CELJE, 25. M/VRCA 1976 — STFVTT.KA 12 — LETO XXX — CENA 2 DTNARM
glasilo občinskih organizacij SZDL celje, laško, slovenske
konjice. šentjur. šmarje pri jelšah in žalec
Z UREDNIKOVE MIZE
Obljuba dela dolg in NADI KNEZ iz Laškega, kot smo bili zadnjič, dogo-
vorjeni, ga pričenjamo odplačevati: tokrat »ta zoprna zadnja stran« spreminja
vsebino. Ne še povsem, za začetek pa pol koraka že bo.
JURE KRASOVEC (tudi iz Laškega), ki ureja to stran, že stika za zant-
mivostmi, tudi malho smo mu že kupili. Držimo pesti, da bo venomer polna.
še eno obveznost smo prevzeli pretekli teden in veste kje — v Piranu! Up-
nica pa je spet Laščanka: za RAZBORšEK TEREZIJO gre, ki trenutno leži na
devetem križu v celjski bolnišnici. Tudi ta dolg bomo izravnali v prihodnji šte-
vilki, kot smo domenjeni.
Potem pa naj kdo reče, da se ne obnašamo stabilizacijsko. Prevzamemo
pač-^ tolikšna bremena, ki jih zmoremo — ko pa jih prevzamemo jih tudi po-
ravnamo.
Pa delajo vsi tako? Bomo videli po prvem aprilu. Ne za šalo — zares!
UREDNIK
Skupinski posnetek kmečkih žena z ozadjem starega Rovinja je postal že tradicionalen. Kot šopek pomladnih vijolic, poln dobre
volje in prešernosti. Upajmo, da bo naslednje leto prav tako. Zakaj — preberite uvodnik, ki govori o tem, da je to srečanje s
kmečkimi ženami nekaj več kot zgolj izlet na morje.	Foto: D. MEDVED
Kakor hitro ste prebrali na-
slov, ste uganili, da pišem o
izletu 100 kmečkilh žensk na
morje. Ne sicer o doživetju
med vožnjo in na morju, o
^em poročamo na drugem
mestu, moje razmišljanje se
tke v mrežo, v čem je lahko
smisel izleta, ki ga četrtič
Organiziramo ob dnevu žensk
Za izključno kmečke ženske.
Presojo o tem, drage bral-
ke in bralci, bom prepustil
Vam, zato pa vam bom na-
nizal nekaj morda suhopar-
f^ih podatkov in dejstev. V
Izletniški karavani vsaka ude-
leženka v povprečju nosi pol
šestega križa, mnoge med
f^jimi so prvič videle morje
se prepričale, da je res
slano. Za prenekatero je to
pHo pravo doživetje. Že to
nekaj, zlasti, če je sicer
f^alo verjetno, da bi vsaka
Videla morje. Saj veste, kako
je na kmetih. Nikdar za sebe
ženske ne najdejo časa. Vča-
sih tudi mislijo, ker podpira-
jo tri stebre, da bi se med-
tem doma vse porušilo. Pa
se ni. Porušilo pa se je
nekaj, kar je dobro, da se je.
Življenje je mozaik, sestav-
ljen iz dela v hiši, v staji, na
polju pa tudi okoli nas, iz
dela rok drugih, življenje se
odvija tudi tu. Nekatere
lanskoletne udeleženke izle-
ta so to kolektivnost duha,
skovano tovarištvo tako moč-
no dojele, da so letos za
vsako ceno žele z nami. Ena
med njimi, na primer, je tri-
krat prišla v uredništvo, če
bi izjemoma lahko potovala
z nami. Pripravljena je bila
plačati zase in še za dve
polno ceno izleta. Žal, naše
načelo je, najprej tiste, ki
gredo prvič z nami. In kaj
je to, kar jo tako vleče z na-
mi? »Saj si lahko privoščim.
da grem na morje, toda čar
je ravno v tej veliki družim,
to je treba doživeti!« (In ve-
ste, kaj smo ugotovili v Po-
stojni: da potuje z nami!)
Vendar ne gre le za eno
alii dvodnevni izlet. Gre za
mnogo več- Ženske so nam
pravile, kako se zdaj tiste,
ki so že bile na izletu, med
seboj obiskujejo pa tudi ka-
ko pismo poštar med letom
prinese v hišo. In to je, pra-
vijo, kot družinski praznik.
Vidite, to je tisto, kar je
vredno. Ta povezanost ljudi,
kmečkih žensk šo posebej.
Videti, kako živijo drugi, spo-
znavati njihove izkušnje in
jih pri sebi s pridom uvajati,
spoznavati zakone življenja
in biti nanje pripravljen, iz-
kazati v življenju še večje du-
hovno bogastvo. V tem smo
spoznali smisel našega izle-
ta 100 žensk na morje. Lahko
bi šli tudi kam drugam. No,
naš namen je prilagojen po-
trebam, specifičnostim. Za-
kaj ne tja, kjer nekatere še
niso bile!
Prav ta vsebina, poslanstvo
bi rekli, je tista, ki nam ne
dovoljuje, da izlet spreme-
nimo v komercialno zadevo.
Pa tudi treba ni, saj imamo
odprta vrata povsod kamor
pridemo, bodisi ko gre pri
IZLETNIKU za prevoz, za fi-
nančno podporo pri kmetij-
skih delovnih organizacijah in
zadrugah, pri gostincih za
kačjo slino, pri trgovcih za
popotnico ali pri AERO za
osvežilne robčke. Z njihovim
sodelovanjem nam ni težko
organizirati takega izleta. In
tudi ne takrat, ko je prav v
tem času bolezen močno na-
čela naše vrste (tretjina ko-
lektiva je bila vržena iz
vrste). Z dobro voljo se da
vse narediti, tudi navidez ne-
mogoče.
In ko človek takole raz-
mišlja, se mu zastavi vpra-
šanje, kako obogatiti praz-
novanje 8. marca — dneva
žensk. V letošnjem letu so
družbenopolitične organizaci-
je na širšem celjskem ob-
močju pričele to akcijo. Sho-
dila je, čeprav še ne koraka.
Pa bo, zanesljivo bo. Pred-
vsem zato, ker so ženske
vzele stvari v svoje roke. Za
primer naj navedem le dva
kolektiva: ZLATARNO in TO-
PER- Prvi se je letos odločil
običajna sredstva za prosla-
vo 8. marca nameniti potreb-
ni opremi zdravstvene službe
za specifične ženske bolezni,
drugi pa je priredil zanimivo
kulturno prireditev. Mi smo
priredi'li srečanje kmečkih
žensk. Četrti bodo morda go-
stovali s kakšno igrico med
našimi ljudmi onkraj meje,
ali pa jim zapeli slovenske
narodne pesmi Peti bodo pre-
vzeli skrb za ostrele ženske.
In tako naprej, in tako na-
prej. Tako bomo praznovanje
8. marca premaknili na praz-
novanje v vsem letu. Naš od-
nos do družbe, do žensk se
bo spremenil in dobro je, da
v tem prednjačijo prav žen-
ske. Nič ne de, če se tu pa
tam katera še zavzema za in-
dividualrvo obdaritev. Najbrž
v številrti družim tudi taka
obRka rti odveč, tudii te ne
velja zanemariti.
Toda to, kar zdajšnjemu gi-
banju za novo vsebino praz-
novanja dneva žensk daje
pravo vrednost, so naložbe v
medljudske odnose, ki jih m
mogoče izmeriti z obrestno
mero, zadovoljstvo pa odseva
v očeh.
B. V.
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
POLITIČNA ŠOLA NA DOBRNI
OD TEORUE K PRAKSI
Začelo se je pravzaprav ti-
stiega dne, ko je sekretarka
osnovne organizacije ZK na
poUtični šoli v Dobrni Lea
Hribemik nekje na cesti usta-
vila Jožeta Brečka in ga
prosila za kratek razgovor.
Jože Brečko je namreč sekre-
tar osnovne organizacije ZK
v krajevni skupnosti Dobrna
tn zato je Lea želela govori-
ti prav z njim. Nemalo je
bdi presenečen, ko mu je Lea
povedala, da želijo vsi sluša-
telji politične šole sodelovati
s krajevno skupnostjo in da
so se pogovarjali tudi že o
konkretnih akcijah, ki bi jih
opravili v kraju. Ze drugi
dan po razgovoru obeh sekre-
tarjev so se v razredu poli-
tične šole zbrali vsi slušate-
lji in predstavniki dTužbeno-
političnih organizacij ter kra-
je\'ne skupnosti Dobrna ter
se domenili o skupnem so-
delovanju. Obveznosti, ki so
jih sprejeli slušatelji na tem
sestanku, so uresničili že v
prihodnjih tednih.
SKUPAJ SMO ODLOČILI
Zakaj ste se slušatelji i>oll.
ticne šole odločili sodelova-
ti s krajevno skupnostjo Do-
brna?
Lea Hribemik: »Eno leto
ftivinio mi slušatelji tu v Do-
brni In zato smo se odločili,
da bomo sodelovali s krajev-
no skupnostjo in družbeno-
političnimi organizacijami.
Ker nismo vedeli, kako pri-
četi s tem sodelovanjem,
smo poprej poprosili za raz-
govor vse predstavnike kra-
jevne skupnosti in drožbeno.
političnih organizacij ter se
dogovorili za konkretno de-
lo. Takoj smo bili priprav-
ljeni sodelovati tudi v kakšni
delovni akciji in ker smo
se o njej že na sestanku do-
menili, smo jo uresničili kar
kmalu potem.«
Kakšni pa so vaši načrti
povezovanja s krajevno skup-
nostjo še v teh- zadnjih me-
secih šolskega leta?
Lea Hribemik: »Ce bo kra-
jevna skupnost organizirala
kako akcijo, bomo v njej
prav gotovo sodelovali. Sicer
pa bo v teh mesecih naše so-
delovanje prav gotovo malce
popustilo, saj nas čaka zelo
veliko učenja.«
VEZI SO TRDNE
Kako vi slušatelji ocenju-
jete sodelovanje s krajevno
skupnostjo?
Jože Jeseničnik; »Lahko re-
čem, da smo vsi slušatelji i>o-
grešali tako sodelovanje, saj
tako res neposredno pove-
zujemo teorijo s prakso. In
to je za nas še kako pomem.
bno.«
Ste zadovoljni z rezultati
povezovanja?
Jože Jeseničnik: »Menim,
da so rezultati našega pove-
zovanja zelo dobri. Pa ne
samo zato, ker smo slušate-
lji sodelovali v delovni ak-
ciji, kot primeru konJcretne-
ga sodelovanja. iPovedati
namreč moram, da smo vsi,
ki smo v šoli, temeljito se-
znanjeni tudi s problemi kra-
ja in se po svojih močeh
vključujemo tudi v njihovo
razreševanje.«
OHRANITI SODEU)VANJE
Kako pa ste bili predstav-
niki družbenopolitičnih or-
ganizacij In sploh občani Do-
brne pripravljeni sodelovati
s slušatelji politične šole?
Jože Brečko: »Moram po-
vedati, da smo bili zelo pri-
jetno presenečeni, ko so slu-
šatelji letošnje, tretje gene-
racije politične šole ponudi-
li svoje sodelovanje, ki smo
ga mi seveda z veseljem spre-
jeli. Pokazali so veliko voljo
za delo. Naj takoj povem,
da so v delovni akciji uredi-
li skoraj 1500 metrov ceste
oziroma levega in desnega
roba ceste. Pripravili so tudi
zelo lep literarni večer v
zdraviliški dvorani, nad ka-
terim so bili obiskovalci zelo
navdušeni, sodelovali pa ^
tudi v organiziranju krajev-
nega praznika v Dobrni.
Upam, da bodo slušatelji tu-
di v bodoče tesno sodelovali
z nami, čeprav vem, da jih
čaka sedaj veliko dela v šo-
U«.
Nedvomno gre slušateljem
politične šole na Dobrni ve-
liko priznanje za delo, ki so
ga opravili v kraju. Pa ne sa-
mo zato. Priznanje jim gre
tudi sploh za pobudo o so-
delovanju s krajevno skupno-
stjo, kajti ravno z njo so do-
kazali svojo politično zrelost
in pripravljenost svoje zna-
nje prenesti v prakso, med
občane.
DAMJANA STAMEJČIC
GRIPA
SE UMIRJA
Izkušnje dosedanjih gri-
poznih obolenj v celjski
regiji dovoljujejo oceno,
da niti po številu prime-
rov niti po težavnosti kli-
nične slike letošnja, epide-
mija gripe na srečo ne
spada med najhujše.
Sicer se je povečalo šte-
vilo bolnikov v ambulan-
tah in na domu. Najmoč-
nejše je v Celju, to pa za-
to, ker je tu koncentrira-
no veliko število prebival-
stva. Vendar se bolniki ne
oglašajo samo zaradi gri-
pe, temveč tudi za druga
različna prehladna obole-
nja, ki so za ta čas vedno
značilna.
V	Celju podrobna kli-
nična slika nastale gripoz-
ne epidemije v podrobno-
sti ni nare.)ena, gre pa vse-
kakor za obolelost, ki jo
povzroča virus A.
V	celjski regiji je poleg
Celja, največ ljudi zbolelo
v Rogaški Slatini, gtorah
in Sevnici. V Laškem obo-
levnost za gripo ni velika,
podobno stanje pa je tudi
v Savinjski dolini.
Z. S.
TKS CELJE
Vsi vemo, da smo v tem
času tudi na področju teles-
ne kulture v takšni fazi, kjer
si prizadevamo, da bi vse
stvari uredili tako, da bi bil
zagotovljen čimboljai nadalj-
nji razvoj te pomembne pano-
ge za naše občane. Telesna
kultura je v zadnjem času za-
šla v čudne vode in zato so
tudi tu bili p>otrebni premi-
ki, ki že rojeivajo prve rezul-
tate, seveda v smeri na bolj-
še.
To usmeritev je potrdila
tudi zadnja skupščina Teles-
no kulturne skupnosti Celje,
kjer so najprej pregledali re-
alizacijo dela v lanskem letu,
nato spregovorili o delu v le-
tošnjem letu in seveda pri
tem dali najivečjfi i>ouda:rek
prioritetni listi posameznih
športnih panog. Vsi vemo in
&e tega globoko zavedamo,
da ob sedanji situaciji ne mo-
remo razvijati deset ali pet-
najst posameznih športnih
panog, ker enostavno za to
ni potrebnih pogojev, ampak
da se je treba odločiti za
prioritetno listo, ki naj bi za-
dovoljila vsem. Izhajati je
treba (in se izhaja) iz mno-
žičnosti, kajti telesno kulturo
Je treba ponuditi vsem. Iz
te baze p>a naj raste kvali-
teta, ki pa se zoper ne sme
ra(zširiti na »sto« vej, kajti
če bi do tega prišlo, ne bi
dosegli osnovnega učinka za
katerega se zavzemamo.
Ob tem se pojavljajo tudi
določene težave, ki so prav-
zaprav prisotne pri vseh za-
četnih in novonastajajočih ak-
cijah. Seveda zaradi teh te-
žav ne smemo postati ne-
strpni in nervozni, ampak
moramo strpno reševati vse.
da bomo čez določen čas do-
segli tisto, kar smo si zadali.
Jasno je, da tudi ob tem
sistemu ni vsak zadovoljen,
Tendar žal, trenutno ne gre
drugače. Končati je treba s
stihijo in zagotoviti dvoje:
—	vse pogoje za množič-
nost in
—	vse pogoje za kvaliteto,
torej tisto kvaliteto, ki smo
si jo zaenkrat v republiki,
državi in občinah izbrali. Ver-
jetno bo v naslednjih letih
prišlo do kakšnih sprememb,
to pa tako zahteva čas. Za-
enkrat moramo ostati pri
tem, kar trenutno želimo do-
seči. Tako so v prvi priori-
teti atletika in košarka, v
drugi pod »a« smučanje
(skoki in alpsko smučanje —
republiški program) ter pod
»b« rokomet, nogomet in ho-
kej na ledu. V tretji priori-
teta naj bi bili predvsem ti-
sti športi, ki razvijajo indi-
vidualne sposobnosti, pogoje-
ne s kasnejšimi uspehi.
Ta delitev je pri marsiko-
mu naletela na odpor in za-
držanost, vendar treba je od-
preti oči in pristati na real-
nih tleh. Prizadevanja so ve-
lika in vsa vodijo v isto smer
(vsaj naj bi): doseči čimbolj-
še stanje na področju te-
lesne kulture s posebnimi
povdarki tudi kasneje na
kvaliteti.
Res je, da se ob tem po-
samezne občane ubadajo s po-
sebnimi problemi, vendar jih
bodo lahko z dobro voljo in
lastno pripravljenostjo od-
pravili. Smo sredi razvija-
nja pomembne akcije, kjer
ne smemo odnehati, biti ma-
lodušni ali nestrpni, temveč
samo pogumni z željo, da
uspemo. Ce bomo takšni (dn
še enotni) se nam ni treba
bati za končni uspeh. To je
pa tudi cilj novih teženj na
področju telesne kulture.
C!eljani so zastavili korak, za
katerega upamo, da se bo
v dobro vseh nas raztegnil
do mej množičnosti in tudi
kvalitete.
JLA
NOVI
v navadi je že, da vsako leto vsaj dvakrat pozdra-
vimo na posebej slovesen način nove, mlade občane
Celja. Gre za mlade fante iz skoraj vseh krajev Jugo-
slavije, ki prihajajo tudi v naše mesto služiti redni vo-
jaški rok. Po mesecu bivanja med nami dajo svečano
zaobljubo, kjer se izrečejo za to, da bodo povsod bra-
nili našo domovino in zanjo — če bo treba — dali
tudi svoja življenja.
Zadnja svečana zaobljuba mladih fantov, zdaj voja-
kov, je bila v vojašnici Slavka šlandra v Celju, prisotni
pa so bili tudi sovrstniki iz vojašnice »Jožeta Meniha —
Rajka«. Vojakom je zaželel dobrodošlico v našem me-
stu komadant celjske garnizije Milan Aksentijevič, ki
je istočasno tudi spregovoril o pomenu naše vojske,
njeni težavni in hrabni poti do osvoboditve, da Imamo
danes tisto, kar drugače ne bi imeli in o sedanji vlogi
ter vključevanju v našo sredino. Zlasti v zadnjih letih
je sodelovanje med pripadniki JLA in civilnimi občani
v našem mestu postalo izredno pristno, saj navsezad-
nje smo vsi eno. Dosegli smo tisto stopnjo, ko ni pK)-
laganje svečane zaobljube edini faktor sodelovanja, am-
pak smo to razširili na vse leto.
V vojašnici »Slavka šlandra« sta nove »začasne ob-
čane« Celja pozdravila tudi Ivan Andrijaš, namestnik
sekretarja Občinske konference TKS Celje ter pred-
sednik Občinske konferenc ZSMS Celje Franci Pusar.
Slovesnost so obogatili tudi predstavniki mladih iz
celjskih šol, izmed katerih se bodo mnogi tudi v na-
slednjih letih odločili za vojaški poklic.
tv
DIJAKI O
SAMOUPRAVUANJU
Občinska konferenca SZDL Celje je organizirala posvet
z dijaki srednjih šol, ki so najuspešnejši pri predmetu sa-
moupravljanje in temelji marksizma. Za te dijake je SZDL
že lani v jeseni organizirala dva enodnevna seminarja, ka-
terih se je udeležilo 120 mladink in mladincev. Poslušali so
predavanja o SZDL, novem ustavnem položaju krajevnih
skupnosti in vlogi mladinske organizacije.
Na posvetu pred dnevi pa so se pogovorili in pregle-
dali rezultate njihovega 6-mesečnega dela na šoli, dela v
ZSMS, o aktivnosti v SZDL in krajevni samoupravi.
Dijaki srednjih šol so se angažirali pri ustana\'ljanju
mladinskih organizacij v tistih KS, kjer mladina doslej ni
bila organizirana. S svojo aktivnostjo pa se je del dijakov
vključil tudi v delo SZOL in krajevne skupnosti.
Pravtako so poudarili, da mora občmska konferenca
ZSMS omogočiti večjemu številu srednješolcev udeležbo v
delovnih brigadah, več propagande za delovne akcije in da
se v CJelju organizirajo lokalne delovne akcije.
Med dijaki je bila izvedena tudi krajša anketa, na
osnovi katere se ugotavlja, da se je v tem obdobju vklju-
čilo v delo ZSMS 56^0 dijakov, v delo SZDL 24%, dijaško
skupnost 16 %, ostali pa v delo KS, specializiranih orga-
nizacij in društev.
VIKII KRAJNC
SREČANJE
Težko se je ločila od
svoje kuhinje, svojega
sveta, ki mu je posvetila
poklic. Težko pa najbrž ne
samo zaradi majčkene
treme, marveč tudi zavo-
ljo tega, ker je imela v
peči kekse. Kaj bi bilo, če
bi se mulo preveč obarva-
li?
Sicer pa, mojstra sodi^
Po delu. In bržčas bi o
tem mojstru sladkarij ni.
koli ne pisali ali pa kdaj
pozneje, če bi nekdo ne
opozoril, da je slaščičarna
Turista v Mozirju znana
tudi po odličnih kremov-
kah.
Pa jih poskusimo! Ni
kaj reči oziroma veliko.
Odlične so. In če vas bo
pot zapeljala v središče
Gornje Savinjske doline,
potem tudi na obisk do-
mače slaščičarne Turista.
Stara stavba. Na zunaj
nič posebnega. Kvečjemu
narobe. Znotraj pa cukr-
ček. Skoraj y pravem po-
menu besede. Saj gre za
slaščičarno, za izdelke, ki
so tako ali drugače ve-
zani na sladkor. Svojo
pozornost pa si zasluži
tudi ureditev lokala same.
ga. Lepo okolje. In v
njem tudi odlični izdel-
ki.
Tu jih veči del priprav-
Ija, mese in peče slašči-
čarka Štefka Venek. Mla-
da je. Ima komaj dvajset
let. In tri leta je od te-
daj, ko je zapustila celj-
sko gostinsko šolo in nje.
no kuharsko smer.
»Delo v kuhinji me je
veselilo. Zato sem se od-
ločila za ta poklic. Ni
mi žal.«
»Ste domačinka?«
»Pravzaprav ne. Na de-
lo se vsak drugi dan vo-
zim iz Rečice.«
»In kaj najrajši pri-
pravljate?«
Težko bi se odločila,
kaj je tisto. Vseh slaščic
se lotevam z enako po-
zornostjo, ljubeznip...«
»Ljudje pravijo, da pri
pravljate okusne kremne
rezine. O tem sem se sam
prepričal.«
»če ljudje pravijo tako
in če ste to ugotovili sa-
mi, potem bo najbrž dr-
žalo. Sicer pa... teh tu-
di največ prodamo. Ob
nedeljah tudi po 300 ko-
sov in več,« je bolj
sramežljivo odgovorila
Štefka.
M. BOŽIČ
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
ZK ŠMARJE
KOLIKO SMO
NAREDILI
Smarski komunisti pri-
pravljajo za prihodnji
mesec problemsko konfe-
renco — o lastnem delo-
vanju, o uspehih in ne-
uspehih. Darko BIZJAK,
sekretar občinske konfe-
rence ZK: »Obravnavali
bomo delovanje osnovnih
organizacij in komuni-
stov v času po obeh kon-
gresih. Zato smo zbrali
podatke iz vseh organiza-
cij o njihovem delu, pro-
blemih in aktivnosti po-
sameznikov. Menim, da
nam bo analiza dala do-
slej realno stanje naše
aktivnosti.«
Čeprav analiza še ni do-
končala, pa v Šmarju do-
kaj ugodno ocenjujejo ak-
tivnost tako večine os-
novnih organizacij kot ko-
munistov posamezni !?ov.
Tako ugotavljajo, da
bila pretežna večina os-
novnih organizacij aktiv-
na, nekaj pa je še vedno
takšnih, ki ne izpolnjuje-
jo programa dela in s
tem svoje vloge. Med te-
mi so predvsem terenske
osnovne organizacije, če-
prav ni pravilo, da bi bile
terenske slabše od tisUh
v delovnih organizacijah.
»Na konferenci bomo
podali tudi oceno volilnih
konferenc, kar smo že ob-
ravnavali na seji članov
komiteja. Hkrati pa bo
konfere-nca v dobršni me-
ri namenjena organizacij-
ski rasti naše organizacije
in nekaterim notranjim
problemom.«
Pred konferenco velja
zapisati tudi besedo o po-
membnih prizadevanjih
šmarskih komunistov za
kadrovsko krepitev lastnih
vrst, saj so v zadnjih treh
letih povečali število čla-
nov na nekaj manj kot
polovico. V treh letih so
sprejeli v ZK kar tristo
novih članov, in to pred-
vsem mladih ljudi.
M. S.
VLAK BRATSTVA IN ENOTNOSTI
POGLABLJA VEZI
V večini slovenskih občin,
ki bodo kot gostiteljice le-
tos sodelovale v sprejemu
»vlaka bratstva in enotno-
sti«, se dobro pripravljajo
na to medrepubliško mani-
festacijo, so na petkovi seji
ocenili člani koordinacijske-
ga odbora za pripravo »vla-
ka bratstva in enotnosti«.
Povsod so ustanovili koordi-
nacijske odbore, v nekaterih
občinah pa so ž.- sprejeli tu-
di programe bivanja gostov
iz Srbije. V Slovenijo naj bi
se 5 junija po grobih oc^
nah pripeljalo 882 nekdanjih
gostitellev slovenskih izgnan-
cev v Srbiji, spremljale pa
jih bodo še občinske delega-
cije in štiri večje kulturne
skupine iz Kraljeva, Čupriie,
Valjeva in Kruševca. Od
skupnega števila gostov jih
bo okrog 220 z »vlakom jo
bratstva in enotnosti« pripo-
tovalo na širše celjsko ob-
močje, od tega 105 v celjsko,
39 v žalsko, 34 v šentjursko,
19 v laško, 8 v konjiško, 8
v mozirsko in 8 v šmarsko
občino.
člani koordinacijskega od-
bora za pripravo »vlaka brat-
stva in enotnosti« so na seji
ocenili tudi sodelovanje slo-
venskih občin s pobratenimi
občinami v Srbiji. Le-to je v
posameznih občinah dokaj
različno. Ponekod so občine
sprejele samo listine o po-
bratenju, globjih stikov pa
doslej še niso navezale. Red-
ke so občine, ki s pobrate-
nimi občinami v Srbiji so-
delujejo tudi na gospodar-
skem področju, večina je
namreč takih, ki se omejuje-
zgolj na stike preko raz-
nih kulturnih skupin. Mani-
festacija »vlaka bratstva m
enotnosti« pa je gotovo pri-
ložnost, da se občine temelji-
teje pogovorijo o pogloblje-
nem sodelovanju na vseh go-
spodarskih in družbenih pod-
ročjih.
člani koordinacijskega od-
bora so se na petkovi seji
pogovarjali tudi o tem, da
bi se bilo potrebno oprede-
liti tudi do pobud o more-
bitni razširitvi manifestacije
»vlaka bratstva in enotnosti«
tudi na občine v Hrvatski
in severni Bosni. V teh ob-
činah so namreč domačini
med narodnoosvobodilno voj-
no podobno kot v Srbiji,
nudili gostoljubje številnim
slovenskim izseljencem.
D. S.
Pred petnajstimi leti je dal pobudo mariborski »Večer«, da bi se po petnajstih letih
vrnitve v domovino slovenski izseljenci organizirano srečali s svojimi nekdan,timi gostitelji.
Pobuda .je imela odmev po vsej Štajerski in maja ,je odšla v nekatera srbska mesta dele-
gacija na pogovore o organizaciji prvega vlaka »bratstva in enotnosti«.
Na tej, petnajst let stari slilci vidimo »časnikarski pogovor« v Svetozarevii. Od leve
proti desni: Urednik svetozarevskega časnika »Novi put«, novinar-urednik »Večera« Branko
Senica, šef železniške postaje Maribor pokojni Stanko Cretnik in predstavnik Celjskega
območja pisatelj Franjo Roš.
JAVNEMU
DELAVCU
GLAVNEMU DIREKTORJU
MERX CELJE
Vitanje, lepa vas v ko-
tlini pod Pohorjem, ima
skupaj z okolico (krajev-
na skupnost) okoU 1.600
volivcev. Okrog 510 ljudi
je zaposlenih, od tega 380
doma, približno 130 pa se
jih vsak dan vozi na delo
v Velenje in Celje.
Že primerjava med šte-
vilom volivcev in zaposle-
nimi pove, da ima ta kra-
jevna skupnost nizko za-
poslenost in zato večjo
nerazvitost. Zaradi slabe
razvitosti industrije se ve-
čajo tudi drugi problemi.
Prav tako se slabša ter-
ciarna dejavnost, kot sta
trgovina in gostinstvo.
Sicer pa ima trgovina
že kar svojo zgodovino.
Do 1970. leta je bilo v
Vitanju trgovsko podjet-
je »Fužinar« s štirimi po-
slovalnicami, ki so proda-
jale vse od prehrambene-
ga do tehničnega in indu-
strijskega blaga. Glede na
ustvarjeni dohodek pod-
jetje ni moglo misliti na
gradnjo lastnih prostorov,
kajti vse poslovalnice so
bile v najetih družbenih
ali privatnih prostorih.
Tako je prišlo do inte-
gracije z Merxom v Celju.
Ob združitvi so v pogod-
bi napisaU, da mora Merx
najpozneje v poldrugem
letu zgraditi in usposobiti
za obratovanje lokal, ki
bo nadomestil vse obstoje-
če prostore, ki so še da-
nes razmeščeni v kar še-
stih stavbah. Rok za zgra-
ditev lokala je potekel 30.
junija 1971. leta. Stanje
pa se 'nd premaknilo ni-
kamor oziroma vsaj ne
do tiste tičke, da bi lah-
ko videli začetek del in
otvoritev novih prostorov.
Izgovorov za to je bilo
več, od denarja do po-
manjkanja lokacij itd.
Zdaj je zadeva tako da-
leč, da je preskrbljena lo-
kacija, Merx pa je odku-
pil tudi prostor. Vendar
občani Vitanja s tem niso
zadovoljni. Stanje, kakr-
šno je, je stalni predmet
razprav na zborih obča-
nov in konferencah druž-
benopolitičnih organizacij.
Zato zastavlja krajevna
skupnost Vitanje na pod-
lagi sklepa svojega sveta
z dne 24. februarja letos
in sklepa konference
SZDL in vseh ostalih dru-
žbenopolitičnih organiza-
cij in konferenc delega-
cij zborov občinske skup-
ščine trgovskemu podjet-
ju Merx oziroma njegove-
mu glavnemu direktorju
naslednje javno vpraša-
'nje:
— Kdaj bo rešeno kri-
tično stanje trgovskega lo-
kala v Vitanju in ali so
pogodbe med delovnimi
organizacijami samo ko-
šček nepomembnega pa-
pirja, ki na koncu kon-
cev prizadeva najmanj
2600 ljudi potrošnikov?
Tolažilni odgovori, ka-
kršni so nam bili posre-
dovani doslej, nam niso
potrebni, ker se z njimi
ne moremo preživljati.
Predsednik sveta
KS Vitanje
EDI FIJAV2
OBNOVA ČLANSTVA ZK '
STALNA
NALOGA
V zadnjih treh letih so v občinski organizaciji ZKS
v Celju vidni kvalitetni premiki pri obnovi njenega
članstva. Tako se je število članov povečalo v zadnjih
letih od 3000 na skoraj 4000, izboljšala se je tudi struk-
tura članstva, saj je v vrste komunistov stoi>alo ved-
no več neposrednih proizvajalcev, mladine in žena.
Precejši^e število novosprejetih v organizacijo ZK pa
je gotovo posledica sistematičnega dela v osnovnih or-
ganizacijah, ki so obnovo članstva pvostaviJe v svoje
programe kot eno stalnih nalog.
Ko so na ponedeljkovi seji člani komiteja občin-
ske konference ZKS v Celju obravnavali gibanje član-
stva v organizaciji Zveze komimistov pa so menili,
da dobri rezultati, ki so zabeleženi v občina, niso
odraz prizadevanj vseh osnovnih organizacij. Tako je
v občini kar deset osnovnih organizacij, ki v obdobju
treh let niso sprejele v vrste komunistov niti enega
novega člana. Ob tem pa je najbolj zaskrbljujoče dej-
stvo, da je med temi tudi veliko osnovnih organizacij
prosvetnih delavcev in celo eno podjetje. Takoj ob
teh organizacijah pa je potrebno obravnavati tudi ti-
ste, ki še zdaleč ne uresničujejo sprejete naloge, da
mora bita v vsaki temeljni organizaciji, v vsaki delov-
ni sredini od vseh zaposlenih vsaj 10 odst. komunistav.
Tako dosegajo največje organizacije združenega dela
v celjski občini komaj pet, šest ali sedem odstotno
število članov Zveze komunistov v primerjavi s števi-
lom zaposlenih. To velja tako za Aero, Cinkarno, Emo,
Ingrad in druge oi^anizacdj®, ki bodo morale do 20.
aprila izdelati podrobne programe obnove članstva v
svojih vrstah. Poleg tega pa je bdi sklep komiteja tu-
di ta, da morajo o obnovi članstva razpravljati v naj-
krajšem času vse osnovne organizacije v celjski občini
tn ob tem tudi pregledati rezultate, M so jih na tem
področju dosegle,
D. S.
OBMOČJE
Svet občin celjskega ob-
močja, ki je imel svojo red-
no sejo v torek, 23. t. m. na
Dobrni, se je natanko po
enem letu znova srečal z ne-
katerimi vprašanji prostor-
skega plana Slovenije in v tej
zvezi regije. Ugotovitev, da
sestavi j alci slovenskega pro-
storskega plana oziroma nje.
govega osnutka niso upošte-
vali regijskih pripomb in na-
dalje, da se tudi v osnutku
družbenega dogovora o te-
meljih za politiko prostorske-
ga plana Slovenije kažejo
bistveni razkoraki med eni-
mi in drugimi predvidevanji,
republiškimi in regijskimi
namreč, so spodbudili pri-
pombe in stališča ki jih bo
svet ponovno posredoval na-
prej.
Gre namreč za bistveno
drugačno vrednotenje neka-
terih pomembnih razvojnih
kazalcev kot so rast prebi-
valstva, obseg družbenega pro-
izvoda na prebivalca, struk-
tura zaposlovanja ljudi pa
tudi položaj večjih krajev
oziroma središč v regiji. In
ker gre za dokument ki bo
osnova vsem prizadevanjem
nadaljnjega razvoja, regij-
skim organom ne more biti
in ni vseeno kako je to ob-
močje zastopano v sloven-
skem prostoru, ali bo zadr.
žalo med štirinajstimi regija-
mi vsaj dosedanje sedmo
mesto ali bo po zaslugi dru-
gačnega obravnavanja padlo
celo navzdol. Sicer pa bo živ-
ljenje tako pokazalo svoje.
Beseda je tekla o nekate-
rih sanacijskih in razvojnih
problemih turizma v regiji,
čeprav je razpravo o tem
sprožil finančno negativni po.
ložaj Golt, je šlo za dosti
več kot za rekreacijski cen-
ter pod Medvedjakom. Zato
ni naključje, če je tudi ta
razprava terjala osvojitev re-
gionalnega načrta razvoja tu-
rizma, zlasti pa enotnejših
pristopov k reševanju teh
vprašanj. Tudi na tem pod-
ročju razdrobljenost ni spre-
jemljiva. In zato bo o teh in
drugih vprašanjih tekla na-
daljnja razprava na sejah ob-
činskih Izvršnih svetov pa tu-
di pri celjski turistični zvezi
in območni gospodarski zbor-
nici.
Svet občin celjskega ob-
močja je v nadaljevanju spre-
jel poročilo o delu združene-
ga dela in družbenega pravo-
bralnica samoupravljanja,
podprl pa je tudi pobudo o
začetku javne razprave o os-
nutku samoupravnega spora-
zuma o razvoju PTT ^jav-
nosti v regiji,
MB
JAVNEGA
DELAVCA
POJASNILO
V Številki 11 našega ča-
sopisa smo objavili vpra-
šanje javnemu delavcu,
namenjeno dr. Srečku SA-
VERNIKU. Poslal nam je
naslednje pojasnilo:
»Iz vašega vprašanja v
imenu staršev je razvid-
no, da se 'nanaša na or-
todontsko obra^mavo šo-
larke v zvesii s čakalno
dobo.
