letnik 18, št. 1/07 Petra KRAJNER Razvojne možnosti Vrbe Ključne besede: Gručasta vas Občinski prostorski načrt občine Žirovnica Dom kulture Vrba Variante ceste Kulturna dedi{čina Key words: Typical Slovenian village of Gorenjska region, Urban planning Master plan oz @irovnica The house of culture Vrba Bypass road Cultural heritage S pripravo novega občinskega prostorskega načrta občine Žirovnica se obravnava tudi razvojni potencial tipične slovenske gručaste vasi z dislocirano dominanto, obdane z značilno kulturno krajino in visoko simbolno vrednostjo na nacionalnem nivoju. Varovano območje kulturne dediščine s spomenikom - Prešernova rojstna hiša predstavlja razvojni potencial za vas Vrba, občino in državo znotraj EU, ki ga je nedvomno potrebno ohraniti, ne pa tudi zavirati v razvoju. Zato bosta v ta prostor v prihodnosti umeščena dva objekta: Dom kulture Vrba in obvozna cesta, ki naj hkrati rešuje prometno vozlišče Vrba in odpira pogled na značilne vedute kraja. V procesu izdelave OPN prihaja do usklajevanj različnih interesov v prostoru z upoštevanjem vseh varstvenih režimov in javno izraženega mnenja krajanov na predstavitvi. Dopolnjen osnutek OPN bo obravnaval variantne rešitve. While preparing master plan of municipality Žirovnica, development and spatial potential of typical Slovenian village was identified as important factor. Vrba is placed in typical highly symbolical cultural landscape of Gorenska region, it is formed as group of houses with a church as dislocated landmark. Vrba is preserved as cultural heritage where national poet was born and it is therefore protected. It represents an identity of Slovenian landscape. Vulnerability of the place is very high, but it needs to be part of new spatial planning and development of the municipality, the state and the European Union. Therefore new bypass road, and the house of culture is planed to be designed. By bypass road problems ^ith the traffic in the village center will be solved, and some important views will be pointed. In the decision making process the public interest was censored, so as all protection regimes were included. In suplemated plan different variants will be proceeding. 1. Uvod Bogata literarnozgodovinska dediščina občine predstavlja potencial za razvoj dejavnosti, kot so: vzgoja in izobraževanje v navezavi s turizmom in rekreacijo. Vrba je kulturni spomenik državnega pomena in ima visoko simbolno vrednost na nacionalni ravni, kar predstavlja možnost za gospodarski, kulturni in s tem povezan prostorski razvoj Vrbe in občine Žirovnica. jema odločitve, ki so razvojno naravnane, ob tem pa upošteva temeljno načelo prostorskega načrtovanja, torej vzdržen prostorski razvoj; »to pomeni zagotavljanje take rabe prostora in prostorskih ureditev, ki ob varovanju okolja, ohranjanju narave in trajnostni rabi naravnih dobrin, ohranjanju kulturne dediščine in dragih kakovosti naravnega in bivalnega okolja omogoča zadovoljitev potreb sedanje generacije brez ogrožanja prihodnjih generacij« (SPRS, 2004). Še veljavni prostorski plan se v skladu z Zakonom o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07; v nadaljevanju: ZPNačrt) nadomesti z občinskim prostorskim načrtom (OPN), ki bo opredelil prostorski razvoj občine in podal usmeritve za urejanje prostora v občini Žirovnica v novih družbenogospodarskih pogojih, tehnološki globaliza-ciji in članstvu Republike Slovenije v Evropski uniji. Pravno podlago za pripravo PNO predstavlja ZPNačrt. V okvira