/ R E V I J A Z Z B Z A V R E D N O T E N O B S LO V E N I J E / B E S E D A 27 9 772463 821805 cena 3 eur Letnik IV ISSN 2463-8218 januar 2018 Kolumna / Jože Poglajen Dnevi dolgih jezikov Kolumna / Martin Premk Mir in dostojanstvo v Dražgošah V metežu zgodovine / Irena Uršič Pozabljeni pomembni domoljub S T R A N 6 S T R A N 7 S T R A N 1 5 Mir, sožitje, tovarištvo januar 20182 V Dražgoše je po sedmih različnih poteh prišlo več kot 400 pohodnikov Tradicionalna spominska prireditev v Dražgošah »Vemo, kdo so osvoboditelji in kdo izdajalci« O B L E T N I C A »Ne dovolim si, da nekdo skruni in nespoštljivo tepta in maže zame nekaj najsvetejšega, kot je spomin na vse junake, ki so se še kako zavedali nujnosti in upravičenosti narodnoosvobodilnega boja, ki so natančno vedeli, na kateri strani morajo stati, in ki so zaradi pravega domoljubja in narodne zavesti zmagali nad nacizmom in fašizmom, zato upravičeno pišejo zgodovino. Zato ostro obsojam vsako poveličevanje in rehabilitacijo domobranstva, kot se zdaj dogaja. Obsojam vse, ki z roko v roki z RKC delajo razdor med narodom, širijo sovraštvo in nestrpnost. Obsojam vse, ki pod krin- ko svobode govora širijo sovražni govor, in ta že postaja kar dovo- ljen način njihove komunikacije, namesto da bi bil prepovedan in kaznovan! Obsojam vse, ki hujskajo ljudi, potvarjajo zgodovino in brišejo iz učbenikov poglavja o NOB!« To misel je v slavnostnem govoru na tradicionalni slovesnosti v Dražgošah med drugim izrek- la Lara Jankovič, igralka, aktivistka in predsednica Gibanja TRS. Na osrednji slovesnosti 61. pri-reditve Po stezah partizan-ske Jelovice ob 76. obletnici dražgoške bitke se je pri spo- meniku v Dražgošah zbralo več kot šti- ri tisoč ljudi. Prišli so iz vse Slovenije, pa tudi iz zamejstva v Italiji in Avstriji. // BESEDILO IN FOTO: Janez Alič Med zbranimi so bili predsednik države Borut Pahor, ministri in strankarski ve- ljaki, predsednik slovenske borčevske organizacije Tit Turnšek in pa prvi predsednik države, Milan Kučan, ki je ta dan praznoval 77. rojstni dan, ter ča- stni predsednik ZZB za vrednote NOB, Janez Stanovnik, oba sta požela naj- večje navdušenje navzočih. Predsednik organizacijskega komiteja generalmajor Karel Lipič je v nagovoru vsem zaželel, da bi ohranili uporništvo, ki je Sloveniji prineslo svobodo, obenem pa je spomnil na dražgoško bitko pred 76 leti. Bitka je potekala od 9. do 11. ja- nuarja 1942, ko so se borci Cankarjeve- ga bataljona zaradi okupatorjeve velike premoči umaknili iz vasi na Jelovico. Okupatorji so se maščevali nad vasjo in prebivalci. Ustrelili so 41 domačinov, skoraj 80 so jih odgnali v koncentracij- ska taborišča, vas pa požgali. V kulturnem programu so nastopili Policijski orkester, Komorni zbor Slo- venskega prosvetnega društva Boro- vlje, operni pevci Tone Habjan, Rok Bavčar in Klemen Kelih s harmonikar- jem Nejcem Jemcem in dramski igra- lec Aljoša Ternovšek. Veličasten dražgoški spomenik je »kra- silo« 150 praporjev slovenskih veteran- skih organizacij. Janez Stanovnik (levo) v pogovoru z zastavonošo Pavlom Štorom iz Ajdovščine Predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije Tit Turnšek in članica predsedstva Tilka Bogovič 3 B E S E D A 6–7: Kolumni Jože Poglajen: Dnevi dolgih jezikov Martin Premk: Mir in dostojanstvo v Dražgošah 8: Komentar dr. France Križanič: Nekaj poudarkov iz gospodarske zgodovine Slovenije 9–11: Aktualno Kriza tradicionalnih strank in ofenziva novega fašizma Katalonija, Quo Vadis? 12–13: Reportaža Po sledeh nesreče Žanija V. Rupnika 15–16: V metežu zgodovine Pozabljeni pomembni domoljub Kam se izgublja socialna država 20–26: 70 let Zveze borcev Najstarejša veteranska organizacija Vse to sem doživel Tukaj so natisnili prvo številko Naše žene Fotografija na naslovnici: Slovesnost ob 76. obletnici dražgoške bitke (Foto: Janez Alič) SVOBODNA BESEDA je revija ZZB za vrednote NOB Slovenije za domoljubna, socialna, gospodarska, politična, zgodovinska in kulturna vprašanja doma in po svetu. Izhaja vsak zadnji petek v mesecu. Izdajatelj: ZZB za vrednote NOB Slovenije Zanj: Tit Turnšek, predsednik Uredniški odbor: dr. Maca Jogan, Božo Kovač, Mitja Meršol, Franc Štibernik. Odgovorni urednik: Janez Alič telefon: 041 686 322 elektronski naslov: svobodna.beseda@gmail.com Jezikovni pregled: Mirjam Furlan Lapanja Naslov uredništva in naročnin: ZZB za vrednote NOB Slovenija, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana telefon: (01) 434-44-45; fax: (01) 434-41-17 romana.jemec@zzb-nob.si Cena: 3 € letna naročnina: 36 evrov, trimesečna naročnina: 9 evrov ISSN 2463-8218. Transakcijski račun: SI56 0201 0001 8541 225 Davčna številka: SI 84151714 Tisk: Schwarz print, d. o. o. Ljubljana Ko in kadar beremo, da je svet na pragu tretje svetovne voj-ne, si v spomin prikličemo grozote dveh, ki jih moja ge- neracija na srečo ni doživela, a to ne pomeni, da jih ne pozna vsaj iz pripo- vedovanj in zapisov preživelih. Nevar- nosti prežijo vsepovsod in tu in tam že potekajo spopadi, ki imajo usodne in celo neslutene posledice. V svetu nastajajo pereče družbene razmere, ki nas opominjajo. Diploma- cija je vsak dan pred težkimi izzivi, kako preprečiti, da bi se konflikti raz- rasli v rožljanje orožja. Družbe pa so pred izzivi, kako v dobi, ko so informa- cije tako rekoč na dosegu roke, ustre- zno nagovarjati generacije in obliko- vati miselnosti, ki ne rušijo, ampak gradijo; ki niso postavljene na teme- lje strahu, predsodkov in stereotipov, ampak so utemeljene na solidarnosti, sočutju in humanitarnih načelih. Temelji holokavsta in drugih gro- zodejstev, ki so bila del vojn ali so do njih privedla, so v zavračanju drugih in drugačnih. Vodijo v diskriminacijo, ra- sizem, ksenofobijo, homofobijo, mizo- ginijo, nacionalizem, antisemitizem in druge oblike sovraštva in nestrpnosti. Ljudi, nezadovoljne zaradi svojega gospodarskega ali socialnega polo- žaja ali pa zgolj prežete s priučenimi predsodki oziroma stereotipi, ni tež- ko prepričati, da so prišleki ali morda sosedje slabonamerni, celo sovražni, da je njihova veroizpoved moteča, da so necivilizirani. Ljudi, ki se vsak dan srečujejo s strahom in občutkom ogro- ženosti, ni malo. Vsaka drugačnost je lahko razlog, da se njihov strah pove- ča, odziv pa se pokaže v agresivnosti in sovraštvu. Teh dveh čustvenih stanj ni težko podpihovati z najrazličnejšimi fobijami, »grešni kozli« so lahko ved- no pri roki: že »domači« Romi ali brez- domci, pa Slovenci z dediščino na ić, da drugih niti ne omenjam. Prestraše- ne ljudi je težko prepričati, da na sve- tu niso sami in da so varni. Predsodki in strah ovirajo dialog, sodelovanje in medsebojno spoštovanje. Izhod pa ni v izobčenju in izolaciji, temveč v strp- nosti in razumevanju. Leta 2015 sem obiskala Auschwitz, kraj razčlovečenja in organiziranega pobijanja. Leta 2016 sem se v Mautha- usnu v Avstriji udeležila slovesnosti ob obletnici osvoboditve taborišča, nago- vorila udeležence in v spomin žrtvam položila venec. Bila sem priča pretres- ljivima opomnikoma grozodejstev, za katere želim, da jih ne bi bilo ne nekoč in ne v prihodnosti. Rasizem, vodilo Hitlerjevih programov, je bil utemeljen na prepričanju, da obstajajo večvred- ne in manjvredne rase. Prav na temelju prepričanja o večvrednosti so se doga- jala grozodejstva tudi na območju nek- danje Jugoslavije (Srebrenica 1995), pa tudi drugje (Ruanda 1994). Žal se kljub številnim mednarodnim pravnim zavezam o spoštovanju človekovih pravic človeštvo včasih zdi nemočno v boju proti genocidom in drugim obli- kam nesprejemljivega ravnanja. Prav zato se moramo vsi vprašati, ali storimo dovolj, da bi mladi rodovi spoznali genocidna dejanja in holoka- vst kot resničen zgodovinski poskus iztrebiti celotne narode in njihove kul- ture. Država in njene ustanove bi mo- rale storiti še več za razvoj kritičnega pogleda na uporabo in zlorabo družbe- ne moči. Vedno so za zlorabe odgovor- ni posamezniki, organizacije in države, ki dopustijo, da se v imenu posvečenih ciljev teptajo temeljne človekove pra- vice in svoboščine in se s tem ustvar- jajo možnosti za holokavste in genoci- de v sodobnem svetu. Poučevanje in spoznavanje vseh dimenzij preteklosti lahko pripomoreta k razumevanju pos- ledic predsodkov, stereotipov, rasizma, antisemitizma ter različnih nestrpnih ali sovražnih pojavov v družbi. Holokavst ali genocid lahko prepreči- mo. Za to smo odgovorni vsi. Lahko pra- vočasno zaustavimo bohotenje različnih oblik sovraštva. Še bolje je, da ustvarja- mo takšno družbeno ozračje, ki skrajnim ideologijam večvrednosti ne dopušča rasti. In to pravočasno, da ne bo kdaj prepozno, o čemer priča zgodovina. Človeštvo nemočno v boju proti genocidom // PIŠE: Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic U V O D N I K januar 20184 N O V I C E Pravica do dostojanstva je osnovna človekova pravica V počastitev mednarodnega dneva spomina na žrtve genocida in mednarodnega dneva človekovih pravic je v ZRC SAZU potekal za- nimiv pogovor z izjemnimi ženskami, ki ga je odlično moderira- la Saša Petejan iz Zavoda APIS. Po uvodnih nagovorih velepo- slanice mag. Blanke Jamnišek z