleilbbeii/ bie, enakost stanu, po stanu, ©tanbcžbftt/ bet, žlahtni gospod, gospod visociga stanu; baron. ©tnnbešmafiig, f. ©tanbeSgeniiig. @tnnbe3betf0n,bie, človek visociga stanu. StanbeStretbt, f. Uniform. ; Stanbcžtunbi, bie, volitev, izbor, izbiranje stanu. Stanbežloabbtn, ba«, gerb po stanu Cin ne po rodu). ©tanbc8jeid)c n, ba«, znamenje stanu. ! ©tunbebcrfnmmlung,bie,stanovski zbor, zbor deželskih stanov. ©tiinbetoefen, ba«, stanovstvof. ainnbfCft, adj., stanoviten, terden. terdno stoječ, doma. Stanbfifcb, bet, stanovitna riba, (ki se kraja kaciga vedno derži). Stnnbgelb, ba«, štantnina, plačilo od Staniča, teržnina. ©tanbbnft, *ftft, adj., terden, jak, krepak, deržeč; beftanbig, stanoviten, stalen (serb.), serb. a. postojan; giltig, veljaven, terden. Stanbbnftigfett, bie, stanovitost, stanovitnost, terdnost, stalnost; serb. a. po-stojanstvo. etanbbalttg, f. ©tanbbaft. Stanbbnre, bie, ettoa nastavljavka, vla-čuga, ki se lia odločenem mestu nastavlja. , Stanbig, f. SBcftiinbig. ©tenbtgleit, f. SBcftnnbigfeit. ' itanbifd), adj., stanovsk; flanbifd)e« §au«, stanovska hiša, hiša deželnih stanov; ftan= bif^cr Službuj), stanovski odbor. Stanbferjc, bte, velika voščena sveča. Stanblngcr, ba«, stanišče, staniše (M.), nad) Gutsm. letno stanovanje žolnirjev. Staitblebre, bie, statika*. StanbteudjtEr,ber, ett». (stajalni) svečnik, nad} V- čelešnik (eig. ^olglidjlljaltet, Pot.). ©tanblinie, bie, ttad) v. stalna čerta, n. bem Russ. linija stanja. Stan&OIt, ber, stajališče, stajališe, mesto ©tange. 1533 kjer je kdo postavljen, kjer stanuje, kjer ima svoj sedež, ©tanbbferb, ba«, za naprego pripravljeni konj. ©tan&blA&r ber, f. ©tanbort. ©tnnbbuntt, bet, mesto, s kteriga sekaj gleda, meri, preudarja; stajališče, stajališe, stopnja; auf meinem Stanbpunfte fonnte id) nid)t anbet« Ijanbetn, kakor jez to reč vem in razumem, nisim mogel drugači storiti, na moji stopnji, na mestu, na ktero sem jez postavljen —; bohm. stano-vište. ©fnnbflunrtier, ba«, stanovališče, stano- vališe vojske, nastanitev vojakov, ©tnnbrecbt, ba«, (Iudioium statarium), stojna, nagla sodba, sodba na mestu; Stanb» red)t tjalteil, naglo, na mestu, pri ti priči, ttad) V. vpričo soditi, obsoditi; ftanbred)t« tid> gum Šobe »erurtljeiten, na mestu soditi in k smerti obsoditi (F.); nad) bem Russ. vojaška sodba na mestu, ttan* lidj, preklast, rantast; — z drogam, na palici i. t. d ; f. b. gf. ©tangenactig, adj; drogast, preklast. ©tange It befen, ber, metla, omelo na palici, ©tangenfitei, ba«, svinec v palicah. Stangenbohne, Stangenerbfe, f.©tengel» bobne, ©tengelerbfe. ©tati geti bo rftmiftb, f- ©tangenbefen. Stangeneifen, ba«, železo v palicah, ali šibah, štangah*, neki skopee. © t a n g e n f e b e t, bie, in bett ® et»eljrfd)lčffent, neka zmet; (K. füfert feiet bie OtebeilSart, mala šina potegne, velika pa vleče, pfene toeitere SrflAruitg an), ©tangenförmig, f. ©tangenattig. ©tangengerabe, adj., raven kakor šiba. ©tangenljolj, ba«, collect., rante , šibovje (F.), late, prekle. Stangenfäfig, ber, dratena kletka Stangenlnafter, bet, tabak v klobasah, ©tangenlrant, ba«, predenica. ©tnngenfnget, bie, nacife F. vreteno (?), russ. cepnoe jadro (z: verižna kugla). © t a n g e n 1 u n ft, bie, im Sergbaue, žaga (F.). ©tangentaterne, bie, laterna na drogu, ©tangeitleinioflnb, bie, für Sifdjjeug, n. bem Poln. kockasto platno, ©tangennagel, bet, pregeij. Stangenpferb, ba«, ®eiiiblcn; ©ejtanf »erurfad)en, usmraditi, zasmraditi, smraditi; einen 3anf anfangen, zabavljati, prepirati se, obresti iskati, razpertijo delati, šuntati, dražiti. Stünferrah, f. 3lti&. ©tanniol, ba«, kositar v listih ali plati-čih, stanjol*. ©tanje, bie, odstavek v pesmih z rimami, štanca*; bei ben (Mttletn, plošča, ploša z vrezanimi podobami, rožami itd. ©tapet, ber, ein $fafe(, kol; eine ©tnge, Untertage, podlaga, podpornja, podklada, pod-ktadje; ein £aufe mefererer ®inge, skl»-davnica, kup, in Jlt. U. böhm. gromada; auf einen ©tapet legen, zložiti, skladati (n. pr. derva); im ©d)iffbaue, ttacf) F. leg-narji*; russ. lesa, pl.; ein ©djiff auf ben ©tapet fegen, ladijo na legnarje deti; e« bason taffen, jo z legnarjev spustiti; bet ißlag, Wo man ©djijfe baut, ladjenica; la-dijodelnica-)-; Ort, mo man ettta« auf eine Seittang iti Raufen nieberlegt, sklad, skla-dališče, skladališe, skladišče, skladiše; 3afermarft, f. biefe«; f. a. Stapetredjt; »cm ©tapet laufeit, dodelan biti, spustiti se na vodo z ladjenice. Stapelbar, adj., skladen, kar se mora raztovoriti (in v kakem mestu na ponudo pustiti), raztovorni pravici podveržen. ©tapelblotf, ber, podkladje, klada. Stapelgeredjtigleit, bie, f. ©tapeliedit. ©t apel g Ut, ba«, skladno blago, skladni pravici podverženo blago. Stapelbot), ba«, derva v skladavnieah; f. a. Stapelbtoif. Stapeln, v. n., langfambaljerfdjtetten.ko-racati, vleči se, štapati* (F.); gejlapelt fommen, privleči se, prikoracati, prikrev-Ijati, prištapati *; v. a., orbentlict) auf ein* anber legen, zložiti, zlagati, skladati na kup, na skladavnice; ben Äiel flapeln, podložiti, podlagati, podkladati. Stapelnieberlage, f. Slieberlage. Stapelot t, ber, f. Stapelptafc. Stapelplatz ber, skladišče, skladiše, skla-dališče, skladališe, skladno mesto, mesto s skladno ali stovorno pravico, t. j. mesto, v kterem se mora vse mimo ali skozi voženo blago raztovoriti, da ga morejo prebivavci tega mesta pokupiti, če jih je volja, tadi ©tapelredjt. mesto kjer se nabira dokaj blaga, da ga od ondod razpošiljajo na vse strani. ©tflpfIiet^t, ba«, skladna pravica, sto-vorna pravica, f. ©tOpClplat!. ©tflpelftobt, bie, f. ©tflpetploti. ©tapelffioore, bie, skladno, skladni pravici podverženo blago. ©topfe, f. ?f»&ftapfe. ©tapfen, v. ti., terdo stopati na nogo; f. a. ©tflpetn. ©toppftein, bet, über einen fotogen 2Beg, prehodni ali prelazni kamen, skakalo (Vuk). Stat, ber, (Sturnus), audj Staar u. Stabr, Bkvorec, obet škvorec, geto. škorec, obet škorec, (im Serb. neben skvorac u. čvo-rak aitcfj berljak); eine Slugenftanfljeit, al« grauet ©lat, (cataracta), cink ali mrena v očesni punčici; al« fdjtvarjet Star, obet (amarousis), černa slepota; ben ©tat fiedjett, cink ali mreno s punčici sneti, cink b pun-čice vzeti; fig., posvetiti komu, da spregleda, luč užgati komu. Stttr, ba«, eilt ©etreibemafš, star, to je: dva vagana ali 4 mernike. ©torongc, ba«, f. ©tar. ©tarfett, ba«, cink ali mrena v očesni punčici. ©tarbeljcr, f. Shtfiljeljer. ©tar!, adj., »tel itraft fjabenb, močan obet močin, krepak obet krepek, keršan (Jan.), jak. čverst (nad) Vuk »ott, fleifd)ig), ko-renjašk, jakosten (serb., mcift nur »Ott ®ott), itt anbettt 35. audj in biefent ©iitne, silen ttttb snažen (flo». reinlidj); fel)t fiarf, premočin; ber ©tarfe überloinbet bcit @d)l»as dien, močni premaga slabiga, šibkiga; ba« tftedjt be« ©tärfern, pravica močnejšiga, jačjiga; fiarf Werben, k moči priti, zmoči, opomoči si, okrepčati se; fiarf ittadjeit, okrepčati, krepčati; f. a. ŠtiiftigCtt; e« gab feinen ©tariert! al« idj, premočniga mi še ni bilo (nar. pes.); fiarf »on ©lieberit feill, močnih, krepkih, čverstih udov biti; bet ©tärfjte unter i^tieti, (izmed) njih pervi korenjak; hrust, terš, tersat človek (Gutsm.); fiarf tu bet Stenge obet 3at)l, velik; eine jtatfe gamilte babetl, veliko družino imeti; ein fiarfe«$eet, velika, silna, mogočna vojska; fte toatett taufenb SKaitn fiarf, bilo jih je tisoč mož; ein fiarfet 33aitb, debel zvezek; f. a. Baljircid); ftarf fein, mnogo šteti; in 9lnfef)uitg ber Seit, be« 3taume«, eine fiarfe ©teile, ©tutibe, terda milja, terda ura, dobra, debela milja; itt 9litfe()iutg ber Dauer, (firmus); jiatfet Stagen, fiarfe Otatur, Seitttuanb, Xndj, Stüde, geftung, Styff, Stauer, ©ebäube, ©ebädjttttfj tt. f. f., terden želodec, terdno telo, ter-dno, auauerf)aftigfeit, terdnost, terpež; ©tätfe itt etlva« beftfcett, terden biti v čem; ba« ifi tlidjt meine ©tätfe, tega ne umem. ne vem, ne znam dobro; nad) bet ©tärfe bet Stimme, po glasu; Umfang, debelost, širokost; jugenblidje ©tärfe, böhm. jarost; Stärfe eittet Steile, veči ali manjši dalja(va); ©tärfe be« ©ebäcbtniffe«, moč spomina ali pameti; ©tärfe berSeete, velikost, veliko-dušje; ein .Körper, ber fteif, fiarf madjt, krepčalo -f; ©tärfmebt, f. biefe«. ©tat I en, v. n., f. (Srftarfcn. ©tiirfen, V. a., fiatf madjett, okrepčati (eilt t»enig), krepčati, ojačiti, jačiti, poterditi, uterditi, terditi (terdniti F), podkrepiti, ukrepiti, krepiti, moč dati, dajati, močniga storiti, delati; fiärfenbe Strjetiei, krep-cavne, krepke zdravila; ber Sffieilt fiärft, vino daje moč, krepi, krepča; fiärfenbeö Stittet, krepčalo, okrepčalo; ftfiärfeit, okrepčati se; Xrofi, Shtnterfeit, Xfiäligfett »erleiben, im ®uteit fiärfen, poterditi, po-terjevati; f. a. SBtftitrfttt; bie äöäfdje ftärs 1536 Starte«. fett, gewöhnlich poštirkati, štirkati*, nadj Gutsm., kerföati (Bei V. kerpčati) u. to-gati (»on tog fleif, in Rt. ttnb in aubern 3). geBr.), am ridjtigften fla»ifd) uad) bem Serb. (Vuk), Böhm. u. Russ. poskrobiti, skrobiti ober aildj skrobiti; ju »iel jlärfen, preskro-biti, preštirkati; f. a. Sftlidjten. Ställen, ba«, krepčanje, skrobljenje. Start eni), adj., krepčaven. Stärlentalb, ba«, pervo tele. Starlgetft, ber, močni, veliki duh; f. a. ftreigeift. StarJgeifterei, bie, f. greigeifterei, 9ta= jionatift. Starig eifttg, adj., močniga, velikiga duha, velikodušin. Starlgläufiig, adj., terdne, močne vere, terdoveren (Gutsm J, terdovernik. Starlglieberig, adj., močnih, krepkih, čverstih udov, (böhm. udnaty). Stärlbanbtl, ber, skrobarstvo. Stärtbänbler, ber, skrobar. Staribufig, adj., kopitnat (böhm.), močnih kopit. Starltlauig, adj., parkljat, krempljat. StärJJIeifter, ber, lepilo, klej iz škroba ali štirke. ©tarifno d) ig, adj., močnih kosti. Stärltrant, ba«, f. Söweitmaitl. Starlleibig, adj., teršat, tersat (Gutsm.), prav korenjak ali hrust. Stil rt mafter, bet, skrobar, štirkar. Stärtmafterei, bie, skrobarstvo, skrobarija. Stärlmadjerin, bie, skrobariea. Stärlmafdjine, bie, skFobilo. Stärlntehl, ba«, Starte al« Sföeljl, gewöbnl. štirka*, nad) Gutsm. kerfka (»iel. ftatt kerpka, Bei V. kerpla?) u. togovina(?) , am Befien flaöifd) nach im Serb. (Vuk), Böhm. nnb and) russ. škrob obet škrob, (poln. a. reiydlo angebl. »on rož); ©tärfefiojf felBft, nad) Verl, močio obet močec. Stärtmittel, ba«, krepčalo, krepilo, krep-čavni lek. Statlmužielig, f. 2flu§telig. Starfntufl), ber, krepost ali jakost serca, ett»a a. močnoserčnost, krepkodušje, krep-komiselnost. Starimiitljig, adj., močniga serca, mošk, krepkomiseln; na (t) Gutsm. močnoumen, močnoserčen. Stärlplllöer, ba«, etl»a krepčavni prašek. Stntlräberig, adj., močnih, terdnih kol(es). Stärttrani, bet, krepčavna pijača. Stärtnng, bie, krepčanje, poterdba, uterd-ba, poterdilo, krepčalo; f. a. Stätten, ba«. Stärlltnggntah', ba«, krepčavni obed. StärtungSmittel, f. Stärtmittel. StärfnngSreid), adj., krepčaven, krepiven. Starfttabtg, adj., mečat, mečnat. Stärtttäfd)e, bie, perilo za skrobljenje. StärltDaffer, ba«, skrobilna voda. Starltourj, f. Wiefetourj. Starmatj, f. Star. Stamabel, bie, zlata igla (za snemanje mrene). Starrtôpfigïeit. Staroft, ber, starosta (poln. u. rti««.). Staroftei, bie, starostvo (poln. u. russ.). S ta ruft in, bie, starostina. Start, adj., »on förderlichen ®ingen, nadj V. okrenjen (»on okreniti, eig. okrepniti), aud) krepenit (Jambrei.), krepen, zdre-venel, odrevenel, tog (Gutsm., aud) böhm.), terd (hart), seršeč ( Ravn.), premeri, dre-ven, okoren, richtiger okorel (Vuk), oterp-njen , serb. auch ukočen, ostrekel (Gutsm.); bie ©lieber »erben »ot Äätte fiarr, udi od mraza radi okrenejo, oterpnejo, odrevene, premro; »on paaren, po koncu stati, je-žiti se, ščetiniti, šetiniti se; 3emanben ftart anfeheu, debelo, stermo, serpo (ttiilb), butasto (V.) gledati, oči upreti v koga, seri. bečiti, izvaliti, izbuljiti oči na koga; f. a. ainftatren; fiatret Slicf, butast pogled, stermi pogled; Bei Stet6enben, oči se za-ljubujejo; jiarret Sinu, terma, termoglav-nost; jlarr werben, f. grftatren, Starren. Starrauge, ba«, srepo obet serpo oko, stermo, uperto oko. Starrältgig, adj., srepiga, stermiga pogleda. Stntrblinb, adj., čisto slep, popolnaraa slep, ves slep, im Mgemeinen, ober mit ben Befonbetn Unterfcheibitngeit, f. Stat. Starre, bie, f. Starrheit. Statten, v. n., »ot fiälte, oterpniti, zdre-veneti, odreveneti, dreveneti, okreniti (fût okrepniti, im kroat. krepeniti, Jumbre&ič). okoreti (serb.), oštoreti (Gutsm.), tog biti (böhm. tuhnouti ~ togniti), premreti, pre-mirati (od mraza), poterditi se, seršati (Beršim), nad) M. opanjeti (serb. zapa-njiti se), nach Jan. bošiti (?), serb. uko-čiti se, böhm. koprneti (floo. fd)ma. a., narediti, daje stanoviten, uterditi. ©tätigtet!, bie, einež ©ferbe«, upornost, terma, nach Ravn. upihovavka; russ. no-rov, poln. narow; fflefiönbigfeit, stanovitnost; gieig , marljivost. Sttttif, bie, statika*, nauk od enakotežja. Station, bie, an ber ©ahn, postaja, (postajališče, postajališe, pošta (eig. ©ofl), russ. staneja, poln. štacija; eine ©djiffftation ali bet @ee, stava (V.)-, Sllljleiiung, mesto, služba; Slbfdjnitt, doba. StOtiOniren, v. n., stati, mesto imeti, ©totionžblfl^, bet, stajališče, stajališe, postajališče, postajališe. Stat iS S, f. frnnfbaft. Stätifd), f. Stätig. Sttttift, bet, statist*, nema oseba v gle- diščni, gledišni igri. ©tatiftii, bie, statistika, deržavopisjef. © t fl 11 ft i !er, ber, statistikar, nad!) anb. statistik, deržavopisecf. ©tntifttfd), adj., statističen, deržavopisenf. ©ttttlb, ba«, ein ©eflefie, stalo (V.), stavec (n. pr. zemljemerske mize), ©tOtt, bie, bleibenbe Stätte, ostanek (V.), im Serb. aud) stanak; nirgenb« eine ©tati haben, nikjer ostanka ne imeti; f. a. Stätte; ©teile, mesto; ba« hat hier feine Statt, to nima tukej prostora; Statt haben, prostor imeti, mogoč biti, kar se sme dogoditi, dopuščen, dopušen biti; Statt ftnbett, dopustiti se, biti, zgoditi se; ©tatt ftnben ©tattlicfe. 1537 laffen, Statt geben, dopustiti, dopuščati, dopušati, privoliti, dovoliti, dovoljevati kaj; ein gute« 2Bort finbet eine gute Statt, nach V. dobra beseda dobro mesto najde; jU Statten fommen, prav priti, hoditi, na hvalo, na dobro priti, biti komu, dobro nesti [Gutsm.'), dobro udati se; ugoden biti, pripomoči, pomagati, od koristi biti; al« ©erhaitnigtBort, f.Slnftfltt; Statt guertöthen iacfjte er, ne da bi ga bilo sram, še smejal se je; att meinet Statt, U. f. It)., na mojem mestu; Statt meiller, namesti mene; an Jtinbe« Statt, na mestu sina, hčere, za otroka; e« geht mit »on ©tatten, gre mi od rok; vede, odseda se mi, speši se mi, delo je odsedno; udati, udajati se; e« geht mit nicht »on Statten, kerha se mi. ©tottbor, f. ©tottfeaft. Stätte, bie, mesto, kjer je kaj ali kjer je kaj bilo, kraj; eitle heilige Stätte, sveto, posvečeno mesto; itt ben Bufamntenfejjungett, t»o e« al« ©rtmbtoort erfdjeint, »ertritt im Slo»enifltrcbfttd}en; fidj an ettoa« fiedjen, zbosti se ob kaj, obosti se s čim; an ben fflrettittteffeln, opeči se, ožgati se; einem ben Star, ®ecf fledjen, f. Star, ®ed; ju Sdjaitbeit flecben, razbosti kaj; Splben ftedjetl, dlako cepiti; gra= ben, kopati z rovnico, rezati perst; mit Sanjeit flecben, s kopjem bojevati se; au« bem Sattel fiedjen, f. Sflttel; »on berglittte, nategniti, napeti; (treben nad) ettoa«, f. b.; ba« ifl l»ebet gebaueti liocb gejlodjetl, to nima ne glave ne nog, ni ne na konja ne na osla; mit Sffiotten, pikati, zbadati; nad} bem Diittge fledjen, meriti v kolce; Otafen flecben, f. SRafett; im 3Burfelfpiel, še enkrat vreči kocke; bet Jpaber, ber iftfjel fitd^t manben, b. i. er ift mutljtoillig, ubermutljig, objesten biti, preobjesti se kruha, bei M. šegetec ga ima, nad} F. razsaja, serboriti; poln. ma chleb rogi (kruh ima roge); in .Rupfer it. f. to. flecben, vrezati, rezati, vdolb-sti, dolbsti, vdletiti, dletiti (Gutsm.), izrezovati, štihati*, gravirati*; ein .Salb u. f. to. fiedjen, tele zabosti, zaklati, klati; f. Slbftedjen; im £itttenbau ba6 Sluge be« C [ett 8 flecben, prebosti, bosti; im .Rartett« fptele, pobiti, prebiti, biti; 2Bein alt« bem gaffe, presneti, presnemati; f. a. SluŽftCltien', v. n., ber»orfie^eit, f. b.; iti bie See fiedjen, odriniti, oditi, odhajati; ba«Sdjtff ftidjt itt bie See, ladija odhaja, je odrinila; mont. nad}* fledjen, peljati se, iti za kom; bte ©otnett fledjen, ternje bode; bie ©onite ftic^t, solnce peče, žge, pritiska, pripeka, prigreva; e« flidji mir iit bet Seite, bode me (bodljaje imam); ba« ftidjt iljitt in bie Slitgen, in bie Stafe, to ga peče, skli, boli, to bi rad vedil, nad} M. to ga čmi v nos, (čmeti, brennen), po tem se mu sline cede; poln. w oczy bič; angeflodjen fommen, prištor-klati, priberklati, prikorakati (z dolzimi nogami). Stecben, ba«, bodenje, pikanje, klanje, vre- ©tedarabofl, zovanje, dolbenje, bodljaji, grizenje, metanje v kolce. Siedjeub, adj., bodljiv, bodeč; fie^enbet Sdjmerj, britka bolečina, bodljaji; fte^enbe SBorte, zbadljive besede, pikati koga; fte= djettbe« 93latt, bodeče pero. Sletber, bet, im Xutnieren, bodecf; Sorfc flehet, rezač, ki šoto reže; bet bie 9tamen auf bie ©etoeljte ftidjt, vrezovavec, izrezo-vavec (Gutsm.); ein SSetfjeug, ein breitet Segett, bodilo; an ben Jiugelbücbfen bet Schneller, prožilo, prožaj. Stedjerlobn, bet, reznina, Stedjfifdj, ber, bodeča riba. Sied) fliege, bie, allgemeine Benennung ber« jeitigen gltegen, toelche empftnbltdj fielen, obad, muha, ki pika; (Stromoxys calci-trans), nad} Šul. bodulja. Stetbgubel, bte, vilice za nabadanje. Stccbgiefier, bet, (ulex), kergovec. ©tedjfjnntntet, bet, koštrun za zakol. S t edib anbei, bet, f. £itufd)bfel. ©tedürntcl, ker, natikavni rokav. S te i! bau m, ker, f. Sacbbolbtr. ©tCtfbttCf, bet, iskavni, loveči list, tiralica j-; popisni list. ©tedbritfli«, adj., z iskavnim ali popisnim listam, ©teden, ker, (ein Stocf), palica; gorjača, (fnortiger); ščapelo (Uttt. Str.), ein fleiner, paličica; f. a. ©tod; an einem ©treten ge* Ijen, ob palici hoditi; (bei Gutsm. kol, pod-virek, bei M. bat, batica). ©tetfen, v. «., itt einem Orte auf eine fefle unbewegliche Slrt beftttbli« fein, tičati; ber 9tagel flecft in ber Sffianb, žebelj je zabit v zid; vtaknjen biti, zasaditi se, zadreti se, zalomiti se v čem (od kake špice); am ©piefje jtecfen, nataknjen, naboden na ra-ženj; im .Rothe fiecfett, tičati v blatu; f. a. Sieben, £>aftcn; in üt unb Slngel fiecfen, v veliki zadregi ali stiski biti; bie ©a«e flecft, reč je obtičala, spi; baS SBaffct flecft ft«, (». r.), voda se gati, se jezi, na« V. zagos-niti se (? ft« »erbi«teu); »oni 9Bitb, po-takniti, potikati se; eS flecft mir in allen ©liebern , v vse ude mi je zašlo; eS flecft WaS baljinter, nekaj je za bregam, za zidam; etwas auf etwas fiecfen, natakniti kaj na kaj, natikati; beti ffliltg an ben gtttget fiecfen, perstan natakniti; in etwas, unter etwas, hinter etwas fiecfen, vtakniti, vtikati v—, pod—, za kaj; in bie Xaf«e fiecfen, djati obet deti v žep; vtakniti, vtikati; 33olmen, Srbfen u. f. w. fiecfen, bob, grah usaditi, zasaditi, saditi; baS SBitb ffettt (»erbirgt ft« v. r.), žival se potika, skriva; Sentanbett etwas fiecfen, komu na uho povedati, skrivaj naznaniti; i It ben Stanb fiecfen, zažgati; zasmoditi, zapaliti, zažigati, paliti; baS 8i«t auf ben £eit«tet fiecfen, natakniti svečo na svečnik; viel ©elb in etwas fiecfen, mnogo dnarjev zapraviti pri čem; in ben Slntauf, zakupiti; in fflaiu ten, zazidati mnogo dnarjev i. t. d.; ober-niti, obračati v kaj; hinter baS Dht fiecfen, vtakniti, djati za uho; unter bie Sanf fiecfen, pod klop djati, zmašiti, zvaliti, fig. premagati; Pfähle fiecfen, kotiti; ftd) iti Schütten , zadolžiti se. zakopati se, zabresti v dolgove; tnS ©efängnif fiecfett, v ječo posaditi, zapreti, v luknjo vtakniti; eine Socfe (lecfett, zvitek pripeti; ein 3iel (lecfeit, cilj, konec postaviti, odločiti; ft« hinter Senialtb fiecfen, za koga skriti se in po njem iz-peljavati svoje namere; obrambe iskati; heimli« fiecfen, podtakniti komu kaj; tie jtöpfe jitfammetl fiecfen, šeptati med sabo; (t« in fremte i)äntel fiecfen, f. Sfficngcit; etwas ju ft« fiecfen, s sabo vzeti kaj, v žep djati ©tednabef, 1541 kaj; feiite 9lafe in alleS fiecfen, v vsako reč svoj nos vtakniti, vpletati se; tie Stafe in tie 93ii«et fiecfett, čepeti, tičati nad bukvami; citte gewtjfe 3eit hinbur« Wo fiecfett, pretičati kje; int SBinfet fiecfen, v kotu tičati , skrivaj sedeti, kujati se; Wo er uttt tietfeti mag?, kje nek tiči?; beifammen fiecfen, skup biti; Wo fiecfenb »erfatimen, za-tičati kaj; unter einet Decfe mit 3emanb fiecfen, zmenjen, ene misli biti s kom; bet ©«luffel flecft, ključ je v ključavnici, tiči v ključavnici; ben ©«luffel flecfetl laffen, ključ v ključavnici pustiti; ne vzeti ga iz —; bas laffe t« ni«t fiecfen, te mu ne odpustim, to mi mora plačati; trn 3trthum fiecfen, v zmoti biti, motiti se; in §ojfart fiecfen, napuhnjen biti; im SDiorafi fiecfen bleiben, na« Itt. vjezniti ober vojzniti, na« anbetn ®„ uvezniti, serb. au« zapasti; et bleibt bei jebem 3Borte fiecfen, jezik se mu zavaljuje; WO ftecft baS ©u«?, kam ste djati (deli) bukve?; im £alfe flccfen blei* ben, prisesti, prisedati; v gerlu obtičati. ©teden, bas, tičanje, vtikanje; inS ©tecfeu gerathen, obtičati, zastati, rakovo pot iti. ©tCtfenbein, bas, noga kakor palica tenka, ©ietfcitbleiben, bas, zastajanje. ©tetfcubohlie, bie, bob nakoličih ali na-tičih. ©tetfenbiinbei, bas, palice, butara palic, šib. ©tcdenbegen, f. ©totfbegen. ©tedenbiener, f. ©tetfeufne«t. ©tedenerbfe, bie, f. ©tahelerbfe. ©tetfengehunb, f. ©tetfenbiinbei. ©tetfenhanbler, bet, paiičar. ©tedentne«t, bet, Stiibfe, profosov hlapec ali pomagač, šibavec (Gulsm.). ©tedenlrant, f. 9inthenfrant. ©ttdenmanit, bet, paiičar. ©tecfenflfetb, bas, leseni konj; eS hobett, palico jezditi (F.); jebet hat fein «Stecfen* pfetb, vsak jezdari svojiga osla, vsak ima svojo slabost, svojo strast, ©tedenreihe, bie, kolišče, koiiše. ©tetfenreiter, bet, kdor palico jezdari. ©tedenritt, bet, jezdarjenje na palici. ©t edentoft, f. ©tetfcnfjferb. ©tetfenftrei«, ber, udarec s palico, ©tedenmeibel, f. S3iittel. ©tedenjann, bet, plot iz palic ali kolov zabitih. ©tedet, bet, zatikavec, vtikavec. ©tedcrbfe, bie, sadivni grah. ©tedftnfj, f. ©tidflufj. ©tedforftet, bet, namestni logar, ©tedgarn, f. ©tednety. ©tedhnften, f. ©tidbnften. ©tetffiffen, baS, kerstna blazinica, ©tedfom, bas, sadivno zerno. ©tertfrant, f. Sontenntanl. ©tctfleiter, f. Saufletter. ©tedIen«tCt, ber, natikavni svečnik. @tetfmi«ein, f. SBobemecum. ©tedranf«et, bie, russ. morsko pero. © t Cd nabe I, bie, bucika, igla glavička; kič- 1542 ©tednabettüihfe. ka (St.), batička (St.), igla medenica, bu-tičarica. @tci!nniicl6ii(t)jc, bie, pušica za bucike. ©tedltabelfOpf, bet, glavica, batica bu-cična. ©tCtfltag el, bet, žebelj, klin, ki se zabija, ©tednef, ba«, zataknjena mreža (F.). ©tettpamp t, bie, priročna pnmpa na ladij ah. ©tedteiŽ, ba«, sadivna mladika, sadivna veja; bei äöeinreben, ključ, potikača(@t.); bamtt anbete ©ewädjfe ju (lügen, natič-a, količ. ©tedriibe, bie, f. Kohlrübe; bei M. merkva. ©teduuede, bie, drobnolisti brest, ©tedjettel, f. ©tedbrief. ©tedjillel, bet, pretikavno , natikavno šestilo. ©tedjmiebel, bet, sadivna čebula, čebula sajenica. ©tefte, bie, naä) Gulsm. stogla, stogljej. ©ieg, bet, ein fdjmale«, lange« Brettchen bei ben Sud)brucEent, zaloga (F.), letvica med stranmi in na kraji; fd)male«, lange« Brett an ben Spüren, bie Südlingen einjufdjliefjen, rom*, oklep (Zal.)-, an ber@äge, parallel mit betfelben, sleme (F.), prečnica; am ©attel ähnliche ijöljet, sleme; in bet beti« fd)en Otbnuitg, (femur), etwa bedro; übet einen glufi u. f. f., berv-i, (in anbern 2>. auih lava, eig. Bant), serb. aitd) bervina; an ben Biolinen, kobilica, sedlo; ©teig, ffieg, steza; f. übt. ©teig; Uebetgang eine« Saune«, prelaz, ©iegunogtailhte^ bie, skrivne čerke. ©tegel, f. ©liege. ©tegereif, bet, Steigbügel, f. biefe«; etwa« au« bem ©tegeteife tljun, j. B. eine Oiebe, ein ©ebidjt, iznenada, brez pripravljanja, pri ti priči, naravnost, (bei F. pesen se mi zverže?); f. Smptobiftten; fteh bom ©teg* reife nähten, od ropanja, od razboja živeti, ©tegereifbilhter, bet, improvizator»; f. Smhtobifntor. ©tegeting, bet, kolce pri sedlu, ©tegeffhauflet, bet, kdor sneg kida z bervi. ©tegtcbne, bie, deržaj na bervi. ©teh auf, bet, ©tehmäitnchen, možicetj vsta- jač, vstajalo, prekucovalo. ©teb en, v. «.» auf feiltet lleitiflett glädje rithenb aufgerichtet feirt, stati (stojim), seri. stajati obet stojati; et faitn auf feinen güfien nicht flehen, noge ga ne derže, somu odpovedale, ne more stati po konci; gerabe flehen, ravno stati; im Sichte flehen, v luči biti; im SBege flehen, na poti biti; napotje delati, ovirati; flehen bleiben, (jlifle flehen), obstati, obstajati, (serb. stati, stanem al« v. pf.~); ich bleibe ein wenig flehen, obstati, postati, ustanoviti se; öfter«, obstajati, postajati; müffig flehen, postajati; flefeeub etwa« ttjun, stojč kaj storiti; fleijenben g_uj)e«_ hin* gehen, na mestu tje iti, pri ti priči iti, koj iti; ju Berge flehen, po koncu stati, ščeti-niti, šetiniti se, ježiti se; fleljenbe grüßte, ©feljetn kar je rastečiga; ein ftef;enber ©ang, jles henbe« §olj, SBaffer u. f. f., stoječa hoja, stoječa voda i. t. d.; etwa« jleljen laffen, kaj pri miru pustiti; wie idj gehe unb flehe, kakoršin sim, kakor sim; Sinem flehen, se koga ne ustrašiti, postaviti se mu, dočakati ga; bei etwa« flehen bleiben, pri čem ostati, deržati se česa, ne odjenjati, ne odstopiti od —; ©djilbWadje flehen, na straži stati, — biti, stražiti (serb.); feinen SDiann flehen, moško braniti se, vreden biti; füt 3eniatiben gut flehen, za koga biti, porok biti, dober biti za —, odgovarjati za—, odgovor dajati za — ; in einet guten ^anb jleheit, v dobrih rokah biti; neb an einem Drte beftnben, biti; j. B. tie limntfien, ni še prenemarno; wo bifl bu ftetjen geblieben?, kje si se ustavil?; kje si prejenjal (brati)?; jum Steljen brin* gen, ustaviti, zastanoviti; et fleljt feft, gotovo je, toliko je terdno; im Slmte fielen, v uredu biti, službo opravljati; et fleljt im 93ert>a<^te, na sumu ga imajo, sum na-nj bije, leti; ftet fteljen, na samem stati; ftelj! stoj!; »or Stufet fielen, liegen, f. Sinter; bei 3emattb bie Satjre fteljett, pri kom učiti se (rokodelstva kaciga); b"d( 'm greife fielen, drag, visoke cene biti; e« fleljt nidjt fitr bie 9J2ölje, ni truda vredno, ne izplača se trud; battetn, terpeti, obstanek imeti; hodj am Stelle flehen, f. SBrctt; auf Sitte« (Seite flehen, potegniti, vleči s kom; in gurdjt fielen, bati se; int Diufe fielen, sluti, veljati za—; in bet Slrbeit fielen, delo imeti pri kom; e« fleljt ttidjt ju löugtten, ne more, ne da se tajiti; ba« £erj fleljt, serce več ne bije; ba fteijt mit bet Ser» jtanb ftill, f.SDerftanb; e« jleljt ein ©ewitter am Gimmel, k hudimu vremenu se ravna; fteljenbe Suljne, stanovitno gledišče, gle-diše; bet ^unb fleljt ein SBilb, pes se je ustavil pred zverjo. Stehen, ba«, stanje, serb. nebelt stojanje audj stojnica (prodji se stojnice, geh' bodj!). Stehenbleiben, ba«, obstajanje. Stcbenb, f. Stehen. Steher, bet, kdor stoji. Stebtragen, bet, stoječi ovratnik. Stehlen, V. a. n. r., ukrasti, krasti, (russ. vorovat, talovat); fldj Sinem in« §erj flehten, komu v serce nahajati (nar. pes.); alle« ttaanb,bie, terdo, polimano», naft Zal. šterlično, ltaft Ravn. seršeče platno. Steifling, f. gebaut. Steifmeljl, f. Stärtmefil. SteiflOi, bet, naskrobljena, toga suknja. Steiffet, f. Stärfmet)!. Steiffinn, bet, terma; f. a. Starrfinn. Steiffinnijt, adj., termast. Steifung, bie, krepčanje, krepčalo; Stei» fung geben, krepčati. Steifmerben, f. Starren. Steig, bet, fftittaler äBeg für gujjgeljet, steza (in atten 3X); nad) F. and) pešpot; im Sftnee, gaz; äffe SBege unb Stege, vso kota; dim. stezica. Steigbat, adj., hoden, pristopen. S te ig bannt, ber, beiDbftbäumen gebtaitftt, ključ. Stetgbereiter, bet, cestar. Steigbügel, bet, stremen, nad) F. aud) stop, stopica; Steigbügel im ®el)črfitod)en, stremen; jermen, po kterem se krovci kvi-ško spenjajo. Steigbiigetmužlel, bie, stremenska mišica. Steige, bie, f. l'eiter, Steppe; lestvica, stopalnice, stopnice; ^libnerfteige, gred, gredi, kumik, kobaca (St.); ant 3aun, prelaz; eine Steige ©arbeit, dvajset snopov. sieigeifen, bas, krampež, dereza. Steigen, v. «., geben, iti, hoditi, stopiti, stopati; et fann gut fteigen, dober hodeč je; in ben SlBalb fteigen, v les iti; ange« (liegen fommett, priti, prikorakati; id) fanti feine Steppe mebt fteigen, ne morem več po stopnicah hoditi; in bie §čbe, bergauf geljen, nad se, v goro iti, zlesti, lesti (eig. trieften), skopati, kopati se, skobacati se, kobacati se (niebttg) na — , spraviti se na— (n. pr. na mizo); auf bell Saum fieigett, splezati, plezati na drevo, vspeti, vspenja-ti se na—; in beit Sffiagen fteigen, v kočijo, na voz stopiti, stopati; Bont SBageit (ieigeit, z voza stopiti; »om Serge (ieigett, navdol, pod se iti, hoditi, z gore priti v dolino; aufS ®ad) fteigen, iti po lestvi (loj-trah) na streho; bie Cerfte (teigt, škorja-nec se povzdiguje, kviško leti, se poganja proti nebu, kviško iti; böhm. vznesti, vznašati sc; oott bettgifftett, k verhu priplavati, plavati; Bom 5)3fetbe, speti, spe-njati se; f. Säumen, ftd); i it bie £čl)e ftei--gen tut ©egenfafce jttnt gailett, im äßaffer, in bet Suft, vzdigniti se, vzdigovati se, kviško iti, kviško valiti se; baS äßaffer (teigt, voda raste, nastopa, se narašča, na-raša; in baS Steigen fommen, začeti rasti, nastopati; bas Steigen unb galten ber Sčne, Steigleiter. poviševanje in poniževanje (glasov); baS Steigenbe (im Sergbaue), brežina; ^alläfte »en SOtarmor fteigen bod) empot, kamnitne poslopja kviško sterme,mole; an 3abl unb SKenge, an innerer Stätte fteigen, rasti; (tei» genb, rasteč; im greife fteigen, poskočiti, poskakovati, rasti, podražiti, dražiti se, draži biti; bet äßein (teigt in beit Äopf, vino v glavo udarja (udariti), gre v lase; aufS $ferb fteigen, konja zasesti, na konja sesti; »om sf8ferbe fteigen, s konja stopiti, spustiti se; et ift ijod) geftiegen, na visoko stopnjo je prišel, so ga povzdignili, povišali; toet b°ft fteigt, fällt tief, kdor visoko leta, se nizko usede; bie Sonne ift bod? geftiegen, solnce stoji visoko; bet Stebel fteigt, megla se vzdiguje; bet Sufen fteigt, nedra se vzdigujejo; mit fteigenbet Äraft, z raste-čo, čedalje veči močjo; bei fteigenben 3ab--ren, na starost, ko pride človek bolj v leta; bas Slut ifi il)m in ben Äopf geftiegen, kri mu je udarila, stopila v glavo, zarip-nil je; bie Stoti) ift aufS b^ftfte geftiegen, sila je do verha prikipela, je dosegla naj viši stopnjo. Steigen, bas, hojenje, stopanje, plezanje. Steigenb, f. Steigen. Steiger, adj., f. Steil. Steiger, bet, plezavec, hodeč; Ijolje @tei< get fafleu tief, kdor visoko hodi, globoko pade; Steiget im Sergbaue, kdor je postavljen nad rudokope ali delavce; f. ?lnf- feier. Steiger ab, bas, greben (K), in ben Sftnei--bemüblen, bei ben äßebern, am Suftbaume, vratilno kolo (F.), bei ben listen, etlBa stop-njato, zobato kolo (Pol.); am ©arnbanm, palčno kolo (V.). Steigerlauf, bet, kup na dražbi. Steigern, v. a., gunetjmen maften, bett $reiS einet äßaare fteigern, ceno kviško pognati, blago podražiti, dražiti, s ceno poskočiti, ceno povzdigniti, viši gnati; 3e--manben fteigern, komu dražiti, komu ceno povišati, višati; erhöben, nad) beti innern ©taben bet Stätte, povišati, višati, povek-šati, vekšati ali večati; mit gefteigetter gurftt, s (čedalje) večim straham; fteigern ein Sei-tt)ort, nad) bent Böhm. it. Poln. stopnjatif obet stopnjevati-j-, na drugo ali tretjo (pri-merjavno) stopnjo povzdigniti. Steigern, bas, podražba, draženje, poviševanje. S t e i g C r o 1) r, bas, (jurn Unterfftiebe ber Sfc felröbte), Steigeröljre, stoječa cev ali troba, po kteri gre voda kviško. Steigerung, bie, in bet sptad)tel)re, stop-njevanjef; Sluctiott, dražbaf, licitacija; f. a. ©rabation. Steigernngžgrab, bet, Steigerungžftufe, bie, stopnja (primerjavna, naft M. stopnja merjenja). Steig ig, adj., s stezami premrežen, prepreden. Steigteljrcr, bet, kdor pometa po stezah. Steigleiter, f. Sturmleiter, Seiter. ©teigig. ©teinbilb. 1545 Steiglifc, ber, f. Sdjranle. ©teigrab, ba«, f. ©teigerab. ©teigreif, ber, f. Stegereif. Stetgriemen, bet, remen pri stremenu, stremenski, nad) F. stremen (auch bei Vuk ijl stremen ©teigriemen, hingegen stermen (Steigbügel). Steigflfeaufler, bet, kidač, ki po stezah kida. Steigung, bie, hoja v hrib; bie Hčfee, višina, naraščanje, narašanje, poviševanje. Steigung, f. Steig. Ste igjeug, bas, priprava za plezanje, za hojo v goro. Steil, adj., sterm, stermenit (serb.), nad) Jan. spert, nadj Slnbetn aud) sterman; jiemlict) fleil, stermkast; ein fleiler Serg, sterma gora, stermec (fleilet Slbljang) j (ein fleiler Drt, serb. stermen, /".. sterme-nica). Steile, bie, Steilheit, stermina, stermota, stermost, auch stermec, (prekuc). Steilen, c. O., stermo narediti; po konci postaviti. Steilheit, f. Steile, ©teilhabet, bet, f. fxtrthobel. SteillOpf, bet, prevzetnjak. ©teilredjt, f. ©enfretbt. Stetltoeg, ber, sterma pot. Stein, bet, kamen, coli. «Steine, kamenje obet abgf. kamnje, dim. kamenec, kamenček obet kamniček, kamenčič; au« ©teilt, »on Stein, f. Steinern; in ©tein »etwan* beln, skameniti, kameniti, v kamen spre-oberniti, preobračati; jit ©teine Werben, okamneti, skamneti, kamneti obet kameneti, auch skameniti se; mit ©teinen Werfen, kamnje lučati v—, kamenjati; hart wie Stein, terd kakor kamen; gel«, peč, skala; Steine auf bem gelbe fammeln, trebiti, (kamenje pobirati in v grobljo znašati); ba« gelb ijl sollet Steine, vse polno kamenja leži po polji; iojlbaret Stein, drag kamen, serb. dragac (dragec, nar. pes); ben Stein ab» Wälgen, kamen odvaliti; gehauener Stein, rezan kamen; ba ifi mit ein tedjter Stein t)om Herfen gefallen, pri serci se mi je ohladilo; kamen se mi je od serca odvalil, (t. j. velika skerb); im Steiltobjle, kost, koščica, košica; pečka obet peška; »erwidertet ©tein, čer (gen. čeri /".); Stein be« SÄnflofie«, spotikljej; im Spielbrette, kamen, russ. šaška, kocka (SBütfel); alle Steine au« bem SSege räumen, vse ovire in zaderžke odpraviti; ein ©tein Würbe fteh erbarmen, kamen bi se usmilil, kamenu bi se užalilo; einen ©tein im Sufeit heben, kamnitiga serca biti; äReteotjlein, f. b.; ©teilt unb Seilt fdjwören, f. S3ein; ©teilt itnb Sein flreiten, hudo, terdovratno prepirati se;®enf» jleilt, spominek, v spomin postavljen kamen; ©tabflein, nadgrobnica (Gutsm.), nad-grobni kamen; SÄühlflein, mlinski kamen; Äalljiein, apnenik ob. apnenec, ©anbjlein, peščenik, pesenik; ©erpentinfiein, kačnik u. f. f„ mittelji bet gormatiott auf— nik; al« ®eWiCbt, 20 ali 22 funtov; ©tein bet SBeifetl, kamen modrijanski ali fllozofljski; einen ©tein tnt Srette feabeit bei Semaub, mnogo veljati, v milosti biti pri kom; (WeiCfeet Steiu, mehkot, bolim.); Slafeiljleiu, u. bgl., pesek, kamen v mehurji, v ledicah, v jetrih ali žolčnih tokih, nad) Jan. stremen. Steiu», in 3fj}g„ poKSteilte, kamniti, ska-loviti; bent ©tein afeulich, kamnast; baratt« befleljeitb, kamnati, kamni obet kameni; al« ©teigeruug, pre —, silo, silno —. ©teinabljang, ber, čukia (Solni.), ©teinaier, ber, kamnita njiva. Steiliaber, bie, kamena, kamnita žila. Steinabler, ber, rjavi orel, planinski orel; f. a. ©olbabler. Steiniihnlich, adj., kamnast, kamenu podoben. štetnahorn, ©teinaljre, f. ©ergahom. Steinolt, adj., silno star, star kakor zemlja, prestar; fleiualtet SKanil, sivi starec; fleiltalte« SBeib, sivora fGutsm.), starka. Steinammerling, f. Bippatnmer. ©teinamfel, f. ©olbamfel; ©teinbroffel. Steinarbeit, bie, delo v kamenji, iz kamenja. ©tein ar nt, adj., silo ubog. Steinart, bie, kamnina, kamenina. Steinnrtig, adj; kamnast, kamnit, kamenu podoben. Steinauffe, f. Steineule. Steiuauffd)rift, bie, napis, nadpis na kamenu. Steiuanfter, bie, kamenica (Vuk). Steinbad), ber, potok po kamenji tekoč, nad) bet Slnalogie (». jelšek) kamenšek. ©iciltball, bet, kamnata obla ali kugla. Steinban!, bie, (im Setgbaue), tiach V. kamna pola. Steinbiir, ber, medved navadni. ©teinbarbe, f. ©arbe. ©teinbatt, bet, zidanje s kamenjem, in kamnato poslopje; int ©egeitfajj gum bol» getlten Sau, leseno poslopje. ©teinbaum, f. Sraubcniirfchcubaum. ©tcinbebedt, adj., s kamenjem pokrit, posut. ©teinbeere, bie, skalna malina; f. a. iJJret» felbeere. ©teinbeijjer, ber, gifdj, (Cobitis Taenia), kačela (aitd) bei Gutsm.); eill Sogel, f. ternbeiffer. ©teinberg, bet, kamnata gora. ©teinbefdirciber, ber, kamnopisect, po- pisovavec kamenja, ©teinbefcbrcibung, bie, kamenopisjef, popis(ovanje) kamenja. ©teittbefd)tDCrbe, bie, bolečina, terplje-nje od kamna. ©teinbefdlttieruitg, bie, obložba, obtežba s kamenjem, ©teinbier, ba«, kamni ol (F.), n.Gutsm. kamba, unb bet Službtud) baUOtt, koritnjak. StCiltbilb,ba«, kamnata, kamnitna podoba. 1546 Steinbim. Steinbim, bte, kamenjača (Vuk), prise-davka (böhm.). Steinbtattern, pi., piehi (F.). Stein b t ume, f. Sanbruhrbflauae, (kameni cvet, russ.). Si 11 It 6 O d, ber, (Capra ilex), divji kozel, kozorog obet kozjerožec (n. b. tiorbfl. ®.). Ste t Iti) Oben, ber, kamnite tla, griža (3- jtr.). Stcinbogen, bet, kamnati oblok. Steiniobter, bet, sveder (zidarski). Steinbrnub, bet, ini ©etreibe, feft unb tjart, zaperto snetje (F.), skrivni snet (Zal.). Stcinfirnffen, bet, gifci), neki spar». Stcinbreib, bet, (Saxifraga), kreč, ka-menterica, poln. u. böhm. lomikamen. S te ill b CC d) C t, bet, kdor kamne lomi ali ruje, nadj Gutsm. kamnolomec it. kamenar. Steinbmd), bet, rov (gebr.), lom, jama, kjer kamenje rujejo ali lomijo, nad) Gulsm. kamenarnica, nad) F. kamni lom. Steinbtiide, bie, kameni ali kamnati most, zidani most. Steinbutte, bie, gaber, jamovec. Steinbutte, bie, (Pleuronectes maxiinus), kambala največi, poln. pfaszcz morski. Steinbutte!, bie, kameno maslo (F.), rumenkasti galun. Stciubomnt, Steinheid), ber, kamniti jez. Steinbocke, f. SRopg. S t C i It b 0 b i C, bie, (Corvus graculus), kram-perica, planinski škorec, kavka planinska. Steinbrebet, bet, (Tringa interpres), dolar tolmač. S t e i It b t O f f e I, bie, fTurdus saxatilis), sle-gur, poln. kamienniczek. Steinbmd, bet, kamenotiskf, litografija. Steinbcud«, in 3ifeg- kamenotisni. Steinbruder, bet, kamenotiskarf, litograf. Steinbrudetei, bte, kamenotiskarnicaf, litografija. stcinbrufe, bie,f.$rufe; Stame bes SRofceS bei $fetbeti, smerkelj. Steine, f. Sžaranfdie. Steinet, ba«, okrogel, jajčast kamen. Steineiche, bie, f. ®idje. Steine if en, f. Steinmeißel. Steiueln, es fieinelt, (t>. t.), toča gre. Steinen, v. »., ju Stein Werben, okamneti, skameneti. SteilterbC, bie, sophani kamen, kamnita zemlja. StCinem, adj., kamen, kamena, — o (F., tt. itt anb. S.), kamnen, kamnat, kamniten. Steinefdje, f. (gete. Steine II le, bie, siva sova, skalna sova. Steinfalte, ber, sokolič. stcinfnlt, bet, im Sergbaue, gugla (? in 3bria), urvina. Stein far U, ber, (Acrostichum septemtrio-nale), mala praprot. SteinfetS, ber, pečina, skala. Stein f i nt, f. Kernbeißer. Steinfifdi, f. atiwftffl. Steiuflad)§, ber, nzbost, kameno predivo. Steillited)te, tie, skalni lišaj. Steinforelle, tie, skalna posterv. Steinigung. Steinfremb, adj., čisto neznan, tuj. Steinfreffer, bet, kamenojedec. Steinfrucht, bie, koščičnati sad, sad s pečko. Steittfudjž, bet, (Canis isatis), russ. pešec, ledeni lesjak. Steingall, f. ÜJiaucrfaife. Steingnlle, bie, terdo gluho kamenje sred rude; bei Uferten, (Jpuffranfljeit), podplatni otiski. Steingefüß, bas, kamena posoda. Steingegenb, f. Steinboben. Steingeier, bet, sokol beloglavec. Steingeif), f. ©emfe. SteingemätbC, bas, mal na kamenu. S te ing erb t le, bas, nach Jan. grah, bre-birišče, brebiriše (Jfarjl). St ein geto Ü d) Ž, bas, kamena rastlina, ka-menoživka-f. Steingriiber, f. Steinbredier. SteingrauS, Steingriež, bet, kamnenibre-bir, drobir. Steingrube, bie, f. Steinbruch. Steingrimb, bet, kamnato dno. Stcingrunbet, f. Steinbeißer. Steingut, bas, kamena ali kamnata posoda, beloperstna posoda, tudi vsa lončenina sploh. Steinguten, adj., belopersten. Steingutgefthirr, bas, beloperstena posoda. Steinbanbter, bet, kamenar. Steinbänfting, f. Hänfling. Steinhart, adj., terd, kakor kamen, pre-terd, neobčuten. Steinharte, bie, velika terdost. Steinbafe, bet, beli zajio. Steinbaue, Steinbade, bie, kremp. Steinbauer, bet, kamenar, klesar (F.?); f. a. Steinrae^. Steiubnnfen, bet, groblja, gromača ali kup kamenja; eine Stabt in einen Stein* häufen »etWanbeln, mesto podreti, razdreti, razdjati, v grobljo spremeniti. Steinbäufnng, bie, (mont.) kamenje. Steinbauž, bas, kamnata hiša. Steinbeher, f. 9tußbeber. stet It her j, bas, kamnito serce. Steinbirfe, bie, divje proso. Steinbof, tet, dvorišče, dvoriše kamnito. Steinbolunber, bet, divji bezeg. SteinljOlj, ba«, okamnjeni les, okame-neli les. Steinhonig, bet, sterjeni med. Steiuhom, bas, skameneli rog. Steinbuijn, baS, kotoma», skalni jereb. Steinhuub, f. Sumbfotter. Steinigt, adj., einem Steine ähnlich, kam-nast; bie jieinichte .Reroljülfe bes ObjieS, koščica. Steinig, adj; kamnit ali kamenit, kamnat; jieiltiger Ott, griža. Steinigen, t>. a., kamenjati, n. Gutsm. u. F. kamenovati; s kamenjem ubiti, ubijati. Steiniger, ber, kamenjavec. Steinig er in, bie, kamenjavka. S t e i n i g II n g, bie, kamenjanje, kamenovanje. ©teinfal!. ©tetnlrtlf, ber, apno. ©tet nI a m m, ber, (mont.J stena. Stcinlamp, bet, kamnito polje. @tcin!fltyc, bie, manul* (mačka), ©teinlanj, bet, čuk; f. ©teineule. ©teiltfcil, ber, kamneni klin. ©ttinfenuet, bet, kamenoznavecf, kdor kamenje pozna, rudoznavecf. ©ictnf cnntntf, bie, kamenoznanstvof, poznanje kamenja, rudoznanstvof. ©te i nJem, ber, kost, koščica, košica, pečka. ©teinfiež, ber, kremenik. ©teinfinb, ba«, okamnjenec (F.). ©teinllatf«e, f. ©teinf«majjer. Steinflee, bet, (Lothus corniculatus), device Marije kožušček, kozušek, tt. Gutsm. nokota; f. a. ©«Otenflee; blauer, (Trifo-lium melilotus), orehovec (2Bo«ein). ©teintlippe, bte, skala, pečina (ostra), skalina, čerina. Steinfluft, bie, poč, spoklina med skalami, ©teintoljle, bie, premog, kamneni oglen ali ogel (in aUett fla». SDJ.). ©teilttohlen:, illbettSiM., — iz premoga, — na premog, kamnenoogelni. Steiltioljlenierflloerf, baž, oglenica,jama ali rudnik na premog, na kamneno oglje. ©ttinfobItnbru«,ber, ©tcinfoljleiigrube, bie, f. ©teintoljleiibergtoerf. ©teintohlentuappe, bet, premogar-f, kdor koplje premog ali kamneno oglje. S tcinloralle, bie, kamenoživkaf (6oAm.). ©teinlbriier, f. petrefaft. ©tcinfraljc, bie, f. ©teinboble. ©tcinfranlbtit, bie, kamen. ©tcintlOUt, ba«, (Alyssum), kamnica (Medv.J. ©tCiltlrebS, ber, (rak) koščak, košak; »erjieinetter, okamneli rak. SteinlrciSe, bie, kamnita kreda. Steinitcffc, bie, (Lepidium petranum), kamna draguša. ©teinltbUf e, bie, (SD?af«ine), klešče, kleše, (F.). Steillttug, bet, kamnati vere. ©teinlruftc, bie, kamnena skorja. ©teinfunbe, bie, f. ©teinlcnntnig, 9J!ine= ratogie. Stciniunbig, adj., kamenoznansk. Stcinlage, bie, sklad, lega kamenja, ©tcinlogcr, ba«, kamenišče, kameniše. Sttiltlebctmoož, ba«, marhantkat. ©teiltleinfflanb, bie, platno izkamneniga prediva. ©teinter«C, bie, veliki škerjanec, laški škerjanec. ©tcinlinbc, bie, lipovec (F.), hostna lipa. ©ttinmarber, ber, (Mustela foina), iti 9teifn. angebt. kuna belica, trt St. gorna obet skalna kuna, Ijingegeit (Sbelmatbet, trt Ofeifn. angebt. kuna zlatica, ©tt ilt mat t, ba«, glina med skalnimi skladi, ©teinmaffe, bie, kamenina, gromada kamnena. ©teinraeljl, ba«, au« *>ut»erif«en ©temen, ©tcinf«ate, 1547 kamena moka; »on gef«arften ©¡uljtjteiiien, oklepina (F.), ©teinmciict, ber, kamnarsko dleto, dolbilo. Sttinmtrgcl, bet, kamneni lapor. ©teiitmetle, f. ©teinbroffet. Stcinmcij, ter, kamenar, klesar (F.), ka-menosek (M.), russ. kamenotesec, kdor kamen reže ali seka. Stcilimctjarbcit, bie, kamenarsko delo, kamenarstvo, klesarstvo. ©teinme^tnnft, bie, kamenarstvo. ©t t in III0 0 Ž!, ba«, mah, ki raste po skalovji. ©teinmbricr, bet, kamenita stopa, kamniti možnar. ©teinmiinje, f. Sa|enmiinjt. ©teinnagcr, f. ©tein(auger. ©ttinntlfc, bie, divji nagelni, pečnik (Ravn.). ©ttinnuft, bie, (oreh) koščak, košak, na« Gutsm. au« koščanec, košanec. ©teillObft, ba«, tta« F. koščeno, košeno, koščičasto, košičasto sadje, sadje s peško ali koščico, košico. ©tciltofeil, ber, zidana peč. @tCtubi, ba«, lreipe«, skalno, kamno olje; f«l»atje«, na« Ravn. premogova ali kamena kri, au« smolnjak. ©tetnoperntion, bie, izrez kamna, ©tetllp C«, ba« , skalna smola, asfalt, judovska smola. ©ttiupicfftr, f. OTnutrpfeffer. ©teiuAflailJC, bie, okainencla rastlina, ©teilljjf taftcr, ba«, kamnene tla; f. it6r. Pftflftcr. ©teinpicfer, f. ©teinbeijjet. ©tetnjinfel, f. ©tciuboljrer. Stcinvlogt, bie, nadloga, bolezen kamna, ©teinilflttt, bie, škril, plošča kamnena. ©teinpotfe, f. Steinblattcru. ©teinjntUier, f. ©ttiumcbl. ©t t ilt t Ob t, bet, (Corvus eremita), klav- žar, samotar (ioVo/t.). ©tttnrenen, bet, padanje kamenja, ©tcinrti«, adj., (fel)r rei«), silno bogat, prebogat; ivortl. kamnit, ©ttinrci«, ba«, kamenje, rudstvo, rud-ninstvo. ©tcinteif, bet, kamneni obroč. ©te i nt ti 11 in g, f. ©teinbrofiet. ©teinriff, f. Sftiff. ©tcintillbc, bie, kamnasta skorja, ©teinring, ber, f. ©teinrcif. ©teintbtbtJ, ba«, preterdi čertnik; (Tur-dus saxatilis), slegtir; f. a. $Btau!eI)l«Cn. ©ttinrOty, bet, beli smerkelj. ©ttinfoge, bie, žaga kamenoreznica. ©ttinjiigct, bet, kamenorczecf. ©tetnfaij, ba«, kamnena ali kopana sol, tta« F. solni kamen, ©teiniamc, bet, tičje proso, morsko proso; tičje seme. ©tcinfdllb, bet, debeli pesek; f. ©flttb. ©t c t nf ar g, f. ©arfoMag. ©teiufnuget, bet, f. Shunangc. ©ttiuf«af, ba«, divja ovca. ©ttiuf«ale, bie, kamnata zdelica. 154Š Steinigte. ©tCinfí idjtc, bie, sklad kamenja, plast. © t ein f in geflellt fein laffen, ne razločiti, ne razsoditi, razsojati, negotovo pustiti; in 3»eifel flellett, dvomiti nad čim; iti Ser« geffenfieit, pozabiti, v pozabo pripraviti; eitte galle fieflen, skopec nastaviti, mrežo nastaviti, nastavljati; (Sinem ein S3ein ftel* len, nogo podstaviti, podstavljati komu; eine Ulji fiellen, naravnati, da prav kaže; eine Sdjrift fiellen, spisati, sostaviti, narediti; eitten Jtalenber fiellen, pratiko narediti, zložiti,skladati; flelle e« auf Stetbnung laut 93etid)t, zapiši na račun po naznanilu; Solbaten fiellen, v vojake dati, dajati; ftd)et fiellen, zavarovati; jur Scl)au fiellen, na ogled postaviti; eitten Sitrgen fiellen, poroka dati; ftei fiellelt, na voljo dati, pustiti; Saution fiellen, varščino, varšino dati; (Si* nen uberSemanb jiellen, postaviti koga nad koga; jtttn Serfauf fieflen, na prodaj postaviti; tie jJanone fiellen, nastaviti, naravnati kanono; itt Sergleieb jiellen, primeriti, primerjati; v. n., Sinem itad) tem geben fieflen, streči komu po življenji; auf ettoa« fieflen, meriti za čim, poganjati se za kaj; v.r., ft$ flellett, »om 2Bilb, ustaviti se, obstati, obstajati, postati, postajati, ftcf) in Ortnung fiellen, razstopiti se, razpostaviti se, razrediti se; ft(l) ^ititer Se» manb flellett, stopiti, postaviti se za koga; jid) an ba« genjlet fiellen, stopiti k oknu; auf ten Jtobf fiellen, na glavo postaviti se, skoperneti; ftd) jufriebeit fiellen, zadovoljevati, zadovoljin biti; ftd) flellett al« (»erftellen), potajiti se , potuhniti se, hliniti se; er flellt ftcf> franf, bolan sedela (Gutsm.); nad) Sluteni bolniga se dela, nalašč, nalaš tako delati se, vesti se, ka ©tettocrtreterta. 1549 kor — , na videz delati; ft$ al« 2»äbd)en flelleit, devičiti se; ftd) petfčnltth fiellen, sam priti, prikazati se; f. a. ©inftetlen, ftd); itd) jum $fante fiellen, zastaviti se; fiel) jut 2Bef)t fiellen, braniti se; ftc£» feef fiellen, junačiti se, derzniga kazati se; lief) an bie ©pifce fiellen, f. Spt^e; fid) unt (Sitten fierum fiellen, obstopiti koga. ©teilen, ta«, stavljenje, postavljanje, ©teilen füg er, ter, kdor lovi službo. ©teUenfammtnttB, tie, zbirka posamnih mest iz kacih bukev, ©tellente, bie, raca vabnica. ©tellentneife, adv., sem ter tje, mesta-ma, na posamnih mestih, na nekterih mestih, ©teil er, ter, in ter lih t, ustavecf, grab- ljice, po kterih ura bije. ©tetlfeber, tie, stavka t (65Am.), zaskoč-nik (RavnJ. ©tellfliiget, f. ©tetttoeg. ©teli g am, ta«, über ten ganjen gtuf ge* fiel», tarein fid} tie gif$e »on felbfl fangen, ttad) V. nastavna mreža, nočnica. ©tellbefen,pi.,©teßgoftfit, spodnjedrožje. ©t tU bolj, ta«, zagozda (V.), zapadka. © t e t It e 11, ter, in ter ©eftpfcf unft, ter 3ii nem S^eil ber Serlaffettfdjaft, mertvaščina, mertvašina. ©terbefletfen, pl; mertvaške maroge. ©terbegebet, ba«, molitev za umirajočiga. ©terbegebante, bet, misel na smert. ©terbegebcul, ba«, cviljenje, javkanje umirajočih. ©terbegelb, ba«, mertvaščina, mertvašina. ©terbegeriifl, ba«, auf welkem 3emanb hingerietet Wirb, smertni, pogubni oder. ©ierbenättörtdieH. 1551 @terbegef(f|t#te, bie, pripovest od umirajočiga, mertvaška povest, ©ierbegefeufje, ba«, zdihovanje umirajočiga. ©ierbegloife, bie, smertni, mertvaški zvon. ©terbegraž, f. fRiebgraS. ©terbe|jau$, ba«, mertvaška hiša, hiša, kjer je kdo umeri, ©ierbebemb, ba«, merličeva, merliška srajca. ©terbcbllbn, ba«, mertvašica. ©terbejflbr, ba«, leto smerti, leto, vkte- rem je kdo umeri, ©terbefleib, ba«, merliška obleka, snknja. © t erb ef U It ft, bie, znanje, mirno umreti. ©terbelager, f. ©terbebett. ©terbeleben, bie, mertvaščina, mertvašina fevdna. ©terbelieb, ba«, pesem pogrebna, ©terbelifte, bie, mertvaški spisek, spisek mertvih ali umerlih. ©terbeluftig, adj., kdor rad umre. ©terbemonat, ber, mesec smerti. ©terbClt, v. ti., umreti, mreti, umirati (im Sterben liegen), skleniti, končati, doveršiti življenje, v Gospodu zaspati, iti s tega sveta, preseliti se v večnost, zapustiti ta svet, ugasniti, ločiti se od sveta (ločila se je duša od telesa), Bog ga je vzel, poklical k sebi, serb. preminuti, izdahnuti; »etäd)tl. gagniti, gagati (»errecfen); alt eiltet Jtranfbeit flerben, za kako boleznijo umreti, serb. od kake —; »or 9111er flerbett, od starosti umreti; junger« flerben, (od) lakote umreti, poginiti, za lakoto umreti; eine« natürlichen Sobe« flerben, umreti (namreč: samo na sebi); eine« gewaltfameit Sobe« flerben, umorjen biti; ba et flerben foflte, ko se mu je bližala smert, smertna doba, ko se mu je bližal čas umreti (F.); eine« fdjmäljitgen, fdj redlich en Sobe« flerben, sramotno, strašno smert storiti, prestati; friß Sögel ober flirb, pomagaj si, kakor gol v kropivji; über etwa« flerben, v čem umreti, deržeč se česa; auf etwa« flerben , zavolj česa umreti; auf bem ©¿blachtfelbe flerben, v boji. v vojski smert storiti; Wenn Cente nicht flürbett, $ferbe nicht wbürben, fo Wür= ben fle balb bie Sißelt einflütjett, itad? Gutsm. če bi ljudje ne merli, če bi se konji ne derli, davno bi (bili) svet poderli; baraitf Wifl idj leben ttnb flerben, v tem hočem živeti in umreti; ba« flerbenbe Saht, umirajoče , dotekajoče leto; feilt 9tubut Wirb nicht flerbett, slava njegova ne bo minila, ne neha, ne pogine; »omgeuer, umreti, umirati, ugasniti; Sllle ftnb geflorben, vse je pomerlo. ©tetben, ba«, mrenje, umiranje; Slbflerben, smert, umertje; f. a. ©eudje, ißtft; alt« (Sterben benfen, misliti na smert; im Sters beti liegen, umirati, ©terbtnb, adj., merjoč, umirajoč; adv., umiraje. ©terbenSfrnnf, adj; na smert bolan; smertno bolan. ©terbenSmörttben, ba«, (vuty.), er h«t 1552 ©terbegnortal. mit fein ®terben«t»örtd)en gefagt, kar besedice mi ni povedal od tega. ©tetbe<)Uflrtal, ba«, posmertna četert. ©terberegifter, f. ©terbetifte. ©tcrbcrödielit, f; Sibdjelu. © tetb Cft U tt b e, bie, smertna ura; ura, v kteri je kdo umeri, ©terbetttg, ber, smertni dan, dan smerti. ©iCtbCioil, ter, glas uinirajočiga. ©terbtbOflCi, ber, mertvaška ptica, mert- vašica, mcrtvaščica. ©Itrb C tO i 11 e, ker, poslednja volja, poslednje sporočilo, naročilo, ©terbcloillig, adj., za smert pripravljen, voljan umreti. ©terbctDOdje, bie, smertni teden. ©terbetOOlle, bie, volna cerknjenih ovao. ©terbej eit, bie, čas smerti, smertna doba, čas umcrtja ober umreti, ©ietb CjtmiltCt, bas, mertvaška izba, (v kteri je kdo umeri), ©terblidj, getočbnl., obtool)l itnrid)tig geb. umerjoč, nad) V- merljiv, nad) Jambr., Gutsm. it. Hl. uinerljiv, am rid)tigften ba« Serb. (Vtik) it. russ. smertni, (bolim. it. poln. smrtelny); smerti podveržen; kdor mora enkrat umreti; fierblidje ifranff)eit, smertna bolezen, (smertnica, Ravn.) ; jterb* lid) »erliebt fein iti Stloa«, hi teti po čem; smertno zaljubljen (bet Gutsm. mertev za kuro). ©terbtid)C, bet, unterjoči človek, smertnik; bie, smertnica; ba«, minljiva reč. ©tetbliftlcit, bie, getoöl)ulid) umerjočnost, umcrljivost (Gutsm.); erinnere biet) beiner @terblid)feit, spomni se, da ti je enkrat umreti; bie ©terblid)feit in biefent 3abre ift groß, letos silno merjo (mro); f. a. SBiortalitot U. f. f., mrenje. ©terblhig, ber, f. ©terblidie, ber, ein ge* fallette« Xbifr, ccrknjenec, zlasti cerknjena ovca. ©tcrbliltgfell, baž, koža cerknjene ovoe. ©terbott, bet, merlišče, merliše (K.), ©tctbfaf taittctti, b a«, zakrament za umirajoče. ©terdjen, f. (žber. ©ieteogtflphie, bie, stcreogratlja, risanje terdili teles, ©tereometrie, bie, stereometrija, telo- merstvo, merjenje terdih teles. ©tCt C 0 t tyfJ ttt, pl., stereotipi, plošče, ploše natisnili cerk. ©terti, f. ltitfruil)tbitr, Wäger, ©tertorireit, f. 2>iingeit. ©teti, f. Cliicrl. ©tertet, f. ©tir, (nad) Sul. čečuga). ©teiiing, ber, Sterling*; ein ißfutib ©ter» ling, fund Sterling, ©t er it, ber, ber tjintere Sbeil eine« ©ftiffe«, zadnji konec; f. £illtertbeil it. ©djiff J leud)* tenber Jpintmel«för)>er, zvezda, dim. zvezdica; bet Ort über beit ©temen, unter ben ©temen, ttad) bem Böhm, nadzvezdje, pod-zvezdje; fig. audj zvezda; in ben ©teruen fefetl, v zvezdah brati, po stanju zvezd ©iernen&efiiet. prerokovati; et ift untet teinem glutflifteu ©tem geboren, nima sreče, ni se rodil pod srečno zvezdo; bie ©teme teud)ten, zvezde se svetijo na nebu; bet ©tem fftneujt fid), zvezda se utrinja, se je nternila; 'Poj ©tem, dete plentaj, šentaj, hembraj, hen-taj; ©tem ber i)offnung, iskra nade; im Sluge, punčica, zerklo, zenica; f. ©eDelOd), ipujpitte; @luerf«fnnfl, zvezde, pl. gteinenflimmet, ber, migljanje, trepte-nje zvezd. © t C t n C n f U n ! e n, bet, zvezda iskri podobna. Stemengang, bet, in ben ®arten, zvezdasta greda (r.). ©tetnenBtflitnntCt, bet, migljanje zvezd. Sttrnenglouj, bet, lesk zvezd. štemenijCCt, ba«, nezmerno število zvezd. Sternenbell, adj., jasen, fternljelle iRadjt, jasna noč, zvezdata noč (V.). Stemenbintmel, bet, zvezdno, zvezdato nebo. ©ietnenlontfltn, bie, poet., noč, toortl. kraljica zvezd(na). ©tetnenfrone, bie, zvezdna krona, ©tetncnmtcr, ba«, zvezdno morje, ©terncntt, bie, zvezdata raca. ©ternentfiron, ber, zvezdni prestol, zvezdnati prestol. ©ternenh)att§, adv., k zvezdam. ©temenatn, f. Sternenbabn. ©ternenjelt, ba«, (©ternjelt), zvezdisce, zvezdiše, zvezdato nebo. ©temiali, ber, f. ©Itrnfdjnuppt. ©tem ell, ba«, očesna kožica nad punčico. ©tetn euet, f. ©tetnenienet. ©tetn Otmig, adj; zvezdast, zvezdne podobe. Sternforfdjer, bet, f. ©ternlnnbige. ©iemgloS, ba«, f. tftrnglaž. ©temotuvpe, bie, ozvezdje. Sterngnder, bet, zvezdogied. Stemgnderei, bie, zvezdogledstvo. ©terngiittel, bet, zvezdni pas. ©temljaufen, bet, gromada, kup zvezd, ©temi ell, f. ©temcnfjell. ©tembobe, bie, visokost, višina zvead. ©tembuub, bet, morski pes. ©ternig, adj., zvezdat. ©ternjabt, ba«, zvezdno leto. ©tcrniungfrau, bie, devica, ©temfotte, bie, zvezdovidf, zvezdna mapa*. ©temienner, bet, zvezdoznanec; f. a. Sternlunbige. Stemienntnift, bie, f. ©terniunbc. ©temllee, bet, zvezdnata detelja, ©temltanj, bet, venec iz zvezd, ©iemltant, ba«, (Aster), nebina iskrica, ©tetnfreuj, ba«, zvezdni križ. ©temlteujotben, bet, red križa zvezd niga. ©ternlugcl, bie, zvezdna obla ali kugla. ©temiunbt, bie, zvezdoznanstvo; zvez- darstvo, zvezdoslovje (russ.). ©ternfUltbigt, bet, zvezdar, zvezdoslo-vec, zvezdoznanec. ©terniunft, bie, f. Slftrologie, ©tembeuie funft. ©temlauf, ber, tek, premik zvezd, ©tetnleljre, bie, nauk od zvezd. ©teuer. 1553 ©temlebrling, ber, zvezdarski učenec, ©ternlidjt, ba«, zvezdna svetloba. ©temlOŽ, adj., brezzvezden. ©temliignet, bet, lažnjivi zvezdogied. ©teritmoos, ba«, (mnium), zvezdati mah. Stemniere, bie, zvezdnica, ©tempflanje, f. ©ternftant. ©ternDntje, ©ternfibnuppe, Sternfdjneu&e, bie, ©ternfdjltff, ber, zvezdni uternjek, utri-njek, utrinjanje zvezd, ©temreitb, ba«, zvezde, ©temteidj, adj., zvezdat, zvezdnat, poln zvezd. ©temreibet, ber, bobnarica. ©temrobr, f. S«ntobr. ©ternfdjanje, bie, zvezda, ©temftbouer, ©tttnfeber, bet, zvezdogied. ©ternftbauettn, ©temftjjetin, bie, zvez- dogledka (K). ©tem f d) ein, f. ©ternlidjt. ©ternfd) it tippe, f. Sternpu^t. ©ternftbtoeif, bet, zvezdni rep. ©ternf tb et et, f. Sternfuttbe. ©t t ruft ein, ber, ^Ifierit, zvezdnik, nad) bent Russ. zvezdičnik. 6 ternf nt er, f. gernrobr. Stern» oll, adj., f. Sternreicb; fig■ nater- kan, pijan. ©terntnarte, bie, zvezdarnica, bei Gutsm. zvezdama (böhm. u. poln.), nad) V. zvezdnica. ©temmörtel, bet, zvezdarničar. ©temweife, f. Sternfunbigt. ©ternwetterlunbe, bie, »tat bem Böhm. zvezdno vremenoznanstvo-f-. ©ternttiffenfdjaft, f. ©ternlunbe. ©ternjetlbcn, ba«, zvezdno znamenje; f. ©tetnbiib. ©temjeit, bie, zvezdni čas ©t er t, f. ©¿fitoattj. ©tetj, ber, ober bie ©terje, am Wge ober an SBinbmüfelen, am Sagen, f. ®eid)fel; ročica, preroč (©t.); serb. ralica; eine SWeljlfpetfe, žganci, pl., bei Gutsm. u'. IH. žganki, in ©t. žganjik (sing.); tteillt ba« gattje gefod)t jufammeullebt, mešta; ©terj, al« ©djioanj, rep; bet Hintere, gem. rit, zadnjica, guzica. ©terjel, f. ©tengel. ©tetjen, v. n., im Sanbe ijerttm ftreidjen, vlačiti se, vlačugati se, potepati se; flet* jen gefeen, iti se potepat, skitat sc, eilt feerumflerjenber, potepuh, potepin, vlačugar. ©terjente, bie, kratka divja raca. ©ter j er, f. ©tetjen. © t e 13 f eu d) e, bie, ©tetjffiurm, bet, gnjijenje repa, gnjil rep; f. ¡OuaŽUJUMt. ©tet, f. ©tät. Stetig, f. ©tätig. @tet8, adv., vedno, zmeraj, vselej, vsikdar, vsaki čas; f. ^ItintCt. Steuben, ber, dveletni losos. Steuer, ba«, f. Steuertuber, &intertbeil (be« ©djiffe«). ©teuer, bie, davek, davščina, davšina, dača (Gutsm. neb. veča), dacija, serb. namet, 1554 Steuetabfdjreibung, poreza, danak, russ. nalog u. podat; jut ©teuer ber aBaljrheit, za poterjenje resnice, za izpričbo resnice; eine mtlbe ©teuer, mi-lošnja; milodar; f. ©abe, SoßtCte; eine ©teuer ausfdjreiben, davek razpisati, naložiti; in aufamntenfe^ungen als ©runbisort roirb e« flo». guttteilen burdj bie gormation auf — nina gegeben, j. 33. gteifdjfteuer, mesnina; ^ltnbefteiter, pesnina u. pasji davek, ©teuerabfdjreibitng, bie, odpis davkov. Steuerantt, baS, davkarija t, dačnijaf. Steueranlage, bie, ustanovitev davka, ©teueranfdjiag, ber, preudarek, premet davka, razklad davka. SteuerauSfdjreibitng, bie, razpis davka. Steuerbar, adj., davku podveržen, obdač- ljiv, nadj V. dacjaven. ©tcuerfienmte, ber, cesarski služabnik pri davkih (V.), davkarski urednik. Steuerbetrug, ber, goljufija pri davkih, ©teueröejtr!, ber, dačni okraj. Steuerbogen, ber, dačni list. StCUCrbOrb, ber desni bok. Steuerborž, f. SantbbrS. Stetierblld), bas, dačne , davkovske bukve. © t e u c r e t n n a i m e, bie, dohodek iz davkov. Steuereinnehmer, ber, davkar, dačar. Steuereintreiber, ber, tirjavec, ki davke iztirjuje. ©teuerer, f. Steuermann. Stenerfeber, f. Stbumnjfeber. ©feuerfrei, adj., brez davka, davka prost, davku nepodveržen. ©teuerfreibeit, bie, prostost davka, ©teuergebiibr, bie, davek, ki gaje kdo dolžan plačati, ©teuergemeinbe, bie, davkarska. dačna občina. ©teuergutben, ber, dačni forint. ©teuerbnuž, ba«, davkarija, ©tenerjabr, bas, dačno, davkarsko leto. ©teuerfaffe, bie, davkarska dnarnica. ©teiteriorn, bas, dačno žito. ©teuertreiž, f. Steuerbejirt. ©teiterlnftig, adj., zad pretežak; baS Sdjiff ift (ienerlaflig, ladija po riti gre (F), ©tenertinie, bie, davkarska čerta. ©t euer mann, ber, ©teuerer, kermiveo, ker-mar, kormanoš (Vuk), kdor ladijo vlada, kermi ali kormani. ©teuermannžtunft, bie, znanje, ladijo kermiti, kermivstvo. Steuern, v. n. u. a., einem Hebel ßeitero, hjeljren, odverniti, odvračati (hudo), pre-ubraniti, ubraniti, da se ne zgodi, ovreti, ovirati, v okom priti, upirati sejeingaftri jeug regieren, vladati, kermiti, kormaniti (bei» beS a. serb.'), strumati (F.), strumljati (Obers taib.); Sinem ettoaS fteuern, dati, dajati komu kaj; (v sklad ali biro dati); Sinem ju einem SJaue jleuern, komu kaj v zidanji priložiti, prikladati; jufammenfteuetn, zložiti, skladati; ber Obrigfeit fteuern, davkati (F.). gosposki davek dati. opraviti, opravljati, dajati, davkovati (? F.) ; er muß »tel fieuetn, mnogo davkov plačuje; biefe« ®nt Stilb. fteuert nad) —, ta zemlja plačuje davek v—; fchicfen, odpraviti, poslati; fegeln, f. biefeS; auf ettoas ftenern, loviti kaj, poganjati se za kaj; fid) altf etttaS fieuetn, (v. r.), podpreti, podpirati se, opirati se, naslanjati se, zanašati se na kaj. Stenernadjfidjt, bie, odpust davka. ©teuernaget, ber, hinter beut £intergeftetle eines SffiagenS, an bent Sangtoagen hinter bet Sldjfe, bet Sotfteefnagei, zadnja jigiica, zadnji žebelj. Steuerorbnung, bie, red ali postava za-stran davka. S t e U e r b f I i (h t, bie , dolžnost, plačati davek. Steuerbftidjtig, adj., davku podveržen, obdačen, (bei F. obdavkan). Steuerbftilbtigleit, bie, obdačenost. Steuerbreffer, ber, kdor po sili jemlje davke; f. Stcuerciutreiber. Steuerregifter, bas, dačni popis, zapis, kazalo davka. Stenerrebartition, bie, razdelitev, raz-redba davka. Steuerriirfftanb, bet, na dolg ostali davek, zastanek, Stcuerrnber, bas, kerma (Vuk), kermilo, korman (Vuk). Stenerfadje, bie, davkarska reč. S teuer fa^, ber, dačni postavek, odmerek davka. Steuerfthein, ber, dačni list. Steuertdjreiber, ber, davkarski pisar. Steuerftange, bie, drog. Stenerfbftem, bas, davkarstvo. Steueriag, bet, pobirni dan. Steuerumtegimg, f. Steuerrebartition. Steuerbermälter, bet, oskerbnik davkov. Steuermefen, bas, dačne reči. Steuerjahtung, bie, plačilo, plačevanje davka. Stenerjettel, f. Steuerfthein. Steueraufthuß, ber, priklada k davku. Sfeöen, ber, int ©djijfbau, tram, števen (russ.). Sieben, v. «., f. Segeln. Stbenie, bie, polna moč života človeškiga. Stibibeil, v. n., vzmakniti, zmikati, zmi-kovati; f. Stehlen. St i d), bet, Sertefcung mit einem fbi&igen SBerfjeitg, bodeč, ubod, zabod, zbodljej, bo-dež; eines 3ltfefteS, pik, upik, ugriz, ujed; 3emanben einen, jtoei Stiche geben, koga enkrat, dvakrat ubosti, zbosti; einen ©tid) in beit Seib befontmen, baöon tragen, ubo-den biti, ranjen biti z mečem; auf bett ©tidj fämpfen, z mečem sekati se; baS ift ein ©tidj ins £)erj, to v serce zbada, v serce sega, peče, boli; sercu rano vsekati. serce presuniti, prebosti; beim Stäben, šteh* (auch poln. n. böhm.), ubod, zabod igle; mit bem ©rabfdjeite, bei ben Stuften!, ubod; fte hat nodj feinen Stich baran getftan, še dotaknila se ni, še ni začela šivati; feinen ©tidj fetjen fčnnen, nič ne viditi od teme, tema kakor v mehu; einen ©tidj haben, prismojen, terčen hiti; ein Sticf ©tidjayt. ©rte, kolikor se persti enkrat z rovnico privzdigne; f. a. tttflftrfti« *, bei ben .Ru* pfetfie«em, einjelnet Sinf«nitt in ba« iîubfer, èert, zaéert; itn @ti«e taffen, popustiti, zapustiti, ne pomagati; serb. ostaviti na cedilu; bie 9trt unb ffieife ju nâfjett, šiv; ©ti« ^alten, nit. šiv deržati, ne tergati se; fig. deržati, obstati, obveljati, ne uteoi, ne uiti; int ifartenfpiele, veržljej (?); na« bem Russ. vzetka, ubitek ; ber Drt, too eiit Sielj am §alfe ifl geflo«en toorben, bei belt g(eif«ern, bodeč (F.), zabod (Zal.); £auf«, menja; im ©ti« Ijanbeln, na menjo kupčevati ; ©ti« um ©ti«, blago za blago ; bei ben 3imnierleuten, zasek obet zaseka; ©ti«e ma«en, zasekati; zasekovati ; bet SBeiti, ba« S3iet l)at einen ©ti«, cika, na kislo vleče, (poln. maszczawik); auf ben lejjteil ©ti«, do zadnjiga trenutka; im !£ei«e, globina, lovišče, loviše ; »erattet fttr ®UiifieX= broffel. ©H«a?t, bie, um 3apfenlô«et bamit au«; jllfiojien, okrogla sekira (F.). ©ti«balltn, ber, in ber 3immermattn«funji, fur je £ôljer, toel«e auf ben £)auptljôljern ber fiujjent SBânbe befefliget toerben, tamit e« f«eine, al« luenn žBalfeu but«gingen, b. i. fjersorragenbet Salfen, na« F. brada, na-puš, trakeljni (Zal.), bôhm. krače. ©ii«blatt, ba«, am ®egen, ščitek , branik meča; ettoa« jurn ®ti«blatt Ijaben, kaj za brambo, za zaslon, za izgovor imeti; f. a. ,gttli«eibe; iut Rartetifpiele, preboj. ©ti«bnnfel, f. ©iotffinfter. ©ti«cl, ber, aufSKetafl jtt graben, čertalo, dletce, dolbilo; f. a.@rabfti«el; ju fle«en, bodilo ; in bie Srbe ;u fie«ett, kol ali drog železni; prejedanje, pregrizanje besed. ©ti«elci, bie, zbadanje, zbadek, pikanje, zbadljive besede. ©it«clljarig, adj., ščetinastih, šetinastih las, kocast, černe dlake, namešane z belo. ©ti«Cln, ». n. n. a., pobezati, bezati, po-bockati , bockati, zbadati; auf Semattbeu fli«cln, pikati koga, z besedami zbadati, zabavljati, gožati. ©ti« tltt, ba«, zbadanje, pikanje. ©tidjelnfltl), bte, prešiv. @tt«elrcbe, bie, zabava, zabavljanje, pikanje, zabavljive, zbadljive besede. ©ti«elriibe, f. ©tetfriibe. ©li«elf<)ta«t, bie, f. ©ti«elrebe. ©ti«eltt)Ort, ba«, zbadljiva beseda, za-bavljica. ©ti«er, f. 2>ol«. ©it«febltt, bet, pogrešek v rezbi. ©tt«ftet, adj., varen od bodeov, neranljiv. ©ti«i)alit0, adj.\ veljaven, terden. stanoviten, kar se ne da ovreči in spodbiti. ©ti«bnnbel, f. £auf«l)anbel. ©ti«6erb, ber, ognjišče, ognjiše pred plavžem. ©ti«bOlj, ba«, tenko drevje, ©ti«let, bet, zabavljiveo, zbadavec. ©ti« 1er in, bie, zabavljivka. ©ti« ling, bet, (Motacilla fia va), rumena ©tidftoff. 1555 mala pastarica ali sesavka, tudi neka riba, (poln. jažwica). ©ti«ntfll)l, ba«, znamenje od bodca; f. a. ©ti«t»unbe. ©ti« 0 f en, bet, plavž (V.) na prebod. ©ttdjfjrobe, bie, poskušnja s prebodam. ©ti«füge, bie, mit einem Stiele, toie eine geile, tunbe unb anbete £ö«et bamit in bie ©rettet jU f«neiben, špičasta žaga, žaga s svedram (V.). ©ti«f«meljen, ba«, taljenje rude v plavžih na prebod. © i i« ft a n g e, bie, prebodni drog (zvonarski). ©ti«ing, ber, dan, postavljen za očitno dražbo; f. a. Stift (überhaupt). ©ti«tt>ein, ber, vino na pokušnjo, kiselkasto vino. ©ti«ttetfe, adv., zbadama, pikama f, serb. bodimice. ©ti «toort, f. ©ti«el(DDtt. ©tt«lDnnbe, bie, ubodina, rana od uboda, ubodena rana. ©ti«ronr3, f. SBohlberleib. ©tid=, in bet 3fgg., zadušljivi, dušni, zaduš-ni obet dušivni. ©tidbeere, f. ©tn«elbeere. ©ticfbnmfjf, bet, dušni sopar. ©tidel, f. ©teil. ©ticfelhuntig, adj., ščetinast, šetinast. ©iitien, v. n., f. Srftiden; (zalopniti se); t>. a., fiirfen nta«en, zadušiti, dušiti; au« für anpitben, f. b.; mittelft bet SKabel auf bet Oberflä«e eine« Beuge« allerlei ©ebilbe hervorbringen, getoöljnt. stikati*, na« bem Serbischen — vezti (vezem, lti«t vezati, att« f«on in bett fto». ffioll«liebern ifl ve-ziti ri«tig. vezti), na« F. z iglo pisati, bei Gutsm., na« bem Böhm., Russ. u. Poln. izšivati, (poln. au« przetyknt1); mit ©eibe (liefen, s svilo vesti; fte l;at ba« ©tiefen erlernt, naučila se je vezti. ©titfen, ba«, vezenje (Vuk). ©tider, bet, vezec, izšivavec (Gutsm.). ©iidernrbcit, bie, vezenina, ©t i der ei, bie, vez m. (Vuk), vezilo, iz- šivanje, vezenina, vezeno delo. ©iilftrin, bie, vezilja (Vuk). ©tiderfunft, f. ©titferei (veziistvof). ©tidfieber, ba«, (febris suffocans), za- dušljiva. dušivna merzlica. ©tilifluß, ber, zadušnica, russ. udušje. ©tidgarn, ba«, niti, preja za vezenje, za vezilo. ©titfgolb. ba«, zlate nitke za vezilo. ©tidl)itd«en, ba«, vezilna kljukasta igla, tamburna igla. ©tidhnften, ber, zadušljivi, dušivni kašelj, ©tidtnft, bie, zadušljivi, dušivni zrak; f. a. ©tiiftoff. ©tiflntnftcr, ba«, vezilni vzorec, ©titfnabel, bie, vezilna igla. ©tidrahmcn,ber, vezilni napenjci(Ravn.). ©tidf«to antra, f. geuerf«it)flttim. ©tidftoff, bet, na« Vert. gnjilec, böhm. dušik obet hasnik (gasnik), im Poln. u. Russ. saletrorod unb ba« gtie«. azot. 1556 ©ticfftoffluft. © 11 (f ft O f f l It f t, bie, z gnjilcam navzeti zrak, dušivni zrak. ©ti litt) er t, ba«, f. ©titferei. ©titfffiinb, ber, dušivni, zagatni veter, ©titftourj, bie, (Bryonia alba), blusec, svinjska repa, divja buča; f. a. 9tatbtfd)attcn. ©ttijeug, ba«, orodje za vezenje, vezilna priprava. ©tiebeit, v. a., razprašiti, prašiti, razpo-diti, razšterkati; einen Raufen getnbe au« einanber fiieben, sovražnike razprašiti, raz-poditi, razkaditi, razgnati; einen Srupb Sögel aufftieben, trumo ptičev zgnati, spoditi, prepoditi, pregnati; v. n., ein ■Öaufe jlob auseinanber, kup se je razprašil, je razperhnil, perhniti (auch bölim.), razper-hovati se; e« fitebt, praši se, kadi se;»om feinen {Wegen, perši; gnnfett fltebett, iskre lete, odletujejo, odskakujejo; aufjläubetl, f. b.; waidm. »ott ben gelbbübnetn, srati; idj toeifi nicht l»o er geftoben, ober geflogen ifi, ne vem, kam se je djal, kam je letel, ©lieber, bet, Sofift, (babji) pezdec; waidm. f. ©tauber; f. a. Diafenftieber, berskljej. ©Hebern, f. 9iafenftieber (geben), ©tief«, in 3fgg-, fo toeit nicht befonbete 9Iu«» btücfe beliehen, nepravi, nepristni; bet @e» fehtuiflem, po poli, auch spolovni. ©tief altern, pl-. nepristni starši; očim in mačeha. ©tiefbmber, ber, po poli brat, brat po poli, angebt, auch spolovni brat, polubrat (Vuk), brat samo po očetu ali samo po materi. ©tiefet, ber, Sefletbung be« gufie« uttb ber SBabe, škornja, škornjica (a. kroat. škornja, altpoln. skorznja, böhm. skorne), itt einigen ®egettben škornji; geflülpte, vihale, pl. f., Sauernfliefel an SBerftageit gebraucht, rnetfi čevlji obet črevlji, (teähtettb škornje obet škornji mehr Sonntag« s obet auch ^er« renfliefel bebeutet, in welchem ©ütne bie Äroaten čižme (flos. mehr .§albfiiefel) ge» brausen); Stiefel pufjen, škornje snažiti, cediti; itt ©ttefelit, obut; feinen guten Stiefel laufen, arbeiten fönnen , dobro teči, odsed-no delati; et trinft feinen guten ©tiefei, dober pivec je; an Soljnen, natič, kol; ein "Paar ©tiefet, škornje, škornjice; jloet faat, dvoje škornje, dvojne škornje; bei ber $umt>e, auch škornje; bie Stiefel au« Jteljen, škornjice obuti. ©tiefelanjieber, f. ©ttefelbacfen. ©tiefelbattb, ba«, stremen (Zal.), trak pri škornjah. ©Hef elblotf, f. ©tiefelbotj. ©tiefelbrett, ba«, bei ben ©chnflern, deska, dilja. ©tiefelbiirfte, bie, kertača, ščetka, šetka za škornjice. ©tiefelerbfe, bie, ponakolski, ponatiški, natiški grah. Stiefeletten, pl; komašne, čižmice. ©t iefelfttI, bet, noga, nožni delškornjic; noga, kteri se škornji dobro prilegajo, ©tiefetbaten, bet, obuvak (böhm.). ©tieffobn. ©tiefelbotj, ba«, bei ben gifchetn, bie SMünbung be« @bfaefe« bamit ju fiiefeln, ba« ift, fteif unb offen ju erhalten, obroč, locenj (V.); bei beit ©cbuftero, bie ©tiefet bamit genug tueit ju erhalten, les za škornjice. ©tiefellabbtr bie, kapica, županec na škornjicah. ©tiefeltnecbt, bet, zajic, auch hlapec (F. 11. Gutsm.), izuvak (F. u. böhm.), izuvalo. ©tiefelleber, ba«, usnje za škornjice. ©Hefelleiften, bet, kopito, ©tiefe l nt a «h er, bet, čevljar, škornjar, čižmar. ©tiefelmaf, ba«, mera za (na) škornje, ©tiefein, v. a., fteh fiiefeln, ©tiefei anle» gen, obuti, obuvati (škornje); gefliefelt, o-but; (Stbfen, Sohnetl fiiefeln, nakoliti, natakniti, natikati; Wohin fiiefeln, v. n.,ko-racati. kerpljati kam. ©tiefelnonne, bie, tercijalka. ©tiefelpllticr, ber, čedivec ali snaživeo, ki komu škornje čedi, maže. ©tiefelriemen, bet, jermen, spodveza. ©tiefelröbre, bie, bei einer$umt>e, škornjica; f. a. Stiefelftbaft. ©tief elf tb Oft, bet, golenica, nach m. šara (serb. neben usmina), škornjica, (obuš-ji, pl. ?). ©tiefelfinttere, bie, mast, mazilo za škornje. © tief elf djnatte, bie, zaponaza na škornje, ©tiefelfdjnur, bie, vervca, jermeneo pri škornjah. ©ttefelfdjub, ber, stopalo (F.). ©tiefelfd)tt)ärje, bie, černilo za škornje, ©tiefelfoble, bie, podplat pri škornjah. ©tiefelftttlpe, bie, zavihalo, zlec. ©tiefeltern, bie, f. ©tiefältern. ©tiefeltt)acb§,ba«, ©tiefeltoidjfe,bie, vosk, voščilo, vošilo za škornje; f. a. ©tiefet« fintiere. ©tiefeltt>itbfer, bet, f. Stiefetbnfcer. Stiefeljieber, bet, f. Stiefeltneibt. Stieffrennbfiaft, bie, rod po drugem zakonu. ©tiefgef(btoifter, bie, po poli bratje in sestre. ©tieftinb, ba«, serb. pastorče, coli, pa- storčad; f. ©tieffobn, ©tieftoibter. ©tief lit 11 Her, bie, mačeha, mačiha, pisana mati; feinem SWttnbe feine ©tiefmutter fein, privošiti si kaj dobriga, ne biti skop za se. ©Hefntttttetdjen, f. Sretialttgfettžblnme. ©HefntiitterH#, adj., mačehni, kakor mačeha, skop; ftiefmüttertich behanbeln, biti komu mačeha, ©tief f CbU) ag er, bet, svak po drugem zakonu; f. a. ©tbttager. ©tieffd)ttägertn, bie, svest po drugem zakonu; f. a. ©djtoägertn. ©tieffcbtoefter, bie, po poli sestra, an» gebt, auch spolovna sestra, serb. polusestra. ©tieffobn, bet, pastorek, pasterek, russ. pasynok. Stieftochter. Stieftochter, bie, pastorka, pasterka, rim. padčerica. siiefoater, bet, očim, očuh (serb.~). Stieföäterlilh, «dj., očimsk; ado., po očimsko, kakor očim; ftiefoäterlid) betjanbeln, biti komu prav očim, po očimsko delati z njim. Stiefbermanbte, bet, f. Stieffchroager. Stieg, f. Steig. Stiege, bie, stopnice, gredice (nar. pes.), gredi (eig. ^ühtterjieig), štenge * , russ. vshody; f. a. Seiler; als Wag, 20 takti; gttiei Stiegen h" bel, kupčija stoji, zastaja; in bet Stille babon gehen, ukrasti se, izkrasti se iz—. Stillen, v. a., beschwichtigen, utoliti, toliti, utolažiti, potolažiti, tolažiti, utažiti, pota-žiti, tažiti, utišati (JH., auch serb. neben utešiti), ukrotiti (jähmett), upokojiti, pomiriti, umiriti, miriti; ba« 93lut jlillen, u-staviti, ustavljati, ustanoviti, zastanoviti (Gutsm.)-, einen ijjlauberet jlillen, blebeta-ču usta zavezati, zamašiti; ba« SWeer, u-miriti; ben Sutjl jlillen, žejo ogasiti, odžejati se; ben junger, lakoto utolažiti; et hat fein Stücf fflrot mti/r ben junget ju jlillen, nach F. nima se z grižljejem kruha ogre-šiti (ogrešiti se, fonjl^ auf nüchternen SBa* gen etwa« effen); bie S^merjen jlillen, bolečine pregnati, utišati, utolažiti; ba« ®ets langen jlillen, željo spolniti, umiriti; ba« Äinb jlillen, otroka podojiti, dojiti, (sesati dati); ben šorn füllen, jezo potolažiti, ukrotiti, (jezniga udobrikati); v. n., potihniti, utihniti, odjenjati (od vremena). Stillen, ba«, tolaženje, ustavljanje. Stiller, ber, mirivec, tolaživec, tolažnik, tolivec. Stiller in, bie, mirivka, tolaživka. Stillflöte, bie, tiha piščal, pišal. Stillfrieblith, adj; tih in miren. Stillichen, ba«, tiho, skromno življenje, malarija, ki kaže razne reči iz domačiga življenja, n. pr. razne sadeže in pridelke, zaklano živinče i. t. d. Sttllmcffe, bte, tiha maša. Stillfthmetgen, v. n., molčati od česa, ne spregovoriti besede. Stillfchtoetgen, ba«, molk, molčanje; ein ©tiflfthtteigenb. tiefe« ©tiflfchweigen beobachten, terdo ob-molčati, umolkniti, molčati ; etwa« mit ©tili» fdjweigen üí>etge()en , zamolčati kaj , molče preskočiti; ne omeniti česa, serb. muča-njem mimoiči što; mit bet ^>anb e« gebieten, z roko migniti komu, naj bo tiho; ba« ewige Stillfchtoeigen auferlegen, večno molčanje komu naložiti, ukazati. ©tillfd)tt>eigCltb, adj. u. adv., molče, molčeč; flillfchweigenbe (Sinwifligitng, molče dano privoljenje; fte geben, molče privoliti v kaj. ©titlfi^er, ber, mečkavec, mečkalo, ©tillftanb, ber, eigentlich, eine« planeten, stanje (K. u. rim.); fig. einer ¿Bewegung, SBttfUUg, postanek, postaja, prenehljej, pre-tih. prestanek ('Gutsm.); bie jtranfljett madjte einen ©tillflanb, bolezen je pretih-nila; ©tillflatib bet ©efdjafte, f. StOftlllig; SBaffenftillflanb, premirje; ®eridjt«ftitlftanb, pravdostaja; SJtoratotium, odlog. S1111 ft C f) C It Ö, adj., stoječ, stoje, tih. Stillung, f. Stillen, ba«. ©minnggintttel, ba«, ©tittmittel, pomirilo, tolažilo, tolaživno zdravilo, hladilo. ©tillmiiditer, f. 9îad)tiDiid)tcr. ©itllœerben, ba«, potih, potihljej, obmolk, premolk. ©titt, f. ©tiel. ©tirambere^tiget, adj., kdor ima pravico, glasovati, svoj glas oddati; kdor ima pravico glasovanja, ©timntbengnng, bie, nach V- zavijanje, zavinek. ©timradicn, ba«, glasek, ©tintine, bie, glas; feine Stimme l;abett, nem, mutast biti; feine Stimme »erfiellett, pačiti se v govorjenji; an bet Stimme er* fenneu, po glasu, po besedi poznati koga; et bat feine Stimme, nima spevniga glasa, nima gerla za petje; bie erjle Stimme unb bie begleitettbe Stimme, vodivni in prilagavni glas, voditi in prilagati (Hobe) ; bie ©tint» men »erteilen, razrediti glasove ; bie ©tint» me bet Statut, glas, opomin nature; eine fanfte ©timme, gladek, sladek glas; eine bumpfe, f)oí)k ©timme, top, votel glas; bie Stimme ntobuliren, z glasam zavijati; eine fiare ©timme, čist, jaren glas; 3Ut* fiimme, potanki glas; 93ajjflimme, debeli glas; ïenorjlimnte, srednji glas; ©opratt* fiimme, najvièi glas; fcbwad)e Stimme, slab glas; frčite ©timme, »on Ü»enf^en, lepo gerlo, lep glas ; grobe, debeli glas ; mit lautet ©timme, na glas, glasno; bie ©ltm= me erbeben, glas povzdigniti, audj spregovoriti, oglasiti se; ftttfen ïaffen, glas utopiti, tiše govoriti; bie Stimme »erönbettt, glas premeniti; bie ©timme hören 'affcn, oglasiti, glasiti se; jarte Stimme, nežen, ljubek glas; bie Stimme be« ®ottltet«, ber ¡trómpete, glas; Sffiablflintme, glas (aitd) russ., poln. u. bolim.), îîotitm überhaupt, aitd) menjenje, volja, misel, beseda; bie Stimme abgeben, svoj glas, menjenje od sebe dati, povedati; et hatte ©timnten, ©timmenfatttmlung. 1559 vsi glasovi so bili zanj, vsi so njega volili, hotli; gu etwa« feine ©timme geben, privoliti v kaj; et f)at auih ei"e Stimme babei, ima tudi pravico govoriti pri tem, zastran tega; eine angenehme Stimme ha» benb, blagoglasen; gütfptadje, f. biefe«; eine flägltche Stimme, žalosten glas; Stimm* hölj^en, att bet ®eige, nach bem Böhm. u. Russ. duša. ©tintmen, v. »., glasiti (V.), vjemati se, zlagati se, ubrano glasiti, peti; ba« Jílatttet ftimmt rein, klavir* čisto glasi, poje; bte Sioline jlintmt tlidjt jut Xtompete, gosli ne glase s trobento; jufammenftimmen, übet* etnjlimmen, vjeti, vjemati se, strinjati se, stikati se, vezati se, prav, pravšen biti drug drugimu, družiti se, zlagati se, soglasen biti, prileči, prilegati se, prilikati se čemu, sprijemati se s čim, priležin, pritičin biti, vstrezatise; f. a. Raffen, nach bem Poln. zgajati se s čim; 3Äeinung, Ut* theil sott ftch geben, für einen, wiber einen flimmen, za koga, zoper koga voliti, glasovati t, svoj glas, svoje menjenje od sebe dati; übet etwa« fltmmeit, zastran česa glasovati (poln. u. böhm.), nach V- allgem. voliti, menjenje, misel, voljo povedati; Wir haben noch nidjt gefltmmt, še nismo volili, nismo glasovali; v. a., ein ntuftfaltf^e« 3n« fltument fiimmen, ubrati, ubirati, serb. u-gadjati, böhm., poln. U. russ. strojiti; höbet jlimmen, napeti; ntebttget, popustiti, odjenjati; gut gefltmmt, ubran; beti Ser* jianb nach etwa« ilimmen, ftdj ««'h fltmnteit, um, sebe po čem ravnati; et ift nicht gut gefltmmt, ni dobre volje; ju etwa« gefltmmt, nagnjen, voljan, pripravljen ; ne-če se mu, ne veseli ga , ni ga volja; 3e* utattben flimmen, koga napraviti, napravljati; pripravljati, nagniti, nagibati; fteubig fitm* men, razveseliti; ttaurtg geflimmt, žalosten, pobitiga serca. ©ttmnten, ba«, ubiranje, napravljanje. ©ttmraenbuthr sPis glasov, partitura*. ©timnteneinbelligíeit, bie,edinogiasje. ©timntcneríanfuitg, bte, podkupovanje glasovaveov. ©timntenfiihrtr, ber, predpevec t, vodnik ; fig. govornik, ©tintmengebet, bet, gtasovavecf. ©timmengebnng, bie, oddajanje glasov, glasovanje-f. ©timmeugetijfe, ba«, vpitje, hrup več govorečih. ©timinengleithhitt/ bie, enakost, t. j. enako število glasov. ©ttmmcnbiabtm. ©tirnblatt, ba«, načelnjak (Gutsm.), načelnik (böhm. n. poln.'), čelni jermen. © t i m b t C i ft t g i e 11, bie, nesramna derznost. ©tjntecfe, bie, čelni ogel. ©timen, v. a., s čelara oberniti se proti komu. ©tirnftlb, f. ©firntoanb. ©tirnfortffl^, bet, čelni podaljšek, ©tirngcgcnb, bie, čelo, očelje(T. n.böhm.). ©timgtf cbmeibe, ba«, čelni lišp. ©timglatit, bie, nadčelna pleša, ©tirngriibier, bet, ovčji obad. ©tirnbaar, ba«, čelni lasje; bei ben ©fet* ben, čop. ©ttrnbammer, bet, široko kiadvo. ©titnbteb, bet, udarec po čelu, čelna rana. ©tirnbi>blc, bie, čelna zatoka, čelna zgiba. ©tirnbom, ba«, čelni rog. ©tirnjjiigel, ©titltbödtr, bet, čelna bunka. ©tirnig, adj., eine ©tiru feabenb, čelnat, čelat (böhm.), breitjlirilig, feotfiimig, širo-kočelen, visokočelen. ©tirnfamnt, ber, čelni greben, ©timlo tf e, bie, nadčelni zvitek, ©ttmlož, adj., toörtl. brezčelen, fig. nesramen, nadj bem Serb. brezobrazen. ©ttrnlofigfeit, f. $rtd)beit. ©tirnmancr, bie, čelni zid, oporni zid. ©iirnntnSfel, bie, čelna mišica. ©tirnnatb, bie, in bet Dfleologie, nad) V. čelnični šiv, čelnik. ©tirnncrtic, bie, čelna čutnica. ©tirnrab, ba«, mit ben 3ä(jnen am äuferit Umfange, nadj V. palčno (aui)poln.) kolo, preslično kolo. ©tirntnnjtf, bie, čelna gerba. ©tod. 1561 ©timfdjtötele, bie, mozolj na čelu. ©ttmfeitc, bie, čelo, prednja stran, lice, (nadj bem Böhm, pročelje), ©tirntucb, ba«, čelna ruta. ©ttrnffianb, bie, eine« ©ebäitbe«, čelo. ©tirnroarje, bie, čelna bradavica. ©tiritroitfel, f. ©tirnlocfc. ©ttrnffiinfcl, bet, čelni kot. ©timjtocig, ber, čelna veja. ©tob Enirant, ba«, steba*. ©tobet, f. ©tiutbtr. © t Ö b E r i g, adj., fieberige« SBetter, kdar mete. ©t Üb cm, v. n. n. »., in@efialt eine« ©tau* be« feetuntfliegen, prašiti, prah delati, (nadj V. peršati, fonfl »om Staubregen); »ont ©¿feuee, mesti; e« fiebert, mete obet mede, sneg žamete dela, (zlasti od drobniga snega); begierig fudjen, prestakniti, stakniti, stikati, v vse drezati, vse ovohati, vohati, slediti (od psov); v. a., fliebelt ntadjen, zaprašiti; bett ttrili iaM)el. ©todriibe, f. ©uubcltcr. ©todfdjcibe, bie, vrečica za palico, ©todfdjc it, baS, poleno iz štora. StOdfdj_cre, bie, n>el«e mit eittentStrme au eiuemetocfe obet Jtto^e befejtiget ift, škarje z vlakam (V.). StOtff«illilig, bet, ©tocff«Iag, palica; eitiett ©«itting, ©tocff«tage betontmen, s palico dobiti, udrihan, tepen biti, batine. StOdf«irm, ber, dežnik z (daljšo) palico. StOdf«tag, bet, udar s palico; f. ©t»lf= fdjilling. ©todf«nnf)fen, ber, ni«t fliefenber, suhi nahod. ©toffig. 1563 © tO (If d) tO antut, bet, štornicaf (goba). ©totffta«eI, ber, ©ta«el an einem ©totfe, bodeč, bocek na palici. ©tOCffteif, adj., tog, terd, kakor štor, tog kakor rog. ©todftill, f. SKaužftitt; et ift jiocfjiifl, na« Gut.im. tiho de kakor miš. ©tOCtftUmm, adj., prav nem ali mutast, mutast kakor štor. ©torffiinbcr, bet, terdovratni grešnik. ©toičjcttel, f. Slfjie. ©t 0 i tOUb, adj., terdo, celo gluh, gluh kakor štor, kakor klada. ©tocftobt, f. SBtaufetobt. ©torfnbr, bie, namizna, stavna ura. ©totfnng, bie, zastanek, zastaja, zastoj (russ.), zastajanje; iu ©totfung geraden, f. ©torfeu; oterpnost (©tfiarrung); Setbif--tung, zgostitev. ©tOdltrbar, baS, izvirni urbar, ©totfmadie, bte, ječna straža, straža pri vojaški kaznjivnici. ©toiiloanb, bie, glavna stena, ©toiutart, f. ©totfmeifter. ©iotftoerf, bas, att ben ©ebäubeit, strop, pod, nadstropje (bei Gulsm. nastropje), nadhišje (If!.). klada (na« V. bei Ravn.); int erjieit ©totfmerfe, na pervem stropu, v pervem nadstropji; f. ©tod!; im Siergbaue, veliko gnezdo, ©torfttturjel, bie, korenina iz štora, ©torfaatin, ber, kotnik, kočnik, košnik, (kotešnik Gutsm.); poslednji zob. ©todjange, bte, male kovaške klešče, kleše. ©totfj{enter, f. 9iingbroffet. ©totfjirici, ber, topo šestilo zidarsko, ©tof, f. Se«er. ©tOff, ber, äftaterie, aus toel«et ettoas ifl obet »erben fofl, snova, (na« Slitb. snov, /I), roba, reč, priprava, pripravek; bet ©toff bet «Steine, snova kamenja, to, iz česar biva kamenje; 3»aterial, f. b.; ®rnnb« fioff, na« Vert. pervina, (poln. piervviastek lt. zywioi = živel, im kroat. neu živelj); in ben Sufanimenfejjitngen als ®tunttt>ort, na« Vert. mittelfi ber Formation — ic, eig. ec, unb glear, tote ans bem gebräu«li«en greneč (33itterfloff) l)er»orgeht, ni«t lllin«« tig, g. S. Sauerfloff, kislec; obet na« Šul. au« mittelfi ber gormation auf — ina, — ovina, 3. Satgfloff, lojevina; Urfa«e, vzrok; ©toff gilt ,Üraufl;eit, bolezinska reč (Vert.)-, feinen ©toff gur Unterhaltung f;a= ben, ne imeti od česa bi govorili, s čim bi si čas kratili; eilt getoirfte« 3eug, tkanje, tkanina; feibeltet ©toff, svilena tkanina; als ffieraiilaffung, prilika, priložnost, (pri-tika, tta« M. pridka angebt, itt Oieifuig); ©toff gum 8a«en, SBeiiieii geben, kaj dati za smeh, za jok. ©toffarbeiter, bet, kdor tkanino nareja. ©toffen, adj., aits ©toff gema«t, iz tkanine, svilen, bombažast. ©toffbaltig, f. SWatericIt. Stoff iß, ©top«, f, Söiat erieU. 1564 SioffloS. StOfflOS, adj., brez snove, brez podstave, prazen, breztelesen. StOffltame, bet, snovno ime. Sioffbcrtoiinbtfdjitft, bie, kemijsko žlah- tanje (Vert). Stof ftocdjfel, ber, menja snove. Stoffmort, f. Stoffname. StöhllClt, v. n., ječati, stokati, škertati (angebt. in ©t.), javkati, russ. stonat, serb. stenjati; v.a., stokaje izreči; jlöfenenb lue* fein fontmen, pristokati, priječati kam; jlöljs ttcnb, stokaje, ječe. Stöhnen, baS, Stok, stokanje, ječanje, ©töinei, ber, stokavee, jeeavee; Berächtl. stokalo, ječalo. StÖIjnerilt, bie, stokavka. Stöbren, f. Stören. Stoiber, f. Sofift. Stoiler, ber, stoik. Stoifd), adj., stoičen, stoin, bie, eine 9lrt fatljol. $nejlerfleibutig, štola, (bei Gutsm. dahovska nadramniea). Stotflcbiibren, pl., plačila za duhovske opravila, štola. StOlibeuie, bie, bei gerben, eine ®e» fchwttljl auf ber Spifce bes Qllbogens, bula na komolcu, ©totte, bie, f. ©tollen; eine Strt Sacfwerf, štruca*, kolač, ©tolleifeu, baS, irharski stergavnik. Stollen, ber, eine Stitfce, furje, biefe ©äute U. f. IB., stalo, noga (am Sett, ©tufel u. brgt.), podpora, količki, trakeljni; am Jpitfs eifen, štola* (V.), poln. brodka (brada), böhm. ozubec; im ©ergbaue, ^origontalet @attg, rov, nadj F. tut (?), russ. štolnja; bei Gutsm. podkop; einen ©totten treiben, graben, rov, tut delati; ben ©totten fajfen, rov obiti ali opaziti; ifen bitrcf) eilte ©tretfe Verfertigen , prostor pretuliti f F.); ben ©tot* lett jufüferen, rov razširiti, ©tollen, v. a., bei ben ©ätbettt, meti (ma-nem), volno storiti, delati (F.); mit lurjen, bieten güfien Setfefeen, podpreti, podpirati, nogo narediti; ein £ufeifen jlotten, napraviti štolo*; t?, n., sterditi se, zgostiti se; f. ©erinnen. ©tOlltnflHßnbe, bie, napravarudnigarova. ©tollennrbeit, bie, delanje v rovu. ©toltennrbeiter, bet, delavec v rovu. ©tollenbiiier, ber, štrucar. ©tollenban, f. Stollentrieb. Stollenbefahrttltfl, bie, ogled, pregled rova ali tuta. Stoltenfirfte, bie, sleme rova. Stottenfliigel, ber, krilo rova. Stollengerinnc, bas, rovni ali tulni žleb, Stollengcftänge, bas, rovni drogi. StOlienbieb, ber, rovna pravica. Stoilenbilfe, bie, rovna pomoč. Stollenlauc, bie, koča nad rovam. Stollenllnft, bie, predor, prepadnja od verha v rov. ©tollenlnuž, bie, zagojzda. ©tollenfohle, bie, dno rova. Stollenfteuer, bie, rovninaf, tulninaf. Stol}. Siollenftreie, bie, daljava, dolgost rova. Stollentenfe, bie, globina rova. Stollentrieb, bet, delanje rova ali tuta. Stollentoaffer, bas, voda iz rova. StOllenU)Cife, adv., po rovih ali tulih. StOllfufi, ber, noga. Stollfii^tg, adj., krivenčastih nog. stol trafen, bet, koza, dim. kožica, pis-ker z nogami. Stollnagel, ber, sedlarski žebelj. S t Öl In er, ber, rovnikf, tulnik. Stoltort, bet, konec rova, kot. Stolipfabl, bet, irharski okovani kol. Stolp, f. Sloh. S tolp er, bet, spotika, spotikljej; f. a. gebltritt; einen Stolper machen, spotakniti, spotikati se. Stotpergang, bet, spotikijiva hoja. Stolperig, adj; spotikljiv; jlolpetiget ®eg, gerda, grudasta pot. Stolpern, v. n., spotakniti, spotikati se, (aticfe i" anbern $., insbef. serb., unrichtig spodtakniti se), nach Gutsm. unb IU. auch opotakniti se (?), in ©t. angebl. pokoterc-niti (?); über einen Stein jlolpern, nad kamnam se spotakniti; fig. urezati se. zmotiti se; es jlolpert auch Wof>l ein gutes $ferb, tudi dobri mački časih miš uide; — zadeti se ob kaj in pasti; übet ein 3Bort jlolpetn, spotakniti se nad besedo, ustaviti se nad njo. ©tolpem, bas, spotika, spotikanje. ©tolprton, bet, f. Stolper; eine fetfon, klobuštra, zmešnjava. Stol}, adj., im eblenSimte, nach bem Seri. ponosin, ponosit, (irn ©to», nicht gebräuchlich, iBofet aber ponašati se s čim, fiolj auf etwas fein); ich bi» ftolj batauf, ponosin sim, ponašam se; int nachteiligen Šerjian* be, ošaben, prevzeten, košat, napet, napihnjen (aufgeblafen), gizdav (in ©t. u. kroat. hojfärtig, serb. gefchmücft), zdeten (Gutsm.), kozji (vulg.), serb. ohol, altsl. gr'd; f. a. (Sinbilbeit, fteh; jiolj tfeun,košatitise, oša-biti se (F.), prevzeti se (v. perf.), pre-vzetovati, šopiriti se, repenčiti se (fict) jie; ten unb reifen aus ©tolj), bahati se,veli-čati se; f. a. 9iiihmeit, ftier, Sajonnet. Stöftet, bet, tolkalo, tolkač; in ber ©tam* pfe, pah, pliaj (oberpšaj); an einet ©prijje,. derskač (K); ber Sorftetfet ant Pfluge, koreš; böhm. pretykae; in ben äRüt)leit, štokalnik, auft drog. Stoften, v. a. n. »., einen ©tog beibringen, suniti, sovati, pahniti (j. S. »on bet Srücfe tn«3Bajfet), pahati, dudniti ob. duniti, (dun-jati? »tel. dudati?), dregniti, dregati ob. drezati (befonber« mit einet fpifsigen ©afte), žok-niti, žokati, potisniti, potiskati, poriniti, porivati, habniti, habati, puhniti (M.'), iti bie ©eite, gnjocniti, gnjocati, dregniti, suniti; mit ben Römern, »om Jtfinb»ieb, bo-sti; flogeub nieberwerfen, pobosti koga, »om Älein»teb, terkniti, terkati, buhati; mit bent gug flogen, cebniti, cebati; »on ^ferbetl, naft Gutsm. trupati, butati, ceptati; au«* fftlagen, f. b.; anžeiitanbet flogen, razpah-niti, razpoditi; bie ©ftafe flogen einauber, ovce se terkajo; »on Äfften, krave se bodejo; mit etwa« ©pijsigem flogen, f. a. Stcftcn; übet ben Raufen flogen, na tla suniti, prevaliti, zvaliti, prevreči, zverniti, podreti, povaliti, potlačiti, zmašiti; fig. uničiti, pokončati; mit ©tojjen jermaluteii, ju $ul»er im SÄotfer ftogen, raztolči, stolči, tolči, razmeti, meti; flein flogen, zdrobiti, drobiti, zmerviti, merviti, na drobno stolči; »iet flogen, mnogo natolči, nameti; iu bet Stampfe, phati; bin unb bet flogen, sovati, drezati, žokati, bcrcati, ritati; ijitteitt; ftogetl, zabiti, zabijati, zasaditi, zasajati, vtakniti, vtikati; ju ©oben flogen, ob tla treščiti, trešiti kaj; ben ®egen in ben Seib flogen, z mečem prebosti, presuniti, pre-dreti koga, pognati, zagnati komu meč v drob, naft M. predregniti z mečem; »Ott Staubttögeln, spustiti, spuščati, spušati se, zagnati, zaganjati se, zakaditi se, zalsteti se na kaj; auf eütattbet flogen, (»on Str* meen), sprijeti, sprijemati se, udariti se, skup zadeti, zadevati, sniti se; Semattben »ot bett Hopf flogen, zameriti se komu, razžaliti ga; etwa« »on n et) flogen, eine %«tbietuiqj, zavreči, od sebe pahniti, pa- Stoftaetoeftt. 1567 hati; in ba« ©efängnig flogen, v ječo pahniti, pahati; »on einem Stmte flogen, iz službe spoditi, pahniti, spokati, izgnati; »om Sftrone flogen, s prestola pahniti, vreči; jltt ©tabt binau«fiogett, spoditi, pregnati iz mesta; fift att ett»a« flogen (v. r.), nad čim spotakniti, spotikati se, ustavljati se nad čim; bati se česa, zadeti, zadevati ob kaj, udariti se ob kaj; bet Xifftiet flogt eitt Stet, mizar, skrinjar spahuje, je spahnil žaganico; jufammettflogen, b. f). jtoei ©tücfe mit ben (Sitten einanbet nähern, auf folfteStrt »erbttiben, bei bett ©ftneibern, Xifftiertt u. f. t»., stakniti, stikati, (prišiti, prišivati, sošiti, sošivati); itt liiert t f) ä t v gern Serflanbe, etwa« mit tinein ©toge be* rübten, suniti, dregniti, butniti, butati v kaj; zaleteti, zaletevati se v kaj; »om 3D(?ont, in bie Xrompete flogen, zatrobiti, zatroben-tati; ber Säger flögt eitt gute« &orti, loveo dobro trobi; in me|t leibenbem Setflanbe, heftig angetrieben werben alt etwa«, terčiti, naleteti, lopniti ob kaj; ju eiltet ißattbei flogen, potegniti s kom; ju Šemattben flogen, j. S. ju einet 9trmee, terniti (V J h komu; sterniti, strinjati se s kom, pristopiti, pridružiti se, pritakniti se komu; llltvetttiutljet JU Semanbett flogen, naleteti na koga, nameriti, zadeti, zadevati na koga; f. a. St-gegncn; gränjett, (an etwa« flogen, v. n.), deržati se, mejiti, naft V. tikati se (?, seri. ticati se); »Olt bet gliltte, odnašati, odbijati, russ. otdat v plečo. StOfttn, ba«, sovanje, pahanje, drezanje, žokanje, bodenje, terkanje. Stöfter, bet, ber im SWötfet etwa« Kein ftö; get, in Slpotbefetl, kdor tolče, plie, mane; auft ein aßetfjeng, bamit ju flogen, f. StÖ= gel; bamit im ©arten bieSöege au«juflogen, stergalica, naft V. strugalica; eilt ©tog»oget, vjeda, ki se zaganja na plen; f. ^llftt* henflft; vertoglava ovca, ki terka; im ®eift; baue, nek bet. S to ft trie, f. iPifc. Stoftffllt, bet, navadni sokol. StOfjftile, bie, pilica ključavničarska. Stoftßflrn, ba«, mreža za lovljenje soko-ličev. S losgehet, ba«, kratka pa serčna, vroča molitev, zdih. Stoftncwehr, ba«, j. S. ®egen, ©piege, 1568 ©topofiei. Sajonnete, dregalo, orožje, s kterim se droga, bode. ©toftbobel, ter, spahovavnik. ©t oP olj, ba«, bamit jtt flößen, tolkač, drog, štokalnik (F.); f. ©tÖ|cl. ©töfjig, adj., bodljiv; flößtger £>ä)t, vol, ki bode, bodljivl, liudi vol, za bodež hud vol, bodač (91. lt. Vuk); ein flößiger 93ocf, terkav kozel, kozel, ki terka, za terka-rje hud kozel, ©toßfflltic, bie, podloga pod robam žen- skiga krila, ©loffllingc, bie, rezilo, ostrica za zba-danje. ©toftlolben, ber, dremša, dremševnik. ©tofjntouS, f. ©diarrniauS. ©toßmörfer, bet, stopa; f. übr. 3J?orfer. ©tofjnaljt, bie, neko šivanje, da se nit na lici sukna ne vidi. ©tofjocbö, f. ©lößig. ©tO Beetle, bie, biserček za zdravilo. ©to|rictncn, bet, am .Sntfdjcttfajlen, ba* mit er ni$t fo fe^t fdjwattfe, deržač (F.). ©tO firing, bet, att berSftabe gegen tie Strife ter nädjfie, f. ©toftfdjeibe. ©toßrinite, bie, žleb nad kolesam. ©losing C, bie, žaga s samim ročnikam. ©toßfdjanf el, f. Sropffdjanfet. © t o ß f d) C1 b C, bie, lange balb gerunbete ©¿bet» beti obet flarfe ©ledje, mit Welmen tie ®etd)* fel »orne Befdjtagen Wirb, okov ojesa (?), šajba» (Pot.). ©toßfeufjtr, ber, kratek, pa serčen zdih- ljej, pojemljivo zdihovanje, ihta. ©tDßibri^C, bie, velika brizgla, ki ne-preneltama vodo meče. ©tofjftange, bie, drog. ©tofjftod, bet, f. Queue, ©toßfnpfje, tie, juha iz gostiga mleka, ©tofiirog, tet, korito, v kterem se kaj seka na drobno. ©tofjoogel, bet, f. ©tdfjer, SRaubboget. ©tofjmebr, f. ©tofjgewebr. ©t O fi weife, adv., časama, s prenehljeji; floßweife in ba« §orn blafeit, itad) F. po-trobentovati U. zaletaje trobiti, ©tofiloerl, ba«, "Preßwerf, kovna ali tis- kavna priprava, ©tofjtttbbcr, ber, terkač, oven, ki terka. ©lofjwtnb, ber, veter, ki naglo vstane. ©tofiWinlel, ter, etwa terčni ogel. ©tOftttUltbe, bie, pobitec, sunek (Zal.), vbodna rana. ©totterbod, ber, jecalo. ©loiterer, ber, jecavec, jecljavec, berbo- talo, ceclon. ©tO 11 er t g, adj., jecljav, jecav. ©tottern, v. n., jecati, jecljati; f. ©tflttt= nitln; berbotati, jezik se mu zapleta, za-valjuje, zaleta, zaganja, zapenja; int Dteben c flatt č (tseh) auäfpredjen, cecljati; flot» ternb, jecaje, jecljaje; flotternb Wobitt font* men, prijecati kam. ©tottern, ba«, ječanje, jecljanje, ©tottermort, ba«, jecaje izgovorjena beseda. ©trafen. ©to^ f. ©tamm, neka posoda za tekočine; — stermeo. ©totjig, f. ©teil, ©toben, f. ©ebntoren. ©trabe, f. Saudjergan«. ©trai, adj., raven, stegnjen; flratfen guße«, Sffiege«, f. ©tradž. ©tradbeit, bie, stegnjenost. © tratili d), f. Wlilb. ©tradä, adv., genau, na tanko; pünftlid), pično, pri čistem (@t.); fogleidj, preči, zdajci, pri ti priči, na mestu; neutegama, (bei F. natvegama); gerabe, na ravnost, na ravnoč. ©traf=, itt benBffcg-» kazenski, strahovavni, kaznovavni, — kazni, ©trafamt, ba«, kaznjivna, pokorivna oblast, kaznjivstvo-f; e« üben, kazniti. ©trafanbrobnng, bie, zažugovanjekazni, ©trafanftalt, f. ©trafbauž. ©trafantrag, bet, nasvet kazni, ©trafaužmafi, ba«, izmera kazni, ©trafbar, adj., kazni vreden, pokore vreden, kaznjiv, pokorljiv (F.), kazni zapadel, podveržen; fdjulbig , kriv. ©trafbartcit, bte, kaznjivost, kazni vrednost, krivnja; ftd) »on bet ©Itafbarfeit ei= net *Perfon übetjeugen, prepričati se, ali je kdo zaslužil kazen ali ne, ©trafbcfebl, bet, povelje, koga kazniti. ©trafbefreinng, bie, prizanesba, odpust, ©trafbeifpiel, ta«, očitna kazen za izgled. ©trafblid, bet, svarivni pogled, ©traf bauet, bie, terpež, dolgost, čaz kazni; Wäbtenb bet Straftauet, dokler terpi (teče) kazen. ©träfe, bie, kazen (V'., audj altsl., serb. utib poln. kazn, int Russ. nur für Sobe«» flrafe), pokora (93uße), strah unb straho-vanje (3udjt), poln. a. kara, böhm. trest; gew. štrafenga*, kaštiga*; ©eltflrafe, kazen v dnarjih, nad) bem kroat. globa, russ. penja; tie ©träfe ant fieibe, mit Dtutljen ic., tepenje, šibanje, tepežnica; jut ©träfe ji e» ben, kazniti, pokoriti koga; ©träfe ieiten, kazen preterpeti, terpeti; ©träfe juetfen» nen, v kazen obsoditi, obsojati; gut ©träfe, za pokoro; bie ©träfe fdjenfen, kazen odpustiti, odpuščati, odpušati; bet ©träfe, pod kaznijo; ©träfe am Seben, f. Sobežftrafe. ©trafen, v. a., kazniti (aud) altsl. u. serb.), kaznovati, pokoriti, karati (91., russ. u. poln., fonft rneljt au«fd)elten), strahovati, strah dajati (jüdjtigen), gewöhnt, štra-fati, štrafovati*, kaštigati*, böhm. trestati; bie göttlidje ©eredjtigfeit flraft un«, Božja pravica nas tepe, pesti, krotiči (F.), s šibami obiskuje, nas udarja; mit SBorten fltafen, posvariti, svariti, osteti, oštevati, ozmerjati, zmerjati; bie jtinbet (trafen, otroke strahovati, v strahu imeti, deržati, strah dajati jim; Semanben Cugeti flrafen, koga na laž (bei F. na lažo) postaviti, staviti; am Seben fltafen, s smertjo kazniti; am Seibe, tepsti, šibati; mit ©efängniß firafen, v ječo zapreti za kazen, ječitiko- ©trafen. ga; um ®elb firafen, serb. globiti; ®ott (Jrafe mic^, Bog ve, da —; Božja roka naj me zadene; afle nadj bet OTei^e fira« fen, vse pokazniti; jlrafenb, kaznjiven, sva-riven, kaznujoč, strahovaven. ©trafen, baž, kaznjenje, kaznovanje, ©trnfenfltl, ber, angel kaznjivec. ©Iroftnletr, adj., brez kazni, ©trafer, bet, kaznjivec, kaznovavec, stra-hovavec. ©ttttfetin, bie, kaznjivka,kaznovavka, stra-hovavka. ©trafertenntni#, ba«, prisodba kazni, obsodba v kazen. Sirnf Ctlaffung, bie, odpust, oprost kazni, ©itafetieidltcrnng, bie, olajšanje kazni, ©irnff, adj., napet, nategnjen, strumen, tog (in Sit. gebr.); flraff aiuieijen, napeti, nategniti, strumniti; jiraffet ©elbbeutei, polna, natlačena, napeta mošnja, ©irnffdll, bet, kazenska reč, kazenski primerljej, pregrešek ali prestopek, ©traffallig, adj.,' f. ©trafbat; firaffallig ioerben, kazni zapasti, zapadati. ©traffiitligteit, f. ©frajbartcit. ©traffcn, v. a., fitaff ntadjen, nategniti, natezati, nategovati, napeti, napenjati, strumniti; v. r., napeti, napenjati se. ©traffertig, adj., pripravljen, gotov koga kazniti. ©trafffebtr, bie, napeto pero. ©traffbeit, bie, napetost, togost, ©traffrei, adj., kazni prost, ©iraffr CiljCit, bie, odpuščenje, odpušenje kazni, prizanesba. ©trafffeil, bas, napeta verv. ©trafgebot, baž, žugavna zapoved, ©trafgebidjt, ba«, f. ©niljre. ©trafgelb, ba«, globa, dnar iz kazni, ©trafgenoft, ber, sokaznjenec. ©irafgerttbiigleif, bie, kaznovavnapravica, pokorivna pravica, ©trafgerililt, ba«, kazenska, kaznovavna sodnija; ©trafgericijt ®otte«, nadj V. Božja šiba. ©trafgeridjtŽbarJeU, bie, kazenska sodna oblast, ©trofgcriift, ba«, kazenski oder. ©trafgcfefc, ba«, kazenska postava, ©ttafgefefcbndj, ba«, kazenski zakonik, ©i rafgcttfllt, bie, oblast kaznovanja, oblast, moč kazniti. ©trafgiittin, bie, boginja kaznjivka. ©trafgrab, ber, stopnja kazni, ©trafgriifte, bie, velikost kazni, ©trflfbnnb, bie, kaznjivna roka. ©trafb anS, ba«, kaznjivnica, kaznovavnica. ©irofflagc, bie, zatožba na kazen, ©irnflebre, bie, svarilo, ©traflitfl, adj., tafcelfjaft, svarljiv, graje, posvarjenja vreden, ne lep, napčen; jiraf« bar, f. biefe«. ©traflidjfcii, bie, napčnost, kaznjivost, pokorljivost. ©iriifling, bet, kaznjenec, pokorjenec, tpeibl. kaznjenka, pokorjenka. ©trailen, 1569 ©ftflfl0§, adj., brez kazni, nekaznjen, nekaznovan, kazni ne podveržen. ©traflofiglcit, bie, nekaznjenost; f. a. ©traffreibett. ©trafntafj, ba«, odmera, mera kazni, ©irilfmtlbcrung, bie, zlajšanje kazni. ©trafntilberungSgrunb, bet, vzrok komu polajšati kazen, ©irafmittel, ba«, pokorilo t, kaznilof. ©traforben, f. ©trafbcfcbl. ©trofort, bet, pokorišče, pokoriše, kazni- lišče, kazniliše, mesto kazni, ©trnffjrcbigt, bie, svarivni govor, dolgo svarilo, zmerjanje, ©troffirocefi, bet, kazenska pravda, ©trafbrocc^orbuung, bie, red kazenske pravde. ©irafrtd)t, ba«, kazensko pravstvof, pravo f, pravica kazniti. ©trafred)tlidj, adj., kaznopravent. ©frafrcd)tžbflege, bie, kazensko pravosodje f. ©trafredjt8berlj«ttblung, bie,kazenska obravnava. ©trafrebe, f. ©trafbrebigt. ©irafrcgifitr, ba«, kazalo kazni. © 11 Of r idj t er, ber, kazenski sodnik, ©trafrntbe, bie, tepežnica, pokorivna šiba. ©traffad) e, bie, kazenska reč. ©trof fanetinn, bie, poterdba kazni. ©Iraffttfj, bet, postavek kazni. ©traffd)id|t, bie, (monl.J, delo za kazen, ©traftag, bet, dan pokore, kazni, ©trafiibcl, ba«, zlo s kaznijo naloženo, kazen, pokora. © tr Of U rt b til, ba«, obsodba v kazen, kazenska sodba. ©trafbcrfabren, f. ©irafbrocef?. © t r a f b o 11 ft r e d ti n g, ©trafor iijtcbung, bie, izveršba kazni, ©trafttorf, ba«, svarivna, karavna beseda, ©traf tniirbig, adj., pokore, kazni vreden; f. a. ©trafbar. ©traftoitrbigtcit, f. ©irafbarfcit. ©trafjelle, bie, izbica kaznjenska. ©traf 5 O m, ber, kaznjivna jeza. ©trabt, ber, bet ffllifc, blisk; Sffietterjirabi, aiidj bet mittlere, untere Sf)eil im ^ferbeijufe, (®abel), strela; gic$tjlraljl, geiterjiral)!, žar, žarek, trak (Gutsmj, f. Sidjtfttabl, ©011= nenftrabt; ein fleiliet ©tralji, iskra, iskrica (eig. gitttfe); SBafferftra^l, j. S. in einem ©pringbrunneit, curek; im TOneralreictje, stremen (V.~); ©projfe einet Seiter, f.bief.; @l>eid)c ant 9iab, f. bief.; ©trajen fd)iefien, loerfeit, f. ©Itablcn; alt .Rdmtnen, zob. ©trablaber, bie, strelna žila. ©trablažbeft, ber, stremenasti azbest f V J. ©f r ab la lt g e, ba«, svetlo, ognjeno oko. ©trablcn, v. n., bie ©oitne (trablt, solnce sije, solnce žarke spušča, spuša, svetle trake spušča, spuša (Gt/ism.); ba« ®olb, bet®iamani, bte Sugenb jlrafilt, zlato, diamant se sveti, blisketa, se leskeče; alt« ifjretn S3lict jirafjlet fiifle greube, nad) V. iz nje pogleda se bliska tiho veselje; »on 1570 ©teflljlea. iPferbett, scati; v. a., 2BStme fkaljlen, gor-koto buditi, delati sijaje. S trobi en, ba«, sijanje, lesketanje. Striiblen, f. tammen. Strableit», in ben 3fggn., z žarki, žareči, ©trnjlcnttngeft^t, ba«, veselo, jasno obličje. S t r a b I e n a n 11 i fc, ba«, f. Stralj lenangefidjt. ©trafilenarm, ber, prelepa, svetla roka. Sirablettange, f. ©trablauge. ©trabltnblnme, f. 2)otbe. Strablenbote, ber, f. Cberub. Strablenbredjitng, bie, iRefraction, lom, prelom, lomljenje žarkov, odboj, odbijanje žarkov. ©trflfelcnb, adj., presvetel, žareč, bliščeč, blišeč; flraljlenb fiiegeit, curkama teči. ©trnfelcnfcmt, bie, razsvetljena dalja. Strablettgefid)t, f. ©trablenantli^. ©trafelcngcftltlt, bie, svetla, jasna podoba, ©tr o I) len g cm a ni, ba«, svetla, bliščeča, blišeča obleka, ©trablenglanj, ber, svetli lesk. ©traljlengiirlel, ber, svetli pas, rimska cesta. ©irflfeleitbttttpt, ba«, ožarjena glava, ©trailenfecll, adj., presvetal, jasen kakor beli dan. ©irnfet enlltntnttl, ber, jasno, ožarjeno nebo. ©trafeleniorpcr, ber, telo, reč, ki se sveti. ©traijleniranj, ber, nebeški venec, ob-stert (okoli glave svetih); f. a. £eiltgttt» fcfietn. StrablenlreiS, Strablentrone, f. Strah* lenfranj. ©trnfelenlaufic,bie,nebeški zvezdati strop, ©trafelenleii, ber, prelepi, svetli život. StraljIettlOŽ, adj., brez žarkov, ©trafelenntccr, ba«, morje žarkov, svetlobe. Strofelenmorgcit, ber, jasno jutro. Stroblettnerbe, ber, žama čutnica. ©trablenpanjer, ber, bliščeči, blišeči oklop. ©trallltrtrauni, ber, prostor poln žarkov, svetlobe. Strablenrcidj, f. Strofelig. Stroblenfcbeiit, f. Strablenironj. _ ©trniItnfcfetlb, ber, bliščeči, blišeči ščit. Strableiifpalter, f. Sprižntfl. StrafelenbolI, f. Strafelig. Strablcntoagett, ber, bliščeči, blišeči voz. ©traljlcnaange, bie, prelepo, svetlo lice. S trat) It t, ber, bliščeča, blišeča, svetla reč. ©ttnl)lftlier, ba«, žarni ogenj, raket. S11 a t) l g e f (fe tt> ii t, ba«, strelna ugnjida, gnji- lina strele, gnjila strela. Strafelgip8, ber, geberi»eifj, geberfpatl), stremenati mavec, ©trnfelglimmcr, ber, stremenati bliščnjak, blišnjak. ©trabibammer, f. ©elemnit. ©Itflblpeft, bi», prava oapernica*. Stranbfifdi. šttafjlidjt, adj., žarkast, žarast; mont. stremenast. Straljlig, adj., firafelet, in berSRinetaiogie, stremenat (V.); fonfl, žareč, presvetel, poln žarkov in svetlobe, sijoč, sijaje, žarke spuščajoč, spušajoč. ©troblietl, f. ©elemntt. ©trnlllferl, bet, prepekani ptič. @trflbl!tei§, bet, strelni rak. ©trablntufdjet, bie, russ. grebenka. Strablpiffe, f. Santerftall. ©trablrobr, ba«,cev, troba brizgle. ©irnblftein, f. SSelemnit; (nad? tra- kavec). ©trablftreicil, ber, strela, tresk, ©trablung, bie, sijanje, spuščanje, spu- šanje žarkov. ©trabliD etter, ba«, treskavica. ©Iröbtt, bet, audjštriibnt, bie, geto. štrena*; dim. štrenica, nad) Caf in @t. (fo Wie böhm.') predeno, nad) bem Serb. pasmo (u. kanura, poln. n. russ. motek); eine fleitie ©träljne ©eibe, štrakelj»; »on ®rabt, f. SrabtroIIe. Strtibttfeanf, bet, nemikana konoplja. Strafeln, f. Streidieln; Streden, fidj. Stramm, adj., f. ©troff. Strammbnlftrig, f. ©itif. ©irontnttn, v. n., napeti se, nategovati se; v. r., napeti, napenjati se, napihovati se; v. a., f. Spannen, ©trampeln, v. n., »iele ftnelle futje Xritte mad)en, drobneti, tapljati, becljati, bezljati (V.), cepetati, copotati; ba« jfinb firampelt im Seite, otrok v postelji beclja, beca;ba« Sett ju ©djanben flrampelit, (t>. a.), posteljo razbercati, razbecljati, razcepetati. Strumpf en, v. n., cebati, mandrati, cop- tati; f. Stampfen, Strampeln. Strampfett, ba«, čepet, štropot. ©trämfel, f. Sab. ©ttanb, bet, breg ali kraj morski sosebno plani, pomorje, (in Sejug auf einen @ee, poje-zeije), obrežje, brežina; att ben ©ttanb laufen, na breg zadeti, tudi na pesku, na melini ali sipini obsedeti, na planem morskem dnu obtičati; bei Gutsm. peskovina. ©tranb=, in bet Sffcg., brežni, obrežni, primorski, pomorski, ©tranbbauer, bet, bet am SWeetufet toofe* neitbe, bregar (V.), brežan. ©tranbbttDObner, bet, primorec, pomo- rec, brežan, pobrežnik. Stranbbemobntrin, bie, primorka, bre- žanka. StranbbbrS, ber, morski oku». ©trattbett, v. »., »on ©djiffen, ob breg terčiti, butiti, trešiti, razbiti se, na breg, na prod sesti, na plitvo sevsesti; gejitatu bete ©liter, iz morja na breg verženo blago (iz razbitih ladij); geflranbete« £oIj, pelud (VJ, izplavljeni les, plavje (cM), izmetina. ©ttanb en, ba«, razbitje ladij, ©itanberbfe, bie, primorski grah. ©tranbftfd), bet, rib« obrežnica. ©trnnbfifdieni. ©ttaitbfifdjeref, bte, obrežno ribarstvo. SttflttbflerciItgleit, bie, pobrežna pravica, pravica do stvari na kraj morja ver-ženih. ©franbgraS, ba«, obrežna trava, ©tronbgut, ba«, iz morja rešeno blago, izmetina (morska). ©trnnbbeifter, f. 9tteereifter. ©ttonbberr, bet, brežni gospodar. ©iraitblamtllC, bi«, brežna kamilica, ©trattbflee, bcr, primorska detelja. ©tronbfoljl, f. »ieerfobt. ©tranbirant, ba«, primorsko, obrežno zelišče, zeliše. Straublreffe, bie, morska gorčioa. ©tranbi(tnb, ba«, primorje. ©tmnblänfer, ber, (Tringa), prodnik, srednji dolar; ber fleitie, mali, rujavi do-larčik. ©ttflltbtttelbe, bte, morska lebeda. ©tranbntüit, bte, primorski komar, ©trflnbmufdicl, bte, primorska školjka. ©tranbpf eifer, f. ©anbläitfcr; 9iegen= Pfeifer. ©iranbretbi, ba«, pobrežna pravica, ©irattbreiicr, ber, brežni oglednik (na Pruskem), objezdnik. ©tronbricbgraS, ba«, primorska ostrica, ©irattbfflls, ba«, brežna sol. ©trnnbfdjnepfe, kit, ©eiafltne, kožica; Steertjuljn, morska kokoš. Sirattbfimalbc, bte, bregulja. ©trnnbfpnrget, ber, morski biluš. Slrottbiriigcr, ber, nosio, ki nosi blago iz mesta v pristanišče, pristaniše. ©tranbitng, f.©¿ötffbruii, ©trnnben, ba«. @iranbbOgci,ber, bregar (V.), obrežni ptič. SiranbtDCrntUih, ber, brežni, primorski pelin. ©irtttlbtoinbe, bie, brežni slak. ©irflttg, ber, zadergnica (Gutsm.), verv, konopec; f. a. ©eit, ©trii; toetttt alte Stränge reißen, če vse popoka, če (mi) vse spodleti; v najhujši sili in zadregi; ant SBagen, poveznica; am ^ferbegefehirr, načfe F. žil (?); feinen Strang jietjen, po svoji moči delati; an (Sinetn ©trange jieljen, skup poganjati se, žiliti se za kaj; mit bem Strange hinrichten, koga obesiti, obešati; bamit hingerietet Werben, obešen biti; 3emanben jnm Strange »etuttheilen, koga na vislice obsoditi, (bei F. na obešalo). gttängcin, f. ©trnnguliren. ©triingen, v. a., povezati, zadergniti z vervjo. ©tranggeflhirr, ba«, vervarska priprava. Strangbaicn, ber, sedlarska kljuka. Strangfebleife, bie, petlja usnjena (jer- menarska). ©tranguiiren, a., zadaviti, daviti, zadergniti, zagerčiti (Gutsm.) , zadušiti, zagerliti, zagoltiti (Gutsm. u. Ttf.); f. broffetn, (Srtniirgen. ©tranguiiren, ba«, Strangulation, bie, zidavljenje. ©trnffenmauth. 1571 ©trangutit, bie, boleče, britko scanje; f. §(trnftrcngc. ©trnnje, bte, lajdra, cajdra, vlačuga. ©trnnjen, v. n., vlačiti se, potepati Be (zlasti od tajder); v.r., stegovati se, bahati se. ©trapajant, adj., težaven, truden, težek, ©trnpaje, bie, trud, težava, terpljenje, n. F. terpež (ntefer ®aner). ©irapajieren, v. truditi, mučiti, težiti, moriti; ftrapajirte Sei^nung, pregnan, preobložen. ©trappcin, f. ©trampeln, Bappelu. ©trajš, ba«, Strasov kamen, ©traibaum, ber, im 3Jh"tf)lbaite, koza. ©trn#e, bie, 2Beg, pot; gefje beiner ©trape, poberi se, hodi po svoji poti; bie ©trape meffen, hoditi, daje cela cesta njegova (pijancova); ein breiter fiffenttidjet SBeg, cesta ; Sanbjlrape, £eetjlrape, včlika cesta; ®affe, ulice, fl., a. ulica, stegna, f. (allsl.'); attf offentticher Strape.na cesti, na plani cesti, na očitnem mestu; 2Reerenge, f. biefe«; bie Strape mactjen, »erbeffetn, naeh F. cestiti; Sffiafferftrape, vodna pot, pot po vodi; dom: merjialfttape, kupčijska cesta; attt ®obfe, §aarabtt)eitnng, razbor, cesta, prečica; eon»ere Strape, napeta cesta; eine Strape »o(i ©rnben, jamasta cesta. ©trnfcn=, in bet Sffcg., cestni. ©trafienaaS, ba«, pouličnjak. ©trafjenantoofener, ber, cestnik (F.), ©tragenanmobnerin, bie, cestnica. ©trnflennrbeiter, ber, cestni delavec, ©trnienbau, bet, delanje cest. ©trnfienieleucMung, bie, oestna, ulična svečava. ©trafienbereiter, bet, cestar, ©trn^enbettelei, bie,beračenje po ulicah, cestah. ©trafjenbeitier, ber, (po)utični berač, ©trnienbube, ber, paglavec, ki se klati, potepa po ulicah, potepuh, ©trn^cnbug, bet, ovinek, rajda. ©trn^enbieb, ber, cestni tat, poulični tat. ©trni eneinriiunter, ber, cestar, ©irttgencfceff, bet, nered, razsajanje po ulicah. ©itafjenfeger, bet, kdor ceste, ulice pometa in snaži. ©trafienfonb, bet, cestni zalog, ©traf engeleit, ba«, sprevod po očitni cesti. ©traflengeritfji, ba«, očitna sodba, ©traiengefinbel, ba«, vlačugarji, potepuhi, ki se potepajo po cestah. ©trnftengctt>iit)l,ba«, drega, vreva, gnječa po ulicah. ©trnfenhunb, ©trafenloter, bet, pes brez gospodarja, ki se klati po ulicah. ©trnficnbnre, f. ©nffenmabdjen. ©trnfjenjunge, f. ©trnienbube. © t r a i e n f e i t e, bte, veriga prepeta čez cesto. ©trafjenioter, f. ©trafienbunb. ©traitnmanlh/ M*/ cestnina, cestarina, 1572 ©traßenmautPauS. cestovina; bet (Sinnehmet ba»on, cestninar, cestovinar. ©traßeutttautljljau§,ba«, cestninski ured, cestninarska hiša. ©troßenutDrb, bet, umor na očitni, plani cesti ali ulici, ©iraßentaitb, ber, razboj, tolevajstvo, rop na cesti; einen begeben, na cesti ropati, razboj evati. ©traßenräuber, bet, razbojnik, tolovaj (magy. tolvaj, obet »iefl. talovaj, »ergl. ba« prov. russ. talovat, flehten, leotna« e« berfelbett Sffiurjel toäre, t»ie tat), iti Gutsm. a. hostnik, serb. a. lupež. ©traßenräuberei,bie, razboj, tolovajstvo. ©traßenräubertn, bie, razbojnica, toio-vajka. ©trafcnrituicrifd), adj., tolovajski, raz- bojni ober razbojniški, altsl. a. razbojski. ©traßcnre«t, ba«, cestna pravica, ©traßenreinigung, bie, snažba,čiščenje, čišenje ulic, cest. ©traßettfältger, ber, poulični pevec, ©traßenfäuiierer, f. (Straßenfeger, ©traßenfäitberung, f.©traßenreinigung. ©traßenfäuie, bie, f. SDleilenfänle. ©traßenf«ltacf, bet, klepetanje na ulicah, ©traßenffierrung, bie, zapor, zapertija ceste, ulic. Strafjenftein, bet, cestni kamen. Straßenthür, bie, dveri, ki derže na cesto, ulico. Straßentreter, f. Pftaftertreter. Straßenöerfehr, bet, prehod po ulicah. StraßenjDlI, ber, cestnina, ©t rat a gern, f. SriegStift. © t r a t e g i e, bie, f. triegžfunft, (strategija), ©trategifdj, adj., strategičen, glede na vojskoznanstvo imeniten, ©tratograihie, bie, popis (kake)vojske, ©trauhe, bie, bet rauhe Sheii am §olje, Stetten »on S«lagen, Stofjen, kosmato, otolčeno, hrapavo; im Sergbalte, abgef«la; gene Stütfdjen »on eifetnett Sßerfjeitgen, re-na (F.); in bett Jtii«ett, štravba*, štra-kelj* (K), ©trau6en, v. n., hrapav, rod biti. Sträuben, v. n. u. a., bie £aate, geberit entpot ri«ten, šopiriti, po koncu staviti, ščetiniti, šetiniti, jeziti, (russ. topyrit, serb. kostrešiti); v. r., jI« jiröubett, ščetiniti, šetiniti se, po konci stati, šopiriti se, vzdi-govati se, jeziti se (od las i. t.); gegen etl»a«, heftig l»iberfe(jett, upreti, upirati se, upeti, upenjati se, ustaviti, ustavljati se, kerčiti se, kratiti se, šketiti se, zoperstav-Ijati se, protiviti se, na« Gutsm. v ščetino postaviti se, kljubetovati; jt« mit Jjän; beti unb giifjeu flräuben, braniti se z rokami in nogami, ne hoteti; ft« Brüjien, blähen, f. biefe; batoibet firäubt fi« bie Ser; nunft, temu je nasproti, temu nasprotuje, se protivi pamet. Sträuben, ba«, ščetinjenje, upor, upiranje, ©ttanbeubäder, bet, štravbar*. ©tranbengeiß, bie, Kretska ovca. ©trauif. © t r a U h e n nt e h I, ba«, cvet moke za štravbe. © t r a U h f U 6, bet, itranfheit bet Oferten, hudobne mahovnice, ježeva noga, kocasto kopito. ©traubhnhn,ba«, neki bažant; f. a. Sambf= hahn. ©tranbig, adj., zmeršen, naježen, po konci stoječ, šeršav, ščetinast, šetinast, kosmat, kuštrast. ©triiubig, adj., uporen, upirljiv. ©triiubigíeit, bie, upornost, upor. ©traubtopf, bet, zmeršenec, skuštranec; fig. terma, termež, svojeglavec. ©traubrab, ba«, Straubjeug, lopatno kolo (F). Straubfthaf, ba«, stepna koza. Stranbjeug, f. ©traubrab. ©trau«, bet, germ; dim. germič, germi-ček; coll. germovje; f. a. ©efttiibfje; ba; mit bet»athfen, z germovjem obraščen, obrasen, zaraščen, zarašen; »ofl ©trüudjet, germovjast (F.); auf ben Sttau« gefjen, na rop, ropat iti. St r au d);, in ber 3ffcg-, germovnati. Strait«ahorn, f. »iažholber. ©trauthattig, adj., germast, germovit. S11II It d) h a r t, ber, kosmata, kocinasta brada, ©traudjbieb, bet, tatinski klatež; razbojnik; fig., razmeršenec, razknštranec. ©traudje, f. ©eudje. ©traudjeln, v. n., spotakniti se, spotikati se, spolzniti se, napčno stopiti, pokoterc-niti (St.), pregrešiti se. Straudieln, ba«, spotikanje. ©trandjen, v. «., f. ©trau«eln. ©t ran «en, bet, S«nupfen, nahod, (in Solni, pošast), ihn h«ben, nahod imeti, na-lioden biti, zamašen nos imeti. ©trau«flaber, f. TlaSholber. ©trandlflicge, bie, muha germovnicaf. ©trau«herb, ber, gumno z germovjem obdano. ©trau«ht>lj, ba«, germovje, dračje, šu-movje. ©trau«hoi>fen, bet, divji hmelj. S trati «i« t, adj., germast. ©trau«ig, adj., germovnat, zaraščen, la- rašen z germovjem. ©trau«Ier, bet, ettoa spotikavec, padavec, kdor se rad spotika. ©trau«meibe, bie, razraščena, razrašena lebeda. ©trau«m'lirber, ber, morivec zavratnik, (ki iz za germa napada). ©trau«rituber, ber, razbojnik. ©trnu«ftein, ber, kamen, nad kterim se kdo spotakne, spotikljej. ©trau«tt>eibe, bie, bei ben Jforbma«em, verbina (F); f. a. ffla«lDeibe. ©trau«tterl, ba«, germovje, germje, ger-mičevje. ©traufj, bet, ein Süf«el Slutnen, čop,šop, zvezek, povojek cvetk ali rož, sverška (F), geto. pušlec*; ein Süf«el gebetn am Jtobfe man«et Sógel, čop, šop, puček (F.); f. $aube; in ber tfráuterfunbe, kozulja; f. Strauß übt. SHifot; ein mit ©etöfe »erbunbenet Streit, ramovš (?), ravs in kavs, boj, prepir; bet Söget, (Struthio camclus), na<$ bem Serb. Ciuk), noj, nad) anbetn fla». 9»., strus obet štros, audj štruc. ©trau ff in bet 3f&g., Čopast, iopast; — nojev. ©trflufonflttaž, bet, navadni janeš. ©traufjbinbtrt«, bie, šoparica*. ©trailfiti, bas, nojevo jajce. Straufccu, f. Strimben. Straufjente, f. £aubencute. Strauj?crmiibede; bet SBeg jlrecft ftdj, pot se vleče; fottji, prostreti, prostirati se, stegovati se; f. übr. Srftrcden; ein gefitecfteS $fetb, stegnjen konj; Hilten ju Soben firetfen, koga na tla telebiti, tre- 1574 ©tretfett, siti, po valiti, zmašiti; burd) einen @ (treffen, na posteljo zavaliti se; tie ©ehtoel* ien flrecfett, prage polagati; ta« gell (treffen, polje izmeriti, meriti; tie ŽBeine (treffen, razkrečiti, razkrečevati (aut, f. Strenge. Stretfung, tie, raztezanje, razpenjanje. ©tretftDfltttC, tie, skovano blago, kovana železnina. S i r e (f to e t!, ta«, in tenSWünjen, mlinčnicat (K.), ploščivnica, plošivnicat, vlak (F.). ©tretjne, tie, f. ©trajne. ©treiti), ter, »on flreidjeit, t. i. mit 3uge hauen, fdjlagen, mali, oplaz, mahljej, udarec, šverk; mit eitlem ©treibe abhalten, na mah, ob enem mahu odsekati; tU l»ir(l ©treidje Befomntett, tepen boš; Semanteit ei= iteit ©treieg (ftreichen), proč iti, oditi, odhajati, proč vlečejo; fte ftreichen jurucf, ftreichen t»ie* Ser, tiči nazaj gredo, priletajo, prihajajo, se vračajo; ptiči nazaj vlečejo (se privlečejo nazaj), pripihajo; »on anlertt Sfjieten unt SDien* fcheli, fchnell gehen, laufen, smukniti, smukati, smučati, švigniti, švigati; hetum fireichen, krog vlačiti se, potepati se, klatiti se, potikati se, skitati se Qserb.); et h«' ganje Sani tutchflrichen, po vsi deželi se je vlačil, potepal, klatil; in nicht »erächtli* dfen Berftanle ta« £atil lut3 ©fetbe auf bet Streu haben, šest konj v hlevu ali staji imeti; eitteut ajieufehett bie ©treu mad)eii, komu postlati, postiljati (na slami); fiaitbjlreit, listje; 2Balb= fireu, mahčevica, resje, smrečje; tcaidm., listje in bockovje na tleh ležeče. štrenhiichfe, bie, štupnica* (©fefferbütfe); ©anbbütfe (Streufatibbüchfe), peskovnica; nach bem Russ. pesečnica, sipnica, ffti Gutsm. pesnek, nach V. trosivnik, trosiv-nica; 3ucferblitfe, cukrovnica-f, sladkor-nicaf, škatla za euker, sladkor. Streuen, v. «., eigentlich uni fig., suti, si-pati, trositi, potresti, potresati; Sluilien fltetten, trositi cvetke; ©alj fireueu, po-soliti, osoliti, soliti; Pfeffer, oštupati, štu-pati*, opoprati, popra potresti v—; ®elb unter b a« ffiolf, dnarja vsuti, sipati, metati med ljudstvo; ben Samenfireuen, use-jati. sejati; fig. raztrositi, trositi, razširiti, razširjati; fit flrettell (v. r.J, razširjati se; 3nctcr flreiteu, pocukrati, cukrati, s cukram potresti; f. a. SflHŽftrCHCtt, ,3«= ftreneu; ruitb herum fireuen, obtrositi, ob-suti; einem äBei'hrauch greneti, hvaliti koga, prilizovali se komu, povzdigovati ga; Hit-tet bie Cente fireuen, raznesti, raztrositi med ljudi; Stroh, 3>»eige, Slefle fireuen, na-stlati, nastiljati, stlati živini; v.u., baS ®e» treibe fiteuet gut, žito daje mnogo slame. Streugabel, bie, lesene vile, steljne vile (Gutsm u. K). Streuglait J, bet, piljenje, kovinski opilki. StritbörS. štreugolb, bas, kositerni listki, Streubar Je, f. Streureiben. štreultng, bet, listje, nastil, smrečje; f. Streu. štreumehl, baS, posipna moka, posipavna moka. Streupuloer, bas, štupa*. Stre urejen, bet, listne grablje, grablje za listje. štreurecben, bas, grabljenje listja. Streufanb, bet, pesek, trosivni, pisarski pesek, trosnik (F.), svišč, sviš (uat Met. sviž. eigentl. glugfanb), sipa. Streufaubbiictife, f. Streubiitfefe. Streujtroh, bas, steljna slama, slama za steljo, polil, targanka. štreujutter, ber, posipni, drobno someti cuker. Streujucfcrbiidjfe, f. Streubiicbfe. Strich/ ter, sott Streichelt, («J. ».), vlak, smuk, obhod, plaz; eilten ©trit thuu, f. Streiken, Streifen, Strcifcrei; Strich bet Sögel, odhod, odlet, prihod, prilet, selitev ptičja; in eittettt Striche fort, neprene-hama. brez preterga; bet Seit bet gifte, drest, drestenje; Strit beS ŠBinbeS, ber Sffiollen, vlak; uat beut ©trite, po tisti meri, kamor kaka reč gre ali derži; reibet bell ©trit, zoper to mer (böhm. smer); beim Hut, uat bettt Strici)«, po dlaki, kakor dlaka derži; f. a.SRittniig, 26eg; ein ©trit Serteil, kita (JH.), trop, jato; »on Äraniten, ključ (Zal.)-, — »ott ©treiten, (v. a.); čerka, vlak, poteg, potez, smuga; Sinie, čerta. poteza; einen ©trit tittch bie »Jiettiiitig mateu, f. Dicdjmtng; ausbreiten, prekrižati, izbrisati; gontma, f. SBeiftricfi; in bett£änben, iit beut ®ejxtte, in ber Haut, derča, riža; bei beti ^robirem, dersk (F.), proba; @olb bas ben ©trit hält, dobro zlato; bet jehltte Sheil einež 3o(leS, Sinie, čerta; mit einer ffiertiefitiig, Setle&ung, derča; ein ©treif, f. Streifen; ein in bie Sänge, prask; ein ©trit SatibeS, gelbes, kos zemlje, polja, proga zemlje; in bet ©eographie, eine 3one, pas, predel; ®e--geilb, kraj; ©trit 'm •S'Oli^, žiIa5 geil 3ifcen alt bell £l)ieti®utern, sesec, cu-zek, bradovica, molzek (?); in ber Üliilies ralogie, moka, mel; ein ©ttit auf ber ®eige, potez po goslih; feinen ©trit mehr tun, ne več gosti; ©trit ter Serten, lovlja na mreže; ein guter ©trit, dober lov; auf bell ©trit gel)en, iti ptičev lovit; fig. iti za krotkimi pticami (ženskimi); eilten gu= ten ©trit t;a6en, dobro gosti na gosli; ©trit 001,1 brazda; — tudi sled brane na njivi, vlak; ben ©ttit »eräilbern, pot premeniti; einen ©trit h^eit, terčen, vinsk biti; tem Sute teit ©trit geben, ogladiti, gladiti, likati; ein ©fett mit einem iveifjen ©ttit auf tet ©tirn, lisec, konj z liso; ein ©ttit 3iegef, opeke, kar se jih naredi na enkrat, neka žitna mera; f. a, SDie^eu. S trit bi) rč, to, progasti okun, Stri0l!, ba«, selivno ljudstvo, koče-vavci, ljudstvo nestanovitniga prebivališča, prebivališa. Strtihtoeife, adv., tam pa tam, semtertje, stranama, po nekterih krajih ali straneh, v posamnih kosih, verstah. ©tridjjaun, bet, im SSafiTerbaue, kita, gradba. Str i ^ j c it, bie, f. ©treichjeit. ©triff, bet, konopec, konop (K, Gutsm. it. M., attth serb., eig. ein Jg>anffitidE), in ©t. a. vožinec, kratka verv, kroat.u.poln.fo-vraz, (»gl. allst., povresti, binbell), f. a ©eil; ge». štrik*; bei Gutsm. spletnica (?);W0* mit ber aBiefenbaum rücfwätt« ant £eut»a* gen befejiiget Wirb, povezivna verv, porepnik, povezivnik, poveznik; Womit man beit »ot len äöagen um uitb unt befejiiget, opasiv-nica, povezivnik; fofertt bet Stricf al« Set jlrčnit, tok, tek (Sailf), tečcnje; bet Sij eil bes Sffiajfers, to o es einen feljr ftarfen 3ug bat, curek (K), serb. matica (Vuk); f. a. ©tromfdjnette; einen fanften, einen reu jjenben Strom babeit, voljno teči, dreti, volj-niga, derečiga teka; ©trotu berSuft, vlak, potez; ein grogerglug, velika voda, reka; ein feijt fdjnelfer, reijšenber glujš, bistrica, dereča voda; fig. curek, potok, naval; tois bet bett Strom fdjtointmen, bob v steno metati , viši oblasti, moči upirati se; mit »oU tem Strome, s polno strugo; ©trom bet 9tebe, tek besede; ein ©tront »Ott SBorten, sila, mnogo, obilno besed; ©ttom beräeit, dir časa; bet Seibenfdjaften, silnost, pogon, nagon strasti; ©trčme »ott S3tut, Spänen, potoki kervi, solzA; auf beiben Seiten bes Stromes, na obeh straneh vode. Stromab, Stromabtoiirtž, adv., po vodi, z vodo doli, serb. niz vodu. Stroman, Stromauf, ©tromnnftoärtS, adv., proti vodi, proti strugi (gori), ©tromantoobner, bet, etwa povodnik ali porččnik; ein Slntoobner bet ©a»e, Posa-vec u. bgl. Strombnbn, bie, struga, ©trombett, bas, struga, korito; f. gluPett. ©trombreite, bie, širina vode, reke. ©trombriitlen, bas, bobnenje, šumenje reke, vode. ©trojen. 1581 ©tri) m en, v. n., dreti, valiti se, teči (od velike vode), (ttad^ /Kfci. au<^) lilopeti; »om Stegen, liti, liti se, curkama teči, hahljati; bie Sljränen ftrömten aus Silier 9lugen, vsem so se lile, so sc cedile, so tekle solze; »on einet SBtenf^ettmenge, valiti se, dreti, vreti, pritisniti, pritiskati, gnati se; bie ®onau ftrčmt bei »ietett Säubern »orbei, Donava dere, se vali, teče memo mnozih dežel; für ljerumflreiott jtubieren, na odgovor misliti, misliti, kako bi odgovoril; ju etfentten fuften, ift jlubiere ntein •§erj, iščem svoje serce spoznati; ©eteljr* famfeit ju etlangen fuften, ftft ben SSijfen* fftaften toibnten, učiti se, študirati, (šolati se); ben ganjen Sag jiubieten, ves dan učiti se, preučiti se; bie SUtebicin jiubieten, učiti se za vrača ali zdravnika; eitt ©tU* bietenber, f. ©tubent; fiubiett, učen, šolan, izučen, izšolan, ©tubirftube, bie, izba učeniga, za štu-diranje. ©tubium, ba«, Serttfleijš, učenje, premišljevanje. ©tufe, bie, mont. ein aBgefftlagene« ©tutf @rj, cjok (F.), gruča, kos rude, tudi znamenje vsekano v kamenje; ©tufen fftlagen, znamenje vsekati; STbfa&e an einet ¿teppe, stopnica, geto. štabla*, štapnja*, bohm. U. poln. schod; fig. ©rab, stopnja, stopinja; bie ^čftfie ©tttfe, najviši stopnja; auf einet tjoljeti ©tufe bet Silbung fteljen, na visoki stopnji omike; in bet ©praft* le^re, f. ©tflffel. ©tufeifen, ba«, int fflergbaue, neko orodje z dvema koncama. ©tufelptobe, bie, skušanje rude (v odbitih kosih), ©tufen, v. a., im SSergbaue, vsekati, vse-kavati (znamenje); ben Serg fiufen, stopnice, stopnje narediti, narejati; fig. f. ?lb= ftufen. ©tufenfolge, bie, postopnosti, zaporednost, versta , po kteri gre, sledi eno za drugim. ©tufeuforntig, adj., stopničast, ©tufengnng, bet, ©tabation, postopnost t, postopna versta. ©iufengel b, ba«, plačilo za vsekano znamenje. ©tnfengteift, f. ©tufenformig. ©tufeniabr, ba«, vsako sedmo letovčlo- veškem življenji, klimakterično leto. ©tufenleiter, bie, lestvica; f. a. ©tufen* gang. ©tufenpfeife, bie, orglice, piščal, pišal. ©tufenfifnlm, bet, stopniška, na stopnicah peta pesem, ©tufeufommlung, bie, zbirka kosov ali cjokov. ©tufenfftuftt, bet, šaht s stopnicami, ©tufentteg, bet, stopnična pot, po stopnicah. Stufenmeife. Stuf entocife, adv., po stopnjah, stopama (V.), postopno , stopnjama; »Ott Stufe JU Stufe, od stopnje do stopnje. StUfetJ, ba«, cjokata ruda, ruda v celih kosih. ©tuff, f. Slengftlidj; ©att. ©tufbrobe, f. ©tufeibrobe. ©tuffficrt, ba«, cjoki, pl., kosi rude. ©tuijt, bet, jitm Sifcen, stol, sedež (Sifc), russ. sedališče, sedališe; langet 4füfjiger, protina; dim. stolec, stolček; einem einen Stuljl btnfefcett, dati, postaviti pred koga stol; fidj attf bett ©tubi fefcen, vsesti se na stol; bie ©tüljle türfen, premikati, od-mikati od mize stole, kdar hočejo vstati; einem ben Stuljl »ot bie Xtjür fefcen_, spoditi čez hišni prag, razbratiti se ž njim; jidj jteifdjen jt»ei Stühle fefcen, nadj bent Russ. goniti dva zajca in ne dobiti ne eni-ga; 3?ad)tfiui|i, f. Scibftuhl; ju ©tufll, auf ben ©tul)l geben, k svoji potrebi iti, nadj bem Kroat. iti od sebe; feinen Stuljl lja= ben, zapečen biti, zapert, nadj bem Russ. zapor imeti; er hat einen fetteren ©tuljl, zapira, zapeka se po njem; burdjben ©tuljt fortfdjaffen, odpraviti iz života po črevesnem prehodu; (Srctemeute, blato; ©ig be« gürften unb betgleiihen äBürbenträger, prestol (Xhton), stolica (tiadj anbetn fta». ©i.); bet heilige ©tuljl, sveti prestol, sveti, papežev sedež; @eridjt«jiuhl, sodišče, sodiše; (Somitat, županija, slovak. stolica; ®adj= jllthl, bet, strešni stol ali klobuk; ©locfetl* jilthl, jarem; SSeidjtjiuljt, spovcdnica; Set» jtuht, klečalo, klečavnik; ißrebigtjhtljl, leča, prižnica; SBeBetfiufii, statve; iit bett ©n:f)= len, bet bett 3Bagnern, eitt ©tuhl attf brei güjjen, kobila; '©eitgelftuhl, kobilica; in ber .ftirdje, klop, stol; Šapital, f. b. ©tubt=, in bet Šffcg-, Stolov, — (od) stola, ©tuhlflrm, bet, stolova roka. Stuhlbein, ba«, stolova noga. Stublbef(blflfl, bet, okov stola. StublbiSrž, f. SanlbörS. ©tuhl 61 Uber, f. Sliftšhctt, (kanonik), ©tuhlbede, bie, prevleka. Stublerbe, f. Thronerbe. ©tuhlerlebiflling, bie, izpraznjeni sedež (škofovski), ©tublftier, bie, praznovanje stola, sedeža sv. Petra. ©tublfeft, in fflaiertt, f. (gbeberlöbnift. ©tuhlfltlflter, bet, stoloplet, stolople- tec, kdor stole plete. Stuhlgang, bet, Oeffnmtg be« Seibe«, potreba, nad) bem Russ. izpraznjenje; feinen Stuhlgang haben, k potrebi ne iti, ne hoditi, ne izprazniti se; zapert biti, ne očistiti se; ihn befčrbent, k očejenju, k iz-praznjenju pomagati, omečiti; auf bett ©tuhl gehen, na stran iti, od sebe, zavolj sebe iti; hattet Stuhlgang, nach Jam. perpica f. a. ©tubi. Stuhlgclbcr, pl- für bie Äiidjcugetber, klopnina; f. a. Sopitol. Stublgctidjt, ba«, »örtl- stolna sodnija. Stumm. 1585 ©tublbett, f. @eri4t«berr, ©tubltabbt, f. ©tublbeife. ©tubllifftn, ba«, blazinica na Btolu. ©tub l Iran t, f. £aubed)et. Stuhltehcn, ba«, domosedno življenje. ©tU bi teb ttt, bie, naslonilo. Stublmotber, bet, stolar. Stuhlbfiibl, Stublbolfter, f. Stuhltiffeu. Stnblrtdjter, ber, stolnik (F.), okrajni sodnik na Ogerskem. Stubtriftternmt, ba«, okrajna gosposka na Ogerskem, stolništvo -j-, stolno sodništvo. Stuhlfitule, bie, podstrešni steber, ©tlltlfdjtitten, ber, male sani s stolam. ©tubtf^reiber, bet, pisar sodnji. ©tuhtfchmetle, bie, tram podstrešni. Stubliiberpg, f. Stublbeile. Stubtuerhnrtung, bie, perpica (Jam.?). Stubliabfen, bet, pipek (F.), klincek mjilni. Stuhljmang, bet, zapor (rMSS.), zapertje (V.J, ang. a. perpica, (itt St. skeka ?), napenjanje, tišanje, russ. natuga (rz natoga). Stubr, f. Knutbijrž; Stutfraut. S tule, bie, štor, panj, porobek. ©tuten, f. ©tnutben. ©tuleufiirfter, f. ftorfttnccbt. ©tultntur, f. ©fucfarbett. ©tulfje, ©tillpe, bie, ein umgejiutptetSheit eine« 3Mnge«, viha (V.J, zaferljej, zavihaj (Gutsmpodvih; (serb. suvratak); ant ijute, okrajic, obod, streha; ein bel»eglid)er ®ecfel, pokrovka, pokrov, pokrovec. ©tiilfjen, V. a., einett holjteit ®ecfel auf tU t»a« legett, pokriti, djati pokrovec na —, nadj F. zavezniti; umfeljten »on ®e= fafjett unb Kotbetn mil breiten gladjett, eig. jiitrjen, einen Xopf, poveznili;^ auffchlageit ober untfdjlagen, einett £ut, ©tiefel, pri-vihati, zavihniti, zavihati, podvihati, klo-povihati, vihati; aufjlulbett, f. b. ©tiilber, bet, einet bet fiulpt, pokrivavec; ein Sittg, t»eld)e« gefliilf>t toirb, f. ©tiirje. ©tiilbbanbftbub, ber, rokavica zvihami; (bet fonfi ba« a liebenbe llnterfrainer fagt uttt rokovica; Met.). ©tiitpbut, bet, zavihani klobuk, ©tiiibig, adj; zavihan, ©tiitbnnfe, bie, zavihani, zaferknjeni nos. ©tiilbftief Ct, ber, sleci, sleki, škornji pod- vihani, škornji na zavih. Stiilpftmmbf, bet, podvihana, zavihana nogavica. S tU mm, adj., get». mutast ober mutav (M.), nadj alten iibr. ft. a», n. fbfl), skominast, skominav; im ©egeilfajje be« ©djarf, skerhan, top; baher fiumpf machen, sker-hati, kerhati, nach M. auch zatopiti, za-karati, nach Medv. zabovcati, na bovec (nach Pol. ». galj) skerhati; fiutnpfet Se» feu, om uljena, odergnjena metla; ein dumpfer äJienfeh, tumpec, topoglavec; ein fluni» Stumpffinnig. pfer SSinfel, širok kot, vogel, russ. top; fiutnpfroinílige« ©reieif, trivogelnik širocih, stegnjenih kotov; jluinpfe ©inne, slabi, oslabljeni počutki; »om ®eifl, opokel, top, zbegan; fhtmpfe SJlafe, plošnati, tumpasti nos; flumpfer ®eiu, ohne gehörige Schärfe, mehko vino (Unt. .ffr.), flumpfer ©chtnetj, gluha bolečina. Stumpf, Stumpfen, ber, nad? F tump(?), dim. tumpek, štula, mula, okerhek (Gutsm.), ostanek; serb. kusatak; »on ©chlofjen ab» geflumpfte« ©etreibe, štekelj (F), ein ©tum» pfenfiidjt, konec sveče, dim. konček; russ. ogarok; bei Sältmeti, panj, štor, porobek, šterkelj, štercelj, teslo (? Gutsm. ijacffiocf); mit Stumpf Uttb Stiel, s korenino, popol-nama; bet Stumpf eine« gltfie«, štula; Stumpf Solle, vreča volne; Stumbf ®elb, kratka, debela mošnja dnarjev; fdjlechte« SDfeffer, rezalo skerhano; ber Stumpf eine« 3afene«, korenina, ki ostane v mesu. Stumpfe, f. Stumpfheit. ©tumpfetfig, adj., topih oglov. Stumpfen, Stümpfen, v. «., bet ©pifce berauben, otumpiti, tumpiti, omuliti, oštuliti; f. a. Slbftu^en; bie Säume flümpfen, fappen, drevje prisekati, prisekovati; bet Schärfe berauben, j. S. ein ©ieffer fiüntpfen, skerhati, kerhati nož, zakarati (M.), zatopiti; bie3ähne, oskominiti, skominiti, skomino delati; ba« Sllter ftümpft bie ©inne, starost slabi počutke; f. a. 9lbftumpfeu; fhtmpfen, v. «., skerhati, kerhati se, oto-piti, topiti se. Stumpfen, bet, f. Stumpf, ber. Stumpfen, Stümpfen, muljenje, štuljenje, kerhanje, topljenje. Stumpfenbe, ba«, topi konec, štula. Stumpfgaffe, f. Satfgaffe. Stumpfbafer, bet, nek oves s kratkimi in debelimi zerni. Stumpfheit, Stumpfigleit, bie, topost, fig. slabost, slabota, opoklost, zbeganost. Stumpffaute, bie, topi rob, kraj. Stumpffegel, bet, topi, otumpani kegelj. Stumpf topf, ber, f. Scfetoacbfopf, topoglavec. Stumpfföpfig, adj., top, topoglav. Stiimpfling, f. Stumpf, ber. Stltmpfnafe, bie, pritlačeni nos, tumpasti. plošnati nos; eine •petfoii mit einer folefeett 9lafe, tumpanos (F). Stumpfnaftg, adj., s pritlačenim, topim nošam. Stumpfrecbnuiig, bie, pristavek neiztir-ljivih dolgov. Stumpf?, adv., urno, hitro; f. Soglcid)- štlimpficfettflnj, kusi, kebasti rep, ll a t Gutsm. kusati, prirezani rep; eilt fol» dje« $ferb, kebec; ein ©tltfcoch«, serb. ku-sonja; ©tu^fuh, kusulja. Stumpffftttönjen, f. 2íbftut?en. Stumpifcbmälljig, adj; kebast, kusorep. Stumpffinn, bet, topost, bebost, opoklost, topoglavost. ©tnmpffiuntg, adj; top, topoglav, bebast. ©tumpffinnigfeit. eiumpftiniHflïd*, f. ©turafiffinn. ©tUtttpfttittlel, ber, stegnjeni, široki, topi kot. ©tumpfttinleltg, adj., s širocimi koti. ©tuntjfjahn, ber, škerba , škerbina , korenina zoba. ©Himmler, f. ©tiiutper. © t u it S c, bie, bet »ieruttbjt»anjigfte Sljei' be« ïage« , ura, dim. urica, «te/, u. runa. čas, böhm. hodina, poln. godzina, serb. neben ura au« ba« tiirk. sahat ober sat; eilte ©tuttbe SBege«, uro hoda; eine halbe ©tuube, pol ure; anberthalb ©tunbeit, poldrugo uro; eine fiarfe ©tunbe, debela ura, dobra ura; bi« ju t»el«er ©tunbe?, dokorej?; bi« ju biefer ©tunbe, dosorej; um t»el«e ©tunbe?, obkorej?; itnt biefe ©tunbe, obtorej, obso-rej; »ctt ©tunbe ju ©tunbe, od ure do ure; bie legte ©tunbe, zadnja ura; bie be«ftunbe, smertna ura; an ©tunben gebun; ben fein, imeti odločene ure (za to in uno opravilo); ©tunbe halten, deržati se ure, natančen biti; eilt îtje'l bet Seit »Ölt Mibe; flimmter ®auet, čas ; ¿u jebet ©tunbe, vsaki čas; »oit ©tUltbe an, od zdaj, odslej, (od te priče, BI.) ; jut ©tunbe, zdaj, sedaj, pri ti priči; bi« ju biefer ©tunbe, bi« jut ©tunbe, do zdaj, doslej; ju guter ©tutlbe, o pravem času, pri dobri sreči ; er hat feine gute ©tunbe, (son .Kraulen), odleglo mu je, fonft, pri volji je, dobre volje je; alte ©tunbetl, vselej, vsaki čas; hefte ©titube, f. |>el((er 3t»if«ettraum); ©lunbett geben, učiti, lekcije dajati, podučevati ; ©«reibftunbe, poduk v pisanji, ura namenjena za ta poduk; (mont.) štirindvajseti del oboda ali kolobarja. ©tiinb«en, f. ©tunbe. ©tunben*, in benSfgg-, urni. ©tunben, v. n., (serait.), odlog, rok dati. ©tunbenbcridjt, ber, poročilo vsako uro dajano. ©tunbenbiume, bie, sineška roža. ©tunbenbret, ba«, urna dilja (v.). ©tunbengeber, ber, podučevavec, učenik (na ure). ©tunbengeberin, bie, podučevavka. ©tunbcngehet, ba«, ure. ©tunbengeib, ba«, podučnina, plačilo od ure. ©tunbenglttž, ba«, sipna ura; f. ©anb-nhr; (peščenica, Gutsm.). ©tnnbcnhfliter, f. ©tunbengeber. ©tunbenfretë, ber, itt ber ©tetnenimffen* f«aft, vsak poldnik, urni kolobar, ©tunbenfreuj, ba«, solnčna ura v podobi križa. ©tU It benlang, adj; celouren (K), uro dolg, uro terpeč; adv., celo uro, po uri, cele ure. ©tnnbenlauf, bet, tek časa. ©tnnbenleljrer, f. Stnubengeber. ©tunbenlinie, bie, in bet Sonnenuhr, bie« jenige Sinie, t»el«e bet ©chatten bc« Beiger« jut beflimmten ©tunbe erreichen muß, senčna čerta, ki uro kaže. ©tntm. 1587 ©tunbenmarte, bte, znamkaf ur (vkte- rih je kdo koga učil), ©tunbenmaft, ba«, urna mera. ©tnnbenmeffnng, bte, merjenje časa po urah. ©tunbenrab, ba«, bei ben tlhrma«erii, urno kolo (ki obrača ali premika kazavnik). ©tunbenring, bet, urni kolobar, ©tunbenrufer, ber, čuvaj, ki razglaša ure, oklicovavec, tta« IU. preklicovavec; f. a. 9ta«tttm«ter. ©tltnbcnfanb, bet, pesek, sipa v uri. ©tunbenfang, f. ©tunbengebet. ©tnnbenfanle, bie, miljnik. ©tUUbenfihlag, bet, bitje (russ. boj) ure, odbijanje ure. ©tunbenf«auer, f. ©funbenrnfer. ©tunbettfeiger, bet, ura. ©tnnbentafel, bie, razkazek, kazalo ur. S tunben nhr, bie, ura, (ki nc kaže minut). ©tunbenbcrfiinbiger, ber, f. ©tnuben* rufcr. ©tUUbe ItUieife, adv., vsako uro, po uri, po urah. ©tnnbcnUJetfer, ber, ura; kazavcc ali kazavnik. ©tltnbenjciger, ber, kazavcc, kazavnik, ročica, ki ure kaže. ©tunbcnaettel, bet, urni list. ©tunbcnjirlel, f. ©tunbenfreiS. ©tiinbig, adj., jtoeijtunbig, dve uri, dve-urni. ©tiinbli«, adj., vsakourni, a, o; adv., vsako uro, od ure do ure. ©tttnfel, f. ©tii^e. StUltje, bie, neka posoda. © t up ar f d), f. ©abelfraut. ©titjjenb, f. ©rflanuli«, Hngentein. ©tujlf, ber, pobezek, dregljej; f. a. ®UHCt, ©ti«. ©tU^fel, bet, bezalo, žokavnik, dregalo, osten (Gutsm.). ©tujpfen, t>. a., mit bet gaitjt, gnjocniti. gnjocati, dregniti, dregati obet drezati; fonfi pobezniti, pobezati, bezati, požokati, žo-kati, zbosti, spodbosti, žbadati. ©tufjfer, bet, dregavec, dreg; f. a. ©toff, ©ti«. ©tU*)tb, adj., neumen, topoglav, zabit. ©tUfJlbitat, bie, neumnost, topoglavost. ©tutnieu, f. ©tuisen. ©tu^ration, f. ©«toangeruitg. ©tuprator, f. ©«iinber, ©«utinigerer. ©tufiriren, f. ©«iinbcn, ©«»iingern. ©tuprunt, ba«, f. ©«imbung, ©«toange= rung. ©tiifjfen, f. ©tupfen. ©tur, adj., kisel, čmern, Stttrnt, ber, eine Ijeftige Sehteguttg mit lau* tem @etofe »erbltnben, (impetus), šum, hrum, hrup, vriš (serb. j uriš) , lomast, vihar; auf bet @ee, in bet 8uft uberhaubt, vihar navihta obet nevihta, na« BI. au« vihta, bei Gutsm. viha (?), hudo vreme, huda ura, serb. bura (burja im ©lo». Soras t»inb); e« ertjob ft« ein groper ©turm, 1588 ©turmonlauf. vstal je velik vihar; im Äriege, naskok (Gutsm.), napad (Gutsm.), naval s hru-pam, serb. juris, russ. pristup pristop); Unrulje, Sumult, hrum, hrup, šum, vrenje; ©türme bet Seiten, časov viharji, potresi; ©turni be« SBinbe«, piš; ©türm läuten, plat zvona biti; ©turnt laufen, naskočiti, navaliti, napasti, čez ozidje dreti (V.)' serb. jurišati; ulit ©turnt einnehmen, z nasko-kam, z vrišem, hrumam vzeti, posiliti; ©turni fotogen, v naskok trobiti ali bob-nati; ben ©turnt abfdjtagen, napad, naskok odbiti, odbijati; fig. naval, pritisk; man ttjat einen heftigen ©turni auf il)n, hudo so pritisnili na-nj (t. j. močno so ga jeli nagovarjati); ©turnt ber ©eele, hud nemir, vihar duše, viharno gibanje, kipenje, stre-sanje; ©turmleute, dcrhal; Sturmvögel, trop; f. ©treidj. ©titrmanlauf, f. ©tnrm. ©turntbalien, f. ©turmbocf. ©tnrmllCUJCgt, adj., stresen, omajan po viharji. ©turmbDlf, ber, in bet alten Ärieg«funfl, oven, russ. taran ittib stenolom. ©tnrmlirüffe, bie, in ber altenÄriegifnufl, most na kolesih (K), ©tuttttbad), ba«, tit ber 5Belagerung«futifl bet Sllten, streha na kolesih (V), nad) beut Russ. pristopni, bojni ščit. ©turmeile, bie, viharna, velika naglost. ©tlttmempört, adj., »oni SDieere, razburkan. ©türmen, v. «., (Siitmal fJütnien obet atu fangen ju (türmen, zahrumeti; ttt etwa« hinein, prihrumeti, hrumeti v kaj; flürnietlb aufommen, prihrumeli; lärntett, toben, hrumeti, vihrati, divjati, razsajati, zdelovati, hrupeti, veršati, vihariti, bobneti, bučati; e« flürmet (v. ».), vihar in piš je; nevihta, veter razsaja, divja, zdeluje, huda ura je; atle« jlürmte auf ifen, vse je pritiskalo va-nj, je valilo vanj (in vendar se ni dal pregovoriti); bie ©locfe jlürmt, plat zvona bije; in« §au« flürmen, v hišo pri-dreti, privaliti, prignati se, prihrumeti, pri-lomastiti, pridivjati; au bie Sinit jlitrnien, razbijati na vrata, z močjo tolči, paliati; ©turnt laufen, f. ©tnrm; fliirnieitbe Seibeu» fdjaft, viharna strast; mit flütmenbet §aub, x naskokam, z vrišem, s hrumam; v. a., ©ilbet flürnien, podobe podirati ;3emanben« Simmer flürmeit, v stanico pridreti, prilo-mastiti, vlomiti (V.); s silo predreti; eine ©tabt, geflung flürmen, navaliti, naskočiti, v naskoku vzeti, jemati, russ. pristup delat, pristupom vzjat; bie ©lauem jlütmeu, ozidje naskočiti, s hrumam preskočiti; ba« Sljot flürmen, vrata naskočiti in razbiti, s silo odpreti, ©türmen, ba«, viharjenje, divjanje, naska-kovanje. ©türmen!), adj., viharen, po navalu, naskoku. ©türmer, bet, vihravec, naskakovavec; f. Stiirmifd). a. SRaUfhOlb, ©turmloini); velik klobuk na tri ogle. Stürmettn, bie, vihravka, naskakovavka. ©turmeSnoth, bie, sila v viharji, ©turmfntjne, bie, bojno, vojaško bandero ©turmfni, f. geuerfa&. ©turmfeft, adj., varen zastran viharja, ©tnrmfifth, bet, riba hudourniea. ©t ur nt flu g, ber, silni, nagli tet. ©turntflut, bie, viharski nastop, valovje razburkano, ©turmgutter, ba«, brana, ©turnt gebaute, ber, viharna, stresajoča misel. ©turing eheut, ba«, rjovenje, bobnenje viharja. ©turmgeräth, ba«, napadno orodje, priprava za naskok. ©tnringetöfe, f ©turntgeheul. ©turmgemöhnt, adj., viharja, nevihte vajen. ©tur m gleich, adj., kakor v viharji, nevihti, ©turmgloiie, bie, plat zvona; biefelbe an» jiehen, plat zvona biti. ©turmhalen, ber, (Snterljafen, maček (F.), pik. © 111 r m h a n 6 e, bie, železna kapa, b. i. £e(m, čelada (Gutsm.~). ©turmheulen, f. ©turmgehcul. ©turmhut, bet, f. ©turmljaut)e;ber®otf«» murjiSifenhut, (Aconit, pyrenaicum), svo-lina, nalip, volčji koren; bet langljau» bige (Sifeuljut, (Aconit. Telyphonum), kapa-sti omej; bet gud)«tob» (Sifeuljut, (Aconit. Lyctotonum), lcsičja smert, lesjak; bet buntblüt()ige (Sifettljut, (Aconit, variega-tum), pisani omej, čmerunka, pasja smeit; ber fdjuablige Sifenfjut, (Aconit, rostra-tum), kljunasti omej; bet lid)tblaue (Sifeuhut, (Aconit. Cammarum), višnjevi omej, nalip; ber ti«pige @ifetll)Ut, (Aconit, paniculatum), latasti omej; bet überljängenbe (Sifeuhut, (Aconit, cernuum), klapasti omej; Stört«» (Sifenljut, (Aconit. Störkianum), šterkovi omej ; bet öleitbergifehe (Sifeuhut, (Aconit. Neubergense), novoberški omej; ppra» mibenfötmiger (Sifenhut, (Aconit, pyramidale), piljasti omej; 99etnljarb»(Sifenl)Ut, (Aconit. Bernardianum), Bernardov omej; bet wahre (Sifeuhut, (Aconit, napellus), pravi omej, zeleni klobuk, preobjed, vranica, auch lesjak; ber fpifcljaubige (Sifenhltt, (Aconit, acutum), špičasti omej; bet fdjmalblättrige (Sifenljut, (Aconit, angustifoiium), osko-perni omej; bet tlaffljaubige Sifeuhut, (Aconit. hians), zijali omej; ber fleife (Sifenhut, (Aconit, strictum), togasti omej; ber üau» ettl»(Sifenljut, (Aconit, tauricum), ta verski omej; ,ftötlean«»<5ifenl)Ut, (Aconit. Köllea-num), kelejanov omej; ber toeifjblüljenbe @i» fenhut, (Aconit, album), beli omej, (Medv.y, f. a. (Sifenhut. ©titrillifd), adj., viharen, burjast, lomastin, silen, razsajavcn. šumen. ropotav, vroč, hud, razburkan (Pom SKeete); flürmifatbe, f. Sturnioogel. Sturmberfiinber, f. Sturmbogel. Sturmbogel, ber, (Proeellaria), hudournik, strakoš (kroat.). Stumt0011, adj., viharen. Sturmtuetter, baž, vihar, hudo vreme, huda ura, vihta (M.), nevihta, nad} Outsm. audj pojovica u. viha. Sturmtoinb, ber, vihar, piš, hud, silen veter, polomaj; ffiirbelmillb, vertinec, stre-hoderec, (attgebl. in St.). Sturmjeug, f. Sturingerntb. Sturre, bie, morski škorpjon. Sturj, ber, bet galt, pad, sosebno nagli pad, silni padec; einen te tur j tbun, pasti, telebiti, zverniti se, zvaliti se, podreti se; Uuiflurj, Surgelbaum, prekuc, (böhm. pre-kot), preval, preveržek (Gutsm.); feilt Sturj war un»ermeiblidj, nihče ga ni mogel obderžati, ni mogel ubraniti, da bi ne padel; Sltlfall, napad, prepir, boj; mit eis item ©turje austtinfen, kupico zverniti. zvračati v se; Sturj bes gelfenS, stermec, ¡•termina skale; bet Sturj bes aßafiierS, slap; ©tltfturj, podertija, razdor, udor; ein flaar uu»erjtiinter aufeiiiaitbetliegeitber93led)e, par (F.); bie obere gläd)e, eines genfletS, einet Stylit, preklada; bei attberit Dingen im ©egenfajje ber @of)le, teme; Sturj beS ffietterž, prekuc, preval vremena; bet äRan= tel übet einem §erbe, napa (V.), plajš, šija; ein ©tumpf, štula, nadj F. tump(?); baS; fentge ®nbe bet gafdjiiteit , wo biefelbett abge« tjatten werben, ritovje; ber £>rt, Wof)in et; l»as gejlürjt wirb, zvračilo (F), zvrača-lišče, zvračališe, russ. otval; f. a. §ttlbc; ein SturjglaS, poveznik (F.); waidm. je-lenji rep; ant .Šliotbolje, koleno, ©tiirjaiter, bet, vzdignjeni razori (F); ben Stürjaefer pflügen, razore vzdigati, ledino pervič orati, praho orati. SturjbflCl), ber, slapnik, skočnik, skakaveo, gtnrjbttb, bas, kopel, kjer na koga iz- Stiirjtn. 1589 nenada vodo ulijejo ali kjer ga iznena-da veržojo v vodo. StUtjbat, adj; prekucljiv, zvračljiv. S tnrjb num, bet, Sutjelbaum, kozolec, prekuc; eilten ©turjbauut madjen, kozolec prevračati, prekucniti, prekucovati se. Stursbiibne, bie, (mont.), zvračilo (F). Sturjbrobenb, adj., kar se hoče podreti, zvaliti. Stiirje, bie, (mont.), Sturj, zvračilo, zvra-čališče, zvračališe, russ. otval; ein ^O^et erhabener ®ecfel, pokrov, pokrovka, rena; am $fluge, ročica. Stiirjcbedjer, Der, ein Se^er mit einet Stürje, pitnik, kupa s pokrovam; eilt ftar= let Šrinfet, suha goba, vinska mušica, zvračavec kupic. S Iii rje l, bet, bie Stoppeln, sternišče, ster-niše; bas jurücfgebliebene littje Sitbe, nad): bem bas langete abgefdjnitteu rnorben , štula; iin ©einbaue Enoten, Sdjetifel, Staufen, starika, ključ, rezje; beim $olje, porun-gelj, štercelj, štor u. bergl. f. a. Siiirje. Stiir jen, «., plöglid), heftig fallen, zverniti se, na tla butiti, telebiti, zvaliti se, siino pasti, stermoglavo pasti, stermoglaviti se; iti einen Slbgrunb flürjen,v brezen pasti, zvaliti se; jtel) itmjtürjen, prekucniti se, (böhm. pre-kotit se), prevaliti se, nad) Gutsm. na kozji rog potožiti se (?); »om Uferte fiütjen, s konja pasti, zverniti se, prevreči se; (waidm.'), »on ersoffenen ^irfcljen, zgruditi se, zverniti se na tla, cepniti na tla; heftig, gefcbwitibe fteh fortbewegen, j. 58. in bas äinimet flürjen, planiti, udreti (se) v—, spustiti se, zagnati se; (fieb) auf bell geinb fiitrjett, zakaditi se, zaprašiti se, zagnati se na—, popasti koga; v. a., mit £)efttg= feit fallen iitadjeit, zverniti, zvračati, podreti, podirati, prevreči, vreči, metati, spod-biti, spodbijati; biuabfiütjen, pahniti, puhniti, suniti v —; fd)nell, ^efttg fortbewegen ntadjen, pahniti, suniti, pahati, treščiti, tre-šiti, terjusiti, suvati; umflürjen, prekucniti, prekucovati, prevaliti, prevaljevati; fieb in Semattbes Slrnte flütjett, naglo objeti koga, pasti mu okoli vratu; ©lafet flütjett, kupice zvračati (nar. pes.); bell Sebent flütjeit, (mont.), dati, dajati desetino; plöfclid) umfe^ten, um bas batiit bt* fwtblidje aitSjufcbütten, zverniti, zvračati; baS ®rj flürjen, rudo zvračati; etwas fo aufteilen, baß bie itulete Safis jut obern wirb, uitb baß es auf bet fonfl gewöhnlichen obetn ©rutibjläebe ju flehen fomntt, j. 83. einen Sopf, povezniti, (povezovati? als v. impf.)-, bie Dberftädje jweiet .ftörpet auf eiiianbet legen, 93utterf^|nifen jufantmenflüt= jen, ploskniti (ZaL), nad) F. auch povezniti; gefiürjte ®ter, na mehko, na pol kuhane jajca; baS ®etreibe flürjen, obemiti, obračati, pregrebsti, pregrebati z lopato; ben Siefer fiürjen, ledino ali praho pervič orati, nad) F. razore vzdigati; einen ®e(fel auf ben Sopf flürjen, pokriti, pokrivati lonec, djati na-nj pokrovko; einen in bas 1590 ©tiitaen. äöaffet gefallenen SDlenfften iiürjeti, vtonje-niga na glavo postaviti; Sitten jU Soben flürjen, na tla butiti, telebiti, treščiti, tre-šiti; jtft inö SCBaffet fiütjett, («.»•.), skočiti, zagnati se v vodo; (mont.) ftdj flütjen, navpik pod se iti, spuščati, spušati se, derzati; bie J&offa^rt wirb ftn flütjen, napuh ga bo pogubil; »om S^roite flütjen, pahniti, vreči s prestola; einen ©ünjtting (tur* jen, spodriniti koga, v nemilost spraviti, vreči, podreti koga; in« llnglücf fiütjen, v nesrečo pripraviti koga; @ott erbiftet u. flütjet SReifte, Bog vzdiguje in podira kraljestva. ©t ii I jen, ba«, podiranje, zvračanje u. togi. ©tlitjeniie, bas untere @nbe bei ben ga* fftinen, ritovje, auft böhm. rit. ©t ü t J et, ber, einer bec etwa« au«jiürjet, be* fonber« im ©etgbau, zvračavee; ein ®ecfel, f. biefe«. ©tlltäftei, adj., varen pred padam, ©tur J 8 In S, ba«, ttaft V. poveznilo it. po-veznik. ©tiitjgUt, ba«, zvračno blago, blago, ki se v ladijo zvrača ali presiplje (ktero torej ni v sodih ali obojih), ©tiit jitttten, bet, kinkež, (ki se zvrača). ©turjltttte, bie, genjterlatte, etwa preklad-nica f. ©tmjplfl^, bet, etwa zvračališče, zvrača- liše, zvračišče, zvračiše; f. ©tiitje. ©tutjraunt, f. ©turapla^. ©tnt3fftaufel, tie' loPata za pregrebanje žita. ©tiirjfee, bie, val, ki se zažene v ladijo in se razbije nad njo. ©turjftfltt, bie, bei ben 3agettt, mesto, kjer je ostreljena zvir padla in obležala, ©turjweg, bet, silno sterma pot. ©tttte, bet, (ailft bie), hlebec, beli kruh. ©tltte, bie, kobila, (ciza Gufsm.); eine ©tute belegen laffeit, kobilo pripustiti, ©litten*, in 3ffcg- kobilji, ©tnten&alž, bet, kobilji, to je, dolg m tenak vrat. ©tutentjenait, bet, žrebec, pastuh. ©tntenmeifter, bet, kobilar, oskerbnik ko-bilarije. ©tutetet, bie, f. ©eftiite, naft Gutsm. ko-bilstvo. ©tutcretpferii, f. ©eftiit^fetb. ©tutereiöerwaltet, f. ©tutenmeifter. ©tutfüllen, ba«, (©tutenfüllen), kobilica, žrebica. ©tntljengft, f. ©tutentjenflft. ©tntte, f. ©tii^e. ©tu$, bet, ein abgeflü&te«, abgefürjte«®mg, kratka, omuljena reč, štula, mula; auf ben ©tut, na mah, iznenada; ©tU&tof)t, kratka risanica ali puška, štuc; £aitbfftul)e offne ginget, (fte reiften itut bi« an ben Änö* ftet), rokavica brez perstov, na pol; 5>luff, f. SJJuff; gebetbufft, f. b.; @tu&uf)t, namizna, postavna ura. ©tU^ÜtIttel, ber, kratek rokav, na pol rokav. ©tit^etin. ©tii^tlfllf en, bet, podporno bruno, podporni tram. ©tu liba nb, ba«, bei 3immetteuten, komolec (F.). ©tu ti bari, bet, berki, pl., eine Spetfon mit folftem Sarte, berkar. ©tU^biiftfe, bie, kratka risanica, naft F. prisekanica, prisekana risanica. ©tiitje, bie, ein böljetne« @eföf »on Sött* fteratbeit, štecelj* (F.); einging, Weifte« (lügt, podpora, podpornja, podstavka; f. a. ©ttelie; wotauf man jtft flüfct, opora, naslomba, opiravnik, podlog, (prema?); fig., zaslomba, palica, varstvo, obramba, pomoč, zagovornik, zavetje, zavetnik; bie ©tüfce be« Sllter«, palica, podpora v starosti, steber, na kterem kaj sloni; in bet ©eometrie, f. ©tuuž. ©tutiel, f. ©tuti. ©tu^en, bet, f. SJiuff. ©tutjen, v. n„ bei (šmpfinbung eine« uner* Warteten ®inge« plófclift jlille fleten, »on SRetlfften, obstati, obstajati, zavzeti se, ostermeti, stermeti, začuditi se, čuditi se, osupniti obet osopniti; f. (Srftaunen; »on bent sBiefje, splašiti, plašiti se; serb. ¿uliti; prangen, ošaben biti, hvaliti se, bahati se, šopiriti se s čim, skazovatise, očiten biti, v oči biti; Ijeftig jlojjen, fo bafj »on bem geflogenenJičtpet ein SBibetjlog erfolgt, ter-čiti (s kozarci, n. pr.), terkniti, terkati (od kozlov i. t. d.); »om 9iinb»iel), bosti se; fig., äBaaren tattfften, menjati, prebo-tati(K); v. a., für jet maften, prikrajšati; butft SUftauen, prisekati, prisekavati, pod-sekati, štuliti, muliti; gefiufctett ©ftweife«, kus (auft altsl. tt. poln. kus, kusy unb niftt kes, naft Slnbetn jeboft kos), kuso-rep, kusast, kebast; abfftneiben, prirezati, prirezovati, epodrezati, spodrezovati; mit* teljl bet ©ftere, pristriči, pristrigati, pod-striči; bie Slejie fiujjen, priklestiti, prisekati; f. a.iHbftufcen; einen §ut finden, zavihati, podvihati krajce; bie glügel ftußen, perutnice podstriči. ©titeen, ba«, stermenje, terkanje, prise-kovanje, spodrezovanje. ©tutjen, bet, f. ©tutj. ©tii^en, v. a., podpreti, podpirati kaj, pod-staviti, podstavljati kaj, opreti, opirati, osloniti, oslanjati kaj na kaj; v. r., jtft ailf etwa« flüfcen, na kaj opreti, opirati se na kaj, (ustaviti, ustopiti se, upreti se v —), naslanjati se na — ; jtft »etlaffelt, zanesti, zanašati se na kaj; f. a. Setufen, ftft. ©titeen, ba«, podpertje, podpiranje, ©titfjer, bet, »ott ©tu&en, v. n., in Älet* betn prangen, lišpavec, gizdavec, gizdalin, naft Gutsm. ferkolin, smerkolin; ein ab* gefürjte« ®ing, prisekanec, prirezanec; f. ©tulj, ©tnijbiiftfe. ©tiitjer, bet, podpiravec, podpornik. ©tU^CrbOtt, bet, lišpavcova, gizdalinova brada. ©tu^etin, bie, nališpanka, lišpulja, gizdav-ka, gizdalinka. Stiifcerin, ©tilgetin, bie, podpiravka. StU^gla«, baa, nizek kozarec. StÜtSbOlj, baa, lesena podpora. StutMg, adj., »on jlujseit (u. ».), erjiaunen, osnpnjen, začuden, plahoten, plah; jtugig (ein, plašiti se, čuditi se, stermeti; jlujjig Wetbett, splašiti, preplašiti se; biep rttac^t mich ftugig, to me plaši, (zavzeti, osupniti, zmesti); wiberfpätifiig, jiügig, šketljiv, ter-doglav; ffufstg fein, werben, šketiti se, upirati se, kerčiti se, kujati se. ©tii^IflftCH, ber, im ¡DTühlenbaue ein mit Steinen atigefülltea, »iererfigea ©ejimmer, izba ober ispa (V.J. StUhlOpf, bet, šketljivec, kujavec, tcrmo-glavec; Wörtt. kratka debela, nizko ostrižena glava. Stiifcleüer, bie, lestva, lojtra z oporo. Studier, in 3ffegn., f. Sffiad)ter. S luttlich, f- pöhlid). S1 liht, baa, prisekano, pristriženo, kuso uho; ein folchea Xhiet, ttaaUptWOrt. ©UbftantiDtfd), adj; imensk. ©ubftanj, tie, ta« SBefett, bistvo, nad) V. usebščina u. istnost, poln. istota, bohm. podstata; .Sern, jedro; ©ubflatljen, pl., skladni deli; — redivna reč. ©Ubftanjiell, adj; bisten, bistven; nafir» baft, rediven; f. a. ^etnifl. ©nbftituicen, v. a., komu namestnika postaviti, postavljati, postaviti koga na mesto koga, poln. podstawio; etn @rbted)t, namestniga dediča postaviti. ©UbftttUt, tet, namestnik; Stadjetbe, na- mestni dedič ali dednik; serb. zamjenik. ©UbftitlltiOH, tie, namestenje, postavitev, postavljanje namestnika; postavljenje namestniga dediča; f. a. ©tett&ertretung; tie ftbeifonii|Jarifdje ©ubjlitutioil, tidejkomisno postavljenje namestniga dediča. ©Ubftrttt, ta«, podlog, dani primer. ©ubfumtren, f. SBoraužfeijcn, golgem. ©ubfitmttnn, f. aJoraužfetjnng. ©Ubiti, adj., tenak, droben, nežen; f. a. ©dllou, ©pt^finbig. ©Ubtilitiit, tie, tankota, natančnost; f. a. ©p^finbigfett. ©ubltabeItbuž, bet, odštevanec, odšte-vanka. ©Ubttttljent, bet, odštevavec. ©abtrobiren, v. a., odšteti, odštevati, russ. vyčitat (— izštevati); f. a. 3lbjtebeU. ©Ubtcattion, bie, odšteva, odštevanje, od-klada. ©ubbeititeu, v. a., podpirati koga. ©UbbenttOlI, bie, pomoč, zlasti dnarna pomoč dajana časnikam. ©ubtoentiontreu, f. ©ubbeniten. ©nbuerfion, f. »erfatt. ©ubberttren, f. Umftiirjen. ©uceebiren, v. »., eitteti, za kom nastopiti, nastopati, za kom biti, za kom priti, na koga mesto priti, prihajati, slediti, na-sledovati; — po sreči steči se, iziti, sniti se. ©uceef?, bet, f. (Srfotg. ©itcceffiott, bie, Stadjfolge, nasledje; f. a. gotge, Grbfotge, ©UCCeff il), adj., zaporeden, nasledenjj adv., nasledama, malo po malo, polagama. ©itmifor, bet, f. Slttdjfolger, ©üb. ©UCCtUt, adj., jedernat, ob kratkem. ©UCCUlent, adj., sočen. ©UCCUlUbtren, v. n., zgubiti (pravdo). © u c c u 1111 e u, f. Seifpringen. ©uecutž, f. söeiftanb. ©Udje, bie, iskanje, isk; bet £unb b"' «ne tidjtige ©udje, pes dobro, prav sledi, ima dober smerček, nos. ©udjetfen, f. ©oitbe, ©enfuabel. © u d) C U, v. n. tt. a., iskati (iščem) česa, seri. tražiti; ein Wenig fudjen, poiskati; eine getoifie Seit b'nbutct) fudjen, preiskati; ftct) mtibe fudjen, naiskati se; in allen 2ötn* fein fud)ett, vse kote preiskati, prestak-niti, prestikati, premetati, prevertati, pre-berbati; nad) Sentanb fttdjeu, po kom vprašati, popraševati; »on mit baf* bu nidjt« ju fud)en, od mene ne moreš nič tirjati, pri meni nimaš pravice po ničemur vprašati; loo foll idj tbn fudjen, kje ga bom iskal?; in etwa« betumfttdjen, berskati po čem; Wa« fjajt bu ^tet ju fuc^eit?, kaj, česa iščeš, išeš tukaj?, kaj imaš tukaj opraviti?; Wa« fud)t et batunter? kaj hoče tukaj, kam meri?; fie fudjt etwa« batin, atm JU fdjeitten , nekake prednosti, nekake slave išče, iše v uboštvu; ein Strni fnc^en, poganjati se, vleči se za službo, prizadevati si, da bi dosegel službo; Stati) fudjen, koga za svet vprašati; §ilfe fudjen, koga za pomoč prositi, pomoči koga (pri kom) iskati; nadjforfdjen, pozvedavati, popraševati; — gledati, kako bi se kaj storilo; et fudjt Mäntel, rad bi se prepiral s kom, obresti iskati; ta« SBeite fudjett, pete odnesti, ubri-sati jo; tie gefitdjte (¡»Weiterung ter grift, prošeni, želeni odlog; gefudjte Stebeart, prisiljeno, prenavljano govorjenje; f. Ülffecltten; ®elb fttdjen, dnarjev na posodo iskati; ge-fud)te SBaaten, blago, za ktero se pulijo, tergajo, vlečejo, za ktero je vlak. ©ud)en, ba«, iskanje; ®efu$, prošnja, ©neber, bet, iskavec. ©utyertn, bie, iskavka. ©ucbbunb, f. Seitbnnb. ©udjnttbel, f. ©onbe. ©ud)0rt, ta«, iskališče, iskališe"f". ©UdjftOlIcn, bet, rov za iskanje rude. ©ud|t, bie, eljent., jebe Äranfbeit, audj ©eudie, f. biefe; jejjt, dolga bolezen; fallente ©ttdjt, božje, božjast; f. gaHfu^t; ©elbfucbt, rumenica; 3Baffetfud)t, vodenica; bertfdjettbe, ltttgeorbnete Segtetbe, strast, nezmerna, nap-čna želja ali pohlepa; bie Steigung jum ©piel tfl bei i§m ju einer Sudjt geworben, nagnjenje k igri ga je vsiga prevzelo, strasten igravec je; @ljrfud)t, častilakomnost. ©ud) t bet t, f. ©ied)bett. © ii d) t i g, adj., kar se rado gnoji in težko, nerado celi; f. a. bie ßufammenfefcungeu. ©ildjtling, bet, hiravec, bolnik, ©udel, ba«, prese. ©ub, bet, tet 3uftanb, ba etwa« ftebet, vretje, vrenje; im ©übe fein, vreti; etwa« fogleicb an« beut ©übe effett, kaj vrelo jesti; einen Xopf jum @nbe bringen, storiti, da loneo Sil ti. zavre; ba« 9Baffet »oc^ einen ©ub, ein paar ©übe tl)UU laffen, vodo še enkrat, dvakrat zavreti pustiti, povreti, pustiti, da voda zavre; fo»iel »oit etwa« auf einmal gefotten tüirb, f. (Schraube; f. a. ©anbbafet. ©üb, bet, jug, poldne; (nad) F. attdj pod-solnčjef); ber 9Bittb ifl ©üb, veter je od poldne; južni veter, jug vleče. ®lib=, in 3fggn., južni, poldanski. SiibbCUtflb, adj., južnonemšk. ©Ubel, ber, luža, kaluža, mlaka; f. a. fjaitfCU. ©UbClbUtb, ba«, f. Klabbc; (russ. černa knjiga kupcov). ©Ubclei, bie, svinjarija, mazarija, paekarija. ©nbclcr, ber, f. ©ubler. Sllbcltod), ber, svinjarski, nečedni, nesnažni kuhar, svinjar, packar. ©UbeltÖdjilt, bie, svinjska, nečedna kuharica, packa, ©ubelbflft, ©ubclig, adj., umazan, zamazan, nesnažen, nečeden, nemaren. ©Ubcltttflflb. bie, umazana, nečedna dekla. ©Hbclmaler, ber, malar mazač. ©Ubelit, v. n. U. a., packati, svinjati, ma-zati. zamazati, gerdo sfoflati, narediti, nečedno, nesnažno, nemarno delati, ©ubclpnpiet, ba«, papir za čečkanje. ©UbClU)Üfd)e, bie, nemarno, nesnažno prano. ©Ubeltt)iifd)Cnn, bie, perica, ki nesnažno in nemarno pere. ©ubelmert, f. ©ubetei. ©Üben, bet, južna, poldanska stran; »otl ©üben, od poldne, od juga; gegen ©üben, proti jugu; f. a. ©iib. Siibetbreite, bie, južna širina, ©iiberbe, bie, južna perst. ©UberIt, f. a., polivati železno rudo z ilo- vično vodo. ©Überbot, bet, južni tečajnik. ©Überfee, bie, južno morje, ©iibeuroba, južna Evropa, ©übeurojjäiftb, adj;južno-evropejsk(juž- no-evropsk). ©Ubgegeub, bie, poldanska, južna stran, južni kraji. ©Ubtreiž, ber, južni soravnik. ©iibtrcuj, ba«, (©ternbilb), poldanski križ. ©iibtÜftC, bie, južni breg, južno primorje. ©ÜbiUUb, ba«, južna dežela, ©üb lan ber, bet, (Sintuoljiter »on Slujira« lien), poldnevec. ©llbler, bet, packar, (russ. pačkun), svinjar, mazar, mazač; nesnažnik, nečednik, nemarnež; f. a. ©ItbCliOd). ©llbleriu, bie, packa, svinjarka, nesnažnica. ©ttblidj, adj., južen, poldneven, poldansk; fublidje fflbtt>ei<$ung, južni odstop; füblidjet ®itib, jug. ©übmeer, ba«, južno morje. ©Üboft, bet, jugovzhod, ©jiböftlid), adj; jugovzhoden, ©üboftfette, bie, jugovzhodna stran, ©nboftffliub, ber, (veter) jugovzhodnik. Siibpl, ber, južni tečajnik (južnik). ©Ubpltnct, bet, južna pika. ©ulje. 1593 ©Ubfttlj, ba«, varjena, knhana sol. ©iibfcc, bie, f. ©übmeer. ©übfette, bie, južna, poldanska stran. ©Ubjüboft, bet, jugojugovzhod. ©übfübmeft, ber, jugojugozahod. ©iibtbeit, bet, južni del. ©ijbbolf, ba«, (Jlitfiralier), poldnevci. ©iibmnrtž, adv., proti jugu, na jug. ©iibmnffer, ba«, ©iibftrom,ber,poldnevni tok, tok morja proti jugu. ©iibmett, južni svet. ©iibmcft, ber, jugozahod. © ii b U) e ft t i rf|, adj., jugozahoden. ©Ubmeftmittb, ber, (veter) jugozahodnik. ©Ubloinb, ber, jug, južni ali poldanski veter, momik, (bei Gutsm. zcvec? unter SKit^ tag«t»inb aber scvec? ttadj F. podsolnčnik); f. a. 3HittagSioiitb. ©uffifanee, f. ©clbftgcniigfamlcit. ©nffifaut, f. Süntelbaft. ©Itffif, ba«, pritiklina , prilcpek. ©uffrngonbiflbof, ber, škof (ki je pod velikim škofam ali nadškofam), sufragan; 9Beiljbifd)of, namestni škof (posvečen, pa brez svoje škofije), ©uffragil!Ilt, ba«, glas (volivni). ©ugel, f. Stlofe. ©ttggeln, v. n. tt. «., mit flitmpfem, fdjar» tigent 9Jiejfet fdjtteiben, cicati (?). ©ji g g er, f. ©ängling. ©n tj ladje, ©uble, and) ©uladje, ©ute, bie, looriu ftd) ba« äßilb im ©ommet füll obet lwäfdjt, močilo, mlaka, luža, kal. ©iiblen, ©iilen, v. «., valjati se, kotati se (po mlaki), ©iibnaltar, ber, spravni oltar, ©übnbar, adj., potolažljiv, pomirljiv. ©Übnbtut, ba«, kri prelita v pomirjenjc, v potolažijo. ©Übue, bie, sprava, potolažba, pomirjenjc, poravnava; bie ©üljne »erfinden, b. i. bett Sergleidj jtt erjieleit fudjen, strani k poravnavi napravljati. ©übucn, spraviti, pokojiti; f. SBerföbitett; eilt $8erbted)en fül)tten, izbrisati (n. pr. s kervjo), plačati. ©Ubnbaitblltng, bie, poravnava. ©übUOpfer, ba«, spravna daritev, pomi-rivna, potolažna daritev; nach F. prestop-ščina-j-. ©iibUltng, bie, sprava, pokojilo (n. pr. za rajne). ©Ubnberfud), f. SBcrgteidjžberiudj. ©uite, bie, f. golge; ©efolge. ©uioante, f. Sammermiibdjcn. ©ujet, f. ©egenflaitb. ©U 11 eter, ber, mečkalo, ©uladjc, f. ©ubladje. ©nie, bie, f. 8tble. ©üten, f. ©itbcltt, u. ©iiblen. ©Utlen, v. n., dričati, dersati se, ©liltau, bet, turški car, sultan. ©itltan=, in 3f|gn., sultanski. ©ultanin, bie, sultanija (serb.). ©Ulje, bie, ©aljlerfe für bie £irfdje, solna (F.), lizalica; ein ©aljtoetf, solina F.); 1594 ©uljem ©alterte, geronnene f. ©aHette, (bei F. sterdla?, bei Gutsm. merzletina); «Saij-brü^e, razsol. ©UljeU, v. a., nasoliti, soliti; s soljo vabiti (divjačino), ©iiljer, ber, Slrbeiter int ©aljtoerfe, solinar. ©iiljfleifdj, ba«, nasoljeno meso. ©Uljt«i, adj., sterjen, na« F. sterdlast (?). Sltma«, bet, ©«niacf, roj obet »ietl. ruj, rujevina (seri.), ©untnta, f. ©ttmute; in fci«e, bie, blatni hrast, ©umflfcu, f. iScrfnnifjfcn. ©umfjfeutfproffen, adj., kalužen, močviren. ©UIHpfCrj, ba«, blatna ruda, (ruda) blat- nica zarušnica. ©iinbe. ©untfjfcule, bie, sova, ki po močvirnih krajih živi. ©untpf fiebcr, ba«, na« F. glenovica, gle- nova bolezen, ©umpfgcgenb, bie, močvirje, močvirnat kraj. ©Utnifi eibelbeere,bie, vodena kopišnica. ©umipft«t, adj., mužast, kalužast. ©unij) fig, adj., močvirnat, podmokel, mužast, blaten; f. a. 2Jiortnne, bie, pajik mlakar. Sumjiftorf, ber, šota. Suntfifuetl«en, ba«, blatna vijolica. Sumpfbogel, bet, prostonoga (F), povodna tica, blatna tica, mlakarica, dolgo-nožka. ©UUtJjflDttffer, ba«, mlakuža, mlakužna voda, (voda) blatnica. ©UlUfJfffietbe, bte, (Falco aeruginosus), jastreb račar, plešec (?). ©itm})ftt>erft, f. SBrudjiDeibe, ®u«u>eibe. ©Umilfttiefe, bie, podmokla, zamočena senožet. ©Uinfjf U) lir nt, ber, blatni červ, červ mla-kužar. ©Ulttfcn, v. n., šumljati, (zumljati F.), šumeti; f. ©ummen. ©U ltt t ion, bie, obhajilo, ©nnb, f. ©cfiiub. ©unb, ber, Zund; f. »leercnge. ©iinbe, bie, greh (in alten fta». ÜJhtnba.), serb. ait« grehota, pregreha (meijt Saftet, 93etbte«eti); eine ©mibe ttjun, begeben, grešiti, greh storiti, greh delati, pregrešiti, pregreševati se s čim, ogrešiti dušo (serb.); jut Sitube »erleiten, v greli zapeljati; Un* re«t, krivica; fein ©rot mit Sünben »er--bienen, krivično kruh služiti, po krivici ©iinben. živiti se; bas iti feine ©unbe, to ni greh, to ni prepovedano; eS ijt eine ©iinbe unb ©djanbe, pregrešno in sramotno je; ffles gebuiigsfititbe, greh doprinesenja; Unterlafi fniigSfunbe, greh opuščenja, opušenja; feim; melfcfercienbe ©unben, v nebo vpijoči grehi; »on ©iinben laffen, odpovedati se, slovo dati grehu; in ©iinben tttanbeln, v grehih, pregrešno živeti; llebertretnng, prestop, pregreha; tie ©acfee mujj ber ©uttbe »»ertfe feitt, nadj bent Poln. če si kdo že zlomi vrat, bodi saj z dobriga konja; ©djttacfe» IjeitSjunbe, greh iz slabosti; »oit ©utlben losipredjen; f. £t>3fprtdjen. ©iiltDtn--, in 3f69-, grešni. Siiltbcnbafen, bie, grešna pot, greh. ©iinbenb clenutnift, bas, spoved, ©iinbcnbiaf, adj., bled od grehov, ©iinbcnbot!, ber, kozel darovan, zaklan za grehe; fig., kdor za druge terpi. ©iinbenbUfet, ber, pokorjenec, ki terpi za grehe. © it n b e n b C (J e I, ber, plašč, pokrivalo greha, ©iinbcnbicner, ber, kdor grehu služi, ©iiltbenerlat?, ber, odveza (grehov), ©iinben fall, ter, grešenje, pad ali greh pervili staršev. ©Ultbcnfrei, adj., brez greha, brezgre- šin, greha prost, čist. ©iinben ge iflg, taS, pregrešne, grešne gostije. ©iinbcngclb, bas, pregrešni denar, grešni, krivični denar ©iinbcubausl, las, grešna hiša. ©iiubtnbttr, bas, nezmerno mnogo grehov. ©iinoenl)(j|)Ic, bie, grešna jama. ©iinbcnfuettlt, bet, hlapec, sužnik grehov, ©iinseniaft, bie, teža, breme grehov, grešno. ©iinbcnleben, bas, grešno, pregrešno življenje. ©iiltbenlobn, ber, plačilo za grehe, ©iinbenlo«, f. ©iinbenfret. ©iinflenlbfer, bet, odvezovavec. ©unbenloiigleit, bie, brezgrešnost. ©iinbeninft, bie, grešna sla. ©iinbenmag, bas, mera grehov. ©Ullbenoprer, bas, daritev za greh. feiinbeufntf, bet, grešnik, ©iinbtll j (fel a f, bet, grešno spanje. ©iinDcnfdjnib, bie, grešni dolg, grešna kiivnja. ©ttnbenfflape, f. ©iinbenfnedjt. ©unbenjolb, f. ©nubenlobn. Siinbenftrnf t, bie, kazen, pokora za grehe. SiinDentbai, bie, grešno delo. ©iinbentilger, ber, izbrisovavec grehov, ©itnitntob, bet, sinert, konec greha, ©iinbtnititb, bet, na^on k grehu, ©iinbeniibel, bas, grešno zlo, greh kakor zlo. ©iinbenboter, ber, oče greha, ©iinbenuergebnng, bie, odpust, odpu-ščeuje, odpušenje grehov. ©iinbenmeg, f. ©iinbenbafjit, ben ©iinben» l»eg l»anbeln, grešno, v grehih živeti. ©uperortljobo?. 