I / na i shajajo vsako sredo po celi poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 3 gold. 40 kr. za pol leta 1 gold, 70. kr 90 kr za četrt leta pošiljane po pošti pa za celo leto 4 gold pol leta 2 gol 10 kr., za četrt leta 1 gold. 10 kr V Ljubljani 27. februvarija 1889. Obseg: Perutninstvo Razne reči. Pritlikavci Zemljepisni in narodop V preudarek sadjarjem, ki mislijo kupiti in saditi to spomlad sadno drevj obrazi Trgovinska in obrtna zbornica N dop NoviČar Gospodarske stvari. Perutninstvo. Spisuje Josip Lenarčič. (Dalje.) IV. Nagi deli kokošjega života so, kakor sem omenil, razno veliki. Oglejmo si na pr. noge. sabo odprto knjigo, obstoječo iz dveh rdečih listov, na sešitku te knjige pa raste po konci mala rdeča jagoda, ki deli lista. Prej Navadno imajo kokoši po 4 parkeljčke. Trije so Tak greben videti je le pri pasmi Houdan, katera ima razen opisanega grebena še lepo čopko. Rožičkasti greben. Francoski pasmi la fleche in creve coer imata poseben greben iz dveh rdečih rožičkov. _ /1 * t Kdor je kedaj videl te kokoši, ki so navadno črne barve vzkliknil je nehote, da so to mali hudički prva, zlasti pa ki nima nikake čopke, in jej le dva rdeča rogova obrneni naprej, eden pa nazaj, brez ozira na petelinovo molita po konci ostrogo pasmi Houdan in Dorking imata po keljcev, in sicer naprej > pa nazaj obrnena. par- Pri pasmi Houdan opazujem peti parkeljček prav redno. To lastnost pa povzemajo po Houdan pasmi prav pogostoma mešanice od njih, ako uže ne na obeh, pa vsaj na eni Rožni greben: Zanimiv je greben pasme hamburške in Bantam, ki je podoben razcveli vrtnici, katera se proti zadnji strani zožuje v majhen podaljšek. Omeniti hočem le še grebena pasme Breda, ki ima nogi. Pri čisti Houdan pasmi pa opazujem prav mno gokrat, da se k petim parkeljem pridruži še šesti > tako da moramo omenjeno lastnost smatrati za karakte- ristično pasmo Houdan. Ako si pa ogledamo greben, opazili bodemo na njem zopet jako različnih oblik. Tako nahajamo na pr. enoten greben pri pasmah: Domače kokoši, Bresse > Dorking, Cochin, Plymouth-Rocks, Langshan, boritelji angl., zlasti pa prav velik razvit pri laških in Španjolih. Pri teh pasmah je mnogokrati greben tako velik, da se poveša na eno stran. Enotni greben se mnogokrat podvoji in potroji. Prvi ni karakterističen nobeni posebni pasmi, pač pa nad kljunom le prav majhno rdečo čašico. Ako torej opazujemo poleg navedenih oblik grebena in perja še ušesa in podbradke, ki so tudi prav mnogovrstnih oblik in barev in niso brez vse koristi, tako na pr. dolgi podbradki pasme La Mans rabijo kot izvrstna delikatesa — imamo dovolj podatkov za razločevanje raznih pasem. Pri podrobnem opisu posameznih pasem omeniti hočem najprej naših domačih kokoši. Ako bi hotel popisati domače kokoši, bilo bi to pač neuspešno, kajti razlikujejo se tolikanj drug od druge da bi popis ene njih vrst sigurno se ne ujemal drugi, katerega nahajamo le pri Brahma bodisi katere s popisom Kake druge vrste. Nahajamo jih vseh mogočih barev, bodisi glede perja, bodisi glede nazih delov. Vsaka dežela ima tu kako posebnost. Opozoriti koli barve. Listnati greben nam kaže posebno obliko, ki se redko nahaja. Obstoji namreč iz dveh listov, katera ai črti. sta od kljunu na podaljšKu vzrasla na skupni temeljni katere se pa potem nagibljeta na obe strani, tako da robova najbolj oddaljena drug od hočem na pr. na „štajarske kop lastnosti niso tolikanj stalne. u da , vendar pa njih jih mogli uvrstiti med posebne pasme. Splošno bi mogli reči: Katera ni sta njihova zgornja druzega. Videti je ta& greben, kot bi imel človek pred tem, da glede plemenjenja hitro dozorevajo. pasemska kokoš, je domača kokoš. Ujemajo 06 S, telinč^i so komaj dobro opuščeni od koklje, pa uže to > da jih nahajam po vsej okolici svojega kraja. Večkrat letajo za vsemi kokošmi po dvorišči, zato pa navadno imam priliko videti jih pri raznih kmetijah, kajti njih ostanejo prav majhni. Kokoši nesejo majhna jajca, karakteristična barva opozarja me uže daleč na nje po 40, največ po 45 gramov težka, vendar pa pogostoma. in pri natančnem opazovanju videti je še v poznejših Jajca imajo to prijetno lastnost, da so večinoma vsa generacijah onih 5 parkeljcev. Ker prej ni imel nihče oplojena. Ob sebi se razume, da tako ni vselej, na pr. teh kokoši v moji okolici, predno jih nisera jaz udomačil, ako je na dvoru kakih 20—30 kokoši, a med njimi en prepričan sem, da so vse sorodne z mojimi kokošimi, sam petelin, gotovo ne bodo vsa jajca oplojena, kajti Saj so pa tudi vsako leto za jajca tega plemena in njih po skušnjah pristoji enemu petelinu kakih 10 mešanice prav pridno povpraševali. kokoši. Domače kokoši so jako utrjene glede podnebnih razmer. Mladi piščanci se hitro popolnoma pokrijejo z gostim perjem. Potrebnega živeža si skoro vsega iščejo same. Zal da se je to domače pleme le malo kje v svojih prvotnih lastnostih ohranilo. Nepremišljeno slučajno mešanje z raznimi pasemskimi kokošmi, katere pa niso imele za kmeta ali sploh za gospodarstvo nikake vrednosti, ampak so služile le „ športu", na pr s Cochin ali po domače s kinezaricami, katere so se gospodinjam ■ % ' - - J • *rte. * i -a suis T.