Ministrstva za zunanje zadeve RS, ki je bilo soorganizator dogodka, in prof. dr. Marine Lukšič Hacin, predstojnice Inštituta za slovensko izseljenstvo in migra- cije ZRC SAZU, so spregovorili gostje: psihiatrinja in predsedni- ca Slovenske filantropije dr. Anica Mikuš Kos, prof. dr. Vasilka Sancin, mednarodna pravnica, prodekanka in vodja katedre za mednarodno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, in ob odsotnosti obolele zaslužne profesorice dr. Mace Jogan njen mož Savin Jogan. Sogovorniki so vsak iz svoje izkušnje osvetlili nekaj perečih tem iz nabora vprašanj človekovih pravic. Kot osrednja tema se je pojavljala pravica do človekovega dostojanstva. Vsak v svo- jem kontekstu so namreč poudarili, da je vsakdo upravičen do dostojanstvenega življenja ne glede na to, ali gre za begunce ali migrante, za moške ali ženske ali kakor koli že ločene kategori- je, kakršne je mogoče slišati tudi v aktualnih slovenskih politič- nih razpravah, ki pogosto postajajo samoumevne resnice. Slišali smo, da moramo obravnavati posameznike kot posameznike, ne kot pripadnike verskih, etničnih, socialnih ali drugih skupin. Go- vorniki so se dotaknili tudi vprašanja kolektivne krivde države za genocid, pa delitev na naše in vaše oziroma na agresorje in bra- nilce, torej osvoboditelje, ki so upravičeni do uporabe sile – a ne tako, da sami ravnajo enako kot agresorji in povzročajo podobne ali še hujše grozote. Besedilo in foto: Jožica Hribar Ura spomina z Ivanom Grobelnikom - Ivom »Narodnoosvobodilni boj je bil prelomno dejanje v naši zgodo- vini. To je bila narodna obramba, boj proti okupatorju, kar je v vseh kulturah vselej pozitivno dejanje. Vsaka vojna je, kakor pravijo, trda in težka ter prizadene tudi veliko nedolžnih žrtev. Na splošno je bil narodnoosvobodilni boj eno najsvetlejših obdobij naše zgodovine, na katero moramo biti zelo ponosni. Kaj bi sporočili mladim?« je ob koncu več kot uro trajajoče- ga pogovora Ivana Grobelnika - Iva, partizana in terenskega aktivista, vprašala Teja Brdnik, učenka Osnovne šole Draga Kobala v Mariboru. V mariborskem Muzeju narodne osvobo- ditve je vodila 62. uro spomina in prvič v okviru te tradicio- nalne zgodovinske ure gostila udeleženca NOB. Težko ji je bilo usmerjati reko spominov, ko se je začela valiti in prelivati po dvorani iz še edinega živega izmed šesterice, ki se je sredi decembra leta 1944 spontano odločila iz Starega piskra v sre- dišču Celja osvoboditi več kot sto zapornikov, katerim je oku- pator namenil usodo talcev. »V 98. leto sem zakoračil in takšne mladosti, kot jo imate danes, mi nismo imeli. Vaše življenjske priložnosti so povsem drugačne od naših, zato: učite se in srkajte znanje, ki ga imate na pretek na voljo. Le tako boste storili najboljše zase in za dr- žavo, v kateri živimo. Zavedajte se, v kako lepi državi živite,« je v odgovor mladim položil na srce Ivan Grobelnik. Ko je ori- sal potek ene najdrznejših akcij druge svetovne vojne v Evro- pi, je poudaril, da je bilo to dejanje po vojni dolga leta skoraj povsem prezrto, saj je bilo izvedeno brez vednosti takratnega partizanskega vodstva. Borica Vičar, predsednica odbora za aktivnosti mladih pri mariborski ZB NOB, se je zahvalila Ivanu Grobelniku: »Ta ura bo šla z nami v življenje. Dokler bomo mi, boste z nami tudi vi.« Za prizadevno spodbujanje mladih k raziskovanju zgodovine NOB se je še zahvalila Marjetki Berlič, učiteljici zgodovine na OŠ Draga Kobala. Dr. Marjan Žnidarič, predsednik ZB NOB Maribor, je kot vedno dodal sklepno misel: »Poleg pohoda 14. divizije na Štajersko in poleg osvobojenih ozemelj je akcija Stari pisker tretji dogodek, ki se je vtisnil v zgodovinski spomin slovenskega naroda. Ta akcija je ena od zelo svetlih zvezd na nebu zgodovinskega dogajanja na Slovenskem v času druge svetovne vojne.« Besedilo in foto: A. Š. Krepitev čezmejnega sodelovanja Kolpa ni samo naša najčistejša reka, je tudi reka, ki razmejuje dve sosednji državi, vendar le teritorialno, ne pa tudi ljudi, ki ob njej in z njo živijo na obeh straneh njene struge. Stoletja na- zaj so prebivalci z obeh bregov živeli v sožitju, pletli družinske in prijateljske vezi ter skupaj kljubovali vsem nevšečnostim in nevarnostim, ki so jim grozile skozi posamezna zgodovinska obdobja, tudi v času narodnoosvobodilnega boja med drugo svetovno vojno. Tako ustvarjenih vezi ne more uničiti in izničiti nobena meja, pa naj bo še tako visoka ali utrjena. Dokaz za to smo člani Združenj borcev za vrednote NOB Črnomelj, Metlika in Semič ter člani Udruge antifašista i antifašističkih boraca (UABA) iz Duge Rese, Karlovca in Zagreba Jug. Že pred nekaj časa smo okrepili nekoliko oslabljene medsebojne stike s srečanji na slo- vesnostih v počastitev dogodkov iz časov skupnega boja zoper nacizem in fašizem ter njunih pomagačev iz domačih logov, zdaj pa smo ugotovili, da je prišel čas, da to sodelovanje pog- lobimo in utrdimo. Udeleženci pogovora (z leve): Anica Mikuš Kos, Saša Petejan, Vasilka Sancin in Savin Jogan Borica Vičar (na desni) se je zahvalila Ivanu Grobelniku in Teji Brdnik za poučno uro iz zgodovine NOB 5 28. novembra minulega leta je bil dan, ko so se na povabi- lo belokranjskih ZZZB NOB z obiskom odzvali predstavniki UABA Karlovca, Duge Rese in Zagreb Jug. V uradnem delu smo jim predstavili organizacijo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije in članstvo, posebej pa pri nas v Beli krajini načine odločanja, financiranja in ohranjanja vrednot NOB skupaj z ohranjanjem, vzdrževanjem in obnovo spome- nikov in spominskih obeležij. Gostje so nam predstavili svoje težave, ki jim imajo na Hr- vaškem, in izrazili željo o tesnejšem sodelovanju in pogostejših srečanjih. Ugotovili smo tudi, da imamo na dogodke iz polpre- tekle zgodovine enake poglede, kar nas še bolj zbližuje in s tem še močneje povezuje. Zato smo ugotovitve s pogovora strnili v skupno sporočilo, v katerem smo med drugim zapisali, da bomo svoje moči usmerjali v trajno ohranjanje skupnih in osebnostnih vrednot, pridobljenih v času odpora proti nacizmu in fašizmu, opozarjali pristojne na potrebo po ohranjanju, vzdrževanju in obnavljanju spominskih obeležij in spomenikov iz obdobja NOB ter gojili dobrososedske in prijateljske odnose. Skupaj smo nato obiskali še Mestno muzejsko zbirko Črnomlja in kraj tragične nesreče FrancaRozmana - Staneta. Besedilo in foto: Franci Jontes Prijazna izkušnja z mitingom Po drugem ogledu (prvič sem jo videl na predpremieri) lutkovne multimedijske predstave Miting že lahko rečem, da je zadeva prestala kritično presojo, in jo zlahka priporočim tudi drugim organizacijam ZZB NOB, da popestrijo letna družabna sre- čanja članstva s to simpatično, hudo- mušno, a tudi zelo resno predstavitvijo vloge kulture v NOB. V Društvu Zar- ja spominov Velike Lašče smo namreč prisluhnili vabilu av- torja predstave, Jo- žefu Pernarčiču (mi- mogrede, informa- cija je bila primerno razposlana vsem organizacijam in združenjem v Sloveniji), obenem pa smo rešili vprašanje, kako popestriti naše tradici- onalno prednovoletno druženje, ki ga vedno zaznamuje tudi kulturni del. S tokratno izbiro je bilo članstvo zelo zadovoljno, kar se je čutilo tudi po razpoloženju po predstavi, ko smo se še celo uro družili v prijetnem pogovoru o vsem, kar nas teži in druži, pa tudi z ekipo, ki je izvedla predstavo. To je bilo prvo gostovanje Lutkovnega gledališča EU iz Zaloga pri Ljubljani po predpremieri in premieri v njegovem domicilnem gledali- šču v Zalogu. Tudi člani gledališča in sam avtor predstave so bili prijetno presenečeni nad sprejetostjo predstave in pa nad primernostjo za taka srečanja. Zato se le opogumite in pokličite tovariša Jožefa ter se dogo- vorite z njim za predstavo – ne bo vam žal! Njegov kontakt je: jozef.pernarcic@telemach.net ali telefon: 040 391 091 Srečko Knafelc, Društvo zarja spominov Zločin na zadnji dan leta 1943 Ob 74. obletnici ustrelitve 25 talcev v opuščeni gramozni jami v Medvodah je medvoška borčevska organizacija 30. decembra pripravila tradicionalno vsakoletno spominsko slovesnost v spo- min tem žrtvam. Na prireditvi so sodelovali Godba Medvode, Lovski pevski zbor, recitatorji, 15 praporščakov in delegacije ZB Logatec, ZB Škofja Loka in Prešernove brigade iz Kranja. Slavnostni nagovor je imel predsednik medvoške ZB Vladi- mir Bertoncelj. Med drugim je omenil, da se je zločin zgodil na zadnji dan leta 1943. Žrtve so nacisti pripeljali zvezane iz begunj- skih zaporov in jih pokončali v znamenje izkazovanja premoči in predvsem v opomin prebivalstvu, kaj se bo zgodilo slehernemu, ki bi sodeloval v uporu. Poboj je sledil naraščajočemu narodnoosvobodilnemu boju. Okupator je s svojo specialno policijsko enoto – gestapom ne- nehno spremljal dogajanje v odporniškem delovanju tako parti- zanov kot tudi sumljivih aktivistov OF na območju Medvod in po okoliških vaseh ter surovo ukrepal, kadar se je čutil ogroženega ali kadar je spoznal priložnost, da z napadom lahko uporništvu zada usodnejše posledice. Tako je bil septembra leta 1943 izveden policijski napad na udeležence zvijačno organiziranega sestanka v eni od hiš v vasi Goričane, kateremu