MP 03/3 Beltinci–Radmožanci Popava pri Lipovcih 2 . . Irena Šavel, Timotej Knific Popava pri Lipovcih 2 Bojan Djurič, Zdravka Hincak, Boris Kavur . Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije 41 Popava pri Lipovcih 2 Uredniški odbor Avtorja Sodelavci Recenzenti Bojan Djurić, glavni in odgovorni urednik Irena Šavel Boris Kavur akad. prof. dr. Biba Teržan Vanja Celin, tehnična urednica Liškova 61 Inštitut za dediščino Sredozemlja Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Robert Žvokelj, likovni urednik Černelavci, SI-9000 Murska Sobota Znanstveno-raziskovalno središče Univerza v Ljubljani Boris Vičič, član irena.savel@guest.arnes.si Univerza na Primorskem Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana Biserka Ribnikar, članica Garibaldijeva 1, SI-6000 Koper Timotej Knific boris.kavur@zrs.upr.si dr. Tina Žerjal Izdajatelj Narodni muzej Slovenije Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Prešernova 20, SI-1000 Ljubljana Bojan Djurić Center za preventivno arheologijo Metelkova 6, SI-1000 Ljubljana timotej.knific@nms.si Oddelek za arheologijo, Filozofska fakulteta, Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Univerza v Ljubljani Zanj Aškerčeva 2, SI-1000 Ljubljana dr. Špela Karo Jelka Pirkovič, generalna direktorica bojan.djuric@ff.uni-lj.si Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije Center za preventivno arheologijo Zdravka Hincak Poljanska cesta 40, SI-1000 Ljubljana Odsjek za arheologiju, Filozofski fakultet, Sveučilište u Zagrebu Lektorja Ivana Lučiča 3, HR-10000 Zagreb Martina Rotar: slovenščina zdhincak@inet.hr Meta Osredkar: angleščina Tehnična priprava publikacije Maja Jerala, Nives Spudić Računalniška obdelava in priprava slik Dejan Rijavec, Ida Murgelj Fotografije Samo Tanacek, Branko Kerman Načrt najdišča Dejan Rijavec Geodetske izmere Geoking, Geodetske in turistične storitve, d.o.o. Gradišče 1c, SI–9251 Tišina Risbe predmetov Ida Murgelj, Katja Sukič Fotografije predmetov Tomaž Lauko, Tomislav Vrečič, Djordje Todorović Tisk DesignStudio, d.o.o., Maribor Naklada 50 izvodov CIP - Kataložni zapis o publikaciji Ljubljana, oktober 2013 Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana Vse edicije zbirke Arheologija na avtocestah 903/904(497.4Lipovci) Slovenije so brezplačne. ŠAVEL, Irena http://www.zvkds.si/saas Popava pri Lipovcih 2 / [avtorja] Irena Šavel, Timotej Knific ; [sodelavci] Bojan Djurič, Zdravka Hincak, Boris Kavur ; [fotografije Samo Tanacek, Branko Kerman, fotografije predmetov Tomaž Lauko, Tomislav Vse raziskave je omogočil DARS, d.d. Vrečič, Djordje Todorović ; načrt najdišča Dejan Rijavec ; risbe predmetov Ida Murgelj, Katja Sukič]. - Ljubljana : Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, 2013. - (Zbirka Arheologija na avtocestah Slovenije ; 41) ISBN 978-961-6902-46-5 ISBN 978-961-6902-47-2 (pdf) 1. Knific, Timotej 268921600 . Kazalo Uvod 5 Katalog stratigrafskih enot 38 Plasti  38 Bakrena doba 39 Geografski in arheološki oris najdišča 6 Rimsko obdobje 39 Zgodnji srednji vek  42 Neopredeljeno 55 Rezultati površinskega pregleda Bojan Djurić 9 Katalog gradiva 63 Metodologija izkopavanja Bakrena doba  64 s stratigrafskim opisom najdišča 13 Rimsko obdobje  66 Zgodnji srednji vek  68 Bakrena doba 18 Najdbe  18 Analize 114 Sklep  19 Antropološka analiza žganih ostankov  114 Zooarheološke analize kostnih ostankov  120 Radiocarbon dating of objects found at the Popava pri Kamnita orodja Boris Kavur 20 Lipovcih 2 site  122 Rimsko obdobje 21 Sklep 124 Najdbe  22 Sklep  22 Literatura 126 Zgodnji srednji vek 23 Opredelitev  23 Indeks stratigrafskih enot 129 Žarno grobišče  24 Naselbina  31 . . Uvod Arheološko najdišče Popava pri Lipovcih 2 je bilo odkrito na poseliteve se širijo, kakor so nakazala zaščitna izkopavanja, tudi avtocestni trasi Beltinci-Radmožanci na odseku Cogetinci– izven raziskanega območja avtocestne trase (proti severu in jugu). Radmožanci (MP 03). Zaznali so ga pri ekstenzivnem arheolo- škem pregledu, opravljenem pod vodstvom Bojana Djurića leta I. Š. 2005 (Djurić 2006). Terenski pregled je potekal v okviru projek- ta za celovito presojo vplivov na arheološko dediščino ob izgra- dnji avtocest, ki ga je financirala Družba za avtoceste v Republiki Sloveniji (Pogodba DARS 515/06). Na mestu, kjer so našli prve sledove, ki so govorili o obstoju ar- heološkega najdišča, so nato leta 2006 pod vodstvom B. Djurića opravili intenzivni površinski pregled in izkopali testne jarke za določitev stratifikacije (Djurić  et al.  2006). Postopka sta potrdila prisotnost arheoloških ostalin na parcelah št. 280, 281, 282/1, 283/1, 284/1, 285/1, 286/2, 987, 988, 989 k.o. Gančani. S tem so bili izpolnjeni pogoji, da se na pregledanem območju opravijo arheološka zaščitna izkopavanja. Za realizacijo raziskav je bila sklenjena pogodba DARS 889/06. Zaščitna arheološka izkopavanja je prevzel Pomurski muzej Murska Sobota. Delovno skupino, ki jo je vodila Irena Šavel, so sestavljali arheologi Samo Sankovič, Mojca Jereb in Nikola Erlich ter 4 tehniki in 14 delavcev. Konservatorski nadzor nad deli je opravljal konservator specialist Ivan Tušek (ZVKD OE Maribor). Terensko delo so izvedli med 18. septembrom in 30. oktobrom 2006 in raziskali 7260 m2 površine. Najdišče leži v neposredni bli- žini najdišča Popava pri Lipovcih 1, loči ju samo izsušena struga nekdanjega potoka. Raziskali smo ju ločeno, ker je njuno obmo- čje pripadalo dvema različnima AC odsekoma. Strokovno so pri raziskovanju sodelovali na področju geologije Tomaž Verbič (Arhej, d.o.o.), z radiokarbonskimi analizami oglja Pieter M. Grootes (Leibniz- Labor für Altersbestimmung und Isotopenforschung, Christian-Albrechts-Universität Kiel, Nemčija), z analizami antropoloških in zooarheoloških kostnih ostankov Zdravka Hincak (Odsjek za arheologiju Filozofskog fakulteta u Zagrebu) in z analizo kamnitih artefaktov Boris Kavur (Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem). Arheološko gradivo je konserviral Milan Zver, re- stavriral pa Nikola Erlich. Fotografsko in terensko dokumentaci- jo je računalniško obdelal Dejan Rijavec. Predmete so fotografi- rali Tomaž Lauko, Djordje Todorović (Narodni muzej Slovenije) in Tomislav Vrečič (Pomurski muzej Murska Sobota), narisali pa Ida Murgelj (Narodni muzej Slovenije) in Katja Sukič (Murska Sobota). Izkopavanja so pokazala, da je bila večina kulturnih plasti in ar- heoloških ostalin v dobri meri uničena zaradi obdelovanja njiv- skih površin. Pod ornico in paleoornico so se pojavile različne geološke plasti, nastale v času pred prvo poselitvijo prostora. Arheološke strukture iz različnih dob so bile praviloma vkopane v te plasti. Ugotovili smo, da je bilo območje poseljeno v praz- godovini in rimskem času, večina odkritih naselbinskih ostan- kov in žgani grobovi pa so iz zgodnjega srednjega veka. Sledovi Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 5 Geografski in arheološki oris najdišča Najdišče Popava pri Lipovcih 2 leži v ravninskem predelu koritom širši del tega ozemlja zapustila. Nanj se je vračala le ob Dolinskega, zahodno od vasi Lipovci in 2 km severno od glav- poplavah in odlagala drobnozrnate usedline (droben pesek, melj ne ceste Rakičan–Beltinci, med potokoma Ledavo na severu in in glino). Obširni prostor poplavne ravnine so zavzeli manjši vo- Doblom na jugu (sl. 1–5). Najdišče seka izsušena nekdanja struga dotoki, med njimi sta tudi Dobel in Ledava, ki imajo svoje izvor- potoka na dva dela, na najdišči Popava pri Lipovcih 1 in Popava no področje na Goričkem. V preteklosti, pred regulacijo Mure, so pri Lipovcih 2 (sl. 6). Pred posegom so bile na najdišču njivske bili ti vodotoki pomembni zato, ker so odvajali visoko podtalnico površine, ki so pripadale različnim lastnikom. Površina najdi- in s tem omogočali kmetijsko izrabo tal. Danes je podtalnica toli- šča pripada zgodnjepleistocenski murski terasi, ki je nastala v ko nižja, da omenjeni potoki nimajo več te funkcije (Verbič 2006). obdobju zadnje deglaciacije v Alpah (ca. 18.000–12.000 let pr. n. Naselje Lipovci z okolico, ki je del Dolinskega, obširne murske rav- š.). Sestavlja jo izključno nekarbonatni prod in podrejeno pesek, nice, ki leži med reko Muro na jugu, gričevjem Goričko na severu, njun izvor je v porečju Mure, ki sega v Vzhodne Alpe. Prodniki na zahodu se stika z Ravenskim, na vzhodu pa z Lendavskimi go- tako pripadajo gnajsu, amfibolitu, žilnemu kremenu, granitu ter ricami. Dolinsko je pretežno aluvialna ravan, ki jo prekinjajo ko- podrejeno filitu in pegmatitu. Po nasutju zgodnjepleistocenske- maj zaznavni ostanki pleistocenske površine. Mura, ki je v lede- ga zasipa je Mura, ki je imela tedaj prepletajoč rečni tok, s svojim ni dobi z večinoma karbonatnim prodom in s peskom iz alpskega povirja zasula Mursko ravan, se je na prehodu iz pleistocena v 1 Geografski položaj najdišča Popava pri Lipovcih 2 na DMR 100; ©GURS. holocen sprva vrezala v naplavino in jo v veliki meri odstranila, nato pa zopet začela zasipavati in z nanosi odrivati pritoke z gri- čevij vzdolž toka proti jugu (Perko 1999, 564, 566). Tako imamo vzdolž Mure širok pas holocenskih naplavin, ki se pod ožino pri Gornji Radgoni razširi v široko ravnino. Ta široka dolina je vreza- na nekaj metrov globoko v obsežno fluvioglacialno prodno nasu- tino Mure iz obdobja würmske poledenitve, ko je Mura izpod čela murskega ledenika v okolici Judenburga nanosila debele nanose silikatnega proda. Na prekmurski strani je ta nanos prekrit z ilov- nato meljastimi holocenskimi naplavinami Mure in njenih prito- kov z Goričkega, mestoma pa tudi s puhlico (Natek 1991, 9). Na nastanek prsti na Murski ravnini je odločilno vplivala prav reka Mura, ki se je cepila v rokave. Premeščala je strugo od severa proti 2 Položaj najdišča, M 1:100 000; vir: Atlas Slovenije, ©Mladinska knjiga 3 Raziskani predel najdišča na trasi AC Cogetinci–Radmožanci MP 03, Založba, d.o.o. M 1:20 000; podlaga TTN5, listi K282200, K282300, K283200, K283300 ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena profila zaznamujeta območje terenskega pregleda. h R= h R= R=200 R=200 h R= meja obdelave AC R= h R= h R= h Belt R= h R= h R= h R=15 R=800 inci 1 =15 R R= h R= h - Lendava 21 1.0+00.00 - Lendava 0.0+00.00 R= h R= h h R= 20 0.9+50.00 R= h R h= R=350 ME 2 R= h R= h R= h 19 0.9+00.00 R h R= h = JA OD 0.0+50.00 R h R= h R h 18 0.8+50.00 = R h R h R h= = = SEK 3 17 0.8+00.00 R h R= h R h R h R R R h = R = R h = =50 =50 R h R= h R h R R h = R = = = OV R= h R=49.9 =49.9 R= h R=49.9 R= h 0.1+00.00 R h R= h R h 16 = po BC R= h R h R= h = R=800 4 R=15 R= h R=15 R=15 15 R h R= h = P 0.7+50.00 0.1+50.00 14 Meja R=50 R= h R=50 Meja 0.7+00.00 5 R= h R=50 R= h R=50R= h 13 R=50R= h R=50 R h R R h obdelave h = =50 = R=49.2 R= h R= h R=50 R=50 R= R= h R= h R=50 R=50 R= h R= h R=50 0.6+50.00 obdelave 0.2+00.00 R= h R=49.2 R= h 12 6 R=350 R=15 0.6+00.00 h R= R= h R h h R= R= h R R= h = R=15 11 0.2+50.00 h R= 0.5+50.00 R= h R= h R= h R=200 10 7 0.5+00.00 R h R= h R h= 0.3+00.00 9 0.4+50.00 R=200 h R= R h R h R h= = = 8 0.4+00.00 A=2719.53 8 A=1400.00A=2719.53 A=1400.00 R= h R= h 7 0.3+50.00 0.3+50.00 h R= R= h R= h R= h 6 R=100 6 0.3+00.00 R h R= h R h= 5 R=52 R h= 0.2+50.00 9 R=100 R=15 R=15 R= 4 212.98 0.4+00.00 R=52 R=213 0.2+00.00 R=213 R=213 R R R 3 R=14.15 R=134.99 R R R = 561 R = 212.98 11 0.1+50.00 R = 80.00 +200 = 134.99 h R= =88603.02 134.99 +200 10 14.15 .00 2 0- m 2 e 0.1+00.00 4 ja A .47 0.4+50.00 A = 9 o = 9 b -1 2 d 1 e 4 7 la 5 0 1 6 0 9 v 1 . .5 e 0.0+50.00 00 2 5 0 6 0 0 5 1 55 1 5 . 1 meja obdelave 9 1 9 1 + 0 -1 5 1 5 1 9 R h R 0.0+00.00 R h R R h 0 5 . 9. 5 = -1 2 8 . 8 1 4 + 9 = 88603.02 3 88603.02 . 8 0.5+00.00 2 . 2 7 5 11 8 6 . 9 5 0 9 7 .1 . 1 1 0 6 5 11 + 0 .1 6 . 5 1 0 1 . 6 1 + 0 1 4 0 5 1 4 1 55 . 0 . 55 1 .00 5 A=1400.00 1 + 5 11 2 5 .1 0 . . 12 R=4000.00 1 .0 1 4 + 0 0 + 0 1 0 -2 5 1 5 0 5 1 5 0 2 3 . 3 0 . 4 1 + 0 + 0 13 .7 5 1 8 0.5+50.00 9 5 .0 0 0 2 1 + . + 0 5 1 5 1 6 0 529 0 5 . 0 -2 1 .0 1 +4 . +4 0 0.5+64.28 529 1 0 528 7 5 1 R h 4 5 .0 0 0 . 528 .7 0 + 0 527 7 0 1 + 527 = 9 5 11 20 0 4 . 526 0 . 9 + 0 0 1 + 1 0 0 526 525 -3 54 0 0 2 84 . 8 9 . 525 4 1 + 0 . + .7 0 7 5 0 8 527 5 9 4 . 0 7 .9 7 + . + 0 5 1 5 0 6 0 0 45 0 4 . 0 -3 64 .9 . 6 + 0 7 6 7 5 1 + 1 0 4 01 4 528 . 4 .0 0 7 . 7 9 . 5 0 9 5 1 + 0 45 0 2 . 0 0 44 . 4 9 . 1 -4 1 + 0 -4 5 1 + 0 0 0 0 2 4 0 0 529 4 4 3 .8 0 8 . . + 0 2 7 5 1 + 5 1 5 9 0 8 0 9 0 4 0 8 3 24 . 2 8 0 8 . 4 405 0 m 1 + 0 5 1 + 5 0 4 m e 4 0 6 404 ja e 14 . 1 8 0. 8 ja o 5 1 + 0 530 b 4 0 40 0 o d 0 . 10 8 b e . d la 5 + 0 R= A ela v 35 . 20 0 = e 93 8+ -4 -1 v 5 1 . 1 0 0 4 e 3 0 0 0 0 8 .7 0 0 .0 0 0 5 + 0 . .0 35 1 3 0 8 0 0 2 73 0 7 10 .7 0 0 0 0 5 +67 . +6 0 0 1 -5 . 0 2 1 7 3 7 0 1 4 0 6 + 531 . 5 1 . 1 4 0 7 2 3 01 0 9 0 5 .07 0 7 9 . 0 00 5 1 + 0 -6 -6 3 1 3 0 2 0 2 2 2 4 0 4 .7 0 7 0 4 2 5 1 + . + 0 8 . .79 5 3 0 0 0 9 1 3 . 0 . 0 6 10 5 1 6 . 3 01 + 00 0 8 20 10 +6 2 .6 0 10 1 6 1 + . 7 00. 0 + 0 6 0 6 0 10+56 +580. 10+56 . 10+56 00 1 6 0 01 + . 0 4 0 4 0-7 10 . 10 6 0 0 0 4 2 00 + . 00 0 24 10+52006 +5 0. 2 0. 0 0 0 .7 105 40. 0 . 9 10+5 00 0 0 0 00 10+480 . 106 00. 00 10+460. 20 2 5 0 0 3 . 0 00 10700 20 2 4 0 108 2 20 2 3 0 109 1 0 1 1 202 1 1 1 2 1 2 1 01 0 3 1 1 35 Meja obdelave Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 6 4 Pogled na najdišče pred izkopavanjem proti vzhodu. jugu in za sabo puščala različno stare prodne in peščene nanose, Iz rimskega obdobja so znana gomilna grobišča v Lipovcih, ki so se mešali s peščenimi, ilovnatimi in glinastimi nanosi s sose- Bratoncih in Gančanih. Severozahodno od Bratonec je tik ob po- dnjih gričevij. Rjava naplavljena prst pokriva do 5 km širok pas ob toku Dobel vzpetina z imenom Bereg, kjer je bila pri sondira- Muri, prevladujejo silikatni delci, ki slabo zadržujejo vlago. Na pe- nju Pomurskega muzeja Murska Sobota odkrita rimskodobna ščenih in prodnatih nanosih Mure je razvita rjava prst, ki pokriva plast z najdbami, ki jih hrani muzej (inv. št. 4430). Jugozahodno od poplav odmaknjeni del Ravenskega in Dolinskega in je najpri- od ceste Bratonci-Rakičan in severovzhodno od potoka Dobel je mernejša za poljedelstvo (Perko 1999, 568–569). manjša vzpetinica z imenom V selaj, kjer so bili na površini pri Površino najdišča je pokrivala ornica (SE 1), ki ji je sledila pale- terenskem pregledu leta 1987 pobrani odlomki rimskodobnih ke- oornica (SE 2) do globine približno 0,30 m. Pod paleoornico so ramičnih posod, ki jih hrani Pomurski muzej Murska Sobota (inv. se na celotni površini najdišča pojavile kulturno sterilne pla- št. 4431). Pri Lipovcih so na njivah opazni sledovi ceste, ki ji do- sti: plast sivo rjavega finega peska, pomešanega s sivim gruščem mačini pravijo Stara cesta. Med vaščani je znana kot cesta, ki je (SE 4), je pripadala zgodnjepleistocenski murski terasi, plast ru- vodila tod mimo iz Rakičana v Turnišče. Stara, po ljudskem izroči- meno rjavega mehkega finega peska (SE 3) je naplavinska plast, lu rimska cesta, je zelo dobro ohranjena na travnikih, v gozdičkih prav tako naplavinska je plast sivo rjave trde peščene gline z in na poljih vzhodno od Gančan (Šavel 1991, 35–38). oranžnimi marmoriziranimi lisami (SE 13) in plast oranžno rjave- ga trdega finega peska s temno rdečimi marmoriziranimi lisami I. Š. (SE 14). V te plasti so bile vkopane ali pa so na njih ležale kulturne arheološke ostaline. 5 Pogled na najdišče z zraka. Predel Lipovec je bil poseljen v različnih arheoloških obdobjih. Najstarejše so posamične in naključne najdbe kamnitega orodja, ki so bile odkrite v bližini Lipovec in na poljih južno od najdišča Popava pri Lipovcih 2 (hranijo jih v Pomurskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 4, 12570, 12571 in v zasebni zbirki), pri Gančanih (v Pomurskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 2 in 87 in v zaseb- ni zbirki), pri Bratoncih (hrani Pokrajinski muzej Maribor, inv. št. A51) ter pri Lipi (v Pomurskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 90, in v zasebni zbirki). Severno od Gančanov so bili na površini njiv z imenom Gosposko poleg kamnitih sekir najdeni tudi odlomki prazgodovinskih posod (hranijo jih v Pomurskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 4433). Območje je bilo verjetno poseljeno v ba- kreni dobi. Na njivah jugovzhodno od vasi Gančani je bila na po- ljih z imenom Prapornica ugotovljena poselitev iz bronaste dobe. Na površini je bilo pobranih več odlomkov keramičnih posod, odlomki hišnega ožganega ometa in kamnito orodje, ki sodijo v čas srednje bronaste dobe (najdbe hranijo v Pomurskem muzeju Murska Sobota, inv. št. 4550–4554). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 7 6 Lega najdišč Popava pri Lipovcih 1 in Popava pri Lipovcih 2, M 1:5000. R h= R h= R = m 2 R 0 = R e 0 2 h = A a j 0 A 0 C o B b e d l e ti a l 5 t 1 RR in v 1 == c e 81 R ci 05 - 0 . 0 L 0 R M e + h= R M n 0 2 = E 0 3 J d J . A a 0 5 v 0 0 0 . O a 0 D + S 5 3 E 0 K .0 0 R R O 0 0. V 1 RR =h=h + 4 R =h + 4 == R + 4 == + 4 = p 0 1 8 =h o 0 5 0 1 B . 0 0 5 M 0 . M C 1 e 0 P + 5 jea 5 a 0 o . 0 bo 0 . b 2 db 0 d + 6 ed 0 R R le POPAVA 2 =h=h al 0 0 a . v 0 R R . va .0 R R . ev 0 e 0 R 2 = h =h + 5 7 R R 0 =h= h . =h 0 0 0 .3 R R + = h= h 0 8 0 A . A = R R 0 = 2 = h= h 7 0 0 1 7 0 3 .3 4 1 R R . + POPAVA 1 0 5 0 9 = h= h 6 . 6 3 9 = 0 0 . h 0 0 .0 + . 5 R R . 0 5 .0 3 RR R R R 0 =h= h 5 . 5 3 0 R 0 == h =h =h 0 + = . R 5 . 0 0 5 = 4 . 4 2 0 0 2 R 2 R 0 + . 1 = 0 R 2 R = 5 . 5 R R 2 0 R R R R . = 252 2 0 R = 9 1 3 R = = = = 2 12 . 3 2 5 R = = = = 2 2 8 1 3 0 + 3 . = 1 16 0 0 = = 1 1 8 1 3161 0. 0 +1 1 0 8 1 4 1 3 0 2 +11 .1 2 0 3 0 m + 2 A 8 4 A . 3 4 . . 0 + 2 0 . 4 4 0 9 - . e 02 0 0 . 5 0 = 6= 1 1 . 5 . 9. 0 8 j 1 . 5 9 2 a 515 00 . 0 1 0 0 - 0 5 9 2 9 4 . 1 3 4 5 6 0 5 9 0 0 + 0 .0 o 4 .7 5 .7 6 1 0 . 0 7. 6 1 00 . b 0 0 0 0 R R 0 01 02 0 5 5 9 01 1d 0 + . = h = 009 - 5 9 1 0 e 8 - - -. 5 5 91 1 .1. 5 8 . 5 1 5 8 . 0 8 1 18 1 . 0 5 0 8 1 5 81 8 1 l 0 0 2 2 a 6 3 2 3 5 1 1 . 1 + + 6 30 0 4 5 + . 4 5 7 5 1 1 1 + v 9 0 0 0 5 20 . 5 16 1 .1 + 8 e 9 0 0 3 5 . 0 5 9 7 9 51 1 .1 + 6 0 .9. 5 . 4 9 0 - 5 5 1 1 1 .1 + 4 0 . 0 0 - 5 1 1 1 1 + 4 0 2 2 5 31 1 6 . + 2 0 . 6 0 2 2 5 3 5 1 1 6 .0 + 2 0 0 0 0 2 2 1 . + 0 0 . R 0 2 R - 4 5 5 1 1 .0 + 0 0 0 0 . 0 . = - =h 2 5 . 5 1 1 .0 + 8 0 0 0 4 7 . 0 . 0 7 5 7 0 5 1 1 .0 + 6 0 0 0 - 5 4 4 19 9 1 0 .0 + 4 0 .0 0 3 5 4 . 8 . 0 . 0 0 2 7 18 0 .9 + 2 0 .0 0 2 5 4 71 . - 4 71 4 9 0 . 0 - 4 9. + 0 0 0 -3 5 4 6 . 1 0 .9 + 8 0 .0 0 0 7 5 4 7 15 0 .9 + 6 0 .0 0 - 5 4 4 41 9 1 0 .9 + 4 0 .0 0 m 4 4 . 0 . 0 . 2 5 4 . 3 7 1 0 .8 + 2 0 0 0 e 4 5 4 21 9 0 .8 + 0 0 .0 0 ja 5 . 4 1 0 .8 + 8 0 .0 0 5 3 7 01 0 . o . 8 + 6 0 .0 0 5 3 91 9 0 8 0 b 8 + 4 0 .0 0 5 3 81 0 . + . d 7 + 2 0 . 0 . 0 5 3 7 7 0 17 0 . 7 2 .e . 7 + 0 0 . 3 16 0 7 + 0 0 0 0 7 la+ 8 0 . 0 . 15 0 . + 8 . 0 0 . + 1 0 . 7 v6 0 0 0 . 0 . 7 + 4 e0 . . 0 0 . 6 + 2 0 . 6. + 0 0 . 0 0 0 + 8 0 . 0 0 . 0 6 0 . 0 . 0 . 0 0 . . 0 0 0. 0 0 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 8 Rezultati površinskega pregleda Bojan Djurić Intenzivni površinski pregled je na najdišču, zaznanem pri ek- med aprilom in junijem 2006 (pogodba DARS 515/06) opravila stenzivnem arheološkem pregledu v času med aprilom in ok-  ekipa pod vodstvom B. Djurića, B. Kermana in I. Šavel (Djurić  et tobrom leta 2005 (Djurić 2006; pogodba DARS 1139/05), v okviru al.  2006). Opravljen je bil v mreži 10 x 10 m na parcelah št. 980, projekta varovanja arheološke dediščine pri izgradnji avtocest 981, 982, 983, 984, 985, 986, 987, 988, 989 k. o. Gančani (sl. 7, 8, 10–14) V celoti so bile to njivske površine, ki so bile v času pregle-7 Območje intenzivnega pregleda na vojaški karti iz leta 1784; da deloma preorane, deloma zasajene s poljščinami in deloma M 1:20 000; vir: Rajšp/Serše 2001; georeferencirana. Rdeče označena opuščene. Vidljivost je na lestvici od 1 do 5 dosegala stopnjo med profila zaznamujeta območje terenskega pregleda. h R= h R= R=200 R=200 h R= meja obdelave AC R= h R= h R= h 2 in 3 (glej sl. 16). 24 1.1+50.00 Belt 23 1.1+00.00 R= h R= h R= h R=15 R=800 inci 22 1.0+50.00 1 =15 R R= h R= h - Lendava 21 1.0+00.00 - Lendava 0.0+00.00 R= h R= h h R= 20 0.9+50.00 R= h R h= R=350 ME 2 R= h R= h R= h 19 0.9+00.00 R h R= h = JA OD 0.0+50.00 R h R= h R h 18 0.8+50.00 = R h R h R h= = = SEK 3 17 0.8+00.00 R h R= h R h R h R R R h = R = R h = =50 =50 R h R= h R h R R h = R = Na pregledani površini je bilo pobranih 175 artefaktov. Med ar- = OV R= h R=49.9 =49.9 R= h R=49.9 R= h 0.1+00.00 R h R= h R h 16 = po BC R= h R h R= h = R=800 4 R=15 R= h R=15 R=15 15 R h R= h = P 0.7+50.00 0.1+50.00 14 Meja R=50 R= h R=50 Meja 0.7+00.00 5 R= h R=50 R= h 13 R= h R=50 R=50R= h R= h R=50 R=50R R= h R=50 R=50 obdelave R R= h R= h R=50 R=50 R= h R= h R= h R=50 R=50 R= h R= h R=50 =49 0.6+50.00 =49 obdelave 0.2+00.00 R h R R h= =49.2 = .2 12 6 R=350 R=15 0.6+00.00 h R= R h R h h R= R h R R h= = = R=15 11 0.2+50.00 h R= 0.5+50.00 R= h R= h R= h R=200 10 tefakti prevladujejo fragmenti (zgodnjesrednjeveške, novoveške 7 0.5+00.00 R= h R= h R= h 0.3+00.00 9 0.4+50.00 R=200 h R= R h R h R h= = = 8 0.4+00.00 8 A=1400.00A=2719.53 A=1400.00 R= h R h= 7 0.3+50.00 0.3+50.00 h R= R h R h R h= = = 6 R=100 6 0.3+00.00 R= h R h R= h = 5 R=52 R= h 0.2+50.00 9 R=100 R=15 R=15 R= 4 in moderne) keramike (skupaj 130 kosov oziroma 74,28 %; pre- 212.98 0.4+00.00 R R=213 =52 0.2+00.00 R=213 =52 R=213 R=213 R R R 3 R=14.15 R=134.99 R R R = 561 R =80. 212.98 11+2 0.1+50.00 R =134.99 h R= =88603.02= 00 10 14.15 . 00 00 2 00 00. 0- m 2 e 0.1+00.00 4 ja A .47 0.4+50.00 A = 9 o = 9 b -1 2 d 1 e 4 7 la 5 0 1 6 0 9 v 1 . .52 e 0.0+50.00 0 5 00 0 60 5 1 55 1 5 . 1 meja obdelave 9 1 9 1 +9 0 -1 5 1 5 1 R h R 0.0+00.00 R h R R h 0 5 . 9 5 = -1 2 8 . 8 1 4 + . + 9 = 88603.02 3 88603.02 . 8 0.5+00.00 2 . 2 7 5 11 8 6 . 9 5 0 9 7 .1 . 1 1 0 6 5 11 + 0 .1 6 . 5 1 0 1 . 6 1 + 0 1 4 0 5 1 4 1 55 . 0. . 55 1 5 + 0 1 + 1 0 vladujejo odlomki loncev, vrčev in glaziranih skled različnih veli- 1 5 1 2 5 .1 0 . . 12 1 .0 1 4 + 0 0 + 0 1 0 -2 5 1 5 0 5 1 5 0 2 3 . 3 0 . 4 1 + 0 + 0 13 .7 5 1 8 0.5+50.00 9 5 .0 0 0 2 1 + . + 0 5 1 5 1 6 0 0 5 1 5 . 0 -2 1 .0 1 + . + 0 0.5+64.28 7 5 1 5 1 40 0 R h 4 5 . .7 0 0 . 0 1 +2 0 = 9 5 11 0 4 .10 0 9 +0 . + 0 0-3 5 1 0 0 45 0 0 2 84 . 8 9 . 4 1 + 00 . + .7 5 1 5 0 8 9 4 0 4 . 0 7 .9 7 + . + 0 5 1 5 0 6 0 0 45 0 4 . 0 -3 64 .9 . 6 + 0 7 6 7 5 1 + 1 0 4 01 4 . 4 .0 0 7 . 7 9 . 9 9 9 5 1 + 0 + 5 1 0 45 0 2 . 0 0 44 . 4 9 . -4 1 + 0 -4 5 1 + 0 0 0 2 4 0 0 4 3 .8 0 8 . . + 0 7 5 1 + 5 1 5 9 0 8 0 9 4 0 8 24 . 2 8 0 8 . m 1 + 0 5 1 + 5 0 e 4 0 6 ja 14 . 1 8 0. 8 o 5 1 + 0 b 4 0 40 0 kosti), mnogo manj pa je gradbenega materiala, predvsem ope- d 0 . 10 8 e . la 5 + 0 v 35 . 2 0 e 93 8 0. 9 5 1 + 0 3 0 0 0 8 .7 0. 5 + 0 35 1 3 0 8 0 73 0 7 10 .7 0 0 5 +67 . +6 0 -5 . 0 7 3 7 0 4 6 + . 5 1 . 1 4 0 7 3 01 0 9 5 .07 0. 5 1 + 0 3 1 3 0 2 0 4 0 4 .7 0 7 5 1 + . + 0 3 0 0 0 3 . 0 . 0 5 1 6 . 3 01 + 00 2 .0 8 .6 0 1 6 1 + . 0 + 0 .0 6 0 . 1 6 0 01 + .0 .0 4 .6 0 0 0 + . 2 0 02 0 .000 ke (skupaj samo 18 kosov oziroma 10,28 % vseh artefaktov), tem pa sledijo v večjem številu predvsem kosi železa (6 kosov oziroma 3,43 %), kosi plastike (5 kosov oziroma 2,86 %) in le en kos ste- kla. Vse to kaže na dokaj čiste njivske površine (skupno le 6,29 % modernih ne keramičnih artefaktov). Med fragmenti kerami- ke (130 kosov) je bilo odkritih 6 kosov prazgodovinske (4,61 %) in 60 kosov zgodnje srednjeveške keramike (46,15 %). Odkritih je bilo tudi 14 kosov ožgane gline. Keramiko sta določila I. Šavel in B. Djurić. 8 Trasa AC in območje intenzivnega pregleda na digitalnem ortofoto 9 Diagram površinskih najdb keramike v %. posnetku; M 1:20 000, podlaga DOF5, listi K282262C, K282362C, prazgodovinska keramika (4,61 %) K283262C, K283362C ter idejni projekt DARS; ©GURS, ©DARS. Rdeče označena profila zaznamujeta območje terenskega pregleda. zgodnjesrednjeveška keramika (46,15 %) novodobna in moderna keramika (49,24 %) h R= h R= R=200 R=200 h R= meja obdelave AC R= h R= h R= h 24 1.1+50.00 Belt 23 1.1+00.00 R= h R= h R= h R=15 R=800 inci 22 1.0+50.00 1 =15 R R= h R= h - Lendava 21 1.0+00.00 - Lendava 0.0+00.00 R= h R= h h R= 20 0.9+50.00 R= h R h= R=350 ME 2 R= h R= h R= h 19 0.9+00.00 R h R= h = JA OD 0.0+50.00 R h R= h R h 18 0.8+50.00 = R h R h R h= = = SEK 3 17 0.8+00.00 R h R= h R h R h R R R h = R = R h = =50 =50 R h R= h R h R R h = R = = = OV R= h R=49.9 =49.9 R= h R=49.9 R= h 0.1+00.00 R h R= h R h 16 = po BC R= h R h R= h = R=800 4 R=15 R= h R=15 R=15 15 R h R= h = P 0.7+50.00 0.1+50.00 14 Meja R=50 R= h R=50 Meja 0.7+00.00 5 R= h R=50 R= h 13 R= h R=50 R=50R= h R= h R=50 R=50R R= h R=50 R=50 obdelave R R= h R= h R=50 R=50 R= h R= h R= h R=50 R=50 R= h R= h R=50 =49 0.6+50.00 =49 obdelave 0.2+00.00 R h R R h= =49.2 = .2 12 6 R=350 R=15 0.6+00.00 h R= R h R h h R= R h R R h= = = R=15 11 0.2+50.00 h R= 0.5+50.00 R= h R= h R= h R=200 10 7 0.5+00.00 R= h R= h R= h 0.3+00.00 9 0.4+50.00 R=200 h R= R h R h R h= = = 8 0.4+00.00 8 A=1400.00A=2719.53 A=1400.00 R= h R h= 7 0.3+50.00 0.3+50.00 h R= R h R h R h= = = 6 R=100 6 0.3+00.00 R= h R h R= h = 5 R=52 R= h 0.2+50.00 9 R=100 R=15 R=15 R= 4 212.98 0.4+00.00 R R=213 =52 0.2+00.00 R=213 =52 R=213 R=213 R R R 3 R=14.15 R=134.99 R R R = 561 R =80. 212.98 11+2 0.1+50.00 R =134.99 h R= =88603.02= 00 10 14.15 . 00 00 2 00 00. 0- m 2 e 0.1+00.00 4 ja A .47 0.4+50.00 A = 9 o = 9 b -1 2 d 1 e 4 7 la 5 0 1 6 0 9 v 1 . .52 e 0.0+50.00 0 5 00 0 60 5 1 55 1 5 . 1 meja obdelave 9 1 9 1 +9 0 -1 5 1 5 1 R h R 0.0+00.00 R h R R h 0 5 . 9 5 = -1 2 8 . 8 1 4 + . + 9 = 88603.02 3 88603.02 . 8 0.5+00.00 2 . 2 7 5 11 8 6 . 9 5 0 9 7 .1 . 1 1 0 6 5 11 + 0 .1 6 . 5 1 0 1 . 6 1 + 0 1 4 0 5 1 4 1 55 . 0. . 55 1 0 5 1 + 1 0 5 1 2 5 .1 0 . . 12 1 .0 1 4 + 0 0 + 0 1 0 -2 5 1 5 0 5 1 5 0 2 3 . 3 0 . 4 1 + 0 + 0 13 .7 5 1 8 0.5+50.00 9 5 .0 0 0 2 1 + . + 0 5 1 5 1 6 0 0 5 1 5 . 0 -2 1 .0 1 + . + 0 0.5+64.28 7 5 1 5 1 40 0 R h 4 5 . .7 0 0 . 0 1 +2 0 = 9 5 11 0 4 .10 0 9 +0 . + 0 0-3 5 1 0 0 45 0 0 2 84 . 8 9 . 4 1 + 00 . + .7 5 1 5 0 8 9 4 0 4 . 0 7 .9 7 + . + 0 5 1 5 0 6 0 0 45 0 4 . 0 -3 64 .9 . 6 + 0 7 6 7 5 1 + 1 0 4 01 4 . 4 .0 0 7 . 7 9 . 9 9 9 5 1 + 0 + 5 1 0 45 0 2 . 0 0 44 . 4 9 . -4 1 + 0 -4 5 1 + 0 0 0 2 4 0 0 4 3 .8 0 8 . . + 0 7 5 1 + 5 1 5 9 0 8 0 9 4 0 8 24 . 2 8 0 8 . m 1 + 0 5 1 + 5 0 e 4 0 6 ja 14 . 1 8 0. 8 o 5 1 + 0 b 4 0 40 0 d 0 . 10 8 e . la 5 + 0 v 35 . 2 0 e 93 8 0. 9 5 1 + 0 3 0 0 0 8 .7 0. 5 + 0 35 1 3 0 8 0 73 0 7 10 .7 0 0 5 +67 . +6 0 -5 . 0 7 3 7 0 4 6 + . 5 1 . 1 4 0 7 3 01 0 9 5 .07 0. 5 1 + 0 3 1 3 0 2 0 4 0 4 .7 0 7 5 1 + . + 0 3 0 0 0 3 . 0 . 0 5 1 6 . 3 01 + 00 2 .0 8 .6 0 1 6 1 + . 0 + 0 .0 6 0 . 1 6 0 01 + .0 .0 4 .6 0 0 0 + . 2 0 02 0 .000 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 9 10 Pregledana površina, lokacija testnih jarkov (TJ), razprostranjenost 12 Razprostranjenost novodobne in moderne keramike; M 1:2000. prazgodovinske keramike in ožgane gline; M 1:2000. ožgana glina prazgodovinska keramika 1–2 1–2 1–5 2,1–3 2,1–3 6–10 3,1–4 3,1–4 11–15 4,1–5 4,1–5 16–20 5,1 in več 5,1 in več 21 in več TJ 2 R R R R = h =h TJ 1 = h = h h A A R R R R = h = h h = = h h h B TJ 3 B TJ 4 10 10 C 9 R R C 9 R 8 R R = h = h h = h = h h 8 R R 7 R R 7 = =h 6 = = h 6 5 D 5 5 D 2 2 5 4 4 3 3 4 4 E 2 E 2 RR R = R 1 RR 1 = 5 = R = 2 2 2 = 5 1 1 2 2 3 3 1 3 3 5 5 16 0 16 0 11 . 11 . + 1 + +1 1 2 + 2 2+ + 0 5 02 5 0 2 0 00 2 0 . . m 0 0 .0 2 0 m 0. . 0 0 0 0 0 00 0 0 e . e . j 1 j 1 a a + + o 0 o b 1 0 b 1 0 1 0 d 5 . d 5 . e 6 0 e 6 0 la 1 0 0 la 1 0 0 v . v . e 0 e 0 + + 1 1 5 5 1 1 0 0 . . 1 . 1 . 1 0 1 + 0 + 0 0 1 0 1 0 . 9 . . 0 .1 9 . 0 . 0 1 9 1 9 . + + + . + . 9 0 9 0 8 8 6 0 6 0 0 0 . . . 0 . 0 0 0 0 0 0 0 10m 10m 11 Razprostranjenost zgodnjesrednjeveške keramike; M 1:2000. 13 Razprostranjenost novodobnega in modernega gradbenega materia-la; M 1:2000. 1–2 1–10 2,1–3 11–20 3,1–4 21–30 4,1–5 5,1 in več R R R R = h =h = h = h h A A R R R R = h = h h = = h h h B B 10 10 C 9 R R C 9 8 R R = h = h h = h = h h 8 R R 7 R R 7 = =h 6 = = h 6 5 D 5 5 D 2 2 5 4 4 3 3 4 4 E 2 E 2 RR R = R 1 RR 1 = 5 = R = 2 2 2 = 5 1 1 2 2 3 3 1 3 3 5 5 16 0 16 0 11 . 11 . + 1 + +1 1 2 + 2 2+ + 0 5 02 5 0 2 0 00 2 0 . . m 0 0 .0 2 0 m 0. . 0 0 0 0 0 00 0 0 e . e . j 1 j 1 a a + + o 0 o b 1 0 b 1 0 1 0 d 5 . d 5 . e 6 0 e 6 0 la 1 0 0 la 1 0 0 v . e 0 v . e 0 + + 1 1 5 5 1 1 0 0 . . 1 . 1 . 1 0 1 + 0 + 0 0 1 0 1 0 . 9 . . 0 .1 9 . 0 . 0 1 9 1 9 . + + + . + . 9 0 9 0 8 8 6 0 6 0 0 0 . . . 0 . 0 0 0 0 0 0 0 10m 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 10 14 Razprostranjenost železa, stekla in plastike; M 1:2000. Na pregledanem območju so bili pod vodstvom A. Plestenjak železo in R. Masaryka izkopani štirje (4) testni jarki (TJ) velikosti 1 × 1 m steklo (glej sl. 10). plastika Distribucija prazgodovinskih ter zgodnjesrednjeveških artefak- tov sta na pregledani površini potrdili obstoj arheološkega naj- dišča. Površine, na območju katerih se razprostira najdišče, so bile kmetijske površine-njive, ki so bile ciklično zasajene z raz- ličnimi poljskimi kulturami. Celotna površina najdišča je bila zato z oranjem poškodovana do globine 0,3 m. Testni jarki so pokaza- li, da najdišče leži na drobnozrnati meljasti osnovi. R R = h = h h A R R = = h h h B 10 C 9 R R = h = h h 8 R R 7 = = h 6 5 D 5 Okrajšave 2 4 3 4 E 2 POP2 Popava 2 RR 1 = R =2=51221 ZE zbiralna enota 3 3 5 NMS Narodni muzej Slovenije 16 0 11 . +1 1 2+ + 02 5 vel. velikost 0 2 0 .0 2 m 0. . 0 0 00 0 0 e pr. premer . j 1 a + ob 1 0 1 0 v. višina d 5 . e 6 0 la 1 0 0 v . e 0 š. širina + 1 5 1 0 .1 . 1 0 db. debelina + 0 1. 9 . 0 . 0 1 9 . + + .9 0 dl. dolžina 8 6 0 0 . . 0 0 0 0 10m Gradivo hrani NMS 15 Gradivo s površinskih pregledov. 1 POP2 ZE 8E 2 POP2 ZE 3A 3 POP2 ZE 3C Del močno izvihanega ustja temno Ustje in del horizontalnega roča- Del ustja in stene bele porcelana- rjave barve; š. 4,7 cm, v. 3,7 cm, pr. ja okroglrga preseka belo glazirane ste skodelice; š. 2,8 cm, v. 5,5 cm, 24,6 cm. Barva 7.5YR 4/2. sklede iz bele gline; š. 4,9 cm, v. 3,2 pr. 8,2 cm. cm, pr. 31,6 cm. Barva 5Y 8/1. 8e 3a 3c M 1:2 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 11 16 Rezultati površinskega pregleda. a a Keramika Gradb. mat. ardd Ožgana glina Plastika Steklo Železo Guma ota ljivost prazg. obd. zg. sr. vek mlaj. obd. mlaj. obd. olžin Zbiraln en Vid D v m Stan Faktor d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. d. št. i. št. 1 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2,00 3,33 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 A 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 3 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 3,00 5,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 4,00 6,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 5,00 8,33 0 0 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 4 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 5,00 8,33 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 3,00 5,00 4,00 6,67 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 1,00 1,67 2,00 3,33 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 2,00 3,33 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 5 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 3,00 5,00 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 3,00 5,00 4,00 6,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 6 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 2,00 3,33 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 5,00 8,33 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 2,00 3,33 4,00 6,67 1,00 1,67 2,00 3,33 2,00 3,33 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 5,00 8,33 1,00 1,67 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 E 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 7 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 3,00 5,00 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 8 A 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 0 0 0 0 4,00 6,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 1,00 1,67 2,00 3,33 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 9 A 3 10 50 1,67 0 0 3,00 5,00 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 3 10 50 1,67 0 0 2,00 3,33 1,00 1,67 1,00 1,67 2,00 3,33 0 0 0 0 0 0 0 0 C 3 10 50 1,67 0 0 1,00 1,67 3,00 5,00 1,00 1,67 1,00 1,67 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 D 3 10 50 1,67 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 3 10 50 1,67 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 10 A 2 10 50 2,50 0 0 1,00 2,50 2,00 5,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 B 2 10 50 2,50 0 0 0 0 2,00 5,00 0 0 0 0 1,00 1,67 0 0 1,00 1,67 0 0 C 2 10 50 2,50 0 0 1,00 2,50 5,00 12,50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 D 2 10 50 2,50 0 0 0 0 1,00 2,50 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 E 2 10 50 2,50 0 0 0 0 0 0 2,00 5,00 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 Skupaj 6 60 64 18 14 5 1 6 1 d. št. dejansko število i. št. interpretirano število Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 12 Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Pred začetkom zaščitnih izkopavanj so površino najdišča pre- Metodologija terenskega dela je bila prilagojena arheološkim krivale njive s posevki koruze, repe in krompirja. Meje območja izkopavanjem večjih površin, kakršna je bila uporabljena že raziskav so bile na vzhodni in zahodni strani določene na podla- ob obsežnih arheoloških izkopavanjih v okolici Murske Sobote gi intenzivnega površinskega pregleda, na južni in severni stra- (trasa AC Vučja vas–Beltinci) in je temeljila na kombinaciji ni pa z mejo gradbenega posega. Najdišče v velikosti 7260 m2  strojnega odstranjevanja ornice in deloma paleoornice, ki mu smo zaradi lažjega dela in načrtovanja poteka izkopavanj razde- je sledil ročni stratigrafski izkop arheoloških ostalin in plasti. lili na sektorje (I–VIII) in kvadrante (od številke 1–79) v velikosti Dokumentiranje odkritih arheoloških plasti in struktur oziroma 10 × 10 m (sl. 17). objektov je potekalo v skladu z uveljavljenimi metodami arhe- ološkega terenskega raziskovanja. Arheološke strukture so bile 17 Načrt izkopanega dela najdišča z oznako preseka, M 1:750. raziskano območje presek R R = R =h = h R R = h = h h R R = h = h h R R =R =h =5 25 4 3 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 13 po večini odkrite v primerih, ko so bile vkopane v geološke pla- grobovi in večina naselbinskih ostalin iz tega časa. Kot manj- sti. Bile so različnih oblik in velikosti, v veliki meri so se razliko- ša zaplata je ležala v skrajnem severovzhodnem robu najdišča vale tudi po vsebnosti prsti. V nekaterih primerih so bile zaradi plast SE 14, ki jo je sestavljal oranžno rjav fin pesek s temno rde- poljedelske obdelave močno uničene, tako da se je ohranilo le čimi oksidi, plast smo zasledili tudi na skrajnem zahodnem robu njihovo dno, kjer pogosto ni bilo najdb. Med izkopavanjem smo najdišča. Plast SE 13 je ležala na vzhodnem delu najdišča in jo je ugotovili, da je bilo najdišče poseljeno v bakreni dobi, v rimskem sestavljala sivo rjava trdna peščena glina z oranžnimi oksidi. V obdobju, v največji meri pa v zgodnjem srednjem veku (sl. 20). te plasti so bile vkopane ali pa so na njih ležale kulturne plasti s Vzorčenje oglja, kosti in semen oziroma ostalin organskih ostan- prazgodovinskimi, z antičnimi in z zgodnjesrednjeveškimi najd- kov je potekalo vzporedno z vzorčenjem zemlje za mokro seja- bami, ki smo jih izkopali ročno (sl. 18). nje, ki je bilo opravljeno že med samimi izkopavanji. Presek je bil izkopan na skrajnem južnem robu najdišča, in sicer Po strojnem izkopu ornice (SE 1) in paleoornice (SE 2) do globi- po celotni dolžini kv. 72 (sl. 19) in je imel naslednjo stratigrafijo: ne približno 30 cm so se na celotni površini najdišča pojavile na površini je bila ornica (SE 1) kot sivo rjav fin pesek, tej je sledi-kulturno sterilne plasti (sl. 18). Prodnata plast SE 4 kot sivo rjav la paleoornica (SE 2) kot pomešana plast med ornico in geološko fin pesek, pomešan s sivim gruščem, je pripadala zgodnjeple- osnovo sivo do rumeno rjavega mehkega finega peska. Tej pla- istocenski murski terasi in je ležala na zahodni strani najdišča. sti je sledila skorajda po celotni dolžini preseka plast SE 3 rumeno Določili pa smo tudi tri naplavinske plasti z drobnozrnatimi rjavega finega pesek, ki se je v skrajnem zahodnem robu izklinila  usedlinami (SE 3, SE 13 in SE 14) s peskom, meljem in glino, ki so v SE 4 sivo rjavega peska, pomešanega s sivim gruščem. jih v preteklosti odlagali reka Mura in drugi manjši vodotoki (Ledava, Dobel). I. Š. Plast SE 3 v središčnem delu najdišča je sestavljal rumeno rjav fin pesek. V tej plasti so bili odkriti žgani zgodnjesrednjeveški 18 Načrt izkopanega dela najdišča z vrisanimi plastmi pod ornico, M 1:750. SE 3 SE 4 SE 13 SE 14 SE 66 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 14 19 Presek skozi plasti na najdišču, M 1:100. SE 1 - ornica, sivo rjav fin pesek SE 2 - paleoornica, sivo rumeno rjav fin pesek SE 3 - rumeno rjav pesek SE 4 - sivo rjav pesek s sivim gruščem kv. 72 kv. 71 z = 182,463 1 2 3 4 20 Opredelitev odkritih arheoloških ostalin po obdobjih, M 1:750. raziskano območje prazgodovina rimsko obdobje zgodnji srednji vek neopredeljeno 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 15 21 Opredelitev odkritih arheoloških ostalin po obdobjih, detajl, M 1:500. raziskano območje prazgodovina rimsko obdobje zgodnji srednji vek neopredeljeno 77 79 81 96 85 98 94 83 158 66 156 65 160 55 162164 154 12 68 72 33 22 18 20 16 10 37 70 92 35 26 39 134 150 138 144 30 28 152 148 142 136 59 8 128 63 47 140 51 61 41 122 130 6 49 74 132 53 126 114 120 106 57 45 104 43 90 124 102 110 112 100 108 118 116 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 16 77 79 81 96 85 98 94 83 158 66 156 65 160 55 162164 154 12 68 72 33 22 18 20 16 10 37 70 92 35 26 39 134 150 138 144 30 28 152 148 142 136 59 8 128 63 47 140 51 61 41 122 130 6 49 74 132 53 126 114 120 106 57 45 104 43 90 124 102 110 112 100 108 118 116 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 17 Bakrena doba Prazgodovinskih naselbinskih ostalin razen jame za kol SE 98 v 1973, 484, 492, sl. 9: 1–4, sl. 10: 16–18) iz stopnje Boleraz, za ka- kv. 27 ni bilo (sl. 20). Največ odkritih najdb iz bakrene dobe (sl. 22) tero so med drugim značilni tudi lonci z okrasom plastičnih raz-je bilo v plasti SE 2, in sicer 53 odlomkov prazgodovinskih kera- členjenih reber na robu ustja in na vratu (Horvath/Simon 2003, mičnih posod (G2, G3, G5), glineni pečatnik (G1) in bikonično vre- 141–142). V boleraško kulturno skupino sodijo tudi najdbe po- tence (G4). V plasti SE 13 sta bila odlomek ostenja prazgodovinske dobno okrašenih loncev s slovaških najdišč: Svodin (Ne˘mejcová keramične posode in odlomek rezila kamnite sekire (G6). Pavúková 1979, sl. 13: 10), Červeny Hrádok (Ne˘mejcová Pavúková V jami za stojko (SE 98), ki je bila odkrita v osrednjem severnem 1979, sl. 15: 9), Nitriansky Hrádok–Vysoky breh (Ne˘mejcová delu najdišča, so bili: ustje posode (G7), s prstnim odtisom okra- Pavúková 1964, sl. 22: 20–24), Gbelce (Ne˘mejcová Pavúková 1973, šeno ostenje posode, 36 ostenij posod ter drobci oglja. sl. 4: 10, 13). Dve kamniti sekiri (G8, G9) sta bili odkriti na njivski površini juž- Med najdbami izstopa tudi v celoti ohranjen podolgovat ploščat no od najdišča. glineni pečatnik (G1) z odlomljenim držajem. Spodnja ploskev je okrašena z nizom vzporednih podolgovatih jamic. Pečatniki, ki Najdbe (sl. 22) se prvič pojavijo v neolitiku, so pogosti tudi v eneolitskih kul- turnih kontekstih (Budja 1992, 96). Na Slovenskem so znani predvsem stožčasti in valjasti iz poznoneolitskega obdobja: npr. Moverna vas (Budja 1992, sl. 2: 1–3, sl. 3: 1), Zorenci, Pusti Gradec, Gradec pri Mirni (Budja 1992, sl. 3: 2–4, 8). Iz eneolitskega obdo-Med odkritimi odlomki keramičnih posod je za časovno umesti- bja pa so znani ploščati pečatniki predvsem z Gradca pri Mirni tev pomemben odlomek ustja lonca z okrasom treh nizov pla- (Dular 2001, t. 3: 9, 11). Po J. Dularju sodijo v fazo Gradec III oziro-stičnih razčlenjenih reber (G7). Najbližje primerjave iz Slovenije ma skupino Boleraz, kjer se je uveljavil nov način okraševanja so z najdišča Gradec pri Mirni, kjer sta dva odlomka ustij loncev posod, denimo narebrena ustja loncev, razčlenjena plastična okrašena s plastičnimi razčlenjenimi rebri in sodita, tako kakor rebra, metličenje, brazdasti vrez, dolbenje in inkrustacija (Dular odkriti pečatniki s tega najdišča, v fazo Gradec III oziroma v ho- 2001, 95). rizont Boleraz (Dular 2001, 95, t. 3: 2, 3). Podoben je tudi odlo- Podobne ploščate pečatnike, kakršen je z najdišča Popava pri mek lonca iz Kostela (Velušček 1996, 61, t. 13: 29, t. 31: 13), opre- Lipovcih 2, najdemo tudi na jugozahodnih madžarskih najdi- deljen v srednjeeneolitsko stopnjo Boleraz. Primerjave so tudi s ščih. Na najdišču Bak sta bila odkrita dva pečatnika skupaj s ke- podobno okrašenimi keramičnimi posodami z najdišč jugoza- ramiko z brazdastim vrezom (Horváth 1990, 36, sl. 5: 3, sl. 9: 4). hodne in osrednje Madžarske: Balatonberény (Bondár 2004, sl. Štirje ploščati pečatniki so tudi z najdišča Esteregnye-Bozók- 7:13), Zalaszentiván (Horváth/Simon 2003, sl. 34: 6), Pári (Torma földje prav tako iz horizonta keramike z brazdastim vrezom 22 Tipološka razvrstitev bakrenodobnega keramičnega gradiva. Lonci Držaj G7 G3 G2 Pečatnik Vretence G1 G4 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 18 (Straub 2006, sl. 10: 7–10). S slovaškega najdišča Ondrochov je znan ploščati pečatnik, najden skupaj s keramiko z brazdastim vrezom (Točík 1961, sl. 12: 7). Sklep Le nekaj slabo ohranjenih in maloštevilnih bakrenodobnih najdb nam nakazuje, da je bil predel najdišča Popava pri Lipovcih 2 po- seljen tudi v prazgodovini. Primerjava najdb z bližnjimi najdišči uvršča prvo poselitev v srednjo bakreno dobo oziroma v stopnjo Boleraz. Podobni pečatniki, kakršen je z našega najdišča, so znani pred- vsem z madžarskih najdišč, kakršni sta Bak in Esteregnye- Bozók-földje, in s slovaškega najdišča Ondrochov, kjer se poja- vljajo skupaj s keramiko z brazdastim vrezom. Čeprav se podobni pečatniki pojavljajo skupaj s keramiko z brazdastim vrezom, smo tako pečatnik (G1) kakor odlomek ustja lonca (G7) z okrasom treh nizov plastičnih razčlenjenih reber, ki je vodilna forma okrasa boleraške skupine, uvrstili v srednji eneolitik oziroma v stopnjo Boleraz, ki je klasificirana kot najstarejša faza badenske kultu- re (Ne˘mejcová Pavúková 1984, 129, 143–144). Znano je namreč, da se na nekaterih najdiščih iz stopnje Boleraz pojavlja tudi kerami- ka, okrašena z brazdastim vrezom, npr. Letkes-Ipolypart (Kalicz 1973, sl. 18: 4), Iža (Ne˘mejcová Pavúková 1968, sl. 15: 8), Gbelce (Ne˘mejcová Pavúková 1973, sl. 4: 9), kar kaže na povezave kera- mike z brazdastim vrezom z boleraško skupino badenske kulture. I. Š. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 19 Kamnita orodja Boris Kavur Na najdišču Popava pri Lipovcih 2 je bilo odkritih le malo kamnitih razlagamo kot sled vzdrževanja orodja, ko se je v naselbini zavr- orodij. Med izkopavanji je bil odkrit zgolj manjši odlomek glaje- glo in popravilo del poškodovanega orodja. ne sekire, na njivskih površinah jugo-vzhodno od najdišča pa sta bila pobrana še odlomek sekire in skoraj cela kamnita sekira. V SE 13 je bil med izkopavanji odkrit odlomek rezila glajene ka- mnite sekire (G6). Gre za odbitek, ki je nastal kot posledica po- škodbe rezila, ko je poševno zadelo v trši predmet. Ena lateralna stran rezila je rabila kot udarna površina, z druge pa je bil odbit večji odbitek. Na podlagi ohranjenega dela rezila lahko sklepamo zlasti na podlagi kota med obema robovoma rezila, da je šlo naj- verjetneje za večje orodje, ki je bilo poškodovano zaradi inten- zivne rabe. Glede na obliko in velikost odbitka domnevamo, da orodje kljub poškodbi ni bilo uničeno oziroma da je bila poškod- ba zgolj take oblike in zgolj na takem mestu, da jo je bilo mogoče popraviti z naknadnim brušenjem. Na njivskih površinah jugovzhodno od najdišča pa sta bili naj- deni še dve prazgodovinski orodji. Odkrit je bil lepo obrušen za- tilni del sekire konične oblike, ki je bil odlomljen prečno na smer orodja (G9). Oblika preloma kaže, da se je orodje razlomilo zaradi močnega udarca. Ker je bil ohranjen le manjši del zatilja sekire, lahko domnevamo, da je bil ta del vpet v lesen oziroma koščen držaj in da se je orodje prelomilo v predelu, kjer je štrlelo iz roča-ja. Gre za specifično najdbo, ki je pogosta znotraj naselij in red- kejša na območjih dejavnosti v pokrajini. Gre za predmete, ki se zavržejo na krajih, kjer so popravljali poškodovana orodja oziro- ma ko je bil v držaj zataknjen odlomljeni del sekire nadomeščen z novim. Tukaj je bila najdena tudi skoraj popolnoma ohranjena sekirica s poškodovanim zatiljem (G8). Sekira ima sicer dobro ohranjeno in ostro rezilo, preseneča pa močno zdrobljeno zatilje. S proksi- malnega dela je bil zaradi pritiska oziroma udarcev odbit en ve- čji in nekaj manjših odbitkov, samo zatilje pa je bilo potolčeno in zdrobljeno. Gre za poškodbe, ki niso mogle nastati kot posledica uporabe v držaj vpetega orodja, pač pa so najverjetneje nastale pri uporabi orodja kot dleta, pri čemer se je s tolkačem tolklo po zatilnem delu. Glede na zdrobljenost ter obliko in velikost odbit- kov lahko domnevamo, da so za to opravilo uporabljali tolkač iz trde in toge surovine, najverjetneje tršega kamna. Očitno pa so obdelovali mehkejšo surovino, saj kljub intenzivnim in nepravil- nim pritiskom na zatilni del rezilo ni bilo poškodovano. Kljub skromnim najdbam lahko na podlagi odkritih odlomkov orodij in orodij domnevamo nekaj dejavnosti, ki so potekale na najdišču Popava pri Lipovcih 2, ki se očitno razteza še izven pro- stora raziskav, najverjetneje proti jugovzhodu. Na najdišču so se uporabljala glajena kamnita orodja, pri čemer sta bili dve po- škodovani zaradi rabe. V prvem primeru se je zaradi udarca ob trši predmet odlomil del rezila, v drugem primeru pa se je zara- di udarcev zdrobilo zatilje sekire. Dokazov za izdelavo orodij na samem najdišču nimamo, odlomljeni del zatilja sekire pa lahko Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 20 Rimsko obdobje Maloštevilni ostanki rimskodobnih naselbinskih objektov (sl. 20) SE 110) so ostanek časovno nedoločljivega nadzemnega objekta, in najdbe lončenine (sl. 23) dokazujejo, da je bil predel Popave pri pri čemer sta jami SE 49 in SE 59 vsebovali odlomke ostenij rim- Lipovcih 2 poseljen tudi v tem času. Nekaj rimskodobnih najdb skodobnih keramičnih posod, jame SE 53, SE 57, SE 61 in SE 63 pa je bilo odkritih v plasteh. Tako so bili odlomki keramičnih posod odlomke zgodnjesrednjeveških keramičnih posod. (G10–13) v premešani plasti med ornico in paleoornico (SE 2). Nekaj rimskodobnih najdb je bilo odkritih tudi v srednjeveških V plasti sivo rjavega peska z rjavo rdečimi oksidi (SE 66, kv. 27, 39 strukturah. Tako je bil v jami 9 (SE 6, polnilo SE 31) del sigilatne in 40), veliki 7,15 × 4,29 m, gl. 0,20 m, so bili odlomki rimskodob- sklede (G226), v jami 7 (SE 35, polnilo SE 34) sta bila 2 odlomka nih keramičnih posod: 1 ustje sklede (G14), 2 okrašeni ostenji po- ustij posod (G164, G165) in odlomek okrašenega ostenja (G166), sod (G15), 2 ostenji posod in 14 kosov ožgane gline. Domnevamo, v jami 2 (SE 55, polnilo SE 54) je bil odlomek ustja sklede (G99), da je plast ostanek rimskodobnega objekta; pod njo so bile vko- v jami 8 (SE 30, polnilo SE 29) odlomek ustja posode, 4 odlom- pane manjše jame (SE 154/153, SE 156/155) in stojke (SE 158/157, ki dnov posod in 4 odlomki ostenij posod, v jami 4 (SE 65, pol- SE 160/159, SE 162/161, SE 164/163), ki so bile brez najdb. Njihova nilo SE 64) je bilo 1 okrašeno ostenje (G156) in 6 ostenij rimsko- umestitev v rimsko obdobje je prav zato negotova. Sicer pa je dobnih posod, v dvojnem žganem grobu 11 (SE 74, polnilo SE 73) bila v plast SE 66 vkopana tudi zgodnjesrednjeveška jama 4 pa odlomek zgornjega dela lonca s koleščkanim pečatnim okra- (SE 65/64), ki je vsebovala premešane, verjetno poznoantične? som (G27). (G156) in zgodnjesrednjeveške najdbe (G155). Na robu jame je bil vkopan zgodnjesrednjeveški grob 1 (SE 68/67). Na najdišču je bila odkrita rimskodobna jama (SE 10), ki je ležala v kv. 67 in 79. Bila je nepravilnega tlorisa in nepravilnega preseka, velika 5,00 × 4,20 m, gl. 0,31 m. V njej je bilo 10 manjših ostenij rimskodobnih keramičnih posod. V rimsko obdobje sodijo tudi nekatere jame za kole: SE 49 (kv. 75), SE 59 (kv. 75). Jame za kole v kv. 74 in 75 (SE 43, SE 45, SE 47, SE 49, SE 57, SE 59, SE 61, SE 63, SE 90, SE 100, SE 102, SE 104, SE 106, SE 108, 23 Tipološka razvrstitev rimskodobnega keramičnega gradiva. Fina namizna keramika Sklede G226 G13 Kuhinjska keramika Lonci G27 G166 G164 G15 Sklede G14 G165 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 21 Najdbe (sl. 23) poznamo z bližnjih najdišč: Ivanci (Horvat Šavel 1978, t. 7: 1, t. 8: 4, 6, t. 9: 4, t. 13: 4), Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/Kerman 2008, G3, G86, G139, G150, G247, G255–258…), Dobrovnik (Pahič 1960–61, sl. 6: 8–10), Slovenska Bistrica (Pahič 1978, t. 3: 1, 14, t. 5: 1–3, 8, 13) kot značilen okras 1. in deloma 3. stoletja (Pahič Fina namizna keramika 1960–61, 110). Med najdbami sta zanimiva odlomka izvihanih ustij skled z ostro Do polovice ohranjena polkroglasta skleda, oblikovana na vre- poudarjenim prehodom v spodnji del (G14, G99). Primerjamo jih tenu, okrašena z vodoravnimi rebri pod ustjem in pri dnu (po- lahko s podobnimi z najdišč: Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/ snetek italske terre sigillate, G226), se po obliki približuje formam Kerman 2008, 29, G96, G851), Ptuj–Bolnišnica (Vomer Gojkovič Drag. 25 oziroma Consp. 34 (Ettlinger  et al.  1990, 112, t. 31), ki so-1993, t. 13: 6), Velenik pri Slovenski Bistrici (Pahič 1978, t. 13: 13), ki dijo v drugo polovico 1. stoletja. So sočasne z italskimi sigilatni-so uvrščene v 1. in na začetek 3. stoletja. O. Brukner podobnim mi vzori, ki so pogosti od poznotiberijskega do flavijskega časa in pripisuje lokalno proizvodnjo pod vplivom latenskega lončarstva se v poznopadski sigilati nadaljujejo še v 2. stoletje (Istenič 1999, (Brukner 1981, 91, t. 77: 57–58). 95–96, sl. 79, PTS 5, sl. 84). Odlomek G165 pripada manjši skledi ali pokrovu s široko odprtino Odlomek z jajčnim vencem reliefno okrašenega ostenja (G13) pri- in z zaobljenim robom ustja. pada sigilatni skledi. Okras jajčnega venca je pogost na skledah Odlomek trakastega ročaja (G10) s široko globoko kaneluro verje- južnogalskih oblik Drag. 37, ki so se v Panoniji pojavljale le konec tno pripada amfori. 1. in do sredine 3. stoletja (Brukner 1981, 65). Sklep Kuhinjska keramika Med uporabno kuhinjsko keramiko bi lahko prišteli odlomka zgornjih delov manjših loncev (G27, G164), izdelana iz grobe gline, ki sta verjetno imela jajčasto trebušasto obliko. Le nekaj slabo ohranjenih in maloštevilnih rimskodobnih na- Odlomek lončka G27 ima izvihan rob ustja, ki je pravokotno od- selbinskih objektov in najdb nam nakazuje, da je bil predel naj- rezan in profiliran. Barva pečenja je bledo rumene barve. Na zu- dišča Popava pri Lipovcih 2 poseljen tudi v rimskem obdobju. nanji površini ima ohranjene sledove črnega premaza, tik pod Primerjava najdb, predvsem odlomkov keramičnih posod, z bli- ustjem je izdelan pečatni okras v obliki niza vtisnjenih jamic, na- žnjimi najdišči je pokazala, da gre za najdbe iz rimskega obdobja rejenih z zobatim koleščkom. Podoben okras je tudi na odlom- med 1. in 3. stoletjem, medtem ko bi odlomek okrašenega oste- ku ostenja lonca (G166). Podobne oblike loncev iz 2. in 3. sto- nja z valovnico (G156) lahko bil celo poznoantičen. letja najdemo na najdiščih Gornje njive pri Dolgi vasi (Šavel/ Kerman 2008, 29, G255–257, G238, G460, G462, G495, G570, G585, I. Š. G685 idr.), Slovenska Bistrica (Pahič 1978, t. 3: 1, t, 5: 1), Ilovica pri Vranskem (Vidrih Perko 2006, 94, K36, K44, K182, idr.). Pečatni okras na loncih z Gornjih njiv (Šavel/Kerman 2008, G650), Čikečke vasi (Horvat Šavel 1987, t: 2. 2), na loncih s Ptuja (Istenič 1999, sl. 130, LG2, LG3) ter Velenika (Pahič 1978, 168, t. 17: 4) je značilen okras v prvi polovici 2. stoletja. Podoben je tudi na posodi iz gomile 15 iz Ratschendorfa (Artner 1994, 44, t. 9: 2) iz 2. stoletja. Odlomek lončka G164 ima rahlo izvihano in stanjšano ustje z za- obljenim robom. Barva pečenja je temno siva. Podobno obliko ustja ima lonec iz gomile v Motvarjevcih, datiran v 2. stoletje (Pahič 1960–61, 106, t. 7: 1). Primerjamo jih lahko z manjšimi lonč- ki iz zahodnega grobišča na Ptuju iz 1. in 2. stoletja (Istenič 1999, 142, sl. 133, LČG2.1; LČG2.2). Z metličenjem okrašeni odlomki ostenij posod (G11, G12, G15) ver- jetno pripadajo loncem, ki so sodili med uporabno kuhinjsko lončenino. Takšno okraševanje je zelo pogosto na loncih, ki jih Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 22 Zgodnji srednji vek Opredelitev Na najdišču so odkrili ostaline iz prazgodovinske in rimske dobe ter zgodnjega srednjega veka. Iz tega zadnjega so se ohranili ostanki naselbine in žarno grobišče. Od številnih drobnih najdb je v katalogu predstavljenih 231 ko- sov, med katerimi prevladujejo ostanki lončenega posod- Na območju najdišča Popava pri Lipovcih 2 so bile pred arheo- ja, nekaj je tudi kovinskih, steklenih, kamnitih in glinenih loškim raziskovanjem njive, občasno globoko orane, zaradi če- predmetov. sar so bile kulturne plasti močno premešane. Pri izkopavanju je Zgodnjesrednjeveške najdbe s Popave pri Lipovcih 2 so bile de- bil vrhnji sloj premešane prsti strojno odstranjen do geološke loma že objavljene, in sicer naselbinske jame 1–3 ter žgana gro- osnove, približno 0,30 m globoko. Pri tem so bili posneti tudi bova 1 in 2 (Šavel 2008). Izbrana lončenina iz stanovanjskih jam 1 više ležeči kulturni ostanki, na kar kažejo nekateri sveži prelo- in 2 je bila obravnavna posebej glede na izoblikovanost ustij po- mi lončenine iz naselbinskih jam in poškodovana žara iz groba 2. sod (Pleterski 2010, 94s, 100). Predmeti iz žganih grobov in zlati Nedotaknjeni so ostali le v geološko osnovo vkopani deli nekda- uhan iz jame 8 so bili predstavljeni na razstavi o slovanski pose- njih objektov. litvi Prekmurja v Murski Soboti (Kerman 2011a, 29, 32, 33). 24 Načrt z vrisanimi arheološkimi ostalinami iz zgodnjega srednjega veka, M 1:500. raziskano območje 81 zgodnji srednji vek 96 zgodnjesrednjeveški grobovi 55 Grob 1 68 Grob 2 33 16 Grob 4 37 Grob 5 70 Grob 6 92 35 Grob 3 26 Grob 7 134 150 30 Grob 8 152 142 Grob 9 136 59 8 63 Grob 10 61 41 130 6 57 Grob 11 74 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 23 ostanke predmetov (G18, G19) ter žaro postavili na dno jame s Žarno grobišče premerom do 0,32 m, plitvo izkopano skozi prst v plast mehkega, finega rumeno rjavega peska (SE 3). Žaro so približno na sredini ostenja odrezali pri strojnem odstranjevanju ornice med arhe- ološkim izkopavanjem (G20). Globina grobne jame je bila, če se- štejemo debelino odstranjene prsti in ohranjeno višino žare, pri- Na Popavi so odkrili manjše grobišče z 11 grobovi, v katerih so bili bližno 0,44 m. pokopani sežgani kostni ostanki 12 pokojnikov. Žgani grobovi so Na podoben pokop lahko sklepamo tudi pri grobu 1. Grobna jama bili vkopani na delu najdišča, velikem približno 20 × 40 m, ki je je bila vkopana deloma v plast SE 66, deloma pa v zasutje jame bilo med arheološkimi izkopavanji označeno s kvadranti 38, 39, 4. Na njenem dnu je bolj ali manj na prvotnem mestu, približno 50, 51, 62, 63, 74, 75 in 76. V dveh kvadrantih grobov ni bilo, a se 0,60 m pod njivsko površino, ostal le del razbite žare (G17), večji oba, prvi kot vmesni (51), drugi (74) pa kot robni kvadrant smisel- del groba pa je bil verjetno razdrt pri oranju. Zaradi tega so bile no vključujeta v širši, okoli 800 m2 velik prostor z grobiščem. Če sežgane kosti razvlečene precej na široko, zgornjo čeljustnico so pa grobišče zamejimo glede na lego skrajnih grobov, bi zemljišče našli 0,50 m stran od ostankov žare, približno enako oddaljen, zanj obsegalo le približno 450 m2 (sl. 20, 25). vendar na drugi strani, je ležal odlomek železnega noža (G16). Grobovi so bili plitvo vkopani v peščeno osnovo, obrisi grobnih Raztresenost najdb je dajala vtis, da gre za zelo veliko grobno jam so bili slabo vidni. Manjšo skupino so sestavljali grobovi 3–6 jamo, dolgo več kakor 1 m. Drobce sežganih kosti in odlomek žare v kv. 50, drug ob drugem sta bila vkopana grobova 8 in 9 v kv. 62, (G155) so našli tudi v (ali na) zgornji plasti jame 4. ostali pa v večji medsebojni oddaljenosti. Od 11 najdenih grobov Na grobišču Popava pri Lipovcih 2 so prevladovali grobovi brez sodita dva med grobove z žaro (grobova 1 in 2), devet pa med žar, tj. žgani grobovi v jamah. Značilen je grob 3: v zaobljeno grobove v jami, na dno katere so bili prosto položeni ostanki se- oblikovano jamo, vkopano plitvo v peščeno osnovo, so na golo žganega pokojnika (grobovi 3–11). Ker pri ekstenzivnem arheolo- zemljo položili sežgane kosti, pepel in delno ohranjene predme- škem pregledu najdišča in med izkopavanji niso bila ugotovljena te mlade pokojnice (G21–24). Podobni so bili tudi drugi grobovi, večja nasutja nad grobovi, lahko grobišče označimo kot plano. nekateri bolj ali manj razločno vidni (grobova 6 in 7), drugi pre- Podrobnosti žarnega pokopa so povsem jasne pri grobu 2: v gli- poznavni zgolj po razsutih delcih sežganih človeških kosti (gro- neno posodo so spravili sežgane kosti, pepel z drobci oglja in bovi 4, 5, 8–11). Premeri vidnih grobnih jam (če njihovo ovalno 25 Lega moških, ženskih in nedoločljivih žganih grobov v plasteh pod ornico, M 1:250. SE 3 Grob 1 SE 13 68 SE 14 moški grobovi ženski grobovi neopredeljeni grobovi Grob 2 33 Grob 4 37 Grob 5 Grob 6 70 92 Grob 3 26 Grob 7 134 Grob 8 152 Grob 9 136 Grob 10 Grob 11 41 74 10m Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 24 obliko zaokrožimo) merijo od 0,40 do 0,50 m, območja z drobci Železen rogljast tečaj iz groba 9 (G25) je bil sestavni del ročaja pri sežganih kosti pa so večja, od 0,60 do 0,80 m v premeru, razen lesenem vedru. V ovalni zanki dveh takšnih tečajev, pritrjenih z pri grobu 9, kjer je premer le 0,28 m. Globina jam, merjena od obročem na robu vedra, sta bila vdeta konca gibljivega lokaste- njivske površine, je bila približno 0,40 m, globlja, 0,55 m, je bila ga ročaja. le jama groba 11. V grobovih 5, 7 in 9 so bili drobci sežganih kosti Največ predmetov so našli v grobu 3: železna igla (?), del obroč- naloženi v kupček, v grobu 11 celo v dva kupčka. ka iz bronaste žice, steklena jagoda in glinasto vretence (G21–24). V grobovih na Popavi sežganih kosti niso našli v velikih količinah. Podobno kakor drobno železno konico iz groba 2 (G19) je iglo (?) Po podatkih analize, ki jo je opravila Z. Hincak (glej poglavje z uvito glavico (G21) težko zanesljivo opredeliti. Glede na pridat- Antropološke analize, str. 114), jih je bilo največ, 560 g, v grobu 11, ke je mogoče trditi, da je bila v grobu 3 pokopana ženska; trditev v treh primerih, v grobovih 2, 3 in 10, je bila teža kostnih ostan- se ujema z antropološko določitvijo spola na podlagi kostnih kov med 253 in 132 g, v 7 grobovih pa manj od 100 gramov (grobo- ostankov. vi 4, 7 in 9), od tega v štirih grobovih manjša od 40 g (grobovi 1, 5, Lončeni posodi iz žganih grobov, ki sta bili uporabljeni kot žari, je 6, 8). V grobu 11 so bili kostni ostanki dveh osebkov. kljub delni ohranjenosti mogoče uvrstiti med srednje velike lon- Spol pokojnikov je bil zanesljivo ugotovljen v enem primeru, z ce. Na podlagi oblikovnih linij je za vitki lonec iz groba 1 (G17) mo-veliko stopnjo verjetnosti pa opredeljen v šestih primerih. Delci goče sklepati, da je bil visok okoli 16 cm, trebušasti lonec iz groba sežganih kosti iz groba 10 so zagotovo pripadali moškemu, kostni 2 (G20) pa približno 22 cm. Narejena sta bila iz peskaste gline, za- ostanki iz grobov 1, 2, 9 in 11 zelo verjetno moškim, iz grobov 3 in vrtena in okrašena z vrezovanjem, prvi s snopoma peternih va- 4 pa ženskam. V petih primerih spola pokojnikov ni bilo mogoče lovnic, drugi z vodoravnicama. Okras in sledi navpičnih potegov določiti (grobovi 5–8 in 11). s prsti na notranji ter glajenja na zunanji strani pričajo o izdelavi Starost pokojnikov je bila z analizami Z. Hincak (glej poglavje obeh posod na počasnem lončarskem vretenu. Antropološke analize, str. 114) ugotovljena za 10 od 12 pokojnikov Za pridobitev časovnih podatkov o grobišču so bili v radiokar- (ni je bilo mogoče določiti na podlagi kostnih ostankov iz gro- bonsko analizo poslani drobci oglja iz grobov 2, 3 in 11. Opravili so ba 6 in za verjetno mlado osebo iz dvojnega groba 11). Najmlajša, jo v Kielu (Leibniz-Labor), o dobljenih rezultatih poroča Pieter M. v starosti od 14 do 17 let, je umrla mladenka, katere posmrtne Grootes (sl. 44, 45, 48). Meritev je pokazala dve časovni obdo- ostanke so našli v grobu 3, le nekaj starejša, stara do 20 let, je bji, vzorca iz grobov 2 in 11 sta datirana v starejše, vzorec iz gro- bila oseba, pokopana v grobu 5. Prevladujoča starost umrlih je ba 3 pa v mlajše obdobje. Skrajni letnici (po 2∑) za grobova 2 in 11 bila 20 do 30 let, pripisana je trem moškim (grobovi 1, 9 in 11), sta 649–771, za vzorec iz groba 3 pa je bila z veliko verjetnostjo ženski (grob 4) in po spolu neopredeljeni osebi (grob 8). Po ko- (88,7 %) izmerjena datacija v čas med letoma 770–899. Na pod- stnih ostankih iz groba 11 je bilo mogoče pri moškem, visokem lagi teh meritev je mogoče sklepati, da so sežgane pokojnike po- 166–170 cm, zožiti starost ob smrti na obdobje med 25. in 30. le- kopali na popavskem grobišču v obdobju od druge polovice 7. do tom; takšna opredelitev velja tudi za ostanke iz groba 1. Starejši, konca 9. stoletja. 2 Če pa datacijo zožimo na obdobje, v katerem v starostni dobi 30–40 let, so umrli trije, ena oseba, ki ji spola na se prekrivajo vsi trije radiokarbonski datumi, bi bil to čas dru-podlagi kostnih ostankov ni bilo mogoče določiti (grob 7), in dva ge polovice 7. in treh četrtin 8. stoletja (natančneje med letoma moška: starost prvega, pokopanega v grobu 10, je bila 30 do 35 649 in 771). let1, moškega iz groba 2 pa 35–40 let. Do svojega 30. leta (če pri- štejemo tudi verjetno mlado osebo iz dvojnega groba 11) je torej Odnos grobišča in naselbine na Popavi umrlo osem oseb (66,7 %), tri med 30. in 40. letom (25,0 %), pri eni (8,3 %) pa starost ni bila ugotovljena. Na najdišču Popava pri Lipovcih 2 so bile poleg žganih grobov od- Pridatke so na Popavi našli v petih žganih grobovih (45,5 %), od krite tudi velike jame, ki jih opredeljujemo kot ostanke zgodnje- tega v dveh grobovih z žaro (1 in 2) ter treh s sežganimi kostmi v srednjeveških hiš, preprostih zemljank. Znotraj zemljišča, na ka- jami (3, 9 in 11). Če štejemo tudi žari, je bilo na Popavi v grobovih terem so bili žgani grobovi, je bila izkopana jama 4, na njegovem skupaj odkritih 12 predmetov, od teh devet uporabnih in trije, ki obrobju pa jame 1–3 in 5. sodijo med nakit. S šestimi kosi prevladujejo železni predmeti, Jama 4 v notranjosti grobišča je bila v neposrednem stiku z gro- štirje so glineni, posamični najdbi sta bronasti in stekleni pred- bom 1, a njun medsebojni odnos ni povsem jasen. Izkopavanja met. Ob lončenini je bilo največ nožev, trije delno ohranjeni pri- na tej mikrolokaciji so pokazala različne naselbinske ostanke. merki so znani iz grobov 1, 2 in 11, drugi predmeti se pojavljajo le Najstarejša in najobsežnejša je bila plast SE 66 z maloštevilnimi po enkrat. rimskodobnimi črepinjami (G14, G15), pod katero je bilo v plast Enorezni in ravni noži (G16, G18, G26) so bili prvotno dolgi od 14 SE 3 vkopanih več manjših jam, verjetno rimskodobnih lukenj do 20 cm in s trnom vsajeni v lesen (?) ročaj. Pri nožu iz groba 2 za kole (SE 154, SE 156, SE 158, SE 160, SE 162, SE 164). Največji po- (G18) je ročaj od rezila ločevala ovalna bakrena ploščica; nož iz seg v plast SE 66 pa je bil skoraj 3 m dolg, banjast vkop za jamo 4 groba 11 (G26) ima zaradi brušenja precej obrabljeno rezilo. 2 Radiokarbonske datacije smo hoteli dobiti tudi neposredno iz sežganih kosti s popavskega grobišča. Iz BETA Analitic Inc. (Miami, ZDA) so nam 1 V to starostno obdobje sodijo tudi delci sežganih kosti osebe neugoto-sporočili (Ron E. Hatfield), da so takšne meritve mogoče, če so bile ko-vljivega spola, ki so jih našli na območju jame 4, v plasti polnila SE 65 sti sežgane na ognju nad 600° C, kar se vidi po njihovi povsem beli bar- (glej Z. Hincak, Antropološke analize, str. 114). Zaradi bližine jih je mo-vi. Če pa so na površini ali v notranjosti sežganih kosti črne, modre ali goče povezati z deloma uničenim grobom 1, čeprav kostni ostanki iz sive lise, radiokarbonska datacija ni mogoča, ker maščobe in beljakovi-tega groba pripadajo nekoliko mlajši osebi, moškemu, ki je umrl v sta-ne zaradi nižjih temperatur niso popolnoma zgorele in se osteokalcin ni rosti 25–30 let. Ob tem je pomembno, da so podatki glede starosti za-v celoti pretvoril v kalcit. Pregled koščic s Popave je pokazal, da so bile nesljivejši za kostne ostanke iz jame 4 in da so v zgornji plasti jame 4 nekatere sicer sežgane pri temperaturi med 700–900° C (glej Z. Hincak, našli tudi črepinjo (G156), ki pripada žari (G17) iz poškodovanega groba Antropološke analize, str. 114).), vendar povsem belih neznačilnih 1. drobcev, ki bi jih lahko uporabili za analizo, ni dovolj. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 25 s tremi plastmi. Na dnu jame je bilo veliko drobcev ožgane gli- Večina omenjenih primerjav izvira iz objektov 2 in 3, domnevno ne, nad njimi plast drobnega kamenja ter sloj peska na vrhu. V najstarejših na najdišču Popava pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo 2012, 67). jami je bilo malo drobnih najdb, predvsem neznačilni odlom- To je mogoče sklepati po številnih črepinjah prostoročno narejene ki rimskodobne (G156) in zgodnjesrednjeveške lončenine (G155). lončenine, najdenih v jamah obeh objektov. Za objekt 2 zgodnja Nazadnje je bil deloma v zasutje jame 4, deloma v plast SE 66, datacija temelji tudi na radiokarbonski analizi drobca oglja (2∑: vkopan še grob 1. Na dnu grobne jame je ostal na prvotnem me- 585–650, verjetnost 95,4 %). Objekt 22 je datiran v nekoliko mlaj- stu le del žare (G17), večji del groba pa je bil poškodovan in široko še obdobje, bikonično vretence je bilo najdeno skupaj s propeler-razvlečen tudi nad jamo 4. skim pasnim okovom iz poznoavarskega obdobja (Šavel/Karo 2012, V časovni odnos med jamo 4 in grobom 1 vnašajo negotovost 67, G1174, G1175), datacijo objekta podpirajo tudi radiokarbonske maloštevilne črepinje zgodnjesrednjeveške lončenine, ki so jih meritve (2∑: 669–782, verjetnost 90,6 %). S tem zadnjim časov- našli v zasutju jame. Vendar je treba pojasniti, da takšna opre- nim okvirom je v velikem delu sočasna datacija žganih grobov 2 in delitev za edini odlomek, ki je bil najden v spodnji plasti jame 11, v golo jamo vkopani žgani grob 3 s stekleno jagodo (G23) in bi- (SE 87), ni zanesljiva, od petih odlomkov iz zgornje plasti pa naj- koničnim vretencem (G24) pa je po radiokarbonskih meritvah iz značilnejši (G155) pripada žari iz groba 1 (G17). Iz tega groba so mlajšega obdobja (2∑: 770–899, verjetnost 88,7 %). zelo verjetno tudi v zgornji plasti jame 4 (SE 64) najdeni drobci Tudi za žari iz grobov 1 in 2 (G17, G20) med naselbinskimi najdbami sežganih kosti (glej opombo 1). V jami 4 sicer prevladujejo od- s Popave pri Lipovcih 1 ne manjka primerjav, ki pa jih omejujemo lomki rimskodobne lončenine, verjetno je jama rimskodobna na izdelavo in okras, ker sta žari le delno ohranjeni. Za okras (kot plast SE 66) in so zgodnjesrednjeveške črepinje prišle v (ali enojnih, razmaknjenih, s šilom vrezanih vodoravnic na žari G20 na) zgornjo plast šele pozneje iz bližnje okolice. Morda izvira iz navajamo primerjave iz objektov 5 in 13 (Šavel/Karo 2012, G977, groba 1 tudi drobec oglja, ki je bil pobran v zgornji plasti jame G980, G1015, G1031, G1033); v obeh objektih se na posodju poja- (SE 64) in je radiokarbonsko (po 2∑) s 64,9% verjetnostjo datiran vlja tudi okras nizkih in visokih simetričnih valovnic, vešče vre- med leti 660 in 727 oziroma s 30,5% verjetnostjo med leti 737 in zanih z glavnikom kakor na žari G17 (Šavel/Karo 2012, G978, G987, 771. Njegova radiokarbonska datacija je podobna dataciji vzor- G990, G1007, G1118). Radiokarbonska analiza drobcev oglja iz pol- ca (2∑) iz groba 2: med leti 649 in 712 (verjetnost 84,0 %) in 746 in nila je za objekt 13 pokazala datacijo med letoma 660–722 (2∑, 767 (verjetnost 11,4 %). verjetnost 66,8 %), za objekt 5 pa med letoma 778–899 (2∑, ver- Če je jama 4 rimskodobna (in je bila v času grobišča že zasuta), bi jetnost 86,8 %), kar trajanje naselbine na Popavi podaljšuje še v utegnilo biti zemljišče, na katerem so našli žgane grobove, ves 9. stoletje (Šavel/Karo 2012, 67). čas v celoti namenjeno pokopavanju. Naselbinske jame 1–3 in 5, ki so to zemljišče obkrožale, so bile vkopane na različnih kon- Primerjave z drugimi žarnimi grobišči cih, v majhni oddaljenosti od grobov. Grobovom sta bili najbliž- ji jama 1, oddaljena 1,7 m od groba 11, in jama 2, oddaljena 6, 4 m V Prekmurju je bilo odkritih le malo grobišč iz zgodnjega sred- od groba 2, drugi dve jami pa nekaj več. njega veka. Popavsko grobišče je edino z žganimi pokopi (Šavel Dve od naselbinskih jam z obrobja grobišča sta bili datirani s po- 2008), skeletni grobovi s priloženo lončenino so bili najdeni na močjo radiokarbonskih analiz. Pri jami 1 je meritev vzorca (iz Novi Tabli pri Murski Soboti (Guštin 2008b), precej mlajše je ske- spodnje plasti) pokazala časovni okvir med letoma 572–649, letno grobišče v Veržeju, s katerega so se ohranile maloštevilne pri jami 2 je izmerjeno razdobje poznejše, zamejeno med leti najdbe belobrdske kulturne pripadnosti (Kerman 1997, 43). V 659–770. Druga datacija se skoraj povsem ujema z datacijo (2∑) Sloveniji so skeletni grobovi z lončenino znani z 18 najdišč; gro- za grobova 2 in 11, torej s starejšim od obeh izmerjenih obdobij, bišča, kjer takšen način pokopa prevladuje, so bila odkrita pred- ki obsega čas med letoma 649 in 771. Razporeditev in časovna vsem na Štajerskem (Knific 2002)3. Podobno velja tudi za be- opredelitev grobov in stavbnih objektov kažeta na deloma soča- lobrdska grobišča, največja so bila odkrita v severovzhodni sen in urejen naselitveni prostor na Popavi pri Lipovcih 2. Sloveniji, posamezni predmeti te kulture pa tudi v osrednji Za predmete iz žganih grobov, razen za žari (G17, G20), primerjav Sloveniji, na grobiščih s prevladujočimi najdbami ketlaške kul- med najdbami iz naselbinskih objektov na Popavi pri Lipovcih 2 ture (Knific/Tomanič Jevremov 2005). Na žgane grobove pa poleg ni bilo. Odlomki lončenih posod iz peskaste gline z enakomerno žarnega grobišča na Popavi drugod v Sloveniji kažejo le bolj ali potekajočimi visokimi in nizkimi valovnicami, vešče vrezanimi z manj zanesljive sledi na najdiščih iz različnih obdobij (Pleterski glavnikom kakor pri žari iz groba 1 (G17), so bili najdeni v nasel- 2008), med katerimi je še najverjetnejši grob iz Brstja pri Ptuju binskih jamah razmeroma redko (G102, G203, G111, G139). Žara iz (Tomanič Jevremov 2002). groba 2 (G20) pa je po okrasu, vrezanim s šilom, tehnološko soro- Zgodnjesrednjeveška žarna grobišča so bila odkrita na obsežnem dna s posodo iz jame 3 (G122), le da na njej na tak način ni vreza- ozemlju srednje, vzhodne in jugovzhodne Evrope ter na zaho- na vodoravnica, ampak valovnica. dnoevropskem obrobju. Delijo se na dve veliki skupini: na gro- Več primerjav za navedene predmete je znanih iz naselbinskih bišča, ki so omejena le na pokopavanje sežganih pokojnikov (in- objektov s sestrskega najdišča Popava pri Lipovcih 1 (navedeno cineracija), ter biritualna grobišča, najštevilnejša so v Karpatski po Šavel/Karo 2012): analogija za nože (G16, G18, G26) je poškodo- kotlini, na katerih so ob žganih grobovih pokopavali tudi skele- van primerek iz objekta 3 (Šavel/Karo 2012, G956), za bikonično tno (inhumacija). Žarna grobišča so plana ali gomilna, grobovi se vretence (G24) je ob dveh okrašenih primerkih iz objekta 2 (Šavel/ Karo 2012, G942 in G943) dobra primerjava neokrašeno vretence iz objekta 22 (Šavel/Karo 2012, G1175), štiri oblikovno različne ste- 3 Citiranemu pregledu dodajamo še najdišče Dolsko pri Ljubljani (Klasinc 2008), grob s priloženo lončenino pa so v letih 2003 in 2004 odkri-klene jagode, kakršen je primerek G23, so našli v objektih 2 in 3 li tudi v Smokuču, na grobišču z najdbami ketlaške kulturne pripadnosti (Šavel/Karo 2012, G941, G947, G 958 in G959). (Sagadin/Svoljšak 2006). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 26 delijo na grobove z žarami in na žgane grobove v jamah brez žare 0,30–0,40 m; obrisi grobnih jam v ornici niso bili vidni, razen (Barford 2001, 201s). pri edinem žganem grobu brez žare (št. 20), pri katerem je bil Za primerjave s širšega območja smo izbrali nekaj planih žarnih v globini 0,30 m viden obris vkopa v premeru približno 0,20 m nekropol, ki so grobišču na Popavi geografsko bližje in strokov no (Nevizánsky 1992, 400, 404). Na velikem žarnem grobišču v celovito predstavljene. Z ozemlja ob Dravi in južno od nje, ki je Čakajovcah so globine grobov nekoliko večje, ustja žar in vrh- v spodaj citirani razpravi tematsko podrobno obravnavano, na- nji sloji s sežganimi kostmi so se pojavili na globinah med 0,25 vajamo grobišče iz Vinkovcev-Duga ulica 99 na Hrvaškem (Sekelj in 0,90 m, dna grobnih jam pa so bila vkopana od 0,40 do 1,15 m Ivančan/Tkalčec 2006). V panonski soseščini na Madžarskem sta globoko; podatki o velikosti vkopov so podani le za žgane gro- bili v porečju Zale raziskani biritualni grobišči v Pókaszepetku bove v goli jami, katerih premeri med 0,18 in 0,40 m so bili veči- (Sós/Salamon 1995) in Alsórajku (Rejholcová 1990). Primerjavi s noma izmerjeni po strnjenih kupčkih sežganih kosti (Rejholcová Slovaške sta žarni grobišči v Čakajovcah (Szőke 1996) in Bajči- 1990, 368s). Kot primerjavo glede velikosti lahko za te grobove v Vlkanove (Nevizánsky 1992), s Češke pa grobišče Břeclav- jami ponovno s Popave navedemo le grob 9. Pohansko (Dostál 1985; Macháček 1994). Drugačne so značilnosti nekropole v Alsórajku, kjer so bili odkri- Kakšno je bilo na teh grobiščih razmerje med grobovi z žarami in ti izključno žgani grobovi brez žar (Szőke 1996, 106, 110, 125–146). žganimi grobovi v jamah brez žar? Od 11 na Popavi najdenih gro- Tlorisi grobnih jam so na drugih grobiščih v glavnem ovalni ali bov sta dva z žaro, devet pa je bilo žganih grobov v jami, torej je okrogli, v Alsórajku se ob teh pojavljajo tudi trapezasto in pravo- razmerje 18,2 % proti 81,8 %. Da pokopi v goli jami niso poseb- kotno vkopane grobne jame, posebnost pa sta dve izjemno dolgi nost popavskega grobišča, priča grobišče v Alsórajku, kjer je vseh grobni jami (obe dolgi 6,4 m, široki do 1,5 m), v katere so bile lo- 16 žganih grobov dosledno brez žar, v nekaterih grobovih je le čeno pokopane sežgane kosti enega (grob 20) oziroma 8 pokojni- kakšna lončena črepinja (Szőke 1996, 106). kov (grob 35). Globina manjših grobnih jam je bila 0,45–0,65 m, Drugod je razmerje obrnjeno v prid grobovom v žarah. dolgih grobnih jam 0,55–0,85 m. Premeri manjših okroglih jam Dobesedno obratno je na grobišču v Vinkovcih, kjer je bilo 9 gro- so merili 0,30–0,50 m, pri večji jami 1,00 m, dolžine ovalnih in bov z žarami in (če upoštevamo tudi prekopani grob) le dva žga- oglatih jam so bile 0,65–1,05 m, širine 0,30–0,88 m, velikost naj- na grobova v jami (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 143s, 151s). Na večje ovalne, skoraj okrogle jame je bila 1,75 × 1,60 m (grob 34). grobišču v Pókaszepetku so našli med 172 žganimi grobovi 137 Z velikostjo manjših grobnih jam v Alsórajku so primerljive tudi grobov v žarah (79,5 %) in le 26 grobov v jamah brez žar (15,2 %), mere žganih grobov v jamah na Popavi. v 9 grobovih (5,3 %) pa sta bila ugotovljena oba načina pokopa Podatkov o količini sežganih kostnih ostankov je z izbranih gro- (Sós/Salamon 1995, 123s). Za žgani pogrebni ritus na Slovaškem bišč malo, s popavskimi lahko primerjamo predvsem tiste, ki (Fusek 1994, 139–143) sta značilni grobišči v Bajči-Vlkanovu s 30 so bili izmerjeni na nekropolah v Vinkovcih in Čakajovcah. Na grobovi, od katerih je bil le eden brez žare (Nevizánsky 1992, Popavi se je ohranila od 12 oseb, katerih pogrebni ostanki bili 404), in v Čakajovcah z 89 žganimi grobovi, od teh 71 z žarami pokopani v 11 grobovih, večinoma le majhna količina sežga- (79,8 %) in 18 (20,2 %) brez njih; slednji so večinoma, 15 po števi- nih kosti. V 7 oziroma 8 grobovih (če upoštevamo tudi ostanke lu ali 83,3 %, vkopani na zahodnem delu nekropole (Rejholcová domnevnega otroka iz dvojnega groba 11) je bila količina kosti 1990, 368s). Na nekropoli Břeclav-Pohansko je od 55 grobov celo zelo majhna, manj kakor 100 g, v treh grobovih je bila ne- 7 (12,7 %) grobov brez žare (Dostál 1985, 15); pet od njih je bilo koliko večja, med 132 in 253 g, veliko kosti, 560 g, je bilo samo v vkopanih na jugovzhodnem delu grobišča drug ob drugem kot  dvojnem grobu 11 (od katerih je večina pripadala moškemu, le majhna zaključena skupina grobov (Macháček 1994, 223, 230).  nekaj drobcev pa domnevnemu otroškemu okostju). Razmerje Podobno je tudi razmerje na bližnjih žarnih grobiščih Stara med zelo majhno, majhno in veliko količino sežganih ostankov je Břeclav (od 34 jih je bilo šest v goli jami, torej 17,6 %) in Břeclav-66,7 %, 25 % in 8,3 %. Če pa združimo obe majhni skupini v eno, gozd Trnava (od 16 grobov jih je bilo 12 z žaro, dva v jami, za dva je razmerje med majhnimi in velikimi količinami 91,7 % proti podatki niso zanesljivi; Dostál 1985, 18, 21). 8,3 %. Grobova z žaro sodita v skupino z zelo majhno (grob 1) in Velikosti grobnih jam na Popavi (vkopi 0,32–0,50 m, območja s majhno količino sežganih kostnih ostankov (grob 2). sežganimi kostmi 0,60–0,80 m) in njihove globine (0,40–0,60 m) Primerjava s približno enako velikim grobiščem (10 grobov) v se v glavnem ujemajo z merami na drugih najdiščih. V Vinkovcih Vinkovcih pokaže, da je bila tam količina ohranjenih kosti nekaj so bile jame nekoliko večje, s premerom med 0,75 in 1,1 m, večja kakor na Popavi (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 146–152, 168). ter globoke 0,60–0,70 m (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 152). V Le v dveh grobovih je bilo kosti zelo malo, manj kakor 100 g, v Pókaszepetku je bila večina žar najdena v tesnih in plitvih jamah, petih grobovih malo (155 do 295 g), v enem srednje veliko (385 g), do 0,60 m pod površino, v glavnem od 0,40 do 0,55 m globoko; v dveh grobovih pa veliko (563 in 699,5 g). Razmerje med zelo žgani grobovi brez žar so bili večinoma plitvejši, globoki okrog majhno, majhno in veliko količino sežganih kosti (če sem vključi- 0,40 m, njihove jame so bile prav tako majhne, najpogosteje so mo tudi srednje veliko količino) je na nekropoli v Vinkovcih 20 %, v premeru merile od 0,20 do 0,30 m (Sós/Salamon 1995, 123s). Od 50 % in 30 %. Če združimo obe majhni skupini v eno, je razmerje popavskih je po velikosti s temi grobovi primerljiv le grob 9 s pre- med majhnimi in velikimi količinami 70 % proti 30 %. merom 0,28 m. Na obeh nekropolah se sežgane kosti v grobovih V Čakajovcah so bili v 89 žganih grobovih antropološko ugo- pojavljajo tudi strnjeno v kupčkih (Sós/Salamon 1995, 123s). tovljeni pokopi 94 oseb. Kostni ostanki so bili izmerjeni pro- Podobno je tudi na žarnih grobiščih v Břeclavu: jame so globo- storninsko, v ccm, in razdeljeni na 5 skupin, od zelo majhnih ke 0,20–0,50 m, premeri žarnih grobov so 0,20–0,30 m, grobo- (100 ccm) do zelo velikih (nad 1500 ccm) in tremi vmesnimi vi v jami pa 0,20–0,80 m (Dostál 1985, 20). Na precej poškodo-  skupinami, označenimi kot skupine majhnih, srednjih in velikih vanem grobišču v Bajči-Vlkanovu so bile ugotovljene globine količin (Stloukal 1990, 424, tab. 5). Če obe skrajni skupini zdru- grobnih jam med 0,15 in 0,70 m, od tega dve tretjini v globini žimo v skupino majhnih oziroma velikih količin, potem je bilo v Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 27 Čakajovcah razmerje naslednje: zelo majhna in majhna količina Podoben odstotek grobov s pridatki je tudi na obeh analognih sežganih (do 500 ccm) je bila v 27 grobovih (41,1 %), srednje veli-  slovaških grobiščih: v Bajči-Vlkanovu je od 30 grobov takšnih 11 ka (550–950 ccm) v 23 grobovih (25,6 %) ter velika in zelo velika ali 36,7 % (Nevizánsky 1992, 408), od 89 grobov v Čakajovcah pa (1000–1500 in več) v 30 grobovih (33,3 %). 