TEDNIK
LETO XXVIII. ST. 34
PTUJ, 4. SEPTEMBRA 1975
CENA 2 DIN
ORMOŽ
Ocena gospodarjenja
PRVA OCENA AKCIJE ZA URESNIČEVANJE CILJEV DRUŽBENOEKONOMSKEGA
RAZVOJA ZA LETO 1975 NA OBMOČJU OBČINE ORMOŽ
Prejšnji mesec so delavci v OZD in
TOZD območja občine Ormož na
svojih zborih obravnavali in ocenje-
vali gospodarska gibanja v občini ter
analizirali in sprejeli konkretne za-
dolžitve. Gradivo za te množične se-
stanke so pripravili strokovni delavci,
oziroma posebne komisije in ga je
prehodno proučil politični aktiv.
Osnova vsem tem prizadevanjem je
bila naloga, da bi v vseh delovnih sre-
dinah obravnavali problematiko iz-
vajanja gospodarske politike za leto-
šnje leto ter da bi izdelali, oz. dopol-
nili stabilizacijske programe in pro-
grame varčevanja.
Prva ocena teh prizadevanj je bila
sprejeta na razgovoru sekretarjev OO
ZKS območja občine prejšnji teden v
torek. Jutri bo o tem spregovoril tudi
komite OK ZKS, v prihodnjih dneh
pa tudi koordinacijski odbor pri OK
SZDL.
programi varčevanja
Za večino OZD in TOZD so sekre-
tarji ocenili, da prizadevanja za var-
čevanje potekajo dobro. Delovni ko-
lektivi so sprejeli ukrepe za izboljša-
nje gospodarjenja zlasti na teh po-
dročjih: materialni stroški, investicij-
sko vzdrževanje, režija, kvaliteta de-
la, koriščenje obratnih sredstev ter iz-
boljšanje knjigovodske evidence.
Na zborih kolektivov so obravna-
vali tudi rezultate polletnega gospo-
darjenja. Razvidno je, da je bila v
tem času sl^ša uspešnost poslovanja
zabeležena v TP Zarja, TOZD Dro-
ga, TOZD Primat IV, TOZD Kmetij-
stvo in TOZD Kooperacija (oba Slo-
vin). V novi tovarni OPTYL so bili
zastoji zaradi pomanjkanja rezervnih
delov iz uvoza. Kolektiv je bil tisti čas
na dopustu. Sedaj je že vse urejeno in
proizvodnja lepo teče.
Pomanjkanje reprodukcijskega
materiala in polizdelkov je čutiti tudi
v Primatu IV (bivši Kran) in to zara-
di slabih poslovnih odnosov koope-
rantov, ki pravočasno ne dobavijo
dogovorjenih količin. Zaradi tega
prihaja V tej TOZD do zastojev. Ra-
zen tega pa jih pestijo še stare zaloge
nekurantnih polizdelkov.
V nekaterih TOZD in OZD so v
tem času naraščale zaloge gotovih iz-
delkov (Primat IV, Droga, IGP
Ograd, tovarna Jože Kerenčič).
Rast osebnih dohodkov je v skladu
z resolucijo, vendar zaradi nizke aku-
mulacije v nekaterih delovnih organi-
zacijah ne dosegajo dogovorjenih
osebnih dohodkov kljub temu, da so
le-ti v primerjavi z republiškim po-
prečjem zelo nizki.
Na nekaterih zborih kolektivov so
delavci zahtevali uvedbo doslednega
nagrajevanja po delu. Zlasti je to pri-
šlo do izraza v opekarništvu, kjer za-
radi uvajanja nove tehnologije in me-
hanizacije še vedno izplačujejo ose-
bni dohodek po uri in ne po količini
opravljenega dela.
investicije Čakajo
Na območju občine Ormož nepo-
kritih investicij ni. Minimalne preko-
račitve so zaradi podražitev zabeležili
samo v TOZD Kmetijstvo. Vsi delov-
ni kolektivi pa se srečujejo s pomanj-
kanjem kvalitetnih obratnih sredstev
in z nelikvidnostjo. Z zadnjim ukre-
pom KB Maribor, s katerim je pribli-
žno staro milijardo kratkoročnih kre-
ditov spremenila v dolgoročne, se je
položaj nekoliko izboljšal.
Z optimizmom izdelani programi
investicij, ki bi se naj pričele letos,
stagnirajo (Droga, Primat, Kmetij-
stvo in Kooperacija, Marles — žaga
Ormož). Ta problematika ta čas naj-
bolj ,,tišči" v ospredje, zato bo o tem
podrobneje spregovorila komisija za
družbeno-ekonomska vprašanja in
samoupravljanje pri komiteju OK
ZKS.
skupna in splošna poraba
Zbor kolektiva občinske uprave je
obravnaval program varčevanja na
področju skupne in splošne porabe
ter ugotovil, da se gibljeta v okviru
ekonomske resolucije za letošnje le-
to. V samoupravnih interesnih sku-
pnostih še niso pristopili k konkret-
nejši izdelavi programov varčevanja,
kar je nujno čim prej storiti. Uspešno
pa je bila ta akcija izvedena v KS.
povezovanje — cene
Zapisniki zborov kolektivov pove-
do, da ponekod glede samoupravne-
ga organiziranja in širšega povezova-
nja gospodarstva niso ničesar
povedali. Vključevanje ormoškega
gospodarstva v širše reprodukcijske
komplekse je kljub nuji, ki se kaže na
tem področju, ostalo ob strani. Se-
kretarji OO ZKS so menili, da je tak-
šno ravnanje posledica mlačnega od-
nosa do teh vprašanj predvsem tistih
članov ZK, ki so na vodilnih in vod-
stvenih položajih. Le-ti da z nakazo-
vanjem raznih možnih variant
zavajajo kolektiv in družbenopoliti-
čna vodstva.
Glede cen je še vedno prisotna te-
žnja, da bi izkoristili maksimalne
možnosti dvigovanja. Predvsem gre
za ceno komunalnih storitev, cene
stanovanj in drugo.
Sklepi jutrišnje seje komiteja ob-
činske konference ZKS Ormož, spre-
jeti na osnovi rezultatov polletnega
gospodarjenja v občini in te ocene,
bodo dali nekaj neposrednih nalog za
nadaljnjo politično delo na področju
prizadevanj za stabilizacijo gospodar-
stva.
IS SO Ptuj
se je sestal
Zadnje seje IS SO Ptuj so se poleg
Članov izvršnega sveta SO Ptuj
udeležili še predstavniki družbeno-
političnih organizacij, dijaškega
doma, poklicno-poljedelske živino-
rejske šole iz Turnišča pri Ptuju in
izobraževalne skupnosti Ptuj. Člani
IS SO Ptuj so obravnavali predlog
sklepa o soglagu k cenam storitev v
Dijaškem domu v Ptuju ter sprejeli
sklep, da se Dijaškemu domu prizna
do nadaljnjega cena v višini 90 % od
predloženega zneska. Predložen
znesek znaša 117.170 dinaijev. V
nadaljevanju seje so obravnavali še
poročilo komisije izvršnega sveta SO
Ptuj o ugotovitvah v zvezi s
programom investicij Poklicne polje-
delsko-živinorejske šole v Turniščih
^ Ptuju in prav tako sprejeli
določene naloge, ki bodo bistveno
prispevale k ureditvi tega vprašanja.
MG
PTUJ V FESTIVALSKEM UTRIPU. Posnetek festivala zabavne glasbe na letnem prireditvenem
prostoru je naredil ptujski fotograf Stanko Kosi. Kako je bilo pa poročamo na 4. strani.
2. stran
tednik - Četrtek, 4. septembra 197$
Uspehi in pomanjkljivosti gospodarsice
stabilizacije v bistriški občini
v preteklem tednu so na seji komi-
teja občinske konference ZK Slov.
Bistrica obravnavali in ocenili rezul-
tate stabilizacijskih ukrepov ter gi-
banj v občini.
Seja je bila zbir vseh prizadevanj
bistriških komunistov kakor tudi
drugih družbenopolitičnih delavcev
in gospodarstvenikov na področju
prizadevanj za odpravljanje gospo-
darske nestabilnosti, ki se je tudi v bi-
striški občini pojavila v precejšnji
meri.
S posebno pozornostjo so ponovno
osvetlili sklepe zborov občinske skup-
ščine, ko so obravnavali stabilizacijo
gospodarstva v občini. Tokrat so do-
ločili tudi nosilce nalog, roke za nji-
hovo izpolnjevanje in poudarili po-
trebo po zaostritvi odgovornosti za
uresničevanje vseh sprejetih sklepov.
Pretekli teden pa so že z dokajšnjo
mero zadovoljstva ugotavljali, da je
bilo od izredne seje zborov občinske
skupščine, do preteklega tedna
mogoče ugotoviti v mnogih delovnih
okoljih pomembne uspehe. Med nji-
mi je posebno mesto zavzela delovna
organizacija IMPOL Slov. Bistrica,
ki je uspela v kratkem času povečati
izvoz na tržišča bližnjega vzhoda. Tu-
di v Steklarni ,,B. K." Rog. Slatina,
TOZD Slov. Bistrica je opaziti v za-
dnjih dneh avgusta ugodnejšo proda-
jo izdelkov, kljub temu pa rezultati še
vedno ne uresničujejo pričakovanj,
da bi se rešili velikih zalog gotovih iz-
delkov, kar povzroča tudi nadaljnjo
likvidnost tega 300 članskega kolekti-
va. Prisotno pa je tudi pomanjkanje
obratnih sredstev. V kolektivu se sre-
čujejo tudi s precejšnjim pomanjka-
njem strokovnega kadra predvsem
steklarjev ter močno fluktuacijo de-
lovne sile. Ker pa je jesen čas večjih
naročil in povpraševanja po svetlo-
bnih telesih, pričakujejo v naslednjih
mesecih uKodneiše rezultate.
V	Opekarni Pragersko se težave z
zalogami še niso zmanjšale. V prvem
polletju so v tem kolektivu vsled veli-
kih zalog (predvsem glinopora)
utrpeli za okoli 480.000 dinarjev iz-
gube.
V	kolektivu so prepričani, da bodo
z novim programom in konkretnejši-
mi organizacijskimi prijemi v nasle-
dnjih mesecih težavno stanje vsaj v
veliki meri ublažili, medtem ko je nji-
hova želja izgubo do konca leta pov-
sem odpraviti.
Med organizacije, ki so v uresniče-
vanju stabilizacijskih ukrepov v,bi-
striški občini dosegle pomembne
uspehe, sodi podjetje Embalaža in
mizarstvo EMMI Slov. Bistrica, kjer
je okoli 150 zaposlenih skupno z ana-
lizo gospodarskih gibanj izdelalo
protiinflacijski program, ki ga je s
papirja uspešno preneslo tudi v pra-
kso. S precejšnjimi možnostmi, ki
nakazujejo uspešnejše delo v tem ko-
lektivu, so v kratkem času dosegli po-
membne uspehe. Med njimi so
zmanjšanje boleznin z uvedbo kon-
trolorja, izdelali so samoupravni spo-
razum o izumih, patentih in tehničnih
izboljšavah, normirali pa bodo tudi
delovne operacije, kjer je to možno,
pa še ni bilo storjeno. Izdelava spora-
zuma o sistemizaciji delovnih mest bo
prav tako pomembna pridobitev v
protiinflacijskih prizadevanjih.
Splošna ugotovitev, kar so pouda-
rili tudi na seji komiteja, je bila, da
so bile začetpe akcije za stabilizacijo
na vseh področjih bistriške občine
dobro zastavljene, vidni pa so že tudi
prvi rezultati. Ponovno pa so ugotav-
ljali, da kot že večkrat tudi tokrat
uspeh ni bil povsod takšen, kot so ga
pričakovali v okviru danih možnosti.
V nekaterih delovnih okoljih TOZD
in OZD je bila stabilizacijska politika
vsebinsko nepopolna, pa bodo mora-
li pri njih v najkrajšem času to popra-
viti. Ocene gospodarskih gibanj je do
dogovorjenega časa v bistriški občini
izdelalo skupno 18 TOZD, medtem
ko v 11 TOZD to še vedno urejajo.
Poraznejša je tudi podoba, ko je od
14 krajevnih skupnosti, kolikor jih
deluje v bistriški občini, izdelalo pro-
tiinflacijski program samo pet. Nič
boljše pa ni bilo v samoupravnih inte-
resnih skupnostih, kjer so od 11 po-
trebnih bile izdelane samo štiri in ena
regionalna.
Komunisti so pokazali še na eno
pomanjkljivost pri sprejemanju in
oceni gospodarskih gibanj v občini.
O njih so v mnogih okoljih razprav-
ljali le v ožjih skupinah in manj na
zborih delavcev. Opozorili so tudi, da
bo v občini potrebno posvetiti več po-
zornosti integracijskim gibanjem, za
kar so dane ugodne možnosti. VH
Nova stanovanja za najstarejše bistričane
Društvo upokojencev občine Slov.
Bistrica si je z namenom kar najbolj
načrtno in hitro reševati stanovanj-
skO' problematiko svojih članov pred
dvema letoma zastavilo, akcijski
program gradnje najemnih stanovanj
m vzporedno s tem tudi program
ureditve okolja njihovih bivališč.
Tako zastavljeni akcijski • program
nameravajo uresničiti v petili letih.
Že v prvih dveh letih so uspešno
rešili nekaj najnujnejših primerov.
Ptvi pomemben uspeh na tem
področju 90 dosegli z zgraditvijo
prvega trakta bodočega stanovanj-
skega naselja upokojencev iz celotne
občine v središču Slov. Bistrice, ko
so zgradili prvi blok, v katerem je
dobilo stanovanje 37 najnujnejših
prosilcev. V letošnjem juliju pa je bil
dograjen še drugi blok v tem
kompleksu bodočega na£3lja upoko-
jencev v Slov. Bistrici, kjer so
pridobili še 28 stanovanj. Vzpo-
redno z gradnjo upokojencev
stanovanj v občinskem središču pa
gradijo te dni stanovanja tudi v
Oplotnici, kjer so -v gradnji tri
stanovanja in dva na Pragerskem, V
naslednjih dneh pa bodo gradnjo
dodatnih štirih stanovanj za
najstarejše pričeli še v Makolah.
Medtem ko je investitor vseh'
stanovanj Stanovarusko' podjetje
Slov. Bistrica, iih gradijo delavci
gradbenega podjetja Konstruktor,
TOZD Granit Slov. Bistrica. Vsa
stanovanja v bistriški občini so ali še
bodo dograjena s sredstvi repu-
bliškega sklada invalidskega in
pokoj n in dcega zavarovanja, pred-
vsem v obliki kreditov, kakor tudi iz
stanovanjskega dclada občine Slov.
Bistrica. Pomembna pa so - tudi
sredstva, pridobljena iz sklada za
gradnjo solidarnostnih stanovanj.
Tudi primeri, da svoja sredstva
primaknejo tudi lastniki stanovanj
upokojencev, niso maloštevilni.
Ob tako pomembnih pridobitvah
pa stanovalci upokojenci niso
povsem brez ^rbi, saj ■ v novo
zgrajenih objektih ugotavljajo pre-
cejšnje pomanjkljivosti.
Vzporedno s prizadevanji za
pridobitev kar največjega možnega
števila upokojenskih stanovanj pa
Društvo up(.l. -jencev občine skrbi
tudi za lepo urejenost -okolja,
namenjenega oddihu in rekreac^i
n^star-ejših občanov, V ta namen so
že sprejeli okvirni akcijski in
finančni program, od katerega
največji del odpade prav ureditev
oko^a v stanovanj^em naselju
upokojencev v Slov, Bistrici, kjer si
želijo asfaltiranih sprehajališč, cvet-
ličnih nasadov in izgradnje več
rekreacijskih objektov za starejše.
Za uresničitev teh načrtov je izdelan
tudi predračun, ki bi za tako
zastavljeni akcijski ■ program ureje-
nega okolja znašal 640.000 dinarjev.
Del teh sredstev bo zagotovilo
društvo, medtem ko preostali del
obljubljajo skupščina občine Slov.
Bistrica, krjgevna skupnost mesta in
delovne organizacije, V ta namen,
kakor tudi za nabavo opreme v
stanovanjih upokojencev in njihovo
redno vzdrževanje so ■ ustanovili
posebno solidarnostni sklad, v
katerega vlagajo svoja sredstva člani
društva upokojencev občine Slov.
Bistrica.
Za urejenost okolja in upoko-
jenskih stanovanj pa skrbijo tudi v
vseh večjih kr^ih te občine, kjer se
združiflejo najstarejši občani
V. Horvat
Zaključek
delovne akcije
V Majšperku, kjer so od 18. maja
tega leta živeli in delali brigadirji iz
vse Slovenije za našega haloškega
človeka, da bi ga oskrbeli z enim iz.
med najosnovnejših življenjskih vi-
rov — vodo, je sedaj povsem mimo.
Brigadirji so se poslovili, vendar sa-
mo za letos. Dela še ni konec, je le u-
vod v številne tovrstne akcije, ki no-
sijo v sebi dragoceno poslanstvo boja
za izenačitev življenjskih pogojev,
Mladi so v tej akciji potrdili zaupan-
je, dosegli zavidljiv uspeh kljub te-
mu, da jim je mnogokrat dež one-
mogočal normalno delo. Tako so
izkopali 8900 m primarnega vodo-
vodnega omrežja, obrnili 17300 ku-
bikov zemlje ter poleg tega še opravili
3150 udarniških ur pri ureditvi
komunalnih objektov; načrt so pre-
segli za 12%.
Slovesnosti ob koncu akcije Halo-
ze 75, ki je bila v četrtek, 28. avgusta
v Majšperku, so se udeležili med dru-
gim tudi Ivanka Vrhovčak, generalna
sekretarka republiškega sveta Zveze
sindikatov Slovenije, Zlatko Vogri£,
vodja centra za mladinske delovne
akcije pri RK ZSMS, predstavniki
družbenopolitičnega življenja občine
Ptuj, krajevne skupnosti Majšperk,
sosednjih krajevnih skupnosti, tovar-
ne volnenih izdelkov itd. Na sklepni
slovesnosti je najprej spregovoril Jo-
že Poglajen, komandant akcije in
med drugim povedal, da je v akciji
sodelovalo 428 mladink in mladin-
cev, ki so dosegli že omenjeni delovni
uspeh. O pomenu te akcije, ki ni
zgolj formalen, je spregovoril še
predsednik OK SZDL Ptuj, Stanko
Lepej in dejal, da so mladi z zavestjo
sprejeli to veliko akcijo in prinesli s
seboj zaupanje, življenje in socialno
varnost. Spregovoril pa je tudi Milan
Cuček, predsednik OK ZSMS Ptuj.