naj bi prisostvoval tudi partizanom hlinjeno naklonjeni gestapovski oficir z Bleda. Ta se je na svo- jih potovanjih na sedež gestapa v Ljubljani običajno zausta- vljal v gostilni na Klancu v Medvodah in tam od prisotnih pri- dobival zanj pomembne informacije. Partizani in aktivisti OF so namreč naivno verjeli v njegovo z različnimi nepomemb- nimi darili izkazovano naklonjenost in upali na izdatnejšo po- moč v orožju ali intervencije pri nacističnih oblasteh v zvezi z zaporniki ali internirankami. Cena za naivnost je bila visoka: trije mrtvi udeleženci, nekaj ujetih in pozneje ustreljenih v sku- pini 25 talcev v Šentvidu nad Ljubljano. Matevž Barle januar 20186 K O L U M N A Jože Poglajen Dnevi dolgih jezikov Š tiri mesece pred parlamentarnimi volitvami ankete na- kazujejo, da bo zmagovalka Janševa SDS. Prednost pred zasledovalkami sicer ni velika, je pa stalna. SDS je na prvem mestu že od padca popularnosti zmago- valke prejšnjih volitev. Za razliko od drugih strank ima SDS fanatično volilno telo približno dvesto tisoč Janši popolnoma zvestih volivcev, ki so imuni proti aferam in škandalom vodstva stranke. Zato ni verjetno, da bi stranka zaradi nezakonite- ga posojila v vrednosti 450.000 evrov, ki ga je v zelo sumljivih okoliš- činah za predvolilno kampanjo najel Janša, izgubila omembe vred- no število glasov. Tudi Janševo priznanje, da so pri najemu tega »balkanskega« posojila res kršili zakon o financiranju strank, jim vere v vodjo zagotovo ne bo vzelo Toda takšen – za Janšo nenavadno krotek – odziv je v javnosti sprožil niz zoprnih vprašanj. Najpomembnejše med njimi je, od kod priha- ja ta denar. Ali držijo namigi dobro poučenih o denarnem podzemlju, da je Janša skle- nil aktivirati del zlatih rezerv stranke, to je gotovino od ne- dovoljene trgovine Janše in njegovih ožjih sodelavcev z orožjem v prvih letih osamo- svojitve, ki naj bi jo takrat v kovčkih odnašali na vse strani neba, tudi na jug? Ali pa gre za denar, ki naj bi ga po sod- bi avstrijskega sodišča v pod- kupovalni aferi Patria dobila SDS? Vsaj nekdanja finančna ministrica Republike srbske brez dlake na jeziku govori o kovčkih denarja iz Slovenije v BiH. Če to drži, po- tem je razumljivo, zakaj Janše ni zanimal izvor denarja, ki mu ga je na lepe oči posodila neka mlada dama Dijana iz Prijedora. Kot že rečeno, tudi ta kriminalno-politična afera, v katero je do grla vpleten Janša, njegovih privržencev ne bo odvrnila od idola. Zato bo Janša verjetno dobil formalno možnost, da oblikuje novo vlado. Toda za to, da bi prišel do tega želenega cilja, bi potreboval koali- cijske partnerke, ki bi za osvojitev Janševe oblasti prispevale, deni- mo, vsaj od 15 do 20 poslanskih glasov. V Janševo senco so do zdaj ubogljivo stopali krščanski demokrati. Sodelovali so v vseh Janševih vladah in skupno nastopali tudi, ko so bili v opoziciji. Ta politična ljubezen se je ohladila, ko so janšisti v NSi ob sicer blagih kritikah iz vrst krščanskih demokratov na račun Janše poskusili izvesti notranji prevrat. To jim ni uspelo in predsednica NSi Novakova jim je tudi zato vrnila udarec, ko je izrekla zgodovinski »ne, v vlado, ki bi jo vodil Janša ne bomo stopili«. Nekaj takega ponavlja tudi večni šef upokojenske stranke Erjavec. Janša bi potemtakem tudi ob morebitni relativni volilni zmagi ostal sam, kajti tudi od strank levo od SDS ni pričakovati, da bi se družile z njim. Neznanka je Lista Marjana Šar- ca, če se bo prebila v parlament, a tudi Šarec bi verjetno zavezništvo pogojeval s tem, da te vlade ne bi vodil Janša, kar bi pot v vladajočo koalicijo odprlo tudi krščanskim demokratom. Ne gre spregledati, da Šarec in vplivni Tonin, ki bi lahko na kongresu stranke NSi zamenjal Novakovo, že sodelujeta na kamniški občinski ravni. Desna vlada to- rej ni nemogoča, toda problem je Janša. Da je Janša vse težji mlinski kamen za vratom stranke, se počasi za- vedajo tudi nekateri v stranki, ki so se naveličali leta in leta čepeti v opoziciji. Kar nekaj – sicer prikritih – znamenj je, da v stranki nekaj škriplje. Glasnega nasprotovanja vodji, ki jih – kar zadeva osvoji- tve oblasti – vodi iz poraza v po- raz, sicer ni. So pa druge metode, kako se ga rešiti, denimo tako, da mariborskemu Večeru poš- lješ kopijo pogodbe za omenjeno nezakonito posojilo iz Republike Srbske. To bi lahko storil le nek- do iz najožjega kroga Janševih zaupnikov, kajti za ozadje tega posojila je vedelo zelo malo lju- di. Janša se je tako znašel v kotu, kajti kriminalistične in finančne preiskave te zadeve se lahko zanj slabo končajo. Če bodo seveda or- gani nadzora in pregona imeli toliko »kojones«, kot rad reče Grims, da bi se resno lotili preiskovanja suma pranja denarja. A za predvolilno zadržanost strank do sklepanja zavezništev s SDS ni kriv le Janša, ampak tudi njegovi jurišniki Grims, Gorenak, Pojbič, Beznik, Mahnič, ki prav nič ne varčujejo z zmerjanjem in žalitvami privržencev tako levih kot desnih strank, novinarjev in vseh, ki bi na glas podvomili o njihovem idolu Janši, da so zarukani in zabiti. Pravi dan dolgih jezikov so omenjeni uprizorili v razpravi o ustavni obtožbi predsednika vlade. Omenjeni jurišniki so tako največ govorili o jajcih notranje ministrice, o Cerarjevih oslovskih ušesih, zajcih med poslan- ci, o levičarjih, ki »držijo štango invaziji radikalnega islama na Evro- po, ki ga poganja denar levičarskega špekulativnega velekapitala tipa Soros« … Kdo pameten bi šel s takimi v španovijo? Da je Janša vse težji mlinski kamen za vratom stranke, se počasi zavedajo tudi nekateri v stranki, ki so se naveličali leta in leta čepeti v opoziciji. Kar nekaj – sicer prikritih – znamenj je, da v stranki nekaj škriplje. 7 N ekoliko pred proslavo v Dražgošah je dr. Jože Dež- man na več naslovov poslal javno pismo, v katerem se »zavzema« za dostojno ureditev grobnice oziro- ma spomenika v Dražgošah, za končanje »ateistič- nih obredov« ob spomeniku in nekaj podobnega. Pismo je poslal tudi na moj osebni naslov ter sem mu odgovoril. Ker menim, da si bralci zaslužijo videti to »dopisova- nje«, ga objavljam v celoti: »Lep pozdrav! Dr. Dežman, v celoti se strinjam z vami, da si grobišče v Dražgošah zasluži mir in dostojanstvo ter imena umrlih. Da pa lahko nadaljujemo dialog, mi, prosim, odgovorite na dve vprašanji: Zakaj me naslavljate s 'komunističnim veteranom'? Nikoli nisem bil član ZKS ali katere koli druge stranke – za razliko od Vas. Zakaj ste mi sploh poslali to pismo? Nikoli nisem bil niti član ZZB ali katerega koli državnega organa, ki bi urejal grobišča – za razliko od Vas. Vnaprej hvala za odgovor. Lep dan, Martin Premk« »Spoštovani, ker sem dovolj dolgo živel v ko- munističnih vrstah, si pač lahko dovolim, da če vidim človeka, ki je ujet v najbolj utesnjujo- če šablone nekdanjega sistema ohranjanja in razvijanja revolu- cionarnih izročil, da ga pač uvr- stim med komunistične relikte. In s svojimi javnimi nastopi več kot sodite mednje. Drugo, kar se vas bolj tiče, pa je v prispevku v Dilemah, kjer opozarjam na vsakršno nespo- dobnost vaše sintagme o enem procentu, ki naj bi nasprotoval parti- zanom. Tega pa tudi najbolj zadrti varuhi izročil v starih časih ne bi upali izreči. Lep pozdrav, Jože Dežman« »Lep pozdrav! Ne razumem, na kakšen način sem ujet med 'komunistične relikte', saj nikoli nisem bil komunist. Menda pa imam pravico do svobode mišljenja in izražanja – ali pač ne? Če se ne bi posluževali žalitev in poniževanj, bi tudi pravilno povzeli moje besede, da se je zgolj en odstotek Slovencev (in nobena Sloven- ka) pridružil domobrancem, in ne da je 'nasprotoval partizanom'. In kaj ima vse to skupaj z dostojno ureditvijo grobišča umrlih v Dražgošah? Lep dan Martin Premk« Potem odgovora ni bilo več. Res je zanimivo, da lahko pri nas razni spreobrnjeni zadrti komunisti ali celo nekdanji ovaduhi Udbe brez slabe vesti s »komunističnim reliktom« zmerjajo človeka, ki nikoli ni bil član ne ZKS ne katere koli druge stranke. Očitno je moja edina napa- ka, da se z zgodovino ukvarjam kot znanstvenik in je ne potvarjam v propagandne namene kot sluga kakšne bedne politične stranke. Vsem nam je lahko kristalno jasno, da pismo dr. Dežmana nima nikakršne povezave z »mirom in dostojanstvom« pred spomenikom oziroma grobnico v Dražgošah, temveč je le še ena zloraba zgodovinske tra- gedije v politične namene. Podobno kot s »spravo«, ki že davno nima več plemenitega namena pomirjanja strasti in združevanja, temveč samo še potvarjanja zgodovine in razdvajanja, se je zgodilo tudi z urejanjem skritih grobišč. Namesto da bi človeške ostanke dostojno pokopali, jih fotografirajo in nas s slikami kosti bom- bardirajo iz sredstev javne- ga obveščanja. Ali so kdaj svojci umrlih dali soglas- je za snemanje posmrtnih ostankov? Ali pa za to, da se poleg odkrith človeških ostankov nekdo še zagos- lavno smehlja, kot da je pravkar uplenil kapitalnega nosoroga na safariju? Ali je treba kazati kosti ustašev in drugih med vojno ali po njej pobitih? Saj nam je na voljo dosti izvirnih fotografij, da dobro vemo, kako so bili ti »junaki« videti in kaj so po- čeli. Saj to niso Vizigoti ali Langobardi, da bi lahko edino s pomočjo arheoloških ostankov kaj izvedeli o njih. Zakaj so ti posnetki samo takrat, ko se najdejo ostanki »žrtev revolucijonarnega nasilja«? Ko se odkrijejo grobovi vseh drugih vojakov iz druge svetovne vojne, ali iz prve svetovne vojne, ali pa napoleonskih vojn, kamere nikoli niso prisotne. Očitno so nekaterim določena grobišča več vredna kakor druga. Vsi človeški ostanki si seveda zaslužijo, da se jih dostojno po- koplje, a to se lahko naredi brez spremljajočega cirkusa, ki zdaj skoraj vedno spremlja urejanje grobišč. Vsi človeški ostanki naj bodo dostoj- no pokopani, pa čeprav so bili to tudi ostanki ustašev, domobrancev in esesovcev, ki so na milijone ljudi, ki nikoli ne bodo imeli groba, zmetali v krematorije.