Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubijani
1 78228
socialno
delo
št 4
Socialno delo - časopis za teorijo in prakso
Izdajajo:
Skupnost socialnega varstva Slovenije
Republiški komite za zdravstveno in socialno varstvo
Zveza društev socialnih delavcev Slovenije
Vižja šola za socialne delavce v Ljubljani
Izdajateljski evet:
Zofka Stojanovič (predsednica), Nada Govc. Franc Hočevar.
Blaž Mesec, Jože Valenčič
Urednlékí odbor:
Dr. Franci Brine, Marija Cigale, Franc Hočevar, Blaž Mesec,
Jože Valenčič
Glavni in odgovorni urednik:
Blaž Mesec
Lektorica :
Alenka Gložančev
Naslov uredniàtve in uprave:
Ljubljana, Saranovičeva 5, tel. 316-370, 311-250
Časopis izhaja štirikrat letno, praviloma ob koncu
vsakega četrtletja
Naklada 600 izvodov
Tehnična izvedba:
STU DIO
m Л m
Birografika BORI
socialno
delo
Leto 27	Ljubljana 1988	St. 4
UDK 304 + 36	UDC 304 + 36
VSEBINA
ČLANKI
-	Bernard Stri t ih
Problemi profesionalizacije socialnega dela	297
-	Tone Brejc
Delovna prizadetost kot sociodinamični proces
marginalizacije v sodobni normativni družbi	302
-	Kseni ja Ramové
Skupine za samopomoč zdravljenih alkoholikov	309
-	Branka Knific
Poročilo o delu v skupinah za samopomoč v Domu
upokojencev Izola	317
-	Bojan Regvar
Grafologija v socialnem delu	329
POROČILA
-	Učne delavnice kot osrednja invalidska delavnica
za sluôno prizadete osebe (Jasna Bauman, Karl
Destovnik)	338
-	Poročilo o strokovnem izpopolnjevanju v ZDA
(Sabina Sile)	344
NOVE KNJIGE
-	ODZIV NA RECENZIJO
(Jože Ramové, Socialni delavec in alkoholizem.
Knjižnica sindikati. Delavska enotnost. Ljubljana
1988) Branka Knific	346
-	PSIHIATROVA ODVEZA DRUŽBI
(Duèan Kecmanović, Upotreba duševnog bolesnika.
Prosveta. Beograd 1986) Blaž Mesec	349
IZ TUJEGA TISKA
-	Kako vplivajo konflikti med zakoncema na otroke
(Blaž Mesec)	366
-	Kako si bivèl zakonci razdelijo starèevske vloge
(Blaž Mesec)	368
DOKUMENTACIJA
-	Signalne informacije o tuji periodiki	371
-	Povzetki člankov	386
-	Kazalo: Socialno delo, letnik 27 (1988)	389
članki
PROBLEMI PROFESIONALIZACIJE SOCIALNEGA DELA'
Bernard Stritih
Večina profesij, brez katerih si danes ne moremo
zamišljati razvite družbe in njenih institucij niti lastnega
življenja, se je izoblikovala z začetkom kapitalizma. Nemàki
avtor Hans-Uwe Otto zastopa na primer mió ljenje. da se je
pojavila večina danes uveljavljenih strok hkrati z nastankom
tržnega gospodarstva. Nova stroka nastane takrat, ko speci-
alizirano znanje dobi tržno vrednost. Profesionalizacija je
kolektivni poskus tistih, ki posredujejo to znanje, da bi ga
zaščitili kot lastnino in da bi vzpostavili kontrolo nad
trgom, kjer se določeno znanje lahko uveljavi. Omenjeni av-
tor posebej poudarja. da razvijanje novih strok pomeni tudi
uresničevanje teženj pripadnikov srednjega sloja. ki vidijo
v tem možnost za ustvarjanje socialnega statusa z delom. ne
z lastnino kapitala (Dewe/Otto. 1984. 775).
Za nastanek stroke je bilo potrebno dvoje:
a)	akumulirano znanje. katerega vrednost je bilo možno
empirično dokazati v praksi.
b)	družbene razmere. v katerih so se pojavili uporab-
niki določenih uslug. ki so Imeli dovolj veliko kupno moč.
Temelji danes uveljavljenih strok so bili ustvarjeni tako.
da se je najprej izoblikovala določena elita ljudi. ki s
specialnimi znanji vršijo praktično dejavnost. Iz tega so se
razvile strokovne zveze. ki so sprožile pobude za ustanav-
ljanje izobraževalnih ustanov. Pri tem ne smemo prezreti
dejstva. da so pogoji Studija vedno predstavljali tudi
kontrolni mehanizem za dostop na tržiSče strokovnega dela.
Specifičen kodeks profesionalne etike pomeni dvoje: po
eni strani se stroka z njim legitimira kot Izvajalec določe-
nih funkcij skupnosti. po drugi strani pa lastni etični
kodeks pomeni tudi dejavnik avtonomnosti stroke v odnosu do
državnih in cerkvenih ustanov. Povedano v veliki meri drži
za stroke, ki so danes že uveljavljene. npr. medicina in
pravo. v razvoju socialnega dela pa so delovali nekateri
* Članek je bil napisan kot prispevek za pogovor ob okrogli
mizi o načrtovanju visokošolskega študija za socialno delo
na ViSji Soli za socialne delavce. 20. aprila 1988
298	Socialno delo, 27. 1988/4
dejavniki bistveno drugače.
Na svojem startu se je socialno delo razlikovalo od
drugih danes uveljavljenih strok tudi po tem. da "uporabni-
ki" storitev socialnega dela niso imeli kupne moči za
samostojno nastopanje na "tržišču" tovrstnih storitev.
Sredstva za financiranje socialnega dela so se zbirala iz
različnih virov: dobrodelnost, zapuščine, dohodki iz lastne
gospodarske dejavnosti, država itd. To praktično pomeni, da
je izvajanje socialnega dela potekalo vedno v sodelovanju
treh strani: izvajalec storitev, uporabnik storitev in od-
bor, ki zastopa namembnost finančnih sredstev za dobrodelne
in družbeno koristne namene.
Socialno delo je bilo v strukturi družbe blizu upravnim
službam. To je socialnemu delu omogočalo tudi uporabo
nekaterih vzvodov oblasti, vendar se socialno delo zaradi
različnih vzrokov nikoli ni moglo popolnoma izenačiti z
upravnimi organi. Hkrati socialni delavci na potrebe svojih
strank tudi niso mogli gledati skozi prizmo meščanskega
individualizma. Ce smatramo Vivesov program za prvo jasno
deklaracijo doktrine socialnega dela, vidimo, da avtor gleda
na probleme ubožnih z vidika mesta kot celote in ne z vidika
ene družbene skupine ali z vidika privatnih interesov. Ko
govorimo o profesionalizaciji socialnega dela, pogosto
pozabljamo, da socialna "znanost o socialnem delu" producira
bistveno drugačno znanje kot klasične strokovne discipline.
Strokovni koncepti socialnega dela naj bi služili za inter-
pretacijo in reševanje življenjskih, medčloveških in
družbenih situacij, ki so jih ljudje dotlej reševali v
skladu z določenimi običaji in s pomočjo znanj, ki so bila
vezana na družinsko socializacijo. Vprašanje je, ali nove
strategije reševanja problemov lahko pokažejo večjo uspeš-
nost v življenjskem kontekstu in v subkulturnem okolju upo-
rabnikov socialnega dela. Ključno vprašanje je, kakšen
smisel lahko najdejo podporniki in uporabniki socialnega
dela v strokovnih postopkih in kakšna je uspešnost reševanja
problemov v odnosu do predstav o socialni realiteti, ki jih
imajo vse tri skupine. ki tvorijo celoto socialnega dela.
Uporabniki lahko začutijo, da so v procesu sprejemanja stro-
kovne pomoči izgubili lastno kompetentnost za odločanje in
ukrepanje v določenih življenjskih situacijah. To pred-
stavlja temeljni paradoks socialnega dela in na nek način
tudi mejo, do katere lahko seže profesionalizacija social-
nega dela.
Dewe in Otto v članku o profesionalizaciji socialnega
dela opozarjata pred nevarnostjo, ki se je marsikje že
uresničila. Socialno delo lahko deklarira določene oblike
laičnega ravnanja za nekompetentne in institucionalizira do-
ločene prisile, da se morajo ljudje pričeti ravnati po
problemskih strategijah, ki jih definirajo institucije. Za
299	Socialno delo, 27. 1988/4
videzom strokovnosti in uveljavljanja socialne zakonodaje se
lahko skrivajo oblike "upravljanja z ljudmi". Michel Fou-
cault (1976) na več mestih opozarja, da se uveljavlja nov
način upravljanja in vladanja preko nevidnih, a močnih
vzvodov oblasti. ki posegajo v najintimnejèa področja
življenja. Nekritično socialno delo lahko postane eden takih
vzvodov.
Spričo navedenih dilem se vse pogosteje sliši mnenje,
da proces profesionalizacije socialnega dela ne more pote-
kati na enak način, kot se je to dogajalo s tradicionalnimi
strokami. Socialno delo ni le strokovna dejavnost, ampak je
še vedno tudi poklic - se pravi, da še ni prišlo do osamo-
svojitve znanosti in stroke v podobnem smislu, kot se je to
zgodilo z medicino, ki se je osamosvojila na področju zdrav-
stva .
Strokovna identiteta se v socialnem delu ne more kri-
stalizirati okrog določenih ekskluzivnih znanj. Tudi v
kolikor socialni delavci razpolagajo s posebnimi znanji, so
to najve<^krat znanja pravne vsebine ali socialna politika
ali morda tudi kakšne psihološke tehnike; vendar prav tisto,
kar smatramo za posebnost socialnega dela, ne sme biti
zaprto razumevanju ljudi raznih slojev in različne stopnje
izobrazbe, ki se pojavljajo kot uporabniki socialnega dela
ali kot njegovi podporniki.
Mislim, da bodo dileme o tem, kaj naj delajo profesio-
nalci in kaj naj delajo ljudje sami ali pa prostovoljni so-
delavci, vedno ostale in da prav te dileme predstavljajo eno
od temeljnih značilnosti naše stroke. Poenostavljanje teh
problemov nas lahko zavede v družbeno neučinkovitost stro-
kovnega dela, do nepotrebnega trošenja sredstev in do oteže-
vanja življenjskih problemov. Socialno delo lahko opravi
pomembno družbeno vlogo, kadar s svojimi načini pripomore k
ustvarjalnemu razreševanju in predelovanju problemov, ki
izhajajo iz temeljnih protislovij individualnega življenja
in iz protislovij družbe.
Institucije s področja družbenih dejavnosti nikjer na
svetu ne ravnajo po načelu ustvarjanja dobička, ampak po
načelu zadovoljevanja potreb. Nemški teoretik F.X. Kaufmann
(Serber/Kaufmann, 1979) poudarja, da delovanja teh institu-
cij ne moremo zadovoljivo analizirati z vidika posamezne
institucije, ampak moramo vedno upoštevati skupne in končne
efekte teh dejavnosti v primeri s cilji socialne politike.
Strokovni napredek na področju medicine, pedagogike in
drugih znanosti danes že sproža nove probleme in tudi nove
oblike diskriminacije. Vedno pogosteje se pojavlja vprašanje
dostopnosti dragih medicinskih, izobraževalnih, otroškovar-
stvenih in drugih storitev. Pri tem pa se v sodobni litera-
turi večkrat pudarja, da postajajo tudi odnosi med nosilci
300	Socialno delo, 27. 1988/4
socialne politike in strokovnimi službami vse bolj zahtevni.
Morda je sploh najpomembnejše vpraôanje. kako se razni
dejavniki organizirano povezujejo med seboj.
Ne le pri nas. ampak tudi v razvojnih gibanjih drugod v
svetu, odvisno od sprememb, ki jih prinaèa razvoj, sreču-
jemo nove in drugačne oblike socialne slojevitosti in dife-
renciacije. Razlike so pogosto skrite za videzom sploènega
blagostanja in se kažejo v večji meri v kulturni depriva-
ci ji. omejenih možnostih zaposlovanja in v (ne)kvaliteti
Sivi jenja.
S socialnim delom teh problemov ni mogoče rešiti, pač
pa je ravno socialno delo stroka, ki se s temi problemi
neposredno srečuje, zato se strokovne službe socialnega dela
ne morejo odreči odgovornosti za detekcijo, informiranje in
osveščanje vseh sfer družbe o teh pojavih.
Značilnosti sodobnih gibanj na področju socialnega dela
bi lahko opisali s pojmi, kot so: organiziranost, samoaktiv-
nost - sodelovanje ljudi, ki potrebujejo pomoč v vseh proce-
sih; simetričnost odnosov med strokovnimi delavci in
njihovimi strankami; recipročnost stvarne pomoči in osebne
pomoči; aktiviranje razpoložljivih potencialov za pomoč v
bivalnem in delovnem okolju; diferenciacija potreb; vse
večji pomen se pripisuje individualnim in skupinskim inicia-
tivam občanov za artikulacijo potreb in za iskanje možnosti
zadovoljitev; razvijanje dialoga, ki vodi do bistvenih
premikov ne le v mišljenju, ampak tudi v vedenju ljudi,
krizne intervencije itd.
Gregory Bateson. ki velja za enega od začetnikov
kibernetskih modelov v antropologiji. je v razpravi o
alkoholizmu zapisal: Enota preživetja - najsibo z vidika
etike ali z vidika evolucije - ni posamezni organizem, ni
posamezni človek in ni posamezno pleme ali narod, ampak je
celoten sistem. Ko gremo v gozd in vidimo posamezna bolna
drevesa, se prej ali slej zavemo, da ne gre za preživetje
posameznega drevesa, ampak da gre za preživetje gozda kot
sistema, ki omogoča preživetje mnogim rastlinam in živalim.
Ce živo bitje uniči svoje okolje, s tem uniči samo sebe
(Bateson. 1972, 429).
Navajam še en citat sodobnega nemškega teoretika
Huberta Oppia (1986. 105-109): V ravnanju s socialnimi
problemi (npr. invalidnost) so zelo omejene sposobnosti
t.im. "normalne družbe" za akceptiranje "drugačnosti" in za
razvijanje novih oblik ravnanja v odnosu do "drugačnih".
Odnos do marginalnih skupin, zavest o socialnih problemih in
sposobnost za komunikacijo o "drugačnosti" pri tistih delih
družbe, ki se opredeljujejo kot "normalni", odgovarja neka-
terim značilnostim zaprtih sistemov. Osveščanje o problemih
301	Socialno delo, 27. 1988/4
in uCenje novih načinov ravnanja tako močno zaostajajo za
stopnjevanjem problemov samih, da zmerom znova nastaja velik
razkorak med razvojem problema in možnostjo konstruktivnega
reagiranja. Posledica tega razkoraka je. da se življenjske
razmere članov nekaterih marginalnih skupin slabèajo v
eksponencialni krivulji in da zmeraj znova prihaja do kata-
strofalnih dogodkov. Moscovici meni. da se člani t.im. "nor-
malne" družbe bolj nagibajo k reSevanju problemov z odriva-
njem - izključevanjem "drugačnih" v marginalne skupine. Ko
pa pride do stopnjevanja problemov teh ljudi, pa se poskuèa
vzpostaviti razne oblike institucionalne kontrole. Jasno je.
da so take reèitve le navidezne in da so katastrofalni
dogodki "nujen" rezultat različnih načinov ohranjanja neob-
čutljivosti za probleme. različnih načinov napačnega učenja
in različnih načinov nadvladovanja. ki jih družba uveljavlja
namesto nujno potrebnih sprememb in socialne inovativnosti.
Morda so danes nekatera protislovja tako zaostrena, da
se zastavlja vprašanje. ali je mogoče preživeti. Pri tem pa
se vedno bolj jasno kaže. da so mnoga zdravila in rešitve,
ki se porajajo v našem času. morda še nevarnejše od "bolezni
same". Posebno nevarna so "zdravila" in rešitve, ki poskuša-
jo nadomestiti številne oblike spontanega povezovanja ljudi.
Podobno kot antropologi in etnologi bi sodobni socialni
delavci rabili najprej dobre metode in tehnike za sprem-
ljanje različnih procesov. ki potekajo med ljudmi. Le na
taki osnovi bi bilo mogoče snovati oblike pomoči ter
solidarnostne aktivnosti. ki bi vodile v smeri doseganja
novih razvojnih ciljev.
Literatura
Bateson, G.. Steps to an ecology of mind. Bal Iantine Books.
New York 1985
Deve, B.. Otto. H.-U.. Professiona1isierung. v: Eifert/
Thiersch. Handbuch der Sozialarbeit und Sozia1-pädagogik.
Luchterhand. Neuwied/Darmstadt 1984
Foucault, M.. Istori ja seksualnosti. Prosveta. Beograd 1976
Moscovici.S.. Sozialer Wandel durch Minoritäten. München
1979
Oppl/Tomaschek, Soziale Arbeit 2000. Lambertus.Freibürg 1986
Serber/Kaufmann, Soziologie und Sozialpolitik. Westdeu-
tscher Verlag. 1979
Bernard Stritih. dipl. psih. višji predavatelj. Višja šola
za socialne delavce v Ljubljani, Saranovičeva 5, Ljubljana
302	Socialno delo, 27. 1988/4
DELOVNA PRIZADETOST KOT SOCIODINAMICNI PROCES
MARGINALIZACIJE V SODOBNI NORMATIVNI DRU2BI
Tone Brejc
Eden najbolj očitnih paradoksov pri sedanji rehabilita-
cijski obravnavi ljudi, ki jih označujemo kot "delovno pri-
zadete". je nedvomno v tem, da tovrstna obravnava prispeva k
njihovi marginalizaciji. Ta paradoks se kaže v tem. da
delovno prizadetost, ki jo ètejemo za odstopanje od veljav-
nih norm delovnega oziroma socialnega vedenja. najprej
opredelimo kot nelegitimni status v normalni storilnostni
družbi, potem pa jo skužamo z rehabilitacijskimi postopki
odpraviti in jo, kar pa nam praviloma ne uspe več. legitimi-
zirati v normativnem socialnem sistemu (Brejc, 1983, 1). Ali
kot pravi Berkovitz (1979. 29)-. "Delovna prizadetost sili
delavca, da zapusti trg delovne sile, kamor naj bi se kasne-
je vrnil, če bo opravil 'test zaposljivosti'." Razlogi za
delovanje tega paradoksa, ki ga lahko poimenujem kot "izlo-
čanje zaradi vključevanja" in ki na svojevrsten način raz-
kriva nesposobnost primerno odgovoriti na probleme in na-
sprotja sodobne družbe, so Številni. Zadržali se bomo pri
tistih. ki kažejo, kako je marginalizacija neizbežen rezul-
tat prevladujočih sociodinamičnih odnosov. ki se uveljav-
ljajo v zvezi z opredeljevanjem "delovne prizadetosti.
Najprej se moramo vpraèati, ali ima lahko tradicionalna
vsebina pojma "delovna prizadetost", ki temelji na "norma-
tivnem" modelu vrednotenja, po katerem gre za obliko odklona
od družbeno pričakovanega vedenja, sploh sinergistični vpliv
na rezultate rehabilitacijske politike? Tovrstna označevalna
praksa namreč nujno ustvarja določeno količino "patogene
napetosti" (Parsons. 1954. 453) med "delovno prizadetimi" in
"delovno sposobnimi": prvih ne sprejemamo več kot člane
druge skupine, ki jo tvorijo vsi ostali ljudje, vključno z
rehabi1itatorj i, hkrati pa jim s tem, ko jih označujemo kot
"deviantne". nalagamo odgovornost tako za dokazovanje, da so
"delovno prizadeti" kot tudi za odpravo tega stanja; pri tem
pa izvzamemo naéo lastno odgovornost in jo pogojujemo le z
njihovo pripravljenostjo, da kaj storijo zase. Vendar se
delovno prizadeti ljudje ob tem srečujejo z latentno ano-
mijo, kajti vrednostni sistem, ki preskriptivno deluje nanje
in ki ga predstavljajo vplivni strokovnjaki. odstopa od
"Prispevek za tretjo mednarodno konzultacijo o svetovanju
prizadetim ljudem in njihovim družinam (Third International
Consultation on: Counseling Disabled People and their
Families), Dunaj, 4.-7. julij 1987
303	Socialno delo, 27. 1988/4
njihovih dejanskih družbeno spoznanih možnosti. da delujejo
v skladu z njimi. Priznati je pač treba, da prizadevanja na
področju poklicne rehabilitacije doslej niso bila dovolj
uspešna pri spreminjanju prizadetega funkcionalnega statusa
oziroma da je bila doslej politika zaposlovanja prizadetih
oseb v glavnem neučinkovita pri "pospeševanju izhoda iz
socialnoekonomske slepe ulice, v kateri so prizadete osebe"
(Coudroglou/Poole)i vse to pa ustvarja dodatne negativne
predstave o (ne)do8egljivosti norme. to je njihovega
primernega delovnega vedenja.
Takšne okoliščine ustvarjajo pri "delovno prizadetih"
ambivalentno motivacijo do ponujenih mehanizmov družbene
pomoči. Ta problem razrešujejo bodisi s potlačevanjem nega-
tivnih vidikov delovne prizadetosti in pokoravanjem zahte-
vam. ki jih doživljajo kot "tuje" (družbene, strokovnjaške),
bodisi s strogim nadzorom nad njimi, kar vodi v odtujitev
njihovih dejanskih pričakovanj v zvezi z uveljavitvijo soci-
alne vloge. Takç» se ustvarja začarani krog vedno večje ambi-
valentnosti, ki deluje dezorganizirajoče na obe strani: na
delovno prizadete in na sistem pomoči, ki ni kos takemu
vedenju.
Razumijivo'je tedaj, da takšne sociokulturne sestavine
odgovora na "delovno prizadetost" vstopajo v izkušnje priza-
detega človeka in ga tako oskrbi jo s pomeni, ki imajo za po-
sledico neko obliko adaptivnega odgovora. Najpogosteje sta
to konformizem ali umik - to pa sta odgovora, ki vodita na
rob.
Vpliv normativističnega vrednostnega sistema na takšno
določanje delovne prizadetosti, ki vodi v marginalizacijo,
je razviden tudi iz tega, da imamo opraviti v ocenjevalnih
postopkih z interpretacijami, ne pa z jasnimi operacional-
nimi definicijami in konsistentnimi merili za njeno odkri-
vanje in opredeljevanje. Te interpretacije lahko temeljijo
na težnji po strogem medicinskem funkcionalizmu, na socialni
dimenziji posledic omejenih sposobnosti ali pa na pravni
normi (npr. "nesposobnost izvajati zadovoljivo pridobitno
dejavnost'), vendar je njihova vrednostna podlega, čeprav se
to skuša včasih prikriti, še vedno zavarovalniška (aktuar-
ska): gre za tehtanje upravičenosti do odškodnine bodisi v
obliki denarnega nadomestila (invalidnine) bodisi do rehabi-
litacije bodisi do upokojitve. "Delovna prizadetost" se pač
absolutizira kot nesposobnost delati, a ne kot spodnji konec
kontinuuma stanj v obsegu delovne sposobnosti, zato vodi
delovanje na načelu "vse ali nič" pri obravnavi delovne
prizadetosti, torej delovanje na načelu dihotomičnega
zoperstavljanja "popolne sposobnosti" proti "popolni nespo-
sobnosti" k prikriti finančni in posredno socialni diskrimi-
naciji v odnosu do delovnih možnosti. Zaradi takšnega
mišljenja nastaja "notranja omejenost sistema pomoči delovno
304	Socialno delo, 27. 1988/4
prizadetim. saj s tem, ko pogojuje pomoč s preteklimi pri-
spevki v družbene blagajne" (Coudroglu. Poole. 38) impli-
citno opredeljujejo delovno prizadetost kot socialno
nezaželen pojav. ki ga je treba odpravljati. Zato se
srečujemo tudi z manipulacijami definicije "delovne prizade-
tosti", ki se lotevajo odpravljanja te "nezaželenosti" tako.
da zmanjšujejo vlogo invalidskega zavarovanja pri nuđenju
pomoči "delovno prizadetim" in jo prenašajo v delovne
situacije*. Marginalizacija je tedaj posledica tega, da se v
teh okoljih dostrikrat ne morejo uspešno lotiti rehabilita-
cijskih ukrepov.
Najbrž je eden izmed poglavitnih razlogov za tako
ravnanje v tem, da še vedno nimamo razvite problemske
teorije rehabilitacije, ki bi pojave in procese opredelje-
vala na konceptualni ravni na osnovi njenega antropološkega
in teleološkega umevanja. Zato je v ozadju metod pri
opredeljevanju "delovne prizadetosti" mogoče jasno razbrati
medicinski način mišljenja, ki mistificira probleme, ki so v
osnovi družbene. pravne in etične narave. Gre za dominacijo
ideologije, ki je pretežno usmerjena v patologijo in ki
ohranja tisto obliko strokovnega gospostva, v kateri sta
nujno ogroženi enakovrednost in "normalnost" "delovno priza-
detih". Pristop "ad defectum" predstavlja namreč semantično
in stvarno oviro pri iskanju uporabnih rešitev za delovno
kariero tako označenih oseb, kajti odvzame jim moč biti
subjekt lastne usode. saj na osnovi takšnih enostranskih
informacij ne morejo primerno reflektirati svojega položaja
znotraj socialne organizacije in odnosov, ki iz njega
izhajajo. Strokovno gospostvo, ki navaja na "enostran-sko
odvisnost in socioekonomsko nepomembnost v procesu odlo-
čanja" (Coudroglu. Poole. 38). utrjujeta tudi prevladujoči
pozitivizem in funkcionalizem pri ocenjevanju "delovne pri-
zadetosti", ki se skuša opreti na čimveč "objektivnih"
podatkov o funkcionalnih sposobnostih, s tem pa se izvaja
neka oblika "tehnokratske kontrole" (Habermas), ki prezre
dejstvo. da zahteva fenomen rehabilitacije kritično metodo
oziroma dlaloèko Interpretativnoet ôtevllnlh resničnosti
obeh strani: "delovno prizadetega" in reprezentanta družbe,
ki ga ocenjuje. Namesto tega pa se srečujemo s hierarhičnim
odnosom, ki računa na konformizem in oportunizem "delovno
"Primer take manipulacije je mogoče razbrati v veljavnem za-
konu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. ki je uve-
del pojem "spremenjena delovna sposobnost" kot obliko
delovne sposobnosti. ki izhaja iz delavčeve nesposobnosti
opravljati dosedanje delo ob hkratni ohranitvi sposobnosti
izvajati brez rehabilitacijske pomoči neko drugo delo v DO.
Tako sta bili odgovornost in stroški za zagotovitev uslug
pri tej skupini delovno prizadetihv celoti preloženi na
ramena DO.
305	Socialno delo, 27. 1988/4
prizadetih". S tem se ustvarja njihova notranja nepotešenost
(saj v takem odnosu ne morejo uveljaviti svojih dejanskih
potreb in želja), ki lahko preide v ravnodušnost ali celo
cinizem, vsekakor pa vodi v čakanje na pobude in usmeritve
pri reševanju problemov "od zunaj". torej v marginalizacijo
pričakovanj.
Prav v odnosu med ocenjevalci in "delovno prizadetimi"
se oblikuje psihodrama slednjih in proces oblikovanja njiho-
ve (marginalne) usode. Ta odnos med drugim določa prevladu-
joči etos ocenjevalcev, ki je organizacijska in vrednostna
podlaga pri obravnavanju "delovno prizadetih". V njem je
mogoče razbrati bistvene psihodinamične konflikte in obrambo
sodobne zapadne družbe, ujete v tradicijo judovsko-krščanske
ideologije o zdravju (sposobnosti), pred tistim, kar delovna
prizadetost predstavlja, to pa je krôitev rezidualnih pravil
v zvezi z uveljavljanjem posameznika v moderni družbi
(Stein. 1979). "Delovno prizadeti" se pač ne more več. pa
čeprav samo začasno. legitimirati kot sposoben z lastnim
delom skrbeti zase. kar je dolžnost, torej moralna obveza
vsakega odraslega človeka. "Delovna prizadetost" dobiva tako
pomen moralnega neuspeha oziroma "sekundarne deviaci je"
(Lamert). ki se je nacepila na telesno in/ali duševno nespo-
sobnost zadovoljiti delovne standarde. Kršitev moralnega
načela je seveda znamenje "sindroma socialne neadekvatnosti"
(Cimsning. 1963. 723) in postane znak deviantnosti. ker
velja v očeh reprezentantov družbe - strokovnjakov. ki-
dajejo ocene - kot dokaz pomanjkljivosti.
Najvažnejši dejavnik pri opredeljevanju "delovne
prizadetosti" je torej personalizirani družbeni odziv, v
katerem je razbrati tudi sestavine tistega. kar je Foucault
označil kot "panoptični dispozitiv". Gre za obliko oblasti
"potentnih", ki gradi na učinku, ki ga prinaša ločevanje med
"oceniti" (opaziti) - "biti ocenjen" (opažen) in ki povzroča
pri ocenjenem (deviantnem) takšno zavestno in nenehno
stanje označenosti (in opazovanosti). ki zagotavlja samodej-
no potrjevanje stališč ocenjevalcev. V družbeno vidno polje
potisnjena "delovna prizadetost" pomeni torej nujno tudi
prevzemanje vrednostnega sistema "potentnih". ki pa se
nikoli ne more v resnici uresničiti. Prav ta nemoč pa je
temeljni (dis)kvalifikativ "delovno prizadetih". Priznanje
nemoči pa pomeni tudi prilagoditi se stigmi s tem. da se
prevzame vloga blaži Ica napetosti, ki nastajajo v sodobnem
življenju v svetu dela in v medčloveških odnosih; namesto
konfrontacije s problemi, ki povzročajo te napetosti in
poseganja po primernih gospodarskih. političnih, socialno-
medicinskih in ekoloških sredstvih za njihovo odpravo, imamo
opraviti z nadomestno simbolično in simptomatično operacijo,
ki prevaja te probleme v osebni neuspeh prizadetega posamez-
nika. Seveda se je mogoče na tak način osvoboditi večine od-
govornosti za življenjska spotikanja in nesporazume sodob-
306	Socialno delo, 27. 1988/4
nega Človeka. katerih značilen odraz je prav "delovna
prizadetost".
Poleg opisanih "tradicionalnih vzrokov" pa je dejstvo,
da narcistična samopreokupiranost sodobne družbe na prehodu
iz tretje v četrto tehnološko revolucijo, katere znaki so na
primer tehnični perfekcionizem. informacijskii univerzalizem,
aerobični in joggerski kult. poudarjanje specializacije in
superspecializacije v strokovnih pristojnostih, samo Se
poglablja proces marginalizacije oziroma dihotomije med
delovno potentnimi in "delovno prizadetimi".
Verjetno je poseg v tako sociodinamiko mogoč le, če ne
iSčemo odrešilnega modela, zlasti ne v okviru medicinskega
pristopa. pač pa če poskuSamo spremeniti odnos do delovne
prizadetosti, torej tudi do njenega ocenjevanja, na osnovi
razumevanja družbene determiniranosti obravnave "delovne
prizadetosti". Podlaga za tako spremembo pa je ustvarjanje
kritične zavesti pri rehabilitacijskih delavcih o njihovi
vpetosti v protislovja, zakonitosti in razvojne procese
globalne družbe, katere determinirani in determinirajoči
člen so. To pa je pogoj za redifiniranje izkušenj in iskanje
novih odgovorov.
Glede na razmišljanje, ki smo mu sledili v tem
prispevku. se zdi. da pomeni sprememba odnosa do delovne
prizadetosti predvsem pristanek na novo paradigmo
socialnega vključevanja (social mainstreaming). ki temelji
na novi družbenosti oziroma na "neprodukcijski orientaciji"
v medčloveških odnosih, na katero naj bi bili zasnovali
življenje in delo. Kajti družbeno povsem sprejemljiv
kriterij mora postati obstoj sposobnosti za vsako obliko
delovanja, ki prispeva k osebni in družbeni blaginji:
delovna sposobnost je veliko več kot produktivnost oziroma
sposobnost za kompetitivno delo v industriji. Uspeh politike
do "delovno prizadetih" je pač odvisen od tega. koliko
poudarka daje njihovim sposobnostim. ne pa nesposobnostim.