Ob tej priložnosti je Metod Zalar,
član sekretariata predsedstva repub-
liške konference Zveze socialističn«
mladine Slovenije podelil udarniške
značke vsem, ki so na kakršenkoli
način pomagali k uspešnosti akcije
Udarniško značko so dobili: tovarna
volnenih izdelkov Majšperk; Pranje
GnilSek, predsednik IS SO Ptuj; Jožt
Botolin, načelnik oddelka za gospo-
darstvo pri SO Ptuj; Franc Prime,
sekretar OK ZSMS Ptuj; Ivan Smo-
lej, predsednik krajevne skupnosti
Majšperk; Rafko Mohorko, sekretar
Osnovne organizacije ZK Majšperk
in Roman Sagadin, delavec ptujskega
komunalnega podjetja.
Kot že tolikokrat med akcijo, j'
dež oviral tudi sklepno slovesnost
Tudi premočena zastava nikakor ni
hotela z droga, kot da ne bi želela
konca akcije. Uvodni slovesnosti
sledil kulturni program v majšperšl"
dvorani. Zaključka akcije so se ude-
ležili tudi brigadirji iz vseh dosedan-
jih izmen.
Mladi so tako znova obujali spo^
mine na delo na trasi, na drobi''
doživljaje, na tovarištvo in ne naza'''
nje na solidarnostni pomen te akcij«
Ko so se razhajali, so si obljubili, ^
se v prihodnjem letu znova srečajo n*
akciji, na tej šoli življenja, ki nikak"
ni obeležena samo s krampom in
pato.	M''
TEDNIK - ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1975
stran 3
ormož
V kmetijstvu ni rožnato
^STLINSKA LETINA BO (TAKO? ) SREDNJA, SADJA BO BOU MALO, VINOGRADI SO
RODNI, V ŽIVINOREJI PA ŠE NAPREJ KRITIČNO
Vsako leto ob tem času že lahko
dajemo približne ocene letine. Kme-
tijstvu je letos ,.izdatno" nagajal
dež, tako da ne moremo pričakovati
kakšne posebne letine, vendar pre-
živeli bomo, o tem nihče ne dvomi.
Kako so letos (ne) uspešni v TOZD
Kmetijstvo Ormož smo se pogovar-
jali z direktorjem te Slovinove te-
meljne organizacije združenega dela
Ivekom Vihrom, inž. kmetijstva. Na
kratko sva ,.obdelala" vsako kul-
turo, pa začnimo tako, kot sva se
pogovarjala.
PSENICA je bila srednje slaba.
Zasejanih je bilo 302 ha, dosegli pa
so pridelek 36,4 metrskih centov na
hektar. Nekaj škode je naredila tudi
toča, kar je poravnala zavarovalnica.
Pri spravilu so imeli težave, saj zaradi
razmočene zemlje kombajni niso
mogli žeti. Ko so se njive nekoliko
posušile, pa so delali v dveh izmenah,
tako da je bil pridelek kljub vsemu
pravočasno pospravljen. Pšenico so
seveda, tako kot običajno, takoj pro-
dali Intesu po 1,97 din za kg. V tej
ceni niso všteti stroški sušenja in pre-
mija, ki se dobi za nekatere sorte.
KORUZA za sedaj dobro kaže.
Pričakujejo srednje dobro letino.
Posejanih je 425 hektarjev. Vse je
odvisno od vremena v tem mesecu.
Dosedanja velika relativna vlaga zelo
neugodno vpliva na to kulturo, ki ra-
bi mnogo sonca. Ponekod so koruzni
listi prav zaradi tega pričeli rjaveti in
dajejo videz zorenja. Pri TOZD
Kmetijstvo pričakujejo, da bodo do-
segli 65 metrskih centov zrnja na
hektar.
HMELJ prav ta čas obirajo, zato
so tudi te ocene glede pridelka pri-
bližne. Nasadi se raztezajo na površi-
ni 31 hektarjev. Od tega je rodnih
površin 25 hektarjev. 6 ha pa je no-
vega nasada. Doslej so obrali 16 ha.
Delajo pretežno s stroji. Nasada sta v
Ormožu in Trgovišču. Ocenjujejo, da
bo hmelj obrodil 17 metrskih centov
na hektar. Sušijo ga v lastni sušilnici
in sproti prodajajo Hmezadu. Skupaj
z izvozno premijo bo za najvišji
kakovostni razred pridelka dosežena
cena 53,00 din za kg.
JAGODE so dobro obrodile, ven-
dar pridelka zaradi slabega vremena
ni bilo mogoče pravočasno spraviti.
Tako je bil ..izplen" le 15 vagonov,
računali pa so na 30. Dež v času obi-
ranja je povzročil, da so že tako
občutljivi plodovi kljub ustrezni za-
ščiti zelo hitro gnili. Obiralcev je bilo
dovolj, vendar niso mogli v nasade.
Od 15 vagonov nabranih jagod jih je
11 šlo takoj v prodajo, drugo pa so
shranili v hladilnico. Precej je šlo
tudi v izvoz, saj so plantaže jagod v
Savcih plod skupne naložbe z Yoo
Nikolajem iz Belgije. Za kg jagod so
poprečno dobili 12,76 din.
SADJE letos slabo kaže. Planirali
so 130 vagonov pridelka, bo ga pa
približno 81 vagonov. Do najobčut-
ljivejšega izpada je prišlo v največjih
nasadih v Savcih, kjer je v času cve-
tenja naredila veliko škodo slana.
Največ pridelujejo jabolk, hrušk in
breskev. Na 160 hektarjih sadnih po-
vršin ormoške TOZD Kmetijstvo (in
seveda tudi drugod) bo letina slabša
od pričakovane.
VINOGRADL za razliko od sadja,
lepo kažejo. Tu bo planirani pridelek
— 56 metrskih centov grozdja na
hektar tudi dosežen. Na 480 hektarjih
rodnih vinogradov pa so imeli precej-
šnje probleme z zaščito, saj so morali
kar 8-krat škropiti. Temu primerno
so tudi večji stroški proizvodnje. V
minulem obdobju je Ormožanom us-
pelo tudi prodati staro zalogo vina,
tako da bo za novega več kot dovolj
prostora.
ŽIVINOREJO so pri TOZD Kme-
tijstvo omejili tako, da so sedaj
ormoški hlevi prazni. Stalež so
zmanjšali za 700 glav. saj na tem
podr^ju še vedno ni plasmana in ži-
vino krmijo 2 do 3 mesece dalje časa,
kot bi bilo treba. Za letos ne računajo
z izboljšavami, ker verjetno še ne bo
izvoza. Zmanjšanje staleža za tret-
jino je bil nujen ukrep, saj so z njim
delno ublažili probleme prodaje.
Živina je sedaj samo v središki farmi,
redijo jo v kooperaciji z ljubljansko
Grudo.
Glede živinoreje se v Ormožu tola-
žijo z izkušnjami iz prejšnjih let. Te
so namreč pokazale, da v živinorejo
prihaja kriza vsakih sedem let in obi-
čajno traja dve do tri leta. Upajmo,
da bo tudi tokrat tako in da se bodo
pota na tuja tržišča kmalu odprla.
OB KONCU sva s sogovornikom
skušala podati splošno oceno o letini
in položaju v kmetijstvu. Zedinila sva
se. da bo rastlinska letina tako nekaj
srednjega, sadja bo nekoliko manj,
grozdja precej več. živinoreji pa se še
ne obetajo nič boljši časi. Na splošno
pa v kmetijstvu slabo kaže. Nič nove-
ga ne povemo, če zapišemo, da je
kupna moč kmečkega prebivalstva
občutno padla, približno enako pa je
tudi z družbenim kmetijstvom. Vsi
morajo drago plačevati reprodukcij-
ska, zaščitna in druga sredstva, kme-
tijski pridelki pa na tržišču nimajo
enakovredne cene, kar se je zadnji
čas še poglobilo — razlika je postala
večja.
Tovarišu Vihru za razgovor naj-
lepša hvala.	jr
Koruza bo še kar dobro obrodila.
Foto: J. Rakuša
KB Maribor
odslej v novih
prostorih
1. septembra 1975 je bila v Mari-
boru v ulici Vita Kraigherja, sveča-
no odprta nova poslovna stavba
kreditne banke Maribor. Otvoritvi
so prisostvovali poleg delavcev
banke in njihovih poslovnih prija-
teljev še drugi vidni predstavniki
slovenskega javnega življenja in de-
la. Otvoritev nove bančne stavbe
sovpada s proslavo 20-letnice dela
banke, ki ga praznuje pod naslo-
vom ..Kreditna banka Maribor —
20 let hiša zaupanja".
Kreditna banka Maribor je bila
do otvoritve nove poslovne zgradbe
ena izmed redkih bančnih ustanov
pri nas, ki ni imela lastne stavbe.
Prvi večji znesek za gradnjo nove
stavbe je tedanji upravni odbor
Kreditne banke Maribor odvojil že
v letu 1962. Zamisel pa je bila zara-
di potreb po vlaganjih na druga po-
dročja in zaradi težav z lokacijo ve-
čkrat potisnjena ob stran. Dokon-
čno odločitev o pristopu h gradnji
je izvršilni odbor sprejel v letu
1972. ,,Vemina jama" je današnji
lokaciji veliko pomagala. Začetek
gradnje sega v avgust 1973. Iz
svojih vrst je izvršilni odbor imeno-
val poseben odbor za spremljanje
gradnje, ki je tudi odločal o oddaji
del, o nabavi opreme in ostalem.
Nova bančna stavba meri v tlori-
su 30 X 50 m in ima bruto površin
^800 kv. m; celotni stroški z opre-
mo in vsemi napravami znašajo cca
78 milijonov din brez depozita. Fi-
nančna sredstva pa so se oblikovala
iz sredstev sklada 58 milijonov din
in iz kredita 20 milijonov. Ob otvo-
ritvi je predstavnik banke dejal, da
je prepričan in takšno je tudi mne-
nje ostalih delavcev banke, da je
objekt ,,arhitektonsko impozanten
in se harmonično vključuje v oko-
lje, notranjost pa je sodobno
elegantno in okusno opremljena.
Predstavlja torej dostojen simbol
združenega gospodarstva Maribora
in drugih občin, ki so vezane na de-
lo banke" in zaključil s prepriča-
njem. da bo delovna skupnost v no-
vih boljših pogojih dela strmela za
še večjo kvaliteto svojega dela in
odnosa do upravljalcev. deponen-
tov in prebivalstva. Pri vsem tem
pa se bodo morali upravljalci in de-
lovna skupnost z združenimi
močmi boriti za realizacijo novih
družbenih odnosov na področju
gospodarstva, še posebno bančni-
štva.
Otvoritev nove bančne stavbe
predstavlja vrh v praznovanju 20-
letnice uspešnega dela Kreditne
banke Maribor.
MG
4. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1975
Ptuj v festivalskem utripu
v dneh od petka do nedelje, je bil
Ptuj ves v znamenju valčkov in polk,
v znamenju 7. festivala domače za-
bavne glasbe. Zbralo se je 19 ansam-
blov iz vseh koncev Slovenije.
Kot je že v navadi, je festival raz-
deljen v tri večere. Na prvem večeru
so izbrali sobotne finaliste, ki so svoj
nastop opravili šele v nedeljo. Zopet
je dež ,,ukrepal" po svoje. Bliskalo
in grmelo je tako, da je bilo veselje,
kljub temu so ljudje vztrajali na pri-
reditvenem prostoru tja do devete
ure.
Festival se je nadaljeval v nedeljo
ob 14. uri. Seveda je bilo ob tem sli-
šati marsikatero na račun strehe, ki je
nikakor noče biti nad letnim priredi-
tvenim prostorom. Da pa je še kako
potrebna, pa so dokazali dogodki za-
dnjih let. Kljub vsemu je festival
uspešno zaključil svoje delo. Kvalite-
ta sodelujočih ansamblov je bila na
povprečni ravni, z nekaterimi izjema-
mi, med katerimi moramo omeniti
ansambel Dan in noč, ansambel Jože-
ta Krežeta in ansambel Toneta Žaga-
rja. Festivalu pa bo potrebno v priho-
dnje dati novo obliko, o tem organi-
zator tudi že razmišlja. Se kakšna o
kvaliteti besedil. O tem bi se dalo
marsikaj zapisati, pa zapišimo le-to,
da je bila velika večina besedil nekva-
litetna, seveda zopet z redkimi izje-
mami, kot na primer v tekstu pesmi
Vudri mlaka, ki sta jo napisala Jože
Kreže in Miroslav Slana. Kako bo v
prihodnje? Nekaj bo potrebno uredi-
ti tudi na tem polju.
V finalu je nastopilo 13 ansamblov
in sicer: Šaleški instrumentalni kvin-
tet iz Veknja, Štajerski instrumental-
ni kvintet Toneta Celana iz Slovenske
Bistrice, ansambel Alpe-Adria iz za-
mejstva, ansambel Jureta Zdovca z
vokalnim kvartetom Kors iz Rogaške
Slatine, Gorski instrumentalni kvin-
tet iz Velenja, ansambel Ivana Rupa-
rja in kvartet Puštalski fantje iz Ško-
fje Loke, ansambel Revirčani iz Za-
gorja ob Savi, instrumentalni trio
Staneta Žnuderla in vokalni kvartet
Dobrepoljski fantje, ansambel Vikija
Ašiča iz Celja, ansambel Dobri prija-
telji iz Brežic, ansambel Toneta Ža-
garja iz Ljubljane — Polje, ansambel
Dan in noč iz Maribora in ansambel
Jožeta Krežeta iz Maribora. Kot go-
sta pa sta nastopila Koroški akadem-
ski oktet iz Ljubljane in ansambel
Toneta Kmetca z jubilejnim progra-
mom ob 10-letnici uspešnega delova-
nja in Vlado Sere s humorjem, v
okviru istega programa. S svojim iz-
branim programom pa je na sklepni
prireditvi ptujskega festivala domače
zabavne glasbe nastopil ansambel
Mihe Dovžana.
In kdo so zmagovalci letošnjega festi-
vala?
festivalske nagrade
Strokovna žirija za oceno glasbe in
kakovosti izvedbe je dodelila najvišje
festivalsko odličje — bronastega Or-
feja z liro in 25000 dinarjev kasetne
produkciie RTV Ljubljana ansamblu
Toneta Žagarja iz Ljubljane; drugo
nagrado v znesku 2000.-, ki jo je pri-
spevala revija Antena, je strokovna
žirija dodelila ansamblu Jožeta Kre-
žeta iz Maribora, tretjo nagrado v vi-
šini 1500, Zavarovalnice Sava, pos-
lovne enote Maribor pa ansamblu
Dan in noč.
Občinstvo pa so najbolj ogreli
ansambli Jožeta Krežeta, Dan in noč
ter ansambel iz zamejstva Alpe-
Adria. Prvo mesto občinstva si je
priigral ansambel Jožeta Krežeta, ki
je dobil nagrado revije Stop v višini
2500 dinarjev; drugo nagrado v višini
1500 dinarjev je prispeval TAP Ptuj
za ansambel Dan in noč, ki so ga po-
slušalci uvrstili na drugo mesto; tretje
mesto pa je dobil ansambel Alpe-
Adria iz zamejstva; zanj je Občinski
svet zveze sindikatov Ptuj prispeval
nagrado v višini 1000 dinarjev.
Za najboljšo instrumentalno iz-
vedbo je dobil nagrado 1500 dinar-
jev, ki jo je prispevala SO Ptuj in
plaketo kasetne produkcije RTV
Ljubljana, ansambel Revirčani iz Za-
gorja ob Savi; Turistično društvo
Ptuj je prispevalo 1000 dinarjev za
najboljšega debitanta, tokrat v vlogi
ansambla Staneta Žnuderla iz Dobre-
polja. Zavarovalnica Sava, poslovna
enota Maribor pa je prispevala tudi
nagrado za najboljše besedilo, ki sta
jo dobila Jože Kreže in Miroslav Sla-
na za narečno pesem Vudri mlaka.
Festivalske nagrade so razdeljene,
Znova se bomo srečali prihodnje le-
to. Do takrat pa bo upravičenost
festivala potrjevala sprejemnost vsaj
nekaterih festivalskih melodij, če že
ne vseh. Nekatere so res kvalitetne in
zaslužijo vso pozornost, za druge pa
to ni moč trditi. Ce se bomo prihod-
nje leto srečali z novo obliko festiva-
la, bi vsi ljubitelji domače zabavne
glasbe želeli tudi streho nad glavo, da
jih ne bi znova in znova ,,presenečal"
dež. Počakajmo, pa bomo videli.
Upamo, da tisto o strehi res ne bo os-
talo samo prazno upanje.
MG
Za skupne cilje
MLADINSKA POLETNA POLITIČNA ŠOLA 75
Vikrče pri Ljub^ani (šola za
kadete) je bilo tudi letos
prizorišče politične šole za mlade
iz 62 občinskih konferenc ZSM
Slovenije. Med 400 izbranimi so
bili tudi predstavniki ptujske
konference ZSM.
Delo je bilo razdeljeno v osem
skupin in sicer skupino za idejno
politično delo ter kulturo, vzgojo
in izobraževanje, skupino za KS,
splošno ljudsko obrambo, informi-
ranje, delegatske odnose in
skupino za družbenoekonomske
odnose v naši družbi.
Mladi so dopoldne poslušali in
sodelovali na predavanjih po
skupinah, popoldne pa so bila
plenarna zasedanja, zvečer pa
javne tribune. Predavali so
družbeno-politični delavci iz LJub-
ljane in nekaterih drugih krajev, O
delegatskem sistemu in informira-
nju je mladim predaval Lenart
Šetinc, član 10 RK ZSDL
Slovenije. Na javnih tribunah so
govorili in odgovarjali na vprašanja
mladih: Maijan Rožič, sekretar
zvezne konference SZDL, Avgu-
štin Jukič, general podpolkovnik
in načelnik štaba komande
ljubljanskega armadnega območja,
Vida Tomšič, Jože Smole,
predsednik ljubljanske konference
SZDL, Zdenko Mali, sekretar RK
^SMS in drugi.