« K O L U M N A Martin Premk Mir in dostojanstvo v Dražgošah Podobno kot s »spravo«, ki že davno nima več plemenitega namena pomirjanja strasti in združevanja, temveč samo še potvarjanja zgodovine in razdvajanja, se je zgodilo tudi z urejanjem skritih grobišč. Namesto da bi človeške ostanke dostojno pokopali, jih fotografirajo in nas s slikami kosti bombardirajo iz sredstev javnega obveščanja. januar 20188 K O M E N TA R dr. France Križanič Nekaj poudarkov iz gospodarske zgodovine slovenije D a bi bolje razumeli slovenski gospodarski razvoj, je dobro poznati njegove glavne zgodovinske mej- nike. Posvetimo se tem mejnikom v obdobju od odprave tlačanstva (1848) do osamosvojitve. Za gospodarjenje na območju sedanje Slovenije je bilo proti koncu obstoja Habsburške monarhije značilno umetno omejevanje razvoja. Po letu 1848 smo imeli zemlji- ško odvezo (odpravo tlačanstva) z odplačilom, bili smo brez univerze in brez pomembnejših podjetij, zlasti brez bank in zavarovalnic, kar je vodilo v odliv akumulacije (prihrankov) v tujino in v krizo kmečkih dolgov. Sledil je eksodus prebivalstva. Od sredine 19. stoletja do prve svetovne vojne se je z območja sedanje Slovenije odselilo 310 tisoč ljudi, tretjina prebivalstva in 56 odstotkov njegovega naravnega pri- rasta1. Izseljevanje se je zlasti pospešilo po svetovni gospodarski krizi leta 1873. Slovenija je po drugi strani Habsburško monarhijo zapus- tila z visoko stopnjo pismenosti. Ta se je hitro izboljšala po sprejemu državnega šolskega zakona leta 1869. Po popisu prebivalstva 1910 je dosegala 85 odstotkov, pri generaciji, rojeni po letu 1890 (upošte- vani so starejši od deset let), pa kar 97 odstotkov2. Ob vstopu Slovencev v Kraljevino SHS je bil s posebnim prav- nim instrumentom, sekvestrom (začasno upravljanje premoženja), vzpostavljen nadzor države nad podjetji v tuji lasti. Zlasti zaradi prenehanja odtekanja kapitala in deloma zaradi zaprtega jugoslo- vanskega trga sta v letih od 1920 do 1930 sledili hitra industriali- zacija in urbanizacija (primer je porajanje tako imenovane »velike Ljubljane«, razširjene na sosednje občine in s 85 tisoč prebivalci). Slovenija je dobila univerzo, akademijo znanosti, prvi raziskoval- ni inštitut ter profesionalna gledališča v Ljubljani in Mariboru. V gospodarski depresiji po letu 1929 je število delovnih mest upadlo s 132 tisoč na 105 tisoč (za 20 odstotkov). Konjunktura se je vrnila po letu 19353. Med drugo svetovno vojno je Slovenija utrpela precejšnjo gospo- darsko škodo (v današnjih cenah okoli 26 milijard dolarjev ali 23 milijard evrov4). Po zmagi je nato v letih od 1945 do 1991 zgradila moderno industrijo ter kulturno, znanstveno, šolsko, socialno, zdra- vstveno in varnostno infrastrukturo kot osnovo za razvoj v postin- dustrijski fazi. Delež prebivalstva, ki živi od kmetijstva, se je v letih od 1953 do 1981 z 41 odstotkov zmanjšal na devet odstotkov5. Ur- banizacija je bila izvedena policentrično, z velikim poudarkom na razvoju manjših mest, kar je vplivalo na spremenjeno socioekonom- sko strukturo podeželja. Čeprav se je pomen kmetijstva zmanjšal, je leta 1991 na podeželju, zunaj 71 naselij mestnega značaja, živelo 55 odstotkov prebivalstva6. Slovenija je do leta 1991 dobila izvozno usmerjeno gospodarstvo z razpršeno strukturo proizvodnje in trgov. Razkroj gospodarjenja v zadnjem obdobju socializma se je začel s tako imenovanim »planiranim zadolževanjem v tujini«. V jugoslo- vanskem državnem planu za obdobje od leta 1976 do 1980 sta bila predvidena najem posojil za 11,5 milijarde dolarjev in odplačilo starega dolga za 5,2 milijarde dolarjev; ob odprtih kreditnih linijah pri velikih zahodnih bankah se je bruto dolg Jugoslavije v tujini po- večal s 6,6 milijarde dolarjev v letu 1975 na 21,1 milijarde dolarjev v letu 1981, torej za 14,5 milijarde dolarjev ali za 220 odstotkov. Pri tem je Jugoslavija plačevala 12-odstotno obrestno mero7,8. Rast dolga je spremljal velik zunanjetrgovinski primanjkljaj. V obdobju odplačevanja dolga so sledili pomanjkanje različnih dobrin (ben- cinski boni, omejitev uporabe vozil z režimom »sodo-lihi«, obvezen depozit ob prehodu državne meje), pospešena inflacija in na koncu hiperinflacija (leta 1989 so se cene povečale za 1285 odstotkov). Ju- goslavija je razpadla in proces njenega razkroja je spremljala »tran- zicijska depresija«. V letih od 1986 do 1992 je slovenski BDP upadel za 24 odstotkov (preračunano iz podatkov o »družbenem produktu« in bruto domačem produktu). Od leta 1987 do 1995 pa je Slovenija izgubila 226 tisoč ali 26 odstotkov delovnih mest9. 1. Enciklopedija Slovenije, 1987–2002, Migracije, Mladinska knjiga, Ljubljana. 2. Melik V., Schmit V., Ostanek F., 1970, Osnovna šola na Slovenskem: 1869–1969, Slovenski šolski muzej, Ljubljana. 3. Čuček F., Dolinar J., Zajc M., 2011, Slovenska zgodovina v preglednicah, Cankarjeva založba, Ljubljana. 4. Repe B., 2015, S puško in knjigo, Cankarjeva založba, Ljubljana. 5. Enciklopedija Slovenije, 1987–2002, Industrializacija, Mladinska knjiga, Ljubljana. 6. Enciklopedija Slovenije, 1987–2002, Urbanizacija, Mladinska knjiga, Ljubljana. 7. Cemović M., 1985, Zašto, kako i koliko smo se zadužili, kreditni odnosi Jugoslavije sa inostranstvom, Institut za unapredženje robnog prometa, Beograd. 8. Štiblar F., 1991, Zunanja zadolženost Jugoslavije in njenih federalnih enot, Teorija in praksa, letnik 28, številka 7, Ljubljana. 9. Statistični urad Republike Slovenije, Statistični letopis 1990, 1991, 1993, 1996, Ljubljana. Med drugo svetovno vojno je Slovenija utrpela precejšnjo gospodarsko škodo (v današnjih cenah okoli 26 milijard dolarjev ali 23 milijard evrov4). Po zmagi je nato v letih od 1945 do 1991 zgradila moderno industrijo ter kulturno, znanstveno, šolsko, socialno, zdravstveno in varnostno infrastrukturo kot osnovo za razvoj v postindustrijski fazi. 9 Italija pred državnimi volitvami Kriza tradicionalnih strank in ofenziva novega fašizma A K T U A L N O Italijo le nekaj tednov loči od rednih državnih volitev. Predvolilno ozračje postaja iz dneva v dan bolj kaotično in prepirljivo. V zad- njih nekaj mesecih se je tradicionalna mreža italijanskih političnih strank in gibanj močno spremenila. Po zatonu ali zmanjšanju moči ideološko prepoznavnih strank je državo zajela mrzlica ustanav- ljanja novih političnih subjektov, ki bi v tem kritičnem času lahko dosegli želeni volilni rezultat. Politične razmere v državi so sprožile proces ukinjanja starih in sklepanja novih zavezništev, ki naj bi bila za volivce bolj ve- rodostojna, predvsem pa zmagovita. Ta proces pa je v resnici zapeljal državo v še težji položaj. Skrb vzbujajoči značil- nosti tega trenutka sta namreč oživlja- nje starih in rojstvo novih fašistoidnih strank in gibanj, in to v posmeh ustav- nim zakonom, saj tovrstno delovanje strogo prepovedujejo. Zaskrbljenost italijanske demokra- tične javnosti pred množičnim in čes- to nasilnim procesom fašizacije države je več kot očitna. Pred časom je itali- jansko časopisje objavilo izid raziska- ve javnega mnenja na temo novega fašizma. Rezultati so presenetili tudi največje črnoglede, saj so pokazali, da je kar 46 odstotkov prebivalstva Italije strah pred fašizmom. V tem podat- ku nista zajeta strah in nelagodje pre- bivalcev spričo množičnega priseljeva- nja beguncev v državo. Njihovo število naj bi že krepko prekoračilo milijon. Tudi ob tem vprašanju se je italijanska javnost popolnoma razdelila. Doda- ten razkol med strankami je povzročil vladni predlog, da naj bi Italija otro- kom beguncev, ki so se rodili v Italiji, samodejno podelila italijansko drža- vljanstvo. To namero italijanske vlade je večina senatorjev in poslancev pre- prečila z bojkotom zasedanja. Italijanska vlada je kljub določenim uspehom pri odpravljanju gospodarskih in finančnih težav nemočna pri obvla- dovanju notranjih razmer v državi. Nje- no učinkovitost zavira že sama struk- tura parlamenta, saj je razdeljen na 29 poslanskih skupin in številne »svobo- dne strelce«. Splošna ocena je, da bodo bližnje volitve (4. marec 2018), struktu- ro italijanskega parlamenta po vsej ver- jetnosti še dodatno razdrobile in s tem otežile njegovo delovanje. Treba je poudariti, da se Italija ne spo- pada prvič z velikimi gospodarskimi, socialnimi in političnimi težavami. Za to državo so bila krizna obdobja značil- na že vse povojno obdobje. Krhke ko- alicijske vlade niso