111. štev.
V Ljubljani, sreda 11. maja 1921.
Poštnina plačana v gotovini.
IV. leto.
Velja v Ljubljani in
po pcšti:
telo leto pol leta . «etrl let« m mesec
K 360-~ „ 180-„ 90'-.. 30 —
Z.a inozemstvo:
celo leto pol leta. Četrt leta u mcsec
K 480 — „ 240 — „ 120-— * 40'-
JU60SL
il
Za Ameriko:
celoletno	,	.	8	dolai
polletno .	4	dolarje
četrtletno.	.	2	dolarja
Novi careCnlfei naj pošiljajo naročnino po nakaznici.
Oglasi se zaračunajo po porabljenem prostora tn sicet 1 mm visok tet 55 mm iliok prosto, za cnkia. i K za veikrat popust.
Uredništvo je v Ljubljani, Frančiškanska ulica štev. 6/1. Telefon štev. 360. — Upravništvo je na Marijinem trgu	Izhaja vsak dan zjutraj Posamezna številka velja 160 K	. '	Vprašanjem glede inseratov i. dr. se naj priloži na odgovor dopisnica ali znamka. — Dopisi naj se irankirajo —
Mandati Radičevcev se razveljavijo.
Beograd, 10. maja. Ministrski svet Je sklenil, naj Ima imunitetni odsek konstl-tuaute čim preje sejo, na kateri naj bj se razveljavili mandatj Radičevih poslancev. Vlada upa, da se bo to izvedlo brez poseb-
nih težkoč z ozirom na to, da vlada veliko nerazpoloženle proti Radiču^ Razveljavili sc bodo mandati samo onih poslancev, ki s svojim delom kompromitirajo narodno in državno edinstvo.
Sabotaža drž. nameščencev.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Proti administrativnemu uradništvu v Hrvatski in Slavoniji se pripravlja stroga preiskava. Dognalo se je. da uradništvo namenoma sabotira delo za konsolidacijo države ter vpri-zarjajo antidržavno politiko.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Kakor doznavamo iz merodajnih beograj-
skih krogov se je od strani madžar-ronskega uradništva pri železnicah in raznih drugih uradih sistematično gojilo protidržavno rovarenje. Gotovi znaki kažejo, da vodijo niti tega protidržavnega gibanja preko gotovih avstrofilskih eksponentov v Budimpešto, Rim in Švico.
Konstituanta.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Današnjo sejo ustavotvorne skupščine otvorU je predsednik dr. Ribar ob 10. »tiri. Po prečkanju zapisnika včerajšnje seje naznani predsednik dr. Ribar žalostno vest, da le umrl poslanec Donkovlč. Za Interpelacijami nadaljuje se načelna debata o ustavi. Besedo dobi poslanec Milan Prlbičevič. Govornik se peča * ustavo ter pravi, glavne potežkoče naše-*» ujedlnlenja tvorijo plemenske borbe, attr'h pa ni Izzvalo kmečko ljudstvo am-Pak inteligenca. Glasoval bo za ustavni načrt, katerega predlaga vlada.
Slovenski komunist FabUančIč bavl se
z razmerami v Sloveniji ter naglaša čudno postopanje pokrajinske vlade, ki podpira le kapitaliste.
Konec seje 12 tn pol.
Beograd. 9. maja. Za sedaj Jc najverjetneje, da bo Imenovan za vojnega ministra komandant IV. arrnije general Hadžič. Ako bi se ta kombinacija uresničila, bi sc njegovo mesto v Zagrebu ne po-polnilo takoj.
Uporno gibanje v Slezi ji.
Pritisk Angležev na Poljsko.
Pariz. 10. maja. (Izv.) Iz krogov poslaniške konference se javlja, da bodo berlinski poslaniki antante jutri skupno nastopili pri nemški vladi in jo nujno posvarili, da se ne vmešava samovoljno v šlezijske dogodke. Vsako ofenzivno vmešavanje, kakor pošiljanje orožja nemškim prostovoljcem ali podobno, bi se smatralo za kršitev versejsk® pogodbe in bi imelo za posledico takojšnje francoske represalije v Po-, renju.
London, 9. maja. V spodnji zbornici Je Izjavil državni podtajnik za zunanjo posle Harmsworth: Položaj v Gorenji Šlezijl ša ni jasen, vendar se stremi za tem, da bi rudarji začeli z delom. Lloyd George lo dejal: Obžalovanja vredno Je, da so se tl dogodki pojavili ravno v trenotku, ko sklepa nemška vlada o razorožitvi. Anglija sl prizadeva na vso moč, da bo vplivala na poljska vlado.
Frankfurt, 10. maja. »Frankfurter Zeitung« poroča iz Varšave, da je angleški poslanik izročil poljski vladi noto. ki je pisana v zelo resnem tonu.
Opole. 9. maja. Položaj v pokrajinah. kjer je izbruhnil upor, se mora po vesteh, dospelih do 9. maja zvečer, še vedno smatrati kot izredno resen. Davi se je v Opolah pripetil obžalovanja vreden dogodek. Razburjena množica je napadla Poljake, ki ga je aretirala glasovalna policija. Ko je poklical francosko patrolo na pomoč, so Francozi meni nič tebi nič ustrelili v množico. Ustreljen je vojni invalid, tri osebe pa so bile težko ranje-
ne. Poveljujoči general v Opolah je zato na prošnjo nemškega prebivalstva prepovedal stražam, da bi streljale, ako niso dejansko napa-dene»
Varšava, 10. maja. Uporniki so zasedli Laurino Hut in Klučberg. Vlaki so začeli normalno voziti.
Varšava, 10. maja. Ministrski predsednik Witos je sprejel načelnike klubov v parlamentu, kakor tudi deželnega maršala, in jih je poučil v daljšem govoru o dogodkih v Gorenji Sleziji. Poudarjal je, da je upor izbruhnil popolnoma spontano s strani prebivalstva in proti volji poljske vlade.
Varšava, 10. maja. Padere\vski je odstopil s svojega mesta zastopnika Poljske v zvezi narodov.
Varšava, 10. maja. Iz Bytoma poročajo: Snoči so uporniki baje zasedli Katowice. Poziv, naj se vrnejo delavci na delo. je bil le v malo krajih uspešen.
Berlin, 10. maja. (Izv.) »Vosslche Zel-tung« prinaša vest lz Vratlslave, da Je za naslednika predsednika plebiscitne komisije KorIantyJa Imenovan dr. WoIny.
Rim, 10. maja. Pri razpravljanju o dogodkih v Gorenji Sleziji nastopajo vsi listi zoper Poljsko ln izražajo ogorčenje glede krvavih žrtev, ki so jih utrpeli Italijani.
Bytom, 10. mala. Položaj Je neizpre-menjen. Ponočno streljanje jc nekoliko ponehalo. Mostni poveljnik Je zastopnikom nemških strokovnih organizacij Izjavil, da ie obramba Bytonja zagotovljena. Hindenburg ni zaseden po .upornikih. Poljski poveljnik Je Izjavil, da se prihodnje dni usta-
Berlin. 10. maja. »Deutsche Ail-gemeine Zeitung« poroča kot uspeli včerajšnjega posvetovanja med strankami, da je bila večina za to, da se sprejme ultimat in da se obenem razdere dosedanja vladna koalicija. Za odklonitev ultimata bodo razen pristašev nemške ljudske stranke glasovali še nemški nacio-nalci in komunisti, za sprejem pa =entrum. demokrati, socialni demo-ati in neodvisni. Centrum in demokrati so privolili v to. da sestavijo skupno s socialnimi demokrati novo koalicijo na podlagi' sprejema ultimata. »Lokalanzeiger« piše
novi poljsko orožništvo In posebna tajna policija.
Kabinetna kriza v Nemčiji.
Ultimatu antante ugodeno.
je izjavil predsednik državne zbor-: nice dr, Loebe državnemu predsedniku,. da je pripravljen prevzeti sestavo novega kabineta.
Berlin, 10. maja. (Izv.) Državni predsednik dr. Ebert grozi z svojo Jemisijo, ako do danes zvečer ne bo sestava novega kabineta gotova.
Berlin, 10. maja. (Izv.) Državni finančni minister dr. Wirth dobil je
od državnega predsednika nalog, da sestavi novi kabinet. Dr. Wirth se je temu pozivu odzval ter name-
  rava že nocoj podati državnemu
da zboru izjavo novega kabineta.
Berlin, 10. maja. Kakor poročajo listi, je državni minister dr. Si-mons snoči naznanil vladnim strankam. da poteče mk. ki ga je stavila antanta, v sreao opolnoči.
I-ondon, 9. maja. Angleško časopisje objavlja brzojavko iz Wa-shlngtona z nastopno vsebino:	S
pristojnega mesta se doznava, da žele Zedinjene države, da bi Nemčija sprejela zavezniške pogoje. Trdijo, da je komisar Zedinjenih držav v Berlinu nemški vladi sporočil željo svoje vlade.
Berlin, 10. maja. Državni predsednik je dosedanjemu državnemu ministru za finance dr. Wirthu poveril sestavo nove vlade in ga imenoval obenem za državnega kance-larja. Po njegovem predlogu so bili imenovani nastopni ministri:	Za-
kladni minister Bauer, notranje zadeve dr. Gradnauer, državno gospodarstvo Robert Schmidt, pravosodje dr. Schiffer, vojna dr. Gessler, pošta Giesberts, promet Groener, delo dr. Braun, prehrana dr. Her-nes. Vodstvo zunanjih poslov je začasno poverjeno dr. Wirthu. Ministrstvi financ in obnove sta nezasedeni.
K VOLITVI ŽUPANA V PTUJU.
