fes«]* «vi četrtek to • pettniise vred ali v Mart-km ■ pošiljanjem »a d*m «it cel« 32 D, pel 1«*« M », četrt leta 8 D. Izve« fcejwlavij« 64 D. Naročnin« •a pošlje »« npravništT« «eS«T. Go« podarja« ▼ M«ri-ÏMTU, Koročka cesta èt 5. — Mot »e depošilja do edp«-Narcčnina se plačaj e « naprej. Tel. interurbaa 113. 85. Meti k«. »Oftam^ta ïitcvUka *tan« »-5U Poštnsrt» piačtind v gotovini- UST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO Uredništvo j» v Mnrlb««, Koroška cesta St 5. Rok«pi»l se na vračajo. UpravniStv« sprejema naročnino, tnserate in reklamacije. Cene in ser a tona po dogorel % Za večkratne oglase primere« popust. Nezaprte »eklamacij« se poštnine proste. Gekrral račun poštnega urada LJmlh ljana 10.603. Telelon tat«* urban 113. Maribor, dne 2. septembra 1926. 60. letnik. Veličastna manifestacija za slovensko Prekmurjel Cek Slovanska Krasna za združfnje s Slove^io. — V«Si-častss ljudsko zborovanje v Mureki Soboti in Črensoveil. — Dir.iKorošec in poslanci iSLS v Prekmurju. Nsatere .Radišcvcev. Pred dobrim mesecem se je v hrvatskem radičevsken časopisju neredoma pojavila zahteva, da se priključi Prek mur je Hrvatski, češ, da Prekmurci niso Slovenci, ampak Hrvati Radičevci so to zahtevo zgrabili z obema rokama ter na tihem ■ rporazumno r3 svojimi slovenskimi pristaši pripravljali odcepitev Slovenske Krajine od Slovenije. Pri tem jih je v&dll grd in sebičen namen. V Prekmurju je bila do preobrata zemlja last veleposestnikov in madžarskih grofov. Kmetje.^»» dobivali-zemljo samo v najem. Po preobratu ¡e država potom agrarne reforme odvzela tem grofom več no veleposestev, ki bi se morala razdeliti med kmete. Tu pà se je vrinila kot posredovalec Zagrebačka banka, v katere tupravi sedijo najbolfši Radičevi prijatelji. Kupila je od grofov njihova posestva po smešno nizki ceni, kmetom pa sec aj pomilja zemljo za oderuški denar, tako da bi zaslužila pri vsakem oralu več tisoe dinarjtv. Ker ni hotela daja i zemlje v. najem, bo bili kmetje : naposled prisiljeni, zemljo za drag denar kupovati, dasi bi jo preje dobili od grotov napol zastonj. Foslanec Klekl se je potegE.il 7.a uboge kmete ter preprečil banki njeno uraaza no kupčijo. Da pa <£vojo namero vendar izvedejo, hočejo ti Radičevi prijatelji na vsak: nas in spraviti Prekmorje pod hrvatsko upravo, da;bi potem lahko deiali z ubogi&ii levimi po ®sr«ji mili veljj. Oàpor Prekmurcev. Pr»*fcmuï?ci, ki se vedno čutijo Slovence, so postali strašno razburjeni rad: radičevskih načrtov. Celokupni ljudstv« ferez razlike vere je proti temu, da bi prišli pod hrvatsk« epravo, da bi bili izročeni na milost in nemilost izsesavarajïï hrvatskih bank. Zato so prihiteli od vseh strani ca velika zborovanja v Murski Soboti in v Črensovcih,. ki sta se vršili preteklo nedeljo, dne 29. avgusta. Na zborovanja so prihiteli z dr. Korošcem na čelu vsi poslanci SLS, ki tega dne niso isntâî svojih zborovanj. Bili so navzoči Klekl, dr. Kulovec, dr. Sušnik, Štrcin, Falež, Bedjanič in Škoberne. Prišel je .tudi prélat in vseučlliščni profesor dr. Slavič, ki je rešil na mirovni konferenci v Parizu Prek ¡arurje m našo državo. Zborovanje v Murski Soboti. Je bilo nad vse veličastno. Udeležilo se ga je nad 5000 ljudi. Nekaj saahujskanih in pijanih mladičev, katerim so plačali pijačo samostojni demokratje in radičevCi, je skušalo govornike z medklici motiti, toda zborovalci -so jih hitro ¿pognali v beg. Prvi je govoril dr. Korošec. Pokaral je, kako slabo slkrbi sedanja vlada za našega kmeta in obrtnika, ki se nahajata, izmozgana od davkov, -na robu propada. Radič je tega največ kriv; obljublja vse, ne izpolni pa ničesar. Dr. Korošec je rekel, da ,;e Radič največji lažnjivec na političnem polju Evrope. Nikdar ni nobena vlada tolik© lagala, kot sedanja, v kateri se nahajajo Radičevi ministri. Edina rešitev je nova in močna vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke. Taka vlada mora kmalu priti. Zahtevamo tudi slovensko avtonomijo in v tej avtonomni Slove- niji mora biti tudi Slovenska Krajina, k«t polnopravna sestra ostalih hčera matere Slovenije. Za dr. Korošcem je govoril prekmurski poslanec gospod K l e k i. S svojim govorom je navduševal zborovalce za slovenski jezik ter jih pozival v boj proti nameram Ra-dičevcev. Govorili so nadalje še akademik B a j 1 e c in biv ši minister, poslanec dr. Sušnik, ki je pozdravil Prek-murce v imenu Kranjske. Navdušenje zborovalcev je bilo nepopisno. Neprene-homa so klicali našemu voditelju dr. Korošcu, zaklinjali se, da ostanejo zvesti Slovenci do groba. Veličastna je bila naravnost pot poslancev do Cren-sove, kjer se je popolan ob treh vršilo drugo zborovanje, ki je izpadlo še lepše in bolj navdušeno, kot v Murski Soboti. V vseh vaseh so pričakali ljudje v gostem špalirju avtomobil dr. Korošca ter ga obsipali s cvetjem. V Črensovcih so sprejeli govornike pred vasjo Orli, šolska mladina, konjeniki, kolesarji in skoro vse prebivalstvo. Cela vas je bila v zastavah. Govorili so dr. K o r o š e c, poslanec K1 e k 1, urednik »Novin« g. Jerič, in dva zastopnika Madžarov. Ljudi je bilo nad 5000. Radičevci so v Prekmurju zaigrali še zadnje nade, ka-iere so gojili. Ljudje jim radi njihovih umazanih nakan povsod obračajo hrbet. Upamo, da bo zgled Prekmurcev vplival tudi na naše ljudi, da bodo tudi oni obrnili hrbet %rvatski stranki ter se oklenili Slovenske Ljudske Stranke, ediae «iranke, ki se bori za koristi slovenskega na-iroda. Napad slov. liberalcev odbit. Slovenska samostojni demokratje, katerim so že vsi ušli in še uhaja jo iz njihovih strankarskih mrež, so te svoje prazne mrt?že znova vrgli med kmeta. In sam dr. Žerjav je napisal, da ima SDS kmeta raje v srcu kot pa na jeziku. A ker smo se prepričali, da ta stranka za kmeta sploh nima srea, estane le še ono malo ljubezni na jeziku. Tudi .ia bolezen se pokaže posebno y častitljivih izrazih, 55 katerimi, gospoda iz vrst dr. Žerjava kmeta zmerja in psuje, ker tem res kmetsko delo in tudi delo za kmeta smrdi,' kot to »Domlovina« izpod peresa dr. Žerjava piše. Da bi pa mogla ta polomljena barka potapljajoče se stranke samostojnih demokratov bolj nmemoteno zajadrati med kmetske vrste, je bilo treba napasti in odstraniti največjo «pviro, to je list »Slovenski Gospodar«. Tožba Domovine« proti »Slovenskemu Gospodarju«. »Slovenski Gospodar« je bil dolžan opozoriti slovenskega kmeta na največjo »prijateljico«, ki jo je dr. Žerjav poslal po deželi, na »IDomovino«, ter povedati, kakšen je ta list. »Slovenski Gos}>odar« je govoril resnico, ko je do-kaeoval, da se »Domovino« povsod pozna radi njene proti verske, pa tudi protislovenske namere. Saj se je norčevala tiz verskih resnic, obredov, duhovnikov, dobrih del, molitve, romanja, bratovščin hv,d. Saj je in še vedno zastopa centralistično stališče dr. Žerjava, ki je veliko kriv, da Slovenskega kmeta ubija beograjsko izrnozgavanje. Seveda je ^Domovino« ta obsodba, ki jo je »Slovenski Gospodar« izrekel, podprto z dokazi, zabolela. Slovenski kmert se je prepričal, da je »Domovina« res taka, kakor jo je »Slovenski Gospodar« popisal. Zato je kljub temu, da so jo pošiljali zastonj, romala nazaj v roke upravnika »Domovine«, dr. Žerjava. Treba je bilo nekaj storiti. Pa so si izmislili gospodje: Tožimo »Slovenskega Gospodar- ja«, pa mu bomo usta zamašili, saj smo pripraviti svoj čas za take reči prav pripraven tiskovni zakoni In res so težili. Pri razpravah je urednik in zastopnik »Slovenskega Gospodarja« podal tak zagovor za svoje delo, da je bil proščen obsodbe, tožitelj — Ribnikar pa, ki je tožil v imenu »Domovine«, bo nosil vse stroške. Res, da se je pritožil, a že do zdaj je jasno, da je pravica na strani »Slovenskega Gospodarja«. Ljubljanski škof kot priča. Ker izhaja »Domovina« v Ljubljani, torej v področja ljubljanskega škofa, je bil ljubljanski škof dr. Bonaveii-tura Jeglič pozvan za pričo, je-li »Domovina« res proti-verski list ali ne. In on je izjavil: »Predočeni mi članki »Domovine« so res taki, da sramotijo vero, oziroma Cerkev in duhovniški stan. Navedbe obtoženca Goleča k teci člankom in njegovi tozadevni zaključki so povsem pravih) i ter jih odobrujem. Taki članki »Domovine« so res v stanu vero med ljudstvom zatreti in se da iz tega, da je več tekih člankov, in iz vsega načina pisanja upravičeno sklepe-ti, da so vsi predmetni članki pisani v namenu, veri med ljudstvom škodovati. Škof kot cerkvena oblast je poklican in dolžan, v svojem okolišu odločiti, ali nasprotuje kax list veri, oziroma njenim naukom. Res je, da sem letos v »Domoljubu« v dveh člankih — na zadevne številke se ne spominjam več — svojim vernikom označil »Domovino« kot list, ki je proti Cerkvi, protiverski in da sem ta list prepovedal citati. — Dr. Anton Bonaventura Jeglič.« Ljubljanski škof je torej kot priča izpovedal in kot cerkvena oblast, ki je za Ljubljano merodajna, odločil glede »Domovine«, kakor je »Slovenski Gospodar« pisal. Ako bi »Domovina« izhajala v področju mariborskega škofu, bi jo zadela, za kar smo prepričani, enaka obsodba, ker jr. »aslužena. »Domovina« naj hi bil »kšeft« za SDS. V zadnji »Domovini« poizkuša nekdo prav nerodno braniti »Domovino«, češ, da bi se ne smelo povedati, kakšna da je, ker bi se lahko na ta način list gospodarsko o-ničilo, ne da bi imel list moč obrambe. In res je Ribnikar v tožbi navedel, da ima 100.000 dinarjev škode, ker sedaj ljudje nočejo »Domovine« in mora to škodo poravnati — »Slovenski Gospodar«! Tu se pa že vse neha! Recimo, da je že takole na svetu. Ti si v domači hiši. Pride tat, ki ti hoče vzeti denar, ti ga preženeš, tat pa te bo tožil, ker ims škodo, ko te ni mogel obkrasti. — Nekaj podobnega je tu. »Domovina« hoče smešiti vero med narodom, »Slovenski Gospodar« to pove, »Domovina« je na škodi pri svojem kšeftu in pri svoji hudobni nameri — zahteva odškodnino. Če je še drobtinica pravice na svetu, potem se ne bo »Domovina« nazadnje smejala. Ljudska obsodba »Domovine«. Poleg tega, da je »Domovino« obsodila cerkvena oblast, da je njen poizkus napačne obrambe zavrnila državna sodnijska oblast, potrebuje »Domovina« še eno in kon-čnoveljavno obsodbo, in to je ljudsko obsodbo. Vi vsi, ki te-le vrstice berete in ste prepričani o pravici »Slovenskega Gospodarja«, pa poznate koga, ki še veruje »Domovini«, ki jo naroča, ki jo daje celo drugim brati, recite ne hude, ampak dobro besedo, prijateljsko- saj gre za duševno rešitev dotičnega. Ne s hrupom le tuintam, ampak 2 ljubeznipolnim in prepričevalnim delom od osebe do osebe se bo dalo doseči, da »Domovina« ne bo mogla zastrupljati s svojimi protiverskimi članki naših kmetskih družin, »Domovini« želimo, naj se razvija, lahko jo tiskajo v sto 'tisočih izvodih in zaslužijo pri njej vsak teden 1 milijon, ko jim že gre za »kšeft«, samo pošiljajo jo naj kamor ho- Zadnji Mohikanec. Povest iz leta 1757. Po J. F. Cooper-ju predelal Al. Benkovič. 12 »Kdo je?« je vzkliknil. »Prijatelj ali sovražnik?« »Prijatelj!« je potihem odgovoril Cingagok ter pokazal proti luni, ki je bledo sijala skozi drevje. Nato pa je pristavil v slabi angleščini: »Luna prihaja. Daleč proč trdnjava belega moža. Čas za odhod, ko spanje zapira oči Francozov.« »Prav praviš. Osedlaj konje, jaz pa vzbudim spremljevalki.« »Medve sva že vzbujeni, Dunkan«, se je oglasil Elizin glas v njegovi bližini. »Dobro sva se naspali in sva pripravljeni. A vi ste, revež, bedeli za naju —« »Recite rajši, da bi bil rad bedel«, je osramočen odgovoril Dunkan. »Moje izdajalske oči so mi branile, da nisem izpolnil svoje dolžnosti.« Razgovor je zmotil vzklik Čingagoka, kakor tudi kretnja napete pozornosti njegovega sina. »Tiho!« je ta hip pošepetal Sokol, ki se je bil tudi že pripravil za odhod. »Mohikanca čujeta sovražnika!« In res sta Indijanca pozorno prisluškovala, kakor bi slutila nevarnost. Heyward je pograbil puško in stopil k njima. »Bržkone dela šum kaka žival, ki išče hrane«, je rekel. »Ne, človek je«, je rekel lovec. »Slišim njegove korake. Pobegli Huronec je bržkone naletel na Montcalmove oglednike in sedaj s« sam prišli na sled. Uakas, hitro spravi konje v kladaro in tudi vi, prijatelji^ se skrijte v siji. Za £ik> nas bo varovala, čeprav je že stara in podrta.« Vsi so storili, kakor je bil ukazal. Vsa družba je bila sedaj v koči ter zadrževala sapo od pozornosti. Razločno je bilo slišati bližajoče se korake in tudi že človeške glasove. Ko je tolpa prišla do kraja, kjer so bili konji zaviii v goščo, so ee naenkrat ustavili. Izgubili so sled. Razločno je bilo slišati, kako so se pogovarjali v huronskem jeziku. Ni trajalo dolgo in divjaki so se pokazali na robu kostanjevega gozda, ki je obkroževal jaso. »So že tu! StreljajmoJ« je pošepetal Heyward in skušal puško poriniti skozi razpoko med tramovi. »Nazaj! Zdaj še ne! Ostanite lepo v senci in bodite tiho — najmanjši šum nam spravi na vrat lačne potepine. Ako je že božja volja, da se moramo boriti za svoje skal-pe, potem zaupajte izkušenim možem, ki poznajo divjaške navade.