bile sposobne usta- viti negativnih tokov, ki so to državo s 60 milijoni prebivalcev potisnili v težak gospodarski in politični položaj. V takih kriznih razmerah je vajeti vzel v svoje roke (!) italijanski desničarski mogotec Berlusconi, ustanovil svojo »ideološko nevtralno« stranko Naprej, Italija!, z njo sklenil nekaj novih zavezništev in do- segel odločujočo večino v parlamentu. Dogodki v zvezi s Berlusconijem so za povojno zgodovino Italije izredno po- membni. Bil je namreč prvi premier, ki je v svojo vlado tudi formalno vključil predstavnika stranke z imenom »Social- no gibanje«, pod katerim se je skrivala takratna z ustavo in zakoni prepoveda- na Fašistična stranka Italije. Berlusconijeva poteza je takrat sicer nekoliko razvnela vodstva demokratič- nih strank in del javnega mnenja, toda duh je ušel iz steklenice. Ni bilo več po- moči, Berlusconi je fašističnim stran- kam in gibanjem odprl pot v sfero po- litike in izvršne oblasti, v kateri so se krepko zasidrala in s tem vsekakor le- gitimirala proces fašizacije Italije, ki je po mnenju domače in tuje javnosti že dosegel skrb vzbujajoče razsežnosti. Seveda za ta proces ni kriv samo Silvio Berlusconi, čeprav je v letih od 1995 do 2011 predsedoval kar štirim italijanskim vladam, skupaj 3339 dni. Na izgubljanje verodostojnosti in na razpadanje itali- // BESEDILO: Štefan Cigoj janskih državotvornih strank (KD, KPI, PSI, PSDI in dr.) je pomembno vplival svetovni demagoški trend »dezideologi- zacije« oblasti. Ta proces je bil v Italiji razumljen kot demokratično odstranje- vanje vsega, kar bi lahko dišalo po soci- alizmu ali komunizmu. Z novim letom začenjajo italijanske stranke in gibanja mrzličen lov na vo- livce, da bi jim s svojim glasom na bli- žnjih volitvah odprli vrata v parlament in seveda tudi v organe izvršne oblasti. Prve predvolilne napovedi najbolje ka- žejo Gibanju 5 zvezdic; Renzijevi De- mokratični stranki; stranki Naprej, Itali- ja! (zavezništvo Berlusconija v družbi s fašistično stranko Bratje Italije in proti- evropsko Ligo desničarja Salvinija). Vi- dnejše mesto med anketiranimi stran- kami bi lahko dosegla komaj ustanov- ljena leva stranka Svobodni in enaki, ki jo vodi dosedanji predsednik senata. Italijansko volilno sceno bo vseka- kor razvnela kandidatura pripadnikov in somišljenikov skrajno desnega gi- banja Casa Pound (gibanje se imenu- je po ameriškem pesniku Ezri Poundu, shizofreno zagledanem v italijanski fa- šizem in Mussolinija. Člani omenjenega gibanja sebe imenujejo »fašisti tretje- ga tisočletja«. V volilno bitko naj bi se vključila tudi dokaj nova skrajno desna stranka »Nova moč«, ki se poleg druge- ga zavzema za ustanovitev vseevrop- skega radikalno desnega gibanja. Nihče v Italiji si ne upa napovedati, kakšna bo politična podoba države po volitvah 4. marca letos. Skoraj vsi pa so prepričani, da nova vlada, kakršne koli barve že bo, ne bo zdržala polen štiri- letnega mandata. To je Italija … Štefan Cigoj januar 201810 Odgovori na nekatera vprašanja, ki jih mediji niso celovito predstavljali Katalonija, quo vadis? A K T U A L N O Oči mednarodne, še posebno pa evropske javnosti so bile v letu 2017 pogosto usmerjene v Katalonijo. Svetovne medije in družbe- na omrežja so 1. oktobra 2017 preplavile novice o nasilju, ki naj bi se dogajalo med referendumom o neodvisnosti zgoraj omenjene španske avtonomne pokrajine. V večernih informativnih oddajah, časopisih in družbenih medijih smo bili priče burni razpravi o krše- nju človekovih pravic, predvsem o kršenju pravice naroda do samo- odločbe, o ravnodušnosti mednarodne skupnosti in Evropske unije (EU) itn. Bolj ali manj namerno senzacionalistično je bila javnost seznanjena s problematiko Katalonije, pogosto pa je umanjkala ka- kovostna strokovna razprava, ki bi zagotovila objektivnost in nep- ristranost. V tem dokumentu bom poskušal odgovoriti na nekatera izmed vprašanj, ki jih mediji niso predstavljali celovito in objektivno. Pojmovanje suverenosti in naci-onalne države se je skozi sto-letja spreminjalo, od nastanka pa ju različni misleci na različ- ne načine dojemajo tako v teoriji kot v praksi. V dvajsetem stoletju smo bili z izkušnjami iz dveh svetovnih vojn priče, do česa lahko privedejo pošastne težnje nekaterih nacionalnih držav, zato smo po letu 1945 – z izjemo osvoboditev nekdanjih kolonij, satelitov Sovjetske zveze in republik Socialistične federa- tivne republike Jugoslavije (SFRJ) – pri- če zatonu nacionalne države in vzponu supranacionalnih struktur. Tako se da- nes težko razume katalonska zahteva o nacionalni državi, ki jo podporniki ne- odvisnosti razlagajo z željo Katalonk in Kataloncev, da so popolnoma suvereni pri sprejemanju svojih odločitev. Takih želja tudi v primeru osamosvojitve in ustanovitve lastne države ne bodo do- čakali, saj bodo morali del svoje suve- renosti predati Evropski uniji (EU), ki se ji morajo priključiti, če želijo ohraniti svoje gospodarstvo in delovna mesta, ki so odvisna od izvoza na trg EU, ter drugim mednarodnim institucijam. V mednarodnem okolju pa bi bila država s polosmim milijonom prebivalcev v svo- jih prizadevanjih pogosto manj uspešna kot kakšna velika zasebna multinacio- nalka. Vendar se zagovorniki katalonske osamosvojitve le redko ukvarjajo s temi vprašanji in se vedno znova sklicujejo na pravico naroda do samoodločbe. Ustanovna listina organizacije Zdru- ženih narodov (OZN)1 že v prvem čle- nu omenja pravico »narodov« (peoples) do samoodločbe, pri čemer se najprej postavlja vprašanje, kaj definira narod. V zgodovini so narodi oziroma ljudstva fluktuirali, se mešali in preseljevali, zato težko govorimo o naravnih mejah med njimi. Narod naj bi bilo mogoče uteme- ljiti na duhovnem principu, to je skup- nost, ki obstaja v glavah ljudi, ima skup- no preteklost in voljo za skupno priho- dnost (Schulze 2003, str. 101–110). Za prihodnost naroda sta nujno obsežno soglasje in želja po skupnem življenju in nadaljevanju tega (prav tam). Vendar je bil zaradi nedefiniranih na- tančnih pravnih norm v mednarodni skupnosti vse od ustanovitve OZN pro- blematičen predvsem izključujoč se od- // BESEDILO IN FOTO: Klemen Peran nos med ozemeljsko celovitostjo držav in pravico narodov do samoodločbe. Pisci Ustanovne listine OZN so imeli pred seboj predvsem ozemlja takratnih kolonij, ki naj bi dobila pravico odcepiti se od imperialističnih sil in sama odlo- čati o svoji prihodnosti. Večje težave se pojavijo ob razpadanju nekdanje SFRJ, ko so članice mednarodne skupnosti po večini zagovarjale ozemeljsko celovi- tost Jugoslavije in ne pravice narodov Katalonski boj za neodvisnost je postavljen zunaj velikih pretresov v mednarodnem okolju, zato ni čudno, da mednarodna skupnost in EU podpirata ozemeljsko celovitost Španije. V primeru katalonske neodvisnosti bi tej lahko sledile še druge regije, ki si prizadevajo za lastno državo, in EU bi lahko kmalu postala polna državic, kar bi še otežilo sprejemanje odločitev na nadnacionalni ravni (podobno velja tudi za mednarodno skupnost in OZN). 11 znotraj nje, da se osamosvojijo. Le po uspešnih diplomatskih pritiskih so dr- žave nekdanje Jugoslavije dobile med- narodno priznanje, kar pomeni, da so bile odločitve o priznanju novih držav v preteklosti bolj polje političnih kot jasnih pravnih odločitev. Šele s sveto- valnim mnenjem meddržavnega sodi- šča v Haagu v primeru skladnosti uni- lateralne razglasitve neodvisnosti Ko- sova z mednarodnim2 pravom sodniki institucije OZN predlagajo vse pogoje, ki jih mora narod izpolnjevati, da lah- ko razglasi neodvisnost. Ti pogoji so: skupna tradicija in kultura, etničnost, zgodovinske vezi in zapuščina, jezik, vera, občutek skupne identitete, ja- sna skupna želja po narodu oz. državi, skupno trpljenje oz. zatiranje (Meddr- žavno sodišče 2010). V primeru katalonske želje po neod- visnosti so do neke mere izpolnjeni vsi pogoji razen zadnjih dveh, to je jasne skupne želje po narodu oziroma drža- vi ter skupno trpljenje in zatiranje. Na referendumu o neodvisnosti (ki je bil sicer po španski ustavi neustaven) je glasovalo 43 odstotkov vseh volilnih upravičencev, kar ne izraža jasne sku- pne želje vseh prebivalcev Katalonije, prav tako ni podatkov, da je katalonska vlada pred referendumom opozarjala na veliko trpljenje in zatiranje Katalon- cev pod špansko oblastjo. Nasprotno španska ustava3 vseskozi govori o so- obstoju različnih »zgodovinskih naro- dov« (nacionalidad histórica), ki so znot- raj države upravičeni do svojega statu- ta, to je temeljnega dokumenta, ki ureja njihovo notranjo samoodločbo – takih skupnosti je poleg katalonske še se- dem. Te imajo pravico do uporabe svo- jega jezika kot uradnega jezika znotraj svoje pokrajine, do razvoja lastne kul- ture, do lastnih reprezentativnih orga- nov (parlamenta, vlade …) in drugih institucij, do izvajanja skoraj popolne notranje suverenosti. Mednarodna skupnost je naklonje- na ohranjanju statusa quo in je vedno zadržana do spreminjanja in nastajanja novih držav (Benko 2000). Večje spre- membe so se v mednarodni skupnosti dogajale le ob večjih dogodkih, ki so jo denimo zaznamovali prva in druga svetovna vojna, konec