Dovolite mi kratko ix>-
jasnilo:
Sem upravnik TOZD —
Splošna zobozdravstvena
služba Celje, ki ji je na-
loženo: zobozdravstveno
varstvo občanov starosti
nad 18 let (neobvezna
oblika zobozdravstvenega
varstva).
Zobozdravstveni delavci,
ki delajo v dejavnosti
»Otroško in preventivno«
zobozdravstvo, so se v le-
tu 1974 priključili v TOZD
»DISPANZERSKE SLUŽ-
BE«. V okviru te temelj-
ne organizacije deluje tu-
di enota za ortodontsko
obravnavo otrok, na ka-
tero se nanaša vaše vpra-
šanje.
Iz povedanega sledi, da
nisem pristojen odgovori-
ti na važe vprašaiije. Z
namenom, da javnost do-
bi v kratkem pravilen od-
govor, sem ga posredo-
val upravniku TOZD »DI-
SPANZERSKE SLUŽBE«
tov. Veber dr. Marjanu.
Dr. Savemiku hvala za
hiter odgovor in tudi za
to, ker je posredoval
vprašanje naprej. Upamo,
da bomo kmalu dobili od-
govor dr. Vebra.
UREDNIŠTVO
ŠENTJUR: KORISTEN SEMINAR
v sredini tega meseca je bil v Portorožu seminar za
mentorje marksističnih krožkov, ki ga je organkiiral repub-
liški center za marksistične krožke. Tu so bili predvsem iz-
kušeni pedagogi pa tudi mladi funkcionarji iz osnovnih mla-
dinskih organizacij. Med udeleženci sta bila tudi dva mla-
dinca iz šentjurske občine, ki se zavzemata, da se tudi v
tej občini razvije tako Izobraževanje mladine kot so
marksistični krožki.
Seminar je uspel, sicer pa tudi pokazal, da bi moralo
biti takšno delo večkrat pripravljeno, vendar ne samo na
republiški ravni, ampak tudi v posameznih občinah.
ZVONE EREČKO
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
ŠENTJUR IN POTRES
v
Tudi letos poudarek na skupni akciji posameznih dejavnikov — Nerešenih
še 625 objektov
čeprav je preteklo že drugo
koledarsko leto, kar je obči-
ne Šentjur, Šmarje in Slov.
Konjice prizadel potres, stva-
ri še niso urejene, saj so bile
posledice sunkov takšne, da
bi jih bilo nemogoče odpra-
viti v kratkem času. V šent-
jurski občini so zopet pripra-
vili program sanacije škode
po potresu v tem letu in pri
tem ugotavljali, da je bila
1. 74 glavna skrb namenje-
na izgradnji šol ter stanovanj-
skim objektom III. potresne
kategorije, podpiranju ter
gradnji nekaterih objektov iz
četrte kategorije. Lani je
imela prednost sanacija III.
kategorije, v četrti pa je bila
zlasti stimulirana lastna ini-
ciativa prizadetih. Pregled
opravljenih del kaže, da je
bilo delo lani uspešnejše kot
1. 1974. Uspešnost so omo-
gočile izkušnje iz 1. 74 in
boljša organiziranost v kra-
jevnih skupnostih, ki jo znova
poudarjajo v letošnjem prog-
ramu sanacije.
Številk o zbranih in porab-
ljenih sredstvih, podeljevanju
pomoči in vsega drugega je
prava grmada. Zato naj za-
pišemo predvsem to, da osta-
ne v šentjurski občini za to
leto nerešenih še 398 objek-
tov v III. kategoriji in 227
v četrti. Samo za stanovanj-
sko izgradnjo v zasebnem
sektorju bi potrebovali še
93,16 milijona dinarjev, pri če-
mer ostajajo še odprta vpra-
šanja drugih objektov, v
skupni oceni 130 milijonov
dinarjev. Tako bi skupaj po-
trebovali vsaj 223 milijonov,
pri čemer pa niso upošteva-
ne podražitve.
V Šentjurju ocenjujejo, da
je gradbena operativa dob-
ro opravila delo. Pri podelit-
vi priznanja je operativa iz-
razila pripravljenost, da so-
deluje pri odpravi posledic
potresa tudi letos, kar so
šentjurčani z veseljem spre
jeli.
Ob nalogah sanacije za to
leto pa so v Šentjurju pouda-
rila predvsem naloge posa-
meznih dejavnikov.
Osnovna naloga prizadetih
občanov je vsekakor samo-
pomoč, kar pomeni njihovo
vključevanje v sanacijo svo-
jih stavb s sredstvi in delom.
Tu sta še sodelovanje z grad-
beno operativo in sosedska
pomoč. Prednostni red sana-
cij je naloga krajevnih skup-
nosti, poleg tega pa sodelo-
vanje pri sklepanju pogodb
med operativo in graditelji
ter dogovorjena pomoč obča-
nom pri zagotovitvi do-
kumentacije. Poleg skrbi za
zasebnike pa bodo morale
krajevne skupnosti skrbeti
tudi za družbeno gradnjo na
svojem območju.
Rdeči križ bo skrbel pred-
vsem za socialno ogrožene, ki
so bili prizadeti v potresu.
Osnovna naloga samoupravne
stanovanjske skupnosti bo
dokončna izdelava predloga
pogojev za najemanje kredi-
tov za leto 1975 in gospodar-
jenje z zbranimi finančnimi
sredstvi. Organizacija Zveze
borcev bo skrbela za sanacijo
po potresu pri svojih članih.
Ob vseh teh pa je potreb-
no še poudariti vsklajevalno
vlogo koordinacijskega občin-
skega odbora, biroja, civilne
zaščite ter družbeno politič-
nih organizacij. Slednje bodo
delovale znotraj občine pri
kar najširšem vključevanju
delovnih ljudi pri odpravi po-
.sledic, hkrati pa si bodo v
okviru regijskih in republi-
ških organov prizadevale za
vključevanje širše skupnosti.
M. SENICAR
LETOŠNJA
NAČRTOVANJA
Ka zadn,jem občnem zboru celj-
ske turistične zveze so med dru-
.eim ocenili tudi leto.šnja predvi-
devan.ja za sezono. Napovedujejo,
da bi morali letos doseči vsaj
takšen porast števila nočitev kot
so predvidevali v srednjeročnem
načrtu razvoja turizma na širšem
celjskem območju. To pa pome-
ni, da bi se naj letos število no-
čitev v primerjavi z lanskim po-
večalo za okoli sedem odstotkov.
Ce ,ie bilo lani na celjskem
območju 84,5.900 nočitev, bi jih
naj letos zabeležili okoli 90.1.000.
Pravijo, da so takšna predvide-
vanja realna. Sicer pa .slonijo na
uveljavitvi novega hotela Donat v
Rogaški Slatini pa tudi na pove-
čan.ju nočitvenih zmogljivosti v
laškem zdravilišču. Nobenega dvo-
ma ni, da bi nove kapacitete v
Laškem ne bile skozi vse leto
povsem za,sed*aie.
Sic«r pa tudi *a leto« napove-
duje.}«, da bo porast nočitev do-
mačih gostov nekoliko večji kot
tujih.	-VRAN
ŠENTJURSKO ZDRAVSTVO
PREKRATKI
Samoupravna interesna
skupnost zdravstva v šentjur-
ski občini je v lanskem letu
imela visok primanjkljaj, ki ga
je pokrila z občinsko rezervo
in denarjem iz rezerv regij-
ske zdravstvene skupnosti.
Ko so na nedavni seji anali-
zirali vzroke za tak primanj-
kljaj, so med glavnimi na-
vedli bruto osebni dohodek
na zaposlenega v občini, ki
zaostaja za 23 odstotkov pod
republiškim poprečjem in za
16,4 odstotka za regijskim i>o-
prečjem.
Ker je veliko ljudi iz šent-
jurske občine zaposlenih v
celjski občini, zdravijo pa se
v šentjuirju, ostajajo dajatve
teh delavcev v celjski obči-
n/i. V šentjurski občini je tu-
di 4.237 kmetov in njihovih
svojcev, ki imajo enako zdrav-
stveno zaščito, njihovi pri-
spevki pa so znatno manjši.
Investicijska vlaganja v
zdravstvo v šentjurski občini
sicer rastejo, so pa spričo
potreb še vedno prepičla.
Izgradnja zdravstvene posta-
je v Planini napreduje, ven-
dar je za dokončno izgradnjo
zmanjkalo denarja.
Zdravstvena postaja v Šen-
tjurju je bila zgrajena pred
leti, vendar postaja pretes-
na. Zdravstvena skupnost
stremi za_ tem, da bi bili
v letošnjem letu napravljeni
načrti za razširitev postaje,
v naslednjem letu pa bi za-
čeli z dozidavo.
Interesna skupnost zdrav-
stva v šentjurski občini de-
luje že dobro leto in jo se-
stavljajo 46 članska skupšči-
na, 9 članski izvršilni odbor
ter 5 članski samoupravni
nadzor. V tem času se je
skupščina sestala petkrat, iz-
vršilni odbor šestkrat, samo-
upraMii nadzor pa še noben-
krat. Po dosedanjih ugotovit-
vah je 46 članska skupščina,
ki jo sestavljajo 38 članski
zbor uporabnikov in 8 članski
zbor izvajalcev preštevilna
in je bila v dosedanjih petih
sklicih na robu sklepčnosti.
Posamezne delovne organiza-
cije imajo v skupščini po več
delegatskih mest, na skupšči-
no pa pošljejo le po enega
delegata. V zboru Izvajalcev
je osem zdravstvenih delav-
cev in če bi prišli na skup-
ščino vsi, bi bilo dela v ambu-
lantah zelo ohromljeno.
ERNEST REČNIK
RADIO CELJE
Le malokatera seja se v
današnjih časih prične toč-
ijo. Pri radijskih oddajah pa
le moramo poznati točnost in
kot se je pokazalo, so se
pred dnevi tega zavedali tu-
di naši gostje — vodilni de-
lavci nekaterih TOZD in nji-
hovi sodelavci — ko smo jih
pKDvabili v moderniziran stu-
dio naše radijske postaje —
Radia Celje.
Vabilu so se odzvali Anica
BRGLEZ in Peter LESJAK
(Zlatarne Celje), Vinko PEC-
NIK, Zvonko PERLIČ in Al-
bin ZUPANC (Tehnomeca-
tor). Zvone MIRT in Zdrav-
ko BOŽIČNIK (Tkanina),
Martin CVETKO (Avtomo-
tor), Edi KOS (Slovenijales
— Dom pohištva), Emil
PRAZNIK (Savinjski maga-
zin Žalec) in Jože KUZMA
(ITC).
Osnovni namen »obiska v
studiu« je bil prikazati po-
tek radijske oddaje z vsemi
elementi in poznejši razgovor
o nastajanju takšne oddaje,
možnostih snemanja in poda-
janja čimkvalitetnejše infor-
macije občanom. Prepričani
smo, da je bil namen ne sa-
mo dosežen, temveč prese-
žen, saj so v razgovoru »obi-
skovalci« podali veliko po-
hval, predlogov pa tudi kri-
tičnih pripomb.
Da »eksperimentalna odda-
ja« ni bila preveč resna, smo
vanjo vpletli vrsto hudomuš-
nih vesti predvsem na račun
trgovine, reklamnih sporočil
z »rahlim priokusom dima«
in glasbe — od narodne in
zabavne do vsemirske. Seve-
da tudi brez »živega intervju-
ja« ni šlo, zato sta bila nepri-
čakovano povabljena pred
mikrofon Vinko Pečnik in
Zvone Mirt. Le vskladiti ju
je bilo malo težko, saj sta na
enaka vprašanja odgovarjala
vsak po svojem konceptu —
eden šaljivo, drugi pa resno.
Po dolgih letih je pred mi-
krofon sedel tudi nekdanji
znani napovedovalec »zlati
glas« Radia Celje Zvonko
Perlič. Zanj smo soglasno
ugotovili, da bi lahko napo-
vedoval še danes, sam pa je
v pogovoru dejal, da je stol
ček napovedovalca prijetnej-
ši kot marsikateri drugi!
Oddaja ni tekla »v živo«,
temveč smo jo delno snemali
na magnetofonski trak. Tega
pa vsi v studiu niso vedeli
in je bilo morda prav zato
vse še bolj resnično. Celo
tako resnično, da se je Bin«
Zupane umaknil — zaradi
možnega inteiTjuja — v naj.
oddaljenejši kot studia, to pa
je pozneje popravil na raa-
govoru z vrsto predlogov o
nadaljnjem delu in sodelova
nju.
Ko sta napovedovalca Hild^
Kavčič in Miha Macur ol
pomoči tehnika Marjani
Strnada zaključila polurno od
dajo, se je pričel mnogo dalj
ši pogovor obiskovalcev ii
delavcev našega uredništva
Iz tega razgovora smo poteg
nili vrsto dobrih predlogov
ki jdh bomo skušali v od
daj ah Radia pa tudi na strai
neh Tednika čimpreje uresm
čiti. Sam razgovor pa nam
je dal vzpodbudo, da na po
doben obisk povabimo i
prihodnjih mesecih še več
skupin — skupine so majhc?
zaradi prostorske utesnjeno-
sti — iz različnih TOZD celj'
ske regije.
Naša želja pa je tudi, dt
bi lahko k takšnemu ogledi
in razgovoru povabili tud;
čimveč občanov — zvestil
poslušalcev Radia Celje. \
uredništvu menimo, da ni vei
daleč dan, ko bomo uresničil
tudi to. MILAN SENIČAI
ROGAŠKA SLATINA
VELIK IZVOZ
Okoli 60 odstotkov celotne
proizvodnje v izvozu. Takšna
je lanska bilanca kolektiva
steklarne »Boris Kidrič« v
Rogaški Slatini. Prvi meseci
letošnjega leta pa kažejo, da
bodo v izvozu dosegli še več-
je, še lepše rezultate.
»Na mnogih zahodnoevrop-
skih tržiščih, zlasti pa v Zdru-
ženih državah Amerike ima-
mo že kar domovinsko pra-
vico,« je v razgovoru pouda-
ril glavni direktor, dipl. inž.
Vojo Djinovski. »Delo, ki smo
ga pred mnogimi leti začeli,
ni bilo lahko. Uveljaviti smo
se morali tako s ceno kot
kvaliteto. Danes nas poznajo
in cenijo naše izdelke. Sicer
pa smo v zadnjih letih naša
zunanja tržišča močno raz-
širili. V krog stalnih odje-
malcev sta se med drugimi
vključila tudi Japonska in
Avstralija. Pomemben pa je
tudi na!š izvoz v Sovjetsko
zvezo.«
Navzlic vsemu temu izvoz-
ni posli ne cvetejo tako kot
bi lahko. Izvozne stimulacije
niso spodbudne. Vprašanje je
staro nekaj let. In vedno na
tapeti pa tudi večne obljube,
da bo rešeno. Ne samo za
rogaške steklarje. Za vse iz-
voznike.
Problemi so tudi na do-
mačem trgu. Izdelki iz Ro-
gaške Slatine so še vedno
»luksusni« in zato doma ob-
čutno dražji. Zaradi pro-
metnega davka, če bi šlo za
unikate, bi bil tak režim ra-
zumljiv, drugače pa je za več-
jo ali manjšo serijsko proiz-
vodnjo.
V zadnjem času se je roga-
ški kolektiv močno uveljavil
na ameriškem tržišču s kozar-
ci za razne pijače (štirje v
kompletu), ki jih prodajajo
v posebnih škatlah. Na njih
niso navedeni samo osnovni
podatki proizvajalca. Tu je z
velikimi črkami zapisan tudi
naš pozdrav, naša zdravica
»ŽIVELI«. In potem v angle-
škem jeziku obrazložitev te-
ga pomena. Zato nič čudne-
ga, če si v Ameriki mnogo-
kje ob nazdravljanju rečejo
še »živeli!«
Rogaški steklarji so tudi
sredi pomembne investicijske
dejavnosti. S čistilnimi na-
pravami bodo zavarovali
svoj zdraviliški kraj. V sredi-
ni letošnjega leta bodo izro-
čili namenu novo avtomat-
sko zmešamo. In potem pri-
deta na vrsto še dve novi
peči in še marsikaj drugega.
M. B.
TT PREBOLD
DOBRO
GOSPODARI
Med najpomembnejše
samoupravne odločitve
delavcev v združenem de-
lu sodi prav gotovo spre-
jemanje gospodarskih na
ortov in zaključnih raču-
nov. Tega se dobro zave-
dajo tudi v tekstilni to-
varni Prebold, zato so oh
sprejemu zaključnega ra-
čuna za lansko leto sez-
nanili vse delavce z mi-
nulim gospodarjenjem.
Iz zaključnega računa
je razvidno, da so dob-
ro gospodarili. Sicer pa
podjetje zadnja leta pos-
luje rentabilno in se tako
uvršča med tiste organi-
zacije združenega dela, ki
nimajo problemov z ne-
likvidnostjo.
Pravilne programske us.
meritve in akcijski pro-
grami so faktorji, ki po-
tem po zaslugi vseh dm-
gih okolnosti, tudi člove-
ških, prinašajo dober po;
slovni rezultat. Na dlani
pa je, da bi bil rezultat
boljši, če bi uspeli zmanj-
šati zaloge manjvrednega
blaga. Prav tako niso za-
dovoljni z izvozom, ki bi
ga naj dosegli vsaj toli;
ko, da bi si zagotovili
pravico do zadostnega
uvoza reprodukcijskega
materiala. Zato bodo le-
tos več napravili za uve-
ljavitev na tržiščih z de;
želami v razvoju pa tudi
drugod.
DARKO NARAGLAV
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
ŠPORTNE VESTI IZ
SAVINJSKE DOLINE
šolska športna društva v žalski občini so pripravila
^ve občinski prvenstvi SSD. V veleslalomu, ki je bilo
v Libojah je nastopilo 252 tekmovalcev. Zmagovalci: ci-
cibani: Jure Kranjc (2alec); cicibanke: Polona Marovt
(Žalec); pionirke: Novenka Oblak (2alec); pionirji: Uroš
iCragl (Žalec); starejše pionirke: Saša Rak (Braslovče>;
starejši pionirji: Marko Ocvirk (Vransko); mladinke: Tat-
jana Rojnik (Braslovče); mladinci: Matija Rožič (Bia-
slovče).
Občinsko prvenstvo ŠŠD v atletiki pa je bilo v telo-
vadnici Oš Šempeter. Nastopilo je 287 učencev in učenk
iz osmih popolnih osnovnih šol. Zmagovalci: višina: pio-
nirke: 2olnir (Prebold) 135 cm; višina: piomrji: Križnik
(Griže) 155 cm, plezanje po vrvi: pionirke: Marovt (5,0
gek.; plezanje: pionirji: Romih (Polzela) 4,4 sek.; 20 m
pionirke: Elemenik (2alec), Drnovšek (Vransko) obe čas
3,6 sek.; 20 m pionirji: Kobula (2alec), Rizmal (Prebold)
oba čas 3,3 sek.
Mesečnega šahovskega brzotumirja 6K Savinjčan iz
Šempetra se je udeležilo 21 šahistov. Zmagal je M. štor-
man 17,5 točke, sledijo Skok 15,5, Debevc 14,5, J. štorman
14, Petemel 13 točk itd.
T. TAVČAR
INVALIDI TEKMOVALI
v počastitev mednarodnega dneva invalidov je društvo
Invalidov 2alec pripravilo tradicionalno tekmovanje inva-
lidov-športnikov v kegljanju, streljanju z malokalibrsko
puško in šahu. Nastopilo je 212 tekmovalcev iz Ljubljane,
Kočevja, Sežane, Nove Gorice, Maribora, Izole, Velenja,
Laškega, Šentjurja, Zagorja, Polzele, Trbovelj, Kranja in
domačini. Rezultati: streljanje: 1. Velenje 681 krogov, 2.
Žalec 668, 3. Celje 636, 4. Šentjur 589, 5. Laško 558 krogov
itd.; kegljanje, borbene partije: 1. Celje 575 podrtih keg-
ljev, 2. Trbovlje 652,... 6. Žalec I. 481,... 10. Žalec II
435,... 12. Velenje 470 ..., 19. Mozirje 278 podrtih kegljev
itd.; šah: 1. Celje 64,5 točke, 2. MTT Maribor 62,5, 3. Pol-
zela 40, 4. Žalec I. 39, 5. Velenje 17 točk itd. Vse pr\'e
ekipe so prejele od TKS 2alec, ki je bila pokrovitelj
tega športnega srečanja, lepe pokale.	T. TAVČAR
VRTIČKARJI: ZDAJ ZARES
Vrtičkarjem je zagodlo slabo' vreme. Tudi nam, ki smo
pred šiirinajstinu dnevi celo na prvi strani objavili spored
demonstracij, ki jih je pripravilo celjsko hortikultumo
društvo. Zdaj so znani novi datumi. Upajmo, da tudi
dokončni in da ne bo vmes prišel spet kak .snežni metež.
Tako bo v ponedeljek, 29. t. m. prikaz obrezovanja
vinske trte, naslednji dan pa sadnega drevja. In to na
Polulah. Zbirališče ob štirih p>op>oldne pri gostilni Logar.
V sredo, 31. t. m. in v četrtek, 1. aprila bosta enaki
demonstraciji še na Ostrožnem. Zbirališče bo pri gasil-
skem domu. Prav tako ob štirih popoldne.
Vabljeni člani in vsi, ki jih zanima delo na vrtu,
v sadovnjaku, mf^l vinsko trto!
KORENJAK PRI 80
Redek osemdesetletnik praznuje visok jubilej tako
zdrav, vitalen in še poln življenjske vneme, kot J02E ZA-
GER iz Topolšice pri Sošt^'u. Ko so se zbrali pred
dnevi gasilci iz njegovega domač^ kraja in mu čestitali
ob njegovem visokem jubileju, je smelo spregovoril o ga-
silstvu, o svojem delu in o nalogah, ki čakajo mlajši rod
na področju gasilstva. Jože Zager je namreč soustano-
vitelj (eden izmed dveh, ki še živita) PGD Topolšica in po
45 letih še eden najaktivnejših članov. Domačini, še po-
sebno pa gasilci, so nanj ponosni, zato so mu za simbo-
lično priznanje podarili lesen kip gasilca, delo znanega
domačega umetnika in zadeli v polno. Jože bi se ničesar
^Ij ne razveselil kot ravno lika humanosti, požrtvovaJno-
>K>siloa družbene samozaščite gasilca.
Skromen je jubilant, saj skoraj ni bil pri volji, da bi
Sa predstavili za časopis. Prejel je mnoga visoka gasilska
odličja, gasilec I. in II. stopnje ter gasilec veteran od
gasilske zveze Slovenije, leta 1965 pa najdražje, odlikovan
'Vle Maršala Tita. Pravi, da se najbolje počuti v družbi
^ajših gasilskih aktivistov, saj je to nj^ov svet.
Kdo bi verjel, da bi tako krepak možakar še letos
Plavil tudi zlato poroko?
Na sliki: Jože Zager z ženo in gasilci.
JOŽE MIKLAVC
zaupno
FANT ČEZ PLOT, JAZ PA NOSEČA?
Sem redna bralka va-
Sega časopisa, posebno ra-
da pa prebiram , rubriko
Zaupno. Zdaj sem tudi
sama zašla v tisko, zato
vas prosim za odgovor.
šestnajst let sem stara
in imam fanta, ki je sta-
rejši le malo od mene.
Imava se rada, kljub te-
mu i>a on rad osvaja tudi
druge. Velikokrat sem ga
zaradi tega že posvarila,
on pa mi pravi, da z no-
beno ne misli zares in da
tako, kot ima mene, nima
rad nobene. Jaz pa se za-
radi tega zelo sekiram,
ker brez njega ne vem, če
bi mogla živeti. Zato vas
prosim, kako naj mu pre-
prečim to dejanje.
Rada bi tudi, da bi se
predstavil staram, da bd
potem lahko šla skupaj
na kakšen izlet. Cto pa te-
ga noče, čeprav sva sose-
da in se dobro razumemo.
Prosim vas, da mi tudi
glede tega date kakšne
nasvete in tudi zato, ker
bi rada vsaj malo uživala
svoja leta.
S fantom sem imela tu-
di spolne odnose, pri ka-
terih sva bila zelo srečna.
In glejte, zdaj se mi je
naredilo nekaj, kar še ni-
koli poprej, čez tri dnd
sem dobila perilo in ker
sem ga imela že prej, pred
nekaj dnevi, se mi zdi to
zelo sumljivo in me zelo
skrbi, če sem noseča.
Pismo končujem in se
vam že naprej zahvalju-
jem za odgovor, ki bi me
potolažil. VERONIKA
Draga Veronika,
recepta, kako bi fanta ob-
držala na uzdi, da ne bi
»štemal« tudi drugih, k
tebi pa hodil spat in te
puščal v negotovosti, ne
vem. Lahko ti svetujem,
da v bodočnosti temeljito
premisli vsako svoje in
njegovo »dejanje«, ker
drugače se bo iz te zveze
nazadnje res še kaj izci-
milo. Zaenkrat pa mislim,
čeprav je bil opis pomani*
kljiv, da nisi noseča, če-
prav krvaviš. Noseč si ta-
krat, ko mesečno perilo
izostane. Vsaj največkrat
Je tako, dopustne pa so
tudi Izjeme.
Ce se mislita s fantom
še naprej »štemati«, se
morata zaščititi s kakšnim
kontracepcijskim sred-
stvom. V nasprotnem pr^
meni bo na svet prijokal
otrok, ki bo imel premla-
do mamico in neodgovor-
nega očeta.
NATAŠA
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
PO VOLITVAH V TKI
10. marca so v Tovarni kovinskih izdelkov v Vitanju volili nove člane
samoupravnih organov. Volitve so bile zelo uspešne, saj so svoje pred-
stavnike volili vsi delavci razen tistih, ki so bili zaradi bolezni ali dopusta
opravičeno odsotni. Novoizvoljeni predstavniki samoupravnih organov se
že sedaj, ko pravzaprav še niti niso pričeli z delom, dobro zavedajo na-
log, ki jih čakajo v letošnjem letu. Še posebej tistih, ki terjajo dvig pro-
duktivnosti in kvalitete dela. Sicer pa sta mi nekaj več o samem gospo-
darskem položaju v Tovarni kovinskih izdelkov ter o glavnih nalogah, ki
stoje pred celotnim kolektivom v letošnjem letu, povedala Jože Sleme-
njak, podpredsednik novoizvoljenega delavskega sveta in Ivan Zorko, se-
kretar osnovne organizacije sindikata.
Jože Slemenjak: »V naši or-
ganizaciji pričakujemo letos
zelo težko gospodarsko situ-
acijo, še posebej po 1. apri-
lu. Že sedaj se otepamo s
težavami v prodaji izdelkov,
posebej tistih, ki jih proiz-
vaja livarna. Vsi delavci v
tovarni smo temeljito sezna-
njeni s stanjem, kakršno je
danes, zavedamo pa se tudi
težav, ki bodo nastopile. Za-
to §o nam tudi popolnoma
jasne naloge, ki jih bomo
morali uresničiti, če hočemo
letos uspešno poslovati. Pred-
vsem moramo v organizaciji
dvigniti produktivnost dela,
ki je sedaj še na zelo nizki
stopnji, iziboljšati pa moramo
tudi kvaliteto naših izdelkov.
Ti dve osnovni nalogi sta
tudi temelja v stabilizacij-
skem programu, ki smo ga
sprejeli in o katerem so raz-
pravljali delavci v vseh samo-
upravnih delovnih skupinah.
Ob koncu pa moram pove-
dati tudi to, da je tudi odgo-
vornost vseh nas, ki smo bi-
li pred kratkem izvoljeni v
samoupravne organe naše to-
varne še toliko večja ravno
zaradi težke situacije, v kate-
ri se nahajamo mi in celotno
gospodarstvo sploh. Zato mo-
rajo biti naše odločitve še
toliko bolj tehtne in v skla-
du z gospodarskim progra-
mom, ki smo ga sprejeli za
letošnje leto.«
Ivan Zorko: »Poleg tega,
da moramo letos povečati
produktivnost dela za 20 od-
stotkov in izboljšati kvalite-
to našega dela, nas čaka še
cela vrsta drugih nalog. Tako
moramo izboljšati tehnologi-
jo v nekaterih oddelkih tovar-
ne, naša glavna naloga pa
bo prav gotovo ustanovitev
temeljnih organizacij združe-
nega dela. To nalogo smo si
zastavili že lani, pa je zara-
di kadrovskih in drugih ob-
jektivnih vzrokov nismo mo-
gli uresničiti. Sedaj pa že
pripravljamo ekonomski ela-
borat, ki nam bo pokazal
upravičenost ustanovitve treh
temeljnih organii^acij v livar-
ni, mehanski obdelavi in v
kovačnici. V tem letu pa bo-
mo morali posvetiti skrb še
enem problemu, ki je v naši
tovarni iz leta v leto bolj
pereč: to je standard naših
delavcev. Kot sekretar sindi-
kata moram povedati, da je
naša organizacija o proble-
mih standarda že velikokrat
razpravljala in da bo posku-
šala v tem letu storiti naj-
več na tem področju. S tem
v zvezi je potrebno izboljša-
ti delovne pogoje delavcev,
urediti garderobe, sanitarije,
prehrano, rekreacijo in naj-
važnejše — poskušati moramo
rešiti tudi stanovanjska vpra-
šanja delavcev. Upam, da
bomo vsaj nekaj teh nalog
uspešno rešili.«	D. S.
Inž. JOŽE BUČER, predsednik izvršnega sve-
ta skupščine občine Šentjur pred podpisom
območnega družbenega dogovora o družbeno
ekonomskem razvoju:
»Bistveno za nas v tem letu je, da nikakor ne sme-
mo stagnirati v razvoju. Načrtujemo \T.soko rast pro-
izvodnje. Na to bo nedvomno najbolj vplivalo vlaga-
nje investicijskih sredstev v tovarno Alpos. Hkrati
pa tudi lesna industrija Bohor dokončuje žago. Tako
bo Bohor končno tehnološko zaokrožena cclota.
Res pa je, da bomo kljub temu še vedno v »klubu
nerazvitih«. To pa pomeni, da smo še vedno obsojeni
na večno prosjačenje za sredstva, predvsem za tisti del
sredstev, ki bo pomenil boljši standard — boljše živ-
ljenje — naših delovnih ljudi.«
RDEČA
DVORANA
VELENJE
prireja
ZABAVNO-
GLASBENI
VEČER
27. marca ob 19. url.
Sodelujejo Nela Eržišnik
tn ansambel Dobri znanci.
Predprodaja vstopnic:
Rdeča dvorana Velenje —
kiosk
Izletnik OeJ/je — Celje, Ve-
lenje, Žalec, Mozirje
Viator Ljubljana — tu-
ristična pisarna Slovenj
Gradec
Ne pozabite!
Rdeča dvorana
Velenje 27. marca
ob 19. uri!
POVEZANOST Z BAZO
v ponedeljek, 29. marca bo 30. seja predsedstva OK
ZS.MS Celje v tovarni Emo. Namreč, na 19. seji predsedstva
so sklenili, da bodo odslej vse seje predsedstva v delovnih
organizacijah, kjer je največ mladih sploh in kjer se orga-
niziranost prične. Prva je na vrsti torej Emo in tretja toč-
ka dnevnega reda bo tudi govorila o politični organizira-
nosti mladih te velike organizacije združenega dela.
POSVETOVANJE O KOROŠKI
v petek, torej jutri, 26. marca, bo ob 17. uri v dvorani
doma JLA zanimivo predavanje o koroških Slovencih, ki
ga bo izvajal predsednik kluba slovenskili študentov v
Gradcu Janko Kulmež. Predavanje bi moralo biti že lani
in je predavatelj že bil na poti v Celje, a se je ponesrečil
T prometni nesreči. Predavanje je organizirala C2K ZSMS
Celje.	D. M.
CEUE: ZNANJE MLADIM
•
Občinska konferenca Zveze sociaUstične mladine ▼
Celju je pripravila 2« soboto celodnevni seminar na
Dobrni za mlade iz delovnih oi^anizacij celjske obči-
ne. Na omenjenem seminarju se bodo pogovarjali o
delu samoupravnih delovnih skupdn, o aktivih mladih
komimistov, o vlogi mladih v sindikatih, kot četrta
delovna točka dneva pa bo popoldne okrogla miza o
poliMčm organiziranosti mladih iai o nalogah socdali-
sitačne mladine. Na tej okrogli mizi bodo tudi navzoči
predstavniki družbenopolitdčmh organazacdj celjske oto-
čdne in tajnik skupščine občine Celje.
ŠENTJUR:
STISKA
V JASLIH
Vzgojno varstveni zavod
Šentjur, ki ima skupaj
z oddelkom na Ponikvi v
oskrbi 160 otrok (kar je
okoli 9 % predšolskih ot-
rok v občini), ima v ja-
slih prostorsko stisko.
Vodstvo ustanove ima vpi-
sanih kar 26 otrok, ki ča-
kajo na sprejem. Vse ka-
že, da bodo dobršen del
teh otrok sprejeli šele ko-
nec junija, ko bodo šli
sedanji otroci iz jasli v
višje skupine.
Kljub temu, da so no-
vo zgradbo izročili name-
nu pred tremi leti, je že
sedaj pretesna.
V	naslednjem tednu bo
ustanova sklicevala ses-
tanke staršev, na katerih
se bodo pogovarjali tudi
o delnem zvišanju pris-
pevkov.
VVZ je poskusno odprl
oddelek v pjopoldanski iz-
meni, ki pa se ni obne-
sel, ker je bilo za ta čas
premalo otrok.
V	aprilu in maju bo
VVZ organiziral pravljič-
ne ure za vse predšolske
otroke v vseh krajevnih
skupnostih, kar je za šen.
tjursko občino novo. Vrh
tega bodo tudi letos v
poletnih mesecih organizi-
rali potujoče vrtce v vseh
zunanjih krajevnih skup-
nostih.
ERNEST RECNIK
KONJICE:
AKCIJA ZA
UREDITEV
GROBOV
Občinski odbor ZZB
NOV Slovenske Konjice
je pobudnik akcije za ure-
ditev grobov talcev na
Stranicah. V akcijo naj bi
se vključile vse organiza-
cije in društva, pa tudi
organizacije združenega de-
la, s prispevki, ki bi jih
v akciji zbrali, pa bi ure-
dili parkirni prostor in
stezice ob grobovih talcev.
D. S.
KOZJANSKA AKCIJA
Povezovanje krajevnih
skupnosti na nekem območ-
ju, še zlasti, če se srečujejo
s skupnimi problemi, posta-
ja danes nujnost, ne glede
na občino, ki ji posamezna
krajevna skupnost pripada.
Ena sama KS ne more re-
ševati vsega, če je na nek
določen problem vezanih
več KS, kakor je to primer
velike akcije na Kozjanskem
za asfaltiranje ceste Slivni-
ca—Sodna vas. Na Kozjan-
skem imajo še danes slabe
ceste, posodabljanje poteka
zelo počasi in ob taki počas-
nosti ne bo Kozjansko po-
sodobilo svojih cest niti v
dvajsetih letih. Zato je od-
ločitev petih krajevnih skup-
nosti v šentjurski in šmar-
ski občini Loke pri žusmu,
Vinskega vrha, Tinskega, Pri-
stave in Slivnice, seveda s
sodelovanjem obeh občin za
zbiranje solidarnostnih sred-
stev za posodobitev ceste Sliv-
nica—Sodna vas izrednega
pomena tn je prav ta akcija
tudi največja po vojni na
Kozjanskem. In prav ta ce-
sta je tista, ki omenjene
krajevne skupnosti tudi živ-
ljenjsko povezuje. Ta kozjan-
ska velika akcija ima pri
•tem še poseben solidarno-
sten pomen, saj v tej akciji
ne sodelujejo samo delovne
organizacije obeh občin, am-
pak sodelujejo tudi organi-
zacije združenega dela Celja
in Ljubljane, še zlasti veliko
pričakujejo od celjskih delov
nih organizacij, kjer tudi de-
la največ Kozjancev prav iz
območja petih krajevnih
skupnosti.
Letošnja velika akcija za
cesto solidarnosti Slivni-
ca—Sodna vas je Kozjance,
ki živijo na območju petih
krajevnih skupnosti, združila
v skupno delo. In ne samo
njih, ampak tudi obe občini.