Osvoboditi se je torej treba tako paternalizma kot
"socialnega inženiringa", ki poskuša prilagajati "delovno
prizadete" družbi in začeti uveljavljati solidarnost z njimi
na osnovi skupnih humanih interesov. S tem bomo izpostavili
pravico delovno prizadetih, da sodelujejo v družbenem
življenju ne oziraje se na njihove sposobnosti. pač pa v
skladu z njihovimi notranjimi potrebami, ki se pojavljajo
tudi kot odziv na prevladujoče družbene standarde v njihovem
življenju. Na ta način bodo lahko občutili svojo polnovred-
nost in upoštevanost v družbi in doživeli, da imajo nadzor
nad oblikovanjem svoje socialne identitete (dobili "notranji
locus kontrole"), s tem pa bo mogoče tudi odpraviti stigma-
tizacijo in posledično marginalizacijo, ki spremlja sedanji
način obravnave "delovno prizadetih oseb".
307	Socialno delo, 27. 1988/4
Na ravni praktične socialne politike bi to pomenilo, da
je potrebno obravnavo delovno prizadetih vključiti v sploèno
politiko družbenega razvoja. zlasti politiko socialne in
tehnološke prenove in polne zaposlenosti. Relativno povečani
stroški za zagotavljanje njihove dobrobiti, ki bi obremenili
sklade. bi ee kompenzirali s kakovostnimi socialnopsiholo~
škimi in posredno tudi materialnimi koristmi, ki bi prispe-
vale k družbenemu ravnovesju in napredku. Dokaz, da tako
pričakovanje ni utopično, sta na primer Dutsch Experiment on
Social Employment of the Handicapped. pri katerem so vsi
prizadeti ne glede na stopnjo delovne prizadetosti dobili
normalni delovni status s povprečnimi osebnimi dohodki glede
na dela. kot so jih opravljali in to ne glede na njihovo
dejansko produktivnost, in PUSH (People United for Self Help
Inc.) model pri oblikovanju uspešnega sodelovanja med stro-
kovnjaki in klienti na področju socialnega varstva, ki ga
uveljavljajo v Arizoni.
Izgubljeno dostojanstvo njenih članov zaradi vrednot,
ki so dediščina preseženih zgodovinskih okoliščin v razvoju
družbe, v katerih so se ustvarili medčloveški odnosi,
temelječi na ideologiji uspeha, storilnosti, koristnosti, je
največja izguba, ki jo lahko družba utrpi. "Delovno prizade-
ti" bodo to ceno plačevali, dokler bodo ujeti v paradoks, da
morajo biti izločevani kot odstopajoči (deviantni), da bi
jim lahko pomagali, oziroma dokler bo k njihovi zmajšani ali
izgubljeni sposobnosti pridana še stigma ali celo "žalitev"
(Coudroglou. Poole. 35). Prav toliko časa pa bodo tudi
neizbežno vključeni v proces marginalizacije.
Literaura
Brejc Tone, Delovna (ne)sposobnost kot psihodinamični proces
marginalizacije v normativni slovenski družbi, 4. Kongres
psihoterapevtov Jugoslavije. Bled, 27.9-1.10. 1983, str. 1
Berkowitz (ed.). Disability Policies and Government
Programs. New York, Praeger, 1979, str. 29
Parsons T., Illness and the role of psysician: A sociologi-
cal perspective, American Journal of Orthopsychiatry. 21.
1954, str. 452
Coudroglu A., Poole, D.L., Disabi1ity. Work and Social
Policy, Models for Social Welfare. Springer Pubi. Company.
New York 1985. str. 5
Stein, H.: Rehabilitation and chronic illness in american
culture: The cultural psychodinamics of a medical and social
problem. The Journal of Psychological Anthropology. 2. 1979.
2
308	Socialno delo, 27. 1988/4
Curraning J.: The inadequacy syndrome. Psychiatric Quarterly,
34, 1963, str. 723
mag. Tone Brejc. višji predavatelj. Univerzitetni zavod za
rehabilitacijo invalidov. Linhartova 16. 61000 Ljubljana
309	Socialno delo, 27. 1988/4
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV*
Ksenija Ramovš
Uvod
Kluba zdravljenih alkoholikov Martin Krpan in Rožnik,
ki ju vodiro od ustanovitve pred štirimi leti, delujeta v
zdravstvenem domu SiSka v Ljubljani. V obeh skupaj je 24
družin oziroma enot, kajti med njimi jih je nekaj samskih, z
drugimi pa obiskuje klub redno tudi po več odraščajočih
otrok. tako da je v njima skupno 40 članov. Povprečna doba
abstinence je 1.8 leta. od začetnikov pa do 8 let. Povprečna
izobrazba je med poklicno in srednjo šolo. Večina družina se
vključi po hospitalnem zdravljenju.
Rehabilitacija v klubih poteka po socialno andragoški
metodi za učenje zdravega življenja in skladnih medsebojnih
odnosov (Rugelj, 1983; Ramovš, 1983) v okviru Hudolinove
alkohološke šole. kjer klubi zdravljenih alkoholikov pred-
stavljajo srčiko vsega urejanja alkoholika in njegove
družine (Hudolin, 1982). Delovni program uresničujemo tako.
da je vsako leto poudarek na eni od njegovih dejavnosti.
Lani smo se na primer posebno posvečali planinarjenju. ki je
odlično terapevtsko sredstvo, saj omogoča telesno sprostitev
in utrjevanje. pristen stik z naravo in odlično priložnost
za medčloveško povezovanje. Za nas Slovence tudi tradicio-
nalni del kulture (Kmecl. 1984). Z vsem tem je planinarjenje
odlično sredstvo za doživljajsko prebujanje zdravljenih
alkoholikov in doživljajsko zdravljenje njihovih svojcev
(Ramovš. 1985 c). Letos pa se trudimo posebno z bibliotera-
pijo (Zaloiíar/Divjaií. 1987). to je branjem leposlovnih in
poljudnoznanstvenih knjig ter pisanjem utrinkov ob njih.
Osnovno učenje novega sožitnega sloga v KZA traja naj-
manj tri leta, ko sta terapija in socialno učenje intenzivni
in strokovno vodeni; seveda ob predpostavki, da morajo biti
zdravljeni alkoholiki vse življenje tesno med seboj povezani
v skupini za samopomoč.
KZA med strokovnim vodenjem in skupino za samopomoč
Ko sem analizirala nekajletno delo v KZA, so se mi po-
rodila različna vprašanja in dileme.
'Predelan in dopolnjen referat na 3. kongresu KZA Jugosla-
vije in Italije v Zagrebu, 3. do 6. oktobra 1987.
310	Socialno delo, 27. 1988/4
Strokovno vodenje v prvih letih med osnovnim zdravlje-
njem je predvsem organiziranje različnih dejavnosti, vodenje
skupinskih procesov in osebna odgovornost terapevta za
Dober potek rehabilitacije. Terapevtova vloga v KZA je v tem
času zelo vidna: ni le eden od članov za strokovno sveto-
vanje, ampak stvarni vodja terapevtske skupine. To je umetni
učni oziroma terapevtski skupini naravna nuja, ne more pa
trajati v nedogled, kajti KZA naj bi bil trajna temeljna
prijateljska skupina za samopomoč zdravljenih alkoholikov in
njihovih družin.
Zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci pa se v tem
času ne učijo samo novih vzorcev vedenja za boljèi sožitni
slog, ampak tudi terapevtovih vzorcev, ko strokovno vodi
klub. Postavlja se torej vprašanje, kakšne vzorce vodenja
naj sami zdravijenci v klubu uporabljajo v kasnejših letih
ter kje in kako naj se jih naučijo.
Eden od osnovnih smotrov rehabilitacije v KZA je, da se
etične lastnosti, kot so odgovornost, ljubezen, pozornost,
dolžnost, dobrota, krivda in druge, zdravo vgradijo v živ-
ljenjski in sožitni slog, to je, da se spontano kažejo v
vedenjskem vzorcu. Dokler je skupina umetna. strokovno
vodena. je paradoksno, da bi to lahko dosegli. Dilema je
torej. kako iz umetne terapevtske skupine preiti v temeljno
prijateljsko skupino in kako v njej delati, da bodo tako
povezani zdravijenci in njihovi svojci trajno rasli v
zdravem življenju in skladnih medsebojnih odnosih (Ramovš.
1985 b). Poleg tega je treba upoštevati. da gre navadno v
KZA za velik osip zdravijencev in svojcev ter da tako zdrav-
ljeni alkoholiki po nekaj letih ostanejo brez stvarne
zaščite pred recidivo, kar je glede na alkohološka spoznanja
negativno oziroma tvegano.
O vseh omenjenih dilemah sva se tudi z možem zelo
veliko pogovarjala. prebirala strokovno literaturo predvsem
o delu in izkušnjah AA in Al-anon. Pri tem sva se odločno
nagibala v smer prijateljskih skupin. ki naj bi se organsko
razvijale ob delu kluba, kar so kot dobro izkušnjo opažali
že tudi drugod (Ramovš. 1985 a). V obeh klubih smo iskali
nove možnosti za nadaljnjo skupno pot. V tej "pripravljalni
fazi" so vsi zdravljeni alkoholiki in njihovi svojci razmi-
šljali in pisali, kako si zamišljajo svoje nadaljnje skupno
urejanje tako glede vsebine kot glede oblike programa.
Hkrati pa so dozorevale tudi okoliščine za formiranje
prijateljskih oziroma tovariških skupin, kakor smo jih
pozneje imenovali. Te so bile zlasti:
1. Medsebojni odnosi med člani v naših dveh KZA so
postali pristnejši in prijateljski. K temu so bistveno pripo-
mogli skupni pohodi v gore. Opazili smo, da so odpadli vsi
tisti, ki v prvih treh letih rehabilitacije v KZA niso
311	Socialno delo, 27. 1988/4
pridobili nobenih osebnih prijateljev. Po analizi se je 70%
od teh zapi lo, 15% se jih je vključilo v kak drug KZA, jih
abstinira ne da bi bili včlanjeni v kak KZA, za 10% pa nimamo
podatkov.
2.	Drugi pogoj je zadostna zrelost članov. To pomeni,
da so ie vidno napredovali v procesu urejanja, zlasti pa da
so hoteli in zmogli prevzeti pobudo in odgovornost za svojo
nadaljnjo osebnostno rast in za zaSčito pred recidivo. Z
drugimi besedami to pomeni, da so vidno napredovali v smeri
"biti" po Frommu (Froitm, 1976). ko se je v njih prebudila
želja po zahtevnejšem programu za osebnostno rast, čut za
pomoč mlajšim članom KZA in podobno.
3.	Ob teh dveh okoliščinah je bila pomembna še ena:
situacija v klubih. Prihajali so namreč novi člani, ni pa
bilo terapevta, da bi klub delili. Zlasti je bilo skoraj
nemogoče v istem klubu istočasno zagotoviti zadostno začetno
urejanje novih članov, obenem pa ustrezne pogoje za nenehno
napredovanja starih članov.
Na teh temeljih smo začeli daljno in bližnjo pripravo
na formiranje tovariških skupin. Zanje je bistveno, da so
dovolj majhne (največ štiri družine), da so v takem prija-
teljskem odnosu, da tvorijo temeljno človeško skupino in da
so sistemsko povezane s svojim matičnim KZA.
Delovni program tovariéke skupine
Ob predlogih, ki so jih napisali člani KZA in ob
nabranih spoznanjih. sva z možem sestavila delovni program
za "tovariške skupine zdravljenih alkoholikov in njihovih
svojcev". Program izhaja iz spoznanj Hudolinove alkohološke
šole (Hudolin. 1987) oziroma Rugljeve ambulantne socialno
andragoške inačice le-tega (Rugelj, 1983) ter iz izkušenj
svetovne družine anonimnih alkoholikov (AA. 1986: AA. 1987;
Al-Anon, 1985; Al-Anon, 1986; AJ-anon 1987). širšo časovno
utemeljitev pa mu daje sodobni socialni trend skupin za
samopomoč (Moeller, 1978).
Delovni program naših tovariških skupin je sestavljen
iz osmih temeljnih dejstev in spoznanj ter osmih stopnic za
napredovanje. Tukaj ga navajamo v celoti.
PROGRAM TOVARIŠKE SKUPINE ZDRAVLJENIH ALKOHOLIKOV
IN NJIHOVIH SVOJCEV
Program našega skupnega urejanja temelji na
sledečih dejstvih in spoznanjih:
312	Socialno delo, 27. 1988/4
I.	Alkoholizem je smrtonosni življenjski slog za
tistega, ki je zapit in za vse, ki živijo z njim.
II.	Pot iz alkoholizma je trajna abstinenca ter
nenehno učenje zdravega življenja, skladnih medse-
bojnih odnosov in duhovnega poglabljanja.
III.	Po tej poti napredujemo le, če skupaj tovorimo
življenjska bremena in si med seboj podarjamo svoje
dobre izkušnje. prostovoljno povezani v trajno
tovariško skupino. Namen bomo dosegli, če se bomo v
skupini dobivali redno in točno, pa najsibo po do-
movih. na pohodih v naravi, na kulturnih in tera-
pevtskih prireditvah. Na naših srečanjih ni nihče
nikomur nadrejen, zato nihče nikogar ne uči. ampak
si pomagamo tako. da vsak govori o tragičnih izkuš-
njah v preteklosti in o svojih dobrih izkušnjah na
poti učenja zdravega življenja, skladnih odnosov in
duhovnega poglabljanja.
IV.	Do vsakega posameznika v skupini bomo pozorni,
se vživeli v njegovo trenutno stanje in mu govorili
iz svoje izkušnje tisto. kar si želimo. da bi nam
govorili drugi, če bi bili v podobnem položaju.
V.	Naš napredek in razpoloženje sta odvisna od
tega, koliko je vsak od nas iskren, odprt, dejaven
in doseden pri izvrševanju našega programa.
VI.	Sestajali se bomo redno vsak teden, ob uri in
dnevu, ki smo ga določili. Skupaj bomo vsaj eno
uro, da izmenjamo izkušnje ter se pogovorimo o
osebnih stiskah in težavah. Vsak naš sestanek vodi
drug član skupine, ki ga določimo na predhodnem
sestanku.
VII.	Sodelovali bomo na sestankih matičnega kluba
zdravljenih alkoholikov s svojo prisotnostjo,
izkušnjami in mentorstvom. da ne pozabimo svojih
prvih korakov naše poti, ko so nam drugi stali ob
strani in nam pomagali.
VIII.	Gojili bomo temeljno naklonjenost in dejavno
povezanost ter se zgledovali po dobrih izkušnjah
vseh. ki se urejajo zaradi alkoholizma. bodisi v
okviru našega sistema urejanja, svetovne družine AA
ali vseh drugih, ki si prizadevajo za rešitev iz
spon alkoholizma.
V zdravem življenju in skladnih medsebojnih odnosih
313	Socialno delo, 27. 1988/4
napredujemo po teh stopnicah:
1.	Uvidel in sprejel sem dejstvo, da sem pred
alkoholom nemočen in da nisem mogel več usmerjati
svojega življenja (1. stopnica AA).
2.	Dojel sem, da na tej poti potrebujem Prijatelja,
to je nekoga ali nekaj. kar mi dviga duha. da ee
vsak trenutek lažje odločam za smiselno doživljanje
in ravnanje.
3.	Dojel sem. da je to pot možno hoditi samo. če
smo trajno povezani v tovariško skupino zdravljenih
alkoholikov.
4.	Dojel sem. da moram skrbeti za zdravo telo in za
sproščanje napetosti z rednim telesnim naporom.
5.	Dojel sem, da se moram stalno učiti dobrih
medsebojnih odnosov v zakonu, družini. med prija-
telji in drugimi, s katerimi sem povezan.
6.	Dojel sem, da moram trajno človežko rasti iz
zakladov človeSke izkušnje v literaturi, glasbi,
gledališču, znanosti in drugih kulturnih zvrsteh.
7.	Spoznal sem. da moram narediti temeljit obračun
nad lastno preteklostjo, ga sproti poglabljati za
sedanje ravnanje in ta svoja spoznanja stranpoti
zaupati drugim na isti poti urejanja.
8.	Dojel sem. da preteklost s pivskimi zablodami ni
več v moji oblasti, da pa lahko njene bridke
izkušnje vgrajujem v dobro sebi in drugim, posebno
še zdravljenim alkoholikom, ki začenjajo z ureja-
njem.
Bližnja priprava na samostojno delo tovariških skupin in
dosedanje izkuônje pri njihovem delu
V klubih smo se začeli sistematično pripravljati na
samostojno delo tovariških skupin. Terapevtovih "pet minut"
je bilo posvečeno vrednotam, kot so spoštovanje, pozornost,
iskrenost, tovarištvo in podobno.
Delo tovariških skupin smo začeli s trimesečnim poskus-
nim delom dveh tovariških skupin. V eno se je povezalo sedem
članov - dva para in trije samski, v drugo šest - trije
zakonski pari. Shajali so se tedensko po domovih, hkrati pa
314	Socialno delo, 27. 1988/4
so èe redno prihajali v svoj matični klub zdravljenih
alkoholikov. O težavah, na katere so naleteli pri delu v
svojih skupinah, smo se sproti pogovorili in iskali reèitve.
Z aprilom 1987 sta obe tovarièki skupini preèli na
samostojno delo v celoti. V začetnem obdobju se je pojavila
težava, ki smo jo predvidevali, to je kriza vodenja skupine.
Konkretno so člani čutili negotovost, kdo je odgovoren za kaj
in če so njihovi načrti realni. Ker še niso imeli izkušenj in
kriterijev, so se v skupinah počutili negotovo. zato so
pogosto prihajali v matični klub. kjer so se počutili varne.
Približno po pol leta dela sta se tovarièki skupini toliko
utekli, da je ta potreba prenehala. Sedaj redno prihaja na
vsak sestanek matičnega kluba en samski član ali pa en
zakonski par iz vsake tovarièke skupine. Seveda se razpore-
jajo sami .
Vse tri razsežnosti tovariških skupin, to je formalno
strukturirana ali "obredna" oblika rednih srečanj. vsebinsko
ustrezne dejavnosti in domače vzduèje, se počasi razvijajo in
zorijo. Tudi težave so. Bilo je obdobje, ko so v zanosu nad
skupnim počutjem v tovarièkih skupinah za nekaj časa zanema-
rili osebnostno poglabljanje in iskanje ter se skupinsko
usmerili v razne dejavnosti od plesnega tečaja do zahajanja v
gledališče in intentivno planinarjenje. Toda doživeli so tudi
recidivo člana. kar je seveda poseben preizkusni kamen
zrelosti skupine in primernosti programa. Značilno je, da je
recidivist tudi omamljen toliko zaupal tovarišem iz skupine,
da jih je takoj obvestil, oni pa so reagirali na to kot
razširjena družina: shajali so se vsak dan, šli konec tedna
skupno v planine in podobno. Slo je torej za temeljni prija-
teljski človeški odnos, ki pa je imel zaradi znanja in
ozaveščenosti o alkoholizmu tudi terapevtski značaj. Ko so me
o recidivi čez nekaj dni obvestili, je bila akutna problema-
tika že rešena.
Tovariška skupina zdravljenih alkoholikov je torej po-
skus premagati nasprotje med osnovno alkohološko zahtevo, da
morajo biti zdravljeni alkoholiki trajno med seboj povezani,
da lahko ostanejo urejeni in ustrezno napredujejo, ter med
dejstvom, da je strokovno vodena terapevtska skupina ali klub
zdravljenih alkoholikov po svoji naravi umetna učna skupina,
ki ne more biti trajna. Tovariška skupina zdravljenih alkoho-
likov lahko uspe le toliko, kolikor postane takoj v začetku
temeljna prijateljska človeška skupina. Kot taka daje zdrav-
ljenim alkoholikom možnost za trajno oblikovanje in poglab-
ljanje samega sebe, usklajevanje njihovih družin ter za
uspešno delo in sožitje v širši družbi.
315	Socialno delo, 27. 1988/4
Literatura
AA. Anonyme Alkohol iker. Anonyme Alkoholiker deutscher
Sprache, 1096 (5. Auflage).
AA. Zwölf Schritte und Zwölf Traditionen. Anonyme Alkoholiker
deutscher Sprache. 1987 (4. Auflage).
AA. Trocken bleiben - nüchtern leben. Anonyme Alkoholiker
deutscher Sprache. 1987 (4. Auflage).
Al-Anon. Leben mit einem Alkohol iker. Al-Anon Familiengruppen
Interessengemeinschaft. 1985 (5. Auflage).
Al-Anon. Kursbuch zur Arbeit an dir Selbst. Al-Anon Fami-
liengruppen Interessengemeinschaft. 1986 (6. Auflage).
Al-Anon. Nur einen Tag nach dem anderen in Al-anon. Anon
Fami 1iengruppen Interessengemeinschaft, 1986 (7.Auflage).
Al-Anon. A lat ten - Hoffnung für Kinder von Alkoholikern. Al-
Anon Familiengruppen Interessengemeinschaft. 1987.
Fromm E. , Haben oder Sein. Deutsche Verlags-Anstalt. Stutt-
gart 1976.
Hudolin V.. Klubovi IJečenih alkoholičara. Jumena. Zagreb
1982.
Hudolin V., Alkoholizam - stil života alkoholičara. Školska
knjiga. Zagreb 1987.
Kmecl M.. Moje veselje je na gorah. Planinski vestnik. 1984;
84:289-291 .
Moeller M.L., Selbsthilfegruppen. Rowohlt V., Reinbeck bei
Hamburg 1978.
Ramovè J.. Boj za življenje družine. Mohorjeva družba, Celje
1983.
Ramovè J., Prijateljska podskupina. V: Rugelj J. Zmagovita
pot. Državna založba Slovenije, Ljubljana 1985: 249-258 (a).
Ramovš J., Alkoholizem, zdravljenje alkoholikov in anonimni
alkoholiki. V: Duval L.A. Otrok, ki se je igral z luno.
Ognjišče, Koper 1985: 105-127; v skrajšani obliki kot Alkoho-
lizem in urejanje alkoholikov. Delo. Sobotna priloga, 7. dec.
1985: 26-27 (b).
Ramovš J., Awakening of experiencing as the most significant
index of prognosis in the treatment of the alcoholics and his
316	Socialno delo, 27. 1988/4
family. Referat: 13. mednarodni kongres psihoterapije IFTÍP,
Opatija. 6.-12.10.1985. Doživljajsko prebujanje kot
najvažnejši kazalec prognoze pri urejanju alkoholika in
njegove družine. Zdravstveno varstvo. 1985: 409-412 (c).
Rugelj J., Dolga pot. Rdeći Križ, Ljubljana 1981 (2. izdaja).
Rugelj J., Uspešna pot. Rdeči križ, Ljubljana 1983.
Zalokar-Divjak Z.. Vloga in pomen leposlovja pri prebujanju
in poglabljanju doživijanja pri zdravi jenih alkoholikih in
njihovih partnerjih. Magistrska naloga. Medicinski fakultet
sveučilišta, Zagreb 1987.
Ksenija Ramovš, socialna delavka. Center za socialno delo
Ljubijana-Siška, Celovška 195, 61000 Ljubljana
317	Socialno delo, 27. 1988/4
SKUPINE ZA SAMOPOMOČ V DOMU UPOKOJENCEV IZOLA
Branka Knific
Uvod
V	marcu 1987 se je na pobudo socialnega delavca CSD
Koper ustanovila prva skupina stanovalcev v Domu upokojencev
Izola, ki je v bistvu skupina za samopomoč. Kmalu sva se
pridružili socialni delavki iz Centra za socialno delo Piran
in ustanovili smo drugo skupino.
Osnovni namen dela v skupinah je v osmišljanju
življenja stanovalcev in v graditvi ter negovanju drugačnih,
bolj pristnih odnosov med njimi.
Prvotni načrt je vseboval zamisel o vzporedni dejav-
nosti v obeh domovih upokojencev na obali. torej v Izoli in
Kopru. Strokovni delavki DU Koper sta se v začetku aktivno
vključili, sčasoma pa sta se odločili, da poskusita sami na
svoj način. Člani skupine, ki je delovala v DU Koper pred
letom dni, v razgovoru povejo, da je aktivnost na žalost
kma1 u zamr1 a.
Medtem se je dejavnost v izolskem DU razvijala in
širila. Trenutno so formirane štiri skupine, ki jih vodi
oziroma pri njihovem delu sodeluje sedem strokovnih delavcev
iz štirih različnih institucij. Delo v skupinah ter vzpo-
redne dejavnosti so v življenje članov vnesle novo vsebino,
saj povejo, da se ponedeljkov in četrtkov veselijo. V
nadaljevanju opisana dejavnost pomeni tudi razvijanje tes-
nejšega sodelovanja strokovnih delavcev DU in vseh treh CSD.
V	začetku samem je sicer v institucijah (CSD in SlS-ih)
taka dejavnost porajala odpor, ki pa je sčasoma plahnel in
se ponekod že spremenil v spoznanje, da je naše delo
potrebno in koristno.
Delavci, ki dejavnosti izvajamo, smo ustanovili Stro-
kovno skupino za delo v skupinah za samopomoč, ki nam
omogoča strokovno povezanost in rast. Obveznosti supervi-
zorja je prevzel dr. Jože Ramovš iz Republiškega komiteja za
zdravstveno in socialno varstvo, ki nas pri delu vzpodbuja
in nam je s svojim znanjem v veliko pomoč.
Nekaj spoznanj o staranju in starosti
Doc. dr. Hubert Požarnik v svoji knjigi "Umetnost
318	Socialno delo, 27. 1988/4
staranja" namesto uvoda predstavi bralcu predsodke v obliki
trditev ter pravilne odgovore na temo starost in staranje.
Izmed vseh sem izbrala tri :
-	Trditev	: Starost je posledica telesnih sprememb.
-	Pravilen odgovor : Starost je predvsem družbeni odgovor.
ki sloni na mnenju, da ljudje po
določeni starosti niso več sposobni za
delo In jim odtlej prija, da so potis-
njeni na rob dogajanja.
-	Trditev	: Stari ljudje si želijo le že miru.
-	Pravilen odgovor : Velika večina starih ljudi si želi
povsem istih stvari kot mladi.
-	Trditev	: Večina problemov starih ljudi je teles-
nega značaja.
-	Pravilen odgovor: Telesne spremembe so v primerjavi s
predsodki, ki stare ljudi utesnjujejo in
omejujejo, pa tudi v primerjavi z objek-
tivnim položajem starih ljudi v družbi,
zanemari j ive.
Pojma "starost" in "staranje" nimata istega pomena.
Medtem, ko je staranje proces, v katerem se staramo iz dneva
v dan (to velja tudi za majhnega otroka, saj je za kako
opravilo "premajhen" ali "prevelik"), pa je starost duèevno
stanje, ki ga lahko delimo na funkcionalno In kronološko.
Funkcionalna starost obsega biološko, psihično in socialno
starost in nam vedno znova dokazuje, da smo stari toliko,
kolikor se počutimo. Medtem pa je družba zainteresirana, da
se v življenju kot merilo uporablja kronološka opredelitev
starosti, ki je v veliki meri v korist prav družbi sami.
Človekovo življenje lahko razdelimo na 4 faze, in
sicer :
-	MLADOST	od O do 30 let
-	ZRELA DOBA	od 30 do 60 let
-	TRETJE 2VILJENJSK0 OBDOBJE	od 60 do 85 let
-	STAROST	nad 85 let
Za globoko starost smatramo starost po 90. letu življenja.
V našem vsakdanjem odnosu imamo do starosti in starega
človeka zgrajen cel sistem pričakovanj in predstav, za
katere smo mnenja, da temu žvi1 jenjskemu obdobju odgovarjajo,
pristajajo. Kdo ve, ali se dovolj zavedamo tega, da nas prav
te predstave oblikujejo in nas bodo usmerile v to, kakšni
bomo sami, ko bomo stari.
Medtem ko od otroka običajno pričakujemo oziramo celo
319	Socialno delo, 27. 1988/4
zahtevamo. da živi v pričakovanju. pa staremu človeku
sugeriramo, naj se mu odpove. In prav to odpovedovanje in
dejavnosti v zvezi z njim, prav to dela starega človeka še
bolj nedejavnega, potiska ga na rob družbe. Pogosto je tak
ravno zaradi dolgoletnega prepričanja o tem. da starost
obvezno prinaša s seboj umik iz družbenega dogajanja,
pasivnost, vdanost v usodo, osamelost...
Vendar pa niso vsi stari ljudje v enakem položaju.
Znano je, da ljudje z nizkimi dohodki in nižjo izobrazbo
osamelost težje prenašajo oziroma se počutijo hitreje in
bolj osamljeni kot njihovi vrstniki z višjo izobrazbo in iz
višjih, slojev družbe. Ti ljudje so tudi slabše poučeni o
odnosih med ljudmi ter o težavah, ki spremljajo starost, ter
se jim zato težje izognejo oziroma jih težje rešujejo.
Pogosto so potrebni družbene pomoči pri premagovanju težav.
Ljudje v domovih upokojencev
Skozi zgodovinska obdobja so se v različnih kulturah do
svojih ostarelih članov vedli različno. Na splošno bi lahko
zaključili, da je bil odnos do starega in obnemoglega člana
viden že iz odnosa do otrok in odvisen od izobilja ali
revščine, v kateri so ljudje živeli.
Predvsem v družbah, kjer je vladalo pomanjkanje. so
bili obnemogli člani obsojeni na samotno smrt ali pa so jih
ubi 1 i.
Danes ima naša družba za ostarele - onemogle zgrajeno
mrežo ustanov - domov upokojencev, ki svojim stanovalcem
nudijo ugodne bivalne pogoje, zdravstveno nego, fiziotera-
pijo, delovno terapijo in še kaj.
Pa vendar ta oblika skrbi za ostarele povzroča segrega-
cijo dela populacije, ki ima svoje negativne posledice in
pomeni tudi definitivni umik iz aktivnega življenja, torej
vendarle neke vrste odložitev na stranski tir.
Da posameznik vključitev v DU in odhod iz svojega
okolja doživlja kot kapitulacijo nam pove podatek, ki ga
navaja doc. dr. H. Požarnik v prej omenjeni knjigi, da kar
4A% oseb, vključenih v DU, umre v prvih tridesetih dneh po
namestitvi. Torej odhod v DU ne pomeni le običajne prese-
litve. temveč dokončen odhod iz aktivnega življenja. Ob
vključitvi se mora posameznik prilagajati razmeram. ki
vladajo v ustanovi. Ne dogajase. da bi se ustanova prilaga-
jala posamezniku. Tako brezkompromisno prilagajanje pa je v
vsakem obdobju življenja težaven proces.
Bivanje v domu ima za posledico izgubo prejšnjih
320	Socialno delo, 27. 1988/4
socialnih stikov, kar postopoma vodi do popolne osame. Ta je
že najhujša. če posametnik nima otrok. svojcev ali dobrih
znancev. Znano je tudi. da osama raste s časom bivanja v DU.
Druga negativna stran življenja v DU je pežanje telesne
in duševne dejavnosti, ki je premosorazmerna manjšanju
količine dražljajev in spodbud zanje. Pasivnost in nasploh
bivanje v DU posamezniku močno zmanjšuje občutek lastne
vrednosti.
Kljub temu da tam živi veliko število ljudi s podobnimi
težavami, pa njihova medsebojna prostorska bližina še ne
pomeni, da so si ti ljudje tudi človeško blizu. Prav v
domovih upokojencev živi največ osamljenih ljudi. Osamlje-
nost pa je teže prenašati kot bolezen, saj pospešuje proces
propadanja, ker človek izgublja voljo do življenja, ko čuti,
da je nekoristen, odveč, celo v breme.
Možnosti za preseganje opisanih težav
Vključevanje ljudi v domove upokojencev je prav gotovo
v dani situaciji najpogostejša in najbolj razširjena oblika
pomoči ostarelim, ki so obnemogli. Vendar pa še tako sodoben
objekt posamezniku ne zagotavlja, da bo v njem deležen
toplih medsebojnih odnosov, da kljub vsem sostanovalcem ne
bo sam. Strokovni delavci, zaposleni v institucijah za pomoč
ljudem v stiski. se moramo tega stanja ovedeti in organizi-
rati ter voditi dejavnosti. ki prizadetim omogočajo boljšo
kvaliteto življenja.
Najustreznejšo obliko pomoči v primeru stanovalcev DU
predstavlja skupinska psihoterapija - delo v malih skupinah.
Preko sodelovanja v skupini lahko človek najbolj pristno
občuti. da v svojih stiskah ni sam, da so poznane tudi
drugim. Omogoča mu predvsem medsebojno spoznavanje in nave-
zovanje človeških vezi.
Prikaz metode dela v skupinah stanovalcev DU Izola
Delo poteka v štirih skupinah, ki žtejejo od 8 do 12
članov. Delo v skupinah poteka vzporedno. Skupine imajo
svoja imena: LIPA. HRAST. KOSTANJ in OLJKA. Skupina Kostanj
združuje stanovalce italijanske narodnosti.
