številka 35 / letnik 59 / Ljubljana, 12. oktober 2000 Zveze Svobodnih Sindikatov J Slovenije Predsedstvo ZSSS sprejelo dogovor o financiranju Kot nam je povedal Dušan Se-k’ohč-je predsedstvo ZSSS na tor-Vl seji sprejelo dogovor o finan-JanJU centrale in območnih or-‘ fuzacij. S tem je narejen šele pr-rat °ra^’ saj bodo potrebni še ope-n IVni dogovori. Dogovor o fi-or?ClrUnjU centra*e in območnih ier.a1'Zac'jje ze'° pomemben, saj razpoložljivega denarja od- s tem uspešnost or- je od ionizacije in njenih delov. Prejetje dogovora omogoča V° ključnega problema b ^ ~ financiranja stroke. ZSSS okr ■ no z dogovorom takoj rQ.cPda strokovno službo za pod-pje kolektivnih pogodb. (ra| 0^ernoličevih besedah je cen-larf °d 1000 tolarjev čla-ne Prejemala le 33 tolarjev, kar je oviralo normalno poslovanje. Novi dogovor pa omogoča, da bo vsak organ dobil toliko, da bo lahko opravljal vse svoje naloge in pri tem ne bo odvisen od dobre volje drugih. Tudi sindikati dejavnosti bodo po novem v enakopravnem položaju, še posebej, ker naj bi pri financah v ZSSS poslej vladala red in disciplina. Razmerja, zapisana v dogovoru, bodo veljala tri mesece. To bo nekakšno prehodno obdobje, v katerem bo strokovna služba spremljala, kako se dogovor uresničuje in kakšne so njegove posledice. Po treh mesecih pa bo predsedstvo sprejelo odločitev o dokončnih delitvenih razmerjih. F. K. $GiT proti zapiranju in Preoblikovanju Prostocarinskih Prodajaln itien .tlskovni konferenci to sredo so Karin :°ban, sekretarka Sindikata gostinstva ki sip pl11a Slovenije (SGiT), in predsedni-da n, a,katov nekaterih podjetij sporočili, nju sPr°tujejo zapiranju in preoblikova-Ny|r0Stocarinskih prodajaln (popularnih slov« ree-lev)- Izpolnitev te obljube prejšnje *ila Dns^e vlade s 1. 1.2001 bi namreč ogro-^jHmližno 1000 delovnih mest. Poleg te-Pose,na nekaterih območjih, kjer je brez-s°ciai °st že zelo visoka, povzročila hujše Jettij 6 Pretrese. Nenazadnje bi država s Prjh približno 30 odstotkov deviznih re na | °d turizma, česar verjetno ne mo-Evr !*e$titi.:„. ’ Gospodarska zbornica ni legitimen socialni partner Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je na seji ta torek obravnavalo odnos Gospodarske zbornice Slovenije do pogajanj o spremembah dogovora o politiki plač in predloga zakona o delovnih razmerjih. Pri tem je ugotovilo, da Gospodarska zbornica Slovenije načrtno ruši socialno partnerstvo, kije eden izmed temeljev ekonomskih in socialnih odnosov v naši državi in Evropski uniji. Predsedstvo Zveze svobodnih sindikatov Slovenije je tudi ugotovilo, da po pravilih Evropske unije delodajalske in delojemalske organizacije z obveznim članstvom niso legitimni partner v socialnem dialogu. Tudi Evropska unija opozarja, daje treba v Sloveniji urediti reprezentativnost delodajalskih organizacij, saj so edini socialni partner v naši državi, ki nimajo urejene reprezentativnosti v skladu z mednarodnimi normami. Če sindikati s prostovoljnim članstvom v pogajanjih naredijo napako, se jim to lahko hitro pozna pri številu članstva, Gospodarski zbornici Slovenije pa se pri obveznem članstvu to ne more zgoditi. Socialni partnerji v dialogu torej niso v enakopravnem položaju. Gospodarska zbornica Slovenije, organizacija z obveznim članstvom, se pojavlja v socialnem dialogu in sodeluje v ekonomsko-socialnem svetu na podlagi še veljavnega starega zakonu o delovnih razmerjih. S sprejetjem novega zakona pa bo ta pravna podlaga ugasnila in verjetno je v tem razlog, da GZS ovira pogajanja o predlogu novega zakona o delovnih razmerjih. Predsedstvo ZSSS bo obnašanje Gospodarske zbornice Slovenije, ki ruši socialno partnerstvo v Republiki Sloveniji, internacionaliziralo. Mag. Dušan Semolič, predsednik ZSSS Karmen Leban, sekretarka SGiT CV«a unija Sloveniji še ni dala nobe- nega denarja iz svojih strukturnih skladov, ki bi pomagal prebroditi težave podjetij s prostocarinskimi prodajalnami. Breme zapiranja ali preoblikovanja prostocarinskih prodajaln bi tako padlo le na lastnike, ki so v ta namen rezervirali nekaj denarja ali ga naložili v druge objekte. Vendar ta podjetja sama problemov ne morejo odpraviti. Slovenska vlada pa za zapiranje in preoblikovanje v proračunu še ni rezervirala nobenega denarja. Lebanova in predsedniki sindikatov so prepričani, da morajo naši pogajalci dose- či, da bo rok za zaprtje prostocarinskih prodajaln premaknjen na začetek leta 2003, ko naj bi pri nas začela veljati tudi evropska davčna zakonodaja. “Dokler nismo v EU,” so povedali udeleženci tiskovne konference, “se nismo dolžni ravnati po njenih normah.” Za 1000 delavcev, ki nimajo možnosti za alternativno zaposlitev in bi bili prisiljeni oditi na zavod, naj vlada prej odpre nova delovna mesta, sporočajo predstavniki SGiT. Vladi tudi priporočajo, naj na meji s Hrvaško pospeši odprtje novih prostocarinskih prodajaln, ki bi prispevale tudi k hitrejšemu razvoju teh v glavnem nerazvitih območij. L /•■or* SDE Opozorilna stavka energetikov Kot je vodstvo SDE ta ponedeljek napovedalo na tiskovni konferenci, seje dan kasneje tudi zgodilo. Člani sindikata SDE so po vsej državi izvedli dveurno opozorilno stavko. Taje po besedah Franca Dolarja, predsednika SDE, povsem uspela. Po pismu, kije na sindikat prispelo z ministrstva za gospodarske dejavnosti, pa lahko sklepamo, da se želi vlada seznaniti s stavkovnimi zahtevami in začeti pogajanja ter se tako izogniti pravi stavki, napovedani za 19. oktober. Kot je na ponedeljkovi tiskovni konferenci povedal Franc Dolar, seje po opozorilnem protestnem shodu v Dolgi vasi vodstvo SDE prejšnji petek sestalo s predstavniki ministrstva za gospodarske dejavnosti. Predstavniki ministrstva so za začetek zahtevali poročilo s protestnega shoda. Še posebej jih je zanimalo, ali je bil dogodek politično obarvan. Čeprav je bil takšen začetek zelo neprijeten, je vodstvo SDE vse to sprejelo v upanju, da se bodo pogledi obeh strani lahko vseeno začeli zbliževati.Ker vladna stran ni imela nobenih pooblastil za rešitev katere od sedmih stavkovnih zahtev, je bil pogovor le informativnega značaja. Za rešitev stavkovnih zahtev pa bo potreben pogovor s tistimi, ki bodo imeli tudi kakšne kompetence. Ker do reševanja stavkovnih zahtev še ni prišlo, se je konferenca SDE ta ponedeljek odločila za opozorilno dveurno stavko, izvedena je bila dan kasneje. Izvedli sojo povsod, kjer ima SDE član- stvo - to je v elektrogospodarstvu, premogovništvu in naftnoplin-skem gospodarstvu. Delavci so stavkali različno, ponekod dve uri med delom, drugje med prvo in drugo izmeno ... Med stavko seje SDE ravnal po zakonodaji. To pomeni, da so delavci opravljali le tista dela, ki so predvidena za delo ob nedeljah in praznikih. Če bo prišlo do prave splošne stavke, bodo stavkajoči pazili, da zaradi tega ne bodo ogrožene bolnišnice in druge ustanove, pomembne za življenje ljudi. Po besedah Iztoka Cilenška bo Na tiskovni konferenci ta ponedeljek so govorili (od leve proti desni): Iztok Cilenšek, Franc Dolar, Valter Vodopivec in Jože Kopinja. SDE predlagal vladi oblikovanje ekonomsko-socialnega sveta za energetsko področje. Cilenšek vladi tudi očita, da ne izpolnjuje obveznosti iz zakona o zapiranju rudnikov Kanižarica, Senovo in Zagorje. Tudi po letos sprejetem zakon o sanaciji Zasavja vlada še ni zagotovila v proračunu predvidenih sredstev. Valter Vodopivec je dodal, da sindikat zahteva sodelovanje v pripravah na prestrukturiranje elektrogospodarskih podjetij. Bojijo se, da bo zaradi prestrukturiranja lahko kar 30 odstotkov presežnih delavcev. Če bo vlada proti sodelovanju sindikata, bo nasprotovala socialnemu dialogu, kar ni skladno s prizadevanji za vstop v EU. Elektrogospodarstvo je po Vodpivčevih besedah javna dejavnost, v kateri ne more odločati le ena stran. Nobena od evropskih listin ne pravi, daje privatizacija elektrogospodarstva obvezna. Franc Dolar in Jože Kopinja sta zanikala trditve, ki so se pojavile v nekaterih medijih o 16-odstotnem povečanju plač v Nafti Lendava. Resnica je, da so se plače letos povečale za osem odstotkov. Vodopivec pa je dodal, da so bile plače v elektrogospodarstvu pred leti za 34 odstotkov nad povprečjem države, sedaj so višje le še za 12 odstotkov. F. K. Tiskovna konferenca Alberta Vodovnika Ta ponedeljek je Metka Roksandič, koordinatorka slovenskega sindikalnega odbora za evropsko združevanje, organizirala posvet o listini o temeljnih pravicah v EU. Na posvet je povabila predstavnike ministrstev za delo in za mednarodne zadeve ter s Pravne fakultete. Na ta način je želea pridobiti stališča in pogled6 različnih organov in strokovnjakov na listino, ki naj bi J vrh EU sprejel na zasedanj6 decembra v Nici. Temeljna listina o pravicah v EUje kompromis, s katerim v naši državi ne moremo bi zadovoljni. Temeljni vzrok 2 nezadovoljstvo je v tem, da11 ti na ne bo pravno zavezujoč'1 in delavci na njeni podlagi n bodo mogli iztožiti svojih pr,i vic. Člani sindikalnega odbo^ ra za evropsko združevanj6, se zato zavzeli, naj ta listl postane pravno zavezujoča-postavili so med drugim Pra vico delavcev do stavke v m tinacionalkah, sedaj so dela dolžni spoštovati le naciod^ no zakonodajo. Menili so di, da bi bilo v listino tre vgraditi pravico do kolektiv”^ pogajanj na evropski raV(11j 0 listino bi bilo treba dosled vključiti že sprejete konven6 je, zlasti revidirano evropsK socialno listino. Čeprav se s temi stališči str* nja tudi Evropska konfedera6 J sindikatov, jih bo skorajnem® goče uveljaviti. V predlog6 ti ne so namreč upoštevane j-lične stopnje varstva prav' Vlada ubija paradnega konja Predsednik SKEIje ta ponedeljek na tiskovni konferenci opozoril na probleme v zvezi s pomočjo Gorenju, prodajo Armatur Muta in pri pogajanjih o plačni politiki. Obnašanje vlade glede Gorenja je Vodovnik primerjal z ubijanjem paradnega konja. Denarno pomoči za odpravljanje posledic požara v Galvani vlada pogojuje z dezin- vestiranjem, le tako je namreč mogoče označiti njeno zahtevo, da Gorenje prej proda delnice Dela. Vodstvo Gorenja tega ne bo naredilo in se bo vladi za takšno pomoč raje zahvalilo. Vlada bi se lahko zgledovala po območni organizaciji SKEI, ki je za odpravo posledic požara že nakazala 300.000 tolarjev. Po Vodovnikovih besedah se v ved°: da na prostor, ki ga na trgu S-r. ^ vladi obnašajo, kot da ne *-- - isprf' eno podjetje, čaka najmanj ^ set konkurentov. Vlada bi. s°' m po obnašanju pri odpravil6 ižai* posledic katastrofalnega p°2 s0 Gorenje kar uničila. V Velen.lJ ^ se razširile govorice, da za de ^ ce, ki praznujejo 50-letnico P v jetja, ni denarja za nagrad? upravi pa so si nagrade izp'a' Čah' ZSSS; I PTffl KTTTrriTTT! ki je bila