OPN Občina Žirovnica spre- Značilnosti Vrbe: • Naselje je dominantne oblike. • Je kvalitetno izoblikovano in vgrajeno v kulturno krajino z dodatno grajeno dislocirano dominanto. • Je vizualno pomemben gradnik kulturne krajine. • Je strnjeno naselje, v katerem so domačije/stavbe razpostavljene nepravilno v eni ali več povezanih skupinah. Gračasta oblika naselitve je po izvora lahko prvotna, kot samostojna oblika ali vezana na pravilne (načrtovane) razporeditve. letnik 18, št. 1/07 • Naselje je grajeno kot strnjena celota; posamezne domačije se med seboj stikajo ali celo zraščajo. • Značilna je celovita zunanja podoba naselbinskega telesa z enotnim gabaritom. • Celotno naselje je dominantno izpostavljeno; vertikalna posebnost je v kontrastnem odnosu s kulturno krajino. • Posebej izoblikovana in postavljena arhitektura je ob enem ob robov naselja. Deloma določa vlogo naselja v prostoru, deloma arhitekturno hierarhijo. • Vrba je ena temeljnih sestavin krajin-skoarhitekturne identitete (Fister, 1993). Kulturni in simbolni pomen naselja Vrba v občini Žirovnica nosi identiteto na nacionalni ravni. Visoka pričevalna vrednost, preplet kulturnih pojavov in sožitje z naravnimi danostmi - kulturna in naravna dediščina so nosilci prostorske identitete in simbolne vloge v družbeni zavesti, zato je glavna omejitev razvoja Vrbe prav kulturna dediščina. V prostor med regionalno cesto Žirovnica-Vrba in regionalno cesto Žirovnica-Begunje, ki povezuje večino naselij v občini, oziroma v prostor Vrbe ali njene neposredne okolice in kmetijskih površin med Vrbo in Breznico, bosta v prihodnosti umeščena dva prednostna objekta za razvoj občine. To bosta kulturni dom oziroma sprejemno kulturni center Vrba in obvoznica Vrba. Učinki, ki se jih želi doseči z umestitvijo teh objektov v prostor, so: • Najboljši možni izkoristek turističnega potenciala, ki ga ima Vrba kot bodoči kulturni spomenik državnega pomena, katerega najžlahtnejši del sta pesnik France Prešeren in njegova rojstna hiša v Vrbi, V njej sta rojena še Anton Vovk in Janez Zlatoust Pogačar • Obvoznica, s katero bi se doseglo čim boljšo povezavo med obema regionalnima cestama, posredno pa boljšo povezavo občinskega središča z novo gorenjsko avtocesto. Cesta bi reševala prometno situacijo vasi. Sprejemno kulturni center v Vrbi ali neposredni okolici bi bil objekt, ki bi služil potrebam občanov občine Žirovnica in obiskovalcem Vrbe. Z umestitvijo takega objekta v prostor Vrbe ali neposredne okolice bi se izboljšala povezanost Vrbe z ostalo občino, kar bi bilo možno doseči s potekom obvoznice mimo Vrbe. 2. Vsebina in kapacitete predvidenih objektov sprejemno kulturnega centra Preglednica 1: Predvidena površina prostorov v objektu in parkovnem delu zunaj objekta Vsebina m2 Javni program - turistična pisarna s prodajo spominkov 15 - galerijski prostor 100 - dvorana s pomožnimi prostori 370 Skupaj 301 Zasebni program - prostor za pogostitve 90 - sobe 60 - kuhinja 30 - jedilnica 83 - komunikacije (stopnišča, hodniki, dvigalo) 38 Skupaj 485 Skupni program - skladišče 100 - sanitarije 30 - predavalnica (sejna soba) 80 - knjižnica, čitalnica, klubski prostor 100 - vhodna avla 80 Skupaj 390 SKUPAJ 1.176 Funkcionalne povr{ine - ploščad pred objektom 100 - dostopne poti - komunikacije okoli 100 - parkirni prostori - avtomobili - parkirni prostori - invalidi - parkirni prostori - avtobusi okoli 1300 - obračališče okoli 70 Skupaj 1570 Parkovne povr{ine - prostor za pogostitve na prostem - gostinski