Ker je priobčil sinočnji »Slov. Narod« notico, da je krajevna organizacija NSS v Ptuju za aranžma, da dobi v Ptuju JDS župana in NSS podžupana, in da bi nastala kriza, če bi načelstvo NSS v Ljubljani ne odobrilo tega aranžmaja, se je informiralo načelstvo NSS sinoči takoj telefonično v Ptuju ter dobilo sledeče sporočilo:
Da bi dobili jedeesarji v Ptuju župana s pomočjo NSS se trudi posebno okrajni glavar g. dr. Pirkmajer. ki pozablja, da ni priganjač le ene stranke, temveč političen funk-cijonar prebivalstva vseh strank celega glavarstva.
Krajevna organizacija NSS v Ptuju vztraja pri sklepih sestanka zaupnikov NSS, z dne 29. p. m. ter bo glasovala, tudi drugič, tretjič in če treba tudi desetič tako kakor je glasovala prvič. Intrige jedeesarjev, da bi zanesli v vrste NSS razdor so zaman, kajti ptujski nar. socijalisti vstrajajo na tem, da mora biti v Ptuju župan nar. socijalist in ne jede-esar. Če hoče JDS imeti v Ptuju narodnega župana, naj glasuje za nar. socijalista, kajti socijalisti imajo v Ptuju dve tretjine večino.
EVAKUACIJA DALMACIJE PO ITALIJANIH.
Split, 9. maja. V Rimu se nadaljujejo pogajanja, katerih se sedaj za Italijane ude-ležuje dr. Krekich, za Jugoslovane pa Met-Ilčlč. Iz Zadra se Javlja, da sc bo nadaljnja evakuacija Izvršila med 15. |n 20. majem, vendar uradnega potrdila o tein še ni.
SEF BEOGRAJSKE POLICIJE OD. STAVLJEN.
Beograd, 10. maja. Preiskava o atentatu na ministra Draškoviča ni dovedla do pozitivnih rezultatov. Osumljenih Jo več oseb, vendar pa ni dokazav. Gotovo Je, da policija v noči atentata ni vršila svoje dolžnosti, kakor bi Je morala. Radi tega le šel občinske policile odstavljen od svojega mesta, nekaj drugih uradnikov pa je kaznovanih.
REDAKCIJA UVOZNIH CARINSKIH PRISTOJBIN.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Na carinskem ravnateljstvu se jo danes predpoldno vršila seja, kateri so prisostvovali zastopniki industrije In trgovine. Seja ima nair.en, ugotoviti končno redakcijo carinskih uvoznih pristojbin. Ta ar.keta se bo še dar.es končala ter predložila ministrskemu svetu v odobrenje.
VOLILNA BORBA V ITALIJI.
Rim, 9. mala. Iz Castel Vetrana javljajo, da je pri volilnem zborovanju prišlo med socialisti la fašisti do spopad3, pri čemer ie bilo 7 oseb vblUJi enajst pa ra-njeulli,
Pred volitvami v neodrešenem ozemlju.
V	par dnehb odo stopili državljani Italije na volišče, da sl izvolijo nove zastopnike za državni zbor. Prvikrat se bodo nahajali med nllml tud| volilcl Jugoslovanske Goriško s Trstom, Istre in Notranjske. — Namesto da bi si izbirali odposlance za državni zbor v Beogradu, jih bodo volili za tuji Rim.
Volitve so vrše v znamenju lašizma. Sicer je zadnji čas teror nekoliko ponehal, toda ostal je njega efekt, ostale so zastražene množice, ki se boje iašistovsklh bomb In bodal. Saj nam prihajajo vesti iz vse Italije, da se socijalisti vseh frakcij vprašujejo, ali Je pod takim nasiljem smiselno prihajati na volišče. In čujemo že, da bodo socijalistične množice osta]ale doma kljub nasprotnemu stališču vodstev; tako globoko Je segel strah...
No, za naše vrle Primorce nas ni strah. Niso se prvikrat spopadli z nasilniki italijanske barve, zato glede njihove pogumno, sti nismo v nesigurnostl. Manj odpornosti bodo morda kazali nekateri Istrski okraji, kjer Je narodna zavednost bolj počasi napredovala ln kjer duhovi niso tako ostro ločeni, ko v zavedni Goriški.
Da pa bomo položaj pravilno presojali, no smemo pozabiti, da štejejo primorska središča kakor Trst, Pulj L dr. danes nedvomno mnogo manj slovenskega življa kakor pred in med vojno. Kajti nešteto državnih uslužbencev vseh kategorij le odšlo v Jugoslavijo, doloma prostovoljno, doloma prlsilieno; njih mesta so zasedli Ita-
lijani. Doslej nam sicer ni znana statistik^ kolikon aših ljudi je na ta način zapustila krušno »Julijsko Benečijo«, nedvomno pa njih število ni tako malo. Njih Izguba so ne bop oznala le številčno, marveč tudi nroralično, kajti gotovo na preprostega človeka ne vpliva bodrilno, Če ga zapusti tolik del inteligence. Izselil pa se Je tudi znaten del delavskih slolev, zlasti želez-, ničarjev in mornariških uslužbencev.
Dalje Je važno vprašanje, kako se bo orijentlralo naše delavsko ln kmetsko ijud« stvo v glavni dilemi povojne krize: ali t internacionalnim komunlzmom-sociaiizinom, ali s starimi, več ali manj narodnimi stran* kam)? Povsod v ostali Sloveniji smo doživeli z ozirom na predvojno dobo temeljil preobrat, saj Je svobodna Slovenija poleg dveh narodnih soci'n,,stov poslala v kon* stltuanto 30% Internacionalnih sociiallstlč* no-komunističnih poslancev. Ali bodo v o. lltve v italijanski Sloveniji odkrile Isti pro< obrat na levo ali pa se bo tu uveljavil po« Jav, kakor ga opazulemo pri narodno zelo občutljivih narodih kakor so na pr. Fran« cozi, kjer so vse internacionalne sociali« stične stranke močno nazadovale.
Napeto bomo čakali Izida volitev, * svcstl sl, da ni male važnosti, kako sc Izjavi polmilijonski del našega naroda, k) Je ostal onstran državnih meja; saj Imajo te volitve v gotovi meri plebiscitarni značaj
—	ln uverjenl smo, da bodo preko vsega terorja Jasno pokazale slovenski značaj zasedenega ozemlja.
Razpor v medzavezniški komisiu.
Vratislava, 10. maja .(Izv.) V medzavezniški komisiji v Opelnu je prišlo do oficielnega razpora. Italijanski in angleški delegati stoje v najostrejšem nasprotju s francoskimi delegati in jim predbacivajo, da hočejo zavleči rešitev šlezijskega vprašanja. Razpor je dospel tako daleč, da je prišlo tudi do ostrih osebnih nasprotstev med delegati,
ki so povzročili burne osebne na. ne Italijanski delegati Peter Mas: je odložil svoj mandat v komisiji je odpotoval. Tudi še eden izmed italijanskih in eden od angleških de-< legatov — krajevnih komisarjev sta prosila za razrešietv službenega razmerja, ker sta dobivala od ko-, misije premalo podpore.
ŽELEZNIŠKI PROMET Z AVSTRIJSKO REPUBLIKO.
Ljubljana, 10. maja. Od 6. do 10. t. m. so se vršile v Cclovcu konference med zastopniki naše kraljevine ln avstrijske republike za podrobno ureditev železniškega prometa med obema državama. Pri tej priliki se Je ugodno uredilo tudi za okra) Ljutomer ln za Prekmurje posebno važno vprašanje tranzitnega prometa za osebe ln blago na progi I.jutomer-Radgona-Špllje-Marlbor. Ako vladi odobrita dogovor, se otvori omenjeni promet s 1. junijem t. I.
K NAPADU ŠTAJERSKEGA DEŽ. GLAVARJA.
Gradec, 10. maja. (Izv.) Zdravstveno stanje dr. Rintelena je po-voljno in ni se več bati nobenih komplikacij.
Gradec. 10. maja. (Izv.) Orožniki so danes predpoldne nameravali odpeljati 5 napadalcev na dr. Rintelena v graške zapore. Mnogoštevilno zbrano delavstvo je orožnike razorožilo in napadalce oslobodilo.
HUJSKANJE NA PRIKLJUČITEV AVSTRIJE K NEMČIJI.
Dunaj. 10. maja. (Izv.) Zvezni kancelar dr. Mayer je danes v ustavnem odboru izjavil, da resno misli podali demisijo. ako se bo še naprej agitiralo za priključitev Avstrije Nemčiji. Kot neposredne posledice te agitacije pokazale bi se v neuspehu kreditne akcije ter vpo-stavitvijo splošnega zastavnega prava, katero je za dvajset let ukinjeno. Tudi vprašanje o zapadni Ogrski bi v tem slučaju za Avstrijo postalo neugodno in vpeljale bi se sankcije, kakih se v Avstriji še nikomur niti ne sanja.
LIKVIDACIJA AVSTRO-OGRSKE BANKE.
Beograd, 10. maja. (Izv.) Rcparacljska
komisija v Parizu ie odločila, da sc sestane 12. t. m. ita Dunaju ter se bo baviia z llk-vitj^.ijn jv^lroogrsko banko,
SPOPAD MED TURKI IN FRANCOZI.
London, 10. maja. (Izv.) »Times« po* roča jz Carigrada, da Je prišlo v provinci Osmanlja do ostrega artlljerljskega spopadi med Turki in Francozi. Zadnji Imajo števil, ne Izgube.
SKUPŠČINA ZVEZE NARODOV.
2eneva, 9. maja. Predsednik zveze na« rodov Je pozval člane zveze narodov k skupščini za ponedeljek, dne S. septembra tega leta ob 11. v Ženevo.
BORZNA IN TRŽNA POROČILA,
10. maja.
Valute In devlae.
Zagreb:	Devize:	Berlin 203—204,
Italija 685-703, London 548—553.50, Nevi York 136—136.75, Pariz 1120—1130, Pragi 192.20—192.50, Švica 2445-2470, Duna| 24.15—24.50, Budimpešta 70—70.50. Valutei Dolarji 1'33—134, marke 208—210, lire 67S do 678, luntl 542—544, češkoslovaške kro« ne 194—195.