ustanovljena 20. novembra 1942 in je glasilo Zveze Svobodnih sindikatov Slovenije, izdaja predsedstvo 1* V rv kV UM 11 Dalmatinova 4,1000 Ljubljana • Za izdajatelja Rajko Lesjak, tel. 13-41-244 • Odgovorni urednik Franček Kavčič, tel. 13-41-232, novinar urednik T° Kšela • Naročnina, tel. 13-41-283 • Faks 061/317-298 • E-pošta: nde@sindikat-zsss.si • Posamezna številka stane 230 tolarjev . Žiro račun 50101-678-47511 Dunajska 5, Ljubljana • Ministrstvo za kulturo šteje Novo Delavsko enotnost med proizvode, za katere se plačuje 8-% DDV, ki je vštet v ceno posameznega izvoda • ISSN 1408- Tisk: DeloTČP^o' Posvet o listini o temeljnih Pravicah v EU lH 0 -->ciu so soaeiovan preasiavn/Ki ministrstva za ueio trst° °na Končar s Pravne fakultete, predstavniki minis-tVa za zunanje zadeve pa so se opravičili. različnih državah. Listina mora g1'! sprejemljiva tudi za Veliko manijo, ki glede pravic precej a°staja, veliko jih sploh še ni Zakonjenih. Sindikat lahko v Podjetju v Veliki Britaniji delu-•e e’ de se s tem strinja deloda-,a ®c> Sicer pa po besedah Met-fe Roksandic v EU nič ne gre hit-°> za vsako spremembo so po-ebn' drobni koraki. O tej listini se bodo v oktobru na zasedanju v Bratislavi posvetovali predstavniki sindikatov iz držav kandidatk. Primerjali jo bodo z razmerami v njihovih državah. Čeprav o listini ne morejo odločati, bodo zasedanje v Bratislavi izkoristili, da izrazijo svoje mnenje, je dejala Roksan-diceva. F. K. °dovnik je obveščen, da so to 11 res. la^ Armaturah Muta so se de-Čj]jC| P°d vodstvom SKEI odlo-daj.Zamdi neobveščenosti o pro-ba ’njihovega podjetja Krom-zho U 'z Nemčije organizirati delavcev. Na njem priča-p0 el° informacije o vsebini ku-o i)r°dajne pogodbe, še posebej ^J^ežnih delavcih. Delavci lt^, atur se bojijo, da jih bodo b0 li u Poslali na čakanje in da njem°V' *astfiik zaposlil samo s0 u v^ečne delavce. Armature cha ] VeČ odvisne od Kromba-ja |\ astmka trgovskega podjetno ■/.Je *an* od njih zahteval, da kouani delali tudi nadure in ta-je i„S.tVarili zaloge, s katerimi jih ^rarl'ZSiljCVal' Pla* U1 zastoja na pogajanjih o n' Politiki lahko pride do zastoja tudi pri pogajanjih v dejavnostih, meni Vodovnik. SKEI pa seje pred dopusti, ko je dosegel 2,8-odstotno povečanje izhodiščnih plač, dogovoril za nadaljevanje pogajanj v jesenskem obdobju. Na njih so želeli doseči zlasti dogovor o gibanjih pač v prihodnjem letu. SKEI bo delodajalce gozval k nadaljevanju pogajanj. Če se ne bodo odzvali, se bo za izboljšanje plačne politike moral bojevati. Po Vodovnikovih besedah si delodajalci prizadevajo sindikatom vsiliti projekt socialne plače (ta je enaka minimalni), o večjih plačah pa naj bi se bili pripravljeni pogajati le v posameznih podjetjih. Ce bi pri tem uspeli, bi razbili dobro organizirano delavstvo, zlasti močne sindikate. F. K. Sindikat gozdarstva Slovenije (SGS) Dr. Andreju Bajuku, predsedniku Vlade Republike Slovenije Republiški odbor SGS je 29. septembra v skrbi za nadaljnjo usodo delovnih mest v gozdarstvu obravnaval UREDBO vlade o spremembah in dopolnitvah uredbe o koncesijah za izkoriščanje gozdov v lasti Republike Slovenije in sprejel zahtevo, naj Vlada Republike Slovenije umakne oziroma zadrži izvajanje te UREDBE Obrazložitev: Peti člen UREDBE grobo posega v avtonomno pravico pogajalskih partnerjev do pogajanj o višini pravic delavcev, vključno s ceno delovne sile. S tega vidika je člen protiustaven. Kakršno koli [imitiranje zgornje ravni stroškov delovne sile je nedopustno in sramotno dejanje, toliko bolj, ker gre za dokument vlade, da o limitu, vezanem na kolektivno pogodbo gradbene dejavnosti, sploh ne govorimo. Vsaka kolektivna pogodba namreč vsebuje osebno veljavnost, zato gradbena kolektivna pogodba ne more pravno učinkovati na delavce v gozdarstvu. Peti člen popolnoma anulira podjetniške kolektivne pogodbe Dikcija zadnjega odstavka 5. člena vodi v likvidnostne težave podjetij - v povečane stroške za premostitvene kredite. Iz opozoril gospodarske zbornice izhaja, da nekatere rešitve vodijo v nepotrebno večanje stroškov pri koncesionarjih. Tudi te rešitve ocenjujemo kot nadaljevanje zlonamernega pritiska na izvajalce. Limitiranje plač in večanje stroškov posledično vodita v slabšanje socialno-ekonomskega položaja zaposlenih, s tem pa se SGS ne bo in se ne more strinjati. Gospod predsednik! Glede na kratek čas, odkar ste ministrski predsednik, morda še niste v celoti seznanjeni z dogajanjem na področju gozdarstva v Sloveniji. Želimo Vas opozoriti, da pred odločitvami o tej problematiki pretehtate vsako svetovano rešitev. Odgovornost nosite Vi, kot predsednik Vlade. Tudi prisega, da boste delovali v dobro vseh državljank in državljanov, Vas zavezuje. Verjemite, da Vas na to ne bi opozarjali, če ne bi zaposleni v gozdarstvu bili nenehna žrtev v tem pismu večkrat omenjene zlonamernosti. Omogočite nam, da do določenega leta 2016, ko bo konec prednostnega obdobja, častno opravimo svoje delo, brez strahu, da bomo že jutri pristali na cesti. Kadar koli smo pripravljeni na skupen dialog. Pričakujemo, da boste našo zahtevo upoštevali. Marjan Ferčec, sekretar republiškega odbora (Poudarke iz obširnejšega pisma SGS predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku izbral: F. K.) v®® 7. oktober - dan trgovcev Sindikat, ki pušča sledove Prejšnjo soboto je drugi največji sindikat v ZSSS - Sindikat delavcev trgovine Slovenije (SDTS) -praznoval desetletnico svoje ustanovitve. V Kulturnem domu v Žalcu so se zbrali sindikalni za- upniki in funkcionarji tega sindikata, pridružili so se jim tudi Rajko Lesjak, Pavle Vrhovec, Tone Proslava se je začela z Internacionalo. Rozman, Srečko Čater, Doro Hvalica, Bojan Hribar, Danilo Sip°s’ Miloš Mikolič in še nekateri pre stavniki sindikatov. V slavnostnem govoru je pi"e sednik Franci Lavrač ugotovi. da je desetletno delo SDTS p° membno vplivalo na položajtr Marko Simčič Prejemniki kipca zlatega Merkurja: - Sindikat podjetja Centromerkur. Sindikat je kljub zaostrenim pogojem gospodarjenja in denacionalizaciji pomembno prispeval k ohranjanju socialnega in gmotnega položaja delavk in delavcev. V podjetniški kolektivni pogodbi je predvsem delavcem v najnižjih plačilnih razredih izboril višje plače. Vodstvo sindikata podjetja je občutljivo do socialnih stisk svojih članov in jim po svojih močeh pomaga. - Sandi Bartol, sekretar Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Bartol je od leta 1995, ko je nastopil delo, odpravil pomanjkljivosti, na katere so opozarjali člani. Objavil je več strokovnih člankov in izdal nekaj brošur, s katerimi je pomembno prispeval k osveščenosti članstva. Vzpostavil je javnost dela SDTS ter na ta način promoviral sindikat. Sodeloval je v akciji za spremembo izrazito liberalnega pravilnika o obratovalnem času prodajaln, ki delavkam in delavcem te dejavnosti ni zagotavljal dnevnega in tedenskega počitka. Aktivno seje vključil v reševanje problemov delavcev v večjih trgovskih sistemih in bil pogajalec pri sklepanju kolektivnih pogodb. - Franci Kuzma, predsednik sindikata podjetja Mercator Dolenjska. Kuzma je ob reorganizaciji v tej največji trgovski družbi na Dolenjskem odigral odločilno vlogo za zaščito interesov delavcev. Že v letu 1998 je po pogajanjih z upravo podjetja podpisal podjetniško kolektivno pogodbo, ki nekatere pravice delavcev urejuje na višji ra' ' kot je to urejeno v kolektivni pogodbi dejavnosti trgovine Slovenije. Dok' je, da brez sindikata nihče ne sme poseči v pravice delavcev. | - Stanislav Lesjak, predsednik sindikata Avto Celje. Lesjak je člane svoje organizacije iz Sindikata obrti Slovenije prečlanitiv dikat delavcev trgovine Slovenije. Posebno skrb in pozornost je 1 menil varovanju pravic zaposlenih v primerih prezaposlovanja v ve družbe ali k drugim delodajalcem, pa tudi maloštevilnim pres nim delavcem, ki jim ni bilo možno zagotoviti dela. Q. - Marija Lukman, nekdanja sekretarka Sindikata delavcev - ■ vine Slovenije. Lukmanova se je zavzeto angažirala pri ustanov Po proslavi so se udeleženci zbrali še na tovariškem srečanju. |;0vk in trgovcev (govor objav-J mo v posebnem okvirju). Ude-Zenci so si ogledali kratek film Ue>u in uspehih SDTS v zad-Jem obdobju, ki je prikazoval j‘}stl akcije za zaščito interesov avcev. 2a razpoloženje je ki-u čni orkester Glasbene šole Ža-df Zp'^ra* nekaj prijetnih melo-1 k oognim je povezoval igra-r , MGL Marko Simčič, reciti-dn fC ^Ve Pesm' Vinka Modern-o t v*a’ Posebej je vžgala tista treh časih. 'gralec Gašper Tič pa je zaigral ie r°nie*'c 'z svoje monokomedi-°J- kako sem prišel na svet. predsednik SDTS Franci Lav-Je na predlog Marjete Benko, predsednice komisije za kadre in sindikalna priznanju pri republiškem odboru, podelil zlati kipec Merkurja eni organizaciji in devetim posameznikom (imena in utemeljitve za priznanja objavljamo posebej). Udeležence proslave je v imenu ZSSS pozdravil sekretar Rajko Lesjak . Dejal je, da mu je v čast, da lahko pozdravi organizacijo, ki pušča globoke sledi in tudi sooblikuje politiko ZSSS. V imenu koordinacije sindikatov javnega sektorja pa je udeležence pozdravil Bojan Hribar in SDTS zaželel uspešno delo tudi v prihodnje. Franček Kavčič i);i.0nst'tuiranju Sindikata delavcev trgovine Slovenije leta 1990. Kljub lavotCmU zc*ravJu seje v zadnjih letih dela posvetila problematiki de-va .ev v posameznih družbah, delavcem, ko so želeli njeno sodelo-(V. 'n pomoč, je bila vedno na razpolago. Zagotovo je pustila pela vdane sindikalne delavke. Mf i 'Vonk° Mlakar, predsednik sindikata v podjetju Mercator SVS Ptuj. dri|V,ar se je dosledno zavzemal za uveljavitev interesov zaposlenih v pril- '- kjer je zaposlen, in tudi širše. Med kolegi sindikalisti in člani je v -!""■Ijen in cenjen, saj se dosledno zavzema za uveljavitev in spošto-Je zapisanega v kolektivni pogodbi in delovnopravni zakonodaji, je. p ranc W. Petek, predsednik območnega odbora SDTS Podrav-1^1 seje takoj po prvi zaposlitvi začel aktivno ukvarjati s sindi-sVetj111 delom. Vedno j e bil vsakemu članu pripravljen pomagati z na-qQv P1' reševanju njegovih problemov. Med člani in kolegi velja za ^ni U' svoja stališča neomajno zagovarja. Znanje tudi po kritič-dhiZc Ružič, predsednik sindikata Potrošnik Murska Sobota. Je lavc etni ^lan sindikata in že več mandatov predsednik sindikata de-ingl.^.Pri Veletrgovini Potrošnik Murska Sobota. Med zaposlenimi ga 3n’““................................ ce* etn.’ ^*an sindikata in že več mandatov predsednik sindikata de-] v pri Veletrgovini Potrošnik Murska Sobota. Med zaposlenimi n0an' sindikata je zelo priljubljen. Je vesten in marljiv pri delu, ki Sebe- vtia- Posebno skrb je posvečal zadovoljstvu zaposlenih, še po-„ J Pravičnemu in poštenemu plačilu za opravljeno delo. ob0]Ztok Spolar, predsednik območnega odbora SDT Ljubljana in de, y a- Je dolgoletni sindikalni aktivist v žlahtnem pomenu te bese-to fu 'etl> 1991 je bil izvoljen za predsednika območnega odbora in tUdj c'j° opravlja že tretji mandat. Eno mandatno obdobje je bil godb Un P0gajalske skupine delojemalcev za panožno kolektivno po-goVj Njegovo večletno delovanje v različnih organih sindikata tr-trgQvn.e je nedvomno vtkano v današnjo podobo Sindikata delavcev y'j'o' Slovenije. Sl0 "Jem Vidmar, član republiškega odbora. Zaposlen je v Planiki ju. v ns|sa Bistrica in bil kar štirikrat predsednik sindikata v podjet-10seje zavzemal za pravice delavcev v podjetju. Zadnjih 1% ? le bil član izvršilnega odbora sindikata Planike. V letošnjem 'etjeaP"Šča podjetje, saj izpolnjuje pogoje za upokojitev. Polnih 40 "elal pri istem trgovskem podjetju. Franci Lavrač: SolidatftOSt je največja vrednota Danes je za delavke in delavce dejavnosti trgovine zelo pomemben dan in pravico ga imamo dostojno proslaviti. V SDTS vemo, da se naša zgodovina ni začela pred desetimi leti, saj naše korenine segajo desetletja nazaj. Tradicija delavskega uporništva v Sloveniji sega v 19. stoletje in v prva desetletja 20. stoletja. Toda pred 10 leti se je zgodilo nekaj posebnega, nekaj, kar je vredno naše posebne pozornosti, še več - posebnega slavja. V letu 1990, letu velikih sprememb, ki so zajele Slovenijo, je bila delavstvu Slovenije ponujena možnost, da se je na novo organiziralo v Sindikat delavcev trgovine Slovenije v okviru Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. To je bil čas, ko so se množično zapirali večji trgovski sistemi. Na tisoče delavk in delavcev je izgubilo delo. Edina organizacija, ki se je upirala takšni usodi, smo bili sindikalisti. Toda v nas je bilo in je toliko uporništva, da nismo klonili. Naših deset let je tako deset let boja m pravice trgovk in trgovcev, delavske pravice, za demokracijo, ki pozna tudi delavca, za pravno državo, za ohranitev delovnih mest, za večjo veljavo sindikatov. Nič nam ni bilo podarjeno. SDTS je po članstvu drugi največji sindikat v ZSSS. S podpisano kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, reprezentativnostjo na ravni države, evropsko naravnanim statutom, skladi, razvejano mrežo območnih odborov z. območnimi sekretarji in njihovimi pravniki je SDTS postal zaupanja vredna organizacija delavcev, ki je pripravljena in sposobna nuditi zaščito in pomoč slehernemu članu. Ta sindikat je med najbolj odmevnimi v tej državi. Moč Sindikata delavcev trgovine Slovenije je v vse močnejših in vplivnejših sindikatih družb ter območnih odborih, ki članom nudijo pomoč tam, kjer živijo in delajo. In moč naše organizacije je v solidarnosti - v zavesti, da si moramo med seboj pomagati, pomagati tistemu, ki mu je najtežje. Solidarnost pomeni, da ne vidiš le sebe, pač pa tudi tistega poleg sebe in mu pomagaš, ko mu je težko. To je največja vrednota, ki jo moramo varovati z vsemi sredstvi. Naše geslo “Da bi kupec lahko bil kralj, trgovec ne sme biti revež", postaja, žal, iz. dneva v dan bolj aktualno. Cilje smo dosegli skupaj z našimi številnimi kolegicami in kolegi, ki bijejo bitko v sleherni trgovski družbi, pa tudi s kolegi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije in sindikatov dejavnosti. Hvala vsem, ki ste pomagali soustvarjati naš sindikat, hvala vsem, ki ste s svojo prisotnostjo danes dali pečat današnjemu slavju. SDTS ® Dogovor z inšpekcijo dela Prejšnjo sredo smo predstavniki SDTS imeli delovni pogovor z Inšpektoratom Republike Slovenije za delo. Sindikat smo zastopali: Franci Lavrač, predsednik, Nevenka Knapič, podpredsednica, podpisani in sekretarji območnih odborov: Stane Drobnič (Ljubljana z okolico), Ladislav Kaluža (Celje), Andrej Kranjc (Velenje). Iz inšpektorata pa so sodelovali: Borut Brezovar, glavni inšpektor, Jana Uran, namestnica glavnega inšpektorja, Mojca Burger, pomočnica glavnega inšpektorja, in Ivan Maleš, inšpektor. Glavni inšpektor Borut Brezovar je najprej predstavil pravne okvire, v katerih deluje inšpekcija za delo, njeno kadrovsko zasedbo in organiziranost. V zvezi z zakonom o delovnih razmerjih in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije je Brezovar izrecno poudaril, da so bile v zadnjem letu aktivnosti inšpekcije pomembno intenzivirane, kar je nedvomno tudi rezultat povečane aktivnosti Sindikata delavcev trgovine Slovenije. Poudaril je, da se ocene inšpekcije o pravnem varstvu delavcev dejavnosti trgovine Slovenije bistveno ne razlikujejo od sindikalnih, saj tudi inšpektorji ugotavljajo, da sodniki za prekrške zaradi velikega števila družb in zasebnikov (preko 30.000), ki se ukvarjajo s trgovsko dejavnostjo, niso ažurni. Po Brezovarjevi oceni je glede na vse okoliščine delo inšpektorjev dobro, lahko pa bi ga z boljšim medsebojnim informiranjem in sodelovanjem s SDTS, predvsem pa večjo ažurnostjo sodnikov za prekrške, pomembno izboljšali. Sekretar SDTS je pozitivno ocenil pripravljenost vodstva Inšpektorata Republike Slovenije za pogovor. Sodelovanje med sindikatom in inšpekcijo za delo je sicer zgledno, vendar ga je potrebno glede na vse večji obseg kršitev delodajalcev še izboljšati. SDTS je v letu 1999 med pogajanji v zvezi s spremembo izrazito liberalnega pravilnika o obratovalnem času prodajaln pogrešal pristnejše sodelovanje z inšpekcijo. Vodstvu inšpekcije je predstavil tudi organiziranost SDTS ter kadrovsko sestavo, ki zagotavlja natančen vpogled v položaj delavcev dejavnosti trgovine v vseh 16 območnih odborih in v vsej Sloveniji. Vodstvo inšpektorata za delo je spomnil tudi na nekatere pisne pobude sindikata, na katere žal ni bilo odziva (poročilo o nadzoru v dejavnosti trgovine, pobudo za nadzor v družbi Rudnidis d. o. o. Ljubljana). Sekretarji območnih odborov, predsednik in podpredsednica so vodstvo inšpektorata seznanili s svojimi ugotovitvami glede kršenja zakonodaje in kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije. Kot najpogostejše kršitve delodajalcev so navedli: - delodajalci delavcem pred pričetkom dela ne dajo pogodb o zaposlitvi (predvsem v zasebnem sektorju) ali pa so pogodbe pomanjkljive in neskladne z 10. členom kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, - z vsemi nanovo zaposlenimi delavci sklepajo pogodbe za določen čas, ki ji obnavljajo in s tem ustvarjajo pri delavcih strah in poslušnost, - vse več določb internih aktov (pravilni- kov) posameznih delodajalcev večjih trgovskih družb ni skladno z delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, - delavcem pri spreminjanju njihovega zaposlitvenega in delovnopravnega statusa ne posredujejo ustreznih sklepov, - obračunski oz. plačilni listi večinoma niso skladni z 51. členom kolektivne pogodbe dejavnosti trgovine Slovenije, - ne vodijo evidence o delovnem času ali vodijo dvojno evidenco, zaradi česar ni mogoče nadzirati pravice delavcev do dnevnega, tedenskega in letnega počitka, - brez disciplinskih postopkov, s katerimi bi ugotavljali subjektivno odgovornost delavcev zaradi inventurnih mankov, delavcem odtegujejo od plač, - pri ugotavljanju večjega števila presežnih delavcev delodajalci ne sprejemajo ustreznih programov, kar so dolžni po 35. členu zakona o delovnih razmerjih, - zavestno opuščajo razvrščanje delavcev v plačilne razrede znotraj tarifnih razredov in na ta način določajo osnovne plače le v višini izhodiščnih plač posameznih tarifnih razredov, - predvsem v zasebnem sektorju v večini primerov ne izplačujejo regresa za letni dopust, za prehrano med delom, povračila stroškov prevoza na delo; del nizkih plač pa delavcem izplačujejo na roko. Predstavniki SDTS smo vodstvo inšpekcije informirali o konkretnih trgovskih družbah, ki domnevno grobo in stalno kršijo pravice delavcev. Od inšpekcije za delo pričakujejo večjo javnost dela, predvsem takrat, ko delodajalci zavestno kršijo pravice delavcev. Po razpravi smo sprejeli tele zaključke - Zaradi hitrejšega odkrivanja delodajalcev, ki kršijo delovnopravno zakonodajo in kolektivno pogodbo dejavnosti trgovine Slovenije, se bosta SDTS in inšpekcija za delo medsebojno sproti obveščala in sodelovala pri reševanju posameznih primerov. - Inšpekcija za delo bo inšpekcijski nadzor pri delodajalcu takrat, ko ji ho Sindikat delavcev trgovine Slovenije dal pisno in utemeljeno pobudo o domnevni kršitvi pravic delavcev, opravila prednostno. Sindikat delavcev trgovine Slovenije bo pripravil predlog besedila, ki naj bi prišlo v novi zakon o delovnih razmerjih, po katerem bo inšpekcija dela o svojih ugotovitvah in ukrepih pri inšpekcijskem nadzoru pri delodajalcu dolžna pisno obvestiti tudi reprezentativni sindikat. - Zaradi pogostega zastaranja predlogov inšpekcije za delo pri sodnikih za prekrške bo vodstvo SDTS organiziralo pogovor z republiškim senatom za prekrške. Na pogovoru bomo sodnikom za prekrške predlagali, naj prijave inšpekcije za delo o kršenju delovnopravne zakonodaje in kolektivne pogodbe obravnavajo prednostno. Sandi Bartol, sekretar PRAVNI §V E TOVALEC Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva^— Po novem se ženske ne upokojujejo prej Vprašanje: Rojena sem bila 10. septembri* 1952. Zaposlila sem se 19. avgusta 1968 in s* od takrat dalje redno zaposlena. Sem mati d> otrok. Kdaj se bom lahko upokojila? Tako imenovano polno pokojninsko dobo b°* te dopolnili 19. maja 2004, ko je boste zbrali 35 let in 9 mesecev. S tem boste izpolnili prv®6 od dveh nujnih pogojev za upokojitev. Morate na reč dodatno izpolniti tudi še potrebno upokoj'tve starost. Ta pa bo za ženske leta 2004 znašala , 54 let in 8 mesecev. Vi pa boste septembra 2004 lokojit' stari šele 52 let. Toda potrebna splošna upor- i vena starost se ženskam lahko zniža na račun jenih otrok in zavarovanja pred 18. rojstnim o vom. Oba pogoja za znižanje vi izpolnjujete-Ko ste se prvič zaposlili, ste bili stari šele m in 11 mesecev in 9 dni. Pred 18. rojstnim dne*®, ste bili torej zaposleni 24 mesecev in 23 dm roma 24,76 meseca. Če sta oba vaša otroka venska državljana in ste zanju skrbeli vsaj Pet pa lahko uveljavljate znižanje upokojitvene staro*11 tudi zaradi materinstva. Upoštevajte pa, da se v benem primeru z obema znižanjema vred star no ne morete upokojiti pred 53. rojstnim dnev Tako je veljalo že od leta 1992 dalje. Marsik® , • ženska, ki je začela delati stara 15 let, je že do morala oddelati do 38 let pokojninske dobe. enostavno ni bila dovolj stara za upokojitev-Ker boste z obema možnima znižanjema vred leta 2004 kot leta 2005 še vedno premladi, se te lahko starostno