« Heyward se je ozrl in videl, kako sta trepetajoči sestri čepeli v kotu, dočim sta Mohikanca stala tu kot dva kipa, pripravljena, da se spustita v boj, ako bo treba. Premagal je torej svojo nestrpnost in molče čakal, kaj bo. Takoj nato se je razmaknilo grmovje in na jaso je stopil korenjaški, oborožen Huronec. Gledajočemu na tiho kladaro mu je luna posijala v obraz, ki je izražal strmenje in radovednost. Za njim so se pokazali tudi njegovi tovariši. Z opreznimi koraki so se bližali koči ter večkrat postali, da bi poslušali. Naenkrat je eden izmed njih zadel ob griček ter se priklonil, da si ga ogleda. Heyward je opazil, da je lovec izdrl nož in dvignil puško. Zdaj se je tudi on pripravil za strel, ker je vse kazalo, da mora priti do boja. Divjaki so bili tako blizu, da bi bili konji z najmanjšim šumom ali celo glasno dihanje izdalo begunce. Ko pa so Huroaci spoznali, kaj pomenja griček, se je njih pozor- nost obrnila v drugo smer. Pogovarjali so se in njih glasovi so bili resni in slovesni, kakor bi jih bilo nekaj navdalo z globokim spoštovanjem. Potem so se brezslišno umaknili ter se4 neprestano ozirali nazaj na razvaline kla-dare, kakor bi pričakovali, da se iz nje prikažejo duhovi rajnikov. Nazadnje so izginili v goščavi. Sokol si je olajšan oddahnil, postavil puško ob tla in rekel: „ »Poglejte jih, kak strah imajo pred mrtveci. S tem sc rešili svoje in morda tudi življenje boljših ljudi.« Ko so se bili prepričali, da se je sovražnik izgubil v daljavi, so pripeljali konje na piano in damama pomagal? v sedlo. Še enkrat so se ozrli na tiho gomilo in razpadlo kladaro ter nadaljevali svojo pot v smeri, ki je bila nasprotna tisti, v kateri so bili odšli Huronci. „ Molče. so nadaljevali svojo pot skozi temni gozd, kajti se vedno jih je bila groza vsega, kar so doživeli. Lovec je zopet prevzel vodstvo, vendar je vse kazalo, da mu okolica ni posebno znana, kajti stopal je previdno in se je večkrat ustavil, da se je posvetoval z Mohikancema. Včasih je pokazal na luno ter si skrbno ogledoval lubje na posameznih drevesih. Nenadoma se je oglasilo žuborenje tekoče vode. Ii tega so vodniki spoznali, kje so, ter veselo krenili v tisto stran. Ko so prišli na breg male rečice, je Sokol ukaza i Heywardu in Davidu, naj sezujete mokasine, ter je tudi sam storil tako. Stopili so v vodo in skoro eno uro brodili po strugi, ne da bi za sabo puščali kako sled. Ko so zopet stopili na breg, se je bila luna skrila za steno črnih oblakov, ki se je dvigala na zapadnem obzorju. Pot je bila strma in nerodna, a Sokol se je vidno dobro spoznal in je čvrsto korakal dalje. .. .s.,...... (Dalj« prihodnjič.) Sejo, imagari na luno ,nikakor pa ne med naš narod- ki ho-oe ostati in bo ostal katoliški in slovenski! Obrtnikom in trgovcem! Te dni dobite od volilne komisije v Ljubljani volilne izkaznico, glasovnico in kuverto. Glasovnica je izdelana tako, da jamči tajnost glasovanja. Za glasovanje se smejo uporabiti samo uradne glasovnice, žigosane z uradnim pečatom. Če bi kak obrtnik ali trgo-vec-volilec ne prejel glasovnice, če bi jo izgubil, ali če je postala nerabna, naj takoj piše volilni komisiji v Ljubljano, ki mu izda novo glasovnico. Obenem z glasovnico, izkaznico ter kuverto dobi vsak volilec tudi volilni razpis, M obsega: njegovo volilno kategorijo, število kandidatov in namestnikov, ki jih je voliti v njej (4 kandidate člane in 4 namestnike), ter dan in uro, do katere morajo biti glasovnice doposlane volilni komisiji v Ljubljano; pazite na te opombe! Vsak volilec voli 4 kandidate-člane m 4 namestnike, po dva iz mariborske in po dva iz ljubljanske oblasti. Vsak Tolilec mora izpolniti glasovnico z imeni in natančnimi naslovi kandidatov, kakor jih postavi »Volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovcev, obrtnikov in in-■dustrijcev v Sloveniji.« Pri vsakem kandidatu je torej treba označiti: njegovo ime, njegov priimek, poklic in stano-▼ališče; glasovnica velja samo za one kandidate, pri katerih so vsi ti podatki navedeni! Napišite sam» tiste kandidate na glasovnic», 'ki Vam jih bo v posebni okrožnici priporočal »Volilni odbor združenih stanovskih list trgovcev, obrtnikov in indu-strijcev v Sloveniji« in kojih imena bodo objavljena v »Sle venskem Gospodarju«, »Domoljubu« in »Slovencu«. Sam« to velja za naše volilce! Vse drugo, kar Vam bodo prigovarjali in svetovali, je laž! Ne ravnajte se po zvijačnih nasvetih samostojnih, demokratov! Tako izpolnjeno glasovnico, obenem z izkaznico v kuverti pošljite po pošti na naslov: »Volilna komisija Zbornice za trgovino, obrt in in industrijo v Ljubljani.« Ta pisma so poštnine prosta. Izpolnite pa glasovnice takoj, ko jo prejmete ia ko zveste za naše kandidate ter jo takoj odnesite na pošto, da se Vam ne izgubi, da je ne dobijo v roke nepoklicani in da se agitatorjev hitro iznebite, češ: sem že odposlal! Ne pozabite glasovnici priložiti izkaznico! Če glasovnici ni priložena izkaznica, glasovnica ne velja in je volilna komisije ne sme sprejeti! Vsak naj pazi na to, da glasovnice ne da iz rok kakemu nepoklicanemu. Na pošto oddajte kuverto sami lastnoročno, ali pa po popolnoma zanesljivemu človeku! Volitev je tajna. Nihče ne ve in ne bo nikdar vedel, .katere kandidate ste volili. Ne bojte se terorja samostojnih demokratov, ki »o edini naši nasprotniki v tem boju! Najpozneje do 22. septembra mora imeti volilna komisija vse glasovnice v rokah! Od- j pošljite jih torej vsa} 18. septembra, ako že ne prej! Obveščeni smo, da bodo nasprotniki v imenu našega volilne- • ga odbora združenih stanovskih kandidatnih list in celo s podpisom odličnih somišljenikov naše stranke in drugih strank, ki nastopajo v teh volitvah skupno z nami, hoteli dajati volilcem lažnjiva navodila, zato da bi bili Vaši glasovi neveljavni. Ljudje, ki so lani celo papeževo pismo iz- j lagali in sfabricirali, in ki znajo podpise ponarejati, se jal s svojim govorom fante ta neustrašene borce za božje kraljestvo. Njegov govor je mladina sprejela z globokover-sko udanostjo. Po slovesni službi božji, ki jo je tudi služil g. monsig. Vreže, je bilo pred cerkvijo veličastno fantovsko zborovanje, ki ga je s pravo fantovsko ognjevitostjo vodil delavni domači društveni predsednik g. Turk. Zborovanje so pozdravili zastopniki domače občine, šmarsko-rogaškega orlovskega okrožja, posamezniki iz Slovenjgradca, Dravograda, Buč, Kostrivnice, Rogatca, Žalca, zastopnik Prosvet ne zveze iz Maribora, ki je prinesel pozdrave zadržanega poslanca g. Vesenjaka. Brzojavno je pozdravil zborovanje poslanec Škoberne. . Po izvršenih pozdravih je najpreje govoril namesto g. Vesenjaka tajnik Prosvetne zveze iz Maribora, kako je moč naroda ravno v močni, fizično in moralno močni mladini, posebno še v čvrstih fantih, ki naj bodo narodova bramba in opora ne le v vojni, ampak tudi v miru. Dr. Je-raj je kot drugi govornik razložil, kaj je pravo fantovstvo. Govorom so vsi navzoči sledili z izredno pozornostjo ter vstrajnostjo, saj je trajalo do ene ure popoldne. Popoldanska prireditev. Ker je bilo že precej pozno, se je vsa zbrana mladina takoj odpravila v dolino, da pripravi popoldanski nastop pri novem Društvenem domu, ki je ponos delavnih Šmar-čanov. Gostje zborovanja pa so bili povabljeni v pregosto-Ijubno hišo g. monsignora Vrežeta. Na primerno ovenčanem in prostornem telovadišču je šmarsko-rogaško orlovsko okrožje postavilo svoje telovadce in telovadkinje ter obojni naraščaj. Za ves dobro izvajan in zelo obširen program so prejemali vedno bolj navdušeno pohvalo. Kot po-sebona slavnostna točka pa je bila, ko se je domačinu mon signoru Vrežetu poklonila diploma častnega članstva šmar skih katoliških organizacij kot znak hvaležnosti za njegovo požrtvovalno sodelovanje in podporo. Navzoče občinstvo je g. monsignora iskreno pozdravljalo. Na telovadišču je navdušeno govoril brat Vipotnik. V večernem mraku so se udeleženci razšli. i Fantovski tabor je pokazal, da je med slovenskimi fanti že veliko takih, ki so čast, ponos in veselje slovenskega naroda, da pa bo treba še nadaljnega, smotrenega, širokoorganizatoričnega dela, da se vse slovenske fante povabi na to veliko kulturno delo za lepšo bodočnost narodovo. Ako je bil ta fantovski tabor v Šmarju kres, ki bo našel odziv v Sloveniji: »Slovenski fantje, naprej«, tedaj je bil to velik dan, velik praznik in velik delavnik. ljivi, zato so jih prevdami katoličani s tem načinom najbolje udarili. Vlada je od svojih lastnih pristašev na ta način prisiljena, da bo morala na celi črti popustiti in spremeniti ustavo, ki bo katoličanom prinesla pravce mirnega življenja. Rudarski štrajk na Angleškem gre h kraja. Stavka je uničila sama sebe. Dolgo je trajala, ves denar, ki so ga imeli pripravljenega posamezniki in organizacije, je pošel, delavstvo pa mora jesti, zato bo treba iti na delo. Zlomljena stavka Do pa seveda imela v delavskih strokovnih in političnih organlzaccijah slabe posledice. V Rusiji se je začelo novo življenje. Do zdaj tam ni bilo niti toliko svobode, da bi smela biti kaka druga stran ka, ampak samo komunistična, vladina. Zdaj pa g« je pojavila nova, mogočna organizacija, nova stranka, ki je malo bolj pametna, kot je komunistična. V Rusiji se bo začelo politično življenje, ki naj prinese posebno ruskemu kmetu več pravice, kot jo ima pa sedaj. wtB«Muisi Državna politika. v NAŠI DRŽAVI. Koliko časa bo še trajala sedanja vlada? Sedanja vlada je tako slabotna, tako nedelavna, da jo držijo le še počitnice, ko ni ne poslancev, ne ministrov v Beogradu. Kakor hitro pa bo sklicana narodna skupščina, tedaj bo vlada padla in se bo bistveno izpremenila. Radič dela, kar le more, da se vzdrži na vladi, pa če tudi s svojim političnim uskokom ministrom Nikičem. Razpadanje radikalne stranke se vedno bolj vidno ka-| že. Veliko je voditeljev, ki se ne morejo drugače pokazati, i pa vsak svojo skupino napravijo. Da bi zavrli naraščajoče ! razpadanje, so poslali posebno odposlanstvo v Monte Kar-| lo na Francoskem k Pašiču. Njegovi pristaši hočejo na : vsak način, da pride Pašič zopet na vlado. Pašič se bode I okrog 20. septembra vrnil v Beograd. Do tedaj hočejo Pa-šičevi pristaši pripraviti druge skupine in skupinice, da se znova odločijo za Pašiča. Zopet so jim dobri tisti, ki so : se nekoč ločili od njih, kot Nastas Petrovič, katerega tudi vabijo v svoj krog. Sedanjega notranj^a ministra Maksi-moviča in njegovo skupino pa hočejo čisto izločiti. Stara amožni največje nepoštenosti tudi v tem gospodarskem bo , , ^ , „ . - ju. Zato, vsi volilci, pazite, da ne nasedete zvijačam samo- \ barka> kl Je do ,zdaJ Mjvec odločevala v državni politiki i nase države, se bo razbila. Jugoslovanski klub za poplavljehee stojnih demokratov! V vsakem dvomljivem slučaja se takoj obrnite na tajništvo SLS v Mariboru, ali pa na volilni odbor združenih stanovskih kandidatnih list v Ljubljani, Kolodvorska ulica 8. Krajevne srganizacije SLS prtsim«, da ektičejo po posameznih občinah in vaseh sestanke, da poučijo volilce, kako je treba glasovnice izpolniti. Kjer sestanki niso primerni, naj odborniki in zaupniki SLS storijo to od moža do moža, od volilca do volilca! Krajevnim organizacijam izrekamo že zdaj najlepšo zahvalo za trudapolno delo, ki so ga za volitve opravile že doslej! Tiste krajevne organizacije, ki še niso izvršile zadnjega navodila tajništva SLS v Mariboru, prosimo, da to nujno storijo in nam zaprošeno vrnejo! Samo dober teden bo trajala borba, potem pa nas čaka častna zmaga! Slovenski fantje — naprej! (K fantovskemu taboru v Šmarju pri Jelšah.) Na prijaznem gričku poleg Šmarja, pri veličastni in znameniti cerkvi sv. Roka se je vršil preteklo nedeljo fantovski tabor, o katerem naj izve vsa Slovenija, da se raz-gibljejo vrste slovenskih mladeničev, ki so moč in bodočnost našega naroda. Na predvečer so po vsej šmarski okolici na gričkih «agoreli kresovi, nad 25 jih je bilo, ki so daleč na okrog, tja do hrvaških mej, naznanjali, da hočejo drugi dan slov. fantje nažgati kres, poziv vsem slovenskim fantom, naj se združijo v katoliške prosvetne organizacije, naj stopajo na celu vsega narodnega življenja in borenja. Nedeljo zjutraj je od jutranjih vlakov in tudi peš prišlo številno zastopstvo slovenskih fantovskih organizacij iz smarske okolice in drugih krajev. Na trgu jih je navdušeno pozdravil g. Strmšek, nato je bil odhod na goro. J*;l»ka romarska cerkev sv. Roka ni sprejela vseh, ki so došli, v svoje prostore, ena sv. maša se je služila tudi ru-naj pri kapelici. Pridiga pa je bila zunaj. Domačin monsig. g. profesor Ivan Vreže je v ognjevitem navdušenja ustvar v Sloveniji. Narodni poslanec dr. Hodžar je vložil že tretjokrat na vlado naslovljeno vprašanje, kaj vendar misli glede poplav v Slo veniji. Ničesar še ni ukrenila. Zahteval je, naj se odloži plačevanje davkov vsaj za eno četrt leta, da bodo ljudje v jeseni lahko kaj prodali, naj se odpišejo davki, kakor se je ugotovilo škode po raznih komisijah. Za najnujnejšo pomoč pa naj se vendar dovoli vsaj najpotrebnejša podpora. Vlada, v kateri sedijo poleg srbskih ministrov toliko hva-lisani radičevski in vsemogočni minister Pucelj, pa tudi na to tretjo zahtevo ne odgovarja in ji ne ustreza. Pove naj zdaj kdo, kaj bi se še dalo drugega napraviti v tem oziru? Edina pomoč bo v tem, da se taka brezvestna vlada zruši in ljudje, ki nimajo srca za ljudstvo, tudi enako brezsrčno pošljejo v pokoj, kadar bodo volitve. To more biti pa maš odgovor na vladino molčanje. V DRUGIH DRŽAVAH. Nemčija sprejeta v Društvo narodov. Te dni zboruje Društvo narodov v Ženevi. Najvažnejši dogodek tega zborovanja je, da bo konečno tudi Nemčija sprejeta v Društvo narodov. Nemčija je bila do zdaj skoro čisto ločena od o-stalih držav, kar pa za mir v Evropi ni bilo najbolje. Zdaj je upati, da se napetost med Nemčijo in drugimi državami zmanjša. Papež in Društvo narodov. Papež želi in deluje veliko tudi na to, da je mir med narodi, da se narodi medsebojno sporazumejo in podpirajo. Zato je tudi znova začel delovati v tem oziru, da bi Društvo narodov čim bolj uspešno moglo delovati. V zadevah, ki se tičejo katoliške