Prvotni program je obsegal nekaj osnovnih točk. potreb-
nih za začetek dela ter edini kriterij za sodelovanje
prostovoljno odločitev posameznika.
Dejavnost obsega :
1. delo v malih skupinah (vsak četrtek od 9.00 - 10.30),
321	Socialno delo, 27. 1988/4
2.	skupna srečanja malih skupin (vsak četrtek od 10.30 -
11.30).
3.	skupna srečanja ob ponedeljkih - pet le (vsak PO od 9.00-
10.00),
4.	obisk in predstavitev kulturnika ali kako drugače pomem-
bnega posameznika aH skupine (enkrat mesečno),
5.	sestanki Strokovne skupine za delo v skupinah za samo-
pomoč (prvi ponedeljek v mesecu od 13.00-15.00),
6.	supervlzljska srečanja z dr. Jožetom Ramovžem.
- Delo v malih skupinah
Skupine Štejejo od 8 do 12 članov. Vodita jih dva
strokovna delavca. Ob vsakem srečanju obravnavamo prej
določeno temo, ki jo predhodno v pismeni obliki pripravi en
od strokovnih delavcev. Za predlogo nam trenutno služijo vse
Stiri knjige dr. Nika Kureta Praznično leto Slovencev s
svojo etnografsko vsebino. Seveda obravnavamo tudi druge
tematske sklope!
Kljub temu da vsak strokovni delavec razpolaga z bolj
ali manj natančno pismeno predstavitvijo teme, pa je ta
zgolj sredstvo, ki člane skupin spodbudi k razmišljanju,
spominjanju... Po kratki predstavitvi teme se razvije pogo-
vor, v katerega se člani vključujejo spontano, vsak po svojih
močeh, pa vendar tako, da vsakdo pride na vrsto in da je
vsakomur zagotovljeno, da bo pozorno poslušan. Tako pogovori
omogočajo, da se člani spoznavajo med seboj, se drug drugemu
predstavijo s svojo preteklostjo, ki je zanimiva, pestra,
žalostna, pač njihova. Ne mine srečanje, da se ne bi ob
kakem utrinku nasmejali sproščeno, otroško. Drugič spet
lahko navzoči prav začutimo, kak je nek izbezan spomin iz
življenja v sostanovalcu vzbudil "pozabljene" spomine.
Med sestanki ne zapostavljamo aktualnih problemov, ki
tarejo člane skupine.
Pri opisani izmenjavi izkušenj, spominov, spoznanj ne
gre za intelektualno učenje posameznika, saj naša dejavnost
nima tega namena. Spodbujamo socialno učenje članov skupin,
ki jim bo omogočalo, da se vžlvljo in vrastejo v skupino
prijateljev. Le v takih skupinah je človek lahko pristen,
neposreden, on sam.
K temu teži tudi prispevek, ki mu pravimo: MOJIH PET
MINUT O... Ta posamezniku omogoča, da v skupini razmišlja o
določeni življenjski izkušnji, da nam pričara nekaj lepega,
kar je nekoč videl, doživel, neodvisno od teme, ki je
zastavljena za ta dan. Običajno se že na predhodnem sestanku
dogovorimo, o čem bo posameznik pripovedoval, kar pa ni
pravilo. Mojih pet minut o... je neobvezni del sestanka in
322	Socialno delo, 27. 1988/4
posameznik se sam odloča, ali bo to priložnost izkoristil
ali ne.
Ko načrtujemo delo za naslednje srečanje, se
dogovorimo, kdo od članov skupine bo na prihodnjem sestanku
podal povzetek zadnjega srečanja. O poteku sestanka stro-
kovni delavec vodi zapis.
-	Skupna srečanja malih skupin, petje ob ponedeljkih
Po delu v skupini, ki traja uro in pol, se vse ètiri
skupine zberemo v prostorih Delovne terapije, kjer včasih
zmanjka sedežev za vse, ki bi želeli sodelovati, čeprav niso
člani skupin. Skupna srečanja imajo svoj čar. Brez njih bi
člani skupin ne čutili èirèe povezanosti z drugimi. Ob enem
pa se čutijo Se bolj tesno povezani s člani matične skupine.
V tem času pa vse nas združuje in povezuje petje. Celo
uro namenimo prepevanju domačih pesmi, včasih se kdo odloči
in zapoje sam, nam zaigra na orglice, včasih celo zapleSemo.
Ob smrti člana skupine na skupnem srečanju preberemo pesem
ali jo zapojemo. Doslej so umrli Štirje člani naSih skupin.
Med petjem tudi napiSemo razglednice članom, ki se
nahajajo v bolniSnici ali doma na dopustu. ter preberemo
njihove pozdrave.
Kmalu smo ugotovili, da petje stanovalcem ogromno
pomeni. Zato so predlagali, da bi se v ta namen dobili Se
enkrat v tednu. To dejavnost vodi socialni delavec CSD
Koper, Tone Kladnik. Na vpraSanje kaj jim to pomeni, so
člani skupin pred letom odgovarjali takole:
-	pomeni mi veselje, zelo rad pojem v skupini,
-	bil sem velik pevec, zelo rad pojem. V skupini je petje
velikega pomena.
-	zelo rada pojem. zdi se mi. da sem kar oživela. odkar
pojemo v skupini.
-	sprostitev in obujanje spominov na mlada fantovska leta.
-	zelo sem ga vesel,
-	zame je petje živčna hrana, samo treba je nadaljevati.
-	rada pojem.
-	meni petje pomeni glavno dejavnost v skupini.
-	rad posluSam
-	petje mora biti. kot sol v hrani. Petje jača ljubezen in
medsebojno spoštovanje v skupini,
-	pesem mi pomeni veliko, to mi je bogastvo.
Naža skupna srečanja ob ponedeljkih in četrtkih so
redna in ne zamrejo niti med časom dopustov. Zavedamo se
namreč, da velika večina stanovalcev nima dopusta. Strokovni
Socialno delo. 27. 1988/4
323
delavci smo dogovorjeni. da se v
dopustom, če le nismo odsotni.
DU zberemo tudi med
- Obisk in predstavitev zanimivega posameznika ali skupine
Ob pomembnejžih praznikih stanovalce DU s svojim pro-
gramom obiščejo učenci OS ali pevski zbori. Osnovni namen
obiska, ki ga organiziramo enkrat mesečno, je v tem, da bi
življenje v domu popestrili z ljudmi "od zunaj", tudi med
"klasičnimi" prazniki. Pred obiskom posameznika ali skupine
se o njem pogovarjamo s stanovalci, prebiramo pesmi, ki jih
je napisal ipd... Doslej smo k sodelovanju uspeli prite-
gniti: Savrinke iz Ravna. Istranovo, alpinista Zareta
Truénovca in Alenko Simčič, Jaka Copa, Luciana Klevo,
pesnico Milo Kačičevo, pesnika Endelmana Jurinčiča, Ivana
Krambergerja.
Srečanja so zanimiva za vse nas, tako za stanovalce,
nas strokovne delavce in tudi za goste. Nekateri so bili med
nami že večkrat in so zagotovili, da bodo vedno radi prièli.
Opažamo, da so člani skupin v razgovorih z njimi vedno bolj
aktivni. S to dejavnostjo bomo nadaljevali, saj pomeni vez z
zunanjum svetom.
- Sestanki strokovne skupine in supervizijska srečanja z dr.
Jožetom Ramovèem
Zadovoljni smo, da nas strokovno usmerja dr. Jože
Ramovš, ki ima ogromno znanja o človeku in bogate izkušnje
iz skupinskega dela.
Pri skupnem delu smo se zbrali naslednji strokovni
de 1 ave i :
Sestanki strokovne skupine, ki smo jo ustanovili po
začetku dela v skupinah, potekajo v prostorih DU Izola vsak
prvi ponedeljek v mesecu ob 13. do 15. ure. Namenjeni so
strokovni analizi našega dela, izmenjavi mnenj, spoznanj, ki
se nam ob delu porajajo, ter načrtovanju dejavnosti, pred-
vsem pa strokovni rasti posameznika.
-	Mateja Beve	- delovna terapevtka v DU Izola,
-	Mirela Ivančič	- socialna delavka v CSD Izola,
-	Ana Ja];ič	- socialna delavka, zunanja sodelavka DU
Izola,
-	Tone Kladnik	- socialni delavec v CSD Koper,
-	Branka Knific	- socialna delavka v CSD Piran,
-	Dragica Rihter	- socialna delavka v CSD Piran,
-	Marija Sorgo	- socialna delavka v DI Izola.
324	Socialno delo, 27. 1988/4
Poleg zapisov o delu skupine vsak strokovni delavec
vodi svoj dnevnik, v katerega si zapisujemo utrinke in
zanimivosti ter naèa razmišljanja.
Naša povezanost v omenjeni skupini je v bistvu sestavni
del dejavnosti v skupinah stanovalcev.
Posamezni člani strokovne skupine smo v stalnem stiku s
supervizorjem. občasno - dvakrat letno ali večkrat, če je
potrebno. pa se dr. Ramovš osebno udeleži našega sestanka.
Tako smo letos spomladi organizirali dvodnevno supervizijsko
srečanje. Ob tej priložnosti je dr. Ramovš sodeloval v delu
skupin in lahko osebno doživel in presodil dogajanje in
vzdušje med našimi srečanji.
Vpliv opisanih dejavnosti na počutje in življenje stanoval-
cev
V DU je običajno dobro poskrbljeno za izvajanje indivi-
dualnega socialnega dela in tistega na nivoju domske skup-
nosti. Povezave med tema dvema oblikama dela praktično ni.
Naše delo v malih skupinah je lahko ustrezna vez med obema
oblikama dela in prav gotovo dviga kvaliteto življenja v
ustanovi.
Ze pred letom smo z vprašalnikom povprašali člane
skupin, kaj jim to delo pomeni. Takole so odgovorili:
-	To mi veliko pomeni, da lahko nekomu povem svoje
doživljanje ter ob enem, da od ostalih članov slišim
njihovo izpoved.
-	Pomeni mi polno, samo, da lahko pridem,
-	Veliko mi pomeni, ker pridem v družbo in slišim veliko
novega,	razvedrim se in komaj čakam, kdaj bo spet.
-	Zadovoljen sem, da se sploh kaj dogaja, raje bi videl, da
bi bilo 2x tedensko.
-	Zdi se mi dosti lepo, lahko bi bilo še bolj pogosto, samo
če je vaša vol ja.
-	Delo v skupini me duševno dviga.
-	Rada grem v skupino, ker se lepo počutim. rada imam
družbo, zato večkrat v tednu pogledam, kdaj bo prišel
četrtek.
-	Zanima me vse o čemer se pogovarjamo, življenje se mi zdi
v domu drugačno. se sprostim otožnosti in sem bolj raz-
položena .
-	Delo v skupini mi pomeni vse.
-	Ta dan z veseljem pričakujem.
-	Ta je edini dan v tednu, ki se ga zares veselim.
-	Kar v redu! Pravilno, kdor si je to izmislil! Samo. da se
tovariš Tone ne bi naveličal hodit k nam.
325	Socialno delo, 27. 1988/4
Tudi sami strokovni delavci opažamo, da se je v člane
vrnilo življenje. Bolj aktivni so postali, celo samoinicia-
tivni. Se posebej je to razveseljivo v primerih posamezni-
kov, ki so bili popolnoma zazrti sami vase in se niso več
menili za okolico. Počasi, nezaupljivo se vključujejo.
Vsakemu novemu stanovalcu je ponujeno, da se vključi v
skupino. S takojšnjo vključitvijo se mu omogoči, da se
spozna s sostanovalci in z njimi naveže stike. To me prav
gotovo olajša preživljanje obdobja vključitve, ki je za
človeka tako bridko. Posebno ti člani so zelo aktivni in
živahni.
Prostor ne dopušča navajanja posameznih primerov, ki
nam z življenjem potrjujejo koristnost in ustreznost zače-
tega dela.
Studenti VSSD, ki so poleti spremljali dejavnost v enem
dopoldnevu ter tudi strokovni delavci DU Bokalce, ki so se
udeležili dvodnevnega supervizijskega srečanja, so v pogo-
voru izrazili začudenje nad vzdušjem v skupinah, češ. kako
to. da so člani skupin tako tolerantni drug do drugega in ne
kažejo agresivnosti. S tem so nas opozorili na spremembo, ki
smo jo sami spregledali. V samem začetku naših srečanj smo v
skupinah pogosto med člani opažali nepotrpež1 jivost do
drugega. nezainteresiranost za težave drugega. Sčasoma. z
rednim delom, ki je vsakemu posamezniku zagotovil prostor in
čas. da tudi on pove o sebi toliko kot trenutno hoče in
zmore, ter mu je ob enem krepil občutek, da je poslušan z
zanimanjem, je nepotrpež1 jivost minila.
Odnos delovnega okolja in OSSS do novih oblik dela
S strani uprave DU Izola je naša aktivnost od vsega
začetka sprejeta s simpatijo in željo, da nam pri delu
pomagajo, kolikor je mogoče.
Poleg kolegice. ki je invalidsko upokojena in sodeluje
kot prostovoljna sodelavka, ter obeh zaposelnih v DU IZola,
smo v dejavnost vključeni štirje socialni delavci zaposleni
v CSD, od katerih le ena sodelavka opravlja delo na področju
varstva ostarelih in domskega varstva. Ostali smo angažirani
na drugih področjih dela v centru.
To je ena od značilnosti naše strokovne skupine, ki je
med sodelavci, nadrejenimi ter strokovnimi delavci v OSSS v
začetku ustvarjala nestrinjanje z našim delom in se je skozi
pogovore na strokovnih sestankih izkristalizirala v tri
glavne zamere oziroma pripombe:
1. da naša dejavnost v DU lahko pomeni, da nimamo
326	Socialno delo, 27. 1988/4
dovolj svojega dela,-
2.	da delavci CSD opravljamo delo, ki ni "naèe". temveč
so ga dolžni opravljati strokovni delavci v domu upokojen-
cev, saj so zanj financirani;
3.	sliéali smo lahko mnenje, da bi morali tako delo-
vati v krajevnih skupnostih in ne v DU. saj je v tej ustano-
vi za ljudi že poskrbljeno, medtem ko so stari ljudje na te-
renu prepuščeni sami sebi.
Zavedali smo se. da lahko vsaka nova dejavnost. èe
posebej taka, ki ni navedena in začrtana v programih dela,
povzroči nasprotovanje. Se posebej v našem primeru, ko gre
za združevanje strokovnih delavcev različnih institucij, ki
so toge, zaprte vase. Preseganja te rigidnosti in konflikt-
nosti smo se lotili z delom samim.
Vsi strokovni delavci smo se odločili, da bomo z
dejavnostjo nadaljevali kot prostovoljci v svojem prostem
času, če bi prišlo do situacije, ko bi kdo izmed nas ne
smel za to dejavnost uporabljati delovnega časa. Ta odloči-
tev nam je dala nov delovni zagon.
Naše stališče do zgornjih pripomb je naslednje:
1.	Centri za socialno delo so ustanove, ki so dovolj
majhne, da se točno ve, kdo koliko dela. Prepričani smo, da
tisti, ki v teh dejavnostih sodelujemo, ne sodimo med
manj aktivne.
2.	Pripomba, da opravljamo delo, ki bi ga morali
opravljati delavci doma upokojencev, navidez "drži", če
sodelovanje med DU in CSD dojemamo le kot stičišče področja
nameščanja oseb v DU, urejanja plačila eventualnih sporov in
podobno. Člani strokovne skupine smo mnenja, da je na strani
CSD potrebno storiti kaj več.
Naša srečanja v skupinah niso edina dejavnost v domu.
Predvsem v okviru delovne terapije so stanovalci deležni
vzpodbujanja v dejavnostih, ki jih zanimajo, veselijo in jim
zapolnijo čas.
Ce se skušamo vživeti v doživljanje ostarelega človeka
- stanovalca DU, ki v njem živi leto, dve, pet, deset,
šestnajst let... potem mogoče lahko razumemo medsebojno
zasičenost, ki se poraja v odnosu med oskrbovanci in delavci
v DU. Ta odnos je fiksiran na ravni PODREJENI - NADREJENI in
se ne spreminja. Kako to doživlja človek, ki je vedno
odvisen, ni težko dojeti.
Razumljivo je, da članom naših skupin veliko pomeni,
da se srečujejo z nami, ki prihajamo "od zunaj". Mogoče je
potrebno navesti še podatek, da je večina članov naših
327	Socialno delo, 27. 1988/4
skupin samskih ali brez otrok. Torej smo jim edini obisko-
valci.
Sodelavka, ki opravlja svoje delo na področju varstva
odraslih, na podlagi izkušenj, pridobljenih v tej novi
dejavnosti zatrjuje, da šele sedaj razume starega človeka in
da je do njega izoblikovala drugačen odnos, čeprav je že
doslej svoje delo opravljala vestno in tenkočutno.
Torej članom skupin pomenimo vez z zunanjim svetom.
3. Da je na terenu veliko število osamljenih starih
ljudi, ki bi potrebovali podobne oblike dejavnosti, je
dejstvo. Vendar pa, če izvzamemo posamezne izjemno pereče
primere usod starih ljudi, smo prepričani, da je človek,
četudi je star. bolan ali celo invaliden, ki ima še vedno
možnost, da živi v svojem okolju, v odnosu do povprečnega
stanovalca DU. ki ga je v vključitev v dom primorala
življenjska nuja. na boljšem. Zato. ker je še vedno doma.
kar pomeni, da-je sam subjektivno in objektivno še vedno
toliko močan in sposoben, da se preživi in tako kljubuje
dokončnemu "odhodu iz življenja". ali pa ima ob sebi
človeka, ki mu je pripravljen pomagati pri tem.
To je le nekaj naših razmišljanj in spoznanj, ki
utemeljujejo potrebo po uvajanju novih oblik dela v domu
upokojencev.
Načrti za prihodnost
Ko smo pred samim začetkom dejavnosti sestavljali
okvirni program dela, si nismo predstavljali, da se bo tako
razmahnila. Pravzaprav smo ga ob delu spreminjali, dopolnje-
vali, gradili. Glede števila skupin obstaja objektivna
možnost. da ustanovimo 7 skupin, torej še tri. V razgovorih
s supervizorjem, dr. Ramovšem, smo si zastavili nalogo, da
na ustrezen način v našo dejavnost zajamemo oziroma vklju-
čimo tudi posameznike na negovalnem oddelku, ki so nepo-
kretni. Vsaka skupina bi preko svojih članov navezala stike
z določenim številom oseb s tega oddelka. V mislih imamo
predvsem navezovanje medsebojnih odnosov. V letošnjem letu
bomo temu posvetili potrebno pozornost. Razmišljamo tudi o
ustanavljanju skupin, ki bi bile povezane interesno preko
določenih skupnih dejavnosti ali pa značilnosti (diabetiki,
hipertoniki ipd.). Se veliko možnosti je, ki pa so povezane
tudi s potrebnimi materialnimi sredstvi.
Toliko glede vsebinske prihodnosti našega dela. Včasih
nam je postavljeno vprašanje. koliko časa nameravamo še
sodelovati v začetih dejavnostih. Glede trajanja dejavnosti
je potrebno povedati, da jim zaenkrat ne vidimo konca.
328	Socialno delo, 27. 1988/4
Zavedamo se namreč, da z etičnega, človeškega in strokovnega
stališča nimamo nobene pravice eksperimentirati z ljudmi,
uvajati dejavnosti in jih potem opuščati. Prepričani smo
namreč, da je med drugim tudi naša vestnost in pošten odnos
do dela v članih skupin ustvarilo zaupanje, ki je potrebno
za vsak ustvarjalen in pristen človeški odnos.
Literatura
Accetto, Bojan. Starost in staranje. Osnove medicinske ge-
rontologi je, CZ. Ljubljana 1987
de Beauvoir, Simone, Starost J, II, BIGZ. Beograd 1987
Kastenbaum. Robert, Staranje, Pomurska založba in CZ za na-
predek gospodinjstva, Ljubljana 1979
Lucas.Elisabet. I tvoja patnja smisla ima, "Oko tri ujutro",
Zagreb 1985
Martinčetič-Ljumanovič. Ruža, Zdrava i sretna starost. Su-
vremena gerontologi ja i geriatri ja, Zagreb 1985
Požarnik, Hubert. Umetnost staranja. Leta. predsodki in
dejstva. CZ. Ljubljana 1981
Smiljanič. Vera. Psihologija starenja. Noi it. Beograd 1979
Suič. Miljenko. Život i zdravlje starijih osoba, Jumena.
Zagreb 1981
Tripkovič. Dobroslav. Neka obeležja marginalizacije najsta-
rijih penzionisanih i boračkih grupa. Socijalna politika,43,
1988. 3-4
Branka Knific, socialna delavka. Center za socialno delo
Piran. Kidričevo nabrežje 2. 66330 Piran
329	Socialno delo, 27. 1988/4
GRAFOLOGIJA V SOCIALNEM DELU
Bojan Regvar
Težko bi začel z razmišljanjem o grafologiji v socialnem
delu. ne da bi to razmišljanje postavil v realen današnji
okvir, v katerem se nahaja socialno delo v širšem smislu.
Vsi vemo, kako ekonomsko in socialno zaostajamo za
razvitimi državami, potrebno pa je poudariti, da so oziroma
postajajo del tega zaostajanja tudi možnosti za nuđenje
socialnovarstvenih pomoči, kar vsaj načelno nakazuje tudi
krizo samega socialnega dela. Splošno se lahko ugotovi, da v
današnjem času nastopa na področju socialnega dela veliko
zaviralnih in omejevalnih dejavnikov. ki so ponekod začeli
ovirati tudi vsakdanje strokovno delo. kaj šele možnosti, ki
Se niso vpeljane in uveljavljene v strokovnem delu. To velja
prav posebno za današnji čas. ko se sredstva za socialno
varstvene pomoči krčijo. omejuje se zaposlovanje v negospo-
darstvu. kar seveda vpliva tudi na zaposlovanje v socialnem
delu nasploh. Po drugi strani pa se soočamo z upadanjem
življenjskega standarda. kar vpliva na povečanje potreb po
storitvah v okviru socialnega dela. Za nameček pa naloge, ki
jih opravljajo socialni delavci. časovno podaljšuje, če že
ne ovira "zapleten" upravni postopek, zaradi česar se kopiči
delo skoraj pri vsakem socialnem delavcu ne glede na
področje njegovega delovanja. Socialni delavec je čedalje
bolj delovno obremenjen, zaradi že znanega zaostajanja v
osebnem dohodku pa morda tudi nezadovoljen. V zadnjem času
pa se poleg tega socialni delavci čutijo nezadostno izobra-
žene, saj naša republika še nima urejenega visokošolskega
študija za izobraževanje socialnih delavcev.
Z vsem tem mojim opisovanjem problematike in opisova-
njem sedanje situacije hočem samo nakazati neustrezno, a
možno perspektivo strokovnega dela, to je pomanjkanje časa
za poglobljeno strokovno delo, povečano nezadovoljstvo tako
socialnih delavcev kot tudi uporabnikov storitev. Ponekod je
že sedaj strokovno delo skorajda prepuščeno dobri volji in
razpoloženju socialnih delavcev, kar pa lahko zaradi vseh
mogočih razlogov preide v splošno stanje.
Socialni delavci si zato pomagajo vedno bolj v okviru
strokovnih svetov, društev socialnih delavcev, aktivov
socialnih delavcev, strokovnih seminarjev ipd., nove
možnosti pa se še odpirajo, kar je vsekakor znak želje po
napredku. Ne glede na trenutno situacijo pa je jasno, da
strokovno delo zahteva svojo kvaliteto, ki jo bo treba vsaj
zadržati na sedanjem nivoju in ne nazadnje v perspektivi
330	Socialno delo, 27. 1988/4
celo povečati. Za napredek socialnega dela kot stroke bodo
vsekakor potrebni izboljšani pogoji za socialno delo v
àiièem smislu in nove metode dela, ki bi kot pripomočki
omogočali večjo zanesljivost in kvaliteto. Od teh novih
metod pa je ena vsekakor tudi grafologija.
Namen mojega članka je predstaviti grafologijo kot
kvalitativno dopolnilo socialnega dela, kot pripomoček
socialnega delavca. Ta pripomoček je uporaben sicer na
mnogih področjih, v tem članku pa se bom omejil predvsem na
možnosti uporabe prav pri delu socialnega delavca na Centru
za socialno delo.
Kaj je grafologija
S tem vprašanjem se srečuje prenekateri strokovnjak na
področju dela z ljudmi, saj pri nas predavanj s področja
grafologi je ni v okviru šolskih programov in tudi prav dosti
literature ne obstaja v celotnem jugoslovanskem prostoru.
Pomanjkanje literature in znanja je pravzaprav velika
ovira za napredek te znanosti, tako glede uporabe kot tudi
splošnega poznavanja. Tu kot opombo navajam, da obstaja
veliko tuje literature in da so strokovna vprašanja na
področju grafologi je 2e toliko dorečena, da se grafologija
že dalj časa uporablja kot znanstven in predvsem koristen
pripomoček.
Grafologijo lahko definiramo kot znanost o spoznavanju
osebnih značilnosti človeka na podlagi primernega rokopisa.
Rokopis človeka se v grafologiji razume kot psihofizi-
čni izraz človeka, preko katerega se po obratni poti. torej
od rokopisa kot psihofizičnega izraza spoznava človekove
osebne značilnosti in temeljne naravnave teh osebnih značil-
nosti. Definicija grafologi je, ki sem jo navedel, je jedro
cele znanosti, ki jo je v kratkem članku nemogoče zajeti.
Tu lahko poudarim, da so tehnike grafološkega spozna-
vanja osebnih značilnosti ugotovljene in preverjene ter da
se grafologija kot vsaka znanost Se vedno razvija. Metod in
tehnik ocenjevanja rokopisa zaradi obširnosti ne bom opiso-
val, omejil se bom bolj na same možnosti in namen grafolo-
gi je .
Kaj je namen grafologije
Namen grafologije je vsekakor podan že v osnovni
definiciji grafologije - namenjena je spoznavanju človekovih
osebnih značilnosti. Ob tem se vam je verjetno pojavil
pomislek, ki opominja na to, da se spoznavanja osebnih
značilnosti uči vsak socialni delavec v procesu svojege
331	Socialno delo, 27. 1988/4
èolanja, vsekakor pa socialni delavec poseduje tudi mnogo
izkušenj iz samega dela, izkušenj, ki ravno tako veliko
pomenijo. To vsekakor zagotovo drži, v praksi pa se kljub
znanju in izkušnjam pojavljajo problemi, ki so ozko povezani
z ocenjevanjem osebnih značilnosti človeka - stranke.
Za potrebe strokovnega dela ugotavlja socialni delavec
osebne značilnosti stranke v individualnem razgovoru s
stranko, po potrebi pa si pomaga s poročili drugih strokov-
njakov ali strokovnih služb, ki so stranko morebiti že
obravnavale, pomaga si z mnenjem širšega strokovnega tima,
različnimi anamnestičnimi podatki, mnenjem psihologa ipd.
Spoznavanje osebnih začilnosti stranke tako temelji na
dobljenih podatkih in, kar je še bolj pomembno, na občutku,
ki se je socialnemu delavcu porodil v razgovoru s stranko.
Občutki socialnega delavca so v razgovoru sicer vodeni,
kontrolirani, toda pomemben del razgovora le predstavljajo.
Zaradi manipulativnosti strank in torej zaradi morebit-
nega potvarjanja' informacij vseh vrst lahko pride do napač-
nih zaključkov tudi v smislu spoznavanja osebnih značilno-
sti. Z manipulativnostjo strank se socialni delavec srečuje
pogosto, motivov za manipulativnost pa je zelo veliko in jih
tu nima pomena opisovati.
Problem svoje vrste predstavlja tudi stres, ki obreme-
njuje stranke zaradi izredne življenjske situacije, v kateri
so se morda znašle, "odvisne" od socialnega delavca, ali pa
izvira stres iz samega strahu pred institucionalno obrav-
navo. Vsi ti elementi lahko moteče vplivajo na pravilno
predstavo socialnega delavca o stranki, še posebej. če so
stiki s stranko redki, če je pomembnost socialnega dela
poudarjena, socialni delavec pa po drugi strani zelo obre-
menjen z delom. Vse naštete stvari lahko privedejo do napak,
trditve, ki pa sem jih omenil, pa ravno tako poznamo iz
vsakodnevnega delovanja.
Objektivnemu in nepristranskemu spoznavanju človeka pa
lahko pripomore grafologija, ki kot način dela ni obreme-
njena z medosebnimi odnosi s stranko, vsebino razgovora
(pisave), motivi stranke, motivi in možnostmi socialnega
delavca ipd.
Z grafologi jo se tako predstavi osebne značilnosti
nepristransko in neposredno, kar je velika prednost, ki
lahko kot pripomoček zelo koristi socialnemu delavcu.
Kakšne so možnosti grafologije
Možnosti grafologije so vsekakor v kvalitativnem spo-
znavanju človeke in njegovih značilnosti. S pomočjo grafo-
332	Socialno delo, 27. 1988/4
logi je spoznavamo človeka v smislu treh okvirnih ravni
razvoja osebnosti, ki so opredeljene kot ločene le zaradi
nazornost i.
Prvi je intelektualni nivo, ki zajema sposobnosti
člo^'eka, inteligenco, hitrost mišljenja, ustvarjalnost, ori-
ginalnost, samoniklost ipd. Drugi je karakterni nivo, ki
pisca rokopisa predstavi v okviru splošnih karakternih
značilnosti, kar zajema hkrati še temperament, življenjsko
neposrednost, sposobnost prilagajanja ipd.
Tretji nivo predstavlja socialni nivo človeka, ki
zajema socialne-intimne značilnosti čustvenih naravnav, kva-
liteto čustev, naglašenost libida ipd.
Značilnosti oziroma možnosti spoznavanja človeka, ki
jih tu navajam. so ločene načelno po globini spoznavanja
osebnih značilnosti. V osnovi je spoznavanje človeka s
pomočjo grafologije celostno, kar pomeni, da je možno
spoznati z grafologijo veliko večino človekovih osebnih
značilnosti. Možnosti grafologije obsegajo še nekatera
področja. ki pa kot pripomoček socialnemu delavcu ne bodo
prišla v poštev.
Kakšna je analiza rokopisa
Grafološka analiza je opisna in opisuje pisalne značil-
nosti v povezavi z osebnimi značilnostmi človeka.
Kvaliteta grafološke analize je odvisna od primernosti
rokopisa. ki je omenjen kot pogoj že v sami definiciji
grafologije. po količini pa obsega tudi nekaj strani tipko-
pisa, v katerem so navedene in opisane vse značilnosti,
katere je mogoče ugotoviti z grafološkim znanjem. Grafološka
analiza predstavlja osebnost pisca s strani. ki je morda ne
poznamo dovolj popolno. v smeri ugotovitev grafološke ana-
lize pa lahko dobimo tudi oporne točke. na podlagi katerih
lahko zaradi specifičnosti dela usmerimo pozornost pri
spoznavanju stranke. Vsekakor je analiza kot taka mišljena
in izdelana kot pripomoček, ne pa kot primarno sredstvo pri
delu socialnega delavca.
Kakšne so prednosti grafologije
Prednost grafologije je v nepristranskosti. neobreme-
njenosti z motivi stranke ali možnostmi socialnega delavca,
ne zahteva pa tudi kakšnih posebnih priprav, kot kakšen
dignostičen razgovor ali razna ostala testiranja.
Da lahko opravimo grafološko analizo, moramo imeti le
333	Socialno delo, 27. 1988/4
ustrezen rokopis in strokovnjaka. ki jo bo opravil. Razlika
v razdalji med stranko in socialnim delavcem tako niso več
ovira za spoznavanje. niti ostale stranske stvari, ki so ob
razgovorih s strankami važne. Grafološka ocenitev je
življenjska. neposredna ter ugotavlja osebne značilnosti
neodvisno od vsebine rokopisa. Vsebina rokopisa v grafolo-
giji ni pomembna v tem smislu, kot je pomembna v razgovoru,
poudarek je torej na pisalnih značilnostih, vse ostalo je
stranskega pomena. Za rokopis je važno, da obsega vsaj eno
stran po možnosti na brezčrtnem papirju, za izdelavo analize
pa so potrebni tudi osnovni podatki o piscu, to je podatki o
spolu, starosti in izobrazbi.
Morda ste ob tem pomislili na možnosti različnih
testiranj. ki jih psihologi centiov za socialno delo oprav-
ljajo, da bi dopolnili podatke. Vsekakor bi se to dalo
primerjati z grafološko analizo oziroma z grafologijo na-
sploh, opomniti pa moram, da je med obema področjema kar
veliko razlik.