1595 ©iinber, ber, grešnik; ein armer ©iinber, k smerti obsojeni hudodelec; — prestopnik (llebertteler). ©iinbergefdiledjt, bas, rod grešnikov, ©iinbetbemb, bas, srajca k smerti obso-jeniga. ©iinberiti, bie, grešnica. ©iinbeberfijfener, bet, Odrešenik, Zve- ličar. © ii n b f l n t, bie, potop, Noetov po top, vesoljni ali občni potop; fig. nezmerna množina, ©iinbbttft, adj., grešin, pregrešin, v greh nagnjen, greholjuben. ©iinbbafligltit, bie, grešnost. ©iinbtg, f. ©iinbbaft. ©iinbigen, ». «., grešiti; t»iber eitten furii bigen, pregrešiti se zoper, čez koga, nad kom; I»as feab' id) alt ®ir gefunbigrt?, kaj sim zagrešil, s čim sim se pregrešil nad tabo?; bent SKitnbe niibt fuiibigen tdffen, ne dati ustam grešiti; loibet bie SRegeln bet @»rad)e, grešiti, pogreske delati, ©iinbtg en, baS, grešenje. ©iinbiget, ber, grešnik, ©nnbif cb, adj., Zund- zl°Se nabirati, stavka- ti-f, silabirati. St)U(tbif d), adj., po zlogah; fi)llabifdjer @e~-fang, petje po zlogah. ©Dllogifiren, f. golgern. ©bilo g i «nt n«, f. ©d)lujj, »erratnftfdjlug. ©blbb, Silf, duh; f. a. ©ife. ©bmbol, baS, podoba, znamenje; f. a. ©imt= iilb, 2BaI>rftrud). @bIHbOlil, bie, simbolika, cerkveni nauk. ©btttbOlifdj, adj., podoben, simboličen, po znamenjih ali pripodobah; fi)ml>olifer&e, bie, pritožba zoper sodnika, ©bnbienž, ber, sodnik, besednik. ft)ttebrtunt, bas, vikši zbor judovski. t)nefbt)ff)e, bie, besedna prememba. ©bniOpe, bie, okrajšanje besed. ©bn!rett«inn«, ber, versko mešanje ali edinjenje, mešanje ver. ©tjnobnls, cerkveniga zbora. ©t)ttObe, bie, cerkveni zbor, (russ. tt. poln. sinod, m.). S t) tt o nt) nt, f. SinnbertBnttbt. ©bnonbntte, bie, f. ©inttbctttmnbtfdjttft. ©t)ttoitt)tttif, bie, f. ©innberttmitbtfdjflft«= lebre. ©bltObfi«, ter, zapopadek, posnetek, povzetek. ©tjntflf, tie, stikanje, skladanje besed (v stavke); f. SSortfiigiMg; nadj M. vezanje besed, sintaksa, ©bntbeft«, tie, sostava, zveza, sostavek; Sl)e(l«, (po)stavek; Slutitljeft«, protistavek, opostavek; ©tmtljeft«, sostavek. ©bntbetiftb, adj., sostaven; aitall)tifdj, razstaven. ©Drtnf, f. SRobrbfeife. ©brten, f. ©ttnbbnnf (©atttbanfe). ©brttb, ter, sirop, sirup, cukrena potaka. ©tjflent, ta«, sostav, sklad, red, v kteriga je kaj djano , sistem, naredbe, uravnava; @ebirg«fpjlent, gorstvo; 3otlft)(leut, eolstvo ttttt analog. ©bftematifib, adj; v red djan, znanstven, sostaven. © b ft e nt n t i f i r e It, v. a., v red spraviti, djati, sistematičiti. ©b}t)gic, tie, čas polne lune ali šipa. ©Stbter, f. 1598 Sabagie. Sobel. Sa 6 D flic, bie, tobakarnica, kavarnica, Xtt6 ûï, ber, (Herba nicotiana), tobak obet toie itt aub. fia». W. tabak, im Seri. u. Kroat. bt'e T3ftatije, fo irte 9?aufttabaf, duhan (audj arab.) obet duvan, toatyrenb fût @d)nudftabaf (neben duhan od nosa) bas tiirk. burmut gebraudjt luirb, im Poln. (Randjtabaf, tytun (tùrk.) ; ben îabaî baueit, tobak saditi ; ben bat reibeit, tobak meti ; ¿abat raudjett, tabak piti, kaditi; (jtdj) mit ïabaf »erfebett, n.Vuk duhaniti (se); @d)nut>ftabaf, tabak za nos. Sabai(3)bau, ber, sajenje, ravnanje tabaka. Sabaî(é)beutel, bet, mošnja, meh za tobak. SubaI(Ž)biefe, bie, mehur za tobak. Sabal(«l)blatt, lai, pero tobakovo. Sabaï 3)biidjfe, f. Sobaî(ê)boie. Sabel(8)bampf, ber, puh tobakov. Sabai(«)bofe, bie, tobačnica, škatlica za tobak, tobakérka (russ. u. poln.). Sobitleln, v. »., dišati po tobaku. Šaba!(ž)emic, bie, pridelek tobaka. Subalfnbril, bie, fabrika za tobak, tobakarnica f. Sflbat($)felb, bas, polje, na kterem raste tobak ali duhan, ttaft ber@rnte, duhanišče (Vuk). SabafflCfiille, pi; dohodki od tobaka. £abltf(g)batlbel, ber, kupčija s tobakam. Sabet(#)ljanbler, bet, kdor kupčuje s tobakam, tobakar (mef)t : ïabaîrauftet), du- liRDftr Sa6nl(«)iramer, f. Sabat(ž)f)anbler. Sabnl(ž)lanb, bas, tobakova dežela, (kjer raste tobak). Sflbitller, bet, tobakar. Sabal(Ž)tttOUOpOl, bas, samoprodaja tobaka. Sabal(ž)miil)le, bie, mlin, kjer se melje tobak za nos. SabaI(ž)ol, bas, tobakovo olje. Sobat(ê)pad arf/., zmožen, biti povabljen k cesarski mizi. Safetfifdj, bie, namizna riba. Safetformig, f. Sabetiarifdj. ¿afetfreube, bie, veselje, ki ga dajejo gostije. fafetgelber, pl., gostnina, obcdnina, mizni dnarji. Safelgeiltad), ba«, obednica (soba). Safetgeriitb, ba«, mizna oprava, vse na-mizje ali pomizje. £afetgta3, ba«, šipa, šipe pi. Safetgrunb, f. ©rimblinie. X a fel g 111, ba«, mizno posestvo (ki daje mizne prihodke). Safetfcrje, bie, Safellidjt, ba«, mizna sveča, sveča, luč za mizo, na mizi. Sofetfngel, f. SiHartifugel. Safeltaten, f. Safeltitdj. ¿afettanb, ba«, dežela, ki se po odstavkih ali pragih znižuje. Safetlidit, f. ^afetterje. Safetlieb, ba«, pesem pri obedu peta. Safelmilfi!, bie, muzika pri jedi. Safellt, gostiti se, pirovati, pri obe- du biti, obedovati; v. a., bei ben giiibem, odcediti, odcejati. Siifellt, v. a., nad) Gutsm. tablati tt. pod-njati, z deskami, s podrieami obiti, obijati. Safetobft, ba«, sadje (žlahtno, gosposko) za na mizo. Safelol, ba«, zabelno olje, mizno olje, olje za jedi, za mizo. Safelmnbe, bie, omizje, (okoli okrogle mize). £afelfdjtefer, ber, škrilnik, škril za tablice. £afelfdjlteiber, bet, kdor tablice kroji; bei ben ©¿bneibern, berjetttge, bet itadj 9tbs ftetbett etite« SKeijlet« juf^iteibet, podmojster krajaški. Safelferbtee, ba«, mizna oprava, posodje, pomizje. Safelfteilt, bet, plošnati demant; (eitt g«-- točjjut. @tein bet gornt, plojka Vuk). Safetftube, f. ©peifcsinttner. Safeliud), ba«, pert, iti ©t. krušnica. Safetubr, f. Stodubr. SiifClUUg, bie, tablanje. Safelfflein, ber, namizno vino, vino pri kosilu pito. 1600 Sfffcton!. Sagefang. Safeltoetl, ba«, oboj z deskami, s pod-iiicarni; (bei Gutsm. persnioe, «ud/ bei Makur.'). Safcljeug, ba«, f. Safelgeriith. Safelj immer, ba«, f. (gjjetfejtmmer. Griffeln, f. friigeln. Saffet, ber, tafet, obet tofant, russ. tafta, poln. kitajka, bei Gutsm. a. kamuka (?). Snffctapfel, ber, tofelj. Saffetbanb, ba«, tafetni trak. Saffeten, adj., tafetni, tafteni. Saffettoeber, ber, tafetar, taftar. Sttfl, bet, dan, den; ber Sag bricht an, dan poka, se dela, (se je napočil); f. a. 9Itt-btcdjtlt; mit anbrechenbent Sage, ob svita, ob zoni; Bot Sage, pred zoram, svitam, pred dnem; r« wirb Sag, dani se; eine« Sage«, nekdaj; in ben Sag hinein fdjlafen, do belica el«ei3 jebo« rneljr 9labelbattm bebeutet; gerabe Wie eine Sanne, raven kakor sveča, kakor smreka. Sannegraž, fca«, terpotec. Sanuei«e, f. @tielei«e. S (i 11 nein, v. n., dišati, vleči po jetovini. Sannen, adj., jeiov. Sannen, v. a., s čreslam strojiti. Sannenbaum, f. Sanne. Sannenbotf, bet, jeiov knkec. Saint en b r et t, bai, jelova deska, ali ža- ganica, dilja. Saunenfiui, f. SBergfint. Sannenförmig, adj., jelast. Saitnenbfiin, ber, Sunncnljeibe, bie, je- lovje, serb. jelik, — jeiov gozd. Sannenljarj, bas. jelova smola, pilpoh (?). Sannenbeber, f. Sfupetjer. Saline 11 bolj, ba«, jelovina, jeiov les. Sannenfafer, f. Sannenbod. Sannenf t übe, f. 'Jinfjljeljer. Sannenmeife, bie, gojzdna senica, pod- gozdnica (Jan.), minišek. Sannenntoož, ba«, jeiov mah. Saitjgeftfljtie. 1603 Sannenuabel, f. Sangei. Sanneuf«tt)antnt, bet, jelova goba. Sannenujalb, f. Sannenbain. Sanneniuanje, bie, jelova stenica. Sanneiiaebel, f. ©«aftbalm. S a H n e It ID U « §, ber, ravnost, ravna postava. Sannenjapfen, ber, jeleni češarek, storž, na« Gutsm. čurčel, čerš, na« M. herčok, kijec. Sanngetff, Sannljirf«, f. 2>aml)irf«. Saunfnb, f- Sanneujaflfen. S ii nn li n g, f. Sannenidjmatnnt. Sannfjider, ber, černa žolna. Sannthier, f. Sambirf«. Saitnjafjfen, f. Samteujatifen. Sante, bie, teta, tetka, (ujna, strina); f. S3afe, ®hil)nte. SanttentC, bie, delež dohodkov, odstotkov. Sanj, ber, ples; baž Sanjen, plesanje; ei* neit Sanj ma«en, plesat, rajat iti, zarajati, zaplesati; mit alt bett Satij ntuffeti, posili plesati, po sili kaj storiti; jum Satlje ge« ften, na ples iti; jum Sanje attffotbetn, nagovoriti na ples;eineu Sanj ftalten, anjleilen, ples napraviti, napravljati, imeti; 8atm, ropot, hrup, šum; eilten Sanj fpielen, eno za ples, okroglo zagosti, zapiskati; pietet Saitj raubt ben firanj, plesavka jokavkal kdor veliko pleše nedolžnost zapleše, tla« Gutsm. vari se skaka, boš brez otročjaka, f. a. SHetiien. Sanjbdr, ber, medved, ki zna plesati. Sanjbeluftigung, bie, ples, rajanje. SanjbetDtlligurig, bie, dovoljenje za ples. Sanjboben, bet, plesavnica, plesišče, ple-siše, serb. igralište QVuk), Sanjeln, v. n., skakljaje plesati. SanjeU, v. n. u. a., plesati, rajati, sukati se. verteti se, serb. igrati; of)lte ©iufif, na sapo, po žvižganji plesati; eineit Steifjen tattjeit, eno zaplesati, odplesati, plesati; et niuf ita« eitie« anbertt Pfeife tatljen, mora po njegovi viži plesati, mora njegovo plesati, mora njegovo peti; fig. zibati se (j. 93. bie ©ottnenftrablen tanjen in bett giuten); attf bent ©eiie tanjen, po vervi hoditi, plesati; ji« niube tanjen, na-plesati se; tanjetib btž ju eitter ©tetie tom; men, priplesati do—; eine Sett iittbur«, prcplesati (n. pr. vse noči); entjtoei tan= jen (©tiefel), razplesati, plesaje, pri plesu stergati; bttr«S Sanjen »erliereit, zaplesati (zdravje, devištvo i. t.); ein toenig tanjen, poplesati. Sanjen, baS, plesanje, ples, serb. igranje. Sttltjer, bet, plesavec, rajavec, plesar, altsl. ples'c, serb. igrač; letbenf«aftli«et Sanjer, norec na ples, plesavski norec. Sitnjerei, bie, plesarija. Sdnjertn, bie, plesavka, rajavka, plesa-rica (GutsmJ. Saitjetli«, adj., kdor rad pleše. Sanjfeft, ba«, ples. Saitjfliege, bie, skakuljaf. San.jgefd|rte, f. Sanjer, 1604 SanjDauS. SanjljaUŽ, ba«, plesavniea, SattjljlUtb, ker, pes, ki zna plesati. Sanjfranifieil, f. £an5fnd)t. £anj!rantiieit, kie, božjastni ples, (kte •Ktattfeit madjen toirflid) taujenbe Setoegutt» geti, unb ettttttal toat fte feitdjeitartig; tttati »erlobte ftdC> jttiii tjeil. Situ« nitk fte foll auf= geljort Ijaben, bal)er Chorea S. Viti, Dr. Bij. £anjfuilft, bie, plesarija umetna. Sflnjliinftler, ker, umetni plcsavec. Sanjlcbrcr, f. £anptciftcr. ^nitjlieft, ba«, poskočniea. Tttttjlltft, kie, veselje do plesa. Sonjlltftifl, adj., kdor rad pleše. Sanjmiibdjeu, f. Sanjerin. Sanjmetfter, ker, plesar, ki uči plesati, učenik plesanja. SttltJilttOr, ba«, par. SJflltJfjferb, ba«, konj, ki zna plesati. £att}f)lai5, ker, plesišče, plesišč oker pte-sališče, plesališe, ltadj V. sejmišče, sej-miše (eig. 3af)rntarft«pla(}). Sonjfttal, ker, plesišče, plesiše, plesavniea. Soujfdlllb, ker, čevelj za ples. Snnjfdjule, kie, plesavniea, šola za ples. ¿Uttjfdniler, ker, kdor se uči plesati. Sonjfeitdje, f. Saiijfudjt. SilitjftltnbC, kie, ura odločena za ples. £anjfud)t, kie, strast, strastno, nezmerno poželenje plesa. Sanjftt^ttB/ adj-, strastno nagnjen k plesanju, vrag za ples, nor za ples. £ a It J m lt ti), kie, divja strast do plesanja. Sttpett, v. n., icitigfam feiii, mečkati, peč-kati. Sapei, ba«, f. SeW)idj; ettoa« auf ta« Sa» pet brittgen, besedo sprožiti, začeti govoriti od česa, s čim na dan priti, oglasiti se s čim, spregovoriti od česa, omeniti kaj, nasvetovati kaj. £apete, kie, jierlidje Selleibuttg ker SBaitb, nad) K opna, (poln. opona), russ. oboj, tapeta, ti. Gulsm. prestira, prapoga (? preproga); f. a. £cM>tdj. Snfjctcnnagel, ker, obojni žebelj. Sapctcnfjnfjier, ba«, papir za opne. Snjpeientoirier, ker, opnar (attdjSapeteii* f)attb(er). Sapcjetei, kte, opne, obitje. SnpCjiren, v. a., z opnami ali oboji prevleči, ozališati, tapecirati, tapetati. iEapejirer, ker, opnar, prestirnik (Gulsm.), tapetar oker tapecirar, russ. obojšček (obi-jač). t Xapfcr, adj., junašk, mošk, jak, serčen, vitešk, korenjašk, hraber oker hraben (titeljt serb. u. russ.)-, ftdj tapfer Ijaltett, moško deržati se, nositi se; tapfer jed)en, močno, jako piti, pijančevati, da je kaj. £apferfeit, kie, hrabrost, (metjr russ. u. serb.), jakost, junaštvo, serčnost. Sapifcric, f. Sopejcrei. Sope, ker, f. Sopfen. £appe, kte, plumpe £anb, taca*. Sap p C In, n., drobneti. S n p pClt, v. n., tavati, hvatati, tipati, šla- Saf^eiibcfchlflfl. tati po temi, štorklati, okorno prijemati kaj; s tresečo roko malati; f. a. Bflpfcn X Op p C it, ker, f. ©treief). Sappenftetn, f. 2ud)žftein. £appifd), adj., tavast, storklast, okoren, neroden. TappŽ, ker, tepec, butec. Šara, kie, odbitek na posodo, tara. Sarant, ker, tarant*. tarantel, kie, ©pintie, tarantula. Šarantelfiif?, ker, ujed, pik tarantule. Saren, f. SBiilifen. £artf, Sariff, ker, cena, tarifa, (cenov-nik f), geto. trifa. £ariftren, v. a., postaviti, odmeriti čemu ceno. Sartfntnf tg, adj., kakor je cena, po tarifi. Sarifpoft, kte, členek tarifni, številka tarifna. Soriffats, ker, tarifni postavek. £ a 111C11, v. n. u. a., odločiti čisto težo kake robe, preden se zavije ali obije. Sari, Sarrel, f. Siirfel; t»a« lauft ka auf bent Sati?, kako bo sreča nanesla?; ker Sari liegt nod) auf tem Sifdje, reč še ni dognana, določena. Sarorf, ta«, tarok. Sarotfircn, v. n., tarok igrati. SarraS, ter, taras (kamen). Sartant, tie, tartana (ladjica). SartaruS, tet, pekel; f. llntcraelt; Cre-mor tartari, f. ŠBeinftein. Sartfdje, tie, tarča, ščit. Sartiiffe, ter, htinjenec, hinavec; f. f cud)lcr. Sariuffcl, f. Sriiffel. Safdje, kie, eitt@d)lag mil bet fladjeti £anb, oket eittcm flact)eti itorper, plosk; SJlau(= tafd)e, kloputa, klofuta, berluzga, zaušnica, klopovuznica (M.)-, eitte 2Jlaultafd)e geben, klofuto dati, klofniti, ktofutniti, klofutati, za uh dati, berluzniti, klopovuzniti (#/.); ka« an eittem Jtleikuitgžjlucfe feftgemadjte Sefeallltijj, ©acf, getooljitlidj aržet*, iuUu--terlr., ©t., kroat. u. serb. žep (a. arab.), dim. aržetič, žepič, (ein edjt flapifdjer Slu«» kriti! kafut finket ftcty iit feitiet fla». 2Jt. »ot); ka« »erfertigte ©tiicf berfelbett, keffett £)cjf= nuttg oket |otjter Siaum, aržetnica; tie be» toeglidje Sltt berfelben, tie an= otet tiberge« feettgt ju toerteit pflegt, torba, dim. torbica, mavha, lavšek (Ulit. .ftr.), serb. tobolac; f. §trteutaf(he; ein Seutet, mošnja; iit tie Safdje fledett, v žep djati, vtakniti; et mup kie §ank immet ttt kie Saf^e fleclett, zmi-ram mora dajati, plačevati; fjait bie Safdje!, derži jezik za zobmi; in ker Sotanil, f. ptfc; bei beit $ferben, f. ©toCticntc; ipflau^ meui)ottt, rožič, skaženec (bohm.). Sofdietlrant, ka«, plešec, kobutica, naih Gulsm. bobulica. Xafd)eln, v. n. u. a., božati, ploskljati, tep-Ijati (K). Safdjen», in 3ffeg., mali, nosni, Žepni. £afdjenl>efd)laB, ker, zaktepnica pri mošnji. fnfdjenbudj. £llfdjeitbud), baž, žepna knjiga; f. a. 2l(s ntauadj. £ltf d) C It i) neb, ta« i orterbud), bas, mali slovar ali besednjak (za v žep), žepni slovar. tn, baS, pobožljej, rahli udarec; f. a. £af(t)e, dim. $ii(dincr, bet, mosnjar, (orbar, tobolčar. SitfdjncrbonbtDerl, baS,mošnjarija, tor-barija, torbarstvo. Siiteln, f. ©tbnteidicln. Sitfig, f- ©ti«. So f, bet, kup slame vskednn, sprelep (F, Sanfe). fnfft, bie, skudelica, abgef. zdelica, sklc- Saub. 1605 dica; f. flbr. ©d)nte; Untertaffe, nad) Gutsm. postrež(il)nica, etrca aud) podčašnicaf. f en, v. «., kopičiti, snopje skladati na kup v skednu. £af fcnfbcutig, adj., čašast, skledičast. Snfftt, bet, skladač snopja. £flft, bet, primljej, dotikljej; f. ©tiff, ©d)iflg. Softotut, bie, antGtla»ier, prebiralo, tasta- tura*, klaviatura*. £oftbflt, adj., primljiv, dotakljiv. Snfte, bie, aut (£ia»ier, tasta*, russ. ttnb poln. klaviš; f. a. ©riPrettStttie, dotio-nica f. Soft C It, v. n. it. n., potipati, otipati, tipati, pošlatati, šlatati, serb. pipati; et gel)et ta= jtetlb, šlataje tava in gre; taftenb biS ju einet ©telle gelangen, prišlatati do — ; f. a. Stntnftcn, SBctaftcu, SBcrpren. Sflfteit, baS, tipanje, šlatanjc. Snftcnbcett, f. ©labiatur. Saftcnfbiel, Saftentoert, bas, klavir. SoftCt, bet, tipavec, tipač, šlatavcc; ein ftummfdjenfeliget Sitfel, tta^ F. šlatnikf; bei ben Snfeften, tipavnica. Snftttin, bie, tipavka, šlatavka. Sflftliltgž, adv., šlataje. £aft(enne, bie, dotičnica (čerta). Satatild), adj., tatarsk. £nte, bet, Satet in bet .Ktnbetfptadje, ata, atej. Sdtcl, bie, klepetulja, babšče klepetavo. Siiteln, v. n., klepetati; f. a. ©dmnttern. Sitterlctat, bie, f. paubettafcbe (alte). Satter, bet, f. @d)tt>itocr. i£atid)t, bte, eine plitnipe £aitb, taca*. Xittfd)Cln, f. Sofcbcln. SiittObiren, V. a., tetovirati, s pikami olepšati kožo. £otj, bet, dac, desetina. Satjbnr, bet, tacar. Sit (j C, bie, taca*, dim. tačica, ti a d) Gutsm. copata, nad) M. lopata, prednja noga de-rečih žival, serb. šapa, bohm. tlapa, russ. u. poln. lapa; allf bte Sage itopfen, po kerticah dati; eitt ©djlag, plosk; groba, debela roka, serb. ručurina. Safcfufj, bet, eitt plnntbet gttg, taca, serb. nožura, nožurina. Xn^fiifjtg, adj., debelih, štorklastih nog ali nožur. £on, baS, verv, debela, zlasti kakoršne se rabijo na ladijah; f. a. ©eil, russ. kanat; auS bem Saue fd)lagen, repenčiti se, upirati se, nepokoren biti. £ottb, adj., gluh; ein mettig taub, nagluh (Fttfc); ein Sauber, glušec, serb. gluhak, gluliac; eitteSaube, gluha; anf cinemDb» taub, na eno uho gluh (ali ne slišati); taub fetlt, gluh biti, ne slišati; taub luer-beit, oglušeti, gluhniti (seri.); taitb tltad)fti, oglasiti, glušiti; taube Stuffe, prazni, piš-kavi orehi; taitbeit 01)ren i>rebigeit, bob v steno metati, prazno slamo mlatiti; nad) bem Bohm. v mlinu gosti; tailbeS ^ittbriV tett, prazno ždenje; tanbe .fioljiett, mertvo oglje, izgorelo oglje; taube StejTel, mertvn 1606 Siiubdiett. kropiva (ki ne peče); (mont.~), taube« ©e« birge, prazno, jalovo kamenje, ki nima rude; auf bet £albe, grič; taube Sluten, jalovo cvetje (brez sadu); taitbet gittger, mertev perst, ki ga človek ne čuti, gluh perst; gegen Sitten taub, kdor se ne da preprositi, gluh, terd. Siiubthen, ta«, golobček, fig. ljub ček, ljubica. Saube, bie, (Coiumba), int Slllgent., fo Wie auft fpecielt ba« SKännften, golob, dim. golobec, golobic, golobček, golobe (M.); Weiblich golobica, dim. golobičica; girren, Wie bie Xattben, f. (Sitten; Wilbe Saubett, divji golobi; jartlid), Wie eine Saube, mil, dobrotna, nežna, kakor golobica; e« fliegen feine gebratenen Satiben in ben SWiunb, pečene tice ne lete v usta; ,ßadfd)e Saube, nek hudournik. Saubelmauer, bie, zunanji zid. Sauben*, in bet Sffcg., golobji, (foeciefl in Sejitg auf ba« 2Beibd)eti, golobičji). Sauben, v. «., oglušeti, divjati. San ben, v. a., glušiti; f. SSetä'uben, Sampfen. Saubenähnlid), adj., golobast. Saubenauge, ba«, fig. nedolžno oko, fonfi golobjc oko. Saubenbeere, bie, f. §eibelbeete. Sanbenbltd, bet, golobji, nedolžni pogled. Saubeuci, ba«, golobje jajce. Snubeneinfalt, bie, golobja (pri)pro-stost. Saitb enfalf e, bet, golobji sokol, golobnjek; f. Süöeibe, §abid)t. Saubenfarbe, bie, golobja barva. Saubenf leifdj, ba«, golobovina, golobje meso. Saubenflug, ber, rahli, voljni golobji let. Saubenfuf, f. Slordjfdiitabel. Saubengetet, f. Saubcnfall. Sanbeubabidjt, f. fmbidjt. Saubenbälfig, adj., z golobjim vratam. Saubenl)dltet, ber, golobar. Saubeubänbler, ber, golobar. Saubenbdnblerin, bie, golobarica. Saubenbnuž, ba«, golobnjak, golobnik, golobinjak. Saubenbetj, ba«, nedolžno serce. Saubenletbel, f. grbraudj. Saubeulotb, ber, golobjek. Saubeufropf, bet, golžun; f. Srbtatid); (Sifenfraut, sporiš, omej. Sanbculicb, (Sifenfraut), f. Sanbenfropf. Saubcnliebijaberei, bie, goiobarstvo. Saubenloft, ba«, luknja, vratca v golobnjak. Saubenmift, ber, golobjek. Saubeniteft, ba«, golobje gnjczdo. Sanbenpoft, bie, golobja pošta. Saubenmf, ber, piščalka, pišalka golobja. Sanbeitfdllag, ber, golobnjak; f. a. Sau* benhanS; er fe|letd}t, Wie bie Sage »cm Sau« beil|d)lage, vleče, plazi sc kakor mačka od golobnjaka, t. j. s slabo vestjo. Sottdjerionig. Saubenfinn, bet, golobja krotkost, pri- prostost. Sanbenftoffer, ber, golobar, sokolič. golobji jastrob, piščenik, pišenik; f. a. 2Bcit)c. Saubenbogt, ber, golobar, ki ima golobe v skerbi. Saubeujehnle, bet, golobnina, desetina golobja. Saubeujudjt, bie, goiobarstvo, reja, ravnanje, golobov. San ber, Sriubcrid), Saubert, bet, golob (on, samec). Saubfifd), f. Bitterrodje. Saubgerfte, f. SBiaufegerfte. Saubgnt, ba«, posestvo, skterim je sklenjena pravica, pobirati suhljad. Saubbafer, bet, divji oves, glušec; f. a. Sre«pe. Saitbbeit, bie, gluhota, gluhoba, gluhost; um ftd) »on feinet Saubbeit jit überjeugen, da bi se prepričal, če je res gluh. Siiubin, bie, golobica. Saubfoble, bie, eine Strt ©teinfohle, f. b. Saubforn, ba«, f. £olcI|. Sanbftaul, f. Soidj. SitUbler, ber, golobar. Saubling, bet, ein ©d)wamm, gobajur (Gutsm., »erm., jur, jurji). Saubneffel, bie, merzla kopriva, ki ne žge. Saubroden, f. ©cbaditclbalm. Saub[d)wantm, f. SBofift. S a ubjt um m, adj; nacb alten atibern ®ia(. gluhonem, gluhomutec, gluh in mutast. Saubítuinmeuaípbabet, ba«, abeceglu-homuteov. S a u b ft h m m e n a n ft a 11, bie, gluhonemnicaf. Saiibftummenlehrer, bet, učenik giuho-nemeov. Saubfudjt, bie, f. Sobfudit. Sanbtieépe, f. Saubbafer. Saubwurm, f. Sottwurnt, Saudibatn, ber, f. Seitfe, ©enlreufe. Saudjen, v. n., potopiti se, v vodo spustiti se, pogrezniti se, seri. noriti aud) roniti, (in @t. angeb. poduiniti se, Wabrfd)einli(b tasfelbe); v. a., potopiti, potapljati, topiti (V.), utopiti, utapljati, potoniti, pomočiti, pomakati v vodo, podurniti (if/.). vtakniti, vtikati v vodo, pogrezniti, pogrezovati (»er* ftitfett macben); f. a. Snnfcn; v. r., bie ©otttte taudjt ftd) in« Üüeet, solnce gre (ide) v zaton. Sautbeit, ba«, potapljanje. Sa ud) en te, bie, (Mergus), belič; f. (hSait* d)cr; SJiooteute. Sanche t, bet, eine ipetfon, potapljavec, po-durnik, russ. vodolaz; eillŠogel, (Colym-bus), pandirek, (? ponorek), potapljavec, taplja (F.), russ. gagara; bet fteine S a U; djer, goslar (F.). Sanftergané, bie, (Mergus merganser), velika savšica, ribič (D. Jtr.). Sattdjerglocfe, bie, pntapijavski zvon. Saudierhubn, ba«, (Fúlica), liska. Saudjerlibilj, f. Saitdierganž. Saudjerionig, f. (žisoogel. Saudjerlunft. Saudjerlltnft, bie, potapljavstvo, znanje potapljati se v vodo. Saudjerlein, bas, gosiar. Sandjerfüge, f. Saudjente. Soud)erfd)iff, ba«, podvodnicaf. SaU d) ertaube, bie, morski golob. Sandjganž, Sautbbubn u. f. f., f.Saud)er= ganá u. f. f. Saudjfdnoan, f. SRobrbommel. Saud)ftaiige, bie, irharski drog. Sttuetn, v. n. ti. a., njergati, mečkati. Sattelt, v. a., strojiti (usnje). Sauer, f. ©erbet. Sauf=, in bet 3ffc9-i kerstni. Sau f aft, bet, kerščevanje, kerševanje, kerst. Sauf bellen, Saufbruunen, f. Sauffteiu. Saitfbrief, f. Sauffdjein. Saufbud), bas, kerstne bukve pl. Saufbunb, bet, kerstna zaveza, kerstni zarok. Saufe, bie, kerst; bie J&anbiung, kerstitev, kerščevanje, kerševanje; bas ©alrantent bet Saufe, zakrament svetiga kersta, nad) F. kerstno posvetilo; bie Saufe empfangen, kerščen, keršen biti; einet ©tode U. tgl., kerščevanje, kerševanje, posvečevanje zvonov; übet bie Saufe {(alten, kerstni boter biti; f. Saufpatlje. Saufen, v. a., für: tauten, tunfen, f.bief.; (baptizare), kerstiti (v. per f. lt. imprf., auch nadj Vuk), kerščevati, kerševati («. frequ.); alfe nad) einanber taufen, vse po-kerstiti; nod) eiuutai taufen, prekerstiti, prekerščevati; taufen iajfeit, kerstiti dati; er ift §aitS getauft, Anžeta so ga kerstili, kerščen, keršen je v Anžetovo ime (F.), pri kerstu je prejel ime: Anže; bet Sau« fettbe, kerščevavec, kerševavec, kerstivec; eitlen Stamen geben, kerstiti, imenovati, ime dati; ©[odeti taufen, zvonove kerstiti, posvečevati; ben SBeitt taufen, vino z vodo mešati; bet ©etaufte, f. Sdufiiltg. Saufen, baé, kerščenje, keršenje, keršče-* vanje, kerševanje. Sauf enget, ber, kerstni angel. Säufer, ber, kerstnik; SofianneS bet Sáufer, sv. Janez Kerstnik. Saufeffen, f. SauffdjmauS. Sauffortttet, bie, kerstne besede. Sanfgebraud),ber, navada, šega pri kerstu. Saufgebiiljr, bie, Saufgelb, bas, kerstnina. Saufgeftbenf, bas, kerstni dar. Saufgnabe, bie, Božja milost aiignadapo kerstu prejeta. Saufbanbiung, f. Saufaft. Sauftinb, f. Sdufling. Sauffiffen, bas, blazinica, na kteri je kerščenik, keršenik. Stiufliug, ber, kerščenik, keršenik (F.), kerščenec, keršeneo, (kerstni zetec). S«« f nt a bi, f- Saufftbmauž. Saufltanie, bet, kerstno ime, altdj ime fd)ledjtweg. Sanfbatbe, bet, kerstni boter, kum, nu-nec, (kerstna priča). Saufbatbin, bie, kerstna botra, nunica. Sanmelluft. 1607 Sauffcbetlt, bet, kerstni list, rojen list, serb. kerštenica. Sauf fdjilting, f. Saufgefdjent. Saufftbmauž, bet, botrinja, im Retsian. kerstinje (altdj böhm. krtiny). Saufftetn, ber, kerstivnica, kerstni kamen, altsl. kr'štal'nja, russ. kupelj (—kopel). Sajtftag, ber, kerstni dan. Sauftud), bas, kerstni pert. Saitfbetter, f. Saufflatbe. Sauffflaffer, bas, kerstna voda. Saufuitnbet, bie, kerstne plenice. Saufjettg, bas, kerstna oprava. Saufjeuge, ber, kerstna priča; f. a. ©e« batter. Saugen, v. »., biti za — , biti dober za—, pripraven, prikladen, goden biti, rabiti, veljati, služiti, prileči, prilegati se; et taugt bajtt, je za to; er taugt nidjt baju, ni za to; baS taugt nidjts meljt, to ni za nič več, to ne rabi nič več, ni za nobeno rabo; baS taugt nid)t, to ni za to, to ne rabi, ne služi, ni prav, je napčno, na robe; bie ^ollänbet taugen ju Süaffet, abet nid)t ju Sanbe, Holandeži so za morje, pa ne za suho, so dobri, so možje na morji; eS taugt nid)t »tel, ne velja, ni dosti vredno; f. a. ©(bitten, ftd); Raffen. SaugenidjtŽ, ber, nadj v. unb bem Russ. negode, gnjilec (F.), nemarnik, zanikernik, malovrednik (Gutsm.), nepridnež, malopridnež, prepeljuh (Gutsm.). Saitgemaž, bet, človek, ki je za kaj, prida človek. SttU gl i d), adj., pripraven, raben, dober, goden, veljaven, prikladen, priležin; taug« lid) fein, za kaj biti; f. a. »braudjbac. Saugltdjfett, bie, rabnost ober rabljivost, godnost, pripravnost, prikladnost, veljavnost; bieS beweifet feilte Sauglidjfeit, to spričuje, da je za kaj, da je dober za to delo; f. a. fflrandjbarteit. Saugraž, f. Dnede. Saugfam, f. Saugltd)- SaitlOŽ, adj., brez vervi. Saunt, f. Snnft. Sauntet, bet, poni ötauf<$e, omota, obota-vica, opotekanje, vertoglavica, omamica, omama, (blagutnost, Gutsm.); einen Sau« Ittel l)aben, opotekati se, omoten, omotičen biti; ©djunttbel, omotica, omota; ^.pijanost; im Saumet bet greube, veselja pijan; f. a. Obuntadjt, ©djffiinbel. S a U1U e l f r e U b e, bie, veliko, omamno, omot-no veselje. Saumelgeift, ber, upijančljiva pijača. SttUUtelig, adj; omoten, omotičen, omamljen, vertoglaven, opotekljiv; fig. pijan; f. a. Sauntet. Sanmelteldj, bet, opojna, upijančljiva kupa. Sauutellieb, bas, okrogla, kakoršne pojo pijani. Snumelioldj, f. Soli). Saumellož, adj., nepijan, omotice prost, trezen. Snnntelluft, f. Sauntelfrcube. 1608 Saitntelu. Smimellt, v. n., opoteči, opotekati se, nad) Gutsm. vehljati Itllb blagutati, omahovati, navedati se (?), svepati se (¿V.), točiti se v krog, klamoteriti, na suhem plavati, t. j. pijan biti; taumelttb, opotekajese, orna-liovaje, nevečen (cig. fraftlo«), liad) Sintern , navedčen. £nuntclnad)t, bie, noč, v kteri se pijan-čuje. SaUinetfdjritt, bet, stopinja, hoja opotek-Ijivca. Sannteltnube, f. Sumnteltaube. Snuntlcr, bet, opotekljivee, omamljenee, vertoglavee; fig. pijanec. SaUUtleriU, bie, vertoglavka. Sau vel, bie, f. ©eute, Senlreufe, Snu ž, f. ¡Betrag. S Hilf d), bet, menja, zamenja, attd) mena (3. ,Rr. unb. russ), serb. raziqjena; ba« Xaufd)ett, menitva, menjanje; einen übiett Xanfd) ntad)en, omeniti se, omenjati se, slabo meno storiti. Saufdje, bie, kuzla. Saufchen, v. n. U. a., zamenjati, menjati eno za drugo, nad) Gutsm. aud) meniti, dati reč za reč; mit einanbet tau< fd)en, menjati se, (dajmo se menjati?); fte taufdfteii mit ben "Pfetben, sta menjala konje, s konji, sta zamenjala konje (eni-ga za druziga); id) mčd)te nid)t mit il)m taufd)en, ne bi menjat ž njim, ne bi hotel biti on, namest njega; burd) Xattfd)en ge* »»innen, primenjati. Sanftheit, ba«, menjanje, zamenjevanje. Sanj d) en, v. »., a. u. r., omamiti, premamiti, premotiti, zmotiti, motiti (irre fügten), prevariti, prevarjati (betrügen), oslepiti, preslepiti, slepiti, zapeljati, (nad) V. aud) pre-maniti); jtd) tauften, zmotiti, motiti se, prevariti se, ukaniti se, opeči se, ogoljufati se; täufd)ettb nad)abmeit, ¿¡V0) zmotljivo kaj posnemati, oponašati, (da bi se človek lahko zmotil in mislil da je res); täufd)etlb äl;nlid), živo, močno, jako podoben; bie Hoffnung hat ihn getattfd)t, upanje mu je spodletelo, ga je ogoljufalo; et hat mich 9etäufd)t, nad) Gutsm. ometel me je; bie Sinne täitf^eit ihn, čuti ga mamijo, slepijo. Sintfdjeitb, f. Saufdjen. Suufdjer, bet, menjavec, »erüd)tl. menjač. Saufthct, bet, slepar, slepivec, mamnik, omamnik, mamež, motež. Snitfd)etei, bie, menjarija, menja. Snujdjjetef, bie, zmama, mamljenje, goljufija. Suufdjetin, bie, menjavka. Snufdjertn, bie, stepivka, mamnica. Sauf d) g C f d) a f t, ba«, menjanje. SailfdjgCttCtbe, ba«, menjavstvo. £uu{djhaitbel, bet, kupčija na menjo, menjanje z blagam; f. a. Saufd); ihn betreiben, kupčevati na menjo , zamenjevati blago za blago. Saitfd)luftig, adj., voljan menjati, zamenjati kaj. Saufenbtiinftler. Snufdjmittel, ba«, menjalo. Saufcbltng, bie, mamljenje, zmota, omama, prevara, sleparija; »on einet Xaufd)ltng be= fangen feilt, motiti se, v zmoti biti, (rim. obman); Xaufd)ung bet Sintie, f. Sinnen* to ahn. Snufd)ungžl03, adj., brez vse zmote, čisto videč. Saufd)bertrag, bet, pogodba menje, me-njavska pogodba. Saufcbfflttfe, adv., na menjo, po menji, po zamenji, (menjama -¡-). Saufe, f. Sofe. Snufenb, num., getoöhnt. tavžent», najh allen übrigen fla». St., tisoč (nicht tisuč, all.il. tvs^šta, poln. tysiac), in St. it. Un» garn a. magy. jezer, deset sto, tisočero; taufenb Statut, tisoč mož; ju »iel taufenb Stalen, premnogokrat, tisočkrat; ich fürchte mich »ot Xaufenben nid)t, ne bojim se jih, če jih je sto in sto; et hat Xanfenbe im ffietmčgen, šteje, ima dnarjev na tisoče, na tavžente, — nezmerno mnogo; betXaufenb! bajt bich bet Xaufenb, de te! de te plentaj, te hentaj, hentaj te!, kosmata kapa!, raca pečena mačka!, raca na vodi!, tristo medvedov! Snitfenb, ba«, tisoč, število ali čislo: tisoč, tavžent. Saufenb=, in 3f&g-, tisoč—; t»o »on eitiet unbejtimniten Stenge bie Siebe ift, sto —. Saufeubatut, bet, storoka, storamenareč. Saufenbatmig, adj., storok, storamen. Saufeubattig, adj., stoversten. Saufeubbein, ba«, stonoga, stanoga. £ auf eitbb einig, adj., stonog. Saufcnbbefaitet, adj., stostrun. Saufenbblaif, ba«, f. Stbnfgarbe. Saufenbbluttertg,a. Seitut, f. Umfdjloß. Seleßtaplj, ber, telegraf*, toörtl. daljnopisj-. Seleßtophtnami, bet, telegrafski ured, teiegrafnija j■• SelCßraphenbef(hiibißnnß, bie,poškodovanje, poškodba telegrafa. Seltßraphenbireciion, bie, telegrafsko ravnavstvo. Seltßtflphcnlinie, bie, telegrafska čerta ali poteza, napeljava. Seit ßtUpi) Clftötion, bie, telegrafska postaja. Seleßtaplj ie, bie, telegrafija, daljnopisje. StlCßtOphiftfl, adj., telegrafsk, daljnopi-sen. Seleoloflie, bie, namenoznanstvo-}-, nauk od cilja vsake reči. Seležlop, ba«, daljnogled, teleskop*; f. übt. gernrohr. StltSfOpifdj, adj., teleskopen, daljnogle-den; teleffopifche ©terne, male zvezdice (ki se z golim očesam ne vidijo). Seli, f. ©teuer. Seile, bie, jamica, ki ostaja v pesku ali v čem drugem od lege, nadj F. stok (?). Seilet, ber, gen>čl;til. taljer (in allen fla». STOunbar. an« betiffiurjel, nur serb. tanjir), pladenj (ital.), n. F. krožnik f, n. Gutsm. okrožnikf; höljernet auch diljica, taljerček, plošček (F.); Seilet bet^anb, dlan; einen Seiler »oll, poln taljer. S e 11 e t O p f C l, ber, ploščasto, plošasto j abelko. Selletfireit, ba«, sklednik. Sellertifen, ba«, gangeifen, lesica. Selletfbtmiß, adj., taljerju podoben, ta-Ijerjeve podobe. Sellethuf, bet, ravnodiljast rog, švaplasti rog. Se II et loti, ber, jerbas za taljcrjc. S e 11 e 11 e i e t, ber, f. Sdjmato tyer; zapiečnik, Semperanj. slinež, slinolizec, lizač, zaplečevavec (in .Rt., bei £ochjeiten, audj prežar, in @t. kobili-čarji U. voglarji). Selletletfetti, f. Sdjntatofcerei. Seilerledetin, bie, f.©rfiranrotjtrin, (za- plečevavka, prežarica). Sellemnthbar, bet, sosed pri mizi. Sellernafe, bie, ploščasti, plošasti nos. Sellerfchran!, bet, omar za taljerje, ta-ljcrnik f. Stllerößtoß, adj.. velik kakor taljer. Sellerfpinb, f. SeHerfet[igti)Um, svetinja, svetišče, svetiše. Sempel', in3ftg., tempeljski, — tempeljna, — Božje veže. SempelbflU, ber, zidanje tempeljna. Božje veže. Sempel&iener, bet, duhovnik. Sentpelgehcimnifi, ba«, tempeljska, v tempeljnih hranjena skrivnost. Sempelhaft, adj., tempeljnu podoben. Sempelhalle, bie, lopa pred tempeljnara. Sempelhauž, ba«, sveto poslopje, tempelj. Semjjelhert, bet, nadj bem Poln. u. Böhm. templjar, templjarski vitez. Sempelherrtnorbtu, f. Sempelorbtn. Sempelhettifneegli>(fc[jen. £cufeISfiaum, ter, hudičevo drevo. £eufelžbeere, f. SoHtirfibe. ScufcISbcf^ttorung, f. SenfelSbnttncret. SeufclSbifj, f. SenfelSabbtg. Seufelgboljen, f. ffiafferiungfer. £tufetšbrnten, ber, hudičev človek. £eufet§brnnt, f. §eje. SeufetŽfirut, bie, zlodjeva zalega, teufellbarnt, ber, slak. Scufetž&iencr, bet, služabnik, častivec hudičev. SeufelSbreif, f. Sifoni, (vražje govno, ti. Met. golno). SeufelSei, f. ©iftidnuamrn. SenfelSeidje, f. ©teincidje. SeufeISfingcr, f. SBelcmnit. Štufetžfleftant, ber, hudi smrad, Seufelggeaiiiit, f- SeufelSbrut. £ettfel§gliili, ba«, sreča od vraga, neizrečena. SeufelSJunge, f. Seufelgferl. Scitfelžterl, ber, zlomek, hudir, hudirjev človek, prepekanec, vrag ne človek, ftlifelžlinb, ba«, terdovratnež, hudobnež. SeufeI8litfdje, f. SaHtirfcbe. SeitfelSiUItft, bie, hudičeva zvijača; f. a. §efttci. SettfelSIani), ba«, vražja dežela, fetlfelSlittttt, ber, hud ropot in šunder. Stnfelšluft, bie, pohlepno, peklensko veselje. ftttfelSmeile, bie, debela milja. teufelžmenfd), f. SeufeISferl. SenfelSmiltb, f. asotf«miI^. SenfelSmiibe, bie, hud trud. £eufeI8ltOt&, bie, huda sila. Seufeispatf, bfl«, vražja derhal. £eufel8bferb, f. SBaticrjungier. SeufClSrttlb, ba«, hudičevo kraljestvo. Seitfelžftretlf), ber, zlodjeva; hudičeva; f. a. Seufelei. SeufelSbolf, f. SenfelSbnct. £cuf elStt) eg, ber, pregerda pot. Scafclžtt) crf, ba«, hudičevo, vragovo delo. tcufeI3a>irtijidjaft, bie, vragovo, gerdo, napčno gospodarstvo, ravnanje. Seufelžaeitfl, f- Seufelei. lenftlSjtoirn, f. SSalbrebe. SeBfClbOtt, adj., vseh vragov poln. leute, f. 2>iite. teutfd), f. 5)entf<&. Tcjt, bet, besede, pl., versta besedi, bc-';) sedni stik, tekst; Jlangeltert. nad) V. pred- Sbatoeg. 1613 besedek, rek -j-, besede sv. evangelija za osnovo vzete; einem beit Sext lefen, koga kregati, obirati, oštevati, komu resnice beliti; Weiter trn Seite!, naprej (govori, pravi, beri!); gu tief in beti Seit fommett, preveč razbesediti se, zaiti od reči. en, v. n., zložiti, sostavljati, zlagati besede (kakiga sostavka). Seitur, f. ©etnebe. Seftajorte, f. Seri. t a j, dolina, dol, dim. dolinica, dolee, (im Serb. a. dola), ein enge« eingefctyloffene« XM, draga, deber; ein tiefe«, eitt einge« riffelte«, Styal, SBafferrijj, jarek, (graben), vododerina, grapa; (ein Sieftljal, im Serb. n. Vuka. dubodolina); eine abtotnbige, einge* fdjtoffene ©egeitb, zatišje; über Serg uub Sf>al, čez hribe in doline; etit länglidfe« Sl;al, žleb, böhtn. užlabl (= užlebje, ». žleb, Sinne); Sältgentbal, podolgasta,na(b anb.9Ä. podolžna dolina (ki se vleče med dvema pogorjema); Oltertljal, poprečna dolina (ki pregraja ali seka pogorje), preseka (Tufc); »oll Später, dolnat, dolinat; ein tu einem Sijale toolj» tienber, dolinar, dolinec, dolanec, dolar; eine in einem Sijale t»ol)tienbe, dolinka, do-linarica, dolanka, dolinšica; ein Ort töntet bem Sijal, zadolje; ein Ort gegen ba« Sljal abtoart«, podolnica, (im Qigennamen). Sbatäbnlidj, S&alförmtß, adj., dolinast. Xl|OlaU§, ad»., iz dola, iz doline. ¿balbadj, ber, dolinski potok. Sbalbetoobner, Sbalbetoobnerin, f. Sbol. £ljni6itn, bie, dolinaricaj-. Sbotbntbe, bie, bukev. £b(ile, f. Sief er. ^balein, adv., v dol, v dolino. £1)81 en g C, bie, ožina, soteska. £bn!er, ber, tolar, (ftbon nadj Gutsm.aud) böhm.), nad) V. toler; f. treujtbaler, StOtt= tbalet; dim. tolerček, tolarček; jteJj einen fdjöneit Sljalet ©elb vertierten, lep denarec zaslužiti si; fdjerjt». autb terdnjak. Sbdletftbein, ber, tolarnikf, tolarski list. Sbnlerftiiti, f. Sbnler. Sbotfabrt, bie, eine« Skiffe«, vožnja po vodi dol, navzdol. Sbolflnß, bet, reka po dolini tekoča. $b«l0ebänße, ba«, nazdolje (K.), dol, brežine, ki derže v dolino, bok, Btran. SbfllßCBenb, bie, dolina. Sbalgefttitutb, ba«, germovje po dolini. Sbalbänfle, f. SbotBfbiinge. Süjatfreut, ba«, dolinsko zelišče; f. a. TOniblunte. Sbalbüngiß, f- Slbbüngig. SbdHeute, pl.. dolinarji, dolinci. Sballilie, f. üMblume. ¿balfee, bet, jezero v dolini. SbfltfObtC, bie, dno doline, ravnica dolinska. Sbatftabt, bie, mesto v dolu, v dolini. Sbalftrom, f. Sbalfluf?. SblllWÖrtS, po dolini, za dolam. £b al tue g, ber, eitiSffieg int Sijale, pot po dolini; Sljalteeg eine« ©trome«, dolina, po kteri teče 1614 S&alttiettt. voda; attdj baS gai)rtoaffet, bte grojjte Stefe beSfelben, struga (eigeittl. glujj bett), steržen V., nad) Vuk im Serb. matica (uzela ga voda na maticu). SbiilHKUt, bcr, dolinar, dolinsko vino. S&oltoobner, f. Sijal. Si) Bit, bcr, rjav lug iz hrastoviga lubja za barvanje jader. SDatUUb, ter, tarant. Sijal, bte, delo, djanje, učin, (Vuls), ttt bein fiaibad)er 9Kanufcrit.it ettter 58eid)tforniel aus bent 15. 3al)rt). tvar (grešiti z misaljo, s besejdo ino s tvarjo); in bet !£§at, za res, resnično, v resnici, po pravici, po pravici res; eine gitte, bofe ¿^at, dobro, hudobno delo; auf frifdjer Sljat (in flagranti) ergreifen, ttad) V. pri gorkem delu popasti, rtacf) Gutsm. na toplem zagerniti, f. a. grifd); mit Diatt) unb %t)at, z besedo in z djanjem; er l)at belt Slamen mit bet i£l)at, ni zastonj (n. pr. zmešnjavec); gut fd)reiten, dela lotiti se; gebett unb £bateu beg JičnigS —, življenje in dela (slavne, mogočne, imenitne dela) kralja—; eine £t)at begeljen, storiti, doprinesti hudo deio, zločin-stvo; afle feine Šljaten giugen batjin —, n. Met. vse njegovo opravilo —; Šegebenl)eit, f, biefeS. Sl)at = , in bet 3f|g-, djanski. Sbatb egier, f. S&atcnburft. Siatbcriftt, ber, razložba dogodbe, djanja. Sbalbcffttciiung, bie, popis djanja. Siolbeftanb, bet, obstanek dogoda, djanja, resnični dogod; ben £l)atbejlanb erljeben, pozvediti resnični dogod, (ali se je v resnici, n. pr. tatvina ali drugo hudodelstvo dogodilo). Siatbeftanbžerljebung, bie, pozvedba dogoda. Sl)alttl)atig, posilen, silen, silovit; emftg int Slrbeiten, delaven, maren, marljiv, priden, skerben; tbatige Siinbe, lastni greh (V.J-, tljatig mad)enbaS 5(?ferb, privaditi, privajati konja; tbatig fein, v djanji razodevati se. Sljaligfeit, bie, Slctittilat, djavnost; fonft delavnost, marljivost, pridnost, skerbnost; aujiet ^atigfeit fegen, f. 9iul|Cftanb (in Si. fefeen). SbotigtettSIreiŽ, ber, opravilstvo, področje (Vuk). Sbiiltgfeiižlricb, ber, nagon delavnosti. Sboliraft, bie, krepkost, ki se skazuje v djanji, terdnost, terdna volja. Sbatlraflig, f. Snergifdj. SI) Otiunbig, adj., znan (po djanjih). SI) ii t litij, adj., getoaltfam, silen, posilen; ftd) tljatlid) »ergtetfett an Sentanb, lotiti se koga, položiti roko na koga, serb. verči, staviti ruku na koga. Ščitilid) Iti t, bie, silnost, silno djanje, te-pež; f. a. @d)lflgetet. SI) alfa d) e, bie, gaftum, storjena reč, resnični prigodek, resnična reč, pravo djanje, russ. byl-i, delo u. fakt.; eS ijl Sljatfadje, res, resnica je, res se je zgodilo. SDfltfitdjItdj, adj., resničen, istinit, djansk; f. a. garttfd); russ. delni. S|fltfa^, ber, stavek, ki se opira na resničen dogodek. Sbtttumftanb, bet, okoliščina kaciga djanja ali dogodka. SljatbolI, f. Sljatenreid). Sljau, ber, rosa, dim. rosica; fcet ^au faflt, rosi, rosa je; bie SBolfe lajjt einen ¿bau faliett, oblak rosi, perši; X()au bet 9tugen, poet. solze. Sbaubeere, f. SBrombeere. Sbuubefeuftlct, adj., rosin, rosnat, po-rošen. Sbaufiene^t, f. Sljanbefeufttet. Sbaubogett, ber, rosna mavrica. Sjjuuetien, k"3, topivno železo (pri za-merznjenih vodnjakih). Sljiiaeln, V. n., peršeti, rositi. Shaueit, v. i. U. n., eS tl)auet, rosi, rosa je, serb. rosa pada; anfangen ju jergeljen, »on gefrornen geudjtigfeiten, otajati se, tajati se, taliti se, južiti se, talo biti (Pot.), odmekniti, stopiti, raztopiti, topiti se, zgi-njavati (;W.); fpejieft »ont ©djnee, skopneti, kopneti; v. a., poet. rositi. Sljuuett, baS, rosilo, rositev, tajanje. Sbnuenb, adj., roseč. Siouctbe, bie, zgornja perst. SbflUfltege, bie, muha rosnica. SiflUglattj, ber, lesk, odsvit od rose. S | (tU t g, adj. rosen, rosnat, porošen. Sfiaujuttiele. SbttUjUttiClt/ bie, biiščeča, blišeea rosna kapljica. Sbmtoble, bie, poveršni premog. Sbaumabe, f. SKegemmirm. Sbuuntaiologie, bie, čudoslovjef, nauk od čudežev. Sbttumatologifi, adj; čudoslovenf. Sbauraatnrg, f. Šunbertbater. Sljaumeffer, bet, rosomerf. SbOUnn^t, bie, rosna noč, noč, v ktcri je rosa. Sbttltnaft, adj., moker od rose, porošen. Sbaunfifi, f. Sbunftičb. Sbaurcgui, ber, drobni dež, persenje, (peršek, Zal.); (t iji Sijauregett, peršl._ SbflUfttat, bie, setev na roso (puščena čez noč). £b Poln živali, živih stvari. Shierrohbeit, bie, živinska divjost, div-jačnost, živinstvo. Shterfattb, bet, živalski pesek, ki se na-reja v živalskem telesu. Sbierfäule, bie, steber z živaljo. Sljierfdnnber, ber, konjederec, merhac; f. a. SIbbetfer. Shierfeele, bie, para, živalska duša. £1) i er fett d) c, f. SBiehfeitdje. Shierfinn, ber, živalnost, živalski čut. Shierfprnihe, bie, živalski jezik. SI) ierfteitt, ber, kamen iz živalskiga telesa. Sbterfiimnte, bie, živalski glas. St) icrftii (f, ba«, mal živali, namalana žival. Sljicrbereljrttng, f. Sbieranbetitng. Stjiertniirtcr, f. St»iergčirtner. S hier tuet t, bie, živalstvo. Sbiertoolf, f. Panther. Shillmeffer, f. ^irfdjfänger. Stnntintt, bet, remifqer, neka sivka, f. Duenbel. Shöte, bie, kuzla. Sliontažbaunt, ber, bavhinja. Shon, bet, Xöpfererbe, glina, auchil, ilovica, a. ilo,(Seiten); fanfeiger Sijon jum ©ehteeißen, varež (F); ««« ty™ gemalt, f- Spnem; Shorgebritnge. ben Sljon fnetett, mesiti ilovico; »oft S(;ou, glinat, ilnat. Shonartig, adj; ilast, glinast, ilovičen, ilovičast. SI)ottbad, f. Siebad. Sbottbef^lag, ber, ilnata omaža, omaza z ilam. SbOttbilb, ba«, ilovnata podoba. Sljonboben, bet, ilnate tla. Shonbraljt, ter, bei ben Töpfern, ben X^on bantit abjitfcfjneiben, drat (F.). Sboneifenftein, ber, glinasti železnik. Shonerbe, bie, glina, ilovica; blauet Xljon j it m Serf^mieten bet öefeu, (in Sacf), siga (im serb. jebodj Sropfftein); in ber ßfiemie, ilova perst (F.), ilovica. Spttem, adj., persten, glinjen (¿f.), ilen, lončen, ilovčnat, zemljen. Sljongefäff, Shongefdjirr, ba«, posoda lončena, coli, posodje lončeno, glinjeno. Shongröber, ber, glinokop, kdor glino koplje. Shoitgrube, bie, nach V. glinek, (böhm. hlinik, poln. glinki pl.~)-, jama, iz ktere se dobiva, koplje glina ali lončarska ilovica, glinjiea (11. Ä.). SbOnitht, adj., ilast. Sbonig, adj., ilnat, glinat; f. Shonern. Shönfraut, f. ©änfeblume. Sbonutergel, ber, ilnati lapor. Sbonpfeife, bie, glinjena, perstena lula. Sbonreid), f. SIjontg. Sbonftbabe, bie, stergulja za glino. Sbonfdjiefer, ber, sivnik, opoka. Sbonfdjläqel, ber, bat (V.J. Sbottf djnetbe, bie, bei t en Xöpferu,_ serp (F aud) böhm.), nach bent Poln. lončarski nož. Shonftein, ber, glinovec (tta^ bem Böhm.). Shor, ba«, vrata pl., dim. vratca; eitt gro; ße« Shor habenb, razvraten; fein SWitnb ifl fo groß wie ein Sh'>r> strašno širokih ust, razustnik; bor ba« ShDt 9Ebe"» zunai me~ sta, skoz mestne vrata vun iti; bet Ort hinter bem £horef zavratje; eilt Žhot öffnen einet «Sache, pustiti, da se širi, ne ustavljati, ne braniti. Shor, ber, int ©egenfafce jum 3Beifen unb .Rlugen, nespameten človek, nespametnik, nespametnež; ®ttmmfopf, neumnež, neum-nik, oblednež (F), bedak, budalo, avša, abotnik, hamla, klama, trap, norec; ich müßte toohl ein Xhor fein, pač bi bil nespameten. Shota, bie, tora, judovski zakonik. Shotbaum, f. Schlagbaum. ShOrbef(hlteßer, ber, vratar. Sborcolottne, bie, vezane vrata. Shörein, »., nekoliko prismuknjen biti, neumno delati. Shorfahrt, bie, vozne vrata pl. Shorftiigel, ber, polduri (V.), vratnica, krilo, plat, pola vrat. Shorgebrönge, ba«, gneča pred mestnimi vrati Sliorgelb. Stjränentocibe. i 619 SllOtgetb, baS, vratarščina, vrataršina(K), vratnina; f. a. ©perrgelb. SljOrglOCfe, bie, zvonec nad vrati. Šljorgrufdjcn, f. S^orgelb. Sborheit, bte, nespainet, nespametnost, abota; eilte begebett, nespametno storiti, delati; Sllter fcijugt por £tyorl)ett nid)t, f. Sllter. Sboti ¡i ter, f. Sliortoarter. Sl)Ort(I)t, adj., nespameten, neumen, bedast, avšast; aboten, trapast, budalast, nor; tl)ortd)t ntad)ett, otrapati, trapati; tftoridjt fpre; d)en, budaliti, kloboštrati, trantati (Gutsm.). £ bo t it, bie, nespametnica, nespametna žena. Sborictte, bie, veriga od vrat. Sbotltcb, f. S&oridjt. Sborpforte, bie, dverce v vratih. Sborriegel, ber, zapah. Sborfcfjliefrer, ber, vratar. SbOrfcbItej)crtn, bie, vratarica. £f)0 tf tf) 10 baS, ključavnica na vratih. Sl)0rfd)Iu$, ber, zapertje, zapiranje vrat. SilOri«liifftI, ber, vratni ključ, ključ od vrat. Sborfdjreiber, ber, vratni pisar. Sborfd)n>elle, bie, prag pod vrati. Sfjoripcrre, f. £l)ori«lu§. Sborftcber, ber, vratar. Sbortondje, bie, straža pri (na) vratih. SIjortoitdjter, ber, čuvaj pri vratih. Sborloarter, ber, vratar (au« bei VuK), russ. privratnik. Sbortoiirterin, bie, vratarica. Shortofirtcrftellc, bie, vratarska služba, vratarstvo. Sl)0rt0eg, ber, vrata, dvoriščne, dvorišne vrata. Sljortoetf, adj., širok kakor vrata na ste-žaj odperte. SIjOrttCtte, bte, prava, potrebna širjava vrat. Sborjoll, ber, col, ki se jemlje pri vratih. Sbog, f. ©«uiol. Sbratt, ber, ribja mast, russ. kitovo salo. Sbtttnaidjer, ber, merčun ribje masti. Sbtnnbrcnnerct, bie, Shrani odjetei, Xf)tatt--fteberei, kuhanje, varjenje ribje masti. Širit ne, bie, ®rol)tie, f. biefes; rittttenber tropfen tiberftaupt, kaplja, kanec, kanček; eS ifi tein £(jrand)en 2Beiit, kapljice vina ni več; attbett befdjmttenen Sffietnrebett, solza; im Sluge, solza (bei M. aud) sklojza)"; dim. solzica; £l)ranett pergiejjen, solze točiti, liti, pretakati, prelivati, serb. suze roniti; in Sljra* nen jerftiejjen, v solzah plavati, solzo s solzo pobijati (nar. pes.); bie Sfjratten f«te* jjen in bie Slugen, solze v oči stopajo, so stopile, debele solze, kakor vinske jagode (nar. pes.); in $l)ranen ausbredjett, zjokati se, zajokati, solze so se pocedile po licu, so oblile lice, so ga polile a. pobile; ftd) tor Sljraneu nid)t Ijalten fonnen, ne moči se zderžati solz, obet da bi ne jokal; biefj fofiete mi« Mete Sfjranen, to mi je veliko solzi storilo; mit £fjranett fagen, v solzah povedati, reči (V.); ntit Sfjränett^ i;t ben Singen, s solznimi očmi, z objokanimi, ujo-kanimi očmi; ffileerrettig bringt Xljrütien in bie Slltgen, nad hrinam (ob. hrenam) se mora človek jokati; baS toirb Sfjranen to* (len, jok bo, jok; bie Xljräuen trorfnen, solze brisati, tolažiti, pomagati; jlt nen rühren, ganiti do solz. Sftriinen=, in ber Sfgg., solzni. Sbrölten, v. n., solzeti; ber ffieinflocf ttjränt, terta solzi; Sfiralteit pergiefeu, f. Sljrime; baS littfe Stuge tfträuet tfmt, levo oko se mu joka, plaka; v. a., poet. s solzami naznanjati, razodevati; ttjranenb, solzeč. Sbrituennuge, bas, solzno, zjokano oko. SiriinenbnS), ber, potok solza. Sbrönenbein, bas, «»«f., solzna kost, solznica. Sljräuenbencfct, adj., solzen, s solzami polit. sfironetlblitl, ber, ujokani pogled. Spränenbltttenb, adj., kervave solze prelivajoč. Sljrnnenbringenb, adj., razsolzijiv. Šbriinenbrot, bas, solzni kruh, kruh solza. Sbränenbrut, f. Srobnenbrut. Sljtänenbtüfe, bie, solzna žleza. SbräncnbrUfenentaiinbung, bie, vne-tica solzne žleze. S^ritnenfeit«!, adj., moker, volhek od solzi. Sbränenfiftel, bie, soizotok. Siränenflut, bas, pretakanje solzi, jok. Sljriinenforiiafc, ber, solzni podaljšek. Sbranengang, ber, in ber Slnatomie, solzni prehod, solznik. Sbränengebet, bas, molitev v solzah. £l)tiinengef(i|, bas, solznica. Sbrünengefnng, ber, petje v solzah. Stjriinengrube, bte, solzna jamica. £ljräneni)cien,f. Sbritnenbein. Sbriinenjnbr, bas, leto joka, solzi. Siirünenfomnt, f. Shrimenlnodjen, Sbrii* nenbein. Sbritnenlebctt, bas, žalostno, solzno življenje, polno solz. Sbräntnleer, adj; brczsolzen, suh; tl)rä--nenleere Slttgen, suhe oči. Sbriincnlož, adj., nejokaje, neobjokan, brez solz. Sljritnenpunct, ber,inber Slnatomie, solzna luknjica (F.). Sbröttengnelle, bie, vir solzi. SÜräncnrtnne, f. Sljräncnbeiii. Šhriinenffltt, ber, solzni mešiček (russ.~). S5rönenf«U)flmm, ber, nad) šui. der- vojedka. SDritnenfi&tOer, adj; prežalosten. Sbrünenftront, bet, potok solzi. s|rönentl;nl, bas, dolina solz, soiznu dolina. Sfitünenboll, adj; objokan, solzen. ŠljriinenlOflrje, bie, solzna bradovica. Sititnentonfftr, bas, voda od solzi. Sijriinentoeibe, bie, f. Srnuerioeibe. 1620 £Orättento)ein. SIjiflIUIttoein, ber, solze Kristusove. £ljriiltettttltn!el, ber, solzni kotiček. Söritttenffliirbifl, adj., jokanja vreden. Süjtmtfaff, ta«, sod za ribjo mast. Sbmnfifdj, ber, kit, ki daje mast. £braitici)t, adj., ribji masti podoben. Shiaitig, adj., masten, z ribjo mastjo namazan. 2ü)rfl»jltftett, ber, mastna juhta. lEbraniothetei, f. ^canftchcrct, 2htan= brennerei. Shrafo, f. prahlet. Sljtent, pl., žalostna pesem (Jeremijeva). Šijron, ber, nad) beut Serb. u. Russ. prestol, prestolje, sedež (kraljev, vladarjev), tron; ben Sfjron befteigen, na prestol priti, stopiti, vladarstvo nastopiti; [einen Siroti befejligen, uterditi se na prestolu, svoje vladarstvo uterditi, ukoreniniti; fitngett, vzdigniti se na prestol, polastiti se vladarstva; Semanben »om Xfetone floffen, koga s prestola pahniti, kraljestvo vzeti komu; (Sinem auf bemS^tone folgen, za (po) kom prestol, vladarstvo dobiti, za kom na sedež priti, za kom v vladanji nasledovati, za kom kralj i. t. d. biti. Sljto n*, in Sffcgn., prestolni, f. übt. bie gg. SljCOnafi, adv., s prestola. Sbtonbefteigung, bie, začetek, nastop vladanja, prestola; feit ferner Xferonfeefteigung, odkar je začet vladati, (kraljevati etc.), odkar je stopil ali prišel na prestol. SljtOnlietDCrber, bet, kdor se poganja za prestol. Sbtonbcttetbnng, bie, iskanje prestola. Sbronen, v. n., sedeti na prestolu, vladati, gospodovati; at« Äönig tferonen, kraljevati, fig. mogočno sedeti, kakor na pre-stolji; f. a. §crrftf|en; poln. tronowac. X^tonentfogung, bie, odpoved, odrečenje prestola. Shtoner, f. ^ertfdjer. Sbtonetbe, ber, faiferticher, cesarjev naslednik, carjevič, cesarjevič; f6nigtid)er, kraljev naslednik, kraljevič, überfeaupt naslednik, dednik krone, prejemnik prestola. Shronerlebignng, bie, izpraznjen, nepo-seden prestol. S^IOnfOlge, bie, nasledstvo, nasledje na prestol, prehod prestola na koga. Sbronfolger, bet, naslednik, nastopnik; f. übt. Jliroticrtc. Xbtnnfolgcttll, bie, nastopnica, naslednica. ¿bronglnn3,bet, blišč, bliš, lesk prestolni. ¿1) tO nb i nt lit et, ber, nebo (baldahin). Shronnebcnbithlct, ber, pulež za prestol, kdor se poganja za prestol; f. a. Siebcnbufelcr. Thtontiiuber, ber, tat, ropavec prestola, russ. pohititelj prestola; kdor se posilno in krivično polasti vladarstva; bu bift ein Xtytonräufeet, vzel si, ukradel si tuje prestolje. £tjtOntebC, bie, vladarski ogovor(s prestola). Xbronfaat, ber, prestolnadvorana, izbana-f. Shronftnbt, bie, stolno, prestolno mesto. X^tOnftUfe, bte, prestolna stopnica. £hu«. ïhïoitloetbcr, ber, iskavee prestola, vladarstva. Sbujn, f. Sefeenžbanm. Sbulidj, f. Shunlicb. £hun, v. a., üfeerfeaupt, storiti, narediti, na-rejati, delati, činiti, (mefet kroat.); f. a. SNadjen, SSenidjten, Slnftellcn; funb tfeun, oznaniti, oznanjati, oznanovati ie., f. Sunb» mndjen; ju miffen tfeun, na znanje dati, dajati, povedati; feitt Sefie«, äliögliehjle« tfeun, vse mogoče storiti, storiti, kar se more, kar se vé in zna; Stbbitte tfeun, prositi za zamero (da bi ne zameril), za odpuščanje, odpušanje, odpuščenje, odpušenje; er tfeut nicht« bergteicfeen, dela kakor bi za to ne vedil, ni znati na njem, ne kaže, da bi na to mislil; feine Pflicht, ©ctjulbig» feit, fein Stmt tfeun, pjliehtmäjjige Seränbe* rungen feersorbringett, 33eruf«gefchäfte erfüllen, b. t. »errichten ; mit ettoa« ju thun haben, opraviti, opravljati; toenn e« mit §aupt» mortem »erbunben mirb, um bett Segriff ait«» jubrüefen, toeldjen ba« Seittoort be« §aupt» toorte« fdhon allein au«brücfen toütbe, toirb e« im @lo»enif fiaffen, liadj BI. djanje in nehanje, vse ravnanje, vse obnašanje in početje, (djanje in opušenje); ba« i(i nidjt meine« Xhun«, to ni mojiga opravila. ShunfailB, bet, lovlja tun. Shnnfifft, ber, (Scomber thynnus), tuna, itath beut Ital. tonina (befonb. »on gefaljenen), russ. tunec. Xhutlifttgut, ber, malopridnež. Shunlit^, arf/-i mogoč; wenn'« ttjunliiitttt. Siefbefdjätttt, adj., v veliki sramoti, hudo osramoten. SiefbeWCgt, adj; silno ganjen. SiefblaU, adj., zamoklo višnjev. Siefblid, ber, ein tiefforfd)enbet Q3ticf, globoki, bistri pogled, vid. Sief braun, adj., zamoklo, temno rjav. ¿ief&enfer, ter, globokomiselnik. Siefe, bie, bie (Sigeitfchaft einet Sadje, ba fte tief ift, globokost; »on garben, zamo-klost tt.bgl.; e« ift jebodj nadj bem (Seifte ber fto»en. Spradje richtiger, e« beittjčrtlid) aužjubritefen; um ftdj »on bet Siefe be« 28affer«, be« ©djnee« ju überzeugen, da bi zvedil, kako globoka je voda; ein tiefe« Sing, tiefet Ort, globočina, globina; in bie Siefe fteigen, iti pod se v globočino; etne grunblofe Siefe, brezen (für brezden, serb. nadj Vuk bezdan, audj bezdana f., bezad-njica in bezdanica), prepad, prepast, pre-padnja; tiefe ©teile int SBajfer, kernica, tomun; (poln. ton); auf bie Siefe faljreit, peljati se na veliko morje; bie Siefen bet ®ott[;eit, globokosti Božje (1 S§or. 2,10); f. a. Sßectiefunfl; tiefliegenbe ©egettb, nižava, nižina. Sief ebene, bie, nizka ravan, ravnina nizke lege, nizko ležeča nižava. Siefeingebtnb, adj., globoko pretresajoč, bister. Siefen, v. n., f.»erliefen; ftdj tiefen, v.r., in bie Siefe erfttecfen, iti globoko, seči, segati v globokost. Siefe nmeffer, ber, ettoa globinomerf, f. a. ©entbiet. Siefgang, bet, globoka hoja, globoka gažnja. S i c f g ii n g i g, Siefgebenb, adj., (»om ©djiffe), globokohoden, giobokogazen. Siefgebeugt, adj., prežalosten, pobit. Siefgetb, adj; zamoklo žolt. Siefgeleijrt, adj., globoko učen. Stefgritbig, adj., globoeih jam. Siefgrünbig, adj., globoeiga dna, globo-kosežen. Siefbammer, ber, mit einet baitdjigen fflaljn, nad) V. kladvo za kape. Sief ber, adv., iz globočine. Sief innig, adj., živ, iz serca. Sief!unb i g, adj., kdor kaj iz globočine, iz dna ve in razume.* Siefianb, ba«, nižava. Siefliegenb, adj., globoke, nizke lege, nizkoležeč. SiefiOtb, ba«, težki svinec (globinomerni). Siefrotb, adj., zamoklo, temno rdeč. Siefrunb, f. goitcab. Steffi nit, bet, ba« itt tiefen ©ebatifen ffle« griffenfein, zamišljenost; ba« Streben, allen Singen auf ben @rutib ju fontnten, globoki um, globoke misli, globokoumje~J~, russ. glubokomyslie. Sief finnig, adj., zamišljen, globokoumen, globokomiseln, globok; f. a. SrÜbfillllig. Sieffinnigteit, bie, globokoumnost, gio-bokomiselnost; f. a. Stübfüttt. Sitgen. 1623 Siefftimme, f. »afiftimmc. Sieftbal, ba«, globoka, nizkoležeča dolina, serb. dubodolina. Sieget, ber, ©djmeljtieget, talivni lonček, topivnik(F.J; in ben itüi^en fiad)run= be« gemeiniglich irbene« ®efäj) mit brei Sei« ttett, ein fflailt, koza, dim. kožica; irbeitet Stapf, lonec; itt bet ©rueferei, tiskalo (Pot.). Siegeibeiit, ba«, Siegelfui), ber, noga pri kozi. Siegelprobc, bie, skušnja na raztopniku, mala skušnja. Siegeläattge, bie, klešče, s kterimi se talivni lonček jemlje iz ognja. Sieger, f. Siger. Sicnbling, f. SorncHftrfdje. Sie ne, bie, korito. Si er, ®ettcr, f. Stirnt. Siger, ber, (Felis tigris), tiger, gen. tigra ("itt allen leb. fla». äRunba.), na'ä) Jambr., Gutsm. u. IH. itnridjtig ris, t»eld)e« fotooljl im heutigen Sic»., als itt allen anbern leb. fla». 31t. Sud)« bebeutet, tittt im Altsl. für Panther »otfommen foft; ein junget Siger, tigrič (Vuk). Siger--, in Sffcgn., tigerski, tigrasti. Sigerblii, ber, pogled tigra, kervoločnika. Sigerfarbig, adj., tigrast. Sigerfltjj, ber, eine ^ftattje, tigrica. Sigerbaut, bie, tigrovina. Sigerberj, ba«, tigrovo, neusmiljeno, brezčutno serce. Sigerbltnb, ber, tigrasti pes. Sigerittift, ber, (Mustella sarmatica), pre-viska (naef) bem Russ.), sarmatska podlasica. Sigerifdj, adj; tigrast, kakor tiger. Sigerfatje, bie, tigrasta mačka, neka ame-rikanska divja mačka; f. a. SatiCUbflCbCC. Si g ern, v. a., getigert, tigrast. Si g erb f erb, ba«, tigrasti konj; f. 3ebra. Sigerraupe, ba«, tigrasta gosenica. Sigerfbinne, f. »untfuj?. Sigcrthicr, f. Siger. Sigertocibdicn, ba«, tigrica. SigcriDOif, f. Iniute. Silfen, f. »redjcit (glad)«). Silgbar, adj; uničljiv, izbrisljiv, izplacljiv. Sit g eit, v. a., tternidjtett, gonobiti, končati, pokončati, pokončavati, uničiti, zatreti, zatirati, iztrebiti, iztrebljati, pogubiti, izkoreniniti, izbrisati; eine geuer«bruitft tilgen, ogenj pogasiti, pogašati, pomoriti, zamoriti, moriti; ba« llngejiefet tilgen, merčes odpraviti, odpravljati, zatreti; ba« llnfraut tilgen, plevel zamoriti, zatreti; eitle .Jtranl* Ijeit tilgen, bolezen odpraviti, pregnati do döbriga, iztrebiti (V.); ©djulbett, Sünben tilgen, dolgove izplačati, izplačevati, odriniti, odpraviti, grehe izbrisati, izbrisovati, odmivati; bie Schulbeit »ont ©rttnbftücfe til* gen, razdolžiti grunte; au« bent »udje bet Šebettbett titgeit, izbrisati iz bukev živih; f. a. Uitferbrüden. Sil g en, ba«, pokončevanje, zatiranje, iztrebljanje. 1624 tilget. Silget, tet, gonobivec, končevavec, zati-ravec, izbrisovavec, pogubnik. Silgnng, bie, gonobitev, končevanje, izbris, izbrisovanje; bet ©djulben, izplačevanje, razdolžbaf. SilgnngSfonb, bet, razdolžni zalog, zalog za izplačevanje, za poplačevanje deržavnih dolgov, poplačevavnicaf. SilgnngSgetidjt, ba«, overžna sodnija. SilgnngSftod, f. SilguugSfonb. Sille, f. Silit (in allen ©ebeutungen). Sillcn, f. £eben. Siljen, v. »., »om ©djreien bet jungen ©perlinge, čivkati. Sintbet, ber, jarni glas. Sintib, f. gurd)tfam. Simon, f. 2Jtenf, ter, smert reki dereči podobna. Sobtžfurdjt, tie, strah smerti, smertna groza. Sobešgang, let, hoja k smerti, v smert. SobeSgebet, ta«, molitev pred smertjo. SObežgefaht, tie, smertna nevarnost. Sobežgeift, f. Sobežengel. Sobežgeftalt, tie, smertna podoba. Sobežgetoalt, tie, smertna moč, oblast, sila. SobeSgrauen, f. Sobečentfefcen. Sobe«hantifi, bet, srage pl., smertne srage, smertni pot. SobtSfiegtr, ber, zmagavec, premagavec smerti, nad smertjo. Sobcžftadjel, ber, želo smerti. SobtČftillC, bie, mertva, smertna tihota. Sobežftrflfe, bie, smertna kazen, smert za kazen, na« V. zaslužena smert (b. i. »etbienter Sob), kaznjenje s smertjo; mit ber SobeSjlrafe belegeu, k smerti obsoditi. SobCŠftUUbe, bie, smertna, poslednja ura. SobCŽtag, ber, smertni dan, dan, ko je kdo umeri. SobtŽtbal, baS, smertna dolina, zemlja; bas bnntle £obeStt)al, na« V. draga smert-niga mraka. Sobe3utfa«C, bie, vzrok smerti. SobeŠltttbetl, bas, obsodba, obsojenje k smerti. £0be$0crbrc«en, baS, s smertjo kaznovano hudodelstvo. Sobceucrbditgnift, f. SobcSloS. SobCŽffltibC, bie, posvečenje v smert. Sobcžmcrtb, adj., smerti vreden. SobeŽfflltnb, adj., ranjen na smert. Sobečtnnilbe, bie, smertna rana. SobtSjCt« tn, baS, smertno znamenje. Sobfatl, f. SobtŽfall, (umertnina, mertva roka). SobfallČUnfnnljmC, bie, zapis za mer- ličem. SobfallČftcigclb, bas, mertvaščina, mer-tvašina. Sobfarben, adj., bled kakor smert. Sobfcinb, ber, strupeni, poglavni, prehudi sovražnik, smertni sovražnik. Sobfeinbin, bie, strupena sovražnica (V.), smertna sovražnica. Sobfeinbf«flft, bie, strupena, poglavna, neizrečena sovražnost, sovraštvo. £obfiir«tig, adj., smerti boječ. Sobl|a§, ber, smertno, strupeno sovraženje, čertenje. Pobirani, adj., smertno bolan, za smert bolan. Sobli«, f. Siibtli«. Sob («In g, f. Sobtf«Iag. Sob i« U) nt, ber, prisega na smert. Sobjiinbe, bie, smertni greli. Sobt, adj., mertev; er ifl tobt, umeri je; ein Sobter, mertveo, merlič (mamil. u. toeibl.); ein tobtet Äörper, truplo, mertvo truplo; malt fagt lfm tobt, kličejo ga, pravijo, da je mertev, pravijo, da je umeri; ft« tobt fallen, (pasti in) ubiti se; tobt niebetfallen, mertev pasti; (t« ftalb tobt la«en, počiti od smeha; ft« tobt ärgern, poln. zagryžč se; ft« tobt jungem, lakote mreti; 3emanben tobt f«lageti, koga ubiti, pobiti, ubijati, pobijati, biihm. zabiti; tobtf«ie(jen, ustreliti; tobtfle«en, zaklad; tobt beijjen, uklati, ugristi, da mora umreti; 3emanben tobt, gu Xobe f«lagen, prügeln, koga do mertvi-ga tepsti; tobt ntadjeil, umoriti, moriti, usmertiti (ßutsm., Fuk); eine @a«e, odpraviti, odstraniti, s poti spraviti; ein tobter Saum, suho drevo (ki se je posušilo); tobtet SfBinfel, mertev kot; tobte garbe, slaba, mertva barva; f. a. Starr; tobteS £olj, int gorjll»., f. SHabelbOlj (ker ne poganja iz korenin); tobte Süefriebigung, mertev plot, mertva ograja; einen D«feu, ein Siel) tobt* f«lagen, pobiti; pobijati; tobteS gleif«, divje, hudo meso; geiflli« tobt, na duši mertev; tobtet (Staube, mertva vera; tobte Äo^len, ugas-njeno, mertvo oglje tobteS Sftier, f. Staž; tobtet Drl, tih, samoten kraj; tobteS §aat, veli lasje, brez leska; tobte Singen, medle oči; f. a. Matt; tobte äßofle, černikasta volna; tobte ©pra«e, mertev jezik; (mont.), tobt f«reibeit, izreči, da ni vredno dela; an bie tobte §anb »erlaufen, na mertvo roko prodati, (t. j. kaki cerkvi, opatii itd., pri kteri večno ostane); »on ben ¿obten auferjlehen, od smerti vstati, od mertvih vstati; baS tobte SEierI bes @<^iffeS, kar je ladije iznad vode; ben flalffletn tobt brennen, dožgati; tobteS SBaffer, stoječa voda, (ki nima odtoka); ein ©«iff tobt laufen, prejadrati, jadraj e preteči. Sob te, baS, merlina, merhovina. Söb t en, v. a., usmertiti (Gutsm. u. Vuk, t»eitig. gebt.), ubiti, ubijati; mit Slbjt«t, umoriti, moriti; bu foliji ni«t tobten, ne ubijaj; ein ©etöbteter, umorjenec; alles na« einanbet tobten, vse pomoriti, pobiti; gleif«, Süfle, Segierbett tobten, zatreti, zatirati, zamoriti, ukrotiti; krotiti, na« Gutsm. mer-tvačiti, pokoriti, trapiti, bie Seit tobten, čas zapravljati, (dolg čas prodajati) kratiti s praznim delam; Ouecffitber tobten, moriti, sterditi, sterjati živo srebro. SÖbten, bas, ubijanje, zatiranje. Sobten = , in Sf&gn., mertvaški, merliški, — mertvih; f. a. £ei«ett= u. f. f. Sobtenader, ber, pokopališče, pokopališe; f. a. ©ottežader. Sobteitalletn, adj., sam sam kakor v grobu. Sobtenantt, bas, slovesno duhovno opravilo po mertvih, peta černa maša; na« 8 Sagen, osmina, obtednica, osmi dan; lia« einem 3aljre, obletnica. Sobtciiainctgc, f. Sobežnnjeige. Sobtenaf«e, bie, pepel mertvih, merliški. 103* 1628 Sobtertbaiire. S o b t e it b a i r e, bie, f. ©ah«, (bohm. u. poln. mary). SobtenbejaitBHift, ba«, pogreb, sprevoj (Medv. Cerncmbl). Sobtenbein, ba«, mertvaška kost. SobtenbeliebltHB, bie, pogrebna družba (rokodelska), uboge pokopavati. S 0 b t e It b e f $ a U, bie, ogled merliča, merličev. Sobteitbefd)aUCr, ber, merliški oglednik. Sobtcilbcftilfflbrer, ber, zaklinjavec, roti- veo mertvih. Sobtetlbett, ba«, smertna postelja. Sobtenbittcr, f. Seidjenbiiter. Sobtcnbiaft, adj., bled kakor smert. Sobtenbinme, f. Sotterbtnmc. Sobtenbudl, ba«, bukve mertvih. Sobtencbre, bie, čast izkazana mertvim. Xobteitetidjetnitn0, bie, prikazen mer- Sobteneule, bie, f. SobtenbOBti. Sobteitfarbe, bie, bledost, smertnabledota. Sobteufeft, ta«, obhajilo, praznovanje za mertvimi. SobtenllaBfle, bte, merliško banderee. Sobtenjietf, ber, mertvaška pega (F.). SobtenjltCBC, bie, zlatoglavka. Sobieitflujj, ber, mertvaška reka. Sobtenfrou, bie, umivavka merličev. SobtenBnrten, f. Sobtenader. Šobtcnscbetnc, pl-, mertvaške kosti. Sobtengebet, ba«, molitev za mertve, rajnke. SobtengeiSute, ba«, zvonjenje merliču. Xobtengeicit, ba«, merliško spremljanje, pogrebni sprevod. SobteitBetatb, ba«, pogrebsko orodje, pogrebska priprava. Sobtengeripp, ba«, rebrenica, garnik; f. (Serije, ©telet. Sobic ti Betudj, ber, duh po mertvecu, ttadj teni Serb. mertvaščina, bohm. umrličina. Sobtcitflcriift, ba«, merliški, mertvaški oder. S 0 b t C tt B C f P t ii d), ba«, ein ©efpra^ tnt ter Xotten, rajnkih pogovor, govorica, pogovor med mertveci. Sobtengeftait, bie, podoba mertvecova. Sobtcngcioblbe, ba«, grobnica (russ.), pogrebni hram. Sobtengiode, bie, mertvaški zvon, merliško zvonjenje. Sobtenflottin, bie, bet bett atten fd)en, dim. lonček, piskerček; bet ifobf ftebet, lonec vre, v loncu vre. Sobfafdje, f. ?ottaid)e. SobfbnUttt, bet, drevo rasteče iz lonca, lončnik-j-. Sobfbrett, ba«, polica za lonce. Sobfbetfel, ber, pokrovec. Sopfeben, f. ©agerecbt. Sopfen, ber, getonnene ©tildj nad) abgelau* fenen SKolfen, sirjeno mleko; fujje Sobfen, skuta; butci) ba« 8ab geronnen, nad) V. sir (eig. ifafe). Sobfet, bet, lončar; Sopfet jein, lončariti, bei Gutsm. piskrar. So})fer = , in bet 3fbg., lončarski. £obfereritid). Sobograbb / ber, krajopisec, topograf. Sobograbbit, bie, krajopis, krajopisje, popis posamnih krajev, topografija. Sobogrnbbifdjr adj., krajopisen. Sojpb*, int., dobro! naj velja! naj bo! mož beseda! Sopb, bet, verh (sosebno jadrenika), ver-šiček; f. S8iifd)el, 3o})[; ein £opp glad)«, 40 pesti prediva. Sbbb vreti v oblakih; att» fangen ju tofen, zaveršeti, zašumeti; eitte geloijje 3eit ijinburdj tofen, prešnmeti, pre-veršeti. Sofen, ba«, veršenje, šumenje, bobnenje. Sofeitb, adj., veršeč, bobneč, šumeč. Soft, f. ©ibfet, 8ttf4tl. So t al, adj; f. ©flnjlitb; ves, po vse, vse čisto, popoln, do dobriga, iz korenine; to» tale gittjterntf, popolni pomrak ali merk solnca. Sotalnnfioanb, bet, vsi stroški skup. Sotfllnnžtoeiž, bet, izkaz skupni, od vsega. Sotfllitiit, bie, celo, celotnost, celost, celota ; bie Xotalitat bet ©tunbbeftfccr, vsi posestniki, karkoli jih je; f. ©efammtljeU. SO t alf H Ittine, bie, skupni iznesek, iznosek vsega. Sotolbermogen, ba«, vse premoženje skup, kar ga je. Sottler, f. ©raufpedjt. Soudje, bie, etne im SSabett angebrad^ie 93or* ridjtung, ben letbenben Xljeii be« Jiotbet« ju Befimjjen, kapalnicaf, škropilof. Soncbebob, ba«, škropivna, kapalna kopel, So užiten, f. Seriibren, SBeleibigen. Soup e t,, f. šjaarfraufe. Sonr, bie, obhod, obrat; kolobar, nastavek tujih las na temenu, baročiča; f. a. 9i Cilje. Soutift, bet, obhodnik, potopisec. Sonmiren, v. a., oberniti, obiti, obhajati in za ledja priti komu. Sonrnnre, f. ffienbung. Softlologie, bie, struposlovjef, nauk od strupov. Srob, bet, fdjnetlet al« ©djritt unb lang« famet al« ©alopp, nadj F. drep, (? beutfdj, drenj, Zal.), ^lingegett molji ri^tiget nadj Outsm. unb M. dirk, dirja, derk, in ©t. angebl. v caneo; serb. kas, bohrn. Starten. klus; (in U.Ät. klis, [Kote]), ©atoyj?, derk, Xrab), russ. rys; im Xrab retten, ben Xrab geben, tia^ F. drepati, nadj Gutsm. po-dirjati, dirjati, serb. kasati (Vuk); in lt. Jtr. audj v dernec jahati, derncati; im {(einen obet fdjneflen ®ange, drepljati, dreniti (Zal.); Äranfbeit bet @$afe, bei toeldjet fte ftdj nie-betlegen unb mit bem SWaule an ben güjjen beigen, enblid) erfahrnen ttnb fterben, žabica, Srnbant, ber, ^Begleiter, spremljavec, to-varš, spremnik; Otebenblanet, mesec, sprem-nica, družica kake premičnice, sopremič-nica, (poln. odboeznik); f. a. SeibgarMft. Srabantentoadje, f. Seibgarbe. Štaben, v. n., n. F. drepati, dim. drepljati u. drencljati, v drep, in ©t. angebt, v caneo, in U. Ä. na derk, derkom jezditi, dreniti, dren-čati (Zal.*), am bejlen na$ Gulsm. u. HI. podirjati, dirjati; f. a. Stab; topotati, derncati, peketati, kopititi; ^od) traben, veliko si domišljati, visoko leteti, spenjati se, greben napenjati; treten, stopati, hoditi; ba« $ferb bat tange genug getrabt, e« mag nun im ©djritte geben, konj se je že nadirjal, udirjal, naj hodi sedaj v stop; ein Ivettig traben, podrepati, podirjati; eine 3eit i;in* butdj, predrepati, predirjati. Štaben, ba«, drepanje, dirjanje; f. a. Stab. Stab et, bet, dirjavec, serb. kasalo; — ža-bična ovca. Stäb er, Steber, pl., Ueberbleibfel au«ge,-prefilet ®ittge, Xtejier, tropine pl., nadj V. a. drope (bei Vuk drop u. trop, m.), audj vinska komina; Jjjülfett »on au«gebtamitem SDtalje, mlato (Gutsm., Jam., M., böhm. U. poln.); »ont ©etreibe, zadnje, suški, otrobje pl.; »on bet Jprrfe, mekine pl.; »om Reiben, luski. Sräberartig, adj., tropinast, mlatast. Sriiberbier, ba«, patoke; f. Sftadibier. Sräbergrube, bie, miatnikf. Stäberlranfieit, bie, dergetavnica. Srabgünger, f. Sraber. Stabritt, ber, dir, dirk; f. Stab. Stace, f. ®ntu>urf. Srn d) t, bie, bie Slrt unb Sffieife ftdj ju Heu ben, noša, im Serb. nošnja, nošaj u. no-šivo; f. a. 2JiObe; toel^e Xra$t berrfdjtbei eudj?, kako se nosijo pri vas?; fosiel Sentanb auf bet ©¿bulter tragen fann, na-ramek (Vuk), naramje (F.), breme, butara; ŽBtirbe, teža, obtežba; Xtadjt ©peife, f. ©atig; Xradjt ^unbe, kar jih psica verže ali stori na enkrat, pasje leglo (serb.), pomet (russ.), gnezdo; eine Xradjt Sßtügel geben, dobro nabiti in ošeškati koga, f. ißortion; am J&ufe, stena kopitna; Xradjt be« Sider«, prihod, pri-hodišče (Rarjl), f. Srtrag; in bet Sauf., podpora. Staaten, v. n., iskati česa, prizadeti si, prizadevati si, da bi dobil —, gnati se za čim, potegovati se, vleči se za kaj, hoteti kaj, seči, segati po—, dihteti, hrepeneti, gledati, tersiti se; f. a. S3egetjren, Streben; einem nadj bem fieben trauten, komu po življenji streči; tradjte f^ttefl ju fomuten, Sradjtttt. hiti, hitro hodi; imeti si v mislih; fie tradj» teten itjn JU fangen, radi bi ga bili prijeli. Starten, ba«, prizadevanje, prizadetje, hrepenenje, hlepenje, trud; fein gaitje« ®i(feten nnb Xradjten, vse njegove misli in želje, — vsi njegovi trudi, vse njegovo prizadevanje. Srndjter, f. Sridjter. Srnd)tgttm, ba«, velike ribarske mreže. Sta d) ti g, adj., »on ben Xljieren überhaupt, brej; ttadj ben übrigen fia». SWunba. unb nat M- (jebod) Weniger belannt im ©lo»eti.) »on Äüljen, Steina, telna; »on ©tutten, žrebna, (nad) bem Serb. sožrebna); »on ©cfeweinen, sprasna, prasna; (»011 Jpmibii nen u. bergl. gerb, skotna); tradjtig Werben, ubrejiti se, brejitise; träct)tig mad)en, ubre-jiti, brejiti, bei ©cfiafen auch, jebod) feiten umerkati. Srcid)tig!ett, bie, brejost; itn 3ujlanbeber Xrädjtigfeit, kadar je breja. Srncfetwefen, f. SOTobe. Srncfebt, ber, trahit. Srnciren, f. Slbfteden, entwerfen. Srn Ct, ber, kos, del poslopja, potez. Sr«einfiel, adj., mehak. Srnctnment, ba«, ein ©djniau«, gostarija, gostje, pojedina; ba« SWonatgelb, plača, nadj V. služek na mesec; ©eljanblung, ©egeg« nung, ravnanje. Srn C t nt, ber, Wfjanbluttg, Heine« ©u. n., iti skoz deželo, prevažati se (od blaga). Iranfttib, adj., prehoden. Stanfiio, f. Surdjfuljr, Surthfuljrljanbel, Srag. 1635 Sranfitorifdj, adj., prehoden, minljiv. Sranštation, tie, prestava, prestavljanje; bie ®ebüfer, prestavnina. SranSIatOt, ber, prestavljavec. SranSIotiren, f. SBerfcfcen. SranSmontan, adj.. zagorsk. Stangmntiren, f. SBetanbtrn. StanSpatent, adj., skoz vidin, nad) bem Russ. prezračni, böhm. priisvitny (pre-svitni); ta«, prezračni, presvetni obraz, napis, SranSpiriren, f. 2ln?biinften, ©djtttyen; fig. zvediti se po govoricah. Sranžplantirtn, v. a., presaditi, presajati. Srangponiten, v. a., prestaviti muziko iz eniga tona na druziga. Sranžfiott, ter, ter ©efangenen, prepe-Ijevanje uklenjencov; ter SBaaren, vožnja, prevožnja; im Jtriegätoefen, loa« unter einer S3eterfung fortgefdjafft wirb, vožnja; einen Xran«port aufbeben, Ärieg«bebürfniffe unb bie S3etec!ung, zajeti, zasačiti, vjeti prepe-Ijavino in varstvo, vojaško blago in sprem-nike; bie tran«portirte üBannfcfeaft fammt SBetecfung, prevojenci in spremniki. SranžfJOttabei, adj., prenosen, prevozen. Sranžjiorteur, ter, in ter üJiatfeematif, prenašavec (voglomer). StanŽfJOttittn, ». «-, naprej spraviti, spravljati, prepeljati, prepeljevati, voziti, prevažati, odpraviti, odpravljati; in ter äJiattjematif, prenesti, prenašati kam. Sranžflortloften, pl., voznina, pre-voznina. Stan§i>0ttf(hiff, bas, vozna, prevozna ladija, ladija prepeljavka (F.). SranSflortžmittel, ba«, vozilof. Srnnžfcribiten, a., prepisati. Stanžfnbftnntiation, bie, prebistvenje-f. prememba bistva. SranSfuntJit, f. 21bfd)riit. SrnnSnerž, Stanžbetfal, f. ©irag. Srajjej, ba«, trapez, zategnjeno čvetero-kotje, tiadj bem 1'oln. raznobok. Srapiften, pl., trapisti pl. Srafip! int., trop! top! Srailp, ber, bie Stiele ber SBeinbeeren, pecelj; f. Mamut; eitte« Sfferte«, Xrappe, tie, stopinja, sled; f. a. Shonftein. Srappe, ter, (Otis tarda), ter grojše Xrappe, velika amša (F.), droplja (Fufc u. Gutsm.), böhm. u. poln. drop; ber fleine, (Otis Te-tra\), mala amša ali droplja. £ra}H>e, bie, f. Srapf). Stöppel, bie, luknjasta deska papirarska. Srnppellt, v. n., ceptati, taptati; fleitte Stritte machen, drobneti. Sramen, Srapfen, v. «., berb auftreten, taptati, coptati; getrappt fommen, pritaptati, pricepetati; f. Trampeln. SrnpfjganS, f. Srappe. Sra d), ber, nasad (pri mlačvi). Srä djCU, v. n., šundrati, Sraf, f. Sofftein, 1636 Sraffant. Sraffailt, bet, trasant, poteznik ali izdaj-nik menjice. Staffat, ber, trasat, na kogar je menjioa izdana, Stftf fiten, v. «., auf jemanben trafjtren, auf ihn fdjreiben, baf) er ben SBechfel jahle, izdati, potegniti, trasirati menjioo na koga. Srafftrer, f. Sraffant. Sraite, bie, na koga izdana menjica, trata, (potezkaf). St0U=, in 3ffc8«.i poročni. Statt a l tat, ber, poročni oltar. Staube, bie, SBeintraube, grozd, grojzd, dim. grozdič, coli, grozdje; rotlje, fc^njarje Trauben, collect, černina; ein ähnlicher Blü* ttjenfianb, češulja; Trauben lefen, tergati, brati; Traube oljne Beeren, ozobek, hla-stina, ozobina; ba« Abfallen ber Blütljen ber Trauben, operh (operhniti). Sruubtn = , in3f&gu., grozdni, — od grozdja. Sraubenabfall, bet, odpadek od grozdja. Sraubenadjut, ber, grozdasti ahat. Staubeufllaun, bet, grozdasti golun. Staubtuartig, adj., grozdast. Sraubenbalg, f. Sraubenhiiife. Sraubenbeere, bie, vinska, grozdna jagoda. SrattbCttblui, ba«, vino (zlasti černo). Sraubettbohttr, ber, durgelj, sveder z vinto. Sraubenbtäme, f. Brombeere. SteitbeitbttUe, bie, brenta grozdja. St a it bette t che, f. Steineiche. Staubtnerbfe, f. ©eißflee. Sraubenform. bie, grozd. Srnubenfötmig, f. Srnubtnarliß. Staubengebirge, ba«, vinska gora, vi-nogorica. Sraubettgehnttge, ba«, auf Satten, latnik. Sranbengelänber, ba«, brajda. Sraubtltgott, bet,(nachheib.Beg.),bog vina. Sroubenhaget, ber, kartače strelne v podobi grozda. Sraubenhang, bet, vinska brežina. Srnubenhuut, bie, im Sluge, (uvea), grozd-nica. Sraubenholbet, bet, rdeči bezeg, divji bezeg. Staubenhiilfe, bie, kožica vinske jagode, mehi, mošnjice od grozdja. Sraubenlamm, bet, pecelj; f. Snntnt. Srntlbenfetn, ber, pečka, pelek jagode vinske. Srntthenlitfthe, f. (Slfebeete. Srnubeuiorb, bet, košek, plenir grozdja. Srnubenf rnu t, ba«, (Chenopodium bo-trys), grozdno zelje. Srnubenlefe, bie, tergatva, tergatev, ter-ganjc, branje; f. a. SJBeintefe. Sraubenlefet, ber, tergavec, tergač, bra-vec, berač, obiravec. Stnubenlefetin, bie, tergavka; bravka, beračica. Sraubenmoft, ber, vinski mošt (ali mast). Sraubtnmuft, f. Slgrtft. Staubennuß, bie, drevesu podobna leska. Srautrbtitf. Stauhenreid), adj; grozdnat. Sraubenfaft, ber, vinska kaplja, auch fchledjth. kap'j») unjeitiger, podbiranec, pod-birek, kislica. Sraubenfchimmet, bet, čemosiva pies- noba. Sraubenfttup, bet, sirup iz grozdja. Staubenftein, bet, in ifarlžbab, grozdnikf. Staubtnftengei, bet, pecelj, repič, oci-mek (Gutsm.). Sraubenftiei, bet, pecelj, naett, überhaupt delati; f. a. ^Betreiben; mefjrentbeil« toitb im @lo»enifd)en ein bem £>aupti»orte entfpredjenbe« 3eitwort gebraudjt, j. S. Spott mit ett»a« treiben, zasmehovati kaj; UtljUdjt treiben, nečistovati-f, nečistost počenjati, uiebr. kurbiriti se, kurbati se; 23llttfd)anbe treiben, kri mešati, rod kaziti; $offen treiben, burkati, smešne, burke počenjati, norčevati se, goniti se; .Rurjtoeil treiben, kratkočasovati (se), čas kratiti; Unfug treiben, gerde, nespodobne, napčne reči delati, počenjati; SBuctjet treiben, krivične prihodke, obresti spravljati, odertijo uganjati; ©etoinn treiben, dobičke delati,-®iebe«banbt»erf treiben, tatiniti (V.~), krasti; ä)2utbl»ii(en treiben, razsajati, razgrajali, ne-posajeno vesti se; @d)etj treiben, šaliti se; eilten ©ebraud) mit ettoa«, kaj kako obračati, rabiti; eine Jtunfi treiben, umetno delo delati, pečati se s kako umetnijo; bie Sta* leret, malati; J&aitblung, Äaufmauitfftaft trei* ben, kupčevati, tergovati; bie £anblung im ©regelt treiben, na debelo kupčevati; bie ©tttbien (be)treiben, učiti se; bie 33ienetijud)t treiben, bčelariti; ein ^anbmetf treiben, biti rokodelec, rokodelstvo imeti, živiti se ž njim; ba« 2Sagnerhanbl»erf treiben, kolariti, biti kolar U. bgl., kola delati; SÖ3irtl)f. n., bei ben Sägern, ttad) F. be-čati, drenzati; bet Hitfd) trenfet, toentt er ntc^i au« lautem Hälfe fcfeteit, jelen beča. Srcnfing, bie, tenka verv. Srenje, f. Sreijati. Stefan, bie, trepan*, (ranocelsko vertalo za čepinjo). Srepuntren, «., trepanirati, vertati čepinjo. Srcflpafi, adv., po stopnicah doli. SrclpfjflUf, adv., po stopnicah gori. Srčike, bie, stopnice, grednice pl., (F.), gredice (nar. pes.), Stenge* pl., rtiss. lestnica; f. a. ©liege. Srepfjcnofifa^, bet, odstavek,počivališče, počivališe stopnic. Srcpficnförmig, adv., postopno. Stepyengelänber, Srejjpenlebne, bie, deržalo, deržaj. Srcfj$enljau$, ba«, opaž, ozidje, ki obdaja stopnice. SrtDiJcnrnie, f. Srewenubfnfc. Srcflpenftnfe, f. ©tnfe. Srcpjjenftiifce, bie, podpora stopnic. Srepplndle, bie, lina, okence na stopnicah. Xrcftotf, ba«, int Äartenfpiel, trešak, böhm. strašak. Srefelaramer, f. ©d)a#fammet. Ste f o c, f. ©tfea$. Src f o rit en, v. n., zaklade nabirati. Srefotfdjein, bet, zakladni list, papirnati d nar. SteČpC, bie, (Bromus), kostreba, rapnlja, kopitnik; (Bromus arvensis), norski oves; (Bromus glaber), glistnik; (Avena fatua), stoklasa; Slaben, kokelj; (Lolium), ljulika, pijanka. Srcšpenattig, adj., kostrebast, stoklasast. Sreffc, bie, f. SBorte; porta*, prema*; mit Steffen befefcen, oportati, opremati, portati, premati; fiarf bamit feefefct, ves portast, premast, opreman. Srtffiten, f. Siebten, ©Clingen. Srcfter, pl., tropine pl.-, f. Sriibcr; Srannt» toein aus Steflem, tropinovec, tropovica (F.). Srcfiermtin, ber, 9la., aus Suttauen ju einem anbertt pertrauli« in (Sntbecfung feines §et* jens, zvestiga scrca, zvestoserčenf, od-kritosereen. Srieb. Sreu^crjigleit, bie, zvesto serce, «ve-stoserčnostf, odkritoserčnost. Srcu11«, adv.. na« F. zvestno, zvestobno, pošteno, resnično, odkritoserčno, lepo. SttUlOŽ, adj., nezvest, neveren (meljr: ntf gläubig); ein Sreulofer, nezvestnež, nezvestnik; eine Sreulofe, nezvestnica; f. a. Srtubtii«ig; treulos tjanbeln an einem, serb. izneveriti koga. S r e U10 f i g ! e 11, bie, nezvestost, nezvestoba. Sreuring, bet, (perstanj v<5rnik. Steuden, v. «., muditi se, mečkati. SreuStriigcr. f. Sormunb. Sreuberi«miegen, adj., zvesto molčljiv. Srinubrien, pl., trimoštvo. Sriaugcl, bet, f. ®reietl. Sriangnltren, v. a., na tri vogelnike meriti, triangulirati. Srtor«ie, bie, trovladje. Sriottcr, ber, tretjak. Sriaž, f. SreiDeit. Sriožformatiou, bie, tretja tvorina. Sribro«UŽ, ber, tribrahis, (uuu). Sribulircu, v. a., Semanben, nadlegati komu, nadlegovati komu, nadležen biti komu, glušiti ga, ne dati miru. Sribltn, ber, tribun, zagovornik ljudstva. Sribunal, bas, f. @eri«tžbof. Sribunc, f- S«augtriifte,Stebnerbiiljne. Sribuuuž, bet, in bet fiegton, au« einer Soljorte, tisočnikf; f. übt. Stibuu. Sri bul, ber, davek, nalog. Stibutoir, adj., podložin, davku podveržen; f. a. 3inžf)fli«tig. Sri«ter, bet, livnik (O. Ji.), liv (F), lij, lijek, lijec ob. livek, (gen. livka), bet M. lijak(?); ein grof er Sri«ter, lakomnik, Ia-komnica (eig. eine ins gafi geleitete Kinne); tratet eines Sultans, f. b.; anat. lijek; in ben Mühlen, grot; an ben gif«teufen uttfc 9legen, na« F. aberk, vaberk. Sri«tcrfif«, ber, morski globoček. Sri«terfÖrmig, adj., livkast, livku podoben. Sri«tem, a., vliti, liti. vlijati po livku. Sri«tcrf«luub, bet, gerlo (od) livka. Srt«tcrf«narm)erl, bas, livkasto smer-čalo ali brundalo v orglah. Sri«tcrf«»amm, ber, livkasta goba. Sri«terffiinbc, bie, neki tuji zlak. Sr i C b u r i b e, ber, tenkoglavecf (Sumavsky). Srttftratf, bas, ein Spiel, triktrak. Sri to t, f. Stritfarbeit. Sribcut, f. Sreijatf. Srieb, bet, (»on: treiben als v. ».), junget Sptčfiling eines SaumeS, mladika, mlad/ca, mladje, berst, popki (JtnoSpen), kolence, teilbet Stieb, podrasek; Poll Stiebe, berst-nat; einer Pflanje, kal, pogon, klica, klika, čeka; (pott treiben als v. a.), bet SrieB bes SteljeS, bas SteiBejagen, bas Oie«t, baS Siel) ju treiben, gonja, gonjenje, gom-ba; ein StieB D«fen, čeda, čreda volov; itt ben Stieb fomnten, začeti iti, teči, zagnati se; Sffieibe, paša, pašnik; baS, ttaS ein an* bereS $tng jut Sftätigieit Befiimmt, es treibt, Sriebartig. ein_ TreiSetoerfjeug, gnalo, gonilo; f. a. Srtebrab; bet Trieb be« e einen Trieb ju ctrna«, žene, tišči, naganja, sili me k čemu; einen Trieb ju ettoa« habett, aud) veselje imeti do česa, nagnjen biti k —, rad kaj storiti, notranja želja, nagib; au« eigenem Triebe, f. Slnirtcb; 3ebet Ijattbelt ttac^ feinem Triebe, bei Gutsm. ^ kolikor ljudi, toliko čudi. Sriebartig, adv., po nagonu. Stiebeig, f. Sreibeiž. Griebel, ber, ber frumme Strm ba« Spttltab umjubreljen, kljuka fauch böhm.), vinta, dim. vintica; alt einer Töpferfd)eibe, i»elct)e ait« einem unten mit 3äljnen »erfe^etten Stocte bejieht, motoroga; bei ben Böttchern, tootauf matt mit bem Schlägel fchfägt, bie Steife bamit aitjutteiben, pogon, pogonec, nabijav-nik, nabojic, pavšek*. Stitbfeber, bie, fig. kar človeka žene, nagiblje, da kaj stori, nagib, nagon, vzrok, priganjek; f. a. Befflcggtunb. griebfom, f. Springtorn. Sriebiraft, bie, gonivna moč, gonivnost. SritblOŽ, adj., brez nagona. Stjcbmii&ig, f. 3inftiiictmäßig. Stiebrab, baž, kolo, ki kaj goni, gnavno, gonivno kolo, gibavno kolo, obračalof; f. a. Sritbfeber. Srieb.f d OT, adj., tolst (od tal, kjer naglo raste). Stiebfanb, ber, mlevka, svišč, hliš (K.), sipni pesek; f. glngftutb; prod mehak pri vodi. £rieb;ftad)el, bet, osten. Sritbfteden, bet, in bet «Kühle, navlak, navlaka. Stiebboll, adj., giben, živ. ?ticbtt)tg, bet, gonje pl., stegne pl., zgon ^ (eig- Bufammenttieb). J rieb 10 C ti, ba«, mašina. Sticbtottlmüßig, f. gjtcdjanifd). Stiefauge, ba«, kermežljavo oko, kerme-Ijivo. kermežljivo oko (bon kermelj, ker-meželj, Slugenbutter), nach Gutsm. auch gnojno oko (russ. gnojetocnyj glaz), nad) lern Böhm, kergavo oko; eine männliche triefäugige ^erfon, kermežljivec; eine it>ei6* liehe, kermežljivka. Sricfiiugig, adj., kermelj i v Qserb.), ker-mežljiv, kermcžljav, kergavih oči; triefäugig feilt, kermežljiv biti, gnojne, kcrmežljave oči imeti, komur teče iz oči, solzeče oči imeti (Gutsm.). Sticfäugigteii, bie, kermežljivost, ker-^ meiljavost (in Št. angebl. kerslipa?). Stiefeln, v. »., solzeti, kapljati. Stitfen, v. n., in Tropfen fallen, kapati, einmal, kaniti, nach V. auch cepniti, eepati (mehr bom gälte troefener ©egenftänbe); bie Slugen triefen, oči so kermežljavc, se ker- StiHtlt. 1643 gajo, solze, iz oči teče, serb. kermeljati (Fufc), nach Gutsm. kermeževati; ba« ¡Dadj trieft, od strehe kapa, kaplja, curi; bie Kleiber uff. triefen »om Stegen, z oblačila kapa dež, se cedi deževnica, s (od) suknje kapa. Stiefnafe, bie, moker, kergav, smerkav nos; eine «ßerfon mit einet foldjen Stafe, sopljivec, smerkavec. Sriefnaftg, adj., smerkav. St iefltaß, adj., moker da vse kapa od (s) človeka. Stiegen, ftd), f. »erlaffen, fich; (Seiigen). Sriegerifd), Srieglith, f. Srügli<$. Stiel, bet, beim Stiitboieh, bet Theil bet £aut, bet bon bet untern Jiinnlabe jtoifehen ben fflotberfüßen bi« jum Änie herabhängt, nader, žvader, podvratnik; f. a. SSaittntC; (Charardius oedienemus); ®idfup, priliv— ka(F.), nogati deževnik. Stielet!, v. n., kacati obleko pri jedi. Stiennium, ba«, triletje, troletje. Stiefel, f. Stetfel. Sriefelbeete, f. ©Ifeheete. Stieje, f. Scheibe, SKoHe. Stifoliunt, f. Sleeblatt. Stift, bie, eine Trift Sdjafeuff., §etbe, čeda, blek(?) ovac; bet SSiehtPeg auf bte SBetbe, gonje pl., stegne pl., pot na pašo; ber Ort, auf tuet djem ba« Sieh gut SBeibe getrieben toitb, pašnik, spašnik; ba« Stecht, fein Bieh Ü6et eine« Jlnbetn ©tunb auf bte SBeibe ju trei« ben, pot, stara pot po tuji zemlji; ba« Stecht barauf jtt toeiben, paša, spaša, užitek paše; ilt bet Trift fein, v navadi biti; f. a. Stitbtab; ba« jut äBeibe benüfcte Brachfelb, prelog, ledina; in bem gorjt». plavljenje derv. Sriftanftalt, bie, naprava za plavljenje derv. Sriftfrei, adj; prost služnosti poti. Sriftgctb, ba«, pašnina. Sriftgertdhtigieit bie, pravica, živino po tujem goniti in pasti, pravica pašna; f. a. $!o|gcrcd)tigIeit. Stift ig, adj., iea« treibt obet bringt, tišča-ven, tišaven; triftige Urfacheit, tehtni, veljavni, imenitni, močni, dovoljni vzroki pl. j f. a. Kräftig, 9iad)brüdlid|. Sriftigfeit, bie, tehtnost, veljavnost, ime-nitnost; f. übr. Stiftig. Sriftrcd)t, f- Sriftgeredjttglcit. Sriftfdjäfer, ber, iueldjet feine ganj eigene Schafe hat, lastnik, gospodar ovac. Srtftftein, ber, bet bte ©renjen bet Trift bejeidjnet, pašni ,mejnik, mejnik gonj. SrigthPh, f- S>teifd)li&. Stigonai, adj., trösten (¿¿Am.). Srigonometrie, bte, nauk od trivogelni-kov, trigonometrija, (trivoglomerjefj. Srigonometrif^, adj., trigonometričen. Srii, Stili, bet, planinarska postelja; auf bett Trill getjen, lišpati se, olišpan, v lepi opravi hoditi, vesele tovaršije iskati. Srtllen, f. 2>riHen. 1644 Stiller. Stiller, bet, nach F. tresljaj, gugljej glasa, bei Gutsm. jiglavček (?), tril (ital. trillo, russ. u. poln. neben triter auch tre'> böhm. u. kroat. nach Maxur. tril); einen Stiftet fragen, trillern, zatresljati, tresljati * gla-sam (F.), nach Gutsm. z glasam jiglati(?), glas drobiti, droboleti; sollt ©efange bet Sögel, žvergoleti; f. a. Slietfenf, Stittitlg. Srilierfette, bie, versta trilov. Srilltrn, f. Stiller. Srilling, f. Srilling. Stillion, bie, trilijon, milijon bilijonov. St ira Öl le, bie, koš mlinski. Srinttfier, ba«, štirje mesci. Srinitariet, bet, trinitar; — ud cerkveniga reda v odkupovanje vjetnikov iz mahome-danske sužnosti. Srinititi, bie, trojica; bie aHerI)eil. ®teiei« • nigleit, presv. Trojica. Sri nI», in 3ffcgn., pitni, pivski. Srinlhar, piten, kar se more piti, serb. pitak (=pitek). Srin!6arteit, bie, pitnost. Srinlbethet, bet, čaša, kupica, iz ktere se pije. Srtnlbrnber, f. Seihbruber. Srinlbube, bie, pivnica. Srinien, v.n. u.a., piti; au«trinfen, izpiti; auftrinlen, popiti; SBein trinleu, fchetjt». ser-kati, vleči, čivkati, šaliti, pivkati ga (vino) ; oft trinlen, popijati; ben Stunnen trinfen, piti zdravilno vodo; toacfec trinfen, kupice zvra-eati; f.a. Saufen, S" Sobe trinfen, prepiti se, izpiti se; faugeii, sesati; fchliitfenb, čmerkati; jtccer. SrOtfltCn, v. a., osušiti, posušiti, sušiti, osušati, posušati; bie ttajfen §aube, Aleiber, otreti, treti, otirati (abtnif<$en); jn Biel troefnen, presušiti, presušati; eine jtentlidje SKenge, nasušiti mnogo —; mont. vodo izpravljati iz jarka; v. n., osušiti, posušiti, sušiti se, osušati se, posušati se, usahniti ob. sah-niti (Gutem.), usihati; etloaS troefnen iaffen, sušiti, osušiti, osušati kaj, pustiti, da se posuši. Sroinen, baS, sušenje, sušilo; Objt junt Stocfnen, sadje (dobro) za sušilo. Storfltift, bte, suhota, suho vreme, suša (Surre). Srotfuung, bie, sušenje, sušilo. Srodftoi, f. Queue. Srobbel, bet, bei beti SBebera bie gäben Bon bem am Silbe abgefdjnittenen ©etoirfe, »oran bet Slufjug bes fttnftigen ©etoebes gefnüpft Wirb, Stumm, konci, pl., abranki, serb. rojte •pl.; f. a. Duafte. StObi)ClbflUi)j(l)Ui, bet,rokavica z abranki. StObbelftmmbf, bet, nogavica z abranki. SrÖbel, bet, Srčbetmarft, starinski terg; alte Sadjelt, starine, stare reci, stara klož-nja, šara; bet .ipanbei bantit, starinarstvo. StObelbnbe, bie, starinarska štacuna. StÖbelCt, StÖbler, ber, starinar, kložnjar; f. a. Sauberer. SrÖbelftau, SrÖMcriU, bte, starinarica, kložnjarica. Stob 115 aft, f. Sauberijaft. Sröbeljjattbel, ber, starinarstvo, kupčija s starinami. Stöbcllrant, bet, starine pl., stare reči. Sröbetmartt, bet, stari, starinski terg. Sröbeln, v. n., u. a., mit alten ©erätfc f^aften ijanbeln, starinariti; s staro šaro ali robo kupčevati; neenako nit presti; f. a. ^aubern. >. 1 Sröbctorbnung, bte, red za starinarje. Stöbelbertrag, bet, starinarska pogodba, naročilo prodaje. Sröbeltoaare, f. Stöbelfram. Sröbeltoetb, f. Sröbelfran. SrÖbeltDCtl, bas, stara šara, kložnja, ropotija. Stög, bet, korito, dim koritce, kopanja (ang. in St.); in bett TOtylen, am SDteljlbeutet, koritce (£). Str. F); SKulbe, niške, ničke; SBatftrog, kadunje (Gutem.), nad) Slnbern kodunje; im SBiebfialle, žleb. Srontnteifcfjiag. Sto g», in Sffcgn., koritni. Stogbaum, bet, deblo, hlod za korito. StO gellt, v. a., serkljati vino. Srogfabn, bet, čoln iz eniga debla. Srogloböt, f. fiöblenbetoobner. Stogmatber, ber, koritar. Srogfdjarre, bie, betben53äcfetn, stergulja. Srogfteiber, ber, mešavnik. Srojad, bet, trojak (dnar). Srofar, bet, osten. Srölbadj, f- ©tepacb. Stolen, Stolen, f. Wollen, Streiten. Stoibaft, f. ©treitfüibttg. S r o 11 b I u m e, bie, grebce; f. »ergbabnenfufj. Stolle, bie, donda. Stollen v. n. it. r., gugati se, valjati se, valiti se (od volkov, jelenov); ftdj trotten, valiti se, prištorklati, prikoracati kam; troll' bid) fort!, poberi, zgubi, spravi se! Srollfifdj, f. ißOttflfd). Srollmant, bas, veliki gobec. Sronttnel, bte, boben, dim. bobneč, lobni-če'k; bieStomtnel fdjtagen, rubren, bobnati; anfangen bie Srommel ju fdjtagen, ju rügten, zabobnati, udariti, biti na boben; er ntitjj bet Stomntel folgen, mora iti v vojsko, k vojakam; bie bledjerne Utčljre, toeldje bas Söaffet Bon Sägern ableitet, audj bie mit einem £äut($en überjogene §čl)te bes Obre«, IjoljleS eijlinberförmigeS »ebälinijj, inberllljr ber Ijorijontale (Stylinber, boben; betjoljetue St)iinber, toeldjet baS Sieb einfließt, ber Sauf, obod, eig. obvod; bie SKaultrommet, dromlja; bei ben Sägern, sak, mreža; in gabrifen, f. 2BaI$e; Äaffeetrommel, pražilo, praživnica. Srommetä, in bet Sffcg., bobenski, — na boben. Srommelartig, adj., bobnast, bobna podoben, na boben, kakor boben. Srommclbafi, bet, bobenski bas. Sromntelbaudj, bet, trebuhač. Srontmelble dj, baS, pleh za bobne. Srontntelet, bie, gerdo, neprcnehljivo bob-nanje, ropotanje z nogami. Srommelfeber, bie, pero, zmet bobenska. Srontntelfell, bas, auf bet Srommel, koža na bobnu; im OIjre, bobnicaf, bobenska mrena. SrommelgeroII, baa, bobnanje. Srorantelbäntibcn, bas, f. SrommeIfett.| Srommel n, v. n., zabobnati, bobnati; ein Wenig, pobobnati; eine getoifje Seit tjinbnnj trommeln, prebobnati, n. pr. ves dan, trommelnb ttoljm gelangen, pribobnati do-, k —; Bon ben §afen, sedeč na zadnjih nogah mahati s prednjimi, bobnati; auf einem trommeln, pometati s kom, delati z njim, kakor svinja z meham; itd) miibe trommeln, nabobnati se; geuetlärm ttm> meln, (v. a.~), k ognju bobnati. Srontnteln, bas, bobnanje; in« Stommeln tommen, razbobnati es; bie Srommel bamit Betbejfern, razbobnati boben. Sroramelflblag, bet, bobnanje; etoaS iei, frontrncliftlngel. mit čffentliftem Xrommelfftlage befannt m a» ften, z bobnam oznaniti, oznanovati. Stontntelfc&loflel, ber, betee, kijček bo-benski, serb. šibka U. šibalo, naft anb. 3X paličica. Stommelfftlagtr, ber, bobnar, dim. bob- Sromntelitotf, f. Srommelffttiigel. Srommelftiii, ba«, sklad, muzika za boben. Sromntelfuftt, bie, dne Jitanf&eit, Tympanitis, (bolezen) bobniča ali bobnjačaf, boben, napetost. Srommeltanbe, bie, (Columba dasypus); geberfufi, fllauftfufi, golob koconog; (Columba tympanista), bobnar. Srommelttirbel, f. Sromntelfftlog. Stommltr, bet, bobnavec, bobnar. Stompete, bie, trobenta (eig. $ofaune),naft anbetn fla». 2J!unba. troba (rifttiger alt tromba) u. troblja, dim. trobentica, trobica, trompeta; auf bie Xrompete blafen, bie Xtom* pete blafen, trobentati, v trobo trobiti; in bie Xrompete fiofen, zatrobentati, zatrobiti; jutufen bamit, strobiti; bie ©itftaftiffte Xrompete, Bvstahijeva cevka, troba. Itotnfleitll, e. M. U. a., zatrobentati, po-trobentati, trobentati (mebt pofaunen), zatrobiti na trobo (trompeto); bamit tooljin getangen, pritrobiti do —; einc 3eit Ijitt» burft ttompeten, pretrobiti (ves Božji čas). £roml>ctenblnnte, bie, (Bignonia), tro-bovnikf. Itonti clcnftfft, bet, kitajska piščalnica-f. StonH)etenmad)Cr, ber, trobentar, trobar. Stontpetenmušlel, bet, trobnica (mišica). Sromietcnruf, f. Srotnitteniftall, Srom= petenftof, bet, trobljenje, trobentanje, glas trobe, trompete. £tOtni)ettnDO0tl, ber, Braziljska droplja. StOntptier, bet, trobentar, trobar, trobec, trobnik. Storage ter flung, bet, trobentni prehodi, ganek*, s kteriga se trobi. Srorapeterftiitiften, ba«, trobentarska viža. Stopite, f. Stolne. Stojlf, bet, siromak, sirotej (Gutsm.), nabore, dim. siromaček, reva, uboga žival; f. a. Soliti. SrO})faftat, ber, ahat kapnik. StOpfbab, ba«, naft v. kapljavica, kapelj- nica (kopel). Stoifbnr, adj., kapljiv, kapen. Srobfbarfliiifig, adj., kapijivo tekoč, kapno tekoč. Sroflfbarfett, bie, kapljivost, kapnost. Iroifbctnftein, bet, kapnik, jantar. Srobfbter, ba«, podčepina od ola. Sto» f ft en, ba«, kapljica, kanček. Šroipfeln, »• «• U. a., kapljati; eittmal obet eiu »eilig, kaniti (fur kapniti), cankljati (M.), curljati; einjetntoeife, šterkniti, šterkati, rositi. Sroifeljniiie, bie, kapankaf. Stojte nI, v. n. n. o., kaniti, kapati, (ce- Srofl. 1647 pati, meljt »on trocEenen ® egeuftdnben); bi« ttobin ttopfen, prikapati do —; burft ettoa« tropfen, prekapati skoz —; bntft Xtopfen »erjlopfen, zakapati kaj (z voskam); bie ®dftet ttopfen, kapa s (od) streh; in ettoa« tropfen obet ttopfen, kaniti, kapati v kaj, šterkniti, šterkati, bei M. cankati (?). Sroifen, ba«, kapanje, kapljanje. Sroilfen, bet, kaplja, kanec, bei Gutsm. sraga, kapljica, kanček, grola* (Jan. eig. (Soratte); 3Jtagentropfen, kapljice za želodec; eiujelne {Regentropfen, žterkotine, škropeč; ift babe feinen Xropfen ffiein gettunfen, kapljice ga nisim pokusil. Sroflfenfflll, ber, kap. Sroifeniaft, adj., kapljlčast. Sroifentoeiie, adv., po kaplji, v, po kapljah, po kapljicah, kapama. Srofjffnf, ba«, podkapna posoda. Sroiffener, ba«, ogenj v kapljah. SroiffllflS, ba«, steklene kaplje. Sroifbnšn, bet, kapna pipa, kapnica(K). Sroifiarj, ba«, smolna kaplja, smola v kapljah. Srojflltbel, bet, Srojfhtfe, bie, podstavljena brenta, da kapa va-njo. Stojjfnafe, bie, smerkav nos (iz kteriga kapa), smerkav človek. Sropinafig, adj; smerkav. Sroifnfli, adj., fo naf, bap e« ttopfet; ift bin tropfnaji, vse od mene kaplja, moker sim, de od mene kaplja, do polti. Sroififnnne, bie, podstavljena ponev. Sroifiiffe, bie, merzla moča. Sroifregen, ber, rosenje (eig. rošenje), šterkotine. Sroifrinne, bie, odkapni žleb. Srojjffftnufel, f. SriMfttoefel. Stojfftein, bet, naft V. kapnik, naft Ravn. kapeo ($oif), serb. naft Vuk siga u. sedra, poln. naciek (=natek), Seigeftein, f. bief. Sroiftrog, bet, korito, iz kteriga kaj kapa. Sroifbitriol, bet, vitriol kapnik. Sroiftonffer, ba«, kapnica. Sroiftoein, bet; toelftet au« bem ftabne ttopfet, podčepina, podčepnica; anft fnt Stnžbruft, samotok, samomaščina. Sroiftonrj, bie, rdeči kreč. Sroifjnifen, ber, čep. Sroifjintt, ba«, kapni kositar. Stojljne, bie, znamenje zmage, premagav-sko znamenje, trofej. Stojicuž, f. SBenbefreiS. Stojifft, adj., in bet 9tebef. prenesen, prenosni (poln.); f. a. lliteigentlift, S3ilblift; in bet ©tbfunbe, ttopiffte Sanbet, dežele med povratnikama, vroče, tropične dežele. Sr0£u§, ber, prenos, podoba. Sroflne, f. Smtfft. Sroguiren, v. n., knpčevati na menjo. StoS, bie, jelša zelena. Srofftetinuagei, f. SKanbeltriiie. Srofl!, f. Srott! Stoft, ber, kup; ffttoere« ®_epa temno, zamoklo rdečkast. Stiibffll, bie, ba«, nadloga, britkost, žalost, reva, velika skerb, težava; Xrübfal blafen, v nadlogah zdihovati, revo prodajati. Stttbfelig, adj; nadložen, reven, žalosten. Sriibfeligfeit, bie, revnost, nadložnost, pobitost. Sriibftnn, ber, kalne misli; f. a. 3MflUtf|0= lie, ©t»ermutb. Sriibfinitig, adj., kalnih misli; f. a. 3Jlt= landjoliftb. Sriibfinnigleii, f. Srüb|elig!eit. Stucl|(e#, ber, miznik, (nad) anbern fla». Ü». stotnik, toeii stol — miza). SrudHefamt, mizništvo. Sritb, f. 3llp. Stnbe, bie, f. Sauberitt. Stltbel, ber, starina, ropotija, šara, kložnja. Srnbenbeutel, f. gtttubfdjummm. Smbenfufi, f. SBitrlflpp. Srüel, f. Selier. Stiiffel, bie, (Tuber cibarium), gomoljika, jajčnica(?), »etfd)iefcen pon: SJioct^el. Stiiffelbnnb, ber, pes gomoljičar. Sriiffeljagb, bie, iskanje gomoljik. Srüffeljöger, Sriiffelfuter, bet, gomoljičar. Srüffelpafteie, bie, pašteta z gomolji-kami. Stiiffeln, »>. »•, lesti kakor polž. Srn g, ber, bč«lidje Hintergehung, goljufija, prevara, zmotnjava; f. S etru g, Siiufdjung; fflienentoift, veščine, vošine; f. a. ©titfig, S«fter, 1650 Sntfl. Stlig», in bet Sffcgv goljufni, nepravi, pomotni, krivi. Stiigiar, adj., prekanljiv. Stugbilb, bas, omama, goljufna podoba, prikazen, mamilo (poln.). Sriigeu, Stiegen, v. ». u.a., f. IBetriigen, SihlMjeU, prekaniti, ukaniti, kaniti, ogoljufati, goljufati, omamiti, zmamiti, mamiti, premotiti, motiti, v zmoto zapeljati, peljati, prevariti; toenn bu bi« ni«t trugfl, če se ne ušteješ, če ti rajtenga ne unese; baS (SiS triigt, led je goljufen, nevaren; trugenb, goljufen; ft« trugen, premotiti, zmotiti, motiti se. Sriiger, bet, goljuf. Sriigcrei, f. Setriigerei. Sriigetifdj, adj., goljufen, zapeljiv, pre-varljiv, mamljiv. Sruggebilb, f. Stugbilb. Sruggeln, v. »., lizati se, dernezgati in prositi. Stuggemalbe, bas, goljufni mai. Stuggettebe, bas, zamotanina, goljufija in laži. Stuggtunb, bet, goljufni vzrok. Srngbaft, f. Stiigetif«. StligloS, adj., brez goljufije, odkritoser-čen. Stiigli«, f. Stiigerif«. Srugfats, bet, zapeljivi, pomotni stavek. £tugf«lufj, bet, pomotni sklep, zapeljivi, lažni, krivi, napčni sklep, zavodni sklep. Stugfinu, bet, goljufnost. Stltgftliel, bas, goljufna igra. SrugDerniinftelet, bie, goljufno, lažno modrovanje. Srugboll, adj., goljufen, goljufiv, ves goljuf, poln goljufije. Stltgffierf, bas, goljufija, goljufna reč. JltUbe, bie, skrinja, truga*, dim. skrinjica, tružica; f. taften, Sabe. Stiiblein, Stiif)el, bas, tružica, skrinjica. Žriill, bet, podčepina. Stiille, bie, štorkla. Stiillen, f. SreDcn. Stuntut, bas, au« bet, ein furjes bicfeS ©tucf eines ©anjen; eiit jebeS bapon abgetiffene abgefcnberte Stucf, drobljanec, drobavs, dim. drobljanček; f. a. StUtttif (»om £i«ie); Srumm«en, baS, troha, merva, mervica; Bei ben ŽBebern bie iibtiggebliebenen gaben bes SlufjugeS, konci pl.; Stummet, ffltu«* fiurfe eines jerftorten feflen JtorperS, drobir; »on einem ®lafe, Sopfe, čepinje pl.; pott einem ©ebattbe, podertine pl., razvaline pl., mirje; f. SRuiue; »on einem gef«eiterten S«iffe, drobljanci pl.; kosi, ostanki; (na« bem B6hm. razbitine), potrup(?); trn Setg* bdue, prirastek, vrastek, stegnjena, ozka žila rudna; ju Sruntmeru gefjen, razdrobiti, zdrobiti, drobiti se, iti na kose (serb. na komade), razbiti se, pod zlo iti, pokončati se; ju taitfenb Srummetn gefjen, na tisoč koscov zdrobiti se. Srummelfaal, f. Sanjfaal. Sriirametbelbtdt, adj., posut z drobirjem. Irun!fu«t. Sriimraergebäubc, bas, razvaline pl., zidine poderte, mirje. Sriimmergef«i«te, bie, nepopolna zgodba. Sriimraern, v. a., f. ¿ertriimmtru; raz-djati, razdevati, razvaliti, podreti, podirati. Stiimracrtoeile, adv., (mont.). po vrastkih. St um m er J, bas, ruda v vrastkih, vrašče-nih, vrašenih žilah. 2rummf«eit, bas, muftfalif«es Snftrument aus bünnen Srettetn, n>el«eS mit Saiten be* gogen ift unb mit einem Sogen geflri«en tottb, lajne pl. (V.J. Sriimfleltt, f. Strelu. Stumpf, ber, im Aartenfpiele, prebijačf, atut, (atout), russ. kozyr, poln, dobitka; einen Stumpf barauf fegen, priterditi kaj z gerdo, ostro besedo, s kletvino, z zdevkam. Stumpfen, C. a., bei bett simmerteuten, prisekati, prisekovati; f. SUbliirjeu; im Aar* tenfpiele, nasekati, prebiti z atutom, igrati atut; einen trumpfen, dati komu pod nos, zaverniti ga krepko, plačati mu, dobro odrezati se mu, dober odgovor dati. Srun!, bet, fopiel als man auf einmaltrinft, pitljej, napitek, (au« b. Vuk); einen Stunl Sßaffer, požirek. požir vode, serkljej; baS Stinten, pitje, pit-i; einen Stunf tftun, piti, enkrat piti; auf einen Stunf, na en dušek; bie £anblttng, ba man ft« but« geiflige ®e* tränte aufzumuntern fu«t, pijača (meftr ®e* tränte), pitje; ettoaS bei einem Srunfe »er; abtčben, domeniti se, zgovoriti se pri pijači zastran česa; toenn man babei bas 9Äajt überf«reitet, pijanost, pijančevanje, pijanstvo; bem Srunfe ergeben, pijančljiv; einen guten Stunf tiiun, dobro se napiti; ben Stunf lieben, rad piti, popijati; ein pffiger Körper, toeldjen ntan trinft, ©etränf, pijača. Stunieu, adj., pijan, napojen, vinjen, vinsk (Pom aBeine trunfen), bei Gutsm. opit (?); trunfen ma«en, upijaniti, pijaniti, opiti, opijati koga; trunfen toetben, upijaniti se, opiti se, preopiti se; ein toenig trunfen toerben, na« V. pripijaniti se (?), vinjen biti; ein Stunfenet, pijan človek, pijanec; eine Stunfene, pijana, pijanka; aufbiettun* fette Seite, malo vinsk, vinjen biti; f«taf* trunfen, zaspan; freubetrunfen, pijan od veselja, da ne ve, kaj bi počel, da se ne zave. StUUlenbOlb, bet, pijanec (bei Gutsm. pijani čep, pijano vreme, maztibogavec), serb. pijanica, f. a. Saufet; ber Srunfett= bolb beffett ft« nie, pijanec se preoberne, kadar se prekucne. Stunfeubeit, bie, pijanost, pijanstvo (mejt Srunffu«t); ft« bet Stunfen^eit ergeben, pijan-čevati; bie Srunfenfteit auSf«tafen, po spanji iztrezniti se, prespati, (n. Gutsm. izpulkati se?); eingealterte, zastarano pijanstvo. £rnnienf«lnnb, f- Saufet. Stunlentoeijcu, f. Sol«. StUUlftti, adj., kdor pije zastonj. Stuufmutb, bie, derznost pijaniga. Stun!fpte«er, ber, kdor je po vinu zgovoren. 2tunf.fu«t, bie, pijančljivost, pijančevanje. Sriiw>. Sru'pt>, bet, ein großer Raufen, truma (»ergl. lat. turma), veršelo, dim. trumica; ein iteis ner, trop, kup, dim. tropič, kupec, množica; f. a. SHotte, SHubci, ©djar. Sruhpe, bie, eine ©efellfchaft Sdjaufpieler, tovaršija, družba, igravci glediščni. Sruppen, pl., trume, kerdela vojakov, vojska, vojaki; Truppen Werben, v vojaščino, vojašino, vojsko nabirati; bie Truppen eni* laffen, vojsko razpustiti, razpušeati, raz-pušati. SruppcnaBthtilung, bie, oddelek, razdelek vojske ali armade, vojakov. Srujjpenfiirper, ber, kerdelo vojaško. Srupjttteife, adv., v tropih, v trumah, tropama. Srufdje, f. SlalqnaWe. Srut, Srutbahn, bet, (Meleagris), puran, purman, dim. puranček, nach purč, kav-ran (?), kavrač, nadj Gutsm. kavrej, indijanski petelin, morak (? bolim.), serb. a. budao. Stutbahngeiollet, ba«, kavdranje. Sruthenne, bie, Srutlmhn, ba«,pura, nad) Gutsm. n.ifl.ani) kavra, ¡ndijanska kokoš. Smtljiiljneri, in Sffcgn., pnrji, puranski. Sriitlertuod)e, f. glitttramhe. Srn t fit lig, adj., teršast. StUtf djfaben, bet, obveza za lase. Srufc, f. Srots. Srutjbiinbniß, f. (unter) ©thu^bunb, Sln= griffSbiinbniff. Sizifa, bie, čajka. Sfdjerper, ber, ein bergmännifd)e« SMeffet (b. b. oberfädjftfdjen Bergleuten), škerbec (F.). S'fdjCttal, ber, čardak (v krajini vojaški). Sfdjodtl, bet, ein äSeffet, toomitbie Spänne geriffen werben, Woran« man bie Bergtötbe ju flechten pflegt, vitrenik (V.). Tuba, f. Srompete. Snbetitln, pl., tuberkule, terdine. Sub CtlltlbÖ, adj., tuberkulast, s tuber-kulami. Subtrofe, bte, (Polyanthes), tuberoza. SubuS, f. gerntibt. Sni, ba«, ein fdjafwollene« geWalfte«, in et« nen jarten gilj »ertnanbeite« ©ewebe, sukno; fdjWache« Tuch, dim. sukence; ba« Tuch Walten, sukno valjati; junt ©allen geben, v stope dati sukno; au« Tttch petfertigte Arbeit, aitd) Tüd)er, collect, suknenina; taube« Tučh, kosmato sukno; grobe« Tudj, debelo, bukovo sukno; feine« Tudj, žlahtno sukno; Tud) au« Biegenwolle, capan; ein gemeinigs lieh »iereefige« ©tücf gewirften Beuge« j. 93. Sdjnupftudj, £al«tuch, ruta,robec, robač(F); ettoa« buri ein Tuch feigen, kaj skoz ruto precediti, precejati; Tifdjtučh, pert; Sein* tudj, rjuha, ruha; SBifchtUch, brisavka, bris-Ija, terača (§anbtud, ber, suknarska kupčija, kupčija s suknam, suknarija, suknarjenje, suk-narstvo; ihn betreiben, suknariti, ssnknam kupčevati, sukno prodajati. Sudlbünbler, bet,knpčevaveo suknar(audj Tuchmacher), kupčevavec, ki prodaja sukno. Su^hönblerin, bie, suknarica. Su'thhanblnng, bie, f. Sud)hanbelu.Sud)= laben. Sudlhofen, pl., suknene hlače. Sudlfarbe, bie, suknarski gladež. Sudjlnaflpe, ber, suknarski pomagač, delavec. Sudjfnedjt, ber, teaidm. hlapec, ki plohe razklada. Such laben, ber, prodajavniea, štacuna suknarska, suknarnica. Sudjlabpen, ber, cunja, kosec sukna, suk- nič (M.~). Suthmadjer, ber, tkavec suknar, kdor tke, dela sukno, suknarski mojster. Sndjmadjertt, bie, tkanje sukna, suknar-stvo, suknarija (audj Tu d) h anbei). Sudintadjergefell, f. Sudjlttabhe. Sudimatherhanbtoet!, f. Sudjutaiherei. S U d) m a 4111 n, bie, suknarica, ki tke sukno. Suthmatherfluhl, bet, suknarske statve. Snthntann, f. Suthpnbler. Sudjmantel, bet, sukneni plašč, plajš. Sudjnabel, bie, suknarska igla. Snthpreffe, bie, suknarska preša*, Suthtahmen, bet, suknarski rom*, suknarske palice. Sudjtafdj, bet, snknasta raša, raševina. Sudjf d) att,bie, ogled(ovanje), razgled sukna. Sudlfdjete, bie, suknarske škarje pl. Suthf¿hertr, bet, brijač, brivec, ki sukno brije ali postriga, suknostrižnik (Gutsm.), poln. postrzygacz sukna. Sudjf dj tretet, bie, suknobrivnicaf, postri-gavnicaf. Suthfpan, f. frefjfpan. Sndjftletn, bet, zemeljna opoka (Sum.). Sudjt, f. ©torte, 1652 Sistig. ïiidjtig, adj., bie etfotbetlit#ett (Signtfdjaften ju ettoaihabenb, taugltd), dober; bie ju einet abfiffct etfotbetli^e geftigfeit, ©töße l)abenb, pravšen (F. gebr.); vreden, veri; ein tüty iiget Saum, pravšno drevo, močno drevo; tüd)ttg ju ettca« fein, dober za kaj biti, biti za kaj. prilegati se; untüchtig, zanič; grof unb bief, prav; ein tüd)tige« Stücf Srot, prav kos krnha; tüchtig burchprügetn, dobro, zdravo, prav otepsti koga; tfidjtig effen, prav jesti, pokati in jesti, da je kaj; ges fdjitft, spreten, pripraven, roden (F—ma-ren, marljiv), ki čemu glas ve, zveden, znajden; bie erforbetlid)e Stätfe, SKa^t, Äraft babenb, zmožin; bauetfjaft, močen, jak, krepek, terden ; . a. ©riinblttf), pbig, SluSgiebig. Tiicbtigleit, bie, pravšnost, pripravnost, rodnost, zmožnost, krepkost, čverstost. verlost, vrednost. Tn.d|tOttte, bie, suknena roba, suknenina. Tntbtoeber, bet, f. Tuc&mai&cr. Tndbtoerl, ba«, suknenina. Tiitf, ber, tücfifd)er Streich, f. Tiicfe, Tütfiffl. Tülle, bie, bie tücfifd)e ®emütb«&efd)ajfenheit, prihuljenost, potuhnjenost,potmajenost (St.), zvijača, hlimba, hudobija; f. a. §EtUttiidC, Jift; et bat feine Xücfe, ima za ušesi, je debel za ušesi, je zvit, je prihuljen (mefjr gebeugt), potuhnjen, zvit; jemauben hinter ' feine Xütfe fommen, koga zvijačo zapaziti, spasti f F.); eine tücfifd)e £anbtmtg, zvijača, (skernoba F ?); jemanben eine Xücfe fptelen, koga z zvijačo vjeti, loviti, it. F. prihuljeno loviti, vjeti; et fteut ftd) bet ges tungenen Xücfe, vesel je, de se mu je zvijača izšla po sreči; bei Uferten, muhe, slaba navada, terma. Tüdebolb, bet, potuhnjeneo. TUtftftb, adj.. potuhnjen, prihuljen (eig. gebeugt), podhuljen, zavit, zvit, zvijašk; f. fieimtüdifd), Siffig; ein tücfifcher Streich, zvijaško, n. F. skernobno (?) delo; heim* lili joruig, skernoben (V.), jezo kuhati; auf jemanben tüefifef) fein, komu skernoben biti; f. übt. ©rollen; tütfifdje« ^fetb, muhast, termast konj. Tntimäufer, f. Tntfmiiufer uff. Tuf, bet, îufflein, f. Tof; ein 3eug, tuf». Tuffen, f. prügeln. Tüfttin, V. n., febr in« kleine geben, muhe loviti, komarje precejati. Tngenb, bie', fittliche Störte be« SBillen«, geto. čednost feig, gteinigfeit, »etgl. übt. baä b'ohm. cnost für čestnost U. poln. cnota_), in Kroatien unb ben angtenjenben fieier. u. ung. Slo»enen, krepost (Starfmütbigfeit), altsl. u. russ. dobrodétél-i ; jemanbe« Xu» genb für jtoeibeutig halten, čednosti, jakosti koga ne verjeti; ftçb bet Xugenb befleißen, vaditi se v čednosti, deržati se čednosti; Sugenb hat feine Xugenb, mladost je norost; eine einjetne bet Sefîimmung gemäße gute Qigenfchaft, lastnost, dobra lastnost, dobrota, bei M. dobrina (a. serb.); ein f)ferb »on »iefen Xugenben, uff., konj veliko do- Tumraetylafc. brih lastnost; bet 3Bippad)er SBein $at bie Xugenb, bag —, Ipavsko vino ima to lastnost, da —, ima to dobroto, de —; f. a. Tabferfeit, Tiiibtigteit. Tugenbabet, bet,betertoorbeneStbef,lastna, po junaštvu zadobljena žlahtnost ali plemenitost. Tugenbarm, adj., brez čednosti. Tugenbbetobner, bet, plačevavec čed-nosti. Tugenbbaft, adj., čednosten, kreposten; etn tugenbi)after 2fienfth, pobožen človek, človek po Bogu. Tugenbbanbtung, bie, čednostno djanje. Tngenbbetb, bet, vitez v čednosti. Tugenbbelbin, bie, vitezinja v čednosti. Tugenbbeuibter, ber, hinavec, hlinjenec v čednosti. Tngeitblebre, bie, nauk od čednosti, kreposti. Tugenbtož, adj., brez kreposti. Tugenbtttafime, bie, vodilo, pravilo za čednost. Tngenbmittet, ba«, pripomoček k kreposti, k čednosti. Tugenbbfltdjt, bie, krepostna dolžnost. Tugenbreidj, adj., poln čednosti, ves v čednostih, sama čednost. Tugenbfum, adj., čednosten, kreposten. Tugenbfinn, bet, krepostnost; Xugenbftnn baben, kreposten biti. Tugenbftolj, bet, prevzetija, napuh zavolj domišljene čednosti. Tugenbboli, f. Tugeubreiib, Tugenbbaft. Tugenbtoanbel, ber, življenje v čednostih. Tugenbtoeg, ber, cesta, pot čednosti. Tulpe, bie, (Tulipa), tulipan (in alien flat). 9Jt„ aitcb b. F«fc), nach M. kljunček. Tulpen = , in 3f|gn., tulipanov. Tulip enbeet, ba«, greda s tulipani zasajena. Tttlbenbim, bie, maslenica. Tulbenblatt, ba«, tulipanovo pero. Tnlbenbroffet, bie, Baltimorski berglez. Tulbenftein, f. SKebufenbanbt. Tummei, ber, omotica, vertoglavica, ober-tenj; f. Stbtoiubel, ¡Kouflb; neka kupica, hrum, vrešč; f. a. $ttft. Tummelig, ad)., omotičen, pijan. Tu m me In, v. a. u. r., navijati, sukati, goniti, priganjati, naganjati,'pojati, tirati, (tet Gutsm. turjati), obračati, derviti, vertiti. divjati ž njim; fleibe. I Sunfen, v. a., omočiti, pomočiti, omakati, pomakati, pomakovati, b. Gutsm. u. serb. vmakati; in« @alj tunlen, vtakniti, vtikati v sol; f. a. ©intunien. ^uniform, bie, bei ben Si^tjieljero, model*, kalup svečarski. funnel, ber, predor, pedzemeljski prehod ali pot. Siinntud), f. Slot. Sunteln, f. äkrroitfein. Sup, Supf, ber, pik, pika; f. Sipp. Süpftl, bet, audj ba«, pika, b. Gutsm. a. piknja. Surnipfe. ' 1653 Siipfeldjen, ba«, pičioa. Süpf elf am, ber, (Polypodium aeuleatum), bodeči osladič; (Polyp, vulg.), sladka korenina. SÜpfelig, adj., getüpfelt, pikast, grahast, grahljast (franz. pisole). SÜpfein, v. a., opikati, napikati, opikljati, napikljati, pikljati, s pičicami opisati, pisati, pičice delati, bockati. Supf en, Süpfen, v. a. U. «., pikniti, pikati, tipniti, tipati, Iagano dotakniti se, dotikati se. Siippel, f. SUpfel, Snmmlopf. Surbnn, bet, Xürfenbnnb, turška kapa, bei ben serb. äJiafeomebanem, čalma, n. Gutsm. povojnik, turban. Snrbntion, f. Störung. Surbe, f. Sllant. Surben, f. Sorf. Snrbiren, f. ©töten. Siiriblnu, adj., turško višnjev. Siirie, bet, Turek, Turčin; ein Xütle Werben, poturčiti se; Xürfin, Turkinja, Turčinka. Sürten, in Sf&gn., turški. SUrienbunb, f. Surban. SÜrJenfunblilie, bie, (Martagon), zlata roža, zlato jabelko. Sürlenlorn, ba«, turšiea, debelača, koruza. SÜrlenmni, ba«, močnik iz turšičnemoke. Sürfenfnttei, ber, turško sedlo. Sürlenthum, ta«, turštvo. SurfiŽ, tet, (Tureosa s. tureoides), tur-kus, nadj tem Russ. birjuza (kamen). SÜrltfdj, adj., turšk; ba« türfiftbe Jpufen, f. Sruiljnlin; türfifdjet Älee, f. (Sgparfette; türfifdjer SBeijen, f. SRttiŽ; türfiföe i»la_!;t, turški šiv z licam na obeh straneh; tüt» fifdjer ©taube, mahometanska, turška vera, fig. für gtaufam, f. biefe«. Surl, f. iretfel. Surlupin, f. SBifcling, (fdjletyer). Sntmnlin, bet, turmalin kamen, (ki pepel na se vleče). Sntmel, f. ©djtoinbel. Sum en, v. n., vaditi se, telo uriti, vaditi; f. a. Senien. Snrnen, ba«, vajenje, urenje telesa, telo-vadbaf. Snrner, ber, gimnastikar, telovadnikf. Snrnier, ba«, (franc. tournoi. ital. torneo), viteška igra, turnir, nad) b. Poln. lt. Böhm. turnej, turnaj, sulčbaf. Sur ni er en, v. »., im Xurniere festen, biti se, bojevati se v turnirji, turnajiti (65Am.); lärmen, rompljati, ropotati. Surniergeleit, ba«, varni sprevod k turnirju. Surniermii&ig, adc., po tumirsko. Sltrnierorbnung, bie, postava za turnir. Snrnierplnij, ber, Surnierbaijn, bie, tur-nejiščef, turnejiše. Surnierridjter, ber, sodnik v turneji. Snmiemfj, Simiierpferb, ba«, tumirski konj. Surnipfe, f. iRunlelrnbe, 1654 SnrnJnnft. Snrttlltnfi, bte, telovadnaf umetnost, telovadba-)- umna. Sumit h te, bit, nauk (od) telovadbef. SutltuS, bet, red, po kterem kaj prihaja na versto eno za drugim, kolobar. S»rtcI, f. Snrteltnube. Snrteln, v. n., zagruliti, gruliti kakor gtrlica, Sltrttltaulie, bte, (Columba turtur), ger-liea (in a (len tla». 3»., ttut poln. synogar-lica), b. Gutsm. a. ptutujka. Turteltanficn», in 3ffcgn., gerličji (Vukj. Surteltautieninngc, ba«, gcrlič (Vukj. Snfd), ber, zatrob, trobentanje komu na slavo, tuš, živil; f. a. Suffte. Suffte, bie, eine ffttoarje fefle garbe, taš, kitajsko černilo. Suffttn, V. a., mit bet Suffte, »tušem senčiti, zmivati, malati, nad) V. černiliti-j-, (tuševati, ioAm.); f. a. Skttufften; zau-kazati komu, da naj molči. Snfdjiren, f. Snfften. SufftfJinfel, ber, šopič, penzelj za malanje s tušem. Sttfftfftffiarj, ad5-i ®ern ®ern' Tllft!, int., sti; bet, f. Siaucr. Snfjcln, f. ©ftteiften. Sufjer, f. SH&ftftellcr. Sit t C, f. SiitC, (troba). Snlel, f. S8ormnntifftaft. Sultn, n., zatrobiti, trobiti na rog; bet bem S3ienenweifel, peti. Suter, bet, trobec, trobivec. Sutiom, ba«, rog, na kteriga se trobi. Met. Sutteln, V. a., sesati, cnzati, cizikati; f. ©augen. Tutti, vsi (skup). Sroatft, f. ¡Rodentrežie. Sto i C I, ber, omelo (na ladijah). Smilit, bie, rogovila. Sijmpanum, f. ScontrnelfeH. Sjjen, p t; pismenke pl., ali čerke tiskarske. SjjSon, ber, vihar v indijskem morji. S 1)1)1)03, adj., bolan za močuham. legarjcm. Sl)i)l)UŽ, ber, močuh, legar. SljJifft, f. S3ili)lift. Si)jogrnpl), f. Suftbrader. Sl)i>0grapi)ic, bie, tiskarstvo, tipografija, tiskarska umetnost. Sljiomctrie, bie, tiskomerstvo. Sbliuž, f. Sorm, 2JZufter, SSorbilb. Sjtann, bet, ein graufantet Sanbesljerr, ein 2Butl)crift, silež, (samo)silnik, grozovit-než, trinog, rabelj, kervolok, neusmiljenik, tiran. SDtannet, bie, samosilje, grozovitnost, tri— noštvo, tiranstvo, grozovitna, kervoločna vladba. 10 It It i tt, bie, (samo)silnica, grozovitnica, tiranka, kervoločnica, n. V. trinoginja. S t) t a n it t fd), adj., tiransk, samosilen, gro-zoviten, kervoločen, trinošk. Sljtaitnif ittn, v. a., zatirati, odirati, dreti koga, neusmiljeno, grozovitno vladati, delati ž njim, terpinčiti, mučiti. Sjrott, bet, nad) Gutsm., ein SBogel, rež-gotinec, (»iell. $irolt?). Sjato, f. gjato. 1. Uebel, adj., zel, (zla, zlo wenig. gebt.), hud (böfe), slab (fftwaft), neprijeten, zo-pern; jemanben übel beljanbeln, koga hudo, zlo imeti, koga v hndem imeti (V.), s kom hudo, zlo, gerdo delati, ravnati; e« ijl mit übel, idj habe Steigung jitm Stbteftett, težko mi prihaja, težko se mi dela, težko, slabo mi je, medli mi, nad) M. medli me (?), medlo mi je, hudo mi je, plevi mi; e« flebt iljrn, tteibet iljrnübet, gerdo, slabo mu stoji; übel aužfeljen, ungefunb [ein, slabiga obraza, bolne podobe, bolan biti (viditi); ftft Übel bepnben, übel auf fein, slabo počutiti se; übel au8fet)en, niftt fftön fein, gerd biti; niftt übet auifeljen, b.i. leiblidj, erträglich att«--fehen, ne biti gerd; üble »uäfotafte, gerda izreka; übel tieften, ffttneefen, smerdeti; übtet ©etuft, zopern duh, smrad; üble ©e* l»ohnheit, slaba navada, razvada; übet an* ftänbig, nepristojin; et ijl übet atigetommen, slabo se mu je izšlo, po nesreči, naletel je; übelfftmecfenb, neslasten, slabe slasti; e« fftmeeft, tieftt niftt übel, ne diši gerdo uff.; üble ©eftalt, gerda podoba; etwa« übel auflegen, beuten, kaj na hudo obračati, razla- gati; etwa« übel nehmen, kaj za zlo vzeti, jemati; einem etwa« für übel halten, koran kaj zameriti; übet teben übet 3emanb, hudo govoriti od koga, opravljati ga; üble Sffiik terung, gerdo, škodljivo vreme; im übel|ten Stufe, naft Gutsm. v najhujši slovi (?); Übet behielten, slabo, napčno postreči komu; e« ijl niftt Übel, ni prenemarno, ni vsega(?) preslab; ba« ijl niftt übel!, lepa je ta!; jentanben übel anfebeit, koga pisano, osor-no, šarasto, poprek gledati; jemanben Übel WoHen, zlo, hudo komu želeti; mir ijl übel JU 2Kltthe, ni mi dobro pri sercu; übel, fftleftt, unbequem, slab; übler Sßeg, slabs pot; üble 0taftt, slaba noč; übler Šejabler, slab plačnik; übet, befftttetlift, težek; übel hören, hudo (težko) slišati; übel ju gujje fein, težko hoditi uff., ne biti dober hodeo; bu wirft übel ba»oti foutmen, utepalo se ti bo; übel angebracht, na nepravem mestu, ne o pravem času; f. a. SBÖfe, Sftlcd)t, ©ftlintm. Itebcl, ba«, zlo (wenig gebr.), hudo, untifttig zleg, huda, zla reč; .Rranfheit, bolezen, hiba; SSunbe, rana; Unglücf, zlo, nesreča, litBcliiefinbcn. Ueiet. 1655 fteägoda; ©djabe, skoda, kvar; e« giBt Tetn Uebel, ba« ni$t jum beflett gereuen ltmrbe, ni nesreče brez sreče; ein Uebel ärger m a* tyen, zlo pohujšati, povišati, hudo reč narediti hujši; »erjäljrteä Uebel, stara hromo-ta; toir »tffen, ttio ba« Uebel jledt, verno, s ktero nogo šepamo; ba« fallenbe Uebel, božje, božjast; ein Uebel anfliften (angebl. burd) §ererei), nahuditi komu kaj. Kefielbefinbtlt, ba«, stan, v kterem se človek slabo, težko čuti, težava, ttebclberiidjtigt, adj., zloglasen, slabiga glasa, imena, očernjen. Ucbtlbc|d)affen, adj.. napčen, nemaren. Ucbtlbtftellt, adj., nesrečen, reven, llebelbeuten, ba«, obračanje česa na hudo. ttcbelgelaunt, adj., nevoljin, slabe volje, čmeren, nad) Jam. merčast, merčen. ltcbctgemd), ber, hudi, težki, zoperni duh, smrad. Uebelgeiinnt, adj., zlohoten, hud, hudoben, hudovoljin; ber Uebelgeftnnte, hudovoljic, hudobnež, zlomiselnikf. Uebclgcaiohni, adj., slabe, gerde navade, llcbclbörenb, adj.. nagluh. llcbclleti, bie, medlica, omedlevica, težkota. Ucbelilnng, ber, neprijeten, nelep glas, neskladen, protiven ali zopern glas, raz-glasjef. Uebelllingcnb, adj., neprijetniga glasa, razglašen, nad) V. hudoglasen. Uebellflune, bie, zla volja, čmčrnost, ne-privoljnost. UebcUnnntg, adj., čmeren, zlovoljin, ne pri volji, serb. merznovoljast, merzovoljast. llebellnut, ber, gerdi glas; f. Uebelllnng. Ucbelrit^enb, adj., gerdiga, zoperniga duha, smerdljiv. Uebelfdjnteifenb, adj., neslasten. Utbelfein, ba«, težava. Ucbelftnno, ber, nepristojnost,nepriličnost, neprilična, nespodobna reč, nespodoba, gerdota, napaka, napčnost; f. a. @CbrCd)Cn, §inbcrnifi. UcbClftifttr, ber, začetnik, šuntavec. Uebcttbttt, bie, hudodelstvo, hudobija, hudo djanje, zločinstvo, hudo delo, zlo delo, pregreha; eine Uebeltljat begeben, storiti kaj hudiga, zlega. Uebettbnter, bet, hudodelec, hudodelnik, hudobnež, zlodelec, zločinec; Uebelttjäter fein, hudo delati. Uebeltpterin, bie, hudodelka, hudodel- nica, zločinka, hudobnica. Uebcltb iittg, adj., hudodelen, zlodelen. Uebcltönenb, f. Uebelltingenb. UebelberbaUen, ba«, napčno, gerdo obnašanj e. Itebetffler&en, ba«, medloba, mcdlenje. U e b e I tt 011 e n, ba«, zlo volj nost, želja škode, škodoželjnost. Uebelmollenb, adj., zlovoljin, škodo-željin. Ueben, a. n. r., burdj toicberbclte S3e= toegungen unb §aublungen berfelben Strt jut gertigfeit Bringen, izuriti, izučiti, uriti, učiti, privaditi, uvaditi, vaditi; geübte ©otbaten, urjeni vojaki, vojšaki; feinen Serjianb üben, um uriti; geübte §atlb, izurjena, vajena roka; ftd) Üben, vaditi se, uriti se; ftd) im Steilen, Arbeiten uff. üben, ježe, dela, v ježi, delu vaditi se, učiti se jezditi, jezdariti, delati; ba« Unglücf Übt un« in bet ©ebulb, nesreča nas uri v po-terpežljivosti; übet bie Hoffnung butdj ba« (Bebet, vadite se v upanji z molitvijo; eine Äunjl ufio. üben, im gemeinen Sieben treiben, f. Sluäiiben, betreiben; ba« Sflaurerljanb» toerf üben, zidariti; et übt ba« SRüderge« Werbe, mlinari, mlinar je, z mlinam se živi; ein £anbwer! üben, z rokodelstvam se pečati, nacf) V. na rokah delati; fRadje an je» maitben üben, zmaščevati, zmaševati se nad kom; geübt, vajen, izurjen; geübt, SBibri* ge« ju befielen, vajen hudimu, hudiga; @e« Walt Üben, silo delati; SJtedjt üben, pravico delati, pravice deržati se; ein Ciedjt au«* üben, uživati pravico, izversiti, izverševati, izpolnovati. Uebtn, ba«, vajenje, urjenje, učenje. lieber, adv., übet unb Übet, čez in čez, po vsem, ves; e« gebt ba alle« bunt über, vse gre v kolobar, narobe, križem; e« ifl fdjon übet, minilo je, prešlo je, konec je; übet unb übet boben, imeti na prebitek; übet unb übet naf, ves moker, skoz in skoz moker; über unb über putjeln, prekucniti se; praep. nad, čez obet črez (Befons bet«, »o e« im ®eutfd)en übet mit bet »ietten Snbitng »erBunben ifl), krez, quer über, prek; fei.Rönig übet un«, kraljuj nas, nad nami; fei .Raifer über un«, cesaruj nas (V.J; bie äBaljrbeit i(l ibm übet alle«, resnica mu je, de ves svet ne toliko, obet de nič ne toliko, nad vse drugo, čez vse drugo; er bot e« über, on ima to pod sabo, v rokah, v oblasti; et looljnt übet mit, nad menoj stanuje; bi« über bie Obten in etoa« fteden, čez glavo tičati v čem; Bi« übet bie jtnie, čez kolena, (do kolen in še čez); üBet Jpol« unb Jtopf, na vrat na nos; übet bie ©efdjtoerbe eine Xagfatyrt anotbnen, na pritožbo dan postaviti; über ben ©d)öjjung«« prei«, čez cenilo; übet »otläuftge ©erneb' tmtttg be« ffiatet«, poprašavši popred očeta —; Serjeidjnijj übet bie ©üdjet, spisek, kazalo bukev; Sortrag, Siebe über, beseda od tega in tega, in allen übt. fla». S?., o tem in tem; übet ben Sternen, verh zvezd; übet bem stopfe bintoegtterfen, iznad glave lučati (M.)-, über bie ätafen, čez nemoč, nad mero; übet Xifdje, pri jedi; übet einer ©adje, übet ettoa« b«»otragen, čez kaj moleti, šterleti; übet einet ©efdjäftigung fein u. f. f. pri, v; Befiänbig übet ben ©üd)ern ftfen, liegen, vedno pri bukvah sedeti; ÜBet einet SltBeit Begriffen fein, pri delu, v delu biti, delati; aud) fann int @lo». übet unübetfefct bleiben, j. 33. einen Pfleger übet ein fiattb fefcen, deželi oblastnika postaviti, dati, postaviti koga nad kaj; totys 1656 lieber. Ueberbanb. renb, bei, unter, tnbem man mit einet @ad)e bes fdjäftiget ge»efen, med, pri; übet bem Siefen einfdjtafen, med branjem, pri branji zaspati, čitaje, nad bukvami zaspati; fidj Übet einer Sadje aufhalten, pri kaki reči muditi, za-volj kake reči, nad rečjo muditi se, ustavljati se; übetStadjt, po noči; ben Sag über, po dnevi; ben SBintet übet, po zimi; für, wegen, zavolj; eilte Sadje übet bet aubetn »ergejfen, pozabiti eno reč zavolj druge; jenfeit (trans), unkraj, čez, unstran; übet Cent glupe, unkraj reke, potoka, čez potok, unstran potoka, za potokam; nur (tub no d) nidjt übet ade SJerge, še nismo vse gore prešli; übet bie ÜRauet fptingen, čez zid skočiti, zid preskočiti; über beut Serge, za goro; quer übet ben Serg, prek hriba; über ben Saum hinauf Werfen, nad drevo vreči; Übet ben Srubet Weinen, jokati nad bratam, zavoljo brata; übet einem ftgeit, ftd) übet einen fegen, pred kom sedeti, prednji sedež imeti, pred koga sesti; e« ijl über ade« Sob, ne more se prehvaliti; ti »ar bereit« übet bie 3eit, čas je že prehajal; übet je= manben betrfdjeti, nad kom gospodariti, auch komu gospodovati, vladati, zapovedovati; übet 8anb, na kmete; etwa« nidjt übet ba« Jjerj bringen föniten, ne moči se prederz-niti; f. £crj; übet eine Stabt, j. S. übet Sflont nadj SJteapel, skoz (na) Rim v Neapel; iängji einet glädje, po; bet Sdjweijj läuft übet ba« ®eftdjt, pot po licu teče; etwa« Übet fidj nehmen, kaj nase vzeti, jemati; übet einen gehen, übet etwa« fotnnten, čez kaj, nad kaj priti, iti; bet Sieg übet bie geinbe, premaganje sovražnikov, zmaga nad sovražnikam; übet unb übet bejahen, pre-plačati v živo; ftd) übet et»a« »erWitnbern, čuditi se čemu; et lief übet bie äUadjt, tekel je več kakor je mogel, čez nemoč; et forbert übet bie ©ebüht, hoče več, kakor mu gre; et l&jjt feine Sonne aufgehen übet bie Söfen unb übet bie ®uten, daje svojimu solncu sijati na hudobne in nadobre; e« geht übet ihn her, na-njbije, leti govorica, sum; £ert übet jemanben, übet et»a«, gospod ka-kiga človeka, gospod kake reči; Sorge übet et»a«, skerb za kaj; ein 2Wal über ba« anbete, Stiefe übet Sriefe, Schulben übet Schulben Uff., eno za drugim, pismo za pismam, dolg zadolgam; überbief, über ba«, pa še več, pa še bolj, še pa še, verli tega; ein Uebermajj bejeid)nenb, pre—; übers reif, prezrel uf».; übet Jpaitb nehmen, att Baljl, Sötenge, Statte, pomnožiti se, množiti se, rasti, naraščati, narašati se; ben 9tocf Übet fidj »erfen, obleči hitro suknjo, suknjo na se vreči; ftd) übet et»a«, übet eine Sadje aufhatten, nevoljin biti zavolj česa, nevo-Ijin nad čim, zameriti kaj, grajati kaj, ustavljati se nad čim; Ü6et etwa« nadjbens fen, kaj premišljevati, misliti; ben Sommer übet im SBalbe liegen bleiben, (vse) poletje v hosti preležati; übet 3 Sage (omnte td) »iebet, v treh dneh, čez tri dni zopet pridem, se vernem; h«tti übet adjt Sage, dans osem dni; übet ftd) jurücf, vnie; e«finbf$on über brei Sffiedjen, je že več ko tri tedne, je že čez tri tedne; über ein Saljt, za (eno) leto, čez eno leto, ob letu, k letu; über lang obet fltrj, pred ali potlej; et fattn übet ba« ®elb, ima ključ do dnarjev; 3ufriebeuheitgeljt übet 9ieid)tbum, boljši je zadovoljstvo memo bogastva; einen Strich übet etwa« jieljen, prečertati kaj; ein Uebertreffen bebeutenb, bei bett Seiwörtetn, čez—, nad—; übernatüts lieh, čeznaturen, čeznaturski; einen Ijotjen ®rab bebeutenb, pre—; überoolf, prepoln; e« geht über meineu Serftanb, to presega moj um; über, immer fort, j. S. ben ganjen Sag übet fingen, freien, tanjen, ves dan prepeti, prekričati. preplesati uff. mitttlfi Sorfefcuttg bet 5|krtifel pre— »or ba« bes treffenbe 3eitWort; al« eine Slu«rufung »or »erwuttbetung, 0, auch 4ii j- «bet ben infamen Äalenbet!, 0 gerda, ti gerda pra-tikal, ali je to gerda pratika; in bet 3us fammenfegung mit Seiwörtern, čez—, nad—, pre—; mit Seitwöttern pre—, a. na—, za—; pregnati, presiliti se s čim, j. S. z vla-čenjem, obet ba« einfache 3eitWort n. nad, verh (česa), na (kaj). Ueberadern, v. a., ttoihmal« aefem, eine gläche aefent, preorati, preoravati, pre-arati, od kod priorati do —, zaorati na tuje. Uebetfldem, ba«, preorava(nje). Ueberau, adv., povsod, po vsem, vsekod (MJ, vsekjer (?), auch povsodek, vselej, povsod in vselej; i d) bin überall naß, skoz in skoz moker sim; überall unb nttgenb«, povsod in nikjer; überaü, wo —, kjerkoli; überall wohin —, kamorkoli; überall Wol)et —, odkodarkoli. Ueberallber, ade., od vseh strani, od-vsakod (?), od vseh krajev, strani. Ueberallbin, adv., na vse kraje, na vse strani. lieber al t, adv., prestar. UeberanttDorten, p. a., izročiti, izročati, izročevati, dati, oddati, predati, izdati; f. a. GEinantroortcn. Ueberantmorter, bet, izročivec, predavee. Ueberantfflortung, bie, izročitev. U e b e r a t b e 11 e n, u. a., nod) einmal bearbeiten, Wofür jebod) gewöhnlich umarbeiten fleht, predelati, predelavati, prenarediti, prena-rejati, popraviti, popravljati; übet bie .Iträfte arbeiten, ftd) überarbeiten, presiliti se, pre-tegniti, pregnati se; einen $unb bei ben Sägern, psa pregnati. Uebetören, f. Ueberadern. Uebetätntel, ber, drugi, poveršnirokav. U eher a rt, bie, f. Ueberatlern,ba«. Ueberaus, adv., silno, močno, ves, neizmerno, čez vse, od vseh, strašno, mersko (St.); übetauä freunblidj, ves prijazen; Übetau« f^ön, prelep, da nikoli tega. Ueberbatfen, ». «•. prepečise; v.o., noch einmal baefen, popeči, kruh popeči, prepeči; Ü6etbacfen, adj., prepečen. Ue b erb au S, ba«, obveza. Ueberbau. Ueberbacben. 1657 Ueberbau, bet, bet obete Xfeeil eine« ®e* bäube«, gornjica, gornja hiša, nadzidje, gornje zidanje. Ueberbauen, v. a., ein ®ebäube übet ein aiibere«, b. i. mauern, zidati na kaj; einen .Retter überbauen, klet (kelder) zidati na kaj, klet nadzidati (V. ?_); überbaute« £auž, nadzidana hiša (V.)-, v-r-> ft a., nekoliko osušiti. Ucbcrbttž, f. UcberbieS. Uebcrbatiern, v. a., prebiti, preterpeti, dalj terpeti. Uebcrbcie, bie, odeja, odevalo, odevka, pregrinjalo, prekrivalo, prekrov. Ueberbetf en, v. a., oJeti, odevati, preger-niti, pregrinjati, zakriti, zakrivati, prekriti, prekrivati kaj s čim; v. r., pokriti se; f. lleberbanftn. Ueberbem, f. UeberbieS. Ut b Ctb C lt! eil, v. a., premisliti, spremisliti, spremišljati, premišljevati, preudariti, pre-udarjati; uberta«t, premišljen. lleberbenljeit, f. SBebenljeit. Ueberbicž, adv., verh tega, še, na to. lleberborren, v. n., presušiti se po verhu. lleberbmilB, ber, nezmerni nagon. lleberbrattgcil, v. a., presiliti, pregnati (iz mesta v mesto), čez mero tiščati v —. Uebcrbriiu(d)en, v. a., veršeti čez —. Ueberbreljen, v. a., preverteti, previti, previjati, motaje prestaviti, preložiti. Ueberbtefd)en, v. a., nekoliko omlatiti, premlatiti, čez mero; v. r., umlatiti se, pri mlačvi pregnati se. Ueberbrin (jen, v. n., prehruti, prepoditi se, pregnati se čez kaj (n. pr. prek meje). Ueberbructen, v. a., pretisniti, pretiskati, natispiti na kaj, poverh česa, vse natisniti. Uebetbriii CIt,'t>. a., pretlačiti, tiščaje spraviti iz eniga v drugi kraj. Ueberbritlf, bet, nasitba, priskuta, pri-studa, gnjus, zopernost, omerza, na-veličba, navoljitev; Ueberfluf ma«t llebets brufj, česar ima kdo preveč, tega se koj naveliča, je koj sit; bi« jttm Uebetbtttp, da je sit, da se mu studi, gadi; Ueberbrufj erregeil, priskutiti, pristuditi komu kaj. UeberbtiiffiB, adj., sit, naveličan; ubet« btiiffig roerbeit, naveličati se, navoljiti se; i« bilt ttbetCtuffig, naveličal sim se česa; pristudilo, priskutilo se mi je, gnjusno mi je, omerznilo mi je, merzi me. Ueberbnlbcn, f. Ueberfleben. Ueberbiingen, v. a., ben ®ungetubet einen Slcfer »erbreiten, nagnojiti, pognojiti, gnojiti; ju »tel butigen, pregnojiti, preveč gnojiti. UeberblinfelJt, v. a., zamračiti vse. Ueberecf, adv., tta« bet ®iagonallime, na-poščv, poprek, od kota do kota, fig. vse vprek, vse križem; nbetecf geljenb, na« bem Poln. prekotni. Uebctetfetlt, fi«, v. r., pregnati se, preveč gnati. Uebereigne«, v. a., vlastdati, vlast dajati, »iell. a. prelastiti kaj. Uebetetle, bie, prenagliea, prenaglost. Uebcttilen, v. n., hiteti po čem, čez kaj; v. a., prehititi, prehitovati, preteči, prele-teti, prestreči; eineSa«e, prenagliti kaj, pre- naglo storiti, delati, preveč hiteti pri čem; bie sJla«t übereilte lin«, noč nas je zajela, prehitela; v. r., fi« im Urtftetle übereilen, presoditi se (Poki.); ungebüfyrli« eilen, fi« übereilen, prenagliti se; et bat ft« übereilt im Siefen, beseda mu je ušla; man barf ft« batnit ni«t übereilen, to ne sme iti na skok (skokama); f. a. llcbcrra[«en; übereilenb, zelo hiteč; übereilt, prenagel. Ucbeteilung, bie, prehitenje; fehlerhafte, prenagljenje. prenagliea, prenaglost, pre-hitrost. naglica, prevelika naglost, nerazsodnost; au« llebereiluttg, v naglosti in ne premislivši. UeberetlnitgSfebler, ber,prenagliea,po-grešek iz prevelike naglosti, iz prenag-ljenja. Uebetcin, adv., edino, enako; f. übt. bie folg. 3uiammenfej)uugen. llebeteinanbet, adv., drug na drugem, na drugiga, drug nad drugim, eden na druziga, eno na drugo; e« geljt alle« ttfcet= einatlbet, vse gre napak, križem, v prek; itbereinanber fontmen, spreti se, sklati se; bie 3lefle fleften übereinanbet, veje se jahajo, se jezdijo; übereinander fegen, postaviti eno na drugo, verli druziga; freuj* tttetfe, prekrižati; übereinanbet fallen, podreti se na drugo. Uebereinfommen, v. n., stikati se, vezati se, vjemati se; ba« fommt bamit ni«t überein, to se z unim ne stika, au« ne gre skup, ne veže se; in etl»a« überein* fontmen, pogoditi se, pogovoriti se, dogovoriti se, zediniti, ediniti se v čem. llebereinfoiumen, ba«,llcbeteinlunft,bie, pogodba, dogovor; eilte Uebeteinfunft treffen, f. Uebereinfomnten. Uebettinliinflli«, adv., po dogovoru. Uebereinftimmen, v. n., priličitise, vjemati se, stikati se, skladati se, vezati se; f. Uebetcinfommen; einerlei Sinn, ©ebatt--len, Saut haben, ene misli, eniga glasu biti. U e b c t e i n ft i m m c n b, Uebercinitimmig, adj., edin, ene misli, enoglasen, soglasen (russ.). Uebereinftimntnng, bie, enogiasjej, so-glasjef, zložnost. sklad, skladnost, edinost v mislih, enomiselnostf. Uebetetltlteffen, v. n., zediniti se, primeriti se, vezati se, stikati se. enak biti, prileči, prilegati se, priličen biti, vzeti se s čim (Sie*.). Utb et etfClt, V. n., zamerzniti, premerzniti; z železarn pokriti. Uebeterben, f. Sterben. lieber er j en, v. a., btonciten, pobronati,« bronam prevleči. Uebereffen, ft«, V. r., prenajesti se, pre-objesti se, prenajedati se, preobjedati se, (seri. prejesti se), preopasti se, nagnesti se, nagnjaviti se. Ueberfä«eln, v. a., pahljati po vsem života. Ueberfahren, v. n., prepeljati se, čez (reko) peljati se, prepcljavati se; mit bet §anb, potegniti po —, čez —; r. a., ben Utberfahtgelb. Uehetfotbetn. 1659 glufj überfahren, čez potok peljati se, čez potok prepeljati se, prebroditi vodo, pre-drožiti čez vodo (nar. pes.); einen Šifer mitSBiifl überfahren, navoziti gnoja na njivo; niit einem guljttoerfe über etwa« fahren, mor* über man nicht fahren fofite, eilt Jiittb, eilt Xhter uft». überfahren, povoziti kaj; gelinbe überflreichen, ein Sörett mit Seimitmffer über* fahren, prevleči, pomazati, namazati; int Sergbaue, einen (Sattg überfahren, jamo predelati, predelovati, (poprek žilo prekopati). Uchcrfahrgelb, ba«, prebrodnina , brodnina ali brodovina, prevoznina. Uehcrfflhrfchiff, bas, prevozna ladija. Uebetfflhtfthifftr, ber, brodnik, prevoznik. Uebetfahtf, bie, bie £aitblung, ba ntatt Überfahrt über ein SBajfer, prepeljanje; über ba« fefle 2anb, mit einem äöagen, prevožnja, vožnja čez kaj, po čem, voženje po čem; ber Ort, too matt überfäl;rt, brod, brodišče, brodiše, prevoz, pregaz. Uehctfahrtžgebiihr, 4ohn, f. llebetfaht* gelb. lic bet füll, ber, napad, naskok, naval, napast (JU.), nepričakovani popad; im §alfe, f. ¿itpfthcn; — zaježena voda, ki se pre-valja čez zatornico. Utbctfallett, v. a., naglo, nenadama napasti, popasti, napadati koga, .navaliti, planiti, udariti, ropiti (V.) na koga; ben getnb plöjti. a., s kožo, usnjem prevleči. Uebcrfteben, v. a.. jematiben einer Sadje überheben, komu kaj odvzeti (kaj prevzdig-niti, V ?). rešiti ga; f. a ißcrfdjoncn; einer ©adje überhoben fein, česa ne imeti, prost biti; r., fteb über bie (Hebiitjr er--hebetl, preveč domi»ljati si, prevzeli, prevzemati se; id) habe nttd) überhoben, pre-vzdignil sim se, vred sini dobil, vredil sini se. Ueberbebnng, bie, napuh, odvzetje. lieber beti en, v. n. u. a., poverh zaceliti kaj, se; f. a. llcberhiirjdicn. lieber h eijen, r. a., prekuriti, preveč zakuriti. Ueberbetfen, v. «., pomoči, pomagati komu čez kaj, fig. iz stiske pomoči mu, lieber bet I, adj; presvitel. Ucberbellen, v. a., razsvetliti do une struni, preveč razsvetiti. Iteberbenlen, f. llcberbiingcn. lteberher, adei., nad čim, čez kaj sem. llebcrbtrrfthcn, f. $errfi|en. neberbimntltf(h, adj., več kakor nebešk. lieber hin, ado., obenhin, poverh, poverili, poverhama, memo, nalahko, kolikaj, minljivo. lleberhinlen, v. n., šantati čez kaj, pre-šantati. Heberbobcln, v. a., preoblati, prestružiti, z oblam potegniti. Ueberhodj, adj., previsok, nezmdrno visok, lieberhöhen, v. a., viši biti; f. a. SBeljerr» fdjen; serb. nadvisiti, nadvisivati (Vukj. Ueberhöhlen, v. a., nad «abo izvertati, votlino narediti, lleberholen, v. a ., iti čez kaj, prek česa po —; bie ©eget, preoberniti, prehiteti, užugati; f. Uebertreffcn; einen Sermei« ge* ben, f. biefe«. Ueberholj, f. Cberholj. It cb er b O l j e n, v. a., prevleči z lesam. Ueberbörbar, adj., preslišijiv. lleberhöreu, v. a., au« SDianget an stuf» mertfamfeit ett»a« nicht hören, preslišati kaj, ne slišati, ne čuti česa; einen überhören, ihn herfagen taffen, ob er etwa« au«t»enbig fann, poslušati, preslišati koga, slišati; — ne slišati; fiih etwa«überhören, iz glave govoriti. Iteberbofe, bie, verhnje hlače, lleberbiibfth, adj., prezal. preberhek. Ueberhubeln, v. a., prenagliti, prehiteti, foflati. Ucberbltf, ber, napčno kopito. Ucbcrbiiilen, v. a., zagerniti, zagrinjati, zakalili. UeberbiiJjfen, v. a., preskočiti, auih pre-skakniti (V.), preskakljati, preskakovati, preskakljevati; v. n., skakati, preskakovati z eniga na drugo. lieber bii t en, t>. a., bie ©aat, wenn fte ju fett ftet)t, žito pripasti, pripašati (?), nemarno varovati. 11 eb er i r b i f (h, adj., nadzemeljsk. Ucberiagbbar, adj., ein überjagbbaret Jpirid», star jelen, starec (čez 8 Irl). lleberjagbbarleit, cie, presiarost. Ucberjagcn', v. n. u. a„ tieliferte jtt M' tig, pregnati, presiliti. utrudili, preveč goniti; — dirjajo preiti kam, podili, gnati čel kaj, prepoditi čez (most), predirjati koga. llcberjdbrig, adj., verholeten, prestar, več ko dorasel, llcbcrjflbtt, adi., prestar, zastaran. Uebcrinmmcru, Ucbetjauib}en, llcberja« beln, v. a., bolj stokati, kakor; preukati, prevriskati, prevpiti koga. lieberjoehen, v. a., nove pole narediti pri mostu. Ueberjiibeln, a., ojuditi, opehariti, ogoljufati, lieber falten, v. «., poapniti. llebetfalten, v. n., skadili se poverhama. Ueberldtten, v. a., prehladiti, preveč shladiti. llcberldmnten, v. a., prečesati, česati, d» visi čez —; malo počesati, llebcrfitntpfen, v. a., v boji užugati. lleberiappen, v. a., s kapo previditi. llcberinrg, adj., preskop. lleberlarren, v. n., vleči samokolnico čei kaj. lleberlafteien, r. a., preveč krotiti, tepsti, liebcrlauen, v. a., ožvečiti, požvečiti nekoliko, prežvečiti, prežvekati. Uebeifonfen, fiih, v. r., ju theuet fanfett, okupiti se, preokupiti se, predrago kupiti, preplačati, v živo plačati; mehr al« man Ucberiehr. bequem jafjlen fantt, prenakupiti s« (V.), vse dnarje zakupit!. Itcberfebr, bie, zgrabki, zmetki. Üefictichre», »• a., omesti, ometati, ober- niti, obračati, llcficrleifen, v. a., prekavsati. Ueberlcimtn, n., preveč gnati, kaliti, čez kaj pognati, lici erfctten, v. a., preverižiti. Ucbcrlculen, v. a , Z betam prepoditi čez —. U C bet t i p pCIt, v. n. U. a., omahniti, omahovati. kinkniti, kinkati, prekucniti, pre-kucovati, prevaliti se, preverniti se, pre-vagniti se. Ueberfitten, f. SBerfitten. Uebctilflftettg, adj., ki daje več kakor seženj. Hcbcrtlflppc, bie, zaklopka nad čim. Uebtrilfllfcbtn, a., močneje žlobodrati. Ueberlleben, Uebetfleiben, t>. «., oblepiti, obmazati, prelepiti. Ilcberflctffen, v. a, prečečkati. Ucbcrlleib, ta«, zgornja suknja, zgornje oblačilo, verhnja suknja, halja, obleka. Ueberlleiben, r. a.. mit Jfleibetn auf bet Dberfläd)e serfeben, betleiben, obleči, oblačiti, preobleči, preoblačiti; v. r., fidj über» tleiben, preoblačiti se. lltbtriltifttrn, v. a., oblepiti. tteberllettem, a., prelesti, preplezati kaj. Uebetfltntmen, v. a., prelaziti, splaziti se čez kaj. ltcberllopf en, v. a., preklepati poverhi, preguliti. Ucbcrtllig, adj., premoder, prepameten, preumen. prepremeten, prekanjen. fleberlliigeln, «., nad) bernSerb. nad- modriti koga. Ueberflugbcit, bie, preumnost. ilcbetfntten, v. a., pregnjesti, premesiti. Ueberfniien, v. «., zalomiti, ileberlnitn, v. n.. poklekniti na kaj. Ueberfuopfen, ». «., zapeti čez kaj. ilebttfniipfen, r. «., zavezati nad čim. UebcrlDtbcn, v. n. tt. a., fodjenb übet ben gtanb beä XopfeS (leigen, kipeti; ta« SBaffer fod)t über, krop kipi; ju »iet fodjen, prekuhati; ein toenig, pokuhati. Ucberlollern, v. n., kotati se, prekotati se čez kaj. Uebcrlomtncn, r. «.u.a., übet einen Staunt fotnmen, priti čez kaj; id) fantt nidjt übet» fommen, ne morem čez, ne morem preiti, prestopiti; befomntett, dobiti, zadobiti od koga, prejeti; f. Ucbcrcinfontmen. Ueberiontinnifi, f. Ueberciniomnicn, bas. Ueberlomplet, adj., čezštevilen, nadšte-vilen. Ueberf bnnen, c. n.. moči čez kaj. 'Ueberfradjjen, v. «., užugati v hreščanji, krokanji, prekrokati. Ueberlrait, bie, premoč. UeberlriiftiB, adj., premočen, prekrepek. Ueberlaft. 1663 Uebertriibeil, v. a., ▼ petji prekositi, prevpiti. IJeberiräutpen, v. «., zavihati čez kaj. lleberlrana, ber, zgornji venec. Ueberiro^en, a.. popraskati poverili. Ueberiricdjen, v. n. u. a., lesti, laziti čez kaj, po čem. Heberirieflen, v. a., spraviti čez kaj: Itebcririttetei, bie, prenapeto rešetarjenje, devanje na cedilo. Ucbertrittlcr, bet, prehudi rešetač. Ueberlritselu, v. a., prečečkati. llcbcrfrbpfen, r. «., zapitati (tiča). Itcbcrfruften, v. a., oskorjati kaj. Ueberlugeln, fteb, »• r., kotati se, kakor kugla. llcöettii^lcn, v. n. u. a., prehladiti, po-hladiti nekoliko poverhi. Ucbcrfünft, bie, übet ein Sßaffer, pregaz, prehod; über eitlen 3l»ifd)enratim, prehod; »or feinet tteberfunft, preden je čez (kaj) prišel. Ueberliinfteln, v. a., v umetnosti užugati. lleberfiinftlii, adj., preumeten, premeten. Ueberfunftrid)teref, f. Ueberfrittelei. Ueberlutten, v. a., v haljo obleči, (mont.) tu pa tam kopati. Iteberlaben, v. a., aus einem Orte junt anbern bringen, unb bafeibft laben, preložiti, prekladati, pretovoriti, prepolniti (Vuk~); ju febt betaben, preobložiti, preoblagati, nad) Gutsm. pretežati, prepolniti, preveč natlačiti; jtdj überlaben, v. r., prenajesti se. Ueb er tttbung, bie, preobložba, prekladanje. Ucberlage, bie, preklada. Ueberldiib, bas, lleberlanbgrünbe, lastina, zemlja pridobljena, posebna. Uebertnnb, bas, svet, zemlja unstran česa, n. pr. za reko. Itcbertang, adj., predolg; überlang, f. Ucbrig. II eberlänge, bie, predolgost, ostanek. Ueb erlangen, v. n. lt. a., preseči, presegati kaj, čez kaj seči, segati, moleti, komu podati, podajati kaj čez kaj. Ueb ertappen, v. a., zaplato prišiti nad kaj. lleberlafi, ber, ostanek. Ueberlaffen, v. a., übet einen Otaum, Ott gelangen taffeti, j. 33. übet ben gtufj , čez kaj pustiti, puščati, pušati, prepustiti, prepuščati, prepušatlj dati, dopustiti komu čez, t. j., de gre čez kaj; in ben ffleftjj eines Sltibertt übergeben lalfen, prepustiti, prepuščati, prepušati; f. ?lbtreten; übrig laffeit, pustiti, puščati, pušati; fid) übettaffen, v. r., udati se, podati se, izročiti se komu, čemu; ftd) bent göttlichen SBiflen überlajfen, udati se v Božjo voljo; überlajfet mit biefeS, pustite to meni, to bo moja skerb; jtdj felbft überlajfen, sam svoj, zapuščen, za-pušen. Uetertaffer, bet, izročnik, prepustnik, prepuščevavec, prepuševavec. Ueberlaft, bie, f.Ucberbiirbe; pretežaj Se» fd)li)erli4feit, nadlega, težava. 1664 lleherlaften. liti frlttftClt, »• a., preobložiti, preveč naložiti, nakladati. Ucierlafttg, adj., JU feljr belajtet, preob-težan, preobložen z nezmernim nakladam, tovoram, Htfittliiftig, adj; beflhWerlidj, siten, nadležen, neslan, tečen (Ravn., »ertn. netečen), te"žavcn; eill folcfcer ©¡enfeh, sitnež, nave-ličje; »on einem ©eijigen, zvesčel (Zal.), skernast. Hcfietliiftigen, a., strašno nadlegovati, liebcrlüftißfeit, bie, sitnost, neslanost. lleherlttftUUg, bie, preobložba. lleherlauf, bet, ba man »on anbent übet» laufen Wirb, naval, napad, pritisk; altf ben ©cbiffeit baä oberfle SBerbecf, verhna paluba (russ.~); tek čez kaj. llcfi erlauf en, ». n., »on pgigen Äötpettt, čez (kaj) teči, plunkati, plajhati, izliti, razliti se, izlijati se; bie ©a((e läuft il)m über, žolč mu je zavrel (K), se mu je izlil, zelena (K) ga popada, stogotil se je, togoti se; bie Slugeit laufen mit über, solze mi v oči stopajo, silijo; f. a. lieber» gehen; jum geinbe, ju einet anbetn Partei übergeben, odbegniti, prebegniti, prestopiti, pobegniti, uskočiti (V.) h komu; »on bet SDtildj, skipeti, kipeti, uiti čez lonec, preliti, prelivati se p v. a., überlaufen, übet ben ■Saufen rennen, podreti, podirjati koga; je.-manben mit bem Segen überlaufen, ungejiüm auf ihn julaufen, priteči. teči nad koga; jentanben überlaufen, bttrd) »tele« kommen befdjWerlid) Werben, nadlegovati, na glavo hoditi komu, pritiskati, moledovati, oble-tati; im Saufen, an ©efdjwinbigfeit übertreffen, preteči, prehiteti koga; bet £unb überlief ben -&afen, pes je zajca pretekel; e« übet* läuft mich ein ©chattet, preleteti, obiti, nahajati, prijemati, groza me spreletuje, obhaja, sprehaja, me je spreletela, obšla, mravlje so me obsule, premerščalo, pre-meršalo je po meni (od groze); pd)tig burchfeljen, preleteti z očmi; v. r., preveč leteti. Uehetlaufen, ba«, prelijanje, nadlegovanje, prebeg; be« Sffietter«, pojavica. Uehetliiufer, ber, uskok, uhajač, prebež-nik, begunec, prebeg (Fufc). Uefierläufetin, bie, uhajavka, begunka, prebežnica. lleberlaufdjen, v. a., zapaziti. liehet lan t, adj; preglasen, preglasno, na ves glas, na vse gerlo; überlaut fcfjteien, dreti se. lleherlauten, v. a., prekričati koga. Ueherläuten, v. a., z zvonilam premagati. llehetlehen, v. a., preživeti (F., Gutsm. unb anb. fla». 2)?.), dalje živeti, kakor kdo drug, serb. nadživeti koga; bet übetlebenbe Sfjegatte, zakonski, ki ostane živ; v. r., preživeti se; ba« Saht überleben, preko-njati leto (3|lr. Volčič), učakati noviga leta. lleberletf en, a., vse oblizati. lleherliften. lleberleber, f. Dberleber. lleberlegebaum, ber, meldet übet ben 5Beberjluf)l gelegt wirb, unb woran bie JČol» ben hangen, worin bie 3?äoetchen gehen, sleme. Uehcrlegeltaft, f. lleberlegungžTraft. llehetlegen, t>. a., etwa« über ein anbere« $mg legen, kaj na kaj djati. položiti, po-kladati, polagati, pokriti, pokrivati; ju ftarf belegen, preobložiti, preoblagati; ein Jiiitb überlegen, djati na klop (in ošeškati ga); erwägen, überbenfen, preudariti, presoditi, premisliti, razsoditi, pretehtati, preudarjati, premišljevati, razmišljevati, tehtati, previ-govati (? ¿Ii.); bie bleibet überlegen, preobleči se, preoblačiti se; bie ©c^u^e über* legen, preobuti se; ben 3Ragen mit ©peifen überlegen, prenajesti se; mit Xtinfen, pre-napiti se. llehetlegen, ba«, premišljevanje. _ llehetlegen, adj., močnejši, jači; einent überlegen fein, koga premagati, prekositi; an @elebrfam!eit überlegen, umniši, učenejši biti od koga, da mu ni enak, da mu ni kos; f. a. llehettteffen; premagujoč. Ueberlegenbett, bie, veči moč, prednost, premoč; f. a. llebergenridjt. Uehetlegjaut, adj; preudaren, premišljiv, preudarljiv. Ueberlegfamlcit, bie, preudarljivost, pre-mišljivost. llehetlegt, adj; preudarjen, premišljen, z dobrim premislikam. llebetlegung, bie, preudar, preudarek,pre-mislik, razsodek, preudarjanje, premišljevanje, razmišljevanje; ohne Ueberlegung, brez premislika, preudarka, nespametno, slepo, nepazno; mit reifet Ueberlegung, dobro premislivši, pretehtavši; in Ueberlegung nehmen, f. Ueberlegen. Ueberlegungžfrift, bie, doba za pre-mislik. IleherlegnngSIjtaft, bie, razsodnost, preudarnost, nach Sum. razmiselnost. Uehetlei, f. Uebrtg. Uehetleiuten,». a., potegniti s klejem po-. Ueberleiten, v. a., peljati, voditi čez kaj, na drugo stran, llehetlenfen, v. a., kreniti, obračati čez kaj. 11 eb erlernen, v. a., poverh naučiti se cesa, bolje učiti se. Uebetlefen, v. a., prebrati, prečitati (naglo), prebirati, čitaje pregledati, lleherleucbten, v. n., posvetiti čez kaj, bolje svetiti, tleberlieferer, bet, izročivec, oddajavec. lleberlieferu, v. a., izročiti, izročati, iz- ročevati, v roke dati, oddati, oddajati. Iteherlieferung, bie, izročitev, izročilo, izročenje, oddaja; bie münbliche Ueberliefe.-rung, ustno, besedno izročilo, ustni nauk, ki prehaja od ust do ust, russ. predanje. lieberliegen, v. n., ležati na čem; v. r., preležati se, premediti se. lleherliften, v. a., prekaniti, zvoditi, pre- Ueberloden. lisičiti (F.). ociganiti, prevariti, premesti (Gutsm.). z lažmi, goljufijami ujeti, loviti. bolim. prelstiti. Utficrlotf en, v. a., spraviti, zvabiti čez kaj. Ueberlobetn, »., plameneti, švigati čez kaj, lizati —. llefietlijffein, v. a., presnemati z žlico. Uetietlobneri, t>. a.. preplačati. Ueberrn flatt Ueber bent, f. lieber, llefiermatfeen, v. a., narediti kaj na kaj, nad čim; überfd)icfen, poslati, izročiti, pošiljati, preizročiti; auf bet gangen Oberfläche bearbeiten, predelati, prenarediti, prenare-jati. llefierntttten, ba«, poslatev, prenareja. II Ci) ernt 0 d) t, bie, veči moč, prevelika moč, premoč, premagujoča moč, bei M. presila, premnožiea. Uebermäd)tig, adj., premogočen, premočan, močen, presilen. lieber m flh l en, v. a., premalati, premalo- vati, vse pomalati. Uebermangeln, v. a., polikati. Uebermann, f. Dbmann. Uebermannen, v. a., presiliti, premoči, premagati, zviti, zvijati. Uebermnp, bas, preobilje (F), ostanek čez mero, nadmernost (?), nad) bent Böhm. u. Poln. nadmerek; f. a. Ueberfluft; alle« int Uebermajj erfüllen, vse obilno dopolniti; »ot Uebermafi bet Sraurigfeit ufl». flerben, (od) prevelike žalosti konec vzeti; im Uebermafie, čez mero, čez nemoč. Uebermaße, bie, preobilnost, preobilje. Uebermaffen, adv., f. Uebermäfiig. UeberntältB, a4»-> preobilen, čezmeren, nadmeren, nezmeren, čeznemčen (= čez-nemočen); adv., čez nemoč; übermäßig effen, preobjesti se, čez mero jesti; trinlen, preopiti se, preopivati se. lieber mag t gleit, bie, čezmernost, ne-zmernost. Uebermafi en, v. a., ein @ prepotreben. Uebemöthigen, v. a., presiliti, čez mero siliti. Uebernuntmern, t?, a., številke zapisati na kaj. UebernUfcen, v. n., silno koristiti. Ueberölen, v. a., pooljiti, z oljem poma-zati po verhu. ltcberorbncn, v. a., nad koga, nad kaj postaviti, nadreditif. tteberj)a«ten, ft«, v. r., predrago kaj v zakup (štant) vzeti. lteberplllfett, v. a., preložiti, preobložiti, predjati, predevati. Utberianjtm, v. a., opraviti z oklopam. llcbcrpatifjen, ft«, f. Uebereffen, ft«. Uebcri)af«Clt, v. n., prezmuzniti se (na drugo stran). tteberve«eu, ». a., posmoliti. ltebcrbel jcu, t>. a., s kožuhovino obleči. UebcrVfeffem, v. a., preoštupati, preveč štupati, poštupati, preveč opoprati. Ueberfjflanjtn, v. a., presaditi, presajati, vse zasaditi. Uebcrfjflltftern, v. a., s tlakam pokriti. Ucbcrifiiiifcit, v. a., prebrati nekoliko. Urb er P i liig Clt, v. a., preorati, poverhama orati; f. a. UeberaiJcrn. Ueberpfrofjfen, v. a., preveč ucepiti, pre-cepiti. lieber») i« en, f. lleber|)c«en. Ueberinlgern, v. a., preromati čez —; na uni svet. Ueberptnfellt, v. a., pomalati, malati. Uebetptff en, v. a., poscati, scati čez kaj. Ueitrrtbe». Iteberfjiaipetn, lleierilaubern, v. «., prežlobodrati. Ueberpbdetn, a., ju fehr pčcfeln, presoliti, prevoditi. Iteberpolftcm, v. a., mit $oljletn über--becfen, oblaziniti, blaziniti. Iteberlpoltern,». a., bolj šundrati kakor—. UebeHira«t, bie, nezmerna gizda(vost). Ueberprangen, v. a., v gizdi in bliščobi, blišobi premagati. lteberpteffen, c. a., stiskati, ožemati malo. Ueberflrügeln, v. a., pregoslati koga, s šibo ali palico kam pregnati. Ueberau nit en, V. a., piko postaviti nad kaj. Ueberiurjeln, f. Ueberburjeln. lleberi>U$en, v. a., poverhama očediti, olikati. Ucbcrqnnlmen, v. a., pokriti z dimam. Ueberqnellen, lleberquillcn, v. «., izvirati in teči čez kaj. lieber quer, adv., übergtoer«, prek, vprek, poprek. Uebcrqnitfen, v. a., prevleči »živim sra-bram. Ucbctrugen, v. a., visi biti, iznad česa vzdigovati se, moleti kviško, čez kaj moleti. šterleti nad čim. na« b. Runa., Poln. U. Böhm, previšati. previševati kaj . serb. nadvisiti, nadvisivati; f. a. Ucbcttreffcn. ItebetraplJen, v. a., bei ben SJiauteut, ome-tati, ometavati, obrajhati*. Ueberraf«en, v. a., na« v. obnagiiti, onagliti koga (?), na« Gutsm. prevjeti, prestreči, zajeti, popasti, zasačiti nenaiia-ma, nenadama priti h komu, angebl. au« prehvapiti, (böhm. prekvapiti, obet »ielleidjl prehapiti, »ergt. altsl. poliapiti, hapiti, er: greifeil, beißen); nepripravljeniga zgrabiti, ko ne pričakuje; ba« hat mi« überraf«t, začudil sim se, ostermel sim nad tem. Ueberrflf«er, ber, prehvapnik (?). Ueberraf«Ulig, bie, nepričakovani napad, prihod, prenagliea (K); fteubige, nepričakovano veselje. Ueberrafen, v. a., z rušami, dernjem pokriti, pokrivati. it eberraff) ein, v. a., preopiliti, popiliti. Ueberräuntcn, V.O., prespraviti, prepraz-niti. lieberrauf«en, v. n., veršeti iz eniga v drugi kraj. Ueberre«en, v. a. mit bein Dfe«en ebnen, pregrabiti, razgrabiti, pograbiti poverhama. Ueberre«neu, v a., preračuniti, preraj-tati, prešteti. Ueberre«nung, bie, prerajtba*, prerajtanje, preračun(anje)#, preštetje, preštevilba. Ueberre«tglaubig, adj., več kakorpn-voveren. Ueberreben, V. a., pregovoriti, pregovarjati, nagovarjati; einen einet (?a«e, einen etwa«, koga v kom; ft« ju etwa« Unbilligem übetteben laffen, dati se pretantati (»etm. i tal.)-, f. a. lleberjeugen. Ueberreber. Ueicrf^attitttß- 1667 lltiertebet, bet, pregovarjaveo, pregovor- nik (Gulsm.). ttebcrrtbling, bie, pregovarjanje, premar- novanje (GutsmJ. 11 e b e r r e b n n g ž f u n ft, bie, prego vorivnost(i), znanje, koga k čemu pregovoriti, lieb etr egtiett, t>. n., dež gre, je šel na kaj. llcbeireibcn, e. a., preveč nameti, meti. llebcrteid), adj., prebogat, bogat bogat, silno bogat. Ueb erretib en, v. a., in jemanbe« £anbe teidjen, podati, podajati, oddati, izročiti, pomoliti komu kaj; eilten überreifen, preseči, presegati koga, dalje seči, segati; v. n., über etwas Ijtntoegreidjen, preseči, premoleti, čez kaj doseči; bie (Stange ifi ju furj, jte reift nidjt über, drog je prekratek, ne dosega čez, ne presega, ttebetreidier, ber, vložnik, podavec, poda- javec (n. pr. prošnje), llebrrrcidllid), adj., preobilen. Uebcrrcidiung, bie, izročitev, vložba, podaja. Hebtrrtif, adj., prezrel, pregodan. Ucbcrttift, bie, prezrelost, pregodnost. llcberreiftn, v. überreif madjeii, pre-zoriii kaj; — nabili obroče; v. n., über« reif Werben, preveč sezoriti se, pregoditi se, prezoriti se, prezreti (Vuk); — pobeliti s slano, llcbcrrrin, adj.. prečist. Ucbtrrc iftn, v. a., preiti, prepotovati iz kroja v kraj. llrberrei jjen, v. n., prehruti čez kaj. Ucbcrreittn, r. n.. über etwa« reiten, čez kaj jezditi, prejezditi, prejahati, prejašiti k»j; v. a., einen über ben Jpanfeu reiten, ein .(tinl> überreiten, otroka pojezditi, poje-žati. s konjem povaliti; int Steilen jitsors fommen, einen überreiten, prejezditi koga (F.), na konji prehiteti; ein ^ferb überreiten, ju febr angreifen, razjezditi, zjezditi konja, pregnati z ježo, utruditi; bie SDege, ben SBatb uff. überreiten, ju 3Jferbe befidjtigen, ogledovati, varovati na konji, obhoditi, obhajati. Uebcrrritcr, ber, oglednik, čuvaj, logar na konji; f. SBercticc. Utberrtij, ber, preveliki mik, nadmdrno draženje. Urbcrrcijen, t>. a., prerazdražiti, preveč dražiti, razcviliti (Ulttertr.). Ueberrennen, v. n. u. o., jemanben über ben Raufen rennen, podreti, podirati koga, dirjati, hruti čez (n. pr. meje); im Otennen übertreffen, zad pustiti, preteči, predirjati koga; (teb überrennen, predirjati, predirja-stiti se. tteberreft, bet, ostanek; stuine, bie, razvalina, podertija, podertina, razsip, grob-Ija, razdrapine pl., drape pl. llebcrriefeln, v. n., cerljati čez kaj. lieberringen, v. a., u žugati pri metanji, llcberrinnen, f. llebcrflieften,Ueberliiufen. Ueberrod, bet, poverhnja suknja. IteberroUen, v. n. U. a., valiti se, kotati se čez kaj; tcaidm. »on Junten, ftd) «ber* roflen, tek jih zanaša, d« «e n* morejo zakreniti za zajcam. lleberroften, v. n. zarjeveti, rjeveti. lleberroften, a., 2Ret)t, j. S.beim ®terj= mad)en, povaditi, vaditi moko (Jlt.). Ueberrotbe, f. SRotblanf. Ueberrotben, v. a., pordečiti. Ucberrii. a., bolj šumeti, berneti. lleberfcbaben, v. a., postergati po verhu. lleberjcbaffen, v. a., spraviti iz eniga v drug kraj. 11 e b e t f f a 11 e n, ». , preglasiti, nadglasiti, bolj glasiti se. IleberfdjitnbUlij, adj., presramoten. lleberftbar, bie, (monf.), .osredek, nad-merek. lleberftborf, adj., preoster, lleberfcbarren, v. a., pregerniti, preber- skati. lleberflbatten, a., obsenčiti, obsenče- vati, s senco pokriti, lleb.erfdjattnng, bie, ob»enče(va>je. 1668 Ueöerftfjähcit. Utbtrfd|äi=tttt, v. a., preceniti, lleöetfdja^ung, bie, precenitev, precena, druga cenitev, llcbctfdjau, bte, drugi razgled, ogled, lieb erfd) Oll bot, adj., pregledljiv. Qebetfiailttt, v. »., čez kaj gledati, vi-diti ; v. a., pregledati, razgledati, pregledovati, preglcdavati, razgledovati; eitt Sommerpalaft, bet bte gange ©egenb über= fchaut, letni grad, ki kraljuje nad vso okolico, ki se ozira po vsi okolici. Meberfdjattfellt, v. a., skidati čez kaj, prekidati. ltcberfiflältmcit, v. n. u. a., prekipeti, peneč čez teči, s penami pokriti, llebetfdjctltett, t', a., obsijati, obsvetiti; bte Sonne, solnce sije po —, svetleje si-jati kakor —; v. n., bie Somte f^eintübet etftmi, solnce sije, sveti čez kaj. lleberfd)etltrižen osredek. Itebtrfdjtagcn, v. n.. fich mit bem ebem X&eile ple^ltch unb fc^neli nach einer Seite neigen, fjnmn überfallen, omahniti, omahovati, prebesiti se, prevagati se; tnie bie äBageüberichiägt, kakor vaga omahne; baž iPferb iflmit bem {Weiter übergefchlagen, konj se je z jezdecam znak zvernil, prekucniti se; bet ffietn, baes SEBaffet uff. überfragt, perliert bie empftnbliche .Salte, pregreti, pogreti, sogreti, zmlačiti se, vino, voda od-meka; ifl f plunkniti, plun-kati čez posodo. llebetfthlei^en, v. n. u. a., zalesti, zalezovati koga, podkrasti se komu, premuz-niti se kam čez kaj. Uebetftljleietn, v. «., pregerniti, pokriti, zakriti, pregrinjati (s šlaram). Ucberfd)Ieifen, u. a., prevleči, prevlačiti (na vlačah), pobrusiti. Itebetf¿hleimen, v. a., z glenamzamazati, zablatiti. Itebetf(hlenbetn, v. a., prekoracati kaj. lleberfdjlt fj p Cn, t>. a., prevlačiti; v. r., pregnati se z vlačenjem. Utbetfthlettbetn, v. a.. zalučati čez kaj. lltbcrfthlichlen, v. mit bem Schlicht» hammer, potolči (da je gladko). 