29 ali 32,6 % (Rejholcová 1990, 373). Med 55 grobovi na najdišču Da bi lahko primerjali ta količinska razmerja s podatki iz Popave Břeclav-Pohansko jih je bilo 17 ali 30,9 % s pridatki (Dostál 1985, in Vinkovcev, smo sprejeli oceno, da 100 ccm sežganih kosti teh- 16; pri izračunu smo upoštevali tudi grobove, v katerih so bile ta okoli 55 g. V tem primeru bi bila teža sežganih kosti v skupini  živalske kosti). Primerjava z grobiščem v Pókaszepetku poka- majhnih količin v Čakajovcah približno do 275 g, v skupini srednjih že, da so bili pridatki v žganih grobovih tam veliko manj pogosti približno od 300 do 520 g in v skupini velikih količin od 550 do 925  kakor na Popavi: najdeni so bili v 31 grobovih od 172, torej je nji- g in več. Če razmeroma uravnoteženo razmerje 41,1–25,6–33,3 % hov delež le 18 % (Sós/Salamon 1995, 124). Najmanj pridatkov je za Čakajavce primerjamo s popavskim, ki je 91,7–0–8,3 %, vidimo, bilo v Alsórajku: če mednje ne vključimo maloštevilnih lončenih da na Popavi povsem prevladujejo majhne količine in da grobov črepinj, ki so bile raztresene v 8 grobovih, so bili pridatki (kre- s srednjimi količinami sežganih kosti ni. Primerjava Čakajavc in silnik, živalske kosti) le v dveh (12,5 %) od 16 grobov (Szőke 1996, Vinkovcev pokaže nekoliko bolj primerljivo sliko, saj lahko v vin- 118, 136s). kovško razmerje postavimo tudi srednje veliko skupino in je zdaj Noži iz žganih grobov na Popavi (G16, G18, G26) imajo številne razmerje 70–10–20 %, tako kakor na Popavi pa je veliko večji od- primerjave in so na izbranih grobiščih med najpogostejšimi ko- stotek grobov z majhnimi količinami sežganih kosti. vinskimi predmeti. Tudi na žarnem grobišču v Pókaszepetku, kjer Antropološke raziskave so dale tudi veliko podatkov o spolu in so bili najdeni v osmih grobovih, so tako kakor popavski ohra- starosti pokojnikov. Na Popavi so v 11 grobovih verjetno sežgani njeni le fragmentarno, nekateri manj od polovice; skoraj cel nož ostanki 2 žensk (16,6 %), 5 moških (41,7 %), v 5 primerih (41,7 %) iz groba 59 je po velikosti, obliki in obrušenosti odlična primer- pa spola ni bilo mogoče določiti. Glede na starost so bili v gro- java za popavski nož G26 (Sós/Salamon 1995, 125, pl. 132: 5). V bovih (ob nedoločljivih drobcih kosti ene osebe) sežgani ostan- Čakajovcah so bili kratki noži pridani kar v 14 grobov (Rejholcová ki 3 neodraslih oseb (25 %), od katerih bi ene lahko bila otrok, 5 1990, 379), v Bajči-Vlkanovu v šest grobov (Nevizánsky 1992,  odraslih v starosti 20–30 (41,7 %) let in 3 odraslih v starosti 30–40 408). Nekoliko manj pogosti so bili na žarnem grobišču Břeclav- let (25,0 %). Pohansko, našli so jih v treh grobovih (Dostál 1985, 16), v V Vinkovcih so bili v 10 grobovih pokopani sežgani ostanki 4 žensk, Vinkovcih pa so bili v otroškem grobu najdeni ostanki (vsaj) dveh 3 moških in 3 otrok; med 4 (40%) grobovi neodraslih oseb je tudi nožev (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 149, 162s). 4 grob mladenke, v drugih (60%) pa so bili pokopani odrasli, umr- Druga vrsta predmetov, katerih ostanki so razmeroma pogoste li v starosti 20–40 let, pri čemer so starosti žensk nekoliko nižje najdbe v žganih grobovih, so lesena vedra. Ponavadi so ohra- (20–25, 20–35, 27–35 let) kakor moških (30–35, 35–40, 20–40), ni njeni le manjši deli železnih obročev ali ročaja s tečajem. Mednje pa grobov - tako kakor tudi na Popavi ne - starejših oseb (Sekelj sodi tudi rogljast tečaj iz (verjetno) moškega groba 9 na Popavi Ivančan/Tkalčec 2006, 168). (G25). V ovalni zanki dveh takšnih tečajev, pritrjenih z obročem Popolnejša je demografska slika, ki jo omogoča žgano grobišče z na robu vedra, sta bila vdeta konca gibljivega lokastega ro- 89 grobovi v Čakajovcah, v katerih so bili kostni ostanki 94 oseb; čaja (prim. Šolle 1982, 200–203, obr. 7; 8; 14: 12, 13; 15: 5, 6). V ob treh grobovih, v katerih ni bilo sežganih kosti, je bilo tudi 8 Pókaszepetku so bili tečaji veder najdeni v treh žganih grobo- dvojnih grobov, od tega štirje s po dvema žarama ter štirje s ko- vih; po ozkih rogljih in velikosti je našemu primerku najbližji te- stnimi ostanki dveh pokojnikov v eni žari. Glede na spol pokoj- čaj iz groba 319 (Sós/Salamon 1995, 125, pl. 133: 2). Na tem najdi- nikov je razmerje naslednje: 22 žensk (23,4 %), 19 moških (20,2 %) šču naj bi bilo leseno vedro uporabljeno celo kot žara za sežgane in 53 (56,4 %) nedoločljivih, od katerih jih 19 (20,2 %) pripada ostanke pokojnice v biritualnem grobu 42 (Sós/Salamon 1995, 16, neodraslim osebam, predvsem otrokom. Največ odraslih, 40 83, pl. 5: 42/2). V Vinkovcih so bili železni ostanki vedra najde- (42,65 %) oseb, je umrlo med 20 in 39 letom starosti, 15 (15,9 %) ni v otroškem grobu 4, kjer so ob žari ležali kavljasta zanka ro- pa med 40–59 letom. Povprečna starost umrlih je bila 30,2 leta čaja in številni odlomki obročev, med grobnimi pridatki pa so in je zaradi majhnega števila otroških grobov razmeroma visoka; bili tudi drugi železni predmeti, npr. skoba, puščična ost in del- tisti, ki so doživeli dvajset let, so lahko pričakovali v povprečju še no ohranjena noža (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 149, 162s, t. 7: 15,5 let življenja, razlika med življenjsko dobo moških in žensk je 3–7; 8: 2). Železen tečaj vedra trikotne oblike so našli na grobišču bila 5 let, tako da je bila povprečna starost moških v tej popula- Břeclav-Pohansko v grobu starejše ženske (Dostál 1985, 16, 103s, cijski skupini 37, žensk pa 32 let (Stloukal 1990, 424, tab. 1). Tab. 10: 3). Na žarnih grobiščih v Bajči-Vlkanovu in Čakajovcah Primerjava podatkov med grobišči na Popavi, v Vinkovcih in ostankov lesenih veder ni bilo, so jih pa našli v Čakajovcah, kjer Čakajovcah pokažejo uravnotežena razmerja glede na spol (kljub ležita drugo ob drugem žarno in skeletno grobišče, kar v 14 ske- zgolj le enemu domnevnemu otroškemu grobu na Popavi) in letnih grobovih (Rejholcová 1995a, 24). prevladujočo življenjsko dobo med 20 in 40 letom, razlika je le Na Popavi je bilo največ pridatkov v ženskem grobu 3 (G21–24). pri starosti nad 40 let, ki je bila ugotovljena, in to razmeroma Glinasto vretence (G24) sodi med bikonične primerke, razmero- pogosto, le v Čakajovcah. ma pogoste najdbe iz naselbinskih plasti (npr. Parczewski 1993, Podatki o pogostnosti pridatkov v žganih grobovih na vseh za 79, Abb. 22, tip 1a). Ni pa jih bilo v grobovih tistih žarnih nekro- primerjavo izbranih nekropolah se precej razlikujejo od popa- pol, s katerimi primerjamo popavsko grobišče. Celo na velikem vskega grobišča, kjer so pridatke našli v petih grobovih, to je biritualnem grobišču v Pókaszepetku so bila glinasta vretenca v 45,5 % vseh grobov. Nekoliko nižji je odstotek grobov s pri- 4 Kako pogostni grobni pridatki so noži, priča tudi žarno grobišče v grški datki na grobišču v Vinkovcih: od 10 so bili takšni le 4 grobovi Olimpiji, kjer so nože našli v dvanajstih grobovih od skupno tridesetih ali 40,0 % od vseh (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 146–152). odkritih (Vida/Völling 2000, 79–82). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 28 najdena le v štirih skeletnih grobovih (Sós/Salamon 1995, 59), praškega tipa), šest pa na počasnem vretenu, od katerih je veči- podobno, zgolj v treh skeletnih grobovih, tudi v Čakajovcah na okrašena z glavničastim okrasom valovnic in vodoravnic, iz- (Rejholcová 1995a, 26). jema je le velika žara iz groba 5, okrašena z razmaknjenima vo- Poleg glinastega vretenca sta bila v popavskem grobu 3 najdena doravnicama, vrezanima s koničastim orodjem (Sekelj Ivančan/ tudi železna igla (?) z uvito glavico (G21) in del obročka iz brona- Tkalčec 2006, 152–162, 192). Tej žari je po okrasu podobna žara iz ste žice (G22), ki ju zaradi delne ohranjenosti ni mogoče zagotovo popavskega groba 2 (G20). prepoznati. Morda v prvem primeru ne gre za iglo (G21), ampak za Omenjenima primerkoma, okrašenima s široko razmaknjenimi del ovratnice, kakor bi bilo mogoče sklepati po dveh primerkih, enojnimi vodoravnicami, se z obravnavanih žarnih grobišč pri- najdenih na žganem grobišču v grški Olimpiji (Vida/Völling 2000, družuje še urna iz groba 240 v Pókaszepetku (Sós/Salamon 1995, 61–76, Abb. 23). Del nakitnega predmeta je verjetno tudi krožno 191, pl. 51: 4; 146: 6). Narejena je bila na počasnem vretenu kakor upognjena bronasta žica (G22); zgledi za to so med sočasnim na- velika večina od 152 na grobišču najdenih žar oziroma njihovih kitom številni, vendar jih brez značilnih podrobnosti primerjav ni ostankov: takšnih je 115 (75,5 %) posod, le 21 (13,8 %) jih je izde- mogoče utemeljiti (npr. Budinský Krička/Točík 1991, 41, Taf. 24: 4, lanih prostoročno, 16 (10,5 %) kosov pa ni bilo mogoče opredeli- grob 180; Török 1998, 44, Taf. 30: 8; 67: 6, grob 274). ti (izračunano po podatkih iz Sós/Salamon 1995, 125–128). Ob tem Steklena jagoda (G23) sodi med predmete, ki se pogosto dobijo je treba poudariti, da so bile žare s tega grobišča razmeroma po- v žganih grobovih, v enem so bile najdene tudi v Pókaszepetku gosto okrašene s koničastim orodjem, verjetno šilom, ob neena- (Sós/Salamon 1995, 125, pl. 133: 6). Eno stekleno jagodo svitkaste komerno razmaknjenih vodoravnicah (v grobovih 31 in 205) tudi oblike so našli v moškem grobu 32 na grobišču Břeclav-Pohansko z enojnimi valovnicami (v grobovih 3 in 276) ali s kombinacijami (Dostál 1985, 16, 104, Tab. 10: 7). obeh okrasnih linij (v gobovih 61 in 184). Obeh žar s Popave, ki jima manjka zgornji del, po obliki ni mo- Na razmerju med prostoročno in na vretenu narejeno lonče- goče zanesljivo opredeliti, zelo verjetno sta imeli izvihano ustje, nino temelji v glavnem tudi datacija obravnavanih grobišč, na žaro iz groba 1 (G17) uvrščamo med vitke, žaro iz groba 2 (G20) značilnostih lončenine pa tudi etnična pripadnost sežganih po- med trebušaste lonce. Narejeni sta bili na počasnem vretenu, kojnikov. Prostoročno izdelana lončenina je prevladovala le na kar ob značilnih sledovih na ostenju, predvsem v notranjosti po- žarnem grobišču z 89 grobovi v Čakajovcah. Žarno grobišče je sode, potrjuje tudi njun okras: simetrične valovnice, vrezane z bilo datirano v 7. in 8. stoletje, v obdobje, ko so na jugozaho- glavnikom na prvi posodi (G17), in enojni vodoravnici, vrezani s dnem Slovaškem hkrati nastajala zgodnjeslovanska žarna gro- koničastim orodjem na drugi (G20). bišča in skeletna grobišča, značilna za območja avarskega kaga- Na grobiščih, ki jih primerjamo s popavsko nekropolo, se kera- nata (Rejholcová 1990, 383). Ob žarnem grobišču je bilo pozneje, mika v grobem deli na prostoročno izdelane neokrašene poso- v obdobju od 9. do 12. stoletja, vkopanih še 805 skeletnih grobov de, ki se povezujejo z lončenino t. i. praškega tipa, in na zavrtene (Rejholcová 1995b). posode, okrašene z valovnicami in vodoravnicami, vrezanimi z Nova analiza prostoročno narejene lončenine iz Čakajovc je po- glavnikom, kar je značilno za lončenino t. i. podonavskega tipa. kazala, da začetki pokopavanja na žarnem grobišču segajo v 6. Od 81 posod, najdenih na žarnem grobišču v Čakajovcah, jih je stoletje, pa tudi, da se najstarejši grobovi s prostoročno obli- bilo 48 (59,3 %) izdelanih prostoročno, 33 (40,7 %) pa na vretenu; kovanimi urnami ter žgani grobovi v golih jamah brez žar pro- med prostoročno izdelanimi so nekatere, ki so blizu klasični lon- storsko izključujejo. Ker so bili grobovi v jamah večinoma (15 od čenini praškega tipa, na nekaterih so zaznavni lokalni vplivi, ti- skupaj 18 grobov) vkopani na zahodni polovici grobišča, kjer so ste z esastimi profili pa so bolj podobne lončenini podonavskega pogostejši grobovi z mlajšo lončenino, je mogoče sklepati, da je tipa, med katero sodi večina vseh na vretenu narejenih posod z pokopavanje neposredno v jamo mlajši pojav (Fusek 1994, 140). biritualnega grobišča v Čakajovcah (Rejholcová 1990, 373–379). To domnevo podpirajo tudi podatki o izdelavi tistih posod, kate- Drugačno je razmerje med prostoročno in na vretenu narejeno rih posamične črepinje so bile najdene v grobovih brez žar: v 10 lončenino na žarnem grobišču v Bajči-Vlkanovu: med 29 žarnimi grobovih so bili odlomki zavrtenih, le v treh pa črepinje prosto- grobovi so bile v 8 (29,6%) grobovih posode, ki jih je po tipolo- ročno narejenih posod (Rejholcová 1990, 383, obr. 2 in 4). ških in tehnoloških kriterijih mogoče uvrstiti med keramiko pra- V časovni okvir 7. in 8. stoletja so umeščene tudi nekropole škega tipa, v 19 (70,4 %) grobovih pa takšne, ki sodijo med lon- Bajč-Vlkanovo, Břeclav-Pohansko in Vinkovci, kjer je med žara- čenino podonavskega tipa (Nevizánsky 1992, 405). Na grobišču mi prevladovala na vretenu narejena lončenina. Grobišče Bajč- Břeclav-Pohansko je razmerje podobno, v 48 grobovih z žarami Vlkanovo je ozko datirano v konec 7. in začetek 8. stoletja ter pri- je bilo 32 opredeljivih posod, od katerih avtor 9 (28 %) prosto- pisano slovanskemu prebivalstvu ob srednji Donavi, ki je tudi ročno oblikovanih posod uvršča med lončenino praškega tipa, 23 pod avarsko oblastjo ohranilo tradicionalno žarno pokopavanje (72 %) zavrtenih posod, razdeljenih v dve skupini, pa med lon- umrlih (Nevizánsky 1992, 410–412). Datacija zgodnjeslovanske- čenino podonavskega tipa (Dostál 1985, 22–25, 30). To trojno de- ga grobišča v Břeclav-Pohanskem je širša, od prve polovice 7. do litev je potrdila tudi študija grobišča na podlagi horizontalne začetka 8. stoletja (Dostál 1985, 30) oziroma do sredine 8. stole- stratigrafije, s katero so bile ugotovljene tri faze pokopavanja tja (Macháček 2001, 230). V zvezi s popavskim grobiščem je po- (Macháček 2001, 227s, Abb. 6). Med lončenino iz tretje, najmlajše membna domneva, da je skupina žganih grobov v golih jamah faze grobišča Břeclav-Pohansko so tudi vitki lonci, na katerih je (podskupina I) v Břeclav-Pohanskem, ki so bili vkopani v bližini okras, ki ga lahko primerjamo z vešče vrezanima snopoma viso- grobov s prostoročno narejenimi urnami, morda že iz prve polo- kih in nizkih valovnic na žari iz popavskega groba 1 (G17). vice 7. stoletja in da bi to lahko bili najstarejši grobovi na tej ne- Žare iz Vinkovcev se uvrščajo med lončenino t. i. podonavske- kropoli (Macháček 2001, 223, 230, Abb. 2). ga tipa: tri so bile narejene prostoročno, a dodelane na vrete- Na podlagi tipoloških analiz, radiokarbonskih meritev in primer- nu (neokrašena žara iz groba 10 po obliki spominja na lončenino jav s sočasnimi žganimi pokopi na širšem geografskem območju Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 29 je grobišče v Vinkovcih datirano v obdobje od konca 7. do sredi- 2, kjer je takšna lončenina, najdena v objektu SE 568, datirana od ne 8. stoletja in pripisano slovanskemu prebivalstvu, ki naj bi 10. stoletje dalje (Kerman 2008, 80s, 87; Kerman 2011a, 24–26, lo- na jugozahodnem obmejnem ozemlju avarske države ohranjalo nec AII 8323). Še pogostejše so tako okrašene posode v obsežnem svoj izvirni način življenja, kar naj bi se izražalo tudi s pokopava- sklopu velikomoravske lončenine, med katero se kot razvojno njem sežganih pokojnikov brez odvisnosti od bližnjega prebival- napredno posodje uveljavijo v prvi polovici 9. stoletja (Poláček stva, pri katerem je bil v navadi inhumacijski način pokopavanja 1995, 143; tip 2; Macháček 2001, 261s, 1. faza). (Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 195, 199). Še pogled na žgane grobove v goli jami, ki so ena od značilnosti Na žarnem grobišču v Pókaszepetku je bilo razmerje med količino popavskega grobišča. Če že na grobišču v Pókaszepetku vidimo prostoročno (13,8 %) in na vretenu narejene lončenine (75,5 %) namerno in strnjeno pokopavanje v takšnih grobovih, potem podobno kot v Bajči-Vlkanovu in Břeclav-Pohanskem, bistveno je bilo to na grobišču v Alsórajku pravilo. Tam so bili na grobišču drugačni pa so kronološki podatki. Ti temeljijo na stratigrafskih najdeni izključno žgani grobovi brez žar, 16 po številu, od katerih odnosih med dvema delno prekrivajočima se grobiščema, med je bilo 7 posamičnih grobov, drugi pa so bili vkopani v dveh 6,4 m biritualnim grobiščem iz zgodnjeavarskega obdobja (248 grobov) dolgih grobnih jamah, v eni 8 grobov, v drugi eden. Od posamič- in žarnim grobiščem (171 grobov), ki je pripisano slovanskemu nih grobov sta bila dva vkopana nad grobovoma skeletnega gro- prebivalstvu (Sós/Salamon 1995, 9, 13, 131). Ločnica med grobišče- bišča z najdbami, značilnimi za karolinško obdobje, kar dataci- ma je bila tenka siva glinena plast, naplavljena z grobnih gomil jo žganega grobišča pomika proti sredini 9. stoletja (Szőke 1996, biritualnega, skoraj v celoti skeletnega grobišča (le osem poko- 123s). Grobišče v Alsórajku priča, da se je trdoživi pogrebni obred pov je bilo žganih), datiranega od zadnje tretjine 6. do osemde- s sežiganjem pokojnikov ohranil na zahodnem panonskem ob- setih let 7. stoletja. Najpozneje sredi 8. stoletja je nad južnim de- robju še v 9. stoletju. Tudi na Popavi, na malem grobišču z vsemi lom zgodnjeavarskega grobišča začelo nastajati žarno grobišče, značilnostmi žganih nekropol, ki se pripisujejo Slovanom (Turčan katerega grobne jame so vkopali v glineno plast in tudi nepo- 1983; Sekelj Ivančan/Tkalčec 2006, 182–191). sredno nad skeletne grobove (Sós/Salamon 1995, 9, 129, map 4). Takšna vrhnja lega žganih grobov, ki je bila ugotovljena v 18 pri- Sklep merih (od skupaj 172 žganih grobov), bi govorila za to, da zunanji znaki grobišča iz zgodnjeavarskega obdobja niso bilo več vidni in Grobišče na najdišču Popava pri Lipovcih 2 je bilo plano, na pri- da je bil v času žarnega grobišča obstoj starejše nekropole pre- bližno 450 m2 je bilo plitvo vkopanih 11 grobov s sežganimi ostan- prosto spregledan (Sós/Salamon 1995, 9, 129). ki umrlih. Dva pokopa sta bila z žaro, devet neposredno v jamo, Vendar nekateri podatki zbujajo pomisleke. V žganih grobovih v enem grobu so bile kosti dveh oseb. Analiza kostnih ostankov z vrhnjo lego, ki so bili vkopani večinoma na severnem in sre- je pokazala, da je bilo med umrlimi verjetno pet moških in dve dnjem delu žarnega grobišča, je bila najdena le na vretenu izde- ženski, v petih primerih spola ni bilo mogoče določiti; vsi so lana lončenina, ni pa bilo starejše, prostoročno oblikovane lon- umrli do 40. leta, največ, pet oseb, med 20. in 30. letom. Poleg čenine. Ta je bila na grobišču v manjšini (od 152 žar jih je bilo le 21 žar so bili v petih grobovih najdeni tudi drobni predmeti, devet prostoročno oblikovanih) in najdena v grobovih, ki so bili sicer uporabnih in trije, ki sodijo med nakit. Ti predmeti imajo več pri- vkopani v glavnem na istem območju kot žgani grobovi z vrhnjo merjav med najdbami iz naselbinskih plasti, posebno z bližnjega lego, vendar dosledno nad prazninami med skeletnimi grobovi najdišča na Popavi pri Lipovcih 1. in na obrobju starejšega pokopališča. Podobno je tudi z grobovi v Popavsko žarno grobišče je za zdaj edinstveno v Sloveniji, zato golih jamah; le eden (grob 183) je bil vkopan nad skeletnim gro- smo za primerjavo izbrali nekaj nekropol z bližnjih območij bom, večina drugih od skupaj 26 grobov pa na precej praznem Hrvaške, Madžarske, Slovaške in Češke (Vinkovci-Duga ulica 99, južnem delu grobiščnega prostora, kjer prevladuje na vretenu Pókaszepetk, Alsórajk, Čakajovce, Bajč-Vlkanovo in Břeclav- narejena in zaradi skromne ohranjenosti neopredeljiva lonče- Pohansko). Čeprav je popavsko grobišče eno najmanjših, je nina (Sós/Salamon 1995, 9, 125–130, map 4 in 6). Zdi se, da so se vzporejanje z drugimi žarnimi nekropolami pokazalo veliko po- v času zgodnjih pokopov s prostoročno izdelanimi žarami in pri dobnih lastnosti, značilnosti in skladnosti med različnimi podat- pokopavanju neposredno v jamo izogibali grobovom zgodnjea- ki (zaradi različnih velikosti grobišč podanih v odstotkih). varskega grobišča ter da so grobovi v jamah sestavljali posebno Na vseh omenjenih nekropolah je bilo običajno pokopavanje z skupino na žarnem grobišču. žarami in brez njih, v enem primeru je bilo pokopavanje v golo Med zavrteno lončenino se v Pókaszepetku pojavljajo tudi kosi, jamo celo edina oblika pokopa. Velikosti grobnih jam in količine okrašeni z enojnimi valovnicami in razmaknjenimi vodoravnica- kostnih ostankov v grobovih so podobne, prav tako podatki o ži- mi, vrezanimi s šilom. Grobovi s takšno lončenino (št. 31, 61, 184, vljenjski dobi in spolu umrlih, le da je bilo ponekod najdenih več 205, 240) so bili vkopani (razen groba 3) v srednjem delu grobišča otroških grobov. Velikih razlik tudi ni glede tega, kako pogosti in (Sós/Salamon 1995, 185, 186, 189–191, map. 6) in verjetno spadajo kakšne vrste so predmeti v grobovih. Zelo značilna je lončenina, med najmlajše pokope. v mlajših grobovih prevladuje lončenina podonavskega tipa, Posode s takšnim okrasom so novost med zgodnjesrednjeveško izdelana na počasi se vrtečem vretenu, med katero sodi tudi lončenino, najdene so bile kot rečeno na Popavi v žganem grobu glavnikasto okrašena žara iz popavskega groba 1 (G17). Problem 2 (G20; radiokarbonska datacija 2∑ med leti 649 in 767) in v neka- ostaja žara iz groba 2 (G20), ki bi jo po okrasu lahko uvrstili med terih tamkajšnjih naselbinskih objektih, z možno pozno datacijo najmlajšo lončenino s teh grobišč, celo v 9. stoletje, a jo radio- v 9. stoletje (glej Odnos grobišča in naselbine na Popavi, str. 26), karbonska datacija postavlja v zgodnejši čas. pa tudi drugod v Prekmurju, na Novi tabli, kjer so datirani v 8. in Obravnavana grobišča so datirana različno, okvirno znotraj ob- 9. stoletje (Guštin/Tiefengraber 2002, 56s, 60, sl. 16, tip 8, različi-dobja od 7. do 9. stoletja, in dosledno pripisana slovanskemu ce b, c in e), ter na območju mlajših naselbin, kot so Gorenje njive prebivalstvu, ki naj bi svoj izvirni način življenja izpričevalo tudi Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 30 s trdoživim pokopavanjem sežganih pokojnikov. Na teh izhodi- negotovi pa ostajata časovna opredelitev jame 4, ki je verje- ščih povezujemo tudi naselbino na Popavi in pripadajoče žarno tno rimskodobna (glej Odnos grobišča in naselbine na Popavi, grobišče. Po podatkih radiokarbonskih analiz oglja iz treh grobov str. 25), in uporabnost jame 5, v kateri sta bila najdena le dva (2, 3 in 11) je mogoče sklepati, da je popavsko grobišče nastalo v odlomka lončenine. Objekta 10 in 11, v katerih so bile redke zgo- obdobju od druge polovice 7. do konca 9. stoletja, na podlagi ar- dnjesrednjeveške črepinje, sta manjša, okroglega tlorisa (pr. heološkega vrednotenja pa grobišče datiramo v obdobje od kon- 0,83 in 0,70 m) in sta bili morda gospodarski jami. Od številnih ca 7. do zgodnjega 9. stoletja. jam za kole - večina je časovno neopredeljena, nekaj je praz- godovinskih in rimskodobnih - jih le pet opredeljujemo kot Naselbina zgodnjesrednjeveške. Jame zgodnjesrednjeveških zemljank so bile ovalnega do skoraj pravokotnega tlorisa, lečastega preseka, dolge od 3,24 do 4,80 m, široke od 0,96 do 3,40 m ter vkopane v peščeno podlago do 0,60 m. Ostanki kolov, ki naj bi nosili streho, niso bili najdeni. V zemljenem Na najdišču Popava pri Lipovcih 2 so bile naselbinske ostaline zasutju jam so bile odkrite številne drobne najdbe, predvsem čre- odkrite na velikem delu raziskanega zemljišča. Večji objekti so pinje lončenine in nekaj kovinskih predmetov, manjši kosi pražil- bili razmeščeni razmeroma na redko, tesno skupaj sta bili le jami nikov, prežganega ilovnatega premaza (sl. 26) in železove žlindre 7 in 8, nekoliko bolj narazen jami 3 in 9, med drugimi jamami in (sl. 27) ter drobci oglja in ožgani ostanki živalskih kosti. obema bližnjima paroma je bilo vsaj 12 m razdalje. Nekdanja ho- Podobni ostanki bivališč so bili odkriti na sosednjem najdišču dna površina se zaradi dolgotrajnega oranja ni ohranila, manjše Popava pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo 2012, 53–58) in na bližnjih nasel- zaplate, ki morda niso bile povsem preorane, so bile odstranje- binskih območjih v Prekmurju (predstavljeni v zbornikih Guštin ne skupaj z ornico med arheološkimi izkopavanji. Razvidni so bili 2002, 11–62; 2008a, 41–70, ter temeljnih objavah Šavel 2009, 157– le tisti ostanki naselbinskih objektov, ki so bili vkopani v pešče- 159; Kerman 2011b, 49–54). V tipološki shemi bivališč v slovanskem no podlago (sl. 20). Neraziskana je ostala tudi struga nekdanjega svetu so podolgovato pravokotne in ovalne zemljanke uvrščene v potoka, ki najdišče deli na dve območji, na Popavo 1 zahodno od tip 2 in 3 (Šalkovský 2001, 34–56, Abb. 1). Zemljanke te vrste so do- struge in Popavo 2 vzhodno od nje (sl. 6). Ali je potok tekel skozi volj značilne in razširjene, da oblikujejo samostojno skupino zgo- naselbino v času njenega obstoja in bil organsko povezan z njo, z dnjih bivališč od severovzhodne Nemčije in Poljske do Karpatske arheološkimi raziskavami ni bilo ugotovljeno. 5 kotline s prekmurskimi najdišči vred; najstarejše zemljanke so iz obdobja slovanskih kolonizacijskih selitev, v manjšem številu pa Objekti se pojavljajo še v 8. in 9. stoletju (Šalkovský 2007). V nekaterih so bile glinene peči, kar bi po najdenih ostankih pražilnikov (G91, Med zgodnjesrednjeveškimi naselbinskimi objekti ločimo ostan- G119, G120), kakršni so bili verjetno nameščeni na temenu glinenih ke bivališč in gospodarskih jam ter jame za kole. Za ostanke bi- peči (Šalkovský 2001, 101, Abb. 52, 13), lahko sklepali tudi za jami 1 vališč, zemljank, smo lahko zanesljivo opredelili jame 1–3 in 6–9, in 2 na Popavi pri Lipovcih 2. Pri rekonstrukciji zemljank z ovalnimi in s podolgovatimi pra- 5 Odličen arheološki primer za povezanost selišča s tekočo vodo so vokotnimi jamami sta predlagani dve varianti (Šalkovský 2007, Mikulčice: Poulik 1975, 133–135; Poláček/Marek/Skopal 2000. Odkriti so bili ostanki mostu, deblaki, številno orodje, predvsem sekire s toporišči 307, sl. 2). Obe izhajata iz dejstva, da so jame precej ozke in da in vrše za ribolov. okrog njih ni lukenj za nosilne kole. Pri prvi varianti šotorasta 26 Kosi prežganega ilovnatega premaza iz jame 3. 27 Kosi železove žlindre iz jame 3. cm 0 5 cm 0 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 31  streha sega do tal, njeno leseno škarjasto ogrodje je plitvo zasa- Drobne najdbe jeno v zemljo, pod streho je tudi del hodne površine ob jami. Pri drugi inačici se do tal segajoča šotorasta streha naslanja na ni- Prevladujoče najdbe v naselbinskih plasteh na Popavi pri zek lesen okvir, ki obrobja jamo in prvotna tla okrog nje, tako da Lipovcih 2 so bile črepinje lončenine. Drugih predmetov je bilo je tudi v tem primeru notranjost zemljanke stopničasto ureje- malo, ob dveh težko prepoznavnih železnih odlomkih (G32, G154) na. Stanovanjska površina tako rekonstruiranih zemljank je pre- sta pomembni kovinski najdbi zlat uhan (G31) in železen nož cej večja od velikosti jam in lahko meri približno 7–14 m2 in več (G98), najden pa je bil tudi neznačilen kamnit odbitek (G121). (Šalkovský 2007, 307). 28 Številčni prikaz in razporeditev izbranih najdb v naselbini. jama/plast luknjičasta peskasta odtis osi lončarski znak zobčasto orodje pekač datacija 14C/26 lončenina (L) lončenina (P) vretena L P L P L P L P jama 1 42 22 5 2 572–649 (95,4 %) jama 2 9 10 2 659–723 (66,8 %) 739–770 (28,6 %) jama 3 1 31 5 8 jama 4 2 660–727 (64,9 %); 737–771 (30,5 %) jama 6 2 5 jama 7 3 2 1 jama 8 2 21 1 4 1 jama 9 2 31 plast SE 2 1 4 1 1 skupaj kosov 59 129 5 2 9 14 2 1 29 Oblike in značilnosti luknjičaste lončenine iz naselbine. Prostoročna izdelava G36 Zavrtene posode G33 G34 G39 G100 G104 G109 G110 G84 G85 G86 G97 G35 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 32 Uhan Nož Pri izpiranju zemljenega zasutja iz zgornje plasti v jami 1 so na- Nož iz jame 2 (G98) zaradi dolgega, ozkega in močnega rezila šli zlat uhan (G31), mojstrski izdelek v tehniki granulacije. Na opredeljujemo kot orožje. Le delno ohranjeno rezilo je dolgo kar enem koncu obročka je spiralna zanka, drugi konec pa je bil 16,4 cm, a se na prelomu še ne nakazuje krivulja konice. Dobra  odščipnjen, tako da lahko le domnevamo, da se je uhan zapenjal analogija zanj je nož iz poznoantičnega grobišča Lajh v Kranju s kaveljčkom. Uhan je zelo droben, težek 0,45 g. V plasteh slo- (Stare 1980, 79, t. 123: 2). vanskih naselbin so zlati predmeti zelo redke najdbe. Podobne, v tehniki granulacije narejene zlate uhane, ki se jim išče izvor v Lončenina bizantinskih zlatarskih delavnicah, so večkrat našli v skeletnih Po kriteriju, da so za katalog izbrani značilni keramični odlom- grobovih, datiranih od 7. do prve polovice 9. stoletja; popavski ki, kot so deli ustja, dna ali okrašenega ostenja, je vanj od skoraj primerek je bil s pomočjo radiokarbonske analize datiran v za- 1300 najdenih odlomkov vključena približno petina, veliko sesta- dnjo tretjino 6. in prvo polovico 7. stoletja (Šavel 2008, 68). vljenih v večje dele posod, a tudi kot posamične črepinje. Ob ma- loštevilnih prazgodovinskih (G2, G3, G5, G7; glej poglavje Bakrena 30 Oblike in značilnosti peskate lončenine iz naselbine. Peskasta lončenina Zavrtene posode G101 G102 G103 G106 G122 G123 G134 G157 G158 G171 G172 G175 G113 G114 G130 G131 G146 G167 G189 G170 Vrtene posode G133 G194 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 33 doba) in rimskodobnih odlomkih (G10–15, G27–30, G99, G164–166, Prostoročno izdelana luknjičasta lončenina G221; glej poglavje Rimsko obdobje) je v katalogu obravnavanih Na najdišču Popava pri Lipovcih 2 je ostankov prostoročno nare- 188 odlomkov oziroma delov zgodnjesrednjeveških posod. jene lončenine malo, ob osamljenih neznačilnih drobcih lahko Slednje se v grobem delijo na luknjičasto in peskasto lončenino. glavnino črepinj pripišemo trem neokrašenim posodam. Za izdelavo luknjičaste ali porozne lončenine je bila uporablje- Velikemu loncu pripadajo nepovezani odlomki ostenja od vratu na glinena masa z organskimi drobci, ki so med žganjem propadli do dna posode iz jame 2 (sl. 31; inv. št. 12502 A). Površina odlom- in v keramiki pustili značilne luknjice. Takšna lončenina je mehka kov je rdečkasto rjava z nekaj sivimi lisami, sredica je siva. Ustje (razenje je mogoče z nohtom), lahka in krhka, njena struktura je lonca, katerega rob ni ohranjen, je bilo rahlo izvihano, manj- dobro vidna na površini. Za luknjičasto lončenino s prekmurskih kajoče dno je pri največjem odlomku le nakazano (vel. odlomka najdišč se domneva, da so bili za pustilo v glini uporabljeni drobci 12,9 × 11,8 cm, db. 1,3 cm). oglja (Bahor 2010, 181s). Peskasta lončenina je narejena iz glinene Od nizke sklede sta se v jami 1 ohranila stikajoča se odlomka oste- mase, mešane z drobnim peskom; keramika je trdna (kompaktna), nja (sl. 32; inv. št. 12462). Keramika je mehka, izrazito luknjičasta, glede na razenje trda, težka, njena sestava je bolje vidna v sredici. površina je lisasta, ostenje prehaja v izvihano ustje, proti dnu se Od lončenine s Popave 2, ki je opisana v katalogu, luknjičasti pri- stena tanjša, barva prehaja od svetlo rjave do sivo rjave (rek. pr. pada 59, peskasti pa 129 kosov (sl. 28). Najpogostejša oblika po- oboda 17,3 cm, vel. odlomkov 6,95 × 3,6 cm, db. 0,4 do 0,7 cm). sod v obeh skupinah so lonci, le nekaj odlomkov pripada skle- Več črepinj je v jami 1 ostalo od visoke sklede, katere obliko je dam in pekačem (sl. 29, 30). Med luknjičasto lončenino spadajo bilo mogoče rekonstruirati v celoti (G36). Po obliki je podobna tudi posebej prikazani odlomki ostenj dveh prostoročno nareje- loncu z izvihanim ustjem, a ker je njena širina večja od višine, jo nih posod (sl. 31, 32), med peskasto lončenino pa žari iz grobov 1 uvrščamo med sklede. in 2 (G17 in G20). Pogostejša kakor na Popavi pri Lipovcih 2 je luknjičasta prosto- ročno izdelana in neokrašena lončenina na sosednjem najdišču Luknjičasta lončenina Popava pri Lipovcih 1. Najdena je bila večinoma v naselbinskih Lončenina, ki ima značilno, na prvi pogled prepoznavno luknji- objektih št. 2 in 3, predvsem odlomki loncev z navpičnim ali le z často strukturo žgane gline, je prevladovala nad peskasto v jami rahlo izvihanim ustjem (Karo 2012, 59). Zelo verjetno so enemu 1 (razmerje v kosih 42:22), približno enako sta bili zastopani v jami od takšnih loncev pripadale črepinje iz jame 2 na Popavi pri 2 (9 kosov luknjičaste proti 10 kosom peskaste), v izraziti manj- Lipovcih 2 (sl. 31). Na Popavi pri Lipovcih 1 so našli tudi odlomke šini, le črepinja ali dve proti najmanj dvajsetim, je bila luknjiča- več prostoročno izdelanih skled, vendar je bila samo ena iz lu- sta lončenina v jamah 3, 8 in 9, v jamah 4 in 7 pa je sploh ni bilo knjičaste keramike (Šavel/Karo 2012, 356, G963). Čeprav je ohra- (sl. 28). Po načinu izdelave luknjičasto lončenino delimo na pro- njena le deloma, je po nakazanih linijah mogoče sklepati, da storočno, izdelano z lepljenjem na mirujoči podlagi, in zavrteno, gre za loncu podobno skledo, oblikovno primerljivo z G36, ven- dodelano ali narejeno z vrtenjem na lončarskem vretenu na roč- dar manjšo. Med posodjem so bile v jami 1 najdene tudi črepinje ni pogon (sl. 29). 6 dveh okroglih pekačev (G35, G47). Prostoročno izdelana in neokrašena luknjičasta lončenina je na najdiščih v Prekmurju razmeroma pogosta. Na Kotarah-Bazi je 6 Oblikovanje posode z vrtenjem je poimenovano tudi kot sukanje med keramičnimi najdbami prevladovala na celotnem obmo- (Horvat 1999, 20) ali obvrtenje (Pleterski 2010, 10, 60, 62). čju naselbine (Kerman 2011b, 52), na Novi Tabli pri Murski Soboti le v prostorsko ločenem vzhodnem delu naselbine (Pavlovič 2012, 31 Odlomki prostoročno izdelane posode iz jame 2 (inv. št. 12502 A). 322–327). 7 Drugod je bila ta vrsta lončenine pogostejša samo v posameznih naselbinskih objektih na Krogu (Šavel 2009, 157–159) in Popavi pri Lipovcih 1 (Šavel/Karo 2012, 59, objekt 2). V vseh na- vedenih primerih je bila s prosto roko narejena lončenina pome- šana z zavrteno luknjičasto lončenino, okrašeno z valovnicami in vodoravnicami, vrezanimi z glavnikom. Prostoročno izdelana luknjičasta lončenina je bila že ob prvih večjih odkritjih na najdišču Nova Tabla v Prekmurju opredeljena 7 Zahvaljujem se Daši Pavlovič (Inštitut za dediščino Sredozemlja, Znanstveno raziskovalno središče Koper, Univerza na Primorskem), ki mi je med pripravo besedila o Popavi pri Lipovcih 2 omogočila uporabo tedaj še neobjavljenega članka. 32 Del prostoročno narejene sklede iz jame 1 (inv. št. 12462). cm 0 5 cm 0 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 34 v starejši horizont, označen kot Murska Sobota 1, in se je močno enem ovalna (vel. 2,1 × 1,7 cm; G84), pri treh okrogla (pr. 2,1 do razlikovala od lončenine iz mlajšega horizonta Murska Sobota 2 3,8 cm; G85, G86, G97). V dveh primerih je os segala prek površi- (Guštin/Tiefengraber 2002). Z nadaljnjim raziskovanjem ostalin ne vrtljive plošče in se je pri izdelavi presegajoči vrh osi vtisnil v na Novi Tabli se je kronološka delitev še okrepila, od 36 radiokar-dno posode (G85, G97), trikrat pa os vretena ni dosegla površine bonskih datumov jih 12 sodi v čas od druge polovice 6. do 70. let preluknjane plošče in se je na dno posode prilepila glina iz jami- 7. stoletja, 15 pa v obdobje od 70. let 7. stoletja do konca 9. sto- ce nad osjo (G33, G84, G86). Preluknjana plošča vretena je mo- letja; za prvo obdobje je značilna prostoročno narejena luknji- rala biti trdno nasajena na os in pri izdelavi posode ste se vrteli časta lončenina, ki je prevladovala v vzhodnem delu naselbine obe skupaj. Posode z gladkim dnom pa so bile narejene na ne- (Pavlovič 2012, 324, Fig. 5). preluknjani plošči, ki je imela le s spodnje strani izdolben utor, ki Na Moravskem so dobre primerjave za prekmurske najdbe na je omogočil, da se je plošča lahko vrtela tudi na nepremični osi najdišču Břeclav-Pohansko, kje se ločujeta dve prostorski sku- (prim. Horvat 1999, 16, sl. 4a). pini, datirani v 6. in 7. stoletje, od katerih v eni prevladuje pro- Odtisi na dnu tudi kažejo, da pri izdelavi lončar posode ni posta- storočna lončenina, na drugi pa je ta lončenina običajno pome- vil natančno nad os plošče, ampak je osišče vedno nekoliko za- šana z zavrteno z glavničenjem okrašeno lončenino (Dostál 1982, maknjeno. Pri vrtenju je tako nameščena posoda opisovala večji 54s, obr. 23). Tehnološke spremembe pri najstarejši lončenini v krog, kakor bi ga osredinjena, hkrati je vrteča se posoda znotraj Prekmurju je mogoče primerjati s podobnim razvojnimi obli- tega kroga tudi rahlo krožila. Prvo je povečevalo sredobežnost, kami lončenine tudi na drugih moravskih najdiščih, od posodja drugo oteževalo lončarjevo delo, oboje pa dopuščalo le počasno praškega tipa k zavrteni lončenini (Jelínková 1990, 258–278, obr. vrtenje posode na plošči. Plošče so bile verjetno večje, kakor so 19–22). Večina primerjav pa je že od prvih prekmurskih najdb po- dna posod; to lahko sklepamo po posodah, pri katerih se zuna- vezana s študijo o zgodnjeslovanski lončenini na Slovaškem, kjer nji rob ni odtisnil v glino; rob plošče se rahlo nakazuje le na dnu prostoročno narejeno posodje prevladuje v fazah I in II (6. stole- posode G100. tje in prva polovica 7. stoletja), v III. fazi (druga polovica 7. stole-Posode so bile narejene v glavnem zelo vešče. Značilnosti pro- tja) pa je že v veliki meri prisotna zavrtena, z glavnikom okrašena storočnega modeliranja so bile s počasnim vrtenjem na vretenu lončenina (Fusek 1994, 101–115). na ročni pogon večinoma zabrisane, le ponekod so še vidni sle- dovi lepljenja, to je izdelave ostenja s svaljki (G88, G116), gnete- Zavrtena luknjičasta lončenina nja (G58) in grobega glajenja v notranjosti z navpičnimi potegi Večina luknjičaste lončenine je zavrtena. Vodilna oblika je lonec prstov (G34, G84, G92, G101, G110). z močno izvihanim ustjem, okrašen z valovnicami in vodoravni- Med luknjičasto lončenino v jami 1 so bile najdene tudi črepinje cami, vrezanimi z glavnikom (največkrat) s tremi do šestimi zobci dveh zavrtenih okroglih pekačev (G35, G47). (sl. 29). Takšni so lonci G33 in G34 iz jame 1 ter G100 in G109 iz jame Zavrtena luknjičasta lončenina je na pogled in po otipu tako 2. Izvihana ustja, ki dajejo zgornjemu delu posode značilen esast značilna, da je postala nekakšen zaščitni znak zgodnjeslovanskih prerez, imajo rob ovalno zglajen (G34, G109) ali ravno odrezan najdišč v Prekmurju. Skoraj vedno se najde skupaj s prostoročno (G100). Oba okrasna motiva se ponavadi pojavljata skupaj v snopih narejenim posodjem, na Novi Tabli je bila s številnimi različicami (G33, G100), včasih razporejenih v menjajočem se zaporedju (G110). posod vrste 6 uvrščena II. tipološko skupino, časovno v horizont Okras valovnic je večinoma vrezan spretno, krivulje so simetrič- Murska Sobota 2, v 8. in 9. stoletje, ne da bi bila dosledno upo- ne in ritmične, le na nekaterih posodah so valovi linij nemirnejši števana delitev glede na luknjičasto in peskasto struktura gline (G34, G52, G58). Ponekod se okras začenja že na vratu (G109), naj- (Guštin/Tiefengraber 2002, 54–56, sl. 9, 10, 16). Razlika se je jasno večkrat pa je vrezan na ramenu in največjem obodu posod (G100). pokazala na najdišču Kotare-Baza, kjer je bila skupaj s prosto- Loncem te vrste pripadajo tudi številne črepinje, prepoznavni so ročno narejenim posodjem najdena le luknjičasta zavrtena lon- predvsem odlomki izvihanih ustij in okrašenih ostenij. Največ čenina (Kerman 2011b, 52). jih je bilo v jami 1, tako odlomkov ustij (z zaobljenim robom: G37, Glede na študijo o lončenini iz zgodnjeslovanskega obdobja G40, G43, G46, G50; z ravno odrezanim robom: G39, G41, G42, na Slovaškem se zavrtena lončenina uveljavi v drugi polovi- G48, G49) kakor okrašenih sten (G52, G54–56, G58–61, G63, G66, ci 7. stoletja, ko se začne izraziteje pojavljati skupaj (kot faza III) G70, G71, G73, G82). Le malo odlomkov je bilo v drugih jamah, v z mlajšimi oblikami prostoročno oblikovanih posod (Fusek 1994, jami 2 odlomki ustja (G105, G108) in ostenja (G110), v jamah 6 in 8 106–110). Zavrteni lonci z glavnikastim okrasomi so postali v 8. le odlomki ostenja (G160, G163 in G185). Glavničenje je edina kra- stoletju v srednji Evropi ena od najbolj razširjenih vrst posod- silna tehnika, ki smo jo ugotovili na tej vrsti lončenine, verje- ja, označeni kot lončenina podonavskega tipa (prim. Staňa 1995) tno pa je bilo nekaj posod neokrašenih, kakor se zdi po tretjinsko oziroma kot lončenina srednjedonavskega kulturnega izročila ohranjenih loncih iz jam 1 (G39) in 2 (G104). (Macháček 1998). Ohranjena so tudi ravna ali rahlo usločena dna posod iz luknjiča- ste lončenine, predvsem iz jam 1 (G87–90) in 2 (G116–118), posa- Peskasta lončenina mična primerka sta bila najdena tudi v jamah 8 (G192) in 9 (G220). Na Popavi pri Lipovcih 2 je peskasta lončenina izrazito prevlado- V petih primerih, vsi so iz jame 1, so na dnu posod odtisnjene osi vala nad luknjičasto lončenino v jamah 3 (razmerje v kosih 31:1), 8 lončarske plošče (G33, G84–86, G97; sl. 28, 29). Odtis osi na dnu (22:2) in 9 (32:2), nekoliko manj v jami 6 (5:2), v jami 2 je bilo raz-lonca (G33) priča skupaj s sledovi glajenja na ostenju ter spretno merje uravnoteženo (10:9), v jami 1 pa je bila peskasta lončenina vrezanim glavnikastim okrasom o njegovi izdelavi na počasi se v manjšini (razmerje v kosih 22:42; sl. 28). Glini primešana zrnca vrtečem lončarskem vretenu. peska so različne velikosti, fina (do 0,5 mm), drobna (do 2 mm) Glede na odtise so bile posode izdelane na različnih vretenih, ter groba in zelo groba (do 3 mm in več), njihovo pogostnost lah- pri enem je bila os v prerezu štirioglata (vel. 2,2 × 2 cm; G33), pri ko označimo kot redko, zmerno ali obilno (prim. Horvat 1999, 16). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 35 Peskasta lončenina je bila zavrtena, velika večina na počasi se Dno ene od takšnih posod je bilo naknadno predrto s štirimi lu- vrtečem vretenu, le nekaj odlomkov kaže, da bi lahko bilo pri iz- knjicam (G130); dno je z notranje in zunanje strani ožgano, moč- delavi uporabljeno hitro vreteno (G133, G194; sl. 30). neje na notranji strani. Po tem je mogoče sklepati, da je pre- Med ostanki peskaste lončenine s Popave 2 ni bilo celih posod, v luknjana posoda prekrivala ognjeni vir, verjetno žerjavico v celoti je bilo mogoče rekonstruirati le eno (G122), v veliko prime- preprosti prenosni pečici. rih pa se je iz množice raztresenih črepinj dalo sestaviti posamezne Med posodjem iz peskaste gline so bile v jami 8 najdene tudi čre- dele različnih posod. Na podlagi rekonstruiranih ključnih delov, kot pinje okroglega pekača (G170). Iz neprečiščene gline, mešane z so ustja, ostenja in dna, ter nakazanimi prehodi med njimi, lahko zelo grobim peskom, pa so bili narejeni trije pražilniki, katerih sklepamo, da je bil lonec z izvihanim ustjem vodilna oblika posodja ostanki so bili razsuti v jamah 1 (G91) in 2 (G199, G120). (G101, G106, G122, G123, G157), a je bila mogoča tudi še kakšna soro- Zavrteni peskasti lonci z glavnikastim okrasom s Pojave 1 ima- dna forma, kot je loncu podobna visoka skleda (npr. G102). jo v Prekmurju največ primerjav na sosednjem najdišču Popava Rob izvihanega ustja je lahko ovalno zglajen (G51, G102, G107, pri Lipovcih 2 (Karo 2012, 59s, npr. v objektih 5 in 13: G978, G134, G136, G137, G175), ravno odrezan in nekoliko zglajen (G38, G986, G987, G988, G990, G1007, G1016) in na Novi tabli (Guštin/ G44, G45, G101, G103, G106, G122, G123, G158, G171–174, G193–199, Tiefengraber 2002, 54–58, 60; vrsti 6 in 8). Skupaj z lonci iz gli- G221) ali razčlenjen (G133). Tik pod robom ustja sta bila pri eni po- ne z luknjičasto strukturo so bili v 8. stoletju ena od vodilnih sodi vrezana tenka vodoravna žlebiča (G221), pri dveh je po vratu vrst posodja v srednji Evropi. Opredeljeni so kot lončenina po- potekal vodoraven kanal (G133, G157). donavskega tipa oziroma kot lončenina srednjedonavskega kul- Na peskasti lončenini so, tako kot na luknjičasti, najpogostej- turnega izročila (Macháček 1998), katere razvoj k tehnološko ši okras z glavnikom vrezane valovnice in vodoravnice, katerih naprednejšim oblikam lahko opazujemo v obsežnem sklopu veli- snopi se pogosto pojavljajo tudi skupaj (npr. G62, G93, G96, G101– komoravske lončenine 9. stoletja (Poláček 1995; Macháček 2001). 103, G139, G144, G157, G213). Valovnice so različne, na primer nizke (G93, G101, G102, G157) ali srednjevisoke (G57, G139, G159), pravilne Pražilniki (G57, G101, G157) ali nepravilne (G123, G134, G159). Kot okras so bili na površino mirujoče posode z zaporednimi vbodi nanizani tudi Na najdišču Popava pri Lipovcih 2 so bili v jamah dveh zemljank točkasti (G112, G158, G219) in črtkasti odtisi zobcev lončarskega najdeni tudi nepopolni ostanki glinastih pražilnikov, ki sodijo k glavnika (G44, G79-81). Poleg glavnika je bilo za krašenje posod opremi bivališč: v zgornji plasti jame 1 so bili kosi enega (G91), v uporabljeno tudi koničasto orodje, verjetno šilo, s katerim so bile enotnem zasutju jame 2 pa dveh pražilnikov (G119, G120). Vsi pra- vrezane enojne valovnice in vodoravnice (G53, G122), česar na lu- žilniki so bili grobo oblikovani iz neprečiščene gline, z odtisi krat-knjičasti lončenini ni bilo zaslediti. kih rastlinskih vlaken na površini, dva (G91, G119) sta bila, kakor Ostenja peskastih posod so v primerjavi z zavrteno luknjičasto lahko sklepamo po masivnosti ostankov, verjetno večja, njuno lončenino oblikovana bolj grobo. Četudi je bila njihova zuna- obrobje je bilo visoko 8,9 cm in 9,1 cm, tretji (G120) pa manjši, s nja površina skrbno zglajena, pogosto lahko na notranji povr- 6,0 cm visokim obrobjem. V obeh jamah so bile najdbe, ki jih na šini vidimo prvinske ali pa le slabo zabrisane sledi izdelave na najdišču Popava pri Lipovcih 2 uvrščamo med starejše, radiokar- ročnem vretenu. Izraziti so predvsem odtisi prstov na dnu po- bonska datacija (2∑) za vzorec iz jame 2 je čas med letoma 659 in sod, ki so nastali pri pritiskanju gline ob ploščo (G113, G130, G167, 723 (verjetnost 66,8 %) oziroma 739 in 770 (verjetnost 28,6 %). G189, G229), nadalje plitvo razbrazdana površina ostenja, ka- Odlomke pražilnikov so našli tudi na Popavi pri Lipovcih 1 v treh kršno pusti glajenje z navpičnimi potegi prstov (G57, G101, G114), jamah, ki so opredeljene kot ostanki stanovanjskih objektov. ter naguban stik na prehodu med dobro zglajenim ustjem in Delno je bilo mogoče rekonstruirati le obliko pražilnika iz objek- površno zglajenim ostenjem (G102, G103, G114, G123, G127, G134). ta 18, medtem ko sta od pražilnikov iz objektov 5 in 17 ohranjena Posebnost, ki smo jo ugotovili le na ostenju peskaste lončeni- le kos dna oziroma odlomek vrhnjega dela obrobja (Šavel/Karo ne (G122, G123, G129, G134, G141, G142, G146, G150, G167, G193, G206, 2012, 62, G999, G1089, G1121). Po višini obrobja (8,5 cm) je pra-G214, G217, G218, G228), pa so gosti navpični žlebiči, ki pričajo, žilnik iz objekta 18 primerljiv z večjima od pražilnikov s Popave da je lončar pri glajenju notranje površine uporabljal zobčasto 2 (G91, G119). Glede na ravno potekajoče obrobje je pražilnika iz orodje (sl. 28, 33). objekta 18 in G91 mogoče uvrstiti skupaj z manjšim primerkom Dokaz za uporabo vretena so tudi dna posod z odtisi osi lončar- G120 med pravokotno oblikovane pražilnike. ske plošče (sl. 28, 30). Pri peskasti lončenini sta bila ugotovljena Podoben pražilnik, vendar ohranjen v večji meri (vel. 76,0 × 45,5 cm, dva, oba iz jame 7: na prvem dnu je odtisnjen presegajoči vrh osi, v. 11,5 cm), so našli tudi v Slivnici pri Mariboru, v eni od naselbin-obkrožen z reliefnim vencem (G113), na drugem pa jamica nad skih jam, ob njem pa tudi zgornji del kamnitega ročnega mli- osjo, ki ni segala do površine plošče (G114). V prerezu sta bili osi na – žrmelj (Strmčnik Gulič 2001). Skupna najdba pražilnika in okrogli, s premerom 2,1 cm in 2,3 cm. žrmelj ima najboljšo primerjavo v najdbi na staroslovanskem Na Popavi pri Lipovcih 2 so med peskasto lončenino našli tudi gradišču Klučov na srednjem Češkem; gradišče je datirano v dru- dna, na katerih so odtisnjeni lončarski znaki (sl. 28, 30). Značilni go polo vi co 8. in prvo polovico 9. stoletja. Klučovski pražilnik, ve-motiv je križ (G167), največkrat v krogu (G131, G146) ali celo znotraj lik 98 × 91 cm, in del žrmelj sta bila najdena v shrambni jami–ži-dveh krogov (G130, G189, G229). Trije motivi zaradi majhnosti od- tnici, kakršne so bile izkopane na gradišču pod kočami ali ob njih lomkov niso prepoznani v celoti (G126, G147, G153). Vsi znaki so bili (Kudrnáč 1970, 76, 113–116, obr. 24: 2, tab. 31: 2; 32; 57). žlebičasto vrezani v ploščo vretena in so se pri izdelavi plastič- Pražilniki so bili najdeni tudi na drugih slovanskih najdiščih, no odtisnili na dnu posod. Odlomki posod z lončarskimi znaki na pogosto v shrambnih jamah (Skružný 1964, 370–380; Eisner dnu so bili najdeni v jamah 3 (G130, G131, G146, G147, G153), 7 (G167, 1966, 283–285; Fusek 1994, 78; Mazuch 2008, 168, obr. 16 in G169) in 8 (G189), en odlomek pa v plasti 2 (G229). 18). Uporabljali so se v različne namene, verjetno predvsem za Arheologija na avtocestah Slovenije  Popava pri Lipovcih 2 36 praženje zrnja, ki ga je bilo treba, ker je dolgo ležalo v shramb- so datirana v datirana v konec 8. stoletja in v 9. stoletje (Knific ni jami, pred mletjem osušiti (Kudrnáč 1970, 115; Fusek 1994, 78). 2002, 125–128, sl. 20, 22, 26). To datacijo, npr. v Turnišču, potrju- Pogosto se povezujejo s pečmi, na vrhu katerih bi bili namešče- je pojav ogrlic, katerih jagode so narejene s pomočjo rastlinske- ni (Šalkovský 2001, 94, Abb. 52: 13; Barford 2001, 333, Fig. 9: 3). ga pepela (analizirane so bile jagode iz grobov 10 in 14); takšno Poleg pravokotnih so bili najdeni tudi ovalno oblikovani pražil- steklo se v Evropi pojavi z mozaičnimi jagodami, s katerimi so niki (Mazuch 2008, 168, obr. 16 in 17). 8 Pražilniki so znani iz naj-skupaj v nizih tudi enojne in členaste jagode (Šmit  et al.  2012). V starejših (npr. Nitra-Mikov dvor; Fusek 1991, 309s, tab. 5: 22; 6: Prekmurju se takšna lončenina povezuje s poznimi najdišči, po- 10) in tudi mlajših slovanskih naselbin, kakršna je npr. Březno pri dobna lončenina je datirana že v 10. stoletje. Za najmlajše bival- Lounyiju (Pleinerová 2000, Tab. 1–3: Röstpfanne). ne objekte na Popavi pri Lipovcih 2, za jame 3, 6, 8 in 9, je dataci- ja konec 8. stoletja in 9. stoletje. Kronologija naselbine Med oba skrajna sklopa se umeščajo keramične najdbe iz jame 2, ki se uravnoteženo delijo na luknjičasto in peskasto lončenino. S pregledom luknjičaste in peskaste lončenine s Popave 2 smo Med luknjičasto lončenino iz jame 2 je bilo nekaj značilnih zavr- ugotovili več skupnih značilnosti, vendar obstajajo poleg same tenih loncev z glavnikastim okrasom, npr. G100, G109, G110, eden strukture gline tudi bistvene razlike med obema vrstama po- sorodne oblike in izdelave pa je bil verjetno brez okrasa (G104). sodja. Skupna jima je predvsem prevladujoča oblika posod, to je Med peskasto lončenino pa sta tudi dve unikatni posodi, neo- lonec z izvihanim ustjem, ter okras valovnic in vodoravnic, vre- krašen, le deloma ohranjen lonec, ki mu je bil primešan rečni zanih z glavnikom. Velike pa so razlike glede količine ene ali dru- pesek (G106), ter izredno spretno narejen lonec (G101), brez pri- ge vrste lončenine znotraj bivalnih zemljank. Tako je bilo v jami 1 merjav na najdišču, z globoko vrezano nizko, simetrično valovni- več luknjičaste lončenine, približno enako sta bili zastopani obe co med vodoravnimi žlebiči. Med peskasto lončenino sodita tudi vrsti v jami 2, peskasta lončenina pa je izrazito prevladovala v ja- dni dveh posod, na katerih je odtisnjena os vretena (G113, G114), mah 3, 6, 8 in 9 (sl. 28). Sestavi teh zaprtih keramičnih sklopov se nasprotno je vseh pet podobnih odtisov iz jame 1 na luknjiča- med seboj razlikujejo tudi po tehnoloških značilnostih lončeni- sti lončenini. Vsekakor je lončenina iz jame 2 tehnološko napre- ne (sl. 29, 30). dnejša in jo na podlagi radiokarbonske analize datiramo od dru- V jami 1 so bili med luknjičasto lončenino ostanki dveh prostoroč- ge polovice 7. stoletja daleč v 8. stoletje. no narejenih posod (G36 in delno ohranjena sklede, sl. 32), pre- Če sklop iz jame 2 primerjamo z obema skrajnima iz jame 1 in vladujejo pa odlomki zavrtenih posod, oblikovanih na vretenu na jame 3 (skupaj s sorodnimi sklopi), potem moramo reči, da je ročni pogon, kot sta zgornji del lonca z nepravilno vrezano valov- jama 2 po vseh značilnostih bliže jami 1. Temu v prid govorijo tudi nico (G34), lonec značilne oblike in okrasa z osnim odtisom na dnu najdeni kosi pražilnikov, ki so bili na Popavi pri Lipovcih 2 najde- (G33) ter odlomki dveh pekačev s poševnim obrobjem (G35, G47). ni samo v teh dveh objektih, na Popavi pri Lipovcih 1 pa v jamah, Odtisi osi so bili še na štirih odlomkih iz jame 1 (G84-86, G97), to- ki so datirane v zgodnje obdobje (Šavel/Karo 2012, 62). rej vseh, ki so jih našli med luknjičasto lončenino na najdišču Popava pri Lipovcih 2. Med peskasto lončenino iz jame so poseb- T. K. nost črepinje z okrasom kratkih črtic, vrezanih z glavnikom (G44, G79-81), in močno izvihano ustje lonca G38, ki je tehnološko na- prednejše od drugih ustij. Na sosednjem najdišču Popava 1 so pri- merjave za luknjičasto lončenino v objektih 2 in 3 (Karo 2012, 59), v 33 Sledovi glajenja z zobčastim orodjem na notranji površini posode iz jame 3. Prekmurju pa na najdiščih z zgodnjeslovansko lončenino (Kerman 2011b, 52). Radiokarbonska analiza datira jamo vsaj v prvo polo- vico 7. stoletja, glede na pogostost zavrtne lončenine pa datacijo lahko razširimo na celo 7. in zgodnje 8. stoletje. Povsem drugačen je sklop keramičnih najdb je v jami 3, v kate- rem spada med luknjičasto lončenino le ena črepinja (G128), kar 31 odlomkov pa med peskasto. Med slednjimi so na osmih od- lomkih vidni sledovi uporabe zobčastega orodja, na dnu pe- tih posod so bili odtisnjeni lončarski znaki (sl. 28, 33). Skupaj so odtisi orodja in lončarski znak vidni na enem odlomku (G146), kar kaže na sočasnost obeh tehnoloških postopkov. Posebnost v jami 3 sta bili še posoda z razčlenjenim ustjem (G133) in lonec, ki ima valovnico vrezano s šilom. Podobnih posod drugod na Popavi pri Lipovcih 2 ni, zgolj med peskasto lončenino pa so bili najdene črepinje z odtisi zobčastega orodja tudi v jamah 7 in 9, dna z lončarskimi znaki pa v jamah 7 in 8 (sl. 28). V Sloveniji se lončarski znaki pojavljajo izključno na peskasti lon- čenini, priloženi k pokojniku na grobiščih v Turnišču pri Ptuju, Zgornjem Dupleku pri Mariboru in na ledini Humek v Dobavi, ki 8 Na Srednjem Brdu pri Borovljanih na Hrvaškem so našli del glinenega ognjišča (Sekelj Ivančan 2000, 67s, sl. 4, 4a), ki je zelo podoben ovalne-mu pražilniku. cm 0 5 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 37 Katalog stratigrafskih enot Risbe struktur so v merilu 1:50, razen kjer je navedeno drugače. Okrajšave Legenda SE stratigrafska enota keramika kv. kvadrant ožgana glina G gradivo kamen pr. premer kost š. širina vel. velikost db. debelina Plasti (sl. 18) SE 1 – plast SE 2 – plast Vrhnja plast, ki je prekrivala celotno Med ornico in geološko osnovo je površino najdišča do globine 0,25 m, ležala na celotnem najdišču preme- je bila ornica iz togega, finega sivo šana plast, ki je nastala z globokim rjavega peska. Vsebovala je posamič- oranjem, ki je doseglo paleoornico in ne najdbe iz vseh obdobij, ki so bila zgornje arheološke plasti. Plast meh- z ostalinami ugotovljena na najdišču. kega, finega sivo do rumeno rjavega peska je bila debela do 0,25 m in je vsebovala drobce oglja in odlomke lončenine: iz prazgodovinske dobe 53 odlomkov (G1–3, G5) in predil- SE 3 – plast no glinasto utež (G4), iz rimske dobe Kulturno sterilna naplavinska plast 5 odlomkov (G10–13), iz srednjega mehkega, finega rumeno rjavega pe- veka 21 (G227–231), iz novega veka ska je bila odkrita v kv. 11–15, 22– 3, časovno nedoločljivih pa je bilo 5 27, 34–40, 47–52, 59–64, 71–77. odlomkov. Vanjo je bila vkopana bakrenodobna jama za kol (SE 98/97), večina rim- skodobnih jam (poleg SE 49/48 in 59/5 tudi skupina jam pod rimsko- dobno plastjo SE 66) ter skoraj vse zgodnjesrednjeveške ostaline (razen SE 13 – plast odkrita v kv. 4–5, 14–17, 27–29, SE 14 – plast jam 5 in 10). Kulturno sterilna naplavinska plast iz 40–41, 52–54, 64–66 in 77–78; Kulturno sterilna naplavinska plast trdne sivo rjave peščene gline z oran- ponekod je bila glina manj pešče- trdega, finega oranžno rjavega peska žnimi marmoriziranimi lisami9 je bila na (kv. 14–17). V plasti je bilo nekaj s temno rdečimi marmoriziranimi li- najdb, za katere sklepamo, da so pri sami je bila odkrita v kv. 1–3, 5–10, SE 4 – plast pretakanju vode zdrsnile iz višje le- 17–21, 29–31, 41–43, 53–55, 9 Marmorizacija ali vertikalna Kulturno sterilna sipina iz finega sivo progavost nastane pri verti- žečih kulturnih plasti (SE 1 in SE 2). 66–67 in 78–79. Od plasti SE 3 se ta rjavega peska, pomešanega s sivim kalnem pretakanju vode skozi Najdeni so bili: odbitek rezila kamni- naplavinska plast loči predvsem po sediment: v deževnem obdo- gruščem, je bila odkrita v kv. 10–11, te sekire (G6), odlomek prazgodovin- tem, da je marmorizirana in ponekod bju teče vode navzdol, v su- 20–23, 32–35, 44–47, 56–59 in šnem pa se dviguje zaradi ka- ske in 9 odlomkov antične lončenine. bolj glinena. V kv. 67 in 79 je bila v 68–72. V kv. 57–59 je bilo v to plast pilarnega tlaka, ki ga povzroča V to plast sta bili vkopani tudi zgo- to plast vkopana rimskodobna jama izhlapevanje; posledica teh vkopanih nekaj časovno neoprede- dnjesrednjeveški jami 5 (SE 96/95) in SE 10/9. procesov so rdečkaste lise v ljeni jam (SE 112/111–SE 126/125). plasti. 10 (SE 16/15). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 38 Bakrena doba (sl. 20) SE 98/97 – jama za kol Slabo vidna jama ovalnega tlori- sa in lijakastega preseka, velikosti 0,38 × 0,36 m, je bila odkrita v B kv. 27. V plast SE 3 je bila vkopana 0,16 m globoko in zapolnjena z A mehkim, finim sivo rjavim peskom A B s temno oranžnimi marmorizirani- mi lisami (SE 97). V njej so bili drob- ci oglja in prazgodovinske črepinje: odlomek ustja (G7) in 37 odlomkov ostenj glinenih posod. Rimsko obdobje (sl. 20) SE 66 – plast (M 1:100) (sl. 18) gane gline. Pod plastjo SE 66 so bile Plast mehkega, finega sivo rjavega v plast SE 3, ki je segala do 0,20 m peska z rjavordečimi oksidi, ne- globoko, vkopane jame SE 154/153, pravilne ovalne oblike, velikosti SE 156/155, SE 65/64 in jame za kole 7,15 × 4,29 m, je bila odkrita v kva- SE 158/157, SE 160/159, SE 162/161 drantih 27, 39 in 40. Debela je bila in SE 164/163, ki so bile, razen jame 0,20 m in je ležala nad plastjo SE 3. 4 (SE 65/64; z rimskodobnimi in zgo- Vsebovala je odlomek ustja (G14) in dnjesrednjeveškimi najdbami), brez 4 odlomke ostenj rimskodobnih gli- najdb, zato njihova opredelitev v nenih posod (G15) ter 14 kosov ož- rimsko obdobje ni zanesljiva. B 158 156 A 160 SE 10/9 – jama (M 1:100) 65 Dobro vidna jama nepravilno oval- 162 nega tlorisa in lečastega preseka, ve- 164 lika 5,00 × 4,20 m, vkopana 0,31 m globoko v plast SE 14, je bila odkrita 66 154 v kv. 67 in 79. Zapolnjena je bila s plastjo trdega, finega sivo rjavega peska z marmoriziranimi lisami B Grob 1 A (SE 9), v kateri je bilo 10 odlomkov 68 ostenij rimskodobnih glinenih posod. A B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 39 SE 154/153 – jama Slabo vidna jama ovalnega tlo- A risa in lijakastega preseka, velika 1,26 × 0,68 m, je bila odkrita v kv. 39, pod plastjo SE 66. V plast SE 3 je bila vkopana 0,36 m globoko. Za- B polnjena je bila s trdnim, finim sivim A B peskom s temno oranžnimi marmo- riziranimi lisami (SE 153); brez najdb. SE 156/155 – jama SE 49/48 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno oval- Slabo vidna jama ovalnega tlorisa nega tlorisa in koritastega preseka, A in banjastega preseka, velika velika 0,90 × 0,46 m, je bila od- 0,35 × 0,33 m, je bila odkrita v B krita v kv. 39, pod plastjo SE 66. V kv. 75. V plast SE 3 je bila vkopana A plast SE 3 je bila vkopana 0,11 m B 0,20 m globoko. Jama je bila ver- globoko; stikala se je z jamo za stoj- jetno presekana z vkopom žganega A B A B ko SE 159/160. Zapolnjena je bila z groba 11 (SE 74). Zapolnjena je bila mehkim, finim sivo rjavim peskom z z mehkim, finim sivo rjavim peskom rdeče rjavimi marmoriziranimi lisami (SE 48); v njem so bili 3 odlomki rim- (SE 155), v njem so bili drobci oglja skodobnih glinenih posod, drobci in grudice ožgane gline. oglja in delci ožganih živalskih kosti ovce, koze ali srne (Hincak, poglavje Zooerheološke analize, str. 120). SE 59/58 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlori- sa in nepravilno banjastega prese- ka, premera 0,40 m, je bila odkrita B v kv. 75. V plast SE 3 je bila vkopa- A na 0,27 m globoko. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- A B skom in nekaj manjšimi kamni (pr. približno 0,5 cm; SE 58); v njem so bili delci ožganih kosti ovce, koze ali srne (Hincak, poglavje Zooerheološke analize, str. 120). in odlomka rim- skodobne glinene posode. SE 158/157 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno oval- nega tlorisa in lijakastega preseka, A B velika 0,27 × 0,24 m, je bila odkri- ta v kv. 27 pod plastjo SE 66. V plast A B SE 3 je bila vkopana 0,14 m globoko. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z rdeče rjavimi marmoriziranimi lisami (SE 157) ter drobci oglja in delčki ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 40 SE 160/159 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno ovalne- ga tlorisa in lijakastega preseka, ve- B lika 0,44 × 0,35 m, je bila odkrita v A kv. 39 pod plastjo SE 66. V plast SE 3 je bila vkopana 0,13 m globoko; sti- A B kala se je z jamo SE 156. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z rdeče rjavimi marmorizira- nimi lisami (SE 159) ter drobci oglja in grudicami ožgane gline. SE 162/161 – jama za kol Dobro vidna jama skoraj okroglega tlorisa in lijakastega preseka, pre- A B mera 0,25 m, je bila odkrita v kv. 39 pod plastjo SE 66. V plast SE 3 je bila A B vkopana 0,11 m globoko. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z rdeče rjavimi marmorizira- nimi lisami (SE 161) ter drobci oglja in dvema grudicama ožgane gline. SE 164/163 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlorisa in banjastega preseka, premera 0,29 m, A je bila odkrita v kv. 39 pod plastjo B SE 66. V plast SE 3 je bila vkopana A B 0,12 m globoko. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z rdeče rjavimi marmoriziranimi lisami (SE 163) ter drobci oglja in grudicami ožgane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 41 Zgodnji srednji vek Grobovi (sl. 20, 25) Grob 1 – SE 68/67 (M 1:20) Slabo vidna grobna jama (približna velikost 1,10 × 0,50 m, gl. 0,30 m) je bila odkrita v kv. 39. Zapolnjena je bila s finim sivo rjavim peskom s B temnordečimi oksidi (SE 67). Med A peskom so bili drobci oglja, železen nož (G16), glinena posoda (G17) ter A B sežgani ostanki spodnje in zgornje čeljustnice z zobmi; kostni ostanki so verjetno pripadali moškemu, stare- mu od 25 do 30 let (Hincak, poglavje Antropološke analize, str. 114). Vkop sprva ni bil viden, ko pa so se pokazali delci sežganih kosti in raz- bita posoda, je bila najdba oprede- ljena kot grob. Vkopan je bil na robu jame 4, vendar pri izkopavanju stra- tigrafski odnos med grobom in jamo 4 ni bil povsem razjasnjen. Na pod- lagi dokumentacije je mogoče skle- pati, da je bila jama 4 že zapolnjena, ko je bil vanjo deloma vkopan grob. Ožje mesto groba (pr. jame približno 0,60 m) določa posoda (G17), ki je bila večji del še ohranjena skupaj, približno 0,50 m stran od posode pa sta vsaksebi ležala v plasti SE 66 nož (G16) in sežgana zgornja čeljustnica. Tudi v jami 4 so bili najdeni spolno nedoločljivi delci človeških kosti, ki so pripadale osebku, staremu od 30 do 40 let (Hincak, poglavje Antropo- loške analize, str. 114). verjetno gre, kljub razliki pri opredelitvi starosti, za kosti umrlega iz groba 1. Raztrese- nost najdb bi govorila za to, da je bil grob pozneje (morda pri oranju) pre- cej poškodovan. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 42 Grob 2 – SE 33/32 (M 1:10) nih človeških kosti, ki so pripadale Grob je bil v kv. 38 odkrit potem, ko zelo verjetno moškemu, staremu od je bila med arheološkim izkopava- 35 do 40 let (Hincak, poglavje Antro- njem zgornja polovica žare (G20) pološke analize, str. 114). uničena pri strojnem odstranjevanju ornice. Vkop se je nakazoval okrog žare (približna vel. 0,25 × 0,32 m), ki je ležala v mehkem, finem rume- no rjavem pesku (SE 32 = plast SE 3). V glinenem loncu – žari (G20) so bili najdeni železen nož (G18), železna konica (G19) in številni delci sežga- Radiokarbonska analiza (sl. 44) oglja iz groba je pokazala starost: BP 1333±25 1∑ cal AD 656–686 (verjetnost 68,3 %) 2∑ cal AD 649–712 (verjetnost 84,0 %) 746–767 (verjetnost 11,4 %) Grob 3 – SE 26/25 (M 1:20) Dobro vidna grobna jama ovalnega tlorisa in banjastega preseka (veliko- sti 0,40 × 0,33 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 50. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom (SE 25), drobci oglja in številnimi delci sežganih človeških kost, med katerimi so ležale železna igla (G21), bronasta žica (G22), steklena jagoda (G23) in glinasta predilna utež (G24). Kosti so zelo verjetno pripadale žen- ski, umrli v starosti od 14 do 17 let (Hincak, poglavje Antropološke ana- lize, str. 114). Radiokarbonska analiza (sl. 48) oglja iz groba je pokazala starost: BP 1186±30 1∑ cal AD 781–790 (verjetnost 6,8 %) 808–885 (verjetnost 61,5 %) 2∑ cal AD 723–740 (verjetnost 1,9 %) 770–899 (verjetnost 88,7 %) 919–949 (verjetnost 4,8 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 43 Grob 4 – SE 37/36 (M 1:20) Obris grobne jame ni bil viden. Za- sutje groba iz finega rumeno rjavega peska (SE 36 = SE 3) je segalo 0,12 m globoko in se je od okolice v kv. 50 (plast SE 3) ločilo po koščkih ožganih človeških kosti, ki jih je vsebovalo. Kosti so pripadale zelo verjetno žen- ski, stari od 20 do 30 let (Hincak, po- glavje Antropološke analize, str. 114). Grob 5 – SE 70/69 (M 1:20) Obris grobne jame ni bil viden. Za- sutje groba iz finega rumeno rjavega peska (SE 69) se je od okolice v kv. 50 (plast SE 3) ločilo po koščkih sežganih človeških kosti, ki jih je vsebovalo. Kosti so se pojavljale tudi zelo str- njeno na območju, velikem približno 0,60 × 0,50 m in do 0,12 m globoko. Kosti so pripadale osebi, ki je umrla v starosti do 20 let (Hincak, poglavje Antropološke analize, str. 114). Grob 6 – SE 92/91 (M 1:20) Slabo vidna grobna jama ovalne- ga tlorisa in banjastega preseka (vel. 0,40 × 0,34 m, gl. 0,12 cm) je bila odkrita v kv. 50. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivkasto rume- no rjavim peskom (SE 91) in delci se- žganih človeških kosti, nedoločljivih po spolu in starosti (Hincak, poglavje Antropološke analize, str. 114). Grob 9 – SE 136/135 (M 1:20) Obris grobne jame ni bil viden, kot grob je bila najdba, odkrita v kv. 62, opredeljena na podlagi precej raz- padlih, v strnjen kupček zbranih delcev sežganih človeških kosti). Ob- dajalo jih je zasutje iz finega rume- no rjavega peska (SE 135; približna vel. 0,28 × 0,28 m, gl. 0,08 m), v katerem so bili drobci oglja in žele- zen tečaj ročaja vedra (G25). Kosti so zelo verjetno pripadale moškemu, staremu od 20 do 30 let (Hincak, po- glavje Antropološke analize, str. 114). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 44 Grob 7 – SE 134/133 (M 1:20) Slabo vidna grobna jama ovalnega tlorisa in banjastega preseka (vel. 0,50 × 0,42 m, gl. 0,11 m) je bila odkrita v kv. 63. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom (SE 133). V zasutju groba so bili košček železa, drobci oglja in precej strnjeno delci sežganih človeških kosti. Kosti so pripadale osebi, ki je umrla v starosti od 30 do 40 let (Hin- cak, poglavje Antropološke analize, str. 114). Grob 8 – SE 152/151 (M 1:20) Obris grobne jame ni bil viden. Za- sutje groba iz finega rumeno rjave- ga peska (SE 151) se je od okolice v kv. 62 (plast SE 3) ločilo po raztrese- nih delcih sežganih človeških kosti, ki jih je vsebovalo. Kosti so pripadale osebi, ki je umrla v starosti od 20 do 30 let (Hincak, poglavje Antropološke analize, str. 114). Tudi v bližini naj- deni delci sežganih kosti so verjetno iz tega groba (Hincak, poglavje An- tropološke analize, str. 114). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 45 Grob 10 – SE 41/40 (M 1:20) Obris grobne jame ni bil viden, za- sutje iz finega rumeno rjavega pe- ska (približna vel. 0,80 × 0,75 m, gl. 0,08 m) se je od okolice v kv. 76 (SE 40=SE 3) ločilo po raztresenih delcih sežganih človeških kosti, ki jih je vsebovalo. Kosti so pripadale moškemu, staremu od 30 do 35 let (Hincak, poglavje Antropološke ana- lize, str. 114). Grob 11 – SE 74/73 (M 1:20) Obris grobne jame ni bil viden, kot grob je bila opredeljena najdba, od- krita v kv. 75, in sicer na podlagi dveh kupčkov sežganih človeških ko- sti. Obdajalo ju je zasutje iz finega rumeno rjavega peska (SE 73; pribli- žna vel. 0,70 × 0,55 m, gl. 0,25 m), v katerem sta bila najdena odlomek rimskodobne glinene posode (G27) in železen nož (G26), ki je ležal v enem od kupčkov sežganih kosti. Večina kosti je pripadala zelo verje- tno moškemu, staremu od 25 do 30 let, nekaj pa otroku ali ženski (Hin- cak, poglavje Antropološke analize, str. 114). Pri izkopavanju kosti niso pobrali ločeno po kupčkih, ampak so jih pomešali; dejstvo, da pripadajo dvema osebama, je bilo ugotovljeno pri antropološki analizi. Odnos med grobom in tik njega izkopano jamo za stojko SE 49 ni razjasnjen. Radiokarbonska analiza (sl. 45) oglja iz groba je pokazala starost: BP 1307±25 1∑ cal AD 664–694 (verjetnost 43,0 %) 702–707 (verjetnost 4,1 %) 748–765 (verjetnost 21,2 %) 2∑ cal AD 658–725 (verjetnost 65,8 %) 738–771 (verjetnost 29,6 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 46 Jame (sl. 20) A Jama 1 – SE 8/7, SE 23, SE 24 (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilno oval- G31 nega, skoraj pravokotnega tlorisa z močno zaobljenimi vogali in leča- stega preseka (vel. 4,25 × 3,24 m, gl. 0,60 m) je bila odkrita v kv. 75, vkopana v plast SE 3. V jami so bile B tri plasti: 1. Zgornja plast (SE 7) iz mehkega, finega sivo rjavega peska z ne- A B kaj manjšimi kamni; v tlorisu do- 7 bro vidna, prehod v spodnjo plast 23 24 je bil neizrazit (vel. 4,25 × 3,49 m, db. 0,27 m); v njej so bili najdeni zlat uhan (G31), odlomek prazgo- dovinske in 3 odlomki rimskodob- ne lončenine (G28–30), več kot 360 zgodnjesrednjeveških črepinj (G33, G36–52, G54–90, G92) in kosi pra- žilnika (G91); v plasti so bili tudi drobci oglja in ožgane gline, delci ožganih kosti jelena in velikega pre- žvekovalca ter ostanki ožganega zoba svinje (Hincak, poglavje Zooarheolo- ške analize, str. 120). 2. Vmesna plast (SE 23) iz mehkega, finega rjavo rumenega peska z ne- kaj odlomki lončenine; obris vkopa Radiokarbonska analiza (sl. 43) oglja iz jame (SE 24) je pokazala starost: (š. 2,85 m, db. 0,22 m) in meja s BP 1445±24 spodnjo plastjo sta bila dobro vidna. 1∑ cal AD 602–641 (verjetnost 68,3 %) 3. Spodnja plast (SE 24), dobro vi- 2∑ cal AD 572–649 (verjetnost 95,4 %). dna v tlorisu in prerezu (š. 3,85 m, db. 0,20 m), je bila črna, mešana z drobci oglja, fino peščena, z nekaj večjimi kamni. V njej je bilo več kot 20 odlomkov zgodnjesrednjeveške lončenine (G34, G53, G93–97), med njimi tudi odlomki pekača (G35), ter železna konica (G32) in delci žival- skih kosti. V dno jame 1 je bila vko- pana jama za kol SE 53. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 47 Jama 2 – SE 55/54 (M 1:100) Dobro vidna jama nepravilno oval- A nega, skoraj pravokotnega tlorisa z močno zaobljenimi vogali, in kori- tastega preseka (vel. 4,00 × 2,60 m, G98 gl. 0,34 m) je bila odkrita v kv. 26 in 38, vkopana v plast SE 3. V jami B (SE 54; sl. 5) je bila črna plast, me- šana z drobci oglja, fino peščena z nekaj kamni (pr. 0,5–5,0 cm). V njej A B so bili številni odlomki lončenine, 2 rimskodobna (G99) in več kot 370 zgodnjesrednjeveških (G100–118), 115 kosov dveh pražilnikov (G119, G120), železen nož (G98) ter grudice ožgane gline in delci živalskih kosti, ki pripadajo ovci, kozi ali srni (Hin- cak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). Radiokarbonska analiza (sl. 46) oglja je pokazala starost: BP 1307±23 1∑ cal AD 664–694 (verjetnost 44,2 %) 703–706 (verjetnost 3,4 %) 748–765 (verjetnost 20,7 %) 2∑ cal AD 659–723 (verjetnost 66,8 %) 739–770 (verjetnost 28,6 %) Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 48 Jama 3 – SE 130/129, SE 165, 2. Vmesna plast (SE 165) iz večjih SE 166 prodnikov (velikosti 2,87 × 0,63 m, Dobro vidna jama podolgovato oval- db. 0,06 cm, z več kot 140 zgodnje- nega tlorisa in lečastega preseka je srednjeveškimi črepinjami (G133– bila odkrita v kv. 60 in 72, vkopana 153), med katerimi je tudi večkrat v geološko plast SE 3. V jami so bile preluknjano dno posode (G130), tri plasti: ter grudicami ožgane gline in 5 kosi 1. Zgornja plast (SE 129) iz mehke- žlindre. ga, finega sivo rjavega peska z nekaj 3. Spodnja plast (SE 166) iz mehke- manjšimi kamni, dobro vidna v tlori- ga, finega sivo rjavega peska s temno su (vel. 3,75 × 1,20 m, db. 0,09 m); oranžnimi marmoriziranimi lisami v njej so bili najdeni kamnit odbitek (vel. 2,90 × 0,70 m, db. 0,13 m); v (G121), več kot 60 odlomkov zgod- njej sta bili zgodnjesrednjeveški čre- njesrednjeveških posod (G123–132), pinji in železen žebelj (G154). od katerih je bilo mogoče sestaviti lonec G122 ter grudice ožgane gline in kosa žlindre. A G122 G121 B A B Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 49 Jama 4 – SE 65/64, SE 86, SE 87 2. Vmesna plast (SE 86) iz kamnov Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in s premerom 5–10 cm (približna banjastega preseka je bila odkrita v vel. 1,10 × 0,90 m), brez najdb. kv. 39, na območju plasti SE 66; na 3. Spodnja plast (SE 87) iz mehkega, robu jame so bili ostanki groba 1. finega temno sivo rjavega peska z V jami so bile tri plasti: nekaj kamni in veliko ožgane gline 1. Zgornja plast (SE 64) iz (vel. 2,20 × 1,30 m, db. 0,23 m); ož- mehkega, finega sivo rjavega peska gana glina je zavzemala približno 40 (vel. 2,92 × 1,76 m, db. 0,26 m); v % prostornine plasti. V plasti so bili 4 njej so bili drobci oglja, grudice ož- odlomki rimskodobne in 1 odlomek gane gline, 7 odlomkov rimskodob- zgodnjesrednjeveške lončenine, 360 nih (G156) in 5 odlomkov zgodnje- kosov ožgane gline, veliki kosi oglja srednjeveških glinenih posod (G155) in delci ožganih kosti svinje (Hin- ter delci ožganih kosti goveda (Hin- cak, poglavje Zooarheološke analize, cak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). str. 120). Radiokarbonska analiza (sl. 47) oglja iz plasti SE 64 je pokazala starost: BP 1304±26 1∑ cal AD 666–695 (verjetnost 38,6 %) 698–708 (verjetnost 8,3 %) 747–765 (verjetnost 21,4 %) 2∑ cal AD 660–727 (verjetnost 64,9 %) 737–771 (verjetnost 30,5 %) B A A B 64 SE86 87 65 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 50 Jama 5 – SE 96/95 (M 1:100) B Slabo vidna jama ovalnega tlo- risa in lečastega preseka (vel. 3,30 × 2,60 m, gl. 0,50 m) je bila odkrita v kv. 28, vkopana v plast SE 13. Zapolnjena je bila s trdim, gli- nenim peskom, katerega barva pre- haja od sive k rumeni (SE 95). V njej sta bila odlomka ostenja rimskodob- A ne in zgodnjesrednjeveške glinene A B posode. Jama 6 – SE 81/80 (M 1:100) Dobro vidna jama podolgovatega, nepravilno ovalnega tlorisa in leča- A stega preseka (vel. 4,30 × 2,00 m, gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 13, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom z oranžno rdečimi marmorizira- nimi lisami in obilno z manjšimi ka- menčki (pr. 0,5–2,0 cm; SE 80). Med peskom je bilo več kot 40 odlom- B kov zgodnjesrednjeveške lončenine A B (G157–163), veliko grudic ožgane gli- ne in drobci oglja. V dno jame je bila vkopana jama za kol (SE 85/84). Jama 7 – SE 35/34 (M 1:100) Dobro vidna jama ovalnega tlo- B risa in lečastega preseka (vel. 3,63 × 1,97 m, gl. 0,34 m) je bila odkrita v kv. 35, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z oranžno rdečimi marmoriziranimi lisami (SE 34). V njej je bilo 5 odlomkov A rimskodobnih in 11 odlomkov zgod- A B njesrednjeveških glinenih posod (G164–169) ter veliko drobcev oglja in nekaj ožganih kamnov. Jama 8 – SE 30/29 (M 1:100) Dobro vidna jama podolgovatega, nepravilno ovalnega tlorisa in leča- A stega preseka (vel. 3,24 × 0,96 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 35 in 47, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom in nekaj kamni (pr. 0,5–5,0 cm; SE 29). V njej je bilo 9 odlomkov rim- B skodobnih in 91 odlomkov zgodnje- A B srednjeveških glinenih posod (G170– 192), veliko drobcev oglja in grudic ožgane gline ter delci kosti svinje (Hincak, poglavje Zooarheološke ana- lize, str. 120). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 51 Jama 9 – SE 6/5, SE 31 (M 1:100) 1. Zgornja plast (SE 5), debela do 2. Spodnja plast (SE 31) ovalnega tlo- ških glinenih posod (G222–226), ko- Dobro vidna jama nepravilno oval- 0,35 cm, iz finega temno sivo rja- risa (vel. 1,40 × 1,20 m, gl. 0,27 m), šček prosojnega, svetlo zelenega ste- nega tlorisa in lečastega preseka vega peska, v katerem je bilo 10 % iz mehkega, finega svetlo sivo rja- kla in nekaj ožganih kamnov. (vel. 4,80 × 3,40 m, gl. 0,45 m) je kamnov. V njej je bilo 97 odlom- vega peska, v katerem je bilo 10 % Na dnu jame je bila vkopana jama za bila odkrita v kv. 61, 73 in 74, vko- kov zgodnjesrednjeveške lončenine kamnov (pr. 0,5–5,0 cm). V njej je bil kol (SE 140/139). pana v plast SE 3. V jami sta bili dve (G193–220) in veliko grudic ožga- odlomek rimskodobne sklede (G226) plasti: ne gline. in 10 odlomkov zgodnjesrednjeve- C A B D C D A B Jama 10 – SE 16/15 Dobro vidna jama okroglega tlo- risa in banjastega preseka (vel. 0,83 × 0,70 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 52, vkopana v plast SE 13. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom (SE 15), v katerem sta bili zgodnjesrednjeve- ški črepinji. Jama 11 – SE 142/141 Dobro vidna jama okroglega tlorisa B in lijakastega preseka (pr. 0,70 m, A gl. 0,19 m) je bila odkrita v kv. 61, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je A B bila z mehkim, finim svetlo sivo rja- vim peskom (SE 141), v katerem sta bili zgodnjesrednjeveški črepinji. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 52 Jame za kol (sl. 20) SE 53/52 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno okro- glega tlorisa in lečastega prese- ka (pr. 0,22 m, gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 75. Vkopana je bila v dno jame 1 (SE 8) in zapolnjena z mehkim, finim sivim peskom z oranžnordečimi marmoriziranimi li- sami (SE 52); brez najdb. Uvrstitev med zgodnjesrednjeveške jame ni zanesljiva. SE 57/56 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlorisa B in banjastega preseka (pr. 0,29 m, A gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 75, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je A B bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom (SE 56), katerem so bili drobci oglja in odlomek glinene posode. SE 61/60 – jama za kol Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in kotlastega preseka B (vel. 0,36 × 0,27 m, gl. 0,19 m) je A bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, A B finim sivo rjavim peskom (SE 60), v katerem so bili drobci oglja, odlom- ka zgodnjesrednjeveške lončenine in delca ožganih živalskih kosti (Hin- cak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). SE 63/62 – jama za kol Slabo vidna jama ovalnega tlorisa in kotlastega preseka A (vel. 0,39 × 0,35 m, gl. 0,15 m) je bila odkrita na meji kv. 74 in 75, B vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je A B bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom (SE 62), v katerem so bili odlo- mek zgodnjesrednjeveške glinene po- sode, delci ožganih živalskih kosti in delec človeške kosti (Hincak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 53 SE 85/84 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlori- A sa in lečastega preseka (pr. 0,25 m, B gl. 0,03 m) je bila odkrita v kv. 13. Vkopana je bila v dno jame 6 (SE 81). A B Zapolnjena je bila z mehkim, finim temno rjavim peskom (SE 84); brez najdb. SE 150/149 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno okro- glega tlorisa in lečastega preseka B (vel. 0,35 × 0,33 m, gl. 0,09 m) je bila odkrita v kv. 63, vkopana v plast A SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom (SE 149), v A B katerem so bili 3 odlomki zgodnje- srednjeveške lončenine, odlomek železnega predmeta in grudice ož- gane gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 54 Neopredeljeno (sl. 20) SE 12/11 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno oval- B nega tlorisa in lijakastega preseka A (vel. 0,40 × 0,35 m, gl. 0,23 m) je bila odkrita v kv. 55, vkopana v plast A B SE 14. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z oranžnimi oksidi (SE 11); brez najdb. SE 18/17 – jama Slabo vidna jama okroglega A tlorisa in lečastega preseka (vel. 0,82 × 0,72 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 52, vkopana v plast SE 13. Zapolnjena je bila z mehkim, B finim sivo rjavim peskom z oranžni- A B mi marmoriziranimi lisami (SE 17), v katerem je bil odlomek lončene posode. SE 20/19 – jama Dobro vidna jama okroglega tlorisa in lečastega preseka (premera 1,90 m, B gl. 0,16 m) je bila odkrita v kv. 51, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- A skom (SE 19), v katerem so bile gru- dice ožgane gline. A B Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 55 SE 22/21 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno oval- B nega tlorisa in koritastega preseka A (vel. 0,44 × 0,32 m, gl. 0,10 m) je A B bila odkrita v kv. 51, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom in drobci oglja (SE 21). SE 28/27 – jama za kol B Dobro vidna jama okroglega tlorisa in lijakastega preseka (pr. 0,23 m, A gl. 0,15 m) je bila odkrita v kv. 48, A B vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom (SE 27); brez najdb. SE 39/38 – jama za kol Dobro vidna jama ovalnega tlorisa in lečastega preseka B A (vel. 0,42 × 0,33 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 50, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z oranžno rdečimi marmoriziranimi lisami (SE 38); brez najdb. SE 43/42 – jama za kol Dobro vidna jama nepravilno okrogle- ga tlorisa in lijakastega preseka (vel. B 0,38 × 0,35 m, gl. 0,18 m) je bila od- A krita v kv. 75, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim A B sivo rjavim peskom in nekaj manjši- mi kamni (pr. do 0,5 cm) (SE 42). Med peskom so bili drobci oglja, odlomka glinene posode, grudice ožgane gline in delci ožganih kosti ovce, koze ali srne (Hincak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 56 SE 45/44 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlo- risa in lijakastega preseka (vel. 0,31 × 0,27 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 75, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom (SE 44), v katerem so bili drobci oglja in delci ožganih živalskih kosti ovce, koze ali srne (Hincak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). SE 47/46 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlo- B risa in banjastega preseka A (vel. 0,33 × 0,30 m, gl. 0,18 m) je bila odkrita v kv. 75, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom (SE 46), v katerem so bili drobci lončenine in oglja. SE 51/50 – jama za kol Slabo vidna jama okroglega tlorisa B in lijakastega preseka (pr. 0,35 m, A gl. 0,20 m) je bila odkrita v kv. 75, A B vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim pe- skom (SE 50); brez najdb. SE 72/71 – jama za kol A Dobro vidna jama okroglega tlo- risa in lijakastega preseka B (vel. 0,54 × 0,50 m, gl. 0,32 m) je bila odkrita v kv. 37, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom s temno- rdečimi marmoriziranimi lisami (SE 71); brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 57 SE 77/76 – jama SE 79/78 – jama za kol Slabo vidna jama ovalnega tlo- B Dobro vidna jama okroglega B risa in lečastega preseka tlorisa in lečastega preseka A (vel. 1,20 × 0,90 m, gl. 0,12 m) je A (vel. 0,38 × 0,42 m, gl. 0,06 m) je bila odkrita v kv. 2, vkopana v plast bila odkrita v kv. 19, vkopana v plast SE 14. Zapolnjena je bila s trdim, SE 14. Zapolnjena je bila z mehkim, A B meljastim svetlo sivo rjavim peskom A B meljastim sivo rjavim peskom z z oranžno rdečimi oksidi (SE 76); brez oranžno rdečimi oksidi (SE 78); brez najdb. najdb. SE 83/82 – jama za kol SE 94/93 – jama Dobro vidna jama ovalnega tlo- Slabo vidna jama nepravilnega oval- B risa in lečastega preseka A nega tlorisa in lečastega preseka B A (vel. 0,56 × 0,44 m, gl. 0,11 m) je (vel. 0,89 × 0,88 m, gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 11, vkopana v plast bila odkrita v kv. 28, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, SE 13. Zapolnjena je bila s trdim, gli- A B finim sivo rjavim peskom z oranžno nenim peskom, katerega barva pre- rdečimi oksidi in drobci oglja (SE 82). haja od sive k rumeni (SE 93); brez najdb. SE 90/89 – jama za kol Slabo vidna jama okroglega tlori- B sa in kotlastega preseka (pr. 0,37 m, A gl. 0,18 cm) je bila odkrita v kv. 74 in 75, vkopana v plast SE 3. Zapol- A B njena je bila z mehkim, finim, siv- kasto rumeno rjavim peskom (SE 89); brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 58 SE 100/99 – jama Dobro vidna jama nepravilnega tlorisa in banjastega preseka A B (vel. 0,69 × 0,40 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, A B finim peskom, katerega barva pre- haja od svetlo sivo rjave k rdeče rjavi (SE 99); brez najdb. SE 102/101 – jama za kol Dobro vidna jama ovalnega tlo- risa in banjastega preseka B A (vel. 0,52 × 0,44 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim peskom, katerega barva pre- haja od svetlo sivo rjave k rdeče rjavi (SE 101); brez najdb. SE 104/103 – jama Dobro vidna jama nepravilno oval- nega tlorisa in banjastega preseka B (vel. 0,68 × 0,56 m, gl. 0,17 m) je A bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, A B finim peskom, katerega barva pre- haja od svetlo sivo rjave k rdeče rjavi (SE 103); v pesku je bila gruda ožga- ne gline. SE 108/107 – jama za kol Dobro vidna jama ovalnega tlo- B risa in banjastega preseka A (vel. 0,51 × 0,47 m, gl. 0,14 m) je bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim peskom, katerega barva pre- haja od svetlo sivo rjave k rdeče rjavi (SE 107); v pesku je bila gruda ožga- ne gline. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 59 SE 106/105 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlo- risa in banjastega preseka (vel. 0,40 × 0,38 m, gl. 0,12 m) je bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim peskom, katerega barva pre- haja od svetlo sivo rjave k rdeče rjavi (SE 105); brez najdb. SE 110/109 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega tlorisa B in banjastega preseka (pr. 0,40 m, A gl. 0,10 m) je bila odkrita v kv. 74, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je A B bila z mehkim, finim peskom, kate- rega barva prehaja od svetlo sivo rja- ve k rdeče rjavi (SE 109); brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 60 A SE 112/111 – jama Slabo vidna jama ovalnega tlo- risa in lečastega preseka (vel. 1,12 × 0,50 m, gl. 0,17 m) je bila odkrita v kv. 57, vkopana v plast SE 4. Zapolnjena je bila s trdim, gli- B nenim sivim peskom s temno oran- A B žnimi oksidi (SE 111); brez najdb. SE 114/113 – jama B SE 116/115 – jama za kol Slabo vidna jama ovalnega tlo- Slabo vidna jama okroglega tlori- risa in lečastega preseka sa in lečastega preseka (pr. 0,20 m, B (vel. 1,32 × 0,62 m, gl. 0,19 m) je gl. 0,07 m) je bila odkrita v kv. 58, A bila odkrita v kv. 57 in 58, vkopa- vkopana v plast SE 4. Zapolnjena je A B na v plast SE 4. Zapolnjena je bila s bila s trdim, finim sivo rjavim pe- A trdim, glinenim sivim peskom s te- skom z rdeče rjavimi oksidi (SE 115); A B mno oranžnimi oksidi (SE 113); brez brez najdb. najdb. SE 118/117 – jama za kol SE 120/119 – jama za kol B Slabo vidna jama okroglega (M 1:20) B tlorisa in lečastega preseka Slabo vidna jama ovalnega tlo- (vel. 0,26 × 0,23 m, gl. 0,07 m) je A risa in lečastega preseka A bila odkrita v kv. 58, vkopana v plast (vel. 0,20 × 0,16 m, gl. 0,05 m) je A B A B SE 4. Zapolnjena je bila s trdim, fi- bila odkrita v kv. 58, vkopana v plast nim sivo rjavim peskom z rdeče rjavi- SE 4. Zapolnjena je bila s trdim, finim mi marmoriziranimi lisami (SE 117); sivo rjavima peskom z rdeče rjavimi brez najdb. oksidi (SE 119); brez najdb. SE 122/121 – jama za kol SE 124/123 – jama za kol Slabo vidna jama okroglega Slabo vidna jama okroglega tlorisa in lečastega preseka A tlorisa in lečastega preseka B (vel. 0,18 × 0,15 m, gl. 0,06 cm) je (vel. 0,22 × 0,18 m, gl. 0,05 m) je B A bila odkrita v kv. 58, vkopana v plast bila odkrita v kv. 58 in 59, vkopana v A B A B SE 4. Zapolnjena je bila s trdim, finim plast SE 4. Zapolnjena je bila s trdim, sivo rjavim peskom z rdeče rjavimi finim sivo rjavim peskom z rdeče rja- oksidi (SE 121); brez najdb. vimi oksidi (SE 123); brez najdb. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 61 SE 126/125 – jama za kol SE 132/131 – jama za kol Slabo vidna jama nepravilnega oval- Dobro vidna jama ovalnega tlo- B nega tlorisa (vel. 0,23 × 0,17 m) je risa in lečastega preseka A bila odkrita v kv. 58; po ponovnem (vel. 0,28 × 0,20 m, gl. 0,06 m) je A B strganju jama ni bila več vidna. Za- bila odkrita v kv. 60, vkopana v plast polnjena je bila s trdim, finim sivo SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, rjavim peskom z rdeče rjavimi mar- finim sivo rjavim peskom (SE 131); moriziranimi lisami (SE 125); brez brez najdb. najdb. SE 128/127 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega B tlorisa in lečastega preseka A (vel. 0,34 × 0,28 m, gl. 0,11 m) je A B bila odkrita v kv. 60, vkopana v plast SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom z rdeče rja- vimi oksidi (SE 127); brez najdb. SE 138/137 – jama za kol SE 140/139 – jama za kol Slabo vidna jama ovalnega tlo- Slabo vidna jama ovalnega tlo- B risa in lečastega preseka risa in lečastega preseka (vel. 0,25 × 0,21 m, gl. 0,10 m) je (vel. 0,37 × 0,30 m, gl. 0,10 m) je A bila odkrita v kv. 61, vkopana v plast bila odkrita v kv. 61, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, SE 3 (na dnu jame 9, SE 6). Zapolnje- finim sivo rjavim peskom (SE 137), v na je bila z mehkim, finim sivo rja- katerem so bili delci ožganih žival- vim peskom (SE 139); brez najdb. skih kosti, ki pripadajo ovci, kozi ali srni (Hincak, poglavje Zooarheološke analize, str. 120). SE 144/143 – jama za kol SE 148/147 – jama za kol Dobro vidna jama okroglega Dobro vidna jama ovalnega tlo- B B tlorisa in lečastega preseka A risa in lijakastega preseka A (vel. 0,28 × 0,25 m, gl. 0,18 m) je (vel. 0,40 × 0,30 m, gl. 0,16 m) je A B bila odkrita v kv. 49, vkopana v plast bila odkrita v kv. 60, vkopana v plast A B SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, SE 3. Zapolnjena je bila z mehkim, finim sivo rjavim peskom (SE 143), finim sivo rjavim peskom z rdeče rja- katerem so bili delci ožganih žival- vimi oksidi (SE 147); brez najdb. skih kosti (Hincak, poglavje Zooarhe- ološke analize, str. 120). Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 62 Katalog gradiva Gradivo hrani Pokrajinski muzej Murska Sobota. Katalog pred- Okrajšave metov sta uredila Irena Šavel (prazgodovina, rimska doba) in inv. št. inventarna številka Timotej Knific (zgodnji srednji vek), katalog kamnitih predmetov kv. kvadrant pa Boris Kavur. Pri najdbah iz zgodnjega srednjega veka so zajete SE stratigrafska enota tudi tiste prazgodovinske in rimskodobne najdbe, ki so bile od- vel. velikost krite v zgodnjesrednjeveških objektih. š. širina v. višina dl. dolžina db. debelina pr. premer d. dno ost. ostenje u. ustje G gradivo ohr. ohranjen/a/o rek. rekonstruiran/a/o Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 63 Bakrena doba Plast pod ornico (SE 2), Plast sivo rjave peščene Stojka (SE 98/97), G7 G1–5 gline z oranžnimi oksidi (SE 13), G6 7 Odlomek ustja lonca, kv. 27, inv 1 Glinen pečatnik z odlomljenim št. 12525 ročajem, kv. 25, inv. št. 12409 6 Odbitek rezila kamnite sekire, Prostoročna izdelava, temno rjava Okrašen z nizi tankih podolžnih vre- kv. 53, inv. št. 12472 groba keramika, ustje okrašeno z ni- zov in vbodov, keramika je drob- Sivo zelena kamnina, verjetno zom treh plastičnih reber, razčlenje- nozrnata, temno rjava, dl. 12,0 cm, serpentinit, vel. 1,8 × 3,3 × 0,4, nih z odtisi, v. 3,8 cm, š. 3,6 cm. š. 4,5 cm. teža 3 g. 2 Odlomek ostenja in držaja poso- de, kv. 61, inv. št. 12421 Prostoročna izdelava, keramika gro- ba, notranja površina temno siva, zunanja rjava, v. 3,0 cm, š. 5,5 cm. 3 Odlomek ostenja lonca, kv. 62, inv. št. 12423 Prostoročna izdelava, fina kerami- ka, na notranji strani oranžna in te- mno siva, na zunanji siva in rjava, v. 11,0 cm, š. 17,0 cm. 4 Del predilne glinaste uteži, kv. 39, inv. št. 12417 Bikonične oblike, fina sivo rjava ke- ramika, v. 3,4 cm, š. 5,0 cm. 5 Odlomek dna in ostenja posode, kv. 75, inv. št. 12440 Prostoročna izdelava, groba rja- vo siva keramika, vel. pr. 7,8 cm, v. 2,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 64 M 1:2 M 1:3 3 1 2 4 3 5 6 7 SE 2 1–5 SE 13 6 SE 98/97 7 65 Rimsko obdobje Naključni najdbi na Plast pod ornico (SE 2), Plast sivo rjavega peska poljih izven izkopnega G10–13 z rjavo rdečimi oksidi dela najdišča, G8–9 (SE 66), G14–15 10 Odlomek ročaja posode, kv. 10, 8 Kamnita sekira, naključna najd- inv. št. 12404 14 Odlomek ustja vrtene sklede, ba, parc. št. 258/1, k.o. Lipovci, Ročaj trakaste oblike s široko globo- kv. 39, inv. št. 12515 inv. št. 12570 ko kaneluro, verjetno pripada am- Odlomek izvihanega ustja kuhinjske Sekira iz sive kamnine. Zatilje je fori, keramika je trda, mešana s fi- keramike, površina je trda, hrapava, zdrobljeno, vel. 8,4 × 4,7 × 2,8 cm, nim peskom, temno rjava, v. 7,8 cm, mešana z drobnozrnatim peskom teža 158 g. š. 2,8 cm. sive barve, pr. u. 12,7 cm, v. 1,4 cm. 11 Odlomek ostenja vrtenega lon- 15 Odlomek ostenja vrtene posode, ca, kv. 36, inv. št. 12413 kv. 39, inv. št. 12517 Kuhinjska keramika je trda, hrapava, Groba kuhinjska temno siva kera- mešana z drobnozrnatim peskom, mika, mešana z drobnozrnatim pe- svetlo rjave barve, zunanja površina skom. Zunanja površina je okrašena okrašena z metličenjem, v. 3,7 cm, z metličenjem, v. 4,0 cm, š. 3,5 cm. š. 4,0 cm. 12 Odlomek ostenja vrtenega lon- ca, kv. 61, inv. št. 12422 Kuhinjska keramika je trda, hrapa- 9 Odlomek zatilja kamnite sekire, va, mešana z drobnozrnatim pe- naključna najdba, parc. št. 258/1 skom, zunanja površina je svetlo k.o. Lipovci, inv. št. 12571 rjavo oranžne barve okrašena z me- Zelenkasto siva kamnina (verjetno tličenjem, notranja je temno siva, serpentinita), vel. 4,4 × 4,4 × 2,7 cm, v. 4,5 cm, š. 6,4 cm. teža 76 g. 13 Odlomek ostenja sigilatne skle- de z reliefnim okrasom, kv. 62, inv. št. 12426 Slabo ohranjen odlomek fine nami- zne keramike, na površini je reliefni okras jajčnega venca, terra sigillata, barva keramike je oranžna, premaz je temno rdeče barve, v. 2,0 cm, š. 2,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 66 M 1:2 8 10 9 11 12 13 14 15 slučajna najdba 8, 9 SE 2 10–13 SE 66 14, 15 67 Zgodnji srednji vek Grobovi Grob 1 (SE 68/67), kv. 39, G16–17 Grob 2 (SE 33/32), kv. 38, G18–20 Grob 3 (SE 26/25), kv. 50, G21–24 Grob 9 (SE 136/135), kv. 62, G25 16 Del železnega noža, 18 Železen nož, inv. št 12489 21 Železna igla, inv. št. 12478 25 Železen tečaj ročaja pri vedru, inv. št. 12519 Manjkata konica rezila in del trna; Na enem koncu ploščato skovana in inv. št. 12537 Ohranjeno rezilo pri konici; rezilo in trn sta ločena z ovalno preč- spiralno uvita, na drugem odlomlje- Zanka je kvadratnega preseka, roglja dl. 6,24 cm, š. 1,1 cm, db. 0,4 cm. ko iz bakrene pločevine; dl. 10,0 cm, na; dl. 4,35 cm, db. 0,2 cm. sta ploščata; v. 4,8 cm. š. 4,82 cm. š. 1,65 cm, db. 0,25 cm. 10 22 Bronasta žica, inv. št. 12479 Krožno upognjena, okroglega pre- Grob 11 (SE 74/73), kv. 75, G26–27 17 Zavrten lonec, uporabljen za seka, na obeh koncih odlomljena; žaro, inv. št. 12518 pr. 7,2 cm, db. žice 0,2 cm. 11 26 Železen nož, inv. št 12522 Ustje manjka, na notranji strani sle- Manjkata konica rezila in del trna; dovi lepljenja in navpičnih potegov rezilo na hrbtni strani stopniča- s prsti, zunanja površina glajena; na sto prehaja v širok trn; dl. 11,32 cm, največjem obodu ostenja sta snopa 19 Železna konica, inv. št. 12488 š. 1,86 cm, db. 0,3 cm. valovnic, vrezana s petzobim glav- Odlomljena, pravokotnega preseka, nikom; keramika trda, rahlo hrapa- na robovih štirje vrezi; dl. 2,95 cm, va, gubasta, rdečkasto rjava, zmer- š. 0,4 cm. no mešana z drobnim peskom, rob dna je bil pred pečenjem obrezan; pr. oboda 13,9 cm, pr. d. 7,4 cm, v. ohr. dela 13,3 cm, db. ost. od 0,3 20 Zavrten lonec, uporabljen za do 0,6 cm. žaro, inv. št. 12487 23 Steklena jagoda, inv. št. 12477 Zgornja polovica manjka (lonec so Svetlo zelena, prosojna, iz treh spo- poškodovali pri arheološkem izko- jenih svitkov, pri enem je okrušena, pavanju), na notranji strani sledo- dl. 0,82 cm, pr. 0,5 cm. vi lepljenja in navpičnih potegov s prsti, zunanja površina glajena; na največjem obodu ostenja sta vreza- ni vodoravnici; keramika trda, ra- hlo hrapava, gubasta, rdečkasto 24 Predilna glinasta utež, rjava, obilno mešana (predvsem na inv. št. 12480 Rimskodobna najdba v grobu 11 dnu) z zelo grobim peskom; pr. obo- Bikonična, keramika prečiščena, da 19,9 cm, pr. d. 9,1 cm, v. 13,8 cm, siva, v. 1,85 cm, pr. uteži 2,5 cm, 27 Odlomek ustja in ostenja zavr- db. ost. do 0,9 cm. pr. luknjice 1,05 cm. tenega lonca, kv. 75, inv. št 12520 Odlomek lončka sodi med kuhinj- sko keramiko, rob ustja je izvihan, pravokotno odrezan in profiliran. Na zunanji površini ima ohranje- ne črne sledove ostankov hrane ali smole, tik pod ustjem je izdelan pe- čatni okras v obliki niza vtisnjenih jamic, narejenih z zobatim koleščk- om. Keramika je trda, hrapava, ble- do rumena, obilno mešana z grobo- zrnatim peskom; rek. pr. u. 10,9 cm, vel. 5,3 × 5,15 cm, v. 5,1 cm, db. do 10 XRF meritev (opravil Zoran Milić, 11 XRF meritev: Cu 39,1 %, Narodni muzej Slovenije, Lju- Zn 1,8 %, Pb 17,7 % in 0,7 cm. bljana): Cu 100 %. Sn 41,2 %. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 68 M 1:2 Grob 1 17 16 Grob 2 20 18 19 Grob 3 Grob 11 22 23 21 26 24 Grob 9 25 27 SE 68/67 16, 17 SE 26/25 21–24 SE 33/32 18–20 SE 136/135 25 SE 74/73 26, 27 69 Jame Jama 1 (SE 8/7), kv. 75, G28–33 32 Železna konica, inv. št. 12467 Na debelejšem koncu odlomljena, Rimskodobne najdbe v jami 1 kvadratnega preseka; dl. 8,1 cm, db. 0,55 cm. 28 Odlomek ustja vrtene posode, inv. št 12454/7 33 Zavrten lonec, inv. št. 12455/1– Ustje je izvihano, rob zaobljen; ke- 3, 12459/4, 26, 12460/2, 5 ramika je trda, hrapava, zmerno Ustje izvihano (rob ni ohranjen), na mešana z drobnozrnatim peskom, ostenju s trizobim glavnikom vrezani površina siva, sredica svetlo siva; trije snopi valovnic in snop vodorav- vel. 3,9 × 3,6 cm, db. 0,8 cm. nic, na dnu izstopajoč odtis oglate osi vretena; keramika je mehka, lu- 29 Odlomek ustja vrtene posode, knjičava, mešana z organskimi delci, inv. št 12454/1 skoraj brez peska, nekaj le pri dnu, Ustje izvihano, rob zaobljen, kera- sredica črna, površina lisasta, bar- mika trda, hrapava, zmerno meša- va prehaja od rdečkasto rjave k črno na z zelo grobim peskom, zunanja rjavi, na notranji površini ostanki površina lisasta, barva prehaja od prismojene hrane; rek. v. 16,9 cm, svetlo rjave k rdečkasto rjavi, no- rek. pr. oboda 19,2 cm, pr. d. 9,6 cm, tranja površina svetlo rjava, sre- db. ost. 0,7 cm, vel. odtisa osi dica črna; rek. pr. u. 10,9 cm, 2,2 × 2,0 cm. vel. 2,65 × 2,35 cm, db. 0,6 cm. Jama 1 (SE 8/24), kv. 75, G34–97 30 Odlomek ustja vrtene posode, inv. št 12457/1 34 Zgornji del zavrtenega lonca, Ustje izvihano, odebeljeno, rob po- inv. št 12454/13, 17, 12460/18, 37, ševno odrezan; keramika trda, hra- 12465/5, 13 pava, obilno mešana s finim pe- Na notranji strani sledovi navpič- skom in z grogom, rdečkasto rjava; nih potegov s prsti, zunanja povr- vel. 4,6 × 3,15 cm, db. na robu šina grobo zglajena; ustje izviha- 1,15 cm. no, rob zaobljen, ostenje okrašeno s snopom vodoravnic in snopoma Zgodnjesrednjeveške najdbe valovnic, vrezanimi z glavnikom; v jami 1 keramika je mehka, luknjičava, gu- basta, mešana z organskimi delci in 31 Zlat uhan, inv. št. 12463 grogom, površina lisasta, barva pre- Obroček okroglega preseka je na haja od rdečkasto rjave k črno rja- enem koncu sploščen in spiralno vi, sredica črna; rek. pr. u. 12,9 cm, uvit, na drugem je bil del obročka rek. pr. ost. 14,6 cm, v. 6,8 cm, odščipnjen, v grozdast privesek na db. 0,65 cm. obročku je v treh nizih spojenih de- set zlatih zrnc; v. 2,2 cm, pr. obroč- 35 Odlomki zavrtenega glinenega ka 1,73 cm, pr. zrnca 0,15 cm, teža pekača, inv. št. 12476 0,54 g. Ostenje nagnjeno navzven, na ravno odrezanem robu je plitev žleb; kera- mika mehka, luknjičava, rdečkasto rjava, mešana z organskimi delci in naredko z drobnozrnatim peskom; rek. pr. u. 24,8 cm, v. 2,4 cm, db. d. 1,05 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 70 M 1:2 28 29 33 30 31 32 34 35 SE 8/7 28–33 SE 8/24 34,35 71 36 Del sklede prostoročne izde- lave, inv. št. 12454/10, 12459/10, 20, 12462 Ustje izvihano, rob zaobljen, razme- roma debelo ostenje brez okrasa, na vratu posode odtisi prstov; kerami- ka mehka, luknjičava, mešana z or- ganskimi delci, grogom in zmerno z grobozrnatim peskom, površina li- sasta, barva prehaja od rdečkasto rjave k črno rjavi, sredica večinoma črna; rek. v. 14,3 cm, pr. u. 15,9 cm, pr. oboda 17,0 cm, pr. d. 8,0 cm, db. ost. 0,75 cm. 37 Odlomek ustja zavrtene posode, 40 Odlomek ustja zavrtene posode, inv. št 12453/2 inv. št 12454/17 Ustje izvihano, rob zaobljen, na vra- Ustje izvihano, rob ravno odrezan, tu snop vodoravnic, vrezanih z glav- zglajen; keramika je mehka, lu- nikom; keramika je mehka, luknji- knjičava, mešana z organskimi čava, mešana z organskimi delci in delci, površina lisasta, barva pre- grogom, površina je lisasta, barva haja od rjave k črni, sredica črna; prehaja od rdečkasto rjave k črni, vel. 4,4 × 3,5 cm, db. 0,65 cm. sredica črna; rek. pr. u. 17,8 cm, vel. 5,55 × 4,3 cm, v. 4,4 cm, 41 Odlomek ustja zavrtene posode, db. 0,65 cm. inv. št 12454/18 Ustje izvihano, rob ravno odrezan; 38 Odlomek ustja zavrtene posode, keramika je mehka, luknjičava, rja- inv. št 12453/1 va, mešana z organskimi delci; Ustje močno izvihano, rob ravno od- rek. pr. u. 9,6 cm, vel. 3,55 × 2,9 cm, rezan, na ostenju snop vodoravnic in db. 0,4 cm. snop valovnic, vrezana z glavnikom; keramika je trda, hrapava, zmerno 42 Odlomek ustja zavrtene posode, mešana z grobozrnatim peskom, inv. št 12454/19 površina je lisasta, barva prehaja od Ustje izvihano, rob ravno odrezan, svetlo rjave k črno rjavi, sredica črna; s plitvim žlebom; keramika je meh- rek. pr. u. 16,8 cm, vel. 7,5 × 4,0 cm, ka, luknjičava, črno siva, mešana v. 3,8 cm, db. 0,75 cm. z organskimi delci in zmerno s fi- nim peskom; rek. pr. u. 10,2 cm, 39 Odlomki ustja in ostenja zavr- vel. 3,8 × 2,6 cm, db. 0,4 cm. tene posode, inv. št 12454/6, 12, 12460 43 Odlomek ustja zavrtene posode, Ustje izvihano, rob ravno odrezan, inv. št 12454/8 širši od ostenja in s plitvim žlebom; Ustje izvihano, rob zaobljen; ke- keramika je mehka, luknjičava, me- ramika je mehka, luknjičava, me- šana z organskimi delci, barva pre- šana z organskimi delci in grogom, haja od rjave k črni, sredica črna; zunanja površina rdečkasto rjava, rek. pr. u. 18,4 cm, vel. največjih notranja črno rjava, sredica črna; odlomkov 4,55 × 2,85 cm (ustje) in rek. pr. u. 13,7 cm, vel. 4,7 × 2,5 cm, 6,7 × 6,0 cm (ostenje), db. 0,6 cm. db. 0,63 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 72 M 1:2 36 37 38 39 40 41 42 43 SE 8/24 36–43 73 44 Odlomek ustja zavrtene posode, 50 Odlomek ustja zavrtene posode, 55 Odlomek ostenja zavrtene po- inv. št 12475/2 inv. št. 12454/16 sode, inv. št. 12460/4 Ustje izvihano, rob ravno odrezan Ustje izvihano, rob zaobljen; kera- Okras: snop vodoravnic, vrezan s tri- in zglajen, na vratu več kratkih po- mika je mehka, luknjičava, mešana zobim glavnikom, in vrezan snop ševnih vrezov; keramika je trda, z organskimi delci, zunanja povr- valovnic; keramika je mehka, lu- hrapava, sivo rjava, redko mešana šina svetlo siva, notranja in sredi- knjičava, mešana z organskimi del- z grobozrnatim peskom in grogom; ca sta temno sivi; vel. 2,6 × 2,25 cm, ci in obilno s finim peskom, zunanja rek. pr. u. 18,0 cm, vel. 4,3 × 3,2 cm, db. 0,55 cm. površina rjava, notranja površina in db. 0,6 cm. sredica sta črni; rek. pr. ost. 13,7 cm; 51 Odlomek ustja zavrtene posode, vel. 4,0 × 3,8 cm, db. 0,5 cm. 45 Odlomka ustja zavrtene posode, inv. št. 12454/5 inv. št 12454/9, 11 Ustje izvihano, rob zaobljen; kera- 56 Odlomek ostenja zavrtene po- Ustje izvihano, rob ravno odrezan mika je trda, hrapava, obilno me- sode, inv. št. 12460/14 in zglajen; keramika trda, hrapa- šana z drobnozrnatim peskom, Okras: z glavnikom vrezan snop vo- va, temno rjava, zmerno mešana površina sivo rjava, sredica črna; doravnic; keramika je mehka, lu- z drobnozrnatim peskom in gro- vel. 1,8 × 1,7 cm, db. 0,75 cm. knjičava, mešana z organskimi del- gom; rek. pr. u. 23,8 cm, vel. odlom- ci in obilno s finim peskom, zunanja kov 4,1 × 2,25 cm in 2,9 × 2,4 cm, 52 Odlomek ostenja zavrtene po- površina rjava, notranja površina in db. 0,65 cm. sode, inv. št. 12460/1 sredica sta črni; rek. pr. ost. 17,2 cm, Okras: snop vodoravnic in dva sno- vel. 4,85 × 4,0 cm, db. 0,55 cm. 46 Odlomek ustja zavrtene posode, pa neritmičnih valovnic, vrezani inv. št 12454/14 z glavnikom; keramika je mehka, 57 Odlomek ostenja zavrtene po- Ustje izvihano, rob ravno odre- luknjičava, mešana z organskimi sode, inv. št. 12460/7 zan; keramika je mehka, luknji- delci in naredko z drobnozrnatim Na notranji strani sledovi navpičnih čava, rdečkasto rjava, mešana z peskom, površina lisasta, barva pre- potegov s prsti; okras: snopa valov- organskimi delci, grogom in na- haja od rdečkasto rjave k črno rjavi, nic, vrezana s trizobim glavnikom; redko z drobnozrnatim peskom; sredica črna; rek. pr. ost. 13,9 cm, keramika je trda, hrapava, obilno vel. 2,25 × 2,2 cm, db. 0,55 cm. vel. 6,0 × 4,5 cm, db. 0,65 cm. mešana z grobozrnatim peskom, na površini temno rjava, sredica črna; 47 Odlomek ostenja zavrtenega 53 Odlomek ustja zavrtene posode, vel. 6,6 × 5,7 cm, db. 0,75 cm. glinenega pekača, inv. št. 12454/3 inv. št. 12465/7 Ostenje nagnjeno navzven, rob rav- Ustje izvihano (rob ni ohranjen), 58 Odlomka ostenja zavrtene po- no odrezan, zglajen, s plitvim žle- okras: enojna valovnica in vodo- sode, inv. št. 12460/13, 19 bom; keramika mehka, luknjičava, ravnica; keramika je trda, hrapava, Okras: snopa vodoravnic in snop va- rdečkasto rjava, mešana z organ- zmerno mešana z grobozrnatim lovnic, vrezani s šestzobim glavni- skimi delci in naredko z drobnozr- peskom, površina rjava, sredica kom; keramika je mehka, luknjičava, natim peskom; vel. 3,4 × 2,6 cm, siva; rek. pr. vratu 11,5 cm, gubasta, mešana z organskimi del- db. 0,7 cm. vel. 4,8 × 4,6 cm, db. 1,3 cm. ci in s finim peskom, črna; skupna vel. odlomkov 5,9 × 5,5 cm, 48 Odlomek ustja zavrtene posode, 54 Odlomka ostenja zavrtene po- db. 0,55 cm. inv. št 12454/15 sode, inv. št. 12460/26, 27 Ustje izvihano, rob ravno odrezan; Okras: snop vodoravnic, vrezan s keramika trda, rahlo hrapava, obil- šestzobim glavnikom, na robu od- no mešana s finim peskom, površina lomka nakazan snop valovnic; ke- rjava, sredica črna; vel. 2,4 × 1,6 cm, ramika je mehka, luknjičava, me- db. 0,60 cm. šana z organskimi delci in naredko z drobnozrnatim peskom, zunanja 49 Odlomek ustja zavrtene posode, površina rdečkasto rjava, sredica in inv. št. 12454/2 notranja površina sta lisasti, barva Ustje izvihano, rob ravno odrezan, prehaja od svetlo rjave k sivo rjavi; s plitvim žlebom; keramika mehka, rek. pr. ost. 16,0 cm; skupna vel. od- luknjičava, rdečkasto rjava, mešana lomkov 4,95 × 4,35 cm, db. 0,45 cm. z organskimi delci; vel. 2,7 × 1,8 cm, db. 0,55 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 74 M 1:2 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 SE 8/24 75 59 Odlomek ostenja zavrtene po- 64 Odlomek ostenja zavrtene po- 70 Odlomek ostenja zavrtene po- 75 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12460/11 sode, inv. št. 12460/30 sode, inv. št. 12460/44 sode, inv. št. 12460/28 Okras: snop vodoravnic in snop va- Okras: z glavnikom vrezana snopa Okras: snop valovnic, vrezan s trizo- Okras: z glavnikom vrezan snop vo- lovnic, vrezana s trizobim glavni- valovnic; keramika je trda, hrapa- bim glavnikom, in vrezani vodorav- doravnic; keramika je mehka, lu- kom; keramika je mehka, luknji- va, obilno mešana z drobnozrnatim nici; keramika je mehka, luknjičava, knjičava, mešana z organskimi delci čava, mešana z organskimi delci, peskom in grogom, zunanja površi- mešana z organskimi delci, notra- in s finim peskom, površina in sredi- grogom in zmerno z drobnozrna- na rjava, notranja površina in sre- nja površina črna, zunanja površina ca sta črno rjavi; vel. 3,2 × 2,25 cm, tim peskom; zunanja površina rja- dica sta črno rjavi; vel. 3,2 × 3,0 cm, in sredica sta sivi; vel. 2,95 × 2,2 cm, db. 0,5 cm. va, notranja površina in sredica črni; db. 0,7 cm. db. 0,6 cm. vel. 3,4 × 2,8 cm, db. 0,5 cm. 76 Odlomek ostenja zavrtene po- 65 Odlomek ostenja zavrtene po- 71 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12460/15 60 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12460/31 sode, inv. št. 12460/40 Okras: z glavnikom vrezan snop vo- sode, inv. št. 12460/8 Okras: z glavnikom vrezan snop va- Okras: snop valovnic, vrezan s trizo- doravnic; keramika je mehka, lu- Okras: snop vodoravnic in snop va- lovnic; keramika je trda, hrapava, bim glavnikom, in vrezani vodorav- knjičava, mešana z organskimi delci lovnic, vrezana s trizobim glavni- zmerno mešana z grobozrnatim pe- nici; keramika je mehka, luknjičava, in naredko z grobozrnatim peskom, kom; keramika je mehka, luknjičava, skom, površina rjava, sredica črna; mešana z organskimi delci, povr- površina in sredica sta rdečkasto mešana z organskimi delci in s finim vel. 3,5 × 2,8 cm, db. 0,8 cm. šina temno rjava; vel. 3,2 × 2,0 cm, rjavi; vel. 2,9 × 2,9 cm, db. 0,55 cm. peskom; zunanja površina rjava, db. 0,75 cm. notranja površina in sredica sta črni; 66 Odlomek ostenja zavrtene po- 77 Odlomek ostenja zavrtene po- vel. 3,5 × 2,8 cm, db. 0,55 cm. sode, inv. št. 12460/32 72 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12460/23 Okras: snop vodoravnic, vrezan z sode, inv. št. 12462/2 Okras: z glavnikom vrezana snopa 61 Odlomek ostenja zavrtene po- dvozobim glavnikom, in snop va- Z glavnikom vrezan snop valovnic; vodoravnic; keramika je trda, hra- sode, inv. št. 12460/6 lovnic, vrezan s trizobim glavni- keramika je trda, hrapava, zmer- pava, mešana z drobnozrnatim pe- Okras: snop vodoravnic in snop va- kom; keramika je mehka, luknjiča- no mešana z drobnozrnatim pe- skom, zunanja površina rdečkasto lovnic, vrezana z glavnikom; kera- va, črna, mešana z organskimi delci skom, zunanja površina rdečkasto rjava, notranja črna, sredica siva; mika je mehka, luknjičava, mešana in s finim peskom; vel. 3,5 × 3,5 cm, rjava, notranja črna, enako je z vel. 4,3 × 3,8 cm, db. 0,7 cm. z organskimi delci in grogom, no- db. 0,55 cm. obeh strani obarvana tudi sredica; tranja površina svetlo rjava, zu- vel. 3,4 × 2,75 cm, db. 0,7 cm. 78 Odlomek ostenja zavrtene po- nanja površina in sredica sta črni; 67 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12460/20 vel. 3,15 × 3,0 cm, db. 0,8 cm. sode, inv. št. 12460/34 73 Odlomek ostenja zavrtene po- Okras: snop vodoravnic; keramika Okras: z glavnikom vrezan snop va- sode, inv. št. 12460/39 je mehka, luknjičava, mešana z or- 62 Odlomek ostenja zavrtene po- lovnic; keramika je trda, hrapa- Okras: snop valovnic, vrezan s triz- ganskimi delci, zunanja površina je sode, inv. št. 12460/22 va, obilno mešana z grobozrnatim obim glavnikom; keramika je meh- rdečkasto rjava, notranja površina Okras: snop vodoravnic in snop va- peskom in grogom, površina rja- ka, luknjičava, mešana z organskimi in sredica sta črni; vel. 9,6 × 4,75 cm, lovnic, vrezana z glavnikom; ke- va, sredica črna; vel. 3,6 × 3,2 cm, delci, zunanja površina je sivo rjava, db. 0,8 cm. ramika je trda, hrapava, zmerno db. 0,7 cm. notranja površina in sredica sta črni; mešana z grobozrnatim peskom, vel. 2,4 × 2,1 cm, db. 0,5 cm. 79 Odlomek ostenja zavrtene po- površina in sredica sta lisasti, 68 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12460/3 barva prehaja od rjave k črni; sode, inv. št. 12462/3 74 Odlomek ostenja zavrtene po- Okras: snop vodoravnic in niz kratkih vel. 4,6 × 4,4 cm, db. 0,8 cm. Okras: z glavnikom vrezan snop va- sode, inv. št. 12460/10 poševnih črt, vrezanih z glavnikom; lovnic; keramika je trda, hrapava, Okras: z glavnikom vrezan snop vo- keramika je trda, hrapava, obilno 63 Odlomek ostenja zavrtene po- zmerno mešana z drobnozrnatim doravnic; keramika je mehka, lu- mešana z grobozrnatim peskom in sode, inv. št. 12460/21 peskom, zunanja površina rdečka- knjičava, mešana z organskimi grogom, notranja površina rdečka- Okras: snopa valovnic, vrezana z sto rjava, notranja črna, enako je z delci, zunanja površina rjava, no- sto rjava, zunanja površina in sre- dvozobim glavnikom; keramika je obeh strani obarvana tudi sredica; tranja površina in sredica sta črni; dica temno rjavi; vel. 6,4 × 5,6 cm, mehka, luknjičava, mešana z or- vel. 5,3 × 2,9 cm, db. 0,75 cm. vel. 3,1 × 2,05 cm, db. 0,65 cm. db. 0,7 cm. ganskimi delci in grogom, povr- šina in sredica sta lisasti, barva 69 Odlomek ostenja zavrtene po- prehaja od rdečkasto rjave k črni; sode, inv. št. 12462/1 vel. 7,8 × 6,0 cm, db. 0,8 cm. Okras: z glavnikom vrezan snop va- lovnic; keramika je trda, hrapava, zmerno mešana z zelo grobimi zrnci peska, zunanja površina rdečkasto rjava, notranja temno rjava, sredica siva; vel. 4,2 × 4,0 cm, db. 0,95 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 76 M 1:2 59 60 61 62 63 64 66 65 67 68 69 70 73 71 72 76 74 75 79 77 78 SE 8/24 77 80 Odlomka ostenja zavrtene po- 84 Odlomki dna in ostenja zavrte- sode, inv. št. 12460/24, 43 ne posode, inv. št. 12459/14, 22, Okras: niza kratkih poševnih črt, 23, 12462 vrezanih z glavnikom; keramika je Na notranji strani ostenja sledi nav- trda, hrapava, zmerno mešana z pičnih potegov s prsti, na zunanji drobnozrnatim peskom in grogom, strani na dnu izstopajoč odtis oval- notranja površina črno rjava, zuna- ne osi vretena, na prehodu ostenja v nja površina in sredica sta lisasti, dno je vrezan vodoraven žlebič; ke- barva prehaja od rdečkasto rjave k ramika je mehka, luknjičava, me- temno rjavi; skupna vel. odlomkov šana z organskimi delci in naredko 5,6 × 3,0 cm, db. 0,6 cm. z drobnozrnatim peskom, zunanja površina lisasta, barva prehaja od 81 Odlomek ostenja zavrtene po- rjave k črni, notranja površina in sode, inv. št. 12460/16 sredica sta črni; rek. pr. ost. 12,9 cm, Okras: nizi kratkih poševnih črt, vre- v. 5,7 cm, db. ost. do 8,5 cm, zanih z glavnikom; keramika je trda, pr. d. 8,4 cm, vel. odtisa osi hrapava, zmerno mešana z grobo- 2,1 × 1,7 cm. zrnatim peskom in grogom, površi- na temno rjava; vel. 4,25 × 1,9 cm, 85 Odlomki dna in ostenja zavrte- 86 Odlomek dna zavrtene posode, 88 Odlomek ostenja in dna posode, db. 0,65 cm. ne posode, inv. št. 12459/1, 15, 17, inv. št. 12459/12 inv. št. 12459/7 19, 12462 Na dnu rahlo izstopajoč odtis okro- Sledi prostoročne izdelave in obli- 82 Odlomek ostenja zavrtene po- Na dnu globok odtis okrogle osi gle osi vretena; keramika je mehka, kovanja s svaljki, rob prvega svalj- sode, inv. št. 12460/12 vretena; keramika je mehka, lu- drobno luknjičava, mešana s finim ka je bil z zunanje strani stanjšan s Okras: snop vodoravnic in snop va- knjičava, mešana z organskimi peskom, površina in sredica sta li- pritiskom prstov; keramika je meh- lovnic, vrezana z glavnikom; kera- delci in naredko z grobozrnatim pe- sasti, barva prehaja od rdeče rjave ka, luknjičava, mešana z organ- mika je mehka, luknjičava, mešana skom, zunanja površina lisasta, k črni; pr. d. 6,3 cm, pr. odtisa osi skimi delci in grogom, površina je z organskimi delci, notranja povr- barva prehaja od rjave k črni, no- 2,3 cm, db. 0,8 cm. rdečkasto rjava; rek. pr. d. 14,0 cm, šina rjava, zunanja površina in sre- tranja površina rjava, sredica črna; db. d. 1,1 cm. dica sta črni; vel. 3,35 × 3,25 cm, rek. pr. ost. 12,2 cm, v. 3,4 cm, db. 0,8 cm. db. d. 0,9 cm, pr. d. 9,4 cm, pr. odti- 89 Odlomek dna posode, sa osi 2,1 cm. inv. št. 12459/21 83 Odlomek ostenja zavrtene po- Črepinja kaže prostoročno izdela- sode, inv. št. 12460/38 vo, keramika je mehka, luknjičava, Okras: z glavnikom vrezan snop vo- mešana z organskimi delci in na- doravnic; keramika je mehka, lu- redko z grogom, površina je lisa- knjičava, črna, mešana z organskimi sta, barva prehaja od sive k črni, delci; vel. 3,4 × 2,1 cm, db. 0,6 cm. sredica je črna; rek. pr. d. 11,0 cm, 87 Odlomki ostenja in dna zavr- vel. 9,6 × 4,8 cm, db. d. 0,9 cm. tene posode, inv. št. 12459/3, 5, 6, 12462 90 Odlomek dna posode, Keramika je mehka, luknjičava, me- inv. št. 12459/2 šana z organskimi delci in naredko z Črepinja kaže prostoročno izdela- grogom; površina in sredica sta li- vo, keramika je mehka, luknjičava, sasti, barva prehaja od svetlo rja- mešana z organskimi delci, zuna- ve k črno rjavi; rek. pr. ost. 16,6 cm, nja površina črno rjava, notranja rek. pr. d. 10,0 cm, db. d. 1,1 cm. površina in sredica rdečkasto rjavi; rek. pr. d. 11,0 cm, vel. 8,5 × 6,9 cm, db. d. 1,2 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 78 M 1:2 80 81 82 83 84 85 86 87 88 89 90 SE 8/24 79 91  Odlomki glinenega pražilnika, inv. št. 12468 Izdelava prostoročna iz neprečiščene gline, ostenje je nagnjeno navznoter, površina je gubasta, prekrita z odtisi kratkih rastlinskih vlaken, nekoliko lisasta, barva prehaja od svetlo rjave k temno rjavi, sredica je rdeče rjava; dl. ohr. dela 20,8 cm, v. 8,9 cm, db. obrobja in dna 2,1 cm. 92  Odlomek ustja in ostenja zavr- 95  Odlomek ostenja zavrtene po- Jama 2 (SE 55/54), kv. 26/38, tene posode, inv. št. 12465/4 sode, inv. št. 12465/11 G98–120 Ustje izvihano (rob ni ohranjen), Ustje izvihano (rob ustja ni ohrana notranji strani sledovi navpičnjen); okras: snop valovnic, vrezan 98  Železen nož, inv. št 12501 nih potegov s prsti; na ramenu sta z s trizobim glavnikom; keramika je Ozko in dolgo rezilo prehaja v šiglavnikom vrezani vodoravnici; ketrda, hrapava, mešana z grobozrrok trn (manjkata del rezila s koniramika je mehka, nekoliko luknjinatim peskom, površina rjava, sreco in zaključek trna); dl. 22,8 cm, čava, mešana z organskimi delci in dica temno siva; vel. 4,0 × 2,8 cm, dl. ohr. rezila 16,4 cm, š. 2,0 cm, s finim peskom, zunanja površina db. 0,7 cm. db. 0,4 cm. črno rjava, notranja površina in sredica sta črni; rek. pr. ost. 13,3 cm, 96  Odlomek ostenja zavrtene po-vel. 4,5 × 3,3 cm, db. 0,55 cm. sode, inv. št. 12465/9 Ustje izvihano (samo nakazano, rob 93  Odlomek ostenja vrtenega lon- ni ohranjen); okras: snop vodorav­ ca, inv. št. 12465/8 nic in snop valovnic, vrezana s šest­ Ustje izvihano (rob ni ohranjen); zo bim glavnikom; keramika je trda, okras: z glavnikom vrezana snop vohrapava, nekoliko luknjičava, medoravnic in snop valovnic; kerami­ šana z organskimi delci, drobnoka je trda, nekoliko luknjičava, hrazrnatim peskom in grogom; zunapava, mešana z organskimi delci in nja površina lisasta, barva prehaja s finim peskom, med njimi naredod svetlo rjave k temno rjavi, noko tudi zelo grobozrnati kamenčki, tranja površina in sredica sta črni; površina črno rjava, sredica temno vel. 3,55 × 3,35 cm, db. 0,65 cm. siva; vel. 4,3 × 4,1 cm, db. 0,9 cm. 97  Dno zavrtene posode, 94  Odlomek ostenja zavrtene po- inv. št. 12459/25, 12464/1, 2 sode, inv. št. 12465/12 Na dnu globok odtis okrogle osi vre­ Ustje izvihano (samo nakazano, tena; keramika je mehka, luknjičarob ni ohranjen); okras: z dvozova, mešana z organskimi delci, grobim glavnikom vrezana snopa vagom in naredko z drobnozrnatim lovnic; keramika je trda, hrapava, peskom, površina in sredica sta limešana z grobozrnatim peskom in sasti, barva prehaja od prevladujogrogom, notranja površina rdečka­ če temno rjave k črni; pr. 10,2 cm, sto rjava, zunanja površina in srediv. 