Beograd: Devize: Pariz 276—277, 50, London 136.65—137, Dunaj 6.125—6.i5( Praga 48—48.25, Rim 170—172, Ženevi 610—612, Berlin 51—51.25. Valute: Iranco« skl Iranki 272—275, dolarji 33.60—33.65, 56.50, češkoslovaške krone 47.50—48, mar« lire 0—173, drahme 165—180, leji 55.75-k0 51.50—52, levi 0-43.
Dunai: Dolarji 555—559, marke 85.55(1 do 86.150, luntl 2220—2240, lrank| 4620 do 4660, lire 2840—2860, dinarji 1626—164(5, švicarski Iranki 9S75—9925, češkoslovaški krone 782—788. Ogrske krone niso noti« rane.
Praga:	marke 10.775, Irancoskj
Iranki 58.150, luntl 282, dolarji 7050, dinarji 200, žigosane avstr, krone 1212, polisi« marko 7.87.
C u r i h : Berlin 852 In pol, N3wyo{< 563, London 22.42, Pariz 4670, Milan 286$ Praga 7.80, Varšava 0.66, Zagreb 4.12 ln pol, Dunaj 1.30.
Efekti.
Zagreb : Ban^a za Primorje 920—0| Jadraaiska banka 1950—1093, Jugoslovan« ska banka 525—530, Ljubljanska kreditna banka 900—905, Riječka ptička banka 45fl do 455, Praštedlona 9700—9775,.
Govor senatorja br. Klofača ob priliki majske proslave.
(Dalje.)
Nato sc z toplimi besedami zahvali za pozdrav iz Jugoslavije in vsem zvestim pristašem na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji nakar se je dotaknil tudi notranjih čeških zadev, ki niso take. kot bi si to vsi želeli, če se danes povsod širi vpJiv in nevarnost reakcionarne birokracije, so za to odgovorni oni. ki stavilo svoje osebne koristi, papagajsko ponavljanje tujih gesel in svoje revolucionarne fraze nad koristi delavstva. (Burno odobravanje). Če bi ne bilo razdirajočega Ribanja v socialni demokraciji, bi lahko bilo stališče delavstva mnogo trdnejše 1 In če se ti oškodovalci delavskega gibanja ne bodo hitro spametovali, bodo soodgovorni za vsak Hadaljni korak reakcije proti delavstvu, za stopnjujočo se agresivnost kapitala proti delavstvu.
Z našega velikega programa opozarjam danes samo na našo zahtevo po nacionalizaciji rudnikov in nflšo zahtevo po hitri in kar najserioznej-ši izpeljavi agrarne reforme. Čutili smo dobro, da je bilo o pustolovstvu Karla Habsburga naše plemstvo jako dobro poučeno. Javilo se le to v novih demonstracijah proti agrarni reformi.
Ako hočemo zlomiti moč tega plemstva, ji moramo kar najhitreje odvzeti njeno finančno in premoženjsko oporo. (Izborno.) V kolikor se tiče socializacije tovaren. zahtevamo, da se prične s socializacijo vsaj pri težki industriji tam. kjer ni mogoče govoriti o kakem hazardnem poskusu. Drugače jc socializacija vprašanje večje izobrazbe in popolnejše organizacije.
Ako gledamo na razvrat in razpad v vrstah socializma, lahko mirno izjavimo, da
(o ni kriza socializma, temveč da je to kriza marksizma.
Socializem eksistira in bo rastel 5 tem. da bo vedno večje število onih zavednih in poštenih ljudi, ki Jim ne bo vseeno, če se je na eni strani ustvarilo brezdno bede, na drugi strani pa gore bogastva; socializem. kot nravni problem bo ra-stel. ker bodo vsi resnični in pošteni , .socialisti skrbeli zato da bo v socialističnih vrstah rastla izobrazba, da bi postali značaji plemenitejši. Brez večje in boljše izobrazbe ne bo niti boljšega človeka, brez katerega je socializem v praksi nemogoč!
Boljševizem je naravnost zločin nad socializmom in na delavski stvari, ker povsod rabijo delavske vrste, ne da bi mogel delavstvu dati kaKo lesnično silo in stvoriti kaj osnovnega. Pomenja samo rušitev, nikakor ne ustvarja. Poleg tega resničnih komunistov pri nas sploh niti ni. Kar je. to ni ničesar druzega, kot demagogija in koketiranje z revolucionarnimi frazami.
(Dalje prih.)
Vlada pošlje banu dr. Tomlienoviču iiistrifkcijc. Pri ministrski seji so bili navzoči vsi ministri razen trgovinskega ministra dr. Spaha in poljedelskega ministra Puclja. Vlada bo hrvatskemu banu doktor
Občinske volitve v zasedeni Koroški.
Za Slovence volitve v občinske zastope niso izpadle kakor bi bilo želeti. To pa je pod sedanjimi razmerami popolnoma razumljivo. Podatki. ki so se dosedaj doznali, še niso povsem uradno ugotovljeni, vidi se pa že dovoli jasno moč raznih strank, ki ua nikakor ne odgovarjajo faktičnemu stanju in so le rezultat — čudnih koroških razmer. Okraj:	Celovec: Nemške stran-
ke 156 (75 v coni A), soc. dem. 176 (87). kršč. soc. 5 (Otmanje), Slovenci 45; Velikovec: nemške stranke 145. soc. dem. 129. kršč. soc. 7 (Pstrc), Slovenci 82; Beljak: nemške stranke 17. soc. dem. 28, kršč. soc. 0. Slovenci 21; skupaj: nemške stranke 318. soc. dem. 333, kršč. soc. 12. Slovenci 148.
Manjkajo še podatki iz občin: Šmarje ta v Rožu, Sele. Vesca, Kaple v Rožu. Rožeka, Kostanj. Vrbe.
Vobče so torej pri volitvah najbolje odrezali socijalisti. Značilen je izid. ko so vendar volile skoraj same kmečke občine! Vzrok temu je iskati v nezadovoljnosti nižjih slojev. kakor poslov in poljskih delavcev. pa tudi posestnikov kmetov, ki pričakujejo zboljšanje neznosnih razmer od socijal - demokratične stranke, ki pa po svoji večini ni toliko zvesta socijalnemtt programu kot nemškemu nacijonalizmu. Več ali manj so izvoljeni socijalisti — sami nemškutarji.
Po nekaterih občinah, posebno severno Drave, je volilo tudi dosti Slovencev — socijalne demokrate, pričakujoč od njih zaščite naprain koroškim fašistom. (Glej »Koroška Domovina« št. 19.).
Da so Slovenci bolj slabo odrezali. je vzrok veliki terorizem, ki se je izvajal od nemške strani od časa i plebiscita. Saj o tem koroški listi dovolj razodenejo 1 Kažejo pa tudi lepaki sledeče vsebine, ki so bili povsod nalepljeni:
Verrat
an unserer befreiten Heimatstadt bc-goht derjenige. welcher am Sonntag den 24. Apri] schwarz WShlt, denn hier zuriickgebliebene Jugoslaven gehen mit den Chrsitlichsozialen.
Wahltet nur Krilni
Kaj se s »Verretarji« zgodi, je itak vsakemu znano!
V	občinah severno Drave (Zih-polje. Pokrče, Št. Tomaž. Vetrinj, Vobre. Št. Peter pri Velikocvu, Velikovec. Tinje. Važenberk). južno Drave (Železna Kaplja, Pliberk, Sp. Borovlje, Marija na Zili), se Slovenci ali sploh niso udeležili volitev. ali pa so volili socijaliste. Storili so to, ker so se bali nasilstev m nadlegovanj od nemške strani. Sicer pa ve vsak Slovenec, da Slovenca ne ščiti nobena stranka!
Značilen je izid volitev v Grebi-nju, kjer je izvoljenih 12 nemških zastopnikov in 10 komunistov!
Večino so dobili Slovenci v občinah Bilčovs, Bistrica pri Pliberku, Blato. Žvabek. Selc. V Globasnici bQ odločal žreb, bo li župan Slovenec ali nemškutar — socijalist.
Vpričo nečloveškim preganjanjem. ki jih morajo Slovenci prenašati dan na dan samo radi svojega mišljenja, jc izid kolikor toliko dober. Uvaževati je tudi treba dejstvo. da so sc reklamacije reševale
zelo pristransko. Nemčurjem in so-cijalistom se je ugodilo. Slovencem ne. Reklamacije so se reševale brez sej, torej brez naših volilnih zastopnikov. v neprid Slovencev. V Doberli vasi n. pr. je bilo od 84 vloženih reklamacij rešenih le 20 ugodno — a še te so bile v prid socijali-stom. Na Bistrici pri Pliberku kmet Pečnik Vinko p. d. Ficl s svojimi sorodniki ni smel voliti, četudi je z domovinskim listom dokazal, da je avstrijski državljan. Ker je bil tudi kandidat, so ga kratkomalo črtali. Navadno so reklamacije rešili tako pozno, da priziv ni bil več mogoč. Termina treh dni se niso držali! Pritožb o nepravilnem postopanju je jako veliko!
Važno ulogo so igrala tudi denarna sredstva. Socijalisti so poslom obljubljali kar obleko in obuvalo — dočim Slovenci niti denarja za glasovnice niso imeli na razpolago!
Korupcija koroške politike pa se kaže posebno v tem. da so bili od nemške in soc. dem. stranke izvoljeni ljudje zelo dvomljive kakovosti in prošlosti in brez ugleda. (Kurnik — Doberla vas; Mačič — Libeliče). To dejstvo je za nas Slovence razveseljivo, ker jasno kaže. da so značajni in ugledni možje še vedno vsi v naših vrstah.
Beležke.