Ob testiranjih s klasičnimi testi nastajajo pogosto
težave, ljudje jih niso vajeni, testiranja odrasli tudi
odklanjajo, problem ocenitve pa še vedno obstaja.
Vsekakor pravica do odklonitve obstaja tudi pri gra-
fološkem analiziranju pisave. To predpisuje tudi zakon, ki
samo v okviru privolitve na analiziranje omogoča tvorno
uporabo in izvajanje grafologije v praksi nasploh. Običajno
ni težko pridobiti stranke, da pristane na analizo, vsaj ne
izrazito težko, stranki namen analize tudi celovito pred-
stavimo .
Ob prednostih grafologije pa je potrebno omeniti tudi
slabosti oziroma negativne strani. Ni vsak rokopis primeren
za analizo. Stranka ga je lahko popravila ali potvorila,
tako da je nevarnost, da nas tak rokopis pri oceni zavede.
Grafologiji se očita tudi načelna splošnost, nekonkretnost.
vendar ti očitki že izginevajo. saj se grafologija razvija,
z naraščanjem splošnega poznavanja grafologije pa se tudi
usklajujejo realna pričakovanja z možnostmi grafologije.
Grafologija se še razvija. Sodoben trend razvoja grafo-
logije gre v psihodiagnostični smeri. kar tako grafologijo
še bolj privede v območje uporabe prav na centrih za social-
no delo in ostalih ustanovah, kjer je delovanje strokovnjaka
usmerjeno predvsem na človeka.
Na katerih področjih v centru za socialno delo bi se
grafologija lahko uporabila
Grafologijo bi predvsem lahko uporabili na področju
334	Socialno delo, 27. 1988/4
dela z díuíjno v èlrèem smislu.
Prva motnost s tega področja je odločitev socialnega
delavca o oddaji otroka v posvojitev oziroma s tem v zvezi
izbor primernih posvojiteljev. Jasno je namreč, da imajo
napake ob izboru posvojiteljev neprijetne posledice. Pri
izboru posvojiteljev je torej potrebna popolnost, kvaliteta,
zanesljivost odločanja. Pri izboru posvojiteljev pa ravno
tako nastajajo nedorečenosti, kljub sodelovanju številnih
strokovnjakov. Običajno so posvojitelji, ki se prijavijo za
posvajanje otroka urejeni ljudje, ki še niso imeli opraviti
s socialnimi delavci. Pogosto si zelo želijo otroka v
posvojitev. Ravno iz te prekomerne želje po posvojitvi pa
nastajajo problemi za realno ocenitev posvojiteljev kot
primernih osebnosti. Na tem področju bi se lahko uprabila
grafologija kot koristen pripomoček, ki bi bil izvajan kot
dopolnilo že sicer ustaljenemu strokovnemu postopku odda-
janja otrok posvojiteljem oziroma izbora posvojiteljev.
Podobni problemi nastajajo tudi pri izboru rejnice
oziroma rejniške družine. Pomembnost izbora primernega člo-
veka, kateremu se zaupa otrok. je zelo velika. Na področju
rejništva sicer nastajajo ovire, ki s strokovnim izborom
nimajo dosti skupnega, izbor pa vsekakor ovirajo. S temi
ovirami mislim predvsem na slab interes po izvajanju
rejništva, slabo nagrajevanje rejnic ter iz tega izhajajoče
pomanjkanje rejnic. kar zmanjšuje možnost izbora.
Podoben problem ocenitve in izbora primernega človeka
je tudi na področju skrbništva. pri izboru prostovoljnega
socialnega delavca ali kakšne druge osebe, ki ji je naložena
odgovorna obveznost - spremljanje, skrb in pomoč sočloveku
ne glede na to, ali gre v posameznem primeru za pomoč
mladoletniku, obsojencu ali kakšni drugi kategoriji.
Možnosti uporabe grafologije so tudi v posameznih
ločitvenih postopkih oziroma predodeljevanju otrok staršem.
Gre za zelo zahteven in odgovoren proces odločanja in
delovanja socialnega delavca, saj je prav pogosto njegovo
mnenje v obliki poročila sodišču zelo upoštevano tudi pri
samem delu sodišča. Tu ravno tako lahko nastopi grafologija
kot pripomoček, vsekakor pa ne kot glavno merilo za preso-
janje in odločitev socialnega delavca. Grafologija pred-
stavlja samo osebne značilnosti ljudi, nikakor pa ne kom-
pleksne situacije, zaradi katere se zakonca ločujeta. Zaradi
tega samo z grafologi jo ni mogoče določiti primernosti za
predodeli tev otroka, lahko pa je v tem kontekstu velik
pripomoček, saj predstavi oba roditelja kot osebnosti.
Nekaj možnosti je tudi v zakonskem svetovanju, vendar
samo takrat, kadar je treba oceniti osebnost. Z grafologi jo
namreč ni mogoče napovedovati uspešnih in neuspešnih zakonov
335	Socialno delo, 27. 1988/4
oziroma z grafologijo napovedovanje v kakršnemkoli smislu ni
mogoče. Na delovanje in vedenje ljudi v perspektivi vpliva
toliko zunanjih faktorjev, za katere je logično, da v
pisavi niso razvidni. Možnosti na področju zakonskega sveto-
vanja so sicer majhne, saj je trdna odločitev o sklenitvi
zakonske zveze sklenjena že pred prihodom po potrdilo, ki ga
je potrebno priložiti na matični urad. Svetovanje se tako
izvaja zelo redko, potrdilo pa se običajno izda takoj, tudi
če gre za sklenitev zakonske zveze mladoletne osebe Na tem
področju bo morda grafologija pridobila na pomenu žele v
perspektivi in predvidoma v zelo redkih primerih.
Morda bi se nekaj možnosti našlo tudi pri delu z
alkoholiki. Na tem področju so vsekakor najmanjše možnosti.
Socialni delavec-terapevt v klubu zdravljenih alkoholikov
ima s presojanjem človeka toliko izkušenj, da tega praviloma
ne bo potreboval . Vsekakor to omenjam zaradi težav, ki
nastajajo ob začetnem zdravljenju. V začetku so namreč
obrambni mehanizmi alkoholika in pogosto tudi partnerja tako
močni, da je osebne značilnosti v osnovi težko razpoznati.
Morda bi grafologija samo v tem kontekstu lahko koristila,
kaj več pa skorajda ne, toda tudi to bi lahko kot začetni
moment spoznavanja alkoholika, predvsem pa partnerja, kori-
stilo socialnemu delavcu na področju dela z alkoholiki.
Poleg tega pa nastaja pri rokopisih alkoholikov tudi težava
(morebiten tremor), ki ovira celovito analiziranje, tako da
so možnosti analiziranja rokopisa alkoholika zmanjšane, kar
pa ne velja za alkoholno neodvisnega partnerja, katerega je
še posebno potrebno na začetku terapije spoznati, spodbu-
jati, usmerjati ipd.
Možnosti grafologije so opisane samo okvirno. Vsekakor
še obstajajo področja, kjer ocenitve osebnosti stranke
vplivajo na samo delo in v tem kontekstu je potrebno iskati
tudi še druge možnosti dopolnjevanja socialnega dela z
grafologi jo.
Je pri nas že možno uporabljati grafologijo
Vsekakor velja, da možnost uporabe grafologije pri nas
že obstaja. Prvo obratovalnico z dejavnostjo opravljanja
grafoloških storitev je potrdila Zveza obrtnih združenj SRS
na podlagi mnenja Komiteja za zdravstveno in socialno
varstvo. Komiteja za industrijo in gradbeništvo in Gospo-
darske zbornice Slovenije.
Sami stroški uporabe grafologije kot strokovnega pri-
pomočka pa ravno tako niso ovira, saj niso veliki. Za
nekatere storitve že dalj časa velja, da so celo brezplačne
(npr. storitev v namen izbora posvojiteljev), za ostale
storitve (popusti so tudi za izbor rejniške družine) pa cene
336	Socialno delo, 27. 1988/4
niso previsoke in se spreminjajo glede na gibanje inflacije.
Sklepna misel
Grafologija pri nas vsekakor èele razvija svojo vred-
nost in uporabo in še to precej neorganizirano in počasi,
zaenkrat se v glavnem brez pravega spoznanja o potrebi po
grafologiji oziroma brez spoznanja o kvaliteti, ki jo je z
grafologijo mogoče doseči.
Vsekakor bo zaradi potrebe po kvaliteti treba mieliti
tudi na to področje. Morda se bo moralo na tem področju v
perspektivi odpreti kako delovno mesto z opisom del in
nalog grafološkega dela. Z odprtjem delovnega mesta ali celo
več, bi sedanje skrbi po stroških tudi odpadle, saj bi v
sedanjem času samo en grafolog pokrival s svojim delom več
občin oziroma centrov za socialno delo.
Perspektiva, ki se kaže, je še dokaj daleč. Na
uresničevanje te perspektive pa bo vplivalo več dejavnikov,
od katerih bo morala prevladati kvaliteta, učinkovitost in
težnja po napredku. Kvalitetno in učinkovito delo je pred-
nostna naloga naših družbenih usmeritev, kar vsekakor zajema
tudi socialno delo v širšem smislu.
Da bi napredovali, si je vsekakor treba prizadevati
tudi tako, da iščemo in potrjujemo nove metode. Seveda je
potrjevanje novih metod odvisno v večji meri od izboljšanja
pogojev za delovanje na področju socialnega dela v celoti.
Uporabi grafologije se bomo v osnovi izognili skorajda
samo namerno in nikakor ne po naključju. Vsi vemo. kako gre
mimo Jugoslavije veliko novih izumov, novih metod dela in
gospodarskih trendov v širšem smislu. Stihija, ki vlada na
tem področju iskanja novih metod, je sicer zaenkrat samo
realnost sedanjega trenutka, v katerem se vsi utapljamo,
toda namesto ugotavljanja te realnosti bi morala prevladati
že ostra kritika in delo. Morda je na ta način izgubljenega
že nekaj, toda v smislu perspektive bo morala grafologija
zavzeti svoje mesto, kakršnega ji pač bomo priznali mi, ne
pa trenutek stihije, v katerem se nahajamo. Kvalitetno delo
bo namreč v nejasni perspektivi potrebno vsaj zadržati, če
že ne povečati, kako pa bo to uspelo opraviti ob povečanem
obsegu dela, slabšanju pogojev za delo, pa je zaenkrat še
uganka, v kateri je grafologija samo majhen del, toda
vsekakor pomemben.
Nekvalitetno oziroma napačno opravljena naloga social-
nega delavca se vsekakor zelo negativno obrestuje, tako v
neopravljeni nalogi, storjeni škodi, nezadovoljstvu stranke,
delu pritožbenega organa, ter izgubljenih sredstvih, ki so
337	Socialno delo, 27. 1988/4
bili namenjeni s strani družbene skupnosti za naloge. ki pa
niso bile opravljene. V kolikor vzamemo v razmislek primer-
javo možnih koristi z morebitno škodo. investicija v grafo-
logi jo ob pozitivnih učinkih. ki bi se dali tako strokovno
kot tudi materialno ovrednotiti izgublja svoj parcialen po-
men. Za grafologi jo pač velja, da spada v območje koristnega
dela ne glede na to ali je družba. v kateri se grafologija
izvaja. v obdobju razcveta ali krize, saj nekatere storitve
v vsaki družbi morajo biti opravljene kvalitetno in med
njimi so tudi storitve socialnih delavcev, opisane v tem
članku. Temu se ni mogoče izogniti.
Vsekakor samo nova metoda. ali cel kup novih metod ne
bo pomagalo bistveno socialnemu delu v širšem smislu,
osnovno je misliti na pogoje, v katerih se socialno delo
opravlja in vrednotenje dela socialnih delvacev.
Tako je morda grafologija v sedanjem času samo iskanje
nove kvalitete,, ki bo predvsem po naših konstruktivnih
razmišljanjih lahko že jutri priznana in upoštevana tako kot
v mnogih državah.
V tem članku smo predvsem poskusili opisati možnosti,
ki jih ponuja no'vi pripomoček, in spodbuditi h konstruktiv-
nemu razmišljanju o uporabi grafologije. Začuda je namreč na
centrih za socilano delo, ki so že prejeli ponudbe za
strokovno sodelovanje, še prav veliko predsodkov poleg
ostalih realnih ovir, ki zavirajo tvorno sodelovanje oziroma
uporabo grafologije. Kaj to pomeni za napredek, lahko samo
ugibam, osebno pa mislim, da stihija v iskanju in potrje-
vanju za nas nove metode ne bi smela obstajati. Odziv na
t.i. novo metodo-pripomoček, bi moral biti vsaj v konstruk-
tivni kritiki, v kolikor ne v tvorni uporabi, ki je bolj
smiselna.
Vrednost grafologije so torej že priznane, potrjene,
preverjene, čakajo pa na tvorno uporabo tudi pri nas.
Premislite torej, svoja dodatna vprašanja lahko sporo-
čite tudi na moj naslov, vsekakor boste dobili odgovor.
Bojan Regvar, socialni delavec. Društvena 2, 61110 Ljubljana
Bojan Regvar, socialni delavec. Center za socialno delo
Ljubljana Moste-Polje. Ob Ljubljanici 42, 61000 Ljubljana
Knjiga Bojana Regvarja o grafologiji je že izšla in se dobi
v knjigarnah.
poročila
UČNE DELAVNICE KOT OSREDNJA INVALIDSKA DELAVNICA ZA SLUSNO
PRIZADETE OSEBE-
Letos mineva štirideset let. odkar so bile ustanovljene Učne
delavnice kot posebne delavnice za poklicno usposabljanje in
zaposlovanje slušno prizadetih oseb. Cas. v katerem so
začele delo. je bil poln protislovij. Predvsem je bilo to
obdobje, ki je odprlo slušno prizadetim delavcem organizi-
rano pot do izobrazbe in dela.
Kaj pa danes? Cas. ki ga živimo, je čas kriznih razmer
v družbenem razvoju. S tem pa je zopet odprto vprašanje, kaj
storiti. Mogoče pa je tudi nič storiti. Razmišljanje v tem
prispevku kaže razpoloženje in potrebo ljudi. ki delajo na
ozkem področju rehabilitacije z odraslimi, težje slušno pri-
zadetimi. Ti tudi v ugodnejših pogojih družbenega razvoja
niso uživali posebnih materialnih in prostorskih ugodnosti.
Slušno prizadeti so bili morda med vsemi kategorijami
invalidnosti najbolj potisnjeni na rob. Okvara sluha se ne
vidi, zato tudi marsikoga zavaja, ko misli, da je izguba
sluha najblažja oblika invalidnosti. Okvara sluha in nespo-
sobnost govora onemogoča navezovanje normalnih stikov z
okolico. To povzroča številne neprijetnosti pri reševanju
vsakdanjih problemov na delovnem mestu, v družini in okolju
(na ulici, v trgovini itd.). Jedro slušnih prizadetosti je
psihoakustična bariera, ki loči gluhoneme od sveta govornega
izražanja, mišljenja in vokalnih komunikacij.
Zavod za usposabljanje slušno in govorno prizadetih v
Ljubljani je osrednja strokovna organizacija za slušno
prizadete osebe v SR Sloveniji. V njej izvajajo poleg
programov rehabilitacije otrok in mladostnikov še program
profesionalne rehabilitacije odraslih slušno prizadetih
oseb. Del programov usposabljanja za življenje in delo
opravljajo Učne delavnice. Prav tako se v Učnih delavnicah
zaposlujejo tiste odrasle slušno in govorno prizadete osebe,
ki imajo poleg izgube sluha in govora še kombinirane motnje
"Prispevek za Simpozij o možnostih razvoja profesionalne
rehabilitacije v kriznih družbenih razmerah. Univerzitetni
zavod za rehabilitacijo invalidov Ljubljana, Ljubljana, 18.
-20. november 1987
339	Socialno delo, 27. 1988/4
v telesnem m duševnem razvoju, zaradi katerih se - glede na
preostalo delovno zmožnost in zdravstveno stanje - ne bi
mogle zaposliti pod enakimi pogoji kot ostale invalidne
osebe in ne bi mogle dosegati povprečnih delovnih rezulta-
tov. Poleg tega delujejo Učne delavnice kot invalidna
delavnica s tremi proizvodnimi programi.
Dejavnost Učnih delavnic lahko v grobem razdelimo na
dva dela:
-	poklicno in delovno usposabljanje,
-	proizvodne dejavnosti.
Usposabljanje za delo po zakonu o zaposlovanju in
usposabljanju invalidnih oseb pomeni pridobivanje. izpopol-
njevanje ali spremembo znanja ali sposobnosti. potrebnih za
zaposlitev v določenem poklicu ali za opravljanje določenega
dela. Oblike usposabljanja z delom, ki jih izvajamo v Učnih
delavnicah v grafični. tekstilni in galanterijski dejav-
nosti. so naslednje:
-	praktični pouk.
-	proizvodno delo.
-	usposabljanje po 64. členu ZUI.
-	delovno usposabljanje.
Praktični pouk. proizvodno delo in usposabljanje po 64.
členu zakona o usmerjenem izobraževanju izvajamo za učence
našega Centra za rehabilitacijo sluha in govora ter Srednje
šole tiska in papirja v Ljubljani. delovno usposabljanje pa
za invalidne osebe, ki jih v našo temeljno organizacijo na-
potijo skupnosti za zaposlovanje. Trajanje praktičnega pouka
in proizvodnega dela je določeno z učnim načrtom za posa-
mezne poklice. Delovno usposabljanje pa traja od šest mese-
cev do enega leta. Za inštruktorje proizvodnega dela in
praktičnega pouka je usposobljenih 28 delavcev. Vsako leto
je v Učnih delavnicah na usposabljanju okoli 50 slušno pri-
zadetih in drugih invalidnih oseb.
Na osnovi dosedanjih izkušenj ugotavljamo, da je za in-
validne osebe usposabljanje z delom po Zakonu o usmerjenem
izobraževanju prekratko, zato smo ga podaljšali. To usposa-
bljanje traja sedaj najmanj eno leto, da bi se invalidi čim-
bolje usposobili za delo. Iz dosedanjih izkušenj tudi ugota-
vljamo, da bi celotno usposabljanje z delom moralo potekati
zunaj delovnega procesa.
Vsebino dela pri usposabljanju v Učnih delavnicah pa bi
morali še razširiti. Lahko bi vsaj deloma opravljali nove
na 1oge:
-	zagotavljali bi strokovno pomoč pri urejanju poklic-
340	Socialno delo, 27. 1988/4
nega usposabljanja sluôno prizadetih oseb v drugih organiza-
cijah (za premagovanje komunikacijskih ovir imamo v učnih
delavnicah dve prevajalki v znakovni jezik);
-	zagotovili bi spremljanje in pomoč, dokler se služno
prizadeti invalid ne usposobi za delo v drugih organizaci-
jah;
-	svetovanje drugim organizacijam, ki zaposlujejo
slušno prizadete, pri prilagajanju delovnih naprav in delov-
nega okolja;
-	opravljali bi aplikativne raziskovalne in druge
naloge, ki omogočajo usposabljanje in zaposlovanje slušno
prizadetih invalidov.
Proizvodna dejavnost Učnih delavnic obsega grafično,
tekstilno in galanterijsko dejavnost. Kot invalidska delav-
nica posluje proizvodna dejavnost po načelih, po katerih
poslujejo organizacije združenega dela v gospodarstvu, po
drugi strani pa uresničuje družbeno opredeljene dolgoročne
socialne cilje. V praksi to pomeni, da si invalidi z lastnim
delom in ob družbenoekonomskih olajšavah sami zagotavljajo
socialno varnost in nadaljnji razvoj. Ponudba proizvodnih
storitev je raznovrstna. Proizvodne zmogljivosti v grafični
dejavnosti uvrščajo Učne delavnice med srednje tiskarne v
Ljubljani, v drugih dveh dejavnostih pa med manjše organiza-
cije.
Eden izmed resnih razlogov za razvojno stagnacijo (in
tudi za slabše rezultate poslovanja)je prostorska problema-
tika. Dejavnost Učnih delavnic je razmeščena na štirih
mestih, prostori pa so povsod premajhni in neprimerni. Učne
delavnice so bile projektirane in zgrajene le za 110
zaposlenih in ne za 240, kolikor jih je sedaj v teh
prostorih. Več kot deset let si že prizadevajo za pridobitev
ustreznejših prostorov. V obstoječih prostorih in teh delov-
nih pogojih je ogrožena kakovost usposabljanja. Ni mogoče
več izvajati celotnega proizvodnega kroga, ki bi temeljil na
optimalnem izkoriščanju kapacitet ter zagotavljal razvoj in
večjo socialno varnost zaposlenih. Da bi zagotovili normalne
delovne pogoje za usposabljanje in zaposlovanje slušno in
govorno prizadetih oseb ter razširili programe in dejav-
nosti, zlasti pogoje za razvijanje sodobnih programov in
varno delo, načrtujemo izgradnjo novega objekta ob Vojkovi
ulici, modernizacijo strojnega parka z zaključevanjem teh-
noloških celot, specializacijo proizvodnega programa in
tehnološkega procesa ter ločitev usposabljanja iz neposredne
proizvodnje. Pomemben delež sredstev pri tej investiciji naj
bi prispevala Skupnost pokojninskega in invalidskega zavaro-
vanja Slovenije.
Poseben problem predstavlja stopnja zaostalosti in
iztrošenosti tehnološke opreme. Z dosedanjimi delovnimi
sredstvi v nekaterih obratih ni več mogoče zagotavljati
341	Socialno delo, 27. 1988/4
ekonomičnosti poslovanja. Z novimi pridobitvami - več kot
deset investicij v opremo v zadnjih dveh letih - smo delno
nadomestili zaostajanje iz preteklih let. S tem smo delno že
pripravili sodobnejše pogoje za usposabljanje in zaposlo-
vanje slušno in govorno prizadetih oseb (ter drugih invalid-
nih oseb) ter zmanjšali fizični napor delavcev in olajšali
pogoje za njihovo delo. Povečati bomo morali materialna
vlaganja v pripomočke in opremo, ki bo prispevala k premago-
vanju komunikacijskih ovir za slušno prizadete delavce ter v
celoti izkoriščati nove tehnične možnosti za prenos informa-
cij. Tudi v proizvodnem programu še nismo v celoti stopili v
korak s sodobno grafično industrijo (kjer je vse večja
konkurenčnost). Prav tako se tudi še nismo približali
pogojem, ki so potrebni za uresničitev usmeritve, da moramo
postati tiskarna za izdelavo naročil v kratkem roku in
visoki kvaliteti. okrepiti prizadevanja za konkurenčno spo-
sobnost. za večjo proizvodnost itd. Z novimi stroji pa
nastajajo novi problemi in vprašanja: kam oziroma kako in
kje organizirati.delo za delavce, ki z uvedbo novih strojev
izgubijo svoje delo. Kovinarji in lesarji so že med verifi-
ciranimi programi srednjega usmerjenega izobraževanja, ki
jih izvaja naš Center za rehabilitacijo sluha in govora.
V učnih délavnicah je od 280 zaposlenih delavcev
povprečno 120 invalidnih oseb, in sicer predvsem težje
slušno prizadetih. Sedanja kadrovska struktura bo težko
zagotavljajo razvoj, saj je od vseh 280 zaposlenih samo 14
odstotkov s V. in VI. stopnjo izobrazbe. 42 odstotkov je IV.
stopnje, en odstotek je II. in 5 odstotkov III. stopnje izo-
brazbe, 35 odstotkov s I. stopnjo izobrazbe ter en odstotek
brez šol. Sedanja struktura odstopa od zahtevane izobrazbe
najbolj pri I. in IV. stopnji izobrazbe (50 odstotkov).
Izobrazbena in starostna struktura invalidnih oseb pa je
naslednja :
Ugotavljamo, da bi bilo treba dodatno usposobiti z
delom zlasti starostne skupine do 40 let s I. do III.
342	Socialno delo, 27. 1988/4
stopnjo strokovne izobrazbe. Pri starostni skupini do 40 let
s IV. stopnjo strokovne izobrazbe pa je zlasti treba stalno
izpopolnjevati delovne in druge sposobnosti, da bi se ti
sluôno in govorno prizadeti lahko dovolj hitro prilagajali
nenehnim spremembam. Vse to terja delovni proces in nepre-
stano spreminjajoča se tehnologija in strojni park. Delavci
težko sprejmejo zahtevo po dodatnem izobraževanju, saj so
uspeèno končali vzgojnoizobraževalni proces za IV. stopnjo
strokovne izobrazbe.
Učne delavnice sicer uresničujejo svoj namen in vlogo,
vendar jih pri nadaljnjem razvoju in èiritvi njihove
dejavnosti ovira nizka stopnja akumulativnosti. ki je
posledica nižje delovne storilnosti in to zaradi zaposlo-
vanja predvsem težje prizadetih invalidov in določenih
dodatnih strožkov pri izvajanju posebnih socialnih progra-
mov. Stopnja akumulativnosti je močno pod povprečjem gospo-
darstva .
Invalidne osebe so ekonomsko motivirane za delo v Učnih
delavnicah. Vedno več je takih oseb. ki niti po dolgotraj-
nejšem usposabljanju niso sposobne delati samostojno. brez
nadzora. in verjetno nikoli ne bodo mogle dosegati rezulta-
tov. ki jih dosegajo zdravi. Ker pa tudi ti ljudje prejmajo
polne osebne dohodke (100*), morajo drugi delavci ustvariti
toliko večji dohodek. Vse več je tudi invalidnih delavcev,
ki so svoje delo začeli in ga bodo očitno tudi zaključili v
Učnih delavnicah.
Po zakonu o usposabljanju in zaposlovanju invalidnih
oseb dobijo Učne delavnice, kot invalidska delavnica. ki
zaposluje najmanj 40 % invalidnih oseb. del odstopljenih
prispevkov, namenjenih sisom družbenih dejavnosti. Vendar pa
zakon natančno določa. da se ta sredstva lahko uporabijo le
za razširitev materialne osnove dela in posodobitev obstoje-
čih delovnih pogojev, ne pa za osebne dohodke zaposlenih
prizadetih delavcev. Sedanja družbena kriza, ki jo pogojuje
tudi visoka inflacija. pa sproti razvrednoti že zbrana
sredstva ter še dodatno zmanjšuje možnosti za nadaljnjo
krepitev dejavosti Učnih delavnic.
Zakonodajalec je omogočil še eno (navidezno) ugodnost
in sicer prodajo storitev in proizvodov brez prometnega dav-
ka. Vendar Učne delavnice ne morejo tega uveljavljati, saj
so skoraj vse storitve pri grafičnih programih oproščene teh
dajatev. Prepustitev davka bi bila prednost pri drugačnih
proizvodnih programih, pa tudi sicer bi morali te sami
prodajati končnim potrošnikom, kar pa je onemogočeno z
določbo o lastnih prodajnih mestih.
Za zadnji dve leti je v Učnih delavnicah značilno
prizadevanje po ustalitvi poslovnih rezultatov in premagova-
343	Socialno delo, 27. 1988/4
nju razvojne stagnacije. V sprejete srednjeročne planske
dokumente smo zapisali naloge, ki naj bi odločno spremenile
razvoj Učnih delavnic. Bolje naj bi uveljavljali svojo
osnovno nalogo. to je usposabljanje in zaposlovanje sluèno
in govorno prizadetih, hkrati pa naj bi delovali kot
sodobna organizacija z grafično. galanterijsko in tekstilno
dejavnostjo. Zasnova razvojnh možnosti za obdobje 1986-1990
predvideva gradnjo novih prostorov, sodobnejèo organizacijo
usposabljanja in proizvodnega procesa v obstoječih dejavno-
stih, prilagojena posamezna delovna mesta, boljše pogoje za
zaposlovanje težko zaposljivih slušno prizadetih oseb ter
razširitev proizvodnih storitev in razvoj novih dejavnosti.
Učne delavnice so se v glavnem ukvarjale s proizvodnjo
in je bila njihova funkcija usposabljanja nekoliko zanemar-
jena. Tako bo vse dotlej, dokler bodo Učne delavnice morale
same skrbeti za zanesljiv kos kruha.
Učnim delavnicam torej sedanje prostorske in kadrovske
razmere ne omogočajo hitrejšega spreminjanja in premagovanja
razvojne stagnacije. Ustvarjalno iskanje novih proizvodnih
programov. razširitev poklicev. ločitev procesa usposab-
ljanja od proizvodnje itd.. bo mogoče uresničevati le. če
bomo sposobni izboljšati sedanji prostorski položaj ter z
intenzivnim izobraževanjem izboljšati kadrovsko strukturo.
Naš jutri je negotov. Sposobnosti za preživetje imamo,
vendar razvoja sami ne bomo zmogli. Gre seveda za materialna
sredstva, ki bi podprla prostorski razvoj. Ali pa se odloči-
ti za krčenje programa. s tem pa za kopičenje novih
problemov? Ena od variant pa je tudi. da Učne delavnice
zapremo.
Jasna Bauman. Karl Destovnik
344	Socialno delo, 27. 1988/4
POROČILO O STROKOVNEM IZPOPOLNJEVANJU V ZDA
S pomočjo Sveta mednarodnih programov (CIP - Council of
International Programs) in Raziskovalne skupnosti Slovenije
sem ètiri mesece bivala. študirala in delala v ZDA. v
državi New York. Ker gre za dokaj dostopno obliko izpopol-
njevanja v tujini, bi vam jo rada predstavila.
CIP je neprofitna, privatna organizacija. katere cilj
je povezati strokovnjake humanističnih ved po vsem svetu.
Samo v ZDA je 17 takih centrov (ob fakultetah). Program de-
luje že več kot trideset let, začel pa se je s poskusom
Henrija Olendorfa. ki je želel zbližati ZDA in ZR Nemčijo in
je v Ameriko pripeljal prvo skupino Nemcev. Letos smo bili v
ZDA 203 in 75 dežel.
Program navadno sofinancirajo CIP. ki krije stroške
študija in organizacije dela, udeleženec sam oziroma njegova
vlada, ki krije predvsem stroške potovanja in participacijo
ter ameriške družine, ki ponudijo udeležencem gostoljubnost.
Delo organizatorjev, udeležencev in strokovnjakov v ustano-
vah, kjer delajo udeleženci, je prostovoljno. Izpopolnje-
vanje traja 4 mesece, možno pa ga je podaljšati na eno leto,
kar stori tretjina udeležencev.
Določen del programa je standarden, drugi del pa je
prepuščen dogovarjanju med udeležencem, podružnico in insti-
tucijami, kjer udeleženec hospitira. Standarden del se začne
s srečanjem vseh udeležencev v New Yorku, obiskom palače
Združenih narodov, konstituiranjem skupin, dogovorom o
skupni temi tega leta (letos je bil to problem brezdomcev,
ki smo ga osvetlili iz sociološkega, psihološkega, geograf-
skega. političnega, socialnega in drugih zornih kotov). Po
vodenem ogledu New Yorka, so skupine odpotovale za 1 teden v
različne kraje, kjer so se začela uvodna predavanja in kjer
so se udeleženci bolj konkretno dogovorili o svojem delu.
Naša skupina (ki so jo sestavljali socialna delavka iz
Anglije, pravnik in slikar iz Argentine, psihoanalitičarka
iz Madžarske in jaz, ki sem psihologinja) je bivala v Worlds
Friends College, v Huntingtonu, katerega značilnost je, da
tam študentje študirajo le eno leto, nato pa po pripravlje-
nih programih ostali del študija opravijo po vsem svetu.
Naslednji mesec smo preživeli na School for Social Welfare
pri University of Stony Brook, kjer smo imeli predavanja,
diskusije in oglede ustanov. Namen tega teoretičnega dela je
bil, da bi spoznali delovanje ameriškega sistema, problema-
tiko s področja sociale, psihologije, kriminologije in
podobno ter najnovejšo literaturo. Hkrati smo pripravljali
referate na temo brezdomstva. Ves ta čas smo živeli pri
družinah in sicer povprečno pri treh. Naslednje tedne smo
hospitirali v različnih ustanovah. Jaz sem bila v ustanovi
345	Socialno delo, 27. 1988/4
za izvajanje strožjega nadzora (Probation office). v usta-
novi, ki se ukvarja z mladoletnicami, ki zanosijo (Suffolk
Network for adolescent pregnancies); kar tretjina ameriSkih
mladoletnic namreč zanosi. Nadalje sem bila v ustanovi, kjer
zdravijo najtežje narkomanije (APPLE). in se seznanila s
projektom. pri katerem pomagajo odpuščenim duševnim bolni-
kom. ki so bili dolga leta hospitalizirani (Mental health
project). Program smo zaključili s konferenco vseh udeležen-
cev v Washingtonu DC, kjer smo bivali na Gaudaletu. edini
univerzi za gluhe na svetu. Tu smo med drugim tudi predsta-
vili svoje referate o brezdomcih.
