126 KRONIKA I a prvi popis prebivalstva (preje se je ta vrsta po slov omejevala le na enostavna štetja prebivalstva) je prav za prav organizirala in vodila dunajska c. kr. Osrednja statistična komisija (k. k. Statistische Zen- tral-Kommission), katere statut je bil odobren in po trjen dne 31. januarja 1863. Teorija in praksa ljudskih štetij sta namreč silno napredovala in se tako izpopolnila, da je vrhovna dr žavna uprava nujno morala poskrbeti za samostojno in neodvisno institucijo za praktična in znanstvena statistična raziskavanja; ta stremljenja in spoznanja so dovedla do ustanovitve omenjene Osrednje stati stične komisije, ki je bila v neposredni zvezi z vsemi osrednjimi uradi državne uprave. Razen tega so mednarodni statistični kongres v Berlinu leta 1863. in posvetovanja naslednjega leta v Darmstadtu poudarili potrebo in pomen popisov pre bivalstva, katerih podatki so bolj izčrpni in važnejši od dosedanjih ljudskih štetij; popisi prebivalstva naj bi obsegali vse navzoče prebivalstvo (popula- tion de fait) ter se torej niso smela omejevati le na dotlej običajno štetje domačega prebivalstva (popu- lation de droit). Sestanek in posvetovanja v Darmstadtu so razen teh načelnih smernic posvetila posebno pozornost ne katerim vprašanjem internega pomena in sicer: Predvsem je bilo odstraniti največji nedostatek za kona o ljudskem štetju z dne 23. marca 1857, ki je omejeval štetja le na domače prebivalstvo (popula- tion de droit); ti podatki so za moderna raziskovanja le malo porabni in so uporabljivi kvečjemu le za vo jaško upravo in volitve. Zmagalo je torej tačas da našnje naziranje, da so za proučavanje razmer prebi valstva važni podatki predvsem za vse navzoče prebi valstvo (population de fait); podatki popisov pre bivalstva dovoljujejo šele zadosten vpogled v prave razmere prebivalstva. Razen tega je zahtevala neugodna rešitev vprašanja združenja Avstrije in Nemške carinske zveze (Zoll- verein) spremembo meddobja popisov prebivalstva, ki je bilo po § 4. zakona o štetju prebivalstva z dne 23. marca 1857 zaradi v letu 1863. pričakovane re šitve zgoraj navedenega vprašanja določeno na 6 let. Cela vrsta drugih manjših vprašanj, n. pr. priklad- nejša izbira dneva, ob katerem naj bi se izvršil popis prebivalstva, točna določitev pojma »domačina« in »tujca« in mnogo drugih pojmov je čakalo končne rešitve. Onemogočiti je bilo tudi treba dvojni popis oseb vojaškega stanu, katere so popisovale le vojaške oblasti, skrbeti je bilo za točnejšo, preglednejšo in obširnejšo starostno razdelitev prebivalstva in za pri kladen obrazec za razdelitev poklicev. Vse to je dalo STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA PO POPISU PREBIVALSTVA Z DNE 31. DECEMBRA 1869. LOJZE P I P P KRONIKA mnogo podrobnega dela in poslov v zakonodaji in upravi. Manjkala je tudi točna definicija za »stalno« in »začasno« prisotno, ozir. »stalno« in »začasno« od sotno prebivalstvo, prav tako je bilo treba rešiti vpra šanja glede občevalnega jezika prebivalstva, podrobna vprašanja o stanovanjskih razmerah itd. Brez točno določenih definicij posmeznih pojmov je namreč vsako tovrstno delo že v