vrt - slaščičarna na prostem 400 - otroško igrišče 200 - forma viva in parkovni prostori za druženje na prostem 100 - sprehajališče z navezavo na kulturno pot, rojstno hišo Franceta Prešerna in športno-prireditveno dvorano 100 Skupaj 800 SKUPAJ + parkiranje, obračanje, komunikacije okoli 2370 m letnik 18, št. 1/07 Za sprejemno kulturni center je občinska uprava pripravila dokument identifikacije investicijskega projekta, iz katerega so razvidne potrebe po dejavnostih in prostorih, ki bi jih moral tak center vsebovati. Rezultati so pridobljeni na podlagi široke ankete med vsemi zainteresiranimi in aktivnimi izvajalci programov na področju kulture. V objektu bi se izvajalo več javnih funkcij -turistična in kulturna. Zagotovljena mora biti dobra dostopnost in možnost parkiranja. Program objekta bi bil razdeljen na zasebni in javni del z določeni prostori v skupni rabi. Za dimenzioniranje tovrstnih objektov ni predpisanih norm, tako da se uporabljajo tuji predpisi ali razna gradiva, učbeniki domačih avtorjev ipd. Po priporočilih prof. Pogačnika naj bi stanovanjske soseske s 3.000 ali več prebivalci imele družbeni center s površino od 750 do 1.000 m2 ali od 1,5 do 2,0 m^ na prebivalca. Program takega centra obsega čitalnico, knjižnico, študijsko sobo, prostore za ljubiteljske dejavnosti, manjši razstavni prostor, dvorano s približno 250 sedeži (ki jo je možno pregraditi v večjo in manjšo dvorano), glasbeno sobo, pisarno ipd. Lokacija naj bo središčna in povezana s športnorekreacijskimi površinami, s šolo, trgovinami ter ostalim skupnim programom soseske in to znotraj radija dostopnosti 500 m (Urbanistično planiranje, A. Pogačnik). Občina Žirovnica je po številu prebivalcev primerljiva s tako sosesko, vendar zaradi razgibanosti poselitvenih površin in razdeljenosti na posamezna naselja ni popolnoma primerljiva temu vzorcu. V primeru območja občine je sprejemljiva decentralizacija teh dejavnosti po posameznih lokacijah, pa tudi priporočenega radija dostopnosti za vse prebivalce ni mogoče doseči, dejavnosti oziroma objekti pa morajo služiti vsem prebivalcem občine. Kljub temu pa se lahko na teh temeljih določi potrebna površina zemljišča za kulturni dom. Za občino Žirovnica bi tako zemljišče moralo biti veliko od 0.6 do 0.8 ha (vključeni objekt, dostopi, parkirišča in zelenice). V občini Žirovnica je že nekaj vsebine, predvidene za družbeni center, organizirane na drugih lokacijah. Specifičnost centra pri Vrbi je zahteva po gostinskem delu, ki ga priporočeni vzorec ne vsebuje. Zaključiti je potrebno, da je občinski program ustrezen, le da bi na samostojni lokaciji - brez drugih parkirnih prosto- rov v bližini, ali souporabe parkirnih prostorov drugih objektov - bilo potrebno rezervirati večje zemljišče (približno od 0.5 do 0.6 ha). Dokument, ki ga je pripravila občinska uprava, se podrobneje ne ukvarja s parkovnim delom oziroma pripadajočimi odprtimi površinami. Ne gre le za funkcionalne površine, kot so parkirišča, dostopi, vhodi, obračališča, sprejemne ploščadi in podobo. Gre za parkovni del s specifičnim programom, kjer se izvajajo javne funkcije - turistične, kulturne, izobraževalne in rekreacijske. 