Program ne omogoča poglobljenega študija na določenem
področju. Dobila pa sem zaokroženo sliko o ameriški družbi,
o načinu življenja, o socialnem delu. o teoretičnih osnovah
njihovega dela in o aktualni problematiki.
Program sem tokrat opisala le na kratko. V naslednjih
številkah bom natančneje predstavila posamezne institucije,
v katerih sem delala. in nekatere teoretične pristope. ki
jih uporabljajo v ZDA.
Tistemu, ki bi se želel sam prijaviti za ta program,
naj povem, da mora imeti nekaj let prakse v enem naslednjih
poklicev: socialni delavec, psiholog, sociolog, zdravnik,
pravnik, specialni pedagog, učitelj in podobno. Odlično
morate obvladati angleščino, saj program vključuje delo s
klienti, razprave in predavanja. Sama sem najprej v osnovni
šoli govorila otrokom in učiteljem o Jugoslaviji, nato pa
približno stotim psihiatričnim delavcem o obravnavanju
duševnih bolnikov v Jugoslaviji v primerjavi z ZDA.
Zdaj je čas. da se prijavite za sodelovanje v letu
1990. Prijave pošljite na naslov: CIP, 1030 Euclid Ave.,
Suite 410, Cleveland. Ohio 44115, USA. Poslali vam bodo
podroben vprašalnik, nato boste imeli intervju v angleščini.
Ce boste sprejeti. se boste s podružnico dogovorili o vašem
posebnem programu.
Naj povem še to, da mi je CSD Ljubljana Moste Polje
omogočil delno plačan študijski dopust. Pripravljena sem
dati podrobnejše informacije vsakomur, ki bi ga zanimalo kaj
več o tem programu. Veljalo bi tudi razmisliti o ustanovitvi
naše podružnice, saj je v tem programu sodelovalo že veliko
naših kolegov.
Sabina Sile
nove
knjige
ODZIV NA RECENZIJO
Јо4ч Ramovô. Socialni deJávac in alkoholizem; metodologija
za delo strokovnih in vodstvenih služb v delovni organiza-
ciji. Knjižnica Sindikati 94, Delavska enotnost, Ljubljana
1988
Zapis Milka Poètraka ob izidu zgoraj omenjene knjige
(Socialno delo. 27. 1988, 4: 259-261) me je spodbudil, da
spremenim svojo recenzijo in se v svojem prispevku osredoto-
čim na bistvene novosti, ki jih delo prinaša in jih Poštrak
presoja kot že znane.
Ko razmišljam o možnih vzrokih za to. da se dviguje nad
knjigo in avtorja ter da ugotavlja, kako delo ni izvirno
oziroma da "ne prinaša kaj bistveno "novega", vsaj ne s pod-
ročja teorije", se mi vedno bolj utrjuje ugotovitev, da
Milko Poštrak s sodobno alkohologijo ni seznanjen,
vprašljivo pa je tudi njegovo poznavanje ostalih knjig s
tega področja, ki jih v zapisu sicer navaja.
Socialni delavci se pri svojem delu vsak dan srečujemo
s posledicami alkoholizma, ne glede na to. v kateri institu-
ciji delamo. Enako velja za ostale strokovne delavce na
področju pomoči ljudem v stiski. Ljudje, katerih življenje
je prizadeto, ker živijo ob alkoholiku. in ki pri nas
iščejo pomoč oziroma smernice o tem. kako naj ravnajo, upra-
vičeno pričakujejo, da bo informacija strokovnega delavca
ustrezna, da ne bo dezinformacija.
Socialni ali drugi strokovni delavci, ki niso dodatno
usposobljeni za delo v alkohologiji in ki ne poznajo sodob-
nih spoznanj na tem področju, so pri svojem delu z alkoho-
liki. njihovimi svojci in nadrejenimi nujno neuspešni,
neučinkoviti.
Kronična neučinkovitost na tem področju pa je socialne-
mu delu kot stroki le v škodo.
Poglejmo najpomembnejše novosti v knjigi. katerih
upoštevanje pomeni dvig kvalitete socialnega dela oziroma
pogoj za učinkovito spoprijemanje z alkoholizmom v strokov-
347	Socialno delo, 27. 1988/4
nem delokrogu:
1.	Za učinkovitost strokovnega dela je izrednega pomena
opredelitev vlog pri soočanju z alkoholizmom. Avtor razme-
juje pet (5) vlog. Pri urejanju alkoholizma so te naslednje:
alkoholik, prizadeti ob njem, informatorji in spodbujeval-
ci. terapevti in sozdravljenci. Na podoben način so razme-
jene vloge na področju pomoči ireverzibilnim alkoholikom in
na področju preventive.
Prav gotovo pomen omenjene razmejitve vlog najlaže pre-
sojamo tisti strokovni delavci, ki se usposabljamo v alkoho-
logiji in imamo pri tem delu lastne izkuônje; izkuènje z
delom pred leti. ko smo v odnosu do alkoholikov in njihovih
svojcev ravnali neustrezno in smo zaradi neznanja prevzemali
nase vloge, v katerih smo bili nujno neuspeèni. ne glede na
vloženi trud in pa novejèe izkuènje, ko pri delu upoštevamo
sodobna spoznanja. o katerih pièe dr. Ramovè. Dosledno
upoštevanje in spoštovanje razmejitve vlog strokovnega
delavca obvaruje pred neuspehi, ki imajo več posledic:
-	človeku v stiski začasno ali trajno onemogočijo
usmeritev na pot urejanja,
-	socialnemu delavcu (če ni doživljajsko otopel) onemo-
gočajo doživljanje zadovoljstva ob uspešnosti. iz katerega
se poraja nov delovni zagon,
-	neučinkovitost hromi socialno delo, ki je mlada
stroka, in mu znižuje ugled.
2.	Vzporedno z razmejitvami vlog je treba pri soočenju
s problemom alkoholizma upoštevati spoznanje. o katerem
govori avtor knjige. ko pravi, da je diagnosticiranje alko-
holikov v terapevtske namene lahko le avtodiagnosticiranje
alkoholika oziroma njegovega primarnega okolja.
Vsako postavljanje diagnoz s strani strokovnega delavca
pri alkoholiku in njegovemu svojcu utrjuje alkoholno
obrambo. Tako diagnosticiranje je lahko le etiketiranje in
stigmatiziranje posameznika in njegove družine, s čimer jih
kot ljudi močno prizadenemo, saj se je izraz alkoholik iz
nevtralne medicinske strokovne diagnoze prelevil v negativno
moralno označitev, ki za prizadete predstavlja sramoto.
Razumevanje bistva in potrebe postavljanja avtodiagnoze
je za socialnega delavca nujno, če teži za tem, da bi
alkoholika in njegovo družino dejansko usmeril na pot
urejanja ali rešitve njihove težave. Sele takrat je lahko
kot informator in spodbujevalec uspešen. Ce tega ne
upošteva, je kaj lahko in hitro preganjalec alkoholikov, kar
se od socialnih delavcev pogosto zahteva. Strokovni delavci.
348	Socialno delo, 27. 1988/4
kl ne poskrbijo za pridobivanje znanja na tem področju,
pogosto podležejo takim zahtevam in v jalovih bojih izgub-
ljajo veselje do dela. predvsem pa ljudem v stiski
škodujejo.
3. Avtor knjige si s svojim delom močno prizadeva
dvigniti raven in s tem tudi ugled stroke socialnega dela,
ki naj bi ljudem v različnih življenjskih stiskah zagotav-
jala učinkovite oblike pomoči.
V svojem delokrogu je avtor skozi desetletje ustvarjal
in razvijal metodologijo dela na tem področju. Življenje
kaže. da z uspehom.
Predvsem četrto poglavje knjige je namenjeno metodolo-
giji dela z alkoholiki. njihovimi svojci in nadrejenimi. V
tem poglavju nam avtor predstavlja konkretne obrazce za
socialni izvid. sporočila svojcem in nadrejenim v različnih
primerih in potem primer popisa socialne težave... Navedena
poročila imajo veliko vsebinsko vrednost ter lahko vplivajo
na posameznika aktivizirajoče, saj povzemajo tista spo-
znanja in dejstva, ki so za konkretni primer pomembna in jih
prizadeti ob alkoholiku mora poznati, da se lahko odgovorno
in suvereno odloča o svojem nadaljnem ravnanju. Nemogoče je
namreč npr. od delovodje zahtevati in pričakovati, da bo ob
določenem zapletu z delavcem alkoholikom prebral knjigo z
alkoholoèko vsebino, zagotovo pa bo namenil čas vsebini
poročila, ki je kratko in ki zgoščeno obravnava temo, ki
njega kot odgovornega oziroma prizadetega močno zanima.
Predstavljanje problematike in možnosti ukrepanja na
tak način je kvalitetnejše kot ad hoc pogovori, ko se
posameznika (strokovni delavec in prizadeti ob alkoholiku)
pogosto prepričujeta, kakšna je njuna vloga.
Da so vse to novosti, o katerih ne moreš brati v do
zdaj obstoječi strokovni literaturi, je dejstvo, preko kate-
rega bralec, ki mu je to področje znano, ne more. Zato se mi
zdi ocena Milka Poštraka neustrezna in površna.
Vsekakor je vsebina knjige za stroko tako pomembna. da
jo je treba upoštevati in vključiti v izobraževalni proces
na matični šoli (poleg ostale literature s področja alkoho-
logije). saj socialni delavci ugotavljamo, da potrebnega
znanja za uspešno soočanje s tem obsežnim družbenim pojavom
v času šolanja nismo dobili.
Tudi neznanje strokovnih delavcev (tudi psihologov,
zdravnikov in drugih) prispeva svoj delež k vzdrževanju
neurejenosti na tem področju.
Branka Knific
349	Socialno delo, 27. 1988/4
PSIHIATROVA ODVEZA DRU2BI
Duôan Kecmanović, Upotreba duševnog bolesnika, Prosveta,
Beograd 1986
Odboru za zažčito norosti pri RK ZSMS
V pozdrav
Kecmanovićeva knjiga je naperjena proti kritikom tradicio-
nalne psihiatrije, tako imenovanim "antipsihiatrom". Kecma-
nović jim očita, da uporabljajo duševno motenega človeka
kot povod in sredstvo za spremembo družbenega reda. Od tod
knjigi tak naslov. Ta fantastična konstrukcija je sprva
nerazumljiva, zato rekonstruirajmo to misel. "Antipsihiatri"
so se, tako razumemo Kecmanovičev očitek, lotili velikega
posla: hočejo revolucionarno spremeniti družbeni red. To je
njihov pravi namen, kar pa seveda ni prava naloga psihia-
trije, česar se tudi zavedajo. Ker pa so psihiatri, si za
opravičilo tega namena niso mogli izmisliti nič drugega kot
to, kar pač vidi-jo v obzorju svoje stroke. Trn v peti jim je
dejstvo, da ta svet podpira psihiatrijo, ki baje proglaša za
nore ljudi, ki niso nori, in jih dela nore. Zato je, po
njihovem, treba ta svet spremeniti. (Res pravi razlog za
svetovno revolucijo!) A to še ne bi bil naglavni greh
(navsezadnje, naj delajo, kar hočejo, če so se naveličali
svojega pravega poklica). Ta svoj namen so začeli uresniče-
vati kar v svoji hiši, na račun ubogih pacientov. Zanikajo
namreč, da so ti ljudje (pacienti) sploh bolni; še več,
zanikajo, da imajo duševne motnje. Ce pa zanikamo obstoj
duševne bolezni, tako teče Kecmanovićeva misel, ne priznamo
obstoja psihiatričnih bolnikov, če pa jim ne priznamo, da
so, tedaj tudi (nujne) psihiatrične pomoči ne morejo dobiti.
Obsojeni so na trpljenje in propad. "V pozabi resnice
duševne motnje je vir uporabe duševnega bolnike." (str. 198)
Osnovna Kecmanovićeva teza je, da kritiki psihiatrije
zanikujejo obstoj duševnih motenj. Dokazovanju te teze je
namenjena prva polovica knjige. Druga polovica je namenjena
dokazovanju, da duševne motnje so in da je potemtakem
njihovo zdravljenje potrebno.
Preden se lotimo preverjanja teh tez, kratka opomba, ki
naj pokaže naše izhodišče. Kaj pravzaprav pomeni zanikati
duševne motnje? "Duševna motnja" je izraz, s katerim v našem
času in kulturi označujemo pojave, kot so blodnje, prividi,
nelogično in zmedeno mišljenje, čustveno neodzivnost ali nam
nerazumljivo pretirano čustvovanje, pretirano in "neuteme-
ljeno" žalost ali strah in tako dalje in tako naprej. Neka-
teri za označitev teh pojavov uporabljajo besedo "nor-'^f" R
350	Socialno delo, 27. 1988/4
tem hočejo poudariti razliko med to večno spremljevalko
človeka in "duèevno boleznijo", kot sorazmerno novim izrazom
za norost. "Duševna bolezen" je medicinski. psihiatrični
izraz za označitev norosti. Ali je nekaj duševna bolezen, se
ugotavlja v psihiatričnem diagnostičnem postopku. Nek antro-
polog pravi za neko afriško pleme, da je njihov šaman po
naših opredelitvah nor, toda oni ga častijo. To pomeni, da
so družbene reakcije na norost lahko različne. Nikakor ni
nujno. da se nore obravnava kot bolne in nikakor ni nujno,
da bi človeka. ki se vede na določen način. povsod progla-
sili za norega ali duševno bolnega. Toda od tega.kako družba
reagira na norega človeka, je odvisno. kakšna bo njegova
usoda; ali bo, postavimo, živel med drugimi in bil celo bolj
ugleden, ali pa bo, izločen iz vsakdanjega okolja, v duševni
bolnišnici čakal na Godota. Kritiki tradicionalne psihia-
trije pravijo, da izločanje norih iz vsakdanjega okolja in
obravnavanje njih kot bolnikov, po vzoru bolnikov s tele-
snimi boleznimi, prej škodi, kot koristi, in da ne prispeva
k temu, da bi se v resnici pozdravili, njihovo življenje s
pe-čatom duševnega bolnika pa je težko znosno. Zavzemajo se
za alternativne oblike sožitja med ljudmi, v katerih bi bilo
prostora za vse, tudi za "drugačne". "Norec" je grob izraz,
"duševni bolnik" prizanesljivejši. a žal ta prizanesljivost
prikriva temeljno razliko in s tem resnico. Resnica ni pri-
jetna, a prikrita resnica je pogubna.
Vrnimo se zdaj h Kecmanoviču. Obe njegovi tezi lahko s
stališča kritikov psihiatrije zavrnemo. Ce nekoliko poeno-
stavimo zadevo in spregledamo razlike med posameznimi
avtorji, kritiki psihiatrije ne zanikajo pojavov. ki jim
pravimo duševne motnje. Nasprotujejo le temu. da se ti
pojavi obravnavajo kot bolezni. in opozarjajo na zgodovin-
skost in kulturno relativnost odnosa do teh motenj. Zavze-
majo se za pomoč ljudem, ki doživljajo psihološke stiske in
motnje, in prav v imenu teh ljudi in za njihovo dobrobit
kritizirajo družbene razmere, ki sopogojujejo duševne
motnje. vendar menijo, da sedanji način obravnavanja teh
ljudi z izločanjem iz družbe v posebne ustanove ni zanje
ustrezna pomoč. Kecmanovićeva miselna napaka je v tem, da
istoveti "norost" in "duševno bolezen", kar sta dva različna
pojma. To enačenje je ideološke narave, saj služi ponovnemu
prikrivanju tega, kar so kritiki psihiatrije razkrili,
namreč prikrivanju vloge družbenih dejavnikov in psihiatrije
same pri proizvajanju in ohranjanju tako imenovane duševne
bolezni. Kecmanovičevo razpravo bi tako lahko zavrnili kot
strel v prazno in sklenili naš kritični prikaz. Vendar pa
odkriva njegova razprava zanimive miselne obrate. ki
sestavljajo pravi mali rastlinjak z ideološko voljo zagreše-
nih logičnih in vsebinskih napak. zato se bomo ob njej
pomudili nekoliko dlje.
351	Socialno delo, 27. 1988/4
Ali kritiki psihiatrije zares zanikajo obstoj duševnih
motenj? Kecmanović razporedi kritike v pet kategorij glede
na naćin zanikanja duševnih motenj: prvi pravijo, da je
duševna motnja zavračanje nesprejemljive eksistence; drugi,
da je etiketa; tretji, da je krinka za družbene neusklaje-
nosti; četrti, da je isto kot družbena alienaci ja; in peti,
da je isto kot norost. Ze iz tega naštevanja bi lahko
videli, da ta stališča ne zanikujejo obstoja duševnih
motenj, ampak na različne načine pojasnjujejo njihov nasta-
nek. Reči. da je duševna motnja zavračanje nesprejemljive
eksistence. pomeni opozoriti na razlog in funkcijo duševne
motnje. ne pomeni pa njenega zanikanja. Kako je mogoče
hkrati pojasnjevati nastanek ali funkcijo nečesa. česar
obstoj istočasno zanikamo? Pojdimo po vrsti.
Pojmovanje. da je duševna motnja zavračanje nesprejem-
ljive eksistence, je po Kecmanoviču značilno za Lainga in se
opira na Batesonovo teorijo "dvojne vezi" (double-bind). to
je teorijo, ki pojasnjuje nastanek shizofrenije kot posle-
dico življenja v situaciji, ko je otrok izpostavljen proti-
slovnim sporočilom pomembnih odraslih (predvsem matere).
Kecmanović najprej potrdi, da "v določenem številu tako
imenovanih shizofrenogenih družin brez dvoma srečamo kon-
fuzno atmosfero, nedefinirane in dvoumne odnose, ki bolj ali
manj ustrezajo modelu dvoličnega odnosa." (27) Nato pa
pravi, da to ne velja za večino družin in da je to le eden
od več možnih dejavnikov. "(na primer genetskih), katerih
vloga pri nastanku motenj je pogosto bolj očitna". (27)
Poglavitni Kecmanovičev očitek pa je metodološki. Dvojne
vezi so odkrili v družinah ljudi, ki so že diagnosticirani
kot shizofreniki. iz tega pa so sklepali, da je sedaj
obstoječi vzorec komunikacije veljal že pred nastankom
shizofrenije in privedel do nje. Slo naj bi torej za sklep
post hoc ergo propter hoc. Ce ne mislimo. da sta ta dva
pojava popolnoma neodvisna, implicira ta očitek sodbo, da je
ne le možen. ampak tudi bolj verjeten obraten odnos: da
pojav shizofrenije pri kakem družinskem članu pripelje do
dvolične komunikacije (dvojne vezi) v družini, kjer takega
komuniciranja prej ni bilo. Kecmanović ne eksplicira te
logike in ne navede prav nobene empirične evidence za tak
odnos. Kecmanović tudi popolnoma prezre dejstvo, da
Bateson na omenjeni odnos ni sklepal le na osnovi korelacije
med pojavom dvojne vezi v družini in shizofrenije (kar
implicira omenjeni očitek), ampak je izdelal teorijo, po
kateri je razvidna natančna korespondenca med formo
komunikacije in formo motnje. On je, skratka, odkril in
na briljanten način ekspliciral mehanizem nastanka motnje. V
motnjah mišljenja, ki jim je psihiatrija nalepila vrsto
etiket na osnovi površinskih značilnosti "duktusa". in čemur
se y žargonu reče "shizofrenična solata". je odkril ne le
352	Socialno delo, 27. 1988/4
psiholoèki pomen, (kar so storili že drugi pred njim), ampak
logiko.
Toda tudi ko bi bila ta ali kaka druga razlaga
shizofrenije popolnoma zgrešena, to ne pomeni, da tisti, ki
shizofrenijo razlagajo, hkrati s tem oporekajo njen obstoj;
bo pač prej držalo nasprotno, da jo s tem, ko jo razlagajo,
priznavajo kot objekt raziskovanja.
V drugo skupino zanikovalcev duševnih motenj uvršča
Kecmanović zagovornike teorije stigmatizacije (ali teorije
etiketiranja, kot jo imenuje). Po tej teoriji je duševna
motnja ena od kategorij odklonskega vedenja, to je vedenja,
ki odstopa od družbeno pričakovanega in izzove negativno ali
kaznovalno reakcijo družbe oziroma njenih kontrolnih dejav-
nikov. Nobeno vedenje ni deviantno samo po sebi, ampak je
tako zaradi družbene reakcije, zaradi družbene ocene, ki pa
je relativna. Vendar pa na posameznika taka ocena vpliva
tako, da (ob določenih pogojih) prevzame vlogo duševnega
bolnika. Odklonsko vedenje, ki je v tem primeru obrambna
reakcija, se ustali.
Kljub temu da je Kecmanović korektno povzel osnovne
misli teoretikov etiketiranja, ni opazil, da skušajo vsi
pojasniti nastanek duševnih motenj. Lemert pojasnjuje, kako
se skozi reakcije človeka na reakcije okolja in skozi
spremembo predstave o samem sebi ustali in utrdi vloga
duševno motenega človeka, čeprav so bila prvotno izodišče le
posamezna odklonska dejanja. Scheff pojasnjuje, kako pride
pri kršenju določene vrste družbenih pravil do tega, da
imajo takega človeka drugi za duševno motenega. Kecmanović
torej tega ne uvidi, pač pa trmasto očita: "Scheff je tako
kot ostali interakcionisti spregledal dejstvo, da bi
kršitelji rezidualnih pravil, ki dobe etiketo 'duševno
moteni ljudje', morali imeti kake značilnosti, po katerih se
razlikujejo od ostalih kršiteljev rezidualnih pravil
(vedenje, mišljenje, čustva, doživljanje sebe in sveta), in
ni mogel opaziti specifičnosti fenomena duševne motenosti in
duševno motenega človeka." (37) Kaj pravzaprav hoče Kecma-
nović? Hoče "obstoj duševne motnje po sebi. Duševna motnja
ni pogojena z njenim diagnosticiranjem (od psihiatra)." (41)
Družbeno proizvedena duševna motnja zanj ni dovolj; družbeno
ni oprijemljivo in je le nekaj relativnega, on hoče oprijem-
ljivo in absolutno, "samobitno duševno motnjo" (42), to pa v
njegovem kontekstu pomeni: psihiatričnega duševnega bolnika,
človeka s patološkimi lastnostmi, ki imajo anatomsko fizio-
loško osnovo. Čeprav ves čas ponavlja, da so duševne motnje
"biopsihosociaIno" pogojene, ves čas predpostavlja njihovo
biološko pogojenost psihološki in socialni. Vsi ti družbeni
učinki so zanj morda resnični, toda so le nekaj drugotnega;
duševno moten človek je tak po naravi; ona povzroča njegova
vedenja, ki jih družba odklanja.
353	Socialno delo, 27. 1988/4
Spregleda. da teoretiki, ki jih navaja, sploh ne trdi-
jo. da so duèevne motnje pogojene izključno s psihiatričnim
diagnosticiranjem (kar jim pripisuje) in vloge tega digosti-
ciranja ne poudarjajo bolj. kot je treba. Po njihovem je
odločilnega pomena za ustalitev motnje reakcija človekovega
neposrednega zgodnjega življenjskega okolja. Psihiatri pri-
dejo na vrsto, ko so primarna okolja že opravila svoje.
Kecmanović ironično očita teoretikom etiketiranja. češ
da pravijo: "Etiketiranje ni pravzaprav nič drugega kot
proizvajanje. Ni duševno motenih! Mi jih take delamo." (42)
V resnici razkriva s tem Kecmanović sam mejo in predpostavko
svojega mišljenja. On misli takole: Ce mi (družba) proizva-
jamo duševno motene, če vse skupaj ni nič drugega (!) kot
proizvajanje. tedaj v resnici ni duševno motenih, kajti v
resnici obstaja samo tisto. kar je neodvisno od družbene
proizvodnje, to pa je narava, ki je pred družbo in je njen
pogoj. Ce torej duševno moteni so, in jaz jih vsak dan
srečujem v svoji ordinaciji, tedaj ne more biti res, da jih
proizvaja družba. Oni so taki po naravi. - To je omejenost
biološko treniranega uma. za katerega je družbeno, ker ga ne
moremo prijeti, prazen zven. Človeško, družbeno proizvajanje
je zanj razlog za razočaranje: "nič drugega kot proizva-
janje". Predpostavljeno izhodišče Kecmanovičeve kritike kri-
tikov psihiatrije je duševni bolnik kot naravno bitje. Za
Kecmanoviča so te družboslovne teorije nepremagljivo
težavne. "Ce je shizofrenija resnično nekaj neobstoječega,
nekaj, kar je samo etiketa..." Samo etiketa - flatos vocis.
Kakšna zmota! Etiketa, stigma je sramotno znamenje, vžgano v
človekovo dušo; je spremljevalec in pogoj groznega trp-
ljenja, ki so mu nadeli to ustrezno, saj nič manj grozno
ime.
Tudi teoretiki stigmatizacije torej ne zanikujejo
duševnih motenj. ampak jih skušajo pojasniti. V tretjo
skupino zanikovalcev sodijo po Kecmanoviču tisti, ki trdijo,
da je duševna motnja samo drugo ime za družbeno protislovje.
Da bi podkrepil svojo tezo, navede Kecmanović citate iz
Jervisa, Szasza in Basaglie. Jervis pravi, da se za diagno-
zami skrivajo človeški problemi vsakdanjega življenja; Szasz
pravi, da je družbena deviantnost preimenovana v duševno
bolezen; Basaglia pa, da je pacient "negativno prisotna
osebnost", ki jo pripravijo do tega, da postane neproblema-
tična in neprotislovna. Vsi trije torej govore o duševni
bolezni. o pacientih in o psihiatričnem diagnosticiranju.
Ne zanikajo obstoja duševnih motenj, zanikajo pa upraviče-
nost psihiatričnega dignosticiranja teh motenj in psihičnih
stisk kot duševnih bolezni. Da ne gre za zanikanje psihičnih
motenj ali norosti, priča med drugim tudi tale stavek iz
Jervisa, ki pa ga Kecmanović seveda ni navedel, ker se bolj
slabo sklada z njegovo tezo: "... nor človek ima resnične
354	Socialno delo, 27. 1988/4
težave ali bolje psihološke probleme ... V tem smislu norost
zares obstaja. (Kar pa ne pomeni, da obstaja kot bolezen v
običajnem pomenu te besede)." (Jervis, Kritički priručnik
psihiatrije. Zagreb /orig. izd. Milano 1977/. str 81).
Medicinski pojem duševne bolezni je po sodbi kritičnih
psihiatrov ideološka potvorba, ki služi prikrivanju družbe-
nih protislovij, ker odvezuje družbo vse od mikrosocialnih
okolij do vladajočih slojev in globalne družbe odgovornosti
za nekaj, kar razglaša za biološko pogojeno. ali pri čemer
je družbeni vpliv neznaten in kar je tako zelo individualno.
Družba pač ne more biti odgovorna za muhe narave in čudaštva
posameznikov. To pa je. žal, tudi Kecmanovićeva teza.
Četrta skupina "zanikovalcev" duševnih motenj so tisti,
ki zanikujejo "samobitnost" duševnih motenj in jih enačijo z
raznimi drugimi pojavi, kot so družbena anomi ja, odtujitev
in aku1 turaci ja. Gre za tezo, da smo tako ali tako vsi
bolni, zato ni razlike med duševno motenim in zdravim ali pa
je le kvantitativna razlika. Na prvi pogled iz te trditve ni
mogoče izpeljati sklepa, da je to zanikovanje duševnih
motenj, kajti opraviti imamo s tako rekoč preveč obilnim
dokazovanjem obstoja duševnih motenj in ne z njihovim
zanikanjem. Vendar je Kecmanoviču to preveč in hkrati ne
dovolj. Zakaj pravzaprav protestira proti takemu posploševa-
nju norosti? Vemo, kaj ga vznemirja. Ne morda: Ce smo vsi
bolni, so bolni tudi psihiatri... Ampak: Ce smo vsi bolni,
ni nikogar, ki bi bil posebej bolan. Kar nenadoma se podre
ta odrešilna in vse utemeljujoča razlika, razlika med
zdravimi (ali relativno zdravimi ali vsaj samo povprečno
prizadetimi) in bolnimi. (bolj bolnimi, zares bolnimi,
drugače bolnimi. nadpovprečno prizadetimi). Ne gre mu le za
specifično diferenco norosti. ampak za psihiatrično
"ontološko diferenco"! No. brez skrbi: tudi bolj moteni so.
Videli smo, da jih ne Fromm, ne Laing, ne Jervis ne
zanikujejo, čeprav mislijo, da smo vsi malo čez les.
Kecmanović sam očita Frommu. da govori, kako ima zelo mnogo
ljudi znamenja "šibke kronične shizofrenije", razcepijnosti
mišljenja in čustvovanja. češ da "šibka shizofrenija" ni
psihiatrično priznan termin. To pa pomeni. da razlikuje
Fromm "šibko" in poleg tega najbrž "močno" ali recimo
"pravo" shizofrenijo. Kecmanović navaja Lainga. ki pravi, da
je odtujenost, nezavedanje. stanje, ko je človek zunaj sebe,
stanje normalnega človeka. Toda Laing na drugih mestih na
široko razpravlja o shizofreniji, kot motnji nekaterih. ne
večine.
Kecmanović gladko dà odvezo družbi. ki da nima nič pri
teh motnjah. "Duševna motnja je individualni fenomen in ne
družbeno strukturiran defekt. Nastanek in trajanje duševne
motnje nista pogojena s socialno določenim stanjem In
socialnimi odnosi. ampak z enotnim individualnim sklopom
blopsihosocialnih dogajanj in okoliščin (možen etiološki
355	Socialno delo, 27. 1988/4
vidik odnosa med anomi jo. odtujenostjo in duševno motnjo)."
(87) Kecmanović se trudi ločevati tam, kjer so stvari
povezane, poleg tega pa govori protislovno. Duševna motnja
je hkrati rezultat individualnih in družbenih dejavnikov, ni
le "individualni fenomen"; individui so del družbe, kot je
družba njihov proizvod. Trditi, da je nekaj pogojeno z
"biopsihosocialnimi dogajanji" in hkrati zanikati pogojenost
s socialnimi odnosi, pomeni izpuščati iz "biopsihosocialne-
ga" socialno in tudi psihično. Ostane - biološko.
Tudi po Foucaultu kot predstavniku pete skupine zaniko-
valcev duševnih motenj so te proizvod družbenih dogajanj,
natančneje, kulturno-zgodovinski proizvod. Vso knjigo je
Foucault posvetil norosti, njenim premenam in odnosu do nje.
Vse to Kecmanović lepo povzame in sklene: "Kot kulturno-
naravni in celo samo kot kulturni fenomen je duševna motnja
pri Foucaultu izgubila fenomensko specifičnost, ki izvira iz
samega bitja duševne motnje. Preden je bila najdena, je
duševna motnja - Zgodovini norosti v klasični epohi izgubila
samo sebe." (96) Morda se prav tu. ob Foucaultu, najjasneje
vidi. v čem je nesporazum. Foucault ne zanika pojavov, ki
jih v tem besedilu tudi mi neustrezno in pod vplivom
vladajočega nazora imenujemo "motnje", ampak odkriva njihovo
zgodovinskost. Za Kecmanoviča pa to ni nič; in ne samo zanj.
Navaja Eya, ki pravi, da je za Foucaulta norost iluzija,
prevara, "projekcija fantazem, ki jih je družba kruto
potisnila" (Freud). zgolj proizvod kulture. zgolj zgodo-
vinska. "kot da je njena "patologija" čisto umetna, njena
terapija pa čisto socialna. Gre za podcenjevanje vsega, kar
bi v duševni motnji moglo biti konstantno in konsistentno.""
(95) Vrnemo lahko milo za drago: kritiki kritikov podcenju-
jejo vse, kar bi moglo biti kulturno-zgodovinski ali
družbeni proizvod. To je zanje zgolj iluzija. Oni hočejo
"naravni fenomen", biološko osnovo in konstanten sindrom.
Podoba shizofrenega bolnika je tako pregnantna. iracional-
nost bivanja tako zanikovana. da racionalnosti norosti ni
mogoče uvideti. "Norost je in ni"" - to ni nič - za kritike
kritikov. Na tej osnovi ni mogoče zdraviti. To pa hočemo, ni
kaj !