11 cb Ct flhltng C n, V. a., prezankati, preplesti. llcbetf^loiien, v. a., s točo zakriti. Utbttf(hliijjfen, n., smukniti na drugo stran. Ueberfthntoufen, ft llcbetfpiimtig. lleberftopfen. 1671 fteibtn; bit (Srmartung uBerfpannett, preveč pričakovati; mit bet ©patine nberfpantten, s pedjo preseči, presegati, objeti, (bohni. opnouti); ubtr tint Dberftad?e fjitt retdjett, preseči kaj, seči čez kaj; nberfpaitnt, prenapet, presiljen; uberfpaunter ifopf, prenapeta betica, razpaljena glava, nezmeren, nadmeren, f. a. gantaft. lleberfpitnnig, adv., btn gaferit bt« §ot» ges entgegen, na past (JIedv.~), int ©egen» genfage ju na kol, nad? bem SBndjfe, (na kol klati). lleberfpanntieit, bit, pregnanost, prenapetost, presiljenost. lltbctfpannuiig, bit, razpetje, nezmerna misel od sebe, prenapetost. ltcberfparcn, v. a., prihraniti si kaj. UcbErfpiCten, v. a., preigrati, odigrati, odgosti; r. r., bi djal igraje preiti na drugo; titl 3nfiruntent, razgosti, razigrati. lleberfpinnen, v. «., prepresti, prepre-dati, opresti, zapresti, zapredati. lleberftircngen, v. «., predirjati; v. a., preskočiti, preskakati, poškropiti, škropiti; f. a. Ueberrciten. Uebetlpteucn, v. a., s plevami potresti, posuti. Ucbctlptingen, v. n., i. r., jtd) uberfpringen, ftdj ©djaben mad)en, razskakati se (V. ?), pregnati se v skakanji. llebcrfpri$en, v. a., preškropiti, poškropiti; v. n., sikniti, šterkniti kam čez kaj. Uebetfpntbeltt, v. n.. vervrati čez kaj, zaganjati se čez —; uberfprubelnb, prepoln, preobilen, zatopen, bujin (seri.). llcbctfptUltg, btt, preskok, waidm. zanka za ptičji lov. Ueberfpiilett, v. a., preplakniti; f. 8e= foiiten. Ucbctftfl^ Cltt, v. a., pregnati z zbada-njem. Ueberftag, bas, prestagf. Ucbcrftitbttn, v. a., prejekliti, pojekliti. Ueberftam, btr, bti btn ©djuflern, bas Itn» ttrfulttr arn Dianbt bes DberleberS, stranica. Uebctftampfcn, v. a., preteptati, poteptati. Utbccftnnb, btr, motenje, šterlenje s česa. Ueberftanbig, adj., eigentlid), zastal, do-stal, preležan, prestal obet prestan; ubtr» teif, prezrel; uberjlanbiget SBaum, prestaro drevo; uberjlanbigež CSrj, prestala (prestana) ruda. Uebctftarl, adj., premočen obtr premočan, prekrepek. prejak. Ucbcrftdtfen, v. a., preskrobiti, prešter-kati*. Uebetftotten, v. a., stermo, debelo gledati kam čez kaj. Uebctftaubtn, v. n. u.a., oprašiti kaj, se, preprašiti se, s praham pokriti (Ueberjlauben). Ucbciftauncn, v. a., stermeč pregledovati kaj. Uebetftedjen, v. prebosti, prebadati; tint .Karte, vzeti kvarto, prebiti z viši kvarto. Ucberfttdctl, v. a., vtakniti nad kaj, čez kaj. lleberftetjen, v. n. , moleti, štcrleti čez kaj; v. a., prestati, preterpeti, prebiti, prenesti, skusiti, prestajati; tine Äranfljeit überfielen, preboleti, bolezen prestati, zmagati, dostati, ves čas stati, dokler kaj (n. pr. pridiga) terpi. Ueberfteig, btr, prelaz. Uebctftcigbar, adj., prestopljiv. prehoden, prestopen. lieber ft eigen, v. n., übtr etwas (ttigen, stopiti, stopati čez kaj, prestopiti, prestopati kaj, spraviti, speti, spenjati se, splezati, skobacati čez kaj, skopati se čez kaj; v. a., prestopiti, prelesti, prelaziti, prekoračiti, preiti, prehoditi, prestopati; hinter» lliffe uberfieigen, ovirke, zaderžke, premagati, v okom priti; bie Äräfte überfleigen, preseči, presegati moči, čez nemoč biti, biti čez, nad —; übertreffen, preseči kaj. presegati, biti čez kaj, veči biti, boljši biti od česa, zadej puščati, pušati, prehiteti, preteči, prekositi; r., presiliti se, škodovati si s plezanjem, hojo. Uebctfteigttn, v. a., predražiti, predraže-vati kaj, kup povzdigniti, ceno povišati čemu čez mero. UebCt:fttiglid), adj., prestopljiv, prestopen. Uebctftetgung, bie, prestop, prelaz, prehod. llebcrfteinern, v. a., z lego kamenja pokriti. lleberftellen, v. «., einen ging mit Otežen, prenastaviti, prenastavljati potok z mrežami, razstaviti po —, postaviti nad kaj. Uebetftempetn, v. a., preštempljati. Uebttfteplien, v. a., preštepati*. Iteberftenern, v. n. n. a., čez kaj ker-miti ali kormaniti, prekormaniti kaj, — preobložiti z davki. lleb trftitf cn, v. a., prevesti, vesti na kaj. Iteberftieben, f. llebcrftimben. Ueberftiefel, bet, poverhnja, zgornja škornja. liebetftteren, f. Uebcrftarren. Uebetftimmen, v. a., bntd) überlegene «n» jafel bet ©timmen, užugati, premoči koga po večini glasov, preglasovati, n. Gutsm. lt. V. preglasiti; überfdjreien, prevpiti, pre-kričati; ein mujlfatiföeS Snfttnment, strune prenapeti, prenategniti, previsoko ubrati; aufceta jtimmen, preubrati, preubirati, (bolim. preladiti). tteberftinlen, v. n., prismerdeti, smerdeti kam cez kaj, bolj smerdeti. lleberftolpern, v. n., spotakniti se na čem. UeberflOl}, adj., preošaben, močno napihnjen. lleberftopfen, ft$, v. r., prenapokati »e, prenatlačiti se z jedjo. 1672 UeietUogcn. iTeberftOfien, t). a., čez kaj pahniti, pa-hati, prepahniti, prepahavati, pahniti in podreti. Ueberftraljlen, v. «. u. a., sijati čez kaj, na kaj, preobsijati, preobsevati, bolj svetiti se, zatemniti, otemniti, preseči z bli-ičobo. Utbcrftre&en, v. a., poganjati se s kom in prekositi ga. llcberftretfen, f. Iteberreidjen. Uebetfttttdjtn, v. a., prevleči, premazati, pomazati, namazati, mazati; mit Salf ubet* ftreidjen, prebeliti, pobeliti, beliti. Ucbcrftteifcn, r. a., preplazniti, prepla-zovati; bie 9Iermel uberjtreifen, zavihati, zasukati, zaslekniti, zaslecati; letc^t berufjren, lahno dotakniti se česa. Ueberftrtiicn, v. a., užugati. Ueberfttengett, v. a., pretegniti, presiliti. lleberftrcncn, v. a., obsuti, posuti, potrositi, pretrositi, posipati, trositi; mit @ter* nen uberflreut, z zvezdami posut. Ucbctfttiticn, v. a, ovezati, ovezovati s konopci, oplesti, opletati, preplesti, prepletati, zamrežiti in pod se spraviti. llebcrftricgcln, V. a., prečesati, česati, čohati. Utbcrftrora, ker, pretok, preobilna množina. lltberftronten, v. «., f. lleberfliefjen; ftromenb liberftiefjen, izliti se, razliti se, izlijati se čez kaj, razlijati se, s curkam teči čez —, v silni množini prestopiti, vreti na drugo stran; v. a., zaliti, zalivati, potopiti, poplaviti; f. ltcbcrfdjtDCtnmcii; nberjtromenb, prepoten. Ueberftrbmung, bie, potop, poplava, po-vodenj. UeberftrunUlf, bet, poverhnja nogavica. Ucberftubieren, v. a., erwagen, premisliti, premišljati, preudariti, preudarjati; ieman-ben iibetflubieren, ibm juoot tbun, v nauku prekositi koga; v. r., ftdj uberflubieren, pregnati se z učenjem. Ueberftltlpcn, v. a., podvihniti, podvihati, zavihniti, zavihati, povezniti; bett ®eifet uberjlitlpett, povezniti, navezniti. lleberftiirjen, n., telebiti čez kaj ; v.a., uberjlulpett, povezniti, navezniti; v. r., ftdj uberfiurjen, plofclid) obeti uberfaTten, prekucniti se, preverniti se, zverniti se, pre-vreči se, prekopicniti se, prekucovati, zvra-čati se; ba« ^ferb iiberjtur}te ft. a., divjaje prehruti, prestopiti. Utb ertö If) ein, v. a., preklamati, premamiti, prevariti, prekvantati, pretantati, pre-telebati, preslepiti, (bezumiti Vuk~). It eb CrtO II, ber, močnejši naglas, itebertonen, v. a., bolj, močneje glasiti (se), doneti, glasneje zveneti, berneti. lleb C t tO f CIl, v. a., prešumeti, glasneje bobneti. lieb er t rab en, v. n., predirjati kam. liebet trag, ber, prenos, prenesek. llebertraabar, adj., prestavljiv, prenaš- Ijiv, prenesljiv, prenosen, liebet tragen, v. a., prenesti, prenositi, prenašati; einen äßedjfet, f. ^nboffiren, ©iriren; au« einem 93ud;e, prestaviti, prepisati, premestiti; einein etwa« übertragen, b. i. jtt übernehmen, au«jutid)teit geben, izročiti, izročati komu kaj; übertragener SBir« !ung«trei«, izročene opravila; f. a. 2llltJer= trauen; eine ©djrift au« einer @prad)e in bie anbete überfegen, prestaviti, prestavljati; f. Iteberfetien; einen, namest druziga nase vzeti, jemati kaj, prevzeti komu breme, davek, plačati za koga; ntebt betragen, preseči, presegati; v. r., unesti se, pregnati se z nošnjo, izroditi se (od drevja sadniga). lieberträger, ber, prenesec, prenosnik; f. lleberfclser. Itebertragung, bie, prenos, prenašanje. Itebertrtinfen, v. a., prenapajati, zapojiti. Itebertraufeln, v. n., kapljati čez kaj. llebertreffbar, adj; presegljiv, premagljiv. llebertrtffen, v. a., zad pustiti, puščati, pušati, za sabo pustiti, preseči, presegati, premoči, premagati, užugati, nadvladati, prehiteti, preleteti, prekositi (bei Gutsm. ba« böhm. u. poln. previšati koga), prednost dobiti, imeti, preiti koga, boljši biti; an Jlraft, močnejši, krepkejši biti; att gteid}tf)um, bogatejši biti; im ©djreien,pre-vpiti, prekričati koga. Mertrefflid). Ueberttefflit, ««&'•, M izversten; f. a. Ueberitcffbat. Uebcrtrcffling, bie, premaganje, presež- nost. Ucbctttciben, v. a., gnati, goniti čez kaj, po čem, na kaj (n. pr. živino na njivo); bas redjte 3Raf überfc^reiten, pregnati, pre-siliti. predalječ gnati, čez nemoč gnati, poditi, mero preseči, prestopiti, nadj b. Russ. preveličevati; 5Branttttt>ein, pregnati, preganjati; f. a. Stfiilltttn; »ergrčfjern, povečati, preveč dodajati in zmišljati si; übertrieben, pregnan, presiljen, prenapet, nadmeren, čezmeren, prevelik; übertrieben loben, prehvaliti, serb. pretirati (Kufe); f. a. Uebcrfliiffig. lieb ertteib er, ber, gonivec; srednji obroč na sodcu. Uebertteibltng, bie, presiljava, presi-Ijenje, pregon, prevelika, čezmerna reč, beseda; russ. preuveličenje, hiperbola. Ucbcrtreten, v. n., čez kaj stopiti, stopati, prestopiti, prekoračiti kaj; ¿ie Singen traten ifem über, f. Uebcrgeben; jok (joč) ga je posilil; bog SSBaffer tritt Über, voda nostopa, stopa, udarja čez bregove, se razlija po —; ju einer $artei übertreten, na koga stran prestopiti, preiti; gum tür» fifd)en SSefenntniffe, poturčiti se; ju m jübis fd)ett, pojuditi se; gut gretgeifierei, izneveriti se, izveriti se; v. a., bie @cfeul)e übertreten, čevlje pošvedrati, pokrevljati, po-švertati, pokrevsati; ein@efefj uff., übertreten, prestopiti, prelomiti, prestopati, prelamati, (bei V. podražiti zapoved ?), prekeršiti (mefer kroat.); bie (Srenje, prestopiti, prekoračiti mejo. Uebertreter, ber, prestopnik, prehodnik; eine« ©efegeS uff., prestopnik, prestopavec, prelomnik, prelamavec. Utberircierin, bie, prestopnica. presto-pavka, prelomnica; ©ünberin, grešnica. Ucbcrtretung, bie, prestop, prelom, prestopek; int UebertretungSfaile, ob prestopu, ko bi zapoved prelomil, prestopil. Ucberirieb, ber, Ucberitift, bie, pašnja po njivah; ©iebmeg, stegne, gonje pl. Ueberttieben, f. Ucberireiben. Uebertrinlen, ftdj, v.r., preopitise, pre-napiti se, prepiti se, preopijati se, prena-pijati se, prenaliti se z vinam. UebertrifJpeln, v. a., predrobneti (n. pr. izbo). lieber tri it, ber, prestop; jum türfifdjen ©laubeit, poturčenje u. bgl.; prevera, premena vere. Ueberirotfnen, a., osušiti po verhu. Uebertrobfeln, f. Ueberträufeln. Ucbertroitcn, f. Uebertraben. Heb ertrii nt tli er n, v. a., z razvalinami pokriti. Uebertiindj en, v. a., pobeliti, beliti, pre-beliti. Uebcrtufdjen, v. a., s tušem pomazati, potegniti po —. Uebemerbienft, ber, priveržek, nameček, naveržek k zasluženimu. Uebcrtteben. 1673 Ueberberbienftlidj, adj., prezaslužen. Ueberberfeincrnng, bie, prevelika, nad-merna omika. Uebemöllert, adj., prenaseljen, prepoln ljudstva. UeberbÖIfernng, bie, prenaseljenost, pre-gosto, premnogo ljudstvo. Ucberboll, adj.. prepoln, preobilen, ves poln, natlačen. Ueberborifeeilcn, «.. prevariti (Vj, prekaniti koga; gemein opehariti, oplahtati, ociganiti, ocehtati, a. ganiti koga, brez britve obriti, bei Dalinal. prevečati, na(fe Gutsm. prestruniti, prežertati (?), preveč vzeti, jemati, pritiskati, krivico storiti. Uebcmortbetlung, bie, prevara, (iut Jfaufe okup). Uebertoadjen, v. a., čuti nad čim, gledati na koga, na kaj; v. r., predolgo čuti in škodovati si. Uebermaibfen, v. n., über etwas toegtoadj; fen, fo baß es barüber feeroorragt, čez kaj zrasti, rasti, zarasti, obrasti, narasti, pre-rasti; f. a. Uebcrgeben; v. a., prerasti, preraščati, prerašati, (nad) anb. prera-stati), rasteč prepresti, prepreči, preplesti; eilten übertoadjfen, prerasti, preraščati, prerašati koga, hitrej, visi zrasti; mit @raS überttadjfen, zaraščen, zarašen, obraščen, obrašen (ti a d) Miki. obrasten) s travo; v. r., prenaglo shobotati, zrasti. Uebermagcn, ftefe, v. r., upati si, derzniti čez (preiti). U e b e r U) (i g C H, v. a., prevagati, pretehtati. Ueberujaif en, v. a., prevaljati, valjati (sukno); einen, ošeškati, da je kaj. Uebertttallen, v. n., prekipeti, kipeti; f. Uebeifliefen, Uebcrlaufen. Ueber fflai lun g, f. 9iuft»aliung (preval). Uebertoiilftbcit, f. Ueberplaubern. Ueberfflälügen, y. a., zmoči, zmagati, zmagovati, premoči, premagati, premagovati, nadvladati, obvladati, preovladati, prevladati; bejäbmen, ukrotiti, užugati, ustrahovati, posiliti, presiliti, zviti, zvijati, zlomiti, prevzeti, pod se spraviti, presvojiti (Fufc). Ucbermältiger, ber, premagavec. Uebermnltigung, bie, premaganje, zmaga. U C b e r ID d i j e It, V. n., zasukati se, verteti se čez —, po —. UebertDÜljen, v. a., zavaliti, zakotati čez kaj. Uebcrfflaitbem, v. «.U.a., preseliti, preseljevati se, potovati čez —, na drugo stran. Uebermanncit, v. a., prepiati. Ueber warnten, v.a., pregreti, pregrevati, pogreti, ogreti poverhama, preveč razgreti. UeberU)äri§, adv., na verh, navzgor. Ucbermafdjen, a., preprati, premiti. UeberiDflffern, f. SBeffiäffern. Ueber»aten, V. n., prebresti, pregaiiti, prehabati (Zal.). Uebernieben, a., pretkati. 106 1674 Uebertoeljen. Ueöerffleljeit, V. n., vleči, pihati čez kaj kam. UebertOei«en, v. a., nekoliko zmehčati. U eb e t tO e i b en, v. a., pomuliti, popasti poverhama. Uebcrtocittett, fi«. r., prejokati se. Uebertoeiž, bet, izkaz. Ucbcrmttfc, adj., premoder. U C 6 trto e t f en, v. a., prepričati, previžati, dokazati, prepričevati; f. a. Uebetfiiliren. lleberttcißen, v. a., prebeliti, obeliti, pobeliti, beliti. IteBer to eilen, v. n., oveneti. Uebenoelle H, v. a., zagerniti z valovi. UefierfflCltli«, adj., nadsveten, nadsve-tovenf. Ueberioenblt«, adj., überwenbli«e 9taljt, nad) bem Böhm sošivati na lanec, (bei ¡Sum. obniček). llebertocrfen, v. a., übet etwa« Werfen, vreči, metati čez kaj, na kaj; einen iDiantel überwerfen, ovreči si plajšč, plajš, na se vreči, ogerniti se s plaščem; »Ott einet ©teile an eine anbete Werfen, prevreei, pre-metati, premetavati, prelučati; bie Sffianb mithalf, oinetati, ometavati zid, dalje vreči kakor kdo; v. r„ ft« mit jetnanb übertuet* fen, spreti se s kom, sklati se, svaditi se. lieber to i«fen, v. a., povoščiti, povošiti, prevoščiti, prevošiti. Uebertoi«t iIj, adj., prevažen (V.J, pre-imeniten. Ueber»Oi«ttgfeit, bie, prevažnost, pre-imenitnost. Uebertuirfeln, v. a., preoviti, preovijati, obviti. obvijati, poviti, povijati. Uebertoiegen,«. a., teži biti, prevagati ( F); f. a. UeOertreffcn; serb. bet Vuk, preteg-nuti, pretezati. Uebcrtn tegenb, adj., premagujoč, močnejši, veči, boljši itd., serb. pretežniji. Uebertoinben, v. a., mit Sinbfdben uff., oviti, poviti, ovijati, povijati; bie Oberljanb gewinnen, premoči, premagati, omoči, premoč imeti (Krön), pod se spraviti, posiliti, obvladati, previniti (V.). zviti, posekati, dati ga; f. Uebertreffen, Ueberioiiltigen. Uebertttnber, bet, premagavec, obvladavec. Uebertotnbertn, bie, premagavka, obvla-davka. Uebertoinbli«, adj., premagljiv. ltebertoinblt«ieit, bie, premagljivost. UeberminbfeUe, f. Seefeite. llebertoinbung, bie, premaga, premaganje, nadvladanje. Uebertotttfett, v. »., pomigniti komu, da pride čez —. Uebertointertt, v. n. u.a., prezimiti, pre-zimovati, zimovati, čez zimo ohraniti, ob-deržati, čez zimo preživiti, prerediti. lieber» tnterung, bie, zimovanje, prereja čez zimo. UebertDtnleritngžlagcr, ba«, zimovišče, zimoviše (Vuk). ltebcrmifdjen, v. a., pobrisati, otreti. Ueber tO ti?, ber, premodrost, prepamet. Ueberjieljen. Uebertoifcig, adj., prekanjen, prezvit, premoder, modrijan. UebertBÖIben, v. a., oblok narediti nad čim. 11 eb et tO Öl f eit, v. a., pooblačiti, oblačiti. Uebertoollen, v. n, hoteti čez (preiti). Ueber ID n«ern, v. a., razpasti se, razplo-diti silno čez in čez, zajedati, spodrivati, zamoriti, premoriti, zatopiti. UebertDU«3, bet, narastek. Ueberioudjt, f. Uebergetoi«i. UeberlBitrbigen, v. a., preceniti, pre-h valiti. Uebertourf, bet, ein lei«tež Dbetlleib, lahka verhna suknja, na« F. halja, dim. haljica; bet »otfprtngenbe Sfteil bet Biegung am £tntertfjeile bež ©«iffeS übet bem ©teuer* tuber, napuš(?), šterlina(?); bei ben SButtb* ärjten bet fogenannte 'felifan jum Slusjieljen bet Saline, vod, na« F. zvud; jum 91 ui* jietjen einež Ačrpetž auž bet ©peiferotjre, kljun (Zal.); Stnwurf, omet. Ueberloiirjen, v. a., preveč zabeliti, začiniti. Uebertoiitlien, v. a., bolj divjati. Ueberjoljl, bie, poveršek, presežno število. ileberjiiilbar, adj., preštevljiv, kar se more prešteti, prebrojljiv. Ueberjablen, a., preplačati, komu plačati, (okupiti se). tteberjiiljlen, r. a., prešteti, preštevati, prebrojiti. Ueberjäfyltg, adj., čezštevilen, nadštevi-len, odveč. Ueberjoljn, ber, na« V. prilepnik, pri-lepni zob; einer, bet einen fot«en falf«en 3al)tt l)at, zobatec. Iteberjart, adj; prenežen, premehek. lieberjanbern, a., začarati. Ueber sit um en, v. a., ju feljtjäumen, pre-oberzdati. Ueberjiiunung, bie, pregraja. Ueberjaufen, v. a., precefrati. Ueberje«en, ft«, f. Uebertrinten, ft«. Ueberjeitpuen, v. a., prerisati, posneti, posnemati. Ucberjeigen, f.Uebertoeifen. Uebcrjeitig, adj., prezrel, prezorjen, pre-goden. Uebera eilig en, v. a., prezoriti, pregod-njati. Ueberjerren, v. a., precijaziti. lleberjeugen, v. a., prepričati, prepričevati, presvedočiti, uveriti, preveriti; v. r., prepričati se, uveriti se; f. a. UebCrfitiiren; überjeugenb, prepričevaven. Ueberjeuger, bet, prepričevavec. Ueberjettgung, bie, prepričanje, presve-dočba; i« ftabe bie tleberjeugung gewonnen, prepričal sim se. Ueber ji e 1) en, v. n., vleči, vlačiti se kara čez kaj; über einen Dri jieljen, reifen, skoz iti, skoz potegniti,popotvati; in bie neue 3Bot)= llltug, preseliti, seliti se; »ont Säger, sled, ki ga je naznanil pes, izgubiti; »orbei jietjen, mimo iti, potegniti, popotvati; t;, a., pre- ItcBerjtffern. vleči, prevlačiti; mit einet Dtinbe, garbe, SBctafl uff., prevleči; mit3tnn, prekositriti; ber £tmntel übergießt ftf, (v. r.), oblači se; überjogen, oblačen; bet Gimmel über* ¡ie()t ftch mit gehäuften Sffiolfen, oblaki se kopičijo, nebo se kopiči; nut mit leisten Streifen, mreži se, mreni se; eitt Sanb mit Ärteg übergießen, vojsko napovedati deželi, z vojsko napasti (kako deželo), planiti va-njo; ju ftd) überleben, k sebi potegniti, na svojo stran; bte gätyrte übersehen, sled prestopiti; mit Sruppen, z vojsko, armado napolniti, z vojsko zajeti, posesti; eitt Jtleib üfcerjiefjen, preobleči se, preoblačiti se. Utbcrj iffttn, v. a., številke napisati na kaj. ttt&erjtntten, v. a., pokositriti, kositriti, po ein i ti. lleberjinž, ber, prevelika obrest. lltbetjifd)Cn, v. a., presičati. Icbcrjttfiern, v. a., mit 3ucfer befireidjen, pocukrati, s cukram potresti; ju »iel jucfern, precukrati. Hebers lt(J, ber, prevleka, prevlaka, böhm. povlaka. Itbcrjltpfett, v. a., prepuliti, populiti do dobriga. Itbttjttietien, v. a., z žebljiči obiti. Meejtoerib, adv., überjmerclj, prek, na-vprek, poprek, poprečno; übers J?reuj, na-vskriž, križem, lltbtrjtutttflett, v. a., s silo spraviti čez kaj; f- a. Uebertoiiltigen. Itbetjtttriten, v. a.. ssukancam omotati. IMcttlto tt, bie, bivališče, bivališe, mesto, kjer je ali je bilo kaj. lltblid), adj., navaden, v šegi, navadi, knat. običen; eS ijt nid)t üblich, ni navada; ublid) Werben, v navado priti. MltdjlCtt, bie, navadnost, navadna šega, Htbrig, aih eigentlich »stal (V.)■, idjljabe etwas übrig, eS ifl mir übrig, ostaja mi, ostalo mi je, to imam odveč; baS übrige ®tlb, ostali denar, ostanek; bent ®iel) übrig gebliebenes gutter, zjedi pl.-, übrig laffen, pustiti, puščati, pušati; bret ©oljne finb am Wen, Die übrigen ftnb geflerbeii, trije sinovi žive, drugi so pomerli; nun bleibt nichts übrig, nič ne ostane, etg. ostaja, Icroat. preostati; übrig haben, še kaj imeti, na prebitek; im übrigen, übrigens, sicer, v drugem; ijl ttotb eine Hoffnung übrig?, ali je še kaj upanja?; Wenn bu3eit übrig haft, če uteg-I neš; baž ijl übrig, unnötig, überpjfig, to je od več, nepotrebno, kar ni treba; f. a. Metpffig; bie übrigen, bie anbern, drugi; ®hne etoaS übrig ju laffen, do čistiga, do zadnjiga, do dobriga; nun War noch bet jüllgfle übrig, sam, edini nar mlajši je še bil. Uebctgen, f. (Mbrigen. Ucbtigenž, adv., sicer, pa še, mimo tega, verh tega, razun tega, v drugem. Utblltig, bie, vadba, vaja, vada, urjenje uff.; i- Utbctt; etwas in liebung bringen, kaj v navado pripraviti; bte öffentliche Uebung einer iStlidiott, očitno opravljanje, izkazovanje ali Ubrbeifcl. 1675 izverševanje vere; etwas in fietet Uebnng haben, kaj stanovito delati, s čim vedno uriti, vaditi se; f. a. ©etOObnbcit; aitS bet Uebung fommen, odvaditi se, pozabiti. Ueb UUgS-, in 3f|gn., vadni, —zavolj vaje. llebnugžhliuž, bas, hiša vad(iv)nica. llebtingSlehrt, bie, djanski uk, vadba telesa. Uehungžbla^, bet, vadilišče, vadiliše. llel)ttngžfa|, ber, djanski stavek. UtbnngSjeil, bte, čas vadbe, vajenja, urjenja. Uihic, bie, f. Slthfclhiihle. Ud) t, bte, somrak. Udjtblumc, f. $erlifljettlofe. Udcrtoiilfd), f taubertoälfd). llfer, bas, (Srbranb eines jebett SESafferS, breg (in allen fla». 2R.; bebeutet jeboeh auch einen SIbhang obet Slnhöhe), kraj, bei Gut srn. prod (@anb, fanbiges Ufet), serb. a. obala; Ufer bes SKeereS, ber jfüfle, primorje, — obrežje, pobrežje, serb. igalo; längft beS UferS beftnblich, obrežen, pobrežen; ftdj Vom Ufet entfernen, odtegniti od kraja; am llfer beS glupeS, ob reki. Ufer*, in 3f|gn., brežni, pobrežni. Uferaaž, bas, muha enodnevnica, llferalbe, bie, obrežna planina, llferbefefliguug, bie, uterdba bregov. Uferbettliblltr, ber, brežan, primorec. Uferbrucb, ber, podmol. HfttgebirgC, bas, obrežno pogorje. Ufergegcilb, bte, pobrežje. llfcrgrillc, f. SrbgriUe. llfcrlflllb, bas, porečje, pomorje, primorje. Uferlitufer, f. ©tranblinifer. llfer l er f e, f. ©dincelertbe. Uferlos, adj., brezbrežen, neizmeren. Uftrntoož, baS, brežni mah. UfCtn, r. »., breg delati. Uferreibt, bas, brežna pravica, pobrežna pravica. Uferftbn Cbfe, bie, rdečevratni kljunač; f. a. 9!otI)cnte. Uferftbttinlbe, bie, (Hirundo riparia), bre- gulja, povodnja lastovka, podgrivka. Uferftflbt, bie, obrežno mesto. Ufertoanje, bte, stenica brežnica. Ufertoeibe, bie, beka. Iti)!, int., uj! Ulji C, bte, omelo. III)lett, v. a., z omelam pomesti. Ubit g, f. SBttub. Ul)t, bie, ura (fowof)l ©titnbe, als bas ©lun* ben jeigenbe SSerfjeug); ©onnenuhr, solučna ura; eS ifl fd)Olt fefS Ul)r, šest je že, ura je že šest; umjWeiUhr, ob dveh uff.; um ein Ul)t, ob eni; eS ift eilt Uf)r, ena je; eS l;at jWei Uhr gefchlagen, dve je bila, odbila; Wie »ielUhr ifl es?, koliko je ura, na uri?; um wie »iel Ul)t?, obkorej?; bie Uf)r auf--jiehen, uro naviti, navijati; bet SDiauii nad) bet Ul)r, mož kakor ura. Ubrbanb, baS, urni trak, trak za uro. Ubrbettel, bet, pokrovček (od) ure. 1676 Uhrfair». Mjtfahri!, tie, urarnica. Uljrfe&er, bie, pero v uri. Uhr fu iter, tat, škatla za uro. Uljrgeljäuie, ba«, urnikt, okrov urni(K). lih t j) I Off C, bie, zvonček v uri. Uljri)a!en, ber, kljuka za uro. Uljrljanbel, bet, kupčija z urami. Uljriettc, bie, urna verižica. Ubrntadjcr, ber, urar. Uhrmat|crei, Uhrmadjerfnnft, bie, urarstvo. llljrmadjcrmofiig, adj., po urarsko. llbrrab, tat, urno kolo, kolesce, llbrfanb, bet, pesek za uro. llbrfdjliiifel, ber, ključek od ure. Ubrfdjnur, bie, urna vervca. ltljrfditoengcl, ber, f. iperpenbifet. llbnoeifcr, llbrjtigtr, ber, kazavec, russ. strelka, böhm. ručička (— ročica). Uljrtterf, ba«, ura, kakoršna je znotri, itadj V. kolesje. 111)11, ber, f. Cjjrenle, große, velika, hostna sova, grozna sova, sovjak, nadj Gutsm. bubuj u. podhujka, (poln. puhacz), go-gel (?). II IttŽ, ber, lliafc, bie, ukaz (ruskiga cesarja). Itlelet, bie, neka riba, belica, lllnite, bet, ulan, ulanec. Ulceration, f. Siterung. Ul nt, ber, terhlene derva. ttlmbannt, ber, Ulme, bie, (Ulmus), berst, brest, in .Sit. ilmovec, aud) poln. ilm neben wiijz, gen. vezu, russ. ilem u. vjaz, serb. nadj Vulc vez (in Xolmein angebt, ušje, coll. UlmenWalb( Btell. vožje, au« voz, oz ob. vez); f. a. Diiifter; (StüSetaljotn, auf bem .ffarfte, žestil); f. a. SMd). Hinten, adj., berstov. 11 Inten bol 5, ba«, berstovina, brestovina. Ulmcnftotf, ber, berstovec (Vuknebenbre-stovača). lllmentoolb, ber, brestov gozd, brestje, (brešče), brestovje. Ultimatu nt, ba«, zadnji, poslednji izrek, sklep, poslednje besede, ultimatum. Ultra, bet, presiljenec, prenapeti človek (zlasti poslanec v deržavnem zboru). Ultramarin, ba«, ultramarin, neka zamorska višnjeva barva. Ultramonta n, adj., tvorit, zaplaninsk. za-gorsk. Ultramontan t§mn§, bet, ultramontanizem. Um, praep., eineBewegung obet eiltenSuftanb in ber Dtidjtung um ein anbete« ®ing, längft beffen Umfange« jtt Bejei^nett, Wenn Sdj bie fltichtititg aud) nut längS be «größten Zf/eiiet biefe« Umfange« erfireeft, krog, okrog, okoli; um bie ©tabt geben, krog mesta iti, okoli mesta iti, auch mesto obiti, obhoditi u. bgl.; mit beit Stebenwörlerit bet, h«rum Berbun* ben, okol, okoli; um bie ©tebt herumgehen, okoli mesta iti; fte flehen ti nt ihn Ijernnt, ostopili, obstopili, obdali so ga, stoje okoli njega; ftd) unt ben Sifch fegen, sesti za mizo; jemanben um ben §al« fallen, objeti koga, objemati koga; um« prisercu, Um. j. S. toie et mit um« §erj iS, kakor mi je' pri sercu; eine ungefähre Stäbe be« Ortti [ ju bejeidjnen, okol, okoli; er muß um liefe I @egenb wohnen, on mora tu okol, tod nekod prebivati; h'et herum, bort hemm, tu I okoli, tam okoli, nekje; für ungefähr, »on bet 3eit, ob, o; um biefelbe 3eit, ob tistem času; um ÜÄittag, SKttterna. «., preorati, preoravati, pre-pložiti; eine $flattje, podorati, podoravati; einen ütder runb herum aefetn, oborati njivo; Ijerauäadern, izorati. Utnäniietbar, adj., premenljiv. llmünbctn, t>. «., prenarediti, prenarejati, spremeniti, premeniti, spremenjati ob. spreminjati. liltlänbetnng, bie, prenareja, prenaredba. premena, prememba. Uiatbtiltn, v. a., predelati, prenarediti, predelavati, prenarejati; einen ©arten, Steter, Sffietnberg umarbeiten, preobdelati, prekopati, prekopavati, prerahljati. Umarbeitung, bie, predelanje, predelovanje, prekopanje, prekopavanje. Um ¡i c en, f. Umadern. Umarmcit, v. a., objeti, objemati, dim. ob-jimčkati koga, okleniti, oklepati se koga; in @t. obiniti, k sebi pritisniti (alt ft obširen, znameniti}« obsega, zapopadka. UmfangSlinie, f. ^Peripherie. Umfärben, v. a„ »on neuem, anberifärben, prebarvati, prebarvovati, na novo barvati ali farbati, obarvati. Um f Offen, v. a., obseči, obsegati, objeti, objemati, okleniti, oklepati, v sebi imeti, deržati; eilten Sbeljiein, opraviti, opravljati; einen Siing, okovati, vdelati vanj drage kamne; mit bem ©eifte, z umam, z mislijo obseči, zapopasti; f. Begreifen; utnfaffenfc, obsežin, obširen, obsegajoč. Umfaffung, bie, obsežek, objemanje, oprava, oklep. Umfa&mtgSmauer. Umgeben. 1679 Umfafiuttgžmauer, bie, ozidje, obzidje, poglavni zid. Umfegen, v. a., omesti, z metlo podreti. Umfctlen, v. a.. etwa« bttrdj Surdjfeilung feine« untern X^eile« umfaiien madjett, pod-piliti; runbum befeilen, opiliti. Um feuern, v. a., podpaiiti. Untfiebem, v. operiti. Umfittigen, f. Umflaifern. Umflattern, Umflammen, v. a., okoli česa pokljati, terpoleti, plameneti. Umflattern, v. a., ovihrati, oferfoleti, ob-leteti, oferklati, ovihravati, obletovati, okoli česa ferleti. Umflechten, v. a., oplesti, opletati, preplesti, prepletati. Umfliegen, v. a., obleteti, obletovati; v.u., leteti, ferleti okoli —, leteč zaviti se okoli. Umflief en, v. n., teči okoli —, obteči; v. a., obteči, obtekati. Umftoren, v. «•, oviti s floram, otemniti. Umflttg, ber, oblet. Um f lüg ein, f. Umflattern. Untfluß, ber, obtok, obtek. Umflüftem, v. a., šeptati okoli koga. Uutforfen, f. Umfurteln. .Umformen, v. a., prepodobiti, preobraziti, prepodobovati, preobrazovati, prenarediti, preuravnati. Umformung, bie, prenaredba, predelava, obnovljenje; prepodoba-f, preobrazbaf, pre-uredba. Umforfthen, f. Umfragen. Umfrage, bie, opraševanje, pozvedovanje; eine ilmfrage halten, opraševati. Umfragen, v. a., oprašati, opraševati, raz- praševati po versti, pozvedavati. Umfreffen, v. n., razširjati se, razpaso-vati se. Umfrieren, v. n., omerzniti okoli in okoli. Umführen, v. a., voditi, peljati okoli česa, opeljati, opeljevati; ben ®arten mit einer äRatter umführen, vert ozidati, obzidati, ob-zidavati. Umfüllen, v. a., preliti, prelivati, pretočiti, pretakati, prepolniti, prepolnovati, presneti, presnemati. Umfnrdjen, v. a., prebrazditi, obrazditi. llmfurtetn, v. a.. (waidm.) na Umletften, v. a., okopititi, obdati s kopiti. Umleiten, v. a., okoli, na ovinek voditi, peljati. Umlenletl, v. n. U. a., oberniti, obračati, zaviti, zakreniti, fig. prepreči, na drugo stran potegniti. U m I e It «t C n, v. a., obsvetiti, osvetiti kaj, razsvetiti, razsvetliti od vseh strani. UmliCgCn, v. n., okoli česa ležati, okoli biti, okoli stati; bie uniliegeitbeii Dörfer, ®egenben uff., okolne (Vuk) vasi, obližnje vasi, okolica, (rim. okrestnost); v. a., obleči, oblegati kaj. Untlidpeln, v. a., šeptaje obdajati. Umlodern, v. a., okoli česa zrahljati; eitlen fflaitm, okopati drevo, zrahljati perst okoli drevesa. Umlobem, Umlofien, v. a., lizati (plamen liže). Umlorbeeren, f. Umlritnjen, Umlndjfen. Umludifen, f. Umlauern. Um m ad) eil, ». a., anberž utajen, prenare-diti, predelati, prenarejati; eine (Sdjürge ums madjen, prednik opasati; ein §alžtud), robec, ruto okoli vratu djati, vzeti; ba« »ett umntadjen, prestlati, prestiljati; einen ©arten, ograditi, ograjati. Ummauern, v. a., obzidati, obzidovati. Ummetfer n, v. a., meketaje obskočiti. Ummeffen, v. a., anber« mejfen, premeriti, premerjati, v novo meriti, še enkrat meriti. Ummiften, v. a., obgnojiti, pognojiti. Ummiinjen, v. a., »onneuem müngen, pre-kovati, prekovavati. Umnadltcil, v. a., otemniti, omračiti, mra-čiti. Umnageln, v. a., obiti, obijati z žeblji. Umnagen, v. a., oglodati, ogruditi. 11 m I! a I) C11, a., obšiti, obšivati, prišiti okoli česa; anber« nähen, prešiti, preši-vati. Umnebeln, v. a., z meglo obdati, nad) r. omegliti. Umnehmen, v. um jtd) Rängen, oger-niti, ogrinjati okoli sebe, na se djati, vzeti. Umne^Cn, v. a., omrežiti, zamrežiti. Umni ¿C II, v. a., od vseh strani kontu pri-kimovati, majati. Umnielen, v. a., zanetati. Umniften, v. a., z gnjezdi obdati. UmOrblten, v. a., popraviti, prenarediti, preurediti, preurejati, na novo v red djati. Um p a d en, v. a., anber« f arten, prevložiti, drugač vložiti in zaviti; um unb um be* pacfen, obložiti, obkladati. Umpanjem, v. a., z oklopam opraviti; — okleniti, okovati, oklepati. UtttpappCn, v. a., s klejem močnatim namazati od vseh strani. Umpetyen, v. a., osmoliti, smoliti. Um P fühlen, v. a., okoliti, koliti, z koli obtakniti. Umpfeifen, a., žvižgaj e obstopati. Umfjferthen, v. a., ograditi, graditi. UmpfllUjen, v. a., anber« pflangeit, presaditi, presajati; runb um bepftangen, ob-saditi, obsajati. Umpflaftern, v. a.. obdati s tlakam. Umpflöden, f. Umpfäbten. Umpflügen, f. Umatfcrn. Umpichen, f. Umpedjen. Umpilgern, v. n. lt. a., oromati kaj, romati okoli, — preromati. Umplanfen, v. a., z deskami ograditi, oplankati. Umplappem, v. a.. čelustaje, žlobodraje obdajati. UmpIÜtten, v. a., preploščiti, preplošiti. llmplaubern, f. Umplappecn. UntpOlftern, v. a., oblaziniti. Umpoliern, Umpofaunen, a., ropotati, trobentati okoli. Umprägen, v. a., prekovati, fig. prenarediti, prenarejati. Umpreilen, v. a., od vseh strani zaleto-vati se v —. Umreiten. 1683 Umpreffen, »■ a., preožeti, preožemati. Umpubern, v. a ., obsuti s praham, opu- drati*. Umpuffen, v. n., lopniti na tla. Umpuncten, v. a., opikati. Umpntjeln, v. »., prekucniti se. U mg U alf en, v. a., regljaje obdati. U rn a II0 i ttl CII, v. a., od vseh strani zakriti z dimam, čadam. Umquartieren, f. Umlegen. Umguellen, v. a., izviraje iz tal obdajati, obtekati. Umguerleit, v. a., mešati, trepati z dirn-dajčkam. Umqiictfdjcu, v. a., pregniti in zmlinčiti. Um ta g en, v. a., obšterlevati, šterleč opasati. Umrahmen, v. a., z okvirjem opraviti. UmräitbcIn, Umranbcrn, v. a., mit einem anbern Sftanbe »etfehen, prerobčati, prero-biti (K), orobčati, robčati. Umranten, v. a. u. r., oviti, ovijati se, oprijemati se česa, ovijaje se oplesti. Umr a f en, v. a., ringsum mit SHafen »etfehen, z rušino, dernjem obložiti, orušiti; — divjati okoli česa. Umraudjen, f. Umqualmen. Umräudjem, v. a., pokaditi, od vseh strani kaditi kaj, komu (čislati močno). Umrautn, bet, okolni prostor. Umräumen, v. a., an einen atibernOrt hin räumen, prespraviti, prestaviti, presprav-Ijati. preložiti, premestiti, predevati; alte« umräumen, vse preverniti, prevračati, raz-metati. U m r a 11 j d) eil, u.a., okoli česa rovštati, ver-šeti, šumeti. Umreben, v. a., s tersjem obrasti (se). Umredjen, f. Umharten. Untrcgnet, adj. , od vseh strani od dežja pran. Umreidjen, v. »., seči, segati okoli česa, obdajati kaj; v. a., okoli podajati, oklepati kaj. Umreifen, v. a., nabiti, nabijati obroče okoli in okoli. UmtetljCn, v. a., v verstah obstopiti. Umreife, bie, obhoj, obhod. UmreifCU, v. n. n. a., obhoditi, obhajati kaj, popotovati okoli česa, — na ovinek. Umreiten, v. a., gu Soben reißen, podreti, podirati, razrušiti, porušiti (kroat.); ju Soben toerfen, prevreči, prekucniti, zver-niti, zvaliti na tla; umpflügen, preorati, razruti, razrovati; ungefdjitft burdjfutben, fo baß ba« Untere oben fomme, razriti, raz-rijati, razrovati, premetati, razmetati, raz-berskati, razšariti, prešariti; belt Umtiß einer gigur madjen, obrisati, načertati, nadj V. obraziti, obrazovati. Umreifiuitg, bie, podiranje, podertija; mit bem Pfluge, preoravanje. Umreiten, v. a., ju Soben reiten, pojezditi, poježati (V.)-, — objezditi, obhajati kaj, na konji obiti, obhoditi, jezditi okoli —; v. »., einen Unttpeg reiten, okoli, na ovinek 1684 Umrennen. jezditi; i<$ umreite, j.93. bie ©takt, objez-diti, abjahati (mesto), jezditi okoli mesta. Umrennen, v. a. u. n., JU Soben rennen, podreti, lete zverniti, prevreči, podirjastiti, polomastiti koga, dirjastiti, dirjati okoli —. Umrillbcn, v. a., oskorjati, z tubam obdati. Umringen, v. «., ostopiti, obstopiti, ob-stopati, obdati, obsuti; plčglid?, obskočiti, obstreti (¿Werf«.); eine ©tabt mit Xrupben, obleči, obstopiti; bie gtutf» umringet ntidj, valovi me zatapljajo, nad) F. zatop me obdaja. Um ri nit en, v. a., obteči, obtekati. Umriß, ber, očert, očertek, načert, obris, osnova, (bei F. rob (?), poln. obreb). Umritt, ber, obježa; f. übt. Umreiten. Ulit roti eil, v. n., verteti se, obračati se, fig. teči, dotekati; v. a., zavertiti, zasukati, zakotati, valuckati, točiti, oviti, ovijati kaj. Um r Oft et, adj; od vseh strani zarjavel, rjast. Hmrnbem, v. n., veslati okoli česa; v. a., rubetnb umfaßten, oveslati, veslati okoli —, z veslanjem oberniti, poveslati kaj. Umrnf, ber, okiio. Umrnfen, v. n., klicati po versti. itmriibren, v. a., premešati, razmešati, mešati; f a. ¡Qucrleu. Umrunj et t, adj., gerbast, nabran (povsod). Um rupfen, v. a., opuliti. Umriitteln, v. a., pretresti, pretresati. Umfübeiu, v. a., posabljati. Um fori en, v. a., au« einem ©acfe in ben anbern tfeitn, ©etreibe, ©alj uff., presuti, presipati, presipovati. Um f neu, f. a., obsejati, obsevati. UmfngCn, v. a., okoli, po versti reči, napovedati. Umfngen, v. a., tings tjerum befägen, ob-žagati, obžagovati, opiliti, prepititi; etwas fo burdjfägen, bafi es untfafle, požagati, spodžagati, spodrezati z žago (in podreti). Um f nt ben, v. a., omazati z mažo. It Ut jo IJ eil, v. a., anbetS fatjen, presoliti, presaljati (F.). Umfnttein, v. a., ein fferb, presedlati, pre-sedlavati; v. n., fig. et feat umgefattett, pre-pregel je, preobernil se je, druge misli je zdaj, misli je sprevergel, prevergel je besedo (M.), oberniti se na drugo pot, oberniti plašč po vetru. Umfdtteluug, bie, preprega. Uinfntj, ber, pospečevanje, prodaja(nje); f. Sibfah, Sanfd). Umfangen, v. a., obsesati. U Ut füll len, v. a., s stebri obdati, opasati. Um f d um en, v. a., obrobiti, zarobiti. Untfäufeln, Untfaufen, v. «., šumijaje obdajati, šumeti okoli —. Um fd) ob en, «■ a., prcstergati, na novo stergati, obstergati, osteržke potresti, potresa ti. Umfdiaffeu, v. «., prestvariti (für pre-stvoriti), prestvarjati, prenarediti, preobraziti, predelati, serb. pretvoriti. Umfdjlag. Utttfdjalen, v. a., bie ©<$aten bet fprobtet» Wage umwedjfetn, skledice pretakniti, pre-tikati; z lupino obdati. Umfdtansen, v. a., obkopati, z okopi, šanci obdati, uterditi, ograditi. Umfdjaujung, bie, obkop in ozidje, šanci okoli mesta. ltmfdjansungžlinie, bie, obkopna čerta. Urnidjarren, v. a., razgrebati, pregrebati, razberskati, berskati, podgrebati. U Ut (d) B11C n, v. a., obsenčiti. obsenčevati, s scnco zakriti, senco delati od vseh strani, zamračiti, pomračiti. Um f d) uiti g, adj., bie 23ewoljnet nafee an ben "Polen ftnb umf^attig, obsenčni (V.)-, f. a. Sreižfdiattig. Umfdiattung, bie, obsenčbaj. llmfd) au, bie, ogled, ozir. ltmf(haubern, v. n., zgroziti in oberniti se; v. a., z grozo obdajati. Umfcbauen, itdj, v. r., ozreti, ozirati se, ogledati, ogledovati se; umfdjauen taffen, b. i. um Strbeit bei ben iMeijtern ftd^ umfeljen taffen, za delo ogledati, ogledovati se; previdno stopati, za sabo gledati; v. a., ogledati, ogledovati. Um{ d) a nem, f- Umfdjaubern. Umftbaufeiu, v. a., prekidati, razkidati, (nad? F. prelopatiti ?); baS Jlom umf^an» feltt, žito prekopavati, premetavati. Umfdjauletu, v. a., gugati in preverniti. Umfdjaumen, v. a., openiti. Um j tb c in en, a-, tunbum befctyeinen, ob-svetiti, obsvetati, okoli česa svetiti, obsi-jati, obsevati kaj, sijati. Untfdjeinung, bie, obsijanje, obsvet, (Gutsm. obsterti). Umfdjeren, n. a., anberS _f$eren, prestriči, prestrigati, na novo striči; befdjeren tings tjetum, obstriči, obstrigati. Umf(beu(ben, v. a., poditi, goniti sem ter tje. Um f (bi i t en, v. a., preskladati. Uutfdjiien, f. a., pošiljati okoli—. Umilhieben, a., poganjati, pahati po versti —, zagnati in podreti. Um f (bie len, U. a., škeleti okoli. Umftbienen, v. a., s šinami obložiti. 11 m f (b t e ^ e U, v. «., ustreliti, postreliti, da pade, ostreljati; v. n., naglo prevreči se. Umfdjiffen, v. »., in einemUmttigefdjijfnt, okoli česa, na ovinek peljati se. okoli veslati, jadrati; v. a, SBaaren umfct)iffen, aus einem ©cfeiffe in baS orttbere btingen, preložiti, prelagati, prekladati blago iz ladije v ladijo; bie 2Belt umfdjiffen, objadrati svet, na ladii obhoditi (nad? Gutsm. n. F. ob-ladjati). Umfdjiffung, bie, prekladanje, objadranje, obhod na ladii. Untfdjimutelt, adj., oplesnel, operhel. Umfditmmertt, f. Umfdieinen. tlmfibirmen, f. SBefdjirmen. UlUfcbirren, v. a., preopraviti. Umftbiafeu, v. a., okoli koga spati. Untying, ber, eitte entfdjeibenbe 2?eranbe Umfdjiageblei. Untfdjiirjen. 1685 tung eine« ®tnge«, prekuc, preval, premena, prememba (nagla); »om SBein, za-vrenje, zbersanje, prekuc vina, nagli skaz; Äragen, Sluffftag an bett ,(tleibung«flüifen, zaslec, oslec, ošiv, (obdevec, okroglec, bei* te« bei V.), vihalo (F.), kar se zaviha, serb. zavratak, pregibek, zagibek (Caf'); ber llmfflag eine« 3ournal«, ba« Sottoert eine« ffltiefe« uff., zavoj, ovoj, zavitek; bei ben Sffiunbürjten, okladek, oklada, obloga, oklad; ©erbaitb, obeza ob. obveza; Umfag ber Sffiaaren, f. Utnfab, 2lbfrt?, 3tobrmarft; einet Äarte, obrat, obračanje; bot., f. tttcnbttfc, 9lu|bübcl; (mont.), obresti. llmftblflfSCblti, Untblet, ba«, svinec, ki obdaja šipe v romih. Untflblngeeifen, ba«, železni pregibavnikf pleharski. Umf dj lag en, «j. n., plčglif jtt Soben fallen, umfallen, zverniti se, preverniti se, prekucniti se, zavaliti se, zvračati, preobračati se; ftdj plöglif »eränbern, preoberniti se, premeniti se, prekucniti se, prevaliti se; ba« SBetter fflägt um, vreme se prevrača, se je preverglo; auäarten, popačiti se; »om ŠBettte, skisati se, zavreti, zbersati se, skaziti se naglo; bet Äaltf fdjlug um, kup se je razderl, razkup se je naredil; »on bet ŠKildj, zagristi se; bei ber Sfwangerffaft, splav imeti, prezgodaj poviti; plöglif eine anbete Stiftung neumen, eine entffiebene Seränberutig feine« Suftan« be« erleiben, plöfclif »erfflinnncrt werben, prevreči se; r. a., mit @f lagen umbiegen, ein ®lef, einen Xfjeil an ben fileibung«fiücfen umbiegen, oberniti, zavihati, zaferkniti, pregniti, zakriviti, podvihati; ein ®latt in einem fflttf e, eine Äarte ttmf.f lagen, oberniti, obračati, preverniti, prevračati; einen äftantel uff. umff lagen, etwa« locFet um et= Wa« befeftigen, ovreči, ogerniti se, zahaliti se, oviti, omotati, zaviti v —; einen 53aum, posekati, podreti drevo; SRünjen, preko-vati, prekovavati; um itnb um ff lagen, obiti, otolči; eine 9tal)t ltmfflagen, podvihati, šiti čez kraj; »on mebictniffen Umi ff lägen, Kräuter umff lagen, zelišča, zeliša obložiti, obkladati, na rano djati, devati (okladke, opare); burf ben Xrommelfflag befannt rnaf eit, obobnati, razbobnati, bob-nati; einen Steif, obroč djati, nabiti; ob-skočiti, obstopiti kaj. Umfraget ud), ba«, bei ben gtauensimmern, ogrinjalo. Untf(bIag8bogen, ber, ovojna pola. Umftbloggredjt, f. ©taflrtlredit. Uraftblöngcln, v. a., viti se okoli cesa, ovijati se ga; vijugaje se v krivinah ob-tekati. Itmf flcid) en, v.a., oblesti. oblaziti, obla-zovati, oštapovati kaj; v. n., lesti okoli—, tiho obiti, obhajati. Umflbltietn, ». o., zagerniti, zagrinjati, prekriti, prekrivati (n. pr. resnico), ttmftblttfcn, v. a., prebrusiti, obrusiti, ozankati, vlačiti okoli česa. Umfflcpben, a-) vlačiti, cijaziti okoli česa. llmfdjlcubcrn, a., oblučati, obmetati. 11 m f d) liri) t en, v. a., preložiti, prekladati, na novo v red devati. llmftblieften, a., okleniti, oklepati, obdati, obdajati, opasati, pasati; einen Oats ten, ograditi, obzidati; eine @tabt mit Xrup= pen, obsesti, obleči; Oefangene, prekovati. llraftbltcgnng, bte, oklep(anjc). Umfcbltngen, v. a., oviti, ovijati se okoli česa, objeti, objemati, obseči, obsegati kaj, okleniti, oklepati se česa, (in @t. angebl. prešepatiti), ozankati, v zanko vjeti. 11 m f d) lilt g Uit g, bie, ovijanje, objemanje. Umftbmeificn, v. n., f. Umfallen; v. a., f. Unitocrfeu. llmftb racij en, v. a., eine ©locfe, preliti, pretopiti, prelijati, pretapljati, pretaliti, preplaviti (M.); fig. predelati, prenarejati. lini dimeljung, bie, prelitje, pretop. Um djUlCttem, t;, a., s trobento podreti. Um (bmicien, v. a., anbet« ffmieben, prekovati, prekovavati; okovati, okovavati. Ulit f d) ra i C gen, v. a., terdo oviti, ovijati. Uinjtbnticteu, v. a., anber« ffntieren, pre-mazati; um etwa« ffmiereit, omazati, namazati, mazati od vseh strani, očečkati. Umf $n silen, v. a., anbet« ffnaflen, pre-peti (prepnem), prepenjati; etWa« um etWa« ffnatlen, opeti, openjati, pripeti okoli sebe. Umf lj)nar tben, v. a., smerče obdati, o- smerčati. Umfcbneibcn, P. a., obrezati, obrezovati, občinjati (F. Oteif.); mit bet ©fere, obstriči; f. a. «efdjneiben. Untfibnuren, v. a., anbet« ffnuren, pre-žnorati*; tunbum beffnuren, ožnorati*, z vervco oplesti, obdati, okleniti. Umff bbfen, v. a., presneti, presnemati. lllltf djrtttllClt, v. a., ograditi, ograjati od vseh strani, obmejiti; f. UmgrSnjeil, n., prevreči se,prekucniti Umformen. Umftieben. 1687 se, t. j., naglo premeniti se; et fpringt bamitum, toie bieitajse mit ter SKan«, dela, ravna s čim, kakor svinja z mcham; v. a., fptingenb jematib umgeben, obskočiti, obska-kati koga; im Sptingen umjlojjetl, podreti, podirati, prevreči s skokam. skakaje. iimfprii)eit, V. n., sterkati, sikati okoli česa; v. «., oškropili, oškrofiti, oškrofo-tati, ošterkati od vseh strani. llmfpritbcln, v. n., vervrati okoli česa. llmfptiiljcn, v. n., odletovati v iskrah okoli —. Um|pni!cn, v. «., strašiti. Umfpiilen, f. Beffliilen. lltnfijitrttt, «., vohati, slediti okoli—. Umftaljlen, ojekliti. Umftallcn, v. a., predjati, prestaviti v drug hlev. Ulttftultnt, r. a., prepotlobiti, prepodobo-vati(K), prenarediti, preobraziti, prestva-riti, predelati itd. Umftflmpfcn, v. a., cebniti in podreti. Umftatti), ber, reč (Sadje), stran, stan, zadevaj. razmerje (Betf)altmf), okoliščina, okolišina, okolnostf; biefei SBort bleibt im ©lobentfdjen oft miuberfefjt, j. S. ber Um= ftanb tež Drle«, ber 3eit, ber Ijanbeln» beu 'Perfonetl, kraj, čas, delajoči ljudje; fid) in fd?led)ten, in gnten Untflanben befin; bcn, slabo, dobro biti komu; fidj nad? je; manbe« Umftanben erfitnbigen, vprašati, kako je komu, audj kako so njegove reči obet kako je; bie Umjlaltbe mollten e« nidjt per* jiatteil, ni bilo mogoče, ni se dalo napraviti ober reč ni hotla, reč ni pustila; bei iljm Ijangt biefe« bon metjreren Umflditben ab, pri njem je več druzih reči (pomisliti); unter foldieit Umjianben, pri, ob tem takem; fejje bidj in meine Umjtanbe, postavi se na moje mesto, misli si, kar sim jez, ko bi bil ti na mojem mestu; er nimmt (i unter allen Umjianben an, ([vulg.) vzel bi, ko bi pes na repu prinesel; nad) Umjianben, po potrebi, kakor potreba nanese, kakor kane; tiai^ allen Umjianben, po vseh straneh, kakor vse reči kažejo; eitt ®ittg, reč, kaj, nekaj, to, uno; ein einjtget llmflanb ber; bittert oft afle @rben^errli(^feit, edina reč kazi večkrat vso posvetno mogočnost in bliščobo, blišobo; ein tmdjtiger Umjlatib, velika reč, nekaj velikiga, kaj velikiga; ein bebettfli* djet Umjlanb, premislika vredna reč; Sretg; nif, prigodek; eingetretener Umjtanbe Ijalber fonnte i d? Ijeute nit^t baljin fomnten, neki prigodek mi je branil; <})unft einet Sadje, reč, členek; Urfadje, pričetek, vzrok; Se; ttjegungagrunb, nagon, nagib; Sebingttng, pogoj; 3ufag, pristavek; (Sigeitfdjaft, svoj-stvo,svojina, lastnost; 3ujianb, Sage, stan; idj bin in guten, fdjte<$ten Umjianben, v dobrem, slabem stanu sim, moje reči dobro, slabo stoje; unter foldjett Umjianben, pri tem takim, v taeih okoliščinah, okolišinah; Umjlanbe, SBeitlaufigfeiten, Umf^toeife, gorat; liilfeiten, ovinki, vinki; oljne Umjtanbe ju madjett, brez ovinkov, brez obotave, na ravnost; SdjtPtetigfeiten, težave, zaderžki, ovire, sitnosti; Umjlänbe matten, ustavljati se, upirati se, kerčiti se; šketiti se, obotavljati se, (težave delati); ein greunt, mit bem ei feine Umjlänbe braudjt, prijatel, s kterim ni treba jvinkov; bie Umflänbe er; lattben mir nic^t, nimam priložnosti, nimam prilike, da bi —; für abjtracte Benennungen ftttb bie neugefdjaffeneit ffičrter okoliščina, okolišina (V.) ob. okolnost antoenbbar; in anbern Umftänbeit fein, f. @(f|tuanget; unter allen Umjiänben, po vsakem, vsakakor; babei ijl nodj ber Umflaitb ju bemerfeit, baf —, še je treba vediti to, de— uff.; jener Utnjianb, uno, una reč; äußere llmftänbe, zunanjosti (F.); innere, notranjosti (V.). Umftitnblid), adj. u. adv., mit aiien obet bodj ben metjien Umftänben, natančen, obširen, nadrobin; umflünbtidj erjäljlen uff., na drobno, na tanko praviti, od začetka, z ovinki in sitnostmi, poln ovinkov in ceremonij. Umftiinblid)feit, bie, natančnost, obšir-nost, podrobnost. UmftanbSfflort, baä, nad) bem Russ. narečje, poln. przysfowek. Umftältfern, v. a., vse prestakniti. Umftartcn, v. a.. obdajati kaj oterpnjen, okamenel. llmftanben, v. n., prašiti se okoli; v. a., nmjläubern, oprašiti, preplašiti. Umftnnen, v. «., preložiti, prekladati (na ladijah). Umftedjcn, v. a., prebosti in preverniti, prevračati; eilte ©djrift um einen Stempel, opis vdolbsti, dolbsti okoli česa; baS Oetreibe ttff., prekopati, prekopavati, pre-metati, premetovati. llntftctfcn, v. a., anbers jtecfen, pretakniti, pretikati; anber« auffiecfen, prenatakniti, prenatikati; umjlecfeu etttaž, obtakniti, ob-tikati; bie Bohlten, obsaditi, nasaditi, na-koliti; bie (Srbjeit, natakniti. U lit ft eben, v. «., okoli koga, česa biti, stati, obstopiti, obstopati; ltnijieljenb, okoli stoječ, okolen (seri. u. altsl.); bie Um* jteljenben, pričujoči, 3ufd)atier, gledavei; umftel;en, »out Biefi, parniti (CafJ, cerk-niti, cepniti, (bolim, cipnuti). Hmfteifleit, v. a., oblesti, oblaziti; v. n., okoli laziti, postopati, klatiti se. Umfteinen, v. a., s kamenjem obdati. Urnfteilen, v. a., aitber« jiellen, prestaviti, prestavljati, premestiti, predjati; etwa« ttmfieileit, runbitm, obstaviti, obstavljati, zastaviti, zastopiti (zajca v germu); ben SBalb itntflellen, gozd obstopiti, obstaviti z mrežami. llmftetlung, bie, bie Jpatlblung, prestavljanje, obstavljanje; ba« llntgejleflte, obstava, obstavek. Umftempeln, v. a., preštempljati. Utllfteppett, v. a., oštepati od vseh strani, preštepati. llmftcuecn, f. Untf^tffeit, ilmfcgeltt. llmftiien, V. a., ovesti, oštikati. Umftieben, f. ttraftmiben. 1688 Umfttmmen. It m fl i lit lttcn, v. n., bie ©timrnen nat bet Otetfee ijerum geben, voliti, glasovati po versti, ■glas oddajati; ijl not nidjt Utnge* flimmt toorben, še niso volili; bie Setfamm» lung tottb balb umflimmen, zbor bo skor volil (V.)-, v. a., ein mufifalifteS Snflrtu ntent anket« ftimmett, preubrati, preubirati, serb. preugoditi strune; Semattben um» fiimmen, anber« entftloffeit tnacfeen, pregovoriti, pregovarjati, na druge misli preo-berniti, pripraviti, preveriti, na drugo pot pripraviti. Umftobttet, bet, šalobarda, stikavt. Umftijšern, v. a., preberskati, prestakniti, obletati. UmftOtCtn, v. a., obdregati. Umftolpem, v. n., utnfalien, spodletelo se mu je, spotaknilo se mu je, da je telebil. UmftOljCn, v. n., šopiriti se okoli. Um (top f en, v. a., anber« jlopfett, prenatla-čiti, prenabiti. llmflbten, v. a., prestakniti, prestikati, preberkati, preberbati, preberskati, prekopati, preverniti, premetati itd. Um (tO p ar, Umfto|Itd>, adj., overžljiv. Umftofien, v. a., JU Soben flojjetl, zverniti, zvračati, podreti, prevaliti, preverniti, pre-vreni, prekucniti; eitt Sejiament uif. um» flopen, ovreči, podreti, podirati, potreti pismo, razdreti, razdirati; eiueit Setteii, ovreči, spodbiti, spodbijati; anbet« jlopen, pretolči; tunbunt, otolči. Umftotletn, v. a., jecati okoli koga. Umftrafelen, v. n., feetum fltafjlen, okoli sijati; v. a., ftrafeienb umgeben, absijati, sijati, freq. obsevati, osvetiti. Umftrauteln, f. Umftolpern. Umftreiien, v, n., prizadevati si, da bi prišel do česa, okoli česa. Untftrciten, v. a , um ettoaa fjerum be* flreidjeti, pomazati, omazati, mazati kaj (od vseh strani); anber« fireid^en, premazati; v. n., feerumfiteiten, klatiti se okoli; f. ©treidjen. Umftreiter, bet, potepin. Umfiteueu, v. a., obsuti, osipati, posipati, potresti, potrositi okoli česa, obtresti, ob-tresati. Umitrtdjeln, v.a., očertati, počertati. Umfttiien, v. a., aitbet« (iricfeu, preplesti; umjiricfen, mit einem ©triefroetf umgeben, oplesti, opletati; mit 5Jie$etl, gadfiricfeit, omrežiti, v mreže, zanke vzeti, loviti, zaplesti, zapletati; f. a. fSfcffcln. Umfttomen, v. n., teči okoli česa, obte-kati kaj; v. a., obtekati, obilno obdati, obdajati. Umftiilpen, V. a., ben £ut, nat F pre-bokniti, prebokavati (?) klobuk, previhniti, previhati; ein ®efaf, povezniti. Umftiilpnng, bie, prebok (F.?), povezuj enje. Umftiirmen, v. a., v>om ffiinbe, divjati, bu-čati, vihariti okoli česa. Umftntj, bet, prekuo, prekuoija, overžba, Umtreiben. preveržek, prevrat (iöAm.); einet 9Äauet, podertje, razpad, prepast. Umfiiirjen, v. n., prekucniti se (burjeln), zverniti se, pasti, prekucovati se, zvračati se, podreti se, prevaliti se, telebiti, treščiti, trešiti na tla, preverniti, prevračati se; v. a., ju Soben flütjen, zverniti. zvračati, prekucniti, prekucovati. povaliti, prevaliti, zvaliti na tla; eine SWauet, ein ®e--bäube, einen ßauit uff. umjliitjen. podreti, podirati, razvaliti; eilt @efäp itmilülpen, untieferen, bap bie Defftiung unteu fomme, povezniti, povezovati. UmftUtjpartei, bie, prevratna, razdorna stranka. Umftiiijen, a., podpreti, podpirati od vseh strani. Umfute U, v. a., preiskati, preiskavati okoli česa; Uttlftörett, preverniti, preberskati; f. a. Uutfiorcn. Umfummen, Umfumfen, v. n., brenčati okoli česa, obrenčati. itmtiifcln, v. a., sukno odviti in razger-niti, da se suši. Um t alg en, v. a., z lojem omazati. Umlaufen, V. n., okoli koga plesati; v.a., tanjenb umtoetfen, poplesati. Um tapp Clt, v. a., tavati okoli koga, šle-viti okoli. Umtaftbar, adj., otipljiv. Umtaften, v. a., otipati, ošlatati. Umtaufe, bie, prekerst, prekerščevanje, prekerševanje. Umtaufen, v. a., prekerstiti, prekeršče-vati, prekerševati. Umtttumctn, v. n. u. a., opotekaje se iti okoli česa, omahovajc podreti kaj. Umtauft, ber, menja, zamena, zamenja; eiueit Umtaufdj machen, zmenjati, preme-njati, menjati. Umtauften, v. a., zamenjati, premenjati, menjati; f. übt. Sout^en. lini t i) et en, v. a., osmoliti, posmoliti, smoliti. itmt|un, v a., eitt JtleitungSjlüi uff., ob-djati, obdevati, ogerniti, okoli sebe djati; v. r., ftt nat ettoaž umtfeun, fotgen, sker-beti za kaj; f. a. Umfeben. Umtoben, v. n., divjati, razsajati okoli česa. Umtönen, v. a., doneti, glasiti se okoli česa. Umtorlein, f. Umtaumeln. Umtofen, f. Umtoben. Um trag en, v. a., feeritm tragen, nesti, nositi, raznašati, prenašati okoli, obnesti, obnašati. Umträger, ber, raznašavec (od hiše do hiše). Um trampen, v. n., štorkiati okoli. Umträufeln, Umtraufen, v. a., okapati, okapljati (od vseh strani). Umtreiben, v. a., gnati, goniti (n. pr. kolo), okoli gnati, goniti, aut verteti, obračati, kretati, sukati; fit umtreiben, v. r., potepati se, klatiti se, krožiti, voditi se (Zal.), skitati se, vlačiti se. Umtreten. Umwerfen. 1(189 Umtreten, v. a., ju Soben treten, poteptati, potaptati, pomandrati, mandrati, pohoditi, .poceptati; v. n., prestopiti, prestopati. Umtrieb, bet, einež OtabeiS, vertenje; be« Sluteč, tek, pretok, pretakanje kervi; im gorfitoefen, posek; in Sergtoerfen, pogon, zagon; geljeime Umtriebe, skrivne pletke, zvijače, skrivno snovanje, kovanje, početje, gibanje; llmfdjtoetf, ovinek; Unifag, f. bief. llmJrtebSjeit, bie, red, kolobarni čas posek o vanj a. Umtrieb»on, f. SRiinteboli. Itmlrtllen, v. a., hitro sukati okoli. Umtrinten, v. n., okoli, po versti, drug za drugim piti; v. a., spraviti pod klop z vinam. Itmtrippcln, v. n., drobneti okoli —. Umiriti, ber, obstop, prestop. Um tro mm CI It, v. a., bobnajeobstopiti koga. Uintropfen, f. Umtraufelii. Umtmnf, ber, ein int Jtreife nmbetgereid^ ter Stnnf, kupica, ki gre okoli po mizi. Itmtlimmeln, v. a., goniti, drajnati okoli, f. a. Summeln. Umtiindjen, v. a., timbljerum, obeliti, pobeliti, omazati, pomazati; »on nenem tun* djen, jirebeliti. Umtilpfetn, v. a., otipkati, opikati. Umlnfdjen, v. a., pretušati. Unjuferet, bet, kdor obdaja z bregam, obregovar. Umnfern, a., obrežiti (F.), z bregam okleniti, oklepati. Um nnb um, krog in krog, okoli in okoli; f. Um. Umtoadjen, v. a., obstraževati, čuvati, varovati od vseh strani. Umtoadlfen, C. n., rasti okoli česa; v. a., obrasti, zarasti, prerasti, obraščati, obra-šati, zaraščati, zarašati. Uttlfflfldjfeu, adj., obraščen, obrašen, zaraščen, zarašen, preraščen, prerašen. UmtDfldeln, a., gugaje se podreti kaj. UmtDftlben, v. a., z drevjem obsaditi, (obgozditi); umtoalbet, z gozdi obdan, opasan, obraščen, obrašen. Umfflfllbuug, bie, obsajanje, gozd okoli česa. t llmffllinen, t>. «., obhoditi (n. pr. svet); mit eiitem Sffiaiie umgeben, obdati, ograditi z nasipam; fig. obilno obdati, napolniti. Umtoallung, bie, ograjenje z nasipam, nasip okoli —. Umttalten, v. a., vladati kaj, hraniti. Umtualjen, v. a., nodj eiitmalloatgen, pre- valjati; v. n., plesati okoli —. Umtoaljen, v. a , valiti, okol valiti, va-luckati, prevaliti, zavaliti, sem ter tje valiti; um bie Sldjfe, verteti ob. vertiti, obračati; eiltett ©tem, prevaliti kamen; pre-verniti, oberniti, zverniti; re»olutiouiren, preverniti, prekucniti vlado, silama pre-meniti jo. ttlttitj et, bet, prevračavec, ptevračuh, prevratnikf. Umni S15 Uit g, bie, prevernitev, prevalitev, prevračanje; Sfteoolution, prekucija, pre-vrat-f. 11 tlt U) ii 13II n g ž =, in bet Sffca., prevratni. Umnjiilsnngžfjartei, f. Umftnrjbartei. Ummanbeln, «., hodi,ti okoli —; al« ©efpenjt umbettoanbeln, strašiti; v. a., ein Seitmort tttmoanbeln, (eonjugiten), pregi-bati; »eranbetn, f. biefei Ummanbem, v. n., okoli (česa) hoditi, potovati, romati; v. a., obhoditi, prehoditi, obromati, preromati. Umuianbtung, bie, (Sonfltgation), pregibanje; SSetanbetung, premena, spreminjanje. UmtDUfcben, v. a., oprati, preprati, omiti, omivati (in spremeniti barvo). Ummiiffern, f. Settmffern. Umtsaien, v. a., bresti, gaziti okoli, ob-gaziti kaj. Ummeben, t>. a., obtkati, pretkati, preprosti; v. r., ftdj umtoeben, zapresti se. Ummec^felit, v. a. U. w., premeniti, spremeniti, premenjati, meniti; mit jemailben umtoedjfeln, menjati s kom, verstiti se, črediti se (Gutsm.); ein .tleib, preobleči se; ©tritmpfe, ©djulje, preobuti se; f. a. SSktbfeln. Ummebeln, v. a., radovaje se okoli koga hoditi, biti. UuttDCg, ber, dalji pot (V.t, ovinek, vinek (Gutsm.), običaj (? Ravn., im Serb. ®e* loobn^eit), zahod; analog bem bližnjica točite daljnicaf, odpot (M. ?), okolna pot, steza, okoliš; ež ifi mit eilt tlmlreg, v stran, iz poti mi je; einen ttmtoeg utajen, nebmeu, okoli iti, po dalji poti, na ovinek, po ovinkih iti; dalji pot vzeti, ovinek vzeti, zaiti, zahajati (v stran); f. a. Umfdjtteif. Um me § en, v. a., gu Šoben toel)eit, betSBtnb bat beit Sattm Utligelreljt, sapa je poderla, polomila drevo, veter podira, lomi drevje; bet aiUnb unnoebt bas §auž, sapa okoli hiše piha, vleče, hlidi, brije; fanft, pihlja. Ummeifien, v. a, obeliti, pobeliti od vseh strani; nodj einmal toeifien, prebeliti. Umm C It, bie, zunanji svet (okoli nas), toortl. okolni svet. Um ffl en b en, v. n. U. a., oberniti, obračati kaj, se, okreniti; ben SBageit obet mitjem SBagen umtoenben, voz oberniti, obračati; f. a^ Umteiiren, SSenben. Unttterben, v. a., prositi, snubiti od vseh strani. Ummerfen, v. a. it. n., um ftdj, unt etoa« metfelt, J. S. beti SDiantel, ngerniti, ogrinjati, na se vreči, vzeti; ftdj plojjlidj um= loenben, oberniti se naglo; gu Soben t»er= fen, na tla vreči, metati, podreti, podirati, povaliti; ein ®efdp uff. nmloerfen, zverniti, zvračati; bet gutjrmann i)at umgetrorfett, kočijaž je zvernil; bet SRebttet I>at uutge; toorfetl, govornik je obmolčal, ttačb F. je zvernil; auf allen ©eiten betoerfett, ovreči, ometati, ometavati, olučati; »otl .RaufleUten, na boben priti; »on ©cbmangctn, splavimeti, prezgodaj poviti, spoviti. 1690 Umtopfen. Umffltdjfen, t>. a., omazati. Um tO t lic lit, V. a., attber« wicfeln, previti, premotati; ein Jlinb umwicfeln, e« umwin» Selit, dete prepoviti, prepovijati (K); um etwa« Wicfeln, oviti, ovijati, omotati; einen Saunt mit ©trof), poviti, oviti, povijati, ovijati drevo s slamo. Unttttciietn, v. a, razgetaje obdati. Uratoiliecn, v. a., obdati s puščavo, pu-šavo. Umwimratln, v. a., gomaleti, gomazeti, gomezljati okoli česa. Um to i nt) ein, v. a., ein Atnb anber« win= betn, na« V. prepoviti, prepovijati, drugač, v druge pelnice poviti, povijati dete. Unttoinbcn, v. a., anber« Wiltben, previti, previjati, premotati; um etwa« Winben, ba« Sanb umwinben, trak oviti, ovijati, omotati, opletati, opasati, pasati; ben Saum mit SBerg, poviti, povijati drevo s tuljami; ji« umwinben, oplesti, opletati se. Umuinien, v. n., pomigniti komu, da se verne. Um tO in fein, v. a., cviliti, cmevkati okoli česa. Um to i t len, f. UmtoeBen, Umbiegen. U m 10 t f «eil, t>. a., pobrisati na tla. Umwogen, v. a., v valovih obdajati. Uratoobnen, v. n. u. a., stanovati okoli česa, sem ter tje okoli. Umtooljner, ber, okolni prebivavec. Unt Wölben, v. a., z obloki obdati, opraviti. Umtoolbnng, bie, obloki okoli česa. UmmöIIe n, v. a., pooblačiti, oblačiti; ber Gimmel umwötft ft«, nebo se oblači, se je pooblačilo; umWölft, oblačen. Uratoollen, v. n., e« Will ni«t unt, neče pasti. Umtoorfein, v. a., prevejati. Uratoiiblen, v. a., preriti, razriti, prerijati, razrijati; spodriti, spodrijati (da pade). Ummiinf«en, v. a., hoteti, želeti, da bi kaj padlo. Urntourf, ber, omet, premet; f. a. Umf«lfl* getu«. Uraioiithen, v. a., divjati okoli česa. Untjfltfen, v. a., ozobčati. Urajflblen, v. a., »on neuem, no«mal«}älji len, prešteti, prebrojiti, preštevati; tn ber {Reihe ijerum jät)len, okoli šteti, okoli preštevati. UmjaJjfen, v. a., pretočiti, pretakati. UmJÜUUen, v. a., ograditi, ograjati, graditi, zagraditi, zagrajati. Unt j ä II Illing, bie, ograja, ograda(?), plot; mit ißallifaben, kolišnica, gradišnica, plete— niea, pleternik (Ittedv.). Untjaufen, v. a., razeefrati, eefrati. Untje«ig, adv., fein, po versti, zaendruga-ma iti. Umjei«nen, r. a., anber« jei«nen, pre-znamiti, preznamovati, prečertati; ring« umljet bejei«nen, oznamiti, oznamovati, ob-čertati, čertati. Umjei«nung, bie, opis, očert. Urajette«, f. Untjaufen, Unabänbetli«. UmjicJen, v. n., au« einem Orte in ben anbem jieften, preseliti se, seliti se. drugam potegniti jo; in ber 3Belt, klatiti se po svetu; v. a., Aleibung«fiürfe umgießen, b. i., umWe«feln, preobleči, preoblačiti; ©«übe, ©trumpfe, čevlje, nogavice preobuti, pre-obuvati; umgieljen ein 8anb, um baafelbe herumreifen uff., okoli zemlje iti, hoditi, obiti, obhoditi, obhajati jo; etwa« mit einem !Ding umjieljen, in«gemein na« V. ovkči kaj s čim, prevleči; einen 3Balb mit Stegen, ein Sett mit Sorljängen umsiedelt, obdati, obdajati, obstaviti. opasati; ber Jptmmel unt* jiet)t fi« mit aSolien, oblači se. nebo se oblači; ifi mit ©olfen umjogen, oblačno je, nebo je oblačno; einen untjieften, f. $ia= halten; na tla potegniti. Urn J t mm me tU, v. a., obtesati, obtesavati. U m j i n g e I n, v. a., umringen, obdati, ob-stopiti, obskočiti, zajeti, obsuti, obdajati, (bei v. obsačiti?); f. a. Umgeben (überlj.). UrajtrJ, f. Sejirl. Umjtrieln, Untjitien, f. Uratreifen, Um= geben. Uutjif«en, Umjittern, v. a., sičati, tresti se okoli koga, česa. Umjudem, v. a., potresti s cukram od vseh strani. Umjug, ber, obhod; baäjenige, ba« um ettoa« gejogenifi, zaveza, zagrinjalo. Ura J Ui f en, r. a., prepuliti, prepukati. Umjffiitngen, ».a., po sili spraviti okoli česa. UtttJWitf«etn, v. a., žvergoleti okoli česa. Uit, eine »erneinenbe, au« oft ne »erfürjte, für p« ni«t »ortommenbe Sorfolbe, wirb im -@lo»enif«en meiflen« bur« ne— ausgrbrücft, juweilen au« bur« brez mit bem (Senilis be« betreffenben §auptworte« obet mit tem legten ju einem Seiwort »erbunben, j. S. Ullft«er, nevaren; e« iji unjt«er, ni varno; unentgeltli«, brez plačila, brezplačilen; oft au« mittelft einer eutfpre«enben Suflčfung, j. S. et iji, fieftt unbewegli«, ni ga premakniti, ne da se preganiti; er jlarb unbe* trauert, unbeweint, umeri je in nihče ni po njem žaloval, se ni jokal nad njim; utiabge« flraft, brez kazni; man trug bie ©reifen ungegeffen »om £if«e weg, odnesli so z mize jedila, ki se jih ni dotaknil, kijih ni, da jih ni nikdo okusil; laß mi« lUtbe-' heiligt, ungef«oren, daj mi mir, ne vpletaj me v to uff.; übrigen« fann biefe« ®rt= «eil ben Mittelwörtern ber »ergangenen 3eit alter thätigen, fowohl einfa«en at« au« j» fammettgefegten 3eitwörter »orgefetlt werten, Wo bann ein fot«e« Mittelwort anjeigt, fcaj bet bejügli«e ©egenfianb »on feinet Seite bet im ¿eitworte auägebrücften Qinwitfung unterjogen worben ifi. Son fol«en 3uiam* meitfegungen Werben jebo« h'et nur einige hefonber« angeführt, ba ft« fowoljl ihte Se« beutung al« au« Uehetfegung in« @le»emi«e »on felbfi ergibt. Unabänbetli«, adj., nepremenljiv, ne- UnabiinbcrlidjJeit. spremenljiv; in bet Spra^leh« nesklonljiv; adv.. nespremenljivo, neprevergama VJ. UnabanberlidjtCit, bie, nepremenljivost, nespremenljivost. Unabbtii^iB, adv., ne v škodo —, ne krateč. Unabgenii^t, adj., cel. linabgefonbert, adj., nerazločen, neodločen. skup —. tlnabbiingig, adj., nezavisen (neu unb fdjledjt), samovlasten, nepodložin, nczave-zan, samosvojin, sam svoj, samostojin, sa-mostalen. Unabljangigieit, bie, nezavisnostf, sa-mosvojnost, samostalnost, nepodložnost, samovlastnost. Unabbetflid), Itnai^iilfltt^, adj., brezpo- močen, čemur ni pomoči. Unabltiffig, adj; neprenehljiv, neprestan, neprenehovaven; adv., neprenehama, vedno, vse skoz, večno. Unabloffigteit, bie, neprenehljivost, ne-prestanost. Unablafilid), aij; neogibno potreben, ne- izpustljiv, kar se ne more pogrešati. Unflbleglih, adj., unableglicheS Jtapitat, Sinfen, Seibrenten uff., naei= felhaft. Ullbebenllitieit, bie, nesumnost. Unbebeutenb, adj., leineSebeutuugijabeni, nepomenljiv, mal, majhen, slab, neznaten; unetheblicfe, majhen, malovreden, kakor muha. Unbebentenbfeeit, bie, neznatnost. Unbebeutlid), adj., unbebeutliche Sijfet in bet Sltithmetif, n. V. gluha številka (cifra). Unbebentfam, adj., za malo kaj, kar nima nič v sebi. Unbebienfant, adj; nepostrežin. Unbebingt, adj., nepogojin, brez pogoja, brezpogojin, brez ugovora, brez izjemka, sploh; nicht ganj unbebingt, vulg. ne celo brez skerbi. Unbebtngtheit, bie, nenavezanost, nepo-gojnost, brezpogojnost. Unbcerbt. Unbcerbt, adj., brez dednikov, brez otrok (fitiberlos). linbtcrbigt, adj., nezakopan, nepokopan. Unbcfabrcn, adj., nepovožen, nezvožen; »om @(6iff«»oie, nevajen morja, llnbef angctt, adj., nesumen, priprost, nedolžen, nestransk, nepristran-j-. Unbcfanflcnbcit, bie, ncsumnost, pripro- stost, nepristranostf, prostodušnost. Unbefelbert, adj., brez polja, brez zemljišča, zemljiša. UnbcfIctfi, adj., neomadežan, brez madeža, neoskrunjen, čist, brezmadežen, llltbefleiftbeit, t>ie, čistost, neoskrunje- nost, brezmadežnost. Uttbefragt, adj., nevprašan, kogar ni nihče vprašal. Unbefriebigenb, adj; nedober, nezado-stin. Unbcfricbtgt, adj., nezadovoljin. ltnbefugni&, f. Unbcfitgilieif. ttnbcfligt, adj., brezoblasten, nepooblasten, nedovoljen, brez oblasti, brez pravice. Unbefugtljeit, bie, brezoblastnost, brez-pravičnost. Unbcgteiflti, adj; nezapopadljiv, nerazumljiv, nezapopaden. Unbegrciflitbleit, bie, nezapopadnost. Unbegtcnjbat, llabegrenjlidj, adj., ne- omejljiv, kar nima mej, kraja. Unb egren jt, adj., neomejen, neizmeren, silno velik, neskončen. Unbcgriinbtt, adj., brez podstave, brez praviga vzroka, liltbcgiiicri, adj., brez posestev. Unbebnnri, adj., gol, nekosmat, gladek. UtlbC^ageit, ba«, zopernost, neugodni po-čutek. adj., neprijeten, neugoden, nevšečen, nič prav. Hnbthagli^Ieii, bie, neugodnost, neprijetnost. Unbebtliigi, adj; tajjeu einen, pri miru pustiti koga, ne vpletati ga v nič. Unbeberjt, adj., maloserčen, strahovit, strašljiv, boječ. Utlbelolfcn, adj., okoren, težek, težak, ki si ne ve pomagati, ki se ne ve kam djati. Un'bebiilfli, adj., f. Unbeljolfen; unbe* fiulflidb arbeiteti, mečkati; eiit foldjet SDienfdj, mečkalo, mečkon; nepomožen f, nepo-strežljiv. Ullbcljiiifli^ieit, bie, okornost, nepri- pravnost. UnbeljiitCt, adj., neopasovan. Unbtbaifatn, adj., nemaren, nepreviden, nečuječ, neskerben. Utlbehatfomfeit, bie, neskerbnost, neprevidnost. ttnbtirri, adv., nespotikama. it n b c! a n tt t, adj., neznan; unbefannter ®eife, po neznanji; au« unbefannten tlrfadjen, kdo vedi po kakošni poti, iz neznanih vzrokov; bas ijt mit unbefannt, tega ne vem, to mi ni znano, nezveden. itnbereitct. 1693 llnbtiannfbeit, bie, neznanost. Unbefanntfdiaft, bie, neznanje, neznanost, nezvedenost. llltbefebri, adj., nepreučen. Unbcilcibet, adj., slečen, neoblečen, gol. U It b £ f r e U 31, adj., neprekrižan. Uttbtliimmeti, adj., brezskeiben, brez skerbi; unbefûmmert feitt, ne skerbeti, ne v skerbi biti, nič ne marati za—; barum laffen @ie ftd) unbeiûmmert, za to vas ne bodi skerb, naj vas ne skerbi, po tem ne vprašajte. Uttbtiaben, adj., neobložen, prazen. Unbclaftet, adj., brez obtežbe, neobtežen. Unbciaubt, adj., brez listja, gol. llttbclcbt, adj., neživeč, neživ, brez življenja, mertev, brez duše. Ultbelefett, adj., kdor je malo bukevpre-bral, v branji nevajen; in eittem 33ud)e un» belefeit xtff., bukve malo brati. Unbcieudltet, adj., brez posveta. Unbtlieb Ctt, bas, nepoljubnost. llltbelicbig, adj.. nepoljuben. Unbelolinbar, adj., nepiačijiv. llltbeloljnt, adj., nepoplačan, brez plačila, mezde. ilttbcmctlbat, adj., neopazljiv. Unbcmctli, adj; biefe« ijl mir unbemetft gebliebett, tega nisim zagledal, čutil, začutil, opazil, vidil. lillbcmiitelt, adj., nepremožin, reven, potreben, ubog. It tt ti e tt a tt It t, adj., neimenovan, brezimen(sk), brez imena. Hnbtneibct, adj., nezaviden, nezavidovan, komur nihče ni zavidljiv. U It be II ont m C It, adj., cel ; nebranjen. ne-kračen, nezabranjen, prost, dopuščen, do-pušen, svoboden; e« bleibt bir foldje« ju tfeun unbenoinmell, nihče ti ne brani tega storiti, nikdo ti tega ne brani, kdo ti to brani?, na voljo ti je (dano, puščeno, pu-šeno), smeš. llnbeniiftt, adj., brez rabe, nerabljen, česar nihče ne rabi; unbenitfct laffen, ne rabiti, ne oberniti, ne obračati na dobro, v neniar, v ncprid pustiti. Uttbegucm, adj., nepriložin, nezložin, neroden, nepriličin, nepriročin, odročin, serb. s neruke. Unbcqucmlithïcit, bie, nepriličnost, ne-zložnost, nepriložnost, nerodnost; bie Un= beciuemlidjleit bet ffieife, nerodna pot, težava, nadležnost. Itnberatljen, adj., brez sveta, komur nihče ne svetuje; neudana, neomožena (in bet ®ibel); f. a Unbcfiolfen. Ultbtrecljeitbar, adj., neštevilen, nepre-računljiv, kar se ne da izračunati. IVnberedjtigt, adj., brez pravice, kdor nima pravice. Itnbctebet, adj., neogovarjan; unberebt, nezgovorin. Unberebtfamleit, bie, nezgovomost. Unbetcitct, adj; nepripravljen. 1694 Unberidjtigt. Unberidjtigt, adj., nepopravljen, neizplačan. Unberitten, adj., ettt unberittenes $ferb, noč) niebt jUgeritleneS, nezjahan, nezježen konj; fin unberittener 9?eiter, mit feinem $ferbe »erfeben, brez konja, brez konj, konj ne imeti, peš, pešec. Unbemfett, adj., obtte ffleruf, nepoklican, nepozvan, brez poklica, brez pripravnosti, ltnbcriibmt, adj; neslaven, nesloveč. IIII i) C t ii 1) 11, adj., nedotaknjen, neomenjen, česar se ni nihče dotaknil, zadel; unbe* ruf)rt deljen laffeit, ne dotakniti se. ltnf>ef einig toetben, spreti se s kom; jte ftitb un--einig untet einanbet, sta si v razpertii, sta si dobra, kakor pes in mačka. Uneinigteit, bie, zdraha (F), nezloga, needinost, nesloga-j-, zdražba, razpertija. Uneinž, adv., Itnetnž fein, ne biti edinih misli; f. ubr. Uneinig; mit fteh felbjiuneins fein, ne imeti terdniga sklepa, ne prav ve-diti, kako bi —. Unempfangtid), adj., nenavzeten, nezmožen, nepripraven, terd, zagoveden; f. a. @tn= pfiinglii. ttnempftnblidj, Uncntbfinbfam, adj., ne- 1 občuten, neobčutljiv, oterpnjen; ftdj unem--bjtnblidj madjen, oterpniti, storiti, delati se merzliga, premeri, top, terd, odrevenel, mertev. Itncmfjfinbli^tcit, bie, neobčutnost, neobčutljivost. Itncmfig, adj., nepriden. Unenblitb, adj., neskončen, brezkončen, brez konca, brez kraja, neobsežin, večen (eteig), neizmeren (unetmejšlich), ins Un= enbliehe, brez konca in kraja; unenblitb fein, ne imeti konca ne kraja; adv., un-enbličh reicb, silno, neskončno, neizmerno bogat, neusmiljeno veliko ljudi (Ifl.'). Uncnblidltcit, bie, neskončnost, brez-končnost. Unentbcbrlttb, adj., silno, neogibno pogreben, brez česar se ne more biti, česar se težko pogreša, nad» F nepogrešin, kar kdo ne more pogrešati. Unentbehrlidjfeit, bie, neogibna potrebnost, nepogrešnost (F.); bie Unentbehrlith--teit beg ©aljež f«r beti 2J?enfd)en betoeifen, dokazati, da človek ne more biti, obstati brez soli. Uncntbcit, adj., nenajden, neiznajden. Unentfflllcn, adj., nepozabljen; ei ijt mir nod> mtentfallen, še nisim pozabil. Unentgcltlich, adj., brezvračilen, brez vračila, zastonj, ne za dnatje, brez doarja, ne za plačilo, brez plačila, tako (vulg.), daroma (M.), bei F. neplačama (?); id) tam unentgeltliih burd), šel sim ne plačavši nič, zastonj. Uncntgcltlithteit, bie, brezvračilnost, brezplačnost. Uncnthttltfant, adj., nezderžin, nevzder-žin, nezmeren, altsl. nev'z'der'živ. Unenthaltfarafeit, bie, nezderžnost, ne-zmernost. Unentriiihfelt, adj; nenganjen. Uttentfdjteben, adj., nerazločen, nedoso- Unentfftloffen. jen, na vaganji; f. a. ltncitffdjloffen; e« ift unentfftieben, ni razločeno, dognano —. llnentffttof f e It, adj., neodmenjen, v dvomu, brez terdniga sklepa; ift bin un--entfftlojfen, še nisim določil, dognal, naft V. moti me misel nad tem, moti se mi nad — ; naft bem Böhm, vagav, (vagati, ne vediti, kaj bi počel, kam bi se obernil"). Unentfftloffenljeit, bie, nedoločnost, ma-havost, vagavost (böhm.~), vagalica, majavost. ltnentfftliiffig, f. llnentfftloffen. UneitttD itfelt, adj., nerazvit, nerazsnovan, nerazcveten, nerazpleten, nesprezan (F.). Unerafttet, f. llngcafttet. Uneriittlift, adj.. neizprosljiv. llnttbroftcn, adj., neodpečaten. Untrbenitift, adj., nezmišljiv. Unerfahren, adj., neskušen, nevedoč, n uk (Vulc). llttcrf a^t cn6 cit, bie, neskušenost. Unerf O r fft I ift, adj., nedosežin, nezapo-padljiv, nezvedljiv.nezasledljiv, neiznajdljiv. Uncrforfftliftleit, bie, nezapopadljivost, neizvedljivost, nedosežnost. Utterfreulift, adj., nevesel, nerazveseli- ven, neprijeten. Uttcrgättjlift, adj., nedopolniven, kar se ne more dopolniti, ttnergreifbar, Unergrelftift, adj., ne- prijemljiv, nedosegljiv, kar se ne more prijeti. Uttergriitt&llltr, Uttcrgtiinblift, adj., neizmeren, brez dna, nedosežin, čemur se ne more do dna; f. a. Unetforfftlift. llnerbeblift, adj., malovreden, nepomen-* Ijiv, slabo čislan; eine itnerbeblifte Safte, majhna reč, stvarca; f. Unbebeilteilb. Unctbcblifticil, bie, malo vrednost, neči-slanost. Uncrbört, adj., nikdar ne slišan, neslišan, a. nezaslišan, nenavaden, prečuden, neizrečen, neznano velik; eine Sitte unerhört laffen, prošnjo odbiti, odreči, prošnje ne nslišati; feine Sitte bleibt unerhört, naft V. nobena prošnja ne zajde. ttn er inner I ift, adj., e« ijt mir unetinner* lift, ne morem se spomniti tega, ne pomnim tega, etwa nepomenljiv. ttlterlannt, adj., nespoznan. Unertenntlift, adj., f. Unbnntbar. Hncrfcnnttiftfeit, f. Unbnnf. i ttnetllärbat, Unetllärlift, adj., nerazjas- njen, nerazložljiv, kar se ne more pojasniti. Itncrllorbarfeit, bie, nezapopadljivost. Untrläfilift, adj., neogiben, neogibno potreben, naft Gutsm. neodpustljiv. Unerlaubt, adj., nedopuščen, nedopušen, prepovedan, nedovoljen. Untrlebigt, adj., neopravljen, neizdelan, nerešen. UnetUiblift, adj., nepreterpljiv, (naft Muri. nesprebiten). llntrtiifftlift, adj., nepogasljiv, neizbris-ljiv, večen. Utltrntefitn, Unermepft, adj., neizmeren, ■L ttnemeifltft. 1697 nepremérljiv, brezmeren, brez mere, neskončen; unermeflifte ®üter ha&en, imeti blaga in blaga. Unermeftiftleif, bie, neizmérnost. llnermiibet, adj., uetruden, neutrujen, neugnan, nezdelan, neshojen; adv., na prfe-terganje, neutrudama (W.). Unerntiiblift, adj., neutrudljiv. Unermiibliftfeit, bie, neutrudljivost, neugnanost, lin eröffnet, adj., neodpečaten. llnerörtert, adj., nerazložen, nepretreso-van. Hnerqnilílift, adj., neprijeten, soparen, llnerrtiftbar, ltnerreiftlift, adj., nedosegljiv, nedosežin, nedosežen; bem Sluge, nedogleden. ttnerfättlift, adj., nikdar ne sit, nesit, nenasiten, netečen; ein Unerföttlifter, ne-tek, lakot. Unerfättliftteit, bie, lakotnija (F.), ne- nasitost, nesitost. Unerfftnfftn, adj., nestvarjen. Unerfftöflflift, adj., neizčerpljiv (Gutsm.), nepozajemljiv(K), neizsušljiv, brezkončen, nepotekajoč, neiztočljiv, nepotekljiv, kar nikoli ne poteče, llnerfftretft, adj., neustrašen, neprestra-šen. Unerfftroien, adj., neplah, neplašin, brez straha, nestrašljiv, neboječ. Unerfftroiienheit, bie, neplasnos't, nepla- hota, serčnost. Itn er fft roten, adj., int Sergbaue, nepredelan (F.). llnerfftiitterlift, adj., neomajljiv. neo-majan, nestresen, neomahljiv, nestresljiv, nezgibljiv, terden. Unerfftttittgiift, adj., nedosegljiv, kar Be ne more dobiti, pripraviti, kar presega moč, kar kdo ne zmore, ne premore, ne dotegne, prevelik, preveč. Unerfefcbnr, Unerfefctift, adj., nepopravljiv, nepovračljiv, nenamestljiv; eitl unerfejjs lifter ffierluji, nepopravljiva, nenadomestljiva zguba; zguba, ki se ne more popraviti, komur ni namestnika najti. UnerffJtieftift, adj., brezkoristen. llnerfteiglift, adj., na kar ni mogoče priti, splezati, nedohodljiv (V.~), neprehoden. , Unertrüglift, adj; neprenesljiv, nepreterpljiv, presiten, čez nemoč siten, nadležen; ein llitertróglifter, sitnež, naveličje (Ravn.); eine tlnerträglifte, sitnica, nad-ležnica; unerträglifter Sftmerj, grozna, huda bolečina, llnettoaftfen, adj., nedoraščen, nedorašen. Unerffiattet, adj., nepričakovan; neprevi-dama, iznenada, nenadama (iznebuha, Vuk); ež War mir unerwartet, nisim si bil tega v svesti, nisim pričakoval tega, nisim se nadjal tega. Itnermetflift, adj., nezbudljiv, neprebqtl-. ljiv. 1698 UntrotiSli«. Utttttottältd), adj., nedokazljiv, kar se ne more dokazati. Untrtteižli«feit, bie, nedokazljivost. ItncrtDte&cri, f. Unbeantwortet. 11 It C r ED i C f C It, adj., nedokazan, neizprican. Unttfflogcn, adj., nepremišljen, nespre-mišljen, nepreudarjen; f. a. Ungea«tet; ni«t« unertoogen laffett, vse pretehtati, vse premisliti. U net jO gen, adj., nedorejen, malopridno, napčno, slabo zrejen. UnePflt, adj., kar ni za jed, neužiten. Unfähig, adj., nezmožin, nepripraven; ganj unfähig, prav za nie; jU ettoaä unfähig fein, ne biti za kaj, ne kos biti čemu; etifibe« Štebflahl« unfähig, ni mogoče, da bi on kradel, ni v stanu krasti, ni za tatvino; auf immer für unfähig ju einem »tnte er= flären, izreči, de ne bo nikoli za nobeno službo več (V.), de nikdar več ne bode službe vreden, de nikdar več ne dobi službe; f. a. $äl)ig. Unfähigleit, bie, nezmožnost, nepriprav-nost. Unfahtbttt, adJ-> nevozen. Unfall, bet, nezgoda, neugodni primer, sitni, neprijetni naključek, nesreča (UnglM), neprilika (Serb.). Unfehlbar, adj., bet ni«t irren fann, nezmotljiv, nepremotljiv, kdor se ne more zmotiti, premotiti, neblodljiv (Gutsm.); unauS&teibli«, gotov; adv., gotovo, res, za res, resnično, nepogrešljivo (K.). Unfchlfifltleit, bie, nezmotljivost, nepre-motljivost, nespotikljivost, neblodljivost, gotovost. Unfein, adj., ne kaj tenak, nekako debel. Unfern, adj. u. adv., ne dalječ, (ne dale-ko M.). Unflath, bet, nesnaga, gerdoba, gnjusoba, smrad, nečist-i (Fufc), gerda roba ali šara, na« Gutsm. skernoba (?) jlatt skvernoba; Äoth, blato, lajno; 2Uti5fehti«t, smeti; eine f«mufcige 5petfott, männl. gerdin, gerdavš, nesnaga, gerdoba, toeibt. gerdinka, nesnaga, gerdoba, nečistnica. Unflälhet, ber, gerdin, gerdobnež, nesnaž-nik, skernobnež (i/.) , svinja, nečistnik, razuzdanec, samopašnik. Unflätherei, bie, gerdobija, nesnažnost, svinjarija, nečistost. Unfläthig, adj., gerd, nesnažin, skerno-ben (Gutsm.), skurn (Jam.'), nečist, umazan, sporn (Gutsm.), merzek (Ravn.); unfläthige Sieben, umazane, nečiste, gerde, klafarske besede, klafanje; ft«, ett»a« un--pthig ma«en, ogerditi kaj, se. Unfläthigteii, bie, gerdobija, gerdobnost, nečistost. Unfleift, bet, nemarnost, nemarje (F.), nemarljivost, nemarščina, nemaršina, ne-pridnost, zanikernost; au« Unfleif »erfäu* men uff., po nemarnem, na« F. nemarji zamuditi. Unfltigtg, adj., nepriden, nemaren, zani- Ungangbar. kern, nemarljiv, len; et ifi efcen ni«t UU= jieifjig, priden je že še. Unfolgfant, adj; nepokoren, neubogljiv, nebogljiv, neposlušin (kroat). Unfolgfantieit, bie, nepokornost, nepokorščina, nepokoršina, neubogljivost, neposlušnost (kroat.). UnfOtnt, bie, neprimerna podoba, nespo-dobje, nespodobnost, gerdost, spaka. Unfbtmlt«, adj., spačen, spakast, nikomur ne podoben, čamrast, jur. neureden (Vuk), nepravilen; utiformli«e3 Sefiament, neuredna oporoka; — ne narejen, ne skovan prav, po pravi obliki; f. a. Unfjaffenb. Unfbrmli«fett, bie, nespodobje, nespodobnost, neurednost, nepravilnost. Unftet, adj., neprost, nesvoboden, prisiljen. Unftennb, bet, neprijatel; Unfteunb toer« ben, zneprijatliti se (F.). Unftennb, adj., neprijatelsk. Unftennbli«, adj., neprijazen, neprijatelsk, odljuden, pust, neprijeten, neugoden (j. 33. pon bet SBitterung); e« ifi unfteunb-- li«, ni lepo, neprijetno vreme je. Unftennbli«Ieii, bie, neprijaznost, neprijetnost. Unftennbf«aft, bie, neprijatelstvo. Unftennbf«afili«, adj; neprijatelsk. Unftiebe, ber, nemir, nepokoj, razpertija, zdražba. Unfttebfetlig, adj; nemiroljuben, nespra-ven. prepirljiv. Unfrtebli«, adj; nemiren, nepokojin. UnftOh, adj., nevesel. Unftontnt, adj., nepobožen. Unftontntigfeil, bie, nepobožnost. UnftU«ibat, adj; nerodoviten, nerodovit, neroden, neploden, serb. au« bezrodan; »on etner gtau, nerodna, nerodovitna; »om ajief), jalov; unfru«tbarež 93ieh, jalovina (Gutsm.)-, unftu«tbat »erben, izroditi se, znerodovititi se (F), zjaloveti obet zjaliti se (? F.), ne več roditi, rodovitnost zgubiti; eine Unfru«tbare, jalovka, jalovica (n. pr. krava); »ont Jtorn, gluh. Unftn«lbar!til, bie, nerodovitnost, nerodnost, neplodnost, brezplodnost, jalovost, jalovnost (Gutsm.), nerodica (Vuk). Unfng, ber, nered, nerednost, neporednost, nepristojnost, nerodnost, napaka, krivio-nost, (brezpravje poln. U. bohrn.), nespodobno počenjanje, razuzdanost, samopaš-nost; Unfug tteibeit, neposajen biti, razuzdano zdelovati, nespodobno rogoviliti, rojiti, samopašno, nespodobno vladati se. Unfiigli«, adj., nepristojin, nepriličin; ti ifi itnfugti«, ne vjema se, ne veže se. Unfiigfant, f. Unfolgfant, Ungefdllig. 11 It f ii h i b a r, adj., nečuten, nečutljiv. Unfiirbenlli«, f. Unbenlli«. Unfiitftli«, adj; knezu nepristojin, neprimeren. Ungangbar, adj., eine ungangbate OTunje, neveljaven denar, ki med ljudmi ne gre, ne hodi, ne teče; eitt ungangbate« SEBort, nenavadna beseda; ein ungangbaret 2Beg, t»o Uttgattj. man nidjt geljen fann, neobhojena, nepri-etopna pot; wo nidjt »iet gegangen t»irb, neuhojena, nehodna pot. Unganj, adj., bei ben ©djloffern, unganje« @ifcn, plenasto železo. Ungar, adj., nedokuhan, sirov. Ungarifd), adj., ogersk; ungatifdjesSbiom, Süefen, ogerščina, ogeršina. U n g a ft i i d), adj., nicht gaftfreunblich, nego-stoljuben, negostiven, nepostrežljiv; f. übt. ©aftfreunMid). Ungeachtet, adj,, nid)t geartet, neöislan, nepogresan; fraef.; einet Sache ungeachtet; beine« (boben) Stlter« ungeachtet »Bitji bu bet ©träfe nidjt entgehen, dasiravno, čeravno si prileten, ne odideš kazni, pokori, ne glede na tvoje leta; pri vsem tem; conj., ob« gleich, obfčhon; er tfiat e« bod>, ungeachtet ich e« ihm Berboten hatte, storil, delal je, če tudi, če prav sim mu (bil) prepovedal. Ungcadett, adj., neoran. Ungeahnbct, adj., neposvarjen, nekaznjen, neštrafan; e« ijt ihm ungeahnbet h'ngegan; gen, brez kazni je ostal; etwa« ungealjnbet hingehen iaffen, kaj brez kazni pustiti, ne kazniti česa. Ungebahnt, adj., bei ©djnee, brez gazi, nepregažen; fonfi, cel, nepretergan, neu-hojen, brez poti. Ungebaut, adj., neobdelan, ungebaute« 8anb, celina; eine ungebaute SBiefe, ledina. Ungebetbe, bie, pačenje, zmerdovanje; f. a. ©rimnffe. Ungebetbig, adj., ftc& ungeberbig jietten, repenčiti se, pačiti se. Ungebeffett, adj., nepoboijšan, (zakerk-njen). Ungebeten, adj., ungebeten ttjun, storiti kaj, ko ga ni nikdo prosil za to. Ungebeugt, adj; nepolomljen, neugnan. Ungebitbct, adj., neobdelan, neizobraženi", nepodučen, neizurjen, neolikan, nezbrušen, neotesan, neomikanf; f. a. SRobj bet Un« gebilbete, priprostnik. Ungebletdjt, adj; neubeljen. Ungehoten, adj., nerojen. Ungebrannt, adj., nežgan, nepečen. Ungebräudjlid), adj., nenavaden, kar ni v navadi. Unjebrandjt, adj; nov, nerabljen, nenavaden. Ungcbrodjen, adj., nezlomljen; Bom <5iS« gange, v celih grudah, ploščah, plošah. Ungebiibr, bie, nespodoba, nespodobnost, nepristojnost; jemanben mit Ungebüljt be* gegnen, s kom nespodobno ravnati; etwa« jur Ungebühr Bergtčfjern, nespodobno kaj veličati, čez mero; jemanben jut Ungebühr loben, koga preveč hvaliti, prehvaliti; f. a. llcktge&iibr. Utigebiibrenb, Ungebiibrlid), adj., nespodoben, pregnan, nepristojin. ttugebiibrtidjieit, bte, nepristojnost, nespodobnost, nespodobna (reč, beseda). Ungebunben, adj., insgemein, nezvezan, nevezan, neprikienjen, prost; et ließ ihm UngegrUnbet. 1699 bie £änbe ungehunben, rok mu ni zvezal; ungebunbene Siebe, proza, nevezana, prosta beseda, ne v verzih; jügetlo«, au«fd)Weifenb, razuzdan, samopašen. Ungebunbenbeit, bie, prostost, svobod-nost, razuzdanost, beseda, delo razuzdanoa, samopašnika. Ungeburt, bie, f. (Smbrbo. Ungebeibltd), adj.. netečen. Ungebetbticbleit, bie, netečnost. Ungebrudt, adj., netiskan, nenatisnjen. Ungebtnngen, adj., neprignan. Ungeblttb, bie, nepoterpežnost, nepoterpež-Ijivost, nepoterpež, nesterpljivost, neučak-Ijivost, neučakanost, nevsterpljivost(ser6.); Botter Ungebntb fein, ves nepoterpežljiv biti; težko čakati. Ungebulbtg, adj., nepoterpežljiv, nepo-terpežin, neučakan, neučakljiv, nesterpljiv, nevsterpljiv (se.rb.~). Ungeeb'rt, adj., nečislan, nepoštovan. Ungefähr, adj; nicht Borfeglid), neradovo-Ijin, kar se po naključbi primeri, naklju-čin, nepričakovan; adv., jufädiget Sffieife, primerama, nagodama (V.), iznenada, ne-hotama (?), po namerici; et tam ungefähr baju, naključilo, primerilo se je, de je prišel ; ftch ungefähr jutragen, primeriti se, na-ključiti se, zgoditi se (samo ob sebi), pripetiti se; e« begab ftdj Bon ungefähr, baß ein ißTiejier biefelbe ©traße fjinabjog, primerilo se je pa, da je neki duhoven šel po tistem potti; nidjt genau bejiimmte Slnjahl, btizo, okoli, pri, nekako; j. S3. e« waren ungefähr jeljn Siten, bilo je biizo, okoli deset vatlov, kakih deset vatlov je bilo; f. a. SBeiläuftg; etwa« nur ungefähr mejfen, kaj pri neki primeri meriti; ungefähr Wtffen, nekako vediti, neodločen; »Ott ungefäljt ge* lang e« ihnt, nadj Gutsm. uslepilo, nasle-pilo se mu je. Ungefähr, ba«, naključljej, naključba, naključje. namera. Ungefällig, adj., feinen ©efaflen erwetfenb, »on ©adjeit, nedopadljiv, neprijeten, neugoden, nevšeč; feinen ©efallett anbern tu weifen, »Ott fperfonen, neustrežin, nepostre-žin, pust. Ungefältigteit, bie, neprijetnost, nevšečnost, nepostrežnost, nevljudnost. Ungefärbt, adj; nebarvan; ungefärbtes Sudj au« fd)Warjer uttb Weißet StBolte bejiehenb, nach V. plaviž, plavižev, batjet in biefem ©inne ungefärbt, plavižast (3. Är.); f. a. ®d)t. Ungefiebert, adj., gol. Ungeformt, f. Unfijrntitdj. Ungefragt, adj; .nevprašan, kogar ntkdo ni vprašal. Ungefügig, adj: neskladen, nespreten. Ungegeffen, adj., uttgegeffene« ffltot, kruh, ki ga nihče ni jedel; ungegeffen ju Sette gehen, brez jedi, brez večerje iti spat, lačen. Ungegtättet, adj; neoglajen, neolikan. Ungegtiebert, adj; brez členov. Ungegriinbet, adj., brez podstave, v?rok», 1700 Ungehalten. Ungenannt. neuterjen, neterden; nngegriinbete greube haben, veseliti se, pa ne vediti za kaj, ko človek nima za kaj; eS tjl ungegriinbet, ni res. Ung el) altCIt, adj., nederžan, neizpolnjen (j. 93. ». ffierfbreten); unge^aften fein, gnje-vati se (.fft.), čemeriti se, zameriti kaj; nevoljin biti, nasajen biti (F.); šobo. merdo napeti; za malo zdeti se komu (v. t.); nadj Gutsm. merzljiv. Ungeljetften, adj., neukazan, dobrovoljin, brez zapovedi; ko komu ni nihče ukazal, sam od sebe. Ungeljeud)elt, adj., nehinavsk, nehlinjen. UngefeClter, adj.,nedopovedljiv,strašin,divji, grozen, silen, neznan, nemenjen, velikansk, prevelik, neizmeren, bohm. naramny, (altsl. ram'n, heftifl), poln., russ. u. bohm. ogromny, serb. golem, russ. gromadni; adv., grozno, silno, neusmiljeno, rameno; eine ungefeeuete 9J!enge, sila; »on Settten, sila ljudi, silno, grozno, veliko ljudi, čuda ljudi, kakor listja in trave; »oit ungefeeuerer ©djtoere, strašne teže; itngeheuer ift bet ©djutt, tolik nasip je; einen ungeheueren ®iunb, eiit ungeheuereS Xfeot Ijabenb, razusten, razvraten. Ungeheuer, ba«, groza, pošast,zmij (©radje), spaka (Slifjgeburt); f. a. ©t&eufal. Ungehinbert, adj., neovert (F.), neoviran, brez zapreke, brez zaderžka; svobodno, nespotikama; l)ter fanttfi bu ungefeinbett ar* beiteit, tukaj ti nihče ne brani delati. Ungehobelt, adj., nepooblan*, fig. neob-tesan, neolikan, zarobljen. Ungefeofft, adj., nenadan, neupan, nepričakovan; adv., iznenada, nenadama. Ungeh ortg, adj; nepriličin, ne kakor gre; bai ifl ungefeorig, to ne gre; f. Ungebiibrenti. Ungeborfant, adj., neposlušen, nepokoren, neslušljiv (Zal.), neubogljiv. Ungehorfam, bet, neposlušnost, nepokorščina, nepokoršina, nepokornost, neslušlji-vost (Zal.), nebogljivost, altsl. osluha. Ungebort, adj., neslišan, nezaslišan. Ungeiftig, adj., brez cveta. Ungeiftlid), adj., nedulioven, neduhovsk, duhovniku nepristojin. Ungelitrarat, adj; nečesan, zmeršen, ku-štrast. Ungefleibet, adj., slečen, neoblečen. Ungclodjt, adj., sirov, nekuhan. Ungelriinit, adj; nerazžaljen. Ungeliinftelt, adj., sam na sebi, naturen, prost, priprost. Ultgtliitji, adj., neprikračen, cel, do do-briga. Ungel, f. Unfdjlitt. Ungelabett, adj., »omffiagen, prazen, ne-obložen; »om ®el»eht, nenabit, prazen; »on 5>?eiifn. Ungniibig, adj., nemilostljiv, nemilosten; auf jemaitben fetn, komu milost odtegniti, zameriti komu; f. a. UntMllig. Ungott, bet, nebog. Ungotterei, f. 2lt!jeifteret. Ungottli«, adj., nebožji, nepobožen. Ungottfeligfeit, bie, nepobožnost, hudobnost. Ungriiu, f. Siungriin. Ungrunb, bet, neresničnost; ben Ungtunb bet Slusfage jeigen, pokazati, da (te) besede niso resnične, da nimajo nikake terd-nosti, nikake podstave. UngritnbU«, adj., neuterjen, neresničen. 1704 UngrünMiihttit. Ungrünblidjteit, f. itngruníi. Ungültig, adj; neveljaven; etwa« ungültig madjen, etllären, ovreči kaj, moč, veljavo vzeti, jemati čemu, izreči, razglasiti, da kaj ne velja, preklicati kaj, razveljaviti f; bet Vertrag ifi uiigültig, pogodba ne velja. Ungültig!ett, bie, neveljanje, neveljavnost. Ungültigteitáertliirung, bie, izreka,da kaj ne velja, preklic, ovcržba. Ungunft, bie, neprijaznost, nemilost, neugodnost, zlohotnost; butd) bie Ungunfl bet 2BittetUltg gejWUngen, ker (nas) je gerdo, neugodno vreme prisililo —. Ungünftig, adj., neprijazen, neugoden; uitgüujitge 3eit, neugoden čas, nedobcr čas. Ungut, adj., nedober, slab, zel; etwa« für uiigut lieljmeii, zameriti, za zlo vzeti, jemati; nidjt« für ungut, brez zamere, ne zamerite), nič za zlo. UnpUtig, adj ., nedober, nedobrotljiv; itb bin gegen il)u ungütig, nisim mu dober, ni-sim se mu skazal dobrotljiv. Ungütigícit, bie, nedobrotljivost. Ungütlid), adj. tt. adv., z gerdo. Unhaltbar, adj, unhaltbare« ötj, toenig SÄetall entljalteiib, uboga ruda; fein SWetall enthalteitb, prazna ruda; gluha, jalova ruda; nilid)leit, bie, nepoštenost, nemoštvo, nevestnost. Unregfecir, Unregfam, adj., negibljiv, ne-zbudljiv, naefe Gutsm. a. nezmezljiv. Unregelmäßig, adj., nepravilen, nereden, neureden; napčno, napak, narobe. Unregelmäßig le 11, bie, nepravilnost, ne-rednost, neurednost. Unreif, adj., negodan, negoden, nezrel, nesezorjen (Gutsm.), nedozorel in anb.$. a. nedozrel, nedospel; unreife 2eibe«fruefet,serb. nedonošče; unreife« Dbfl, nezrelo, zeleno sadje. Unreife, bie, negodnost, nezrelost. U n r c i m i f d;, f. Ungereimt. Unrein, adj., nečeden, nečist, nesnažen, Unrufeig. umazan, neiztrebljen, smetiv ob. smetljiv (M., niefet aužgefefert); povaljan, gnjusen (eefelfeaft); ba« ©etteibe i ji unrein, »oll flöt--net »on Unfraitt, žito je smetno (F), glot-nato, polno glote, neprebrano ; ein Unreiner, nečistnik. umazanec; ftefe Ulttein matfeett, povaljati se, umazati se, podelati se; f. übt. Sefcfentlt^en; unreine £änbe, fig. nečista vest; unreiner ©tttnb, dno morja neprilično za sidro; unreine« ©efecf. garjeva ovca; unreine ©feracfee, jezik po tuje zavit, poln tujk; fte fingt utttein, ne poje čisto, gladko, krepljiv; ttnteine« SSDeib, nad) Gutsm. dižna žena (t»äferenb bet SWenftr.). Unreine, Unreinheit, Unreinigleit, bie,nečednost, nesnažnost, nečistota; ©efemul}, nesnaga, gerdoba, gnjus; bib(. grešnost; — neopianščina, neopranšina (Vuk). Unrein l it, adj., nečeden, nesnažen; fie ifl unrein liefe, ne ljubi snažnosti, nesnažna je. Unrettbar, adj., nerešljiv, neotet, neoko-varjen (@t.), kar nihče ne more rešiti, oteti pogube. Unrichtig, adj., napčen, ne prav, nepravilen; bie Ufet gefet ttnricfetig, ura ne gre prav, ne kaže prav; unricfetig au«f»teifeen, napak izgovoriti, ne kakor gre, negotov (ungetoijj), nereden, nezanesljiv (nicfet »et; läfjltefe), neresničen (nicfet toafetfeaftig); f. a. Srrtfeiimlid); anriefetige« @et»iffen, slaba vest, huda vest. Unriefetigleit, bie, nepravost, neresničnost, napčnost, nepravilnost, neurednost, pogreš-nost, nezanesljivost, pomotnost, neresnična, pomotna beseda, povedba. pomota; in bit-fern SSitefee fommen Unriefetigleiten »ot, v teh bukvah je marsikaj neresničniga, poraot-niga, napčniga, kriviga. Unritterltd), adj., nevitešk, vitezu nepri-stojin. Unrömift, a<Ü-> Rimljanu nepristojin. UnrnfeC, bie, nepokoj, nemir, nepokojnost, nemirnost, hrup, šunder (?atm), nepokoj-ščina, nepokojšina (Gutsm.), zmeda, ho-matija, zmotnjava, serb. razmirica, russ. bezpokojstvo ; fiefe Utttufee maefeen, skerbeti, v skerbeh, strahu biti; in ber Ufer, nepokoj, nemirika (Gutsm.), potekelj; in Ult-rufee »erfegen, prestrašiti, v strah pripraviti; Untufee ftifteu, nepokoj delati, puntati; bie Untufee be« äReere« braefete un« basen ab, —, ker je morje bilo nemirno, razburkano, ker ni bilo tiho, —. Unrufetg, adj., nepokojin, nemiren, hrup-Ijiv (lärmettb); untltfeig fefelafen, nemirno spati; jemanben unrufeig ntaefeett, znepoko-jiti, nepokojiti (F.) koga, znemiriti, zne-mirovati, v strah pripraviti, pripravljati koga; ba« SOieet unrufeig maefeen, razgugati. razburkati morje, morje plove; unrufeig fein, niefet ftjjen löttnen, krivoritati ob. krivorititi (1H.), neposajen, zgonjen, serborit biti: ttntufeig fein unb feet gefeen, v kertice, v melee iti, hoditi, ne imeti, ne dati si miru; (t ift intntet unrufeig, toliko ni pri miru, da bi veja k veji (äugenlieb) udarila. Unrniifopf. ltnfeltgfeit. 1709 UlttlthlOpf, ber, nemirnež, nepokojnež. linriib miifÎj, adj; neslaven, llutub fttf ttr, ter, nepokojnež, puntar. Unrubftiftung, bie, puntanje. Unrntjbotl, adj ., ves nemiren, v strahu in skerbeh. Uitdat. pl., nam; dat. dual. uit« jtoeietl, nama; acc. pl., nas; dual. Ull« JlDei, naju, naji; unter un«, med nami; in lin« toerfen, v nas vreči; iti un« ettoa« jtnken, zaslediti kaj v nas (nad) V. unr. v nam); toit fan» ben, bliliten tu uit«, našli smo v sebi, pogledali smo v se. ttnfadjt, adj., nerahlo, ne na tihem; f. ûbr. @adjte. llllfaglid), adj., neizrečen^nedopovedljiv; f. a. Unauêfprciiilid). Unfflltft, adj., nemehek, nerahel, nevo-Ijan, netih, nekrotek, nepohleven ; er fagte ifjnt fein mtfanfte« 2Bort, ni mu je rekel ostre, terde besede, žal-besede. Itnfttltber, adj., nesnažen, nečeden; f. a. llnrcilt; unfauberer @eiji, hudi duh; unfait* bere« 3eug, nesnaga; e« ift nidjt unfattber, gerdo ravno ni, lepo bi še bilo; umazan, povaljan. Unfauberfcit, bie, ter 3Mfd)e, nesnaž-nost, umazanost; ©djuiug, nesnaga, ger-doba. gnjus; f. a. Uurcinigteit. linf(i)ablid), adj., neškodljiv, nekvarljiv; unf^abtidje« ®ing, nedolžna reč; unikat» lté ntadjeit, s poti spraviti; ta« ift unfd)âb» Itd), to ne škoduje. Unfdia&Itdjïett, tie, neškodljivost. Unfc^am^aftig, adj., nesramožljiv, nesramen. llltfdjattig, adj., brezsenčen, kar sence ne dela. Hllfd)aiibar, adj., neprecenjcn, neprecenljiv, nepreštet; »orjuglidj, izbran, izbiren (kroat.), izversten f, kar se ceniti ne da. Itnfdiafcfcarieit, bie, neprecenljivost. 11 h f d) e i nia t, adj., f. Unanfel)ttii, v. r., etina« Serbotene« »ertoegen unteritebmen, derzniti, prederzniti se, lotiti se, smeti (Gutsm.), poprijeti se, na se vzeti, jemati, fd)led)t podstopiti se; toie unterfdngfi bu bicb ?, kako se prederzneš, smeš? kako si upaš? Unterfnngen, ba«, prederznost, polot, lo- titev. Ullterfn^, ba«, dolnji sodček, dolnja kad. Unterfnffen, v. a., seči pod —, prijeti pod (n. pr. pazduho). Unterfnnten, n., podgnjiti. Untcrfeiten, r. «., podpiliti. Unterf etbh err, ber, mali, namestni vojvod. Itnterfertigen, v. a. u. r., podpisati. Itntcrfertigung, bie, podpis. Untcrfeucrn, v. a., podkuriti, podnetiti, psdpaliti. UII t er f I 0 d) e, bie, spodnja, podstavna ploščad, spodnja plat, spodnje lice, spodnja pola, kar je pod zemljo. Unterfled)ten, r. a., podplesti, podpletati, vplesti med —. It nterfticgen, v. n., leteti pod kaj. Unterftictien, n., bežati pod kaj (pod streho). Unterftiefren, v. n., teči pod kaj. Unterfliiditen, f. Unterflieljen. Unterfiirfter, ber, niži, mali logar. Unterfreffen, v. o., podjesti, podjedati, podriti, podkopati, podmleti. Uuterfriiftte, pl., podzemeljski sadeži. Unterfiitjren, v. «., peljati, voditi pod kaj. Unterfiitjrcr, ber, niži vodnik ali poveljnik. Unterfn^, ber, spodnji del noge, spodnja noga, stopalo. Ultterfntter, ba«, podloga, podleka; f. a. ftntter. Unterfnttern, «., podložiti; f. ubr. ftutteru. Untergang, .ber, 9Jiebergang bet Himniel«* forbet, zahod, zaton (Gutsm.), serb. za-pad; bie Setfiorung, ba« Stuftjoren be« ®a= feitt« eine« ®inge« (interitus), pogin, razpad, poguba, konec, končanje; ben UlttetJ gang bereiteit, pogubiti, ugonobiti, pokončati; f. a. SBerfatt; Untergang bet Sffiett, konec sveta; Beint Untergange ter ©onne, ko solnce zahaja, v zaton ide, ko je solnce zahajalo; f. a. ilmgang; ba« ijt mein Untergang, to je moja smert. Unterganger, ber, zapriseženi obhodnik. 1714 Uniei0ait08tag. Unlet0an0§tO0, bet, dan pogina. Untergaftung, bie, podpleme. Untergebiiu, Untcrgcbaube, ba«, gemauet= te«, spodnje zidanje, podzidje, spodnji, dolnji del poslopja; gejimmcrte«, spodnje cim-pranje*. UlltCrgCbClt, v. a., pod oblast dati, izročiti, v roke dati, (nad) Gutsm. poddati, russ.), podvreči; v. r., f. (Sl'gcbctt, fld); untergebeii, podložin, kdor je pod kom; ba« UtitergeBcite, angebi. in .Rt- področje (VukJ-, ber tlittergebeiie, področnik (Fm/c). Untergebirgc, ba«, podgorje. lllltctgcbip, ba«, zobje spodnje čeljusti, spodnje ozobjef. Untergeben, v. n., »on Jpimmel«fatf>etn, zaiti, zahajati, v zaton iti; bie ©onne gef)t unter, solnce zahaja, (bei F. zakerme?), gre v zaton (Gutsm.); linter bie ¡Oberfladje ge^en, »erfdjtoinben, potopiti se, k dnu iti, utoniti, potapljati se; ba« ©djiff gel;t linter, ladija se je potopila, se potaplja, gre k dnu, je utonila, pogrezniti se; aufbóreit, »ernidjtet, jcrflčrt tverbeit, pogubiti se, končan, razdjan biti, konec imeti, v nič priti, iti, zginiti, poginiti, giniti (v. impf.j, konec biti koga, česa; in ©üllben untergeben, v grehih, grešno poginiti; nntetgebenb, za-hajoč. llntergef)ol$, f- Unterbolj. Itntergeprig, adj., podložin. Untergebiilfc, ber, mali pomočnik. UntergetftlidlC, ber, niži duhoven. Untergema^, ba«, spodnja soba, izba; spodnje stanje, spodnja hiša. Unterocorbnet, f. Unterorbnen. Ultíer0erid)t, ba«, niži sodnija. Untergerinne, ba«, dolnji žleb. Untergefdjofi, ba«, f. Gr&gcftfjo# (spodnja hiša). U It t erg C fíe II, ba«, ber untere Sljeit an einet •Rutfd)e, konci pl. (V.). llntcrgettiaitíl, ba«, spodnja obleka. Untergenicbr, ba«, spodnje orožje, t. j. sablja, sabia. lltltergicficn, v. a, podliti, podlijati, uliti pod kaj. Untergott, bet, (na. a., podčesati, podče- savati. Ulttcrlantmer, bie, spodnja kamra*. Unterfammeramt, bas, podkamerstvof. Untertiimmcrcr, ber, podkamernik, pod-ključar. Utttcrfammerbcrr, ber, mali ključar. Unterländer, ber, mali kancelir. Unterlauf, ber, mešetenje. Uu t erlauf c r, Unterlä'ufler, ber, f. ©lallet, ©cnfal; eilt &öfe, geringer Ärätner, branjevec. Uutertcbte, bie, bas Unteefinn, ber .Räber in bet gemeinen ©predjart, podbradek. UnterlCtlUCr, bet, mali točnik ali natakar. Unterliefet, ber, spodnja čeljust. Itnterliemc, bie, spodnje uho ribje, spodnja dihavka. UntCrtiltlt, baS, podbradek. Unterliffen, baS, spodnja, blazinica (pod več blazinami). Untcrttebeu, «., podiepiti kaj. Unterlleib, bas, spodnja, notranja obleka; Seinfletber, hlače. Uutertneibt, ber, mali hlapec. Unterlneten, V. a., podgnjesti, ugnjesti, zamesiti med drugo. Unter! nobf e n, v. «., zapeti pod čim. ltnterlod), ber, mali kuhar. Unterloblriibe, bie, kavra; f.a.Kohlrabi. Uit t crlontmcn, v. it.. priti pod kaj; £>b» badj befommen, pod streho priti, streho dobiti; stan(ovanje) najti, dobiti; einen ©ienft jtnben, službo dobiti, v službo priti, mesto dobiti. lt nt crlontmcn, bas, streha, prebivanje, prostor, varno mesto, suhota, služba. Untertänig, ber, kraljev namestnik, na-mestni, podružni (V.) kralj, nach Gutsm. podkralj. Unterlönnen, v. n., moči (priti, iti) pod kaj. Untertorn, bas, podrešetina, opremek, očinki, spolek (Medv. Pon plati). Untertötbig, a4t•> unter bet Oberfläche mit (Siter Perfehen, ognojen pod kožo, gnojen, podkožnik. Unterlranj, ber, an ben .Sutfchen, spodnja polža (V.). Unterlrieiben, v. n., zlesti, lestipodkaj, podlesti, spodlaziti. Unterlricgen, v. a., v pest dobiti; toenn fte ihn nnteririegen, če jim pride v pest. Unterlri^etn, v. a., fteh, v.r., podčečkati se, (kaj). 11 nterlriimitten, v. a., podviti, podkriviti. ltnterlunft, bie, stan, stanovanje. Unter labe, bie, bei ben SBebertt bet untere Sheil ber gäbe am 3ßebetflutjle, itadj V. spodnji pah. Unterlabung, bie, poduklada (F.), pod-klada. Unterlage, bie, podklada, podložek, podloga, podstavek, podpora; f. a. Sagetbailttt, iBobenbrett; oboj na ladijah; bet ©ällle, stol stebra (Zal.). 1716 Unterläget. Unterläget, f. Unterlage. Unterlagölreuj, ta«, križ. UnterlagSfd)i»elle, bie, podložni pražeč. Unterlanb, ba«, dolensko, dolnji kraji, dolnja stran kake dežele. Unterläuft er, ber, dolencc, prcbivavec iz dolnjih krajev, dolanec (@t.). Unterläuberiu, bie, dolenka, dolanka. Unterlänbifd), adj., dolensk. dolansk. Unterlaß, ber, prenchljej; ofeite Unterlaß, brez nehanja, nepreneliama, vedno, zmer. nepreneliljivo, na vse preterganje, brez preterga, nepretergama, neprestano (serb.). Unterlaffen, v. a., spustiti, spuščati, spušati, pustiti, puščati, pušati pod kaj, (n. pr. pod streho); nicfet tfeuit, opustiti, opuščati, opušati; feältftget Bloft mit ne ttllb mit beni bie ttnterlaffene .Sjanblung besciefetien* bett ßeittoorte in ber bejtimmten 3Irt, ne storiti, ne izpolniti; g. 93. Warum feajl tu unterlaffen, mir ba»on Olacferiefet ju geben?, zakaj mi nisi naznanil, tega sporočil?; uitterlaffe ba« Srittfen, ne pij toliko, pusti pijančevanje; »ernacfeläffigeil, zanemariti, zanemarjati, v nemar pustiti; au«(affeu, izpustiti; itbergefeen, preskočiti; icfe fantt nicfet Ointerlaffen, ne morem se zderžati, da bi ne —. UnterlaffUttg, bie, opuščenje. opušenje, opuščanje, opušanje, opušnja (F.), zamuda (n. pr. dobrih del); eine gegen ein ®ebot gefefeefeene llnterlaffung, opuščenje, opušenje (zanemarjenje) česa, kar je zapovedano. Untetlaffuugžbanblnng, bie, opust. Unterlaffungžfiiube, bie, greh po opu-ščenji, opušenji, opustni greh, naefe F. zamuda dobrih del, pregrešno opuščenje, opušenje, opust. Unterlaft, bie, spodnji tovor, spodnja obtežba. Unterlauf, ber, be« ©cfeiffe«, dolnja paluba f. Unterlaufen, v. a., bie £aut ifl mit Slut unterlaufen, kri j e pod kožo zasedla, zastopila, podplula; itnterlaufeltbe« 93lut, podpluta, zasedena kri, s kervjo zalit; unter etwa« anbern, j. 33. .Rrovfaberit, naefe F. podsedena kri; podsedenica, černoba (Zal.); bie ©trie; mett ffnb mit 93lut unterlaufen, černa klobasa; mont. pahniti, peljati pod kaj; unter« laufen etwa«, j. 93. einen ®egen, bett 9luet= feafeit itt ber Šal}, spodteči, spodtekati, pod-skočiti; v. n., mit nutet laufen, vmes teči, priti, pritakniti se, vtepsti se med —, smukniti vmes, prikrasti se, leteti pod kaj. Unterlaufen, ba«, be« Slute«, podsed kervi. Huterläufer, bet, bet ftefe unbefugt unter anbete £)aiibel«Iettte utib itt Jpanbel«facfeen mifdjet, ein ben ©cfeleidjfeanbel tteibenbe« ©cfeiff, prikradenec, tihotapec, podlezec; f. tibr. @d)lcid)feäitbler. ltuterlebcr, ba«, podplat. Unter l Cf J C, bie, podžnabelj, spodnja ustnica. Unterlegen, v. «.. etwa« unter eine ©aefee legen, podložiti, podkladati, podlagati čemu kaj; Slefie unterlegen, podvejati; einet §enne Unterminen. (Siet unterlegen, podložiti, podlagati jajca; Sßferbe unterlegen, prepreči, prepregati. menjati konje; eilten anbern ©inn unterleget, dati, dajati drug pomen; f. a. Untcrftfeie= ben, Unterbreiten; unterlegte« Si, podložek. Unterlegen, ba«, podlaganje. Unterlegen, adj., slabši, niži. Unterleget, f. Unterlage. Unterlegung, bie, podkiadanje. UnterlefenSfall, ber, premena v vazalovi osebi. llnterlebter, bet, mali, podružni učenik. Unterleib, bet, bet Saucfe 3wercfefefl an, trebuh, trebušje (F). Unterletbžftanlfeett, bie, trebušna bolezen. Unterleimen, v. a., podklejiti, podlimati*, podlepiti. Unterleine, bie, spodnji konopec. llnterleucfeten, v. n., posvetiti pod kaj Unterliegen, n, utitet einem antetn ©inge liegen, ležati pod čim; b. i. überwun--ben werben, mit 9}erf(feWeigHng_ be« Ueber= ' toinbet«, zmagan biti. obnemoči, obnema-gati; et mußte unterliegen Uff., zmagan, premagan je bil; einem (Seticfete Unterliegen, pod sodbo biti kam, sodnii podveržen, podložen; im ^rojefie unterliegen, pravdo zgubiti; icfe unterlag bem geinbe, sovražnik me je spravil pod se, me je zmagal, zvil, potlačil, poderl; f. a. (Stliegen; bet Strafe, kazni zapasti; e« unterliegt feinem 3»eifel, ni dvomljivo, sumno, gotovo je. Unterlieutenant, ber, podlajtnant, (naefe bem Poln. U. Russ. podporočnik), Wöttl. namestnik (F.). Unterlippe, bie, spodnja ustnica, podžnabelj. Unterluft, bie, spodnji zrak. Itu t er m, ftatt Unter bem; f. Unter. llitlermäfeen, v. a., unter ben^ Säumen, ffieinreben ttff., podkositi, podseči, podka-šati. Untermafelen, v. a., podmalati; zamleti, mleti med —, podmleti, podmiljati. Untermann, bet, naefe Gutsm. spodnjak; in ber ffleifee jut linfen Jjanb, levi mož. Unter mar l, bie, ba« untere ©renjlanb, dolenja krajina. Untermaß, ba«, wa« ba« ©etreibe butefe ®in> ttocfuen a u bent »otigen ®?afje »erliert, zamera, usušek (feingegen ber (Settflnn bei bem SJiafje primera F.). Untermaft, bie, podzemeljska kerma, piča. Untermauern, v. a., podzidati, podzido-vati. Untermetfter, ber, mali mojster. Untermengen, v. a., eine« mit bem anbern mengen, zmešati, mešati med drugo, eno z drugim, primešati, primesiti eno dru^inin; podmešati; .Rom mit untermengtem §afer, rež in pa nekaj ovsa vmes. Unterminen, Untecminiren, v. a., spodkopati, spodkopavati, (podražiti F. ?). pod-kope narediti, delati; »om ®affft, podmleti. (naefe M. podmuliti?). Unterminirung. Unterminirung, bie, podkop; be«ffiaffer«, spodmol, podmol. Unterraif«en, v. a., f. Untermengen. Untermögen, v. «., hoteti pod kaj (iti). Untermiiffen, v. a., er muß unter, ruorati pod kar si bodi priti, iti. llniemagcln, v. a., podbiti, spodi obiti. Unternagen, v. a., spodglodati, spod- gristi, spodrebati. Unternähen, v. a., podšiti, podšivati; zdoli obšiti. Unternaht, bie, podšiv. Unternäft, adj., moker, pomočen. Unternehmen, v.«., početi, započeti (Vulc), počenjati, polotiti, lotiti se česa, poprijeti se česa, na se vzeti, jemati kaj; pertiti se (CafJ; einen Sau unternehmen, zidati začeti; wiber jemanbeu, storiti koga; piel un* ternehmen, veliko početi; i« unternehme e« ni«t, ihn bariit ju entf«utbigen, ne lotim se, ne bi vzel nase, de bi ga v tem izgovoril; ein unternehmenber StJiann, mož, ki si mnogo upa, veliko prevzame, veliko počne; eine Steife unternehmen, na pot odpraviti se. Unternehmen, baž, početje, započetba, počenjanje; böfe«, napčno početje. II nt er nehm en i), f. ob. Unternehmen. Unternehmer, ber, početnik, započetnik. Unternehmerin, bie, početnica, započet- nica. Unternehmung, bie, počenjanje. (nasevzetje Gulsm.~), početje, započetba; Unternehmer, započetnik, gospodar. Unternehmungsgeist, ber,_ lastnost, po kteri kdo rad velike reči počenja, vaga. ttnternehmungžluftig, adj., kdor si mnogo upa, težavne reči na se jemlje, llnterobrigleit, bie, nizi oblast, gosposka. Unteroffijter, ber, niži oficir. Unterorbnen, v. a., komu podvreči (mehr: unterwerfen), pod koga dati, postaviti, dati komu višiga; etwa au« podrediti, podrejati, podružiti (F.); untergeorbnet, manjši, niži, podružin, podveržen, podložin, pod-ročin (VukJ. Unterorbnung, bie, ©uborbination, pod-ložnost, podružnost. Unterpacht, f. 2Ifterpa«t. Unterlpaifen, v. a., zaviti, zavijati med —. Unterflarlament, ba«, f. Unterhaus, llnterflfähleu, v. a., s koli podstaviti, podpreti. Unterfifanb, ba«, zastava; f.ißfanb; etwa« jutn Unterpfanb fegen, zastaviti, zastavljati kaj; f. a. §IJflOthef. UttterpfSnblidj, adv., befigett, v zastavi imeti, za zastavo. UnterpfanbSgläubige, bet, zastavni upnik. UnterfJfrter, ber, podfajmošter. (podžup- nik itt Utiterfi. an ber troat. ®tenje). Unterpflanjen, v. «., zasaditi med kaj, vmes. Unterpflügen, v. «., podorati, podpiužiti, podoravati. Unterlägen, a., vtisniti pod — lluterfdjalc. 1717 Unterprcbiger, ber, mali pridigar. Unterrau^eu, v. n., kaditi se pod kaj. Untcrrcdje II, v. apodgrebsti, podgrabiti. Uittcrrcbc n, ftth, v.r., pogovarjati se, govoriti, meniti se, pomenkovati se, krem-Ijati, in Dbetlr.' a. goričevati (fi. govori-čevati), spominjati se (kroat.). Unterrebung, bie, pogovor, pomenek, pomenkovanje, gorica, goričevanje, kremelj; i« hatte eine Utttetrebung, imam po- govor, pogovarjam se, razgovarjam se (nteht serij. Unterrei«, f. Unterwelt. Unterricht, ber, uk, nauk, poduk, poduče- vanje; jemattben Unterricht geben, erteilen, učiti, podučevati koga v čem; bett Slnfang int Unterricht machen, začeti učiti; f. a. Sin-' »etfung, Stnleitung, 9la«ri«t. It It ter r t d) t Clt, v. a., podučiti, podučevati, učiti; id) biti Pon aflem unterrichtet, vem vse. vse mi je znano; er unterrichtet litt« im ©«reiben, uči me pisati; benachrichtigen, sporočiti, vediti dati, na znanje dati, dajati; er unterridjtet ihn int S3öhmif«ett, uči ga češko, na« 91itbern českiga; infhuiren, napotiti koga, napeljevanje dati mu. Untcrri«ter, ber, niži sodnik. Unlerrt«tžanftalt, bie, učilnica. Unterri«tžbrtef, ber, naznanilo. UntcrridjtSgelb, ba«, učnina. Unterri«t8=8Rinifterinnt, ba«, mini- sterstvo šolstva (na« bent Serb. naukov). Ullterri«tSffjra«e, bie, učni jezik, jezik, v kterem se kaj uči. Unlerri«tžtoefen, ba«, šolstvo, nauk, učenje. llnterri«tung, f. Unterri«t. Unterrinbe, bte, spodnja, notranja koža ali skorja, spodnji lup; f. a. Sttft. Unterrott, ber, notranja suknja, spodnja suknja; poln. spodnica (bei bet Wciblt«en 2anbe«f(eibltlig, spodnja kitlja», na« K. podrašnik). Untertoden, bet, prirastek (reži). Unterrühren, f. Untermengen. Unter Ž, für Unter baž, f. Unter. linier fiten, v. «., posejati, sejati med kaj. Unterfagen, v. a., prepovedati, preklicati, prepovedovati, preklicovati (čffentti« untetf.), na« V. prereči (? mehe Wibetfpte«en), za-braniti komu kaj (niepr serij, kratiti. Unterfagen, ba«, prepovedovanje. Unterfagung, bie, prepoved, čffentl. preklic. ItnterfaguugSbefehl, ber, prepovedno povelje. Untcrfagungžre«t, ba«, prepovedna pravica. Itntcrfaj?, ber, podložnik. llnterfa^, ber, etwa«, wa« ntan unter eilt anbere« ®ing fegt, podstava, podstavek; in ber Sogif, drugi, manjši stavek. Unterfäule, bie, spodnji steber. Untcrfanm, ber, spodnji robec. ltntCrf«affCH, «., spraviti pod kaj. Uli t er f« nie, bie, spodnja skledica. 1718 ttnterfd)íimn. Uttterfcf)flmtt, v. a., zagrebsti, zagrebati med kaj. llnttrffaítfcln, v. a., skidati med —. Unterfdjeib, f. Unterfdjieb. Unttrfd) ei&bar, adj., razločljiv. It nt e r f Reiben, «>• a., razločiti, ločiti, razločevati, razpoznati (M. u. russ.), 11. Gulsm. razznati, biihm. razzeznati; f. a. TbtilClt; serb. razabrati, razabirati; j It) et ®inge ftnb butch etwa«, iti etwa« unterffieben, dve reči se v čem ločite, imate ta razloček, ste v tem različni, ta razloček je med —; litis terffiebett fein, ločiti se; itnterffieben, f. 5Berfd)iebeil; für mehrere, einige: e« tarnen nnterffiebene $erfonen, prišlo je več ljudi; man muß in bem .Könige beu äWenfdjett sott bem äJtonardjen unterffeiben, pri (v) kralji moramo ločiti človeka in oblastnika; v.r., fidj unterfcheiben, ločiti se, serb. razlikovati se; unterffeibetlb, ločiven, razločevaven, für feljen, razviditi se, viditi. Untcrff cibuttfl, bie,ločenje, razločevanje. UntetflbCtbungSjabr, ba«, prestopno leto. Unterfcbeibungétraft, bie, razločnost, razločivna moč, razumnost. Unterfcbeibungátebre, bie, jwiffen »et--ftbiebetten ®lauben«betenntni(fen, ločivni, ločni nauk. UnteridjeibunggjeidKit, ba«, ločivno zmamenje, razznamek (V.); in belt Sftifj ten, prepona, (s kakoršnimi se prepenja govor), znamnje med besedami, preneliljej. Unterfíbeibungéjug, ber, lastnija. ltntcrjdjcnt, ber, mali točaj. Unterf d) enfet, ber, jwifchen bem J?uie unb bem eigentlichen gltße, piščal, pišala; f. a. Schienbein. Unterftbteben, «■., unter etwa« fdjieben, zategniti, pahniti, poriniti pod kaj; ben äßagett unter ba« ¡Dad?, voz P°d streho; podložiti, podriniti, podstaviti; etwa« Unechte« an bie ©teile be« (Sehten fefcen, podvreči (pod-veržem), podmetati (V.), podtakniti, podtikati, podhititi, podložiti, russ. podménit; untetfd)oben, podveržen; unterfchobene« ®ing, podmeček, podvcržek; eilte irrige Steinung einem untertrieben, podtakniti,_ podtikati; unterfchobene« JEinb, podverženče, podver-ženee, podverženka, podtaknjenec (M.). Unterfcbtcber, bet, podtikaveo, podme-tavec. llnterffbttbung, bie, podveržek, podveržba, podtikanje, podhičenje. Untcrf^itb, bet, razloček, razlika (serb. U. Gutsm.). razbor (serb., russ. u. Gutsm.), russ. raznica; nach Ravn. razlok; einetl Untetffieb jwiffett jWei Singen machen, ločiti kaj; \á¡ mache feinen Utttetfdjieb jwi= ffen euch, vas ne ločim; alle« ohne Unter* ffieb, vse vse, naj je to ali uno, vse prek, brez razločka, brez razbora (Vuk); Slb* theilung, f. biefe«; vse v en snop; oljne Un* terfdjieb be« ©tanbe«, ne glede na stan, brez razločka alije kdo višiga ali nižiga stanu; e« werbe eine gefte jWifdjen bett SBäffern, uitb bie fei ein Unterffieb jwiffen ben Sßäffern, Itnterfdjnle. bodi terdina vsredi voda, in loči vode od vodi. Unterfdj tebi i d), adj., razen, mnogoter, mnog; unterfd)iebltche Slrten bet Shiete, mnogotere živali; auf unterfchieblife Strten ftch att«btucfen, različno, po različnem povedati; if f;abe bit no/., preiskovavni stroški, stroški preiskave. Unteriud)uitg3rtd)ter, ber, sodnik preiskovavec, preiskovavni sodnik. Unter fud)ung8Dcrfal)rcn, ta«, preiskovanje, ravnanje pri preiskavi. Untertos«, adv., po dnevu. . .. , Untertnjfe, bie, spodnja skledica, casica. Untertauchen, v. «., potopiti, utopiti, potapljati, utapljati, pogrezniti, pogrezovati, in ©t. ang. podurniti für podnuriti ob. pod-niriti; t?, n., potopiti, utopiti se, pogrezniti se, pogrezovati se, potukniti se (T). Untertaudjer, ber, potaptjavec. Unierttjan, adj., podložin, podverzen, pod oblast postavljen. Unterthan, ber, podložni (človek), podioz-nik, nad) Gutsm. a. podverženik u. pod-danik (russ.~). Untertänig, adj.. podložin; untertänig Werben, priti pod koga, pod njegovo oblast, podložnik postati, biti; al« einStuäbruct ber geje(lfd)aftlid)eit Jpöfltic^feit, ponižni; id) bitte untertljänigjl, ponižno prosim; getjorfam, pokoren; untertänige Sauern, podložni kmetje; untertänig machen, podvreči si, pod se spraviti. Unthertlinuigiett, bie, podloštvo, pod-ložnost, pokornost, ponižnost; idj bitte in tieffier Unterttjänigfeit, prav ponižno prosim; f. a. 8ned)ti. «•, unter etwa« treten, stopiti pod kaj, n. pr. pod streho, pod drevo; unter ba« SSajfer, pod vodo stopiti; v. a., poteptati, razteptati, s teptanjem spraviti v tla, zateptati v —; f. a. Unter» briiden. UutertrudjfCß, ber, mali miznik, miznikov namestnik. Itntertud), ba«, spodnja ruta. llntertufdicit, f. Sertufdien. Unteröerbetf, ba«, nadj V. spodnji pokrov, nad) bem Ituss. spodnja paluba. Itnterbornuinb, ber, mali varih, varh. Unterttathfeu, v. n., podrasti, podraščati, podrašati. spodrasti, zarasti se, prerasti se, pod čim razrasti se, s hudino (s hudim ali divjim mešam) preraščen, prerašen. Unternjad)fliltg, bie, spodraslik, spodrast. Unterlagen, ber, spodnji del voza. Untermalt, bet, dolnji, manjši nasip, spodnji nasip. Untcrttiiljen, v. a., podvaliti, zavaliti pod kaj. Unterwärts, adv.,*naä) unten fjin„ nadj unten JU, navzdoli, nadol, nazdol, navzdolej, navspodej, (v-niz russ.~). UnterlDafthen, v. a., podpirati; f. a. liti» terpblen, Unterkühlen. Untermaffer, ba«, niži voda. UnterffiegŽ, adv., bejfet unter äBege«, Wäb--renb be« ŠBege«, s potjo, na poti, med potjo, po poti, s potama, potama. gredoč, grede, hode; uuterweg« tajfen, f. llntcrlaffen; un» terWeg« fein, popotovati, iti, popoten biti; ltnterweg«jlation, medpotna postaja. Untergeben, v. n., vleči, pihati pod kaj, čim; v. n., popihati, pihati med kaj. Unterteilen, f. ©¡¿weiten, ¿utneiten. 11U ter U) eif en, v. O., kazati komu; jeman; ben im Schreiben, Sefen uff. unterweifen, koga pisati, brati učiti, naučiti, komu v pisanji, branji pokazati, kazati, koga v branji, pisanji podučiti; f. a. UntCrridjteil. Unterweifer, bet, učenik. Unterteilung, bie, uk, poduk, nauk, učenje, napeljevanje. Unterwelt, bie, etwa podzemelje, podzemeljski svet, spodnji svet, zdolnji svet (in ben troat. 9Solf«f.). Unterwerfen, v. a., podvreči (v. per f., al« impf. Wäre podmetati); jtd) ein Saab untet» Wetfen, deželo pod svojo oblast spraviti, spravljati, podvreči sebi deželo, pod se spraviti, serb. pokoriti; ji d) einem anbetn unter» Werfen, (v. r.), podvreči se komu, pod oblast koga druziga podati se, serb. pokoriti se komu; f. a. Itntcrjocttcn; einem Singe unter» Worfeil fein, podveržen, sužen biti, n. pr. kaki navadi, pijančevanju, jezi, kletvi, lenobi podveržen biti; f. a. Unterliegen. Unter mer f ung, bie, podveržba; f. a. 6r» oberung. Untertoerl, ba«, spodnje poslopje. Untertoinb, ber, spodnji veter. llntcmiitbcu. U II termini C11, v. r„ fid), prederzniti se, derzoiti, upati si, lotiti se. U U t e tU»i 11C It, v. a., podplesti, plesti med—. Untermiilbeit, v. a., oblok napraviti pod čim. Unteraollen, t>. n., hoteti (iti) pod kaj. Untermorfen, f. Unterioerfen. Unterto Itd)ber, spodraščina, spodrašina; f. Unterljolj, ©ebiifth. U UtCt U) ii b 1 e U, v. a., podriti, spodriti, spod-rijati, podkopati, podkopavati, spodvertati, podrovati. Unicrmurf, ber, bei ben Sagern, ber itntere ifiuiibacien eitie« toilben ©čemerne«, spodnja čeljust, podrivec (V.) divjiga prasea. UntcrmHrfig, adj., podložin. pokoren, v oblasti, podveržen, sužen; einern untemurftg fein, pod koga biti, v čiji oblasti biti; f. a. Slbljatigig. Utttertturfigieit, bie, podložnost, podver- ženost, sužnost, pokornost. Unterjabn, ber, spodnji zob. UutEIjebcnter, ber, podružni desetnik, poddesetnik (F.). Uuterjeid)ntu, v. a., »ortl. podznamiti, podznamovati; unterfd)reibeil, podpisati; f.a! Unterldjreiben. Unlctjc idjnet, ber, podpisec, podpisavec, podpisovavee. ttntcratidinnug, bie, podpis, podpisek, podpisovanje. Untcrjiebeu, v. a. u. r., fid) einet @ad)e unterjiebeit, na se vzeti, jemati kakošno reč, iotiti se česa, podvreči se čemu; eilie neue ©d)l»elle, nov prag napraviti; v. a., ein Settgejiell mit SKiemeii uff. unterjiehen, podvleči posteljo z jermeni; »orlegen, un= terbreiten, f. biefe«; podvleči, podvlačiti; ein ©ebaube mit eiuer aJfauer uiiterjieljeti, pod-zidati, podzidovati; etroaž unter ein anberes jieben, potegniti kaj pod kaj druziga; pod kaj obleci, obuti (n. pr. nogavice). 11H11 r j i e h h 0 f C It, bie, s vitice (Gutsm. u. K). Unterjug, ber, (mont.) podpora; podvleka. llnlerjiiltbeu, v. a., podnetiti, podžgati, podžigati, podpaliti, podkuriti. Unterjungetiaber, bie, podjezična žila. Untct5U)(iiigcit,Uiitet3U)ing£n, v. a., spraviti po sili pod kaj. llnt^at, bie, hudobija, zločinstvo, gerdo, hudobno delo, nevredno; Ulltt;atften, dim., hiba, madež. Untbtitcr, f. SDtiffethater. llntbatig, adj., nedelaven, nedjavcn, brezdelen, brez dela, len. Unlbatiglctl, bie, nedelavnost, brezdel-nost; Xragbeit, lenoba, nemarnost; Ultbe* toegfauiieit, negibčnost, neurnost. Bntljeilb It t, adj., nerazdelin, ncrazdcljiv, neločljiv, nerazdružljiv, kar se ne da več deliti, razkrojiti. Ulltbtilbtttieit, bie, nedeljivost; nerazde- ljivost, nerazdelnost, nerazločljivost. lllltbtilbilfl, adj., nid)t tl)eilf)afiig, brczde-leiin, nedeležin; untheilhaft fein, ne imeti deleža, ne deležiti pe česa, ne bitideleiin. Untiigcnb. 1721 U It t f) e i 11) 0 f t i g l e i t, bie, brezdeležnost, ne- deležnost. Uliti) Cillial)niC, bie, neudeležba; f.o. ©Ieid)= giltigteit. linijeflneiWeub, adj., fein, ne marati za —, ne biti deležin. llntbcilncbmuug, bie, neudeležba. llntl) t cr, bfl«, gerda žival, dereča žival; t. j. zver, zverina, bei Gutsm. sporna zver, ein twlbet äRenfd), divjak, f. a. Ungeheuer. llnthutidj,Unihunlid), adj., unmöglich, nemogoč, kar se zgoditi ne more, storiti ne da; nid)t leid)t, pretežek; nicht tathfam, nevaren. Itnlhimlidilcit, f. ltitmöglidileit. Itnticf, adj., plitev, plitek, leörtl. neglobok. Untiefe, bie, SDtangel bet gehörigen itiefe, plitvost; feid)ter Ort, ©anbbanf, sipa, plitvina, plitvec, plitčina, prod (tiad) b. Serb.), nad) V. klečet, kleče pl., it. prag; f. a. ©anbbau!. lili tilgbar, adj., neizbrisljiv, kar se odpraviti ne more. Untildjterlid), adj., hčeri nepristojin, ne kakor prava hči. ItlltÖbtlid), adj.. nesmertin, n. Gutsm. ne-umorljiv, zavolj česar človek ne mora umreti. U n 10 n C U b, adj., nelepoglasen. Untragbar, adj., nnfrud)tbar bei ©etoäd)* fen, Bäumen, nerodoviten, nerodovit, neroden; »cm Biet; unb anbern gieren, jalov; f. a. Unfruditbar; kar se ne more nesti, nositi, nenosljiv, neprenesljiv. Unt t ell lib ar, Unircnitlid), adj., nerazdeljiv, neločljiv, nerazvezljiv, kar se ne more, ne sme ločiti, razvezati, nad) bem Altsl. nerazdelin 11. nerazločin. Untreu, adj., nezvest, neveren (mel)r kroat. u. serb.); untreu überfegen, ne prestavljati zvesto, natanko; f. a. llngetrtU. Untreue, bie, nezvestoba, nevernost (im ©lo». nteljr: Ungläubigfeit); nezanesljivost (üJiangel an Berläpliftfeit). Untrinibar, adj ., nepiten, kar se piti ne more. Untrintbarleit, bie, nepitnost. Untrijftbar, Untröftlfd), adj.. neutolažljiv, nepotolažljiv, ki se ne da utolažiti; f. a. Srofllož. Uutrbfttiftteit, bie, neutolažnost, nepoto-lažljivost, breztolažnost. llntriigltd), adj., nemotljiv, nezapeljiv, ne-lažljiv. neukanljiv, negoljnfen, resničen; biefeS Wittel ifl untruglid), to gotovo pomaga; f. a. Unfehlbar. Untrüglichteit, bie, nezmotljivost, neza-peljivost, nelažnjivost, nelažljivost, neu-kanljivost, resničnost. Untüdjtig, adi ., nepripraven, neprikladen, untüchtig fein, za nič biti, ne biti za kaj; fo ganj untüchtig ifl er, e« nicht, prav za nič ravno ni; še bi veljalo nekaj. Untiidjtigteit, bie, nepripravnost, nepri-kladnost; f. a. Unfitl)igleit. Untugc lib, bie, nečednost (F.), napaka, razvada, nespodoba, slaba, napčna navada 1722 Untugtnbljaft. (štata*); f. a. gdjlet, ScDterfje«; kar ni lepo; ©ittlbe, greh, pregreha. Untugenbbaft, UntugenMidj, Hntugcnb* fattt, adj., nelep, brez čednosti ali kreposti. Unii&erlegt, adj., nepremišljen, nespremi-šljen, nepreudarjen, prenagel (ubereilt); adv., nepremišljeno, nepremišljema (V.J, brez premislika in preudarka, zaleteiost; ber, bie Unubetlcgte, zaletel, zaletela. Uniifietlcgthcit, bie, nepremišljenost, ne- spremišljenost, prenaglost. Uniifierntadjt, adj; nepredelan. UititX»crfc^tiar, Uniiberfebtid), adj., ne-pregledin, česar oko ne more preseči, ne-dogledno dalječ. UniiberfePar, Uniibetfefclid),adj., nepre-stavljiv, neprevodljiv, kar sS ne more prestaviti; — čez kar se ni moč prepeljati. Uniiberfteigbar, itttuberfteigUd),adj.,neprehoden, neprestopljiv, neprestopen, ne-prelazljiv, neprehodljiv, nepremagljiv, čez kar ni mogoče preplezati, prelesti, prepla-ziti se, skopati se. Uniibertreffbar,Uniibcrtrepdj, adj., ner premagljiv, čemur ni najti enaciga ali bolj-šiga, komur ni nihče kos, kogar nihče ne užuga, ne prekosi, najboljši, najlepši itd.; f. a. Untietgleiijlidj J (bet Gutsm. nepreseč-ljiv, »ie((. nepresežljiv, obet »on preseči — prekositi?). UnttbertrOffCtl, adj., nepremagan, nepre-košen. UnliBcrUltltbltch, adj., nepremagljiv, ne-zmagljiv, kogar nihče ne zmore, ne zvije, ne užuga, ne preoblada. Unttbertounben, adj., nepremagan, ne-zmagan. Uniifilid), adj., nenavaden, kar ni v na-- vadi, ni navada. Ununtgangltd), adj., fdjle^tetbing« noti); rceitbig, itmtmganglidj notfjtoenbig, nadj V. neogibljivo potreben, neogibno potreben, koncema potreben, brez česar ni mogoče biti, po vsem, na vsako stran potreben, nadj Pot. neuterpljivo potreben, iti bet fer* bif($en Siteratur neobhoden (bei V. jtnbet ftdj neobajdliv uot); btefež ift umtmgaitglidj tiotf)* toenbig, potrebno je, in ni drugači; ein 1111= umgaiigtidjeS Seburfmfj, neogibna, silna, ne-ogibljiva potreba; toit ntiiffen unnmganglidj loiebet fort, ni drugači, moramo naprej; — nevljuden, divji. Ununtganglidjfcit, bie, neogibnost, neo- gibljiva potreba. Umtmfdjranft, adj., neograjen, neomejen; »Ott ®ott, neskončen; — samovladen, pol-nooblasten, samooblasten. llnumfdjraitftljett, bie, neomejenost, ne- ograjenost; »011 ®ott, neskončnost. Unuittftof litf), adj., neoveržin, neoveržljiv, nespodbit, kar se ovreči, spodbijati ne more. llnuinftoplidlleit, bie, neovoržnost. Unuinmolft, adj., neoldačen, jasen. Unitmuituben, adj., na ravnost, na vse gerlo, brez vsega ovinka, odkrit, cel. Unbetbaitlidj. Ummferbrodjen, adj., nepretergan, ne-prenehljiv, neprejenljiv; adv., brez preter-ga (Vuk~), nepretergama, neprenehama, ne-presledama (K), zderžema (gebr.), v eno mer, zapored. Ununtcrridltet, adj; nepodučen v čem, brez natančniga poročila, naznanila. Uunntcrmurfig, adj., nepodložin. U n it n t c r ffl ii r f i g f e i t, bie, nepodložnost, nepokorščina, nepokoršina. itnoaterliinbifd), f. Unfiatriotifd). UnDatCrltdj, adj; neočetovsk, očetu ne-pristojin, ne kakor pravi oče; očimsk. Unberatbtcl, adj; nezaničevan; laf anbete un»eradjtet, ne zaničuj drugih. Unbcradltiid)/ adj; nezaničljiv. Itnbcrnltcl, adj., nepostaran, večno mlad, neostarel (Gutsm.). Unneranbcrlid), adj., nepremenljiv. nespremenljiv, nespreminljiv, nepremenjen. večno enak. Itnberaiiberlidjleit , bie, nepremenljivost, nespreminljivost. Unberiiltbcrt, adj; nepremenjen. U n ti C r a n t tO D11 li d), adj; neodgovoren, t. j., kdor ni nikomur odgovora dolžan za svoje dela; eitie uu»erantt»ortii(be §anblimg, neizgovorljivo, nezagovorljivo delo, ki 9e komu ne more odpustiti. Unberantioortlidjleit, bie, neodgovornost. Ultberarbeitef, adj., neobdelan, nepredelan. Unoeritnficrtiib, adj., neprodajljiv, kar se optujiti, oddati ne more, neprelastljivf. UnberSnfferlidjlett, bie, neprodajijivost. U n 1) C r b ef f C11 i d), adj., nepopravljiv, oterp-njen, nepoboljšljiv; im ©¿t. pes v cerkev, pes iz cerkve; f. a. Unbeffetlid). Unberbefferiidjiett, bie, nepopravijivost, nespokornost, oterpnost. Untierblnbltdj, adj., teine$fKdjtaufiegenb, nezavezin; ntcist gef^idt, attbete jn »etbinben, jltni SSCoblrnoflen ju beloegeit, nedobrovoljin. UnDerbtiimt, adj., na ravnost, brez lepo-tičja. Ultocrborgcn, adj; neskrit. UnOerbOttH, adj., neprepovedan, dopuščen, dopušen. Hitbtrbrcnnbar, Unberbrenntidj, adj., nezgorljiv, ne goreč, kar se sožgati ne more. UnocrbreuHlid)feit, bie, neizgortjivost. UltBtrbrodien, adj; im Sergbaue ni^tge-bflilt, nenačet, cel; uri»etbtodjent3 ftelb, celina. ltnberbriid)lid), adj; neprelomljiv, neo-skrunljiv, svet, terden. Unberbriid)lid)!eit, bie, neprelomnost, neprelomljivost, neoskrunljivost, svetost. UntiCrbitrgl, adj., nezapričan (Gutsm.), nezagotovljen, negotov, brez poroka, za kar kdo ne more, neče biti porok. Ultber&adjtig, adj., nesumen, nesumljiv. neobsumljan (aligebl. ili ©t.). UnoerSammlidj, adj., neobsodijiv. Unbcrbaulicb, adj; želodcu pretežek, neprebavljiv (Gutsm., «uc^ serb.~). ItittierbauiiSifeit. llltbcr&aalt^fcit, bte, neprebavljivost. UnDerbcrOIit, adj., neskazljiv. llnDcrbCtbi, adj., nepokažen, nepopačen, neskažen, nepokvarjen. Unbcriicut, adj., nezaslužen; nitbetbientet SBeife, po nedolžnem. Ulttoer&orfiett, adj., nepopačen, nepokažen, nepokvarjen, cel, (nedolžen, unfcfeulbig), nespriden. UnDcrbotllcni cti, bie, nepopačenost, ne- pokaženost, nepokvarjenost, nespridenost. Unaerbtoffeil, adj., netožljiv, nentrudljiv, neugnan, rad, dobrovoljin, (bci Gutsm. ne-zamerzin?). Ultsetbroifcnhctl, bie, netožljivost, ncu-trudljivost, dobrovoljnost, veselje do dela. Unbert$tli4t, adj., »on SJiamtaperfonett, ncženjen, ncoženjen; »on SS3eib«perjonen, ncomožena, neudana (Gutsm). UnMcreinbar, Unbercinbatlid), adj., nezdružljiv, nezedinljiv, neskladen, kar ne more biti skup. Untiereinba tleti, bte, nezedinljivost, ne-zložljivost, neskladnost, nezdružljivost; bie Unsereinbarleit bet Staatžanflefimtg mit bet SBafel junt ®eputirten toutbe al« ©tunbfajs aufgefiellt, vzelo se je za vodilo, de der-žavni služabniki ne morejo biti ob enem poslanci (v deržavnem zboru). Unberfttljren, adj., itn fflergbaue, nenačet, cel. Uubetfiilfdjt, adj., neskažen, pravičen, j sam na sebi. Ultlurfalfd)tbcit,bie, ncpokazba, pravičnost, prisnost. llmriringlid), adj., nezabavljiv (V.), ne-zvit, neukanljiv, ettea a. nelovljiv, ne nevaren, neškodljiv; s čimur se nihče ne lovi, s čimur se ne nastavljajo nikomur mreže ali zanke. llltbCtfiiljtSflr, adj., zapeljanju ne podver-žen. Unierfiiirt, adj., nezapeljan. Unbetganglich, adj., neminljiv, neminoč, večen, kar nikoli ne prejde. llnbcrgiinglttlett, bie, neminljivost, več- |1 no9t. IlIBCtgelllit, adj., neodpustljiv. UnBergcffen, adj., nepozabljen; ba« ijl mit nocfe ttnvergeffen, tega še nisim pozabil. Uttbctgcfjlid), adj., nepozabljiv, kar ostane v večni pameti. Unbetgcfilidjfcit, bte, nepozabljivost. t Hit» e t g 11 i d) i) n r, Unt)Ergleid)lid), adj., brez enakiga, komur ni enaciga, ki nima para, nepripodobljiv (Gutsm.), izversten, da ni taciga, najboljši, najlepši itd.; ein UnSet* 0ltid)lid)et SMantt, mož, komur ni para, komur ni enakiga, ni taciga, ko je ta mož; tt riedjt Mi»ergleicrjttl)rt, adj., nezastaran, nepredav- njen. Unnctlauflicfe, adj., neprodajljiv. Hltucticnnbat, adj., očiten, ves znan, da se človek v tem premotiti ne more. UnbcricnnSorictt, bie, očitnost. Un beri c i? bar, UnberJe&lidj, adj., neranljiv, nežaljiv, neoskrunljiv, česar se nihče ne sme dotakniti, neoškodljiv (Gutsm.), svet. Unbcrlc^ltdlieit, bie, neranljivost, neža-Ijivost, neoskrunljivost, svetost. Unbcrle^t, adj., nežaljen, nekračen, neoskrunjen, neoškodovan, ccl, ves. Unbcrlieben, adj., nedodeljen, svoboden. Untoerlierbar, adj., neizgubijiv. Unbetloren, adj., nezgubljen, neizgubljen; e« ijl bit ttimrloren, to ti ni zgubljeno, je v dobrih rokah. Unberlijfcblid), adj; neizbrisljiv. Uttncrnteiblid), adj; neogibljiv, neogiben, brez česar se nc more biti, kar drugači biti ne more; komur se ne uide; bit Xob ift uuttermeiblid), umreti moramo, smert nikomur ne odide. U n » e r in e i b l i dj ï e 11, bie, ncogibljivoBt, ne-ogibnost. Unscmterlt, adj., nezagledan,nezapažen(?), nezačuten; adv.. natihama, malo po malo, nevidama; itn»erntetft »ctfcfetoinben, kakor kafra zgubiti se. Unbcttnogen, ba«, Sîanget an .Rraft, nezmožnost, nemoč; ub be« Uttvermčgeni ju 1724 Unbermogenb. ItnBctffliiftbar. jal;letl, ker ne more, ne premore plačati; ©kugel alt @etb unb 3)!ittel, nepremožnost. It 11D e t nt O 8 e It t), adj., nezmožili, nemožin(F), slab, nepremožin; bcr kratite ijl unoetmč-getlb ftlf) anfjUtk&ten, bolnik ne more skloniti se, je preslab, de bi vstal, bi se vzdignil po koncu. Ultbermogeitbnt, bie, nezmožnost, nepremožnost, bet Gutsm. nezamožnost. Ullbermutbet, adj; nepreviden, nepričakovan, nenadjan, (bei F. nedomišljen); adv., neprevidama, nenadama, iz nenada, iz nevesti (Met.); fdjetjt». ko bi iz boba skočil (V.); f. a. llllDCtbofft. Hliucritcbmlid), adj., pretih, nerazumljiv; un»etliel)mlidj fbrcd)ett, pretilio govoriti, de se ne sliši in ne more razločiti. llltbetlttblllHlbtcit, bie, nerazumljivost. UnbetHUltft, bie, neum, brezumje, (bei Vuk bezumlje), nespainet, brezpametnost, ne-spametnost, neumnost. llnbetniiltftig, adj., nespameten, neumen, brezumen; bie itnsernunftigeil Sljiete, neumna živina; ber, bie Utlttetnuttfttge, nespa-metnik, nespametnica. UltbetbflidjtCt, adj; nedolžan, nezaveza". llnbcrctdjtet, adj.. neopravljen; un»erridj--teter Sadje abjieljen, gitrucffeljren, s praznimi rokami oditi, nazaj iti brez vsake koristi, da ni opravil, da ni storil nič, nič ne opravivši. ltntierriidt, adj., nepremaknjen, terden, kar se ne gane; mit uii»errucfteil Slugeit, Uit* »etnieft aujeljen, stermo gledati, z vpertimi očmi gledati;, oči vpreti v koga; jornnitu tljig, osinasto, hudo, pisano, izpod čela gledati koga; f. a. UllUlltCtbtOdjClt. U111) C t [dj (i lllt, adj., nesramen, nesramožljiv, nelep, gerd, brezsramen, altsl. bezok; f. a. Sdjnilllož; ltll»erfdjamt feiti, ne sramovati se, nesramen biti; litt»erft^amtc Shige, košata laž. Unberflbitmtbeit, bie, nesramnost, nesra-možljivost, brezsramnost, nesramna, gerda (reč, beseda). UnberfdMoffeit, adj., ne pod zapiro. UltBCrfdjltlbCt, adj., nezaslužen; liuser--fdjulbeter SBieife, po nedolžnem, nedolžno; oljne ©djttlbeit, nezadolžen. UnbCridjlDtegCIl, adj., nemolčeč, neza-molčin, berbljav. It n » e rf d)«) t C g Clt b 111, bie, berbljavost, nc-zamolčljivost. ItlliierfebCH, adj; nidjt »orljer gefcljett, nepreviden ; ittmerfeljener SBeife, f. Itnberfebcnž. UllUCrf CljClIŽ, adv., neprevidama, neveda-ma. neprevidno, nenalašč, nenalaš, iz nenada, nerad, po naključbi, nepremišljeni.!, nanaglama. Unberfebrtidj, f- Uubcrleijlid). Unbecfebct, adj; cel, neoskrunjen, nena-čet, neokvarjen, nepoškodovan, kakoršno je pred bilo. ItllUttiicgbnr, adj., neusahljiv, kar nikdar ne poteče, ne usahne, ne presahne, ncueihljiv, neizčerpljiv. Unberfiegbarteit, bie, neusahljivost. Unbetfiegclt, adj., nezapečaten. Unbctfiibnltt, adj., nespravljiv, neuto-lažin (melje: unirejtlidj), neizbrisljiv (j. S. »on einem Serbredjen). Unbtlfo|nIid|!eit, bie, nespravljivost. nespravnost. Uit ber| obit t, adj., v sovraštvu, v jezi, ne-spravljen. UntiCtforgt, adj., neoskerbljen, nepre-skerbljen; jttei un»erforgte Xod)ter, dvene-preskerbljeni, neudani, neomoženi hčeri. Unbetftanb, ber, nerazumnost, neumnost, nerazsodnost, nespamet. UltBCrftdnbig, adj., nerazumen, neumen, bebast. UnberftanbHd), adj., nerazumljiv, neraz-umeven; un»erjldnblidj reben, pretiho, nerazločno govoriti, berglati; boblati; bitS ijl mir unvetjldnblid), tega ne razumem, v to se ne morem zvediti, temu glasa ne vem. UllOCtfudjt, adj., neskušen, neposkušen; tein aitittel uitierfudjl lajTen, poskusiti vse, kar bi koli utegnilo pomagati. Unb c rt it g bat, Unbertilglidj, adj.. neiz-trebljiv, neizbrisljiv, (itadj Met. audj) ne-izbrišljiv, kar se ne more zatreti, pokončati. Unbcrtraglid), adj., nidjt »ertragli^, ne-sterpen (V.), nezložin, nespraven, nepo-goden (Vuk); i»až mit einem anbcrn nic^t befiefjen fann, nezedinljiv, nezdružljiv. Hnbcrtrdgltdjlcit, bie, nesterpnost (F.), nezložnost, nepogodnost, nezedinljivost. nezdružljivost. Untiertreibtit, adj., neodpravljiv, karse odpraviti, pregnati ne da. Unberttattbt, adj., uidjt »oti feiner Stdle gel»enbet, neodvernjen; mit unttirtoanMett Slugen, z vpertimi očmi. llltbcrtoebrt, adj; nebranjen, nezabranjen. pripuščen, pripušen; bož ift, basS bleibt ntt-- j »eri»e()rt, tega nihče ne brani, to je komu na voljo; f. a. Unb erUJCifl trt i d), adj., neodpovedan, ne-odpovcdljiv, neodrečljiv, kar se odreči, od- [ biti ne more. UlttiCrtteilt, adj., nemuden. UnberlDettlidj, adj., nevenljiv, nezvenljiv. | neovcdljiv (Gutsm.); fig. večen, stanoviten, neminljiv. UnbermtlUidjttit, bie, nezvenljivost, ne-vcnljivost, nezvedlost. Unbcrmerftilb, adj; neizveržin, neizverž-ljiv, nezaveržljiv. UnbcrtteSltdj, adj., netrohljiv, nestrohljiv, troliiictiju nepodveržen; kar nikoli ne (s)trohni. UuDCrtoiltbltd), adj., kar se ne more molče prenesti, požreti (od jeze. razžalitve), f Unb e r milit bb ar, UnberimtnMtdj, adj., neranljiv. UltBermunbborltii, bie, neranljivost. UnUCrmuubCt, adj., neranjen, brez rane. Unbcrroiijlbar, Unbctmiiftlicb, adj., ne-razrušljiv, tako terden, de se ne more pokončati, pokaziti, terden kakor železo. Unberjajt. Hltbcrjagt, adj., neustrašen, neprestrašen, neoplašen, neobupen; fcib tttltterjagt, ne obupajte, bodite serčni. Unttctjflflthctt, bie, neustrašenost, neob-upnost. It IID C r 5 C t fj 11 d), adj., neodpustljiv, neprizanesljiv, kar se odpustiti ne more. UllBCtjeihIi«Icit, bie, neodpustljivost, neprizanesljivost; — delo, ki se ne more odpustiti, odpuščenja, odpušenja nevreden, llnticrjeljrt, adj., nepoužit. uesneden do dobriga. Ujtberjiiglidj, adv., nategama, neutegama. neodlašama (? M.~), beri, zdajci, pri ti priči, brez odloga, nemudama, na vso sapo. UntJCtJuglt^Iett, tie, ehra nemudnost; f. tibr. Utibcrjuglid). lliitoollbiirtig, f. SMitibcriiifirig. linttolleniict, Ulll)OHbta«t,«orfid)tigfeit. Untooriidjtig, adj., neprevidin, nepazljiv; adv., neprevidno; bet ttn»orft(t)tige, nepre-vidnež; un»orftd)tiger SEBeife, po neprevidnem, nemarnem. UimorfidjtigieU, bie, neprevidnost, nepazljivost. llnmil)etlljaft, adj., nekoristen, brez koristi, prida; et fjat eine nnt)ort^eiU;afte SKets ttitng »on bit, ne misli dobro, ugodno od tebe. Un»fl«fam, adj., nečuječ. Utitnibetlegbat. 1725 lt ti tU a tf C r, adj.. neveri. 11 It It) (t h t, adj., neresničen; adv., ne res, kar ni resnica; ctltm« fiir illltoaljr ftotten, meniti, da kaj ni res, ne verjeti česa; e6 ifl fo Ulltoaht nidjt, nekaj resnice je že vmes, v tem, čisto zlagano ni, @prid)l». res. kar (kolikor) ni laži vmes. Una>aljrl)aft, adj., neresničen, (neistinit, /I/.). UnttO^tllflftigiett, bie, neresničnost. Unffialjrljett, bie, neresnica; bie Untoaljr--ijeit feiner 3tu«fage liegt am Sage, očitno je, da ni resnica, kar je govoril; laž (Suge). UlltPflhtf «Cillli«, adj., neverjeten, resnici ne podoben, (bei V. neverjemen). Iln»0hrf(f|cinlt«fcit, bie, neverjetnost. Ultttnttbelbflr, adj., nespremenljiv. llltaanbelbarictt, bie, nespremenljivost. Itntoeg, ber, iingebaftnter 3Beg, eine (Segenb, ba feiit Sfieg ift, nestorjena pot, nepot, brezpotje. Utttticgfam, adj., neprehoden, nehoden, nc-prehodljiv, brezpoten (Gutsm.), nepristo-pen, nedohoden; untoegfame 58erge, gore brez cest (91.). lilttuciblid), adj., nežensk, ženski neprimeren, nepristojin, ne kakor sicer ženska. Untteibemannltd), adj., neloven, nelovsk. ItlttDeigerlid), adv.. brez upora, ne braneč se, ne ustavljaje se, ne upiraje se, brez vsega ugovarjanja. ItlltOCife, adj., nemoder; adv., nemodro, malo modro, nespametno. Unttttžlid), adv., nemodro. It It ID e i t, adv., ne dalječ, ne deleč; lIMueit ber @tabt, ne daleč od mesta, blizo mesta. UntDCrth, adj., nevreden; i d) finbe e« fo umoertt) ui«t, ne pravim, da bi ravno ne bilo vredno; UllttJertlj feill, ne biti vreden; fdjon aber uuTOertf), mtiiug, bolj vidno, kakor pridno. Uit II) 11 ti), bet, nevrednost, nevrednota; bet SBertt) obet Uutoettl), važnost ali nevažnost (K); beti SBertt) ober Itmoertf) einet Sadje bat)ingeftef(t feilt laffen, ne pomisliti na to, ali je kaka reč vredna kaj ali ne. UntDCfett, bač, Ijuljer ©rab bet Unotbitung, bes ttnbefugteu ©eraufdje«; ©torung bet Otbliung, razganjanje, razsajanje, zveranjc, razsaja, veliki nered, hrup, rogoviljenje; feitt Uutoefen l«o treibeit, rogoviliti, razsajati, zdelovati, šariti kje. UlItDCfClttlid), adv., nebistven, nepomen-ljiv, nebiten (K.); freigefleftt, na voljo pu-ščen, pušen, na voljo dan. Untocttcr, baž, gerdo vreme, nevreme (V.), vihta, nevihta, vihar (Sturm). llinnidjtig, adj., neimeniten. nepomenljiv, nevažin (F.), kar nima nič v sebi, malo-važen; ei ift nidjt mih>i«tig, ni kar bodi reč. UtttDtdjtigleit, bie, neimenitnost. nevažnost. Unmtbcrlegbar, llitioibetlcgli«, «rf. Urbebeittung, bie, pervi pomen. Urbegeifterttng, bie, najčistejši navdih. Ur beg tUU, bet, pervi začetek, početek. Urbegrtff, ber, pervi razumek, zapopadek. Urbeftanbtbeit, ber, pervi, pervotni, per-vinski del. Urbetuegung, bie, pervotno gibanje, pervotni ogug, zgib. Urbetoobner, bet, pervi naselnik, pervi prebivavec, im $1. pervi ljudje v kaki deželi, pervoselci. Urb ti b, bas, Original, perva, izvirna podoba, int ©egenfajse ju Kopie, posnetek; (obraz) izvirnik-f; f. a. 3šbeal; pervi vzor. Urb tibi t d), adj.. vzoren. Urborn, f. ltrauelle. Itrbrief, f. Urtunbe. Urb It f, baS, perve, pervotne bukve. llrbeutff, adj., izvirnonemšk. Urb ift er, ber, izvirni pevec ali pesmenik, llrintreibenb. Itreigtn, adi., izviren, pervopočeten. Ur element, f. ©lement. Uren tel, ber, prevnuk, prevnuček. Ureutelin, bie, prevnuka. Urerbe, ber, pervi, poglavitni dednik ali jčrb. Urerbe, bie, zemlja v pervotnem stanu. ItretSig, acljr presit, zbiraven; taS Siel) ijl urejjtg, živina je presita, je zbiravna, lišpava. Urfabr, f. Ueberfabrt. Utfebbe, bie, prisega razžaljenca ali pa izpuščeniga, izpušeniga jetnika, da se ne bo maščeval, maševal. Ur [ein b, f. ©rsfeiitb, lobfeinb. Utform, bie, izvirna oblika, podoba. Itrireunb, ber, pervi, največi prijatel. Urgang, ber, perva hoja. Ur g eb t C t, bas, pervotni okoliš. Urgebilbe, f. Urbilb. UrgebirgC, baS, pervotne, pervobitne gore, pervotvorne gore, bohm. prahory. Urgebante, ber, perva misel. Itrgefiibl, bas, izvirno čutstvo. It r g e ift, bet, pervi, izvirni duh. Ur geti«, f. Setretbung. Itrgcf djidjte, bie, izvirna, perva zgodovina. Urgeftatt, bie, perva podoba. Urgif t, bie, f. (Scftdnbnip (insbefonbete auf ber golter). Itrgiren, v. a., auf eltoaS btingen, poganjati, tiščati, tišati, potiskati, mccati; f. Setreiben, Treiben. Urglanj, ber, pervotni lesk. UrgOtt, ber, (im beibtt. 33eg.) prestari bog. iirgranit, ber, pervotni granit. ltrgrofjitltern, pl- preded in prebaba. Urgrofimutter, bie, prebaba, prebabica. Urgro|bater, bet, preded. Urgrunb, Der, pervi vzrok, temelj, pervina. Urbab, Urbeb, f. Sauerteig. Urbabn, ber, f. Sluerbabn. Urbeber, bet, začetnik (M.). početnik (Gut*m.y, ®ott ift ber Urljebet alles @uten, od Boga prihaja vse flobro; stvarnik (@f opfer); toer ijl bet Hraber bes StteiteS?, kdo je začel prepir? ltrbebertn, bie, začetnica, početnica. Urbe it, bie, izvirnost. Ur bet r, bet, pervi, najviši gospod. Itrbotj, bas, verhovje; f. ©berbolj. llrian, ber, f. 35ing (ber); f. Senfel. UrtaŽbttef, ber, Urijevo pismo (prinesen pogubno). Urin, ber, scavnica, scanica, scalina (Gufsm.), scanje; ben Urin lajfen, scati, oscati se; f. a. £arn, $arnen, (mu. moča). Urinbab, bas, kopanje v scavnici. Urinbtafe, bie, mehur, mehir. Uringang, ber, scavnik, scavnični prehod ali žlebek. Itringeift, bet, scanjevec (F.). ltrintrcit, f. farnen. ltrinfats, f. -iparnfaJj. Urinftetn, bet, kamen v mehurji. Urintreibenb, f. $arntreibenb. ItrlSmtJC. Ittf0Jttpe, ter, divji prešio, ltrtopf, f. ®enic. It I f r il f i, bie, pervotna moč. izvirna moč. Uriraftifl, adj., s pervotno močjo, premočen. Itrlunb, adv., ltrfltllb bejfeit, v spričbo, do-terdbo tega. Urfnnbe, bi«, .Beugtlig, f. biefe«; ¡Dofunient, 3eWet« fd)riftlidjer, pismo, dokazno, izprično pismo, dokaznicaf, pisani, pismeni dokaz, bohm. listina, serb. isprava; ju Urtunb teffen, v spričbo; bi« Urfitlibe ber Dffenbatltng ift bi« 93ibel, izpričba, spričevalo Božjiga raz-odenja je sv. pismo; f. a. Urfdjtift; alte ttrtunben, stare pisma, stari rokopisi, llrfnitben, v. «., izpričati, spričati, pri-čati, spričevati, svedočiti; mit nttunben Ullb befennen, spričujemo in spoznavamo; v. r., pisati se iz —. izpeljevati se, izhajati. Ht!unben = , inSffcgn., pisemski, po pismih, — za pisma. Urfunbenbetooirtr, f. 2trd)iBar. UrfnnbenbCttieiŽ, bet, dokaz po pismih. Hrfunbcnbltd), ba«, bukve pisem, pisme-nik f. UrtnnbtHfleuiolbt, f. SlttbiB. ttrflinbCllfamnttung, bie, zbirka, nabira pisem. UrfunbenfteitUJtl, ber, štempelj pisemski, za pisma. llrfnnblid), adv., na spričbo, po pismih; (. a. 2lutbentifd). ltriaub, ber, bie (Maubitifi jidj auf einige 3eit ju entfernen, (ital. permesso), dopust, dopuščenje, dopušenje, urlavb*, russ. ot-pust; f. a. 3tbf(bicb; Urtaub geben, f. 23 c= UtlflUbcn; spušen na odlog je bil mušketir (Preš.). Urtnnbcr, ber, urlavbar*; vojak začasno iz službe puščen, pušen; vojak z dopustam. UtIttUt, ber, izvirni glas. Urlouter, f. ©clbftlautrr. Uric, f- Gčrle, 21born, • ttrtidjt, ba«, izvirna, pervotna svetloba. Urtnoj?, f. (Sidimoft. Itrracnfcb, bet, pervi človek. Urmutter, bie, perva mati, bohm. pramati. Urnatbt, bie, izvirna noč. Urnantc, ber, pervo, izvirno ime. Utnatlir, bie, pervotna natura. Urne, bie, eilt irbene« @efaf, Sopf, žarica (Sjir. u. serb J, urna, ročka (@t.), perstena posoda, pepelnik (fut bie 9lf<|e bet Sobten); 2Baffereimer, vedro; eitt SKafš pfitger ©inge, orna (V.). llmtnf brntiB, adj; žarast, urni, pepelniku podoben. Itmentbnl» ba«, dolina mertvih. Ur Od) 8, f. 2lucrod)8. llrofcob, ber, močegledf, scaninarf. Utbfob, bet, izvirna, posebna steza. ittbilonjC, ber, pervotna rastlina. . Urblotjlidj, adj. it. adv., ko blisk, ko bi trenil, na (en) mah, v hipu. mahama, na-naglama; f. a. iflbiilidj. Utbrobuct, ba«, sirovi pridelek. Itrfitj. 1729 Urprobttdiott, bie, pridelovanje, dobivanje plodov, sadežev sirovih, kakor jih daje zemlja. Urquell, ber, pervotni, pervi vir, izvir, pervi začetek, pervi vrelec (Gulsm.). Ur r Cilt, adj., prečist, izvirno čist. Urrinb, ba«, f. SJiobrbomutel. Ur f a d) t, bie, ba«jentg«, Woburdj eltoa« an= bere« ^er»orgebrai$t wirb; bie wirfettbe Ur= fadje (causa efficiens), nadj V. vzrok (attdj altsl. u. serb. bei Vuk), zrok (Gulsm.'); itt anb. fla». ©t. pricina, razlog, povod; f. a. ©runb; »eranlaffettbe Urfad)e, priza-devek (V.); teijenbe Urfadje, razdražek (V.); »erfdjiebette Urfadjett fjaBeii midj gebinbert, več reči mi je napoti bilo; bie Sonne i(t bie Urfadje bet S?ärme, solnce dela vročino, vročina prihaja od solnca; bu bift bie Urfadje meine« llitglftcfe«, ti si vse moje nesreče kriv; bu bifl Urfadje baöon, ti si tega kriv; f. a. ©djulb; 53eWeggrunb, nagon, nagib, nagibek, nagibljej; bu baft feine Urfacbe bidj ju beflagen, nimaš se za kaj tožiti, ne veš zakaj —, čemu se pri- tožuješ; Wenig Urfa$e bat bet 2Renfdj fiolj jtt fein, malo se kdo sme ošabiti; obne Urfadje Weinen, ko nima za kaj, nima so čemu jokati; Slnlaf, prilika; Urfadje geben, priliko dati; 93orWanb, izgovor, pretveza; Urfadje jitm Streite fitdjen, obresti iskati (Uttterfr.); er bat Urfacbe jum Sabel, ima za kaj očitati, grajati; Urfadje nehmen, priložnost vzeti, (9töm. 7, 8); .Summet War bie lit» facbe ¡bre« Sobe«, od žalosti je umerla; ber Sob Wifi eilte Urfadje f)at>en, vsak človek gre s svojim vzrokam s tega sveta; ©tolj War bie Urfadje feiner Serbattttung, prevzetnost ga je spravila, pregnala iz dežele, zavolj ošabnosti so ga pregnali; id) babe Urfadje baju, vem, zakaj to delam; Urfadje ju etwa« geben, priliko, pričetek, priložnost dati k čemu; bu ftafi bobe Urfadje ®ott ju bitten, tebi je silno treba, Boga prositi, ti pač moraš —; bu baft nttt Utfadie bajti ge--gebetl, ti si me k temu napeljal; feine Ur= fadje be« Sobe« würbe an it)m gefunbeu, nič smerti vredniga niso našli nad njim (ob-dolžencam); Wa« iji bie Urfaffdjtff, aut bejien ettoa (ladija) parnica, (brod) parnik; etlt 3eug, tančica, gent. šlar*. Vaportfiren, f. »crbampfcn. Variante, bie, razlika, različno branje. Voriation, bie, f. 3lbtocdjfeInng. »attcellen, bie, neprave koze, kozli (?). Varietiit, bie, f. »erfdiiebenbeit. Variircn, f. Slbmedjfeln. Šariolitb, ber, osepničnikf. SSafalI, ber, vazal, (podložnik fevdni). Vafallenfdjaft, bie, vazaistvo. SBafe, bie, posoda (umetna), poln. n. russ. »ater, ber, oče (eig. Vocaliv be« int eig. ,0ljnt)eit, bic, navada starih prednikov. Sntergut, ba«, očetovo, po očetu prejeto posestvo, zemljišče, zemljiše. S8fltCtI)ttlb, adv., po očetu. SBotcrboité, ba«, očetova hiša. dom. SfltetbCtb, ber, domovje. 2iotcr^crj, ba«, nad) Gutsm. it. F. očetno serce, očetovsko serce. Sflterljo.ff Itltttg, bie, upanje, dobiti sina. Saterlorn, f. SNittterJorii. Sntcilanb, ba«, naft Gutsm. it. F domovina (auft bet Jambreiič, itaft Vuk bloß : Halt« uitb £of), domovje (V.), domačija, domača, rojstna dežela ali zemlja, očet-njavaf, očevina (Vuk), n. V. očina zemlja it. očina, (altsl. ot'öina, bolim it. poln.), russ. otečestvo. $BtcrInilbtfft, adj., domovinsk, domač, (kroat.) domoroden; f. a. «(Satriottfft. Saterlanbêart, bit-, domača šega. iBaterlanbScifer, f. SBatcrlflnbžItcbe. SBaterlanbÔfreunb, ber, «Patriot, domorodec, prijatel domovine. SnterlanbŽliebe, bie, domoljubje, domo-rodnost, ljubezen do domovine. Saterlanbäftolj, ber, ponos na svojo domovino, zavolj domovine. Sflterltft, adj., bem Sater gehörig, očetov, očin (f.); bai »äterlifte Vermögen, očetovo (očino) premoženje, očastvo (Äatjl), naft Vuk očevina tt. očinBtvo; naft Strt eine« SBater«, in ber (Sigenfftaft, Siebe eine« Sa; ter« gegrünbet, očetovski, očinski, očevski (F.), očetni (F); g. S. Bäterlift forgen, po očetovsko, očinsko, kakor pravi oče skerbeti; bie »äterlifte ©ettalt, očetovska oblast; ba« Bäterlifte ©efefc, postave po prednikih prejete; Bäterlifte Siuie, po meču, po kervi. ®flterliebc, bie, očctna, očetovska ljubezen do otrok. Satertinie, f. SBiitcrlift. '-BatetlOČ, adj., brez očeta, sirota, zapuščen, zapušen, (brezočeten Gutsm.); er ift • Baterlo«, nima očeta. iBatCtlOfigleit, bie, brezočetnost (F); ob feiner Saterloftgfeit erbarmt er mir, smili se mi, ker nima očeta. Sait riti 0 d) t, bie, očetova, očetovska moč. Satermilbe, bie, očetovska rahlost, serč-nost, dobrota, mchkost. S a termo t b, bet, očetomorstvo, kroat. naft Jambr. otcomorstvo, russ. otceubijstvo, umor očeta. ®flt crmotbtr, ber, očetomorec, očetomor-nik, umorivec očeta (svojiga), kroat. naft Jamb. otcomorec, altsl. u. russ. otce-ubijca. Satcrmörberilt, bie, očetomornica. očeto-morka, umorivka očeta svojiga. SB a t e t m ö r b c r t f ft, adj., očetomorsk. SBfltemamt, ber, očetovo, očino ime. SBaicrbfliftt, bie, očetov(sk)a dolžnost. aSttterfdjttftt, ber, stari šaht. SSatCtfftaft, bie, očetovstvo, očestvo; auf ffiaterfftaft flageit, tožiti na očestvo, (da se razsodi, da jc kdo oče kaciga otroka); ffiaterfftaft läugnen, očestvo tajiti, reči, da ni oče, da otrok ni njegov. SBaferfftooft, bet, naročje očetovsko. $ B t e r f ft t a II b e, bie, vretenica, f. a. ©ftrflllbe. SBattrffttttftet, bie, teta, tetka, očetova sestra; f. Šante; bie Sinbet baoon, f. ©c= fftmiftertinb. SBfltcrfCfltn, bet, očetovski blagoslov. Sätcrftttc, bie, šega (naših) prednikov. SBnterfObll, ber, ljubljenec očetov, serb. očino oko, najljubši otrok. SBoterforgC, bie, očetovska skerb. SBaterfpraftc, f. «Wiitterforafte. S? Bt erftabf, bie, rodno, rojstno mesto. SBßtcrftanb, f. Saterfftaft. SBßtCrftelle, bie, očetovo, očino mesto; fte bei jentaiiben Bertreten, biti komu namest ob. za očeta, biti komu kakor oče. skerbeti zanj, kakor lastni, pravi oče, namest-„nik očetov biti. SBflterftilltme, bie, očetov glas. SBaterthcil, bet, attft ba«, očastvo (Äatfi), očetov, očin del, serb. očevina in očinstvo. S atcrtöfttcrftcu, ba«, ljubljenka očetova. SBatertrieb, bet, očetovske želje, očetovsko serce, gnanje. iBatetlinfer, ba«, očenaš, Gospodova molitev; fünf Saterunfer, pet očenašev. iBatertoiirbe, bie, očetovska dostojnost, čast. Säteraeit, f. «.Borjeit. Saterjuftt, bie, strahovanje (pod oče-tam). ¡Batilflll, ber, Vatikan. SB Bit beb i II C, ba«, vesela popevka, igra gledišna s tacimi popevkami vmes. SBebette, bie, vedeta*, straža na konji. SBegetabilten, bie, pl., rastlinstvo , rastlinje , zelišča, zeliša, rastlinske jedi. SBegetabilifft, adj., rastlinsk, rastlin-stven. Vegetation, bie, rast zelišč, želiš, rastje. 8egetation8»affer, ba«, redivna voda. 35 egetiren, v. »., rasti iz tal živež je-maje, po rastlinsko živeti, zeleneti, fig. životariti u. živariti (beibe« bei Vuk). «Bebbiftel, f. aarbenbiftel. «Bebe, f. Selje. «-Befiement, f. Sjefttg. Scbemeitj, f. Ungeftiim, ber. Sebilel, ba«, pomogijej, f. «¡Kitici. iBcbm, f. ftebm. «-Bcildjen, ba«, (Viola), vijola. vijolica, naft Gutsm. ljubica. ®Cilftenajfet, bet, vijoličar, vijolično ja-belko. iBcilftenbeet, ba«, gredica samih vijolic. 2Jetld)enbtou. S3ctlfcn6la«, adj., vijoličen, vijolične barve. 33eild)enfranj, ber, venec iz vijolic. Šcildjcnftein, ber, vijoličnikf- SBetld) enD0II, adj., vijolčast, vse polno vijolic. S3etldjCUJUtier, ber, vijolični cuker. SBeilrebe, f. »ažmtn. SSetlrbždjen, f. Sornraben. SSeittanj, bet, ples ali bolezen sv. Vida. SBelnment, f. §iilte. SBcIin, S8clinbapicr, ba«, velin, velinovi papir. 33 eliten, pl., vojaki lahkiga orožja. SBellCitiit, bie, nekako pohtevanje brez krepke volje, volja brez djanja. 25 en nI, f. geti. Senc, bie, f. šBIntnber. SSenerttbel, f. Gčbrtourbtg. Venerah i le, ba«, f. 3jo(btoiirbig(e), ba«. SSenerte, f. iuftfenfe; — Sttgerei. SBenetiftb, adj., na sramu bolen (TJ, kdor ima sramno bolezen, francozljiv; bie »enerifdje Jiranffieit, sramna bolezen; [. a. ©hbbtiiitftb. SSenia, bie, f. ®rlaubni§; (venia aetatis), spregled let, dobe. SSeniSS, adj., »enofe« 93tut, 93enenblut, černa kri, ki teče po žilah odvodnicah. SSentil, ba«, Suftflappe, zaklopnica, nad) F. vetrenica, nadj M. zahlopka (eig. russ.~), bolmi, zaklopka, f. a. SilaVpC. iSentilator, ber, oddušnik, dušek. SBentiliten, jur., f. ©idjten, llnterfndjen, Slbbanbeln. SJentlŽ, bie, Venera, bei ben aiten ©lasen nad) Sinigen Lada, (bei Mrongov. zezylia, zizilia) ; aiiorgenftern, Danica; Slbettbftern, Večernica. SBenužbart, f. Sarbenbtftel. SBenužberg, f- Stbamberg. ŠettuSbenle, bie, pavne Dr. BI., poln. dvmienica. SBenttŽbilb, ba«, podoba Venerina. SBenužfinger, f. fmnbčjunge. SBenužbtttt/ f- grauenbaor. iBcnužbiigel, f. ©cbatuberg. SBennžIranlbeit, »ennžfeudie, f. £uft= (eudje. SBettužtaube, bie, čopati golob. SSenugtembet, f. Sorbelt. Še t, Sotfplbe, in 3ufammcnfe(5Uttgen mit 3ettwortern einen Serbraitdj, SSetlujl, eine SBetfubcuug bebeutenb, za —, po —; bet= toittljfcbaften, zagospodariti; tterfd}t»enbeu, zapraviti; »erleiten, zapeljati; ftdj »etrebett, žareči, zagovoriti se; »etbaefeit, popeči; eine Uebettreibung, obet 23erfe£ung bebeutenb, pre —; »erfaljett, presoliti; »erbftanjen, presaditi; eitt ju (Sttbefommen, Slufijoreit att* jeigenb, iz —, o —; »ertaudjen, izkaditi; »erblitljen, ocvesti; bebeutenb eine SBerbin* bung, s —, z —; eitte (Sntfermmg, od —, iz —; ein Služetnattber — gebett obet — geljen, raz — u. bgl. S8ettt(l|tn, v. a., zavreči, zametati, za-trositi, zateptati (od živinske klajej. !!>eriid)Utdj. 1733 iBetabfOlgen, v. a.. izročiti, izročati, iz-ročevati, poslati, dati, dopustiti, da se vzame. Sernbfolgung, bie, izročba, izročitev. SBcrnbreben, v. a., izgovoriti si kaj, dogovoriti se zastran česa, biti v besedi, domeniti se, izmeniti se, nad) F. zgovoriti se; »erabrebeter iDtafšett, po dogovoru, kakor je bilo dogovorjeno, izgovorjeno. SBernbrebitng, bie, dogovor (Fu/c). do-memba -j". S8ernbretd)cn, v. a., dati, podati, izročiti; meijrerett, razdati med —. Serabretdjuttg, bte, podanje, podajanje, izročitev, izročevanje, podelitev. SJerabinUlltett, v. a., zamuditi, zanemariti, opustiti; ba« ffletabfanmte, zamujeno. Serobidumung, bie, zamuda. SSerabfcbeUtn, v. a., merziti se, gnjusiti se, studiti se komu kaj, ob. nad čim; kroat. odurjavati koga, oduriti, nadj F. čertiti koga (mebr b«ffen). SBerabftbeuung, bie, stud, gnjus, gnus, zamerza; kroal. odurjavanje. Sernbff euitngžtuertb, $8erabf-fdjiebe entlajfen , posloviti koga, slovo dati komu ; Srttbpen, razpustiti, razpuščati, raz-pušati; bitrcb einen 9ted)t«jVrucb entfdjeiben, soditi, sodbo storiti; »erabfcbiebet, s slove-sam odpuščen, spušen, odpravljen. 25erttb(djtebung, bie, slovo, posiovitev. »erabftbofien, v. a., odhodnino, odvoz-nino plačati od česa. Seraecif en, v. a., podvreči potrošnini, dacu, plačati od česa potrošnino. Seraccorbtren, v. «., pogoditi, ulago-diti se; f. a. SSerbingen. 58 e rti d) S en, v. a., pogrečiti. ^ SSeradlten, v. a., ne čislati česa, zameto-vati, zaničevati, zasmehovati, v nemar imeti kaj (M.); nad) Slttb. S. a. prezirati; ben Xob »eraften, smerti se ne bati, ne marati za-njo, zaničevati jo; »eradjtet feitt, zaničevan biti; e« ijt itift jtt »eraften, je tudi nekaj, ni celo nič. $ernd)ten, f. Sledilen, e r n d) t e u ž to e r t b, $erad)tc!tžtt)utbtg, adj., zaničevan, zaničevanja vreden, zaničljiv. SBeriif ter, ber,S8era(|tcr, grajavec(Xabler), zaničevavec. SSeritdjtcriU, bie, grajavka, zaničevavka. ^eritdjiltd), adj., bet aSeraftung toertb, zaničljiv; »erluerftitb, zamečljiv (Gutsrn.), zaveržljiv; ftf »erdftlif betrageit, zanič-Ijivo, zasmehljivo vesti se; SJeradjtung begenb, zaničevaven; jentattbeit »eraftlif begegtten, s kom zaničevavno , gerdo ravnati; »erddjtlidj betteltl, bernjavsati, bernjati; eitt oerdcbtltdjer Settler, bernjavs; »erdebtlicb ntafett, ugrajati, grajati, gerditi, v nič djati, devati kaj; ein »etdftlifer aiteufeb, smetljaka. 1734 5Btrod)tmt0. SBeradjtUltg, bie, zaničevanje, nečislanje, grajanje. SBerndjtungSbOll, od/., ves zamcljiv. 2krntbtnng3u>crt(j, f. SSeriiditlid). a$erad)tungSH)Ort, ba«, grajavna, zanice-vavna beseda. SSeradjjeit, v. a., feitt geben »etapen, vse svoje žive dni preječati, prestokati. SBetadCItt, v. a., zaorati (n. pr., čas in dnar). SStrabOnifircn, v. a., polepšati mladenča. SBeraftermiCti en, v. a., v podnajem dati. aseriihnli^cn, v. a., upodobniti kaj, se. sJSerai)nlid)ung, bie, upodobnjenje. SJeraltmentiren, f. SBerlbftigen. Uktnllgcmcincm, v. «., občno, spiosno storiti, povsod razširiti, poobčiti f, po-splošniti f- © craltcn, v. ti., ostareti, postarati se, zastarati se. 58 er al tet, adj., ostarel, zastaran, ne vec v navadi, »eraltetet 33aunt, starika. »eralteticin, baž, ostarelost, zastaranost. aieriini)crlt(^, adj., premenljiv, spremenljiv, preobračljiv, prenaredljiv, nestalen, nestanoviten (unftanbljaft). aScronbcrlitfjIctt , bie, prcmenljivost, spremenljivost, nestanovitnost, obračljivost. SSeritntiern, a., premeniti, spremeniti, premenjati obet preminjati, spreminjati, spreoberniti, spreobračati; prenarediti. predelati ; feine Aleibung, S3ef«ul)ung »eranbent, preobleči se, preobuti se; feine 3Bolmmig »eranberu, preseliti se; bett ©tanb, bie ©teftung »eranbent, prestaviti; bie fiage »eranbent, preložiti; ben Stamen »eranbent, preimenovati, prekerstiti u. bgt. nteftr; fid) »erfjetrat^ett, udati, oženiti, omožiti se; er ftat ft« ganj »eranbert, ves drugači je; itt anb. preinačiti; bie gatbe »eranbetn, f. (girbtljen. SBeranbtrnng, bie, spremenjenje, sprememba, preinačenje; SSeratlberung bet it let; buttg, preobleka; betSBoljnung, preselitev; matice Setattbetung tootan »ornetjmen, tu pa tam kaj premeniti, predelati; alte« ift bet SSetanberttng untertrotfen, vse je spremenljivo. SBeranbemngžgefefc, bas, postava men-Ijivosti, premenljivosti. SJeranberungžtraft, bie, etw. spreme-nivnost. SSerantcrn, v. a., eine SKaitet »etanfero, zid zvezati, vezati. SBernnlaffen, v. a., napraviti, sprožiti, napravljati, priložnost, priliko dati čemu, pripraviti koga k čemu, etw. a. vzročiti, vzrokovati; bas (Srfotbetlidje »eranlaffen, napraviti. česar je treba. SBetanlflffet, bet, kdor je kaj napravil, po komur je kaj prišlo, napravljavec, spro-živec, začetnik, napeljavec. ©etanlflffung, bie, prilika, priložnost, sproženje, napeljava, vzrok, pridka obet pritka (angeblidj bei Dieifn.), in anb, povod; f. a, Slttlafi. Serarjen. Sßeranntimlt«en, V. a., prijetno narediti. sšeranftbaultdicn, pred oči postaviti, postavljati, poočititi -j-, predočiti -J-, pojasniti, razkazati. SSeranfdltagen,, v. a., ceniti, naprej premeriti. preračuniti, preudarek napraviti. SBeranfdjlagung, bie, precena, preudarek. Söcranftatten, V. a., napraviti, napravljati, pripraviti, pripravljati, narediti, narejati. SSeranftfltter, bet, pripravnik, napravljavec, narejavec, narednik, ravnavec; Wet war ber ©eranjlalter bet Unterhaltung, kdo je napravil to veselico ? Seranftaltunfl, bie, naprava, naredba, priprava; f. a. Slnftfllt. Sßerantfflorten, v. a., etwa«, eine ©adje verantworten, odgovoriti, odgovarjati za kaj, odgovor dati, dajati od česa, za kaj; bas Will iä) verantworten, za to bom jez odgovarjal; v. r., fid) »erantworten, odgovarjati za kaj, zagovarjati se, opravičiti, opravičevati, pravičiti se zastran česa, braniti se. SBerantaortlidj, adj., odgovoren, dolžin, odgovarjati za kaj; für einen ©«oben »er--antwottlid) fein, odgovoren biti za škodo, odgovor dajati, na se vzeti. SBerantujortlidjIcit, bie, odgovornost, dolžnost, odgovor dajati za kaj. SJerantmortling, bie, odgovor, odgovarjanje; eiitMt jut Verantwortung gießen Wegen etwa«, na odgovor poklicati, vzeti, odgovor tirjati, prijeti, prijemati koga za kaj. (etwas tri».) pestiti koga; tljue es auf meine ©eraittwortuug, stori na moj odgovor, v moj odgovor (Vuk); 33ertheibigung, zagovor, zagovarjanje; SluSrebe, izgovor; f. a. SBcranttuorUidjIeit. SBcranttoortnngSrebe, bie, odgovor, zagovor, govor, s kterim se kdo pravici. ©erarbeiten, a., podelati, podelavati. predelati, predelovati, obdelati, obdelovati, potrošiti, porabiti pri delu, potrebovati za delo; piel S()on »erarbeiten, podelati dokaj gline; unnüjj »erarbeiten, potratiti; fig. etiten, obdelati koga, resnice beliti mu, do živiga mu priti. SSerarbeitnnß, bie, podelava, obdelovanje, predelovanje, poraba pri delu. Sßcrardjunß, bie, ograda (reke). Sßetargen, v. a., zameriti, zamerjati, za zlo vzeti, za zlo jemati, (böhm. zazliti komu); grajati koga zavolj česa, oponašati komu; za hudo vzeti (Gutsm.). SSernrgung, bie, zamera, zamerjanje. ©erargrool)nen, v. a., v sum pripraviti. SJerntnten, v.n.. obožati, osiromašiti, osi-roteti (Gutsm., tidjtiger »erWaifett). Verarmung, bie, obožanje, osiromašenje, uboštvo; überall ftetyt man eine grofe Ser--atmung, povsod se vidi, da so ljudje močno obožali. aSerarrenbiren, f. SBerfladiten. Sßernrreftiren, v. a., zapreti. »ernrten, f. Sluöarten. SJerarjen, SJerarjeneten, v. a., zazdravi- Berufnen. lariti, potratiti, potrositi za zdravila, za-dohtariti, zavračilariti (M.). Berafdjen, r. «., v pepel spreoberniti se. Beräfdjttn, v. a., v pepel spreoberniti, spepeliti. Btraffeeurirtn, f. »erftdjern. ®ctqftcn, v. n., v veje iti, gnati. Betäften, v. a., razdeliti na veje; v. r, raziti se na veje. Seranciiottmit, t>. a., prodati po očitni dražbi. Bcraitcttoniritttg, bie, dražba očitna. Btratižna lit It, v. a., izdati, izdajati, potrošiti, trošiti (Vuk), razdati, razdajati. SBerattŽgabung, bie, izdaja, razdaja, po-trošenje. Beräußtrlid), adj., kar se more, sme oddati, otujiti, otujljiv -j-. SB et äußern, v. a., Otujiti t (in 3jlr., nad) alten llrf. auch altsl- otuždati), od sebe dati, oddati, proč dati, drugim dati, ettoa auch prelastiti reč, bei Jamb. odtujati, bei Gutsm. otujati u. zaptujati, znebiti se česa; »erfaufen, prodati, prodajati. Betäußtmug, bie, otojenje f, oddaja, pre-lastitevf, prodaja (eig. Berfauf). 