V teku je priprava ustanovit-
ve skupnosti petih krajevnih
skupnosti. Osnutek samoup-
ravnega sporazuma je v ra«,
pravi, kakor so povedali ti^
posvetu v Loki pri Žusmu
kjer so bili nav^zoči tu(i
predstavniki obeh občin,
Predlagano je bilo celo, fjj
bi ustanovili skupnost za ij
gradnjo te kozjanske ceste,
ki teče ob meji obeh občin_
vendar se postavlja vprš^
nje, kako bi ta skupnost de
lovala in če bi dosegla svo.
namen. Prav iz teh razlogo?
je zamisel, ki je zapopadet^
v	osnutku samoupravnega
.sporazuma o ustanovita
skupnosti krajevnih skupno,
sti stvamejša, saj bodo kra-
jevne skupnosti tako bolje
povezovale in tudi lažje reš&
vale skupne probleme. Seve-
da pa bi morala biti v tem
sporazumu v ospredju akci-
ja zbiranja sredstev za asfa].
tiranje ceste, pri tem pa jt
treba bolj poudariti obvej
nosti obeh občinskih skup.
ščin komunalnih skupnosti
in družbenopolitičnih organi-
zacij, kakor je bilo posebe
poudarjeno na posvetu.
Pričakovati je, da bo tud
tokrat solidarnost delovnilj
ljudi v organizacijah združe
nega dela, samoprispevek
kmečkega življa v petih kra
jevnih skupnostih, prišla d(
polnega izraza in tako pri
spevala svoj delež za hitrejši
razvoj teh krajevnih skup-
nosti, za enako vredne j še živi
Ijenje kmečkega življa na ten
območju. In prav zaradi ti
solidarnosti je bodoča so
sobna cesta Slivnica-Sodm
vas že seda j dobila ime ce
sta solidarnosti, saj tudi imi
izjemen pomen za Kozjan
sko. Kozjanci bodo v njiho
vi	akciji prispevali velik d?-
lež, solidarna pomoč Cel>
in Ljubljane — pričakovati
pa je pomoč tudi od drugi!
mest — pa bo dala tej veli
ki akciji še večjo vrednod
M. ŠTANCEI
ZK ŠMARJE
Občinski komite zveze ko-
mimistov in Delavska univer-
za Šmarje pri Jelšah sta pri-
pravila v začetku tega mese-
ca seminar za novosprejete
člane zveze komunistov. Ude-
ležilo se ga je šestindvajset
slušateljev. Izobraževanje
mladih ljudi, posebno še ko-
munistov, ki jih v vsakda-
njem delu čakajo številoe na-
loge, predstavlja pomemben
del izobraževalnega procesa v
šmarski občini. Toliko bolj
zaradi tega, ker razvitost
(beri nerazvitost) narekuje
večje potrebe po hitrih in
uspešnih kadrovskih rešitvah
zaradi potreb. Zato v šmar-
ski občini posvečajo temu de-
lu večjo pozornost in usmer-
jajo sredstva tja, odkoder se
bodo čez čas bogato obresto-
vala. To je v tem trenutku
izobraževanje.
Mladi komimisti so bili z
omenjenim seminarjem zado-
voljni. Veliko so zvedeli o
samoupravljanju, njegovem
utrjevanju in širjenju, o druž-
beni samozaščiti, o politiki
do verujočih, o delegatskem
sistemu, o vlogi in pomenu
samoupravnih interesnih
skupnosti, ter druga preda-
vanja. Zato so bili z vsebin-
skim delom seminarja zelo
zadovoljni, saj jim bo poma-
gal reševati problematiko, s
katero se srečujejo pri svo-
jem vsakdanjem delu. Več
predlogov pa so dali za bolj-
šo metodo dela v prihodnje.
Pogrešali so delo po skupi-
nah, čeprav je treba ob tem
upoštevati časovno stisko in
obsežnost gradiva. Vse sku-
paj ni dovoljevalo tudi in-
dividualnega dela in več di-
alogov s predavatelji. Zato
predlagajo, da bi v prihodnje
morali omogočiti več različ-
nih, pestrih oblik dela ob
spoznavanju novih teoretičnih
dognanj na področju
marskističnega izobraževanja
in družboslovja nasploh. Po-
grešali so tudi še več sodob-
nih tem, radi pa bi tudi prej
dobili na vpogled sicer ob-
sežno seminarsko gradivo.
Lahko bi se bolje pripravili
in sproti dajali nove predloge.
Organizatorji izobraževanja
mladih komunistov v šmar-
ski občini bodo pripravili
prihodnje seminarje v razšir-
jeni obliki. Gre za osnova-
nje dveh skupin: A in B. A
skupina bo za začetnike, B
skupino pa bodo tvorili tisti,
ki so prvi seminar že absol-
virali in bodo na predavanjih
poslušali nove teme. Tako bo
ostajalo po vsej verjetnosti
tudi več časa za razne pri-
vlačne oblike dela na semi-
narjih, kjer naj bi mladi ko-
munisti sproti ugotavljali
svoje znanje in se pogovar-
jali o novih in izpopolnjenih
metodah dela.
Odveč je torej ponavljati
pomembnost izobraževanja
in izpopolnjevanja mladih ko-
munistov, ki jih v šmarski
občini čakajo številne ne ti
ko lahke naloge, ki bod
uspešno rešene nedvomn
prispevale k hitrejšemu pn
moščanju med razvitim i
nerazvitim.
DRACJO MEDVE
ŽALEC:
OBLETNICA OF
Pri Občinski konierenoi
SZDL Žalec so že stekle
priprave na osrednjo pro
slavo ob obletnici osvobo-
dilne fronte slovenskega
naroda. Proslava bo leto«
v	krajevni skupnosti Pol-
zela, kjer je bil pred dne
vi	tudii sestanek, na kate
rem so določili vsebino
kulturnega programa. Ot
tej priložnosti, predvide
no je, da bi bdila osrednjs
proslava 24. marca, bodo
podelili več občinskih pri
znanj OP.
Proslava bo nosila pe
čat gospodarskih, kultuf
nih in drugih dosežkov n^
področju krajevne skup
nosti Polzela, ka so na-j-
večja zasluga vseh deloV'
nih ljudi in občanov. ^
svečanim praznovanjent
bodo povezali tudi otvo
ritev novih objektov dfi
lovnega kolektiva tovam<
nogavic Polzela.
M. r
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
ŽIVLJENJSKA POT REVOLUCIONARKE OLGE VRABIČ
OLGA VRABIČ je svojo živ-
ljenjsko pot namenila delavske-
mu razredu. Jutri praznuje lep
življenjski jubilej — 60 let v živ-
ljenju revolucionarke. Dan, kot
vsak drug, pa vendar obdan s
številnimi čestitkami, dobrimi že-
ljami, srečanji in priznanji. Pred-
sednik republike ji je podelil vi-
soko državno odličje.
Ko smo ji' čestitali, smo se
zapletli v kramljanje. Tako smo
sestavili mozaik utrinkov njene
revolucionarne poti. Pogovor z njo
je dvakrat prijeten: obdaja te ne-
posrednost, odkritost, v vsaki
njeni besedi je toplina človeč-
nosti in ostrina do krivičnosti.
Taka je Olga Vrabič, vsakda-
nja v srečanju, izjemna v življe-
nju. Kar smo zapisali ne daje
njene podobe, pove pa komu je
stisk roke od srca namenjen: Še
na mnoga leta!
OD MLADIH NOG
REVOLUCiONARKA
NOVI TEDNIK: IVIladost ste pre-
živeli v Šoštanju in Celju, Iiamor
ste hodili v gimnazijo. V Šoštanju
je bil pred vojno močan delavslci
razred. Mladina, predvsem pa
SKOJ in KP, sta bila izredno
alctivna. Vi ste bili v prvili vrstah.
Zakaj je partija lahko bila vplivno
tako močna?
OLGA VRABIC: VpMv partije je bil
predvsem v njenem programu, v vpra-
šanjih, kd jih je postavljala v ospredje.
Tedaj, ko se je po okupaciji Avstrije
fašistična nevarnost močno bližala tudi
naši domovini, je bila komunistična par-
tija edina, M se je zavzela za obrambo
nacionalne integritete in neodvisnosti
naše dežele. Poleg tega so bile zahteve
partije za zboljšanje ekonomskega in
socialnega položaja najširših delovnih
množic takšna osnova, pri kateri so se
lahko zbirale mlade sile. To še pred-
vsem zaradi tega, ker mladina v pred-
aprilski Jugoslaviji ni mogla graditi traj-
ne, solidne perspektive za svojo bo-
dočnost.
Imela je tudi veliko simpatizeo-jev
med delavci. Toda kapitalisti so delaild
na tem, da so delavci, ki so sodelovali
v stavkah ali se kako drugače izpostav-
ljali, izgubljaU svoja delovna mesta. Zato
je med mladino vrelo. Razen tega je
bila mladina enotna. In še to, enako
smo zbirali delavsko, študentsko in kmeč-
ko mladino. Posebno v počitnicah, ko
smo imeli več časa, se je družbeno živ-
ljenje močno razgibalo. Tu je šlo prav
tako za sistematično politično delo.
Šoštanj je unel takrat tudi močno
partijsko in skojevsko organizacijo. V
SKOJ smo imeli okrog 45 članov. Šo-
štanj je poslal svoje borce tudi v med-
narodne brigade v Španijo. To sta bila
Božo Mravljak in Karlo Mlakar. Šoštanj
je dal tudi dva narodna heroja, kar po-
trjuje, da je bito napredno delavsko
gibanje izredno množično, borbeno in je
vplivalo na nadaljnji razvoj narodnoosvo-
bodilnega gibanja na tem delu Slovenije.
NOVI TEDNIK: V komunistični
partiji delate od leta 1936. Nepo-
sredno pred vojno ste bili tudi
sekretarka. Partija je že takrat
s svojim pravilnim odnosom do
enakopravnosti žena, tudi s tem,
ko ste bili izvoljeni za sekretarko,
izkazovala pravilni odnos do vpra-
šanja, Id še danes ni docela re-
šeno?
OLGA VRABIC: Brez dvoma. Partija
je imela že tedaj jasno stališče do žensk.
Znano je, da je tudi peta konferenca
izdelala do tega vprašanja določena sta-
lišča. In posledica tega je bila, da je
partija načrtno dvigala ženske kadre;
pripravljala jih je za bodočo oboroženo
borbo, bo je r^unala, da bodo moški
bolj sodelovaM v oboroženem boju, žen-
ske pa v političnem delu. Takrat seveda
nismo boli še politično usposobljeni za
te naloge, zato pa smo dobile ženske
toliko pomoči, da smo lahko kmalu od-
govarjale za te, ne tako enosta\-ne
zahteve.
NOVI TEDNIK: Ta partijska stra-
tegija se je bogato obrestovala,
zlasti s prihodom okupatorja.
Mnogi kadri so bUi preganjani.
Med temi tudi vaša družina, ki je
bila iz.seljena v Srbijo. Tam ste
šli v partizane in opravljali po-
membne funkcije. Ne le borci ko-
smajskega odreda, vsa Srbija vas
pozna. Kako ste se kot Slovenka
počutili med srbskimi partizani?
OLGA VRABIC: Zelo dobro, saj ni-
sem bila niti enkrat v položaju, ko bi
bila diiskriminirana zaradi svoje nacio-
nalne pripadnosti.. Nasprotno, prav zato,
ker smo bili Slovenci, smo bdli toliko
bolj cenjeni in spoštovani rrted borci in
prebivalci. To dokazuje, kako nam je
nacionalizem nekaj tujega. Nacionalizma
in šovinizma v našem narodu ni bilo.
Zanj so se oprijemali le ambiciozni ljud-
je in ljudje, ki so se naslanjali na ostan-
ke buržoazije in hoteli pri tem uresni-
če\-ati svoje interese.
TUDI PALAČINKE
NA BOJIŠČU
NOVI TEDNIK: Med vojno ste go-
tovo preživljali težke trenutke, so
pa bržčas tutli dogodki, ki se jih
spominjate, ki so se vam močno
vtisnili v srce.
OLGA VRABIC: Da, to je bilo in da-
nes je te reči težko selekcionirati. V
človeški naravi je, da pozablja težke
situacije in da ostajajo bolj sveži tistd
spomini, ki so pozitivni, ki so dobri, ki
ohrabrujejo. Takšnih situacij je bilo ve-
liko. Bile so povezane z borbo, saj se je
tudi kosmajski odred moral ničkoldko-
krat boriti z dosti močnejšim sovražni-
kom. To je bil teren blizu Beograda,
z zelo razvitimi komunikacijami in če se
spomnim, da nas je bilo malo, potem
se \pi'ašujem, kako smo vse to zmogli.
Bile so lepe in težke situacije. Zlasti pa
so se mi vtisnili v spomin ljudje v ne-
katerih predelih, ki so tako podpirali
našo narodnoosvobodilno borbo. Spomi-
njam se kmetic iz okolice Smedereva,
iz Drugolca, ki so prinašale na naše po-
ložaje, ko smo se borili, v košarah pala-
činke. Niso kazale nobenega strahu in
so verjele v našo zmago, čeprav še ni
bila tako neposredno pred nami.
NOVI TEDNIK: Vsak dan ste no-
sili glavo v torbi. Ali vam je bilo
kdaj tesno pri srcu, vas je bilo
kdaj strah?
OLGA VRABIC: Seveda me je bilo
strah, toda moja sreča je bila, da je ta
strah prihajal šele za menoj. Se pravi,
da v kočljivi situaciji tega nisem obču-
tila, zato sem vedno reagirala prisebno.
Toda potem, ko je ta nevarnost minila,
še zlasti, če smo imeli v bitkah ljudske
žrtve, potem je prihajal strah, prihajala
je tesnoba. Večkrat je ta strah pretil,
da bi zajel celo enoto. To pa smo pre-
magovali s pesmijo, ki nam je pomagala,
da smo izplavali iz čustvenih težav. Te
težave' so človeške, naravne.
NOVI TEDx\IK: Kako ste doživeli
osvoboditev našega glavnega me-
sta, Beogratia?
OLGA VRABIC: S skupino soborcev
sem že preg prišla na ilegalno deilo v
Beograd. Zato sem osvoboditev doživela
neposredno v samem mestu. Lahko re-
čem, da je bila slika nepopisna. Sama
osvoboditev je potekala tako hitro, da
smo nekega jutra, ko smo prišli na uli-
ce, že naleteli na naše enote in na srečne
in žareče obraze domačinov.
NOVI TEDNIK: Beograd se je
neposredno vrinil v vašo življenj-
sko pot. Več let ste delali v zvez-
nih organih zveze komunistov,
zveze sindikatov in v zvezni skup-
ščini. V čem je vrednost, ki ga
delo v zveznih organih pušča v
človeku in mu koristi pri odgo-
vornih delih sploh?
OLGA VRABIC: Mislim, da je za vsa-
kega družbenopolitičnega delavca, ki žefli
delati na širši in odgovornejši družbe-
nopolitični funkciji nujno, da pozna Ju-
goslavijo kot celoto. Zato, ker je naša
Jugoslavija tudi bistfveni faktor za vso
našo nadaljnjo pot. Ta pa toliko po-
membna in specifična, da tisti, ki ne
pozna Jugoslavije v celota, mislim, da je
slabo informiran in usposobljen za svoje
delo. To je še toliko bolj pomembno,
ker je vsak naš narod, vsaka narodnost
dala v boj tn v graditev nove države
svoj specifičen prispervek, ki ga moramo
poznati, kd je zanimiv in brez katerega
naše samoupravne Jugoslavije, tak&ie
kot je danes, ne bi bilo.
NOVI TEDNIK: Sicer pa ste vrsto
let, tudi pred vojno in po njej
delali v Celju. Zdaj delate v Ljub-
ljani, živite v Celju, vendar od
tega življenja v Ljubljani in Celju
nimate dosti. Navzlic temu vas
na Cel.ie nekaj veže. Kaj je to?
OLGA VRABIC: Na to vprašanje je
težko odgovoriti, ker se v tej zvea pre-
pletajo mladostni spomini. Na Celje me
vežejo gimnazijska leta, v tem mestu
sem preživela velik del svoje mladosti,
v tem okolju sem prišla v stik z napred-
nim gibanjem. To ima svojo veliko vlo-
go. In pozneje, od 1952. do 1955. leta,
ko sem bila tu sekretarka mestnega
komiteja, mi je poglobilo poznavanje
tega delavskega bistva Celja. Tu sem
spoznala probleme, ki jih ima tak indu-
strijski center, spoznala sem veliko ljudi,
delavcev. To pa je že druga komponenta,
ki vpliva, da imam na Celje določeno
navezanost. Razen tega je Celje tudi lepo
mesto. Je tudi močno kulturno središče
in življenje v njeon je lahko prajetno.
ZANIMIVO JE
TO ŽIVLJENJE
NOVI TEDNIK: Zdaj ste sodnica
usta\'nega sodišča republike Slove-
nije. Glede na to, da imate pre-
gled nad uresničevanjem ustave in
zakonov, kako ste zadovoljni s
tem stanjem pri nas?
OLGA VRABIC: Mislim, da nihče, ki
je iskren in borec za to, da se naša
ustava uresniči, ne more biti zadovoljen
z doseženo stopnjo. Res pa je tudi to,
da je uresničevanje naše ustave veliko
delo, ki se ga ne da opra\-iti v kratkem
času. Ne glede na to menim, da bi glede
na pogoje, ki jih imamo, lahko dosegli
boljše rezultate.
NOVI TEDNIK: Med drugimi
funkcijami, ki jih imate ztlaj, ste
predsednica sveta za vprašanja
družbenoekonomskega in družbe-
nopolitičnega položaja žensk pri
RK SZDL. Katera je temeljna
usmeritev aktivnosti sveta v letoš-
njem letu in v daljšem obdobju?
OLGA VRABIC: Temeljna usmeritev
sveta, Sooialdistične zveze in vseh subjek-
tivnih sil je, da se morajo ženske uve-
ljavita samo kot politični dejavnik, ker
je to najboljša pot, da lahko v resnici
razrešijo vse tiste probleme, ki jdh še
danes težijo. Naša nova ustava in ustav-
ni položaj delavca nudi v tem pogledu
dobre možnosti, da se tak vpliv ženske
tudi uveljavi. Skratka, ženska mora biti
sama svoj gospodar in subjekt. Druga
najvažnejša usmeritev pa je krepitev po-
ložaja delavke v združenem delu. To pa
je zelo široko področje dela. In potem
gre še za vprašanja materdnstiva, otroš-
kega varstva.
NOVI TEDNIK: Družbeni položaj
lanečke ženske še ni zadovoljiv.
Lahko v tej smeri pričakujemo
pomembnejše družbene akcije, in
katere?
OLGA VRABIC: To je ena med naj-
bolj perečimi vprašanji, in to vprašanje
Je osvetiila tuda problemska konferenca,
ki smo jo imeli pred dobrimi štirinajsti-
mi dnevi. NI odv^, če rečem, da se vsi
zavedamo vloge, ki jo ima kmetijstvo za
naš gospodarski položaj, prav tako pa
Je na dlani, da Je eden od osnovnih
nosilcev in Organizatorjev te proizvodnje
kmetica. Glede na zahteve f>o moderni-
zaciji in specializaciji kmetijske proiz-
vodnje, Je tudi naloga po strokovnem
usposabljanju kmečke ženske. Kmetijske
proizvajalke imajo za to velik intares.
Lahko bi celo rekla, da je razvito med
kmečkimi ženskami giibanje, kd se želijo
bolje usposobiti za kmečko pa tudi za
družbeno delo. Gre pa tudi za težnjo
po izenačitvi položaja kmečke ženske s
položajem ženske v združenem delu. Del
teh reči je že uresničen, drugi pa se
približuje tej težnji
NOVI TEDNIK: Se večja družbe-
na aktivnost kmečkih žensk bi
prispevala k razreševanju proble-
mov, o katerih ste govorili?
• OLGA VRABIC: Nedvomno. Na tem
področju pa pripada zelo velika vloga
tudi SocdaHstičnd zvezi. Mislim, da je
osno\'no v delu Socialistične zveze to,
da se mora obrniti k tem vprašanjem, ki
zadevajo delovne ljudi. Brez politične pri-
sotnosti kmečke ženske bo šla tudi
ustanma afirmacija krajevnih skupnosti
počasneje kot sicer. Tega se zavedajo vsi
najodgovornejši politični dejavndikd. Zato
tem vprašanjem toliko pozornosti. .
NOVI TEDNIK: Ta pomenek ima-
mo v času, ko Imate svoj življenj-
ski jubilej. Gotovo o tem niste
razmišljali. Kako doživljate te tre-
nutke?
OLGA VRABIC: To je zelo osebno
vprašanje. Lahko pa pošteno povem, da
Je to le takšna prelomnica tn takšna ob-
letnica, ki nehote človeka prisili, da dela
in opravi bilanco o svojem delu. To ni
najbolj prijeten jubilej, pač pa je včasih
tudi zelo boleč, razgrne dosedanje živ-
ljenje in vidiš, kje si delal napake, sa-
mokritično spoznavaš, kaj bi moral še
napraviti, tako da ima to praznovanje
bolj resno vsebino kot pa prijetno in
veselo.
NOVI TEDNIK: Na.jbrž imate pro-
stega časa malo. Pa kolikor ga
je, kaj delate v tem času?
OLGA VRABIC: Lahko rečem, da ni-
mam točnega mejnika, kaj Je prosti in
kaj delovni čas. Sicer pa v prostem
času največ berem, včasih grem v gleda-
lišče, spremljam televizijski spored,
manj pa mi ostaja priložnosti še za kaj
drugega.
NOVI TEDNIK: x\aša želja ob ju-
bileju, ki ga praznujete, so iskre-
ne čestitke v imenu bralcev, v
imenu poslušalcev radia in v Ime-
nu vseh, ki vas poznajo. Kakšna
pa je vaša osebna želja?
OLGA VRABIC: Največja želja Je, da
bi bila zdrava in da bi lahko tudi vna-
prej prizadeto spremljala vse to zani-
mivo življenje, ki se pri nas odvija.
Besedilo:
MILAN BOŽIČ
BOJAN VOLK
Potx>grafiJe:
DRAGO MEDVED
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
GLEDALIŠČE IN TEHNOMERCATOR
DOGOVOR RAZUMA
Morda celo več. Znajti se
v možnostih, kii jdh daje svo-
bodna menjava dela, upora-
biti možnosti, dane z novo
j'Ugoslovansko ustavo, ozireti
se okoli sebe in se zavesti
prostora in življenja sredi ka-
terega sto jamo, ni povsem
enostavna reč. Najbrž tudi
zato ne, ker prinaša pojem
družbenega dogovarjanja tudi
števiilne probleme in marsi-
kdo raje ostaja pri starem,
utečenem, preizkušenem. To-
da v Celju so se v zadnjem
času stvari marsikje močno
spremenile. Rekli bi, da se
dogaja marsikaj novega, če
je to res, potem je to gotovo
v gledališki hiši, ki je mesto
iai sploh širši prostor razgi-
bala z življenj em, torej do-
gajanjem na odru in izven
njega. Na drugi strani imamo
veliko trgovsko podjetje Teh-
no-mercator, kd je dobro zna-
no, saj njegOTO ime pK)2ina že
sleherni otrok. V petek sta
namreč ti dve organizaciji
združenega dela podpisali sa-
moupravni sporazum o med-
sebojnem sodelovanju. O po-
menu tega izrednega družbe-
nega akta so spregovorili
umetndšiki vodja gledališča
Igor Lampret, direktor Teh-
no-mercatorja Ivan Selšek in
predsednik OK SZDL Celje
Jože Volfand.
Podpis so opravili pred pre-
miero Cankarjevega dela Po-
hujšanje v dolini šentflorjan-
ski. To je bil sploh dan, ko
so bili v gledališču vsi zado-
voljni. Doldna šentfloTjanska
se je odpria tudii v svojd lep-
ši luči. Umetništvo in dolina
sta se srečala, si podala ro-
ke in sa obljubila zvestobo.
To je bil izjemen dogodek,
kii je vreden posnemanja. Res
je tuidd, da je nekaj takih
stranskih opazovalcev, ki so
še vedno prepričani, da je
to le tveganje in da je doli-
na v svoji bleščavi večna in
da je dejanje tudi to, če nič
ne narediš.
Samoupravna sporazum med
Slovenskim ljudskim gledali-
ščem in Tehno-mercatorjem
pomeni osveščeno dejanje.
Gledališče bo nedvomno pri-
dobilo po niaterialnd plati —
tudi s tem, ko bodo številni
potrošniki v Teimomercator-
jevih ti'govinah slišali o do-
gajanju v gledališki hiši, gle-
dališče pa bo pod svojo stre-
ho predsta,vilo dejavnost te
trgovske hiše. Gre torej za
metodo, kako najbolje sle-
hernega informirati in v tem
primeru gredo informacije v
obratni smeri, dvostransko,
posredno pa še mnogo dlje.
Torej reklama, glas seže v
deveto vas, med nakupova-
njem nogavic ali malicanjem
golaža bo možnost več, da
zveš, kdo je bil gospod s
Preseka, če bo uho dovolj
pozorno, boš morda razvoz-
Ijal celo kje leži dolina šent-
f.orjanska in kako se pride
iz nje!
Tehnomercator je spet do-
kazal, kako se z razoHnjiim
dogovorom, nedvomno pa je
omenejni podpis delo razum-
nikov na obeh straneh, da
nadaljevati proces podružb-
Ijanja kulture, kako smo res-
nično lahko blizu drug dru-
gemu, kako je lahko človeško
hotenje prondoljivo v iska-
nju novih vrednot, novdh mož-
nosti za narodov blagor.
Najbolj pa je razveseljivo
to, da bo od sklenjenega spo-
razuma imel največ gledalec.
Več bo zvedel o gledališču
in več bo zvedel o Tehnomer-
cator ju. Njuni imeni bosta
obšli veliko večjd prostor kot
doslej. Proces preta-kanja dob-
rin se nadaljuje, zdajšnje da-
nosti bodo ustvarile nove
možnosti razvoja odnosov in
resnično bd kazalo posnemati
to nadvse simpatično ustvar-
janje vezi, pa čeprav v obliki
pogodbe in demokratičnega
zakona, ki mu praviimo sa-
moupravni sporazum. Če sa-
mo pomislimo, koliko je v
Celju še kulturnih ustanov,
kd bi še kako potrebon;ale
takšno sodelovanje. Najbrž
njih ne tare ista bojazen kot
gospodarstvenike, ki bodo
morali po prvem aprilu pre-
življati katarzo posebne sor-
te. Ker, če ti zaradd tega
ne dvomijo v uspeh sodelo-
vanja in ne vidijo resnih težav
za razvoj, ix)tem tudi druga
stran, ki potrebuje pomoč, ki
jd najprej rečemo denar in
I>otem tudi druga stran
potem še kakšen' lepši vzde-
vek, ne bi smela obotavlja-
joče čakati. Seveda so zato
potrebni tuidi ustrezni pogoji
in plodna tla na obeh stra-
neh in še enkrat poudarjam,
da smo v Celju dobili do-
govor razuma. To pa seveda
nima nikakršne zveze z na-
ključjem ald čudežem!
DRAGO MEDVED
RAZSTAVA POKRAJINSKEGA MUZEJA

Na razstavi izbranih listov
iz celjske zbirke starih gra-
fik, ki bo v torek, dne 30.
marca ob 18. uri odprta za
javnost v Likovnem salonu,
bo predstavljen izbor listov,
katere je celjski muzej pri-
dobil v zadnjih desetih letih
in ki so bili preučnd prav
v zadnjem času.
Razstava bo javnosti prvič
predstavila grafike, ki so po-
sebno zanimive bodisi z
umetnostnega, zgodovinskega,
izključno grafičnega, konser-
vatorskega ali celo dekora-
tivnega stališča. Ob tem je
treba poudariti tudi, da gre
za dela nekaterih prominen-
tnih avtorjev, ki so v pretek-
lih stoletjih doprinesli svoj
delež razvoju evropske gra-
fike. Med prave kulturnozgo-
dovinske posebnosti in malo-
številne ohranjene grafične
dragocenosti sodi tiBdd grafič-
ni list — ilustracija libreta
baročne opere Pomo d'oro,
ki je bila izvajana leta 1668
na Dunaju, ob otvoritvi gle-
dališča »Auf der Cortina«.
Načrt za gradnjo tega gledali-
šča je izdelal Ludovico Bur-
nacini, ki je bU zaposlen kot
gledališki arhitekt na dunaj-
skem dvoru, kjer je naredil
več kot 100 inscenacij in
scen, pri čemer je upošte-
val vse možnosti premičnih
elementov scenske dekoraci-
je, načela srednje osi tn stro-
ge simetrije. Inscenacija in
scenografija Ludovica Buma-
olnija je prinesla operi Pomo
d'oro svetovni sloves in jo
uvrstila med izbrana dela
baročnega dvornega gledali-
šča. Besedilo iz antične mito-
logije za opero je napisal
Prancesco Sbarra, dialog
med Apolonom in Venero pa
sam cesar Leopold I., glasbo
je skomponiiral Cavalier Marc
Antonio Časti in oba sta do-
segla izreden uspeh. Izvajalci
so bili dvomi pevci in kava-
lirji, dame in paži. Predstava
se je izvajala v dveh delih
in dveh dneh in je bila skozi
vse leto dostopna javnosti,
kar je predstavljalo pravo
izjemo z ozirom na zaključe-
nost dvomih oper. Za libreto,
ki je izšel ob tej predstavi,
je naredil 23 grafičnih listov-
bakrorezov in jedkanic Mat-
thaus Kiisel, avtor iz zti^
ne augsburške družine gr,
fikov 17. stol.
Celjski muzej hrani 7 orj
ginalnih listov iz tega in dr^
gih libretov, ki so spl-emlj^
to opero. Vsak od teh listo
je dragocen dokument k prj
zentaciji baročne gledališlsj
in grafične dejavnosti.
Nenavadno naključje v Ce
lju, kjer doživljamo prav i
letošnji gledališki sezoni n
redne scenske dosežke sodob
nih ustvarjalnih hotenj, naii
omogoča s sodelovanjem nelt
danjih likovnih prizadevanj jj
vključevanj v kulturna doga
janja, ki so se ohranila i
drobnih grafičnih dokumen
tih, vrednotiti umetnost s šii
šega, posebno zanimivegj
aspekta. Zato bo ob otvoritvi
razstave upoštevan tudi fraj
ment dosežkov sedanjih cel}
skih gledaliških prizadevanj
ki presegajo že neštetokrat
dosežene uspehe. Sodelovali
bosta namreč Stanko Potisl
in Jože Pristov z dialogon
iz Lorenzaccia.
MILENA MOŠKOl
O SMETIŠČU NA KALVAHI-
Jl^ UŽALJENIH CELJANIH
IN ŠE ČEM
Ni naključje, da je Zavod za spo-
meniško varstvo Celje pred kratkim
dobil dopis, ki so ga podpisah »Užalje-
ni Celjani« tn ki govori o stanju Kal-
varije na Aljaževem hribu pri Celju.
Sramotno stanje tega pomembnega
baročnega spomenika že dolgo bode
v oči ne le Celjane, ampak tudi tujce,
ki obiščejo kraj. Strehe se sesipajo;
nezavarovani portali se krušijo, s sten
v velikih zaplatah odpada omet, oko-
lica se spreminja v gmajno in smeti-
šče. Odveč bi bilo podrobneje opiso-
vati situacijo, ki jo vsi poznamo.
Dmgače pa je seveda z vprašanjem,
kdo je za takšno stanje odgovoren in
kdo naj ga odpravi. Poglejmo najprej,
kaj pravi zakon. Ta določa, da morajo
spomenike vzdrževati njihovi imetniki,
v kolikor vzdrževalni stroški ne prese-
gajo koristi, ki jih imajo imetniki od
prizadetih koristi. Zakon je torej ja-
sen, kadar gre za konkretnega imetni-
ka, ki upravlja spomenik. Stvar se
zaplete, če neki objekt nima svojega
konkretnega lastnika in je splošna last
družbene skupnosti. V tem primeru je
za vzdrževanje in obnovo spomenika
pristojna krajevna skupnost, kjer spo-
menik leži. Seveda pa ima pri tem
svoje dolžnosti tudi spomeniška služba
in ta je svoje napravila že pred leti.
Leta 1962 je bila zasnovana široko-
pvotezna akcija za obnovno kapelic in
Kalvarije, zbranih je bilo tudi že nekaj
sredstev, vendar akcije ni bilo mogo-
če pričeti, ker za ta okoliš še ni bil
izdelan urbanistični načrt in zato spo-
meniška služtoa ni dobila soglasja za
pričetek del. Pozneje, ko še vedno ni
bilo realnih možnosti za pričetek del
in ko zlasti ni bilo mogoče več zago-
toviti potrebnih sredstev, so bile ogro-
žene plastike začasno prepeljane v
celjski pokrajinski muzej, da se rešijo
pred propadom. Tam bodo ostale ta-
ko dolgo, dokler propadajoče stavbe
ne bodo obnovljene ...
Odločitev, kdaj se bo pričela ob-
nova tega spomenika, je predvsem v
rokah krajevne skupnosti Aljažev hrib.
Ta je sicer že pokazala določeno pri-
pravljenost, da se stvari premaknejo
z mrtve točke, a očitno bo kljub temu
potrebno še precej dobre volje pa tu-
di nekaj sredstev, da se bodo dela
lahko pričela.
Zavod bo pri teh delih sodeloval kot
strokovna služba v okviru svoje de-
javnosti. Spomeniškovarstvene akcije
na območju celjske občine je doslej
financirala predvsem temeljna kultur-
na skupnost s soparticipacijo repub-
liške kulturne skupnosti, kadar je šlo
za obnovitvena dela na spomenikih pr-
ve kategorije. Tudi letos je soudelež-
na pri financiranju nekaterih spome-
niškovarstvenih akcij, vemo pa, da so
tudi njena sredstva, kot povsod pri
splošni in skupni porabi, hudo ome-
jena, predvsem pa še daleč ne zadošča-
jo za kritje vseh potreb pri vzdrževa-
nju spomenikov. Poglejmo le, kaj se
dogaja z našo staro meščansko arhi-
tekturo v mestnem jedrn, kaj z naši-
mi gradovi, graščinami, etnološkimi
objekti itd. Vse to so objekti, ki pro-
padajo pred našimi očmi in le tu in
tam se posreči z usklajeno družbeno
akcijo katerega izmed njih obnoviti
tako, kot to trejajo že dolgo znana in
pogosto proklamirana načela spome-
niškega varstva.
'Perspektiva Kalvarije kot pomemb-
nega baročnega spomenika, ki ima tu-
di svojo nesporno ambientalno vred-
nost, je torej predvsem v večji pri-,
pravijenosti občanov in krajanov z
Aljaževega hriba, da akcijo podpre, ali
pa da se opravi prenos lastništva na
novega imetnika, ki bo za ureditev
spomeniškega kompleksa pripravljen
zagotoviti potrebna sredstva. Pri tem
pa vemo, da gre tudi v primeru Kal-
varije za širši problem varovanja ce-
lotne naše kulturne dediščine, ki je
tako pogosto prepuščena sama sebi in
neustavljivi razdiralni sili časa.
ZAVOD ZA SPOMENISKO
VARSTVO CEUE
AMFITEATER (Cerkops in Mars z vojaki) — bakrorez in jedkanica. Tretje dejanje, 12. pri-
zor iz opere Pomo d'oro. .4vtor grafike M. Kiisel, 1668. Original last Pokrajinskeg.i muzeja
Celje. Reprodukcija Viktor Berk.
TUDI
V KONJICAH
NB 76
v soboto bo v Domu kul-
ture v Slovenskih Konjicah
občinsko tekmovanje ama-
terskih gledaliških skupin, ki
bo zmagovalcu prineslo uvr-
stitev na področno tekmova-
nje »Naše besede 76«. V Do-
mu kulture se bodo pomerile
štiri mladinske amaterske
skupine in sicer iž Stranic,
Loč, Vitanja in Zreč, nastopi-
le pa bodo z daljšimi recitali
ali dramskimi uprizoritvami.
O skromni udeležbi konji-
ških mladinskih aktivov in
organizacij na občinskem tek-
movanju »Naše besde 76«
so razpravljali na torkovi se-
ji tudi člani predsedstva ob-
činske konference ZSMS in
se domenili, da mora v bo-
doče ta kulturna manifesta-
cija mladih dobiti v občini
večje razsežnosti.	D. S.
