Zrak. jed iu pijača in gibanjc |ni otrocih, 1. Zrak. Perva potreba za človeško življenje je dober, čisti zrak. Zrak nam je to, kar je voda ribi. V sprideni vodi riba ne živi; tudi človek zboli v spridenpm, nezdravem zraku. Tudi luč ne gori v slabeni zraku. Če je v navadneni nebnem zrakn nekoliko vode in prav malo drugih reči' raztopljenih, mu sploh pravimo čisti in zdravi zrak; če je pa v njpm preveč vode, ali ce je navdan z mnogimi v njem plavojočimi rečmi, je zrak nečist, spriden in nezdrav. Čistega, zdravega zraka srao si pod milim nebom povsod svesti, če ga kak očiten vzrok ne spridi. Naj več skaženega zraka pa je v človeškib in živalskib prebivališčih. V dalj časa zaperti hiši se zrak ravno lako spridi, kakor stoječa voda. V nizkih in mokrotnih stanicah, v novo zidanih in pobeljenih in še ne dovolj posušenih hišah je zrak vselej škodljiv; tako je tudi slab zrak v vseb shrambah, kjer se hrani mnogo puhtečih reči, v vseh majhnih, zapertih ali z mnogo robo zašarjenih stanicali, kjer stanuje preveč ljudi, kjer gore smradljive luči, treske i. t. d. Treba je tedaj spravljati iz stanic vse, kar nam zrak spriduje, to je, mokre smradljive reči, ki se suše v stanici; tudi dišeče cvetice naj ne bodo v sobi, kjer ljudje prenočujejo. Kedar se sobe belijo ali barvajo ali pomivajo, ali kedar se suši pprilo ali se ravna z železom CpigU^)? *'• kedar je kaka sirovina v hiši, izpuhte vse te reči veliko škodljivih soparjev, in v takem zraku ne more brez škode za zdravje diliati ne odraščeni človek, še manj pa otrok, kteri potrebuje za dihanje vedno čistega zraka. Nekteri Ijudje imajo navado, da s kajenjem boljšajo sprideno sapo; kajenje pa zraka nikdar ne zboljša, temnč se prikupuje le čutnicam, to je, nosu; spridena sapa pa ostane vedno spridena. Naj bolj se zrak v sobi čisti, če se okna in vrata pogostoma odpirajo, posebno takrat, kedar je lepo vreme in solnce sije. V spridenem zraku nikoli ne bodimo, kedar koli si morcnio pomagati. Hladni zrak je navadno bolj zdrav, kakor gorek, tedaj naj odgojnik ne pusti otrokom, da bi se valjali krog vroče peči, posebno naj jim nikoli ne pusti iz mraza k vroči peči. Naj nezdravši in za življenje nevarniši zrak pa je tisti, kjer se v sobi z ogljem greje. Velikoljudi je po lej nerodnosti že življenje zgubilo. Ako hočemo inieti zdrave otroke, privoščimo jim zdravega zraka ne ie v stauicali, temuč tudi na prostem pod milim nebotn. Vsakdanja skušnja nas uči, da so naj čverslejši in zdravejši listi otroci, kteri prežive naj več časa na prostem zraku, akoravno niuiajo dobre obleke in hrane. Otrok naj že v naj pervi mladosti večkrat vživa prosti zrak; se ve, da se mora otrok, posebno dojenček, polagoma navaditi ostrejšega zraka. V začetku naj gre otrok le v lepem vremenu viin, pozneje pa tudi v vsakem vremenu. Nimajo starši prav, če zavoljo vsake male ostrejše sapice prideržujejo otroka doraa, čtš, da se ne prehiadi in ne zboh'. Kaj pa bo iz takega otroka poteui, kedar bode mogel prenašati razne težave v navadnem življenji! Varovati je trcba, da se otroci ne pomehkužijo. Kedar ofroci že sami hodijo v šolo in drugam, naj se jim vedno naroča, da naj se ne pregrevajo z letanjera in s skakanjem in da naj nikoli ne pijejo, kedar so vroči. Po zimi naj odlože ležja oblačila, kedar pridejo na gorko. Med potjo naj po zimi ne ližejo snega ali ledii. Če pride otrok domii moker, naj se bitro preobleče; če nima druge obleke, naj pa gre v posteljo tako dolgo, da se mu obleka posuši; v mokri obleki ne smc biti. Starši naj otrokom nikdar ne branijo pod milo nebo! Ako ne smeš pustiti otroka samega med drugimi, ga jemlji seboj, kedar