Vrnimo se k Jervisu. Ta italijanski "antipsihiater"", ki
mu ne moremo očitati pretirane zmernosti v kritiki tradicio-
nalne psihiatrije, ampak nasprotno, upravičeno mu lahko
očitamo, da je v nekaterih odstavkih svojega dela {Kritički
priručnik psihiatrije) naivno aktivističen v svojem revolu-
cionarnem zagonu in ki ga tudi Kecmanović uvršča med
zanikovalce duševnih motenj, je polovico svoje knjige name-
nil "priročnemu besednjaku psihiatričnih pojmov"". V tem je
definiral in opisal okrog štirideset različnih motenj po
uveljavljenih psihiatričnih nazivih od alkoholizma do
živčne izčrpanosti. Čeprav je kritičen do tradicionalne
psihiatrije, pričajo ti opisi, ne le, da ne zanika obstoja
356	Socialno delo, 27. 1988/4
motenj. ampak da sodi. da je dobro poznati te psihiatrične
"nozoložke celote". pač kot način. kako psihiatrija popre-
dalčka norost. Ni dvoma, da je "tu in sedaj" to znanje tudi
uporabno za našo orientacijo v svetu.
Jervis tudi izrecno zatrjuje. da obstojajo duševne
motnje in moteni ljudje. Tudi njemu ni pogodu izraz "duševne
motnje", vendar nikakor ne zanikuje pojavov, ki jih v družbi
tako imenujemo. "Namesto da govorimo o duševni motnji, bi
bilo pravilneje in natančneje reči. da se je nek človek
znašel v družbeni situaciji. ki mu dela take probleme, da
jih ne more več rešiti; v splošnem jih ni sposoben rešiti
zato. ker jih ne zna jasno formulirati. To se pravi, da
oseba reagira na način. za katerega pravimo, da je neustre-
zen " ... "Duševna motnja je v glavnem rezultat življenjskih
težav, ki so pogojevale določene načine interpretacije
življenskega izkustva in posebne načine reagiranja na bodoča
doživetja. Ti načini interpretacije in reagiranja imajo
dvojno značilnost: prvič, družbeno okolje, v katerem subjekt
živi, jih ima za "abnormalne". in drugič. v resnici so
nekoristni in škodljivi za tega človeka, med drugim tudi
zaradi tega, ker jih je družba ocenila kot abnormalne."
(Jervis, 1977, 82)... "Duševno motnjo bi lahko definirali
tudi kot rezultat socialnih, psiholoških in bioloških nepri-
lik. Te neprilike pomenijo, da nismo sposobni ali nam ni
omogočeno, da bi lahko v polnem pomenu vzpostavili odnos z
družbenim okoljem na način, ki bi bil istočasno sprejemljiv
za nas in za naše družbeno okolje." (Jervis, 1977, 90) "Prav
tako ne gre za ljudi, katerih usodo je mogoče imeti samo za
rezultat nezaupanja, neznanja, medicinske ideologije in
družbene izobčenosti; kakor tudi ne (po neki še bolj banalni
in poenostavljeni interpretaciji) za osebe, ki jih preganja
revščina in zla usoda. Gre za osebe, katerih problemi so
bodisi težji bodisi drugačni od problemov "normalnih ljudi"
in drugih zatrtih in zavrženih ljudi, ki jih nimajo za
"psihiatrične primere." ... "...to je predvsem človek, ki mu
je sistem odvzel katere od najbolj tipičnih ali najobi-
čajne^ih osebnih psiholoških obrambnih možnosti in ki se je
zato skušal braniti na drug način." (Jervis. 1977. 85)
"Norost, kot smo že rekli, ni fikcija; toda obstoja
"mentalne bolezni" ne moremo izvesti iz nobene klinične ali
laboratorijske preiskave. Norost torej vedno ostaja samo
hipoteza; ponavljamo, samo ocena."
Naj bo dovolj. Tako obširno smo navedli Jervisa samo
zato, da bi pokazali, kako ne zanika obstoja pojavov, ki jim
pravimo duševne motnje, čeprav tudi njemu poleg drugih
Kecmanović prav to očita in na tem očitku zgradi celo
razpravo. Sklenemo lahko: prva teza Kecmanoviča, da kritiki
tradicionalne psihiatrije zanikujejo obstoj duševnih motenj,
ne zdrži kritičnega preverjanja.
357	Socialno delo, 27. 1988/4
II
V drugem delu knjige Kecmanović dokazuje, da duševne motnje
v resnici obstajajo, ée već, da obstajajo duševne bolezni,
kajti, kot rečeno, teh dveh pojmov ne razlikuje. Glede
pojavov, ki jih označujemo kot motnje, kot norost, smo že
rekli, da v njihov obstoj ne dvomimo in da tudi kritiki
psihiatrije v to ne dvomijo. Glede duševne bolezni je seveda
drugače. Zato bo zanimivo, kako bo Kecmanović utemeljil, da
gre za bolezni.
Po pojmovanju nekega avtorja (ki ga navaja K.) sta dva
kriterija bolezni: obstoj simptoma ali sindroma in obstoj
bioloških abnormalnosti, ki so odgovorne za ta simptom ali
sindrom. Kecmanović se trudi predvsem okrog drugega krite-
rija, saj se mu zdi, da glede prvega ni nejasnosti: "Duševne
motnje zadovoljujejo prvi kriterij teorije bolezni." (100)
Lahko bi mu oporekali z Jervisovimi besedami, da so "duševne
bolezni" ocene o tipičnih vedenjih, ki se po metodološko
nepravilnem postopku transformira jo v bolezenske entitete,
surogate fizičnih bolezni (Jervis, 1977, 82). S prav ličnim
primerom, kako je s psihiatričnim diagnosticiranjem pa
postreže tudi sam Kecmanović. Na str. 105 pravi: "Naj
opomnimo, da se diagnoze shizofrenije... ne postavlja na
osnovi (prisotnosti blodnih) idej "motenega" človeka. Veliko
večjo diagnostično vrednost pri diagnosticiranju shizofrene
motnje imajo specifične motnje afektivnosti ." Nekaj strani
naprej pa navede "operacionalno definicijo shizofrene
motnje po klasifikaciji Ameriškega psihiatričnega združenja
(DSM-III:A): Tam se navaja, da mora biti v eni fazi bolezni
prisoten vsaj eden od naslednjih simptomov: (1) bizarne
blodne ideje..., (2) somatske blodne ideje, ideje veličine,
religiozne blodne ideje, nihilistične (ideje)... (3) blodne
ideje preganjanja, ... (4) slušne halucinacije..." itd. Le
enkrat se omenja stišan ali neustrezen afekt! Kaže, da bi
človek z blodnimi idejami bolje prišel skozi pri Kecma-
noviču, kot pri kakem ameriškem psihiatru.
Pomudimo se še malo pri diagnostiki. Kecmanović trdi,
da se logika diagnosticiranja duševnih bolezni razlikuje od
te logike pri telesnih boleznih. Telesne bolezni so konjunk-
tivna kategorija. To pomeni, da morajo biti hkrati podani
vsi znaki določene bolezni, da lahko sklenemo, da gre res za
to bolezen (a in in c => X). Duševne bolezni pa so bojda
disjunktivna kategorija. To pomeni, da je lahko podan
katerikoli posamezen znak, da lahko sklenemo, da gre res za
to bolezen (a ali b ali c -> X). Za norega te, če je to res,
lahko proglase na osnovi kateregakoli izmed množice znakov;
za "ulcus duodeni", ali kakor se že reče temu, pa mora biti
prisotnih hkrati recimo pet znakov. Kecmanović navede kot
primer kriterije ameriškega psihiatričnega združenja (DSM-
III) za diagnosticiranje shizofrenije. (Del njih smo navedli
358	Socialno delo, 27. 1988/4
v prejšnjem odstavku). Prisoten mora biti vsaj eden od
Šestih simptomov (disjunkcija) v povezavi (konjunkcija) s
katerimkoli od skupine dodatnih treh simptomov (disjunkci-
ja). V bistvu torej mora biti prisotna konjunkcija dveh
simptomov. Kecmanović očitno ne razume pojmov konjunkcije in
disjunkcije. pa tudi ne sistema psihiatrične diagnostike
DSM-III, vsaj kolikor nam ga je predstavil, ko pravi, da je
pri disjunktivni logiki "pomemben ne toliko posamezen krite-
rij kolikor njihova definirana množica." (113) Prav na-
sprotno je res! Katerikoli posamezen simptom že pomeni
diagnozo! Ce je psihiatrična praksa drugačna, toliko bolje,
samo potem se ni treba ponaSati s to posebno logiko. A to Se
ni vse. Ko je enkrat postavljena diagnoza, se vse ostalo
vedenje, ki je samo po sebi lahko "normalno", interpretira
kot sestavni del sindroma. Zgled za to spet daje Kecmanović
sam. Navaja Guattari ja, ki pravi, da je razcepljenost
osebnosti splošen pojav na primer v puberteti. Kecmanović
oporeka, češ da je to drugačna razcepljenost kot pri
shizofrenem človeku, kajti pri shizofreniku gre za shizofre-
nično razcepljenost. V čem je razlika ne pove; razlika je le
v tem, da je razcepljenost v prvem primeru lastnost
"normalnega", v drugem pa lastnost "bolnega" človeka. Isti
značilnosti torej pripisuje drugačen pomen na osnovi pred-
hodne diagnoze. Tako postane jasno, zakaj se psihiatrija
zadovolji z disjunktivno logiko. Zato, ker ji sledi deduk-
tivna logika, to je sklepanje iz postavljene diagnoze na
pomen posameznih vedenj, po tej logiki pa si lahko preskrbiš
neskončno mnogo dodatnih znakov v potrditev diagnoze!
Sledimo sedaj osrednji Kecmanovičevi misli. Dokazati
mora torej organsko osnovo motenj. Najprej se brani, kot bi
slutil, v kaj se podaja: "Se noben psihiater ni v prvi vrsti
in (ali) samo na osnovi nekih organskih sprememb posumil, da
je nekdo bolan za shizofrenijo ali depresivno boleznijo. Se
manj je postavil diagnozo teh motenj samo s pomočjo kakih
bioloških, biokemičnih, radioloških in drugih testov in
ugotovitev. Zakaj? Preprosto zato, ker ni identificirano
zadostno število bioloških sprememb, ki bi bile specifične
za shizofrenijo, depresivno bolezen in mnoge druge oblike
duševnih motenj." (101) Potem pa zaniha levo in desno.
Najprej navede vrsto fizioloških indikatorjev, ki pa naj bi
bili le "spremljevalni pojavi ali (morda) sestavni deli"
rriotenj. Se največ je genetskih indikatorjev (motnje v rodu,
med sorodstvom, enojajčni dvojčki itd.), ki kažejo, da se
deduje dispozicija, vendar "od penetrantnosti patološkega
gena, dejavnikov okolja in vrste drugih dejavnikov je
odvisno, ali se bo ta motnja manifestirala tudi v fenotipu."
(102) Potem ko je že trdil, da je genetska osnova psihoz
dokazana, navede mnenje Sheparda, iz katerega se da skle-
pati, da "vzrok teh motenj (psihoz) še ni z gotovostjo
ugotovljen." (104) Sklene: "Po tem, ker še vedno niso
identificirane biološke abnormalnosti, lahko rečemo, da
359	Socialno delo, 27. 1988/4
duševne motnje še vedno ne zadovoljujejo drugi osnovni
kriterij bolezni (po Wingu)." (104)
A kjer ne gre z empirijo. pomaga spekulacija in trdna
vera. Izzivalec je spet Laing. Laing pravi, da na osnovi
mentalnih dogajanj ni mogoče določiti patološkega značaja
kakega biološkega dogajanja. Torej trdi Kecmanović na-
sprotno. "Mentalni pojavi so eden od funkcionalnih izrazov
življenja in aktivnosti organa, ki se imenuje - možgani. ...
Možganske celice imajo dva odnosna funkcionalna izraza ali
aspekta: živčni in mentalni. ... Tudi mentalno ima biološki
značaj. tudi mentalno je eden od izrazov biološkega in ne
kaka od boga dana manifestacija, ki obstaja neodvisno od
katerihkoli bioloških dogajanj. S trditvijo, da za oceno
abnormalosti biološkega dogajanja lahko velja le biološki,
nikakor pa ne mentalni kriterij, se Laing zaplete v zanko
dualizma fizičnega in psihičnega in pri tem pozablja, da sta
fizično in psihično... samo dva vidika enega enotnega
dogajanja." (109) To misel razvije dalje. Kot se lahko iz
motene funkcije kakega drugega organa. jeter ali pljuč,
sklepa, da je organ bolan. poškodovan, tako se lahko iz
motene funkcije možganov sklepa, da so možgani bolni.
Funkcija možganov je duševnost. Duševne motnje torej kažejo
na to. da so bolni možgani. Ce ne najdemo možganske okvare,
jo moramo še naprej iskati. Nekoč jo bomo odkrili.
Tu zagreši dve napaki hkrati. Prvič: Dokazuje s tistim,
kar bi moral dokazati. Dokazati je treba, da je duševna
motnja proizvod bolnih možganov. Da so možgani bolni, pa
sklepa na osnovi obstoja duševne motnje. Drugič: To je
šolski primer redukcionizma psihičnega na fiziološko oziroma
nevrološko. Kateremu možganskemu arealu naj pripišemo
Luthrovo herezijo ali Picassovo Guernico? Kecmanović sluti
ta redukcionizem, zato se umika in izvija na vse načine:
"Seveda. povezanost psihičnih manifestacij in dogajanj v
možganih je neprimerno bolj zapletena in skrivnostna kot
korelacija med morfološko-funkcionalnimi spremembami recimo
v pljučih ... Posameznih psihičnih funkcij ne moremo povezo-
vati z določenimi deli možganov. ... Da niti ne govorimo o
takih psihičnih funkcijah. kot so pomnenje. mišljenje,
volja, zavest itd.. ki jih je zelo težko povezovati z
določenimi možganskimi strukturami in ki so očitno inte-
gralni funkcionalni izraz dela celotnega živčnega sistema.
..." "Vsak duševno moteni človek ... ima specifično in
kvalitativno enovito doživljanje sebe in okolja, ki ga ni
mogoče reducirati na motnjo ene ali več psihičnih funkcij."
Ko že upamo, da bo spregledal, nastopi trdna vera. "Vsa
ta strukturaIno-funkciona Ina zapletenost odnosov pri
duševnih motnjah nas ne bi smela zavesti k sklepu, da pri
duševni motnji ni odnosa med biološkim in mentalnim, še manj
da bi vnaprej proglasila za nesmiselno vsako iskanje narave
360	Socialno delo, 27. 1988/4
in pogojev tega odnosa..." ... "Se enkrat bi radi podčrtali,
da smo da leč od misi i, da se da fenomenalno bogastvo in
personalni značaj duševne motnje izčrpati z njeno organsko
biološko pogojenostjo. . ."
Toda: "... toda. če se vrnemo na to, da so mentalne
funkcije oziroma mentalno življenje eden od funkcionalnih
izrazov dela centralnega živčnega sistema (seveda ne samo
to!) in tega dejstva nikoli ne bi smeli izgubiti izpred oči,
tedaj morata zapletenost in težka doumljivost tistih sil, ki
sodelujejo pri nastanku duševne motnje, predstavljati stalen
izziv za vse tiste, ki so pripravljeni mučno in dolgotrajno
iskanje predpostaviti trditvam, da duševne motnje enostavno
ni (Szasz) ali da mentalna dogajanja ne morejo biti osnova
za določanje patološkega značaja nekega biološkega dogajanja
(Laing)." (111) Da, predpostaviti!
Bi bilo tako težko zadovoljiti se z domnevo, da obsta-
jajo nespecifične dispozicije, ki pa vodijo do "duševne
bolezni" zaradi vsega tistega, kar so o vlogi družbenih
dejavnikov in psihiatrije same pri tem tako inventivno
razčlenili "antipsihiatri", interakcionisti, anomisti in
drugi? Za Batesona, ki smo ga že omenili spredaj, so duševne
motnje "delno pogojene z izkustvom", zato išče "kontekste
učenja", ki pogojujejo "formalni defekt ideacije". Pravi, da
je nagnjenost k konfuziji logičnih tipov dedno pogojena.
Vendar to, po njegovem, sploh ni bistveno. Bistveno je
odkriti "travmatske kontekste", ki vodijo do specifične
patologije. Prevedeno v jezik tega zapisa bi to pomenilo, da
ne zanika biološke osnove psihičnega, da pa specifične
motnje (shizofrenije) ne pojasnjuje s kemizmom celic, ampak
s psihološkim mehanizmom.
Ko se Kecmanoviču specifični organski substrat odmakne
v daljne zarje, se spomni zasilne rešitve za psihiatrični
stan. Psihiater ni tu samo zaradi bolezni, ampak da ima tudi
druge naloge, na primer, da pomaga tudi tistim, ki pravza-
prav niso bolni (nevrotiki, alkoholiki ipd.). To je dobra
misel, kajti vodi do sklepa, da je možno za ljudi kaj
narediti, ne da bi jih medicinsko "zdravili". Zal iz tega ne
izpelje nobenih konsekvenc.
Potem pa, takoj za tem, ko je izjavil, da je priprav-
ljen na "mukotrpno" in dolgotrajno iskanje organske osnove,
se skesa: "Vprašanje, ali je duševna motnja organsko pogo-
jena in do kolikšne mere, je umetno vprašanje. Odpira v
bistvu nepotrebne dileme in zamegljuje obzorje možnega
razumevanja narave duševne motnje." (121)(A ne misliti, da
je odstopil od svoje biološke predpostavke. Nasprotno: ne
želi je dokazovati, ponavlja jo pa kar naprej).
Kaj ima torej za bregom? Do sedaj je brez pomisleka
361	Socialno delo, 27. 1988/4
enačil duëevno motnjo z duèevno boleznijo in skušal doka-
zati. da duševna bolezen ustreza medicinskim kriterijem za
bolezen. Ko mu to ni uspelo, saj ni dokazal organske osnove
in je sam omajal zaupanje v diagnostiko psihiatričnih
"nozoloôkih celot" (to pa sta oba kriterija za definiranje
bolezni), začne dokazovati. da so motnje zares motnje.
Pravi, da duševno moten človek ni "usklajen z obstoječim
pomenom stvarnosti" in našteva različne blodnje, ki naj to
ilustrirajo; da je duševna motnja individualno-psihično
pogojena, ker se vsak človek drugače prilagodi na
"spremenjeni možganski biokemizem. spremenjeno možgansko
strukturo"; da je duševna motnja le redko razvojna možnost
in se èe redkeje spontano pozdravi; da. nasprotno, motnja
ovira človeka v realizaciji razvojnih možnosti; da ni mogoče
človeka prepričati, naj ne bo nor; in da duševne motnje ni
mogoče odstraniti s spreminjanjem družbene stvarnosti:
"Duševna motnja se rojeva zunaj proizvodnega življenja..."
(132) .
Da duševna motenost res obstaja in da ni nič. ali pa
nekaj "normalnega", potrdi tudi s temle znamenitim stavkom:
"Vendar pa je vsem oblikam duševne motenosti - pa naj
se to zdi- še tak truizem - skupno to. da gre za
duševno motenost." (str. 124)
To je torej reificirana psihiatrična duševna motnja:
golo dejstvo, organsko pogojena, individualizirana. brez
zgodovine, brez možnosti, brez izhoda. Njen iz-hod je v-hod
v psihiatrično bolnišnico, na kateri piše "Notranja svoboda
je pogoj zunanji - zdravljenje osvobaja" in od koder ni
izhoda. Človeka ob takem resnično zajame črn obup.
III
V tretjem delu razpravlja Kecmanović o psihiatričnih
ukrepih. ustanovah. terapiji in organizaciji. V zvezi s
prisilno hospitalizacijo ugotavlja. če nekoliko skrajšamo
dolgovezenje. da je norec lahko nevaren sebi in drugim. Zato
se je treba zavarovati pred njim in njega pred samim seboj
in ga pomiriti. Temu služi prisilno "zdravljenje". Potem je
to tO: ukrep v sili. ki je grob. neprizanesljiv, ki pa.
recimo, prepreči hujše zlo. To je funkcija psihiatrične
službe. Odveč in srhljivo je nakladanje o notranji in
zunanji svobodi. o tem. da je notranja osvoboditev, ki jo
prinese bivanje v hospitalu. pogoj zunanji(;); da zunanje
svobode bogec ne more uživati, ker je notranje nesvoboden in
je zato vseeno. če ga zapremo. kar je še posebej
opravičljivo. če ga zapremo z namenom. da ga notranje
osvobodimo itd. Groza. Ob tem pa navaja, da je. po izkušnjah
362	Socialno delo, 27. 1988/4
v razvitih deželah sodeč, možno zmanjšati Število primerov
prisilnega zdravljenja z drugačno organizacijo psihiatrične
službe in s preventivnimi ukrepi. Povsem nerazumljivo je,
čemu se torej trudi ideologizirati ta ukrep, namesto, da bi
se trudil dokazati, ali je v resnici nujen, predvsem pa, da
bi razmislil, kako ga je mogoče omejiti ali odpraviti.
Ko piSe o psihiatrični bolnici, se delno strinja s
kritikami, ki jih je bila deležna, in poudarja, da se je
prav zaradi teh kritik marsikaj spremenilo (uvedba tera-
pevtske skupnosti, skrajšanje dolžine bivanja, prehodne
ustanove. ipd.). Nato pa. po naSem upravičeno, opozori na
negativne posledice "agresivne dezinstitucionalizacije".
Vedeti pa je treba, da so te posledice odvisne od tega,
zakaj je prišlo do zapiranja bolnišnic, in od pripravlje-
nosti skupnosti za sprejem bolnikov. Ponekod je bilo to
zapiranje zares agresivno, privoščijiva reakcija, ki je
prikrivala nestrinjanje z ideologijo in politiko kritične
psihiatrije (češ: "Izpustili jih bomo, pa boste videli, kaj
bo!") V več primerih niso bili ustvarjeni pogoji za sprejem
bolnikov v skupnosti. Tudi ni bilo nobenega "brezprizivnega
insistiranja na zapiranju duševnih bolnišnic" (npr. v Ita-
liji), ampak so, kar navaja tudi Kecmanović, nemalo oddelkov
ali bolnišnic pustili.
Povsem umestno pa je opozoriti, da je življenje z
duševno motenim drugačno kot življenje brez njega. V resnici
ima lahko tudi neposredne in občutne negativne posledice za
ostale, od materialnih do psiholoških. Družina (ali
splošneje skupina), ki ima duševno motenega člana, potrebuje
pomoč in oporo družbe. Toda mislim, da je stvar vrednostne
opredelitve, ali smo kot družba pripravljeni sprejeti no-
rost, pa poleg nje druge tragičnosti življenja, in živeti z
njo, ali pa si hočemo zatisniti oči pred njo in tako ali
drugače odstraniti ali "pacificirati" norce.
Ko razpravlja o terapiji, prikaže elektrokonvulzivno
terapijo ("elektroSoke") tako nedolžno, skoraj privlačno, da
bi bilo morda dobro predlagati izdelavo aparatov za domačo
uporabo. Kecmanoviču moram zaradi svoje nepoučenosti ver-
jeti, kot se moram strinjati z vsem, kar pravi o pomiri lih.
Na osnovi vsega, kar je povedal o tem, kar se dogaja v
duševni bolnišnici, imam vtis, da znajo na omenjene načine
doseči, da se začasno ublažijo ali izginejo simptomi,
posebno tisti najbolj moteči. Zato se mi zastavlja
vprašanje: Kje je tu zdravljenje, da ne rečem ozdravitev?
Ali drugače: če EKT deluje tako "blagotvorno" (172), koliko
"ekatejev" je treba dati, da človek ozdravi? Saj so zato
psihiatri, mar ne?
V eni reči se pa spet strinjam s Kecmanovičem. Moti me,
ko se govori o funkcijah duševne motnje, češ da ima tudi
363	Socialno delo, 27. 1988/4
dobre plati. Norost je predvsem človeško trpljenje, trp-
ljenje konkretnih ljudi. In kot taka ni dobra in ni
kompliment. To pa ne pomeni, da ne more imeti značaja
eksistenčne krize, ki vodi do polnejšega bivanja. Pa tudi ne
pomeni, da se iz trpljenja drugih ne bi smeli nič naučiti o
nas. Duševna motnja je tudi "odkrivanje slabe stvarnosti" in
"negacija družbene stvarnosti". Družbena stvarnost namreč ni
nekaj posvečenega. a iz Kecmanovičevih ust zveni, kot da bi
bila taka.
Ob koncu se Kecmanovič vrne na izhodiščno temo o
uporabi duševnega bolnika. "Ce iz razlogov, ki so zunaj
duševno motenega, človeku, ki je endogeno depresiven in
izrazito suicidalen, odrečete tisto obliko pomoči, ki lahko
... najhitreje in najbolj učinkovito odstrani njegovo
patološko depresivno stanje in eminentno nevarnost suicida,
tedaj ste tega človeka uporabili. Ce ste zato, da bi
obsodili družbo, odklonili akutno psihotičnemu človeku
ustrezen medikament . . . tedaj tega akutno psihotičnega
človeka - uporabljate." (178) To očita Kecmanovič kritikom
psihiatrije. K temu so pozivali in to morda celo počeli.
"Seveda bodo žrtve (med duševnimi bolniki), ampak vsaka
revolucija zahteva žrtve, kajti resnični cilj je - transfor-
macija Italije."' (163) Tako so si bojda mislili.
Ce je kdo tako mislil. je vreden vse obsodbe. A v roke
je treba vzeti samo Jervisa, radikalnega, aktivističnega in
povrhu Se italijanskega "antipsihiatra". pa nam postane
jasno, da je to skonstruiran argument. Odvečen, nerealen
strah, blodnja. Kritikom psihiatrije gre v prvi vrsti za to,
da bi si priznali norost "v meni. v tebi", da bi sprevideli,
kako norost ni bila vedno "bolezen" in ni nujno, da je; da
bi bili nori deležni človeka vrednega življenja med ljudmi;
tudi njim, lunatikom. človeška toplota dobro dene. Zato pa
ti kritiki opozarjajo na družbene razmere, zaradi katerih je
vse preveč ljudi prikrajšanih za človeka vredno življenje,
da se sprožijo iracionalne sile v njih (in v kom jih ni);
opozarjajo na to, kako s postopki do njih še poslabšujemo
njihovo stanje. In spreminjajo te razmere. To je vse.
Ce je tudi Kecmanoviču zares toliko do "duševno bol-
nega" človeka, ni razumljivo, zakaj se tako oklepa tega. da
je "bolnik", ko bi bilo plodneje videti v njem predvsem
človeka v družbi in v svetu. Njegovega pisanja ne moremo
imeti za kaj drugega kot za ideološko apologijo družbe. ki
soproizvaja duševno bolne in ne kot pomoč duševno motenemu
človeku. Kot on očita drugim, da uporabljajo duševno motene-
ga človeka za spreminjanje družbe, tako lahko njemu očitamo,
da ga uporablja za ohranjanje vladajočega družbenega odnosa
do norosti, s tem ko zanika družbene in eksistencialne
korenine in pogoje tega trpljenja.
364	Socialno delo, 27. 1988/4
Interpretacije norosti so "poskusi, da bi naredili
norost objektivno dostopno. Istočasno pa so to poskusi, da
bi odvrgli lastno odgovornost in lastne napake v trenutku,
ko izrekamo oceno, da je neka oseba "motena" ali "duèevno
bolna". Ta oseba je "očitno" taka, to je. zaradi lastnih
razlogov je nosilec neke vidne oznake, vendar 'nismo mi ti.
ki ji jo pripisujemo'. S tem mehanizmom se problematika
norosti uspeèno izdvoji iz okvira 'normalnih' interpersonal-
nih odnosov; s tem se psihiatrični problem iz psiholoèkega
in interpersonalnega zvede na ahistorični. strogo osebni,
naključni, bioloôki in mehanični, ne človeški problem."
(Jervis, str. 83).
Kecmanović ne razlikuje med norostjo in duševno bolez-
nijo, med vedno prisotnim odgovorom ćloveka na njegovo
eksistencialno situacijo, ki vključuje družbeni vidik, in
zgodovinsko nastalo ter kulturno relativno interpretacijo
tega odgovora kot bolezni. Ker ta odgovor na eksistencialno
situacijo spremlja človeka, odkar se zaveda samega sebe, se
zdi. da gre za naravni pojav. za biološko determiniranost
norosti. To ne pomeni, da biološka konstitucija človeka nima
pri tem nobene vloge; a vztrajanje na predpostavki o
specifičnih bioloških vzrokih norosti ostaja znotraj zgodo-
vinsko in antropološko nereflektiranega mišljenja in je tudi
znanstveno nevzdržna. Kritiki psihiatrije so opozorili na to
pojmovno razliko. Ker zanikajo, da gre za "bolezen", se zdi
tistemu, ki enači bolezen in duševne motnje, kot da zanikajo
obstoj motenj. Zato so deležni očitka, da duševnemu bolniku
v načelu odrekajo pomoč in ga celo žrtvujejo za nekakšne
"višje smotre". V resnici so daleč od tega. da bi odrekali
pomoč ljudem pri korekciji motenj, vendar oporekajo temu, da
bi to pomoč definirali kot "zdravljenje" v medicinski
ustanovi, kadar ne gre za ugotovljen organski defekt. Pa
tudi kadar gre za tak defekt, ni upravičen nevrofiziološki
redukcionizem, ki odreka avtonomijo psihičnemu; to pa pomeni
tudi posebnemu, nemedicinskemu obravnavanju človekovih
socialnih odnosov in njegovega vedenja in doživljanja.
Bi ne bilo shizofrenije, če ne bi bilo psihiatrije, se
retorično in ironično sprašuje Kecmanović. Ne bi bilo
bolezni s tem imenom; bila bi motnja, oblika norosti. V čem
je razlika? V odgovornosti, ki bi jo moral vsak od nas
prevzeti za njen nastanek. za življenje duševno motenega
človeka med nami in za pomoč temu človeku pri premagovanju
njegovih težav in pri soočanju s tragično stvarnostjo
človekovega bivanja. To ni rožnat obet. ni pa nekaj nemogo-
čega. Bili so že časi. ko je bilo v družbi več prostora za
nenavadne ljudi in nenavadna vedenja. Bila so ljudstva. ki
svojih norih niso "zdravila". ampak so jih sprejemala in
častila. Ni tako nemogoče, da bi duševno moten človek živel
med drugimi, jih s svojo drugačnostjo opominjal na njihovo
človečnost in jim dajal priložnost za njeno izražanje.
365	Socialno delo, 27. 1988/4
Da bi bilo tako, je treba iskati novih poti in se ne kot
pijan plota oklepati starih.
Pri vsem tem ne gre za to, da bi psihiatrijo "ukinili",
ampak, da bi natančneje opredelili njeno vlogo, ki jo ima
kot medicinska panoga in se bolje zavedeli njenih meja.
Psihiatrija je v preteklosti v vseh družbenih ureditvah bolj
ali manj voljno in vede prevzemala vlogo družbeno represiv-
nega in ideološkega mehanizma. Kritični psihiatri sami in
drugi kritiki tradicionalne psihiatrije so pokazali, na
kakšen način je tako pervertiranje njene vloge omogočila
prav uporaba pojmov bolezni in zdravljenja za označitev
duševne motnje in norosti ter biologistična redukcija psi-
hičnega in družbenega. Seveda ne gre za to, da bi stare
besede zamenjali z novimi, ampak da bi spremenili naš odnos
in vsebino naših pojmov, da bi bolje ustrezali stvarnosti. K
temu Kecmanovičeva knjiga ne prispeva, ampak se giblje v
starih kolesnicah, ki jih je nekoč on sam že zapustil.
Blaž Mesec
iz tujega
tiska
KAKO VPLIVAJO KONFLIKTI MED ZAKONCEMA NA OTROKE
L. C. Cullette, Children in maritally violent families: A
look at family dynamics. Youth & Society. 19, 1988, 2, 119-
133
Različni raziskovalci opisujejo nasilne očete kot im-
pulzivne, odvisne in posesivne. Skoraj vedno so tudi neute-
meljeno ljubosumni. Čustev ne znajo izraziti drugače kot v
obliki jeze, ki je usmerjena proti ženi; ta pa le redko
izraža jezo, vsaj ne neposredno možu. Zena je običajno
pokorna, podredljiva, ponižna, nevsiljiva, mirna in nesamo-
zavestna. Iz tega da skuša drugim ugoditi, črpa občutek
lastne identitete. Nekateri razlagajo tako vedenje s pomočjo
pojma naučene nemoči. Ce so človekovi poskusi, da bi se sam
s svojimi napori rešil iz neznosnega položaja. neuspešni,
obupa in se ne skuša več rešiti. četudi bi bila rešitev
možna. Nasilno vedenje moškega pa razlagajo prav tako s
pomočjo teorije učenja. Moški pride do izkušnje, da se pri
njem napetost v stresni situaciji zmanjša, če se znese nad
drugimi. Pri otrocih v takih družinah se kažejo različni
simptomi: od znamenj agresije do sebe. kot so ekcemi,
močenje in hujšanje; šolska neuspešnost, izogibanje šoli. in
strah pred šolo; utrujenost in umik, ki pa se lahko
nenadoma spremene v agresivna dejanja. Omenjajo psihoso-
matske bolezni, nespečnost; pri mlajših dečkih neuboglji-
vost, kijubovalnost, pri starejših agresivnost, napade trme,
lenobo, pretepe s sorojeci in sošolci. Zaradi konfliktov med
staršema so ti otroci manj samozavestni, nekateri so depre-
sivni in se jim vsiljujejo misli na umor ali samomor.