2,0 cm, db. 1,1 cm, pr. odtisa osi ca sta temno sivi; vel. 5,1 × 4,01 cm, 3,8 cm. db. 1,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije  Popava pri Lipovcih 2 80 M 1:2 91 92 93 94 95 98 96 97 SE 8/24 91–97 SE 55/54 98 81 Rimskodobna najdba v jami 2 99 Odlomek ustja vrtene sklede, inv. št 12497/5 Kuhinjska keramika, ustje uvihano, rob odebeljen in zaobljen; kerami- ka je trda, hrapava, bledo rumena, obilno mešana z drobnozrnatim pe- skom; rek. pr. u. 25,8 cm, vel. od- lomka 3,7 × 2,25 cm, db. na robu ustja 1,05 cm. Zgodnjesrednjeveška najdba v jami 2 100 Zavrten lonec, inv. št. 12496/2, 3, 6; 12497/2, 4, 11, 13, 12498/8, 12, 12499/3, 5, 6, 8–10, 15, 17, 18, 24, 27–31, 33, 12502 Ustje izvihano, rob ravno odre- zan, ostenje okrašeno s tremi sno- pi valovnic in snopom vodoravnic, vrezanimi z glavnikom z enajstimi zobci; keramika je mehka, luknji- čava, mešana z organskimi delci, grogom in zmerno z grobozrna- tim peskom; zunanja površina li- sasta, barva prehaja od svetlo rja- ve k črno rjavi, notranja površina in sredica sta črni, pri dnu na no- tranji strani so ostanki prismo- jene hrane; rek. pr. u. 20,0 cm, rek. pr. ost. 22,0 cm, rek. v. 23,5 cm, pr. d. 9,1 cm, db. ost. 1,0 cm, db. d. 1,2 cm. 101 Del zavrtenega lon- ca, inv. št. 12496/1, 12497/16, 12499/1, 2, 19, 12502 Na notranji strani sledovi navpič- nih potegov s prsti; ustje izvihano, rob ravno odrezan, zglajen, oste- nje okrašeno s tremi snopi vodo- ravnic in dvema snopoma valovnic, spretno in globoko vrezanimi s tri- zobim glavnikom; keramika je trda, hrapava, obilno mešana z drob- nozrnatim peskom, površina lisa- sta, večidel rdečkasto rjava, pone- kod črno rjava, sredica temno siva, na notranji površini so ostanki pri- smojene hrane; rek. pr. u. 13,8 cm, rek. pr. ost. 18,4 cm, v. 14,2 cm, db. ost. 0,6 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 82 M 1:2 99 100 101 SE 55/54 83 102 Zgornji del zavrtenega lon- ca, inv. št. 12496/5, 7, 8, 12499/4, 20, 29 Na notranji strani sledovi gnete- nja s prsti; ustje izvihano, na robu stanjšano in ravno odrezano, oste- nje okrašeno s snopoma vodoravnic in snopoma valovnic, spretno vre- zanih z glavnikom s sedmimi zob- ci; keramika je trda, hrapava, obi- lo mešana z drobnozrnatim peskom in grogom, površina lisasta, barva prehaja od svetlo rjave k črni, sre- dica temno siva; rek. pr. u. 19,3 cm, rek. pr. ost. 22,0 cm, v. 10,4 cm, db. ost. 0,65 cm. 103 Zgornji del zavrtenega lonca, inv. št. 12496/4, 12499/7, 11, 12502 Na notranji strani sledovi gnetenja s prsti, ustje izvihano, rob ravno od- rezan in zaobljeno zglajen, ostenje okrašeno s snopoma vodoravnic in tremi snopi valovnic, plitvo vreza- nimi z glavnikom; keramika je trda, hrapava, obilo mešana z drobno- zrnatim peskom in grogom, povr- šina je v glavnem rdečkasto rume- na, sredica siva; rek. pr. u. 21,8 cm, rek. pr. ost. 27,2 cm, v. 9,9 cm, db. ost. do 0,7 cm. 104 Zgornji del zavrtenega lonca, inv. št. 12497/18 Ustje izvihano, rob ravno odrezan, z dvema plitvima žlebičema; ke- ramika je mehka, luknjičava, me- šana z organskimi delci; površina in sredica sta lisasti, barva preha- ja od rjave k črni; rek. pr. u. 26,7 cm, rek. pr. ost. 31,5 cm, v. 13,8 cm, db. ost. 0,7 cm. 105 Odlomki ustja in oste- nja zavrtenega glinenega lonca, inv. št. 12497/1, 9 Ustje izvihano, rob ravno odrezan, zglajen; keramika je mehka, luknji- čava, mešana z organskimi delci in grogom; površina in sredica sta li- sasti, barva prehaja od svetlo rjave k črni; rek. pr. u. 19,8 cm, v. 6,6 cm, db. ost. 1,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 84 M 1:2 102 103 104 105 SE 55/54 85 106 Odlomki ustja in ostenja za- vrtenega lonca, inv. št. 12497/6, 10, 17 Ustje izvihano, rob ravno odrezan, keramika je trda, hrapava, meša- na z zelo grobim peskom in gro- gom, površina lisasta, barva pre- haja od sivo rjave k črno rjavi; sredica črna; rek. pr. u. 19,8 cm, rek. pr. ost. 21,4 cm, v. 9,7 cm, db. ost. 0,7 cm. 107 Odlomka ustja zavrtene poso- de, inv. št 12497/3, 7 Ustje izvihano, zaobljeno, keramika je trda, hrapava, temno siva, obil- no mešana z drobnozrnatim pe- skom; rek. pr. u. 11,9 cm, vel. od- lomkov 5,0 × 2,1 cm in 3,7 × 1,55 cm, db. 0,6 cm. 108 Odlomek ustja zavrtene poso- de, inv. št 12497/8 Ustje rahlo izvihano, rob zaobljen, s plitvim kanalom, keramika je mehka, luknjičava, mešana z or- ganskimi delci in s finim peskom, črno rjava; rek. pr. u. 12,0 cm, vel. 4,9 × 2,35 cm, db. 0,5 cm. 109 Del ustja in ostenja zavrtenega lonca, inv. št. 12475/1, 12499/36 Ustje izvihano, rob zaobljen, na ostenju štirje snopi valovnic, vre- zani s štiri- in šestzobim glavni- kom; keramika je mehka, luknjičava, mešana z organskimi delci in gro- gom, površina rdečkasto rjava, sre- dica temno siva; rek. pr. u. 22,2 cm, v. 9,8 cm, db. ost. 0,9 cm. 110 Del ostenja zavrtene posode, inv. št 12499/35 Ustje rahlo izvihano (samo naka- zano, rob ni ohranjen), na notra- nji strani sledovi navpičnih potegov s prsti, na ostenju snopa valovnic in snopa vzporednic, okorno vre- zani s petzobim glavnikom; kera- mika je mehka, luknjičava, mešana z organskimi delci, površina lisa- sta, barva prehaja od svetlo rjave k črno rjavi, sredica večidel črno rja- va; rek. pr. ost. 17,0 cm, v. 7,3 cm, db. 0,65 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 86 M 1:2 106 107 108 109 110 SE 55/54 87 111 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št 12502 Na notranji strani sledovi navpič- nih potegov s prsti; okras: snop va- lovnic, vrezan s trizobim glavnikom; keramika je trda, hrapava, obilno mešana z grobozrnatim peskom, zunanja površina temno rjava, no- tranja površina in sredica sta rjavi; vel. 5,6 × 5,4, db. 0,9 cm. 112 Odlomek ostenja posode, inv. št 12499/26 Črepinja kaže prostoročno izdela- vo; okras: niz vbodov z glavnikom; keramika je trda, hrapava, obilno mešana z grobozrnatim peskom, zunanja površina rdečkasto rjava, notranja črno rjava, sredica siva; vel. 2,8 × 2,7, db. 0,8 cm. 113 Dno zavrtene posode, inv. št. 12498/1 Na zunanji strani dna izstopajoč od- tis osi vretena, deloma odstranjen s potegom prsta, na notranji strani odtisi nohtov, vtisnjeni pri vrtenju posode; keramika je trda, hrapava, obilno mešana z grobozrnatim pe- skom, lisasta, večidel rdečkasto rja- va, ponekod črno rjava; takšna je tudi sredica; pr. 15,0 cm, v. 6,0 cm, db. ost. 0,9 cm, db. d. 1,2 cm, pr. odtisa osi 2,1 cm. 114 Dno in ostenje zavrtene poso- de, inv. št. 12498/2 Na notranji strani sledovi gnetenja in navpičnih potegov s prsti, na zu- nanji strani dna rahlo izstopajoč odtis osi vretena; keramika je trda, hrapava, težka, gubasta, obilno me- šana z zelo grobozrnatim peskom; zunanja površina lisasta, večidel rdečkasto rjava, ponekod črno rja- va; notranja površina in sredica sta črni, na notranji površini so ostan- ki prismojene hrane; pr. d. 11,8 cm, v. 10,3 cm, db. ost. do 1,4 cm, db. d. 1,0 cm, pr. odtisa osi 2,3 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 88 M 1:2 111 112 113 114 SE 55/54 89 115 Odlomki dna in ostenja zavrte- 119 Odlomki glinenega pražilnika, ne posode, inv. št. 12498/4, 9 inv. št. 12503 Keramika je trda, hrapava, zmer- Izdelava prostoročna iz neprečišče- no mešana z grobozrnatim peskom ne gline, ostenje nagnjeno navzven, in grogom; površina bledo rumena, rob zaobljen, rdečkasto rjava po- sredica siva; rek. pr. d. 11,8 cm, vršina prekrita z odtisi kratkih ra- v. 5,8 cm, db. ost. do 1,0 cm, stlinskih vlaken, zunanja površina db. d. 1,0 cm. je zglajena, notranja gubasta, sre- dica črno siva; dl. ohr. dela 9,4 cm, 116 Odlomka dna posode, v. 9,1 cm, db. obrobja 2,1 cm. inv. št. 12498/5, 10 Črepinji kažeta prostoročno izde- 120 Odlomki glinenega pražilnika, lavo, na notranji strani sledovi le- inv. št. 12503/A pljenja; keramika je mehka, luknji- Izdelava prostoročna iz neprečišče- čava, mešana z organskimi delci in ne gline, obrobje pokončno, rob za- grogom; zunanja površina bledo obljen, gubasta površina je prekri- rumena, notranja sivo rjava, sredi- ta z odtisi kratkih rastlinskih vlaken, ca siva; rek. pr. 14,0 cm, v. 2,9 cm, površina in sredica sta rdečkasto db. d. 1,4 cm. rjavi; dl. ohr. dela obrobja 11,3 cm, v. 6,0 cm, db. d. 1,0 cm. 117 Odlomki dna posode, inv. št. 12498/6, 7 Keramika je mehka, luknjičava, mešana z organskimi delci in na- redko z grobozrnatim peskom; površina in sredica sta lisasti, bar- va prehaja od svetlo rjave k črno rjavi; rek. pr. 9,0 cm, v. 2,1 cm, db. d. 1,0 cm. 118 Dno zavrtene posode, inv. št. 12498/3 Keramika je mehka, luknjičava, mešana z organskimi delci, gro- gom in zmerno z drobnozrnatim peskom, površina rdečkasto rjava, sredica siva; pr. 8,3 cm, v. 2,1 cm, db. d. 1,1 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 90 M 1:2 115 116 117 118 119 120 SE 55/54 91 Jama 3 (SE 130/129), kv. 60/72, G121–132 121 Odbitek iz roženca, inv. št. 12544 Ena stranica je ostra; vel. 1,44 × 1,0 cm, db. 0,3 cm. 122 Del zavrtenega lonca, 127 Odlomka ostenja zavrtene po- inv. št. 12538 sode, inv. št. 12540/1 Na notranji strani sledi navpičnih Na notranji strani sledovi navpičnih potegov z nazobčanim orodjem; potegov z orodjem; okras: enojni ustje izvihano, rob ravno odrezan, valovnici; keramika je trda, hrapava, ostenje okrašeno z globoko vrezani- zmerno mešana z grobozrnatim ma enojnima valovnicama in štiri- peskom, zunanja površina rjava, mi snopi vodoravnic, plitvo vrezani- notranja temno rjava, sredica mi z dvozobim glavnikom; keramika sivo rjava; skupna vel. odlomkov je trda, hrapava, mešana z grobo- 6,6 × 5,8 cm, db. 0,95 cm. zrnatim peskom, zunanja površina rdečkasto rjava, notranja črno rja- 128 Odlomek ostenja zavrtene po- va; rek. pr. u. 17,9 cm, rek. pr. obo- sode, inv. št. 12540/2 da 21,7 cm, rek. pr. d. 10,8 cm, Okras: snop valovnic, vrezan z glav- v. 19,5 cm, db. ost. od 0,6 do 1,2 cm nikom; keramika je mehka, luknji- (posoda je bila restavratorsko re- čava, mešana z organskimi delci, konstruirana v celoti). zunanja površina in sredica sta črni, notranja površina črno rjava; 123 Odlomki zgornjega dela zavr- vel. 4,9 × 3,6 cm, db. 0,9 cm. tenega lonca, inv. št. 12540/5, 13, 12542, 12545/2, 5, 12550/2 129 Odlomek ostenja zavrtene po- Na notranji strani sledovi lepljenja sode, inv. št. 12540/3 in glajenja, tudi odtisi navpičnih po- Na notranji strani izraziti sledo- tegov z nazobčanim orodjem; ustje vi navpičnih potegov z nazobčanim izvihano, rob ravno odrezan, s pli- orodjem; okras: snopa valovnic, pli- tvim kanalom, ostenje okrašeno s tvo vrezana z glavnikom; keramika snopoma valovnic, neenakomerno je trda, hrapava, zmerno mešana z vrezanima z dvozobim glavnikom; grobozrnatim peskom, površina rja- keramika je trda, hrapava, gubasta, va, sredica siva; vel. 4,9 × 4,6 cm, obilno mešana z grobozrnatim pe- db. 0,7 cm. skom, površina lisasta, barva preha- ja od rjave k črni, sredica črno siva; pr. u. 13,9 cm, v. 7,6 cm, db. ost. od 0,4 do 1,0 cm. 124 Odlomka ostenja zavrtene po- 125 Odlomka ostenja zavrtene po- 126 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12540/9, 10 sode, inv. št. 12540/4, 12 sode, inv. št. 12540/6 Okras: snop valovnic, vrezan s petz- Okras: enojna valovnica in snop vo- Okras: snop vodoravnic in snop va- obim glavnikom; keramika je trda, doravnic, vrezan s štirizobim glav- lovnic, vrezana z glavnikom; ke- hrapava, zmerno mešana z grobo- nikom; keramika je trda, hrapava, ramika je trda, hrapava, zmerno zrnatim peskom, površina je rdeč- zmerno mešana z grobozrnatim pe- mešana z grobozrnatim peskom, kasto rjava, sredica temno siva; skom, površina rdečkasto rjava, sre- zunanja površina temno rjava, no- skupna vel. odlomkov 8,2 × 5,3 cm, dica temno siva; skupna vel. odlom- tranja površina in sredica črni; db. 0,6 cm. kov 4,2 × 3,3 cm, db. 0,95 cm. vel. 4,1 × 2,8 cm, db. 0,75 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 92 M 1:2 M 1:1 122 121 123 124 125 126 127 128 129 SE 130/129 93 130 Odlomek dna in ostenja za- 132 Odlomek dna in ostenja zavr- vrtene posode, inv. št. 12539/3, tene posode, inv. št. 12539/1 12549 Keramika je trda, hrapava, obilno Na notranji površini so sledovi gne- mešana z grobozrnatim peskom in tenja, na zunanji lepljenja; na dnu grogom, zunanja površina rjava, no- izstopajoče odtisnjen križ v dvoj- tranja površina in sredica sta lisasti, nem krogu; v že pečeno posodo je barva prehaja od svetlo rjave k črno bilo skozi dno izvrtanih pet luknjic; sivi; rek. pr. d. 13,0 cm, v. 5,9 cm; keramika je trda, hrapava, meša- db. ost. 0,9 cm, db. d. 0,8 cm. na z grobozrnatim peskom, zunanja površina rdečkasto rjava, notranja Jama 3 (SE 130/165), kv. 60/72, črna, barvi segata do polovice sre- G133–153 dice; na zunanji strani dna je po- vršina v osrednjem delu prekrita s 133 Del ustja in ostenja vrtenega črno smolasto snovjo, v notranjo- lonca, inv. št. 12545/1, 12547/7 sti na debelo obložena s prismo- Ustje izvihano, ravno odrezano tako, jeno hrano; pr. 13, 2 cm, v. 7,0 cm, da je rebrasto poudarjen zunanji db. ost. 0,9 cm, db. d. 1,2 cm, pr. lu- rob; na prehodu iz ustja v ostenje je knjic od 0,55 do 0,9 cm. širok vodoraven kanal; okras: snop valovnic in snop vodoravnic, vre- zana z glavnikom; keramika je trda, hrapava, zmerno mešana z drob- nozrnatim peskom, zunanja povr- šina je temno rjava, sredica (v glav- nem) in notranja površina sta rdeče rjavi; rek. pr. u. 21,8 cm, v. 5,2 cm, db. ost. 0,75 cm. 131 Odlomki dna in ostenja zavrte- ne posode, inv. št. 12539/2 Na zunanji strani dna je izstopa- joče odtisnjen križ v krog (ni viden v celoti); keramika je trda, hrapa- va, zmerno mešana z grobozrnatim peskom, površina je lisasta, barva prehaja od rdečkasto rjave k črni, sredica večidel črno siva, na notra- nji površini so ostanki prismojene hrane, rek. pr. d. 8,5 cm, v. 5,0 cm; db. ost. 0,7 cm, db. d. 1,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 94 M 1:2 130 131 132 133 SE 130/129 130–132 SE 130/165 133 95 134 Odlomek ustja in ostenja zavr- 138 Odlomek ostenja zavrtene po- tene posode, inv. št. 12550/1 sode, inv. št. 12547/5 Na notranji strani sledovi gnetenja Na notranji strani sledovi navpič- in navpičnih potegov z nazobčanim nih potegov z nazobčanim orodjem; orodjem; ustje izvihano, rob ustja okras: trije snopi valovnic, vrezani zaobljen; okras: snop valovnic, vre- z dvozobim glavnikom; keramika je zanih z glavnikom s šestimi zobci; trda, hrapava, gubasta, obilno me- keramika je trda, hrapava, gubasta, šana z grobozrnatim peskom, notra- obilno mešana z zelo grobozrna- nja površina rjava, zunanja površina tim peskom, površina lisasta, barva in sredica sta sivi; rek. pr. obo- prehaja od rjave k črni; sredica črna; da 13,8 cm, vel. 6,2 × 4,3 cm, rek. pr. u. 18,0 cm, vel. 7,2 × 6,1 cm, db. 0,55 cm. db. ost. 0,65 cm. 139 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12547/6 Okras: plitev vodoravni kanal in snop valovnic, vrezan s šestzobim glavni- kom; keramika je trda, hrapava, obi- lo mešana z grobozrnatim peskom, površina rdečkasto rjava, sredica temno rjava; rek. pr. oboda 18,0 cm, 135 Odlomek ostenja zavrtene po- vel. 5,4 × 4,8 cm, db. 0,7 cm. sode, inv. št. 12547/3 Ustje izvihano (le nakazano, rob ni 140 Odlomki ostenja zavrtene po- ohranjen), okras: snop valovnic, sode, inv. št. 12547/4 vrezanih z dvozobim glavnikom; Okras: snop vrezanih vodoravnic in keramika je trda, hrapava, guba- vrezani enojni valovnici; kerami- sta, obilno mešana z grobozrna- ka je trda, hrapava, obilno meša- tim peskom, površina lisasta, bar- na z grobozrnatim peskom, zunanja va prehaja od rjave k črni, sredica površina je lisasta, barva preha- črno siva; rek. pr. oboda 14,2 cm, ja od svetlo do temno rjave, notra- vel. 4,8 × 4,7 cm, db. 0,65 cm. nja površina črna, sredica črno siva; vel. 5,6 × 5,2 cm, db. 1,0 cm. 136 Odlomki ustja zavrtene poso- de, inv. št. 12545/7 141 Odlomek ostenja zavrtene po- Ustje izvihano, rob ustja sode, inv. št. 12547/13 zaobljen; keramika je trda, hra- Na notranji strani sledovi navpičnih pava, zmerno mešana z grobo- potegov z nazobčanim orodjem, na zrnatim peskom, površina rjava, zunanji snop valovnic, plitvo vre- sredica siva; rek. pr. u. 10,0 cm, zan s štirizobim glavnikom; kerami- vel. 2,65 × 2,4 cm, db. 0,45 cm. ka je trda, hrapava, zmerno mešana z grobozrnatim peskom, površina je 137 Odlomki ustja zavrtene poso- rdečkasto rjava, sredica črno siva; de, inv. št. 12545/3, 4 vel. 5,2 × 3,55 cm, db. 0,8 cm. Ustje izvihano, rob ustja zaobljen; keramika je trda, hrapava, zmerno 142 Odlomek ostenja zavrtene po- mešana z grobozrnatim peskom in sode, inv. št. 12547/1 grogom, površina lisasta, barva pre- Na notranji strani izraziti sledovi haja od svetlo rjave k črno rjavi, sre- navpičnih potegov z nazobčanim dica temno siva; rek. pr. u. 16,0 cm, orodjem, na zunanji snop valovnic, skupna vel. odlomkov 8,3 × 3,9 cm, plitvo vrezan s trizobim glavnikom; db. 1,3 cm. drugi snop valovnic se nakazuje na robu odlomka; keramika je trda, hrapava, gubasta, zmerno mešana z grobozrnatim peskom, površina je rdečkasto rjava, sredica črno siva; vel. 4,0 × 3,9 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 96 M 1:2 134 135 136 137 138 139 140 141 142 SE 130/165 97 143 Odlomek ostenja vrtene poso- 147 Odlomek dna in ostenja zavr- 152 Odlomek dna in ostenja zavr- de, inv. št. 12547/20 tene posode, inv. št. 12546/9 tene posode, inv. št. 12546/6 Na notranji površini vodoravni sle- Na dnu sta izstopajoče odtisnjena Keramika je trda, hrapava, zmer- dovi glajenja, na zunanji širok koncentrična kroga; keramika je no mešana z zelo grobozrnatim pas vrezanih vodoravnic; kerami- trda, hrapava, mešana z grobozr- peskom, površina rdečkasto rja- ka je trda, hrapava, obilno meša- natim peskom, notranja površina je va, sredica siva; rek. pr. d. 11,8 cm, na z drobnozrnatim peskom, po- sivo rjava, zunanja površina in sre- v. 5,4 cm, vel. 7,0 × 6,9 cm, vršina in sredica sta črno sivi; dica sta črno sivi; rek. pr. 10,9 cm, db. ost. 1,2 cm. vel. 3,8 × 3,0 cm, db. 0,8 cm. v. 2,3 cm, vel. 3,9 × 3,8 cm, db. ost. 0,75 cm. 153 Odlomek dna posode, 144 Odlomka ostenja zavrtene po- inv. št. 12546/5 sode, inv. št. 12547/15, 19 148 Odlomka dna in ostenja zavr- Na notranji strani sledovi glajenja Okras: snop vodoravnic in snop va- tene posode, inv. št. 12546/1, 8 z orodjem, na zunanji izstopajoča lovnic, vrezana z glavnikom; kera- Keramika je trda, hrapava, obilno odtisa v podobi črke N oziroma Z; mika je trda, hrapava, zmerno me- mešana z zelo grobozrnatim pe- keramika je trda, hrapava, obilno šana z zelo grobozrnatim peskom, skom, površina lisasta, barva pre- mešana z drobnozrnatim peskom, površina rdečkasto rjava, sredi- haja od rdeče rjave k črni, na no- notranja površina je rdečkasto rja- ca črno siva; skupna vel. odlomkov tranji površini ostanki prismojene va, zunanja rjava, sredica črno rjava; 6,2 × 4,1 cm, db. 1,1 cm. hrane, sredica večinoma črna; vel. 6,1 × 5,4 cm, db. 0,8 cm. rek. pr. d. 11,0 cm, v. 4,4 cm, 145 Odlomek ostenja zavrtene po- db. ost. 0,9 cm. sode, inv. št. 12547/11 Okras: snop valovnic, vrezan z glav- 149 Odlomek dna zavrtene posode, nikom; keramika je trda, hrapava, inv. št. 12546/4 zmerno mešana z drobnozrnatim Na zunanji površini odtisi prsta; ke- peskom, zunanja površina lisasta, ramika je trda, hrapava, obilno me- barva prehaja od rjave k črni, no- šana z drobnozrnatim peskom, zu- tranja površina in sredica sta črni; nanja površina rdečkasto rjava, vel. 2,3 × 2,2 cm, db. 0,55 cm. notranja črno siva, obe barvi segata v globino sredice; rek. pr. d. 10,7 cm, 146 Odlomka dna zavrtene posode, v. 2,9 cm, vel. 7,1 × 4,3 cm, inv. št. 12546/3 db. 0,9 cm. Na zunanji strani dna izstopajoče odtisnjen križ v krogu (ni viden v ce- 150 Odlomek dna in ostenja zavr- loti), na notranji odtisi zobčastega tene posode, inv. št. 12546/2 orodja za navpično glajenje površi- Na notranji strani sledovi gostih po- ne; keramika je trda, hrapava, obil- ševnih in navpičnih potegov z zob- no mešana z zelo grobozrnatim pe- častim orodjem; keramika je trda, skom, površina je sivo rjava, sredica hrapava, zmerno mešana z drobno- črno siva; pr. 7,6 cm, skupna vel. od- zrnatim peskom, površina in sredi- lomkov 8,1 × 4,6 cm, db. 0,8 cm. ca sta lisasti, barva prehaja od sve- tlo rjave k črni; rek. pr. ost. 14,4 cm, v. 4,7 cm, vel. 6,8 × 5,3 cm, db. ost. 0,9 cm. 151 Odlomki dna in ostenja poso- de, inv. št. 12546/7 Črepinje kažejo prostoročno izdela- vo; keramika je trda, hrapava, zmer- no mešana z grobozrnatim peskom, površina in sredica sta lisasti, barva prehaja od svetlo rjave k temno rja- vi; rek. pr. ost. 13,8 cm, v. 3,3 cm, skupna vel. odlomkov 9,0 × 4,0 cm, db. ost. 1,05 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 98 M 1:2 143 144 145 146 147 148 149 150 151 153 152 SE 130/165 99 Jama 3 (SE 130/166), kv. 60/72, 158 Del ustja in ostenja zavrtenega G154 lonca, inv. št. 12528/1, 2, 12531/2, 11, 12, 12532 154 Železen žebelj, inv. št. 12553 Ustje izvihano, ravno odrezano, Glavica strehasta, telo oglate- zglajeno; okras: na zunanji strani ga preseka (del s konico manjka); ostenja dva niza poševnih odtisov dl. 4,1 cm, db. 0,4 cm. zobcev glavnika; zobci glavnika so bili odtisnjeni tudi na notranji povr- Jama 4 (SE 65/64), kv. 39, šini ustja; keramika je trda, hrapava, G155–156 obilno mešana z drobnozrnatim pe- skom in grogom, zunanja površina 155 Odlomek ostenja zavrtene po- sivo rjava, notranja rdečkasto rja- sode, inv. št. 12509 va, sredica črna; rek. pr. u. 22,5 cm, Okras: snop valovnic, vrezan s pe- v. 7,9 cm, skupna vel. odlomkov tzobim glavnikom; keramika je 12,7 × 7,1 cm, db. ost. 0,95 cm. trda, hrapava, mešana s finim pe- skom, površina temno rjava, sredi- 159 Odlomek ostenja zavrtene po- 161 Odlomek ostenja zavrtene po- ca siva; rek. obod posode 14,0 cm, sode, inv. št. 12531/1 sode, inv. št. 12531/3 vel. 4,2 × 1,9 cm, db. 0,45 cm. Ustje izvihano (samo nakazano, rob Okras: snop valovnic, vrezan s tri- ni ohranjen), na notranji strani sle- zobim glavnikom; keramika je Rimskodobna najdba v jami 4 dovi gnetenja; okras: snop valov- trda, hrapava, zmerno mešana z nic, globoko vrezanih s trizobim zelo grobozrnatim peskom, zuna- 156 Odlomek ostenja zavrtene po- glavnikom; keramika je trda, hra- nja površina rdečkasto rjava, no- sode, inv. št. 12510 pava, obilno mešana z grobozrna- tranja površina in sredica sta črni; Kuhinjska keramika, okras: snop va- tim peskom, površina in sredica sta vel. 5,1 × 4,7 cm, db. 0,8 cm. lovnic, vrezan s trizobim glavnikom; lisasti, barva prehaja od rdečka- keramika je trda, hrapava, obil- sto rjave k črno rjavi; rek. pr. oboda 162 Odlomek ostenja zavrtene po- no mešana z grobozrnatim peskom, 17,6 cm, v. 5,5 cm, vel. 8,6 × 5,6 cm, sode, inv. št. 12531/6 površina in sredica sta rumeno rjavi; db. 0,8 cm. Okras: snop globoko vrezanih vodo- vel. 5,7 × 5,5 cm, db. 0,8 cm. ravnic; keramika je trda, hrapava, 160 Odlomek ostenja zavrtene po- obilno mešana z drobnozrnatim pe- Jama 6 (SE 81/80), kv. 13, sode, inv. št. 12531/5 skom, zunanja površina rjava, no- G157–163 Okras: snopa valovnic, vrezana s se- tranja površina in sredica sta črni; demzobim glavnikom; keramika je vel. 3,9 × 3,5 cm, db. 1,0 cm. 157 Del ustja in ostenja zavrtenega mehka, luknjičava, mešana z organ- lonca, inv. št. 12529/1, 12531/4, 9 skimi delci in naredko z drobnozr- 163 Odlomek ostenja zavrtene po- Ustje izvihano, ravno odrezano, na natim peskom, zunanja površina in sode, inv. št. 12531/14 prehodu iz ustja v vrat posode pli- sredica sta rdečkasto rjavi, notranja Okras: snopa valovnic, globoko vre- tev vodoraven kanal, na ostenju se površina črno siva; vel. 4,7 × 4,5 cm, zana z glavnikom; keramika je meh- izmenjujeta snopa valovnic s sno- db. 0,75 cm. ka, luknjičava, črno rjava; mešana z poma vodoravnic, plitvo vrezani- organskimi delci in naredko z drob- mi z glavnikom; keramika je trda, nozrnatim peskom; vel. 4,4 × 2,7 cm, hrapava, obilno mešana z drobno- db. 0,8 cm. zrnatim peskom in grogom, povr- šina lisasta, barva prehaja od sve- tlo rjave k črno rjavi, sredice je črna; rek. pr. u. 12,2 cm, rek. pr. oboda 14,3 cm, v. 9,7 cm, db. ost. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 100 M 1:2 154 155 157 156 158 159 160 161 163 162 SE 130/165 154 SE 65/64 155, 156 SE 81/80 157–163 101 Jama 7 (SE 35/34), kv. 35, Zgodnjesrednjeveške najdbe v Jama 8 (SE 30/29), kv. 35/47, 173 Odlomek ustja zavrtene poso- G164–169) jami 7 G170–192 de, inv. št. 12482/5 Ustje izvihano, rob ravno odrezan, Rimskodobne najdbe v jami 7 167 Dno zavrtene posode, 170 Odlomki zavrtenega glinenega zglajen; keramika je trda, hrapava, inv. št. 12491/1 pekača, inv. št. 12482/2, 12483/7 zmerno mešana z grobozrnatim pe- 164 Odlomek ustja in ostenja vrte- Na zunanji strani izstopajoče odti- Ostenje zaobljeno; keramika je skom, površina lisasta, barva pre- ne posode, inv. št. 12490/1 snjen križ s polnim krogom v sečišču, trda, hrapava, zmerno meša- haja od rdeče rjave k črno rjavi, sre- Kuhinjska keramika, ustje sko- na notranji odtisi nohtov in zobča- na z zelo grobozrnatim peskom, dica temno siva; rek. pr. u. 18,1 cm, raj navpično, stanjšano; kerami- stega orodja; keramika je trda, hra- rdečkasto rjava; rek. pr. 22,0 cm, vel. 3,9 × 2,7 cm, db. 0,9 cm. ka je trda, hrapava, obilno mešana pava, obilno mešana z grobozrnatim v. 2,5 cm, vel. ohr. dela 7,5 × 4,6 cm, s finim peskom in sljudo, notranja peskom, zunanja površina lisasta, db. d. 1,3 cm. 174 Odlomek ustja zavrtene poso- površina svetlo siva, zunanja po- barva prehaja od rjave k črni, no- de, inv. št. 12482/6 vršina in sredica sta temno sivi; tranja površina temno rjava, sredica Ustje izvihano, rob ravno odrezan, rek. pr. u. 11,8 cm, vel. 3,6 × 2,6 cm, črna; pr. 6,7 cm, db. 0,8 cm. zglajen; keramika je trda, hrapa- db. 0,45 cm. va, zmerno mešana z drobnozrna- tim peskom, površina rjava, sre- 165 Odlomek ustja in oste- dica črno siva; rek. pr. u. 18,1 cm, nja vrtene sklede ali pokrova , 171 Odlomki ustja in oste- vel. 3,5 × 3,4 cm, db. 0,9 cm. inv. št. 12490/2 nja zavrtenega glinenega lonca, Kuhinjska keramika, ustje rahlo uvi- inv. št. 12482/4, 7, 12484/6 hano, zaobljeno; keramika je trda, Ustje izvihano, rob ravno odrezan, hrapava, obilno mešana z drob- zglajen; na ostenju snopa valov- nozrnatim peskom in sljudo, no- nic, vrezana s trizobim glavnikom; tranja površina rjavo siva, zunanja keramika je trda, hrapava, zmerno površina in sredica sta svetlo sivi; mešana z drobnozrnatim peskom vel. 3,4 × 2,4 cm, db. 0,7 cm. 168 Odlomki dna posode, in grogom, zunanja površina je li- inv. št. 12491/2 sasta, barva prehaja od rjave k črni, 166 Odlomek ostenja zavrtene po- Sledi prostoročne izdelave; kerami- notranja površina rdečkasto rjava, sode, inv. št. 12492 ka je trda, hrapava, zmerno meša- sredica črno siva; rek. pr. u. 17,0 cm, Kuhinjska keramika, okras: ozek vo- na z grobozrnatim peskom, zuna- v. 6,0 cm, vel. največjega odlomka doraven žleb, niz trikotnih vbodov nja površina lisasta, barva prehaja 5,1 × 4,3 cm, db. 0,8 cm. in kvadratnih odtisov s koleščkom; od rdečkasto rjave k črni, notra- keramika je trda, hrapava, zmerno nja površina in sredica sta črni; mešana z grobozrnatim peskom, zu- rek. pr. 10,0 cm, vel. ohr. dela nanja površina rdečkasto rjava, no- 5,9 × 4,0 cm, db. 0,9 cm. tranja svetlo rjava; vel. 2,3 × 1,9 cm, db. 0,45 cm. 169 Odlomek dna zavrtene posode, inv. št. 12491/3 Na zunanji strani rahlo izstopajo- 172 Odlomki ustja in oste- če odtisnjen krak križa v krogu (?); nja zavrtenega glinenega lonca, keramika je trda, hrapava, zmer- inv. št. 12481/1 no mešana z grobozrnatim pe- Ustje izvihano, rob ravno odrezan, skom, zunanja površina je sivo rja- zglajen, na ostenju snop valovnic, va, notranja rjava, sredica črna; vrezan s trizobim glavnikom, dru- rek. pr. 9,0 cm, vel. 5,9 × 4,7 cm, gi snop (?) valovnic se nakazuje na db. 1,0 cm. robu odlomka; keramika je trda, hrapava, zmerno mešana z drob- nozrnatim peskom in grogom, po- vršina lisasta, barva prehaja od rdeče rjave k črni, sredica črno rja- va; rek. pr. u. 21,0 cm, v. 4,9 cm, vel. ohr. dela 9,1 × 4,85 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 102 M 1:2 166 164 165 167 168 169 170 171 172 173 174 SE 35/34 164–169 SE 30/29 170–174 103 175 Odlomek ustja in ostenja zavr- 180 Odlomka ostenja zavrtene po- 185 Odlomek ostenja zavrtene po- tene posode, inv. št. 12482/1 sode, inv. št. 12484/16, 27 sode, inv. št. 12484/11 Ustje izvihano, rob zaobljen, na no- Okras: snop valovnic, vrezan z glav- Okras: snopa valovnic, vrezana z tranji strani sledovi gnetenja, na nikom; keramika je trda, hrapava, glavnikom; keramika je mehka, lu- ostenju vrezana enojna valovni- obilno mešana z grobozrnatim pe- knjičava, mešana z organskimi del- ca; keramika je trda, hrapava, fino skom, površina in sredica sta lisasti, ci, zunanja površina rjava, notra- porozna, naredko mešana z drob- barva prehaja od rdeče rjave k črno nja površina in sredica sta črni; nozrnatim peskom, površina rdeč- rjavi; vel. 6,35 × 4,6 cm, db. 1,1 cm. vel. 3,2 × 2,2 cm, db. 0,55 cm. kasto rjava, sredica črno siva; rek. pr. u. 10,0 cm, vel. 4,6 × 4,1 cm, 181 Odlomek ostenja zavrtene po- 186 Odlomek ostenja zavrtene po- db. 0,9 cm. sode, inv. št. 12484/4 sode, inv. št. 12484/8 Okras: snop valovnic, vrezan s triz- Okras: vbodi s pravokotno konico 176 Odlomek ostenja zavrtene po- obim glavnikom; keramika je trda, in snop valovnic, vrezan s trizobim sode, inv. št. 12484/12 hrapava, fino luknjičava, mešana z glavnikom; keramika je trda, hrapa- Ustje rahlo izvihano, rob rav- grogom in zmerno z grobozrnatim va, obilno mešana z drobnozrnatim no odrezan, okras: globoko vreza- peskom, zunanja površina rdečkasto peskom, zunanja površina temno na enojna valovnica; keramika je rjava, notranja temno siva, sredi- rjava, notranja površina in sredica trda, hrapava, groba, črna, zmer- ca večidel rdečkasto rjava, ponekod sta črni; vel. 3,0 × 2,7 cm, db. 0,7 cm. no mešana z grobozrnatim peskom; črna; vel. 4,4 × 3,8 cm, db. 0,75 cm. vel. 2,8 × 2,6 cm, db. 0,65 cm. 187 Odlomek ostenja zavrtene po- 182 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12484/24 177 Odlomek ustja in ostenja zavr- sode, inv. št. 12484/3 Okras: snop valovnic, vrezan s štiri- tene posode, inv. št. 12482/2 Ustje izvihano (nakazano, rob ni zobim glavnikom; keramika je trda, Ustje rahlo izvihano, rob ni ohra- ohranjen); okras: snopa valovnic, hrapava, zmerno mešana z drobno- njen; okras: snop valovnic, vrezan z zgornji vrezan s trizobim glavnikom; zrnatim peskom, zunanja površina ozkim štirizobim glavnikom; kera- keramika je trda, hrapava, mešana temno rjava, notranja črna, sredica mika je trda, hrapava, groba, svetlo z grogom in zmerno z grobozrnatim siva; vel. 3,7 × 1,9 cm, db. 0,55 cm. rjava, naredko mešana z grobozr- peskom, zunanja površina rdečkasto natim peskom; rek. pr. ost. 12,7 cm, rjava, notranja lisasta, barva preha- 188 Odlomek ostenja zavrtene po- vel. 5,8 × 5,5 cm, db. do 1,0 cm. ja od rdeče rjave k črni, sredica ve- sode, inv. št. 12484/2 čidel rdečkasto rjava, ponekod črna; Stik ostenja in dna le nakazan; 178 Odlomek ostenja zavrtene po- vel. 4,6 × 4,6 cm, db. 0,65 cm. okras: snop vodoravnic, vrezan z sode, inv. št. 12484/20 glavnikom; keramika je trda, hra- Ustje izvihano (nakazano, rob ni 183 Odlomek ostenja zavrtene po- pava, lisasta, v glavnem rdeč- ohranjen); okras: snopa valovnic, sode, inv. št. 12484/13 kasto rjava, mešana z grogom in vrezana s trizobim glavnikom; ke- Na ostenju snop valovnic, vrezan zmerno z grobozrnatim peskom; ramika je trda, hrapava, gubasta, s trizobim glavnikom; keramika je rek. pr. 15,5 cm, vel. 5,7 × 5,6 cm, zmerno mešana z grobozrnatim pe- trda, hrapava, mešana z grogom in db. 0,85 cm. skom, površina lisasta, barva pre- obilno z grobozrnatim peskom, zu- haja od rjave k črni, sredica črna; nanja površina rdečkasto rjava, vel. 4,35 × 4,2 cm, db. do 0,7 cm. notranja črna, sredica črno rjava; vel. 3,6 × 3,5 cm, db. 0,9 cm. 179 Odlomki ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12484/1, 12485 184 Odlomek ostenja zavrtene po- Okras: snop valovnic, vrezan z glav- sode, inv. št. 12484/18 nikom; keramika je trda, hrapa- Ustje izvihano (nakazano, rob ni va, zmerno mešana z grobozrnatim ohranjen); okras: snop z glavnikom peskom, lisasta, večidel rdeč- vrezanih valovnic; keramika je trda, kasto rjava, deloma črno rjava; hrapava, zmerno mešana z drob- rek. pr. 23,0 cm, skupna vel. odlom- nozrnatim peskom, površina rja- kov 10,4 × 7,0 cm, db. do 9,5 cm. va, sredica plastasto siva in črna; vel. 4,5 × 3,6 cm, db. 0,85 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 104 M 1:2 175 176 177 178 179 180 181 182 183 184 185 186 188 187 SE 30/29 105 189 Odlomek dna in ostenja zavr- Jama 9 (SE 6/5), kv. 61/73/74, 198 Odlomek ustja zavrtene poso- tene posode, inv. št. 12483/1 G193–220 de, inv. št. 12445/7 Na notranji strani dna sledovi gne- Ustje izvihano, rob ravno odrezan, tenja, na zunanji strani na preho- 193 Del ustja in ostenja zavrtenega zaobljeno zglajen; keramika je trda, du ostenja v dno sledovi leplje- lonca, inv. št. 12445/1 hrapava, zmerno mešana z grobo- nja, na dnu izstopajoče odtisnjen Na notranji strani sledovi navpič- zrnatim peskom, notranja površi- križ (?) v dvojnem krogu (odtis ni nih potegov z zobčastim orodjem; na črna, zunanja površina in sredica viden v celoti); keramika je trda, ustje izvihano, rob ravno odrezan; sivi; vel. 2,65 × 2,05 cm, db. 0,6 cm. hrapava, obilno mešana z drobno- keramika je trda, hrapava, gubasta, zrnatim peskom, zunanja površina zmerno mešana z zelo grobozrna- 199 Odlomek ustja zavrtene poso- rdečkasto rjava, notranja površina tim peskom, površina lisasta, barva de, inv. št. 12445/5 in sredica sta večidel temno rjavi; prehaja od sivo rjave k črni, sredica Ustje izvihano, rob ravno odrezan, rek. pr. 14,0 cm, v. 3,0 cm, vel. od- črna; rek. pr. u. 22,0 cm, v. 5,5 cm, razširjen; keramika je trda, rahlo lomka 7,8 × 7,3 cm, db. d. 1,6 cm. vel. 7,9 × 5,9 cm, db. 0,7 cm. hrapava, siva, nekoliko luknji- čava, mešana s finim peskom; 194 Odlomki ustja vrtene posode, vel. 2,7 × 1,85 cm, db. 0,6 cm, inv. št. 12445/2 š. roba 0,8 cm. Ustje izvihano, rob ravno odrezan, potegnjen navzven, zglajen; kera- mika je trda, fino hrapava, zmer- no mešana z drobnozrnatim pe- skom (vmes redki večji kamenčki), površina je rdečkasto rjava, sredi- ca črna; rek. pr. 18,0 cm, v. 4,0 cm, 190 Odlomka dna in ostenja za- vel. 6,4 × 4,0 cm, db. 0,8 cm, š. roba vrtene posode, inv. št. 12483/5, 1,0 cm. 12484/14 Okras: snop vodoravnic, na preho- 195 Odlomek ustja zavrtene poso- du ostenja v dno globoko vrezan de, inv. št. 12445/3 ozek žleb; keramika je trda, hra- Ustje izvihano, rob zaobljen, zgla- pava, zmerno mešana z grobozr- jen; keramika je trda, hrapava, natim peskom in grogom, zunanja rdečkasto rjava, mešana z drobno- površina je rdečkasto rjava, no- zrnatim peskom; rek. pr. 13,0 cm, tranja črna, barvi segata do po- vel. 3,55 × 1,6 cm, db. 0,6 cm. lovice sredice; rek. pr. d. 12,0 cm, v. 3,8 cm, vel. odlomka 5,3 × 4,9 cm, 196 Odlomek ustja in ostenja zavr- db. d. 0,9 cm. tene posode, inv. št. 12445/4 Ustje izvihano, rob ravno odrezan; 191 Odlomka dna in ostenja zavr- keramika je trda, hrapava, obil- tene posode, inv. št. 12483/3 no mešana z grobozrnatim peskom, Keramika je trda, hrapava, zmer- površina črno rjava, sredica črna; no mešana z grobozrnatim peskom vel. 4,55 × 3,7 cm, db. 0,8 cm. in grogom, zunanja površina temno rjava, notranja črna, barvi segata 197 Odlomek ustja zavrtene poso- tudi v notranjost sredice, bolj globo- de, inv. št. 12445/6 ko črna; rek. pr. d. 8,8 cm, v. 3,3 cm, Ustje izvihano, rob ravno odrezan; vel. 5,2 × 4,7 cm, db. ost. 0,9 cm. keramika je trda, hrapava, obilno mešana z drobnozrnatim peskom, 192 Odlomka dna in ostenja zavr- površina lisasta, rdečkasto rjava tene posode, inv. št. 12483/4 do črno rjava, sredica črno rjava; Keramika je mehka, luknjičava, me- vel. 2,6 × 2,1 cm, db. 0,6 cm. šana z organskimi delci, površi- na je lisasta, barva prehaja od sve- tlo rjave k črni, sredica v glavnem črna; rek. pr. d. 14,0 cm, v. 3,9 cm, vel. 8,1 × 6,7 cm, db. d. 0,9 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 106 M 1:2 190 189 191 192 193 194 195 196 197 198 199 SE 30/29 189–192 SE 5/6 193–199 107 200 Del ostenja zavrtene posode, 204 Odlomek ostenja zavrtene po- inv. št. 12446/15 sode, inv. št. 12446/16 Sledovi gnetenja; okras: snop va- Na notranji strani sledovi gnete- lovnic in snop vodoravnic, vrezana nja; okras: snop valovnic, vrezan z z glavnikom; keramika je trda, hra- glavnikom; keramika je trda, hra- pava, gubasta, zmerno mešana z pava, gubasta, zmerno mešana z grobozrnatim peskom, zunanja po- zelo grobozrnatim peskom, površi- vršina je rjava, notranja rdečkasto na rdečkasto rjava, sredica črno siva; rjava, sredica črna; rek. pr. 26,0 cm, vel. 6,5 × 5,4 cm, db. 0,9 cm. skupna vel. odlomkov. 8,5 × 7,0 cm, db. 0,95 cm. 205 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12446/13 Na notranji strani sledovi gnetenja, ustje izvihano (le nakazano); okras: pas plitvih vodoravnic; keramika je trda, hrapava, gubasta, zmerno me- šana z zelo grobozrnatim peskom, površina črna, sredica črno siva; vel. 4,0 × 3,9 cm, db. 0,55 cm. 206 Odlomek ostenja posode, inv. št. 12446/20 201 Odlomek ostenja zavrtene po- Črepinja kaže prostoročno izdelavo, sode, inv. št. 12446/17 na notranji strani sledovi navpič- Na notranji strani sledovi poševnih nih potegov z zobčastim orodjem, potegov z orodjem; na ostenju snop na zunanji sledovi gnetenja; okras: valovnic in snop vodoravnic, vre- snop koničastih valovnic, okor- zana z glavnikom; keramika je trda, no vrezan z glavnikom; keramika je hrapava, gubasta, zmerno mešana trda, hrapava, gubasta, zmerno me- z zelo grobozrnatim peskom, povr- šana z zelo grobozrnatim peskom, šina rdečkasto rjava, sredica črna; površina rdečkasto rjava, sredica rek. pr. 22,0 cm, vel. 6,3 × 5,4 cm, črna; vel. 5,6 × 5,1 cm, db. 0,95 cm. db. 0,9 cm. 207 Odlomek ostenja zavrtene po- 202 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12446/11 sode, inv. št. 12446/21 Okras: niz poševnih vrezov v plitvem Na notranji strani sledovi gnetenja; vodoravnem žlebiču, pod njim snop okras: snop vodoravnic, vrezan s tri- valovnic in snop vodoravnic, vreza- zobim glavnikom (drugi snop naka- nih z glavnikom; keramika je trda, zan z vodoravnico na robu odlomka); hrapava, zmerno mešana z zelo gro- keramika je trda, hrapava, zmer- bozrnatim peskom, zunanja površi- no mešana z drobnozrnatim pe- na temno rjava, notranja rdečkasto skom, površina rjava, sredica črna; rjava, sredica siva; vel. 3,8 × 3,7 cm, rek. pr. 19,0 cm, vel. 7,9 × 5,4 cm, db. 0,8 cm. db. 0,65 cm. 208 Odlomka ostenja zavrtene po- 203 Odlomka ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12446/2, 9 sode, inv. št. 12446/10, 19 Okras: snop vodoravnic, vrezan z Na notranji strani sledovi leplje- glavnikom; keramika je trda, hrapa- nja, na ostenju snop valovnic in va, zmerno mešana z zelo grobozr- snop vodoravnic, vrezana s trizo- natim peskom, površina rdečkasto bim glavnikom; keramika trda, hra- rjava, sredica črna; vel. 6,3 × 3,6 cm, pava, gubasta, zmerno mešana z db. 0,7 cm. zelo grobozrnatim peskom, povr- šina rdečkasto rjava, sredica črna; vel. 5,8 × 5,4 cm, db. 1,0 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 108 M 1:2 200 201 202 203 204 206 205 207 208 SE 6/5 109 209 Odlomek ostenja zavrtene po- 215 Odlomek ostenja zavrtene po- 220 Odlomek dna in ostenja poso- sode, inv. št. 12446/1 sode, inv. št. 12446/6 de, inv. št. 12447 Okras: snop valovnic, vrezan s triz- Okras: snop vodoravnic; keramika je Prostoročna izdelava; kerami- obim glavnikom; keramika je trda, trda, mešana s finim peskom, sredi- ka je mehka, luknjičava, meša- hrapava, zmerno mešana z drob- ca fino luknjičava, notranja površi- na z organskimi delci, zunanja nozrnatim peskom, zunanja povr- na črna, zunanja površina in sredica površina lisasta, barva preha- šina in sredica sta črno rjavi, notra- sta bledo rumeni; vel. 2,4 × 1,6 cm, ja od rdečkasto rjave k črno rja- nja površina rjava; vel. 3,3 × 2,8 cm, db. 0,7 cm. vi, sredica (v glavnem) in notra- db. 0,75 cm. nja površina črni; rek. pr. d. 8,0 cm, 216 Odlomek ostenja zavrtene po- rek. pr. oboda 15,3 cm, v. 8,5 cm, 210 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12446/4 db. ost. 0,9 cm. sode, inv. št. 12446/12 Okras: vrezani vodoravnici; kera- Okras: snop valovnic, vrezan z glav- mika trda, hrapava, obilno meša- Jama 9 (SE 6/31), kv. 61/73/74, nikom; keramika je trda, hrapava, na z drobnozrnatim peskom, zuna- G221–226 mešana z grobozrnatim peskom, nja površina bledo rumena, notranja rjava; vel. 3,4 × 2,6 cm, db. 0,95 cm. površina in sredica temno sta rjavi; 221 Odlomek ustja zavrtene poso- vel. 3,1 × 2,9 cm, db. 1,1 cm. de, inv. št. 12449 211 Odlomek ostenja zavrtene po- Ustje izvihano, rob ravno odrezan, sode, inv. št. 12446/14 217 Odlomek ostenja zavrtene po- na zunanji strani pod robom vrezana Na notranji strani sledovi leplje- sode, inv. št. 12446/5 vzporedna žlebiča; keramika trda, nja; okras: snop valovnic, vrezan z Na notranji strani sledi navpičnih hrapava, zmerno mešana z zelo gro- glavnikom (drugi snop nakazan na potegov z zobčastim orodjem; na bozrnatim peskom, zunanja povr- robu odlomka); keramika je trda, zunanji površini več plitvih vodorav- šina temno rjava, notranja lisasta, hrapava, gubasta, naredko meša- nic; keramika trda, hrapava, zmer- barva prehaja od rjave k črni, sre- na z grobozrnatim peskom, površina no mešana z grobozrnatim peskom, dica črno rjava; rek. pr. u. 14,0 cm, rdečkasto rjava, sredica črno rjava; zunanja površina rjava, notranja vel. 3,3 × 2,8 cm, db. 0,8 cm. vel. 3,5 × 2,8 cm, db. 0,95 cm. površina in sredica sta temno rjavi; vel. 3,0 × 2,55 cm, db. 0,6 cm. 212 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12446/22 218 Odlomek ostenja zavrtene po- Okras: vrezana koničasta valovnica; sode, inv. št. 12446/18 keramika je trda, hrapava, zmerno Na notranji strani sledi navpičnih mešana z grobozrnatim peskom, zu- potegov z zobčastim orodjem; na nanja površina rjava, notranja črna, zunanji površini več plitvih vodo- sredica črno rjava; vel. 3,1 × 2,7 cm, ravnih žlebičev (metličenje); kera- db. 1,05 cm. mika trda, hrapava, zmerno me- šana z drobnozrnatim peskom, 213 Odlomek ostenja zavrtene po- zunanja površina rjava, notranja sode, inv. št. 12446/7 površina in sredica sta črno rjavi; Okras: snop vodoravnic in snop va- vel. 2,2 × 2,15 cm, db. 0,4 cm. lovnic, vrezana s trizobim glavni- kom; keramika je trda, hrapava, 219 Odlomek ostenja posode, zmerno mešana z grobozrnatim pe- inv. št. 12446/8 skom, površina sivo rjava, sredica Črepinja kaže prostoročno izdelavo; siva; vel. 2,3 × 2,15 cm, db. 0,6 cm. okras: niz odtisov glavnika; kerami- ka trda, hrapava, mešana z grobozr- 214 Odlomek ostenja zavrtene po- natim peskom, površina temno rja- sode, inv. št. 12446/3 va, sredica črna; vel. 3,4 × 2,75 cm, Na notranji strani sledi navpičnih db. 0,85 cm. potegov z zobčastim orodjem; okras: snop vodoravnic in globoko vrezani valovnici; keramika je trda, hrapava, sivo rjava, naredko mešana z grobo- zrnatim peskom; vel. 2,8 × 2,2 cm, db. 0,7 cm. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 110 M 1:2 209 210 211 212 213 214 215 216 217 218 219 220 221 SE 6/5 209–220 SE 6/31 221 111 Plast pod ornico (SE 2), G227–231 222 Odlomek ostenja zavrtene po- Rimskodobna najdba v jami 9 227 Odlomek ustja in ostenja zavr- sode, inv. št. 12451/1 tene posode, kv. 74, inv. št. 12436 Okras: snop valovnic, plitvo vre- 226 Odlomek ustja in ostenja skle- Ustje izvihano, rob zaobljen; ke- zan z glavnikom; keramika je trda, de, inv. št. 12448 ramika je trda, hrapava, bledo ru- hrapava, rdečkasto rjava, obilno Do polovice ohranjena polkrogla- mena, obilno mešana z drobnozr- mešana z drobnozrnatim peskom; sta skleda, oblikovana na vretenu, natim peskom; vel. 3,0 × 2,5 cm, vel. 3,45 × 2,4 cm, db. 0,7 cm. okrašena z vodoravnimi rebri pod db. 0,75 cm. ustjem in pri dnu (posnetek italske 223 Odlomka ostenja zavrtene po- terre sigillate), je svetlo rdeče barve, 228 Odlomek ostenja zavrtene po- sode, inv. št. 12451/2 na zunanji površini so ostanki rde- sode, kv. 74, inv. št. 12439 Okras: snop vodoravnic, vrezan z čega premaza, rek. pr. u. 15,5 cm, Na notranji strani sledi navpičnih in glavnikom; keramika je mehka, lu- rek. pr. d. 15,3 cm, v. 6,4 cm, poševnih potegov z zobčastim orod- knjičava, mešana z organskimi del- db. ustja 0,65 cm, vel. odlom- jem; okras: vrezana valovnica; ke- ci, zunanja površina rdečkasto rja- ka 8,8 x 6,5 cm. ramika je trda, hrapava, mešana z va, notranja črna, barvi segata tudi drobnozrnatim peskom, površina v notranjost sredice, bolj globoko rjava, sredica črna; vel. 3,9 × 3,6 cm, črna; vel. 6,2 × 4,2 cm, db. 0,7 cm. db. 0,75 cm. 224 Odlomek dna in ostenja zavr- 229 Odlomek dna zavrtene posode, tene posode, inv. št. 12450/2 kv. 62, inv. št. 12425/1 Na notranji strani sledovi gnete- Na notranji strani sledovi gnete- nja; keramika je trda, hrapava, me- nja, na dnu je izstopajoče odtisnjen šana z zelo grobozrnatim peskom, križ (?) v dvojnem krogu (odtis viden bledo rumena; rek. pr. d. 10,0 cm, le deloma); keramika je trda, hra- v. 3,5 cm, vel. 3,65 × 3,0 cm, pava, obilno mešana z grobozrna- db. ost. 1,0 cm. tim peskom, notranja površina rja- va, zunanja površina in sredica sta 225 Odlomek dna posode, črni; rek. pr. 10,9 cm, vel. odlomka inv. št. 12450/1 4,80 × 3,70 cm, db. d. 1,0 cm. Keramika je trda, hrapava, obilno mešana s peskom, zunanja povr- 230 Odlomek dna posode, kv. 62, šina temno rjava, sredica (v glav- inv. št. 12425/3 nem) in notranja površina sta črni, Keramika je mehka, luknjiča- rek. pr. d. 12,0 cm, vel. 3,8 × 3,7 cm, va, hrapava, mešana z organ- db. 0,9 cm. skimi delci in naredko drobno- zrnatim peskom, površina rjava, sredica črna; rek. pr. d. 11,0 cm, v. 2,3 cm, vel. odlomka 3,3 × 3,1 cm, db. d. 0,8 cm. 231 Odlomek dna in ostenja poso- de, kv. 10, inv. št. 12405 Keramika je trda, hrapava, obil- no mešana z drobnozrnatim pe- skom; zunanja površina rdečka- sto rjava, notranja površina in sredica črni; rek. pr. d. 10,0 cm, v. 3,2 cm, vel. odlomka 4,3 × 3,9 cm, db. ost. 0,9 cm. Zgodnjesrednjeve- ško obdobje Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 112 M 1:2 223 222 224 225 226 227 229 228 231 230 SE 6/31 222–226 SE 2 227–231 113 Analize Antropološka analiza žganih Pri bolje ohranjenih vzorcih, težjih od 100 g, smo spol določa- ostankov li po spolnih znakih ( Reccomandations), v največji meri na ko-Zdravka Hincak steh lobanje. Pri slabše ohranjenih vzorcih je spol določen po sekundarni metodi – debelini kompaktnega tkiva ( substantia compacta) posamezne diafize. Če ta metoda ni zadoščala za po- polnoma natančno določitev spola, smo v besedilu označili to z vprašajem. Kot osebe moškega spola so določeni vzorci iz groba 10 (SE 41) in Za analizo je bilo zbranih 16 vzorcev žganih kostnih in zob- verjetno iz grobov: 2 (SE 33, foto 2), 1 (SE 68, oseba A iz groba 11 nih ostankov človeškega porekla iz 11 grobov in jame z najdišča (SE 74) in 9 (SE 136). Popava pri Lipovcih 2. Ženskega spola so verjetno osebe iz grobov: 3 (SE 26), 4 (SE 37). Pri antropološki analizi (Acsádi/Nemeskeri 1970; Bass/Jantz 2004; Oseba B iz groba 11 (SE 74) je mlada oseba, za katero ni bilo mo- Cohen/Serjeantson 1986; Hillson 1992; Hirata 1988; Kleppinger goče določiti spola, tudi zaradi fragmentiranega in majhnega 2006; Kolda 1936; Mann/Hunt 2005; Nickel  et al.  1986; Ortner/ števila vzorcev. Putschar 1985; Schmidt/Symes 2008; Schmid 1972; Struska 1903; Starost osebe iz groba 3 (SE 26) (14–17 let) je določena po zrašča- Šutalo 1994; Ubelaker 1989; von den Driesch 1976) smo uporabili nju epifiznih linij na kosteh (Scheuer/Black 2000) za starost do naslednje metode in določitve: juvenilis faze (do 20 let). Za ostale vzorce je od faze  adultus I (od spol – makroskopska metoda, po izraženih spolnih znakih na 21 let) starost pri bolje ohranjenih ostankih določena tudi z ma- odlomkih skeleta (Chiarelli 1980); kroskopskimi metodami, najbolj pogosto s sekundarno metodo višina – merfometrijska metoda, izračunavanje višine osebe s z opazovanjem stopnje zraščanja ektokranialnih lobanjskih ši- pomočjo izmere izbranih in dobro ohranjenih anatomskih delov; vov (Meindl/Lovejoy 1985). Za vsak skelet odraslih oseb, če je to starostna doba – makroskopska metoda za dobro ohranjene omogočalo stanje ohranjenosti vzorcev, smo izvedli mikroskop- vzorce in vzorce iz starostne skupine infans (do 14 let) in  juvenilis sko metodo določanja starosti po modificirani Kerleyjevi meto- (do 19 let) po Scheuer/Black 2000; mikroskopska metoda za žgane di. Starostna doba oseb obsega širok razpon. kostne ostanke z modificirano metodo po Kerleyju (Kerley 1965; Oseba iz groba 3 (SE 26) se nahaja v razponu od 14–17 let ( infans 1978), ki se uporablja za skupine  adultus I (20–29 let). II-juvenilis), oseba iz groba 5 (SE 70) je stara do 20 let. Starostna Analiza z mikroskopsko metodo vključuje izdelavo preparata po doba  adultus faze (20–30 let) je najštevilnejša. V tem razpo- protokolu. Vzorci so vzeti iz odlomkov diafiz dolgih kosti stegna nu so osebe iz naslednjih grobov: 4 (SE 37), 1 (SE 68), 9 (SE 136) in ( femur) na mikrotomu Minitom (Struers), obdelani pa so na apa-8 (SE 152). Bolj natančna določitev je narejena za osebo iz groba ratu za fino poliranje Labopol-1 (Struers). 11 (SE 74). Starost te osebe je v ožjem razponu 25–30 let.  Adultus Analiza histoloških preparatov je izvedena z mikroskopom II faza zajema razpon od 30–40 let in je zajela osebe iz grobov CX41RF (Olympus), rezultati pa so posneti z digitalnim fotograf-in jame: grob 1 in jama 4 (SE 65) in 7 (SE 134). Starostni dobi med skim aparatom C-5050 Zoom (Olympus). Vzorce lahko glede na njihovo maso razdelimo na več skupin. V 34 Fotomikrogram osebe starostne dobe 35–40 let, grob 2. prvo skupino bi sodil najobsežnejši vzorec iz groba 11 (SE 74), nje- gova masa znaša 560 g. Naslednjo skupino obsegajo vzorci, ka- terih masa znaša med 100 in 260 g: grob 10 (SE 41, 253 g), grob 2 (SE 33, 224 g) in grob 3 (SE 26, 136 g). Tretja skupina obsega malo- številne vzorce, katerih masa znaša od 40 do 100 g: grob 7 (SE 134, 94 g), grob 4 (SE 37, 55 g) in grob 9 (SE 136, 46 g). Zadnja, četrta skupina obsega vzorce posamičnih najdb žganih kosti v grobo- vih: grob 1 (SE 68, 0,1 g, 3 g, 4 g, 11 g), grob 5 (SE 70, 27 g), grob 6 (SE 92, 10 g), grob 7 (SE 134, 0,5 g) in grob 8 (SE 152, 35 g, 19 g). Za nekatare vzorce iz zadnje skupine ni bilo mogoče določiti, ali so človeškega ali živalskega porekla. Za vse vzorce človeškega po- rekla ni bilo mogoče določiti spola osebe, ker so bili vzorci pre- majhni ali premalo številni za natančno antropološko analizo. Analizo otežuje tudi zvijanje in krčenje vzorcev zaradi delovanja temperature. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 114 30–35 let je v času smrti pripadala oseba iz groba 10 (SE 41), oseba masa ne presega 50 g, ne kažejo dovolj jasnega odvajanja posa- iz groba 2 (SE 33) pa je pripadala starostni dobi od 35–40 let (sl. 34). meznih elementov. V slednjih skupinah je barva žganih anatom- V celoti je bilo mogoče določiti spol za posamezne vzorce iz sed- skih elementov v razponu od sivo bele do bele barve; to kaže na mih grobov in ene jame. Starostna doba je določena za osebe v visoke temperature žganja. Če predpostavljamo, da je gorenje šestih grobovih in v jami, čeprav ne za vse vzorce, ki so bili v gro- potekalo na odprtem in telo ni bilo sežgano v vkopani jami, bi bovih vzeti. Tako smo npr. od 4 vzorcev iz groba 1 (SE 68) staro- bila temperatura žganja za navedene vzorce v razponu od 700– stno dobo lahko določili samo za en vzorec. 900 °C. Večje število snežno belih vzorcev z rožnatim odtenkom Višina osebe je določena samo v primeru bolje ohranjenih žga- kaže na kalcinacijo kosti. nih skeletnih ostankov moške osebe iz groba 11 (SE 74). Višina je O dolžini trajanja gorenja in visokih temperaturah govore šte- izračunana po premeru glave leve stegnenice ( caput femoris), vilni primeri kostnih ostankov iz prvih dveh skupin. Če natanč- ki meri 43,2 mm. Višina moške osebe iz groba SE 73/74 je znašala neje pregledamo vzorce iz najbolje ohranjenega groba 11 (SE 74), med 166–170 cm. lahko glede na stopnjo gorenja določimo nekaj skupin vzor- Ohranjenost posameznih anatomskih elementov je različna pri cev. Temnejše sive do rjave barve so vzorci, ki so najslabše gore- različni masi vzorcev. Dobro ohranjeni vzorci, katerih masa je ve- li. Večinoma so to anatomski deli, ki glede na smer gorenja niso čja od 200 g, imajo zastopane skoraj vse anatomske elemente, predstavljali primarnega področja dosega ognja, to so npr. ko- pri manj številnih vzorcih pa so večinoma ohranjeni fragmenti sti medenice (z izjemo črevničnega grebena -  crista iliaca), deli medenice ( pelvis). diafiz in epifiz dolgih kosti, ki so dobro zaščitene s tkivom: npr. Vsi vzorci predstavljajo žgane kostne in dentalne ostanke. proksimalni del stegnenice ( femur) ali telesa vretenc ( corpus Najboljša analiza posameznih anatomskih elementov se glede vertebrae). Temperatura, ki so ji bili ti deli telesa izpostavljeni, na stopnjo uničenosti zaradi žganja lahko določi za vzorce iz 1. in ni presegala 400–500 °C. Svetlo siva barva kostnih ostankov se 2. skupine glede na maso. Vzorci tretje in četrte skupine, katerih kaže na ostankih diafiz dolgih kosti (sl. 36), delih kosti lobanje ( ossa cranii) (sl. 35), reber ( costae), kosti stopala ( ossa metatar-35 Fragment piramide ( pars petrosa) z dobro ohranjenim notranjim slu-salia) in zapestja ( ossa metacarpalia). Vpliv zelo visoke tempera-hovodom ( meatus acusticus internum) leve senčnice ( os temporalis), ture, ki dosega 900 °C in več, je prepoznaven na vzorcih snežno grob 11. bele barve kosti z rožnatim odtenkom. Obsega vzorce oziroma dele čelnice ( os frontale), temenice ( os parietale) ali kosti zapestja ( ossa metacarpalia). Vsi vzorci so bili pri gorenju izpostavljeni dovolj dolgo, da na njih ni opazen t. i. grobi »sendvič efekt« – to je vpliv visoke temperature samo na zunanjo plast kosti, medtem ko je notranja plast nedotaknjena ali pa pod vplivom bistveno nižje temperature. Paleopatološke spremembe so bile prepoznane in potrjene na kostnih in dentalnih ostankih iz dveh grobov. Grob 3 lahko slaba in nezadostna prehrana, Sek. VI., kv. 50, SE 26, SV. 8, ozdra- izključiti pa ne smemo niti možno- vljena cribra orbitalia II˚ (). sti bolezni (rahitis, kronična gastro- intestinalna krvavitev in podob- cm 0 1 Cribra orbitalia no (Hirata 1988), ki lahko povzročijo Cribra orbitalia je lezija, ki jo se- enake posledice. 36 Fragment distalne epifize leve nadlahtnice ( capitulum humeri, troc- stavljajo majhne pore na anteri- hlea humeri), grob 11. olateralnem delu očesnih odprtin Grob 1 ( orbitae) in nastaja z nadaljnjim šir- Sek. V, kv. 39, SE 68, PN 16, SV. 57; jenjem gobastega tkiva ( substantia linearna skleninska hipoplazija na spongiosa). Pojavlja se večinoma v podočniku ( dens caninus) je defekt otroštvu. Pri otrocih je kost lahko še glede na analizo nastal, ko je imela debelejša in gobaste oblike, med- oseba 3, 4 ali 4,5 leta (sl. 37). tem ko so pri odraslih osebah vidne samo pore. Takšne spremembe so v Linearna skleninska hipoplazi- večini primerov za arheološke po- ja ( LEH) pulacije interpretirane kot posledica LEH je patološka sprememba, pri ka- anemije, ki je nastala zaradi zmanj- teri nastanejo motnje pri izmenjavi šane količine hemoglobina v krvi. snovi v zobnih koreninah, v prvi vrsti Pomanjkanje je vplivalo na razvoj kalcija in fosforja, v zelo zgodnjem gobastega tkiva ( substantia spon- razvoju osebe, v obdobju nastaja- giosa) in kot posledica hipertrofi- nja zobne krone stalnih zob (Šutalo je – nastale so perforacije, ki so vi- 1994). Zaradi takšne motnje priha- dne na sami površini kosti. Vzrok za ja do zmanjšanja debeline sklenine cm 0 1 anemije v arheoloških populacijah je in različnih deformacij, v prvi vrsti Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 115 37 Podočnik ( dens canines) zgornje desne čeljusti ( maxilla): Linearna Mikroskopska analiza (določitev sta-Spol osebe: ? skleninska hipoplazija (LEH), grob 1. rostne dobe osebe): vzorec ni prime- Starostna doba osebe: ? ren za mikroskopsko analizo. Makroskopska analiza: zaradi veli- Patološke spremembe (dentalna pa- ke fragmentiranosti in majhne mase tologija): na anteriornem delu zob- vzorca (3 g) ni bilo mogoče določiti ne sklenine podočnika ( dens cani- spola osebe. nes) zgornje desne čeljusti ( maxilla) Ohranjeni so štirje zelo drobni fra- se opazijo tri močnejše linije. Višina gmenti alveolarnega zidu spodnje krone zoba znaša 9,6 mm. Prva linija čeljusti ( mandibula) in šest zelo se nahaja na višini 3,1 mm, druga na drobnih fragmentov človeških kosti. 3,8 mm in tretja na 5 mm. Z analizo Barva kosti je v razponu sive do bele. cm 0 1 stresa (bolezen, lakota) smo ugoto- Mikroskopska analiza (določitev sta- vili, da je ta defekt nastal, ko je ime- rostne dobe osebe): zaradi velike podočnikov, sekalcev in potem lič- Histološka analiza je pokazala tudi la oseba 3, 4 ali 4,5 leta. fragmentiranosti in majhne mase nikov. Motnja lahko nastane, na pri- prisotnost živalske žgane kosti - od- Diagnoza: linearna skleninska hipo- vzorca (3 g) ni bilo mogoče narediti mer zaradi bolezni ali daljšega po- raslega goveda ( Bos sp.). plazija (LEH). mikroskopskega preparata. manjkanja hrane. Po Mednarodni Dentalna morfološka značilnost: na dentalni federaciji pripada LEH četrti 2. Sek. V, kv. 39, SE 68/67 drugem kočniku M2 ( dens molares II) Grob 2 stopnji skleninskih defektov. Masa vzorca: 11 g. desne zgornje čeljusti ( maxilla), na 5. Sek. V, kv. 38, SE 33/32 Sežgane živalske kosti se javljajo v Spol osebe: moški? mesiopalatalni površini je opazna Masa vzorca: 224 g. nekaterih grobovih samo kot spora- Starostna doba osebe: 25–30 let. močna grbica -  Carabellijev znak. Spol osebe: moški? dične najdbe. V grobu 4 (SE 37, sek. Makroskopska analiza: ohranjeno Starostna doba osebe: 35–40 let. VI, kv. 50, SV. 14) je histološka analiza je večje število fragmentov, redko 3. Sek. V, kv. 39, SE 68/67 Makroskopska analiza: spola osebe pokazala prisotnost dolge kosti ste- ohranjenih zobnih kron in drobnih Masa vzorca: 0,1 g. ni mogoče določiti z veliko natanč- gnenice ( femur) ali nadlahtnice ( hu- odlomkov alveolarnega zidu spo- Spol osebe: ? nostjo zaradi velike fragmentarnosti merus) malega prežvekovalca - ovce dnje in zgornje čeljusti ( mandibula/ Starostna doba osebe: ? vzorca. Manjše debeline posameznih ali koze ( Ovis aries, L., Capra hircus, maxilla). Od vseh fragmentov zob je Makroskopska analiza: ohranjeno je fragmentov diafiz in celotni bolj ro- L.). Sežgani fragment kosti gove- ohranjena samo zobna krona oziro- pet zelo drobnih fragmentov žganih bustni videz posameznih anatom- da ( Bos sp.) je bil najden v grobu 1 ma fragmenti zobne sklenine. Spola kosti. Zaradi fragmentiranosti ni bilo skih elementov kažejo na možnost, (SE 68, sek. V, kv.39) in v jami 4 (SE 65 osebe ni mogoče določiti. Mogoče je mogoče določiti živalskega ali člove- da je bila oseba moškega spola. Tudi jama, SF. 23). In za konec, v grobu 7 predpostaviti moški spol osebe za- škega porekla vzorca. Barva kosti je večji ohranjeni fragmenti kažejo ro- (SE 134, sek. VII, kv.63, SV.46/43) je s radi močneje razvitih podočnikov svetlo siva do bela. busten videz, pr. zob drugega vra- histološko analizo določen fragment ( dens canines). Vsi vzorci so žgani in Mikroskopska analiza (določitev sta- tnega vretenca ( dens axis). dolge kosti stegnenice ( femur) konja zelo krhki oziroma drobljivi. rostne dobe osebe): zaradi velike Največji odstotek v vzorcu predsta- ( Equus caballus, L.). Zgornja čeljust ( maxilla): ohranjena fragmentiranosti in majhne mase vljajo dolge kosti ( ossa longa). Barva je zobna krona podočnika ( dens ca- vzorca (0,1 g) ni bilo mogoče narediti kosti je bila temnejše sive barve pri Rezultati ninus) desne zgornje čeljusti ( maxil- mikroskopskega preparata. manjšem številu drobnejših fra- la) drugega ličnika ( dens premolares gmentov epifiz dolgih kosti, osta- Grob 1 II), prvega in drugega kočnika ( dens 4. Sek. V, kv. 31, SE 68/67 li fragmenti so sivi do sivo beli, zelo 1. Sek. V, kv. 39, SE 65/64, jama 4, molares I, dens molares II). Zobna Masa vzorca: 3 g. redko beli. kosti iz groba SE 68/67 krona prvega ličnika ( dens premola- 38 Zob drugega vratnega vretenca ( dens axis), grob 2. Masa vzorca: 4 g. ris I) je slabše ohranjena. Leva zgor- Spol osebe: ? nja čeljust ( maxilla) je bolj fragmen- Starostna doba osebe: 30–40 let. tirana z deloma ohranjenim prvim in Makroskopska analiza: zaradi pre- drugim ličnikom P1,P2 ( dens premo- majhne količine vzorca (masa 4 g) laris I, dens premolaris II) ter drugim ni bilo mogoče določiti spola osebe. kočnikom M2 ( dens molaris II, ). Ohranjeno je 15 fragmentov dolgih Spodnja čeljust ( mandibula): ohra- kosti ( ossa longa) in trije fragmen- njene so zobne krone kočnikov ti alveolarnega zidu spodnje čeljusti ( dentes molaris) leve strani čeljusti: ( mandibula). prvi in drugi kočnik (M , M ) in zelo 1 2 Mikroskopska analiza (določitev poškodovani fragmenti obeh lič- starostne dobe osebe): iz dveh fra- nikov P ,P  ( dens premolaris) desne 1 2 gmentov diafize stegnenice ( femur) strani čeljusti. Leva stran čeljusti je so bili izdelani histološki prepara- bolje ohranjena z zobnimi kronami ti. Vidni so dobro ohranjeni osteoni vseh treh kočnikov M , M  in M  ( den- 1 2 3 in Haversovi kanali. Po modificirani tes molaris) in poškodovanim prvim Kerleyjevi metodi je določena sta- ličnikom ( dens premolares I). rost osebe v razponu od 30–34 leta. cm 0 1 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 116 Ohranjeni so fragmenti kosti lobanje Vidni so dobro ohranjeni osteoni in 3 mm, senčnico ( os temporale) 2 mm, Dolge kosti so dobro zastopane s šti- ( ossa crania): temenice ( os parieta- Haversovi kanali. Po modificirani zatilnico ( os occipitale) 2,1–3,6 mm. rimi fragmenti nadlahtnice ( hume- le) z debelino 3 mm in trije fragmenti Kerleyjevi metodi je določena sta- Ostalo so zelo drobni fragmenti kosti rus) debeline 2–2,3 mm. Ohranjeni so zatilnice ( os occipitale), katere de- rost osebe v razponu od 35–40 let. lobanje ( ossa cranii). Skupaj je ohra- trije fragmenti stegnenice ( femur), belina meri 3,2–3,9 mm. njenih 17 fragmentov kosti lobanje na fragmentu se dobro opazi izrazi- Fragmenti vretenc ( vertebrae) ob- Grob 3 ( ossa cranii). ta  linea aspera, debelina tega fra- segajo več odlomkov telesa ( corpus 6. Sek. VI, kv. 50, SE 26/25 Ohranjeni so dva fragmenta členka gmenta znaša 3,8 mm. Ohranjena vertebrae) in loka prsnih in ledve- Masa vzorca: 136 g. prvega prsta ( phalanx I), krajši fra- sta tudi dva fragmenta golenice ( ti- nih vretenc ( arcus vertebrae) ter fra- Spol osebe: ženska? gment distalnega dela epifize na- bia). Ostali fragmenti dolgih kosti gment zoba ( dens axis) drugega vra- Starostna doba osebe: oseba je naj- dlahtnice ( humerus), najdistalnejši so številni in zelo kratki, dolžina ne tnega vretenca ( axis) (sl. 38). verjetneje dosegla starost med 14– fragment diafize koželjnice ( radius), presega 3–4 mm. Medenica ( pelvis) je ohranjena v 17 let. kjer se epifiza še ni začela zrašča- Mikroskopska analiza (določitev zelo drobnem fragmentu črevni- Glede na nezraščeno distalno epi- ti, in fragment proksimalne epifize starostne dobe osebe): iz dveh fra- ce ( os ilii). fizo koželjnice ( radius) in zrašča- golenice ( tibia). Najproksimalnejši gmentov diafize stegnenice ( femur) Ohranjeni so fragmenti diafiz na- nje proksimalne epifize iste kosti ter del desne golenice ( tibia) in še dva so bili izdelani histološki prepara- dlahtnice ( humerus), ki merijo zraščanje proksimalne epifize gole- krajša fragmenta diafiz iste kosti so ti (foto 1). Vidni so dobro ohranjeni 3–3,2 mm, in fragment distalne epi- nice ( tibia) je oseba najverjetneje v slabše ohranjeni. Ostali fragmenti osteoni in Haversovi kanali. Po mo- fize iste kosti, večji fragment ko- zgornjem delu razpona za starostno dolgih kosti so zelo drobni in ne me- dificirani Kerleyjevi metodi je do- željnice ( radius) debeline 2,1 mm in obdobje  infans II (7–14 let) in v spo- rijo več kakor 2–3 mm v dolžino. ločena starost osebe v razponu od distalni fragment desne koželjni- dnjem delu razpona starostnega ob- Mikroskopska analiza (določitev sta- 20–30 let. ce ( radius) z ohranjenim  facies arti- dobja za  juvenilis (14–21 let). rostne dobe osebe): oseba je pre- Histološka analiza je pokazala tudi cularis carpi in fragmentom diafize Makroskopska analiza: z visokimi 40 mlada za določanje starostne dobe z prisotnost živalske žgane kosti – podlahtnice ( ulna) debeline 2 mm. % so v vzorcu zastopani fragmenti mikroskopsko metodo. malega prežvekovalca, ovce ali koze Fragmenti stegnenice ( femur) obse- kosti lobanje ( ossa crania). Največji Patološke spremembe: na desni oč- ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.). gajo 7 fragmentov diafiz temne bar- fragment predstavlja ohranjena čel- nici ( orbita) čelnice ( os frontale) je ve, fragment distalnega fragmenta nica ( os frontale) oziroma desna oč- na notranjem delu očnice vidna le- Grob 5 kosti, 2 fragmenta diafiz stegne- nica v proksimalnem delu ( orbita). zija v obliki majhnih por. Razširitev 8. Sek. VI, kv. 50, SE 70/69 nice, katere debelina je v razpo- Ohranjeni  arcus superciliaris je zelo spužvastega kostnnega tkiva ni do- Masa vzorca: 27 g. nu 4–5,5 mm. Debelina kompak- gladek,  margo superciliaris je zelo segla vse notranje površine očnice. Spol osebe: ? tnega kostnega tkiva ( substantia oster in mali del čelnice ( os fronta- Diagnoza: ozdravljena  cribra orbita- Starostna doba osebe: do 20 let. compacta) fragmentov diafiz gole- le) kaže na zelo vertikalno postavo. lia – II. stopnja (sl. 39). Makroskopska analiza: spola osebe nice ( tibia) je v razponu 4,3–5 mm. Spolni znaki kažejo na najverjetneje ni bilo mogoče določiti zaradi zelo Ohranjen je manjši fragment tele- ženski spol osebe. Ohranjen je tudi Grob 4 majhne količine vzorca (masa 27 g) in sa petnice ( corpus calcanei). Ostali fragment čelnice ( os frontale) s kraj- 7. Sek. VI, kv. 50, SE 37/36 visoke fragmentacije kosti. drobni fragmenti dolgih kosti so šim fragmentom nosnice ( os nasale). Masa vzorca: 55 g. Ohranjenih je 8 fragmentov ko- ohranjeni v večjem številu. Metrične raziskave kosti loba- Spol osebe: ženska? sti lobanje ( ossa crania). Fragmenti Mikroskopska analiza (določitev nje ( ossa crania) potrjujejo gracil- Starostna doba osebe: 20–30 let. temenice ( os parietale) so debe- starostne dobe osebe): iz treh fra- no osebo. Debelina  diplőe za čelni- Makroskopska analiza: fragmenti li 3,2 mm. gmentov diafize stegnenice ( femur) co ( os frontale) se nahaja v razponu kosti lobanje ( ossa crania) so ohra- Ohranjeni so 3 fragmenti stegneni- so bili izdelani histološki preparati. 1,0–1,2 mm, temenico ( os parietale) njeni v delu čelnice ( os frontale) z ce ( femur), katerih debelina zna- debelino kompaktne kostne sub- ša 4 mm. 39 Cribra orbitalia, grob 3. stance ( substantia compacta) in di- Ostali fragmenti kosti so zelo drobni. plőe s samo 1 mm, trije fragmenti Mikroskopska analiza (določitev sta- temenice ( os  parietale) z debelino v rostne dobe osebe): iz fragmenta razponu 2–2,1 mm, štirje fragmen- diafize stegnenice ( femur) je bil iz- ti zatilnice ( os occipitale) z debe- delan histološki preparat. Vidni so lino 2,4–2,7 mm, ohranjen je tudi dobro ohranjeni osteoni zelo mla- fragment zatilnice ( os occipitale) z de osebe. Po modificirani Kerleyjevi delom odprtega šiva ( sutura lamb- metodi je določena starost osebe doidea), debelina odlomka znaša do 20 let. 2,4–2,7 mm. Senčnica ( os tempora- le) je ohranjena v krajšem delu zelo Grob 6 gracilne piramidalne kosti ( pars 9. Sek. VI, kv. 50, SE 90/91 petrosa). Masa vzorca: 10 g. Fragmenti vretenc ( vertebrae) niso Spol osebe: ? številni, dva fragmenta loka ( arcus Starostna doba osebe: ? vertebrae) in fragment zoba atlasa Makroskopska analiza: ohranjeni so ( dens axis) dolžine 9,1 mm, ki je zelo fragment čelnice ( os frontale), de- cm 0 1 gracilen. bel 1,2 mm, kratek fragment telesa Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 117 reber ( corpus  costae), šest fragmen- oziroma odlomka črevnice ( os ilii) in Haversovi kanali. Po modificirani Ostali anatomski elementi predsta- tov diafiz koželjnice ( radius) in pod- uhljaste ploskve ( facies  auricula- Kerleyjevi metodi je določena sta- vljajo fragmente dolgih kosti. Večji lahtnice ( ulna). Zaradi premajhnega ris) in v večjem številu zelo drobnih rost osebe v razponu od 20–30 let. odlomki diafiz stegnenice ( femur) vzorca ni bilo mogoče določiti spola fragmentov. merijo v debelino 6–6,5 mm (štir- ali starosti osebe. Zdi se, da ostanki Zelo pogosti so fragmenti dolgih ko- Grob 8 je fragmenti), fragmenti nadlahtni- pripadajo mladi osebi ženskega spo- sti ( ossa longa). So različno debeli: 13. Sek. VII, kv. 62, SE 2-ob grobu ce ( humerus) 4 mm, golenice ( tibia) la ali otroku ( infans II). krajši odlomki koželjnice ( radius) in SE 152/151 4,7–5,2 mm (pet fragmentov). Barva kosti je v razponu od rume- podlahtnice ( ulna) merijo 2–2,6 mm; Masa vzorca: 35 g. Mikroskopska analiza (določitev ne do bele. fragmenti (trije fragmenti) dia- Spol osebe: ? starostne dobe osebe): iz dveh fra- Mikroskopska analiza (določitev sta- fiz stegnenice ( femur) merijo 3,2– Starostna doba osebe: ? gmentov diafize stegnenice ( femur) rostne dobe osebe): fragmenti ko- 4 mm; fragmenti golenice (štirje fra- Makroskopska analiza: ohranjeni so so bili izdelani histološki prepara- sti so bili predrobni za mikroskop- gmenti) ( tibia) pa 3–4,2 mm. Ostali zelo drobni fragmenti žganih člove- ti. Vidni so dobro ohranjeni osteoni sko analizo. fragmenti dolgih kosti ne presegajo ških kosti. Zaradi velike fragmenti- in Haversovi kanali. Po modificirani 3 mm dolžine. ranosti ni bilo mogoče določiti spola Kerleyjevi metodi je določena sta- Grob 7 Mikroskopska analiza (določitev niti starosti osebe. rost osebe v razponu od 25–30 let. 10. Sek. VII, kv. 67, SE 134/133 starostne dobe osebe): iz treh fra- Mikroskopska analiza (določitev sta- Masa vzorca: 0,5 g. gmentov diafize stegnenice ( femur) rostne dobe osebe) Grob 10 Spol osebe: ? so bili izdelani histološki prepara- Fragmenti kosti so bili predrobni za 4. Sek. VIII, kv. 76, SE 41/40 Starostna doba osebe: ? ti. Vidni so dobro ohranjeni osteoni natančno mikroskopsko analizo. Masa vzorca: 253 g. Makroskopska analiza: ohranje- in Haversovi kanali. Po modificirani Spol osebe: moški ni so zelo drobni fragmenti kosti, Kerleyjevi metodi je določena sta- Grob 9 Starostna doba osebe: 30–35 let. ki v dolžino merijo do 2 mm. Zaradi rost osebe v razponu od 25–30 let. 14. Sek. VII, kv. 62, SE 136/135 Makroskopska analiza: ohranjeni so slabe ohranjenosti in majhne ko- Histološka analiza je pokazala tudi Masa vzorca: 46 g. odlomki kosti lobanje ( ossa cranii): ličine vzorca kostnim ostankom ni prisotnost živalske žgane kosti konja Spol osebe: moški? dva fragmenta čelnice ( os frontale) bilo mogoče določiti živalskega ali ( Equus caballus, L.). Starostna doba osebe: 20–30 let. z odebeljenim robom očnice ( mar- humanega porekla. Kosti so žga- Makroskopska analiza: spola ose- go orbitae), poševnim krajšim fra- ne, barva je v razponu od svetlo sive Grob 8 be zaradi majhne mase vzorca (46 g) gmentom luske čelnice ( squama do bele. 12. Sek. VII, kv. 62, SE 152/151 ni bilo mogoče natančno določiti. frontalis) in izrazitim  linea tempo- Mikroskopska analiza (določitev sta- Masa vzorca: 19 g. Predpostavka o moškem spolu osebe ralis superior. Debelina vzorcev zna- rostne dobe osebe): fragmenti ko- Spol osebe: ? temelji na merskih vrednostih de- ša 2–2,5 mm. Debelina fragmenta sti so bili predrobni za mikroskop- Starostna doba osebe: 20–30 let. beline posameznih anatomskih ele- temenice ( os parietale) meri 4,5 mm, sko analizo. Makroskopska analiza: masa vzorca mentov, kar pa v nobenem primeru a na površini so vidne majhne pore znaša samo 19 g in ni bilo dovolj ele- ne more biti zadovoljiv pokazatelj. in popolnoma odprt šiv ( sutura sa- Grob 7 mentov niti za približno določanje Barva kosti je v razponu od sivo bele gitalis). Ohranjeni so trije bolj drob- 11. Sek. VII, kv. 63, SE 134/133 spola osebe. do bele barve. ni fragmenti kosti lobanje ( ossa Masa vzorca: 94 g. Ohranjenih je šest fragmentov kosti Ohranjena sta dva večja fragmen- crania). Fragment zelo tanke teme- Spol osebe: ? lobanje ( ossa crania). Debelina fra- ta kosti lobanje - zatilnice ( os occi- nice ( os parietale), katere debeli- Starostna doba osebe: 30–40 let. gmenta zatilnice ( os  occipitale) zna- pitale), katere debelina je v razponu na meri 2,1 mm, mogoče ne pripada Makroskopska analiza: ohranjenost ša 3,2 mm, ostali fragmenti so pre- 6–6,2 mm. isti osebi. in količina vzorca nista bili zado- drobni za določitev. Fragmenti ostalih anatomskih ele- Vretenca ( vertebrae) so ohranjena v stni za določitev spola. Barva ko- mentov zajemajo odlomke vre- odlomku loka ( arcus vertebrae) in še sti je v razponu od sive, sivo bele do Dva fragmenta prsnih vretenc sta tenc ( vertebrae) oziroma sedem treh fragmentih telesa ( corpus ver- bele barve. ohranjena v delu loka vretenca ( ar- fragmentiranih lokov vretenc ( ar- tebrae). Medenica ( pelvis) je ohra- Lobanjske kosti so ohranjene v cus vertebrae -  pediculus  arcus cus vertebrae), od katerih sta se na njena v kratkem fragmentu črevnice manjšem številu. Debelina večje- vertebrae in  processus articularis dveh ohranila tudi trna ( processus ( os ilii) in fragmentu kolčne ponvice ga fragmenta zatilnice ( os  occipita- superior). spinosus) ledvenega vretenca. Dva ( acetabulum) oziroma odlomku faci- le) znaša 3,2 mm. Droben fragment Ohranjeni so večji fragment koželj- fragmenta loka prsnih vretenc ( ar- es lunatum. izrastka senčnice ( os temporale) nice ( radius) in dva daljša fragmenta cus vertebrae) sta ohranjena v zelo Fragmenti dolgih kosti ( ossa longa) in lični mostiček ( arcus zygomati- diafize podlahtnice ( ulna). Debelina drobnem odlomku ( pediculus ar- so bolje zastopani: trije fragmenti cus) kažeta robusten videz. Ostalih kompaktnega kostnega tkiva ( sub- cus vertebrae). Odlomki teles vre- nadlahtnice ( humerus) kažejo raz- treh fragmentov kosti lobanje ( ossa stantia compacta) je v razponu od tenc so zelo poškodovani in kažejo pon v debelini 2,2–3,3 mm in dva cranii) ni bilo mogoče natančno 2–3,8 mm. Debelina treh fragmen- na mlajšo osebo. Medenica je ohra- fragmenta diafiz koželjnice (radius), določiti. tov kosti stegnenice ( femur) znaša njena v dveh krajših fragmentih de- katerih debelina znaša 3 mm. Opaža Fragmenti vretenc ( vertebrae) za- 4–4,2 mm. sne črevnice ( os ilii), treh drobnih se dobro razvita grča (tuber radii). jemajo dva drobna odlomka telesa Mikroskopska analiza (določi- fragmentih kolčne ponvice ( aceta- Fragmenti stegnenice (femur) zaje- ( corpus vertebrae) in tri fragmen- tev starostne dobe osebe): iz fra- bulum,  facies lunatum). Ohranjen majo dva fragmenta distalne epi- te loka vretenc ( arcus vertebrae). gmenta diafize stegnenice ( femur) je zelo droben fragment črevnice ( os fize in štiri fragmente diafiz, kate- Medenica ( pelvis) je ohranjena v fra- so bili izdelani histološki prepara- ilii) - odlomek uhljaste ploskve ( fa- rih debelina je v razponu 5–6,2 mm. gmentu desne bočne kosti ( os coxae) ti. Vidni so dobro ohranjeni osteoni cies auricularis). Ohranjeni so trije fragmenti diafiz Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 118 golenice (tibia), katere debelina meri Ohranjeni so fragmenti kosti loba- Dolge kosti ( ossa longa) zajema- Ohranjen je fragment desne po- 3–4,1 mm. Ostali drobni fragmenti nje ( ossa crania), in sicer 3 fragmen- jo veliko število fragmentov diafiz gačice ( patella). Ohranjeni so tudi dolgih kosti so številni, debelina ve- ti temenice ( os  parietale), kate- in epifiz. fragmenti stegnenice ( femur): dva čjih fragmentov znaša 3,2–4,2 mm. rih debelina je v razponu 2–3,7 mm. Fragmenti nadlahtnice ( humerus) fragmenta distalne epifize, trije ve- Mikroskopska analiza (določitev sta- Fragment temenice ( os parietale) je predstavljajo: fragment distalne- čji fragmenti diafize, katerih debe- rostne dobe osebe): iz štirih fra- ohranil popolnoma odprt del šiva ga dela leve nadlahtnice ( humerus) lina meri 3–5,5 mm, večji del glave gmentov diafize stegnenice ( femur) ( sutura sagitalis). Fragmenti senč- z manjšim odlomkom diafize in epi- leve stegnenice ( caput femoris), ki v so bili izdelani histološki prepara- nice ( os temporale) so številni: trije fize z dvema jamicama ( fossa radia- premeru meri 43,2 mm in pet drob- ti. Vidni so dobro ohranjeni osteoni fragmenti luske senčnice ( squama lis in fossa olecrani), dva fragmenta nih fragmentov istega anatomskega in Haversovi kanali. Po modificirani temporalis), fragment leve senčnice distalne epifize z odlomkom capitu- elementa. Debelina kompaktnega Kerleyjevi metodi je določena sta- z robustno piramidalno kostjo ( pars lum humeri in trochlea humeri in še kostnega tkiva ( substantia  compac- rost osebe v razponu od 30–35 let. petrosa) oziroma ohranjenim kraj- sedem fragmentov zelo drobnih od- ta) stegnenice ( femur) znaša med šim odlomkom z notranjim sluhovo- lomkov diafiz nadlahtnice ( humerus) 4–5,8 mm. Fragmenti golenice so Grob 11 dom ( meatus acusticus internum) in in še drobnejšim fragmentom gla- slabše zastopani, ohranjen je fra- 10. Sek. VIII, kv. 75, SE 74/73 deloma piramidalnim robom ( margo ve nadlahtnice ( caput humeri). Vsi gment proksimalne epifize, na ka- Masa vzorca: 560 g. superior partis petrosae). Zelo dro- opisani fragmenti kažejo robustne teri se še lahko opaža nepopolno ben fragment desne piramidalne znake. Debelina fragmentov diafiz zraščanje epifiznih linij. Ohranjen Oseba A kosti odkriva notranji sluhovod ( me- nadlahtnice ( humerus) se nahaja v je distalni fragment zelo močnega Spol osebe: moški atus acusticus internum). Debelina razponu od 3–4,5 mm. desnega palca oziroma kosti stopa- Starostna doba osebe: 25–30 let. fragmenta senčnice ( os tempora- Fragmenti desne koželjnice ( radi- la ( metatarsus I) in bolj poškodovan Višina osebe: 166–170 cm, oseba sre- lis) znaša 2 mm. Ohranjen je izrastek us) zajemajo: kratek fragment glave fragment  metatarsus II. Ohranjen dnje višine. leve senčnice ( os temporalis), robu- ( caput radii) s circumferentia articu- je tudi distalni členek prsta ( pha- stni lični mostiček ( arcus  zygoma- laris radii in zelo močno izraženo ko- lanx III). Oseba B ticus). Ohranjeni so tudi štirje zelo željnično grbino ( tuberositas radii). Drobnih fragmentov dolgih ko- Po zelo drobnem in gracilnem fra- drobni fragmenti kosti lobanje ( ossa Leva koželjnica z ohranjeno glavo sti je 34. gmentu stegnenice ( femur) predpo- crania). ( caput radii) je ohranjena v drobnem stavljamo otroka ali žensko osebo. Zgornjo čeljust ( maxilla) predsta- odlomku. Debelina fragmentov di- Oseba B: ohranjen je fragment dis- vlja odlomek desne čeljustnice z afiz koželjnice (radius) je v razponu talne epifize leve koželjnice ( radi- Makroskopska analiza: oseba A: ohranjenima obema sekalcema I1, od 3–4,2 mm. Fragmenti podlahtni- us), na katerem se ne opaža zrašča- največji odstotek vzorca, pribli- I2 ( dentes incisivi I, II) in leve čelju- ce (ulna) so ohranjeni v delu diafize, nje epifiznih linij, in pet fragmentov žno 40 %, pripada odlomkom dol- sti z ohranjenim prvim sekalcem I1 katere debelina je 2,8–3,5 mm. dolgih kosti ( ossa longa), od katerih gih kosti, medtem ko odstotek ko- ( dens incisivus I). Zelo kratek fra- Fragmenti desne koželjnice ( radi- sta dva fragmenta zelo gracilne ste- sti lobanje ( ossa crania) ne presega gment dela zgornje čeljustnice ( cor- us) zajemajo: kratek fragment glave gnenice ( femur). 3 %. Barva kosti je v razponu od sive pus maxillae) ima ohranjen samo ( caput radii) s circumferentia articu- - epifizni deli dolgih kosti stegneni- koren prvega ličnika ( dens premola- laris radii in zelo močno izraženo ko- Mikroskopska analiza (določitev sta- ce ( femur) in telesa vretenc ( corpus res) in močno poškodovan drugi lič- željnično grbino ( tuberositas radii). rostne dobe osebe): oseba A: iz šti- vertebrae) do sivo bele – fragmenti nik ( dens premolares). Leva koželjnica z ohranjeno glavo rih fragmentov diafize stegneni- medenice ( pelvis), diafize dolgih ko- Fragmenti vretenc ( vertebrae) niso ( caput radii) je ohranjena v drobnem ce ( femur) so bili izdelani histološki sti ( ossa longa), kosti stopala in za- številni in zajemajo tri večje fra- odlomku. Debelina fragmentov di- preparati. Vidni so dobro ohranjeni pestja ( metatarsus/metacarpus) in gmente teles vretenc ( corpus verte- afiz koželjnice ( radius) je v razponu osteoni in Haversovi kanali. Po mo- do bele barve – kosti lobanje ( ossa brae) in dva fragmenta loka ( arcus od 3–4,2 mm. Fragmenti podlahtni- dificirani Kerleyjevi metodi je do- crania), kosti stopala in zapestja vertebrae). ce (ulna) so ohranjeni v delu diafize, ločena starost osebe v razponu od ( metatarsus/metacarpus) ter dolo- Medenica ( pelvis) je ohranjena v katere debelina je 2,8–3,5 mm. 25–30 let. čeni odlomki podlahtnice ( ulna) in drobnem fragmentu uhljaste plo- Ohranjen je tudi distalni fragment koželjnice ( radius). skve ( facies auricularis) črevnice ( os palca oziroma prvega členka prsta ilii) bočne kosti ( os coxae). ( phalanx I) desne roke. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 119 Zooarheološke analize kostnih ostankov Zdravka Hincak V analizo je zajetih 81 vzorcev koščenih (40,8 %) in zobnih (59,2 %) odlomkov živali, ki jih je bilo mogoče določiti (44,94 %). sklenine v primeru večje fragmentiranosti. Na tretjem mestu se Nedoločljivi in zelo drobni fragmenti živalskega porekla zajema- nahajajo fragmenti diafiz dolgih kosti ( ossa longa) s 13,48 %. Od jo 55,06 %. Vsi vzorci izvirajo iz šestnajstih stratigrafskih enot. kosti glave ( ossa cranii) je ohranjen majhen odstotek vzorcev s Splošna stopnja ohranjenosti vzorcev je zelo slaba, več kakor 1,69 %. Odlomki nadlahtnice ( humerus) oziroma stegnenice ( fe-95 % vzorcev pripada skupini drobnih fragmentov. Najmanjše mur), odlomki podlahtnice ( ulna), členkov prsta ( phalanx) ali število vrst (MNI) znaša štiri: domače govedo ( Bos taurus, L.), na-vretenc ( vertebrae), ki se nahajajo kot posebna skupina, vsaka s vadni jelen ( Cervus elaphus, L.), mali prežvekovalec: ovca, koza po 0,56 %. ali srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) in Mikroskopska analiza žganih fragmentov kosti je narejena za več svinja ( Sus scrofa sp. ). vzorcev. Za vse navedene vzorce je ugotovljeno živalsko poreklo Žgani fragmenti v celotnem vzorcu zajemajo 48 % in so večino- kosti. Analiza histoloških preparatov je pokazala človeško pore- ma zastopani z zelo drobnimi fragmenti. Barva žganih kosti se klo pri naslednjih vzorcih: 1. sek. VIII, kv. 74, SE 62/63 stojka, SV. 40 Zastopanost odkritih živalskih vrst. 41 Pogostnost najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču. BT-domače govedo ( Bos taurus, L.) 10,99 % DENTES- zobje ( dentes) 26,97 % CE-navadni jelen ( Cervus elaphus, L.) 23,08 % DOKO-dolge kosti ( ossa longa) 13,48 % NN-nedoločljivi fragmenti živalskega porekla 20,33 % H/F-odlomki nadlahtnice ( humerus) ali stegnenice ( femur) 0,56 % O/C/C- ovca, koza ali srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., KOSTI-nedoločljivi fragmenti živalskega porekla 55,06 % Capreolus capreolus, L. ) 39,01 % OCRAN- odlomki kosti lobanje ( ossa crani) 1,69 % SSP-svinja ( Sus scrofa sp.) 3,30 % OPLANA-ploščate kosti ( ossa plana) 0,56 % VP-veliki prežvekovales ( Ruminantia) 3,30 % PH-členek prsta ( phalanx) 0,56 % U- podlahtnica ( ulna) 0,56 % VER- vretenca ( vertebrae) 0,56 % nahaja v razponu od sivo bele do bele barve, kar pomeni tempe- 24; 2. sek. VIII, kv. 75, SE 2, SV. 75, 3. sek. IV, V, kv. 26, 38, SE 54/55, raturo žganja do 900 °C. jama 2, SV.19 Rezultati procentualne zastopanosti vzorcev posameznih žival- skih vrst kažejo, da so najpogostejši odlomki kosti in zob ma- lih prežvekovalcev, kamor sodijo ovca, koza in srna ( Ovis aries, L. 42 Fotomikrogram dolge kosti goveda (Bos sp.), najverjetnije golenice (tibia), jama 4. Capra hircus, L., Capreolus capreolus, L. ) z 39,01 % (sl. 40). Sledijo ostanki navadnega jelena ( Cervus elaphus, L.) s 23,08 % in nedoločljivi fragmenti živalskega porekla s 20,33 %. Po odstotni zastopanosti sledijo ostanki domačega goveda ( Bos taurus, L.) z 10,99 %. Ostanki velikega prežvekovalca ( Ruminantia) so zelo fragmentirani in se nahahjajo v enakem odstotku kakor ostanki svinje ( Sus scrofa sp.) s 3,30 %. Pomembne podatke nam nudi prikaz pogostnosti najdb kostnih in dentalnih odlomkov na najdišču (sl. 41). Najštevilčnejše so najdbe nedoločljivih odlomkov živalskega porekla, kar 55,06 %, od teh jih je največje število ohranjeno v zelo drobnih fra- gmentih. Sledijo ostanki zob ( dentes) s 26,97 % oziroma zobne Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 120 Zooarheološka analiza Fragmenti kosti: 2 Ohranjeni so trije (3) drobni fra- Ohrajena sta dva žgana fragmenta Ohranjena sta dva zelo drobna fra- gmenti kosti in fragment lobanje kosti živalskega porekla. 1. Sek. VII, kv. 62, SE 2, SV 53 gmenta kosti. malih prežvekovalcev: ovce, koze ali Masa vzorca: manjše od 0,1 g. srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., 15. jama za stojko, sek. VIII, Fragmenti kosti živalskega porekla: 6. jama 1, sek. VIII, kv. 75, SE 8/7, Capreolus capreolus, L. ). kv. 74, SE 63/62, SV. 24 ohranjena sta dva zelo drobna fra- SF. 5 Masa vzorca: manjša od 0,1 g gmenta kosti živalskega porekla. Masa vzorca: 8 g 11. jama 2, sek. IV, V, kv. 26–38, Fragmenti kosti živalskega porekla: 3 Navadni jelen ( Cervus elaphus, L.): 9 SE 55/54, SV. 36 Fragment kosti človeškega porekla: 1 2. Sek. VIII, kv. 75, SE 2, SV. 75 Ohranjeni so fragmenti zobne krone Masa vzorca: 1 g Mikroskopska analiza: iz fragmen- Masa vzorca: 0,5 g (zobne sklenine) in dva žgana fra- Zelo drobni fragmenti kosti živalske- ta diafize dolge kosti ( ossa longa) Fragmenti kosti živalskega porekla: 4 gmenta dolge kosti ( ossa  longa) naj- ga porekla. so bili izdelani histološki preparati. Fragment dolge kosti ( ossa longa) verjetneje navadnega jelena ( Cervus Ohranjeno je večje število zelo drobnih Rezultati analize so pokazali, da je človeškega porekla (ossa longa): 1 elaphus, L.). kostnih ostankov živalskega porekla. fragment kosti človeškega porekla. Ohranjeni so trije žgani fragmenti Mikroskopska analiza: iz fragmenta kosti živalskega porekla. Barva ko- diafize stegnenice ( femur) so bili iz- 12. jama 2, sek. IV, V, kv. 26, 38, 16. jama 4, sek. V, kv. 39, sti je bela. delani histološki preparati. Rezultati SE 55/54, SV. 19 SE 65/64, SF. 23 Mikroskopska analiza: iz fragmen- analize so pokazali, da ostanki pri- Masa vzorca: 5 g Govedo ( Bos sp.): večje število ta diafize dolge kosti so bili izdelani padajo navadnemu jelenu ( Cervus Mali prežvekovalci: ovca, koza, Ohranjeni so zelo drobni fragmenti histološki preparati. Rezultati ana- elaphus, L.). srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., dolgih kosti govedu ( Bos sp.). Vzorci lize so pokazali, da je kost človeške- Capreolus capreolus, L. ): 7 so žgani, njihova barva je v razponu ga porekla. 7. jama 8, sek. V, VI, kv. 35–47, Fragment diafize dolge kosti ( ossa od sive, sivo bele do bele barve. SE 30/29 longa) je človeškega porekla: 1 Mikroskopska analiza: iz fragmenta 3. Sek. VII, kv. 62, SE 2, SV. 44 Svinja ( Sus scrofa sp.): 1 Ohranjeno je pet fragmentov zob- diafize dolge kosti je bil izdelan hi- Mali prežvekovalci: ovca, koza, Ohranjen je proksimalni fragment ne krone in korena, fragment člen- stološki preparat. Rezultat analize srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; leve koželjnice ( ulna, olecranon) od- ka prsta ( phalanx) sive barve in je potrdil, da fragment kosti pripada Capreolus capreolus, L. ): 8 večjih rasle svinje ( Sus scrofa sp.). fragment diafize dolge kosti ( ossa govedu ( Bos sp.). fragmentov. longa) bele barve. Ostanki večinoma Ohranjeni so štirje (4) žgani fra- 8. jama za stojko, sek. VIII, pripadajo malim prežvekovalcem: 17. jama 4, sek. V, kv. 39, gmenti kosti lobanje ( cranium), tri- kv. 75, SE 43/42, SF. 7 ovci, kozi ali srni ( Ovis aries, L., Capra SE 65/87 je fragmenti diafiz dolge kosti ( ossa Masa vzorca: 0,5 g hircus, L., Capreolus capreolus, L. ). Masa vzorca: 1 g longa), fragment diafize nadlahtni- Mali prežvekovalci: ovca, koza, Mikroskopska analiza: iz fragmen- Svinja ( Sus scrofa sp.): 3 ce ( humerus) ali stegnenice ( femur) srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; ta diafize dolge kosti so bili izdelani Ohranjeni so trije žgani fragmenti in večje število zelo drobnih fra- Capreolus capreolus, L. ): 4 histološki preparati. Rezultati ana- dolge kosti svinje ( Sus scrofa sp.). gmentov kosti malih prežvekoval- Ohranjeni so zelo drobni žgani fra- lize so pokazali, da je kost človeške- Mikroskopska analiza: iz fragmenta cev: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., gmenti kosti malih prežvekoval- ga porekla. diafize dolge kosti je bil izdelan hi- Capra hircus, L.; Capreolus capreo- cev: ovce, koze ali srne ( Ovis aries, L., stološki preparat. Rezultat analize lus, L. ). Barva kosti je bela. Capra hircus, L., Capreolus capreo- 13. jama za stojko, sek. VIII, je potrdil, da fragment kosti pripada lus, L. ). Barva kosti je bela. kv. 75, SE 59/58, SV. 25 svinji ( Sus scrofa sp.). 4. kosti iz jame 1, sek. VIII, Masa vzorca: 1 g kv. 75, SE 8/7, SF. 1 9. jama za stojko, sek. VIII, kv. 7, Mali prežvekovalci: ovca, koza, 18. jama za stojko, sek. VII, Masa vzorca: 105 g SE 45/44, SF. 9–16 srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; kv. 61, SE 138/137, SV 50 Navadni jelen ( Cervus elaphus, L.): 34 Masa vzorca: 5 g. Capreolus capreolus, L. ): 8 Masa vzorca: 0,5 g Veliki prežvekovalec ( Ruminantia): 6 Mali prežvekovalci: ovca, koza, Ohranjenih je osem (8) žganih fra- Mali prežvekovalci: ovca, koza, Svinja ( Sus scrofa sp.): 4 srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., gmentov dolgih kosti ( ossa longa) srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Ohranjenih je 32 fragmentov zobne Capreolus capreolus, L. ): 5 malih prežvekovalcev: ovce, koze ali Capreolus capreolus, L. ): 1 krone (zobne sklenine) in fragment Ohranjeno je 5 večjih fragmentov srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., Ohranjeni so fragmenti žganih ko- loka vretenca ( arcus vertebrae, pro- žganih dolgih kosti ( ossa longa) ma- Capreolus capreolus, L. ). Barva kosti je sti malih prežvekovalcev: ovce, koze, cessus articularis) navadnega jelena lih prežvekovalcev: ovce, koze ali v razponu od sivo bele do bele barve. srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; ( Cervus elaphus,  L.), šest fragmentov srne ( Ovis aries, L., Capra hircus, L.; Mikroskopska analiza: iz fragmen- Capreolus capreolus, L. ). Barva vzor- dolgih kosti velikega prežvekovalca Capreolus capreolus, L. ). Barva ko- ta diafize dolge kosti ( ossa longa) ca je bela, kar pomeni žganje na zelo ( Ruminantia), štirje fragmenti zobne sti je bela. so bili izdelani histološki prepara- visoki temperaturi. krone kočnika ( dentes molares) svi- ti. Rezultati analize so pokazali, da nje ( Sus scrofa sp.). Vse kosti so žga- 10. jama za stojko, sek. VIII, fragmenti kosti pripadajo malim 19. jama za stojko, sek VI, kv. 49, ne. Barva kosti je v razponu od sve- kv. 75, SE 49/48, SF. 20, 29 prežvekovalcem. SE 144/143, SV 54, 7.10. 2006 tlo sive do bele. Masa vzorca: 0,5 g Masa vzorca: 0,5 g Mali prežvekovalci: ovca, koza, 14. jama za stojko, sek. VIII, Fragment kosti živalskega porekla. 5. jama 10, sek. VI, kv. 52, srna ( Ovis aries, L., Capra hircus, L., kv. 74, SE 61/60, SV. 23 Ohranjen je zelo tanek fragment SE 16/15, SF. 20 Capreolus capreolus, L. ): 3 Masa vzorca: 0,1 g ploščate kosti ( ossa plana) živalske- Masa vzorca: 0,1 g Fragmenti kosti živalskega porekla: 2 ga porekla. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 121 Radiocarbon dating of objects found 43 Pit 1 (Strat. Unit 8), fill (Strat. Unit 24), KIA 32892. at the Popava pri Lipovcih 2 site The samples were checked and mechanically cleaned under the microscope. The residual material was then extracted with 1% HCl, 1% NaOH at 60 °C and again 1% HCl. The combustion to CO  of 2 all fractions was performed in a closed quartz tube together with CuO and silver wool at 900 °C. The sample of CO  was reduced 2 with H over approx. 2 mg of Fe powder as a catalyst, and the re- 2 sulting carbon/iron mixture was pressed into a pellet in the tar- get holder. The 14C concentration of the samples was measured by comparing the simultaneously collected 14C, 13C, and 12C beams of each sample with those of Oxalic Acid standard CO  and coal background ma- Fraction Corrected pMC* Conventional Age δ 13C(‰)** 2 terial. Conventional 14C ages were calculated according to Stuiver Charcoal, Alkali 53.53 ± 0.25 1445 ± 25 BP -25.18 ± 0.10 residue, 4.4 mg C and Polach (Radiocarbon 19/3 [1977], 355) with a δ13C correction for isotopic fractionation based on the 13C/12C ratio measured by our AMS-system simultaneously with the 14C/12C ratio. (Note: this 44 Cremation burial 2 (Strat. Unit 33), fill (Strat. Unit 32), KIA 32889. δ13C includes the effects of fractionation during graphitization and in the AMS-system and, therefore, cannot be compared with δ13C values obtained per mass spectrometer on CO .) 2 For the determination of our measuring uncertainty (standard deviation σ) we observed both the counting statistics of the 14C measurement and the variability of the interval results that, together, make up one measurement. The larger of the two is adopted as measuring uncertainty. To this we added the uncer- tainty connected with the subtraction of our »blank«. The quot- ed 1σ uncertainty is thus our best estimate for the full measure- ment and not just based on counting statistics. »Calibrated« or calendar ages were calculated using »CALIB rev 5.01« (Data set: IntCal04, Reimer  et al. , Radiocarbon 46:1029–1058). All the samples gave more than the 1 mg of carbon recommend- ed for a precise measurement and produced a sufficient ion Fraction Corrected pMC* Conventional Age δ 13C(‰)** beam. The δ13C values lie in the normal range and thus far the re- Charcoal, Alkali 84.71 ± 0.26 1335 ± 25 BP -16.32 ± 0.12 residue, 1.6 mg C sults are reliable. 45 Double cremation burial 11 (Strat. Unit 74), fill (Strat. Unit 73), KIA 32890. References for calibration: The calibrated age is according to “CALIB rev 5.01” Data set : IntCal04, Reimer et al. , Radiocarbon 46:1029-1058. * “Corrected pMC« indicates the percent of modern (1950) carbon cor- rected for fractionation using the 13C measurement. Fraction Corrected pMC* Conventional Age δ 13C(‰)** ** Please note that the δ 13C includes the fractionation occurring in the Charcoal, Alkali 84.98 ± 0.26 1305 ± 25 BP -26.32 ± 0.22 sample preparation as well as in the AMS measurement and there- residue, 4.2 mg C fore cannot be compared to a mass-spectrometer measurement. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 122 46 Pit 2 (Strat. Unit 55), fill (Strat. Unit 54), KIA 32893. Fraction Corrected pMC* Conventional Age δ 13C(‰)** Charcoal, Alkali 84.98 ± 0.25 1305 ± 25 BP -24.00 ± 0.09 residue, 4.5 mg C 47 Pit 4 (Strat. Unit 65), 1. fill (Strat. Unit 64), KIA 32891. Fraction Corrected pMC* Conventional Age δ 13C(‰)** Charcoal, Alkali 85.02 ± 0.27 1305 ± 25 BP -25.92 ± 0.17 residue, 4.4 mg C 48 Cremation burial 3 (Strat. Unit 26), fill (Strat. Unit 25), KIA 32888. Fraction Corrected pMC* Conventional Age δ 13C(‰)** Charcoal, Alkali 86.28 ± 0.32 1185 ± 30 BP -24.88 ± 0.08 residue, 5.7 mg C Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 123 Sklep Med arheološkimi izkopavanji, ki so leta 2006 potekala na ledini Maloštevilne ostaline poselitve iz rimskega obdobja (sl. 20) kaže- Popava pri Lipovcih, so bili odkriti naselbinski ostanki iz prazgo- jo, da je bil predel Popave 2 poseljen tudi v tem času. Nekaj rim- dovinske in rimske dobe ter zgodnjega srednjega veka. Najdišče skodobnih najdb (sl. 23) je bilo odkritih v paleoornici (SE 2) in v obsega rahlo dvignjeno zemljišče ob stari strugi potoka in se plasti sivo rjavega peska z rjavo rdečimi oksidi SE 66. Na najdišču deli na dva dela, na Popavo 1 zahodno od potoka in Popavo 2 na so bile odkrite rimskodobna jama (SE 10) in jame za kole: SE 49, vzhodni strani (sl. 1–6). Naselbinski ostanki iz različnih obdobij SE 59, SE 158, SE 160, SE 162 in SE 164. Maloštevilne rimskodobne na Popavi pri Lipovcih 1 so bili že opisani in opredeljeni v knjižni najdbe (keramične posode) so bile odkrite tudi v zgodnjesred- objavi (Šavel/Karo 2012), najdišče Popava pri Lipovcih 2 pa je ce- njeveških jamah št. 2, 4, 7, 8, 9. V dvojnem žganem grobu 11 pa je lovito obravnavano v tem poročilu. bil odlomek zgornjega dela lonca s pečatnim okrasom. Površino najdišča sta pokrivali ornica (SE 1) in premešana plast - Nekaj odlomkov keramičnih posod sodi med namizno keramiko, paleoornica (SE 2). Pod njima so se pojavile kulturno sterilne pla- denimo do polovice ohranjena polkroglasta skleda, ki posnema sti (sl. 18). Prodnata plast SE 4 kot sivo rjav fin pesek, pomešan s italsko terro sigillato (G226), in odlomek z jajčnim vencem okra- sivim gruščem, je pripadala zgodnjepleistocenski murski terasi šenega ostenja kupe ali sigilatne sklede (G13). Večina črepinj pa in je ležala na zahodni strani najdišča. Določili smo tudi tri na- pripada kuhinjski keramiki, ki po obliki in okrasu sodi med izdel- plavinske plasti z drobnozrnatimi usedlinami peska, melja in gli- ke s staroselsko tradicijo. Primerjava rimskodobnih najdb z dru- ne (SE 3, SE 13 in SE 14), ki so jih v preteklosti odlagale reka Mura gimi bližnjimi najdišči je pokazala, da je bil predel poseljen med in drugi manjši vodotoki (Ledava, Dobel). Plast SE 3 v središčnem 1. in 3.stoletjem. delu najdišča je sestavljal rumeno rjav fin pesek. V to plast so bili Na najdišču Popava pri Lipovcih 2 so bili ugotovljeni razmeroma vkopani žgani zgodnjesrednjeveški grobovi in večina struktur iz skromni sledovi naselitve v bakreni in rimski dobi, veliko obsež- tega časa. Kot manjša zaplata je ležala v skrajnem severozaho- nejši pa so ostanki iz zgodnjega srednjega veka, ki pripadajo na- dnem robu najdišča plast SE 14, ki jo je sestavljal oranžno rjav fin selbini in grobišču. Med vkopanimi naselbinskimi objekti jih je pesek s temno rdečimi oksidi, v večjem obsegu pa smo jo zasledili bilo sedem opredeljenih za ostanke bivališč, dva za gospodarski tudi na skrajnem vzhodnem robu najdišča. Plast SE 13 je ležala na jami, pet pa kot jame za stojke. vzhodnem delu najdišča in jo je sestavljala sivo rjava trdna pe- Bivališča so bila, kakor je mogoče sklepati po številnih primerja- ščena glina z oranžnimi oksidi. Vanjo so bile vkopane ali pa so na vah z drugih najdišč, enoprostorne zemljanke s šotorasto streho. njej prazgodovinske, rimskodobne in zgodnjesrednjeveške osta- Vkopani ostanki takšnih bivališč so bili odkriti tudi na drugih line, ki smo jih izkopali ročno. Pogled na stratigrafijo najdišča zgodnjesrednjeveških najdiščih v Prekmurju. Geografsko širše nam kaže presek na južnem robu raziskanega območja (sl. 19). primerjave pričajo, da je bila ta vrsta bivališč razširjena od seve- Prazgodovinskih najdb je bilo malo (sl. 20, 22). Največ odlomkov rovzhodne Evrope do Karpatske kotline, predvsem v slovanskem prazgodovinskih keramičnih posod, glineni pečatnik ter biko- svetu zgodnjega, migracijskega obdobja, a tudi pozneje. nično vretence je bilo najdenih v paleoornici (SE 2), v naplavinski Na Popavi pri Lipovcih 2 je bilo med najdbami v naselbinskih plasti SE 13 pa črepinja posode in odlomek rezila kamnite sekire. objektih največ lončenine, med katero je vodilna oblika zavrten Prazgodovinske najdbe so bile tudi v jami za kol SE 98, odkriti v lonec z izvihanim ustjem, okrašen z valovnicami in vodoravni- osrednjem severnem delu najdišča: s prstnim odtisom okraše- cami, vrezanimi z glavnikom. Posodje je precej enotnega videza, no ostenje posode, 36 ostenij posod ter drobci oglja. Primerjave vendar se po prevladujočih primeseh in značilnem videzu kera- z bližnjimi najdišči umeščajo prvo poselitev na najdišču Popava v mike deli na luknjičasto in peskasto lončenino. Med obema vr- srednjo bakreno dobo oziroma v stopnjo Boleraz. stama lončenine smo zaznali kronološke razlike. V starejšem ob- Med najdbami izstopa v celoti ohranjen podolgovat ploščat gli- dobju naselbine, kamor umeščamo predvsem jami 1 in 2, je bilo neni pečatnik z odlomljenim držajem (G1). Podobni pečatniki ob redkih prostoročno narejenih posodah največ odlomkov luk- so znani predvsem z madžarskih najdišč, kakršni sta Bak in njičaste zavrtene lončenine, ki jo lahko uvrstimo med lončeni- Esteregnye-Bozók-földje, ter slovaškega najdišča Ondrochov, no podonavskega tipa oziroma lončenino srednjepodonavskega kjer se pojavljajo skupaj s keramiko z brazdastim vrezom. Kljub kulturnega izročila. Zanjo je značilna uporaba vretena na ročni temu smo tako pečatnik kakor odlomek ustja lonca z okrasom pogon, ki jo poleg jasnih sledi na ostenju izpričujejo tudi odtisi treh nizov plastičnih razčlenjenih reber, ki je vodilna oblika osi vretena na dnu posod. Ob takšni lončenini so bili najdeni tudi okrasa boleraške skupine, uvrstili v stopnjo Boleraz, klasificira- glinasti pekači in kosi pražilnikov, med kovinskimi najdbami pa no kot najstarejšo fazo badenske kulture. Znano je namreč, da se zlat uhan in dolg železen nož. Starejše obdobje naselbine je dati- na nekaterih najdiščih iz stopnje Boleraz pojavlja tudi keramika, rano od druge polovice 7. do druge tretjine 8. stoletja. okrašena z brazdastim vrezom, kar kaže na povezavo keramike z V tem obdobju je bila v rabi tudi peskasta lončenina, vendar je brazdastim vrezom in boleraške skupine badenske kulture. prevladala šele v mlajšem obdobju naselbine, o čemer pričajo Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 124 najdbe iz jam 3, 6, 8 in 9. Peskasta lončenina kaže nekatere teh- nološke novosti, tako so poleg glavnika pri krašenju uporabljali tudi šilo, notranjo površino so gladili z zobčastim orodjem, ustja so bolj razčlenjena, najbolj izrazita novost pa so lončarski znaki na dnu posod. Del peskaste lončenine s Popave 2 sodi skupaj z luknjičasto med lončenino srednjepodonavskega kulturnega izročila, pri delu s tehnološko naprednejšimi oblikami pa vidimo precej sorodnosti v sklopu zgodnje velikomoravske lončenine. Mlajše obdobje na- selbine na Popavi pri Lipovcih 2 je datirano v zadnjo tretjino 8. stoletja in v 9. stoletje. Med naselbinskimi ostanki na Popavi pri Lipovcih 2 je tudi manj- še območje, na katerem je bilo vkopanih 11 žganih grobov, dva z žaro, pri devetih pa so bili sežgani ostanki pokojnikov položeni v plitvo jamo neposredno na zemljo. Primerjave s podobnimi žar- nimi grobišči so pokazale, da se popavsko grobišče povsem vklju- čuje v zelo razširjen in dolgotrajen obred pokopavanja sežganih pokojnikov v zgodnjem srednjem veku, ki se pripisuje slovanske- mu prebivalstvu. Žarno grobišče na najdišču Popava pri Lipovcih 2 datiramo na podlagi tipoloških analiz, radiokarbonskih meri- tev in primerjav v obdobje od konca 7. do zgodnjega 9. stoletja. Povezanost naselbine in grobišča na Popavi pri Lipovcih 2 je po- memben dokaz o izvirnem življenju slovanskega prebivalstva v Prekmurju, ki je ohranjalo pogrebni obred sežiganja umrlih. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 125 Literatura ACSÁDI, G. Y. in J. NEMESKERI 1970, DJURIĆ, B. 2006, MP 03 Cogetinci– GUŠTIN, M. 2008a (ur.), Srednji vek. HORVÁTH, L. A. 1990, Eine Kupfer- History of human life span and Radmožanci, pododsek Beltin- Arheološke raziskave med Ja- zeitliche Kultstätte in der Ge- mortality. – Budapest. ci-Lendava. Poročilo o rezulta- dranskim morjem in Panonsko markung von Bak. – Acta Archa- ARTNER, W. 1994, Die Ausgrabungen tih ekstenzivnega arheološkega nižino. – Ljubljana . eologica Academiae Scientiarum und Funde im Bereich des Hü- pregleda. – Ljubljana (neobja- –. 2008b, Slovansko skeletno gro- Hungaricae 42, 21–44. gelgräberfeldes von Ratschen- vljeno poročilo). bišče na ledini Nova Tabla pri ISTENIČ, J. 1999, Poetovio, zahodna dorf 1974–1992. – Fundberichte DJURIĆ B., B. KERMAN, I. ŠAVEL, A. Murski Soboti. – V: M. Guštin grobišča I. – Katalogi in mono- aus Österreich 33, 36–48. PLESTENJAK in R. MASARYK 2006, (ur.), Srednji vek, Arheološke grafije 32, Ljubljana. BAHOR, I. 2010, Opis tehnologije iz- Poročilo o rezultatih arheolo- raziskave med Jadranskim mor- JELÍNKOVÁ, D. 1990, K chronolo- delave posodja praškega tipa škega pregleda na potencial- jem in Panonsko nižino, Ljublja- gii sídlištních nálezů s kerami- z Nove table. – V: A. Pleterski, nem najdišču Popava pri Lipov- na, 53–57. kou pražského typu na Morave˘. Zgodnjesrednjeveška naselbina cih 2. – Ljubljana (neobjavljeno GUŠTIN, M. in G. TIEFENGRABER 2002, – V: Prave˘ké a slovanské osídle- na blejski Pristavi, Tafonomija, poročilo). Oblike in kronologija zgodnje- ní Moravy, Sborník k 80. naro- predmeti in čas, Opera Instituti DOSTÁL, B. 1985, Břeclav-Pohansko. srednjeveške lončenine na Novi zeninám Josefa Poulíka, Brno, Archaeologici Sloveniae 19, Lju- Časne˘ slovanské osídlení III. – tabli pri Murski Soboti. – V: M. 251–281. bljana, 179–184. Spisy Univerzity J. E. Purkyne˘ v Guštin (ur.), Zgodnji Slovani, KALICZ, N. 1973, Über die chrono- BARFORD, P. m. 2001, The Ear- Brne 261, Brno. Zgodnjesrednjeveška lončenina logische Stellung der Balaton- ly Slavs. Culture and Society in –. 1982, K časne˘ slovanskému na obrobju vzhodnih Alp, Lju- Gruppe in Ungarn. – V: Sympo- Early Medieval Eastern Europe. osídlení Břeclavi-Pohanska. – bljana, 46–62. sium über die Entstehung und – London. Studie Archeologického ústavu HILLSON, S. 1992, Mammal Bones Chronologie der Badener Kultur. BASS, W. m. in R. L. JANTZ 2004, Cre- Československé akademie ve˘d v and Teeth: An Introductory Verlag der Slowakischen Akade- mation weights in East Tennes- Brne˘ 10/2, Praha. Guide to Methods of Identifica- mie der Wissenschaften, Bratis- see. – Forensic Science Interna- DULAR, J. 2001, Neolitska in eneo- tion. – London. lava, 131–165. tional 49/5, 901–904. litska višinska naselja v osrednji HIRATA, K. 1988, A contribution to KERLEY, E. R. 1965, The microscop- BONDÁR, M. 2004, A kocsi a késő réz- Sloveniji. – Arheološki vestnik the palaeopathology of cribra ic determination of age in hu- kori Európában. – Archaelogiai 52, 89–106. orbitalia in Japanese: 1. Cribra man bone. – American Journal Értesitő 129, 5–34. EISNER, J. 1966, Rukove˘ť slovanské orbitalia in Edo Japanese. – The of Physical Anthropology 23, BRUKNER, O. 1981, Rimska kerami- archeologie. – Praha. St. Marianna Medical Journal 149–163. ka u jugoslovenskom delu pro- ETTLINGER, E. et al. , 1990, Conspec- 16, 6–24. KERLEY, E. R. in D. H. UBELAKER 1978, vincije Donje Panonije. – Disser- tus formarum terreae sigillatae HORVAT, M. 1999, Keramika. Teh- Revisions in the microscop- tationes et monographiae 24, Italico modo confectae. – Ma- nologija keramike, tipologi- ic method of estimating age at Beograd. terialien zur römisch-Germani- ja lončenine, keramični arhiv. death in human cortical bone. BUDINSKÝ KRIČKA, V. in A. TOČÍK 1991, schen Keramik 10, Bonn. – Ljubljana. – American Journal of Physical Šebastovce. Gräberfeld aus der FUSEK, G. 1991, Včasnoslovanské HORVAT ŠAVEL , I. 1987, Zaščitno iz- Anthropology 49, 545–546. Zeit des awarischen Reiches. sídlisko v Nitre na Mikovom dvo- kopavanje gomil v Čikečki vasi. KERMAN, B. 1997, Zlata doba slo- – Nitra. re. – Slovenská archeológia – Časopis za zgodovino in naro- vanstva v Spodnji Panoniji. Ar- BUDJA, M. 1992, Pečatniki v sloven- 39/1–2, 289–330. dopisje 58, n. v. 23/2, 307–318. heologija zgodnjega srednjega skih neolitskih naselbinskih –. 1994, Slovensko vo včasnoslo- –. 1978, Antično naselje v Ivan- veka v Prekmurju. – V: Katalog kontekstih. – Poročilo o razisko- vanskom období. – Archaeo- cih. – Arheološki vestnik 29, stalne razstave, Murska Sobo- vanju paleolita, neolita in ene- logica Slovaca Monographiae, 290–317. ta, 37–44. olita v Sloveniji 20, 95–109. Studia Instituti archaeologici HORVÁTH, L. A in K. H. SIMON 2003, –. 2008, Srednjeveška lončenina z CHIARELLI, A. B. 1980 , Reccomenda- nitriensis Academiae scientia- Das Neolithikum und die Kup- najdišča Gornje njive 2 pri Len- tion for Age and Sex Diagnoses rum Slovacae 3, Nitra. ferzeit in Südwesttransdanubi- davi. – V: M. Guštin (ur.), Srednji of Skeletons. – Journal of Hu- GUŠTIN, M. 2002 (ur.), Zgodnji Slova- en. – Inventaria praehistorica vek, Arheološke raziskave med man Evolution 9, 517–549. ni. Zgodnjesrednjeveška lonče- Hungariae 8, Budapest. Jadranskim morjem in Panonsko COHEN, A. in D. SERJEANTSON 1986, A nina na obrobju vzhodnih Alp. nižino, Ljubljana, 79–88. Manual for the Identification of – Ljubljana. –. 2011a, Tü mo. Slovanska poseli- bird bones from archaeological tev Prekmurja. – Katalog razsta- sites. – London. ve, Murska Sobota. Arheologija na avtocestah Slovenije  Popava pri Lipovcih 2 126 –. 2011b, Kotare-Baza pri Murski MANN, R. W. in D. HUNT 2005, Photo- NICKEL, R., A. SCHUMMER, E. SEIFERLE, POLÁČEK, L. 1995, Altes Gliederungs- Soboti. – AAS 17, Ljubljana. graphic Regional Atlas of Bone J. FREWEIN, H. WILKENS in K. H. system der Mikulčicer Keramik. – KLASINC, R. 2008, Dvojni skeletni Desease. – Illinois. WILLE 1986, The Anatomy of Do- V: L. Poláček (ur.), Slawische Ke- grob z najdišča Dolsko pri Lju- MAZUCH, M. 2008, Slovanské sídlište˘ mestic Animals, Vol. 1. The Lo- ramik in Mitteleuropa vom 8. bis bljani. – V: M. Guštin (ur.), Sre- v poloze Mikulčice „Podbřežní- comotor System of the Domestic zum 11. Jahrhundert, Termino- dnji vek, Arheološke raziska- ky“. A Slavonic settlement in the Mammals. – Hamburg, Berlin. logie und Beschreibung, Inter- ve med Jadranskim morjem in Mikulčice „Podbřežníky“ site. – ORTNER, D. J. in W. G. J. PUTSCHAR nationale Tagungen in Mikulčice Panonsko nižino, Ljubljana, Přehled výzkumů 49, 165–181. 1985, Identification of Path- 2, Brno, 131–202. 153–155. MEINDL, R. S. in C. O. LOVEJOY 1985, ological Conditions in Hu- POLÁČEK, L., O. MAREK, R. SKOPAL KLEPPINGER, L. L. 2006, Fundamen- Ectocranial suture closure: A re- man Skeletal Remains. 2000, Holzfunde aus Mikulčice. tals of Forensic Anthropology vised method for the determi- – Washington. – V: L. Poláček (ur.) Studien zum (Advances in Human Biology). – nation of skeletal age at death PAHIČ, S. 1960–61, Antične gomile v Burgwall von Mikulčice 4, Spi- New Jersey. based on the lateral-anteri- Prekmurju. – Arheološki vestnik sy Archeologického ústavu AV ČR KNIFIC, T. 2002, Lončenina v zgo- or sutures. – American Journal 11–12, 88–146. Brno 18, Brno, 177–302. dnjesrednjeveških grobovih of Physical Anthropology 68, –. 1978, Najdbe z rimske ceste Slo- POULÍK, J. 1975, Mikulčice. Sídlo a na Slovenskem. – V: M. Guštin 57–66. venska Bistrica-Pragersko. – Ar- pevnost knížat velkomorav- (ur.), Zgodnji Slovani, Zgodnje- NATEK, K. 1991, Naravne geografske heološki vestnik 29, 129–289. skych. – Praha. srednjeveška lončenina na ob- značilnosti Prekmurja. – V: Ar- PARCZEWSKI, M. 1993, Die Anfänge RAJŠP, V. in A. SERŠE 2001, Slovenija robju vzhodnih Alp, Ljubljana, heološka topografija Slovenije; der frühslawischen Kultur in Po- na vojaškem zemljevidu 1763– 115–128. topografsko področje XX (Prek- len. – Veröffentlichungen der 1787, zv. 7. – Ljubljana. KNIFIC, T. in M. TOMANIČ JEVREMOV murje), Ljubljana, 9–11. Österreichischen Gesellschaft für REJHOLCOVÁ, M. 1990, Včasnoslovan- 2005, Srednjeveško grobišče NE˘MEJCOVÁ PAVÚKOVÁ, V. 1964, Sid- Ur- und Frühgeschicte 17, Wien. ské pohrebisko v Čakajovciach, pri Središču ob Dravi. – V: Or- lisko bolerázskeho typo v Nitri- PAVLOVIČ, D. 2012, The settlement okres Nitra. – Slovenská arche- mož skozi stoletja 5, Ormož, anskom Hrádku – Slovenská ar- and organization of early Slavic ológia 38/2, 357–420. 160–177. cheólogia 12/1, 163–268 . hamlets in Prekmurje, Slov- –. 1995a, Das Gräberfeld von KOLDA, J. 1936, Srovnávací anatomie –. 1968, Äneolithische Sied- enia. – V: T. Šeparović (ur.), Čakajovce (9.-12. Jahrhundert). zviart domacich se zretelem k lung und Stratigraphie in Iža. Dani Stjepana Gunjače 2, Split, Analyse. – Archaeologica Slova- anatomii človeka. – Brno. – Slovenská archeólogia 16/2 , 317–333. ca Monographiae 15, Budapest. KUDRNÁČ, J. 1970, Klučov. Staroslo- 353–433. PERKO, D. 1999, Murska ravan. – V: –. 1995b, Pohrebisko v Čakajov- vanské hradište˘ ve středních Ce- –. 1973, Zu Ursprung und Chrono- Slovenija. Pokrajina in ljudje, ciach (9.-12. storočie). Katalóg. chách. K počátkům nejstarších logie der Boleráz-Gruppe. – V: Ljubljana, 564–569. – Archaeologica Slovaca Mono- slovanských hradišt’ v Čechách. Symposium über die Entstehung PLEINEROVÁ, I. 2000, Die altslawis- graphiae 15, Nitra. – Monumenta archaeologica und Chronologie der Badener chen Dörfer von Březno bei Lou- SAGADIN, M. in D. SVOLJŠAK 2006, 17, Praha. Kultur. Verlag der Slowakischen ny. – Praha. Smokuč.– Varstvo spomenikov MACHÁČEK, J. 1994, Das Brandgrä- Akademie der Wissenschaften, PLETERSKI, A. 2008, Zgodnjesrednje- 39–41 , 186–188. berfeld von Břeclav-Pohansko. 297–316. veški žgani grobovi v vzhodni- SCHEUER, L. in S. BLACK 2000, Deve- Bemerkungen zur slawischen –. 1979, Počiatky bolerázskej sku- ha Alpah. – Schild von Steier Be- lopmental Juvenile Osteology.– Ethnogenese in Mitteleuropa. piny na Slovensku. – Slovenská iheft 4/2008, 33–38. San Diego. – Archaeologia Austriaca 78, archeólogia 27/1, 17–55. –. 2010, Zgodnjesrednjeveška na- SCHMID, E. 1972, Atlas of Animal 219–231. –. 1984, K problematike trvania selbina na blejski Pristavi. Tafo- Bones. For Prehistorians, Ar- –. 1998, Studie zur Keramik der a konca bolerázskej skupiny na nomija, predmeti in čas. – Opera chaeologists and Quaternary mitteldanubischen Kulturtra- Slovensku. – Slovenská archeó- Instituti Archaeologici Sloveniae Geologists. – Amsterdam, New dition. – Slovenská archeológia logia 32/1, 75–146. 19, Ljubljana. York. 45/2, 353–418. NEVIZÁNSKY, G. 1992, Slovanské žia- SCHMIDT, C. W. in S. A. SYMES (ur.) –. 2001, Studie k velkomoravské rové pohrebisko v Bajči-Vlka- 2008, The Analysis of Buried Hu- keramice. Metody, analýzy a nove. – Archeologické rozhledy man Remains. – London. syntézy, modely. – Brno. 44/3, 393–417. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 127 SEKELJ IVANČAN, T. 2000, Slučajni na- SZŐKE, B. M. 1996, Das birituelle TOMANIČ JEVREMOV, M. 2002, VON DEN DRIESCH, A. 1976, A Guide laz ognjišta na lokalitetu Bo- Gräberfeld aus der Karolinger- Zgodnjesrednjeveški grob iz to the Measurement of Animal rovljani-Srednje brdo kraj Ko- zeit von Alsórajk-Határi tábla. Brstja pri Ptuju. Ein frühmittel- Bones from Archaeological Sites. privnice i slični srednjovjekovni – Archäologie und Siedlungs- alterliches Grab aus Brstje bei – Massachussets. nalazi evidentirani na području geschichte in Hahóter Becken, Ptuj. – V: M. Guštin (ur.), Zgodn- sjeverne Hrvatske. – Prilozi In- Südwest-Ungarn (ur. Béla Miklós ji Slovani, Zgodnjesrednjeveška stituta za arheologiju u Zagrebu Szőke), Antaeus 23, 61–146. lončenina na obrobju vzhodnih 17, 67–88. ŠALKOVSKÝ, P. 2001, Häuser in der Alp, Ljubljana, 65–66. SEKELJ IVANČAN, T. in T. TKALČEC 2006, frühmittelalterlichen slawi- TORMA, I. 1973, Die Boleráz-Grup- Slavensko paljevinsko groblje na schen Welt. – Nitra. pe in Ungarn. – V: Symposium položaju Duga ulica 99 u Vinkov- –. 2007, Problematika pravokutnih über die Entstehung und Chro- cima. – Prilozi Instituta za arhe- i elipsoidnih zemunica kod Sla- nologie der Badener Kultur. Ver- ologiju u Zagrebu 23, 141–212. vena. Problém obdĺžnikovitých lag der Slowakischen Akademie SKRUžNÝ, L. 1964, Pekáče – jejich a oválnych zemníc u Slovanov. – der Wissenschaften, Bratislava, výskyt, funkce a datování. – Prilozi Instituta za arheologiju u 483–512. Památky archeologické 55/2, Zagrebu 24, 301–307. TÖRÖK, Gy. 1998, Das awarenzeit- 370–391. ŠAVEL, I. in Š. KARO 2012, Popava pri liche Gräberfeld von Halim- SóS, Á. CS. in Á. SALAMON 1995, Cem- Lipovcih 1. – AAS 30, Ljubljana. ba. – Das awarische Corpus 5, eteries of the Early Middle Ages ŠAVEL, I. 1991, Arheološka topo- Budapest. (6th-9th centuries A. D.) at Pó- grafija Slovenije; topograf- TURČAN, V. 1983, Etnické vzťahy v 6.– kaszepetk. – Budapest. sko področje XX (Prekmurje). 8. storočí v Karpatskej kotline vo STAŇA, Č. 1995, Bemerkungen zur – Ljubljana. svetle žiarových hrobov. – Zbor- Keramik des sog. Donautipypus. –. 2008, Staroslovansko grobišče nik Slovenského národného mú- – V: L. Poláček (ur.), Slawische Popava II pri Lipovcih. – V: M. zea, Historia 23/77, 95–115. Keramik in Mitteleuropa vom 8. Guštin (ur.), Srednji vek, Arheo- UBELAKER, D. H. 1989, Human skele- bis zum 11. Jahrhundert, Ter- loške raziskave med Jadranskim tal remains. – Washington. minologie und Beschreibung, morjem in Panonsko nižino, Lju- VELUŠČEK, A. 1996, Kostel, prazgo- Internationale Tagungen in bljana, 65–79. dovinska naselbina. – Arheolo- Mikulčice 2, Brno, 85–95. –. 2009, Pod kotom – jug pri Krogu ški vestnik 47, 55–134. STARE, V. 1980, Kranj. Nekropola I-II. – AAS 7, Ljubljana. VERBIČ, T. 2006, Poročilo o geolo- iz časa preseljevanja ljudstev. ŠAVEL, I. in B. KERMAN 2008, Gor- škem ogledu arheološkega naj- – Katalogi in monografije 18, nje njive pri Dolgi vasi. – AAS 6, dišča pri Lipovcih. – Ljubljana Ljubljana. Ljubljana. (neobjavljeno poročilo). STLOUKAL, M. 1990, Staroslovan- ŠMIT, ž., T. KNIFIC, D. JEZERŠEK in J. VIDA, T. in Th.VÖLLING, 2000, Das sla- ské žárové pohřby z Čakajovců. ISTENIČ 2012, Analysis of ear- wische Brandgräberfeld von – Slovenská archeológia 38/2, ly medieval glass beads – Glass Olympia. – Archäologie in Eura- 421–428. in the transition period. – Nuc- sien 9, Rahden/West. STRAUB, P. 2006, Eszteregnye-Bo- lear Instruments and Methods in VIDRIH PREKO, V. 2006, Keramič- zók-földje: Eine Siedlung aus Physics Research B 278, 8–14. no gradivo. – V: I. Lazar, Ilovica dem Ende der mittleren Kupfer- ŠOLLE, M. 1982, Slovanská pohřebiš- pri Vranskem, AAS 1, Ljubljana, zeit. – Zalai Múzeum 15, 79–92. tě pod Budčí. – Památky arche- 86-247. STRMČNIK GULIČ, M. 2001, Slivnica pri ologické 73/1, 174–216. VOMER GOJKOVIČ, M. 1993, Lončar- Mariboru. – V: P. Bitenc in T. Kni- ŠUTALO, J. 1994, Patologija i terapija sko opekarska delavnica v rim- fic (ur.), Od Rimljanov do Slova- tvrdih zubnih. – Zagreb, 1994. ski obrtniški četrti na Ptuju. – V: nov, 85, Ljubljana. TOČÍK, A. 1961, Keramika zdobená Ptujski arheološki zbornik, Ptuj, STRUSKA, J. 1903, Lehrbuch der Ana- brázdeným vpichom na juhozá- 440–479. tomie der Haustiere. – Wien, padnom Slovensku. – Památky Leipzig. archeologické 52/2, 321–344. Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 128 Indeks stratigrafskih enot SE stran SE stran SE stran SE stran Plasti Bakrena doba Zgodnji srednji vek Neopredeljeno SE 1 38 SE 98/97 39 grobovi SE 12/11 55 SE 2 38 SE 68/67 (grob 1) 42 SE 18/17 55 SE 3 38 Rimsko obdobje SE 33/32 (grob 2) 43 SE 20/19 55 SE 4 38 SE 66 39 SE 26/25 (grob 3) 43 SE 22/21 56 SE 13 38 SE 10/9 39 SE 37/36 (grob 4) 44 SE 28/27 56 SE 14 38 SE 154/153 40 SE 70/69 (grob 5) 44 SE 39/38 56 SE 156/155 40 SE 92/91 (grob 6) 44 SE 43/42 56 SE 49/48 40 SE 134/133 (grob 7) 45 SE 45/44 57 SE 59/58 40 SE 152/151 (grob 8) 45 SE 47/46 57 SE 158/157 40 SE 136/135 (grob 9) 44 SE 51/50 57 SE 160/159 41 SE 41/40 (grob 10) 46 SE 72/71 57 SE 162/161 41 SE 74/73 (grob 11) 46 SE 77/76 58 SE 164/163 41 SE 79/78 58 Jame SE 83/82 58 SE 8/7, SE 23, SE 24 (jama 1) 47 SE 90/89 58 SE 55/54 (jama 2) 48 SE 94/93 58 SE 130/129, SE 165, SE 166 SE 100/99 59 (jama 3) 49 SE 102/101 59 SE 65/64, SE 86, SE 87 SE 104/103 59 (jama 4) 50 SE 106/105 60 SE 96/95 (jama 5) 51 SE 108/107 59 SE 81/80 (jama 6) 51 SE 110/109 60 SE 35/34 (jama 7) 51 SE 112/111 61 SE 30/29 (jama 8) 51 SE 114/113 61 SE 6/5, SE 31 (jama 9) 52 SE 116/115 61 SE 16/15 (jama 10) 52 SE 118/117 61 SE 142/141 (jama 11) 52 SE 120/119 61 SE 122/121 61 Jame za kol SE 124/123 61 SE 53/52 53 SE 126/125 62 SE 57/56 53 SE 128/127 62 SE 61/60 53 SE 132/131 62 SE 63/62 53 SE 138/137 62 SE 85/84 54 SE 140/139 62 SE 150/149 54 SE 144/143 62 SE 148/147 62 Arheologija na avtocestah Slovenije Popava pri Lipovcih 2 129 Document Outline Popava pri Lipovcih 2 Kazalo Uvod Geografski in arheološki oris najdišča Rezultati površinskega pregleda Metodologija izkopavanja s stratigrafskim opisom najdišča Bakrena doba Najdbe Sklep Kamnita orodja Rimsko obdobje Najdbe Sklep Zgodnji srednji vek Opredelitev Žarno grobišče Naselbina Katalog stratigrafskih enot Plasti Bakrena doba Rimsko obdobje Zgodnji srednji vek Neopredeljeno Katalog gradiva Bakrena doba Rimsko obdobje Zgodnji srednji vek Analize Antropološka analiza žganih ostankov Zooarheološke analize kostnih ostankov Radiocarbon dating of objects found at the Popava pri Lipovcih 2 site Sklep Literatura Indeks stratigrafskih enot