greš viin. Posebno lepo priliko, da otroci vživajo čisti zrak, iniajo starši na knietih. Otroci naj si igrajo vedno okoli hiše, na vertu, na polju i. t. d. Ni prav, da starši zapirajo otroke donia same, kedar hodijo na polje. Koliko škode pri zdravju in koliko drugih nesreč se je že zgodilo zavoljo tega, če so bili otroci sami doma! 2. Jed in pijača. Pervi otrokov živež je tečno materno mleko, ktero mu je ruodri Stvarnik pripravil že v naj pervem trenutku človeškega življenja. Torej so naj zdravši in terdniši tisti otroci, kteri imajo pervi živež pri svoji raateri. Posebno je treba otroku za priraeren in dober živež skerbeti lakrat, ko zapusti materni živež in se mora živiti z umetnim. Zmernost naj bode pervo vodilo pri otruški jedi in pijači. Otroku se mora dajati sicer pogosto kaj jesti, ker njegov ndinček hitreje melje, toda nikoli toliko, da bi se želodec preobložil. Močnejša in tečnejsa ko je jed, manj jo je treba. Ni toliko na teni, koliko da otrok je, teniuč veliko več se mora gledati na to, kaj in kako da je. 23* Otrok naj se navadi pocasi jesti, da vse dobro požveci, posebno, kedar še nima dobrih zob. Pregovor pravi: ,,Kdor jedi prav ne zveči, se kmali pokveči". Otrok naj nikoli ne je prevročih jedi in naj ne pije prevročih pijač. Posebno naj se varujejo otroci, da vroeega in merzlega hitro za drugim ne jedo in ne pijpjo; s tem si zelo pokvarijo zobe in tudi želodec. Kar otrok je, naj bode koj po kuhi ali peki; stare jedi niso za otrokov želodec. Otroci naj se navadijo, da jedo vsako zdravo jed. Zbirljivi otroci pri jedi so poznpje radi nezadovoljni in čmerni. Vse jcdi za otroke naj bodo tečne,'pa vendar ne pretežkc. Naj bolje jcdi za otroke so mlecne in niočnate jed/. V mleku je ravno vse to, čcsar polrebuje človeško telo, in je tedaj za mladino naj bolj lečniši živež. Vse jedi za otroke naj bodo take, da so lahko prebavljive. Ni vse za otroka, kar je za odraščene. Otroci naj se pa ttidi navadijo pravila, ki pravi: nČlovek ne živi , da bi jedel, temuč je, da živi". Tudi naj se otroci navadijo, da se pri jedi ravnajo po dobrem in pravcm redu. Če otrok je, kedar požcli, si s tem kvari želodec, da mu ne prebavlja. Tudi marsikteri dušni pregreški ioiajo svoj začetek v sladkosnednosti, postavim: nezmernost, lenoba, razuzdanost i. t. d. Tudi se ne sme otrokom dovoliti, da bi jedli povsod, kjer koli jim pride na misel, postavim: v cerkvi, v šoli, na ulicah, vpričo več Ijudi i. t. d. Pijača, ki naj jo otroci naj prej pijpjo, je: uileko in voda. Čista studenčnica je za otroka naj zdravejša pijača, in nm ludi naj bolj gasi žejo, krepčii želodec in vterja ves život. Ze malim otrokom naj se daje večkrat dobre vode piti, se vo, da le po raalem, kajti prevrč vodc v /clodru bi ntroku ne djalo dobro. Med jedjo pa naj se otrokom no pušča preveč piti. Tudi se mora otrokoni povedali, klerp jedi' in pijače so zdravju škodljive in nevarno, da se jib varnjpjo, postavim: nezrelo sadje, strupene rastline, spridene jedi', vpijančljive pijače itd. Pri vsaki jedi in pijači pa naj se otroci spominjajo Boga, kteri nam daje vse te darove. 