3. Variante lokacij sprejemno kulturnega centra Primerne lokacije za center bi bile tiste, ki so toliko odmaknjene od vasi Vrba, da ne kvarijo pogleda na vas in vedute, istočasno pa tako blizu kulturnih spomenikov, da je med njimi neposredna povezava za obiskovalce oziroma peš dostop po parkiranju. Potreba po parkirnih površinah se opredeli v odvisnosti od oddaljenosti od kulturnih objektov, ker so v Vrbi Slika 2: Tloris I. lokacije, 3D model in skica prostorske ureditve letnik 18, št. 1/07 ti Že delno zagotovljeni. Pri izbiri primerne lokacije centra je treba upoštevati tudi druge omejitve, ki se pojavljajo v prostoru, v tem konkretnem primeru elemente kulturne dediščine (ambientalno varstvo) in naravnih vrednot (Natura 2000), infrastrukturne koridorje in dostopnost. Kot primerne so doslej navedene tri lokacije, dve v Vrbi in ena na Breznici. Za vse lokacije velja, da so na območjih, za katera velja vrsta omejitev, tako da: • Obe lokaciji v Vrbi sta v vplivnem območju vasi. • Obe lokaciji v Vrbi sta na najkvalitetnejših kmetijskih zemljiščih. Za vse lokacije velja, da zaradi bližine naselja ne bo problemov s priključitvijo na komunalno, energetsko in komunikacijsko infrastrukturo. I. lokacija zahodu s skupno traso variant obvoznice A in B (ki so od Zavoda za varstvo narave ocenjene kot neprimerne), na vzhodu meji na območje kulturne dediščine - arheološko najdišče, na severu pa na odprte kmetijske površine. Če ne bodo izbrane trase obvoznice A ali B, bi na zahodu zemljišče mejilo na pot, ob kateri so naravno ohranjeni omejki (stagne) oziroma drevoredi, ki so ostanki gozda. Razpoložljivo zemljišče na tej lokaciji bi bilo okoli 0.55 ha. Oddaljenost zemljišča od Prešernove rojstne hiše je približno 200 m, oddaljenost od obstoječih parkirišč pa okoli 350 m. Na tej lokaciji ni nobenih omejitev zaradi infrastrukturnih objektov. Dostopnost območja je odvisna od izbire variante obvoznice. Če bi bili izbrani varianta A ali B, bi bil dostop lahko urejen iz obvoznice. Če pa te variante ne bodo izbrane, je možnost dostopa po poti ob južnem robu zemljišča, ki bi jo bilo potrebno razširiti, ker je zemljišče poti na strani proti vaškemu trgu široko samo 4.00 m. Pot je makadamska in zaraščena 7, obeh strani. Ena od predlaganih lokacij je na zahodnem delu vasi Vrba, nad ježo in potjo, v nivoju vasi. Območje je na južni strani omejeno s potjo, ki je del »poti kulturne dediščine«, na II. lokacija V Breznici je predlagana lokacija za sprejemno kulturni center južno od občinske stavbe. letnik18, št. 1/07 na kmetijskih površinah. Na tem mestu je v sedanjem načrtu opredeljena površina za predvideni upravni center v velikosti približno 1.00 ha. Planske opredelitve za ta prostor navajajo, da naj bi se objekt zasnovalo kot odprt javni prostor parkovnega značaja in parkirišča za objekte občine, cerkve, pokopališča, poslovilnih vežic, kulturni dom in Janšev čebelnjak. Za funkcionalno povezavo tega prostora z naštetimi objekti bo potrebno prestaviti cesto na južni rob območja, tako da se pridobi vmesni prostor med cesto in objekti. Na njem se lahko oblikuje odprt jav- ni prostor za programe, ki so sestavni del naštetih objektov. Pri izvedbi omenjenih posegov bo potrebno paziti, da panoramska slika cerkve in pokopališča ostane nedotaknjena. S predstavitvijo ceste in izgradnjo novih parkirišč se odpira možnost rekonstrukcije, dograditve oziroma nadomestne gradnje za upravno stavbo občine na obstoječi lokaciji. Lokacija sprejemno kulturnega centra bi morala biti na zahodnem delu tega območja, umaknjena iz vedut na kulturne spomenike, cerkev in pokopališče, ob stanovanjskem objektu, ki je zgrajen na južni strani Slika 4: Tloris II. lokacije, 3D model in skica prostorske ureditve letnik18, št.1/07 ceste. Prednost te lokacije je možnost izgradnje parkirišč