5ßträn|trttltg«ttä)i, bas, pravica, kaj oddati, oddajna pravica. BeräuftrungSurtheil, bas, sodba, ki dopušča, kaj prodati. Berbabbeln, v. a., zapertijati. Berbaien, v. a., alä «Material jumBatfen brauchen, peči, potrebovati, jemati za peko; ber ©orfbäcfer »erbacft 9toggen=, ber @tabt= bäcfet SBeijenmehl, na kmetih peko reženo moko, v mestu pšenično; burd) Sacfeu »er* brauchen, popeči; ber Bäcfet hat alles 2»ehl »erbacfen, pek je popekel vso moko; bet Bäcfet hat bas Btob »erbacfeu, b. i. im Baien »erborbeti, pek je v peči kruh skazil, zapekel, oprepekel(Zal.);bas galijeBermčgen betbacfeit, zapekariti, zapeči vse svoje. SBttbflbtn, v. a., zakopati, s kopanjem zapraviti. Str bal, f. SBortltiJj, aminblidj. ißctbalgttt, «. o., bie 3eit, ves čas puliti se, rovati se. Sßcrbalinjltrie, bie, razžaljenjez besedo. SiCthallfirtU, r.n., ustmeno obravnavati, razpravljati. Berbalfen, v. a., zvezati, vezati. Serballaften, r. a., pritežiti. 5!etballcn, v. a., v bale povezati. Sietbölle U, v. a., zabrehniti, zabrehati (I'.). (ich beli guß »erbällen, zabreha mi noga; zabrehnila, zabuhnila mi je noga. šBerballhomtn, v. a., popravljaje skaziti, napčno ravnati. Sctbanb, bet, obeza, obezilnica, obezilo, povezilo, povoj, dim. povojic, povojček; f. a. Berbinbmtg, ^Ctbttnbeln, v. a., zamežljati, zapraviti. !Bcrbanbläj>}>(hen, f. ßoraiirtffe. SBerban g en, c. a., v strahu preživeti (ves čas). iittbatltien, v, a., pregnati, pretirati, iz- Berbergeit. 1735 tirati, izgnati, preklicati koga; eine SCBtefe, zagraditi; in bet Bibel, Bogu posvetiti, obljubiti; (Dtöm.3, 9.) prekleti; f. a. Berjageu, Bcrtreiben, Berttcifen. Berbanner, ber, izganjavec, preganjavec. Berbannte, bet, pregnanec, izgnanec, iz- tiranec; bie, pregnanka, izgnanka. Betb attnuttg, bie, pregnanstvo, izgnanstvo, izgon; f. a.'Batinflttd). Berbannungžo rt, ber, mesto, kamor je kdo pregnan. Serbannungšurtheil, bas, pregnanstvena sodba, sodba pregnanstva na tuje. Betbaitfen, v. a., spraviti v skedenj. Betbafett, v. a., teta postati, biti. Ber haften, v. n., bet £irfch »erbajtet, toeutt er bie rauhe £aitt »on feinem ©e^ürtte ab» fdjläpt, roge oguliti, guliti (F.); z ličjem obleči se. Berbaftern, f. 9lu3arien. Ber bau en, v. «., einen Singang in eft»as »erfperren, 3. B. jemaitbeit bas Sicht ber= bauen, burch einen gemauerten Bau, svetlobo zazidati, zazidovati, burch einen gezimmerten, zadelati, zaeimprati*; auf einen gemauerten Bau »ert»enben, zazidati; »iel f)olj »erbauen, mnogo lesa zaeimprati; bähet »iel »erbauen, veliko denarjev zazidati; napčno zidati, kakor ni prav; v.r., im Bergbaue »erbauet fich eine Seche, teenn bie ausbeute imb bie Sofien gleich finb, dobiček zakopati; jich »erbauen, zapraviti vse svoje pri zidanji, zazidariti. Berbaitern, v. n.. pokmetiti se, postati pravi, terd kmet. Bttbaitnng, bie, zazidanje. Berbtitttn, v. n., skosteneti; f. a. Bet* ftotten. B erbe iß en, v. a. u.r., fo fefl jubeißen, baß mau bie 3äfjne nicht nicht »on einanbet brin« gett fann, (ich »etbeißen, zagrizniti se, zagristi se, zagrizovati se (F.), z zobmi se za(po)pasti (M.), da jih ni lahko spraviti narazen; »on angefchoffeiten t»ilben ©Ilten, zagristi se in potoniti; bas Sachelt, bie ©chmerjen ttff. »erbeißen, utttctbriicfen, smeh zaderžati, bolečino požreti, pogoltniti, požirati , zadušiti, skriti, preterpeti, da ni znati na obrazu, zatajiti; »oni abbeißen, odgristi, prigristi, skaziti; Sßorte, besede pregrizniti, pregrizovati; »erbijfene Sffiuth, huda jeza, ki jo kdo kuha; v. n., ber Auerhahn hat »erbiffen, aufgehört ju baljeit, petelin je nehal (F.). Betbtijen, v. a., »orn abbeißen, ogristi, odgristi; bas Sief; »erbetjet ben jungen SBu^s, živina ogrizuje, objeda, odjeda mladje ali mladovje; bahet abgebeijte^iebe, odgrizki(F). Ber beli C It, v. a., ber £unb »erteilet eine Sau uff., pes oblaja divjo svinjo, oblajati (V.), najti in z lajanjem naznaniti. Berb ergen, v. a., skriti, skrivati, prekriti, prekrivati, potajiti; nur junt Xi)eiie »erber* gen, prikriti, prikrivati; »erborgen halten, skrivati; »erfchtoeigen, zamolčati, utajiti, tajiti; fein ©efi^t, zakriti, zakrivati; bet; 1736 ©erberger. hüllen, zagerniti, zagaliti; auch tie pettor» genften Singe lommen an ben Šag, kar se ne stori, to se ne zve; v.r., ftd) »etbergen, skriti se, skrivati se ; int ¿¡om, skujati. se, kujati se; »erborgen, skrit, skriven; fidj hiti unb feer »etbergen, porazkriti, porazkri-vati se; »erborgene 9taht, skriti šiv, ki ga ni viditi na lici; e« war jhrn tti^t«_»etbor; geti, ni je bilo skrite reči pred njim, nič mu ni neznano bilo. ©erbetger, ber, zakrivavec, skrivavec. ©erbergfdjtrm, ber, zahod (lovski), ©erbergutig, bie, ©etbergen, ba«, skrivanje, zakrivanje, ©erbef djeibett, v. a., eine .ftlage »etbe* freiten, dati, izdati odlok (©efteib) na tožbo, z odlokam dati komu tožbo; f. a. ©orlaben. ©erbeiferet, ber, popravljavec; ratt ®t> ringftajjung, popravljač. ©erbeffererin, bie, popravljavka, bolj-šavka (F). ©etbeffetiilh, adj., popravljiv (V), kar se da popraviti, popraven, ©erbtffetn, v. a., ba« geljlethafte weg» ft äffen, popraviti, popravljati, poboljšati, zboljšati, boljšati; idj fudje mir bie Sage ju »erbeffetn, rad bi si kako preložil; einem Pen ®etjalt uff. »erbeffetn, plačo zboljšati, povišati; in beffetn Staub fejjett, zboljšati, boljšati; bttrt 3oljann ©altom »etbejfern, f. ©erbaflhornen. ©etbeff etnng, bie, poprava, popravek, popravljanje, zboljšanje, poboljšanje, pri-boljšek. ©erbeffernngšblatt, ba«, (Soueetut), poprava, list s popravki, ©erbeffctungöfiihig, adj., popravljiv, zboljšljiv, kar se da še popraviti, zboljšati. ©erbeffemngžioften, pi., stroški zboij- ševanja, pri zboljševanji, popravljanji. ©erbeten, V. a., burt ©etett tilgen, Weg» ftaffen, zmoliti (V J, odmoliti; butd) ffieten bie ¿eit »erleben, premoliti (ves čas), ©erbetteln, V. a., zaberačiti (vse svoje dni), preberačiti. ©erbetten, v. a., s posteljami založiti, zastaviti. ©erbengen, ftt, v. r., prikloniti, priklanjati sc, pripogniti se, pripogibati se, serb. pokloniti, poklanjati se lt. klanjati se komu. ©etbeugung, bie, priklon, priklonba (VJ, pripogljej, serb. u. iit ben übt.®. poklon; mit einer tiefen ©etbeugung, globoko prikloni vši se. ©etbiegen, V. a., skriviti, razkriviti, zakriviti, zakrivljati, kriviti, izviti, zavihati, pokvečiti (M.). ©erbieftern, f. ©erttiirren. ©erbieten, v. a., prepovedati, prepovedovati, zabraniti, braniti; ba«Verbotene, prepovedano, nach F. prepovedek; einent ba« Jjjau« »erbieten, reči komu, de ne sme v hišo, hišo prepovedati (bei Gutm. pre- ©erbinblidj- povedeti); e« »erbietet bit 9!iemanb, nihče ti ne brani; e« iji itjrn verboten, ne sme, prepovedano mu je; verbotene Seit, prepovedani čas; iu bet gajlenjeit iji bet Sanj »erboten, v postu je prepovedano plesati; »etbieteub, prepovedni. ©erbitten, ba«, prepovedovanje. ©erbietet, bet, prcpovedovavec. ©erbieterin, bie, prepovedovavka. ©etbtlben, V. a., napak vzrediti, odgojiti, ne omikati ampak popačiti, spriditi, ©etbinbbar, adj., kar se da zvezati, za- vezljiv, zvezljiv. ©erbinbtn, V. a. u. r., jubinben, zavezati, zavezovati; eine äöunbe »etbinben, obezati obet obvezovati, obezovati rano; mehrere ¡Dinge ju einem ©anjen au eittanbet befejti* gen, eine« mit bent anbettt »etbinben, zvezati, vezati eno z drugim, altsl. spoiti; j. ©. et »etbinbet-bie ÜBörtet nicht gehörig mit eittanbet, ne veže, ne stika prav besedi; ber »etbunbene Sauetjlof, zvezani kislec; ein gaji »etbinben, nabiti, z obroči opraviti; (i^ jufamrnen fügen unb »etbinben, wie, j. ©. ein ©ein be« tieriften .Körper« an ba« anbete, skleniti se, sklepati se; »ereu uigett, zediniti, ediniti, združiti, družiti, sterniti, strinjati, zložiti, zlagati (jufammem legen); fidj mit jetnanben »erbinben, s kom zvezati se, skleniti, sklepati se, zvezo skleniti, v zvezo stopiti; n. Gutsm. sklo-piti se; ftdj ju etwa« »etbinben, ft0fti zastaviti (n. pr. ladijo) za denar. Verhohlen, v. a., obiti, opaziti, odeskati. V erhöh r en, «•> zavertati; ftdj »etboljten, fatf nehati (šumeti), potihniti, izšumeti se; eS iji »iet SBein auž bem gape »erbraufet, mnogo vina je iz soda izkipelo; »etbraufeti laffen, pustiti, da dovre, dokuha (od vina), de neha delati, tvarjati; fig. et hal »erbraufet, izrojil je, unesel, ugnal se je, potihnil je; f. StuŽtOben. Verbrecben, v. a., eiue ©pie^gette »erfere; djcit, b. i. »orti ett»aS abbtecheit, prilomitisibo, zalomiti; bei ben 3agern bie gahrte, baa gefdjojfette SBilb »etbteiheii, b. i. mit abge* broehenen 3i»etgen belegeit, nadj V- obstlati, obstiljati sled, divjačino z vejami prikriti; etioaS »erbtecheit (befonbers in bet »ergatt* genett 3eit), prelomiti, prestopiti, prekeršiti kako postavo, pregrešiti se, grešiti zoper kaj, aitdj pregrešiti kaj; toaS ^afee t(h »«' broehen?, kaj sim pregrešil?, s čim sim se zakrivil, zadolžil?; gejiraft »erben, oljne etlvaS »ctbro^en Jlt ^aben, brez pre-grešenja, brez pregreška. t. j., po nedolžnem pokorjen biti; ben Jtopf »erbredjetl, glavo zapasti; f. baS gebrauc^tic^ere Vct-rnirten; mont. začeti kopati; »etbro^ene« getb, načeto polje, tudi polje s podertimi poslopji; f. a. ©ebredjen. Verbredjen, bas, iiberh., f. Uebertretmtg, Vergehen; naih bet čjterr. ©efe&geb. (cn-men), hudodelstvo, serb., bohm. It. russ. zločinstvo, zločin; ein Vetbre^en begeljtit, storiti, doprinesti hudodelstvo, zakriviti se s hudodelstvam. VerbredjenSgegenftanb, f. lorpus (delieti). V e t b t e cb e r, bet, hudodelnik, hudodelec (V.), serb. zločinac. Verbrei erin, bie, hudodelnica, hudodelka, Söerbredjertfdj. SScrbünben. Ii39 iyelbtcibetifti), adj., hudodelsk, hudodelstvu enak, pregrešin, kriv; »etbred)etifdje Sfeat, hudodelstvo. SSctbteiten, v. a. U. r., razširiti, širiti, razširjati kaj, se, razprostreti (nidjt raz-prostiti), razprostirati, razprostraniti, raz-prostranjati; ein ®erüd)t »erbreiten, razglasiti, razglašati, raznesti, raztresti, razse-jati, raztrositi; jtd) »erbreiten, »on einer .Rranffeett, einem llngeuiadj, razpasti, razpa-sovati se; »ont ®erüd)te, glas je počil; burd)ž SBaČfefen, razrasti, razraščati, raz-rašati se; »on ber ©timme, razlegati se; ©cfemergen, razboleti se; butcfe gortpffans JUlig, razploditi se, zarediti se, razmnožiti se; »om ©etucfe, razdišati se; ftd) über etwas »erbreiten, obširno razložiti kaj, govoriti od česa; bas tft i»enig »erbreitet, je malo znano, se redko nahaja, je malo prišlo med ljudi. SScrbreitcn, bas, razširjanje, razprostiranje, raznašanje. SBcrbrcitcr, ber, razprostiravec, razširja-vee, raznašavee, trosivec. SBerbrcitertn, bie, razširjavka. ©crbreitniig, bie, razprostiranje, razširjanje, raznašanje; bie Šerbreitung »on lin* glücfSbotfcfeaften t»ar »erboten, prepovedano je bilo raznašati, trositi med ljudstvo nesrečne novice, govorice. Söcrbrcnnbar, adj., zgorljiv, spaljiv, kar se da sožgati. SBerbrcnncn, v. n., zgoreti, goreti, pogo-reti; oIj »erbrennet feljt gefcf)Wiube, hrastovina prav hitro gori, (pogori); mit ber glantme »erbreitnen, splahtcti (M.); v. a. u. r., iitSgemeitt, sožgati, požgati, žgati, sožigati, požigati, spaliti, paliti, sku-riti (¿tf.); bie Stömet »erbrannten ifere Sobten, Rimljanje so sožigali merliče; lebenbig »er: brennen, živiga sožgati; fid) bie ginget, bie §anb, ben SDiunb »etbtennen, opeči se, speči se, ožgati, opariti se; perste, roke, usta speči si; fig. opeči se, naleteti; ein toenig »etbtennen, prismoditi, posmoditi, smoditi, pricverkniti; ein »etbtanntes Äinb freuet taS gelter, kdor se na vročem opeče, na merzlo piha, kogar je upičila kača, se zvite vervi boji; »on bet Sonne »etbrannt (ein, ogoreti, ogorel biti; ein »on bet ©onne Mtbrannter, ogoreli, opaljeni; bet falte SSinb i|at bas ®etteibe »etbrannt, merzla sapa je opalila, omorila, izsačila (? Zal.) žito; »om fiarfen Weife, omoriti, skuhati; »om fd)l»a* djen ®eife, osmoditi, pricverkniti; »tel§o(j »etbtennen, dokaj derv požgati; »oni 33rot, prepeči. SBttbrenntn, bas, sožiganje, požig, palež, osmod; f. a. SBranb. Sctbrenncnžttiertš, «<#■> vreden, da bi ga sožgati. SBcrbrennlid), f. SBerbreunbur. SJcrbr C nttlt n (J, bie, zažiganje, opaljenje, oparjenje, gorenje. Scrbtcllctlt, v. a., obiti, opažiti, odeskati. SiU&retUtUlt0, bie, oboj, opaž, paž. Sßerbriefen, v. a., s pismam, pismeno po- terditi, poterjati, poterjevati, terditi; »er* btiefte Olecfjte, s pismi poterjene, zapisane pravice; v. r., ftdj »erbtiefen, s pismam zavezati se. SSerbriefnng, bie, poterdba pismena, pisma pl., terdnost. Verbringen, v. a., »erftfewenben, zapraviti, potratiti; bie 3eit »erbringen, čas kratiti, zgubiti brez dela; f. a. ¿abringen; ©djlüffel »erbringen, zgubiti, nekam zapraviti ključe. Verbringet, bet, zadjanec. SSetbtÖdein, v. a., porazmerviti, razmer-viti; p. r., razgubiti se na mervice. SßtrbrOtCen, v. a., porazdrobiti, zdrobiti, drobiti. SBerbrobeln, f. SBerbamfjfen. Sßerbroben, v. a., pokrušiti se, kruh postati. Sßerbröfcllt, v. a., zdrobtiniti, drobtiniti (F.), zmerviti, merviti. SSerbriitf en, v. a., z mostam zvezati, premostiti. SBtrbritbern, v. a. u. r., pobratiti, zbra-titi, blatiti, serh. a. pobratimiti koga, Be. SSerbriibemng, bie, bratinstvo, pobratim-stvo (Sßaf)lbruDerfcfeaft, nad) bet fetbifcfeen Oiationalfttte); ©ruDetfdjaft, bratovščina, bratovšina. SBcrbriiben, v. a., zapariti, opariti, popa-riti s kropam, ogarati; f. a. iBerbtenilCtt; bie žSieneit werben beim Verfahren »erbrüfeet, zapariti se, zadušiti se od vročine. Verbrühung, bie, zapara. SBcrbriillen, «?. «., dotuliti, iztuliti se. aierbrittnmcn, v. n., domemrati. Verbrunften, v. n., abbtunften, aufboren ju brunften, nehati goniti se, ne več po-jati se. Sßerbriiftcn, v. a., s steno zadelati. SB e r brüten, v. a., skaliti, »ielleidjt audj žaleči, pokvariti nasad; bie §enne (jat tie i(;t unterlegten @ier »erbrütet, koklja je jajca skalila, zapertke naredila. Sßerbttbeit, v. a., zaštcrlincati, zapraviti (n. pr. svoje premoženje kakor ponočnjak). 83 erb Ud) en, a., v bukve vpisati. Verbiidjem, f. Sntabuliren. S er bügeln, v. a., zalikati, likaje skaziti. Verbiigen, ftd), v. r., fid) ben Sug »erren* fen, koleno zviti si, izplečiti se; v. a., eitl ©d)l»eilt öetbligen, napak zaklati in meso pokvariti. Sßerbltbleit, v. a., zavasovati (n. pr. svojo premoženje), z ženstvam pognati, zapraviti; bett guten SHuf »etbttfelen, zafantovati, za-dckletiti dobro ime. Verbllljlt, adj., zgonjen, nečisti ljubezni udan. Vetbum, bas, f. Settfflort. Šerbun&en, adj; zedinjen, zložen, zavezan, obvezan; f. a. Vetbin&CU. SJerbiinben, v. a. U. r., zvezati, vezati, zedinitf, zložiti; ftd) »erbüuben, zavezati se, 1740 SSeriiinbete. «erbaulich. zediniti se, zavezo skleniti, storiti s kom; bie »erbünbeten Staaten, zedinjene deržave. Serbiinbete, ter, zaveznik, zveznik; bie, zaveznica. sBerbiinbner, ber, vezavec, druživec. «Berbiinbnif?, f. SBiinbnifj, ©eliibbe. üüerbiirgbnr, adj., zagotovljiv, za kar kdo more biti porok. SBerbiirgen, t>. a. u. r., fift für jemaitben verbürgen, za koga porok biti, za koga postaviti se, auft (naft bem ©eutfften) dober biti za koga, naft Gutsm. zaporočiti se (russ. poručitsja); ba« teil! ift »erbürgen, za to sim porok; eine Oefftiftte, bereu 2ßatjrt)eit idj verbürgen faitn, zgodba, za ktere resnico sim jez porok; gettmljrleijleu, zagotoviti, zagotovljati. Verbürget, ber, porok; f. «Bürge. 8 erbii tg ertt, v. «., poineščaniti se; v. a., pomeščaniti koga; itt Segug attf bie Staat«* bütgerfftaft, poderžavljaniti. SBerbiirguug, bie, poroštvo, zaporočba. SBerbürgungämittel, ba«, zastava. 8erblirften, v. a., s ščetjo odpraviti; bei ben Simmerleuten, nekako zvezati, vezati. S8et6»#cn, f. SBüfien, Slbbitjjen. SBerbutteu, U. n., Säume, ®et»äftfe, Sfiiere »erbutten, toettit fie niftt gehörig »aftfen, »on Sveten, zapertek ostati, zapertek biti, abranek biti, zviščeti, zaskcteti (beibe« tlaft Zal.); Bon ißjlanjen, zapereti (?), merčeti (? Zal.), kilavo, medlo rasti, zakilaveti, serb. zakeršljaviti (keršljav, blttt, Vuk); »ontfraut, zvihteliti se, vihtelj, veha ostati; Bon Säumen, kernjast, (böhm. zakernel), kercljast. Serbuttcm, v. a., zamesti, zapinjiti. S3ercnuti0niren, v. a., dati varnost, varščino za kaj. SSerelanfulireu, v. a., s pristavki, pri-deržki zavarovati se; f. a. SBetUJaljten, fift. SBerbaften, «., pokriti, kriti. SSerbnftt, ber, sum. sumnja, (in St. angebl. somljica, hingeg. iji sumnja int Serb. 3t»eifel), naft V. a. natoleovanje (mehr für 51rgt»ohn); er iji im Serbaftt, matt bat ihn im Serbaftt, na-nj sumijo, naft Jlnbertt, njega sumijo, na-nj so zagnali sum, sum bije, leti na-nj; eä flieg mir eilt fleitter Serbaftt auf, jel sim malo sumiti; Serbaftt erregenb, f. SBetbäft= fig; itt Serbaftt bringen, sum obuditi, v sumnjo pripraviti; ben Serbaftt fahren lajfett, odreči se, iznebiti se suma. SB erb (ift ti g, adj., sumen, sumljiv; e« ffteint mir »erbäfttig, ne zdi se mi prav, boje, de ni prav, nekako sumljivo se mi vidi; Ber-bäfttig maften, f. sßerbitfttigen, SBefftuIbi= gen; ber gluftt »erbäfttig, sumljiv, da utegne pobegniti. SSerbäfttigen, v. a., na sumu imeti, sumiti na koga ob. sum zagnati na koga, (naft Kobe susati na koga); er l»irb oerbäfttiget, sum na-nj bije, leti, gre. SSe rbiifttigfeit, bie, sumljivost, sumnost. nesumljiv, odkfitoserčen. ! SSftinfttŽ grunb, ber, osumljejt, osumekf. I SBerbahlen, f. SBerirren. SBcrbämmcn, v. a., zajeziti, jeziti, pregra-diti, zagraditi, graditi, gatiti. SB er bammelt, v. a., im gerifttliften Ser-jlanbe, b. i. »erurtbeilen, bet Strafe fftulbig ertennen, für jlrafbar erflären, obsoditi, obsojati; jitm Sobe »erbammen, k smerti obsoditi; einen ber etoigen Strafe fftttlbig er--tläreu, uttb berfelben ttirflift übergeben, po-gubiti, pogubljati; t»er niftt glaubt, bertoirb »erbamntt, (Marc. 16, 6). kdor ne veruje, bo pogubljen; »erbammett, b. i. lafierbaft, ab; ffteulift erflären, prekleti, beifer preklicati, j. S. ber »erbammte ®eij, preklicana lakomnost; »ert»erfen, zavreči, izvreči; id) toili »erbantmt fein, strela naj me ubije, tt.bg!. arge Settoünfftungen; bet »erbammte Streif, presneta, šembrana reč. Söerbammcn, ba«, obsojanje, preklinjanje. SBerbammenčffiertl), SBtrbammcnžnmr&ig, f. SBerbammlift. SSerbamnter, bet, obsodnik, obsojevavec, sodnik. Sßerbiintmern, v. a., zamračiti; v. n., t somraku zgubiti se. Serbantmlift, adj., obsodljiv, zaveržljiv, pogubljiv, pogube, pekla vreden, prekletstva večniga vreden. Söerbammnife, bie, ba«, Serurtheilung, obsodba; theol. pogubljenje (večno), prekletstvo; ber Sßeg, bet jut Serbammtiiji fü^tt (SJiattb. 7,13), pot, ktera pelje v pogubljenje; jte jinb in gleiftet Serbammtiiji, v tilg, enake kazni so vredni. SB erbamntt, adj., obsojen, preklet, pogubljen; »erbantmt fagen, kleti, šentovati, Itu-dičevati; ber, bie Serbammte, pogubljenec. pogubljenka. SBerbammung, bie, obsojenje, pogubljenje, prekletje; f. a. Serbammeu. SBerbammungčurtheil, ba«, obsodba, (obsodba v pekel). SBerbammung$»erth, f. SBerbammlidi. iBerbampfen, v. n., izpuhteti, izhlapeli, izkaditi, izpariti se; »cm SSBeitie, Sauer-traut uff., izvešiti se; v. a., »iel Sabal, pokaditi, skaditi. SBerbämJfen, v. a., izhlapiti, hlapiti, izsušiti, sušiti; f. a. Samifen; bie jttngett giftteu »etbämbfen ba« iaubbolj, mlade smreke duše, more beli les, zadušiti, du-šiti, zamoriti, zatopiti. SBerbnuIeit, v. a., einem ettoa«, hvalo dolžin biti, hvalo dati. hvalo vediti, zahvaliti, hvaliti se komu za kaj. SBerbarren, ».a., mnogo nasušiti, posušiti. SB erb (tuen, v. a., eigentlich prebaviti, pre-bavljati (ffton bei Gutsm., a. serb.). prekuhati, kuhati v želodci, (attft im Russ. variti), poln. u. böhm. traviti; naft F. po-zavžiti; fig. einen Sertnei« »erbauen uff, b. i. »erfftmerjeti, pogoltniti, pogoltovati; halb»erbaute« gutter, ješa (YJ; f. a. S8et= tragen, SB erb au l ift, adj., prebavljiv, prekuhljiv. S8erbanli«lcit. Stabitfitttt. 1741 8etbflUli«Ieit, bic, prebavljivost, preku-hanje. Se t bau m en, (im gorflwefen), f. söctböm= pfen. iBtrbOllltng, btt, prebava, prebavljanje. iScrbOlIUltgŽ*, ilt Sffcgn., prebavni. Šerbauungžgang, ter, sprehod zavolj lo- žejši prebave. ¡8trb(tuung§gcf«itft, ba«, prebavljanje. ŠerbnuungSiraft, bie, prebavnost. ŠcrbttBUngŽmittCl, ba«, prebavilo, po- moček, zdravilo za prebavo. iBcrbauungžprintip, ba«, »ermeintli«e«, ißepfilt, prebavee, prebavninaf. SBtrbttnuitgŽfaft, ba«, prebavni sok. ŠerbfllIUngSf«tBit«e, bie, slaba prebavnost. SSerbauungSffletfjeug, ba«, prebavljalo-f, prebavno orodje. Sßerbcd, ba«, bie Seife eitte« bttr« ba« ganje @«iff geljenben Sdaitme«, wel«e juglei« bet Soben be« barüber befinbli«eti {Raumes ifi, na« F. strop, tta« bem Poln. petro (in Stt. peter m.), rim. paluba; eill @«iff mit brei Serberfen, f. Srcibetfct. SJtrbtdbat, adj., kar se dd zakriti, pokriti. Serbelten, v. a., pokriti, pokrivati, zakriti, zakrivati, zasloniti, zaslanjati; mit tinem Xu«e, pogerniti, pogrinjati, zager-niti, zagrinjati, odeti, odevati, na« Gutsm. preodeniti, preogerniti; »erbetft, skrit, skriven; oerberfte« (Ssangelium, zakrit evangeli; einen Xif« »erbetfen, napak pogerniti po mizi; siel Sieget »erberfen, mnogo korcov potrošiti, porabiti za streho; f. a. Skrbet* gtlt; »erbetfter ®ang, pokriti prehod. ¡Bcrbetfuttg, bie, pokrivanje. Betbthlltn, V. a., pretegniti, zategniti, da nima več prave podobe. Serbeitlcn, a., jemanben etwa« »erben* teil, übel auslegen, komu kaj zameriti, za-merjati; Wer will mit ba« »etbenfen, kdo mi bo zameril, za zlo vzel; f. a. iBerfltjjeit; kdo me bo grajal za to, kdo mi bo očital kaj taciga. Sttbctb, ber, poguba, skaza. Šttbttbbflt, adj., pogubljiv, pokvarljiv, pokazljiv. äSerberben, v. n., unbrau«bat, untaugli« Werben, skaziti se, pokaziti se, kaziti se, spriditi se, pokvariti se, kvariti se, spa-čiti se, popačiti se, zgubiti, pogubiti se, shuditi (if.); beim üBein, zbersati se, skov-biniti se (Za/.), zbloditi se; »erborbener ffiein, bersa, kolbin ob. kovbin (Zal.), za-vrelica, skaženo vino; ju ©ruube geljen, lraifotnnieit, gonobiti se, konec vzeti, go-nobivati se (F.), konec jemati, poginiti, zginiti, pod zlo iti, v nič priti, skerhati se; tfom ©ier, skisati se; alt iljnt ijl ein juter Solbat »erborben, škoda, de ni postal vojak, dober vojak bi bil; v. a., skaziti, pokaziti, kaziti, spriditi, skvariti, pokvariti, kvariti, pohabiti, izhabiti (au« allsl.), Hbiti; »on bet 3Bil(enSri«tung, spačiti, po- pačiti, pačiti; jerfioren, razdjati, razde vati; e« mit einent »etbetben, zameriti se komo, spreti, sklati se z njim; er bat e« mit mir »erborben, na« F. pri meni je že snedel; e« mit ber Sttgeitb »erbetbeit, čednosti slovo dati; im l;o«jten ©rabe unglurflt« ma«en, pogubiti, pogubljati; einem ba« »inn obet Soljn einet Jlrbeit obet eine« ¡Dienfie«, zaslužek, prislužek, dobiček (melje ®et»ittn); (ob svojem kruhu živeti); bet aierbienft ift bet ben tbeuern 8e* ben«mitteln fcbled)t, zaslužek je slab, majhen pri ti dragini, malo služka je, malo se služi, dobiva; e« ift tein Serbienft ba* bei, ni dobička pri tem. SSetbienft, ba«, zasluga (in ailen fla». 9K.), get». zasluženje, bei Gutsm. zasluzba; ein 9Kann »on SSerbienfteu, zaslužni mož, mož, ki ima mnogo, precej, nekaj zaslug, n. pr. za domovino; ŠSerbienfte um jemanben baben, pri kom zasluge imeti; nadj ffier* bienfi, po vrednosti, po zaslugi, po delih; ba« Šerbienft au«jeidjnen, poslaviti zasluge, t j. zaslužne možake; iljm gebu^rt b a« SBerbienft, ben Stnfang gemadjt ju Ijaben, njegova zasluga je, njemu gre čast, da je pervi začel to reč; ftd) 33erbienfle ettoerben, dobro delati za —, zasluge imeti. S3erbtenft=, in 3f&gn., zaslužni, — za zasluge. 58erbieitftgebnlt, f. ?enfton. SBcrbienftlrenj, bas, križec za zasluge, zaslužni križec. SBcrbienftliib, "dj., zaslužin. 58erbienftttd)feit, bie, zaslužnost. SBcrbicnftlOŠ, adj., brez zaslug, nezaslu-žin; brez zaslužka. S8ctbttnftmcb«ille, bie, svetinja ali medalja za zasluge, Secbienftorben, bet, red za zasluge, zaslužni red. SSetbienftbOlI, adj., zaslužin, prezaslužin, poln zaslug. 58 C t bient, adj., zaslužen; f. oben ¡Bft--bienen. aSctbiUfl, bet, najem, gen. najma, b. Gutsm. zaudinj*. Skrbingen, v. a., pogoditi se za kako delo, za službo s kom, najeti, v najem dati, udinjati*, ukordati*; ft dj »erbingen, v službo stopiti, iti, serb. najmiti se; je* manbeu eine Šlrbeit »etbingen, koga najeti, delavca v najem vzeti; ein ,ftinb in bie Soft »erbingen, otroka v rejo, (v živež) dati; bie ©djtoettte in bie SŠafi »erbingen, prešiče v žir dati, v rejo dati;— za izgovorjeno plačilo kaj oddati, dati komu. SBerbingitng, bie, f. 58etbing. S3 erb 01 hi C tf d) en, v. a., pretolmačiti. tolmačiti, prestaviti, prestavljati; f. a. liebet: fefcen. 58erbolmetfd)er, f. Solmetfdjer. »erbolntctftbuug, f. lleberfebung. Serbonuem, v. n., odgermeti, potihniti, grom je potihnil; »erbonnert! presnet. SSctbObbeln, a., etl»a podvojiti, dvojiti (V.1, dvogubo, dvostruko narediti, vzeti, po dvakrat vzeti; f. a. Sobbtln; še enkrat toliko, dvakrat toliko dati, vzeti; feine Sin* jitengnngen »erboppeln, še bolj napeti se; bie ©djritte »erbobbeln, še hitreje stopiti, nahajati, silno podvizati se; f. @rbÖl)Clt, SBermebren; »etboppelt, f. Soweit. aserboppelnng, bie,et».podvojba, dvojenje, »etbopillet, bet, podvojivec, množivec. SSetbOtben, adj., spačen, popačen, pokvarjen, skernj (?); etn »erborbenet ®ein, bersa, kolbin ob. kovbin (Zal.), zavrelica. SSetborbenbeit, bie, popaka, popačenost; f. a. 58erberbtbeit. SBetbotren, v. n., usušiti, posušiti, sušiti se, zveniti, veniti (l»elfen), nadj Gutsm. unb ben übrigen fla». ©?. zasehniti, usehniti, sehniti (obet be« SBoljlflange« halber in C.Ä. sahniti r. n. impf.); »erbotrt, posušen, suh, vel; ein aRenfeb mit ein et »erborrten .Sani), (ÜÄarf. 3, 1.), človek, ki je imel usušeno roko; v. a., (»erhörten), posušiti, usušiti, sušiti kaj. SBerbDtrung, bie, sahnjenje. posušenje. SSttbtiingen, a., spodriniti, spodrivati, tiščd, tise pregnati, prepahniti, izpahniti, odgnati, odganjati, odpraviti, odpravljati, odriniti. SierbtÜngung, bie, spodriv, pregon, odprava; feit feinet SBerbrängung »on bet ©telle, odkar so ga spodrinili, pahnili, odpravili iz službe. SBetbtedjfeln, v. a , postružiti, podelati, porabiti, napak stružiti. 58 erb teb en, v. a., zviti, zvijati; bie Jlugett »erbreljen, zaviti, preverniti. prevračati oči; ben Slrm »erbreljen, izviniti, izpahniti (liadj bem Russ. izvihniti); einen ©djlüffel, zviti ključ, napak zasukati; ben ©inn einet astrtttijtï. Stïtbtltt. 1743 {Rebe »erbtefjen, napek oberniti, obračati, zvijati, prekreniti, prekretati; ben Jtobf, SBerftanb »etbreljen, glavo, pamet zmešati; ba« 9?edjt »etbreljen, pravico spreverniti, sprevračati, zvijati, russ. krivit pravo; »erbreliet, narobe; cr ift »erbrebet, meša se mu, moti se v glavi, prismojen je. _ Serbtehet, ber, prevračavec, zvijač. SBerbrebUltfl, bif, sprevračanje, zvijanje. Štrbreifad)Cit, ». a., etl»a potrojiti, tro-jiti (poln. it. bohm.), trojno vzeti, dati, trikrat toliko dati; f. a. ©ermdjren; (jam-brei. trojverstiti, strostručiti). ©Ctbttf (bCIt, v. a., omlatiti, domlatiti; ben ganjen ¿ag, premlatiti ves dan; mit bent ibrefdjen »erloren getjen, umlatiti se. S3trbrieftn, »• i., merzeti; ta« »erttiejšt mid), to mi merzi, me nekoliko jezi, to se mi za malo zdi, ne zdi se mi ravno dobro, ni mi po volji, to se mi kadi, to me žali, to se mi je znevidilo, to sim zameril, ta mi je zagrenela, ta me lomi (VJ; ti ^ctt i^tl »ertrofen, pokadilo so mu je, nos se mu je pobesil; (piget me), sit sim, vnožati se (@t.); (taedet), toži se mi, neče se mi; e« »et* triefjt (»erbreuft) meine« Men«, (1 iDlofe«, 27, 46), studi se mi moje življenje; — naveličati se življenja; ettoa« bat mi4 »er= broffen, nekaj se mi je znevidilo; jemanben »erbrojfeit madjen, razdražiti, razjeziti koga; e« bat iljn »erbroffen, baj; bit iljn »ergeffen tjaft, zameril si se mu, ker si ga pozabil; ittb feine .fioflett, ieine StJiiiffe »erbriefjen laffen, ne marati za stroške, za trud. ne zdi se mi škoda, ni mi žal denarjev; tajj bid) nidjt »erbriefšen, ne bodi ti žal, (ne žali truda). SBtrbriefliid), adj., 2Bibert»if(eit empftttbenb, čmeren, zamerljiv, zlovoljin, nevesel. tož-Ijiv, navtisnjen, siten, merzljiv u. merč-ljiv (beibe« bei M."), jezen (jorntg), zadre-sel, zadresljiv, dreset (kroat u. altsl.*), čuden; »erbtiejjlid) fein, sitnost raztresati; SSerbntji ertoeefenb, siten, nadležen; tineser* briefili<6e ©acbe, sitna, neprijetna reč; f. a. Slttgerltd), SBHirtif^; namerdniti se; ba« i(t mir »erbriefilid), f. ©etbritgtn. JSerbtiefilifijleit, bie, eitte« SOienften, čmernost, tožljivost, zamerljivost, zamera, merzljivost (Gutsm.), navtisnjenost; etne @act)e, fobjeetiv), sitnost, nadležnost, neprijetnost; eine »erbriefilict)e ©adje, nnan= gettefimer ^anbtl, ©tteit, sitna reč, sitnost; Sani, in ©t. attgebl. vjedica, vernjeka (?). Serbrtngen, ». a., f. SSerbriingen. ŠttbtOncn, v. n., potihniti, donenje, bobnenje je potihnilo. SBetbtoifen, adj; otožin, tožljiv, vnožljiv (@t.), pust, len, komur se neče. ne ljubi; tterbet m$t »erbroffen, ®ute« ju tijun, nikar se ne naveličajte dobro delati. $etbrofft!ttytit, bie, tožljivost. lenost. SBerbtatfcn, ». a., falf<6 btnrfen, 6. b. Su<$« btttdern, napak, gerdo natisniti, natisni po-grešek narediti, zmotiti se v natisu; al« ®ebatf jum Srncten gebtaudjen, mnogo porabiti za natis, natisniti; »tet @elb »ers btudett, veliko dnarjev zapraviti, potrošiti za kake natise, zadrukati», zatiskati, ffierbriiicn, v. a., unterbtiicfett, f. biefe«; stisniti in pokveoiti, zmečkati; (mont.) bet ®attg t) a t »erbrittft, ft. »erbrtieft, (». n.), žila se je stisnila, skerčila. SBerbntfê, ber, zamera; čmer (V.) ob. čemer, zamerza, nevolja, sitnost, nadležnost, neprilika. neprijetnost, (nehotnost, Jambr.)-, jum ffierbruj?, f. StOt); 3anf, prepir, zdraž-ba, vjedica; e« liritb jttrifdjen iljnen batb junt ©etbrufie fommett, kmalo se bota sperla, sklala, zjedla; f. a. Sittgtr. SScrbtii^Iid), f. SBerbriepdi. Šerbubeln, »■ a., prcdiplati. ©erbuften, »• n., izpuhteti, izdišati se, izvonjati se, razvonjati se, zduškati se, duh, vonj zgubiti; f. a. Setbllltftcn. ©erbnntnten, ». n., neumen postati; v. a., iz uma spraviti, poneumiti f, zbebiti, be-biti, tepca, neumneža narediti, zrediti koga. ©crbutnpfcn, ». n., pretuhniti, stuhniti, top, gluh postati; ». a., topiti, topo narediti. SBerbnng, f. SSerbing. asetbunlelll, »■ a., otemmti, zatemniti, potemniti, temniti, zamračiti, omračiti, pomračiti, mračiti, svetlobo vzeti, jemati, manjšati, zamegliti (bôhm.), zasloniti, za-sl an jati komu (im Sieste feitl), temo delati; bie Meije aitbetet »erbltnfelll, temniti, topiti lepoto druzih, (poln. gasiti); zakrivati; ba« ©efidjt »erbutifeln, pomutiti, potermuliti se; ». r., fidj »erbutifeln, otemneti, potem-neti, merkniti, oblačiti se, pomračiti se. ©crbunlelnng, bie, pomrak, merknjenje, zatemnovanje. temnjenje. Serbnnllcr, ber, mračnik, temnivec. SBetbiinnen, ». a., bûntt mat en, stanjšati, potanjšati, otanjšati, raztanjšati, tanjšati, nad) Sluteni tenjiti, tenčiti; »on ftùfiigen .Rorbern, zredčiti, redčiti, (nad) V. rejšati), russ. razžiditi; bie {Reifiett bet ©otbaten, preredčiti. zredčiti, redčiti; ». r., stanjšati, zredčiti se. SSerbiinnung, bie, stanjšanje, tanjšanje, redčenje. S8crbunftcn, ». n., izpuhteti, izhtapeti. iz-pariti se, izkaditi se, posušiti se, izdišati se. izvešiti se, v paru uiti. odteči, »crbiinften, », «., izhlapi«, hlapiti. SSetbntften, »•«„ žeje umreti, mreti, umirati, od žeje onemoči, omagati, konec jemati; »erburfiet fein, silno žejin biti. asctbiiftcrer, ber, mračnik. SBerbiiftem, ». «-, omračiti se, temniti se; ». a., omračiti. oblačiti, otemniti, temniti. »erbu^cn, f. SerMiiffen. Seitden, »• «M ogle> tog'!1-' napraviti na čem. ©etebcln, ». «., požlahtniti. ožlahtniti, po-žlahtnovati, žlahtniti; ettoa aucb oplemeniti, plemeniti; bie Srjeugniffe eine« Saitbe« »er< ebeln, požlahtniti, poboljšati, predelati, predelovati, narediti imenitnejši, povišati, popraviti, spopolniti ; ». r., (mont.) pobolj- 1744 BertMer. Bereitelnng. šati se, žlahtnejši, bogatejši rudo dajati; f. a. Silben, Berfeinern. Beteblet, ber, požlahtnovavec, žlahtnivec. SSerebiung, bie, žlahtnjenje, požlahtitev. Seregen, v. a., ben ganjen Šag, ves dan prebranati. SJerebelidjen, «J. a. n. r., einen, oženiti, ženiti koga; er bat ftcfj bereljetidjt, oženil se je; ein Oiäbdjen verehelichen, omožiti, možiti, auch za mož dati (@t.) deklino; fte hat ft. Beteiben, v. a., v prisego vzeti, jemati, s prisego vezati, zapriseči, zaprisegati koga; v. r., priseči, s prisego zavezati se. Beteibigung, bie, zaprisega. Beteigenen, v. a., v pravo last dati. Bete in, ber, bie ftanblung, ba man »ereint, edinjenje, sklepanje; @in»erftänbnif, dogovor; ®efeflfdjaft, Bunb, društvo (Vuk), edinstvo, družba, poln. towarzystwo. Beteiubflt, f. Bereinbatlitb-Btrtinbaren, f. Bettinigen. Bereinbarleü, bie, zedinijivost, zložiji-vost. Bettinbotiith, adj., zedinljiv, združljiv, skladen, sklenljiv, zložljiv, kar se more zediniti s čim, kar more biti poleg česa, s čim. Bettinen, v. a., zediniti, poediniti, ediniti; f. a. Bereinigen. Bettintr, f. Btreiniger. Btttinfadjen, v. a., prostejši, enojniši (manj zamotano) narediti, delati kaj. upro-stiti, polajšati, razmotati, razdergniti; um bie ®ef. «., ognojiti se, razgnojiti se, zbirati se. Sereleln, v. «., jemanben ettoa«, prignju-siti, uKaditi, pristuditi komu kaj, seri. a. omraziti. 3?ertlcnben, v. n., osiromašeti. Serenbcn, v. n.. poginiti, konec vzeti; Sen £b'«m, poginiti, cerkniti. SBerengeln, v. n., angel biti, v angela se spremeniti. Verengen, t?, a.. ftbinal madjen, zožiti, poožiti, ožiti, oži storiti, delati; enge machen, stesniti, zatesniti, stesnovati, tesniti, stisniti, stiskati; v. r., stisniti, stiskati se, skerčiti se, oži, tesnejši prihajati ; bai £Ija' »erenget ftdj, dolina se stiska, se je stisnila. ¿ictcngct, ber, stesnovavec. iöerengern, f. Strengen. Verengung, bie, zoženje, stesnjenje. Sßerttben, v. a., ettoa« auf jemanbeti »et; erben, al« (Srbgut einem tjinterlalfeii, koma po smerti zapustiti, zapuščati (za dedino). Sererber, f. ßrblaffer. Sererbliib, f. (Stblid). SBeterbliCben, v. a., napraviti kaj za dedino. Settrbung, bie, zapuščenje v dedino. Str erbe It, v. a., ber g^ojl »ererbet ba« @ifen, spersteniti, persteniti, v perst preoberniti, preobračati; v. n., spereteneti, spersteniti se. SBettrjen, tj. «., V rudo spreoberniti se; v. a., v rudo preoberniti, preobračati, po-ruditi (F), ruditi; »ererjenbe äliaterie, Set; erjung«mittel, rudilo t (K). Sttefeln, v. n., otrapati. Sereffen, v. a., zajesti (nad? ben »erfaßtes benen SKabljeiten, zakositi, zajužinati, za-večerjati); v. r., preobjesti se, preopa-sti se. Seretotgen, v. «., ttadj F. u. bent Poln. U. Böhm, povečniti, zvečniti, na veke poslaviti; unfer Bereinigte greunb, naš rajnki prijatel. aSeretniger, ber, siavivec. 2?ere»tgung, bie, poslavitev na veke. Jterffltbeln, v. a., prepahljati. SBCtf(ld)Cn, v. a., razrediti, razverstiti po posamnih predelih; einen $tuji, ograditi. Verfttieln, t>. a., pobaklati; ba« Sidjt ijt »erfacfelt, sveča je pobaklala; v. a., Biel 8td)t Berfatfeln, mnogo svečave pobaklati. Vetfflbrblir, adj., prevažljiv. SSerfdbten, V.n., behanbeln, g. S., flrenge mit jemanben Berfabren u. f. f., ostro s kom ravnati, ostro s kom delati; ostro imeti koga (obnašati se, bei M. obhajati); «erb. u. russ. postupati; reihtttdj Berfabren, prav-dati se; ba« redjtlici)t Serfaljren, pravdanje, pravda, ravnava; be« Sobe« »erfahren, umreti; v. a., Skaten »erfahren, auf einen atibern Ort »erführen, f. ^erführen; burdj Saljreu aushöhlen, g. S. bett SBeg, pot razvoziti, izvoziti, zvoziti; ben Soft »erfahren, »orbei ober um bie 3oi(ftätte fahren, cola, mitnice ogniti se, nach F. daeijo spod- SSerfallett. 1745 voziti, serb. običi (obiti); irre fahren, fid) »erfahren (v. r.J, zaiti, zavoziti, zabloditi z vožnjo, ailiirbig. Setfln«er, ber, preklinjavec. Setfln«l, adj., preklet, uklet (burd) einen Rtu« um fein @lütf gebra«t), bet, bie Ser* fhl«te, prekletnik, prekletnica, prekleta. Serflii«tigen, v. «., izhlapiti, hlapiti, izgnati, izganjati s soparam; et »erjlü«ttget bell Sltfenif in ®ömpfetl, mišico izkaja (izkaditi); »ermittelfi be« Retter« »erjlü«tigen, izžgati, izžigati; v. r., ft« »erpdjtigen, izhiapeti, izpuhteti; f. a. Setbamfjfen, Serbiimbfen, Serfliegen. Serflii«tigung, bie, izhlapljenje, izganjanje po soparu. Serflnd)ung, bie, preklinjanje, prekletstvo. Setfluft, ber, pretek; na« Serfiuf biefet Seit, po preteku tega časa, beffet, ko ta čas preteče; na« Serflujj eine« Saljre«, čez eno leto; »ot Serflttg breier 9Bo«en, pred tremi tedni. Serfliiftern, v. a., začebljati, zašeptati, prečebljati, prešeptati. Serfluten, v. a., odplaviti, odnesti. Setfolg, bet, dalnji tek, nasledek, nasto- Serftemben. pek; wie man im Serfolge bet (Stja^lung feljeit Wirb, kakor bomo dalje slišali; f. a. gortfetiung. S et folg en, v. a., na«eilen unt S«aben jujufügen, gnati se za kom, dreti za kom, loviti koga, poditi koga, tirati ga, iti, udariti, zaudrihati, potisniti za njim, zasledovati ga, slediti ga (mel)t: Spüren tla« Sentanb), poslati potiro (seri. 9la«eile) za kom; flecfbrieflt«, poslati, razposlati iskavne ali popisne liste za kom, zasledovati; einem o^ne feilt Setf«ulben bei aller ©elegenfjeit ©«abett, 91a«tl)eil jujufügen [u«en, preganjati koga, zatirati, tlačiti koga, pritiskati, stiskati koga; auf ber 3agb ein Sljiet »erfolgen, gnati, goniti; beti fiü«tigen geinb, jentatibeit mit Steinen, ©«mätiungen »erfolgen, poditi, derviti, gnati koga, spustiti se, dreti, pritisniti za kom; jte ließen ein gelbgef«rei ertönen, itnb »erfolgten itjn, za-ženejo hrup, in dero za njim; ben äßeg »erfolgen, dalje iti svoj pot; feilte Steife »erfolgen, dalje, naprej popotovati; f. a. gortfet)en; fein 9te«t »erfolgen, pravice iskati, pognati, poganjati se za svojo pravico, tirjati svojo pravico; ben 9le«t«Weg »erfolgen, pravdo nastopiti, pravdo naprej pognati; fetn Siel »erfolgen, ne dati se odmakniti od svojiga cilja, konca, iti za njim; bie ©put »erfolgen, sledu deržati se, iti po sledu, slediti; Unglitcf »erfolgt itytt, nesreča ga zadeva, mu pritiska, ga preganja. Serfolgen, ba«, f. Setfolgung. Serfolger, ber, preganjavec, preganjač, za-tiravec, zatirač, zasledovavec, gonivec; 9?ero War ein gtaufantet Setfolget bet (šljti; flen, Neron je grozovitno preganjal, zatiral kristjane. Scrfolgerin, bie, preganjavka, zatiravka, zasledovavka. Serfolgli«, adj., sledljiv, zasledljiv. Setfolgung, bie, potira (9la«eile,ita«bent Seri.), gonitev ; preganjanje, zatiranje, pritiskanje; Setfolgung bet ©jriften, preganjanje, zatiranje kristjanov, zasledovanje; f. übt. ba« Seitwort Setfolgen; au« gort= je^nng; Verfolgung be« 9ie«te«, iskanje pravice. SerfolgitngSgeift, bet, Serfolguugšfudii, bie, preganjavstvo (F.), nepoterpnost, duh pregonstva. Serfolgungžfii«tig, f. Unbnlbfam. SetfOtmen, a., preobličiti; napčno obliko, podobo dati čemu, skaziti. Serforftcn, V. a., einen Saunt, od drevesa gozdnino, odkaznino plačati, plačevati. Serfttt«ien, v. a., gra«tgelb »on etwa« geben, voznino plačati, plačevati od česa; al« %radjt in bie gerne f«icfen, SBaaren »er; fra«ten, na vozu dalje poslati, pošiljati, razposlati, razpošiljati blago: ein ©«iff »erfra«ten, ladijo v najem dati. dajati. Setfra«iet, ber, lastnik ladije, ki jo da v najem. StrftCmbCH, v. n. it. a., potuj iti se, kaj, potujčiti, tujčiti. äkrfrcffen. SBerfreffen, v. a., burf Unmäfjigfeit »et* getiren, zazreti, požreti, skoz gerlo pognati, poganjati; »erfreffen fein, požrešen biti, sne-den biti; ein »etfteffenet ÜRenff, požrešnik, snedež. snedena žival; t»eibl. požrešnica, snedenica. SJerfrcffcn, bfl8, požertje. SBerfreunben, a., einen, sprijatliti, po- prijatliti se s kom. SS erft i eil cn, v. «•, ograditi, ograjati, za-graditi, zagrajati; eine »etftiebete Duelle, zdenec ograjenec. «erfrieren, v. n. u. a., erfrieren, »erfroren fein, geneigt fein }U frieren, zmerznjen, mannt, zmerznjenec, t»eibl. zmerznjenka biti; »erfrorene« 3eug, zmerzal, zmerzlina; f. a. Srfrieren. S3erftiff CU, v. a., ba« ®ifen, ltad) Sum. zakaliti. Sßcrftöbncn, v. «., odrabotiti, tlako ali raboto opraviti od kaciga posestva. Sßcrftübcn, V. a., prezgodnjati; bie Staf-rift iji »erfrüßet, to pišče se je prerano izleglo, kuha se nekaj, ali reč še ni do-gnana in novica ta je prezgodaj dana med svet. SSerfutMfi&töä'njen, v.a., prelisičiti koga, s prilizovanjem premamiti in v škodo pripraviti, «etfügbot, adj., pripravljen. Sßctfiigbariett, bie, eine« Seamten, pripravljenost -J-, pripravnost -f. «CtfngCU, a., zvezati, stakniti po spahu. ¡Beifügen, v. a., »eranflalten, napraviti, naravnati, narediti, naročiti, ukazati, zapo-vedati; übet ettta« (v. n.), zaukazovati s čim, oblast imeti; v. r., ftdj »etfügeit, napraviti se, napotiti se kam, iti, podati, podajati se kam, stopiti kam. Sßerfügcr, bet, napravljavec, narejavec, ravnavec. SBerftigltdj, adj; pripravljen, gotov, sßerfüsuns^ bie, naprava, naredba, naravnava, zaukaz, naročilo, zapoved; einem etwa« jut SJerfüguitg fteflen, dati komu oblast, da dela in gospodari po volji s čim; lefcttoiilige Serfügung, naročilo poslednje volje, poslednje naročilo; bie Verfügung treffen, f. «erfügen, «efebeib. SBerjübrbar, adj., razvažljiv, razpeljiv, kar se da razvoziti ali razvažati, kdor se da zapeljati, zvoditi. Verführen, v. a., »on einem Črte toeg fu^rett tu bie gerne, peljati, zvoziti od kod, razvoziti, razvažati, voziti; irre fügten, zapeljati, zapeljevati, zavoditi, zvoditi; bie Ultfdjulb, auf popačiti, pokvariti, spriditi, od praviga pota odverniti; burf Xöuff Utig, SSorfaiegelung, premamiti, mamiti, preslepiti, pretantati (?). SBetfÜbren, ba«, razvažanje, zapeljevanje. Verführer, bet, ber Sffiaarett, voznik; Stre* leitet, zapeljivec, zavodljivec (M.), zvodnik, premamnik, slepivec, ukanljivec. S8trfül)tettn, bie, zapeljivka. «ergänglidj. 1749 Sßetfübtetiff , adj., zapeljiv, zavodljiv, zvodljiv, mamljiv, mamiven, goljufiv, polten, mesen (finnlif), vabiven, mičen. SBerfUljmng, bie, zapeljanje, zapeljevanje, zvajanje, omama, zavodba; »on Sffiaateil, prevoz, vožnja, razvoz. SBetfübrnngSInnft, bie, znanje ljudi mamiti, slepiti, zapeljivstvo prepekano. S8erfüllen, v. a., napolniti, polniti, da več ni, napek polniti. «erfuntfeien, f. «erberben. Serfünffflf en, v. a., peterostročiti, petkrat toliko dati, vzeti. SBetfUUfCn, v. n., nehati iskre metati. Sßerfntlem, v. a., potrošiti, porabiti za podvleko, podlogo. $ er füttern, v. a., al« guttet gebrauten, Börner, £afet »erfüttern, zobati dajati; biet toitb nidjt« al« £afer verfüttert, tukej sam oves konjem dajejo, tukej s samim ovsam konje pasejo; &eit, ©trot; ubgt. »erfüttern, klasti, pokladati; allen £afer, alle« uff. »er--füttern, popasti, poklasti, pokermiti, potratiti, potrošiti kermo, izklasti; burdj ungebübrlife« obet ffablife« gutter »erbetben, zapasti, prepasti, preopasti, prekermiti, }. S3., ba« ffetb ifl »erfüttert, konj je zapasen, pre-pasen. SBerfÜtterung, bie, prepasenje, prepitanje. Sßergaben, t>. a., razdarovati, razdajati, «ergäbet, f. ©eber. ®ergtlbung, bie, razdarovanjc, razdajanje. Šergflffen, ftf, v. r., zatelebati se, zazijati se, zagledati se v koga, v kaj, (poln. zaslepič sie w czem, bei Gutsm. zamoliti se?, böhm. zamilovati se); »ergafft, zateleban, zatelebanec; l»eibl. zatelebanka. asergnffung, bie, zatelebanje, zatelebanost. »trgnbnen, v. a., predremati (ves čas), prav za prav, če se komu vedno zdeha. «ergäljren, v.«., aufböten ju gälten, do-vreti, dokisati se, dokuhati se; JU »tel gälten, ftf »ergabreti, ujesti se, zagristi se, prekipniti (Ät.). «ergalteu, v. n., Sßergüllen, v. a., bie gifdje »ergäflen, bie ©alle im 9lu«uel)meit jetreifen, zažolčiti ribe, žolč pretergati, razliti, z žolčam zmešati, napolniti; fig. jemanben etwa« »ergallen, b. i., bittet mafen, ožolčiti, zgreniti, ogorjupiti, ogreniti, zagreniti, opeliniti, greniti, peliniti (ogren-čiti, grenčiti M.); ein »ergallte« demütl;, žolčnato serce, serce grenko, polno žolča. Sergalobbttcn, ftdj, v. r., žareči se, prenagliti se, po neprevidnem kaj izblek-niti, (da je komu žal). «etgang, f. Abnahme. «ergangen, adj., pretekel (t»enig. gebr.), minul obet minil, prejšnji, pretečen, prešel (M.); ba« »ergangene Saht, lansko leto. SS er g an g enbe it, bie, pretečem čas(i), prejšnji čas, prejšnost, pretečenost, (preteklost, minulost, prešlost, nad) anb. toetttg gebr.). Sßergänglid), adj., minljiv, preminljiv, nestalen (unbeftünbig), časen (jeitlif), pre- 1750 SBergänglidjleü. hoden (Gutsm.); alle« Srtifcfte ifl »ergčings lid), vse pozemeljske stvari so minljive, prehajajo, prejdejo, terpe malo, nekaj časa; »it »ergattglich ftnb afC mifere greuten? kako hitro nam mine, nam prejde vsako veselje ? JBergttltglidjf Cif, bie, minljivost, premin-ljivost, nestalnost, nestanovitnost; alle« 3eitlidje t|l bet Sergänglidjfeit unterworfen, vse časno je minljivo. SBerganten, v.a., prodati na očitni dražbi. Becgantett, v. a., v mrežo uloviti, zamotati, zamrežiti. »ergafteit, v. n., ostati, ostajati kakor gost; bie 3eit »ergajlet (im @ee»efen), čas stoji, voda stoji (o bibi), se ne gane. Bctflaiictt, v. a., poročiti, združiti. SBergattern, v. a., mit einem ©attet »ets fel)en, omrežiti, z mrežami ali z rešetko opraviti, okovariti; mil., zbobnati skup vojake (na odhod). SBergalternng, bie, Sergatteritng fragen, skup zbobnati, bobnati. SSergnUfcItt, v. «., zaglumiti (ves čas). SBcrgaunem, v. a., z goljufijami, v slepi-jah prebiti, preživeti. SBergeben, v. a., »on fid) geben, oddati; unter mehrere, razdati; feilte Sodjter »erges beli, oddati, oddajati, omožiti, možiti; etile ©teile, ein Sinit »ergeben, dati, podeliti komu službo; f. a. SBcrgeblid); eittiRedjt »ergeben, abtreteil, odstopiti, prepustiti pravico, znebiti se pravice; ich fanti itt nteinent Oledjte mit« »ergeben, b. i., »on ©ereehtfamen ju nuiitem Slachtljeile faf)ten laffen, ne morem nič svoje pravice oddati, zgubiti, ne morem odstopiti, popustiti v ničemur od svoje pravice, ne odjenjati, ne umakniti se; »erges bene SWütie, f. SBcrgeblith; iS »iü meiner äßürte nicht« »ergeben, nečem sam sebi kratiti časti; bie ©(tt.), preminiti (Gutsm.); »on einet @ef5 mit ©leiften »ergelten, f. ©Itid); bie »ergeltenbe ©etedjtigfeit, povračujoča pravica, pravica vračevavka; tâdjen, f. biefeg; id) t»ill i« iljm fdjon »ergelten, vedil, pomnil mu jo bom, plačal mi bo to. Vcrgelter, ber, vračnik, vračevavec, po-vračnik, plačnik, povračevavec. SBcrgcltCrilt, bie, vračnica, vračevavka, plačevavka, Sergcltung, bie, povračilo, plačilo, ver-nitev, po vračanje, vračilo. Sergcltungêtcftt, ba«, pravica vzajem-niga povračcvanja. SBergeltungëtng, ber, dan plačila, plačilni dan. Sergerben, ». a., postrojiti. Vergefellen, Vergefellidiaftcn, v. a. n. r., združiti, stovaršiti, družiti, tovaršiti, zedi-niti, ediniti, spajdašiti (Gutsm.) kaj, sc; f. a. Vereinigen, Verbinben; v družbo stopiti, družbo skleniti. SScrgcfbflt, adj; pozaben, pozabljiv, kar se lahko pozabi. SBergeffett, «•, pozabiti, zabiti (beibeë v. perf.zabim, tU ®atm. zabodem), pozabljati, zabijati (nad) bcm Altsl. u. Russ. zabivati), serb. zaboraviti, bolim, zapome-novati (aud) poln.); etiuaS, einet @ad)e, auf eitte ©adje »etgeffen, kaj pozabiti, and) na kaj; eiiter ©ad)e »ergeffen fein, ne ma-rati za kaj, ne pomniti česa; iz glave mi je ušlo, padlo; »etgejfen, pozabljen; »er* geffen ntad)en, f. Vergeffenheit; et ijl feljr »ergejfett, f. Verge&Udi; citte Veleibigung »ergejfen, odpustiti; bu tjajl midj i»iebet»et= geffen, spet nisi mislil name; ftdj »ergejfen, auž ttebereilung fift »ergejfett, spozabiti se, pozabivši (pozabuši Uitterlr.) obet aud), je* bod) UUtidjtig, pozabljivši kaj storiti, zamisliti se, zazabiti se (Gutsm.). S ti geffen, bas, zabijanje; f. a. Verfeljcn, ba6. $crgcffenl)eit, bie, pozaba (F.), pozab- SSergiftett. 1151 ljenje, pozabljenost, altsl. zabyt, poln. niepamieč (nepamet); etwa« in Vetgeffen* l)eit flellen, bringen, izbrisati iz spomina, pozabiti, v pozabo pripraviti; in Sergeffen-ijeit iomnteit, getanen, v pozabo priti, iti, pozabiti se, ne pomniti se, ne pametovati se več; o čemur več ljudje ne vedo; auž Sergeffenbeit, pozabivši; et Ijat ftft mit bet Sergejfenl)eit entfftulbiget, rekel je, de je (bil) pozabil. Sßetgeffet, ber, zabljivec, pozabljivec, ne-marnik. Vergefferin, bie, pozabljivka. SSetgeilid), «<*/'•, P°*abljiv; betVergeßlidje, pozabljivec. Vergeftlidjieit, bie, pozabljivost. Vergeffnttg, f Vergeffen, bas. Vergeftalten, ».«.. prestvariti. Sßergeubcn, »• a., zapraviti, zapravljati, potratiti, zatratiti; f. a. Verfdltoenben. Vergeuber, bet, f. Verfdiwenber. Vergewaltigen, v. a., einen, ifjm ©ewalt antbun, posiliti koga, silo storiti komu. Vergewaltigung, bie, f.©ewalttliätigieit. SŠcrgetocrlen, ». a., att ©ewerte »ertljei* len, fužinarjem razdeliti, deliti. Vergewiffern, ». «. u. r., getoif, ftfter, feft maften, zaterditi, zagotoviti, uviriti, usvestiti (F.), zaresničiti (Gutsm.); jemanj ben »etgewiffern, zaterditi, zaterjevati. za terdno, za gotovo povedati komu, zagotoviti, uveriti, uverjati koga; russ. udosto-verit, böhm. pojistiti; ftc£> »ergewiffen, b. i., Übetjeugen, uveriti se (F.). prepričati se, ugotoviti se (?), resnico zvediti. VttgtWiff etttng, bie, zaterdba, uverjenje. Vergießen, »■ a., preliti, prelijati, prelivati ; Sfjtättett »ergießen, solze točiti, (poln. U. serb. roniti), takati, pretakati, liti, močno jokati se; Vlut, kri prelivati, (kri je tekla), moriti (ntotbett); fel)lgiejjen, zavliti (F.), napak liti, zmotiti sc pri vlijanji, razliti, pri vlijanji zgubiti se; etwas }U feljr begießen ttnb baburd) »erberbett, bejfet übergießen, nad) F. prepoliti, prepolijati, beffer zaliti; ganj obet gum St;eil ausfließen laffett, audj au« Verfetjen »ergießen, »erfdjüt* tett, izliti, razliti, izlijati, razlijati, da se izcedi, da poteče vse; ade« SBaifer »ergte* ßett uff., vso vodo politi; bttrdj ®ießen bes fejliejeu, j. 33. bie Älamntertt in einet Wauct mit Slei »ergießen, s svincam zaliti, zali-jati, (obliti, oblivati). Vcrgiefjer, bet, prelijavoc, prelivavec. Vergic|nng, bie, prelivanje. Vergiften, v. a. it. r., giftig ntaften, nad) Gutsm. tt. F. ostrupiti; »ergiftetet $feil, ostrupljena pšica(F.), strupa djati med—, strupa primešati; »ergeben, butd) ©ift tobten, etwa atlft ostrupiti koga, se, zavdati. za-vdajati komu (nur flooett. naft bem ®eut= fften), in ttntertr. U. serb. otrovati ob. otra-viti; f. a. ©ift; fig. pohujšati, spačiti, okužiti, ogreniti, skaziti, ujaditi; f. Vet' bittern; ftft vergiften, strup vzeti, snesti, spiti, 1752 Vergiftet. »ergiftet, bet, ostrupnik, otrovnik, zav-dajavec. ©Ctßi ftetin, bie, ostrupnica, otrovnioa, zavdajavka. Vergiftung, bie, ostrup, ostrupljenje, za-vdaja, zavdajanje, otrovanje. Söergitrtn, t>. «., prekruliti, prečebljati. 58 et gif d) tU, v. n„ razsikati. »ergijfen, f. 3tten. SBergißniCinnitt, ba«,_ (Myosotis palustris), nach Gutsm. potočnica, gem. mački-ne oči. Vergittern, v. a,, zagraditi z mrežami, s križi, rešetko; f. a. ©ergattern; nach M. ba« russ. obrešetiti. Vergitterung, bie, rešetka; f. ©itter. »etgltinjeu, «■, nehati svetiti se, zgubiti lesk. Verglafen, v. n., ftt in ©ta« »erwanbeln, nach V. ostekleti, stekleti ob. stekleneti, v steklo spremeniti se, postekliti se; v.a., in eine ®la«maffe »erwanbeln, postekliti, po-stekliniti; bie Singen »etglafen, steklene, ledene oči; mit ®la« überjieljen, gtafuren, ostekleniti, s steklarn politi, leščiti (gewöhnt, loščiti, lošiti). Söergiafung, bie, osteklenje, steklenilo; f. a. ©lafur. Vtrgleid), ber, Verhältnijj, primera, pripo-doba, prilika, priličje; einen Vergleich jwi» fchen jloei ®ingeit ma^en, primeriti, primerjati eno reč drugi, z drugo; ba« i rt ohne Vergleich frönet, to je očitno lepši, da ni treba nikaeiga primerjanja z drugim, to je na vsako stran lepši; Vertrag, f. biefe«; jur. eine befontere Unterart ber Verträge, poravnava, sprava (mehr Verfolgung); einen Vergleich machen, pogoditi se, poravnati se; jtoiften ihm unb ®amon _ ift fein Vergleich, on pa Dämon si nista nič prav, se ne ter-pita, ne bodeta nikoli vkup orala; in Vet» gleicfc mit jemanben, proti komu; ein gütli» tet Vergleich, poravnava z lepo, (kroat. nagodba). Vergltilh&ar, adj., primerljiv, prispodo-ben, podoben (ähnlich)- Vcrgleithtu, V. a., gleich, eben mäkelt, poravnati, zravnati, ravnati ob. ravniti; auch einem anbern ®iitg gleich machen, prienačiti, priličiti, enačiti; eilten ©tab tt. bergl. fo ab= ftneiben, bajj eilte gerabe Schnittfläche eni» fieht, pričeliti, čeliti šibo; ftreitenbe $ar» teien »ergleidjen, t. i. fte einflintmig ju machen fu^en, poravnati, poravnavati, na lepo ravnati, zmiriti, pomiriti, umiriti, miriti (grie» ben fiiften), spraviti, spravljati (»erföfjnen); fteh »ergteichen, spraviti se, pomiriti se s kom, poravnati se s kom; ähnlich fein, itd) »ergleichen, (t>. r.), podoben, enolik biti; einig »erben, einen Vergleit mateit in Ve* treflr eine« fflerthe«, pogoditi se, pogajati se, dogovoriti se, zediniti se, zmeniti se; ftt auf einen Stieb«rifer »ergleiteit, dogovoriti se, da bo kdo razsodnik med —; tem äßetthe nadj gleit maten, eilten Vet» Vergnügen. luft etfejjeit, pobotati, botati, poravnati, poravnavati; f. a. dčrfetiCn; bie Steljnlitfeit jwiften mehreren ®ingen aufjufinben fuchen, primeriti, primerjati, priličiti, priličevati kaj čemu, primerjati, meriti kaj s čim, kroat. prispodobi«, prispodabljati (Jambr.), nat Gutsm. pripodobiti, vštric postaviti; t»em ift ba« flteit ®otte« gleit, unb Wem fofl it e« »ergleitenV (Silita«, 13, 18), komu je podobno Božje kraljestvo, in komu ga bom pripodobil (flo». Vibelüberf.); ba« Olatbitb mit bem Urbilb »ergteiten, primerjati posnetek z izvirnikam; hierin iji ihm Stiemanb ju »ergleiten, v tem mu ni enaciga, nima para, je edinec; »ergleitenbe ®rammatif, primegavna slovnica. Vergleilhet, ber, poravnavec, poravnova-vec, mirivec, primerjavec. Vetgleidjlith, ai3> enačljiv, primerljiv, podoben. Vergteichliie, f. Jyataliäniuä. Verhängnisvoll, adj., usoden, nesrečen, poguben, (serb. koban). Verhärmen, v. a., prezdihovati (ves čas). Verharren, v. n., ostati, ostajati kje, pri čem, deržati se česa (n. pr. kake misli); ich »erharre (in ©riefen), sim, in ostanem (fut.); v. a., prečakati, čakati (n. pr. ves teden); »ethatrfl bu noch bei beinern SBott?, ali si še tistih besedi (nar. pes.). Verharren, ba«, ostajanje, ostanek, prebivanje; hier ifl nicht meine« Verhatten«, tukaj mi ni ostanka, tukaj ni ostanka. Verharrlieh, f. Veharrltdj. Verharfdjen, v. n., oskoriti, oskoijati se, s skorjo pokriti se. Verhärten, v. a., hart majhen, eigentli$ sterditi, uterditi, terditi, sterjati, sterjevati; manche Speifeit »erhärten bell £eib, nektere jedi život zapirajo, zapekajo, so zaporčne, delajo napet, terd trebuh; v. n. u. r., ftefe »erhärten (im moralifd)en Verflanbe), oterp-niti, zakerkniti; fein §erj »erhärten, v sercu oterpniti, zakerkniti; »erhärtet, oterpnjen, terdovraten, opokel (Ravn.); »erhärtete Dhret, oterpne ušesa; »erf;arten, hart Wet« ben, sterditi, terditi se, oterpniti, oterdeti; »ont SSlut, sosesti se, sosedati se, poter*-diti se, zgostiti se; »om Jett, okreniti (okrepniti), zaguliti se. Verhärtung, bie, terdina, terdost, terdoba; be« Merjen«, zakerk(njenje), terdovratnost, opoklost (iiaun.); be« iieibe«, zapor, zapeka; einet äßunbe, zagulek. V er h a ¿p Clu, v. a., mit f leinen £afett, mit Jpägpen »etfcf)liefien, zatakniti, zatikati; buteh £a«pelti »erbtauihen, poviti; »erwicfeln, u. a. u. r., zamotati kaj, se. Verhaßt, adj., sovražin, gnjusen, ostuden, oduren, merzek, zopern; et ifl bei allen »erhaßt, nihče ga ne more terpeti, vsi ga zavidijo, sovražijo, vsem je kakor sol očem, kakor tern v peti; ba« ifl mit »er= Ijajjt, to čertim, to sovražim, odurjavam; »etljafit machen Semanbeu, mraziti koga; f«h bei anbetn »erfjafit machen, koga, sebe drugim prignusiti, priskutiti, pristuditi, zameriti se, očerniti, ugrajati; ba« macht ihtt 1756 Serptf«eln. »erfaßt, to mu napravlja, dela sovražnike, to dela, da ga ljudje sovražijo, v zavist pripraviti. Serhütf«eln, f. Serjärteln. Str t) (tU, ber, zaseka. SBetljantien, v. a., pokriti z avbo*, kapo. SerijIUtdjen, v. a., izsopsti, izdihati, iz-puhtiti (duh); ba« Seben »erhau«en, umreti. SerhflUeu, a., bitr« niebetgehauene Säume »etfperren, zasekati, zavaliti (russ.), zaseko napraviti, z zaseko pregraditi; beti SEßeg »erbauen, att« pot zastaviti, založiti; ba« Sett »erbauen, beim äSeinfelterii, sose-kati droži; bur« Sel)auen »etfürjeit, prisekati, prisekovati, odsekati; f. a. Se^flUCUJ beit Siöeinflocf »erbauen, iljn bef«neiben, ob-rezati, obrezavati; bet Rleif«hauer fjat ft« »ethauett, l»enn et falf« haut unb baburch bie @tü(fe »erbitbt, mesar se je zasekal (F.); ft« »erbauen, itt bet ge«tfunjl, fo hauen, baß man eine 23töße gibt, zamahniti se, memo mahniti, (russ. promahnut sja, — premahniti se); im Sfteben ft« »erbauen, žareči se, zagovoriti se, zmotiti se; »on ben Sergleuten , zakopati se, zadelati se (ne odpravljaje sproti jalovice); itt Stüde hauen, razsekati, sosekati, sekati. Serhuuen, ta«, zasekovanje, sekanje na kose. Serhnufen, v. a., bur« übte« Raufen but«; bringen, zagospodariti, zatratiti, pognati, zadegati, zapraviti; e« ifi »erlaufet, šlo je, šlo je po veliki dolini (F.). S er häuten, v. a., obleči, obiti. Seri) eh en, v.a., einem eti»a«, f. Služftelten, ne prav vzeti, jemati, vzdigniti, meti (kvar-te); ft« »erheben, v. r., prevzdigniti se, pretegniti se; ft« ben Strm »erheben, f. Serrenleu. Serheeren, v. «., opustotiti, ita« aitb. opustošiti, pustošiti, razdjati, razdevati, pokončati, pokončevati, zatreti, zatirati, moriti, pleniti; afie« ifi »erheert, vse je razdjano, pokončano, gola pustinja, pustota je povsod. Serheerer, ber, pokončevavec. Serheererin, bie, pokončevavka. Serheeruuo, bie, razbota (? F), pusto-tenje, na« anb. ®. pustošenje, pokonče-vanje, razdevanje, morija; eilte grofe Ser; heetung anri«ten, hudo zatirati, pokončevati. Serhefieit, v. a., juljeften, zašiti, zašivati; bet Sit«binber »erljeftet ein Su«, i»enn et bie Slätter tii«t in bet gehörigen Drbnung heftet, napak, ne prav sošiti, zvezati, zmešati, preložiti liste; na« F. prezvezati bukve; »tet 3t»ttn »ertieften, pošiti mnogo —. Serhehlölir, adj., kar se more skriti, utajiti. Serhehlen, v. a., skriti, prikriti, zakriti, zakrivati, prikrivati (kar bi bilo pokazati), zamolčati, (kar bi se imelo povedati), utajiti, tajiti (etg. »erläugitett); bie SBaljrheit XH-vi)etilen, zamolčati, zatajiti, ne povedati prave resnice. Serben. Serheljler, f. §ehler. Serhehlung, bie, skrivanje, Serljet&en, v. «., zdivjati, nevérnik biti, pogovediti se. Serheilen, v. a., juhciieit nta«en, bei SSuttben, sceliti, zaceliti, fonji, zgajiti, ozdraviti; f. übt. §eilCU; v. n., heil t»er* beti, bei Sffiuttben, sceliti se, zaceliti se, celiti se, fonfi zgajiti se, ozdraviti se, gajiti se, lečiti se. Serheintli«en, a., prikrivati, zakrivati, skrivati, zamolčati, zatajiti, tajiti; f. a. Serhehlen, Serliniguen; et hat ihm ni«t« »etheimli«t, ničesar mu ni zamolčal, utajil, vse mu je razodel. Serheintli«ung, bie, skrivanje, zatajba, zakritje. Serheirathen, v. a. it. r.. »om mann« lt«en ®ef«le«te, oženiti, ženiti; ft« »et* heitathen, oženiti, ženiti se; »etljeiratbet, oženjen; »on bem altbern ®ef«te«te, omožiti, možiti, za moža dati (nar. pes.); ft« »ettjeira; then, omožiti se, možiti se, za mož iti, vdati se, omožena, vdana, (russ. zamužnaja); alte @«t»efietn haben (na« eiitanbet) geheitathet, vse sestre so se pomožile; fte Ijuben fi« »etheirathet, vzela sta se; an Semanb »et; heitathen, dati komu za ženo; auf bem §aufe, na domačii (omožiti). Serheiften, v. «., obljubiti (». per/-.), obetati obet obečati (v. impf.-, t»ät)tenb in anbettt fía». 2Jhttiba. obečati perf., u. obe-čavati impf, ifi); bet ffierfjeifjptte, obljublje-nec; bie Saitmblüthe »erljeißt ein rei«e« Dbfljahr, cvetje obeta obilno sadja. Scrhetfter, bet, obljubnik (Gutsm.), obe-tavec. Scrhetftung, bie, obet, obljuba, obetanje, obečanje ; große Serheißung, geringe Seifiuttg, na« Gutsm. veliki obeti , malo prejeti; f. a. Serffire«en. Serheitem, f. SlužJjeitern. Serheijen, v. a., pokuriti, požgati, popa-liti, ponetiti. Serhelfen, n., pomoči, pripomoči, pri-pomagati komu k čemu, priskerbeti komu kaj; ft« ju ett»a« »ertjetfen, priti k čemu, dobiti kaj. Serhelfung, bie, pripomoč. Serhenlert, adj., zlomkov, šembran, presnet, vragov. S er h er h en, v. n., zgreneti, gorjup postati; f. a. Serbittern. S e r h e rr l i« e n, v. a., preslaviti (J/.), raz-slaviti, slaviti, oslavljati, poveličati, poveličevati, veličati, povzdigovati koga, čast, hvalo , slavo dajati komu; f. a. greifen, mit ^tmmeižglanj, ponebesiti. Serljerrlt« er, bet, poveličevavec, povzdi-govavec. Serherrlt«ung, bie, slava, poveličevanje, veličanje, povzdigovanje, razslavljanje, slavljenje. Ser h C^ en, v. a., bur« Regelt »ertteibeit, nadražiti, n. pr. psa na kaj in prepoditi, našuntati, podražiti, razdražiti, dražiti, za- SBerljtfcmtg. SBttirtitttg, 1757 huskati, podžgati, podžigati, podščnti, pod-ščevati, zasukati, zaščevati (Zal.), podku-riti koga h kacimu djanju; Berljetster SBinbi hltnb, zmočen po draženji, da se ne spusti za zajcam, če je tudi blizo. SftljetHtng, tie. šuntanje; podžig(anje). SBerbeuerer, f. SBermietber. «erbcnern, f. SBermietben, 58erbad)ten. «triCUlCIt, v. a., pretuliti (n. pr. vso noč). «erljCUtigClt, v. a., popraviti po današnji šegi. S8116 t f C tt, ».o., začarati, zagoslati (Zal. ?), načiniti, narediti komu, zacoprati*; f. a. Sebejen. SBerbilflitb, f. 8ebiilfHi$. SBetfitmmCltt, v. a., zamakniti. SBCr5 immelung, bte, zamaknjenje, zamik (?). SBerljtnbcrtr, ber, braniveo, zaderževavec, ovira vee. SSerbinberlif, f. fmiberlidj. S8etl)inberit, v. a., ubraniti, braniti, ovreti. ovirati, zaderžati, zaderževati, na poti biti koinu, nad) bem Serb. preprečiti, zaprečiti, nad) Gutsm. prepačiti, pačiti (Jambr.); td) fanti eS nidjt »erl)inbern, ne morem braniti, ne morem mu kaj, (russ. preponu delat); mit ettoa« Berijinbern, zamotiti, zamuditi koga s čim. kaziti. SBerbinbtrUng, bi«, oviranje, ovira, zapreka (seri.), napotje (F.); f. ubr. fjin= berni$; bei langeter Šerbinberung, čebiza-deržek dalj terpel; im galle einer Serljm« berung, im SetljinbennigSfalle, če bi kdo zaderžan bil, če bi ne mogel, ne utegnil. Berbtfcen, f. ®rb$en. Setbobcln, v. a., zaoblati, napak oblati*. ®crb»ffcn, v. n., nadjati se; f. £offen; waidm. osupniti se, ostermeti. ustaviti se. Berboffen, baS, toiber ®erl)offen, neprevi-dama, iznenada. C r b 0 b C I!, v. a., zvišati, zviševati, višati. Berbbbnen, t>. a., zasramovati, zasmehovati, oponašati; f. a. §bbnen. Berbobntt, ber, zasramovavec. Šetbobncrin, bie, zasramovavka. SBerbobnte, btr, zasramovanec. ^(tbbbnung, bte, zasramovanje, zasmehovanje. Sttbbfcn, «erbblctn, v. a., na drobno, kakor branjevec prodati. !8erb0lCtt, "■< ganiti, spraviti z mesta. Serijo! J en, v. n., zleseneti, sterditi se kakor les. Scrbor, bas, zaslišba, zaslišanje, izpraševanje, preprašbafF.); eiit 33erf)čr aiiflefleti, zaslišali, zasliševati, izprašati, izpraševati; jemanben gum Serljore gie^cn, nad) F v za-slišbo vzeti, jemati, russ. razysk (razisk), poln. przesluchy pl., (presluhi, preslišba). SSerbOrdieit, v. a., preslišati. Setboten, v. a., al« 9tid)ter, zaslišati, zasliševati, izprašati, izpraševati, prepraše-vati; .§irfdje Betljoten, doslišati, poslušati, kje je; aus Unadjtfamfettgarnidjtoberfaifdj boren, preslišati kaj; v. r., ftd) »enoten, napak slišati, preslišati. Serborer, ber, izpraševavec, zasliševavec, ®er bor g eni od), «erborjintraer, bas, ettoa izpraševavnica. «erborfdjrift, bie, f. ^rotofoli. «erbubelll, v. a., ošušnati, zašušnati, za- šušmariti, v naglici pokvariti kaj. «erbiillbar, adj., kar se more zagerniti, zakriti. SBerbiillen, v. a., zagerniti, zagrinjati, za-streti, zastirati, odeti, odevati, pokriti, pokrivati, zagaliti, zasloniti, zaslanjati, zaviti, zavijati; Betljeimlicben, prikriti, prikrivati, ajerbiillung, bie, f. fliille; pokrivalo, za- stor, zagrinjalo. SSerbunbertfadjen, v. a., postoteriti -f, stoterno narediti, vzeti; stoterno povek-šati, razmnožiti. . «erbungern, v. n., (od) lakote umreti, umirati, glada poginiti, mreti; »erijuttgern laffen, ustradati koga, z lakoto, gladam umoriti; baS ©iilteltoort Berl)ungert, sostra-dan; Berf)ungett ansfebeit, strada, da se vanj vidi. «erbnnjen, v. «., skaziti, kaziti, spačiti, popačiti, zgnjaviti in stlačiti, da je le, sfof-lati, spakedrati; Berljitnjt, napčno narejen. SBetbiibfen, ai preskakati, preskakljati (ves dan), s skakanjem skaziti, izviniti si, n. pr. nogo. «erbiir&en, v. a., zagraditi; f. a. fjiirbe. «erbnren, v. a., zakurbati, skurbami zapraviti; Berljurt, skurban, izpit, nesramnosti, nečistosti udan, «erbiiten, v. a., bntd) ^uten Berbinbern, obvarovati, odverniti, odvračati, ubraniti, ettoa a. preubraniti; ®ott Berljute es!, Bog ne daj!; bie @d)afe »er^uten, jte auf unge* fitnbeSBetbe treiben, aud) bntdj Stadjlafigfeit Berlieten, zapasti ovce. SBerbiiter, f. pter. SSerbiitnng, bie, obvarovanje, odvračanje, ubramba, ubranitev. SSerbiitnngSmittel, bas, ubranilo, pre- ubranilo, odvračilo. «erbbbotbeuren, v. a., zastaviti po vpisu v gruntnih bukvah, «erifieation, f. Seglaubigung. «erifteiren, f. «eglaubigen. «erimbfen, a., pocepiti. «ertnnigen, f. «ereinigen. «eriniereiitren, v. a., etmas 3ntereffe baBon gebetl, obrest, čimž*. fit* dati, dajati od česa; v. r., obresti dajati, ncsti. SBertrren, ftd), V.r., zaiti, zagaziti, zgubiti se, zabloditi, zabresti, zmotiti, pomotiti se, pot zgrešiti; bas Berittte ©faf, zgubljena ovca; einen ffietitrteu fufeii, iskali zašliga (F); (eiit SBerirttec, ben man teiten uttb fiit)ren mup, na na prodaj, prodajni, prodaven (gebr.), kupiven; jemanben ettoaž »erfäufliS Übertaffen, komu kaj prodati, prodajati; baž ifl mit niSt »erfäufltS, to ni na prodaj, tega ne prodam, ne prodajam ; traž ftS leiSt »erfaufett läpt, »etfäufliifce ffîaare, blago, ki spod rok gre; f. a. Sänfüd), Se* fted)iiS. Berfanfžauftrag, ber, prodajno naročilo; £tčb(er»ertrag, starinarska pogodba. Berfaufžgeffiolbe, Berfanfélolale, ba«, prodajavnica, štacuna*. Berfaufžnieberlage, f. Berfattfïager. Berfaufžnote, bie, prodajni list. Berïanf#fjreié, ber, kup, cena, po kteri se kaj prodaja. Berfallfžftiitte, tote/- prodajališče, proda- jališe. Berlaufžurfunbe, bte, prodajno pismo. Berfaufte, ber, prodanec. Berlegein, v. a., zakegijati. äSetftljr. 8et!ehr, ber, £anbel itnb ©anbei, prodaja, kupčija, tergovina, prehod (blaga) med ljudmi, iz roke v roko; ež i ji »telet Setfel)t an biefem D rte, tukej kupčija cvete, tukej se mnogo blaga speča, poproda; Umgang, ®emeinfd)aft, pečanje, ravnanje, občenje (nad) bern Altsl.); id) IjaBe feinen Serfeljt mit i^m, ne pečam se z njim, ne menim se, nimava tovaršije. SBerlehten, v. n., ©aaren abfefcen, Hanbel unb ©anbei treiben, kupčevati, teržiti, ter-govati, prodajati, (prevesti, F.); et »er* fel)rt »iet, e« t»itb bei ibm »iel »erfeljrt, on mnogo blaga speči, proda, razproda; ®e* meinfd)aft, Umgang haben, mit jemanben »er* febtett, pečati se, opravilo imeti s kom, občiti s kom, znanje imeti j v. a., auž bet gehörigen, gei»öl)nlid)en {Richtung in bie ent* gegengefe^te bringen, narobe'-oberniti, narobe obračati, napak oberniti, obračati, prekre-niti, prekretati, preoberniti, preobračati, preverniti, prevračati; »erbreljen, bie Singen, ba« {Recht n. bergt, »erfehten, f. Serbrehen; bie 2Borte »erfehten, besedo preverniti, prevračati napak (russ. na izvorot— izvrat), oberniti, obračati, razložiti, razlagati, nad) M. presekati; ein Such »erfehten, bukve narobe, napak oberniti; etwa« »etfehrt nel)* mett, halten, angreifen, angieljen, kaj napak vzeti, deržati, prijeti, obleči, narobe vzeti; »om 2£ege bet Sugenb auf ben entgegenge* fefeten bringen, in bet biblifdjeu Schreibart, spačiti, popačiti, pačiti, spriditi, spridovati, skaziti; »ettoanbein, premeniti, spreoberniti, spreobračati; uttb euere Sraurigfeit foft in greitbe »erfebrt Werben, in vaša žalost se bo spremenila v veselje; einen {Ring »ers fehren, persten zamesti, med smeti spraviti; c. r., spremeniti se. Sßcrlehren, ba«, obračanje, sprevračanje. Striehržnrt, bie, način kupčije, kupčija. štrf ehrSmittel, ba«, pomoček za kupčijo, za prehod blaga; — za občenje. SSerlebrštoeg, ber, kupčijska pot. Sßtrfehrl, adj., obernjen, preobernjen; in ftttlid)er Segieljltltg, spačen, spriden, napčen; adv., napek, narobe; er greift aflež »erfebrt an, vse napek, narobe prime; lauter »erfebrie Slrbeit ntad)en, zgol narobe delo delati, vse napak, napačno storiti, delati; ein »erfel)rtež Setragen, napčno vedenje; il)t fjait ben Siocf »erfebrt angezogen, suknjo ste napek, narobe oblekli; bas jtitb »erfebrte Seute, to so narobe ljudje; »erfel)rter ©intt, (Köm. 1, 28), sprideno poželenje; f. a. 2tc6id)f, Serlehrtheit, bie, napačnost, napaka, spačenost, spridenost. SBerfehrtfthnnhcl, bet,krivokljunec, (za)-vihakljun. Sßerfthrnnfl, f. Serlehren, ba«. SSerlehrboil, adj.. z živo kupčijo. Strletfcn, v. a., pregerčati, prerenčati, preblebetati. Verteilen, v. a., zagvozditi, gvozditi, za-kliniti, kliniti, zabiti, zabijati, s klinam pribiti, priterditi. SScrllflmnteit. 1759 SBetieilffli^en, ».«., imgejtungsbau, Ser* feilfbifcen mad)en, nach v- špiklati, špikle (t. j. zakopne čerte) delati; babutd) bes geid)netl, zašpiklati, začertati. Scrlctmen, v. ti., zakaliti se, v klici poginiti, zamoriti se. Serlcnnbar, adj; tajljiv, umolčljiv, neo-čitin, zastran česar je mogoče zmotiti se. Verlennen, v. a., irrig, auf einefalfdje Sltt erfettlten, zmotiti se, motiti se v čem, kom, nad kom ; vzeti, jemati kako reč za to, kar ni; ne čislati po vrednosti, po zaslugi ; seri. upoznati se v kaj; jemanben uid)t fettnett, koga ne poznati; nid)t gehörig fen* neti, ne prav znati; nid)t atterfennett, ne priznati (nad) ben übr. fla». 5D?.), ne spoznati za praviga; beti SESertf) einet @ad)e »etfennen, ne znati ceniti kake reči, ne vediti koliko je vredna. Serfennen, bas, Seriennung, bie, pomota; einet $erfott, eitles ®ingeS, pomota nad kom, čim; nepoznanje, nečislanje po vrednosti; f. ttbr. bas 3eitt»ort, bem ©eijie bet flo»en. ©bradje gemäß. Vcrtcrficn, v. a., zarezo narediti, z zarezo zaznamiti, napak zarezati. Serletleln, i>. «., mit Jfetten befejligen, »etbinben, Z verižico, z lančičem zvezati, zapreti, zaterditi. v S8erltUClt, v. a., zverižiti, verižiti, z verigo ali lancam zvezati; fig. sterniti, strinjati, stikati, zediniti, zvezati; eng »erfettet, tesno zvezan, v tesni zvezi, tesnem stiku; eilt t»ofjl »erfetteter ©ftluj), dobro vezan, stikan sklep. Sßerlcttnno, bie, stik, zveza. Seriellerer, bet, kdor rad druge sodi in za krivoverce ima. Seriellem, v. a., za krivoverca imeti koga, pitati koga s krivovercam, reči, imenovati koga, da je krivoverec; gum .Rejset mad)en, pokrivoveriti (F) koga. Serlc^erungžfuftt, bie, nagnjenje, druge razglašati za krivovernike. Serlielen, (ich, V.r., .Riele befommen, ope- riti se, perje, peresa dobiti; gtterjl, bodeke dobiti, dobivati; v. a., operiti koga. Serlinben, v. n., pootročiti se, otrok, otročji postati, biti; v. a., pootročiti. SerJiiten, »• a., zaklejiti, klejiti, zalepiti, lepiti, zamazati. Serlittung, bie, zantaza s klejem. Setllngen, v. a., eilten bei jeniaub, wegen einet fträftid)eit ^atiblung, zatožiti, a. obtožiti, tožiti koga komu; ©d)tllbeti balbet, tožiti koga za kaj, tožbo začeti, podati zoper koga; angeben, ovaditi; Sefdjulbigen, f. biefe«; (einen beim unredjteii {Rid)tet »er* flogen, dušo pri telesu zatožiti, Gutsm.). Serllitger, ber, zatožnik, tožnik. Serliiigcrin, bie, žatožnica, tožnica. Sertlngle, bet, zatožcnec, toženec; bie, za-tožena, zatoženka, toženka. Serllngung, bie, zatožba, tožba. Š er IIa m m en, v. n., odreveneti (M.), oterpniti (od) mraza, premreti (od) mraza. 1760 Vetlinnttnern. Verlottern. Verilitntmem, v. »., s skobof zvezati, sklanfati, klanfati*, sklampati* (V.). Veriiaphern, v. «., s klepetcam odgnati, po malem odnesti. Verliäreit, v. a., flot, helle, heiter «taten, razbistriti, razsvitliti, objasniti, razjasniti, jasniti, svetlo storiti; zvedriti, vedriti; fig. »erljetrliten, it babe ihn »ertlärt utib toitl ihn abermal« Berflären, (Solj. 12, 28), P°" veličal sim (ga) in bom spet poveličal (ftop. 33tbelü6erfe^ltng) ; preobraziti, prestaviti, slaviti, premeniti; utib (CSfjriftnž) »er» flätte ftt »or ihnen, in se je spremenil pred njimi. Verklärung, bie, slava, razsvetljenje,spre-min, preobraženje; 3efu« Verflärung, Jezusovo spremenjenje. Verilatfdien, i>. a.. bitrt St^agfiaftigteit Berberben, ttt übten Dittf bringen, razklepe-tati, ugrajati, raznesti; f. SlUŠiifltflhcn. V er f te ben, f. Verrtetbcn. »ertleden, v. a., nakapati, okapati; Biet iJMllte Berflecfen, dokaj tinte ali černila po-eečkati, pokacati; Bergiefšen, izliti, politi. Verfterffen, v.u., zamazati, začeekati (dokaj tinte). Verfleibeil, v. a., Verfleben, burt bleiben atte maten, zamazati, pomazati, potrošiti; burt bleiben Perbinben, sklejiti, zlepiti, lepiti, zmazati. Veriieiber, ber, lepivee. Verllctbungžntittel, ba«, zamazni klej, lepilo. Verfteiben, v. a., etwa« mit Vrettern »er» fleiben, ait«ftälen, opaziti, paziti, obložiti; eine hölzerne SBanb mit einet ÜJtauer »er» tleiben, obzidati; ben ©raben Berfleibeit, obzidati obronke; anber« tleiben, preobleči,-preoblačiti; ftd) Berfletben, preobleči se, preoblačiti se; ftt al« eilten Vauer, po kmetiško obleči se, v kmeta obleči se. Verfieibn tttj, bie, paž, opaž, preobleka, preoblačenje; in biefer Verileibung tonnte it ih» nicht erfetmen, tako oblečeniga ni-sim mogel spoznati. Verfleilten, v. a., im Vergbaue, ba« ®e= jlübe Berfleinern, razmeti (manem), meti, zdrobiti, drobiti; eine ©ate, f. Vetileinent. Verneinet, Veritcinerer, bet, pomanjše-vavee, poniževavec, grajaveo, obrekovavec, raznašavec. Vetfleinetin, bie, zmanjševavka, gra- javka. Verfteinerlid), "dj., ponižujoč. Vetfleinem, v. a., zmanjšati, pomanjšati, pomanjševati, manjšati; Berfleinernbe SBčrter, f. VerileineriingiSiDort; eine <))erfon, Sate »ertleinern, ponižati, poniževati, zniževati, nižati, v nič djati, devati, raznašati, ogovarjati, grajati; f. a. §crnllfehcit, (Sctiic= brigen. Vetfletncrnng, bie, pomanjševanje, manjšanje, poniževanje, v nič devanje. Veriieinemngžgtnž, ba«,zmanjševavno steklo, pomanjševavnik. VerlleinerungStoort, ba«, Siminuti», manjšavna beseda, pomanjševavka. Verlieiftem, v. a., eigentlit, zalepiti,zamazati, zaklejiti; — mazaje potrošiti, po-lepiti; jemanben bie Slugen Bertleijlern, preslepiti koga, podkupiti, podmazati koga, (da ne vidi). Vet tief) f) en, v. a., jez, gradbo prikrepiti. Verliettern, flt, v. r., zaplezatise, previsoko splezati. Vetfltngen, v. n., razdoneti. razberneti, doneč, berneč zgubiti, zgubljati se, miniti, potihniti. Vetllinien, v. a., klin na špičastem konci zatolči. Verftöhheln, v. a., zaklinčkati 'ali za- klekljati dokaj —. Veriliiften, f?t, v. r., Bei ben Sägern, Bont ®atfe, zakopati se, zariti se. Vctlltalleit, v. n., s pokam zgubiti se; v. a., popokati, s pokanjem potrošiti. Verinebetn, v. a., s klinam zbiti, zvezati. Verlneten, v. a., zagnjesti, zamesiti, zme- šiti eno z drugim. Verfniien, v. a., pregniti in skaziti; v.r., skaziti se, pokvariti se. V tt f ni ttt, v. a., zaklečati, prektečati (vso uro). Verlniftent, v. n.. popokljati; ba« @alj hat Betfttijlert, sol se je spokljala (na žerjavici); ba« erhifcte gett tnijiert, mast cverči. Verfnittem, v. a., zmečkati, mečkati. Verfnoten, Vetintithern, ».«.u. r., oko- steti (bohm.), skoščeneti, koščeneti, v kost spreoberniti se, kost postati, (v kosti zaiti, zarjaveti). Verinöpfen, f. äulnöhfen. Verfnotpeln, v. n., shrustaveti (Šum., böhm.'). Verlnoten, v. a., bie Stiebe an ben SBeitt--jlčiett bi« auf btei obet fünf Slugen ab» ftnetben, prirezati, rezati; — z vozlam terdno zvezati, zavozlati, vozlati. Verfniihfen, v. «., fo fnüpfen, baß man ettoa« nicht aitjiöfen fann, zavozlati, zatve-ziti (V.), zadergniti; eine« mit beut anbern Berfnüpfen, zvozlati, zvezati, zediniti eno z drugim, zaderčiti (@t.), skleniti, sklepati; Berfnüpft, zvezan, v "zvezi, v stiku s čim, deržeč se česa. Veriniiflfung, bie, zadergnjenje, zavozlanje, zveza, stik, sklep. Veriniitten, v. «., zaplesti. Verfoten, v. a., burt Äoten erftöpfen, (bet ätienge naf), pokuhati, zakuhati; v.u., burt .ft°t£n bie .firaft Berlieren, prekuhati se, izkuhati se; ben 3ont »erfodjen tajfen, pustiti, počakati, da se jeza pohladi, iz-kadi. Verlotjlett, v. n., jit Jioljle metben, zoglje-neti, ogljeneti, oglje biti; v. a., in Äohle Bertoanbeln, v oglje pokuhati, premeniti, zog-Ijeniti, ogljeniti, ogliti. ©triOttern, v. a., zavaluckati, da se zgubi. Serlommen. Setfiirjett. 1761 SerlOttttttCn, V. «., na nič priti, na kup zlesti, lesti, giniti, hujšati (se), skaziti se, kaziti se; f. a. gortfommen, Šerabrebeit, m. SBcrlO^ptltt, v. a., skup zvezati, povezati (n. pr. nekaj konj). Seriorfen, v. a., zamašiti sklenico (s probkovo zamaho). Serlomen, ftdj, r., ba« ©etreibe »er* {omet fid), žito gre v zernje, žito zernje dela. Serfomen, f. Serliden. Serfbrfie Itt, v. o., utelesiti, potelesiti, v telo spremeniti, spreoberniti; v. r., pote-lesiti se, telo na se vzeti, v telesnost obleči se. telo postati, materja ali snova postati. Seribrbernng, bie, utelesba, potelesenje, telo, telesnost. Serlofm, v. a., začebljati, prečebljati (marsikteri dan). 95 Cr f 0 ft C It, v. a., pokusiti, pokušati, po-kušaje popiti, použiti. Serfbften, Serfbftigen, f. Seloftigeii. Serfoftnng, f. Soji. ® Cti Ot 1) tlt, v. a., naravnati, napraviti (iz-vinjen člen). Ser!rnd)e n, v. n., (od treskanja), potihniti, pojenjati. SBerfrnllen, ftdj, v. r., s kremplji zasekati se, zakrempljati se. Setitanten, v. a., zanesti, spraviti kam, kjer se težko najde. 33 C ti t it nt C nt, v. a., zakramati, razprodati. asctltiiinicln, v. a., pogredašati (vso volno). CtfranfCln, r. n., od boJehnosti giniti; v. a., prebolehati (vse dni). Setltanftn, v. n., oboleti do dobriga; hirati, giniti od bolezni; v. a., bolan pre-ležati. Scrftn^cn, v. a., odpraskati. ®et!tetbcn, t>. a., pokredati, zakredati. Setf reif dj en, v. a., pocvreti (dokaj masla). Seri rte d) en, ft <6, v. r., ftcfj utiter ett»a«, zlesti, lesti pod kaj; laziti pod kaj; intrig, fid) »erbergetl, skriti se, zalesti se; bie SJaitfe »erirodjett (teb in bie godjer, miši so zlezle v luknje; bit mujit bidj »erfrieibeit rot ibrn, ti se moraš skriti pred njim, on je boljši, ti mu nisi enak. Skriricg en, v. a., zavojskovati, prevoj-skovati se. Seririttetn, v. a., prerešetariti ves (čas). SBerlr i Bel 11, v. a., začečkati, počečkati, čečkaje skaziti. SBerlrbflfen, a., bie 9tagel, fte attsffler» feben in ber 2Ritte bieter madjen, ein »er* !ro»fter 9taget, vampast(F.) žebelj. SS e r lr ii me I ti, v. a., in hrumel oereittjeln, zdrobtinčiti, zdrobtiniti, drobtiniti, zdrobiti, razdrobiti, drobiti, razmerviti, merviti, v mervicah pozgubiti, po malem zapraviti; fitb »erfrumeln, razmaljati se, po malem zgubiti, gubiti se; po malem raziti se (od družbe). SJerlriinten, v. «., in Ärutnen »ertoanbeftt, zdrobiti, drobiti, zmerviti, razmerviti, merviti. Se tiru nt nt en, v.»., contract merben, skiju-čiti, skerčiti se, ključiti se, kerčiti se; frumrn toetbett, skriviti, kriviti se. Seririimmeit, v. a., skriviti, sključiti, kriviti, ključiti; »erfritntmt, skrivljen, kri-venčast, zvit. SerfriiMeln, v. n., junt .ftrübbel ¡»erben, pokvečiti se, ohrometi, pokveka, šamer postati, biti, böhm. zakmeti; v. a., ¿um Ärübbet madßitt, pokvečiti, kvečiti, pohru-niti (Ram. ?); f. a. Serblltten; »erfm»»elte Sättme, krivenčasto. nizko, pritlično drevje; f. a. iriiw>el, Serbilben. Serirnften, v. n., oskorjati se. Serliiblen, v. «.. shladiti se, razhladffi. pohladiti, hladiti se; v. r., fid), prehladiti se, premraziti se, razmraziti se. Seriiiblltng, bie, prehlad, prehtajenje. Serliimmeln, v. a., zapiti (serkaje ku-minovec ali kimljevec), zapraviti po malem, nad) bem Böhm, zakuminiti. Serliimntern, v. a., »erbittern, ogreniti, zgreniti, greniti, skaliti, kaliti; einem feine .Sefolbung, feine Sinfünfte »ertömmera, mit getidjtlicbem Slrreft belegen, ustaviti, v prepoved djati; f. Seftblag; hujšati se, revati (Zal.), pešati, hirati, pojemati, giniti, moriti se, jesti se, sušiti se; f. a. Scrfommen. Scriiintntemng, bie, f. Sefdjlag; greni- tev. hujšanje, pešanje, hiranje. Serfiinben, f. Serfiinbigen. S er f tin ber, f. Serliinbigtr. S Criii n b i n ClI, v. a., oznaniti, oznanjati, oznanovati ob. oznanjevati, oklicati, oklico-vati, klicati, razglasiti, razglašati, razodeti, razodevati, kazati, napovedati, napovedovati; bie ©onne »eriünbiget benSag, solnce naznanja, napoveduje dan; baS »eriünbiget nicht« ©Utes, to ni dobro znamenje, ne kaže (kaj) dobriga. SSerliinbiger, ber, oznanovavec, oklico-vavec. Serfiinbigetin, bie, oznanovavka, oklioo-vavka. ffierliinbignng, bie, oznanovanje, oznanilo, oklic, poročilo; SWariä Serfünbigung, oznanjenje, oznanovanja Marije D. Serfiinbignngžjettel, ber, oznanilo. Serfnnbfthnftett, f. Stnžfnnbf^tiffen. Serfiinbnng, f. Serliinbignng. Serliinfteln, v. a., bureb fiüitfteln »erber; beti, preomikati f, zmehkužiti. skaziti to prizadevaje si napraviti boljši, lepši, umet-nejši. Strfnifem, v. a., s kupram prevleči; »erfutferte« Oefidit, f. Sufjferrntb. Serlnfjfieln, v. a., f. Serbinben; jt»et Serfonen, vkup spraviti, zvoditi, zvajati (iGutsm.); fid) mit einer ißerfon »erfubbeln, spečati se, zvoditi jo; f. a. fu^eln, tnf)= fielet (treiben). Setliitjen, v. a., skrajšati, okrajšati, pri- 1762 Vtrliirjtr. SBcriocbcit. krajšati, krajšati, prikratiti, skratiti, ukra-titi, kratiti; ftcEf die ¿Seit »erfürjen, si kratek čas delati, čas kratiti, krajšati si, kratkočasiti se; f. Unterhalten; bett 2of;tt, utergati, tergati od —; v. r., krajšati se. »erfiirjer, ter, krativee, prikrajševavec. V trliirjerin, bie, prikrajševavka. SScrfiirsnng, bie, prikračenje, prikratba, prikrajševanje, prikrajšek, okračenje (F), Verfiümmelung, f. biefež. SSerfiirjnngfitgetthen, baa, znamenje prikrajšanja. Verfutten, v.a.ü.r., v haljo obleči kaj, se. Verladjen, v. a., an« Verachtung nnb ©pott übet et»a« ladjen, zasmehovati koga, smejati se komu (zaničljivo), audj posmehovati se komu; f. a. 2lučlttd|en; ben ganjen ' ?lbenb »erladjett, presmejati se, smejati se ves večer. Verlachet, ber, zasmehun. V črta den, v. «., f. Sadtren; z lakam za-mazati. Verlader, f. Sadirer. V er I a i) en, v. «.. natovoriti, naložiti, nalagati, nakladati (blago za razvožnjo), napak natovoriti, naložiti (n. pr. da voz strani ali visi). Verlabnngžfdjein, f. grudifbrief. Verlag, bet, eine« ©ruinierte«, zaloga; ein »udj in Verlag nehmen, bukve, knjigo založiti, zalagati, t. j. na svoje stroške na svetlo dati; zalog, dnar potreben za kako obertnijo; ben Verlag tjergeben, ben Verlag tljun, zakladati, založiti, zalagati obertnikaali rokodelca s potrebnim dnarjem; et »erlauft feinen eigenen Verlag, prodaja samo bukve svoje zaloge; f. a. Votfdjufj. Verlagčatftlel, ber, založna reč. VetlagŽbttdj, ba«, založile bukve. V erlag ¿gelber, pi., založni dnarji. Verlagčbanblnng, bie, založna knjigar- nica; bukvarnica, ki prodaja samo bukve svoje zaloge; prodaja založenih reči. Verlngžlofteit, pl., založni stroški. Vetlagžre^t, ba«, založna pravica, pravica do zaloge. Verlagžbertrag, ber, založna pogodba. »erlahmen, v. n., lahm Werben, (do do-briga) ohrometi, hrom, kruljav, šantov postati. biti, polomiti se. V erlab men, v.a., f. Söhnten, Vertriippeln. Verlahmnng, bie, ohromenje. Verlantnten, v. n., ein gamm tnifgebären, zvreči, povreči, serb. nach Vuk, povrči, pometati. Verlanben, n., jit Sattb»erben, osušiti, posušiti se, na suho priti, postati terdna, suha zemlja, pokazati se iz vode; v. a., ju fejiem Sanbe machen, posušiti, narediti terdno, suho zemljo; odpeljati, izpustiti vodo (iz ribnika). Verlangen, v. n. n. a., ein jiarfe« Vegelj* reit empjxnben nadj ettoaž, hrepeneti po čem, zaželeti kaj. želeti česa obet želeti kaj, hlaneti po čem (Za/.), hlepeti po čem; f, a. »egthren; mich »erlangt pod? et»a«, (v. t.), jez bi rad imel, želja me je po čem (V.), hoče se mi —, zaželel sim, (zahtel sim, nadj betn Serb.); f. a. fjfors betn, Sehnen, fidj; id) »erlange feljt nach meinem greunbe, prijatla močno pogrešam, dolg čas mi je po prijatlu; e« folt mich bodj »erlangen, »a« batauž »itb, pač sim radoveden, pač bi rad vedi!, kaj bo neki iz tega; jut grau »erlangen, snubiti; bajn »irb mehr »erlangt, k temu je potreba, potrebno več, kakor —; haben »ollen, rad imeti, hoteti, imet' hoteti; »a« »erlangen @ie»on mir?, kaj bi radi od mene?, kaj hočete od mene?; ich »erlange ©etjorfant »on bit, pokorščino, pokoršino čem imeti od tebe; idj »erlange nicht« Unbillige«, nič kriviga (ne-praviga) nečem, (ne tirjam); eine SBaare »itb »erlangt, iščejo, išejo kakiga blaga, blago radi jemljejo, vlečejo se za blago; po blagu oprašujejo; heftig begehren, e« hat midj feljt nach biefet ©peife »erlangt, močno sim zaželel te jedi, hlanim po ti jedi (Zal); e« »erlangt midj ju »ijfen, rad bi vedil; fidj »erlangen taffen, dolg čas prodajati. Verlangen, ba«, želja, želje pl., hotenje, želenje, hrepenenje, pohlep(a); poželje-vanje; ein Verlangen nadj et»až empfinben, haben, tragen, želeti česa, kaj, željo po čem imeti, (želje biti koga po —); f. a. ba$ »otige; ba« btofje SBolten, volja; »až ifi bein Verlangen?, kaj češ?, kaj bi rad?; jemanbž Verlangen erfüllen, komu voljo spolniti; ba« Verlangen einet Slßaare, iskanje kakiga blaga, popraševanje po blagu; baž natürliche Verlangen, vrojeno nagnjenje, naklon; f. a. Stieb, Steigung; e« folt ihm auf Verlangen eine Stbfdjriff eiugeljänbiget »erben, če želi, če prosi, če bi rad, naj se mu da prepi-sek; f. a. gorberung. Verlangengroetth, adj., poželenja vreden, vreden, da bi človek želel. Verlängern, Verlängert, v. a., podaljšati, pridaljšati, zdaljšati, podaljševati, daljšati (K); in bie Sänge jietjen, odlašati, odvla-čati (kroat.); ben Slufenttjatt retlängmt, dalj časa ostati, bivati kje; ftdj »erlängern, v. r.. dalj časa terpeti, dalje iti, deržati. Verlängerung, bie, daljšanje, podaljšava, podaljšek. »ertappen, v. a., zakerpati, pokerpati, potrošiti za zaplate; einen 9Balb, f. a. $e= läppen. Verläppern, f. Vcmafdjen. Verlärnten, v. a., prešundrati, halabučiti (ves večer). Vetlarb en, n., jut 2ar»e »erben, gosenica postati; v. a., jemanben, fidj »erlar»en, oše-miti koga, sebe; šemo natakniti komu, sebi; »erlatot fein, v šemi biti; f. a. Sarbe; ein »erlar»ter ©chriftfiellet, pisavec s podtaknjenim imenam; eine »erlarste gteunb« fdjaft, prihuljeno, hinavsko prijatelstvo; »erlaroter grettnb, prihuljenec, hinavski pri-jatel, ki se dober dela; »on etlen SBetatlen, skrit med drago niži, slabši rudo; f. a. Verftetlen, ftdj. »erlaß. SStrläulen. 1763 58erla^ ber, f. íRaditafj, Vetlaffenfífeaft, 2l6rebe, 3ut>erlafiiig!eit; es ifi íein 93ertaf, človek se ne more zanesti. SJerlaffeit, t>. a.. eiit £aits »erlaffeti, an jemanb, prepustiti, prepuščati, prepušati, odstopiti, oddati, oddajati, prodati, prodajati komu hišo; f. a. Sermictfecn; iefe feabe e« gu §aufe fo »ertaffen, tako sim zapo veda! doma (pri odhodu); bie ©tabt »etiaffen, mesto zapustiti, zapuščati, zapušati, preseliti se iz njega, oditi iz njega; bie 51'eit »eriaffen, preseliti se, iti iz tega sveta; bit gáferte, bas ©ilb »ertaffen (»on bm 3agb= feunben), popustiti, pustiti, puščati, pušati sled, zver, ne iti za njim; barum loirb ein SJiiiitn feinen SBatet unb feine SRutter »er= laffert, zavoljo tega bo zapustil človek svo-jiga očeta in svojo mater; baS ©eftefet »ers lájit mitfe. oči mi odpovedujejo; »feite §ilfc lafltctt, zapustiti, zapuščati, zapušati, pustiti, puščati, pušati; nadi bent 9lbfier6en »eriaffen, f. $iníerlaffcn, 9fad)laffen; ablaffen, popustiti; »erlajfeneS ®ut, opuščeno, opušeno posestvo, pusto (serb.); pušča, neriz (?3flr.); bas §auS »eriaffen, uteči izdoma; »erab* fefeieben, slovo dati, od sebe dati; baS 9iefl »ertaffen (»on 93čgetn), skujati se; len ®c= liebten »eriaffen, n. Majar izpreči se; bie .ftraft feat ifelt »eriaffen, moč ga je zapustila; v. r., ftdj auf etrnaS »ertaffen, na kaj zanesti se, zanašati se, naslanjati se na —, (za)upati na koga; »erlaffenet Drt, zapu-stija, samija, samlja. S3etlaffenf)etl, bie, zapuščenost, zapuše-nost, samotnost. etlaf f enf d) af!, bie, zapuščina, zapušnja (F.), zapuščeno, zapušeno blago ali premoženje, zapust (M.), Cpoln. puscizna = puščina); f. a. @r6fdjaft. Verlaffenfdjaftgalifean&Iung, Me, obravnava, razprava zapuščine. Serlaffenfdjaftžallen, pi., spisi zapuščine (kake). Verlaffenfdjaftžciirator, ber, skerbnik zapuščine. VerlaffenfdjaflžglanStger, ber, upnik zapuščine. Vcrlaffenf^aflžmoffe, bie, vsa zapuščina skup, masa*, zapuščina. Serlaffenfdjaftžftiicf, ba«,posamnastvar iz (kake) zapuščine. »erlaffenfdjaflštiermogen, f. S8erlaf= fenfefeaft. SBerlaffer, ber, zapustnik. Serlitlig, akrlitijlid), adj., gotov, zvest, zanesljiv; f. a. 3t|»ErIijfig. SBerlitllichleit, bie, zanesljivost, zvestoba. Serlafttm, v. a., kleti, preklinjati; @ott »erlafiern, Boga preklinjati. Seríate in en, v. a., polatiniti, polatinčiti. SBerlalfcijen, v. a., pošvedrati. SSerlatten, v. a., popreklati, zapreklati, s preklami ali latami zabiti, naife Ravn. za-prostičiti. Sgerlanfe, f. (Srlauimtfj, SSerlaitfien, v. a., z listjem pokriti, zadelati; f. a. Srlaufeen. SSerlaitem, v. a., preprežati, prežati. SSerlaitf, ber, bet Serlanf ber 3eit, pretek, tek; tiad) ®erlauf etniger 3«it, oez nekaj časa; naife SBertauf eittiget Safere, za, čez nekaj let; naefe ®ertanf »on brei SEBodjen, čez tri nedelje, v treh tednih, ko so minili, prešli trije tedni; ben ®erlaitf bet ©ačfee etjafeien, (vso) prigodbo natanko, nadrobno povedati, kakor je vse bilo eno za drugim; beit 93etlaitf, ®ang einet ^tranffeeit, tek bolezni; jlirfet jemanb »ot 93erlauf eines Safe* teS, če umre kdo, preden preteče leto. Verlanfen, v. a., jetnanben ben 3Beg »er* taufen, komu pot zapreti, ovreti, presekati, zateči, zaleteti (M.), ti a d) bem Russ. prebiti; eilte ©tunte, preteči, preleteti (n. pr. celo uro); v. r., ftefe »ertaufen, aitS einan= bet taufen, razteči, raztekati se, razperh-niti se, razkaditi se; bie £ru»»en »erliefen ftefe, vojaki so se raztekli, razbežali, razkropili, razšli; »om 9iinb»iefe (im ©ontnter), razbezljati se; fid) ttaefe unb naefe »ertieren, j. 93. bas SBaffer »etiauft, (v. n.), »erlauft ftefe, voda odteka, voda se uteka, se je utekla, je upadla; im Saufelt ftefe »etirren, tekoč zaiti, zabloditi, zateči se; zgubiti se; »ertanfeit, (».».), »on ber 3eit u. bgl., preiti, prehajati, preteči, teči, miniti, hiteti; baS ®ct»dffer »ertief ftife, vode so se odtekle in upadale (bibl.); »on garfeen, prehajati, prelivati se ena v drugo; bie ,t?ugel feat ftefe »ertaufen, kugla* se je zaletela, zatekla, zgubila (v nepravo luknjo); »etlaufenet Jterl, vlačugar. SBerlaufer, ber, zalet. SBerlaugnen, v. a., utajiti, zatajiti, tajiti; einem ®inge feierliefe etitfagcit, odpovedati se, odreči se; einen »ertangnen, reči, da ga ni doma, zanikati, nikati (Gutsm.. Jambr., it. Vuk); ftefe »erlaugnen, potajiti se, potuhniti se; bie garbe »erlaugnen, ne dati barve; in biefet Slaefet tr>tx"fi bu mit breimat »ertangnen, to noč me boš trikrat zatajil. Verlijugner, ber, tajivec, nikavec. SSerliingnung, bie, tajenje, utajba, zatajba, zanikanje; f. a. ©elfeftberlaugnnttg. SSerlanfet, adj., ušiv, poln uši (vši). SBerlaitt, ber, pravoč (?), glas i bem 93erlaute naefe, kakor govore, kakor pravijo, kakor slišimo. 9ScrIaiti6oreit, t>. n., zvediti se; v. a., razglasiti, razglašati, preoglasiti (kroat.), oznaniti, naznaniti, oklicati. S8 e r IO U11) a r U ti g, bie, razglas, razoznamba, oklic, oznanilo, naznanilo. Serlauten, v.n., ftefe »ertauten laffen,reči; et tiefj fiefe »ertauten, bafj—, rekel je, de—, spregovoriti; v. t., eS »crtautet, es l»i(l »er= iauten, kakor se glasi, kaže, sliši, pravi, čuje, kakor govore, pravijo, kakor slišimo. SerldUten, t>. a., z zvonjenjem odgnati, odganjati; zvoniti čemu (n. pr. toči). 1764 ©erleben. »trieben. Serleben, v. a., preživeti, živeti, prebiti, prebivati; v. n., (pro».) umreti. Serlebenbtgen, v. a., oživiti. SSerleit, adj., ostarel, prileten, pöstarn, slab od starosti. Stric « jett, v. n., tecf Werben, regniti, re-gati ob. režati, razsušiti se, razpoeiti se; in bec £ige »erle«jen, poginiti, skoperneti (od žeje). Setlctfctn, v. a., posladkariti, za sladkarije ali slaščice razdati, zapraviti; »erlecfert fein, sladkosned; f. SetfCMlOUl. Setltbettt, v. a., obusnjati (F.). SB erlegen, v. a., auf einen anbern Drt le; gen, preložiti, prelagati, predjati, prestavljati, premestiti, prenesti; auf eine anbere Seit befiimmen, odložiti, odlagati, preložiti, prelagati; eine Sagfagnng oerlegen, preložiti dan; an einen unbejlimmteti Ort legen, J. 93. ben £)Ut »erlegen, klobuk založiti, za-djati, nekam djati, da se ne more najti, zgubiti (med šaro); ©olbateu »erlegen, vojake preložiti, prestaniti; bie .(farten »er; legen, zmotiti se v razdaji; Relbhüfjnet »er* legen, z mrežami obstaviti; ein Sit« »er* legen, založiti, zalagati bukve, dati jih med ljudi na svoje stroške; bie ©träfe »erlegen, cesto založiti, zavaliti, zastaviti, zapreti s čim, zagraditi, zazidati it. bgl., nad) Ser; fdjiebenljeit bes TOttelS; einem beti 5Beg »erlegen, komu pot zadelati, zadelavati, presekati, zastaviti; bttr« ®?enf«etl, zastopiti; »etfehen, ein Sanb mit SBaaren, einen §anb; Werfer mit SIrbeit, založiti, zakladati, zalagati koga z blagam, z dnarjem itd.; ft« mit SBaaren »erlegen, zakupiti se, zakupo-vati se (F.), založiti se, preskerbeti se, previditi se z blagam; v.r., ft« auf etwa« »erlegen, kake reči poprijeti se, lotiti se, učiti se, odmeniti se za kaj, pečati se s čim. Serlegen, bas, zalaganje, prelaganje,Nakladanje. Serlegen, adj., bitr« ju langes Stegen »er; borben, preležan, zastan, zastaran, zaležan; beforgt unb iinentf«loffen in einer @a«e, zmoten, eigentli« (na« Gutsm.) zmočen, oparjen, v zadregi zastran česa, zmeten, v stiski, zmešan, boječ in divji (pred ljudmi); et würbe »erlegen um eine Slntwort, bil je tako zmešan, zmeten, da ni vedil, kaj bi odgovoril; et t»at um ©etb »erlegen, predlo mu je za dnarje, zavolj dnarjev je bil v stiski, v zadregi, v tesnobi; za dnarje je terda, huda. Serlegenljeit, bie, zadrega, zaplctek, stiska; in Serlegenljeit fein, v zadregi biti; ill Serlegenheit fegen, zmotiti, zmesti, zmešati, pripraviti v zadrego; f. a. SJiungel. Setltget, ber, založnik, zakladavec; Set; leger eines Sll«eS, založnik bukev. Serlegerin, bie, zakladavka; einesSu«es, založnica. Serleljnen, v. a., als eingehen übertragen, v fevd* podeliti komu kaj. S er leiner, f. Sehenherr. Serleibbtngen, v. a., mit einem Seibge* binge »erfehen, dati dosmertni užitek, na život dati. Setletben, V. a., einem etwas »erleiben, eS ihm juwibet ma«en, pristuditi, priskutiti, ugreniti komu kaj, užaliti. Serleiem, v. a., prelajnati, zalajnati, za-mečkati (lep čas). Serleibbn«, bas, podelitvene bukve. Serleihen, V. a., etwas Un»erbraud)bareS, j. S. eilt Su«, posoditi, posojati, posoje-vati; ©elb »erleiheu, in ©t. u. na« anbern dnarje v zajem dati, dajati, gel», posoditi, razposoditi, posojati; als eilt Sehen übertragen, f. a. Serleljnen; etwas ©utež freiwillig geben, bewilligen, dodeliti, podati, dati, podeliti, deliti, podeljevati; f. a. S«enfen. Serleiber, ber, posodivec, posojavec, po-sojevavec; in Sejug auf ©elb, eig. zajmoda-veef, upnik; Setleihet eines SlmteS, pode-livec, delivec. Serleiherin, bie, posodivka, posojavka, posojevavka; — zajmodavkaf, upnica; — podelivka. Setleiljung, bie, posodilo, posojilo, podelitev, podeljenje, podeljevanje, oddaja. Serltihungžtt«!, bas, podelitvena, po-delitna pravica, oddajna pravica. SerltihungStag, ber, dan podelitve. SBerleinten, v. a., sklejiti, klejiti. SBerleiften, v. a., z letvico (Iašto*) opraviti. S er leiten, v. a., einen jit einer unanflän; bigen Jpatiblung »erleiten, speljati, zapeljati, na« F. zavoditi u. zvoditi koga k nespo-dobnimu djanju, zapeljati, zapeljevati, nagovarjati, pregovarjati k čemu, napraviti, napravljati k čemu, odverniti, odvračati od, s prave poti. Serletter, ber, zapeljivec. SBerletterin, bie, zapeljivka. Serleitung, bie, zapeljanje, zapeljevanje. Serlenlen, v. a., zakreniti, napek voditi. S erlern tn, v. a., ben ganjen Žag, preučiti se ves dan; etWaS ©elernteS, pozabiti, pozabljati; aits bet llebung lommen, odvaditi, odvajati se česa, iz spomina zgubiti, na« Gutsm. odučiti se (au« serb.), russ. razučitsja. Seri ef en, v. a., forgfältig auslefen, bei ben Xu«; unb £utma«ern, bie SBolle, volno izbrati, prebrati, izbirati, prebirati; öjfentlidj hetlefen, na glas odbrati. odčitati, prebrati, brati, citati kaj pred kom; ft« »erlefen, žareči se beroč; et ift Detlefen, zgubljen je, po njem je. Serlefer, bet, kdor kaj pred kom prebira. Seri ef Itn g, bie, odbranje, branje. Serle^bnr, adj; poškodljiv, ranljiv. Serlegen, v. a., poškodovati, pokvariti, o-škodvati (sosebno odznotri), pohabiti, na« anbetn uvrediti, russ. povrediti, b. Balm. obraziti; »erWunbett, raniti (v■ pfj: rigen, obraziti, poraziti {Gutsm.), raziti; fig. bie @hre, Sreue, bas 9ie«t, ben 9tamen, oskru- &erlefcer. niti, skruniti (fut skverniti), razžaliti, žaliti; ein ®ebot »erlejsen, zapoved prelomiti, prestopiti, pregrešiti se zoper zapoved; ein ©ebiet, s silo prestopiti na —; bie offent* life {Jtulje, motiti očitni red; bie ©erift«« ftegel, posilno odpečatiti, zlomiti. SJtrlefe C t, bet, oškodnik, razžalivec, ža-livec. Scrle^ctin, bie, oškodnica, razžalivka. ScrlE^lif, adj., oškodljiv, oskrunljiv, ranljiv, razžaljiv. ®CtIt^llltjJ, bie, poškodovanje, oškodba, poškodba, kvar, oskrunjenje, oskrumba; Sermitnbung, ranjenje, prelom, razžalitev, posilni prestop meje; f. a. ŠBcIeibigtlltg. SBerlcugnen, f. Sctlougnen. SBerlenmbe H, v. a., obrekovati, opravljati, obirati, raznašati, ogovarjati, (čez ime reči, naf V. in Steifn.), černiti, gerditi. šBcrlCUlltbCU, bai, obrekovanje, opravljanje. Scrlcumbct, ber, obrekovavee, ogovarja-vee, opravljivec, obiravec. Serlcumberilt, bie, obrekovavka, oprav-Ijavka, ogovarjavka. SBerleumberifd), adj., obrekovaven, ob-rekovavsk, opravljiv, obrečljiv (GutsmJ, obirčen (Jam.). SBerleumbuitg, bie, §anblung, obreka(F), obrok (?), ogovor, obrekovanje, opravljanje, ogovarjanje, černjenje, gerjenje. Skrleumbungžfutbf, bie, opravljivost. SBerlicb, f. «orlieb. SBetlicbEln, v. a., zavasovati. SBerlieben, ftf, r., »erliebt toerben, zaljubiti se (fe^It bet Vuk), zaljubovati se, russ. vljubitsja; f. a. «crgflffcit, ftf; »erliebt, zaljubljen; eiitSerliebter, zaljubljenec; eine®ers liebte, zaljubljenka; ein uberall »ertiebter ®eef, dekličnik, prismoda, n. Gutsm. deklinščak. SBerlieblitben, «•• prijetno, ljubeznjivo, (kroat.) ljubko narediti. Š8erlieblbctt, bie, zaljubljenost. SJctliebetlt, v. a., pognati, v zanikernem življenji zapraviti. SSetliegen, ftf, v. r., zaležati se, prele-žati se, skaziti se; »etlegen, burf lange« £iegen »erborben, »on SBaaren, zaležan, preležan; »on iDienffen, sednast, sejnast, auf preležan; f. ubr. Sktlegcn; ntan »etlegt ftf auf burf SJfuffigang, človek se zaleiii, se uleni, če nič ne dela; mont. s škodo, zgubo kopati, delati, sosebno če je kamenje preterdo; ben gnten Sffiinb »etliegen, (t), a.), »on ©f iffen, zamuditi, zaležati. Sctlierbnr, adj., zgubijiv. Sctlitttn, r. a., zgubiti, zgubljati, eig. itaf bem Altsl. n. Serb. izgubiti, izgubljati, gubiti (v. impf. in .trt. tt. Resia gebt., auf altsl. u. serb.), zapasti; if b^e alt il)in einen greunb »etloren, ž njim mi je umeri prijatelj if »etiot t»egetl bet SKenge bet geinbe ba« Jjjerj, ben 3Wutb, serce mi je upadlo nad tolikim številam sovražnikov; tf ba&e ben ©fmerj »erloren, prešlo mi je; ben. SBerflanb »erlieren, zmešati se v glavi, obnoreti, pamet zgubiti, auf jebof »ctloben. 1765 nnfla». n. nur im ©lo». woljl auf in ff lef« teren böl)nt. ©f rft. priti ob pamet; burf San* jett oerlieten, zaplesati (n. pr.) zdravje; al« Üanbtoirtb, gnbrntann, ©fenffoirtb, Suf* bättblet »erlietett, zakmetovati, zavozariti ob. zavoziti, zakerčmariti, zasuknariti u. bgl., bet »ielen @eff äften, mittelfl bet JBorfejsfplbe za— nnb analoger au« ben Hauptwörtern be« betreffenben Srwerbjweige« gebilbetenSeit* Wörter; if »ediere feilt aiiort mit bit, ne menim se s teboj; an i^m iji topfen itttb SKalj »erloten, ali ga kuliaj ali ga peci, nič ne pomaga, ne zda; ii)t Würbet feljt »iel »erlieren, Wetttt —, škoda bi vam bila, ko bi —; beim ©piele »etlteten, zaigrati; ben Sßtojeg »etlteren, pravdo izgubiti; e« i|t mit »erloten gegangen, izgubil sim kaj, pod zlo mi je šlo, in Sltlierfr. došlo mi je nekam; bet »erlerne ©obit, zgubljeni sin; »erlorene Slrbeit, f. SBergcblif; ben Jtopf »erlieren, zgubiti glavo in ne vediti si pomoči; etwa« für »erloten geben, kaj za zgubljeno šteti, imeti; biefe« gebe if »erloren, menim, da je po njem; bet »erlerne Soften, vagana straža (V.J, beffet zgubljena straža; bie {Rebe »erlieren, zanemiti; f. Sprflfe (bie ©praf e ijl fm »ergangen); bie ffatbe »erlieren, zbledeti, bledeti, barvo pustiti; bie ©flaft »erlieren, otepen, premagan biti; ben teften Sffieg, bie ©pur »erlieren, zgrešiti prave pot, sled; au« ben 9lugen, uiti, zgubiti izpred oči, iz oči zgubiti; bie Suft »erlieren, naveličati se, ne imeti več poterpljenja; et bat ba« giebet »erloten, merzlica ga je pustila, je odjenjala; unt baä jtopfwelj ju »et* lietett, da bi (ga, me) glava nehala (boleti); bet £utlb jagt oerloren, pes je izgubil, zgrešil sled; e« i(l feilte 3eit ju »erlieren, mudi se, ne smemo se obotavljati; »erloren gelten, JU ©rutlbe geljen, poginiti, giniti, pogubiti se; f. a. ©rlöffcn; af, i f biti »erloren!, po meni je, a. zgubljen sim; alle« »erlieren, biti ob kup in dobiček; »erloten, (in bet S3ibel), pogubljen; »erloren gearbeitet, špi-čast; beim Siefen, Steffen, ©fwingen »er* loren geben, ugrabiti se, umlatiti se, uplati se u. bgl. mittelfl bet ©otftylbe u—; etwa« »etloren mafen, poverhama (le za nekaj časa), začasen; »erlorene« Sreiben, f. Set» jitgen; v. r., »erfftoinben, f. biefe«; bie ©fmerjen baben fif »etloren, bolečine so jenjale, odleglo je (bolniku); »on bet gatbe, f. a. Ausgeben; fif »erlieren, zgubiti se, zgubljati se, razgubiti se, porazgubiti" se; ftf unbemerft entfernen, izmuzniti se, umakniti se, umikati se, splaziti se proč, natihama jo pobrati; ftf tu ©eban* feit »erlieren, zamisliti se. SBtrlicj-i, ba«, podzemeljska ječa (grajska), «erlinbem, f. Sittbern. SSerltÖbCln, v. a., prešeptati; v. n., šep-taje zgubiti se. SB trlo ben, v. a., jut sije »erfprefen, zaročiti, zaročati (auf serb. u. poln.)4, ein ©elübbe tljun, obljubiti, zaobljubiti kaj, se, obečati, obetati, obljubo storiti; einem bie 1766 Verloütr. Sodjter »erlobeit, zaročiti hčer s kom, (obljubiti hčer komu za ženo); ftft »erloben, zaročiti seskom; in bet Vibel (4. äliof. 6), Bogu obljubiti se, posvetiti se. Verlobet, bet, zaročavec, zaročevavec. Verlöbnift, ba«, übliftet bie Verlobung, zaroka, nad) V. zaroki pl., nad) Gutsm. zavodle; f. a. ©IjCDCclöbnifj; Vetlöbnifi hat* ten, zaroke imeti, zaročati. Verlobnifttbenb, bet, zaročni večer. Verlobniferiltg, bet, zaročni perstan, vernik. Vetlobut^seuge, bet, zaročna priča. Verlobte, bet, zaročenec, ttaft bem Serb. zaročnik; bie, zaročenka, nad) bem Serb. zaročnica. Verlobung, f. Vetlöbniff. Verloften, v. a., mit einem obet met)t 86= djetn »etfel)eit, prevertati, vertati, luknjati. Verlodjftetnen, v.u., (morit.) mejnike^ postaviti, postavljati, omejničiti, mejničiti. Verloftfttinung, bie, postavljanje mejnikov, mejničenje. VerlOden, v. a., auf ben uitreftlen 2Beg locten, zavabiti, zapeljati, zvabiti, speljati kam, na kaj. Verlotfer, ter, zapeljivec, mamivec. Verlottern, v. «., lodet maften, zrahljati, rahljati, (hlabniti ? Zal.); fein Vermögen oetloefetn, premoženje zapraviti, zadjati, pognati, zapravljati, poganjati. Verlobern, v. n., aufböten gu lobetn, iz-tleti, izgoreti; »on einem lobernben geuet oerjel)rt werben, stleti, splahteti (itf.), zgo-reti, pogoreti, sterpoleti. Verlogen, adj., lažnjiv; ein »erlogener iKenfft, lažnjivec, ki laže, de smerdi, da se vse kadi. Verlognen, v. n., e« »erlobnt bie ü»ül)e niftt, e« »erloljnt jtft ber SKülje niftt, ni truda vredno, ni dela vredno, ne splača se. VetlOŽbat, adj., lozanju, vadljanju, ždre- banju podveržen. Verlöfftbar, adj., ogasijiv. Ver loj d) en, v. n., aufhören ju btennen, ju glimmen, ju leuftten, ugasniti, umreti; naft einanbet, pogasniti, pomreti, fig. ugasniti, preiti, miniti, izbrisati se; v. a., f. SlUŽ» lofften. Verlofdjung, bie, ugasnjenje. Verlofen, v. a., aužlofeit alt anbete, pp ždrebu ali ložu komu pustiti, na lože pustiti, iti, zlozati, lozati, izždrebati, ždrebati. Verl Öfen, f. Srlöfen. Verlofuug, bie, ždrebanje, lozanje. Verlören, f. S'othen. Vertu betu, v. a., zakurbati, zalajnati, z vla-čugaricami zadegati, zavlačugati (Gutsm.). Verlumpen, f. Berlumfien. VerlumlJtbeit, bie, psina (n. pr. psinamu gleda iz oči). Verluden, f. Vergiften. Vcrtnfeu, f. Verboten (waidm.). Verluft, bet, zguba, eig. izguba, n. Gutsm. zgubiček, seri. gubitab; ba« Verlieren, gub- Vermangelu. Ijenje; Verluft leiben, na zgubi biti; bet Sob befteljet in bem Vettujle be« geben«, umreti se pravi življenje izgubiti; Verlujt im Spiele, zaigra; bei Vetlujl—, pod zgu-bo —; f. a. Sftabe, 91ad)tbeil; erbatoiele Verlujle erlitten, mnogo je izgubil (pri čem); mit Vetlujl »etfaufen, v zgubo, pod nič prodati. Ver lüfte rt, f. Lüftern. Verluftig, ad;'., jtft einer Safte »erlujltg maften, zapraviti, zapravljati kaj, znebiti se česa; eine« Singe« »erlujiig Werben, zgubiti kaj; im Spiele, zaigrati; im TJtojejfe, zapravdati, zapasti; f. a. VetWitlen. Ver luftig en, f. šBelnftigen. Verlutiren, v. a., zamazati (z ilovico); f. a. Vertitten. Ver maften, v. a., »öllig jumaften, zadelati, zadelavati; f. a. Verffttie§en, Ver= fto^fen; einem etwa« »ermaftett, iut Sefia= mente, legiteit, voliti, sporočiti, sporočati komu kaj, fftriftlift »erutafteti, pripisati, zapisati, (a. serb. tt. poln.); eine Speife »ermaftett (öji. fto».), zabeliti, začiniti. Vermüfttnii, ba«, Sejlament, f. biefe«; Segat, volilo, sporočilo, sporoček, voljena, sporočena reč; serb. u. poln. zapis. Vcrradfttnifjgeber, f. iegator. Vertnäfttniinchmer, f. Segatar. Verntagern, v. n., shujšati, hujšati (se), zmedleti, medleti, uaft F. zmaleti, maleti; f. SKagcr. Vermäblbar, f. ÜRannbar. Vermählen, ».a., »ermalen, jttm ülialen (pingere) »erbtauftett, pomalati; f. a. 2tuŽ= malen; mit ©tettjjeifteu »erfeijen, omejničiti, mejničiti (V.); buteb Wahlen auf bet Wüljle alle maften, pomleti, zmleti; fca« ©etteibe fogleift »ermaljleit, žito precej, koj zmleti, pomleti, mleti. Vermählen, v. a. u. r„ übetl). »etbittbett zediniti, ediniti, strinjati, družiti, poročiti, poročati; (Sinen, Sitte, ftft »etinaljlen, b. i., »erbeiratben, »etel)eliftett, nur »01t l^fieti Verfonen, wofür jeboft in atleti fla». Wunba. ba« allg. oženiti, omožiti, vdati, etwa auft v zakon zediniti, v zakon stopiti, poročiti (trauen). Ver mäh lltn g, bie, poroka, ženitva, možitva (visocih ljudi), ženitev, možitev, vdavanje, int Kroat. zdavanje; bie Vetmäljluitg »oll« jiebett, imeti, opraviti poroko. Vermdhlnngžfeft, ba«, poročni dan. že-nitni dan, poročno obhajilo, poročevanje. VermäbtnngStag, f. Vcrmdhlungžfeft. Vermahnen, f. Ermahnen, ©emabnen. Vermäletn, v. a., zamešetariti, zamešetiti. Vetmalebeieu, V.u., prekleti, preklinjati, kleti, miljasiti (Dbetfr.); »ermalebeit fei, preklet, zaklet bodi. Vermalebeiuug, bie, kletev, kletvina, kletvica, preklinjanje. Vermalmen, v. a., zmečkati, zdruzgati. Vermaljen, v. a., porabiti za slad. Verntangeln, v. a., premongati, preva-Ijati (čas). SScrmanniSfaltiflCtt. Serminbereí. l?67 SBetmaitntSfaliißtn, v. a., raznoverstno narediti. Bermänttln, f. Bemänteln. Beeutaclen, v. a., mejnike postaviti, omejiti, ograditi. Btrmaifien, f. SWaSfirett. Btrmanem, v. a., gum ©Jauern »erWeitben, g. B. »iel Äalf, Steine, veliko apna, kam-nja pozidati; burch 9JJauerWert »erfchliefien, zazidati, zazidavati; ritnbum, obzidati, ob-zidavati. Beemauthcn, v. a., bie SKaare, opraviti, opravljati od blaga, kar je mostnine, cestnine, cola*. Bermcbrbat, adj., pomnožin, množljiv, pomnožljiv. Ber meft t en, bet Bahl unb SDieuge nach gröjjet ntadjen, pomnožiti, umnožiti, namnožiti, obilšati, poobilšati, zobilšati, množiti; an ©rčjie, povekšati, vekšati (F.) obet večati (Gutsm.); multipliciren, množiti, poštevati; erijöljen, povišati, zvišati, poviševati; »erbeffern, poboljšati, priboljšati; v. r., ft f. Berutcfíctt; adv., prederzno, Betmeffer, ber, merec, mérjevec, izmérja-vec, odmérjavec. Bermtßgelb, ba«, merščina, mdršina. Betnttffung, bie, izmera, premera, merjenje, izmérjenje, izmérjanje. Betmt^en, v. a., merico opraviti, opravljati (v mlinu). Bermiethen, V. a., eill^au«, v najem dati, dajati, oddati, oddajati, v gostovanje oddati, stan oddati; v. r., ftd) »ermiethen, f. Betbingen. Betmiether, ber, najmodavecf, gospodar ali lastnik, ki daje v najem. Bcrmieihtriit, bie, najmodavkaf. B C t m i e t h n It g, bie, najem, oddaja v najem. Berntiltberer, ber, pomanjševavcc, zmanj-ševavec, zniževavec. 1768 »etminbern. Vermummen. Vermtttbern, v. a., pomanjšati, zmanjšati, pomanjševati, manjšati, nadj M. a. umaliti, (alt.il.) maliti; Sdjmerjen, f. Sinbern; Steuern, ponižati, preložiti; — odjenjati, odpustiti; dfjre, žaliti, kratiti, nižati; v. r., ftd) »etminbent, pomanjšati, manjšati se, skerčiti, kerčiti se, ukratiti se; »on Sehntet» jen, odjenjevati, odleči, odlegati. Vermtnberung, bie, manjšanje, zmanjševanje. Vermifdien, v. a., fo unter einanber men» gen, baß bie Äennjeichen bet gemengten Singe aufgehoben Werben, zmešati, pomešati, raz-mešati, namešati, mešati, zbtoditi, zblojati, bloditi; primešati, zamešati, zabloditi; »er» mifdjt, raznoversten, razen, mnogoversten, vsakoversten; v. r., ft. r., jidj in etlva«, in eine 'Perfott vetnarten, zatelebati se, zatrapiti se (F.), zaklamiti se (F.), zazijati se, slepo zaljubiti se; vernarret ba jiehen, zazijati se. Vemaf^en, v. a., mit stallen verfehlen* ben, feilt ®elb, zasladkariti, zalizati, zapraviti ali potratiti na sladkarije, na slaščice; vemafaft. Vernebeln, v. «., zamegliti. V et neb nt bar, adj., glasen, slišen. Vernebmbarleit, bie, slišnost. Vernehmen, v. ti. n. a., mit »etvußtjein anhören, zaslišati, slišati, poslušati, začuti, čuti; 3emaitbe« Stimme, zaslišati in spoznati glas čij; ba« Shier vernimmt ben 3ä* ger, zver čuti lovca (čutiti); fo viel al« ver jiehen, razumeti; baß feinet vernehme be« Slnberlt Sprache, da eden druziga ne bodo razumeli; 3efu« abet vernahm ihre @eban« feit, Jezus pa jevedil njih misli; jemanben vernehmen, b. i. getidjtlich verhören, zaslišati, zasliševati koga, izprašati, izpraševati, (russ. doprašivat, poln. sfuchač, przesiu-chiwac); ben Schall empfinben, čutiti, slišati; 9!oe vernahm, baß ba« äßaffer gefallen tvar, Noe je zvedil, da so vode odtekle z zemlje; burdj ba« ®erüdjt erfahren, slišati, zvediti, čuti; jentanben ju vernehmen geben, komu povedati; jidj vernehmen laffen, oglasiti se, spregovoriti; jtdj »ernehmen mit je« tttaub, dogovoriti se s kom. Vernehmen, ba«, bie §anblung be« Vernehmen«, poslušanje, slišanje; ba« Verftänb* niß, ba« gute Vernehmen, zloga, zložnost, prijatelstvo; ba« fchledjte Vernehmen, raz-pertje, jeza, neprijatelstvo; int guten Vet* nehmen mit Sentanben fteljen, prijatel biti, dolira sta si, prijatla sta; bent Vernehmen nadj, kakor govorč, kakor pravijo, kakor se glasi, sliši; f. a. (Stnbemebmen, <£in= öerftäiibni|. »cmebutlid), adj., f. Vernehmbar; eine 1770 Sernehmlidjteit. Serminftfdjlit8. feljt »etnebntlidje 9luSfprad)e bfl&en, Prav razločno besedo imeti, govoriti. SBerttel)mltd)fCit, bie, razločnost, razumljivost. Semebntlllig, bit, gerichtliche, zaslisba, zaslišanje, izpraševanje. SemebmitngSftfirift, bie, zapisnik. SJernetgen, ftdj, >•■, ukloniti se (f.), prikloniti se, uklanjati se, priklanjati se, pripogniti se, pripogibati se. S er it e i g 11 It g, bie, priklon, poklon, (naklon). Scmeilteil, v. a , odkimati, odmajati z glavo, otresti z glavo, odgovoriti, reči: ne; reči, da ne, zanikati, nikati kaj, odnujati(F. ?), odreči, odrekovati. utajiti, tajiti (leugnen); int Oers neinenbett Salle, v nasprotnem primeru; ko bi tako ne bilo (če bi ne prišel, ne plačal itd.); oetneinenbet @a£, (za)nikaven stavek; oertteinenbe Sebingung, nikaven pogoj. Gemeiner, ber, nikavcc, odrekovavec, od-kimavec. SSetltetniint), bie, odrek, nik, nikanje, ta-jenje, nikaven rek, stavek. SJttnetnungŽfa^, ber, nikavni stavek. Serneinungštoeife, adv., nikaje. Serneinnngžioort, bo«, nikavna, načb F. odnujna beseda, nikavnicaf. SeritCUCtt, SeriietlCM, v. a. u. r., ponoviti, ponavljati, prenoviti, prenavljati; f. a. (Seltenem, Serjiitigen. SS er ni d) len, v. a., razdjati, ugonobiti, po-gonobiti, gonobiti (F, oon lebetlben SBefett), uničiti f, uničevati, ukončati, pokončati, končati, pokončevati, zapraviti, zatreti, izkoreniniti, podreti, v nič, na nič pripraviti, izbrisati; f. a. Untcrbriiien; er fatttt bid) 'rernichten, pogubiti, končati te more. Sernitbtenčtoertl), SeriUd)tenčtoiirSig, adj., pokončevanja vreden. !8etni(hter, ber, uničevavecf, pokončevavec. Sernid)tnng, bie, uničenje, pokoneevanje; 9Serntd)titug eines Serlrage«, overžba (F). SBeritilfen, v. a., bie Seit, zakimati, zakin-kati (ves čas). Sernieblidieii, (ich, v. r., f. Sinfonien, ftd), (lepši narediti, kakor je). Ser ni et en, v. a., befefiigen, zanetati*. S er nüchtern, ftd), v. r., oteščati se, ote-šati se, ogrešiti se. Sernunft, bie, bas Setmögen bet Seele, ben Snfammenhang bet ®ittge einjufehen, (ratio), etg. um, gettjčfjnltd) audj pamet (f. bie Semerfttng unter ©ebäd)tui&; nach Vuk iji pamet ttebett @ebäd)tnif, a. Serfianb, Älttg= tjeit, um caruje, a pamet imaju i sve ži-votinje); bet Sernunft gemäfj, po pameti; bet Serttnnft jithnber, zdravimu umu, pameti nasproti; feitte Sernunft brauchen, an= »enben, il)t folgen, delati, obračati, ravnati, storiti, oberniti umno, po umu, po pameti; f. a. Scrftanb; jut Serumift fommen, uma zavediti se. Sernitttfitibnlitfj, adj; pametno, umit, pameti podoben. Sernnnftbebingnng, bie, pogoj, potrebnost po umu. Serniinftbegabt, f. Scrniinfttg. Semnnftbegriff, bet, umekt. zapopadek, misel iz goliga uma, umoizvirna f- misel, ideja. SemnnftbetDeiS, ber, umni dokaz. SernUnftetei, bte, modrovanje. Serniinftetn, v. n., modrijaniti, modrovati, (ttach Gutsm. ume zbirati, razumo-vati). Sernunftfabtg, f. Serniinftig. Sernuuftforfchcr, f. i|5hilofobb. Sernunftgebot, baS, umna, po umu prejeta zapoved. Sernunftgebrauch, bet, ravnanje po umu. Sernunftgcm(i&, adj., umu, pameti primeren, po umu. Sernnnftgefe^, bas, postava umna, po umu, pameti prejeta. Sernnnftgtttnbe, ber, umna, na um operta vera. Semiinftgrunb, ber, umni, iz uma izvirajoči vzrok. Sernimftgrnnbfa^, ber, umno vodilo. Scrniinftig, adj., umen, aud) pameten; toeife, moder; oernunftig toerben, dobiti um, pamet, spametovati se, priti k pameti; bet aflenfch ift eitt reritunftigeS ©efdjopf, človek je umna stvar, ima um, pamet; bit bift Itooht nidjt oernunftig, bajj —, pač si malo moder —. Serniinftigfeit, bie, umnost, pametnost. Semuilftflnr, adj., (umu) jasen, očiten. Sernnnftfraft, bie, Sermogen bet Ser» nnnft, um, umnost; moč uma. Semunftfrout, f. ®aud)bcit. Semnnfttunft, f. Sogif. Sernnnftteben, baS, umno, pametno življenje. Scrnunfttehre, f. Sogif. Sernnnfttehrer, ber, umosiovecf. Serniinftler, ber, modrijaš, modrijan, mo-drovavee. Semiillftterin, bie, modrovavka, modri- janka. Serniinftlid), adj., umljiv. Semunfttož, adj., nespameten, brezumen, brezpameten. Semnnfttof igteit, bie, nespametnost, brezpametnost, brezumnost. Semuiiftmn&ig, f. Sernnnftgemaf. Šernnnftmiigtgtett, bie, pametnost, umnost. Sernnnftflfliiht, bte, dolžnost po umu, iz uma. Sernunftprebigt, bie, pridiga iz goliga uma. Sernunftre^t, bas, umno pravstvo; f. a. Siatitrredit. Sernunftreltgion, bie, vera na goli um operta, umoverstvo-f. Sernnnftfatj, ber, stavek iz uma. Sernunftfdjilnfž, bet, sklep (po umu); Sernunftfchluffe ma^ett, sklepati (po umu). Vernunftfpruiti. äiemunftfprud), ber, umni izrek. Vernunfti'tflttt, ter, umna deržava. SJernunfttljier, bas, umna žival. Sßemnnftnotl, adj., preumen, poln uma, ves umen, zgoli um (ga je). Vernunftttaferfieii, bie, resnica na um operta. Vernunftwefen, bas, umno bitje. Vetnuuftttiörig, adj., umu, pameti nasproten. Vtrnunftwifienfdjaft, bie, umoznan-stvof, filozofija. Vernii^en, f. 3i6niihen (ganj). Verübelt, V. n., öle »erben, osamotiti, pustinja, pustoba postati, pušča, puša biti; etoaž »erčten laffett, zapustiti, pustiti v samoti; v. a , obe madjett, opustošiti, opu-stotiti, v puščo, pušo pustiti, v pustinjo, v puščavo, pušavo spreoberniti; oerčbet, pust, opuščen, opušen; üppige gelber jiltb jefct nerčbet, (nekdanje) tolste polja so zdaj gola pušča, puša. Veröber, ber, pustošivec. VttÖbung, bie,' pustota, (o)pustošenje, pušča, puša. Veroffenbaren, v. a. u.r., (.Offenbaren, Veroffentlidien, v. a., razglasiti, razglašati, razznaniti, na znanje dati, dajati, med ljudi dati, na svetlo dati, na glas dati (fcroaf.). Veto f t et U, v. a., večkrat ponavljati. Verijfterungžttort, bas,ponavljavniglagol. Verölen, v. a., pomazati z oljem. Veroltnen, f. Verfonlen. Verordnen, v. a., als §err bie §anbfungeu Slncerer feierlidj orbnen, natfe F. u. tem Serb. n. Böhm, narediti, narejati, and) ukazati; ukazovati; com Srblajfer, itt einem Sejla« ntente »erorbnen, naročiti, naročati; befehlen überhaupt, ukazati, ukazovati, veleti, velevati, zaukazati, zaukazovati; beftintmen, ustanoviti, stanoviti, ustanovljati; bet Slrjt nerorbnet bem .Rratifen, zapisati, reči, naj vzame, stori, russ. prepisati; afie Dbrig* feit ifi t»on ®ott »erotbnet, vsaktero oblast je Bog postavil; weldje et aber oerorbtiet feat, bie bat et attd) berufen, ktere je pa odločil, te je tudi poklical (9ičm. 8, 30, floe. Vu belüberfeguitg). SBerorbner, ber, narednik, ukazavec. Verordnete, ber, Veoofintädjtigte, odbra-nec, pooblaščenec. SBerorbnnttg, bie, bet obrigfeitlidje Vefeljl, ukaz, naredba (Fufr), ttad) V. nared; eine Verotbnutig erlajfen, na svetlo dati, izdati naredbo, ukaz. SerorbnungSmiifjtg, adj., po ukazu, po povelji, po naredbi, primeren ukazu. SBcrorbnungStoeg, bet, im Vetotbnungs» Wege, ukazamaf, po ukazu. Sßerötteu, v. a., izbirati si. Šetf) fluten, v. a., v zakupf, v štant* ali arendo* dati. dajati; f. a. Voi)f. Serpadjter, ber, zakupodavecf. SŠerpiitterin, bie, zakupodavkaf. Verpftegnng. 1771 Verpoden, v. «., f. ©npoden; ft oljen, v. a., zamazati, zabrazdati. Verpedjen, f. Verpidicn. Verpeilen, v. a., meriti globočino dna pod vodo. Verpefjen, v. a., v kožuh, kožuhovino zaviti. Verperfonltdjen, f. ipetfonift}iren. Verpeften, v. a., okužiti, kužiti; oerpeflet, adj., okužen u. kužin. Verpetfdjiren, Verpeifdjafien, f. Verfte* getn. Verpfafelen, v. a., obkoliti, koliti, skolmi obiti, ograditi. Verpf iiblung, f. $fobl»erf. Vecpfiiubcu, ». «., zastaviti, zastavljati, v zastavo dati; (monl.J zvezali, vezati. Verpfdnber, bet, zastavnik, zastavljavec. V e rpfiiubung ž inft rumeni, bas, zastavno pismo. Verpfeffern, v. a., ju fefjr pfcffern, preo-poprati, preoštupati; fig. ugreniti, greniti, preveč zaooliti, predrago ceniti. Verpfeifen, v. a.. prepiskati, prežvižgati, z žvižgam odganjati. V er p f ion je It, v. a., presaditi, presajati; (Jittroobnet otrpflaiijen, preseliti, preseljevati, seliti, fig. prenesti, prenašati. Verpflanjet, bet, presajavec. Verpflflnjung, bie, presad, presajanje, preseljevanje. Verpflegen, v. a., hrano, živež in kar je treba, vso postrežbo dati, dajati komu, ži-viti, rediti koga, skerbeti za koga, osker-beti, oskerbljevati, v red djati, devati; f. a. Wegen. Verpfleger, ber, oskerbnik, rednik, hra-nivec. Verpflegž=, in 3f&git., oskerbni. Verpf leg Som t, bas, oskerbni ured. Verpfle gsconiratt, ber, pogodba zapre-skerbovanje, oskerbna pogodba. V e r p f l e g S m O g d j i n, bas, oskerbovavnicaf, Verpflcg3®cfen, bas, oskerbstvof. Verpflegtc, bet, hranjenec, rejenec. Verpflegung, bie, živež, hrana, presksr- 1772 ©erpfiegungSanftali. bovanje, postrežba, zderževanje; f. a. Utt= terialt. ©erpftegungžanftalt, bie, preskerbo- vavnica. ©erpfltgungSgclil, ba«, dnar za hrano, za živež. ©erpflegungšljau«, f. ©erpflegungžan* ftolt. ©erpflegungSfteuer, bie, Setokengelb, živninaf, mizninaf. ©erpflcgungStoefett, ba«, preskerbstvo, oskerbstvo-j". ©Crpfli«teit, v. a., zvezati, zavezovati, vezati koga, dolžnost nalagati komu; vet: pfli«tet feitl, dolžin, zavezan biti; meitt 9lmt oerpfli«tet mi« baju, po svojem uredu imam to dolžnost; ft« eibli« rerpfli«ten, s prisego zavezati se; ber®erpfli«tete, zavezanec; einen SSeamten »erpflt«ten, zapri-seoi, v prisego vzeti, jemati; f. a. ©er= binbcn. ©erpfli«ter, bet, zavezovavec, zaprise-gavec. ©erpfli«tung, bie, zaveza, dolžnost; eib* li«e Setpfli«tuiig, zaveza po prisegi. SScrpfloden, r. a., s hlodi ograditi, (za-hlodjati Gutsm.'), zamozničiti; f. a. ©et= pfablen. ©erpfliigcn, v. a., zaplužiti, zaorati, napčno orati. ©etpftOpfen, v. a., pocepiti, napčno cepiti, ©erpfriiltben, v. a., s prebendo previditi, f. a. ©erpflegen. SSerpfriiltbUltg, bie, prebenda*, živež. ©erpfuf«en, v. a., skaziti, spakedrati, pohabiti, skvariti, pokvariti, napak spalčiti, da ni podobno ničemur; f. a. i|$fui«cn. ©erpi«en, v. a., zasmoliti, posmoliti, smo-liti, s smolo zakapati, zasmaljati; aufetl»a$ »erpi«t fettt, f. ®rpi(f)t. SSerpittfeln, v. a., premazati, zamazati. ©erplautperit, v. a., zapluskati, zažlem-petati; ft« eerplampern mit Semattb, spe-čati se s kom, zatelebati se. ©erplouicn, v. a., opaziti, zaplankati. ©erplappern, f. ©erplaubern. ©erplatf«em, f. ©erplampern. ©etplatKll, v. a., zaploskati, zapleskati, popokati. ©erplaubern, v. a., mit $laubern rerbtin« geti, zablebetati, zažlobodrati, z blebetanjem pregnati; |t« mplaubern, auaplattbern, izblebetati, izblekniti, kar bi bilo molčati. ©erpleffen, v. a., ben #unb, preplašiti, izplašiti. ©erplempern, ©erptumpen, v. a., po- plunkati. ©erpobeln, ft«, v. r., ponižati se k pro- stimu ljudstvu. ©erpO«eit, v. a., prepokati, z buhanjem odgnati. ©erpoietn, v. a., presoliti, da ni zajed, ©etpoltetn, v. a., zarobaniti, zašariti, pre-šundrati. ©erponen, v. a., bei ©trafe »erbieten, pod ©erguetlen. kaznijo, s kaznijo prepovedati, prepovedovati. Sßerflönung, bie, prepoved pod kaznijo, ©erprdgen, v. a., tjetnumjen, pokovati v denar. ©erpraffeln, v. «., pokljaje zgoreti, zginiti. ©erpraffen, v. a., zažreti, požreti, v gostijah in pojedinah zatratiti, potratiti, zajedati, skozi gerlo pognati, zapraviti, zapravljati z jedjo in pitjem, zamoževati; f. a. ^raffen, ©erpraffen, ba3, potrata z jedjo in pitjem, ©erpraffer, bet, f. ^rafier. ©erprellen, v. a., ein {Raubt^ier f«ü«tern nta«en, baß e« ni«t »ieber in bie gelegten ©ifen geben teilt, odplašiti, odstrašiti. ©erpreffen, ». preveč ali napčno stiskati in skaziti, ©erproben, v. a., potrošiti za poskušnje. © er P r 0 D ion t tren, C. a.. z živežem, s hrano preskerbeti, previditi, založiti, zalagati, za-kladati koga. se z živetem. ©erprobiantirnng, bie, založba, zakia- danje z živežem, ©erpro jefftrtn, v. a., zapravdati, v pravdah izgubiti, ©crpriigcln, t>. a., s tepenjem odpraviti, ©erprunfen, v. a., po gizdosti zapraviti, ©etpnffen, v. n.. mit eitlem bumpfen ©«alle ft« entjttnben unb abbrennen, s pokam užgati se, pokniti, pokati, na« V. puhniti, raz-puhniti; v. a., auf fol«e 9lrt abbrennen ¡äffen, oiel ©uloet oerpuffen, popokati, po-streljati dokaj smodnika; v. r., ft« vet: pujfett, einen geljler begeben, itn iReDen fagen, tea« man ni«t follte, zabaleštrati, zahio-medrati, zakoleštrati, es izblekniti kaj po neprevidnem, ©erpuffnng, bie, vnetje s pokam, ©erpuibem, v. a., v prah spreoberniti. ©erpunf«en, v. a., zapunčati, zapunšati (dokaj dnarjev). ©erpuppen, ft«, t>. r., ji« in eine $uppe perteanbeln, zapresti, zamotati, zaviti se v zapredek ali mešiček (od gosenic), zasan-čiti se (K.?), ©erpuppnng, bie,9lpntplje, trudlo (Medv.). ©erpurren, f. ©erflopfen. ©erpnften, f. ©ertoeilen, Služrnljen. ©erptl^en, v. zamazati, fig. zapraviti, zadjati. ©erquarf ein, f. ©ertliun. ©erquatffalbem, v. a., mazačem zdati, zdajati. ©ergitalnten, v. n., skaditi se. ©erguetfen, v. n., zarasti se, zarašatise; »etguerfte Slecfet, s pirnico zarašene njive, zapirjene njive, zapleveljene njive. © Cr g U eilen, v. n., napeti se, zabrenkniti, zabrekniti, nabuhniti; eine %t)ÜT i|i »er; quollen, but« SJläjfe fo au«gebehnt, baß fie ft« toebet auf; no« juma«en läßt, vrata so napete, so se napele; baa Oetreibe, §ett Perquillt, na« V. žito, merva odvolgne; «ergnttfen. «errelfen. 1773 »erqueHett laffctt, zamočiti, namočiti, da se napne. öergutien, v.a., f. Slntttlgomtren, z živim srebram pobeliti, poživosrebriti f. Sergutf cn, SBetqUflfen, v. a., potratiti, zajesti. ¡Berrtttne lt, v. a., omejiti, mejiti, ograditi, ograj ati, graditi. iß er rammeln, «errommen, v. «., zadelati, zadelavati, z zatolčenimi koli založiti , z naneseno perstjo zavaliti, zaberložiti (Ram.), zagraditi, zariniti (Gutsm.); »er* rammelt am ©eifte, zabit. ißerrommelung, bie, zagrada, zadelova-nje, zalaganje; f. a. imtbcntt$. ißerranfe n, fif, v. r., vjeti se, sprijemati se, zrasti z ročicami, z vilicami. Söerrttnj en, v. a., ba« Sett »errangen, burf mtgejogene ^Bewegungen »erberbeit, razriti, razkomajsati, razkopati posteljo. ißerrafen, v. «. , obrasti se, zarasti se s j travo, obraščati se, obrašati se, zaraščati, zarašati se, zarasti se; beit Stcfer »errafen laffen, pustiti njivo, da se zaraste, njivo pustiti v ledino; aufhören ju rafen, iznoreti, ¡zdivjati se, onemoči od divjanja in potihniti. S3erro(feIn, v. n., (od rožljanja) izgubiti se, potihniti. S3erratl), bet, izdaja (Gutsm.), izdajanje, izdajstvo; einen Senati) an 3_entanb begeben, izdati koga. S8erratl)6ar, adj., izdajijiv. S e r r a 16 c n, v. a., in ber Sbjtf t ju ff aben, bent geinbe überliefern, izdati, izdajati; einet unter euf wirb mtf »erratljen, eden vas me bo izdal; ben Später bet Dbrigfeit »erratben, ovaditi, ovajati, (seri. odati); jtt etfennen geben, razodeti, razodevati, odkriti; beine @prad)e »eträtb bif, beseda, izreka, jezik te razodeva, beffer ovaja, pe besedi se ti vidi; eilt .®eljeimmfj »etratljen, skrivnost razodeti, povedati komu; et »errät!) Slnla* gen, kaže dobro glavo, da je dobriga spomina. SSerrntber, bet, izdajnik (Jami. u. Vuk), izdajavec; an jetnaitben jttm Q3errätl)er »et« ben, izdati koga; ba« Sluge ift bet Serräther be« Bergen«, v očeh se vidi, kar serce želi. Serrätberet, bie, izdaja, izdajstvo, izdajanje, izdajavstvo, izdajavsko delo. Serritibertn, bie, izdajnica (Fwft), izda-javka. SBcrrittberiff, adj., izdajavsk, izdajin, goljufen, zapeljiv. ¡Bcrriiiblidj, f. «errttibbar, ©efiibrlif. SerritibfCln, r. a., spremeniti v uganko. Zerraufen, v.n., izkaditi se, izdimiti se; f.a.Sßcrbfltnbfen, «erfliidjtigen, fif; etwa« »ertaufen taffen, g. S., eine ©»eife, na stran postaviti, pustiti, da se izkadi, po-hladi; feine £tjse hat ftf »errauft, ohladil se je, ugnal se je, unesel se je; »om ©e* j ruf, izdišati se, duh zgubiti; »om SBeine, I auf fif »ettaufen, (v. »'.), izvetreti | (Gutsm.), serb. izvetriti (al« v. n.), auf izvešiti se; »etraufte Käufer, okajene, zakajene, od dima černe hiše; »ont Sabaf, hitro izkaditi se, pogoreti; v. a., »iel £abaf »errauf en, pokaditi, popiti, popuhati dokaj tabaka; »iel ©elb »errauf en, mnogo denarjev zakaditi, zapiti (s tabakam). Söerrüuf ern, V.n., okaditise; »erraufert, okajen, zakajen; v.o., pokaditi (dostika-dilne robe), «erriiiimen, V.o., burf {Räumen »erlegen, založiti, zašariti, zadjati med šaro. «errnuf f en, r- n., odveršati, odšumeti, prešumeti, šumeč, veršeč zgubljati se, prehajati, miniti, potihniti; f. a. «ergehen, «erred)nen, v. a., mit in {Rechnung brin= gen, všteti, prišteti, vrajtati, zarajtati, za-računiti, zarajtovati, v račun vzeti, postaviti, zapisati, priračuniti; »errefneubet ■ffeflnet, točnik na verne roke; {Reftmng legen, ju Semanbe« §anb »etreftten, dati račun ali rajtengo od česa; mit 3emanb (al« v. n), račun ali rajtengo delati, imeti; v. r., ftf »errefneit, ušteti se (int Söhlen fehlen), prerajtati se, preračuniti obet preračunati se (Gutsm), v računu ali rajtanji zmotiti se, naf V. zarajtati se (?), naf (Gutsm) v računu preleteti se; fif mit Semanb »etreftten, obrajt imeti, račun delati s kom. «erredjnung, bie, zarajt, obrajt, vštev, prištev, zarajtovanje, pomota v računu; gegen ©errefuung äöeitt junt Slit«ff etilen geben, na verne roke dati; in Setrefltung flehen, račun dajati. «erredjnungSInnbe, bie, nauk, kako račune sostavljati, delati, «erref ten, v. a., »etprogefftren, zaprav-dati. «erreden, v. n., bie ©liebet »on ftf fireefen unb fletbett, stegniti se, gagniti, gagati, cerkniti, cerkati, cepniti, cepati, (bolim. scipnouti), krepniti (Gutsm.), krepati (auf ital. neben bet Sebeutttng »on 33 et« fien); ttaf einanbet »etrccfeit, pocerkati, počepati, pogagati; v. a., pretegniti, zategniti, prekreniti, prekretati. «erreti en, ba«, cerk(anje), počep, ga-ganje. «erreben, v. a., etiua« »etrebett, ftf felbfl geloben, e« uift i»iebet ju thutt, j. 33., ba« Spielen »erreben, igri odreči se, igri odpovedati, zagovoriti se, žareči se, da ne bo več igral; v. r., fif »erreben, beffer, ftf »erfprefen, if habe mif »errebet, zagovoril, zarekel sim se, zareklo se mi je (K), ttaf IU. jezik mi je spodletel, «erregnen, v.n.. oddežiti, oddeževati, dež se je naveličal, je nehal iti. «erretben, v. a., dobro zmeti, zmleti, streti, vse pometi, pomlcti, izribati*; f. a. Berreiben. «erretf ett, v. a., etilem ein«, privezniti, prisloniti, pritisniti komu zaušnico, počiti koga, segniti koga. «erretfen, v. n., in bie gerne reifen, oditi, 1774 ««reifem. «erfagtn. odriniti, po ¡¡vetu oditi; naft Serlin »trs reifen, v Berolin oditi, odpraviti se; et ifi »erreifet, zdom(a) je, ni ga doma; v. a., burft Oieifeu »erjebren, zapopotovati; »tel ©elb »erreifen, dovelj denarja zapopotovati; jubringen auf Weifen, prehoditi, prepotovati (n. pr. vse leto). S er reifem, v. a., tnit 9teifero umfletlen, z vejicami obtakniti, oblikati, pregraditi pri ptičjih nastavah, auft ograsiti (K). « et reif en, v. a., raztergati, potergati (dokaj oblačil), fig. f. «erarbeiten (einen), «erteilen, U. a., »iel ©elb, bie Seit »er* reiten, mnogo dnarjev zajezdariti, prejezda-riti (ves čas), z ježo pregnati, preganjati, odpravljati; r., zaiti na konji, zajezditi (?). «erreijen, e. a., burft Steijen »erfüllten, zvabiti, zmikati, zmamiti, zapeljati, zapeljevati. «errenlen, v. a., izviniti, viniti, (bei Gutsm. izviti, izganiti, premakniti, naft bem Rnss. U. Poln. izvihniti, izvihati, serb. uganuti); »errenfte« ©lieb, izvinjeni ud; au«fegeln, auefnčfteln, izpahniti, izplečiti. «etrehiunn, t>»e, izvin(jenje), izpahnjenje, (naft bem Russ. izvih). «errcnnen, v. a., zaskočiti; einem ben SBeg »etrentien, presekati, naft V. preteči komu pot, komu pot prekositi, zaskočiti; einem bie £bür, ben Sutritt, ba« Xbor »et* rennen, komu duri, vrata zariniti, ubraniti, braniti, da ne more blizo; predirjati (ves čas). «erriftten, v. a., »oflbttngen, opraviti, opravljati, dodelati , zveršiti, zverševati (altsl. s'vr'siti); »iel ju »erriftten baben, mnogo, veliko opravil(a) imeti; Stotbburft »erriftten, svojo potrebo opraviti, iti zavolj sebe; bei ben 3ügern, ein Sagen »erriftten, mit bem Seuge umftetlen, naft V. lov omrežiti; Äanonen »erriftten, napčno nastaviti, napak postaviti, meriti, «etriftttr, ber, opravljavec. «errifttung, bie, ©efftäft, opravilo, opravek; ©etf, Sljun, delo, djanje; bie Hanb* tung be« Setriftten«, opravljanje; ba« bett ifin an bet «etrifttung feine« Stmte«, to mu brani opravljati svojo službo. Serritften, v. «., auft «errieften, fift, v. r., izdišati se, izvešiti se, izvetreti (»om ffieine, Gutsm.), prijetni duh izgubiti; f. a. «etbetben. «erriegetn, v. a., zapahniti, zatakniti, zatikati, zariniti, böhm. zasunouti; £l)üt unb Sftor »ertiegelt ftnben, duri in vrata 'zapahnjene najti; im Äopfe »etriegelt, top, topoglav. «erriegelnng, bie, zapahnjenje. «erriefeln, v. n., razcerljati se na —. «ettinben, v. n., spremeniti se v lub, v skorjo. «erringern, v. a., bet 3«b', tem SBertbe naft gringet maften, znižati, ponižati, nižati, pomanjšati, manjšati, odvzeti, jemati, naft M. olehkotiti, «erringemng, bie, zmanjšanje, «etrtnnett, r. n., izteči, preteči, poteči, auft izteči se; bie 3eit »erriunt, čas hiti, teče. «etri ti t, adj., (mont.). prekopan, «etrofteln, v.n., izhropsti, izgerčati, iz-gergrati, herniti in umreti, nehati hropsti, gerčati. «CtrOlIen, v. a., odvaliti se. odtakljati se, valuckati se proč; fiq. preiti, preteči, miniti. «erroften, v. n,, zarjaveti; »erroftet, zarjavel, rjav (get»6bnl- rujav gefftr.). «errotten, f.'«erfaultn. «erruftt, adj., (au« bem »eralteten Seiti». Dcnilften, niftt aftten), hudoben, malopriden, brezbožen, boganeroden, preklet, pe-klensk, pregrešin, spačen, v hudobii za-kerknjen ali zaterjen (Gutsm.), nevreden; »etrucbte Sbat, prehudobno, gerdo delo. «erruft t^eit, bie, hudobija, malopridnost, hudobno, brezbožno delo. «etri!(ten, v. a., au« ber geljorigen gage tucfeit, premakniti, premikati, premestiti, preganiti, odmakniti, predjati, prestaviti, presaditi; jemanben ben tfopf, ben «erfianb »etrucfen, komu glavo, um zmešati, pre-kreniti, zmesti, zmotiti, strapiti, trapiti; »ernicft feitl, prismuknjen, nor biti, zmoten, zmočen, terčen, izgubljen v glavi, «erriitft, adj., f. «erriiitn. «eniifttbctt, bie, ba« Serriieftfein, zmeša- nost, zmotenost, zmočenost, norost, «erriitfnng, bie, premik, premikanje, «errnf, bet, slabi glas. «etru f en, v. «.. in uilen Sftuf bringen, razvpiti koga, razkričati, razglasiti, razglašati , raznesti, raznašati, ogovarjati; eitie SKunje »ettufen, denar preklicati; »er> rufene« ©elb. preklicani denar, (in ©t. po-vegran denar?) «ettufen, ba«, razvpitje, razglašanje, «etmfeu, adj., razvpit, razglašen, raz- kričan, slabiga glasa, «erriibren, v. a., zamesiti, pomesiti. «ermnjetn, r. n., izgerbiti se, izgerban-čiti se, nagerbiti se, ovrapati se (Gutsm.). vrapiti se (@t.). «tr§, ber, versta v pesmi, vers. russ. stih Cgriech.); dim. verstica; in «etfen fftrei.-ben, pesme, verse pisati, verse delati, pesme skladati; ffietfe maften, pesme skladati; in bet SBibel, versta, odstavek, «erfatfen, a., odmerjati v vreče; t>. r., usesti, usedati se, obtičati, ovezniti se (angebl. in ©t.). «Ctfiien, a., posejati, posevati, napčno 6ejati, zasejati, «etfagen, v. a., »erfareften, obljnbiti, obreči, obetati; bie Soft tet ift ffton »etfagt, hči je že obljubljena; f. a. (fngagiren; tu flaren, baji man et»a« niftt ttfun, obet ju= lajfen t»olte, odpovedati, odpovedovati; ab= fftiagen, odreči, ne privoščiti, neprivošiti; f. a. «erbieten; »•, Bom ©enje^re, odpovedati, ne dati ognja, ne zažgati se, po- Verfagen. goreti na prašnici; bie gupe »etfagett mir, noge so mi odpovedale, mi odpovedujejo; bie Sufltmmuiig »erfagen, odvirati. S3 Ctf a B en, ba«, obljubljenje, odpoved, odpovedovanje. aierfdfle«, v. a., požagati. zažagati. SBerfatb cn, v. a., pomazati, potrošiti za maže, mazila. SBerfal6utfttt6e, ber, velika, začetna čerka. SBerfaljtn, v. a., presoliti, preosoliti, preveč soliti; »erfatjen fein, preslan biti, pre-soljen; jemanben bie gretibe »etfaljen, «greniti, skaziti, skerhati komu veselje, zagreniti; fidj bie Suppe »erfatjen, zameriti se; f. a. Verbitteru, Verteiben. ©etfantmcln, ». a., zbrati, zbirati, nat bent Serb. aut skupiti, skupljati, (skup) sklicati, skup spraviti; ju btn Vdtertl »er» fanimelt merbeit, (bibl.), umreti; v. r., ftdj »erfamntelit, zbrati se, zbirati se, sniti se, shajati se; fte »erfanimelten ftt» sešli ali sošli so se; bie Verfammelteit, zbrani, zbranci. iBcrfnmmlcr, bet, zbiravec, skupljavec. Vcrfammtung, bie, zbor, shod, nat bent Serb. skupščina, aut sastanek, (nat K a. združek ljudi), stičina (IlicingJ. Serfammtungšbauž, VcrfantmlungSlo» cale, ta«, shodnica, zbornica. Verfammlnngžmitgiicb, ba«, zbornik f. SBcrfammtungSort, VerfainmlungSptah, ber, zbirališče, zbirališe, shajališče, sha-jališe. SBetfnmmlnngŽfattl, ber, zbornica (sala). SBcrfaramtungžtag, ber, zborni, shodni dan. iUrfanben, v. a., mitSanb anfutteu, uber« ft>»emnien, s peškam zasuti, zasipati, (nad; V. zapeščeniti); v. n., s peškam zasuti se, zasipati; bet glttjj ift gonj »erfanbet, potok je ves s peškam zasut; bie SBiefett »etfan» ben laffett, pustiti, da voda peska nanese, nasuje na travnike, da jih s prodam in peškam zasuje, zašari, zapahne. Skrfan&ung, bie, zasipanje, zasip, (nat Zal. zakleč, zabrodje(?i; prod, sipina. Jierfanftigen, f. SBefdnftigcn. 23 etŠ a rt, bie, vers, versta versov; in jam» biften Verfeit, v jambiških versih. «erfatii, f. Vemeglidi, ©etnanbt. 33erfattcln, v. a., napak sedlati (za-sedlati). SBerfatS, ber, uberljailpt, zastava, zastavljanje; ba« ©ietatl, mit »et^em ba«3 att einen a'tbem Ort aus bet bisherigen obet gehörigen Žage fSie; ben, j. B. ben Xifdj verhieben, premakniti, premikati, odmakniti, odmikati (tvegfdjieben), preriniti mizo; auf eine anbete Beit au«; ftjen, odlašati, odložiti, odlagati, odkladati, odvlačati (kroat.) ; ben $ut, zategniti, zmečkati; biet ©eib verfdjteben, zakegljati, v. r., zategniti se, zviti se. zmotiti se pri kegljanji; verfdjoben, f. (£infeitig(et TOenfS). Betfšteben, bas, premik(anje), odlašanje, odlaganje, odkladanje, odlog. Betidjtt&lidj, adj., odmakljiv, odmikljiv premakljiv, odložljiv. BttfStebung, bie, f. Betfdjieben, bas. B^erfSicben, adj., nid^t einerlei (Sigenfdjaf; ten, ffleflimmung Ijabenb, različin, drugačin, drugakšen, razen, ne enak; verfdjiebenen Stammes, razniga plemena; bon einanbet gefSieben, vsakseben, sakseben (F.); an verfdjiebenen Orten, tu pa tam; f. a. 9Jhtn= nigfaS; meljr, več, j. B. betriebene Ur; fa^en haben midj verljinbert, več reči me je zaderžalo, zaderževalo; auf verfdjiebene SSeife, mnogoterama (F.) ; Betfd)iebeneS, marsikaj. BerfSttbtuarttg, adj., mnogoteren, raz-noversten, raznoroden. BetfSiebenbliihenb, adj., pisan, raz-ločniga, mnogoteriga cvetja, raznocveten. Berfdjitbenbenfenb, adj, raznih misel, naskrižem v mislih, raznomiseln. Bctfd)iebenf(ttbtg, adj., raznobarven, razne barve, pisan. BerfSitbenfÖtmig, adj., razne podobe, oblike, (russ. raznovidnyj. raznoobraznvj). BttfSttbengelämt, adj., raznozern". BerfSttbenheit, bie, bie SigenfSaft eine« ®ingeS, ba es »on einem anbern verfdjieben ifi, raznost, razločnost, različnost, drugačnost, razlika (serb.), (različek F.); bei Berfdjiebenbeit bet ÜJieimtng, kadar niso vsi ene misli, kadar se pokažejo različne misli; bas, toorin eS verfdjieben ifl, ber tlnterfcbieb, razloček; mnogoterost; f. a. 2)tannigf(ll= tigfeit. BerfSitbtnreimig, adj., raznorim. Berftbiebenfettig , adj, , raznostran, raznobok. Betf Sttb enttiS, adn., tako in tako,različno, večkrat; f. a. BerfdjitbtU. BetfStef, bet, bie fiufentveife Sdjivädjung bet Starte ber garbeu nad) ben ©raben bet (Sntfernung, bei einigen Wählern. nad) V. pojemanje, pojemek, (postopno) slabljenje, pešanje, bledenje, odjemanje. BetfSiefien, v. n., von gatben, ftS nad) unb naS verlieren, premeniti se, obledeti, zbledeti, izgubiti se, gubiti se, nad) V. splahniti, plahniti (?), serb. u. russ. li-njati; filed|tem. Serftblimmernng, bie, in bem 3u(ianbe bes Jiranfen ift i»eute eine Setfcblimmernng eingetteten, danes je bolniku huje, slabši. Serfd)ltngen, a. u. r., in einanbet fdjlingen, zaplesti, zapetljati, zamotati, za-zankati, zankati (V.), kratovičiti; bet gabett t) a t ftd) »erfd)lungen, nit se je skratovičila, zamotala, zavila, zapletla, zamežljala; obšiti z zavitimi štihi*; in ein* anbet »etfdjlungen, zapleten eno v drugo, spleten, zameršen; lini) bie 5ieljle in ben SBagen btingen, požreti, požirati, pogoltniti, goltati; bie SBotte eineS anbern, iz radovednosti zevati, kakor bi hotel požreti vsako besedo. Serfdjltngunfl, bie, zamotanjc, zavoj, goltanje. SSerfdjmieren. 2} C t f dj 10 f, bet, zaklep, shramba zaklenjena, pod ključem. SBerfdllOffcn, v. »., nehati (od toče); adj., f. aSetfdjliefen. SBerftbloifenljeU, bie, skritost, tihost, zamišljenost. S8erfd)lu _ne v Pravo posodo zajeti, natočiti, zmotiti se. SBerfd)Offen, v. a., davek plačati od česa. SBerfdjott, f. Setbfel. 23crfd)ragtn, v. a., mit fträge gefegten ißfäfeten, nat F. ograditi, zagraditi, graditi, po strani rante devati, zarantati. SB er f d) t ii m en, v. a., (mont.), jamlič skopati poleg rudne žile. ŠBerfdjnimmen, v. a., skvariti, ogerditi s praskami. $Ctfdjriinfen, v. a., mit ©trauten »er* fefeen, zadelati, pregraditi; fren^toeife legen, naskriž postaviti, djati, prekrižati, križem djati (roke). SBerftrnnfltng, bie, zadelovanje. SBerfdjranbcn, v. a., zašravbati, zaviti, zasukati, zaskerniti; f. a. SBerbtelKtt J »er« ftroben, f. biefes. ®erftreibcgelb, bas, zapisnina. SSerftreiben, v. a. u. r., burt ©treiben nerbtauten, oiel Rapier, popisati (mnogo papirja), izpisati (dokaj peres); fatft (treiben, prepisati (F.); fit oerfdireiben, prepisati se, zmotiti se v pisanji, napčno napisati; (russ. opisat se); einem ettoaS, ftt einem nerfcfereiben, komu kaj zapisati, komu zapisati se; fit für einen »erftrei= ben, pismeno, pisemno zaporočiti se za koga, pismeno zavezati se; SBaaren, einen fflebienten nerftreiben, ftriftlit fomnten laffett, pisati po blago, po služabnika, ant naročiti, naročati, pismeno poklicati; einem 1780 ©trfdjrelfitr. ©erfdjtoenlen. ■Rranten ettoa« »etf«teiben, bolniku kaj zapisati, zapisovati. © einreibet, ber, zapisavec, zapisovaveo, zavezanec. ©etfdjreibltnß, bie, zapis, pismena zaveza, »Ott SBaaren, naročba, naročilo, pisanje po blago; Urfunbe, pismo f zlasti dolžno); — zmota, pomota, pogrešek v pisanji, ©erfdirtien, v. a., itt üblen Sftnf bringen, razvpiti, razkričati, razglasiti, raznesti, raznositi, raznašati, očerniti, osrati (vulg.)'; »erfthrien, razvpit; f. a. ©Ctleumben; ©C= fdjreien. ©Ctfdjretten, ft«, v. r.. zakoračiti (Fufc), napčno stopiti, izviniti si nogo. Serfdjrobeit, adj., zavit, skrivljen, nap-čen, čuden, skremžen, sprevernjen; posebnež. S3erf«rOben5ett, bie, zavitost, čudno, posebno mišljenje, ©erf«roten, v. a., (mont.), f. ®rf«roten; vse zdrobiti, zmleti na debelo. S8erf«rntnpfen, v. n., zgerbitise, gerbiti se, zgerbančiti se, sključiti se, ukerčiti se, skerčiti, kerčiti se, stisniti se, stiskati se, (bei Gut."m. zazguzati se), iß e r f d) 11 b , ber, odlog, odklad, odkladek; f. a. 9litff«nb. ©etf«ii«tcrn, v. a., zbegati, splašiti ko-ea; v. n., ostrašiti se. ©erf« 11 Iben, v. a. it. r.. mit ©«ulben belnben, zadolžiti kaj, se; zabresti v dolge; »erf«ulbet, zadolžen, v dolgeh; fltajfallig toerben, pregrešiti se, zagrešiti se, zakriviti se s čim, zadolžiti se; an Sebenžmitteln, zajesti se; ba« haben l»ir »erf«lllbet ait un* ferm ©ruber, pregrešili smo se nad svojim bratam; fein Sehen »erf«itlben, zapasti življenje; felbjl»erf«ulbete tlntoiffenheit, nevednost, ktere je kdo sam kriv. »erfiltlben, baä, f. gfbulb; (pregreha; pregrešenje); ohne fein ffierf«tilben, ko on ni kriv. da on ni kriv, po nezasluženem. ©erfrtiulbet, adj., zadolžen, v dolgeh. ©etf«nlbunß, f. ©erf«nlben, ba«. »erf (hiifJflen, v.o., zakidati. SBetf«iiten, v. a., zagrebsti, napčno razkopavati. Serf(flUrjCn, V. a., navezati, navezovati (prejo). Serfdjuftem, v. n., na nič priti s svojimi rečmi, rakovo pot iti; v. r., zamečkati se pri kakem delu. ©erf«iitten, v. a., ben 2Beg, ©tunnen, eine @ritbe, zasuti, zasipati; attžfiiejjen laffen, flüfüge ®inge, izliti, razliti, izlijati, razlivati, trocfetie, j. S. (Setreibe, izsuti, izsi-pati, razsuti žito, raztresti, raztresati; baž .ftinb mit bem Sabe »erf«ütten, metati pšenico k plevam, s plevami izplati jo; et mit einem »erfdjütten, zameriti se komu. ©erf«toäßern, v. a. n. r., ettoa posva-čiti; v svaštvo ali svaščino (svojad) stopiti; »erf«t»ägert, f. ©djttmqer. ©erf «wägerunß, f. @«ttiäßcrf«aft. ©erf«tt>tiren, f. 3ttfdj»äten. ©erf«toärnten, v. n. u. r., aufhören ju f«t»ärmen, dorojiti, izrojiti (se); bie Sie; neu »erf«toärmen ft«, b. i. fie entftäften ftcf> babur«, izrojiti; e. a , zarojiti (ves dnar), zapraviti pri ponočnem potikanji in pijančevanji. SBerfdjtoiirsen, V. a., anf«toatjen, očerniti, počerniti, černiti (in eigentl. u. ftgürl. ©e* beutung). ©erf«tt>afcen, v. a., mit ©«tragen»erbtin» gen, bie Seit, čas zažlobodrati, začenčati, zakvasiti. začvekati, začvenkati, začebljati; au3f«toagen, izžlobodrati, izblekniti, izble-betati; fi« »erf«l»agen, (r. r.), jt« babur« übereilen, zažlobodrati se; jemanben »er--f«toagen, aitbern babur« eine üble Weinung »on ihm beibringen, razvpiti, raznesti koga. S8erfd)tt)Cben, v. n., malo po malo zginiti. © C C f d) tO et ß eit, v. a. zamolčati, molčati, utajiti, zatajiti, ne povedati (bei Gutsm. zatihtati?). ase'rftbroeißunß, bie, zamolčanje, tajenje, zatajba. ©crfthtttelflen, v. a., zajesti in zapiti, za-gostovati, potratiti, zapraviti, zažreti, požreti. ©erfditotlßer, f. ®«toe!ßer. ©erf«tocllen, v. n.. mit®ef«toitlflbebeeft, »erflopft toerben, zateči, zatekati, oteči, ote-kati. zabuhniti, zabrekniti. obrekniti (serb.); »erfditooften, zatekel, otekel; r. a., ein §an$ »erf«toetlen, mit @«toelten »erfehen, hišo opražiti (F.), prag napraviti. ©erf«toemnten, v. a., zatopiti, zaplaviti, zaliti; bie HBtefert (tub mit @anb »erf«toemmt, senožeti, travniki so s peškam zasuti, so zaglinjeni. zablačeni; f. a. ©ertoiiften; gar--ben »erf«»emmeu, blediti, redčiti. SBetfthmenben, v. a., zapraviti, zapravljati, zatratiti, potratiti, tratiti, zadjati, zadevati, razsipati, zahitati, pognati, poganjati, zatepsti, veter dati, zadegati; bie 3eit, čas tratiti, zgubljati; ©rmahnungen »er: fihtoenben bei ¿einanb, zastonj opominjati, svariti koga, kakor bi bob v steno metal. Sßetfdltoenber, bet, zapravljivec, zaprav-Ijenec (V.), zapravljenik (Gutsm.), za-pravljavec, zadjanec, zatornež (Ravn. Sfteif* nij), zatornik, tratnik, potratnež. serb. raz-sipnik, razmetnik; für einen ©eri«t»enber etflären, razglasiti, oklicati za zapravljivca. SBerjdittCnberitt, bie, zapravljivka, za-pravljenka (F), zapravljavka, potratnica, zadjanka, serb. razsipnica, razmetnica. Strfitoenberif«, adj., zapravljiv, po-tratin, zatratin, zatoren (Ravn.f, serb. raz-sipan, razmetan; »erfdjtocnbetif« leben, zapravljati, potrato delati. ©etfdltoenbnnß, bie, zapravljanje, potrata; ber ©erfdjtoenbuitg etgeben feitt, zapravlji-v(ec) biti; serb. razsipnost, razmetnost; tooju biefe ffietf«toenbung?, čemu ta potrata? ©erf«toenbnnß3fn«t, bie,zapravijivost, potratnost. 33erfd)lDenfen, v. a., prekreniti; f. a. ©et» cjdjiitten. Verfftweftern. VerfftWtftem, t>. a. u. r., posestriti, se-striti, posestriti se. VerffttD iCgen, «"i;-, molčljiv, zamolčljiv (Gutsm.), tih, natihem, molčeč; ta« bleibt »erfftisiegen, to ostane med nami, na tihem, zamolčano; ein »crffttuiegener greuttb, molč-Ijiv prijatel. Vetfft tt)iegenl)eit, bie, molčečost, molčanje, moldjivost, zamolčljivost. Vetfft Wielen, v.u., žulje dobiti, ožuliti se. Verfftmimmen, v. «., »on garben, zlivati se, prelivati se ena v drugo, da oko ne more razločiti; — plavati v čem. Vetfft Winben, v. n., zginiti, miniti, izgubiti se, naft Gutsm. auft zibniti (für zgib-niti), zmigniti (?) u. vihniti (?), kroat. u. in ©t. znikniti (auft poln.), böhm. inizeti; mein ©lud »erfftwanb, sreča mi je prešla, je minila; alle Hoffnung ijl »erfftttmnben, nimam ga več upanja; »on bet ©effttoulfl, splaliniti. Sßcrf ftni iubc U, ba«, zginjenje, zmanjkanje, zniknjenje; fouberbar i|i fein »löglifte« Ver; fftttmttett, čudno je, da je naenkrat zginil, da se je izgubil. SBerfftnuftcm, v. a. u. r., posestriti, se-striti (se); »erfftmiflert, podoben, enorni-selen; f. a. VeWiailbt. SBcrfdjniitjen, v. n., in © ejlalt be« ©¿btoeijje« »etjltegen, izpotiti se; aufl)črett ju fftwigen, odpotiti se, izpotiti se dovelj; v. a., al« ©ftroetjj non fiet) geben, izpotiti; f. a. 2IuČ= fftuii^en; »ergejfen, pozabiti; burft ©ftl»igen »erDerbett bie 9Ba|fte, perilo zapotiti, raz-potiti (V.J, s potam zamazati, (perilo pot je, sne). SBerffttoören, v. a.n.r., etwa«, ba« @bie* len uerfftioören, zarotiti se, rotiti se, da se hoče kaj opustiti, odpovedati se igri pod prisego, priduševaje se, žareči, zagovoriti se; ftft »erfftlooren, zarotiti se, rotiti se zoper koga; bie Sffielt bat ftft l»ibet un« »erffttooren, svet se je zagovoril, zarotil zoper nas (ali da nas hoče preganjati); mit ©ftttürett befräftigen, zaklinjati se, kleti se, rotiti se, priduševati se (da je res). SBerfftWÖrer, ber, zarotnik, russ. zago- vorščik. Sßerfftwörerin, bie, zarotnica. SBerfftworne, f. Verfftmürer. SBerift WÖrnng, bie, zarota, russ. zagovor, (poln. sprzysieženie sie); eitle Vetfftt»örung anjetteln, nasnovati, začeti zaroto. SSet«breft§Ier, ber, pesmar. ißerfcgeln, v. n., zajadrati. 8 e r f e b e n, 15. a. u. r., au« Sföangel an Slufmetf; fantfeit niftt feljen, ne opaziti, pregledati se; f. Ueberfeiicn; falfft, febl feben, pregledati se, zmotiti se; »erjeben i(t »erfpielt, kdor se pregleda, kdor se zmoti, zaigra (izgubi); f. a. Sßetgretfen, ftft; elt»a« in feinemSlmte »et; fetyen, v svoji službi kaj spregledati, po-grešek storiti; et Ijat e« bet ibm »etfefyett, v neki reči se mu je zameril; ftft alt ettta« »etfefjen, »on fftwangem ^etfonen, zagle- Verfeffen. 1781 dati se v kaj, naft V. nad čim zaugledati se; jematlbett mit ettoa« »erfeljen, prevlditi koga s čim, preskerbeti, založiti, zalagati, zakladati s čim; einen Äranfen »erfeben, oskerbeti, previditi bolnika, z Bogam priti k njemu; jtft mit augefaufteu ffiaaren reift» Itft »erfe(;en, zakupiti se z blagam; ba« íafeltuerf »erfeben, pregledati in popraviti; ein Sinti »erfeben, službo opravljati; el;emal« füt: au«erfebett; e« ijl in ben Dieftten fo »erfeben, f. Vorfeben, Verfügen; ftft einet Safte »erfefyett, jte erwarten, dočakovati, čakati, nadjati se kake reči, zanašati se nanjo; biti si v svesti kake reči; f. VetUtU' tijcit; ift »etfel;e mift ju enft, b. i. l)offe, erwarte »Ott cuft, upam na vas, od vas pričakujem, dočakujem, nadjam se; el;e ift e« mir oerfai;, prej ko sim menil, mislil; ba« bätte ift mit »on ftttt niftt »etfeben, tega ne bi si bil mislil pri njem. Verfcljcn, ba«, spregled, pogrešek, pomota, (poln. przeoczenie); previdek (CafJ; ein Verfemen tttafteit, f. oben; au« Vet|el;en, iz pomote, po spregledu; f. a. llnafttfamleit; ba« Verleben be« Sinite«, opravljanje. Verfroren, v. a., oškodovati, pokvariti, raniti, rutiti (/(obe)-, jtft bie HatlD »erfebreil, roko prasniti si, raziti si; ftft burft geuet »etfebren, speči se, opeči se; f. a. Verleben, Vefftabigen. Verfejjnug, bie, f. Verfemen, ba«. Verfeidjtcn, v. n., splitvitise, plitev biti; f. a. Vcrfftiammen. Verfelei, t>ie, pesmarija, skladanje malo-vrednih pesmi ali vérsov. Ver fein, v. n., skladati, palčiti pesmi, verse, pesmariti. Vcrfenbcn, v. a., poslati, pošiljati, odpraviti, odpravljati; naft »erfftiebenen Olifttun« gen, razposlati, razpošiljati. Verfenber, bet, pošiljavec, odpravljač, raz-pošiljavee. Verfenberin, bie, pošiljavka. Verfenb ung, bie, pošiljanje, razpošiljanje, odprava, odpravljanje; f. a. ©flebition. V c r f e n b n n ga n ft a 11, bie, odpravljavniea, razpošiljavnica. Verfenbnngžgebiihr, f. @}>ebitionžge= fiiitir. Verfengen, v. a., osmoditi, posmoditi, opaliti, paliti, zaeverkniti, zacverkati, sežgati. Verfengtheil, bie, osmojenost. Verfengung, bie, smod, opala, palež, osmod. Verfenlen, v. a. u. r., potopiti, utopiti, potapljati, utapljati, pogrezniti, pogrezovati, potoniti kaj, se; beti ©atg »etfenfen, pogrezniti, spustiti v jamo; »erfenftet ©ftajs, zakopan, skrit zaklad; in ©ebanfen »et; fenft, zamišljen, zatopljen v misli. Verfenler, bet, potapljavee, (greznik, Zal.). Verfeilfung, bie, pogrez, potapljanje, spuščanje, spušanje. Vctfefftntieb, bet, pesmarček, vérsopletf. Vcrfeffen, adj; fein auf ett»a«, po čem 1782 «etfefcbat. koperneti, dert biti, hlaneti (ZalJ po čem, strastno želeti in hlepeti, volk biti na kaj. v glavo vbiti Bi, da mora biti, bei Gutsm. ves terd na kaj. «Ctfefcbat, adj., prestavljiv, premakljiv (nad) u. naf), premikljiv. « cr f c tj C it, v. n., (waidm.), unjeitig obet in nn* »olttommenem Snftanbe jut 3Belt bringen, iz-vreči (K), in 3. u. £>. 5tr., fo wie imSeri. po-vreči; a. n. r., »erpfänben, zastaviti, zastavljati; jemanben ein«, einen ©flag »erfegen, koma eno dati, zasaditi, pritisniti, udariti, počiti, seči (segel) koga; einen §teb, mahniti koga; einen Streif, smukniti, prismuk-niti koga; eilte Ohrfeige, zaušnico, za uli' dati, klofutniti, pljusniti; einen Stif, zabo-sti, zbosti; burf Segen verbrauchen, vse izstaviti, zložiti, porabili vse čerke; eilte abfetttgenbe, »öllig tlieberfflagenbe Antwort »oit ftdt geben, odrezati se, povedati jo, da —; antworten, reči, odgovoriti; et »er* fegte barauf, na to reče, odgovori, odverne; ftf wol)in »erfegen, prestopiti, preseliti se, premestiti se, prenesti se v mislih; (»ont Seger), zmotiti se, premotiti se; »on bet Ätantbeit, pretegniti se, potegniti se kam, preiti na —; »on einem Strome, drugam zaviti se, zasukniti se; an einen falffeti Ort fegen, pretakniti, ne prav, ne na svoje mesto postaviti; an einen aitbetn Ort fegen, prestaviti, prestavljati, prenesti (übertragen); ¡Bäume , presaditi, presajati, presajevati ; »on SinWof)Hern, preseliti , preseljevati, (premestiti, prestaniti); ©renjfteine, premakniti, premikati mejnike, preložiti, prestaviti; in Slnftagejtanb »erfegen, djati koga pod tožbo, pod zatožbo; »on ¡Beamten, Wi= tilair«, prestaviti, premestiti; in einen ge* Wiffeit Sujtanb bringen, postaviti, pripraviti v —; in aubere Umftünbe »erfegen, v drugi stan pripraviti; ba« »erfegt mif in bie SKotlj--Wettbigfeit, ti bit abjuff lagen, to me sili, mora, tebi to odreči; zavolj tega sim prisiljen, to odreči ti; iit Sftecfen, greube »erfegen, ostrašiti, prestrašiti, (auf v strah pripraviti), razveseliti, veseliti; in3tttl)um »etfegetl, zmotiti koga; in bie 9totbwenbig* feit, nagnati, prisiliti, naviti it. bgl. mit bem entfptef enben3eitt»orte; unterbie Seligen »er« fegen, svetnikam prišteti, med svetnike djati, postaviti; fif in Semaitbe« Sage »etfegett, misliti si na njegovo mesto, da je namesti koga; »etfegte SBinbe, zaperti vetri, usedi (Jan.); mit ®iamaliten »erfegen, opraviti, opravljati z —; burf ein ba»ot gefegte« £inbetnip »erfiopfell, »erfpetren, zastaviti, zadelati, zastavljati, zadelovati, zaterditi; fo auf im ©ergbaue mit taubem ©efteine, zadelati, zadelovati; eine Sickte ubgl. burf (jdtylte ®inge »erfegen, »erftopfen, zamašiti, zadelati, za-gatiti, (zatulhati V.); »ernttffeu, j. ©. ben Sffieitt mit Sßaffet »erfegen, vino z vodo mešati, vodo k vinu primešati, pridati, prida-jati, pridjati k čemu ; SKetalle, Slrjneien »et* fegen, primešati, mešati, (primes dati); uiit Ältoblauf, očesnati; mit SSiafijolter-- «etftegeln. beeren, obriniti (K); ba« »erfegt mit ben Sitnem, to mi sapo jemlje, me duši; ber ®af« »erfegt fif, jazbec se zakopava, se je zakopal, (je jazbino za sabo zadelal). «Ctfetiet, bet, zastavnik, zastavljavec. Sßetfc^iopf, bet, presajavka. «erjetjung, bie, ©tetatbeft«, eine gigur, prestavljenje, pretik. pretaknjenje; zadela-nje, primes; bet ffianjen, presad, presajanje ; be« erjeit« uff. eine« anbern »etfif etn, dobiti, pridobiti si. «erfifert, adj., zagotovljen, zavarovan; if bin »erftfert, za terdno vem. «ttfifetung, bie, zaterdba, zagoto- , vilo, zagotovijenje, zagotovljanje, zavarovanje. «CtfiferunglanftaU, bie, zavarovavnica. «etfif etungžgtlb, ba«, plačilo za zavarovanje. «erfif erungSgefellff ttft, bie, zavaro- vavna družba, «erfif etllltgžbolijje, bie, zavarovavni list. «etfif erungžbriimie, =bteiž, f. Ser* fif erungSgelb. «etfifetungöberttttg, bet, zavarovavna pogodba, pogodba zastran zavarovanja. «etfif tbnren, f. «erftmtlifen. «erfiietn, v. n., razcerljati se, izgubiti se po cerljanji, kapanji. «etfief en, v. n., zmedleti, hirati, «etfiebeu, «., povreti, izkipeti, poki- peti; t', a., variti, kuhati, «etfiegeln, v. a., zapečatiti, pečatiti kaj, pečat pritisniti, pritiskati na — j mit bem Verficgelmtg. Verforguitgžanftalt. 1783 Slute »erftegeln, s kervjo poterditi, ukre-piti; f. a. SBcmaljreit, Verbergen. SBttfiegcIung, tie, pečatenje, pritiskanje pečata. SBetfiegen, v. n.. usahniti, usihati, zasah-niti, zasihati, posušiti se, zasušiti se, po-sušati se. uperiti(?); periotifdj terfiegen, presahniti, presihati; im Serb. zasušiti (ol)ne se, alé v. n.); fig. miniti, ugasniti; v. a., posušiti, posušati; f. a. (5rfd)dpfCll. ©erfiegung, fcie, usahnjenje. posušenje; in gclge ter Verlegung atier Duetten, ker so se vsi stndenci posušili. ©erfifef, f. Verfefdjmieb. Vcrfif ifation, fcie, delanje, zlaganje pesmi. Sßerfifijiren, v. a., delati verse. »Crfifei, ta«, versta. Sßetjilbeter, ter, 93erfäufer, prodajavee. Verfilbcm, v. a., überftlberil, posrebriti, srebriti, aud) posreberniti, (bei Gulsm. posrebrati); €|3iííetl verfiltern, boljši slast dajati; »ertaufen, prodati, prodajati, spečati, v denar spreoberniti, v denar spraviti, spravljati; einem fcie §äute verfilbern, pomazati, podkupiti koga. Vetf ilbciung, fcie, srebernjenjc, posreber-njenje, prodajanje. Verfingen, v. «., fcie nádjtlidjen ©tunben verfingen, vso noč prepeti, prepevati; tie 3)ial)Meit verfingen, kosilo zapeti, prepevaje zamuditi; tie ©orgen uff. verfingen, skerbi s petjem odganjati, nad) F. odpevati (?). Serfintcn, r. n., in einem flüffigen ¿Hnge verftnfen, utoniti, potopiti se, potapljati se, pogrezniti se; im ©djlaminc, 111 tet (Srte, im (Siente, Itnglücfe oerfinfen, pogrezniti se v blato, v zemljo; zabresti (v reve), pasti v (brezno); in ®etanfen verftnlen, zamisliti se, v misli ali mislih se zatopiti, izgubiti; f. a. Verfallen. Sßerfinfett, ta«, uton. pogrez. Söcrfinnbilben, f. Verfinulidjen. Sßerfinnen, ftd), v. r., zamisliti se, zamišljati se. SBerfinnlidien, v. a., poočititi, očititifFj, pred oči postaviti, postavljati, čutam, očem nastaviti, čutno, otipno (F.) storiti, delati, umne ali abstraktne reči potelesiti (F.), nad) 91. živo obraziti; in ©innlidjteit ver» jtllfeil, v slastih utoniti, mesenimu poželenju, poltenosti udati se. ÍBerfinnlidjung, tie, očitenje, poočitova- nje; f. übt. ta« 3eittt>ort. SBerfintern, f. Verfitfern. SSerfion, tie, prestava; eine antere Verjion befagt, še drugači se pripoveduje. Sßerfirt, f. Vctoanbert. SBerfittlidjcn, v. a., obdelati, k tepiinu obnašanju pripraviti; f. übr. Sitttidj. aítcfi^cn, v. r., ftd) turdj biete« ©ifcen fdjaten, zasedeti se, da človeka vse boli; v. a., ten ©djlaf, tie 3eit uff. Perlen, spanje, čas zasedeti, (presedeti ves večer); ten @eriaar, f. Siftichon. Scrfpglten, v. a., poklati, pocepiti. Serjjjlinnen, v. a., preveč nategniti, napeti. SSerfparen, v. a., prihraniti, prihranjati, hraniti; f. a. Slllffojarett. SBerfpaiietl, v. a., zašaliti, prešaliti, za-norčevati, zaigrati, s šalami pregnati. SBetfVoten, v. a. u .r., zapozniti (K), zakasniti, zamuditi, ustaviti, zaderžati, muditi koga, da kasneje pride; jtd) »erfpaten, zapozniti se, zakasniti se, zamuditi sp kje in prepozno priti, prepozniti se; tež 9tad)t3, z,močili se. Ser (p a tU II g, bie, zapoznjenje, zakasnjenje, zamuda, (zapožnja F.). Setfpeien, v. a., zapljuvati (nad) Met. beff. zapljevati), opljuvati koga, pljuvati na koga, zasramovati. Serfpcilem, v, a., zašpiliti; bie 2Burfle, klobase zašpiliti. Serfpeifen, v. a., jur ©peife gebrand)en, jesti, uživati; bnrdj @f>ei|en alle mad)en, pojesti, použiti. Serfpellen, f. Serfoaltcn; ®elb, potrošiti, izmaljati; f. a. Serfd)tticnbcn. SBctfbCIl&ClI, v. a., razdati, podariti; f. a. Scrfcbcitfcn. Seriji C11 i) 1111 g, bie, razdanje, podaritev. S8et|petten, U. a., zapreti, zapirati, and) zagraditi, zadelati, serb. zatvoriti. S C t f }J Ct t CU, baS , zapor, zapiranje, za-pertje. Seriji t (f C It, v. a., ben @»ered)e mir »iel, dosti od njega pričakujem, nadjam se, si od njega obetam, lepo kaže, mnogo obeta; befpred)en, ureči, uročiti; erserfpradj ftd) nad) bem J&eil. Serge, obljubil se je na Sveto Goro. Serfpredjen, ba«, obljuba, obet, (au$ a/is/.), obečanje; @l)e»eripred)ung, f. @be= bcrlobnift. Scrfpredjer, ber, obetavec; 'Promittent, obetnik. Serfptedjerin, bie, obetniea, obetavka. Serfpretbung, bie, obetanje; »tele Serfpre* djungen mad)en unb feine Ijatten, mnogo, (n. aitgem. @ebtaud)e in Jir.) veliko obetati, malo spolniti; mit teeren Serfpred)un= gen abfpeifett, s prazno žlico napitati. SerffJreitcn, v. a., razprostreti, prostreti, razprostirati. Serfpreitung, bie, prostrenje. Serftireisen, v. a., (morit.) podpreti, podpirati. Serfflreijnng, bie, podpiranje. Serfprengen, V. a., razkropiti, razperhniti, razkaditi, razpoditi, razgnati, pokropiti, poškropiti, za škropljenje porabiti. Serffjrengte, ber, zbeganec; bie, zbeganka, (V.). Serfprengnng, bie, razkropljenje. Scrffireuen, v. a., razkaditi, razprašiti kakor pleve. Serfflriegeln, v. a., (mont.j, zašprit-Ijati * (V.). Serfpringen, ». a., ben gttf, ftd) benguf »etfpringen, nogo zaskočiti si, zaskočiti se, izviniti, spahniti si nogo s skokam; bie 3eit, preskakati (ves čas), skakaje odganjati; t?, n., izskakati se; v. r., skakaje razperhniti se, razleteti se. Serjpritien, a., izbrizgati, izbzikati (MJ, izsikati; fein Stut, svojo kri preliti za —; adeS SBajfet, posikati, pobrizgati vso vodo. Serfpri^ung, bie, preiitje. Seriprubeln, v. n. U. a., izvervrati. Serjjjritgeln, f. Serforiegelu. Serfpriifen, V. a., et W. razžariti, v iskrah raznesti. Serfiulen-, v. a., pomotati. Serfpiinbcn, a., z veho zabiti, zaveh-niti (Zal.), zavehati (M.), začepiti, za-pilkati, zatakniti. Serfpiiren, v. a., začutiti, čutiti, opaziti, zapaziti, zaslediti. SctŽfnt), ber, odstavek včrsov. Scrftttljlen, v. a., podstaviti, podstavljati (sekiro); f. a. Serbiirten. Serftablung, bie, podstava. podstavljanje. Serftantpfen, v. a., razteptati, poteptati, pomandrati, pohoditi. Serftoni, ber, subj. (intellectus), um, razum; Semunft, (ratio), pamet; ttrtbeilžfraft, razsodnost; ber gefunbe Ser|lanb, zdravi um, razum, zdrava pamet; Serjtanb I)abenb, umen. razumen; mit SetflMlb, razumno, pametno; ScrftunbeSbegriff. »elfteren. 