Najbogatejši človek v Sloveniji
je g. Avgust Praprotnik. Cenijo ga nad 200 milijonov kron. Še pred par leti je bil reven pisar, danes pa je najmogočnejši gospod Slovenije, ker plešejo celo mogotci liberalni mladini, kakor on žvižga. Kar g. Praprotnik samo želi._ to njegov najboljši prijatelj dr. Žerjav takoj stori. Popolnega zaupanja pa Praprotnik že ne more imeti v politiko izvrševateljev svoje volje, kajti polovico svojega premoženja — 125 milijonov K — je naložil v Švici pri »Ziirichcr Bankvereinu«. Spravil je svoje premoženje na varno v Švico, po slavnem vzoru dr. Šušteršiča, ki je tudi. ko je zaslutil svoj padec hitro tja spravil na varno svojp milijone. Pa ne. da bi lepega dne zginil tudi g. Avgust Praprotnik iz Ljubljane v krasno svobodno Švico!
Kako so skrbni za NSS.
»Klerikalizem je le prazno liberalno strašilo.« Pod tem naslovom daje včerajšnje »Jutro« blagohotne napotke nar. socijalistom. Ker je-deesarji ne morejo NSS do živega, jo hočejo očrniti pred javnostjo, da se je zvezala s klerikalci in da je zagrešila narodno izdajstvo. Že pri volitvah v konstituanto so liberalci operirali z obrekovanjem, da so se nar. socijalisti zvezali s klerikalci, in izkazalo se je, da so bile te vesti srda laž. Tudi sedaj zopet začenjajo liberalci s to lažjo.
Sklep zaupnikov NSS z dne 29. p. m. je in ostane, da bodo pri volitvah županov v Ptuju, Mariboru. Celju in Ljubljani glasovali obe. svetnik: nar. socijalisti zoper J DS in zoper SLS. Ker bodo glasovali zoper J DS. je to po mnenju liberalcev
—	nečuven narodni škandal, in ker bodo glasovali zoper SLS, jc to po mnenju ravnoistih liberalcev zveza s klerikalci. To je logika!
NSS gre svojo pot ter je ne molijo obrekovanja In prazna liberalna strašila. Naprednost in narodnost pa pojmuje NSS tako. da je treba dela. resnega dela na kulturnem, izobraževalnem, strokovnem, gospodarskem in političnem polju, ne pa samega votlega bobnenja zoper črni klerikalizem in z ogabno farsko gonjo. Kakor češki nar. socijalisti. so tudi slovenski trdno prepričani, da treba bo res jako intenzivnega vzgojevalnega dela. treh« bo poglobiti izobrazbo ljudi, da bodo spoznali zrno od plevela... Žaro. bratje in sestre (nar. socijalisti) je naša častna in važna naloga, da v boju za kulturno čiščenje, v katerem so dosedaj stali (češki nar. socijalisti namreč) v prvi vrsti, zlasti danes ne omagajo in ga naj dobojujejo do zmage.« Ta citat iz »Češkega Slova« glasila češke NSS navaja »Jutro« ter pristavlja, da bo baje treba še mnogo vzgojevalnega dela. da se tudi slov. nar. socijalisti »deborijo do takega spoznanja.« Slov. nar. socijalistom je to že davno jasno in so baš radi tega nasprotniki puhlih jedeesarjev. ki se niti v
POVOJNO STANJE SVETOVNEGA GOSPODARSTVA.
Svetovna vojna je razdelila z ozirom na gospodarsko stanje cel svet v tri skupine. Medtem, ko sestoji prva iz tistih, ki so se z vojno okoristile, je druga zastopana po takozvanih zmagovalnih državah, ki so ravno potom te (vojne) osirotele; v tretjo pa bi prištevali vse premagane države, ki so danes gospodarsko čisto uničene.
V prvo skupino spada po vsej pravici Amerika in vse med vojno nevtralne države. Prva. kakor zadnje so svojo industrijo v svr-ho preskrbovanja vojskujočih sc držav znatno zvečala, sedaj pa ne mo.rejo prenakupičenega blaga niti po lastni ceni razpečati. Poslcdica tega, posebno v Ameriki je, da za-, pirajo tovarne in odpuščajo številno delavstvo.
V drugo skupino prištevamo, kakor rečeno, države, ki so odnesle iz vojne zmago. V teh je nastala velika vojna industrija, ki je proizvajala v glavnem vojni materijal kakor: strelivo itd. Po vojni je morala dobiti ta industrija značaj časa; ker pa je vsled finančnih in političnih razmer uvoz v mnoge države neznaten, je naravno, da opažamo v trgovini teh držav katastrofalno stagnacijo.
Oglejmo si še tretjo skupino. To delimo lahko v one premagane države ki se lahko same preživljajo in one, ki odvise le od importa. V zadnjih je revščina na višku!
Živimo v času, ko je trgovina med državami, vsled slabe valute skoro popolnoma mrtva. Kako najti tu izhod? Na lastno pest ne bodo male ruinirane države prišle do boljšega stanja. Položaj izboljšati zamore le internacionalna trgovina, katere skrb naj bo. da preskrbi malim državam denarna sredstva z zdravo vrednostjo in trugje ž njimi po cenah, ki so primerne današnjemu času. Svet. ki danes zamenjuje trgovino in industrijo z brezplodno politiko, naj se spametuje in začne i resnim, požrtvovalnim delom, da zavladajo mesto povojnih razmer zopet normalne gospodarske prilike. ★
'+' Puškarska industrija v Slovenili. Vsled za Jugoslavijo nesrečnega koroškega plebiscita so bili prisiljeni slovenski puškarji v Borovljah Izseliti sc in prenesti svoja puškarsko obrt v drug kraj — v Jugoslavijo. Za svoje novo bivališče in industrijsko središče so si izbrali prijazno mesto Kranj ter se združili v zadrugo pod tvrdko »Puškama v Kranju«. Ker je nabavila Puškama najmodernejše stroje, bode Izdelovala lovske puške po boroveljskih In najmodernejših svetovnih vzorcih. Izvršuje vse v puškarsko stroko spadajoče popravila, kakor tudi predelavo sistemov pušk. V zalogi ima vsakovrstno lovsko orožje, revolverje, pištole, m uničijo vseh vrst in vse druge lovske potrebščine. V Kranju se ustanovi državna s trotov n a šola in državna preizkuševalnica pušk. S prenosom sedaj prve in editic puškarske obrti v Jugoslavijo sc je napravil zopet korak dalje v napredku naše industrije.
'+’ Nova tovarna v Ljubljani EitiU Lajovic in Ant, Lampret sta ustanovila delniško družbo »Tovarno Izdelkov Li pločevine in kovin«. Osnovna delniška glavnica znaša GOO.OOO K ter je razdeljena na 1500 delnic po 400 K. Po sklepu občnega zbora se sme glavnica zvišati na 2 milijona kron«
petdesetih letih' obstanka liberaln6 stranke niso doborili do tega spoznanja.
Kakšna ironija je, ko trdi »Jutro«. da so demokrati neprestano stali na braniku jugosl. napredka! Gospoda uspehi, dejanski položaj kaže ravno nasprotno, kaže da sama farška gonja, da samo votlo grmenje zoper črni klerikalizem, še ni boj zoper klerikalizem, da to še, ni straža na braniku jugosl. napredka. Klerikalna stranka je danes močnejša kot kdaj prej. Ves vaš boj liberalci jc bil zaman, ker se niste doborili do spoznanja, »da je treba intenzivnega vzgojevalnega dela. da treba poglobiti izobrazbo ljudi, da bodo spoznali zrno od plevela.«
NSS vrši in bo vršila svojo nalogo po vzoru čeških bratov z delom. intenzivnim vzgojevalnim delom ljudstva, ne pa po vzoru demokratov lažinaprednjakov s puhlimi frazami, votlim grmenjem in ostudnim blatenjem. Svoje dobre nauke Pa si gospodje JDS sami vzamite k srcu. ker ste jih res potrebni.
—*—-
+ Prometna konferenca v Osijeku. V Osijeku se ie vršila etiketa železničarskih strokovnjakov, na kateri se jc razpravljalo o tem, kako bi se izboljšal železniški promet In kako bi se uredil enostaven vozni rad.
+ Omejitev železniškega prometa. Kakor poroča Zvezno železniška ravna« taljstvo na Dunaju, se vsled vstavitve do. bave premoga iz Gor. Šlezije omeji brzo-vozni in osebni promet v delokrogu zveznega železniškega ravnateljstva Dunaj Zahod. Od 11. t. m. dalje bo vozil brzo-. vlak Dunaj - Inoniost in nazaj satno trikrat na teden, brzovlak Dunaj - Buchs » Bregenz tn nazaj samo dvakrat in vlak Dunaj - Gmiind - Praga samo trikrat na teden. Z istim dnem se ustavi tudi promet vlakov Dunaj - Bukarešta.
+ Zgradba skladišča v Splitu. Mia!« ster za javna dela je od splitske občino naprošen, naj se v Splitu čim prej prične z delom za zgradbo skladišč za iztovor-. jeno blago v pristanišču.
+ Državna posredovalnica za doto. Pri vseh podružnicah Drž. posredov. delo v Ljubljani, Mariboru, Ptuju in Mursk! Soboti je iskalo v preteklem tednu od 24. do 30. aprila 1921 dela 380 moških In 31* ženskih delavnih moči. Delodajalci so pa iskali 426 moških in 268 ženkih delavnih m oči. Posredovanj se je izvršilo 113. Promet od 1. januarja do 30. aprila 1921 izkazuje 9512 strank in sicer 4G66 delodajalcev in -1S46 delojemalcev. Posredovanj sc je Izvršbo v tem času 1819. Dela iščejo: pisarn moči, kovinarji, sedlarji, peki, mlinarji, mesarji, natakarice, tesarji, hotel, sobarice, sli« karji, dninarji, dninarice, vajenci, vajenke itd. V delo se sprejmejo: hlapci, dekle, zidarji, mizarji, krojači, pletarji, gozdni delavci, vrtnarji, stolarji, vzgojiteljice, perice, likarice, služkinje, kuharice, vajenci, va*-icirke itd.