-« * % / . \ % r < t a «Ibki t prikupile vsled svoje velikosti, popačilo je domače pleme prav zelo. Mešauci taki so zgubili prav mnogo prvotnih dobrih lastnosti domačih kokoši. Jajca niso postala vsled mešanja nič veča, njih število se je skrčilo, ker so mešanice kaj rade podedovale od Cochin lastnost, da so skoro vse leto neprenehoma kločile. Pa tudi meso se vsled tacega mešanja nikakor ni zboljšalo ; ako ga je bilo malo več, postalo je pa bolj pusto in trdo. Pritlikavci. Spisal Janko Žirovnik. Pritlikavce imenujemo tisto drevje, ki je cepljeno na slabo rastoče podloge. Hruške cepimo toraj na kutne, jabolka na ivančke ali pa na dušenj in češnje na ma-haleb. Na teh podlogah cepljeno sadje ne dela veliko na les, tem bolj pa na sadni les. Zato pa ostane drevo majhno, a kmalu rodi obilo lepega sadja. Visokodebel-nato drevo potrebuje en ar prostora, pritlikavcev pa posadimo lehko po 30 in večna tolik prostor. Zato nam je pa mogoče na takem prostoru trgati zrelo sadje od konca julija do pozne jeseni. Visokodebelnato drevo rodeva pozno. Ce pa sadimo dvoletnih pritlikavcev, rode že v drugem letu Daj nam pa pritlikavci tudi lep novejšem času z vzgojevanjem novih ko se pasem sadja nego visoka debla. To pa še niso vse prednosti kokošerejci izdatno pečajo pritlikavcev, ampak lepšajo nam tudi vrt in naša poslopja, obrnili so nekateri svojo Po raznih raz- pozornost posebno na domače kokoši, stavah kokošjih vidimo navadno v programih razpisana arila za posebno lepe, oziroma dobre domače kokoši. če jih razpeljemo po njihovih stenah. Pri nas imamo še jako malo lepih pritlikavcev. Temu je krivo največ to, ker jih ne znamo vzgojevati. Oni hočejo pred vsem zavetne lege. Ugajajo jim najbolje Prej omenjene njih dobre lastnosti pa je v resnici vzhodne, južnovzhodne in južne stene. vredno v čislih imeti. umnim izločevanjem najlepših * Pozne zimske hruške delajo dobro po južnih največih živali enega gnezda ali tacih, katere kažejo stenah, a manj fine zgodnje hruške rodevajo še celo po potrebno lastnost, in s plemenjenjem med sabo dalo bi severnih. Pritlikavci pa zahtevajo tudi dobro pregnojene, se prav mnogo doseči v povzdigo domačih kokoši mnogo je tu odvisno od zgodnjih spomladnjih . Prav gnezd, vlažne in rahle zemlje. Kdor ravna zoper ta bistvena recimo me pogoja dosti. j tega ne bodo zadovoljili pritlikavci. Ni pa še , če smo pritlikavce posadili v zavetno lego in dobro zemljo, treba jih je tudi skrbno in pravilno gojiti. kajti kokoši, katere so se zgodaj izvalile, seca marcija ali aprila, imajo mnogo prav lepega časa da dorastejo popolnoma do mokre jeseni, ter dobro pre- Začetniki se temu najlaže priuče na vertikalnih kordonih bijejo mrzlo vlažnost, ki je najbolj škodljiva kokošim. Zato hočem najpreje njihovo vzgojo opisati. Take kokoši prično hitro nesti, navadno še tisto jesen ali pa prav zgodaj spomladi in tudi še po zimi, ako Vertikalen kordon si najlaže vzgojim iz enoletnega požlahtnjenca. e je njegova mladika nad 7 % dolga » nimajo premrzlega prenočišča. Kar je izvaljenega po skrajšam jo na 7 <%,. Nižih ne skrajšujem. Potem ga meseci majniku, najbolje je odločiti za nož. posadim na stalno mesto. Štiri ali pet najviših očes Domače kokoši dado se pa prav zelo zboljšati z požene lepe poganjke. Poganjek najvišega očesca umnim križanjem s takimi pasemskimi kokošmi, katere voditeljico, pustim, da raste, poganjkom stranskih očesec imajo lastnosti, kmetu koristne. Tako so mi znane n.pr. laške, pa odščipnem vrh, kakor hitro so nad 1 % dolgi. S tem španjolke ali Houdan, ki se odlikujejo z tem, da nesejo jim ustavim rast za najmanj 14 dni. Sok, katerega bi prav obilo velicih jajc Tako so mi na pr. Houdan bili rabili za se, razdeli se. Nekaj soka krepi voditeljico. kokoši nesle povprečno po 75—80 gr. težka jajca in iz- nekaj pa zdebeli očesca po oščipanih poganjkih, da včasih jemoma mnogokrati tudi po 100 gr. Za živež niso iz- cveto že prihodnje leto. Če pa po oščipanih poganjkih birčne in si ga mnogo same poiščejo kako očesce požene mladiko, odščipnem tudi tej vrh Glede križanja domačih kokoši z Houdan imam kadar je nad 1 % dolga. Primeri se pa, da katero izmed mnogo skušenj, katere so me privele do prepričanja, da stranskih očes ne požene z drugimi vred. Tedaj naredim take mešanise prav stno neso. Najboljši dokaz mi je nad njim zarezo v podobi polumesca. (Glej „Vrtnarstvo* 07 str a a 57. in podobi 63. in C4.) V dobri zemlji godni Skoda vsega truda in dela, kauar sadiš zanikerno drevo legi včasih raste voditeljica premočno. Na svojem spod- škoda prostora, kjer raste tako drevo, njem delu bi imela torej slabo razvita očesca, v Kakšnega drevja si torej kupujmo? prihodnjem letu ce pognala lepo. Taki voditeljici treba vrh odščipniti, kakor hitro je nad Sadi vedno le mlado drevie. Ne pričakuj nikdar do- Na ta nači ustavim st njej visoka namenjeni sok pa bička od starega drevesa ? ki krevljasto, lišajasto ali zdebeli spodnja oče da z mahom obraščeno, kakeršnih je mnogo po naših do- epo poženo prihodnje leto. matih drevesnicah. Tisto drevo, ki je raslo v drevesnici Voditeljici moram vrh tudi odščipniti, če ni še nehala dlje nego 5 recimo 6 let, je boljše za