3. Gibanje. Telesno gibanje je pri otrocih prav prav važno. To nam kažejo otroci sami. Že dojenček noče predolgo ležati, toniiič joka in je nemiren tako dolgo, da ga kdo vzanie v naročje in ga sim in tje nosi. Pa tudi v naročji ni dolgo tiho; ko je malo večji, že hoče sani laziti in stopati. Vsa mladina je po svojera nagibu živa, in se rada giblje, kar ji tudi zelri tekne. Zato pravijo starši: ,,Ta o(rok ima živo srebro v sebi". Res je; pa tudi prav je tako. Iz mertvega otroka, ki se derži kot kak lipek, ne bode nikoli nič prida. Ako deček, ali deklica ne kažeta življenja, sta bolna, ali pa imata v sercu kaj hudega. j\e čudimo se tedaj otrokom in ne branimo jim, če radi tekajo in skačejo in se Iepo igrajo! S primernim gibanjem, posebno pa z gibanjem na prostem zraku se kri hitreje inboljepo žilah pretaka, zvikšuje se naravna gorkota, želodec bolje prebavlja in redno opravlja svoja izpraznovanja. Z gibanjem se ves život oživlja , krepča in vterjuje. Gibanje telesu loliko tekne, da se ravno z gibanjcm večkrat odpravi mnogo telesnih in dušnih bolczni. Otrokom se niora tedaj z gibanjem na zdravem zraku pod milim nebom že zgodaj vložiti dobra podlaga k terdnemu zdravju, ker se ne ve, v kakošne okoliščine pozneje pridejo in kako si bodo mogli kruh služiti. Pa ne lc splo.šno terdno zdravje se pospešuje z gibanjem, tudi posamesni človeški udje se z gibanjem vadijo, da so bolj ročni, urni, gibčni, okretni in znajdeni. Gibanje pa tudi podpira duha, kajti živ duh živi le v živem telesu. Pri gibanju pa je treba pazili, da se prav izveršuje. Dokler še otrok nima terdnili nog, se ne sme siliti, da bi dolgo stal, sicer dobi zvežene nožičc, in ne niore dalj časa hoditi. Dokler niso še nožične koščice zadosti krepke, še ne morejo nositi telesa; s prisiljeno hojo pa se zvežijo. Vsa mladina ima spervega bolj melike kosii; torej naj starši in vsi, ki imajo otroke, tudi nikar prendadili in prešibkili otrok ne obkladajo in ne zatirajo s prcteškim in tudi nc z neprcnehljivim delom; delo in čas dela naj bodc vselej primerno nioči in starosti. Večkrat sc mali otroci zvežijo v stoloh za stanjo, v ograjenili liodilnicali i. t. d., pa tudi s lem, čc sc prczgodaj silijo lioditi. Z vsemj umetninii napravanui za otroško slanjc in hojo se otrok vselej več pokvari, kakor pa vtcrdi, tedaj naj bi sc tako orodje popolnoina zaverglo. Vsak otrok se sam rad spravi na noge, kedar pride njegov čas; ni ga tedej treba k temu umetno siliti. Otrok naj se sam po svoji naravi giblje v sobi ali zunaj na travi; samo (oliko jc treba pazili nanj, da kam nc padc ali se ne udari. To naj si sploli varulii in pestunjo dobro zapomnijo. Ko so otroci večji, naj jih starši jeniljo seboj na delo, kar je posebno na kmetili prav primerno. Otroku naj se da vedno kaj opraviti in sicer kaj takega, da se gibljejo; sedenje ni dobro za otroke, posebno ne za tiste, ki že v šolo hodijo in morajo v šoli po več ur na dan sedeti. V novejšem času se mladina tudi umctno vadi svoje ude primerno vterjevati. Navada, da mladina telovadi ni ravno nova. Že stara ljudstva so imela znamenile voja.ške vaje in telovadbe za mladino, posebno takrat, ko je bila telesna odgoja čisto deržavna reč. Telovadbe zelo tcknejo otrokom po mestih in sploh takim, ki nimajo prilike, da bi se mogli primerno gibati. Kedar otrok sedi po 2 ali 3 ure in mora niirno poslušati in duha napenjati, se mu kaj zelo prileže, če potem telovadi in sicer po dobrih vodilih od stopnje do stopnje tako, da vadi vse ude in si s tem vterjuje ves život. Ze popred, ko v šolali niso telovadili, previdni učitelji niso pustili, da bi bili otroci neprenehoma mirno v klopeh sedeli, kakor bi bili prebiti, temuč so jih posebno med posamnimi nauki (kedar so en nauk dokončali in preden so drugega začelij, varno urili v različnih rednih in prostih vajali (Ordnungs- und Freiiibungen), ker so vedeli, da se mladost mora gibati, ter so s tem tudi vnemali in pospeševali okus za vse, kar je pristojno, Iepo in omikano. Naj sprctnejši šolski možjc so tudi terdilr', da šolsko življenje brez telovadbeje le na pol, kakor tudi saine telovadbe brez šole ne v el j aj o kaj p rida. A. P.