MESTNO
GLEDALIŠČE
LJUBLJANSKO
PONOVNO
V CELJU
Danes, v četrtek, 25. marca bo v Slovenskem ljud-
skem gledališču Celje gostovalo Mestno gledališče iz
Ljubljane s komedijo italijanskega komediografa Edu-
arda de Filippa SOBOTA, NEDELJA, PONEDELJEK
v režiji tržaškega režiserja Maria Uršiča in dramatur-
giji Mojce Kreftove. Eduardo de Filippo je doma na
italijanskem jugu in ne sega po velikih, miselnih in
dramatičnih dogodkih. Njegovi ljudje so navadni ljud-
je, pa vendar so »kralji in kraljice« v svojih vsako-
dnevnih opravilih, v svojih poklicih. V tem vsakodnev-
nem življenju so ti neapeljski ljudje s tisočero težava-
mi in skrbmi, z majhnimi zadovoljstvi in radostmi,
s srečo in skrbmi, pa vendarle lepim in skromnim živ-
ljenjem. V de Filippovi komediji je pristna človeška
živost, brez globokega psihologiziranja in pretiranega
razumskega razmišljanja. V tem je čar avtorjeve fan-
tazije. Znal je prislulmiti svojim dramskim junakom
z občutkom za njihov način življenja, prisluhnil je
njegovim željam, odkritosrčno in pošteno, ne zavaja
jih v neplodna sanjarjenja.
Ce pogledamo ljubljansko zasedlM) igralcev, bomo
^med njimi spet našli priljubljena imena Maje Šugma-
'nove, Janeza Škofa, Vladimira Skrbinška in drugih,
ki nam bodo prinesli spet lep iai smeha poln gledališki
večer.
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
LIKOVNI
SALON:
FOTOGRAFIJE
ZM.AGA
JERAJA
v petek, 26. marca ob
18. uri bodo v razstaviš-
ču Muzeja revolucije v
Celju odprli razstavo fo-
tografije Zmaga Jeraja,
enega najboljših tovrstnih
umetnikov pri nas. Ma-
riborski slikar in foto
grafski mojster bo na ot-
voritvi sam spregovoril o
svojem delu in publiko
seznanil s specifičnimi
prijemi fotolikovnega me-
dija, ki ima svoje imanen.
tne zakonitosti. Razstavo
je pripravil celjski Likov,
ni salon, v muzeju revolu-
cije pa bo odprta do 8.
aprila.
Zmaga Jeraja pozna slo-
venska javnost kot slikar,
j a, risarja in grafika, sko-
rajda enako znan pa je
tudi kot mojster fotogra-
fije mariborskega kroga,
organizator in pobudnik
fotografskih manifestacij
(Fotografija 1 — vidiki
in usmeritve) ter seveda
publicist.
Rodil se je leta 1937 v
Ljubljani. Končal je li-
kovno akademijo v Beo.
gradu, specialko za slikar-
stvo pa je obiskoval v
Ljubljani, odkoder je od-
šel na podiplomsko izpo-
polnjevanje na Homsey
Colege v London. S figu-
ralno usmerjeno fotogra-
fijo se je začel ukvarjati
leta 1966 tn od takrat re-
dno posega po fotograf-
skem objektivu.
Njegovo fotografsko de-
lo sodi nedvomno v sam
vrh takšnih prizadevanj v
slovenskem in jugoslovan-
skem prostoru.
TRIO TARTINI
Klavirski trio TARTINI je
nastopil v Celju za VI. abon-
majski koncert v torek, 9.
marca. Sestavljajo ga odlič-
ni muziki Aci Bertoncelj (kla-
vir), Dejan Bravničar (violi-
na) in Ciril Škerjanec (vio-
ločelo). Koncertni program
je pojasnil, da ima vsak od
njih mojstrsko šolo v Mo-
skvi, Rimu ali Parizu, vsak
od njih je umetnik-koncer-
tant, a skupaj tvorijo edin-
stveno celoto, homogeno
uigrano kot da bi dihali enot-
no. Vsled tega je njihovo iz-
vajanje doživeto ter prepri-
ča poslušalca v vsakem po-
gledu. Izredna moč je prav
izredna, dramatični učinki so
mestoma skoro orkestralni.
Dinamična lestvica je silno
bogata, od subtilnega, zasa-
njanega pianissima do ble-
stečega fortissima. Tehnično
obvladajo svoje instrumente
brezhibno, kar jim omogoča
poglobljenost in prilagojeva-
nje najrazličnejšim stilnim
dobam, vedno muzikalno ob-
čuteno.
'Poslušali smo tri skladbe
klasika Haydna, romantika
Mendelssohna in impresio-
nista Ravela. Vsaka od njih
nosi pečat svoje dobe:
Hayden preprost, lahkoten in
duhovit, v zadnjem stavku
živahno razgiban. Mendels-
sohn zavzema med nemškimi
romantiki eno prvih mest.
Današnji čas je iz njegovega
obširnega opusa izbral naj-
tehtnejše, od komornih del
vsekakor njegov veliki trio v
d-molu. Narejena sentimen-
talnost se 'je morala umak-
niti iskrenemu doživetju.
Oblikovna jasnost je vzgled-
na, manjka ji elegance v ro-
mantičnem vzdušju, ki preki-
pi v zadnjem stavku do pate-
tičnosti.
Posebno doživetje je bil
Ravelov trio v A-duru. Ob-
sežno delo, grajeno na moti-
ve baskovske narodne pesmi,
slikovito in globoko, franco-
sko prefinjeno, polno nežno-
sti in dramatične napetosti.
Vse impresionistične barve so
blestele v igri treh enako-
vrednih interpretov, ki so
dosegali učinke podvojenih
instrumentov. Kljub svoji ve.
liki obliki trio ni utrujal po-
slušalcev, nasprotno, obžalo-
vali smo, da ni bilo dodat-
kov.	EGON KUNEJ
2ALEC IN
CANKARJEV
JUBILEJ
»Zaradi izredne družbe-
nopolitične kulturne po-
membnosti dela Ivana
Canltarja in časa, v kate-
rem je deloval, smo dolž-
ni proslaviti njegov jubi-
lej čimbolj svečano tn do-
stojno,« je uvodoma pou-
daril odbor za proslavo
100-letniice rojstva Ivana
Cankarja v Žalcu, ki je že
pripravil program prazno-
vanj. Sicer bodo v občini
razširili prireditve skozi
vse leto, osrednja, ki bo
v času od 8. do 16. maja,
pa bo v Taboru. V ta na-
men bo v Taboru odkritje
spominskega obeležja, od-
prli pa bodo tuidi novo
knjižni.co.
Na Vranskem bo odbor
osnovne šole prapravdi tek-
movanje osnovnih šol v
spoznavanju življenja in
dela Ivana Cankarja.
Tudd mladinske organi-
zacije bodo preučevale
gradivo o Cankarju in v
ta namen prirejale večere
pod naslovom »Beseda
Ivana Cankarja«.
Občinska matična knjiž-
nica pa bo pripravdila raz-
stavo del Ivana Cankarja.
Tam bo tudi »Večer Can-
karjeve besede«.
V	Savdnovem salonu bo-
do pripravili več razstav,
likovne razstave pa naj bi
bile tuidi drugod.
V	žalski občind bo pote-
kalo še več kulturnih ak-
cij, tako da se bo vsakdo
ponovno soočil s pogla-
vitnimi idejami Cankarje-
vega ustvarjanja.
EDI MASNEC
KONJICE IN
ZDRUŽEVANJE
ŠOL
Konec lanskega leta je iz-
vršni odbor Izobraževalne
skupnosti v občini Slovenske
Konjice imenoval komisijo
za združevanje vzgojno izo-
braževalnih zavodov v obči-
ni. Hkrati je ustanovil tudi
delovno skupino, ki jo sestav-
ljajo vsi ravnatelji teh sjavo-
dov z nalogo, da pripravi ma.
teriale za tako združitev. 9.
marca sta se na skupni seji
sestali komisija in delovna
skupina. Sestanek je bil
dobro pripravljen, na njem
pa so temeljito proučili iz-
kušnje tovrstnih združevanj
v občinah, ki so to že opra-
vile.
Nekaj članov komisije in
delovne skupine je obiskalo
združene zavode v Velenju,
Zagorju ob Savi, Jesenicah,
se razgovarjalo na republi-
škem odboru sindikata pros-
vetnih delavcev in tudi na Vi-
soki šoli za organizacijo dela
v Kranju. Ti so poročali, da
so jim povsod radi posredo-
vali svoje izkušnje tako po-
zitivne, kot tudi negativne. V
Konjicah so se odločili, da
bodo izdelali dve varianti
združevanja, od katerih bo
ena predvidevala organizaci-
jo tozdov združenih v enoten
vzgojno izobraževalni zavod
v občini, druga pa bo pred-
videla postopno delovno
združitev. O obeh predlogih
bodo razpravljali delovni ko-
lektivi konjiških šol. Osnov-
ni cilj, ki so si ga ob zdru-
ževanju zastavili pa je iz-
boljšati vzgojno izobraževal-
no delo in še tesneje poveza-
ti vse delavce, ki delajo na
tem za družbo tako pomemb-
nem področju. MAROŠEK
OB 30-LETNICI .MLADINSKE PROGE ' BRCKO-BANOVICI
Zadnjič smo ugotovili, da je bila mlada
generacija, potem ko je prispevala svoj ogrom-
ni delež v NOB in revoluciji, pripravljena sto-
riti vse, da se ohranijo pridobitve revolucije
in da domovina vstane iz zaostalosti ter
ruševin.
Titov poziv, da naj junakom borbe sledijo
junaki dela, je mladina osvojila množično in
je do maja 1946, torej v enem letu svobode,
prispevala za obnovo nad pet in pol milijona
udarniških ur.
v akcijah za obnovo
porušene domovine so bi-
li seveda najbolj udarni
mladi. Vladala je velika
delovna pestrost. Vrstili
so se tedni: teden pogo-
zdovanja, teden obnove
mostov, teden odstranje-
vanja ruševin, teden po-
pravila vaških cest^ obno.
ve kulturnih domov, šol
itd.
Toda na pomlad leta
1946 je bila poglavitna ak-
cija zbiranje mladincev
in mladink za osrednjo
jugoslovansko delovno ak-
cijo in za vrsto lokalnih
akcij po vsej domovini.
Proga Brčko—Banoviči,
ki naj bi z normalnim
železniškim tirom poveza-
la gospodarstvo države z
največjim premogovnim
bazenom v Banovičdh in
Siminem hanu. Obljuba
mladine, da bo zgradila
72 kilometrov dolgo pro-
go v šestih mesecih name-
sto treh letih, kot so pred
vojno splanirali strokov-
njaki, ni bila šala. Cen-
tralni komitet zveze anti-
fašistične mladine Jugo-
slavije je razposlal zadol-
žitve, da vsako -okrožje v
Jugoslaviji zbere za eno
izmeno po eno brigado, v
kateri naj bi bilo od 250
do 300 mladincev in mla-
dink. Tako bi se na iz-
gradnji proge zvrstilo do
konca 24.000 mladih gra-
diteljev. Od sklepa o gra.
dnji in sodelovanju mla
dine, do za6etka priprav-
ljalnih gradbenih del je
minilo le nekaj dni. čim
je padla odločitev, so po
vsej državi začele delovne
organizacije izdelovati
orodje, potrebno za mlade
delavce, nadalje zbirati
vse potrebno za življenje
na deloviščih. Le nekaj
dni pK) skupni seji cen-
tralnega komiteja USaOJ
in ministrstva za promet
je že pripeljal tovorni
vlak gradbeni material v
Gimjo, na levo (hrvaško)
stran obrežja Save. Mla-
dina s te tn one strani
se je množično zgrnila na
postajališče in v enem
dnevu raztovorila nad 30
železniških vagonov mate.
riala.
To se je zgodilo 1. ap-
rila 1946 in od takrat na-
prej je vsak dan popri-
jelo v pripravljalnih delih
več mladih rok. Od prve-
ga aprila 1946 je bil v Br-
čkem tudi večji del ves
mladinski glavni štab in
prihajati so začele p'rve
brigade, ki so morale naj-
prej pripraviti vse potreb-
no za množični prihod
brigadirjev .
Okrožno mladinsko vod-
stvo v Celju je v aprilu
izvedlo akcijo za ustano-
vitev in odhod prve bri-
gade. Sklenjeno je bilo,
da najprej odide delav-
sko-kmečka brigada, zato
v prvi izmeni skoraj ni
bilo med brigadirji Celja-
nov, razen seveda nekaj
mladih delavcev in učen-
cev v gospodarstvu, štiri
območja so zbrala do
konca aprila 250 brigadir,
jev in brigadirk in tako
so nastale na seznamih
štiri čete: Savinjska, v
katero so bili vključeni
tudi Celjani, Konjiško-
Kozjanska, Revirska in
Mozirsko-šaleška četa.
Za brigado je bilo pri-
pravljenih mnogo več, kot
jih je potem odpotovalo,
vendar je zdravniška ko-
misija odklonila vse mlaj.
še od 15—16 let, telesno
šibkejše. V tistih urah se
je veliko prijavljenih »po-
staralo« za leto ali dve,
tako so namreč mnogi
pretentali organizatorje o
svoji starosti.
Nekaj dni pred prvim
majem 1946 se je brigada
zbrala v prostorih dana-
šnje tehnične šole v Ga-
berjih. Tu so bili prijav-
Ijenoi pregledani, razvrš-
čeni v čete, imenovana So
bila četna .poveljstva in
štab brigade.
Prenočitev v učilnicah
na slami je bila prvi
»stik« z brigadirskim ži-
vljenjem, za mnoge pa
vendar nič posebnega, saj
tiste čase še ni večini lju-
di prav nič mehko post-
lano. Brigada iz celjskega
okrožja je dobila tudi svo-
je ime. Imenovali so jo
po narodnem heroju in
pešniku Karlu Desto\Tii-
ku — Kajuhu.
Odhod iz Celja je bil
menda 29. ali 30. aprila.
Bil je lep sonč-en pomla-
danski dan. V Zidanem mo-
stu in Brestanici so se zbi-
rale kompozicije iz vse
Slovenije, kajti v prvi iz-
meni na »mladinski pro.
gi« je sodelovalo okoli
1000 slovenskih brigadir-
jev in sicer so bile to
brigade iz ljubljanskega,
celjskega in mariborskega
okrožja.
Mladinske brigade iz
Slovenije so bile v ne-
čem nekaj izjemnega. V
vseh treh slovenskih bri-
gadah je bilo zelo veliko
deklet, prava množica v
primerjavi z brigadami iz
bratskih republik, v kate.
rih je bilo pri povprečno
tristo hrustih dvoje troje
deklet za nošnjo vode, za
kuhinjo in pranje.
(nadaljevanje sledi)
Tito med brigadirji na progi »Brčko—Banoviči«. Ob tej priložnosti je polivalil aktiv-
nost jugoslovanske mladine, ocenil je velikanski politični in gospodarski pomen mla-
dinskega udarniškega dela in z izrekom »herojem borbe naj sledijo heroji dela«
napovedal skokovito pot gospodarskega razvoja in socialistične izgradnje v Jugoslaviji.
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
ŠOLSTVO
z letošnjim šolskim letom
je stopil v veljavo nov pra-
vilnik o ocenjevanju učencev
v osnovnih in srechijih šolah.
Največje vsebinske spremem-
be prinaša nov pravilnik pri
ocenjevanju vedenja učencev.
Do sedaj je veljala za oce-
njevanje vedenja kot za vse
ostale predmete, petstopenj-
ska ocenjevalna lestvica, če
je pri vseh ostalih predme-
tih veljala nonnalna razprši-
tev ocen, da je največ učen-,
cev bilo v zlati' sredini in jih
je le nekaj odstopalo na-
vzgor in navzdol od te sre-
dine, se to pri ocenjevanju
vedenja ni uveljavilo. V pra-
ksi je vfečina učencev bila iz
vedenja odlično ocenjena.
Redka odstopanja so bila le
navzdol. Ce pa bi pogledali
v vsebino, kaj je veljalo za
odstopanja, bi lahko tudi
ugotovili, da vse to v novih
razmerah ni v celoti ustrez-
no. Tako slepa poslušnost in
ubogljivost, mirnost in poni-
žnost že dolgo niso več od-
like našega človeka. Prav ta-
ko nemimi duh, pogum in
borbenost, pa tudi upor in
dvom danes niso na negativ-
ni strani moralnih lastnosti.
V vsakem primem je potreb-
no poznati vsebino, za kaj
pravzaprav gre.
Nov način ocenjevanja ima
lahko veliko vzgojno vred-
nost, če učenci in njihove
razredne skupnosti pri oce-
njevanju vedenja aktivno so-
delujejo. Pravilnik tako so-
delovanje tudi določa. V pr-
vi vrsti Je potrebno oceniti
delo učenca v razredni skup-
nosti. Tu je prva šola samo-
upravljanja, v kateri učenec
že pokaže, kakšen odnos ima
do dela, do součencev, do
drugih ljudi, do skupne imo-
vine itd. Ko učenci skupaj z
razrednikom razpravljajo o
teh vprašanjih, si ostrijo
moralni čut in si privzgajajo
odnos do socialističnih vred-
not. če učitelj to ocenjevanje
opravi sam, zapravi odlično
priložnost za vzgojno delo in
s tem razvrednoti smisel no-
vega načina ocenjevanja.
Na osnovni šoli v Vitanju
so razredne skupnosti aktiv-
no sodelovale pri tem ocenje-
vanju. Z novim pravilnikom
so učence seznanili že na pr-
vih oddelčnih konferencah v
lanskem novembru. Pred
koncem polletja pa še enkrat.
Ugotovili so, da ima večina
učencev primemo vedenje in
da le nekateri odstopajo na-
vzgor pa tudi navzdol. To so
seveda utemeljili. Pri neka-
terih učencih so učitelji opa-
zili prizadetost, ki je bila
posledica dosedanje prakse.
Zaradi tega je važno, da se
tak sistem dosledno uveljavi
povsod, tudi v srednjem šol-
stvu. Bojazen o tem je bila
tu izražena. Tako je bilo ob
polletju iz vedenja na naši
šoli ocenjeno 78,1% z oceno
»primemo«, 18,1% z oceno
»vzorno« in 3,8% z oceno
»manj primemo«. Tak način
ocenjevanja so ugodno oce-
nili učitelji, sprejeli pa so
ga učenci in starši.
Borimo se za nove družbe
ne odnose, zato pri vzgoj
nem delu ne smemo zamudi
ti tako ugodne priložnosti
Nov način ocenjevanja vede
nja učencev v osnovnih in
srednjih šolah daje namreč
učiteljem široke možnosti za
vzgojno delo in za oblikova-
nje socialističnih vrednot pri
mladi generaciji.
FRANJO MAROŠEK
PREBOLD:
PLANINCI
ZBOROVALI
Pretekli petek so se na
rednem letnem občnem zbo-
ru zbrali člani Planinskega
društva Prebold. Poročilo o
delu je podal predsednik dru-
štva Adi Vidmajer. Iz poro-
čila je bilo razvidno, da je
bilo društvo zelo uspešno. V
preteklem obdobju so izvedli
26 izletov za pionirje, jih vo-
dili pod strokovnim vod-
stvom s krožki na orienta-
cijskih tekmovanjih v občini
in izven nje. Poprečno je so-
delovalo 28 učencev. Poleg
tega so se pionirji udeležili
več enodnevnih izletov, v
pionirski planinski šoli pa
je bilo 40 učencev. Udeležili
so se več spominskih mani-
festacij in sicer: šli so po
poteh Celjske čete, štirinaj-
ste divizije, od spomenika
do spomenika v občini, obi-
skali in okrasili so grobove
za dan mrtvih ter sodelova-
li na pohodu po poteh parti-
zanske Ljubljane, na kate-
rem je bilo 169 članov dru-
štva. Mladinski odsek ni ve-
liko zaostajal. Prav tako se
je udeležil vseh prej naštetih
akcij, poleg tega pa so mla-
dinci redno sodelovali s čla-
ni. še posebno je treba pou-
dariti njihovo marljivost pri
prostovoljnih delovnih akci-
jah, saj so opravili 677 de-
lovnih ur, uspešno so tekmo-
vali na orientacijskih tekmo-
vanjih ter drugod. Iz leta
v leto se krepijo članske
vrste. Poleg izletov in poho-
dov so opravili številne or-
ganizacijske, propagandne,
markacij ske in druge nalo-
ge.
Podelili so štirinajst priznanj
Planinskega društva Prebold
najbolj zaslužnim članom in
organizacijam ter dmštvom
v Preboldu, tri priiznanja za
prehojeno Savinjsko pot ter
dve priznanji Republiške pla-
ninske, zveze za prehojeno
Slovensko pot, ki sta jo pre-
jela Karli in Robi Slemen-
šek.
Izvolili so novo vodstvo
društva. Za predsednika je
bil ponovno izvoljen Adi Vid-
majer, za podpredsednika
Franci Kapus in za tajnico
Jožica Privšek.
Za konec zbora pa je Bo-
ran Polak predaval o uspeš-
nosti jugoslovanske odprave
na Makalu ter pokazal več
kot 200 barvnih diapozitivov
T. TAVČAR
SEMINAR ZA
PREDSEDNIKE
Konferenca mladih v
izobraževanju in komisija
za idejnopolitično delo pri
OK ZSMS Celje, sta or-
ganizirali poldnevni semi.
nar pod skupnim naslo-
vom Politično in samoup-
ravno delovanje na sred-
njih šolah. Pri svojem po-
dajanju o političnem de-
lu na šoli, je Robi Koš-
ca podčrtal, da moramo
v prihodnjih letih odpra-
viti dualizem, ki je še
danes, v modemem nači.
nu samoupravljanja, zelo
pereč problem. Kajti pri
tem se moramo zavedati,
da je dijak subjekt in ne
objekt učno vzgojnega
procesa, ki se neprestano
razvija, mi pa težimo za
tem, da bi ga dohajali.
O delegatskem sistemu,
ki se je že v naši druž-
bi popolnoma uveljavil,
nam je spregovoril Bo-
ris Rosina. Hkrati nas
je opozoril kako pomemb-
no vlogo imamo mladi v
njem.
Nosilec in pobudnik ak.
cij v krajevni skupnosti
naj bo mladina, je ena
FKjmembnejših misli tova-
riša Rožmana, ki je spre-
govoril o vlogi mladine v
krajevni skupnosti.
MIHELIN SAMO
OŠ RIMSKE TOPLICE
VELIK DAN
Dan samoupravljanja smo imeli na naši šoli 8. marca.
Na ta dan smo se vsi učenci skrbno pripravili, zlasti pa š^
tisti osmošolci in sedmošolci, ki so prevzeli dolžnosti rav-
natelja, pomočnika ravnatelja, učiteljev, računovodje, taj.
niče, snažilk ter kuharic. O zadnjih pripravah smo se do.
govorih 3. marca na pionirski konferenci.
Učenci, ki so poučevali, so se prej dobro pripravili za
vsako uro.
Vprašala sem nekaj osmošolk, ki so ta dan učile, kake
so uspele učne ure in odgovorile so mi, da je bilo prijetno,
Vse so bile zadovoljne z učenci. Preden so stopile v raz
red, so imele vse malo treme, ki pa js kmalu izginila. Ne
katerim je zmanjkalo časa, tako da niso mogle naredit
vsega, kar so za tisto uro načrtovale. Zaradi tega prav(
tovarišice prav gotovo niso bile hude, zakaj tudi njim S(
včasih zgodi, da si učno uro zamislijo po svoje, učenci p;
dojemajo snov na svoj način. S svojim delom pa niso bik
vse zadovoljne, ker pravijo, da bi lahko napravile več ko|
pa so. Vsakdo od teh si žeU, da bi na šoU še imeli takšenj
dan, zlasti še sedmošolci na to komaj čakamo.Upamo, da ga'
do naslednjega šolskega leta ne bodo ukinili.
M\GDA OBLAK
Vsi smo navdušeno In z nekim pričakovanjem čakal
»naš dan«. Ko smo zjutraj stopili v razred, smo v njen:
čakali tovarišico za telesno vzgojo, nato pa smo z njo od
šli v telovadnico. Tam smo delali vaje na orodju in ska
kali čez kozo. Ura je v minila v hipu. Podobno je bilo pr
uri tehničnega pouka. Tovarišica za zemljepis je bila ta dat
tudi naša razredničarka. Sprejeli smo jo kot pravo tovari-
šico. Prijetno nam je razlagala snov o .\meriki.
Dežurstvo na hodnikih in v jedilnici so ta dan oprav
Ijali učenci, ki sicer radi malo nagajajo, a so svoje delo
dobro opravili.
REZI MHDVEa:
LJUBEČNA: SAMOODLOČANJE
JE USPEŠNA OBLIKA
Delavci in krajam so o predlogu razpravljali tudi letos
dvakrat. V organizacijah združenega dela in v krajev-
nih skupnostih Medtem ko v razpravi na zborih de-
lovnih ljudi ni bilo oblikovnih novosti, smo bili priča
tem v krajevnih skupnostih. Tako je bilo tudi v kra-
jevni skupnosti Ljubečna. V tej krajevni skupnosti so
podobno kot drugje letos prvič razpravljali o delitvi
dohodka za. osebno, skupno in splošno porabo po
stalnih območjih. V KS Ljubečna imajo tri stalna ob-
močja. Ta pa obsegajo Ljubečno—Smiklavž, Lipovec—
GlLnsko—2epino in Začret—Leskovec.
So te razprave razen oblikovne prinesle še kakšno
uspešnost? Na to vprašanje lahko v Ljubečni odgovorijo
pritrdilno. Najbrž pa bi predstavniki dnižbenopolitične-
ga življenja in tudi krajani postavili na prvo mesto
udeležbo Nikdar doslej namreč tej razpravi ni pri-
sostvovalo toliko krajanov. Kljub slabemu vremenu
in novozapadlemu snegu so bili sestanki stalnih obmo-
čij nadvse dobro obiskani. To pa ni edini uspeh. Poleg
udeležbe je bilo več razpravljalcev in več novih želja.
Na sestankih so se odprla vprašanja, za katere doslej
sploh niso vedeli. Opaziti pa je bilo, da so za neka-
tera odprta vprašanja ljudje veliko pripravljeni storiti
samo da se s pomočjo krajevne skupnosti rešijo. Med
takimi vprašanji so bila rešitev problema s pitno vo-
do, ureditev še neurejenih cest in drugo. Slišati pa
je bilo tudi, da so materiali za ja\Tie razprave preveč
strokovno napisani. Ljudje si želijo preprostih besed,
tako kot so v svojem izražanju tudi sami preprosti.
Boj inflaciji moramo napovedati tudi na področju go-
vorjenja in pisanja.	M. BRECL
ODDOLŽITEV REVOLUCIONARJU
v Ljubečni se v zadnjem času stvari hitreje obračajo
na pot napredka. Kljub pomanjkanju sredstev ne
manjka dobre volje in entuziazma za novosti. Ne
pozabljajo pa tudi na preteklost, kot je bil to
slučaj včasih. Na vseh pMročjih želijo čimprej na-
praviti kjorak naprej. Popraviti pa hočejo tudi neka-
tere stvari, na katere so pred leti pozabili. Mde temi
je tudi oddolžitev revolucionarju domačinu Francu
štekliču-Luki, ki je kot okrajni sekretar OP za okolico
Celja padel v Smiklavžu 11, marca 1945. leta.
Na mestu, kjer se je na pragu svobode končala nje-
gova pot, bodo letos poleti postavili spominsko obelež-
je. Odkrili ga bodo najbrž v okviru praznovanja ob-
činskega praznika. Pri delu pa bodo sodelovali mla-
dinci tn najbrž tudi vojaki iz Celja, Načrt obeležja je
že izdelan. Izdelal ga je inž. arh. Aleš Vodopivec, vo-
jak v kasarni Jožeta Meniha-Rajka v Celju. Čeprav je
Aleš te dni slekel vojaško suknjo, pa bo tudi pozneje
sodeloval pri izvajanju del. Po njegovi zamisli bo obe-
ležje izdelano tako, da bo v dvajsetmetrski klinker
»preprogi« ponazorilo zadnjo pot Franca štekUča-Luka.
V »preprogi« pa bo velika bronasta plošča z napisom,
ki bo govoril o obeležju.
Na zadnjem sestanku akcijskega odbora, ki ga se-
stavljajo najbolj odgovorni predstavniki družbenopoli-
tičnega življenja vk rajevnis kupnosti, so bili z načrtom
in zamislijo arhitekta navdušeni. Posebej še zato, ker
je arhitekt uspešno vključil v obeležje kUnker ploščice,
ki jih izdelujejo Opekarne Ljubečna. S tem je dal
obeležju tudi poseben — krajevni — poudarek. Z deli
pri postavitvi obeležja bodo pričeli takoj, ko se bo
izboljšalo vreme.
MIIAN BRECL
KULTURNA AKCIJA MLADINE
NASA BESEDA 76
Osmo leto bo že potekala
letos kulturna manifestacija
mladih Naša beseda. Takrat
zastavljena kot kulturno gi-
banje, predvsem na odru.
Prijavilo se je nanogo šol,
prišli so celo iz Radeč. Po-
tem je zašla ^aša beseda
v utečen tir in pojavili so
se tudi problemi ob njenem
vrednotenju in vlogi sploh.
Prehajala je iz tekmovalnega
značaja v manifestativno
množično sodelovanje vseh,
nekateri so izgubljali voljo^
iskali nove izrazne poti. Vse
to je prinašala s seboj Naša
beseda, ki je sčasoma, roje-
na v Celju, postala slovenska
osrednja prireditev mladih v
odrskem življenju. Pred leti
je zajela še likovno delo mla-
dih in v lanskem letu do-
živela nekakšno prvo občut.
nejšo krizo, saj je bilo tako
malo prijavljenih skupin, da
so organizatorji imeli prob-
leme pri sestavi sporeda.
Ker je ocenjevanje in sploh
spremljanje dela mladih na
odm docela odgovorna na-
loga, se zdaj organizacija de-
li na dva nosilca. Organiza-
cijski dejavnik predstavlja
občinska konferenca ZSMS
Celje, strokovno izvedbo in
pomoč pa vodi Področno
združenje gledaliških skupin
pri ZKPOS Celje.
Letošnja Naša beseda po-
meni oživljanje zanimanja za
odrsko delo, recitacijo, upri-
zoritev, saj je prijavljeno kar
16 skupin, od tega ena iz
krajevne skupnosti in ena iz
Ingrada, kar je doslej edin-
stven primer. Poudarek je
vsekakor na Cankarjevem ju.
bileju, saj je bilo tako ne-
kako tudi sugerirano šolam
in i>osameznim gledališkim
skupinam. Osnovna šola he-
roja Efenke bo predstavila
pravzaprav proslavo, ki so
jo imeli ob priliki preimeno-
vanja šole po heroju Efen-
ki. OŠ Polule so letošnje de-
lo posvetili Cankarju z naslo-
vom Domovina, ti si kakor
zdravje. Pionirski dom bo
imel uprizoritev Praznovanje
v pionirskem domu. Pedago-
ški šolski center bo tokrat
predstavil lastne stvaritve di-
jakov pod skupnim imenom
Naš. dnevnik. Dijaški domo.
vi pripravljajo recital z na-
slovom Moja mati tn jaz, kar
že naslov pove, da gre za
Cankarja. Gimnazijci marlji-
vo pripravljajo Moje delo je
knjiga ljubezni — tudi pos
večeno Cankarju, Ekonomski
šolski center pa nam bo to
krat predstavil čmsko po-
ezijo, Tehniška šola Izbrana
dela Ivana Cankarja in Sred.
nja šola za zdravstvene de
lavce Minattijeve pesmi. Tr-
noveljska Zarja bo imela pa-
rodijo Memento mori in še
ena Zarjina skupina pod ime-
nom Hrast pa bo predstavi-
la cigansko liriko. Krajevna
skupnost Zagrad tudi pripra-
vlja nastop svojih mladih, v
Ingradu pa so posvetili Can-
karjev jubilej z recitalom
Brez naslova. Ni še doslej
prijave Oš I. celjske čete,
kjer že tudi delajo in morda
se bo prijavila še kakšna
skupina. Verjetno tudi mlad
iz Šentjurja.
Ob tem velja reči tudi tc
da bi se skupine morale pri
javljati prej, saj bi s ter,
olajšale organizacijo, ki j
zahtevna. Predstave bodo ck
10. do 14. aprila v kultumen
domu v štorah in ne tud
v škofji vasi, kot je bil!
prvotno zamišljeno.
Medobčinska Naša besed:
bo letos v laški občini in si
cer od 15. do 17. aprila ■
Laškem, Radečah in Rimski]
toplicah. Republiška Naša b<
seda pa bo tokrat spet
Celju, saj je Celje njeno fo;
stno mesto. Ce ne štejem
uradno začetno leto Naše b«
sede leto 1968, ampak upošt«
vamo zamtV;e še dve Ie1
pred tem,* potem letos pras
nuje Naša beseda desetletn
co,
DRAGO MEDVEl
Slovenske železarne
v v
ZICNA
tovarna žičnih izdelkov
CELJE, Ipavčeva uiica 20
Komisija za medsebojna razmerja
objavlja
prosto delovno mesto
BLAGAJNIKA
POGOJI:
ekonomski telinik in 3 leta delovnih izkušenj. Po-
skusno delo en mesec.
Pismene ponudbe s kratkim opisom dosedanjega
dela ter dokazili o strokovni izobrazbi pošljite Ko
misiji za medsebojna razmerja pri Slovenske žele-
zarne — ŽIČNA — tovarna žičnih izdelkov, Celje,
Ipavčeva vilica 20, v osmih dneh po dnevu objave.
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
ŠENTJURSKA MLADINA NA POHODU
Mladi iz šentjurske občine
so se v soboto in nedeljo ude-
ležili nočnega pohoda po po-
teh XIV. divizije na relaciji
Šentjur — Resevna — Opoka
— Cerovec — r»ramlje. Po-
hod je bil_ organiziran v ok-
viru kraje-me skupnosti Šent-
jur, ki izhaja iz zgodovinske
preteklosti, ko je bila usta-
novljena na Resevni 1. celj-
ska četa, kjer je padel sko-
raj ves 2. bataljon Kozjan-
skega odreda in z njim naša
vzornika — skojevca Cvetka
Jerin in Dušan Lah.
Pohodna enota je bila or-
ganizirana samoupravno, ime-
la je svoj štab, svoje enote
ter kulturno skupino. Stro-
kovni del pohoda so vodili
pripadniki teritorialne obram.
be, poleg mladih prostovolj-
cev TO, pa so se ga udeleži-
li vsi mladi komunisti in
ostali mladinci, ki so jih
predlagale osnovne organiza-
cije mladine v občini. Pro-
stovoljno so sodelovali tudi
predstavniki štaba TO, bor-
ci-udeleženci pohoda XIV. di-
vizije ter predstavniki drugih
družbeno-političnih organiza-
cij.
Pohodna enota se je for-
mirala v Šentjurju. Od tu
je skoraj 200 mladincev kre-
nilo na pot ob zvokih har-
monike in s pesmijo na us-
tih. Ko so prispeli na Resev-
no, je bilo že temno. Tu so
se ustavili ob kresu, kjer je
bil pripravljen kulturni pro-
gram, politkomisar Boris pa
je govoril o poteh in borbah
XIV. divizije. Tu so se mla-
di okrepčali s čajem, nato
pa kreniU dalje proti Svetini
in Opoki ter naprej proti
Blagovna. Med potjo jim je
tovarišica Angelca, ki je kot
otrok videla boj XIV. divizi-
je, pripovedovala svoje spo-
mine. Na Blagovni so se mla-
di ix>hodniki okrepčali s ča-
jem in sendviči ter segreli
premražene ude v toplih učil-
nicah osnovne šole, kjer so
bih seznanjeni tudi o kon-
kretnih nalogah v konceptu
splošnega ljudskega odpora.
Kljub temu, da je bila pot
nai)oma in dolga, so tu tudi
zaplesali, nato pa nadaljeva-
li i>ot proti bolnici »Zimi«,
kjer jih je že pričakal kres.
Ob njem je kulturna skupi-
na recitirala pesmi Kajuha
tn Kuntnerja, harmonikar Du-
ško pa je raztegnil svoj meh
in s pesmijo ustvaril še bolj
prijetno vzdušje. Več kot
dvesto rok se je združilo tn
okoU kresa so zaplesali parti.
zansko kolo. Pričelo se je
daniti in na vrsti je bila ju-
tranja telovadba. Bilo je obi-
lo smeha in še več stokanja.
Toda nihče ni priznal, da je
utrujen ali zaspan. Nato so
odšli v »Zimo«, ki jo prav
zdaj preurejajo. »Zima« je
daleč naokoli znana kot do-
bra partizanska bolnica, v ka-
teri so se zdravili ranjenci
NOB na tem področju. O njej
so pripovedovali domačini.