upokojili šele leta 2006. jn0 bo splošna upokojitvena starost za ženske s P° pokojninsko dobo že 55 let in 4 mesece. Na & 24,76 meseca dela pred 18. rojstnim dnevom *e v bo tega leta ta potrebna starost lahko znižalai Z ^ 10,32 meseca, na račun dveh otrok pa za d°d® 8,75 meseca. Skupno znižanje znaša torej I' secev in 3 dni. Upoštevajoč obe znižanji bo zato ^ ^ vaša upokojitvena starost torej 53 let 8 mesec 27 dni. Toliko pa boste stari 6. junija 2006. >a se boste lahko upokojili. ,ev Junija 2006 boste imeli že 37 let in 10 mes® pokojninske dobe. Zato vas čaka visoka od pokojnine. Za 31 let zavarovanja, ki ga ima e konca leta 1999, ste upravičeni do 77 % 0 . njja Za zavarovalno dobo od leta 2000 dalje do J*1 ^ 2006 pa še dodatnih 9,75 %. Skupno torej kar ' %. Če pa boste zdržali na delu še do 19. aV® ^ 2006, ko boste dopolnili okroglih 38 let pokojni^ dobe, bo vaša pokojnina do smrti znašala kar Vj %. Ni slabo! To je namreč več, kot bi dobil' P pokojninsko reformo! „3- Naj pojasnim še nekaj, kar ljudje pogosto 0 pačno razumejo. Mislijo namreč, da se žens -novem na račun materinstva lahko upokojujejo! .. kot je do konca leta 1999 bilo možno brez ^ števanja materinstva. Resnica pa je drugačna ^( je ženske se po novem upokojujejo starejše. {(l-to veljalo pred reformo. Razlikuje edino v •)„ da se matere lahko upokojujejo določeno s mesecev prej kot ženske brez otrok. Plačna politika v večini držav kU je decentralizirana, skoraj v yseh državah se plače usklajujejo zlasti z rastjo družbene produktivnosti. Ker v zadnjem desetletju rast plač zaostaja za rastjo pro-. uktivnosti (bruto domačega proizvoda), si sindikati prizadevajo, a N rasle skladno z njo. Mini-jualno plačo nekatere države do-°cajo z zakonom, druge pa s koprivnimi pogodbami. Plače so Precej različne, na vrhu po pre-Jemkih so delavci v Belgiji in emčiji, na dnu pa na Portugalcem in v Grčiji. v Stroški dela v Nemčiji so naj-lsji in na uro znesejo povprečno 26,6 evra, na Portugalskem, Jer so najnižji, pa znašajo le 6,1 evra- V Sloveniji so ti stroški de-ftinko evra višji kot na Portugalcem. Plače v Belgiji, kjer so naj-lsje, znašajo 2500 evrov, v Nem-'J1 (brez bivše Nemške demokra-lčne republike) 2400, v Grčiji 840 n na Portugalskem 580 evrov. Italiji in Nemčiji zaslužijo fi-1 a* delavci nekoliko manj kot mdniki. Pri nas in v več drugih rzavah je ravno obratno. Naj-^unjše razlike v plačah so v skan-umavskih državah in na Nizozem-.ern; Na splošno velja, da višja : °P^a 'z°brazbe omogoča viš-Plačo. Francoz z visoko iz-o ,ra/'b° zasluži v povprečju za 57 s stotkov več kot njegov kolega srednjo izobrazbo. Podobno je v Nemčiji in Italiji, ti x*avc' Predelovalnih dejavnos-^ v Nemčiji in na Finskem imajo lav odstotke večje plače od de-cev v storitvenih dejavnostih. Pri določanju plačne politike v Evropski uniji je veliko podobnosti (Povzetek primerjalnega pregleda oblikovanja plač v Evropski uniji avtorja Braneta Mišiča) Vluk: skp -semburgu, Italiji in na Dan-ci vm imai° večje plače delav-dan-^Hih dejavnostih. Po po-ve za leto 1997 so bile v Slo-Plače v storitvenih dejavnosti x ar za 30 odstotkov večje od c v Predelovalnih dejavnostih. ^ajseve... pre °1°čk za ocenjevanje delavčeve obremenitve, ker mora pri delu ročno °d t a bremena, se izračuna upoštevajoč različne dimenzije obremenitve. Prva zato unnenzij je časovna opredelitev obremenitve. V spodnji razpredelnici je čas P°Sebel navcdeno, koliko točk je treba prišteti za delo, kjer delavec kratek Slede3 pogostH premešča bremena. Posebej pa je hkrati navedeno število točk na število minut premeščanja bremena, če delavec breme nosi dalj časa. s krmL'H> Ponavljajoče se gibanje Dolgotrajno premeščanje oziroma bretT1 Kotrajnim premeščanjem seštevek časa delovanja človekove v dC]Cna oz'roma število opravil sile pri premeščanju bremen Vrednost Povprečni menedžer v Italiji prejema dvakrat več, kot znaša povprečna plača, podobno je v Franciji, Španiji in Luksemburgu. V Sloveniji pa menedžerji zaslužijo v povprečju tri povprečne plače. Sindikati v Skandinaviji, Nemčiji in Franciji se zavzemajo za evropske dogovore o plačah. Znana je ena kolektivna pogodba na evropski ravni, ki se uporablja za železnice ter proizvodnjo in distribucijo električne energije. Pomemben cilj sindikatov je postopno približevanje višine plač v manj razvitih državah s tistimi v razvitih državah. Plače v posameznih državah se morajo usklajevati z rastjo produktivnosti in inflacije, upoštevati pa je treba tudi politiko zaposlovanja in davčno politiko, gospodarske razmere, stopnjo dobička, gibanje plač v širših okvirih ... Le Belgija, Finska in Irska vodijo centralizirano politiko plač, v vseh drugih državah je to področje decentralizirano. Enotnega modela plač pa ni. Naj pogostejša metoda določanja plačne politike so pogajanja v dejavnostih. Posebnosti posameznih držav so zlasti: V Avstriji so leta 1957 ustanovili komisijo za plače in cene, v kateri sodelujejo predstavniki sindikatov, različnih zbornic in minister za ekonomske in socialne zadeve. Sklepi komisije niso obvezujoči, vendar se praviloma iz- ,'^lagem dnevu ^ilUoMO-krat v delovnem dnevu v točka Manj kot 30 minul 1 Od 31 do 60 minut Od 61 do 180 minut 181 do 300 minut Več kot 300 minut vajajo. Komisija usklajuje kolektivna pogajanja, vanje pa ne posega. Kolektivne pogodbe se sklepajo za dejavnosti, vsako leto praviloma dopolnjujejo le njihov tarifni del. Podjetniške kolektivne pogodbe praviloma ne urejajo plač, ampak le dodatke, naprimer za uspešnost. Kolektivne pogodbe zajemajo 90 odstotkov delavcev. Minimalno plačo določajo kolektivne pogodbe dejavnosti. Nekatere kolektivne pogodbe od leta 1998 dalje vsebujejo “distributivno metodo”, po kateri je mogoče v podjetjih skleniti kolektivne pogodbe o nižjih plačah, pri čemer so izvzeti mladi delavci, ključni kadri in ženske. ttien(,iaVi'nik 0 zagotavljanju varnosti in zdravja pri ročnem premeščanju bre-del0Vn.raan‘ '>st RS, št. 30/2000), s katerega zahtevami morajo delodajalci uskladiti a mesta najkasneje do aprila 2001. Brane Mišič Plače se povečujejo na podlagi gospodarske rasti, rasti produktivnosti, višine dobička in inflacije. Večina dejavnosti pri povečevanju plač upošteva rast plač po pogodbi za kovinarje. Kolektivne pogodbe vsebujejo tudi možnost povečevanja plač na lokalni ravni, vendar to praviloma velja le za najslabše plačane delavce. Plače v Avstriji so do leta 1994 rasle skladno z rastjo produktivnosti, od takrat dalje pa zaostajajo, s čimer ta država izpolnjuje kriterije monetarne unije in vodi politiko zmanjševanja brezposelnosti. Od leta 1989 v Belgiji velja zakon o industrijski konkurenčnosti, po katerem so se plače morale obvezno primerjati s plačami v sosednjih državah. Od leta 1996 da- lje pa plače primerjajo le z izplačili v sosednjih državah Franciji, Nemčiji in Nizozemski. Kolektivne pogodbe zajemajo vse delavce. Minimalna plača je določena z zakonom in se usklajuje vsaki dve leti. Kolektivna pogajanja potekajo le na nacionalni ravni, plače so določene v zneskih. Kolektivne pogodbe dejavnosti upoštevajo usmeritev, sprejeto na nacionalni ravni. Hitrejša rastje mogoča le, ko gre za nova delovna mesta in izvajanje izobraževalnih aktivnosti. Čeprav pri sklepanju kolektivnih pogodb veljajo nacionalni dogovori, si sindikati prizadevajo, da bi plače ohranile svojo realno vrednost, da bi delavci zanje dobili približno enako blaga. Ker je bila plačna politika v zadnjih letih bolj v prid delodajalcem, si sindikati prizadevajo, da bi plače rasle tudi v povezavi s produktivnostjo in inflacijo. Nacionalne kolektivne pogodbe na Danskem določajo predvsem pravila za sklepanje kolektivnih pogodb na nižjih ravneh. Kolektivne pogodbe “zajemajo 60 do 80 odstotkov delavcev. Kolektivne pogodbe dejavnosti določajo minimalne plače, o dejanskih plačah pa se pogajajo v podjetjih. Sindikati zadnja leta namenjajo več pozornosti zmanjševanju brezposelnosti in varnosti zaposlitve ter uveljavitvi šesttedenskega dopusta kot plačam. Eskalacijo so leta 1981 ukinili. Pri rasti plač upoštevajo gospodarski položaj, plače v sosednjih državah in ustvarjeni dobiček podjetij. Centralizirane kolektivne pogodbe na Finskem določajo smernice za sklepanje kolektivnih pogodb na nižjih ravneh. Pri določanju rasti plač upoštevajo rast produktivnosti in načrtovano inflacijo. Pri določanju rasti plač težijo k solidarnosti in zato ne upoštevajo le rasti produktivnosti v posamezni dejavnosti, ampak tudi družbeno produktivnost. Rast plač je povezana tudi z davčno politiko. (Se nadaljuje) Pripravil: F. K. Erih Šerbec: Stavka je bila usmerjena proti aroganci oblasti, ki zdravstvenim delavcem že od aprila niso odgovorile na pobude in predloge. Šerbec je opozoril na nevzdržne razmere v zdravstvu, saj znaša izhodiščna plača po kolektivni pogodbi za to dejavnost 46.176 tolarjev bruto, minimalna plača v državi pa 80.783 bruto. Tako v bolnišnicah in zdravstvenih zavodih praktično že vsi delavci v prvih štirih tarifnih razredih od snažilk in pomožnih delavk v kuhinjah do bolničarjev, reševalcev in drugih zdravstvenih delavcev prejemajo enake, torej minimalne plače, kar destimulativno vpliva na delo. Sodu nezadovoljstva med zdravstvenimi delavci pa je izbila dno obljuba ministrstva za zdravstvo o dvigu plač zdravnikom in delavkam ter delavcem v zdravstveni negi, medtem ko naj bi vsi drugi še naprej prejemali plače po kolektivni pogodbi, ki se že štiri leta niso povišale in zaostajajo za rastjo življenjskih stroškov. Šerbec je opozoril, da bi zdravstveni delavci raje delali kot stavkali, vendar so bili prisiljeni poseči po skrajni metodi sindikalnega boja, ker se ministrstvo za zdravstvo na njihove pobude in predloge do napovedi stavke sploh ni odzivalo. Trditve, da so se pogajanja po napovedi stavke začela, pa je Šerbec zavrnil, saj nasprotna stran na sindikalne predloge do opozorilne stavke ni odgovorila in se o njih izrekla. Tako Šerbec še dan pred stavko ni imel nobenega pisnega predloga ali pogajalskih izhodišč ministrstva, dobil pa je vabilo na pogovor o tem, kdaj in kako bi začeli pogajanja. Stavka Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Zdravstveni delavci ne morejo delati samo zaradi poklicne etike Prejšnji petek je Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije pripravil dveurno opozorilno stavko. Kot je pred stavko povedal predsednik tega sindikata Erih Šerbec, stavka ni bila uperjena proti vodstvom zavodov, temveč proti aroganci oblasti, ki zdravstvenim delavcem že od aprila oziroma maja niso odgovorile na predloge za spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe. Prav tako pristojni niso pripravili