Cerkve, bo dal svoje mnenje. Verski hoj v Mehiki traja dalje. Mehikanska vlada je mislila, da bo mogla ukloniti verne katoličane, ki bodo mo rali sprejeti njene protiverske postave, pa se je zmotila. Da bi pred svetom svojo polomijo zakrila, je poslala v liste poročila, da so se škofje začeli pogajati za sporazum. A to poročilo ni resnično, ker mehikanski katoličani vstra jajo dalje. Nobeden katoličan ne kupuje pri brezverskih trgovcih, ne vlaga svojega denarja v banke in hranilnice, ki jih vodijo brezverci, ne gre v urostilne, kjer ni zaveden katoličan lastnik, ne dajo zaslužka nobenemu, ki ni katoliško zaveden. Pri demarju so pa treaverei najbolj obout- Kaj je novega? Opozorilo staršem, dijakom in učencem «eljskih šol? Morda še ne veste, kje lahko dobite najcenejše vse šolske potrebščine, zvezke in knjige. Zato Vam sporočamo, da se oglasite v Slomškovi tiskovni zadrugi poleg Marijine ali Nemške cerkve. Tu boste najbolje postreežni in dobite vse blago po izredno ugodni ceni! Ne bo Vam žal, ®e boste sle dili našemu nasvetu . Tridesetletnica mašništva. Ta torek so obhajali 301et-nico mašništva ti-le čč. gospodje iz lavantinske škofije: dr. Korošec Anton, načelnik SLS, minister n. r., poslanec itd.» Rožman Janez, župnik v Zavodnjem, Brdnik Blaž, tacaš-pri Sv. Tomažu pri Ormožu, Drofenik Anton, župnik na Polju, Gomilšek Franc, župnik pri Bv. Benediktu v Slov. gor., Gosak Franc, župnik v Št. Janžu na Vinski gori (pri Velenju), Lorbek Ivan, župnik v Olimju pri Podčetrtku,, Ocvirk Maksimilijan, župnik pri Sv. Andražu nad Polzelo^ dr. Šanda Maksimilijan, tačas na Sušaku, Schreiner Fran, župnik pri Št. Ilju blizu Velenja, p. Pediček Janez, lazarist v Celju. Gospodje jubilanti so se omenjenega dne zbrali pri svojemu tovarišu g. Gosaku, župniku v Št. Janžu. Slav-Ijencem naše čestitke! Duhovniške izpremembe. Novomašnik č. g. Peter Pri-'božič je nastavljen kot kaplan v Dobje. Novomašnik č. g. Jakob Rihter je nastavljen kot kaplan v Čadram. Kaplan č. g. Ivan Rančigaj je prestavljen iz Čadrama v Št. Lovrene na Pohorju. Kaplan č. g. Martin Vrzelak je prestavljen od Št. Lovrenca na Pohorju na Remšnik. Vojni razporedi se vršijo: za okrajno glavarstvo Maribor desni breg na Teznu dne 5. septembra; v Peklu pri Poljčanah dne 8. septembra; v Slov. Bistrici dre 12. septembra in v Rušah dne 19. septembra. K vojnim razporedom morajo priti vsi moški letnikov 1871 do 1904, razen: stalno nesposobni obvezniki in invalidi, začasno nesposobni rekruti letnikov 1901—1904, težko bolni, zelo nujno zadržani, kar morajo uradno pozneje dokazati, rezervni čast niki, duhovniki. Udeleženci naj prinesejo s seboj »Vojnič-ko ispravo«, ali kake druge vojaške dokumente, ali vsaj domovnico, delavsko knjižico in pa enodnevno oskrbo. Velika poštna tatvina. Skoro slučajno je prišla mariborska policija na sled veliki tatvini na mariborski kolodvorski pošti, o kateri ni imela poštna uprava niti pojma. Potom zaupnikov je policija izvedela, da poštni uslužbenec šoštar, ki kot invalid opravlja službo sluge na kolodvorski pošti, živi zelo potratno ter že nekaj dni popiva v družbi raznih prijateljev, šoštarja je policija takoj osumila, da si je pridobil denar nepoštenim potom, in t petek je izvršila v njegovi odsotnosti v stanovanju preiskavo» Uspeh te preiskave je bil presenetljiv. Detektivi so našli v stanovanju platneno vrečico v obliki pisma z naslovom »Narodne banke kralj. SHS, Zagreb«, katero je odposlal »Allgemeiner Bankverein« iz Prage. V vrečici je bilo 99 tisočdinaT&kih in 112 stodinarskih bankovcev ter nekaj drobiža, zraven pa denarni seznam, glaseč se na 125.484 dinarjev. Takoj je bilo jasno, da je šoštar denarno pismo ukradel ali v ambulanci, ali pa na kolodvorski pošti. Med tem časom je šoštar nič hudega sluteč popival v družbi dveh prijateljev v Studencih. Zvečer ob 11. uri se je vsa trojica vračala vinjena v fijakerju domov. V Tatenbachovi ulici jit hje opazil detektiv, ki je tekel za vozom do Melj-ske ceste ter tam s pomočjo stražnika aretiral šoštarja in-njegova tovariša, ko so hoteli vstopiti v šoštarjevo stanovanje. Ker so bili popolnoma vinjeni, jih je polieija še le včeraj popoldne pričela zasliševati. Grozen umor. V nedeljo zvečer je umoril na Pinci pri Dolnji Lendavi kmet Tot svojo ženo. Najprej ji je prerezal vrat, potem pa jo je prerezal po dolgem čez ves život. Nazadnje ji je zadal rano še na hrbtu in ker baje se ni bila popolnoma mrtva, ji je prerezal žile. Kaj da je bilo vzrok temu zverinskemu činu, nam ni znano. Zakonca sta bila mlada, poročena komaj od novembra preteklega leta naprej. Usodno nedeljo predpoldne sta bila še v Lendavi v cerkvi. Morilec se je sam javil oblasti. Težka avtomobilska nesreča. Pretekli četrtek popoldne se je pripetila na križišču stare in nove Tržaške ceste v Magdalenskem predmestju v Mariboru težka nesreča. Od mosta je privozil proti omenjenemu ovinku motocikl, katerega je vodil ravnatelj Obrtne banke v Ljutomeru, na sedežu za njim pa je sedela soproga ravnatelja meščanske šole v Ljutomeru. Motociklist je vozil pravilno na desni strani, vendar pa ne s predpisano hitrostjo 6 km, ampak z veliko večjo brzino. V trenutku, ko je privojil na ovinek, je privozil nasproti avto, last prevoznika g. Vidmarja, 9 katerim je upravljal sam lastnik. V hitrosti je skušal ovinek ceste kar presekati, pri tem pa se je zaletel v nasproti vozeči motocikl. Vsled silnega udarca st aobe osebi z moto cikla tako padli, da si je voznik zlomil roko, ženska pa nogo v členku. Motorno kolo je močno poškodovano. Tudi avto se je poškodoval, ker mu je počila os ter ga je moral lastnik ostaviti na cesti. Utopljenka v Muri. Pri občini Krog pri Marski Soboti |"e vrgla Mura no breg truplo okrog 24 let artare ženske v kopal» obleki. V petek to jo pokopali na pokopališču v N* - ---- , Pož*b pri Ptuju. Dne 26. avgusta popoldne je začelo goreli gospodarsko poslopje posestnika Vojska v Janžev-Beli vol«. Kmetje in lesni trgovci Mariborske oblasti! Kmetje in trgovci, ki imate rudokopni smrekov, borov in jelkin les, prodajte les direktno na tvrdko Dragotin Korošec, Gorenje, Rečica ob Paki, kjer bodete dobili sigurno zajamčeno plačilo. Posredovalci in medkupci izključeni! Pošljite svo- je ponudbe od m3 franko vagon Vaše nalagalne postaje, na kar bodete dobili vsa tozadevna pojasnila. 1219 3—1 Kmetje iz Savinjske doline, ki bodete prinesli svoj od-višen denar v mesto, ne pozabite, da je Ljudska posojilnica v Celju edini kmetski denarni zavod. Naložite svoj denar torej le pri Ljudski posojilnici v Celju, kjer je popolnoma varno naložen. Kmetski denar v kmetske denarne zavode in to je v Celju edino Ljudsika posojilnica, Cankarjeva u-lica 4, poleg davkarije. 1225 Poročila S. L. S. Shodi Slovenske Ljudske Stranke bodo: v nedeljo, 5. septembra, na T i n j u pri Slov. Bistrici, na praznik, dne 8. septembra na Črešnjevcu in v nedeljo, dne 12. sep tembra v Laporju. Poroča povsod narodni poslanec g. F a 1 e ž. Poslanec dr. Holinjec je imel v nedeljo, 22. avgusta, pri Sv. Kunigundi na Pohorju politično zborovanje, ki je bilo prav dobro obiskano. V nedeljo, 29. avgusta, pa je bil dobro obiskan shod na Stranicah. Dr. Hohnjec je raztolmačil najvažnejša politična vprašanja ter je dokazal škodljivost centralizma na njegovih pogubonos-nih gospodarskih posledicah. Takšna oblika vladavine in takšna politična ureditev države, ki tira naš narod v gospodarski propad, je slaba ter nujno potrebna preosnove v smeri osamosvojitve pokrajin in dežel, zlasti Slovenije. Radič, ki je priznal velesrbski centralizem, se je s tem onemogočil kot voditelj hrvatskega naroda, ki stremi po politični samostojnosti in samoupravi ravno tako kakor slovenski narod. Z žaljivimi izjavami o Slovencih, katerim pripisuje suženjskega duha, in z vedno ponavljajočo se težnjo, da se naj slovensko Prekmurje odtrga od Slovenije ter priključi Hrvatski, je Radič med Slovenci pomnožil o-gorčenje nad svojo izdajalsko politiko ter svoji stranki v Sloveniji izkopal grob. Na obeh shodih je ljudstvo izrazilo popolno odobravanje politike SLS in zaupanje njenim poslancem. V Spodnjem Porčiču pri Sv. Lenartu v Slov. goricah je bil v soboto, dne 28. avgusta, zvečer pri našem, pristašu g. Dvoršaku sestanek, na katerem je poročal poslanec Fr. Ž e b o t. Na gori Urški se je vršil v nedeljo, dne 29. avgusta dobro obiskan shod SLS. Navzoči so bili zborovalci iz vseh okrajev, ki ležijo v bližini, opazili smo celo zborovalce iz župnije Mozirje. Poročal je poslanec Vlad. P u š e n j a k, predsedoval je shodu načelnik krajevne organizacije SLS iz Zavodnjega. Zborovalci so zapustili goro Urško z obljubo, da prihodnje leto spet posetijo to krasno razgledno točko. Shodi poslanca Bedjaniča. V nedeljo, dne 5. septembra, se vrši po rani sv. maši shod SLS pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji in v nedeljo, dne 12. septembra, pa pri Sv. Tomažu pri Ormožu. Na obeh shodih poroča o političnem in gospodarskem polo|aju narodni poslanec zg. B e d j a n i č. Veličasten tabor Slovenske Ljudske Stranke se je vršil v nedeljo, dne 29. avgusta, pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah. Obširni prostor pri cerkvi in šoli je bil poln navdušenih zborovalcev. Bilo jih je gotovo nad 700. Shod je vodil naš odličen somišljenik in čebelar g. Jurančič. Naš domači poslanec Franjo Ž e b o t nam je tako jasno in v poljudni obliki opisal položaj, da smo bili vsi s shodom zadovoljni. Cela naša fara stoji zvesto v taboru SLS. Po shodu smo se več ur posvetovali s poslancem o pripravah za bodočnost. Obiskali so nas tudi sosedi. VOseku pri Sv. Trojici smo zborovali v nedeljo, dne 29. avgusta, popoldne na široki trati našega priljubljenega župana g. Terstenjaka, ki je tudi predsedoval shodu SLS. Ko nam je poslanec Franjo Ž e b o t govoril po domače, kake stvari se dogajajo v Beogradu, kam so nas zapeljali liberalci (SDS), kako protikmetsko politiko uganjajo Ra-dičevci, smo vsi te besede spremljali z izrednim zanimanjem. Tudi več takih, ki dosedaj še niso bili pri naši stranki, so ta dan pristopili v naš tabor. Ko je govornik končal, pa smo ostali še dalje časa v zaupnih posvetovanjih z našim poslancem. Poslanci, le večkrat pridite med nas! Pisma iz domačih krajev. Sv. Lovrenc aa Pohorju. Sekundarij javne bolnice v Slovenj-gradcu dr. med. Lojze Pirnat prična ordiniraii s 1. septembrom v Sv. Lovrencu na Pohorju. Smarjeta pri Rimskih Toplicah. Veliki živinski in kramarski sejem se vrši v torek, dne 7. septembra t. 1. v Smarjeti pri Rimskih' Toplicah. Kupci vabljeni. Cadram. V nedeljo, 29. avgusta, popoldne je bila pri nas velika prireditev Orlovske organizacije. Obisk je bil izredno velik. V prav velikem številu so nas obiskali Konjičani, katerim bodi izrečena za to zahvala, zlasti pa njihovemu vrlemu moškemu pevskemu zboru, ki je s svojim lepim petjem dosti pripomogel k prijetni zabavi. Nastop čadramskih Orlov in Orlic in naraščaja je vzbudil ne samo vsestransko priznanje, marveč tudi občudovanje. Taki uspehi se dajo doseči samo z vztrajnim naporom in delom in ti uspehi so obenem najlepša zahvala g. kaplanu Rančigaju, ki sa je najbolj trudil za orlovsko organizacijo in ki nas sedaj žal zapušča. Poslanec dr. Hohnjec, ki je bil na prireditvi prisoten, je imel nagovor na mladino, na starše in prijatelje mladine. S poljudno in živahno besedo je pojasnil tiste lastnosti, ki jih mora imeti mladina in ki jih mora gojiti in krepiti naša slovenska krščanska mladinska organizacija. Vurberg. Dne 26. avgusta je nam smrt spet nenadoma utrgala dobrega našega moža Jožefa Gomilšek iz Krčevin, starega 66 let. Mož je bil dober gospodar in zvest naš somišljenik, ki je trdno stal v naših vrstah pri vseh volitvah s svojimi sinovi. Bil je tudi star naročnik »Slov. Gospodarja«. Da je bil priljubljen, je pričal njegov pogreb v nedeljo, ko ga je večina župljanov spremljala na pokopališče. Rodbini Gomilškovi naše sožalje, blagemu možu pa večni mir. — Prihodnjo nedeljo, dne 5. t. m. se vrši pregled sadja po naši občini, posebno v grajščinskih sadonosnikih od raznih strokovnjakov ter se obenem vrši predavanje o sadjarstvu. Predaval bo gospod Prijol iz kmetijske šole v Mariboru. Vsi prijatelji sadjarstva se vabijo k temu predavanju ob eni uri popoldne na grajščjnskem marofu. — G. Gumbert, ravnatelj tukajšnjega grajščinskega veleposestva je vendar enkrat odslovljen. Mož je bil silno velik nasprotnik tukajšnjega revnega ljudstva, ter ni hotel dati ne krme ne drv ne stelje, kakor se je dobilo prej v starih časih. Želimo, da bi bil novi gospod oskrbnik bolj naklonjen tukajšnjemu ljudstvu. Dobili smo z novim šolskim letom tudi novega šolskega upravitelja, od katerga tudi upamo, da bomo našo deeo skupno vzgajali za dobre člane človeške družbe. Novice od Sv. Barbare v Halozah. Strašna in nesrečna nagla smrt je zadela Gero Brec, posestnico na Mejah. Z možem sta žela v Belšaku praprot, nad njima pa so Polan-ci podirali bukev, ki je padla na njo in jo ubila v enem trenutku. — Umrl je tudi naglo Jakob Kolednik, bivši posestnik in župan občine Slatina. Oba je doletela smrt dne 28. avgusta. Nagle in neprevidne smrti reši nas, o Gospod! — V preteklih deževnih mesecih smo veliko škodo trpeli od povodnji in plazov. Tudi vinogradi so trpeli. Toče še hvala Bog unismo imeli. Grozdje se lepo mehča, rdečega je že veliko. Opomba uredništva: Danes je moralo izostati dosti do pisov in drugih prispevkov zaradi važnosti volitev v Trgovsko in obrtno zbornico, kar nam naj cenjeni dopisniki in sotrudniki oprostijo! 