H- Preureditev lužne železnice. Z Dunaja se poroča, da Je avstrijska vlada pristala na novo ureditev južne železnice. --Samo naša vlada še ni dala svojega priv* ljenja. Radi- finančnih težkoč se ie opustil načrt, da bi naša država odkupila proge na našem ozemlju.
* ,
+ Praški vzorčni veiescmenl. Ravnateljstvo praškega vzorčnega velesemnja je s pripravami za izposlovanje vzorkar. skega vlaka gotovo. Potovanje bo trajalo kakih 6 tednov in njega smer je določena naslednje: Jasy, Galac, Bukarešt po Donavi do Ruščuka, Varna, Šumenu, Plevua, Sofije, Phillipopole naprej do Niša, Skoplje, Beogradu, Zagreb, Ljubljana in preko Maribora nazaj v češkoslovaško republiko. Vzorkarski vlak bo opremljen z vzorci blaga, katero se na Balkanu najbolj pogreša, t. j. gospodarski stroji, gospodarsko orodje, lokomotive, vagone, železne izdelke vseh vrst, porcelan, steklo, steklene izdelke, čevlji, mineralna oJJa, gumbi, ku nene in tekstilne Izdelke in podobno. Bližje informacije daje:	Spriiva	pražskych
vzorkovych veletrhu Praha I. Staromest-ska radnice.
+ Nadomestek za premog. Francoskv listi poročajo o izumu francoskega kemika Basseta, po katerem je mogoče uporabo za podjetja potrebne množine premo-ga zmanjšati na več kakor za polovico, ut sicer na ta način, da se v kovinski industriji uporabljana oglina (koks), ki se mora uvesti docela, nadomesti s »suhim* premogom, ki je doslej ostajal popolnoma neuporabljen in katerega Je v Franciji v
veliki množini.
+ Albanska narodna banka. Albanski
vlada namerava ustanoviti narodno banko, ki naj bi imela značaj finančnega urada. —< Naloga tega zavoda bi bila, urediti albanske finance. V zvezi s to ustanovitvijo Je nameravana ustanovitev trgovske družbe, ki naj 1>1 pospeševala razvoj vnanje trgo-1 vine.'f
Toanljenoviču poslala lnstrukcije.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski.
V	sredo, 4. maja zvečer je Celjsko mestno gledališče uprizorilo to znamenito Cankarjevo farso. Predstava je bila na višku in moj namen je. na kratko podati utise. ki mi jih je zapustila. V prvem dejanju je bilo razburjenje, ki je zanesel v čednost-no dolino šentflorjansko pohujšanje, ki se je naselilo ob potoku, dokaj dobro igrano. Izvrsten tip županje nam je podala ga. dr. Kalanova. Zupan (g. Marn) je prav dobro in razumno odigral svojo vlogo. Zelo zadovoljiva kreacija je bil dacar (g. Ferlež), izboren v maski in igri, res — nečistnik in pijanec. Žal. da je imel preveč upliva na ostale rodoljube. ki so se podacarili in mestoma pretiravali. Izmed manjših vlog moram posebno pohvalno omeniti cerkovnika (g. Pfeifer), ki je bil v maski in igri dovršen. Učitelja Svili-goja nam je prav dobro ustvrail g. Perc. ki je res zaslužil ime »čednost doline šentflorjanske«.
Sedaj na še k glavnim 3 osebam, ki so najvažnejše:
Gdč. Mira Držajeva je bila res prečudežna Jacinta, prav taka, kakor io označi Cankar z besedami*.
lepa brez primere. V svojo vlogo se je popolnoma poglobila in. kar zasluži prav posebno priznanje, razumela jo je tako, kakor si jo je pisatelj zamislil. Občudovanja vreden je bil v drugem dejanju njen dialog s Petrom, pisan v. vezani besedi. Ni enkrat nisem čtd deklamiranja od stiha do stiha, njena recitacija je bil oduševljen ritem, njen glas zmožen modulacije do najfinejših nijans. To ni bila beseda, bila je muzika prelepega Cankarjevega jezika. S svojo očarujočo prikaznijo in zapovedujočo gesto si ni uklonila samo rodoljubov na odru. ampak ves avditorij. Krasna je bila ob nastopu v 3. dejanju, prišla je kot kraljica. Njena igra jc bila zapeljiva in nenavaden usipeh je dosegla, ko je odvrgla plašč, da zapleše. Pretvorila je vse gledališče mahoma v dolino Šentflorjansko. Z eno besedo: njen nastop je bil skozi in skozi triumfalen. Celjskemu mestnemu gledališču pa častitamo na umetnici, od katere pričakujemo še mnogo umetniškega užitka. Prepričan sem, da bi bil lv. Cankar z njo vrlo zadovoljen.
Težko ulogo umetnika Petra r. Krištofa Kobarja je g. Mcjanšeku precej olajšala Jacinta. O. Mejanšek je bil eleganten Peter, dasi sc mi je zdel v 2. dejanju nremalo bohemskL
Dialog z Jacinto je bil podan z umevanjem in čustvom, žal. da si je pri fonetični izgovorjavi dovolil preveč svobode.
Nedosežen v vlogi Zlodeja je bil g. Stanko Gradišnik. On in Jacinta nista več diletanta, ampak rutinirana igralca, izboren v maski je usvaril iz svoje vloge tako v recitaciji, kakor v mimiki prvovrstno figuro in mislim, da bi bilo med poklicnimi igralci težko najti enega, ki bi ga vsaj dosegal. Vsaka njegova kretnja je bila skrbno premišljena, nič ni bilo nepotrebnega, njegova igra se je tako harmonično zlivala s tekstom v celoto, da sme biti na svoj uspeh upravičeno ponosen. V njegovih rokah je bila tudi režija, katere tu ne morem primerno pohvaliti, ker jo je že preveč pohvalil uspeh Igre same. Celjsko mestno gledali- i šče ima v g. Gradišniku prvovrstnega voditelja, kateremu lahko zaupa študij najtežjih del.
Sirota-popotnik (g. Plahuta) je izvršil svojo vlogo v popolno zadovoljnost.
Izredno dobro uspel večer nam je nudil res umetniški užitek, vsled česar se igra na splošno željo ponovi v četrtek, dne 12. maja.
Peter.
—J
Gospodarstvo.
Dnevne vesti.
— Čudna so pota naše »visoke« 'deželne vlade, kar se je pokazalo posebno ob priliki rešitve radi uradnega stanovanja okrajnega glavarstva za ljubljansko okolico. Kakor znano je bil prejšnji okrajni glavar, vladni svetnik Lasič, iz službenih ozirov premeščen k predsedstvu dež. vlade, na njegovo mesto pa je bil imenovan (menda radi svojili izrednih zaslug pri koroškem plebiscitu). dr. J Ferjančič, ki je bil obenem imenoval za dvornega svetnika, orekošiv: kar pol tacata svojih kolegov. Mož mora imeti pač dovolj dobrih stricev, ki so mu šli na roko in mu pomagali por aviti na cesto Prejšnjega glavarja. V tem oziru je pokazala naša deželna vlada prav do golega vso svojo netaktnost. Najmanj. kar se more zahtevati od vsakega služb oda jalca in tembolj od deželne vlade je. da preskrbi svojemu službencu stanovanje. V našem slučaju pa tega ni storila, dasi je vsakemu samosrajčniku znano, da brez vladne pomoči niti do kake stanovanjske luknje ni mogoče priti. Nasprotno je - Baltič dal celo dovoljenje. da so g. Lasiča iztirali z biriči. Poslali so mu nad vrat vse mogoče oblasti od finančne prokuraturc preko sodnije do policije, ki je znesla in stlačila opravo za pet sob v dve sobici, kjer naj stanuje sedaj cela družina s posli vred. Strankam se nalaga dolžnost, da dovolijo podnajemnikom souporabo kuhinje, novi Klavar pa je svojega kolego izgnal tudi od tam. Menda si domišlja, da državni uradnik lahko živi po hotelih. Pa še več! Naša vlada se ima čas brigati celo za privatna — stranišča. V stanovanju sta namreč dve stranišči, katerih uporaba pa se je baje g. Lasiču tudi prepovedala, džlsi tega pravzaprav ne moremo verjeti. Človeku se skoraj zdi. da meji način Postopanja že na zlobnost, če sc po-“ijsli. da je bilo g. dvornemu svetniku dr. Ferjančiču znano, da dobi J-Usič v par dneh drueo stanovanje Jd kljub temu ta netaktnost. Paralel k temu postonaniu ne manjka! 2e takoj po prevratu je »Jugoslavija« opetovano žigosala, da se sprejemajo v našo armado dvomljivi avstrija-kantski elementi. Danes ima naš list Zadoščenje, da je vojna uprava prišla do istega spoznanja in je bila, kakor poročajo listi, prisiljena, nekaj takih možakarjev odpustiti. Tudi vladnega svetnika Lasiča si je iz-.brala rajna Avstrija za svoio tarčo. Bil ie že od nekdaj vnet Jugoslovan, In se je kot tak tudi med vojsko vedno zavzemal za slovenskega Kraševca. ko je bil okrajni glavar tik za fronto. Na zahtevo generalitete in Fries-Skeneta pa je bil upokojen. Iz navdušenja za našo državo se Je vklfub svojemu rahlemu zdravju, katerega tako postopanje gotovo ne bode okrepilo, javil v službovanje v Jugoslaviji, kjer je bil vnet. vesten In izboren delavec. Za plačilo ga na-graduje naša vlada s takimi šika-nami. ki bi bile celo pod Avstrijo nezaslišane.
Ustanovitev krajevne organizacije NSS v Hrastniku se je izvršila v nedeljo 8. t. m. Na zborovanju je poročal poslanec tov. Brandner. Izvoljen je bil sledeči odbor: Predsednik:	tov. Bevc Ivan, tajnik:
Logar Drago, blagajnik:	Fajdiga
Avgust in odborniki: Govejšek Leopold. Zavrašek Ivan. Bistan Ivan, Štraus Alojzij in Markovič Matevž.