Mladi so med predavanjem
obiskali tudi KS, OZD, vojaški
pohgon v Vrhniki, marksistični
center CK ZKS (mlade je sprejel
predsednik centra Boris Ziherl),
Litostroj, Rakek in informacijski
center Dela. V sredo zvečer, ob
zaključku šole, pa so mladi
obiskali Križanke in si ogledali
nastop folklorne skupine France
Marolt, V četrtek so mladi
pridobljeno znanje še preizkusili s
testom.
Šola, ki je bila dobro
jripravljena, tako organizacijsko
;čakor tudi izobraževalno, bo
mladim služila predvsem za nova
pojmovanja o informacijskih vidi-
kih, o družbenoekonomski situaci-
ji v SFRJ, področju ljudske
obrambe, o pojavih tehnokra-
tizma, problematiki Slovencev v
zamejstvu, vlogi ženske v sodobni
družbi itd. Mladi se tako morajo
aktivno vključevati v uveljavljanje
samoupravljanja na vseh ravneh in
frontah, za uresničevanje delegat-
skega sistema, za odprav^ anje
inflacijskih žarišč in krepitev
integracijskih gibanj. S temi
pridobitvami, ki jih je nudila šola,
bodo mladi s konkretno akcijo v
občinskih konferencah še najbolj
uresničevali sprejete naloge, ideje
in misli izražene na poletni
politični šoli.	z. KODRI C
Izteka se zadnje leto življenja
101 leto stare šolske zgradbe v Črešnjevcu
Okoli 150 učencev osnovne šole v
Črešnjevcu je te dni ponovno z veliko
negotovostjo pričelo obiskovati pouk
v 101 leto stari šolski zgradbi. Kljub
zaskrbljenosti, ki jo v učencih kot v
učiteljih vzbuja zastarela in že kar ne-
varna šolska zgradba pa za letošnje
generacije učencev ni tako črnogleda,
kot so bile pretekle. Samo nekaj me-
trov od stare šolske zgradbe že laste
novo, sodobno šolsko poslopje, ki bo
imelo prav tako šest učilnic kot dose-
danja, vendar bodo te svetlejše in
varnejše, v njih se bodo učenci spo-
znali s sodobnejšimi oblikami pouka,
za kar v sedanji šoli ni mogoče.
Izmenskemu pouku se tudi v novi šoli
ne bodo izognili, vendar bo kvaliteta
pouka mnogo večja, predvsem ob so-
dobnejši opremljenosti razredov in
učnega materiala.
Ravnatelj šole Srečko Rajh je po-
vedal, da je stara šola že tako
dotrajala, da je ob izselitvi ne bodo
namenili za nobene druge dejavnosti,
še najmanj pa bi lahko vanjo vselili
kakšen obrat, saj so stene kakor tudi
stropi povsem dotrajali. Krajani so
sklenili, da bo stara šola živela samo
še do konca letošnjega leta. Po prese-
litvi v novo šolsko zgradbo bodo sta-
ro porušili. Želje, da bi v tem kraju
zgradili kakšen industrijski obrat pa
ne bodo opustili. Iskali bodo nove
možnosti. Sicer pa bodo krajani s pri-
dobitvijo nove šole rešili še enega zelo
pomembnih problemov. Kraj Cre-
šnjevec postaja vse bolj delavsko
naselje pa starši sprašujejo, kam bi v
času odhajanja na delo dali svoje
otroke. Z zgraditvijo nove šole bo tu-
di ta problem rešen, saj bo en prostor
namenjen za varstvo otrok. Razen te-
ga bodo sedaj večje možnosti izvaja-
nja raznih izobraževalnih oblik
krajanov, med njimi so posebno
željeni kuharski tečaji, predavanja in
drugo.	VH
Stara osnovna šola v Črešnjevcu, kateri so dnevi „življenja" šteti.
Pričakovati je, da jih bodo šteli le do občin^ega praznika, 8.
ianuaria 1976, ko bo otvoritev nove šole.
Pušenci - Krčevina: 12. in 13. septembra
Občinska konferenca ZSMS Or-
mož pripravlja skupaj z osnovno
organizacijo ZSM ,,Jeruzalem" in
Krajevno skupnostjo Ormož dvo-
dnevno delovno akcijo za popravilo
ceste Pušenci—Krčevina (pod
Humom). Ta cesta je sedaj težko pre-
vozna in je bila že večkrat predrnet
razprav na raznih sestankih v okviru
krajevne skupnosti in vaških svetov-
Mladi so odločili, da bosta delovna
dneva 12. in 13. september (petek in
sobota). Potrebno bo počistiti ob-
cestne jarke in navoziti gramoz.
iednik - Četrtek, 4. septembra 1975
stran 5
NEKAJ BESED O RAZSTAVI
Zavod za spomeniško varstvo Ma-
ribor je pripravil razstavo, ki je pre-
gled njihovega dela in načrt za bodo-
5e. Ze samo ime razstave
,,Ptuj—spomeniško ovrednotenje
mesta in njegovih ambientov" pove,
da gre za temeljno in dragoceno delo,
ki se tiče našega mesta in njegovih
predelov. Gre za ovrednotenje posa-
meznih sestavnih elementov in njego-
ve celote. Avtor je skušal ovrednotiti
tudi poglede na mesto, tiste zorne ko-
te, ki kažejo Ptuj v njegovi
arhitektonski, zgodovinski, urbani-
stični in estetski celovitosti.
Osnovni pripovedni element raz-
stave je karta mesta v merilu 1:1000,
v katero so vrisane zelene površine,
nezazidane površine, enotna višina
stavb na nekem področju, enotna kri-
tina hiš, spomeniki 1. kategorije (spo-
meniki po časovni, arhitektonski in
namembnostni vrednosti), spomeniki
II. kategorije, značilnosti mesta ali
področja (tlakovanje ulic), ... Ob
tej priliki je bilo prešteto tudi vse
drevje in grmovje v mestu. Fotograf-
ski material nam optično približa po-
samezne fasade, ulice in trge.
Najobsežnejše, najtežje in najbolj
odgovorno delo je bilo vsekakor
ovrednotenje mesta, kajti to je osno-
va za restavracijo oz. konservacijo
hiš in ambientov. V veliki meri drži
trditev tov. Mikuža, da je najmanj
zaščititi fasado, mnogo več in bolj za-
htevna je sanacija notranjosti. Pre-
šernova ulica, najbolj tipična
srednjeveška ulica z najbogatejšimi
starimi hišami je problem tudi zato,
ker v teh hišah žive v glavnem ljudje z
nižjimi prejemki in težko ohranjajo
prostore.
Načrt dela je pred nami, podroben
pregled bo pokazal, če je ostalo še kaj
neopaženega. Dejstvo je, da bo treba
iti od zastavljenega koraka naprej.
Kako se bo mesto ohranjalo pa ni od-
visno le od zavoda za spomeniško
varstvo, temveč tudi od gospodarskih
in družbenih organizacij, društev in
stanovalcev, ki najemajo prostore v
starem mestnem jedru.
Ptuj se razvija, življenje in delo za-
htevata izboljšave in preureditve. Vse
se ne more ohranjati, vendar tisto
najbolj specifično za naše mesto
mora ostati. Pojavi se vprašanje, kaj
je tisto najbolj specifično, največ vre-
dno in najprivlačnejše. Vsi odgovor-
ni, ne le umetnostni zgodovinarji bi
morali stremeti za tem, da se ohrani
stari del mesta, tisti del (grajski hrib
— gostilna Pri Roziki — minoritski
samostan — vodni stolp — bivši do-
minikanski samostan — grad), ki je
najlepši mozaik stavb različnih časov
in snovalcev. KRISTINA SAUPERL
Srečanje
z NO umetnostjo
Med tiste prireditve III. ptujskih kulturnih srečanj, ki zaslužijo naj-
večjo pozornost, vsekakor spada gostovanje NO Theatra iz Japonske.
To bo edinstvena priložnost, saj se bomo srečali s kulturo, ki je nam v
veliki meri neznana. NO Theatre tokrat prvič gostuje v Jugoslaviji, s
svojim izbranim sporedom pa bo nastopil samo v Ptuju. Ker je NO za
nas še malo znan, naj ga predstavimo. Označujejo ga kot najstarejšo
dramo na svetu. Obstaja še danes v skoraj povsem originalni obliki, bil
pa je v preteklih stoletjih večkrat prečiSčen. Med najbolj znanimi za-
četniki NO drame je znan Zeami(1363 — 1443). Zeami je nastopal sku-
paj s svojim očetom, sinom in drugimi ter napisal več tisoč NO iger. Do
danes se jih je ohranilo okrog 200. Svojo umetnost pa je zapustil tudi
naslednikom, predvsem napotke za negovanje NO umetnosti. Tako kot
je pisal Zeami, poklicni igralci Se danes vadijo svoje sinove že od zgod-
njih otroških let. ,,Yugen" je osnovni princip, najvišji ideal estetskega
koncepta NO. Se bolje pa je NO umetnost označiti kot cvetlico ali le-
poto.
NO igre so razdeljene v pet skupin: Bog, Bojevnik, Mlada in lepa že-
na, Različni dramatični komadi in Nadnaravni obstoj. Skupna nit vseh
pa je lepota. NO drama je zelo blizu občinstvu, vsebuje tri komponen-
te: pesmi, plesne dele in igranje na glasbila. Poklicni igralci in godbe-
niki uče po posameznih delov NO igre več tisoč ljudi na Japonskem.
Skupina, ki se bo predstavila v Ptuju, se imenuje NIPPON NOGA-
KU DAL Igralci Shite pripadajo Kanze šoli, waki pa Hosho Soli, glas-
beniki pa so iz šol Isso, Ko, Okura itd. Vodja skupine Manzaburo
Umevvaka je svojo skupino poimenoval Nippon (Japonska), da bi s tem
povedal, da so v njej razne šole. Skupina nastopa po svetu že od leta
1969 dalje. Zanimivo je, da ob koncu ne ponavljajo svojega programa.
Svojo naklonjenost občinstvu izkažejo tako, da Se enkrat stopi na oder
vodja skupine oblečen v Kami-shino, ki predstavlja najbolj klasičen
obredni slog ter pleše zaključni del iz Takasago, najbolj priljubljene
veseloigre in predstavlja vso skupino.
Zasnova letošnjih kulturnih srečanj je taka, da nam daje možnosti
srečanja s kulturnimi sporočili drugih narodov ter daje obenem
možnost spoznanja kulturne ustvarjalnosti nekega naroda v njegovem
značilnem izrazu. Japonski NO — je za večino naših kulturnih spre-
jemnikov nov svet,zato zahteva veliko mero zbranosti, razumevanja. Z
NO umetnostjo se bomo srečali 13. septembra, v okviru programa III.
ptujskih kulturnih srečanj, ki letos potekajo pod pokroviteljstvom KB
Maribor, s podružnico v Ptuju.	MG
Nastop Dunajskih dečkov
Dunajski dečki — VViener Sanger-
knaben so v Ptuju nastopili 27. av-
gusta v novi športni dvorani v okviru
programa III. ptujskih kulturnih sre-
čanj. Športna dvorana je tako do-
živela svoj krst. Za nastop dunajskih
dečkov je v Ptuju bilo veliko zani-
manje, to potrjuje tudi številen obisk
koncerta. Dunajski dečki so se pred-
stavili z zborovskim koncertom, v
katerem so med drugim peli dela
znanih mojstrov Roberta Schumana,
Johana Straussa, Antona Brucknerja
in drugih. Za njihovo kvalitetno
izvajanje jih je občinstvo toplo na-
gradilo.	MG
F.B.
Vojna in zločini
(Odlomki iz spominov Ptujčana)
(84)
Pri M^laju se je dolina razširila in s svojim
zelenjem in poljem postala za štajersko oko bolj
vsakdanja in domača. A že pri Žepču je Manjača
dolino zopet stisnila in Kobilja gora je pričarala
občudovanja vredno romantiko bosanske
pokrajine.
Takrat ti kraji še niso bili po vojski močneje
zasedeni, ker še niso bili vzburkani po
odporni^em gibanju. Tako smo videli na
posameznih postajah mnogo več živordečih
lesov, kakor pa zoprnih pokrival tuje soldateske.
V Zenici smo že od daleč zagledali značilne
obrise večjega mesta, ki so ga posebno živopisno
označevali elegantni šiljasti minareti. Na tej
postaji je bilo tudi mnogo več vojske. Rudarsko
industrijski bazen je bil za okupatoija mnogo
pomembnejši, kot pa revna naselja kmečkih in
kočarskih ljudi... Kdor je imel še kak odvišen
dinar, si je tukaj lahko kupil kruha in nekatere
južnjaške posebnosti.
Od Zenice dalje proti Sar^evu je dolina reke
Bosne še posebno lepa in zanimiva. Planina
Zvijezda pah^ačasto, kot prste na roki steza
svoja rebrasta pobočja ob številnih manjših
rečicah, ki hite navzdol v zbirahio korito
zelenoodsevne Bosne.
Vožrša je postajala vedno bolj počasna in
tako nas je zajela trda noč še preden smo prispeli
v mesto, ki je postalo svetovnoznano, ker je
botrovalo prvemu svetovnemu klanju. Na postni
v Sarajevu je bilo zelo živo in mnogo vrveža. Naš
vlak so zopet s pomožnimi stražami močneje
zastražili. Bila je že bolj pozna ura in mnoge
naših je premagala utrujenost. Tako daleč od
doma in po tolikem naporu je bilo že opažati
resignacijo, ki je pri nekaterih prehajala v
obupano apatijo. Posebno žene in še najbo^
matere so začele kloniti in otroci so post^aU
nemimi. Nekateri vagoni so nudili sUko ene same
razboljene jok^oče družine. In tako smo
nekateri, čeprav sami v srcih strti, morali tolažiti
in z obljubljanjem boljše bodočnosti slikati
nadaljnje naše življenje kot nekako novo
skupnost v tujini, ki si bo skušala medsebojno
pomagati, dokler bomo drug drugega le še lahko
dosegfi. In tako je nastala vse premagujoča
deviza: ne klonite, dokler vidite le še eno
pokončno glavo!
Mnogi so kljub stiski kjerkoli v kotu
prisloi^eni, ali pa ob stenah na tleh sedeči
zadremali. Klopi je bilo treba izprazniti, da so
matere malčkom pripravile zasilne posteljice.
Moški so slekli suknjič, da ne bi bile gole klopi
tako trde. Še najbolj prav so prišle debele iz
volne spletene velike prtičaste rute, kakršne
uporabljajo kmečke ženske kot oprsna ogrinjala.
To so bile tople odejice.
Že večkrat tekom nesrečnih dni smo
občutili, kaj pomeni skupinsko trpljenje, ki je
vselej težko in veliko, a vendar je tem lažje,
čimveč je tistih, ki trpijo. To je potrdila tudi ta
noč, ko smo nepričakovano na sarajevski postaji
dohiteli prvo polovico našega transporta. Prvi
vlak so namreč namenoma ustavili in nas čakali,
ker so nam namenili pristanek v istem kraju. Ko
smo jih zagledali in zvedeli, da so vsi neokrnjeni
dopotovali, smo doživeli neko posebno veselpe, ki
je bila pravzaprav potvorjena žalost. Začutili smo
v srcih oporo, ko jo porodi moralna moč, kije s
podvojitvgo našega števila tudi sama postala
močna.	Dalje prihodnjič.
6. stran
tednik - Četrtek, 4. septembra 197$
Dominik GLUŠIČ
SPOMINI NA PTUISKE ZAPORE
84
Ko sem privedel partizanko Silvo v zaporno pisano pred esesovca,
je zaslutila, kaj z,njo nameravajo. Prebledela je in vzdihnila: ,,Zakaj
me niso ubili skupaj s Karlekom pa bi bil ta strah mimo mene.
Vojaka sta hotela zvedeti, kaj ie reklo mlado dekle. Povedal sem
njene besede. Tedaj je „gefrajter' spustil verige, s katero je nameraval
SUvo vkleniti, nazaj v torbico. Pri odhodu sem se rokoval z vsemi
tremi in Avstrijec mi je krepko stisnil roko. Bil sem zadovoljen, kajti
upal sem, da bo partizanka Silva ostala pri življenju.
Naslednjega dne se je pojavil stari ,,gefrajter" v zaporih. Zašepetal
mi je, da Silva živi. Avstrijec je prepričal tudi starega Prusa, n^ Silve
ne ustrelita. Odvedla sta jo sicer v gozd. Pred tem pa stajo pokazala
svojemu poveljniku. Nato sta odšla z njo v globino gozda, kjer stajo
izpustila, v zrak pa spustila strele. Avstrijec ji je povedal še, da se
mora za življenje zahvaliti pazniku v ptujskih zaporih, kije prosil, naj
ji ohranita življenje. Poročilo starega Avstrijca je bilo preveč človeško
toplo, da bi bilo zlagano. Veijel sem mu.
Kmalu potem, ko so pri nas zapl^olale zastave svobode, me je na
mojem domu poiskala partizanka Silva in se mi s solzami v očeh
zahvaljevala, da sem pregovoril stara vojaka, naj je ne ustrelita.
OB RADIJSKEM SPREJEMNIKU
Na Jožefovo, to je 19. marca 1945, sem opravljal svojo redno
službo v zaporih. Bil pa je praznik, zato tega dne niso zasliševali, ne
vodili ljudi v zapore. Kmalu po mqem prihodu v službo je prišel v
pisarno iz svoje spalnice obersturmfirer Haydich in me povabil, naj
pridem ob devetih v njegovo sobo, kije bila, kakor je znano, spalnica
skupine gestapovcev. Povedal je, da bova tedaj poslušala govor
generala Vlasova, ki ga bo imel v ruskem jeziku. Ker Haydrich ni
razumel ruski, je menil, da bi mu jaz prevajal, v kolikor bi pač ta
jezik razumel. Odzval sem se vabilu. Vsega nisem mogel razumeti,
pač pa sem dojel, da je general udrihal po boljševiški Rusiji, blatil
partijsko vodstvo v Sovjetski zvezi s Stalinom na čelu in poveličeval
nacizem, ki se bojuje proti boljševizmu. Ob koncu govora je Haydrich
odkrito izrazil stud do generala Vlasova, ki se je vdal hitlerizmu.