kurjavo nego za rasti v prvi polovici oktobre. dozori, in je sploh prihodnjo leto pripravna za dalj tem jo prisilim, da les saditev. Ako imaš za izbiro drevja, sadi vedno mlajše vzgojo To je delo prvega leta. Prihod druzega storiti, nego skrajšati voditelji □jo pomlad mi ni co na 5—8 ocesec. Ta poženo, kakor so pognala očesca prejšnjega leta. Vsa dela prvega leta treba tudi v drugem po potrebi ponavljati če je tudi morda šibkejše. Sadi le dobro ukoreninjeno drevje. Ako vseješ peško od jabolka ali hruške, vzraste iz nje divjak, ki ima le dolgo in debelo srčno korenino, pa nič stranskih in vsled tega malo lasnatih koreninic, katere so najvažnejše v hranitev drevesno. Cepi na tak divjak cepič, in vzgojil ta način se vzgoj lepi do 3 visoki in še bodeš iz njega drevo, ki bode imelo le malo korenin. više vertikalni kordoni, ki lehko prosto stoj zakrivajo stene. ali pa No 5 drevesa iz naših kmetskih drevesnic so vsa taka pa vse eno katere vrste jabolk ali hrušek go jimo po teh kordonih, ker se ne razvejajo vse enako zato pa tudi niso za nič. Divjak, ki je vzgojen iz peške treba dvakrat presaditi in vselej mu ob enem skrajšati korenine, katere so potem prisiljene, da se razrastejo in tako lepo Pred semi so posebno dobre te hrušk Al bertovka (Am Butter-B), 2. Viljemovka (Villiam's Christ-B). 3. Lebrunovka (Lebrun's Butter-B.), 4. Dielova Winter- Jabolka narede mnogo lasnatih koreninic. Kupuj torej sadno drevje, ki je cepljeno na presajene divjake, in raslo bode čvrsto. Korenine so rastlini to, kar je zdrav že- maslenka, Butter-B.) pa priporočam o. n Hardenpontovka (Hardenpot Olivijerka (Olivier sB j J^npFi * M* oi * " IMBHPB . Car Aleksander de Serres) lodec človeku. Sadi dn z lepim in ravnim deblom ter zdravo m ■ Ananasov kosmač . Zlato parmeno, * v Landberški kosmač, 5. Rumeni krono. Tako drevje dobiš pa opet tam kjer umejo vzgajati tako ? to je > ker ajo z umno ojo drevo cvetač (Gelber Bellefleur) in 6 Beli zimski kalvil. • r - * Če še dostavim, da sploh pritlikavcem ugaja pri-livanje z gnojnico ob deževnem vremenu maja, oktobra novembra meseca, povedal sem vsa bistvena dela pri hitro in lepo kvišku spraviti, ga ne mučijo 7 do 10 let v drevesnici na razne načine. Drevo imej zdrav les in odgoj vertikalnih kordonov r / f lubad ne bodi razpokana, ampak lepo gladka ter svetla brez vsakega lišaja. Sadi drevje le samo od primernih vrst, to je takih, katere je lahko v denar spraviti. Ne sadi nikdar mnogo vrst, e mpak malo, morda samo le eno, da je le prava * Ne kupi nikdar d ako prodajalec ni mož da * ^ - ' . - r , .. A - « » J - preudarek sadjarjem, ki mislijo kupiti in mogel jamčiti za ime vrste, s katerim d proda saditi to spomlad sadno drevje Ne kup v ♦ dnega drevja nikdar po sejmih ali od ljudi ki ga vozijo na prodaj po deželi To j drevi Še en dober mesec, in delo. bod pričel v novič z razrušenimi koreninami, navadno tako vzgojeno, da se » svoje nadomesti drevj Prvo njegovo spomladanjsko opravilo ki poginilo, in nasadi novega delo dela malo skrbi sadjarju, kateri si je sam dobrega in lepega sadnega drevja. Drugače je pa >, da , To gojil kadar Bogu smili, od vrst, ki niso prav nič vredne, iz kratka drevj za ogenj i pa ne za vrt. Spomladi 1890 bode imela kmetijska družba obilo dobrega in lepega sadnega drevj na prodaj Kdor lahko čaka, čakaj, ker to drevj si mora adja drevja šele kupiti. Novo vsajeno dr bode tako ceno, kakor nikoger drugod. Tudi kmetijska na prodaj bode stalo na svojem mestu desetletja in bode rodilo obilo šola v Grmu na Dolenjskem bode kmalu imela na sadu ali pa malo. Drevo bode obilo rodilo, če ga nisi svoje sadno drevje. Kdor pa uže letos hoče kupiti sadnega samo pravilno vsadil in mu pravilno in dobro postregel drevja, kupi ga iz drevesnic, ki ga ponujajo med inserati v ampak če si tudi pravilno zgojil ? t imeti mora kmetijskih časopisih. Kar jih je, vse so zaneslji dobre in lepe korenine takisto prave vrste. Takega drevesa pa ni ved tudi les in biti mora od qo tako labko dobiti, in precej zato dela kupovanje sadnega drevja vestnemu sadjarju celo pa pri nas, ki še nimamo malo da ne skrbi Razne reči. nobene pravilne in sli drevesnice, iz katere bi dobivali drevj in ker naši sadjarji, in tudi pametnejši * Kadar nasajaš svoj lepotični vrt, bodi v uzor ne nmejo da ravnajo varčnej j če sade dobro, a drago vedno narava, ker ona je ajučenejši vrtnar. Ogleduj drevo > oSeu če slabo, katero morda dobodo zastonj robe ob gozdu in travniku, planote v gozdu, brege ob potokib, zaraščene brežine, celo vgaka ograja najlepše vzorce za mično vreditev vrta tvojega. kaže stopnji, pa tudi uže rež nahajamo tu zato se gotova * tu severna meja jaremu ječmenu more potisniti še malo Koli pri drevji. Kadar sadiš visokodebelno drevje, više; 0d zahodae obale se spušča meja jaremu ječmenu nikdar ne zabi kola ob vrhu ogladiti, vsaj robe mu po- Proti «juSu> ter v Labradoru izide pri 52°. Na južnej po meja žitaric vso kop- reži. Ti robovi so uže tako preostri, ako pa kol zabijaš lovici naše zemlje objema skraj v zemljo, pokažejo se še bolj. Ako torej kola ne ogladiš, mn0> tako da tu morejo poletne posetve uspevati utegne s svojimi ostrimi robovi kaj