1785 O^ne Setfianb, nerazumno, neumno; ge= funket Serflanb, zdrava pamet; feinen Sßerflanb »erlteren, »ont Serflattbe fotnmen, zmešati se, obnoreti; l»em ®ott ben 9Jet= fiaitb »erfagt hat, bem wirb bet ©djmieb feinen fdjmiebetl, komur ni Bog pameti dal, mu je kovač ne bo skoval; ein 9J!ann »on »ieietn SSetjlanbe, silno razumen človek, dobre glave, dobriga spomina; (Einfielt, sprevidnost, razumnost; nadj meinem ¡Bet* fianbe, kakor jez sodim, razumem; bas geht übet feinen SSetjlanb, to mu ne gre v glavo; tega ne more zapopasti; ba ftei)t mit bet SSerjtanb fiille, to se mi zdi silno čudno, tega nikakor ne razumem, ne za-popadem ; bet ffierjianb geht übet atieS, pamet je boljši kot žamet, serb. bolje je umeti nego imati (bolje je umeti kakor imeti); obj., bet Sinn einet Siebe, bie S8e; beutung, pomen, pomenek, pomemba; f. ©ittn, Šebeutung. SBetftanbtŽbtgriff, bet, razumek (čisti). SScrftottbežfnften, ber, glava. Btrftanbcžftoft, bie, razumnost, razum. ®trftani)tŽf(horfe, bie. bistrost razuma. S8ctftonbc8f(hffinth , adj. > slabiga razuma. BetfiOttbtŽrotU, bie, svet razuma. SBetftflttbCŽtoeftlt, bag, razumno bitje. Sßtrflonbhaft, adj., razumljiv. SStrftÖnbig, adj., razumen, pameten, razsoden, spreviden, umen, (zastopen*, brih-ten); befpttdj bidj mit ben ©erftänbigen, pomeni se, posvetovaj se z modrimi, s spre-vidnimi ; ein »etjlänbiget £unb, izučen, brihten pes; f. a. glthbig, BctOflnbttt. Setftönbißtn, v. a. u. r., podučiti koga v čem, soznaniti, soznanjati, znaniti koga s čim,razložiti, razlagati, dopovedati komu kajj serb. razumiti, razumljivati koga; »etflänbigen mit Semanb , pogoditi se, dogovoriti se, domeniti se, zmeniti se s koip; benad}tidj= tigen, povedati; et ijl beffen, ba»on »etjian* biget tootben, to mu je povedano, to so mu povedali, poročili, naznanili, vediti dali, na znanje dali. Scrftönbtger, bet, dopovedovavec, sporo-čivee. SSerftänbigfeit, bie, razumnost, umnost, razsodnost, sprevidnost. Söttftönbigung, bie, dopovedovanje, do-povedba, razložba, poročilo, naznanilo. S11 ft it tt i) l i S, <"(j., razumljiv, umeven, raz-ločin (beuttidh), serb. razgoveten, altsl. razumljiv u. razum'n. Serftönblidien, f. Sßcrftänbigen. SBerftänblidjlCit, bie, razumljivost, raz-ločnost, serb. razgovetnost. Serftonblož, adj., nerazumen, brez razuma, brezumen. SBerftänbniß, ba«, razumnost, ročno raz-umljenje; geheime« Serftänbnifj, skriven dogovor, spogovor; Stntradjt, sprava, zlož-nost; ein 35etftänbnif mit Semanben haben, mit ihm in bemfelben flehen, s kom dogovorjen, spomenjen, zmenjen biti; äJtitiiijfen, spogovor; im guten SBetjiänbniffe mit je« manbett teben, s kom prijazno , zložno , v edinosti živeti. Serftanbreich, Serftanbboll, adj., prav razumen, prerazumen. Bcrftiirltn, v. a., ukrepiti, ukrepčati, po-terditi, ujačiti, pojačiti ; bie Stimme, povzdigniti glas ; »erntehren , bie Slnja^t »et= fîâtfen, pomnožiti, umnožiti, množiti, število povišati ali povekšati. SBerftiirfung, bie, pomnožba, ukrepljenje, pomoč (vojaška). Strftitrfungêtru}j}>ett, pl., pomočnavojska, pomoč. SBerftorren, f. ©rftarren. Serftotten, v. a., pripustiti, pripuščati, pri-pušati, dopustiti, dopuščati, dopušati, dovoliti, dovoljevati; f. ubr. (Scftttlten. SBcrftOttung, bie, dopuščenje, dopušenje, dopuščanje, dopušanje, dovoljenje. SBerftoubcn, v. n., razprašiti se, naprašiti se, zaprašiti se. 33erftOUben, ». a. U. r., razprašiti, razmeti kaj, se. Sentit It bem, v. a., zamesti, zagrebsti. Berftauthen, v. a., podviti (Oberfr.); Itd) ben gttp »et|lauehen, nogo podviti si, zviniti, shabiti si; »ettenfen, izpahniti, b. Gulsm. izmekniti, izgeniti. SBerftflltthung, bie, podvitje, izvinjenje. S8erftcd)en, v. a., b. b. SUhtennneu, zašti-hati», zašiti; SBkaren »erltedjen, »ertaufchen, blago zamenjati, zamenjevati. Scrftetf, ber ob. bas, skrivanje, skrivališče, skrivališe, skrivaliea; bie Jî'inbet fpielen Serfiecf, otroci igrajo skrivalnico, nad) V. skrivalico; f. a. §interhalt. Serftetfett, v. a. u. r., burd) ©teefen aile machen, potakniti, potikati (vse); burd) ein bahitt gejtedte« §iitbetnif »etfperren, ben ©eg »etjietfen, pot zatakniti, zatikati, zapahniti; an einen »etborgenett Drt »etfiecfen, skriti, poskriti, skrivati, vtakniti kam; f. a. SScr» bttgen; ftc£> »etjlecfen, skriti, poskriti se, skrivati se, potakniti se, potikati se; allé haben ftd) »erflecft, vsi so se poskrili, po-taknili, potajili; bet SOîonb »erjlecft ftc^ Ijinfet bie SEBolfe, oblak zakriva luno ; fteh »erfiecfeu (vulg.), b. i. »iei ®elb in etnjaS jiecfen, preveč dnarjev vtakniti v kako reč, mnogo potrošiti; »erflecft, skrit, prikrit, skriven; bie •phndfeu »erjteefen ftdj »ot bem fiabicht im ®ebûfd)e, piščeta se potikajo po germovji pred jastrobam. SSerftecffpiel, bas, skrivalnica, skrivaliea, (poln. kryjowka); lajjt uns bas ffierjtecffptel fpielen, pojdimo se skrivalnico. »erftttftheit, bie, skritost, skrivnost. $ erftetftttniel, bet, kot, skrivališče. Berftehbar, adj., razumljiv. SBcrftehen, v. n. u. r., bas ^fanb ifl, hat ftd) »etfianben, b. i. »etfallen, zastava je zapadla; »on .fturen (mont.), zapasti, zapa-dati; »om 3Deine, izdišati se, izvešiti se, (če predolgo stoji); jtčh »erjlehen, noge so se poterdile, so premerle, so terde od dol-giga stanja, zastati se; bas !£l;iet Ijat ft$ 1786 Sofríen- »etftoiftbett. »erjianbeit, živina se je zastala; v. a. u. r., (tej ju etwa« netfieljen, jterjiei)en, znati kaj; jtdj auf ba« SHeiteit eerjieljett, znati jezditi ; id) »etfleje tnidj auf jemanben, idj hteifš mit iljtil untjugeljen, znam, vem s kom ravnati, vem mu glas, vem, kaj mu je prav, znam mu najti toporišče, toporiše (K); jene« mitoetjianben, z unim vred; bie Seit nerjieljen, prestati, zastati; idj babe baratt« nerflanten, spoznal sim iz tega; f. (Sntncijmcn; man fattn iljtt nid^t uerjiel)eii, ni ga slišati; falfd) ucrjiefjelt, napek razumeti; »it nerjteljen itn«, razumeva se, poznava se. »Ctfteljen, ba«, razumenje obet razum-ljenje, razumevanje. SSttftcifcn, v. a. it. n., tog narediti; f. a. ©teifen. SBcrftCtßCn, ftdj, v. r„ zaiti, zalesti, za-laziti, zaklatiti se, previsoko speti se, previsoko zahajati, mero prestopiti, predalječ upati si. Serfteigcm, bet, itadj V. dajavec na po-dražho. »etfteigetn, v. a., prodati, prodajati po dražbi, nadj V. podražiti, podraževati (eig. nertjeitetn), ttadj Zal. drajšati, licitirati. SSetftetgetung, bie, podražba (F.), geí»ófjn= littet dražba getrieben, licitacija. SBerfteincu, Skrfteinern, v. a., ju ©tein madjen, okamniti, kamniti (V., t»cl)l toenig gebr.), v kamen spreoberniti, premeniti; u. n., ju ©tein »erben, okamneti ob. oka-meneti, kameneti, okameniti se, v kamen spremeniti se, poterditise; »erjieinert, oka-menel, okamnjen. Setftctnerung, bie, okamenenje; »etrefait, okamnina ob. okamnenina, skamenina; bie ©getlfdjaft, okamenelost (russ.). »CtfteUen, v. a. n. r., anber« jielien, prestaviti, premestiti, prestavljati, predjati, predevati; falfdj jielien, napak, gerdo postaviti; bie Xljür oerfiellett, zastaviti, založiti; biefe Äleibung nerfiellt iljn, f. ©nt= fteltcn; ft t>. n., oštoreti (St.), zakerkniti (91.), opanjeti (Gutsm.), oterpniti; burib lange attljaltenbe geudjtigfeit oerberbt mer« ben, prepereti, stuhneti, (shujdeti 91.); oer--fiocfte« S!eber, preperelo usnje; v. a., za-terditi, narediti nečutniga, terdovratniga. SBetftOit, adj., oterpnjen, zakerknjen. ter-dovraten, (terdokoren serb.), nečuten; DCtt bet geud)tigfeit nerberbt, preperel, stuhnjen, preležan ali zaležan, skažen od mokrote. SBerftOdtljeit, bie, oterpnjenost, terdovrat- SBerftotfung. Setftuntmen. 1787 nost; zakerk(njenost). liad) bem Serb. ter-dokoroost. SBerftOdung, fcie, oterpnjenje, zaterjenje, oštorjenje. SBtrftOfeltn, adj., skriven, tatinsk; »er|Mj; lenS, »erjloljlen« SBeife, skrivaj, skrivaje (S. ft'.), skrivama, skrivši, kradama, po tatinsko; »er(lof)lener 2Beife fommett, prikrasti se kam, skrivaj pritepsti se. ® ctftbbltcn, v. a., prestokati (ves čas). ScritDlitn, v. a , napraviti rove ali štolnje. SScrftoipern, f. SkrgatoMiren, fufe. šBerftbfjf ein, iSccftopfeln, v. «., zatakniti, zatikati, (bafeet zatiček, ©tčpfet), zamašiti. SBetftOfjftn, v. a., zamašiti, mašiti, za-gatiti, gatiti, zapaziti; eiite Diofere mtb alti bere butcfefečfelte ®inge »erflopfen, zatnihati,' (poln. zatulic), zatulhniti, zalepiti, začepiti, zalestiti, zabertviti, zamašiti, zadelati, zatakniti, zalopniti, zapahniti, zapaziti, za-golsniti; mit bem ginget »erflopfen, zatisniti, zatiskati s perstam; eine Jtlcibung, bie •§anofcfeufee flicfen, zašiti brez zaplate; attcfe zapahniti (JU. gebr.); fearte ©peifett »er* flopfen ben £eib, terde jedi zapirajo, gaté, zapekajo život; »erjlopfenbe ©peifett, za-porčne jedi; »erflopft in bem Sinite, zapečen, zapert, (in ©t. angebl. zaguhnjen); in bcr iftafe »erflopft fein, zamašen nos iineti, nahod imeti; finem ben SKunb »erfiopfen, komu usta zamašiti, SStrftOfjfung, bie, (za)mašenje, zagatitev, gatenje (eig. gačenje), gata; beS 8eibeS, zapor, zapeka; ber 9iafe, nahod. SBerftorben, f. aSerfterben, Selig. 58 C r ft 0 C E It, v. a., zmesti, razberskati, zmotiti; Diebe, Oiáuber »erfioren, razpoditi, od-poditi, razgnati, razkropiti tatove; »erfliSrt auefefeen, zmoten, zmočen, prestrašen, divji viditi. SBetfiOter, ber, razganjavec, motiveo. SBerftof, ber, ein geringer gefeler, pomota, zmota, pogrešek, zagrešek; ein ®erjlof toiber bie Orammatif, pogrešek zoper gramatiko; f. a. gefeler; bas $fetb befommt ben Serflofi, Weitn eS nidjt freffett Wift, konju se jed zapira, seje zaperla, konj je lišpav (Zal.)-, ajortoadjs bei ben Sienen, (Propo-lis), zasat, zasatje, zasatovje (Zal.); in 33er« floji geratfeen (čjletr. ^tooittgial.), f. SBerluft. šBetftoften, v. »., einen gefeler begefeen, pomoliti se, spotakniti se, zaleteti se, pregrešiti se, pogrešiti; f. a. gefelen; auffeo* ten ju flofieu, »on gáfetenben glüffigfeiten, dokisati se, dovreti, nehati vreti, kisatise; v. a., in bie gerne »on ftcfe wegflopen, odgnati, odvreči, zavreči, pahniti od sebe; jemanben aits bem ^anfe »erflofjett, koga iz hiše suniti, izpokati, pregnati, spoditi, pahniti, vreči; feitte gran, slovo dati ženi, zavreči, ttatfe bem Serb. odvreči ženo; etoaS auS 9lotfe »erflojjen, prodati v sili; f. a. Bcrfio^cn, pometi, pophati (ves poper); bie Stber »erjloffetl, prepahniti, spahniti žilo. Setitofjltng, bie, zaveržba. Sßetfttafcn, v. a., ©träfe für etwas erlegen, plačati dnarno kazen za kaj. SBerftraljlen, v. n., izžariti sc; v. a., v žarkih, v podobi žarkov gnati, metati. SSerftrampeln, v. a., zabecljati, razccpe-tati. SSerftrccfcn, v. «., (ivaidm.), »on ben i>iu f. a., raznesti, razderviti. SBerfturjen, v. a., tur« Ijingeftutjte ©teme, (Srbeuff. oerbergen, auifullen, podsuti, pod-sipati; —preplašiti, osupniti; v. n.', oster-meti. SBerftUtKU, V. a., mit bem SDieffet, prire-zati, podrezati, prirezovati; mit bet @«eete, pristriči, pristrigati; mit bet Strt, prisekati, prisekovati; ntit bet ©enfe, prikositi, priseči; f. a. ©tu^en. 25 erf U«, ber, poskus, (na« anbetn ®. po-kus), skus, skušnja, poskušnja, poskuš-Ijej (F.); SBerfu« eine« 58erbre«en«, poskus hudodelstva; einett SSerfu« mit jemanben madjeit, poskušati, skušati, skusiti koga; e« fomntt auf einen Serftt« att, poskusimo, poskušajmo; treba je poskusiti. 58erflt«en, v. a., inžgemein, poskušati, skušati, poskusiti, skusiti, seri. kušati; toften, but« bett ®ef«macf ju etfennen fu«ett, po-kusiti, pokušati; (t« in ettoa« »etfu«en, vaditi se v čem, skušati kaj; oetfu«t, sku-šen, poskušen; ft« JU ettoa« oetfu«t fuljlen, mikati koga (mika me, hoče se mi); oet; fu«tet ®iebflal)l, poskušena tatvina; gum ©ofett teijen, skušati, k grehu napeljevati, zapeljevati. SBerfudjeit, ba«, skušanje, skušnjava. SBerfudfer, ber, im tljeoIogif«en Setjianbe, skušnjavec, serb. napastnik; fonft skušnik, poskušavec, poskusnik. SBerfU«ertU, bie, skušnjavka, skušavka. ©erfltdjštoeiie, adv., za poskušnjo. S8cr(lt«Ultg, bie, tt)eol. skušnjava, napast (Gutsm. tt. F., melje serb.~). S8cr|ud)iutgžluttft, bie, skušavstvo (K). SJetfUbelit, v. a., befubeln, pomazati, povaljati, onesnažiti, zagerditi, oskruniti; but« unteinli«e Sltbeit o?tbrau«en, oetbetben, zmazati. SScrfiittncn, f. SBerfiiiinen. 58 e r j II ttt lit C tt, v. a., dobrenčati, nehati brenčati. Serfumpfen, v. a., podmakati, v močvirje spreobračati. Scriiinbtgen, ft«, v. r., an ettoa«, pregrešiti se nad čim. ©erfiinbtgung, bie, pregresenje,pregreha, greh doprinesen nad kom. S8erfunlenheit, bie, pogreznjenost, poži- vinjenost. S8er(itfteln, v. a., osladkati, posladkati. i8eriii|en, v. a., fitj) nta«ett, osladiti, po-sladiti, sladiti, oslajati; atlju fitp madjeit, presladiti, prestajati, zasladčiti (Gutsm.); SBertljetbtgnnggltieg. ein toenig füjjet ma«en, poslajšati, oslajšati, slajšati, russ. podslastit. SBerfiifung, bie, oslada, oslajenje, oslad-ljej, sladilo. S8erSroeiie, adv., v verstah, versih. SSerŽUtnth, bie, nezmerna strast, kovati pesmi. SBertflgcn, V. a., auf einen getoiffen Sag oerlegen, ettoa« oettagen, odločiti, postaviti dan čemu za kaj; au«fefcen, für fegt übet* gehen, odložiti, odkladati, preložiti (na drugi dan); oetfäumen, zamuditi. Vertagen, ba«, Vertagung, bie, odlaganje, odkladanje. odlog, prelog. SBertitnbetn, v. a., zatreknati. zatrekna-vati (F.?); bie Seit oettänbetn, čas zatra-titi, zatrackati, zatepsti (@t.), (bei F. po-trebsati ?), zašaliti, zanorčevati; ft« oet-tönbeln, zatelebati se, zaplesti se. SBertanjen, v. a., zaplesati, zarajati (na pr. zdravje); bett Slbenb, preplesati ves večer; — s plešam odganjati, preganjati. S8ertätf«eln, f. »erjnrteln. Vertatur. oberni. ' SBertnumeln, r. a., zarojiti (vse svoje). ©erlauf«, f. Sauf«. SB er t an f d) en, v. a., äBaarett, zamenjati, zamenjevati, menjati; ein ®ott, spregovoriti, pomeniti se. SBertaui«nng, bie, zamena, zamenja, mena ob?t menitva, zamenjevanje. SBertanfenbfa«en, v. a., tisočkrat toliko vzeti, dati. Vertc, f. Vertatur. Vertcbral, adj., kar se tiče vertanje. SBerteppidjen, f. Sahiren. Verteufeln, v. n., uhudičiti se. Verteufelt, adj., zahudičan, hudimanov, hudirjov, vragov, zazlodjan, presnet, vražji, besji. ®erteutf«en, f. S3erbeutf«en. SBertef, f. 2Sirbel, ©ipfel. SBertheibigen, v. a. u. r., but« fflotte, zagovarjati koga, poganjati se, potegovati se, vleči se za koga; oot ®eri«t, zagovarjati, namestovati (in anb. ®. zastopati) koga; einett oettf)eibigen, terditi, dokazovati kaj, govoriti za —; but« fčtpet--li«e ©egentoeljr, braniti koga, se; bie ge« flung oertheibigen, braniti terdnjavo. SBertijetbtger, ber, but« 'iBotte, zagovornik, zagovarjavec; but« förpetli«e ©egetts toeljt, branivec, branitelj, (brambovec); russ. zaščitnik. SBertljcibtgertn, bie, zagovornica, zago-varjavka, branivka, braniteljka. SSertbeibtgung, bie, but«2Botte, zagovor, zagovarjanje; bur« fčtpetlt«e ©egentoeljr, bran, bramba, hranjenje, hranitev, odboj napada. ©ertheibtgungžanitalt, bie,. naprava za branitev, branivna naprava. «BerthetbignugSbünbnift, f. 2>efenfib= alliance. ©ertbeibigungžlrieg, ber, bramvna,odbojna vojska. Stotljei&fgungSfunft. Sertljei&ignngginnft, bie,- znanje braniti se, branivna umetnost. $er 11) 11& i g Itn 8 §1 i tltc, bie, brambna čerta. Šertbeibignngžlož, adv., brez brambe. SBertbtibigungSrebe, bie, zagovor, bra-nivni govor. SBertbeibigungSff rift, bie, zagovorni spis, zagovorno pismo, zagovor. SBertbet&tgungžmnffe, f. ©fu^ttaffe. SSettbeibigungžtDCtfe, adv., braneč se, odbijaje sovražni napad. 93ertbeilen, tJ. a., razdeliti, porazdeliti, deliti, razdati, razdajati, razpartiti*, partiti; ba« $eet in bie ¡Dörfer »ertfieilen, nastaniti vojsko po vaseh; f. a. Sbetlen. SBertbttler, ber, delivee , razdelivec, raz-deljevavec, razdajavec. «ertbeileritt, bie, delivka, razdelivka, razdajavka. Strtbetlung, bie, delitev, razdelitev, razdaja, razdajanje, razdel. SBertbeilnngžaužttietž, ber, razdeiniizkaz. Bcrtbcrcn, v. a., zaklejiti, zasmoliti. 33ertbcueter, bet, podraževavec; bet <§p maaren, naf V. dragoletnik (auf lt. Medv. U. Ravn.), draginar (Gutsm..'). SB er t b enem, a., na<6 F., fowie im Böhm. U. Poln. podražiti, podraževati, zdražiti, dražiti (im Serb. naf Vuk dražati, treuerer Werben), ceno povzdigniti, povišati, s ceno poskočiti, dragino narediti, delati, (naf Zal. drajšati). SBertbencrnng, bie, podražba, podraževa-nje; wa« ift bie Urfafe bet Steuerung bet 8eben«mittel?, kaj je podražilo živež?, zakaj je poskočila cena živežu? SBertbieren, v. n., poživiniti se; v. a., poživiniti, v živino, žival preoberniti. SBertbuer, ber, zapravljivček. Sßertbultf, adj., zapraven, potrošin. SBertbnn, v. a., alten Äalf »ertönt, pozidati, porabiti vse apno; »erff Weltben, za-djati, zatratiti, zapraviti, zadegati, potratiti, potrošiti, raztrositi, trošiti ober trositi, pognati, veter dati čemu (n. pr. dvajseticam), potepsti, zatepsti (a. kroat. u. ©t.); ttnbe« fonnen auf Jtleinigfeiten »ertbitn, zatrackati, zatreknjati, treknjati (V.); ausgeben, razdati, razdajati, zdati, zdajati; f. a. SJSet5 ffwenben; v. r., ftf »ertbuit, ivulg), omo-žiti se, vdati se. Ser tief en, v. a. u. r.. tief, tiefet mafeu, naf V. unb bem Altsl. uglobiti tttib auf vglobiti, globiti, globokejši storiti; burf ©raben, izkopati, globino kopati; burf Sfleifeln, izdolbsti, dolbsti; burfboljren, iz-vertati u. bergt.; »ertiefte gigurett, vglobljene podobe; f. a. (JmicaU; in bie Siefe fenfen, topiti, vtopiti, potopiti, vtapljati, potapljati, pogrezniti, pogrezovati; ftf in ®e* bauten u. bergt, »ertiefen, zamisliti se, v misli vtopiti se, vglobiti se; in ©ebanfen vertieft, zamišljen; »ertiefte ©teile, f. S8et= tiefung. Vertiefung, bie, in einem gluffe, globočina, SJettrogntägig. 1789 tomun, glob, globel, globina, top (Mfedv.), jaška (F. ?); gwiff en Äalffteintoänben, konta (V.); Worin ftf bie giffe unter ba« Si« tm ffiinter ffitf ten, struga (F. fonfl glufjj bett); bei beu SRaletn, j. 33. in ben galten eine« ®eWaitbe«, glob, itaf F. vtopljenje; — izdolbenina, jama; zamišljenost. SSertifnt, f. ©feitelreft. SBertifallinie, f. ©feiteliinie. S8ert|IaItDtnfeI, f. ©f eitelttintel. Söertilgbnr, adj., odpravljiv, pokončljiv, uničljiv. SBertitgen, v. a., zatreti, zatirati, zamoriti, moriti, pokončati, končati, končevati, uničiti, iztrebiti, izkoreniniti, odpraviti; eitten ©fanbflecf, izbrisati, izprati madež; f. a. SBerniften. SSertilger, ber, končevavec, pokončevavec, pogubljavec, uničevavec, zatiravec. SBertitgerin, bie, končevavka, pokončevav-ka, pogubljavka, zatiravka. SBertitgun g, bie, pokončanje, pokončevanje, zatir, zatiranje, uničenje, morija. SBertttgungŽfricg, ber, vojska pokonče-vavna, z namenam izkoreniniti, do zadnjiga zatreti sovražnike, iztrebna vojska. SBertoben, v. n., izbučati se, ¡zdivjati se, izvihrati se; v. a., predivjati, previhrati (eno uro). SB ertönen, f. SBertlingen. SBertofen, f. SBertobeit. SBertmift, adj., presnet, hentan, šembran, SBertrag, ber, Sontract, pogodba (F, Gutsm. u. Vuk); ffierabtebung, dogovor; einen Seti trag ff ließen, eingeben, pogoditi se, pogodbo skleniti, storiti. S8 ertragen, v. a. tt. r., burf Xragen »er» brauf en, f. Abtragen ; an einen ungehörigen Ort tragen, zanesti, zanositi, zanašati, za-vleči; g. S. bie ¡Dohlen pfiegfn getne ba« ®elb ju »ertragen, kavke rade denar zanesö, zavlečejo; naf »erffiebenen «Seiten, raz-nesti, raznositi, razvieči, razvlačiti; ertra* gen, preterpeti, sterpeti, terpeti, prenesti, prestati; er fattit »iel SBetn »ertragen, mnogo vina nese, more prenesti, izpiti, da se ne upijani; ftf mit S*cmanben gut »ertragen, v edinosti živeti, pogajati se s kom (angebl. in @t.), lepo shajati s kom, dobro skup imeti se, skup orati, zjemati se (F. ?), naf Ifl. črediti se (? fonfl abWeffeln), zlagati se; ftf nift »ertragen, biti si dobra kakor pes in mačka; einen SBertrag mafen, »er* gleifen, narediti, narejati pogodbo, pogoditi se; ftf mit jemanben »ertragen, »er* gleifen, »erföljnen, umiriti se, spraviti se, poravnati se s kom, poravnati s kom. SBertriigltf, SBertragfnm, adj., spraven, spravljiv, zložin, miren, mirovit, družin; fte ftitb feljr »erträglif, so si dobri kakor persti na roki, so si v komolce (3, Ji.). SBcrtritglif teit, bie, spravnost, spravlji-vost, zložnost, družnost, lepo ravnanje, ravnanje z lepo. SBertrngmiifiig, adv., pogojema, po po- 1790 Veritagfftiiefjenb. godbi; als adj. pogojen, izgovorjen v po-godbj, pogodbi primeren. Vertragfftlie§cnb, adj., pogodin; »er» ttagfftliejjenber Xljeii, pogodnik, weibl. po-godnica. S3crttagž crfie, ber, pogodni, pogodbeni dednik. VetttagŽflfliftt, bie, dolžnost po pogodbi prevzeta, v pogodbi izgovorjena. VertragŽflUllit, ber, člen pogodbe. Šcttragžlttiunbc, bie, pogodbeno pismo, pismena pogodba. SBertragŽmibrtg, adj., pogodbi nasproten. «ertragžjiufett, pl., pogodbene, pogodne obresti. Vertrauen, v. n. u. a., zaupati, upati komu, na koga, zanesti se, zanašati se na koga, verjeti, vero dati komu; jemanbeit etwa« »ertrauen, komu kaj zaupati, izročiti, na zveste roke dati; f. SlnDCttrauen; auf Oott »ertraut ift toof)! gebaut, zaupanje v Boga nas ne goljufa (Zal.); ftft eiltent Vertrauen, razodeti, povedati komu svoje skrivnosti; jut Sije übergeben, zaročiti; eine 3ungfrau, bie tioft niftt vertraut ift, (2 SRof. 22, 16), devica, ki še ni zaročena. Vertrauen, ba«, (za)upanje, up, zaup; ein Vertrauen auf jemanben baben, (teilen, fegen, na koga zaupati; ift Witt bir ein äöort im Vertrauen fagen, naft V. hočem ti nekaj med nama rekoč povedati; allein im Ver» trauen, er ift e« niftt Wertb, vender, da med nama rečem, ostani med nama, med nama rekoč, tega ni vreden, skrivaj, na tihama, da nikomur ne poveš. Vertrauensmann, ber, zaupnik, mož (fcftlefttbin). . Vertraueniföoll, adj., zaupen, poln zaupanja, a. zaupljiv. VertranenŽDOtnm, ba«, glas, izkaz zaupanja. VertraUin$tt>iir&ig, adj., zaupanja vreden, zanesljiv, zaupljiv. Vertrauern, v. a., prežalovati, zažalovati; v. r., končati se od žalosti, zgristi se. Verträufeln, v. a., zaškropiti, škropeč porabiti. Vertraulift, adj., zaupljiv, prijazen, pri-jatelsk, zaupen; ju vertraulift fein, preveč znan biti; mit jemanben vertraulift fein, s kom po domače ravnati, kakor med starimi znanci; vertraulifteSigung, skrivna seja. Vertrauliftleit, bie, zaupljivost, prijaznost, družnost, zaupnost; f. übr. b. Veiw. Verträumen, v. a., mit Xräumett ober träge jubringeit, presenjati; fig. a. predremati, prespati, s senjarijami se pečati ves čas; fift baburft verluftig maften, fein @lü., eigentlich Vlut«freunb, v rodu, v žlahti; »erWanbt Werben, užlahtiti se; »etWanbt fein, biti komu v rodu, v žlahti, audj biti komu rod, žlahta, svojiti se s kom, auch sv°i (»bfdjon meht für bie @djwägerfcf)aft anWenbbat), nach bem Altsl. n. Serb. sroden ober zroden; entfernt »et» Wanbt, flhetjW. v žlahti po slokem kolenu; et i jI Weitläufig, nahe mit mit »erwanbt, sva si blizo, dalječ v rodu; v daljni, bližnji žlahti mi je, smo si daljni, bližnji svoji; SJemantitfioft. SBeweifen. 1793 »cm ©atet uff. »erWanbt, po očetu v rodu, v žlahti, (im Serb. a. po kervi); mein SSerWanbter, eden moje žlahte, srodnik ob. zrodnik, žlahtnik, serb. a. rodjak; meine ©ertoanbte, ena moje žlahte, srodnica ob. zrodnica, žlahtnica; ai(e ®eri»atlbten, vsa žlahta, ves rod; tjütlje bidj »ot ben 93er* Waubten, bolj je tvoj, bolj se ga boj (©»ridj* Wort); fig. »erwanbte SEBorte, besede, ki so v žlahti, ki sežlahtajo; f. a. (Slcitf), SHeljlt* Iid);®laubeii«»erwanbte, sovernik, enovernik. Sßeraanbtfiaff, bie, rod, žlahta, svojad, nadj bem Altsl. 11. Serb. srodstvo, zrod-6tvo; 93ert»anbtfdjaft ber ,ftčr»er, nad» Vert. žlahtanje kemijsko; f. a. ©leidlhClt, Uc6er= einftimtnung; coli, für Sertoattbte überhaupt žlahta, rod; nadj beut ©ater, po kervi; nadj ber SDhltter, po mleku; entfernte, merzla žlahta. ® CttDOnbtfthflfflt®, adj., zroden, rodo-vinsk, po rodu. po žlahti. SBertt>anbtfchaft§grab, ber, koleno žlahte, srodstva. SBermanbtfiliaftSlraft, bie, moč kemij-skiga žlahtanja. S8ctttaubtfd)0ftžltnte,bie, versta žlahte. Setfflonbtfiaftötafcl, bie, tablica, pregled kemijskiga žlahtanja. SBtrmanbtfdjaftgütrJjiiltnii!, ba«, žlahta, zveza žlahte. S3erwarnen, v. a., posvariti, opomniti. SJctttarnung, bie, posvarilo, opomin. Šerttafdjeit, »• a., burdj Sffiafcheti »erbrau* ¿jen, alte« SBajfer »erwafdjen, vso vodo po-prati, porabiti za pranje; WegWafdjeit, izprati, izmiti; eine gewijfe Seit, preprati, premiti (ves dopoldan); bell Stoff »erWa= fdjett, zaprati, v perilu skaziti, pokvariti; »on garben, f. SBcttteiben; mit »taubem jubringen, bie Seit »ert»afd)en, preblebetati; au«»laubertt, izblekniti, izblcbetati; über bem Sßlaubern »erfäumen, bie üfiafjljeit »erwafdjen, zablebetati, žlobodraje zamuditi. »ertoäfferit, ». «., prenamočiti, prenama-kati. preveč močiti in skaziti; fig. zavo-deniti, s prevodenimi, praznimi besedami na dolgo in široko razkladati. »crtncbcit, v. a., butdjäßeben »erbrauchen, potkati; burdj Sffieben mit einem aubern Singe »erbinben, stkati, vtkati, zatkati; napčno tkati, zmotiti se pri tkanji in skaziti; f. a. SBetflcdjlen; vplesti, vpletati, preplesti, prepletati. ( 33ttB>ed)feIn, v. a., ein Sing für ba« an* bere geben, obet neljmeit, zmenjati, menjati, menjevati, audj zmeniti, meniti; einen Su* faten »erWeeI)ltng, bie, zamet, razpihovanje. SB et tDCt 6 tU, v. ti., bi l» baba; v. a., oba-biti; fidj »ertoeibeu, obabiti se, oženiti se. SBerlDeihltthcn, v. a., poženščiti, spremeniti v besedo ženskiga spola. SB et toeidjen, v. n., burdj ju lange« ®tn* Weidjeti ju weich Werben, prenamočiti se, prezmehčati se, preumečiti se; f. a. SBet* toidjen; v. «., ju Weich machen, prenamočiti, prezmehčati, preveč omečiti, mečiti. SBeriBCidlitdjCn, v. a., omehkužiti, po-mehkužiti, mehkužiti. SB C111) C t b C U, v. a., zapasti, zapaščati, za-pašati (n. pr. ovco). SBerffleifen, v. a., pomotati, posukati (vso prejo), napčno motati. SBc ttD ti g et n, v. a., odpovedati, odreči, odbiti, ne dovoliti, ne dopustiti, ukratiti, kratiti kaj, braniti se in ne storiti. SBertbeigcrung, bie, odpoved, odreka. SBertoeilen, v. n. it. r., pomuditi, muditi se, zastati, postati, postajati, kje zakasniti se; »erWeile noch, o ©ontie!, pomudi se mi solnce!, ustavi se, postoj; v. a., zamuditi, muditi, zaderžati, zaderževati koga; — čas kratiti komu. SBermeilltltg, bie, pomuda, pomudba. SBermeinen, r. a. u. r., mit SBeinen jit* bringen, prejokati, prevekati; baburcf) er* f$£pfen, ade Xhränen »erWeitien, vse solze pojokati (F.), izjokati se; z joka(nje)m, s solzami odpraviti, odgnati, olajšati z jokam; »erweiute Singen, objokane oči, ujo-kane oči, serb. zaplakane oči, böhm. usl-zene oči. SBermeiŽ, ber, zmerjanje, posvarilo, posva-ritev, pokreg, karanje; einen ©erWei« ge* ben, okregati, ozmerjati, pokarati koga; einen ©erWei« befommett, kregan, okregan, zmerjan biti; ©erWeife auätheilen, kregati, zmerjati, (sponašati, spotikati, feroaf.); Xa* bel, graja, očitanje, serb. ukor. SBertucifen, v. a., eilten an jemanben »et* Weifen, komu odkazati kam, kaj, koga napotiti na —, do —; zaverniti, zavračati kam, poslati; »etbaniten, izgnati, iztirati, odgnati; be« Sanbe« »erWeifen, iz dežele izgnati; f. a. gortjflgcn; be« Canbe« »et* Wiefen, izgnan, pregnan; bie ©treitfadje »ot ba« comjietente @erirhalte}t. SetffleiŽgeber, ber, kregavec, svarivec, svarnik. Sertteižlidj, adj ., svarljiv, graje vreden. Beril) eißen, v. a.. uiel.flalf, pobeliti mnogo apna, pokaziti z beljenjem. Settoetfltltg, bie, pregnanje, izgnanje, pregnanstvo, izgnanstvo; —odkaz, napotenje. Serweifungäerfenntnifi, ba«, odkazni sklep. Sermelfett, v. a,, zveniti, uveniti, oveniti, veniti, in anb. ®eg. zvedniti, vedniti, usahniti (»ertrorfnen), posušiti se; oerwelft, vel, zvednjen; v. a., sušiti (n. pr. sadje). Bertnelflid), adj; venljiv, venjenju pod-veržen. Serineltlithen, f. ©iilularifiren. Serfflenben, v. a. u. r., weg Wenben, ben Äopf, bie Slugen eerWenben, odverniti, odvračati; mit ltnoertoanbten Slugen anfejen, nepremakljivo, z upertimi očmi, ravno gledati; etwa« anf etwa«, j. B. ®elb auf ba« Bauen wWettben, denar na zidanje oberniti, obračati, potrošiti, porabiti; aiieitgleifj ttnb aile Beit anf etwa« eerWenben, vse si pri-zadjati. zelo marljivo se pečati, se ukvarjati s čim; f. a. Sintneiibcn; fiežtid)teif, bie, trohijivost, strohiji-vost. BerWefung, bie, gnjilost, gnjiloba, troh-noba, trohlota, trohljenina; Berwaltung, bie, opravljanje, uprava, oskerbovanje. Serttetten, v. a., zavadljati (F.), zastaviti (Gutsm.). izgubiti v stavah. Bet Wette tt, adj., presnet, nesrečen. Berroithen, adj., vergangen, pretečen, prej-šenj, pretekel, minul; neulich, unidan, uni-krat. nedavno. Serroidifen, v. a., pomazati. Set Wittel It, v. a. u. r., zaplesti, zapletati kaj, se, zaklenčati, zamotati, zahomotati, zasukati, zaviti, zamežljati, skratovičiti, zamersiti (serb.); f. a. (itntDtcfeln; in etwa« verwirfetn, vplesti, vpletati v kaj; ein »er; Wirf elter £anbel, zmedena, zapletena reč. zamotana reč. Sermilfelltng, bie, homatija (V.), zamo-tanje, zmotnjava, zbroja, zapletek, zapre-da (Gutsm.), zamersek (serb.); im ©ante, kertovica ob. kratovica, meželj. Bermiefene, ber, izgnanec, pregnanec ali pregnanik; bte, izgnanka, pregnanka. Bermitben, Sermitbern, «., podivjačiti se, podivjati se, divjati (Wilb fein), divji biti, zverina postati (od živali); volt SOieit-fchen, poživiniti se, osiroveti. sirov, divji biti; einen Slrfer »erwtlbern laffett, njivo zapustiti, da jo preraste plevel in takošna šara; v. a., poživiniti, podivjačiti, divjo podobo dati; bie 2Bolf«gruben, z listjem prekriti, obstaviti. SerWilöert, adj., divji, sirov, zapuščen, zapušen, pust, zanemarjen, razdivjan; oer-Wilberter SKeitfch, hostnik. divjak. Vcrwtlbtnmg. SJettttlberung, bte, podivjačenje, poživi- njenje. zanemarjenje, divjost. Verwilligen, v. «., f. einwilligen; v.o., dovoliti, privoliti, auft dopustiti, pripustiti. Verwilligung,f. Einwilligung, (Srlaubnit, 8 E r U) i Ut m C t U, v. n., sterniti, strinjati se, zrasti, zraščati, zrašati se; v.u., preječati (vso noč). SerminbEtt, v. a., pomotati, zamotati, po-plesti; ein Uebel überfielen, fift bavon er« bohlen, prestati, užugati, premagati, pozabiti; f. Verfftmerjcn; eine Äranffjeit, preboleti, okrevati, popraviti se. Sßertoinfeln, r. a., preeviliti (vso noč). Verwirten, v. a., ben Verluft eine« ®ttte« verbienen, izgubiti, zapasti (Gutsm.); bes geben, vetbreften, zakriviti se, pregrešiti se s čim, doprinesti kaj; ba« geben vertvirfen, smert zaslužiti, življenje zapasti (Gutsm. s, viell. beffer smerti zapasti); jemanb?« @ttabe verwirten, izgubiti milost koga; burft 2Be; ben verbrauchen, potkati; ba« SJiebl, porae-siti (vso moko), pognjesti, zagnjesti. VtrtnirlliftElt, v. a., doveršiti, dognati, uresničitif, izpolniti, izpeljati; verwirf liftet teerten, izpolniti se, resnica postati. Verwirren, v. a., eigentlich zmesti, zmetati, zapresti, zmežljati, mežljati, skrato-vičiti, kratovičiti, zmešati, zbroditi, sho-motati, f. a. VetWicfeln; verworrene, ver; wirrte gäben, zmetene niti; bie Sftrift vet; wirren, -f. Verbreben; von Haaren, skuštrati, zmešati; laffet un« ibre Sprafte verwirren, baß feiner be« Slnberu Sprafte vernehme, zmešajmo jim jezik, da eden druziga ne bodo razumeli; ben Staat, eine Safte, ei; neu Vr°jeß uff. verwirren, zmešati, pomešati, mešati, zmesti, v zmešnjavo djati, zmotiti, motiti; ftft in, mit etwa« verwirren, jemanben oerwirrt maften, premotiti, zmotiti, motiti, iz uma izmakniti koga; er ift ver; wirrt, ne ve kam djati se, zmešan je; ver; Worrett fein, ergäben, reben, zmešan biti, zmešano praviti, zmešano govoriti; kakor bi otrobe vezal, kloboštrati, blesti; ver; worrenet itopf, zmešana glava; verworrener Hanbel, mešarija, zmedena reč; verworrene Verkettungen, zmešane, nerazločne, zbrojene misli. Verwirret, ber, mcšavec, motivec. Verwirrt, adj., zmoten, zmočen (D. $r.), zmešan, zmeršen, zmeten ob. zmeden; ver; wirrt maften, f. Verwirren; oerwirrt reben, balovati (Caf). Verwirrtheit, bie, zmotenost, zmočenost; zmešanost. Verwirrung, bie, ber Vegriffe, Slbwefenbeit bet Beutliftfeit, zmešnjava, zmotnjava, ho-matija, zmešnja, zmeda, metež (? F), zmota, zbroja; gatij in Verwirrung feitt, ne vediti kam se djati, ves zgubljen, zbegan, zmešan biti; bie Hanblung, mešanje, motenje. SBerwirtbfftaften, v. «., zagospodanti, zagospodinjiti. Vtrwtfften, v. a., bei ben SMaljletn, eblet »«treiben, f. biefe«; burft SBifftett untennt; Vetwnnbern. 1795 lift maften, zmazati, zabrisati, izbrisati, obrisati. Verwittern, v.u., burft bie Sffiitterung auf; gelöfet werben, razvremcniti se (F. ?), raz-zeb6ti se, razmočiti se, .izvetriti se, razpasti se (na zraku); verwittert, razzeben, razzebelkast; v. a., vado nastaviti pri skopci. Verwitterung, bie, razzeblina (F.), izve- trenje, razpad po zraku. Verwitwen, v. »., ovdoveti, vdovec, vdova postati; verwitwet, ovdovel, vdovec, vdova, ser b. udov,—a, —o; biebutft ®omi; tiu« Sob verwitwete Stgrippina, Agripina po Domicijevi smerti vdova; SOtaria Sffterne verwitwete Vobnif, naft F. Mica Cerneška % vdova Vodnica; verwitwet fein, altsl. vdo-vovati, vdovstvovati. Verwi^etn, a., pO napčncin bistroumji razložiti, prevračati. Verwegen, adj., f. Verwegen; v. »., nehati burkati se, plati. Verwöhnen, v. a., razvaditi, razvajati, naft F. zavaditi (?), pomehkužiti, spačiti, skaziti; verwöhnt, razvajen. zavajen(F?), mehkužen, mehak, dobriga vajen; f. a. Verjärteln; ftft in bet Äoft verwöhnen, razpasti se. Verwöhntheit, bie, razvajenost, mehkuž-nost. Verwöhnung, bie, razvada, razvaja(nje), , razvadba, spačenje, spridenje, napčna navada. Verwölben, v. a., pozidati v oblok; f. a. Sölben, ginwölben. Verwölfen, bei beti Sägern, povreči, zvreči. Verworfen, adj., zaveržen, malovreden. nič vreden, malopriden, nizek. Verworfenheit, bie, zaverženost, malo-pridnost, malovrednost. Verworren, adj., zmešan, zmeden, zmoten, zmočen, zbrojen, zmežljan; f. ttbr. Verwirren. Verworrenheit, bie, zmedenost, zmešnjava, zmeda, nered, zmotnjava. Verwuftern, v. a., razupati za prevelike obresti, po odertii. Verwiihlen, a., razriti, razrijati, raz-berskati, razkopati, razmeliniti, razšariti, razmetati. Verwunbbflt, adj., ranljiv, kar se more raniti, ranam podveržen. Verwunbbarteit, bie, ranljivost. VerWUnben, v. a. U. r., oraniti ob. ura-niti, raniti (v. prf.~), ranjavati (Vitli. serb. v. impf.) koga, se; Verwunbete, bet, ranjeni, ranjenec, ranjenik; bie, ranjenka; f. a. «erleben, Vefftäbigen; verwunbete« gelb, (mont.), f. Verfahren; (waidm.) von ben Hitffteit, f. hranjen. Verwnnberlift, adj., čuden. VetWUnbern, ftft, v. r., začuditi se, čuditi se čemu, attft nad čim; fift feljt ver* Wlinbettt, zavzeti se, ostermeti nad čim; (falfft občudovati kaj); ba« verwuubett mift, 1796 Setttmnberung. (al« v. a.), temu se čudim, to mi je čudno, to se mi čudno zdi; »ertounbernb (al«», n.), čudeč se; »iele bie e« hörten, nerwunberten ft« feiner Se^re, mnogo poslušajočih se je zavzelo nad njegovim ukam (SKarf. 6, 2, floti. Sibelübetf.). Scrttninbcrnnq, bie, čudo, čudepje, zavzetje. SStrtDUttbcrnngSbOll, adj.,(veszačuden), silno čudeč se. Sßerumnöerungöjet^en, f. äiuäntfung«* jeidjen. Sßermunbung, bie, rana (Sffiunbe), ran-jenje. SertDiinf«en, v. a., »onft«, att« betreibe , bet ®inge n>egl»ünf«en, prekleti, preklinjati, kleti, zaklinjati, zarotiti, rotiti; ba« »er; t»iinf«te Spiel, preklicana, prekleta igra; bit Sert»itnf«ler!, de ti ne morem nič do-briga reči!; na« bem Solf«»orurtheile bltr« Sauberformeln »ertoanbeln, zapanati, zadelati, ukleti. uklinjati; ein Se«»ünf«ter, auf bent ein gilt«, j. 93. ber ©Iterti, laflet, uklet, zaklet. Serffliinf«t, adj., preklican, presnet, predelan, preklet; »erjaubert, zapanan, začaran, očaran. S8ertDiinfd)ttng, bie, kletev, prekletje, prekletstvo. Söcrtniirfcln, a., zakockati. Söcrffiiirjen, v. a., prezabeliti, prezačiniti (bei Gutsm. zakoreniti, zakramerniti). Serroiiftbar, Seru>iiftli«, adj., pokončijiv, razrušljiv. Serffiiiften, v. «., opostušiti. postušiti, o-pustotiti, pustotiti, pogonobiti, pokončati, razrušiti, razdrobiti, zatreti, razdjati, razsuti, razvaiiti; f. a. Scriiben, Serberben, ©liinbcrn. Serffiiifter, ber, pokončevavec, na« bem Kroat. pustošivec. SkrtDiiftertn, bie, pokončevavka, pusto-šivka. Setffiiiftung, bie, razdjanje, razdevanje, pustošenje, pokončanje, pokončevanje; ein »eri»itjleter, ober ober »erlaffenet Drt, pu-stota, razdertje; bet 3nt»ohner bafelbfi, pu-stotnik (im (Šigettnamen); f. ißliinbentng. Serffiiitheit, f. 2lužtoben, Služrafen. Serjagen, v. n., »erjagt werben, zbati se, ustrašiti se, obupati, serce izgubiti, pre-pasti se; i« »erjage, serce mi upada; euer £erj »erjage ni«t (5 SKof. 20, 3), naj vam serce ne upada; »erjage ni«t, ne boj se, ne ustraši se; f. a. Serjtueifeln. S erjagt, adj., obupan, obupen, plah, plaš-ljiv, strašljiv; einen »erjagt ma«ett, ostra-šiti. strašiti koga; ein »erjagter äBenf«, plašne, plahuta, plahutnik (Ravn.~). Serjagtheit, bie, obupnost, obupljivost, plahota, plašljivost, uplašenost. Sßerjöhlen, v. a. n. r„ falf« jählen, ne prav šteti, zmotiti se, ušteti se, na« F. zašteti (au« serb. zabrojiti što, se); ft« »erjählen, ušteti se, uštevati se, in ,fft. a. prešteti se, Serjeljren. Serjahnen, v. n., alle neue Sahne betom* meti, doravnati, zravnati, vse zobe imeti; ein Sieh, t»el«e« bereit« »erjahnet hat, zravnana živina (F.), zobje so ji nehali rasti; v. a., mit ben itöthigeit Sahnen »erfehen, po-zobiti, zobiti, ozobčati, zobčati, opraviti z zobci; bei ben @«mieben, variti na zobce. Söerjanlen, v. a., prekavsati se, prepirati se (ves čas). Serjapfen, v. a., »otn Soffen wegoetfau; fen, potočiti, prodati, prodajati (vina ali piva). Serjafjpeln, v. n., gagniti, zagagniti, ga-gati; f. a. Sappetn. Serjärteln, v. a. tt. r., omehkužiti, za-mehkužiti, mehkužiti, zamehčati, (russ. iznežiti, serb. razmaziti, maziti Vuk. bolim. mazliti), razpestovati, (zmičkati Medv.~); »erjärtelt, zamehčan, razpitan, razvajen, serb. mazan, (mazni); toeinen, t»ie ein Ser* jürtelter, kremžitise; einen .(junb, zavaljati, po rokah valjati preveč. Serjürtelltng, bie, mehkuženje, maženje (serb.), mičkanje (1 Medv.). Serjaubem, v. a., narediti, pogoditi, za-coprati, ukleti, uklinjati, zakleti, zaklinjati, kroat. začarati; »erjaubern, na« bem Solf«; »orurtbeile, j. S. ein geuetgeWeljr, baß e« ni«t lo« geht, zadelati, zadelavati pušo; i« bin »erjaubert, zadelano mi je, storjeno, narejeno mi je. Ser jöltnen, v. a., ograditi, zagraditi, ogra-jati, graditi, zaplotiti, plotiti (Gutsm.); mit ®ornen »erjättnen, zaternjati, zaternja-vati (F). Serjitunung, bie, Saun, graja, plot, za-grada, ograja. Serjattfen, f. Berjaufen. Serje«en, v. a., zapiti, zapijati, zapivati, zapivkati, zapijančevati (denar), prepiti, prepivati (ves večer). Serjehnfa«en, Scrjehnfältigen, v. a., na« bem Russ. podeseteriti, v desetero povečati. Serjehnten, v. a., desetino dati, opraviti, opravljati, plačati, na« 1U. zadesetiniti, (ORatth. 23, 23) desetiniti (flo». Sibel* überfejjung), t. j. desetini podvreči, desetino jemati. Serjebren, v. a., but«Sehren alle ma«en, baju brau«en, potrošiti, trositi (Gutsm. tt. Ftifc), pozavžiti, povžiti; ba« geuer »erjehtt, ba« SBaffet »erf«littgt, ogenj sne, povžije, voda požre; fein Setmögen »erjeljten, svoje premoženje zajesti; tn ben (^ajUjcfett: t»a« haben »it »erjehtt, kaj smo zajedli?; t»a« haben wir am ©etränfe »erjehrt, kaj smo zapiti?; er toifl mehr »erjehten al« et »et--bauett fann, ima veči oči kakor želodec, kakor trebuh; »on ®ingen, t»el«e eine m--genbe obet fteffenbe ©igeuf«aft haben, j. S. ber {Roji »erjehtt ba« Stfen, rja zjeda (zjesti, razjesti, razjedati); fi« »erjehten, zjesti, jesti se, zagristi se, giniti od bolečine in žalosti; f. a. Slbtebren; basi Serjehrte, zavžitek, potrošek; »erjehtenb, SBerjeferet. snedin, (snedni); bet alle« »etjefeten t»ili, a. sneden. SBcrjtfettt, bet, zajedavec, zavživavec, jedec; f. a. Bester. Sßcrjcftrctin, bie, zajedavka, trošivka. SBtrjjefemng, bie, potrošenje, potroški, za- vžitje; f. a. aibjebrnng. SScrjti|tUngilite«et, bie, potrošnina, vžit-nina. SBerjeferungSfteueriigutbalent, bas, namestek, odškodba za potrošnina. SBerjeferungžfteuetlinte, bie, verlika (Kube'). SBtrjetdjnett, v. a. jt. r., fefeletfeaft jeicfenen, slabo, napak narisati, risati; eine gigut ift »erjeicfenet, podoba ni narisana, kakor bi treba bilo; ftcfe »erjeicfenen, v risanji zmotiti se, (zarisati se); fcferiftlicfe aufjeicfenen, zapisati, zapisovati; [pejiftjiten: Sücfeet, 9Gaa* ren »erjeicfetiett, popisati, popisovati pover-sti, spisati, spisovati, v spisek ali kazalo zapisati, zapisovati. $erjei(tiniš, ba«, popis, spisek, kazalo, (zaznamek). SBcrjCttfenung, bie, popisovanje, spisovanje. SBerjeifebar, adj., odpustljiv. SBerjetfecn, ftcfe, V. r., renunriren, ftcfe ne« Singež »erjeifeen, kaki reči odpovedati se, odpovedovati se, znebiti se; v. a., f. ¡¡Beigeben; prizanesti, prizanašati, auife zanesti, zanašati, odpustiti, odpuščati, odpu-šati; ©Ott »etjeife'3 tfent, Bog mu bodi mi-lostljiv, mu prizanesi; »etjeifeen ©ie, ne zamerite, ttacfe Drobil, ne bodi vam sponosno (©teierm.). ' SBerjeifelicb, adj; odpustljiv, kar se more odpustiti. SBtrjCifenng, bie, odpuščenje, odpušenjc, odpuščanje, odpušanje, odpust; um Ser* jeifeltng bitten, prositi za odpuščanje, odpušanje, za zamero, t. j. da bi ne zameril; nezamere prositi. SBetjetten, v. a., ben äJhtttb, bas ©eftefet, spačiti, pačiti se, zmerdniti, zmerdovati se, skriviti, prekreniti obraz, vihati nos; Weinenb, kremžiti se, kislo, gerdo deržati se; usta zategovati; zamerdek narediti, zmerdati se. SBerjetteln, v. a., einjeln feiet nnb bort feinfallen laffen, raztrositi, raztrošati, raz-tresti, pozgubiti, popustiti; tefe Weiß niefet, toofein i(fe e« »erjettelt feabe, ne vem, kam sim zatrosil, djal, zanesel; ©etb, po malem potrošiti. SBetjicfet, bie, odpoved, odreka; Quittung, f. bief.; »erjiefet auf etwa« leiflen, tfeun, odpovedati se, odreči se, odpovedovati se, odrekati se česa, čemu, znebiti, znebivati se česa, tvegati se (Gutsm.'). S8erjtd)lfertef, bet, odpoved, odpovedno pismo. SBerjitfeten, v. n., odpovedati, odpovedovati se, odreči, odrekati se česa. Sßeräidjtleiftung, bie, odpoved, odrek, od- rečenje, odrekanje. Š8etjid)trcbct3, odpovedni protipisf, SSetjögeter. 1797 SBerjiefeen, v. a. n. r., falfefe jiefeen, fidj im ©cfeacfefpiele uff. »erjiefeen, ttacfe V. za-vleči se v šahu; auS bet gefečrigen Sage jiefeen, ben SDlunb uff. »erjiefeen, usta skriviti, zategniti, zategovati, zmerdniti, zmerdovati se, merdo narediti, delati, šobo napeti, napenjati; f. a. SBerjerren; bie SBollen »erjiefeen ftcfe, jiefeen l»eg, oblaki se odtegujejo (K), pretegujejo, so se razvlekli, razšli, pretegnili; »etjčgeru, odlašati, odlagati, odkladati, odvleči, odvlačati (kroat.); »on bet ©efefetoulfl, splahniti, splahovati, »om Gimmel, pooblačiti, oblačiti se; eitt fiinb »erjiefeen, auž 9?acfefi(fet beffett ©genftnn übet* feattb nefemen laffett, otroku potuho dati, dajati, otroka zarediti, otroka termastiga storiti, delati, zanemariti, pokvariti, popačiti; f. a. SBetjiitteln; v. «., »arten, bleiben, ftcfe auffealteu, pomuditi, muditi se, počakati, čakati, ostati, ostajati kje; iefe lanu miniög--licfe länget »erjiefeen, ne morem dalje muditi se; »etjiefeen fte noefe eitt wenig, pomudite se še nekoliko; bie ©acfee »etjiefet fiefe, reč se vleče, se zateza (oprezovati? M.); »Ott 3ucfungetl »erjiefeen, skerčiti se, kerčiti se, sključiti se, ključiti se; »on ¡Btettern, zvreči se, skriviti se, zvežiti se; »orüberjiefeen, preiti, preminiti, izgubiti se; bie ©efenterjen feabeit ftcfe »etjogen, odleglo (mu) je, nehala je bolečina. ŠBerjielen, v, n., zgrešiti, ne prav meriti. SJetjieien, a., olepotičiti, lepotičiti, o-lepšati, olišpati, ozališati, namigati (11. Ä. Zal.). (O. Str.) našmigati (». fcfemücfen?); f. a. 3teten. SBerjtem, bet, lepšavec, zališavec, lepoti- čar, lišpar. SBttjiererin, bie, lepotičarica, lepšavka. SBerjierltlfeen, v. a., prelišpati, prenali- špati, preveč lišpati, zakinčati. SBcrjtentng, bie, lišpanje, lepšanje, zali- šanje, olepšava. SBetjiff eru, v. a., s številkami opraviti, v številkah izraziti; f. gfeiffriten. SBetjimmern, v. a., potesati, porabiti za tesanje ali cimpranje, zacimprati, ocim-prati; ein ©cfeiff, popraviti, popravljati. SBerjimmerung, bie, ocimpranje*. SBerjtnien, v. a., pocinkati*. Serbinnen, v.a., pokositriti, kositriti,po- ciniti, ciniti. SBctjinner, ber, kositravec, pocinjavec. Šerjinnnng, bie, pokositrenje. SBerjiufen, v. a., Sinfen obet Bin« »oitett»as geben, obresti (činž, fit) dati, dajati, plačati, plačevati od česa; v.r., obresti nesti, dajati. SBerjinŽltd), adj., obresten; »erjinslicfe an* legen, na obresti naložiti. SBerjinfnng, bie, plačevanje obresti. SBerjtrieln, a., napčno meriti s še-stilam. SB c rji f d) en, «., izsičati. SBerjiitetn, V. n., odtresti se, ustaviti se malo po malo in ne tresti se. asctäögcter, bet, mudivcc, zaderževavec. 1798 Setj'rigerlid). ©etjOgetltf, adj., muden, mudiven. SBerjOgCtn, v. a., zakasniti, kasniti s čim, odložiti, odlašati, odlagati, pomuditi, muditi, zaderžati, zaderževati, odvlačati, zatezati; f. a. Stufbulten, ®erjtel|cti, Boflcttt. ©etjogetung, tie, zamuda, mujenje, odlašanje. «Ctjogerunggjinfeit, pl•< zamudne obresti, obresti od zastaliga dolga. ©CtJOlIen, v. a., opraviti, opravljati col, daeijo od česa, zacolati kaj (poln. zaclič). »erjotteln, f. ©erftrencn, ©erlieren. SBerjlltf cn, v. a., zategniti, odmakniti, pahniti z mesta, skriviti, sključiti. «erjiitfett, v. a., entjiicfen, zamakniti, zamikati; »erjMt, zamaknjen (bei Gutsm. zamertev?). «etjtttfem, v.a., poeukrati, oeukrati, cu- krati, preocukrati, presladiti in skaziti, ©erjuijung, bie, Somnitfion, kerč, zvija-vica. ©etjiiliuttg, bie, zamaknjenje, zamik. ©etjUg, bet, zamuda, mujenje, odklad (Gutsm. u. F.), odkladanje, odlog, odkla-dek, odlašek, zatezanje, odvlaka, oprezo-vanje; oljne ©etjug, brez odloga, brez odlaganja, nemudama; e« ijt ©efaljt am Ser» jltge, nevarno je odlagati, ©erjiiglif, adj., in ben9teftenbilatoriff, odkladen, muden. ©eraugžjtnfen, f. ©erjogerunggjinfcn. ©CtjUbfeit, v. a., popukati, populiti, po-skubsti. ©crjiirntn, f. (Srjiirnen. ©erjtottcft, f. ©erjtoitft. «etjfflangen, v. a., potisniti, stisniti kaj v kaj. ©etjtoetfeln, v. n., obupati, izupati (nar. pes.), upanje izgubiti, izgubljati, (kroat. zdvojiti, zdvajati Jamb.); man oergweifelt an feinem Seben, nihče več ne upa, da bi (on) shodil, ©etjtoeifelt, adj., brezupen, obupen; ff recf= lif, neizrečen, neznan, strašin, strahovit, da je groza; »erfonnfft, preklet, presnet; int bofyen ®tabe oerwitret, arg, končan(F); er empftng unž »etjtoeifelt fait, nas je končano merzlo sprejel, «ctjfflcifclnng, bie, obup, obupanje, ob-upnost, zguba vsega upanja; einen in ©er» gWeifelitng bringen, vse upanje komu podreti, vse serce mu vzeti, jemati; in ©er» jWeifelttng geratfjen,obupati, vse serce zgubiti, ©erjtt eifelungžgebet, ba«, obupna molitev, molitev v obupnosti. Ser}ffleifelltng$fam)>i,i>et, obupni, brezupni boj. ©etjtt etflcr, ber, brezupnik, obupnik. «Ctjffleigen, ftf, v. r., razdeliti se, raziti, razhajati Be na veje, razprostreti, razprostirati se. razširiti, razširjati se. SBetJfflCtgnng, bie, razšir, razširjenost, razrast, košatost, Wortl. razvejenje. ©crsttctgcit, v. a., pri tleh, nizek ostati; f. a. ©erbutten. ©tftrfoiegel. ©et Jtoilfcn, v. a., odščipniti, odšipniti, na- ščipniti, našipniti. ©etJtDttff, adj., šembran, presnet, hud. ©erjtoiefafen, f. ©etbobbeln. ©erjttillingen, v. a., podvojčiti,- f. a. ©erbittben. ©erjmtmen, v. «., posukati. «t tj» ift en, f. (Sntjtocieit. © e f i f a t o r i n m, Sefif atorbflttfter, ba«, me- hirjevec (K); f. SSldfcnífíflftCr. 33 e t, bie, popoldne, sosebno čas pod večer; bet naf mittägige ®otte«bienfi, večer-nice pl., auf večernica, serb. večernja; in bte ©e«pet geljett, k večernicam iti; fie halten, vecérnice moliti, imeti, peti; ©tciliaui» ff e ©ežpet, Sicilske večernice. ©ežbet», in bet 3f^g.( naf mittägig, popoldanski. «eéíjerfiroíl, ba«, 9tafmittag«brob, malica, mala južina. ©eSperfoft, ©eSpermobl, f. ©e«b«brob. SB e éJp e rit, v- a., malicati. SBeéperptebigt, bie, večerniška pridiga, pridiga pri večernicah. ■ Sßeft, f. geft. ©efta, bte, Vesta. ©eftflltn, bie, Vestalka, Vestine služabnice, ©efte, f. gefte. ©eftibulum, f. ©otbof. ©efnb, bet, Vezuv, ©cfnötnn, ber, vezuvian (kamen), ©eierttn, bet, starec, stari vojak, doslu-ženec. ©cterancnjcif cn, ba«, znamenje, znam- nje stariga, dosluženiga vojaka. Setetintit, adj; živinozdravilsk. ©eter til iirf fute, bie, živinozdravilska šola. Veto, ba«, prepoved, ugovor, zabran. ©ettet, bte, eine ttnjüf tige 2Beib«»erfon, ne-čistnica, vlačugarica; eine alte ©ettet, ba-bišče, babiše, babšče, babše, gerda starka. SBettelbflft, f. Sieberlif. ©etter, bet, bet ©aterbruber, stric; berüRut» terbruber, ujic; bie granen berfelben, strina, ujna; überhaupt éin naf)e ©ermanbter, stric, stričnik, stricej (Jtt.); f. a. Souftn, ©etterf en, ba«, striček, ujček. ©ettergunft, f. Stepotižuiuž. ©etterlif, adj., strišk (F.), stričevsk; las iji nift »etterltf, to ni po striško. ©ettern, v. a., postričiti; v. r., reči si: stric. ©etterff aft, bie, strištvo (F.), stričevina. ©efotton, f. ÜJtetferei, Paderei. ©efatortff, adj., nagajiv, stiskaven, pe-stiven. ©efirbefer, ber, etwa glumska čaša. ©efiren, «., einen, nagajati, kljubovati komu, norčevati se ž njim, sukati koga, mučiti, dražiti, poganjati, pestiti, (žebati F?); einet, bet anbete »erirt, nagajivec; Weibl. na-gajivka. ©e$trgltt§, ba«, skočno, glumsko steklo, ©efttfbtegel, bet, mamno. slepivno zer- calo. Vejier. $e ji er, Vej«, ber, vezir (minister sultanov); ber ©toj^Vejir, veliki vezir. Vejir=, t« Šflgn., vezirski. VejirentljUm, ta«, vezirstvo. Vi, f. .traft. Viabuet, ter, cestovodf. Viatifum, bas, brešno, popotnica; bie ijeit. SSSegjeiirung, sv. Popotnica; f. äehtßelb. SibtaJiOtt, f. ©djffiiUßUUß, tres, tresljej, (bei Sum. böhm. strunéni = sjrunjenje). Vibriren, f. @^tningcn (v. n.). Vieat, ber, Vieatiu«, namestnik, vikari; f. a. ©ictloerircter. ©icariat, ba«, namestvo (V.), namestni-štvo, vikarija. Sßite-, in Sffcgtt., namestni, mali, namestnik čiji, nach bent Poln, audj pod—. SSiCCabUtiral, ber, namestni admiral, admiralov namestnik, podadmiral. Sßicebiirßermeifter, ber, namestni, mali župan, župan namestnik. ssicebirccior, ber, namestni, mali vodja, ravnavec. VicelÖltiß, ber, namestni kralj, kraljev namestnik. Viccprüfibent, ber, namestni predsednik ali prezident. Vice versa, nasproti. Viciualtteß, ber, soseščnja, sosešnja pot, cesta. SBiclltaliett, pl., živež, hrana. Sßtciltalieubanbel, ber, kupčija z živežem, branjevska kupčija. Vide. Glej, Poglej. Videlicet, Ceš. Videtur, f. ©utaditen. Vidi, vidil. Sßibimiten, V. a., in ben Äanjeleten, poveriti, poterditi prepis kaciga pisma. SBibimitUltß, bie, poverilo prepisa. Vidualitium, f. ffiiiifjunt. Vieh, ba«, ein lebenbige« Oeft^öpf, (animan», animal), jebodj coli, oljne plur. žival, živad; jatjme« Xbier, Sajltljier, živina (al« collect,), rus», n. serb. skot, skotina; bumm, Wie ein Sieh, neumen kakor živina, kot mutasta živina, top kakor živina; arbeiten wie ein SBict), delati kakor černa živina; ein Viel) »on ätenfdjen, živinski človek, prava živina; jaijme« unb witbe« geberoiel), perutnina, ži-valda (auch für §au«tl)iere überhaupt), seré, živad; ,ft!ein»iel), drobnica, nad) Gutsm. a. drobnina; Simbsiel), govéd, goveja živina, (bei Gutsm. govedje?); ®elt»ieh, jalovina; »ier ©tú(í Viel/, štiri glave, aud) repi živine; ein ©tücf ba»ou, živinče; ein 1)aat ©tücf Vieh, dvoje živinčet; Viehreidjthum, blago, int Serb. a. stoka; ba« liebe Vieh, živinica, ljuba živinica; bu arme« Viel)!, uboga žival! uboga živalca!; ^tjilar ifl eitt gute« Vieh, Filaks je dobra živalca; gum ÍBielj Werben, poživiniti se; Vieh halten, živino rediti, imeti, z živino pečati se; alle« 'JiittbBteh, vsa goved (nar. pes,); ein ©tüct Vieh, blav' in 3Í&9«-, živinski. Viehfthobe. 1799 Vieharjenei, bie, eilte Sltjenei für ba« Vietj, živinsko zdravilo, vračilo, fig. konjsko zdravilo. Vieharjeneifnnbe, bie, živinsi» zdravljenje, živinsko zdravilstvo; f. übt. orscneilunbe. ViebarM, f- Shierarjt. Vici)bcfd)an, bie, ogledovanje živine. Vithbefinße, f. SDloožbeere. Vithbtcmft, bie, (Tabanus), obad, živinski brencelj; f. a. VrCtttfe. Viehbieh, ber, živinski tat, (kdor živino krade). Viehbiebftaht, ber, živinska tatvina, kra-denje živine. Viehbiftel, f. SDiaricnbiftel. V ich bit m ml) t it, bie, živinska neumnost. Viel)fall, ber, živinska kuga, pogin, ce- panje, cerkanje živine. Vieh fließ c, f. Vtehbrcmfe. Viehfutter, ba«, klaja, kerma, piča; frt= fd)e« Viehfultet, zelena klaja; wa« man ben Pütjen Währeitb be« SDielfenÖ gibt, prilast-i, (bei F. prelast); §afet ltbgl., zob; au« be« täubten 3weigett, vejnik, frodelj. Viehßetuch, ber, duh, smrad po živini. Viehhof t, adj., živinsk, živini podoben. Viebbälter, f. Vichjüchtcr. Viehhtnbel, ber, živinska kupčija, kupče-vanje z živino. Viehhäublet, bet, kupčevavec, beratavec, barantavec (? ». äüaare) z živino. Vieh h eit, f. ©riitatität. Viebbitt, bet, pastir, govedar; ©emeitlbe» »iehhirt, črednik, čednik; na z obilno živino. Viehflhabe, bet, škoda pri živini; burd) ba« Vieh »erutfatter ©djabe, popaša. 1800 VtehfdjtnScr. Viel) fdjin&cr, ber, živinski odcrtnik, kdor z živino neusmiljeno ravna. VieMdjlig, ter, pleme, pleh. Vicl)(rf)«icntmc, bie, živinska kopel. Vicbfcuche, bie, živinska kuga; f. SettdjC. V i cM in it, f. Vrutalitiit. Vtebftall, bet, hlev živinski, (goveji, ovčji itd.). Vicl)ftnntm, ber, pleme živinsko. » i C b ft a n b, bet, £)rt, IDO baä Vieh 3KittagS ju fiebeit pflegt, stâje pl.; f. a. Stall; število, množina vse živine (pri kaki hiši, v kaki občini, deželi itd.), živina fdjledjtloeg. Vieljftanbëtnbelle, bie, živinska popisna tablica. Viebfterben, ba«, živinski mor C V.J, pogin; f. a. Vicbfeuchc. Vicbftcucr, bie, govednina, živinski davek, davek od živine. Vicbtrnn!, bet, živinska pijača, napajanje. Viebtränte, bie, živinsko napajališče, na-pajališe; f. a. XtänfC. Vic^trciber, bet, (živinski) gonjač, goni-vec živine. Vteitricb, ber, f. Snftinct; Xttebfraft, pravica, živino po tujem goniti; Vieljweg, gonje pl., stegne, živinski tir (V.), ulice pl., (klanec Zal. ?). Viehtrift, bie, f.Vicbtricb; bet SBeibeBtafc, pašnik, spašnik, pašnjak, pasišče (Vuk). Vtehwafferfniiit, bie, glen. Vtebtneg, bet, f. Vidjtrieb. Vicbffletbe, bie, paša; bet SBeibeblafc, pašnik; f. Viehtrift. Viebmurjel, f- Shtenbreiž. Viehjehent, bet, živa desetina (V.); Bom jungen Vieh, mladina, mladinska desetina. Vtehjinž, f. Viehftcner. VtehäOll, bet, govednina, živinski col. ViebäUtht, bie, goveja reja, živinska reja, reja živine, etwa audj govejstvo, n. Gutsm. živinorejaf u. govedarija; fidj mit betVtelj* jU(ht befaffen, befdjäftigen, živino rediti, ravnati. Vtebäüdjter, bet, etwa živinorejic, živi-norednik; govedar (meht fût ffiinboiebbirt, etwa audj fÄinbBietjljänblet). Vielbohltc, bie, turška grahorica. Viel, adj. u. adv., nat »iel gefehlt, baf- et gefallen Ware, manjkaj je padel (O. J?r.); jiemltch »iel, lepa reč; Waren »iele ®ajle ba?, ali je bilo kaj dosti ljudi?; feljt »iele, prav veliko; mit »telet ®efellfdjaft fontnten, z veliko družbo priti; »iet reben, gostobeseden biti, gostih besedi biti; idj ftage, befummere miri) »iet batna, Vielerlei, adj., mnogoteri, mnogi, marsikaj, mnogoversten, različen; auf vielerlei Sffieife, mnogotirno; wie vieler; tei, kolikeri; fo vielerlei, tolikeri. Vieleffer, ter, mnogojedee. SBitlfad), adj., mnog. množin, mnogoteren, mnogoternat, mnogokraten, mnogoguben; tvie vielfad), kolikernat, koli(ko)kraten; tie vielfache Saljl, množno število, množnik (broj), množnina; ta« Vielfache, množina. Sßietfiiftetig, adj., predalast, z mnozimi predali, mnogopredalen. ¡Bielfttdjbeit, tie, množnost, mnogoternost. Vielfältig, adj., gubast, mnogoguben. Vielfältig, adj: mnogoteren, mnogoternat, večkraten; auf vielfältige Strt, mnogoterno; f. Vielfad). Vielfältigfeit, tie, mnogoternost, različnost, mnogokratnost. SBielfnr&ig, adj., pisan, tnnogobarven, mnogih, različnih barv. SBietf arbigteit, tie, pisanost. Vielfel&ig, adj; poljnat, z mnogimi polji. Šielfliigelig, adj., perutnat, krilat, mno-gokril. Vielförmig, adj., raznoobrazen (russ.). Vielfraß, ter, netečnik, nenasit, lakotnik (V.), žeruh, požeruh, jedun, netek, nesitež, požrešnež, nepotrup u. pretrup (n. Medv. bei Saai), prava lakot, gladovrtik; iveibl. netečniea, lakotnica; f. a. SJtintmcrfatt; ein Sljier, gleifftfteffet aus ber ©nippe tet ©ol); lettgänger, (Gulo), rosomah, russ. rosso-maha. poln. rosomak (tai Adject. jetod) rosomaszy). Vielfraß, in tet 3f&g-, (Guionis), ros°- mašji. Vielfräßig, adj., požrešen, ješč, ješčen; je, kakor volk. Vielfriifttig, adj., sadnat, rodoviten, mno-gopioden. Viclfuff, tet, stanoga; f. a. Vielatnt. Vi elf U i ig, adj., nogat, mnogonog, mno-gonožen. ¡Bielgefaltet, f. Vielfältig. SBietgelenf, adj., prespreten. ¡Bielgelefen, adj., prebiran, mnogo, rado bran. SBtelgeliebt, adj., preljub, preljubljen, spreljub. SBielgettenb, adj., mnogo veljaven, čislan. SBiClgepriefen, adj; mnogocenjen, zelo čislan. ¡Bielgereifet, adj., kdor je obhodil dokaj sveta; eilt Vielgereister, meljt nietrig, kroživec (po svetu). SBtelgerU&ert, adj., veslat, z mnogimi vesli. ¡Bielgefftäfttg, adj; z mnozimi opravili. SHelgef djffiifter, ta«, (Polyadelphia), mno- gosesterjej. Sielgeftaltig, adj., v mnozih podobah. Šielgetteu, adj., prezvest. VielrižDig. 1801 «ielgciibt, adj., preizurjen. Vielgetuan&t, f. Vielgelenl. Vielgejatft, f. Badig. Vietglieberig, adj., zelo členast, mno- gočlen. VietgiStterei, tie, mnogoboštvo. Vielgbtterer, f. ¡paliMeift. Vielgiiltig, adj., mnogo, veliko veljaven. Vielgiilitgieit, tie, (mnogo)veljavnost. Vielijaarig, adj., lasat. V i C 11| a 1 Itt t g, adj., razraščen, razrašen, stebelnat. Vtelbdnbig, adi., ročnat, mnogorok. VielbaulJttg, adj., glavat, mnogoglav. Vielboufigfeit, tie, nad) Sum. mnogo-donistvof. Vielliautig, adj., kožnat, mnogokožen. Vietbeit, tie, mnogost, (concr.) množica, množ (Iti-), množina, mnoštvo. Vielljerr, tet, mnogovladnikf. Viclberrfd)erei, tie, mnogovladje. Vielbotnig, adj., rogat. Vielbiigelig, adj., mnogoholm. Vitljabrig, adj., večleten, mnogoleten. Vielfetnig, adj., jedernat, jedrat. Vitlfbnnet, ter, mnogoznalec, serb. mno-gozalica (Vieltoijfer, Vuk). VtelfiiVftg, f. VietpuiJtig. Vielfbntig, adj., zernat. Vietlantig, adj., mnogoglasen. Vietleiftt, adv., morda , morde, morebiti; vielleiftt fommt et nod), ne mara, da še pride, nad) V. aud) malkej, lahkaj, vse lahko de —; i|t et viefleid)t verrucft, pa je neumen ali kali; Ivenn et viefleid)t tat; nad) ftagen tcurbe, ko bi utegnil vprašati po tem. Vtellbdjcrig, adj., luknjat. Vieltniifttig, adj., premogočen. V ieltnal, SBielmalŽ, adv., mnogokrat, dostikrat, večkrat, veli(ko)krat; tvie vielmal?, kolikokrat? kolikrat?; fo vielmal, tolikokrat. tolikrat; tete vielmal eS aud) fei, ko-likorkolikrat, kolikorkratkoli. V i tint ali g, adj., bejfet: vielfaltig, mnogokraten, pogostin, večkraten. Vielraaniterei, tie, mnogomoštvo, mnogo-možje. Vielntehr, adv., mnogo več, tem bolj, tem več, temuč, toliko bolj, mar, marveč; lvie Viel rneljr, koliko več; um fo viel mel)r, toliko več; tu Ijattejl Vielmef)t gel)en follen, mar bi bil šel; eilt getefjrter oter vtelmebr ein gtofet Sfiann, učen ali raji, ali prav za prav, ali mar velik mož, serb. pače, da-pače; tu Ivdgjl teiu ©olb, Ivage viclmeljr teitie SBorte auf eitiet ©oltlvage, n. V. zlato svoje tehtaš na vago, raji tehtaj na njo svoje besede. Vielraogenb, f. Vielraiiditig. Vielnantig, adj., mnozih im<5n, mnogo-imen. Vielrebettb, adj., govorljiv, gostih besed. VietriŠpig, adj; mnogolaten, zlo laten, o-bilniga latja. 1802 Sitlfagtnb. S5iclfagcnb, adj., mnogopomenljiv, glo-bociga pomena, imeniten, tehten, rezen. SSitlfamifl, adj., mnoziga semena, mnogo-semen(sk). SiclidjlitfCr, bet, zaspanec, zaspane. SielfdjOtig, adj; mnogostrok. strokat. Sicij djrtibtt, bet, vedni pisar, pisun, mnogopisec t- Sitlfdjteiberti, bie, pogostna pisarija. Sitlftitig, adj., mnogostran, mnogo-stransk, na mnogo strani, plati, od (z) vseh strani. SitlftUigleit, bie, mnogostranost. Siclfilbig, adj., mnogozložin. S81 c If in ni g, f. Sielbeutig. Siclftimmig, adj., mnogoglasen. Sieltbiitig, adj., kaj delaven, rameno priden, ves v delu. BieltilCilig, adj., mnogodelen, mnozih delov, razdelin. Sicltfiuer, bet, kdor se vtikuje v vsako reč, bodi njegoviga opravila ali ne, »eradjtl. štefnjač, šuštra. BitltOltig, adj., mnogozvok. SBielitiiiig, adj; poUjmettifdj, mnogosto-pen, mnogomeren. Siclumfaffcnb, adj; obširen, mnogo ob-sežin. SSieltoenttOgenb, adj., mnogo premožen, premogočen. Sitlbtrmogtnbbtii, bie, premogočnost. SBiClBCtfVtcSenb, adj., kazen (gebt.), kar lepo kaže. Sielberffjredier, ber, obetun. S iti D) C i 6 tt , ber, mnogoženec. SitltDtibetti, bie, mnogoženstvo. SSiClmeibig, adj., mnogožen. SitlffitUigtt, adj; toliko menj, tem manj, še manj pa; nikar pa, (seri. a. kamoli); f. ©ctd)tt)eige(n). Sielmicbttg, f- Sitlfagtnb. aSitlminfelig, adj., mnogokoten. > SicltDiffenb, adj., mnogovedoč. Sicltoiffer, bet, vedcž(K), mnogoznalec, mnogovedež, modroglavec. asieltoiffcrei, bie, (mnogo)vedeštvo, vse-znalstvo, mnogovedstvo. šBielttOltig, adj., mnogobeseden; bet »iel tutb nngejlunt fpriSt, troblav. Sieljnbl, bie, množnik (broj), množnina. SJiCijablig, adj., mnogoštevilen. Sicljaljlig, adj; nepreštet, pogosten. Sieljitljnig, adj., mnogozob, zobat (and) grofjahttig). SieljOpf, ber, eine Slrt ©eejletite, (polycac-nimos), merkač (V.J. Bicijiingig, adj.. mnogojezičen, stojezi-čen; f. a. ipdltjglOtt. Steni, bie, sto snopov, seženj derv. Sit r, num. card., štiri, kroat. it. serb. če-tiri; »ier Slatltiet, štirje možje; bier .Stm* ber, čvetero (fitt četvero) otrok; »ter Stucf, čvetero; »or »iet SBodjetl, pred štirimi tedni; e« jtitb i^ret »ier, štirje so; auf alten »teren, po vseh štirih, na četverici; ei fontmett alle »ier, vsi štirje pridejo; eiltet »ctt »ieren, Sierfiifig. eden (izmed) štirih, med štirimi; il)tet »ier, štirje; nad> »ier Ufjr, po štirih; je »ier, vsak po štiri; alle »iere »on ftdj ftrecfen, stegniti se, cepniti; ju »ietett, po štirje; »ier ffiänte, f. Sitte ft; mit Plereit fahren, f. Sictflpännig; eine ©eburt mit »iet jfinbern, porod čveterčkov, naet) V. čveterski; eine« »Ott ifjnett, čveterček; eingoß »on jefyn (Si--metn, štertin; jtd> auf alle Sier flellett (wie ein X^ier), serb. četveronožiti se (Vuk); eine Slnjaljl »on »ier, serb. četverica. Sitr-', iti bet Sfjjg., čvetero — (ftatt četvero —), t»ol)l attdj štiri —. Sitt, bie, ber Steter, bie 3ahlfigur, štirka, štirkla, četverka ob. čveterka. Si 11 ti hren, Sierortcn, v. a., ba« britte Um--»flugett jut SBinterfaat, v tretje orati. Sietiihren, ba«, tretja praha (V.). Sietflftig, adj., čveterovejin. Biträngelein, f. Dnafcnte. S iet Ölt g ig, adj., čveterook, štirih oči. Stttbiinbig, adj., s štirimi zvezki. St Ctb eilt ig, adj., čveteronog, čveterono- žen. Sierbtatt, f. ©nbttrt. Sittblätterig, adj., čveterolisten. Sitt blumig, adj., s štirimi cveti, čvete-rocveten. S t C t b 01) t i g, adj., čveteroverten. Sittbunb, f. £luabruiitl=2lttianct. Sittbing, ber, eine äßünje, ver'dunek. Sitrbräfjtig, adj; čveteroniten, v štiri niti. Siere, f. Biet, bie. Sicrei, ba«, čveteroogelnik, štiriogelnik; Siett»itifel, čveterokotje, čveterokotnik, kupa. Siettdig, adj., štirioglat, čveteroogeln. na štiri vogle. Sieretiigieit bte, čveteroogelnik. Si ere i Se, f. Sintertidjt. Sitreimerfflß, ba«, čveterka (nad) tem Serb.~), čveterak. S ieten, v. a., sčveteriti, čveteriti, narediti čveteroogeln; geoiert, f. Duilbrttt. Sitter, ber, štirka, čveterka. Siererlei, adj., čveteri, čveteroversten, štirih verst ali sort. Bietfttd), adj., čveteren, eveternat. čvete-rostrok, štirikraten; ba« Sierfadje, štirikrat toliko, četverina, russ. v četvero. Sierfttdjttig, adj., čveteroguben, v čvetero pregrajen, s štirimi pregradami, predali. Sierfitltig, adj., čveternat; f. a. 8tttfll(l|. Bi erfind), ta«, čveteroploščnjakf. Sierfliigttig, adj., čveterokril, s čvete-rimi perutmi. Sittfiirft, ter, nad) F. četertni oblastnik, t. j. oblastnik nad četertjo (nekdanje Judovske) dežele, bei M. nadj bent Russ. u. Poln. čveterooblastnik, ettoa a. (oblastnik), četertak ob. četertinec. Sitrfuß, Sterfiifjer, Sitrfii<r, ber, če- tveronog, četveronožec. Sietfiipig, adj., štirinogat, oVeteronoj. štirinožen, čveteronožen. SBietgnng. SSietgaitg, bet hoja po ¿vcterici. SSiergefang, f. ¡Ouartett. Sicrgcfpann, bet, čveter-i, ¿veterina(M.). Siergeminn, f. £luatcrnc. SBiCtgtpftlig, adj., čveteroverh. SBtCtgltCbetig, adj., čveteročlen, SBiergrtif (bcnftiicf, bas, nadj V. štirigroš- nica. Sict I) (t i i g, adj., s štirimi kljukami. 3Hcrt)anbcr, bet, četveroročec. Jiicrbanbig, adj., četverorok, na štiri roke. Sietbdngig, adj., na štiri strani viseč. SSietbebtt, bet, čveterni vod. Sietbcrt, bet, čveteričnik. Sicticrri^aft, bie, vlada štirih. StCtjotn, baž, čveterorožee. S t C11) 01II i g, adj., čveterorog. SBtCtbltftg, adj., štirih zemelj. Sittbiigtl, ber, čveterogriček. 33 i C t j It IX b Ctt, num., štiristo, štiristo (nad) beti nčrbl. fiao. 2B. čterysta). SStCtbnnbCritl, bo«, štiristotina. !8ittbunberintal, adv., štiri stokrat. Jiictbunbertftc, adj; štiriijtoti. SHering, bet, bet rierte Sjeii eine« ©anjen, četert; bet niette XI)eil eine« SPfunbe«, rez-i, osem lotov. Sitrjabr, f. Duabriennium. Stctiiibcig, adj., štirileten, štirih let. Sictlantig, adj.. štirirobat, na štiri vogle. SiCtflttblJtg, adj.. čveteroklopen. SBictlbbfig, adj., čveteroglav. Siertbrnig, adj ., čveterozern(at). StCtling, ber, eilt ®aiije«, h>eld)e« au« »ier Sinljeiteti bejicjt, četertak; mit breien gngieid) geboren, čveterček; ber merte !£l)eil eine« ®anjen, četert, četertina; eine« SfSfunbe«, rez; eineS SJiajje« trodener ®inge, četertinka; eitte« ofierreidEjifcjen Sfflejjen«, polovnik; jtoei foldje 83ierlinge, mernik (j?r.). Si C t m a I, »ictntabl, adv., štirikrat, štiri pote. Sictraolig, adj ., štirikraten, čvetcrekraten. Štetntflttn, bet, »ierljett, ŽBiergtaf, četve-rak. ¡Bietmdttncrtg, adj., čveteromožen. Sictmanntflb, adj., na (za) štiri može, moške. Sittntatl, bie, eine $2atf, too Bteretlei ®ran-- jtn jufamnien fiojfen, čveteromejnik. 33ier maft i g, adj., na štiri jadrila (cvete-rojadrilnica). Sicrmciftcr, ber, četverak. SittntOlialtg, adj., štirimesečen, štirih raeBcov. Sictmi liatltd), adj., štirimesečen, vsaki četerti mesec. 33tttmo itb ig, adj., čveteromesečen. 33icroitcn, f. SBicreu. Sictbal, ber, izmerjeni čveteroogelnik. ¡BiCrjjetCCUtig, adj., štiriodstoten. Sicrbfiinbet, ber, čveterofuntar. 'Sictpfiillbig, adj., štirih liber, čvetero-funten. Sitttobig, ©itttabrtg, adj., čvetcrokole-sen, na štiri kolesa. SBtertel. 1803 SiCrtCtbig, "dj., četveroreden, štirih verst. ÜB i Cttll b et Ct, bet, čveteroveselnica ladija. SBierrubettg, adj., čveteroveseln, s štirimi verstami vesel. üBtCtflimtg, adj., čveterosemen(sk). SBierfdtdftig, adj., bei ben SBeberit, mitoiet ©¿hanteln »erfeljen, na štiri podložnike, na štiri cepi ali pramene. SBierfdjaufler, bet, ein ©djaf, welche« ba« jioeite 3al)r jurürfgelegt »eil e« al«batin bie uier @d)aitfeljäl)ne befommt, ovca, ktera je krajce pognala, poldrugoletnajarica(K). SBicrfd)ilbtg, adj ., čveterošciten. üBtetfdjlietbtg, adj., s štirimi rezinami. SBietf(briittg, adj., fig. zarobljen, čokast, teršat; f. a. ®tOb, flump. SBterf eilig, adj., čveterostran, čvetero-platen, na štiri plati ali strani; eine vier* fettige gigitr, oveterobok f (poln.), čvete-rostenekf. SBietfiibig, adj., čveterozložin. SBicrfitUg, adj., na štiri sedeže, sedala; ein nierftgiget Sffiagen, voz za štiri ljudi, voz za čvetero (ljudi). SBierfbflitig, adj., čveterocepen. SBierfbnnner, bet, kdor se pelje s čvete-rico, s štirimi. SBierfbflltnig, adj., eveteropeden, štirih pedi. SBierfbdUUig, adj., za štiri konje, s čve-terjo, (n. V. s čveteram), s ¿veterino (/tf.); merfpänniget SBagen, nad) V. štarec; »ier* fpännig fal)retl, s štirimi, s čveteram voziti se, nach V. čveteriti (fonfi Sorfpatm lei--fteit). SBierfbi^ig, adj., čveteroosten. SBierftabig, adj ., s štirimi čerkami. ¡Bi erfüllt lU t g, adj., čveteroglasen, za štiri glasove. SBierftOtfig, adj; s štirimi nadstropji. SBierftrobltg, adj., iz štirih žarkov ali trakov. SBierftiinbig, adj., štiri ure, štirih ur. SBietftiinbltČb, adv., vsako četerto uro. SBiettÖgig, adj., štiridneven, čveterodne-ven; oiettagigež giebet, (merzlica) četert-nica ob. četertica, štertica, štertača (oe-tertača), merzlica na četerti dan. SBiertiiglid), adv., štiridneven, vsake štiri dni, vsaki četerti dan. SBiertUUfenb, nuni., štiri tisoč, štiri tav-žent. SBiertflUfenbfte, adj., štiritisočni. SBietie, adj., četerti (fitt četverti), šterti; jum viertelt Štale, četertič, v četerto, k če-tertimu, četertikrat; felb oierte fommen, s tremi drugimi priti. SBierte, bie, f. ¿luntte. SBicrttbulb, adj., polčeterti, tri in pol. SBiertCl, b«S, iuägemeill četert-i, četertina, četertinka, štertinka; eine 9)iap, ein SBiertel SBein, @erfie ttff., bokal vina, ječmena; bet oierte £ljeil eine« grčfertt ®iape«, četertinka; bež čjietrei^if trehmescov, četert-letcn, trimesečin, kvatern. SSierteljitlirlt«, adv., vsake tri mesce, od treh do treh mescov. SBietteljaDtfdjtift, bie, četertletnikf. SBieileljajržtttfl, f. Cuatember. SBtCrtClfrCtS, ber, četert kresije. Sterielloljner, ber, f. Stertclbaner. Siertellotb, f- &uent«en. Sicrtelmaij, f. Siertcl. Siertelmeifter, f. SSiertelžmeifter. Šierteln, r. a., f. SiertlieUen; bie Uljt »ter* telt, ura bije četerti; u. n., »om ©etreibe, plenjati. SiertClltOiC, bie, četertna nota. Siertelflfnnb, ba«, rez-i. S5icrielf«lag, ber, bitje četerti. Sicrlclžntctftcr, bet, neki podžupan (nad mestno četertjo). SSicrtclftob, bet, četert palice; itt bett @au; lenorbnuttgen, bet SBuIji, ettta svitek, na« Sum. bolim, valek. Stericlftunbe, bie, četert ure. SBiertClftiinbtg, adj., četerturen. Sicriclftiillbli«, adv., vsako četert ure. 33ierteltn!t, ber, četert takta, četertni takt. Stertelthfllcr, ber, četert tolarja, četert-tolarnikf. SBiertelton, ber, b.i. etn ijalbet Jpalbton in bet ©cala, četert tona (Pot.). SBtcricnŽ, adv.. četertič, v četerto. Siertbnlb, f. Šierteljalb. Siertljetl, ba«, f. Siertel. Šiertljcilen, V. a., na« V. sčetertiti, če-tertiti, razdeliti, deliti na čvetero; einen S3etbte«et, raztergati na čvetero, na štiri dele, russ. četvertovat. SBtCrtI)Ctli9, aiU; iz štirih delov, čvete-rodelen. SSicrthCtlung, bie, razdelitev, delitev na čvetero. SB i C r t Itt S tt H, ber, četertak. SBicritltbbreifttg, num., štiri in trideset; »ier ititb »ierjig, štiri in štirideset ttff. SBierjigfteljarb. SBicmnbfC«Jt0fteI, ba«, stirinšestdese-tina. Sterling, f. Duobratur, Sierctf. SS i er o er ein, f. Duabrupet=2lltianee. Siertoeg, ber, čveteropotjei". Siermiilfct, ber, čveterokotjef. Stertninfelig, adj., čveterokoten. Sterttb«entii«, adj., čveterotedensk, štirih tednov. Sterjttlfig, adj., čveterozob. Sierjübtig, adj., čveternat. Sterjiibntg, adj., čveterozob. Sterjeljn, num.. štirnajst, štirinajst; rter; je^tt Sage, štirnajst dni; bte, f. Sierjeljltet. Sierjeinedtg, adj., na štirnajst oglov. Sterjeljner, bet, štirnajstica, štirnajstka; einet au« ben »iergetjn, štirnajstnik. Siericllttcrlci, adj., štirnajsteri, štirnajst verst. Sierjeljnfa«, Sierjebnfiilttg, adj., štir-najsteren, štirnajsternat; ba« 83ietje§nfatl)e, štirnajstkrat toliko. Steraebnfiiftig, adj., štirnajstonog. Stcrjehnbunbert, num.. štirnajst sto, tisoč in štiri sto. Stersehniiiljrtg, adj., štirnajstleten,štir-najstih let. Sterjebnntal, adv., štirnajstkrat. Sierjehnttfgtg, adj., štirnajstodneven. štirnajst(ih) dni. SiersebntBUfenb, num., štirnajst tisoč. Sietjebnte, adj., štirnajsti. Sierjcbntel, ba«, štirnajstina. Sterjehntenž, adv., štirnajstič. Sierjetltg, adj., čveteroversten, štiriver-sten; metjeitige ©etjle, na« V. rebrenat ječmen, štirverstnjak, čveteroverstnik. Sierjeiten, pl, kvatre pl. Sietjig, num., štirideset, štirdesct, in .fit. a. štirredi (GutsmJ, štirred; rierjig Stud, štirdesetero; je »ierjig, vsak po štirdeset. Sierjigetmerig, adj; (od) štirdeset ve-"der. ' Sterjiger, bet, ein rierjig Saljre alter, na« V. štirdesetnik, treibt, štirdesetnica, človek štirdesetih let, štirdesetleten; eilt au« mer* jig (Einheiten befteljenbe« @anje, štirdesete-rica; bie Soljl, štirdesetka, štirdesetica; SKitglieb eine« Šoftegium« t>on cierjig "})er.-fonen, štirdesetak; ein im 3aftre 1840 g v toa«fenet SBein, štirdesetnik (V.J. Sterjtgerlei, adj., štirdeseteri, štirdese-toversten. S t er j ig f a«, Sierjigfältig, adj., štirdese-teren, štirdeseternat. Sierjigjflhrig, adj; štirdesetleten. Sierjtgjiibrli«, adj., vsacih štirdeset let. Sterjiginal, adv.. štirdesetkrat. Šterjigmaitg, adj., štirdesetkraten. Sterjtgpfiinber, bet, štirdesetfuntar. Sterjtgpfitnbig, adj., štirdesetfunten. Sierjigfte, adj., štirdeseti, štirideseti, itt Ät. stirredni (Gutsm.). Sierjigftehalb, adj., devet in trideset in pol. Sierjigftel. SietjiBflel, baS, štirdesetina. __ JlietjigfttnŽ, adv., štirdesetič, v štir— deseto. ¡Bierjtgftiinbig, -tiigig, =tt>iid)ig, adj., (od) štirdeset ur, dni, tednov. iSierj tnftg, adj., na štiri roglje. ŠierjBllig, adj; čveteropalčen, (od) štirih paleov. iliittjiingig, adj., čveterojczičen. Sietžboijne, bie, f. Sdjminibofenc. $icu>affcriud)t, bie, glen. 8tf, f. Sebboft. Sigilant, f. SBndiiam. 'iigilflttj, f. 2Bad)fam!eii. ŠigtltClt, f>l., Sobtenamt, molitve po rnert-vih, vilje*(F.) ob. bilje; bdenje, čutje po noči; f. a. Sorabenb, 2lbenb. Sigilircn, v. n., čuti, bdeti; f. SJacben. Šignctte, bie, vinjeta, podobica, obrazek. Vigogne, tie, volna Peruvijanske ovce(lame). Silar, ber, f. SicariuS. VigourOs, f. SDiunter. Siftoria, bie, Viktorija, boginja zmage (v neverskim pomenu), zmaga. JMliitalien, bie, f. Sictnalien. 8ilunna, f. Sdiaffaracel. Villa, f. Sanbbauž, (vila). SiltCltltren, v. a., eitte Dbiigation, zavezati (s prideržkam) dolžno pismo. Vineulum, f. Saub. SHnbifation, bie, f. ©genibutnžtlage. Sinbi.jiren, »• a., svojo reč nazaj tirjati. Šinometcr, ber, vinomer. Sitlatio H, bie, poeiljenje, oskrumba. Siolblau, f. Siolet. Šiole, Siola, bie, eitte Senorgeige, velike, debele gosli; f. a. Sratid)C; ianglidjruttbeS glafernes ®efafi jum bejlillireit, buča; SSeiU djen, vijola, vijolica. Sioleuapf el, ber, vijoličar. SiJlettfarbtg, adj., vijoličen, višnjevf vijolične barve. JJiOlCngtlb, adj., vijolično-rumen. Stoični, f. £efiig, (Siolenj), £eftig!eit. iBtOltttffittrjCl, bie, Florentinska sabljica. ŠiOlCt, adj., vijoličen, vijolast (F'.). Šioliltf, bie, gosli fl. /., ob. gosle; bie SStolirte fpielen, gosti na gosli, (na škant* SX). Siolinift, Sioliltfpieler, bet, ettoa goslar, kdor gode na prave gosli (ali škant). Sioiiren, f. Serleijen, (Sdjiinben. ¡Biolou, bas, bas; f. Sa|gcige. Siolflncellift, ber, violončelist. Sioloncello, bas, mali bas, violončel. SSiolonift, ber, f. Sapgeigcr. SipCt, bie, (Vipera). ®anb»iper, gad; kratka strupena kača sploh; (Vipera prester), iernuša; (Vipera aspida), ljutica (seri.it. Jambr.~). ¡8iper=, in 3ffcgn., gadji. Sijttgtfl, bas, gadji strup. Sipergraž, Siptrumrj, f. SJiaiterinild). S i p C r 11 a 11C r, bie, čemi gad, černuša. Šipttjalj, bas, gadja sol. Sirginitiit, f. Sungfraujdjafi. Sijbout. 1805 Sttgulire 11, v. a., zaznamiti besedoečer-ticami („ "). Siril, f. SMannbar. Siriuol, Sirtuelt, (adj.), »irtuelie .ffraft, speča, tiha, nedelavna moč. Siriuofc, ber, virtvoz, izverstni, jaki godec, ki se znaša, izverstnik, mojster. SttillOfin, bie, virtvozinja, izverstnica. Sirtuofitat, bie, izverstnost, virtvoznost. SiriuS, f. Sraft, Sugenb. Sifa, bie, viza*, vidil. Si§-a = 0iŽ, nasprot, iz oči v oči. Sifage, f. ©efttbi. Sižceral=, drobov, kar se tiče droba. Sjfibel, f. @i(btbar. Sifion, bie, prikazen. Stfionitr, f. ©eiftctfeber. Siju, bas, an einem 4elme, nad) F. okno, nad) bem Russ. naličnik u. rešetka; bas fogetiatinte .Storil ant @d)ief)getoeljr, muha; ®iopter, f. biefeS; (nad) F. zor, zornik). Sifircn, v. a., jieleil, pomeriti, meriti; auf ettoas »ijtren, na kaj meriti; ben forperlidjen Snfeait eines ©efajjes mejfett, pomeriti, po-merjati (V.), amati*. Sifirer, ber, aBeinoifirer, pomerčun (V.), amavec. Sifirlorn, bas, muha. SifitlUltfi, bie, merčunija (V.). Sifirmafi, bas, merčunska palica(FJ, nad) Gutsm. sodomerna šibika. Sifitring, ber, Bet b. SJlablern, kačica (F.). Sifirftob, f. Siftrmaf?. SifitUtiOlt, bie, ogled, pregled, razgled; bifdjofiidje Sifitation, škofovo obiskanje. Sifilaiot, ber, ffluterbefdjauer, ogleda, o-glednik, ogledovavec, preglednik, razgled-nik, ieradjtl. ogledač, pregledač. Sifife, bie, obisk(anje), obiskovanje; f. «6r. Sefudl; eine Sijhe bei jemanben nta* d)en, obiskati koga. Sifitenlarte, bie, f. Sefudifarte. Sij 11 it tU, v. a., pregledati, pregledovati, razgledati, razgledovati, preiskovati. Vista, Sffiedjfel a vi6ta, menjica na pokaz, na vid. Visum repertuin, f. Sefunb (befonbers bei Sieid)enofftmttgen). Si t al, f. Scbenšfabig, Sebenllrafiig. Sittiol, ber, vitrijol, hudo olje, medna ali kufrena voda, serb. galica (Ftik). Siitiol=, in3ffcgn., vitrijolov. Siiriolgeift, ber, vitrijolovec. Sitriolballig, adj., vitrijolnat. Siitiolbiitte, f. Siiriolfitberei. Sitrioliitb, adj., vitlijolsk, vitrijolast. Sitrioltiež, ber, nad) Sul. galičnjak. SitriOlOl, baS, žeplena kisiina, hudičevo olje. Sitriolfiiurc, bie, vitrijolova kislina. Sitrioliiebtr, ber, vitrijolar. SitrioI(icbcrei, bie, vitrijolarnica. Sitriolttiaffer, baS, vitrojolova voda. Šibace, f. icbbafi. Sitiai, f. Sebebod). SijbOlU, ber, namestnik. 1806 Sije. «ije, f. Site. «tjlbunt, f. «ijbont. «lieft, ba«, f. glieft, (naf V. kerzno). «oeabular, ba«, f. Sörlerbitf. «OCablllift, ber, pisavec slovarja, slov-nikar. O C lil, ber, glasnik, samoglasnik; mit fflücf; ftf t atlfba« Weibl. čerka, and) samoglasnica, glasnica. «OCOlUtUfif, bie, pelje (brez godbe), naf bem Russ. lt. Poln. vokalna muzika. «OCOtib, ber, klicavnik, zvavnik, peti pa-dež. «OQCl, ber, tič, tica, ptič, ptica; dim. tiček, ticica, ptiček, ptičica; ein ungepaarter «o» gel, ba« äUänuf en, samec, SBeibfen, samica; «rutWeibfen, starka, starklja; ber jit fliegen anfängt, poletar (seri. VukJ; manfentttben «ogel am ©efange, tica se pozna po petji; tuet «ögel fangen will, muß nidjt mit Änüts teilt barein Werfen, kdor tiče lovi, ne sme s palico mahati; «ogel friß ober flirb, plavaj ali pa utoni; ein jebet «ogel pfeift, wie iljm bet @f nabel gefoaf fen ijl, vsak dela po svojem kopitu, vsak ptiček poje po svoje; ein lofet «ogel, tič, prav tič; zrel ptiček; 8oef»ogel, naf Gutsm. zovica; if babe eilt «ögelfen baoon fingen boren, slišal sim že nekaj taciga po skrivnem. «Ogel=, itt Sfign., tičji, ptičji. «Ogelange, ba«, mokasta berkončica. «ogelbatter, ba«, f. «ogclbauS. «ogelbeerbaunt, ber, jerebikovec, jere-bika; f. OFbercffC; (Rliainnus alpinus), smerdelika. «ogelbeere, bie, jerebika. «ogelbetje, f. «eije. «ogelbeuter, ber, ptičegled, kdor vede- žuje iz ptičjiga obnašanja, «ogelbeuterei, bie, ptičegledstvo. «ogelbreif, ber, ptičjek. «ogelbltnft, ber, ba« feinfle gelernte @fUp blei, tičarji pl.. tičniki, svinčeno proso, «ogeler, bet, tičar. «ogelerbfe, f. «ogcltottfe. «0 g elf alf, ber, tičji kregulj; f. ©perber. «O g elf alle, bie, progla za ptiče, «ogelfang, ber, tičji lov, tičarija, ptičar- stvo, naf Siittgen jebof lov-i. «ogelfänger, ber, tičar, ptičar, russ. ptič-nik. «ogelfebet, bie, ptičje pero. coli, ptičje perje. «ogelflinte, bie, puša tičarica. «ogelflttg, bet, tičje letanje, tičji let. «ogelfraft, ber, ptičja jed, ptičje zobanje. «ogelfrei, adj., geäftet, preklican, kdor več ne uživa postavne obrambe, kogar sine ubiti kdor hoče (bei Jambr. propisan). «ogclfltfj, ber, tičja noga. «ogelfutter, f. «ogelfrafj. «Ogelgarn, ba«, mreža (tičarska). «ogelgeier, ber, f. ©dnfeaar, 3la3geier. «ogelgefang, bet, tičje petje. «Ogelgeffleft, ba«, tičje pleme, tičji rod. «ogelfflag. «ogelgeff rei,ba«, «ogelgeftalt, bie, tičji krik. — tičja podoba, «ogelbönbler, bet, ptičar, kdor tiče prodaja. «ogelbaube, f. galfenbanbe. «ogelbauž, ba«, tičnik, tičja hišica, izbica (Zal.), dim. tičniček; bamit «ögel ju fau--gen, kletka (TJ. «ogelbetfe, bie, bie 3eit, wenn bie «ögel ju b'rfen pflegen, leženje, naf V. gnjezde-nje, (tiči gnjezdijo, ležejo, vale); Slitftalt, «ebältniß, Worin folfe« geffiebt, valivnica ptičja. «ogelberb, ber, gumno. «ogelbeu, f. «ogeltottfc. «O g el^trfe, bie, (Lithospermum off.), ptičje proso. «ogelbiifte, bie, ličnica, teza*. «ogelfofig, ber, f. «ogelbanž. «ogelfatnin, ber, ptičji greben. « o g e Ifenner, f. SSogelfimbige. «Ogelfien, bet, smolna luč. «ogelfirff e, bie, (Prunus avium), ptičja. divja češnja; (Prunus padus), f. (Slfen. «ogeltlaue, bie, krempelj tičji. «ogelflibbf, f- «ogelfflag. «ogelfloben, ber, precep (tičarski). «ogelfnoterif, ber, (Polygonum avico-Iare), molava, truskavec. «ogelfobf, ber, ptičja glava, «ogelfraitf, ba«, (Anagallis), kurja čes- nica; (Alsine), kurje čevca. «ogelfrug, ber, tičji piskrec (V.). «ogelfunbe, bie, (Ornithologia), ptiče- znanstvo, ptičeslovje. «ogelfItnbige, ber, ptičeznanec. «ogellauž, bte, tekut. «ogelleif t, adj.. lahak kakor ptič. «ogelieint, ber, tičji lep, lepec (Gutsm.). tičji lim«; f. a. SDüftel; (auf bem Jtarfle, bešek*, »om I tal. vesco). «o g cimet er, f. «ogelfraut. «ogelmtlf, bie, ptičje mleko (Ornitho-galum). «ogelmift, ber, ptičjek. ptičji gnoj. «ogelllöpffen, ba«, tičja skledica. «ogelneft, ba«, ptičje gnjezdo. ®ogelne$, ba«, f. «ogelgarn. «ogelberfbectibe, bte, pogled, vid od- zgori. z visociga. «ogelpfeffer, f. Pfeffer (fpaniffer). «ogelpfeife, bie, piščalka, pišalka tičarska; bie ¡Weifen bamit ju locfen, seničarica; bie 9tebl)ül)net ju loefen, jerebičarica. «ogelpfote, f. «ogelfup. «ogelrobr, bas, ptičarica (puška), «ogelfang, ber, ptičje petje, «ogeljf ar, bie, trop, truma, jato tic, ptičev. «ogelffauer, f. Slugur. «ogelff euf e, bie, strašilo, plašilo tičje; ptičem obešeno ali postavljeno, «ogelffiefteu, ba«, tičji strel, streljanje na tiče. «ogelfflag, ber, ¡Keifenfflag, «ögelbarht ju fangen, klepka (VJ, past, zatvorniea, Sofliltöltty. progla ptičem nastavljena, zapadka; ein au« •§ollunbett)oIj gemadjter, bezgovnica, izbica (U. Ä.). Vogelfdjledjt, f. .tcrnredjt. VogelfthlingC, bie, zanka ob. zamka (Vuk), zaderga, žima, nastava, locenj, kambica tičem nastavljena. Soflclfdinitbcl, bet, tičji kljun, pikaš. Vogelf djnell, adj., hiter kakor leteč tič. Vogelfdjrede, bie, f. Vogelfdjeudjt. Vogelf d) rot, ba«, tičji srcteljni*; f. SßO= gelbnnft. Vogelfeibe, f. gtadiäfeibe. V 0 g CI f D i C1, ba«, igra s tičem (svinčenim). SOgelipitŠ, bet, tičji raženj. Šogelfpinne, bie, pajik ptičar. Vogelfporn, bet, tičji ostrog. Vogelfutter, bet, (oponašavec); f. ©Otb* amfel. Vogelftange, bie, n>eld)e mit fieimrntfjen be* fledt tttitb, drevica (F.), ptičarska žerdka ali žerdica (Gutsm), tičja rejiea. Vogelftellcn, ta«, nastavljanje, tičarjenje, lovlja ptičja. Vogclfteller, bet, tičar, kdor tičem nastavlja. Vogelftellerhiitte, f. Vogclbiitte. Vogelftrid), ber, tičje seljenje, ptičja selitev, odhod in prihod. Vogeltob, f. ©djierling. Vogcltoabrfager, bet, f. Vogclbenter. Sßogclttanb, bie, mreža. Sogelttfltler, ber, strežnik ptičji, ptičar. Vogelloide, bie, divja, ptičja grašiea. ¿i ogel ti ilb brci, ba«, divja tičevina, divji ptiči. ¡Bogel jcicbcn, ba«, (Augurium), znamenje, znamnje (ki se vidi v tičjem letu). Vogeljug, bet, f. Vogelftrid). Vogeljuuge, f. £edemoinbe; (okamenelo jesenovo seme). SBogler, bet, tičar, ptičar. SBoglCtbiitlC, bie, ptičniea, tičnica. Sogt, bet, nadj M. vajd, (nach Pot. vojd, in »ieletl Snlgarnamen), starešina; ©tatt* haltet, namestnik, opravnik , mestoder-žec; Vefdjüfcer, varh, gospod, branivcc; tU net ,Rird)e, cerkveni varh, branivec; Vor* ntunb, f. biefe«; Kurator, oskerbnik, skerb-nik; al« 9tid)ter, sodnik; in ber ©enteinbe, župan; Setmaltet, Slmtmann auf ben Sanb* gittern, gradnik (V.)-, f. a. gelbljiittr (va-rovčin, varh poljsk). Vogtbar, f. Volljährig. SBogtci, bie, vajdstvo, varstvo, branivstvo, (nad) V. go6podnija, sodnija, gradnija), o-kolis taciga opravnika, mestoderžca itd. Vogtetlicb, adj., gospodnji (V.). SBogtgeridlt, ba«, vajdska sodnija; f. übt. Vogt. SBogibllfCt, ber, brani oves, borština (V.~), vajdnina. Vogtbcrr, f. ©diutiberr. Vogtbolbe, f. Klient. Sogtlinb, f. kupili. ■ Vogtftener, bie, Vogtgelb, vajdnina. Vollžclaffc. 1807 Vogne, f. ©tbinang (im ©$t»ange fein). Voiol, f. Voeol, Vocotib. Volonte, bie, volan*. Voll, ba«, überhaupt eine Vielheit, mnoštvo, množica, truma, kerdelo, trop; f. Sdjttt; bet Včbel, bie untern ,(?la(fen, prosti ljudje; fet)r »erächtlid), derhal, druhal; f. übt. Vilbel; alle« Volt rebet bason, vse govori od tega; in« Vol! bringen, v deželi iti (n. pr. kaka pesem); ©efillbe, deržina, družina, posli; eine Wenge ültenfdjen, ljudje, ljudstvo, svet (serb. a. svetina), ljud (altsl., loenig gebt.), polk (altsl.. ffiolf u. Kohorte); ©olbaten, vojščaki, vojšaki, vojska; f. a. Stufen; eine "Kation, narod, rod; ba« römifct)e Volt, rimski narod; eä brängte (td) »iel Volt bei, privrelo je dokaj sveta, velika množica; ba« Volf @otte«, Božji narod; dim. Völfdjen, narodič. majhen narod. Volf = , Völler*, Vol!8=, in 3ffcgn., ljudski, leški, narodov, naroden ober narodenj ober — ljudstva, — naroda. Vol tarnt, adj., neljudnat, kjer je malo ljudstva, prebivavcov, malo, redko, slabo naseljen. Volfbehcrrfdienb, adj., ljudovladen. Voltbcfdireiber, ber, narodopisec. Volfbefthreibung, bie, narodopis(je). Voltbcjttlingcr, ber, ukrotivec, podjarmo-vavec naroda, narodov. Völtcrfiihrer, bet, vodnik naroda. Völlcrgefdjidjte, bie, zgodovina narodov. V Ölt er III Iti» e, bie, narodoznanstvo. Volterplngcr, bet, ljudomora l Vuk serb.). Völterrctht, ba«, mednarodno pravstvo, pravo narodov ob. narodnje. Völferre^tlilb, adj., narodopravenf. Volim t i (h, adj., poln narodov. Völferfcbaft, bie, narod. Völterfdjaftlilh, adj., naroden. VÖllerierein, bet, zveza med narodi. Völtertoanbemng, bie, preseljevanje, prehajanje narodov. Völfcrjitg, f. Völfermonberititg. Vollgefiillig, f. Vop«Wr. Vollbeer, ba«, silna množica ljudi. Voltleer, adj., brezljuden, nenaseljen. Volflid), adj., naroden ob. narodenj. Volfmüßig, f. Vopiilär. V O lir cid), adj., ljuden(VJ, dobro, močno naseljen, nad) beut Böhm. Ijudnat, mnogo-ljuden (russ.), poln ljudi, ljudstva, poln. zaludniony; bie ©tabt ift feht »oltreidj, nadj Gutsm. mesto se jezi od ljudi; »otfreidjer ©tod, živalen panj. VolfSoberglanbe, ber, ljudska, leška vraža, vraža prostiga ljudstva. Volfžangelegenheit, bie, narodna reč. Volfžanfllčirung, Volfžbitbmig, bie, o-mika, izobraževanje ljudstva. VolISbeioegung, bie, zavzdig ljudstva; f. a. SHcbolütion. Volfžblatt, ba«, list za prosto ljudstvo. VollŽbud), ba«, bukve za (prosto) ljudstvo. VolIŽClaffe, bie, razred ljudstva. 1808 SSoliSbidjter. ©OUŽ&idjtet, ber, ljudski, narodni pesnik ali pevec. ©Ol!3bid)ttgtCtt, tie, gosta naseljenost, ljndnost. SBoIiŽbidjfltng, tie, narodne pesmi. SSolfŽbtlttf, ker, zatiranje, tlačenje ljudstva. Volfžfettlb, ter, sovražnik ljudstva. »OHSfeft, ta«, ljudska, narodna slovesnost, narodno obhajilo. ®0l!8freitttb, ter, prijatel ljudstva, Iju-domil. Voličfreuttbitt, tie, prijatlica ljudstva, ljudomila. »oll3fiiljrtr, f. »ijlferfitbrer. iBolf Žgebmud), ter, ljudska, domača narodna šega, navada. ©Olfšgebtitnge, ta«, vreva, drega, gnječa ljudi. SSoIIŽgtift, ter, narodni, ljudski duh, misli in želje ljudstva. S80l!8geit0fj, ter, rojak, 58ol!Sgunft, f. ©opulariiiit. S3oIf Žgnt,ta«, ljudsko.narodno blago, dobro. SBolfŠbnufen, ter, derlial ot. druhal, žlota. Sollžbertftflft, tie, ljudovladstvof, de-mokratija. S8olt§bcrrflf)er, ter, vladar. ©Dlfžjnfttj, tie, ljudska sodba. SSoIiŽfOft, tie, poselska hrana. VoIIŽItieg, ter, narodna vojska. SBolISICbrei, ter, ljudski, narodni učenik. SBolfSIettier, f. «Slferfiiljrcr. ©OlfŽltd)!, ta«, luč, ki sveti ljudstvu. SBolIŠItebe, tie, ljubezen; er gettojj tie grojjte 58ol!«lie6e, reči se more, da ga je ljudstvo med vsemi najbolj ljubilo. ©OllSItCb, ta«, narodna pesem. SBolfSIteberfammler, ter, nabiravcc narodnih pesem. 58oI!§mitbrd)en, ta«, narodna pripovedka ali pravlica (Bei F. puča?). SBoIIŠraongcI, ter, brezljudnost. SBoUŽmonn, ter, ljubljenec kaciga naroda; f. a. Spopulitr. S8oIilmiifMg, naroden, ljudsk. S8oI!§niCtnung, tie, ljudsko menjenje, misli prostiga ljudstva. SBnliŽmettge, tie, množica ljudi, ljudstvo; 93e»olferung, ljudnost, število ljudstva ali prebivavcov. SBoliŽmorber, ter, morivec naroda, naro-domornikf. ©Olfžnamc, ter, narodovo, narodno ime. SBoIiŽpartCt, tie, narodova, narodna stran, strankaf; tisti, ki vlečejo z narodam. »olfžrntlj, f. ifarlantent. SJolfŽtebC, tie, ljudska, razumljiva beseda. VoIISrcbncr, ter, narodni govornik, ki govori umevno. ©Dlfgtcgicritng, tie, f. SMfž&etridiaft. SBolfŽfadje, tie, narodova, narodna reč. SBoItSfage, tie, narodna, ljudska pripo-vedka. S3ol!«f'tfnt, f. »oI!žbaufcn. SBolfŽftfjlifl, tie, prosto, umevno pisanje, spis, bukve za ljudstvo. ©OliŽjdjlllC, tie, .ljudska šola, šola na kmetih. ©OllžftttC, tie, narodne, ljudske šege, navade. ©OliSfpicI, ta«, narodna, ljudska igra. ©Olfžfjpradjc, tie, narodni, domači, doma-činski jezik. SBoIIŽftoram, ter, narodno pleme. Soližfttmme, tie, glas naroda, ljudstva. SBoIISfitmntung, tie, mišljenje ljudstva, deržanje ljudstva. S?OlfŽtiiufd|Ct, ter, mamivec, slepivec ljudstva. ©OllStbltm, ta«, narodnost, narodstvo. a?0l!žtbiitttiitb, adj., naroden ot. narodenj. SBoltŽtiiiimlidjitit, tie, narodnost. SJolfŽtradjt, tie, narodna noša. 23ol!ŽltnteErtd)t, ter, narodno poduče-vanje, ljudski poduk. SBoUSbCtraebrilttg, tie, namnožba, na-množevanje ljudstva. S8olf3toerfaitttttIUttg, tie, narodni zbor. ©oližbcrtrcter, ter, namestovavec ljudstva, russ. predstavitelj naroda. SBolIŽbertretUng, tie, namestovanje ljudstva, namestovavci ljudstva ali narodni zbor. SSolfStDtlle, tie, volja ljudstva, narodna volja. SollŽUJUtlj, tie, razkačenost, divjanje ljudstva. © o IIS 5 ab I, f. SBolfžmenge. ©OlfSjflljllJltg, tie, popisovanje ljudstva, popis. ©OlfSjettung, tie, narodni časnik, novice za ljudstvo. ©O 11, adj.. poln, a. polhen. napolnjen, ves, serb. a. punahan; frud)t»od, jablan vsa v sadu, polna (sadja), se šibi pod sadjem; mit »odern 9Wunte loBen, na vse usta hvaliti; ten ©hmt feljt »otl mac^en, na vse usta hvaliti in povzdigovati; a. UebCtttCtbCn; 5lrm»od, ¿antsoU, f. tiefe; fidj tie §aut Boli ladjeit, nasmejati se do sitiga; »ode« ®et»idjt, polna, popolna teža; au« Boilern •§erjett, iz vsega serca; »om »odeti ©efidjte, ličen, lepo rejen, okroglih, debelih lic; gum Boflett au«gai)len, popolnama, do dobriga, do zadnjiga krajcarja izplačati; er tei t C balb 60 3at)re »od Ijabeit, kmalo bo spolnil 60. leto; e« mirt Balt »'ofl fdjfagett, kmalo bo (celo) uro bilo; ftc ftnt »od fujiett SBetlte«, (Slpojlg. 2, 10), sladkiga vina so polni ti; »ofl Bon etloa«, »on eiltem ,ffčr»er, poln, napolnjen česa, kake stvari; id) Bin »ofl »on ettoa«, polno me je česa; žBeutet »otl ®elb, mošnja polna denarjev; »ofl grattjofett, vse višnjevo Francoza; »ofl ffiogel, vse pisano ptičev; ein fflecfcet »od Sffiein, kupica polna vina; grunte »oil ©aft, sadje polno soka, sočno od. sočnato sadje; ein ŠJiatm »oder Xreue, mož ves zvest; id) Bilt »od ©djlaf, ves zaspan sim, po vsi sili se mi hoče spati; zaspanec me ima, me hoče zviti; tie ©trape ift »od Selite, vsa cesta se tare (tre) ljudi, po cesti jih je, de se vse tare; VoHiiljtig. b. i. ganj, ves, t»obl audj cel (ot>wo^i biefe« urfbtunglidj: un»etlegt bebeutete); ein»oli le« 3ai)t, celo, vse leto; im »ollfiett ©udjfe, v celem rastu, serb. v največem naponu; irn »ollenSaufe feilt, na vso moč teči; »oller, »olfreidjet ©ieneujloef, živalen panj; »oll aiu fommen, na vso močpriteči; b. i. betrunfen, pijan, prepit; fid) »oll ttinfeit, napiti, napolniti se, do gerla napiti se; ftft »ofl ejfen, najesti se; fid) JU »oll ejfen, prenajesti, pre-najedati se; »oll Srt»artuug, f. ®tU)ttt= tung?80U; »oll Serftanb, silo razumen, pameten; eine Stelle »oll @ra«, mesto vse zaraščeno, zarašeno s travo; »oller Hod); mutb, ves napihnjen, prevzeten; »oll billben ctn gaj;, nabiti čez in čez, da je obroč pri obroču; »oll bulben, silno terpeti; itt bet 3ufammenfefcung, poln, polno —, obet mit» teljl bet gorntation auf — at, — nat; bet 3etti»6tletn aud) mitteljl bet Sotfblbe do—, na — ubgt.; ettoa« »oll ntadjen, napolniti, polniti kaj ; »oll flo»fen, natlačiti, nabiti; »oll toetben, napolniti se. Sollitljrig, adj., »ofle Slebren Ijabenb, pol-niga klasja, polnoklasen (da dobro plenja), klasen, klasat. Sollouf, adv., vsega polno, z verham, o-bilno, preobilno, na prebitek, na prehov f? Ravn.). SBollbatftg, adj., ličen, rejenih, polnih lic. «Ollbttb, ba«, kopališče, kopališe za več ljudi in ne v kadili. SBolIbttedjtigl, adj.. popolnama sam svoj, uživajoč vse pravice. SBoIlbliilieni), adj., v polnem, najlepšem cvetu, polnocveten. ®BlIbluttg, adj., kervnat, polnokerven (M. nacb bem Russ.). SoIIbliitigfeit, bie, kervnatost, naft F and) presilna kri, russ. polnokervje. «Ollblulftute, bie, čistoskervna kobila. Sollbrtngen, v. a., dopolniti, opraviti, doveršiti, dognati, dokončati, doprinesti; e« ijl »ollbradjt, dopolnjeno je, storjeno, do-gnano je. SBollbtingung, bie, doveršba, dokončba, dokončevanje. Sollbruber, f. SMbiirlig. asollbriiftig, adj., persat. ŠoIIbiitlig, adj; »on eben bemfelben Vater unb ®iuttet betfommenb, »oObuttiget Sruber, pravi brat, prisni brat, serb. rodjen (ro- ' jen) brat; polnoroden, roden brat (russ.); »oflburtige ©djtoeflet, prava sestra. SSollbiirttgieit, bie, polnorodnost, naft V. pravobratstvo, pravosesterstvo, (russ. edinokrovije). Sollbufig, adj., polnih neder, persat. SSoIltnben, v. a., dopolniti, dokončati, do-konjati (ang. in @t. unb a. b. F.), doveršiti, zveršiti, dodelati, dogotoviti (»erfertigen); ben Sau »otlenben, dozidati; f. a. Secnben; et bat »ollenbet, (al« r. n.), umeri je, sklenil je; alfo toarb »oflenbet Himmel unb Srbe, (1 2Rof. Z, 1), tedaj je bilo dodelano nebo in zemlja; e« t»irb »oflenbet tverbetl, l»a«btt Voflig. 1809 gefagt l»ttrbe, dopolnilo se bo, karti je povedano —; do dobriga dodelati, dognati, spopolniti; »ollenbet, popolen (gebraudjlidj bei ben ungarifdjett ©losenen), komur ni para, komur ni enaciga; v.r., izpolniti se, dopolniti se. SSolicnbcr, ber, dopolnivec, dopolnovavec, dokončevavec, dovcršivec, doverševavec. SBoIlenbetin, bie, spolnovavka, dokonče-vavka, doveršnica. SBnllenbS, adv., celo. do čistiga, do dobriga, do zadnjiga, do konca, do kraja, z vsem, po vsem, do celiga, dokončno (Gutsm.), popolnama; eill Slld) »ollenb« aualefen, zbrati, prebrati bukve (dokonča); f. a. © Ot, (Stft. SBollenbung, bie, doveršenje, dokončanje, dokončevanje, dognanje, dogon (Medv.); biefReife eine« toadjfenben Jtorper«, godnost, zrelost, popolnost. Sollcnte, f. £aubcnente. SBijllCtet, bie, požrešnost, goltnost, samo-goltnost; in Sejug auf itnmafjigen ©ernif bet ©etranfe, pijanstvo, pijančevanje; f. a. Staf?. SBoIIfraf, ber, požeruh; f. a. SBtelftaf. SBolIfiibtcn, v.a., f. SSoUbtingcn, ®oHcn= ben; izpeljati, izpeljevati, do konca dognati, izdelati, izpolniti, opraviti; bajj, ber in eud) angefangen l)at ba« gute SBerf, ber toirb c« audj »ollfuljten, da on, kteri je začel v vas dobro delo, bode ga tudi dokončal. SBoIlfiibrung, f. Sollenbung. SSOlIgchttlt, ber, polna plača. Šollgenufi, ber, polno, popolno uživanje. «Ol Ig tri d) t, ba«, polna, vsa sodnija (v polnem zboru). SSolIgcfttbl, ba«, debeli obraz. SBoIIgCtOflll, bie, polna oblast. Sollgcmidlt, ba«, polna teža ali vaga. «ollgctoinu, bet, čisti, obilni dobiček. asollgiilltg, adj., dober in terden, polne vrednosti, polne veljavnosti, popolnama veljaven. SBollgiilltgiCit, bie, terdna, popolna veljavnost, veljava. $0III) u ari g, adj., kosmat. SoIHaltig, adj., kar ima v sebi, kolikor je treba. 28 0 Ulje it, bie, bet 3ujlanb ba ettoa« »oll ijl, polnota, polnost; Srunfenljeit, pijanost; f. a. SMerei. SBoIIbengft, ber, celec. Sollberjig, adj.. polniga serca. 2BoIlI)Uf, ber, celi konjski rog, celo kopito, russ. polnokopytnyj. SSoIlbnfig, adj., nad) F. s celim rogam U. celorog, celokopiten. SoIIllUfigleit, bie, celokopitnost. 28bllig, adj., »orifommen, poln, popoln; gatlj, do čistiga, cel, ves, aud) ves ves; i d) febe biefe ©egeitb »oflig leer, vidim to okrajino vso vso prazno; »oflige ©leidjbeit, popolna enakost; »ollig ©olb, čisto, (kroat.) suho zlato; corpulent, poln, životen, debel, tolst; eitt toenig »oflig fein, debelkast biti; adv., 1810 SoHigleit. celo, popolnama, popolno, vse vse, do do-briga, z vsem, po vsem, do verha. Solliglcit, bie, eelost, polnost, popolnost. $011 j;« 1)It0, «dj., grofjjaljrtg, polnoleten, doleten; f. u6r. ®r0fjaj)ng. Solljdbrigf eit, bie, polnoletnost, dolet-nost, leta (postavne). 23 011 Jan ti g, adj., »ollfanlige« £o(j, aufaiten ©eiten mit »člligen .ftanten befdjlagene«, les na žive robove (V.) obtesan; im ©egenfafc ju Saumlantig. Soltfommen, adj., na$ F. u. Gutsm., fo loie bet bett mig. @to»enen popoln, poln, spopolnjen. doveršen, dognan; čemur ne manjka ničesar; »ollfommene ©efnnbljeit, polno zdravje; botitommen in bet gottlidjeil Siebe, dopolnjen v ljubezni Božji; (»ollfoms mene Jputfenfrudjt, n. Gutsm. opolilo stročje); »oKfommeite Befriebigitng, popolna zadovolj-nost; »olilommenet Štblafi, popoln odpustek; »ofifomnten toerben, eti»a spopolniti, spopol-novati se; »on bet .Sieibuitg, ohlapen, širok; adv., popolnama, po polnem (V.), popolno (Gutsm.), čisto, do verha, do dobriga. So l II o m m cnb eit, bie, popolnost f, gebr. im tI)eoI. ©intte mir popolnamost (Jer.), doveršenost, polnost; ettoa« jut Soilfom; menljeit bringen, spopolniti kaj; nacfj bet SBoft= tcmmcn^eit firebeti, nad) V. popolniti se. Solllortttg, adj., oklen ob. jeklen (iit @t. klen), zernat. Sollfroft, bie, polna moč, serb. napon (Vuk). Soltleibtg, adj., debel, životen, viden (GutsmJ. Solllcibiglcit, bie, životnost, debelost. Solllidjt, ba«, polna luna. Solili) t J ig, adj., polne vagc. Sotlmndien, v. «., napolniti. šoli maš t, bie, »olte S!act)t, polna oblast, pooblastilo, oblastilo; eiuem eine Sollnmdtt auefertigetl, komu pooblastilo, oblast spisati, pisati; SoKmadjt geben, pooblastiti koga. SoltlltadjtŽbrief, bet, pismeno pooblastilo, pooblastno pismo. Sollmnd)t(8)geber, bet, poobiastivec, po-oblastnik. SoIlmod)t(S)neI)mer, ber, pooblaščenec, (toeniger ridjtig pooblastenec). Solllltadjtčbcrtrag, bet, pooblastna pogodba. SoIIlttaft, ta«, polna, prava mera. Šollnteier, bet, zemljak, celi kmet, celjak (RavnJ. SollmeiCrei, bie, cela zemlja. So II nt 0 It b, bet, ščip, šip, (bei Jambr. ščep, serb. uštap), iit @t. polnež, a. polna luna, bei Gutsm. mesene ob polnem. ®0llnt0nbgcfi$t, ba«, lični, lepo rejeni obraz. Sollmonbdidjetn, f. Solllidit. Sollbfiinbtg, adj., polni funt težak. Sollfofttg, adj., sočen, sočnat. Sollfpitniter, bet, celi kmet. Sollftitnbig, adj., ves, popoln, cel; f. a. Soltfommen. »on. Sollftönbigleit, bie, celost, popolnost. Sollftimmig, adj; polnoglasen. Sottftimmigieit, bie, polnoglasnost. Sollfttcdbflr, adj., zveršljiv. SoIIftretfen, v. a., dopolniti, izpolniti, spolniti, storiti, doveršiti, zveršiti, zverše-vati, opraviti. SoIIftreder, ber, dopolnovavec, zveršnik, zverševavec. S0llftrct!nng,bie, dopolnjenje, dopolnitev, veršenje, zveršba, zverševanje. Sollftredungžclnufel, bte, pristavek zveršljivosti. Solit on cnb, adj., polnozvokf; f. a. @0tt0t. Sollmaitgtg, adj., (polno)ličen. polnih lic. Solilotdjtig, adj., polne, dobre vage, polne mere, polnotehten, tehten, imeniten. Solltoidjttgf etf, bie, polnovažnost t, polna, dobra vaga; imenitnost. Solljdljlig, adj., cel, popoln, poln, pol-niga števila, da nikogar ne manjka; polno-številen (M.)\ »olljäljlig madjen, dopolniti. Solljähliglcit, bie, popolnost, polno število. SolIäU^f, ber, pijanec,1 tiadj Gutsm. pijano vreme. Solljitbbor, adj., dopolnjiv, zveršljiv. Solljteljcn, v. a., izpolniti, spolniti, izpol-novati, zveršiti, zverševati; au«ridjten, opraviti, opravljati (naročeno); ein tlrtljeil, zveršiti sodbo; »otljieljente ©etoalt, zveršna, zverševavna oblast, izpolnovavna oblast; f. a. Sollbriitgcit, SoUenbcn, SoHftrcden; serb. a. dočeti (Vuk); einen Sefetyl »oftjie^en, podpisati (govoreč od kralja). SolljiebCt, bet, izpolnivec, izpolnovavec, izveršnik, zverševavec. SolIjtCbCtilt, bie, izpolnivka, zverševavka. SoIIjicbiing^gcnialt, f. SoIIjicIjcn. Solljng,ter, izpolnjenje, izpolnitev, izpol-novanje, zveršba; in SolljUg fejjen, f. SolI= jieljen. Solljngžoerorbnung, bie, ukaz zastran zveršbe, izpeljave. Solontoir, ber, dobrovoljec, radovoljec (Gutsm.), samovoljec (Vuk). Soltntfdje ©iiulc, bie, Voltajski steber. Volte, f. Sartenfdiliig; te« Uferte«, ris. Volti, oberni. Soltigtur, ber, voltižer», — lahki vojak. Soltigiren, V. »., voltižirati*. skakati na konji. Solubilitiit, bie, gibčnost, urnost. SoluntCn, baž, ohlatina (V.), obseg, objem (russ.), zaleženi prostor; f. a. Sltnb, ber. S 01H m i lt Ö §, adj., ohlaten (F., fonft »on brei= ten Äleitnng«itücfen); debel, širok, obširen; iz več zvezkov. So nt, jtatt Son bem, f. Son. So mir en, f. Sredjen, Srbrcdjeit, ftd). Somitib, ta«, f. Sredjmittel. Son, praep., od, z ober s, raz. iz, po; in«gemein, eine (Sntfernnng ober £erfnnft in tjorijontaler {Richtung »on ett»a«, ein Sertajfen eine« ©egenftaube«, bloß bett Drt bejeiinenb, »on. »on Weldjent ein ©ing Jjetijl, ofcet bet fommt; eine Trennung in jeber gegebenen Stiftung be* jeidjnenb; eine wirlenbe obet ljer»orbringenbe llrfad)e, bie äBatetie bejetdjnenb, od; eine« »on bem anbern fdjeiben, cno od drugiga ločiti, »on ettoaS fprechett, govoriti od česa; in allen übrigen flasifdjeu ÜRunbarteti, o čem (bloß im Serb. fommeit einzelne ©eifpiele aucj w't 0(1 »»*); »on §ani ju £)au« geben, od hiše do hiše iti; weit »on hier, dalječ od tod; »on Sllter« ljer, od nekdaj, serb. od starine (Tut); »Ott ba an, »on biet att, od tod; »ott bannen, od tod; »on binnen, od sod (Gutsm.); »Ott außen, od zunaj; »on baljer, od tod, od tega (od te reči); »on innen, odznotraj; »ott wannen, odkod; »on toegen, zavoljo, nach Gutsm. za delo; »Ott hinten, »on »orne, od spredi. od zadi, (bei Gutsm. od zadeškiga); ber äöinb »on $ior* gen, veter od jutra; e« geht gut »on ber •¿atlb, gre dobro od rok (odseda se, gre v skok M.~); »on nun an, od zdaj. odslej, poschmal. odsehmal, odschdob (Gutsm J; »ott ber ©tunbe an, od te ure; »onber3eit an, od tega časa; »on 3aljr Jit 3aljr, od leta do leta, leto na leto, leto za letam, nad) F. iz leta v leto; »on äßorten iant c« JU (Schlägen, od besedi so prišli do pretepa, beseda je prinesla boj; »on loelcher 3eit alt, odklej?; »on »ieten SIrbeiten frattf Werben, od mnogiga dela zbolcti; et gähnt »on lan* ger SSeile, od dolgiga časa se mu zdeha; einen böfjera Drt bejeichneitb, »oit beffen Oberfläche eitte ¡Bewegung in ber {Richtung nach ber Xiefe geflieht, z ob. s (au« bcnt Altsl. niz, l»oht ju untetfdjetbeit »ott iz), auch raz; »ont ®adje fteigen, s strehe iti, sa strehe stopiti; hingegen ei tropfet »otlt ®ad)e, od strehe kaplja, (Wo et eine Sren* mtng bebeutet); »»m SBagen fallen, z voza, auch raz voz (D. Ä.) pasti; bagegen, »ont fchnell fabrenbcn SBagen fpringt ein ©tücf £otj ab, odleteti od hitro tekočiga voza; »ont SSltar herablefen, izpred, spred altarja brati; »on ber Äanjel, s prižnice; »on jentanbe« Slngefidjte, izpred, spred oči pahniti; »oit oben herab, »on oben hinab, od zgor sem doli, odzgor tje doli; »on oben ber»or, iznad, znad česa; »on itltten ber»or, izpod, spod česa; ein (Sngel »om Gimmel, angel z nebes; ber Wegen »otlt £intmel, dež od neba; »on bet ©eite bet, s(a) strani; »om ganjen Merjen, iz vsega, celiga serca; »on J&erjen gern, iz serca rad, prav rad; eine ©tabt, ein ©ebättniß, woran« etwa« tjerBor* lommt; eine gtäche, worauf etwa« ift; eine Diatetie, woraus etwa« beflehet, bejeiebttenb, (foferne e« nicht beiwörtlich au«gcbrücft wirb), iz; »on Otoni, iz Rima; (et ift »»n {Rom, Rimljan je, ein »udj »on Dtom, Rimska knjiga); »on Saibadj tontmen, iz Ljubljane priti; »on ®taj bi« Saibadj, od Gradca do Ljubljane; ®ampf ging au« »on feiner Stafe, dim se mu je kadii iz nosa; ich gehe nidjt »on bet ©teile, ne ganem se, ne grein z mesta; ftd) etwa« »om Jp a t f e fdjaffen, kaj »on. 1811 iz glave, iznad glave spraviti si, znebiti se česa; »on Oruitbe au«, iz dna, globočine, iz korenine; »Ott §aufe fommen, izdom(a) priti; ein .Raufmann »oit Slmflerbam, kupec iz Amsterdama, bejfet kupec Amsterdamčan obet Amsterdamski; et ift »on einem reichen, armen £aufe abfiammenb, hiše bogate, uboge je; »Ott »ornehntet §ertunft, gosposke hiše, gosposkiga rodu; bet Seiltet ift »on gebet, mošnja je iz usnja (usnjena); ich habe ®ott »on Slngeftdjt gefeben, vidil sim Boga po obličji; idj temle ihn »on Slnfeljen, po vidu ga poznam; »on Sßetfon fetine idj ihn, po postavi, po vnanjem ga poznam; al« Unterfiheibitngsnierftnal abeliger Statuen, meift burch ein 9lbj. auf —ski: ®raf »on ©tli, grof Celjski; £err »on ®raban, gospod Grabovski; ober mittelft be« ©eifa|e« žl. (žlahtni), 6etr »ott Callenberg, gospod žl. Falkenberg; (im Böhm, fchreibt matt in folgen gälten: z, b. i. iz, im Serb. auch od bie {Ruften laffen auch ,,»on" unüberfegt); bie Stauten ber {Reiche, Sänber, Welche ge* frönte Rauptet itnb Sanbe«fürften befigen, werben im @lo». itt Slbjeftisa »erwanbett, j. S. Äaifer »on Otußtanb, .(tönig »on TJreit* fien, Jperjog »on .Rrain, ruski (rusovski) cesar, pruski kralj, kranjski vojvoda; ba« @anje, beffen Sfieit ba« anbere ®ing ift obet geWefett ift. Wirb in ein Jlbjecti» »erwanbett, ober iti bie jweite (Snbung oljne fflorwort ge* fejjt, j. S. bie ©ruft »ott einem SBibber, ov-nove persi; gib Ulit eilt ©tücf ba»ott, daj mi jih kosec; ein 3it>fel »oit einem Sftotfe, škric suknje; et ift eiltet »Ott beli ©eften im $orfe, izmed narboljših v vasi je; ba« ©chönfte »on ber SBelt, vsega sveta naj lepše; bie gebet »on eiuent •fjuljne, kurje pero; bie gebet »on einem Äalbe, telečje jetra; einer »on utt«, nas eden; alte »onbem Sorneljmftett bi« jum ©eringftett, vsi. bodi velik ali nizek; jeboch, bie ©chtüßel »om @auei au«, f. $au3; »on Šugenb auf, od mladih nog, rok; feinen Saut »on ft« geben, ne ziniti; ež unterf«eibet ft« ein ©tem »on bent anbertt (I. 6or. 15, 41), zvezda se namreč loči od zvezde; »on ©imieti fommen, pamet izgubiti, izgubiti se; ?lrt läßt »on ?lrt ni«t, kakoršno drevo, taki sad; kar mačka rodi. rado miši lovi; »ou jemanben abtrünnig toerben, koga zapustiti; »iel ffltibmenž »on ettoaä ma«en, silno hvaliti in povzdigovati, prehvaliti kaj; »on ft« felbfl, sam od sebe; »ont Xif«e, od mize; »011 Sif«e, od jedi; i« bili baoon »erjt«ert, to dobro vem, to terdno vem; ni«t bie minbefle (Siltfi«t »011 etl»a« boben, kar nič se ne zave-diti, znajti v kaki reči; ben Veteeiž »on et* t»ag Ijerflelten, kaj gprjj^^ dokazati; Sto; feffion »ou ettoaiS madjen, mojster biti v čem; Vorrat!) »on ©»eife, Sßeitt, zaloga jestnine, vina; einen Vorratlj »on etl»až pöbelt, založen biti s čim; »on beč Äaifer« tinb giei««= loegen, b. i. im Sfamen, v imenu cesarja in kraljestva; »on 5Re«til»egen, po pravici, po postavah; »on Sobežmegen, zavolj smerti; »on 9lmtžt»egen, po službeni dolžnosti, iz službene dolžnosti (Gutem.), a. službeno, uredama; »on ©otte« ©tiaben, po Božji milosti; »01t neuem, »on grii«en, novič, na novo, iz noviga, spet v drugo, a. zadrugo; »on einaubet, narazen, vsaksebi, na dvoje; »on etnatlber geljen, raziti se, narazen iti, ločiti se; »on eittanbet bre«en, odlomiti (t»egbre«en), razlomiti; f. übt. 2Iu§tinitn!)Ct u. bie bej. Bfg. Soneln, f. SHbeln. S 0 nI in 0, ter, plemiček. Sonnotb, Sonnötbcu, adv., treba; »onnč.-tljeti fjabeti, potrebovati; i« Ijabe ®elb »on= llötljeiv denarjev mi je treba, denarjev potrebujem; i« habe ni«tž »onnötljen, nič mi ni treba, nič ne potrebujem, ni mi sila; man hat f" »telet 3Botte nidjt »onnötljen, ni treba toliko besedi; ®ebulb ift Ijict »on* nčtljen, tukaj je treba poterpljenja. Sor, praep. (mit bet britten Snbung auf bie gtage: toann unb l»o, uiib mit bet »ierteu auf bie grage t» o hin), pred (mit b. Instr. auf bie gtage mann unb »o, unb mtt bem Accus, auf bie gtage wohin); »ot einigen 3aljren, pred nekoliko leti; »ot 9Rotgenž, pred jutram; »ot ber Seit, prevred (U.S.); bei Krön pred redom; »ot bem Sljore f»a; jiten, pred vrati postopati; »ot baž S!jot gehen, pred vrata iti; »ot SllterS, nekdaj, od nekdaj; »or bem Sif«e ftgen, odspredej pri mizi sedeti; »ot jemanben her, pred kom; »otft« her, pred seboj; »ot ber §anb, za zdaj; (jigig »ot bet ©tirne lein, rad zavreti, nagle jeze biti; bet »ot jemanben ifi, bet beffere, »orjügli«ere, boljši; »or mir, »or meinen Slugen, meni pred očmi; fi« »ot ei= nem f«euen, f«ämen, koga bati se, koga sramovati se; i« («tirne mi« »or mir felbfl, Sor. samiga sebe me je sram; ¡t fchäme mit »ot iljm, sram me je njega, sramujem se ga, audj pred njim; fit »Ot jemanbeit et* lliebrtgen, pred kom (nad) V. pod koga) se ponižati ; tu wiHfl ©eheimuiffe rot mir (>a= Sen?, hočeš meni kaj skrivati?; woljin foii it »ot beinern SNngefitte flieljen, kam hočem bežati izpred tvojiga obličja; »ot bem un» geheueren ©tutte wat faum burtjufomnten, nat V., komaj je bilo pregaziti tolieiga nasipa ; »ot einem 3af)te, lani ; »ot jwei 3alj-' teil, pred lanskim; »ot aiien ©ingen, pred vsem'(drugim); iit ©egenwart, pričo, vpričo koga, pred kom, nat M- nazoči; »ot einet ©ate erfttetfen, prestrašiti se česa; fit entfegen, ©treffen, SntfeÇen empfiitben, o-stermeti nad čim; fit ftügen »ot etwa«, braniti se pred čim; et feat Slbfteu, Scfei ba»»r, gnjusi se mu to, studi se mu; »»t junger fietben, za lakoto umreti ob. od lakote, od glada umreti ( russ. U. serb.) , nat bet gefete bet fío», ©rammatifet hingegen lakote, gladú umreti; »ot ©lltfl ftmatten, (od) žeje omagovati; »ot ©trecfeti jittern, od strahu (strahu) trepetati; »ot 3om, od jeze; »ot §i£e ftmatten, od vročine zevati, zejati; »ot Sltigfi, od težave; »Ot grettbe, od veselja; »ot Setbrnfi, od ne-volje; »ot »ielen £inberniffen, od mnogih na-potij; »ot äWattigfeit, od truda; »ot Stau« rigfeit unb Slitgfl bem ©oljne inž ®rab fol* gen, od žalosti in britkosti iti za sinam pod zemljo; »ot Sllter, od starosti; »»r Se= gierbe, od želje; »ot lauger Sffieile, od dol-giga časa; »ot »ieient ©igen, od vedniga sedenja; »ot Saten, od smeha; »ot ben jpettn tretetf, pred gospoda stopiti; jemali; ben »ot ben Jlopf floffen, komu se ustaviti, komu se upreti, sklati se, zbiti se s kom; fit »ot Sinter legen, »ot Slnler geljen, mačka ali sidro vreči; bie ©ate getjt »ot fit. reč se godi; etwa« »ot fit bringen, jeitlite« Sßetmögen erwerben, kaj skup spraviti, opo-moči se; ba« gefet »or alle«, nad to ga ni; »ot Semanb ben §ut abnehmen, odkriti se komu; ©Ott fei »or, Bog obvari. vari, (varuj) ; adv., prej, pred, popred; »ot l»ie nat, prej ko potle, pred ko potlej; »or War et flein, fegt ift er grofi, pred je bil majhen, zdaj je velik; Sag »or Sag, dan za dne-vam; in ben 3ufammenfe&ungen mit £aubt= unb Seiwörtern gibt e« bet ©lo»ene burt pred— al« ŽBorfalbe ¡obet láft e« luiiiberfefct, bei 3eitl»örtern hingegen gewölkt burt ba« bem 3eitl»orte natgefefcte pred, naprej, »bet bnrt bie 9Sorfe^fl;lbe pre—, pri— n.bgl., wohl feiten (jiimat in bet ®olf«fptate burt pred —. Sor, ba«, predstvo. Soroh, conj., sosebno; adv., odspredej. So t ah heiffClt, V. a., odspredi odgristi. Sotohtnb, bet, delapust (v delapust sv. Petra in Pavla), na večer (M., int Serb. nat Vmfe navečje, »erm. fût navečerje, wie im Russ., fonfi serb. u oči) ; nat Gutsm. unb V. predvečer; Wir flehen am Sor* SorauS. 1813 abenbe gtofíet Sreigniffe, nastajajo velike reči. Sorodcrn, v. a., pokazati komu, kako se orje; hitrej orati kakor kdo —. SotflfftU, v. a., slepiti koga. Sorfll)H,ber, sprednik, prednamec, preded; f. Sihntn. Sotahnen, Sorahnung, f.iilhnen, Slhuung. SitOIt, bet, poprejšnji spis (v kaki reči). Sor alf) C, bie, planinsko predgorje. SOtalflift, «<#■' predplaninsk. Soralten, f. Slltoorbern. Soriiltern, bie, predstariši (Gutsm. u. K.), spredniki. Sor Sllterž, f. Sor. Sotan, adv., spred, spredej, spredi, odspredi, pervi, med pervimi; »otwátt«, naprej (füt napred); nut »Otan, le naprej; »oraiileutten, f. Sorglaiijeil; »otan begeben, fit, iti naprej, odspred; »otanbleiben, od-spred ostati, med pervimi; »oranbiirfen, smeti iti naprej; »oraneilen, prehiteti koga, hiteti naprej; »orangehetl, iti pred kom odspredi, serb. prednjačiti (Kufc), prednik biti; mit gttten ffleifpielen, dajati (pervi) dober izgled; et ifl mit in bie ¿wigfeit »or= angegangen, šel je pred mano na unisvet; »oratilaufen, leteti pred kom odspred; »ots ailftieten, naprej zagnati, poslati pred kom; »otanfefcen, najpred postaviti, zapisati; »op antragen, naprej nositi; »orattjieljen, iti, vleči naprej, odspredi. Sotaumerluug, bie, naprejšnja. perva o-pomba (postavljena pred kaj ali čim). Soraufdjlag, ber, preudarek, premet. Soranftalt, bie, poprejšnja, začasna na-redba, priprava. Sorailtwort, bie, odgovor pred (popolnim) vprašanjem. Soranjeige,bie, poprejšnje naznanilo, naznanilo že naprej dano; oznanuje se naprej, da —. SOttttbeit, bie, priprava k čemur si bodi; pripravljavno, početno delo. Sorarheiteu, v. n. u. a., jemanben »or* arbeiten, iljm inSltbeiten jn»orfomnten, prehiteti, prekositi, prehitevati koga v delu; it ha*>e f^0" eiltige« »orgearbeitet, nekaj sim že naredil, že pripravil za to; imam že nekaj gotoviga za to; in feinet ©egeti* watt arbeiten, iljm babutt llnterritt ertheilen, delo kazati komu, delati pred kom; eitie Slrbeit »ot bet beftiinmten 3eit »etritten, poprej, prej storiti, delati, pripravljati; bie 93at)n breten, celino orati; v. r., z delam se opomoči. Sotarheiter, ber, sprednik v čem. Sotar m, ber, ffiorbetarm, »on bet §anb* wittjel bi« an ben Sllbogen, prednji del roke, nat f. loket. Sorarntel, ber, verhni rokav. Sorauf, f. Soron. Soraitž, adv., spredej, spredi, popred, naprej (fiit napred), pervi; int, jttm Sorait«, naprej, prej, za naprej; juni Sorau« Wijfen, že prej vediti, žc naprej vediti; »oran« 1814 «oranž. «oriebadjt. toiffen, prej vediti; Boraus ftf)eit, prej vi-diti; BOtber, popred, pred; er bflt »¡«l ®Ot bit »orau«, v dosti rečeh te je prehitel, prekosil, pretekel, zad pustil, dosti je pred teboj; Bot anberit ettnaS Boraus fyaben, boljši biti mimo drugih, kako prednost imeti pred kom; tueitBorauS, dalječ naprej, pred kom; alle, Borau« er, vsi, sosebno pa on, vsi, on pa še najbolj; jematibett etwa« Boraus Betmadben, komu kaj pred (vsemi drugimi) voliti, odločiti, «OrauŽ, bet unb baž, pervi del, nad) bem Poln. naddelf; «orjug, predstvo, prednost; «ortbeit, f. biefes. «orailžbcbcnicn, v. a., pred, popred premisliti; eilten, komu že naprej odkazati, nameniti, nakloniti, kar se mu misli dati. «oraužbebtngen, v. a., pred, že naprej izgovoriti si kaj. «oraužbegebcn, fidj, v. r., iti že pred kom, naprej, «orailžbcgebren, v. «., že naprej hoteti. «orauibebaitcn, v. a., popred (kakor gre) prideržati si. «oraužbeftellcn, v. a., že pred (preden je treba) naročiti kaj. «oranžb efttmntung, bie, naprejna odločba ali nmera, predodločba-j-, predodred-baf (V-)- «oraužbcjablcu, v.a., pred, naprej plačati, popred plačati. «0raužbt3ablcr, ber, predplačnik. «0raugbejablnng,bic, naprej opravljeno plačilo, predplačilo. «OrauSblitfen, v. n., viditi v prihodnost, naprej. «oraužbcnien, f. «oranSbebenicn. «oraužbiirf en, v. n., et barfnidj t Boraus, ne sme (iti) naprej. «0 raužet I en, v. n., naprej hiteti, «oraužcntbfangcn, «oraužerbaltcn naprej, pred drugimi prejeti, dobiti, «oraužerben, v. a., dedvati pred drugimi. «Otaužgcbcn, a., naprej dati. «oraužgebtn, v. n., naprej iti, hoditi, «oraužgreifen, v. «., prepopasti. «OraUŽbabtn, v. n., pred. naprej imeti, predstvo imeti; f. a. «OtflUŽ. «oranžlaffen, v. a., pustiti koga naprej (da gre odspred). «oraužlaufen, v. ».. naprej teči. «oraučmctfen, v. a., že naprej opaziti, «ornugmogen, «oraužmiiflen,».«.,moči, morati (iti) naprej, «oraužrcitcn, v.u., naprej, pervi jezditi. «OtauSfagen, v. a., že pred, že naprej povedati kaj, napovedati, prerokovati obet prorokovati. «Otaužfagung, bie, napovedovanje, prerokovanje. SorauSfdjnHtn, v. a., naprej spraviti, «ornužf(biiCU, v. a., eine Semerfung, najpred, pred vsem drugim opomniti, «ornužfd)ieften, v. »., šiniti naprej. «ornužftbnjintnten, v. n., pervi plavati, pred drugimi plavati, «ornužfebtn, v. a., naprej viditi, altsl. predvideti. «orailšfcnben, v. a., naprej, pred sabo poslati. «oruužfe^eu,.». «., naprej postaviti, po-a staviti kaj pred kaj; fig. benfett, misliti si, domeniti, domenjati si; f. «eriUUtbcn; bei V. predumiti; »orauS anneljmen, vzeti, deti kaj. nad) beut Poln. pripustiti kaj, russ. predpolagati; bteS BorauSgefegt, toirb eS iljm gelingen, če je to, če bo to. utegne jo izdelati; bies fegt ein gropetež «etmogen »ot* attS, za to je treba večiga premoženja, to se opira, naslanja na —; BorattSgefegt, baf eS ftd) fo Berl)ait, če je res tako, postavimo, da —. «oraitgfc^ung, bie, pristavek, domenitev, pogoj, nacb bem Poln. pripuščenje, pripu-šenje; untet biefet «orauSfejjuttg, s tem pri-stavkam, pogojem. «oran3fct)tt, «oranšfein, f. «oraužboben. «Or ailOf id)t, bie, previd, previdnost. ©OrflUŽittbtUcb, adj., etlo. previdama, kar se da že naprej viditi. «ornužftreben, v. n., poganjati se za predstvo. «ornužftiirjen, »., zagnati se, zapoditi se naprej pred vsemi drugimi, «ornužtanjcn, v. »., voditi ples, pervi plesati. «oraužtrngeu, v. a., naprej nesti. «Otnužtrtibcu, v. a., pred sabo gnati, poditi. «orauSbcrliinben, v. «., pred, poprej. že naprej oznaniti, ©oraužocrmaibcn, v. a., naprej odine-niti za volilo. «oranšbermadjtnifi, f. ifriilegitt. S3 orauS tO agen, ftdj, »• r., derzniti se (si) naprej, pred druge. SBormiŽlonubcm, tf. «., hoditi pervi. pred drugimi. «oranžtoiffen, v. a., že naprej, prej vediti. «OrnitŽUltitCrn, v. n.. že naprej, od deleč slediti. «omuSjablen, f. «oraužbcsablen. «oraužjablung, f. «orančbtjablung. «OraUŽjtebcn, v. n., pervi, pred drugimi oditi, iti kam. «OtbflU, ber, prednja stran poslopja. «Otbautn, v. a., zidati naprej, vun pomakniti; predzidati, postaviti zid pred kaj; fig. pred odvemiti, odvračati kaj, popred upreti se čemu, preubraniti, braniti; bet ®efaf)t Botbauen, že naprej okovariti se, zavarovati se, (russ. predupredit, predo-hranit). «OrbltUUngSntittel, bas, preubranivna naredba; f. a. iPrOfetOafiD. «orbeblld)t,bet, premislik; mit«orbebadji, nalaš, navlašč, hote, premišljema (F.), s premislikam; o§ne «orbebaft, nehote, ne nalašč, nehofrtma (?). SBoriciMdjtffl. Sorbebiid)tig, adj., previden, premišljen, opazen. SBorbeb(id)tlid), adj., s premislikam, spreta išljen. SBotbtbcnlen, o., razmisliti, premisliti, premišljati, preden 6e kaj počne. Vorbebeuten, v. n., pomeniti, naprej kazati, znamenje biti, spominjati, prerokovati, opominjati, naznanjati, napovedavati. Sorbebeutung, bie, pomen, spomin (aucbing,bet, 58orbebingung,tie, (pervi) pogoj, izgovor pred vsem drugim; kar je potrebno za kaj, da brez njega ne more biti. SBorbcbiltgcn, v. a., pred vsem drugim izgovoriti se, za pogoj postaviti. Vorbtgriff, ber, predrazutnekf, zapopadek ali razumck, brez kteriga se ne more kaj druziga razumeti. SB orbebttlt, ber, prideržek, izgovor, izloček, izvzetekf, izvzemekf; f. 0. SBcbinguitg. Sorbcbaltcn, v. a., prideržati si kaj, prihraniti si kaj, izgovoriti si kaj; f. o. S23or-cntbaltcn, Serfdjicbcn; eitie ©¿burje »otbe* baiten, pred seboj obderžati, imeti. SBorbcbaltlid), adv■• 8 prideržkam. Sorbebaliung, f. aSorbeftalt. Sotb ti, adv., eig. bem Drte nadj, mimo, mim česa, meino česa; ganj nabe »orbei, tik, tika-ma česa; bei bem Jgattfe »orbei, mimo hiše; bei jemanben »orbei gebeit, memo koga iti; mit »orbei, mimo mene; jemcutben »orbei» geben, ne oglasiti se pri kom; f. a. Utbet* gebcn; »oruber, ba« 3abt ift »orbei, leto je prešlo, preteklo, minilo, (fd}I.) leto je okoli; mit ber ©adje ift e« »orbei, proč je, konec je, storjeno je, po njem je. Sorbcibiirfcn, v. n., smeti mimo (česaiti). SBorbcicitcn, SBorbeifobrcn, v. «., mimo (česa) hiteti, voziti (se), šiniti. SBorbetfHefien, v.n., mimo česa, tik česa teči. SBDrbCtfIug,ber, im Sorbeiftuge, mimo leteč. S3orbci{iti|rtn, V. a., voditi, peljati mimo česa. SBorbetgtben, »., mimo (koga, česa) iti; f. Uebcrgcben; b. i. trn Sfteben ett»a« nidjt ettoabnen, kaj zamolčati; etloa« »orbei* geben laffeit, kaj memo pustiti, pustiti, da prejde; im UJorbeigebett bei Semanb eiit* fpredjett, memo grede, memo gredoč oglasiti se pri kom, ras«, mimohodom. Sorbcigebung, bie, mimohod. Sorbcitjllfcn, v. n., pomoči, da gre mimo. SBorbetlbnitCIl, v. n., moči mimo iti. iBorbCtlrtCCbCn, V. «., mimo lcsti, laziti. Sorbeitnffcn, v. a., mimo pustiti, pustiti, da gre mimo. SBorbciluufe H, n., leteti, letati, tekati mimo česa. Sorbeimatfdj, bet, mimohod, prehod mimo —. SBorbEtmitffen, v.n., morati mimo česa iti. SSorbettetjen, v. «., popotovati mintoče- Vorbe{d)Iie|cn. 1815 sa; (v. a.), ne oglasiti se pri njem po-tovaje. SBorbctrctfen, SBorbeirenncn, Vorbeiru* bcm, v. »., mimo česa jezditi, dirjati, veslati. SBorbettdjidcn, t>. a., poslati mimo česa. Sorbctfčbicjjeil, V. «., mimo švigniti, zderčati, zgrešiti, ne zadeti. SBorbeifd)Icppcit, S3orbci(d)Ieifcu, v. a., mimo česa vlačiti. SSorbcif^Ultigen, c. a., zabrusiti, zade- gati mimo česa. SBorbeijdircitcn, SSorbcifdjtoimmen, v. a., mimo česa koračiti, plavati. Sorbeiicgcln, v. n., mimo jadrati. SBorbcifetn, v. n., preiti, preteči, minuti, preč biti; ba« 3abt ijl »otbet, leto je minilo, (fcbl. je okoli); et i(i fci)on »orbei, je uže mimo šel. SBorbciftebltn, ftdj, v. r., prikrasti se mimo, natihama iti mimo, S3orbeiftrcid)cn, v. «., goniti se, poditi se mimo. SBorbeiitinjCn, v. n., odplesati, memo plesati. Sorbcitragcn,SSorbeitreibcnnesti, gnati mimo česa. S8 o r b e i m n g en, ftel$e« ungebaut liegen bleibt, ozare, zratnik (U. Ä.), zrati pl.; f. übt. SlngCBICllbe, (bei 91. krajnik). Vorenthalten, v. a., uderžati, prideržati, uderževati, kratiti, utegniti, utergati, pri-tergati, ne dati. Vorenttourf, f. (Snltourf, Sltjjc. Vorerbe, ber, f. Stotherbe. Sßotetbebung, bie, naprej(š)nja pozvedba. Vorerinnerer, ber, opominjavec. Šotcttnnern, a., pred, že naprej, od konca opomniti, opominjati, spomniti. Söotettnnetung, bie, naprej(š)nji opomin, nastopni opomin, predopombaf; f. a. V0t= »Ott. Vorcrtlämug, bie, izrečenjc že naprej dano. SBorcrnte, bie, perva žetva, početek žetve, (Vorerntejeit, nach b. Böhm. u. Poln. pred-novje, prednovek). Vorerft, ado., naj pred, pred vsem, naj pervo. SBotetroitgtn, v. a., popred preudariti. SBorerOiiljlen, v. a., pred izvoliti, izbrati, zvoliti. Votertoäljnt, adj., pred imenovan, pred v misli vzet. SßOrettDteien, adj; popred dokazan, izpričan. SBortrjiiljlett, v.a., povedati, pripovedovati pred drugimi (da se uče, kako gre praviti). ÜBoteffen, ba«, jed pred drugo použita, perva, najprejšnja jed, (jed med juho in mešam), serb. prednjak (Vuk). 58 0 reff en, v. n. u. a., einem »oreffett, in feiner ®egeni»art gum SRujiet ber Stadjalj' mung, pred kom jesti, da vidi; im Sjfeu jtlBot ioutmen, tljtt übertreffet!, zajesti, zajedati, spodjesti, spodjedati, nadj V. a. odrivati, odganjati koga; »Ott feinem fünftigett Verbienfie »ort»egtieljmen unb effen, pred, že naprej zajesti, zajedati (zaslužek). »Orfafjr, ber, prednik; g. V. nteitt Vorfaht im ©djöpbenamte, prejšnji župan, moj prednik v županii. Vorfahren, pl., ioetdje »or un« f^on ge* lebt haben, uitfete Vorfallen, stari naši, spredniki naši, prednameif; Vorältettt, pervi stariši. Vorfaljten, v. n., odspredi, pervi, pred druzimi voziti se, peljati se; einem »orfah* ren, zad pustiti, zad puščati, zad pušati koga z vozam, pred koga priti, prehiteti z vo-zam; beit SDagen »orfaljren laffen, reči voz zapeljati pred —. Vorfall, ber, eine unBermuthete Vegebenheit, naključje, naključba, prigodek, priuierljej, prigoda, prlpetek, naletek(F); ein glüctli» djet Vorfall, srečna namera; bet Utters Vorfrühling. brudj, (prolapsns uteri), nad) V. trut, iz-stopek, izstop; eine bamit»eljaftete, trutna žena; ©¡ajibarmBorfafl, f. biefe«. Vorfallen, V. n., unserniuthet gefchehen, naključiti se, prigoditi se, primeriti se, nameriti se, naleteti se, pripetiti se; bei»or* fatlenbet ®elegent)eit, po priložnosti, če se priložnost naključi, o priliki; Bot eitt anbe* te« ®ing falten, pasti pred kaj, padati pred kaj, izstopiti, izstopati. »Otfallenbeit, bie, naključenje, prigoda, prigodek. SBotjnffen, v. a., eine SWeiunng, kake misli poprijeti se, preden se reč pregleda, preden se človek prepriča; f. a. Vornrtljeil. »Otffljltnfonntag, bet, predpostna nedelja. »01 fedjten, e.a., einem gum 9J!ujlet ber giachahmuitg Verfechten, učiti koga v mečevanji; fig. einem Borfedjten, mahati komu. mahaje z rokami živo kazati in praviti komu. SBorfedjtet, bet, kdor se odspredi, pervi bori, vodnik, (nach Gutsm. predbojnikf). Vorfeier, f. Vorfcft. Söorfeiertag, ber, predpražnik, dan pred godam, pred praznikam. VOtfeft, ba«, delapust, bilja (füt vigilja), osvetek, mali, naprejšnji praznik; f. a. Vorabenb. Votfitbeln, ». «., komu, pred kom škripati. Sßorftubett, v. a., najti, nahajati koga, kaj, ki že čaka, najti že pripravljeno; v. r., najti, nahajati se; f. a. antreffen, »enterten. 9Sotflattern, f. Vorfliegen. SBorfletfjten, v.u., oplesti, splesti kaj pred čim. S3 orftie g en, v. leteti, ferleti pred kom, prehiteti letč, etwa auch preleteti (seri. nadleteti). Vorf lüfte, bie, prednost v plavljenji derv. Vorflut, bie, začetek pritoka. Vorfobern, Vorforbem, v. a., poklicati, klicati, pozvati, zvati, povabiti, vabiti koga pred se, pred.sodnijo itd.; bet Vorgerfor; berte, poklicani, poklicanec. »orforberer, bet, klicavec. »orforberung, bie, poklic, povabilo, po-zov pred sodnijo. »orforberungöbefeljl, ber, vabilno, kii- cavno povelje, klicavni izrok. »OrfOtnt, bie, pervi kalup, načert. Vorfrage, bie, pervo vprašanje, nach F. predprašanje-j-, vprašanje pred vsem dragim dano; bie Sntfcheibung biefet ©ao«nerinnen, vpeljevanje; Vetfahren, ravnanje, ravnava, delanje. SBorgdnger, ber, ein Vorfahrer, prednik, sprednik; vodnik (9lpojlg. 1, 10); bet un« gum Seifpiel Hnb ©ittjler bient, kogar posnemamo, po komur se zgledujemo, na« Gutsm. predhodec U. predhodnik. Votgiingertn, bte, sprednica, prednica. SBorgangtg, adj., »orlaufig, naprejšenj (F), predhodeiif. S80tgang§re«t, bas, predstvena pravica. Vorgaultln, v. a., einent eti»a«, slepariti, slepiti, mamiti, noriti koga s čim. Sorgcbdubc, ba«, sprednje poslopje. SBorgcben, v. a., eti»a« Ungegrutibete« obet 3t»etfelhafte« beljaupten, praviti, govoriti, terditi. kakor bi kaj bilo; ett»a«, ba« ni«t iji, al« eitte Urfa«e, ®nti«ulbigung anfuh» ren, izgovarjati se s čim, s kako pretvezo; eine jtranfljeit, delati se bolan, zmisliti si bolezen; gu ttjun »ortegen, dati, dajati, naložiti, nalagati; bem Siel)C, polagati, klasti živini; — položiti, djati pred koga; »ors aužgeben in »erf«iebenen Spielen, dati, dajati (naprej), odpustiti. SSorgeben,ba«, eine behauptete, ungegrunbete ®a«e, izgovor, terjenje, gole besede brez resnice; kar kdo le tako pravi; zmislik, pretveza. Sorgebtrge, ba«, bet »orbereSljcil, i»oft« ber Soben »on einet @bene gu erljeben an* fdngt, predgorje (K. unb att« in anb. fla». SRuttba.), an« prigorje, podgorje; ba« Sap, $romontorium, nos (na« bettt Russ.), ert ali gora nad morjem (barum bei Jambr. nadmorje) ali v morje šterleča. SSorgcbli«, adj., zmišljen, lažnjiv, kakor se je reklo, kakor kdo pravi ali terdi; f. a. Slngcbli«. SBorgebot, ba«, f. Vorforbemng. $orgeba«t, f. Vorbemelbet. SorgebailfC, ber, perva misel. SSorgefuftt, adj., f. Vorfaffen; eine »orge« fafite ©ieinung, f. Vorurtheil. SBotgtft«t, ba«, predboj, začetni, naprejš-rji boj. SSorgef ii!|l, ba«, elt»a predčutjc (na« bem Poln. prečutje); e« haben, že naprej čutiti; Vorgefplnnft. 1819 fein ®eifi hat auf Stben f«on Vorgefühle be« Gimmel«, na« F. njegov duh že na zemlji nebesa pokuša. aSorgegeffen, adj., zajeden. Sorgehen, v. »., einem vorgehen, »oran gehen, ber Orbnnng na« eher gehen, spred iti, pred kom iti, hoditi, odspred hoditi; gunt SfJittfier ber 9la«ahmung, komu dober izgled dajati, biti; tljn im ®el)en übertreffen, ihm gu»ot fontmen, preiti, preteči koga; ben Vorgug haben, predstvo, (pervenstvo) imeti pred kom, preseči, presegati, prekositi, užugati koga; boljši, lepši, vrednejši itd. biti od koga; biti nad kaj; alt« bet Sffiohnung, med ljudi iti, vun iti; mit bet Strafe »orgeben gegen 3emant>, kazniti koga; im 9te«t«l»ege »orgeljen, pravde lotiti se; nttt bem Verfauf »orgehetl, dalje prodajati, prodajo opravljati; gef«el)en, primeriti se, pripetiti se, dogoditi se, zgoditi se, priključiti se; t»a« iji »orgegangell, kaj se je zgodilo, godilo?; ba« gehet mit »ot, ahnet mir, dozdevati, zazdevati se; to me obhaja, to mi po glavi hodi, to mi na misli gre; to se mi dozdeva ali zazdeva. po-zdeva; tt>a« in bet Seele »ergebt, kar dušo obhaja; »otragen, napuščen. napušen (T.) biti, naprej moleti, šterleti, sterčeti, viseti; ba« glittet be« bleibe«, ta« ®a« geht »ot ber üßaiter »ot, podloga je napuščena, na-pušena, streha jenapuščena, napušena, čez zid moli; eine Jtiiibbettetiu geht »or, f. Sit«* gfllig; tte lltjr geht»or, ura prehiteva; na« bem ©efege vorgehen, ravnati, delati po postavi; »orgefcenb, prednji. Vorgehen, ba«, be« gutter«, be« ®a«e«, napuš (F). Votgeher, bet, f. Vorgänger. Vorgetgen, v. a., einem etl»a«, komu, pred kom zagosti, gosti kaj. Vorgelb, ba«, f. (£inftaitbg(te«t), na« F. prekup. Votgema«, ba«, prednja soba. Votgemnlbe, f. Sft?3e. Vorgemelbet, Vorgenannt, adj., gori o- menjen, prej imenovan. Vorgtniefen, v. a., že naprej užiti. Votgeratljen, v. n., priti (po naključbi) pred kaj. Vorgeti«t, ba«, f. Vorcffen, ba«. Votgef«ehen, v. n., zgoditi se pred čim, poprej. Vorgef«t«te, bie, poprejšnja, naprejšnja zgodba. Vorgef« i«tli«, adj., predzgodovinsk. V 01 g e f«lit tt (f, ber, pokušnja, okušnja, pred-čutje; f. a. Votf«ma(f. Vorgefehen!, interj., pazi! spoti! nastran! Votgefe^te,ber, glavar, glava, vikši, sprednik (F); eiltet ©emeiltbe, župan; bie, gla-varica. Vorgefperr, ba«, an ben Äafenf«töffern, bet, i»el«et ba« S«lüffefIo« »etbirgt, unb auf eine geheinte ?lrt geöffnet loitb, pokro-vec (F.). VorgtfJJtnnjl, ba«, prednja preja. 1820 Vorgeforadj. Vorgefpriid), bf«. poprejšnji pogovor. SB O C 0 C ft (c) t i 8, adj; predvčeranj, prcdvče-rajšenj, predvčerišnji. Vorgcftem, adv., predvčera(j)šnjim, pred-včeranjim, a. predvčeraj; »orgeflern Slbenb«, predsinočnim. VorgeuiiithS, ba«, f. Vorfto|. Sorgctobhnen, v. a., že naprej privaditi k čemu. Vorgiebel, ber, am »otbent Sfeeiie eine« ©ebaube«, naunb »orgreifen laffen, (tcaidm.), pustiti, ukazati psu. da na novo išče, iše sled(u); 3emanb« 3Wei» nnng »orgreifen, povedati svojo misel, preden jo pove kdo drugi, ki reč bolje ume. SBorgretflid), adj., brezoblasten. Vorgreifung, bie, Vorgriff, ber, »on bem »ortgen, seganje v delo, brezoblastno pri-svojenje, prezgodno izrečenje svoje misli. Vorgrenjgegenb, bie, predmejni kraj. Vorgrunb, ber, f. Vorbergrunb. SBorgnden, f. §erborragen (kazati se,gledati izpod česa). Vorgunft, bie, f. ®unft (»ot Slnbern). Vorgufl, ber, pervo vlitje voščenic, vošenic. Vorljab en, v. a., pred sabo imeti; eine ©turje »otljaben, imeti, nositi prednik, nad) F. predpasan biti; jemanben »orfjaben, iljit »ot ftd) ijaben, einen Vertoei« ju geben, obet ju eraminiten, koga pred seboj imeti, pred se vzeti, pestiti, meeati; ettoa« »ot« feabeil, e«_ ait«jufuljten fucfeen, nameniti, namenjen biti kaj storiti; na kaj namenjen biti, namisliti, nakaniti kaj, v mislih imeti, misel imeti, misliti, serb. a. naumiti; 93ofe« »otljaben, na hudo namenjen biti, hudo nakaniti, naklepati, snovati; eine Cieife »ot* feaben, napravljati se, spravljati se kam na pot; Sieife,toeid)e malt »ot 1jat, namenjeno po-potvanje, namenjena pot; im ©inne Ijaben, misliti; batf i. a., poddelati, poddelovati, podšiti, podšivati, nat Zal. a. vdelati. Sorfdjubnng, bie, poddel, podšiv (bei (Si* nigen Sefoljlung), vdel (/W.), serb. naglavak (Vuk), SBorfdjUle, bie, pripravljavnašola, pripravnica f. SBorfdjUlrttetftem, v. a., razlagati komu kakor kakošen učenik. Vor fibul, ber, beini ©c&eiben* unb anbern ©tiefen, pervi strel; bet SSoft, toeldjet ju* erfl »on ben Srauben »ot bem obet in bem Steten fdjieft, samomaščina, samotok, nacfe 1828 Boridjnfttutttuttg. Zal. audj žapa, perva mast, mastica; beim ©teinbier, koritnjak (Gulsm.); ba« sorge; fdjojfene (Selb, zajem (@t.), izposojilo, izposojeni denarji, v zajem ali pa naprej dani dnarji, zalaganje, zakladanje z dnarji; Bor; fchltfj »on jemanben »erlangen, denar na roke, naprej hoteti denar; f. a.SoranSiejahlintg; ta« auf Abrechnung am fünftig ju erzeugen; ben SSeine »orgefd)offene ®elb, namoština (K). B0tfd)u§gutttung, bie, pobotnica za naprej dano. Sorfdjll&ffltift, adv., predplačilno t, za-lagaje (koga) z dnarji; na poznejši obrajt; naprej plačevaje. Borfdjutt, ber, ba« ben wilben Schweinen int SBalbe »orgefdjüttete gutter, potros(F). Sorfdjiitteil, a., bem Sielje ®afer, ®i--d)eln, živini oves, želod potrositi, natrositi, trositi, sipati. Sotfdjii htU, a., al« eine SlbWeljr »or itd) galten, v bran deržati, staviti; braniti se, zaslanjati §e s čim; fig. »orgebeit, eine .ftranfhett »orfehüjjetl, izgovarjati se z boleznijo, izgovore, ovinke delati, delati se bolan; reči, da je (sim) bolan; lažnjivo, po krivem opirati se na kaj. Borfd)Wlinieit, v. «., opletaje se iti na prednjo stran. Sotfdltottrm, ber, pervec, (pervi roj). SorfdjWättntn, v. n., pred rojiti (kakor drug panj), Botfthtoatjeit, v. a., einem etwa«, kvasiti komu kaj, žužnjati komu kaj. Sotfd)Weben, v. n., biti pred—; »or ben Slugen, biti pred očmi; fig. zdeti se, snuti se po mislih, imeti pred očmi; e« fdjwebt ihm ein Unglücf »or, nesreča ga čaka, mu žuga, mu visi nad glavo. So t f d) to int m t n, v. n., im (Schwimmen ju--»or fommen, preplavati koga; hitrej priplavati kam. Sorfihwingen, (ich, f. Buborfommtn. Sotf djttötett, v. n. u. a.. einem etwa«, ba« mit er e« höre unb glaube, priseči, prisegati komu, rotiti se komu, pridušati se, daje tako. SotftgCl, ba«, niži jadro. Sotft gttnng,bie, vpeljevanje, vpeljevke pl. Söorfehbflt,' adj., previdljiv. SorfehtU', v. a., wer tonnte einen folgen gall »orfeljen, beffer: »orljer feljen? kdo je mogel kaj taeiga prej viditi, previditi?; f. übr. Sothtrfehen; ba« 9tötf)ige »orfehen, napraviti, previditi (?), preskerbeti, kar je potrebno; ber im ©efe&e »orgefehette gall, primerljej, od kteriga govori postava, ki ga postava jemlje v misel, za kteriga postava daje potrebne določbe; v. r.. jten, aud) previdnost, sprevidnost, varnost (Sicherheit), ttad) F. preum. preumek; mit »ielet Borficht ju Sffierfe gehen, fie anWenben, gebrauchen, prav varno ravnati, silno varovati se, previdno ravnati; f. a. Sthntfattlfeit; (seri. oprez). Sorfid)ttg, adj., previdin, varen; premišljen, na zadnje kola paziti. Borfidjtigfcit, bie, f. Sorfidjt; (opaznost, pazljivost). Borftlhtžhtibe1^ "dzavolj ve<"i varnosti, po varnem, previdnem, iz previdnosti. ©orftitžmaffreget. Šorfidjtžmafjregel, tie, naredba previd- I nosti, varnosti SBorfitbtžiociic, f. SBorfidjt^alber. SBorfilbe, tie, f. ©orfebftjlbe. © 01 f i n g C11, ».a., einem ein Sieb, komu pesmico zapeti, peti; bamit ein anbetet nadj= finge, učiti peti; napevati; voditi; ton dajati. ©orfinger, bet, f. ©orfiinger. SSotfingerin, bie, f. ©orfangerin. »Orjiij, bet, bet iRang im ©ifcen übet an* bere, pervi sedež, pervo mesto; bie oberjie Seitung, »tajtbium, predsedstvo f, nad) F. predstvo, Wet$e« jebodj: ©orjttg überfi. be* bebeutet; ben ©orjig bflben, predsednik biti, predsedstvo imeti, opravljati, (nad) b. Russ. predsedstvovatif, predsedovati-f); unter betn ©orftfce be« ©ürgermeijier«, pod županovim predsedstvam, pod županam predsednikam; bie Stätlje fotten bem Sltter nadj unter ein--anbet ben ©orjtfc ba6en, svetovavci naj sede po letih enden pred drugim. SBorfi^en, v. «., einem anbern »orfifcett, Übet iljn fi^re. pred kom sedeti, predi sedeti; nidjt attein oben an ftgeit, fonbem audj bie Seitung fjaben, f. ©orft$ (führen); bet porftfceitbe Stifter, Seljret, predsednik (auet; bet F. u. Gutsm.). Sorfi^er, ber, predsedniki (F. Gutem.), prezident. ®orfi$er 2 jugefpannten 3ugtl)ieren, alfo mit ©ieren) führen, čveteriti; 3ugmef), welche« nur jut Slu«f)tlfe einem be» reit« eingerannten porgefpannt wirb, pripre-ga (in Unterfr. sprema), na spremo iti, hoditi; četver ob. čveter (3. a. b. Gütern. U. F.), priprež, russ. podvodij pl. f. 58or|pann = , in 3f&gn-, priprežni, čveterni. Sirjflannbienft, bet, dajanjepriprege, v-prege. ©orfbringen. 1829 © o r f b a n n e n, f. a., f. (ginfbanncn; ein Sučb, razpeti pred kaj; f. a. ŠlnŠjpaitllClt; bie ipferbe porfpantten »or einem frembeit unbe* fpatmteit SBagett, vpreči, vpregati, vprego dati; einett »orfpanneil, konje, vole dati komu, voziti, peljati koga; na prevoje iti; bem bereit« int SSageit jieljenben 3uarftelluug; Schau» fpiel, igra (glediščna); ©ebeutung, pomem-ba; ilt bie ©orjleilung gehen, na igro iti, v gledišče, glediše iti; eine ©orjleilung mit anfehen, igro, predstavof gledati, ogledati; ©otftef(ung(etl) machen, pred oči postavljati, opominjati; opomin, ugovor; gegen etwa«, odsvetovati kaj, odgovarjati; ©ebanfe, misel, etwa auch predočbaf, predstavaf, pred-stavekf (V.); ich fann mir feilte ©orjleilung machen, ne morem misliti si, ne morem zapopasti, razumeti, kako bi —; f. a. ©e= griff; bie SBett in unfetet ©orftetiuug ijt oft fehr oerftteben »on bet mirflichen SBelt, svet, kakor si ga mislimo (svet v naših mislih) se dostikrat silno loči od svfeta, kakoršen .je v resnici. ©orftellungžnrt, f. ©orftellungžuieife. ©orftellungčfraft, bie, miselnost, predstavnost-j-. ©orftellung8berniögen,ba«, f. ©egriP» bermögen. SSorftellungStteife, bte, način mišljenja, mišljenje, skazovanje, razkazovanje. ißorftemmeu, v. »\, vpreti se pred kaj. Sßorftengc, bie, prednje drevo. ŠorfterllCIl, v. n., umreti pred kom, pred kakor kdo drug. 33 o r ft 0 1) n C n, v. a., stokati pred kom. iBorftopfcn, v. a., etwa« »or eine Oeffnung, zamašiti kaj pred čim, na prednjem konci. SBorftoft, ber, ein tjeroorragenber na_ puš; am Äleibe, namik (K.), napustek zlasti podvlake; bie jähe Materie, Womit bie ©ie» nen bie Deffnungen bet Stöcfe »etwaljren, ba« ©topfwach«, (propolis), totanje, bühm. dluž (Sum.), poln. pierzga, zasklep, przedme-scie (»ergl. propolis). Sorftoftcn, »•»•, unoermuthetbegegnen, naleteti na koga, skup zadeti, nameriti se; ©ortheil. 1831 v. a., »otWätt« flößen, potisniti, potiskati, poriniti, porivati, naprej pahniti, pahati; bei ben ©chueibetu, obrobiti, obšiti s čim (ki ima drugo barvo). ©orftottern, f. ©lottern. ©orftrnh len, v. n., bolj svetiti se, bolj bliščati se kakor drugi, ©orftranb, ber, krajni breg. ©orftrcbcn, v. n., poganjati se za prednost, napredovati, ©orft reden, v. a., hetoot, rotwärt« jltecfen, pomoliti, naprej stegniti, naprej stegati, stegovati; leihen, posoditi, posojati, poso-jevati za nekaj časa (brez obresti), v roke dati, v zajem dati za malo časa; f. a. ©0t= f (hießen. ©Orftredet, ber, posodnik, posojavec. ©orftredung, bie, pomol; f. ©orfdjufc. ©orftreid)en, v. «., nach rotn ju ftreichen, bie §aate »ot|lteicheu, naprej pogladiti. gladiti lase; in einem ©udje etwa« »orjireichen, e« burch einen »ont gemachten Strich be= geidjltelt, predčertati, predčertovati (F.); odškripati komu eno (na gosle). ©orftreifen, v. n., obhajaje kakkrajpred druzimi kam priti, prišariti do —. ©orftreuen, v. a., j. ©. ben kühnem gut» tet, putam pičo natrositi, trositi, nasuti, sipati.' ©orftreuung, bie, trošenje, ©orftrid), bet, predčerta, zareza na ključi, ©orftriden, v. a., pred kom plesti, da vidi, pletenje kazati, učiti; einen ©trumpf, f. Slnftrideu. ©Orftiid, ba«, prednja kanona. ©orftufe, bie, (m»»t.)| prednja luknja, ©orftiimiicrn, f. u., šušmariti pred kom, slepariti. ©orftiirnten, v. n., prihraniti, prihruti, privihrati naprej, na prednjo stran. SBorftiirjen, v. ». u. r., f. §erborftiirjen. ©orfudjen, v. a., poiskati, iskati kaj izpod česa; v. n., popred pogledati, poskušati. ©Otfub, ber, pervo kuhanje, varjenje. ©Orfumpf, ber, int ©ergbaue, eine ©ettie» fung in einet ®tube, wo jtch ba« Ijerau« ju jiehenbe SBaffet fammelt, nach V. stok, močilo. ©orfiinbflntlidj, adj., predpotopen. ©orjiileln, v. a., stadkaje se govoriti, sladkati, ©ortügig, adj., preddneven. ©Ortanj, ber, pervi ples, raj, začetek; f.a. ©orfhiet. ©ortnnjen, v. n. u. «., početi plesati, zaplesati; beti Sanj lehren, ples(anje) kazati; barin jupotfontmen, preplesati koga. ©Ortüttjer, ber, pervi plesavec. ©ortiinjerin, bie, perva plesavka. ©ortheil, bet, überhaupt, korist, hasen, hasek, dobiček, (dobitek), pridobiček, po-boljšek, priboljšek, prid, dobrota; im ^an= bel unb SBattbel, ber (Dewintt, bet Sluten, dobiček, obrest; ©otlljeit jiehen h»au«, fcherjw, bčele ogrebati; etwa« gum ©ortheil 1832 Vortljetlen. bes gemeinen Kiefens tfjun, kaj vsem k pridu storiti, kaj za vseh prid storiti, storiti kaj, kar bo vsem zaleglo, izdalo; baS Dteid? ¡jat tsiele Sotlljeil» oon bliifjeubett Ro> lonieu, kraljestvo ima veliko prida od cvetočih naselbin; cvetoče naselitve deržavi mnogo zalegajo, neso; Was für Sotlljetl bajt bu baoon, čemu ti je to; id) fjabe fei; nen Sortheil baoon, nič si nisim boljši s tem; bet Sortheil eitles DrteS, dobra lega kakiga mesta; eine Slrmee bat »tele Sor* tbeile oot bet aitbern »otauS, prednost; marsikaj ji hodi na hvalo, na dobro; ftd? alle Sortljeile ju Stujje machen, vse dobre priložnosti k svojimu pridu oberniti, obračati; feinem geittbe ben Sortheil abgewinnen, ablaufen, sovražnika prekositi, prehiteti; feineu Sortbeil in 3ld)t neunten, na svoj prid, na svoj dobiček gledati, svojo priložnost prav obračati, (koristovati se, Vuk); in beut Sortbeil liegen, (teb ait e'nem BOri tbeilbaften Drle beftnben, v dobri priložnosti biti; ein befonberet §aitbgtiff, posebna u-metnost, j. S. im Wehnen, prihitljej, pri-hitek (T.); eS bient ju unferm Sortbeile, bajj —, dobro je za nas, de —, prav dobro nam je, da — ; etwas mit einem gewijjen Sorlbeile tljun, kaj z nekakim pospeham storiti; feilte Sottbeile geheim halfen, svoje reči, svoje delo skrivati, svojo umetnost skrivati; Sorjug Bot anteru, prednost, pred-stvo; eine @d)ttft, bie jteb »ot anbetn ju ihrem Sottheile feljt auSjeidjnet, bukve, ki se od druzih s hvalo ločijo; ftdj im Sot* theile befiltben, spredaj, zgorej, boljši biti. Vortbeiten, n„ (wettig gebtäudjlidji, dobiček dati, koristiti, koristovati (Vuk), hasniti. SorthEilbtfl/ "dj., koristen, hasnjiv, ha-snovit, ugoden; b. i. @ewinn, Ollt^ett btingenb, kar dobiček daje, zaležin, izdatin ob. zdačin; wie »ortheithaft ift es nicht für uns, baji —, kako dobro je, de —; ich in meinem Seben nichts SortheilhaftereS für mtdj ge* hört, svoje žive dni nisim nič sebi boljši— ga slišal (F.); bie »ortheilhafte Sage eines CrteS, dobra lega; baS »orlbetlbaflejie Sid^t für SDtaler iji bas Sicht ton Siotben, svetloba od severja je malarjem nar boljši, naj priležniši, naj priličniši; (te tfl fehr »Ortzeit« haft geWathfen, prav lepe rasti, prav čedne postave je; »ortbeilbaft »etfaufen, dobro, z dobičkam prodati; »ortheilhafte Meinung, dobro, ugodno menjenje. Vorth i er, baž> (ttaibm.), welkes benStupp führt, vojdač (T.), vodnik, Weibl. vodnica. Sorthun, v. a., nut im gemeinen Seben: bie @. o., einem »otltaben, ¡hm burdj Štaben juootfommen, koga predirjati; bamit et nachtraben letne, koga v diru vaditi; f. a. £raben. S o r t r a ß, bet, Webe, govor; f. a. saužfpradje; Sotttag im Sehren, učba, učenje; im ©ins gen, petje; Sfteferat, etwa razložba; (ärfläs tung, razjasnjenje, razlaganje, dopovedba; in einem Suche, razgovor, nauk; ben Sot» trag bei einem gürflen haben, knezu razlagati reči; eine ©adje in Sottrag bringen, nasvetovati kaj, nasvet, predlog storiti; einen fdjönen, »erjtänblidjen Sottrag haben, lepo razločno besedo imeti, lepo umevno govoriti, postavljati in izgovarjati besede; Sottrag halten, govoriti, besediti, učiti. Vortragen, v. «., »ot einem her, j. 23. ei--nem baS ©djwert »ortragen, meč pred kom nesti, nositi; einem eine Satetne »ottragen, svetiti komu, pred kom z laterno iti; eine Sadje »orttagen, dopovedati, dopovedovati, razložiti, razlagati, učiti (lehren); etwas beutlidj »ortragen, kaj razločno praviti, nath V. znaniti; feine ©adje, eine 3Bahrheit »ortra= gen, svoje reči praviti, resnico govoriti; eine Älage, Sitte »orttagen, tožiti, prositi; ein äftiijifiiütf, gosti, piskati, (igrati); f. a. Sorbringen, Sorftelten. Sortragžiunft, bie, lepo govorjenje, znanje, lepo razlagati, učiti, govoriti. Vortragžmeife, Vortragsart, bie, govorjenje; kako govoriti; f. Vortrag. Sortreffer, bet, preddobivkaf, predzade-vecf, (Sottetie). Sortrefflid), "dj., izverstin (Gutsm.), veri, jak, vreden, prejak, berhek, izbran,preber-hek, predober, zvišan (iW.); bet »ortreflichere, boljši; bie anbern an ®üte unb Sollfommen.-heit weit übertreffend blažensk (F., angebl. in llnterfr.); ein »ortreffltdjer »Kamt, prav, prejak mož; »ortrejflicht ©chötlheit, izverstna, posebna lepota; ein »ortrefflidjet Siellli, prav dobra, poštena služba; ado., izverstno, sprelepo, jako u. bgl. Sortrefflilhtett, bie, izverstnost. posebnost, jakost, verlost, vrednost, preimenit-nost. Sortreiben, v. a., hetoortteiben, izgnati, izganjati; »ot Sentanb treiben, prignatipred koga; et hat fteh baS Sieh »ottreiben laffen, rekel je, naj mu (naj pred-nj) priženo živino. SO tt r et en, v. n., l^et»ortreten, pred koga stopiti, naprej, na sredo, izpod česa stopiti; »ot eine Deffnung, beffet baoot treten, pred kaj stopiti, (n. pr. pred duri); einem »ortreten, b. i. feierlich untl 'angfant »ot iljm hergehen, pred kom iti, hoditi, stopati. Sortreter, f. Strtifel. Sort r teb, bet, bie Sortrtft, perva, velika paša; pravica pred druzimi pasti kje. Vortrift, f. Vortrieb, Sotfciuien. SB D t tr in! tU, v. n., einem, bamit et naft» ttinfen lerne, piti pred kom; il)n im Stinfeu ubettteffen, nad) V. prepiti koga. SBortritt, bet, bas {Reftt bem {Range nad) »ot jcmanben ju gel)en, pravica, pred kom iti; fig. prednost, predstvo. SBittrontmeln, v. a., zabobnati, bobnati komu. SBortrompCten, v. a., trobiti komu kaj. šBortmM, f. Vortrab. Vortrujjflen, pl., prednja vojska. S3ortUft, bas, prednik; f. ufct. Sftiitjt; zastor (Beli Kr.~). '•BoritiClt, v. a., prej vaditi se, prej uriti se v čem. SBotiib cr, adv., mimo, mem; f. Votbti; »Ot jemanben uotiiber, einem noruber, mimo koga; bas 3al)t ijt nun octuber, leto je preteklo, presto, minilo, (fftl.) je okoli; itt b. Bffeg. mit 3eitW. pre—, mimo; f. a. Vorbei. Voriiberbtaufen, v. n., odšumeti, mimo česa šumeti, bobneti. sBoriiberbiirf en, n., smeti mimo (iti). ŠBorit&CreilCn, e. »., mimo (koga, česa) hiteti. SSotiibergang, bet, mimohod, prehod. SBoriibergel) en, v. n., preiti, prehajati, preteči, mimo koga, česa iti, hoditi; not; uberge^enb, minljiv, karkmalo prejde, prehoden; j>ro»ifotifd), začasen; im Votiibet» geben, mimo grede; ein ©otuberge^eubet, mimohodec (Fait). !8or iib C tf b nn en, v. n., moči mimo česa iti. SBoriiberfein, f. Voriiber. SBoriibetjicben, v. n., mimo iti, miniti; »ont @ewitter, prevleči se, pretegniti se. iBOtiibung, bie, naprejšnja vada. ssomnterfuftuug, bie, vvodno preiska-vanje. SBomrtiieil, bas, naftanb. predsodek!, (nad) b. Russ. predrazsodek), prazna sodba, misel, prenagla sodba, prazna vera, vraža, kriva misel; viele Vorurtbeile Ijegen, ¡meti marsiktere prazne misli, prazno vero, vražo; napčno soditi, ne prepričati se od pra-viga stanii kake reči; ijertfftenbe Vorur» tfjeile, navadni predsodki. SBorurtheilžfrei, VorurtfieilžloS, adj., brez predsodkov, brez vraž. SBomrtheilSboU, adj., poln predsodkov, vraž, praznih misel. SSorbater, bet, edenpervih staršev, spred-nik, preded. SBorberniinfleln, v. a., komu kaj modri-janiti. S8 orbit h, bas, biejentgen ©ftafe, Welftebent ©ftafet »on bet gettfftaft frei gel)alteit Wet» ben, ovčarjeva, pastirjeva živina; pastirjeva prirejna živina, prireja. Sorsorbern, f. Vorfctir. Sorboriflhrig, adj., predlansk. ssorborle^te, adj., predpredzadnji, drugi pred zadnjim. SbtBafte, bie, perva straža, prednja straža. Bora a ft ž, bas, f. Vorftof?. Vorweinen. 1833 SBortOOgen, ftft, v. r., naprej se prederz- niti, dalje si upati. VorWägeu, a., einem etwas, komu kaj odvagati, navagati, vagati, tehtati, nateh-tati, odtehtati (da vidi). Votum!)!, bie, perva, naprejšnja volitev. Vorroalb, bet, predlog (F.). SBorH)allen, v. «., burft überlegene Äraft ftft »orjüglid) äußern, premagovati, predstvo imeti, gospodariti; bet (Sigennufc Waltet bei ifym vor, samopridnost pri njem premaguje, gospodari, nad) F. naprej bije; f. lieber» Wiegen; es waltet fein 3weifel »or, ni dvomiti, ni dvoma, brez dvombe; baS »otWal« tenbe ^itnbernip, naproti stoječi zaderžek, nasprotna ovira; fetn, biti. VorWÖljen, v. a., zavaliti, valiti kaj pred kaj, prikotati pred kaj. VotWanb, bie, bie »orbere Sffianb, predste-nekf, sprednja stena; — rob ali kraj gozda. SBortoanb, bet, pretveza, zmislik, prazen, neresničen izgovor; (bei F. namikljej), zastor (Gutsm.); unter bem Votwanbe, po izgovoru, de —; izgovarjaje se, da —; nur jum VotWanb, le na oko, le na videz (in @t. angebt, na vigled); bie {Religion muß oft jum Votwanbe bes SKüffiggangeS bienen, lenoba se dostikrat z vero izgovarja, pravici, marsikdo zakriva, izgovarja svojo lenobo z vero; f. a. 3lu$fluftt; Semanben allen Votwanb benehmen, komu vse izgovore vzeti, podreti. SBortoänbeu, v. a., steno napraviti pred—. Sßorwameu, v. a., pred opomniti, že naprej opominjati. Vorworten, v. n., einem »erwarten, auf bem SBege auf ibn lauern, streči, čakati koga, na koga paziti, prežati; f. a. 2lufs lauern. Vorwärts, adv., bie Dtifttung einer Vewe» gung ttad) »otn bebeutenb, naprej (napred), na sprednjo stran, pred se, dalje; als Somntanbo, nad) b .Russ. stopaj, stopajte!; »orn, spred, spredi; et fonnte Webet not» WärtS noft rücfroätts, ni mogel ne naprej, ne nazaj; ftd) »orwärtS galten, naprej, pri-huljeno deržati se. Vorwäfften, v. a., einem»otWafften, bamtt er Wafften lerne, prati (pred kom, komu), da vidi; pranje, umivanje kazati; »orplan» bern, einem »otWafften, kvasiti komu, žuž-njati komu kaj. Vorweg, adv., naprej, pred drugim; f. a. Voraus; etwas »orweg taufen, »otfaufen, prekupiti, prekupovati, drugim prevzeti; tU was ootweg nehmen, naprej, pred drugimi vzeti, ne čakaje na-nje, presegati, prehitevati koga. Vorwehen, pl-, bei bet ©ebutt, popadki, int Ätoat. trudi, predbolehki (F). Vorwebr, bie, f. Vormauer, @ftanje. Vorwehr, bas, prednji jez. Vor weinen, v. n. u.a., einem, il)tibabutd) ju tüljreit, jokati komu, pred kom, jokajo (se) praviti kaj. 1834 Sorioeifen. Sottocifeit, v. a., pokazati, kazati, poka-zovati kaj; izkazati, skazatj kaj. »ort»cifer, bet, f. Sorjeiger. Sortoeifung, bie, f. Sorjeiguttg. SottDClt, bie, prejšnji, nekdanji svet, pred-namstvo, davnost, nekdanji ljudje, pervi ljudje, pervi svet, nekdanji časi; Urloelt, pervotni, pervobitni svet, poln. prašvviat, böhm. bei Sum. prvosvet, pračas. Sorttelüi«, adj., utroeltli«, pervosveten, predsveten. Sorioeitben, v. a., jurtltfa«e, jumSetteg* gtunbe anführen, o^tte bajj e« bie t»itfli«e Urfa«e ifi, obet bo« fo, baf man an bet sffia^r^eit jtoeifeln fann, izgovarjati se (po napčnem), (namikati F.), na videz praviti; eine Uupäßfi«feit »ort»enbett, z bolehnostjo izgovarjati se; f. übt. Sorf«iii?en, Sorge= bett. Sortocrfett, v. a., eigentlich, etwa« »ot etn anbete« Ding »etfen, vreči, metati komu kaj, metati pred koga, predmetati ([Met.); bem #unbe einen Sito«en, psu (psovi) kost vreči, metati; et t»utbe ben Witten Sveten »orgetootfen, zverini, med zverino so ga vergli; i« Will bein gleif« ben Vogeln be« Gimmel« »ormerfen, kosile te bodo ptice izpod neba, kosilo boš pticam izpod neba f K) 5 eine grage, f. Slufroerfeit; mit Un> fdjotiung, Sitterfeit einem eine Uu»o(tfommen= ijeit »ortücfen, fein ®lenb, feine Sltmtttfi, Sin--falt, Ungejialtheit, bie genojfeuen 3Bof)(tbaten »ortoerfen, očitati, oponesti, oponašati, spo-nositi, sponašati komu kaj, opotikati, na« V. a. v oči metati, (bei Jambrei. kroat. spoganjati), serb. prebacivati; f. a. SiltŽ* ma«en, Sef«utbigen. Sortoer!, bas, ein Weierhof, ein »on einem Sanbgute abgefonberte« »irthf«aftli«e« ®t= bäube, pristava; (im gefiuttg«baue), zunanje ozidje, zunanja gradba, terdnjava. SorttCrtŽ*, in 3fggn., pristavni. Sortocrlžbefi^cr, bet, et», pristavnik, pristavšček; ein baju gehöriger, pristavski. Sorto eftr, ber, >»el«er »ot un« in einem Statte uff. i»at, prednik, (prejšnik F.). Sortoeferitt, bie, prednica. Sortotegen, v. «., f. Sottoägett; ».«., an* bere Singe an ®eu>i«t übertreffen, težji biti, premagovati; f. übt. Uebertoiegen; bie »or* »iegenbe Weinuug, menjenje večine. Sorto t mm er n, v. n. U. a., tarnati, cviliti, cmendrati, javkati (serb.) komu. Sorto inb, ber, in bet ©«ifffahrt ein SBiitb, t»el«et mit bem Saufe be« @«iffe« einerlei 9ii«tung hat, bet SRücientorinb, dobra, ugodna sapa, ugodni veter. Sortotnfeln, v. a., cviliti. Sortointcr, bet, predzimski čas, pozna jesen. Sortotffen, v. n., že popred vediti. Sortoiffcn, ba«, vedez, au« znanje, vedenje; mit Sotieiffen, vedama; mit meinem Sotwiffeti, z mojim vedezam; ohne mein Sorttiffen, na« Sinigett, brez moje vedi; i— da jez nisim vedil, ko jez nisim vedil. Sorjeitig. Sortoit), bet, vedčnost, radovednost, prera-dovednost, na« Gutsm. nepotrebna zved-ljivost; na« Ravn. vsakorečnost (O. St.), vtikljivost, serbljivost (Jam.'); »a« beine« Stmte« ni«t ifi, ba laf beinen Sotteig, ne vtikaj se, ne vpletaj se v tuje reči; f. a. SJlafcrocičheit, ffiipegierbe. Sortoi^ig, arfj., vedčen, preradoveden, radoveden , zvedoven, nepotrebno zvedljiv (Gutsm. neben radovedčen), radogleden (M.). vsestičen (? F, ker vse stakne); na« Ravn. vsakorečen; serbljiv (Jam); f. a. 9ie»gierig, SBiPegierig. Sortoollctt, v. n., hoteti izpod česa iti, naprej iti. Sortoort, ba«, güttoort, f. bief.; ^räpofü tion, na« bem Russ. predlog, poln. przyi-mek; f. a. Sorrebe. Sortourf, bet, in bet ^Jägerei bie Socffpeife, vada, vaba; ba« Sortocrfeit einet Un»o(lfom= menheit, oponašanje, sponašanje, oponos, sponošnja, očitanje, očittjej; f. a. Sertoeiž; jemanben einen Sotwurf ma«en, očitati komu kaj; ba« gerei«t bit jum Sottoutf, to ti je gerdo, to ti bodi oponošeno, to ti moram očitati, za to si graje vreden; ®egen--fianb, Dbjeft, reč, osnutek; f. übr. @egen= ftanb; ba« fei bet Sortvutf ttnfete« heutigen ®efptä«e«, od tega se hočeva meniti danas. S o r to b r f (ž) f r e i, Sortourf(ž)lož, adj.. graji ne podveržen, čist; komur se ne more nič sponašati. Sort01trf(ž)boH, adj; grajljiv. Sorjählen, v. a., einem etroa«, šteti, preštevati komu kaj, na perste šteti, šteti pred kom. Sorjahil, bet, prednji zob. Sorjaubern, f. Bauherrn Š0tjci«cn, ba«, ein 3ei«en »on einet fünf* tigen @a«e, znamenje (naprejšnje. naprej dano), spomin, pomenek, rok (»etgl. ba« ©pri«, in 3. Sr. rok išče otrok). Sorjei«BClt, v. a., narisati, risati komu kaj, da vidi, kazati risanje, naprej, že pred zaznamiti, zaznamovati kaj, začertati kaj; (in bet Wuftf), naznaniti peglavni ton. Sorjeidjlter, bet, risavec, zaznamovavec. SorjCi«nitng, bie, vzorni, zgledni ris; znamenje osnovniga ali glavniga tona v muziki. Sorjetgbar, adj., pokazijiv. Sorjeigcn, v. a., pokazati, izkazati, kazati, pokazovati, izkazovati. Sorjeigcr, bet, kazavec, pokazavec, pri-nesec. Sorjeigeritt, bie, pokazavka, prinesnica. S 0 r 3 e t g U H g, bie, pokaz(anje), pokazovanje. SotjCit, bie, stara doba, pervi časi, nekdanji časi, davni časi, veki, starodavnost (tta« anb. 3X, na« bem Böhm, starobilost, bei Fufe davnina, starina). Sorjetten, adv., beffer: »otSeiten, prejšnje čase (F.), svoje dni, njega dni, v nekdanjih časih, nekdaj, (serb. od davnine, od starine). Soräetttg, adj., preran, prezgodeDj. Sorjieien. äÖDIjiefeen, ti.»., iti na prednjo stran, izpod česa; v. a., Ijeroorgieljen, potegniti, izvleči, vleči kaj izpod česa; etttia« unter bent Söette oorjieljen, izpod postelje kaj potegniti, izleči, izvlačiti; cor etwa« jieljen, potegniti, potegovati pred kaj; einen ®or* feang, zagerniti, zagrinjati, zastreti s čim, zategniti; fig. einen tem anient rorjiefeen, ifelt feöljet fcfeä&en, koga raji (tlidjt raje, — al« Adj. Wie int Posit.) imeti, kaj več ceniti, čislati, šteti, prednost dati pred kom, prisoditi čemu, serb. voleti kaj; ba« allge* meine SBoljl feinem eigenen Vorteile »orjiefeett, občno srečo bolj na serci imeti kakor svoj lastni dobiček; id? jiefee ifjit feinem örttber vor, po moji misli je boljši mimo brata, meni je ljubši. Sorjimntet, ba«, prednja soba, izba. SBorjirfeln, v. a., fig. natanko dopovedovati, velevati. S3 or JU d) t, f. SKutierftod. SBOtjng, ter, prednost, predstvo, pervomesto, perva, najviši čast, posebnost, spred-nost, izverstnost, (pervenstvo, kroat. Dla-žur.), posebna dobrota; dobra lastnost, ki je komu (čemu) v hvalo, ki povišuje koga; pervstvo; ben ®wjug feaben not 3e* manb, boljši biti, premagati, prekositi, presegati koga; not alien, naj boljši biti, (kroat.) odlikovati se pred vsemi; einem ben 93orjug geben, več ceniti, obrajtati koga; f. ob. SBorjitben; äußere, innere 33ot* güge, zunanje in notranje lepe lastnosti; bei ten 2BollWäf ognjen, vulkansk, iz ognjenih gor. «Bulfanifirtn, f. (grfei^en. Sulfanift, bet, vulkanist. SBulneriren, f. »erumniien. M ffiooge, bie, f. SBagt. ŠBoflte, bie, blago, roba (aud) serb.), russ. u. altsl. tovar; fjolgerne SBaate, lesenina; gtune, b. i. ©artengetoadjfe, zelenjava, ze-ienjad, zelenina; ftlbetne SBaare, srebernina; golbeneSiBaare, zlatnina; Sopferteaaten,lon-čenina, perstenina; (Sifentcaare, železnina; alte SBaare, starina u. bgl. mittelfl bet gor* mation attf — nina; furge Sffiaare, drobno blago, drobnina (Gutsm.); jebet Atamer lobt feine SBaate, f. Sriimcr; (biihm. vsaka lesiea svoj rep hvali); aufet§anbelgefefjte SBaare, blago, s kterim se (po postavah) ne sme kupčevati; gute SBaare lobt fid) felbfl, (nad) Majar) dober tovor lahko kupca najde, dobro blago se samo hvali, ffiltorenflfifai, ber, prodaja, razprodaja blaga. ffiaarenanfdjlag, bet, precenitev blaga. SBaarenartiiel, bet, blago. 2B o o r e n a u «f u b r, bie, SSaarenanžiritt, ber, izvoz, izvaža, izvožnja blaga. SB00ten6eft0U,bie, ogled, razgled blaga. S o a t e u e i n f u i) r, bie, SBooreneingang, ber, vvoz, vvožnja blaga. Soortnerllorung, bie, poved, povedba blaga. 2Baorenfiil)rcr, ber, voznik, tovornik. SBaarenltnntnil, 2Baarenfun&e, bie,poznanje, znanje blaga, zvedenost, skušenost zastran blaga. SBaarenlogtr, ba«, zaloga, Bkladišče, skla-diše, hramba, magacin. Snorennieberlage, f. 2Baarenlagtr. ašoarenpretž, ber, cena, kup blaga. SSoorenretnung, bie, račun od blaga. Saattltfenfol, ber, mešetar (pri blagtt). 1836 Saarentanfdj. SBaaretttauf bet, zamenja, zamenjevanje blaga. SBoarentrOn^bOrt, bet, prepeljevanje, prevažanje blaga. SBaarenberf enb er, bet, pošiijavec, raz- pošiljaveo blaga. SBaarenborratb, bet, großer, zasip blaga. SSaarenjoll, bet, col od blaga. SBoareitJlta, bet, vlak blaga, za blago. SBabbeiig, f. Sffietcblid). SBabe, tote, sat, collect, bie äßabeti, satovje, satje, trt @t. pogača, pogačka; (voščina nadj bettt Böhm.). SBatb, adj.j buden (Gutsm. u. Vuk), bdeč (@t.), zbujen, čujoč, ne speč; et tjl toadj, ne spi, bdi, čuje; toad) fein, čuti (čujem); f. nbr. SSadjen; toadj werben, zbuditi se, zdramiti se; momentan, prebuditi se, predramiti se; munter, rege, čil. SBadjaufsug, ber, bet Slufjug jener ©olba* ten, wellte bie SSBad^en befejjen, nastop nove straže, menja stražnikov. SBacbe, bie, straža; tdj ^aite, jtefie auf bet SBadje, na straži sim, stražim (audj seri/.), na straži stojim; idj jielje auf bie SBacbe, na stražo grem; gelbtoadje, nadj M. čuta; f. a. SHkdjen, ba«; ba« £au«, wo SBadje gehalten Wirb, straža, stražnica; bet Ort etwa stražišče, stražise; bie ißetfon, stražnik, čuvar, čuvaj, im Serb. stražar, va-rovčin. Slöädjetn, v. a., pahijati; f. gadjeln. SBadlCU, ». «., čuti (čujem, audj im Poln.), itt @t. bdeti ob. bedeti; ne spati; int Kroat. skoznovati; übet ettoa« Wadjen, nad čim čuti obet čuvati kaj, f. Söettiidjen, SBttdje; Wadjetlb, čujoč, bdeč, zdramljen, buden (budna-o), poln. a. czujny; bie ganjt SJtadjt tjinburdj Wa^ett, vso noč prečuti, prebdeti, ne spati; für ba« SBojt be« Sanbe«, sker-beti za —, na skerbi imeti; f. a. $flegeit; itt bet ©djifffaljtt, moleti iz vode (na Pr-od sipine). SBadjen, ba«, čutje, bdenje, čuvanje, stra-ženje; ba« rnadjt »tet SBadjen, to jemlje, odnaša spanje; im SBadjen, čujoč, serb. na javi; wegen jtt langen SBadjen« nidjt nie(ic tinf^iafett fčnnen, razčuti se. SBadjenbeerborn, ber, f. treujbom. 2Ba djettgcl, ber, angel varih. Söntbet, ber, auf ©djijfen, tleča lunta. SBatbfeUCr, ba«, stražni ogenj, stražarski ogenj. äBadjfrei, adj., brez straže. Sa^getb, ba«, denar za stražo, za čuvanje, stražni denar, stražnina; čuvarsko plačilo. äßadjbabenb, adj., stražin, na straži. SBacbbltter, ber, (Lacerta monitor), va-rovavkaf. 208d)bi"basi, straža; stražnica, stražna hiša; serb. stražara, nadj F. a. čuvajšnica. Sßadjbol&er, bet, (Juniperus), bet ŽBaunt, (Stranj, brina (3. Ar-, attdj bei V.), brinov germ, nadj !U. brin, coli, brinje, in .Rt. nadj Gutsm. smerlinovec, smolje u. brančnr, SBaflgbletcber. in@t., in«befonbete aber inÄtoat. borovica, im Serb. nad) Vuk borovica u. smreka. SB adj bO lb etb tete, bie, brinovica, brinova jagoda, itacj Gutsm. smerlina, brančurjeva jagoda u. brinova bobika. S©ad)bolberbetnad>feit, abtn, bet, ein runbeS @tüd SBacbS, krožeč voska. SBadj3b offirer, bet, f. Vofiirer, (natergtlb, ba«, strainina. ffiafftnbi^. äßädjterbom, bas, čuvajev, čavajski rog. ffiiiStetin, bie, čuvajka (F), stražarica, čuvarica. 2öäd|ttrtuf, bet, čuvajev klic. SBotbtglnž, f. Sanbnbr. Sodjtljauž, f. Soibftubt. ffiadjtmtifter, ber, f. Satbnttifter. ®ad)ttbutm, bet, stražni turen, stražnica, čuvajšnica (91.). SSatft, bie, eine Steinart, drobnikf; f. (Stoti» mode. SBadtlbflfi, Sadtlig, adj., majav, maja-ven, neterden, kar se guglje. ziblje, trese, ksr klcc&a Sffiadtlbnnbt, bas, Sadtllobf, ber, tresoča glava; fig. nestanovitnež. SB 0 de In, v. n„ majati se, gugati se, klecati, nad? Gutsm. blagutati, kloncati; »on einer oScittirenber Bewegung, zibati se, va-gutati se(?); im (Heben, omahovati, opotekati se, kobacati (Gutsm.), majati se, sve-pati se (M.), opletati se; wie bie (Snten, racati (F); bet Xifdj Warfelt, miza se guglje, se maje; ins SBarfeln bringen, razmajati, raz-gugati; v. a., warfeln, f. prügeln. 