Shoda NSS v Črni in v Prevaljah. ki sta sc vršila v nedeljo 8. t. m. sta sijajno uspela. Vsi napori nasprotnikov, da bi odvrnili ljudi .od našega shoda niso prav nič za legli in je bilo v Črni navzočih nad •400 in v Prevaljah nad 250 oseb. Ustanovil se je prvi temelj NSS ter je bil izvoljen odbor, ki bo gotovo neumorno na delu za razširjenje narodno-socijalistične ideje.
Izobr. društvo »Bratstvo« ima svojo sejo v četrtek zvečer ob 8. uri v tajništvu NSS. Važen dnevni red. Udeležba dolžnost.
—	Zakonski načrt o delavskih
zbornicah. V ministrstvu za socialno politiko je izdelan zakonski načrt o delavskih zbornicah, ki bo Predložen ministrskemu svetu na odobrenje. Istotako bo ministrske-biu svetu predložen tudi zakonski PTedlog o delavskih borzah, nakar bodo pokrajinske vlade izrekle o njem svoje mnenje.
. — Volitve za obrtno sodišče v Ljubljani se razpišejo za drugo polovico meseca junija t. 1.
Železni drobiž brez veljave. Tako-le brez vsakega prehodnega opozorila razglasila delegacija ministrstva llnanc.
Res, da izguba za posameznike pri tem ne bo prevelika, a država profilira milijone, toda v ustavni tn demokratski državi bi vendar take odredbe'ne smele prihajati kar čez noč. Izguba zadene večinama revne sloje, t. j. branjevke in male trafikam tinje.
— Huda sovražnica učiteljstva. Iz Rateč na Gorenjskem je poslala delavčeva žena Ana Tof ua glavarstvo v Radovljico pismo, v katerem je napisala neresnične in izmišljene ovadbe zoper ondotnega nadučitelja. Ker ni'mogla doprinesti svojim ovadbam dokaza resnice, je z ozirom, da je tožnika prosila odpuščanja in je tisti 6am prosi! za milostno obsodbo — prejela pri sodniji 2 dni zapora ozir. 50 K globe in povrnitev sodnih stroškov.
— Nabava tovornih listov. Obratno ravnateljstvo južne železnice nam spoio-5a: »Ker si stranke niso na jasnem glede nabave tovornih listov, razglašamo, da imajo postaje južne železnice dovolj velike zalogo tovornih listov, katere lahko na-roče pri gospodih postajnih načelnikih v poljubni množini.« — K temu pripomnimo, zakaj se prodaja tovornih listov ne izroči trafikam, kakor je bilo nekdaj. Vsakdo pač nima časa, da teče po vsako tiskovino na koiodvor. Tudi se navadno ne more priti k postajenačelniku brez peronske karte.
— Trgovski vajenci na deželi. Trgovski potnik nam piše: Trgovci na deželi, ki se bavijo tndt s kmetijstvom, navadno porabljajo svoje vajence tudi za poljska dela. Zgodi se, da pride tak deček naravnost iz hleva in gnoja ves smradljiv in umazan v trgovino in streže z jestvinami strankam, ne da bi se poprej umil. To ni le ogabno, temveč tudi zdravju škodljivo, zato se mora odpraviti.
— Imenovanje pri pošti. Višji poštni oficijil Karl Pšeničnik je imenovan za višjega poštnega upravitelja ter mu je podeljeno vodstvo poštnega in brzojavnega urada v Zid. mostu.
— Kolo jugoslov. sester prosi za koroškega begunca primerne službe. Imenovani je absolvent sadjarske, vlnorejske in poljedelske šole In ima 10 let praktičnega službovanja na privatnih in državnih veleposestvih. Ponudbe je vposlatl na bivšega oskrbnika Ivana Uratnik, Trušnje, občina Važenberg okr. Velikovec.
— 200.000 K zasluži, kdor Izsledi tatu, k! je prejšnji mesec iz palače ogrskega poslaništva na Dunaju pokradel raznovrstno zlatnino v vrednosti več milijonov kron. Zlatnina je bila last princezinje Elizabete pl. Liechtenstein.
— Poizvedba. Dotičnik, ki mu je znano, da se je nadporočnik Adolf EIchberger na koroški fronti proti nam bojeval, sc naproša, da sporoči to upravi lista.
šega naroda. Prepričani pa smo, da bo v bodočnosti tudi politična in državna vez še mnogokrat pokazala za zelo potrebno, da obdrži Slovanstvo v sredini Evrope svojo moč in vsled složnosti veliko veljavo. Poživljamo vse. Slovence, da se koncerta v Mariboru in Ljubljani v največjem številu udeleže, niti tnal .prostorček v dvorani ne sme ostati prazen. Slavnostnega sprejema na kolodvoru naj se udeleži vse zavedno slovensko občinstvo in navdušeno pozdravlja brate Čehe. Vsi oni, ki so bili kedaj pri kakih narodnih slavnostih v Pragi navzoči, naj se spominjajo, kako znajo Čehi navdušeno, prijateljsko, bratsko ln gostoljubno sprejemati svoje goste. Sedaj je dolžnost nas Slovencev, da se odzovemo in pokažemo veliko ljubezen in navdušenje, s katero smo zvezani z brati Čehi. — Vstopnice za koncert v Mariboru in Ljubljani se že prodajajo. Računamo na zavednost in čut dolžnosti vseh Slovencev.
— Društvu za zgradbo doma »Sokola II« je daroval drugi pogoreli kandidat v občinske volitve K 80 ter poživlja ostaLh 526 tovarišev, da se čimpreje odzovejo.
— Nepošten sodni sluga. Ljubljansko deželno sodišče zasleduje zaradi hudodelstva goljufije 51 letnega sodnega slugo Er. Zillerja iz Ljubljane.
— Tatvina holesa. Mesarju Antonu Škerjancu z Opekarske ceste je bilo v noči 7. t. m. iz veže neke gostilne na Karlovški cesti ukradeno črnopleskano kolo 2000 K vredno.
— Ukradena sablja. Povodom neke veselice v gostilni K. DraŠček v Bohoričevi ulici dne 5. t. m. je nekdo odnesel naredniku I. O. sabljo 4—500 K vredno.
— Srebrno ovratno verižico z obeskom je našel dne 4. t. m. v Kolodvorski ulici nadstražnik Iv. Žižmond.
LfubSjana.
= Kaznovana »naivnost«. Včeraj popoldne je pridrdral pred Union automobil italijanske razmejitvene komisije. Gospodje od komisije so si dovolili »skromno« šalo in so okrasili svoj auto z italijansko zastavico. — Kdo bi jim to zameril, če ne bi bili prepričani, da bi nas fašisti, ako bi se to od naše strani zgodilo v Trstu ali kje drugje, na mestu ubili. Zato je občinstvo, ki se je začelo zbirati okoli automobi-la, z vso opravičenostjo proti temu izzivanju protestiralo in zahtevalo, da se zastavica takoj odstrani. Pb kratkem obotavljanju je vodnik au-tomobila spako vendarle odstranil in šel užaljen svoji gospodi javit, da Ljubljana še ni italijanska.
— Stavbna sezona v Ljubljani bo letos še bolj klaverna, kakor je bila lanska. — Vsled štrajka zidarjev počiva delo tudi na teh par stavbiščih, ki so bila že lani pričeta-. Na stavblšču Trboveljske palače je vladala tišina že pred štrajkom. Ista družba je nameravala tudi ob cesti v Rožno dolino zgraditi par stanovanjskih hiš, navozili so kamenja in peska, da je zasut ves travnik in deloma razorana in ogrožena pot za pešce. Koliko časa bomo morali gledati te razvaline? Saj toliko moča ima vendar- magistrat napram Trboveljski družbi, da ji ukaže z betonom pokriti podzemsko stavbo ter odstraniti odre, ako res ne misli z zidanjem nadaljevati. Med stavko je odšlo mnogo zidarjev in stavbnih delavcev sploh na Hrvatsko, kjer so bolje plačani ter se letos najbrž sploh ne vrnejo k nam,
— O morali ln dvojni morali predava danes, v sredo, ob 8. zvečer na Št. Jakobski šoli ga. Marica Bartol-Nadllškova. Dobrodošel vsakdo!
— Koncert čeških pevcev slavnega društva »Hlahol« iz Prage obeta postali velika manifestacija političnega in kulturnega bratimstva med Jugoslovani in Čehi. Pevci in njih spremljevalci, katerih pride blizu 170, ne prihajajo na poset k nam samo kot kulturni delavci, pevci ln reprezentanti češke pevske umetnosti, temveč kot stari iskreni prijatelji Jugoslovanov, ki prihajajo k nam pogljabljat kulturne zveze, še bolj pa utrjevat nerazrušljivo zvestobo Jugoslavije in Češkoslovaške republike. — Konstanten stik s češko umetnostjo je nam Jugoslovanom najbolj potreben, češka umetniška dela morajo postali tudi last nn-
M ari bor.
Dramatično društvo lz Celja je minulo
nedeljo gostovalo v Vojniku pri Celju s predstavo »Nebesa na zemlji«. Udeležba iz Vojnika in okolice je bila izredno velika in tudi igralo se je izvrstno.
Društvo zmernosti se kmalu ustanovi ter so pravila že izdelana. Namen društva bo, zbujati člane k varčnosti potom predavanj in ustanovitve čitalnice. Delovalo bo na omejitev uživanja alkohola In skušalo zatreti pijančevanje. Pozneje se usta- I novi vegetarijanska kuhinja z brezalkohoi- 1 tto restavracijo. Na ustanovni shod, ki se J še razglasi, pričakujemo vse trezne sloje. . Podružnice se ustanove po vseh večjih krajih.