Zvečer tega dne sem spet govoril s Haydrichom. Tedaj mi je v
zaporni pisani delal družbo sodni uslužbenec Jože Pintar, s katerim
sva skupaj s Haydrichom preživela ob večerih marsikatero uro v
zaupnem pogovoru. No, biti ano morali pred Jermanom previdni, da
bi v nas ne odkril nasprotnikov tre^ega rajha, Pintar je zato vzdrževal
z Jermanom na videz tovariške odnose. Tudi 19. marca 1945 zvečer
je prinesel steklenico vina, da bi mu čestital h godu in da bi vsi ^upaj
mdo popili za Jožefovo.
Pintar pa je seveda našel Jermana v postelji, mu tam želel hitrega
okrevanja in se nato ustavil v zaporni pisarni, kjer je naletel tudi na
Haydricha. Spet smo zaupno pokramljali in popili vsak kozarček ali
dva iz steklenice vina, ki jo je prinesel Jože Pintar. Vino je Haydrichu
precej razvezalo jezik in ga spravilo v boljšo voljo.
Oba s Pintaijem sva ugotovila na glas, da najinega nemšk^a
prijatelja kazi le gestapovska uniforma, ki spominja na njegove kolege
v politični prei^ovalni službi. No in zatem je Haydrich govoril o
koncu vojne, ki mora priti čez nekaj tednov, o bodoči republiki
Jugoslavgi, o možnosti da se Slovenija razširi na del avstrijske
Koroške in da si pridobi slovensko ozem^e, ki ga je po prvi svetovni
vojni zasedla It^a. Celo za Trst je menU, da bo* morda pridan
Juraslavgi, ki se je bojevala na strani zaveznikov proti Hitlerju razen
nekaterih hord.
Midva pa sva ga opozorila, naj Ptuj pravočasno zapusti in si
priskrbi civilno obleko, kajti v gestapovsTki bo v zadrijih dneh v
nevarnem. Mož je dejal, da ima že civilno obleko pripravljeno, da se
bodočnosti ne boji, kajti v Beogradu je navezal dobre stike z
zavednimi Srbi in z njimi sodeloval, preden je prišel v Ptuj in tudi v
Ptuju si ni omadeževal svoje vesti. Poleg t^a ima naslove zanesljivih
protinacisitčno usmerjenih oseb v Gradcu in drugod po Avstriji in
Nemčiji, ki zanj vedo. S Pintaijem sva bila prepričana, da tiči za tem,
kar sva slišala, njegova povezava z angleško obveščevalno službo.
ORMOŽ
Urejajo del bodočega
Kerenčičevega trga
Sedanji Mestni trg v Ormožu
dobiva novo podobo. Pričelo se je z
gradnjo nove poslovno stanovanjske
zgradbe ob Ptujski cesti, ki je zrasla
na nekdanji-ruševini, posledici II.
svetovne vojne. Tako je tudi ta
„rana" zaceljena, v neposredni
bližini pa bo po 30. letih svobode
dobil spomenDc eden izmed dveh
narodnih herojev iz območja občine
Ormož - Jože Kerenčič. Spome-
nika pa, razumljivo, ni mogoče
postaviti v kakršnokoli okolje, zato
je stanovanjsko komunalno podje^e
Ormož pričelo skupaj z urejevanjem
okolja okrog nove stanovanjsko
poslovne zgradbe, urejati tudi desni
del (če gledamo proti zahodu)
Mestnega trga. Projekt je izdelal
Dušan Moškon, dipl. inž. arh. zajel
pa je ves desni del in delno tudi levo
stran Mestnega trga. Dela tečejo
normalno. Spomenik Kerenčiču -
približno tri metre visoka postava
tega narodnega heroja - bo stal v
bližini nekdanjega vodnjaka.
Ormoški Mestni trg, ki se bo po
preureditvi in odkritju spomenika
preimenoval v Kerenčičev trg, je
pravzaprav bil že zelo potreben
obnove, S cestne strani še niti ne
tako, kot na notranji strani, to je
med zelenico in hišami (trgovinami).
Tu je, na primer, tabla za objave
planinskega društva, ki pa se zanjo
ze nekaj let ni nihče zmenil, v
bližini kioska, kjer prodajajo
časopise, stoji vitrina komisije za
varnost cestnega prometa, ki je tudi
zanemaijena. fiicakujemo lahko, da
bo vse to »spravljeno v red" in da
bo ormoški Mestni in bodoči
Kerenčičev trg zadihal, kot je treba.
Predračunska vrednost del znaša
1.200.000 dinarjev. Dela kreditira
SKP Ormož. Spomenik pa že
izdeluje mladi ptujski kipar Viktor
Gojkovič,	jr
Urejanje bodočega Kerenčičevaga trga v Ormožu. Spomenik
narodnemu heroju bo stal med novo zgradbo in prvim (kevesom
Foto: J. Rakuša
IzobraŽevanje mladih v bistriški
občini
v okviru programa izobraževanja
mladih v občini Slov. Bistrica je OK
ZSMS pripravila na gradu Statenberg
pri Makolah dvodnevni seminar za
predsednike osnovnih organizacij
ZSMS v KS, TOZD in delovnih orga-
nizacijah. Seminarja so se udeležili
tudi člani občinskih konferenc mla-
dih delavcev in mladih v KS ter pred-
stavniki SLO in družbene samozašči-
te.
Na seminarju, ki je bil v petek, 29.
in soboto, 30. avgusta 75 so posvetili
posebno pozornost oceni uveljavlja-
nja ustave v praksi, s posebnim
poudarkom na občino Slov. Bistrica,
nalogam družbeno ekonomske politi-
ke v letu 1975 in oceni gospodarskih
gibanj te občine v prvem polletju
1975. Prvi dan seminarja so obravna-
vali še naloge za stabilizacijo
slovenjebistriškega gospodarstva in
se obširneje seznanili z uresničeva-
njem resolucije IX. kongresa ZSMS o
organizacijah ZSMS v KS, TOZD in
OZD.
Zaključni del prvega dne seminarja
so posvetili dejavnostim po področjih
konferenc, kjer so se v skupinskem
delu dogovorili za nadaljnje delo ter
sprejem akcijskega programa OK
ZSMS Slov. Bistrica.
Sobotni del seminarja so posvetili
nalogam in usmeritvam ZSMS na po-
dročju ljudskega odpora in družbene
samozaščite. Ob tej priložnosti so si
ogledali film z naslovom Krajevna
skupnost v SLO.
Preostali del sobotnega seminarja
so posvetili zaključkom in sprejetju
nalog mladih za nadaljnje obdobje.
Seminarja se je udeležilo okoli 70
mladih iz vseh krajev občine. Preda-
vali pa so najvidnejši družbenopoliti-
čni delavci občine Slov. Bistrica ka-
kor tudi gostje iz Ljubljane. vH
TEDNIK - ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1975
stran 7
Programska izhodišča samoupravnih
interesnih skupnosti občine Ptuj za leto 1976
Samoupravne interesne skupnosti občine Ptuj objavljajo programska
izhodišča za leto 1976 v tej številki Tednika z namenom, da o njih
razpravlj^o delavci v združenem delu in občani v krajevnih skupnostih.
Nosilci javne razprave o programskih izhodiščih v temeljnih in drugih
organizacgah združenega dela naj bodo osnovne organizacije sindikatov, v
krajevnih skupnostih pa krajevne organizacije SZDL. Skupaj z njimi se
morajo močno angažirati v javni razpravi tudi splošne in posebne delegacije,
ki pošiljajo delegate v skupščine samoupravnih interesnih dcupnosti,
samoupravni organi in strokovne službe. Člani izvršnih odborov in drugi
voljeni ter imenovani funkcionarji samoupravnih interesnih skupnosti pa
imajo nalogo, delavcem v združenem delu ter občanom v krajevnih
dcupnostih pojasnjevati predlagane programske naloge za leto 1976.
Javno razpravo moramo organizirati tako, da bodo lahko delavci v
združenem delu in občani v krajevnih skupnostih jasno in konkretno izrazili
pripombe, predloge in mnenja do predlaganih programskih izhodišč
opredelili svoj odnos do politike samoupravnih interesnih skupnosti občine
Ptuj za leto 1976. Cim več predlogov in pripomb bodo delavci in občani
predlagali v javni razpravi o programskih izhodiščih, toliko bolj konkretni
bodo dokončni predlogi programov za leto 1976, kijih morajo samoupravne
interesne skupnosti izdelati do 31. oktobra 1975.
Po javni razpravi o programskih izhodiščih bodo vsi predlogi, pripombe
in mner^a delavcev ter občanov skrbno proučeni v samoupravnih interesnih
^upnostih. Sledilo bo obdobje uskl^evanja, dogovarjanja in sporazumevanja
o programskih nalogah in menjavi dela za leto 1976. Programi samoupravnih
interesnih skupnosti se bodo dokončno oblikovali po dogovorih z
uporabniki tako, da bodo končni progami predstavljali celovit dosežek
dogovaijanja delavcev v združenem delu in občanov v krajevnih skupnostih.
Programe samoupravnih interesnih skupnosti za leto 1976, ki so osnova
svobodne menjave dela, bodo sprejemali delavci v združenem delu sočasno,
ko bodo načrtovali svoj ekonomski in socialni položaj. Zato bo v temeljnih
in drugih organizacijah združenega dela opravljen glavni del dogovarjanja.
Predlagana programska izhodišča samoupravnih interesnih ^upnosti
izh^ajo iz zasnov njihovih srednjeročnih planov in plana
družbenoekonomskega razvoja občine Ptuj za obdobja 1976-1980, zato
bodo sprejeti programi že predstavljali prvo plansko leto.
Leto 1976 bo značilno po intezivnejših naporih za izvajanje stabiUzacije
in izboljšanju učinkovitosti ter racionalnosti funkcionalnega poslovanja na
vseh področjih družbenih dejavnosti. V javni razpravi upoštevajmo, da v letu
1976 ni mogoče pričakovati bistvenih sprememb v delitvi družbenega
proizvoda, ker se predvideva umirjeno gibanje družbenega proizvoda in
dohodka. Obseg programskih nalog samoupravnih interesnih dcupnosti za
leto 1976 lahko načrtujemo v obsegu kot v letu 1975,
Poudarjamo, da bodo programi samoupravnih interesnih skupnosti za
leto 1976 nastajali na osnovi neposrednega sporazumevanja v združenem
delu in v krajevnih skupnostih, zato je toliko bolj pomembno, da javno
razpravo o programskih izhodiščih izvedemo odgovorno in organizirano v
vseh okoljih. Za pomoč pri vodenju javne razprave o pro^amskih izhodiščih
naj se organizatorji razprav obračajo na samoupravne interesne skupnosti
občine Ptuj, Javna razprava o programskih izhodiščih mora biti končana do
15, septembra 1975. I^edloge, pripombe in mnenja naj organizatorji razprav
poš^ejo samoupravnim interesnim skupnostim občine Ptuj in
koordinacijskemu odboru za družbeno dogovarjanje in samoupravno
sporazumevanje o skupni in splošni porabi pri Izvršnem svetu Skupščine
občine Ptuj.
Izobraževalna skupnost
1, Programske osnve
1.1. Program vzgojno izobra-
ževalnih dejavnosti v občini Ptuj za
leto 1976 je nadaljevanje doslej'
izv^anih nalog in uresničitev
dolgoročnih ciljev, opredeljenih z
družbenimi dokumenti občine in
republike. Zajema naslednje dejav-
nosti:
-	predšolsko vzgojo
-	osnovno šolstvo
-	posebno osnovno šolstvo
-	druge vzgojno izobraževalne
dejavnosti
-	investicije in anuitetne obvez-
nosti.
2,	Programska usmeritev
V skladu s stanjem in potrebami
vzgoje in izobraževanja v občini ter
sprejetim programom razvoja osnov-
nih šol in oddelkov podaljšanega
bivanja v občini Ptuj bo Izobraže-
valna skupnost v letu 1976 usmerila
svojo dejavnost predvsem v:
1.	Dosledno izvajanje učnih
načrtov, dodatnega, dopolnilnega
pouka in prostovoljnih dejavnosti, s
cUjem izboljšati učni uspeh in
zmanjšati o sip;'
2.	Izenačitev materialnih pogojev
vzgoje in izobraževanja;
3.	Posodabljanje pouka in
uvajanje nove tehnologije;
4.	Urejar\je, širjenje in opremljanje
Šolskega prostora;
5.	Pospešitev vključevanja otrok v
predšolsko vzgojo, podaljšano biva-
nje v šoli, celodnevno osnovno šolo
ter varstvo vozačev;
6.	Dodatno družbeno politično in
strokovno izobraževanje kadrov;
7.	Načrtno štipendiranje in
pomoč prosvetnim delavcem pri
pridobitvi potrebne izobrazbe.
3,	Naloge in financiranje
dejavnosti
1, Na območju Izobraževalne
skupnosti • deluje ena predšolska'
ustanova, ki bo do konca leta 1975
vk^učila v varstvo 1.000 otrok,
število zaposlenih pa se bo povečalo
od sedanjih 99 na 135. Izobraže-
valna skupnost bo v letu 1976
sofinancirala sredstva za osebne
dohodke vzgojnega in tehničnega
osebja.
2.	V letu 1976 je predvidena
razširitev dejavnosti 'za 3 oddelke
vrtca v Turnišču - Hajdini in 2
oddelka po končani adaptaciji
otroškega vrtca v Ptuju, Med vrti.
3.	Mala šola bo trajala v letu 197 6
120 ur na oddelek.
4.	V občini je 29 osnovnih šol, od
tega 22 samostojnih osnovnili šol s 7
podružnicami. V šolskem letu
1974/75 je obiskovalo pouk 9.267
učencev v 354 oddelkili. Enoizmen-
ski' pouk so • imele 4 šole,
dvoizmenski pouk 23 šol, troizmen-
ski pouk 2 šoli.
Na osnovnih šolah je bilo v
šolskem letu 1974/75 zaposlenih
385 pedagoških delavcev in 141
drugih sodelavcev.
Posebno osnovno šolo je obisko-
valo v šolskem letu 1974/75 305
učencev v 24 oddelkih, zaposlenih
je bilo 19 učiteljev ter 5 ostalih
delavcev.
Stanje učencev, oddelkov in
zaposlenih se ■ v šolskem letu
1975/76 ne bo bistveno spremenilo.
Program za leto 1976 obsega
dosedanjo dejavnost osnovnega in
posebnega šolstva ter organizacijo
novega oddelka za delovno usposab-'
Ijanje ob posebni osnovni šoli Ptuj.
Zaradi podražitev v preteklih letih
in predvidenih v letu 1976 bi bilo
potrebno zavodom zvišati sredstva
za materialne in funkcionalne
izdatke za 40,% Načrtovani so le v
okviru dovoljene porabe za 18 %.
Za realizacijo veljavnega samo-
upravnega sporazuma o delitvi
dohodka in osebnih dohodkov v
letu 1976 je potrebno zagotoviti
40 % več sredstev za osebne
dohodke kot v preteklem letu.
5.	Naraščajoči vzgojni problemi,
neugodne socialne in druge razmere
terjajo poleg učiteljevega sprem-
ljanja otrok tudi strokovno obrav-
navanje teh problemov. Na šolah bo
zato nujno povečati število stro-
kovnih sodelavcev (pedagogov,
psihologov in socialnih delavcev).
6,	Podaljšano bivanje učencev je
nujno širiti povsod' tam, kjer so za
to dani pogoji (prostor in kader).
Sedaj je zajetih le 351 učencev v 15
oddelkih. V letu 1976 se načrtuje
širitev te ddavnosti vsaj za 10 novih
oddelkov. Širitev je predvidena tudi
za varstvo učencev vozačev, da bo
čas čakanja na avtobus koristno
izrab^en.
7,	Osnovna šola Kidričevo bo
nadaljevala z delom celodnevna
osnovne šole. V letu 1976 je
pripraviti pogoje za prehod na
celodnevno osnovno šolo na šolah
Naraplje, Sela, Vitomarci, Ptujska
gora in Dornavaz nižjo stopnjo,
8,	Predmetnik osnovne šole
določa pouk plavanja za učence 4.
razredov in pouk smučanja za
učence 5, razredov. Za izvedbo tega
programa načrtuje izobraževalna
skupnost po 200,- dinarjev na
učenca teh razredov.
9.	Za obvezne šolske ekskurzije je
predvideno po 40,- dinarjev na
učenca od 4, do 8, razreda.
10,	Vedno večji stroški šolanja
postavljajo vse bolj v ospredje
potrebo po brezplačnih učbenikih.
Da bi postopno zagotovili brez-
plačne učben^e, načrtuje Izobraže-
valna skupnost za nabavo le-teh v
letu 1976 po 25,- dinarjev na
učenca osnovne in posebne osnovne
šole.
11.	Šolsko' prehrano bo Izobra-
ževalna skupnost sofinancirala po-
prečno po 221,- dinarjev na učenca
etno,
12.	Z uvajanjem novih pedagoških
metod v učno vzgojni proces se
število manjk^očega pedagoškega
kadra povečuje, zato je nujno
zagotoviti sredstva za štipendiranje
in dodatno družbeno politično in
strokovno izobraževanje zaposlenih.
Organizirati je hospitacijsko' dejav-
nost na vseh' nivojih vzgoje in
izobraževanja.
13.	šole za odrasle - in ostale
dejavnosti • Delavske' univerze se
vk^učujejo v financiranje pri
izobraževalni skupnosti 'po krite-
rijih določenih za republiko.
14.	Izobraževalna skupnost bo
tudi v letu 1976 sofinancirala
dejavnost ^asbene šole,
15.	Pripraviti bo potrebno
integracijski postopek izobraževalne
dejavnosti do take faze, da bo laliko
v letu 1976 zaživela nova
organizac^jskaoblika.
6. Skupnost bo v skladu z
ustavnimi določili pristopila k
organiziraiyu skupnih strokovnih
služb za vse samoupravne interesne'
skupnosti za družbene dejavnosti ■
17. Izobraževalna skupnost bo
sofinancirala svobodne aktivnosti
šolske'mladine.