močno škodovati lubadi, kadar se ob njo drgne, kar se zelo lahko pripeti nekoliko Zimske posetve imajo svojo severno mejo v Evropi zlasti ob vetru > 65 o južnejše. V zahodnej Norveškej se posilijo do a v Švedskej in v Ruskej blizu 60° Tu * Kadar rožo sadiš, pazi na korenine, zlasti na čenja kultura reži, in za njo koj kultura pšenice se pri- Dalje vlaknaste, da jih ne poškoduješ. Poreži pa vse gnile in proti jugu je čedalje več pšenice, in tu dobiva novo to zlomljene korenine. Rožam ne škoduje, ako jih sadimo varšico koruzo. globoko, dostikrat jih moramo zaradi primerne saditve v skupine in grupovanja prav zelo globoko saditi. Ob sajenji rabi prav dobro mešanec, in tudi zalivanje z gnojnico de roži izvrstno. Poglejmo še v planinski svet Alpah nahajamo na južnej strani koruzo še v višini 350 7, dočim ste ste se rež in pšenica vzpeli do višine 850*/, tu pa se pričenjata širiti ječmen in oves višine. ki uspevata do 1200"/ Podučne stvari. Himalaju dozoreva riža do višine 1000"/ jo zameni pšenica, ki gre do višine 3000"/. Od te višine pa do 4000"/, nahajamo ječmen in oves. Po višinah tropske Amerike nahajamo redoma najpreje banano do 10007, Potem koruzo do 2000*/, pšenico in druge Zemljepisni in narodopisni obrazi žitarice do 3 in 40007 Nabral Fr. Jaroslav. danes (Dalje.) | 100. Tako so razprostranjene žitarice po svetu dan- staretn morja v starem veku je bilo to vse drugače veku so sejali po zemljah okoli samo pšenico in ječmen Sredozemaeg razprostranjenju žitaric; žito v svetskej govini. vali Za rižo so znali tr reži in fcoruze pa niso pozna-ali je niso sejali. V severnej in osrednjej Evropi je bilo v tem času poljedelstvo in glavni žitarici ste tu bili ječmen Blizu Atena pri nekem selu stopamo ob skrajnej še slabo razvito oves. Selitve in narodov so prinesle v Evropo rež meji naših žitaric. „Kadar človek stopi iz borove šume", J® začela vse bolj izrivati oves kot krušno bilino odkritjem Amerike je dobila Evropa koruzo, s pri > sporoča nam Martins, »ugodno ga iznenadi selo ki je lepo opasano z ječmenovim poljem. Njive te so skrajne hodom Arabcev pa rižo. Kedar so se odprli svetski straže evropskega poljedelstva. Na zahodnej obali Nor potovi » razširile so se žitarice po vsem svetu Azijo veške bi morali celo stopnjo proti jugu se pomakniti, 80 peljali koruzo, v Ameriko, južno Afriko in Avstralija tem so se dogodile tudi v samej da sličnih njiv najdemo. Selo to se zove Elvebaken, in V8e Qaše žitarice ima tako ugodno ležo, da mu je podnebje blago, in da Evropi znamenite spremembe. Kakor je popreje oves se ima včasih tudi dobro letino. Peščeni holmi ga ščitijo umaknil reži, tako je sedaj zopet pšenica začela izrivati hladnih izhodnih vetrov, napravljena zemlja okoli njega rez. polovici 17. stoletja so severne nemške pokra brzo vpija dežnico in se dosta brzo ugreje s slabimi Jiae pridelovale trikrat toliko reži, kolikor pšenice, a žarki severnega solnca. Ali ob vsem tem ne dozori po- uže let pozneje je bilo tu ravno narobe. Okoli 1758. polnoma žito niti v najboljšem letu, in žetev ni nikdar 8te 80 hranili dve tretjini stanovništva na Angleškem pred polovico septembra. s pšenico, dandanes pa se skoro vse stanovništvo hrani Od Altena se spušča meja ječmenu v švedsko edino Laplandijo, obrobljuje Botniški zaliv, ter gre skozi Rusko s pšenico. Leta 1727. je bilo v Skotskej pri Edinburgu samo ena med 65. in 67. stopnjo in preskoči Ural med tema stop- mal° polje s pšenico posejano, dočim je dandanes pše-njama. Na Sibiru ni ječmen še se pririnil do severne ni°a 0Qdi poglavitna hrana tudi siromašnega ljudstva meje > on tu preskoči Ob in Leno med 61°. in 62°. j pa Taisto se je dogodilo tudi v Danskej. Med vsemi našimi žitaricami ima riža prvo mesto se tu sreča jari ječmen z ozimim. Na pojedinih mestih so potisnili tu jari ječmen do 63° in 64°. Od tu gre ker se ž njo hrani največ ljudi. Za rižo je koj pšenica velikej svetskej starem veku severna meja ječmenu ob Ohotskem gorovju in se privije koruza, potem rež, ječmen in oves do porečja Amurja, pa ne gre na Kamčatko. Na izhodnej trgo je pa pšenica na prvem mestu azijanskej obali zaostaja ječmen uže pri 50. stopnji. Če se je izvozilo največ pšenice s Sicilije, dočim dandanes gremo iz Azije proti zahodnej strani Amerike, ne bodemo največo žitno trgovino ima Ruska. Po ogromnem pro štoru južne Ruske mej Črnim morjem in Uralom se ši zadeli ob ječmen niti pri 54° na ocokn Unalaški, dočim ga na ameriškej kopnini v Alaški nahajamo pri 57. rijo plodne njive, s katerih se leto na leto na milj - 60 metriških centov žita izvozi v Odeso, da se od tu raz pošlje v Turško, Grško i Italijo * Španjolsko, pa tudi na Angleško. Ruska se tudi na severu, vzlasti v Peterburgu Rigi in Arhangelsku z najboljšim uspehom skuša » v Nemško, ki ima ogromna skla- žitnej trgovini s severno dišča v Gdanskem. Ruska je tu s svojim žitom poplavila celo Nemško, Švedsko, Norveško in Angleško. Koliko je tu Ruska nemškej trgovini škodovala, najbolje nam po-bazuje žitna carina, s katero je hotela vlada nemška zaprečiti vvoz ruskega, žita. Veliko trgovino žita ima dandanes še vedno Egipet, ki svojo pšenico največ po lukah Sredozemnega