Spredaj so plapolale zasta-
ve, za njimi pa se je vila dol-
ga kolona mladih, iz katerih
src je donela pesem XIV.
divizije. Ta ko so prispeli v
Drami je, kjer je bil njihov
zadnji postanek. V jutranjih
uirah je bil organiziran parti-
zanski miting, na katerem
so sodelovali s kulturnim
programom tudi vojaki iz
celjskega gamizona. Tu je bil
recital o XIV. diviziji, gle-
dalci pa so se nasmejali tudi
prijetnemu skeču o Nikoleti-
ni Buirsaču. Sledilo je sre-
čanje z borci, ki so govori-
li o doživljajih iz NOB. Na
koncu so :^elili še pohvale
najboljšim mladincem tn se
pogovarjah z najbolj zaniml.
vimi pohodniki. Vsi so bili
mnenja, da je bil pohod do-
bro organiziran tn zanimiv
in da prav gotovo pridejo tu-
di na naslednjega. Celo fant,
ki je vso blatno in mokro
pot prehodil v tenis copatah,
se je zadovoljno snoejal, če-
prav je priznal, da bo nasled-
njič prav gotovo obul kaj
dmgega.
META PLOŠTAJNER
SREČANJE Z RADETOM ŠERBEDZIJO
Rade šerbedžija.
Igralec zagrebškega gleda-
lišča ITD.
Pred dnevi je gostoval v
Celju. Prvič. In fantastično
je uspel. Zdaj kličemo, da bi
še kdaj zašel v naše mesto
in nam ponudil .nekaj iz svo-
jega repertoarja.
Prvo srečanje sva imela na
odru celjskega gledališča.
Sam, z rokami globoko zari-
timi v žepe sivo kariraste
obleke in s črno kravato za-
vezano na belo srajco, je ho-
dil po prostornem odru. Po
vsakih petih, šestih korakih
je odrskim delavcem nekaj
svetoval, saj je želel imeti
oder za večerno predstavo
dobro pripravljen. Potem sva
se pozdravila in prosil je, da
še pet, deset minut počakam,
da vse uredi. Odšel je v dvo-
rano in sedel nekje v ozadje
v temo. Pogled se mu je za-
topil ponovno na oder, dodal
je še nekaj pripomb in potem
je bil prepričan, da bo vse
O. K. Prvi vtis:
Droben. Svetlih,. solidno
pristriženih in gladko padajo,
čih las. Modro zelenih oči,
kot Soča. Globokih, čistih,
prozornih, že te njegove oči
veliko povedo. Glas sorazmer-
no tih, rekli bi otroško (ven-
dar prijetno) otožen, mehak
kot jutranji veter ob morju,
ko zaveje preko mlakuže in
sredozemskega rastja. Rekli
bi, božajoč! In njegov smeh.
Zvonko cingljajoč, ki te zbu-
di iz prijetne omotice njego-
vega govorjenja.
Govori premišljeno, nekako
počasi, vsako misel najprej
stehta, nato jo ponudi sogo-
vorniku. Nič ni povedanega
na hitro, nepremišljeno, rekli
bi na pamet. Vse je zbra-
no, sortirano v predalčke, kot
v študijski knjižnici.
Tokrat sicer ni bil prvič v
Celju ...
»Večkrat sem se že peljal
skozi Celje, ampak samo to
in nič več. 2ena tako rada
zahaja na Golte, kjer so od-
lični tereni za sprehode, za
umiritev, za razmišljanje
Sploh si ne morete predstav-
ljati, kaj imate. Drugače pa
prvič nastopam v Celju.«
Potem izreče nekaj stavkov
na račun lepote našega me-
sta, kako je nad njim na-
vdušen in da bo še prišel.
Ko ga p>obaramo, če to go-
vori iz gole kurtoazije do Ce-
lja, je skoraj nekoliko trdno
in trdo odločno odgovoril, da
sploh ne, kajti če bi bil dru-
gačnega mišljenja, bi tudi bil
drugačen do Celjanov. Eno-
stavno bi bil tiho, kajti neče-
sa, kar ni lepo in simpatično,
ne hvali zato, da bi pač ne-
komu laskal, metal pesek v
oči, ga slepil zaradi nekih
višjih teženj in hotenj.
Rojen je bil v Liki v Tito-
vi Kamenici, vendar so se s
starši kmalu preseli^M v
Vinkovce. »Tako sem pravza-
prav mešanica Ličana in Po-
dravčana.« V Vinkovcih je
preživel najlepša leta mlado-
sti in se poleg ostalega ukvar-
jal tudi s športom.
»Vem, da bi enkrat moral
naistopiti v naši ekipi na ig-
rah bratstva in enotnosti,
kjer nastopate tudi Celjani.
Pa sem žal zbolel in od ti-
stega, verjetno prvega stika
s Celjani, ni bilo nič.«
Pot v Talij in hram ...
»čudna je bila to pot! 2e
v gimnaziji sem nastopal, po-
tem pa se odločil, da bom na-
daljeval študij na akademiji
za gledališče v Beogradu. Pa
mi je neki takrat kobajagi
režiser rekel, da sem preveč
melanholičen in da naj opu-
stim misel na gledaUšče. Od-
šel sem v Zagreb, ki je kot
vse kaže mesto melanholije
(tu se zvonko zasmeji —
op. p.), bil sprejet in zdaj
sem igralec.«
Od takrat pa do danes je
odigral nešteto vlog, tako v
gledališču, kot na televiziji,
filmu in radiu. Torej ni me-
dija, kjer se ne bi pojavil.
Ko ga povprašamo po naju-
spešnejših stvaritvah začne
razmišljati,..
»Veliko je tega in težko bo
vse našteti. Morda največ de-
la sta mi dali vlogi Hamleta
(z njim je nastopil izredno
uspešno na poletnih dubrov-
niških igrah v znamenitem
Lovrijencu -t- op. p.) in oba
Don Juana. Igral sem tudi v
številnih sodobnih vlogah.
Mnogo sem že tudi režiral,
nekaj dobro, nekaj slabo.
Takšno je pač življenje. En-
krat uspeš, drugič ne, čeprav
vedno pri startu izhajaš iz
tega, da bi vse, kar delaš,
naredil dobro. Povejte mi
za človeka, ki si tega ne že-
li? In potem se najde kopi-
ca kritikov in njim podob-
nih, pa te začnejo secirati, da
na koncu niti za v zmrzo-
valno skrinjo nisi več. Ven-
dar kljub temu gledališča ne
bi pustil in tudi če bi se še
enkrat rodil, bi se podal na
isto pot. To je pot simpatič-
nih raziskovanj, vedno se
pred teboj odpre nekaj no-
vega. Stalno si raziskovalec
in novator v najžlahtnejšem
pomenu besede. Pri tem pa
je treba še veliko brati in de-
lati sploh vse tisto, kar te iz-
popolnjuje, da sčasoma po-
staneš vsaj delno kompletna
gledališka osebnost.«
Radeta šerbecfeijo smo vi-
deU tudi v dveh uspešnih
filmskih vlogah v Sloveniji
(filma Sedmina in Rdeče
klasje), v zadnjem času pa
tudi glavni vlogi v uspeli te-
levizijski nadaljevanki Pe-
sem. Mnogo se ukvarja tudi
z deli Miroslava Krleže in da
to uspešno, je dokazal tudi
s svojim nastopom pred po-
polnoma polno dvorano v Ce-
lju, »ki je izredno lepa in ste
lahko ponosni nanjo«.
Dela mu nikoli ne zmanj-
ka, kar je tudi prav za tak-
šnega nemirnega gledališke-
ga raziskovalca, kot je Rade
šerbedžija. Edino vodilo mu
je delo, kar pri mnogih po-
grešamo.
Seveda je med pogovorom
stekla beseda tudi o celjskem
gledališču, o katerem je sli-
šal veliko lepih in pohvalnih
besed, »saj pri vas vendar
delajo najboljši jugoslovan-
ski režiserji, kot Dino Rado-
jevič (prav njegov Hamlet, z
Janezom Erženom v naslovni
vlogi, je pred leti prišel v
anale gledališke umetnosti v
Sloveniji po sodobni inter-
pretaciji, kar je ugodno oce-
nil tudi veliki shakespearolog
Poljak Jan Kott—(op.p.), ki
je moj osebni prijatelj, pa
Ristič, Korun in mnogi drugi.
To je vitalno gledališče, kar
dokazuje tudi njegova zadnja
predstava Igrajte tumor ...
Upam, da bom v prihodnje
lahko večkrat prišel v Celje
in videl več vaših predstav,
mislim pa tudi, da bi vi mo-
rali pogosteje gostovati pri
nas. Mi še vedno vse preveč
delamo predstave za določen
krog, premalo pa jih z go-
stovanji ponujamo tudi dru-
gim, ki si jih recimo, v ma-
tični hiši ne morejo ogledati.«
Takšen je Rade šerbedžija.
živi za gledališče, ki mu po-
meni življenje. Ob koncu je
še podal zanimivo primer-
javo:
»Bil sem športnik tn zdaj
sem igralec. Kaj dosti razli-
ke med obema ni. Oba tre-
nirata, oba morata biti kon-
dicijsko in psihično vedno od-
lično pripravljena, morda
mora igralec samo za nianso
več študirati.«
Odšel je v garderobo, pro-
stor, kjer se je zatopil vase
in se dobro pripravil za na-
stop. Govoriti Krleževe mi-
sli nd kar tako in šerbedži-
ja jih »kar tako« tudi ni go-
voril. V njegovem govorjenju
je bilo mnogo več.
TONE VRABL
CELJE: KAKO GLOBOK
BO OBČINSKI ŽEP
Razprava o predlogu občinskega proračuna za letos
gre h toonou. Zadnje besede o njem bodo tekle v to-
rek, 30. marca, ko se bodo na ločenih sejah sestali de-
legati vseh treh zborov celjske občinske skupščine.
Sicer pa bodo delegati na teh zasedanjih odločali
še o drugih zadevah. Predlog dnevnega reda ima kar
sedemnajst točk. Dosti pobud zna pasti v razpravi o
predlogu odloka o izvršnem svetu občinske skui)ščine
pa tudi o občinskih upravnih organih. Delegati zbora
združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bodo
odločali še o izvršenih kommialnih delih v lanskem
letu. Mimo t^a bodo vsi trije zbori ra^ravljali o
predlogu družbenega dogovora o komunalnih dejav-
nostih posebnega družbaiega pomena in v tej zvezi o
načinu soodločai>ja delovnih IjiKii tn občanov v ko-
munalnih zadevah na območju celotne občane.
Izredno zanimiv je osnutek akcijskega programa
za ureditev in olepšavo Celja. To toliko bolj,
ker je več kot konkreten in ker bodo imeli pri nje-
govem izvajanju svoje mesto tudi mladi ljudje in pri-
padniki celjske gamiaije JLA. Načrt dobiva torej šir-
še obeležje, postaja naloga vseh tn ne le komimalnih
delovnih organizacij.
V predlogu dnevnega reda pa je še nekaj sprememb
okoli siazidalnih načrtov in drugo.
M. B.
POLZELA: ZA LEPŠI KRAJ
Včeraj zvečer Je bila na Polzeli 11. seja sveta kra-
jevne skupnosti. Po pregledu sklepov zadnje seje, ki ni-
so bild vsi realizirani. Je predsednik sveta krajevne
skupnosti Rudi Divjak podal finančno" poročilo za lan-
sko leto. Iz njega je bilo razvidno, da so bili dohodki
krajevne skupnosti na Polzeli lani en milijon 400 tisoč
dinarjev ter da so bili izdatki zsa '200 tisoč dinarjev
manjši. V nadaljevanju Je bilo precej raz5>rave glede
asfaltiranja 3 km ceste skozi vas Podvin do Podgore.
Ker bi ta dela stala približno en milijon 800 tisoč di-
narjev, bd ostala dela, ki so sd Jih zadali za letošnje
leto, odpadla, razen najnujnejših vzdrževalnih del tn
vodovoda v Podvin, ki Je v izgradnji. Sklenili so, da
bo svet krajevne skupnosti predlagal konferenci kra-
jevne skupnosti, da v to akcijo gredo, če bo konferenca
krajevne skupnosti t» potrdila. Med drugim so delega-
ti sprejeli tudi sklep, da bi naj v mesecu aprilu na
PolzeU potekala tudi akcija Očistimo in olepšaj mo
Polzelo. Menili so, da le skupna akcija vseh bo uspeš-
na tn bo zagotovila lepši izgled kraja.
Ob koncu so za predsednika komisije za varstvo
okolja, ki ima pet članov, imenovali Slavka Kolška,
za delegata skupščine kluba samoupravljalcev občine
Žalec Jožeta Tumška in za delegata občinske komu-
nalne interesne skupnosti Ivka Krašovca.
POPRAVEK
Avtor spominov, ki smo Jih objavili v prejšnji šte-
vilki NT pod naslovom V boju za kruh tn svobodo
ANTON IKOVIC nas je opozoril, da je v sestavek
ix>segel tiskarski škrat, ki se Je poigral z imenom
IGNAC ŠTEBE Je tako pod sliko (in še enkrat v tek-
stu) preimenovan v Ignac Stefe.
Pa tudi »skoraj dve tretjina sindikalno organizira-
nih lesnih delavcev« se nanaša na podatek 79 delavcev
in ne na vseh 246 delavcev, ker je bilo organiziranih
59 delavcev. Pa še to. Posnetek kaže Solčavo pred voj-
no, taka Je bila tudi v začetku leta 1941, čeprav po-
snetek ni iz tega leta.
Uredništvo se artorju in bralcem opravičuje zaradi
teh škratičev.
Pred odh.odom je za dobro voljo poskrbel ansambel Vikija Ašiča. Letos, žal, fantje niso mogli z nanii, so pa
obljubili za drugič.
Vojko je bil v drugem avtobusu odličen stevard. Ki
V prvem avtobusu so se fantje tudi dobro odrezal
Se nekaj zelenja za spomin na zgodnjo obmorsko po-
mJad. Nekaj lovorjevih listov, oljčna vejica in še kaj.
Tisto petkovo jvitro nam
je bilo naklonjeno še sonce,
kot da si je tudi samo hotelo
ogledati odhod sto kmečkih
žensk na morje pa je zato
že zgodaj raizgnalo megUce.
Prihajale so. Zavite v plašče
in rute. Z nabreklimi torbi-
cami v adelanih rokah. Ne-
Icatere s plašnim pogledom,
nenavajene daljš^a potova-
nja, druge z upanjem in bo-
jaznijo, vse pa le polne pri-
čakovanja in občutka — gre-
mo na morje.
Fantje Vikija Ašiča so v ne-
kaj trenutkih na dvorišču na-
šega uredništva ustvarili vese-
lo razpoloženje. Ob hitrdh-
zvokih polke so se na oknih
Sociahiega zavarovanja in
Zdravstvenega doma pojavile
glave z vprašanjem: kaj pa
je? Ne, ni bila poroka, še
bolj veselo je bilo!
Večina žensjc se je zbrala
že dobro uro prej. Ob pri-
hodu Izletnikovih avtobusov,
avtoturdsitično podjetje Izlet,-
ndk nam je v veliki meri po-
magalo pri organizacijii izle-
ta, se je množica pomakni-
la k vratom, bežen stisk ro-
ke redkim možem, ki so po-
spremili svoje boljše polovi-
ce, še zadnji pozdrav Ašdče-
vih in že smo odbrzeli.
Pričelo se je sp>oznavanje,
predstavljanje, pri čemer sta
nam pomagala tudi prijazna
Hzletnikova šoferja — Tona
Bevc in Rudi Lešnik. V pr-
vem avtobusu je Tednikovo
ekipo zastopala skupina —
Valter Leben, Milan Batistič
in avtor teh vrstic, v drugem
pa Bojan -Volk, Vojko Riz-
mal in Drago Medved. Har-
moniki sta nategovala Vojko
—	ta je sicer več govoril, ker
je harmonika pač pretežka
—	in Ivan Zdovc — Vanc iz
Laškega. Za mogoče glavo-
bole je bila v drugem avto-
busu tudi medicinska sestra
Milena. Na kratko: vse je bi-
lo v redu!
Vožnja je bila dolga, sonce
je pripekalo, žeja huda. Zato
so že pri Trojanah pričele
krožiti steklenice, od Ožbolta
dalje pa je veselo odmevala
pesem. Ko je v prvem avto-
busu vesela Milica prijela za
mikrofon pa ni bilo smehu
ne konca ne kraja. Zvrstile
so se še druge: Marica, Ton-
čka pa Marija s Planine, ki
je spravila z vprašanja o
raznih razlikah v zadrego naj-
prej Vanča nato pa še šofer-
ja Toneta. Prvič smo si »pre-
tegnili« noge na avtocesti. V
mali bife smo na okrepčilo
popeljali kar celo stotnijo.
Že prej smo se dogovorili,
da bomo v Sloveniji vsaki
natakarici rekli Anica, za
hrvaško stran pa je Bojan
predlagal Neveniko. Tako smo
vse posvojili in postrežba je
bUa mnogo hitrejša, kot smo
jo sicer navajeni. Ko smo s
sendviča in osvežilnimi robč-
ki še okrepili razpoloženje,
je bU nenadoma pred nami
že Piran. Pričakal nas je v
soncu. Ogled Pomorskega mu-
zeja je minil brez zastojev,
prijetno razlago o pridobiva-
nju soli v starih časih pa
nam je podala prof. Tometo-
va.
Čeprav smo na poti
Rovinju planiraU le d^
Stanka, brez tretjega i
Eni od potnic je posta
bo, druge pa so to i2ik<
za še kaj drugega. To«
je Vanč udaril po tipk
dekleta zagrabile spren
ce in se zavrtele me<3
busi. še posebej akti'
bola Marica, tako da
glavni urednik Bojan
nes utrujen. Najteže j<
Začelo se je tako kot že tri leta poprej -
končalo se je tako kot že trikrat doslej — z
Vmes med tema dvema dogodkoma pa je
vorov, telefonskih klicev, pregledov pisem, ž
pripraviti sto ženskam dva čudovita dneva.
Glede na izrečene pohvale, zahvale in pi
prihodu v Celje ter poslale v uredništvo — r
KIH ŽENSK NA MORJE« je prav tako čudovit
»Zame sta to nepozabna dneva!«
»Hvala in še enkrat hvala, vam in žrebu.]
bom mislili na vas in na naš izlet!«
»Vem, da jih še veliko ni bilo na morju, 1
Takšnih izjav bi lahko zapisal sto. Tolike
nila priznanje in zahvalo tistim, ki so s svoji
besede so nam dale moči, da bomo tudi prihoi
TIČ NA MORJE!
Zaplula je barčica moja. Harmonika nI mirovala
čez krov barke In dobra volja premaga tudi straF
Morje |e bilo že blizu. Dobra volja se je kljub utrujenosti stopnjevala, zato tudi tale ples pove dovolj.
PRI IZLETU
SO NAM
POMAGALI
9 Izietnik Celje
#	Hmezad Žalec
#	Kmetijski kombinat
Šentjur pri Celju
#	Kmetijska zadruga Slo-
venske Konjice
#	Kmetijska zadruga La-
ško — združene delov-
ne organizacije kmetij-
stva, industrije, trgovi-
ne in gosti'AStva DO-
BRINA Celje
#	Zgornje Savinjska kme-
tijska zadruga Mozirje
O Aero Celje
#	Gostinsko podjetje Ce-
lje
#	Merx Celje
#	Trg. podjetje CENTER
Celje
že prilegla in bi! je takoj najbolj priljubljena oseba.
Spomin na obisk pomorskega muzeja v Piranu.
avljalnim razgovorom na seji uredništva. In
zadovoljstvom nad uspelim izletom.
) dokaj časa, besed, odgovornih nalog, razgo-
td., vse pa je vodilo le k enemu cilju — znova
50 jih udeleženke izleta napisale kar takoj po
|)o biti lažno skromni. Četrti izlet »100 KMEČ-
kot prva dva.
;>reostalo še veliko let, toda dokler še bom,
iim, vzemite me zraven tudi prihodnje leto!«
je bilo udeleženk izleta. Vsaka nam je pome-
vki omogočili, da smo organizirali izlet. Te
v uredništvu napeli vse sile in zapisali: PE-
^ cesti ob morju prena-
I Vojko, zato je v Piranu
, kolen rakoračil v morje
/ pozneje vsem pripovedo-
1 da je morje prav zares
1 to. Drago je bil s svo-
> 1 Šalami neuničljiv, pa tu-
i i^letnice mu niso ostale
,1 btei Eden v Rovinju nas
i* l^ričakal v vsej svoji veli-
J ^osti A kategorije. Raz-
! ^itev po sobah in večerja.
Sobe so bile že »poletno
ogrevane«, kar je sprva pov-
zročilo malo nezadovoljstva,
pozneje pa smo to ure^li z
odejami in električnimi peč-
kami. Velikanska dvorana je
poleg naše stotnije sprejela
še skupino iz Beograda in
Zagreba. Kljub tem je Vanč
raztegnil meh, zadonela je
pesem »Od Celja do Žalca«,
kaj hiitro pa so nam s pri-
pombo o veselih Slovencih
pomagali Dri petju še Za-
grebčani in Beograjčani. Če-
stitali in obdarili smo naj-
starejšo udeleženko izleta
(75) in udeleženko, ki je prav
na ta dan praznovala rojstni
dan.
Da so lahko pete kmečkih
žena hitre in nikdar utruje-
ne, so tla hotela Eden iiitro
spoznala.
Razumljivo je, da se je ob
naši harmoniki zbrala dokaj-
šnja publika tujih turistov —
vodja hotelskega ansambla ni
bil s tem preveč zadovoljen
— in da je mlada švicarka
na vsak način hotela preiz-
kusiti jugoslovansko hramo-
niko. Zaigrala je še, toda po
dveh minutah plesanja slo-
venske polke pa ni zmogla
ničesar več. Prav ji je, so
menile naše »mladenke« —
povprečna starost je bila pri-
bližno 54 let — in se veselo
vrtele naprej. Nekatere tudi
ponizo v noč.
Jutro smo pričakali prespa-
ni in zadovoljnih obrazov, saj
je izletnice čakal največji
dogodek — vožnja z ladjo.
Nenavajene dolgega spanja
so mnoge naše izletnice vsta-
le , zgodaj in se zbirale na
hotelskih hodnikih. Obujale
so spomine na pretekli ve-
čer, kar pa seveda ni bilo
preveč všeč Italijanom, ki so
noč prebedeli v baru. Zato
so se tu in tam odpirala
vrata sob in po hodniku so
se čuli kriki: Silenzio! Dob-
ro jutro, so jim odgovarjala
naša dekleta rožnatih lic in
prijaznih, svežih obrazov.
Da so resnično sladke,
smo se prepričali prejšnji ve-
čer, ko nam je vodstvo be-
ograjsko-zagrebškega izleta
kljub mnogo nižji lastni sta-
rostni stnikturi ponudilo so-
delovanje pri pU.^u. So pač'
bile naše!
/
Rahla burja »am je sko-
raj prekrižala račune, zato
še uro po zajtrku nismo ve-
deli, bomo odpluli ali ne.
Sporočilo o mirnem morju
nas je navdušilo in krenili
smo proti pristanišču. Ko
nam je kapitan zagotovil po-
polno varnost, Je na obali
ostalo le nekaj tistih, ki jim
je pozneje bilo strašno žal,
da niso premagale strah.
Edini problem »a ladji je
bil Valter pa čeprav je dve
leti služil mornarico, kot se
je pred tem hvalil. Vojko je
nekatere v plesnem koraku
popeljal preko mostička na
barko. Vriski, pesean, škroplje-
nje z vodo in preizkušanje
slanosti je trajalo dobro uro
in pol. Vseskozi pa smeh.
»Vidiš, tu Jim ni treba juhe
sploh soliti,« je dejala ena
od žensk. Druga pa je po-
barala Vojka: »Vi novinarji,
ki vse veste, povejte mi, kje
ima riba rit?« Vojko je ne-
močno skomignil z rameni.
»Ja, v vodi vendar«, se je
hudomušno nasmejala. Ta-
kšnih in podobnih, bolj ali
manj nedolžnih šal je bilo na
tisoče v teh dveh dneh. Vrni-
tev na obalo je bila kljub
mrzlemu vetru vesela, mno-
ge pa so si želele še daljše
vožnje.
Iz pisma Angelce Belina:
»Najbolj mi bo ostalo v spo-
minu, kako sem se prvič v
življenju vozila z ladjo po
tem čistem, zelenem in
ogromnem morju. Ne morem
napisati, niti izraziti besede,
kako Je bilo vse to čudovito.
A kaj ko vse prehitro mine
in že smo se morale podati
na rajžo proti domu«!
Res je! čeprav niso nava-
jene dolgih odhodov od do-
ma, čeprav so v srcu stalno
nosile skrb, ali je doma vse
v redu, bi še najraje ostale.
Mi tudi. Z njimi!
Receptorka noi je pred na-
šim odhodom dejala:
»Verjemite mi, tako pri-
jetne skupine kot je vaša v
hotelu že dolgo nismo ime-
li!«
»Vem,« sem ji odgovoril,
»že od lanskega leta ne, ko
smo bili prvič tu!«
Neverjetno hitro sta mini-
la petek in sobota, ko sta
Tona in Rudi znova pritis-
nila na plin. Vožnja nazaj je
bila še bolj vesela, saj smo
se že bolje ix)znali. Razvezah
so se jeziki tudi tistim, ki
so sprva molčale. Deževale
so šale, odmevala pesem, be-
sede zahvale so priklicale
marsikatero solzo v oko. Bi-
H smo kot velika družina.
Tednikova družina.
Danes, ko v uredništvu še
vedno »premlevamo« izlet,
nam ni žal nobenih naporov
in poti, kd smo Jih imeli.
Takšen vulkan veselja in la-
va zahval sta nadomestilo za
vse.
Tistim, ki bodo izžrebane
prihodnje leto, naj velja že
sedaj: Dobimo se na morju!
Tekst: MILAN SENIČAR
Foto: DRAGO MEDVED
tjnalce razpenjenih valov- Tudi pesem se je razlila
i.vk) z Valterjem in Vančem se pa vidi-..
Morje je pa res slano. A kdo bi prej verjel. Lepo je treba pomočiti prst v vodo in
presenečenje je tu. No, saj smo verjele, da je slano, le da je tako močno slano,
to pa ne ...
Čeprav smo se ločili šele pred desetimi minutami,
se že oglašam. Najlepša hvala za vse. Izlet v Rovinj je
bil čudovit, družba v avtobusu št. 1 pa prijetna in ve-
sela. Tople zalivale vaši ekipi, Id nas je vseskozi vo-
dila in delila z nami prijetno družbo.
Še enkrat, najlepša hvala za vse in oprostite pisavi,
ker se mi še kar napi^j zdi, da sem na izletu ozi-
roma na veseli vožnji z ladjo.
MARIJA ŽIBRET,
Planhia pri Sevnici
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
NAŠ KRAJ
•	PREBOLD: PO
GORAH IN JAMAH
VZHODNIH ALP
Jamarski klub »Criii galeb« iz Pre-
bolda je pred kratkim organiziral za-
nimivo predavanje »Po gorah in jamah
vzhodnih Alp«. V poldrugi uri je pred-
sednik speleološke zveze Jugoslavije,
prof. France Habe, predstavil številnim
hvaležnim poslušalcem lepote podze-
meljskega sveta in gora Avstrije, Švice
in Nemčije.
Domačini v Preboldu so lahko veseli,
ker bodo imeli letos še večkrat pri-
ložnost, da se udeležijo takšnih in po-
dobnih predavanj. Le ta bodo še zlasti
v okviru devetega zborovanja sloven-
skih jamarjev in raziskovalcev krasa.
DARKO NARAGL.AV
© ŠTORE: ZA DAN
INVALIDOV
Osrednja prireditev v počastitev
mednarodnega dneva invalidov v celj-
ski občini je bila tokrat v železarskih
štorah. Pod pokroviteljstvom invalid-
skega društva Celje in sindikalne po-
družnice štore je aktiv invalidov v
štorah poskrbel za bogat športno-kul-
turni program. Prireditev si je ogledalo
lepo število delovnih in vojnih invali-
dov ter krajanov tega industrijskega
kraja.
V	športnem delu programa so na-
stopili delovni in vojni invalidi ter
ostali športniki iz društva gluhonemih
iz Celja, športnega društva Invalid Ce
Ije in domačini pod okriljem Kovinar-
ja. V streljanju z zračno puško so zma-
gali štorjani pred ŠD Invalid Celje
in društvom gluhonemih, v kegljanju
društvo gluhonemih pred ŠD Invalid
ter Kovinarjem, v šahu pa ŠD Invalid
Celje pred Kovinarjem in društvom
gluhonemih. V vseekipnem tekmovanju
je zmagalo ŠD Invalid pred Kovinar-
jem in društvom gluhonemih. Skupno
je nastopilo nad 50 športnikov. Naj-
boljše ekipe so bile od pokroviteljev
nagrajene s pokali.
Bogat in kvaliteten je bil kulturni
program v kulturnem domu v štorah.
Potekal je v znamenju pomembnega
mednarodnega dneva invalidov. V pri-
ložnostnih nagovorih je bila podčrtana
tudi naša širša družbena skrb za vojne
in delovne invalide, ki uživajo v naši
družbi vso posebno pozornost, enako-
pra\Tiost in imajo vse možnosti druž-
benega uveljavljanja na vseh področjih
deja\Tiosti.
V	kulturnem programu so najprej
nastopili godbeniki železarske godbe na
pihala, pevski zbor slepih iz Celja ter
pionirji in pionirke osnovne šole iz
Štor s folklornimi plesi, recitacijami in
pevskim zborom. Gledalci v kulturnem
domu so vse izvajalce nagradili za kva-
Utetno izvajanje posameznih točk spo-
reda z bogatim aplavzom.
Po kulturnem programu pa je bilo
še družabno srečanje v gasilskem domu.
K. JUG
•	ŽALEC: RAZSTAVA
OROŽJA
Občinska konferenca Zveze sociali-
stične mladine, komisija za splošni
ljudski odpor in občinski štab terito-
rialne obrambe so se odločili za skup-
no organizacijo potujoče razstave orož-
ja.
Razstava bo dovolj obsežna, da bo
vzbudila pozornost pri vseh, zlasti pa
med mladimi. Tako bodo spoznali del
orožja, s katerim je opremljena naša
armada oziroma vse obrambne enote.
Kot rečeno, bo razstava potujoča in
namenjena predvsem šolski mladini in
drugim. Zato bi bilo prav, če bodo
zlasti šole omogočile organizirane in
skupinske oglede teh prireditev.
DARKO NARAGLAV
•	POLZELA: DVE
PREDAVANJI
Na Polzeli so minuU teden pripra-
vili v domu Svobode dve predavanji.
Prvega je pripravilo Planinsko društvo.
Profesor Peter ščetinin, ki je bil ude-
leženec jugoslovanske zelo uspešne hi-
malajske odprave je predaval in poka-
zal več kot 200 barvnih diapozitivov.
Drugo predavanje pa je pripravila
OOZS-MS Polzela v sodelovanju z De-
lavsko univerzo Žalec pod naslovom
»ZDRAVA ŽENA — ZDRAV OTROK«.
Predaval je ginekolog dr. Ivan Svoban.
Obe predavanji sta bili dobro obiska-
ni.	T. TAVČAR
•	ŽALEC: TEDEN
MLADINSKEGA
ŠPORTA
v izvedbi osnovne mladinske orga-
nizacije Vrbje ter pod pokroviteljstvom
telesnokulturne skupnosti Žalec bo od
19. do 24. aprila »teden mladinskega
športa v Savinjski dolini«.
V tem času se bodo člani osnovnih
mladinskih organizacij v žalski občini
pomerili med seboj v košarki, malem
nogometu, streljanju z zračno puško,
rokometu in šahu. Zaradi večje ude-
ležbe, bodo vsa tekmovanja v popol-
danskem času, mladi v Vrbju pa bodo
prijave za udeležbo zbirali do 12. aprila.
DARKO NARAGLAV
•	LESIČNO: S SANMI
PO POTEH
XIV. DIVIZIJE
ŠŠD Lesično je priredilo četrto
sankaško tekmovanje. Tudi nekaj učen-
cev iz naše šole je odšlo na to tek-
movanje.
Ko smo se pripeljali na Pilštanj,
smo dobili najprej vsak svojo štartno
številko. Nato smo imeli zbor. Najprej
je ravnateljica šole v Lesičnem vse le-
po pozdravila, potem pa povedala, da
so pred dvaintridesetimi leti po isti
poti šli partizani XIV. divizije preko
Pilštanja. Nato na je tov. Kolar še
enkrat seznanil s pravili tekmovanja.
Ko pa je povedal, da je proga dolga
700 m in da je višinska razlika 190 m,
je nekatere postalo malce strah. Ko
smo odšli na štart, smo si tudi na-
tančneje ogledali progo. Ugotovila sem,
da ni preveč strma. Ko smo se po-
stavili po štartnih številkah v vrsto,
smo nestrpno pričakovali, kdaj bomo
prišli na vrsto. Vsak si je želel čim-
hitreje prevoziti progo. Padcev ni bilo
veliko. Ko smo prevozili progo, smo
čakali le še na rezultate. Večkrat smo
se nasmejali. Vsem se je zdelo smeš-
no, ko je neka tovarišica poklicala
prvo pomoč samo zaradi majhne pras-
ke na nogi. Da pa je bilo še bolj
smešno, jo je neki tovariš fotografi-
ral. Po določitvi mest smo odšli na
trg, kjer smo pomalicali. Potem so bili
razglašeni rezultati. Pionirji naše šole
nismo dosegli preveč dobrih rezulta-
tov, pa tudi zelo slabih ne. Bili smo
kar zadovoljni, saj proge nismo poz-
nali.
Ker nismo dočakali našega kombi-
ja, smo se odpravili na dolgo pot v
Kozje kar i>eš. Potem smo izvedeli, da
kombi zato ni prišel po nas, ker je
moral peljati v bolnico učenca, ki si
je na smučarskem tečaju zlomil nogo.
VESNA KODRIC, 6. r.
Novinarski krožek
Oš Kozje
•	KOZJE:
SMUČARSKI TEČAJ
Pripravljali smo se že na prihod
pomladi, ko nas je presenetila zima in
nam nasula veliko snega. Diobro smo
ga izkoristili. Učenci obeh 5. razredov
smo imeli kar štiri dni smučarski te-
čaj. Ker nas večina ni imela smučar-
ske opreme,.smo si jo izposodili iz šo-
le v Bistrici ob Sotli in iz Podčetrtka.
V soboto in nedeljo smo imeli t^aj
skoraj ves dan, v ponedeljek in v to-
rek pa po drugi šolski uri.
Ob osmih zjutraj smo se v soboto
zbrali pred šolo. Trajalo je celo uro,
da so nam učitelji razdelili opremo,
saj je morala biti za vsakega pravšna.
Razdelili smo se v tri skupine. V prvi
so bili učenci, ki so prvič stopili na
smuči, v drugi tisti, ki so že znali za
silo smučati v tretji pa tisti, ki so
bili že dobri smučarji. Jaz sem bila
v prvi skupini. Celo dopoldne je mini-
lo, preden smo se naučili osnovnih
gibov. Opoldne smo dobiU malico. Bili
smo je zelo veseli, saj smo bili že
pošteno lačni. Smučali smo še kaki
dve uri, nato pa odšli domov. Približ-
no tako je bilo tudi druge dneve. Ven-
dar pa smo se naučili vsak dan več.
Zadnji dan smo ix)stavili vlečnico, saj
je bilo po hribu, pKj katerem smo se
spuščali, precej naporno hoditi peš.
Postavili smo tudi palice z rdečimi za-
stavicami in delali zavoje. Seveda smo
tudi pridno padali. Med počitkom pa
smo se pošteno nakepali. Dobre volje
in ožgani od sonca smo se zadnji dan
vrnili domov, želimo si še veliko zim
s toliko snega, da bi se še drugi učen-
ci naučili smučati in se tako srečali z
najlepšim zimskih športom.
SAMAR SAYEGH, 5. r.
Novinarski krožek
Oš Kozje
ŽALEC:
NALOGE
KMETIJSKE
ZEMLJIŠKE
SKUPNOSTI
Kmetijska 2!emljiška skup-
nost žalske občine si je za
to leto zastavila številne
naloge s katerimi bo skušala
dati večji pvoudarek tistim za-
dolžitvam, ki imajo večjo te-
žo v razmerah žalske občine.