naprej obsojeno na neuspeh. Vsa ta preddela so morala biti predmet podrobnega dela in organizacije novega popisa prebivalstva, ka terega pravilnike in obrazce je Osrednja statistična komisija prvotno hotela nasloniti na določbe prejš- nega zakona o ljudskih štetjih iz leta 1857. Zaradi vedno večjih nesoglasij med novimi potre bami modernih popisov prebivalstva in določbami starega zakona o ljudskih štetjih iz leta 1857. je pred ložilo ministrstvo notranjih poslov, po predhodnih posvetovanjih z Osrednjo statistično komisijo, osnu tek novega zakona o ljudskih štetjih, ki je bil sank cioniran 29. marca 1869. Temu zakonu je 15. avgusta 1869 sledila naredba za 11 obrazcev, katerih osnutki so bili sestavljeni po Osrednji statistični komisiji. Omenjeni zakon od 29. marca 1869, kateremu manjka militaristični značaj prejšnjih tovrstnih za konskih predpisov, vsebuje podrobne določbe o nu- meriranju hiš, o načinu popisa prebivalstva in do mače živine po vsej bivši monarhiji s stanjem 31. de cembra 1869 ob 24. uri; naslednje štetje pa določa člen III. istega zakona na 31. december 1880 ter nato vsakih deset let (po vzorcu Belgije, Nizozemske, Švice, Italije, Angleške, Portugalske, Norveške, Danske in Severne Amerike). Aktivne vojaške uslužbence po pišejo vojaške oblasti, upokojenci vojaškega stanu spadajo pod obveznost civilnega popisa prebivalstva. Popis prebivalstva se je moral, v smislu določb § 11. novega zakona izvršiti po občinah in političnih oblasteh po hišah in stanovanjih. V deželnih glavnih mestih in občinah z lastnimi statuti so vodili popis prebivalstva mestni ozir. občinski uradi, sicer pa okrajna glavarstva. (§ 12.) Iz že navedenih razlogov je ta popis prebivalstva vseboval vse navzoče (domače in tuje) prebivalstvo po spolu, starosti, veroizpovedi, stanu, poklicu roj stnem kraju in domovinstvu. Vprašanja o narodnosti, maternem ozir. občevalnem jeziku je komisija po dolgotrajnih posvetovanjih, iz razumljivih razlogov in zamotanosti tega vprašanja, izpustila. Razen tega so morali popisovalci v opombi posebej označiti po polnoma oslepele in gluhoneme osebe. Popis prebi valstva in živine se je moral izvršiti v mesecu janu arju 1870. Popis stanovanj se je omejeval le na 6 mest z nad 50.000 prebivalcev (Dunaj, Trst, Praga, Brno, Lvov in Gradec); od domače živine so popisovali konje, govedo, osle in mezge (mule), ovce, koze, pra šiče in čebele, slednje po številu panjev. Popis v občinah so izvršili popisni komisarji (urad niki ozir. zaupniki), postavljeni od občin ozir. od po litičnih oblasti, s sodelovanjem prebivalstva. Izkušnje s sodelovanjem prebivalstva v drugih državah so nam reč dale v civiliziranih državah nepričakovano ugodne 127 rezultate. To dejstvo so ponovno potrdili razni refe rati na statističnih kongresih, zato je tudi tedanja avstrijska uprava napravila tovrsten poizkus. Vsa kemu popisnemu komisarju je bil dodeljen popisni okraj, ki je vseboval 10—20 hiš; samostani, vzgoje- vališča, bolnice, zavetišča, kaznilnice itd. so tvorila vsak zase poseben popisni okraj. Materialne stroške popisa prebivalstva je nosil državni zaklad, druge stroške pa sta nosila državni