pravilnika o napredovanju zaposlenih na področju zdravstva in socialnega skrbstva, čeprav so sindikati in pristojna ministrstva dogovor o tem dosegli že leta 1998. Opozorilna stavka je trajala dve uri Člani Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije so opozorilno stavko izvedli v petek, 6. oktobra, od 8. do 10. ure. V mnogih zavodih in lekarnah so se delavci v tem času zbrali na zborih delavcev, na katerih so spregovorili o problemih, ki jih pestijo, ter o razlogih za stavko. Ker v času stavke nismo mogli obiskati vseh zavodov, smo spremljali le stavko v Splošni bolnišnici Maribor, ki je naj večji zavod, v katerem je Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije reprezentativen. Sindikat v mariborski bolnišnici je pripravil sestanke s člani sindikata in drugimi delavci po oddelkih. Med stavko so se sestali sindikalni zaupniki iz vse bolnišnice in medse povabili tudi novinaije. O razlogih za stavko je najprej spregovorila predsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva v Splošni bolnišnici Maribor Darinka Auguštiner, ki je tudi podpredsednica Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije. Povedala je, da sindikati v zavodih na področju zdravstva in socialnega skrbstva v vsej Sloveniji ugotavljajo številne kršitve ali neizvajanje določil kolektivne pogodbe. Največ problemov je pri izplačevanju nadurnega dela, pri plačevanju mentorskega dela, pri izplačilu solidarnostnih pomoči in pri omogočanju počitka, marsikje pa ne izvajajo tudi določil o strokovnem izobraževanju delavcev, o rednih in preventivnih pregledih delavcev, o zavarovanju zaposlenih in podobno. “V sindikatu Splošne bolnišni- ra, ce Maribor smo ocenili, da doda nih stavkovnih zahtev ne bon] izoblikovali, saj v tem zavod uresničujejo dogovor o izpolni6 vanju stavkovnih zahtev, ki so e podpisali 4. maja 1999. Direk*6 sindikatu zagotavlja, da bo dog6 vor uresničen do sredine okto je dejala Auguštinerjeva. Po besedah Auguštineijeve N dikat zdravstva in socialnega sk stva Slovenije in Sindikat zdta stva in socialnega varstva Slov nije zastopata vse zaposlene v s venskem zdravstvu in socialo6 skrbstvu. Skupna prizadevanja^ ureditev socialno-ekonomske? položaja zaposlenih segajo v 0 dobje priprave in podpisa pan*\ ne kolektivne pogodbe. Ob p06 pišu prve kolektivne pogodbes sindikata poskušala razumeti r mere, v katerih je bila mlada žava. Člani sindikatov so prie*1.' vali, da se bo stanje na podr° J plačne politike uredilo in da zdi* stvenim delavcem ne bo treba lati samo in zgolj zaradi poki' < etike Z zakonom o razmerjih P ‘ je bil narejen poskus uskladi plač. Kmalu pa so se razmerja P^ rušila do take mere, daje p*a področje popolnoma nepregkd “Sindikati smo pripravili pr6“ log sprememb in dopolnitev lektivne pogodbe za dejavn zdravstva in socialnega skrbs redlog sprememb ima 52 členov, 1 L če bi jih delodajalska stran Prejela, zagotovili povečanje P‘ac, prav tako pa bi prispevali k reditvi razmerij med plačami. Premembe hi odpravile tudi nevajenost plačne politike z za-Konom o varstvu in zdravju pri de-ln neusklajenost višin posa-ezmh prejemkov, prav tako pa I (>t*pravile nejasnosti pri izva-,,:u Posameznih členov kolek-nc pogodbe in podobno. Žal iz ministrstva sindikati na predlog, n l010 §a pripravili, nismo dobili oenega odgovora,” je poudarila Auguštinerjeva. v, Zakonom o razmerju plač je a “^dena možnost napredova-J delavcev za pet plačilnih raz-ko °V’razen za zdravnike, ki bi lah-napredovali za sedem plačilnih -redov. Posamezni ministri si ■■uHieuovali za sedem plačili . redov. Posamezni ministri i ukf6 * nal°g° pripraviti izvedben Vdelal0 'e lcta 1994 minist ■■u.ugu pupraviti izvcdDeni Tako je leta 1994 minist« "" a‘ pravilnik o napredovanji d(iv.a n' določal možnosti napre konUnJa zaPoslenih v skladu z z: n°m o razmerjih plač (“Na i: Prednel0Vnem mcstu Je možno na-rUZr,;’Vat!,naJveč za pet plačilnih h' vsem delavcem Za Op. j1 možnost napredovanja dikai; ,plačilnih razredov, so sin-He«a e.ta v okviru stavkov-Hia n,,.^ a s Pristojnima ministrovat, u °,pis,ali dogovor o uresniče-v°r in avk°vnih zahtev. Ta dogo-kateremSeboVal tudi določilo, po vj|aD. ,.naJ hi ministrstva pripra-0 fianrp i®e sPremcmb pravilnika goča| n. OVuniu tako, da bo ta omota 2(XV)UPved°vanje delavcem v levila nrpiii Cl m'nistra nista pripra-ka.jc nr ‘|§a sprememb pravilniku ?08 Pripravil sindikat. V h do iy tnj|m bi lahko delavci od valj i-p " antne skupine napredo-dva plačilna razreda, za- posleni v VI. tarifni skupini pa za en plačilni razred. V aprilu smo predlog predložili ministru, vendar z ministrstva, žal, ni bilo nobenega odgovora, je povedala Avguštinerjeva. Po njenih besedah so zahteve delavcev za sprejem normativov in standardov za izvajanje zdravstvenih in socialnih storitev že stare. Oboji so potrebni tako pri določanju števila zaposlenih kot tudi pri financiranju. Auguštinerjeva je obrazložila tudi skrb za paciente med stavko. Zdravstveni delavci so med stavko pomagali vsem pacientom, ki so zdravstveno oskrbo nujno potrebovali. Številni pacienti pa so pokazali razumevanje za težave zdravstvenih delavcev in se z njimi solidarizirali. Zaposleni v delavci v zdravstvu so po besedah Auguštinerjeve žal razdrobljeni, saj imajo 7 sindikatov. Zato je zavzemanje posameznih sindikatov za pravice vseh delavcev premalo učinkovito. Kot so poročali sindikalni zaupniki, so se člani sindikata in drugi zaposleni med stavko zbrali na zborih, trajali so od deset minut do ure in pol, odvisno tudi od narave dela na oddelku. Na nekaterih oddelkih so na zbore prišli tudi zdravniki ter podprli stavkovne zahteve. Sindikat je vodstvo bolnišnice in predstojnike oddelkov seznanil s potekom stavke, njihov odnos do stavkajočih pa je bil z redkimi izjemami korekten, saj stavkajoči niso čutili pritiskov. Korekten odnos do stavke so pokazali tudi drugi sindikati v bolnišnici, ki pri stavki niso sodelovali. Po mnenju sindikalnih zaupnikov to dokazuje, da so stavkovne zahteve realne in daje njihova uresničitev v interesu vseh zaposlenih. Podobno kot v mariborski bolnišnici so stavko izvedli tudi v številnih drugih zdravstvenih zavodih v Sloveniji. Po besedah predsednika Sindikata zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije Eri-ha Šerbca so zdravstveni delavci povsod v času stavke pacientom zagotovili nujno medicinsko pomoč, v skladu z zakonom o zdravniški službi pa so zagotavljali normalne zdravstvene storitve tudi otrokom in mladoletnim pacientom do 18. leta starosti ter starejšim od 60 let. Lekarne pa so bile, razen dežurnih, zaprte. Sindikat zdravstva in socialnega skrbstva Slovenije je z izvedbo opozorilne stavke pristojne dovolj glasno opozoril, katere naloge in probleme je treba prednostno rešiti. Če opozoril ne bodo slišali, bodo, kakor je dejal Šerbec, zdravstveni delavci prisiljeni uporabiti še ostrejše oblike sindikalnega boja. T. K. Sindikalna lista Oktober 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor" (temelj je SKP (nekdanje za gospodarstvo) negospodarstvo) SIT SIT Prvi del 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 4.012,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 2.005,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.397,00 2. Kilometrina (od 27. 6. 2000 dalje) 49,83 49,83 (od 22. 8. 2000 dalje) 47,91 47,91 (od 5. 9. 2000 dalje) 48,81 48,81 (od 19. 9. 2000 dalje) 50,13 50,13 3. Ločeno življenje* 75.520,00 58.562,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od 1.7. 2000) - po SKPGD (na delovni dan) 582,00 582,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) - za 10 let 57.912,00 49.232,00 - za 20 let 86.868,00 73.848,00 - za 30 let 115.824,00 98.464,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 377.604,00 571.569,00 oziroma dve plači oziroma tri plače delavca, če je to delavca, če je to zanj ugodneje zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 113.281,00 98.464,00 - ob smrti v ožji družini 56.641,00 - 4. Minimalna plača (od 1. 8. 2000) 80.783,00 80.783,00 5. Zajamčena plača 42.456,00 42.456,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 107.712,00 107.712,00 - ali največ 133.366,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življen- je po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS št. 35/12. oktober 2000 Sodišče je nekdanjim delavcem Elektrokovine priznalo prerekane terjatve Sindikat je dobil spor, ki bo zaznamoval sodno prakso Pred dnevi je blizu 3000 nekdanjih delavcev Elektrokovine razveselila novica, da jim je delovno sodišče v Mariboru priznalo terjatve v stečajnem postopku^ki jih je stečajni upravitelj Mirko Žagar prerekal. Razveselili so se, saj so sedem let čakali na poplačilo terjatev iz stečajnega postopka. “Sodba sicer še ni pravnomočna, vendar v naši območni organizaciji upamo, da se stečajni upravitelj Mirko Žagar zoper njo ne bo pritožil. V enakem sporu, ki ga je pred tem vodil eden izmed delavcev Elektrokovine, je namreč delovno sodišče v Mariboru že razsodilo v prid delavca, sodbo pa je potrdilo tudi Višje delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Zaradi tega v naši območ- ni organizaciji menimo, da bi morebitna pritožba stečajnega upravitelja pomenila samo nadaljevanje zavlačevanja stečajnega postopka,” pravi sekretarka območne organizacije ZSSS v Podravju Vekoslava Krašovec. Strokovna služba območne organizacije ZSSS v Podravju je v tem postopku zastopala in še vedno zastopa 2562 delavcev Elektrokovine. Za vodenje postopka pred sodišči pa je območna organizacija pooblastila odvetnika Albina Ploja in ta je vso zadevo uspešno izpeljal. “Tožba seje nanašala na delno prerekane terjatve delavcev, kijih stečajni upravitelj Mirko Žagar na naroku za preizkus terjatev aprila 1995 ni priznal. Po vsebini so se prerekane terjatve nanašale na prikrajšanje pri izplačilu osnovnih plač delavcem in so za vse delavce znašale skupno nekaj več kot 547 milijonov tolarjev. V povprečju to pomeni še okoli 25 odstotkov več kot že priznane terjatve delavcev,” pojasnjuje Kra-šovčeva. “Poleg tega, da se bo z navedeno odločitvijo sodišča povečal delež sredstev, ki ga bodo iz stečajne mase prejeli delavci, je navedena sodba pomembna tudi zaradi uveljavljanja kolektivnih pogodb na splošno. S postopkom pred sodiščem je strokovna služba območne organizacije ZSSS Podravja z odvetnikom Albinom Plojem namreč dokazala, da se v osnovno plačo delavcev ne morejo všte- vati izplačila na osnovi individu alne ali skupinske uspešnosti. k° je to menil stečajni upravitelj, P0-udarja Krašovčeva. “Glede na £ da seje stečajni postopek za Ele trokovino začel 7. oktobra • ? in da se je spor glede PraV'c.,^ lavcev vodil od leta 1995, Pf1*. kujemo, da bodo delavske terjat' čimprej poplačane. V vseh na' denih letih so delavci zaradi cialne ogroženosti večkrat neg tivno reagirali tudi na našo org nizacijo, saj so bili mnenja, da do poplačila njihovih terjate' prišlo, če ne bi vztrajali prl ru. Verjamemo, da bodo sedaj ^ zumeli našo vztrajnost v tems ^ nem postopku, ne samo žara lastnih poplačil, temveč tudi^ radi koristi, ki jih bodo na ~cn ..................... osnovi tega primera imeli delavci'P0 dobnih težavah.”