2S a d elit, bas, majanje, guganje. aBttdet, adj., f. aBfldlfflin; veri, mošk. ju-našk, serčin, jak, korenjašk, hraber; et iS eilt watfeter 9J?ann, prav, veri mož je, je mož, da je kaj, prav možak, prav korenjak, dober, pošten mož; t?nbfd?r berhek; Warfere Solbaten, jaki. junaški vojščaki, vojšaki; adv., dobro, močno, jako. verlo, silno; f. a. Siidjtig. SBaiergtfinnt, adj., verlih. dobrih misli. SSadttbeii, bie, verlina (Vuk). fflabbide, bie, f. 2Mfen. iffiflbe, bie, meča, litka (St., au d) poln., im Böhm, lytko), nad? Gutsm. latki, im Krotit. listanjek. serb. list; dim. mečica. ŽBttbenober, bie, mečna žila. Snbenbein, bas, (Fibula), mečna kost ali cev, drobnejši pri golenici; f. a. Stf)icnbein. Sabenmnžlel, bie, mečna mišica, ffiobenftedier, f. Sitdiflitge. ffi fl f f t, bie, pl. SEBaffeit, orožje, branilo (Sert^ei-bigungsmittet); et tann mit ben ®affen um> geben, izurjen je v orožji, ve glas orožju; unter SBajfen jtefjen, pod orožjem biti; 9Baffen tragen, orožje nositi; gu ben SDaffen greifen, orožje zgrabiti, orožje v roke vzeti, jemati, oborožiti se; fein 9ted)t bttrd? bte SEBaffeit fud?en, pravice z orožjem iskati; bas 9tect?t ber ®ntfd?eibung bnrd? bie ffiaffen ttberlaffen, nad) F. prepustiti pravico razločku po orožji; et l?at feine SBaffe, nima s čim braniti se. ffiflffei, bie, ein grofjes Staut, »etäSti. gob-lja (F); ein SarfWerf, böhm. skladanec. Sofftn, pl., f. Sofft. 2Saffeit = , in 3i?g»-- orožni (aud? altsl.), — orožja. — za orožje. SEBaffenbernubt, adj., brez orožja, orožje izgubiti. Snffenblifc, bet, lesketanje orožja. Saffenbruber. SBftffenfitUitr, ber, sobojnik, tovariš v bojih, na vojski. Saffenbrnberfdj aft,bie, tovaršijavboji, pod orožjem. Saffcnfiiinbntl, ba«, bojna zaveza. Saffcncniff Cibling, bie, razločba, razloček po orožji. Sflffcnfiti tg, adj., (dober) za orožje, ki more nositi orožje. Saifcnfclb, ba«, bojišče, bojiše, borišče, boriše. Saffenfreuitt), ber, kdor ima rad oržje. SBaffengefiibrte, f. Saffenbruber. Saffengetlirr, Saffengeraffel, ba«, rožljanje z orožjem, rožljanje mečev. SaffengenDft, ber, f. Saffenbruber. Sflffcngeroib, tat, orožje, bojna priprava, sprava. SBflffengettalt, bte, sila orožja, bojna, o-rožna sila; mit 2BaffeitgeWaIt, z orožjem. Saffenglanj, f.Saffenbli$. Saffcngliilf, ba«, bojna sreča, junaška sreča, sreča vojske ali v vojski. 28flffcnbfllttmcr, ber, plavž za orožje. 2BaffeitbOIt&Ier, ber, orožničar, kupčeva-vee z orožjem. ffiofftnbouž, ba«, orožnica. Soffenbcmb, f. Saffenrotf. Saffentammer, f. Saffenbauž. SBaffCttfomif, ber, boj z orožjem. Saffenfncft, ber, orožnik (auf altsl.). Sttf f Cttirteg, ber, vojska z orožjem (in ne s peresam). ffiflffettliirnt, ber, hrup. šum orožja. SBaffettlOŽ, adj., brez orožja, brezorožin, neoborožen. Saff enlltft, bie, veselje do orožja. Saffeuort, Saffenbtalj, ber, bojno mesto, bojišče, bojiše, orožišče, orožiše, naf V. orožno mesto. Saffenbu^cr, ber, čistiveo, snaživee, li-kavec orožja. Saffcnref t, bai, pravica po orožji za-dobljena, vojaška. 3®ttf fettrod, ber, verhnjav suknja nekdanjih vojščakov, vojšakov, n. Šum. bohm. krzno, kuratka. fflSaffettruf, ber, klic, sklic pod orožje, ffiaffenrttbe, bie, f. Saffenftitlftanb. JBaffeitrilljltt, ber, bojna slava. SEBaffenff au, f. OTnfterung, 2Bafftnfd)tU, adj., kdor se boji orožja. SSflffenff ntteb, ber, orožar, kovač, ki kuje orožje. ffiltffettfdjmtebe, bte, orožarnica, kovač-nica za orožje. S®flfftttf d) r0 Iti, ber, shramba za orožje. ffiaffenfegctt, ber, blagoslov orožja. SaffettfOitI, tat, igra z orožjem, orožna. ŠBaffenftillftanb, ber, premirje (ffon bei V. u. russ.), rif tiger al« primirje. SBaffentanj, ber, orožni ples. SBaffettiragettb, adj., orožjenosin, z orožjem, etw. a. orožin. SBaffcntriigcr, ber, Wortl. orožjenosec (a. altsl.); @f ilblnappe, f. biefe«. Sagen. 1839 Snffeniibung, bie, bojno vajenje, vaja v orožji. Saffeniibungžbla^, ber, f. ©jercterbla^ Soffenbolf, ba«, vojščaki, vojšaki. S® a f f ti eil, v. a., oborožiti, orožiti (a. altsl.), nad) t. Serb. orožati, russ. vooružat; mit ge= Waffneter §anb, z orožjem v roki, oborožen; v. r., orožiti se. « Sag arnt, ba«, vaga (mestna, očitna). Sägbar, adj., vagljiv, (važljiv), tehtljiv. Sage, bie, f. miljnbeit; SSerfjeng jum 3Ba< gen, vaga (auf böhm. u. poln.), tehtnica (F), altsl. vés; am SBagen, vaga, auf vage pl.; in ber Ul)r, f. llnrube; einem bie SBage galten, biti komu enak, kos. Sage = , in Sf&gn-, od vage, važni. Sa g tb allen, ber, §ebel an einer Sßage, gredelnica. prečka (Pot.). Sagebau m, ber, (mont.), naf F. štanga*. Sagegeift, ber, derznost. Sagegelb, ba«, denar za vaganje, ttaf F. vagavščina, vagavšina, važninaf. Sagegerif l, tat, ttaf F. kambica, šker-peo (fonfl: Stolle), f. ©fere. SagebalS, ber, prederzni človek, prederz-nik, serb. vratolom (Vuk). äßagebttlfen, v. n., prederzno ravnati. Sagebttlftg, adj; prederzen, vratolomen. Sögel) alt er, ber, itaf F. koza (privagi). Sagcbattž, ba«, vaga, vagavnica. Sageberr, ber, gospod vagar, gospod, ki ima očitno vago v skerbi. Sageflobeu, f. Sagegerift. Sagetneft, ber, hlapec pri očitni vagi. Sagefutlft, bie, vagarija, umetnost, vage ali tehtnice narejati. Sögefltnft, bie, umno, umetno vaganje. Sagelebre, bie, nauk od vaganja, vagarija, statika. Sagemafer, ber, vagar, tehtničar, mojster, ki vage dela. Sagemeiftcr, ber, f. Sagemafer. Sagemutb, bie, derznost. S a g e n, ber, voz, kola, pl. (Sauetnwagett), dim. vozek, voziček; .Rutff e,kočija, dim. kočijica; kareta; einfpäiiniget SBagen, serb. taljige pl.; ÜRiftwagen, herbti pl.; mit bem SBagen ftille halten, z vozam obstati, obstajati; ftf auf ben SBagen fegen, na voz sesti; ba« fünfte fRab am SBageti, peto kolo; bie fferbe hinter ben ©agen fpannen, narobe delati; ein SBagett ©aitb, voz, peljaj peska; al« ©ternbilb, f. «ar; beti ffiagett jerlegett, in ben «orber» uttb .&inlerWageit, naf F razsvoriti voz; ben Sffiagen jiel)en, samotež peljati (od ljudi). Sagen, a., bet@efaljr be« Sertufle« au«s fegett, vagati, poskusiti; alle« Wagen, vsega se tvegati (F.), russ. otvažit; ba« Sleufierfte Wagen, vse žile, vso moč napeti; eine Sitte wagen, prošnjo poskusiti, derzniti prositi koga; wer tiift wagt, gewinnt nifts (naf Gutsm.), kdor ne vaga, je brez blaga; Weiter Wage if e« nift, dalje si ne upam, dalje ne derznein; ftf in ben 3BaIb Wagen, v gojzd upati si; etwa« auf gut ®lñcf was gen, kaj na dobro srečo upati, derzniti, 1840 Sägen. skusiti; ftifdj getoagt ijl fjalb getoonnen, f. ftrifd); ba« Seben toagen, življenja se tvegati ; bet (Sefaljt ausfegen, v nevarnost postaviti, pripraviti, nevarnosti nastaviti, izročiti; getoagt, nevaren; ftdjanSemanb tua» gen, (». r.), lotiti se koga. Sägen, v. a., tehtati (eig. in bet £anb ba« (Setoidjt eine« .fčrpet« untersten), zvagati, vagati, nad) bent Serb. and) izmeriti, meriti (neben vagnuti, v. pf.)-, richtig getoagt, pravično odvagan; f. a. SJltBeiltten; fig. pretehtati, pretehtovati, tehtati; f.a.Süfifflägen. Sagenad)fe, bie, os, podvoz (Gutsm.), serb. a. osovina. Sagenagel, bet, kavelj (F.). Sagenbauer, bet, f. Sageumadier. Sage ni an nt, ber, svora, razvora (F., audj bolim.'). Sngenfinrg, bie, vozovi, ograda z vozovi. Sagenšede, bie, rogoža, štorja, ponjava («t). Sngenbeidjfel, bie, oje, gen. ang. oje-sa, nad) SInb. oja, vojnice u. ojniee (Gutsm.), rudo, auch ruda. Sngenbrittel, ba«, branovlek. Sagenfledjte, bie, koš, vozni koš, sple-teniea, kripa*, lese pl. Sagenfrad&t, bie, voznina. Sagenfroljne, bte, tlaka z vozam. Sagenfiibrer, ber, voznik, vozar. Sagengelb, ba«, cestnina. Sagengeleife, ba«, kolovoz, kolesnica, koleja, kolotečina, kolomija (St.), kolinjak (M.). Sagengerätlj, ba«, vozno orodje (? F), vozna oprava. Sagengeftetl, ba«, konec; ba« »orbere, hintere, sprednji, zadnji konec, perva prema, zadnja prema. Sagengeftirn, ba«, kola, voz, voznik. SagenhanŠ, ba«, ©agenremife, kolnica (auch serb.), naotf>efe. Sagefdjate, bie, skledica, torilo pri vagi. Sagefteii, ba«, tootauf man bie Sefctoage fiettt, bei ben Sftauretn, lašta*. Sageftange, f. SageSatlen. Sägeft ein, bet, utežni kamen. Sageftrang, bet, prevoz. Sageftiitf, ba«, vagana reč. Sagejiinglein, ba«, jeziček, jeklec unb perhaj (Gutsm.) pri vagi. Saggefdjäft, ba«, opravilo na srečo. Saggon, ber, (engt.), železnocestni voz. Sagiilh, adj., vratolomen, nevaren, va-gan. Sagiithleit, bie, nevarnost. Sagmittet, ba«, nevarni lek, pomoček. Sagner, ber, kolar; e« fein, kolariti. Sagnerarbeit, bie, kolarsko delo, ko-1 arij a. Sagnerhanbmerf, ba«, koiarija, kolarstvo. Sagnermerl, ba«, f. Sagnerarbeit. Sagnermerlftatt, bie, kolarnica. Sagnif, ba«, vaganje, upanje, nevarščina, nevaršina. SBoflfftflft. SBagfdlaft, f. ffiagnifj. Sajl, bie, volitva, volitev, voljenje, izbor, izbiranje; aus freter 3Dcif)I, po lastni volji, sam od sebe; bie 2Bafjl_ faflt mit ffttoet, ne vem, kaj bi izvolil, česa bi se prijel; cincm bie SBaljt lafien, komu na voljo pustiti, puščati, pušati, dati, dajati; eine ffictljl anfiellen, voliti; eine treffen, izvoliti; bu |aft untet beiben bie SBatjt, izvoli si eno, ali drugo; na izbor ti je, na izbiranje imaš; bie Sffiaf)! ftefjt bet bit, zberi si, na izbiranje imaš, na voljo ti je; jut iCa^l fdjrei; ten, volitev pričeti, voliti začeti; freie SEafji ^aben, sam izvoliti, voliti. Sttljl, baS, osemdeseteriea. ffiflljlOCt, bet, voljenje, volitev. S&ablanjteliung, f. ffiablbernmnbitfittft. iSflilaUŽffttetiling, bie, volitev razpisana, razpis volitve. SSiiblbar, f. «khlfaiig. Saljlbebingnng, bie, pogoj izvolitve,izbora. Sobliettfttigel, adj., kdor ima pravico voliti. SaiI6e«)Ct6et,bet, voljenec, (eig. bet ®es toablte); ponujenec, kandidat*, kdor se poganja, da bi ga izvolili. Sflilficjttl, bet, volitni okraj. SaljlCDlttmiffiOtt, bie, volitna komisija, ffiflllle, ber, Lah. ffiableltern, f. Slboptibbater, 2lboptib= muttet. Siiilen, v. a., izvoliti, voliti, izbrati, izbirati; einen gelbbetrn ttšbien, vojvoda voliti, zvoliti; fič) ju einet ©afte unter meb--teten beflimmen, izbrati, izbirati; biet ijl nidjt JU todblen. tukaj ni izbirati, tukaj si ne moremo nič izbrati, prebrati; getoaljlt, izbran, izversten. Siibler, bet, volivec, izbiravec, izbornik. ffiablctbe, ber, izvoljeni dednik. ffifiblertn, bie, volivka, izbiravka, ¡zbornica. ffifiljltttflf), adj., izbirljiv, izbirčen, zbir-čen. nenstrežin, nevšečen, kočljiv, lišpav. ffi a b I f «i h t gadj., faljig ju toatjlen, voliven, kdor ima zmožnost ali pravico voljenja; tin toatjifabiget, volivec; fafjig getoatjlt ju toerben, (loafilbat), izvoljiv, zmožen, pripraven biti izvoljen, ffiablfiibigleii, bie, zmožnost voljenja; SBablbarfcit, izvoljivost. ffinljlfelb, baS, volišče, voliše, zbirališče, zbirališe. SJablfoIgt, bie, jum Unterfftiebe »on bet (Srbfolge, nastop po izboru in ne po dedini. ffidblfiirft, ber, Sbutfurji, volivni knez. knez izbornik; ein fturfl bltrdj SBabl, izbrani knez, izborni knez. iffiailfiirftcntiuttt, baS, izborna knežija. ŠBflljlgefei!, baS, volitna postava, postava za volitev, ?a volitve. ®flbl|aublung, bie, voljenje, volitev. iffittblhCtt, bet, volivec, izbornik. ffiiiiltg, f. UeiJbig. ffitthnfinn. 1841 ffiflljnatfet, bet, voljeni, izbrani cesar, izborni cesar. SSnlilltnb, bas, f. Slboptiblinb. SBaI)Iioutg,ber, voljenikralj, izborni kralj. ŠSabttorper, ber, volivstvo. ŠBaljllifte, bie, spisek volivcov. Soblmanbal, bas, volitno, izborno pooblastilo. Sffiablmann, ber, f. SBaljler. 26ab trnu t ter, bie, f. StboptiDmutter. SBabtorbnung, f. SBatjlgefefc. 2B oblo rt, bet, izbirališče, izbirališe, volišče, voliše. SBahlpIiti?, SBflW, bet, f. ©ilttfttfelb; »o eine SBaljl geljalten toitb, f. ffialjlort. ffiflbtrcftt, baS, aeti», pravica volitve; paff. pravica, izvoljen biti. SSablrttft, bas, izborna deržava. 2Bablruf, ber, poklic po volitvi. ŠŠflblfptUft, bet,. pregovor, geslo-)-, ©atjtftabt, bie, volitno mesto. asablftfltt, bie, f. SBablort, Sijlaftlfelb. Sablftirame, bie, glas. »ablfiifttig, f. ffiitilerifft. Sflbliag, ber, volitni dan, dan volitve, volitev. Sttblllttttrteb, bet, volitna zvijača, za-pletka zastran volitve. ffiablbater, f. Stboptibbatcr. 2B a b I b c r f o m nt 1 u n g, bie, volitni zbor, zbor volivcov. Sal)lber»anbfdjaft,bie, kemijsko žlah- tanje, nad) Veri. izvoljeno žlahtanje. ffiflfltjCttel, bet, volitni, volivski list. SBabtjtmnter, baS, izbiravnica, volivnica. SEBaljn, bet, ungegriinbete ittige iDieinung, do-zdevek, napčna, prazna misel, blodnja, zmota; et ijt im Sffialjne, po napčnem meni; misli, pa se moti. SBnbnbegriff, ber, pomotni zapopadek. Snhnbett, baS, leeres 93ett, im Šagbteefen, prazno ležišče, ležiše, prazno gnjezdo. Snbnbtlb, bas, privid. SBabnetire, f. ©djanbe. Siibnen, v. n., domišljati si, napčno meniti, misliti. SBabngcbnnle, ber, prazna, lažna misel. Snhnglaubc, ber, prazna vera, domislik, dozdevek. SBaljnliaft, f. (Sitel, Snlfft. Snlinboffnung, bie, prazni up. © ai n t II n te, bie, nidjt fdjatf genug betyauene (©abnecfe), obličasti rob (VJ. SSalintaUf, bet, neveljavna kupnja. 2Bal)lt!orn, baS, leer, gluho žito, opremek, izpolek, nad) V. premek. SSabnltft, f. gnlfft. Sffiabnraaftt, f. Dbnmaftt. aBabnntag, bas, kriva, pičla mera. ffiabnmntb, f. 3tti&mutlj. SBatinfauer, f. Saftntig. Sajnfdjeffel, bet, zadnji ne polni korec žita. Sabnfftlufj, f. Srugfdjtui?. Sabnftnn,bet, norost, blaznost (Jtjtl., mebt bas «pbantaftten bet Jtnanten, bolniku ide 1842 Baiwfittttiß. na blazen), brezumje (Unsernunft), zmešana pamet, norija, (9lartljeit) ; zmešana čutnost in domiselnost. Saljnfinnig, adj., zmešane pameti, zme-šanih čutov, brezumen, blazen, nor, (bei Jam. hudumen?); ter aBaftnftnttige, altsl. bezum'nik. Sabntugenb, bie, neprava čednost. SabntOaatC, bic, nepravo blago. Soljnft) it(, ber, zmešana pamet, prismuk-njenost; f. a. ©ahnfinn. S ahttttt^tß, adj., siten, prismojen, komur v glavi roji ali zaigrava (V.); (vulg. bikove župe najesti se); bet SßaljnWigige, prismoda, sitnež, štulež, prismojenee. 28al)t, adj., resničen, prav(-a,-o), serb. istinit; fein Waljret Slame, pravo ime; baS ffialjre »ont Çalfcheit unterfdjeibeu, ločiti resnično od lažnjiviga, pravo od krivi-ga ali podverženiga; f. a. @d)t; Wahre 5Begebenl)eit, resnična prigodba ; adv., res, zares, resen (©t.); für Wahr, res da; nidjt Waljt?, kaj ne? ali ni res?;_eä ift nid)t Wahr, (vulg.') o prav; kaj še; Wahr Werben, poresničiti se (V.), zares zgoditi se; wahr madjen, poresničiti, zares izpolniti, napraviti; idj halte fût Wahr, verujem, vérjem, verjamem, imam (štejem) za resnico; Waljt fpredjen, resnico govoriti; fo wal)t mit ©Ott helfe, tako mi Bog pomagaj. (serb. tako mi Boga); fo Wahr idj lebe, kakor živim, de — ; ež ifi nidjt bai ffialjre, ni kakor bi imelo biti, ni pravo; ba« SfBaljre, resnica; Wal)ret Sarfteller, zvest popisovavec, malar. Sabtaflfcl, ber, jabelko, ki se da hraniti. Sabrarjnei, f. ©raferoatib. i® ah 11, baž, resnica, (istina serb.); bie, f. Sabrunß. Söhre, f. Sehr. Sohren, »■ «.. gewahr werben, f. (Setoaljr; beé Slmteê Wahren, f. SSetfehen; hraniti, previdno delati, varovati se; f. bas gebr. S3e= toahren, 2ld)t (geben). Söhren, ». n„ (dalje) biti, terpeti; ewig Währen, večen biti, vekoma biti; lange Wäh3 ren, dolgo biti, terpeti; f. a. Sefteljen, dauern; itnmerwäljrenb, zmiraj; ewig wälj= renb, večen ; nnfet Sebett währt nur eine futje 3eit, kratko je naše življenje. Söhrenb, praep.. ob —. 0 —, za — ; bei ber ßeitbeflimmung oft mit betn Acusativ.; wähtenb beé Stiege«, ob vojski, ob času vojske, kadar je vojska; Wäl)tenb bež ©ont; meré, po leti, o poletnem času ob. poletni čas; Währeitb bet Sîegierung 3ofefbe«3wei* ten, za Jožefa II., pod vladarstvam Jožefa II.; Währenb bet 9la«t, po noči; Währeitb be$ Sffiinteré, po zimi, čez zimo; Wähtenb ber 3eit, med tem, v tem ; Wäljrenb ber ©ialjls jeit, med jedjo, med kosilam. med obedam, pri obedu; Währenb beinet îlbWefenljeit, kadar te, dokler te, ko te ni bilo tukaj ; conj., Währenb id) faß, »erfäumte idj, sedé sim zamudil; währenb et herum fprang, fcf)lief Sahtnthmung. iv tem, ko —, med tem, ko je okoli skakal, dokler je okoli skakal, sim jez spal, ta čas, ko —. Siihtcnb, adj., terpeč, deržeč, terpežen. Sahtbaft, adj., edjt, prav; Wahr, resničen ; Wabtljeitéliebenb, prijatel resnice, vajen govoriti resnico. Sabrhaftig, adj; resničen; adv., resnično, res, zares, za resnico. Sahrbaftigïeit, bie, resničnost, navada, govoriti resnico. Sahrheit, bie, resnica, serb. u. audj russ. istina; in ben nôrb. pravda; ftintec bie 28at)rljeit fommen, resnico zvediti; i« will bit bie SBaljrljeit fagen, povem, ti jo. ne bode laž; in SBahrljeit, idj biti ungldtfli«, zares, v resnici, zelo nesrečen sim; bie SBabrljeit ju fagen, da se ne zlažem, resnico govoreč; bie SBaljrbeit feiner ïïefjaup* tung brauifct feitteS SBeWeifeé, ni treba dokazovati, da je res, kar terdi; bet ffiaht* heit ju nahe treten, ne povedati resnice; Sinber unb Katreti reben bie SBahtheit, otroci in norci resnico govoré; SBaljtheit bei ®e= mâlbeé, zvestost; ein 3euge bet SSahtheit, spričevavec resnice; bie ffialjtljeit teben, resnico terditi, resnico govoriti; Wet bie SBahrtjeit jeigt, bem wirft man ben gibetbo* gen in ben Šopf, resnica (pravica) oči kolje, resnico reci. pa glej in uteci. Sa h r h e 11 ë b U t ft, ber, žeja po resnici, želja, zvediti resnico. Sahrhettêetfer, ber, SahrheMiebe, lie, vnetost za resnico (goreti za resnico), ljubezen resnice, resnicoljubnostf. SahrheitSfeinb, ber, sovražnik resnice. Sahrhtitžftennb, bet, prijatel resnice. Sabrbeitšlebre, bie, nauk resnice. Sahrheitgliebenb, adj.. ljubeč resnico, resničen, resnicoljub-)- (91.). Saljrljtttžftbtu, adj., resnice boječ; bie, strah pred resnico. Sahrhettžfinn, ber, resničnost. Sahrijeitžftnbrtg, adj., resnici nasproten, zoper resnico. Sahrheitéjeuge, ber, priča, spričevavec resnice. S Oh ti t«, adv., resnično, zares, res da, gotovo, v resnici, po pravici (serb. v istini, zaista) ; Waljrlidj, Waljrlidj fage id) eudj, resnično, resnično vam povem, pravim. Šabrntann, bet, f. ©emiihrmann. Sahtnebmbat, adj., čutljiv, začutljiv, za-pazljiv, opazljiv. S a h r n e h m e n, »• mit ben ©innen gewalj> ren, začutiti, čutiti, (geiftig) zaznati, zaznavati ; mit ben 3lugen, zagledati. viditi, zazreti (F.), zapaziti; au« bem Sriefe babe té wahtgenommen, iz pisma sim spoznal, uvi-dil; bie ©elegenljeit Wahrnehnifn, poprijeti se prilike, praviga časa, korit-titi se; bei Slmte« wahrneljmen, opravljati službo, skerb imeti za —, poganjati se, prizadevati 6i za —. Sahrnehmnng, bie, začut, čutenje, opa-zenje, zagled. Safernefemmtggbertttögen. Salbbeute. 1843 Safernefetttungäbermögett, ba«, začut- nost, čutnost, čuti pl. ffiflftrfagegeift, ber, preroški duh. Sttfetfiagen, v. n. u.a., bogovati (Gutsm. U. V j, vedeževati (F. u. M.), veščevati (V. ?), vražiti (? M., im Altai, feerilt), serb. vračati (fonji fteiien), f. a. ißrofjfeejtien. SabtfagCt,ber,bogovavec, bogovee(Dato».), vedež u. vedeževavec (M.), napovedo-vavec, prerokovavec, bei Gutsm. sove u. sovej (?). Saferfagetei, bie, vedeštvo (M.), vede-ževavstvo, bogovanje. Safetfagctin, tie, vedeževavka, vražarica, bogovavka. Sabtfagetifdj, adj., vedeževavsk, vražin. Saferfagerlnnft, f. Saferfagetei. Sni rf ngttng , bie, vedeževanje, bogovanje. SBttJrfdjfllt, bie, oprezni ogled. Sabrftfeauer, f. Sabrfager. Sabrf djeiulidj, adj., nad) b. Russ. ver-jetin f Gutsm.), resnici podoben, verljiv (g(aublicfe); al« adv.. prej ko ne, berž ko ne, najraji, najberže, mende, boje, beržčas, kaže, da; e« ifi toaferfdjeinlid), bajj erfommt, vsa je podoba, da pride, russ. a. veropo-dobnyj. Saferfdjeinlidjleit, bie, verjetnost, ver-Ijivost. podoba. Saferfd)einlid)leii3re(fenung, bie, račun po verjetnosti. Saferfprud|,ber, Verbiet, izrek, razsod porotnikov ali priseženeov. S alintltg, bie, obvarovanje, varovanje, varstvo, bran. Söbtitng, bie, ober ffiertfe be« ©elbe« nadj einem ÜBungfuf e, ffialuta, veljava (V.J. kroat. vrednota (neu), nad) bem Böhm, čislo (attdj bei V. število); f. a. Strife, Saner. Säferte0If, ber, ein in einen SBolf »ert»an= belter ®?etif0lj* ajt. Salbanfftdjtžberfoncn, pl., logarji. Salbbad), ber, f. Stlbbacfe. Salb bar t, ber, (Alisma plantago), vodni terpoteo. Salbbautt, bet, gozdar, lesar; f. a. $0lj= baner. Salbbaum, bet, gozdno drevo. Salbbereiler, ber, logar, borštnar. Salbbeute, bie, duplo za bčelni panj napravljeno. 1844 2M»ett>a$fen. Bal&fiemadjfetl, adj., obraščen, obrašen, zaraščen, zarašen. SBalbbemobHCr, ter, gorjan, ki prebivav gozdu, logar; f. a. Salbbiitget. ffialbfitette, bie, divja bčela. i®ali)6tcneitlrcul, ta«, (Melittis), me-dika. Salbfitcncnrcčbt, ba«, pravica do divjih bčel. 2BatbbtngeIIraut, ba«, divji govšec. Satbbinfe, bie, divje sitje. ffiatbbtm, bie, drobnica. SffialbbOtf, ber, gozdna sajga. SBalbbranb, bet,_ gojzdno pogorišče, po- goriše, gozdni požar, gorenje lesa. SBalbbredier, bet, lom. 2Batbbruber, bet, Sinjtebler, puščavnik, pušavnik. ffialbbatbe, bie, bukva, buka, bukev. 2BaIbbiirgcr, bet, pogojzdnik (V.). iBalbbteb, bet, lesni, gojzdni tat, ki krade les derva Satbbiftei, f. ©tedjbatme. 2Balbboften, bet, dobra misel navadna. Sffialbbtoffcl, bie, f. Seinbroffel. SBalbebet, bet, divji merjasec, ffioibcibctbfe, bie, hostni, gozdni kuščar, kušar. Sffialbein, adv., v les, v gojzd. SBal&cifctt, f. SKablart. ffialbebbtdj, f.®bbcu. SBalbcrbbtcre, bie, pogozdna jagoda. SBitlbcrtCi^, adj; gozdnat, lesnat. SBatbefet, bet, divji osel. Satbeute, bie, pogozdna sova, čovinek. Salbetotg, f. (Sbbtn. SBalbfarniraut, ba«, pogozdna praprot; eine Siri nennt inatt podlesnica. SEBfll&finf, bet, zeba hostna. SBatbf ledjte, bie, gozdni lišaj. S®aIbfHcge, bie, muha pogozdnica. 9BaIbfrtbtl, bet, gozdni prestopek, kvar, zator. ffialbfrebler, bet, gozdni tat, lesokvarnikf, lesokradnikf. ffialbfrutbt, bie, gozdni sad, plod. ffiatbgartner, f. giibtenbobrer. asalbgcfliigel, bas, pogozdna perutnina. Satbgegenb, bie, gozd, z gozdi obdani kraj, lesovje. SBalbgeter, bet, f. »uftaar. JBalbgeift, bie, divja koza. aBalbgenoft, bet, sodeležnik kacigagozda. SBalbgCtaitrae, bie, lazi pl., kerčevina. Salbgcrcdjt, adj; vlogarstvu ali gozdarstvu zveden, izučen. SBalbgcf$ret, ba«, lovsko vpitje, lagoj, krič (po gozdu). Salbgtfc$,ba«, gorska, gojzdna postava; f. a. Srorftgefeii. iBalbgeftalt, bie, divja podoba. Salbgott, bet, lesni, gorski bog (v ne- verskem pomenu), divji mož. Salbgraž, ba«, pogozdna trava. 2S al b bober, f. §oIibabcr, Skuntobtet. Salbbamnter, f. SOtablajt. SM&meiitet. ffialbbeiiije, j. SBalbbiene, S®albberb, bet, gumno v gozda. Sfllbbett, bet, gozdni, gojzdov gospodar. SBalbijttfe, bie, černivec; ptičje proso. SBalbbolunbet, bet, divji bezeg, trobeli-ka (angebl. in ©t.). 2Balbbontg, bet, divji med. SBalbbobfen, bet, divji hmelj. Sffialbbortt, ba«, lovski rog; e« blafen, trobiti na lovski rog. SBttlbbomblflfer, SSalbbornift, bet, tro-bež, trobnik. Solbbubtt, ba«, lesna, divja kura, kokoš. Salbbumcl, bet, divji čmerel, pisanec, pa-sanec (mali in veliki pasanci, rdečeritci, mahovniči, liščiki ali Bivčiki, rumenčiki, Ravn.). aBnlbbiitcr, bet, gojzdni, lesni varih ali čuvaj, logar, gozdar (Gutsm.), (nadj Jan. lesnikar? lesovod ?). Solbbiitte, bie, koča v gozdu. ŠBalbtdjt, adj., gozdu, hosti podoben, le-sovit (böhm.). Solbig, adj., gojzdnat, lesnat, gornat, ob-raščen, obrašen. Salbt m me, bie, f. ffialbbinte. Salbtäfer, bet, f. §trfd)fiiiet. ©fllbfalf, bet, gozdno apno. S® al bittet, bie, divja mačka. Salblauj, ber, navadna sova. SBotbferbel, f SJiabeltrant. Salbli$er, f. ^lattcrbfe. SŽBalbfttftbe, bie, divje črešnje, loška čreš-nja fM.); f. a. »OgtlfttjtbC. SBalbilafter, bie, gozdni seženj. SSalbfnet&'t, bet, f. Salbbüter. Sttlblnoblaittb, bet, divji česen. SEBatbtnoten, bet, lovski vozel. aöalbfobt, f. Selbfobl. SBalblrijtcngiaž, ba«, kosmati loc. ŠBalbtiimmel, bet, pogozdni kumen, S® 01 blatte, bie, samorasla letva. Satbtaubboget, bet, zelena listnica, ger-movšica, (Regulus sibilatrix). 2Balbtaudj, ber, divji luk. aSatbteben, ba«, pogozdno življenje. Satbter^e, bie, (Alauda sylvestris), velika cipa (nadj V. eig. ©aumlerdje), žužla, hostni ali gojzdni škerjanec. SBatblente, pl., logarji, pogozdniki, gorjanci, hostniki. Salblitie, f. ©eiptatt. ®alblini)C, bie, malolistna lipa. ffiatbmatbe, bie, gozdni siez. aBatbmangotb, f. Sintergriln. SBalbniann, bet, pogozdnik; SBalbmänn* djen, divji mož. aßalbmatber, f. ®anmmarber. SBalbrnaft, bie, žir, žirovina. SBatbmanŽ, bie, (mus sylvaticus), gozdna miš, miš pogozdnica. Salbntetie, bie, gozdna, hostna sinica. SBatbmeifter, ber, veliki borštnar ali logar ; $jianje, (Asperula odorata), perla. perlica (Medv.), pervenec (Stil.). Satbmelbe. Salbmelbe, f. 2Belbe. Salbntenfdj, t", divji mož; f. a. Drang» Utang. SaIbtttCffei,bet, pogozdni merjevec, goz-domerecf. ffialbmift, ber, gozdna stelja. 28albnad|tfd)atten, bet, f. Sotliirfdje. Salbner, f. Salbbiirgcr. ffifllbuhlttvbc, bie, pogozdna nimfa, vila, divja žena. Salbltllfcling, tie, nžitek v gozdu; uživanje gozda. Satbod)3, bet, tur. Satbodjfenjungc, f. §ir(djfobl. Saiborbnung, bie, gozdni red; f. gorft= gefefc. Salbguelle, bie, hostni studenec. SBalbrabe, bet, gorski krokar. Salbratte, f. Salbntauž. ŽBalbtaud), ber, mravlinčje kadilo. aBalbtaUlt, bie, gozdna kreša. SBfllbtebe, bie, (Clematis erecta), srebota, srobrat, srobot, (a. srebrot). Salbtedjt, ta«, f.gotftgcfch; gozdna pravica, dervarščina, dervaršina. Salbredjien, v. «., bei bett 3tmmetleuten ta« Šauljolg au« bem ©roben bef)auen, ob- rezati, obrezovati, otesati, robiti. »albrettb, f. Satbig. Salbrinbe, f. ©einbolj. ffialbrbtblein, ba«, f. 9ioibfebId)en. 2Balbrotbfd)tt)cif, f. ©dinmrafeble. Salbriibc, bie, (Cycl. Eur), f. ©aubrob. ffialbfatbe, bie, gozdna reč. ©albfitnger, bet, pogozdni pevec. SBSfllbftbabcn, ber, škoda v lesu, gojzdu, poškodba lesa. SSalbfdjoffet, f. Salbbiiter. SBalbfdjelle, bie, rdeči babji perstec. SBnlbirijtlf, ta«, hostno terstje. ffialbjtblig, ter, posek gozda. Solbfdjtndjt, f. ®djlud|t. SJBalbft^nctfe, tie, pogozdni polž (brez hiše), biba. SaIb(d)ltCpfe, tie, (Scolopax rusticola), kljunač, zlomka (F., poln. slomka, serb. šljuka). SaIb|"t®Cin, ta«, divji prešič. Salbfjjcrling, f. ©aumftjah. ffialbftabt, tie, mesto sred gozdov. SSalbitanb, ter, stan, množina gozdov. ¡¡Bal bit C in, tie, gozdni mejnik. SfBalbfttCU, tie, listje, stelja (lesna); Bon 9labell)olg, špičevje, bodckovje. bodičevje (.U. ^t.), audj smrečje. Satbftrob, ta«, f. Sabltaut. Salbtaube,tie, (ColumbaPalumbus), divji golob, grivnik. SSalbteufei, ter, neka opica; — lesni, gozdni škratelj. SBalblbal, ta«, lesna, gozdna dolina, z drevjem zaraščena, zarašena dolina. SBalbtbier, ta«, neka divja koza. Sulbltttg, tie, lesovje, veči gozd ali les, gozdi pl.. SKalbberbrcdjer, f. Satifrcbler. Sattbtei&e. 1845 SBfllbbCtberblit, adj., lesokvaren. Salbbogel, ter, lesni ptič, pogozdni ptič. Salbioanje, tie, lesna stenica. SttlblBiirtl, adv., proti, k lesu, gozdu. asolbtscg, ter, pot v les. SttlblBCiberid), ter, borštna mavrica. Salbffleiaett, ter, hostni černivec! SalbmitfC, tie, hostna grašica. Salbloicfc, tie, gozdna senožet, hostni travnik, travnik v hosti, trebež. Salbtoiltbe, tie, plotni slak. Salbmiriiiicbaft, f. gorfttmrtbfdiafl. Salbjci^en, ta«, odkazno znamenje. Salbjeifig, f. (Solbljabndjen. Salbjinž, f. gocftiinž. • Saibjtoiebel, f. Salblaud). SiBalgarbeit, tie, valjanje. Siilgen, Siilgent, Salgen, Salgcrn, v. a , zvaljati, valjati, svalkati med persti (n. pr. testo), nadj M. teniti. Sttlger, tet, svalkar. S® n iger bolj, f. Sceibeljola. ffialbltllo, ta«, Valhala. Sallarbeit, f. Salte. Salte, tie, ta« SBalfen, valjanje; eine 9ln» jlatt, SKaidjute bagu, valjavnica, stopa; eitien in bie SBalte neumen, ošeškati ga dobro. Saltcn, v. a., Sudj, valjati sukno, in ©t. valhati, (bohm. valehovati), taniti (?); gette, tlačiti, mancati, teptati, fig. obiti in ošeškati koga živo. Sallei, bet, valjavec, in ©t. unb bohm. valhar. Salietbifiel, f. tarbenbiftei. Satfererbe, bie, valjavski it. Sallgebiiube, ba«, valjavnica, stopa. Salfijamrner, bet, toetdjer eigentlid? ba« SBalten Berrid)tet, kij (V.), pah. Sallleffel, bet, klobučarski kotel za namakanje. Salllltiillle, bie, valjavnica (audj serb. ne» ben valjarica), valjavka (F., eig. SBalfecin), stopa. Sflllrafillet, bet, valjavec, valhar (?). Snlltttfd), bet, valjani raš. S a l i r i b i e, bie, fetjletljafte gatte, žlema (F.); fte betommen, žlemast biti. Sallftod, ber, tie fiarteit §otger, toorin tie SBalfljammet befeftiget ftnb, toporišče, topo-riše (F.). Salti rog, ber, klada, korito. Salltoeri, f. Salimiiljle, S a 11, bet, eine regelmajjige (Srljoljung bet Srbe um einen Drt gu beffen ©djufc, nasip (Gutsm. u. F., nat Vuk ®amm); tibetlj. branilo, zagrada, gradba; einen SBatt auf» toerfen, nasip narediti, napraviti, storiti, delati; f. a. Ufet, tiifte; ba« Sluftoallen te« ftetenten SBaffet«, vrenje, kipenje. S ali adj, ter, konj (kopljenec), rezanec. S a 11 a (ben, V. a., žebca rezati, skopiti, bohm. klestiti, russ. holostit. Salladier, ter, rezar (konjski). Sallarbeit, tie, delanje nasipov; f. a. ©djanjarbeit. Sallbie^C, tie, valjar. 1846 SBtMtug. SallbrUl!), bet, predor. Saltbruber, bet, romar, božjepotnik, (božji potar, Zal.*), tovariš na božji poli. Sallcn, v n., ftd) toalleitformig betoegen, valiti se, zibati se, vzdigovati se, gibati se, valove gnati; »on ben Saaten, valiti se, zibati se; »ott .Kleibungen, serb. pahati; beim itcc^elt, kipeti, vreti, (peniti se, me-hiriti se, Gutsm.); bo« Slut toallet, kri vre; bie Ceibenfc^aften mallen, strasti vro, kipe; fidj auf eittem jlufiigen iiorpet wellen« formig fortbemegelt, valiti se; ju gufe rei« fen, popotovati, potovati, romati, (ptujc-vati F. ?), hoditi. S 011 C11, ba«r zibanje, kipenje, romanje. SJBallcn, v. a., ba« gleifd) trn (tebetibett SBaffer toallen, ineso zavreti, vreti. Saller, bet, potnik, romar. Solltrin, bie, potnica, romarica. Sallfabreit, f. Sallfabrten. Sallfabrer, f. Saller, Vilgcr. Sallfabtt, bie, potovanje, romanje, božja pot; titte 2BaflfaI)rt tbun, po božji poti hoditi, na božjo pot iti, romati (Utfpr. etne SBallfabrt nad) 3?om tljun), nadj Gutsm. a. romariti. Sallfabrten, v. n., na božjo pot iti, romati, potovati; f. ubr. spitgern. Sallfobtter, ber, romar, božjepotnik. SflllfaiirtiSftrdie, bie, božja pot, cerkev, kamor hodijo na božjo pot. SallfabttŽOrt, bet, kraj, mesto, kamor ljudje romajo ali na božjo pot zahajajo; sveto mesto, mesto božje milosti, božja pot. Sallfifd), ber, (Balaena), kit (russ., serb. U. bohm.), poln. vieloryb, m.; — velika riba. Sallfifdjaffel, bie, kitova stanoga. Sallfifdjbarte, bie, ribja kost, kitova čeljust. Salififcfibein, ba«, kitova kost. Sillfiftbfabrer, ber, ladija kitolovnicaf. SBallfijtbfong,ber, lov, lovljakitov, russ. kitolovstvo. a&allfift^fanger,ber, kitolov(r««».), ki-tolovec. Sallfifdjffletf, SaHfifdjtbran, ber, ribja mast. SollfifdjftOff, bet, kitovina. Sttllgong, ber, plosčadka, draga na nasipu; im eig. 92am. anal. pološica. cineebene glacbe. Sallgraben, bet, okop. Sallfamnter, bie, SaHfeller, ber, kaze-mata. Salde t ne, bie, neka verv. Salinnfj, bie, laski oreh. Sflllnufjbanm, ter> ore], SBallplan, bet, planjava na nasipu. Sallratlj, bet, kitov (glavačev) mozg, kitova mast ali tolšča (iz kitove glave). Sallrathfifd), f- Vottfifcb. SallrOR, ba«, (Trichecus rosmarus), nad) bem Russ. mori (bohm. Sum. Ijtngegen mrož), morski konj. SfllltO&J«!)«, b«/ moriji zob. »Hj«. Sallfame, f. Manie. Sallftblägel, bie, ein »iereefige« Sret mit einem |'d)iefen Stiele, bie Sebe bamit fefl ju fdjlagen, kriva lopata, tolkač (V.). Sallftein, f. Srofjfftein. SB allftro D, f. üabfrant. Salttag, f. gciertag. SB a t In It g, bie, innere ¡Bewegung eine« jlüjii« gen iförper«, planje (n. pr. morja, motje plove), valjenje, valovi; be« Slute«, vrenje, kipenje, vrela kri; ba« Slut gerättt in SBaU lung, kri vre .(zavreti, vreti); ich geratfje in aBallung, vse po meni vre. Salluiinb, bet, Sanbwittb, brežna sapa, brežan (veter). SalllDUrj, bie, (Symphit. ofllc.), gabez, gavez (Vuk), svalnik; f. SBtinbeil. Salm, ber, bet Ort, too fteb ba« SBaffet im .Steife beloegt, kernica, vertinec, tomun; f. a. Clualm; bie f<$iefe 9itcf)tutig (jiatt bet fenfred)ten) eine« Sadje« an bet (¿bmallen ©eile, šop (F.), nad) Ravn. kič (Sßott), kaeka (iJteifn.). 2B a 1 in ö ad), ba«, streha na štiri strani, nadl Ravn. streha na kič, na kačko. Sföalmen, v. a., na štiri strani kriti. Salmftein, f. Ortjiegel. S a ID Iaf. £d)lad)tfelb. Siilfd), adj., italieitifd), lašk, (eig. vlašk), italijansk; ein 9Bälfd)er, Lah, eine 2Bälf ad3i nestanoviten, nestanovitnih misli. Sanbelu, v. n., reifen, geben, iti, hoditi (peš), šetati (se, seri., kroat.), sprehajati se; jtet)e auf unb teanbele (iUiattb- 0, 5), vstani in hodi; einen SBeg tuanbeln, (v. a.), be« Sffiege« teanbeln, po poti hoditi; beljut* fam teanbeln, varno stopati; f. a. llmgebett (mit Sentanb); fif betragen, vesti se, živeti, obnašati, teeuiget gut (za)deržati se; teanble auf bet Sabn bet Xugenb, hodi po poti čednosti; v. a., umanbettt, premeniti, spremeniti, menjati; f. a. SBertDflnbelu; banbeln unb toanbeln, f. SBertauffen; bei bet 2Jtejfe, n. Gutsm. posvetiti, spremeniti oživljati. SBanbelbla^r bet, sprehajališče, spreha-jališe, šetališče, šetališe. Sttnbelbott, f. SHeuflelb. Snnbelftein, bet, kamen mejnik. Sanbelftern, f. spinnet. SflltbeltDetter, ba«, nestanovitno vreme. ŠBanberbuf, ba«, potna knjižica, potne bukvice. aSnnberbiinbci, ba«, popotna cula, cula popotniga človeka. Snnbcrtr, bet, potnik, popotnik, popotni (človek), vandravec*. aBttllbererin, bie, potnica, popotnica. SBanberfalf e,bet, (Falco peregrinus), sokol selec, sclivec; f. a. Gbclffllf. SSanbergelb, ba«, potnina. 1848 SBattberfletnflj. Sanbergerath, bas, popotno orodje p» posodje). Sanbetgefell, bet, sopotnik, tovariš popotni; popotni pomagač. Soitberjoht, ba«, potno leto, leto potovanja. Sanbertltib, f. SHtifefleib. SanbetlUft, bie, veselje do potovanja. 28 a H b Ct n, »• »•, eig. potovati, popotovati (peš), bohm. cestovati; et hit bur, ber, požiravnik, globina od vode izkopana. 8Balbe, bre-gnlja. aBttfferftblDOnj, bet, preslica. 3©afferftbtt>a&er, bet, f. Safferumfel. SBttffCrfdiaetf, ber, vodni par v podobi repa. SBafferfdjttetlt, ba«, vodna svinja;.(tapi- rus), tapir (russ ). SSafferfcbttiere, bie, teža vode. SBaiierfdittiittnter, f. ©dittiimttet. ©nfferfetbe, bte, cedilo. SBufferfette, bie, stran proti vodi. SBoffcrŽnotb, bie, natloga od povodnji. Saffcrffla^en, j»/., (eine ©peife), žličniki. 2Boffcrfbcrre, bie, oparnost; batanieiben, oparen biti. SBttfferfptegel, ber, gladina, lice, poveršje od vode, zerkalo vode. Saffertljar. Sffiafferfptttbei, bte, vodno vreteno. Šafferfpinne, bie, vodni pajik. S a f f e r f p r t fc e, b ie, f. Jlfeitetfbrt^e, ©pri^e, (Gutsm. šterkalica, šverkalica), bzikalica. 2Bafferfflri^er, ber, šterkač. SBafferftabt, bte, privodno mesto, mesto ob vodi, kraj vode. Safferftattb, ber, višina vode. SBafferftattbcr, ber, čeber. ffiflfferftailble|rc,bie, hidrostatika, nauk od enakotežja vode. SBofferffanbmcffer, ber, vodomer. SBafferftange, bie, kol, drog, na kterem se voda nosi. SBafferftar, ber, f. ffiafferamfel. SBaffcrftaub, ber, vodeni prah. S®ttfftrftetn, ber, mejnik v vodi; kamnato korito. ©afferfteittbredj, f. SHcbenbolbe. ©flffcrflelje, bie, f. SBarftftcIje. SBflffcrftem, bet, žabji las. ■ SBflff erftcuer, bie, davek od vode. vodnina. SBufferfttefel, bie, nepremočni škorenj. Safferftoff, bet, natb Veri. vodenec. na$ bem Russ. u. Poln. vodorod (toorti. §^bro« gen), attdj vodotvor. ©offerftoffgaž, bas, vodenčni gaz, nad) Vert. vodenogaz, russ. gaz vodorodni, vo-dotvorni. SBafferitOffljalttg, adj., vodenčnat. SBflffcrftoIIe, bie, vodoodvodni rov. Bflfferftrofe, bie, povodenj kakor šiba Božja. SBnffcrftrabl, bet, curek, trak od vode. SBafferftrttfie, bie, pot po vodi, SBaiferftrtriidi, f. $orfeitfte. Sofferftre{(b,ber, vodena strela /T.); f.o. 2B(ifier(lrabi. ffiaffcrftreif, bet, svalek, gnjecavo mesto v kruhu. ffiflfferftrcifig, adj.. svalkast, nedopečen, gnjecav, klejast, cmokast. ©afferftneme, ffiafferftriemig, f.3Boffer= ftreif, SBttfferftreiftg. ©flfferftrom, ber, tok vode. ©afferftmbel, ber, vertinec, vertanja; f. a. ©frubel. SBflff crftube, bie, ett». vodnica, vodnasoba. SBaffcrfturm, bet, bobneči slap. SBflffcrftitrj, f. SBafferfaH. 2Bafferfuit,bie, vodenica, vodenika (@t.), vodeničnost, serb. it .russ. vodena bolezen; Saudjmaffetfuibt, trebušna vodenica; Srttft* toafferfudjt, persna vodenica; §erjtoafferfudjt, serčna vodenica. SBflfferfiidltig, adj., vodeničen, (vodeni- čav, Jan.T). ffiafferfltbpe, bie, vodena juha, župa, čorba (arab.). Saffcrtiinttel, bo«, preslica. Snffcrtancber, f. faudier. 2Bttffertaufe, bie, kerst z vodo. SSaffertcufcl, f. ffiafferbubit. Saffcribter, bas, povodna žival, vodna žival. ffidffertbor, ba«, protivodne vrata. Seifert!) urttt. Seien. 1857 Snffertinrnt, ber, turen v vodi, nad vodo sozidan. Soffertiefe, bte, globina, globočina vode, (ffiaffettiefe eine« ©djiffe«, nadj V. globoki plav). Sttfferionne, bte, bečva za vodo. Suffertoif, ber, lonec, pisker za vodo. Sttf ferträg er, ber, vodonos(ec), nosič. ki vodo nosi, nad) bern Böhm, vodar (im SBofc fe), serb. vodonoša (F«fc); f. a. StOpfgattŽ: ber gebčrnte, braziljski žerjav. Saffertrügerin, bie, vodonosnica, böhm. vodarka. Saff ertreten, bas, hoja po vodi, stoje plavati. Saffertreter, ber, vodohod; — neki moko», ki leta po vodi. Saff ertrinter, ber, vodopivec. Saffertriniertn, bie, vodopivka. Safferirog, ber, korito (za napajanje živine). Sttffertrobfen, ber, kaplja vode, šter-kotina. Sflffertrnni, ber, požirek, napitek vode. Saffertulbt, f. ©eeblutne. Sflffernfir, bie, vodna ura. Safftrung, bie, vodovje. Säffemng, bie, močenje, namakanje, polivanje, napajanje, vodenjenje. ffiaffemngžretbt, bo«, vodna pravica, pravica do vode, pravica, napeljevati kako vodo na svoje polje. Sttfferurtjetl, baS, vodna sodba. Safferbetlf en,ba«, vodni komorač; Slu« menbinfe, sitni cvet (russ.). Safferbietfraft, f. trobfganž. Sttf j erbO gel, ber, povodna tica, vodna ptica. SofferbOlt, bas, povodne živali pl. SflffertDflge,bie, stavna mera (F), livel*, vodna vaga. Sofferfflägen, f. SRibefltren. ffiflfferttiairfager, ber, vedeževavec iz vode. Sdffertoanje, bie, vodna stenica, Šum. znakoplavka. Sffiaffertoarte, bie, f. Segefflarte. Sflfferttef fel, ber, občenje, zveza med vodami. ffiaffertttebre, bie, jez, steska (@t.). ffiafjermetb, bas, ženska za vodo. ©Itfferloeibe, bie, iva, beka. ffillfferttietbe, bie, posvečevanje vode. Saff ertuein, ber, z vodo zmešano, vodeno, kerščeno, keršeno vino. SBaffertnelle, bie, val vode. ffiflffertter!, bie, vodno delo, vodna naprava, mašina na vodi; —vodovje, vode pl. ffiaffertoiefel, f. ©umbfofter. ffiaffertoinb, ber, ugodni veter, ffiafferffltriiel, ber, sveder, svitek, ker-nica, vertinec, vertača (M.), vertolec {M.), vertanja. jerin, vertuljek, vodovrat (M., russ.), kolovrat (F«fc). ffiaffertpoge, bie, val (silni, veliki). Saffertoolf, f. iRtgenbogel. Safferttltrttt, ber, povodni červ. SaffertDitrjel, bie, natye an bet ßberflädje liegenbe, Sljauwurjel, vodna korenina, pri-verhna korenina. Safferjeid)en, bas, vodno znamenje (v bankovci). Sniferjeift, f. Saffermauž. Sßafferjeitgtnb, adj., vodoroden. Safferjitben, v. a., vodo hergati; bie Sonne ¡tieljt 58afTer, solnce vodo pije. SBafferjinien, f. Hornblatt. Sllfferjoll, ber, vodnina, vodni col. Safferpber, ber, čeber za vodo. Saff er jug, ber, vodotegf. Sflftlautb, ber, pitomi luk. Sflt, bie, untiefe ©teile im glufje, pregaz, prebrod, klečet (F., bei Jan. ©anbbant); f. a. ffnrt; im ,tott)e, ©fnee ubgt., eaz. Sate, Satbe, Saite, bie, großes Sugnefc mit jwei ftarfen SBätiben, es baran 51t jietyen unb mit einem ©ade in ber TOitte. mala draga (F.) . cveržnjek (? ©t.). Saten, v. n., bresti, serb. gaziti; im ©djnee Waten, gaziti, kobacati (Gutsm.~), žmerdati (? Gutsm.)', binbutd) Waten, prebreeti, pre-gaziti; watenb bis wo (ji n gelangen, pri-bresti, prigaziti do —, nad) HI. a. gabati; ftd) mübe Waten, nabresti se, nagaziti se. Saten, bas, bredenje, gažnja. Satlidi, f. ©djön. Satfai, ber, getleifen, f. biefeS; ronee, vreča za robo, cula. Satftbe, bie, berluzga; f. a. @ntc. Satfdjeln, v. m., geben Wie bie @nten, racati fV.f, zibati se v hodu. Satfdjelnaf, adj., moker do polti, kakor miš. Satte, bie, ein Suggarn, f. Sate; mitSeim* Waffet in einen fd)Wad)en gitj »erwanbelte fflaumWofle uff., vata* (in allen fiaö. ®ör= terbüdjern), natb Ravn. in 3teifn. podmetek. Satten, f. bleiben, Sattiren. Sattenfabrifant, Sattenraatber, ber, va-tar. Satttren, v. a., z vato podsiti, podvleči, vatirati. Sa^et, ber, jelenji goltanec. Salt, adj., tih (veter), da celo ni čutiti. Salt, ber, (Reseda Iuteola), kataneo (Medv.), serb. kataneo (Fuk), russ. cerva. SttUtiJ ttU, bet,bavbav, strah, strašilo otročje; ben SEDaitWait fpielen, f. SKauI (Rängen). Sebt, bie, ein ©tuet Seintoanb, peča ali tro-bela platna f od 43 do 72 lakti), poln. tkanka; baS ffieben, tkanje. Sebe!, ber, berič; bas, f. (Stnfcf)lag. Scbelig, f. Sebbaft. S eben, v. a., tkati; wie »iet SeinWanb baft bu bcl,te geWebt?, koliko platna si natkal danas?; er fann Weben, zna tkati, tkavee je; beim SBebeit eingeben, utkati se; »on bet ©pinne, presti; ©trumpfe Weben, naplesti, splesti, plesti; unb ÜÄofeS naljm bie Sruft »on bem šffiibbet bes güflopfetS unb Webete eine SBebe »ot bem £errn (3 STOof. 8, 29), in vzel je persi od ovna posvečenja za 1858 ©eben. svoj del, in jih je povzdignil pred Gospodam; f. SBettiegen; ». n., leben unb weben, živeti in gibati se, igrati. S eben, ba«, tkanje, gibanje. S e b et, bet, tkavec, serb. tkalao ; dim. tkav-čie. (in $oif kernevec). S®ebet=, in 3f|gn., tkavski, tkavški. Seberarbeit, bie, tkavsko delo. SSeberbflnnt, ber, um l»cl«en bet äitfjag getounben wirb, (Sarnbaum. vratilo zadnje, na« V. šipno (?), navoj (St., alt« poln. u. russ J. ffieberblfltt, ba«, greben, berdo. Seberblattnta«er, ber, berdar. 2Beberbiftet,bie, (Dipsacua), ščetiea. ščet-ka. SBeberei, bie, tkanje, tkavstvo," tkaja; ©e; berei betreiben, tkati, tkavec biti, (bei Jarn. tkavčevati"). Sebeteinf«log, Sebereintrag, bet, vo- tek. Sehergaben, f. Seberftube. Sebergebänge, ba«, ničavnice pl. ffiebergelb, ba«, žffieberlohn, tkavsčina, plačilo za tkanje. SBeBerflefell, ber, tkavski pomagač. Sebergeftell, f. Seberftnht. Stberhanbtocrl, ba«, tkavstvo. SEBebetin, bie, tkalja, tkavka. 2Beber!nmra, ber, greben, berdo. SeberTarbe, bie, f. Seberbiftel. S eb e 11 n e «t, ber, langbeinige Spinne,(Pha-langium), suha južina (V.). Seberlnoten, ber, tkavski vozel. Seberlunft, bie, tkavstvo. fficbermetfter, ber, mojster tkavec. Sehern, f. Sehen (». n.). Sebetre«en,bet, žlajepf., grabljice(St.). Seherrnlle, bie, skerpec obet »ietl. ri«ti* ger škripec. 2Beberf«äntel, ber, podnožnik, podnožnica, (stopalnik); ifjn treten, podnožnike z nogami prebirati. Seberf«iff, ba«, 2Beberf«iffiein, snovav-nica, na« V. sovavnica, ilt St. unb in anb. flao. ©t. čolnek. Seberffjinbel, bie, duša. ffieberfpule, bie, cevka, cev tkavška (bei Jan. vitel, M. vink?). SBeberftreier, ber, proji pl., razpinjac. Seberftube, bie, tkavnica. Seberftubl, ber, statve pl. (bei Vuk iii statva einet bet beiben aufre«t flef)enben fflalfen, in benen ber SBeberbaum liegt), in St. a. krosna (au« bei Vuk), krosne pl., U. tkavski stol, im Serb. stan, razboj, na-tra u. krosna. Seberirtlle, pl., f. Seberf«ümel. iffiebettrunt, ba«, končnica, serb. niti (pl.). Seber$ettel,ber, osnova, osnutek; f. 3luf= jug, Seite. SBebetjeng, ba«, tkavško orodje. Se«fel, bet, bie «btoe«felmtg, Veränbetung, premena, prememba, menja, menjanje, zmenja, a. mena, menitva, menitev; bet SBe«fel ber SEotte, bet ¡©liefe, pogovarjanje, spogledo- Se«felfnr«t. vanje; ®e«fel bet Sferbe, preprega, pre-preganje konj; 2Be«|'el bet 3af)re«jeiten, menjanje letnih časov; an bet (Sifenbaljn, menja, mcnjališče, inenjališe; bet Sauf«, menja, zamenja; bet 3Be«ielbrief, menjrcat. russ. u. poln. veksel, böhm. smenkaf; einen ÜBe«fel au«fhlleit, menjico dati (od sebe); ein traffirter, gezogener 3Be«fel, na koga izdana menjica, potegnjena menjica, potezkaf; einem ®elb kur« ®e«fet fiberma--«en. po menjici denar poslati; ein offener 2Be«fel, menjica na neodločen znesek; ei= nen 3Be«fel auf Semanben jiehen, menjico na koga potegniti, trasirati; beli 23e«fel annehmen, acceptiren, menjico vzeti, akceptirati; inbojfiren, menjico prevesti ali prepisati na koga, na« bem Russ. nadpisati, indosirati; protefliren Iaffen, f. ^rOtefticCH; »etoumtren, f. biefe«; bei ben Sägern, steza, križ pota. križišče (Zal); bet Sirf« ftat feinen SBe«fel, jelen ima stezo; bet Ort, too atoei Möhren, gioei gelgen jufanroienjlofTen. sklad. stik. (strinj); — skladna cev. St«fclabf«rtft, bie, prepis menjice. 2öe«felagent, ber, menjični opravnik. Se«felailonge, bie, menjični podaljšek. Se«felarbitrage, f. "ilrbitrage. sffie«felarreft, ber, menjični zapor. ffiedlfelaužfteilet, ber, izdavec menjice. SBe«feIbttlg, ber, zmene (-eta, F), pod-verženec, podmenek, zmenjenik (Guism.), razpotnik (Gutsm), najdenec (jinClhtg); podveržek fkroat.). , Sedlfelboni, bie, menjična banka; f. a. Srdifelilube. Se«fclbat, adj.. menjaven, premenjaven, premenljiv. S e«f e t b e j i eh u ti g, SBe«felbejug, f. ®t«= felfeitigteit. Se«f eiblid, bet, spogled. S e«f elbrief, bet, menjica; f. Se«fel. SÖethfelbron«, ber, menjična šega, navada. 3Be«felblI«, ba«, menjične bukve. 2Se«felbiirge, ker, menjični porok. Se«felconio, ker, menjični račun. 2Be«feteontract, ker, menjična pogodba. Se«f elCOltrŽ, ker, menjični hod, ktrs, cena menjična. Sedjfelerebit, ket, menjični up. Sedlieleyecniion, kte, menjična zversba Se«felfähtg, adj., zmožen za menjice. Se «felf tth i gf eit, bie, zmožnost za menjice, menjična zmožnost, pravica izdajati menjice. Se« felf a 11, f. Sllternatitie. Se«felfarbig, adj., f. S«itierig. Se«felfclb, ba«, njiva obdelovana po kolobarji. St«felfiebet, ba«, prenehovavna, pre-hajavna merzlica, popustna, "opuščajoča, popušajoča merzlica, in Jtram merzlica f«le«ttoeg. Se«felfrift, f. SRefpeettage. Se«felfnr«e, bie, foferu fte neben einan; bet liegenbe Jtecfer f«eibet, odmetek (F.). jamljič, krajik. Stdjftlgelb. Sedjftlgelb, bas, menjični denar; dnar, ki je zmenjati. ©edjfclgeleni, bas, skladni člen. SBedlf ti gcrtdjt, bas, menjična sodnija. fficthftigcfang, bet, odpevanje, (odpevati si. drog drugimu). Scdlftlgeftbaft, bas, menjično opravilo, delo, menjična pogodba; menjarsko opravilo. SBe&fClgcfbriili), bas, pomenkovanje. ŠBetfcIgliiubigt, ber, menjični upnik, ffitdjfeigliii, baS, nestanovitna, spremin- Ijiva sreča. S® tdjfelgtufi, ber, pozdrav in odzdrav. ffied){eil) alti ci, ber, tergovanje, barantanje, kupčija z menjieami. menjična ter-govina. SBetifelljanbler, f. SBedjgler. 2Btd)fcIliflUŽ, baS, menjavska, menjarska hiša. 2Btd)feIinIia6er, ber, imetnik menjiee. Sedifeljabr, f. Stnfenjntir. SSttbfelftnb, f. SBedjfclljalg. ffiedifelilaget, ber, menjični tožnik. JBedlfelflcib, bas, preobleka. Sedjfelftlltbe, bie, znanje menjičnih in menjarskih reči. SBetbfcliUttbig, adj., zveden v menjičnih rečeh. !®Cd)fellttbe, bie, nestanovitna ljubezen, fficdlfellož, adj., nepreminljiv. ® edlfcimit^tg, adj., menjičen, po menjični šegi. Se d) feln, v. n,, SSeranberungen erleiben, premeniti, preminjati obet premenjati se, premenjevati se, spremeniti, spreminjati se, meniti se, menjati se; baS »edifelnbe 3afir, premi-nljivo leto; teedjfelnb, f. (Segcnfcittg, ©dltHertg; baS SBettet »edjfelt, vreme se spreminja, se je spreverglo; bei ben 3agern »edifelt baS SBilb, ne deržati se mesta, prehajati, preseljevati se; mitSemanb (ab> ttfdifeln, črediti se, verstiti seskom; malt »edifelt »on SBien nadj SImfterbam, Dunaj in Amsterdam sta v menjični zvezi; v. a., ®etb »ed)feln, razmenjati, zmenjati denar, (in fleine TOunjen, serb. razbiti dukat); nad) Gntsm. u. M. zmeniti, meniti; anbere ®inge »ed)feln, premeniti, premenjati, premenjevati; gerabe eins furS anbere »er»ed); feln, obne Slufgabe, tikama menjati; ,i?lei» ber »edjfellt, preobleči se, prebleči se (F.), preoblačiti se; ben SBeftjset oft med)feln, na mnogih rokah biti; nici)t ju »edjfeln Ijaben, nimam kaj preobleči, prebleči, nimam oblačila, da bi se preblekel; @d)ul)e, Seinilei» bet »edjfeln, preobuti, preobujati se; fferbe »edjfeln, prepreči, prepregati obet prepre-zati; Sriefe mit Semanben »edjfeln, pisma pisati si, drug drugimu pisma pošiljati si (s kom), pisati in odpisovati; žRinge toedj» feln, perstenovati (Jam., serb. n. bolim.); 3abne »edjfeln, dobiti nove zobe; "fldge totd)l'eln (»um @i|en), presesti, presedati se; (jum ©teljen), prestopiti, prestopati se; $lide »edjjeln, spogledovati se; bie SKets SBedjftlung. 1859 nung, premisliti se (si); garfce »edjfeln, barvo premeniti, preminjati; biaf Werben, poble-deti; rotfj »erben, zardeti; Äugeln »e$feln, streljati se; SE orte »edjfeln, zbesediti, be-sediti se, pričkati se, prepirati se, pregovarjati se, kroat. and) überhaupt, pogovarjati se, meniti se; ben Sflamen »edjfeln, preimenovati se, ime premeniti, prekerstiti; ben £errn »edjfeln, noviga gospodarja dobiti, (»ergl. bas flow. @»rid)»., gosta služba, redka suknja), službo prebirati si; bei ter ®etreibefaat »edjfeln, (als v. n.), kolobariti (Verf.). Sffiedlftln, bas, menjanje, spreminjanje. Sed)iel0rbnug,bie, menjični red, postava meniična ali za menjiee. SBcdjfdifetb, baS, preprežni konj. asedlftibflitbi, bie, vzajemnat dolžnost. Scd){elbinhr bet, menišče, menjališče; — menjično mesto. 2Bcd)felbr0teft, ber, menjični protest. 2Bed)felbr0itft, ber, menjična pravda. SEBtdjftirnin, bie, spolovna meja, audj (dded)!». meja. Sedjfelredinnttg, bie, menjični račun, nasprotni račun. 2Bedlfelred)t, bas, menjična pravica; bet 3nbegriff bet biefe 9le »"n cinftJt Drte, misliti si, da človek kje ni, da je kje Sffiegertdj. 1861 drugej; v mislih oddaljiti se od—; misliti si, da česa ni. aBegbenten, v. a., tako razlagati, kakor bi česa ne bilo. Sffiegbitlen, v. a., zmisliti, zmišljati si, da česa kje ni. Segbriingen, v. a., odriniti, odrivati, poriniti, potisniti v stran. Sfficgbreftcn, v. a., omlatiti (vse žito), ašegbrnden, v. a., natisniti vse dokonča. aBtgbiirftn, v. n., Smeti oditi odkod, asegcami, baž, cestnijaf, cestni ured. SBegeauffeber, ber, cestar, ffiegcbau, bet, delanje cest, poti, naprav-Ijanje poti. ffiegeberetter, bet, cestar, cestnikar (Jan.?), cestni obhajavec ali preglednik; ravnavec, popravljavec cest. SBegebCffemng, bie, popravljanje ceste, SBegebtatt, f. Segeridj. ŠSegebreit, bet, baž, f. Segertd). aBegebifitl, f. 3»arienbiftel. Segebom, ber, f. Srenjborn. Sffiegef eriig, SSegferlig, adj.. f. iReifefcrtig. SBegegelb, baž, cestnina; dnar za Vzder- ževanje ceste. ffiegegraS, ba«, terpotec. SBegebauŽ, baž, cestninarska hiša. SSegetlen, v.n., odhiteti, proč hiteti, šiniti čez kaj. aBegefetje, bie, černi lučnik. Sffiegeiiirarael, f. Sumrnel. ŠBegtlageter, bet, zasednik, razbojnik na veliki cesti. Segelagerung, bie, napadanje iz zasede na velikih cestah, razboj. Segelattig, bet, regrat. Segelauf, f. Segetritt. SegelauS, bie, stenica. SBegelerdje, bie, f. £aubenlerte. ŠBegemeffer, bet, cestni merčin, cesto-merecf; ein Sffierfjeug, SSSege ju meffett, cestomerf, potomerf. SBegentiibC, adj., truden, hoje truden, zdelan, spehan, shojen, utrujen. S® e g C It, praep., zavolj, zavoljo, zastran,. za, nat Gutsm. za delo, beiSltlbetn zadel, in U. Ar. u. kroat. zbog, serb. u. altsl. radi; biefet Utfat« Wegen, zato, iz tega vzroka; wegen (Srftantung bež Saterž, ker je oče zbolel; meinetwegen, zavolj mene, zastran, a. stran mene; zbog mene (11. Ar.); gtiifjet tu meinetwegen, pozdravite ga od mene, z moje strani, v mojem imenu; lobe Sliemauben wegen feinet ©cfeonfeeit, ne hvali nikogar po lepoti; et ijl toegen etnet ©ate beforgt, neka rcc ga skerbi. SBegenge, bie, tesnina, tesneč (Fufc). SBegeorbnnng, bie, cestni red. Seger, f. gitdier. Segete$i, adj., poti vajen, pota vajen; Wege-- unb fiegerettet Saget, poti in stez vajen lovec. Segerit, ber, (Plantago), terpotec, aut pripotec, terpotnik, nat pripotnik, in 1862 SegetHareti. @t. žilnjek, rus s. popotnik, serb. bokvica; (Pl. laneeolata), ozki, mali terpotec, ovčji jezik; (Pl. major), velik terpotec; (Pl. coronopus), sračja noga; (Pl. psylium), bolšjak. Segetllitrcn, t>. a., po izrokn, po razlaganji odpraviti, izbrisati. Scgcf01tle,bif, potni kazavec, kaže, potni (cestokazni) steber. ffiege(d)eibe, bic, razpotje, razkrižje, križ-pot, razcestje, serb. a. razputica (= raz-potica). Segefdjeit, adj., »on iPferbett, konj, ki se boji razpotja. SSJcgef^ncdc,bte, (Limax), polž slinovec, biba, slinar. SBcgcfcnf, bet, (Sinapis vensis), poljska gorčica; (Sisymbrium sophia), žabji ko-prec. Sffiegefpinnc, bie, povertni pajik. Scgef fell, v. a. tt. n., pojesti, snesti, sne-dati, pojedati. Scgeftcin, bet, cestni kamen, cestni mejnik, (cestnik Zal.*). Segcfterj, f. SBudjitelje. Segeftrede, bit, kos poti, ceste. Segeftrob, ba«, f. Sabfraut. SSegetritt, bet, (Polygonum aviculare), moljava ob. muljava, truskavec, pernica; f. a. S8ritd)fraitt, Sanfenbforn. Se geto a lie, f. ©ternbiftet. SCegemorte, bie, (Cichoriumintybus), potrošnik, plavi regrat, mleč, poln. podrož-nik; f. a. (Snbtbie. S C g ej e Ij t U n g, bie, popotnina, popotina(F.), popotnica, brašno (bei Gutsm. potna braš-nja, im Serb, brašno SDtebí übetb.) na pot, tidjtiget al« brešno. Segfiicbeln, v. a., odpahljati. ©egfflbren, v. n., odpeljati se, peljati se kam; jtdj fdjnell entfernen, proč smukniti, odleteti; v. a., ben ©djntt wegfabten, šuto proč zvoziti, voziti, odpeljati, odvažati. Segfabrt, f. 2lbfal>rt. Segfollen, V, «•• odpasti, odpadati; ba« bátte Wegfatten tónnen, to bi se bilo lahko izpustilo, brez tega bi moglo biti, to bi se moglo preskočiti, nehati. Scgfangen, v. a., poloviti, loviti vse. da drugima nič ne ostane; prevzeti; f. a. 9lb= fangen. SBegfflUlen, v. n., odgnjiti, sognjiti. Scgfcgcit, «•, izmesti, odmesti, pomesti, spoditi proč. Segfeiten, a., odpiiiti. ŠBegfenern, v. a., odstreliti, s strelam odločiti. Scgftfdien, v. a., mit fiift unb ®efdjwin= •bigteit in feine ®eWatt btittgcn, izmakniti, vzeti (izpred nosa), poloviti, prevzeti komu kaj; spodriniti koga v čem; poloviti vse ribe, (da jih drug ne najde več). Segflfltfem, v. a., sterpoleti in zgoreti. Scgflattem, v. a., odfofotati. aBcgfliegen, «,, odleteti, zleteti, proč leteti. Seg^feit. SBegflieben,®. «., odbežati, odtegniti se, jo. ffiegflteften, v. n., odteči, odtekati. 20cgfl0|en, v. a., odplaviti, plaviti kam od kod. SBegftilgten, C. a., na begu, bežeč odnesti; v. n.. f. Segfliebcn. aSegfreten, v. a,, presnubiti, prevzeti, prehiteti s snubitvijo. Scgfteffcn, v. a., požreti vse, da nič ne ostane; odjesti kaj. Segfiibren, v. a., odpeljati, speljati kam. proč peljati; pobrati, vzeti in odpeljati kam; f. a. SEBcgfabren; »om SBinbe, zanesti, zanašati, odnašati. Sc g galt g, ber, odhod. Seggäten, v. a., odpieti, popieti. S Cg g eben, v. a., oddati, oddajati, proč dati, od sebe dati. Seggeben, t». »»., oditi, odhajati, proč iti. ganiti se odkod; teifenb Weggeben, hitro spod rok iti; f. a. Slbgebcn; einen weggeben taffen, spustiti koga; ba« SBetb ift »ont Wanne Weggegangen, nad) Gutsm. žena je šla v pot, fonft je ušla, pobegnila od moža, je moža zapustila. Seggeben, ba«, odhod, odhajanje. Sffieggetfieln, v. a., z bičem odgnati. Seggcrotben, v. n., izgubiti se po na- ključbi. Seggteften, v. a., odliti, odlijati obet odlivati. S C g g t (i 11 en, v. a., zgladiti, ugladiti, u likati. Seggltmmen, v. n., odtieti. Seggraben, v. a., odkopati, odgrebsti. Seggrač, f- Segctritt. Seggreifen, v. a., prevzeti komu. Segbnben, v. a., empfangen baben, dobiti, prejeti, (dobil je, prejel je); einfeben, »et« fteben, spoznati, znati; f. 9lbfebett; et bat e« bei mit weg, b. i. bei mit »erborben, z menoj je zgrizcl. Segbalten, v. a., proč, na stran, postrani deržati od česa. Segbängen, v. a., drugam obesiti, v kraj obesiti. S e g b tt f d) e n, Ü. «., pregrabiti, zgrabiti, prijeti, odšavsniti; f. a. Segfangcn. Segbltutben, a. a., odpihniti, odpihati. Se g bauen, v. a., odsekati, sekati; f. a. Stbbauen. SCgbeben, v. a., vzdigniti, vzdigati od kod. Segbelfen, U. »., einem, pomoči komu, da pride stran, da se reši, proč pomagati. Segbe^en, v. a., mit §nnbett, nadražiti psov na koga in s tem odpoditi ga. Segbinlen, v. n., odšantati, odbendati. odkrivopetiti. Segbobetn, v.a., odoblati, odstružiti, po-oblati, z obličem poravnati, odpraviti. Scg boten, v. a., vzeti, odvzeti, odnesti; 3emanb, poslati po koga izmed družino. Scgbiipfcn, v. n., odskakati, odskakljati, skakaje oditi. tS^egjagcn. Segjaßen, v. «., odgnati, pregnati, odpo-diti, spokati. SegfäUtmen, v. a., odčesati, zglavnikam odpraviti, spraviti s česa. SöegfflbCtlt, v. a., vzeti, odvzeti. äöcgforren, v. a., na vozičku, na garah odpeljati. Se gf auf en, v. a., kupiti; atte« wegfaufen, bamit a((e mad)en, pokupiti; anbetn, preku-piti. Segfebten, v. a.. menben, oberniti stran, od česa, odverniti; f. a. Segfegen. ffiegllobfcn, v. a., odklepati, odterkati, odtleči, sklepati s česa. Segtneibett, v. a., odščipniti, odšipniti. Se g loti C tU, v. »., odkotati, odtakljati od česa. Segfontnten, ».»., oditi, odhajati; tf bin heute tlidjt Weggefontnten, danes nisim šel iz hiše; et foti mit nift ungeftraft wegforn* men, ne odide mu kazen; id) bin nod) gut weggefomntett, odnesel sim še precej zdravo kožo; ni me doletela velika zguba; Betlo» ren gehen, izgubiti se, v zgubo priti; f. a. Saooiitommen. Segtönnen, n., if tanu nidjt weg, ne morem proč, ne morem popustiti (hiše itd.), ne morem od (doma itd.). Jöcgfrafecn, v. a., odpraskati, oddrapati, odškernjati. Segfttedjen, v. «., odlesti, odlaziti, proč testi. Segfriiramtlt, v. a., skriviti in zaviti v kraj. Segfugeln, f. Segfoliern. Stgläf tlU, Seglafeit, v. n., s smeham pregnati. Seglaben, v. «., preložiti. Seglaf(cn, v. a., spustiti, pustiti, da odide, odpustiti, izpustiti, ne vzeti v kako družbo, v kaj. ©cglonfen, v. n., odleteti, odteči, oddir-jati, proč teči, tekati. Scglöugnen, v. a., f. Slbliiitgiten, Ser= läugucit. S® t gl t (t tn, v. o., odlizati, polizati. SBtglegen, v. a., proč djati, položiti, (v) stran djati, iz rok djati, deti; ein Jtinb Weglegen, položiti, zanesti otroka (kam in zapustiti ga). ffieglegung, bie, besJiitibes, izpo!oženje(?), zanos. üöegleibeu, v. a., posoditi, razposoditi. S C gleit en, a., odpeljati, peljati kam. SEBegleutcn,r. a., zakreniti na drugo stran. ffiegiefen, t. a., otrebiti, obrati; einöuf, prebrati na pervi pogled, hitro. fficgleudjten, v. a., posvetiti komu, ko odhaja. ffiCfllOtfCn, »• odvabiti, vabiti in odpeljati. Seglbffetn, v. a., pojesti. SffieglÖf d) en, v. a., pobrisati, izbrisati s česa; v. n., pogasniti, umreti. SSSegiÜgen, v. o., lagati, da česa ni. SSe8Olafen, t), a., odpraviti, odpravljati; SegraMretu 1863 ftf Wegntafen, v. r., proč spraviti se, odpraviti se kam, oditi, v stran iti, pobrati, pobirati se. 30 e g m a d) er, bet, cestar. Se gilt d beli, v. a., odkositi, odseči, pokositi, poseči (vso travo). Segmablen, v. a., pomleti, somleti (vse žito). Segutarfd)iren, v. «., oditi, odhajati (od vojakov), odmarširati. S eg lit auf en, v. a., zmakniti, zmikati. ffiegmautb, bit/ cestnina, cestovina (FJ; — cestninska pobirnica, cestninarnica. Segmautbeinnebnter, bet, cestninar, cestovinar. Segntautbflbtmlen, bet, cestninska pregraja. Segmeifteln, v. a., z dietam odpraviti, odškertati. Segmeifter, bet, cestni mojster. Segnteffen, v. «., odmeriti, odmerjati; vse izmeriti, razmeriti. Segmeffer, bet, ißerambulator, cestome-reef; eilt SEBetfjeug, cestomer. Segmietben, v. a., prehiteti v najemu koga, po najemu prevzeti komu kaj, pred najeti kakor kdo drug. Segmögen, V. n., želeti oditi (rad bi odšel). Segmiiffen, v. »., tdj muß weg, moram iti; bet Slfl muf) weg, veja se mora odrezati, odsekati. Se g na g en, v. a., odglodati. Segnabme, bie, odvzetje, vzetje. Segnebmen, v. a., vzeti, odvzeti, jemati, iz rok vzeti, proč vzeti; einnehmen, žaleči, zalegati (n. pr. dokaj prostora); Seit Weg» nehmen, muditi; eine ©tobt, vzeti, pod se spraviti, v pest dobiti; Oott bat ityn weg« genommen, Bog ga je vzel k Sebi; rotbem SJtunbe wegnehmen, izpred ust vzeti, izter-gati, odtergati. Segnebmen, bas, vzetje, jemanje. Segneigen, jtf, v. r., nagniti se, nakloniti se od česa proč. Segnötbtgen, v. a., primorati k odhodu. Segbaden, v. «. U. r., proč pobrati, pobirati kaj, se; patfe bid) bmtoeg, poberi se, pobiraj se, zgubi se, hodi. Scgbtitff en, v. a., s šibo, z bičem iz-pokati. Segbfeifen, v. a., odpiskati. SegbfliidCtt, v. a., odtergati, potergati (vse). Sesbiiett, v. a., odkljuvati. Segbilgcrit, v. n., odromati, odpotovati. Segbifftn, v. a., izscati. Segbraetijiren, v. n., zmakniti, skrivaj odnesti. Segpriigetn, v. a., iztepsti, s tepenjem odgnati, odpokati. Segbnmben, f. 2luSbm»bcn. SegbU^en, v. a., odtrebiti, iztrebiti, po-trebiti vse, s poti spraviti, unesti. Segrabiren, v. a., odstergati, oddergniti, izbrisati z nožičem, nad) F. odstrugljati. 1864 SBegtaffen. Sôcgraffcit, ». a., pograbiti, vzeti; »om Sobe, vzeti, pokositi, pod zemljo, v černo zemljo spraviti; f. a. §ilttaffeit. SBegraulien, ». o., po sili vzeti, kakor razbojnik, oropati, poropati, ugrabiti. SegtflUfttn, ». a., izkaditi, pokaditi, popiti, pokaditi ves tobak. Segtiiltmen, ». a., spraviti, spravljati, proč spraviti, odstraniti, odpraviti (V'.), stran spraviti, spod nog spraviti; f. a. (Snlfccncn. SBegritnmer, bet, cestar. SBegriinntung, bie, odprava. SBegrcfteit, »• a., odgrabiti, v stran pograbiti, zgrabiti. 88 e g red) t, ba«, pravica do poti. Sffiegreiliett, »• a., oddergniti, proč zderg-niti, streti; Jîotl) »on ett»a«, odmancati, zmancati s česa; ben Sftmnjs au« ber 3Bâ; fd)e, odžuliti, izžuliti, izžmikati, odžeti, od-žemati. SBegretfe, bie, odhod. SBegtetfe«, ». n., oditi, odhajati, proč iti. ŠBegret^CIt, ». »., utergati, odtergati, odlomiti, odčesniti; f. a. S!lbtCi§eit; ein bâube, §au« u. bgl. nieberreipen, podreti, podirati; einem etl»a«, iz rok izdreti, izdirati kaj. SBegreifUttg, bie, odterganje, podiranje. Stgttiicn, ». n., odjezditi, proč jezditi. SBegtennen, ». «•, oddirjati, zdirjati, dirjati kam odkod; ftdj bie Jjornet toegtennen, (v. a.), f. Jlbftofien. SJBegrolIett, ». n. U. a., odvaliti, odkotati, odvaljati kaj, se. aBegiildeit, ».a., odmakniti, odmikati, odriniti, odrivati; ». »., odmakniti, odmikati se. SBegrttï) cm, »•»•, odpeljati se (na čolnu), odveslati, veslati (od kod). Segmfett, »• a., poklicati odkod; f. a. Slbrufen. Scgrumpeltt, ». n., odropotati, rovštaje oditi. Segfiibeln, ». «., odsabijati. aBcgfttgtn, ». n., odžagati, odpiliti, vse požagati. aBcgfattt, adj., uglajen, prehoden, z dobrimi poti. Scgfattgen, »• a., odsesati, posesati s česa. SBcgfftttficn, ». a., odstergati, postergati, Btergaje spraviti s česa. Segiftaffett, ». a., odpraviti, odpravljati, odstraniti, spraviti iz—, s česa, izbrisati; ein .fittib, zapraviti; einen Sebienten i»eg= fdjajfeit, služabnika odpraviti, slovo dati mu, odstaviti; einen att« bet Stabt t»egfd)affen, koga iz mesta izgnati, spraviti; f. a. 311)= fdjaffctt; jtft n>egfd)affen, (v. r.), pobrati, pobirati se. 2Segid)afflIttg, fete, odpravljenje, zaprava. 2Begid)arrett, ». a., odkopati, odgrebsti. SBegfdjnuen, f. Segfelien. Stgftl)a«icln, ». «., odkidati, skidati od kod. 2Begfd)tt>i$eit. SBegfdietben, f. ©djeiben. Scgfcbenfcn, ».a., drugim dati, dajati (zastonj), pokloniti, podariti, razdati, razdajati med —. SBegfd)eren, ».a., mitbemSiafitnteffer, od-briti, pobriti, zbriti; mit bet ©djeete, od-striči, postriči; jtd) toegffteten, ». r., pobrati se, stran pobrati se, skidati se odkod. SBegfdjerjen, v. a., s šalo pregnati (n. pr. žalost). Segffteuften, ».a., odplašiti, odpoditi, spoditi od koga. ffiegfdjttfm, »■ a., poslati, pošiljati kam od kod, odpraviti, zagnati kam. SBegfdjteben, ». a., odriniti, odrivati, odtisniti, odmakniti, pahniti kam od česa, polil, odsunač. 2Begfd)iC&ert, »• a., odstreliti; afte« SBilb t»egfd)iefen, vso žival, divjaščino, divjašino postreliti, šiniti, švigniti, šterkniti, buhniti kam od kod. 2Bcg{d)iffm, ». a.u.n., odriniti, odpeljati kaj, se (na ladii). afitgfiliagen, v. a., odbiti, odbijati, udariti, da odleti; f. a. Slbfftlagen. 2Begfd)litubem, SBegfcblcubern, ».a.,za- degati, zakaditi, zabrusiti, zalučati kam, zavreči, od sebe pahniti. Sffiegfdjleidjm, ». «. n. r., jtd) t»egfdjlei> djeit, izmuzniti, izmuzati se kam, izplaziti se, odkrasti se. 2Begf djleifen, ». a., mtt bera ©djleiffteine, odbrusiti, izbrusiti, zbrusiti s česa; auf bet ©djleife i»egfd)affen, odvleči, stran zvlačiti, vlačiti. SBegfdjleppen, ». a., odvleči, odvlačiti, zvlačiti kam od kod. SBegfdilmbern, f. ®egfftlnnbetn. SegfftltC^en, v. a., zakleniti, zaklepati kaj pred kom, da ne more do njega. Segfftlingen, ».a., požreti, požirati, po- lokati. Sffiegfdlliipien, f- Segfd)letdjen. Sffiegiftntetfen, ».a., proč butiti, treščiti, trešiti, zagnati, zadegati. Sffiegfftnteljen, ».a., odtaiiti, odtopiti, od-tapljati, stopiti, staliti vse; ». n., odtopiti, odtapljati se, stajati se, skopneti (od snega) in zginiti. SBegfftnnppen, ». a., odšavsniti, preu-grabiti komu kaj; hlastniti po kaj in prevzeti drugimu. SBegftfinetben, v. a., odrezati, rezati; mit bet @d)ere, odstriči, ntit bet.@enfe, odko-siti; f. a. Slbftfinetben. aBegfftnellen, ». a., proč bersniti, ber-sati, berskati (Gutsm.J. aBegfftredtn, ». a., odstrašiti, splašiti in prepoditi. Segfftiillen, v. «., »on trocfenen ®ingen, odsuti, odsipati, izsuti, izsipati iz česa, usuti kam; »on jlupigenSingen, odliti, od-livati ob. odlijati, zliti iz česa. 2Segf tl)tt) tt^en, v. a., z žlobodranjem pregnati. SBcgfájttcmmcn, SBegtritben. 1865 ffieBfdjffltmnten, v. a.. odplaviti, splaviti kam; odplakniti, splakniti s česa; odnesti, poplaviti. 28egfdjtDemmung, bie, odplav(ljenje). äBcgfSroimmen, v. n., odplavati, splavati. SBegft&otnben, f. 2krfd)wtiiben. ©cgfSlningtn, v. a., splati (spoljem), s planjem odpraviti. Scgfcgeln, v. n., odjadriti, odjad;ati, jadrati kam. SBtgfegnen, v. «., z žegnanjem, z blago- slovam odpraviti. SEBegfeljeit, v. »., proč, (v) stran pogledati, gledati, oči od česa odverniti, drugam pogledati; ne gledati na kaj; f. a. Slbs feien. ffitgfehtten, fid), v.r., stran si želeti, želeti proč priti. SB C g fCtljClt, v. a., odcediti, odcejati. Segicitt, v. «., ne biti kje, ne biti vpričo, nazoči. proč biti; bet £f;au ifl Weg, rosa'je zginila, zibnila, (zniknila). po rosi je, proč je rosa; bet gremtb ifl Weg, pri-jatel je šel, je odšel, ni ga več; etlftfd)OU 3 3af)re »om Jpaufe weg, že 3 leta je iz-doma, že tri leta ga ni doma; et ifi ganj weg, ves zmešan je, ni sam pri sebi; bie Seit ifl Weg, čas je prešel, minil, pretekel; bet äöein ifl weg, vino je poteklo, pošlo; bas ®elD ifl Weg, dnarji so izgubljeni, so preč; barübet bin id) weg, to me več ne straši, to me ne skerbi, za to ne maram, se ne menim več; bet @d)merj ijl toeg, bolečina je nehala. ffiegfenben, f. 28egfdjiden. SÖ tgf Ett g CIt, v. a., odsmoditi, s smodam, parjenjem odpraviti. SBcgfetyen, v. a., odstaviti, v stran, v kraj, proč postaviti, postavljati; ein .Stnb wegfegen, otroka pustiti kje, djati, položiti, zanesti kam, na ulico postaviti in pustiti; fid) über anbete Wegfegen, (v. r.), za boljiga šteti, imeti se, povzdigovati se čez druge, zaničevati jih; f. a. §iMDegfe|Cn; ft$ übet etwaä Wegfegen, česa ne čislati, za kaj ne marati, ne porajtati; et glaubt, baß fein Slbel if)n übet tiefe Pflicht Wegfege, meni, da ga žlahtni stan (plemenitost) od te dolžnosti odvezuje; ftd) Wegfegen, sesti kam drugam, od koga; v. a., übet einen Gra* ben Wegfegen, preskočiti rov. jarek; skočiti čez rov, čez prekop. SBcgfingcn, v. a., odpeti, prepeti, s petjem pregnati; »ont Statt Wegftngen, na pervi mah, na pervi pogled, na mestu peti kaj, iz not brez pripravljanja in vajenja peti. Segíitlícit, v. n., pasti na stran. SEBegfollen, t>. «., er fotl weg, naj odide, gre proč. ffiegfpeicit, v. a., izpljuniti, izpljuvati, iz- pljevati, pometati iz sebe. SBcgfp t elen, v. a.. odgosti, odigrati, od- piskati, odrezati jo (brez pripravljanja). ScgfjJlittern, v. «., zdrobiti se in odleteli. SBegfJJOtteln, Scgfpolten, U.a.,. a zasmehovanjem odpraviti. 28cgfpredjcn, v. n., frei, »om §erjen, bon ber Žeber Wegfpreeben, na ravnost, iz serca govoriti, na vse usta, na vse gerlo; v.u., feine Slttgfl »om £erjen wegfbredjilt, svojo žalost in težavo iz serca izgovoriti, z govorjenjem pregnati, na ravnost. urno, gladko govoriti (n. pr. kak tuj jezik). 88 e gf p e engen, v. «., wegbringen maketi, odcepiti, odbiti, odtergati; e. n., odderčati, bežati od —, odskočiti, zderčati, zdirjati kam odkod. SScgfpringen, v. a., odskočiti, odskakati, 'proč skočiti, skakati, odleteti, odletovati; f. a. (Snlfptingen; übet cti»as, preskočiti, preskakovati kaj; ftdj abreißen, odtergati se, odlomiti se, utergati se. 28 egf pri tj en, «■> odsikniti, odšterkniti. aSegfpttden, V. a., v stran pljuniti. ŠBcgfpiilen, v.o., zmiti, sprati. spirati, splakniti, splakovati, odnesti, odnašati. 28egftnnben, Segftitben, 28egftaubern, 15. «., odprašiti, odmesti. SBegfteSen, v. a., odbosti, z bodenjem odpraviti, pregnati. 28egfleden, v. a., pretakniti, pretikati, drugam vtakniti. 28 e g ft e b l e n, V. a.. ukrasti, pokrasti, krasti; f. a. Üibfcben; v.r., fteb wegfielen, izmuzati se, izpleti se ob. izpleti jo (Zal.), skrivaj oditi, ukrasti se. 28egftellen, V. a., odstaviti kam, postaviti kam drugam od česa proč, v stran, v kraj. 28egfterben, v. n., odmreti, pomreti, mreti, odmirati. 28egfteuern, V. n., kermaniti kam proč. 28egftibijen, V. n., zmakniti, zmikati. SB C g ft i d) ein, v. a., zzbadanjem, pikanjem odpraviti, pregnati. SBegftOjjen, »'. rt., suniti, pahniti, pahati pd sebe, odbiti, nad) Gutsm. odtisniti, odriniti, odžokniti, odsuniti. 28egftreiSen, v. n., bie Sögel flrei$en Weg, tiči se selijo, odhajajo; f! Ü6r. ©trti* d)cn; v. rt., fein ®elb wegfireid)ett, svoj denar potegniti, potegovati k sebi; f. ®in= flreidjcn; ein äBort, eilte 3eile Wegjlrei$en, izbrisati, pobrisati. Sffiegftreifen, v. a., odsmukati, posmukati s česa. Segftreiten, V. «., s pričkanjem odgnati, pregnati. 28egftrencn, v. a., raztresti, odtresti. 28egftriegeln, v. a., odčohati. 28egftr0men, v. a., odnesti, odplaviti. SBegftiirjen, V. n., zagnati se, zakaditi se proč. SBegtiinbellt, v. a., z igro, z norčijami pregnati. 28egtljun, v. a., od sebe dati, djati, pustiti, proč djati, devati, odpraviti; »Ott Wo herab, sneti, snemati s česa, na stran djati, shraniti; einen Sebienten, odstaviti, slovo (nad) Milil, slobo =slobod<>) dati. 28egtrabtn, v. n., oddirjati. 18G6 * Scgtradjtcn. Sejgcfiijt. SBcntjcadjicn, v. n., v stran misliti. Scgtragen, v. a., odnesti, odnašati; kam prenesti, znesli odkod, unesti, unašati. SlBcgtreilietl, r. a., odgnati, odganjati, od-podili, pregnati, izgnati, gnati, goniti od kod, kam drugam zapoditi; ba« 33ief) Dom Sltfer, zaverniti, vračati živino, odtirati (melje kroat.~); f. a. SBertrcibcn; v. »., »on leblo--feu ®ingen, oduesti, odnašati se, zanesen bili od —. Scgtrctcn, v. n., odstopiti, odstopati, proč, v kraj stopiti, stopati; v. a., bie Jlbfa^e l»egtreten, podpet(n)ice razhoditi, shoditi, zdrepaliti (V.J. fficgtrinlcil, v. a., popiti, popijati, odpiti, odpijati. Seglritt, ber, odstop. S® egtiocfltcu, v. n. u. a., posušiti se, kaj, po sušenji odpraviti. 2Bcg»er!aufen, v. a., poprodati, razprodati. Seguerlangen, v. n., hoteti proč (iti). SSCflbetlliillftellt, v. a.. zamodrijaniti, modrijaniti in dokazovati, da česa ni. SB C g ffl tt g e It, (icb, v. r.. derzniti kam oditi. SSegmallen, v. n., proč valiti se, odvaliti se. SB CgtD (ilj en, v. a., odvaliti, zvaliti kam v kraj, od sebe. Seginanbern, v. n., proč iti, potegniti, hoditi, oditi, odhajati, odriniti, na pot podati se. SBegtDtttle, bie, (Cichoria Intybus), potrošnik. S® egtt) ittiS, adv., s ceste, s poti v stran. ž®egtt>af d) eil, v. a., odprati, izprati, izpirati, izmiti, izmivati, s pranjem, umivanjem odpraviti. Segmeljen, v. a., odpihati, s pihanjem odpraviti; leife l»egt»ei)eit, spihljati, spahljati kam od kod. SBegtuetfen, v. a., veleti, velevati komu, da naj se pobere od kod, posloviti, sloviti koga, odpraviti; f. a. 21bH>ei(Ctt, Slnžroeifen. SSJcgtDCifcr, ber, eine i^erfon, vodnik, vo-divec, prevodnik; kdor komu pot kaže; 2Begi»eiferin, vodivka, vodnica; eine ©aule mit Strmeti, roka, cestna roka, potni ali cestni kaže, kažipot (BI.), miljni steber, cestokaz-)-. S® C Q ID CII ti en, v. a.lt.r., oberniti, obračati kuj, se od česa, proč; odverniti, odvračati. Segli CrfClt, v. a., zavreči, v stran vreči, metaii, na tla vreči; f. a. SetfCIt; v. r., ft« tvegtuerfeit, zavreči se, zametavati se, preteč ponižati se. SBegUJe^CII, v .a., izdergniti, oddergniti, odbrusiti. izbrusiti iz, s česa. S®egU)inten, v. n., pomigniti, migati komu. da naj gre od kod. S® C g ID i f d) C H, 1?. a., izbrisati, odbrrsati; f. ubr. SlbiDi[«eit. S CgIDitjeln, v. a.. odmodrijaniti, z ostroumnimi besedami dokazovati, da česa v čem ni. StgtDOncn, v. n., hoteti (oditi) od kod. Šegmiinfdien, v. n., želeti si, da bi mogel oditi od kod. Segjanlen, f. Segftreilen. 5®egjnuberit, v. a. odčarati, s čaranjem odpraviti, narediti, da se kaj izgubi. Segjeigen, f. Segtseifcn. Segjeiger, ker, f. Segocifer. S®egJCtreIt, v. »•, odcijaziti. cijaziti od kod proč. Scgjicljcn, v. a., potegniti, potegovati od kod, v stran, odtegniti, odvleči; bie Jjaitb »on Semanb Jnegjte^ett, zapustiti koga. ne pomagati mu več; beti 93ori)aitg. odgerniti, odgrinjati; v. n., oditi, odriniti od kod; proč iti. proč potegniti jo, preseliti, seliti se od kod; au« eiiiettt ®ienji, zapustiti službo. Segjltg, ber, odhod, seljenje. selitev. Segjffliden, v. a. odščipniti, odšipniti, odščeniti. S C i), iSclje!, interj; joj! gorje (anbere f«rei= beti gore)!; SI« itnk 2Bef) f«reien, joj in gorč vpiti; t»el)e mir!, gorje meni! joj meni! joj mene ta! gorje ino gorje! joj. prejoj; »elje bes itatnenlofen 3amnier«, gorje! neizrečena žalost!; adj. it. adc.. t»el)e tt)un, boleti; e« tf)ut mir ker gtnger »elje, perst me boli; ein »efter giuger, boleč perst, bohm. bolav; f ratlf, bolan; (entfleljt ker ©«metj kur« ein 3ief)en, j. 33. bei bem Samnten ber §aare, fagt malt na« V. teza me, a. teža me); etnent »elje tl)un, žaliti koga, krivico storiti mu; iljm ©«merjen »erurfa«en, bolečine narediti, narejati komu; ji« »elj tljun bur« einetl @tof, @«lag, udariti se; ji« »erlefcen, f. biefe«; e« tf)ut mit in bet ©eele »el), iz scrca mi je žal, v serce me žali, boli, peče, v serce se mi je užalilo. Selj,baS, Seje, bie, reva, nadloga (Slenk), gorje (ljo«jiens tnt 9iomittati»), bolečina (Sdjmerj), bol, nesreča (Unglucf); baS SEoljl nnb ffiet), hudo in dobro; SBetlcit, fl., ®e* bltrtSf«merjen, popadek, prijemki, popadki, pobolečki, porodne bolečine, kroat. trudi, (tta« V. a. tiš, tiščavniki ?). ffiebiiugtg, adj., bolnih oči. Sel) on 3 ru f, bet, et tljat etnen SBeljausrnf, zakričal je jojmene! Sejen, v. n., pihati, hliditi, vleči; betffliiti) »e(|et, veter je, veter piha (piše), hlidi; auSeinatibet »eljen, razpihniti, razpihati, razpihovati; leife »efiell, pihljati; fa«en, pa-liati, pahljati; bie ga^nen »etjen laffen, ban-dera obesiti, da se vijejo, da vihrajo (v sapi), bohm. plapolati) fait t»ei)cn, briti, brežati (brežim, /(/.); v. a., bet SSinb l»ef>t ben ©anb anf eineu i>aufen, veter pesk napihuje, znaša, piha nakup; »Ottt @«Iiee, zamet narediti, žamete delali. Sejen, ba«, pihanje, piš, hlid, veter. Sejeruf, f. Seljančnif. Seje ft ani), ber, žalostni stan. Sel) f ran, bie, babica. ©C Jgefiiill, ba«, čut bolečine Schlage. SÖCfefinge, bie, tarnanje, serb. jank, vek (mefet ®efd>rei)> jok (©einen). Sehlingen, v. »., tarnati, tožiti, i. Gutsm. johotati, serb. jaukati. SBeljflagen, baž, tarnanje, serb. jankanje. ffieljle, bie, vododerina, jama od vode. Seblcibig, adj., mehak, občutljiv, ki ne more preterpeti naj manjši bolečine, »er* ädjtlid) mevžast. SebntUtb, bie, boleče serce (V.), žalost, otožnost. bei Gutsm. miloba(?); eine 3M)j mutfe befcfelit iljn, inako, milo se mu je storilo. SBcljmiitljig, adj., žalosten, mil, otožin; mit t»ef)eniüt()iger ©timnte, z milim glasam. Sebmiiibigleit, bie, otožnost. SefeinntHlädicln, ba«, otožno, milo smehljanje. StbutuibWmme, bie, mili glas. Sei) muli) §» 0II, adj., premil, prežalosten. S eb mutier, bie, babica. Sefer, and) SSeljre, bie, bran, bramba, o-bramba (GutsmJ, varstvo (©tb, ber, ženska pamet, ffieibcrjeit, bie, ženski cvet, ženski čas (nad) bem Serb.), ženska roža. perilo, pra-nica (Vuk), diža (St.). Söeibcrjotn, ber, ženska jeza. 28eibc3bruber, ber, šurja (Aarf!). ffieibc§fd)lD cficr, bie, svest (flarjl). ffieibbcit, bie, ženstvo. S® Ctbi(d), adj., babji, žensk, mehkiga, žen- skiga obnašanja. S®ttblt(b, adj., žensk; ta« Weibliche ®e= ((bleibt, ženski spol. 2öeibttd)Iett, bie, ženstvo, ženska natura ali narav, ženska lastnost, nežnost, ženskost (poln.); ženska sramožljivost, poter-pežljivost, občutnost. 20 ci b 1 i n g, ber, f. 2Bcibcrntann. 28cibIož, f. ltubcfflcibt. 2öcibmann, f. 3®ittcr. 261 i b Ž b i I b, ba«, ženska, ženska glava (serb); f. übt. 28eib. ffifibfen, ba«, ženica. 28nbČflCftalt, ti t', ženska, ženska podoba. !®cib§icnte, pl; ženske. S®CibŽpCtfOll, tie, ženska, žensko telo. 26f i b Ž j) f I i d) t, tie, dolžnost zakouske žene. 28c ib t ft ii d, ta«, ženščina, ženšina. 26 C i b Ž t b C i 1, brr, ženin, ženi gredoči del. S® e iN bol f, ta«, co«. ženstvo, ženske pl., žensko ljudstvo, samice, serb. ženskinje n. coli. (Vuk), »erädltl. babje pleme. 28ctd|, adj., mehak, mehek, meček (Gutsm.), i nt Altsl. mek'k; jart, mičen, rahel; l»eid)e« Dbjt, mično sadje (Gutsm.); ein Si Wetdj jtebetl, jajce v mehko, na mehko kuhati; Weich machen, omečiti, mečiti, omehčati, mehčati (F.); Weich Werten, omečiti se; f. a. (Sriocidjcu; umehniti (V); fich Weich jxttCen la ff en, mehak biti; Derjärtett, f. 26tid)lid), (Sintnaiiiilid), Snipfiiiblid), glüpig; »en ¡üud)(tabeli, mehak; tuetefa ailjufüljlell, meh- Seidj&ilb. SBcibcgrn?. 18G9 kiga otipa; OH Weit toetben taffen, mehčati. mediti sadje. 2Btid)bilb, baä, bie Stabtfiur, obmestje, omestje (F.), okolica kaeiga mesta; prostor, na kterem stoji mesto, gradišče, gra-diše; vse mestne postave skop. Seid)bilbieidjcn,bai, znamenje obmestja. 20CtdjbOttid), ber, močivna kad. 2Beid)bufig, "i}., mehkih neder. Sfficidjc, bie, tie ŠBeitbeit, mehkota, mehkoba, mehkost; bet Weid)e Sljetl JWifdicti ben Wippen unb Seilten, lakotnica, bei Gutsm. slabina (?, and) serb., poln. it. bölim., sla-pina biirfte ein ®rittff'6ler fein), serb. a. slabobočina; nat HI. tišina it. in ©t. flamo-vina; ter Sujtant, ta etwas eingetweic^ct wirb, močenje, močilo. 2Bctd)Cl, bie, bela verba. SB Cid) C n, v. n., einem $rucfe langfam nadj» geben, odjenjati. odstopiti, odstopati, umakniti, umikati se čemu. ogniti, ogibati se (meljr ausweiten), uganiti se, ugibati se, kreniti s poti, umanjkati, popustiti; nid)t um ein §aar breit Weiten, za las ne odjenjati; beitgeinb jntn SBeiten bringen, sovražnika nazaj potisniti; bet ©eift ©otteS wiet ganj Pon Saul, duh Božji je ves zapustil Savla; et Weid)t unb Wanft nid)t, ne gane se in ne da se omajati; auS bem ©liebe Weiten, iz verste, iz reda stopiti, iti; aus bem Sinne Weiten, iz misli priti, pozabljen biti; bet ißreiS Weitt, cena pada; ber ©oten wid) ifim unter ben pßen, tla spod nog so mu zginile; Pont red)teu SSBege Weitfn, zapustiti pravo pot, zaiti z nje, odstopiti od —, odverniti se, oberniti se od —; er muß feinem ©ruber an .Rennt» niffen Weiten, mnogo manj vd in zna, kakor brat, mora se skriti pred njim; »or einem Weiten, fliehen, bežati pred kom; in einem flüßigett .Rörper itat unb tiat weit Werben, zmečiti, omečiti, mečiti se, umcli-niti(F.?), razmočiti se, namočiti se; v. a., namakati, razmakati, močiti, mečiti, mecati, mediti (sadje). Seiten, taS, odstop, nehanje, pojenjanje, bežanje. SBcidjcnbnnb, ta«, vezek vslabini ali la-kotnici. fficitcnbrut, ber, f. Sciftcnbrud); (tn haben, nad) F. utergan biti). Sfficidjcnbtiifc, bie, žleza v lakotnicah. SB C t d) f n f), ba«, sod, v kterem se kaj razmaka. SBeitfcbcrig, adj., mehkoperen. ®citflof(C, bie. som. ®Cid)fiif)ifl, adj., mehkonog. Sei t ö C f 0 i t cn, adj., mehko kuhan, v mok kuhan. SBcidiqrnfia, adj., z mehko travo. Sfficid)i)0(ttiOi mehkolas; »on Sljie» teil, mehke dlake, mehkndlačen. ffi C i t b S111 i g, adj., mehke kože, mckko-kožen. SBcitbcit, bie, mehkota. mehkoba. ffieid)l)Crjig, adj., mrhkiga 6erca, meh-koserčen, usmiljen, boječ. Beid)ijcr$ig!cit, bie, mehko seroe, meli- koserčnost. 2Bcid)l)0tnig, adj., mehkih rog. Š$eid)l)Hfig, adj; mekkorožen, mehkiga kopita. Scitfuic, f. Sßfid)bo(tid). S cid) i t d), adj., überhaupt, melikljat, meli-koten, nekoliko mehak, bolj na mehko; Weitlite Speifen, plevke jedi; ki nimajo nič v sebi. nezabcljene; ilt bet SDtalerei, medel; unfähig ©efd)WerIitfeiten ju ertra« gett, mehkužen, (razvaljan, razpestovan), prerahel, premehak, mehke polti; Weitlite Satflt, mehčina (F.). 20 Cid) l i d) feit, bie, mehkljatost, mehkuž-nost, mehčina. fficitli"0» ttr' mehkužnik, nat HI. meh-kuž, liti ©t. angeM., mekižavec). Sfficidimiitbig, f. Seitbcrjig. SBcid)pft(lftCC, baS, mehcavni plaster. !ffieid)italig, adj; z mehko lopino. 2B C i d) f d) m DII J, bet, mehkorepec. SBcitfct, Scid)fclfitfd)C, bie, višnja (fo» wohl bie grntt, als a ud) bet Saum). fficitfeibanm, f. SBeidjfel. fficid)iclmnffcr, baS, višnjevica. SBCttfCltDCin, bet, višnjevec. fficitfctjobf, ber, (ffiitleljopf, ptica po-lonica), nat betu Poln. u. Rnss. koltun, bei Jambr. vilovina; bamit behaftet, koltu-novat (poln.). fficid)itn(hclig, adj.. z mehkimi bodei. SBcidjftcin, f. Snltftcin. SBcib--, in Sffflu., häufiget ©Hib« geftrieben, lovski, jagarski*. 2Bcibadct, bet, njiva, po kteri se pase. SBcibbnr, adi., pnpašljiv. C i b C, bie, Staljrung ltberh. f, b.; baS ®et« beti, (pastio). paša, pašnja. muljava; (pas-cuuin), pašnik, pašnjak, spašnik, h. Jambr. spasinec. uat bem Serb. a. pasišče; atl» geuehnte SBeibe für bie 91 Ilgen, očem prijetna paša, veselje, radost; baS ©iel) auf bie SBeibe treiben, živino na pašo gnati, goniti; bas ©ielj ift auf bet SBeibe, živina je na paši, se pase; gute 2Bcibe bet ©leiieil, dobra her; ein ©i'Wädjfe, (Salix), verba; Sal)IweiDe, (Salix caprea). niacka. mačkovec, muco-vec; gertige Sffieibe, (Salix viminalis) be-kovec ; ©atlttteibe, (Salix vitellina). rumena, prava beka; ©atweibe, (Salix rivalis), ra- SBcibcadct, f. Seibnder. Sfficibcbrnt, f- larntbtud). Söcibcbarnt, ber, f. Waiibnrm. sfficibcfift, ber, f. gultcrfif#. fficibcfrcibcit, bie, oblast, kje pasti. ŠBcibcgailg, ber, hoja na pašo, gonjenje na pašo. Sfficificgnilž, bie, gos na paši. SBcibcgcnOffe, ter, pašni tovarš, sodelež-nik. solastnik; Wenn il)rer nur jWei fiub, pašni spolnvnik. Sctbcgcfong, ber, nat M »rok (orokatf, ioie bie ¿irten fingen). Seibcgtaö, bas, pašna trava. 1870 ffitibrijctme. Seibtbeuue, bie, kokoš za pašnino dajana. Seibebiilfe, f. Hartriegel. SBeibelanb, ta«, svet Ka pašo, pašniki pl. Seibclobn, bet, et». pašnina, plačilo za pašo. Seibemann, bet, f. Seibmamt. Seibemonat, f. StilinS. Seibe n, v. n., bie ©tbafe treiben, ovce se pasejo, (obne Ritten, bei l'itk n sampas); bie .(tube »eiben, krave se pasejo, krave mulijo (travo); bet $irt »eibet, pastir pase, (pastirči lU.fi mit bem Sffieiben bi« ju einet ©teile gelangen, pripasti (do verh grička); r. a. u. r., id) »eibe meine Säntmer, pasem svoje jagnjeta; genug »eiben, jut (Sättigung, napasti; beim Sffieiben »ertieren, zapasti (ovco); bie Slugeit »eiben, oči pasti; ftdj an etwa« »eiben, veseliti se čemn; mit bem SBeiben »erberben, razpasti, (razvaditi s pa-senjem); ©fafe »eibett, ÄüSe »eiben, 3ie= gen »eiben, b. ij. ^irt ba»on fein, autb ov-čariti. kravariti, kozariti ttbgt.; einen ®a, ta«, obljubna, posvečena podoba. ffitibbifdjof, ter, posvečeni škof (brez škofije), namestni škof, nad) Gutsm. škofov namestnik u. škof za žegne. SBeibbrot, f. foftie. ffitibltnnntlt, ber, (žegnana), blagoslovljena voda; križavnik (Ravn.). JBeilie, bie, kanja. lun. sokolič; f. ^iiblicr= qritr, (bei Sum. bähm. lunak. kane). JBcil)t, bie, posvečenje, posvečevanjc; bie ffieibe »erridjten, f. 2Bti|tn; bie »ier ŠBeiben, štiri posvečevanja, žegni, štirji sveli redi. JStibtl, Soleier ber 9lonnen, f. Soleier, ffieiljtn, o., jtdj bent ®ieu(te be« Vater« lanbe« treiben, posvetiti se. izročiti se, nad) V. vsega podati se za službo svoje domovine; eine Airdje, Aapefle loeibett, posvetili, (svetiti), posvečevati, žegnati, blagosloviti (fegnen); geweibet, posvečen; jum Vriefter, (v) mašnika posvetiti. SB ti btr, ber, Seid), ribnik, lokva; eine ttjfibenbe Verfon, posvečevavec. SBeibcraumftr, f. Sofftrampfcr. SSeibtrntnft, f. 2ßaficrmii&. JBJcibettoafftr, ba«, voda v ribniku, iz ribnika. ffieibfoften, pl., kvaterni post. SBeibnobt, bie, posvečeni, žegnani dar. fficibfltbet, ba«, blagoslov. ®eibft(lb, ter, posvečeni kelih. fficibflcniolbc, f. SSJcibbilb. SBeibftfftl, ter, kamen, kotlič žegnane vode; natt) ant. kropilniea. SBeibfta It ter, blagoslovljeni venec, ffieibmtfft, bie, posvečevavna maša. ©eibmiltb^fiefer, bie, gladki bor. S ci!) na d) t C It, pl■, božič, božični prazniki alisvetki, (naib HI. koleda, koledni svetki); ©eibnadjt, sveta noč. SBeibnaditlidj, adj., 2Beibnad)tŽ=, in ber 3ffcg., božični. iSJeibnadltŽabcnb, ber, sveti večer, božični večer, sveti postnik (@t.), badnjak (U. Ar. u. serb.), badnjek, im Serb. aud) badnji dan, badnji večer (»erntulblid) »on bdeti, Wadjen). SBtibnad)t§brot, ta«, popertnik, popert-njak, in Oteifn. ttad) V. župnik, božičnik, auifl"SfPeile baben, dobro delo se ne da prehiteti, prenagliti; id) b"be lange Sffieile, meni je dolg čas, ttad) Gutsm. toži se mi (iti Ar. 'me()t fur fdjlafrig fein); bie ©hijje, prazni čas, lažno (kroat.), kdar človek utegne; icb l)abe feitte ffleile, ne utegnem, nemam kdaj. S® C i t CII, v. n., pomuditi se, mudili se kje, ostati, ostajati, počakati kje. biti kje; v,a., znmuditi, muditi koga; v. r.. imeti se. SBcilcr, ber unb ba«, eitte ©antmlung Weni» ger lanblidjer SBolitinngeii, selo(F.), nad) b. Serb. zaselek (Vuk), attd) soseska. »Cilino, f. etodfifd). 26 C i tO 11, ber, čakališče, čakališe, bivališče, bivališč. 2BcilrnI)e, bie, ein Drt, t»o ba« ffiiet) ju SDiitlag rui)t, staje. 2B t i 1J C i t, bie, postanek na kakem kraji. SBctme, bie, drog (na kteriga se kaj obeša). Sfficin, ber, vino, dim. vince, . 1873 ©einbaft, f. ©einäinlidj. ©einbanbel, ber, kupčija z vinam. SB ein jänblet, ber, kupčevaveo z vinam, vinšček. S®etnbflfftr, bet, kdor ne more vina piti. ©einbaue, f. ©einlade. SeinbaUŽ, baS, pivnica, kerčma. ©CinbCbet, ber, buča. serb. natega, na-tegača, teglica. ©cinbede, bie, f. ©eingeliinbcr. ©einliefen, pl.. drože ob. droži pl., drožje, vinske drože pl., (na« bem Serb. drožina). ©etnbefenbrannlfflein, ber, žganje iz vinskih droži. Seinbifee, bie, vročina, ogenj po vinu. ©einböge, f. ©einberg. ©einjolj, bas, tertni les; ber Sffieinjiocf, terta, vinska terta. ©einbiigel, f. ©etnberg. ffleinf)iiife, bie, mehalica (F.), mehcnica (St.), hlastina, meh, mešič, jagodni meh, vinske jagode meh, kožica, mešina. SBetnbiiier, ber, nogradni varh, čuvaj, ©einidjt, adj., vinsk. vinu podoben; toet* nicbtfr @ef«ma(f, vinsk duh, slast po vinu, ki vleče na vino. ©einig, adj., vinsk, vinoroden, serb. vi- novan (=vinoven). ©etnjajr, ba«, vinska letina, vinsko leto. ©etnlüfer, ber, hrošč valjač. ©tinlauf, ber, nakup(ovanje) vina. ©einteilet, bet, hram; ein gemauerter, zidanica; SBeinftauS, (pivnica). SB t in Je Un er, ber, natakar; f. a. teHuer. ©einleitet, bie, vinska preša» ali žmika (ang. in @t.), f. a. teilet, fficinlenner, ber, poznavec vina. ffietulenntniß, bie, poznanje, znanje vina. ©einlem, bet, vinska pečka. vinski peček, pelek (ftüfil.). ©einfirfd)t, f. Slntatelle. ©e inlofter, ber, pokušavec vina. ©etnftanlbeit, bie, vinska bolezen, ©einlranj, ber, kerčmarski venec, ©einlriediel, bie, cibora. ©eintrug, bet, verč za vino, 11. Gnlsm. vinska gerča, ročka (@t.l za vino. ©etnlttfe, bie, vinski bedenj, ©einliibler, bet, vinski hladilnik, ©einlnben, ber, prodajavnica za vino. ©etnlitgelein, bas, vinska lodrica, ve-derce. ©einlager, bas, bas ©erüfl, worauf bie gaffet liegen, gantarji, legnarji* pl.; ®or> ta« an SBein, hranjeno vino, zaloga vina, hram. Seinlanb, bas, vinska dežela, (vinorodna dežela). ffieinl(inbcr,bet, prebivavec vinske dežele, ©einlauft, bas, tertno listje, föeinlaubiranj, bet, venec iz tertniga listja. žBeinlaud), ber, poljski luk. Sötinleer, adj., brez vina. ffieinlertbe, bie, f. £aubenlerdje. ©einlej.e, bie, branje, bratva, terganjc, tergatev, vinober (Fufe), bendima*; 3Betn= lefe ftalteit, brati, tergati. ©eiulefet, ber, berač (F. U. serb J, ter- gač, tergavec. ©etnleferin, bie, beračioa, tergavka. ©e t nI teb, bas, vinska (pesem), pesem pri vinu. ©einling, f. ©einapfel. ©CinlOŽ, f. ©einleet; (kdor nima vina), ©eiumaflttt, bie, v vino nadrobljenikruh. ©einntangel, ber, pomanjkanje vina. ©einmarlt, ber, vinski sejim. ©einmafj, bas, vinska mera. ©einmeifter, ber, f. ©injer. ©einmeffer, ber, vinomérf; bas,f.SHeben* meffer. ©einmifdjer, ber, mešavec, blodivec, ki meša vino. ©einntouat, ber, vinotokt; f. Detober. ©einmnft, f. ÜJtoft. ©etnntiide, bie, vinska mušica. ©eiuntutier, bie, f. ©cinSefe. ©einiiieberlage, f. ©einlager. ©eiltOl, baS, vinsko olje. ©einflf aftl, bet, kol, (tik, Jarn.); beiben ©elóubern, brajdnik. ©etuflrtffe, bie, f. ©einlellet, telter. ©einfjtobe, bie, skušenje, skušanje vina, vinska poskušnja. ©einliriifer, ber, vinski preskušavec. ©eiurabm, bet, kan. ©etnranle, bie, rozga, loza vinska; f. SRanlen. ©ttnraufje, bie, zavijača, jurek, volk. ©einrauf«, ber, pijanost vinska, od vina, po vinu. ©einraitte, bie, vinska rutica, ©eintebe, bie, vinska loza ali rozga. geto. vinska terta (ffleinflocf), f. a. SRebe; bie an bas Oelanbet gebunbene, brajdna terta, a. brajda, latnik; ttrilbe SCBeinrebe, vinika, kerbina (Jtarfi), serb. vinjaga; aUSarten bar--nad), zviničiti, viničiti se; bie ffiutjel ber SCBeinrebe, živak. ©einredjnnng, bie, račun od zapitka. ©eiurei«, adj., vinsk, z obilnim vin- stvam. ©einreiž, ber, rožje. ©einrofe, f. (Sglanterrofe. ©einfauer, adj., vinast (F.), kisel, kakor vino. vinokisel-J-. ©einfanfer, bet, vinopivec, pijanec. ©Cinfiiure, bie, vinska kislina, ©etnfdjitbling, bet, češmin, češminje, čašmilje. ©einf«anl, bet, kerčma, prodaja, točenje vina. ©einfdjiitjer, ber, cenivee vinski. ffieinf«aum, ber, vinska pena. ©einf«cule, bie, f. ©einf«ant. ©einfdienle, ber, kerčmar. ©einf«tff, bas, ladija vinarica (Fuk). ©einfdjlaudj, bet, vinski meh, kozol; ben 2Betn in bie gaffet ju leiten, cevi, rori*, vinski rori, cevi; eiti fiatíer Xrtnfer, vinski meh, 1874 Scinfdjmtm«. Se in f d) nt Uit 8, ber, pijača (V., fonfl ®e< tranfel. SeinfCflen, ber, obilna vinska letina, če terta obilno rodi. ¡ffieinfefeltltlt, ber, grebenicaob. grubanica; f. a. SeingefenT. SBeinftobt, bie, vinsko mesto. Seinftein, ber, nad) bem Russ. vinski kamen (»olji nid)t gebr.), nad) bem Seri. sreš ob. streš (Vuk). in $roat. birsa, b. Gutsm. vinski okrenjenik; vinska skorja, veštan*. S®Ctnfteinfttlj, ba«, vinska sol, srešnica. SBetltfleiter, bie, davek od vina. Seinftod, ber, terta, vinska terta. ters, col}. tersje; babei biingen, kotliti (@t.). SiBcinfto iicau<) c, bie, volk. 2Bttnfud)t,bie, vinoželjnost, pijanstvo, nezmerno poželjenje vina. SBeinfiidjftg, adj., vinoželjen. Seinfnpiie, f. SBeinbriiftc. Seintflllf er, ber, mešavec, kazivec, blo-divec vina. SeintO&t, adj., do dobriga pijan od vina. Seintrafier, bie, tropine pl.\ ein einjelne« ©tucfdjen babon, trop; f. a. Srrifier. Seintrailbc, bie, grozd (vinski), grojzd, grozdje; f. £raulie; bet ©tengel babon, penkla, petlja. Setniriefter, f. Sriiber. Seintrinfer, ber, vinopivec; »enn et biel trinft, pijanec. Seinfrinierin, bie, vinopivka. aBctnfniltlCn, adj., pijan od vina. Seintunfe, bie, vinska omaka. Seintierfiilfdjer, f. Seinmifdjer. Seinbertiefl, f. SeinfeHer. Seinborratft, f. Setnlager; ftcf) bamit berfeljen, založiti, zakladati se, previditi se z vinam. SeintoadjS, ber, vinski pridelek, vinstvo v kaki deželi, vinski rod, kjer vino raste. 3© C i It ti) d g C, bie, vinomerf, vinska vaga. Seintnagen, ber, voz vina. Seinffletter, ba«, vreme vinsko, vina u-godno. Seinttirtl), ber, kerčmar. Seinjaljn, bet, ftdj ken©etnjal)n au«f($la-- gen, odpovedati se vina (vinu). Seinjedje, bie, pijača (F.); eine 9ted)nung, zapitek. SeinjetOer, ber, f. Seinirinfer. Sffieinjehent, bet, vinska desetina. Seinjeidj tlt, ba«, smrečica. Seinsielier, ber, f. Sinjer, (gornik). SeinjinS, ber, dača od vina, vinarina (Vuk). Seinjotl, ber, col od vina, vinski col. Seinjto Ctttg, bet, dolžnost, vino jemati od koga (in ne od druziga). 3Bein3ti)ift, bet, prepir pri vinu. SeiŽ, adtt., nut in bet {Reben«art: einem et»a« »ei« mad)en, (b. i. »iffenb), komu kaj na nos obesiti, zlagati se komu. slepiti koga, bei Gutsm. komu čerhiti (?). Seižortilei, ber, (fl. Setoeisartifet), dokazni člen. SeiSIjeU. S® C f f C, adj., moder, attd) pameten, sprevi-din; »eife »erben, zmodriti se, seri. mu-drati (e. n.); berfiänbig, razumen; feljt »eife, premoder; SBetfe, ber, modrijan, moder mož, modrec (F, serb. mudarac); bie ©eife, modrijanka, modra žena, modra; »eife madjen, zmodrovati, zmodriti; »eife tfjun, modrovati (Vuk). modrijaniti. Seife, bie, SBelobie, viža*, napev; lufiige, okrogla; SIrt nnb ©eife, način. viža*. russ. obraz, vid; bie angeigeitke, f. ^nbicfltiti; auf einerlei, gleite, enako, po enakem, ravno tako, takisto; auf mancherlei, »jelerlei, mar-sikako, mnogotero; lebiget SBetfe in bie ©od)en iommen, v samskem stanu poviti; ungerechter 2Beife, po krivici, po krivičnem; menfdjlidjet SEBeife, po človeško; unborftdjs tiger, thčriehtet ©eife, po nespametnem; ge* fährlidjet ©eife, po nevarnem; nad) feinet ©eife, po svoje; graufamet ©eife, neusmiljeno; baufentteife, kupama; reiljentoeife, za-poredama; freujtoeife, križem; garbentoetfe, snopama, na snope u. bgl. mittelfi bet gorma* tion —ama, —am ob. —em; heimlicber ©eife, skrivaj, skrivši; ba« ift au« bet ©eife. to ni navadno, to je presilno; auf biefe ©eife, tako; auf eine ankete, drugači; auf eine tu fonbere, posebno; auf eine ober bie anbete ©eife, tako .ali tako, ali tako ali kakor si koli bodi; unbefonnener ©eife, nepremišlja-ma; ®ettoI;nIjeit, navada, šega; auf biefe ©eife, po tem takem; auf feine ©eife, nikakor ne, po nikakem ne, po nobeni ceni ne, po nobeni meri ne; auf alle ©eife, po vsakem, nad) bem Serb. vsakakor. Seifet, ber, f. Seifer. aBcffelgefängntß, ba«, hišica dratenaza matico. Seifen, v. n. u. a., jeigen, pokazati, kazati, pokazovati; mit bem ginget »eifen, s perstam pokazati, kazati kaj ob. na kaj; einem ben regten ©eg »eifen, pravo pot pokazati, prav napotiti; einem bie ISijüre »eis feit, spoditi koga iz hiše; einem ba« Otäfien »eifen, učiti koga šivati, kazati mu. kako se šiva; an Semanb »eifen, odpraviti, zagnati, napotiti na, do koga; f. a. Silntteifen, Unterridjten; einen 93er6re(iet au« ber ©takt »eifen, hudodelniku iz mesta ukazati (F); f. übr. SiužtDcifen. Seif er, bet, bie Äöniain in einem Sienen* ftocfe, matica, mačica (Gutsm.); (bie jung; frättltdje Königin, nad) Zal. devičnica. fcie befruchtete, plemenitnica); eine $erfon, toetdje geiget, kazavec; ein ®tng, »elcf)e« »eifet, kazalo; f. a. Seiger. SetferidttS, fca«, turnič (F.), kletka matična, matičjak, (Muri.). SeiferiDŽ, adj., brez matice, bre/matični (F). Seifermer!, ba«, kolesa pri kazavniku (ki premikajo kazavnik ali kazaljko na uri). SeiS^eit, bie, modrost, (pametnost, spre-vidnost) ; .ffenntnifj, znanost, učenost, znanje; feine ©eižljeit auäframen, razkazovati, prodajati svojo nčenost. SBeižiicitilicficnb. StiSIjeitSliebenb, adj., modrost ljubeč, kdor ljub! modrost. !®Ci«brifČ = , i it 3ifcgn., — modrosti, mo-drostni (F.). ©ciSbeitSiorfiber, ter. f. ^bifofo&b. 8 e i S b e i 18 f o r f dj u n g, SBciSbcitčlebre, bie, iskanje modrosti, nauk (od) modrosti: f. a ibitofobbic. fficižbtifSfrcnnb, ber, prijatel modrosti. SBeižbettŽjjaljlt, ber, zob modrosti, naj poznejši zob. ffieiSl i Í), adv., modro, pametno, razumno, ffieiéltltí, ber, modrijan. fficiSnafttt, f. Síoíeweiá (fein). ffieifr, adj., bel: gBeigfitfifee, belica; totig anfireidjen, pobeliti, beliti; lueig fein, beliti se; ba« SDBeige in einein ®t, beljak; ba« SDeiji, belo. beljava. bela barva, belilo (in3* befonbere bie meijje ©djminfe), belina; ba« ftett be« OJotbtmlbprete«, belo (F.); bie toeijje Sudjt, (chloritis), bela bolezen (F); f d) toar; anf l»eijj ijaben, zapisano imeti, s pismam poterjeno; bet toeifie ©omitag, bela, (bo-trična M.~) nedelja; IBeifier SBein, belo vino; ein tneifje« @d)t»ein, beljug, f. beljnga; ber tteifje Seiifeunb, (tcaidm.), sneg, belin; fid) t»ei§ brennen tooden, pravičiti se. čistiti se. ®eifi = , in 3ffcgn., beli—, belo—, ffieiffngcn, v.n.u.a., prerokovati, skrivno razodevati, prihodnje napovedovati, fficiffager, bet, prerok, prerokovavec. ffietffogertn, bie, prerokinja, ffieiifngertfd), adj., prerokovavsk. Seiffognng, bie, prerokovanje. S&Cifiltmtig, adj., beloramen. ffietfiarfdj, ber, beloritka; divja ovca. ffieipiftel, f- §aužfd)iDalbe, (in Saa«), belorepec, belorepka. ffieifatb, bie, Sffieijjung, bie ffeinen 3infen, a(«_ ¿püfenet, SBntter, Siet u. bgt., mala desetina. JBeifiauge, ba«, belo oko. SSeifiauaeubrauuig, adj., beloberv. ©eifjbai!, f. Sctibenfolf. ffieifibaden, ba«, ba« flíedjt, meijje« SBtot ju barfen, pravica, beli kruh peči. ©eifibflden, adj.. bel, iz bele moke. ffieiPflder, bet, belikrušnar(F), pek be-liga kruha. StiPfiderSbrtll, ba«, beli kruh, pogača, hlebec. SBeipadtg, adj., beloličen, (seri. belo-. lik. Fufc). ®eiSbart, ber, belobradec. ©eišbiirttg, adj., belobrad. ffieifibuura, f. ©ilbetpabljel. Sciibelrenjt, adj., belokrižen. ®eiibetgtg, adj.. beloverh, belogor. ffieiPier, ba«, beli ol; belo, bledo pivo. ÜBeifjbinber, ber, škafar. Stifebirfe, bie, bela breza. JBeifiítm, bie, (hruška) belica, ffieifiílütterig, adj., belolist. ffieifibled), ba«, kositer, ffiti&bliibenb, adj., belocveten. Seifbliitig, adj., belokerven. SBeijjlaH. 1875 SHJeffjbltlit, bie, gaber, (Bei Vuk »ielieitt beloerab). S® e i fib udi en, adj., gabrov. S® t i fib tld) tub Olj, ba«, gabrovina, gabrina. SBeifjbudjenttlfllb, ber, gabrovje, gaberje, eabrina. SSeigbOrn, ber, (Crataegus oxyacantha), glog, glogovec (M.), liadj (Sinigen audi beli glog, bei F blagoviz(?); an«, »on SSeips bom, glogov. Seifibornbecre, bie, gioginja(Vuk),gio- gova jagoda, glogulja (Zal.). ffietfibombDlj, ba«, glogovina. 2&eifi&0mi(bt, ba«, gložje, serb. gložjik (-aka). SSeifibornftod, bet, gloeovača. Seifi&roffel, bie, f. ©ing&roffei, Sein= broffel. ffieifie, bie imb ba«, belo. belina, belota, belost; im 9Iltge, belmo (@t.); im @i, be-ljak-a. 28ei$en, v. a., pobeliti, beliti; altber« toei* fieil, prebeliti SBeifierle, bie, bela olša. aBeififiirben, v. a., na belo barvati. Sffieififidttc, bie, f. Sanne. SBeififieber, ba«, f. Sleitbfntbt. Sffieififinf, ber, beli ščinkovec, Šinkovec. SBeifffiftb, ber, (Leuciscus), belica, klin, bela riba, podlestva (Gutsm., bei F. binge» gen ift podlestev, Cyprinus nasus), seri. kesega; (delphinus leucas), nad) bem fii/ss. beljuga, naefe Jan. vogrica. Sffieififiibre, bie, bor. SBeififiifitg, adj., belonog. SBeifignr, adj., na jirh ob." jerh strojen, jdrhast (t. j. z apnam, galunam in soljo strojen in ne s čreslam); toeijjgate« Seber, jirh, jerhovina, SBeifigSrber, bet, jerhar, jirhar. Seifigiirberei, bie, jerharija ob. jirharija, jirharstvo. Sffieifigurn, ba«, bela preja. SBeifigartcitbiftel, bie, bel osat. Sffietfig elb, adj., belorumen. ffietfigerber, bet, f. Sffiei&garber. SBetfi'geftWiinjt, adj., belorep, belore-past. Seifigeftreift, adj., cikljast, lisast, bre-zast, plazast (Jan.); eille berartige Aulj, liska, ciklja, breza. SBeifiglaS, ba«, belo steklo. aBetfiglndc, bie, plotni slak. SBeifigiiibenb, adj., razbeljen, bel. Seifjgolb, f. platina. Seifigrnn, adj., belkastosiv, sivkast, sir, nad) M. serovat n. sivorast. SBeifibanrig, adj., belolas, belih las. Sffieifibufer, ber, beli oves. SBcifibalfig, adj., beliga vratli, z belim vratam. SffieiSbitnbtg, adj.. belorok. ®eifibarj, ba«. bela smola, pilpoh (?). SBeifiboIj, f. ©ilbettmwcl. SBeifibnbn, ba«, f. ©teinfenljn. 2Beifi!alI, ber, belež, apno za beljenje. 1876 Seifleljl($en. Seifleblfen, f. SBrttunfeljlfen. Sei&tirff e, bie, belica. SeiSflor, adj., bel in čist. Sctftfobl, bet, beli ohrort, kapus, ciklja. Seiftfobf, fcet, beloglavec. Se tj) lov fig, adj., beloglav; Weijjfopjiget ®eiet, plešec. Setftlram, ter, tergovina e platnam, s pertenino. Setjjfraut, to«, f. Seifjfobl. Set&Iiimmel, bet, kumin. Seiftlaubeu, f. 2HebIbcerenbituin. Seiftlcbet, ba«, jirh, jerh, irhovina. Setftlid), adj., belkast, beličast (serb.)-, ein toeijjlifer Cf S, plaveč (auf itn AUsl. plav, weijj). Set&ling, ber, ein ®tttg »on Wetfjer garbe, belec, belin, belinec; etne .ftub, belka, belša; ein $ferb, siveo, plajs; eiit §ttnb, belin. SBet&miillerfen, ba«, brolica. Seiftmebl, ba«, bela inoka. Seifjnndcn, ber, beloherbtni vrabec. Seifnitgelff mteb, ber, žebljar za bele pocinjene žeblje. Seiftnafig, adj., belonos, z belim nošam. Seiftnijtbertn, bie, šivilja za belo pertenino. Stifjbabjiel, bie, f. ©ilberbabbel. Sei&bfennig, bet, belič. Setftjjtufel, ber, zidarski kist, penzelj za beljenje. SeifttOtb, adj., belordeč. Seifrobrleiit, f. ¿ouuiirf^e. Seiffdjimtttel, bet, plajs, belec. Seifjfflinge, f. 3Keblbaunt (Vib. lant.). Sei^lfnanel, bet, žolna belokljnnka; knežji detel. Seiifdjfflflnj, bet, belorepka. Seiftfieben, ba«, SEBeigfuB, kuhanje na belo. čiščenje, čišenje srebra. Seiftfpef t, ber, srednji detel, bela žolna. Seiftfbtenfeltg, adj., belopikast. Stiifitrn, ber, lisec; meibl. liska. Seiiftttnig, adj; beločel; »on Xf;ieren, Seiftfnb, f. Seiiftebcn. Seiitnnite, bie, jejka, jelca, hoja, hojka. Seiftiellnr, ba«, Sum. belinec. Sciftulme, bie, gladki ilem. Sei&beilf en, ba«, f. Sfneeglocffen. SBeiemangtg, f. SetPadig. Seiftmnffer, ba«, voda svinčenica. Seiftmoliig, adj., z belo volno, belorun. Seiftttlirj, bie, (Cavallaria Polygonatum), bela bramurka, šmarniea, gumbelica, lepotica, naf Gutsm. kokorik (auf bohm.), beli koren, latvička (ang. in ©t.); f. SDiai= bliimfen; (Cavallaria latifol.). široka bramurka, šmarniea, gumbelica (Bledo.). Seiftjabnig, adj., belozob. Seiljeng, ba«, pertenina, platnina, belo perilo, serb. pertište, bohm. u. poln. be-iizna (=belina), russ. belje. SeiftjOpf, bet, raca beločopka. S e i 91 b n m, ba«, znanje, znanstvo ljudsko. Seifnng, bie, 58efel)l, povelje, ukaz; 23et= Seitflftig. Wet«, pokreg, graja; SeWeiäfübrung, dokazovanje. Seit, adv. n. adj., dalječ, tift. daleč, deleč; in anb. daleko; Weiter, dalje, daljej; aut meitejten, nar dalj«; Weit entfernt, bajj • tf il)tt fürchtete, ne, de bi se ga bal, še le —; tf faitn ttif t weiter getjen, ne morem dalje iti, ne morem dalje; bet Weitete, daljni, nadaljni; Weite Steife, daljna pot; jn weit, predaleč, predeleč; bie .ftleibung ifijit Weit, obleka je preohlatna (V.), prehlatna. preohlabna (Zal.), preširoka; bet Sffieg iji weit, dolga pot; fein Warne wat Weit tint breit berühmt, po vsem svetu, na široko po deželi mu je slovelo ime, na daleč; fo weítid) mif erinnere, kolikor pomnim, odkar pametim; fo Weit baft bit Stefl, dotod, toliko imaš prav, tako daleč; weit naf allen ®tmenftonen, obširen, prostoren,prostran, razprostranjen; Weite (Sbeiie, prostrana, širana (nar. pes.) ravan; weit ltnb breit, daleč, deleč okoli; Weitet jtamm, redek glavnik; weite« ®ieb, redko sito. rešeto; Weit »on eiltanber, deleč saksebi, širem (Ravn., široma); tet ©ommer iit ttof Weit, dolgo je še do leta; nnb fo Weiter, in tako dalje (i. t. d.); »on Weitem, od deleč, ttaf BI. izdaleča; erit jWei tl^r? e« mujj ffon Weiter fein, še le dve? mora več biti; Weitet nift«, al« —, nič več, kot —; bie %t)ür weit anffperren, vrata široko odpreti, na Btežaj (angeltteit); fahre Weiter fort!, le dalje! dalje pojdi! le naprej!; Weit gefehlt, mnogo, dokaj manjki še; Weit mehr, mnogo več, zelo več, veliko več; Weit liebet uff., mnogo rajši, dosti raji; Wa« Weit eblere«, mnogo žlahtnejši reč; Weit »orjieljen, mnogo več čislati, » veliko bolj i šteti, imeti; bei Weitem ni4t, še davno, še dolgo ne; Weit gröjjer, zelo veči; etwa« weit betholen, kaj deleč sem privleči, daleč seči po kaj; Weit hergeholt, prisiljen; et iji nift Weit her, ni nič po-sebniga, ni nikak čudež, ni dosti vreden; im weiten ©ittne, b. i. überhaupt, v širokem pomenu, naf V. po velikem, v daljnem pomenu; bie Weitejle SBebeutung, najširši pomen; Weit entfernt, daljin, (daljni), oddaljen, daleč proč; in Weiter gerne, v deveti deželi; mein 3Beg ift bet Weitefte, moja pot je nardalji; bie ©afe fieht ttod) itn Weiten gelbe, ta reč je še deleč, še ni gotova, mnogo vode bo preteklo, dokler se ta reč izdela; »ott bem inttetn Staunte eine« ®inge«, prostoren, širok (breit); bi« auf Weiter«, za sedaj, dokler se ne ukaže kij druziga; in bie Weite ©elt gehen, križem svet iti, po sveti iti, im Serb. v beli svet oditi, naf Ravn. itt ffieifn. ripnstiv iti (pari, per f.); ein Weite« ©ewijfelt, široka, kosmata vest; obne Leiter«, biei vsega druziga, kakor tako (gei>r.); naravnost, preči; bei weitem nift, kratko nikar ne ob. ni—; immer Weiter, dalje in dalje; SBeit, ba«, širina (ladije). Seit it ft t g, adj., etwa razvejast, široeih, redkih vej. Seitöugig. Seijenlirot. 1877 ©eitiiugig, f. ©topugig. ütítitbaudjig, adj., trebušen, trebuhat; »011 Xf)iernt, vampast*; cttt foldjet SBenfd), trebuhač. SEBeitb erii^mt, ad)., deleč sloveč, sloveč po dolgem in širokem. Scitbllfig, adj., s prostranimi zatoki. !®eite,bie, dalja, daljava, daljina, delja, dalj-nost; 33reite, širina, širja (At.); iti gel;ČJ riger ©cite, v pravi daljini, delji; bie SBeite be« SBege«, dalja, daljava; iit bie SBeite feijeii, daleč viditi; eine ©adje in bie SBeite fpielen, odlašati kaj; »on eincut 9?aume; eitte« ®ebaube«, prostornost, prostranost, prostranstvo (russ); etite« ©efapež, ©djratife«, svet-loba;eine« jtleibungajlutfe«, lilab(Za¿.), ohlat-nost, ohlatje (V.); Slijftcuib, f. biefe«; russ. razstoj, razstojanje; (mont.l SBeite, SBei* tung, mesto, kjer je ruda že izkopana; in ber'Sufammcnfegmig al« ©runbwort brücft e« bie flooen. ©pradje juweilen mitteljl bet gormation altf —aj au«, j. 33. ©djupweite, streljaj; SBurfroeite, lučaj; ©pamiWeite, raz-tegljaj (nadj Vuk bie Sánge ber au«gefpatiu* ten Strme, raztegljaj konca); @djlagl»eite, (in ber 2e(|te »on ber ©teftricitat), presko-čaj u. bgt. SSeite, ba«, ba« SBeite fudjen, uteči, kopita pobrati; ba« geljt in« SBeite, to presega vso mero; ba« SBeite gewittnen, priti na piano, pod milo nebo, na sapo. SSeiten, t>. »., bort loeitet eitt Slbgrunb, tam zeva brezen; ü. a., raztegniti, raztegovati, razširiti; v. r,, ftdj l»eitett, b. i. Weitet l»et« ben, razširiti se, širiti se, raztegniti, raztezati se, ohlaten postati, daljšati se, raz-prostraniti se. S C i ter, comp.. dalje, delj; weiter tjinteu, »orne, zadeji, spredeji (Met.); Weiter fommen, be^el* fett ftd), prizamoči si; toeitet jiebett, ftdj entfer* nen, dalje se pomakniti, pomikati; f. Beit. Seitcrn, v. a., tteiter macben, razširiti, širiti; f. Snoeitcru. Setterfenber, f. Spebiteur. ŠŠcitetling, bie, iti bet .Stanjleifpradje, neprijetni nasledek. SBcttcruerbreituitg, f. SSetbreitung. ffieitfelb, ba«, daljno polje; njiva kje za logam, v drugi soseski. ffieitgebiet.enb, Seitberrfdjtnb, adj., ši-rokovladen, na daleč, na široko po zemlji gospodujoč. ffieitgefiiigett, adj; s širocimi perutmi. ffieitgebornt, adj., dolgorog, z rogmi vsaksebi. Scitgemantt, adj., s širocim, zevajočim gobcam, širokousten, razusten. fficitgebriefen, adj., po svetu sloveč, hvaljen. Scttballtg, adv., kar se daleč okoli raz-lega. ®titbin, adj., daleč tje; v daljo. SBeitliiufig, adj., (weitláuftigl, t»eit»on ein= anber jietjeltb, široko, vsaksebi, narazen, redko, širem (Ravn., širom?); Weittaufig mit Seuianben »erwaitbt fein, s kom daljne žlahte biti; Weitläufiger Setter, daljni stric; um* jlänblidj, obširen (a. böhm. u. poln.~). na tanko, na drobno, na široko in na dolgo, po dolgem, po širokem; id) Werbe uiid)ftcu« weitläufiger fdjreiben, v kratkem bodem bolj na tanko, na drobno pisal; feljt Weitläufig feitt, mnogo besedi delati, preveč besedi imeti; WeitfdjWeifig, nadj V. ovinkast, (bei Gutsm. zastoren?); eine Weitläufige ©d)reib* art, raztegnjeno, obširno pisanje, nad) bem Poln. razvlečena pisava. Sei t läufigfeit, bie, obširnost, daljnost, prostranost; Weitläufige« ©erfahren, obširno, natančno, dolgo ravnanje; »iele SBeitläujig* feiten mad)eu, f. ltmftanb. ffieitmaili, ba«, širokoustnež. Seitmäulig, adj., širokousten, razusten. Beitutunb, bet, f. Seitmaul. Seitröflig, adj., z ohlatno, mahadravo suknjo. Seitfäutig, adj., z redkimi stebri. Seitfd)ttttenb, adj., dolgosetlčin, široko-senčin. Seitfcbidjtig, Seitfdjtoeifig, udj., ovinkast (V.j, obširen, preobširen, pretegnjen, predolg, dolg, nepotreben; f. a. Beitldllfig. Beitf(bid)tigfeit, Settidjtoeifigleit, bie, obširnost, preobširnost; f. SeitläUpfltett; (nacb Ravn. izlaka). Seitjebenb, adj., deleč videč, razviden, kdor daleč, v prihodnost vidi. Seit|"icbtig,aiO'., dalnjovidin (russ.), kdor od daleč bolj vidi, kakor od bliz, dolgiga pogleda. Seitfilbtigfeit, bie, daljnovidnost, dolgi pogled (F.). Seitfburig, adj., s široko kolejo. Seitumfoffenb, adj., prostran, obširen, mnogoobsežin. S C i t n n g, bie, ber Umfang be« innern SSau* me«, prostranstvo, širina, prostornost, svetloba (K); (moti*.), f. Seite. Beitjübntg, adj., redkih zob, redkozob. Seijett, bet, (Triticum), pšenica, (a. vše-nica n. šenica alt«gefprodjetl); rauber SBei* jen, 53artweijen, resnica; glatter SBeijen, golica; bet ©omnterWeijen, jara pšenica; SBiutertofijen, ozima pšenica, ozimka; tür= fifdjet SBeijen, turšiea, koruza, debcljača; f. tibr. Staig; bem bliiijct bet Sffieijen, ta ima zlate, srečne čase. S eigen*, in 3f&gn., pšenični. S e i 3 e 11 o it C r, bet, fo lange bet SBeijen ftefjt, pšenica, njiva s pšenico, pščenična; nadj ber (Srtite, pšeničišče, pšeničiše, pšeniče-višče, pšeničeviše. Seijtuabre, bie, pšenični klas. S ei jenb au, ber, sejanje, pridelovanje, ravnanje pšenice. Seigeitbier, ba«, pšenično pivo. Se ige 11 boben, ber, tla za pšenico (dobre), pšenične. Seijenbrot, ba«, pšenični kruh, pšenio-njak; SBeijibrot, beli kruh, hlebec, pogača; jwei SBeijeubrote, dva hleba beliga kruha, dva bela hleba, dva hlebca (3, Stt.), 1878 Seijenernte. ffietjcnernte, bie, pšenična žetev. Seijenfelb, ba«, pšenično polje; f. a. Seijenacfer. Scijengatbe, bte, pšenični snop. Sejjengraä, f. Čuctfc. Seijengtaupen, p'-; pšenično pšeno. SBcijenbttUfen, cer, veiršaj pšenice. SBcijenileie, bte, pšenični otrobi. Seijenntehl, bai, pšenična moka, bela moka. Seijenteift, adj., pšeničen, poln pšenice. SeiJCttfttflt^ bie, pšenična setev, posev. aöcijcitifttbpfe, bie, podkašanje, podži-njanje pšenice. SBetjettfflreit, bie, pšenična pleva. aßeijcnfto^cllt, fl., pšenično stemišče, sterniše, pšeničišče, pšeničiše. ScijenfttOlj, ba«, pšeničnica, pšenična slama. Seijhaher, bet, f. SKanbeltriihe. Selft, SBcld)«,pron. relat., kteri, kateri, ki (indecL), kdor; Icroat.ü.serb. koji; fron, interr. kteri?, kdo? (Wer); Weiftet tmmer, kdor koli, kteri koli, kteri si bodi; weifte« au« beiben bu Willjl, ktero hočeš; um Weifte3eit?, obkorej ?; bi« ju welfter3eit, obkorej?; Welftem au« beiben ^aft bu e« gegeben ?, kterimu si dal ?; Weift eine ©efftiftte, kaka prigodba; Weift ein gtobet SDtenfft, weift ein unaužfpteftlift ©lütf, kaki zarobljenec, kaka neizrečena sreča, kolika sreča!; weift bu e« noft, mit weiftet ©ebulb ift e3 etttug, ali še veš, s kakim poterpljenjem sim to prenašal; wet Weiß, in weifte« gottlofe J&auž et geht, kdo ve, v kakošno hudobno hišo hodi; bie jina* ben, Weifte »on ben ©peifett be« Äonig« ge» gejfen hatten, mladenči, kraljevo hrano jedši; weifte großen ®inge »ermag niftt bie »et» einigte .itraft, kaj pač ne more združena moč; «is unbefltmmte« 3ablWort, j- S. ift' habe Slepfel, Wollt ftt weifte?, jabelka imam, jih hočete kaj?, vzemite si ktere; »on biefen Slepfeln Waren weifte fauer, Weifte füß, teh jabelk, izmed teh jabelk je bilo nekaj (nekoliko) kislih, nekaj sladkih, — te jabelka so bile ene klisle, ene sladke, — nektere kisle, nektere sladke; ift hatte Weifte fonji bei mit, imel sim jih sicer nekaj pri sebi. Selft ergeftalt, adv.. kako. SelftetlCi, adj.ind., kakošen, kakoršen; mit Welfterlei ÜBaß ihr meffet, s kakoršno mero merite, s takošno —. Seli, adj., vel, zvenjen, vedel, zavenjen, zvedel, suh; Welt Werben, zveniti, veniti, vedniti; f. Verweilen; »on {Rüben, suha, posušena repa; f. a. SftlaW, (Eingefallen. Seite, bie, f. tönigSIcrje. Sellen, v. n., zveniti, veniti, zvedniti, vedniti, oemagati (Äarft); — medleti, slabeti; f. SBetfflellen; v. a., narediti, da kaj zvene; posušiti, sušiti. Sellheil, f. Vaftbunge. Sßellbeit, bie, zvenjenost, velost, vedlost. S C Hofen, bet, peč sušivnica. Sellbanl, bie, ba« Sager, wotauf jtft bet Se«. Saffen einet SBefle, eine« fRabe« nmbtehet, teč-i; bei ben SMüblen, blazina (Zal.)-, ba« 3ket »on bet ©fteibe, worauf bet Xöpfet ftgt, kolovrat, lončarski stol ali kolovrat. Sellbaunt, ber, valj, naft V. vreteno, naih bent Böhm. gredel;am äöeberfluble, vratilo. Seile, bie, eine fftlüngelnbe Stljobung bei in Bewegung gefegten SSaffer«, val, (böhm. velna) ; äBellen ffttagen, plahitati, na valove udarjati, valove gnati, delati, valovi luskajo, se zaganjajo; |iet follen ftft legen beine floljen SBellen, (Sob 38, 11), tukaj boš razbijalo svoje napete valove; bie SBellen fftla* gen obet uit« jufammen, valovi nas zagri-njajo, pokrivajo; poet. füt SBaffet, f. bief.; ein um feine Site bewegliftet Silinber, valj, valjek, vreteno (V.)-, an ben äBeberftüfilen, vratilo; eitt iSimCel 9tei«holj, butara; ©anb--Wefle, sipina. Sellen, v. a., vreteno ali gredel narediti; Sifen an einaubet wellen, b. i. fftweißett, železo zvariti, variti. Sellenbnb, ba«, kopanje v vodi. ob bregu. Sellenbewegung, bie, valjenje, gibanje valno, naft Mai. valjavica. Sellenbreft Ct, bet, lomilo valovam nastavljeno. Scllenbruft, bet, f. Stanbnng. Scllenförmig, adj., »on SBelle, (unda), valovit, (valast); »on SBelle, Silinbet, va-ljast, vretenast. Sellengebirge, ba«, gorati valovi. Sellenhflfl, f. Sellenfbtmig. Seitenlinie, bie, čerta valovita. SellenloS, adj., brez valov. Sellennteer,ba«, valovito, nepokojno, razburkano, nemirno morje. Sellenreift, adj., valovit; ba«, vode. Sellenfftlag, bet, bitje, udarjanje, luskanje valov. Seilenfturj, bet, slap. Sellentob, bet, smert po utonjenji, v vodi. Sellentritt, ber, podnožnik. Sellenboll, f. Sellenreift. Sellenwctfe, adv ., v valovih, val zava- lam. Sellenjnifen, bet, tečaj. Sellem, v. a., lepiti, zidati s slamo in bla-tara, russ. delat mazanku. SeIIertOflnb,bie, ilovnata, zlepljena stena. Seli ig, adj; valovit. Selila g er, f. Slnwelle. Seilt ab, ba«, kolo na valju. SelŽ, bet, (Silurus glanis), som (in allen fla». SWunbarten). Seis = , in 3f?gu., somov, somlji (FuJe). Set S artig, adj., somast. Selžfleifft, ba«, somovina, somlje meso. Seit, bie, svet, im Altsl. a. mir; bie SrOe, zemlja, vsa zemlja, svet; 2BelttfJeil, f. bief.; Semanben in bte anbere 3Belt fftttfen, koga na uni svet poslati, umoriti; alležBelt, ves svet, celi svet; bie Cente, svet, ljudje; alle 2ßelt Weiße«, vsemu svetu, vsem je znano; in aller SBelt niftt, za ves (božji) svet ne; auf bie SBelt tommen, priti na svet, roditi Seit. se; au« bet SBelt geljen, fdjeiben, s tega sveta iti, umreti; bie arge SBelt, hudobni svet; bie überjtnnlid)e SBelt, nadčutni, nad-telesni svet; bie tterfefyrte SBelt, narobe svet (@))r. poln., jelen pse lovi); in atle SBelt geljeu, yes svet obhoditi, iti po svetu, križem svet, v beli svet (serb.); in bet SBelt, na svetu; toa« in aller SBelt mag et haben?, kaj mu vendar je, kaj le hoče za božji čas?; fo geljt e« in bet SBelt, tako je na svetu; in bet SBelt leben, bleiben, posveten ostati, biti; Semanben au« bet iljm eigenen SBelt ein ©leidjniji geben, dati komu priliko iz reči, njemu znanih; bie gelehrte SBelt, učeni (ljudje); jut SBelt bringen, roditi; ein Wann au« bet alten SBelt, mož stariga kopita, nekdanjih šeg; ftdj »on bet SBelt abfonbent, zapustiti svet, posvetno rabo; bie fdjone SBelt, ženske, ženstvo ; bie junge SBelt, mladost; bie , »crttebme SBelt, velika gospoda; unfere ©adje ift auf beut beften SBege bet SBelt, reč naša je (stoji) tako, da ne more bolje, da nikoli tega; et hat Diet SBelt, olikan, obdelan, izobražen, skušen je, pozna svet, zna biti z ljudmi, zna vesti se, obnašati med ljudmi; grope, unbefanute SBeltett, veliki, neznani sveti, svetovi; in eine befJetE SBelt übergehen, preseliti se v boljši svet, v večnost; itt bet SBelt ift atte« feit, pol sveta je naprodaj, pol se ga pa more kupiti; @elb regiert bie SBelt, da ima koza denar, gospa bi ji djali. Selt=, in Sffcgn., bet SBelt eigen, svetni, {Gutsm. u.' F.), — sveta, — tega sveta; serb. svetski, u. svetoven; im ©egenfajje JU Oeijllidj, posvetni. Sffiettadlfe, bie, os sveta, zemlje. SBcltall, ba«, vesoljni, nadj 9lnb. vesvoljni svet, itt Ob. Är. aud) pleon. vesmirni svet (min—svet), vesoljnost, vessvet; f. a. Ullis DtrfUttt; bolim, vesmir. Seltflttcr, ba«, vek, starost sveta. Söcttflnget, bie, tečaj sveta, zemlje. Settnnfidli, bie, misel od svetn. SBelt (tj) f C I, bet, gteidjäapfel, jabelko cesarsko, ki pomeni svet. ffieltange, bie, Božje oko. SBeltbatt, f. (Srbball. SBcIthan, ber, stvarjenje sveta; f.a.SBcIt* gtbiiube. SBelthcgchcnheitjbie, zgodba sveta,pri-godek vsemu svetu znamenit. ®clthegier, bie, (Segierbe), posvetna želja, meseno, polteno poželenje. Beltbch errfi enD, adj., svetovladenf. äßeltbebcrrfdjer, bet, gospodar vsega, vesoljniga sveta, ¡Bog, Gospod. SBeltbefonnt, SBcttbcIicbt, adj., znan po vsem svetu, povsod razglašen, raznesen, ljubljen po vsem svetu. ffieltberiihmt, adj., preslaven, preimenit, povsod sloveč, vsemu svetu znan, razglašene slave. SBettbcfibreibenb, adj., svet popisujoč, popisovaje. Socitlufdircihcr, ber, popisovavec sveta. Selthonbet. 1879 2Beltiefdjrei6ung, bie, popis(ovanje) sveta, zemlje. SBelthcmohner, f. @rbbetooljner. Seltbejtotnger, Selterobcrer, bet, pre- tnagavec, podjarmivec, osvojevavec vsega sveta. aseltbraudj, bet, svetna, posvetna navada, šega, navada tega sveta. Seltbucb, f. 2Beltgefd)ichte. SBcttbiirger, ber, Zemljan, kozmopolit. SBettlliirgerin, bie, ettoa zemljanka, pre- bivavka tega sveta. Selthiirgerfinn, ber, misli tega sveti, kozmopolitizem. Seltbame, bie, velika gospa. SBcttbanf, ber, posvetna zahvala (s ktero svet plačuje). Settbiener, bet, posvetnjak. fficltebre, bie, posvetna čast. ffiettenbe, ba«, konec sveta. 2Bettentftchung, bie, začetek, postanek sveta. SBeltenjertriimrnerer, ber, razdiravec, končevavec svetov, ffictterfnbren, adj., skušen na sveti. aBettcrfahmng, bie. skušenost. SBelterbalter, ber, ohranivec, ohranova-vec sveta. Selterf^ttffer, ber, Stvarnik sveta (nebes in zemlje). aSetterfdiaffung, f. Settbnn. SBeltfeinb, f. »tenfdjenfeinb, (odijudnik). SBettfeft, adj., terden kakor zemlja. aBettfriebe, bet, vesoljni mir, mir po vsem svetu. ■Seltfrenbe, bie, posvetno veselje. Seltfreunb, ber, kozmopolit; — posvetnjak. SBeltgang, ber, tek posvetnih reči, posvetni tek. SBettgnnje, f. SBkltatt. Seltgebdu(be), ba«, osvetje (F.), vse osvetje, svet. 2Bcltgebrandj,ber, posvetna šega, navada. SBettge genb, bie, £immel«gegetib, stran sveta. SBettgeift, ber, duh sveta, posvetni duh. ffieltgciftlithe, ber, svetni, posvetni duhoven, petrinar, duhovnik med svetam, ne-redovni. SBeltgeiftlitljleit, bie, (po)svetna duhovščina, duhovšina, petrinarji. aBettgefiriefen, f. Seltberiihmt. 2Bcttgeriiuf^, ba«, posvetni hrup, hrum tega sveta. SBeltgeridlt, ba«, poslednja, vesoljna, splošna sodba, sodnji dan. 28ettgefd)idjte, bte, splošna zgodovina, zgodovina (vsega) sveta, zgodbe sveta. SBeligefdjitbtlidi, 2Belthiftorifch, adj., občno, sploh imeniten; segajoč v zgodovino vsega sveta. Sclfgcfcfc, ba«, občna postava. SBeitgiirtet, f. ¿one. ScIthOllbet, ber, prepir med narodi, ljudska reč, kupčija na vse strani (dele) sveta. 1880 SBeltljcrrfdjaft. Sffieltherrftaft, bie, vesoljno gospodo- vavstvo. vladarstvo vsega sveta. SeltbertftCt, ber, vladar vsega sveta. Sßentarte, bie, svetovid, zemljovid. SBcItletlltinift, bie, vesoljno, občno znanje, znanje sveta, poznanje ljudi in človeških reči. Se 11 lin b, ba«, posvetnjak. Selttlug, adj., posvetno razumen. Seltllugl)eit, bie, posvetna razumnost. SBeltlorper, ber, svet, zemlja. Sel tire i 3, ber, bet Umfang bet ganjen SBelt, ves svet, vse osvetje; f. a. GcrblttiŽ. Setttugei, bie, vesoljni svet; f. SRetdjž- O^lfel; bie (Srbtuget, zemlja. SeltlUllb C, bie, vesoljno, vsesvetno znanje. Seitiuubig, adj., vsemu svetu znan, vsem znan. Selttanf,ber, svetni tek, tek pozemeljskih, posvetnih reči; ljudska šega; baS iji bet äßetllauf, taka se godi na sveti. Seltleben, bas, posvetno življenje. Seltieijre, bie, nauk od sveta, svetna veda. äöeltiid), adj., sveten, posveten; Wettlidj matten, f. Sälulartfireit; ein äßeltliter, etwa svetnjak. Selttitleit, bie, posvetnost. 2Beltlid)t, bas, luč sveta. Seitliche, bie, posvetnost, posvetna ljubezen. Seltliebenb, adj., posveten, v posvetne reči zamišljen, zatopljen. Seitling, bet, posvetnjak, posvetnež. Seltluft, bie, f. Settfrenbe. SeltUtacf|t, bie, pozemeljska moe. SB e 11 m a n n, bet, ein bet SSett lunbiget $iaitn, posvetni modrijan, modrec; irbift, finnlidj, posvetnjak, posvetnež. SSJeitnteer, bas, etwa obsvetno morje, veliko morje. Seltmenfd), ber, posvetnjak. SB eit narr, ber, posvetnjak, preposveten človek. Settorbnung, bie, red. uredba sveta. Seltort, (monf.), f. Settgegenb. SBeitpOt, ber, tečaj zemlje, zemeljni tečaj. SBetty tieftet, ber, svetni, deželski mašnik, petrinar, mašnik med svetam, neredovni duhoven. Settregierer, f. Settiierrfter. Söettreit, bas, veliko kraljestvo, svetno, posvetno kraljestvo, ettra audj vsesvetno kraljestvo. SBettreife, bie, obhod sveta, potovanje okoli sveta. Settrnnb, f. (Srbbali. Sßettfache, bie, posvetna, pozemeljska rec. S33eitftbntetj, ber, vesoljni svetni bol. Seltfeele, f. Seltgeift. SBeltjinn, bet, posvetnost, posvetne misli. Scttfitte, bie, šega gosposka. Seltfobn, f. Stbenfobn. SBcltjOrge, bie, skerb za posvetne reci. SeltftOff, ber, snova svetna. ifij eit f pra te, bie, po vsem svetu znani jezik. Senbcn. Seltftiirnter, ber, svetoborect (Šum.'). Settfi)ftem, bas, f. Settgebaube. Setttafel, f. Settlarie. Selttbeil, ber, del sveta, del zemlje. Sßettton, bet, gosposka šega, navada, posvetna šega. Seittrage It b, adj., svetonosen. SBettnmgang, ber, obhajanje, druženje i veliko gospodo. SBeltnmfegelnng, bie, objadranje, obhod sveta. SBeltnittffiäijung, bie, prekuc, prevrat sveta. Seituntergang, ber, konec sveta, pogin sveta. Settüerbinbenb, adj., svet skup derže, svetovezenf. Seltroeife, ber, modrijan. Seltmeit, adj.. kar je daljave od sveta od sveta. SeltffleiSljeit, bie, (posvetna) modrost. Seltffiunber, bas, prečud, prečudo, čudež vsega sveta. S eit 3 er ft brun g, bie, razdjanje, pokončanje, razrušenje sveta. Sem'?, pr., komu?; mem immer, komurkoli. Sen?, pr., koga?; men immer, kogar koli. Seubatfer, Senbelacfer, f. Slngcmcnbe. Senbe, bie, ein gelbmaß, Wethes in eini; gen ©egenben ,9tieberfatfens einen f)a",ctl ©iorgen l)ält, obračilo (in .Stain »on uube= ftintmtet ©tope, F); SBenbe bet Sonne, f. SonueniDcnbe. Senbe, adv.. wenbe faljten, preorati, pre-oravati, prevoriti (U. Jlr. »ergl. preorica, Statve, serb.). Senbe, bet, einet »on bet äBenbifdjen tion, Slovenec; Saujijet, Serb (Lužiški). Senbeeifen, bas, in ben .Hammerwerfen, obračivnik. Senbefabrt, f. Slngemenbe. Senbegtaben, ber, worin bet Stntegung eines SBeiitbergeS bie gätfet gelegt »erben, jama za ključe, v ktero ključe sade. S C It bel) a l Ž, bet, (Yonx torquilla), čudež, vijoglavka, serboritka (Jati.), vertoglavka, vijoglava (VukJ, poln. kretogfovv (kre-toglav). Senbefreiž, ber, nadj bem Russ. povratnik, povratni krog, tropik*, poln. zwrot-nik (zzizvratnik). Senbelbaum, ber, vertilo, vratilo. stožer. Senbetbecrc, f. ¿¡obanniebeere, ft»arje. Senbelgerte, f. Slngemenbe. SenbeIftiege,Senbeltreife, bie, polžaste gredi pl., polžnice(F) pl.\ f. a. Sdjnedeil: ftiegC nat obernenkc). Senben,». a. u. r., oberniti, obračati, okre-nitikaj, se; ©ottmenbeeS jum Sefien, Bog v dobro oberni, Bog daj, da bi se dobro izšlo; fit an Semanben toenben, etwas »on ifjm »et--langen, koga prositi, h komu zateči se, oberniti se, obračati se do koga; Woljillfoü it mit Wenben?, kam se hočem oberniti, djati ?; gleiß auf etwaS »enben, prizadevati si za kaj, pridno delati v čem; f. a. 2Benbepflng. SüntDtnben; et hat »iel auf feine Ämbet ge» Wanbt, dokaj (dnarjev) je potrošil za otroke; ein ©efptäS wenben, napeljati na kaj draziga; ba« ©etreibe wenben, obračati, preobračati snopje; ein Unglücf wenben, f. 916= tuenben; ben Steter »enben, jum jtoeiten Wahle pflügen, (ba« erfte pflügen hetf t Sta; Sen obet ©türjen unb ba« btitte Stühren), biefe« jtoeíte heift aui SBenbefahre, Sffienbe; fahrt, njivo preorati, preoravati. ober pre-arati (@t.), drnga praha; ben fRücfett Wen; ben, herbet pokazati, oberniti; einen3Bein; betg anlegen, vinograd, nograd zasaditi, za-sajati; ba« Wittelwott, geWanbt, obertni, spretni; geWenbet, obernjen; ein gewanbtet Wann, vajen, skušen mož; ben 9toef men; ben, suknjo oberniti, preoberniti; ba« Sffiet; tet hat ftdj geWenbet, vreme se je spremenilo, preverglo; bie Slugen auf etwa« toen; ben, oči v kaj vpreti, vpirati; ba« Statt ttitb ft¿h Wenben, spremenilo se bo, spre-obernile se bodo reči; ben Sratett Wenben, pečenko obračati, verteti; ftd) h¡n unb her tuenben, vertiti se, sukati se (na vse strani). Stnbepflug, ber, für gebirgige ©egenben, too ntan feitaärt« pflügen unb oft toenben ntujj, gorjanski plug, orača (F.). SBcnb tflunet, ber, (punkt) obratnik t, obet obračnik f. Sffienber, bet, obračavec, obračavnik. 2ß en be tO h t, ba«, obračljiva cev. Stnbtfšomel, bet, genffSämel am Sot; theile eine« SEBagen«, polža (V.). SBcnbefSoufel, bie, lopata za obračanje (česar si bodi). SSenbeftange, bie, etn (Sd^tDeif, »el^er an gropen ©ifeitmaffcn angefSmiebet wirb, fte bequem ju toenben, rep. SBenbefteden, ¡tSenbeftod, bet, obračavnik rokavičarski. Senbeäirfel, bet, f. 28enbeltei8. SBenbgeftSt, f. profil. SBenbnng, bie, ba« Sßenben, obračanje; bet Ort, too man toenbet, obračališče, obra-čališe; am @nbe eine« Slefet«, f. 3lngetoen= be; bie äDcnbltng einet ©aSe, obernitev; namtge; bie ganje beerbe hat (Sunge) geworfen, nach IU. vsa čreda je polegla (? fonft fteh niebetlegen). aßerft, ba«, Stnftalt wo Sdjiffe gebaut wer« ben, f. SfiffSwerfte; bet Slufjug be« @e« Webe«, osnova, snutek. Söerfthrnf, bet, gehler in bem Xufe »on ben im SBeben getiffenen utib nidjt wtebet gelutipften gäben, gnjezdo, skaza. SBcrftc, f. aScrft, Sahtoci&c, Sžornfege. Sfficrftliifcr, bet, ivni hrošč. Sffierg, ba«, tulje, kuke, (ser6. knčina), otre pl., naf F. otri, terjače pl. (St.), izgrebi, pl. f. (altsl.J, zgrebice pl., nad) Gutsm. oslak unb pozderje, Weife« leitete jebodj Sdje»e bebentet, poln. zgrzebil, pl.; bet Stab, Womit man bie Sdjeseti obet Split* ter au« bem SBerg fdjüttelt, tresivnica (V.). SBcrgcn, adj., hoden, hodničin. äöerggarn, ba«, hodna, hodnična preja, iz oter ali terjač napravljena preja, sffiergleinroani), bie, hodnik. 1884 Set!. Set!, ba«, eine »ollfommene Verrichtung, delo; guteSBerfe, dobre dela, djanja; Sfeat, čin, učin (meljt fcroat.), opravek, opravilo, oprava (Gutsm.); bet ®laube oljne äBerfe ifl tobt, vera brez del je niertva; e« ift fc^on im äBerfe, je že v delu, dela se; ®ebäube, poslopje, stavba f; terdnjava; ein Sudj, bukve, učeno delo; SergWetf, rudnik; SiäbetWerf, kolesa; §anb an ba« SBetf legen, dela se lotiti, poprijeti, delo pričeti; etwa« itt« SBetf (leiten, fegen, rieh* ten, kaj storiti, opraviti, izdelati, izpeljati; ba« ifl mein SBetf nidjt, tega jez ne delam, ni moje delo, (leere) 6om»limetlte ftnb mein SBetf nidjt, praznih priklonov ne delam; ba« ifl bein SBetf, to si ti storil, napravil; »tel SBetfe« au« etwa« madjen, prehvaliti, nezmerno povzdigovati (iz mušice konja narediti). Serih itn!, bie, stol, delavski stol, klop. Serlhtenc, bie, delavna čbela, delavka, auch bčela oljne 3ufag. Setlhlei, ba«, in ©tiicfen, wie (te au« bet fflleiljiitte fommen, svinec v koscih. Serlhrett, ba«, dilja, deska;beiben ©dju* fietn, rezivna dilja, rezivnica. Serieifen, ba«, bei beni>uffdjmieben, nož, podrezavnik, rezak. Serleltag, bet, delavnik. Serien, f. Arbeiten. Setlfiihrer, bet, ravnavec, narejavec v kaki fabriki, delovodnik -f-. Serlgenof, bet, tovariš pri kakem delu. Serlgeräth, f. Setljeng. S er I h nn Ž, ba«, gabrif, delavnica. Serlhetlig, adj., po vnanjem, na videz svet, pobožen. Serlhetligleit, bie, pobožnost na oko. Setlholj, ba«, les (za razne izdelke). Serllunft, bie, mehanika. Setlleuie, pl., delavci, težaki, pl., delavni ljudje. S er Iii dj, f- Slrhetlfam. S er! 10 (h, ba«, tn ben ®la«čfen, isteje pl. SetllOŽ, adj., brezdelen, brez (dobrih) del. Serlioftgletl, bie, brezdelnost. Serlmann, bet, delavec. Serlmeifter, bet, vodnik pri delu, delovodnik t, mojster. Setlmeffer, ba«, bei »etfdjiebenen Sltbei* tent, rezivnik; bei ben ©chmieben, nož. Serloftn, bet, peč v steklarnici. Šerifa^, bet, bei ben 3immetleitten, 3n* läge, vezanje. Serlfdjuh, ber, čevelj obet črevelj (za mero). Serlfchule, bie, obertnijska šola; f. a. Sltheiižfčhnle. Setlfilher, ba«, srebro v svinčeni rudi. S er Ift a i t, bie, dclavnica; eilte« SBagttet«, kolarnica; bei ben üifdjlern, mizarnica; bet ben ©iebmachetn, sitarnica u. bgl. S er Ift eile, f. Serlftntt. Serlfttllig, adj., etwa« werffieflig madjen, dodelati, spolniti kaj, dogotoviti. Serth. Serlftnhe, bie, delavnica. Serlftiii, ba«, ein £tuaberflein, rezani j kamen. Scrtftuhl, bet, bei ben fiidjtjiefjent, sve-čarski stol; f. a. Sehtrftnhl. S e t! t fl g, bet, delavnik, vsednji dan (Gutsm). Serlthatig, adj., delaven, v djanji, z dja-njem, z deli dokazan; etwa« Wetfthätig» d)en, kaj storiti, izdelati, spolniti. Sertthntigleit, bie, delavnost, izpeljanje, djavnost. S er H t f d), bet, stol, delavski stol. Serlöerftiinbiger, ber, zvedenec, kdor kacimu delu glas ve. Setljtng, ba«, orodje, priprava, nad) F. auch narodje (Steifn., auch poln. u. bö/im.), bei M. orod, orodek; f. a. SDiittei; Settta® al« SBetf jeug gebrauten, nach bem Böhm. nasaditi koga na svoje (to)porišče. Strmnth, bet, (Artemisia Absynthinm), pelin (gen. pelina). Serntuthhethet, bet, čaša pelina, grenka. Scrmuth&ier, ba«, pelinovec (iz ola, piva). Serrauthhitter, adj., grenek kakor pelin. Sermuthfitttere, bie, pelinova grenkoba, grenkota. Scrmuthlnuč, bie, mušica pelinovka. Sermnthöl, ba«, pelinovo olje. Serntuthfnft, bet, pelinov sok. Sermnthfalj, ba«, pelinov lug. Sermnthtrani, bet, nach v. opelinjens pijača, pelinovec. Sermuthwein, bet, pelinovec (iz vina). Serrc, bie, (Gryllotalpa), mramor, bramor, nad) Jam. podjed, podjedec. Serft, Serfte, bie, ein rujfifche« äReilenmaji, 7C etnet beutfehen Weile, versta, (ruska milja). Serth, adj., vreden; Werth fein, vreden biti, veljati; e« ijl nidjt ber SKühe toerilj, ni truda vredno, ni dela vredno, ni naje vredno; et ifl feinen ©djufj V"1»« Werth, ni piškaviga oreha vreden; er (jält mi4 niifet eine« Vlicfe« Werth, toliko mu nisim dober, da bi me pogledal; ba« Viel) 6at im SBinter mehr aufgegejfen, al« e« toertt ifl, živina se je zajedla po zimi (Rann.)', etwa« Werth ^etilen, fdjägen, kaj čislati, v čislih imeti; et ijl mit wertljer, ali tu, dražji mi je od tebe; mein Wertljer grtunt, ljubi, dragi moj prijatel; mein toertljejitt §ett, mili moj gospod; et ifl bet Jtujtl Werth, zaslužil si je, da bi ga ustrelili; Werth fein, im Serb. vrediti; aller Sftten Werth, izversten, lep, kaj vreden, ne pre-nemaren; nieljt Werth fein, f. a. UebertrefftU. Serth, bet, vrednost; einet Sache einen grofjen SBertfj beilegen, kaj drago ceniti, zelo ceniti, čislati kaj; ben SBertlj Bethst-men, ceno postaviti, storiti, narediti, ceniti (fdjügen); Vtei«, cena, kup; eine@aif »Ott SBertlj, draga reč; ba« ®olb hat für ihn feineu SBertlj, ne mara za dnarje,dnar nima pri njem nikake cene; — ne zna va- Sertljatm. rovati dnarjev, SEBertf) unb ®ef)alt bet ÜMnje, vrednost in jedro dnarja. ffiettiarm. adj., malovreden. Sertbbefttntmcr, bet, cenivec. Striaen, f. ©ftii^cn (in a«. Seb.). ®ertbbaltung, bie, ¿¡slanje. ¡Berti) t D 8, adj.. brez vse cene, brez vrednosti, (naft M. lagoden ?, Wäljrenb im Alt si. gut, »ottrefflift, im Böhm, Iteblift). ffitrtbfftä^cn, v. a., čislati, spoštovati, ceniti, v čislih imeti; Wertljgefftäjst, spoštovan , cenjen, čislan. ÜSertljiftäfcung, bie, spoštovanje, cenje-nje, cena. Sefftelbolj, f. ©iinbelbaum. Siefen, ba«, eljemal« ba« Sein, ®afein,bie Sriftenj, f. biefe; ba« SBefentlifte, (essen-tia), bistvo (M.), bitnost (Gutsm.), foln. istota, istnošc, böhm. podstata (@ub; flau j"), russ. suščestvo; ein SBefen, (ens), bitje; ba« äußere Settagen, obnašanje, navade, nravi (M.) obet naravi; ein ÜRenfft »on einem fiiÖen, milben SBefen, tih, pohleven človek; ba« Ijöftfte SBefen, naj viši bitje; gleiften SBefen«, enobiten, enak; fein SBefen gefällt mit niftt, njegovo vedenje mi ni po godi; böfe« SBefen, f. @}Jt= leflfie; bem SBefen naft, po bistvu, bistveno; gottfelige« SBefen, pobožnost; Jiern, jedro; ein fiarjige« SBefen, nekaj smolna-tiga; ba« gemeine SBefen, občna reč, občinstvo, deržava; f. a. iRepubtid; ba« fteU je SBefen, ošabnost; ba« raulje SBefen, ter-dota, nepriljudnost, osornost; ba« ftille SBe* fen, tihota, pohlevnost; ba« gute SBefen, dobrotnost; türfiffte«, magbatiffte« SBefen, turščina, turšina, madjarščina, madjaršina; »iel SBefen« »on ettoa« maften, hrup, šum narediti, gnati, vzdigniti, delati; e« toilb niftt »iel SBefen« brauften, ne bo treba mnogo; f. a. Slufbeben, ba«; loa« ift ba« für ein SBe= feit?, kakšin šunder je to?; in bet Sufarn* ntenfegung, reči, zadeve nebft einem analogen Šeiloott obet in einem SBorte mittelflbet Jorniation auf — stvo; j. S. ®anität«t»efen, zdravstvo; Ätieg«t»efen, vojaške reči, vojaštvo; ba« ®etiftt«t»efen, sodne reči, sodstvo; 9Runjt»efeit, denarske reči, denarstvo u. betgl. iSefencinljett, bie, enobitnost. St enbeit, bie, bistvo, bitnost, bistvenost; f. a. Seien, Sirltiftleit. »efenlebre, f. Cntologie. ŠBtfenleiter, bie, lestvica, postopnost bitij. Stfenlož, adj; brez bitja, brezbistven. Sefenteile, bie, versta bitij. Se f en t Ii ft, adj., bisten, bistven, biten, glaven, resničen, pravi, imeniten; ba« SBes fentlifte, bistvo, jedro, naj imenitniši, poglavitno, perva reč. ffic f en b e t tt) 0 lt b I nn g, bie, Bprcminj bistva. SeŽpe, bie, (Vespa), osa; bie große, ser-sen; (im Seri. ift neben osa, auft os m.), ffiežben--, inSffcgn., osji (bei Gutsm. osven, wie im Russ.~). f8ež)>enartig, adj., osast. Seite. 1885 Sežfunbuffarb, bet, (Astur apivorus), lun seršenar, bčelar; f. a. SBienenfteffet. Sežpenfall, bet, f. SeSienbnffarb. SeSlpeufliege, bie, osasta muha. Sež^enneft, ba«, osje gnjezdo, osji meh, osenišče, oseniše, osinjak, osir; in U. Ät. auft zvonec; in ein SBe«benneft ftčren, fte* ftett, toöttt. ose dražiti, osje gnjezdo šti-kati, razdražiti, v ose, seršene pihati, fig. razžaliti več njih, ki nam utegnejo škodovati. Sef^enftift, bet, osji pik, kdarkoga osa piči. Sef?, Seffen, čigav, čij (@t.), f. Ser. Sei halb, Sefünjegen, adjza kaj?, za volj česa?, za česa voljo?, čemu?. Seft, ber, ber SBillb, zahodni ali večerni veter, zahodnjak, večernik; bei Gutsm. a. zgornjak, naft V. jug, loelfte« jebod) rift= tiger ©üb bebeiitet; bie@egenb, f. Seften. Scft=, in 3ffcgn., zahodni, zahodnji, večerni. Sefte, bie, Jileibttng«jiü(f, lajbik*, lajblee», vestija*, n. Dainko u. Caf brezrokavnjak, ti. M. bei (Si(ti telovnik, podjopič (Gutsm.), kamižola*, serb. persluk, böhm. vesta*; eilte SBefteau« 'Putbutjiojf, škerlatin. Seften, bet, zahod, in anbern ®ial. auft zapad; Stbenb, večer, zaton (Gutsm. ©on; itenuntergang); int SBeften, za večeram, na zahodni strani; au« SBeften, od večera, od zahoda; gegen SBeften, proti večeru, proti zahodu. Seft er, f. Saufe. Scfterbcmb, ba«, kerstna srajca, križem-nik, križevnik. Seftgegenb, bie, zahodna stran. Seftgrenje, bie, zahodna meja, meja proti zahodu. Sefttiifte, bie, zahodni breg. Seftianb, ba«, zahodna dežela. Sefttift, adj., večeren, zahoden, (tU anbern SOiunba. zapaden). Scfttnecr, ba«, zahodno morje. Seftnorb, ber, zahodnosevemik; SBeftttorb* tteft, zahodno-severno-zahodnjak f. Seftrotb, f. Slbenbroth. Seftfeite, bie, zahodna stran. Seftfitb, bet, zaliodnojužni veter; SBeftfÜb; l»eft, zahodno-jugo-zahodnjak f. SeftMJiirtŽ, adv., proti večeru, proti zahodu , proti zatonu, naft V. a. za solncam. Seftmelt, bie, zahodni svet, večerne de- SefttDinb, bet, f. Seft. Seit, adv., bot; etwa« toiebet toett maften, pobotati, botati kaj. Sette, bie, stava (Är. U. Jtt.) vadlja(@t.), serb. obklada; ift biete 3emanben eine SBette an, hočem staviti s kom; eilte SBette ein» ge^en, staviti«, vadi jati se, serb. obkladit, kladit se, böhm. saditi se; eine SBette ge; Winnen, »etlteren, stavo dobiti, zgubiti; e« gilt eine SBette, stavim; e« galt eine SBette, stavili so, vadljali so, loa« gilt bie SBette?, koliko staviš?; dajmo staviti, stavimo; um bie SBette laufen, za stavo, na 1886 Setteifer. poskušajo teči, na vadlje; ltm bie SBette ftreiten, skušati, skusiti se. Setteifer, bet, poganjanje, skušanje, tekma (M.), ttacfi F. kosanje(?); e« i)nqd)t untet iljnen ein SBetteifet, poganjajo, skušajo se za prednost, kdo bo užugal. SBetteifern, v. n., id) Wetteifere mit 3e= manben, skušam, skusim se, poganjam se, podajam se, jačim se, kosam (V.) se s kom, tekmati (M.). S® etteiferer,ber,tekmec (@t.), poskušavec. Setten, v. a., staviti, vadljati se; f. a. 5Bette; Wa« Wolltiljt Wetten?, kaj stavite?; i(6 Wette, tajj—, stavim, da—; um jeljit Xljater Wetten, deset tolarjev staviti; auf etwa« Wetten, na kaj staviti. Setter, bet, Welket wettet, kdor rad stavi, stavec (Gutsm, (stavljavec F.), vadlja-vec, vadljač; SBetterin, stavka, stavljavka, vadtjavka. Setter, ba«, ba« VflugWetter, bie Seiet am VfJuge, f. Vflugwetter; ber 3uftanb be« ®unfifteife«, vreme; juWeit. and) čas, ura; fdjčne« SBetter, lepo vreme, lepa ura, lep čas, (pitavno vreme?); fjeitere«, jasno; hefte«, svetlo; \d)Ud)tei, slabo; trübe«, temno, oblačno, kalno; feuchte«, mokro, peli-skavo, peršavo vreme, moča; Warme«, toplo; unfreunblidje«, gerdo; unbeflänbige«, nestanovitno; »etanberlidje«, spremenljivo, (vreme se je preleglo), preobračno fV.); fto* ftigež, mraz, zmerzlo, zmerzlina; regneri* fc^e« SBetter, deževno vreme, deževje; Uebet* lauf be« SBetter«, pojavica (Jam.); e« wirb fdjöne« SBetter, vedri se, jasni se, vremeni se (U. Jit.); ©eWitter, hudo vreme, huda ura, nevihta, neurje, vihta, iha (Jan.?); ®omterWetter, grom, germljenje ober ger-menje; id) bin »ont SBetter getroffen, treščilo, trešilo je, udarilo je v me; ba« SBetter tjat eingefdjlagen, treščilo, trešilo je, udarilo je; e« jieljt ftcä& ein SBetter auf, hudo vreme se napravlja; ba« btdj ba« SBetter!, da bi te para!; ungejiümmet 2ärm, hrup, šum; ein SBetter madjen, kričati, šum zagnati zavolj česa; ©turm, piš, vihar, in anb. ®ial. burja; guft ttnb ®ünfte, im Setgbatte, sapa; ftif^e SBetter in bie ©rtibe bringen, čisto sapo v jamo pripraviti; faule SBetter, gnjila sapa, zaduhla sapa. Setterobtciter, bet, f. Slt^nbleiter. Setterbod), bet, hudournik. Setterinnm, bet, debeli oblak. Setterfieotia^tnng, bie, opazovanje vremena, streženje, gledanje, oprezovanje na vreme. Setterbtiifer, bet, sapnik. Setterfilit), bet, strela. Setterhtnme, bie, na$ Gutsm. neževje. Setterbad), ba«, übet ben Xljürenunb gen* (tem, nastrešek, nadstrešek (Gutsm.); auf ©djiffen, štorja. Settereitnnfl, bie, j>tö|lid)er nid)t anljal* tetiber ©tutm, ploha. Setterfal) ne, bie, veternica, petelin, ban-dero, ki kaže veter. Settern. Setterfung, f. Setterbtafer. Setterfeft, adj., terden, da komu ali čema huda ura ne more škodovati. Sctterfifdj, bet, f. ©d)Iatnnt}jei$fer. Setterfrofber, rjava žabica. Settergelänt, ba«, zvonenje ob hudi uri, zvonenje oblaku, hudimu vremenu. Scttergetöfe, ba«, germenje, šumenje in bučanje groma. SettergetDÖtf, ba«, hudourni oblak, hudi oblak. Settergtdž, ba«, vremenik (Gutsm.). Settergtotfe, bie, zvonenje ob hudi uri; fie tauten, hudimu vremenu zvoniti. Settergrunbct, f. ©djtammlieister. Setterhflhn, bet, petelin (veternik). ve-trokaznik (ttach Gutsm.). Setterbanfen, bet, einkaufen §eu auf ben SBiefen, kopica, kup sena, (v kope Ijati seno, da manj terpi od dežja). SettertjnnžUng8bMtct. ŠBibem, ba«, ettoa« bet Jtitdje getoibmete«, zadušbina, cerkovščina. cerkovšina; eine bet .Sirene getoibmete ®iefe obetSlcfet, eer-kovšnica. cerkovnica. SBiber, praep., zoper kaj, soper, proti čemu, čemu nasproti; f. a. ®egen; fit toibet Semanben fefcen, komu upreti, upirati se, ustaviti se komu, (proti) postaviti se, staviti se, (n. pr. burja se vetru stavi); toibet Semanben ft>te$en, zoper koga govoriti; ftdj empoten toibet Semanben, proti komu spuntati se; totbet ben Strom ft»im= men, reki nasproti plavati, proti vodi plavati; toibet Semanb idjiigen, braniti pred kom, ubraniti koga komu; toibet atte (St* toattnng, neutegama, neprevidama, iznenadi, vsem nepričakovan , ko bi si nihče ne bil mislil; toibet ben SBitlen, nehote; toibet aHe SBafjrljeit, prav neresnično, vse zlagano; it Birt nidjt batoiber, ne branim, ne ustavljam se; toibet ba«giebet, za (zoper) merz-lico; toibet ®ott fiinbigen, zoper Boga grešiti; toibet feine ©ftidjt fianbetn, svoji dolžnosti nasproti delati; toibet ben geinb jie--tjen, zoper sovražnika iti; toibet einanbet fein, navskriž, vkriž biti si (drug drugi-mu); §af toibet mit, sovraštvo do mene; toibet ben geinb, nad sovražnika, na sovražnika; in bet 3ufammenfe&ung mit BeiU toortetn, pre—, od—, obet ba« betteffenbe Šeitto. nnb ba« Sorto, proti, zoper. SBiber, ba«, nasprotno. SBibernrtig, adj., zoper naturo, neprirojen. SSiberbelfetn, v. »., lajati, revsati, bev-skati komu, odgovarjati nespodobno. Siberdjttft, f. Sintitnft- Sibetbrnd, bet, nasprotno tiščanje, ti-šanje, tlačenje; f. ©cgenbrud, SRealtian; natis na drugo stran, aut druga stran. SBiberbriiden, »•. tlačiti, tiščati, tišati, nasproti. SBibetbruf, f. »erbtnfj. 2Bibeteinanbtr,nasproti, naskrižem,eden zoper druziga, drug proti drugimu. ©iberfaljrtn, n., zgoditi, dogoditi, goditi se, nameriti se, primeriti se, pripetiti se, naključiti se, biti, priti na koga; Stanbe toiberfafjrt itjm, sramota se mu godi; einem ©eredjtigfeit toibetfafjren laffen, komu pravico storiti, delati, skazati, narediti; Satttt.-fjetjigfeit toibetfafiren taffen, pomilostiti koga, milost skazati komu; it toitt feljen, toa« t m toibetfafjten tottb, bom vidil, ka-košna bo ž njim; Sldjtung toieberfaljren taffen, čislati, spoštovati koga. ffiiberfnfirt, bie, dogodek. SBibergeiten, f. ©ergetten. Sibergcfchlit, postavi nasproten. Siberbnden, bet, brenkelj (VJ, kljuka; in ben ©f^bemuijlen bet Sbertfeget, na4 SBibertfllt. SEBiöerfiiänilfgTcIt. 1889 V. podajavnik obet pralica; bei beit SBebettt am ®atnbaume, podajavnik; atl btm Unter--bautne, zavirnica. S® i i C t J d 11, ber, upor, nasprotno tiščanje, tišanje, nasprotnost. ffiibcrljalfClt, »., upreti, upirati se, braniti se. ustavljati se, nasproti tiščati, tišati, tlačiti, deržati se terdno, zavirati, ustavljati, zastanavljati. 23tberi)flUtj}, adj., nasproten. SBiberlam^f, ber, boj. SBibcrfamiftn, f. Sümpfen. Sffiibcrfiltjie, bie, nasprotna (tožniku nastavljena") tožba, protitožbaf. SEBibetfläget, bet, nasprotni tožnik, (ki tožnika toži), protitožnik -j-. Sffitberlagc, bte, in ber Sattfunfl, toa« bem ®rutfe eine« ©etočlbež toiberfieljet, opora, poln. byk; ba« ®egen»ermä«tnif), nasprotno volilo, nasprotni zapis; ®egenattžfieuer, (contrados), zaženilo, pripis, nasprotnja (angebl. bei 8aa«), kar mož ženi pripiše ali zaženi za doto. ffiiberläfltr, ber, (mont.), oporart, (delavec). Sibcrlanfett, v. n., teči proti čemu, nasproti teči. ffiiberlegbar, adj., overžljiv, opoveržljiv, kar se da spodbiti, zverniti. Stbetlegeit, v. a., eine33e(iauptung Pnber* legen, ovreči, spodbiti (Gutem.), spodbijati, opovreči, zverniti, podreti; 3emanben toi; berlegen, bafš et fdjtoeigen muß, ugnati (et= toai vulg.), dati, podati, prepričati ga , da njegova ne velja. SBiberleger, bet, spodbiiavec. ©ib erleg i t«, adj., f. ©iberlegbar. ©iberlegung, bie, overženje, overžba, spodbitje, spodbijanje, ffiibetli«, adj., zopern. sopern, na« M. sporen, neugoden, zamerzin, studljiv, siten , neprijeten, nadležen, netečin, nepriličen, hretljiv; Pom ®eru« a. slab, težak (duh). Siberlidjlett, bie, zopernost, netečnost, nadležnost, sitnost itd. ÜBiberraurren, v. n., odrežati, mermrati. SBtbern, o. n., et toibert mi«, merzi mi se; biefe ©peife toibett mi«, et ioibett mt« pot tiefet ©peife, ta jed se mi merzi (VJ, se mi je pristudila, mi je zoperna, se mi upira; et toibert if)U Sttoa« feljr balb, kmali se česa naveliča; et toibett iljn gu leben, sit je življenja, neče se mu več na sveti biti; loa« meiner ©eele toiberte (§tob 6, 9); česar se moja duša ni hotla dotakniti, ffitbcmoiiirlt«, adj., naturi nasproten, prirodi nasproten, protinaturen, kar je zoper naturo. ffiibernOtiitli«Ieit/ bie, protinaturnost, naturi nasprotna reč ali lastnost, ffiibttiori, ber, ©egner, nasprotnik, pro-tivnik, zopernik, ri«tiger, sopernik (au« so u. preti fireiten, serb. suparnik), uporna, nasprotna stran; einen Šiberpart jalten, ugovarjati komu; f. a. 2BibtrflJtt«Cn. SBiberprall, f. tfitttyrall. S®iberrotbtn, v. a., odsvetovati komu kaj; f. a. SIbrotlien. SEÖtberratber, bet, odsvetovavec. SBibcrratbnng, bie, odsvetovanje. 2öiberre«tli«, adj., nepraven, krivičen, pravici nasprotin. postavam nasproten. 9BibCtrC«tli«iCit, bie, nepravnost, nepravičnost. krivičnost. Söibertebt, bie, ugovor, upor, jezikanje, jezikovanje (jezlanje VJ, oljne ffiibettebe, rad, ne rekši besedice zoper kaj, tn ©t. angebl. brez vsega pregovarjanja, ne ustav-ljaje se, brez upora. SBibcrrcbcn, v. a., govoriti zoper kaj, odsvetovati kaj. SBibcrrift, ber, bet Xljetl am £alfe bet Šfetbe jtotf«en ber 5»afjne itnb ©«ulter, viher (VJ. ffitbetruf, bet, oporeka, preklic; 3Bibertuf tbun, f. ©iberritfe. SBibttruftn, v. a., oporeči, oporekati kaj, besedo nazaj vzeti, jemati, preklicati, serb. razreči u. poreči. SBiberntflt«, adj; oporečljiv, oporekljiv, preklicljiv, oporečen, kar se more ali sme preklicati. 8®iberrnfnng, bie, f. ©iberrttf. SBibCtfa«Ct, bet, protivnik, zopernik, ri«* tiger sopernik (au« so- mit u. preti, flrei* teit, serb. suparnik, Vuk); fürSeufei, satan , hudič. SBtberfdtj, bet, nasprotni stavek. Sffiibcrf«rift, f. @egenf«rift. Sibetft^en, v. a. u. r., ustaviti, ustavljati se, postaviti se, staviti se komu, čemu, upreti, upirati se, protiviti se (M. U. serb J, zoperstaviti se, v bran postaviti se (ft« gut SBebre fejjen), proti postaviti se (Gutsm.); f. a. ©eigern. Sßtberfcfcli«, adj; nasprotljiv, protiven, uporen, upirljiv, puntarsk (meuterif«); ein ioiberfejsli«er SDienf«, upornik, upornež; au« So«I)eit lta« Gutsm. zapetjak, unb au« Summljeit, zatepilo. 2Btberfe$li«!eit,bie, nasprotljivost, pro-tivnost, upornost, upirljivost, ustavljivost, terdoglavost. SEBtbCtfe^Ung, bie, upor, ustavljanje. SBibtrf inn, bet, nasprotni pomen ; bem ge« funben Serflatibe entgegen, zdravi pameti nasprotna misel; f. Übt. llnfittlt (russ. ne-skladica). SBtbcrfinitig, adj., proti umu, umu, zdravi pameti nasproten, brezumen, napčen, pomenu nasproti, zoper pravi pomen kake besede; ber ®etoo!jnljett entgegen, nenavaden; bet get»čl)nli«en {Ri«tung entgegen, nasproten, naturi nasproten. ©iberffjiinftig, SBiberfoenftig, adj.,uporen, nepokoren, termast, terdokoren. za-tegnjen (Gutsmjj ei fein, šketiti se, kratiti se, upirati se, vleči se in ne hoteti; ber SDtberfpenflige, termoglavec, upornež. Sibctffjänftfgfcit, bte, upornost, nepokorščina. nepokoršina, termoglavnost, terdoglavost, navzdornost. 1890 ®ibetf})tel. StbetfptCl, baS, nasprotna reč, nasprotje (6ei Gutsm. protnina); f. a. ©Cflentljeil; narobe stran; baž SSBifcerfbiel betoeifen, nasprotno dokazati; ba« ffitketfpiel fjalten, na-protno storiti, naprotno delati. SBfberfprcSftt, eittem, naskriž govoriti, reči, da kaj ni tako, audj prereči, prerekati kaj (altsl.); govoriti proti čemu, zoper kaj, biti zoper kaj, nasprotno misel imeti, tcrditi, russ. protivorečit; et toiker* fpridjt ftdj felbft, sam svoje besede podira, spodbija, rečeno prereka ali oporeka; nasproti biti si, nasprotovati si; lattgnen, tajiti, zanikati; toikerfptedjenbe ©a|}e, na-skrižne besede; toieketfpredjfnk, naskrižin; f. a. tnntn, v. a., na novo dobiti. 28 i e b e t g 1 a n 3, bet, ettoa odsvet; f. Slbgionj. 28iebergJönäen, «., svetlobo odbijati. ffitebetgmfi, ber, odzdrav (Vuk). 2Btebergrii|en, v. a., pozdrav(ljenje) verniti, pozdravivca pozdraviti; sproti pozdraviti, sproti pozdravljati (F.), russ. otkla-njat sja. Siebetbuben, ». a., spet imeti. 2Btebetbnll, bet, odmev, udmih, odglas, razleg (F); f. a. (Sdjo. ffitebetbflllen, v. n.. odmevati, razlegati se, glas odbijati, odglašati se. 28iebetb flfdjeu, v. n., loviti kar je ušlo. 2Bteberljafitn, a., sovraštvo vračati komu. 28tebetbdUen, v. a., udar verniti, povračati. 2Bieberbetfdjen, f. Steberfotbern. 2BteberbetftelIen, v. a., popraviti, ponoviti, ozdraviti (bolnika). 2Bieberbetftener, bet, popravijavec. 2BiebetbetfteIInng, bie, popravek, popravljanje, ozdravljanje, ponova. 2Btebttbetftenungžjettben, ba«, znamenje poprave. 2Biebetbi>btten, v. a., sramotenje verniti komu. SBteberbolen, v. a., SutMfiolen, spet iti po kaj; »on neueut fagen, tfeun, ponoviti, ponavljati kaj, pospetovati-j- (M); recapi* tuliten, povzeti, povzemati; jemanbe« SBotte Wiebetfeoien, nekoga besede ponavljati; ein @ebet ftebenntal wieberfeoien, sedemkrat premoliti; wieberfeolt, večkraten, večkrat storjeno, skušano. 2BteberboIer, bet, ponavljavec. Siebttboittin, bie, ponavljavka. 2Btebetboiung, bie, ponavljanje, popri-jemba (F). 2Bteberbolung$fd)itIe, bie, ponavijavna šola, ponavljavniea, nad) F. poučnica. 28ttberbolnngŽ3ettbcn, ba«, ponavljaj 28iebetpten, v. a., zvediti, slišati od družili n. pr. svoje besede. SBitbetiauen, t?, a., prežvekovati, prežve-kati, preživljati. 28tebeti(iuer, bet, prežvekovaveo, t»eibl. prežvekovavka. 2BiebcrInuf, bet, rešilo, rešenje, odkup (and) poln.), russ. u. böhm. vj kup :izkup; etwa« auf 2Biebetfauf »etänfetn, kaj na re- Sieberlaufen. šilo prodati (auf tem Jtatfie gebt.), na odkup prodati. asicbctfanfen, v. a., prodano (nazaj) kupiti, rešiti, odkupiti. Siebertaufer, ter, odkupnik, rešivec. Sicbcrfauflidj, adj., rešljiv, rešiven, od-kupljiv. SBicbcrtaufStedjt, ba«, rešilna pravica. SiebcrlaufŽDertrag, bet, rešilna pogodba, rešilno pismo (jtarft). Sjeberiehr, bie, f. iRutfleljr. 2Bie&CtlC^tCH, v. n., poverniti se, po-vračati se, ponoviti, ponavljati se (ftft eu neuern), nazaj priti, na novo zgoditi se, prikazati se. Steberlehteitb, adj., povračaven, občasen, pogosten. Siebettlage, bie, f. Sibertlage. Sieberllang, bet, ettoa odžvenk; f. (SdjO. aBicberlltngcn, v. a., žvenk odbijati, odzveneti. Sicbetlodien, v. a., prekuhati, še enkrat kuhati. Siebertommen, v.n., povcmiti se, spet priti, nazaj priti, povračati se. Siebcrfriinfen, v.a., razžaljenje verniti. Sieberfunft, bie, povračanje, povernitev. Stcbcrliiffen, v. a., poljubljej verniti. Sieberlebenbigmadjen, f. Sieberbele= ben. Sicberlefen, v. a., zopet prebrati, branje ponoviti. Sieberleudjten, v. a., svit odbijati, od-svitati. Stcbtrlteben, v. a., ljubezen povračati, ljubiti ljubečiga. Sieberlofen, v. a., rešiti. SBieberlSfltng, bie, rešenje, rešilo. Siebermbgen, v. a., zopet hoteti. aBiebermUtmcIn, v. n., odmermrati. Stcberncdcn, v. a., nagajati nagajivcu. Stebernchmcn, v. a., nazaj vzeti, jemati. SBitbcrbffncn, v. a., na novo, spet odpreti. Sjeberjjfiinben, »• «•» drugič rubiti. SBttb tttltf etl, v. a., še enkrat, nazaj poklicati. Sieberfage, bie, ponovljenje. Sieberfagen, v. a., ba« untet bet Se« bingung bet SSetfdjtmegenbeit gefagte, dalje povedati, izblekniti; toiebertjoleit, spet reči, še enkrat reči, ponoviti, za kom povedati. SiebCrfdjaffen, v. a., nazaj pripraviti. Sieberfdiall, bet, f. Sieberhatt, ®d)o. S!6tebctfcbn!lcn, v. a., oglasiti, oglašati se, odglašati se; f. a. Siebertjallen. Sieberfdiein, bet, jurutfgetnotfenet©djein, odsvit, odsij, odbita svetloba, (preblešekM.). Sieberfdjeinen, v.n., svetlobo odbiti, odbijati, na novo svetiti, sijati, serb. odsevati ( Vuk). SBiebttffteUcn, v. a., zmerjanje, preklinjanje povračati, itadj V. nasproti kleti. SSHeberfftenlcn, v. «., zopet darovati. Sieberberlaugen. 1893 SBiebetffttden, v. a., nazaj poslati, pošiljati. Sieberfd)immer, bet, odblesk. aBteberfdjimpfen, v. a., grajanje, za-sramovanje verniti, povračati. SBtebetf ftlng, bet, odboj, vernjeni udarec. SBieberfftlngen, v. a., udarec vračati, odbijati. Sieberfdjmäfien, Sieberfdimtilcn, f. SieberfftiuUifen. Sieberfd|reibett, v. a., eine 3ufd)tift et; ttiebetn, odpisati, odpisovati. Sieberfdireien, v. «., odkričati. SBieiictfec, bie, odtok. Sieberfefien, v. a., zopet viditi; et toirb i^n nidji ttnebetfeljen, ne bo ga več vidil. Siebetfeitn, ba«, bi« auf äBieberfeljen lebe tooljl, zdrav bodi, dokler se zopet ne vidiva. SBtebCtfCnbCn, v. a., nazaj poslati. Sieberfpiegetn, f. aibftiegeln. Sieberfpotten, f. Sicberfd)iml)fen. Sieberf^rung, ber, odskok. Sieberftatten, f. Sieberberftellen. aStebeiftCften, v. a., nasproti zbadati. 38ieberftel)len, v. a., nazaj ukrasti. äöicbetftOfjen, v. a., nasproti suniti. Sieberftraljl, bet, odžar. aBitbcrflrflhlcn, v. a., odžariti, žar odbiti, odbijati. Siebcrftridj, bet, bei ben @ttid?»ögelti, prilet, vernitev tičev. Stebetfnften, t>. a., zopet iskati, nazaj iskati. SBttberlnbeln, v. a., grajo verniti, vračati. SSHebertnnfe, bie, prekerst (V.), preker-ščevanje, prekerševanje, ponovljeni kerst. Sieb erlaufen, v. a., prekerstiti, preksr-ščevati, prekerševati, na novo, drugič, še enkrat kerstiti. Siebertäufer, bet, prekerščevavec, pre-kerševavec, prekerstnik. Sieberthuu, f. Sieberholen. Siebertönen, v. n., razlegati se, oddo-neti, glas odbijati; f. a. Steberbalien. Siebertritt, bet, odstop. Siebe m nt, adv., spet, zopet; f. a. Steber. Sicbcrumarmcn, v.a., še enkrat objeti. Sieberbereinigung, bie, ponovljenozc-dinjenje, zedinjenje razločeniga. Sieberbergelten, v. a., poverniti, povračati. Sieberbergetter, bet, povračnik,povra-čevavec. Sieberbergclterin, bie, povračevavka. Sieberbergettuug, bie, vračanje, povračanje, vračilo, povračilo, povernitev, po-vračba. Sicbcrberfauf, ber, nazajna prodaja (kupljeniga). Sieberbertaufen, v. a., nazaj prodati. SieberbergeltnngSreftt, ba«, vračiina pravica, pravica vzajemnosti, pravica do vračila. S i e b t r b e r l a n g e n, v.«., f. Sieberforbcnt. 1894 Steberberföbmmg. Sieberberföbnnng, f. SSerföbnmtg. StCb erffiadifen, v. «., zopet spodrasti, obrasti se, omladiti se, spodrediti se. Siebettoägcn, v. «., odvagati. SiebetUJCfljfei, bet, nazaj poslana ine-njica. SieberlDCtfClt, v. «.. nazaj vreči. Biebertooiictt, f. Siebermügcn. Siebertoitip , ber, spodrast, obrast, mladje, spodrejik. Siebet31li;IeH, v. a., nazaj plačati. Sieberjeit, bie, biba. Bicberjitg, f. 9iiiijug. Siebetool, f. ©olbantfel. Siege, bie, zibel-i, zibela, ziba (Gutsm.), itl anb. ®tal., kolebka, kolevka, tlim. zi-belca, zibka; feljr Heine, zibelčica; Jgiittfd^e, f. ©djMllel; vertolažija u. sukalica (itad) BI. ®rel)llttfdje), »Ott ber SEiege an, od zibeli; od mladih nog; fig. zibel (n. pr. zibel umetnij in obertnij); ba« iji iljm llidjt bei bet SBiege gefungen, tega si ni nihče od njega mislil, ko je bil otrok; f. a. Siege* meffcr. Süöiegemeffer, ba«, mit einer jitlelfirmigett @d)iteibe unb ¿mei feitfredjteu ¿¿anbljabeu, krivi nož; sloki nož, krivec. Siegen, v. a., für Wägen, f. biefe«; v. a. u. r., auf einer ntnben tlnterflädje fanft bin unb ber bewegen, zibati kaj, s.e, ljuljati, njihati (serb.), kolebati (serbj) f. a. ©dintifeln, ©djtoingeit; in aliett ©adjett ge* wiegt feilt, zveden, znajden v čem; s kriv-cam rezati (n. pr. zelje); v. «., ba« Sifetl U)iegt jetjn Vfuob, ima, vaga, poteza (tid)= tiger al« potegne) deset funtov, težak biti; fdjwet toiegettb, težak, tehten, imeniten. Siegenangebiube, ba«, darilo prizibeli. S i e g e It b O U b, ba«, trak (povijavnik), bir (?). Siegenfeft, ba«, rojstni dan, god. Siegcngefattg, ber, f. Stegenlieb. Siegengefd)eiti, f. Stcgenaitgebinbc. Siegeitiillb, ba«, dete v zibeli. Btegeniraut, ba«, pelin. Siegenlieb, ba«, petje, pesmica pri zibeli , za uljuljanje, (aja tutaja!). Siegeitmöbdien, ba«, pesternja (pestunja). Siegenbfetb, ba«, leseni konj (za zibanje ali cuzanje). Siegeittud), ba«, pregrinjalo zibeli. Sieget, ber, zibavec. Siegetoage, bie. vaga v talivnicah. Siegetoebe, f. Saitnentocber, SKanerfalf. Siebetn, n., rezgetati, lierzati ob. rzati, razetati (V.), rezatati (Gutsm.J, risačiti (Gutsm.); bie wieljernben Dtojfe, rezgeta-joči konji. Siel, f. »Oi. Sie te, bie, ein pfropf aužgefafertet Sein* wattb bei ben äßunbänten, cefranje, bacelj* preje; f. (£bfltpie, $unb$rofe. Siele, bie, kosci starih konopov. Sicme, bie, eüt@etüjt, worauf ftd) bie Sjty> net fegen, gredi. Siefenfoflnd. SieilOtb, adv., kako?, kako po. Siebe, bie, f. §ngebntte; slamnata metlica. Sieöbannt, ber, žerd; f. bamit befejiigen, požerditi, povezovati, žerdati; ber Rätter be«--felbeti, »orne ant^ieutoagen, eine Žetjie oon^olj, bie in bie Jjjölje fteljt, Worauf bet ©aunt ge= fteeft wirb, ttnb bie mit Sötern »erfeljen ift, um babttrdj bett tjöljenten SWetnagel burdj--gulajfett, kozlec (F.). Siefe, bie, travnik, senožet (meßt 93etg= Wiefe), seča, košenina, nad) bent Böhm. u. Poln. loka, serb. senokoša u. livada; (SSerg* Wiefe, ruta, zavod? ©t.). Sjefel, ber, bei ben Sietten, f. Seifet. Sitf el, ba«, (Mustela vulgaris), podlasica, lasica (Gutsm., uttb in anb. ®iat.), pod-laska, i tj ©t. nad? BI. attdj granoslek (?, »?rgleidje ba« poln. ttnb böhm. granostaj, russ. gornostaj für: & et m e lin); ba« jtin-lettbe SBiefel, f. Sltif; weiße« SBiefel, ki-pen (Dledv. ?). Sie" " Sie Sic Sie Sic Sie Sie Sie clbannt, bet, f. Siežbaum. clbecre, f. SBogelfirfcbe. eleidjbom, ba«, rajska veverca. en=, in bet 3fgg., senožetni, travniški, eitomnter, bet, f. 3tppamnter. enampfer, bet, kisiica. enanbo tn, bet, volčja noga. enbod), bet, potok, ki teče po trav- nika. Siefenbdu, bet, obdelovanje travnikov. Siefenbcrttont, bet, ločni rman. Siefcnbetonie, bie, petonka. Sicfcnblnme, bie, poljska cvetlica; ®ot= terblitme, samojeja (Gutsm). Siefenebrenbteiž, bet, (Verónica cha-inaedrys), urhov jeličnik {Dledv.). Siefenetj, f. ÍKnfenerj. Siefenfelb, ba«, travno polje, travniki. Siefenfladjž, f. $Bergflod)g. Siefettflnt, bie, trata. Siefcnflnf, bet, reka, ki seka travnik. Siefenjtofdj, bet, runteška (@t.). Siefenfuttbc, bie, junt äBajfetleiten, draga (Gutsm.), jarek, jama. Sicfe n gl Ode, bie, ločni zvonček. Siefengtflž, ba«, senožetna trava, (trav-niščina, Zal.). Siefengtiin, ba«, zeleni travniki. Siefengtnnb, bet, travnik. Sief cul) afer, bet, divji oves, rosulja. Siefenhoven, bet, divji hmelj. Sief cnbflbttenfnft, bet, (Ranunculus bul-bosus), žabinec. Siefenflapper, f. $abttenlamm. Stefenllcc, bet, detelja. Siefenlnarre, bie, Siefenfnntrer, ber, f. DMe. Siefcnlnobf, bet, (Sanguisorba offic.), kampanelica; äBiefeninopf geehrter, (Sanguisorba auriculata), uhasta kampanelica, strašnica. Sicfenlobl, f. trabbiftel. Siefenfrant, f. Stcfenfnoof. Stefenlrefic, bie, kurušiek t@t.). Siefenindud, f. ©tenbel. 2BtcfenIiimmcl. 2Btefeniiimmel, bet, divji kumin, pa-havka. ffiiefenlntiig, f. Soffleujoljn. Sieienland), bet, oglasti česen. S t e f t it I d it f C r, bet, f. SBadj lellonig, 9Me, kosec, stergar, hrastar. 2Biefcnlcrcbe, bie, mali, tratni škerjanec. SBiCfCttmobb, bie, košnja, seč travnikov. aBiefenmaitgoIb, ber, (Pyrola rotundifo- lium), hostna pesa, smnkavec. Stcicnntobn, bet, poljski mak. SBiefennellc, f. @ro§nel!e. SBtefenpfab, bet, senožetna steza. SBtefenpIattcrbic, bie, poljski grabor. ffitefenplan, bet, planjava sredi travnikov, trata. SSBtefettqucUe, bie, st^denček, ki šumlja prek travnikov. 2BiCfCnraute, bie, močvirni gabez. Siefenraute, bie, (Talictrum aquilegifo- lium), talin. SBtefcttrebljllbn, bas, afrikanski jereb, frankolin. SBicfentObe, bie, posušanje, delanje se-nožeti. Sffiicfenrobcl, f. ^obnenloram. Sffiiefcnrotbe, f. habitant. SBiefenfafran, f. ^crbftjciUofe. SBiefenfdjarte, bie, gatberfdiarte, (Serra-tula tinetor.), barvarski serpnik. SBiefenfdjilf, f- SKicbgraS. 2Bicfcnid)tele, f. ipcrlgraS. 28icfcnf$itarre, bie, f. 9Mc. Sicfenftbretfe, bie, f. £en[d)rede. S i e f e H i (b to a I b e, bie, (Glareola), tekea (?). 28iefenfct)n>ingel, bet, viši kostreba. ŠSiefenjlJcrling, bet, poljski vrabec. SBiefcnftcin, f. SKdfeiterj. Sffiicfentbnl, bo«, travnik v dolu. ffiiefcuujatbteltoeijen, bet, poljski čer-nivec. Sicfenffianjc, bie, tratna stenica. 2Bie(enioebel, f. ©eipart. SSiefenlDeibC, bie, (Circus cineraceus), pepelnata postovka. SSiefenlDoile, bie, grižna trava CGutsm.J; f. a. giljirant. Sffiieienjebltte, bet., senena desetina. SSBicfenjctilofc, f. §erbftjcittofc. 