zaklad ozir. lokalne oblasti. Višina nagrade popisnim komisarjem je bila prepuščena preudarku in finančnim sredstvom po sameznih občin. Po popisnih komisarjih zbrane rezultate so pregle dali posebni popisni revizorji, ki so potrebne izpre- membe vnašali (z rdečilom) v popisne pole, seštevali številčne podatke ter preizkušali pravilnost številčnih podatkov s križno preizkušnjo. Izvršitev tega popisa prebivalstva je nadzorovalo notranje ministrstvo, Osrednji statistični komisiji je pripadal le posvetovalen glas glede predpriprav ter naloga, sestaviti deželne in državne sumarje, potem tudi pravica nadaljnjega izkoriščanja zbranega gra diva za potrebe uprave in znanosti. S ponovnim urejevanjem, sortiranjem in štetjem gradiva o popisu prebivalstva z dne 31. decembra 1869 je statistični urad mestnega poglavarstva1 ugotovil število navzočega prebivalstva na 22.605 duš (10.517 moških in 12.088 žensk). Posnetki uradnih podatkov (Statistisches Jahrbuch fiir das Jahr 1869, Wien 1871; Bevolkerung und Vieh- stand der im Reichsrathe vertretenen Konigreiche und Lander nach der Zahlung vom 31. Dezember 1869, V. Heft, Wien 1872; Oesterreichisches Stadte- buch, Wien 1887) navajajo število civilnega prebi valstva Ljubljane z 22.593 (10.578 moških in 12.015 statističnega urada mestnega poglavarstva podatke dunajske Osrednje statistične komisije le za 12 pre bivalcev, kar pri naših raziskovanjih ni bistvenega pomena. Pač pa obstojajo znatne razlike v razdelitvi prebivalstva po spolu, kjer zaostajajo podatki stati stičnega urada mestnega poglavarstva pri moških za 61, pri ženskah pa presegajo podatki statističnega urada mestnega poglavarstva za 73 oseb podatke du najske Osrednje statistične komisije. Razlika v raz delitvi prebivalstva po spolu pa je nastala na ta na čin, da je več oseb moškega ozir. ženskega krstnega imena vpisano v razpredelnici za spol za ženske ozir. za moške. Statistični urad mestnega poglavarstva je razporejal prebivalstvo po spolu predvsem po krstnih imenih popisancev, dunajska Osrednja statistična ko misija je pa, očividno zaradi nepoznanja naših do mačih krstnih imen, razporejala prebivalstvo Ljub ljane po podatkih rubrike za označenje spola. Kakor že rečeno, rubrika za označenje spola ne soglaša vedno s krstnim imenom popisancev, odtod tudi omenjena razlika v podatkih o spolu prebivalstva med rezultati statističnega urada mestnega poglavarstva in Osrednje statistične komisije. 1 Naziv urada se je po zakonu o mestnih občinah z dne 22. julija 1934 izpremenil kot navedeno. 128 KRONIKA Absoluten prirastek od 31. oktobra 1857 do 31. de cembra 1869 znaša 1825 duš (458 moških in 1367 žensk); relativni skupni torej 8782% (moški za 2'204%, ženske pa za 6'578%). Relativno je naraslo število moškega prebivalstva napram številu moških (z dne 31. oktobra 1857) za 4'553%, žensk napram ženskam pa kar za 12'751%. Po spolu je bilo torej od skupnega navzočega šte vila civilnega prebivalstva 10.517 (46'53%) moških in 12.088 (52'47%) žensk; na sto moških je torej prišlo 115 (114'93 %) žensk, na sto žensk pa 87 (87'004 %) moških. Ta razlika je nastala očividno zato, ker zaradi že