za več objektov na enem mestu. Prednost pred drugimi lokacijami je tudi ta, da je zemljišče že opredeljeno kot stavbno. Površina, na kateri bi lahko brez škode pod kulturne spomenike v soseščini locirali center, je velika okoli 0.2 ha, pri čemer bi ureditve odprtega prostora segale v območje pred pokopališče. Cesta Žirovnica - Begunje, ki je na tem delu del »poti kulturne dediščine«, bo rekonstruirana in opremljena s pločnikom. Dostop do objektov bi lahko bil direktno s ceste. Peš dostopnost do Prešernove hiše in centra Vrbe je s te lokacije slabša, oddaljenost do centra Vrbe je okoli 1100 m ali 15 minut hoje. Območje lokacije je del območja Nature 2000 in ekološko pomembnega območja ter območja pričakovanih naravnih vrednot. Na posebnem varstvenem območju (Natura 2000) je kvalifikacijska vrsta navadni netopir (myotis myotis), ki ima v cerkvi v Brez-nici porodniško kolonijo, polje, južno od Breznice, pa je njihov prehranjevalni habitat. Netopirji se orientirajo tudi s pomočjo ohranjenih omejkov. Na tej lokaciji ni varovalnih pasov infrastrukture le v 15 m varovalnem pasu ceste. III. lokacija Predlagana lokacija 111 je na vzhodnem delu vasi Vrba, ob sedanji cesti proti Brezni-ci, zunaj predlaganega zaščitenega območja vasi, v trikotniku, ki ga tvorijo sedanja cesta proti Breznici na severozahodu, območje vasi na jugozahodu in predvidena trasa obvoznice na vzhodu (varianta C). Območje vasi je obenem območje kulturne dediščine, predvidene za razglasitev spomenika državnega pomena - vas Vrba. Južno od predlaganega območja - skozi vas - poteka pot kulturne dediščine. Na tej lokaciji je zadosti prostih površin, možnosti za gradnjo se kažejo na 0.6 ha - 0.9 ha (na severovzhodu do rezervata daljnovoda). Oddaljenost od Prešernove rojstne hiše je okoli 250 m skozi vas, oddaljenost do obstoječih parkirišč pred vasjo pa približno 380 m. Do Breznice je okoli 800 m. Uvoz v območje bi lahko bil s ceste Vrba - Breznica, ki bi se, v primeru izbire obvoznice variante C, severno od območja priključila na obvoznico. Zaradi poteka infrastrukturnih omrežij na obravnavanem zemljišču ni nobenih omejitev. letnik 18, št. 1/07 Slika 6: Tloris III. lokacije , 3D model in skica prostorske ureditve 4. Analiza ustreznosti posameznih lokacij Posamezne lokacije sprejemno kulturnega doma so primerjane po statusu zemljišča, velikosti zemljišča, ki je na voljo, dostopnosti, povezanosti z drugimi dejavnostmi, oddaljenosti od objektov v Vrbi, vplivu na naravno in kulturno dediščino, krajino in arhitekturno kraiino in obstoiečo infrastrukturo. 5. Variante obvoznice Vrba Cestno povezavo državna cesta - Vrba-Brez-nica je potrebno nadomestiti z obvozno cesto okoli Vrbe, ker je ta cesta ozko grlo povezave naselij ob cesti Žirovnica-Begunje z glavno cesto Vrba-Lesce in avtocesto. Smiselno bi bilo, ne pa tudi nujno, da se oba razvojno Domembna obiekta navezuieta. zato sta bila Q7 letnik 18, št. 1/07 Preglednica 2: Primerjalna analiza lokacij za dom kulture Vrba Status zemlji{~a kmetijsko stavbno kmetijsko LOKACIJA II LOKACIJA III LOKACIJA IV Velikost zemljišča 0.55 ha 0.20 ha 0.60 ha - 0.9 ha Dostopnost - z obvoznice ali - s poti (4 m široke) z regionalne ceste Žirovnica-Begunje s ceste Vrba-Breznica Povezanost z drugimi dejavnostmi ni povezave - cerkev - pokopališče - občina - stara dvorana ni povezave Oddaljenost od centra Vrbe 200 m 1100 m 250 m Oddaljenost od parkirišča v Vrbi 350 m 1250 m 380 m Vpliv na naravno dediščino ni vpliva natura 2000 ni vpliva