Novo špedicijsko podjetje je v Celju ustanovil v zvezi s carinsko agenturo ter reklamacijsko pisarno gosp. Dragotin Gobec v Razlagovi ulici.
5.	Ravno tako Vas poživljamo, da nam poročilo o Vašem odloku št. 2207 na Vašo višjo oblast dobesedno poročate, ker Vaj imamo na sumu, da ste poročali neobjektivno in pristransko v prid grofice Herbersteinove.
Ker nočemo, da bi bila uradna oseba, kakor ste Vi, gospod poverjenik, izpostavljeni sumu, da so Vas gotovi ljudje podkupili oziroma da ste pristransko in neobjektivno Vašo uradno moč zlorabili, Vas pozivljhmo, na goraj stavljena vprašanja izčrpno odgovoriti.
Ptuj, dne 28. aprila 1921.
Nameščenci gospoščin Gornjj Ptuj, Ebens* feld, Vurberk, Hrastovec, Škofcl in Ristov-ce na Štajerskem.
Zakaj primanjkuje v Mariboru tobaka
Glavna tobačna zaloga je naročeni tob materijal za mesto Maribor plačata po položnici tovarni že 27. aprila t. 1. 30. aprila je dobila tob. zaloga obvostilo, da se je tovarna zmotila -pri obračunu za 20.486 K 26 vin. Ta znesek se je še isti dan odposlal tovarni; klfub temu, da ]e zaloga imela v tovarni še 34.000 K v dobro. Odrezek položnice se !e odposlal ekspresno tovarni, ki bi lahko 2. maja 1921 odposlala tobak, da bi se lahko razdelil že 4. t. m. Toda še danes ni sledu o tobaku. Glavna založnika
—	Invalida trpita vsled tega ogromno škodo, ker morala plačati obresti od izposojene vsote. Kadilci pa čakajo na tobak ter se hudujejo nad vsemi, samb ne nad krivci.
Protestno zborovanjo proti novim poštnim in telefonskim pristojbinam se vrši v četrtek, 12. t m. ob pol 20. url v restavraciji »Mnflhor« na grajskem trgu.
Navdušen komunist, Boštjan Kozamernik je ob priliki volitev v konstituanto žugal na volišču zapisnikarju, ker ga ni pusta dvakrat volit. Hotel je po vsej siji spustiti v komunistično skrinjico 2 kroglice. Stvar je prišla pred sodnijo, ki ga je pa z ozirom na takratno popolno pijanost oprostilo.
Tukajšnje okrožno sodišče Je pri današnji razpravi obsodilo Antona Rosch-niana, mizarja v delavnici južne železnice radi tatvine desk na 4 mesece ječe. Nadalje jo bil obsojen radi tatvine Avgust Rešek, pleskar na 4 dni zapora.
Zaradi zabavljanja čez našo državo sta bila zopet aretirana Stefan Remcr hi Marko Bača. Policija naj s takimi nehva-ležneži strogo postopa.
Trgovski ln privatni nastavljene! se opozarjajo, da je pričela krajevna skupina Maribor, Osrednjega društva trgovskih na-stavljoncev za Slovenijo s sedežem v Ljubljani vsestransko delovati. Pisarna se nahaja v Slovenski ulici št. 8 dvorišče desno. Uradne ure so ob delavnikih dnevno od 18. do 19. ure. te vpisani novi člani, ki še vpisnine niso plačali, se prosijo, da blagovolijo to čimpreje storiti.
Srčna kap. Včeraj so našli Antona Majhenič mrtvega v stanovanju v Gajevl ulici. Zadela ga je srčna kap.
Izgubljeno. Rudolf Monjac, stanujoč v ratenbachovi til tel št. 29 je izgubil včeraj na pošti od stanovanja do glavnega kolodvora zlato kravatno iglo s tremi dragocenimi kamenčki. Pošten najditelj naj jo odda pri njemu ali Pa pri policiji.
Znanost in umetnost.
Slovenska stenograflčna čitanka, sestavil in priredil profesor Adolf Robida, je izšla v lični opremi in krasni avtografiji prof. Osanc v Jugoslovanski knjigarni in se prodaja po K 32. Cena je za današnjo draginjo prav nizka. Njena vsebina je vsestranska. Poleg liričnih in epskih pesmi ima tudi leposlovne pisatelje prenešene v stenogram. Zastopani so: Cankar, Finžgar, Župančič, Sardenko, Aškerc, Gregorčič, Prešeren, Jenko itd. Pa tudi znanstvene razprave in narodopisne črtice so našlo prostora v čitanki. Knjiga se opira tudi na našo novo domovino in na srbsko zgodovino In prinaša na prvih desetih straneh stenograme samo domorodne in domo-znanstvene sestavke. Prav dober in Informativen je članek o razvoju ln zgodovini slov. stenografije, ki bo služil vsem, ki se zanimajo za tesnopisje. Trgovske šole imajo zadnjo polo knjige na razpolago kot strokovno čtivo:	kreditna pisma, kupno
pogodbo, pobotnico, odstopno pismo itd. Prf. Robida se drži v stenogramu strogo četrte (nove) izdaje Novakove stenogra fije, ki mu je tudi knjigo kot dovršitelju slov. stenografije posvetil. Knjiga je sestav IJena tako, da Jo lahko rabijo srednje, trgovske in meščanske šole. Ob koncu korespondenčnega pisma bo knjiga izborno služila za poglobitev in dovršitev učne snovi, ob pričetku debate pa kot ponovilo. Knjiga in misel Sten. čitanke je pri Slovencih prvi tozadevni poizkus in se bt gotovo prav dobro obnesla tudi v pnk-tični uporabi.
Celje.
Mraz je minuli petek zjutraj v celiski okolici na sadnem drevju napravil veliko škode. Zmrznile so črešnje, breskve, jabolka ter sploh sadje tako, da bo letos pri nas zelo slaba sadna letina. Škoda se je opazila šele po par dneh, ko je pričelo cvetje v veliki množini odpadati z dreves.
Stavbišče za Dijaški dom v bližini Sokolskega doma ie Dijaška kuhinja kot lastnica prodala g. Diehlu za visok znesek, ki se naloži kot fond za gradnjo Dijaškega doma v večji bližini gimnazijskega poslopja.
Cvetlični dan, katerega je priredilo Splošno slovensko žensko društvo v Celju v korist ustanovitve noče knjižnice, je vrgel 5601 K čistega.
Gospcdinjskl tečaj namerava v kratkem priredili »Kolo jugoesl. sester v Celju«. Sprejelo se bode 16—20 gojenk. Kdaj in kje se bo treba za ta tečaj zglasiti, bo 5c pravočasno objavljeno.
Pokrajina.
Dobrova pri Ljubljani. Pri nas se Je dne 17. aprila t. 1. ustanovila podružnica Jugoslovenske Matice, znamenje, da se
tudi pri nas zavedajo, da moramo z vsemi močmi podpirati naše brate, ki leče pod tujim jarmom.
Žalec. »Jugoslovanska gasilska zveza Ljubljana« zboruje letos, dne 10. julija v Žalcu ob priliki 40 letnice tukajšnjega pr. gas. društva. Da bode možno preskrbeti pravočasno vsem udeležnikom prenočišča in prehrano, pričakuje odbor čim prej pn-glasnlce, ker tako ogromnega dela m mogoče Izvršili v zadnjem hipu. Predpriprave so v polnem teku. Zanimanje za ta veli-kanski tabor je vsestransko. Vsa Slovenija pošlje svoje delegate in deputaclje gasil, društev v Žalec.
Odprto pismo
okrožnemu agrarnemu poverjeniku dr.
Pfelfcr-!u v Mariboru E)
Nastavljene! gospoščine grofa pl. Her-bcrsteln-a v Ptuju stavljajo na Vas, gospod poverjenik, spodaj navedena vprašanja, katere blagovolite v teku enega tedna v istem listu odgovoriti:
1. Vedeli ste, da je vodstvo gospoščine v oskrbi oskrbnika Gabrijela Ambroža v slabih rokah In da užltkarica grofica Herberstein gospoščino radi njene zapravljivosti spravlja v nevarnost pogube — seveda v škodo države in splošnosti!
2. Ravno tako ste vedeli, da ie bil ravnatelj Gumpcrt kot pooblaščenec grofa Herbersteina proti takemu gospodarjenju ln da se je vsled tega odpeljal na Češko
poročat svojemu službodajalcu češkoslovaškemu podaniku Herbersteinu.
3. Vedeli ste, da je radi tega poročila grof Herberstein poveril ravnatelja Gum-perta zopet z vodstvom vseh gospoščin in svoji ločeni ženi grofici Herberstein odpovedal radi zapravljivosti- užitkarstva na gospoščinah.
Radi tega bi država in splošnost Imela zopet ono korist, kakor jo predvideva zakon o agrarni reformi.
4. Kljub temu, da ste o tem bili podučeni, ste izdali dne 23. t. m. izboren odlok št. 2207, ki postavlja gospoščino pod sekvoster! Imenovali ste začasno pooblaščenca v osebi oskrbnika Ambroža, kateremu na gospoščini nobeden nameščenec ne more več zaupati. Odlok št. 2207 ima isto vsebino, kakor ukaz grofice Herbersteinove dne 13. t. m.
Vprašamo Vas, ali obstojajo med Vašo uradno osebo In grofico mogočo kakšne v e zl ?
‘) ta fa dopis je uredništvo odgovorno k v okviru zakona.
Mali oglasi.