4. Investicijska
vlaganja in
anuitetne obveznosti
1. V letu 1976 predvideva
Izobraževalna skupnost naslednja
investicijskavlaganja:
1.	Osnovna šola Mar-
kovci - novograd-
nja šole	33,000.000.-
2.	Osnovna šola Haj-
dina - dokonča-
nje adaptacije	800.000.-
3.	Osnovna šola
Ptujska gora -
dokončarje adap-
tacije	1,000.000.-
4.	Osnovna šola Na-
raplje - adapta-
cfla	100.000.-
5.	Osnovna šola Sela
- adaptacija	140.000.-
6.	Osnovna šola
„Tone Znidarič"
v Ptiyu - popra-
vilo strehe	500.000,-
i
8. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 197S
7. Dijaški dom Ptuj 21,600.000.-
Sredstva za načrtovana investi-
cijska' vlaganja bodo predvidoma
zagotovljena iz posebnega samopri-
spevka, amortizacije nepreiničnin
zavodov in najetih kreditov za
novogradnjo Li adaptacijo, za
gradnjo Dijaškega doma pa z
regionalnim solidarnim zbiranjem
sredstev.
5. Financiranje
Za izpolnitev predvidenih zgoraj
naštetih nalog bo izobraževalna
skupnost potrebovala za:
-	nove naložbe v
objekte, adaptacije
in anuitetne obvez-
nosti •	60,140.000.
-	financiranje de-
javnosti izobr-
aževalnih zavodov 95,907.539.
-	ostale načrtovane
dejavnosti skupnosti 19,617.890.
Skupaj:	175,665.429.
Predsednik
izvršnega odbora
Izobraževalne skupnosti Ptuj
Franc PREDIKAKA 1. r.
Kulturna skupnost Ptuj
I.
v skladu z ustavo SRS in SFRJ
ter zakonom o kulturnih ^up-
nostih, se 'delovni S udje ptujske
občine združujejo v Kulturni
skupnosti ■ Ptuj kot samoupravni
interesni < skupnosti ■ za področje
kulturnih dejavnosti,'da bi omogo-
čili rast ■ in razvoj kulturnih
dejavnosti 'in umetniške ustvarjal-
nosti. Osnovni cilj tega združevaiija
je iiiteres delovnih ^udi, da bi
kultura vse ' bolj postajala del
njihovega življenja in interes
delavcev v kulturi, da se bo kulturna
dejavnost še bolj vključila v skupna
prizadevanja revolucionarnega raz-
voja jugoslovanske socialistične
samoupravne družbe in v življenje
slehernega posameznika. Zaradi tega
je potrebno: vztr^no razvijali
razredno socialistično zavest delav-
cev in delovnili ljudi pri rasti njihove
kulturne ravni in kulturne zavesti
ter kulturnih pratreb; izostrovanje
idejnDi, etičnih in umetniških smeri
ter negovanje okusa,
-	razvgati in uveljavljati nove
odnose, 'ki izvirno iz pridobitev in
ciljev socialistične revolucge in iz
samoupravnih socialističnih odno-
sov; ki se rojevajo v ustvaijalnem
naporu delovnih ljudi,
-	zagotoviti odločilni vpliv
delovnih Judi pri določanju
smotrov kulturne^ razvoja in
pridobitvi sredstev za razvijanje
kulturnih dejavnosti ■ in ustvarjal-
nosti, <
-	da bodo subjekti politike
kulturnega razvoja delovni |udje v
temeljnih in drugih organizacijah
združenep dela, v krajevnih
sku'pnostih, v vseh'organizacijah na
področju kulture in zlasti v
kulturnih skupnostih,
-	zagotoviti enak družbeno-eko-
nomski •položaj delavcev v kulturnih
dejavnostih z delavci na drugih
področjih družbenega dela.
II.
1, Kniga -
knjižničarska'dejavnost
Na področju knjižnične dejav-
nosti bo potrebno v čim večji meri
uresničevati pravice delovnih judi
do zadovo]jevar\ja kulturnih potreb
siljenja splošne in strokovne
izobrazbe ter omogočarya razisko-
valnega in znanstvenega dela. V
povezavi s 'šolami, mladinsko'
organizacijo in delovnimi organiza-
cijami se bo stremelo da se čimbolj
pomnoži število uporabnikov knjiž-
nice, ki naj zajame vse kategorije
delovnih ^udi, pi čemer bo veljala
posebna skrb pridobivanju bralcev iz
vrst delavcev iz neposredne material-
ne proizvodnje, V zvezi s tem je v
knjižnici ustrezno dopolnjevati
knjižni fond. V skladu z nadaljnjim
razvojem kr^ižničarstva, bo knjiž-
nica začela z reorganizacijo knjižni-
čarstva na podeželju. Posebna skrb
bo posvečena bralcem, saj bodo
strokovni delavci knjižnice posre-
dovali vse ' potrebne pa tudi
zahtevnejše informacije, ob tem
skrbeli za vzgojo bralcev in jih
navajali na uporabo katalogov,
drugih priročnflcov ter jih usmerjali
k poučni in strokovni literaturi.
Ki-yižnica bo obdelovala novo
prispelo gradivo v smislu inventa-
rizacflc in klasifikacije ter katalogi-
zacije vseh'vrst katalogov. Prav tako
se bo strokovno obdeloval starejši
knjižnični fond. Na področju
ki-\)ižnične dejavnosti se predvideva
6 knjižničnih razstav in dva literarna
večera. Posebna ^rb bo posvečena
tudi matični službi ki bo
pospeševala razvoj in reorganizacijo
krajevnih, šolskih in strokovnih
knjižnic.
Zaradi potreb knjižnične dejav-
nosti bo v letu 1976 potrebna
kadrovdca okrepitev in bo v skladu s
srednjeročnim programom nujno
nastaviti enega delavca, bibliote-
karja.
2.	Založniška dejavnost
V skladu z že sprejetimi izhodišči
bi v L 1976 izšel naslednji Ptujski
zbornik in edicija, ki bi bila
posvečena 600-letnici ptujskega
mestnega statuta, v kateri bi se
prezentirala arhiv^a'dejavnost.
3.	Gledališka dejavnost
Na področju amaterske-gledališke
dejavnosti ■ se • bo preko ZKPO
stremelo za organizacijsko^ učvrsti-
tev mreže gledališkili gostovanj, za
povezovanjem gledaliških skupin, ki
delujejo pri prosvetnih društvih,
mladinskih aktivih, gasilskih dru-
štvih in drugod, z namenom, da se
izbopa kvaliteta gledališke dejav-
nosti • V ta namen bo potrebno
okrepiti tudi strokovno pomoč, v
obliki mentorstva, raznih seminaijev
in dela poklicnega režiserja. Pri
Ijubitejski • gledališki dejavnosti 'bo
ustrezno vlogo imelo Gledališče
Ptitj, ki naj bi v 1. 1976 naštudiralo
3 premiere, ki bi doživele 24
ponovitev.
Posebna pozornost bo posvečena
tudi gostovanjem profesionalnih
gledaliških skupin, saj ■ bi naj v
gledališki sezoni poklicna gledališča
gostovala najmanj petkrat. Gosto-
vanja poklicnih gledališč je treba
vključevati tudi v Ptujska kulturna
srečanja. Delovnim Judem je na
področju gledališke dejavnosti pot-
rebno omogočiti tudi oglede
opernih in baletnih predstav v
Mariboru, ker le-teh zaradi neustrez-
nih prostorov na našem območju ni
mogoče organizirati
Na našem območju je treba
organizirati tudi 2 gostovanji
posebej pripravljenih gledaliških
predstav za mladino v izvedbi
profesionalnih gledaliških hiš. Na
področju lutkovne dejavnosti 'je
potrebno da lutkovno gledališče
pripravi tri lutkovne igrice, ki bi si
jih naj ogledali vsi predšolski ■otroci
in učenci nižje stopnje osnovne šole.
4. Glasbena dejavnost
Na področju glasbene dejavnosti
je potrebno zagotoviti strokovno
pomoč obstoj'ečim glasbenim skupi-
nam v smislu ■ doseganja večje
k valite te.. Istočasno- pa je potrebno
nuditi glasbenim sku^nnam tudi več
možnosti za nastopanje. Na področ-
ju pevske' dejavnosti 'je potrebno
ustanoviti mešani pevski ■ zbor v
Pti^u, ostalim pevskim zborom pa je
potrebno nuditi vso • strokovno
pomoč.
Na področju koncertne dejavnosti
je potrebno našemu občinstvu
prezentirati vse ' zvrsti ' glasbene
dejavnosti • od vokalne, komorne,
solistič-ne, simfonične, pa tudi
kvalitetne zabavne glasbe' I t. d.
Posebna pozornost bo posvečena
koncertnim .prireditvam za mladino.
5. Kinematografska
dejavnost
Stremelo se bo predvsem za
ustanovitvami programskih svetov
pri kinematografih, da bi se
odlikoval kvalitetnejši repertoar,
posebna skrb pa bo posvečena tudi
filmski vzgoji, propagandi dobrega
filma, preko filmskih klubov,
seminarjev in predavanj, ki jih bo
organizirala ZI^O. Mestni kino Ptuj
bo v okviru Ptujskih kulturnih
srečanj zopet pripravil izbor
kvalitetnih filmov, ki jih bi naj
javnosti prezentiral skozi en teden.
6. Muzejska,
galergska in likovna
dejavnost
Na področju muzejske dejavnosti
se bo v okviru redne dejavnosti
nadaljevalo z urejanjem kartoteke,
fototeke, diateke in inventarizacije
na novo pridobljenega gradiva ter
sodelovalo z novimi izsledki na
raznih simpozijih in kulturnih
srečanjih. Na področju arheologije
se bo nadaljevalo s sistematičnimi
izkopavanji, zaščitnimi akcijami in
izkopavanjem slovanskih grobov na
Turnišču. Predvideva se tudi
prezentacija posameznih najdb. Na
področju dela kultumo-zgo-
dovinskega oddelka se bo postopno
začelo restavriranje slik in dopolnje-
vanje galerije. V razstavnem
paviljonu pa bo pripravljenih 10
občasnih razstav. Na podrogu
etnološkega oddelka, kjer je nujna
prezentacija etnološke zbirke, se bo
pristopilo k izdelavi načrta za
postavitev etnološke zbirke ter
nadaljevalo z obnovitvenimi deli.
Posebna skrb bo posvečena tudi
oddelku NOB, ki bo razširil že
obstoječo evidenco in dokumenta-
cijo o spomenikih posvečenUi
naprednim gibanjem oz. NOB na
območju občine Ptuj. V okviru
oddelka se bodo pričele priprave za
razširitev v zbirki Ptuj skozi stoletja.
Zaradi obsežnih nalog je potrebna
kadrovska okrepitev, kije v skladu s
srednjeročnim programom. Za 1.
1976 se predvidevajo naslednje
nastavitve: 1 kustos za NOB, 1
kustos za antično arheologijo, 1
preparator in 1 risar.
Na podroqu likovno-razstavne
dejavnosti se bo stremelo za tem, da
bi sc razstave organizirale tudi izven
občinskega središča v krajevnih
skupnostih, šolah, delovnih organi-
zacijah in drugod. Posebna skrb bo
posvečena domačim likovnim
ustvarjalcem na vseh nivojih.
7. Spomeniškovarstvena
dejavnost
V	okviru redne dejavnosti se bo
vršila inventarizacija, pravno, prak-
tično in teoretično varstvo kultur-
nih spomenikov. Na področju
spomeniških akcij se za ptujsko
območje predvideva: a) arheološki
spomeniki:
V	letu 1976 se bo začelo s
sistematičnimi sondažnimi izkopa-
vanji na tistih podrogih, ki so v
najbli^i bodočnosti predvideni za
izdelavo zazidalnih načrtov, z
dobljenimi izsledki se bo omogočilo
urbanistom svobodnejše in cenejše
oblikovanje mesta.
b)	urbanistični spomeniki:
V	letu 1976 se bo nadaljevalo z
valorizacijo stavbnega fonda v
področjih I., II., IV. K delu bo
pritegnjen tudi Zavod za urbanizem
Maribor.
c)	umetnostni spomeniki:
-	gradovi:
Dornava, v skladu s programom
restavracijskih del se bo v 1. 1976
pričelo z obnovitvami stebrov ograje
in ometavanjem spodnjega dela
fasade.
-	sakralni spomeniki:
Veliki vrh v Halozah, p. c. Sv. Ane
- nadaljevalo se bo z restavriranjem
kvalitetne baročne opreme.
Ptujska gora - relief Marije
Zaščitnice, začelo se bi z
restavracijo ene najkvalitetnejših
gotskih plastik v Sloveniji,
-	ovrednotenje kulturne krajine
-vi. 1976 se bo začelo z
ovrednotenjem kulturne krajine z
vsemi elementi, ki jih vsebuje;
predvideva se ovrednotenje gradu
Bori z okolico:
-	spomeniki ljudske revolucge;
v 1. 1976 se bo izpopolnila
evidenca spomenikov in izdelala
izhodišča za njihovo varovanje;
-	varstvo narave:
park Dornava - načrtna ureditev
parka,
park Bori - načrtna ureditev
parka.
8. Arhivska dejavnost
Na podrogu varstva arhivskega
gradiva bo Zgodovinski arhiv v Ptuju
za območje občine Ptuj v 1, 1976
izpolnil naslednje delovne naloge: v
skladu z določili zakona o
arhivskem gradivu in arhivih bo
opravljal varstvo arhivskega gradiva
in registraturnega gradiva, v zunanji
službi bo vodil evidenco in nadzor
nad arhivskim gradivom pri organih
in organizacijah občine Ptuj,
nadaljevalo se bo z arhivsko
raziskovalno dejavnos^o ter zbiralo
in urejalo doma in v tujini arhivsko
»radivo pomembno za zgodovino
huja in njegovega podeželja.
Pripravljena bo razstava „Ptuj ob
koncu srednjega veka", posvečena
600-letnici izdge prvega ptujskega
mestnega statuta iz leta 13/6.
Tako za področje dela varstva
kulturnih spomenikov, kot za
varstvo arluvskega gradiva
potrebna naslednja kadrovska okre-
pitev: v letu 1976 je pri Zavodu za
spomeniško varstvo v Mariboru
potrebno nastaviti umetnostnega
zgodovinarja-konservatoija samo
področje občine Ptuj. Za področje
arhivske dejavnosti pa je potrebno^
1. 1976 nastaviti arhivskega strokov-
nega sodelavca.
TEDNIK - ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 1975
stran 9
9. Informativna
dejavnost
V smislu izboljšanja informativne
(jejavnosti bi v 1. 1976 bil pri
jiulturni skupnosti imenovan pro-
gramski sosvet za radijsko in
lasopisno dejavnost, prav tako pa
bo Kulturna skupnost dala pobude
22 integracijske procese tako
programske kot vse ostale za
združitev obeh informativnih dejav-
nikov t.j. Radia Ptuj in Tedn^a Ptuj
v enotni informativni center.
10. Ostala kulturna
dejavnost
Kulturna skupnost bo pospeševala
kulturne stike z drugimi kulturnimi
^upnostmi, predvsem v okviru
regionalnega in republiškega povezo-
vanja in izmenjavam kulturnih
dosežkov, kakor tudi stikom in
kulturnim izmenjavam z drugimi
Slovenci v zamejstvu, z drugimi
jugoslovanskimi narodi in ohranja-
nju stikov z drugimi narodi Evrope.
Kulturna skupnost bo organizator
IV. Ptujskih kulturnih srečanj.
podprla pa bo tudi tradicionalno
kurentovanje in delovanje Folklor-
nega društva Ptuj.
11. Prostori za
kulturne potrebe
V letu 1976 naj bi se pristopilo k
izdelavi načrtov za urejevanje
kulturnih prostorov tako v občin-
skem sredisču, kot na podeželju. V
Ptuju bi bilo potrebno začeti z
akcijo dokončne ureditve letnega
prireditvenega prostora, ki bi naj
vključevala ureditev garderob in
sanitarij za nastopajoče, sanitarij za
obiskovalce, manjšega gostinskega
lokala, ureditev potrebnih skladišč
in s pripravo za prekritje prostora. V
okviru ZKPO bo potrebno pristopiti
k izdelavi programa sanacij kultur-
nih prostorov na podeželju. Predvi-
deva se pričetek adaptacije kultur-
no-prosvetnega objekta v Domavi v
okviru programa ZKPO.
12. Finančno ovrednotenje progra-
ma kulturnih dejavnosti za leto
1976
Za realizacijo programa Kulturne
skupnosti Ptuj v 1. 1976 je
potrebnih 10,016.000 din sredstev.
Dohodki se bodo formirah iz sledečih virov:
-	iz prispevka bruto OD iz obrti za Kulturno
skupnost Ptuj in program skupnih nalog
Kulturne skupnosti Slovenije	6,816.000
od tega za Kulturno skupnost Ptuj	5,614.000
odvod za Kulturno skupnost Slovenije	1,202.000
Razlika, ki je potrebna za realizacijo programa v višini 3,200.000 din bi
se naj pokrila iz:
sredstev Kulturne skupnosti Slovenije in
solidarnostnega financiranja v okviru republi-
ke,
-	samoupravnili sporazumov in družbenih
dogovorov z delovnimi organizacijami,
krajevnimi skupnostmi in drugimi samouprav-
nimi interesnimi skupnostmi v občini
-	samoprispevkom.
V primeru, da ne bo mogoče pokriti manjkajoče razlike v višini
3,200.000 din bo potrebna ustrezna redukcija programa kulturnih dejavnosti
občine Ptuj za leto 1976.
Predsednik izvršnega sveta
Kulturne skupnosti Ptuj
Feliks Bagar
Skupnost otroškega varstva
1. Programske osnove
1. Program in financiranje
otroškega varstva v letu 1976 izhaja
iz program^e'usmeritve za obdobje
1973-1976 in osnutka programa
razvoja dejavnosti otroškega varstva
za obdobje 1976-1980 ter iz
stališč, ki so Jih delovni ^udje
zastopali v razpravah v zvezi s
sprejemanjem teh aktov v preteklih
letih.
2. Programske usmeritve
1.	Skupnost bo nadaljevala z
urejanjem in širjenjem pogojev za
organizirano varstvo m vzgojo
predšolskih otrok, kar terja vedno
večje število zaposlenili žensk. 'Po
izrednih prizadevar;jih skupnosti •v
zadnjih letih bo ob koncu leta 1975
^cljučenili v varstvo približno 1.000
otrok ali le 12 % vseh predšolskih
otrok. To dejstvo negativno vpliva
na rast produktivnosti 'dela, druž-
beno aktivnost proizvajalcev, kakor
tudi na razvoj otrok,
2.	Za pomoč duševno in telesnO'
prizadetim otrokom bo ^upnost
proučila možnosti o organiziranju
posebnega oddelka za varstvo
predšolskih otrok.