Vpliv na kulturno dediščino vplivno območje vasi ni vpliva vplivno območje vasi Vpliv na krajino vpliv na značilno gručasto vas v kulturni krajini varovanje zelenih pasov med pozidanim vpliv na značilno gručasto vas v kulturni krajini Vpliv na arhitekturno krajino ni vpliva varovanje vedute na cerkev in pokopališče varovanje vedute na cerkev Vpliv na obstoječo infrastrukturo ni infrastrukture varstveni pas ceste 15 m ni infrastrukture Slika 7: Pregled celotnega obmo~ja Vrbe, Polja in Breznice z omejitvami letnik 18, št. 1/07 obravnavana v skupnem dokumentu. Predlagane so štiri variante obvoznice Vrba: ^ varianta A zahodno od Vrbe, okoli 120 m vzhodno od železniškega nadvoza na cesti Vrba^Lesce, ter z možnostjo križišča s cesto Žirovnica^Begunje v Zabreznici, ^ varianta B zahodno od Vrbe, okoli 120 m vzhodno od železniškega nadvoza na cesti Vrba-Lesce, ter z možnostjo križišča s cesto Žirovnica-Begunje v Breznici na začetku prestavljene ceste pred Planiko, ^ varianta C bi se začela južno od Vrbe na cesti Vrba-Lesce, obšla bi naselje z vzhodne strani ter se združila s sedanjo traso ceste Vrba-Breznica, ^ varianta D bi potekala od konca deviacije glavne ceste Vrba-Lesce pri avtocesti do Doslovč. Cesta bi imela tipski prečni profil 8.00 m (2 x 3.00 m vozišče, 2 x 1.00 m bankina). Izdelovalec idejne rešitve variant obvoznice Vrbe (CE DESIGN, Križe) je primerjal variante med seboj, jih točkoval glede na prometno učinkovitost, gradbene stroške, število potrebnih zemljišč za odkup in stališča dejavnikov v prostoru ter dobil sledečo skupno oceno variant: kot najprimernejša se pokaže varianta D, sledi B, za tem C in nato A. Viri in literatura Analiza razvojnih možnosti (2006) Domplan d. d., Kranj Fister, P. (2001) Celostno varstvo stavbnih in naselbinskih vrednot v prostorskem razvoju, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za arhitekturo, Ljubljana Fister, P. (1993) Arhitekturne krajine in regije Slovenije, Ministrstvo za okolje in prostor, Ljubljana Marušič, J. (1994) Smernice za varovanje krajine v Sloveniji, BF - IKA Marušič, J. (2002) Krajina in prostorski razvoj Slovenije ^ zasnova, Univerza v Ljubljani, BF, Oddelek za krajinsko arhitekturo, Ljubljana Ogrin, D. (1998) Preobrazba kulturne krajine Sloveniji kot posledica strukturnih sprememb v kmetijstvu zaradi pridružitve Evropski uniji, BF, Inštitut za krajinsko arhitekturo, Ljubljana Pogačnik, A. (1999) Urbanistično planiranje, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Ljubljana Prostor 2020 ^ Poselitev in prostorski razvoj Slovenije - zasnova, 2003, FF, Inštitut za geografijo, Ljubljana Strokovne podlage: Analiza stanja in teženj v prostoru (2006) Domplan d. d., Kranj Strokovne podlage: Študija ranljivosti prostora za Strategijo prostorskega razvoja občine Žirovnica (2006) Domplan d. d., Kranj Zakoni, pravilniki in veljavni dokumenti za obravnavano območje in hierarhično višji akti V predhodnih predstavitvah za krajane, ki so vključeni v proces načrtovanja, se je jasno pokazalo, da razmeroma enotno podpirajo le varianto C. 6. Sklep Po pregledu variantnih rešitev, predstavitvi krajanom in podanih stališč pristojnih organov in inštitucij se zaključi, da se za potrebe OPN Žirovnica v fazi osnutka predstavi variante doma kulture I, II, III in variante obvoznice Vrba A, B in C, pri čemer se izpostavi argumente stroke, soglasodajalcev in krajanov Petra Krajner, univ. dipl.inž.kraj.arh., Domplan d. d. PE URBANIZEM E-pošta: petra.krajner@ domplan.si