hladne vojne in padec Sovjetske zveze, ki mu je sle- dil še razpad SFRJ (prav tam). Le taki dogodki, ki so zamajali odnose v med- narodni skupnosti, so dali možnost za nastanek novih subjektov – držav znot- raj nje. Katalonski boj za neodvisnost je postavljen zunaj velikih pretresov v mednarodnem okolju, zato ni čudno, da mednarodna skupnost in EU podpirata ozemeljsko celovitost Španije. V prime- ru katalonske neodvisnosti bi tej lahko sledile še druge regije, ki si prizadevajo za lastno državo, in EU bi lahko kmalu postala polna državic, kar bi še otežilo sprejemanje odločitev na nadnacional- ni ravni (podobno velja tudi za med- narodno skupnost in OZN). Španija je ena izmed večjih članic EU, ob brexitu in krizi evropske integracije, ki daje več možnosti za nadaljnji razvoj ali razkroj EU, je podpora članic, še posebno več- jih, ključna za uspeh vsake nove pobu- de o tesnejšem povezovanju, ki bi jo predlagali evropski politiki, oziroma za obstoj EU nasploh. Španija lahko tudi blokira članstvo Katalonije v EU in ji s tem onemogoči dostop do španskega in evropskega trga, ki sta nujna za ka- talonsko gospodarstvo. Podpora med- narodne skupnosti (in EU) je poleg jas- no določenega ozemlja, prebivalstva in suverenega izvajanja oblasti ključna za ustanovitev lastne države. Kako bi neka država z drugimi državami vstopala v medsebojne odnose, ki so v globalizi- ranem in soodvisnem svetu nujni, če je druge države ne priznavajo? Ob vsem tem se zdi, da je projekt katalonske neodvisnosti v trenutnih razmerah obsojen na propad. Najpri- mernejši nadaljnji korak katalonskih voditeljev bi bil začetek dialoga s špan- skimi oblastmi, s katerim bi lahko opo- zorili na poglavitne težave, s katerimi se ukvarjajo Katalonke in Katalonci, ter poskušali najti primeren dogovor, ki bi pokrajini omogočil več možnosti za vplivanje na odločitve na nacionalni in pokrajinski ravni, in končali nevzdržen konflikt med uradnima Madridom in Barcelono. Podoben dogovor so v pre- teklosti že dosegli predstavniki Baskije, ene od drugih avtonomnih pokrajin v Španiji. V globalizirani Evropi in svetu medsebojne odvisnosti med državami in znotraj njih sta dialog in mirno reše- vanje konfliktov ključna za prosperite- to in dobre medsebojne in meddržavne odnose. Taki odnosi pa so ključni za zagotavljanje dolgotrajnega miru, blagi- nje in splošnega napredka. Pomembno je, da se tega zavedajo tudi voditelji Ka- talonije in Španije, ki morajo prenehati z enostranskimi ter izključujočimi od- ločitvami in svoja nestrinjanja urejati s konstruktivnim dialogom. 1 Ustanovna listina Združenih narodov – Charter of the United Nations – pod- pisana 26. junija 1945 v San Franciscu, velja od 24. oktobra 1945. 2 Svetovalno mnenje meddržavnega sodišča o neodvisnosti Kosova, sprejeto 22. julija 2010 v Haagu 3 Španska ustava, sprejeta 7. decembra 1978, velja od 27. decembra 1978. januar 201812 Tragična usoda letalca slovenskih korenin združila ljudi Po sledeh nesreče Žanija V. Rupnika R E P O R TA Ž A »Dragi sin pa nikdar pozabljen od nas!« S to mislijo je mati konča- la kratko sporočilo na zadnji strani fotografije mladeniča v ameriški letalski uniformi, na kateri je še zapisala, da je njen sin Žani padel v Italiji 23. februarja 1945. Sliko, o kateri pa kaj več niso vedeli, hranimo Rupnikovi sorodniki v Sloveniji. Materina želja, da sin ni pozabljen, se po 72 letih uresničuje bolj, kot si je verjetno takrat sploh upala pomisliti. Spomin na Žanija smo namreč obudili v italijanskem mes- tu Zavattarello, v kraju tragične nesreče mladega ameriškega letalca slovenskih korenin. Zadnja leta so prizadevni razi-skovalci usod sestreljenih za-vezniških letalcev nad našim ozemljem razkrili veliko v dol- gih letih že skoraj pozabljenih srečnih in tragičnih zgodb posadk in posamezni- kov, ki so se v veliki koaliciji združili v boju proti zlu iz sredine prejšnjega sto- letja – nacizmu in fašizmu. V Logatcu je Raul Semenič več let prodiral v skriv- nostnost pripovedi o petih letalcih, ki so 25. februarja 1944 sredi dneva s padali pristali v Logatcu, in o preostalih petih, ki so zogleneli končali nedaleč stran v razbitinah ameriškega bombnika. Lani je izšla njegova knjiga s pomenljivim naslovom 41-29244, ki podrobno govo- ri o tem, in letos je bila tudi z njegovo pomočjo v Parku vojaške zgodovine v Pivki odprta stalna razstava z naslovom Do pekla in nazaj. Veliko vezi se je stkalo ob tem razi- skovanju, in ko sem ob priliki Raulu in njegovi izbranki Renati pokazal foto- grafijo Žanija Rupnika, zgoraj omenje- nega ameriškega letalca, je nov krog povpraševanj razkril zgodbo, ki po 72 letih znova krepi vezi med ljudmi raz- ličnih narodnosti. Skoraj kot Romeo in Julija Razpirati se je začela tragična zgodba ameriške veje Rupnikove družine iz Ži- brš pri Logatcu. V Žibršah sta bila na- mreč doma oba starša v Italiji padlega Žanija (Johna) V. Rupnika. Anton Ru- pnik in Johana Dolenc sta se namreč zaradi prepovedane ljubezni in gospo- darske stiske pred prvo svetovno vojno izselila v Ameriko. Svoj dom sta našla v mestu Ironwood v državi Michigan in si tam ustvarila družino. Rodili so se jima štirje otroci; dve hčeri in dva sinova. Sin Frank je pri dobrih dvajsetih letih utonil v bližnji reki, sin John pa je pri svojih dvaintridesetih kot letalski meha- nik in vodja posadke 22. februarja 1945 strmoglavil na pobočje hriba Calenzone nad mestom Zavattarello, približno 90 kilometrov južno od Milana. // BESEDILO IN FOTO: Branko Rupnik Žani (John) V. Rupnik pred odhodom na misijo (fotografijo hrani Branko Rupnik) Živi zgoreli Tistega večera je sedemčlanska po- sadka ameriškega transportnega le- tala Douglas C-47 Skytrain (britanska oznaka Dakota) vzletela, da bi dosta- vila pomoč italijanskim partizanom v hribih nad mesti, kjer so potekale os- krbovalne poti za nemško vojsko. Ta si je namreč postavila močno zaporno linijo čez Apeninski polotok, poimeno- vali so jo gotska linija, kjer naj bi zaus- tavili prodirajoče anglo-ameriške sile z juga Italije. Letalo se je dvignilo nad hribe in nad z ognji označenim prosto- rom odvrglo nekaj tovora. Potem pa je iz levega motorja zažarelo in letalo je brez upanja, da bi se lahko kdor koli rešil, strmoglavilo na pobočje hriba Calenzone. Tam je v eksplozijah go- relo več ur, šele potem so lahko pris- topili reševalci in zbrali ostanke zogle- nelih trupel ter jih pripravili na pokop. Sedem umrlih letalcev so v skupno Sorodniki dveh umrlih letalcev ob spominski plošči na mestnem trgu v Zavattarellu (Foto: Gianni Giorgi) 13 grobnico z vsemi častni pokopali 24. februarja. Po vojni so trupla prepelja- li na različna pokopališča (Rupnika na domače pokopališče v Ironwoodu, Po- ola, Wallina in Faulla na ameriško vo- jaško pokopališče Jefferson Barracks, Perzyka pa na ameriško vojaško poko- pališče v Firencah. Potem pa je ta tra- gični dogodek skoraj potonil v pozabo. Obujeni spomin A ne povsem. Skupina mladih italijan- skih raziskovalcev je pred leti v kraju Za- vattarello, nedaleč od kraja padca letala, umrlim letalcem postavila spominsko ploščo. Preiskali so tudi kraj tragedije in v zemlji odkrili ožgano zapestnico z ime- nom radiooperaterja na letalu, Richar- da Perzyka. Poiskali so njegovo edino še živečo sestro Thereso, med njihova spletna poizvedovanja pa sta prav takrat vskočila tudi Renata in Raul Semenič iz Logatca. Pojasnila sta jim, da je na plo- šči sredi trga tega italijanskega mesta priimek umrlega člana posadke Johna V. Rupnika narobe zapisan, kar jim otežuje nadaljnje raziskovanje, ter da sorodniki Johnovega očeta živijo v Sloveniji. Tako je bila razjasnjena identiteta vodje po- sadke Johna (Žanija) V. Rupnika in odkri- te so bile njegove slovenske korenine. Usode rojakov združile narode Letos oktobra pa je iz Zavattarella nepri- čakovano prišlo vabilo sorodnikom, raziskovalcem in prijateljem iz Logatca, da se udeležijo slovesnosti v spomin na tragično umrle letalce. Zbralo se nas je za en kombi in 4. novembra smo se sre- di noči odpravili na 500 kilometrov dol- go pot. Po prihodu smo pod spominsko ploščo položili rože s slovensko troboj- nico, potem pa so nas gostitelji sezna- nili s številnim sorodstvom umrlega radiooperaterja Perzyka iz Amerike. V spremstvu številnih domačinov je sle- dil slovesen sprevod do cerkve, kjer je potekala maša zadušnica. Po maši se je sprevod pomaknil pred občinsko zgrad- bo, kjer so predstavniki veteranskih or- ganizacij položili venec pred spomenik žrtvam prve in druge svetovne vojne. Sledila je prireditev na mestnem trgu s številnimi govori predstavnikov kultur- nega in političnega življenja pokrajine. Govor predstavnice A.N.P.I. (Nacional- no združenje italijanskih partizanov) je bil sprejet z vmesnimi aplavzi, vrhunec pa je prireditev dosegla, ko je župan s pomočjo udeleženca italijanskega par- tizanskega boja najmlajši sestri umrlega letalca Perzyka izročil njegovo po 72 le- tih najdeno zapestnico. Med kosilom je sledila izmenjava mnenj, spletnih naslovov in prilo- žnostnih daril. Po kosilu smo se od- peljali nekaj kilometrov iz mesta v bližino kraja padca letala. Ob nav- zočnosti številnih domačinov so tu