....-5$ Območna organizacija Z5 Podravja je torej imela praV’ je pri zastopanju interesov de cev izhajala iz določil kolek ne pogodbe in zakonov ter o'J la prednost stroki in strokovn argumentom in ne čemu drug mu. T k. PRAVNI NA§V E TI Ugotavljanje presežnih delavcev Prenehanje potreb po delu delavcev je v zadnjih nekaj letih največkrat uporabljen institut delovnega prava. Na novo gaje uredila novela zakona o delovnih razmerjih (Ur. 1. RS, št. 5/91 in 71/93). Naša kolektivna pogodba dejavnosti vsebuje podrobnejšo ureditev postopka v zvezi z ugotavljanjem presežnih delavcev. Razlikujemo dve kategoriji presežnih delavcev: - začasno presežne delavce, katerih delo je začasno nepotrebno zaradi razlogov, ki trajajo 6 mesecev ali manj, in - trajno presežne delavce, katerih delo pri delodajalcu postane trajno nepotrebno. Začasno presežni delavci Začasno presežne delavce ureja zakon o delovnih razmerjih v 30. in 31. členu. Delodajalec lahko za primer začasno presežnih delavcev uporabi naslednje ukrepe: - začasno, vendar najdalj za 6 mesecev razporedi delavca pri delodajalcu na drugo delovno mesto, za katero se zahteva eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, - začasno, vendar najdalj za 6 mesecev razporedi delavca k drugemu delodajalcu na delovno mesto, za katero se zahteva enaka ali eno stopnjo nižja strokovna izobrazba, - napoti delavca na do- ali prekvalifikacijo, s pravico do nadomestila plače, - zagotovi delavcu nadomestilo plače za čas čakanja na delo doma, v višini, določeni s kolektivno pogodbo ali splošnim aktom, vendar najmanj v višini zajamčenega nadomestila plače, - uvede delo s skrajšanim delovnim časom, ki se šteje za polni delovni čas. Nadomestilo za do- ali prekvalifikacijo je določeno v 2. točki 63. člena kolektivne pogodbe dejavnosti v višini 100 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo. Nadomestilo za čas čakanja na delo doma znaša najmanj 70 % osnovne plače, povečane za dodatek na delovno dobo. Višina zajamčenega nadomestila plače iz predzadnje alinee bo prišla v poštev le, če bi 70 % osnovne plače delavca, povečane za dodatek na delovno dobo, znašalo manj, kolje zajamčeno nadomestilo plače. Zajamčeno nadomestilo plače znaša 80 % zajamčene plače. Zakon o delovnih razmerjih določa tudi, da ima delavec v primerih iz 1., 2., in 5. alinee pravico do plače po dejanskem delu. Plača mora biti najmanj 20 % višja od nadomestila, določenega za čas čakanja na delo na domu. Ob tem je potrebno upoštevati tudi določilo 15. člena kolektivne pogodbe, ki določa, da delavec, ki je razporejen začasno k drugemu delodajalcu, ne more prejemati manjše osnovne plače, kot jo je prejemal pred razporeditvijo. Kadar delodajalec kot ukrep pri re?eva|0 s začasno presežnih delavcev uporabi de. skrajšanim delovnim časom, se tako sK šani delovni čas šteje kot polni delovni' Če je delovni čas krajši od 36 ur, je de|a. ^ upravičen do nadomestila plače v višin ^ % osnovne plače, povečane za dodate^ jj delovno dobo. Ob tem je treba upošteva11 ^ določbo zadnjega odstavka 24. člena, k’ .ja loča, da so delavci upravičeni do nadorne , iz prejšnjega stavka do 40 ur tedensko 'PeV ni delovni čas), razen če se večina dela^ strinja, da se skrajšanje delovnega čas ^ vede brez nadomestila plače za skrajšan' lovni čas. no Organ, ki odloča o ugotavljanju zap* ..fl presežnih delavcev, mora pred odloc1 Jz zahtevati mnenje sindikatov in ga s , Jv-njimi obravnavati. Pri večjem številu d cev je za odločanje pristojni organ llP L.j ljanja. Začasno presežni delavci niso PoStfaj-varovani s kriteriji, kot j e to določeno za * no presežne delavce. Le sindikalni zauP^ in član sveta delavcev sta delno vartJ>rilz-ker ju med začasne presežke ni mogoc6^ vrstiti brez soglasja sindikata oziroma delavcev. Pri začasnih presežkih tudi m goče zahtevati arbitraže. Vsak delave^[Va. veda ima možnost individualnega va :^0-Ugovor delavca zoper sklep zadrži nj & J vo izvršitev, razen ko je delavcu 0 , na 0 čakanje na delo doma (106. člen zak° delovnih razmerjih). zad' O začasno presežnih delavcih, raze11 a. njega odstavka 19. člena kolektivne P°|a#' be, ki določa kriterije za ugotavljanje Z jj no presežnih delavcev, in dolžnosti obve po 20. členu, kolektivna pogodba nima na nejših določb. .„///) (Nadaljevanje prH'°a J'*?*3 Žnidaršič Kranjc predstavlja pokojninsko reformo>, kot jo razlagajo v ' Pokojninski družbi, ki je na tem področju najbolj dejavna. Posvet SKEI o izvajanju pokojninske reforme Ta ponedeljek so se člani republiškega odbora SKEI posvetovali o treh zanimivih temah. Gorenjska borznoposredniška hiša jim je predstavila prvi pokojninski sklad in pokojninske bone, Prva pokojninska družba je predstavila pokojninsko reformo, še posebej dodatno prostovoljno pokojninsko zavarovanje, Zavarovalnica Adriatic pa jih je seznanila z nezgodnim zavarovanjem. Kot nam j e po posvetu povedal Oskar Komac, sekretar SKEI za to področje, je bil posvet le informativne narave. To, kar so na posvetu slišali, bodo člani republiškega odbora skušali uporabiti tudi na pogajanjih o spremembah kolektivne pogodbe dejavnosti. Seminar v Omišlju Korak k sistemu stalnega izobraževanja radilv,PZ°mocijo SKEL Pl'vo je sije 7 11 Svab, predsednik komi- lo Dria Varnost in zdravje pri de-Cd iPUhliSkem odboru SKEI, z°Var avnice Paje bil Borut Bre-de]0 ’ Predstojnik Inšpektorata za vnlaAiuri drugi temi sta sodelo- kie Albert Vodovnik in Lidija Jer- V £, dalj rnfU. seminarja smo si ogle- PrireditevVKrk; kjerJc P°tekala nUdb0 j vino forum s pestro po-Večer z-animivim programom, 'ju in vpa smo preživeli v Omiš-r niku, kjer sta za dobro počutje in glasbene užitke poskrbela ansambla Quatro kolega Francija Žaberla in rockerji z imenom The Unimogs band. Kaj o seminarju menijo udeleženci: Robert Vojska - SKEI Domet: Seminarje bil zanimiv in izobraževalen. Obdelali smo strategijo in promocijo SKEI ter pri tem izmenjali veliko mnenj, izkušenj in idej. Vsakdo seje sam odločil, v kateri delavnici bo sodeloval, kar je zelo dobro, saj na ta način zadovoljiš svoj interes. Delavnice so bile zanimive, gostje prav tako, kar je imelo za posledico izredno zanimanje in visoko delovno vnemo udeležencev. Pomembno se mi zdi druženje s člani drugih sindikatov iz vse Slovenije, ker ob takih priložnostih najdemo tudi nekaj časa za sproščen pogovor in izmenjavo izkušenj. Darja Jelen - SKEI Gorenje: Seminar je bil odlično organiziran. Vsako leto so vsebine delavnic bolj zanimive, uvajajo se nove teme pa tudi predavatelji so iz leta v leto zanimivejši. Vsem svojim kolegicam in kolegom bom priporočila takšno obliko seminarja, saj izmenjava mnenj v prijetnem okolju in družbi pusti v človeku prijetne spomine. Brane Plaveč - sekretar KSP SKEI Metalne: Teme v delavnicah so bile izredno zanimive, pa ne samo zaradi aktualnosti, ampak predvsem zaradi tega, ker so jih predstavili predavatelji, ki so neposredno vezani na omenjene projekte. Za delavnice je bilo izredno zanimanje in v razpravah smo sodelovali skoraj vsi. Nobenega dvoma ni, da se naslednje leto ponovno dobimo. Edmund Ozimic - sekretar OO SKEI za Podravje: Seminar v Omišlju je po izboru tematike in kakovosti predavanj velik korak O varstvu pri delu je govoril tudi Borut Brezovar. O Evropski uniji sta govorila Metka Roksandič in Igor Bavčar. k zastavljenemu cilju - sistemu stalnega usposabljanja in izobraževanja sindikalnih aktivistov SKEI. V Podravju dajemo pridobivanju uporabnega znanja velik pomen, saj se zavedamo, da bomo le tako kos problemom. Pohvaliti velja vse slušatelje za vzorno disciplino in vedenje ter SKEI - Sindikat družbe TAM za dobro organizacijo seminarja. Franci Milošič - sveže upokojeni: Organizacija, vsebina in eminentnost gostov se iz leta v leto stopnjuje, kar povečuje raven seminarja. S takim načinom dela velja nadaljevati saj pozitivna ocena udeležencev kaže pravilnost usmeritve. Drago Gajzer Predsednica sindikata Upravne enote Kranj Marija Pisk je prejšnji teden kolege iz drugih upravnih enot iz Gorenjske povabila na pogovor o problemih delavcev in organizacijskih vprašanjih. Sodelovala sta tudi predsednik in sekretar SDDO Lazo Radjenovič in Drago Sčernjavič. Po besedah Marije Pisk se število članov sindikata zmanjšuje. Vzrok naj bi bil zlasti v zaostajanju plač v primerjavi z zdravstvom in šolstvom. Menila je, da je sindikat na pogajanjih o plačah premalo učinkovit, saj je kar 70 odstotkov zaposlenih prejemalo draginjski dodatek. V sindikat Upravne enote Kranj so povezani tudi delavci kranjske občine, zaposleni v davčnem uradu v Kranju pa so se izločili v posebno organizacijo v Dursu. Ker jc Piskova med novimi sindikalisti, pogreša seminarje, na katerih bi se naučila, kako mora delati. Rada bi podrobneje spoznala tudi celoten Sindikat delavcev v državnih in družbenih organih (SDDO). Sestanek predsednikov sindikatov delavcev državnih in družbenih organov Gorenjske Kako izboljšati organiziranost in uspešneje delati SDDO sicer redno sklicuje konference za posamezne dejavnosti, vendar je na njih bolj malo dialoške razprave. Kot predsednica sindikata je v težkem položaju, saj člani nanjo pritiskajo, naj reši njihove probleme. Pri tem se sooča z delodajalci, kiji to preprečujejo. Delavci so naprimer nezadovoljni, ker so počitniške zmogljivosti, za katere so pred leti tudi prostovoljno delali, prešle v last občin. Počitniški dom na Krvavcu je po delitvi premoženja med občinami postal last občine Cerklje (župan ga je oddal v najem za 99 let) in delavci od tega nimajo nič. Po pogodbi o pogojih za delo sindikata ima sicer pravico do določenega števila ur, vendar mora delo na delovnem mestu vseeno opraviti. Za to pa ne prejema nobenega dodatka k plači. Njena kolegica iz upravne enote v Škofji Loki je dodala, da se novi delavci bojijo včlaniti v sindikat. Tudi ona je menila, da bi SDDO sin- dikalne zaupnike morali stimu' rati za delo, saj delodajalci tef ne morejo. Zavzela seje za iz°br ževanje za sindikalno delo, saj5 načelniki upravnih enot dobro ' obraženi in se tudi dodatno' obražujejo. Konferenca delavc občin je pri republiškem odb° oblikovana, a še ni zaživela-Boris Sodja iz Radovljice je a dal. da so pogodbo o pogoj'" delo sindikata že trikrat pripravl vendar je nasprotna stran n oče podpisati. Razlog je znianj delovna obveznost predsedn' , j šarm ueiovna ooveznosi picu.