3. Za razvijanje rekreacyske'
dejavnosti bo ^upnost skrbela z
načrtnim urejanjem igrišč in
zgotovila počitniška letovanja, zlasti
za zdravstveno in socialno ogrožene
otroke.
3. Naloge
1. Osrednja naloga skupnosti bo v
skladu z zakonom o družbenem
varstvu otrok in skupnosti otroškega
varstva širjenje kapacitet za vzgojo
in varstvo otrok.
1 Za postopno zmanjševanje
socialnih razlik prispevajo starši k
stroškom za organizirano dnevno
varstvo predšolskih otrok svojem
skupnem dohodku na osnovi
sprejetih kriterijev. Različno druž-
beno subvencioniranje oskrbnin v
vrtcih ima pozitivne posledice, saj se
spreminja struktura otrok, vključe-
nih v vrtce v korist otrok iz družin z
nižjimi dohodki po članu družine.
Ta sistem financiranja bo skupnost
nadaljevala v korist socialno
ogroženih družin.
3,	Skupnost bo povečala skrb za
varstvo in vzgojo duševno in telesno
motenih otrok s tem, da realizira že
nekaj let načrtovan program in
ustanovi poseben oddelek varstva za
duševno in telesne prizadete otroke
v Ptuju ter sodeluje pri širjenju
mobilne svetovalne službe in
oddelka za delovno usposabljanje
pri posebni osnovni šoli Ptuj.
4,	Izobraževanje kadrov za varstvo
in vzgojo predšolskih otrok v naši
občini se že več let sistematsko
rešuje z načrtnim štipendiranjem.
Usposabljanje varuhinj pa žal še
vedno ni urejeno. Po ureditvi
sistema šolanja le-teh bo skupnost
vključila v dopolnilno izobraževanje
vse že zaposlene varuhinje,
5,	Organizacp vzgojno var-
stvenega zavoda bo tudi v letu 1976
ostala v taki obliki kot doslej in
sicer tako, da so vse enote v občini
vključene v en vzgojno varstveni
zavod, S širitvijo dejavnosti pa je
nujno krepiti strokovne službe
uprave.
6,	Delovni čas v vzgojno
varstvenem zavodu - vzgojne enote
bodo tudi v bodoče poslovale po
doslej'Ustaljenem delovnem času od
5.30 do 16. ure oziroma do 15. ure,
ob sredah pa do 17,30 ure. Ob
sobotah bo po potrebi organizirana
dežurna služba.
V letu 1976 bo vzgojno varstveni
zavod izdelal analizo o potrebi
podaljšanega varstva ter v primeru,
da bodo potrebe pokazale, da so za
tako varstvo podani pogoji (za-
dostno število otrok), to organiziral.
7,	V krajih. Iger ni vrtcev in so
podani pogoji, bo skupnost v
dogovoru s krajevnimi dcupnostmi
organizirala vzgojne dneve za
varstvo in vzgojo predšolskih otrok.
8,	Skupnost • bo še nadalje
podpirala gradnjo in ureditev
otroških igrišč.
Za organizacijo letovanja otrok se
bo skupnost aktivno učila v
akcijo, ki jo je začel Občinski'svet
zveze sindikatov Slovenije občine
Ptuj za ureditev počitniškega doma
Biograd na moru s ciljem, da ohrani
in razširi kapacitete za letovanje
otrok v tem domu.
9,	Zaradi organiziranja službe v
skladu z ustavnimi določili bo
skupnost pristopila k organiziranju
skupnih strokovnih služb vseh'
samoupravnih interesnih skupnosti
za družbene službe ter v okviru te
organizirala vse službe, ki jih
skupnosti ' nalagajo potrebe in
zakoni (denarne dajatve družinam),
4. Financiranje
1, Za izpolnitev predvidenih nalog
bo skupnost potretovala:
-	za nove naložbe v
objektu za varstvo
otrok in plačilo
zapadlih obvez-
nosti iz preteklih
let	5,800,000
-	za sofinanciranje
dejavnosti v vzgoj-
no varstveni usta-
novi	7,200,986
-	za ostale dejav-
nosti, ki jih skup-
nost načrtuje	1,679,674
Skupaj:	14,680.660
Predsednik
izvršnega odbora
Skupnosti otroškega varstva
Sonja VFLICKOVIC
Skupnost socialnega skrbstva
Sociahio skrbstvo je dejavnost,
kjer delovni ^udje združujejo svoje
delo s ciljem omogočiti posamezni-
kom, družinam in skupinam ob-
čanom sredstva za življenje, če jih
le-ti sami ne morejo ustvariti, s
ciljem zagotavljanja pomoči in
varstva osebam, ki iz Kakršnihkoli
razlogov niso sposobni skrbeti zase
in potrebujejo pomoč pri reševanju
osebnih, drkužinskih in drugih
problemov in pri vk^učevanju v
delo in življenje družbene skupnosti.
Nova ustava oprede^uje socialno
skrbstvo kot dejavnost posebnega
družbenega pomena, vsebino dejav-
nosti pa določajo ljudje - občani s
svojimi problemi. Dejavnost je
opredeljena z: rodbinsko zakono-
dajo, zakonom o skrbništvu, o
rejništvu, nekaterimi določbami
kazendce zakonod^e, zlasti o
mladoletnih storilcih kaznivih dejanj
in drugimi predpisi ter priporočili in
navodili.
Pri delu se uporabljsgo določbe
zakona o splošnem upravnem
postopku in orugih predpisov ter
principi sodobne metodike social-
nega cfela.
Skupnost bo v letu 1976
oprav^ala naslednje naloge:
1	- Namestitev socialno ogrože-
nih otrok v rejništvo;
2	- Posvojitev otrok brez enega
ali obeh rodite^ev;
3	- Varstvo otrok, motenili v
telesnem in duševnem razvoju;
4	- Varstvo vedenjsko in
osebnostno motenih otrok in
mladostnikov, mladoletnih prestop-
nikov in storilcev prekrškov;
5	- Varstvo otrok in njihovili
pravic in koristi, če so brez staršev
ali le ti niso sposobni zanje pravihio
skrbeti - skrbništvo;
6	- Svetovanje in pomoč v
problemih zakoncev, ob razvezah, v
primeru alkoholizma v družinah,
pomoč materam, ki so rodile izven
zakonske zveze, pomoč družini pri
šolanju otrok;
7	- Varstvo odraslih telesno
invalidnih oseb, duševno prizadetih,
oseb brez zadostnih sredstev za
preživjanje, oseb z asocialnim
vedenjem (alkoholiki, delomrzneži,
klateži, berači, narkomani);
8	- Varstvo ostarelih oseb, ki ne
morejo več same skrbeti zase in
nimajo svojcev ali le ti niso sposobni
zanje skrbeti.
M opravljanju zadanih nalog
skupnost sodeluje z vrsto ustanov in
drugimi interesnimi skupnostmi,
zlasti pa s krajevnimi skupnostmi.
Že več let naz^ obstoja sodelovnaje
socialnega skrbstva s krajevnimi
skupnostmi, posebej pa v zadnjem
času z njihovimi komisijami za
zdravstvo in socialno varstvo. Te
komisije dajejo mnenja in predloge
ob dodeljevanju denarnih pomoči
občanov in pri izbiri skrbnikov. Ta
način sodelovanja se je pokazal
uspešen, zato skupnost to sodelo-
vanje namerva še širiti na izbor
rejnikov. Taka oblika sodelovanja je
dogovorjena in si bo skupnost
prizadevala, da bo to stalna oblika
dela, ki se bo dogr^evala.
10. stran
tednik - Četrtek, 4. septembra 197$
Skupnost si bo v okviru
materialnih možnosti in možnosti
krajevnih skupnosti prizadevala za
razširitev že sedaj uveljavljene oblike
pomoči - laične nege ostarelih in
bolnih na domu.
V	rejništvu, kije na področju naše
skupnosti močno razvito, se kaže
jotreba po novih oblikah delovanja,
'oleg letnega sestanka vseh rejnikov
in rejnic, ki bo organiziran proti
koncu leta, bo skupnost začela z
načrtnim izobraževanjem oziroma
usposabljanjem rejnikov s posebej za
to priprav^enimi predavanji in
razgovori v skupinah.
V	sodelovanju z izobraževalno
skupnostjo bo v letu 1976
ustanovljena vzgojna svetovalnica, ki
je že več let zelo potrebna, vendar
ni bilo možnosti za to.
S sistemiziranjem delovnega mesta
- varstvo odraslih, bo nastav^enja
evidenca vseh invalidnih odraslih
oseb v občini, katerih število doslej
ni znano, mnogi od njih pa živijo v
hudili življenjskih razmerah. To
predvidevamo na podlagi teh
primerov, ki so slučajno odkriti.
Poleg tega se bo tudi bo^ strokovno
pristopilo k problemu obravnave
odraslih oseb alkoholikov v povezavi
zz zdravstveno službo in z
obstoječim Klubom zdravljenih
alkoholikov.
Skupno z republiško skupnostjo
sociabiega skrbstva bo še naprej
teklo posepšeno reševanje oskrbe
ostarelih in bolehnih občanov, ki so
odvisni od družbene denarne
pomoči. V letu 1975 bo po izvedeni
valorizaciji najviga denarna pomoč
znašala 650.- din mesečno, v letu
1976 pa se bo glede na razpoložljiva
sredstva še povečala.
Drugi problem pri varstvu osta-
relih so premajhne kapacitete
tovrstnih domov. Skupnost social-
nega skrbstva tudi v letu 1976 ob
predvideni delitvi družbenega proiz-
voda ne bo mogla zbrati sredstev,
potrebnih za adaptacijo doma
oskrbovancev v Muretincih, kjer bi
tako pridobili potrebno število
prostih mest. Po sedanjih pokaza-
teljih bi z adaptacijo namreč lahko
zadostili potrebam po kapacitetah v
domovih za ostarele nek^o do leta
1980. Zato je to preloženo za leto
ali dve. Skupnost sicer sedaj išče
možnosti namestitve v domovih
izven občine, vendar je tudi na
drugih občinah podoben problem
kot pri nas, da so kapacitete
premajhne.
Skupnost bo v letu 1976 v
sodelovanju s skupnostjo otroškega
varstva organizirala letovanje social-
no ogroženih otrok. V ta namen bo
zagotovila potrebna materialna sred-
stva. Zagotovila bo tudi potrebna
sredstva za doplačilo oskrbnin v
vrtcih otrokom mater samohranilk
in mladih družin. Za šolarje, ki
imajo možnost bivati v celodnevni
šoli, pa so socialno šibki, bo
zagotovila sredstva za plačilo deleža
staršev teh stroškov. Te dejavnosti
opravlja skupnost v preventivnem
smislu in si bo prizadevala to obliko
pomoči razširiti na še večji krog
otrok.
Skupnost si zadaja še nalogo, da
na štiri nezasedena delovna mesta
namesti ustrezne strokovne delavce.
Za izvedbo redne dejavnosti in
zastav^enih nalog v letu 1976 bo
skupnost potrebovala sredstva, kot
so prikazana v spodnji tabeli:
v tisoč din
1.	Dajatve	15.854.-
2.	Humanitarne organizacije	127.-
3.	Osebni dohodki	1.854.-
4.	Materialni izdatki	1.325.-
5.	Prenešena sredstva republiški skupnosti socialnega skrbstva	7.-
6.	Prenešena sredstva po 0,075 % od prispevka od bruto OD	820.-
7.	Izločena sredstva rezerv	170.-
SKUPAJ:	20.157.-
Predvideni dohodki:	v tisoč din
1. Prispevek od bruto osebnega dohodka po stopnji 0,58 %
-	družbeni sektor	6.380.-
-	zasebni sektor	208.-
2.	Prispevek iz proračuna	10.461.-
3.	Sredstva repubhške skupnosti za denarne pomoči '	3.108.-
SKUPAJ:	20.157.-
Izvršni odbor
skupnosti socialnega skrbstva občine Ptuj
Telesnokulturna skupnost
Telesna kultura je dejavnost pose-
bnega družbenega pomena in se v ob-
čini, kot temeljni družbenopolitični
skupnosti ustvarjajo in oblikujejo
materialni ter drugi pogoji za njeno
delovanje in obstoj. S telesno kulturo
v občini se ukvarja nad 7000 obča-
nov, ki so vključeni v 50 osnovnih te-
lesnokuhurnih organizacijah, kar
znaša 11 '^'o od skupnega števila pre-
bivalstva v občini.
Ker je telesna kultura kot družbena
dejavnost tudi kuUurna vrednota, ki
izhaja iz športnih in drugih gibalnih
aktivr 3sti ter prispeva k oblikovanju
človekove sposobnosti in se odraža v
večji delovni in obrambni sposobno-
sti, bo Telesnokulturna skupnost
Ptuj v letu 1976 posvetila posebno
pozornost:
— oblikovanju in usmerjanju poli-
tike razvoja telesne kulture.
—	razvoju množičnosti in rekreaci-
ja delovnih ljudi in občanov,
—	izboljšanju nekaterih material-
nih pogojev za to dejavnost, pospešiti
reševanja kadrovskega vprašanja ter
povečanju števila strokovnih delav-
cev,
—	večjemu vključevanju občanov
v osnovne telesnokulturne organiza-
cije.
RAZVOJ MNOŽIČNOSTI IN RE-
KREACIJE
Množična telesna kuhura se bo tu-
di v bodoče razvijala v športnih dru-
štvih, društvih TVD Partizan, v
TOZD in OZD ter v krajevnih
skupnostih. Osnovni nosilec te dejav-
nosti bo Zveza telesnokulturnih orga-
nizacij občine Ptuj s svojimi komisi-
jami, organi v KS, komisija za šport
in rekreacijo pri Občinskem sindikal-
nem svetu Ptuj ter nekatere druge
množične organizacije (taborniki,
planinci in drugi).
—	Telesnokulturna skupnost Ptuj
bo skrbela za izvedbo množičnih
akcij v organizaciji omenjenih dejav-
nikov.
—	V sodelovanju z omenjenimi od-
bori bo izvedla in financirala akcije
,,Smučanje", ,,Naučimo se plavati",
,,Vsi na kolo za zdravo telo", ,,Ori-
entacijski pohodi", ,,Vsi Slovenci
hodimo, tečemo . . .".
—	Podpirala bo sodelovanje na
tekmovanju ,,Po poteh partizanske
Ljubljane", ,,Kros Dela" ter večje
športne prireditve, kjer bo sodelovala
občinska reprezentanca.
—	Za predšolsko mladino bo orga-
nizirala telesnovzgojno dejavnost v
okviru vzgojno varstvenih zavodov.
KAKOVOSTNI ŠPORT
Na področju tekmovalnega in
vrhunskega športa bo Telesnokultur-
na skupnost posvetila večjo
pozornost organizaciji le-teh tekmo-
vanj ter so naloge sledeče:
—	financirala bo delovanje tistih
osnovnih telesnokulturnih organiza-
cij, ki imajo pogoje za tekmovanje v
višjem razredu (republiki, zvezi,
mednarodna).
—	nudila pomoč posameznim
vrhunskim športnikom,
—	po programu financirala občin-
ska, medobčinska ter podobna
tekmovanja, ki imajo posebni
pomen.
—	skrbela za štipendiranje in izo-
braževanje strokovnih kadrov.
IZBOUŠANJE POGOJEV ^A
RAZVOJ TELESNE KULTURE
Kadrovsko vprašanje je tesno po.
vezano z uspešnim delovanjen
osnovnih telesnokulturnih organizj.
cij, predvsem na podeželju. Ptujskj
občina je na tem področju prav goto.
vo med zadnjimi v Sloveniji. Razvoj
športnih panog oz. metode vadbe so
tako napredovale, da maloštevilij
strokovni delavci ne zmorejo v po.
polnosti opravljati svojega dela. Prj
tem bo TKS skrbela za povečanje
vila strokovnih delavcev in sodniške,
ga kadra, ter skrbela za izpopolnjeva-
nje in nagrajevanje. Naloge so slede-
če:
—	pomagala boZTKO Ptuj pride-
lovanju in izobraževanju strokovnih
delavcev že obstoječih delovnih ko-
misij,
—	pomagala pri ustanavljanju in
vodenju društev, predvsem društev v
krajevnih skupnostih, kjer ne obsto-
jajo še osnovne telesnokulturne orga-
nizacije,
—	skrbela za vzdrževanje obstoje-
čih objektov in nadaljevala z izgra-
dnjo športnih igrišč po podeželju,
—	pripravljala pogoje za izgradnjo
večjega, družbeno pomembnega
športnega objekta ter se držala naJd
razvoja telesne kulture po srednjero-
čnem programu.
HNANCIRANJE
Za izvedbo postavljenega progra-
ma za leto 1975 je potrebno združiti
3,862.000 din. Porast je v skladu s
predvideno rastjo družbenega proiz-
voda in skupne porabe.
Razdelitev združenih sredstev po
programu za leto 1976 je sledeča:
—	funkcionalni izdatki TKS, strokovni odbori pri ZTKO, seminarji, štipen-
dije in tekmovanja občinske reprezentance	500.000.-
—	funkcionalni izdatki društev in klubov	1.500.000.-
—	Ostale množične akcije	100.000.-
—	Vzdrževanje športnih objektov	462.000.-
—	I nvesticije in odplačilo anuitet	700.000.-
—	Prispevek Republiški telesnokulturni
skupnosti za izvajanje skupnih nalog	3,862.000.-
SKUPAJ	3,862.000.-
TKS Ptuj
Skupnost za zaposlovanje Maribor
Zaposlovanje kot dejavnost poseb-
nega družbenega pomena obsega
oblikovanje in izvajanje politike za-
poslovanja ter vseh tistih dejavnosti,
ki delovnim ljudem omogočajo, da
uresničujejo pravico do dela. Izha-
jajoč iz določil zakona o zaposlovan-
ju in zavarovanju za primer brezpo-
selnosti, družbenega dogovora o
enotnih osnovah kadrovske politike
in družbenega dogovora o štipendi-
ranju, sklepov in priporočil skupšči-
ne SR Slovenije za reševanje proble-
matike na področju zaposiovanja
(Ur. 1. SRS 19/75) ter ob upoštevanju
ciljev in izhodišč družbenoekonom-
skega razvoja v letih 1976 — 1980, bo
dejavnost skupnosti za zaposlovanje
v letu 1976 usmerjena predvsem v
izvajanje naslednjih nalog:
1. Zaposlovanje, posredovanje dela
in priprava za zaposlitev
— Pri uresničevanju družbenoeko-
nomskega razvoja je treba omogoči-
ti, da se bo stopnja rasti zaposlenosti
približevala mejam naravnega pri-
rastka in ostalih virov priliva delav-
cev v zaposlitev vendar tako, da se bo
skupna rast zaposlenosti gibala v
načrtovanih okvirih, ki predvidevajo
intenzivnejšo produktivnost dela ob
razmeroma manjšem zaposlovanju
novih delavcev.