6a«A*jU*ei*B»»»**BB»*iM immk Voiilcem v Trgovsko in obrtno zbornico. Naše volilne priprave za sedanje volitve v Zbornico za trgovino, obrt in industrijo potekajo s tolikim uspehom, da smo prepričani, da bodo naši kandidati pri teh volitvah zmagali. Združili smo se vsi brez ozira na politično prepričanje, kot stanovski tovariši, na skupen gospodarski program, zedinili smo se tako glede števila, kakor tudi glede osebnosti kandidatov in sedaj je še samo na posameznih volilcih, da točno storijo svojo dolžnost! Vsi, naj si bomo pristaši SLS ali SKS ali radikali ali neopredeljeni, volimo enotno listo, skupne kandidate. Samo pristaši SDS niso hoteli sporazuma, samo oni so postavili posebno kandidatno listo in jo bodo gotovo vsiljevali tudi Vam. Samostojni demokrati agitirajo med volilci-trgovci z neresnico, da so njihovi kandidati nepolitični, postavljeni Naša društva. bjntancr. Pri žrebanju efektne loterije društva Katoliški dom v Ljutomeru dne 29. m. m. je bilo izžrebanih 250 dobitkov v vrednosti 30.000 dinarjev in sicer po sledečem redu: Prvi dobitek je zadela štev. 9652, drugi dobitek 9456, tretji dobitek 8264, četrti dobitek 7343, peti dobitek 8031, šesti dobitek 867, sedmi dobitek 790, osmi dobitek 1805, deveti dobitek 5012, deseti dobitek 6632. 240 nadaljajih dobitkov so zadele številke srečk v tcm-le redu: 3718, 2529, 1586, 8112, 5307, 7215, 6352, 1804, 1614, 3259, 3647, 5056, 7405, 6416, 387, 4026, 1269, 7571, 7811, 3041, 7478, 7446, 2465,. 8229, 9601, 4943, 3339, 78, 9134, 6915, 5157, 8130, 6626, 9837, 6892, 537, 5972, 7319, 6778, 2223, 4309, 2613, 3744, 4103, 649, 4945, 7884, 4886, 66, 9913, 1046, 4486, 1894, 2813, 4038, 7130, 9921, 3598, 5759, 8191, 4920, 3607, 5480, 5814, 1983, 1196, 3993, 1258, 6552, 7810, 691, 9254, 2083, 7753, 9231, 8376, S103, 1544, 4157, 182, 2713, 6510, 2214, 3119, 745, 678, 7517, 238, 9217, 2511, 4550, 3709, 5513, 9740, 2480, 9622, 735, 2443, 2320, 2078, 9989, 9566, 7051, 9475, 918, 7677, 1684, 9954, 8360, 2990, 1043, 4273, 7038, 9083, 9387, 598, 2759, 160, 6611, 5142, 701, 2912, 4214, 5559, 640, 7801, 7880, 4680, 8417. 1735, 9345, 5030, 8665, 3985, 4966, 5251, 9393, 7615, 9781, 1895, 8051, 8781, 5316, 7905, 75, 8216, 9558, 4361, 5103, 9332, 5797, 7718, 430, 9428, 8042, 471, 2133, 2952, 7022, 3712, 5519. 1329, 6979, 3054, 1517, 107, 1038, 5326, 4196, 2752, 3276, 5514, 919, 1789, 3632, 2196, 7351, 1205, 2737, 9177, 2946, 3418, 1935, 2441, 9322, i 9161, 3927, 9856, 5664, 6140, 4031, 2271, 7534, 6672, 5228, 7101, 5379, i 3120, 1184, 5551, 5823, 1742, 1652, 7538, 7371, 2244, 5927, 2650, 1155, 2299, 9992, 2013, 2141, 1413, 4658, 8976, 5801, 3714, 9504, 6135, 4773, ; 9036, 581, 9553, "5117, 1900, 8526, 8730, 9542, 4417, 8146, 9990, 2486, 9472, 293, 7270, 6228, 5214, 1792. — Izmed izžrebanih številk so neveljavne sledeče: 4026 in 4038. — Dobitki se morejo dvigniti šele po 15. septembrom t. 1. dalje pri g. Jožefu Presnik, kaplanu v Ljutomeru. Dobitki, ki se do 1. novembra t. 1. ne dvignejo, zapadejo draštvu. Kdor hoče dobitek dvigniti, mora poslati srečko na goreaji aaslov. Odpravne stroške po železnici nosi vsak sam. Opravičilo. Za loterijsko žrebanje društva pri Sv. Antonu v Slov. goricah je došlo sporočilo prepozno, da bi ga mogli Tsled obsežnosti objaviti v tej številki. Pride prihodnjič aa vr6to; kar se i iiaj aam oprosti. j Sv. Jurij ob Taboru. Orlovska družina priredi v nedeljo, dne 19. t. m. javno telovadbo v Ojstriški vasi na vrtu g. Alojza Čulk (Žibnik). Trnava-št. Rupert v Savinjski dolini. Prostovoljno gasilno društvo namerava dne 26. t. m. blagosloviti svojo novo motorno brizgalno. Pri tej priliki se vrši preizkušnja iste in prva društvena prireditev. Sosedna društva se uljudno prosijo, se na to ozirati in ta dan eventualno nameravane lastne prireditve preložiti na drugo nedeljo. Veržej. Dekliška zveza v Veržeju priredi v nedeljo, dne 12. t. m. v prostorih Marijanišča pretresljivo misijonsko žaloigro »Cin-ga z Matambe« v treh dejanjih in burko: »Ura duhov.« Začetek takoj po večernicah. Gomilsko. Dne 5. septembra t. 1. priredi Obrtno društvo na Gomilskem v Gasilnem domu veliko veselico, koje čisti dobiček je namenjen pred enim letom ustanovljeni obrtno nadaljevalni šoli istotam. Na sporedu sta dve veseloigri, bogat srečolov, (cele vreče hmelja, razno orodje ter druga živa in mrtva roba), prosta zabava z zelo zanimivim amerikanskim zaporom ter tekmovalno hojo po žrdi za dobitke. Za telesni blagor bodo skrbeli številni šotori s prvovrstno jedjo in pijačo. Prijatelji poštene in prisrčne zabave, dobrodošli! Privedite s seboj tudi vse vaše znance in prijatelje! Morda nakloni srečolov tudi vam celi cent hmelja? Sv. Tomaž pri Ormožu. Kdor želi videti kaj lepega sedaj v nedeljo, to je 5. septembra popoldne po večernicah, naj pride na gledališko predstavo, jiatero priredijo domači Orli v prostorih gosp. Škerleca. Na sporedu sta igri: »Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta« v treh dejanjih in »Proč s starim ognjem« v enem dejanju. Obe igri sta zelo podučni, zato se vas vabi od blizu in daleč. Javen telovadni nastop Orlov v Zavrču. Kakor že večkrat prejšnja leta, tako tudi letos na Male Gospojnice pohitijo šmarjet-ski Orli na Zavrč. Ob priliki proščenja, dne 8. t. m. opoldne naredijo izlet k podružni cerkvi Device Marije, kjer se korporativno udeležijo večernic. Takoj po večernicah pa pohod k župni cerkvi $v. Miklavža, kjer se vrši na cerkvenem trgu javen telovadni nastop s pestrim vsporedom. Pri nastopu svira tamburaški zbor iz Formina. Vstopnina: sedeži po 5 in 4 D, stojiča 1 D. To bode prvi telovadni nastop na Zavrču in obefa biti nekaj zanimivega, zato vsi prijatelji poštene in ceae zabava uljudno povabljeni. Poseba* pa mladina. V slučaju skrajno slabega vremna se prireditev ne vrši. Bog živi! Sv. Martin ob Paki. Redni občni zbor Prosvetnega društva se vrši v nedeljo, dne 12. t. m., ob 15. uri, v društvenih prostorih. Vsi člani iskreno vabljeni! Tabor dekliških Marijinih družb pri Sv. Juriju al» Ščavnict dne 8. septembra t. 1. se vrši po sledečem sporedu: Od 9. do pol 10. prihod družb iz posameznih župnij; vsaka družba naj pride z zastavo, vse dčužbenice z družbenim znakom; v bližni cerkve se zberejo v procesijo; vse družbe naj pridejo prav gotovo pravočasno; ob pol 10. bo pridiga, nato pa slovesna sv. maša; oboje opravi škofijski voditelj Marijinih družb, mil. gospod kanonik Franc Casl; med sv. mašo bo skupno sv. obhajilo; sv. spoved naj opravijo družbenice prejšnje dni doma; obhajanje bo tako ureje-jeno, da ne bo trajalo predolgo. Po službi božji bo zborovanje na cerkvenem trgu z govori, deklamacijami in petjem; če le mogoče, naj od vsake družbe nastopi govorpica oziroma deklamatorka. Ob slabem vremenu bo zborovanje v uti gospoda Pergarja. Po zborovanju obed. Priporočamo skupni obed: vkuhana juha, govedina s prikuho 8 D, juha, pečenka s solato 10 D. Prednice družb naj vsaj do 7. septembra javijo župnem uradu, koliko članic želi skupen obed; plačati ni treba v naprej; poskrbljeno bo tudi za raznovrstna druga krepčila, brezalkoholne pijače itd. za ko-likormogoče nizko ceno. Ob pol 5. bodo pete lavretanske litanije z dvema blagoslovoma; takoj po večernicah bo gledališka igra »Junaške Blejke« in telovadni nastop Orlic. — Družbenice ljutomerske dekanije in iz sosednih župnij, pridite vse na tabor! Vrši se ob vsakem vremenu. Bistrica pri Limbušu. Prostovoljno gasilno društvo Bistrica priredi v nedeljo, dne 5. septembra, na vrtu g. Rudolfa Krainc, gostilničarja v Laznici pri Limbušu, vrtno veselico z raznimi zabavami. Ker je čisti dobiček namenjen za nabavo gasilskih potrebščin, se prosi za obilen obisk. V slučaju slabega vremena se vrši veselica dne 8. t. m. ZOBOZDRAVNIK DR. F. KARTIN, Maribor, Slovenska ulica 9 aopet ordinira. 1213 od trgovskih gremijev. To ni res. Podpisani predsednik Zveze trgovskih gremijev Ivan Jelačin konštatiram, da so to strankarski SDS kandidati. Istotako agitirajo med obrtniki, češ, da so njihove kandidate postavile obrtne zadruge. Tudi to je navadna neresnica, ker je te kandidate postavljal Žerjavov kandidat Franohetti z nekaterimi samo-stojno-demokratskimi pristaši. Borbo za pravo stanovsko obrtno listo vodi naša lista, na čelu Ivan Ogrin, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, ki je obenem predsednik obrtnega odseka te zbornice. Naši sporazumni stanovski kandidati so: TRGOVINSKI ODSEK. I. KATEGORIJA: Kandidati: .Tosip Verlič, veletrgovec, Ljubljana, Cesta na Gorenjsko železnico. Kudolt Stermecki, veletrgovec in predsednik trgovskega gremija, Celje, Kralja Pelra cesta. Jurij Picek, trgovec v Novem mestu. Vid Murko, trgovec, Maribor, Meljska cesta 24. Namestniki: Anton Ravhckar, trgovec, Ljubljana, Pred Škofijo št. 20. Martin Vrabl, trgovec, Ptuj. Franc Lipej, veletrgovec, Brežice. Anton Fazarinc, trgovec, Celje, Kralja Petra 27. II. KATEGORIJA: Kandidati: Leopold Bruderman, trgovec, Konjice. Venceslav Breznik, trgovec, odbornik trg. gremija, Ljubljana, Stritarjeva ulica 7. Iran Grosek, trgovec, odbornik trgov, gremija za novomeški okraj, Trebnje. Vrane Pečuh, trgovec, Gaberje pri Celju. Namestniki: Jožel Škafar, trgovec, Beltinci. Josip Gagel, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra cesta. Maks Vale, trgovec, Št. Jernej. Franu Cajnko, trgovec z vinom, Slovenjgradec. III. KATEGORIJA: Kandidati: Htanko Lenarčič, trgovec, župan in načelnik trgov, gremija za logaški okraj, Nova vas pri Rakeku. Florjan Gajšek, trgovec, Loka pri Zusmu. Avgust Čadež, trgovec, načelnik trgov, in obrtne zveze, Ljubljana, Kolodvorska ulica 35. Edvard Kukec, trgovec s hmeljem, Žalec. Namestniki: Matija Rom, trgovec, načelnik trgov, gremija, Kočevje. Krištof Spaniček, trgovec, Rogaška Slatina. Marko Kardinar, trgovec, Sv. Marjeta na Dravskem polju, Rudolf Kovačič, trgovec, Ljubljana, Kongresni trg št. 19. IV. KATEGORIJA: Kandidati: Ivan Jelačin mL, trgovec, Ljubljana, Rimska cesta št. 1, predsednik Zveze trgovskih gremijev za Slovenijo. Anton Stergar, trgovec, Kamnik, načelnik trgov, gremija za kamniški okraj. Franc Korošec, trgovec, Gor. Radgona. Janko Tavčar, trgovec, Maribor. Namestniki: Josip Peteline, trgovec, Ljubljana, Sv. Petra nasip 7. Josip Lavtižar, trgovec in župan, Kranjska gora. Davorin Tombah, trgovec z mešanim blagom, št. Vid pri Ptuju. Maks Turnšek, trgovec, Marija Nazarje pri Mozirju. OBRTNI ODSEK. I. KATEGORIJA: Kandidati: Jožef Hafner, lastnik žage in župan, Skofja Loka. Janez Laneič, kleparski mojster, Gornja Radgona. Ivan Rojina, lastnik pogrebnega zavoda, Ljubljana, Sp. Šiška 59. Avgust Pen, gostilničar, Tržeč, občina Jurjevci pri Ptuju. Namestniki: Franc Zavodnik, mizarski mojster, predsednik Obrtne zveze, Glince pri Št. Vidu nad Ljubljano. Anton Lekše, mizarski mojster, Mozirje. Ignacij Sinigoj, strojar, Ljutomer. Ivan Srebot, čevljarski mojster, Ljubljana, Ravnikarjeva ulica. II. KATEGORIJA: Kandidati: Jernej Ložar, krojaški mojster, podnačelnik krojaške zadruge, Ljubljana. Blaž Zupane, brivski mojster, načelnik obrtne zadruge, Laško. Valerijan Spruschina, prevoznik in mehanik, Ptuj. Karol Stupan, zidarski mojster, Slov. Bistrica. Namestniki: Anton Bule, mesar in gostilničar, Mokronog. Jurij Moser, izvošček, Ljubljana, Zeljarska ulica. Peter Zadravec, lastnik mlina in žage, Ormož. Franc Breznik, pekovski mojster, Mežica. III KATEGORIJA: Kandidati: Ivan Ogrin, stavbenik in opekarnar, Ljubljana, Gruberjevo nabrežje. Anton Lipovšek, gostilničar, Maribor, Gosposka ulica 26. Štefan Sukič, krojaški mojster, predsednik obrtne zadruge, Murska Sobota. Ivan Pollak, strojarstvo, predsednik obrtne zadruge, Kamnik. Namestniki: Franc Pust, tesarski mojster, Ljubljana. Streliška ulica. Ivan čeme, sedlar, Lesce. Hang Schullcr, hotelir, Slovenjgradec. Jakob Jaš, izdelovatelj olja, Št. llj pod Turjakom. IV. KATEGORIJA: Kandidati: Janez Vrečar, mizarski mojster, Sp. Domžale. Jakob Babnik, vodovodni instalater, Ljubljana, Kapiteljska 3. Miloš Hohnjec, kipar, Celje, Razlagova ulica. Franc Koražija, dimnikarski mojster, Maribor, Stritarjeva ulica. Namestniki: Joško Toporiš, krojaški mojster, predsednik obrtne zveze, Tržič. Štefan Litrop, čevljarski mojster, Turnišče. Anton Bencgalija, krojaški mojster, Ljubljana, Poljanski nasip 40. Vinko Simonič, mehanik, Ptuj. Kandidate za industrijski odsek bomo še sporočili. Za voillni odbor združenih stanovskih kandidatnih list trgovec, obrtnikov in industrijalcev v Sloveniji: IVAN JELAČIN, predsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo in predsednik zveze trgovskih gremijev. IVAN OGRIN I. r., podpredsednik zbornice za trgovino, obrt in industrijo. Specialist za kirurgijo dr. MIRKO C KRNIC zopet redno ordinira v 1241 Mariboru, Trg svobode 6. JTMALA O/U IH I Mlinarskega učenca sprejmem: Filip Bliimel, mlinarski mojster, Leskovec, pošta Slov. Bistrica. 1208 Majer se išče s petimi delavnimi močmi. Pilz Marija, Pesnica pri Mariboru. 1207 i ....... Deklica ali fant 14 do 15 let stara se sprejme v pošteno službo. Več pove uprava. 1242 Sodarske pomočnike sprejme pri prosti hrani, stanovanju in perilu Fran Repič, sodar v Ljubljani, Kolizejska cesta 18. — Va-jenec, ki je že nekoliko vešč tega dela, se istotam sprejme. 1218 4—1 Učenka za šivanje z dobrimi šolskimi spričevali se sprejme na deželo. Naslov v upravništvu. 1221 Viuifear s 4 delavskimi močmi in dobrimi spričevali se sprejme Naslov v upravništvu. 1227 Malo posestvo na hribu blizu Ce lja, sestoječe iz hiše in 4 oralov zemljišča (gozda in travnika), se proda takoj po jako nizki ceni. Naslov pove uprava »Slov. Gospodarja«. 