^-sindikata in njegova stimulaOJ, Pohvalil je pravno službo repu 1 iškega odbora SDDO, saj J'■ pri delu zelo pomagala. V Ra ljici pridobivajo člane s svojim lom. Nikogar se v sindikat nespla" val de" ča siliti. Tudi o je nasprotova-litvi sedanjih enotnih sindika ^ IllVl aCUallJIU CllUUlIH a*,lv** - ^ organizacij na več manjših, s J tako zmanjšuje moč in drob' di denar. i ucnai. . t. Jože Klofutar iz Tržiča Je 1 ■ nil, da so sindikalne orgaWz^ je preveč prepuščene sames Po čem smo (pre)živeli? M&SSS? SEPTEMBER 2000 indeks Slf 103| Skupina dobrin iz košarice 4. Oblačila 5. Obutev 6. Stanovanje^ 7. Ogrevanje, razsvetljava 8. Gospodinjska oprema 9. Higiena, zdravstvena nega 10. Izobr., kultura, razvedrilo 11. Prometna sr.jn_storitve 12. Razni predmeti in storitve Tričlanska delavska družina povprečna košarica 32.487,94_ 9.293,13 28.234,48 33.165,55 _ 15.677,50 21.190,07 46.170.70 52.559,91 5.232,92 51.990,26 minimalna košarica 20.128,51 7.159,84 20.253,28 23.195,20 8.278,76 17.886,62 16.661,44 17.527,43 3.053,03 mini. mes. košarica 1.072,69 0,00 16.480,61 20.438,37 0.00 11.172,73 8.067,97 8.000,60 0,00 11.804,26 Štiričlanska delavska družina povprečna košarica 39.497,92 11.048,61 34.481,32 40.884,51 18.824,82 23.489,09 52.200,22 65.029,63 6.524,33 55.557,49 minimalna košarica 24.476,00 7.907,79 24.391,24 27.702,24 9.678,54 19.590,99 18.906,15 23.105,47 3.390,65 13.587,88 mini. mes. košarica Indeks cen življenjskih potrebščin IX.00/IV.00 Indeks cen življenjskih potrebščin IX.OO/VIII.OO 1.183,12 0,00 19.824,33 24.387,02 0.00 12.855,84 8.306.06 8.953.38 W 102,0 103,9 11.804,26 SKUPAJ (v SIT) 377.914,69 204.809,13 134.510,72 444.826,32 241.256,48 155.833,54 Stopnja rasti košaric IX. 00/IV. 00 3,85 3,78 4,05 3,90 3,81 4,07 Stopnja rasti košaric IX. OO/VIII.OO 1,48 L55 1,87 1,51 1,57 1,90 Stopnja rasti košaric IX. 00/IX. 99 9,28 9,59 10,68 9,42 9,59 10,77 Struktura življenjskih stroškov (september 2000) 1. Hrana 17,27 24,38 37,12 18,10 25,27 39,12 2. Pijača 2,39 1,68 2,56 2,04 1,43 2,22 3. Kajenje 2,01 2,00 3,05 1,71 1,70 2,63 4. Oblačila 8,60 9,83 0,80 8,88 10,15 0,76 5. Obutev 2,46 3,50 0,00 2,48 3,28 0,00 6. Stanovanje 7,47 9,89 12,25 7,75 10,11 12,72 7. Ogrevanje, razsvetljava 8,78 11,33 15,19 9,22 11,48 15,65 8. Gospodinjska oprema 4,15 4,04 0,00 4,23 4,01 0,00 9. Higiena, zdravstvena nega 10. Izobr., kultura, razvedrilo 5,61 8731 8,31 5,28 8,12 8,25 12,22 8,14 6,00 11,73 7,84 5,33 11. Prometna sr. in storitve 13,91 8,56 5,95 14,62 9,58 5,75 12. Razni predmeti in storitve 1,38 1,49 0,00 1,47 1,41 0,00 13. Drugi izdatki 13,76 6,44 8,78 12,49 5,63 7,57 SKUPAJ: 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 100,00 Vir: Statistični urad Republike Slovenije Izračun: Strokovna služba Predsedstva ZSSS KOMENTAR: Septembra letos je bil" v Sloveniji kar 1,4-odstotn»^ inflacija, kar je največ v ^ letu. Letna rast cen znaS‘ 8,9 % Že tretji mesec v zapored se povišujejo v t zvezi s stanovanjem (,0 za 4,4 %). Cene kurilnega olja so ■ ^ povišale kar za 19,1 j46 goriva so se podražila li n} %, daljinsko ogrevanje ^ %, zemeljski plin p" zaJ %. Pogonsko gorivo se J podražilo za 5,4 %• Hrana in pijača sta se podražili za 1,2 %- /clc l na primer, za 4,8 %• mP Strokov/* ■ ?,DD0 bil kakšen povezovalni Ien- bi bilo lažje delati. SDDO J. f faj preveč centraliziran. Sin-! ? no delo na občinah je zelo evZeno, saj se vanj politika pre-ec Vrr|ešava. Klofutar pozna žu-ana, kije v svoji občini sindi-prepovedal. ie snn° ^černJavičje pojasnil, da I uDO svojo organiziranost pri-8°clil organiziranosti uprave. 'Pravljen se je udeležiti vseh oorov članstva in na njih v pri-n°sti načelnika obrazložiti potezne zadeve. Glavni problem v Ščernjavičevem mnenju te, 'ho sistemizaciji, na katerih niezn’k Vrednotenje dela posa- Sindikalno delo v državni upra-v rj6 oteženo tudi zaradi tega, ker ti dpi l|je kar šest reprezenta- ^^bsindikatov. Največji uspeh b0, /r je to, da doseže spremem-nep snega za delavce neugod-eafPredpisa. Že deseta različi-Dttei °na ° iavnih uslužbencih je dev ed'Ca dela SDD0, saj jih je daiVuZaVrml- Proti uredbi o do-pi lh.Je SDDO zbral 5000 pod-tev Kr1" prePrečil "Jeno uveljavi-tju a Pogajanjih o plačni poli-pri?V pnhodnjem letu si bo SDDO VečU. ^Va* za povečanje enke, še pa Pa iahko doseže pri dodatkih, primer za stalnost. Pri dodatku je sim^jeno pravico do stavke se Prenn'kat na Pogajanjih prodal .Poceni, je dejal. (lil; i • LJubljani lal t ’ t>' morali imet ',(lboJrudkCjal- Tudi' VrnitevHkl S' pet lct toge . doma v Bari za sinri -Vspel°- Vods v<;alne°r8ani Območna organizacija ZSSS Domžale Območni odbor Sindikata VIR podpira povečanje dodatkov Sekretar republiškega odbora VIR Bojan Hribar je člane območnega odbora Domžale prejšnji teden seznanil s predlogom sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe za dejavnost vzgoje in izobraževanja. S tem predlogom sindikat zahteva povišanje dodatkov za vse zaposlene v vzgoji in izobraževanju in povišanje izhodiščnih plač. Člani območnega odbora so predloge za povišanje plač podprli, obenem pa zahtevali: - izpolnitev obveze iz lani podpisanega dogovora med ministrstvom za šolstvo in šport in sindikatoma o spremembi pravilnika o napredovanju v plačilne razrede, s katero bo uveljavljena možnost napredovanja vseh zaposlenih v vzgoji in izobraževanju za pet plačilnih razredov; - odpravo kršitev pravilnikov o napredovanju v nazive tako, da bodo odločbe o napredovanju izdane v zakonitem roku 30 dni, ne pa šele po enem letu, kot se dogaja sedaj. Opozorili pa so tudi na velike zamude pri izplačilu sredstev za opravljanje dela v zvezi z opravljanjem eksternih preverjanj znanja. Člani so postavili tudi vprašanje dodatnega prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Predlagali so, da o tem čimprej razpravlja republiški odbor in prouči možnost vključitve dodatnega pokojninskega zavarovanja v pogajanja o dopolnitvah kolektivne pogodbe. Justi Arnuš Popravek V prejšnji številki seje v poročilo z iger delavcev varnostnih služb prikradla napaka. Kot nam je sporočil direktor Sineta Miran Grohar, so organizatorji po ponovnem preračunu doseženih rezultatov ugotovili, da je bil prvotni vrstni red ekip napačen. Po končnih podatkih je tretje mesto zasedla ekipa Varnosti iz Ljubljane in ne Sineta, kot smo tudi mi objavili. Za napako se opravičujemo. Uredništvo Uspešna počitniška sezona V objektih domžalske območne organizacije ZSSS je letos letovalo 333 oseb, ki so imeli 2618 nočitev. Naše počitniške prikolice so v Luciji, Fi-esi, Stella Marisu, Premanturi, v Njivicah in Ježevcu na Krku. Člani pa lahko letujejo tudi v garsonjeri v Bohinjski Bistrici in v Porentovem domu v Kranjski Gori. Ker je poletje čas morja in sonca, je bila večina nočitev v obmorskih krajih, kjer je letovalo 84 družin. Največ na Krku in v Luciji, od koder se večina vrne zelo zadovoljna, tako s počitniško prikolico kot urejenostjo okolja. Letovalci nam svoje vtise o letovanju napišejo na razglednicah ali pa ob vrnitvi ključa v naši pisarni. Po številu pritožb in kritik merimo uspešnost sezone. Po teh letos ni bilo veliko, je bila sezona uspešna. Več je bilo pohval oz. prijaznih besed, kot so: “Imeli smo se lepo in upamo, da bomo drugo leto še lahko letovali pri vas.” Ob zaključku sezone ugotavljamo, da smo prijeten dopust omogočili kar nekaj družinam, ki so si tako nabrale svežih moči za nove delovne podvige. R . /Ja/f(Of*'esč£a "Končno se bo tudi v naši državi začelo počasi obračati na bo-' Ije,” je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi dejal praktikant Bojan, ki so ga kot bodočega univ. dipl. ing. s fakultete posla-• H na obvezno prakso v proizvodnjo. “Sicer pa je zadnji čas, da se ' začne krivulja naše gospodarske uspešnosti ponovno vzpenjati, saj gospodarska kriza pri nas zares traja že predolgo. Poglejte, danes [ imam 25 let - odkar pomnim, pa sta oče in mama ugotavljala, da ' gre naši družino podobno kot vsem delavskim družinam v Sloveni-: ji iz leta v leto slabše. Res bi bil torej že čas, da bi se začel delav-cem v tej deželi življenjski standard ponovno dvigovati, ali ne?" “Čas bi že bil za to,” je zamišljeno dejal rezkar Vili. “Vendar še nič ne kaže, da je ta čas že napočil. Kdo ve, če ga bo moja genera-\ cija delavcev sploh dočakala ? ’ “Seveda! "je kar planil Bojan. “Do leta 2004 naj bi pri nas konČah Z izgradnjo avtocestnega križa. Ali ni to pomembna st\’ar! Vsi smo prasnili v smeh. Skladiščnik Rudi se je začel tako kroho j tati, da se je z rokami kar tolkel po kolenih. Ko je prišel k I “Zakaj ste tako črnogledi, gos- # pod Vili?" je dejal Bojan. “Ali | : ne opazite, da se zadnje čase pri nas vse obrača na bolje? Boste j ; videli, vsi skupaj bomo kmalu do- j čakali čas, ko bomo zaživeli lepše j | in bolj bogato!” "Mladenič, lepo te prosim, tisto besedico gospod pa pri tej mizi kar izpusti," je še vedno zamišljeno dejal Vili. “Če bi bil kdo med nami gospod, potem mu ne bi 1 bilo treba ves dan trdo delati in pri tej mizi za malico jesti ričeta, temveč bi lagodno živel ter se ukvarjal s politiko in lobiral zase, , zdajle pa bi z naročilnico v rokah sedel v kakšni dragi restavraciji na poslovnem kosilu." “Vili, ne bodite, no, tako črnogledi. Jaz mislim, da bomo prej kot j slej pri nas vsi gospodje,” je odvrni! Bojan. “Saj vidite, da se je za-; čelo v tej deželi počasi vse obračati na bolje.” “Je že prav, da ste mladi optimisti,” je počasi dejal Vili. “Tudi mi smo bili optimisti, ko smo bili v vaših letih, čeprav so bili takrat - roko na srce - časi mnogo težji kot dandanes. Bojan, zato me ve-\ seli, da si optimist, samo za hudiča to mi povej, kje v tej deželi vidiš, da se kaj obrača na bolje?” “To tudi nas zanima?” smo povprašali vsi v en glas. “Ali nič ne gledate televizije?” je presenečeno povprašal Bojan. “Pred nekaj dnevi je denimo naš premier dejal, da bo vlada še letos pokrila privatizacijsko luknjo, da bo zapolnila vrzel v pokojninski blagajni in da bo izvrtala dodatna sredstva za zdravstvo, šolstvo in raziskovalno dejavnost, pri tem pa sploh ne namerava dvigniti davkov in prispevkov." “Ne tega pa res nihče od nas ni slišal! "je z zateglim glasom dejal Vili in nehal jesti ričet. “No, povej, kaj je še tako spodbudnega! ” “Ali zares niste slišali?" je z veselim glasom nadaljeval Bojan. “Naš bivši premier je pred dnevi dejal, da bo država uredila plačno politiko in da se bodo začele socialne razlike zmanjševati. Tiste, ki imajo najvišje plače, bodo