—	V sodelovanju z občinskimi
skupščinami in Ekonomskim cen-
trom bo skupnost za zaposlovanje
vsaj dvakrat letno pripravila pregled
izvajanja sklepov in priporočil, ki jih
je sprejela skupščina SR Slovenije za
reševanje problematike na področju
zaposlovanja (Uradni list SRS, išt.
19/75).
—	Skupnost za zaposlovanje
skupaj z drugimi dejavniki, ki jih
zavezujeta družbeni dogovor o osno-
vah kadrovske politike (Ur. 1. SRS>
št. 10/74) oziroma o nalogah pri
oblikovanju in izvajanju kadrovske
politike (objavljen v listu ,,Sindi-
kati" št. 10 z dne 6.7.1974) aktivno
spremljala njuno izvajanje. V letu
1975 bo izdelana analiza o izvajanju
družbenega dogovora o izvajanju
kadrovske politike, o kateri bodo
razpravljale družbenopolitične sku{^
nosti Podravske regije in bodo sklepi,
sprejeti na teh osnovah, predmet
izvajanja v letu 1976.
iednik - Četrtek, 4. septembra 1975
stran 11
^ Na področju posredovanja dela
^ strokovna služba skupnosti nudila
jslcalcem zaposlitve vso potrebno
j{fokovno pomoč, pri uveljavljanju
jaJcl o enakih pravicah in enaki dos-
topnosti delovnih mest ne glede na
jpol in zakonsko opredeljene pravice,
upoštevajoč varstvo žensk glede na
njihove psihofizične in bioloSke last-
nosti. Skupaj z OZD bodo delavcem,
Ifi so postali invalidi in drugim ose-
po končani rehabilitaciji zago-
lovljene ponovne možnosti za vklju-
jjtev v združeno delo.
— Se vedno pereči problemi, ki so
v zvezi z zaposlovanjem naSih delav-
cev v tujini, zlasti v manj razvitih ob-
mejnih območjih terjajo, da zdru-
ieno delo bolj upoSteva interese za
njihovo vrnitev in ponovno zaposli-
tev. Odpravljanje vzrokov, zaradi
katerih so naši delavci odhajali v tu-
jino in zagotavljanje pogojev za nji-
hovo vračanje, bo učinkovito ob
angažiranju še drugih zainteresiranih
dejavnikov, kot so poslovne banke,
oddelki za gospodarstvo pri občin-
skih skupščinah, družbenopolitične
organizacije itd.
-Na ostalih področjih zaposlovalne
dejavnosti bo težišče dela:
a) vplivati na izboljšanje strukture
zaposlenih, zlasti nivoja strokovne
usposobljenosti delavcev, ki se na
novo zaposlujejo, z organizirano pri-
pravo, usposabljanjem, strokovnim
izobraževanjem in prekvalifikacijo,
za produktivnejšo zaposlitev;
b) odpravljati strukturna neskladja
med ponudbo in popraševanjem na
področju dela s pospeševanjem pro-
storske in poklicne mobilnosti, s če-
mer bi zmanjševali število nezaposle-
nih ter krili potrebe po novih delavcih
(informacije o vseh potrebah po de-
lavcih v SR Sloveniji, medrepubliški
družbeni dogovor o zaposlovanju
ipd.);
c)	presežke delavcev, do katerih bi
prišlo zaradi ekonomskih ali tehno-
loških razlogov, pravočasno ugotav-
ljati ter preusmeriti na področje, kjer
je pomanjkanje (preusjjosobitev za
ustrezno delo);
č) ugotavljanje možnosti
zaposlovanja žensk (na osnovi revi-
zije sistemizacije delovnih mest, vpli-
va tehnoloških sprememb delovnih
mest na zaposlovanje žensk);
d)	zagotavljanje pravic delavcem,
ki bodo postali brez svoje krivde
brez dela in ki bodo izpolnjevali dru-
ge z zakonom predpisane zahteve
(denarno nadomestilo in denarni
dodatek za vzdrževane družinske čla-
ne, zdravstveno varstvo, otroški
dodatek, denarna pomoč po izteku
upravičenosti do denarnega nado-
mestila, dajatve iz priprave za zapos-
litev).
2. Naloge poklicnega usmerjanja so
zlasti:
—	optimalno usklajevanje sposob-
nosti, znanj in nagnjenj posamezni-
kov s potrebami družbe po kadrih.
To bo mogoče doseči le, če bo poklic-
no usmerjanje pogojeno s poklicno
vzgojo učencev ter njihovih staršev v
osnovnih in srednjih šolah;
—	nuditi strokovno pomoč mladim
pri izbiri šolanja in poklica, odraslim
pri izbiri dopolnilnega usposabljanja
in pri iskanju ustrezne zaposlitve,
izobraževalnim zavodom pri spre-
jemanju učencev v srednje in druge
šole, OZD pri razvijanju strokovnih
metod v kadrovskih službah itd.;
—	v okviru poklicnega prosvetlje-
vanja bodo organizirana predavanja
za učence in starše, posvetovanja z
učitelji osnovnih Sol z namenom
medsebojnega informiranja ter se-
znanjanja z vsemi pomembnejšimi
podatki;
—	ugotavljanje sposobnosti in
drugih indikatorjev za potrebe po-
klicnega usmerjanja. Sem sodi ugo-
tavljanje ravni umskih sposobnosti
učencev 5. in 8. razreda osnovne šole
in zadnjih razredov srednjih šol ter
izvedba ankete o izbiri poklica;
—	individualno svetovanje učencev
osnovnih in srednjih šol, zlasti tistih,
ki imajo pri izbiri poklica težave;
—	uvajanje poklicnega usmerjanja
tudi v štiri in petletne srednje šole;
—	prilagajanja metod dela poklic-
nega usmerjanja sistemu usmerjene-
ga izobraževanja.
3.	Štipendiranje obsega:
—	opravljanje vseh nalog na
področju štipendiranja, ki izhajajo iz
družbenega dogovora in samouprav-
nega sporazuma,
—	priprava enotne kartoteke
štipendistov za občino Maribor, Or-
mož, Ptuj in Slovenska Bistrica,
—	analiziranje kadrovskih potreb
občin z vidika štipendiranja,
—	v manjših občinah se k^e po-
treba po usmerjanju štif>endiranja,
zato bo prišlo do usklajevanja želje
štipendistov in kadrovskih potreb
občin,
—	posredovanje javnosti podatkov
o štipendiranju ter višinah odobrenih
štipendij.
4.	Naloge analitične službe so pred-
vsem:
—	spremljanje in proučevanje po-
treb gospodarstva in družbenih de-
javnosti po kadrih in priliva novih
kadrov ter ugotavljanje strukturnih
neskladij med prilivom in potrebami;
—	analiza gibanja zaposlenosti,
brezposelnosti in problematike za-
poslovanja ter vplivov gospodarskih
in drugih ukrepov na ta gibanja;
—	analiziranje pojavov in značil-
nosti v procesih zaposlovanja
(fluktuacija, migracijska gibanja);
—	spremljanje izvajanja nalog
srednjeročnega načrta skupnosti za
obdobje 1976—1980.
5. Financiranje ureja samoupravni
sporazum o izvajanju enotnega pro-
grama, ki so ga sprejele vse skupnosti
za zaposlovanje v SR SlovenUi ter
obravnava tele vidike vzajemnosti in
solidarnosti:
—	enotno programiranje in izva-
janje nalog,
—	oblikovanje sredstev za skupne
zadeve zaposlovanja,
—	prelivanje sredstev za ugotav-
ljanje pravic iz socialne varnosti in
priprava delavcev na zaposlitev,
—	merila in kriteriji za določanje
višine solidarnostnih sredstev in nji-
hovo prilivanje,
—	poseben poudarek bo veljal
izpopolnjevanju sistema vzajemnosti
in solidarnosti, zlasti se bo potrebno
na nivoju zveze pravočasno
dogovoriti o obsegu solidarnosti, ker
sicer ne bo mogoče realizirati vseh
predvidenih nalog.
Dohodki in izdatki so tokrat prvič
izkazani po občinah in so bili v ta na-
men uporabljeni kot kriteriji število
zaposlenih in število brezposelnih v
posameznih občinah.
Sodeč po stališčih skupnosti za
zaposlovanje, ki prispevajo znatna
sredstva za pokrivanje primanjklja-
jev, je pričakovati, da bo obseg soli-
darnosti v letu 1976 bistveno manjši.
Kolikor bi morali v celoti pokriti
predlagane izdatke z lastno prispevno
stopnjo, bi morala ta znašati 0,24 "/o.
12. stran
tednik - četrtek, 4. septembra 197$
OBJAVA
Na podlagi zakona o starostnem zavarovanju kmetov (Uradni Ust
SRS, štev. 13-133/72) in sklepa o določitvi enotnega prispevka in
stopnje prispevka v odstotku za leto 1975 (Uradni list SRS, štev.
15-704/75) je davčna uprava skupščine občine Ptuj zavezancem
odmerila prispevek za 1975. leto.
Po 1. točki omenjenega sklepa se prispevek za leto 1975 plačuje
v določenem znesku, kije enak za vse zavezance (enotni prispevek) v
znesku 1.298 dinariev in v določenem odstotku od odmerne osnove
(katastrski dohodeK negozdnih površin in dohodek od gozda), ki
znaša 8,65 odstotka.
Seznami odmerjenih prispevkov bodo zavezancem javno
razgrnjeni na vpogled na sedežih krajevnih pisarn od 5. septembra do
vključno 19. septembra 1975.
V tem času je možno vložiti v krajevni pisarni zahtevek za
zmanjšanje oziroma oprostitev plačila prispevka za starostno
zavarovanje kmetov. Zahtevke vlagate na posebnih obrazcih, ki so na
razpolago v krajevnih pisarnah.
Zavezanci iz območja kr^evne skupnosti Ptuj bodo imeli
odmerne sezname na vpogled v pisarni davčne uprave.
Komisija lahko zavezancu prispevek zmanjša oziroma ga oprosti
plačila prispevka iz naslednjih razlogov (Uradni vestnik občin Ormož
in Ptuj, št. 8-84/72):
1.	če je zmanjšana proizvodna zmogljivost in zmanjšan skupni
dohodek kmetije, ker skupni letni dohodek ne presega 2.400 dinarjev
na člana kmečkega gospodinjstva; v skupnem dohodku se katastrski
dohodek šteje štirikratno;
2.	če je kmetija v posebno neugodnem položaju zaradi slabih
prometnih zvez in oddaljenosti od tržišča, ker leži v tre^i in četrti
skupini katastrskih občin (drugi, tretji in četrti odstavek 11. člena
odloka o davkih občanov v občini Ptuj - Uradni vestnik občin
Ormož in Ptuj, štev. 6-52/74);
3.	če je bistveno zmanjšana delovna sposobnost zavezanca zaradi
starosti ah bolezni in na kmetiji ni ml^ših za delo sposobnih članov
kmečkega gospodinjstva;
4.	če zavezanec vzdržuje več kot tri otroke do 15 let starosti ah
šola otroke, kakor tudi v primeru, da so na kmetiji ostareli in drugi za
delo nesposobni člani kmečkega gospodinjstva;
5.	če obstoja nevarnost, da bi plačilo prispevka iz kakšnih drugih
razlogov grozilo živ^enje zavarovanca in njegovih družinskih članov.
Pri ugotavljanju plačilne zmožnosti se uporablja merilo, kije za
zavezanca najugodnejše. IZJEMOMA se v posameznih primerih lahko
uporabi tudi več meril skup^.
Na podlagi ugotovitev komisge bo davčna uprava občinske
skupščine z odločbo obvestila zavezance o odmerjenem prispevku in
dolžnem znesku. Zoper to odločbo ima zavezanec pravico do
pritožbe v roku 15 dni po prejemu odločbe na posebno komisijo za
reševanje pritožb pri skupščini občine Ptuj. DAVČNA UPRAVA
SKUPŠČINE OBČINE PTUJ
Naša arheološka najdišča
HERMANCI PRI ORMOŽU
Leta 187 8 je učhelj Krajnc iz Knittenfelda poročal
zgodovinskemu društvu v Gradcu o arheoloških novicah iz Slovenskih
goric in pri tem omenil, da so ■ na Strmcu v nekdanjem
Staudingcrjevem vinogradu našli ,4egijskO' opeko". Ce je to bila res
rimska-opeka z žigom neke legije, potem bi to bil dokaz, da so tudi v
osrčje gričevja ormoško-ljutomerskih goric prodrli Rimljani, najsi so
bili to vojaki ali ne. To bi ne bilo nič presenetljive^, saj je le sedem
kilometrov stran peljala glavna rimska^ cesta iz Ptuja v Panonijo čez
medmurskO' Železno goro. Sosednji greben ima značilno ime Stara
gora, v okolišu Koga in Miklavža pa so rimske'gomile, prav tako
onkraj razvodja pri Grezovščaku. Pozneje s Strmca ni bilo več vesti o
arheoloških najdbah.
HLAPONCI PRI POLENŠAKU
Na eni svojih njiv so Soštaričevi nekoč pri oraryu našli 8 cm
dolgo kamnito, dletu podobno sekirico. Najprej so 'jo doma
uporab^ali za brušenje britvic, potem pa sojo izt^nili zbiralci starin
in tako je sedaj skrita v neki zasebni zbirki v Ljubljani. Tokrat se je
zbiralec zavedal zgodovinskega pomena te najdbe in je zgodovinarjem
omogočil, da so jo uvrstili v kartoteko kamnitih orodij Slovenije, na
zemljevidu naselitve slovenskega ozemlja v mlajši kameni dobi pa
vrisali'novo točko, Sedaj bi bilo treba še s poskusnimi kopi ugotoviti,
ali gre za izgubljeno najdbo, ali pa za sledove najstarejše vasice v tem
kraju.
Na zahodnem pobočju grebena južno od vasi, kjer so njive
„Prelogi", naj bi bil nekoč na nekdanjih Šegulovili njivah stal,,grad",
čigar ostanke opeke je še najti na površijii, domači sin pa je pred
skoro pol stole^em celo izkopaval zidove. Govorice domačinov gredo
še dalje, saj je baje dedek enega izmed njih svoje čase tam še videl
„grajske' štale". Ker so govorice o gradovih v Slovenskih goricah
večinoma dober kažipot za iskanje ruševin rimskih stavb, so si
arheologi ogledali te njive in za poskus na nekaj mestih tudi kopali.
Pri tem so ugotovili, da so temelje neke rimske'stavbe nekoč že
izkopali, saj 'SO našli le še raztreseno kamenje, zdrobljeno opeko,
črepinje loncev in dno steklene čaše.
Po domačem izročilu je po pobočju griča južno od vasi - in
nedaleč od rimske'stavbe - nekoč peljala „stara cesta*'' ali „rimska
cesta'-'. Res je' tam v gozdu videti dvesto metrov dolg, precej širok in
sedaj zaraščen usek'(na sliki), ki naj bi imel gramozno podlago. Skoro
gotovo je, da je cesta'na Polenšak poprej peljala tu naravnost
navkreber, medtem ko gre sedanja po dolini skozi vas in se potem v
serpetinah vzpne na greben. Ni povsem izključeno, daje nastala že v
rimskem času,'saj arheologi domnevajo povezavo med Ptujskim in
Murskim poljem tudi prek Slovenskih goric na črti
Ptuj-Polenšak-Tomaž-Stara cesta^Cezanjevci-Veržej. To je sicer
samo dmoneva, za katero nezanesljivo govori poleg „rimske'ceste"
pri Hlaponcih tudi značilno ime Stara cesta nad Cezanjevci, posredno
pa še druge rimske' najdbe v tej smeri. V Hlaponcili bi bilo torej
koristno poizvedeti še kaj več: ali gre res ža rimsko' cesto, kakšen je
bil tloris rimske-stavbe in ali je deset metrov širok in poldrugi meter
visok hribček v gozdni globeli pod Gajzerjevo domačijo morebiti res
gomila.
HRASTOVEC V HALOZAH
Na hribu ,,Vrhovec" so nekoč našli kamnito sekiro, ki jo je
pridobil ptujski muzej in je danes tam založena. Čeprav je najdišče
pobhže znano, arheologi tam niso zasledili ničesar takega, kar bi
kazalo na to, da je bila tam kakšna naselbina iz mlajše kamene dobe.
Ta bi bila v tem okolišu verjetna že zaradi podobnih najdb v bližini.
Tako hrani poškodovano kamnito sekiro z luknjo s Hrastovca tudi
Gustl Vcjsk v Zagojičih, kamnito orodje pa so našli še na Belskem
vrhu, za Borlom in pri Zavrču. Ker pa gre pri teh zgodnjih naselbinah
pri nas le za lesene koče, ki po požarih povsem izginejo in ostanejo za
njimi le črne hse pogorišča m razni odpadki (razbito črepovje posod,
kosci pečenega ilnatega premaza sten in podobno), bi jih moglo
odkriti le dvakratno srečno naključje. Namreč najprej to, da bi t^a
stara tla ob kakršnemkoli drugem delu sploh razkopali in potem šele
takrat, če bi najdbe vzbudile tolikošno pozornost, da bi o njih
pravočasno obvestili strokovnjake v muzejih.