1202 Prodam posestvo, 4 orale zem- lje, vsa poslopja nova in z opeko krita. Ornik Jurij, Spodnja Korena 69, Sv. Barbara pri Mari boru. 1206 Proda se posestvo, 2 lA orala ob segajoče. Več pove uprava lista. 1200 Prodam vsled preselitve 110 o-ralov, več sto meterskih centov sena, nad polovico je gozda za sekanje z lesom vseh vrst. Poslopje z opeko krito. Cena 400 tisoč din. Po dogovoru dam tudi vnajem ali prodam na parcele. Jurij Medved, Marija Reka, Št. Pavel pri Preboldu. 1183 Pekovski učenec se sprejme. — Magdalenska parna pekarna Šo-ber Franc, Maribor, Kralja Petra trg 2. ' 1232 Viničar s tremi delavskimi močmi se sprejme pri general Ko- 1 košineg, Košaki št. 97, Maribor. 1 1240 ; Dekla se sprejme pri g. Švarc na Košakih 124, Maribor. 1230 l\ Ofer se sprejme pri g. Svarc na Košakih 124. Maribor. 1231 I66e se vojni invalid kot kom-panjon pri kino-podjetju, okoli-potujoč po Sloveniji. Potrebni kapital nad 10.000 din. Naslov v upravi. 1146 Dijaki za meščansko Šolo v Slovenjgradec se sprejmejo na stanovanje in oskrbo. L. K. Potočnik, krojač, Slovenjgradec. 1145 Mlinarski učenec, ki razume nekaj mizarskega dela, se takoj sprejme. Mesečna plača 200 D in celo oskrbo. Predstaviti se je osebno pri Ivanu Bezjak, tovarna olja, Fram. 1165 Dijaško stanovanje, ceno in lepo, se odda s hrano vred. Marijina ulica 10 III, Maribor. 1168 Dva dijaka se sprejmeta na stanovanje in hrano. Maribor, Mlin ska ulica 31, vrata 2, na drugem dvorišču. 1169 Dijaška stanovanja, ugodni pogoji Naslov: Stanovanjska posredovalnica Marstan, Maribor, Rotovški trg 4. 1180 Viničarja z družino najmanj 3 delavcev se sprejme. Prijave pri upravi veleposestva Herber stein, Ptuj (graščina). 1189 Na prodaj je hiša z malim zemljiščem pri Konjicah, 2 minuti od državne ceste, primerna za rokodelca, krojača ali čevljarja. Hiša je bila pred tremi leti postavljena. Cena 20.000 D. Naslov v upravništvu pod »Nova hiša». _1216 Posestvo, rodovitno, lepa poslopja, nadalje gostilno in trgovino proda Zagorski, Maribor, Tat-tenbachova ulica 19. 1226 »Marstan« Maribor, Rotovški trg št. 4 išče: manjša posestva, milne, žage, gostilne in trgovine v najem. Poceni posestva nakup posebno blizu Maribora. Ponudi: 3 večja posestva v najem, gostilno s trafiko v nakup ali najem. 1228 Gostilno, prometni kraj, dobro-idočo, prednost prilika za peka-rljo, blizu mest Išče »Marstan«, Maribor, Rotovški trg 4. 1233 Posestvo 7 oralov, vinograd, sa donosnik in njive, hišna poslo-'a v dobrem stanu, vinski hram let In preša se proda. Priprav no za obrtnika ali upokojenca. Marija Krojsl v Novih Krčevi-nah št. 2, pošta Vurberk pri Ptuju. 1185 Nov lakiran lincervoz z osmi za oljno mazanje, nov enovprežni voz z lestvicami in peresi, nov plug se proda pri Vincencu Bezjak, Tezno 80. ' 1217 2—1 'Laneno olje, pristno, garantirano čisto, se dobi v vsaki množini pri Franjo Susteršiču, Meljska cesta 31, Maribor. 1224 3—1 Izjava. Podpisani obžaljujem, da sem z neprimernim odzdravom razžalil gosp. Ignaca in Barbaro Ofentanšek. Razgorce, dne 30. avgusta 1926. Terjašek Jurij. 1235 Hranilnica in posojilnica v Črni ima dne 8. septembra, ob 12. uri ! svoj redni letni občni zbor z na-' vadnim dnevnim redom, in sicer i v svojem uradnem prostoru. Ako bi ob omenjeni url občni zbor ne bil sklepčen, se vrši uro pozneje drugi občni zbor, ki bo sklepal ri vsakem številu navzočih. — ačelstvo. 1236 Borova debla 8 m dolga od 16 do 24 cm premera kupim večjo množino za zimsko dobavo. Naslov v upravi. 1223 10—1 Gostilno z mesarijo, večji krij blizu cerkve in sejmišča, oboje dobroidoče, radi družinskih razmer na prodaj. Naslov: »Mar ' stan«, Maribor, Rotovški trg 4. 1238 Iščemo za tukajšnji okraj enega OFFICIALDaELER okrožnega zastopnika. Prijeten posel pri pisalni mizi. Brez strokovnega znanja, znanje nemškega jezika potrebno. Ponudbe pod »Fordsystem 190« na oglasni zavod Intcrreklam d. d., Zagreb 1—78, Strossmayer-jeva uL 6. 1237 Za dijake priporočam svojo zalogo vseh vrst oblek po znižanih cenah. Naročila po meri se izvršujejo najboljše in najmodernejše iz lastne zaloge sukna, kakor tudi od seboj prinešenega blaga. Fr. Cverlin, krojaški mojster, Maribor, Aleksandrova cesta št. 28. 1231 3—1 Državn m nastavljencem železničarjem, dijakom, se priporočam zet izdelovanje vsakovrstne obleke po nizki ceni in modernem kroju, prvovrstno delo. Barlovič Josip, modni krojaški atelje, Maribor, Trubarjeva ulica 5, Krekova ulica 1. 1220 Za vse mnogobrojne dokaze prisrčnega so-čuvstvovanja o priliki izgube predrage in nepozabne nam gospe Marije Skerjane r. Ornik soproge šol. upravitelja v p. pri Sv. Rupertu v Slov. goricah izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvala. Posebej pa se še zahvaljujemo č. duhovščini, pevskemu zboru pri Sv. Lenartu, pevcem pri Sv. Bupertu, g. govornikuv M. Vauda, učiteljem in vsem priajteljem in znancem, ki so blago po-, kojnico spremili na zadnji poti k zasluženemu počitku. Sv. Rupert, dne 29. avgusta 1926. 1243 Žalujoča rodbina škerjane—Sehickcr. Specialist za ženske bolezni in porodništvo MED. UNIV. D[{. FRAN TOPLAK, Maribor, Glavni trg 18, zopet redno ordinira. 1214 1>ENAR štedi in brij se sam! Dober brivski aparat Din. 15, fin 24, zelo fin 33, jeklena britva 10, fina Solingen 20, poniklan lasostrižnik 40, jeklene škarje 6, žepni nož 3.25, žlice, jedilno orodje kakor sploh vso jekleno robo prodaja v prvovrstni kakovosti veletrgovina R. Stermecki, Celje, št. 24. Pišite takoj po ilu-strovani cenik z več tisoč predmeti. Železniška vožnja se nakupu primerno povrne. Trgovci engros cene Dražba 1 ovn. Lovska pravica krajevne občine Ž a b 1 j e k se odda potom javne dražbe do 31. marca 1929 v zakup. Dražba se vrši v soboto, dne 11. septembra 1926, ob 8. uri dopoldne pri sreskem poglavarju v Mariboru, desni breg, soba štev. 1/pr. Sreski poglavar v Mariboru, desni breg, dne 25. avgusta 1926. 1229 Poljanec s. r. Dražba ¡ova. Lovska pravica krajevne občine Brengova se odda potom javne dražbe do 31. decembra 1930 v zakup. Dražba se vrši v pondeljek, dne 27. septembra 1926, ob 10. uri pri sreskem poglavarstvu v Mariboru, levi breg, v sobi štev. 1/pr. Sreski poglavar v Mariboru, levi breg, dne 19. avgusta 1926. 1212 Dr. Ipavic s. r. Častna izjava, Jaz podpisana Ana Grašič, posestnica v Polani, pošta Hoče, obžalujem, da sem g. Josipa Domadenika, lesnega trgovca v Zgornjih Hočah, razžalila, prosim ga za opro-ščenje, ker so bili vsi moji očitki zlasti glede sekanja lesa popolnoma neosnovani ter se mu iskreno zahvaljujem, da je odstopil od sodnih korakov zaradi razžaljenja časti napram meni. Maribor, dne 28. avgusta 1925. 1215 Ana Grašič 1. r. Vinske sesaljke Ia paragumene vinske cevi, medene in lesene pipe, žvep-lene trakove na juti in azbestu nudi po najnižji dnevni ceni 1222 Z. TONEJC, trgovina vinarskih potrebščin, MARIBOR, samo Aleksandrova cesta 35. Med. dr. Frank Maribor Aleksandrova cesta št. 9 Maribor zopet ordinira od 9. do 11. in od 2. do 4. ure. j□□□□□□□□□aao GOSLI D 145 i Vsa druga glasbila. Gramofoni ter gramofonske plošče po engro cenah. — Lastna sp e cij alna po- i ii i n»»n mm ŠOLSKE že za Lok za gosli 35 D etui » 90 D torbice 50 D Razpošiljatev po celi državi SHS. pravljalnica. tmmfmar i Hranilnica in posojilnica za župnijo Sv. Lovrenca v Slov. gor. javlja tužno vest, da je njeni ustanovni član in zvesti podpredsednik nadzorstva, gospod Anton Šegula dne 22. avgusta 1926, ob 5. uri, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Blagopokojnemu se ohrani časten SDomin! Sv. Lovrenc v Slov. goricah, dne 23. 8. 1926. Načelstvo. 2. **jíe«tb»e 19ê6. Posestvo ▼ lepi legi, arondirano v Spod. Volicini, sodni okraj S*. Lenart v Slov. gor., z zidano hišo ia cidanim gospodarskim poslopjem, je na prodai. Po sestvo meri ca 27 oralov, obstoja iz njiv, travnikov, pašnikov in gozdov. Cena po dogovoru. Točneje informacije daje dr. M. Gorišek, odvetnik pri S' tu v Slov. gor. Lenar 1190 Prodam posestvo pri glavni cesti v Jurjevskem aolu. Posestvo je z opeko krito in zidano, štale posebej; zemlje je 10 oralov in sicer: 3 orale njiv, pol orala sa-donosnika, pol orala lesa in 6 oralov travnikov. Cena 65.000 din. Lastnik Gabrijel Bolnar, posestnik na Ročici št. 4, pošta 9v. Jakob v Slov, gor- H91 Vila v trgu, tri sobe, kuhinja in klet, gospodarsko poslopje, sa-donosnik, tri orale njiv, travnik in gozd za 90 sodov hrastovega lesa in vse pohištvo se proda za 55.000 din, polovico plačila ta-feoj, stanovanje takoj prosto. — Alojz Jevšenak, Ptujska gora S. 13._1171 Prodam malo posestvo po ugod-ai ceni Kotlje št. 18, blizu rimskega vrelca, eno uro od Gu-Manja.__1068 3—1 Pletene jepiee, bluze, oprsnike, nobce in sploh vso pleteno obleko za moške, ženske in otroke si najlažje izberete in najceneje ku pite tam, kjer se izdeluje in to je edino v strojni pletarni Marije Vezjak v Mariboru, Vetrinjska ulica 17. Prodaja se na trgovce tudi na debele. 1210 Kozolee v eelo dobrem stanju, 12 m dolg, 6 m širok, 10 m visok se takoj proda. Oepelj, železni, firme Melihar-Umrath, Praga-Bubna, še nerah Men, se proda. Uprava posestva Herberstein, Velenje. 1157 Srebrne krone, goldinarje, zlatnike kopuje Urbane, restavracija Narodni dom, Maribor. 1159 Vreče za eglje, najmanjša velikost 70/100 cm, od sladkorja in ciža, močne, kupi vsako množino Vinko Dular, Straža pri No-vemmestn. 1195 Vinogradniki, pozor! Najboljše lesene stiskalnice z leseno hrastovo klado in s košem, tako tu di mlin za mečkanje grozdja se izdelujejo samo pri G. Kobale, Slov. Bistrica. 1154 Stiskalnica, lepa, velika, štiridel ni okrogli kož, na prodaj. Jakopin, Frankolovo, pošta Vojnik. 1192 »Brezalkoholna Produkcija« v Ljubljani, Poljanski nasip 10, pošlje vsakemu naročniku Slov. Gospodarja zanimiv cenik brezplačno. Zahtevajte ga takoj; ne oo vam žal! 863 Kolje za sremski vinograd, 3 «n debele in 130 cm dolgo, ii Kostanjevega, akacije, meeesa, Borovega in smrekovega lesa, Kaljen« kupuje in sortirano fine vino prodaje na vagone franko Kamenica, Petrovaradin, Srem, upavitelistvo A. Adamoviča, F. RudL 1126 Hrastov, jesenov in orehov ekro gli les kupuje proti takojšnjemu plačilu električna žaga M. Obran, Maribor, Tattenbachova ulica. _925 Jakob Golobič, kipar v Ljutomeru priporoča bogato zalogo nagrobnih spomenikov od marmorja in granita. Podobe za cerkve, kapele in razpela za pol-ske križe iz lesa in kamna. Iz-! redno znižane cene. 1083 6—1 Sode vseh velikosti ima vedno v | zalogi Fran Repič, sodarsko pod i jetje v Ljubljani, Trnovo. Cene konkurenčno nizke. Postrežba točna. 1032 16—1 Vašim otrokom kupite vse šolske potrebščine najcentje v knjigarni Novsaá Natečaj* n PÄN0NIJA" Ljutomer V Maribor«, Magdalensko predmestje, Kralja Petra trg, ob državni cesti, blizu Dravskega mostu, bodo oddani gostilniški prostori dva večja, dva manjša gostilniška lokala (skupno za cirka 122 gostov), vrtni prostor na dvorišču za približno 90 oseb, točilnica, kuhinja, shramba, avtomatična hladilnica, pralnica, kleti, 9 sob za tujce, 6 sob za samce, kopalnice, podstrešje, stanovanje za gostilničarja s posebnim vhodom in tremi sobami, sobe za služinčad, hlev za osem konj s sobico za hlapca in shrambo za krmo, tri garaže. Gostilniški prostori, sobe za tujce in štiri sobe za samce s primerno opremo. Vselitev letos v jeseni. Le resni, kavcije zmožni reflektanti pridejo v poštev. Pojasnila (ustmena in pismena) daje Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani, Aleksandrova eesta. 1209 FOTOGRAF JAPELJ Maribor, Aleksandrova cesta IS. društva, šole itd. znaten popnai 071 Rdeéiea pri prašičih je največja nesreča za kmete. »Zato imejte vedno doma Sadni-i karjev zdravilni prašek zoper S obolenje prašičev, ki je sigurno ! zdravila Zavoj z živinozdrav-[ niškim navodilom 12 din., 10 zavojev 100 din., preprodajalci po I pust. Izdeluje in razpošilja samo: Lekarna Hoečvar, Vrhnika št. 101. V zalogi vsa druga zdra vila! 1153 Kmetje najboljše zamenjate in prešate v tovarni bučnega olja J. HOCHMttLLER v MARIBORU pri starem mostu iuž. breg Drave^ Po nizki ceni dobite najboljše otrobe in prgo. 1026 12—1 ■ FOTOGRAF JAPELJ, lepe slike, nizke cene, pride tui! na dom. 970 Maribor, Aleksandrova eesta M, mMmmmmKm Golša (krof), debeli vrat Med najvažnejšimi odkritvami je zdravljenje golše in debelega vratu s pomočjo zdravilne z jodom prepojene soli. Znameniti dunajski učenjak dr. vit. Wagner von Jauregg in mnogi dragi zdravniki se sklicujejo na odnosna izkustva in objavljajo neštevilne slučaje ozdravljenja. Tako so n. pr. v neki švicarski bolnici bolnici na golši oboleli v celih pokrajinah rešeni tega zla. Gre obenem za popolnoma neškodljivo pitno kuro, ki tudi na občno stanje izvrstno učinkuje. Naše zdravilne soli so oslobodile več tisoč ljudi golše in debelega vratu. Zahtevajte naša »Poročila« o zdravljenju s soljo in pitjem, čemu vsak zdravnik zelo rad privoli. Ustanovili smo v vseh državah postaje za razpošiljanje in pošljemo Vam popolnoma zastonj naš opis, ki Vas bode gotovo zanimal. Dopisai-ea zadostuje in takoj dobite zahtevane. August Matzke, Berlin, Wilmersdort, Bruchsalerstrasse 5, 938 Abt 1 Novoi Vsi t iuritanci t Colla GLAVNI TRG (pri farni eerkvi). Amerikanec izdeluje sai odeje (koutre) od štolaste moške obleke od . . štolaste iantovske obleke od . eajgaste moške obleke od eajgaste iantovske obleke od . eajgaste hlače od..... moške kape, štofaste, od . . belo platno od...... druki od ....... i, lata prodaja: . din. 140.— naprej . din. 400.— napre| . din. 100.— naprej . din. 150.