V pričujoči raziskavi, ki je kvalitativne narave, so na
osnovi intervjujev s starši, otroki in strokovnjaki (na
področju Denverja v državi Colorado, ZDA) ugotovili, da so
družine, v katerih se pojavlja nasilje, dveh vrst. V prvem
tipu družin je nasilje sredstvo za vzpostavitev družinske
hierarhije in reda. Skoraj vedno je oče tisti, ki s tem
namenom uporablja nasilje. V taki družini se ceni prispevek
vsakega družinskega člana; cenjena je predvsem njegova vloga
ali funkcija v družini ne pa on sam kot osebnost. Člani
močno občutijo pripadnost družini, od vsakega pa se priča-
kuje, da bo prispeval k dobrobiti celote. Ce svoje vloge ne
izpolnjuje tako, kot se od njega pričakuje, mu grozi
telesna ali psihološka kazen. Preživetje družine je tu
367	Socialno delo, 27. 1988/4
pomembnejše kot otrokove telesne in razvojne potrebe. Tisti,
ki izvaja nasilje, krivi za to žrtev, žrtev pa sprejema
krivdo. Mož ščiti ženo pred pritiski in obremenitvami
zunanjega sveta, ona pa ga varuje pred spoznanji, ki bi
ogrozila njegovo samospoštovanje. Otroci se čutijo odgo-
vorne; čutijo tudi, da imajo določeno moč in vpliv v
družini. V teh družinah je jasna hierarhija: oče ima moč in
kontrolo. Oče postavi pravila, mati pa mora poskrbeti, da
jih otroci spoštujejo, da ne bi ujezili očeta. Mati ima
posredniško vlogo: po eni strani ščiti očeta pred otroškim
nadlegovanjem, po drugi strani pa ščiti otroke pred očetovo
jezo, navadno tako, da prikrije grehe otrok. Otroci iz teh
družin so na videz urejeni. Nekateri so videti prezreli za
svoja leta. V znanih situacijah se izkažejo zmožne. Tudi v
šoli so uspešni. Pri vsem tem pa so vendarle zanemarjene
njihove razvojne potrebe; starši se ne odzivajo na njihove
individualne potrebe; ti otroci imajo slabo razvit občutek
lastne identitete, mimo tiste, ki je povezana z izpolnjeva-
njem družinskih vlog. Ne znajo prenesti neuspeha in imajo
težave z vrstniki.
V	drugem tipu družin pa nasilje ni sredstvo nadzorova-
nja, ampak bolj način izražanja jeze in reakcija na obreme-
nitve. Nasilje tu ni sestavni del očetove vloge in ne služi
ohranjanju celote in zagotavljanju delovanja družine, ampak
je sredstvo v boju vseh proti vsem. Matere tekmujejo z
očeti za položaj poglavarja družine. Člani družine se med
seboj ne cenijo, ne po svojem prispevku k družinski skup-
nosti ne kot osebnosti; tekmujejo, da bi si priborili
prednost pred drugimi. V teh družinah ni ustaljene hierar-
hije, ker se oče in mati borita za oblast. Otroci se čutijo
nemočne; ne vedo, kateremu od staršev bi se pridružili;
zavezništva se spreminjajo in otrok je v vsakem primeru
kaznovan, naj potegne z enim ali z drugim. Družina ne deluje
kot celota in otroci so prepuščeni samim sebi. Imajo več
svobode, kot otroci v prvem tipu družin, ker družine manj
zahtevajo od njih. Ta drugi tip družin tudi ni tako enoten
in se v njem nakazuje več podtipov.
V	prvem tipu družin postanejo otroci agresivni, če
starševski nadzor popusti. Nasilni postanejo, da bi dosegli
svoje cilje. Dokler so vloge jasne in rutinske, se dobro
počutijo. ne znajo pa se prilagoditi na spremenjeno
družinsko situacijo. Niso dovolj zreli na področju samoob-
vladovanja, izražanja čustev, uveljavljanja in pri odnosih z
vrstniki. Nasilni so v glavnem, ko skušajo vzpostaviti red
in hierarhijo. Pri tem posnemajo očete in pogosto usmerijo
svojo agresivnost v mater.
V	drugem tipu družin pa je nasilje izraz jeze, reakcija
na stres ali reakcija na izgubo kontrole. Je bolj odreagi-
ranje ali zastraševanje brez kakega določenega cilja. Mia-
368	Socialno delo, 27. 1988/4
dostniki usmerijo svojo agresivnost proti očetu kot izraz
nezadovoljstva z očetom ali da bi zaščitili mater pred
očetovim nasiljem. Nasilje sprejemajo kot normalen pojav,
kot karakterno potezo ali ga celo občudujejo kot veščino.
Kakšno vlogo ima v teh družinah otrok, kakšen je odnos
med otrokom in starši in kakšen je otrokov občutek lastne
moči? Otroci najpogosteje prevzamejo v teh družinah vlogo
enega od staršev, ali pa so potisnjeni v vlogo grešnega
kozla. Praviloma so odnosi otrok z očetom slabši kot z
materjo. čeprav je bilo precej družin, kjer so raziskvalci
ocenili, da se zde odnosi med starši in otroci staršem
pomembni. Otroci, ki so imeli vlogo enega od staršev, so se
počutili močne, ker so vedeli, da lahko vplivajo na doga-
janje v družini. Vendar pa so ti otroci v primeru, da jim ni
uspelo v družini doseči, kar so si zamislili, doživeli to
kot osebni neuspeh. Spet drugi otroci pa so se počutili
popolnoma nemočne, da bi karkoli spremenili v svojem okolju.
Različnim tipom družin ustrezajo različne vrste inter-
vencij. Otroci v družinah prvega tipa živijo s strogim
očetom in nezahtevno, popustljivo materjo. Ce oče zapusti
družino, se ti otroci ne znajo obvladati in ne znajo živeti
brez nadzora, ki bi bil podoben očetovemu. Mati, ki je prej
imela vlogo, komplementarno očetovi, mora sedaj sama disci-
plinirati otroke, česar pa ni vajena. Otroci je ne ubogajo
in se do nje vedejo napadalno. Vendar pa je v teh družinah
še vedno močan občutek enotnosti družine. Tem družinam lahko
pomagamo, če podpremo materino avtoriteto, hkrati pa učimo
otroke samoobvladovanja. Otrokom iz druge vrste družin pa
pomagamo, če jih učimo, kako izboljšati odnose z drugimi.
Tem otrokom je treba izboljšati občutek lastne vrednosti,
izboljšati njihove socialne veščine, jih naučiti, kako se
uveljavljati, poleg tega pa jim je treba zmanjšati obreme-
nitve. Vzornik zunaj družine je otroku prav tako lahko v
pomoč.
KAKO SI BIVŠI ZAKONCI RAZDELIJO STARSEVSKE VLOGE
Giles-Sims, J., Parental role sharing between remarrieds and
ex-spouses. Youth and Society. 19. 1987, 2: 134-150
Polovica vseh otrok v Združenih državah preživi do svojega
18. leta daljše ali krajše obdobje z enim samim staršem.
Večina samohraniIcev pa se ponovno poroči. Približno vsak
peti otrok živi z nadomestnim staršem (očimom, mačeho).
Otrok, ki živi s ponovno poročenimi starši, je doživel
razpad ene družine in oblikovanje druge, to pomeni večkratno
369	Socialno delo, 27. 1988/4
prestrukturiranje starševskih vlog.
Nekateri razvezani zakonci sodelujejo pri opravljanju
starševske vloge, drugi pa ne. Pri približno 50 odstotkih
razvezanih zakoncev prevzame skoraj celotno starševsko
odgovornost eden od njiju (spremljanje v petletnem obdobju
po razvezi). Pri drugih 50 odstotkih pa pride do neke vrste
sodelovanja med razvezanima staršema pri opravljanju star-
ševskih vlog. Ce hočeta starša opravljati to svojo vlogo,
morata ostati na nek način povezana, strukturalno in emocio-
nalno. Pravimo, da je taka družina "binuklearna". To je dru-
žina, v kateri otroku ni treba pretrgati vezi z enim od
staršev in ki omogoča obema staršema izvajati njuni staršev-
ski vlogi. Ce se starša ponovno poročita vsak s svojim
partnerjem. ima otrok nenadoma kar več "staršev", to pomeni
več avtoritet in zapletene medosebne odnose. Starši in
nadomestni starši se zapletajo v konfliktne odnose in čustva
v zvezi z avtoriteto do otrok in lojalnostjo do prejšnjega
in sedanjega zakonca. Za mnoge postane osrednje vprašanje,
kako se vesti do bivšega zakonca. Mnogi ne najdejo ustrez-
nega odgovora in to je pomemben razlog, da bivši zakonci ne
sodelujejo pri opravljanju svojih starševskih vlog.
Raziskava, o kateri poročamo, je zajela 40 gospodinj-
stev, ki jih sestavljajo ponovno poročeni zakonci, ki imajo
iz prejšnjega zakona otroke, mlajše od 18 let. Do teh gospo-
dinjstev so prišli potem, ko so pregledali naključni vzorec
1000 gospodinjstev iz splošne populacije (domnevno države
Texas, ZDA). Intervjuvali so enega od staršev oziroma nado-
mestnega starša o stikih z bivšim zakoncem; o tem, koliko se
posvetujeta o vzgoji otrok; o plačevanju preživnine. Na
osnovi teh intervjujev so glede na odnose z bivšim zakoncem
razdelili anketirance na tiste, ki imajo stike z bivšim za-
koncem. in na tiste, kjer ni stikov. Poleg tega so jih glede
na čustveni odnos med bivšima partnerjema razdelili na
skupino s pozitivnim in skupino z negativnim odnosom. S
kombiniranjem obeh teh dimenzij so dobili štiri tipe družin.
Prvi tip sestavljajo gospodinjstva, kjer imata bivša
zakonca kooperativne odnose (sodelovanje in pozitivni čust-
veni odnos). Bivša zakonca soodločata o bistvenih vpraša-
njih, ki se tičejo otrok. Otroci redno videvajo tistega
starša. ki ne živi z njimi. Zunanji roditelj redno vzdržuje
stike in redno plačuje preživnino. Respondenti te skupine so
izjavljali, da cenijo prispevek bivšega zakonca in da jim
sodelovanje z njim pomaga pri vzgoji otrok.
Drugi tip sestavljajo pari s sovražnimi odnosi (stiki
in negativni čustveni odnos). Bivši zakonec je sicer v
rednih stikih, toda ob tem prihaja do konfliktov in sovraž-
nosti v zvezi s stiki, s plačevanjem, odgovornostjo do otrok
in podobnim.
370	Socialno delo, 27. 1988/4
Tretji tip sestavljajo pari, za katere je značilen
indiferenten odnos. Zunanji roditelj ne vzdržuje rednih
stikov z otroki, kar pa je roditelju, ki živi z otroki, po
volji. Celo to, da bivši zakonec ne plačuje preživnine, jih
ne moti preveč, ker menijo, da bi si v nasprotnem primeru
lastil pravice do otrok. V teh družinah je novi partner
učinkovito nadomestil bivšega zakonca v starševski vlogi.
H četrtemu tipu sodijo pari, pri katerih bivši zakonec
prav tako kot pri prejšnjem tipu ne vzdržuje stikov, vendar
pa roditelj, ki živi z otroki, to obžaluje. Nekateri se
pritožujejo nad tem, da bivši zakonec ne plačuje preživnine,
nekateri pa, da je zanemaril otroke. V nekaj primerih tudi
nadomestni roditelj ne opravlja svoje starševske vloge.
Raziskava je pokazala, da so najpogostejši pari s
sovražnim (konfliktnim) in indiferentnim odnosom. Ugotav-
ljali pa so, ali se družine, ki vzdržujejo določen tip odno-
sov z zunanjim roditeljem, tudi kaj razlikujejo po odnosih,
ki vladajo znotraj njih. Raziskovali so razlike v koheziv-
nosti, ekspresivnosti in konfliktih (merjeno z Moosovo
lestvico družinskega okolja). Kohezivnost se nanaša na
občutek pripadnosti družini in izražanja ponosa. V družini
je visoka stopnja ekspresivnosti. če družinski člani lahko
izražajo svoja čustva in poglede. Konfliktnost pa pomeni, da
so v družini pogosti spori.
Po teh merilih so. kot lahko pričakujemo. najboljše
družine, ki vzdržujejo kooperativne odnose z bivšim zakon-
cem. Pri parih, ki so v sovražnih odnosih, je v celotni
nadomestni družini več konfliktov, manjša kohezivnost in
ekspresivnost. Posebno pomembna je konfliktnost med bivšima
staršema. Tak njun odnos se negativno odraža tudi v vzdušju
v nadomestni družini. Raziskava torej nakazuje možnost, da
slabi odnosi med bivšima zakoncema vplivajo tudi na odnose
v novi družini. Vendar pa vsi dejavniki, ki vplivajo na to,
niso dovolj preučeni, da bi mogli na tej osnovi izvajati
kake praktične sklepe.
Blaž Mesec
dokumentacija
The British Journal of Social Work
Volume 18 Number 4 August 1988
CONTENTS
Katv Cigno: Consumer Views of a Family Centre Drop-In	361
Sally Johnson: Guidelines for Social Workers in
Coping with Violent clients	377
Edward Allan Brawley and Emilia E.
Martinez-Brawley: Social Programme Evaluation in the USA:
Trends and Issues	391
Nicholas Ragg: abstracts (Philosophy)	415
Alan Rushton: Abstracts (Psychiatry and Psychology)	419
BOOK REVIEWS	427
BOOKS RECEIVED	453
Published by Oxford University Press
Printed in Creai Britain al the University Printing House, Oxford
The British Journal of Social Work
Volume 18 Number 5 October 1988
CONTENTS
Pat McAuley, Mary Louise Catherwood and Ethel Quayle:
Behavioural-Cognitive Groups for Adult Psychiatric Patients 455
Celia Downes: Foster Families for Adolescents: the healing
potential of time-limited placements	473
Michael Clare: Supervision, Role Strain and Social Services
Departments	489
Colin Wbotington: Abstracts (Social Work Education)	509
Book Reviews	515
Books Received	539
Published by Oxford University Press
Primed in Creai Britain at the University Printing House, Oxford
Juvenile Drug Addiction: A Typology of Heroin Addicts and Their Families
Luigi CancrinI, Sergio Cingolanl, Franca Compagnoni,
Daniela Constantini, and Silvia Mazzoni...................................................... 261
The Transition to Parenthood: II. Stability and Change in Marital Structure
Jerry M. Lewi«.............................................................................................. 273
Symbiosis, the Family, and Natural Systems
Robert J. Noone............................................................................................ 285
The Time-Line Genogram: Highlighting Temporal Aspects o( Family
Relationships
Herbert Friedman, Michael Rohrbaugh, and Sarah Krakauer..................... 293
Obsessions/Counter-Obsessions: A Construction/Reconstruction of Meaning
Marcia Sheinberg.......................................................................................... 305
Functional Illness and Family Functioning: A Comparison of Healthy and
Somaticizing Adolescents
Lynn S. Wall(*r, F. Joseph McLaughlin, and John W. Greene..................... 317
Family Therapy in Trouble: Psychoeducation as Solution and as Problem
David E. K. Hunter, Robert J. Hoffnung, and Julian B. Ferholt.................... 327
A Record-Keeping Format for Training Systemic Therapists
Robert M. Bernstein and Sandra K. Bürge................................................... 339
Graduate Student Marriages: An Organizational/Interactional View
Michele Scheinkman..................................................................................... 351
Inhalt	np4/88
Erika Steinen	Interaktionsort Frauenhaus. Zur moralischen
Entwicklung von Frauenhaus-Bewohnerinnen	275
Hauke Brunkhorst	Pädagogisierung der Normalisierungsarbeit.
Von der reflexiven Bettelei zur Ablösung der guten
Worte vom Guten und vom Geld	290
Frank-Olaf Radtke	Ausländer-Pädagogik statt Struktur-Politik?
Zweifel am verbreiteten Oualifikations- und
Bildungsoptimismus	301
Klaus Barwig/	Ausländische Mitbürger im sozialpädagogischen
Horst Nachtsheim/	Handiungsfeld: Ein Projekt an Fachschulen für
Bernd Ruoff	Sozialpädagogik	308
Thomas Feltes	Pädagogik und Justiz. Ein Plädoyer für mehr Gerech-
tigkeit und Ehrlichkeit und weniger Pädagogik im
Jugendstrafverfahren	315
Essay
Rainer Treptow	Kulturgesellschaft? Stop Making Sense!	328
Forschungsnotiz
Gebhard Angele	Obdachlosigkeit in der Kleinstadt. Ergebnisse einer
empirischen Erhebung in der BRD	332
Kurzdiskussion
Peter Gitschmann	Alterssozialpolitik auf kommunaler Ebene.
Bedingungen und Chancen einer altenpolitischen
Sozialreform	343
neue praxis aktuell
Karin Böllerty	ЛГоштелгсг; Jugendhilferecht-Aufgeht's?	349
Hans-Uwe Otto
Gabriele Steckmeister	Dokumentation: Der »Neue Start« der Frauen ins
Ehrenamt	350
Glosse (354); Forum (355)-, Information (356);
Tagungshinweise {351)-, Aktuelle Materialien (359)
Abstracts about the Articles	360
Résumé des Contributions	361
Erscheinen aus redaktionellen Gründen in Heft 6/88.
Inhalt	nps/88
Roland Proksch	Bekämpfung von Ausbildungs- und Berufsnot junger
Menschen - eine Pflichtaufgabe der Jugendhilfe?
Überlegungen zum Regelungsbedarf der Jugendbe-
nifshilfe im Jugendwohlfahrtsgesetz	363
Reinhard Hörster	Alltagsorientierte Wende in der Pädagogik. Ihre
didaktische und ihre sozialwissenschaftliche Pointe. 376
Michael Winkler	»Ideen braucht man nur, wenn man nichts erlebt«
Sieben Notizen zur alltagsorientierten Pädagogik. 386
Helmut-Gerhard Müller	Denn sie wissen, was sie lesen. Altemativzeitschriften
als Sozialisationsmedium für Jugendliche.	401
Jürgen Reyer	Soziale Arbeit und Bevölkerungspolitik. Ehe- und
Sexualberatungsstellen in der Weimarer Republik. 409
Essay
Uwe von Dücker	Carlos - Schlüsselfigur eines peruanischen
Straßenkindes	433
Kurzdiskussion
Georg Hörmann	Intervention im frühen Lebensalter	440
neue praxis aktuell
SPD-Landtagsfrakiion	Dokumentation: Kinder sind unsere Zukunft	447
Information (449); Tagungshinweise (450); Aktuelle
Materialien (452); Personalien (453)
Abstracts about the Articles •
Résumé des Contributions *
Journal of the Natíonal Association of Social Workers
Noifember-December 1988, Volume 33, Number 6
contents
SocU Work aSSN 0037-8046) ■ a prafewioiul
journal committed to improving practicc and ex-
tending knowledge in locial wirk «ad Kcial
welfare. The Editorial Board wek^mes manu-
scripts that yield new insighu into establiihed
practices, evaluate new techniques and reaearrh,
examine ctirrcnt tocia] profalema, or bring aerioua.
cniical anilysia to bear on the problema et the
protession itaeli. Opmions eapieaaed in 1ће jour-
nal ire thoae of the authors and do not neceaaari-
ly reflect the official poaition tá NASW.
In the interest oí accurate and onbiaaed com-
munication, the NASW publications program
suburribes to a beliei in tl>e importance of
avoiding language that might imply aezual,
ethnic, or other kmda o< diaoinanabon. alereetyp-
ing. or bias. NASW it committed to the fair and
e<)ual treatment of individuals and groupa, and
matenal submitted thould not pitxnMe ttereo-
typtc or diacnminatory attitudes and aaaumpoona
abiHit people.
Advertising rates are available on request.
Publication of an advertiaemem doea not con-
stitute an endorsement or approval o( any p^-
ucts or services advertiaed, any <k view,
standard, or opinion presented therein. NASW it
not responsible (or any daunt made m an «dver-
tisement appearing in ita publications.
Published in January. March. May. July.
September, and November.
Social Work is indeied/abstracted in: Crimimcl
Juina Abstraca. Curml CsnXnUs. Social вж1
Btkaivmi Scttnct. Curml Imia to JomaU n
Education. Gerontological Abstracls. Hoipital
Lttrraturr Index. International Journal of
Behattoral Social Wot* and Abslmcts. Libran/
Assocuilum Pui'isktng LUL. SCFR Famth Re-
sources Database. Pierian Pms. Psychoioiocal
Abstracts. PuöIk Affairs Iniarmatwn Srmcr
Oualitv Rnieu' Bulletin. Sage Family Studies In-
dex. Science Center for Aging Infoematuyn. Social
Scvnccs Citation Index Socuil Wort Research and
Absmtcts. Social Sciences Index
Subscription rales: Nonmemberï: individuals-
H6 for 1 year. И2 (or 2 year»: librar*s/uisti-
tutions—(58 (or 1 year. S106 for 2 years.
Members: The annual dues payment includes
SO for the journal. (Canaáa-add S3 per
subscnption year: foreign-add $12 (airlift| per
subscription year.)
Saturnal headquarters and office of pubtica-
fk»-National Association of Social Workers.
7981 Eastern Avenue. Silver Sprug. MD 20910.
Secood<last postage paid at Silver Spnng. MD
20910 and at additional mailing officet.
Postmaster: Send Form 3S79 to NASW. 7981
Eastern Avenue. Silver Spnng. MD 20910.
ГлрулкМ t> 1988 by the National Кшисгмаа of
SotuI Workers. Inc. Pnnted in U.S.A.
EDITORIAL PAGE _______
Déjà Vu or New View? 291
June Gary Hopps __________
ARTICLES _
Constant Struggle: E. Franklin Frazier and BUck Social Work in the 1920s 293
Tony Piatì and Susan Chandler _
Similarities and Differences in the U.S. and South African
Civil Rights Struggles 299
James D. Orten
Black Families Headed by Single Mothers:
Growing Numbers and Increasing Poverty 306
Ann M. Nichols-Casebolt
Interviewing through an Interpreter 315
Anne 0. Freed _'	_
To Parent or Relinquish: Consequences for Adolescent Mothers 320
Steven D. McLaughlin, Susan E. Pearce, Diane L Manninen,
and Linda D. Winges
Metaanalysis of Research on Soda] Work Practice in Mental Health 325
Lynn Videka Sherman ____
Performance Standards for Social Workers 339
Laurie Harkness and Paul Mulinski _
A Guide to the Peer Review Process for Clinicians 345
Shelomo Osman and Sharon A. Shueman _
Drugs, Dialogue, or Diet: Diagnosing and Treating the Hyperactive Child 349
Harriette C. Johnson
COMMENTS ON CURRENTS -
Computer-Based Practice: Future Dream or Current Technology? 357
Paula S. Nurius and Walter W. Hudson _
BOOK REVIEWS -
Constance R. Ahrons and Roy H. Rodgers, Divorced Families:
A Multidisdplinary Developmental View
Herb Kutchins 363 _
David Freudberg, Thinking about Drinking
Eileen M. Corrigan 363
Leslie Leighninger, Social Work: Search for Identity
Nancy A. Humphrej-s 363 _
Peter J. Pecora and Michael J. Austin, Managing Human Services Personnel
Stuart A. Kirk 364 _
(Continued on the next page)
Journal of the National Association of Social Wortcers
September-October 1988, Volume 33, Number 5
contents
Mar>' Ann Jimenez, Changing Faces of Madness: Early American Attitudes and
Treatment of the Insane
Stanley G. McCracken 364 _
David P. Beverly and Edward A. McSweeney, Social Welfare and Social Justice
Paul Lerman 364 __
PUBUCATIONS RECEIVED 366 -
POINTS AND VIEWPOINTS _
Can There Be a Unified Theory for Social Work Practice? 369
Julie Jaffee Nagel __
Social Work as a Behaviorist Views It: A Reply to Nagel 371
Bruce A. Thyer ______
"Soft" Versus "Hard" Social Work 373
Simon Davis	_
LETTERS 375 _j_
June Gar) Hopp». Вааил CdUesc. Chaou
НШ. Mm»..
NATIONAL OFnCE
Suzannr r>»onik-Peck, ACSW. Pmxinu.
Mark G. hatOc. ACSW. Елмре Äfrtnr
PUBLICATIONS DEPARTMENT
Lioda B«ebt. Dirnlor »/ Pubticautns.
RaynHmd L. Evenieam. Jr„ Mmagaf £Лвг.
Amy Eadca. Ma'lulinf Mauarn, Sh»r>l
Hardy. Saia Aíana/rr. Marie now«». Sntw
AàminiMmOtr AauuiH!. Laurel J. Kumpl.
SmorEàilar. DoroUiy L. Harrell. Audrr> S.
Hackenberg. Lauren K. Taylor. StuffEdUon.
Suaao B. Marsh. Typaattr. Patay UaKc. Cv
aJatm Anatomi
EDITORIAL BOARD
David M. Auatin. Univenity o< Teas. Auein.
Tex.; Patricia L. Ewalt. UniweiÄy of Hawaii.
Honolulu. Hjwaü: Mary Ann Jooca. New Yok
Univeruty. New York. N Y.: Roaalie A. Калс.
UniyerMy of Muinraota. Minneapote. Minn..
Joan Laird. Smith ОЛеце. Northampdm. Мам.:
Gary A. Uovd. Tutu* Uniwenity. New Olean«.
La. (Bnr/h Suud Eiblori. John F. Lootcrca.
Univenity a< Wsoonsm. Madaon. Wit.: Martha
N. Ozawa. Washmgton Unrvciaily, Sc Louit,
Mo.
Shanü K. Khinduka. Waihington Univenity,
Sl Louis, Mo.. СШг. ЛШаЛет Cimiminm
consulting edrrors
Geraldine L. Conner, Boston CaOe(c. Cbest-
nut HiU. Mass.: Aliki Coudroidou. Aiuoni
Sate Univemt}-. Tempe, Ant; Harold W.
Demone. Jr., Ruteen Univaaity, New Впша-
wick. NJ. fflml JimÜM- EbtKt: Магааги
Elbow, Columbia Univenity, New York. N.Y.;
Burt Galaway, Univenity of ManesoU Min-
neapoks. Minn.: LawTcnce E. Gary. Howan)
Univenity. Washington. DC.: Roae Gibaoa.
Univenity (rf Michigin, Ann Aibor, Мкћ.:
Amlniiu R. Harvey, MAAT Institute far
Human and Orfvuatiana] Enhancement. Wsah-
awton. D.C.: Cwtia Jansen. Ummily di Marr
land. Baltimore. Md : Suaan Matorln. New
York Hospital, New York. N.Y.; Robert
Nisbimoto. Umvenity of Southmi Caliiorma.
Los Angeks. CaU., Roeemary C Sairi Unrm
any of Michigan, Ann Art**. Мкћ.; Ann W.
ShyM. WUlianalown. Mas»., Harry Sfwcht.
Univenity of Caliteraia. Berkeley. CafeL: Leoa
Williama. Bosun CoUege. Cheama HiU. Mass
Foriniormation on entena tor euhroissioo to SdnsV
Honlwnulor H nftv/cirA/ASI»' /a»nMno«/er
Aulkm
Journal of the Natíonal Association of Social Workers
Noifember-December 1988, Volume 33, Number 6
contents
SocUl Worii aSSN 0037«М«) is a pra<e«kinal
jouraa] commined to tmprovinc pncticc and ex-
mdinf knowledge bi aocial work and aocial
weUaie. The Editorial Bond welcome« manu-
«cnpu that yield new inaifhu into eaublished
practice«, evaluate new technique« and reaearch.
examuie current aocial problema, or bring «enou«.
critica] analyais to bear on the problem» the
profession itself. Opinion« expressed in the jour-
nal are those of the suthon and do not neceasan-
ly reflect the official position of NASW.
In the interest of accurate and unbiaacd com-
municstioo, the NASW pubticatioo» program
•ubscribe« to a belief in the importance of
avoiding language that might imply aexual.
ethnk:. or other kind« of diaoimmation. «lereotyp-
ing. or bias NASW is conunitted u the fair and
equal treatment of individuala and grtiupe. and
material submitted «houkl not promote «tereo-
typk: or discriminatory attitudes and ijeumpdon»
sl^t people.
Advertising rate« are available on request.
Publication oí an advertisement does not con-
stitute an endorsement or approval of any prod-
uct« or «ennce« advertised, any point of view,
•tandard. or opinion presented dierein. NASW is
not responsible lor any claim« nude in an adver-
tiaemenl sppeanng in It« publKations.
Published in January. March. May. July.
September, and November.
Sanai U^tif* is mdexed/ibstracted int Crimmal
Jutricr Abitracb. Cmrmt Cmtenti- Sonai and
Brkamu! Sana. Curmt Imdtz lo Jomrmals »
Edaaiium Gmmloloriall AbUracts. Hosftlal
Ltlrralmrr index. International Journal of
Btkavwrat Sonai Work and Abstracts. Library
Assonahan Puòluàtnn Ud. .\CFK Family Re
soyrres Datcbase. Ptrruin Pms. Psychological
Abstracts. Public Affairs Information Senve.
Ouahri Rmru Bulletin Safe Family Studies In-
dex. Science Center /or Attinti Intormatum. SûcmI
Scu-nces Citation Index. Social Worh Research and
Abstracts, Social Scinoci Inda.
Subicnption rates: Nonmembers: indi\-idiials—
S51 lor I year. S90 for 2 years; libranevinsu-
iutions-$64 for 1 year. $116 lor 2 years.
.Members: The aruiuaJ dues payment includes
$e.50 for the journal. (Canada-add $6 per
«ubscription year: foreign-add $15 lairlift] per
subscription year.)
National koadquarters and office of publica
not—Nabonal Association of Social Workers.
7981 Eastern Avenue. Silver Spruig. .MD 20910.
Second-da»» postage paid at Silver Spnng. .4D
20910 and at additional mailing offices.
Postmaster: Send Form 3S79 to NASW. 7981
Eastern Avenue. Silver Spring. MD 20910.
Copyright C 1988 by the National Asaocution <4
Social Workers. Inc. Printed m U.S.A.
I
EDITORIAL PAGE __
Who's Losing? ¿87
June Gary Hopps and Eileen GambrHl
ARTICLES _
Social Work and the Genetics Revolution: Genetic Services 389
Julia B. Rauch _
Rights Versus Needs of Homeless Mentally 111 Persons 398
John R Belcher _
0)mmunity Treatment of the Mentally 111: The Promise
of Mutual-Help Organizations 403
Deborah A Salem, Edward Seidman, and Julian Rappaport _
Old Wine in New Bottles: A Feminist Perspective on Gilligan's Theory 411
Ketayun H. Gould _
Integrated Practice: A Framework for Problem Solving 417
Ruth J. Parsons, Santos H. Hernandez, and James D. Jorgensen _
Mastering the Law of Privileged Communication:
A Guide for Social Workers 425
Gail L Perlman ___
Social Services and Intergenerational Caregivers: Issues for Social Work 430
Enid O. Cox, Ruth J Parsons, and Priscilla J. Kimboko _
Caregiving: Where Families Need Help 436
Marc Pilisitk and Susan Hillier Parks _
Participation of Elderly Patients in Discharge Planning;
Is Self-Determination a Reality? 443
Julie S. Abramson
BRIEFLY STATED -
Autobiographical Writing: An Effective Tool
for Practice with the Oldest Old 449
Joan Barry _
On the Nature of Professional Communication:
Publication for Practitioners 453
Leon F. Williams and June Gary Hopps _
POINTS AND VIEWPOINTS -
AIDS and Ethics: The Agenda for Social Workers 460
Frederic G. Reamer _
(Continued on the next page)
Journal of the National Association of Social Wortcers
September-October 1988, Volume 33, Number 5
contents
Effects of Childhood Sexual Abuse on the
Psychosocial Functioning of Adults 465
Herbert S. Street!