Pri svojem delu pa Kmetij-
ska zemljiška skupnost upo-
števa smernice, ki izhajajo
iz resolucije o družbenoeko-
nomski politiki v razvoju SR
Slovenije in občine Žalec za
letošnje leto. V tem letu bo
še bolj poglobila svojo vlogo
in močneje povezala ustano-
vitelje pri njeni osnovni na-
logi — povečanju proizvodnje
hrane.
Že v letu 1975 sprejeti od-
lok o zaščitenih kmetijah ji
nalaga stalno skrb za sprem-
ljanje teh kmetij. Letošnje le-
to bi naj pomenilo glede iz-
delave prostorskega plana
občine eno največjih obvez-
nosti kmetijske zemljiške
skupnosti, ki bo izdelala ta
ko imenovani kmetijski pred-
log. Za izdelavo tega predlo-
ga že teče dogovor z Inšti-
tutom v Žalcu.
M. P.
ŠŠD:
NAPREDEK
V ŠMARSKI
OBČINI
Občinsko prveiustvo šmarske
občine v gimnastiki za ŠŠD na
osnovnih šolah nas je ponovno
prepričal o prizadevanju učiteljev
telesne vzgoje za napredkom te
športne zvrsti. ŠŠD Toplice iz
Podčetrtka, šole, ki še nima svo.je
telovadnice in orodja, se je ude-
ležDo prvenstva le s tistimi vaja-
mi, ki se lahko oh prizadevanju
učitelja predelajo na šolskem hod-
niku! In glej — pionirji iz Pod-
četrtka so na občinskem pr\en-
stvu zbrali prav v parterju od
vseh nastopajočih vrst najvišje
število točk.
Pri pionirkah je zmagala Roga-
ška Slatina pred Šmarjem in Koz.
jem, pri pionirjih pa Koaje pred
Rogaško Slatino in Podčetrtkom.
Naslov občinskega pnaka v gim-
nastičnem mnogoboju pa sta si
priborila — pri pionirkah Lidija
Herman iz Rogaške Slatine in pri
pionirjih Jože Kladušek iz Koz-
jega.
K Tim
Moj dedek je star že
72 let in je še vedno zdrav
in čil. Velikokrat mi pri-
poveduje kako je bilo ta-
krat, ko je zgorelo veliko
skladišče hmelja v sredi-
šču Žalca.
Sredi noči, mi pripove-
duje dedek, je izbruhnil
ogenj, ki je na mah začel
požirati veliko stavbo. Po-
žar se je videl po vsej Sa-
vinjski dolini. Gasilci so
sredi noči reševali, kar se
je še rešiti dalo, vodil pa
jih je moj dedek, ki je
bil takrai poveljnik čete
gasilcev. Ogenj pa je bil
neuničljiv. Gasilci so dva
dni brizgali vodo v sosed-
nje hiše, ki so bile le ne-
kaj metrov od gorečega
skladišča Hmezad. Pri ga-
šenju se je zgodila celo
smrtna nesreča, en gasilec
je izgubil življenje.
Tudi moj dedek je bil
že enkrat v smrtni nevar-
nosti. Takrat je bil še
mlad. Voda je vdrla v rlid-
nik v Libojah in ko so re-
ševali motorje so morali
črpali vodo iz rudnika.
Moj dedek je bil globoko
pod zemljo v rovu. Motor-
ji so spuščali strupen plin
in ta ga je dušil. Komaj
so mu rešili življenje z
umetnim dihanjem.
Moj sivolasi dedek ve
veliko takih in podobnih
zgodb, ker je bil vedno
pripravljen pomagati lju-
dem v stiski. Nanj sem za-
to zelo ponosna.
ANJA ŽUŽEJ
iz Petrovč
^ALA ANKETA
PROSTI ČAS
ZA GASILSTVO
Občinska gasilska zveza Žalec je pretekli teden
pričela s podčastniškim tečajem. To je že tretji tečaj,
odkar OGZ obstaja in bo trajal tri mesece. Udeležuje
se ga sto gasilcev in gasilk iz cele občine. Za udeležbo
so se odločili sami, ali pa so bili izbrani iz svoje sredi-
ne. Zakaj so se odločili, so nam povedali takole:
Filip Beloglavc, Polzela:
»Med gasilci sem že iz
otroških let, skupaj 10 let.
že nekaj časa mi je za-
upana pionirska vrsta in
spoznal sem, da bi mi
tak tečaj pri opravljanju
dela zelo prav prišel. Na-
učil se bom marsikaj no-
vega, kar bom potem po-
sredoval svojim najmlaj-
šim gasilskim sotovari-
šem.«
Matija Bobovnik, Žalec:
»Gasilec sem že 12 let.
Sedaj sem v Juteksu in
prav tu se je pokazala
potreba fkj tem kadru. Za-
to sem se odločil, da se
ga udeležim, želim si iz-
polniti znanje, saj je ja-
Siio, da so požari, še po-
sebno industrijski, vedno
bolj zahtevni, in ko jih
ni mogoče gasiti s tistimi
starimi napravami.
Andrej Urankar, Gomil-
sko: »Gasim že 20 let.
Človek bi torej mislil, ta
pa že mora znati. Pa ni
tako. Tudi v gasilstvu ve-
dno pride kaj novega in
tega se je treba naučiti.
Le tako bomo učinkoviti.
So pa tu še potrebe po
strokovno usposobljenem
kadru, ki še z4aleč niso
pokrite. Tako je prišlo
eno z drugim in sem se
odločil.«
Franc Drobež, Vrbje: »Pri
gasilcih sem že osem let.
Že od vsega začetka me
je z njimi družilo veselje
do gasilstva. Podčastniški
tečaj, ki ga ubiskujem, je
zelo koristen za izobraže-
vanje kadrov. Sam se ga
udeležujem predvsem za^
to, ker želim svoje znanje
čim bolj razširiti, saj je
znanje predpogoj za us-
pešno akcijo.«
Majda Kričej, Polzela:
»Štiri leta sem član indu-
strijskega gasilskega dru-
štva Tovarne nogavic Pol-
zela. Že doslej smo kot
enota dosegli na tekmo-
vanjih lepe uspehe. Ce i>a
se bomo naučili še novih
sodobnejših metod, bomo
tudi takrat, ko bo šlo za-
res, laže posredovali. Za-
to se tečaja udeležujem.«
Glavni cilj vseh je torej, čim več se naučiti. iSkupaj
s svojim vodstvom se namreč dobro zavedajo, da danes
gašenje ni več samo voda in morda še brizgalna, temveč
so tu razne kemikalije, pene in kaj še vse, kar je treba
znati uporabiti prav in ob pravem času. Tega jih niti
dolgoletne izkušnje, ki so tako dragocene, ne morejo
naučiti. Treba si je znanje nenehno izpopolnjevati. Za-
kaj izkušen in poučen gasilec je tudi učinkovit gasilec.
TONE TAVČAR
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
Objavljamo le pisma
s polnim naslovom
avtorja. Za vse naved-
be v pismih odgovar-
jajo izključno pisci.
KDO IN KJE S!,
ROZA
VIDMAR?
Prejeli smo pismo.
Podpisano. Kritično. In
ker smo hoteli takoj do-
biti nanj odgovor, smo z
njegovo vsebino seznanili
prizadete ali točneje po-
vedano prizadeto nataka-
rico, ki dela v enem iz-
med celjskih gostinskih
lokalov.
Tovarišica je zanikala,
da bi tako ravnala z go-
stjo, kot je napisano. In
ker se je sama hotela po.
govoriti s prizadeto, je
odšla na pot. Na i>ot v
Kozje k Rozi Vidmar. Ta-
ko se je namreč »prizade-
ta« podpisala.
In kaj je ugotovila? V
Kozjem št. 30 Roze Vid-
mar ne po2majo. Tudi na
matičnem uradu zanjo ni.
so vedeli. Baje so v tem
kraju in s tem priimkom
stanovali ljudje pred leti.
Zdaj jih ni več.
Ugotovitev? Na dlani je.
Naj še zapišemo, da srfio
tudi sami preverjali, če
Rozi Vidmar v resnici m
v Kozjem. Dobili smo od-
govor — ne poznamo je!
Ce v redakcijo dobimo
anonimna pisma, je veli-
ko lažje, kot če prejema-
mo takšna kot v tem pri.
meru: ko se resnični av-
tor skrije za ime nekoga
drugega. To je milo re-
čeno — nepošteno, pod-
lo.
O takih in podobnih
primerih smo v tej rub-
riki že pisali, in vse Ka
že, da bomo še. Zakaj?
Ker se, na žalost, sreču-
jemo z ljudmi, ki niso
tako pogumni, da bi kri-
tično besedo postavili na
svoje mesto in zanjo tudi
odgovarjali. Tu in tam
smo že ugotovili, da gre
v takih in podobnih pri-
merih tudi za medsebojne
»obračune«! Kako hitro
lahko vržemo na nekoga
temno liso! In kaj potem,
da bi se opravičili, da bi
povedali, da si tistih be-
sed ni zaslužil? potem
molčimo in se za hrbtom
smejemo.
Ni namen našega lista,
da bi stregel takim pod-
vigom. Zato še enkrat
opozarjamo in prosimo
— bodite v pismih in dru-
gih zapisih pošteni, odkri.
ti. Ce ne želite, da vas.
zaradi enega ali drugega
razloga podpišemo s pol-
nim imenom, to navedi-
te. Toda, to ne pomeni,
da bi Se skrili za izmiš-
ljenim imenom in priim-
kom!
Pisma bralcev bomo oh-
ranili, na vsak način pa
čuvali v njih poštenost,
odkritost. Le takšni med-
sebojni odnosi lahko raz-
rešujejo kritične primere.
dogodke, prizadetost in
podobno. Nikakor pa na
tej poti ni prostora za
anonimnost, za lažnivo
podpisovanje in podobno.
Zato, kje in kdo si Ro-
ža Vidmar iz Kozjega
št. 30?!
Uredništvo
KAJ SMO
LIBOJČANI?
Precej je vzrokov, ki so
pogojevali, da sem se lotil
tega pisanja. Kako naj za-
čnem? Morda pa le z »na-
šo« cesto. Zakaj z njo?
Predvsem zato, ker je v
pravih Libojah le dobrih
600, morda 700 m vzdrže-
vane Ceste. Vsi drugi od-
cepi, čeprav to ni opazi-
ti (namreč nadaljevanje
javne ceste od šole na-
prej), so vsem skupaj ne-
kakšen »trn v peti«. To
si upam trditi predvsem
zato, ker so tisti, ki so
cesto plužili do šole pač
pozabili, da se cesta na-
daljuje (in to ista cesta
pa še celo v prave Libo-
je) ter jo povsem zaplu-
žili.
Čeprav nisem funkcio.
nar v krajevni skupnosti,
sem poklical komunalno
podjetje 2alec, kjer so
me vljudno obvestili, da
je za to cesto zadolženo
celjsko podjetje CE-KA.
Celja nisem uspel dobiti,
zato sem poklical občin-
skega inšpektorja za ce-
ste. Nisem ga dobil, nav-
zlic temu so obljubili,
da bodo stanje preverili.
No, in to je tisto, za-
radi česar pišem. V po-
nedeljek, 15. marca so
se potrudili, da so plun-
dro splužili, vendar zopet
samo do šole ...
Kaj nismo Libojčani
enakopravni člani naše
družbe? Kaj niso dale Li-
boje dovolj velik prispe-
vek za našo revolucijo?
Kaj ... in kdo ve koliko
kajev bi še lahko posta-
vil!
Sicer pa, to ni več ce-
sta. Kajti tudi plazovi so
opravili svoje. Res je, da
si je zadevo ogledala ne-
kakšna komisija. Libojča-
ni pa vemo, da s pogle-
dom lahko saniramo sa-
mo zavoženo ljubezen, ne
pa ceste!
Letošnja pozna zima
nam je pokazala nekaj
več kot običajno, pa če-
prav še ne vsega. In ven-
dar smo že bili priče
mnogim nesrečam na naši
cesti. Predvsem zaradi te.
ga, ker ta naša ljuba ce-
sta ni označena z običaj-
nimi koli kot bi morala
biti baje po predpisih.
Pred mnogimi leti so si
v Libojah uspeli izboriti
javno razsvetljavo. Vse le-
po in prav, če bi bila
javna. Z njo pa je dru-
gače. Kaže, da smo v Li-
bojah preveč resno vzeli
varčevanje z elektriko.
še problem z avtubu-
som. Iz Liboj se vozi na
delo s Svojimi vozili oko-
li 50 ljudi. Ce bi se vsi ti
lahko vozili na delo z av.
tobusom, bi se za to prav
gotovo odločili.
Libojska krajevna skup-
nost se razteza od Savi-
ne do šmohorja. To je
razdalja okoli 6 km. Veli-
ko je takih, ki bi bili ze-
lo hvaležni, če bi imeli
v Libojah še eno avtobu-
sno postajo in to pri ne-
kdanjem rudniku.
Še in še bi lahko pL
sal. Menim pa, da tam,
kjer je doma duhovna
kultura, potrebujemo tu-
di ono drugo, ki jo tudi
vidimo, ki lepša kraj m
ga napravi prijetnejšega.
To pa je komunalna ure-
ditev!
Pa brez zamere.
J02E JANCIC,
Liboje
LE LEPŠE
OKOLJE
Koliko izrečenih in na-
pisanih besed na račun
našega okolja. In rezulta.
ti? še vedno veliko od-
padkov papirja, plastike,
cunj in drugega na vidnih
tn nevidnih mestih. Po-
leg njih pa še skeleti in
ohišja odsluženih železnih
konjičkov, od fičkov do
avtomobilov višjega ran-
ga.
Le malokateri teh vete-
ranov zaide k Surovini.
Očitno podjetja, ki se uk-
varjajo z odkupom od-
padlih surovin, do tega
dela nimajo pravega od-
nosa. Odkupne cene so ta-
ko nizke, da se komaj
splača prevoz na zbirno
mesto. In vendar nismo
tako bogati, da bi lahko
mirne duše gledali propa-
danje teh surovin.
Poleg odpadkov kvarijo
videz našega okolja že
zdavnaj odsluženi plotovi.
Nič manj ne vpada v oči
zanemarjena okolica blo-
kov in hiš. Zlasti zdaj,
ko je sneg izginil priha-
ja marsikaj na dan.
Obžalovanja vredno je
tudi to, da zanemarjamo
tisto, kar smo napravili
tudi za lepši videz. Kot
primer je podvoz na Te-
harski cesti, katerega mo-
zaične stene so se spre-
menile v razstavni ali ri-
sarski pano. Kako bi bi
lo, če bi ta madež od-
stranili tisti, ki so ga na-
pravili?!
Sicer pa bi v teh akci-
jah na sploh moralo naj-
prej veljati pravilo »vsak
naj najprej pomete pred
svojim pragom«!
FERDO ŠIRCA
OSAMLJENI?
v počastitev mednarod-
nega dneva invalidov je
društvo invalidov občine
Velenje, ki združuje več
kot tisoč članov, pripra-
vilo razstavo umetniških
in ročnih del svojih čla-
nov.
Ko je na otvoritvi pred-
sednik društva Edvard
Centrih imel svoj govor,
ga je bral samo članom
upravnega odbora društva
tn razstavljalcem — inva-
lidom, kajti drugih ni bi-
lo! Ni bilo niti enega pred-
stavnika občinske skupšči-
ne, krajevnih skupnosti ali
katerekoli družbenopolitič-
ne organizacije! In če po-
mislimo, da ima Velenje
20.000 prebivalcev in da
se nihče ni zganil ob dne-
vu invalidov, je to milo
rečeno — porazno. Tako
so ostali invalidi na pro-
slavi ,tn otvoritvi razstave
osamljem, z grenkim ob-
čutkom, da se ljudje za
njihovo delovanje zelo
malo zanimajo.
Sicer pa, naj ob koncu
pohvalimo zlasti težke in-
valide: Jožeta Polha, Mar-
tina Kumra, Faniko Hleb
in Sonjo Jelen ter še ne-
katere, ki so se izkazali z
resnično lepimi izdelki!
VIKTOR KOJC
CICIBANI O POMLADI
Otroci iz skupine metuljč-
kov in ptičkov iz otroškega
trtca v Laškem Se težko pri-
čakujejo pomlad. Pa ne ti-
sto koledarsko, pravo pomlad
ielijo. Tisto s ptički, rožica-
""li, zelenjem in z veliko son-
ca. In ko sem jih vprašala,
^j je pomlad, so mi odgo-
vorili kar vsi po vrsti:
Sandi: Pomlad so troben-
j^ice, zvončki, grmiček...
I Brigita: Pomlad je, ko
\f^tičke prihajajo in hruške
Rastejo.
Aleš: Spomladi jaz mamici
Rokice naberem.
Luka: Pomlad je, ko z
^kom divjamo zunaj in se
» žogo igramo.
Matej: Pomlad je, ko ro-
|ice zrastejo in začnejo hru-
zoret.
Vanja: Pomlad je, ko ptič-
ki pojejo in oznanjajo po-
mlad.
Kristi: Pomlad je, ko ptice
pridejo.
Franci: Pomlad je, ko ku-
kavca poje.
Gregec: Pomlad je, ko pri-
dejo lastovke.
Bogdan: Pomladi pa lopa-
tajo zemljo.
Barbi: Pomlad je, ko na
njivi sadijo.
Simona: in orjejo tudi.
Tadeja: Pomlad je, ko trav-
nik kosijo.
Branko: Pomlad je tako le-
pa.
Mojca: Pomladi sonček si-
je in je veliko cvetlic.
Kristjan: Pomlad prinese
lepoto.
Gregec: Pomlad je, ko me-
tuljčki letajo.
Mojca: Pomlad je, ko se
kopamo v zdravilišču.
Franci: Pomlad je, ko drev-
je brsti.
Bogdan: Pomlad je, ko se
igramo in žogamo in rožice
trgamo.
Zoran: Pomlad je, ko sezu-
jemo škornje in damo stran
kapo in rokavice.
Rudi: Pomlad je, ko dela-
mo šopke za mamico.
Takole so povedali »me-
tuljčki« in »ptički« iz otro-
škega vrtca v Laškem, za slo-
vo pa so zapeli še tisto pes-
mico:
Pomladi ptice pojo, pomladi
rože cveto,
pomladi, pomladi, pomladi, je
najbolj lepo ..,
D. S.
ALPINISTIČNI KOTIČEK
KONEC ZIMSKE SEZONE
Seveda koledarske, s
tem pa tudi alpinistične,
ker se zimski vzponi re-
gistrirajo po koledarju in
žal ne po razmerah v ste-
ni in temperaturi. Tako
smo imeli letos sredi zi-
me, v januarju in febru-
arju dokaj ugodne pogo-
je z malo snega in rela-
tivno visoko temperaturo.
Spremljevalec takih raz-
mer pa je p>ožled, ki je
lahko predvsem v vzhod-
nih in zahodnih stenah
nevarnejši tn bolj nevše-
čen kot sneg in nizka
temperatura.
Začenja se vmesno ob-
dobje za alpiniste, ki pa
ni čas počitka, temveč
trening v mešanih razme-
rah aa alpske ture tistih,
ki načrtujejo vzpone v
Franciji in Kavkazu. Za
težke ture doma in v Do-
lomitih, kamor so Celjani
letos namenjeni, se išče-
jo južne stene in tehnič-
ni vzix>ni, za navezo v
Kavkaz pa čim več snega
in dolga prečenja. Tam
namreč poleg vrhunske
tehnike odloča kondicija
in medsebojna uigranost
naveze. Za to navezo, ki
potuje junija v okviru
mariborske odprave v po-
gorje Bizengi, se še zbi-
rajo sredstva in oprema,
kjer bodo priskočila na
pomoč nekatera celjska
podjetja in TKS.
V tem prehodnem času
normalno deluje tudi ple-
zalna šola. V soboto bo
že drugi pohod s tečaj-
niki, tokrat na Korošico.
Člani tn tečajniki bodo
poleg treninga v snegu
opravili še koristno noš-
njo plinskih bomb in ku-
rilnega olja .
Snežne razmere v naših
gorah so trenutno ugod-
ne za vsak vzpon na vrh.
Nevarnost plazov je minL
malna, le na osojnih stra-
neh se izogibajmo pre-
čenj — in proč od snež-
nih streh (opasti). Sneg
je povečini trd ali skor-
jast, na južnih straneh
srenj, ugoden za spomla-
dansko smuko. Turnih
smukov se ne lotevajte
brez spremstva alpinistov
ali GRS.
V trgovini Slovenija-
šport imajo v prodaji do-
bre in lične plezalske na-
hrbtnike, cepine in nekaj
druge plezalne opreme.
Ker v glavni sezoni tega
verjetno ozpet ne bo, pri-
poročamo nakup. CIC
Del tečajnikov na Savinjskem sedlu, kjer stoji samo
tabla z oznako Avstrije. Naš napis SFR Jugoslavija je
verjetno razbit In pod snegom kot že nekajkrat. Celo
na tej višini nekatere ta napis bode v oči.
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
ZDRUŽITEV TRADICIJE S SODOBNO TEHNOLOGIJO
ZGODOVINSKI RAZVOJ
V	^
.leklarna II
Železa-rna Store je eno
najstarejših jugoslovan-
skih podjetij črne meta-
lurgije.
Njeni začetki segajo v
leto 1845, ko so pričeli
v bližini današnje železar-
ne kopati črni premog.
Leta 1851 pa so bili zgra-
jeni prvi obrati za proiz-
vodnjo plošč in paličaste-
ga jekla. Deset let kasne-
je je bila zgrajena livar-
na in kovačninn -n^ parna
kladiva za proizvoHn^o
plošč in drugih proizvo-
dov za ladjedelništvo. V
letih 1912/13 se je proiz-
vodnja povečala z razširi-
tvijo valjarne in z izgrad-
njo 20-tonske SM peči.
Leta 1938 je bila zgraje-
na cevna livarna, v kateri
so odlili letno 5.000 ton
raznih odlitkov. S tem je
postala livarna največja
na tedanjem slovenskem
ozemlju.
POVOJNI RAZVOJ
ŽELEZARNE
Po NOB je doživela že-
lezarna še hitrejši razvoj.
Objekt livarne je bil po-
daljšan, dve zastareli ku-
polki so zamenjale tri no-
ve. Dopolnjena pa je bila
tudi ostala livarska opre-
ma, kar je povečalo pro-
izvodnjo litine. S proiz-
vodnjo Mtoželeznih valjev
je tedaj postala železarna
prvi in edini proizvajalec
tega tako potrebnega ar-
tikla, ki ga je potrebova-
la naša industrija v povoj-
nih letih. Zgrajen je bil
tudi nov objekt — elek-
troplavž, v jeklami pa je
bila zgrajena pri SM peči
'naprava za dodatno kur-
jenje z mazutom in plavž-
nim plinom — kar je po-
menilo nov napredek v
kvaliteti in omogočilo iz-
delavo kvalitetnih ogljiko-
vih in nizko legiranih je-
kel.
Prelomnica — je leto
1963, začetek izgradnje no-
vih, modemih obratov
Store II, ki so docela
spremenili podobo kraja.
ie bila livarna
uuuuiariie in sive litine
z napravo za proizvodnjo
kontinuirano litih profi-
lov. S tem je proizvodnja
obeh livarn narasla na čez
30.000 ton letno.
V novi valjami, ki s
tremi valjarskimi proga-
mi omogoča proizvodnjo
lOO.OO ton kvalitet!aih va-
Ijarskih izdelkov letno, je
bil dograjen tudi obrat
za hladno predelavo (bru-
šenje in vlečenje) jekla.
KOLIKO
železarna Store zaposlu-
je preko 3.000 ljudi. Od
uspešnosti poslovanja in
razvoja železarne so v
mnogočem odvisni prebi-
valci štor in tudi Kozjan-
skega, saj je veliko pre-
bivalcev tega nerazvitega
področja dobilo zaposli-
tev v tej organizaciji.
Vsi »štorski železarji«,
ki so lani slavili 1'30-letni-
co obstoja železarne, se
dobro zavedajo, da čerav-
no se lahko pohvalijo z
dolgoletno tradicijo v pro-
izvodnji železa in jekla —
sama tradicija danes ne
zadošča več. To spozna-
nje je omogočilo združi-
tev tradicije s sodobno
tehnologijo, kar je pogoj
za uspešno poslovanje in
konkurenčnost doma, kot
tudi na tujih tržiščih.
PRIHODNOST
JE ZNANA
štorski železarji ne skri-
vajo svojih namer. Zapi-
sa'ne so v perspektivnem
srednjeročnem programu
razvoja železarne štore
od 1976—80 in o njih ži-
vahno razpravljajo na se-
stankih delovnih skupin in
samoupravnih organov.
S proizvodnjo 210.000
ton surovega jekla in
59.000 ton različnih ulit-
kov leta 1980 bo železar-
na utrdila svoj položaj in
postala eden največjih
proizvajalcev ulitkov. De-
lež obdelanih ulitkov se
bo v letu 1980 pK>večal na
5.000 ton, obdelanih valjev
pa na 6.000 ton. že bežen
pogled nam pove, da so v
železarni posvetili pogla-
vitno skrb prav orientaci-
ji v proizvodnjo kvaUtet-
nejših vrst jekel in ne
samo količi'iiskemu pora-
stu.
IN TRAKTORJI?
Proizvodnja traktorjev
po licenci FIAT v novi to-
varni se bo pričela v le-
tošnji jeseni. V letih pol-
nega izkoriščanja kapaci-
tet okoli leta 1980 je pred-
videno 10.000 traktorjev,
od katerih jih bo polovi-
ca dana v izvoz. Z reali-
zacijo tega velikega pro-
jekta pa bo dana osnova
in realiziran bistveni del
srednjeročnega programa.
S tem bodo uresničili dol-
goletno težnjo, da posto-
poma razširjajo svoj pro-
gram na finalne proizvo-
de oziroma proizvodnjo z
višjo stopnjo obdelave
predvsem litine.
Z INVESTICIJAMI
OMOGOČITI
ŠE NEKAJ VEČ
Za realizacijo omenjene-
ga srednjeročnega načrta
bodo potrebna ogromna
investicijska sredstva (ok.
1,5 milijarde novih din).
katerih znaten delež bo
moral zagotoviti kolektiv
sam. Poleg količinskega
povečaiiija morajo investi-
cije zagotoviti nadaljnje
oplemenitenje proizvodne-
ga programa. Vendar ni
nobenega dvoma, da bo
ta marljivi kolektiv na os-
novi dosedanjih rezultatov
(naj i>ovemo, da je bil
plan za leto 1975 izpol-
njen, da je bila proizvod-
nja surovega jekla prese-
žena za 8 %, valjanih pro-
izvodov za 11,7 %, pri ulit-
kih in proizvodnji valjev
pa jim je boljši asorti-
ment omogočil, da so vred-
nostno plan izpolnili) na
osnovi sprejetih obvez za-
črtane poti, s povezova-
njem tradicije in sodob-
ne tehnologije ter nadalj-
njim razvijanjem samoup-
raViiih odnosov, uspel ure-
sničiti zastavljene cilje.
NA TUJIH TRŽIŠČIH
NI VEČ
PO NAKLJUČJU
Dolgoročno naravnan
pristop pri osvajanju ino-
zemskega ti"žišča in iska-
nja čvrstejših oblik za
sodelovanje so privedli do
stalnega naraščanja izvo-
za. Tako je obseg izvoza
v letu 1974 narastel na
preko 10 milijonov dolar-
jev in s tem približal že-
lezarje v sam vrh izvozni-
kov celjske regije. Poslab-
šanje svetovno-gospodar-
skih raamer v letu 1975
in nepričakovano poveča-
nje- domačih potreb pa Je
bilo vzrok, da so v tem
letu dosegli 6,3 milijona
dolarjev, kar je še vedno
zelo dober rezultat, če
upoštevamo, da so uspeli
zadržati vzpostavljene sti-
ke na zunanjem trgu in
zagotoviti za leto 1976 na-
raščanje izvoza z boljšim
asortimentom in doseženi-
mi višjimi izvoziiimi cena-
mi. Paleta inozemskih
kupcev je dokaj široka,
pomembno pa je poveča-
nje deleža izvoza v dežele
v razvoju. Od skupne vre-
dnosti izvoza bo 72 % Iz-
delkov (kvalitetna jekla,
brušeni in vlečni profili,
obdelani ulitki tn obdela-
ni valji) prodanih na kon-
vertibilna plačilna področ-
ja.
PLAN ZA LETO 1976
Zajema 171.600 ton final-
nih izdelkov, kar znaša 1
milijardo 348 milijonov
din. Celotni dohodek se
bo povečal od dveh mili-
jard 300 milijonov v letu
1975, na 2 milijardi 5€0
milijonov din v tem letu.
V	letu 1976 štorski žele-
zarji planirajo povečanje
zaposlenih na 3.107, doho-
dek na zaposlenega pa naj
bi se povečal za 21,1 %.
Stabilizacijska prizadeva-
nja se kažejo v racional-
nejši uporabi surovivi, iz-
boljšanju izplena in zni-
ževanju »škarta« — kar
bo dvignilo obenem renta-
bilnost in ekonomičnost
proizvodnje.
Omenimo še enkrat let-
,nico 1975, ko je železarna
praznovala 130-letnico ob-
stoja, 30-letnico osvobodit-
ve tn 25-letnico samoup-
ravljanja (torej trojni ju-
bilej). Tržne razmere tn
vse hitrejši razvoj je po-
gojeval združevanje slo-
venskih železarn v zdru-
ženo podjetje, kateremu
so se leta 1973 pridružile
še žična Celje, Plamen
Kropa, Tovil Ljubljana in
Veriga Lesce ter Metalur-
ški inštitut Ljubljana. De-
litev tn specializacija pro-
izvodnega programa, eno-
te'n nastop na domačem
in na inozemskem trgu
je pripomoglo, da je zdru-
ženo podjetje danes moč-
nejše in da imajo članice
jasnejše razvojne koncep-
te.
V	letu 1973 se je v že-
lezarni Štore z novo or-
ganizacijo samoupravnih
struktur na principih us-
tavnih amandmajev kon-
stituiralo 6 osnovnih or-
ganizacij združenega dela,
ki nastopajo kot osnovni
tn samostojni nosilci pro-
izvodnega programa, pla-
niranja in poslovne poli-
tike. V začetku leta 1976
pa je bil konstituiran še
TOZD Mehanske obdelave
in tako danes uspešno p>o-
sluje v podjetju.
1.	TOZD 114 panoge (ob-
rat elektroplavža, jek-
lama I tn II, valjama
I tn II ter jeklovlek)
2.	TOZD Livarn ali poprej
117 panoge (Livarna I
in II)
3.	TOZD Mehanske obde-
lave (valjev in litine)
4.	TOZD — Energetike
5.	TOZD V2drževanja in
transporta
6.	TOZD Gradbeno-stano-
vanjskega gospodarstva
7.	TOZD prehrane in go-
stinstva
LETO INOVACIJ
v letu napredka tehnič-
nih inovacij je inovacij-
ska dejavnost dobila novo
pobudo, ki je ob organizi-
ranem delu i'n načrtnem
usmerjanju dosegla po-
membne uspehe. V letu
1975 je 84 predlagateljev
dalo 71 inovacijskih pred-
logov, od katerih jih je
23	že realiziranih. Pri-
hranki ovrednotenih pred-
logov pa znašajo 5.027.425
din. Raz\'eseljiiv je tudi
naslednji pKDdatek, da so
predlagatelji iz vseh kva-
lifikacijskih struktur in
delovnih področij, največ
pa s področja elektro in
strojnega vzdrževanja.
VSE MANJ
STANOVANJSKIH
PROBLEMOV
v prizadevanjih za iz-
polnitev planskih nalog in
izboljšanju družbenega
standarda vseh zaposlenih
se kaže tudi skrb za var-
stvo okolja, saj so v že-
lezarni Štore z dragimi
čistilnimi napravami uspe-
li v veliki meri omiliti
problem onesnaževanja.
""V stanovanjski Izgradnji
je bilo rekordno leto
1975, ko je bilo vloženih
24	milijonov dim, za adap-
tacije in pHDSojila za indi-
vidualno gradnjo pa 2,7
milijona din. V tem letu
je dobilo nova ali ustre-
znejša stanovanja 180 za-
poslenih delavcev in nji-
hovih družin. Z novo zgra-
jeno stolpnico na Otoku
pa se je stanovanjski fond
železame povečal še za
91, predvsem družinskih
stanovanj.
ŽELEZARJI —
SREČNO!
Za konec lahko štorskim
železarjem zakličemo le
SREČNO m Jim zaželimo,
da jim njihovi dolžniki
čimprej poravnajo dolgo-
ve, da bo delo tudi po
»zastrašujočem« 1. aprilu
potekalo tako uspešno kot
doslej.
Končni Izdelki v valjami
Sodoben način izdelave jeder v Livarni 11
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
Trenirke za 280 do 330 dinarjev
ŠPORTNI ODDELEK VELEBLAGOVNICE
51
RADO
MURNIK
»Kako lepo!« je vzkliknil mladi jezdec. »Ilmihale, po-
glej no! Kako lepo!«
»Mhm, lepo vreme nam je naklonil Alah!« je odvrnil
sluga suhoparno.
»Gore, poglej gore, planine!«
»Planine, gore,« je kislo zagodel pusti dedec. »Kaj bi,
gospodine mladi, s planinami? Planina je planina, gora
je gora. Ako bi bil jaz vladar sveta, bi morali sužnji raz-
kopali vse hribe in gore, da bi bila lepo ravna vsa zemlja
Od polnočnih krajev do poldanskih, od jutrovih do ve-
černih.«
Slugova smešna suhoparnost je udobrovoljila Omarja,
da je bil vesel vsega, kar je videl. Kmalu sta bila na bregu
Save. Zatopljen v svoje misli. Omar skoraj ni vedel, kdaj
sta napojila konje in krenila nazaj proti taboru. Kakor
lična igrača se je od modrine odbijal Ljubljanski grad
s svojimi sivimi zidinami, temnim drevjem in svetlozele-
^imi travniki med plešavim Golovcem in širokoplečim
temnomodrim Krimom v ozadju.
»Ah, da bi bil to grad mojih sanj, grad mojih staršev!«
je vzdihnil Omar marihoma. Zaigrala mu je živa fantazija
in pričarala viteza, mladega kajpa, lepega seveda, pa še
prav posebno lepega, hrabrega in obenem tako blagega,
kakršnih je bilo žal le malo na svetu. Ta vzorni mladenič
pridrvi na krasnem konju s svojimi hlapci v tuški tabor,
Omar se mu da ujeti — o, kako rad! Zbogom Turki!
bridko se je nasmehnil, ko se je lepa utvara razblinila
® strašni nič.
22.
Sonce je bilo komaj za dve pedi nad Polhograjskimi
Vlomiti, ko sta prijezdila Isa paša in Uzeir aga z veliko
iolpo konjenikov in še večjim krdelom ujetih Gorenjcev,
boljše je dal Isa paša nemudoma odgnati proti Poljanam.
»Odvežite jih,« je ukazal Isa paša. »Ljubljančani zapi-
ujete Turke v ozkih podzemnih ječah na Gradu, da
reveži mučijo in počasi umirajo od lakote. IVIi nismo
^'co neusmiljeni.« Zaničljivo se je namrdnil in gledal proti
*^etega Petra cerkvi.
»Tam so vse koče prazne, kakor bi bilo vse izumrlo,«
je dejal in pokazal proti šempetrskemu predmestju. »Ali
znate dobro teči?«
Izmučeni ujetniki so molčali in se boječe spogledovali.
Hoditi so morali že dolge, dolge ure in večkrat tudi teči.
»Tecite!«
Nekaj trenutkov so obstali vsi kakor ohromeli.
»Tecite!« je zarohnel togotni paša.
Navzlic morilni žeji, navzlic gladu in utrujenosti so jeli
bežati. Vsak čas se je kdo spotaknil ob grudi ali kamnu
in padel; rojaki so ga dvignili z veliko muko in sopihali
z njim dalje preko podrtih plotov in skozi trnove ograje.
Konjeniki so se norčevali in grohotali za njimi.
Poskrili so se po šempetrskih kozolcih, senikih, hlevih
in listnjakih. Drugi so s poslednjimi močmi ulomili vrata
in se skrili po podstrešjih in kleteh. Mnogi pa so begali
po Svetega Petra cesti proti šentjanževi vasi, toda že
pri Ajdovem zrnu so jih prestregli sovražniki.