navedenih določil novega zakona o popisu prebivalstva iz leta 1869. niso popisani aktivni vojaški moški uslužbenci, njihove žene so pa navzlic temu popisane med civilnim prebivalstvom Ljubljane. Starostna razdelitev prebivalstva je bila glede na skupno število moških in skupno število žensk sle deča (podlaga teh števil so številčni rezultati, ugo tovljeni po statističnem uradu mestnega poglavarstva, to je 22.605 duš). Doba Do lleta 1-4 6-9 10-14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45-49 50-54 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 95-100 nad 100 Skupaj o o Skup n števi l * 227 737 920 1.265 1.252 832 894 748 651 625 643 508 431 321 225 137 55 28 11 3 3 1 10.517 v% 2-16 7-01 8-75 1203 11-89 7-91 8-49 7-11 6-18 5-94 610 4-83 4-11 3-05 215 1-31 0-52 028 0-11 0-03 0O3 0*01 100-00 Samci 227 737 920 1.265 1.250 803 708 423 248 184 144 101 71 58 34 24 9 3 1 — 1 — 7.211 v°/o 2-16 7-01 876 12-03 11-87 7-63 6-73 402 2-34 1-74 1-36 0-95 0-66 0-53 0-33 0-24 0-09 0-03 0-01 — o-oi — 68-49 '5 Poroč e 2 28 185 318 391 423 475 375 321 221 136 73 30 17 3 — 1 1 3,000 v°/o 002 0*27 1-75 302 372 4-02 4-50 356 3-06 211 1-30 0-68 0-28 0-17 0-03 — o-oi o-oi 28-51 Vdov e — 1 1 6 9 18 22 31 38 42 52 40 16 8 7 3 1 — 295 v°/o — 0-01 o-oi 006 009 0-18 0-22 0-31 0-38 0-41 0-49 0-39 0-15 0-08 007 0-03 o-oi — 289 Ločen i — — — 1 3 — 2 1 1 - 3 — — — — — — — 11 v%> — — — 0-01 0-03 — 0-02 001 0-01 - 0-03 — - — - — — — 0-11 Doba Do 1 leta 1—4 6-9 10—14 15-19 20-24 25-29 30-34 35-39 40-44 45—49 50-64 55-59 60-64 65-69 70-74 75-79 80-84 85-89 90-94 96-100 nad 100 Skupaj Skupno število * 212 727 930 938 1.033 1.041 1.080 955 926 845 856 696 597 512 369 197 111 35 19 8 1 12.088 v% 1-75 6O0 770 7-75 8'55 8-61 8-93 7-91 7-66 699 7-08 5-75 4-94 4-24 306 1-63 093 0-29 016 0-06 o-oi 10000 Sa mice 212 727 930 938 1-015 896 736 528 432 332 324 239 205 170 134 56 42 10 4 1 1 7.932 v °/o 1-75 6-00 7-70 7-75 8-39 7-41 6-08 4-38 3-58 2-75 2-68 1*97 1-69 1*41 1-11 0-46 0-35 0-09 0-03 0-01 001 65-60 Poro čene — 17 140 325 402 430 434 411 323 250 173 74 33 11 1 1 — V°/o — 0-15 115 2-70 3-32 3-55 3-59 3-39 2-68 2-08 1-43 0-61 0-27 010 o-oi 001 — 3.025 25-04 Vdov e — 1 5 17 24 63 78 118 132 141 169 159 107 58 24 14 7 v°/o — 001 0-05 0-13 020 0-52 0-64 0-98 1-08 1-16 1-40 1-32 0-89 048 0-19 012 0-06 lll7|9-22 Ločen e — — — 2 1 1 1 3 2 1 — 2 1 — - — — 14 v "/o — — — — 002 001 o-oi 001 003 002 0-01 — 0-02 001 — — — — 014 * Od teh je 14 nezakonskih. Grafično so videti gornji podatki (v relativnih šte vilih) takole: * Od teh 24 nezakonskih. Če vzamemo polovico leta za povprečje pri posa meznih rojstnih letnicah, dobimo, da je bila povpreč na starost Ljubljančanov 28% (28.573), Ljubljan- KRONIKA 129 čank pa 32 % (32.267) let. Povprečna starost obeh spolov je znašala leta 1869. 