Proda se:
ENODRUŽINSKA HIŠA
v Ljubljanskem predmestju se proda. — Naslov v upravi lista.	818
TRGOVINA Z MEŠANIM BLAGOM, je na prodaj. V zalogi je blaga za ca. 80.000 K. Trgovina ima en lokal, en ma-gacin, lepe štelaže 2 vagi. Najemnina oziroma odkup po dogovoru. R. Lumir, trg, Ljutomer.	816
POSESTVO obstoječe lz pol orala zemlje, hiše z 2 sobama ln kuhinjo, poleg še 2 svinjska hleva, se proda. Posestvo je v Markovški vasi pri Poljčanah blizu kolodvorske postaje. Cena 40.000 dinarjev.	813
ČEDNO HIŠO
v Zg. Oameljah št. 5, zidano, pokrito z opeko, s 4 sobami, kletjo in hlevom, vso pod eno streho, poleg sadni vrt in njiva, prodam pod sledečimi pogoji: kupec prevzame prirastek in procente ter tudi vse name spadajoče stroške prodaje. Da o« vse to plača, dam posestvo za malo ceno 1100 dolarjev. Mr. John Ježek, 1167, No« vad Rood, Cleveland - Ohio.
POSESTVA veleposestva, grajščlne od 4 do 400 oralov, Krasne stanovanjske hiše, 2 krasni 3 nadstropni hiši, hotel, vile, gostilne, mlin proda pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ulica 3. Dopisi le proti znamki,	804;
DVE ENONADSTROPNI HIŠ!
z 10 stanovanji, gostilno s tremi lepimi prostori z vsem inventarjem, potem trgovino z vso opravo, lokal za mesarijo ter vrt s kegljiščem na zeb prometnem kraju tik tovarne na Gorenjskem se proda radi družinskih razmer. Cena po dogovoru. Ponudbe pod šifro »Lepa priložnost« s 1061 na upravo »Jugoslavije«.	8H
ČEDNO HISO
zidano, pokrito z opeko, s 4 sobami, kletjo ln hlevom, vse pod eno streho, poleg sadni vrt in njiva, prodam pod sledečimi pogoli: Kupec prevzame prirastek in procente ter tudi vse name spadajoče stroške. Da on vse to plača, dam posestvo za malenkostno ceno 110 dolarjev. Mr. John Ježek, 1167, Novad Rood, Cleveland - Ohio.	794
VEČ ZABOJEV
velikih starih Cena in naslov v upravni* Štvu Jugoslavije.	614
SVILEN IN KREP PAPIR VSEH VRST. 2lce za rože In cvetlice vse številke. Perje za rože vse vrste. Vence in šopke za neveste in birmance. Svilene trakove vse barve ln širine. Cigaretni papir: Olleschau z vojakom in tičem z vodenim tiskom. Aba* die, Golub, Altesse itd. Stročnice št. 2 in 3. Razpošilja papirnica J. Uran, Ljubljana, Mestni trg 11.	725
PRODAJA KOČIJE!!!
Proda se iz proste roke krasna skoraj nova, popolnoma izborno ohranjena kočija. Cenjene ponudbe prosim na upravništvo Jugoslavije pod »kočija«.
SBužlbe r,
SPREJME SE
vzgojiteljica popolnoma vešča slovenskega in nemškega jezika k trem otrokom v starosti dve, osem in deset let. Plača po dogovoru. Ponudbe v nemškem jeziku na M. Hintze, Karolinenhof pri Ptuju.	810
MIZARSKEGA POMOČNIKA
sprejme Franjo Zakrajšek, mizar v Grahovem,	814
DVA KOI.ARSKA POMOČNIKA se sprejmeta, eden za boljše delo. Ivan Zajc, koilar, Vir pri Domžalah.	8(7
IŠČEM ČEVLJARSKEGA POMOČNIKA boljšo moč za takojšen nastop. Hrana iil stanovanje v hiši. Plača po dogovoru. Matej Stražar, čevljarski mojster, Domžale štev. 30.	'	819
TRGOVSKI POMOČNIK agilen, popolnoma izurjen v železnini, se sprejme takoj. Trgovina mešanega blaga Šterk, Črnomelj.	820
URARSKI POMOČNIK
se proti dobremu plačilu takoj sprejme. Franjo Bigaj, Celje, Glavni trg.	788
Zemtrae
Vdovec železničar, star 40 let, s 3 malimi otroci, z mesečno pl^čo 4500-K, Imetja 100.000, želi znanja z gospodično ali vdovo brez otrok od 35—40 let staro. Ponudbe do 30. maja s sliko na upravo »Jugoslavije« pod šifro »Resna ženitev«_	813
ZLATOROG
Ne dajte se premotiti pri nakupovanju mila po različnih znamkah. Pravo
„ZLATOROG-MILO“
ima le poleg nahajajočo se znamko „ZIatoroga. ~r.zm Glavno zastopstvo prve mariborske tovarne mila, prej C. B R 0 S v Mariboru,
za Kranjsko: R. BUNC in drug, Ljubljana, Gosposvetska c. 7.
ZLATOROG
A prestara . Lak.... ¥sse!ina .
Kresna (terp.) UožčU® . . PB&všEo . .
za usnje za usnje za usnje za čevlje za parkete za perilo
\ iistjtioljAi kvaliteti proizvaja
Cvornka kem. a	::	Izdelkov	::
Taccn pri Ljubljeni (Slovenija.)
D"MINAR
trg Tabor šf. 3
s® le vrnil
iz študijskega potovanja iz tujine in zopet pravilno (od 11 'h do 12 Va in od 2—3 ure ordinira.
ObvesftElo.
Obveščava cenj. odjemalce in p. n. obCinstvo, da sprejemava nova dela in popravila po najnižjih cenah. Gotovi čevlji v zalogi.
Turlstovski Čevlji lastnega'Tždelka. Ant. in Joži Brajer-Kapele
Ljubljano, Ttirjaiki trg (Breg) št. 1.
Prima angleški Kristal
,Boraks‘
vsaka množina se dobi po K 31'— franco skladišče. — Naročila na
PROMET
tehn. industr. podjetje d. z o. z.
Ljubljana, Gradišče 9/1.
Koristilo Vam bo,
če se pri vprašanjih in naročilih sklicujete na oglase v „JUGOSLAVIJI"!
i ©	F. BRUHAT		$
a « v	LJUBLJANA		e a r
» s ■4) a © u a »	Manufaktura in tkanine.		u •» A B A- B S n
A e 14 i		Mestni trs 25.	a A
-—- Naznanilo.
Naznanjam sl. občinstvu, da sem prevzela z dnem 8. maja 1921
(i
Točila bom priznano dobra vina kot ljutomerčana, Gadov-pečana, bizeljsko rdeče in belo. Za gorka in mrzla jedila dobro poskrbljeno. — Prostoren hlev za konje na razpolago.
Za obilen poset se sl. občinstvu priporoča
s spoštovanjem
Rosi LG^at, gostilničarka.
konje 1
Ull
(Chrysepogon gr$?SIus — K$@f?wurzei)
Na osnovu naredjenja Ministarstva Šuma i Rudnika od 15. januara 1921, broj 501, kod Šumske Uprave u Deliblatu (Banat) dne 30. maja 1921 u 10 sati pre podne prodavali če se putem javne dražbe (licitacije) uz zatvorene pismene ponude oko 36 (tridesetsest) metričkih centi za proizvodnju četaka i metala sposobnog korena od djipovine (Clirysopogon gryllus — Reiswurzel) uz početnu cenu od 3000 K po metričkom centu.
Propisno taksirane (biljegovane) pismene ponude treba predati najkasnije do 20. maja 1921 u 12 sati kod Šumske Uprave u Deliblatu.
Ponudi treba priložili potvrdu, da je kod blagajne Šumske Uprave u Deliblatu ili bilo kod koje državne blagajne Kraljevine Srba, Hrvata i Slovenaca pološeno 10.800 kruna žaobine. U ponudi mora bili izričito navedeno, da su nudiocu dražbeni uslovi poznati, te da ih prihvača.
Dražbeni uslovi, obrazac ponude ivnapis na cmot ponude, kao i uzorci robe mogu so pogledati kod Šum. Uprave u Deliblatu.
Prodaja se dogadja postavno u željeznička kola na že}jez-ničkoj slanici Mramorak-Deliblato, dočim i potrebnim vrečama i marerijalu za vezanje ima so kupac o svom trosku pobrinuti.
Šumska uprava u Deliblatu.
Hoforina (nafte) Maiinskega ulja Regal O
Cšiindernoga uda „Va(volin“
Konsistentne masti (žute)
Kvaliteta odtičnog, cene nizke — ima u comisionu
CEHTR^LNA BANKA, Beograd
Kralj MSsanova 4. — TeleSoii 100.
liliji jiii
46
ur.
Priporočam slavnemu občinstvu dobro domače vino in dobro kuhinjo po najnižjih cenah.
Franjo Stikler, restavrator.
^3"	"
Dežne plašče
iz nepremočljivega angleškega Waterproof CIotha kakor ravno tako blago na metre, po zelo - - - znižanih cenah priporoča tvrdka ---
A. & G. Stalim,
%
■ v-v; v;	••	K*«*-■ i 'i
r*y>Vv■ j.*/-*>•’*■' V-•
■
fi 'r
Ravnateljsko viječe i nadzorni odbor Hrvatske eskomptne banke javljaju tužnu vijest, da je neprežaljeni i prezaslužni mnogogodišnji ravnatelj i predsjednik zavoda, gospodin
FRANE SVČRUUGA
zaiasni predsjednik Hrvatske eskomptne banke
nakon teške bolesti u 77 oj godini svoga djelotvornog života nočas preminuo.
Obdaren rijetkom zvaničnom spremom, nezaboravni je pokojnik čitav jedan ljudski vijek kao ravnatelj i predsjednik našega zavoda u najozbiljnijem neumornom radu, posvetio sve svoje vanredne umne sposobnosti procvatu i napretku našega zavoda. Nepokolebiv, čist i čvrst njegov značaj, njegovo blago i plemenito srce puno ljubavi za domovino i narod, ostavljaju nam uzvišenu uspomenu, koju čemo vazda držati časnom.
U Zagrebu, dne 8. maja 1921.
Hrw&f$l£a eskensptna bsnka
o
ral
Ifellp
OcUovornI urednik Anton resek.
Jiska »Učiteljska tiskarna« v Ljubllaol.