»Turki! Turki!« so kričali ujetniki. »Bežite! Skrijte se!«
Ali nikamor več niso mogli; sulice in goreče puščice so
zveneč drgetale v lesenih oknicah in vratih.
četa divjih Albancev in martolosov je planila za njimi.
Sekali so po proseče dvignjenih rokah klečečih kristjanov,
otrokom so stopali na usta, jih butali ob stene, natikali
na plotove in kresali krvave sablje ob ženske lase. Omar
je počasi jahal za hišami, kamor se je ljubilo Safirju.
Za kupom je ležala mlada mati mrtva, v ožgani obleki,
brez obrvi, brez las. V njenem levem očesu je ležala pu-
ščica. Osinjela mala usta so bila odprta, kakor bi hotela
vsak čas poklicati na pomoč. Leva roka je bila pooglenela
in opečena do komolca, desna pa, drobna in majhn, toda
od trdega dela žuljava, je še mrtva krčevito držala odse-
kano detinjo ročico. Dva koraka od nje je ležalo malo
dekletce z razbito lobanjo. Zid je bil oškropljen s krvavimi
možgani.
Omar je bledel. Vse se mu je jelo sukati pred očmi
in se nanagloma pogreznilo v temo. Kolena so mu drhtela,
omahnil je, izgubil levi stremen, potem tudi desnega, po-
časi spolzel iz sedla in padel pod konja. Safir je sklonil
lepo glavo k njemu in ga vonjal s širokiim nozdrvmi.
Ni se ganil od svojega mladega gospoda. Gledal je žalostno
na vse strani in včasih so prihajali kratki, globoki goltniki
iz njegovega grla.
Tako ju je našel Ilmihal. Naglo je obrizgal nezavest-
nemu čelo in senci z vodo iz svoje čutare in gaklical.
Bal se je, da je omedlel po nesrečnem slučaju ranjen. Ho-
tel mu je odpeti telovnik, ali v tem se je Omar že osvestil.
Zadrgetal je, ko se je zavedel, v kakšni nevarnosti je.
»To je storila vročina, sopara, gospodine mladi!«
»Hvala ti, Ilmihale! Odleglo mi je.«
Zajahal je zopet Safira in odjezdila sta nazaj proti
cerkvi. Večerilo se je.
»Kaj je obljubil naš presvetli sultan Mohamed Drugi?«
je začel Isa paša po dolgem molku. »Prisegel je pri bradi
prerokovi, pri glavi očetovi in naročju materinem takole:
Obetam in prisegam, da nočem prej ne počivati, ne po-
skusiti slastnih jedi, ne poželeti nič prijetnega, ne storiti
nič dobrega, dokler ne porušim in s kopiti svojega konja
ne porazgazim lesenih, železnih, srebrnih in naslikanih
bogov, ki so jih z rokami naredili častilci Kristusovi, in
dokler ne izbrišem s sveta vseh njihovih pregreh od vzho-
da do zahoda!«
Fanatiku so se zaiskrile oči. Vzel je Arnavtu lok in
prvi sprožil gorečo strelico na streho hiše božje. Kričeč
so ga posnemali konjeniki Zlodeji so razbili vrata in
drveli na grobišče. S handžarji in sekirami so razsekali
in razmetali lesene križe in rožne grme, pomendrali cve-
tlice in vlomili vrata, visoka gotska vrata v cerkev.
že sta gorela tudi župnikov dom in pristava. V pekoči
Sarini so pokala okna in padala pred hišo. Zdajci je za-
grmelo v zvoniku; z visokega zvonišča so treščili na pol
raztopljeni zvonovi Skoraj potem se je udrla in sesula
cerkvena streha in žareč rdeč dež je siknil in zašumel iz
ogromnega ognjišča na vse strani.
Z zadovoljnim obrazom se je obrnil beglerbeg k Osman
paši, mu velel tako naglas, da so mogli slišati tudi drugi;
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
MOZEG V JEDRU
KLEPET Z MIHO BOJOVIČEM
Osmo leto že pišem o športu,
športnem življenju in junakih, ki se
na tem dinamičnem področju pojav-
ljajo. Osem let spoznavam različne
»tipe« športnikov in si nehote v svo-
ji zavesti ustvarjam neko razpredel-
nico, kaj in o komu kaj mislim, šte-
vilna so bežna srečanja, kratki pogo-
vori, lahko bi rekli »ad hoc«, so pa
tudi srečanja, ki ostajajo, se podalj-
šujejo in globijo ter pomenijo neko
posebno, zdravo človeško kvaliteto.
Ne bi hotel s tem zapisom napra-
viti nikomur krivice, kajti vsak je po
svoje heroj ali neheroj in vsak tudi
to po svoje prenaša in izpoveduje.
Priznati pa moram, da sem v teh
osmih letih bil še posebej navdušen
— če je to primeren izraz — nad tre-
mi (ali večjimi) srečanji s športniki,
kot so iz starejše generacije Stanko
Lorger pa mlajše Peter Svet in roko-
metaš Miha Bojevič.
Stanka Lorger j a ni treba posebej
predstavljati, kajti pomeni več, kot
samo pojem naše, jugoslovanske atle-
tike, katere bistveni sestavni del je
tudi celjska. In Stanko je še vedno
kljub »matematični natančnosti« spre-
jemljiv človek, ki ne pozna »visoke-
ga« in »nizkega«. Je človek!
Podobno je s Petrom Svetom, ki
še ni vsega izrekel. Skromen, vljuden,
prijazen, pravi človek, ne samo šport-
nik. Ne pozabi se javiti s kartico z
dolgih in napornih tekmovanj, ne po-
zabi priti na razgovor in nikoli ne
reče — nimam časa! Ne govori o se-
bi, ampak najraje o drugih. Še bi
lahko pisali!
Tretji je Miha Bojevič, mladenič,
ki je zaposlen v celjski Kovinotehni
in katerega brat Vlado igra tudi v
državni reprezentanci ter je edini le-
tošnji celjski olimpijski kandidat. Ob
tem se bom vrnil v dni skupnega bi-
vanja v Tuniziji, kjer sem Mihca bo-
lje in globje spoznal. Ne vem, če doš
dragi bralec razumel, kaj meni po-
meni, če človek v osebni stiski spu-
sti solze v steklo avtobusa samo za-
to, ker ni uspel nekaj kupiti kot spo-
min na svoje najdražje. Ali: ko ta-
isti človek z ostalimi prijatelji »gri-
ze« vso tekmo samo zaradi tega, da
bi ohranil čast Jugoslavije, pa če-
prav nastopa (ali nastopajo) samo v
dresu s celjskim grbom. Ali: ko Mi-
ha za večerjo je samo jogurt (tuni-
zijski je odličen!) in kruh, ker mo-
ra obdržati »linijo«! Pa ne »ono«,
ampak telesno, kajti sam ve, ob ka-
teri teži in ostali pripravljenosti lahko
najbolje igra. Teh »ali« bi lahko na-
šteli še več.
Ko sem klepetal z Mihcem, je ne-
kako tesno govoril. Tesno govoril o
sebi, medtem ko ni izbiral besed po-
hvale za trenerja in soigralce. Mnogi
pravijo, da je Mihec »mozeg v jed-
ru« ...
»Lahko je igrati, če delaš pod
takšnim vodstvom, kot je vodstvo
trenerja profesorja Toneta Goršiča.
On vedno najde nov motiv za nadalj-
nje angažiranje pri rokometni igri in
prav zaradi tega se je nikoli ne na-
jemo. Pozna nas iz pionirskih vrst
in na tem tudi dela ter gradi. Res
je, da je vsak trener prinesel nekaj
novega, vendar to ni kontinuiteta, ki
bi lahko rodila uspeh. Prav tega pa je
Tone (trener — op. p.) zmožen. In
igralci! Lahko je igrati z njimi, če
že igramo skupaj od malega. Z zave-
zanimi očmi lahko podam pravo žo-
go, kajti vem, kje bo kdo stal in
kaj je zmožen iz tiste žoge napraviti!
Mojster z upravljanjem različnih
strun na violini, da pesem lepo za-
poje! To je Miha!
»Poglejte Levstika pa mladega
Anderluha in Luskarja, Mrovljeta,
Iveziča, Pevnika m vse ostale. Iz
istih logov smo in za isti log igramo!
Takšni ekipi je težko, da bi počiva-
la, če jo še vemo občinstvo nosi!
Enostavno jih ne smemo mzočarati.
Oni veliko od nas pričakujejo in mi
jim moramo tisto dati. To je lepo,
da veš, za koga igraš. In igramo za
sebe ter za ljudi in vse seveda s
SRCEM ter LJUBEZNIJO.«
Za nekaj časa sva pustila rokomet-
no področje.
»Zbiram spominke, ki jih prinesem
z gostovanj. Ko včasih primem v ro-
ke kakšno stvar, vem, tam sem bil.'
Veliko mi prinese tudi brat Vlado.
Soba je res že polna, vendar imam
nek poseben čar.«
Ima tudi psa oz. psičko ...
»To je čudna živalca. Otročja bolj
kot jaz. Samo igrala bi se!«
Razmišlja o igri...
»Res je, lepo je dati gol in to je
tudi nekje cilj vsakega igralca. Ven-
dar sam raje prelesičim nasprotnika
z dobro potezo in oddam žogo so-
igralcu, ki mora potem postaviti pi-
ko na i. Katerih tekem se najraje
spominjam? Tiste, ko smo kot mla-
dinci premagali sovrstnike Slovana iz
Ljubljane 7:6 in osvojili naslov re-
publiških mladinskih prvakov pa če-
prav smo bili povsem neznani. Pa
one z banjaluškim Borcem v polfi-
nalu za jugoslovanski pokal. Ko smo
videli naše navijače smo morali igra-
ti — za njih, za Celje! Pa zadnja tek-
ma v jeseni s Slovanom v Ljublja-
ni. Sploh je Ljubljana za nas nek po-
seben magnet, kjer še posebej »gri-
zemo«. In največkrat odloči prav na-
še skupno srce, skupna želja za sku-
pen končni uspeh.«
želje pred startom v II. zvezni li-
gi in kako je z državno reprezentan-
co?
»V II. zvezni ligi bo težko, saj na
pripravah nismo kompletni. Levstik
je v Nemčiji, Vlado igra stalno z
državno reprezentanco, z njo (mla-
dinsko) pa bo odšel tudi Ivezič. Ne-
kje po četrtem kolu bomo že ta pra-
vi in upam v končni uspeh, saj to
nam je tudi glavni motiv. Za mene
državna reprezentanca? Težko. V je-
seni ali spomladi grem v vojsko.«
So pa Mihčeve možnosti vseeno ve-
like, da v jeseni zaigra tudi v naj-
boljši selekciji, saj je to napovedal
že tudi zvezni kapetan Ivan Snoj. Sa-
mo Mihec o tem sploh noče govori-
ti, govoril pa bi o soigralcih, trener-
ju Tonetu Goršiču, kolektivu, svojem
psu, igračah in podobnem. Tak-
šen je. Naraven in prijazen izven ig-
rišča, tam pa resnično mozeg v jed-
ru dobre ekipe.
TEKST: TONE VRABL
FOTO: DRA(^ MEDVED
Spet bomo mehaniki. Tako bomo izgledale, če bo-
mo ubogale modo in ji sledile z novo modno domislico
— kombinezonom. Kombinezon je za pomlad zelo za-
nimiva ideja, saj je praktično in udobno oblačilo. To
so — preprosto povedano — dolge hlače z zgornjim
delom, vse v enem. Najbrž ni posebno potrebno, pa
vendar velja zapisati, da takšen kombinezon lepo pri
stoji le visokim in vitkim dekletom in da se mu bodo
morale nekatere odreči, pa če jim bo še tako všeč.
V glavnem bodo sešiti iz bombažnih in mešanih ma.
terialov, iz belega ali modrega jeransa ali v lepi živo-
rdeči barvi.
Kombinezon je krojen udobno in športno s števil-
nimi našitimi ali všitimi žepi, z vidnimi zadrgami,
poklopci, pasom, športnim ovratnikom ali namesto te-
ga s kapuco, s širokimi rokavi in ravnimi, ne predol-
gimi hlačnicami.
DRAG! DJURO!
Pogovarjava se o vseh mogočih stvareh, nikoli pa
ne spregovoriva o sebi. Se mogoče bojiš pogledati v
svoje srce, ali pa se ti zdi v našem civiliziranem sve-
tu človek najmanj pomembna stvar?
K razmišljanju me je vzpodbudilo tvoje nepresta-
no tarnanje, kako slabo ti gre in kako je vsem dru-
gim lepše, da je za druge poskrbela družba, jim dala
stanovanja, tebi pa se vedno in povsod godi krivica.
Dragi Djuro, ozri se okoli sebe, pa boš videl veliko
nesrečnih ljudi, ki imajo razlog, da bi obupali, pa
kljub temu verjamejo v življenje. Nikar ne reci, da te
ne razumem, da imaš veliko dela in skrbi, nikar si
ne izmišljuj problemov, ko pa postanejo ob velikih,
resničnih težavah neznatni. Vem, prijatelj, osebne
skrbi so za vsakogar največje, ampak včasih se je
treba potruditi in videti tudi druge — vsaj tiste, ki
so nam blizu.
Na drugi strani pa je življenje sestavljeiio iz mo-
zaika majhnih, nepomembnih stvari, da se ti ob njih
lahko v deževnem jutru nasmehne sonce. Pa je ven-
dar treba za to narediti tako malo! Dobra beseda,
drobna pozornost, topel nasmeh pomeni v današnjem
svetu, ko smo se že tako zelo odtujili drug drugemu,
mnogo več kot darilo, ki ni prišlo od srca. Ampak,
veš, za vse to se je treba potruditi!
Medsebojne odnose (prijateljske, ljubezenske, ka-
kršne koli) je treba negovati kot občutljivo rastlino,
ki potrebuje veliko nežnosti in topline. Pri tem je
pomembnejše to, kar daješ, kot to, kar sprejemaš.
Kaj res nisi nikoli občutil zadovoljstva, če si osre-
čil človeka? Ali pa mogoče samega sebe sploh ni-
komur ne znaš dati? Sredi našega sivega betona si za-
res nihče ne bi smel dovoliti ignorantskega odnosa
do sočloveka. Kadar porušiš za sabo vse mostove in
se znajdeš čisto sam, šele spoznaš, koliko pomeni is-
kren nasmeh.
Djuro, življenje je lepo, samo poiskati moraš v sebi
in v sočloveku najlepše, kar ima. Notranje bogastvo
osrečuje in vse tiste drobne malenkosti, iz katerih
je sestavljen naš vsakdan.	JANA BOZIČ
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
SE 85 DNI DO BAI 76
v Siimenu v Bolgariji je
Ijilo letošnje balkansko
prvenstvo v krosu, kjer so
nastopili tudi štirje člani AD
fCladivar in dva člana AD
Velenje.
Odlično se je uvrstil Peter
Svet, ki je po daljšem pre-
tnoru prvič nastopil tudi v
solidno močni mednarodni
konkurenci in osvojil na naj-
daljši progi med člani odlič-
no tretje mesto ter s tem
bronasto medaljo. Pred njim
je bil član turške reprezen-
tance in Jugoslovan, državni
prvak, Vulovič. S tem je Pe-
ter dokazal, da njegova uspe-
ha na republiškem in držav-
nem prvenstvu nista bila
zgolj slučajna, ampak potrdi-
lo, da je resnično prebolel
dolgotrajno krizo ter uspeš-
no zagrabil pot proti letošnji
sezoni in morda tudi proti
olimpijskim igram. V isti
konkurenci sta nastopila še
dva Celjana, ki sta se prav
tako solidno uvrstila (Lisec
je bil deveti tn Ukič deseti).
vsi trije pa so pridali levji
delež k prvemu mestu član-
ske ekipe.
Krofi je bil osemnajsti
med mlajšimi člani, Velenjča-
na pa sta se uvrstila takole:
šverčeva je bila četrta med
mladinkami, Hojan pa devet-
najsti med mlajšimi člani.
Vse te uvrstitve Celjanov
dajo upati, da bo njihov in
vseh ostalih 'nastop na letoš-
njih BAI 76 v Celju prav
tako, če še ne bolj uspešen.
T. VRABL
KEGLJANJE
Kegljavke Oeijaso ekip-
no druge v Sloveniji. Na-
slov prvakmj so izgubile
doma v srečanju proti
Ljubljani. V direktnem
dvoboju so zmagale Ljub-
ljančanke za borih devet
kegljev. Bil je to drama-
tičen in usoden nastop
domače ekipe. Sama eki-
pa je namreč nastopila
tičen tn usoden nastop
domače ekipe. Sama eki-
pi je tokrat prinesla zma-
go zdravi ekipi Ljubljane.
Domačinke, dve še bol-
ni, so se sicer borile, to-
da prave moči ni bilo in
končni rezultat Celje 2387,
Ljubljana 2396 pove, da
so domačinke podiij^le
približno 50 kegljev manj
od svojih povprečnih re-
zultatov.
Tak je šport. Poraz je
potrebno preboleti, kakor
tudi to presneto gripo in
se resno pripraviti za dr-
žavno prvenstvo. So pa
še možnosti za končni us-
peh. V kolikor bo ekipa
Ljubljane izgubila v za-
ostalem dvoboju proti
Braniku v Mariboru, se
bodo morale kegljavke Ce-
lja in Ljubljane pomeriti
še enkrat na nevtralnem
kegljišču za prvaka. Obe
ekipi imata sedaj enako
število točk — 22.
In še rezultat celjskih
tekmovalk v tem sreča-
nju: Počiivalšek 396, Ma-
rine 400, (jobec 377, Ja-
veršek 389, Ludvig 412 tn
Urh 413 kegljev.
J.KUZMA
Zdravko Pečar je resen
kandidat, da bo oblekel dres
z državnim grbom na BAI
76 v Celju. Zdaj se priprav-
lja v ZDA, kjer končuje štu-
dij, kmalu pa se bo vrnil
domov in treniral na stadi-
onu AD Kladivar. Če bo pri-
šel pravočasno v formo po
poškodbi še Mičo Mijač, se
kaj lahko zgodi, da bomo v
metu diska imeli dva člana
našega društva.
Foto: L. OJSTERŠEK
KOŠARKA:
PODVIG
CELJANOV
v nadaljevanju republi.ške lige
so košarkarji Celja doma izboje-
vali zmago proti vodilnemu mo-
štvu SKL kranjskemu Triglavu.
Rezultat — 79:6« (41:40). Boj je
bil težak. V I. polčasu je bila
igra izenačena, obe moštvi sta
se menjavali v vodstvu. Gostje so
si privoščili preveč grobo igro in
si nabirali osebne napake. Že v
7. minuti je moral zapustiti igri-
šče prvi njihov igralec Kalan. Po
desetih minutah igre so domačini
lahko za vsak prekršek gostov že
izvajali po dva osebna meta. V H.
polčasu je nad 300 gledalcev uži-
valo v lepi in kakovostni igri. Na
pretek je bilo takšnih situacij, ki
so ljubitelje košarke dvigovale iz
svojih sedežev. Izredna borbenost
obeh ekip, lepe akcije, borbe pod
obema košema za vsako odbito
žogo, uspešni skoki in zadevanje
košev — to .je bila draž, ki jo
je treba le doživeti. Celjani so
bili tokrat boljši. Že v 27.
min. igre so gostoni pobegnili za
7 košev in niso dovolili nobenega
presenečenja več. Razigrani Tone
Sagadin, kakršnega že dolgo ni-
smo videli pod koši, z odličnimi
soigralci, mladim Pipanom, Kra-
ljem in Joštom — vsi omenjeni
so dokončno dotolkli nasprotnika,
pa čeprav je trener Rus poizku-
šal v zadnjih štirih minutah igre
s prehodom na pressing, zausta-
viti Celjane in preobrniti potek
igre v prid gostov. Taktična po-
teza gostov se ni posrečila. Do-
mačini so še povečali vodstvo in
zmagali s 13 koši prednosti. Za
uspeh velja pohvaliti prav vse
igralce, tudi tiste, ki niso zadeli
skozi obroč. Dobri dve minuti je
priskočil soigralcem na pomoč ce-
lo trener Zmago Sagadin. Sicer
pa so gostje postali žrtev lastne
agresivne igre, saj so v II. pol-
času morali t igrišča še trije
Igralci. Najuspešnejši za Celje so
bili — T. Sagadin 28, Pipan 24,
Jošt 11, Kralj 10, Kuljat 4 in
Štefanec 2 koša.
Mladinci Celja .so v nedeljo do-
ma premagali v prvenstveni tek-
mi mladinske lige ljubljansko
Olimpijo s 75:72 (38:.3«). Na.juspcš-
nejši strelci šo bili — Gole 26,
Pipan 17, Benčan 10, Kitanovski
12, Pongrac 8 in Udrih 2 koša.
K. JLG
SKOKI
V BRASLOVČAH
Prizadevnim smučarskim delav-
cem v Braslovčah je uspelo na
skakalnico spraviti toliko snega,
da so lahko pripravili meddru-
štvene skakalne tekme na 20-me-
trski skakalnici. Nastopilo je 42
skakalcev iz Črne, Andraža, Šem-
petra, Velenja, šmartnega ob Pa-
ki. Izletnika Celje, Ljubnega in
domačini. Rezultati — ml. pio-
nirji: 1. Kralj 136.0 (12,5, 13,5),
2. Debelak 132,0 (12, 13), 3. Tro-
ger (vsi Braslovče) m,5 (12,
11,5); st. pionir,ii: 1. Donko (Bra-
slovče) 167,0 (16, 16,5). 2. Koželj
(Velenje) 158,0 (15,5, 15,5), 3. Do-
večar (Bra-siovče) 148,0 (14,5,
14,5); mladinci: 1. Dobrave (Ljub-
no) 171,5 (15,5, 18), 2. Pla.skan
(Andraž) 16,5 (17, 16,5), 3. Klad-
nik (Ljubno) 161,5 (17,5, 15,5); čla.
»i: 1. Kolarič 201,0 ( 20,5, 20,5),
2. I. Pudgar (oba Cma) 196,0 (20,
20), 3. čepelnik (Velenjt) 184,0
(18, 19) itd.
T. TAVČAR
OBA NASLOVA
V VELENJE
Finale področnega prvenstva
ŠSD na srednjih šolah v odbo.jki
se je končalo s popolnim zma-
goslavjem mladincev in mladink
RŠC iz Velenja. Pri mladincih so
Velenjčani vse svoje nasprotnike
gladko premagali z 2:0 in si ta-
ko brez izgubljenc-ga seta pribo-
rili naslov področnega prvaka.
Velenjčanom sledijo: tehniška šo-
la Celje, gimnazija Celje in gim-
nazija Trbovlje.
Pri mladinkah »o Velenjčanke
imele težje srečanje le s PŠC iz
Celja, kjer so zmagale šele po
treh setih, povsod drugje pa so
tekme odločile v svoj prid že z
2:0. Vrstni red: 1. RŠC Velenje,
2. PŠC Celje, 3. Tehniška š. Celje,
4. gimnazija Trbovlje.
Tako bodo letos na republiškem
prvenstvu ŠŠD za srednje šole, ki
bo od 24. do 25. maja v odbojki
v Velenju, zastopali celjsko tek-
movalno skupnost mladinci in
mladinke RŠC iz Velenja. Za dvoj-
ni uspeh so pre>li pokala ŠŠD,
druge ekipe pa diplome.
K. JUG
ZAKLJUČEK
LIGE
Z zadnjim kolom, ki je bilo
v Štorah, so strelci zaključili
občinsko ligo. V zadnjem ko-
lu so bili doseženi na.slednji
rezultati — ekipno: 1. SD »Ce-
lje« 1344 (Jeram 275), 2. SD
»Tempo« 1327 (Petrič 275), 3.
SD »Kovinar« 1327 (Dečman
271), 4. SD »Bratov Dobrotin-
šek« — Vojnik 1248 (Petek
255), 5. SD »Cinkarna« 1162
(Mraz 239), 6. SD »Metka«
1147 (Gorenšelc 254) itd. Pri
posameznikih je v zadnjem
kolu presenetljivo zmagal Ti-
ne Petrič SD »Tempo« z zelo
dobrim rezultatom 275 krogov,
na naslednja mesta pa so se
uvrstili: Jože Jeram 274, To-
ne Jager 272, Vili Dečman
271, Marjan Dobovičnik 271,
Tone Pihlar 271, Drago Stri-
tar 268, Branko Malec 267 itd.
Ekipni vrstni red po seštevku
vseh kol: 1. SD »Celje« 5379,
2.	SD »Kovinar« — štore 5316
3.	SD »Tempo« 5051, 4. SD
»Bratov Dobrotinšek« — Voj-
nik 4858, 5. SI) »Cinkarna«
4595, 6. SD »Avto« 4574, 7.
SD »Miličnik«, 8. SD »Metka«
4483, 9. SD »Celje« — mlada
ekipa 4458, lO. SD »Bratov
Dobrotinšek« — Vojnik — II.
ekipa 4401. 11. SD »Ingrad«
4331, 12. SD »Tempo« — mla-
da ekipa 4012 in 13. SD »To-
ne Tomšič« — Dobrna 2771
krogov. Končni vrstni red po-
sameznikov po seštevku vseh
kol: Marjan Dobovičnik 1110
krogov, Jože Jeram 1100, Vili
Dečman 1094, Tone Jager 1078,
Ivan Kočevar 1072, Drago Stri.
tar 1061, Martin Petrič 1058,
Robert Mernik 1048, Jože
Štrajhar 1(W7, Branko Malec
1041, Ivan Štuhec 1040, Franc
Hočevar 1011, Zvone Gačnik
1003, Polde Teržan 909, Slav-
ko Podplatan 998, Velimlr To.
dorovič 995, Rafko Gorenšek
994 itd. Navedimo še nekaj
lanimivosti lige. Udeležba je
bila zadovoljiva. Doseženi re-
zultati solidni. Zaradi premajh-
nih strelišč so se posamezne
tekme zelo zavlekle. Po kva-
liteti doseženih rezultatov še
Vedno precej izstopajo prve
tri navedene ekipe. Prijetno
Pa so tudi presenetili strelci
iz Vojnika in Cinkarne. Pri
posameznikih so se dobro uve-
ljavili nekateri mladi, kot
npr. Drago Stritar, Branko
Malec, Ivan štuhec, Aleš Ho-
čevar in drugi. Zmagovalna
®kipa si je priborila pravico
udeležbo na republiškem
ekipnem finalu. Pri posamez-
nikih je zmagovalec prejel po-
kal v trajno last. Najboljših
^t je prejelo skromne nagra-
de.
TONE JAGER
NOVO
ŠPORTNO
TEKMOVANJE
Organizacije združenega
dela PTT, 2TP, Transjug,
Prevozništvo, Carina, In-
terevropa, Izletnik in Jav-
na skladišča Celje so se
pomerili v prvih zimskih
igrah. Na CJolteh so na-
stopili v veleslalomu. V
odlični organizaciji Javnih
skladišč tn pod pokrovi-
teljstvom Izletnika je na-
stopilo 53 tekmovalcev. ■
Prvi ekipni zmagovalec
je PTT pred Izletnikom
in Prevozništvom. Mfed
posamezniki pa so naj-
boljše rezultate dosegli:
ženske — Dunja Aj-
ster (Prevozništvo), Meta
Grajžl (ŽTP), Irena La-
mut (Interevropa), Dragi-
ca Travner (Transjug).
člani do 40 let: Vinko
Jovan (Inter), Brane Gra-
ber in Milan Graber (oba
Transjug).
člani nad 40 let: Mar-
jan Lipovšek (ŽTP), Mi-
lan šebec (PTT), Marjan
štebe (Izletnik),
J. KUZMA
ŠAH: PEŠEC
MEDOBČINSKI
PRVAK
Letošnje medobčinsko
prvenstvo v brzopoteznem
šahu je bilo izredno ka-
kovostno. Sodelovalo je
kar 33 šahistov iz Celja,
Žalca, Šempetra, Polzele,
Velenja, Šentjurja in La-
škega. Torej vsi najboljša
z iajemo Ojstreža in Ceg-
lerja iz Celja, ki sta zara-
di bolezni morala ostati
doma.
Tekmovalci so bdili razr
deljeni v tri predtekmo-
valne skupine. 2e tu smo
videli precej lepdh partij.
Rezultati predtekmova-
nja:
I.	skupina — Jazbec 10,
Pešec (oba Celje) 8, Strop-
nik 7,5, Goršek (oba Ve-
lenje) 6,5, Pipal 6, FlOiT-
janc 5,5, GrobeJnik 5,5.
II.	skupina — Bervftr
9,5, Streiher (oba Celje)
9,5, Skok (Šempeter) 7,
Urisek (Žalec) 7, J. Pešec
(Celje) 7, Gajšek 6,5, Pev-
nik 5,5.
III.	skupina — Planine
(Ce) 10,5, Brinovec (Žalec)
10, Pertinač (Ce) 9, Gaz-
voda (Žalec) 7, štorman
in PetemeH 6,5, Leskovšek
in Kristan 6 točk.
FINALE:
Franc PeSec (Celje) 10, Bri-
novec (Žalec) 7,5, Bervar (Ce)
7, CH)ršek (Velenje) 6,5, Skok
(Šempeter) 8, Jaabec, Streiher
in Planine (vse Celje) 5. Gaz-
voda (Žalec) 4,5, Pertinač (Ce)
4, Stropnik (Velen.ie) 3,5, Url.
sek (Žalec) 2 točki. V tola-
žilni skupini za uvrstitev od
13. do 22. mesta pa Je vrstni
red naslednji: Štorman (Šem-
peter) 8,5, J. Pešec in Mikac
(Celje) 6.5, Vedenik (Velen.le)
in Brižnik (Prebold) fi. Jezer-
nik (Prebold) 5,5, Petemel
(Šempeter) bi I^ampret (Ža-
lec) 5 to«k.
J. KUZMA
Končano je tudi sindikalno
šahovsko pa-venstvo v drugi
ligi pri skupini Družbene de-
javnosti. Zmagala je etopa
Novega tednika in radia (^e-
Ije, ki si je z zmago nad eki-
po I. osnovne šole in z ne-
odločenim izidom z Zv^jo
slepih zagotovila odločilno
prednost. Končni vorstni red:
Novi tednik in radio Celje
27,5, Družbenopolitične orga-
nizacije Celje 24,5, I. osnovna
šola 23, Zveza slepih 21, Ob-
čina Celje B 17, Bolnišnica
16,5, Kontrola meril 14, Ob-
čina C 13,5, osnovna šola
Slavko šlander 11 ter Cari-
narnica 7 točk.
V	zadnjem času je več pod-
jetijj organiziralo interna ša-
hovska prvenstva. Tako je na
sindikalnem prvenstvu Ingra-
da v šahu sodelovalo več kot
30 igralcev. Ekipni vrstni red
je naslednji: SDS I. 22,5, GO
I. 17, SDS II. 13, IGM 11,
Mehanizacija 7,5, PO 7,5 in
GO II. 5,5 točke.
V	Cinkarni so organizirali
dve interni prvenstvi, v šahu
tn veleslalomu. V šahu je
vrstni red naslednji: TIO2 I.
15,5, Kemija 14,5, Metalurgija
14, TIO2 II. 6,5, Vzdrževanje
5,5 tn DSSS 4 točke.
V	veleslalomu, ki se ga je
udeležilo 35 smučarjev tn
smučark, je pKri moških zma-
gal Kolar Vzdrževanje pred
Markovičem Kemija in Kajt-
nerjem Vzdrževanje. Pri žen-
skah je zmagala Marija Ma-
rin TIOj, druga je bila Kri-
stina Ažman Kemija in tret-
ja Brigita Lorger Metalurgija.
V soboto bo v Kranjski go-
ri n. republiško sindikalno
prvenstvo v veleslalomu, ki
se ga bo udeležila tudi 9-
članska ekipa ia Celja. Moška
tekmujejo v 5 in ženske v 4
kategorijah. Za Celje bodo
nastopili: pri moških — Vin-
ko Jovan Interevropa, Marjan
Rosina DPO, Daniel Jagrič
ZNG, Domlnko Uršič Toper,
Drago Zadrajvec Sajvinja ter
pri žensikah — Branka žvar
Bolnišiuca, Marija Novak LB,
Olga Božnik NIVO in Dra-
gica Travnar Transjug.
Istočasno bo tudd sindikal-
no prvenstvo v tekih, katere-
ga pa se ddpa Celja ne bo
udeležila, ker je ta panoga
smučanja v Olju neraisvita in
ji bo treba v prihodnje po-
svetiti več pojBomosti.
Zveza za športno rekre0<?ijo
obvešča vse sindikalne orga-
nizacije, da bo sindikalno pr-
venstvo v kegljanju 4x100 lu-
čajev v aprilu ter da spre-
jemajo prijave v prostonilh
TKS, GledMiSka 2, do 31.
marca.	F. P.
ROKOMET
ZDAJ PA ZARES
Celjski rokometaši so v je-
senskem delu druge zvezne
lige osvojili prvo mesto brez
izgubljene točke In so tako
pred sobotnim štartom pr-
vi favoriti tudi za končni
uspeh po spomladanskem de-
lu tekmovanja. V pripravljal-
nem obdobju so odigrali več
prijateljskih tekem, osvojili
naslov zimskega republiškega
prvaka (v finalu so premaga-
li Slovana, ki jim bo najres-
nejše tekmec v nadaljevanju
II. zvezne lige) in bili drugi
na turnirju v Kozini (zma-
gali proti zve2anemu ligašu
Kvamerju in izgubili z doma-
čini). žal v pripravljalnem
obdobju niso trenirali kom-
pletni, saj je bil Vlado Bojo-
vič večji del odsoten zaradi
obveznosti do reprezentance,
ki se pripravlja za olimpij-
ske igre, Bojan Levstik je ne-
kaj časa nastopal v Nemčiji,
mladi Iveaič pa je manjkal
zaradi nastopanja v mladin-
ski državni reprezentanci. Po-
sebnih skupnih priprav niso
imeli, če za bo ne štejemo
turneje po Tuniziji, kjer so z
njihovo državno reprezentan-
co odigrali pet srečanj tn šti-
r^rat zmagali ter samo en-
krat izgubili.
EMpa je adaj kompletna,
vendar bodo verjetno v pra-
vi »top« formd šele po treh,
štirih kolih, kot je napovedal
eden najboljših c^jskih igral-
cev Miha Bojevič. Poseben
problem so namreč pri pri-
pravah odigrali tudi vadbeni
pogoji, ki so dobesedno mi-
nimalni, saj so igralci večji
del trenirali na prostem v
mrazu in mokroti. Kljub vse-
mu pa upamo, da bo trener
prof. Tone Goi^ič, star roko-
metni lisjak, namazan z vse-
mi potrebnimi »žavbami«, na-
šel tisto orožje, ki bo moti-
viralo mlade igi^ce do tiste
meje, ki pogojuje končni
uspeh. Zdaj imamo Oljand
izvrstno ekipo že prekaljenih
igralcev, katerim vse pogo-
steje delajo dobro družbo nič
manj nadarjeni in sposobni
mlajši, katerim je morda do
končnega uspeha potrebno še
samo malo več težjih izku-
šenj.
Ob tem zapisu morda samo
še tx): vsaka tekma bo vra^e
težka in prav zato bo treba
vsa srečanja igrartd s polno
mero odgovornosti, disciplini-
ranosti, resnosti in srčne za-
gnanosti. Ker vsega tega na-
šim rokometašem ne manjka,
smo prepričani, da bodo
uspeli. V soboto štartajo pro-
ti Piranu na njegovem igri-
šču. Kljub temu da je Piran
zaidnjii, Celjani pa prvi, to
ne sme biti merilo. Treba bo
garati do zadnje minute!
Igralcem Marguču, Presinger-
ju, Mihi in Vladu Bojeviču,
Anderluhu, Levstiku, Luskar-
ju, Mihi in Vladu Bojoviču,
ču, Kaučiču, Gučku, Kleču in
vsem drugim na čelu s tre-
nerjem Tonetom Goršičem,
»tehnikom« Petrom Hribemi-
kom, predsednikom Stanetom
Bizjakom, želimo ugoden
štart ter seveda tudi uspešen
zaključek. Naše darilo i>a jim
bo verna podpora na vseh
srečanjih v Olju in tudd iz-
ven njega! TONE VRABL
Milan Pevnik
Dušan Luskar
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
CRNOVA — DOBRNA
Konec dober, vse dobro.