dodatno obdavčili, delavcem v najnižjih tarifnih razredih pa bodo plače dvignili. Ali ni to lepo!?” “Kaj takega a ? ” je z resnim glasom dejal Vili, odložil žlico in dvignil pogled. Tudi vsi ostali smo se zazrli v Bojana. “In kakšna dobra reforma nas še čaka ? ” “Pred dnevi sem po televiziji spremljal okroglo mizo, na kateri so se predstavniki vlade in opozicije pogovarjali o novem zakonu o delovnih razmerjih,” je navdušeno nadaljeval Bojan. “Ne boste verjeli! Vsi so podprli delavske oziroma sindikalna predloge. Vsi so opozarjali, da morajo biti delavci bolj zaščiteni, da je treba čim več njihovih pravic zapisati v zakon in da je nenazadnje treba dvigniti tudi plače.” “A tako?" je sedaj že z nasmehom na ustih dejal Vili in nas vse skupaj ošinil s hudomušnim pogledom. “Ali so naši politiki zadnje čase povedali še kaj lepega?" dejal: “Tudi jaz sem pred dnevi po televiziji spremljal soočenje nf" j strankami. Vsi politiki po vrsti - tisti na oblasti in tisti v opozicij1 so se zavzeli za zmanjšanje javne porabe in za izravnan proracii -Privarčevana sredstva pa naj bi država namenila za hitrejši ral voj in tehnološko posodobitev gospodarstva, ha, ha, ha Vsi smo se smejali. “Jaz pa sem slišala, kako so se naši politiki eden čez drugego zo j vzemali za to, da bi ženskam podaljšali porodniški dopust, he, h< j he a ” je med smehom dej Iz dnevnika delavca Jožeta Gradovi v oblakih la kuharica Špela. _ .... i “Ne boste verjeli, hi, hi, j se je zasmejal mizar *or v ’ I “Pred dnevi sem slišal nas j politike govoriti celo o j da so državni interesi nQtt \ Iskrena žena Povabilo “Žena, ali me je kdo iskal, ko me ni bilo doma!" “Da!" “Kaj pa je hotel!" “Nič! Rekel je, da te ho ubil, ko te dobi." “In kaj si rekla ti?" “Da te žal ni doma!” “Halo, halo, draga moja! Ravnokar sem zadel na srečelovu. Ali te lahko povabim za tri dni na morje!" “Seveda!" “Potem pa se jutri zjutraj dobiva pred mojo hišo." “Že, že, samo povej, kdo si in kje te najdem!" strankarskimi, hi, hi, hi ■■■ “Ha, ha, ha...” seje & “Slišal sem še nekaj hujšega, ha, ha, ha m soočanju so se naši strankarski vel} krohotal strugar Lojze. Pomislite, na včerajšnjem soočanju zavzemali za moralo v politiki, ha, ha, ha a ” ,.■ “Ne vem, zakaj se smejete?” je presenečeno povprašal pra \ kant Bojan. “Saj naši politiki zadnje čase govorijo same Po:'n\a. | in dobre stvari. Očitno so prisluhnili kritikam ljudstva in bodo | čeli ravnati drugače. To je znak, da se pri nas stvari vendarle obrat J . na bolje!" /. I “Ha, ha, ha...!” smo se sedaj že vsi tako smejali, da smo se kli po kolenih in eden drugega po ramenih. „ ( “Kaj tako smešnega pa že dolgo nisem doživela, he, he, he | je od smeha zvijala Spela. ou smenu zvijata opeiu. i: “Od smeha mi bo počil želodec, ha, ha, ha" se je krohotaj 'je užaHen° “Pa naj še kdo reče, da mladost ni norost, hi, hi, hi mizar Tone. “Ljudje božji, zakaj se tako smejite in krohotate? vprašal praktikant Bojan. ^ I “Ha, ha, ha ... Bojan, zato, ker ti verjameš, da se bo tisto, j naši politiki povedo, zares zgodilo," je med smehom izdavilo j harica Špela. “Veš, tako naivni smo bili pred leti, ko nas živ'Jenj |‘ -JV* še ni izučilo, tudi mi! “Kako, ne razumem!?" “Zdaj smo v Sloveniji pred volitvami," je pojasnila Špela. samo pri nas, temveč povsod po svetu politiki pred volitvami J dem obljubljajo gradove v oblakih, po volitvah pa ravnajo t kakor njim najbolj ustreza! ” o “Ali to pomeni, da nam po volitvah v Sloveniji ne bo Šlo a J j kakor obljubljajo domala vsi politiki?” je presenečeno povpra “To drži samo delno!" se je zarežal Rudi. “Dejansko bo Šla katerim boljše, drugim pa tako kot doslej ali pa še slabše.’ “Komu bo šlo boljše?” je zanimalo Bojana. „ -g “I, komu! Tistim vendar, ki jih bomo izvolili za poslance, j zopet zarežal Rudi. "Zakaj?” je še bolj začudeno vprašal Bojan. Le zakaj? Zato, ker si bodo najprej dvignili plače, nato si . razdelili službena stanovanja, potem se bodo oskrbeli z novi tomobili ter računalniki in tako naprej," je pojasnil Rudi. .e |< “Kaj pa bo od vsega, kar so politiki pred volitvami obljub J ostalo ljudstvu?" “Gradovi v oblakih! ” !r L P k Mobitel “Halo, si ti draga!" “Da, dragi!" “Ali ni čudovito, da sem ti kupil mobitel. Zdaj te lahko pokličem, kadar si zaželim slišati tvoj mili glas!" “Že, že, samo to mi povej, kdo ti je povedal, da sem ravnokar pri prijateljici! ” “Draga, o kakšnem možu s c la pred poroko!" rf “O princu na konju!” ■ “Odkrito povej, če so se H izpolnile!?" ^ “Polovično! " “Kako?” “Konja že imam!" IZOBRAŽEVANJE V ZSSS Razpis seminarja Sindikati in vključevanje v EU Seminar bo 9. novembra 2000 od 9. do 16. ure v Domu sindikatov "Ljubljani, Dalmatinova 4, sejna soba 16 v I. nadstropju. ■eiT'.!nar priporočamo: funkcionarjem in strokovnim delavcem ZSSS, indikatov dejavnosti in območnih organizacij ZSSS ter sindikalnim aupnikom in članom svetov delavcev. rpgoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov, Kl 80 združeni v ZSSS. ------- PROGRAM - EU, organizacije sindikatov, organizacije delodajalcev knn'aJni- dialo9 v EU (pravne podlage, postopek sprejemanja za-onodaje EU in sodelovanje evropske konfederacije sindikatov in ^•ropskih panožnih zvez pri tem, socialno partnerstvo - deloda-_ Ec| In sindikati) ^°Pski socialni model nicah anie in Posvetovanie z delavci v evropski družbi in podruž-vaVSEUSPOraZUm Sloven'je “ Polaga za njen proces pridruže- redavateljica: Metka Roksandič, izvršna sekretarka v ZSSS. » Ma®toie^e svetovne in evropske sindikalne organizacije ' čb anek Evropske konfederacije sindikatov d6ans‘v° Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Evropski konfe- ' Organi Z E^o°?ni sindikati v EKS pr ^ ln socialno partnerstvo redavatelj: Pavle Vrhovec, izvršni sekretar v ZSSS. Metode; hodnih Za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svo-vembr S'ndikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, najkasneje do 3. no-ž6n 'a 2000. Cena seminarja je 8000 tolarjev za posameznega udele-K0ij “rijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101-kvi ,511 ■ Na virmanu pod namen nakazila dodatno pripišite “Seminar predavanja, razprava, obravnava konkretnih primerov. XV| sk|ic na številko 24”. PPomba: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS ker <5m.....w""u, ua (juudir\G v |ji ijdvr nul i^-puir me i iclidi ivi iu m vmjivu, Hvah 0 vam P° zakonu o DDV dolžni izstaviti račun o plačilu kotizacije. a za razumevAnip p Prosimo, da podatke v prijavnici izpolnite natančno in čitljivo, razumevanje EyJAVN|CA za izobraževa|ni seminar SINDIKATI IN VKLJUČEVANJE V ovembra 2000 v Domu sindikatov, Ljubljana, na Dalmatinovi 4, soba 16/1 he in a,uin Priimek: asl0v ap°siite. rojstva:, *ka, stopnja izobrazbe: doma: V’ naziv in naslov družbe: 1 naziv in naslov plačnika: let a številk; °vn0 a plačnika: mesto: P'kata dejavnosti, katerega član ste: s!!; obrn°čni organizaciji ZSSS (navedite): . ,a delavcev: m* V Slndlkatu dejavnosti (navedite): ’u9o Srh "'^cv, ;dnik sindikata podjetja: L (navedite); %akašt,_ DA DA NE NE doma:.....................- v službi:..................... Žig in podpis odgovorne osebe: Nova, ugodna ponudba KREDIT ZA NAKUP KURILNEGA OLJA ČLANICE IN ČLANI SINDIKATOV LAHKO V ČASU KURILNE SEZONE NABAVITE KURILNO OLJE S KREDITOM DELAVSKE HRANILNICE. Pogoji: • Kredit je namenski in se lahko dobi z rokom vračila: 6, 7, 8, in 9 mesecev. • Obrestna mera je T + 3 % letno, oziroma 2,4 % letno, če pri zavarovanju kredita sodeluje sindikat kreditojemalca. • Stroški zavarovanja so 1 % oziroma 0 %, če pri zavarovanju kredita sodeluje sindikat kreditojemalca. • Stroški odobritve in vodenja kredita so 2000 SIT. 1 Znesek kredita je lahko največ do 320.000 SIT, kolikor znaša cena olja skupaj s stroški prevoza za 3000 I. ' Kredit dobi kreditojemalec izplačan v gotovini. 1 Kreditno dokumentacijo in druge informacije dobijo kreditojemalci na sedežu območne organizacije sindikatov, v njenih krajevnih pisarnah ali pri svojem sindikalnem zaupniku. • Kreditno dokumentacijo in informacije lahko dobijo kreditojemalci tudi na sedežu hranilnice v Ljubljani, tel. 01/ 30 00 200 ali na sedežu njene glavne podružnice v Mariboru, tel. 02/ 23 4.3 030. ► Kreditojemalec mora za pridobitev -kredha izpolnjevati pogoje, ki jih določa interno navodilo o odobritvi kredita. • Izpolnjeno kreditno dokumentacijo pošlje kreditojemalec (lahko tudi sindikat za vse kreditojemalce) na sedež hranilnice oz. na sedež njene podružnice. • Kurilno olje dostavi prodajalec kupcu-kreditojemalcu po dogovoru. h DELAVSKA HRANILNICA d.o.o Ljubljana, Dalmatinova -1 NE BODITE ZASKRBLJENI, DELAVSKA HRANILNICA PONUJA REŠITEV DA BO VAŠ DOM TOPEL IN PRIJETEN Uprav, M k J I PONOVITEV ISTE I BESEDE NA ZAČETKU VERZOV I AMERIŠKI I GANGSTER,) IZSILJEVALEC IVAN TAVČAR LOTION MESTO | V SREDNJI ITALIJI Avtor: Rudi Murn ŠPORTNA IGRA KJER SO IGRALCI NA KONJIH ZAPORNIK FILMSKI USTVAR- JALEC RDEČI KRIŽ SVATBA (starinsko) FRANCOSKI PISATELJ FRANCE BOGASTVO GOZDOV JESENI ROJENI PRAŠIČEK POLJSKI SLIKAR (Eugeniusz) MESTO V ZAHODNEM DELU NIGERIJE ZNAČIL- NOST VOTLEGA VZHOD. JUTROVO Nagradna križanka št. 35 FINSKI TEKAČ VI REN RASTLINSKA BODICA MESTO ELEATOV SSf sr OSMRTNICE NDE TELUR NEKRŠČAN. SVETIŠČE PEVSKI ZBOR JEZERO V ETIOPIJI VRTINČAST VIHAR TIHO- TAPSTVO HIŠNI SVET ČRKI IZ BESEDE ALE PREBIVALEC LAHOČ "SMETANA DRUŽBE' SLAVNI LOVEC V GRŠKI MITOLOGIJI DOMAČA TOVORNA ŽIVAL VELIKA ČEBELI PODOBNA ŽUZI ZELKA LJUDSTVO V LAOSU KDOR JE OKLICAN ZA POROKO PLUTOVINA SOSEDNJI ČRKI TLA (knjižno) AMERIŠKA IGRALKA VVEST NDE IME RUSKI TALEC črk: VOLČAK) ITALIJ. RTV SPAJKA AMERIŠKI IGRALEC CURTIS DESNI PRITOK RENA V NEMČIJI PRITOK BALHAŠ- KEGA JEZERA ŽUPANČIČ GRAFIČNO ZNAMENJE, OSTRIVEC SOSEDNJI ČRKI DVOJICA BISMUT HRVAŠKI PISATELJ KOVAČIČ IZKLJUČNA OBLAST NAD ČIM PIHALNI INSTRU- MENT STANCA GRŠKA CRf ELEKTRIČNO NABITI DELEČI ČEKAN HOLMU MIZARSKA DEL. MIZA (žargon) ZEMELJSKI TEČAJ MONGOLSK VLADAR DEŽELE OB VZHODNEM DELU SREDOZEM. MORJA SLOVENSKI KNJIŽEVNIK (Ivan) GESlJk NAGRADNE KRIŽANKE št. 35 (12. 10. 2000): I:.......................................... 2:.......................................... vrez11 Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, iz pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikat(,v nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagi"11 ^4 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. 1 bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 23. oktobra $(i-Pravilna rešitev gesel iz 33. letošnje številke Nove Delavske en<»' ^ 1. CARMEN ELECTRA. 2. ASHLEV JUDD, 3. TARATAJKA. Nagrad tolarjev prejme Andrej Tovornik, Škofja vas 52 h, 3211 Škofja vas-