slovesno odprli Park miru. Tik pod vrhom grebena je na lično ureje- ni ravnici postavljenih sedem večjih kamnov različnih struktur, na katerih so pritrjene ploščice z imeni umrlih članov posadke. Predstavnik ameri- ške vojske je prebiral njihova imena in udeleženci so zbrano odgovarjali »presente«; slišal pa se je tudi glas: »prisoten«. Po predvajanju ameriške, angleške – dva člana posadke sta bila Angleža – in italijanske himne smo spomin na umrle počastili z minuto molka. Simone Tiglio, župan mesta Zavattarello, je poudaril, da je med- vojna tragedija takrat zbližala prebi- valce mesta, saj so se množično pok- lonili umrlim, danes pa se ob obuja- nju spomina zbližujejo narodi. In res: na tistem malem prostoru je tekla be- seda v italijanščini, angleščini in tudi zahvalne besede v slovenskem jeziku je bilo slišati po ozvočenju. Park miru na nesrečnem hribu smo zapuščali že v mraku tistega dne z mis- lijo, da sin naših korenin ni pozabljen, ob spominu nanj nas združuje težnja po pravičnejšem svetu za vse. Ob spominskem kamnu v Parku miru na hribu Calenzone: spredaj z leve Martin in Branko Rupnik, med njima prevajalka Silvana Blažina iz občine Repentabor (pobratena z Logatcem), stoji raziskovalec iz Zavattarella Gianni Giorgi, nato publicist Luigi Giudice (piše o razvoju zgodbe za italijansko časopisje), na desni ob kamnu Nataša Šemrov (članica ZB NOB Logatec) in Vesna Jerina (predsednica ZB NOB Logatec). (Foto: Renata Gutnik) januar 201814 40 let Kranjske koče na Jezerskih ledinah Pomembni prispevek nekdanjih borcev V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Pred 40 leti, natančneje 31. julija 1977, so odprli Kranjsko kočo na Ledinah. Planinska postojanka je bila postavljena na mestu nek- danje Ofnarjeve ovčarske kolibe, pod severnimi ostenji Dolgega hrbta, Skute, Koroške in Kranjske Rinke, na območju blizu avstrij- sko-jugoslovanske državne meje. Na Koriški Rinki, imenovani tudi Križ, je simbolna točka križišče nekdanjih deželnih meja: Koroške, Kranjske in Štajerske. Nova planinska koča je bila v tem okolišu prva »samo« slovenska koča, zgradili so jo kranjski planinci na po- budo Franca Ekarja, ki je vodil graditev, ter ob podpori občine Kra- nja, Planinske zveze Slovenije in domačinov z Jezerskega. V prvih letih obratovanja so bili na Skutinem ledeniku poletni treningi prve ekipe sloven-ske alpske reprezentance z Bojanom Križajem na čelu. Izvajale so se številne planinsko ledeniške šole in usposabljanja ter smučarske šole in tre- ningi za klube in društva. Od leta 1993 so jezerski lovci tukaj izvajali poletni lo- vski veleslalom na ledeniku. V začetni fazi graditve so kljub vi- soki starosti sodelovali tudi nekdanji borci NOB, med njimi Mitja Valenčič, partizan, ki je prevzel nadzorništvo // BESEDILO: Franc Ekar Fotografija je nastala sredi 80. let, ko so Kranjsko kočo skupaj s planinci in gorskimi reševalci obiskali tudi borci, med njimi: Peter Tulipan, Andrej Brovč, Drago Flis - Strela, Joco Marjek, Mitja Valenčič med alpinisti, gorskimi reševalci in planinci nad gradnjo; Andrej Brovč, nosilec partizanske spomenice 1941, član upravnega in nadzornega odbora Pla- ninskega društva Kranj; Stane Bobnar, ki je bil tedaj direktor Obrtnega pod- jetja Cerklje na Gorenjskem (to podje- tje je opravilo gradbena in obrtniška dela); pa partizan Tone Volčič, tedanji predsednik skupščine občine Kranj in številni drugi. Jezerske ledine so območje, čez ka- tero so v času druge svetovne vojne po- tekale številne partizanske kurirske poti in poti obveščevalcev v Logarsko doli- no, pa tudi s Savinjskega sedla v dolino Koroške Bele nad Železno Kaplo in na bistriško-kamniško območje. Poznan in zelo zahteven je bil pohod borcev Koro- škega bataljona VDV konec junija leta 1944, ko so se borci po izvršeni nalo- gi na Jezerskem od domačije Makek odpravili z Jezerskega po težki in zah- tevni poti skozi Žrelo na Ledine in nato preko Jezerskega in Savinjskega sedla na Okrešelj in v Logarsko dolino. Koča na Ledinah Fotografija iz leta 1976: Mitja Valenčič (levo) na gradbišču Kranjske koče v pogovoru s Stanetom Bobnarjem, direktorjem Obrtnega podjetja Cerklje 15 Posvet o življenju in delu za narod Ivana Rudolfa Pozabljeni pomembni domoljub V M E T E Ž U Z G O D O V I N E V Muzeju novejše zgodovine Slovenije je lani potekal simpozij o Iva- nu Rudolfu. Njegovo življenje in delo so vsak s svojega zornega kota predstavili Jurij Rosa, mag. Marko Štepec, dr. Blaž Torkar, dr. Mira Cencič, dr. Gorazd Bajc, dr. Jože Pirjevec, dr. Jerca Vodušek Starič, Ivo Jevnikar, ddr. Marija Stanonik, ddr. Damir Globočnik, Irena Uršič in Saša Rudolf – sin Ivana Rudolfa. Ivan Rudolf se je rodil leta 1898 na Vrabčah v ugledni družini Učeni-kovih, ki se je kmalu po Ivanovem rojstvu preselila v Podnanos na Vi- pavskem. Že v zgodnjih najstniških letih se je kot dijak idrijske realke vključil v gibanje preporodovcev, zaradi česar je bil kot »srbofil« aretiran maja leta 1915. Poslali so ga v zapor na ljubljanskem gradu, nato pa v taborišča Wagna, v Heinburg in Mittergrabern. Aprila 1916 je bil izpuščen, a že mesec dni zatem so ga vpoklicali v avstro-ogrsko vojsko. Ob zlomu Avstro-Ogrske se je s posle- dicami ozeblin na nogah vrnil v Vipa- vsko dolino, kjer je organiziral Narodno stražo, pri čemer so ga konec novem- bra leta 1918 zajele italijanske oblasti in zaprle. Kmalu mu je uspelo pobegniti iz zaporov, od koder je prišel v Ljubljano. Kot borec ljubljanskega polka v 1. ba- taljonu kapetana Miroslava Martinčiča je januarja leta 1919 sodeloval v bojih na Koroškem. Novembra leta 1919 se je vrnil domov, leta 1921 maturiral v Idri- ji, leta 1924 pa diplomiral v Frankfurtu. Z vrnitvijo na Primorsko se je začelo njegovo angažiranje v boju proti itali- janskemu raznarodovanju Slovencev tako na medijskem in kulturnem podro- čju kot v narodnoobrambni organizaciji TIGR. Leta 1929 je pobegnil v Kralje- vino Jugoslavijo. Kot delegat organiza- cije TIGR se je povezal z Orjuno oziro- ma Narodno odbrano in predsedoval Braniborju. Od leta 1936 je sodeloval z britansko obveščevalno službo s konzu- latom oziroma britanskim centrom za sever v Zagrebu kot sodelavec SIS in z UJKO in SOE v Beogradu. Zaradi sode- lovanja pri železniških sabotažah na Ko- roškem proti tretjemu rajhu je bila leta 1940 za njim razpisana tiralica. Marca leta 1941 so ga Britanci s tajnim ime- nom Ciril Hajek pretihotapili na Bližnji vzhod. Odtlej je delal za SIS v Kairu, ki je obveščevalno pokrival severni del Jugoslavije oziroma stike s Slovenijo. Opravljati je začel edinstveno delo, ka- // BESEDILO: Irena Uršič, Muzej novejše zgodovine Slovenije terega končni cilj sta bili osvoboditev Julijske krajine in združitev Primorcev v skupni jugoslovanski državi. Kot taj- nik Jugoslovanskega odbora iz Italije je začel zbirati primorske Slovence, nek- danje italijanske vojake, po britanskih ujetniških taboriščih v Afriki. Opravil je levji delež zbiranja – iz Egipta, Su- dana, Etiopije, Ugande, Kenije, Soma- lije, italijanske Somalije, Eritreje, Libije, Tunizije, Alžirije, Maroka, Južne Afrike in Indije je bilo zbranih približno 4.500 prostovoljcev. Zanje je izdajal sloven- ska časopisa Bazovica in Šotorska knji- žnica. Manj kot tisoč jih je bilo vključe- nih v Jugoslovanski kraljevi gardni ba- taljon, ki je deloval v okviru 10. indijske divizije 8. britanske armade in ki naj bi bil v primernem trenutku poslan na meje Primorske in Istre. Večina jih je po zavezniški podpori Titu odrekla pripa- dnost kraljevi vojski in se je pridružila prekomorskim enotam NOV. Po zaslugi Ivana Rudolfa in celotnega Odbora je bila zbrana približno tretjina vseh poznejših slovenskih prekomorcev. Rudolf je vzporedno zbiral elito – fizično in psihično najboljše prostovoljce, ki so jih britanski tajni službi SOE in ISLD ter ameriška OSS izurile v padalce. Ti so bili uporabni kot radiotelegrafisti, diverzanti saboterji in tolmači ter so jih od spomladi leta 1943 pošiljali na slovensko ozemlje. Iz Afrike je Ivan Rudolf šele poleti leta 1946 prispel v Trst. S pečatom agenta Intelligence Servicea, ki mu ga je pri- pisovala Udba, se na Primorsko, ki ji je posvečal življenje, ni nikoli več vrnil, polovica »njegovih« padalcev pa je bila po vojni likvidirana. V Trstu je bil med snovalci narodne stranke Slovenska de- mokratska zveza in skoraj petnajst let urednik njenega tednika Demokracija. Do prezgodnje smrti leta 1962 je ostal velik narodnjak in demokrat. Ivan Rudolf (v sredini) s padalci, Egipt, 1942 januar 201816 Od partizanstva preko antifašizma do socializma Kam se izgublja socialna država V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Misli levičarsko usmerjenega nemškega filozofa Jürgena Haber- masa spremlja izrazita solidarnostna naravnanost, upoštevanje človeka, ljudi, tovarištvo – in vemo, da je te vrednote povzel po edinem nemškem filozofu partizanu, svojem profesorju Wolfgangu Abendrothu. Ko je Abendroth umrl (15. septembra 1985), je Haber- mas v svojem nekrologu zelo spoštljivo zapisal, da je bil svet, v kate- rem je Abendroth prebival, delavsko gibanje in da je bil pojem dela- vski razred ves čas navzoč skupaj z njegovim očitnim antifašizmom. Povojno akademsko okolje temu ni bilo naklonjeno, z molkom je obravnavalo zločinsko obdob-je nacizma, in ko je Abendroth na univerzi v Marburgu organiziral se- minarje o vlogi univerze v tretjem raj- hu, je izzval agresijo pri svojih kolegih. Tudi Abendrothovi otroci so na šolskih dvoriščih to boleče občutili, saj oče ni dovolil namenskega molka in pozabe o zločinih Hitlerjevega režima. Povojno levičarstvo ni uspelo negovati odnosa z delavskim razredom in stranke so se temu tako rekoč odrekle, pojem razredni boj je izginil, številni levičarji so ga iz- govarjali sramežljivo. Eden redkih je bil Abendroth, ki je pri tem pojmu vztrajal do konca. Njegovo delo Socialna zgodo- vina evropskega delavskega gibanja je pre- vedena v slovenščino (1971). Čeprav je bil Abendroth, tudi ko je de- loval znanstveno, predvsem pravnik, si je kot kritik in žrtev stalinizma prizade- val za demokracijo, ki mora vsebovati demokratične normative, in v tem mu je Habermas dal priznanje: »Kot znan- stvenik je bil Wolfgang Abendroth ved- no najprej pravnik; kot kritik stalinizma ni nikdar pozabil, da mora biti boj de- mokratov vselej tudi boj za pravo, za uveljavitev normativno pristnega pra- va.