Takšna je med drugim zaia-
čiinost sestanka in razgovo-
ra, ki ga je sklicala krajevna
skupnost Dobrna in nanj po-
vabila predstavnike republi-
ške skupnosti za ceste iz treh
sosednjih občin: Celja, Žal-
ca tn Velenja (slednjih nd bi-
lo) in vseh, ka so kakor koli
zainteresirani za dolgo priča-
kovano modemizacajo 3,5 km
dolge ceste med Cmovo in
Dobrno, ceste, ki približuje
Velenje, Koroško in vse to
zaledje zdravilišču na E>obr-
ni.
Prizadevanja za moderniza-
cijo te ceste niso nova, mar-
več stara že nekaj let, in-
tenzivna pa zlasti od tedaj,
ko je zdraviliški kolektiv do-
kazal, da lahko napravi nekaj
več, kot samo čaka na goste,
da bodo prišli sami. Pobudo
je ob podpori vseh krajevnih
družbenopolitičnih organiza-
cij vodila krajevna skupnost
na Dobrni.
In ko so na sestanku oce-
njevah, kaj je kdo opravil od
dogovorjenega, so preseneče-
ni ugotovili, da malo ali sko-
raj nič. Tudi domačinom ta
kritika ni ušla, kajti do raz-
govora še niso imeli urejenih
zagotovil za odobritev ustrez-
nih posojil repubMkih skup-
nosti za ceste pri celjski po-
družnici Ljubljanske banke v
višini 3 milijone ter pn nje-
ni velenjski enoti v zmesku
enega milijona dinarjev. In
končno tudi predstavniki re-
publiške skupnosti za ceste
so prišU na sestanek na Do-
brno skorajda praznih rok.
Več ali manj so imeh zago-
tovilo le za 2,2 milijona di-
narjev, za preostalih 6,65 mi-
lijona dinarjev posojila, iz Ju-
gobanke pa še niso imeli pri-
stanka.
Nazadnje se je vihar po-
miril, Razumljivo, saj je lah-
ko le drugačna razprava od-
prla realno perspektivo. Ta
pa kljub optimizmu, ki je na
koncu prevladal, ni takšna,
da bi lahko reldi, jutri se bo-
do začela dela na celotni tra-
si. Kot vse kaže, se bodo
dela v resnici kmalu začela.
Toda ker finančna sredstva
vsaj zaenkrat še niso zago-
tovljena v celoti, bodo dela
izvajali etapno.
Vsega skupaj bi za moder-
nizacijo po predvidenem na-
črtu 3,5 km dolge ceste po-
trebovali okoh 17 milijonov
(novih) dinarjev. To nd ma-
lo! Dela so namreč ziaradd te-
rena, delne graditve nove tra-
se in podobno, silno zahtevna.
In prav zato, ker je predra-
čunski zahtevek visok, so se
vprašali, kako bi bilo, če bi
sedanjo cesto samo asfalti-
rali in nič več. Tako bi pri-
hranili nekaj denarja, je pa
seveda vprašanje, kako bi za-
dostili svoji osnovni nalogi.
Bržčas slabo. Zato so na raz-
govoru na Dobrni to mised
opustili in se odločali za ures-
ničitev zastavljenega načrta,
seveda ob zjahtevi, da vsak
opravi svoje. To pa pomeni,
da mora tako republiška
skupnost za ceste kot kra-
jevna skupnost na Dobrni do-
biti zagotovila za odobrava-
nje posojil. Te obveznosti bo
v celoti prevzela republiška
skupnost za ceste. Kot reče-
no naj bd 3 odobrila celjska,
en mlujon dinarjev pa ve-
lenjska ixxiružnica Ljubljan-
ske banke. To jamstvo naj
bi urediU Dobmčani. Zagoto-
vitev vseh drugih sredstev pa
leži na ramah republiške
skupnosti za ceste.
V vseh primerih gre za po-
membno cestno pK>vezavo, za
pomembno turistično cesto,
čeprav je danes še močno
obremenjena s tovornim pro-
metom (kamioni velenjskega
premoga). Toda njena prihod-
nost je prav gotovo v turi-
stičnem gospodarstvu, veliko
pa pomeni tudi ljudem, ki
stanujejo ob njej in se vsak
dan vozijo na delo na eno
ali drugo stran.
Rešitev tega problema je
za Dobrno velikega pomena.
In če se zadeva zatika pri
načrtovana gradnji novega
zdraviliškega objekta, bi vsaj
v tem primeru ne smeli po-
znati' zaprek, Dobrna si za-
sliiži, da čimprej reši tudi
to vprašanje. M. B02IC
CELEIA:
RIBJA SOBA IN
SPECIALITETE
Jutri opoldne bodo v
hotelu Celeia odprli lov-
sko sobo, prenovljeno re-
stavracijo in konferenčno
dvorano. Tri nove prido-
bitve v stari obleki. Pa
vendar nove in privlačne,
ki poudarjajo skrb za
urejenost in funkcional-
nost hotela.
Lovska soba je nastala
tam, kjer je bila prej rib-
ja. Zdaj gre za lovsko v
pravem pomenu besede.
In kar je najvažnejše, ne
gre samo za preureditev
prostora, marveč tudi za
lovske si>ecialitete, ki jih
bodo v njej stregli. Opre-
ma tega prostora je lepa,
ne samo po zaslugi lov-
skih trofej, marveč tudi
v estetskem pogledu. Sta-
ra grafika je leix) dopol-
nilo celotnega okolja.
Podobno moramo zapi-
sati za konferenčno dvo-
rano in restavracijo, za
pridobitve, ki so od ko-
lektiva zahtevale pravza-
prav minimalne stroške.
Vsega skupaj okoli 200.0(K)
dmarjev.
In taJso moramo spet
zapisati, da se celjsko go-
stinstvo prebuja tn da je
že doslej v razmeroma
kratkem času presenetilo
z mnogimi novotarijami.
Pomembno pa je še to, da
pri tem ne bo ostalo. Na-
povedane so že nove!
-an
KOMPASOVA PONUDBA
Lepa, Dogata in pestra. Sicer pa zbrana v treh drob.
nih knjižicah, ki bodo postale močno priljubljeno čtivo.
Izleti, Kompasove počitnice in Kratki izleti. Vse seveda
za letos.
Sicer pa tudi v tem programu —- dosti izbire in zato
ponudbe za vsak žep. Razveseljiva je ugotovitev, da imajo
prvo mesto izleti po Jugoslaviji. In šele pK>tem svetovljan-
ska mesta po Evropi in izleti na druge celine. Pa vikendi
in avto karavane in še marsikaj drugega.
Program Kompasovih počitnic v letošnjem letu je za-
nimiv m privlačen toliko bolj, ker je sestavljen na podlagi
izkušenj tn želja. V tem okviru sta se zlasti uveljavila
Rab in Novalja.
. Dolg je tudi spisek Kompasovih kratkih izletov. To
so v glavnem enodnevni izleti pa tudi dvo in večdnevni
izileti po domovini in malo čez mejo.
Skratka, dovolj zanimivega.
RIBIČI NA ZBORU
Jutri, v petek, 26. marca, se bodo ob petih popoldne
zbrali na svojem zboru delegati ribiške družine (Delje.
To bo predvsem delovni razgovor. Zato se bodo ix)govorili
o delu v družini v lanskem letu, potrdili zaključni račun
za lani ter sprejeli delovni tn finančni načrt za letos.
Zadnji del zbora pa bodo namenili dopolnitvi pravilnika.
Njihov sestanek bo v prostorih gostilne »Ribič« v Celju.
NOVI AVTOBUSI
Pri Izletniku so Jih dobili na začetku tega tedna.
Trije Magirus-Deutz avtobusi. Veliki in lepi. Napravljeni
po zadnji modi. Zato v njih tudi klimatske naprave. Vsak
ima po 50 sedežev. In cena za enega? Nič manj kot 1,.38
mUijona dinarjev! Ni poceni!
Vozili bodo samo na turističnih progah, se pravi: na-
menjeni bodo predvsem za daljše izlete.
DONAT JE POLN
Hotel Donat še vedno predstavlja hotelski biser celj-
ske regije. Morda so zato tudi cene »biseri«, toda kaj ho-
čemo. Razveseljivo je, da hotel ni prazen, čeprav sezone
še ni. Kot kaže predvsem tuji turisti cenijo — in jih zato
koristijo — usluge v Donatu. Kot smo neuradno izvedeli,
je trenutna zasedenost kapacitet 60-odstotna, celoletna pa
80 odstotkov, kar je za tako izjemen hotel vsekakor dobro.
KRATEKE
IZ ŠMARJA: 50
SLUŠATELJEV
Po uspešno izvedenem
seminarju za člane zveze
komunistov pripravlja CK
ZK Šmarje prihodnji te-
den politično šolo A in
B programa (začetni in
poglobljeni program), šo-
la, organizirali jo bodo v
Poštarskem domu na Po-
horju, bo trajala teden
dni. Petdesetim slušate-
ljem bodo govorili preda-
vatelji iz mariborskih vi-
sokih šol, od domačih pa
bosta vodila razgovore
Darko Bizjak, sekretar
OK ZK Šmarje in Franc
Mlakar, predsednik IS
skupščine občine.
INFORMIRANJE
Družbenopolitične orga-
nizacije v občini so za-
stavile vse sile za čim
kvalitetnejši prikaz vseh
sprememb v gospodarstvu
zaradi prehoda na plača-
no realizacijo delovnim
ljudem. Z zgoščeno infor-
macijo — in pravočasno
— bodo vsakega delavca
seznanili z realnim sta-
njem in posledicah, ki jih
spremembe prinašajo. Ta-
ko so pred dvema dnevo-
ma pripravili izčrpno po-
svetovanje vseh sekretar-
jev osnovnih organizacij
ZK in predsedmikov sin-
dikalnih organizacij.
ZAVEST
v stabilizacijskih priza-
devanjih so se v Steklar-
ni v Rogaški Slatini od-
ločili in kot pravijo »de-
lali za stabilizacijo« pet
nedelj. Izredno zanimivo
je to, da je bdlo prav v
teh »stabilizacijskih nede-
ljah« najmanj običajnih
izostankov — torej manj,
kot ob rednih delovnih
dneh. Nedvomno tudi to
kaže na visoko delovno
zavest steklarjev.
POZNEJE
LAHKO
v vsaki slovenski točil-
nici so poleg cenikov pač
potrebni tudi razni napisi
(od prepovedi petja do
razbijanja kozarcev). Tudi
v točilnici Slovenskega do-
ma v Rogaški Slatini jih
imajo. Res je, da so jih
naredili kar ročno z ma-
lo debelejšim »floma-
strom«, toda, prečitati Jih
je mogoče. Eden pa je še
posebej zanimiv: »Mlado-
letnim in vinjenim osebam
ne točimo alkoholnih pi-
jač — Alkoholne pdjače
točimo od 7. ure naprej«.
Človek bd nehote razumel,
da točijo alkohol osebam
iz zgoraj navedenih dveh
kategcMlj po sedmi iiri.
Pridite!
MED CELJSKIMI TAKSISTI
v zadnjih nekaj dneh so
se vrste celjskih taksistov
pred železniško p>ostajo
zmanjšale za tri. Kaj je
vzrok se sprašujejo tisti, ki
bolj jKJdrobno spremljajo to
službo in kjer je bilo vedno
dovolj taksijev. Vzrok je pre.
prost — po daljšem poizve-
dovanju in zbiranju podatkov
za dokaz krivde, so delavci
postaje Milice Celje neko ju-
tro obkolili stanovanjsko hi-
šo v Grčarjevi ulici 20 v
Olju in povabili s seboj tri
osebe, utemeljeno osumljene
večjega števila hudih kazni-
vih dejanj. Na UJV Olje so
povedali, da so to:
Franc Toni, star 53 let, nje.
gov sin Branko, 24 in njun
sorodnik Martin Toni, 31, vsi
zaposleni kot taksisti v na-
šem mestu. Zoper njih je
preiskovalni sodnik odredil
prip>or zaradi trenutno zna-
nih večjih prekrškov, kot ne-
dovoljena trgovina z osebni-
mi avtomobiU, prekupčeva
nje s tujo valuto, davčne za,
tajitve (niso prijavili vsegj
dohodka) tn carinsko kazni
vih dejanj, saj so uvažali av
tomobilske dele, ne da bi n
njih plačali carino.
Verjetno bo nadaljnja pre
iskava, ki je v teku in o ka
terih rezultatih bomo še po
ročali, odkrila še kaj drug«
ga.
KRADEL TUDI
KLOBASE
Pred dnevi so priprli Ivana
Kramerja, 39, iz štor, delav-
ca brez zap>oslitve, ki je ute-
meljeno osumljen, da je v
zadnjih mesecih storil več
kaznivih dejanj. Tako je vlo-
mil v stanovanjsko hišo A. A.
v Cmolicd in mu odnesel s
podstrešja 35 kg salam. Nato
je vlomil še v stanovanje
Adolfa Grušovnika v Hreno-
vem, kjer je »nabral« za 5.000
din ra2inega materiala za vo-
dovodno napeljavo. Februar-
ja pa je vlomil tudi v pos-
lovalnico kmetijskega kombi-
nata Šentjur na Planini ter
odnesel motorno žago v
vrednosti 8.400 din. Za štor.
jene prekrške bo seveda mo-
ral prestati nekaj kazenskih
dni v zaporu.
PGP GRADNJA Žalec
objavlja
prosto delovno mesto
KNJIGOVODJE za strojno
knjiženje
PCKX)JI:
Za zasedbo delovnega mesta se zahteva ekonomska
srednja šola, po možnosti z nekaj prakse za oprav-
ljanje navedenega dela. Stanovanja ni na razpolago,
osebni dohodek po samoupravnem sporazumu, po-
skusno delo je 30 dni
Kandidati naj se prijavijo na naslov pismeno z do-
kazili o izobrazbi v roku 15 dni po objavi.
ZALEG:
OB BERGLJI
v občani 2alec je trgo-
vina razmeroma slabo raz-
vita m je usmerjena
predvsem na zadovoljeva-
nje osnovnih potreb. To
pa ima za posledico, da
boljše blago ljudje kupu-
jejo v (2elju in drugih
centorih izven občine.
Do leta 1980 bodo v
žalski občini zigradili do-
datne trgovinske zmoglji-
vosti predvsem v večjih
naseljih. Predvidena inve-
sticijska vlaganja v obdob-
ju 1976—80 so sicer pre-
skromna za realizacijo za-
stavljenega programa in
jdh bo potrebno oplemeni-
tita z združenima sredstvi
gospodarstva občine. Z re-
alizacijo t^a programa pa
bi v 2alcu povečali pro-
dajne površine za 3000
kvadratnih metrov, v Pre-
boldu in na Polzeli za 500
kvadratnih metrov ter v
Šempetru za 400.
Tudi z gostonstvom se
žalska občina ne more
kdo ve kako pohvaliti, še
posebno slabo so gostišča
opremljena z ležišči, saj
jih je v cedi občini le 86.
M. p.
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
DRAGI MLADI VARCEVALCI!
ALI STE SE 2E VKLJUČILI V
IGRO PIKAPOLONICE?
Za prihranjenih 100 din
boste dobili
nalepko mravljinčka.
Za prihranjenih 200 din
nalepko pajka
Za prihranjenih 300 din
nalepko rogača
Za prihranjenih 400 din
nalepko pikapolonice
Za prihranjenih 500 din
pa značko pikapolonice
s tem pa igrica še ni zaključena. Pri nadaljnjem varčevanju;
prihranjenih 600, 700, 800 in 900 din boste dobili ponovno^nalepke
mravljinčka, pajka, rogača in pikapolonice, za prihranjeniK 1.000 din
pa PLAKAT PIKAPOLONICE. Nato se igrica spet ponovi v nalepkah,
pri privarčevanem znesku 1.500 di n pa vas čaka MAJICA
PIKAPOLONICE v vseh enotah LJUBLJANSKE BANKE -
podružnice Celje.
Pikapolonica vas pričakuje!
10. stran — NOVI TEDNIK
25. marec 1976 — St. 1}
St. 12 — 25. marec 1976
NOVI TEDNIK — stran 11
IVronika
CELJE
Poročili so se trije pari
ŽALEC
MARJAN 20HAR, 23, Latkova vas
in NBVENKA DERCA, 21, Ločica;
rVAN ŽOHAR, 29, Latkova vas in MI-
LENA DIVJAK, 20, Zalog ter FRANC
KORBNT, 24 in CVETKA KOVACIC,21,
oba iz Žalca.
CELJE
IVANA DOBOVIČNIK, 60, Dobrna;
IVAN SKAMBN, 78, Dobrova; ŠTEFAN
SKJERXJET, 50, Konjice; KARjOLINA
ŠTARK, 82, Laško; IVAN SPAN, 76,
Sevnica; MARTIN GOLOB, 75, Šmarje;
FRAJTCISKA KRAGELJ, 91, Celje; DRA-
GUTIN HUMSKI, 39, Krapina; IVAN
DBBENJAK, 76, Celje; MARTINA RAU-
SER, 47, Celje; ANA OGRAJEN"ŠEK,
73,	Celje; VLADIMIR PliSHKR, 92, Ce-
lje; IVANA AGREŽ, 79, Celje; ROZINA
BELCEiR, 9i3, RjOg Slatina; JOSIP ŠUR-
BEK, 76, Hum; STANISLAV CERKOV-
NIK, 57, Konjice; JOŽE JBLENKO, 76,
Konjice; MATTLDA BUSE31, 56, Ponik-
va; HINKO NBŽMAH, 54, Rogatec in
FRANC POTO&NIK, 67, Žalec.
LAŠKO
ROZAiLIJA DOLENC, roj. Lubej, 77,
upokojenka, Maribor; TEREZIJA TER-
SEK, 44, gospodinja, Harje in TERE-
ZIJA HRASTNIK, 80, druž. upokojen-
ka, Laško.
ŽALEC
JANEZ LOKAN, 70, upokojenec,
Prebold; ALOJZIJA HRASTO >7EC, 87,
kmet, Zahomce; JOŽEFA GOBEC, 70,
upokojenka, Rupe; MATEVŽ SORČAN,
74,	kmet, šmatevž; STANISLAV SA-
KELŠEK, 36, delavec, Pongrac; FRI-
DRIH KRUŠIC, 54, upokojenec. Pol-
zela; BERNARD REBERŠEK, 68, kmet,
Kapla in FRANČIŠKA VENINŠEK, 79,
kmet, Preserje.
CELJE
36 dečkov in 30 deklic
UNION: do 26. marca ameriški bar-
vni film »Super kifeljca« od 27. do
30. marca italijanslci barvni lilm »Po-
tovanje« od 31. marca dalje jugoslo-
vanski barvni film »Naivec«
METROPOL: do 26. marca ameriški
barvni film »Dolarji«, od 27. do
28. marca ameriški barvni film »Stot-
nik Slaughter«, od 29. do 30. marca ju-
goslovanski barvni film »Vagon Litz«,
od 31. marca dalje ameriški barvni
film »Gospodar življenja in smrti«
DOM: ob 18. in 20. uri: 25. marca
še ameriško-nemški barvni film »Kralj,
dama fant«
od 26. do 29. marca ameriški barvni
film »Panika v parku mamil«
do 30. marca dalje ameriški barvni
film »Vojna med moškim in žensko«
ob 16. uri do 26. marca ameriška
barvna risanka »Pink Panter«
od 27. do 30. marca ameriška bar-
vna risanka »Čudežna pajčevina«
Četrtek, 25. marca, ob 19.30 — Ivan
Cankar: »Pohujšanje v dolini šentflor-
janski« — gostovanje v Mestnem gle-
dališču v Ljubljani;
ob 19-30 — Eduardo de Filippo: »So-
bota, nedelja, ponedeljek«. Komedija.
Gostovanje Mestnega gledališča iz Ljub-
ljane, za izven abonmaja;
Petek, 26. marca, ob 15.30: »Pohujša-
nje v dolini šentflorjanski« za I. mla-
dinski abonma.
Sobota, 27. marca, ob 10. uri: »Po-
hujšanje v dolini Šentflorjanski« za 2.
šolski abonma; ob 19.30 isto delo za
abonma Kulturna akcija in iz\'en.
PcHiedeljek, 39. marca, ob 19.30 —
Dušan Jovanovič: »Igrajte tumor v gla-
vi in onesnaženje zraka« — gostovanje
v Delavskem domu v Zagorju.
Torek, 30. marca, ob 19.30 — Musset:
»Lorenzaccio« za VI. mladinski abon-
ma.
Sreda, 31. marca, ob lil. in 16. uri
»Pohujšanje v dolini šentflorjanski« —
zaključeni predstavi za Pedagoško gi-
mnazijo Celje.
Pokrovitelj predstave »Pohujšanje
v dolini šentflorjanski« je »T« — »Teh-
nomercator Celje.
DOPOLDNE. Oddaja od 8.10 do 9.00.
17.00 kronika, 17.15 obvestila, 17.30
Poročila, dopoldanska srečanja in ob-
močna oddaja iz posameznih občin.
POPOLDNE. Oddaja od 15.45 do
18.00. Do 17.00 glasba iz našega stu-
dia, poročila, naši poslušalci čestitajo
in pozdravljajo, zabavni globus. Ob
posebna informativna oddaja, 17.45
glasbena oddaja.
Nekatere posebne informativne od-
daje: ČETRTEK, 25. 3. Kulturni feljton
— Sporazum SLG — Tehnomercator
(Drago Medved), PETEK, 26. 3- Turi-
stična oddaja (Milan Božič), PONE-
DELJEK, 29. 3. Tedenski športni pre-
gled (Tone VrabI in športni dopisniki),
TOREK, 30. 3. Torkova reportaža (Voj-
ko Rizmal), SREDA, 31. 3. Med našimi
delegati: S seje skupščine občine
Celje.
NEDELJA. Oddaja od 10.05 do 14.00.
NEDELJA, 28. 3. Predstavljamo vam
Olgo Vrabič (Milan Božič), oddaja za
najmlajše: Kekčevi prijatelji (Damjana
Stamejčič), nedeljski feljton, ob 12.00
čestitke poslušalcev, literarna oddaja:
Franc Roš — Varčevalec Vilibald, ne-
deljske glasbene razglednice in kme-
tijska oddaja (Jure Krašovec).
VAIINOSTNA RAZDALJA
MARJAN ŽxMAHER, 27, iz Celja je
vozil po Ulici XIV. divizije proti Laške-
mu. Pri odcepu ceste proti Bregu, je
dohitel voznika osebnega avtomobila,
ki je zavijal na desno na to lokalno
cesto. Ker pa je vozil preblizu za njim,
je zavil v levo, tu pa čelno trčil v
osebni avtomobil, ki ga je vozil MI-
LAN MRAZ, 48, iz Družmirja. škode
na obeh avtomobilih je za 20.000 di-
narjev.
PRETESNO PREHITEVANJE
Voznik osebnega avtomobila MAR-
JAN FEKONJA, 26, iz Lenarta je v Ver-
petah dohitel SLAVO GRICNIK, 39, iz
Stranic, W je hodila po skrajni desni
strani in potiskala po bankini pony
expres. Fekonja Jo je prehiteval, ven-
dar pretesno in jo tako zbil izven ce-
ste. Pri padcu se je Gričnikova hudo
poškodovala — ima zlomljeno mede-
nično kost, levo roko in čelno kost.
TRČENJE NA HRIBTJ
Zadnji v koloni vozil, ki je peljal
preko straniškega klanca voznik JOŽE
CELIK, 37, iz Velenja. Na vrhu je izza
nepreglednega ovinka pripeljal nasproti
z osebnim avtomobilom MAKS ZALOŽ-
NIK, 60, iz Konjic, katerega je zaradi
neprimerne hitrosti zaneslo in tako sta
vozili trčili, pri čemer se je Založnik
težje ranil po obrazu, na avtomobilih
pa je nastalo škode za 60.000 dinarjev.
.MIMO STOJEČIH TOVORNJAKOV
Voznik tovornega avtomobila-vlačil-
ca METOD LEMUT, 29, iz Ajdovščine
je v Tmovcu pri Šentjurju prehiteval
dva tovornjaka, ki sta stala na desni
strani in nakladala hlodovino. Ko je
že prehiteval je opazil, da vozi iz na-
sprotne smeri z osebnim avtomobilom
JOŽEFA SOLINC, 24, iz Trnovca. Če-
prav je tovornjak takoj ustavil, sta
kljub temu trčila, ker sta se zaradi
megle opazila prepozno. Pri nesreči sta
se i)Oškodovala voznica šolinčeva in
njen sopotnik VTNKO ŠOLINC, škode
pa je za 12.000 dinarjev.
ZADREMAL JE
Iz Planine proti Šentjurju je vozil
z osebnim avtomobilom SILVO VID-
MAR, 27, iz Stor. Ko je pripeljal v
Cmolico, je zaradi utrujenosti — bilo
je ob 3. uri zjutraj — zadremal in v
levem blagem ovinku zapeljal v desno
s ceste in po 18 metrih v potok. Voz-
nik se je predramil in hotel skočiti iz
avtomobila, kar pa mu ni takoj uspelo
zaradi globoke vode. Moral je razbiti
vetrobransko steklo, da je zlezel ven.
Poškodoval se je po glavi in po roki,
na avtomobilu pa je škode za 5.000
dinarjev.
IZSDLJEVAL JE PREDNOST
S stranske je ssapeljal na prednostno
cesto v Drešinji vasi voznik osebnega
avtomobila FRANC VREZE, 24, iz
C^eč. Takrat je iz smeri Žalca pripe-
ljal z osebnim avtomobilom JOŽE HOR-
VAT, 46, iz Nazarij, ki je hotel nesre-
čo preprečiti z zaviranjem, vendar sta
vozili kljub temu trčili na sredini ce-
stišča. Pri tem se je poškodoval voz-
nik Vreže, na obeh avtomobilih, ki ni-
sta sposobna za nadaljnjo vožnjo, pa
je škode za 60.000 dinarjev.
PONESRECENKO JE ODPELJAL
Iz Sentruperta proti Mozirju Je vo-
zila z osebnim avtomobilom PAVLA
VEEDEV, 25, iz Studenc. V Parižljah
je z njene desne strani pripeljal pred
njo na prednostno cesto voznik oseb-
nega avtomobila BORIS STANTER. Pri-
šlo je do trčenja, pri čemer se je
Verdevova lažje rarula in jo je Boris
Stanter takoj prepeljal v mozirski
zdravstveni dom.
NEPREVmNOST OB »SPICI«
Nekaj po 14. \iri Je bil promet na
Teharski cesti v Celju zelo gost, ker
so se ljudje vračali iz služb proti domu.
Voznik osebnega avtomobila STANI-
StLAV REOKO, 21, iz Dobrine je nena-
doma zavrl, ker je pred njim pripeljal
s stranske ceste nek osebni avtomobil.
Za Reckom pa Je v prekratki varnost-
ni razdalji, v koloni, vozil IVAN KO-
CEVAR, 26, iz Celja, ki se je tako za-
letel v Reckov avtomobil in povzročil
škode za 3.000 dinarjev.
POTEPANJE PO ANGLIJI (4)
LONDONSKA MEGLA
Po takSni noči je prav-
zaprav razumljiLvo, da so
naju ostali morali nasled-
nje jutro precej vztrajno
buditi. Kljub intenzivne-
mu bujenju sva z Jane-
zom zajtrk vseeno prespa-
la. K sreči sva naše osta-
le »turiste« še ujela pri
»bojnem« posvetu: kam in
kako, ta dan. Trije radij-
ski tehniki so se nameni-
li na ogled nekega studia,
naši vrli pevci pa so si
PIŠE: VOJKO RIZMAL
tudi ta dan izbrali za na-
kui>ovaiije koncertne gar-
derobe. Ker sem lahko
issbiral, koanu naj se pri-
družim, sem se odločil,
da pospremim našo roja-
kinjo iz Kanade Mirjam
Cekuta, ki v Ljubljani štu-
dira jugoslovansko zgodo-
vino. Odločila se je za
ogled Shakespearjevega
rojstnega kraja. No, mo-
ram priznati, da je bila
njena odločitev krasna,
saj sem preživel ta dan
najceneje, videla pa sva
več, kot če bi se neorga-
nizirano potikala po An-
gliji več dni. Z avtobu-
som smo odpotovali iz
Londona ob 8. uri 25ju-
traj, vrnili pa smo se zve-
čer ob sedmih. V našem
avtobusu se je zbrala pre-
cej pisana množica turi-
stov. Največ je bilo Ame-
rikancev, nekaj Kanadča-
nov, Spancev, Angležev,
Francozov in celo dva pa-
ra iz Južnoafriške repub-
like. Da nisem vodiča sa-
mo gledal in da sem ga
v veliki meri razumel,
se moram zahvaliti svoji
sopotnici Mirjam, ki je
na vsak moj proseč po-
gled priskočila na pomoč
moji angleščini. Kar se
tiče kontakta z ostalimi
turisti, moram reči, da so
' bili zelo dostopni in pre-
prosti, še posebno nekaj
Američanov srednjih let,
ki so naju z Mirjam sami
ogovorili, spraševali, od-
kod sva pa še o Jugosla-
viji so začuda veliko ve-
deli.
Zanimiva je morda tale
informacija vodiča! Pov-
prečna tedenska plača
Londončana znaša 67 fun-
tov, to je približno 2500
Ndin. Pa brez zavidanja.
S takšno plačo se v Lon-
donu ne živi veliko bolje
kot z našo po\'prečno pri
nas.
Najprej smo sd ogledali
znameMito univerzitetno
mesto Oxford, ki s svo-
jim tradicionalnim vide-
zom očara vsakega turi-
sta. Zanimiv je pogled na
študente, ki ti da takoj
vedeti, kje se vzgaja an-
gleška konservativnost.
Mesto ima 200 tisoč pre-
bivalcev, od tega 11 tisoč
študentov in približno 1100
profesorjev, saj pride na
deset študentov en pro-
fesor. Skratka, naša 400
km dolga pot po Angliji
nam je dala vtis, da je
Anglija en sam muzej. Vse
je staro, nove stanovanj-
ske hiše, kot so pri nas
na vsakem koraku, tam
sploh ni moč videti, če
pa, so zgrajene v stilu
vseh ostalih. Izlet je bil
resnično eno samo doži-
vetje z nešteto malih vti-
sov. Težko bi še naprej '
risal rojstni kraj Willia-
ma Shakespeara, Winsto-
na Churchilla, starinsko
restavracijo, kjer smo ko-
sili, grad Warwick itd.,
težko zato, ker bi mi ver-
jetno glavni urednik ne
dovolil toliko nadaljevanj.
Ko sva z Mirjim vesela
in zadovoljna zadnja leta
pridrvela na večerjo, so
ostali iz naše skupine že
vneto pripovedovali svoje
dnevne doživljaje. Le Ja-
nez Goršič je sedel nem
in jezen, kot bi se mu
zgodila največja nesreča.
In ko sva bila zleknjena
na posteljah, seveda oba
iznemogla, je spregovori)
pi-vo besedo, pa še ta je
bila »kletvica« na račun
Dejvija. Se hujše je bilo,
ko sem ga prosil, da mi
pokaže garderobo, si jo
bo nosil na turneji po
Rusiji. Jasno mi je bilo,
da so tudi ta dan samo
ogledovali izložbe, kupili
pa niič. Skratka, Janez si
nd mogel odpustiti, da je
prišel tako daleč ogledo-
vat samo izložbe. Za vse
pa je seveda dolžil Dejvi-
ja in ostale. Ko sem mu
obljubil, da bom šel na-
sledi dan z njim v na-
kup Ln da bova vse hitro
nakupila, je postal šele
malce dobre volje. O mo-
jem dnevu mu ta večer
nisem veliko govoril, kaj-
ti s tem bi mu nezado-
voljstvo samo še podžgal.
Edino, kar mi je z vese-
ljem pripovedoval, pa ne
zaradi zlobe, je bilo to,
kako sta Dejvi in Palmira
ostala dve uri globoko
pod Londonom, zaradi
Dejvijeve simpatije do
londonske podzemne žele-
znice in seveda tudi zara-
di podtaknjene bombe. Na
poti v hotel sta se nam-
reč mašla ravno tam, kjer
je policija naredila teme-
ljito racijo in blokado, za-
radi verjetno podtaknjene
irske bombe.
Kljub temu da nisva
bila preveč spočita, sva
se namenila v mesto, ker
pa je deževalo in ker v
deževnem vremenu teži«)
dobiš taxi, sva se name-
stila, oziroma zleknila v
fotelje hotelskega salona
ter si naročila screwdriver
(po naše izvijač), to je
sok z vodko. Ob tej nežni
pijači, ki pa naju je vse-
eno počasi le opijanila,
sva mimo ter z užitkom
opazovala ostale goste
ter se prav prijetno za-
bavala.
(Se nadaljuje)
Eden od ovfordskih »kolidžev«
MEHKUŽNI VIKINGI
»Mrzle noge, mrzle nogel«
Tako so v taktu ce]>etali ln kriče demonstrirali pripadniki holandskih kraljevih ojo-
roženih sil, ki so nastanjeni v Nemčiji in sicer v sestavi enot NATO,
Ti nadebudni branilci holandske krone in zaliodne^a sveta so kot demonstranti v
cestah zahtevali, da manever, ki je bil predviden na Liinenburških poLjanah, odložijo
toplejše dni.
• NATO generali so baje obupani nad pomelikuženimi potomci bojevitih Vikingov, ki
naj bi bili s svojimi dolgimi lasmi, anarho-demokratičninu idejami i« driiso meščansko
navlako prava kuga za disciplino v enotah NATO.
No, bradati in dolgolasi »vikingi« delajo ministrstvu za obrambo v Holandiji še dni-
gaone skrbi. Niso niti malo zaskrbljeni zaradi tistih nekaj ozeblin, ki dajejo opravka
zdravnikom. Bolj jih skrbi to, da so vojaške bolnišnice polne uniformiranih kroničnih
alkoholikov in drogirancev.
Sicer pa so holandski rekruti, kakršni so na nsši sliki, čvrsto odločeni uveljaviti v
armadi, v katero vpokličejo komaj vsakega tretjega mladega podanika holandske krone,
vpeljati vse svoboščine, ki veljajo za civiliste — vključno s stavko.
»Nočem reči, da tvoja
mama katastrofalno kuha,
pravi mladenič svojemu
dekletu, potem ko jo je
prvič .obiskal na domu, to-
da postalo mi je povsem
jasno, zakaj tvoja družina
pred obedom tako vdano
moli..
»Moj fant,« pravi prva,
»je zelo nežen. Če le mo-
re, nežno boža moje
n,oge.«
»Moj je podoben,« do-
da druga, »toda zastavil
si je mnogo višje cilje «
S »Zelo mi je žal,« pravi
tajnica svojemu šefu, »to-
da morala bom začeti ob-
javljati moje spomine, če
mi hitro ne povišate
plače!«
PHINC IN PEPELKA
Zapisali smo princ, a je v
resnici že kralj. Kralj na
švedskem prestolu Kral Gu.
stav je baje dokončno odlo'
čen poročiti svojo veliko
nemško ljubezen SylvijoSom-
merlath. Pravzaprav v tem
primeru odpovedujejo vsi za
pravljice veljavni rekviziti.
Kot kralj ni več princ, tako
tudi Sylvija ni Pepelka, mar-
več hči bogatega nemškega
trgovca. Romanca, ki se je
pričela na olimpijadi v Miin-
chnu, traja že skoraj štiri le-
ta in se ji ne manjka obre-
kovalcev tako v kraljevskem
Stockholmu kot tudi v doma
vini »Pepelke« Sylvije.
Nemci se muzajo, zlasti ti-
sti malce rjavo pobarvani
češ, Švedom vračamo Sylvij(
za Willyja (Brandta). Dem«
kratično razpoloženi se trto
jo na ^rsa, češ, to bo liberaii
stičnim Švedom všeč, kral
in meščanka. »Točno,« pra\"ij
švedski demokrata, »smo a
dekle iz množice, toda zala
mora biti ra-vno Nemka?«
Tistim pa, ki jih manj S
nima politika in ki jih bol
tare zavist, ni ušlo, da j
kralju Kralu Gustavu 29 iJ
Sylviji pa 32.
Koliko grdih ovir in hud(
bije se plete okoli romanci
ki tako zelo diši po pravlj
ci?!
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in 2alec — Uredništvo Celje, Gregorčičeva 5, poštni predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Bojan Volk; tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božiči
Jure Krašovec, Mateja Podjed, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek, Janez Vedenik,
Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo«, Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posamezni
številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, poUetna 37 din. Tekoči ra'im 50120-601-20012 ČGP »DELO« Ljubljana -
Telefon: uredništvo 22-369 in 23-105, mali oglasi in naročnine 22-800.