Med hrastovške skrivnosti sodi tudi ledina ,,Soljek" na severnem
pobočju grebena, kjer leže 1 m visoke ruševine neke 15 metrov široke
stavbe elipsaste oblike. Malo da^e od tam proti zahodu pa je ledina
„Poštni breg", kjer naj bi bila nekoč pošta. Najbrž gre za sledove
kakih stavb iz srednjega veka ali poznejših.	STANKO PAHiC
iednik - Četrtek, 4. septembra 1975
stran 13
ORMOŽ
Uspel dan TRIM plavanja
273 UDELEŽENCEV V STAROSTI OD 8 do 50 LET
Piizadevanja telesnokultume
jjcupnosti Ormož, da bi nekoliko
razgibala ljudi tudi v fizičnem
j^islu, so rodila še en uspeh. Minulo
soboto in nedeljo pripravljeno
TRIM plavanje za naslov trim
plavalca je v celoti uspelo - posebej
se, ker je bilo organizirano prvič. Ce
prištejemo tudi udeležence, ki so na
^avainih tečajih dosegli normo,
potem lahko zapišemo, da si je
značko in naslov TRIM plavalca
priborilo kar 273 udeležencev.
Mimogrede naj zapišemo, da se je
letošnjih plavalnih tečajev, ki so bili
pripravljeni za učence in učenke
vseh osnovih šol z območja občine
Ormož, udeležilo nad 150 otrok.
Lansko leto v primerjavi z letošnjim
„samo" 86.
Na sobotnem TRIM plavanju na
ormoškem bazenu je bil najstarejši
udeleženec 50-letni Rudi Zidarič,
profesor iz Ormoža, najmlajša pa je
bila osemletna Mojca Horvat.
Po uspeli akciji plavanja pripravlja
telesnokulturna skupnost Ormož za
nedeljo, 14. septembra TRIM
kolesarjenje na progi OrmoŽ-
Ivanjkovci-Litmerk-Ormož. Proga
je dolga približno 17 km. Vabgo k
udeležbi!
jr
nasa ptsma
VESELO NA DELO
Konec je letnih počitnic in
s tem tudi brezbrižnih
dopustniških dni, kajti spet se
bo začelo redno šolsko delo.
Poslovih smo se od lepih
planin, plavega moija in
zelenih dolin, poslovili smo se
vOd sončnih počitniških dni.
Sed^ nas spet čakajo nove
naloge in učenje. Sadove
našega dela pa bomo poželi le,
če se bomo marljivo učili.
Počitniško veselje je hitro
minilo in vsak učenec je pač
na SVOJ načm preživel proste
dni. Zato bo zelo zanimivo,
če bomo zasledili v Tedniku,
v rubriki „Naša pisma', kak
članek ali zgodbico naših
prijateljev o preživelih počit-
nicah.
Tudi jaz se bom oglasila v
eni od prihodnjih številk, do
sedaj pa nasvidei^e in mnogo
lepih uspehov v novem
šdskem letu.
Merhn Kolar,
8.e,0Š „T. Žnidarič"
Ptuj
14. stran
TEDNIK - ČETRTEK, 4. SEPTEMBRA 19],
horoskop^
OVEN (21. 3.-20. 4.): Tokra,
boste žal odpovedali na najkritj.
Snejčem mestu. Z nekoliko več vi.
talnosti bi bili sposobni storiti vei
ko več. Zadnje čase ste klatili
neumnosti, pa dobite sedaj iv
prstih.
BIK (21. 4.—20. 5.): Kar čas pre.]
dela — dozori. Vaše pričakovanjt'
je prav zato smiselno in si ne gre za.
radi malo daljših rokov beliti glave,
Samo še nekaj dni, pa bo konec'
Vabila nikar ne odklonite.	i
DVOJCKA (21. 5.-22. 6.): Zašel
storite največ samo s svojim opti-
mizmom, zato ga ne opuščajte. Iz
težav, ki ste vanje zabredli, se boste
s težavo izkopali. Nekdo pride in s
sabo prinese srečo. Mrzlo bo!
RAK (23. 6.-22. 7.): Potolklo
vas bo nekaj, kar vam že lep čas leži
na srcu. Poskušali boste, vendar se^
na hitrico ne boste mogli izkopati iz i
tega razpoloženja. Drobna pozor ]
nost prinese voljo in uspeh. ,!
LEV (23. 7.-22. 8.): Ljubosu-i
mnost bo vodila nek zoprn jezik;!
žal se tudi to primeri. Kmalu boste'
nekoga naučili, da se z malce vaje':
da pregnati neprijetne misli in s tem!
tudi vir nerazpoloženosti. Potrudi-i
te se!	I
DEVICA (23. 8.-22. 9.): Morali
boste počenjati stvari, ki se vam se-
daj zdijo še nemogoče. Novica o
prijatelju vas bo sprva potrla, po-
tem pa boste židane volje. Pri lju-
bezenskih zadevah bodite oprezni, i
TEHTNICA (23. 9.-22. 10.);
Nekateri že vrtijo jezike in prav
imajo. Hec ne bo več dolgo hec, sa-
mi pa se tega ne zavedate. Potem
ko ste očarali svojo simpatijo in
njeno okolico, se lahko stvari
obrnejo.
ŠKORPIJON (23. 10.-22. 11):
Krog počitniških problemčkov seje
sklenil. Začelo se je redno delo in s
tem tudi boljši razgled . . . Droben
nasmeh bo nekega dne vse razkril.
Na ta dan ste pripravljeni čakati!
STRELEC (23. 11.—20. 12.):
Zakaj se zapirate vase? Niti me-
trček daleč ne vidite. Mogoče je to
dobro in se dobro počutite, vendar
v vaši sredini tako kot človek ne ve-
ljate dosti. Gojite posebno nežna
čustva.
KOZOROG (21. 12.-20. 1.):
Misli se vam največkrat ustavijo
prav ob nepravem času, zato paoii
bolj begajo. Pridelek bo treba p<>
spraviti, čeprav slab. Za izpuščeni
zmenek vam bo nekoč še zelo žal.
Pismo.
VODNAR (21. 1.-20. 2.): Vaša
doslednost je že postala slavna, saj
vse obljube prelomite. Človek vas
občuduje, saj ste vsaj v eni stvari
res natančni. Doma se reči urejajo,
drugo vas pa naj ne briga dosti.
RIBI (20. 2.—20. 3.): Drugega
izhoda ne bo, zato vas bodo posta-
vili v sredo dogajanja. Sprva se bo-
ste malo lovili, potem pa se bost«
navadili. Druge reči pustite času i"
se ne plašite v naprej. Cas teče, ve-
selje se bliža.
^_______ __________J
iednik - Četrtek, 4. septembra 1975
stran 15
16. stran
tednik - četrtek, 4. septembra 197$
Prvenstvo
Slovenije v atletiki
za mladince
(Za atlete Ptuja 14 medalj)
v soboto in nedeljo je bilo v
Mariboru posamično prvenstvo
Slovenige v atletiki za st. mladince
in mladinke. Tekmovanja se je
udeležilo 14 klubov iz Slovenije s
320 udeleženci Atleti TVD
Partizana Ptuj so 'startali proti
pričakovanju in osvojili kar
štirinajst medalj.
Najuspešnejši je bil ponovno
Miki Prstec, kije dosegel tri zmage
in to v teku na 400 m, v skoku v
da^ino z osebnim rekordom (692)
in v teku na 400 m z ovirami. V
teku na 200 m pa je osvojil
srebrno medaljo. Odličen je bil
tudi Črto Solina z zmago v teku
na 3000 m in osvojenim drugim
mestom - 2000 m zapreke.
Zlatko Marčič pa je osvojil dve
bronasti medalji in sicer eno v
dcoku v višino, drugo pa v skoku v
daljino. Moška štafeta Ptuja 4 x
100 m v kateri so tekli, Cafuta,
Kokol, Marčič in Prstec je za las
izgubila zlato medaljo in tako
prejela srebro.
Zlato je prinesla • v Ptuj tudi
Irena Petek, ki je osvojila prvo
mesto -v metu diska; v suvar;ju
krogle pa je osvojila bron. Mlade
srednje progašice Ptuja so ' v
postavi Kolarič, Cestnk, Fr^s in
^lar osvojile v štafeti 4 x 400
metrov srebrno kolajno.
V	petek in soboto pa so se za
republiške naslove pomerili mL
mladinci in mladinke. Tudi tu so
dosegH atleti Ptuja dobre rezul-
tate. Niko Makovecki je postal
republiški prvak v suvanju kro^e
in tako dodal pred kratkim
osvojeni srebrni medalji na
državnem prvenstvu, še republiško
zlato. Zlatko Marčič pa je osvojil
bronasto' kolajno v skoku v
daljino. Nadarjena mlajša mladin-
ka Alenka Šolar pa je osvojila dve
srebrni medalji in to v teku na 400
m in v teku na 800 m. Cvetka Fras
je za las zgreših bron na 800 m in
osvojila četrto mesto.'
V	soboto bodo ptujski atleti
štartali v kriter^u slovend<ih mest
skupine A v Novi Gorici, dekleta
pa v nedeljo v drugi lupini
slovenskih mest v Velenju.
OP
Znameniti ameriški žrebec
»Man o'war« (Bojna ladja) je
zmagal prav na vseh dirkah, ki
se Jih je udeležil, razen na eni
leta 1919.
Ko se vračajo počitniške
lastovke
BILO JE BOU ...
no ja, da je le bilo: prijetno,
brezskrbno veselje v vodi ali v gorah,
kjerkoli že, samo da si bil daleč
proč od tistih mučnih vsakdanjosti.
In ko je bil naval prek meje največji,
še se sami pridružimo večkilometer-
ski koloni, ki jo potem preklinjamo.
Sezonske cene so osoljene, toda
direndaj in živ-žav, soljena voda
vabi... Ples v senci oleandrov nas
popolnoma okuži. Samo še občudu-
jemo sončni zahod; srečni smo v
mesečini, ko v leseni baraki
ponovno doživljamo mladost ali pa
smo jo šele začeli živeti. Za vse te
malenkosti doma nimamo časa.
Nekateri pač delamo, drugi študi-
ramo, tretji lenarimo, četrti..., vsi
samo hitimo. Sedaj hitimo proti
domu, kajti naše prazne denarnice
se hudobno režijo.
Doma smo. Nov delovni program
že trka na vrata kakor dežne
kapljice, ki jih je vse preveč. Toda z
upanjem zremo v bodočnost, saj
vemo, da bomo prihodnje leto zopet
šli v tisto gužvo.
S^ je vendar bilo lepo.
Silva Ceh
Bo lepo vreme?
,,Ena sušna letina tri močvarne preredi" je staro ljudsko izročilo.
,,Vsako deževno leto ima gotovo suho dobo", sem tudi večkrat slišal.
Leto 1975 pa je v tem izjemno. Le v začetku leta (še v zimski dobi) so
bile padavine redke, potem pa vedno mokro, tako da so kmečka dela
prav otežkočena, pridelke pa uničujejo razne glivične bolezni. Kmetič
obupno gleda, kako mu sadovi njegovega celoletnega truda polnega
dela gredo po zlu. Krompir, koliko ni uničen, bo v tej premočeni zemlji
zgnil, fižol je ves krastav, isto jabolka, koliko jih je. Po vinogradih pa
že trgatev obavljata oidij in peronospora koliko jima je pustila toča 7.
avgusta. Na pol posušena krma gnije po senožetih, če je ni odnesla vo-
da.
Ljudstvo se sprašuje, kdaj bo konec deževne dobe, kar pa se ne more'
in ne more uresničiti, le kak izjemen sončni dan doživimo. Kot utoplje-
nec za rešilno vejico se kmetovalci oprijemajo vremenskih poročil. Pa
se lepega dne (21. avgusta) pojavi vremenska napoved: ,,Od nedelje 24.
avgusta do nedelje, 31. avgusta bo lepo vreme in še vroče." Zdaj pa
kosit! Naslednja 2 dni so zabrnele kosilnice. Pokošena trava še danes
30.8., ko to pišem, čaka sončnega vremena. Vsem, ki obupano gledajo
gnijoč pridelek, naj bo v tolažbo ponovna vremenska napoved od 28.
avgusta: ,,Od četrtka, 28. avgusta do petka, 5. septembra bo lepo in
sončno, česar se veselimo, da bi se uresničilo — vsaj od danes naprej.
Sicer je pa vreme muhasto in nas nič kaj rado ne uboga, posebno ne v
dalekosežnih napovedih.
Mogoče pa se nas bo enkrat usmililo, ustreglo našim srčnim željam
ter se prismehljalo z lepimi, toplimi, sončnimi dnevi.
JM
RODILE SO:
Marija Bratušek, Draženci 44 -
dečka; Marga Furjan, Belski vrh 85
-	Irmo; Milenka Tasovac, Ciril-Me-
todov dr. 17 - deklico; Miroslava
Kelenc, Stojnci 6 - dečka; Dragica
Lukman, Vodranci 21 - Sandro;
Ruža Dogša, dr. Kovačiča 4 -
Kristijana; Angela Lovrec, Senčak
30 - Alenko; Ljudmila Zlaus,
Kidričevo 62 - Klavdijo; Rozina
Sirovnik, Dol pri Stopercah 4 -
Mileno; Štefana I^evec, Zagrebška
84 - Valentino; Danica Budja,
Kruhova 1 - Klaudijo; Alojzija
Novak, Jelovica 28 - Sonjo;
Leopoldina Hajšek, Dragonja vas 10
-	dečka; Katica Dogša, Ptujska 1 -
dekhco; Marjana Skrinj ar, Potrčeva
44 - deklico; Milena Muačič, Zakl
36 - Bernardko; Frančiška Horvat,
Ritmerk 14 - dečka; Jožica
Veselič, Mala vas 1 - Valerijo;
Štefka Majerhofer, Hajdoše 40 -
Ksenijo; Marija Plečko, Trgovišče
48 - Daijo; Cvetka Drevenšek,
Gerega vas 45 - dečka; Neža
Glaser, Dolena 52 - dekhco.
POROKE:
Jožef Murko, Trnovec 2 in Jožefa
Cestnik, Sp. H^dina 53; Jožef Hrga,
Šturmovci 17/a in Ana Strelec,
Prvenci 12; MUan Vidovič, Gotovlje
56 in Terezije Kukovec, Rotman 19;
Zvonko Vidovič, Potrčeva 22 in
Marija Borovinšek, Ciril-Metodov dr.
5; Dušan Simonič, Vintarovci 44/a
in Zdenka Zupanič, Hajdoše 10.
UMRLI SO:
Ciril Polak Ivanjkovci 50 roj
1922 umrl 18 8 1975 Marija
Hrga roj. Lepej Ivanjkovci 47 roj
1891 umrla 20 8 1975 Terezija
Golob roj Fašpar roj 1909 umrla
22. 8 1975 Ljudmila Turkuš Ptuj
Cesta Olge Meglič 21 roj 1909
umrla 23 8 1975
Franc Ribič, Ivanjkovci 40, roj.
1905, umrl 24. avgusta 1975;
Rozalija Bedrač, Sel^a 36, roj.
1888, umrla 23. avgusta 1975;
Jakob Vindiš, Vel Varnica59, roj.
1894, umrl 26. avgusta 1975;
Rozalija Ljubša, Rogoznica 42, roj.
1893, umrla 26. avgusta 1975;
Elizabeta Korbun, Cufaijeva l,roj.
1892, umrla 28. avgusta 1975;
Lovrenc Šeruga, Mekotnjak 41, roj.
1912, umrl 27. avgusta 1975;
Frančiška Kramberger, Brstje n. h.,
roj. 1936, umrla 29. avgusta 1975.
STRELCI „JOŽE LACKO" DOBILI DVE SREBRNI IN TRI
BRONASTE REPUBLIŠKE PLAKETE
Strelci SD „Jože Lacko" iz Ptuja so uspešno zastopali Ptuj i
republiškem tekmovanju v steljanju s pištolo na 25 m. Osvojili so štiri ekipne
medalje in eno posamezno.
Mladinci so z malokaliberko pištolo bili tretji s 1416 krogi. Med
posamezniki je bil n^ bolj ši Medved (četrti) s 459 krogi. Mladinec Gene pa je
v tekmovargu z malokaMbersko pištolo »standard" zasedel četrto mesto v
republiki.
Članska ekipa je v tekmovanju z malokalibersko hitrostrehio pištolo
osvojila drugo mesto s 1587 krogi. Negboljši posameznik je bil Franc
Tominšek s 494 krogi.
Člani so v tekmovanju malokaliberske pištole »standard" bih tre^i.
Nq boljši posameznik pa je bil Ivanovič s 516 krogi.
V tekmovanju z revolverjem velikega kalibra so zasedli člani tretje
mesto s 2101 krogi. N^bo^ši posameznik je bil Ivanovič s 569 krogi.
Na prvenstvu SFRJ bo zastopal ptujske strelce v streljanju s pištolo
Franc Tominšek, v streljanju z revolverjem pa Slavko Ivanovič.
PRIPRAVLJENI NA
JESENSKI DEL
v spomladanskem delu tekmovan-
ja v ormoški občinski ligi v malem
nogometu so bile najboljše ekipe: 1.
Pušenci, 2. Ivanjkovci in 3. ,,Jeruza-
lem" Ormož. Za najboljšega strelca v
ligi so razglasili Rudija Košajnča iz
Miklavža, ki je na 11 tekmah dosegel
25 golov. Najboljši so ob zaključku
spomladanskega dela tekmovanja
prejeli pokale in priznanja.
Te dni bodo končane priprave za
jesenski del tekmovanja v ormoški
občinski ligi v malem nogometu.
Trente
do nedelje, 14. septembra 1975.
Mlaj bo v petek, 5. septembra
ob 20.19.
NAPOVED: Do splošnega pos-
labšanja vremena, ki bo nastopilo
ob koncu tega tedna, bo po
jutrar\ji megli sončno in toplo,
vmes posamezne plohe: proti
večeru ali ponoči. Nočne tempe-
rature se bodo občutno znižale.
Alojz CestnBc
TEDNIK
izdaja časopisni zavod Ptujski
tednik, 62250 Ptuj, Vošnjakova 5,
p. p. 99. - Urejuje uredniški odbor.
Izhaja ob četrtkih. Odgovorni
urednik je Anton Bauman. Telefon
uredništva in uprave (062) 77-079.
Celoletna naročnina znaša 80
dinarjev, za tujino 160 dinarjev. -
2iro račun SDK Ptuj
52400-603-39458. - Tiska Mari-
borski tisk, '62000 Maribor, Tržaška
76.