— naprej . din. 80.— naprej . din. 45.— naprej . din. 30.— naprej . din. 9.50 napref . din. 10.— naprej — Ostanki po lastni ceni. — V zalogi velikanska izbira štolov, cajgov, svilenih roboev. predpasnikov, srajc, otroških obleke ter vsakevratslS nogavie. Ako res hočete šparati in poceni kupiti, potem se čajte in pridite k Amerikaneu v Celje pri farni eerkvi Naložite denar le pri Ljudski posojilnici v Celju registrirani zadrugi z neomejeno zaveza Cankarjeva ulica 4 poleg davkarije (poprej pri »Be^ean vola«), kjer je najbolj varno naložen ia se najugodacjo obrestuje. 50 Rentni in invalidni davek plačuje posojilnica. Posojila po najnižji obrestni aeri. Wt. MBD. VL. MOGILNICKI zdravnik, nopet redno ordicisa v Sv. Juriju ob j. ž. v lastni hiši št. 62. o(î 8. septembra naprej. ^ Franc V trgovini imaf| morate kupovati, ke» tam dobite dobro blago po nizki ceni. Velika izbira blaga vseh vrst. 1'98 % I i € I I € I Glejte 1 MARTIN STTMER KONJTCF beče lepo in dobro oblečen biti, mora v Konjice hiteti; tam to trgovini Sumerjevi, se blago jako poceni dobi. Za obilen obisk se uljudno priporočaml Pozop 1 i! PozopI TISKARNA SV; CIRILA t Maribora, Koroška testa štev. 5 In njena PODRUŽNICA v Maribora, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo ima na razpolago: 1. vse šolske knjige na gimnazijo, realko, »čiteljišče, trgovsko šolo, za meščanske in ocnovae lota, 2. vse druge šolske potrebščine kakor: risalne sklade, risalne deske, risale, risanke, risalni papir, zvezke, redirke, svinčnike^ peresa, tuše, črnilo, rudečilo itd. — Cene zmerne. — Postrežba toča*. Za obilen obisk se priporoča eenj. dijaštvu in staršem: PODRUŽNICA C1RIL0VE TISKARNE, Aleksandrova cesta 6. TISKARNA SV. CIRILA, Koroška eesta S. Prva lebljarska in železoobrtna zadruga v Kropi in Kamni gorici. k: EaUfartka cadruga Kropa (Jugoeiavlja). f «H? na aenualas in oafcotim« ieleaaice, ieblji ca ladje Telefon httenvbea Podnut Brzojavke: Zadruga Kreft«. Črni ali pocinkani, Ieblji ca «gradb«, lea i. t A, lefclf m čevlje. Spojke za odre in prage, spojke za ladje ia «pleve, hraao. Zobje ca bratu». Kljuke ss podobe, zid, cevi, žlebe L t A Vijaki a maticami. Podložne plečice. Matice. Zakovice za tenderje, kode. Bode, mostove. H* taniao, koksa Ud. Viječni čepi Veriga. Izdeluje lahke tranamiaij«, popravlja «rokovnjaško gospodarske stroje m opreme ca vodne žaga ia mlin* VU t »trete Spadajoči pa vaorib Ia rabah Uustrovaai ceniki aa razpolago! — Prodaja se samo as debelo Ugorcsai, SCIJfiMMyi more Dober in krepak okus doblhe sele.ako upohrebite PijaCa s Pravim Franchom Vas zaVnore sralno zadov^evaH K zrnah kavi na vsak način -pada Pravi Franck ¡D pulke in lenske obleke, «ukno, hlačevino, volneno blago, cefir, platno, robce, nogavice, gotove obleke in perilo kupite najcenejše le v trgovini J. N. So M, Maribor lilekaaadrara «eita 11. S ■■iiiii 1111 n n 'i 11' ii i ii i i ii 111 m i i Vse vrste umefn» gnojil kakor: mineralni snperioslat superfoslatna kostna moka mešano gnojilo — Neoloslat »IvAS«, »KS«, »S« dušikovo apno žveplenokisli amonijak kalijev amonijak superfosfat kalijeva sol se dobijo po najnižjih dnevnih cenah pri zast.: E. KAINER, CELJE, CANKARJEVA C. 411. Zaloga za šaleško dolino pri načelniku Kmet. podružnice Simonu Blatnik, Staravas, Velenje. je, da kupite: češko sukno, volneno blago, hlačevino, tiskovino, platno, svilene in cajgaste rute, nogavice, srajce, čevlje in drugo različno blago najboljše kakovosti po znižanih cenah samo v manufakturni trgovini „PvJL Za obilen obisk se priporoča: K DROFENIK, CELJE, GLAVNI TRG 9. -fr—--------,, 11,1 |MM,,|,„,||,| ,| ........................ I I l—l III lil II _ . .L II .1II!■ LliailimL CEV LJ A RW A Zaloga vsakovrstnih čevljev lastnoročne izdelave po kon- kurenčnih cenah. Dominik Uršic 23regr št. 1., Oelje- Razpošilja se tudi po pošti. — Na zahtevo «e pošljejo tudi cenikfg I Na malo. 378 Na veliko. 8> ,r'mamut*?. --«»»■* -tr» 8 St-1 m lv i, vedno sveže iz Zagorja, najfinejši Trboveljski in Splitski Portlandcemen;t zidno in strešno opeko kakor tudi vse droga stavbne potrebščine in cementne izdelke priporoča po najnižjih cenah G. Pickel, Koroščeva ulica 39. !i S , ® « iS i Bt a % i f I % t JS S; | B«lak & Inkret, Prešernova m.llca» 3 Kdor t« Slom. Gospodarju" oglašuje, uspeha gotovo se raduje! Električna Inštalacije telefonske, zvončne in signalne naprave. Radio-antene. Popravila transformatorjev, generatorjev, motorjev, raznih aparatov itd. Vodovodne Inštalacije naprava modernih higijeničniB kopelnih sob, klosetov. Toplovodne naprave, centralne kurjave, popravila centralnih kur jav, kotlov, armatur, sesalk ittfc kakor tudi vsa v to stroko spadajoča popravila se izvršijo-točno in solidno, z večletno garancijo. Cene konkurenčna. Informacije, proračuni, načrti vedno na razpolag«. »loži««* jtmmxmsauw mmimmmmmmmmmmmammmmmmmm ■Ajbolji« im Majimmjft« v****.;-. .... -^im* Spodn]eštaJerskI ljudski posojilnici v Mariboru, Stilna aliea tt. C mili, ¡Mutallnili SHreataJe hranilne vlofe brei odpovedi po na trimesečno odpoved po IX, Edino najboljši Telefon 913 šivalni stroji in kolesa so it JOSIP PETELINC-A LJUBLJANA (blizu Prešernovega spomenika ob vodi) = znamke Gritzner, Adler is Phönix = za rodbinsko, obrtno in industrijsko rabo. Istotam najboljši švicarski pletilni stroji znamke Dublex. Pouk o vezenju ia krpaaju brezplačen. Večletna garancija. Delavnica na razpolago. Izredna prilika noSom- ^—® obitelji lepa stanovanja z gospodarskim poslopjem, UrjGi*? ■ kurjavo, nekaj travnika in vrta, veliki in dobri pašnik za krave in svinje v posekanem gozdu, dovoljenje za preurejenje dobrega gozdnega zemljišča v polje za lastno uporabo, mogočnost zaslužiti dnino na mojem gorskem dobrem posestvu v Sljemneu pri Zagrebu. 7atn 79HtAlfam ■ Mest0 naJemnine v denarju za poslopja, zem-£utU ¿dlllCVul^ a ljišča, pravice paše in za vse ostalo od vsake obitelji samo, da mu dobavlja dnevno 10 litrov mleka. Prosilci, ki morajo imeti lastne krave, naj se obrnejo glede podrobnosti ustmeno ali pismano na direktorja Frohlicha, Zagreb, Zrinjski trg 17 I. 1204 m ZLATOROG terpentinovo milo! Ta nepreko^tva sestava mila in ter-pentina vsebuje pristno zlato! IBBBBBBBBBBBBgBBBBBBBBBBBBBBdBaBBe oo co iS Is IX! 03 is iS ¡s CD iS iS iS iS Zadružna gospodarska banka d. i Podružnica Maribor« Y lastni, novozgrajeni palači, Aleksandrova cesta 6, pred frančiškansko cerkvijo. Izvršuje vse bančne posle najkulantnejšel — Najvišje obrestovanje vlog na knjižice in v tekočem računu. ■■Emr-' •■' -s, ■• ■ • i>wi ■ um - •ai«»«*»»' v Pooblaščeni prodajalec srečk drž. razr. loterije. m is iS IS IS iS is iS IS IS IS IS IS is is is is BHBBBBBBB88BBBBB0BBBBB0BBBBB0BBBB Stokar: «lekarna Orli« v Maribora, predatavaik: Le« Brože, pofdovodja v Maribora. ^ -v ü&apodarja«, predstavnik: JanaS — Urednik: Januš Gole«, bovImit ▼ Maribairm. Izdajatelj: Konnxrei| Oolea, aovinar v Maribora. Gospodarske novice Mesečna priloga »Slovenskemu Gospodarju« Poljedelstvo. O RASTLINSKIH BOLEZNIH. Kakor so ljudje in živali podvrženi raznim boleznim, istotako imamo celo vrsto bolezni, ki napadajo rastline. Posebno pridejo za nas v poštev one bolezni, ki napadajo naše pridelovalne rastline. Ako tako rastlino napadejo bolezni, ona ne more proizvajati toliko proizvodov, nam obrodi manj in slabejše. Pridela se manj zrnja, listja, gomoljev, korenstva, plodov itd., s tem se zmanjša tudi dobičkanosnost pridelovanja. Iz tega razloga mora gospodar paziti na to, da obvaruje rastline pred bolezni in obolele rastline zdravi. Ako tega ne dela, se rastlinske bolezni vedno bolj in boj razširjajo in pridelovanje rastlin se vedno manj izplačuje. Za uspešno uničevanje rastlinskih bolezni mora gospodar spoznavati razvoj in nastopanje teh bolezni, da zamore pomagati o pravem času in uspešno. Zato se hočemo najprej v splošnem seznaniti z razvojem, načinom življenja teh bolezni. Vzroki rastlinskih bolezni. Vzrok kake obolelosti rastline je ali kaka rastlinica, oziroma živalica, ki se živi od soka rastline, ali pa od rastlinskih delov, ali pa zunanji vplivi na rast in prehrano rastline, ki motijo pravilen razvoj rastline. Po teh vzrokih delimo rastlinske bolezni v zajedalske in nezaje-dalske bolezni; zajedalske bolezni delimo zopet v take, katere povzročajo škodljivci, oziroma zajedalci rastlinske narave, in pa take, povzročene po živalskih škodljivcih. Vpoštevati hočemo predvsem bolezni, nastale po zajedalcih rastlinske narave. Zajedalec (parazit) je rastlinica, katere organi se najdejo v staničevju živečih rastlin, ako ta živeča rastlina nima od zajedalke nikake koristi, temveč samo škodo. Ako se najde n. pr. na koreninah stročnic go-moljce, v teh pa neke rastlinice, ki žive v korenini stročnic, tedaj ima stročnica samo korist od te rastlinice, ker z njeno pomočjo nabira zračni dušik. V tem slučaju ni govora o zaje-dalstvu, ker od takega vzajemnega življenja imata obedve rastlini korist. Pri pravem zaje-dalstvu živi le ena rastlina na račun druge. Za-jedalstvo se najde le pri živečih rastlinah, med tem, ko se dostikrat najde tudi rastlinice, katere žive od odmrle snovi drugih rastlin. V tem slučaju gre za takozvano gnilo žitje. Prav natančne meje med zajedalkami in gniloživkami ni, ker prehaja ena oblika v drugo. Najde se namreč čiste gniloživke, pogojne gniloživke, ki žive pod gotovimi okolščinami del svojega življenja kot zajedalke, potem čiste zajedalke in pa polzajedalke, ki v izjemnih slučajih žive tudi kot gniloživke. Prične svoje življenje zajedalka na živi rastlini na ta način, da najprej okuži rastlino, iz tega okuženja se razvije bolezen. Okuženje ali infekcija, se izvrši na ta način, da pridejo razplojevalni organi zajedalke (trosi) na rastlino, tu vzkalijo ter prodirajo in vrastejo v rastlino. Zavisi to okuženje od cele vrste gotovih pogojev. Ali pogoji sami že usposobljavajo zajedalko za okuženje, ali pa rastlina vsled drugih pogojev pride v tako stanje, da postoji nevarnost okuženja. Tako je n. pr. pri krompirjevi plesni (gnilobi listov in gomoljev) eden od pogojev okuženja dež. Glivica te bolezni, ki živi na krompirjevih listih, prezimi v gomoljih ter se na ta način razmnožuje. Dež spere trose te glivice v zemljo, kjer okužijo gomolje. Pri drugih boleznih topct so pogoji za močnejše okuženje vlažno in )oplo vreme, megla, a tudi sušno vreme. Obsto-ijo tudi gotovi pogoji, ne samo za prenašanje trosev na rastline, temveč tudi za prodiranje in ! rast zajedalke v okuženo rastlino. Veliko tro- j sov napravi klične mehurje, kateri niso sposobni izvršiti okuženja, predno se niso gotovo dobo preživljali kot gniloživka. Zopet pa trosi drugih bolezenskih rastlin ne morejo izvršiti o-kuženje, če se hranijo kot gniloživke. Druga vrsta pogojev za okuženje pa nam predstavlja večje ali slabejše razpoloženje, nag ncnje rastline same napram okuženju, ali z drugo besedo večja ali manjša odpornost rastline proti okuženju. Tako so pri pšenici nekatere vrste bolj odporne proti rji. Veliko vlogo igrajo tukaj tudi vnanji vplivi na rastlino, kot za raščo neprimerna toplota, ker v tem slučaju ne more rastlina krepko rasti in postane manj odporna napram boleznim. Ravno tako vpliva nezadostno in nesmotreno gnojenje na rastlinsko odpornost proti boleznim. Okuženje se izvrši na več načinov. Nekatere glivice zajedalke rastejo samo na površini rastline, v staničevju rastline pa poglabljajo le ^amo sesalne korenine, s katerimi kradejo rast lini živež, druge zajedalke pa žive prav v staničevju rastline. Več vrst zajedalk okuži le ranjene rastlinske dele, druge zajedalke pa vde-rejo v zdravo rastlino skozi listne reže in odprtine, zopet druge vrastejo v rastlino v kožno staničevje tam, kjer se stikate dve stanici; so pa tudi take zajedalke, ki proderejo na poljubnem mestu kožno staničevje. Prodirajo zajedalke v rastlino na ta način, da razderejo zvezo med stanicami rastline s pritiskom, ali pa na ta način, da izločujejo snovi, ki potem raztope stanično mrenico, nekatere zajedalke celo izločujejo strupene snovi, ki umore živo plazmo ali sluz rastlinske stanice. Preko teh odmrlih Stanič prodira zajedalka dalje v notranjost rastline. Znaki obolelosti. Zajedalka, ki je prodrla v rastlino, vpliva na njo tako, da pokončuje rastlinske stanice ter se hrani od vsebine teh odmrlih stanic. Znaki teh poškodb se opazijo že na zunaj s tem, da se staničevje rastline prebarva, ker razpade listno zelenilo, posamezni deli rastline se skrčijo, ker je zajedalka povžila vsebino stanic. Vsled takega opustošenja odmrejo posamezni deli rastlin, pa tudi dostikrat cela rastlina (kaleča pesa), za jedalka dostikrat močno poškoduje posamezne organe rastline, kot n. pr. listi pri žitni rji, cve tovi pri prašni sneti, plodovi pri trdi sneti, listi pri pegavosti listov. Nekaterikrat vpliva zajedalka na rastlino tako, da ta raste močnejše na poškodovanem mestu, ali pa napravi nove tvorbe. Razmnoževanje in razširjevanje rastlinskih bolezni. Glivice, ki povzročajo rastlinske bolezni, so brezcvetne rastlinice, ki se razmnožujejo s ta-kozvanimi trosi. Pri različnih glivicah nastajajo trosi na različne načine, ali se jednostavno oddelijo od glivične niti pojedine stanice kot trosi, ali pa izdela glivica trose v posebnih mešičkih, pa tudi na druge načine nastajajo ti trosi. Izdelane trose razširja potem veter naokoli, a tudi dež in žuželke. Ako prinese veter tak tros na primerno rastlino, tedaj se rastlina okuži. Zanimivo je, da je ozračje vedno polno različnih trosov glivic zajedalk, pa tudi gniloživk, kot so to ugotovili