2B i C f C H 3 tn§, ber, travnina f, dača od travnikov, senokošnina. ®ieiCB0tb§, bet, 3Biefenmabb, SffiieSmabt, košenina, senožeti pl. ffiiebielfte?, bet wieoielfte, kteri? SBitfflObl, conj., obgleid), ako ravno, če ravno, da si, desiravno; f. SDbglcitf). S®il&, adj., divji; nid)t ja^nt, divji, zve-rinsk; ttilbe gifd)e, ribe v potocih in rekah in ne v ribnikih; loilbeS Sffiaffer, ne napeljana voda; mtbanbig, neugnan; totlbe Srbe pusta zemlja; auSgelaffett, razuzdan, samo-pasen; obe, pust, zapuščen, zapušen, neobdelan, neobdelovan; graufam, divji, gro-zoviten, serb. ljut; nad) M. divjinsk, zver-jašk, nezdušen; milb bin utib ber fdjauen, seipo obet srepo, divje gledati (nad) M. SBtl&Mre. 1895 mižurkati?, et)er blinjeln), toilbes (Sefleitt, (mont.), jalovina; milb toetben, zdivjati, obdivjati; f. a. SiCttD ilbcrtt; toilb auf 3e« ntanb, serdit, jezen, razkačen; Seutanben milb madjeit, razkačiti, raztogotiti koga; bie SBilben (SBenfdjen), divjaki, sirovi, neotesani, nevljudni ljudje; hrilbeS. ®etoiid)S, samoraščen , samorašen, samorasten, sa-moseven, rastlina samosevka; (silvestris), pogojzden, hosten, lošk, divji; serb. samo-nik m. (»as »on felbfl b«»orfeimt), loilbe Siebe, vinika; toilbet@pargel,biluš (Gutsm.y.; Voilbet Sitnbaum, drobnica; fd)eu, plah, plašen, splašen; loilbeS gleiftb, hudo meso, hudina, divje meso; toilbe Aa^e, divja mačka; toilbet SfBalb, f UrlOOlb; toilbe« gettet, f. giotblouf; milbes SRabdjen, neznana deklina; toilbeS SBettec, gerdo vreme. Silb, baS, divjina, divjačina, divjašina, divjad; Siaubtbiere, zveri, zverina, zverjad, zverjačina (Gufsm.), zverje (kroat. coll.j ; rotbes, fdjioarjes, f. iKolbnrilb, ©tbtoatjloilb. SBilb--, in ben 3f&0n., divji, divjaški; im SBalbe bejtnblidj, »tlb toacbfetib, (silvestris), pogojzden, hosten, lošk. Silbader, ber, njiva obsejana v zverinjaku. agilbbfld), bet, hudournik, lijak, ver-hovnik, serb. bujica. Silbbob, baS, toplice pl., (kakor se nahajajo po naturi, in ne narejene). SBtlbbobn, bie, MMlbtteg, zaseka lovska; f. a. Sagbbejirl; Sagbgebege; in bergubr* mamtsfpradje, celina (F.), pricestje, tisti del ceste, ki je zunaj koleje in po kterem teče tretji {serb. logov) konj. Silbbonn, ber, visoki lov, lovska pravica; f. a. Vonnforft. Sffiilbbanm, bet, mladi bor, ki se seka za zverino. SBilbbroten, bet, pečena divjačina, divja pečenka. Sffiilbbret, bas, divjačina, divjašina, divjina; iiberbaupt, rcaS bie 3agb gibt, lovina (V.), lovljenina; zverinsko meso. agilbbretžbiill&tcr, ber, divjinar, divja-čar, prodajavec divjačine. Silbbieb, bet, zverinski tat, divji lovec, tatinski strelec, lovec, divjaški tat (V.j, zverokradnik, brezoblastni lovec. Silbbieberet, bie, SBtlbbeube, SEBilbbieb--jlabl, tatinski lov, zverokradstvo, zvero-kradba, skrivno, brezoblastno streljanje. SBilbe, bet, divjak; bie Sffiitbe, divjakinja. Silbelfter, f. Steuntobier. ffiilbenfrant, bas, f. Sermntb. SBilbenbiri, 2Bil&emneifter, bet,pomaga6 pri žebčarstvu. Silben3en, n., duh po gnjilini imeti (od divjine), dišati. SBtlberer, bet, f. ffiilbbieb. aBilbern, f. VertoilDern. aštlbeffer, ber, kdor rad divjino je, div-jinojed. SSilbfobre, bie, SBilbfubte, f. Silbbobu (in bet gubtraannsfpraibe), im ®i(fi., fei »ilifom-men, na« V. dobro dosel (ntefjt kroat. u. serb.), getooljnl. Bog te sprimi!, zdrav!, Bog vas sprimi!, dobra sreča, dobro zdravje, veseli me, da te zdraviga vidim, najdem; pozdravljen bodi!; jemanben ttitlloms men Ijeijien, betoiflfommnen, reči komu Bog te sprimi, bogosprijeti, bogosprijemati, pozdraviti pri prihodu; bohm. u. poln. vitati; teillfommen fein, prav priti, prijeten biti; et ijl überafí toillíommen, povsod ga radi imajo, z veseljem sprejemajo, pozdravljajo, serb. mu nazdravljajo (zdravje napijajo); f. a. ®rffliillf«t. S® illlora m en, bet, bogosprimek, na« V. dobrodošlica, veseli prihod in veselo sprejetje; eiris jnm SBilltommen trinfen, napiti zdravje prihajočimu. ©illlommttunl, bet, zdravica, nazdra-vica (Vuk) prijatlu, ki je prišel; f. a. 2BtU= lommbe«et. ffitniiibr, Sillliir, bie, volja, svojevolj-nost, lastna volja, samovoljnost, poljubnost, vzljubljenje; na« SBillKIjt, po svoji volji, poljubno, kakor se komu ljubi, kakor si kdo sam izvoli, samovoljno; ež fiejt in beinet 3BiíIfüí)t, na voljo ti je. ffitU!iiJtJCtrf«flfi, bie, samovoljno vladanje. gBiillUbtli«, adj., samovoljen, poljuben. © i II lit 9 tli d) 11 i t, bie, samovoljnost, svoje- voljnost, poljubnost, samovoljno djanje. ©iiltiijrloé, adj., nesamovoljen. Sintbel, ber, (waidm.), razkop mravljišča, mravljiša; toimbeln, ben SBimbel nta«ett, razkopati z rogmi mravljišče, mravljiše, (od jelenov). Simmellt, v.n., mergoleti, gomoleti, gom-zeti, gomizljati, plibati, na« Gutsm., šu-moreti (itf.), VBe živo biti, migljati, vreti (jieben), rojiti (f«t»ármen); verveti n. ver-vljeti (Vuk), na« Gutsm. vervreti; ež toim* melt son 21?enf«en, vse mergoli od ljudi, vse polno ljudi je, de vse mergoli, jih je, de vse mergoli. Simraeln, bas, mergolenje. SBimmcr, bie, Sifcblatter, ogorec, mozol, zagnanec, bodenec; itn §olje, gerča, herga. iffiimnicrig, adj., ogorčav, mozolast; tm §o!je, gerčav. Simmcrli«, adv., cmerdavo, cvileč. ffiimmerling, ber, ein mimrnerabes ®e= f«ópf, ječavt, ječavi, cmerdavi človek, otrok, ječalo, cmérda. ffiitttmtrn, t>. »., ječati, ihtiti se, hlip-kati (@t.), pojemati, zamolkovati, javkati (serb. u. ©t.), skomlati (3. jft., im Poln. skamlec). ÜBtmmttn, ba«, ječanje. Sffiiramerbog.fl, f. Sobtenlofjf. ffiimptl, bet, auf ben ©«iffen, eine lange f«male, in jt»ei lange ©pigen ft« enbigeiu be gafjne, bojno bandero na ladii. fffiitnbeln, f. gintlem. SimpCt, bie, veja, vejica, in ©i. semca, miga; f. 2lugentoim})er. ffiinbbru«. 1897 SBtmpCtariig, adj., vejičast, semčast. Sinthern, v. n , treniti, trepati, migati z obervmi, mežgetati, trepuhati (¡V.). SintDfelfif«, f. Sfjinnenfif«. 201 ni, bet. veter, sapa (fonft au« Stiljem), gelinbet SBinb, vetrec, vetrič, sapica, hlad, hladek; in ben SBinb fangen, na veter, na sapo obesiti kaj; SBinb heftiget, strehoder Pot., russ. listoder; ež erhob ft« ein SBinb, veter je vstal, se je naredil; ež geht bet SBinb, veter je, veter vleče, piše, hlidi; bet SBinb Jat ft« gelegt, veter je potihni), pojenjal, odjenjal, nehal; ben äRantel na« bem Sßinbe hängen, po vetru plajšč, plajš obračati, po okoliščinah, okoljšinah ravnati se; in ben SBinb teben, fagen, bob v steno metati, v veter, v burjo govoriti; ettoaž in ben SBinb f«lagen, kaj v nemar pustiti, zanemariti; bie Äraft bet SBittbe, vetrovna moč (Pot.); i« toerbe »on SBittben geplagt, vetrovi me koljejo, mi nadlegvajo; SBinb laffen, f. gutjtn; »erf«Iagene SBinbe, usedi pl. (Jan.); feljt günftigen SBinb haben, na zlatih kolih voziti se (V.), bčele ogre-bati; SBinb ma«en, pahati, mahati; b. i. prahlen, bahati se, ustiti se; f. übt. 3luf' f«neiben, Slufbauen; SBinb »on ett»až be» tommen, kaj ovohati, zapaziti, zvediti, začutiti; ett»až in SBinb haben, (waidm.), zavohati, oslediti, zaslediti; in Sejug auf bie §immel«gegenb, au« teel«er bet SBinb fommt, t»až im Seutf«en immer but« eine Sufamntenfefjung aužgebrficft t»irb, haben bie SBinbe im ©to», tn »?tf«iebenen Orten »er* f«iebette unb nur local »erflänbli«e SJiamen, batjet ež rathfam ifi, ft« in t»iffenf«aftli«er Sejiehutig an ben allgem. ©ebrau« ju fyaU ten unb bie ¿Benennungen večernik, zahod-nik obet zahodnjak für Slbenb* obet SBefh n>tnb, vzhodnjak für Ofttoinb, jug für ©üb; loinb, unb sever ali polnočnik für 9lorbt»inb jubtau«en, ebenfo: severozahodnjak, jugo-zahodnjak für 9?otbt»efi, ©übtoeji u. bergt.; Slorboji, borja, burja (inÄtaüt); SBeflnorb--toefi, zahodno-severo-zahodnik etc.; bet obete, untere SBinb, (n. Muri.), zgorec, zdolec. Sinbbfllitn, ber, veternica. SBinbabtDC Jrenb, adj., zaveten, zavetem. aßinbball, f. SnfttaH. ©inbbeere, bie, norica. 2Binbbef«reibung, bie, popis vetrov. aSinbbenttl, bet, bahač, prazen meh (K), baliun, bahavs, vetrenjak, (au« serb. nes ben vetrogonja), lahkomiselnik, fafla. SBinbbentelei, bie, baharija, hlastanje prazno, nezanesljivost, vetrenost, SBinbhCUtCln, v. «., vetrenjak biti, omahovati. Siltbblafe, bie, mehur napihnjen s sapo. ŠBjnbblmne, f. Slnemone. äBinbbrett, baž, pahalo, v mlinu na sapo. Siltbbrodjcn, adj; od vetra podert, raz-pihan, porogoviljen. Sinbbtu«, bet, prelom, lom, klada, drevo, ki ga je veter poderl; am .Körper, ve-I trovn» kil». 1898 Sto&HH&fe, Sinbbiidjfe, kit, vetrena paska, vetrovka (poln. u. bo hm.). SinbbOtlt, ber, (Anthrocace), bramorka v sklepnih jabelkih. Sinbbötr, adj., ves suh od sape. Sinbe, bte, gäben bamit auf einen Änäuel abjutotnbett, motovilo; Saften bamit in bie •§öt)e ju teinben, vitel, gen. vitla (Vuk), naŠ anb. vitlo, vinta, navoj; (Convolvulus), slak fur svlak. Sinbebnnm, ber, benÄloben baran ju be; fefiigen, bermittetfi beffen man eine Saft iit bie ainbet, stožer (V.J. Sinbebarm, ber, f. TOiftbarm. Sinbebtal)t, ber, tanši drat za ovijanje debelejšiga. SB in bei, ba«, zapertek, aud) klopotec. SBinbetfen, ba«, §ebel mit einem Sodje, @d)taubeit u. bgl. mit (Setoait umjubreljen, ključ (F.). Sinbegong, f. Hergang. Sinbelrant, f. Siebe. Stnbel, bie, pelenioe pl., audj pelnice u. plenice; f. Sitfelbttnb. Sinbeibanb, ba«, povoj. Sinbeliinb, ba«, otrok v plenicah. Stnbeln, v. a., poviti, povijati v pelenice. Stnbeifšnitr, bie, povojic, povojček, trak. Stuben, v. »., e« tuinbet, veter je, veter hlidi, piha; v. a., (waidm.), slediti, vohati; v. a. u. r., viti kaj, se, in @t. a ud) vijati, motati (t)afpeln), vertiti, sukati (bte; Sen); iS minbe, vijem; ett»a« au« einem Šnbetn ttinben, izviti, viti iz —; au« ben £änben toinben, iz rok izviti; auf ettoa« tsinben, naviti, navijati, viti na—; um et; toa« »inben, okoli česa viti, oviti, ovijati kaj; Saften in bie $6ije tmnben, težo kvi-ško motati (F.). z vitlam vzdigovati, vin-tati; bremen, sukati; bie 2Bäfdje »inben, f. fingen; bie Ätänje toinben, vence plesti, viti; §änbe hmtben, roke lomiti si (nar. pes.), roke sklepati; fidj tninben, viti se, zviti, zvijati se, sukati se; butdj ett»a« tjinburdj, previti se, presakati se skoz —; fid) »et ©djmetjen toinben, zvijati se, kriviti se od bolečine; bet 2öeg minbet fldj. cesta se zavija, suče, zaviti se, zasukati se, oberniti se, zakreniti, kretati se. Sinbenngel, bet, ovijavnik. SBinbenutadjer, bet, vitiar, vintar. Sin ber, bet, bei ben Sägern bieötafe eine« .£>itfdjen, smerček (jelenji); eine Herfen, navijavec, motavec. Sinberling, bet, slak. Sinbežeii, bte, hitrina, hitrost vetra. Sinbefeil, ba«, verv. Sinbetdb, ba«, kolo, vitla. SinbeSfpiel, ba«,sčimur se igra vetrec. Sinbfttflei, bie, bakla, ki je veter ne agasne. S in bf ttine, bie, veternica, banderce ve-treno, (vetrokazno). Sittbfnll, ber, ein »om®inbe umgetiffener Saum, klada, polomek, lom, drevje polom- Stnlmrašen. Ijeno od vetra, podertija 710 vetru; f. ti. Sinbftojj. Sinbfang, bet, an ben Stafebätgen, ve-trenica, sapnik; im Sergbaue, bie SBetter; mafSine, sapnik; an eitlem Sratentoenber, bie gtügel, ben fdjnetien Sauf ju Ijemmen, zavira, vetrenik, zavora, veternica (audj in Übten). S in b fang er, bet, f. ^iegenmelfer. Sinbfangrab, ba«, vetreno kolo. SBinbfaß, ba«, sodasti sapnik. SBinbftge, bie, mlinek, klepetec. SinbftafSe, bie, fig. vetrenjak. SBinbfteSte, bie, povetreni Iišaj. Sinbfliigei, bet, perutnica, perot. SBinb gatle, bie, svit na nebo, ki naznanja vihar. SinbgefSttuift, bie, f. SnftgefStouIft. S in b g Ott, bet, (Aeolus), Eol, bog vetrov (v nejeverskim pomena). Sinbgriff, bet, »etgebiidjer Sriff, mah po vetru; f. a. geblgtiff. Sinbbafer, ber, prazni oves, divjak, glu-šec. Sitt&hatm, bet, (Agrostis spica venti), šopulja (IHedv.) S in bi flt fe, bie, 3leol«f)arfe, SBettertjarfe, Eolova harfa. SinbhauS, bet, pih, pihljej vetra. SBinbbanfen, bet, kupček sena. Sinbfjeije, bie, lov s hert(m)i, ščevanje s hertmi. Sinbljofe, bie, @anbl>ofe, vetreni stolp, nad) bem Russ. peščeni smerč. Sittbljunb, bet, hert, (bei Vuk, unb in @t. audj ogar, gen. ogara, magy. agar). Sinbljiinbin, bie, hertica. Sin big, adj., »on bem ©nbfi. ffiinb, Vetren obet vetern, vetroven, vetrovit (serb.y, fig. f. ©tel, Seer, llnfidjer; heute ift min» big, dans je veter, veter piha; »omSef®-minben, gemuttben, zavit (zaviti les). Sinbigleit, bie, veternost, vetrovnost,ve-trovitost. Sinbinftrument, f. SltrSinftrument. «Binblunteel, f. Sžnmeel. Sinblarattter, bie, vetrovna f (Sum.). SBinbiaften, bet, sapnik. Sinbieffel, bet, kotel vetrenik. Sinbllappe, bie, f. Sentit. Sinblolil, Sinbtbolif, bie, modron (3. ,Rr.), kolika od zapertih vetrov, napenjanje. Sinblraut, f. Siidjtnfdjtlle. Sinblabe, bie, sapni dovod, žleb, sapnik; in ben Orgeln, sapnica. Sinbliibne, bie, Samine, plaz snega, ki ga veter zažene. Sinbtauben, f. Seifftfdj. Sinbleišt, adj., lahak kakor veter. Stnblidjt, ba«, bakla. Sinbiing, bet, slak. Sinblod), ba«, SSetterlodj, preduh (V.), dušek , dašnik, odušnik, sopotnica (?) U. sapnica (Ravn.), oduška (Vuk). SinblOŽ, adj., brez vetra. Sinbmnšen, ba«, bahanje, laganje. Sinbmoibcr. Sinbnttttbet, bet, bahač, ustež, lažnik; f. a. Sinbbeniel. Sinii mat črti, bie, f. Sinbbenfelei. Sinbntantel, bet, veterni plašč, veterni plot; SBanbmantet, gozdna stena, rob gozda, ffiinbnteflcr, ber, Slnemometer, vetromirf. Sinbmcflunft, bie, vetromerstvo. SBtltbmiiblC, bie, mlin veternik, veterni mlin ali malin, (Gutsm., aud) serb. neben vetrenjača), sapni mlin, mlin na sapo, na veter, veternica (F. u. M., fonfi bet giitgel baoon), ba« Oetteibe bamit ju faitbetn, klo-potec; bann bie $ogeifd)eitd)e, klepetec, ro-potee. Sinbntiiljlfliigel, bet, veternica. Stnbmiillcr, ber, mlinar, (ki melje z mli- nam na sapo). SBinbOfen, bet, peč na sapo, peč sapnica. Sinbpfeife, bie, piščalka, pišalka na veter, ffiinbpiftole, bie, vetrovka. Stnbflotfe, bie, ospa vetrenica, russ. lo-puha. SinbJJUlbCt, baž, prašek lekarski za vetrove. Sinbtflb, ba«, kolce na dušniku, mlinek. Sinbraum, f. ©iielraum. Sin breg en, bet, škrofec (3jlt.). Sinbrcbc, adj., sključen, skerčen od vetra , revmatično-vnetičen. SBinbrift, ber, lom, polomast, lomast, drevje polomljeno od vetra. Sinbrbbre, bie, j. S. am Slafebalge, pi-havnik. Sinbrofe, bie, veterna roža, severnicaali kompas, ki kaže 32 vetrov; f. a. SlnentOnC. SBinbfai, f. Sinbbentel. SittbŠbraut, bie, ein plo^li^er, btaufenbet SBinb, piš, vihar; ba« Sraufen im Sieete, in ben 93aumeit, vriš; f. a. Stnrm. SBinbfcbflben, bet, škoda od vetra, kvar od vetra. Sinbltaner, ber, nagli veter; — ogljar- sko zavetje. Sinbfdje, bie, vertni sternad. Sinbjdiief, adj., f$iefgei»unben, Bon Ste* tetn, zvežen; t»inbfebiefe« 93ret, zvežena dilja. Sinbfdjirm, bet, zavetje, zaklon od vetra. SBinbftblog, f. Sinbbrmb. SlMnbitblOUd), bet, meh s sapo napolnjen. SBinbfdjneUe, bie, hitrost vetra. SBinbfetit, bie, stran od (s) ktere veter vleče, (nad) F. odvetje, Betm. neu). SBiltbficfecr, adj., zaveten, nad) bemSerb. zavetem ; ein toinbftifeetet Drt, kraj od vetra zaklonjen, zavetje (fiit zaveterje), za-vetrina (Vuk), zatišje. Sinbfpiel, ba«, f. Stnbbunb. Sinbftill, adj., tih, brezvetern. zaveten obet zavetem, brez vetra; f. a. Sutbfitbet. ffiinbfiillc, tie, tihota, tišina, brezveterje. SBinbftOfi, bet, udarec, zagon od vetra, vihar, navihta nagla. SSinbftrid), bet, curek, vlak vetra, mer kamor veter derži, serb. vetromet (Vuk); nad) Vert. zbris (burje). Sinlelbttlen. 1899 Sinbfttitf, ber, konopec, na kterem se vodijo herti. ffiinbftrnra, bet, tok vetra, serb. vetromet. Sinbfturm, bet, piš, vihar, viha (M.). Sinbfntbt, bie, (Tympanites), ©eftlBUlji »on Betfd&lagenen äBinben, bie Xrommeifud)!, boben (VJ, bobnjačaf- S iti b treib t nb, adj., vetroven, kar vetrove odpravlja, lek za vetrove. Sinbttodcn, adj., na vetru posušen. Sffiinbtromntel, bie, (mont.), sapnik. Sinbnttg, bie, eine getouitbene Sinie, ovinek, vinek; eine« glujje« , zavoj, zavinek; (nad) im Serb. n. Böhm, okljuka, okljuk); übetfeaubt, zasuk; nad) beut Poln. zakret; be« 3t»itne«, motanje, sukanje; einet ©d)raube, zavoj. Si nb bo gel, f. Setterbogcl. Sin bu> a (bel, Sinbiooibt, bie, f. flauer* fttlt (mokosevka). Sinbffioge, bie, vetromerf. Sinbtoageit, bet, voz, ki ga veter goni. Sinbffliiriž, adv., proti vetru. Sinbffiafferfncbt, bie, vetrena vodenica. S i n b U) e b t, bie, bet jufamntettgctoefeete ©d)nee, zamet. Sinbtoeifer, bet, vetrov kazavec, vetro-kaz|. Sinbroirbel, bet, veterni vertinec, veterni oberlenec (M), in ©t. bohorin; f. a. Sit= bcltoinb. Stnbmor}), ber, f. SMtlnmrf. Sinbtonrf, f. SinbfoH. Sinbjeiger, ber, f. Sinbfficifer. Sinbjirtel, f. Scrtbenfoll; ©(bnterle. Sinbjng, bet, hlip, ohlip, prepih. Sini, ber, mit bem ginget, mig, pomig, migljej, mignjenje; mit 3uni(fen, kim, po-kim, kimanje (russ. kivanje); mit ben Slu* gen, pomežkanje; aud) mig; Seicfeen «bet* feaupt, znamenje; einem einen SBinf geben, pomigniti, migniti komu , opomniti koga, znamenje dati mu. Sinfel, ber, kot, ogel(®iger, bet, skrivni, brezoblastni pridigavec. ffi illtclbulšabcr, bie, priočna privodnica. SBtnfeltfltb, ber, skrivni posvet. Stntettef t, adj., s pravim oglam ali kotam, pravokoten. ffiinlelridjter, bet, brezoblastni, nad? F. pokotni sodnik. ffiinfelff aufel, f. fttoMfftirafe!. SBtntelffeibc, bie, f. 2Bintelmeffer. SSBiufelff Cllte, bie, skrivna kerčma, kjer se toči brez dovoljenja. SBtnlelff netbet, bet, pokotni šivar, krojač. SEB i H ! e 1 f d) t e 16 e t, ber, stranski pisar (Jtarft); pravdoskaza, pokotni pisač. SBtttlelff Ule, bie, skrivna šola. aBinlelftonbtg, adj; koten. 3Bin!cItcebber bie, skrivne stopnice. SBinfelberfammtung, bie, Bkrivni zbor ali shod. SBinielberftetf, ba«, zakotje. SSBinleltoeifet, bet, bet ben aftatfffeibetu kotni kazavec, oglokaz. SBtnleljflbn, bet, bet ^unbžjabn im un* tem Jiinnbaifen, pasjek, pasji zob, spodnji kočnik. Stnleljirlel, bet, kotomerno šestilo. 281 niti JU g, bet, meiji in bet »ielf. 3abl, SBinfeljuge, geljeitne Oldnfe, prazni izgovori, zvijače, zvijačine, zvijanje; f. a. ¡Kante. SSBtnfett, v. «., mit ben Slugenliebetn, be* fonbet« abet mit bem ginget, pomigniti, migniti, migati; mit bem .(tobfe toinfen, pokimati, kimniti, kimati, pomajati; mit bet §anb, mahniti, mahati; mit ben Slugen, auf pomežkniti, pomežkati, pomežati, z očmi terniti, seri. namigniti, namigovati; er toinfte iljn ju ftf, pomignil mu je k sebi, de naj gre k njemu. SBinte n, ba«, miganje, kimanje. ■ SStnler, bet, migavec, kimavec, »etaftl., migalo; — neki rak. Stnfelttffe, bet, jokava opica. ffiintetbfluž. SBinfeler, bet, cvile, cmevee, cvilee, cvi-lek, cvilež, cmerda. Siufclettn, bie, cmela, cvilja, cmerula (Gutsm.). Stuf ein, tJ. n., cviliti, javkati (F.); toei; neu unb toeljilagen mit fftoafet Stimme, ječati, cviliti, pojemati; auf cvičati (Gutsm. h ti hm. kvičeti), cmevkati, cmeriti, cmeriti, cmerdati se; ju toinfeln anfangen, auftoin--feln, zacviliti; toinfelnb tool)in gelangen, pri-cviliti kam, do —; eine Seit b'nbutdj, pre-cviliti, preječati n. pr. vse noči. Sinfclu, ba«, cviljenje, cvil, cmevkanje. ŠŠ i It ter, bet, zima, zimski čas; im SBintet, po zimi; ben SBintet jubtingen, prezimiti, prezimovati, zimovati; für ben SBintet mup man fotgen, za zimo je treba skerbeti, (nad) Gutsm. zima bo barala t. j. vprašala, kaj smo poleti delali); e« toitb SBintet, zima nastaja, prihaja, se dela; efn tatter 3B3in* tet oljne Sfnee, golomraza zima; gelinbet SBintet, mehka zima: mit »ielSfnee, debela zima; übet ben SBintet (a. übet bie etfie 2Ral)b) gebliebene« ®ta«, starina. 2Binter=, in ben 3ffcgn., zimski; »on bet @aat, ozimi, ozimni. Sinterabtnb, bet, zimski večer. SBinteradet, bet, oziminska njiva, njiva z ozimino, ozimina. SBinlCtabf el, bet, ozimnik, ozimka, ozim-sko jabelko; seri. zimnjača. Sintcratbeit, bie, pozimsko, zimsko delo, opravilo, itt @t. auf zimski posel. SSinterauf enthalt, bet, zimovišče, zimo-više, zimovnik (Vuk). SJBtnterbtrn, bie, ozimica. 2B interblume, bie, ozimska cvetlica. Sffiintctbrunft, bie, zimsko pojanje. Sintetbroffel, bie, f. SBeinbroffel. SBintereif e, f. Sobttdje. astutereute, bie, zimska raca. aBtnierfitllig, adj; po zimi Bhujšan. SBtnterfelb, ba«, njiva z ozimino, naf F. ozimna njiva, ozimno polje. SBBintcrftnl, ber, f. ¡Bergftnf. SBinterfruft, bie, ozimina, naf F. auf ozima (utef)t Adj. j. 58. ozima pšenica). Wintergarten, bet, zimski vert (s cvetlicami po zimi cvetečimi). SBintergcgCItb, bie, kraj v snegu, po zimi. Sffiintergerfte, bie, ozimec, ozimi, zimski ječmen. Sintergetreibe, ba«, ozimno žito. Sintergetoiif Ž, ba«, ozimno zelišče, ze-liše, rastlina, ki terpi več let. Stntergriin, ba«, im Seri., zimozelen-i, (etg. Vinca minor), zimostraž; (Pyrola), hostna pesa, podlesk; f. a. SflbCU. SBinterbaar, ba«, toeldje« bieSbiere gegen ben SBintet befommen, ozimna (gosta, dolga) dlaka. SBinterbafer, bet, ozimec, ozimi oves. äöinterbaft, adj., zimsk, kakor je po zimi. ffiinterbanf, f. Srimmel. S t tt t erb a«S, f- Sretbbanž. aBinterJerj. SiniCtbetJ, ta«, merzlo, kamnito serce. ffittttCtiolj, ba«, derva za (na) zimo. Siniti i (51, f. Sinterljaft. Sinteifnlie, bit, zimski mraz. Sin leti 11 ib, bas, zimska obleka. Sinterlonig, bet, f. 3eld)en biefflelten fpielen, ročica; bie SBelle am SEBeHbtette, palice (Poi.); f. a. ©d)anlel, ©djneltgal= gen, ©tiirjfarren; auf bet SBippe jleben, na lasu viseti; bie tfippe unb 2Sippe, obrezovanje cekinov. SBippel, bie, žitni molj. SBiijpen, v. n. u.a., fdjtted auf unb nieber* fleigen mad)en, uckati, guncati, cuzati; f. @d)autetn; bie flinbet tmppen ftd), otroci se guncajo, uckajo; bie ®iunjen tippen unb nrippen, b. i. fte befd)neiben unb au«tmegen, obrezati, obrezovati po zlati vagi; ein gaf »ippen, privzdigniti, privzdigovati sod; — na vervi z ladije v vodo spustiti; f. a. gietholen; »■■ f. »¡W>en (v. «.). 2Bipt>er, bet, f. Si^er. aBiiierei, bie, prepovedano obrezovanje cekinov. SiDlignigen, bet, nad) V. ucka; f. @djnelt= gatgen. 333it, (pron.), mi; t»it jfoei im mannliften Oefftleftte, mi dva; »it jtpei SBeiber, me 1902 SBtrtcI. SBirtfontltil. dve; Wit tn bet »ietfadfcu 3abl (Wámter) mi; (SBeiber) mé; mit moflen ludjt, fdjrteit fíe afie, vsi so vpili, nečemo, nečemo. 2BitbeI, bet, ant ítopfe, verh glave, kjer se razhajajo lasje, nad) F. svitek (fonft írageftanj), teme (Sdjeitel); nad) bem Rusu. viher; an ben genftern, kljuka; ant $ipen= Ba^ne, pipnik; am £ebejeuge, motati ba« @eit gebet, kolesce; att beti .(tetten, ©teigs biigeln, U. bgl., sukač; im Sadje, jerin(F.); im SBaffet, vertin, vertinec obet vertenec, vertulek, vertulec (Gutsm.), vertaDja, cmerk, vertača, (IV.. a itd) bei Vuk neben vertlog unb kolovrat), nadj Gutsm. and) kernica, vir, viranjek (mef)t bie Xiefe im fflaffer, fo »te tomun; vir. audj im altsl., serb., poln. nnb bohm. al« Sffiirbel nut befannt, loitb in bet flo»en. Cileratitr ntefjr fitr Ouelle ges braudjt); aitf bet Xtomnteí, f. £rontmeI= fdjlflti; (bei M. berčanja?) russ. drob; in bet ©íüfjle bie ©pinbel, vreteno; @ptnn* foirbet, vretence; ©inbwirbel, f. biefe«; ©djtoínbeí, vertoglavje, omotica; f. a. ®djtoin= bel; SBirbet »on ©efdjaften, sila opravil; ber gfatidj fteigt in Sffiitbeln iit bie Jpo^e, dim se vali, vije kvisko; att bet ®eige, škernek, klinček, na kterem je napeta struna, kolek (nadj anb. ®ial.), (ana/.), vre-tenec, sklep, sklepna kost, bohm. obratek. ffi t tb Cl ar It n, adj., vertinčast, serb. viro vit, Strbelbanm, ber, bor. Strbelbetn, ba«, križec (F.), vretence, sklepna kost, nadj Gutsm. obračna kost, poln. pacierz=pater; f. ttbr. SBirbelftlOdjen. üBirbelbiptant, bet, afrikanski sumrak. ©irbelgegenb, bie, teme. ffiirbelgeift, ber, vertoglavec. aBirbcl'bnft, adj., vertoglavast, vertinčast. Sffiirb tí borit, f. Sireifelfdinede. Sirbelig, adj.. v vertinec sukaje se ; ver- toglav, omotičen. SBirbelíaftcn, ber, an bet Siotine, ko- ritce (V.). Sirbelllee, f. ©djnedenllee. SBirbellnodjen, bet, (na. n., Seränberungen an einem an« bern ®inge betootbtingeu, delati, deti komu; e« wirft unangenehm auf mid), to mi nevsečno d<5; bie Sltjenei wirft, zdravilo je začelo delati, tvarjati (angebt, in U. Jtt.), zdravilo pomaga (bilft), ženV (treibt), kaže moč; auf etwa« Wirten, imeti moč na kaj, do česa, delati (russ. dejstvovat) na kaj; f. übt. (Stnttirfen, Sinflnp (baben); wir.-fenb, djaven, dejoč, delaven; für bie aUqe-meine ŠBoblfaljrt Wirten, delati, poganjati se, prizadevati si, truditi se za —; v. a., bet Söder Wirft ben Seig, fnetet itjn junt testen Wale burtb, umesiti, zamesiti, me-siti; ber ^ltffcbmieb wirft ben Jjitf be« $fer= be«, fdjneibet ibn au«, rezati, ostrugati, strugati kopita; Strümpfe witfen, nogavice tkati (mebr Weben), na statvah ptesti, vir-kati*, na statvah delati; tiacfc Gutsm. ster-mati, termati (Itt.); Seränberungen betoot; bringen, storiti, delati, učiniti, čin iti, napraviti, opraviti; f. a. Settirfen, Sbnn. 2BtrIen, ba«, delanje, opravljanje. SBtrfer, ber, delavec; Strumpfmitfer, f. biefe«. SBtrlerftnbl, bet, nogavičarske statve. SBirfgrunb, bet, nagib, eirlban«, f. Sabril. Sffiirflid), adj; resničen, djansk, pravi, istin, adv.. zares, v resnici, v djanji, za gotovo; e« ijt wirftidj gefdjeben, v resnici, zares se je zgodilo, (uresničiti sef); nid)t blojj mčglidj, fonbetn Wtrfltd), ne le mogoče, tudi res, resnično; wirflidj Werben, zgoditi se; witflidjet geheimer SKatb, pravi skrivni svetovavec; wirflidje Sünbe, lastni, djanski greh, storjeni greh. SBtrIlt(h!eit, bie, djanje (Sbl., homatije, zapletki, zbroje, za-motki. zmešnjave pl. Sirrttt, »., etwa« untet einanbet Witten, motiti, zamotati, zaplesti, zapletati, spačiti, zahomotati, zakodrati, zmešati, zmežljati, zbroditi, zbioditi; f. Vermuten. SBirtcr, bet, mešaveo, motivec. SBiltgatB, ba«, zmedena preja, zapletki, zamotki (Gutem.) V1-Sirrgeift, f. Sirrer. 5®irrig, f. Sirr. ffiirrinäuel, bet, klopkozamezljanepreje, ffiirriopf, bet, zmotena, zmočena, zmešana glava, persmode, prismuknjenec, zmešnjava, ffi i r r IÖ fl f i g, adj., zmešan, zmočone glave. Sirtnif, f. Sirrföl. ffiitrffll, ba«, homatij», zmešnjava; f. a. Sirrumrr. Stttf eibe,bic, zameršena, potergana svila; f. a. gioifeibe. Sirtftrob, ba«, zmedena slama, slama (in ne skopa). äßirrung, f- Verwirrung. SBirrmarr, bet, kodercija (ilf.) obet ko-derčija, zatiamotija (jW), zmotnjava, zmešnjava, kolobocija (VJ. zmeda, zbroja, me-šanina, zmetenina, nered. SBirfing, bet, laško, kodravo zelje. SBiricl, bet, ©»iratmirtel, vreteno, obroček, s kterim se obteiuje vreteno; f. a. Sirbel. Sirtbf(baft«tunfu 1903 Sirtelbein, ba«, petna kost, na$F. ja-belko (kostno). Sitieltnnbe, f. Engerling. Birth, bet, §au«toittb, gospodar, (tm Serb. a. domačin tu gazda ungt.); ©aftwirttj, ®ein= Wirtlj, kerčmar. (altsl. krčmnik), gostiv-ničar, oštir *, oštirjaš; f. ©ttftflcber; et i(l eilt guter ©itilj, dober gospodar je, dobro gospodari, dobro opravlja svoje reči, zna varovati, hraniti. Birtbbar, adj., f. »ettiobnbar; bewohnt, naseljen. Siriben, f. »efflirtben. SiribiU, bie, §au«wirtbin, gospodinja,(im Serb. gazdarica u. domačica); auf bem 2anbe, bie itn »ätetlidjen £aufe »erheiratete Xodjter ai« (Sigenthümetin , blagonica; toafj* retib ißt ©tann pristopavec beißt (jtarft); ©ittf)in fein, gospodinjiti; _2Birtb«bau«be= figetin, keremarica, gostivničarica, ošteri-ca*, oštirka*. S i rib I i (b, f- Sirtbftbafttid). Sirttjfdjttft, bie, inžgemein, gospodarstvo; ittabefonbere: bie &anbljabung bet männitdjen bäualidjett ©efchäfte, gospodarstvo, hiševa-nje; bet Weiblichen, gospodinjstvo; babet bet SBirtbWaft »otfleben, fie führen, eine gute, f «blechte führen, gospodariti, »on bet ffiirihitt, gospodinjiti, dobro, slabo gospodariti, gospodinjiti; ba« ®otf befteljt alt« jwanjig ©irthfdjaften, v vasi je dvajset gospodarstev, vas ima dvajset gospodarstev, vas šteje dvajset pohištev, kmetij; SanbWirtbfdjaft, kmetovanje, kmetija; Wa« t ji ba« für eine aBirtftfc^aft ?, kakšen nered je to?, napčno ravnanje. Birtbfdmfien, ». »., gospodariti; »on bet §au«tt)irtfltn, gospodinjiti; hauäi)a"en' hiševati, hišiti (Krön); übel witthfdjaften, (5. V. »on ©olbaten), gerdo zdelovati, razsajati; f. a. Raufen. Sirtbfiflflcr, bet, b. i. §au«balter, hišnik; §au«Witth, gospodar. SirtbfdjUftetin, bie, gospodinja, klju-čarica. Birtbfdjnfttidj, adj., gospodaren (K.), gospodarsk, nach 3lnbetn, gospodarljiv; f. Sparfant; wittbfdjaftlicbe.ttenntnijfe, gospodarske znanosti, znanosti od gospodarstva, od kmetijstva. Biribftbuftlidjteit, bie, gospodarnost. _ SirtbfdjflflSttUtt, ba«, gospodarstveni, graščinski, grašinski ured. Birtbfdjaftgangfdjlitg, bet, vspeh gospodarstva kaciga. Sirtbfdjaftgbetrieb, bet,gospodarjenje, kmetovanje. S i r t b f (b o f t S b U d), ba«, gospodarske bukve. Sirtbfer. SBifdj, bet, SBetfjeug jum SBifdjen, omelo, brisalo, omctalo, ometih (it/.), dim. omelce; eitt SttofjWifdj, metlica slamnata , pušelj * slame; eine fdjledjte unbebeutenbe Sdjtift, čečkarija, zmazek. SBifc&en, *>• «•) ba»on toifdjen, smukniti, proč smukniti, uteči, uiti, zmuzniti se, šiniti, švigniti; f. ®!tttmfd)en; v. a., obrisati, brisati, omesti, ometati; nad) tem Serb. oterti, terti, otirati; f. a. (SrtDtfd)Cn; tt)tfd)e nidjt batan, ne prijemaj tega; bie 9tafe toifdjen, nos obrisati si. SB i f (t) C t, ber, brisač, brisavec, brisalo, oti-ralo; ein 93ertoeiS, f. biefeS, ena po nosu; Semanben einen 2Btfd^er geben, koga omiti, ošteti. SBif(hgOt&, ba«, Sdjaumgolb , zlate pene. S®tfd>5abcr, f. SifidlfliOen. SHîtf(f)ïa^t^en, bas, ein .(tinberfpiet, slepa miš. Stfdjioliiett, bet, brisač. SBffdjlttW en, bet, brisavka, brislja, cunja, s ktero se kaj briše. SB i f d) t U d), bas, brisavka, brisalo, otirač. ffiifthttiafdj, bas, SBifdjitoafchi, blebet, neumno, prazno žlobodranje, prazne besede. SBtf ent, bet, divji vol. Bismuth, SBtëtttUi, bet, (Bismuthum), vizmut, bizmut (poln), (bledožoltnik f). SBiŽmuthttnflofnng, bte, vizmutna raz-topnina. Sižmuthiiiithc, bie, vizmutni cvet. asižmuthhetj, baS, vizmutna ruda, vii-mutno apno. ÏBiëmUtijglanj, ber, vizmutni lesk. SBiëmuthïijnig, ber, vizmutni kraljik. Siëmutblorn, bas, vizmutno zernje. 28iŽ})el, bet, ©etreibemaj;, vispelj *, 12 korcov. SB if h etn, v. n., pftern, šeptati, čebljati; f. a. Stë^eln; bie ganjeitadjt hinbutdj tois* peln, prešeptati vso noč. SBifhern, f. SBižfcetn. SB i a t, adj., vedljiv, kar se da ali sme vediti, kar je človeku mogoče vediti. SBiPurteit, bie, vedljivost. SBiPtgiet(be), bie, radovednost, vedčnost, vedoželjnost ( K), znanja željnost, poželenje, česa naučiti se, kaj vediti, naukoželj-nost, bohm. zvedavost. SBiPcgietig, adj., vedčen, radoveden, ve-doželjen (F.). SBiffeiti, bie, poverhno, polovično vedenje ali znanje. SBiffen, v. a., tm toeitefien unb getočljnitdjen Setfianbe, vediti, in einigen Oegenben, nadj bem Altsl., vedeti, (Gutsm., in St. fogat vejdati). »erflehen eine .(fünft, znati (im Serb. für toiffen überhaupt), umeti; idj toeifi es tange, uže dolgo vem; idj toeifj bas §aus, vem za hišo, znam (poznam) hišo; idj toeijj nidjt, ne vem; ¡t toetf nidjt, toie man bas madjt, ne znam tega; idj toeifi nichts, nič ne vem; i d) toeifi Pon nichts, nič ne vem, nič mi ni znano; met toeifi, kdo ve, dové; toit glauben, toer weiß, »ie toeit es gebradjt JU haben, menimo, kdo si ve, kako daleč smo jo dognali; toeijjt bu toaS?, veš kaj?; toebet aus nodj ein toiffen, ne vediti, kam bi se djal; ®ott toeifj eS, Bog je priča; »on feinet Sünbe mtffen, greha ne poznati; et toufte ihn nicht ju nennen, ni mu vedel imena; ffdj »iel mit ettoaS toiffen, bahati se, košatiti se s čim, razkazovati; ju toiffen befommen, zvediti; ich toeifi es »on guter §anb, vere vredni so mi povedali, po vere vrednih ljudeh vem; ich friß mich unfdjulbig, vest mi pravi, čutim v serci, vem, de sim nedolžen; einem ettoaS toiffen laffen, JU SBiffen tljun, kaj komu sporočiti, naznaniti, na znanje dati, dati vediti; rnünb» lieh (in Oegentoart), povedati; nidjts »on ftdj toiffen laffen, ne dati glasu od sebe, nič od sebe ne povedati; idj mili bie Sadje gethan toiffen, hočem, da naj se to stori, opravi; idj toeijj eS »on ihm fetbfi, on sam mi je povedal; ju toiffen tljun, povedati, naznaniti, na znanje dati, oznaniti, razglasiti; ®elb bei 3emanben toiffen, vediti, da ima kdo dnarjev; toie gerne möchte idj bidj gtücflidj toiffen, kako rad bi te vedil sreč-niga; (Sinem ®anf toiffen, komu hvaležen biti, auch, hvalo vediti; toiffe, vedi, meú fienS ftagenb, veš?; bu foliji toiffen, moraš vediti ; man muß toiffen, treba (je) vediti; mag et fidj toiffen, naj si sam svetuje, pomaga; toet toeifi toaS, kdo ve kaj?; fo »iet ich toeifi, bafi ich toüfte, kar vem, kolikor se zavem, kolikor mi je znano; bafi idj nidjt to u ji te, kaj še, jez bi djal, de ne; man fann nicht toiffen, mogoče je, utegne biti; bas Sing ift nicht gefdjefjen, bietoeil ich ju benfen toeifi, to se ni zgodilo, kar jez pomnim, pametim; ich toüf te midj nicht ju erinnern, ne morem se spomniti; bem Oebádjtmffe eingeptäget haben, austoenbig toiffen, b. i. fönnen, znati. SBiffen, bas, vedenje, ved-i (auch altsl.), vedez; baS Äönnen, znanje; ohne mein, mit meinem SBiffen, brez mojiga vedeza, brez moje vedi, vednosti, z mojim ve-dezam (K.), ne vedé, ne vedoč; meines SBiffenS, kar vem, kolikor jez vem, kolikor je meni znano, vednosti, znanosti, ki jih kdo ima, učenost; nach bem befielt SBiffen, kakor najbolje ve in zna; übet bie Urfadje bes ffiiffenS befragen, poprašati koga, odkod kaj ve. SBiffeni), adj., vedoč. SBiffenfdjttft, bie, Äenntnifi, vednost, znanost, znanje; ®eleljtfamfeit, učenost; im ptjilof. Sinne, im Untetfchiebe »on Äunft, SBiffettMflfaií&. SBi^lOŽ. 1905 get», znanstvo fo6fcf)on im @lo». »cm 3eitto. I vediti ridjtiget toate), russ. unb poln nauka, bohm. veda; Stett«toiffenftaft, prav-doznanstvo; Sffiiffenftaften ttfiben, z učenostmi se pečati; it feabe feine ®iffenftaft »on bet Sate, utn biefelbe, nič ne vem za to, ta reč mi ni znana; ettoa« ju 3ebet« mann« ffiiffenftaft befanntmaten, kaj vsem oznaniti; ftone 3Biffenftaften, lepe umetnosti, nat F. lepe umnosti; eilt ŠJann »on »ielet SBiffenftaft, preučen mož. S® tffenftttftlit, adj., znanstven, učen, vednosten; ettoa« toiffenftafttit befjanbeln, znanstveno, po naukih ravnati s čim. S iffenftflftlitf ttt, bie, učenost, zve-denost, znanstvenost. SBtffeuftflftSfrClIiU), bCr, prijatel znan-stev, nčeni mož. ©iffenftaftSInnbe, =leljre, bie, nauk od raznih znanstev. SSiffenfdiiiftžroefen, ba«, f. Siteratur. SBtjfenŽbUtft, ber, žeja po učenosti. SBiffenžluft, f. SBipegierbe. 23iffcnStt>ertI}, adj., znanja vredin, vreden, da se ve. ffiiffenljffletg, ber, predel znanosti, učenosti. ffiiffentltd), adj., vedoč, samohoten, vedama storjen; adv., vedama, z vedezam (F.), nalašč, nalaš. SBtffer, bet, vedec, znavec. iffitfferet, bie, f. SBielmifferei. ffitffettn, bie, ktera ve, etto. vedivka, znavka. Sffiifigier, f. 2®ipegierbe. ffiifilnfttg, adj., radoveden. ©ifmuti), ber, f. SiSmutlj. SBifit&UlU, ba«, (»eralt.), zvedenost, (vse ljudsko) vedenje in znanje. Sitfte, f. Sefenlraut. S® i t ft O d, bet, in bet ®iebe<5f»tadje, tepec, gumpec, bet. Sit len, bet, eine ©teibemtinje, poldrugi vinar. ©itterling, ber, (iWinetal), nad} Sum. bohm. zvetrelina. ©ittem, ». n. n. »., Somtern, ež toittert, germi; e« toittert bnrt bad Sat, streha I pušča, puša; e« toittert nun ben ganjen 9)10= nat fo, že ves mesec je tako vreme, uat F. tako vremeni (?); nat (ttoa« t»ittetn, vohati po čem; v. a., burt ben ®etut em= »finben, »erfpitren, merfen, zaslediti, osle-diti, slediti, zavohati, zvohati, vohati, du-hati; ba« Silb toittert belt 3aget, zver lovca čuti; f. a. 2lijnen; fit toittern laffen, metflit »erben, glas od sebe dati; bie 33ie= nen toittern fit, čebele se prašc; baben fit au«getoitttrt, so se izsprašile; f. a. ©onnen, fit ©itternng, bie, ba« Setter, bet Snftanb bet Sltmofpfedte, vreme, ura, čas; f. a. Sffiet= tem; (tone Sitterung abtoarten, vedriti; itn SSergtaue, sapa, šopih; bei ben 3agetn bet ®erut, voh, duh, tudi vada; Sitterung »on ettoa« feaben, f. 2®ittern; ba« SBittern, duhanje, vohanje. 2Btttcrnng^l)Inme, bie, vremenicaf. 2Bittemng§!nnbe, bie, vremenoznanstvo. Sitterungi(lcl)re, bie, nauk od vremena, od vremenstva. 2Bttlcrnng§berl)iiltntffe, pl., vremen-stvo. Sittfrau, bie, f. ffiitae. SBittbnm, ba«, f. 2eibgebinge,SBtttoenge= I)alt, SSitmenftanb, SBibem. S® t tU) C, bie, vdova, ([altsl. v'dova), dim. vdovica; SBittoe toerben, ovdoveti; (Sitttoe fein, altsl. v'dovovati); f. «pnrnbieSflmnter. 2®itn>en=, in ber Bffeg-, vdovski. SBitmencaffe, bie, vdovska dnarnica. Sitmengebltlt, bet, vdovščina, vdovšina (F), vdovski kruh; im ©ctreibe, zerno, suha vdovščina, vdovšina; im SBeill, mokra vdovščina, vdovšina; vdovski denarji, vdovska plača. SBitmengefenftitft, bie, društvo vdovsko, za preskerbovanje vdov. SBittteitfdjaft, bie, f. SBitoenftanb, SSBitttenfitj, bet, vdovsko stanišče, staniše, mesto kaki imenitni vdovi odločeno za prebivanje. 2®itmenftanb, bet, vdovstvo. 5® i t tter, bet, vdovec; (Sittoer fein, nat M. vdovčevati). Sitmerftnnb, bet, vdovstvo; im 2Bitt»et* fianbe fein, vdovec biti. 2®itj, ber, Serfianb, f. biefe«; ba« Sermogen bet ©eele, 9lefenlitl'iten in ganj »eritiebe* nen Singen aufjufinben, bistroumje, bistroumnost, russ. ostrota, bohm. dovtip, poln. dowcip ; bei F. snadnost (?, im bohm. Seit* tigfejt); eine toifcige Sleujjerung , bistroumna beseda; ba« ijl ein ftletter 5Bi&, to bi imelo biti bistroumno, pa je jalovo. SBitSbolb, f. SBitiling. SBitjelei, bie, umničanje (russ.). S® t^ein, v. «., umničati (russ.), skazovati ol)in fte toollen, grem za vami (z vami), kamor hočete; too foll iS flin?, kam naj grem?, kam hočem iti?; tuoijitt tir anbere ten 5Beg geigten, kamor so ti drugi pot pokazali; gel)e, »potmi tli »itlft, pojdi, kjer te ni! Soiinter, pron., za kaj ?, za čim, za čimur. 26 O h I, adv., gnt, dobro; feljr t»ol)l, prav dobro; monter, am tt-o^tfien, bolje, naj bolje; ba« tijut iljrn too^t, to mu dobro de, prilega se mu; fte fieljt feljt tt>ol)l au«, prav zdrava je viditi; moi)i betomme e« tir, na zdravje, Bog žegnaj; ba« iji molji geifjati, to je prav, tako je prav; »ofjlftfeiiicrfcil, dobreti; leben fte tooljl, zdravi bodite!, zdravi!, z Bogam, srečno!; ja tooljl, b. i. allerbing«, kaj pa de; iS «todjte itoljl toiffen, rad bi vedel; e« fanit ^eutenid^t rooljl fein, danes ne more lahko biti; ®ott lbirt lbol)l maSen, Bog bo že storil; glaubett . privzdigovati z vodam; etwas »uften in ber ©anb, um bas ©eteif t ju erfajfen, po-tehtati, tehtati kaj. Snf tig, adj., težak, pretežak. Sudel, bie, eine reifenförmig gettirfelte 2ocfe •§aare, svalek. Subeln, f. Siranteln, Sieben; »onSimen, množiti se, zarejati se. Sühlen, v. n. u. a., razriti, riti, razrijati, rovati; ein 2of in bie Srbe, preriti v zemljo, izriti, izkopati luknjo; bie Srbe Wühlen, »ie j. S. bie Stiere, razkopati, razkopavati, kopati, razmeliniti, meliniti (3. Jtt.) zemljo; (löten, flietett, berbati, berskati, raz-grebati, broditi (Gutsm.)-, — red spodkopavati, šuntati, dražiti, rovariti; in fei* nen eigenen @inge»eiben »üblen, sam sebi škodo delati; in ben Sufettt Wühlen, v knjigah berbati, šariti, bukve stare premetavati, prebirati. Sii&Iet, bet, et»a rovar, šuntar, brodež (¡U.), spodkopovavec očitniga reda in pokoja. Siibl erei, bie, et»a rovarija, rovarstvo. Subltrnut, baS, (Chenopodium vulvaria), babji pezdec, šisanec. SiiblntttUŽ, bie, kertiea. Snbnt, bi«, ein iit bem @ife gehauenes fiof, okno, lavra (Oi.), oduška (n. pr. za ribe), ein fumučaeS Sof auf feuf ten SBiefett, ofcn«. Snnbtr. Snlft, bet, ®eff wulft, otok; ein bitfer run« berJtörper, insgemein, klobasa (eig. SBurft); bet flopfring »on Stroh ober Xttf, eine ffwete 8afl batauf ju tragen, svitek; an einem Siebe, naf F. jadro; am ©reffjlei gel, voža, goža, ltaf F auf guza, osrednja unb sredujica, napihnjena reč, košatost. Sltlftiß, adj.. zvit, klobasast, debel, napet, nabuhel. Sulftlibbe, bie, debela, napeta ustna. Sulftftange, bie, bei ben Jtlempenern, eine eifetne runbe Stange, oblika (K), okroglo železo. Stimmet, bie, jelenji bok, stran, lakotnica, jelenja. Sunb, adj., ranjen, odert, oguljen, serb. ranjav (Fuk); munbeS Sluge, boleče oko; einen Wunb ff lagen, h«uen, koga raniti, koga do kervaviga udariti, tepsti, usekati; ftf wunb reiten, wunb gehen, ožuliti se z ježo, hojo; wunb gehen, auf otiska-ti se; WunbeS §erj, ranjeno serce; pobito serce; »unb »out Slufliegen, sednast, senjast, preležan; wunb brennen, ščemeti, skleti. Snnb=, in ber Sffcg., od rane, f. übt. bie 55. Sun a ar J ene i, bie, zdravilo, lek za rano, celilo. Sunbarjeneilunbe, Sunbarjeneifunft, bie, celjenje ran, ranocelstvo -J-, serb. vi-darstvo, kirurgija. Suttbarjeneilebre, Sunbarjeneitt)inen= ffaft, f. Snnbaraeneifnnft. Sunbarjt, ber, ranocelnik (Gutsm.), cel-nik (F.), puščavec, pušavec, ge». padar*. kirurg. Sunbiirjtlif, adj., ranocelsk, kirurgijsk. Sunbbalfam, bet, celivni balzam za rane, celivno mazilo za rane. Sunbbaum, f. Gčffe. Snnbbeule, bie, blauet glecf, znaha unb černjavka (U. Jlr. Kobe). Snnbe, bie, rana; (russ. auf jazva); 3e* manben eine Sffiuttbe hauen, koga raniti, koga usekati; fiefen, kogaubosti; eine offene Sffiunbe, odperta rana, nova, kervava, živa (ljuta, Zal.) rana; ftiffeSBunbe, kervava. mlada, nova rana; SEunbe heilen, rane zaceliti, celiti; an einet SBunbe jletben, od rane, za rano umreti; SBunbe bes JperjenS, serčua rana; SBlUlbe an einem Saume, ro-tinja, rotnjava. Sunbetfen, bas, f. Sonbe. Sunbenblnt, baS, kri iz rane. Sunbenfrei, adj., brez rane, brez ran, cel. Sunbenmabl, bas, in bet Rheologie, rana, um bet fünf Sffiunbenmahle wegen, za pet kervavih ran; »črti. znamenje rane. Suhbenboll, adj., poln ran. Snnber, bas, čudež, čudo, (Gutsm. u. V.); SBunbet tljun, čudeže delati; fein ©unter an et»aS feljen, začuditi, čuditi se čemu, nad čim; ein SEBunbet »on einemÄinbe, čuden. redek otrok; if bafte SBunber mal es Wäre, mislil sim si. kdo ve, kaj si aek Sffinnber. je; SBunber« Ijalbet, zavolj redkosti, posebnosti; fein blaue« SBunber fefeen, viditi petelina, ki je zvezde zobal, lačniga jesti viditi; ei nimmt mit SBunber, čudim se, čudno se mi zdi; e« tarf kit n't' 3Bun* ber neunten, ne čudi se; e« ijl ein SBunber, baß —, čuda, de—; fein SBunber baß—, e« iii^fck SBunbet, baß—, ni čuda, de—. Sunber*, in ben Sffcgn., »unbetbat, mige* točbnltct), čuden, (čudna, čudno), čudoviten. SSunbeiabltUt, adj., čudežu podoben, kakor čudež. Snnbcrarjenei, bie, prečudno zdravilo, ki dela tako rekoč čudeže, prečudni lek. SunbCtbat, adj., čuden, prečuden, čudežen (Gutsm.); ungettčfenlit, bčtfi aufal* leilD, neznan, čudin, redek. Sunberbarfeit, bie, čudnost. Snnberbarlit, adv., čudno. Sunbetban, bet, čudno poslopje, zidanje. Sunbetbauitt, ber, (Ricinus), kleščevina, kloščevina, božja roka, ročnik (nat kern Poln.), poln. aut skoček. Snnberbili, ba«, čudna, čudodelna podoba. ffiunberblume, bie, prečudna, lepa rastlina, čudežnica-f. Snnberbrnttnen, ber, čudodelni studenec. Suuberbtng, ba«, čudna reč, čudila pl. (Vuk). Snnbererfteinung, f. Sunber. SBunber g flbe, bie, dar čudežev, čudežni dar, po kterem kdo čudeže dela. Sunbergebitube, f. Sunberbuu. Sutibergeburl, bie, čudni porod, (spaček). ffiunbergeftttflte, bie, čudna zgodba. Snnbergcftalt, bte, čudna postava. SSsnberglnube, bet, vera v (na) čudeže. SBunbergleit, adj., prečuden. SBunbergliitf, ba«, neizrečena sreča. SuilbCrgtOjj, čuda velik, velik velik. ©nnbergiitig, adj., predober, zgol dobrota. Sunberbanb, bie, čudodelna roka. Sunberllein, adj., majcen, mičken mič-kcn. ffiunberiinb, ba«, prečudni otrok. SSnnberiroft, bie, außetorbentlite Äraft, čudna moč, čudovitna moč, vsa čudna moč; bie .Kraft, SBmttet jit »irfen, čudežna moč (V.), moč, čudeže delati, čudodelnost. ffiunberlrout, ba«, (Hypericum perforatum), šent Janževa roža. Sffiunberlit, adj., čuden, čudoviten; e« iji iljm tounberlit gegangen, čudna se mu je godila. Sun&erltebltdj, adj., prečudno, silo Iju-beznjiv, preljubek. Suubertnoibt, bie, čudovita moč. ffiuubermgnu, bet, čudežnik (Gutsm. u. F.), čudodelec. S® n it b e r n, ftt,r., e« tounbett mit, ("• *•)> it »untere mit, čudim se čemu, aut nad čim (ftlett občudujem kaj), začuditi se, čuditi se; it fonnte mit "'t* Senug itntn* Sunbmittel. 1915 betn, nisim se mogel načuditi; biefe Sadje ttiunbert mit, ("• "•)> čudim se ti reči, nad to rečjo. SBuilbernntt, bie, čudna, čudo lep» noč. SBltnbcrne^, ba«, čudna mreža. Sitnbcrguelle, f. Sunberbritnnen. Sunberreit, adj., čudovit. Suuberregeu, bet, čudodelni dež. Sunberfatbe, f. Sunberbing. Sunberfalj, f. ©Iaubetfnlj. SSunberfam, adj., čuden, čudežen, čudovit. S® unber(d)Cibe, bie, čarodelni krožnik f. SBuuberftbn, adj., čuda lep, sprelep, ves zal, ves lep. SBunberftiinbett, bie, prelepota (BI.), ljubeznjiva lepota, preljubeznjivost, prečudna lepota. Sunberfttoert, ba«, čudodelni meč. SBunberfelten, adj., silno redek, čuda redek. 2BunberfJ)iegeI, bet, čudežno, čarodelno zercalo. Sunberftab, bet, čudodelna palica. Sunber ft (trle, bie, prečudna moč. SBunberftetn, bet, čudna, redka zvezda. 2B un ber ju adj., presladek. Suu&ertbat, bie, čudež, čudo. SBunbertbiltcr, bet, oudodclnik, čudodelec, in anb. ®ial. čudotvorec. SBunbertbiitertn, bie, čudodelnica,cudo-delka. SBunbertbiitig, adj., čudodelen, čudodelsk, (beibe« bet Gutsm.). Sunbertbatigleit, bie, čudodelnost, ču-dodelstvo. Sunberiljter, ba«, čudna žival. Sunbertbuer, f. SBunberlbiifct. S&unbertbuil, ba«, delanje čudežev. SBuilberbOlI, adj., čudovit, prečuden, ču-dopoln. Sunb crttaf fCt, ba«, čudna, čudodelna voda. Snnberroetjen, ber, složena pšenica. Sunbertnelt, bie, čudežni svet. SltUberUlCrl, ba«, prečudno delo. ŠBuitber®ir!eitb, adj., čudodelen. SBunberttOtt, ba«, prečudna, čudodelna beseda. SBunberSttten, ba«. čudo, čudno znamenje zlasti prihodnjin reči. Snnbfiiben, pl., cefranje; f. gijarjite, SBunbficber, ba«. mcrzlica za ranami, od rane, merzlica ranjenih. Sunbfiifitg, adj; bolečih, bolnih nog. Sunbgelegen, adj., sednast, preležan. SBunbbetl, bie, ranjenost. SunbbOlj, ba«, jesenovina. Snnbflee, ber, Sunblraut,ba«,fJiaiicit= lice, ©uudibetl, ©liebfrauf, sSeruftraut; (Anthyllis vulnerasia), ranjek, ranica, Meda. uročnik, ranjenik (Vuk)-, (Solidajo virga aurea), zlata rozga. Sunblefje, bie, f. Sefae. Suub m al, f. Sunbentnal. v Sun b mitu l, f. Snnbflijecef. 1916 Sßitntyflafter. Sönnöpflaftet, ba«, plašter za rane; f. Übt. Softer. SBunbpUlOer, ba«, prašek za ustavljanje kervi iz rane. SBunbfttlbe, bie, maža za rane. SBunbtoaffet, ba«, voda za rane. SBunbu>ur3, f. Salbrian. Sß«nb3eltel, ber, Sericht eitte« ßhtturgen, popis rane. SBunfd), bet, ba« beflimmte Serlangen bem Seftfse eine« fünftigelt Oute«, želja, želje pl.; želenje; bejfeti Slettperuttg burefe SBcrte, voščenje , vošenje, voščite v , vošitev ; gute SBünfdje für Semanben ttjiitt, dobro želeti komu, dobro voščiti, vošiti; biete gute Sßüll; i d) t ti)Utl, veliko, mnogo dobriga želeti, vošiti; metu SBunfd? ifi, jez želim, jez bi rad, moje želje so, (moje rado je, K.?); e« getjt mit Sitte« nach 3Bunfd)e, vse mi gre po volji, po godi vse mi gre, kakor bi rad, kakor si želim; frommet 2Bunfür; ©ürmer im .Kopfe (Orilten), muhe, terma; bei ben Sudjbtucfern, kratko ime bukev, natisnjeno spodej na pervi strani vsake natisne pole. červ; ein fleineS ffinb, mergolinec; et winbet fid), Wie ein ffiutm, vije, zvija se, kakor červ; nagerbet ffiittm, grizeči červ, červ ki grize, je človeku serce, žalost, speklina, pečenje ali grizenje vesti; utadje bid) jum SBntme, fo tritt bidj ein ber, na nagnjeno drevo še koze skačejo (poln.). SBurntiilinlid), SBurrnnrltg, adj., červu podoben, červovit, červast. SBurmarjentt, bie, zdravilo za gliste. SBnrmarjl, bet, Wörtl. zdravnik, ki gliste odpravlja, zdravnik glistavih; eS fommt jebodj in bet Sebeutung: ÜÄarttfd)reier, Ouacf« falber »or, f. biefe. SBurntblnme, bie, f. gerlelfraut. SB U t m e n, v. n. n. a., lesti, laziti kakor červ; ba« ®ing fängt ibn an ju wurmen, ta reč mu po glavi brodi, hodi; baS Wurmt i^U in bem J^etjen, to mu po sercu červovi (VJ, červiči; to ga v sercu boli, bode, peče, grize, žge, pekli (itf.). jezi. SBiirmtlt, I>. a., červe delati, červov iskati. SBiirmerfiJetfe, bie, paša červov. 1918 Surraeffenj. SBlirnteffenj, bie, voda za gliste, glistna voda. 28 it ritt fant, f. SKainfarn. Bumtfiebet, ba«, glistna merzlica. SutntfÖrmig, adj.. červast (V.), glistast (F.); murmförmige ©ettiegung bet ©ebörme, červopodobno (čcrvoliko) gibanje črev. Surutfortfafc, bet, červasti podaljšek, izrastek. aSltrmfroft, bet, eervojedina, červotočina; — červivost, červoba. Surmfraptg, Surmfriiffig, adj., červo- jeden, červiv, červotočin. Surmgraž, f. Duecfengraž. Surmgehäufe, f. Schnede. SBltrntjaiti, bie, oboj ladije zoper červe. Surutig, adj; červiv, (bei F. audj červav?, Wie im Böhm.'), červojeden, červotočen, izjeden od červov, poln červov; »on 9lüffen, piškav; tturmtg fein, im Seri. eervati se; fig. f. SBerbrieftlid), Slergerltdj. SB II t Itt 10111, bie, bei Sterben, mevle, pl., (U. .St.), bei Sfteitften ttnb Spieren, ujed. Sltrntiranlhcti, bie, gliste pl., bolezen ki prihaja od glist; — bei ^fetben (eine •§autfranfheit), červivost. Surmlraut, ba«, f. SKainfarn, ©ohhien» traut; (Artliemisia judaica), judovski pelin; — pelin glistnik, červinjek. Burmfudien, bet, glistni kolač. SSurntlOt, ba«, nach F. červina, waty Zal. piška; nadj anbertt SRuttba. červotočina. Surmmeht, ba«, červojedina, červotočina CVuk). Surtn mittel, ba«, pomoček za gliste. SBurmrnuSIel, ber, červasta miška. SBurmueffei, bie, mertva kopriva. Surmueft, ba«, gnjezdo červov, gnjezdo glist; f. Sttrm. Surmiftafter, ba«, Surmbultier, ba«, SUWtfalSe, bie, plašter za gliste, prašek za gliste, mazilo za gliste. Sit rmi ante, f. ¿Rainfarn. Surrnfd) lange, bie, glistasti slepec. Burntfdjueiber bet. červorez. Surmfeele, f. Krieger. Šurmfti®, bet, červina, perhlad fV.j; f. Surutfrat. Surttfiid)ig, adj.. červiv, piškav; f. Surmig. Surmitidjigleit, bie, červivost. Surmtnb, f. Scrmutlj. Snrmtreibenb, adj; kar gliste preganja. Surmtrotfnif, bie, be« SKabelbctje«, sušenje, sušica od červa. SurmtDurä(cl), bie, f. Stefenlnotf. Surmjiingier, bet, tenkojezičnik. Sutten, V.U., bobneti, bučati. Surft, bie, im Stttgem. klobasa; SEBürftd^eu, klobasica; Sefcettoltrft, jeternica, jeterna klobas»; ©lutmurft, mulica (3. Är.), ker-vavica, kervava klobasa; fflratmurfi, mesena klobasa; Sretoutfl, kašnata klobasa, in ©t. nadj M. kolina; SDiagentuitrfi, želodec; SBurjl »ibet SButfl, kakor ti meni, tako jez tebi, kakoršen ogovor, tak odgovor; Snrjel. brateft bu mit eine SBurft, fo löfc^e idj bit ben ®urfl, roka roko mije, nekaj za nekaj, nič za nič; mit bet SBurjl na t bet ©pecf--feite toetfett, dajati jajce, da bi dobil vola; auf bet SBurfi reiten, berumfahren, f. Sdjma= rotsen; f. a. Surftmagen; toie bet ÜÄann ift, fo bratet man ihm bie SBurjl, kakoršen gost, takošna čast, kakoršna služba, ta-košno plačilo. SB urftbau m, f. 3iobtlcinbaum. Surftbiigel, bet, mit betSBejtimmnng,ben jut SBurft bejiimmten Sann bei ber ptlung au«gefpannt ju hatten, au« ^orn, rožič; au« ©letali, ključ. Surft b arm, bet, črevo za klobaso. Surftborn, ber, špilja*. Surften, v. n., klobase delati. Surft fett, ba«, tolšča za klobase. Sltrftfleiflh, ba«, meso za klobase. Surft far rn, bte, podoba klobase; fte am nehmen, klobasiti se. Surftfiitle, bie, nadeva, nadevka za klobase, bei SBtuttoürften, godlja; f. a. glitte. Surftfiilier, bet, klobasar, klobasnik. Surftgefthen!, ba«, koline pl. Surfthatfen, ba«, sekanje mesa za klobase. Surfthiinbler, bet, klobasar (bebeutet audj SButjltnadjet). Surfthäubterin, bie, klobasarica. Surfthant, bie, koža za klobaso. Surftborn, ba«, rožič. Surfthöisthen, f. Surftborn. Surftlraut, f. ißfefferlraut, Stimmet. Surftiihpe, bie, nstna, šoba napeta kakor klobasa. Surft nt a d) en, ba«, delanje klobas. Su rft mat er, bet, f. Surftfiitter. Surft m rt lil, ba«, debeli gobec, napete šobe, Iapan (Pot.). Snrftreiter, bet, prislinjenee (F); f. ©djmaroher. Snrftfdjlttten, bet, nach v. sani s klobaso. Surftfbeiler, bet, spita. Surfrfteiu, bet, kamen klobasnik. SurftfUbbe, bie, juha s klobasami; bie ou« SBluttoütjlen hetau«genommene obet beim SBurjtmachen übrigbleibettbe gütle, gefocht, godlja. Surft triih t er, f. Surftbiigel. Snrfttoagen, bet, nach F. s klobaso voz. Sur J ab, adv., stikama (Jam.). Surs, f. Snrjel. Siirjahfet, bet, dišeče jabelko. Siirjbiume, bie, dišavna cvetka. Süt jbiid) |C, bie, puščica, pušica za dišavo, dišavnica Siirje, bte, dišava, začimba, štupa *, in .Rt. kramena, kramernija; f. a. ©ettiurj; 8iet; tniirje; fig. ettoa slast, kar sladi, veselje daje; ber junget ifi bie bejie SBütje, lačnima tudi malo zabeljena jed diši. S U r 3 e I, bie, koren (in ©t. u. £t., fo toie in aß. ft. $?., in ,ftr. jeb. meifi f. gelbe žRitben), korenina (Är.j, korenika (Jtüfil.), dim. SBurjek Sntjtl. «tn, koreninica, korenioica; SBurjelu, korenje, coll. (in Stt. gelfce Stuben), koreni-nje; SButjtl faffen, treiben, f«lagen, korenine pognati, gnati, prijeti se; f. a. 2&llt= jeln; mit bet SBurjel auSreifien, s korenino vred izrovati; fig. korenina, začetek; f. a. Sufenmrjel, ^anbttmr^cl, ^anrteurjel; 2Bur* jel eineS ŽBergeS, podnožje; in bet ffie«enj funft, koren, poln. pierwiastok=:pervina. Surjel^ in Sffcgn., koreninski, ffilirjelad)!, adj., dobre korenine. 28urjelal)nli«, ffinrjtlarttg, adj., kore- ninast, korenast, korenu podoben. 28ltrjtll)art, ber, gosto koreninje bradi podobno. ffinratlbflUirt, bet, (Rhizophora), kore- novnik f (Sum.). SlIEjelMatt, bas, list, pero na korenu, iz korenine. Sutjtlbrot, ba«, kruh iz korenin, ffinrjeleinfdjnttt ber, zareza na korenini. 28)11 jtltttbC, bas, konec proti I.orenini. 2BurjeIerbe, f. ©unu>f. ffîurjelfafer, bie, koreninsko lakno. ffiutjelBttDflijl, bas, beffen SButieltt epbar finb, im ©egenfafce bes JtoljlgeroacjfeS, kj-renje, korenstvo. Snraelgraben, bos, f«etji». kcrenodoib-stvo t- Surselflriiber, ber, korenodo!bfict;tt>ôrii. kdor korenine koplje. SBurjelts, adj ., korenat, s koreninami. 2Burjelletm, ber, tisti del klico, ki žene v tla, spodnja kal. 2Burael!ritnttr, pl., korenje. SBnEjClIOë, adj., brez korenin, brez korenja. SBurjelmann, bet, bet SBurjeln fut Sipo* tbefett fammeft, rožar, zeljiščar, zelišar, ti. Gutsm. korenar, koreninar unb koreničar, mož, ki boče vse iz dna in korenine do-zvediti. SBtjelmflltŽ, bie, varčna mis. SBnrjelmeftt, bas, moka iz korenin. SBlirjeln, o. », SÉurjeln befommen, korenine pognati, poganjati, gnati, ukoreniniti, koreniti se, korenje dobivati, spuščati, spu-šati (Gutsm!)-, razkoreniniti se, korenino imeti v čem, zakorenjen, uterjen biti v čem ; tcaidm. riti za koreninami (n. pr. od jazbecov), korenin iskati; eS toltrjelt ni«t alleS, toaS gepflanjt toirb, ne prime se vse, kar se sadi. SBurjelranb, bet, okraj korena. 28urjelran!e/ bie, loža, vejica, ki se plazi po tleh. ®urjelrei«, adj., koreninat, korenat, z obilnimi koreninami, ffiurjelretž, bas, protje iz korenine. Sffintjelfontmlet, ber, koreninar. SButjelfflltra, ber, korenasti obrobek. ffinrjelfdilngen, f. ©urjeln. ffiurjelfproffe, 2Burjettobe, bie, mladika iz korenine, ffiurjetftiinbifl, adj., korenostojin f. SBiiftfltfer. 191» 28urjetft0lf, ber, porobek, štercelj,kratica. 28 U t J11 f II p b e, bie, juha z raznim korenjem. 2Butjelftjlbe, bie, koreninska, pervotna, izvirna zloga. ffinrjeliafel, bie, tablica korenov, kore-novnik f. 28urjeltorf, ber, koreninasta šota (K). 28urjeiwort, bas, korenina, koreninska ali pervotna beseda. 28ltrjeljflbl, bie, koren, pervina, pervia-sko število. 28iirjeit, t>. a., eine ©peife trurjen, začiniti, začinjati (Vuk) z dišavo, šlupati, kra-meniti (Gutsm.), na« V. odišečiti, bohm. koreniti, russ. u. poln. pripravljat; fig. sladiti, slajšati, na« V., au« zabeliti; bet ^unget ttmrjte bas ®?ajl, ker smo bili gladni, nam je kaj dišalo kosilce; v. ti., dišati, duh močan in lep imeti. 28lit3en, baS, začinjanje. 28 it 13 et, ber, začinjavec, zabelivec. Siirjeretd), adj; dobro začinjen. 2Biitjljarfcn, ber, vert za dišeče zelišča, zeliša. Stttjftflft, adj., dišaven, dišeč. Sffiiitjjanblet. ber, f. ©e»iitjitamtitet. SBUrjig, f. 2Biirjbflfi. 28iirjltantet, bet, dišavar, na« V. dise-činar. Siirjloben, f. ©ettiirsgetoolbe. Sffiutjltng, f. SntjelflJttifft. SBtirjlOil, adj., nezačinjen. 2Biirjnageletn, bas, 2Biit}neIfe, bie, že-binec (3. ,(ir.), na« V. klinčeva žbica. 2Biirjf«a«teI, bie, škatla za dišavo. 2Biit3®anre, f- ®effliit}. Siitjtteibe, bie, posvečevanje korenin, veliki šmaren. 28 ii 13» e in, ber, dišavno vino. 28uf«!, interj; smuk. 2Bnf«, ber, šop, pest kake reči (n. pr. pest prediva). 2Bltf«en, v.n., smukniti, šiniti. 28uft, ber, @«mufc, llnreinigfeit, Jtotlj, nesnaga, blato, gerdoba, skernoba, skernina, gnjusoba, smeti, kup tac i ga; eine «enoor--rene, Imbenoartige SDietige, šara, kodercija, zmes; f. (£1)1108. 28iift, adj., pust, pod, puščoben, pušoben, puščoben , pušoben , (Gutsm.) , zapuščen, zapušen , opuščen , opušen , kjer nihče ne prebiva, nenaseljen; toiijl ma«ett, f. SSet« ffiiiften; »ufteS 8anb, neobdelan, neobdelo-van, pust svet, pušča, puša, pustoš-i (Vuk); toiifie ©teflen, in ©tabten, pogorišča, po-goriša, prazne mesta; baS l»ufte Oetinne, odtok nepotrebne vode; tnufieS SBefen, pu-stost, puščoba, pušoba; pertvilbett, unorbents li«, ein teufleS Seben, divje življenje, pusto življenje, neomikan, neporeden, zani-kern, razuzdan, samopašen; ber Jtopf tfl tvufl, glava je pusta, prazna, zmedena; f. a. Unteinlt«', $. a., zobčati, rezljati na zobce; f. 3lnŽ,goden. Badenblatt, ba«, zobčato pero. Botfenfaum, bet, zobčati obrobek. Bo d eni in t C bie, Zibata čerta (V). Baden boli, Bndtg, adj., rogljat, zobat, zobčat, (gačast, vilast IU.), rogljast (eig. 3acfenförmig). Bttdeittoalie, bie, zobati valj. Badig, f. BodenboII. Bog, adj., f. Biflboft. Bil gel, bet, rep; eine« Saume«, verh, veršič. Bogelmetfe, bie, f. Stbioanjntcife. fageln, f. Sdjtoänüeln. a gern nt b, f. Bnflbnftigteit. Bogen, v. «., nemoško bati se; gittern utib jagen, bati se in trepetati, aud) bloß trepetati, serce zgubiti, obnemoči, obnemagati, serce mu je upadlo, tresti se od strahu, obupati (meljr : Betghjeifeln), od strahu omahovati in ne vediti, kaj bi storil, ne upati si. Böget, ber, strašljivec. Bogeret, f. Bflflboftigteit. Bogboft, adj., maloserčen, boječ, upadeni-ga serca, strašljiv, prepaden, preplašen, obupen, omagljiv. B O g b flf 11 g f eit, bie, maloserčnost, boječ-nost, strašljivost, plašljivost, obupnost. Bagbeit, bie, boječnost. Bogltd), Bnflmiiibtg, f. Biflboft. Bäb, Bobe, adj., eigentlidj, vlačin, vlečljiv, zategljiv, zategei, užikoven (angebi. in bl' f.®rud); Slngaljl, število, množina, mnoštvo; bie3abl bet ©djib let angeben, povedati, koliko učenoov je; jiart obet gering an bet 3af)l, dovolj, do-velj, dokaj, malo števila, veliko, malo število česa; ter erfte in bet 3aljl, pervi izmed kaciga števila; oljne 3abi, brez števila mnogo, nešteto; einfache, jtneifadje, Biel* fadie3abl, enojno, dvojno, množno število enojnik, dvojnik, ntnožnik; bei ben Spin* Bublteti. 1921 netn, 20 ©ebittbe, zlasti pa, kar se komu dd, naloži, da mora spresti. B oblo nt t, ba«, eltna plaeevavnica, izpla-čcvavnica, dnarnica. Bab t bor, adj; plačljiv, kar se mora plačati; f. a. JfiiHig. Biiblbltr, adj., nadj V. prešteven, kar se da prešteti; bie ©teme be« ^immel« jinb itidjt galjlbar, zvezde na nebu so nešte-vilne, se ne dajo ošteti, so brez števila, nepreštete. Bablbrett, ba«, števnicaf. Bablblldjftabe, ber, številna čerka (V.). Bab I en, v. a., plačati (v. p/V), plačevati (v. impf.), bei IU. «ud) ba« kroat. platiti; ridjtig galjlen, gotovo plačati; er tvirb me* mal« gatylen, bo plačal, kadar vrabec proso (Gutsm.)-, f. a. Slijjen. Bitblen, v. a., ošteti, prešteti, šteti, preštevati, čislati (Gutsm. u. V. mcbr: adjten), itn Altsl. u. Kroat. brojiti; eitteti ttnter feine greunbe gatjletl, koga med prijatle šteti, prijatlam koga prištevati; auf ett»a« gablen, zanašati se na kaj, upati čemu ; f. a. (5t= aatten; untet bie Oelebtten gablen, (al« n.), veljati za učenika, šteti se med učene, biti učen, učenih kdo; falfd) gat)len, itn 3atylen fid) irrett, ušteti se. B ii b I e n, ba«, bie 3abluug, štetje, štenje (M.), štetev. abtcnbe, ba«, verh (podertiga drevesa), ableitfolge, bie, versta števil, red, po ktereni gredo. Bablenlebte, bie, nauk od števil, šte-vilstvo. ablentotterie, bie, številna lot(e)rija. ablenntebtung, bie, množenje, abtenorbnnng, Bnblenreibe, f. B«blen= folge. Bablenfantmlung, bie, soštevanje. Babtentbeitnng, bie, razštevanje. Bablen»erbdltni&, ba«, razmerek števil. Bab let, ber, plačnik, plačevavec. Bitljler, bet, števec, števnik (Gutsm.); itt bet Slritbm., števnik, nad) V. števec. Bablettn, bie, plačnica, plačevavka. Bablettn, bie, števka, soštevavka. Bablftgnr, bie, številka. Babtgelb, ba«, ettoa števnina. Bal) t i) Olj, ba«, derva po številu prodajane. Babltammer, f. Bnblitmt. BabltO^, adj., nepreštet, neštet, brez števila, ettoa autb brezštevilen; galjllofe ©¡en* fdjenmenge, tma ljudi, kakor listja in trave. Boblmcifter, bet, izplačevavec. Boblntittel, ba«, reč, s ktero se plačuje, plačilo. Babtberte, bte, veči in drajši biser. Bdblbunlt, ber, število, od kteriga, doba, od ktere se začenja šteti. Bablreitb, adj., obiln, obilniga števila, bogat na številu, množin ; galjlreidje« S3ott, mnogo, dokaj, veliko ljudi, velika množica; galjlreidje Sibliotljef, bogata knjižnica; ¡aifU reidje Serfammlung, številen zbor (V.), jak, močan zbor. 1922 3aW<$tto. 3llljlftf)ein, ter, plačilni list, aut plačani list. 3 ubita g, bet, plačilni dan, dan plačevanja, nat F. aut plačani dan. 3ablung, bie, ba«3afelen, plačevanje, plač-va, aut plačilo; Summe, plačilo; gtofie 3afelungeit, velike plačila; it feabeson tfem eine 3afelnng befommen, plačal me je; in 3afetung, an 3afelung« Statt nefemen, vzeti za plačilo, namesti (gotovega) plačila; bie 3af|lung leijlen, plačati. 3qblungŽanWetfUng, bie, nakaz za plačilo, plačilni odkaz. BafelnugSauflage, bie, plačilni nalog. 3ablnngSbogen, bet, plačilni list. 3ablung8botument, ba«, plačilno pismo. 3ublungže tnjiellung, bie, ustavljenje plačil, ustavljeno izplačevanje. 3eife, bie, Safelfeafpel, f. ©tnaW= ffleife. 3afelWB(fee, bie, plačilni teden. 3afelt00tt, ba«, nat bem Russ. številno ime, (beseda) številnica f, številka. 3ablaeiten, ba«, številka. 3UŠ m, adj., feiegfam, folgfam, bet äßilbfeeit beraubt, krotek, krotak; jafem mat«n, u-krotiti, krotiti; jafem Werben, ukrotiti se, podomačiti se; »on ^feieren (unb ®ewät= fen), domač, pitomen, pitom (Vuk, »on £feie* ren unb ^jlanjeti), privajen; jafem tnadjeu, privaditi, privajati, pitomiti (Vuk); jafem Werben, privaditi se; jafemet gift, riba v ribniku; jaferne« SBaffer, ribnik; jafeme @rje, rude, ki jih znajo topiti. 3 Olj m en, v. n., jafem Werben, privaditi se, privajati se, udomačiti se, podomačiti se. 3äbmen, v. a., f. SBejäijmen; ukrotiti, po-krotiti. krotiti, (berzdati, uzdati, n. pr. strasti); upitomiti, pitomiti (Vuk); fit ^äfemeti, f. SBetgömten, fit- 3äimer, ber, krotivec. 3ii5mertn, bie, krotivka. 3amfen, v. a., vabiti k sebi. 3ein, bet, zob; 3äbnt"t, zobec, zobček; an bet Säge, am Stabe ubgl., zob; gtofier, kleščnik, klešnik; feofelet 3afen, votel, luknjast zob; mit ben 3äfeiten fnirften, škri- Saíngeftrotit. pati z zobmi; bie 3äfene wedjfeln, nove, (druge) zobe dobiti; einen Safen au«jiefeen, au«teijjen, zob izdreti, dreti, izrovati, potovati, rovati; $aujafen, bei St*»einen, če-kan, oklo (Ravn.), šklavsnik (IUedo.); bie 3äfene blecfen, Weifen, obet jeigen, zobe pokazati, kazati, režati; Sinem auf ben 3afen füfelen, poskusiti, skušati koga, izpraše-vati ga zastran česa, zvedavati njegove misli; £aate auf ben 3äfenen feaben, ftatf etfafeten fein, skušen, zveden biti, kos biti, ne bati se kogar si bodi; serb. uat Fuk zubat=zobat; ni šaliti se ž njim; e« tfeut ifem fein 3afen mefet wefee, et lebt ntd)t ntefer, šel je rakam žvižgat, nič ga več ne boli, ne bo več kaše jedel; an bet Söaumfteibe, stopnja (V.); am Díabe, palec. 3«fen=, in 3ffegn., (nat F. unb aut V"*), zobni , — za zobe. 3ufenarjt, bet, zdravnik za zobe, nat F. zobni zdravnik. 3afenfeolfam, bet, mazilo za zobe. 3afen6Ieder, bet, režalo, režavec. 3afeubtetet, bet, zoboder, zoboderec, (Gutum.). 3nfeu6retctttfen, ba«, klešče, kleše za terganje zob. 3afenfeutftaiie, bet, zobna čerka. 3afen6iitfte, bie, ščetica, šetica za zobe, (Gutsm.). 3nfeneflclfttntl, adj., zobe kazaje, re- žaje. 3ofenetnguft, bet, vlivek v zobe. 3tlfenetfen,baS, zobato dletce, klešče, kleše za zobe. 3üfenen, V.u., (ba« Äinb jafenelt), zobčike delati, dobivati, otrok se zobi nat Gutsm. n. M., nat F. zobiti ofene se); r. a., ein Ufettab jäfeneln, kolo od ure (beffet urino kolo, ob. kolo pri uri — Jer.) nazobčati, zobčati. 3afenen, v.n., zobe dobiti, dobivati; etjafe= net, zobje mu gredo iz čeljusti, poganjajo, bibajo iz čeljusti; nat Gutsm. zobiti se; inat F. zobje iz dleskov idejo). 3«feneu, v. a., ein fltab, einen Aamm jafe< nen, zobiti, zobčati. 3ufenfiinle, bie, gnjiloba zob, gnjijenje zob, perhlina, (nat Gutsm. zobognija). 3abnfeile, bie, pilice za zobe. Bafenfiftel, bie, zobna pijavka, bistula*. 3afenfiebet, ba«, zobna merzlica. ' Bnbnfift, bet, riba z zobmi. 3nfenfietft, ba«, desna, nat anb. dlesna u. dlesne pl., aut dlesk, bei Gutsm. dlas-na, bei Vuk desni pl. f., zeberni (Jtatfi), bei Jambr. zoberina, čeljustno meso, autfe zobina; bie 3äfene bteten au« bem 3abn; fleift feeroot, nat F. zobje iz dlcukov idejo. 3abnfletftentjiinbnng, bie, vnetic» desne; ©efe^toulfi, šola. 3ttbnfletftet, bet, režalo. BufenfÖtmig, adj., zobast, zobu podoben. BafenfOttfafc, bet, zobni podaljšek. 3nbngefttDiit, ba«, zazobica (nat Vuk). skula (M. »etm. ein« mit bem ft. šola). Babnbantnter. 3Obnbnnttttet, ker, zobato kladvo. 3abnbobeI, bet, zobnik (V.). ¿flbttboljle, bie, (Alveolus), zobna jama ali votlina, škerbina, luknja v zobu. 3aI)nI)O|jIen0flltg, ker, podzobni prehod. §Oljni0, adj., zobat. 3iibn!lttbbcm, ba«, škripanje, klepetanje z zobmi. 3flbn!ttirfd)Cn, bas, škripanje z zobmi, škripanje zob. 3nbnlraut, ba«, Sitfenftaut, zobnik. Sflbniroitc, bie, glava, krona. 3a jnlabe, bie, čeljust f. ^abnlebrc, bie, nauk od zob, zoboslovjef. 3nbnlof, f- Sabnboble. 3flbnlOS, adj., brezzoben, nad) iH. brezzob (adjJ, brez zob; bet, kie Safjnlofe, nad) Gutsm. brezzobnik, brezzobnica. BttbnliiiC, kie, škerba, škerbina, ščerba-nja (St.), nad) M. zobni verzel. Babnliitfifl, adj., škerbast, škerbav; eitt 3abnlucfiget, škerbljivee (M.), škerbe, šker-bozobnik (Gutsm.), eine 3abnlutfige, šker-bljivka (i»/.). ¿nbnmittel, ba«, pomoč, Iek, zdravilo za zobe. 3nbnm00Ž, ba«, zob, zobasti mah. Bflbnnerbe, kie, zobna čutnica. Bflbnbnlbct, ba«, prašek, prah za zobe. Sflbnrab, baž, zobato kolo; am 3Beberbau* me, šipa, audj kolo. 3O^litet^C, bie, versta zob, (ettra audj o-zobje). 3abnreifter, bet, zoboderec. 3ebnrtng, bet, ba« Steigrab, greben (V). Sabnff mtrj, ket,bo!enje zob; n. Gutsm. zobobol, (bei lUaiur. zubobolja); idj babe 3abnfdjmerjen, zobje me bole. Babnfcbnitt, ket, zobata zreza (V.). ^abnfidjcl, kie, zobati serp, zobanec (nad) Šum.). Babnfbtnbel, kie, zobato vreteno. 3nl)nfbii!feile,bie, neka glavničarska pila. 3abnft0({) tr, ket, nadj F. pipek za zobe unk zobotrebec, (russ. zubočistka), pero za čiščenje ali trebljenje zob. Sabnftof erbiidjfe, kie, zobotrebnica f. Sflbnftotbtrn, v. a., zobe trebiti, drezati. ^flbniroft, ket, (Euphrasia odontites), očec. ¿abntDCdlfel, ker, dobitje, dobivanje novih (druzih) zob. Babntoeb, ba«, bolenje zob; idj ^aBe e«, zob me boli, zobje me bole. 3abn»nrj, 3abmonrjeI, kie, f. 3nbnlraut; (Dentaria) konopnica. BnbnjanflC, kie, klešče, kleše za zobe. Bftbnjtoetg, ber, veja zobne outnice, zobna veja. gabre, bie, solza, zoizica; f. Sprane. Babrling, bet, f. SBergfin!, SBnfftnf. 3ab»etbe, bie, beka. 3 d in, bet, zlita palica, (železna, ali druge kovine), nad) bcm Russ. zlitek, cajn*; palica za obroče, prot, vitra. 3(rine, bie, (im Dejterreififdjen) ein JČorb, čajna (?, nad) @iuigeit angebl. locajna oker ännlfltfier. 1923 Iocanja, »ergl. locanj, ket Sogen jum 31n" faffett ker Jtörbe), košek, pletenica, košara- 3ninetfen, ka«, železov zlitkih. 3flincn, t?, a., cajnati», podelavati v zlitke. 3fliner, ker, cajnar*. 3otnbamnter, bet, plavž, kjer se delajo zlitki; f. a. ©tabeifenbammer. 3nin|cbntieb, f. 3ainer. 3 It le, bie, vitoroga ovca (z debelo volno). 3 Öl er, bet, ein i)anbfotb, košek, torbica. 3anber, bet, f. Sanber. 3onge, bie, klešče, kleše, pl., ščipalke, ši-palke (Gutsm). pl., dim. kleščice, klešice; mit 3angen Jtoicfeit, s kleščami ščipati, s kle-šami šipati, 3ängelnta#, ba«, zobata mera. Bnngenfijrmig, adj; kleščast, klešast, kleščam, klešam podoben. 3angenlitfer, ber, krošč ščipavnik; Dbr= murni, škarnjica, štriglavka, stergavka(U. ,(tr.), f. übt. Dbrtoutm. 3angentriiger, ber, kleščar, klešar, (3. Ur) klešman. 3angentt>erf, ba«, klešče, zunanja terd-njava v podobi klešč. 3flnt, ber, prepir, vjedica (St.), vernjeka (angebt, in ©t.), kreg, spehija (? ©t.), pu-Ijavica, kletvina, ravs, kavs, svada obet svaja, nadj V. vlek n. zdraha, bei Gutsm. raška (?); f. a. (Streit, Sßorttoeibfel. 3ftn6Ialt, f. 3ftnfr(iiit. 3a|>fcnboJjrer, ber, čepnik. .SopfettbtttltttC, bie, vnetica jezička. 3opfenbtilfe, bie, žleza ob jezičku. 3ai)fenfag, baž, podstavek, podčepni sodček; bet bariti gefammelte 3Bein, podstavi-na, podčepina. 3ltpftnftlb, baS, srednji kos kanone. Sajpfenformtfl, ad)., oepast, pipast, stor-žast. tnbfcugclb, bas, čepnina. apfengeriift, 3flpfcnl8fltt? bas, itt bett SKufjlett, tootauf bet 3apfen einet SBefle liegt, zglavje, klada, ploh. 3fl1)fenl)0}Jfett, ber, ženski hmelj. 3ttpfenl0hle, bie, oblikasto oglje (F). 3apftniroui, bas, (Uvularia), vratnik, naglist (Gutsm). 3apfenlager, bas, f. 3apfcngctiift. 3apfenlod), bas, bas ftir eitien 3apfett ie-flimnite, čepnja luknja; am gajše, drožnik (Ravn). 3fett»eitt, bet, toeldjer bom 3abfen tros bfei, podčepina, podstavina. 3 Ravn. abet eine Setplanfung im Statte bebeutet); 3äund)en, plotič; ein tobtet 3ann, insb. plot; ein lebenbiget 3aun, živa meja, zalog; f. übr. ^ctfc; 3aun Bot bem Statte, medernja (Xolm.); einen 3auu machen, graditi, zagraditi, plot plesti, plo-titi, zaplotiti, plot narediti, plot delati; mit einem ¿aune umgeben, ograditi, s plotam obdati, oplotiti; einen Sotmattb »om 3aune brechen, izgovor iz terte zviti; er ijl nicht hinter bem Saune get»a F. pivski dan. ,etf, bet, nagajanje. iCde, bie, bie Schaflaus, Auhlaus, ein 3n< feft, melcheS ftch in ben ®eftraud)en aufhatt, unb ftch getn an 2Renf<^en unb S^teren hangt, klop; in ©t. unb nadj anb. $ial., klešč; eine tteinere, tothliche Strt baoon fjetft nadj F., železnik; bie Aubjetfe in U. Ar. nad) F. loščič; im ttein. SBortetbdh. laščic; auih čeper; baher načeperiti se~prijeti se kakor klop. etfel, f. SBccnnfraut. eden, f. SHeden, B»t"fen. edet, bet, nagajivec. edlerhaar, bas, knodelj *. eber, bie, ceder, eberbanm, bet, oedrovo drevo, eberharj, bas, cedrova smola. Cberholj, bas, cedrov les, cedrovina. cbcrttalb, bet, cedrovje. Behe, bie, am Sorbetfufje bet SJienfchen, perst (na nogi); bie grofe 3tf>t, palec (na nogi); aitf bie 3eljen treteii, na perste stopati; 3e|tu. (Gutsm. füjrt füt 3eíje desetnik an, Bermutlj» lid) gebilbet); eine Sttgwerjeíje, .fttioblau«» jet)e, strok imberja, strok česna. 3ejen, B'í", num. card., deset; einer »on }el)(e)n, eden izmed desetih, iz desetih, j«l)n Sóget, desetero ptičev; je jejn, vsak po deset, vsacih deset. 3ej(e)n, bie, desetka, desetlja (V.~), deseti ca. 3tft(t)n=, tn3ffeg., desetero—, deset—, deseto —. 3tJenbeuget, btr, pregibavka nožnih per-stov (miška). 3til(e)nlllumt0, adj., deseterocveten. 3tjenb, ba«, ett»a desetek, j. S. ein 3«* Ijenb Sajte, desetek let (jtoln.~), desetletjef, deset let; bet, f. ©anbtr. 3tJ(e)neiI, ba«, deseteroogelnik, desetero-kotje. 3tí(e)nediB, adj-< deseteroogelen. Šeft(c)ncimig, adj., deseterovedern; (ein fol«e« gafj, serb. desetakinja). 3eJ(e)nenber, bet, jelen desetak. 3ej(t)ntt, ber, eine SRúilje, desetica; bie 3at)l jef)n, desetka, desetioa; ein (Sotlegium »on jeljn 5(}etfonen, desetaki jti.-, einer ait« ijneii, desetak (K). 31J (t) n e 1111, adj., deseter; jejenertei Singe nnter einanbet mtf«en, desetere stvari zmešati. 3tft(t)ttfUd), adj., deseteren, desetérnat, deseterostrok, desetkrat; ba« 3ejnfa«e, desetkrat toliko, russ. v desjatero. 3cí)(e)nfaltig, adj., desetérnat, desetero-guben; f. a. ¿tjeuffl«. 3eJ(e)nfufc, bet, deset(er)onožec. Bej(e)nfn|tg, adj; deset čevljev dolg. 31 j(t)nfilf ig, adj., deseteronog, deseto-nožen. Stbtngltcb, ba«, členek nožniga persta. 3el>(e)n6err, ber, f. Secembir. 3tb(e)njerrf«aft, bie, f. 2>eeembirat. 3tJ(t)nbnitbtrt, num., deset sto (na« atib. Sial. deset set), tisoč; f. a. Sttttfenb. 3ej(e)ni>unbertel, ba«, desetstotina. 3tb(t)njunbetlftt, adj., desetstoten, ti-soeen. 3 e J (t) H j 0 J t, ba«, (decennium), desetletjef, deset let. 3cJ(t)niflJtig, adj., desetleten. 3ej(t)nialjrlid), adv., vsacih deset let, na deseto leto, desetletno. Beft(t)n!anttg, adj., deseteroroben. Šel)(e)nfi>i>ft0, adj-i deseteroglaven. 3tj(t)n!teuiet, bet, 3ebnlreujerftiid,ba«, desetica. ^tj(t)nmfll, adv., desetkrat, deset krat. Ub(e)nmalig, adj., desetkraten. Ub(c)nntonn, bet, f. Setentbir. Íej(e)nmflttnett9, adj., deseteromožen. 5tlj(e)ninonatig, adj., desetmesečen. 3ci(e)nraonfltlid),adp., na deset mescov, vsacih deset mescov. ¿U6(e)nntonbtg, adj., f. 3eJmnontttfg. 3tbcnnagelf bet, noht na nožnem perstu. 3e5entaufl. 1927 Beljemterbe, bie, nožnoperstna čutnica. 3cb(e)npfiin.ber, ber, desetofuntnik. Btjmnpfiinbig, adj; desetofonten. 3cb(c)ttfd)«l)ig, f. 3tb(t)nfugtg. 3ej(e)nfoittg, adj., deseterostrnn. 3cb(e)nfcttig, adj., kar ima deset strani. 3eb(e)nfilber, ba«, beseda iz deset zlog. 3eb(e)nf tjlbig, adj., deseterozložen. 3cjenftreder, ber, (mišica) natezavka nožnih perstov. 3ci(e)llftiinbig, adj., kar terpi deset ur. 3ejentader, ber, desetinska, na« V. de-setna njiva, desetini podveržena njiva. 3tlj(t)lltdgig, adj., desetdan, desetdneven, kar deset dni terpi. 3elj(e)ntaitfenb, num, deset tisoč, deset tavžent; jejntailfenbmal, desettisoč krat. 3tj (e)ntailfeubfte, adj., desettisočen. 3cftentbar, adj., desetinsk, desetini pod-veržen, na« V. desetni. 3ejenibartett, bie, desetinstvo. 3cj(c)ntc, num. ord., deseti (deseta, deseto). 31J e H11, bet, desetina, serb. desetak ("desetek) u. deseto; ben 3ei|enten geben, desetino dati, dajati; tlel)meti, desetiti obet deseti niti. 3eft(e)ntel, ba«, in ber Slritjmetif, desetina, desetinka; bet jeljnte Sljeil einer 2Mnje, na« V. desetin. 3ejtnten, v. a., desetiti obet desetiniti, desetini podvreči, desetino nalagati, nakladati, desetino jemati, pobirati, serb. deset-kovati. 31 i (t) 1111 It 8, adv., desetič, v deseto. 3tl|enter, ber, bet ben 3ef>nten einnhmnt, desetnik. 3eftcntfrti, adj., desetine prost. 3eJentgnrbe, bie, desetinski snop, deseti snop. 3eftentgelb, ba«, denar za desetino, desetinski denar, plačana desetina. 3ebentgerfte, bie, desetinski ječmen. Seientgrnnje, bie, desetinska meja. 3ejentbnfer, ber, desetinski oves. 3 eb(e) lit jetlt g, adj., iz deset delov zložen. 3eJentjerr, ber, desetnik, desetinski gospod, desetničar, desetinar. 3ejcntJolbe, bet, deBetinsk podložnik, desetinec. 3 e Jen tlom, ba«, u. f. V»., desetinsko žito, desetina. 3ebentlofnng, f. 3ejentgelb. 3ejentmann, f. 3ebentljolbe. 3ebetttner, f. 3ejenter. 3ejentpfli«tig, adj., desetino dolžan, desetini podveržen. 3ejentre«t, ba«, pravica desetinska, do desetine. 3ejentregtfter, ba«, desetinsko kazalo, desetinski zapisek. 3ejentrttt, ber, stopanje, hoja po perstih. Bejenfantraler, bet, desetnik. 3ebentf«a$, f. 3ejcntgelb. 3ejent»ein, bet, desetinščak. Btjentjltg, bet, pobiranje desetine. 1928 Behenjeiiig. Beb (e)n J eilt g, adj., desetversten, deseto-versten. Beh(e)n»Öd)entlicb, adv., vsacih deset tednov. 3e6(c)njeht0, adj., z deset persti na nogi. ,Šelj(e)ttiOnig, adj., deset palcov dolg. S E t> n, U. ff., f. Beh(e)n, u. ff. Behren, »•» f»ri @ctb effen nnb ttinfen, zajesti, zapiti, zajedati, zapijati, potrošiti, trositi (za živež), jesti in piti, živeti, kruha tratiti; mager madjett, (v. a.), hujšati, čin-žati, sušiti; ker Sffiein jeljtet, ba« fflier nähret , vino susi, ol redi ; bet SBeitt jetjtet trn gajie, b. h. Wirb »erminbert, vino se suši, (usušiti, sušiti se); leben, »on bem crl; et fehtt fidj um, ein Seiten, bajj et gehört hat, obernil se je, iz česar se vidi, kar kaže, da je slišal. Beic&enibrž, ter, okunj znamenonosec f. Beidjenbrenner, bet, vžigavec, ki vžiga znamenja. Beidjenirett, ba«, risarska deska. Beiteniuth, ba«, risarske bukve p?., knjiga za rizanje. Beidjcnbenter, bet, prerokovaveo iz zna- Beigefinger. menj, razkladavec znamenj, vgibavec (JU.), f. a. Sahrfager, Slftrolog. Beidjeilb enterei, bie, razlaganje, razkladanje znamenj; f. SEBabrfagerei. Beidjenbenterin, bie, vedežica, raztagav-ka znamenj. Beidjeneifen, ba«, vžigaio. B ei d) ett f ei er, bie, risarsko pero. Beidjengarn, ba«, zaznamovavna preja. Beithenhammer, ter, kladvo zaznamo-vavno, za znamenja. Beidjenfreibe, bie, risarska kreda. Beithenlnnft, bie, risarstvo. B e t d) e n I e h r e, bie, f. Semioiogie, ©emiotit. Beidjenpapier, ba«, papir za risanje. Bejchenmeitter, bet, risar. Beithenratthe, bie, pisana gosenica. Beichenfdjiefer, bet, černa kreda. Beidienfdjnle, bie, risarska šola, učilnica risanja. Beidjenfbraihe, bie, govorjenje z znamenji, s kazanjem. Beilhenftemhel, bet, tiskalo za znamenja; f. Beid)enhommer. Beitenftift, tet, risalce, risarski čertnik. Beitheniiflh, bet, risarska miza. Beichnen, v. n.n. a., ©egenjianbe tnteh Šumeti nachbtlben, narisati, zrisati, risati (auch kroat. nach Mai.ur, nad) ten ubtigen fta». SMunta. risovati); risati, čertati; eine Schrift jeichnen; podpisati; ein SDterfmal machen, zaznamiti, zaznamovati, znamiti, znamenje vtisniti; einen jei^nen, počiti koga, da se mu zna klobasa; auf ettoa« geidjnen, podpisati se na kaj (n. pr. na posojilo, na naročbo). Beilhner, bet, risar. Bet d) ne re i, bie, risarija. Beithnerin, bie, risarica. Beilhnung, bie, naris, zrisek, risanje, na-risek, obrisek. BeidjnnngSlnnft, f. Beidjenfunft. Beibeiiar, bet, medved čebelar; f. a. §0= nigiiir. Beibeliaft, f. ©eiieliaft. Beiietianm, bet, nadj v. čebelsko drevo (t. j. drevo z narejenimi dupli ali votlinami za bčele). Beibeigaiei, bie, vilice na med. Beibelgui, ta«, posestvo zbčelarsko pravico. Beibelmeifter, ter, bčelar, čebelar. Beibeimeffer, ta«, bie Sontgfcheiben ju befchneiben, podrezivnik. Beibetn, v. a., bieSienen, podrezati, pod-rezovati bčele ali čebele; f. a. iffielfen. Beibelorbnung, bie, red, postava za spod-rezovanje bčel. eibelredjt, ba« , čbelarska pravica, etbelmeibe, bie, čebelna paša. eiietjinS, bet, bčelnina. eibier, bet, bčelar, čebelar, eigbar, adj., kar se da ali sme pokazati, pokazljiv. Beigefinger, ber, kazavec, žugavec (V.J, Bctgcn. zapalčnjek (F.), nad) Gutsm. kazeč, ka-zavni perst. Seigen, v. a., pokazati, kazati, pokazovati; herum geigen, razkazati, razkazovati; mit tem ginget auf etwa« geigen, s perstam kaj pokazati, kazati; bie Xßüte geigen , vrata pokazati; beWeifen, dokazati, dokazovati, izkazati kaj, prepričati koga; e« tBtrb ftc^ batb geigen, kmalo se bo pokazalo, koj bomo vidili, se bo vidilo; al« SBitfung einer Ur« fac^e fitßtbar machen, skazati, skazovati; geige bidj al« SKann, moža se skaži, vidi naj se ti, da si mož; er geigt fidj ißm al« ein lieben«würbiget äBoßltßätet, skaznje se mu ljubeznjiviga dobrotnika. 3 C i g e It, ba«, pokazovanje. Bttgcr, ber, eine $erfon, kazavec, pokazo-vavec; Seiger biefe« ic., f. SSorjeigcr, Ue* berbtinger; Seigefinget, f. biefe«; ©tunben* geiger, kazavnik, ročica, jeziček (nad) bem Poln J. eigerin, bie, kazavka. eigcrftauge, bie, kazavnik solnčne ure. etgeruhr, bie, ura, ki ne bije, (kazav-nica f ). Stigetafel, bie, Seigetifdj, bet, razkazo-vavna miza. Seiglid), f. Betghor. Beigftein, f. SDiugnet. Beißen, v. a., obdolžiti, dolžiti, okriviti, kriviti; @inen eine« Siebjtaßl« geihen, koga tatvine dolžiti, kriviti; f. a. UehetfÜhten. Beilanb, f. ©eibelbaft. Beile, bie, ein Jtaßit, f. Bitte; eine getabe {Reiße, »on Singen einet Slrt, versta, red, reda; dim. verstica; nad) Gutsm. reža*, riža*; nad} bem Seri. redek; ©affe, ulice; nach ber Seile pjlangen, po redu, (redama), saditi, v ravni versti; eine €Rei^e ©udjjia* ben, versta, auie, f. @tfetfud)t. ¿elt, bet, f. fag(®«ngbežiptetbe«),tučben. Bell, bo«, nad) V. unb Gutsm. šator (audj bei Vuk unb tn beti nbr. fla». SKunba. altsl. šat'r), mtnbet ridjtig šotor, itn Bohm. nte[)t stan; 3elte, šatorje, coll. (Vuk)-, in bet ilitatom. šatorek; 3elte auffcfelagett, šatore razpeti. Beltbelt, baž, postelja z nebam v podobi šatora; f. a. gelbbett. Belldltn, ba6, šatorek, šatorič. Beltbad), baž, in@eftalt einež 3elte«, streha na šope (V), na štiri strani nagnjena. Bel t Cn, v. a., rezati, kopiti živino. Bellen, bet, Beltleill, medenina, celjteljic *; f. a. Sebiltdjcn. Belter, bet, f. ipaffgimgcr. ¿eltgang, f. Hellgetalfe, ba3, šatorska sprava, oprava, ¿eltbouž, f- ?abtHon. Beltpfflfel, bet, kol pri šatorih, šatorski kol, drog. Bellifetb, — rofj, baž, konj za šatorsko pripravo. Beltflflod, bet, kol (v tla zabit) pri šatorih. Beltfdfnetber, bet, šatorar. Belifetl, baž, (šatorska) verv. Belltttagcn, bet, voz s šatorsko opravo; mit batubet gefpamitem ©ejelte, pokriti, o-peti voz. 1932 Semberbaum. ientberbnum, f. Sitbelbanm. )CntlltCl, ter, enoletna vinska terta. i e m en t, f. Gernent. »enge, tie, neka merica za oglje, i eni t h, ter, f. ©tbeiteHmnet. i eno bit, f. SÜKönft. i en t, f. ©eridjižbarfeit, Erintinalgetidjf. jen t fall, f. Verbrechen. ) entgraf, ter, zaglavni, kriminalni sodnik. Sentner, ter, cent, sto funtov; f. gentner. Sentnergnt, laž, blago na cente (izde-lovano). Bentnerloeife, adv., na cente. Beolitij, ter, Vtaufefiein, vrelnikf, zeolit. tcphnlogobon, ta«, glavonožec. eibbe, ter, hladan, prijetin večernik ali zahodnik, zefir. BefJter, betaud)laa, žezlo (nad) tem Böhm. fottrie im Serb. tiaft Dla&ur.; hingegen nad) tem Altsl. eher žezel), palica kraljeva, cesarska, kraljevnica-j-, poln. berlo; len 3eptet führen, vladati, kraljevati; t. i. tie fčnigltfte iWad)t, kraljeva moč, oblast, vla-darstvo; »erad)tlich, in ter 8eiten3gefd)id)te, naft V. kraljula (?); »on len ®ögen,j. 33. te« 3upiterS, nad) V. koželj; ten ¿eptet nieterlegen, odreči se vladarstva. Be^terbaiint, ter, žezlenicaf. Beflterfähig, adj., zmožen za vladarstvo. Bei t erführet, let, 3eptetträger, loöttl. žezlonosec f. 3er=, untrennbare Vorfplbe, raz oter abgef. z—, s—. Beratfem, v. a., razorati, obraniti hudo po životu; v. r., uorati se, utruditi se z oranjem. Berarbeiten, v. a., razdelati, razdjativ.r., zdelati se. ßetärgertt, fteh, r., hudo ujeziti se. Šertitsen, v. a., razjesti, razjedati. Serbatfen, v. a., prepeči, razpeči. Betbeifen, v. a., razgristi, razgrizniti, pregrizniti, razjesti. Serbeijen, f. Bergen. Bet bet ft en, v. r., razpočiti se, raznesti se, razskočiti se. Bcrbeuihen, v. a., preveč premočiti. Betbiegen, v. a., pregniti in prelomiti. B e t b I a f e n, v. a., razpihniti, razpihati, razpihovati. Berblätt em, v. a., osmukati perje čemu. Serbläuen, v. a., heftig prügeln, razbičiti, naličkati, naklobasati koga, raztepsti. Ser bohr en, v. a., razvertati. Berbrtften, v. a., entjtoei brechen, zlomiti, razlomiti, lomiti, razlamati; tU ©tücfe bte= d)en, razbiti, streti, razbijati (na drobne kosce); raztrupiti (Gutsm.)-, jtd) ten .Ropf jerbrechen, glavo beliti, lomiti si; v. n.. entjWei, zlomiti, razlomiti, lomiti se; in Stncfe, razbiti se, ubiti se. Berbreftlilh, adj., razlomljiv, polomljiv, razpadljiv, kerhek, raztrupljiv (Gutsm.). Serbredjlilhfeit, tie, razlomljivost, kerh-kost. Bergraien. Betbrbtfeln, Serbroden, v. a. u. n., razdrobiti, zdrobiti, drobiti, razmerviti, mer-viti kaj, se. Berbrefthen, v. a., razmlatiti, razbiti. Berbrütfeu, V. a., streti, raztreti, razmeč-kati, raztlačiti, stlačiti, stisniti, zgnjesti. Settgen, v. a., razbranati, razvlačiti. Seretdje, tie, cér; taá £olj taoon, cero-vina; let SBalt, cerovje. Sereifern, fid», f. (Sreifern, jtd). Serf ahreu, v. a., razvoziti, razvažati; v. n., j. 93. ter 9laud) ifl jetfahten, dim seje razšel; eitle jetfabtene Suppe »on gequetb ten Sietn, nad) V. cunjava župa ali juha. Serfahrenheit, tie, raztresenost, razmiš-ljenost. Setfall, let, razpad, razsip. Bet fallen, y. a., ftd) ten .ffopf jerfallen, glavo razbiti si; v. n., razpasti, razpadati, razvaliti se, razsuti, razsipati se, razsu-šiti se, razdreti se, podreti se, narazen pasti. Berfallen, v. a., razsekati, razdeliti. Serfafern, v. a., razdeliti na vlakna. Serfeilen, v. a., razpiiiti. Serfe^en, v. a., razcunjati, razcapati, raz-candrati, raztergati; tai @eficí)t, razpra-skati. Berflattem, p. n., razvihrati, razferleti se. Serfleiftheu, v. a., razmesariti, mesariti, mercvariti. Serfliegen, V. n., razleteti, razletati se. Berflief en, v. n., raztajati, tajati se, razliti, razlijati se, raztopiti, topiti se; tie ©iorgenloolfe jetjlieft in Stegen, juterna (jutranja) megla se v dež razhaja, spreminja (nad) V. štrene?); in Xl)tánen jerfliejietl, zaliti se z solzami, utopiti se v njih; in SBolluji, plavati v veselji (posvetnem). Setfloften, v. «., raztopiti. Serfluft, tet, raztok, raztop. Berfoltem, v. a., nad) v. raztarati, tarati, mercvariti. Berfreffett, v. a., razjesti, razjedati, jesti, zgrizljati (n. pr. od moljev). Berfrieren, v. n., razzebsti (se). Serfurchen, v. a., razbrazditi. Sergdnglift, adj., raztopljiv. Bergehen, v. n., fd)mel}en, stajati, tajati se, razpustiti se, raztopiti se, topiti se; ubrigenž, raziti se, razhajati se. Setgen, v. a., razdražiti, dražiti koga, nagajati komu. Sergerben, a., zastrojiti. Sergtieberer, let, razudnik t, razparavec, razbirač, anatom. Bergliebern, v. a., razdeti, razdevati, raz-uditi (Gutsm.), raztelesiti (BI.), na po-samne dele ali člene razdeliti, razsekati, razrezati, razparati; fig. razbrati, razložiti, razkladati. Serglieberuug, tie, razudba, razbor, raz-klad. Bergliebernngžlunft, tie, f. Slnatomie. SetglÜhen, v. a., razbeliti in raztreti. Sergraben, v. a., razkopati. 3ergramen. Setgrottteit, ft<$, v. r., ujedati se. Bctflteifen, v. a., pregnjesti. 3eti)8dtU, t), a., razsekati, razsekovati, razrobiti, robiti (V.). Jtriomrnein, v. a., raztolči, tolči, raz-kovati. 3etbatlen, v. a., razgrabiti. Šcrbarmen, f. 3ergtamen. 3etl)undjtn, v. a., burd) eittcit eingigen Jpaudj obet auf einmal, razpihniti; burš »tebets Ijoblte« £au$en, razpihati. 3ttbnnen,»>. a., razsekati, sekati; tu @tu(fe, naš V. a. razkosati obet odrazkositi (?). Jt ti) Ob CI It, v. a., razoblati, napak oblati in skaziti. jttlitttttttttt, v. a., razčesati in pokvariti. Strffllttbfett, fid), »• r-r v boJ' ugonobiti se, razbiti se. jttlflUttt, a., razzvečiti, žvečiti, fig. prenatanko razlagati, da je sitno. ŽCtlttleit, v. a., z zagozdami razgnati. Setleulttt, a., z betam razbiti. Jetllobett, v. a., razcepiti. ŠttflOUfttt, v. a., raztolči, raztepsti na dva ali več kosov, razbiti. Sttllttnetn, »• a., razdrobiti, razmaljati. Žttilitftett, v. a., razpočiti; jetfluftet, raz- počen, razseden, razcepljen, raztergan. getlnadcn, razleskati, razleskniti (»iel. beffet razluskniti), raztolči. jjttfttallttt, »•, s pokam raznesti 8e; t), a., razpočiti. 3ttfltttltfd)ett, v. a., razmečkati. jetinttpett, v. a., razščipniti, razšipniti, razščipati, razsipati. 3et I ne t en, »• a., razgnjesti, pognjesti. 3trfttttfen, v. a., polomiti, razlomiti, lomiti, zmečkati, zgnjesti, zgnječiti; v. «., zlomiti se, upočiti. ¡Setfnttn, t>. a., razklečati, preklečati. 3tt!nttfSen, v. a., razkrušiti (V.), kru-šiti, razleskniti, streti, razhrustati, raz-hrustiti, razčelestati (V.), razmečkati. Uetlnitfdjt, adj., pobit, stert, potert, skru-šen. t 3trittirfdjung, f. Dieue, ©tam. Jtrlnittem, v. a., razmečkati. I 3etlniillen, v. a.,zgnjesti, zgnječiti, zgnja-viti, zmečkati. 3etfo4en, v. a. t}.n., razkuhati kaj, raz-knhati se. 3erlra$en, v. n., razpokniti, s pokam raznesti. 3et!tttllen, v. a., razkrempljati. ' Jetlta^en, v. a., razpraskati, razškrabati, razdrapati, razškernjati, razškertati. 3tt!tiinteln, v. a. u. r., razdrobiti, zdrobiti, zdrobtiniti, drobtiniti, zmerviti, mer-viti, drobiti kaj, se. ,3etlad)en, ftdj, t>. r.. razpokniti, počiti od smeha. 3ttlappen, a. u.»., razcapati, razeape-drati, razcapnati, razcnnjati, cunjati kaj, se. 3ttlaffen, a., razpustiti, razpuščati, raz-pušati; in gett jertaffen, raztopiti, stopiti, razereti (razcvreti), topiti, cvreti se. Berpreffen. 1933 3 etl a f f n tt 8, bie, raztop, raztopljenje, cvert-je, razpuščanje, razpušanje, razpuščenje. 3 et 1 auf en, ». a., razteči; bie jet« laufen, čevlje raztergati, razhoditi; v. n., stopiti se, raztopiti, topiti se; razgubitise; v. r., uteči se, zasopsti se in onemoči od hudiga tekanja. Serledjjen, Bctict^en, v. n., popokati, razpokati od suše, razsahniti, razsušiti se. 3etletfen, v. a., razlizati, zlizati, prelizati. 3etlege!unft, bie, znanje, meso razseka-vati, razrezavati. 3etiegen, v. a., in etngelne Sljeile, razložiti, razlagati, razkladati; gletfdj gerlegen, razsekati, razsekovati, razkosati, meso na kosce devati; tranc^iren, razrezati, zrezati, razrezovati; chem. razkrojiti, krojiti, fig. razložiti, razdjati, razkladati. 3etleget, bet, razkladaš. Betlegnng, bie, razlaganje, razklad(anje). 3etiefen, v. a., prebiraje stergati. 3etliegen, jtc§, »• r., razležati se, prele-žati se. 3etli)dietn, v. a., razluknjati, razvertati, razvotliti (Gvtsm.). 3etlofen, f. Slaflofen. 3etlO(fetn, v. a., razrahljati. 3etlUUtf)t, adj., razcunjan, razdrapan, razcapan, razcapudran, cunjast, capast; ein jerlumbtet SKenfdj , razterganec, razcapanec, cap, capin. 3ernt0hieU, a., razmleti, razmiljati. 3 et Ut a I Ut en, v. a., razmleti, zmlinčiti, streti, potreti, treti, razkrušiti, krušiti, razmečkati, razdruzniti, razdruzgati, zmeti, na drobno stolči; razdrobiti, 3ermanfdjnen, f. 3etfniiHen. 3erntatietn, v. a. U. r., razmučiti, ubijati se, moriti se. 3 etnt Btf ti) eu, v. a., zdrozgati, močnik narediti iz česa (n. pr. iz mehkih hrušk). 3etmetyeln, a., razmesariti, napčno razsekati. 3etmobetn, f. SBetntobetn. 3etnagen, u. a., razglodati, razgristi, raz-gruditi, razrebati. 3etniibeu, v. a., razšivati. 3erntSten, v. a., v nič djati, spraviti, uničiti, pokončati , f. a. S8cctli(l)tcit. 3erpettfti)en, v. a., raztepsti, razbičiti, razpokati. 3etpfliiden, v. a., zatergati, napak uter-gati, da se skazi; f. a. 3etfi0ten. Serpfliigen, f. 3etndern. 3eti)iden, v. a., razkljevati. 3 etplagen, ffS' r i struditi se, zdelati se. 3etplahen, »., razpččiti, počiti, pokati, razioputniti, razloputati, razčesniti se. 3etplit^en, v. a., razpočiti. tetj)0d)Cn, »• a., razbuhati. etptallen, t). «., butiti v kaj in razle-teti se. 3etj)taffeln, v. n., pokljaje razleteti se. 3etpteffen, v. a., raztlačiti, razmečkati, razgnjesti, razgnječiti. 1934 ättiriigetn. Berfömelsen. Strptiigeln, v. a., raztepsti, raztepati, ošeškati, razbiti po vsem životu. Betpiilbem, v. a., v prah raztolči, zdrobiti, zmeti. Setguiilen, f Bermartcrn. BtigUtrlen, t>. a., raztrcpati. ¿CtflUCtfiben, p. «., zmečkati, razinečkati, raztreti, zmlinčiti, mlinčiti, streti, treti, zdruzniti, zdruzgati ober zdrozgati. Berriibern, ». a , povoziti in zmlinčiti. Berttimmeln, v. a., razkomajsati, raz-gajsnati. Settoufcn, v. a., razkuštrati, razdruhati, zmeršiti, meršiti. ¿ertauft, adj., zdrahan, razkuštran, raz-meršen; ein jerrauftet .Sopf, košmuder,kuš-ter, razmeršenec. Btttbilb, t>a3, nespodoba, spaka. Bcrtbilbnct, bet, neepodobar f. Btttctbtctt, fi. a., razkovati. Bcrfintieren, v. a., razmazati. 3erf«netben, a., razrezati, razkrojiti, (mit bet @«ere), razstriči, razstrigati; ba« gerf«nitt mit ba« £erj, to mi je presunilo serce; jerf«nittene ®egenb, s prekopi, jarki i. t. pretergani, presekani kraji; jets f«nittene ©«retbart, raztergana pisava. 3erfd)ničeln, v. a., razrezljati. Betfirammen, v. a., tu in tam raniti. 3erfd)rcien, fi«, v. r., razkrieati se, raz-vekati se. SetflSrflUbcn, v. a., razsravbati. 3 C r f «tbpfen, v. a., s kupicami vse raniti in razmesariti. ¿erfdjrotett, v. a., razdrobiti, razgledati, razgristi. 3erfd)iitteln, v. a., raztresti, raztresati. 3erfe^bfll, adj., razdeljiv, raztopljiv, raz-pustljiv, razkrojljiv. 3 erf efecn, v- a., mit bern pufiel, itt@turff, raztolči, tolči; chem. razkrojiti, razdjati, razdevati; f. a. S«ei&en, (russ. rastvoriti). 3erfefcmittel, f. Slnflofnngžmttiei. 3crfciltngž!unft, bie, znanje, reči krojiti v pervine, kemija. 3erfteben, ». «., razvreti, razknhati. gerfpfliien, v. a. ti. n., razklati, razka-lati. razcepiti, cepiti na kose kaj, se, raz-platiti. Betfpeiltrit, a. preveč napeti na špile> in raztergati. Setfpellen, f. Serfeulien. Strfplittcrn, v. a., raztreskati, razklati na drobne kosce, (vse se v prah razspe); unnufc antoenben, zatratiti, potratiti, tratiti, potrohnjati, raztrohnjati, trohnjati (Ravn), zapraviti, raztepsti; t>. n., razgubiti se po malem, raztresti se; v. r.. ba« »aterli«e (Srbtbeil jetfplittett ft«, očastvo gre od kraja v kraj (flarfl), razdrobiti se, razmer-viti se, raztrohnjati se, v male drobti raznesti se (Gutsm.). ¿crfirengen, v. a., razgnati, razganjati, raznesti, raznašati, razpuhniti, razlomastiti, razbutiti, razvreči, razstreliti; au3etiianber jagen, razkropiti, razpoditi, razgnati, raz-derviti, raztirati, razkaditi, razprašiti. 3trfprengung, bie, ra/pojenje, razkropljene; na« bet 3erfprengung be« getnbež »anbte fi« bet ifaifet—, razkropivši sovražnika se je obernil cesar—. Serfpringtn, «., počiti, pokati, raz-pokniti, razpočiti se, razleteti se; bai §etj Wi(l mit jerfpringen, serce mi poka, mi hoče počiti; na« einattbet getfptingen, popokati (eno za drugim); jerfprungen, raz-počen.' Btrfprt^en, v. a., razškropiti . razkropiti. ^erfta«cln, v, a., razbosti z želam. 3erftaml)fen, v. a., razphati, raztaptati, stolei v stopi. 3erftflltben, v. a., razprašiti, razkaditi, (razplašiti), raznesti. 3erftnu«en, v. a., raztlačiti, razžokati. 3erftc«en, u. a., razbosti, razbadati, oba-dati, prebosti, prebadati (n. pr. napihnjen mehur). 3erfti«cln, v. a., razbockati, razpikati. 3crftiebcn, v. n., razprašiti se, razkaditi se, razperhniti (se), razsuti se, razleteti se, kakor prah, serb. razperšati se. 3erftieren, f. a., razbroditi (Gutsm), raz-takniti; wie bie Jj?ul)ner, razberskati, raz-kopati; wie bie ©«Weine, razriti, n. Gutsm. razberliti. 3erftÖrbur, adj., razdjaven, razdirljiv, raz-valjiv, razrušljiv, kar se da, more, sme razdjati, podreti. 3 er [tO d) em, v. a., razdrezati, razbezati. 3crftdten, a., razdjati, razdevati, raz-valiti, razrušiti, uničiti, pogubiti, pokončati, podreti, razdreti, podirati, razdirati, raz-treti, (serb. razoriti). 3erftijrer, bet, podiravec, razdiravec, po-končevavec, pogubnik, rušivec. 3erftürerin, bie, podiravka, razdevavka, razdiravka. 3crftbrung, bie, razdor, podcrtija, raz-rušba, razdevanje, podiranje, razbota (K, eig. £ärm), f. a. SBerffiiiftnng, 5Berni«tung. 3erft0rungŽlrieg, bet, pogubna, razdor-na vojska. 3erfi0rungžfu«t, bie, etwa pokončevav-nost. 3erftoffen, v. a., stolči, raztolči, tolči, streti, razphati (jetjtampfen), razmeti (jet« reiben); bef«äbigeit, razbiti, potolči, polomiti; v. r., razbiti se, raztolči se, udariti ob kaj in razleteti se. 3eritrnm})fen, v. a., razgajsnati. 3erftreiten, fi«, v. r., upehati se z bojem, prepiram. 3 er ft teti en, v. a. u. r., raztresti, raztresati, raznesti, razvreči, razmetati, raztrositi, razsuti, razsipati; ben geinb, razpoditi, razgnati, razkropiti, razpokati, raztirati, razplašiti; jerflreut fein, raztresen biti, drugam zamišljen biti, razmišljen biti, raztresenih misli; Seute itt bet ŠBelt jetfireuen, razmakniti po svetu (itf.J; ft« ein wenig jetjiteueu, na kaj druziga misliti, razvedriti se, poveseliti se, kratek čas napraviti si; kroal. zabaviti se, razgaliti se /illai.J; f. a. Siufbeitem; 3emattb« öeforgnijfe jet« jiteuen, koga skerbi pregnati, (preganjati); jetjireuen, ft«, »on eitler ®efel(f«aft, raziti se, razhajati se, poraziti se, razgubiti se. Berfireutr, bet, razganjavec. 3erftreut, adj; raztresen, raztrošen; in ©ejug anf bie ©ebanfen, razmišljen, raztresenih misli; jerjlreut »otfontmen, tu pa tam biti, raztresen, posamič, naredkama; jerjireute £i«tjlraf)ten, raztreseni, raztrošeHi, razdeljeni žarki. 3erftreuung, bie, raztresenje, raztrošenje, razkropljenje, razgon, razpod, razmišlje-nost, mišljenje na kaj druziga, zabava; 1936 3erffttunng8gla$. f. a. Unterhaltung, (Srholnng; bea fitste«, razsipanje. 3etftre«ungžgla8, bo«, razsipavno, raz- trosno steklo. Berftreunngžbuntt, bet, (punkt) raz" sipnik, raztrosnik. Berftreuungžfutt, bte, nagnjenje k veselicam in zabavam. Strftricgeln, v. a., razčohati. Berftiiieln, v. a., razkosljati, na kose razsekati, razrezati, razdrobiti; 3etftücfe(s te«, drobir, drobiž. 3tt ftii (f C tt, v. a., razkosati (V.), tt. Gutsm. razkositi. ■ Berftiilfnng, bie, razdrobljenje. äcrftufen, v. a., razcjokati (F.). äcrftiimmeltt, v. a., pokveciti, pohruniti, (Baun.), hudo poškodovati; f. a. SBetftiim* titeln; (bei Gutsm. ohromovati). äerftiirmen, v. a., razpihati, razgnati v vihaiji. jertanjCH, v. a., razplesati. jerte, bie, načertek ladije. iertijanen, v.n., skopneti, raztajati se. iertljeilfear, adj., razdeljiv. icttl) eilen, v. a., razdeliti, deliti, razdeljevati na—; eine ©efttoulft it. bgt., raz-plaviti (F), razplavljati; ba« Sffiaffet, raz-gerniti vodo, razkloniti; SBolfett, razgnati, razpoditi, razpihati; v. n., raziti se, razhajati se, razdeliti, deliti se, razstaviti se; ba« äöaffet jetttjeitt ftd) in »ier Ströme, voda se razteka v štiri reke, struge; von bet ®efth>uljl, splahniti, splahovati. äertljeiler, bet, (raz)delivec, razdelnik (Gutsm.). Berihetlung, bte, razdeljenje, razdeljevanje, razdelitva. Seriinn, v. a., razgerniti. Aeitreilien, v. a., razgnati, raztirati. Setirennfinr, adj., razločljiv, razporljiv. äertrenncn, v. a., eilt Jtleib, razparati ob. razporjati, parati, fonji razločiti, ločiti; f. übt. brennen, ©teiben. Bertrennlit, f. Bertrennbar. gerireten, v. a., pomandrati, razmandrati, pohoditi, razhoditi, poteptati, razteptati, raz-ceptati, zmandrati, zmancati z nogami, streti z nogo; entjtoei treten, razmandrati. ¿eririimmem, ber, razrušnik, pokonče-vavec. 3etitiimmern, v. a., razbiti, raztolči, razdreti, razdirati, razvaliti, (razdrobljančiti, razdrobiriti F.), streti, strupiti, na drobne kose razbiti; bie Steine jtnb ganj jertrums mett, kamni so vsi sterti, zdrobljeni, kamnov je sam drobiž; v.n., razvaliti se, razpasti, podreti se. äettoafd)Cn, v. a., spiraje raztergati. 3 e t tt C1) C n, v. a., razpihati, razveti. BettoeitCU, v. a. n.»., razmočiti, razma- kati kaj, se. Betttietfcn, v. a., razvreči, razmetati, razmetavati, razlučati; f. Sßetfen; vreči in razbiti, pobiti; jit jettoerfen mit Semanben, skregati, razdreti se s kom, v razpertii biti s kom, razklati se, sklati se, zbese-diti se, spreti se. Aetffletsen, v. a., zabrusiti, izbrusiti. ¿etmitlen, v. a., bei ben Sagern, au« bet £aut neumen nnb jettegen, razdeti, razde-vati. germiihlen, »• a., razriti*., razrivati, raz-berbati, zbroditi, razkopaii, razkopavati, razmeliniti, razrovati, razberskati, raziskati. 3trmiirfni6, bas, razpor, razpertija, razdor; f. a. Uneinigleit, Stceit. BetjOUfen, t>. a., razpuliti, razmikati, raz-vleči, razcunjati, razcukati*, razpipati, raz-meršiti, meršiti, razkocnjati, kocnjati, po-merlati (lase). ietjetren, razvtačiti; (".¿etren. narazen vleči, razpukati, razpuliti, raz- erjieien, v. a. Bersubfen, v. a cefrati. 3Ctcr! ein siusruf, joj, gorje!, pomagajte!, pomagaj!, pomaganja (FufcJ. 3etergefd)rei, ba«, ein laute« ®eft«iübet erlittene @e»alt, klic na pomagaje, na pomoč, pomaganja, (poln. krzyk na umor); ein jebt'« fiefttge ©efdjrei, «trenje, dretje, vpitje ai.i vek na preterganje (F), silni krič, silno vpitje; bie .Ragen erheben ein 3etergefd)tei, mačke se derejo; unb übets tiaubt eine '&etetgef$tei erheben, dreti se, na preterganje vpiti, kričati, na preterge kričati. 3eteriunge, bet, prebiti, presneti hlapcic, deček. 3etern, v. »•, na vse preterganje kričati, dreti se. Betfdjer, f. Sergftnf. m . Bettel, bet, ein fleine« befttieficne« ©apiet, list, dim. listek, pisemce, zapisi'k, kroat. cedulja*; Sanfnote, bankovec; n. ont. bet Settel hängt an bet Schnur, podet'tev je poterjena; bei ben SEBebetn, osnutek, os.oova, snutek. 3ettelhanl, bte, banka listnica t, banka, ki bankovce izdajo. 3ettel6nitm, bet, ©arnbaum, jfettenbanm, veliko vratilo, zadnje vratilo. Bette len be, ba«, bei ben SBebetn, konci pl., abranki pl., zavemki (itf.), krajnik. 3etielgotn, ba«, osnova. Bettel gelb, ba«, SoHnebengebüfjt, listnin». Betteln, v. a., bei ben SBebetn, snovati; f. Slnjetteln; ®etb, po malem potrošiti; f. SBeraetteln. Bettelrnb, ba«, tkalsko motovilo. Beitelrnhmen, bet, bei ben SBebetn, muh F. rema, nach Zal. rene pl. Bettelf treibet, bet, pisavec listkov, list-karf; kdor listke piše. Bettelträger, ber, listonosec t, listar. Betten, bet, f. ftnramholjbanm. Beuten, f. Bitben. Beug, bet unb ba«, roba, snova, sprava, materija; ein®el»ebe, tkanina; leinen3eug, platenina, pertenina; fjätenet, ras, aras, raša; ein bumme«, albetne« 3eug, burke, Sagami. kvante, norčije, traparije pl,, glume; ba« 3eug, SBetfjeug, ©eratl), priprava, orodje; Bei benSJiaurertt, f. ©¡¡jrtel; Bei bett QJäefetn, kvas; Bei ben Sägern f mreže; im ©einbaue, jagode, tudi terte; im fflergtoefen, f. !ßum= pc; in ber ©djifffaßrt, vervje; im ittieg«* toefen, (oeralt.), f. ©efcf)U&; bet reiftge Beitg, konjiča; fflelleibung, leinene« ©erätß tt. f. to., oprava; ®ing, ©adje, stvar, reč, roba, blago; alte«3eng, starina, stara roba, raz-laka, stara šara in ropotija; irbene« 3eng, lončenina; Soljjeug, lesenina; Seberjeitg, usnjenina tt. betgl., mittelji bet gormation auf — ina; peraebtltd), berklarija, plaža; er fcßtoäfct buntme«3eug, kvasi, čveka; liebet* ließe«3eug, potepuhi, snetivci; toeibl. sne-tivke; f. a. ©efinbel; zanikerni ljudje; ei= nem etwa« am 3euge Riefen, obirati koga, očitati komu; etftotene« 3eug, zmerzal, f., zmerziina. Acugantt, ba«, ured nad bojno opravo. Beugart, bie, eine wollene, feibene, volnato tkanje, volnena tkanina, svilnato tkanje. Beugbar, ad;., kar se more roditi, rodiven. Beugfiaum, ber, am SBebetfiußle, auf toet--d}en bet fertige 3eug getoidelt witb, spodnje vratilo. Beugbrutf, bet, tiskanje, pisanje tkanin, pismo. Beuge, bet, priča (im Altsl. eine «Parabel), svedok (F., Jambr., bei Gutsm. svidek, meßt böhmj, pričavec; einen gum 3eugen neßmen, koga za pričo vzeti; anrufen, na pričo klicati, aud} zapričati koga; 3ettge fein, na pričo biti, pričati, pričevati; ein falfcßer 3euge, kriva priča, krivopričnik; e« toat fein3euge, aud) nikdo ni vidil; gum 3eugen (teden, pripeljati, postaviti, dati (za) pričo; fieß auf 3eugen berufen, priče imenovati, na priče opirati se, naslanjati se. Beugefall, ber, (Genetivus), rodivnik. Beugeglitb, f. Seugungžglieb. Beugen, v. a., ßertot&ringen,(gignere), zarodki. roditi, ploditi; f. £erborbringen; bie 3eugenben, rodniki, rodivci; ein ©ißiff jeu* gen, opraviti, opravljati s potrebnim (z vervmi i. t.); v. n., bie äBaßrßeit einet ©adje bepatigen, pričati, svedočiti kaj, spričevati, dokazovati. Beugen, adj., kake robe, tkanine, tka-ninsk. Beugenausfage, bie, povedba, besede prič. Bengenbetoeiž, bet, dokaz po pričah, po svedocih. Beugeneib, bet, prisega za svedoke. Beugenfälltg, adj., brez prič, kdor ne sme na priče sklicovati se. Beugenfret, adj., sam. brez prič. Bcugeufiißtcr, ber, privodnik prič, predstavnik. BeugeulOŽ, adj., brez priče. Beugcnfdjaft, bie, pričanje, spričevalo. Beugcuöerßör, ba«, zaslišanje, izpraševanje prič. Bengenjtramer, ba«, izba za priče. Siegel. 1937 Beuger, ber, rodivec, rodnik. Beugerin, bie, rodivka, rodnica. Bengßaitbel, bet, kupčija z vsakoršno tkanino. Beugbauä, ba«, für ®erätßfd)afien, 9Berf> gettge u. bgl., klanica, opravnica-f, orod-nicaf, orodiše (F.); für JJriegigerätßfdjai* len, orožnica, (natß F. orožiše); f. 2ltfcUttl. Beug jagen, ba«, lov, gomba v mreže. Beugiatnmer, bie, für @erätßf<ßaften, šu-pa», klanica, orodnica-J-. Seugfletb, ba«, obleka iz lahke tkanine. Beuginetßt, bet, lovski pomagač. Beuglrömer, bet, tkaninar. Seugmatßer, Seugtoeber, Sengtoirter,ber, tkaninar, pertar (F.). Beugmetfter, bet, ein.Striegäbeamter, cajg-majster»; f. $elbgeugmeifter. Beugnif, ba«, pričanje, spričevanje; eitt falfdje« u. f. to., futSemanben ablegen, komu krivo pričati; bet 5©aßrßeit3eugnifi ge= ben, resnico pričati; Sittefiat, spričevalo, spričba, svedočba, svedoštvo. S en g rab, ba«, kolo, ki ga voda goni. Seifgrolle, bie, monga (F). Seugfdjinteb, ber, ročni kovač, kovač za orodje. Seugfcßneiber, bet, krojač za mreže. Beugung, bie, rojenje, roditev, zarod; f. 9Iad)Iommcnfcßaft. SeugungSglieb, ba«, SengungStßeil, ter, rodilo, sram; männtießeSeugungfltßeile, rasti pl. f. Seitgungžlraft, bie, rodivnost. Seugungžorgon, Seugungžtoetlseug, j. Sengungžglteb. SeugungŽtrteb, bie, rodnj nagon. Seugungžberntogen, ba«, rodivnazmožnost. eugtoärter, bet, f. Seugnteifter. CUS, — Zevs. ibbe, bie, (ein SJtutterfcßaf), ovca, bica. ibebe, bie, cibeba, cveba, suho grozdje, ibetfa^e, bie, Sibettljter, ba«, (Vivoru, zibetha), sBifamfage, eibet, m. S t d) t, bie, f. Slntlage, Sinjimi, (susati na koga = natoleovati U. Ät.). S i i, adj., kiselkast. Bitte, bie, mlada koza, kožica, kozičica. Biieln, c. »., kozliče imeti, mlade imeti. Bitten, v. n., na kislo potegniti, kiselkast biti, cikati *. Sidlein, ba«, kožica. Bitfjad, bet, autß al« ad»., siksak (F. p.udj in anb. flaö. SBunba.), semtertje, na ostie kote ali zobce, križem, kljukast, zobčast. Siedje, bie, ein llebetjug, navlaka, prevleka ali prevlaka, böhm. povlek. Sicfer, ba«, f. ¿nfett. Bieferteßre, f. Snfeltenlefjre. Biege, bie, (capra), koza, dim. kožica, kozka; Biegen ßalten, koze imeti; ßü ßeu, koze pasti, kozariti, kozarčevati; fcßreielt wie bie 3'egen, meketati; 3ie3ei Jfiefer, j. biefe«. Siegel, bet, nad} Gutsm. opeka, (aud) bei 1938 Btegtlariig. Vuk), cegel *; Bet Gutsm. aud) madon; Siegel bremien, opeko žgati; ®ad)jtegel, korec, žlehec, črep, strešnik (Pajk). BtCRClarttg, adj., opekast. Bicgclinit, bet, zidanje z opekami. Biegeibntub, ber, delanje, žganje opek. 3te'(icl6tcnncr, ter, opekar (Gutsm.), ceglar. Biegelbrennerei, bie, opekarniea, cegle-niea obet eegelnica. Btegclbrentiofen, bet, opekarska peč. Biefltlbod), ta«, streha z opekami, s korci, cegli krita. Btegclbetfer, ber, krovec, ki s korci krije. Biegelbidfe, bie, debelina opeke. Biegelet, i- Bitflclbtcnncret. Btejelerbe, bie, ilovica za opeko, glina za opeko. Btcgelerj, ta«, opečnikf. Btenelfarbc, bie, opekasta barva. Btegeifatbtfl, adj., opekast, opekaste barve, ceglaste farbe. Biegclfotttt, tie, nad) V. škatla, kalup za opeke. Biegelgebintbe, bas, poslopje iz opek, z opekami sozidano. Btegelbanfling, bet, f. SBintbanfling, ftfnfNnn. BiegeibUtte, tie, f. Biegelbrettneret. BtcgCllafe, bet, sir v opekastih kosih. BttgeilattC, tie, letev ali prekla strehe s korci krite. Btegelmtttben, ta«, delanje opek. Biegelntadjer, ter, opekar. Biegelntaiter, tie, zid iz opek. BicgelmebI, ta«, moka iz zdrobljenih opek, cegleni prah,'stolčena, zmeta opeka. Btegeln, adj., iz opeke (cegla), ceglen. Biegelnf en, f. Biegelbrennofen. BiegelBI, ta«, opečno olje. Biegelrotb, atti-i kakor opeka, ope- Btegelfajlnger, f. Bicflclnta^ec. Biegelftein, ter, opeka (sosebno pri ob-locih ali velbih rabljena, nad) V. velbak). Btegelftiitf, ba«, kosec opeke. Bicgcitbon, f. Biegelerbe. Bitgeltorf, bet, rumena šota. Btegelttflnb, bie, ceglena stena. BiegeltDerl, f. Biegelgebitube. Biegen*, in 3ffcgn- kozji. ' Biegenfingig, adj., kozook, kozjih oci. Biegenbnrt, ber, kozja brada. Biegenbnrteife, tie, kosmati hrast. 3'tegenbiirtig , adj., s kozjo brado, kozo-brad obet kozjobrad (Vuk). Btegenbein, ba«, f. tornblnme. Bttgenbotf, bet, kozel; ein junger, kozlič; im Perfdjnittener3iegeiibo«»atege. Bieben. Btegenfell, ba«, kozina, kozlina, kozliči-na, kozletina, (atte btei Jonnen aud) 3iegen* fleifdj bebeuten), kozja koža. Btegenfletfcb, ba«! kozje meso, kozjevi-na (Vuk); f. a. 3iegenfel(. tegenfu§, ber, kozja noga. ,,tegenfiii5tg, adj; kozjih nog, kozonog. Biegenfiigler, ber, kozonožec. "iegengelb, ba«, kozarina (Vuk). ¿.iegengtrnd), ter, kozji duh, kozina. Biegenbnar, ta«, kozja dlaka ali kocina. "iegenbaren, adj., iz kozjih kocin, ^iegenberbe, tie, čeda koz. Biegenbirt, tet, kožar, kozji pastir, (bei V. kozopaša); iljn betreffent, kozarsk. iegenbirttn, tie, kozarica. ^tegenbola, ta«, borovim». Biegenbiitte, tie, kozara (F.), ^iegeniiife, ter, ožemčič (V.), kozji sir. Btegeniiabbe, tie, f. Sitterllee. Biegenflee, f. ©eipiatt. Biegenlraui, ta«, kozja rutica. Biegenlantnt, ta«, kozliček, kozle. Btegenlnntb, ter, (Ornithogalum luteum), poljska čebulica. Biegenleber, ta«, kozlina strojena. Btegenraelfer, ter, kozomoizec; ein $o* gei, (Caprimulgus), mravljinčar, podknjka, f. a. 91aibtf(iffialbe. Btegenntilf, tie, kozje mleko. Biegenodjž, bet, bik godernjač. Biegenmnte, bie, kozja rutica. Biegenf auger, f. Biegenmelier. Biegenftall, bet, kozji hlev, kozara (bei Vuk kozarica). Biegenftein, f. Sejonr. Biegenfflolle, bie, kozja dlaka, (bet Vuk kozina, kozjevina). Btegenpdjt, bie, kozarija. _ Bteger, bet, siratka; jtafe, ožemčie; f. Sriefange. Btegertooffer, f. OToIfcn. Biegler, bet, mojster opekar. Biebllint, bet, in £ammertt>erfen, ©tampf* miifiten, 3apfen an einet SBefle, f. 3Wfen. B teb ban!, tie, stol dratarski; bei beli fflrnfc fenmeiftem fut gejogene 3tof)teti, risalo (V.). Btebbnr, adj., viečljiv. Biebbriiift, f. Bugbriicfe. Btebbrunn(en), bet, šterna na vago; bitt* gegen ^umpbrunnen, nadj V. žaga. 3 tebe, bie, reja; nagajanje; jut 3tef)e ben, za norca imeti. Btebetfen, ba«, skobla, dratovnica(poln.). 3 ieb en,11), a., potegniti, vleči, vlačiti, po-tezati, potegovati; an__J^jie5en, k sebi potegniti, vleči, pridobiti si kaj. polastiti se česa; Sntppen, privzeti, privzemati; bei @eite jietjen, na stran vzeti; aHet_2tugeii auf ftd) Jteljen, na se oberniti. obračati oči vsega ljudstva; intereffiren, v;,biti, mikati, ettua aud) vleči; au« bet SSerlea-U^eii jieben, spraviti iz zadrege; Sebet jielen, f. 2e6= nen; ben SSart jteljen, pustiti i isti; Slafen jieljen, mehirje delati; feine (attafe jieben, iti svojo pot; eine Sebre au« ittoa« jieben, äicitn. vzeti, jemati, zajeti; bet Äatft jiefet ftčuen Seijen, kras rodi lepo pšenico; bie Sonne jiefeet bte garbe, barva bledi od solnca; einem eme_^|^ae;_ jie|en, za uh dati; jut Safel jtefeen, povabiti k kosilu (govoreč od cesarjev, kraljev i. t.); er feat ba« Sort au fit gebogen, mislil je, da beseda na-nj meri, leti; glat« butt bie .ftetel jiefeen. omikati, mikati; Semanben burt bie JjcdTei jiefeen, podajati koga; grajati, rešetati, ostro soditi; bi' ?ld)fetn jie^en, s plečmi zmigniti, migniti, s pleci migati; ben Jpltt jiefeen, odkriti se; ben ®egen Bont Sebet jiefeen, meč potegniti; bie ©locfe jiefeen, pozvoniti, pozvanjati, pozvončkati; ben für= jem jiefeen, užugan, premagan biti; Sidjtcr jiefeen, sveče delati, sveče liti, močiti; gejogene 8icfetet, močene sveče; ein gelter* getoefer jiefeen, pušo risati; ein gejogene« Siofer, risanica. risana puša; russ. vintovka (ge= jogene Äattone, russ. nareznaja puška); mit Sentanb an einem Strange jiefeen, s kom vleči, enih misli biti; eine golge jies feen, f. golfletn; ^Utžen jiefeen, brazde delati; bie ©onne jteTjTSaffcr, solnce vodo pije; ben Sein auf Souteiflen u. f. i», jiefeen, vino pretočiti, pretakati v s(te)kle-nice; bie ©onne feat ba« ©rett ftumm ge* jogen, solnce je diljo zvežilo; etoa« tu ^Betrachtung, Sttoägmtg jiefeen, premisliti, premišljevati, preudariti, soditi kaj ; Sentan» bett mit etwa« in ®erbaieie, potegniti, vleči; ®rafetjie» feen, drat delati; bieJUtftfeln jiefeen, rame stisniti, stresti s pleci; ba«'Kottt au« bem Satlbe jiefeen, voziti žito iz dežele, izvažati; au« ejloa« jiefeen, izvleči iz—, potegniti iz —, spravitf iz česa; beit ©cfeluf jiefeen, skleniti, sklepati; bie Jjjaubtfuinme jiefeen, nacfe F. ves iznašek povzeti, povzemati; ein Unglüef auf fit jiefeen, nesrečo si na glavo nakopati, navleči; bie Slicfetuurj feen, s teloham (Dberfr. taloham) zavleči, ' telog zavleči; crjiefeen, groß jiefeen, zrediti, rediti; ju allem ®Uten jiefeen, v dobro zrediti; erJš|l.£t,Jerne jie|en, da se voditi; iefe jiefee niti« auTlfetri, nič iz njega ne morem spraviti, izsiliti; biefe« jiefet Biele« natfe ftdj, b. i. feat golgen, to ima velike nastopke ali nasledke, (F., vulg.), ima velik rep; v. r., bie Sollen jiefeen fiefe ju= fammen, oblaki se zbirajo, stepajo, vkup vlečejo, so skup potegnili; 33rett fegt ftefe gejoqen, dilja se je zvežila, skrivila; ba« Saffer jiefet ftdfe in ben ©ifetoamm, voda gre v gobo, goba pije, sesa, v se vleče vodo; jiefee bit M ker 91afe, primi se za nos; bet ©etttcfe jiefet ftefe in bie bleibet, oblačila se navzemajo (malo po malo) duha; ft(fe au« einet Saifee, Serlegenfeeit jiefeen, izviti se; bet Seg jiefet ftcf) in bie Sänge, pot se vleče; je ni kraja ne konca; f. a. ftrccfen, ftefe > bie Slmeifen jiefeen ftefe natfe bent Süßen, mravljinci gredo za sladkim, na sladko; »on garben, prehajati, prelivati se; bet Sein jiefet fit, vino se vleče; jit in bie (Šiige jiefeen, stisniti, stiskati se; ftt inäÄleine jiefeett, skerčiti, kerčiti se;'».»., itt ben Ärieg jiefeen, na vojsko iti; itt ein Satlb jiefeen mit StUBben, z vojsko potegniti kam; bie Sögel jiefeen loeg, tiči se selijo, proč gredo, so odrinili; feinen Sofen= Ott »eräubetit, preseliti se, seliti se, iti; bet Sinb jiefet. veter derži, sapa piše; tn~efu"3jau«' jtefeen, v kako hišo preseliti, seliti se, iti; feerum jiefeen, potepati se, voditi se (Zal.), klatiti se, vlačiti se; auf bie Sate jiefeen, na stražo iti; bet Jjjitft jiefet JU £olje, jelen gre v les (gozd); e« jiefeet in ba« fflittete, greni; in ba« Süße, sladi; Šalite, kisne; iit ba« £erbe, greni, vezni, srovi (Zal.); iu ba« Seiße, bledi, beli se; in« ©cfeloatje, černi; e« jiefet nat Sffig, na kislec poteguje, cika*;[». i., e« Jteljt, sapa vleče, prepihuje (skoz izboj; e«" jiefet mit llat etwa«, mika me kaj, zaželel sim česa; e« jiefet mit im ?ltme, ter~ ga, derži, boli me v rami. Siefeeu, tao, vlečenje, potezanje. ¿ttfeei, bet, vlačivec, potegovavec, vlečnik 1940 Bieljfarbe. (Gutsm.), vlekaef (F.), — maček; ein äBerfgeug bet Slrt, Wie bet Sfteifgieher, na-tezavnik, natezivnik, lesica; f. a. $ebet. 3 i e h f a r b e, ,bte, (bei ben ©olbfchmieben), pri- barvekf (Šum.). Btebgarn, f. fmngegarn. 3icl)gaitCr, baä, neka rešetka v mlina, ki vzdiguje vreteno navažniga kolesa. Biebgelb, baä, füt Aojl unb @rjiehung ei* tteä .ßinbeä, rejščina, rejšina, rednina, nad) IU. rejina U. rejenčina, plačilo za zrejanje. 3iehfitt&, baä, ein Anabe, rejenee, rejic; ein ÜWäb^en, rejenka, rejka. Bieljllinge, bie, faubere Xifdjlerarbeitenba* mit glatt gu fdjaben, nad) F. stergulja u. strugla. Biebfopf, ber, @Sröbffobf, kupica. Btchfraft, bie, vlečnost, poteznost, vlečna moč: f. a. 2lnjiehitng3lraft. Bieblcine, bie, verv (s ktero se kaj vleče). Biehlod), baä, glugloch am fflieneuftocfe, žrelo. 3ichtttnfdjine{ bie, eitsa vlaka, navlaka, inašina za vlečenje ali potegovanje. Bicbtitutter, bie, f.Pflegemutter; (krušna mati). 3iebod)8, f. Bogoma. Biehbanfter, baä, in ben 3ßaffetmüf)len, ein Sanfter, welche« nach Seftnben f)°dj obet nieber gehängt Werben tann, vaga (F.). Biebbferb, f. 3»0#f«i>. Biebflflafter, ba«, f. Slafenpflafter. 3 teb rab, baä, in ben <}5anftermühlen baä 3ieh»anfler, bamit gu heben, kolovrat (F.). Btebfdiadjt, bet, görbetfdjacht, im S3erg* baue, vlačilo (F.). Biebern übe, bie, bei ben 2Badj"«lid)tmai Sern, eine tad)e bet 3immets leute, zabiti les. Biramcrling, f. Btmittcrpitcr. Bittllltcrmaltr, bet, malar, ki izbe mala. Btmmcrman«, bet, tesar (bdhm.J, tesač, bei Gutsm. stenar, geto. cimperman *, im Serb. dervodelja (Fufe), nad) F. attib cim-prar *. BtmmermaunSIllltft, bie, tesarija, (cirn-prarija, cimpranje); biefe A im (1 »etjieljen, tesati znati, na tesanje učen biti. Btmittcrmannžlabc, bie, truga *, shramba. Btmmtrmaitnžftiibl, bet, tootauf fte bas ¿olj au« bem ©toben befdjneiben, stolica (F). Bimmcrmcifter, bet, tesarski mojster, (cimpermanski mojster *). Btmnterit, v. a., stesati, obtesati, tesati, cimprati», (klančati?); f. a. SSc^flUCtt; postaviti, staviti, narediti (n. pr. suhoto leseno). Bintmcrpla^, bet, f. Bimmcrbof. Bimmerttagcl, bet, strešnik, moznik, klin leseni. Bimmcrpolicrer, bet, pervi tesar, veliki tesar. Bimmetpu^cr, bet, čistivec, voščivecizb. Bimmerrnud), bet, pohišno kadilo. 3 i mitu 11 cd) t, ba«, pravica do zidanja ali stavljenja na svoji zemlji. Bimmcrretbc, bie, verstaizb zapored stoječih. Bimmcrfpan, bet, tesarske terske pl., f. a. §oljfoan. BimmerUiinttc, bte, hism pajek. Binn, Btmmcrftcfgcr, bet, im fflergbaue, kdor čuje nad rudarskimi tesarji. Bimmcrtbiit, bie, hišne duri. Btmmcrilltg, bte, tesanje, kar je tesarskiga dela pri čem. Btmmcrtucrft, ba«, f. ©djifffflerfte. oimmcrfflcrf, ba«, tesarsko delo. 3tmmcrtDid)|cr, f. Btmmcrpn^er. Bimm(C)t, bet, sladka skorjica, cimet, (ru.v.t. korica). Btlltmctfiaitm, bet, cimetovo drevo, nad) F. drevo sladke skorje. Bimmctforbig, adj., cimetove barve. Bimmctgcrud), bet, duh po cimetu. Bimmettodj, bet, rajž s sladko skorjo. Bimmctman&cl, bie, mandelni s sladko skorjico in cukram. BtmmetbI, ba«, olje iz sladke skorje. Bimmcttinbe, bie, sladka skorja (cime-tova). Bimmcttofc, bie, roža cimetova. Btmmctmatbž, ba«, cimetovi vosk. Bimmetmalfcr, ba«, cimetovica t- B i m p C11 i d|, adj., »etfdjamt ttnb jutudbal» tettb ttttb babei bodj jdttlid) tljuenb, presi-Ijeno sramožljiv, sladkav, zopern, težak, ne-vedoč, kako bi se vedel; »on SBannetn, mehkužen. Birapcrlttblett, bie, neprava, pregnana sramežljivost, mehkužnost. BimpCtlt, v. n., dragoto delati, delati se kakor bi se od vsaciga nič človek sramoval. Biitbcl, bet, ©ettbel, naj slabši, naj redkejši tafet; 3inbel obet 3ingel, nek hrapav okunj. 31 It I, bet, (Zincum), cink obet cinek, (bei Sum. čisteč f); au« 3tnf, cinkov. 3 i It I in 3ffcgn., cinkov. Btnlbniicr, bie, solnokisli cink. 3111 le, bie, eitt jugefpi^te«Sing, rogelj; am £irfcf)get»eilje, f. (Snbc; Bude; rogelj; an bet ©abel, rogelj; ein 3abn am Sltedjen, zob; bie €tyi|}e eine« SSetge«, ert (rt) m.; ein Slafeinjitument, ttad) Gutsm. kriva ali zavita trobenta, nad) M. rožnica, rog (nad) bem Russ. rožek); f. a. §0Mbl(ltt. 3 itt f Čili, v. n., zbadati, kakor se čuti ko človeku zaspi noga. Binlenbliifer, Binlcnift, bet, kometist*, kdor trobi na zaviti rog. Btnieij, ba«, cinkova ruda, cinkovica. Binfglnž, ba«, cinkovo steklo. Binfbiiite, bie, cinkarnica f. Binlig, adj., zobčat. BinlflItttte, bie, cinkova plošča, ploša. BinlftiitlCbCn, ba«, cinkova paličica. Biniftnbl, Binffang, bet, cinkojem-j-. Binfmeif, ba«, cinkova beloba. Binn, ba«, (Stannum cassiterium), nacb F. u. Gutsm. unb im Serb. bei Vuk, kositer gen. kositra obet kositera (in Jtr. »etflebt man jebod^ untet kositer meiji nut Sled), bef. (Sifenbled)), cin, (russ. olovo, melise« in anbetn ®ial. SSlei). 3tnn=, in beti Sflgn., kositern, kositren, ko-siterjast, činov. BiitntnJntdj. Binntnitlt«,ber, znamenje kositrene rude. Btnna|«e, bie, žgani kositer. Binnauflbfltng, bie, razpuščeni, raztopljeni kositer. Btnnfiergfflcri, baS, rudnik kositreni ali na kositer. 3tnnblattfelmiiiKr bie, špičasta kapa. Bijjftlitij, ber, kocinasti kožuh. Bippenbeere, bie, ©ogelbeere. gifVerlctn, bas, f. fobagra mtb g&tragra, ©i^t (protin, in @t. gebr.). BipberleinSlraut, bas, f. ©eiffuft. Bippem, v. n., pot Salte gittern, dergo-tati (dergečem). Bipreffe, bie, cipresa. tiprtifenhain, ber, cipresovec. i ptefienbolj, baS, cipresov les, cipre-sovina. Birbelbaum, bet, Slufftfte obet Sibitifte 3ebet, 3embetbaum, Seinbaum, (woraus »iell. baS poln. u. böhm. limbra), Slrbe, (Pinus cembra), sibirski ceder; bet Wälift« 3it* belbaum, (Pinus pinea), f. fintenkunt. Bitbtlbtiife, bie, pinelasta žleza v možganih. Birbelttujj, f. ißinie. Bitette, bie, (fpanifiher £otlunbet), španski bezeg. Bitgelbaunt, bet, f. ©ohnenbaum, Stfen. 3 ir lam nt er, bie, f. ©artenammer. Bitte, f. ©ritte. Bitlei, bet, llmfteis, tunbe gigur, krog, okrog, kolobar, kolo (9tab), obod ober ob-vod (altsl. beibeS); it4 im 3trfet umbteljen, sukati se okrog, okoli; im 3ir£et bet gas milie, med svojimi, v sred svoje rodovine; f. a. SteiS; ein SBerfgeug, (circinus), še-stilo (gebt, üt Jtr. unb @t. aut bei Vuk tteben šestar, befonberS tit bet ©pradje bet Ščttiter), nach V. auch osti pl., (fonfi giftgabel), ttach Jambr. kroat. okrožilo, krožilo (?), kolomer (Medv.y, geW. cirkelj, obet cirklje pl. Birlelabfdjniti, f. SreiSahftnitt. Birltlbogtn, bet, stoko (V.)-, f. bogett, del oboda. Bifterne. Birlelbrief, f. Umlauf. Bitlelet, bet, šestavec. Btrfttfigur, bie, krog, okrog. Btrielflacbe, bie, krožnaplošča(d), planja. 3itfeIfbtmig,aerfertiger be* beuten). Sitierfiltelertn, bie, citravka, citrarica. Bitrindjen, ba«, f. Sttconenftnl. B i 11D H e, bie, citrons, limona; f. gifrOttC U. ff. Bitroncnbmim, ber, citrona, citronovo drevo. ¿tironenfittl, bet, (Linarius citrinella), laški konopnik, laška konoplišica. Sitronenfraut, ba«, melisa (lekarska). Bitronenroolb, ber, citronov log. Bitronenmaffer, ba«, limonada. Bitronenmein, ber, vino z limono. Bitfdjerlein, ba«, f. SBlutbiinfltng. Bitteraal, ber, (Gymnotus electricus), tre-savec (poln.), otripna jegulja, električna jegulja ali gololednica. Sttteraffe, bet, opica dergetulja. ¿ittcrangft, bie, strah in trepet. Bitterer, bet, trepetač, trepetavec, dergc-talo. B i 11C r C f d) e, Bittetežpe, bie, f. BUterpa^et. Bitterfinger, bet, tresoperstek t (Sum.). B it t e tf if (§, bet, (Silurus electricus), otripni, električni som; f. a. StttCrrodjC. Bitterftiege, bie, muha tresavica. Sittergolb, f- SRinifdjgolb. BittergraS, ba«, (Briza), solzice Device Marije, rženka. Bittergriin, f. Stablgriin. Bitterig, adj., trepetav. Bitierling, bet, tresulja, dergetalo. Bittermnft, ba«, sitter, 3itterid), (Sntjun--bung auf bet £aut, twelve ploglid) entfiebet, unb eben fo gefdjtoinbe Bergeljt, lišaj (Gutsm. nnb in anb. fta». ©tnnba., namlict): gtedjte), nad; Zal. plehi. Bittern, v. n., tresti se, (meziti se); au« Surdjt, jittern, trepetati (trepečem), zderz-niti se, zderzati se, dergetati (dergečem); jittetnb, trepetljiv (Gutsm.), trepeč (F.), trepetaje, dergetaje, tresoč, nad} bem Bohm. tresav; porodite jittern, tresti se, dergetati od mraza, zerzrati (Ravn.)-, mit bent Jtopfe jittetnb, tresoglav (V.); mit bem Sujje, (Sdjtoeife jittetnb, tresonog, tresorep; fiird)* ten, bati se; jitternb tnofin tommen, pri-tresti se kam, pritrepetati; bie $attb jittert ifjm, roka se mu trese; bie genfiet jittern pom flnatte, okna se stresajo (so se stresle) od pokanja (od poka); jitternbe« Srbretd), tres, tresečina, mezine. Bittern, ba«, tres(enje), (nadj F. treslica u. tresica), derget(anje), trepet, trepetanje. Bittcrnnbet, bie, tresulja, tresavka (poln.). Bitterbn|H)eI,bie, (Populus tremula), tre-petljika, migljač, jasika (mel)t kroat.). Bitjterro^e, bet,j[Raja torpedo), ternjača (Šul.), ternjak (Šum.), russ. gnjus. Bottnmt. 1945 itterrofe, bie, rumeni narcis, itterftirame, bie, tresoči glas. ittertautic, bie, golob širokorepec. ittermetž, f. Sitterfifd). ittertonra, bie, konjska kisiica. i t toer, ber, citvar, setvar. bet, fetjr feinet bunter itattun, cic; f. a. Btye. Bi^e, bie, bradavica na sesci, audj sesek obet sesec, cizek (V.). Bi^en, v. n., cizati, sesati; f. ©augcn; fid) fatt ji|eit, nasesati se. Bi^enfomtig, adj., cizast, seskast. Rentrant, f. Dîointobl. 06 C I, ber, (Mustela zibellina), nadj bent Russ. u. bei Sul. sobol, nad) Vuk zérdav; f- a. So&elfeH, kroat. n. madj., njust. obcl=, itt 3f|gn., soboiji. Obetbatg, bet, sobolina, sobolovina. obetfang, bet, lov sobolov. »belfanger, bet, sobolar. Obelfell, ba«, sobolina, sobolovina, so-bolova koža. Sobelmotiž, bie, f. Sentming. Boiiclntii^c, bie, sobolovka. Bobclbcljtocrt, ba«, sobolovina. Sobcltbier, Boielmiefet, f. Bobel. Bober, bet, čeber, gen. čebra; eine tleine Oattnng bapon, polijač (F), čebrica. Bobiafailitbt, ba«, zodiakalno sijanje; f. a. Storblidjt. Sobiof(uë), bet, f. fbterfrei«. Bofe, bie, hišna; f. a. tammeriimgfer. Bpget, bet, cagelj *. Bbgeter, bet, obotavljavcc, oprezavec, od-lašavec; langfamet Slrbeiter, tnečkavec, žu-žamaža, cjaz (Ravn.~), mečkalo, (žnut, žmik, Zal.); ein langfamet Stebner, žužnjaveo, žežnjavec ; f. a. B&Ubeter. Bbgctlt, v. n., odlašati, odkladati, odlagati, muditi se, cecati, mečkati, obotavljati se, oprezovati (F.), zatezati, ogrebati se (kakor kokoš); f. a. 3 011 a It f a M / bet, postavek, nastavek čolni. U!lailffei)Ct, bet, čolni nadglednik. i 0 11 (1II § fdj!!! f;, tet, čolni izjemek. iOllbalfClt, bet, colno bruno. 5ollban!, f. £oHb k>to splesti, spletati, plesti. Bojpfenbe, bas, tanjši konec drevesa proti verhu. Bopfbaat, bas, dolgi lasje, lasje za kito. Bobfbolj, bas, aus ben SEipfeln bet žBau* me, veršičje, veršiči pl.; 3opfbolj unb 9lf= terff lag, veršičje in vejevje. t Op ftg, adj.. s kito. öbfiff, f. ißcbantiff. Bopflobf, ber, glava s kito. Bopf lerdje, bie, f. fmubenlerft. Bobfflflltge, bie, att Weifet bie jWei »ot* betn Offen jieljen, 3iet)ftocf, prednje oje. Bobfftärle, bie, debelina hloda natanjšem konci. Bobfttoden, adj., s posušenim verham, (suhoverh). Bom, bet, jeza, serd, gnjev (Jit. u. auf U. ,Šr.); heftiger, togota, ihta, serb. Iju-tost, jarost, serdišče (ffioljein), im Resian. (naf Caf) um;in 3otn geratjen, fontmett, razjeziti se, zjeziti se, ujeziti se, razser-diti se, razgnjevati se; ©inenilt3ora brin* gelt, erjürnen, koga razjeziti, razserditi, iit heftigen 3om bringen, razkačiti, razto-gotiti, jeziti, togotiti; SiiteS 3otn auf jtf laben, kaciga človeka jezo sebi (si) na glavo nakopati; feinen 3otn anslaffen, jezo spustiti, zrohneti (naf F. zjezati se), ohladiti se nad čim; aus 3ortt, iz jeze; 3e* manbeS 3ortt beff Wif tigen, udobrihati (poln. udobruchač) obet udobrikati koga; fein3orn bat ftf gelegt, jeza ga je minila, mu je odlegla, udobrihal se je. Bornauge, bas, Bontblitf, bet, jezni pogled, serdito oko. tomblinb, adj., od jeze slep. ornentbrannt, BoruentPamntl, adj., jeze vnet, plameneč ed jeze. Bornerbtfirrt, adj; razkačen. Bornfener, bas, ogenj jeze. Bornplnt, bie, goreča, živa jeza. Botntg, adj., jezen, razkačen, serdit, raz-serjen; jotnig Werben, ujeziti se, razjeziti Bornigel. 3«. 1947 se, raagnjevati se; gorttig fein, jeziti se, gnjevati se, i»efitg, togotiti, ihtiti se (mit 3u(fuiigett); jorniger StJienfd^, jezen človek, jezna jeza, prava jeza, ihta. 3nrntgcl, bet, breja mačka. Bornigtcii, bie, serditost. 3otltlOŽ, adj., brez jeze. 3ontttliii&fg, adj., togoten, serdit, razkačen; nat^ Gutsrn. zloben (droben nu zloben, fleitt u. jornmutbig). 3ornmiit6tge, bet, togotnik, togotnež,jeza, jezovina; bie, togotnica. Bornmiitbigfcit, bie, togota, serditost, togotnost. 3omrci)e, bie, besede iz jeze, v jezi govorjene. • 3 o nt nt i t) t, bie, šiba Božja. 3ornfd)alC, bie, kupica, čaša jeze. 3ontid)«ttU6citb, adj., pihaje, pihajoč od jeze. omfiun, ber, togotljivost, naglojeznost. n nt f it d) t, f. Bornim«. Bomfiidjttg, adj.. jezi podveržen. BomUJUtl), bie, divjanje v jezi, od jeze, togota. Bomjittemi, adj., tresoč se od gole jeze. Bo t C, bie, eitt triebtig f^tttu^iger SluSbtucf, kosmata, klafarska beseda; 3otett »otbrins gen, reipett, kosmato govoriti, klafati, klo-basati, nesramno, umazano govoriti, gerde burke, kvante in čenče* uganjati, debele, nespodobne šale. Botcn, Boieln, t>. «., f. Botc(n) reipen. Botcntieb, ba3, kosmata, klafarska, umazana, nesramna pesem, pleperica (@t.). Botcnrei^er, ber, kvase, kvasač, klafač, kvantač, klobasač, klobasin. Botenretficrci, bie, klafarija, klobasanje. Boiig, adj., kosmat, debel, nesramen. Botte, bie, eine §aarjotte, kosem, kosmič, kosmatina, kušter, koder; berabbdngettbe Sappen att AleibungSfiucfen, capa, cunja, candra, (Dfenjotten, nad) Gulsm. prepečka, prepečnica). Bo t tel, ber, kosmatinica, kocinica. BottClDiir, ber, kosmati, kuštrasti medved. B 0 i t CI ig, adj., kuštrast, kodrast. BottctiOpf, bet, kosmate glave, kosmač. Bottclmdljnt, bie, kuštrasta griva. Botteln, v. n., fcbtoerfdltig getien, kocati, koracati, cepljati, lezti kakor polž. BottCnfiiftig, adj., kosmatonog. Botti^t, adj., kosmast, kosmatinast, kuštrast, cunjast, capast. B 0 i t i g, adj., kocast, kosmat, kosmičat, ku-štrav, kodrav; lumbic^t, cunjast, capast, razdrapan, raztergan; jottig mad)en, raz-kuštrati, kuštrati, razkodrati, razkosmati, razcunjati, raztergati. Bn, praep., bie Siidjtung eittetSesoegttng nad) einern ©egenfianbe bebeittenb, k, h; fomm JU mit, pridi k meni; jut .ffulj, h kravi, tiatb Stllbern, k kravi (bolim, ke kravi); Žuji juStmaS babett, veselje do česa imeti, aud) k čemu; bit junt Sluten, tebi k pri- du, v prid, tebi v korist obet na korist; gu aflent Iad)en, k vsemu smejati se; junt gettfler binau«, U. f. i»., skozi okno (ven); jut .(titdje, jut 2Jieffe, jut @tabt, ju TOarfte, gu ®afie, jut ©c^ule, gu @d)tffe, ju Sette ge(;ett, v cerkev, k maši, v mesto, v (na) terg, v gostje, v šolo, na barko, v posteljo (spat) iti, hoditi; gunt Sifdje, gu gelbe, gut •&od)geit, gu Soben, gttt Serattt* loortmig, gu Jpitlfe gefjett, jdst, na polje, na ženitvanje, na dno, na odgovor, na pomoč iti; gu 3emanben fpredjen, v koga govoriti, s kom meniti se; gu Saume |Jei= gen, na drevo zlesti, splezati; ftd) gu aus gebett, od hiše do hiše iti; (Sinem gu Seibe geijen, nad koga iti; (Sttoas gu ifjaptere bringen, kaj zapisati, zapisovati, pisati; fteb Jltut Siete liegett, k pokoju podati se, uleči se; gum Jtreuge friedjen, udati se, ponižati se; gu 3tatt;e gieben, za svet vprašati koga; gu @d)abett tontmen, škodo terpeti, škodo-van, poškodovan biti, kvarjen biti; gu (Stibe get)eu, proti koncu iti, koncu bližati se, dotekati, potekati; gu gleifdje fomnten, zrediti, obrediti se, popraviti se, odebeliti se; jU@t»aS gelo6(;nt feilt, česa vajen biti; gttt Srbeit getoo^nt, dela vajen; git etioaS ja fagen, kaj poterditi, pohvaliti, privoliti v kaj, prikimati k čemu; ettoaž gum ®eburt3« tage, gutn tteuen3abre fd)enfeit, kaj za vozilo, za novo leto dati; eiuent etioaž gu ®ltte batten, komu ne za zlo vzeti, ne zameriti, komu spregledati; loa« ijt gu i(;tem Sefeble?, kaj zapoveste?, kaj bi radi?; gu bem Snbe, za to, za tega voljo, zavolj tega; gut @d)au betumtragcit, kazat nositi, razkazovati; et ift bei ifjnt gu Sefud), prišel je v vas k njemu, prišel je pogledat k njemu, obiskal ga je; »on — biž JU, od —do; »ott .Ropf biž gu gujj, od glave do nog; »on Slnfang bi« gu ©ttbe, od začetka do konca, od konca do kraja, od konca do konca, od kraja do kraja; ju ebettet (Srbe, pri tleh; ju Sifdje ftfen, pri mizi sedeti; JU §ofe biettett, pri dvoru služiti; biet JU Sanbe, tukaj, pri nas; gut §anb fein, pri rokah biti; gu beibett ©ei* ten, od obeh strani; eineitt gu ben giipen liegen, komu pred nogami, prod kom na tleh klečati; gu £Diutt;e fein, pri serci biti; gu ®afle bilten, na kosilo povabiti; ju Spferi be ftfcen, na konji sedeti; jut ©eite, na strani; ju Soben faden, na tla telebiti; jut €tedjteu ftjsett, na desnici sedeti; gum Seifpiele, na primer; ein Sreffen jut @ee unb ju Sattbe, boj na morji in na suhem; ettoaž mit jut £alfie tragen, kaj na polovico s kom terpeti; gtt Jgaufen, na kupe, na cente, kupama; ju SPuloet ftopen, reiben, na droben prah stolči, zmeti; ju Sette Ite; gen, v postelji biti; ju ®org, v Gorici; JU 1948 3«. SiBien, na Dunaji; ju ©raj fatutnflrei«en, po Gradci potepati se; etwa« ju ©elbe ma* «en, kaj v denar spraviti, spravljati; ju 3wif«enWäffern, med Vodami, v Medvodah; ju Slnfange, od začetka, iz perviga; jum tteberjiuf!, od več; ft« ju Sobe grämen, od žalosti umreti; er Jat ft« junt f«önften be* batlft, zahvalil se je kakor je nar bolje vedil in znal; ju ®eft«te befommen, viditi; ju Wittag, o poldne; jlt®eorgi, o svetem Jurji; jut ©tunbe, ob ti uri; ju bet Seit, ob tem časa; jut ttnjeit, (ob nečasu F.), ne ob pravem času; ju 3eiten, v časih; jut 9ia«tjeit, po noči; jut9la«t effen, večerjati; ju SBaffet unb ju Sanbe reifen, po morji in po suhem hoditi; ju ®eutf«, po nemško, au« nemški f«le«tw.; bie Sile ju btei ®rof«en, po tri groše vatel; jit ijjaa; ren, b. i. $aattoeife, po dva, po parih, spa-rama; ju ¿unberten, po sto; ba« ifSfttnb ju 32 Sotf gerechnet, libra, (funt) po 32 lotov šteta (štet); ju falben ©tuilben plau* bern, po pol ure blebetati; jit falben 914«? tett trinfen, po cele pol noči piti; jut9lotlj, za potrebo, za silo; ein ®efäf) jut Wil«, posoda za mleko; jumSffen, za jed, (ni«t gut: za jesti); jut Saufen, za malo južino; junt Sanbe Ijinau« jagen, iz dežele izgnati; jut 3eit .Ratl« be« ©rofen, za Karla Veli-kiga, pod Karlam Velikim; jut Seit, za sedaj; Semanben ju etwa« Wäljlett, ernennen, frönen, weisen, nehmen, ma«en, ft« aufwer; feit, bitten, »erlangen, koga (za) kaj zvoliti, imenovati i. t. d.; jum 3eitgen neumen, antu= feit, jitni ©eifpiel, Wuflet nefateit, za pričo, zgled vzeti, na pričo poklicati, zapričati, koga; jum ©ef«lufi, za sklep, na zadnje; junt ©ef«lufš etfaben, za sklep vzeti, razglasiti; ba« ifi jum Sobtla«en, pri tem bi človek od smeha počil; 2 jit 4 »erfalt ft« wie 6 ju 12, dve proti šterim se imate, ste kakor (se ima) šest proti dvanajstim; oft wirb e« im Slo». gar ni«t überfefct, j. 33. ju etwa« werben, f. ©erben; ju Stein Wetbeit, okameneti; att einem jum Werbet werben, umoriti koga; ju Srbe Werben, spersteneti; ju SBaffet Werben, zvodeneti; ju fi« neumen, zaužiti, užiti kaj; ju §aufe fein, doma biti; jum Sljeil, nekaj, nekoliko, po nekaj, delomaf; jut Slber laffen, puščati, pušati; Jpett ju ^ofanau, ^etjog ju ®ottf«ee, Jtönig ju Setufalent, ba« @«lof ju ©taunf«Weig U. f. 1»., Hohenavski gospod, Kočevski vojvoda, kralj Jeruzalemski, Brunsviški grad (f. a. ©on); beut ju Sage, dan današnji; jit ganjen Sagen fpie« (en, ju ganjen 9lä«ten ausbleiben, cele dni igrati, cele noči zunaj, izdom ostati, ostajati; ju $fetbe fommen, prijezditi; ju gufje fommett, peš priti; jtt gttfje getjen, peš iti, hoditi; fanbert Wann ju $fetbe, jweitjun* bert jugufi, sto konjikov, dve sto pešeov; jut®entige faben, dovelj, dosti imeti; jum öftetn, večkrat; jut Ungebüljt mit etwa« grof tfan, nespodobno bahati se, preveč bahati se; eine3«l)lotbmtng bebeutenb: jum 3«. erfletn, jum anbern, jum britten u. f. f., per-vič, drugič, tretjič, četertič, petič; jum legten Wale, zadnjič, poslednjič; ju guter Sejjt, na zadnje; ju erfl, ju lejjt fommen, pervi, zadnji priti; jum wenigfien, vsaj, naj manj; ju ®ott beten, Boga prositi, (k Bogu) moliti, serb. moliti se Boga; jur Waljljeit getjen, jest iti, h kosilu iti, kosit iti; et Wä«fi mit JU stopfe, premogočen mi prihaja; et geljt JU Snbe, pojema; e« ifi ju @nbe, pošlo je, konec je tega, po njem je; ju Snbe bringen, dokončati, dokonati (F., böhm.) dognati; jn ©taube bringen, storiti, opraviti; ju SBetfe gefjeit, začeti; ju SBetfe ti«ten, dodelati; Slnbetn etwa« jum ©efien geben; f. ©efte; i« fabe il;nt jum ©ruber, junt ©ater, jum 9ta_«bar, jum gteunbe, brat, oče, sosed, prijatel mi je; ft« ju Sobe trinfen, izpiti se; ju einem füfjten, aufführen bei iljtn, komu koga pripeljati; f. SSorfteHen; JU Semanb ©ertrauen u. bgl. faben, zaupanje do koga imeti, komu zaupati; bet ©öfewi«t wirb »etbotten junt ©«teden betWenf«en, hudobnež bo usahnil ljudem na strah (F.); bet Strme fat ni«t« jum (Sffen, ubožec (revež) nima kaj jesti; Sefebu« jum ®ebtatt«e, jum Unterrichte in @«ulen, berilo v šolsko potrebo, berilo za nauk po šolah; adv., im ©egenfafce be« offen, bie Sfar ifi ju, duri so zaperte; geljet lli«t JU, duri se ne dajo zapreti, se ne zapirajo; ju ma«en, zapreti, zapirati; eine33ef«leunigutig bejeidjnenb (al« interj.), ju!, le!, naj!; mefaete, najte!; ju!ju!, le! le!; f«lag ju!, le udari! (fcroaf.) udri!; ©lud ju!, Bog daj srečo!; na« bem SBalbe ju, proti gozdutje; gerabe ju, naravnost; getabe auf etwa« ju, na ravnost proti čemu tje iti; ba lief et auf mi« ju, tedaj je proti meni sem tekel, jo proti meniulil, jo je k meni napel itd.; auf etwa« juteilen, proti čemu jezditi; bei bent infin. ifi e« im ®lo»en. itnübetfefcbar unb batum ifi bie SlnWenbung fol«et 3nfmiti»e bem ©eifie bet fto»enif«en @pra«e gemäß eine weit bef«ränftete al« im ®eutf«en; i« für«te ju fallen, bojim se, da bi ne padel, bojim se, (da) bom padel; man jwang mi« ju gefan, prisilili so me iti; bie Sfae, iljn ju fefan, čast, viditi ga; ju effen geben, jesti dati komo; e« ifi3eit ju gefan, čas je, da gremo; oljne ju toiffen, ne vedoč; ita« einem fpäterfuub ju gebenben ©efege, po postavi, ki se bo poznej razglasila; ju wiffen ttjun, na znanje dati (au« bei F«ft); e« fängt an ju regnen, dež začenja (iti); et befauptet, e« gefeljen ju fabett, pravi, de je vidil; t« fam nut fat, bi« ju feljen, prišel sim le, tebe vidit obet da tebe vidim; bu faft feine Utfa«e bt« ju beflagen, nimaš za kaj obet čemu (pri)tožiti se; ju ttjeuer, predrag; ju grof, prevelik; ju »iel, preveč; ju »iel effen, preobjesti se; e« Wirb bir JU »iel fein, prisedalo ti bo; nut ju Wafa, kar zlo res; da bi tako ne bilo res; ju große .Kälte, ju piet Äotlj, na« Met. premraz, preblato. âuatfcrn. ebenfo prelepota, predraginja; o, ba« iji »iel ju grofi !, o to je zelo preveliko!; (er tjl ju fpàt in bie Airche getommen, prišel je sveôe gasit); et ^âtte e« gat ju gente, prav prav rad, kaj rad bi imel ; in bet 3U* fammenfefcung mittl)atigenSeittočrtern, pri— (hinju—), do—, za (»et—); mit unûbet= geljenben 3eitl»ortern, mittelfi be« bcigefefcten dalje, v eno mér, obet bieibt e« aud^ ganj unubetfegt. 3nai!ern, V. a., burdj Slcferit au«fûl(eu, za-orati, zaoravati ; ». n., fottfafireti ju adern, dalje orati; atfete nut ju!, le orji! ¿«fltbeite.n, ». o., zadelati, ». «., dalje delati. Bubttden, v. a., pripeči, zapeči. Bubitnb, bet, zaveza, priveza, naveza. BubttU, ber, prizidek. Bubauen, ». a., »erbaueit, zazidati, zazi-dovati; tjinjubauen, prizidati, pristaviti; v.n., dalje naprej zidati, staviti. Bubeljnlten, ». a., zaperto imeti. Bubebot, f. 3»fltllSt. Bubei^en, ». a., prigrizniti, jesti k čemu; v.n., anfangen ju beijien, ogrizniti, šavsniti, hlastniti; beif) ju!, le jej!, le ugrizni! Bubet, f. Bober. Bubeteilbnt, adj., pripravljiv. Bubtrcitcn, ». a., pripravljati, pripraviti, prigotoviti, priravnati (Gutsm.) kaj. se; bai Sebet jubeteiten, usnje izdelati, izdelovati; allés jubeteiten, vse napraviti. Bubereittn, ba«, pripravljanje. ¿ubeteitct, ber, pripravljavec. Bubereitetin, bie, pripravljavka. Bnbereitung, bie, priprava, pripravek, pripravljanje; bie Subereitung mar mangelljaft, reč ni bila nič kaj prav pripravljena. Bnbetuf en, ». a., poklicati, klicati k čemu. Subeffem, ». o., priboljšati, zboljšati, boljšati. popraviti. Bnbeffetung, bie, poboljšek, priboljšek, poboljšanje, zboljšek, popravek. Bubetten, ». «.. »on ben Sienen, bie 3cU len ber jitngen Sienen jufdjmieren, bie jtd) in iPûppdjen »eraanbeln »ollen, zalotati, zalepiti, zadelati. Bnbtegcn, ». a., zavihati, zapogniti, pri-pogniti, zagniti. Bubieten, f. SBieten; biete ttur ju!, le ponujaj! le dajaj !, 3 U b i l b C tt, », a., omikati, mikati, izučiti, učiti za kaj. BubtUigen, ». a-, po pravici komu kaj prisoditi, nakloniti. Bubinben, »• «., zavezati, zavezovati, vezati ; ». n, dalje vezati, povezovati. Bnbinben, ba«, vezanje, zavezovanje. ¿Ubitien, ». «., bitte nut ju!, prosi, kolikor hočeš! Snblafcn, ». n., dalje pihati; blafe ju!, pihaj !. le pihaj ! dokler se ti ljubi ; ». a., butci) ®lafen »etfchliejjen, napihniti, zapihati; einem ettoa« jublafen, komu kaj pri-pihniti, s pihanjem spraviti kaj do njega, Budjt. 1949 zašeptati, na tihem povedati; f. a. ^uflii-ftetn. Bubliifet, ber, podpihovavec. 3ubleiben, ». n., zapert biti, ostati. ^ttblilfen, »■ n., pomeškniti komu z očmi; ». a., s pogledam naznaniti. Bnblittjeln, Bublinjen, ». n. u.a., z mežikanjem, pomeškovanjem znamenje dati. Bubtennen, ». n., dalje goreti; v. a., zažgati, zažigati, pripaliti, z žganjem zakriti; bie (Srje jubrennett, burch iKčfien, rudo žgati. Bnbringen, v. «., einem ettoa« jubringen, komu kaj prinesti, prinašati, donesti, do-našati; ein §eiratf)ägut jubringen, prinesti doto k hiši, (del prinesti Gutsm.~); fte hat ¡hm ein fdjöite« Jjeiraltjsgut jugebradjt, lepo reč je priženil; jugebtadjte Jtinber, otroci prejšnjiga zakona; bte Stacht jubringen, no-čiti, prenočiti; ben SBintet, f. Ueberrointern; bie 3eit mit ettoa« jubringen , preživeti, prebiti, doprinesti; jie Wtltüfc »ergeben laffen, čas s čim potratiti, tratiti; bie 3eit gut jubringen, čas dobro oberniti, obračati; ben ganjen Xag mit Sefen unb @d)reiben jubrin» gen, ves ljubi dan prepisati, prebrati aud) celi dan pisati, brati; einem ein @la« jus bringen, komu napiti, napijati; idj bringe e« ®it ju, mazi ti Bog (bei Gutsm. audj boisti bog?); angeben, ovaditi, ovajati; »ers fdjaffeit, dopeljevati komu kaj, zakladati ga s čim. Bubtinget, bet,prinašavec, donašavec, do-nesec, prinesec, ovadnik. ovaduh; Unters hänbler, mešetar, podvodnik; (Jtuppler, im Serb Bttbtingetin, bie, donašavka, mešetulja (VJ, podvodnica. Bubtittgung, bie, donašanje, dopeljevanje, ovajanje. Bubtijdclll, 3«6tl"|cn, ». O., pridrobiti, nadrobiti, drobiti k čemu. Aitbtot, ba«, f. Bufoeife. Bnbtiillen, »■ n., tuleč poterditi, privoliti. 3ubriiften, »■ a., m oni., izbiti v kamnu luknjo, v ktero se sveder vtakne. Bnbiiljnen, ». a., einen @d)ad)t tm 93ergj baue, jamo zadelati (F.). Bubiinbeln, ». a., culo zavezati. 3ttbU^e, bie, pridatek, priveržek, dodatek, založljej, doplača, nach F. zaklada; fte gt* beli, zakladati. 3ubiiften, ». a.. nad) bem »origen, pridati. dodati, zakladati. Bubuffflben, bet, navezilo, uavezna nit. Bubufjgtube, bie, jama na zgubo, za ktero je treba doplačevati. Subußjettel, ber, doplačni list. ¿Ud)t, bie, am ißfluge, gredelj, plužna veriga (?); bie gottpflanjung eine« Xh'cttli, pleme, plod, rod; einen Sltlleit jut 3lld)t galten, bika za pleme imeti; ein Xl)>cc 8UC 3u$t gehen (äffen, pustiti, da gre po plemenu; ba« ®tofjiel)cn, Sffiartmig ltnb Pflege, reja; SBieljjudjt, živinska reja; @chafjlt(|t, ovčarstvo, ovčarija; Sietienjucht' bčelarstvo, 1950 ânf&fowt. Butter. «. f. f., mittelfl eitiet entf^re^eiiben gorma» tion; bie junge 3ucfet, b. t. aufgejogeite Sfeiere, mladiči, f<1., mladi, mladci pl., mladina, pri-rejek, priplod, koj, prikoj; eine Sncljt ©cfeafe, čeda ovac; cine 3u<|t juitget Jpufe; ner, gnjezdo piščet, pišet; bie Sucfet bet ^inber, strahovanje otrok; in gutet Sučfe' feaben, ostro imeti, deržati, strahovati, ne dati volje; f. a. ©tStefeltUg; guteSuifet utt= tet ten ©oibaten feaiteit, vojake v strahu in redu imeti; eilte fcfearfc Sucfet einfiiferen, na tanko strahovati; bet Sucfe' entttadjfelt fein, šibi odrasti, odrašati; fiefe bet Sudjt unterlrerfett, strahu udati, udajati se; au« betfelben fommen, nidjt mefer untet ifet fte* feen, priti iz pod strahu, no biti več v strahu, otročje hlače izuti; ein Jfinb 3e= manbenž 3nt (am $fiuge). jiilfiten, v. a., rediti. JII d) t eni t, bie, raca za pleme. 5ud)tenttD0fent, adj., razvajen, razuzdan. iiitfeiet, bet, rejic. $Ud)tf(il)ig, adj., poboljšljiv. ^lttfelganfi, bie, gos za pleme. $11 d) t g ef ba«, postava za strahovanje in red. 3nd)tgett)0fent, adj., strahu, reda vajen. A ud) limfen, bet, petelin za pleme. 3ud)lfefllier, ber, strahovavec. 3ud)tfeflnž, ba«, kaznovavnica. pokorivnica, strahovavnica, ječa. 3ntfeifeau§lit(fee, bie, cerkev v kazno-vavnici, ječi. 3nd)tt)nu3Ier, ber, jetnik, kaznjenec, po-korjeneo. 3U(fetfettU§U)iirb tg, adj., zrel za ječo. 3ttd)ti|engft, ber, žrebec, žebec za pleme, pastuh, celak. fu d) 1!)U fe II, ba«, kokoš za pleme, iidjtig, adj., spodobniga, lepiga obnašanja, vedenja, sramežljiv obet sramožljiv (fcfeams feaftig), čist (feilfd)), vzderžen, pošten. 3ii(fetigen, v. a., pokoriti, krotiti, krotičiti, strahovati, tepsti, ostro, v hudem imeti; mit SBorten jucfetigen, posvariti, svariti; okregati, pokregati, kregati, in anb. 9)i., karati; ein Jiinb mit bet Stutlje jiidjtigen, otroka šeškati; ©ott juc^tiget bie SKenfcfeen, Bog ljudi tepe; f. a. StrflfCU; @ott Jveif, ttienn et jiidjtiget, Bog uže ve, komu pdrje lomi (@pr.). Aiitfetigen, ba«, strahovanje. Aiitfetigtt, bet, strahovavec, pokorivec. Biiätigcrin, bie, strahovavka. __ 3ii(fetig!eit, bie, sramežljivost, čistost, poštenost, zderžnost. 3iid)itglid), adv., sramežljivo, pešteno, lepo. 3iid)tigung, bie, šiba, kazen, pokora, strahovanje; mit SBorten, svarjenje, svarilo, kreganje; mit Stutfecn, tepenje, šeškanje; bie Sättigungen muffen ben Sergefeungen an» gemeffen fein, kakoršna je pregreha, takoš-na bodi kazen, pokora. Rudjtïttlfe, ba«, tele za pleme, za rejo. 3hd)tiefere, f. Sittenlehre. 3iitfetling, bet, pokorjenec, kaznjenec; eine lueiblidje teriei iJJetfon, pokorjenka, kaznjenka. 3iid)tling$fd)nle, bie, šola kaznjeneov. 3Ud) tlOŽ, adj., maiosramen (V.J, razuzdan, samopašen, brezsramen, brez strahu. 3ud)tl0fig!ett, bie, razuzdanost, samo-pašnost. 3ll(fetmeifter, ber, strahovavec; f. a. (£r= jtefeer. 3ltd)tmeifterinr bie, strahovavka. Auifetmutter, bie, plemenica. 3 U (fetO d) S, ber, bik, junec za pleme, za razplod, plemenjak. 3ud)tfJeitfd)C, bie, bič, s kterim se kdo strahuje. Budjtfjferb, f. Bndjtfeengft, u. Budjtftnte. 3 U d) triu i), ba«, goveda za pleme, za rejo. 3u(fetrutfec, bie, šiba. 3ud)tfnit, bie, presica, svinja za pleme. 3nd)tflfeaf, ba«, ovca za pleme. 3u d)if d) ule, bie, strahovavnica. Budjtftier, bet, f. Butfetodjž. Butfetftute, bie, kobila za pleme, kobila za rejo. fiitfetltng, bie, reja, ravnanje, uifettiiefe, ba«', živina za pleme, plemenska živina. 3ud)tloii)&er, ber, oven za pleme. 3ntfet»iltig, adj., poslušljiv. ubogljiv, voljan, kdor se da zrejati. 3ud!, int., smuk! fuk!. 3Ud, bet, mik; feinen Surf tfeun, ne zganiti se, kar zmeziti se ne. 3ude, bie, f. furape. 3uden, v.u., eine furje gefcfetoinbeSBetoegung moten, naefe V. mi Gutsm. makniti (se); meferere toieberfeolte, mikati (se), zganiti se, zmeziti, meziti se, utripati, tripati, russ. dergat; v. a., bie Slcfefel, aucfe mit ben acfefeln jurfen, pleča zganiti, s pleči zmigati, migati, stiskati s pleči; ba« © (feinen jucfen, gettjčfeniidjet jürfen, meč potegniti, zavihtiti. Bütten, f. 3nden («>. «.). Bud et, bet, (Saccharum), cuker, gen. cu-kra (amfe böhm. u. poln., im Russ. sahar. serb. seoer junäefefl au« bem fürk.), bei Gutsm. sladkor; Surfet fteben , cuker bariti; ei» i>ut Surfet, «aefe V. štula; f. übt. $nt; ¿tttftr. OTild^ucfet, mlečni euker; ffioftnjurfet, rožni eoker. 3 « tf e r e, in trn 3ifcgn., au« 3ucfet fcereitet, ¡¡ueferfujj, ityn entljaltent, cokreni; ju feittet fflereitung, Slufbetoaljrimg geljorig, cukrov, if)iit aljnlid), cukrast. (uitrabor n, ter, cukrov javor, iucfecartieitec, bet, cukrar, cukrinar. trartig, adj., cukrast, cukrovit. \utftrb(l(f, ta«, shramba za cuker. ^uderlliitfcr, ter, slaščičar, sladičar, cukrar (V.). Audctfiddetet, tie, sladičarija. 3u i 11 btt (f er in, tie, sladičarica, slaščica-rica. 3utfetbatfffltri, ta«, slaščica, cukreno pečenje. 11 m, ter, drevce s slaščicami. 3U(fcrbilb, ta«, podobščina, podobšina iz cukra narejena. Juderbirfc, tie, černa breza. Imferblatl, f. gtflucnmiinje. juitrbohne, tie, cukrovkaf. iutftrbranntttttn, ter, rum. iutfttbredjcr, ter, klešče za drobljenje cukra. httfcrbrob, ta«, mali kruhek. ^Uticrbiill)(e, 3»ietb0fe, tie, cukrenica. Udctftcn, ta«, sladčica. (nderbitJfaft, f. SDIelaffc. intferei3, f. (SefrorentS. iurfctctbc, tie, cukrarska perst. intfererbjcn, pl., cukernati grah. 3nittfabtif, tie, cukrarnica. 3uierfng, ta«, sod za cuker. 3U(f ttf ttffct, ter, kdor rad cuker liže j— rumenkasti plezavt. Buderfruftt, tie, sladki sad, cukrasti, cu- kreni sad. 3niergabrung, tie, vrenje cukra. Butftrfltbatfcne, ta«, cukreno pečenje (K.). 3utferglaS, ta«, steklenica, sklenica za cukcr. Suderljaft, f. Buderartig. Utfcrbflltig, adj., kar ima kaj cukra v sebi. Utfcrbnnbel, ter, kupčija s cukram. suderijut, ter, f. $ut. iutftrbonig, ter, cukrasti med. Jniftrig, adj., cukcrnat. illderiOttt, ter, russ. ledenec, kristalnati cuker. JltdCrfattOffcl, tie, cukernati krompir, (uderltnb, ta«, sladko dete. iurfcrlifte, tie, skrinja za cuker. ^ntferforn, ta«, cukreno zrrno, coll. zer-nje. ^Dtf trlltft tlt,ter, cukrenagibanica(Gutsm.). intfcrletfcr, ter, cukrolizec. luderlederin, tie, cukrolizka. jndttlid), f. @ii|Iid). 511 (fCrlippC, tie, sladke ustne. ^Utferntanbtln, pl-, pocukrani mandeljni, iudermaul, ta«, cukrolizcc, polizcc. Jutfcrraclbe, tie, povertna Icbcda. jntftrmelone, tie, cukernnta dinja. jntfermoori trft, tie, cukernati sirk. 3nieflctt. 1951 3tttfctntiil)lt, tie, mlin za euker. Rutferntunb, ter, prcsladke usta. 3U(!ent, v, a., ocukrati, pocnkrati, cukrati, (na(fi Gutsm. sladkoriti); f. a. Slijj (ttta« djen). 3nifcrn, adj., au« 3ltcfer gemadjt, cukren, iz cukra. Audernoflfier, ter, sladkosnedež. Butfcrbailter, ta«, popir za cuker, za zavijanje cukra. Budcrfllii^ftcn, ta«, cukreni hlebček. BudetpreiŠI, ter, cena cukra. 3uierpUtH)C, tie, punica iz cukra. 3lt ten 3ucferjai)n ail«fftlagell, ne jesti cukra, ker je predrag. 3 U (fn II g, tie, zvijavica, nadj V. »likanje, zlccanje, mikalica, meketanje, mcketavica, božjast, terganje, kerči. 3nbnmmen, v. a., zajeziti, jeziti, zadelati, zagraditi; v. n., daljo jeziti, graditi. 3ubttfbttt, ta«, poverhna pernica. 3nbcien, a. v., mit einet ®eeie betecfen, zagerniti, zagrinjati, pogerniti, pogrinjati, odeti; mit einem ®ecfel, zakrili, zakrivati, pokriti, pokrivati; mit Umjlurjung eine«Jtor* t>er« auf ten antern, zavezniti, povezniti, 1952 Subeidjcn. äufafl. vezniti; v.n., tecfe nut ju!, le pokrij!, po-grinjaj. Bubcidjen, v. a., zajeziti. ,511 & t nt, adv., k temu, še verhtega; f. übr. Ueberbtefi. Bnbcnlen, t> a., nameniti; jugebadjt, namenjen; v. n., dalje misliti. Bu bilten, v. a., turch®i(htmadjen »erfdjlie--fjen, zagostiti; v. n., bidjte nut ju!, lepes-mari. Bübingen, v. a., prinajeti, najeti. Bnbonnern, v. n., germeti in germeti; v. a., zagermeti komu kaj. Bnbrang, bet, pritisk; beim 3ubrang bes Solle«, kadar množica privre in pritisne. Bubrängen, v. a. u. r., ftdj jubrängen, fidj h'UJU btängen, pririniti kaj. se, vriniti se. Bnbreben, v. n., dalje sukati, verteti;brelje jn!, zaverti!, verti!, zasukni!, sukaj; v. a., burdj ®rel)eit »erfdjliejjen, zasukati (in zamašiti). zaškerniti. Bubreften, v. a., primlatiti, v. n„ v eno mer mlatiti. 3 u brin g en, v. «. u. r., siliti se, tlačiti se, vrivati se, tiščati, pri valiti se, navaliti, privreti, ponujati se. * Bnbrtnglid), "df., eigentlich ftdj mit ®e--Walt näljerab, tiščaven, tišaven (V.), tiš-čav, tišav; fig. ftdj »iebet bež aitbertt 38il* len in eine Sadje mifcheitb, vtikljiv, vrin-ljiv (F.), kdor se vriva, vpleta, meša v kaj; et i|l fo jubringlidj, tako tišči, tiši, tako silen, netečin, siten je, sitnost raztresa, nepriličen, nadležen; Streit mit manben fudjenb , zdražljiv, nadj F zdrah-Ijiv. Bltbrtng lidlfc it, bie, tiščanje, tišanje, sila, sitnost, sitnost; f, baž Sorige. Bubrobcu, f. Slnbroben. BU brutf en, v.n., v eno mer tiskati; v. a., f. SBeibruien. Bubriitfett, v. n., fottfaljten Wacfet ju brücten, le pritiskati, tiščati, tišati v eno mer; v. a., mit einem ®ntcfe »etfdjliejjen, zatisniti; bie Slugett jubrücten, oči zatisniti, zame-žati, zažmati, zažmeti (U. 5tr. sjm žmat Zal.); idj babe bie ganje Stadjt fein Sluge jugebrütft, vso noč nisim očesa zatisnil, nad) Gutsrn. unb M. stisnil; ein Sluge ju= brätfen, spregledati kaj. Bubllften, v. n., privonjatr, pridišati kam. vedno dišati. Bnbiingen, v. a., pognojiti do dobriga, u gnojiti. ubiirfen, t', n., smeti k čemu, do česa. uebenen, v. a., zasuti in poravniti. Buegcn, v. «., zavlačiti, zavleči, zabra-nati; v. n., baž ©gen »ofienben, dobranati, dovlačiti, povleči; b. i. fortfahren ju Sgen, vlačiti, branati (v eno mer). Bneigneu, v. a., ftdj etwa« jueignen, česa polastiti, lastiti se, kaj prilastiti si (F.), prisvojiti, usvojiti, svojiti si; toibnten, be; bijiten, posvetiti, pripisati, podariti, v lastnino dati, dariti; behaupten, baji 3emanb ettoa« gefdjtieben habe, eitlem eine Sdjrift jueignen, beilegen, komu bukve pripisati, pripisovati, razglasiti koga za lastnika kake reči; jueignenbe gütwötter, svojivne za-imena. Bueigner, bet, posvetivec, pripisovavcc. Bueignung, bie, SBibmung, pripis, prila-stitev, posvečenje, izročenje; SlnWenbung bež »orljergegangenen SBortragež auf beu 3n= ftanb bet 3nljöret, prilastitev. B u e i g n u n g ž b r i e f, bet, Bueignungžfchrift, bie, posvetivno, posvečevavno pismo, pri-pis (V.J. 3H eilen, v. «., prihiteti, hiteti, prihitevati k čemu, komu; eile nur ju!, hiti kakor hočeš! Blteifen, v. n., zamerzniti, zmerzniti, 3uentbieten, v. a., einem einen ®ruß, pozdraviti koga, pozdrav(ljenje) komu poslati. Buerben, v. a., še podedvati (k prejšnji dedini). Buerhntteu, r. a., zaperto ohraniti; k čemu pridobiti. Buerienueu, a., prisoditi (Gutsm u. V.), soditi, prisojati komu kaj; eine Strafe jm erfenneit, obsoditi, obsojati koga v kako kazen, izreči, storiti, skleniti sodbo, da mora kdo —; s sodbo odločiti kaj; bie Sobežjirafe juettennen, k smerti obsoditi. Buerieunen, baž, Buerfenntnig, baž, Bu= erlennung,bie, prisoda , prisodba, prisodek. Buermorben, v. a., k čemu osvojiti, pridobiti. Bnerft, adv., »or allen anbern, naj pervi, pred vsem, pred vsemi druzimi, naj pred, pervo; er ift juetfi gefommen, on je naj pervi prišel ; biefi muf juetfi gefien, v. a., priplaviti, doplaviti, plaviti kam. 3uflnd)i, bie , pribežališče, pribežališe, ube-žišče, ubežiše (M., russ. neben pribežišče, pribežiše), zavod (?) ; feine Sufludjt ju3e* mattben neumen, pribežati k komu; Su* jiueht(«)crt »or ©turnt unb Stegen, zavetje, zatekališče, zatekališe, zavetni kot o piši in nalivu. 3ufliid)ten, v. n., pribežati h komu, bežati k čemu. 3nf lu dltžort, bet, 3uflnitžftiitte, bie, pribežališče, pribežališe. 3nflug, ber, prilet. Buflnfi, bet, eitte« fluffigenifotper«, pritok, pritekanje, dotok (au zaceliti se, celiti se; bie SEBunbe Jeilet JU, rana se celi, se je sce-lila, zacelila; v. a., sceliti, zaceliti, poce-liti, celiti, zazdraviti (Ravn.); f. a. §cilett. Buljeiratljen, ». «•, »on einet aRannSper= fon, fieirattjen ju einent .!paufe, priženiti se kam , pristopiti; »on einer SBeibSperfon, pri-možiti se kam; bie Sufjeiratlj, pristopa(?). 3n bob C in, v. a., pooblati dobro. 3uljordjen, v. o., poslušati, ušesa nastavljati, na ušesa vleči. 3«boren, v. a., poslušati; (Sinem juljoren, koga poslušati. 3llborer, ber, poslušavec. Bujijrcrilt, bie, poslušavka. 3nliorerf(boft, bie, posiušavci, pi. 3nfiillen, v. a., odeti, odevati, zagerniti, zagrinjati, zagaliti, zakriti. 3 M i II g en, v. o„ nagnati, naganjati, goniti, 3ufotIen. gnati proti čemu, k čemu; v. »., derviti proti čemu. 3u jaudjjen, v. n., zaukati, ukati, vriskati komu, ki prihaja; v. a., einem Seifatl JU> jaudjjen, z vriskam poterditi, pohvaliti. 3njuiigft, f. Bnleftt. Auilincn, v. a., žvečiti s cim vred, k čemu. 3n!anf, ber, prikup, dokup. 3u!auf en, ». «•, prikupiti, dokupiti, doku-povati, h kupljenimu kupiti; v. n., faufe liut ju!, le kupuj, (dokler se ti zdi)!. 3ulebr, bie, obernjenje (obrat) k čemu. 3u!eftren, v. a.. einem etloas, proti komu kaj oberniti, obračati; einem teti Oiudfen jufeljren, komu herbet pokazati, oberniti; Sinem bas ®eft«t jufefaen, ozreti, ozirati se na koga; mit bem ©efetl, zamesti, s smetmi zagrebsti, napolniti. 3nfetlen, v. a., zagozditi, gozditi (V.), s klinam zbiti, zabiti, (in anbern $ial. za-kliniti, bei Vuk zaklinčiti). 3n!etteln, v. a., z verižico zapeti, pripeti, (ettoa au« zaverižiti). 3 It Jen len, v. a., z betam zabiti, zatolči. 3n!itten, v. «., zakiejiti. 3uIIantntern, «., s skobo f speti, stisniti, geto. zaklanfati *. 3ullang, f. ilecorb. 3n!lllppen, v. n. u. a., zaškerpniti, škerp-niti (Jam.), zaklopniti, zaklopki kaj, se. 3n!Inff«en, t'. «., einem ffleifa« juflatfdjtn, komu zaploskati, ploskati na pohvalo. 3uileben, C. a., zalepiti, lepiti. 3ttfleiftern, v. a., zakiejiti, zalepiti; bet 5BaIjn fleifiet bie Slugen ju, zmota človeka ne da viditi, ne da spoznati re?nice. 3niletiern, 3u!ltramen, v.n., plezati, pri-lesti, zlesti, iesti, laziti kam, proti čema. 3nIItn!en, v. a., s kljuko zapreti, zapirati. 3ufn0$lfen, v. a. u. n., zapeti, zapenjati obet zapinjati kaj, se. 3ulniipfen, v. a., zavezati, zadergniti, zavozlati. tn!o«en, v. a., prikuhati. nforanten, v. n., ju ett»aS, an etaai fommen, priti, prihajati k čemu , h komu, dospeti, doiti, blizo priti, proti čemu iti; itif fann nidjt jufommen, ne morem blizo; jufommen laffen, dati, nakloniti, dodeliti, privoščiti, privošiti komu kaj, prepustiti komu; mir ifl eine 9ta«rid)t »on ffiien ju-; gefommen, dobil sim, prejel sim, prišlo mi je naznanilo z Dunaja; jufomme unS bein 9iei«, pridi k nam tvoje kraljestvo; bar--auf bin i« nidjt jugefommen, to mi ni znano; bet ipflid)t gemaf fein, mir fommt e« ju, moja dolžnost je, meni se spodobi, mene veže, feinen ©efugniffen gentafi fein, iti fotbere ni«t rnefa, als mit jufommt, nočem več, kakor kar mi (na« bem Serb, me) gre, zunaj tega, kar mi gre, nečem nič; bie ifjnt jUfotnmenbe Sl«tung, dolžno spoštovanje; bie Sauijl jugefommen, svinja se je ubrejila. 3u!onnen, t>. n., moči k čemu, do česa, 3nf0tlen, v. a., zamašiti. Sutoft. 3«l0|"t, bie, prijed (Gutsm.), prigriz; f. Bugemiife. äuftiegen, v. a., zapreti, napraviti, da se kaj zapre. 3u!unft, bie , prihodnost, prihodnji časi, jtl.. (bolim, budoucnost, pulil, potomnostz: potemnost); für bie 3ullttlft, prihodnjič, v prihodnje, za naprej, odtlej; 3ufunft be« Jperrn, Gospodov prihod. 3nfiinfttg, adj., prihodcnj, kar nastaja. Bufuuftfunbig, adj.. vedoč prihodnje reči. äullinftforge, bie, skerb za prihodnost. äullttfdjtn, v. n., voziti, kočijažiti kara, proti čemu. Bltlädjelit, v.n., einem juläSeln, komu na-smehljati, smehljati se; a., 3emattten Seifall juläSeln, smehljaje komu kaj po-terditi, pohvaliti, nasmehljati se komu v znamenje pohvale. Bttl It Se tt, v.n., zasmejati, smejati se komu. 3111 a (fett, a., zapečatiti. 3Ul dbCIt, a., priložiti, prikladati k čemu. ¿Itlage, bie, bei ben Binmterieuten bie Set* jimmerung auf ber Srbe, bamit e« bantt ju« fammen gelegt Werben fann, vezanje; ber erfie SInfang babon, zavlečenje (F.); an einer Sefolbung u. f. f., priklad, pridavek, nameček, primeček, priložek, priboljšek, doplača; bei beut gleifSet, priklada. ,8ulaugen, v. n., bei XifSe julangen, zajeti, zajemati; naS etwa« julangen, seči, segati po kaj, za čim; lang genug feitt, doseči, dosegati; bie Stange langt nidjt ju, drog ne doseže, ne dosega; genug ju eitoa« fein, zadosti biti, skezati; feine Sefolbung langt ju einem folgen Slufwanbe ništ ju, njegov zaslužek ne skeza za tako potrato, ni zadosti za tako potrato, s plačo ne more shajati; v. a., einem etwa« julangen, komu kaj pomoliti, podati, moliti, podajati. äulanget, ter, podajavec. ¿uliingltš, adj., zadosten, dovoljin; f. übr. |)inl(ingliS; adv., zadosti, dovolj. änlÜngliSIttt, bie, zadostnost, dovolj-nost. 3ulnft, ber, pripuščenje, pripušenje, dopuš-čenje, dopušenje; ba«, ant {Rheine, neka vinska mera. 3»lOffen, v. a., »etfSIojfen laffett, eine SBüSfe julaffen, škatlo zaperto pustiti, ne odpreti je; ben 3ugatig »etjlatten, noter, k sebi, v kaj, k čemu, blizo pustiti, puščati, pušati; Semanben in ba« Biuimer julaffen, koga v hišo pustiti; einen DSfen julaffen, beilaffen, junca pripustiti, pripuščati, pri-pušati; ni(f)t flittCent, dovoliti, privoliti, pustiti, puščati, pušati, pripustiti, dopustiti, ne braniti, ne kratiti; (bei Gutsm. prine-hati); f. a. ©eftatten; bet julaffenbe SBille Ootte«, dopustivna, dopuščavna, dopušav-na volja Božja; ©Ott läßt ein llnglücf }U, Bog dopusti, dopušča, dopuša, pošlje, pošilja nesrečo; ba« läßt itym ttiSt ju, alt etwa« anbere« ju benfen, to mu ne da na kaj druziga misliti. Bolest. 1957 3uläffig, adj., dopusten (F), pripustljiv (Gutsm.), auS dopuščen, dopušen, kar se more, sme dopustiti. äulitffigfett, bie, dopuščenost, dopuše-nost, dopustnost. äuloffuttg, bie, dopuščenje, dopušenje, dovoljenje. 3ulOUf, bet, pritek, prival, pritisk; e« Wat bei bet geietliSfeit ein großer 3ulauf »ou Wenfdjen, velika množica ljudi je prišla, privrelo je kajt ljudi, kup ljudstva k temu praznovanju; ein Stebnet Ijat »ielen 3ulauf, govornik ima dokaj poslušavcov, vse teče poslušat ga; f. a. Sluflauf. Bltlaufen, v. n., anfangen ju laufen, steči, zagnati se, spustiti se v tek; Watfet lau* fen, leteti, teči, da je kaj; lauf ju!, teci!, le teci!; auf Sentanbeti julaufen, proti komu priteči, teči; wo lauf iS ju, baf) wir einanbet treffen, kam potečem, kam naj tečem, de se snideva?; Ijetbei (anfen, skup teči; ade« ffiolf lief ju, vse je skup teklo, derlo, vse je teklo tje,— k—; množica je navalila, pritisnila, privrela; fpijjig, in eine julaufen, jiS auf eine ©pifce enbigen, ospičeno, šilasto biti (proti koncu), špičasti konec imeti, zgubljati se v—. Bul auf S en, v. n., na ušesa vleči, poslušati. Bnlegbrot, ba«, itaS Gutsm. prikladnica, priklad. Bule g en, V. a., etwa« jitlegen, j. 33. mit Sörettern , kaj založiti, zalagati, zadelati; einen ©tief julegen, pismo zložiti; beifügen, baju geben, j. S. Semaitben etwa« ju feiner Sefolbung beilegen, pridati, pridajati, prikladati; bie 3immerlente haben ba« ©ebäu* be jugelegt,b. i), e« auf ber Srbe jugeriStet, naš V- tesarji 80 zavlekli, zvezali hišo na tleh; einen 9tif, ©rubenjug julegen, bet ben ÜJiarffSeibetn, iljtt auf ba« ißaptet »er* mittetfl be« SulegesSompaffe« ttt einen SSiji bringen, zlagati; jngelegte« Jtiub, pridojče (Medv.); ftS anfSaffen, omisliti si; ffS eilt $fetb julegen, konja omisliti si, kupiti. Bul ebnen, v. o., bie Xhüte, pripreti, pri-pirati. Buletlje n, v. a., priposoditi, k že posoje-nimu še posoditi kaj. Buleinten, v. a., zaklejiti, «alimati*. ¿tile it en, f. Bufii&ten. Bule lile H, v. a., j. S. bie SPfetbe bem Xh°rc jltlenfen, konje k vratam, proti vratam ober-niti, obračati, zakreniti. Bltletnen, v. n. u. a., priučiti se, še učiti se, še naučiti se česa k temu, kar se že zna. Buletit, adv., jitm legten SUfale, zadnjič, zadnjikrat, bei Gutsm. k slednjimu; ber Dtbliung naS, iS Sebe julegt, grem nar zadnji, (nar zadnja, nar zadnje); enbliSr naposled (V.), zadnjič, poslednjič; julegt gab et boš naS, zadnjič, na zadnje, naposled je vender jenjal;et wirb julefct noS gar mit mir befehlen wollen, še zapoveduje naj mi (F.). 1968 3nU«$eln. ¿nnciimcn. BuliSflCllt, v. a., šeptaje povedati komu kaj. Bil 1(1, ber, sesalo, scsulja, culica. Bltlflen, v. a., eulico sesati, sesuljo cizati. Buitt, fi. JU tem, f. 3u. Bumaftctl, p. a., eiugodj jitmaftett, luknjo zadelati, zakriti, zamaš ti, (zašiti, tiirdji Staljen) i. t. d.; tie Sl;ut u.f. \v„ »erfdjliej pen, zapreti, zapirati, (»er6. zatvoriti); ci= nen Sttef jumaften, jitfamuicnlegeit uitD »er= jtegeltt, pismo zložiti, skup djati, in zapečatiti; teti iRocf jumadjeit, t. t. jufnopfen, suknjo zapeti, zapenjati otet zapinjati; tie Stugen }Untad)etl, zamežati. Burno h I, conj., befoitter«, »orjuglidj, zlasti, sosebno, posebno. BUtttaft, ta«, pridavek, primerek, priveržek. Buutauttu, v. a., zazidati, zazidovati. Bumcift, adv., najbolj, največ; f. a. $0t= Bumcngeu, v. a., primešati. Bunteffen, v. a., einem ta« ©etreite u.bgl, jumeffeit, komu žito odmrriti. odmerjati, nameriti, meriti; (Sinem etroa« jumeffen, ¿it* fdjreiben, komu kaj primeriti, primerjati, pripisati; f. a. SBcftimmeii, Butocifen. Bil mi (d) C11, v. a., primešati čemu česa. Buntpel, ter, capa, cunja viseča. Bumpcn, ter, natresk. Bumurutclll, v. a., zamermrati na koga, komu; tet !