BOOK REVIEWS _-
Mai7 L. S. Vachon, Occupational Stress in the Care of the Critically Ш.
the Dyinf;. and the Bercatvd
Yetta H. Appel 468 ____
Ramona T. Mercer, First Time Motherhood: Experiences from Teens to Forties
Tina L. Rzepnicki 468 _
Edward Gumz, Professumals and Their Work in the Family Divorce Court
Roeemar)' Sarri 470
Bruce A. Thyer, Treating Anxiety Disorders: A Guide for Human Service
Professionals
Janice Wood Wetzel 471 ___
Ronald A. Feldman, Arlene Rubin Stiftman, and Keiuieth G. Jung, Children at
Risk: In the Web of Parental Menial Illness
Norman A. Polansky 472
LETTERS 473 _
COMING IN NOVEMBER 1988
Public Child Welfare
and Family Services
■	Educational Preparation for Child Welfare
■	Регглапегку Planning
■	Minority Children in the Child Welfare System
■	Empowerment-Based Practice in Child Welfare
■	AIDS and Children
■	Independent Living Services
■	Black Adoptive Parents
Watch for these topics..Jind more in the Novemtjer-December
Social Vk)rk.
June r>ar> Hoppa. Boalon CoUcce. ChadM
Hil; Mast. Edttor m CkHt
NATIONAL OFFICE
Suxanne I>»oraU-Peck. ACSW. Pmxlm:
Mark G. battle, ACSW. Lucuau 1лтт
PITILICATIONS DEPARTMENT
Linda Beebe. Chreclor of Pithhcettimi.
Ka>'mond L. Evmngam. Jr.. Mmaime ЕЛкг.
Amy Eade*. Marktttnf Managrr. Shery t
Hard) , Scici Manofrr: Marie Flower», Senior
Aiimmismitiir AxsiHanl: Laurel J. RumpL
Srwwr Ećucr. Dorotliv H. Okoroji. Audrey S.
Hackenberg. Lauren R- Taylor, Staff ЕЉшп.
Suaan B. Marsh. Typatttrr. Patay l.calie. Cv
cuiatian Asasian/
EOrrORlAL BOARD
David M. Austin, University oí Teas, Auson.
Tex.; Patricia L. Ewah, University at Hawan.
Honohihi, Hawaii; Jowphioe Jackaoo, Lo«
Ahos. CaM.; Mary Ann Jooca, New York
University . New York. N Y.; Roaalie A. Калс.
Universry of Minnesota. Minneapolis. Mam.; Joan
Laird. Smith College. Northampton. Mass.; Gary
A. Uoyd. Tulane University, New Orleans. La
ífínefh SiaíodEdUori. John F. LoQirrca. Unrver-
«1Г> of Waconsui. Madison. Wa.; Martha N.
Ozawm. Washington Universrty. St- Lom«. Mo
Shanti K. Khinduka. Washington Universty.
Sl Louis. Mo., CW. Pkòàootnu Саттшт
CONSLXTING EDrrORS
GerakliiM t- Confier. Boston Coik«e. Oxm-
nut Hin. Ma«».; Aliki Coudrackm. Arnooi
State UnivTTsity, Tempe. Am.; Harold W.
DenMoc. Jr.. Rutgers University, New Brun»
»ick. N.J. (Book Лтвг Eànori: Marcare«
Elbow, Cohimba University. New York, N.Y.;
Burt Galaway. University of Mmneaota. Min-
neapolis. Minn.; Lawmce EL Gary. Howard
Um«-ersity. Washington. DC.; Roae Gtbwia.
University of Michigan. Ann Arbor. Mich;
Aminifu R. Harvey, MAAT Insttfuu «Of
Human and OrgsnuatMnal Enhanoemenl. Wash
sigton. D C.; Curtia Janxcn. Univerey of Marv
land. Baltimore. Md.; Suaaa Matorin. New
York Hoapital. New York. N.Y.; Roben
Niahimoto. University of Southern СаШогша
Los Angela. Cafcl.; Roacmary C Sarri. Uiaver
sity oi Michigan. Ann Arbor, Mich.; Ana W.
Sb)-nc. Waiiamstown. Mass.; Harry Spcciit.
Univerwty of CaUoraia. Berkeley. Cahl.; l.eos
WUiiajna. Boaun CoUegc, Cbeatnul HiU. Maaa
For adormatMn on cmeriš lor «ubmisarwi to Ssisa
Wo^mmtiO!Wrü,ntforNASW:informmlianfm
Arnlkon.
Journal of the Natíonal Association of Social Workers
Noifember-December 1988, Volume 33, Number 6
contents
Sodai Woili aSSN 0037«>4«) il a profeHknil
iourna] conuttittcd to improring practice and ex-
lendini knowledge in social work and social
welfare. The Editorial Board welcomes manu-
acripu that fieU new incifhts into established
pcactKca. erakiate new techniques and reaearch.
examine ctarent social problems, or bring serious.
cntKial snalyau to bear on the problems of the
profession itaelf. Opuiuns expressed in the jour-
nal arc those of the authors and do not necessari-
ly reflect the 0<&за1 poaitioa of NASW.
In the intenal of accurate and laibiaaed coni-
munication. (he NASW publications program
subscribes to a bdief In the importance ol
aTotding language that might imply sexual,
cdmac. or other kinds of dismniinatioQ. Mereocyp-
ing. or biH. NASW is conunitted to the fair and
equal treatment c4 individuale and grtMipa, and
material submitted should not promote txxno-
typic or discfiminatory altitude« and assumpoons
about people.
Advertising rates are available œ request.
Publkauioa ol an advertisement does not con-
stitute an endorsement or appi uval oí any prod-
ucts or lernces advertised, any point oí view,
standard, or opinkjn presoj therein. NASW is
not respnnsihlr for any cküro« made in an adver-
Qsement appearing in ia pubhcatkma.
Published in January, March. May. July,
September, and November.
SaatI Wert is indexed/abstracted in: Criminal
Juàei ЛбФаЧг. СшггжШ Omlnti Sonai end
Btliđviomt Snena. Citrrent Index to Jonmals гп
EdMcalum. Cmrnlatofical AbstruU. Hospital
Lileratnrt Index, International Journal of
Bekancral Sonai Wort and Abstracts. Ubrary
Association PuHixäing Ш., NCFR Farnih Re-
laurea Dalaiate. Pienan Pros. PtycMogical
Abstracti. Public Affairs Informaticm Strvue.
Qmtity Rtviae BuUehn. Sa/e Family StuiUes In-
ScinMr CtMttr /or A^mf Information. Sonai
Saenasülüíicmlnd€x.SoaaiWortRtsaarckand
Abstroea. Social Scienai Inda.
Subscription rates: Nonmembers: individuals—
SSI for 1 year. 190 for 2 year«; bljranes/inso-
tution«-t64 for 1 year. $116 lor 2 years.
Member«; The annual dues payment includes
$S SO for the journal. (Canada-add $6 per
•uhscription year foreign-«dd $15 (auliltl per
subscription year.)
National kaad^rten and office of publica-
twn—National As«oaat)on of Social Workers,
7981 Eastern Avenue, Sihrer Spring. MD 20910.
Second-class posoge pakl at Silver Spring. MD
20910 and st additional mailing offices.
Postmaaler. Send Form 3579 to NASW, 79в1
Eastern Avenue, Silver Spring, MD 20910,
C<4>yrigta e 1968 by the Natkmal Asaociaoon of
Social Workers, lac. Pruted in U.SA.
* TTTi
GUEST EDITORIAL ----
Renewing Our Commitment to Child Welfare 483
Dorothy V. Harris _
ARTICLES -———-
Analyzing the Educational Backgrounds and Work
Experiences of Child Welfare Personnel 485
Alice A. Lieberman, Helaine Hornby, and Marilyn Russell _
Minority Children and the Child Welfare System:
An Historical Perspective 493
Patricia L Hogan and Sau-Fong Siu	_
Moving toward Empowerment-Based Practice in Public Child Welfare 499
Rebecca L Hegar and Jeanne M. Humeker ______
Children with HIV Infection: Collaborative Responsibilities
of the Child Welfare and Medical Communities 504
' Mary G. Boland, Theodore J Alien, Gwendolyn I. Long, and Mary Tasker _
Contracting for Child Welfare Services in Massachusetts:
Emerging Issues for Policy and Practice 511
Aileen F. Hart __
An Outdoor Adventure Counseling Program for Adolescents 517
Jerry D. Marx ______
Reunions between Adoptees and Birthparents: The Birthparents' Experience 523
Phyllis R. Silverman, Lee Campbell, Patricia Patti, and Carolyn Sfyle _
Ethnic Identity of Transethnically Adopted Hispanic Adolescents 531
Estela Andujo
BRIEFLY STATED _
Independent Living Services for Youths in Foster Care 539
Anne R. Sims ___________
Experiences of Black Families as Adoptive Parents 543
Gwendolyn S. Prater and Lula T. King _
Assessment and Intervention with Adolescents Involved in Satanism 547
Barbara R Wheeler, Spence Wood, and Richard J Hatch _
COMMENTS ON CURRENTS -
Women's Career Choices and Human Service Organizations 551
David M. Austin _____________
POINTS AND VIEWPOINTS _
Children and AIDS: A Need to Rethink Child Welfare Practice 553
Jaclyn Miller and Thomas 0, Carlton _
(Continued on the next page)
Journal of the National Association of Social Wortcers
September-October 1988, Volume 33, Number 5
contents
BOOK REVIEW'S —
Lee Combrinck-Graham, ed.. Treating Young Children in Family Therapy;
Steve de Shaz^ and Ron Krai, eds.. Indirect Approaches in Therapy; Jill Elka
Harkaway, ed.. Eating Disorders; and Alan J. Hovestadt and Marshall Fine,
eds., Family of Origin Therapy
Michele Bograd 551 _
John S. Wodarski, Social Work Practice with Children and Adolescents
Ellen B. Bogolub 558 _
Paula Ailen-Meares and David A. Shore, eds.. Adolescent Sexualities: Overviews
and Principles of Intervention
Florence Lieberman 558 ________________________
Judith Jaynes and Cheryl Rugg, Adolescents, Alcohol, and Drugs: A Practical
Guide for Those Who Work with Young People; Donald M. Gallant, Alcoholism:
A Guide to Diagnosis, Intervention, and Treatment; Lawrence Metzger, From
Denial to Recovery: Counseling Problem Drinkers, Alcoholics, and Their Families;
and Philip J. Flores, Group Psychotherapy with Addicted Populations
Katherine van Woraier 559 '
David J. Mangen, Verrj L. Bengtson, and Pierre H. Landry, Jr., eds.,
Measurement of Intergenerational Relations
George S. Getzel 560 _
David Lester, Suicide as Learned Behavior; and Larry Morton Gemsbacher, The
Suicide Syndrome: Origins, Manifestations, and Alleviation of
Human Self-Destructiveness
Karin E. Wandrei 561 ____
Thomas J. Powell, Self-Help Organizatiotts and Professional Practice
Alfred H. Katz 562 __
LETTERS 565 _______
INDEX 571 ______
COMING NEXT ISSUE
■	Crisis of Affordable Housing
■	Feminist Social Work
■	Impact of Illegal Immigration
■	Dual-Career Couples
■	More articles on Child Welfare
Watch for these topics and more in the January-February
1989 Social Work.
June Gary Hopp*. BoMsn Cobete, Omtnut
НШ. Мам.. ЕЛ»агчтСЈи1/
NATIONAL OFFICE
Suiuuw Dwormk-Peck. ACSK', PmiáaU:
Mark G. Battle, ACSW, £aoKmr ОтЛог
PUBUCATIONS DEPARTMENT
Lintia Bccb«, Dirtctor tf Mlicaiicnt:
Raymooii L. Evcrnsam. Jr., t4ma/ng ЕЛиг
Amy Eadca, Mmrkttnf Mncfrr, Shrryl
Hartly, Soie JMmoirr; Marie Flower«. Snuor
Aämtnisnamt Atiaiaml. Laurel J. RumpL
Senior BÀUor. DortKtay L. Harrell. Audrey S.
Hackcnbcr«. Lauren R. Taylor. Sm/fHAicn;
Suaan B. Marah, TypaOkr Patay Leslie. Or
аШат Aaukint. Carmen Caiulia, Admini-
strative Secrtiery: KcvcQ NcaL Setbsidtary
RifUi/Prnmotion Asmtanl
EIHTORIAL BOARD
Davili M. Auatin. Unnenity о1Теш AuRin.
Te».; Patricia L. Ewalt. Unirerety at Hawaii,
Hoootultt. Hawaü; Joacphine Jackaoo, Loa
Akaa. СаШ.: Mary Ann Jooea, New York
Univenity. New York. N.Y.: Roaalie A. Kaoe,
Univenityo<Minneao>a.Mmneapalis.Mni.: Joan
Lainl, Smith CoOege, Northamptco. Maaa.: Gary
A. Uoyll, Tuboc Umrenity. New Ocieani. La.
(Britfly Stated Editor); John F. Loogrea. Univcr-
■ty CÍ Wiaonin. Madiaoo. Wb.: Martha N.
Osawa, Washington Univenity, St. Loua, Mo.
Shanti K. Khinduka. Washington Unhrervty.
Sc Louis, Mo.. СЛагг. PiMicahans Commime
CONSULTING EDITORS .
Geraldioe L. Conner, Boston College, Chest-
ma Hin. Мааа.: Aliki Comtraelou. Arizona
Srate Uniyeraity. Tempe. Arit; Harold W.
Demooc, Jr., Rutgers University. Ne«- Bruns-
wick. NJ. tBcc* Kentm EiUaet: Marcar«
Elbow, Cohnnbia UniveTtity. New Yoik. N.Y.:
Buri Galaway, Unirenity o( Mmoeaota. Min-
neapobt. Mam.; Lawrence E. Gar) , Howard
Unhrenity, Washington. D.C.; Roae Gibaon,
Uiùvenity oí Michigan, Ann Artwr, Mich.;
Aminifu R. Harvey, MAAT Institute lor
Human and Organiaatianal Enhancement. Wash-
mgton. D.C.: Curtía Janzcn. Uiiifeisity oi Mary-
land. Bahimon, Md.; Suaan Matorin. New
York Hoqiital, New York. N.Y.; Robert
Nialiiinoto, Unirenity at Southern СаШогша,
Los Angele«, СаИ.; Roaeinaty C. Sarri Univer
sity o( Michigan. Ann Arbor, Mich.; Ann W.
Shync. WUliamstown. Maas.; Harry Specht.
Uravetwy ot Cahlornia, Berkeley. СаШ.; Leon
Williama. Boston CoOege, Chestnut НШ, Maat.
MANUSCRIPT ADMSORS
Thomaa Owen Carlton. Virginia Com-
monwealth Univeraity. Richmond, Va.; Albert
HanwcU. Boston College, Chestnut HiU, Maas.;
Carolyn Тћотаа. Boston CoUege, OieatM HiU.
Mass.
Bernard Stritih, Problemi profesionalizacije socialnega dela.
Socialno delo. 27. 1988, 4: 297-302
Poleg drugih potez, po katerih se socialno delo razlikuje od
drugih strok, je tudi znanje, ki ga proizvaja "znanost o
socialnem delu" drugačno kot znanje klasičnih strok. To znanje
naj bi služilo reševanju življenjskih situacij, ki so jih doslej
ljudje reševali v skladu z običaji in z znanji, vezanimi na
družinsko socializacijo. Vprašanje pa je, kakšen smisel najdejo
uporabniki v strokovnih postopkih in kakšna je uspešnost
reševanja njihovih problemov. Uporabniki lahko začutijo, da so
izgubili lastno kompetentnost odločanja v življenjskih situaci-
jah. To je temeljni paradoks socialnega dela in meja njegove
profesionalizacije. Socialno delo se mora ogniti nevarnosti, da
bi se v težnji po profesionalizaciji izoliralo od ljudi in jim
vsijevalo svoje rešitve, kajti danes je vse boj jasno, da so
mnoga zdravila in rešitve nevarnejši od bolezni same. Zato
socialno delo ne bi smelo poskušati nadomestiti spontanih oblik
pomoči in povezovanja med ljudmi. - Ured.
Deskriptorji : profesionalizacija, znanost o socialnem delu,
samopomoč
Tone Brejc, Delovna prizadetost kot sociodinamični proces
marginalizacije v sodobni normativni družbi. Socialno delo. 27.
1988, 4: 303-310
Označevalna praksa, ki temelji na normativnem modelu vrednotenja,
ustvarja pri "delovno prizadetih" ambivalentno motivacijo do
ponujenih mehani2anov družbene pomoči in vodi v začarani krog
vse večje marginalizacije. Hkrati je ta praksa del ideološkega
aparata družbe, saj vodi4opojava "sekundarne deviacije" in
interpretira družbeno proizvedene defekte kot osebni neuspeh
posameznika. Sprememba odnosa do delovne prizadetosti pomeni
predvsem pristati na novo paradigmo socialnega vključevanja, ki
temelji na novi družbenosti oziroma na "neprodukcijski orienta-
ciji" v medčloveških odnosih. Delovno prizadeti imajo pravico
sodelovati v družbenem razvoju v skladu z njihovimi notranjimi
potrebami, družba pa bi morala obravnavo delovno prizadetih
vključiti v splošno razvojno politiko. Relativno povečani stroški
za zagotavljanje njihove dobrobiti bi se kompenzirali s kakovost-
nimi socialno-psihološkimi in posredno tudi materialnimi kori-
stmi. ki bi prispevale k družbenemu ravnovesju in napredku. -
Ured.
Deskriptorji : rehabilitacija, delovna prizadetost.
Ksenija Ramové. Skupine za samopomoč zdravljenih alkoholikov.
Socialno delo. 27, 1988, 4: 309-316
Avtorica opiše svoje terapevtske izkušnje v dveh klubih
zdravljenih alkoholikov, pri čemer posebno izpostavi dilemo
začasnega in umetnega značaja vsake strokovno vodene skupine v
nasprotju s temeljno izkušnjo. da morajo biti zdravljeni
alkoholiki trajno medsebojno povezani. Nato opisuje svoje
izkušnje in spoznanja pri preseganju te dileme s sistemskim
prehajanjem urejenih zdravijencev v samostojne tovariške skupine
zdravljenih alkoholikov. V celoti navaja osem temeljnih dejstev
in osem stopnic delovnega programa tovariških skupin. Ta program
izhaja iz spoznanj Hudolinove alkohološke šole in njene Rugljeve
socialno andragoške metode ter izkušenj anonimnih alkoholikov. V
sklepnem delu navaja dosedanje izkušnje pri delu tovariških
skupin. - Avt.
Deskriptorji : skupine za samopomoč. klubi zdravljenih
alkoholikov, alkoholizem, odvisnosti
Branka Knific, Poročilo o delu v skupinah za samopomoč v domu
upokojencev Izola, Socialno Delo, 27, 1988, 4:317-328
V izolskem domu upokojencev že leto in pol sedem strokovnih
delavcev organizirano vodi delo v skupinah stanovalcev doma. ki
imajo lastnost skupine za samopomoč. Organizirano je delo v
štirih skupinah, ki se srečujejo enkrat na teden in v katerih
delo poteka po začrtanem programu. Polega opisanega dela je
uvedenih še nekaj drugih oblik dejavnosti, ki stanovalcem nudijo
možnost za sprostitev. Dejavnost je s svojo obliko oz. načinom
dela novost pri delu s starostniki v DU. Pomembna značilnost je
tudi v tem, da so v delo povezani strokovni delavci štirih
različnih institucij, kar tudi ni običajno. Odnosi med člani
skupin in strokovnimi delavci so sproščeni. ter vsem nudijo
osebno zadovoljstvo. - Avt.
Deskriptorj i : skupine za samopomoč, socialno delo s starejšimi
Bojan Regvar. Grafologija v socialnem delu. Socialno delo, 27,
1988, 4:
Grafologija je kot znanost o spoznavanju osebnih značilnosti
človeka na osnovi primernega rokopisa kvalitativno dopolnilo
socialnemu delu. Z njeno pomočjo lahko socialni delavec bolje
oceni intelektualno. karakterno in socialno raven človeka.
Grafologijo bi lahko v socialnem delu uporabljali predvsem na
èirèem področju dela z družino, na primer pri izboru rejnikov,
posvojiteljev, skrbnikov, v razveznih postopkih in pri zakonskem
svetovanju, morda tudi pri delu z alkoholiki. Pri nas je že možno
uporabljati strokovne grafoloèke usluge. ni pa še potrebne
obveščenosti in pripravljenosti pri socialnih delavcih in ustano-
vah, da bi to staro in v svetu uveljavljeno veščino uporabljali
pri svojem strokovnem delu. - Ured.
Deskriptorji : grafologija
BRALCEM IN SODELAVCEM 2 ELIMO
VELIKO SREČE IN DELOVNIH USPEHOV
V LETU 1989
Uredništvo
389	Socialno delo, 27. 1988/4
SOCIALNO DELO. LETNIKA? (1988) 8T. 1-4
KAZALO
Številka 1
SOCIALNO DELO V ORGANIZACIJAH ZDRU2ENEGA DELA
-	Einil Milan Pintar
Jugoslavija na pragu XXI. stoletja	1
-	Andreja Kavar-Vidmar
Socialna varnost v obdobju gospodarskih kriz	5
-	Pavla Rapoša-Tajnèek
Delovno področje socialnega dela v OZD	11
-	Pavla Rapoèa-Tajnšek. Maja Vojnovič
Socialna funkcija združenega dela, socialna politika
In socialno delo v OZD	24
-	Marija Ovsenik
Nekatere dileme v vpraëanju družbenih margin oziroma
"sociale"	30
-	Ivica Matko
Socialno varstvo In družbeni standard	51
-	Otmar Zorn
Kadrovsko-soclalna funkcija v praksi In njen vpliv
na ekonomiko	58
Številka 2
ČLANKI
-	Srečo Dragoš
O verski skrbi za starejše	79
-	Blaž Mesec
Vrste akcijskih raziskav	93
-	Srečo Dragoš
Problem "samorazlskave" In prave akcijske raziskave
390	Socialno delo, 27. 1988/4
z Gillijeveçra vidika	104
-	Ida Hojnik
Staranje In etaroetno varstvo v svetu In pri nas	114
POROČILA
-	Analiza mladoletnlftkega prestopnlôtva v občini
Piran v obdobju 1980-1986 (Miha Rotar. Igor
Debernardi, Rosanda Galonja. Lea Hiti)	123
-	Stališča In prlpročlla koordinacijskega odbora za
načrtovanje družine pri RK SZDL v zvezi s pojavi
nasilja nad otroki (Janez Malačič)	131
NOVE KNJIGE
-	MIlan Martinovlć, Znanstvene osnove socijalnog
rada. Narodne novine, Zagreb 1987
(Andreja Kavai—Vidmar. Blaž Mesec)	136
-	Darja Zavlréek, Zgodba o Josipdolu. RK ZSMS,
Ljubljana 1987 (Srečo Dragoš)	144
-	E. Shorter, The History of Women's Bodies. Pelican
Books, London 1984 (Zgodovina ženskih teles)
(Darja Zaviršek)	146
IZ TUJEGA TISKA
-	Delo s sulcldalnlml mladostniki In njihovimi
družinami (Blaž Mesec)	153
-	Socialni pomočniki pri otrocih z vedenjskimi
. motnjami (Anica Kos)	158
-	Zdravniška molčečnost In obveznost javljanja pri
aldsu (Jože Urbanija)	163
DOKUMENTACIJA
-	Signalne Informacije o tuji periodiki
-	Povzetki člankov
391	Socialno delo, 27. 1988/4
Številka 3
ČLANKI
POGOVOR ZA OKROGLO MIZO O NAČRTOVANJU VISOKOSOLSKEGA
STUDIJA ZA SOCIALNO DELO
-	Dr. Gabi Cačinovič-Vogrinčič
Preobrazba Vlôje éole za socialne delavce v Ljubljani
v visoko šolo znotraj univerze	182
-	Dr. Andreja Kavar-Vidmar
Vloga prava pri oblikovanju vede o socialnem delu	187
-	Vito Flaker
Izobraževanje za poklicno vlogo socialnega delavca
terja poseben "duh" èole	189
-	Mag. Marija Ovsenik
Kratek problemski pogled na socialno delo
(Organizadjsko-organlzacloloôkl vidik)	192
-	Mag. Tone Brejc
Za visoko ôolo socialnega dela kot inventivni in
kritični edukatlvni ambient	206
-	Dr. Maca Jogan
Sociologija, produkcija smiselnosti vsakdanjega
življenja In socialno delo	208
-	Mag. Tanja Rener
K razmerju med sociologijo in socialnim delom	212
-	Srečo Dragoš
Sociologija - socialno delo: (ln)kompatlblInost?	214
-	Vida Miloševič
Novi koncepti In Izkušnje pri Izobraževanju za
socialno delo v Evropi	222
-	Blaž Mesec
Veda o socialnem delu kot znanstveno jedro
visokošolskega študija	235
POROČILA
- Višja ôola za socialne delavce v Ljubljani sklenila
zanimiv sporazum o sodelovanju z ugledno dortmunsko
Visoko šolo za socialno delo (dr. Gabi Cačinovič-
392	Socialno delo, 27. 1988/4
Vogrinčič)	246
-	Stirlindvajeetl mednarodni kongres ëol za socialno
delo (dr. Andreja Kavar-Vidmar)	248
-	Svetovna konferenca socialnih delavcev v Stockholrou
od 26. do 30. julija 1988 (Vida Miloževič)	251
-	Mejnik norosti: Mladinski soclalnorazlskovalnl tabor
Hrastovec 88 (Vito Flaker)	253
NOVE KNJIGE
-	Jo4e Ramové, Socialno delo In alkoholizem. Delavska
enotnost. Ljubljana 19888 (Milko PoStrak)	259
IZ TUJEGA TISKA
-	Kako pomagati ljudem z epilepsijo (prev. Marija
Zdežar)	261
DOKUMENTACIJA
-	Seznam diplomskih nalog, ki jih je prejela knjižnica
VSSD v letu 1987	267
-	Signalne informacije o tuji periodiki	273
Številka 4
ČLANKI
-	Bernard Stritih
Problemi profesionalizacije socialnega dela	297
-	Tone Brejc
Delovna prizadetost kot soclodlnamlčen proces
marginalizacije v sodobni normativni družbi	302
-	Ksenija Ramovè
Skupine za samopOTioč zdravljenih alkoholikov	309
-	Branka Knific
Poročilo o delu v skupinah za samopomoč vDomu
upokojencev Izola	317
393	Socialno delo, 27. 1988/4
-	Bojan Regvar
Grafologija v socialnem delu	329
POROČILA
-	Učne delavnice kot osrednja invalidska delavnica
za slu6no prizadete osebe (Jasna Bauman, Karl
Destovnik)	338
-	Poročilo o strokovnem izpopolnjevanju v ZDA
(Sabina Sile)	344
NOVE KNJIGE
-	Odziv na recenzijo
(Jože Ramovš, Socialni delavec in alkoholizem.
Knjižnica sindikati. Delavska enotnost, Ljubljana
1988) Branka Knific	346
-	Psihlatrova odveza družbi
(Duèan Kecmanović, Upotreba duèevnog bolesnika,
Prosveta. Beograd 1986) Blaž Mesec	349
IZ TUJEGA TISKA
-	Kako vplivajo konflikti med zakoncema na otroke
(Blaž Mesec)	366
-	Kako si bivéi zakonci razdelijo starèevske vloge
(Blaž Mesec)	368
DOKUMENTACIJA
-	Signalne Informacije o tuji periodiki	371
-	Povzetki člankov	386
-	Kazalo: Socialno delo. letnik 27 (1988)	389
394	Socialno delo, 27. 1988/4
ABECEDNO KAZALO AVTORJEV
(Ob imenu avtorja so navedene začetne strani njegovih
prispevkov)
Bauman. Jasna, 338
Brejc mag. Tone, 206, 302
Cačinovič-Vogrinčič. dr. Gabi, 182, 246
Debernardi Igor, 123
Destovnik, Kari, 338
Dragoô, Srečo, 79, 104, 144, 214
Flaker. Vito, 189, 253
Galonja, Rosanda, 123
Hiti. Lea, 123
Hojnik, Ida, 114
Jogan, dr. Maca, 208
Kavar-Vidmar. dr. Andreja, 5, 136, 187, 248
Knific, Branka, 317, 346
Kos. dr. Anica, 158
Malačič. dr. Janez, 131
Matko, Ivica, 51
Mesec, Blaž, 93, 136, 153, 235, 349, 366, 368
Miloševič. Vida, 222
Ovsenik, mag. Marija, 30, 192
Pintar, Emil Milan, 1
Poôtrak. Milko, 259
Ramovš, Ksenija. 309
Rapoša-Tajnšek. Pavla. 11. 24
Regvar. Bojan. 329
Rener. mag. Tanja. 212
Rotar. Miha. 123
Stritih, Bernard, 297
Sile, Sabina, 344
Urbanija. Jože, 163
Vojnovič, Maja, 24
Zaviršek, Darja, 146
Zdešar, Marija. 261
Zorn. Otmar. 58
IZ8LI	STA	KNJIGI
SKUPINSKA DINAMIKA V SKUPNOSTI
Besedilo ROSEMARY RANDALL IN JOHN SOUTHGATE
Ilustracije FRANCES TOMLINSON
Knjiga V prvem delu v obliki stripa posreduje osnovna znanja
skupinske dinamike, ki jih potrebujemo pri delu s skupinami
in v skupnostih. V drugem delu pa prinaèa članke Vita
Flaker ja. Blaža Mesca, Bernarda Stritiha in Günther ja Airmona
o tej tematiki. Knjiga je tiskana na formatu A4 in obsega 76
strani.
HRASTOVSKI ANALI ZA LETO 1987
Uredila VITO FLAKER IN MOJCA UREK
To je zbornik gradiv, ki so nastali ob Mednarodnem delovno-
raziskovalnem taboru Hrastovec 87.
Iz vsebine: Zgodovina norosti (Mojca Urek). Prispevki k
zgodovini hrastovžke graščine (Neva Pipan). Ustroj moči v
psihiatričnem zavodu (Nataša Sumak), Kam gre psihiatrija
(Mojca Urek), Tabor v Hrastovcu - motnja ali spodbude (Vito
(Flaker). Povzetek knjige Ervinga Goffmana "Azili" (Vito
Flaker). Kaj bi Goffman videl v Hrastovcu (Vito Flaker.
Mojca Urek)
Knjiga obsega 155 strani.
OBE KNJIGI LAHKO KUPITE V TAJNIŠTVU VIŠJE SOLE ZA SOCIALNE
DELAVCE V LJUBLJANI. SARANOVIČEVA 5
SKUPINSKA DINAMIKA
V SKUPNOSTI
BESEDILO: ROSEMARY RANDALL
IN JOHN SOUTHGATE
ILL STRAClJE: FRANCES TOMLINSON

NAVODILO SODELAVCEM
Sodelavce prosimo. naj svoje prispevke pošiljajo v dveh
izvodih na naslov: Uredništvo Socialnega dela. Višja šola za
socialne delavce, Saranovičeva 5, 61 000 Ljubljana.
Obseg člankov. teoretičnih razprav in poročil o raziskavah
naj ne presega 15 tipkanih strani. Obseg ostalih prispevkov,
to je poročil, vesti, ocen, prikazov idr. naj ne presega 5
tipkanih strani, če ni drugače dogovorjeno. Člankom prilo-
žite povzetek do 15 vrstic.
Vsako besedilo naj bo napisano z dvojnim razmakom. to je 30
vrstic na stran, ker sicer ni mogoče besedila popravljati.
Opombe in navajanje virov: (1) V opombah podrobneje poja-
snjujemo besedilo ter navajamo vire. Opombe potekajo po
zaporednih Številkah, ki jih v besedilu pišemo za en razmik
nad besedo, na -katero se nanašajo (npr. pomoč^). Vsebino
opomb navedemo na koncu besedila pred seznamom literature in
ne pod črto vsake strani, (2) Literaturo navajamo tako, da
med besedilom navedemo v oklepajih ime avtorja, letnico
izida dela, iz katerega je vzeta navedba, in stran (npr.
Fromm, 1963, 21). Na koncu besedila dodamo seznam uporab-
ljene literature, urejen po abecedi priimkov in imen avtor-
jev .
Besedilu priložite na posebnem listu svoje osebne podatke:
ime in priimek, strokovni in znanstveni naslov, ustanovo,
kjer ste zaposleni in funkcijo, natančen domači naslov z
navedbo občine in krajevne skupnosti, telefonsko številko in
številko žiro računa.