tozadevni poskusi in preiskave zraka. Ugotovilo se je tudi, da se precej rastlinskih bolezni razširja v smeri vladajočih vetrov. Tako se zelo razširja potom vetra praš-nata snet žita, bulava snet na koruzi in druge. Drugih bolezni trose spravi dež z rastline v zemljo, kjer prezimijo ter naslednje leto zopet | napadejo njim primerne rastline. Žuželkam, ki j posedajo po obolelih rastlinah, se oprijemajo trosi na dlačice nog ter se tako razširjajo. Trosi ne prezimijo samo v zemlji, temveč tudi na žetvenih ostankih, na na polju odpadlih rastlinskih delih, pa tudi na zrnih in na semenih rastlin, odkoder pridejo z istimi pri setvi zopet na polje, se tam dalje razmnožujejo in škodujejo pridelkom (posebno razne trde in prašnate sneti itd. j. Uničevalni načini rastlinskih bolezni in obrann ba (varstvo) rastlin pred njimi. Ako hočemo imeti uspeh pri obrambi rastlin pred njih*'boleznimi, moramo vedeti razvoj, življenje vsake take glivice, ki povzročuje kako bolezen; razentega še pogoje in okolnosti, v katerih nastane bolezen. Po teh se bo ravnala metoda in način uničevanja teh bolezni. Kakor že omenjeno, deluje na razvoj bolezni prisotnost zajedalke, potem pa za samo pridelovalno rastlino neugodne življenjske razmere. Zato je potrebno, da se omeji bolezen, da so ali uniči zajedalke in trose teh, ali pa jih odstrani. Na semenskem blagu, katero se jemlja iz okuženih polja, se nahaja dosti bolezenskih kali; zato naj se jemlje semensko blago iz polja, kjer se je s pregledovanjem ob zorenju ugotovilo, da so rastline zdrave. Kjer to ni mogoče, oziroma koder niso polja zanesljivo zdrava, se mora na vsak način semensko blago očistiti teh bolezenskih klic. Nekatere bolezni, kot n. pr. rženi rožički v rženih klasovih, so z uporabo modernih čistilnih strojev za semensko blag i že precej izginile. Za silo bi se dala pšenica s ponovnim izpiranjem z vodoi očistiti od troso\' smrdljive sneti, ki se drži semena; vendar ni t;t način odstranjevanja klic nikakor zanesljiv. Zanesljivejše je, da se očisti semensko blago s sredstvi, ki so bolj učinkovita, kot so to kemična sredstva ali pa vročina (vroč zrak ali pa vroča voda). Res uspešno in učinkovito bolezensko cbr;>mbr.o sredstvo mora, odgovarjati sledečim pogojem: da zamori ali pa napravi vse povzročevalce bolezni trajno neškodljive; da pri semenskem blagu ne trpi z uporabo teh sredstev kaljivost semena; da je način obrambe, oziroma uničevanji bolezni brez posebnih kompliciranih priprav, priprost in lahko izvedljiv tudi malemu posestniku in nešolanemu kmetovalcu; da pa tudi stroški uničevalne metode ne presegajo dobiček, ki se ima pričakovati vsled uničenja zajedalk. Razne že izdelane, znanstveno utemeljene in praktično preskušene metode uničevanja bolezni ne odgovarjajo vse popolnoma zgoraj o-menjenim zahtevam, imamo pa dandanašnji že precej izdelanih in praktična preskušenih načinov uničevanja rastlinskih bolezni, ki eš razmeroma dobro odgovarjajo stavljenim zahtevam. Nekateri načini uničevanja so tudi že pro cej znani ter se tudi izdatno uporabljajo, novejši čas je dal tudi nova sredstva, ki se pa niso .še toliko vpeljala. Nekatera teh sredstev so že pre skušena kot uspešna in praktično uporabljivii, precej novih sredstev se nahaja še v znanstveni preskušnji glede njih učinkovitosti, uporabljivosti in izdatnosti. Poleg uničevalnih sredstev imamo pa tudi er-branjcvalna sredstva proti rastlinskim boleznim To so sredstva, ki naj varujejo rastlino že 1 rej, predno je obolela, tako da se boleznin zmanjša možnost, se na rastlini razviti. Za pojedine bolezni post oje že uspešna zabranjevain i sredstva; v splošnem pa velja za preprečeni e močnejšega razvoja bolezni pravilo, da se mor i pridelovalne rastline že s početka rasti tako 0o sejali, kako bomo spravili to seme v zemljo, da bo prav, posebno pa da ne pride pregloboko v zemljo. Kar se tiče semena samega, se nikoli ne zahteva preveč, ako se zahteva to, da naj služi za seme res najboljše. Na slabih rastlinah se ne da pozneje z raznim umetničenjem kaj dosti popravljati, ako je bilo seme slabo. Največja skrb in ponos vsakega gospodarja naj bi bil, da si res pripravi za setev dobro seme. Že pri izbiri zrnja za seme iz žitnice naj se jemlje tako zrnje, ki je bilo dobro spravljeno iz polja, ki ni trpelo kvare v času shranjevanja.' Tako seme ima dobro kaljivost, ki je za vsako seme tolike važnosti. Zrnje, ki je na polju že iz-rastlo, ali se je pa pozneje ugrelo, ni za seme. Dobro je napravil oni gospodar, ki si je seme že med rastlinami na polju izbral, isto skrbno spravil in hranil. Duh in barva semena ne smeta biti spremenjena. Zrnje za seme je pa treba še posebej prečistiti, da se dobi res odgovarjajoče najboljše. Treba je zrnje prevejati, da se izloči težko zrno za seme. Čim debelejše, polno in trebušasto-je seme žit, tem boljše, ker bo dalo tudi lepše rastline. Iz semena je pa potrebno izločiti tudi vse ono, kar ne spada zraven. Zredvsem razno ple-velno seme, katerega izloči trijer. Plevel nam drugače dela toliko napotja in kvare, pa ne da bi ga še sejali! Iz nekaterih semen se da sicer plevelno seme težko odstraniti, ali iz žita se pa lahko spravi ven. Mnogokje j« v navadi, da se aorj« polj* za oaimino tik pred setvijo. Katerikrat jo tako postopanje upravičeno, so pa tudi «lučaji, ko oranj« tik pr«d »«tvijo ni umestno, temv«č boljše, da se orje nekoliko preje. Pri oranju prereže doljna stran lemeža zemljo in deska jo obrne. Pod zorano plastjo nastanejo votlinice, sedaj zorana plast ni sklenjena z mrtvo plastjo. Ako se je oralo zelo plitvo za ozimino, v jeseni pa nastopi sušno vreme, tedaj ostane sicer mrtva plast vlažna, suši se pa preorana plast. Ako se nato seje žito še poleg tega kasno, tedaj najde zrno že še toliko vlage, da vzkali in požene korenina v preorani plasti. Ker se pa zemlja pri oranju še ni sklenila z mrtvo plastjo, ne požene dosti korenin v to plast, v kateri bi našle vlago. Ako sedaj nastopi hilro mraz, tedaj v tem slučaju mnogo žita pozebe. Pri malo glo bokejše orani zemlji se pa žitne korenine že močnejše razrastejo v preorani plasti, ter jim zima toliko ne škoduje. Tudi se taka zemlja hitreje sklene. Ako pa jeseni pade posebno po set vi kciiičkaj dežja, tedaj se zemlja tudi hitreje sklene. V vlažnih jesenih ne škoduje torej toliko oranje tik pred setvijo. Gledati je istotako na to, da se setev izvrši še dovolj zgodaj, da se rž in ječmen obrastela in pšenica vsaj dobro vk-orenini in ozeleni, še predno nastopi mraz. Ker že pri toplotah nekaj nad ledišem prenehava rast ozimine. Zato ni posebno priporočljivo, da se seje ozimina, posebno rž in ječmen, po takih rastlinah, ki se kasno spravljajo s polja (pesa). Bolje je sejati na takih njivah, ki so poprej proste za oranje in setev. Slabo je tudi za setev, ako pride seme pregloboko v zemljo. Iz takega semena vzrastejo oslabele rastlinice, ker morejo preriti dosti zem lje, predno pridejo na dan. Dosti semena pa sploh zgnije. Ako se ni prav gosto sejalo, tedaj je strn slaba. Dobro seme je pa draga stvar, zato je boljše sejati plitvo; s tem se potroši manj semena. Seme pride takrat pregloboko, če se zorane brazde pred setvijo ne prebrana, tem več seje na cele brazde. JESENSKA SETEV KRMSKIH RASTLIN. Vsak gospodar, kateri gleda na to, da mu 'tlonaša živinoreja čim večji dobiček, bo skrbel poleg ostalih ukrepov, služečih temu namenu, predvsem za to, da bode pridelal na svojih zemljiščih vedno toliko krme, suhe in zelene, da bo svojo živino krmil vedno dobro, uspešno in s tako krmo, ki tudi kakovostno kaj izda. Za boljšo prehrano živine pa dostikrat ni samo dovolj-na krma, pridelana na travnikih, pomaga si s povečanim pridelovanjem krme na poljih. S setvijo krmskih rastlin po strniščih si preskrbi ?eleno krmo pozno v jeseni, s tem si prihrani to, da mu ni treba tako zgodaj začeti s suhim krmljenjem. Dostikrat se lahko zgodi, da mu na spomlad zmanjka suhe krme, posebno ako je iste pridelal malo, poleg tega si to krmo še ne razdeli za jednakomerno krmljenje preko zime ter spočetka poklada obilno, brez prevdar-ka. V tem slučaju spomladi komaj čaka, kje bi nakosil kaj zelenega. Da prične kositi zgodaj v aprilu na travnikih zeleno krmo, je skoro škoda, še večjo škodo si napravi, ako nažene živino na pašo spomladi na travnike, ker si s tem pokvari košnjo sena. Nemška detelja pride v porabo šele v drugi polovici maja, kvečjemu v sredi maja, ako dopušča spomladno vreme, ali ako se prav zgodaj kosi. Kmetovalci v krajih, kjer je zima milejša in spomlad topla, si pomagajo v takih slučajih s tem, da sejejo laško deteljo ali inkarnatko. Ta detelja, sejana po žitnih strniščih, ali pa po zgo dnjem krompirju, da še v jeseni jedno košnjo, v spomladi pa drugo še pred k-ošnjo nemške detelje. Samo ta detelja je zelo občutljiva pred mrazom, škoduje ji posebno mnogo snega in pa zimski mraz, ako zmrzn« gola zemlja brez snež ne odeje. Radi te nevarnosti pozebe ni setev laške detelja v mrzlejšem podnebju sigurna. Pač pa imamo druge krmske rastline, ki so bolj odpor-: ne proti mrazu, ki se lahko sejejo jeseni in dajo košnjo že zgodaj spomladi. Te rastline so ozimna grašica in ozimni krmski grah ter zelena rž. Ponekod je udomačena navada, da se seje čisto zeleno rž; pač pa se bolj izplača sejati mešanico rži in grašice, oziroma krmskega graha. Od raznih vrst grašic pride za to setev še najboljše v poštev kosmata grašica. Za težke zemlje se jemlje na 1 hektar mešanica 70 do 80 kg grašice j I (krmskega graha) in 50 do 60 kg rži, za lahke zemlje pa 40 do 50 kg grašice (krmskega graha) in 80 do 90 kg rži. Setev mešanice je boljša, ker v tem slučaju grašica ne polega; mešanica izkoristi boljše zemljo, da tudi kakovostno boljšo krmo in obogati zemljo na dušiku. Sejati se jo mora še ta mesec, da se do zime dobro obraste. Setev te me šanice je tudi radi tega priporočljiva, ker se po njeni košnji za zeleno krmo spomladi da na isto polje posejati koruzo, fižol, proso, ali pa zopet krmo (zeleno koruzo, spomladno grašico in o-ves), pa tudi posaditi krmsko peso. Zemlja se za setev pognoji z nekoliko starejšim gnojem, posebno če se namerava drugo leto sejati na isto polje kako okopavino. Sicer bi grašici ravno ne bil potreben dušik iz hlevskega gnoja, ker dušik ona lahko sama nabere, toda tu gre predvsem zato, da mešanica hitro in bujno raste. Iz istega razloga se da preko zime to setev gnojiti z gnojnico. Da je delo jednostavnej-še, se lahko seje rž in grašico vse obenem ter zavleče z bra o. OB SPRAVLJANJU KROMPIRJA. Splošno se opaža, da je letošnji krompirjev pridelek precej slab. Vzrok temu je pripisovati neugodnemu prevlažnemu letošnjemu vremenu in pa temu, da so se letos pojavile v krompirju posebno močno razne krompirjeve bolezni — pred vsem krompirjeva plesen. V takih letih, kot je letošnje, in pri tako močnem nastopanju krompirjeve plesni, postaja pridelovanje krompirja naravnost nedobičkanosno. Ker je za naše kraje krompir izredno velike važnosti, bode potrebno, da se bode v naprej izplačalo pridelovanje istega: posvetiti izbiranju semenskega krompirja čim največ mogoče pozornosti, natančnosti in truda s tem, da se bode odbiral res le popolnoma zdrav krompir za seme in to jeseni ob spra vljanju, kakor tudi še enkrat pozneje spomladi pred setvijo; pričeti resno in vstrajno z zatiranjem krom pirjeve plesni in drugih krompirjevih bolezni, in to s škropljenjem krompirja, pravilnim ter smotrenim gnojenjem in obdelovanjem zemlje, ter pravilnim kolobarjenjem s poljskimi sadeži, pričeti vsestransko z odbiranjem (selekcijo) krompirjevih rastlin že na polju v tem smislu, da se odbira za semeaiski krompir rastline, ki se pokažejo bolj odporne proti plesni, da se tako pride do bolj zdravega semena; oziroma pričeti s saditvijo krompirjevih sort, ki so bolj odporne proti plesni. Predhodno se bo pa moralo s sajenjem poskusov krompirjevih sort v malem ugotoviti, katere sorte se pokažejo v našem podnebju bolj odporne proti plesni. Krompirjeva plesen ne okuži in napada le samo listja krompirja, temveč ona okuži tudi gomolje same. Tako po plesni okuženi gomolji so pa podvrženi še drugim boleznim, ki se razvijejo na gomoljih ter napravijo v krompirjevih poljih in kleteh občutno škodo. Posebno se tu razvijeta mokra in suha gniloba krompirja. Da ne trpimo škode vsled teh bolezni, je potrebno ob spravljanju krompirja velike pozornosti. 