morja razvaža. V novejšem času je stopila v svetsko trgovino z žitom tudi severna Amerika. Kanada pošilja svojo pšenico na Angleško in Zvezne države izvažajo pšenično in koruzno moko v južno Ameriko, Azijo in Evropo. Velika svetska trgovina z rižo pa je v Aziji mej osrednjo in zadnjo Indijo, potem mej Kitajem in Azijskim Otočjem. V Evropo se dovaža največ riže z Indije, potem s Karoline in Brazilije. Brzi in veliki promet, ki ga je novejši vek razvil, pospešil je znamenito tudi trgovino z žitom, in s tem se je ne samo povzdignilo blagostanje mnogih krajev ^ampak je tudi zginil strah pred veliko in splošno lakoto ki je toliko potov v srednjem veku, pa tudi s početka 9 9 novega veka, Evropo pustošila Je kruh tam ni lakote. (Dalje nasled.) Trgovska in obrtniška zbornica (Dalje.) IV. Od košare z blagom _ voza z blagom kr 20 w V) 19 V v n goveda . . . telice ali teleta velikega prešiča malega . . . . kozla, ovce, koze konja . . . . žrebeta . . . . lončarjevega stajališča ...... stajališča za krčmarjenje v šotorih . . Za pravico, da sme kdo skozi tri leta n r> H 79 J? U 12 79 n podobčina Studencu, in da je cerkev plačala pristojbine za tržni privilegij. Ako primerjamo stari tarif novemu, vidimo, da so naslednji tarifi novi: Od 1 voza .........— gld. 10 kr. „ „ n z blagom......— „ 20 „ „ „ „ koze, kozla, ovce . . • „ ~ „ 4. „ „ „ žrebeta ...... „ „ „ krčmarjenja v šotoru . . — „ 12 „ Za pravico, da sme kdo skozi tri leta imeti stajališča na istem mestu: od velike tržne lope.....2—3 gld. — kr. „ majhne n n • • • • • A ^ n w Ostali tarifi bili so neznatno zvišani, in sicer: jeden za 5 kr., jeden za 9!/a kr., četiri po % kr., jeden za l1/* kr., dva za 1% kr., jeden za kr., jeden za *U kr' Ako primerjamo nove tarifne cene s pristojbinami, katere so bile določene za semnje z zakonom od 3. de-cembra 1868, dež. zak. št. 17, to ne dosezajo vse višine starih pristojbin, ne prekoračijo pa jih nikoli, če tudi bi rekli, da si bodo nekateri sejmarji pridobili pravico, da smejo imeti svoje lope ali stajališča skozi tri leta zmerom na jednem mestu. C. kr. okr. glavarstvo krško priporoča, da se potrdi novi tarif. Ker je odsek razvidel iz predloženih mu spisov, da • — tržne pristojbine niso previsoke, in da tržni promet ni obremenjen z nobenimi drugimi davščinami kot z odškodnino za prepuščen prostor, za uporabo stajališč in za druge troške, ki so spojeni z obdržavanjem semaja, to more le priporočati, da se sprejme predlog: Čestita zbornica naj se v svoji izjavi do c. kr. deželne vlade izreče za potrjenje tržnega cenovnika za semnje z blagom in živino v Bučki. — Predlog je bil sprejet. VIII. Gosp. zbornični svetnik J. Žitnik poroča, da je c. kr. deželna vlada poslala trgovski in obrtniški zbor- " v I niči poročilo c. kr. okrajnega glavarstva postojinskega o p ustanovitvi obrtnih zadrug v sodnem okraju postojinskem. Dne 6. septembra 1. 1. zjedinili so se obrtniki in trgovci v Postojini, da se razdele v dve zadrugi, kateri bi se raztezali po celem sodnem okraju postojinskem. Jedna bi obsegala vse rokodelske obrte, izimši mesarske in tudi naslednje dopuščene obrte: obrt mojstrov staviteljev, imeti sta- kladezarjev, zidarjev, kamenarjev in tesarjev, dimničarje 9 jališča vedno na istem mestu: Od velike tržne lope gld. Zastop občine v nadalje obrt trebečih smradotočje, izdelovanja proda gld. in male tržne lope janja orožja in strelivnih stvari, delanja in prodajanja ognjarsJdh tvarin, izdelkov in pa vsakovrstnih razpočnih Studencu 5 kateri spada vas Bučka, pripoznal je v svoji seji dne 20. marca 1887 9 da tržne pristojbine pripadajo od 1825 cerkvi sv. Matij v Bučki, ker se semnji vrše na cerkvenem zem Ijišču. Cerkev je tudi imela dohodke od tega časa in j tudi poravnavala troške. Občina je tudi pripoznala, ni župna občina Bučka bila samostojna občina, e da ampak stvari, obrt polaganja plinovodnih cevi, urejanja svečave in dovajanja vode, obrt delanja in popravljanja parnih kotlov, obrt delanja kvart, zvrševanje podkovstva, potem vseh obrtov, katerih delo je mehanično ali kemijsko, razmnoževanje književnih ali umetniških proizvodov, ali 3. Druga in krčmarsKe trgovanje z njimi, in naposled tudi obrt fotografij zadruga pa bi obsegala vse gostilničarske obrte, nadalje mesarske, takisto trgovske in druge svobodne in dopuščane obrte. Ker naslednjih obrtov ni v sodnem okraju posto-jinskem, namreč obrta mojstrov staviteljev in kamenarjev, obrta trebečih smradotočje, obrta delanja in prodajanja orožja in strelivnih stvari, delanja in prodajanja ognjarskih tvarin, izdelkov in pa vsakovrstnih razpočnih stvari, bija" pošlo Naši dopisi. Dunaja dne 24. februvarja. » Matij led raz kakor vreme danes kaže, mu to delo še ne bo kmalu Tukaj je sicer snega pra malo » vendar pa še polaganja plinovodnih cevi, urejanja svečave in dova janja vode, delanja in sever ali pa burija neprenehoma pihata po širokih ulicah in cestah dunajskih tako, da se človeku ni lahko sprijazniti z vero v to, da se ima čez 25 dni „uradno" popravljanja parnih kotlov de lanja kvart, trebalo bi pri sestavljanju pravil to uvaževati Od dopuščanih obrtov, uvrščenih v drugo zadrugo pričeti spomlad, kaj še le