{3adj murmelt tir Seifall jtt, potok ti pj-išumljuje (polivalo). Bumiif(tlt, v. n., morati k čemu; tie Stjiir lltllp }U, duri se morajo zapreti. Sumutljen, v. a., misliti (si) kaj od koga, prisoditi, prisojati komu kaj, lioteti, pričakovati kaj (zlasti težavniga, nepravič-niga, nespodobniga) od koga; iiitteridjieiieil, podtakniti, podtikati, pripisovati komu kaj. Bumuiliung, tie, misel, prošnja, pričakovanje (čudno, nepravično). Bltnaftft, adv., najbliži, narbliže, tik, tika-ma, poleg, najpred, največ, sosebno, na ravnost. Bunabtln, v. a., z buciko zapeti. Bunageln, v. a„ zabiti, zabijati z žebljem. Bunaljen, v. n., približati, približevati se, bližati se. Buniiben, r. a., zašiti, zašivati. Bunčiljer, tet, zašivač. BIIU U1) 1UC, tie, rastenje, prirast, množenje; ant befien jetodj jeitiuortlidj, tarum f. Bu= neumen. 3unlil)tet, ter, kožuharski pačuh. Bltuomc, tet, priimek, primek; iJJetet, mit tem 3uitanten tet ©rope, Peter, imenovan Veliki. Bunamftn, v. a., (»eralt.), priimek dati komu. Bunafen, fidj, v. r., biegormnafet fidj ju, in ten ©dfuteljljutteit, zacoklati se (F.). Biintl--, in tet 3ifcg-, netivni, vžigavni. Biinbbttt, adj., vnetljiv, vpaljiv, kar se da vnetiti, vžgati. Biinbbfltltit, tie, vnetljivost. Biillbcit, C. a., vneti, vnemati se, vžgati, vžigati se, zapaliti se, prijeti se; v. a., zažgati, zažigati, zapaliti, vneti, zanetiti, netiti, vžgati, vžigati; f. a. Slnjiin&en. Buitbet, tet, vnetilo, vnemalo (F. 3. Jlt.), podnetek, podgorelica, vnemalce (Gutsm.), trod m. (Jeitetffttoamm, aud> bolim. u. serb., itadj F. jetod) trot, t»ie int Rusu. trut); fig. podžigljej (K., bei Gutsm. podžgalnik); ter ¿uittet te« .¡baffe«, podžigljej, podnet-Ijej k sovraštvu. 3 itn bet, tet, eitte t5erfon, zažigavec; ein ®ing loelfte« juiitet, vžigalo. Bunbctbaiim, f. ittummholibaum, Bunbetbttnnct, tet, vnetilar(?). Buubttbiiftfe, tie, vnetilnica. Bnnbethaft, adj.. vnetilu podoben. Bunbctfdtmantm, tet, kresavna, vnetilna goba, trod otet trot, žvag (3. ifr.), oDet žvah. Biinbfabcn, ter, netilna, zapalna nit. Biinbbptj, ta«, podnet. BitllbiJOl jdjClt, ta«, vžigavni klinček, vžigalica, biglica (@t.). Biillbt)iitd)CIt, ta«, kapica. Biinbitaft, tie, netivnost. Biinbftant, ta«, strelni prali, naprašnik (ltadj Vuli eigetitlidj fooiet "Puloer al« auf eitimal anf tie 3uittpfanne getjt, ebettfo pod-prašljaj); 3uitttraut auffdjutten, naprašiti, podprašiti. Biinbtligct, tie, zažigavna, netilna kugla. Biillblinie, tie, zapalna čerta. BiiltblOCf), ta«, zažiga (F.J, vžigavna luknja, russ. zatravka. Builbutaiftine, tie, samopalf. Biiltbmaterie, tie, netilna roba. Biinbmittet, ta«, netilo. BUnbpinner, f. gibibnž. Biinbpf anne,tie, prašnica, ponvica (Gutsm), serb. nad) Vuk prašnik. Biinbpntber, ta«, j". Biinbftaut. Biiltbilltntt, tet, (punkt) netilnikf, »net-nikf. Biinbrbhte, tie, vnetilna troba, cevka; f. Biinber. Biinbrutljc, tie, zažigavni prot (V.), za-žigavnik. Bitnbifttoaiitm, f. BunbetfditDomni. Biinbftangc, Biinbftotf, f. Bimbrutlie. Biinbftoff, tet, netilna roba, snova. Biinbmutft, tie, zapalnica. Biinbjtng, ta«, kresilo. Buncljnteit, v- n-> »ermei;ret toetben, rasti, pomnožiti, umnožiti, množiti se; im ©Uten Jltlieljmeit, v dobrem rasti, narasti se, če dalje več bivati koga otet česa, (pribirati, F.), in anteni ®ial. pribiti, pribivati; tie •Rratlfljeit nimmt JU, bolezen se hujša, bolezen se poprijema, huje prihaja, pritiska; tie 3ufdjauet neljmett ju, gledavcov je čedalje več, število njihno raste, se množi; tet Sag nimmt ju, dan raste, se daljša; tet juneljmcitte Sag, rasteči dan; fettertoer; ten, zrediti, urediti, rediti se, odebeliti, debeliti se, (nase jemati); an Jtraft,okre- Bnneigen. piti, okrepčati, pokrepiti se, atldj opomoči «i, razmoči, razmagati se; bei gunefenienber. Safeten, pri letih, pod starost; ». a., privzeti k čemu; im (Striefen junefemen, b. i. bie >IRafd)en »crmeferen, zanke pribrati, pri-birati, (F. u. poln.), bolim, pridati, prida-jati. Sttneigcn, v. a. u. r.. nagniti, nakloniti kaj, se k čemu. B» neig en b, f. (£onbergent. Buntigung, bie, nagnjenje; ftefe SemanbeS Suneigung erwerben, prikupiti se komu; f. a. Steigung, ©ctDogcnijctt, @nnft. funefteln, f. Bnbinben. UUft, bie, družba, srenja (GutsmJ, bratovščina, bratovšina; Snniutg, in alt. fla». SBörterb. eeh * (a. Yuk, bei Gutsm. ceha); •Sterperfdjaft, skupščina, skupšina. Bunftttltcfte, ber, cehovni starešina. BunflflUfnabnte, bie, sprejetje v ceh. Bnnfibrtef, ber, cehovno pismo. Junftbud), baS, cehovne knjige ali bukve, innflfaline, bie, cehovno bandero. innftgeift, ber, cehovni duh. ^unftgemdfi, ado., p« cchu. i Hilf t gen Oft, ber, družnik, tovarš, cehov-nikf. ilinft ge(e^, bas, cehovna postava. Suuftglieb, f. Bunfigenol. jnnftbauž, baS, zbirališče, zbirališe ceha. Jiinftig, adj., družbin, cehov(en). jiinftigen, t>. a., vzeti v ceh. iunfllabe, bie, cehovna skladnica. ¿iiuftler, ber, cehovnik. Bunfimnbl, baS, cehovna gostija, ¿nnftraiißtg, adj., po cehu. Bunftmeifter, bet, cehmojster (andj bei Vuk cehmajstor), bei Gutsm. cehmašter, Zal. veliki družbenik f. Bnnitrctbi, bas, cehovno pravstvo. ßunfiberfttffnng, bie, cehovna uredba, ¿unftbernianbte, bet, socehovnikf. ¿nnfltttife, adv., po cehih. Buttfimefen, bas, cehovstvo. ¿unfttttbrtg, adj., cehovnim postavam nasproten. Bnufläffiang, bet, siljenje k cehu. ßunge, bie, jezik, dim. Süngleilt, jeziček; am ©elnefere, ternek, 9Iedv.; einem Äinbe bie 3nnge ičjen, otroku jezik podrezati, podrezovati; bie 3nnge Ičfen, jezik odrezati, sprožiti, ogugati; eine fernere 3nnge Ijaben, težko govoriti; mit geläufigerSnnge jiredjen, jezik, beseda mu gladko teče, govori, kakor bi rezal, gladka beseda; feilt ■Sjerg auf bet3nnge Ijaben, kar misli, to govori; serce na jeziku imeti; eS liegt, fdjtoebt mit auf.bet 3nnge, na jeziku mi je; feine 3unge im Saume ballen, jezik za zobmi deržati, berzdati; eilten übet bie Snnge fpritt* gen laffen, koga obrati, obirati; eine bčfe Suttge feaben, obrekovati, gerditi koga, jezičen biti, opravljiv biti; in fremben Sutu geil fpredjen, po tuje govoriti; et fann mit bet Snnge uidjt fort, jezik se muzavaljujc; unter bet Snnge befinblidj, podjezičen; in Bungenjuietg. 1959 bet SBage, jeziček, kazavka; bie Snnge bteflfeen, jezik brusiti. Biingeln, v.«.. mit bet Sunge fpielen, jez-lati, z jezikam gibati, igrati se; nad? ei tvaS, želeti česa. Bungenober, bie, jezična žila. Bungenaloe, bie, lopatika dvorednica. Bungenontraf, bet, jezični čerm. Bungenbanb, bas, podjezična uzdica ali žilica, podjezični vezek. Bungenbein, bas, podjezična kost. Bungcn blati, f. Bobfcntraut. ¿uit genblu ta ber, bie, jezična odvodnica. Bungenbuibftabc, bet, jezična čerka, je- zičnica. Bungtitbrefd)tr, bet, jezičnik. Bungcnbrcfdjcrci, bie, jezičnost, jezi-kanje, brušenje jezika. Bungeitbreftfecrtn, bie, jezičnica, jezi-kulja. Bungenfeljler, bet, pomanjkanje, hiba na jeziku. Bungenbriifc, bie, jezična žleza. Bungettf ertig, adj., zgovoren, komur beseda gladko teče, urniga jezika. Bltngenfertigleii, bie, gladka beseda. Bungenfltiftb, bas, jezik, jezično meso. Buugcnfteiftbncrbe, bie, podjezičnačut-nica. Buugenfiitmig, adj., jeziku podoben. Bungenftennb, bet, prijatel z jezikam, na jeziku. Bungeugeritufcb, bas, žlobodranje. Bnngengctoanbt, f. Bungenfcrtig. Bungenbliut, bie, jezična koža. Bungcnbeib, bet, f. Siaulbelb. Bnngenbonig, bet, medene besede. Bungenlrampf, bet, jezični kerč. Bungcntraut, ta«, f. 3®i>fenlrant, (Rus- cus hypoglossum), kužnik. Bnngcnfrebž, ber, rak na jeziku, ovčič v gerlu, sajevec. Bnngcniunft, bie, znanje, ljudi prepričati z besedo. Bnngcnlabmung, bie, jezični mertud. Bungenloč, f. ©tumrn. Buiigcumnžtcl, ber, jezična mišica. Bnngennerbt, bie, jezična čutnica. Bungcnticmtbcn, f. B«ngenbanb. BungCUlJfCifC, bie, piščal, pišal z jezič-kain. Bnngcnftltbcr, ber, strugla (F), dergulja za jezik. Bnngcnfdjntcrj, bet, bolečina na jeziku. Bungenfdjnaijen, bas,Suitgeitftlag,dle-skanje, mlaskanje z jezikam. Bnngcitfbi^c, bie, konec jezika; (te fjer* aitsjlretfeit, iazniti (HledvJ. Bungcnftcin, bet, okameneli ribji zobje. Buitgcnfiinbe, bie, greh z jezikam. Bnngcnbettitfung, bie, slepa luknja. ¿nngClim ntjC, bie, bradavica jezična. Bungeittuerf, f. SMonlmcrl. Bungcnnittrm, ber, podjezični červ. Bnngcntturjcl, bie, koren jezika. Bungcnjtoeig, ber, jezična veja. 1960 Siingler. Biinglcr, ter, lizavee, sladkosnedež; f. a. Sdjuidhcr. BuindjtEmildjen, v. a., v nič spraviti; f. SBernidjten. Buttilfetl, v. n., prikimati, pokimati, kim-niti, kimati komu v pohvalo, ali za znamenje. Builtcfen, bas, prikim, kimanje. Šunteten, v. a., zanetati*. BnitOtljigen, ftd?, v. r., ft$ einem juno--tigen, vsiliti se komu, vriniti se po sili; v. a., povabiti koga k drugim povabljen-cam. Bunbtljigung, bie, vsilovanje, vrivanje. Biinžler, f. Sidjtmotte. Bnorbnen, v. a., einen Semanben juorbnen, komu koga pridružiti, odkazati, pridati za tovariša, v pomoč; bet 3ugeorbltete, pridru-ženec. ¿Uptttfcn, v. a., založiti, zalagati, priložiti; v. n., terdno popasti, dalje zlagati. Bn pop p en, v. a., zapopati»;f. Bnftciftern. Bnpnffen, f. Bumeffen. Bnpedjen, v. «., zasmoliti, prismoliti. 3upeitfd)en, v. n., aitfangen jit peitf($en, prismukniti koga; peitfdfe ju!, tepi ga! le ga! udri ga! ulekni ga!. Supfitbten, v. a., zakoliti. Bupfbor, adj., razpuljiven, kar se da puliti, cefrati. Bupfetfen, v. n., zažvižgati, požvižgati, žvižgati komu; z žvižgam ali berlizgam naznaniti. 3 Up f en, v. ffiolle, ©eibe u. b. gi„ ji v pfen, pukati, puliti, skubsti, cefrati (bei Gutsm. kosmati, pipati, serb. činkati); eitt Wenig JUpfett, poskubsti, popukati; uodj eitt-mal jupfen, preskubsti, precefrati; beim 3upfen »etloren geljen, uskubsti se; Sentam ben bei bem Slermel, fflarte, £aare jupfen, za lase prijeti, potegniti, cukniti, pocukniti, cukati (oerm. ®eutf(|), mikati; jupfe bict) felbfi bei betStafe, sam sebe za nos primi. Bupfet, bet, pukaveo, cefravec, pulivec. Bnpfettn, bie, cefravka. Bupflflftem, v. a., zamostiti, s tlakam zakriti. Bupflotfen, v. a., zakoliti. BupftOpfen, v. a., zamašiti (z zamaškam). Bltpffetbe, bie, pukana, puljena svila (Žida). Bupffcl, bas, pukanje, cefranje, opulek. 3up f lit g en, v. a., butdj 5|3jlugen eiiie 25et* tiefutig ausfullen, zaorati; bas ©flugen be; fdjliepen, doorati, (v. n.); ben ©amen JU« pftugen, seme zaorati, podorati; v. n., dalje v eno mer orati. Bnptdjen, a., zasmoliti. Bupilgecn, v. »., romati, potovati, (božjo-potovati Zal.) proti čemu, k čemu. Bupluppe tli, v. a., zablebctati komu kaj; v. n., le še žlobodrati. Buplafcen, v.n., ptofclidj jufafjten, zaleteti se, telebiti, zatelebiti se, izblekniti kaj po neprevidnem. Buplumpen, v. n., butiti, butati kam. Bnregnen. B Up Oft en, v. a., skladanice oddati, odšteti komu. Buprefftn, v.a ., zatisniti, stisniti, stiskati. Bupriigeln, v. n. le še šeškati koga. BuflUeilen, «., zateči se, zaliti se, pri-teči, pritekati. Buguetlen, r. a., primešati, pritrepati. Bugnetftbeu, v. a., primečkati, zmečkati in zagatiti. Bnr, ji. 3u ber, f. B». Butnmmeln, Burammeu, v. a., zametati, zašariti, zapahniti. Buratljen, v. n. u. a., nasvetovati komu kaj. Bncatbebaltnng, bie, dobro gospodarjenje. Bnrannen, v. a., na tihem komu kaj za-čebljati, povedati. Bnraufdjen, v. n., šumeti k čemu, proti čemu. Bnretenbar, adj., pripisljiv. prištevijiv, zamerljiv. Bntcdjnen, v. a., baju rennen, prišteti, prištevati, došteti, doštevati, prirajtati, pri-računiti; imputiten, v krivico šteti komu, pripisati, pripisovati, (aud) russ. u. poln.), zameriti, zamerjati komu kaj. Bnrettjnnug, bie, prištevanje; Smputation, pripis, pripisovanje, zamera. BnredjnnngSfäbtg, adj.. in 93ejug auf bie §aitbiung , pripisovaven , zameriven ; in 33ejug auf bie Herfen, odgovoren za svoje djanje, komur se more kaj pripisovati ali v krivico šteti, okrivljiv. BuredHiungčfnbtgleit, bie, lastnost, po kteri se komu kako delo more pripisovati, etwa pripisovavnost, prištevnost. 3 ure d) t, adv., prav; fteh jured)t madjen, napraviti, napravljati se, pripraviti se k čemu; anjieljen, obleči se; etwas juredjt matten, napraviti, napravljati kaj, poravnati, uravnati; ftdj juredjt jtnben, znajti se, zvediti se v kaj, najti glas kaki reči; ju= red)t Reifen Semanben, komu pomagati na pravo pot; jured)t bringen, urediti, v red spraviti, djati, popraviti; einen JTratifen, ozdraviti; jutedjt fommen, o pravem času priti; mit einem juredjt fommen, pogoditi se s kom; mit etwas, do dna, na konec priti čemu; jurec^t legen, (teilen, na svoje na pravo mesto djati, urediti, uravnati, kakor je prav; juredjt Weifen, koga zaverniti, zavračati, posvariti, podučiti, komu pravo pot pokazati, prav napotiti ga; wie fommt er juredjt, kako se mu godi? 3 U reibt en, v. «., prisoditi, prisojati. BnredjttDetfet, bet, zavrača vec, zavračnik, podučnik. Bnredjtroetfnng, bie, zavračanje, podučba. Bnrebe, bie, prigovor, prigovarjanje, nagovarjanje, (primarenj Gutsm.). Bnreben, v.a., prigovoriti, prigovarjati, komu k čemu, nagovarjati koga, ravnati koga k čemu. Bureben, bas, Bnrebnng, bie, prigovarjanje. Btttegnen, v. n., deževati v obilnosti. BureibemÖrtel. Attrcii emörtcl, bet, (ŠumJ priterek. 311 reiben, v. a., oinreid^cn, bamit bet an* bere es uelinie, pomoliti, moliti, podati, podajati; v. n., ijiltlänglid} fein, skezati, zadosten biti. BllCCidjCIti), adjzadosten, s čimur je mogoče shajati, dober; jureidjenber @ruitb, dober, terden izgovor. Bureidjeitbbeii, bie, zadostnost. BlltCifClt, v. n.. potovati proti čemu, kam. Büretten, v. a.. zabntati duri. ¿Utcttcn, v.»., dalje jezditi; reite ju!, jezdi!, le jezdi!; auf Semanben giireiteti, proti komu jezditi; v. a., ein *J5ferb jureiteil, ab= rieten, učiti konja v ježi, ettoa attdj ujez-diti, serb. birati konja (Vuk, breifiten); eilt gugerittenež orte, gutoeilen audj mit ber Sor* fplbe za—, itnb od—, za: j. 33. jttrftcfirets ben, zaverniti, zavračati; im aBadJžtljutlie jitrürfbleiben , v rasti zastati, zaostati, nad) Zal. zastekleti, zasketeti. äütiidäligeln, v. «., nazaj pogledovati. äuriidbeben, v. n., stresti in umakniti se. Bntiidbefeblcn, v. n., ukazati komu, da naj se verne. Buriidbegebeit, fidj, v. r., poverniti se, vračati se, nazaj podati se. Bnriidgtben. 1961 Buriidbegebreu, v.a., nazaj tirjati, iskati, hoteli. BnriidbeI)«Iten, v. a., zaderžati, prider-žati, ne dati od sebe, utegniti si kaj od česa. Buriidbciontuten, v. a., nazaj dobiti,zopet dobiti. Bu riidbetufeu, Buriidbeftbeiben, v. a., nazaj poklicati. ButiidbCjablcn, v. a., plačati, poverniti. Buriidbicgen, v. a., zavihati, zapogniti nazaj; jurucfgebogen, hil. (Medv.). Buriidbtnben, v. a., zadej privezati. Blltiidblafeu, v. «., trobiti komu, da naj se verne, nazaj, k vernitvi trobiti. Buriidbletben, v. n., (zadej) ostati, ostajati, poostati, zaostati, zaostajati, ponuditi se, obtičati; bie . a., odpoditi, poditi, der-viti nazaj. jiuiitftreten, v. n., odpoviti, odstopati, umakniti se na stran; som ffiaffer, pasti, padati, usihati, utekati se. jttiitfttagen, fi«, v. r., derzniti nazaj iti. jntiiSfflal3tn, p. a., zavaliti na koga nazaj. jntiidati«cn, v. «., umakniti, umikati se; f. a. Sffiei«en. jlirudn>ei«ung, bie, umik, umikanje, beg. jntiidroetfttt, a., odreči, odbiti komu kaj, zaverniti ga, odpraviti ga; f. SlbtOtiftR. ŽUtiilftDCnbett, v. a. U. r., nazaj ober-niti, oberniti kaj, sa, Sltlii tftt» erfett, v. a., zapoditi, zaderviti v beg, odbiti, odpoditi. jatiidmerfuug, bie, odboj. jitiilJffletfBngŽBlinltl, bet, odbojni ogel. jutiidumtbeit, v. a., odviti, odvijati, jlltiidtttrlen, v. n., nasprotno, odbojno delati, (nazajkovati, Zal.), russ. obratno dejstvovat, poln, oddziafywač (oddelovati). JntiicftDOlIen, ». n., nazaj hoteti. juiitfjaftlen, v. a., plačati, odplačati, jitiidjiiblen, v. a., nazaj šteti, odšteti, jlttiilfjflblung, bie, odplačilo, jntiiijitftcn, v. a. U. r., nazaj potegniti, vleči, nazaj vzeti, jemati; ft« juruefjieljen, umakniti se, au« umakniti (v. n.), odmakniti se, odstopiti; juruifgejogen, sam Bnfaranten&ttge«. 1963 za se, umaknjen; 3uru6rtetn tritb e« im @lo»eti. but« 93ot« fepng be« s—, z—, au« na— (anbeutenb eitte Slnfaufung), ober but« Seifafc be« 9lb= vetbtum« vkup, skup au«gcbructt. Bufammenadem, v. a., zorati, v eno preorati. Bufammenarbeiien, v.a., z delam skup spraviti; einett tn«tig, atg mitnefjmen, zdelati, nabiti koga. Bnfamntcnbaden, »• speči se; v. a., speči, spekati, pripeči eno drugimu. Bufantmenballen, v. a., kepo narediti, v bale zvezati. Bufamraeitbaitneu, v. a., spanati*, po zakletji skleniti. ufarantenbauen, a., skup sozidati. ujarajuenbebeu, v. «., trepetati, zganiti se, zgruditi se, zderzniti, zderzati se. Bufammenbcgeben, ft«, v. r., sniti, shajati se kam. Bufautmtnbetien, v. a.,bie3ape, stisniti, stiskati zobe. Bufainmenbetommen, v. a., nabrati, skup spraviti. Bufaratnenberufen, v. a., sklicati, skii-covati, vkup klicati. Bufantmeuberufung, bie, sklic, sklicanje, sklicovanje. Bufammenbetteln, v. a., naberačiti, pri-bcračiti, zberačiti. Bufantmenbiegen, v. a., vkup zvihati. 1964 BnfammeitMnficn. Bufammenljangcn. Bufammenbtnben, v. a., «vezati, povezati (vezati eno k drugimu). Bufammenbitten, y. o., zvabiti kam, prositi, da bi se kje sošli. Bufamntcnblafen, v. a., spihati, spiho- vati, razpihati. Snfantmcnblciben, v. n., ostati vkup, v tovaršii. Bufaminenborgen, v. a., na posodo je-maje skup spraviti. fUfammCltbObrCH, v. a., zvertati. ufammenbrauen, v. a., skuhati. 3uiaramcnbrcd)ttt, v. a., podreti, podirati, pregniti, pregibati; v. n., podreti se, zrušiti se, razdrobiti se, na kup pasti. Bufammenbreitnen, v. a., zgoreti. Bufammenbrtugen, n„ znesti, znositi, znašati, nabrati, skup spraviti, O. Ar. zger-niti, (Bolim, nagromaditi); eill $aar Seute b. t. entgloeien, f. biefež. 3ltfammcnlir0(!cit, v. a., zdrobiti, zmer-viti skup. Bnfammenbudiftabiren, v. a.. poziogo- vati, spismenkovati f. Buf ammenbenfen, v. «., misliti si kaj skup kakor eno. Bufamntenbrangen, v. a., stlačiti, stisniti skup. Bufamntcnbreben, v. a1., zviti, zvijati, skup zviti, viti. Bufaiitntenbrefdjen, v. «., zmiatiti, pre- mlatiti (cuidj fig.*). 3»fammenbriitfbar!ctt, bie, ett»a stis- ljivost. ' Bufammenbrucfctt, v. «., skup, s čim vred natisniti. 3ufant men&ritrfcn , v. a., stisniti, stiskati; •jmifcbett betr gingetn, meljati (Vuk). Bufamntenbiirfen, v. «., smeti skup (iti, shajati se). 3 uf am men c ti en, v. n., skup hiteti. Bufantmcnengen, v. a., stlačiti na ozki prostor. ufammcncfien, v. a., pojesti vse skup. njammenfabrcn, v. a., navoziti, napeljati; v. n.,»orgurd)t jufammenfal;ren, zderg-niti se, zganiti se od straha, stresniti se, pretresniti se od straha, lin i ti (At.). Bufammenfalleu, y. »•. na kup pasti, zrušiti, podreti, spasti, na kup zlesti, lesti; »on etnet ®efd^ioutfl, splahniti, splahovati, upadati; ftd) »eteittigen, zediniti se, ster-niti se, strinjati se. 3nfnmmenfttlten, v. «., zgerbiti, zger-bančiti, zgubiti; bie £ "•> zložiti. Bufammcnfangen, v. a., poloviti, naloviti. Bufamntenfaffcn, v. a., objeti, poprijeti, vkup vzeti, obseči, posneti; refapituliren' povzeti. > 3ufninmcnfegcn, v. a., zmesti, zmetati, pomesti na kup. 3llfaniincnftnbcn, ftdj, v. r.. sniti, shajati se, skup priti po naključbi. Bufammenfletbien, «., spiesti, spletati. 3uiantlltcn{Iil!en, v. a., skerpati, sker-pucati. Bufammenfliegtn, ». «., zieteti skup. Bufaninienfltcften, v. n., steči, stekati se, zliti, zlivati se. Buf ammenflbften, v. «., splaviti. Bnfammenfludjen, v. a., kleti, preklinjati, (da je strah in groza). Bnfammenfluff, bet, stok, (zvodi, sovod-nje, p/., Ravn., — sovodnje tommt altd) itn eigen. 9iam. »ot, Jer.); »on 2J!enfd)in, shod. Bnfammenforbem, v. a., stirjati, natir-jati. Bufammenfrteren, v. »., zmerzniti, pri-merzniti eno k drugimu. Bufanuncnfiigtn, v. a., stakniti, stikati, zložili, združiti, zvezati. Bufammenfubren, v. a., kam peljati i» združiti, speljati, zvoziti. Bufanimenfnllen, v. a., zliti, napolniti in sterniti. Bufammengatten, v. «., tesno združiti. Bufammengeben, v. a., zdati, zdavati, zložiti, skladati; eiit Srautpaat jufamnunji* ben, poročiti, poročati obet poračati (St.). Bufammengeben, v. «., sniti, shajati se, skup, v družbi iti, hoditi (in At. augeblid} v gromado iti); — skleniti se, zapreti se, — zmanjšati se, shujšati. Bufammtngebbreu, »., iti, spadati eno k drugimu. Bufammengebbrtg, adj., skup gredoč. B u f a m m e n g e t j e n,po skoposti zger-niti, naskopariti. Bnfantmengeraibeit, v. n., zadetiseeno na drugo, naleteti (eno na drugo), spreti se, sklati se. Bnfammengief en, v. a., zliti, zlivati ob. zlijati. Bufantmeitbaben, v. a., nabrano imeti. Bnjamntenbatfcu, v. a., sosekatioberse-sekati. razsekati. Bnfammenbalt, bet, ett»a zderžnost. Bufammenbalten, v. n., deržati skup, eden z drugim, edinih misli biti; »omSeint, deržati; v. a., »fr^eidjelt, primeriti, primerjati; @elb, na kupu deržati, tiščati, ti-šati, ne dati, ne razpustiti. Bitfammcnbdtnmern, v a., skovati. Bufammenbang, bet, stik. zveza, sklad; ol)tte Bufammenbang reben, govoriti brez glave in repa, kakor bi otrobe vezal, brez vezanja, da se beseda ne veže, da se eno druziga ne derži; einen Bufammettljang ben, stikati se, zlagati se, vezati se med sabo, deržati se; tmBufatnutenbang mit—, v zvezi s čim. Bufamntenbangen, v. n., vezati se med sabo, skup deržati se, vjemati se; jufain* nteubangenb, zvezin, zvezan, v zvezi, zder-žema, deržeč se eno druziga. Bufarameubdngeu, v. a., speti, obe»« skup. Sitfatttmettfiaiceltt. Bufantmeuorgeln. 1965 Aufammenbačbeln, v. «., zmotati. sufttmntcnjauctt, v. a., ¡;mahati, pomahati, pobiti, posekati, razsekati, da je kaj, hudo omlatiti; gleifd) jufaiiinunljaiteit, meso sosekati ober sesekati na drobno, razsekati. 3II fat!t metli iiufcit, v. a.. nakopičiti, kopičiti. nakupiti, skupiti, kupiti, na kupe spraviti, spravljati, nagerniti, pgcrniti. Bttiammenbiiiifung, f. Slggrrgat. Bnfammenbeftett, v. a., sošiti, zvezati, speti. Bufammenheiien, v. n., sceliti se, zarasti se, zrasti se, zgajiti se. Snfammenbelfen, v. n., skup pomoči. 3ltfammenl)d5en, nadražiti eniga na drugiga. dražbo delati. 3ltfattltttenlj0(fttt, v. n., vkup čepeti; f. a. Bnfammcnbaneit. 3ltfatttttiettl)0ltlt,».a.,kam spravljati skup. Šufaramcnjagen, v. a., zgnati, zganjati kam. 3ltfammettjoSett, v. a., zapreči, upreči v en jarem, zdergniti, če tudi ne gre vkup. Snfamntenlitmmen, v. a., sčesati, z giav-nikam skup spraviti. 3nfammentargen, f. Bitiunimcngetjen. 3itfammenfaufeit, v. a., nakupiti, pokupiti. ufamtnenfebren, f. Bitfammcnfcgen. ufammcniettcn, «., zverižiti, z lan-cam zvezati. nf ammenfiiten, v. «., sklejiti. U f a m m C n 11 a n g, bcr, skladni glas, soglasnost, soglasje, zloga. 3nfammen!I«bi>en, v. «., vjemati se, vezati se, skleniti. 3ttfammtn!laubtn, «., nabrati, nabirati, zbrati B h f atumenileben, v. a, zlepiti, lepiti. Šufammenileiftern, v. a., sklejiti, spo-pati *. 3ttfammettilingen, v. n., skup, soglasno zveneti; v. a., terčiti (s kozarci). 3tifammenfneten, v. a., zgnesti. 3«f ammenlnittern, v. a., zmečkati na kup. 3ufammcnfni)ifen, v. a., zapeti, zapenjati. 3nfammen!niibfen, «.,speti,zvozlati. Sufamntenfotfien, pokuhati v eno robo. 3ufammenfommen, v. «., sniti se (and; altsl.'), shajati se, skup priti, serb. sastati se, zbitati se (Ru p° malem nabrati se. Bufammenlaffen, v. n., pustiti vkup,da skup pridejo; Sljiere jltt 3euguttg, pripustiti, pripuščati, pripušati. Bllf ammettlaitf, bet, stok, stekanje; f. a. SHttflattf; gneča, vreva. Buf ammettlaitf en, v. n.,skup leteti, teči; »om SBaffer, steči, stekati se, — vreti na eno mesto, skup priti, natepsti se, nabrati se od vseh strani; bte STOildj lauft jllfam» men, f. ©ctinncit, f. a. Bufammenltmtmen; bott naffcii gatbelt, zliti, zlivati se; boni Slttdj, uskočiti se, stisniti se, skerčiti se. Bnfammenianten, v. «., skup, vkup zvoniti, vabiti z zvonam kam. Bufammenlefien, baž, družno življenje, Bttfammenlegen, v. «., (skup) zložiti, zlagati, skladati, skupej kam djati, na eno mesto; ein SKeffer jufammenlegeti, nož zapreti; etn £udj jufammettlegen, zložiti, v gube djati, zganiti (ZalJ; @e(b, f. $11= fammcnfcfitegcit. Bltfantmcnlegung, bie, zložba, zlaganje, sklad. Bufantntenletnen, a., sklejiti, (da se derži), zlimati *. Bltfammtltlefen, v. a., zbrati, zbirati, nabrati na kup, iz več bukev nabrati in so-staviti (za svoje). Bufammtnliegen, v. a., skup ležati. Bufammenloien, v.a., zvabiti, vabiti na eno mesto. 3ufammettl0lb en, v. a., zvariti, zlotati*. Bttfantllteitliigen, v. a., močno lagati, z lažmi skup spraviti. Bufammenntadien, v. a., stakniti, skup spraviti. Bttfamnteniitahlen, v. a., somieti. B u f a m m e u nt e n g e n, Bitiaittmcnmtfdjcn, ». a., zmešati, mešati, mešanico narediti. Bnfammenntbgen, v. «., hoteti skup (priti). Bnfammennabeln, v. a., sošiti (od klobučarjev). Biifantntennageln, v. a., zbiti, zbijati z žeblji. Buf am in en n tih en, v. a., sošiti, sošivati. gitfammennebntcn, v. a, vkup vzeti, jemati, povzeti, povzemati; aUijUgilueift, posneti, posnemati; v. r., ftd) jufamrneu« ttebnten, vso moč, vse žile napeti, potruditi se, skerb imeti. Bufantntenotgeln, zorglati, zorg-lanjem sklicati, , 1966 Bufnuttttettyaatctt. tnfammenfjaaren, f. ipaareu. ufammempatftlt, v. a., skladati, zlagati vse na eno mesto; feine Saten, pobrati svoje reči, narediti culo; f. a. 3ufttintt!en= laben. Buiammcn^affcn, v. n.. vjemati se, prilegati se eno drugimu. priličen, ubran biti, streči se; f. a. ipaffCH. Bltfamntcn<)tiifd)en,w. a , a bičem zgnati, spokati kam. 3nfammenpfntten, v eno faro spraviti, djati. BltfamnteulJfetfen, v. a., spiskati, zber-lizgati (kam, na eno mesto). Bufantmenpfercljen, v. a., zapreti, zgnati v en hlev. 3nfanttnenflftoflfen, a., stlačiti, na-tlačiti kam. 3ltfai«menl)td)cn, v. a., prismoliti eno drugimu. SlliamittettVlaitidjnt, v. a., stepsti, na-balusati, nažlobodrati. Snfamntenpliiubetn, v. a., naropati. Bulflmittcnprcfien, v. a., stisniti, stiskati. Sitffltttnteniriifleln, «., s palico zgnati, hudo otepsti. ¿nfammeuqiterlett, v. a., zdergniti, zmetati skup. Sttfammcnraffen, v. a., pobrati, pograbiti; bie Jtrafte, moč povzeti si (nar. pes.), v naglici zgerniti, zgnati, stepsti; v. r., okrevati. ufammcnta§l)eln, f. bas ffiorige. ufammenranben, f.3ufammcnbliinbecn. 3njainraenrcc(jen, v. a., zgrabiti, zgra- bek narediti. 3ufamntenretnen, v. a., sošteti (jufam* menjalen), zrajtati, zračuniti; mit 3emanb, račun delati. 3nfammenretben, v. a., streti, zmeti, zmleti. 3ufammcnretl)en, v. a., v eno versto djati. 3itfamntenteimeu, v. a., skup spraviti, da se vjema; idj fanti eS lticfet jilfamrnen* «imen, ne razumem; v. n. it. r , f. 3u- fammenbaffen. 3u|ttnttnentCitClt, v. a., pojezditi; eitt ^3ferb, zjezditi, spehati konja; einen ©ieiis ften, pojezditi, pojahati človeka; v. n., skup, v družbi jezditi. 3ufantraenrennen, v. »., zdirjati, dirjati skup. 3ufontntentiitnen, v. «., steči, stekati se; f. a. ©crinnen. Bnfammenrtcbtcn, ». «., skup spraviti. 3n{ammenrollcn, v. a., zviti, zvijati, (narediti zvitek). 3ufnntmcnt0ticn, fit, »•»•., zbrati, zbirati se v trope, skupiti se, spuntati Be, hrup, zaroto delati. 3 U f tt m ttt t n 1011U tt fl, bie, truma Ij udi, punt, bibl. hrup, zarota. 3ufammentucfen, v. a. u. »., skup Po- 3nfammenfdjmieten. makniti kaj, se, bliže pomakniti se druj k drugimu. 3ufammenruf, bet, sklic. 3n{amraenrufen, a., sklicati, skhco- vati, sozvati, zvabiti. 3uiarantentiibten, a., zmešati, meš»ii. Bufammentunjeln, «. u. r., zgerbm kaj, se, zgerbančiti kaj, se, gerbiti, ger-bančiti. 3nfontmentiHteln, v. a., stresti, stresaj e vkup spraviti. 3nfammenfabeln, v. a., posabiati, som-kati. Bufaramcnfiigen, v. «., sožagati. 3ufammenften, v. a., navleči, n-vlačiti, zvleči, zvlaoiti (kam, na eno tttt-sto). ufantmenfd)Udjten, f. Bnfammenlegti. ufamutenftUefien, skup zapreti, prikleniti (eno k drugimu), skleniti. itfamntenftblin0en, v. spetijati. nfantmenfcbnteljen, v. a., stopiti, scvreti, stapljati, zliti; v. n., stopiti se,ra-topiti se, tajati se, zginiti, skopneti, doiti, poiti, urneti se, na kup zlesti, pozgubiti se, posušiti se, skerčiti se. 3ufatttmenfdjmelann0, bie, stop(ijenji), stapljanje. 3ufantmcnftmteben, v.a., skovat!,zvariti. 3Bfaramcnftntie0en, fit, r-> Bti>- niti se. ¿nforaraenftntteten, v. a., zmazati,»- 3ufammenfdwetben. mazati, pomazati, nakacati, načečkati, sker-pati. spalčiti. Snfamraeniftnttben, v. a., zrnati, na- rezati kam. Bnfammenfftttiiten, v. a., zategniti,zategovati, etesniti, zadergniti, zvezati, stiskati. 3nfammenfi!|nurren, t?. «., naberačiti, zberačiti. 3ufamraenfd)recifetl, P. a., skup obedovati, pri eni mizi. 3uforamenfl)ctren, ». skupaj zapreti, v eno izbo i. t. 3nfummcnf|)icl, bas, igra v celotnosti. 3itfammenft>ielen, «•> priigrati, na- igrati, z igro vkup spraviti; v. n., skup igrati, pri eni igri. 3ufammcnfi)inncn, v. «., pripresti, na-presti, spresti, spredati, splesti, stlačiti. 3nfammenf}jringen, r n.. spopasti se, vjeti se. 3»{aramcnfiltlctt, v. a., zmotati skup. 3ufammenitallcn, «., v en hievdjati. 3 u f a mm e n fl a ntji f en,«., steptati, sphati. 3nfamraenfteifen, v. a., stekniti, stikati; bie Jlčbfe jufammenflecfen, glave stikati, 3«fmttittetitreffen. 1967 skrivaj pogovarjati se, čebljati, šeptati; v, n., skup tičati. 3ufamntenftchlen, v. «., nakrasti, pri- krasti. Sufantmenftellen, v. a., sostaviti, so-stavljati, primerjati eno drugima; v. r., vkup stopiti, postaviti se. 3ufaramenftcllung, bie, zlaganje, sostava, sostavljanje, primerjanje. 3itfammenfteitern, f. 3niamnten{ftießen (®elb). 3ufammenftiranten, v. n., zlagati se, soglasen biti, prilegati se; bei Snfltumen» ten, andj streči se; f. fmtmonirttt; bie Seugenfftaften jlimmen jufammen, pričevanja se vežejo, se vjemajo; toit jlimmen batin jufammen, v tem imava ene misli; russ. soglasitsja, soglašatsja; v. a., obrati, ubirati. 3ufanttnenfümntung, bie, soglasje, ubi-ranje; f. a. (ginllang, §arntonie. 3ufnntmenftoifen, v. «., stlačiti, (skup) zmašiti, zgnjaviti. BnfammenftoMeln, v. a., skerpati, iz pobirkov skup spraviti, iz raznih knjig zgatiti. 3ufantmenft0$, bet, udar ene reči ob (na) drugo, spor, spopad, sprijem; tjiet erfolgte bet erfle 3ufammenjlog bet Sltmeen, tukaj so se najpred spopadli, so udarili eden na drugiga; f. a. Soilifiotl, gonflict. 3nfammenftopen, v. a., stoiči, stleči, zmeti; bie ©lafet obet mit beit ©lafetn (». n.) jufantmenfiofen, terčiti; jtoei Siffte ju= fammenjlojjen, poriniti mizo k mizi, vkup pahniti; etwa« in eins gnfammenfiopen, j. 33. jtuei §čljet, spahniti; v. n., grenjen, mejiti, mejašiti, dotikati se, zadevati na—, deržati se; jufammentrefen, srečati se, (serb. sastati se), sterniti, strinjati se, vkup terčiti, zadeti, naleteti na kaj, udariti eno ob (na) drugo, sprijeti se, spreti se, spopasti se, butiti na kaj. 3ufnntntenflreiften, «., zgemiti na kup. nfnmntenflrbraen, v. n., stekati se. nfantraenftiiden, v. a., iz koseov zložiti, sostaviti. 3ufararaenftiira))ern, v. a., spalčiti. Buiararaenftiirjtn, v. n., zgruditi se, podreti se, posuti se, zverniti se, telebiti na tla, razpasti se, na kup pasti; v. a., raz-valiti, povaliti, zverniti. 3ufammenfud)en, v. a., poiskati, nabrati iz vseh kotov. 3nfnntmentinn, v. a., vkup djati; f. a. 3uiammenbringen. 3ufamraentrng, ber, znos. 3nfaramentragen, v. a., znesti, znositi, znašati; f. a. ŠOtnipilircn; nanesti, nano-siti, nanašati (na kup). 3ufamtncntreffen, v. »., sniti se, shajati se po naključbi, skup zadeti, nameriti, naleteti na koga, srečati se, vkup priti; übereittflimmen, streči se, vjemati se, ve- 1968 Sttfitttmenfteffett. zati se; bet 3«it ttad^, ob enem, k krati primeriti se. Safamiuentreffcn, ba«, vkupna namera; burdj Sufammentreffen ber ttmftanbe, po vkup-nern naključenji, stika okoliščin, okolišin, s tem daje več okoliščin, okolišin vkup zadelo. 3ufitntmcntreten, v. a., vkup stopiti, so-stopiti se (Zal.), zbrati se , sostaviti se, sniti se, združiti se, pristopiti eden drugima; v. a., step tati, poteptati, uteptati, pohoditi; f. a. .gerfreitn. 3ufamrnentrtltien, v. a., zgnati, zganjati, spoditi skup; ®elb,vkup spraviti, dobiti od kodar si bodi. 3ufammentrinfen, v. n., piti skup; v. a., popiti. 3uf ammentritt, bet, shod, zbor. Hufnmmentroifnen, v. n., posušiti se, usušiti se (da je manjši). Sufararaenttnmmcln, v. a., zbobnati, z bobnam sklicati, klicati. 3uf(immcntt0pfcn, v.n., skapati se, na-kapati se. 3ufammett»er[d)tt)oren, v. r., zagovoriti se 8 kom. 3u|ammenticrftchcn, M» r-i pomeniti se, zmeniti se med sabo. 3afammciitDad)fen, v. n„ zrasti se,zra-ščati, zrašati se (nad) anb. ®ial. zrastati). v eno zrasti, prirasti eno drugimu. Bufnmntenroiiljcn, v. a., zvaliti, skotati, privaliti na eno mesto. 3nfammcntt)ci)cn, v.a., stkati. 3ttfamntenrocdjfcln, v. a., primenjariti, namenjati si (n. pr. drobiža). 3ufnmmcntt)el)en, v. a., napihati, spihati na kup. 3ufttntmcn»etfen, v. a., zmotati. anfnntmenmcrfcn, v. a., zvreči,zmetati, nametati na kup, metaje podreti, razvreči, prevreči, razmetati, razlučati; ®ittet JU« fammentverfen, zediniti, vkup vzeti. 3llfamntcnn)t(i fCIt, v. a., nabiti, našeš-kati, namazati koga, nakrišpati, daje kaj. 3nfflntmenmiieln, o., zviti, zvijati, zmotati. uiamntentotn&en, v. a., zviti v eno. ujantntEntottfen, v. a., spiesti, spletati (na statvah), ». n., skup pritegniti. 3ufammcnffliircn, v.a., zmežljati, skra-tovičiti. 3n f ara mcnm očiten, v.n., skup, v eni hiši stanovati. 3nfammentD0l6en, v. a., stemiti z ob- lokam. Bufammcninoncn, v. «., želeti skup (priti). 3niammcittund)ct:n, ».a.,po odertu skup zdergniti. ufammenmurf)ž, ber, zrast. u(ammenffliil)len, v. a., razriti, raz-kopati. 3u(ammentniirfeln, v. a., izraznihkos- cov sostaviti, skup spraviti. Bufammenjaljlut, v. a., sošteti, sošte-vati, prišteti eno (k) drugimu. 3tt(djitftn. 3ufarauunaai)ftn, v. a., ©auljSiget, vezati. 3n(amntcnjteicti, a. u. r., skup potegniti, vleči, (serb. stegnuti); eine ©djlinge jnfamtnenjieljen, zadergniti, zategniti; eilten ifiortrag jujammengieijen, okrajšati, skrajšati; ten ©iitnb gufammenjieljen, usta stisniti, stiskati; ftd) jufammenjieljen^ifiampfljaft), skerčiti se, stisniti se, kerčiti se; f. a. @ingcl)fli; bieSruppenjufammenjiefien, nabrati, zbrati vse vojake veno vojsko, zediniti, skupiti, skup spraviti; ©ummen ju* fammenjieljen, zračuniti, sošteti; bie ©tinte, zgerbiti, tiari) Gutsm. zguzati u. nagerbati; ea jieljt fidj eiit ©etoitter gufammen, hudo vreme se bliža, napravlja; gnfammenjieljenb, oskrapel (.Rt.), zagolten; v.n., s kom seliti se, iti kam. 3 u f 0 ra ra e H 3 i e il e t, ber, stiskavka (mišica). 3 u f 0 m m C n 3 i e I) UII 9, bie, zategovanje, ker-čenje, stisk(anje), skupljanje, okrajševanje. 3nfammen3iciungžfraft, bie, stiskav-nost, oskraplost, zagoltnost. ufammcnstffern, f. 3nfammen3ailen. nfaramcn3imntEtn, v. a , postaviti, ste-sati, scimprati *. Sufaramensroitngcn, Sttiammengffltngen, v. a., s silo skup spraviti. 3n[amntcn3«)etlcn, f. 3nfaramcnnagcln. ¿ufammt, f. ©ammt. , 3ufanbcn, V. n., zasuti, zasipati se s peškam, zašariti se; f. a. aSctfan&en. 3ufai), ber, inčgemein, pristavek. dosta-vek, prilog, priveržek, pridevek; bei fluffu gen ®ingen, 9J?etailen, primes, nad) V. primeša, ettoa audj prilivek. 3ufa^, in 3f&g., dodatni, pristavljeni. 3ufahbict, baž, patoke. ¿ufa^ftage, bie, pristavljeno vprašanje. ¿Uftthttti), baž, pridatno kolo. 3ufanctn, v. a., prikvasiti. 3 U f S U f e I n , 3»iflUicn, V. »., prišumljati, šumeti proti čemu. 3ufd)0njcn, v. a., einem ettoaž, komu kaj, nakloniti, prikloniti (V.) komu kaj. pripraviti , podeliti kaj, pripomoči k čemu (skrivaj). 3ufd)aren, v. r., iut SBergbaue, jtd) »erei* nigen, sterniti se. 3uid)drftn, v.a ., zostriti, priostriti, ostriti, prišpičiti. 3u|'d) arren, v. a., zakopati, zakopavati, zagrebsti, zagrebati, zasuti, zasipati. 3u(d)liuen, v. n., gledati koga, na koga; bein: §od)$eitf<$maufe (ungelabeit), šeškati, prezati, guglati ali voglati, na prezalici biti, kobiličar (©t.), zaplečnik (Jlt.) biti. 3ufd)aucr, ber, gledavec. 3u{d)aucrin, bie, gledavka. 3u(d)aiictttium, bet, prostor, predel za giedavce. 3ll|d)flUfeIn, v. a., eine ®rube, zakidati, zagrebsti jamo, zametati z lopato. 3ufd)'en, v. a., einem ettoaä, komu kaj privleči, navleči, navlačiti. 3» i d) liegen, v. a., mittelfi eine« ©Stoffe« Jumad)en, zakleniti, zaklepati, ufdjlingtn, v. a.. zadergniti. ufdimeifen, v. a., vreči, zabrusiti kaj pred koga; bieXßüre jufdjmeijjen, duri za- 3nfehen. 1969 terlešiti (F), zaluščiti, zalušiti, zaloputniti obet zaloputiti. Bnfthmieben, skovati za kaj. Bufdjntiegen, r-> Obleči, oblegati se, oprijemati se, prilegati se. 3uf(hntieten, v. a., zamazati, zamazovati. Bufinnllen, a., zapeti, zapenjati. 3ufdjnaJJl>eit, v. «., bns ©djlof iji juge* fdjttappt, zahapniti, zahapati (F), zahlop-niti (itf.), zaklepniti; ber gifdj f$tiappt JU, šavsniti, riba šavsne, kavsati, hlastati; t', o., bie Sofe n. f. w. jufd>nappen, zadle-skniti, zapreti, zakleniti. 3ufdjneiben, v. »., rezati (v eno mir); fdfneibe ju!, reži!, le reži!; v. a., prire-zati, prirezovati, rezati, krojiti, odrezati, odmeriti komu; fpatfam jufcllen, v. n., zateči, zatekati, oteči in zalepiti se. 3ufd)tninttnen, v. n., priplavati, plavati proti čemu. 3uf(hmoten, a., einem, priseči, prisegati komu kaj, zakleti se, zarotiti se, rotiti se in obljubiti kaj. nfegeln, v. n., jadrati proti čemu. ttfel) C It, v. n., gledati; einem jufeljen, gledati koga; bei bet Slrbeit, v roke gledati 1970 3uirijtitti. komu; einer ©a«e jufeljett, gledati kaj; fielj ju!, glej!, pazi!, varuj sc!, skerbeti, vskerbi imeti; ba ftelj bit ju!, to je (bodi) tvoja skerb!. Bnfelienb, Bufelfenbg, Bufeljenž, adv.,\i- dama, očitno, da je (bilo) znati. Bufefier, bet, gledaveo. Bufein, t), n., zaperto biti. .¿ltjett be ll, ». a.. poslati, pošiljati. Bufcnbcr, bet, poslavee, pošiljavce. ¿ufe^tn, v. a., naljer ft^ett, pristaviti, pristavljati; (jinju tpn, pridjati, pridevati, dodati, dodajati; bet SJietaflen, primesiti; juma«en, ben Dfen jnfefcen, zastaviti, zastavljati peč, zasloniti peč; fin Sod), zadelati, zatakniti; @elb jufefjen, vtakniti v kaj, potrošiti po malem, dolagati, dopla-oevati iz svojiga premoženja, zgubo imeti pri čem; ». n., eittem jufefcett, jiarf in ifjn btingett, pritiskati koga, nagnati, navirati (navreti), pestiti, navijati ga, nadlegovati, priganjati, siliti, nuditi, tiščati, tišati v koga, glušiti (s prošnjami), do živiga iti komu; »on .Jtratlff)eiten, zdelati, shujšati; bent geinbe, napadati nanj hudo; einer ©tabt, obleči mesto in zapreti, da od nikogar živeža ne dobi; bie @«afe fefcen ju, toentt fte oier 3at)re alt hterben, unb feine 3afine meljt betommen, ovce doravnavajo, so do-ravnale (F.). fllfetStg, adj., ovca, ki je doravnala. ufi«ctu, v. a., einent, e« tftm rei«lidj »erfpre«ett, terdno obljubiti, terdno obetati komu, zagotoviti; f. a. Si«CtftelICn. Bufi«erung, bie, zagotovilo. Bllfiegcln, v. a., zapečatiti, pečatiti. Bujinfcn, v. »., vkup pasti, skleniti se. Bufpeiletn, v. a., zašpiliti, ob. .Str., za-špaliti. Bufpeife, bie, prijed ali prigrizek, kar se je k kruhu; na« F. pridavek (3ltgabe); f. a. Bugtmii|c. Bufpeifen, ». a., prigrizniti, prigrizovati kaj k čemu. Bufptnben, f. ©flenben. Bufpertcn, v. a., zapreti, zapirati; ein toej nig, pripreti, pripirati;^. a. 3uf«lic§en. Bufpiclen, ». a., po zvijači komu kaj pripraviti. Bufpinnen, ». a., zapresti, zapredati,pri-presti. BllfVi^CU, v. a., priostriti, poostriti (na konci), prišpičiti, ošpičiti, špičiti, zašiljiti (serb.). Bufpt^tr, ber, špičar. Bnfi)tad)C, bie, troftenbe ffiebe, prigovor, prigovarjanje, tolaženje; f. a. BufptU«. Bufptttfttn, v. a., einjuflofjen fudjett, prigovarjati, nagovarjati; ©ilttfj jufpre«en, serčnost dajati, serce komu delati; serb. sloboditi koga; Stofl jufpre«en einem, tolažiti, tešiti koga, komu serce delati, lah-kati (F.); (Sinem ettoa« geri«tli« juerfen= nen, jufpre«en, prireči, prigovoriti, prisoditi (beite« bei F.); t>. n., (Sinem freunt; It« jufpre«en, iljn freunbli« anrtben, ogo- Buftetten. voriti koga, ogovarjati prijazno; einem iranien jufpre«etl, bolnika tolažiti, mu prigovarjati; bei 3entanb jufpre«ett, obiskati koga, oglasiti se pri kom, priti pogledat k njemu; ber glaf«e jufpre«en, dobro ser-kati ga, diši mu, pije ga, da je kaj; f.a. ifaffen, Bufagcn. Bufptengtu, ». »., zakaditi se, zaprašiti se proti čemu. Bufptingeu, ». «., Çurtig lanfen, podvizati (se, si), leteti, skakati; fpringe nut ju!, le skakaj!; Ijerbei fpringen, priskočiti, priskakovati, prihiteti; al« et fiel, fprang alle« JU, kadar je padel, je vse skup letelo, teklo, skočilo, je vse priskočilo; ba« @«!of ijl jugefptuttgett (u. betgl. elajlif«e .tfôrpet), ključavnica (se) je zaskočila; f. a. 3ui«noel«em 3uflanbe beftnbet et ft«?, kako se mu godi, kaka je, biva ž njim?; bet3ujlanb feinet Oefunbljeit ifi f«le«t, sla-biga zdravja je. Buftanbebringung, bie, zveršba, izpolnitev, spolnjenje. Buftanb ig, adj., competent, pristojin(Gf«fii».), ba« ifi mir, bit, nn« u. f. to. jujlânbig, to je moje, tvoje, naše i. t. d. Buftitubigleit, bie, pristojnost. Buftanbigfeitêbeljorbe, t^, pristojna gosposka. • B U ft O U b 11 «, adj., jufianbii«e« 3eit>oort, neprehodni, neprehajavni glagol. Bnftc«en, ». »., fortfaljren ju jle«en, bo-sti, vbadati veno mér; trader fie«en, bo-stl, da je kaj; ». a., ein 80« jufle«en, b. i. junâljen, luknjo zašiti, zaštihati*. Buftedcn, ». a., mit einer Stednabel, ba« §etnb jtifteden, srajco zatakniti, zapeti ; ein 80«, zatakniti, zatikati; (Sinem ettoa« juj fledett, komu kaj vtisniti, vtakniti, na skrivnem dati, primakniti. Bufttljen, ». n.. ba« ifi, Semanben« $Bi«t gemâf fein, einem jujieljen, pristati, spodobiti se, iti, pravioo imeti, pravica, dolžnost koga biti, spadati pod koga. BnftcIIen, v. a., but« ein baoor geflellte« ®ing, juma«en, zastaviti, zastavljati, zasloniti, zaslanjati; ben ftofan Cfen juflel; len, plavž podstaviti, fr., podstavljati (F.); (Sinent ettoa« jufiefien, einf)ânbigen, komu kaj izročiti obet vročiti (Gutsm., russ. u. poln.), dati, odrajtati, «praviti; f. a. Ue- Bitfleflttttg. (■ergeben; rus». auch dostavit (int ©loven, mehr: jufefcen, ergönjen); ®lauben jtiflellen, vero dati. Bnftellnng, bie, vročba, izročba, vročilo. Bnftclluitflžgebiibr, bie, vročnina. Buftellunggfdjein, ter, vročilni list. änfterben, v. n., (»eralt.), feine ®üter ftnb gremben jugtflorben, njegovo premoženje je po smerti na ptuje prišlo; babet jujlerben, po smerti na koga priti. Bufteuer, f. SBeiftcuer. Buftjmmcn, v.n., privoliti; f. SBeiftimmen. Buftintmung, bie, privoljenje. BuftOpfen, v. a., zamašiti, mašiti, zaphati, zatuljhati. Buftoficn, v. n„ fortfahren ju flogen, so-vati, drezati, pahati v eno mer; flofie JU!, porini!, potisni!, pahni, suni, dregni!; — plofrlid) loieberfabren, pripetiti se, naključiti Be. prigoditi se; e« ift ibm ein Unglüd ju* geftopen, nesreča ga je zadela; v. a.,bur(b ©topen »etjlopfen, zatolči, zabiti, zaphati, pahniti proti čemu. Buftrablen, v. a., žarke odbijati. änftreben, v. »., prizadevati si priti kam; f. a. ©treben. Buft reden, f. finftredcn. 3nflreid)en, t>. n., fortfahren lebhaft ju ftreithen, mazati (v eno mer); (treibe ju!, maži, maži!. le maži!; v. a., burd) einen eingetriebenen Äörper au«fütlen, zalepiti, zamazati. Buftreuen, v. a., prisuti, prisipati. Buftront, ber, pritok, prival. men, v. n., s curkam teči proti čemu; einem entgegen flrömen, komu naproti vreti, teči, pritekati. Buftiirmen, v. «., prihruti, privihrati proti čemu. 3 u ft ii r j C n, a., s pokrovam pokriti. Buftu^en, v. a„ prirezati, prirczovati, pri-striči, pristrigati, priklestiti, škerniti nnb oškernjicati (Ravn.)-, f. a. ©tutjen; fig., pripraviti, obtesati, olikati; f. ülbrid)ten. 3u tapp en, D. n., »Ium» jugreifen, popasti, okorno, kakor pred štorklež. Butaften, f. Soften. 3 U t h a t, bie, »a« jnr Verfertigung einet ©ache baju getban Werben mup, priprava, pridevek, potrebščina, priklad, bei Met. primes; f. a. gutter (bei Aleibern). Bntbätig, f. (SefiMig, 2>ienftfertig. 3n t h et I en, v. a., einem ettoa«, udeliti, dodeliti, podeliti, določiti, odločiti komu kaj, odkazati, pridati, dati. Bntbeiltoerben, v. »., v del priti; f.Bu, 3uthult(h, "dj., f. Buthättg. Bntbun, v. a., juma^en, zapreti, zapirati; b. t. etwa« ititijuleflen, pridati, pridjati, pri-dajati, pridevati, priložiti; ba milj) man jutbun, tu je treba pomagati, pripomagati, potegniti se, pritegniti; jugethan, udan čemu, komu. Butbun, ba«, üRitttitfung, prizadjanje, per-zadevek, pripomoč; ohne mein 3utbun, brez mene. Bnirog, ber, f. Sinöen; prioos, donos. Buberläfiigleit. 1971 Butragen, v. a., Semanben ettoa« jutragen, komu nesti, nositi, prinesti, prinašati; eiuem ettoa«, skrivaj povedati, praviti; v. r., fteb jutragen, primeriti se, zgoditi se, priključiti se, naključiti se; v. n., roditi. Blltriiger, ber, donašavec; f. a. iilltgcbct. Butriigcrin, bie, donašavka. Bntrogtilb, adj., tečen, zdrav, dober, pri-pomožen, koristen, k pridu. 3utraglid)lcit, bie, tečnost, koristnost. Buttauen, v. »., upati, zaupati (komu), zanašati se na koga zastran česa, veijeti, da kdo more ali hoče kaj; ba« b^tte '. o., ein 3Raulreutf«lo(h jutreten, kertino zatlačiti, pohoditi, zahoditi. Butrieb, bet, prigon, mont. kar se srebra nad pričakovano mero dobi. Butrinlen, »., napiti, napijati, nazdravljati, nazdraviti komu (F.); eiucnt bie ©e» funbheit juttinfen, na zdravje komu piti, na zdravilo piti; f. a. Soaft; trinte nut ju!, le pij!. Bntrinler, tet, napijavec. Butrinlformet, bie, uaoffnutig, terdno, živo upanje; juberftcfctlidj fbred)en, zaupljivo govoriti, kakor bi že vedil za gotovo. 3« DO t, adv., pred, prej, popred, poprej, pred tem; Wte jitbor, spet, zopet; wie nie jubot, da nikoli tega; in ffietbinbung mit 3eitwortem, burS popred linb bes entfpr. » 3eitWorte« ober inittel(i Sorfijlbe pre —. 3nt)DttiebcnIen, v. a., pomisliti popred, preden se stori. 3ub0tbeftimmcn, v. a., popred, naprej ustanoviti. 3ub0tberft, adv., narpred, najprej, pred vsem drugim. 3ubt)tCiItn, v. n.. prehiteti koga. Buborfahrett, f. SSorfaljren. 3utiorit>ntnten, v. n., eljer fommeu, al« er, preiti, prehoditi, prehajati, prehiteti koga; b. i. eine ©efalligfeit ertceiTen, efje man gebeten wirb, komu naprej priti z dobrotami, prehiteti, nenadama priti, prevstreči komu, prestreči; baljet: juborfommfnb, u-strežljiv, dober, ponižen; einem ini Jtaufe jusotfotnmen, prekupiti, po kupnji prevzeti. Buborfomrnenljett, Me, postrežijivost, prijaznost. 3ubDtfnnft, bie, prehitenje. 3nb0ttflUfcn, v. «., preteči, pred kom teči. 3utjorfagen, f. S3ort)erfagcn. 3ub0ttbun, v. a., e« einem jubotlljitn, užu-gati koga, premagati koga v delu; f. Ut= bertrcffen. 3uwaS§, ber, am ©etteibe, ©eu, 2Bein u. bgl., prirastek, prirasek, na S F dorašček, dorašek, (privekšek), umnožek. pridelek; »om Sielj, prirejek, mladina; bon bet Sin; fd)Wemmung, naplavek , naplavina; f. a. 2$ergt'oj?erung, SBermehrung; (.poln. przy- bytek). 3nll)fli)fcn, v. n., v eno mer, dalje rasti; eine Sffiitnbe U. bgl. Wadjft ?u, rana se zarašča, zaraša, se je zarasla; bem Sanb* manne Wad)feti bie gelbfruSte ju, Wetm er fie nicbt erfi jit faufen 6raud)t, kmetu žito prirašča, priraša, rodi, raste; baburdj ift ¡hm ein grofjer Sortfteil jugeWadjfeit, s tem je mnogo dobil, od tega ima velik dobiček; f. a. Scrmehren, (ft<6). 3utt)(tge, bie, privaga, priveržek. 3umagen, a., odmeriti, odvagati, odtehtati komu kaj. 3limallcn, v. n, iti, potovati proti čemu. Buttinljtn, v. a., privaliti, navaliti, zavaliti, valiti proti čemu, zavaliti pred kaj in založiti. Bttmanbeln, B«®«'!'"11/ f- Bunilicn» 3Itn) anten, v. n., opletaje iti proti čemu. 3ntDiitraen, v. a., prigreti, prigrevati. Bntoatten, v. a., počakati, čakati; v. a., 3ut»iiiiien. 3emanben eine Summe juwarten, čuvati, hraniti komu denar. 3 U Wartung, bie, počak, poček. 3UU)eben, v. a., zatkati, pritkati. 3ti»egtbringen, v. a, storiti, učiniti, do-veršiti kaj. Butneben, v. a., einem, proti komu pri-pahljati, pahljati proti komu; etwa« Jltwei i)en, zasuti, zapihati, zamesti, (bet @d)nee toeljet ju, sneg zameta).; 3ttweiten, adv., včasi, časi, včasih, časih, kdaj. 3uttieifett, v. a., einem etwa« jttweifen, geis gen, loa« er ju tljun Ijat, odkazati. odka-zovati kaj; »o et etwa« jit befommen bat, komu kaj pokazati, nakazati, nakazovati (V.)-, einem Semanben juweifen, iljn aniljn weifen, koga h komu napotiti, napotovati koga h komu. Buujeifung, bie, nakaz, odkaz, napotek f. 3ltWeit, adv., predaleč, predeleč. 3utneuben, v. a., oberniti. obračati proti komu, čemu; etnent ben SRücfen juwenben, komu lierbet oberniti, komu herbet poka-kazati, (v stran) oberniti se od koga ; (Sis nem etwa« jttWettben, baß er e« belomme, komu kaj nakloniti, naklanjati, dobiti, pri-skerbeti komu, pripraviti mu; f. a. 33et= Waffen. Buroerfen, v. n., anfangen ju werfen, zagnati, zalučati; fortfahren Warfet ju Werfen, metati, lučati, da je kaj, v eno mer; v. a., metati kam, proti čemu; bie X^ür juwerfen, jltidjlngen, zaluščiti, zalušiti, aud) zader-lešniti, zabrusiti duri, zaloputniti jih; eine ©ritbe juwetfen, jamo zametati, zametavati, zavaliti, zasuti; Sinem etwa« jitluerfen, komu kaj vreči, metati, lučati; S liefe, pogledovati na koga. 3tIWitfcltt, v. a., zaviti, zavijati, zamotati. 3uwiber, praep., zoper, nasproti, proti; bem ©efejje juwibet, postavi nasproten, zoper postavo; adj., zopern, nasproten, (na-utisnjen, čmern, nad) Gutsm. jebodj utis-njen); e« ift mir juWiber, zoperno mi je; in feinem £i)un nnb Saffen, dela mi vse naskriž, nasproti; bie @peife iji mir ju i Wibet, jed mi je zoperna; jltwiberlaufen, nasproten biti, nasprotovati; juwibetet SDlenfdj, zgaga, žalta, bersa. 3uwiebertt, v. n., zarezgetati komu. 3uwinf, bet, pomig. Burotufen, v. n. It. a., einem freunblid), komu prijazno migniti, pomigniti, pomigati, migati; einanber, migati si drug drugimu; einem feinen Seifall jitWinfett, prikimati komu, znamenje dati z roko. 3nWintern, n., zamerzniti; Wenn alle« iiberfšneit nnb jugewintert ift, kadar sneg vse zapade in zima vse zapre. 3uwiffentt)un, v. a., na znanje dati, dajati (aitdj bei Vuk~), russ. dat znat. 3utt0lben, v. a., z oblokam pokriti, za-velbati *; nad) Gutsm. zalokati. BUfflOrt, ba«, narečje. 3utt)iihltn, V. a., zariti, zakopati. Bebten. äujttljlttt, v. a.. »or Semanbetts Slugeit jäb* im, nnb übergeben, einem etwa« gujäfflen, komu kaj odšteti, našteti, šteti, odštevati, naštevati. ältjitltncn, v. a., zagraditi, graditi. BujCltgen, v. a., opraviti s čimur gre; zaroditi, roditi k poprejšnjima. Bujieben, v. a., tue änbel jlijiel)eit, nakopati, navleči, nagnati si opravKe, prepir, skupiti si jo, napraviti si kaj; f. a. SBcturjadjeu; Semanb ju etwa« beijiefjeit, vzeti, privzeti, jemati, poklicati koga k čemu; trn Slllgem. potegniti, vleči k čemu; v. «., le vleči v eno mer, iti, hoditi proti čemu. Sltjicljlttig, bie, privzetje; mit 3ujie^uttg beä fflat^es, s koga svetam; oljne Seman» bens 3njiebung, brez vsega sveta; mit 3u* jiebung bet SKännet, s pomočjo mož. Bitji nt litem, v. a., pritesati. Bujlicflt, bie, junges jugejogeneS Sief), prireja, prirejek, mladina, priplodek (nacf) alt* bern Bttjttg, bet, hod kam, proti čemu, vojaška pomoč. BtDOtfetien, baS, (steklarske) klešče, kleše pl. BtDtttfen, v. a., ščipniti, šipniti, ščipati, ši-pati, všipniti, vščeniti; f. a. SieiCtt. Stundet, ber, nagajivec. Bwang, bet, sila, siljenje, (pri)moranje, nuja; itnwiberjlebltdjer 3l»attg, nepremagljiva sila; bie (lete 'Bemühung beti Urin tt. bgl. JU lajfen, tiščanje, tišanje; bet 3»ang im gefellfd} afllidjett geben, siljenje, prisilje-nost, moranje; ftd) 3>»ang antftun, siliti se; ber 3watig maft feilte guten 9Wenfd)en, siljenje ne dela dobrih ljudi; id) Ijabe eS bloß aus 3t»ang getrau, po sili, posiljen obet prisiljen, silama sim storil, (in ne dobre volje); Slengjllidjfelt, boječnost, strah, stiska; mit 3watig, z gerdo, i nt Oegeufag ju z lepo (in ©ute); 3wang (33efel)l), ukaz, povelje. BtDttng, Braang§=, in bet 3f&g., prisiljeni, posilni. Btnanganleiht, bie, nujni, posilni zajem, prisiljeno posojilo. 3lt>ang(č)arbeit, bie, prisiljeno delo. BffiflUgbrtef, bet, (literae compulsoriales), prisilno pismo; f. a. ^Betreibung. 3raang(ö)cnr$, bet, posilni, prisilni kurs, prehod. 3»at. 1973 Bttttngbiener, bet, prisiljenec, tlačan,ra- botnik. Bttttngbtcnff, bet, prisiljeno delo, prisiljena služba, tlaka, rabota. Blumige, bie, eine Slrt ©fraubenjwitigen, spona. Bujaitgcilttiffuug, bie, posilna uredba. Buj d it g en, v. a., siliti; einen pfropf hinein jtoáttgen, zamašek vsiliti, posiliti. Bio a It g 0 ef i 11 be, bas, posiljena družina, tlačanje. Brati lig glaube, ber, prisiljena vera. B man g bet t, ber, f. Btoingbcrr. Btoailßbnf, bet, pretesno, ozko kopito. Btoangbufig, "A); hrom, russ. zasečen. BuiOllflfani, Oer, samoprodaja. Braanglož, adj., brez sile, prost, svoboden, iit ©t. sloboden; eine 3eitfd)rift tn jWanglofett ^efteu, v prostih, nedoločenih zvezkih, ki niso natvezeni na čas in objem. Braangntitble, bie,9knnmüble, nujni mlin; mlin, v kteriga mora kmet žito nositi. Btoangieft, bas, pravica do sile. Braangájade, bie, kazenski jopič. Branngžutitiel, bas, sila, sredstvo, s čimur se kdo sili, mora. Btottngžbfltdlf, bie, »ollfomtnene Sßflidjt, (officium perfectum), popolna dolžnost, sili podveržena dolžnost. Blonugáf fenle, bie, etwa kerčma na sili. posilna kerčma, (ki mora jemati vino od koga in ne od druziga). Braangfrteb, f. 3¡nftinct. Btoangioetfe, adv., po sili, silama, po-silno. Branitjig, num. Card., dvajset; jWíttjig Raufet, dvajset, dvajsetero hiš; alle jwatu jig, vseh dvajset; (Silier »on ben 3wattji= gen, eden (izmed) dvajsetih; je jwatljig, po dvajset. Braanjigetf, bas, dvajseteroogelnik f. Bioanjtget, bet, ein ©titglieb »on jwanjig $etfonen, dvajsetak (K.); jwanjig 3abre alt, etwa dvajsetletnik, wetbl. dvajsetletnica; eine ©iibetmüitje »oh jwanjig Jíreu--jern, dvajsetica (Gutinn. it. F.). Braanjigctlei, adj., dvajsetur. Btonnjigfad), adj., dvajseteren. B ra ttltj ig fällig, ad)., dvajsetérnat, dvaj-seterogub, dvajseterostrok. Brannjtgjttbng, adj; dvajsetleten. BranujigltcujerftUrf, f. Btoanjtger. Braaujigmal, adv., dvajsetkrat. Braanjigpfiiltbet, ber, dvajsetfuntnik. Braaujtgilfiillbig, adj., dvajsetfunten. Bioanjigite, adj., dvajseti. Bmunjipítel, bas, dvajsetina, dvajsetinka, dvajseti del. Braoiljiglrigig, adj., dvajsetdneven. Braaujigtaiifenb, dvajset tisoč. Btuitt, conj., sicer, sie (©t.), zares, res je, da — ; itub jmat jefet mel;t als jemals, in pa nikoli bolj , kakor ravno zdaj; jwat íd)llicrjt eS, res je, da boli, pa—; četudi boli—; es i ji jwat nidjt fföit, aber bof 1974 Baei. ttaljt, ni kaj lepo, pa res je; nnb }t»ar: in to, in pa, namreč. BttCtf, ber, ein fleinet 9lagel, metaflenet, že-belj, žebljič, žbica, cvek*; i)šljertier, klin, klinec; dim. klinček; bcr Stagel in bet @d)ie|jfd)eibe al« 3iel, klinec;1 et»a« Slnge* jltebte«, ofine gerabe bet ©ntjnjecf obet leg= tež 3iel JU fein, namen, namemba, name-nek, namisel (?), konec, cilj; f. a. 3W» jUm 3t»ecfe Ijaben, meriti na kaj. Sffieibtenltdj, adj., koristen, namenu primeren. Bttetfc, bie, f. Btoect («agel). BfflCdctnljcit, bie, edinost ali zedinjenje namenov. 3to eden, v. a., b. i. mit fleinen Jldgeln be* feftigen, pribiti, pribijati z žebljiei; v. n., ba« jroetfet baljin, to meri na to, to na-merja tje, na to. Btoedenbnifj, Baedfall, f. ®atto. 3»tdenl|0lj, ba«, les za (čevljarske) klince. ¿IDCilCljte, bie, nauk od namenov reči; f. Sclcologie. 3toedlOŽ, adj. U. adv., brez namena, zastonj , neprimeren, kar nima nikaciga namena, aboten, (v eno van, @t.). BfflCdntflfjijJ, adj., pripraven, namenu primeren, koristen, kakor gre. BiDCimafiglCit, bie, pripravnost, primernost. Btoedlaugltd), f. SmedmafMg. ŠroeibDll, adj; velike namembe. Broccfttibrtg, adj. u. adv., namenu nasproten, namenu nasproti, neprimeren, nap-čen, nepripraven. Btoedtotbtigleil, bie, neprimernost, napaka. 3»een, f. Sto«. Bmelile, f. £luel)le. 3» el, num.card., dva; f. u. n., dve; Jtuei .Rinbet, dva otroka, dvoje otrok; (jfoei §el« beti, serb. dvojica junakah); alle 3ioei, oba, obe, oboje; ju jloei, po dva, po dve, po dvoje; je Jtoei, vsak po dva, po dve ali po dvoje (n. pr. dobiti); ltnt jtoei llbt, ob dveh; luo jtnb bettit bie jloei £>d)fen?, kje sta pa vola?; ju jtneien etroa« bedeti, v spolovini imeti; in bet 3ufammenfe&ung, n. allen fla». 3Jiunba. dvo —, int @lo». jebod) beliebtet dva — obet dve —. 3»ei, bie, dvojka. 3toei, ba«, dva, dvoje; f. a. $aat:. ¿Ujetarmig, adj., dvorok, dverok, dvora-men. BtDetiiftifi, adj., dvevejin. BmeiOUBtfl, adj., dvook. Šnicibtinbig, adj., prav, polnoroden. Btoetbeinig, adj.. dvonog. SttCibtrgtg, adj., dvoverh. StDeiblatl, ba«, (Ophrys), dvolistnik, dvo-list. Baeiblatleng, adj., dvoiisten. Btoeibunb, bet, 3tt>eibunbnijj, zveza med dvema. Bttetblirgig, adj., dvograden. Btttiftln. Bttltibeuttln, t>. n., dvoumen biti. Bmctbenltg, adj., dvoumen, dveh pomenov, na dve strani, negotov, sumljiv, dvo-jin (in @t. attgebl. nevečen, fonft ftaftlo«); et t)at mid) jttmbeutig angefeben, pogledal me je nekako, da nisim prav vedil, kaj hoče; na eno stran dober, na drugo ne. Bttcibeutigicit, bie, dvoumje, dvoumnost, sumljivost, negotovost, beseda, ki se moro razumeti na dve strani. Bmeibrtilltig, adj., dveniten, v dva stremena (K), v dve niti. Bffleibrittel, ba«, dve tretjini, (gen. dveh tretjin) pl. 3u>etbunfel, f- 3®Widjt. Bffleicn, v. o., razdvojiti. Bttietcr, bet, dvojka, dvojklja; al« ©Innje, dvojak, dvojača. Bmeterlet, adj., dvojin, dvoje sorte, dve-versten, različen (oerfftieben), serb. dvojak. Btoetctlciljeit, bie, dvojnost, dveverst-nost. BtoCiffld), adj., dvoj, dvakraten, dvogub, dvostrok (ntel)r, kroat.), dvojnat; ba« jtoei* fafte, dvojina; gtueifadjetl §etjen«, v dva cepa (F.), omahliga serca. B»cifnbig, adj.. dveniten, v dve niti. Bffletfolltg, f. B®ttffl(b. Bueifalttgleil, bie, dvojnost, dveverst-nost. BtDttftl, ber, dvom, dvomba, negotovost (Ungewijjl)eit), cvibel*, dvoumljenje (VukJ, dvojba (Vuk), sumnja (F. u. Vuk); trn 3»ei--fel jlebett, fein, jieben, dvomiti, (trn Solfe a. dvojmiti Jer.), cviblati*, dvojiti, sumnjati (argtoobnen); aujjet 3meifel fejjen, poter-diti, za terdno, za gotovo zvediti, ugotoviti, na gotovo postaviti; e« ifl fein 3tt>ei* fet, ni dvomiti, gotovo je; td) babe peini* genbe 3weifel, hudi dvo(j)mi me obhajajo; obne3tt>eifel, ettoa nedvomljivo, brez dvoma, zanesljivo (guberlajjlid)), tjede (anti je da), tjade. Bttetfelet, bie, vedno dvoumljenje. Bmeif(e)lcr, bet, dvomljivec, dvojivec, sum-njavec, nacf) M. dvomnež, cemavt, bei F. omahljivec. Btoeifelfrei, f. BtnifeHož. BtDCifElbait, adj., dvomljiv, dvoumljiv, dvoumen, dvojben, dvojbi, sumnji podver-žen, negotov, sumljiv, dvomen (F. u. ¡H.); e« ifl jtteifeftaft, ne vemo, bo li kaj, ali ne; id) bin jtoeifelljaft, dvomim, dvoumim, sumnjam . dvojim , omahujem , pomišljam (se, si). Bttcifelhnftig!ctt,bie, dvomljivost, dvo-umljivost. Btuclfellcbre, f. Slciititižmuž. Sffietfellož, adj., brez dvoma, dvombe, nedvomljiv, brez dvojbe, brez skerbi, brez sumnje, za gotovo, za terdno, naft Gulsm. brez dvojenja. Battfelll, v. n., dvomiti, (dvojmiti), dvo-umiti (Vuk, alfo im serb. SSolfe), dvojiti [kroat. u. altsl.), sumnjati (Vuk), bei F. a it d) cemati, nad) Gutsm. dimlovati (t;ing. äawifeln. dimlati oermutfeen), omahovati u. kinkati, gett. cviblati *, ne verjeti; f. a. SBejtOeifeln. Bttctfeln, iai , dvomljenje, dvoumljenje (F«ft), sumnja(nje). Bttetfclrcid), adj., ves dvomljiv, omahljiv, ves poln dvomov (dvojmov). tocif ClSgrunb, ber, vzrok dvojbe. tO CifClŽCfenC, adi\, za gotovo; f. 3t0Ct= fclloč. Btocifelfudjt, bie, dvomljivost, dvoumlji-vost. Bmeiftltoeife, f. ©feptifer. BfflCtfliigeltg, adj., dvokrilen, dvopero-ten, z dvema flafutama. Btoeifliigler, ber, dvoperotnik, BtOCifug, ber, dvonožee, dvonožka. BttCtfiitig, adj., dvonožen, dvonog obet dvenog. Btotig, bet, vejica, aucfe veja (Siji), sverž-i (Icroat.), serb. grana; junget 3»eig, mladika, mladica, poganjek (T.); belaubter, berstje, berstnata vejica, berstika; ein ab« gejjflutftet, abgeriffener, odčesnik, klestina; OiebenjWeig, rozga; bet in einem Safere auf* trätfejl, letnica, letna mladika, letpi ters; fig. veja, odrastek obet odraslek; grüne 3»eige betommen, berste ti, -listje dobivati; auf feinen grünen 3>»eig fommen, ne opo-moči si; 3tt)eig eine« Serge«, panoga, raz-rastek, odrastek, roka. Bmeigöngig, «dv., fäen, pol kraja sejati, križem sejati (TJ. ¿toetgfeafen, bte, roka, krilo železne ceste. ¿tteiglllott, baž, vejni list. Btoctgefeörnt, adj., dvorog. Btotigefattg, f. 2>uett. BtOCigcffianH, ba«, dvoje vpreženih konj, vol. Btteigeftirn, baž, dvozvezdje. Batigcifetili, adj., dvojin. 3tt>etgidjt, adj., vejast, vejičast. Btocigig, adj., vejat, vejičat, košat. Btteigijjfeltg, adj., dvoverh. Btoetglcin, baS, vejica, vcjičica, mladičica. Bttcigliebcrig, adj., dveh členov, dvo-člen. lOCiglOŽ, adj., brez vejic, gol. loeigroftfeeiiftiid, bas, šestak. Btocignlbcnftiitf, baö, dvaforintnikf, denar za dva goldinarja. Btoeifeiinb ig, adj., dvorok, obojoročen, obojoročnik, obojoročnica (Fj. Bttcifeiingig, ado., na dve strani viseč, pataglav. Bä)tifeäUt)tig, adj., dvoglav, dvoglaven. Btoeifeouig, adj., »on Siefen, z dvema košnjama. Btoctfecnlclig, adj., dvoročin, dvoločnat. Bffleifetit, bie, dvojnost. Bfflctfeuftg, adj., dvekopiten. Btoeifeunliert, num., dve sto. Bttcifeutt&ertel, baž, dvestotin(k)a. 3>0Ctfeuniltttiflferig, adj., dvestoleten. Btocifennbcrtmol, adv., dvestokrat. Btoeifennbcrtftc, adj., dvestotni, Btoetjofet, ba«, dveletje. 3»»eif}MU. 1975 Btoetiitferig, adj., dveleten, dveh let, pred-lansk; ¿rceijaferiget 2Bein, predlansko, pred-starno obet prestarno vino; gtoeijaferiget ©cfeofjling, ostarelek. IBCijod) ig, adj., dvojarmen. toetlom^f, bet, boj med dvema, dvoboj, naife bem Russ. u. Poln. poedinek. Btoeifamflfet, bet, dvobojnik. Btoeilfrftfee, bte, černi zimolez. Bffitilofjfig, adj., dvoglav, dvoglaven; bet, bie 3weifopfige, dvoglavec, dvoglavka. Bffleiforntg, adj., dvozern. 310 e i t r e u 3 e r ft ii tf, ba«, dvojača, (nami. auife 0 .Kreugetjiucf) denar po dva krajcarja. Btteilont, bet, dvoglasje. Btocilebtg, adj., dvoživen, vodozemen. Btoetietfeig, adj., dveh teles; bet Sfcei* letbige, dvotelesnik f, dvotelecf (ft><,). 3>oeilicfet, ba«, f. Btoielidji. Braeimitfebig, f. 3»eibautg. 3tBCintfllr a de., dvakrat, dvapota. Bmeimoltg, adj., dvakraten. Btoeintonnetei, bie, dvomoštvo. Btoetmannifcfe, adj., za dva (človeka), Jteeimannififeet §obel, rogljač, rogač. Bmeimafter, bet, ladija dvojadrilnica f. Bmcimonatig, adj., dveh meseov, dva-mesečen. Btoeiniitfetig, adj.,, dvenočen. 3tt)Ctttomtg, adj., z dvema ¡menama. Btocibfertg, adj., dvouh. B»tif)fiinber, ber, dvofuntnik. Bffieiflfiinbig, adj., dvofunten. ¿toeipnnci, bet, f. Sobfjclpunet. 3»Ctrabcrig, adj., na dve kolesi, (dve-kolnica f). toeitctfeig, adj., dveversten. fflcirnbcrig, adj., na dve vesli. Btotifttli, bet, besaga* Btoeifong, bet, dvopevf. Btoeiftboliig, adj., dvojosenčen, dvojo-senčnik (F.). 3meifd)itufler, bet, jaferigež Sifeaf, letnik, loeibl. letnica, jarica. Btoeifterig, adj., dveh striženj, kar se dvakrat striže. BUjetfdjtifeltg, adj.. dveplasten. Btt>etfd)U$, bet, ®feglfe»feu«, dvacep (F). Bloeifdlli^ig, adj., dvocepen. Bmetftbtneljig, adj., pretopljen, prelit. 3 «) c i f d) n e t b e, bie, bei b. $reetfd)neiber, ber, rezalo na dve strani ostro. 3tt>eifd)neibtg, adj., dvojerezen, na dve plati ali strani oster. 3toeifd)iitig, f. Btocifeanig, Btteifdjerig (dvojostrizin F). Btocifetitg, adj., obojostran, za obe strani vezaven. BlOCiftlbig, adj., dvozlog, dvozložen. Btoeifinn, ber, dvoumje. Btociftnltig, adj., dvoumen, v dva cepa. 3loetfifcig, adj., za dva, z dvema seda-lama. 3>ocin>fllt, bet, f. Bttiefi)«», 1976 BtDCifiJitnniß. Stotif&oljttr. toeifpflnittB, adj., dvepeilcn, dveh pedi. IDEtfpÖnnig, adj., »om SBagen, z dvema (in ©t. angebt, dvojad); f. a, raänntfd). Broeifpiet, baa, f. Smett. Bffletfpi^e, bie, eilt an beiben Snbett juge* fpijjtet Rammet, ostrevo, štamaraka(?). Broeifprncbe, bie, f. 2>iatog. ¿tDCiftattttg, adj., z dvema želama. äffleiftämmig, adj., dvadeblat, dvojniga debla, po dvoje iz eniga debla, brez kraj-nika. Stodfttmnttg, adj., dvoglasen. ¿H) Ci ft Ott ig, adj., z dvema nadstropjema, ¿roetftiinbig, adj., dveurin, dve uri terpeč. met t (i g ig, adj., dvadanji (K), meitägtid), adv., dvadneven, vsaki drugi dan. Stteitaufcnh, num., dva tisoč, dva tav-žent. gttcitaufcnbfte, adj., dvatisočni. äffleite, num. ord., drugi; (Selootjn&eit iji bie jloeite Statut, navada ima železno srajco. BfflCitCl, f. §ülfte. ¿ffleitenž, adv., drugič, v drugo, au<9 za drugo, zopet, äffleit gebot en, adj., drugi rojen, drugo-rojen. ßffleitbeii, f. $ötfte. 3t0 eittef f et, ber, amba, ambo. ¿ffleiunbjfflanjigfte, «., dveindvajseti, serb. dvadesetdrugi. 3 toe i toe g, ber, razpotje. Broeiroeiberei, bie, dvoženstvo. ¿roeirobcbentlid), adv., vsaki drugi teden, ¿ffleiroudjč, f. ®ngliid)(e .Rrantfjeit). ¿roeiroiitftg, adj., »ont®etreibe, neenake velikosti; »01t betSBolle, ne o pravem času strižena, nad) F. beibeč dvojorašen. Sffleijttllig, adj., z dvema rogljema. ¿ffleijobt, bie, f. Dualis, äffleiäiibnig, adj., dvozob. ¿10 eis eil ig, adj., dveversten; jroeijeitige @et|le, ploskovnjak (F.). Sroeijintig, adj., z dvema rogljema. äroeijiingtg, adj., dvojezičen, dvoličen (DI.), neodkritosereen; f. a. Sfllfd); na dve strani bije. 3 ro e i j ii It g t g i e i t, bie, dvojezičnost, (dvoje- zičje russ.). groetd), adv., prek, vprek, poprek; jluerd) über elmaä, prek česa, prek Kerkc, prek Ljubljanice; jwerdj übet bas gelb, prek polja; f. a. Suer. Sroetdjflit, bie, f. Ouetflft. 3 to et d) e, f. Dttete. Broerdjen, v. n., guet übet ba«§o(j Ijobetn, bei ben itifdjleni, po čez, vprek oblati, äroetdjfeii, ba«, (Diaphragma), prepona obet preponka (russ., and) poln.), nad) F. prečna mrena, prečna opnica, bei Dlašur. priserdje. äfflerdjfetlentjiinbimg, bie, vnetica v, na preponi. ßfflerdjftötc, bie, f. Duetflöfe. Boertbbtuž, f. &nerbauž. 3roet(bmu§ftl, bet, poprečna mišica. Bffltrtbbfeife, bie, f. ¡Ducrpteife. Broetdjfacf, bet, f. Cliicrfarf. 3 ro e 11 ft ii tf, Bmercbroeg, f. Cnetftiii, &uer= roeg. Bfflerg, bet, (Pygmaeus), pritlikovec, paglavec, nad) F. paperk it. kejšek (SJteifn.), kepec (Vuk), serb. audj manjo uttb malje-nica, (in ©t. angebl. malek), bei Gulsm. audj patuljak (uub magaš alta Jumbr., »el* d)ea jebod) inllngatn t) od) bebeutet), pašček (@t. Drobn.). 3ffletg=, in benSfggu., »on ©aumen ttub ®e* l»ad)feu, nizek, pritličen, nad) F. pritlikov. Bffletgaioe, bie, lopatika nizka. Bfflergartig, adj., pritlikast, kejšast(?). Šroetgbaitin, bet, pritlikovec. itacfy v. au$ češerk (in 3- Sr., 3a»fen). ffletgbitfe, bie, nizka, pritlična breza, fflergboljne, f. gronjlioljnc. Broergbiidje, f. Sffieiijliiidjc. 3 ro e r g b 0 t f d), bet, menek manjši. Bioergcidjbom, f. iikinicidjbbcndjen. ¿roetgtlll, v. «., nizek, pritlikovec biti. ¿roetgente, bie, mala raca. ¿ffletgetbfe, bie, nizki grah. Bmergeute, bie, čuk. ¿fflergfnft, ber, noga pritlikovcova. Bffl etg geftatt, bie, majhena, nizka postava. Broergbnft, adj., f. Bmergartig. BfflCtgbafe, bet, majheni zajic. Bffletgbollunbet, bet, habat. Broetgbubn, ba«, mali bažant. BfflCtg in, bie, pritlikovka, paglovka. Broctgtieftr, bie, (PinusMughus), rušje, košutje. BfflCtglaUtf), bet, nizki česen. Broetgmanbei, bie, nizko mandeljnovo drevo. Broergma&ig, f. Bmergartig. Broetgraanž, bie, mala miš. Bfflergrofe, bie, nizka roža. Broetgf d)titt, ber, mali, drobni korak. Broergftein, f. Sopfftein, Srodiiten. Broetgulme, bie, nizki, pritlični brest. Bttetgffleibe, bie, nizka verba. Broetgfflolf, f. ©djafat. Broettet, pl., eine ojterretcbifdje SDie^ifpeifc, svalki. Broetfdjle, bie, češplja, češpa; ftifdje ge--fottene, sliva podolgasta in višnjeva, (per-pič Gutsm.). Bffl etfd) len«, iti bet3f&g-,češpijev, češpov. Broetftbfenbanm, bet, češplja. Broetfdjlenbranntfflein, bet, slivovec, slivovica (serb.). Bfflttfd)fengartcn, bet, češpljevje, češpijev vert. B®etftfcnmnfi, Bfflclfdjcnbrei, baa, češ- pljevec, čežana, čespljenjak (Gutsm.). Bfflttf, bet, eitt tleinet Oiagel, f. Bffletf; ba3 3wiefeit, ščip, šip, ščipnjenje, šipnjenje, ščipanje, šipanje. Bfflitfboljrer, bet, b. i.3a»fenboljtet, čep-nik (F.). 3n>iflel. 3ö)idcl, kit» zaklinek; alt Strümpfen, nadj Gutsm. u. M. roža; «n §emben, golobee, serček (Zal.), kožica (St.). 3ffliác 16ort, bet, f. tnebelbnrt, Sdjnauj. 3 tot deti, v. a., ščipniti, šipniti, vščipniti, všipniti, sčeniti, všeniti, učipniti, ščipati, ši-pati; abjtoiden, odščipniti, odšipniti; eS gmicEt mi dj imSeibe, po trebuha me šiplje, ščip-lje, trebuh me boli, zavija, vije, vjeda, me kolje, phe, bode, červiči; ein Sebet aufs jteitfen, es mit3»iicbmd)e, bie, im äBeinbaue bie britte •§arfe, tretja kop; auf Jlecfern, drugo oranje, (preorica Vuk). 3»iefBlb, adj., dvojin. Bmiefnltcr, tet, metulj. 3a>telidjt, bas, somrak, kadar se noč in dan ločita. Btoingen. 1977 3»ier, f. 3nietmnbl. Bffltefel, bet, etn Sip, toeidjet jtd) in jt»ei Stjeiie tijeiiet, kobila, kobalja, razsoha, ro-govila, trabi, račve pl. (Vuk), bei M. gače, vile pl.; eiit foldjet StPeig, bet jut §eugabet taugt, nad) F. vilnik; etn jebes gabelfotmu ge Sing, rogovila, rogulja. Bttiefetflrm, bet, am StBagen, trabi, trabje, nad) Zal. trablje. Btoicfelbeere, f. SSogeltirfdje. Bttiefelbom, f. ©tecbbalnte. 3 «) i e f e 11 g, adj., b. i. in jroei %f)tik gefpaiten, precepljen, fiberijaupt, roguljast, kobaljast. 3rotefeln, v». a., razdeliti na dva roglja, razsošiti (Sum.). Bffltefbalt, bet, razpor, razdor, razpertija, razpertje, svada, svaja (@t.), zdražba, ne-zloga, nezložnost (Gutsm.), neskladnost, nesprava, razpra, nesklad (Gutsm.), ne-edinost. 3 m tet rad) t, bie, f. 3n>iefoalt. 3tnictrad)tig, adj., prepirljiv. 3U)ietra^tgetft, bet, prepirljivost, svad-ljivost. 3wietraihtiflnte, bet, seme razpertije. 3ttiett>ud)g, bet, f. ®ngltfdj(e Jttanfbeit). Bffiiettii^fig, f. 3tt>ein>ii(biig. BttJUtd), bet, dvojšert (IU.f), cvilih*, nad) Sum., bohm. dvojtkanina (tt>ol)l gefdjtoiebet). 3® t lit (ben, adj., dvojšerten (?), cvilihov. Btotllidjtoeber, bet, oviiihar. 3®iHing, bet, dvojčic, dvojček, dvojče(eta), dvojek (Gutsm.), serb. blizanac, n. Ravn. bleznjak, altsl. 3toi(iinge, bliznei; pon Smil* iingen entbunben toetben, dvojčke imeti (n. Ravn. oblezniti se?); fie ftttb3tt)iiiittge,sta dvojčka; in bet ©ternfunbe, dvojčka. 3U)tllingg(i))feI, pl; zraščeni, zrašeni ja-belki. 3toilling§brtt&er, pl., dvojčka obet dvojčici, dvojki. 3»iItingSgeftirn,bas,ozvezdje dvojčkov. StDillingSfdjroefter, bie, dvojka (M.). Bmiltgbar, adj., kdor, kar se da prisiliti, siln. 3»inge, bie, jtoei Stucfebamit jufam* men ju jtoingen, spona (V), stiskavnica; f. a. Sdjtanbe. 3aingeifen, bas, bie Sefdjiage bet SKeffet» fdjaien bamit ansjupteffen unt ju bilten, (železna) spona. 3»ingelreif, bet, bet jtoeitegteif nad) bem Satt^e ju, bei ben fflottingl)err, 3tt>tngl)erri«er, ber, silnik, samosilnik; f. a. 2)eŽp0t, £t)tann. 3tt>tngherrif«, f. ®ežpotif«. 3tDingf«raubc, f. ©«ranbenjttiitgc. 3tt)irl, bet, bei ben jhtnjlbre«žlent, eitiefläl)--letne Spinbel mit btei f«arfeit Spi&eti, ba« £olj, Wel«e« malt btel)ett Will, batein ju («lagen, na« V. vreteno, jekleno vrcteno. 3tt>irlbol)rer, bet, eben bafelbji, ein Sffierf* jeitg mit einet f«atfeit Spige unb jwei j«nei--benben Tanten, vorgebohrte £ö«et bamit ju erweitern, vretenčni sveder (V.J. 3 to i tu, bet, konec, befonb. konci pl., (ti. .Rt.), sukanec obet sukanik (Gutsm.), au« nit (meljr gaben); i« bitte um Stoitu, tta« V. podaj mi konca, sukanca, (mit 3wirn finden, serb. končati). 3ffltrttnrtig, adj., koncu ali sukancu podoben, končast. 3wirncn, adj., au« 3ioitlt oerfettigt, končen, končenat, cvirnat*. 3tuirnen,». a., jweiobet melit gäben jufam-men btefjen, posukati, sukati, niti sukati, (cvirnati); v. n.OOU Äajjen, f. ©«mitten. 3mittler, bet, sukač. 3wtmertn, bie, sukačica. 3tt)irnfaben, bet, nit, konec. BUJitnljaSpel, bet, motovilo za konce. 3«)trn!ttflltel, bet, klopko konca obet kon-cov, klopčič sukanca. 3tBtmmilhle, bie, navijalo. 3tttrnrab, ba«, kolovrat, sukavnikza sukanec. 3ttimfeibe, bie, sukana svila (Žida). 3tDimftern, bet, zvczdica za konce. 3tBirnftr«mpf, bet, nogavica končena ali cvirnata *. 30trnwt(!cl, bet, navitek. BtOtmtnittbe, bie, motovilo za sukanec. 3 mit nt» ur m, ber, f. gabenurarm. 3tDtf«en, praep., med (mej); bet Siaitm jwif«en jloei Käufern, prostor med (dvema) hišama; }Wif«en mit llltb bit gibt e« feinen llnterfdjieb, med mano in (med) tabo ni razločka; et ging jWif«en bciben, šel, hodil je med obema; (t« JWif«ett Jloei Stuf)* (en nieberfegen, med dvema stolama sesti; 3tt»i[«em'fWeit6iutaber. dvoje h krati loviti in nobeniga ne dobiti; eiii Dri jtoif«en ben ©ergen, mcdgorje; bie ©tefte jloif«ett ben ©«ultern, medplečje; itnb bgl. Bfggn.; jtoif«en bie 9taber fotn--men, med (pod) kolesa priti; ettoa« ;Wu f«etl Jtoei ginget fajfett, kaj med dva per-sta vzeti, stisniti; in bet StRitte, vsred, v sredi, posred , vmes; jwif«en ben 3eiten lefen, med verstami ali redki brati; jwi* f«ett Sfjur unb Slngel, v stiski; jioif«en Ijeut unb ntotgen, od danas do jutri, med današnjim in jutrišnjim dnevam; jloif«en 15. Slugtljl unb 8. September, med šmarnimi masami; bei 3ufammenfegttngen mit _£anpt--ttottetn, med—, obet vmesni al« adj. 3tt)ii«enaci, ber, prestanek, presledek med dvema djanjema. 3unf«enangenbltd, f. 9iugenblttf. 3mif«enbalfcn, bet, srednje bruno, greda, srednji tram. 3ttif«enbanb, ba«, (a»af), medvezek. 3tt)if«enbau, bet, vmesna stavba. 3mif«enbef«eib, ber, vmesni odlok. 3U)if«enfaII, bet, vmesni prigodek. 3®tf« enfrag e, bie, medvprašanje f, vmesno, postransko vprašanje. 3»if«engefang, bet, medpetje. 3tt)ii«engci«aft, ba«, postransko opravilo. 3tt)tf«enbanbel, bet, posrednja kupčija; f. a. Spebiltoužljanbel. 3ttif«enbanbler, ber, f: Spebitenr. 3tt)if«en!U0«en, bet, vmesna kost; in 3itfammetife$ungcn, medkostni. 3u)if«enfunft, f $a}tt>if«enfunft. 3ttif«enlage, bie, vmesna lega, plast. 3ffiii«cttli«t, f. 3*Dielid)t. 3ttlif«entinie, bie, vmesna certa. 3ttifd)enmahl, ba«, mala jed med poglav-nimi. 3tiif«enmaner, bie, medzidje, prezid (ZaL), vmesni zid, tin, pretin, stena (rwM. prostenok=prestenek). 3tDif«enmtttel, ba«, sredstvo vezavno. 3ttlti«euinu§fel, bet, mišica vmesna, medkostna. 3U)if«eUDtt, ber, osredje. 3tttf«enpfctler, bet, srednji steber. 3tDif«enpUnft, bet, (punkt) mejnik ali vmesnik, — vmesni členek. 3u)tf«enraunt, bet, presledek (V.), pre-sredje obet medsredje, prostor med—. med-prostorjef; etn gattj obet »erhaitnifjmdfjig leeret3loif«entaum, praznota, praznina med, razstop (?); li«tet 3toif«enraum, preleg-ljej, spreumljej. 3tt)if«raumig, adj., z vmesnim prosto-ram ali presledkam. 3fflif«enrebe, bie, medgovor, vmesno govorjenje, seganje v besedo. 3tnif«enreben, v.n., vmes govoriti, besedo presekati, presekavati. segati v besedo. 3tttf«enrei«, ba«, etloa medvladje, brez- kraljevje f, brezkraljevstvo, medcesarstvo. 3tDtf«enrippeu6Intnbcr, bie, medre-berna odvodnica. 3»ii$en{aö. Btoifdjenfafc, bet, medstavek, vmesni, srednji stavek. 3tDtfd)Cnf(hein, bet, medčasni list. 3u>ifort, bas, f. Snterjection. ¿ttlifcbenjttlin, bet, pregradni plot. 3Wifd) ettj Ct I e, bie, vmesna versta. Btttfdjenjeit, bie, premolk (VJ, vmesni čas (Gutsm.'), medčasje (poln. n. biihm.), f. a. ißnnfe; iti bet Swifdjenjeit, v tem, ta čas, med tem (casam). ¿ffliftbClIJOlilinie, bie, meddeželna colna poteza -j-. 3 »i i ig Ol i), bas, Slattgolb, toeld^eö auf bet einen Seite ©übet ijt, zlatosreberna pena. 3ttift, bet, ebiet unb glimpfliebet, als 3wie= fpait, razpor, zdražba, svaja, rovanka, (rvan-ka)zdraha;f. übt. ßfflicfpalt; id) (labe Swift mit Semanben, n. V. nama nekaj križem gre; med nama je nekaj križem, aui$ klati se, ujedati se. ättiften, v. n., spreti se, prepirati se, ujedati se. 3® i [tet, bet, razpornik, razpertnik, pre-pirljivec. 3 tD i f t i g, adj., razporen, svadljiv, zdražljiv, nezložin, prepirljiv, v prepiru, prepiru, pravdi podveržen. 3ffliftigleit, bie, razpornost, zdražljivost, sprekarnost (GutsmJ, f a. 3tt)itfpfllt, ¿tDift. 3®itf d)Ctn, v. n., čverčati, čerčati, čver-kati, čverkljati, čerkoleti, verčati, žvergo-leti, gostožiliti; wie bie Sitten fingen, fo jWitfdjern bie Sungen, f. 3ung; »on ©ritlen utlb §eufcbteden, čerčati, overčati, čerčeti; »on Sing»ögeln, žvergoleti, gostoleti; an* fangen JU jwit|d)ern, začereati, zažvergo-ieti, zagostoleti; gioitfebernb wol)m fommen, pričverčati do — ; eine Seit binbtird) jwits fdjent, prežvergoleti (ves ljubi dan). 1979 3»itter, bet, eilt ©efeböpf mit Betbetlei ©es fOlI, adv., spoštljivo, ©infattelung, bie, (geogr.), presed, sedlo, ©leltromotor, elektrobudnik f. ©lenbtljier,f. 0»eg. bes Unterfftiebes) 9Jenn= tljier. Sntflihten, a. upeljati, u pelje vati. (Sntfumpf etl, na suho djati, posušiti (močvirje). Gclbfe, nakoljenec (Bel. Kr.). ©rbbeeren, smukavice (fijll.). ©rgreifen, auf bem Jiarfte ufatiti, fatiti (ftatt hvatiti). (Sij, poln. kruszec. ©rjtehnngžhnnž, rejenišče ausjujlreiften. ©rjittern, liniti (flt.) (frjlager, nahajališče, ležišče kake rude. ©fiofel, f. ©peifetafcl. Sadelbiftel, kakt». gabrbeftünber, Satjrjiäftter, najmenik ali zakupnik prevoza, brodišča. Jfärbetbaunt, >»al)rfft. tifttiget ruj, ruje- vina, auf bem Äatfie, rij. ^nnnn, Fauna, živalstvo kake dežele. Seigblatter, geigttmrse, (Condyloma), sramna bradovica. gelbftefter, poljsko kukalce. geltbennc, (Sedum Telephium), žmikelj, ožmikelj, zvanikelj. glebermurjel, f. Slron (niftt Snjian). ftingerbrett, f. ©riprett (niftt©ieprett). ginne, eine .Rrantljeit bet Sfttoeitte, stroge (»ergleifte bas seri. stroka, eine ©ftafftanf* fjeit, Vuk). leden, bei .Rillbern, rubadi (niftt rnbodi). letfftlaffe, mesarska dnarnica. S101 a, Flora, rastlinstvo kake dežele posebej. JflU$belt, pretoka (D, .Rt.). Š r e i ft C b C n, posamič, posebej biti, stati, gnfieifen, poto (niftt pot). Slabet. 1981 ©arbefeutme, kioča. ©ebiet, f. amiilgebiet (niftt TOhlengerujt). ©egenfeiiiglett, 9lecit>rocitat, naft anb. ft. 2)2. vzajemnost. © e h e It f , obešek zavolj lepšiga. ©CtjhalŽ, in ©t. škertljivec, škripavec; geijig, škertljiv. © entncluttg, svet (kake občine, farei. t. d.), ©enette, (Viverra genetta), geneta, genetska mačka, ©enoffenfftnfi, (bet ©etoerbsl.), obertni- ška bratovščina, ©etifttšbanf, sodišče, sodilišče (beibeS a. alt.il.). ©effteibt, tlng, in ©t. fajl burftgeljenbs, čeden (in Jir. nnb .Rt. ^ittgeg. reinlift; in .Rt. btiieft es in Sejug auf ben SDtenfften neben bem aujjeten Slnjlanbe auft bie iKota* litat auS, j. čeden mladeneč, ein ftttfas met unb beffteibenet 3ungltn, Jer.J. ©elteibejtnž, in ©t. a. veršnik. ©etnahrleiflen, dober biti za kaj. ©iftfliolj, kerhlika; f. gaulbaum. © l e i § e, £unbSpeterftlte, (Aethusa _ Cyna- pium). mala trobelika, pasji peteršilj. ©i)Vel, vitel, gen. vitla (niftt vital). ©rtllenltanl, kdor si domišljuje, da je bolan. ©ttllenlrnn!l)ett, domišljena bolezen, ©rofi, feljt grojj, in ©i. angebl. zel, zela, zelo (?). ©riinerbc, zelena glina, ©m (j, ift btinge bit einen ©tup »on beinem fflrubet, brat te pozdravlja, (n. Cigal. u. Slltb. UUtifttig te pozdravi). §aarfftO(jf, in ©t. kečka (altsl., k'k, u. k'ka ^aat). §ager, ein bittrer, i)a9cter SWeufft, suhor, Dimin. suhorčik, auft Spottname (11. Str.). §nden})flitgen, £alen, 33altenftreifen, z oračo (V.) obdelovati, russ. s soho obdelovati. §nfen, (portus), im russ. pristan /., im serb. bei Vuk hingegen m. g. agebutlC, auf bem Äatfle serbevka. a in m C t i t It n e, špičasti konec kladva, (niftt bet Brette unb bicfe S^eil). fiafelnnft, leščnik i jI ausjuflteiften. #nulfliiglet, žival kožnoperotna. $aubenlerfte, auf bem Äarjle, čufka. $8Ujnl)n, oklo (Ravn.) niftt okla. |>ebel, bei Vuk auft vag. §etb, oskrapel (.Rt.), ogaten, —na, —no, gebtäuftl. in Jir., »on unreifen grüftten. §ernnterbriiden, v. a., potisniti, potlačiti s česa. eni en, in St. aitgebl. zavivati. immelSblatt, Stofloft, nostok* (niftt rostok). #intenb, plantav (St.). finftiirmen, vihrati tje, hruti. Šofttnnb, višava. §0 h lab er, velika odvodnica (niftt privod-nica). 1982 §oblfoiegel. § Ol) If p i C0 C l, vboknjeno, skledičasto, ja- mičasto zercalo. .&Ot'ltl)rt§bel, motovilo s kljuko, z ročico, punter, rift. §ummer. 3íC, äJiebr, je mehr, čim več (itift čem več; unb bamadj ifi jebet instr. in čim ju be« richtigen). 3¡uba§baunt, ©riffelbaum, ttadj Sum. ju-dašnik-f, nad) Sul. judič-f. Safentabe, Živi prah; ber ©fimmel babott, perš. Slabberntiible, bie 93erufung SKuble ju ftteidjen. .flctbaunt, nagnoj. Sleinbilb, f. SKinialur. Slo^, ein itnbebiljiicber SDienfdj, teljega. Snodjettfiige, SSeinfage, žaga za kosti, tnočbengraž, f. Sfaertelrteb(fl.Sfteett* riebel). Sobi, vihrovt. Soblcngažmeffcr, Slntbrafometer, merilo za ogljec, ogljecomdr t o m t ur, f. (Sontentbur. trabatl, f. Jluftauf. tbebžbflanje, f. ©onueiitoenbe, (nift ©amentoenbe). Subftrujflffer, medna, bakrena voda. turiumt, kurkuma* dolga. Siingentbal, podolžna dolina, podolnica (eig. 91.). SangbattS, Saugfdjtff, bet .Ritdje, ladija. Snngftblnfer, spanjuga (@t.). Sattid), serb. ločiga. Sebntoort, ptujka, izposojenka (beseda). Seifenta Utnter, mertvašnica, merlišnica. Seib , altsl. tega toga (ntd)t tega). Scrtbe, attf bem Jtarft, skerl, m. Sejstjabrig, V.lanskem letu. Sode, f. tirre. Sttftrobrcnfdjtuinbfudjt, gerlovioa, sušica gerla. Suftfbtegelung, Fata Morgana, zračni privid, zračno slepilo, mamilo. SUtagenbrei, f. (£bbntit§ («'«bt Chyius). Waftbudjt, Segelbuft, SKaftbant, jam- borna klop. SKnuItocb, ba«, eine Sfjietfeudje, bolezen v gobcu. SHaušabier, SKaufeanr, f. $tnnfeljabtd)t (nift Sffiaftelfalf). SJleereŽgebiet, pomorje (v širšem pomenu), t. j. ves proti kacimu morju viseči svet. SJteerqtiabbe,, .ftruilquappe, (Gadus mu- stella), nad) Sul. morska miš. 9J? i ft tO a g e n f 01 b, auf bem flarfte, gertune pl. fünft. iMiitroeit, verstniki, sedanji, z nami živeči svet. äftorgeitlünber, etwa jutrovec,6eiGttfa»i. jutrodeželnik. ffltuden, SJhttffen, auf žugniti. SBtnnbtObt mafen, zamašiti komu usta, prepovedati govorjenje, (mertviga jezika). SBtutb, pogum, mit bem altbeutffen gomo— 9Rann in ffierbinbung. Uiaffrage unb Slngebot, iskanje in ponujanje, iskavci in ponujavci. Slabe, adj; (Seite 1077), fiatt Štabe. Stafuabme, et»a dovzema. Stafnebuten, dovzeti, dovzemati. Stdbrabmen, hlapec za šivanje. Slebeitfflerber, f. Sombetent; sosnubač. Stebenftotf, SSeiftOd, prizidek k nadstropju. Stebenjug, Seijug, stranska čerka, mali vlak. Sienntoertb, ettoa povedna vrednost. Stiemanb, nikdor. Stotb, SBenn bie Stotb am gtofjten, ift ®ot--tež §ilfe am nafften, kadar je nar veči sila, je Božja roka mila (U. ,Rt.). DbjecttbglaS, (leča) predmetnica. £)f Ž, großer ungatiffet, sek (lt. Är. u. @t.). Dcularglaž, (leča) priočnica. Delntiible, oljenica (gebt.). Cfenlodj, bei großen Defen, žvokno tiftú get al« žekno. Ditero«, f. a. Sntgettlid». Opferwillig, radodarn. DbalUttie, jajčasta, jajčasto-obla čerta. ^atbtader, v zakup, štant, arendo vzeta nj iva. f albobrer, ušesnik. $an, ©djäfergott Veles (Met.), nidjt velos. $anaf traut, Saferfraitt, (Laserpitium), je-lenovec, sil, silje. «Paternität, f. SJaterffaft. Sßedjfdjarre, f. §arjnteffer. feriidenftrandj, f. ©umadj. ffefferfdjtoamnt, $fefferling, lesičica. pfeife, mit 2 {Köhren unb einigen Söfetn mit einem gemeinff aftlif eu Slnfage, frula. pfeifen, ffleft, fftillenb, fruliti. ißferbeeifenbabn, konjska železna cesta, flatean, f. Safelauffa^ (nidjt Xafelplafc), geogr. planota (visoke lege), ißlatierbfe, robačka (Äatfi). $rt0rität«urtbeil, razredna sodba (od prednosti upnikov eniga pred drugim), ißrouttffartus, obetojemnik f. Sßromittent, obetnikf. $roborjton, priličje. fünft, in bet $bpflf jufammengefefcten Sffiörtetn,. etwa mittelfi bet Formation auf— nik ober —ineo; j. 58. ©efrietpunft, (punkt) zmerzlinec; bei Vert. zmerzlin unb zmer- üuerttwl. zinec; ©übpuntt, vrelinec; ©¿^»neljvunfi, talivnik; J^aupunft, rosnik; Stngriffspunft einer .(traft, (punkt) zastavnik, primnik; @cht»ingung«imnft, zibnik u. bgl. jQU Cttb Alf poprečna dolina, preseka (VukJ. SRebcn, bas citirte fteier. muvili (rid^tig. mol- viti) bebeutet fteut ju Sage lärmen, ittebuttren, arith. debeliti. 9i c u n et(, unbefonuett t»ot)in, hamlati (lt. Är.). SRejintofer,,. .(hteiphafm, (Carabus), nad) Šum. uttb Šul. črevljec. SReiterftatue eine« 3JiamteS, postava, statva možaka na konji. SReprobation, (fdjulmänn.), etma zavračilo. SHctJttltCn, golazen, lazeče živali, fliefolöiten, arithm. drobiti. 911 d) tU« 8, mer-i, (nicht mera, Seite 1274). 9i iefcnobr,v^antboni, nad? Sul. velika zla- tinka (bei Šum. uhovin midas). 9iot)r3Uder, cuker iz terstike, prekomorski. 9io§ltcffel, Sioppotei, (Stachys), ternocelj, čisteč 9!oftbeef, 9ioaft6ecf (nidjt 9icc&beef). 9Jotblnd)3, ilalbžfteifdjlad)«, rdeči losos. ©nbebaum, ©abelbaum, (Lycopodium com-planatum), zaspanec, Cberfr. lesičnik; f. a. ©iibenbauin. Sauctllcefalj, Äteefalj, sol iz kisle ali zajčje detelje. Snummeg, tovorna pot, pot za tovornike. ©djterltngStnnne, amerikanska jelka, ©djiff, ®ampfftiff, (ladija) parnica, (brod) parnik; ©egetfdjiff, jadrenica; ifiuberfchiff, vestenica. ©cblagmette, preskočaj (električne iskre), ©djleidjenb, lazijoč, lczejoč ausjujlreichen (richtiger ift lazeč, lezoč). ©tlintni, a\\d), nakazan, — zna, — zno. ©d)neelittte, (čerta) ločnica večniga snega (nic^t vedniga). ©djueltfdjiff, giugfchiff, berznicaf. ©djObcrfelS, labora, baljer bas ®orf Labore ((Srabner). ©d)»efel!tež,n. b.Russ. žepleni kotčedan, ©(hroerfhntb, nach Sum. unb Sul. mcro- tec (?) ; Dr. BI. težec. ©eefenftcr, in ©t. lava. ©ehfficite, bie, dogledaj. ©et)U, für fleh feilt, — mohneit, forgett, sa- movati (lt. &r). ©iDtbiOU, kleščar (Veglia). ©odet, f. ißoftnment. ©pedbäring, Sncfiing, 'Pirftiug, povojeni sled ali arnik. ©pthntauS, auf bem Jtorfi, bezgavka. ©hobiutn, f. Snodjenntehl. ©tfldielfenf, .Reulchenfchote, (Bunias eru- oago), gorusična kavlostroka, bunijon. Star, auf bem Äarjle, bel, russ. belmo. Bug 1983 ©terjnteife, f. ©ttBanintetfe. ©trnnbjagef, $o(met»e, (Fuous parasiticus), nad) Šum. zajedna haluga. Stuhlgdltg, barter, serb. natezavica(Fufe). Sumfjfholi, fflruchholj, les po močvirju, ©ilfiltug, aHoftapfel, sladka klopotevka. SflVhtliS, sramna kuga. ©hbbtlttiftb, sifilitičen, sramnokužen. Sambountnbel,Satnbmtrintabel, kvačka, igla za kvačkanje, tamburiranje. Sambourftit, Sambmtririttih, šteh s kvačko. Uhrgehange, 23etloquen, Srelogtten, ettoa obeski od ure, okraski pri uri. Uneb euiunfj, nesomernost, neskladnost v podobi. Uufretgebig, neradodaren, terd. llnfreitOititjj, ne dobre volje, prisiljen, llntbetfnnt, vcsvoljni svet (uicht ves val j ni). Untcriltnft, unentgetttiche aber boeh $uge* ftdjerte Unterfunft baben, j. 58. »on atmen Seuten, poderžtovati (angebt. in ^tr.) »ieti. podcrštvovati. SBertiefen, ftd) ¡nS3rbtfct)e, človek živi na svetu, kot kura v smeteh (It. Stt.). SBenoabtnngžgebiibr, f- 2>e}>ofttenge= biihr. SBerjehrenb, zaren, —na, —no (U. .Sr.). Sogclmurj, iBiargenbretjer, tičji koren. S8olfžn)irthfd)aft, 9tationalofonomte, narodno gospodarstvo. Sollžttirbfdjnftlidj, Slattonalofouomifch, narodno-gospodarsk. a® O d) tel, podperda (@t.). SBlllbgerttht, gozdna sodnija. äBfltbneffel, .ftrötenneffet, (Stachys syl- vatica), divji ternocelj. ffinf f cr ehh t(h, grofcheppich, (Sium), kožica koščica. Sönfferhamnter, $itishammer, vodni bet, cev z vodo puhajoča kakor bet. ffientg, ein toenig ftjjett, machfeit, fptingett, posedeti, porasti, poskočiti u. f. f. niittelfl bet ffiorfegfylbe po —. Söetf, bei Sufammeitfegungen als ©tunbtoort teitb es int @lo»enif. Är.), Egidij. sigatiie, f- Agata. StflneS, Slßnefe, f. Neža, dim. Nežka utib Nežica. Sllfiert, 2ll6ce$t, m. Albert,vAlbreht. Slleiflnbet, m. Aleksander, Škander. Sllefcmbra, f. Aleksandra. SlltfiUŽ, SllCi, m. Aleš, Aleksij. SllOljS, 2ll0t)jtttž, m. Alojzij, gem. Lojze, Lojzek. Sliobjla, f. Alojzija, gem. Lojza, Lojzika. Sllpottž, m. Alfonz. 2lmabeu§, m. Amadej. Slmfllte, f. Amalija, gem. Malika. 9lm6tOftlt§, ml Ambrož, Ambrozij. SlmjftafM, f- Anastazija. SlttflftflfiUŽ, m. Anastazij, Anastaz. Sln&teaž, m. Andrej, Andraš (M.), dim, Andrej če, Andrejček. SIngelfla, f. Angelika. 51 ttna, f. Ana, dim. Anka, Ančika. Slnfelm, m. Anzelm. Slntott, Slnfoniufi!, m. Anton, dim. Tone, To- nek, Tonče, Tonček. SlntOntfl, f. Antonija, Tona, dim. Tonka, Tončika. 9l})0H0tna, f. Apolonija, gem. Polona, dim. Polonka, Polončica. Slrttolb, m. Arnold. Šlrfentuž, m. Arsenij. Mjaitafmž, m. Atanazij, Atanaz. StUgUft, m. Avgust. Slugufte, /. Avgusta. SlttpftiU, m. Avguštin, Avguštin. Šluguftine, f. Avguština, Avguštinka. Sluteiia, f. Avrelija. Siateliuž, m. Avrelij, Avrel. SBttibettt, m. Balderik. SSttibuin, m. Balduin. SöaltijaflJr, m. Boltažar, Baltazar, dim. Bolte, Boltek. Söarimra, f. Barbara, gem. Barba, dim. Barb- ka, Barbica. SSarnaBaŽ, m. Barnaba. Sfltifeolomiiaž, Satitjel, m. Jernej, dim. Jer-nejic, Jernejče, Jernejček, bei M. Arnek, Jernuša. SBflftiiuS, m. Bazilij, Bazilj. SBeottif, f. Beatrica. SBenebtet, m. Benedikt. S5enjorain, m. Benjamin. S3ern6arb. m. Bernard, ^ecnbarbtnc, f. Bernardina, Bernardinka. SBettfea, f. Berta. Sinnen, f. Blanka. SSIflfraS, m. Blaž, dim. Blaže, Blažek. SSoltSIttUŽ, m. Boleslav. Stmifaj, SBonifttCinž, m. Bonifacij. »ligtfta, f. Brigita. SSnttUŽ, m. Brie. StltttO, m. Brun, Bronon. (Sacilid, f. Cecilija, Cila, gettt. Cilika. Sfljetan, m. Kajetan. Cfiarlotte, f. Karolina, Karolinka. sirifoftomuž, m. Krizostom, Zlatoust. (Prtftifltt, m. Kristijan. KljEifttaite, f. Kristijana. Sbrtfitne, f. Kristina. SBtiftolJfe, m. Krištof (Krištofor). PljriftUČ, Kristus, Krist. glflltt, f. Klara, ©fluMa. ©fottbitt, f. Klavdija. (BfonMuS, m. Klavdij. ©Icntcnê, m. Klemen, Klement. ©enicnttne, f. Klementina. Golontaitllž, m. Koloman. ©Onftantitt, f. Konstancija, Konštanca. Conftnnttn, m. Konstantin, Konstantin, ©onftontinl, m. Konštaneij. Cvoêntûê, m. Ko/.ma. Gotneliuž, m. Kornelij, ©tiédit, m. Krišpin, Krispin. ©bbtion, m. Criprijan. ©tjtiiinž, m. Ciril. Sflmion, m. Damijan, dim. Damijanček. Sanici, m. Danici, Danil. 2)atli&, m. David. Scmcltinž, m. Demeter, vuss. Dimitrij. Scftbcria, /. Deziderija. Scftbctinž, m. Deziderij. Sietridj, m. Ditrih. Siontebcž, m. Diomed. Sionbfill, f- Dionizija. 2>iont|fittŽ, m. Dioniz, Dionizij. Sontinicuž, m. Dominik. SBIOthca, f. Doroteja, Rotija, Dora. (Sbcthatb, »i. Eberard, Eberhard, ©bmuttb, m. Edmund. ®bnatb, m. Edvard. ©ItOlIOtC, f. Eleonora. Lenora, Lenorka. ©liaž, m. Elija, Elijas (Jtf.). ©lifabcth, f- Elizabeta, geni. Ošpeta, Spela, Liza. ©mil(tu3), m. Emil, Emilij, ©milic, f. Emilija, Milika. Smcrith, m. Emerik. ©rflŽntUŽ, m. Erazem. ©Itd), »»• Erih. ©WCft, m. Ernest. ©iaiaž, m. Jesaija. ©fthcr, f. Estra. ©nd^arinž, m. Evharij. ©UbOJtO, f. Evdoksija. ©ugcn, m. Evgen, Evgenij. (Sulalic, f. Evlalij a. (Suhbroftne, f- Evfrozina. ©UftOd)iUŽ, m. Evstahij. ©00, f. Eva. gabion, m. Fabijan. gabticinë, m. Fabricij. geliCta, f. Felicija. Sfibor. 1985 ftclicitOS, f- Félicita, flelif, m. Feliks. Kcrbinanb, m. Ferdinand, dim. Nande. glotcntin, m. Florentin, glorion, m. Florijan, Ferjan. fÇranciéfa, f. Frančiška, Franca. Sïranciêcnë, Wtonj, m. Frančišek, Franc. ÎÇribmle, f- Friderika, gtieberith, Srifc, m. Friderik. ©Obtiči, m. Gabriel. ©OllUŽ, m. Gol. Ojcnooefa, f. Genovefa. ©eotg, m. Juri, Jurij, Jur, dim. Jurče, Jur- ček. ©Ctbatb, m. Gerard, Gerhard. ©crtraub, ©CtitUb, f. Jedert, Jera, dim. Jerica. ©CtbttfiUl, m. Gervazij. ©Oitftieb, m. Gotfrid, Bogomir f-©Otibarb, m. Gotard. ©OttliCb, m. Gotlib, Bogomil t-©rcgot, m. Gregor, Gregorij , (vulg. Groga, Grega), ©rifclbc, f. Grizelda. ©UibO, m. Gvidon. ©iintbcr, m. Ginter. ©nftab, m. Gustav. fmmtcben, f. Sobunno. $an$, f. Johann. ■itebmig, /. Jedviga, Hedviga. ■pcinrid), m. Henrik. Helene, f- Helena, Lena, Alenka, Lenka. .öcntica, §cnticitc, f. Henrika. §>CrmoIau3, m. Ermolaj. Hermann, m. Herman, Armin. .|iacbnth, rn. Jacint. •5iCt0nl)mU§, m. Jeronim, Jerom, Hieronim. fiilattUg, m. Hilarij. §ißb, m. Job. ugo, m. Hugon. hWlOlbt/ »"• Ipolit, Hipolit. Cber SelbRIflttt). 3Sbo, f. Ida. Sgnaj, m. Ignacij, Ignac, Nace. Snnoccnj, m. Inocenci. Stcniiuž, m. Irenej. 3tcnc, f. Irena. Šfao!, m. Izak. Sfabctfo, f. Izabela. Sftbor, rn. Izidor. 1986 3oto6. (ber üflitícut). 3flfol), m. Jakop, Jakob, gern. Jaka 3fl!0flilte, f. Jakobina. Seremiaž, m. Jeremija. 5oatf)int, m. Joahim. SobOCUS, 3oft, 3obft, m. Jošt, (Jodok). 3i0lj(JMt, m. Janez, Ivan (meljt kroat.~), Jovan. Šolami it, /". Johana. Ivanica (ftrooi.), Jovana. ^Ofepb, m. Jožef, Jože, dim. Jožek. Žofeplja, f. Jožefa, Jožefi n a, Zefa. Šonaž, m. Jona. Šoflio, m. Jozue, Jozve. 3ubaž, m. Juda, Judaž, Judež. ^llbitfte, f. Judita. Šulian, m. Julijan. ^ltliaita, f- Julijana. hitite, f. Julija. ŠuItnŽ, m. Julij. Štlfltlliatt, m. Justinijan. ŠuftillUS, m. Justin, Justin. 3uftllŽ, m. Just. M. taltiftuS, m. Kalist. SamtUttŽ, m. Kamil, Kamilo. Sati, m. Karel, Karol, Kari. Sarolinc, f. Karolina. Siafimic, m. Kazimir. itČaŽpat, m. Gašpar, Kašper. Šatbatitm, f. Katarina, Katra, Katreja (M), Katrica, Katrinka. ttlian, m. Kilijan. tlotbilbe, f. Klotilda. SOtttab, m. Konrad. Suntgitltbe, f. Kunigunda tanj, Surt, f. ftontab. fiambre«!, »«• Lampreht, Lambreht. Satira, f. Lavra. ¡Qaurentia, f. Lavrencija. fiaurenjillž, m. Lorenc, Lavreneij, Lovre. Sajaruž, m. Lazar. Seatlber, m. Leander. Seo, m. Leon. Seonbarb, m. Leonard, Lenart. Seonore, f. Géleonore. SeOpOlb, m. Leopold, Polde. SeOpOlMne, f- Leopoldina, Polda. Sifette, f. (Slifabelfj. Sotte, f. gljarlotte. Sotftar, m. Lotar. Soutž, f. Subttifl. Soutfe, f. Ludvika, Ludovika. SucaŽ, m. Luka, Lukež. Sneta, f. Lucija, Luca. Sntiuž, m. Lucij. Wapp. Sueretia, f- Lukrecija. SubmiUa, f. Ljudmila. StlbtDtg, m. Ludovik, Ljudovik (ruíí.). m. ^agbaleno, f. Magdalena, ajfafariuž, m. Makar, Makarij. 9Ma«iaif, m. Malakija. SOiarcellnS, m. Marcel, ajiarenž, m. Marka, Marko, (russ. Mark). SOiargaretljC, f. Margareta, Marjeta. SKaria, 9JiariC, /'■ Marija, geto. Mica, Micika, Mina vulg. au« Maruša, Marina, Micada. ffliartl)«, f. Marta. 3Rorttn, m. Martin. SBlatbiaŽ, m. Matija, Matic, Matice, Matiček, amttljtlbe, f. Matilda. 9Jtattl)au3, m. Matej, geto. Matevž. Šiauruž, m. Maver. ®iafenjiuž, m. Maksencij. SKafimtltan, m. Maksimiljan. SJiaftmuS, m. Maksim. ®H«ael, m. Mihael, Mihel. Miha. Mihec. Šiortj, SKaurttinŽ, m. Mavricij, Moric. SKofeŽ, m. Mojzes, Mozes, russ. Mojsej, serb. Mojsia. SJZarciffUŽ, m. Narcis. 91aialie, f. Natalja. Siatftaitael, m. Natanael. SKeftor, m. Nestor. Diicepboruž, m. Nicefor. 9liC0bemu#, m. Nikodem. 9liC0l0UŽ, m. Nikolaj. Miklavž, russ. Nikolaj. 9!oelj, m. Noe. DctObtO, m. Oktavija. Dbilia, Ottilie, »»• odiiija. Diga, f. oiga. Dlibta, f. oiivija. £ ttO, m. Oton. ©ttnl, m. Pavel, gen. Pavla, geio. Pavle. ^anline, f. Pavlina, Pavlinka. ©eter, m. Peter, gen. Petra, oera«tl. Petron. ©ettOniHe, f. Petronila. ©bilarct, m. Filaret. ©bilibert, m. Filibert. ©itlipp, m. Filip, Lipe. puwtte. $í>iIiM)tltC, f. Filipina. $ÍU3, m. Pij. ijJrOCO}), m. Prokop. m♦ 9tad)el, Stapel, f. Rahel, Rahela. ÍHaintlinb, m. Rajmund. Mainel, m. Rafael. SRebCCCO, f. Rebeka. SRegtne, f. Regina. iReiníarí), m. Rajnard. 9iein^0lb, m. Rajnold. SiemigiUŽ, m. Remigij. Siidjarb, m. Rihard. 3J0berí, i». Robert. iRobCticfl, ¡Hobtigo, m. Roderik. SRod)U§, m. Rok. íRomamiá, m. Roman. ¡Rofolie, f. Rozalija, Zalika. SRoftlte, f. Rozina. SRiibtger, m. Roger, Rožer. fliubolhb, m. Rudolf. 9?U)Jre(ljt, m. Rupreht. Sabbaé, m. Sava (serb.). ©alome, f• Salomeja, Saloma, Salomonija. Salomo, m. Salomon. Samuel, m. Samuel. Sata, f. Sara. Saul, m. Savel, gen. Savla. Sebaftian, m. Sebastijan, Baštjan, Boštjan. Scraj)j)ÍUe, f- Serafina. Sibonia, f. Sidonija. Siegfrttb, m. Sigfrid. Stgtžmunb, Stgmunb, m. Sigismund, Žiga, Icrnat. Sišman. Stlbefler, m. Silvester, gem. Bester. Simeon, m. ySimeon.v Simon, m. Simon, Šimen. Simfon, m. Samson. SiflUŽ, m. Sikst. Sopbie, f- Sofija, Sofa ober Zofa, Sofika. Stanižlauž, m. Stanislav. Síebíion, m. Štefan, dim. Štefek. Stefanie, f. Štefanija. Sufanne, f. Suzana, kroat. u. russ. Susana. SbabbiiUŽ, m. Tadej. £be!la, f. Tekla. £&eobaIb, m. Teobald. 30 e. 1987 SljtObOt, m. Teodor, Todor. Sbeoboriib, »»• Teodorik. Sbeoboftllž, in. Teodozij. Sbetefe, f. Tereza, Reza, Rezika. £I)0maŽ, m. Tomaž, Tomaže, Tomažek, kroat. Tomo. Simotlieuž, m. Timotej. SituS, m. Tit. SobiaS, m. Tobija. It. Ulrica, f. Ulrika. lilrid), m. ülrik, gent. Urih, Urh. Urban, m. Urban (Yerban). Uriulo, m. Uršula, geto. Urša, Urška. Utfiu, m. Ursin. 38* SBalentin, m. Valentin, geto. Bolantín, Balant. SBaleriUÖ, m. Valerij. Seit, »j. Vid. Seronica, f. Veronika. Sictor, in. Viktor. SBirginie, f. virginija. SBincenj, »»• Vineenc, Vinceneij, Cene. SitOlig, m. Vital. as. Saltber, m. Valter. äßenjel, m. Veneeslav, bolim. Vaolav. Semer, m. Verner. Sffialburgig, f. Valpurga. SBilheim, m. Vilhelm, Vilelm. »ilbetmine, f. Vilhelmina. Silibalb, m. Vilibald. Söolfgong, m. Volbenk, Volfgank, (Ulbank). Sober, m. Ksaver, Ksaverij. 3. 3a$atia@, m. Zaharija, Caharija. BadjÜnS, m. Zahej. Beno, m. Zenon. 3oe, f. Zoa. ctntfler gefdjicljtiidier Kamen. StCCtUŽ, m. Akoij. Sleneaž, m. Enej (ruša.), Enea, (@tyl»ius), Enea Silvij. Sletdltneg, m. Eskin. 3lef(l|t)lo3, m. Eshil. SlefoUUŽ, m. Ezop. aiflcftlauž, m. Agezilaj. Sijaj, m. Ajaks, Ajak. Sllflrift, m. Alarik. SllCtbtabtŽ, m. Aleibiad. 2lnt«8 ffllatctuž, m. Ank Marcij. Sinbrontfuž, m. Andronik. Slntioftuž, m. Antioh. attieHe«, m. Apel. Sltftelaug, m. Arhelaj. Sltftimtbcž, m. Arliimed. 5Hri0ft0, m. Ariost. SlttftDi)b<»ttg, m. Aristofan. Striftoielež, m. Aristotel, aitticuž, m. Atik. StnUu« (Selliuž, m. Avel Gelij. Slutclillž SBtCtor, m. Avrelij Viktor. SlltfOttM, m. Avzonij. »Milit«, m. Brut. Sfllbtnug, m. Kalvin. gatlefllt«, m. Kartezij. gatO, m. Katon. Cvatutlllž, m. Katul. m\nS, m. Celz. gicetD, m. Ciceron. gionbiuž, m. Klavdij. gOllttttblt«, m. Kolumb. gOttfUtiUg, m. Konfucij. Soflertticuž, m. Kopernik. Gonieltuž iiieflož, m. Kornelij Nepot. Etijfue!, Krez. EltrtUl«, m. Kurcij. gtJtUŽ, m. Cir, russ. Kir. StttttOlIC«, m. Damokel. 2)0rilt§, m. Darij. ®emo!ritUŽ, m. Demokrit. Semoftljettež, m. Demosten. Stbo, f. Didona. Sitogencž, m. Diogen. Štonbftuž, m. Dionizij. (Smttlt«, m. Enij. @l»iltni§, m. Epikur. ®uflibc§, m. Evklid. gurilubež, m. Evripid. (SufebtaS, m. Evzebij. ©UltO^lUŽ, m. Evtropij. gabili«, m. Fabij. glont«, m. Flor. ©alettU«, m. Galen. ©altu«, m. Gal. ©Ollfticb »OU Souflion, Gotfrid Buljonski. ©tOliU«, m. Grocij. StftOb, m. Heziod. SometuS, Homer. ,|iW)OtraleŽ, m. Hipokrat. §t>tatill«, m. Horacij. Sfolratcž, m. Izokrat. šoijantta, 3ungftau »onDtlean«, Jovana Devica orleanska. 3iltliU« Siifar, Julij Cezar. ŠUbetlfll, m. Juvenal. , Kambiz. tfllltftleneS, »»• Kalisten. m. Krez. m. Ktesifon. Šalili«, m. Lelij. Seontbaž, m. Leonid. Sejliblt«, m. Lepid. Si&ilt«, m. Livij. Sucattlt«, m. Lukan. 2t)!ltrgil«, m. Likurg. SBlaltObiUS, m. Makrobij. SKflnliUŽ, m. Manlij. STOarcitS. SWatCUS Siuteltuž, m. Mark Avrelij. SKartltŽ, m. Marij. üDiattialté, m. Marcial. MitferibateS, m. Mitridat. ®lofeamme&, i». Mohamed, seri. Muhamed. SJlCtO, Neron. SltnilŽ, Nin. Dcta&iuž, m. Oklavij. £>r$feeu3, m. Orfej. ObiMltS, m. Ovidij, Ovid. ^armetlibeS, m. Parmenid. $eri!lt§, m. Perikel, gen. Perikla. íccait, Atlantsko, Atlanško morje. Slllflfj, (Gora) Atlant. Stelll«, Etna (gora). Sltltfd), adj., Atišk. Sluen, (.Rt. u. Bt.), Log. Sllttržbcro, (Ur.), Turjak. SlUflŽblttg, Avgsburg; — er, adj., Avgsbursk. iilltflžborf, (.Rt.), Jugova (Vogelna) Ves. 3lupe, (gl.), Upa. Sltltana, Vrana, adj., Vransk. Sltlfdjc, (bnhm), Avšava; Stuf^a, Drt iti Sobrn. Ušt. 2lufdjmi&, Osvetim; pott—, Osvetimsk. Službi, (STOabt.), Gostopeč. Sltlffee, (SKabr.), Usov. SleufjCte Sctttben, (£t.), Dolnje Plešo. Slllffig an ber <3lbe, Ustje nad Labo. ŠltlftCtlilj, Slavkov (moravski); alt« —, Slav-kovsk. SJuflrnltCIt, Avstralija; Slujiraliet, Avstralec; — rin, Avstralka; aujiralif^, avstralsk. iilltfttajtCtl, Avstrazija. SlUDEtgllC, Overnja. Mujga, (int ©org.), Ovče. 8lt>tgtI0H, Avinjon. Siltoate, tet, Ober, Avar; ?ll»arifd), Avarsk, Obersk. 3ltDaif(^a=S3at, Avačinski zatok. ŠljOtClt, pl., Azorski otoci. Sljjib«, (fflenet.), Ažla. 18. Sflbel, SflbblOlt, Babilon; 8ab!)loniet, Ba-bilonec, Habilončan; — tin, Babilonka; SBabilottiftb , Babilonsk. SBabenbetg, (@ttm.), Babna Gora. SBubCtlfelb, («t.), Babno Polje. 33ač, (Sanat.), Bač; ŽBačla, Bačka (dežela); flop. eig. Baška. Sctinofitafc. 1991 58ad)Ct0Cbtrflt, (@teierm.), Pohorje. SBabajoj, (@tabt in ©panien), Badahoz. SBttbClt, Baden, Badensko; Štabt bei SEPicn, Baden. (Toplice doljno-avstr.). SBflffillŽbflt, Baftnov zaliv. Sagontjtt, (Htig.), Bogojnjina. $8nbiima = 3ttfellt, Bahamski otoci. SBaiCtn, Bavarija, Parsko; Baier,Bavarec; — tin, Bavarka; baietifd), bavarsk. SBflttal, (@ee), Bajkalsko jezero, attd) Sveto morje. ŠBaireiltb, ltajrut, Barut. S8flf0nbCC*SBalb, Bakonjski les. SBaleittClt, pl., Balearski otoci. SBttllait, Balkan, Balkanske gore. Siflliif^cS soiccr, Baltiško, Vzhodnje morje. !8lWQt, Banat, adj., Banašk. iBarCdOllfl, Barcelona. S8atailhCt=SomitBt, BaranjBka županija. SBatbaim, (Sjlt.), Barban. «atbidlt, (3jir.), Barbič. SittCltbetg, (.Kr.), Medvedje Berdo. SBtttltbOtf, (.Rt.), Borovčice pl., nadj ?lnbern Poročice. SBiireiltbill, (©trm.), Pari dol; («t.), Zaverh SBatŽ, Tekov. SBartfclb, (Uttg.), Bardejov.y SBattbelmii, (©t. iti $t.), Šentjernej; Sladj- barfdjaft, Soseska sv. Jerneja. SafObtSJtt, (Xr. u. 3jir.), Bazovica. SBafcbftre, bet, Baškirec. SBiljcl, Bazel, Bazilea; Safelet, Bazilejec, Bazilejic; adj., Bazilejsk, Bazelsk. Salubitn, Batavija; fflata»iet, Batavec. SBflltllfllia, (Biiftenl. ©org), Batuje pl. »aUtfcb, (9»at)r.), Budišov. SBaitJCIt, Budišin; SSattgener, Budišinec; — rili, Budišinka; adj., Budišinsk. Sntjomtc, Bajona. šBcblliltC, bet, Beduin(ec). Sega, (glltf), Begej (Vuk). SBelgtClt, Belgija; Selgier, Belgijanec; ru.1.1. Belgijec; Selgifd), belgijsk. Selfltab, Belgrad, Beligrad; ŽBeigtabet, nad) Vuk Belgradec, etloa and) Belgrajan; — tin, Belgradka; adj., Belgradsk, Belgrašk. SBellaltllCJ, (llng.), Beiatinci, pl. ScIlliltO, Belun(o). ffltlt, Belt. SBenefibait n. SBeiife«, (53obm.), Benešov. Seiigalctt, Bengalija;58eitgaliet, Bengalee; — tin, Bcngalka; bengalif^, bengalsk. SBentfd), (S^tef.), Benešov (sleški). Sent, («t.), Klopiče. Setautt, (gl.), Berounka, int Cbetlaufe Mža; (@t.), Beroun. SetbCtei, Barbarija, Berberija, Barbareska. SBcregb, Bregi, pl. SBeteftna, (gl.), Brezina. SBetg, (ill Jir.), ob ©^igmari^ (Sigmarice), Gora; — ©ropberg, Veliki Verli. sBerganto, Bergam(o). Sergogna, (©org.), Berginj. SBccgteilbCltileill, (Sobm.), Kašperske Gore. Setingfttafje, Beringova ožina, na(b bem Russ. Beringov preliv. 1992 Sellin. SÖCtltn, Berlin; ©erlittet, Berlinee, Berlinčan; — tin, Berlinka; adj., Berlinsk. Söctmuben, pl., Bermudski, Bermuški otoci. Sern, Berna, adj., Bernsk. Serfe£, (3ftr.), Beršec; einet au«—, Ber-šečan. SeSca, (ijit. Snfel), Baška. SeSfiben, pl., Beskidi pl. (gore). Seffatabien, Besarabija; beffarabifdj, besarabsk. SBetblebera, Betlehem. Seutljen, (©cblef.), Bitonj m. Sialtt, (gl. unb ©t.), poln. Biala (—Bela). Siela, (gl. in Sčbmen), Bilina. Sieier = ©ee, Bilsko jezero. Sielifc, (Sdjlef.), Belsko. Siglia, (Aüftl.), Bilje. Sigliana, (Aüjtl.), Beijan. Silin, (Söhnt.), Bilina; adj., Bilinsk. Sitlicbberg, (fit.), Potšnik. Silli(bgra$, (Ar.), Polhov Gradec; einet an« —, Pograjic, Polhogradčan; adj., Pograjsk, Polhograšk. Strma, Birma, Birmansko cesarstvo; Sit* mane, Birman(ec). Sirnbanm, (ipreuf.), Medhod, (poln. Mied- zychod); — et 3Balb, (At.), Hrušica. SiScaja, Biskaja. Sifdiofžmeriier, (ifSreujien), Biskupec; n. Saf. Biskupice pl. Sifdjoflai, Škoija Loka; einer, eine au«—, Ločan, Ločanka; adj., Lošk. * SiftflOfteinij, Goršov Tin (na Češkem). SifdSojžmertti, Logovec. Sifenj, (äRäht), Bzenec. Siflri^, (SKähr. n. ©iebettbg,), Bistrica. Stafenborf, (©iebenbg.), Blaževo. Sleiberg, (At.), Plajberk, Bleiberg. Steiburg, (At.), Pliberk. Sober, (gl.), Bobrava. Socclje di Cattaro, Boka Kotorska, obet pl., Boke Kotorske; einet att«—, Bokelj. Socbnia, Bohnja; Socbniet, Bohnjanec; adj., Bohenjsk. Sobenbad), Podmokli pl. Sobenfee, Konstansko, Bodensko jezero. Sobcnflabl, (2Kaf)t.), Podstat. Sogliutto, Boljun; einet, eine au«—, Bolju- nec, — nka. Sohmetl, Češko, Češko (jiatt Cehsko), S6b* me, Čeh; Söbmin, Češka (ženska); bob* mifd), česk, včešk. Söbmcrmalb, Šumava, einXbetl a. Ceskiles. sojansborf, (At.), Bojanja Vas. Sologna, Bolonja; adj., Bolonjsk. Sonlogne, Bulonja. SÖmiid) = 2eH)a, Češka Lipa. SOtttft, (im qsofenfd).), Babji Most. Sorbeanf, Bordo, (Burdigalia). Socromeifdje Snfeln, Boromejski otoci. Sorutto, (3(it.), Borut; eiltet au« —, Boru-čan. Söfenberg, (At.), Hudi Verh. Sofenborf, (At.), Huda Vas. Söjenminll, (©trm.), Hudi Kot. Sožnien, Bosna; So«niet, Bošnjak; — tin, Bošnjakinja; bo«ni|"di pl- Sromberg, (im ifiofenfdj.), Bidgošč. „ Srož, (©iebenb.), Oraštija, Oraštje (Saf.). Srntf, (an bet Seit^a, an bet 9Kur), Bruk (na Litavi, na Muri). Sriitfl, (At.), Zamostec. Sriitflein, (At.), Moste pl. Sriigge, Bruga, (poln.), Bruž. SriinOl, (At.), Brinje, Brinj, Studenec; in bet (Stenje, Munjava. Srunnborf, (At.), Studenec; einet au« — , Studenčan. Sriinn, Bemo; StMUtet, Bernjan; adj., Bernsk. Sriifiel, Bruselj, Briselj, adj., Bruseljsk. Sriif, Most (na Češkem). Srježan, Brežane pl. Succari, Baker; einer, eine au« — , Bakran, Bakranka; adj., Bakersk. Sutbarei, Buharija. Sudjau, (Sčbm.), Bohov. Sudjberg, (At.), Bukov Verh, Bukova Draga; (in ©trm.), Bukovec. Sudjborf, (©trm.), Bukovci. Sitdjci, (At.), Hrib, au<$ Gorica. Siitbelžborf, (Ar.), Prigorica. Snbna, (Salm.), Budva. SBnbtoeiS. SlJbtDCiS, Budejeviee (češke), pl.; $Bubt»eifer, Budejevičan; adj., Budejevišk. S8ubffii$, SÖMljri|d), Budejeviee Moravske. SBng, (gl.), Bug. SBlljc, (3fir.), Bulje; eittet, eine au«—, Buljež, Bulješka. »Ularcft, Bukreš (Vukj ■ SBufarejler, Bukreš-čan; adj. Bukrešk. SßufOtttllO, Bukovina. SBufOtOi^, @rofi, Jilem, (.Rt), Bukovica, Velika, Mala. Bulgarien, Bolgarska (dežela), Bolgarsko; Sulgare, Bulgarin, Bolgar, Bolgarka; bul* gatifd), bolgarsk. Söunjlttu, (93čl)m.), SUt', 3ung=, Stara, Mlada Boleslav. Surüte, m. Burjat (russJ. $UrgUltb, Burgundija; adj., Burgundsk. Süf(btl«botf, f. »enaoite. SbJflnj, Bizancija, Carigrad; 33l)jantinifd), Bizantinsk. 6abtJ, Kadiz. ©Opliart, Kaljari. KaitO, Kaira, Kahira; eittet au« —, Kairan, Kairčan, adj., Kairsk. Kaifote, (3nf.), Beli pl. Kalabricn, Kalabrija; Jtalabrefe, Kalabrez; calabrefifdj, kalabersk, kalabrešk. Kolamotta, (3nfel ®alm.), Koločep. (ialCDmttCtl, Kaledonija. Kalifornien, Kalifornija. Kambtibge, Kambridž. Kamenj, Kameniea. Kamigna, (.Rüftl.), Kamnje. Konaba, Kanada. Kaltale, (im ®örj.), Kanal; Canale dei Mor-lacchi. Hervaško morje. gonatiflbe 3nfcilt, Kanarski otoki. Kanbin, Kandija. Kaabtole, (quam. 3nf.), Kanjdol. ©1. Kanjiano, Sv. Kocjan, Škocjan. KabObiftria, Koper; einer, eine alt«—, Ko-perec, Koperka, in alt. ©djr. nad) Vole. Kaveržan, — anka; adj., Kopersk. Karafetia, (Sßaceb.), Ber. KatCaaje, (3ftr.), Karkovee pl. Katefana, (3jlr.), Karezan. Kartopago, Bag;einer au« —, Bažan,adj.Bašk. Karolinen, pl., Karolinški otoki. Gtartbngo, Kartagina; adj , Kartaginsk. 6až(bicrga, (3jlt.), Kaščerga. KaftelntUČdjio, Omišelj, gen. Omislja. Kaftelaaobo, (Sfit.l, Novigrad; einer au« •—, Novograjee; ein anbete«, Rakelj, gen. Raklja, (®alm.), Novi, gen. Noviga. Kaftelbenere, (3fir.), Kostei. Softiiien, Kastilija; adj., Kastiljsk. Kaftaa, Kastav; einet, eine au«—, Kastavee, Kastavka; adj., Kastavsk. Katalonien, Katalonija; adj., Katalonsk. eatinntfl, (im ®ör}.), Ketnara. Kttttaro, Kotor; einet, eine au« (iattarc, Ko-torec, Kotorčan, Kotorka; adj., Kotorsk. Korftfa. 1993 KttU, (Äüflt.), Kal. 6nt)enne, Kajena. Kenebola, (Senet.), Čenebla. KepbalOnitt, Cefalonija. gebpid), (3|ir.), Čepič.v Kerilijja, (im ©örj.), Cernica, a. Cernice pl. Keronle, (3flt), Cerovle pl. Setniquano, Cervinjan. Kettina, (gl.), Cetina. Kettillje, Cetinje; n.sing.-, einet, eine an« —, Cetinjec, Cetinjka; adj., Cetinjsk. Kbttlbäa, Kaldeja; (Sljalbäer, Kaldejec; — ritt, Kaldejka; cljalbitifdj, Kaldejsk. Sbunbligne, Sampanja. 6()arl)bbtž, Karibda. KljartOlO , Harkov. Sberbnnc, (3(lt.), Kerbune pl. KberfnilO, (3jlt.), Keršan. Kberfo, (3nfel),v Čres,(anberevf<$reiben Cres); einer au« —, Crešan; adj., Čreški, (kroat. creski). Sbemnih, Kamenice pl. KfjiabObailO, (im ©örj.), Čjapovan. Kbinn, n. b. Russ. Kitaj, fonji Kina; (Jljtnefe, Kitajec, Kitajic; Stjinefin, Kitajka; cfsine^ |tfd), Kitajsk. KbioS, Hio. Hios. Kbiunždii, (Änjienl. 3nf.), Cunski. K1)1U>0, tliva (russ j. Kbretbaa, (Äroat.), Crečan. 61)tiftionia , Kristjanija. Kljrubim, Hrudim; Sljrubimer, Hrudimec; — rin, Hrudimka; adj., Mrudimsk; gl, Hru-dimka. KbUt, Kur. Killt, (@t.) Celje; einer, eine au« Stflt, Celjan, Celjanka; adj., Celjsk; Surg, Stari Grad. Kircaffien, Cerkevška dežela; (lircaffiet, Čer-kes; — ritt, Čerkešinja; adj., čerkešk. Kiftertia, (3ftr.), ¡Sterna. Kibibale, Staro Mesto, Čevdat. KlCmetltiŠ, (Är.), Bukovšica. Etcnožcbinco, (3|lr.), Klenošjak. Klebe, (am Oif)ein), Klivija (poln.). Kliffa, Klis, nach Mažur. Kliš. Koblenj, Koblice (Maiur.J, Šum. bo hm. Ko-boleneč. Solino, (3(it.), Hum (eig. Holm). Koluillbia, Kolumbija. Komen, Komen (na Krasu). Komo, Kom; adj., Komsk. Konftantinopel, Carigrad; eonjlantinopolita« net, Carigrajan, Carigrajic; — riti, Cari-grajanka, Carigrajka; adj., Carigrajsk. K00l3=©trage, Kukov preliv (russ J, Kukova ožina. Kotbicco, (3fir.), Križan. Kotbiileraž, Kordiljerske gore, Kotfu, Kerf; einet, eine »on—, Kcrfljan, Kerfljanka; adj., Kerfsk. Kotgnale, (iltt ®6rj.), Lokva. Kotmoilž, Kormin. Kotribico, (Sfir.)^Kringa; eittet au«—, Križanec* KOtfifa, Korsika; 6otfe, Korsikanec; adj., Korsikansk. 1994 Sorte b'3fola. 60tte &'3ifrl0, (3ftt.), Dvor. Soffllio, (itn ®črj.), Kožana. SOŽblHta, (.Ruftl.), Kožbana. Sožgliaco, (3flt.), Kožljak; einer au« —, Kožljan. Sobtbo, (3(lt.), Hubod, Hudod. gremono, Kremona. Oongrob, Congrad; adj., Congradsk. gubi, Kuba. Sucljelt, (3flt.), Kuoelj, Kukelj. SltrjOltt, Snfcl, Korčula. 6bpem, Ciper, gen. Cipra. (£t)CUŽ, (gl.), Kir (russ.). SjflŽlaU, (©Sfttn.), Caslava. Ejeming, (Szolnok), in Ung. Sinik (Gornji, Dolnji). Sjernicat, (3ftr.), čemikai. Sjeremožj, (gl.), Ceremoš. Sjernomif, Cernovice pl. Sjortfoto, Cortkov. 2)acien, Dacija, russ. Dakija, Dacija. 2)agfteftfln, Dagestan. 3)fllmatlen, Dalmacija, Dalmatinska dežela; ®almatiner, Dalmatin(ec); —tin, Dalma-tinka; balmatinif«, dalmatinsk. 2)amnS!uŽ, Damask, na« bem Serb. Deme-sek; einet, eine au«—, Damašcan, Da-maščanka; ®anta«ceitet Jtliuge, serb. de-meškinja (Vuk). ®attttf«adj, (Jtt.), Domačale pl., (Domačeva). SJiinemot!, Danija (russ.)-, ®ane, Danec, Danez; ®dnin, Danezkinja, (russ. Dat-čanka); banif«, dansk. $aniele, (Jiuflenl.), Štanjel. Sonne, (3flt.), Dane pl. 2)nn$ig, Gdansko; ®anjiget, Gdanščan; — rin, Gdanščanka; adj., Gdansk. 2)arbanet(en, pl., Dardanele pl. Snrmftflbt, Darmštadt. 2>oruiar, (Slason.), Podborje; ciner au«—, Podborec. 2)aurif«ež ©ebtrge, Daurske gore. ®flbiž|trafie, Davisov preliv. Sebrecjbtl, Debrccin. iSeefllti ©¡11 (I, (3|ic.), Pasja Vas. ®eež, (Siebenb.), Deš. 2)eU)i, Deli (russ.). Selpftt, Delti, pl. m. Sešito, (gl.), Desna. Seffou, Dcsava (Sum.). 2>eut[«(tu, (.Rt.), Nemška Loka. 3)eut|d)brob, Nemški Brod. $euif«gerei!tl), (.Rt.), Nemški Rovt; ®eutf«* rut tnt @otj. Nemške Rute. 2>euti«lanb, Nemško, Nemčija, (russ. Ger-manija); ®eutf«et, Nemec; ®eutf«e, Nemka, Nemkinja; beutf«, nemšk; beutf«et ©unb, Nemška zaveza. 2>eutf«lnnbžberg, Lonč (na Stajarskem). ®|0t0bar, (Slauon.), Djakovo. StemetlSIonb, Dimenova dežela. ®ietma«nžborf, (©tt.), Dedna Ves. 25iirnbud). 2)tej, (.Rt.), Dekše. Signano, (3ftr.), Vodnjan; einet au«-, Vod-janec. 2>ij0tt, Dižon. Sil, (®ebitgein Ätoat.), Dil (»ertnulljl. Del). 2>iUen, SiiUen, (Ung.), Bela. 25ttnba«, (.Rt.), Sušica. Knieper, (gl.), Dneper, gen. Dnepra; »on ®niepet, Dneprovsk (russ.~). 2)niefter, (gl.), Dnester, gen. Dnestra; som ®nifftet, Dnestrovsk (russj. ®DbetbO, (®čtj.), Doberdob. Söbemü, (Ät.), Doberniče pl. $Öbmdj, (.Rt.), Dobrije pl. Šobrtgno, (3nf.), Dobrinj. Sobrona, (Ung.), Dobranjiva. 2>0bronot, (llng), Dobrovnik (ogerski). Šobfdjoit, Dobšina. 2)0mitig0, (3nfel), otok sv. Dominika. 2>0n, (gl.), Don; adj., Donsk. ®Onou, Donava, Donovo, na« bem Serb. Dunaj, Dunav unb au« Dunavo; jut ®o= nau gehörig, Donavsk; läng« bet ®onau toolinenb, podonavsk; ®onaut|al, Podonavje (v ožem pomenu); ®onaugebiet, Podonavje (v širšem pomenu); Slmootjner bet ®onau, Podonaveo, — titt, Podonavka. iSonon, (iftte SRünbungen in« [«marje Sleet f)ev fen: Ustje Kilijsko, Sulinsko , Šentjursko). 2>0natibcrg, (@tt.), Rogaška Gora. ®onneribetg, (in ©čfjmen), Milešovka. 2)0tb0gne, (gl.), Dordonja. ®0tn, (Är.). Ternje; ©tofbottt, Veliki Tern. Somegg, (Ät.), Ternovo. 2>0mtf, Ternaj. 2)0tpflt, Derpet, gen. Derpta (in alten ruf). Utlunben: Jurjev Livonskij). 25ta«enburg, (@ttm.), Kozje. 2>tflgOŽi«t, (3nf0, Dragozetiči. 2)ra§t0flJ, (3ftt.), Dracevec. StflH, 2)rabt, Drava; jut ®ta»e gehörig, Dravsk; batan tnoljnenb, liegenb, podravsk; ®taugebiel, Podravina, Podravje; ein 2ln= »oimet bet ®rau, Podravec; — tin, Po-dravka. Sltttllberg, Dravberk, Dravberg. ®tUUle, (Ät.), Dravlje pl. f. Sraim, (gl.), Dravina. $ren«ia, (©enet.), Dreka. 2)režbeit, na« bem Böhm. u. Ruthen. Draž-dane pl., poln. Drezno; ®te«benet, Draž-danec; — tin, Draždanka; adj., Draždansk. SrobobbCJ, Drogobič. Sirofenborf, (Dejlt.), Drozdovice pl. Stöfing, (Oeflt.), Strezenice pl. Dublin, Dublin. Snecoftelli (3flt.), Dvograje (sing. n. jI. Dvo-gradje). ®UtnO, Devin obet Divin, au« Dovin. Smleigno, (9llban.), Odsinj. 2)iina, (gl.), nä« bem Russ. Zahodna Dvina. Sllpllt«, (Obet, Untet) in ift., Duplje Zgornje, Spodnje. SltrajäO, Drač; einet, eine au«®urajjo, Dra-čan, Dračanka. Ssiirnba«, (Ät.), Suha Vas. Siiffelborf. Stiffelborf, Diaeldorf. 2>Uf, (996i)m.), Duheov. črnina, (gl.), Severna Dvina. gbttl, (Rt.), Ravne. gbentljal, (.Str.), Polom, in j?t., Žrelec. (Sbernborf, Doberla Ves (na Koroškem). gberfteilt, (.Rt.), Svinec. ®brifllt), (St.), Obir, Obirsko. Kbriaftbflft, (.Rt.), Oviršica, Obiršica. gbtO, (gl. in ©pan.), Eber. Sbinbutg, Edinborg. gblittg, (.Rt), Kazeze pl. gg«, (@t.), Heb, adj., Hebsk; (g(.), Ogra. ggg, Berdo, im ©otj. Berda ob. Bcrde pl. @btenhaufctt, t©trm.), Arnož. (Sibel, (gl.), Ipel, m. gibetl(ft$, (2Ml)r.), Ivančice pl. gtberČbOtf, (@tr.), Ivanjšovci, pl. gibifdjttolb, (Strni.), Ivnica. giltob, (Rr.), Soteska. ©inftebcl, (Remete), Mnišek. gjfaf, (gl.), Izaka. giŽCOp, Ledeni nosv(r«Si. mys). (Sifcnflft, Izenak (Šum.). ©ifenbrib, ($ol)m.), Železni Brod. ©ifenbutg, Železno mesto (Šafar.)-, (fifen-- burgtr Šomitat, Železna županija. Sičgrub, (5Kai)t.), Lednica. ©ižmter, Ledeno morje, russ. Ledovito morje. ©iSnern, GStr.), Železnike pl. f., n. 9lnb. pl. m. giba, Elba (otok). gibe, (glup), Laba; an bet Slbe t»ol)nenb, liegcnb, Polabsk. glbtng, Elblog (naet> bem Poln.). glbogcn, (®o|m.), Loket, gen. Lokta. gleufttlifd), Elevzinsk. glefd), (Ung.), Jalšova. glfaj?, Alzacija; Glfaffer, Alzas(ec). glt[d), Jelšava (na Ogerskem). gnglanb, Anglija, Angleško; (Snglanber, Anglež;— rin. Angleškinja; englifd), Anglešk. gnn«, (gl.), Aniža. gflttie«, (ling.), Prešov; adj., Prešovsk. gt)hef«ž, Efez. gpitng, Epir. gtiBan, Erivan i.; Dbet —, Hrib. ©Otj, Gorica; ©orjer, Goričan; — tin, Go- ričanka; adj., Gorišk. ©OftiOat, (Sulg.), Kostovo. ©Othe, m. Got; gotl)ifabern, (93čfem.), Gabri pl. fmbgbutg, Habsburg. Saib, (Sčfem.), Bor. §atbtnf0lle, Hala. .gamburg, Hamburg. liana, Gana (na Moravskem), jpanaf, Ganak. ^anontr, ^annober, Hanoversko; ©t. Ha- novera; §anno»eraner, Hanoverec. Sarlemcr ©CC, Harlemsko jezero. §arj, Hare. §afelbai, (U- fir-), Leskovee; einer anž — Leskovčan; (D. fit.), Leskovica. £>cbraer, Hebrejee. |»ebriben, pl; Hebride pl., Hebridski otoci. §tbr»§, (SbtP, (gl- in Sinmel.) Marica. §eilenfiein, (©trm.), Polzele pl ; nad) Koal. Polzela. eUag, Helada. erculanum, Herkulan. it. £ermagor, Sv. Mihor. §crmannftabt, Sibinj (Vuk); £ermannfiabter, Sibinjan; — tin, Sibinjanka; adj., Sibinjsk. errengmnb, (tlngarni,, špani Dolina, crrenbnt, Ohranov (Sum.'). effen, Hesija; £effe, Hes, (poln. Hasija, Has), eufdjeuer, (Serg in 93ofemett), Hejšovina. ibeglnt, Salienbrmm, (Ung.), Cajnkova. ierifie 3infcln, Hierski otoki, imntelberg, (fit.), Sokova (Sokovna). immelfafett&Šnfeln, Nebohodni otoki. §inbOftan, Indostan, Indija, "intcrberg, (fit.), Novi Lazi. inter^nbien, Zadnja Indija, irtenberg, (Jit.), Topolo. Of, (Sr.), Dvor; (Wafer.), Dvorec pl. oflern, (.Sr.), Dvorska Vas. flbfflcin, (®top), Velika Holovajna (na Ogerskem); in fitaiti, Preddvor. fobenatt, (Defir.), Cagnov. ofeenegg, (©trm.), Vojnik. Sofeeneibe, (936fem.), Verhlabje. §Ofeenfurt, Viši Brod (na Ceskem). $Ofeenmantb,Visoko Mito (na Ceskem). foijenftabt, (SWaferen), Zabreg. Olcftau, in SDMferen, Holešov; in Sofemen, Holešovica. §0Hnnb, Holandija; §oUanbet, Holandec;— tin, Holandka; feodanbifcfe, holandsk, Ho-lanšk. fmlftein, Holstinija; Solfieiltifcfe, Holstinsk. Iibnigftein, (fit.), Mirna Peč. fiorn, (Defit.), Rogi pl. fiornbiitfeel, (Serg), Rog. |>brberg, (©ttnt.), Podsreda. Sotanlc, (fir.), Hotavlje pl. §Otcberfd}i^, (fir.), Hotederšica; eittet, eme ait« §—, Hotenec, Hotenka, adj., Hotensk. fottentotte, »«• Hotentot. O^enfjIOtj, (@ttef.), Osoblaga. trabiftb, Uugatifcfe, Gradišče (na Moravskem). nbfonsbflt, Hudsonov Zaliv. PfenttbOtf. (fit.), Kurja Vas. §iilben, (fit.), Vokio. , §lltlcin, (Wafer.-), Gulin. $umfd)atf), (fit.), Kumce pl. |»unne, bet, Hun. 3(1) 3ibria, (©t.), Idrija; einet, eine au« —, Idričan, Idričanka; adj., Idrišk ; Unter —, Pri Fari; Sbtia bi ©ajfea , Idrija pri Bači; (gl.), Idrica. Sggbotf, (®r.), Iška Vas. ^gloil, Jiglava; einer alt« —, Jiglavcan; adj. Jiglavsk. 3jH0U, Ilava (na Slovaškem). 3Iler, (gl.), Ilera. aütferien, Ilirija; 3l(ferier, Ilir; - tttt, Ilir- ka; illferifcfe, ilirsk. 3lmen=©ee, Ilmcnsko jezero. t 1998 gsraweti. 3meteit, Imeretija. 3nMe«, Indija ; adj., indijansk. 3ni)UŽ, Ind (reka). ŠnflCtmanttlOllb, Ingermanlandija, Ingrija (ru«s.). SngtOtDi^, (Währen), Jimramov. 3lttt, (SD, Ina Ober In. 3nnctfl0n^(fl), (Är.), Notranje Gorice pl. Šnnžbruif, inšpruL Spet, (Sllbanieu), Peč, f. 3ibolb»@agb, (Ung.), Sagi pl. 3b«, (81.), Ipusa. 3bfu§, Ip«. 3tlutgf, Irkutsk. 3tlflltb, Irlandija, Irija; Srlänber, Irec; ,— rin, Irka; triff, irsk. Sffel, (Dbetöfl.), naf bem Lat. Iskila. 3fcr, Izera. 3«IaW, (Kt), Kropa; einet an«—, kropljan. Srutttnu, (Sôbm., 3Râljt. U. Deftr.), Krumlov. SmfdieBai), Kruševec (na Serbskem) Srt)ttt, Krim, m. SuÎjatye, Kravnica. Mm, Hlumec, (eig. f(o». Holmec). Smnlberg, (©trm.), Hnm fut Holm. Mia, (gl.), Kolpa; kroat. Kupa; Kulpatfial, Pokolpje ; Slniroljnet bet Kulpa, Pokolpec. Kuntanien, Kumanija. Suinnteržbcrg, (in ©trm.), Slamjak. Suflferfluft, (im nôtbl. Stmerifa), Medna reka (russ.). Knrlnnb, Kurlandija; adj., Kurlandsk, Kur-lanšk. SufdjeniÇ, (gl.1, Knščenica. tiiftenlanb, iaptiffte«, froatiffte«, Primorje, ilirsko, hervaško. Siiftrin, Kostrin. Kuttenberg, (93čl)m.), Kutna Gora. Sujeli, (Kroat.), Kuželj. Kujbnblan, (Ung.), Kuzma. San, (Oeflr.), Lava. Snafelb, (©trm.), Poterna. Sna8, (Kr.), Lož, Lože. Saofc, Ledec (Saf.). Saeebitntonien, Lacedemon ; Sacebâmontet, La-cedemorec; lacebâmonifd), lacedemonsk. Sdtf, (Kr. u. ©trm.) ûbetall Loka, ®tof, Klein Velika, Mala etc. Sûbogn=©ee, Ladoško jezero. Sago SKaggiOre, Lago diCoiho, diGarda, diLu- 2000 SflflOft«. gano, d'Iseo etc., Jezero Veliko, Komsko, Gardsko, Lugansko, Isejsko etc. SnflOfta, (Snfet), Lastovo (Fttfc). SogtMCn, pl; Lagune pl. Sobn, (gl.). Lana. Saikd), ©tabt. Ljubljana; ffiorfiabte: Gra-diše, Kurja Vas, Predmestje: Kapucinar-sko, Karlovsko, Krakovsko, Sentpetersko, Poljansko, Ternovsko, Karolinško; gai* Sadjet, Ljubljančan. Ljubljanec; — riti, Ljubljanka; adj., Ljubljansk; (51.), Ljubljanica. Sa ŠDiondje, »»¿ttl. Rokav, (La Manš). Sonbftrflfi, (Ar.), Kostanjevica. Sattgenlnič, (Dejlt.), Dolga Luža. Sangetllljoit, (Ar.), Smuka. Sfingfee, (Aarntb-), Šentjursko jezerce. SajJblanb, Laplandija, Laponija (beibea im Russ.); 8a»be, Sapplanbet, Laplandec, Laponec; — Saditi, Laplandka; tapptanbifd), laplandsk, laponsk, (russ. attd) loparsk). Sofcrbodl, (At.), Loški Potok. SatetltCT, m. Latinec; tateintfd), latinsk. Satfifli, (At.), Ločani, Loče, pl. Sonfcn, (Ar. u. ©t.), Ljubno. Sottfamte, Lozana. SflHfitl, Lužica obet Lužice pl.-, 8altft|er,Lu-žičan, — rin, Lužičanka; adj., lužišk. Sotiomiinb, atigebl. Labod, Labond. Sabant=2!bal, Labotska, Lavanška dolina; Stufj, Lobota, Labodnica (?). SnjjOrettO, (3flt.), Rižana (Lazret). Sedi, nad) bem grie$. (Aiula?), Lika ob. Lik. Scibitj, Ljubica (na Slovaškem). Seibnifc, (©trm.), Lipnica. Stint, (SI.), Lejna. SkifJItil, (TOabr.), Lipnik. Seipjig, Lipsko, (poln. Lipsk); Seipjiger, Lipščan; adj., Lipsk. Seit^fl, (Si.), Litava;8eitbagebitge, Litavske gore. Scitmeri^, Litomerice pl--, adj., Litomerišk. StitOtnifdjel, Litomišlja; adj., Litomišeljsk. Scntberg, Levov; Semberget, Levovčan; — rin, Levovka; adj., Levovsk. Sengctlfelb, (Ar.), Dovje, »iefl. Dolje obet Divje. Scobeit, (©trm. n. At.), Ljubno. Sconbort, (©trm.), Sv. Lenart. Seobolbžjirdjcit, (At.), Lipalja Ves. StŽbOŽ, Lezb. StŽgbiCC, »»• Lezginec (r««s). Scfina, (3nfel), Hvar; einet »onSefttta, Hva-ran; adj., Hvarsk. SeitC, m. nad) bem Russ Latiš; tettifdj, la-tišk. SeilCO, SodebaitS, Livka (na Ogerskem). Scutftb, Sentfd)ad), (in ©trm.), Lučept., Lu-čane. Seutfd)Ml, Levoč obetLevoča; adj., Levošk. Sebben, Lejden, Lugdun (poln. u. bohm.) holandski. SibailOlt, Libanon, Libanske gore. SitCO, Lika; Siccaitet, Ličan; — rttl,Ličan-ka; adj., lišk, Sucerntr=See. Sidjtcnbttdl, (Ar.), Svetli Potok. Sidjtcntgg, (©trm.), Podlehnik. ii^tcrnoalb, (©trm.), Sevnica. SiebflU, (üRäbt.), Libava. Šicbctbcn, (Ungarn), Lubetova. Siegnifc, (©cblef.), Legnica. Sicftng, (SI. in ©trm.), Lesnik. Sitte, Lilj (na Francoskem). Sinibitd), (in Ung.), Lendava; Slug, Pretoka. Sinben, (Ar.),vLipa. Šinj, Linec, (Semb. treibt Mlynce=Mlinca); adj., Linšk. Siparifcbe Snfetn, Liparski otoci. Siptau, (Ung.), Liptov; adj., Liptovsk. Sifltfd), Lupča (na Ogerskem). Šifer, (St.), Jezera. Siftgnano, (3(it.), Ližifan, nad) stnb. Luž-njan. Siffa, (Snfet), Vis; einet »on Siffa, Višan; adj., Višk. Siffabon, Lizbona; adj., Lizbonsk. Sitorale, f. tiiftentanb. Sittni, (Ar.), Litija. SittflU, (ÜHäb«0» Litovel. Sittbdlien, Litva; 8ittbauer , Litovec (russ.)-, — tin, Litovka; littbauifd), litovsk. Siberpool, Liverpul. SiDlonb, Sicftonb, Livonija, Liflandija (bei* bei russ.)-, 8i»lanbet, Livonec, Liflandec; — länbifd), Iivonsk. SiÖOrnO, Livoren, gen. Livorna; adj., Li- vornsk. Soban, (Sauf.), Lubij. Sobofifl, (Sčbm.), Lovosice pl. Socarner=©ee, Lokarnsko jezero. Sode(n)bauž, (Ung.), Livka. Sobomerien, Vladimirija. Sobe, (St.). Sleza. Soibad), (At.), Libuče (Gornje, Dolnje). Soibt, Ljubel'(gora). Soire, (gl.), Loara. Soitfd), (At.), Logatec; Soitfdjer, Logačan; adj., Logašk. Soiriž, (im alten (Sriecbentaub), Lokrida. Somborbei, Lombardija; tombarbifdj, Iom- bardsk, lombaršk. Sonbon, London, Sonboiter, Londonec; adj., Londonsk. Sonjono, (Aüftenl.), Lončan. SoWeinbadj, (At.), Lipen. ©t. Sorcnsftui, Reka sv. Lovrencija. Sofd)ifc, (STOabr.), Loštice pl. Sofitfdje, (Ar.), Lozice pl. Soffonj, (Ung.), Lučenec. Sotbringen, Lotaringija, Lorena; totbriugifi, lotarinsk, lorensk. Sobrona, Lovran. Sömen, (©tabt), nad) Hicinger Lovanija. Sütoenberg, Levja gora. Sojere, (gl.1, Lozera. Siibed, Itad) bem Böhm. u. Poln. Bukovec, (poln. a. Lubeka, Ljubeka ob. aud) Ljubek). Subtau, Lubovna (na Ogerskem). SttCCO, Luka; adj., Lušk, Lukešk. Sneenigo, (®črj.), Ločnik obet Lučnik. Sucerner=©ee, Lucernsko jezero. Subifc. Subifc, (fflčfim.), Žoltice (Žlutice) pl. Sueg, (Ar.), Pred Jamo. Suggan, (Ät.), Lukav. SugOČ, Logos. Sulaufjen, (©trm.), Lokavec. Sunbenburg, (in Wäliren), Brctislav. Surnfelb, (.Rt.), Torje. Suf«aricnberg, Sv. Višarje pl. Suf«nifc, tgl.), Lužnica (dotok Veltave). Sufttanien, Luzitanija. Suffebeta, (©enet.), Podberda, (Na berdi). Sttffin gtanbe, Lošinj (na« Slnb. Ložinj) veliki; Snffin piCCOlO, Lošinj mali; einer »on £ — , Lošinjan; adj., veliko —, malo — lo- g J |j J g, # fiufttbal, (Ät.), Dol. Snttenberg, (Strm.), Lotmerk, tta« Sintern Ljutomer (?). Siliti« , (Leodium), Lutih, Litih. Suycntbnrg, Luksenburg. SftOtt, Lion, Lugdun (francozki). m. WaaS, (gl.), Moza (au« poln). SWacebonitn, Macedonija. SBlabCirn, Madejra. Wabonna bel Wonte, (©enet.), Stara Gora. 9J?abrib, Madrid, adj., Madridski, Madrišk. Wagbebnrg, na« tem Böhm. Devin. Wagetegg, (Ät.), Medgorek. WagleM, (Ät.), Medgorje. ®iagt)flt, rn. Magjar, Madžar; Wagtyaritt, Ma-gjarka; magbarif«, magjarsk, madžarsk. «BJüjren, Moravija, Moravsko, Wätjre, Mo-ravan, Moravee; 9Jfäf)nn, Moravka; ntäfa rif«, moravsk. Wabrenberg, (Strm.), Marbeg. Wailanb, (Milano), Milan; Wailällber, Mila-nec; — ritt, Milanka; adj., Milandsk.v ÜRoin, (gl.), na« tent Poln. Men, (n. Sum. Mogan). Wainj, Mognncija (im Böhm. Mohue). • WajOtfa, Majorka. SÖialaie, m. Malajec. SRalborget, (.Rt.), Naborjet ober Malboret. Walgern, (Är.), Mala Gora. SWalni^, (.Rt.), Mainice pl. Walf«, (gl.), Malša. Walta, Malta; adj.. Waltefer, Maltansk. 9Kanb{«Uret, Mandžurija; Wailbf«ltr, Man-džur. Waugeti, (©erg), Babji Zob. SKannŽburg, ®rofi , ,Rlein (Är.), Mengeš, Veliki, Mali; einer atts —, Mengeščan. Wantna, Mantova. Warburg, Marburg; adj. Marburšk. War«, (gt.), Morava. ' Warein, St. (.Rr., .Rt. u. Strm.), Šmarje. Waria Strub, (St.), Podgorjani; Waria @ait, (Rt.), Sv. Maria na Zili; Waria gelb (.Rr.), Sv. Devica Maria v Polji; Waria §itf in ber SBtifle, (Strm.), Sv. Maria v Pušavi; Waria goretto, (Rt.), Na Gorici; Waria am {Rain, (.Rt.), Višpolje (Žitpolje?); Waria Winlenborf. 2001 S«nec, (Strm.), Nova Cerkev; STOaria stauben, (St.), Sv. Devica Maria vGoši; Waria Stift, (Strm.), Sv. Maria na gori; Waria Xfjal, (.Rr.), Dole; Waria «Borth, (.Rr. unb Ät.), Sv. Maria (Otok), Waria Sülm, Holm, (böhm. Chlum). Waria SKing, (in Strm.), Marija Reka. Waria Saal, (.Rt.), Gospa Sveta. Waria Sljereftopel, Sobotica; adj., Sobotišk. Wariajell, Marijacelj, Mariin Celj. Warienbab, (©¿hm.), Marijanske kopeli. Warienwerbcr, Kvidin (poln.). Warinborf, (Strm.), Lešje. v WarmOra=Weer, Belo morje (Saf.), Marmorno morje. Warne, (gl.), Mama. WarOtCO, Marok; maroccatlif«, marošk, beut* li«er, marokansk. Waroä, (gl.), Moriš (Vuk). Wat08=aSafarieIb, Moriški Novi Terg. WarieiHe, Marzilja; adj.. Marziljsk. Waržgebirge, (in Währen), Zrebcčje gore. Warten, Sanft, ebtnfo St. Wartra beibe« in (,Rr.), Šmartno. WärtenSba«, (.Rr.), Martinjak. Wafern, (.Rr.), Gorčarice pl., tta« Slltbettt Gerčarice. Waflire, m. Mazur. Waldgebirge, Makolske gore (na Stajarskem). Wau«tgna, (Jfüflt.), Mavhina. Wauerba«, (Strm.), Morje. Wauni^, (Är.), Unec. Wauteräborf, (Är.), Matcnja Vas. Waure, m. Maver. Wetca, Meka ; adj., Mešk. Webien, Medija; mebif«, medsk, russ. mi-dijsk. Webolino, (3flr.), Medolin. Weißen, Mišnja, Mišenjsko (Sum.), tta« Mažur. Mišnice pl. Weleta, Weleba, (3nfel). Mljet. Welnif, Melnik. Wemel, (in ©rettjj.), Klajpeda (poln.). WenbarbSborf, WännerSbot'f, (ttng.), Verbovo. Weran, Meran. WerleinSrnutb, (U. .Rr.), Preska. Wernieo, (Äüftenl.), Mernik. Werfeburg, Mezibor (Sum.). Weferiff«, SM. (SÖMbr.), Mezirič Valaška; @rofi —, Meziričje Veliko. Wefertij, (im ©ofenf«.), Medrečje. Wetau, (gl./, Metuja. WetlinI, (Ärain), Metlika. Wetnij, (.Rt.), Motnica. WefifO, Wejifo, Mehika; Werifaner, Mehikanec; merifanif«, mehikansk. Wi«ael, Sanft, (.Rt., Är. u. Strm.), Smihel, Sveti Mihel. Wi«au, (Är.), Mihovo. Wi«elftetten, (Är.), Velesovo. Wie8, (böhm. ©ergt».), Srebro. WietOU, Nitava (poln.), au« Mitava. Wilet, Milet. Wineto, (gl.), Minčio. Winfenborf, (Är.), Mekine pl. 2002 SKinž!. SDZÜtSl, Minsk, adj., Minsk, ©lift, (Ät.), Možica. üDliiling, (gl.), Mislinja, Gradčica; Ott in ©trat. Mislinje. SWiirOHJt^, Mitrovica. SKittagŽlOfel, (Serg), Kepa. SKitteilänbiidjeS ©leer, SKittcImcer, Medze- meljsko morje, Srednje morje. 9Ki»telttWlbe, (©djtef.). Medibor. ©Httetburg, Sßtftno, Pazin, jen. Pazina, eitler, eine aus —, Pazinec, Pazinka; adj., Pazinsk. SDtitterborf, (Jir.), Srednja Vas; bei ®ott|($ee aud) Stara Cerkev. ©litterbeHadj, (Är.), Srednja Bela. 3nöd)ltng, (Št.), Moglicc, ob. Mohliče pl. ©locfo, Moka. ©lobtlta, Modena; baju gehörig, Modensk. «Kobern, (Ung.), Modra/ 9Kobernborf, (Bt.), Modrinja Vas. SDiOßßtO, (Senet.), Možnica, Na Beli. SKoboej, Mohač. serb. Muhač. ©ioljileto, Mogilev. ©iolrifc, (Är.), Mokrice pl. SWolbau, (glufj in Söhnten), Veitava; adj., Veltavsk; äRolbauttjein, Tin nad Veltavo; (glnjj in ber Sufotoitia), Moldava; ®o« nait * gürftenttjum, Moldavija; nadj bem Poln. Multanska, nadj fcent Serb. Karabog-danska dežela; SRotbauer, Moldavec; — rin, Moldavka, Multanka; ntolbauifd), mol-davsk. multansk. SD?8H, (gl. in Äärntßen), Gornja Bela. ©loluHen, Moinki, pl. ©Zomorano, (3flt.), Mutvorun. ©ionbeHebott, (3flt.), Bačve pl. aßonbgebtrße, Mesečne gore. ©fonfolcotte, Teržič. ©longolei, Mongolija; Mongole, Mongol(ec). 9Koni)flbemO, (3ftt.), Baderna. ilontblone, Monblan, Bela gora. ©iontC, (3fir.), Šmarje; Snfel, Verh. SDfonte Sonino, Canina. SKonte tttflßßtore, (in 3jir.), üöka (gora); im ®örj. Golovec; (Drt im Senet.), Brezja, flontenegro, ßerna gnra; äftontenegriner, Čer-nogorec; — rin, Černogorka; montenegri* nifdj, černogorsk. ©ionte terjO, (int Senej.), Terčmnn. ©lOttiOlta, Motovun; adj., Motovnnsk, einer, eine aus —, Motovunee, Motovunka. ©JonibeHter, Monpelje. SDlontyretg, (©trm.), Planina. DKontreo, (3|lr.), Montrelj. ©J008, (Ät.), Mlaka. ©lOOŽbltrg, (Jtr.), Mozburg (nett Mozirje U. Blatni grad). ©Iota, (gt. in @olitaner, Neapotitan(ec); adj . Neapoljsk, Neapolitansk. 9legau, (©trm.), Negova. SJehrung, iurifdje, kurski haf; bei ©anjig, na(h bem' Poln. Nereja. 9teifie, (gt.), Nisa. SMot, (gl.), Nekar. SJleograb, Novigrad, Novograd (na Ogerskem). 9iera, (gt.), Nera. 9íefíelthal, (Bt.), Koprivnik; einet auS —, Koprivničan. Sie^e, (gl.), Noteč. Sfeubecfe, Ui=Sedje, (Sanat.), Novi Bečej. 91enbctg. (Br.), Nova Gora. 9teu=©tilannicn, !)icu=(šelebonten, etc. Nova Britanija, Nova Kaledonija itd. SKeubegg, (.Sr.), Mirna, yieitettt, (Sóbin.), Nira. SKeufriefaí, (Jit.), Laze. 9ieufct)atel. ittcufdjatel, Nefšatel. SRcngcbein, (Softm.), Kdinja. 9ien=©rttMŽflt, (äWilit. @r.), NovaGradiška; ®rabt«faner Otegiment, Gradiški regiment. Meu^auž, (in 23ötymen), Henrikov Gradec; (in ©teierrn.), Dobernske Toplice. 9ieitbflU{£l,Novi Zamki pl. (— Novi gradovi), (in At.), Suha. Sitni, (gl.), Nevlica; £)rt in Ar., Nevlje pl. Meumatltl, (At.), Teržič, einet an« —,Ter-žičan; adj., Teržišk. Sicutning, (Ar.), Noven. Lenting, (gl.). Mirna. 9ZtU5©fln&tC, Novi Sandec. 9Jtnfoh, Novi Sad; SReitfaget, Novosadec, Novosojan; — titt, Novosadk(inj)a; adj., Novosadsk. 9ieuftcMcr ©et, Nežidersko jezero. SKtUfOl)!, Banjska Bistrica; adj., Banjsko-Bistrišk. 9icuftabt, (2Biener), Novo Mesto (Dunajsko); sfflaljrifdj^euftabt, Unčov; eine poln. ©t. Vejherovo; eine anbete, Viadislava. aieuflabll, (Ar.), Novo mesto; SKeuftabtler, No-vomeščan; adj., Novomešk; Steuftabtl an bet SSaag, Dolnje Novo Mesto, ob. Novo Mesto nad Vagam. 9leil=©trelifc, Nove Strelice pl. SßtUlbfll, (Ar.), Spitalič. 9}cutitfd)ein, (ÜRäijr.), Novi Jiöin; adj., Novo Jičinsk. SJientra, (gl. U. ©tabli, Nitra. 92ett)t)Ort, (Njujork), Novi Jork. 9iieberborf, (Ar. u. ©trm.), Dolenja Vas. Slitbetlanbe, pl; Nizka Zemlja, Nizkozem-lje; russ. unb poln. Niderlandi, m. pl.; niebetlänbifd), nizkozemeljsk, niderlandsk. 9tiemtn, (gl.), Nemen, m. SticmcS, (Söiim.), Mimonj. SWifltt, (gl.), Niger. Siiiobflten, Nikobarski otoci. SRifolžburg, (SRfi&r.), Mikulov. 9til, Nil. SKimiŽ, (Senet.), Njeme pl. 9itnt»C, Ninive pl. 9ti((|ni Stofflgotob, Nizki Novgorod. Stiffa, (in Serbien), Niš; einet au« Dtiffa, Ni-šan; adj., Nišk. iKoßttier, m. Nogajec; nogaifS, nogajsk. Sfoilfl, (in ®almatien), Nin. ÜRorbamcrtfa, Severna Amerika; Storfcameri; faner, Severno-amerikanec. SWotbfCC, Severno ali Nemško morje. iJlortnonn, m. Norman. SiOttDtgtn, Norvegija; Stotloeger, Norvežec; itotmegifdj, norvešk. 91MHICC0, (3fir. u. ®örj.), Novake pl. Stiomnja ©entljn, Nova Zemlja. Stoffigotob, Ruski Novgrad (Novgorod). 9iubicil, Nubija. Sliirnbtrg, Norimberga , Norimberk; adj., No-rimberšk. 9hlfb0rf, bei gaibad), Orehek; unter Sanb--jlrafi, Orehoviea; unter 9teuftabtl, @tof, Alein 31., Veliki, Mali Orehek. Dft-Snbten. 2003 Dbctbltrg, (Strm.), Gornji Grad. Dberfelb, (Ar.), Verhpolje, n.; bei Arainburg, Praprotna Polica. DbetlnibflS, Verhnika; eittet alt« — , Verh- ničan; adj., Verhnišk. Dbct--©ce, Gornje (Verhno) jezero. Dbcttiefcnbflš, (At.), Brige. CbttbeltnS, (At.), Gornje Bclani. Dblaf,-(At.), Bloke pl. Cbtobassn, Obrovec. C$DtŽf, Ohotsk, adj., Ohotsk. Sebenburg, šopronj (Vui>), nad) sinbem So- pron; ¡Debenburgryt, Sopronjec; — rin,So-pronjka; adj., Sopronjsk. Obet, (gl.), odra; adj., Odersk. Dbtrberg, (Sdjlcf.), Boguinin ob. Bogunin. Obran, (S$lef.), Odri pl. Dfcn, Budim (Fufc); Ofner, Budimec; — rin, Budimka; adj., Budimsk. DgliO, (gl.), Oljo reka. DbldU, (Sd)lef.), Olava. Dift, (gl), Oaza. Dlberžborf, (S$lef.), Albrehtice pl. Dlbenbntg, Oldenburg; olbenburgifd), olden-buršk. SDImiilj, Olomuc (poln. Ofomuniec); Dlmufcer, Olomučan; adj., Olomušk. £)ClŽ, (Sdjlef.), Olešnica. Dlftt, (gl.), Olešnica. Dlfflib, (At.), Olšje. Dlftbeuf, (At.), Viševk. DlSniij, (Ung.), Sobota. £)nega--©ec, Oneško jezero. D^Sinfl, Opčina obet Občina. Dpcrto, (3ftr.), Portole. Celotnih, (in Strm.), Oplotnica. DpbO, (gl.), Opava. DbVcIn, Opolje n. sing. (Sum.). Dtel, Orel; au« Dtel, Orlovsk. Drenbnrg, Orenburg. Drltonž, Orlean. Orne, (gl.), Orna. Dtftra , (3(ir.), Oskoruš, Orsar. Driotna, Drfcfjottm, Ršava (Fufc); adj., Ršavsk. Drtclžburg, (trenji.), ščitno. DfCOCCO, (Senet.), Osojan. Džntantteit, pl- Osmani pl., Otomani. £f0M>0, (Senet.), Osouk. Osp (v Istri). Dffcgg, (Sobni.), Osek. Cffegliaito, (im ®orj.), Ozlen. Dfftro, (Snfet), Osor. Dffiacf), Osoje, obet Osojane pl.; Dffiad)er See, Osojansko jezero. Dftra, llttgarifdj, (9»abr.), Ostrog. Dcftcrreid), fdjon bei Mcgiser, unb nad) bem Russ., Poln.u. Siidslav. Avstrija, (bohm. Rakusy); Oefterrei^er, Avstrijan(ec); — rin, Avstrijanka; oflerreid)ifdj, avstrijansk, avstrijsk. Dfterffii^, (At.), Ostrovica. Cftiale, m. Ostjak. £)ft=3inbitn, Vzhodna Indija. 2004 Oftrau. Dfttfla, (5Jiaf)t.), Ostrava Moravska. Dftrofipofflcrba, (.Sr.), Ostrožno Bcrdo. Cttmanaty, (fit.), Temanje ob. Otmanje pl. £)ttOOrOŽ}lO, (UtigO, Braslav. ipOtiOte, Kraljeviča; finer »on , Kralje- vičan, adj., Kraljevišk. ißOttO iKofa, (3flt.), Piranski pristan (port). Portugal, Portugalija; $ortugtefe, Portugalec; portugiejifdj, portugalsk. ^ofdjega, Požega; einer au« 5p —, Požežan; adj., Požešk. ^ofCB, Poznanj, m. (nad) bent Poln.); ^o« fetter, Poznaojec; adj., Poznanjsk. föfing, (Ung.), Pezinek. Ofirut, (in ©trm.), Kozjak. ißOtS&am, Potsdam; aifiö'Am.Podstupim (Saf.). Voöier, (Äüjll.), Povir. $tag, Praga, (im kroat. Prag, audj Zlatan Prag); bie S9e|lanbtf)eile $rag«: Gradčani pl., Mala strana, Staro mesto, Novo mesto, Karlin, Smihov unb Višegrad; ißrager, Pražan; Trägerin, Pražanka; adj., Prašk. Arnsberg, (©trm.), Mozirje, fratoalb, (Sr.), Razderto. ißrtpOttO, (Senet.), Prapotna. ijjteimt, (gl.), Primda. ^tetnu, (9Käl)r.), Prerov. $težbntg, Požun (l'uk), bei ben ©lo»afett, Presporek; bei ben Böhm. u. Poln. jitmei« len, Vratislav unb Bretislav; (»iell. märe flooenift Požon ober Požonj ju fdjreiben); sjkeäbitrger, Požunec; — tin, Požunka; adj., Požunsk. ißrefinth, (Sö^m.), Prisečnica. $reafien, Prusija; qjreujje, Prus; preufift, prask. ^tirnih, Privija (Prividja). spnma, (®eutfdj:=, 9Btnbi[<$ -')/ Pravno (nemško, slovensko). fiofecco, (Äüjll.), Prosek, Presek, tofenicco, (Senet.), Prosnid. ißtoßnifj, (Währen), Prostejov. $nttlj, (gl.), Prut. $r3embžlf Premišel, gen. Premišla (nadj bem Ruth, al« ©pradje ber e i g e n e n SJeoolferung), adj., Premišelsk. ^žtOtt, Pskov; einer au« —, Pskovčan. sjjnbemih, (int ißofenfct).), Povediska pl. n. i'ugans, (Ung.), Pukanec. ^nlžgan, (gl. u. Ort.), Poljskova. «iitglifc, (33obm.), Krivokiat. Vnrpnrmeer, Skerlatno morje. $n(atnih, (Ät.), Požarnica. $iiftlin, (Pösteny), Peščani pl. fnfterthal, Pustriška dolina (nad) tem Lat.). uftti£, (Ät.), Pustrica. 5|Jl)renätn, Pireneje (planine), Pirenejske gore. Cuarnaro, Kvarnerski zaliv; Duatnatifdjen Snfeln, Kvarnerski ober Kvarnarski otoci. 0nei«, (gl.), Kvisa. ©t. Dnentin, Sen Kanten. ¿Inieto, (gl.), Kvieto bat feinen eig. fla». Olameit, fonbern mitb nad) Cttfcbaften, bei benen et bot« SRieg. 2005 beifliejjt, benannt: Buzetski potok, Moto-vunski potok, u. enblid) Tarski potok. jQttiäca, Kumsko ob. Homsko. m. Sianb, (gl.), Raba; (©tabt in Ungarn), nad) bem kroat. Gjur; nad) ben ©lopafett Rab; adj., Gjursk, Rabsk. 9iaabž, (Oeflr.), Rakusi pl. Siaccolano, (SSenet.), Roklan, Rakolan. 9iace0tile, (3jlr.), Rakotule pl. Diaceojaao, (3(lr.), Rakočana. Diaejfebi, Račkovin (na Ogerskim). Diabetžbotf, (©trm), Radvenci (Nemški, Slovenski). 9iabfttžbntg, (©trm.), Radgona; adj., Rad-gonsk. 9iabmannžborf, (ffr.), Radoljca. Diabažna, Radošina. SRagnfa, Dobrovnik; Siagufaner, Dobrovčan; — rin, Dobrovka; adj., Dobrovšk, Ragusa vecchia, Cavtat obet Captat. Diaibel, (St.), Rabel. 9laloni$, Rakonice pl.-, (im fraget .frei«), Rakovnik. 9iann, Brežce pl. Sionjtano, (im ®örj.), Renče pl. Diappoltflein, Rapolstin. Dlat(d)ad), Rateče pl., nad) Slitb. Radeče. 9laftn>alb, (©trm.), Razbor. SRaft, (©trm.), Rušenje. SRafiabt, Raštat. 9iatfdjeabotf, (in ©trni.), Račje. ¡Ratio, Ratkova (na Ogerskem). ŠRatteninfein, Podganski otoci. Dianbnij, (Sa§m.), Rovdnica. 9iailid)CUbad), (Röcze), Revuca (na Ogerskem). iRabtnna, Ravena. 9iapgetn, (2Mbreit), Rejgrad. Siegen, (gl.), Rezna. 9iegengbutg, nad) bem Böhm. Rezno, (ait- bere ©lasen fdjreiben, Ratisbona). Dieggio, Redžio. Dietdjenan, (®öljm.), Rihnov. 9ieidjenberg, (in «čljtnen);, Liberec; €Seic^en= berget, Liberčan; adj., Liberšk. 9ieid)ftabt, Zakopi pl. SRetfnij, Ribnica; Sieifnijet, Ribničan; — rin, Ribničanka; adj., Ribnišk. iReitelftein, (Är.), Repne pl. ¡Refia, (Senet.), Rezija; {Keftanet, Rezijanec; — tin, Rezijanka; adj., Rezijansk. 9iefiuta, (Senet.), na Beli. 9itnfit, Raj s; (gl.), Rajsa. 9iebat, Revel, Kolivanj (Saf.). SiljatifdjC Sltpen, Retske planine. 9iiein, (gl.), Ren; am (Rljem liegenb, Po-rensk. 9it)0bUŽ, Rod; adj., Rodsk. 9ib0ne, (gl.), Rodan ; adj., Rodansk. 9il)0nih, (Ungarn), Gronec. 9lid)monb, Ričmond. iRitg, (tt. .dr.), Kočevska Reka. / 2006 SRiefenbnrg. !)fiefcnlmrfl, (polnJ, Prabnta. fliiefenflCtlirfJC, Kerkonošipi., Kerkonoškegore. !)iit|)bOCf, (Ruszkinocz), Ruskinovce pl. sJiie£, (©trm), Ročica. !Rtga, Riga; fltigaet, Rižan; — rin, Rižan- ka; adj., Rišk. SRittm=@}0m6allj, Rimavska Sobota, (Otima, Kimava). SHiO ttttO, (gl.), Čema voda; 9iio bianco, Beli potok. iHifllttO, (SI.), Rižana; (©tabt in ®almatien), Risan; einet au«9t—, Rišnjan (Vuk); adj., Rišnjansk. SHijmagna, (SfiftI.), Ricmanje pl. Sioflif, (©ofjttt.), Roketnice pl. Siobba, (Skiiet.), Rono. iliOtijetlC, Rošel-i. aiobocienbotf, (Jlt.), Radohova Vas. Šiobitff, Rogatec; gtobitffer, Rogačan; 0?o* f)itfd)et ©auetbrunn, Slatina (Rogaška). 9i0ft)can, Rokicani pl. Uiotn, Rim; Oiomer, Rimljan, Rimec; — rin, Rimljanka, Rimka; rontifcb , Rimsk. Mombon, (53erg int ®6rj.), Veliki Verh. Sibmcrbab, Laške Toplice. ¡Rbmcrftabt, (Waijren), Rimarov. 9il)fenau, (Ung.), Rožnov, n. sinb. Rožnava. Siofenbcrg, Rožen; in Sflejten, Olesna. Sioffegg, (St.), Rožek. iHofttUeill, (Strm.), Razvanje. iHotben 2burtn=fog, Cervena veža (slovak. Saf.). Siotbcž SKecr, Rdeče morje. :)iBtb»ein, (gl.), Radona. iKotfdjad), (©trm.), Zreče pl. iliottenmann, (in ©teierm.), nad) attcn Utf. V Čerminjah. sJi0bereb0, Rovered. ifiouigno, Rovinj; tinct aitei 'Ji —, Rovinjav, adj., Rovinjsk; Villa di R —, Rovinjsko selo. SiubolfžiBcrtb, f. SReaftabtl. iHnmburg, (!-8of)m.), Rumburg; adj., Rum-buršk. Miigcn, (3nfel), Rujana (Saf.). Muntcltcn, Rumelija, Rumilija. iliupad), (Sr.), Blatnik. Shlfelanb, Rusija, (im Russ., t)eifit ba« ganje Steid) Rossija; bie eingelnen X^eile abermeift Rus-i); gjttffe, Rus (im Russ. Russkij če-lovek u. Rossijanin); Stuffin, Rusinja ob. Ruskinja; ruffifd), rusk. SHuftb, Rušta. 9ijCŽjt)ttl, Rešov; adj., Rešovsk. 0. ©BOle, (81.), Zala. Saar, (gl.), Sara; (£)rt«name), Zdar (3»a_I)t.). ©BB^I, Zatec, gen. Žatca; ©aajet, Začan; adj., Žatešk oet Zašk. ©Bbfltberg, (Sr.), Sveta Sobota; Bukovi Verh. ©abincr, m. Sabin(ec). ©ttbioncelto, (&albinfet), Pelješec. ©ad)|"en, Saksonija; ©ad)fe, Saksonec; im Poln. Sas; fad)ftfd), saksonsk. ©djelbe. ©tttbfenfelb, Žavec (Žalec?). ©BfUi}, (St.), Žabnica; (in ©trm.), Savci. Sapor, (St.), Zagorje. ©abnrn, Sahara. Saibfft^, (fflofjm.), Zaječice pl. ©uifnij, (St.), Žabnica. ©atrad), (Sr.), Žiri pl.. Zir; eitter au« —, Žirovec; ©attad)berg, Žirovski Verh. ©njo, (gl. in Ung.), Slana. ©alBUtiŽ, (3nfel), Salamina. ©alCBM), (®otj.), Solkan, ©nlbcnbofcn, (©teierm.), Vozenica. ©ntcrno, Salern. ©Bitma, (©tabt), Solin; einer, eine au« © —, Solinec, Solinka; adj., Solinsk; (g(ufi), Jader (Maiur.). ©flibflte, (3ftr.), Soudrija, Salvorija. ©aljB, (gl.), Salica ober »ieft. Zalica. ©aljburg, Salcburg (bet Stame fiammt »om ©aljajtufi unb nidjt »on ©alj, batum ift Solni grad falfifi); adj., Salcburšk. ©flljlamuiergut, okrajina „Salckamergut" imenovana. ©UtnartlJ, Samarija; ©amariter, Samarijan, gett). Samaritanec; — tin, Samaritanka; adj., Samaritansk. ©BUtaSco, (3|tr.), Zamašk; einet au« —, Za-mašljan. ©ttttlbor, Sambor; adj., Samborsk. ©amojcbe, m. Samojed; — bilt, f. Samojedka. ©nnct ©corgen, Jurjeveo (na Ogerskem); Sveti Jur (v Požunski županii). ©anbtt)i(b=3in|ein, Sendvičevi otoci. ©ann, (gl.), Savina. ©ttnol, Sanok, adj., Sanošk. ©ttnfego, (Snfel), Sušak. ©aone, (gl.), Sona. ©dborogcr, Zaporožec (=Zapražec). ©nraccnc, m. Saracen. ©arbtnicn, Sardinija, (aač) bem Ital. Sar-dinja); ©atbe, Sardinec; fatbinifd), sar-dinsk. ©arefc, (3jit.), Zarečlje. ©arož, (Ung.), Šariš; adj., Sarišk. ©attbC, (gl.), Sarta. ©atbtj, (gl.), Sarviz. @aura£, (Sr.), Zavrac. ©auritfd), Zaveršje (©teietnt.). ©abc, ©au, (gl), Sava,Sffiurgener,3Bofeinet Dolinska, Bohinjska Sava; ©aBegebiet, Po-savje, Posavina; jut ©a»e geljorig, Savsk ; Slnmobner bet ©a»e, Posavec, au bet@a»e liegenb, Posavsk. ©abogna, (Suftenl. u. Senet.), Zavodnja. ©abObCU, Savoja; ©attopatbe, Savojec, Sa- vojard; fa»ot)if(b, savojsk. ©at)bnff, (®ali?.), Živec. ©ajatDO, (gl.), Sazava. ©carbou, (®alm.), Skradin; einet au« ©c—, Skradinjan; adj., SJiradinsk (VukJ. ©falfenborf, (Sr.),yŠalka Vas. ©farbing, (@t.), Samica, ©(bitpurg, nne(í, ($reug.), Skarevo. @(f)0nen, Skanija (russ.)-, au« ©d)onell, Skansk. ©djSltpaff, (®čtj.), Šenpas (t. j. sv. Pas), ©djbnfieitt, (in ©ttm.),vSoštajn. ©djoftbttg, (Sasvár), Šašin. v ©djottlonb, Škocija; ©d)otte, Škot; <3á)oU tin, Skotinja; fd)ottifd), škotsk. ©$rcmž, fgl.), Skremelica. ©djnntltt, Šumen (Bnlg.). ©djütt, iSonau-Snftl), Calokcz. Sd)ÜttCttbofen, (Sofjmen), Sušice pl. v ©djfflttbeu, Švabija, Švabsko; ©cfjttafce, Svab, ©¿btoábin, Švabkinja; fd)t»ábífd), švabsk. ©tbfflarjflU, (gl.), Svratka, aud) Švarcava. ©^Biaraenbod), (At.), čema. ©i»tttjtnbctg, (At.), Černi Verh; eitier au« —, Černoveršec; ein Sipe, Černi Perst, nad) Stnb. Černav perst. ©d|lBat5CŽ SKccr, černo morje, ©(btoarjloftclcj, (fflóbm.), Kostelec nad Čer- nimi lesi. ©djlOarjUMlb, černi les. ©djttmrjttMffer, Černa reka; (@t.in ©d)lef.), Strumen. ©chffitbtn, Švedsko, Svedija; bei ten Russ. unt> Poln. Švecija; ©d)ft>ebe, Šved; fd)toe* bifd), švedsk. ©dltBeibni^, Svidnica. ©djtueinberg, (Ar.), Verh. ©cbtDCinbiitbcI, (At.), Svinja Gorica; (SBlflU-- büdjet, Sinja Gorica), ©(fmmnfurfl), (Saiern), Svinobrod. ©d)U)eij, Švajca, Švajcarska (dežela), bei ben Russ. u. Polenv Švajcarija; ©d)t»eijer, Švajcar; — rin, Švajcarka; adj., Švaj-carsk. ©djtlierin, Šverin, nad) bent Poln. Skvirina. ©djtnerj, (At.), Zvirče pl., a. Zveršak. Scopliaco, Ofic.), Skopljak. ©cntíflñ, Skader, (gen. Skadra); einer, eine ©lupi. 2007 ans ©c—, Skadran, Skaderka; adj., Ska-dersk. ©Cbi^C, m.v Seit. ©ebenico, Sjbenik; einer, eine au« ©—, Si- beničan, Sibeničanka ; adj., Sibcnišk. ©eblifc, (SSitterqueÜe), Sedlica. Sccbatfl, bei Oiabmannžb., Mlino; bei Araiu* bntg, Zapoge pl. ©ccberger ©Hitel, (Ar.), Jezerski Verh. ©ccborf, (At.), Jezero, ©celnnb, Zelandija, ©eelmmi, (®tabr.), Židlohovice pl. ©rine, (gl.), Sena. Scfnutr Siiiccfc, Sekovska škofija, ©eifenberg, (At.), Žužemberg. ©ci^borf, (@ltm.), Žice pl. ©elc, (U. At.), Željne pL (Sclintno, Sliven (bulg. Saf.). ©clicnbcittt, (At.), Zali. ©eltfdjan, (Sö^m.), Sedlčani pl. Seljad], (At.), Selce pl. ©entlin, Zemun; ©emltner, Zemunec; —tin, Zemunka; adj., Zemunsk. ©emenbrid, (@etb.), Smederevo. ©entering, (Slerg), Semernik. ©encgambien, Senegambija. ©enfienberg, Zlokomorov (Maiur.). ©enof^e^, (At.), Senožeče pl. ©erbien, Serbija, Serbska dežela; ©erbe, Serb, Serbljin; ©etbin, Serbkinja; ferbtfd), B6rbsk ©eretl), (gt.), Seret. v Serbola, (Aüflenl.), Skedna, and) Skeden. @e(flna, (Aüjienl.), Sežana, ©euje, (At.), Selce, pl. ©ebilifl, Sevilja. ©ettwiiOpOl, Sevaštopolj. ©gombid), (Snfet), Zgombič. ©iame(e, m. Siamec. ©ibtrien, Sibirija, im Russ. Šibir f.-, ©ibi* tier, Sibirjak; fibitifd),v8ibirsk. ©idjelbnrg, (in Atoat.), Žumberk. ©ieiiien, Sicilija; ©icilianer, Siciljanec; adj., sicilijsk, sicilijansk. Siebenbürgen, nad^ bem Serb. Erdelj m., (nai bent Poln. Sedmigraško); ©iebenbütget, Er-deljec; — tin, Erdeljka; ftebenbitrgifd), erdeljsk. Siegeržborf, (At.), Žiganja Vas. Siliftria, Silistra, (bei Vuk, — auf Vaclik's bčbnt, Aarte hingegen Drista). ©iitein, (Zsolna in Ung.), Žilina. ©i[el, Sisek, gen. Siska; einet au« ©ifef, Siščan; adj., Sišk; ttacb bem Serb. Sisešk. ©iffOltO, (3fit.), Sežan, Sisan. ©iftiontt, (Aüjll.), Sostljan. ©itteržborf, (At.), Šetara Vas. ©iftunifl, f. Sdjiftoum. ©ittilb, (At.), Zatična. ©faiig, (©trm.), Skale pl. ©fttli^, Skalica. ©ftin&inabien, Skandinavija. Stotf^au, (©ilef.), Skočov. ©fupi, (Uefd)tiib in Wacebon.), Skoplje, n. sing. (Vuk). 2008 Slabonttn. Slabonien, Slavonija; ein«, eine au« S—, Slavoneo, Slavonka; flaöotlif«, Blavonsk. Slabe, na« tem Russ. Slavjan; na« bem Böhm. Slovan; na« bem Altsl. Sloven; fla--»if«, slovansk, slavjansk. ©latootinjen, (Strm.), siabtinci pl. ©lebitf«, (Ät.), Zlebio. ©Icinbocf, (£r.), Slamna Vas. SlObene, Slovenec; Slopenin, Slovenka; flo= »enif«, slovensk. Sluin, Slnnj; einet, eine alt« Sluin, Slunjan, Slunjka; adj., Slunjsk. SmolenŽi, Smolensk; einet au« S —, Smo- ljan; adj., Smolensk, ©mtjtna, Smirna. Sobetf«ifc, (Ät.), Soderšica; einet au«—, Soderšičan. Solotputlt, Soloturn. v Solta, (3nf.), MaslinicafSo/-.;. Saht (Drohn.), Šolta. Sotnrnc, (gl.), Soma, ©omractein, (Ungarn), Somorja SomoS, (Ung.), Drinov. SOMtegg, (tft.), Senek. Sophia, (Sulgar.), auf Vaclik's böijnt. Starte Soffi«, (3fit.), Sosio. ©Ottl, (gl.), So tla. ©Obigitacco, (3flr.), Sovinjak. ©palatO, Spljet, Spiet; adj., Spljetsk. v Spanien, Španija; ©panier, Spanjec, Spa-njol; — ritt, Španka, Spanjolka; fpanif«, spansk. ©pfltla, Sparta. Speiet, (St.), Spira. _ _ Spitzbergen, russ. Spiebergen, (otok špica-stili gor). Sporaben, Sporadi pl. ©pree, (gl-)- J>a<$ beul ®enbif«eit Sprova. böhm. ita« Sum. Spreva. ©premberg, (Sauf.), Grodek (:=Gradek). ©pujsa, (9U6.), Spuž. ©taab, (sööljm.), Stod. Staat;, (ßeflr.), Stožec. Stabelborf, (©teierm.), Imeno; (Ät.), Gumno. Stagno, Ston (in SDalmatien). Stainj, Ščavnica (Ott u. gl. in ©trm.), ©tamblll, Carigrad. Stampfen, Stopava (na Ogerskem). ©tOntSlttU, Stanislavov, adj., Stanislavovsk. ©targarb, (poln.), Starograd. ©tarfenbtt«, Jilemnica (na Ceskcm), ©tefelžborf, (Istvanfalva Ung.), Stefanovci. ©teier, (@t.vtt. gl. narft bem Sat.), sjtira. ©teiermarl, Štajersko, Stajer, (russ. Stirija); ©leieret, Štajerec; — tin, Stajerka; ftei* tif«, štajersk obet štajarsk. Stein, (fit.), Kamnik; einet au«—, Kamni- can; (in fit.), Kamen, ©teinamanger, Ogerska Sobotica, na« bent Jllagj. Sombatel; tta« bent Latein. Saba-rija, (Šafar. fat int Narodopis: Subotica unb Kamenec). ©teinbriitten, (Är.), Zidani Most. ©teinbii«el, (Ät.), Kamna Gorica; bei Stein, Zaprice. Sabor. Steine, (gl.), Stenava; ebenfo Stabt Steinau. Steiner=SIlpen, Kamniške planine. Steinig, (9Mfaen), Ždanice, pl. ©teintoanb, (fit.), Posterica, ©tiatf, Stiacco, (Ätiflenl.), Stijak. ©tignano, (3flt.), Stinica. ©toienborf, (Ät. unter Xf«ernembl), Planina; (unter Sffieirelburg), Stojanski Verh. Stoiljolm, Stokholm. Stolpe, Stolpsko (poln. Slupsko). Stolbijja, (33enet.), Stolbica. Stopna, (Är.), S topno, gen. Stopnega. Stor«neft, (im "Pofenf«.), Osečno. SttOf«nij, Stražnica. Strapnrg, Stabt m 15reufjen, Brodnica {poln.)-, in gtanftei«, Strasburg, stregna, (93enet.), Strajna. Sttigan, (.Jtroat.), Strigova. Strimon, Strpmon, (gl. in Waceb.), Struma. SttO«ain, (Ät.), Strohinj. Sttpj, (gl.), Strij. Stuljlroctfteilburg, stolni Belgrad; Stl«lt»et= fenbutget, Stolnobelgraean; — tin, Stol-nobelgračanka ; adj. Stolnobelgrašk. Stntia, (Är.), Šturja (Sv. Jur). Stuttgart, stutgart. Sn«en, (U. .St. bei D6ergta«;Trava), Draga. Sucjatoa, (gl. U. St.), Sucaya. Siibametifa, Južna Amerika. Subeien, pl; Sudeti pl., Sudetske gore. Siibfee, Južno morje. Suej, Suec, SanbengeponS —Sueška ožina. Snlan, (Sdjlef.), Sulejevo. Sülm, (gl.), Sulpa. Suläba«, (Strm.), Sučava. Sunb, Zund (russ.). Snranp, Šurane pl. Siifftnbcrg, (Strm.), Sladka Gora. Siiffenljeira, (Strm.), Susem. Snffitegbijja, (3flt.), Sušnjevica. Smilie, (Är.), Zbilje u. Zeje. Sloir, (gl.), s vir. . SptalnS, Sirakuz; adj., Sirakuzansk, Sira-kusk. Sprien, Sirija; Styrer, Sirijanec; — rin, Sirijanka; fptif«, sirsk, sirijansk. Sptjäne, m. Zirjanec (russ.). Sptmten, Srem; Sptmiet, Sremec; — tin, Sreroka; fprtnif«, sremsk. ©jalaber Šomilat, Zaladska županija. ©jalatna, slatina, ©jeež, Sečovce pl. ©jecženp, Sečani pl. ©jegebin, Segedin. ©jeller, m. Sikulec. Sjelnitje, Silnica. Ssent »tiftož, Sv. Mikulaš. Sjigeth, Siget (Vukj, Slovak Syhot. Sjinna, Snina. SjOlltOl, Solnok. Sjobotift, Sobotišče. X. Sabor, (Serg), Tabor; (Stabt in SSefjmen), Tabor; adj., Taborsk. Sofettttfl. Safelbetg, Mizna gora. SagliamentO, (gl.), Taljment. Sagug, Tag. Sautaft, (in Kt. u. ©trm.), Tinje. SajO, SefO, (gl.), Taho, Teho. Sanjbetg, (U. Kr.), Tanča Gora, Tanči Verh. SatJOlCČan, Topolčane pl. Saranto, Tarent. SarcentO, (Senet.), Terčet. Samoflol, Tarnopol, eig. Ternopol. SaMOlO, Tarnov, eigentl. Ternov. Stttbtö, (.St.), Terbiž. Xatarei, Tatarija; Satar, Tatar; Satatin, Ta- tarka; tatarifd), tatarsk. Satttt, Tatra; aud) Tatre pl. Sauten, (pl), Ture (planine) pl. Santicn, Tavrija. SaUMÖ, Taver (gora). Sau$, Domažlice pl. (na Ceskem). SeCfSÖ, Tačova (na Ogerskem). Teheran, Teheran. Seltfft, (äRät>r.), Tele. SemeÖ, (gl.), Tamiš (Fufc); Sentefftet Sa-- nat, Tamiski Banat. SemeStoar, Temišvar (Vuk~), einet, eine au« S—, Temišvarec, Temišvarka; adj., Te-mišvarsk. Stiel, (gl. itt fflöljmen), Tepla ( Topla). Seplifc, (®t. in 33öl)men), Toplice pl. (Češke). SetCbeŽ, Trebišov. Sctef , (gl.), Terek; adj., Terešk. Serglou, (fflerg), Triglav. Scrfain, (Är.), Terzin. SerfattO, Tersat. SetÖtfO, (Sfit.), Terbiž. Stiften, Tešin; Sefftner, Tešineo; — rin, Tešinka; adj., Tesinsk. Setfften, (in Söljmen), Dečin; Setfftner SBatib* gebitge, Dečinske Stene pl. Sbaia, (gl.), Dija. Sieben, (in Ung.), Devin; (in ©tieft.) Tebe pl. StjeiniiS, (Str.), Tajnice pl. (pri sv. Ani, pri Kožišu. Sbeip, (gl.), Tisa; Sbetpge6iet, Potisje(F«e/č); an bet Sbeif liegenb, potiski (Vuk); Po-tisec. Potiska. Shemfe, (gl.), naft tem Poln. Tamiza, russ. Temza. Shetefienftabt, Terezin. SbereftOflel, f. 3Katia stfetefiopet. Sljerefotmti, (Slason.), Suho Polje. Sietttto^lii, pl- Termopile pl. Sbeffalien, Tesalija adj., tesalijsk. Sljefialontft, Solun; einet, eine au« — , So- lunec, Solunka, adj., Solunsk. Shibet, Tibet; adj., Tibetansk. ©t. Sbomož, (Snfel), Otok sv. Tomaža. Sljorba, Torda. Sijont, Torun; einet au« —, Torunoan; adj., Torunsk. SIjoun, Togunj (Maiur.), adj., Togunjsk. Sitaeien, Tracija obet Trakija; Stactet, Trak; — tin, Trakinja; tljtacifft, trašk. SDuner ©ee, Tunsko jezero. SbntbDffttn, (Ung.), Tverdošin. Sjurgan, Turgovija. Sfftetbiin, 2009 springen, Tnringija. Siber, (gl.), Tibera, Tevera. Sieino, Sefjin (gl.), Tičin. Siefenibal, (Är.), bei ©ottfftee, Verbovec; bei 9teu|iabtl, Globodol (Gorenji, Srednji, Dolenji). Sigriž, (gl.), Tiger. Silfit, Tilža (Saf.~). Simabuž, (gl.), Timav. Sifftnottitj, ODMbt.), Tišnov. Siffina, (Ung.), Tišina. SißjOlCj, Tisovec. Sitel, Titel. Snbitfftan, (5D?äl)t.), Tovačov. Sobolžf, Tobolsk, adj., Tobolsk. Sobtež Söleer, Mertvo morje; adj., mertvo-morsk. Sofai, Tokaj; adj., Tokajsk. Solmein, Tomin, Tmin; Solmeinet, Tominec; — rin, Tominka; adj., tomiusk. Solntejjo, angebt. Temenice pl. Sofjliaeeo, Suptiaceo, (3|ir.), Tupljak. SÖfllitfft, (Kt.), Topoliče pl. SÖptij, (9teujhbtlet — SBara«biner), Toplice (Novomeške, Varaždinske) pl. SopfftttU, (Ung.), Topšina. Soman, (Torna), Turna, Turnja. Sorte, (gl.), Ter; (Ott in 3jlr.), Tar. Sožtana, Toskana; au« S—, toskansk. Soulon, Tulon. Souloufe, Tuluza. Sraftcnberg, (in ©ftlef.), Smogorjev. Sraiffen, (gl.), Tragiša (naft bem Lat.). SranSal^tnifft, adj., Zaplaninsk. Sra^ejunt, Trebizond. Stan, Trogir (v Dalmacii). Sraun, (gl.), naft bem alt. Latein. Truna; et»a attft Travna. Srautenan, (93öbm.), Trutnov. Srebetn, (Rt.), Trebelevo. Srebift, (Kiijtenl.), Trebič. Steffen, (Är.), Trebno, gen. Trebnega. Srennenberg, (@ttm.), Dramija. Srentfftin, Trenčin; adj., Trenčinsk. Srtoijo, Treviz, Treviž. Srieban, Stftmifft*, ®täl)rifft, Trebova Češka, Moravska. Srient, Trident; adj., Tridentinski. Stier, Trevir (naft tem Poln.), adj.,Trevirsk. Srieft, Terst; Stieflinet, Teržačan; — tin, Teržačanka; inSfir. jeboft: Terstjan, Terst-janka; adj., Teržašk Srifaitl, (@ttm.), Trebovlje pl. Srijjoli, Tripolj; au« S—, Tripoljsk. Srofftn, (©trm.), Trebonje. Stoja, Troja; einet, eine alt« Stoja, Trojan, Trojanka; ttojanifft, Trojansk. Srojana, (Ät.), Trojane pl. Sro^an, Opaav; Stoppauet,Opavec; — tin, Opavka; adj., Opavsk. SrnjiHo, (in Spanien), Truhiljo. Sfftaitlft, m. Sajkaš. Sfftolatbnrn, Čakovec; eiltet, eilte au« —, Ca-kovčan, Čakovčanka; udj., Čakavšk. Sfftefte, f. $öl)tttc(n). Sfftetbiin, Cerdinj. 2010 Sffleremfffe. Sf^eremtffc, m.Čeremis (russ.). IfdjeiftffE, m. Cerkes. 2fd)erttt0f(6nty, GRr.). Cermošmce pl. £fd)ernembl, (£t.). Cernomelj. Sftbernutfd), (Bt.), Cernuče pl. £fd)Ctid)enje, m. Cečenec. , , £{d)itfd)e, m. Cič; Sfdjitfdjetboben, Cicarija, (Čičevina). -Sfdjubor, (flroat.), Caber. £idju!tf<6ifd), adj., Cukotsk. Sfdjumafdje, bet, čuvaš. Siibinflcn, Tubinga. SlllJlCtn, (Br.), Tuhinj. Siidjctn, (©trm.), Teharje. Siiffcr, Laško. Sultgufe, m. Tungus. SutgOU, Tergovo (poln.). TiitfCt, Turčija; Slirfe, Turek, Turčin; Sut--fin, Turkinja; iurfif^, turšk, serb. tursk. Sliriomatte, m. Turkomanee, russ. Turk-menec. SutOCJ, (gl.), Turec; Snrocger Somitat, Tur- čanska županija. Siifc, (Dteu£.), Tučno. XMl, Tver f. Xmtmbccn, (Bt.), Teminje. Sijbetn, f- Stotuo. Stjrnait, Ternava; Sprnaucr, Ternavee; — rin, Ternavka; adj., Ternavsk. StJtOl, Tirol, Tirolsko; Xi)rol, Tirolec, %t)-- roleritl, Tirolka; ttyrolifdj, tirolsk. Stjrilg, Tir. It llbine, Videm; einet, eine au« U —, Videm- čan, Vidman, Vidmanka; adj., Videiusk. Uftiat, (®iffing), Novigrad. Ulratne, russ. Ukrajna (eig. Ukrajina);'itftai» nifcf), ukrajinsk. Ulttt, Ulm. Hip o, Ofet 2>alm.), Olib. UlrtdjŽberg, (Bt.), Senturška Gora. UntdgO, (3jit.), Umag; einet auž—, Umažan. Umbtten, Dmbrija. Unflfltn, Ogerska (Ogrija), Ungat, Oger; Ungarin, Ogerka, Ogerkinja; bei M. Ogriea; ungatifij», ogersk. Unno, (gl), Una; ba« ©ebiet ba»on, Pounje; adj., pounsk, unsk. Itntubcftobt, (im T5ofenf(h.), Kargova. Itnterberg, (St r.), ltnterbergen, (flt.), Pod gono. Ulltctiemoil, (.Rr.), Dolenji Semen. / Ung, (gl.), Unec. Upfaia, Upsala. Ural, Ural, adj.. Uralsk. litem, (.ttr.), Vrem a. Vreme. Ucement), Vermin (na Ogerskem). Užlofengtbitge, (.Rt.), Gorjanci pl. SB. SfllcnciO, Valencija. SMe, (3jit.), Bal; Val le di Besca (Snfei), Draga Baščanska. SSaot. SflHon, (3nfel), Valun. «ßalmobraftt, (Sflt.)' Mavraza. SaljlO, (©laöon.), Valpovo. Simbole, bet, Vandal; »anbalifdj, vandalsk. asarne, Varna. Seglio, (3nfei n. ©tabt), Kerk; etnet, eine »on S—, Kerčan, Kerčanka; adj., Keršk. ©t. Stit, Šent Vid, Sv. Vid. Selben, (Ät.), Verba. Selbes, Bled; Selbefet @ee. Blejsko (jiatt Bledsko) jezero. Seliad), (Ät.), Bela (Koroška); Dbefr=, Gornje Belani; itnier*, Spodnja Bela. Senbee, Vandeja. Šenebtg, Benetke pl., (aneß Böhm. Benatky f. pl., im Serb. fling. Mletci pl. m.) ; Se* nejianet, Benečan; — ritt, Benečanka; »es tiegianifdj, benešk; baž Senejianifdje, Beneško, Benečija. Sengone, (Senet.), Venec, (Pnšlja Ves). Seprtnflj, (3ftr.), Veprinec. Setbenieo, Verbnik; einet, eine au« S —, Verbničan, Verbničanka; adj., verbniški, verbovski. Serceßi, Verčeli. Seteogli«, (®ötg.), Verhovlje (sing. n.). Seteinigte ©tuaten, Zedinjene deržive (se- vernoamerikanske). Setmo, (3jtt.), Beram; einet nu« —, Bera-mec. t Stroje, Verovitica; einet, eine alt« S —, Verovitičan, Verovitičanka; adj., Verovitišk. SeridilleS, Versalje pl. Šefttb, Vezuvij, Vezuv. Sežjjjrtm, Vesprim. Siborg, Viborg. Sieenga, Vičenca. Sigann, SBtgaun, (Ät.), Begne pl. Siitrtng, (Ät.), Viktrinj. Klošter. Sitlad), Belak; einet, eine auž S —, Bela-čan, Belačanka; adj., Belašk. Villa de'Cani, (3jit ), Pasja Vas. Sinlotiee, Vinkovci pl.-, einet an« S—, Vin-kovčan; adj., Vinkovšk. Sipulgono, (int ®črg.), Vipuže pl. Sirginien, Virginija; Sitginter, Virgtnec, — rin, Virginka; »irgittiftb, virginsk. Si8I, Viška ober Viskova. Siftgnono, (Siir.), Vižinjan. Sogefen, pl; Vogezi pl., Vogeske gore. Söiierraorft, (Ät.),Velkovec; einet flu« S—, Velkovčan; adj., Velkovšk. Soložfo, (Sftr.), Volovsko. Sotorlbetg, Predarelsko (ante montem Aru-lam, pred goro Arel-sko). Sorau, (in ©trm.), Borova. Sormarlt, (Ät.), Predterg. Sornfrblo^, (U. Ät.), Predgrad. Stagna, (3ftt.), Vranja. m. SBang, (gl.), Vag; SBaag — Sonau, Vag-dunaj. SSpfll, (gl.), Vala. ©aififenftetn. ffiadjfenftein, (3ftr.), Belaj. 2BttbDtDicer Šreiž, Vadoviška kresija, SBagftabt, (©tlef.), Bilovec. ®aibbofen, (Oeft.), Bidov. ŽBaijen, (Ung.), Vacov, adj. Vacovsk. SBafeabOtf, (fit.), Večna Ves. SBfllb, (fir.), Rute aud) Gozd. aCalbtnftt, m. Valdenzcc. 9BaIbmiiltdjen, (©ofemen), Mnihov Nad Lesi. Suttlldjei, Valahija. tlaife bem Serb. Vlaška unb Karavlaška; ®alla(fe, Valah. (Vlah, Karavlah); ttatladjiid), valašk. SBaHern, (©6bm.), Volari pl. ¡IMtenborf, (U. fir.), Balta Vas. 2Barafler, ber, russ. Varjag. SSaraŽMlt, Varaždin; einer, eilie ans 2B—, Varaždineo, Varaždinka; adj.. Varaždinsk. ffiarftau, Varšava; ICarfdjauer, Varšavec; Varšavljan; — riti, Varšavka; adj. Var-šavsk. ffiarieaberg, (©djleften), Cicov. nad) Slnbertt ^Sicov. ®art6e, (gl.), Varta. iffiafbingtim, Vašington. ffifltf^, (fir.), ©iarftflecfen, Beč; bet gittai V^£ICC J ffieitfe!, (gl.), Visla; gitr ffieitfel ge^orig, Viselsk; 3Beid)felnieberung, Žulave pl. (nad) tem Poln.). SBeitbfelbnrg, (fir.), Višnja Gora. iakidjfelftein, (fir.), Novi Dvor. aBcibcnan, (©(felef.), Vidriava. Sffitibenborf, (11. fir.), Bedenj, ffieiferžborf, (11. fir.). Gorica Vas. SHktmar, Vojmir (Saf.). , Skitlbotf, (U. fir.), Vinja Vas. SBtittife, (fir.), Vinica; bei Ofeifn. Vinice pl. ŠtiBfld), (fit.), Jesani pl. 28ei6e3 ®?ccr, Belo morje.--aBeipenfclŽ, (fir.), Bela peč. 2Bei§!ird)ea, (im ©anat), Bela Cerkva; (iti 2J?abrftt), Granica; foliji Bela Cerkev. SBtigttaficr, (©obm.), Bela; (©trm.), Bele Vode. SStiltnftCin, (©trm.), Vitanja, Vitanje. SBciltn, (Oeft.), Vitoraz. 2Beiifdj, (fir.), Vič. SBeHitfdien, (in ©trm.), Voličina. Scl8, Veles. Seltfifietfl, (fir.), Belč Verh, 2Beln>am, (©ofem.), Veivari ri. SBcnbe, 8aufi|}er, m. Lužiški Serb. ffittfdie^, Veršec, gen. Veršca; adj., Ver- šešk obet »iefi. Veršk. SBertl), (fir.), Na jezeri (Sv. Maria). 2Btftr, Vezra, ttacb Sum. Visera. ŠŠtfert^, (©oljni.), Bezdružice pl. SBcfeniiS, (fir.), Besnica. aBcfiittmer gomitnt, Vesprimska županija. SBcflinbitn, Zahodna Indija. aBcftplinlcil, Vestfalija; $Befli!)ale, Vestfalec; — lin, Vestfalka, l»eftyljalifd), vestfalsk. SBtiiŽUtO, (@t. u. gl.), Vjazma (russ.). SBiatld, Vjatka (russ.). Sffiielicjfa, (©aijbergtoerf), Velička. ffiitn, ©tabt, Dunaj; (kroat., serb. n. magj. Beč, bohm.. poln. u. ruth. Videnj f.,russ. 9Bitr$en. 2011 Vena), in SCien, na Dnnaji; 0Biener, Du-najčan, nad) M. Dunajec; SEBienerin, Du-najčanka, Dunajka; adj., Dunajsk; glufl, Videnj. SBiener SBalb, Dunajski Log. ffiiefelbittg, Mošonj (Vufc); au« , Mo- šonjsk. Siqbt, (3nfel), Vajt. Siqftabtl, (©Cfelef.), Vitkov. ffitibcniamert, (©obm.), Ustje. aStlno, Vilna; au« 28 — , Vilensk. ŠBinbaU, Vindava. SBiube, ber, Slovenec; Ininbifdj, slovensk. Stnbii(6bii(6cl, Slovenske gorice. aStnbiftbborf, (fir.), Slovenska Vas. 2Btnbijrt), Sora. Reiben, (©iefcb.), Kotleja. geleno, (Serg in Ultg.), Zelenov. Belini^, (©trm.), Selnica. Bfflittu«. BeKting, (©trm.), Cajnkovci. BeltfSath, (At.), Selše. Bemplin, nad) bem Rutlt- Zemno. 3engg, Senj; Sengget, Senjan; — rin, Sen-janka; adj., Senjsk. entbn, Senta. etbft, Serbišče. ecntltgna, (gl.), Zermanja (serb. Zrmanja). 3bctcna !Ho»an, (Ar.), Cetena Rovan; enter auž —, Četenec. Bigeunec, m. Cigan; — rin, Ciganka; Jtgeu-netifd}, cigansk. BtUi, f- Silit. Bipžer Somitflt, Spiska, auč) Sipuška žu-panija. Bitle (im $ofenfch-), Serakov. irflad), (Ar.), Cirklje, Cerklje pl. irltlit), (Ar.), Cirknica; Sitfniger @ee, Cirk-niško jezero. tetina, £SnfeI in ®aim.), Dervenik. illan, Zitava. ¿lOCJOtD, Zločov; alt« 3—, Zločovsk. £na, (gl.), Cna. Bnoim, Znojmo; alt« 3naim, Znojemsk. Žolfiett), Žolkiev; auž —, Žolkievsk. BOH, (Ar.>, Podvelb(am). Bollfelb, ©fllfelb, (in Aamt&en), Gospesvet- sko polje. BombOt, Zombor. Boitenberg, Sobotka. Bžabiott, (Ung.), Žabjane pl. Bžamboltetb, (Ung.), Zabokreki pl. Bžatnocjtt, (Ung.), Žarnovice pl. Spolna, (Ung.), Ziliana. Buri, (3nfel), Žirija (serb. nad) Saf.J Biirid), nad) tem Poln. Tigur, (russ. Čirih, Kollar molite Turice). Bnbbetfee, Zejderzeja. Buietbtittien, Dvamosti (poln.), Dva mosta; einet aua 3—, Dvomošcan; adj., Dvoraoš-čansk. tteini^, (At.), Svinica. meltet, (Ceft.), Svetla. Btnifcjletn, (Ar.), Cvišlarji. BmifthenlDiifiern, (Ar. n. At.), Medvode, Medvodami. Btniltan, (gl.), Svitava; (@t. in 3«at)t.), Svi-tave pl.