30^ (30.549) let. Odstotek poročenih, vdovelih in ločenih prebival cev v posameznih starostnih skupinah je, glede na skupno število pripadnikom starostnih skupin moških in žensk takle: Ženske: do 1 leta 1— 4 5— 9 10—14 15—19 20—24 25—29 30—34 35—39 40—44 45—49 50—54 55—59 60—64 65—69 70—74 75—79 80—84 85—89 90—94 95—100 nad 100 let Skupaj Moški: do 1 leta 1— 4 5— 9 10—14 15—19 20—24 25—29 30—34 35 39 40—44 45—49 50—54 55—59 60—64 65—69 70—74 75—79 80—84 85—89 90—94 95—100 nad 100 let Skupno število 212 727 930 938 1033 1041 1080 955 926 845 856 696 597 512 197 111 35 19 8 1 12.088 Skupno število 227 737 920 1265 1252 832 894 748 651 625 643 508 431 321 225 137 55 28 II 3 3 1 Skupaj Poročene vdovele ločene 18 145 344 427 494 513 532 457 392 342 235 141 69 25 15 7 4156 Poročeni vdoveli ločeni 2 29 186 325 403 441 499 407 360 263 191 113 46 25 10 3 2 1 v % 174 1393 31-85 4471 53-35 6071 6215 65'66 65'66 66-80 63'69 71-57 6216 7T43 78-95 87-50 ^ % 0-16 3-49 20-81 43-45 6P90 70'56 77-60 80'12 83-53 81-93 84-89 82-48 8364 89-29 90-91 100-00 66-67 100-00 10.517 3306 Starostna razdelitev v otroško (do dopolnjenega 6. leta), v šoloobvezno (od pričetega 7. do dopolnje nega 14. leta), v polpridobitveno (od pričetega 15. do končanega 20. leta), v pridobitveno dobo (od priče tega 21. do dopolnjenega 64. leta) in dobo ostarelosti (nad 65 let starosti) je bila 31. decembra 1869. tale: 0—6 m. ž. 7-14 m. ž. 15-20 m. ž. 21—64 ni. ž. 65 let in več m. i. Skupaj m. | ž. Absolutna Števila 1.317 1.295 1.490 1.854 1.244 1.432 7.297 5.473 740 463 12.088 10.517 Relativna števila (v •/•) 1088 1232 1232 17-63 10 30 1360 60-36 5201 6-14 4-44 100 •/« 100V. V starosti, ki pride običajno lahko v poštev za že- nitev, ozir. možitev (pri moških od 20.—50. leta, pri ženskah od 15.—50. leta) je bilo 31. decembra 1869 4573 moških in 6736 žensk, t. j. 43'48 % moškega in 5572 % ženskega prebivalstva Ljubljane; če pa vza memo isto razdobje t. j. 20—50 let tudi pri ženskah, dobimo le 5703 t. j. 4718 %. Absolutno število poročenih prebivalcev gornjih dveh starostnih skupin (za moške od 20.—50. leta, za ženske od 15.—50. leta), je bilo sledeče: Spol Moški Ženske Skupaj Poročeni 1.822 2.159 3.981 Ne poročeni 2.751 4.577 7.328 Od neporočenih samski 2.688 4.263 6.951 vdoveli 57 306 363 ločeni 6 8 14 Popisanih dojencev (otrok pod enim letom) je bilo 31. decembra 1869 v Ljubljani 439 (227 dečkov, od teh 203 zakonskih in 24 nezakonskih in 212 deklic, od teh 198 zakonskih in 14 nezakonskih). Število prebivalstva ženskega spola v rodilni dobi t. j. od 15. do 50. leta je znašalo 31. decembra 1869. leta 6736 ali 55'72 % vsega števila žensk; od teh je bilo 2159 t. j. 32 % ([32'051 %] od 6736 žensk) poro čenih. Na 100 poročenih žensk v rodilni dobi je živelo omenjenega dne 18 (18'573) zakonskih dojencev, ozir. 185 na 1000 poročenih žensk. Če pa upoštevamo vse t. j. tudi neporočene ženske od 15. do 50. leta, se je pa rodilo na 100 žensk le 6 (6'517) otrok; v tem šte vilu so všteti tudi nezakonski otroci. številčno stanje naseljenih hiš je bilo leta 1869. po ponovnem štetju sledeče: Mesto 307 hiš, Predmestje: Kapucinsko .... 95 „ Krakovo 76 „ Sv. Peter 167 „ Poljane 106 „ Trnovo 87 „ Karlovško .... 31 „ Gradišče 75 „ Karolinška zemlja . 68 „ Kurja vas .... 43 „ Skupaj . . 1055 hiš,1 absolutni prirastek od 31. oktobra 1857 znaša 88 hiš ozir. 9'10 %. 1 Osterreichisehes Stadtebueh, 1 Wien 1887, navaja za 1. 1869. le 1051 hiš, od teh 8 nezasedenih.