kmetijska spomlad, ki imela pričeti že čez 16 dni sv. Gregorja dan. se Letos predpust na Dunaji ne more ferfetati tako m obstoje daj ti: obrti občasnega prevažanja ljudij 5 živo kakor se to godi druga leta. Zavolj smrti cesar gostilničarski in krčmarski obrti in obrt konjederstva. jevičeve preklicani so brez izjeme vsi pl boljših in Zategadelj smeli bi to zadrugo imenovati: Zadrugo vsako- višjih krogov. Preklicana je celo predpustna reduta na vrstnih gostilničarskih in krčmarskih obrtov, voznikov, pustni torek pri kateri je bilo sicer ved žreba mesarjev in vseh trgovskih obrtov in drugih v a imenovanih svobodnih obrtov. ne- dobitek loterije za dunajske uboge. Letos vršilo se bode Potemtakem ogli i prvo zadrugo imenovati Za žrebanje v uradu mestne palače, dvoru združi se tudi žalovanjem i žalovanje vsih boljših krogov glede drugo rokodelskih obrtov, izimši mesarski obrt, potem sijajnega plesanja. — Zavolj tega pa so vendar le javni i!V • . • a V ■ menovanih dopuščanih P^si in pa maskerade dan za dnevom in zelo teško bi fotografije in vseh drugih v obrtov. Te opazke trebalo uvaževati pri sestavljanj bilo število takih plešo esljivo dognati drugač pravil Kar se tiče snovanja in okoliša druge zadruge s pomočjo policije, pri kateri morajo biti oglašeni po omenja odsek » da v drugo zadrugo uvrščeni mesarji, sebno v ta namen da se mu dopošlje po eden ali še po katerih je osem, s 130 gostilničarji in krčmarji jedno več angelov miru in reda v podobi policijskih komisarj zadrugo 23 mlinarj Žagarjev s 137 trgo mogli Znana shajališča Sctrvvender* še vedno zvonec nosijo med te osnovati drugo zadrugo, tako da bi bile v sodnem okraju postojinskem, tri zadruge, od katerih bi jedna imela 137, vrste. In v teh prostorih napleše se med tednam še tudi Sofiensale", „Blumensale plesišči u druga 138 in tretja 160 udov. Ako pa uvažimo 5 da katera meščanska hči, mnogo gostilničarjev poleg tega zvržuje še trgovski obrt s katero pridejo znani stalni plesalci. V sobotih in nedeljah je pa sodrga in gnječa in da je želeti, da obrtniki snujejo zadruge brez pritiska, velikanska. Tu plešejo dekle, kršenice, kuharice, hišine, potem se treba na to ozirati. Odsek torej predlaga v mojškre, iz med moških pa tudi prava sodrga. Boljših u žel^Hi obrtnikov omenjenega okraja ter v zmislu ljudi vidi se le prav po redko, ki si za nekoliko časa predloga kr okrajnega glavarstva: -Zbornica izreče naj se v svoji izjavi do slavne c. kr. deželne vlade, da se okoliš zadrugam v sodnem okraju postojinskem določi i* ' " ' ^ - - J ' g ■ ■■II mM j ■ j" ■ | j -m m po rečenem načinu.* IX Gosp Predlog je bil sprejet, zbornični svetnik Franc Ks. S poroča o prošnji vasi Studenec občine bloške v političnem okraju logaškem, da se jej dovolijo trije letni semnji za blago in živino. • ^ Iz spisov je razvideti, da tri sosednje občine niso ugovarjale dovoljenju semnjev, dočim ste dve proti dovolitvi. prihajajo ogledat direndaj kurentov na Dunaji. To naj zadostuje v označenje dunajskega ljudskega predpusta. Pa tudi v občinskem življenji kažejo se že znamenja, da se bliža čas spomladanjskih, rednih dopoU nilnih volitev v mestni zastop. Sedanji mestui odborniki in taki ki hočejo še postati, 8klicavajo shode, pri nekoliko radi tega, ker že imajo v občini Bloke, kateri spada Studenec, na leto pet semnjev ter, ker . semenj bila skoraj ista dneva kakor semnja katerih se ojstro obsojajo sedanje razmere, se pobijajo nasprotniki in se čujejo obljube zi bodočnost. Tudi mestni zastop sam razgreva se bolj kot navadno. Opazovati je že to več let, da klenka še sedanji judovskc-liberalni večini, ker od leta do leta množi se in v Loškem Potok narodno-gospodarskega stališča ne moremo priporočati semnjev, zaradi tega predlaga tudi odsek: Zbornica naj se v svoji izjavi do slavne c. kr. število onih, ki se stavljajo na krščansko stališče, ter se po različnosti imenujejo demokrate, protisemite ali združene kristijane. Ni dolgo tega, ko je v mestnem zastopu opozicija deželne vlade izreče proti dovolitvi dopustila, je bil sprejet. Predlog X, Gospod zbornični svetnik Makso Krenner utemeljuje naslednji predlog: Slavna zbornica naj sklene ? po predsedništvu naj se poprosi glavno ravnateljstvo c. kr. priv. južne železnice, da se v Ljubljani izdajejo biljeti za okrožno potovanje, Ko je gospod zbornični svetnik Karol Luckmann podpiral ta predlog, bil je jednogla8iio sprejet. v neki seji imela samo za 2 glasova manj kot večina, štelo se je 20 glasov ene, 22 glasov druge stranke. Ako / ' . se ne motim znajo volitve letošnje spomladi, opozicijo zopet izdatno ojačiti, ker se glasovi za njo zelo in vidno množevajo vsaj v predmestjih vsih brez izjeme. In kadar se to zgodi, tedaj dobi lep naš Dunaj v mnogo ozirih vse drugače lice, dobi namreč tudi na zunaj lice pravega avstrijskega vsem narodom skupnega glavnega mesta. Dejansko je to že sedaj. « 71 Iz Ljubljane državnem zboru prične se daues splošna razprava o državnem proračunu za Kolikor se čuje letos v splošni razpravi ne leto 1889. bo govorilo mnogo govornikov, ker ima ta že v soboto biti končana. Predpustne 4 dni ne bode sej, v prvi postni seji, ki ima biti v četrtek, pa se bode