2e na polju, ko se krompir izkopava ali iz-orava ter spravlja, se mora ločiti gnil krompir od zdravega ter za čez zimo posebej spravljati samo zdravega. Ako je pri «pravljanju krompir vlažen od dežja, ali če se ga drži mokra aemlja, se mora, predno se spravi v klet, spraviti nt suh prostor (pod),, tam na tenko razgrniti, da se presuši ter mu odpade zemlja, nato šele se ga spravi v klet. Preko zime mora biti spravljen krompir ns hladnem in suhem ter varen pred mrazom. Toplota, pri kateri se da najlažje pohranjevati brez kvare, je 3—10°C. Klet za spravljanje krompirja mora biti hladna ter se mora dati dobro prezračevati. — Klet, ki ima vhod in okna na južni strani, je za spravljanje krompirja slaba, ako sije vanj« solnce, ker v tem slučaju krompir rad ozeleni. Ko se spravlja krompir v klet, se spočetka tuéi ne sme nasuti preveč visoko, ker se v tem slučaju zdolaj preveč segreje. Mora se tekom časa krompir v kleti tudi večkrat prelagati, take da pride zdolaj ležeči na vrh in narobe, pri tem se mora prebirati ter tak krompir, ki začenj« gniti, izločiti. V kleteh, ki nimajo poda, se mora napraviti pod iz desk, da ne pride krompir »t vlažno zemljo. Tla kleti, kakor tudi nekolik« krompir, naj se potresejo s prahom od žganega apna, kateri zabranjuje razvoj bolezni in veže vlago. Ako ni na razpolago prave kleti in ako se velike množine krompirja za spravljanje, tedaj se da spravljati krompir boljše v podsipnice (jame). Prostor za podsipnico se izbere v bližini doma na takem zemljišču, ki rado propušča v« do, je suho, tako da v njem ne zastaja voda. N« sme se stekati deževnica na ta prostor ter mora biti v zakloni pred mrzlimi vetrovi. Ako se napravi podsipnica na takem mestu, ki je izpostavljeno mrzlim vetrovom, se je že zgodil« to, da se je krompir vsled prenizke toplote pokvaril. Ako se ne more najti prikladnega mesta v zaklonu od mrzlih vetrov, se mora v tem slučaju kopati podsipnico v zemljo, drugače se pa kopanje v zemljo ne izplača, ker je treba pre-metati veliko zemlje. Tla podsipnice se samo zravnajo, in poglobijo največ do 20 cm globoko. Široka naj bo podsipnica \V* do največ 2 m. Krompir se natovori v nji 1 m visoko v •obliki strehe. Dolžina podsipnice se ravna po temu, koliko je krompirja. Na sredo tla podsipnice se po dolgem napravi žleb iz dveh desk v obliki strehe, ali se pa položi drenažne cevi. Na vrh natovorjenega krompirja se položi po dolgem žrd ter se nato pokrije krompir z 10—15 cm debelim slojem slame. Nato se »a-meče na slamo 10—15 cm na debelo zemlje, potegne žrd iz podsipnice ter zadela kraje pods'p nice s slamo in zemljo. Zleb na dnu podsipnice in pa zračna cev, ki nastane na vrhu krompirja, ko se potegne žrd ven, skrbita dovoljno 7.i prezračevanje in odvajanje vlage iz krompirja, tako da se krompir pred zimo osuši. Ponekod je še v navadi, da se za prezračevanje podsipnice napravi na vrhu pokončne prezračevalne naprave iz šopov slame, ki gre skozi zemljo ali pa iz lesenih cevi, ki se postavijo na vrh krompirja navpično, in po katerih prihaja zunanji zrak prav do krompirja. To je napačno radi tega, ker po teh ceveh se dviga iz krompirja vlažen zrak; ta pride v dotik«'z zunanjim mrzlim zrakom, vlaga se zgosti v cevi, napravi se rosa, ki se nabere na stenah cevi ter se izceja nazaj v krompir. Krompir se ne suši, vlago dobiva nazaj, radi tega prične rad gniti. Isto velja za šope slame. Zato so vodoravno na prej navedeni način napravljene prezračevalne naprave boljše, ker odhaja tu vlažen zrak pri strani ven. V jeseni se mora podsipnica večkrat pregledati, ako se ni toplota v nji dvignila ter ni pričel v nji gniti krompir. Ako bi se krompir segrel na 18"C, tedaj se mora podsipnica odkriti, ob suhem in hladnem vremenu pregl«- ßtrat) 4. dati, ako kje ne gnije krompir, v tem slučaju prebrati, šele nato pokriti podsipnico znova. Ko proti zimi postane hladnejše, se podsipnico zadela popolnoma, tako da se nameče nanjo povsod še 10 cm na debelo zemlje, nato pa 20 cm na debelo slame. Mesto slame se nameče lahko krompirjevko ali pa fižolovko. Nato se nameče še zemlje 30 cm na debelo in s tem je podsipnica gotova za prezimovanje. Paziti se mora, da se jo povsod popolnoma in jednako-merno pokrije. Vinogradništvo. STANJE VINOGRADOV NA ŠTAJERSKEM. Danes že lahko podamo točnejši pregled o stanju naših vinogradov: Trte so še precej dobro prezimile, nastavek mladega grozdja pa ni bil obilen. Lansko poletno deževno vreme je že neugodno vplivalo na zarod. Izgledi na boljšo trgatev pa so se tudi vsled vednega deževja in hladnih noči zmanj Sevali od meseca do meseca. Začetkom julija je še grozdje cvetelo, dočim odcvete v normalnih letinah do sredine junija. Grozdni razvoj je zaostal za 3—4 tedne, jagode so ncjednake in veliko cvetov je ostalo neoplojenih. Ta nedosta-tek bo seveda vplival na vinsko kvaliteto. Več žlahtnih, občutljivih vrst, kakor n. pr.: žlahtni-na, traminec, burgundec, renski rizling, veltli-nec itd. se je po cvetu celo osipalo. Vsled vlage so tudi nastopili kriptogamične bolezni (pepel in peronospora) ter uničevale listje in grozdje vkljub marljivemu obrambnemu delu naših vinogradnikov. Te bolezni so nastopile po raznih legah in vrhovih različno; ponekod ne najdeš skoraj sledu od njih, drugod pa so uničile ves up na trgatev. Trte, ki stojijo na apneni zemlji, kažejo večkrat vsled preobilne mokrote bledico (klorozo) in tudi zemeljski plazovi so naredili občutno škodo, posebno v Halozah. Tudi toča je naredila večje ali manjše škode. Črvi so nastopali v večjih množinah in nazadnje se je bati. da bo pri količkaj neugodnem jesenskem vremenu začelo grozdje gniliti (zelena gniloba), s čim bi se onemogočila pozna trgatev. Opisane neprilike kažejo, da bomo imeli letos povprečno za 30—50% slabšo trgatev kakor lani, pa tudi kvaliteta ne bo po dosedanjih izkušnjah prvovrstna, četudi bi imeli lepo jesen. Grozdju manjka jednakomerni razvoj in poletna vročina, kakor n. pr. leta 1917 in leta 1921. Seveda pa bi nadaljni vroči in lepi solnčni dnevi in tople noči še marsikaj izboljšale. Umnim vinogradnikom bi se izplačalo izboljšanje produkta s sladkorjem, s skrbnim podbiranjem in odbiranjem grozdja, z zavlačevanjem trgatve do zadnje možnosti, z dobrim kletarstvom in s porabo čitstih droži pri kipenju, tako da bi dosegli v lepi jeseni in boljših legah še prav po-voljno kapljico. Najboljši barometer za bodoče izglede letošnje vinske trgatve pa je naš vinski trg, ki hiti z nakupovanjem starih zalog. Tudi kislejša vina že gredo v promet, ker se ve, da izgubljajo v drugem letu svoje starosti precejšnji del kisline ter postanejo mehkejša in glajša. Cene so poskočile za 1—2 dinarja pro liter. Starejših letnikov iz leta 1921, 1923 in 1924 skoro ni več za dobiti ter se plačujejo po 10—15 dinarjev. Novi mošt še nima cene, ker predprodaje pri nas niso običajne. Cena bo seveda odvisna v prvi vrsti od mostnega sladkorja in se bo pokazala šele ob času trgatve. Gospodarske zanimivosti. HMELJ. Hmeljska letina v Hallertau. Dr. Stiegler, poslovodja Nemškega hmeljarskega društva v GOSPODARSKE NOVICE Mdnchenu, se je minuli teden osebno prepričal, da so prvi uspehi letošnjega obiranja hmelja v Hallertau zelo varali hmeljarje. Ta največji hmeljski okoliš v Nemčiji bo pridelal komaj več kot polovico, t. j. 35.000 stotov po 50 kg, lan t skega pridelka (67.540 stotov), dasiravno to tudi pivovarji in trgovci zanikajo. Ce so se hmeljarji glede množine tudi zelo zmotili, vendar bo pa kakovost hmelja prvovrstna. Do sedaj I znani uspehi obiranja potrjujejo bojazen izkušenih mož, ki so trdili, da bo peronospora še zelo prikrajšala konečni rezultat hmeljsl.e letine. Hmeljska sezija v Bački. Obiranje hmelja v Bački se je pričelo v pondeljek, enako kakor v Savinjski dolini. Količina in kakovost hmelja v Bački sta letos zaradi deževja in peronospore močna trpela. Kakor poročajo, je bila te dni ; sklenjena v Novem Sadu po vzoru slovenskih j hmeljarjev ustanovitev Zveze vojvodinskih ' hmeljarjev, ki doslej še niso bili stanovsko organizirani. Uspehi letošnje trgatve zadovoljujejo le deloma in se bo cenitev komaj dosegla. Do sedaj daja 6 kop, t. j. 360 rastlin le 50 kg hmelja (Za 100 kg je torej treba 720 rastlin). V Savinjski dolini da pa 1000 rastlin povprečno 250 kg, ali za 1 kg hmelja je treba le 4, na Češkem pa 7 rastlin. — Letošnjo množino hmelja cenimo na Češkoslovaškem na 120—130.000 stotov pa 50 kg. — Nakupovanje novega pridelka se je tudi že pričelo in se plačuje po kakovosti do 3200 ČK za 50 kg. Tudi povpraševanje po lanskem pridelku je postalo živahnejše in se je več kot 400 stotov prodalo po cenah od 2250—2500 čK za 50 kg. Konečno razpoloženje in cene čvrste. — Savez hmeljarskih društev v Zatcu. Hmelj. Zatec CSR, 26. 8. 1926. Vsled ugodnega vremena se kobuljenje lepo izvršuje, vendar je močen veter povzročil po nasadih bistveno škodo. Obiranje se je tudi že pričelo, četudi ne vobče. — Zatec 28. 8. 1926. Razpoloženje in cene čvrste od 2900—3250 čK za 50 kg (96.28—107.9 din. za 1 kg). Sadna letina je letos v Slovenskih gorieah še precej dobra, žalibog pa je večinoma vse sadje vsled vednega deževja precej bolno, tako da takozvanega »vzornega sadja« sploh ni dobiti Inozemski, zlasti avstrijski kupci, ki so stalni odjemalci naših slovenjegoriških sadjarjev, so sami prišli nakupovat, toda kakovost jim ne ugaja in kupčija je radi tega slaba. Enako je s sadno letino po Spodnjem Štajerskem okrog Brežic in v Sotelski dolini. Ker pa je letos po vseh krajih Evrope slaba sadna letina, se bode naše sadje, ki je razmeroma še najboljše, vedno še lahko prodalo. Slaba so večinoma jabolka, dočim so hruške ponekod prvovrstne. Mnogo je letos tudi breskev in sliv. Mariborski trg je s sadjem vedno dobro založen. Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 56 —57 din., angleški funt 275—276 din., francoski frank 1.62—1.64 din., češka krona 1.67—1.68 din. avstrijski šiling 7.99—8 din., švicarski frank 10.95 din. V Curihu znaša vrednost dinarja 9.12 centimov. Pokrajinska razstava »Ljubljana v jeseni« od 4. do 13. septembra 1926. Na vseh straneh vidimo, kako nas pritiska gospodarska kriza. Na vzlic temu in navzlic mnogim konkurzom in polomom pa je odporna sila slovenskih gospodarskih krogov še vedno močna. Kot nekaka demonstracija, ki naj pri nas iznova poživi gospodarsko življenje ter mu da novih smernic in novih potov, prireja uprava Ljubljanskega velesejma svojo jesensko Pokraijnsko razstavo. Ta razstava bo obsegala vse glavne panoge našega gospodarstva: poljedelstvo, travništ-vo, živinorejo, podkovstvo, mlekarstvo in sirar stvo, vinarstvo, kletarstvo, sadjarstvo, agrarne operacije in melioracije, splošno kmetijstvo, kmetijsko stavbarstvo in kmetijsko književnost. Kmetijske stroje in orodje se bo videlo na kmetijski razstavi. Poleg tega se vrši dne 5. septembra še razstava plemenskih konj, kjer _ 2. septembra 1926. bodo najboljše živali odlikovane i denarnimi nagradami, diplomami in priznanji. Seja okrajnega živinorejskega odbora za okraj Gornjigrad se vrši v nedeljo dne 8. avgusta t. I., ob 2. uri popoldne v dvorani g. Sti-glica v Rečici ob Savinji. Na programu so razna aktualna vprašanja glede bodočega dela in poslovanja. Poroča tudi ckr. tfconom Fr. W'er-nig. P. n. odbor se vabi, da se zanesljivo in v celoti udeleži seje! Strucl 1. r. župan in predsednik. Konferenca lesnih trgovcev. Ministrstvo za šume in rudnike bo z ozirom na težko stanje v naši lesni trgovini sklicalo v drugi polovici meseca septembra konferenco vseh lesnih trgovcev in industrijcev, ki se bo vršila v Beogradu. Razpravljalo se bo o stanju lesne industrije v naši državi in o merah, ki jih bo treba podvzeti, da se oblaži obstoječa kriza. Elektrificirano čebelarstvo. Angleški far-mer, po imenu Borlase Matthews, čigar posestvo slovi po mnogostranski uporabi elektrike, je pričel uvajati to prirodno silo tudi v čebelo-rejo. Pripravil je panje, kjer električna svečava omogočuje, da se jame matica bolj zgodaj nego po navadi posvečati razmnoževanju zaroda. Ro ji zapuščajo uljnjak tako zarana, da morejo obi rati med po prvem cvetju sadnega drevja. Podjetnik upa, da bo dobil na ta način po 17 angleš kih funtov več medu od vsake čebelice. Mariborski trg dne 28. avgusta 1928. Na trgu je bilo 27 s svinjskim mesom, 50 s krompirjem in zelenjavo in 30 s sadjem naloženih voz. Meso in slanina, pa tudi mestni izdelki so bili malo ceneji kakor pretečeni teden. — Perutnine in domačih živali je bilo okoli 1000 komadov. Cene so bile piščancem 10 do 25 din., ko-košem 25 do 50 din., racam, gosem in puranom mladim 30 do 60 din., starim 60 do 100 din., domačim zajcem 5 do 25 din., Angora-zajcem 30 do 100 din., domačim golobom in grlicam 25 dn 30 din., kanarčkom 50 do 100 din. komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, cvetlice: krompir se je prodajal po 4 do 5 din. mer nik (7'A kg), oziroma 0.75 do 1.75 din. kg, solata in špinača 0.50 do 1 din. kupček, glavnata solata, ohrovt, zeljnate glave 0.50 do 3 din., ku-marce 0.25 do 2 din., buče 3 do 5 din. komad, kislo zelje 2 do 3 din, maslo surovo 38 do 44 din., kuhano 44 do 46 din., čajno 50 do 60 din. kg, paradižniki 6 do 7 din., fižol v stročju 7 din .kg, čebula 1 do 4 din., česen 3 do 8 din. venec; mleko 2 do 2.50 din., smetana 12 do 14 din., oljčno olje 32 do 36 din., bučno olje 18 do din. liter, jajca 0.75 do 1.25 din. komad, sirček 1 do 8 din. hlebček, paprika 0.50 do 2 din. kom. Sadje: hruške in jabolka (so se zelo pocenile) 2 do 5 din., češplje in slive 1.50 do 5 din., breskve 16 do 18 din,, grozdje 14 do 16 din., ringloti 3 do 4 din. kg, limone 0.75 do 1.50 din., pomaranče, ki so zelo redke, 2 do 4 din. komad. Cvet lice 0.10 do 5 din., z lonci vred 10 do 25 din. komad. — Lesena in lončena roba 1 do 100 din., brezove metle 2.25 do 5 din., lesene grablje 6 do 8 din., lesene vile 5 do 6 din., cepci 8 do 10 din. komad. — Seno in slama: V sredo, dne 25. avgusta, je bilo 11 vozov sena in 7 vozov slame, v soboto, dne 28. avgusta, pa 17 vozov sena in 6 voz slame na trgu. Cene so bile senu 70 do 100 din., slami pa 35 do 45 din. za 100 kg. Obakrat se je v kratkem času vse prodalo, ker vojaška uprava nakupuje mnogo sena in slame. Sejmsko poročilo. Na mariborski svinjski sejem dne 27. avgusta se je pripeljalo 297 svinj, in 2 ovci. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5 —6 tednov stari eden po 50—100 din., 7—9 tednov stari po 125—150 din., 3—4 mesece stari po 250—320 din., 5—7 mesecev stari 420—450 din., 8—10 mesecev po 525—580 din., 1 leto po 1000— 1200 din., 1 kg žive teže po 10.50 do 12.50 din., 1 kg mrtve teže 15—17 din. Prodalo se je 138 svinj. Kupčija srednja. Cena prascem je nekaj padla.