razpravljal vladni predlog o bratovskih zalogah (Bruderladen), za katere se namerava pustiti eno sejo. Potem pa bode neprenehoma tekla nadrobna razprava. Slovenski poslanci govorijo, kolikor se sedaj sodi, vsi pri državnem proračunu. V plošni razpravi oglašen poslanec Suklj 9 v81 drugi zbrali so si vsak po svojem večjem zanimanji izmed predmetov pri nadrobni razpravi Aiioravno se bode velika bitka za koroške Slovence bila pri premembi tamošnjega volilnega reda, bode tudi letošna budgetna razprava pokazala, da se slovenski poslanci nisakor ne dajo motiti, še manj pa ostrašiti z umetno osuovanimi protesti in ugovori koroških Nemcev in nemškutarjev. Borba za narodne pravice koroških in primorskih Slovencev trajala bode toliko časa, dokler se one pravice ne vresničijo. Krik nemškutarjev o motenji sedanjega narodnega miru na Koroškem, je prepuhla fraza in pri razumnih ljudeh ne vel j piškovega lešnika. Se bolj neumen pa je ugovor, da bi bilo področj vsakega poslanca omejeno samo deželo, v kateri je bil izvolj Ako bi se sprejelo to načelo, potem pa proč z državnim zborom, in področje njegovo razdeli in razkosa naj se e. Slovenskim državnim poslancem med deželne zbor priporočamo toraj tudi dalje še pogumnost in vstrajnost Do sedaj zmagovali so duševno še pri vsaki borbi, ako-ravno stvarni vspehi niso bili v razmeri z venderle stvar vedno obrača na bolje in zmagami, se 3 in le pri vladi je da enkrat nasprotnikom odtegne s krepko roko podporo, katero do sedaj nahajajo v njenim osobji. Prepričani dobe, ko bode Slovenec smo, da je le še ped časa do sam in prosto določeval o osodi svojih narodnih pravic tudi na Koroškem, Štajerskem in Primorskem. stanji osepnic (koza) na Kranjskem proglasil je uradni list nekoliko statističnega gradiva, katero kaže, da koze po Dolenjskem izrekoma v Krškem okraji, hudo razsajajo in tudi pobirajo mnogo žrtev. Prikazujejo se pa tudi zopet v Ljubljanski okolici in po Gorenjskem. upanom po deželi priporočamo največjo pozornost, in strogost. Vsak slučaj naj nemudoma naznanijo okrajni gosposki, naj strogo pazijo, da se strogo vrše naredbe zoper razširjenje nalezlivke. Le ako vse moči složno sodelujejo, je mogoče take bolezni omejiti na manji kraj, na krajši čas Pa dolžnost spolnovati morajo vsi. Malomarnost hodkov............ 542,800.274 gld. in skupnih troškov . •...... 539,980.215 „ toraj presežka......... 2,820.059 gld. To je redka prikazen, kakoršne naša država po svojih proračunih ni vajena. Po državnih računskih sklepih, kaže pač leto 1871. in 1872. presežka: prvo 10,651.553 gld., drugo pa 14,167.933 gld. pa v oni dobi gospodarske povzdige prodajalo se je državno nepremakljivo imetje v veliki meri, dalje pa kaže računski sklep za leto 1886. tudi presežka 2,773.359 gld. nasproti proračunu, ki je kazal primanjkljaja 8,791.930 gld. To leto povekšali so se državni troški za okroglo 5 milijonov, dohodki pa za okroglo 17 milijonov. Skupne potrebščine za leto 1889. so večje za 17 Va milijonov, manje pa za 16 milijonov, toraj v celoti večji za 1,453.287 gld. Največje povekšanje je pri obrestih za državni dolg, ki znaša nad 8 milijonov, največja prihranitev pa je pri užitnini, ki znaša okroglo 11 l/s milijonov. V dohodkih za leto 1889. proračuna se več: pri direktnih davkih 2,381.000 gld. pri vžitnini nad 12 milijonov, pri tabaku 3 milijone, pri železnicah nad 5 milijonov, pri podporah in dotacijah 2*6 milijonov, po vsem, namreč po odbitku okroglo za 2 milijona nižje proračunanih dohodkov, kaže proračun skupno povikšanje dohodkov za 25*5 milijonov. — Zapuščina umrlega A. Dreo-ta kaže po sod- nijski cenitvi vrednost 658.000 gld. — Deželni odbornik in muzejni kustos gosp. Karol Deschmann je uže pred 4 tedni težko obolel in uže od 1. februvarija ne more deželnega odbora in muzeja pohajati, bil je uže tudi s svetimi zakramenti previden. Zdaj se je bolezen nekoliko na bolje obrnila. — Važno za gospodarje. Kranjska c. kr. kmetijska družba v Ljubljani nam poroča, da oddaja tudi letos deteljno seme, katero je potrjeno od dunajske c. kr. pregledne postaje kot prosto predenice (žide). Setev takega semena je edina pomoč proti predenici. Kilogram štajerske (dveletne) detelje velja za družbene ude 63 kr., za neude 68 kr.; kilogram lucerne ali nemške (večne) detelje velja za družbene ude 93 kr., za neude 98 kr. Kdor to deteljo v Ljubljani pri kmetijski družbi naroči, pošlje na polovico zneska za aro. Ravno tukaj je tudi dobiti semenski krompir najboljših vrst 100 kgr. za ude 2 gld. 50 kr., za neude 3 gld. onih, ki imajo večje dolžnosti, maščuje se toliko huj Novičar iz domačih in tujih dežel. Dunaja — Zadnje seje državnega zbora bile so smrti cesarjevičeve preložil na minulo p0 vgem mai0 pomenljive. Prejšnji četrtek razpravljal se Letošnji Vodnikov ples v ljubljanski čitalnici zavolj ki se soboto, bil je sicer sijajen, toda premalo obiskan je vladni predlog zarad olajšave pristojbin pri prelič Dr. Jakob Šegula dal se je vpisati v listo od- vanji ali konverziji tirjatev. Pri tej priliki je dr. Meng 9 vetnikov s sedežem delovanja v Celovcu. Državni proračun za leto 1889. kaže po ravno ki si šteje v posebno zasluženje, vtikati se v vsako vpra šanj bodisi da kaj razume o njem ali ne, tudi stavil razdeljenem poročilu budgetnega odseka skupnih do OaUJU) KJKJKA. V1V* ""-J ---- J----' predlog, da naj se besede vladnega predloga prenarede 12 Ta nenadoma v razpravo vržen predlog se je sprejel ? se bil maral vdeležiti ga razpravi vojnega zakona ker je zanj glasoval tudi en del desnice. Kmalu po 8[re- sprejet je bil 14. po predlogu poslanca Tisza (min. jetji pa se je predlagatelj sam vstrašil posledic sprejetega načelnika). Seveda si je glavni nasprotnik njegov grof svojega predloga in takoj skušal je vse sile obrniti v to, Albert Appony privoščil mnogo ojstrih besed o delovanji da se ravno sprejeti njegov predlog zopet predrugačil. sedanje vlade. Ko je dr. Keil govoril izredno dolgočasni govor, dognal. Tisza je sicer napade zavrnil prvi dan očividno je bil z poročevalcem v rešitev iz nastale zmešnjave to, precej razburjen, drugi dan pa zopet popolnoma hlad-da poročevalec sam predlaga, naj zbornica sklene, ves nokrven. Na pomoč pa mu je, ker sta boritelja vendar-le predlog z že sprejetem delom vred vrniti budgetnemu od- oba prišla ranjena z boja, prihitelo časništvo, celo čas- seku v ta namen, da o njem iz novega posvetuje in ništvo, ki služi knezu Bismarku, z očitanjem » da je zbornici stavi predloge. To se je tudi zgodilo takoj drugi Appony nasprotnik avstrijsko-nemške zaveze. dan. Načelnik odsekov predlaga, da se oni predmet Zoper to očitanje obračal se je Appony v državnem zopet stavi na dnevni red in da se o sklepih sme ustno zboru ta ponedeljek ko se je razpravljal predlog o in poročati; potem sprejel se je zakon po kratki razpravi, demniteti. Govornik nazglašal je, da je na Ogerskem ni stranke, katera bi ne odobravala z navdušenjem naše , da ponedeljek predložila je vlada tudi predlog o vredbi plač za bogoslovske profesorje. Vredjene so prav po kopitu odločenem za druge profesorje in tako dobivajo po 1000 gld. letne plače, pa pet petletnic po 200 gld. in pa službene doklade letnih 200 gld. Obrtnijski odsek državnega zbora sklical je zadnje zveze z Nemško-Laško. Pričel pa je Appony s tem dni enketo iz med delavskih krogov, da bi se poučil o osnovi bolniških blagajnic in pa delavskih zbornic. Pozvani so bili različni ,,gospodje", med njimi tudi nekateri, ki so sprožili tu in tam kaj koristnega. Nekateri pa so bili izbrani že čudovito je ugovarjal trditvi, kakor da bi se v deželi ne mogla najti oseba, ki bi bila v stanu osnovati ministerstvo, katera bi mogla pod svojo zastavo združiti razumne elemente zdravega političnega teženja v parlamentu in zunaj njega. Sklepal pa je z bededami: Mislim toraj, da tem zavezam (z Nemško-Laško) in pa veljavi države v nepre- mišljeno. Eden bil ]e celo tak, da mu je bilo od policije zabranjeno bivanje v dunajskem mestu, Ker je bil prištet ki delajo teh zavezah oni prav slabo služijo, ki stvar tako kažejo, kakor bi te zaveze slonele samo na dveh očeh enega državnika, med tem ko so vendar politika vsega oger- skega naroda. taki anarhistom. Večinoma bili so „gospodje" veliko socijalno politiko ter tešijo delavce tje, od koder si jih postavodajstvo prizadeva odvrniti z vsakojako XLI. izkaz doneskov za spominek pokojnega dr. Janeza viteza postavno pomočjo. Izvedencem bilo je tudi v posebno veselje, strogo Bleiweisa Trsteniškega znesek Po sklepu računa naznanjenega v soditi o parlamentu in posameznih poslancih pri priliki, odborovi seji dne 24. januarija 1889 zna- ko bi bili imeli odgovarjati na stavljena jim strogo šajo dohodki do omenjenega dne z všte-stvarna vprašanja. Tudi leto 1789 in njegove grozovite timi, od, v kranjski hranilnici na knjižico : 123.707 naloženega denarja do konec dogodbe na Francoskem prihajalo je v obliki pretenja iz ust nekaterih teh delavskih strokovnjakov, tako, da štv.: leta 1888 doteklimi obresti vred . . . 2400 gld. 32 kr je prepričanje nastalo, da take ekspertize ne dosežejo Prečastiti gospod Josip Marn, c. kr. pro- druzega kot to, da pripomorejo povekšavati deloma že fesor in častni kanonik v Ljublj T) n tako pretiravane tirjatvo delavskih krogov ter pridevati Prečastiti gospod Andrej Pipan, župnik nekaterim osebam pomenljivost med delavci, katere nikakor nimajo. na Polici pri Višnjigori 2 n n Danes prične se splošna razprava o državnem pro računu ter ima trajati do sobote dni dni Po prestanku > nadaljujejo se s četrtkom po pepelnični sredi Gospod Leopold Urbas, c. kr uradnik v pokoji v Idriji . Skupaj rudniški D 79 Y> 2412 gld. 32 kr časa dokler se ne zgotovi seje neprenehoma toliko državni proračun. s Ogerska. — Razgrajanje po ulicah v Budapeštu je prenehalo, soditi je, da je cesar tamošnjim uradom to strogo zaukazal. Sprevodi, ki so bili priredjeui za to nedeljo po poslancih opozicije, minuli so brez motenja javnega miru in reda, oni v Požunu, splavalo po vodi, ker Ljubljani dne 18. februvarija 1889. Luka Robič blag ajnik. Telegram 77 Novicam". Z Dunaja, ob 3. uri popoludne mnogo pa jih je, kakor na priliko Za splošno nikogar ni bilo ki 35 proti'40 zagovornikov. Hohenwart, je danes navzoč. budgetno razpravo oglašenih Več dni bolehen Odgo urednik: Gustav Pire Tisk in založba Blasnikovi nasledniki