« Tudi med socialno in pravno drža- vo sta najtesnejša povezava in soodvi- snost, kajti pravne države onkraj ureje- ne sociale ni in je ne more biti, zato je Habermas o Abendrothu poudaril tole: »Abendroth je leta 1953 tako prepričlji- vo interpretiral ustavna določila demo- kratične in socialne pravne države, da je danes socialna država uveljavljena kot legitimacijski pogoj za demokratično pravno državo. S tem je skoval perspek- tivo, kako v takem ustavnopravnem okviru razviti ustavno republiko v soci- alistično demokracijo.« Habermas je v svojem nekrologu iz- recno poudaril: »Abendroth je bil kot politik in kot znanstvenik zagovornik demokratičnega socializma, ki si ga seveda ni mogel predstavljati brez od- prave kapitalističnega gospodarskega sistema.« Ta sistem pa se je trdoživo obnavljal in čedalje bolj prodiral v vse pore življenja, bodisi da govorimo o ne- oliberalizmu ali o kobiličarskem kapita- lizmu. Vendar je Abendroth ostajal nep- remakljiv in Oskar Negt − ta nesojeni Adornov naslednik na univerzi v Fran- kfurtu − spoštljivo opozarja na levičar- sko doslednost edinega nemškega filo- zofa partizana. Nedopustna kolektivna izguba spomina levičarjev, še posebno po letu 1989, je po Negtu grozljiv simp- tom stanja zdajšnje levice: »Kritična obdelava Abendrothove politične bio- grafije bi bila pomemben kritični korak na poti nove orientacije levice, ki ne bo preživela brez razvite predstave o pri- hodnji socialistični družbi.« Toda od kod naj socializem pride, kako je z njim? V nemških povojnih razmerah se je kapitalizem čedalje bolj razraščal in kre- pil in z njim tudi očitna kriza, ki jo je povzročil sam kapitalizem, najprej z na- raščajočo brezposelnostjo. Habermas je pred to krizo izrecno svaril že leta 1979. Kriza, ki je najprej administrativno-eko- // BESEDILO: Cvetka Hedžet Tóth nomske narave, je čedalje bolj naraščala in Habermas je opazoval njene simpto- me, ki so preobremenjevali mehanizme družbene in kulturne integracije. Liberalni kapitalizem, ki so ga posebej ustoličili z doktrino »washingtonskega konsenza«, je zaznamoval politično ori- entacijo Blaira, Clintona in Schröderja, z njimi pa se je začel proces sesuvanja socialne države, ki se je utemeljevala kot ideja organizirane solidarnosti. Ta naj bi bila po mnenju gorečih postmoder- nistov leglo totalitarizma, in kot kakšni zaklinjalci se spravljajo nadnjo, kot da je izvirni greh človeštva. Najnovejši slogan se glasi tako, kot je to leta 2010 izrazil takratni nemški finančni minister Wolf- gang Schäuble: da živimo preko svojih zmožnosti, da trošimo več, kot ustva- rimo, in da je treba zmanjšati stroške socialne države. Že leta 1994 je Haber- mas opozarjal na »elitni nacionalizem nove Nemčije – od Schäubleja do Heit- manna«, še posebno viden od leta 1989. V totalitarni demokraciji novega sve- tovnega reda, ki je k nam prihajala s slo- ganom obramba demokracije, človekovih pravic in svobode, smo se znašli zaprti s popolno prevlado globalnega imperija, ki se imenuje »ameriško stoletje«. Zato pa je treba negovati in ohranjati zavest, ki po Habermasu ostaja odgovorna v te- meljitem prepoznavanju potreb ljudi, ki upošteva najprej pravico vsakega člo- veka do materialne in ne samo do kul- turne zaščite. Tudi pravice do moralne zaščite, ki je ni onkraj urejene sociale na vseh življenjskih ravneh. Doživljamo kar najbolj rafinirane ukre- pe in pričakovanja združene Evrope, opo- zarja Habermas, in njeni diktati iz Bruslja so kot politično leglo »izsuševanja virov družbene solidarnosti«, ki vodi v social- no patologijo tako na zasebnem kot tudi na javnem področju, skratka v celotni družbi. Od združene Evrope, čeprav je to Evropa različnih hitrosti, pričakujemo, da se ne bo spustila pod merila socialne pra- vičnosti, za katere je že v preteklosti sama dala zgledne vzore. Glede na to, da v sve- tu sodobne družbe prevladuje troje dej- stev, in sicer »denar, moč in solidarnost«, mora po Habermasu vsekakor »socialno povezujoča sila solidarnosti« obvladovati premoč denarja in administrativno moč politike, skratka, razvita solidarnost mora skrbeti za družbeno uravnoteženost. Tem stališčem velja samo pritrditi. Od združene Evrope, čeprav je to Evropa različnih hitrosti, pričakujemo, da se ne bo spustila pod merila socialne pravičnosti, za katere je že v preteklosti sama dala zgledne vzore. 17 Primorski izgnanci in interniranci Hudi zločini okupatorja nad civilnim prebivalstvom V M E T E Ž U Z G O D O V I N E »Za Primorsko, še posebej za Goriško, lahko rečemo, da je že med prvo svetovno vojno postala dežela beguncev, izseljencev, pregnan- cev in internirancev. Tem nazivom lahko pripišemo še tiste, ki so se pojavili do konca druge svetovne vojne. To so priseljenci, zaporniki in konfiniranci, vojni ujetniki, vojaški interniranci, deportiranci, ta- boriščniki, prisilni delavci in tisti, ki so jim požgali domove. Posa- mezniki so imeli po več takih nazivov hkrati. Tako so bili skoraj vsi v Nemčijo internirani tudi prisilni delavci, razen za delo popolnoma nesposobnih. Primorske Slovence je v usodnih vojnih časih na tak ali drugačen način prizadelo skoraj vse izmed naštetega,« v uvodu najnovejšega dela, ki ga je izdalo Društvo izgnancev Severne Pri- morske, razmišlja avtor dr. Cvetko Vidmar. V kratkem pregledu je opisal be-gunce, internirance in izgnan-ce od začetka prve svetovne vojne 28. julija 1914 do nje- nega konca 11. novembra 1918. V na- daljevanju je spregovoril o preganjanju primorskih Slovencev in o njihovem iz- seljevanju pod politično in gospodarsko prisilo takoj po koncu prve svetovne vojne ter o italijanski okupaciji, ko so italijanske oblasti začele izvajati nasilno raznarodovalno politiko, ki je dosegla svoj vrhunec pod fašistično vladavino. Po vstopu Italije v vojno na strani naci- stične Nemčije 10. junija 1940 se je re- presivni pritisk na Slovence še poglab- ljal. Potem ko se je partizansko gibanje proti koncu leta 1941 in na začetku leta 1942 razširilo tudi na Primorskem in so se začele prve oborožene akcije, so Ita- lijani začeli izvajati enake ukrepe proti slovenskemu prebivalstvu, kot so jih pred tem vpeljali v okupirani Ljubljanski pokrajini: požigali so vasi, streljali talce, izganjali in internirali prebivalce. Kot primer prvega večjega množičnega nasilja Cvetko Vidmar opiše dogajanje v Brkinih, 4. aprila 1942 na Ostrožnem Brdu, pa v vasi Ustje na Ajdovskem 8. avgusta 1942, ko so zaradi uboja karabi- njerskega častnika ustrelili osem moških, ali ko so na Vojskem nad Idrijo 22. in 23. junija 1943 zažgali več kot 30 domačij. Avtor na kratko opiše tudi italijan- ska taborišča za primorske internirance v Čiginju, v samostanu na Kostanjevi- ci in največje v Zdravščini (Sagrado). V taborišča so spremenili tudi nekda- njo papirnico Ritter v Gorici in tržaško predilnico v Podgori. Italijani so orga- nizirali tudi posebno vrsto internacije za nezanesljive vojake. Ocenjujejo, da je bilo mobiliziranih 60.000 Primorcev in Istranov, od teh so jih 35.000 poslali v vojaško internacijo oziroma posebne bataljone. Pozimi in spomladi leta 1943 so na Primorskem dobesedno polovili in odpeljali v vojaško internacijo vse za orožje sposobne moške od letnika 1901 // BESEDILO IN FOTO: Janez Alič do 1926, ki do tedaj niso bili mobilizi- rani. Vidmar se v svojem delu dotak- ne tudi izgona in internacije pod nem- ško okupacijsko oblastjo od septembra 1943 do maja 1945, posebno hudih zlo- činov, ki so jih zgrešili nad civilnim pre- bivalstvom v Doberdobu, Kostanjevici na Krasu, Rihemberku (zdaj Braniku), Novi vasi in Podbežah pri Ilirski Bistrici, ko so v goreče hiše zmetali 23 ljudi. Ob izidu knjige je Dora Levpušček, predsednica Društva izgnancev se- verne Primorske, povedala: »Veseli smo, da nam je vendarle uspelo ob- javiti zapis o delu zgodovine, ki ga je že več kot pred dvema desetletjema skrbno zbral in zapisal dr. Cvetko Vid- mar. Trudili se bomo, da čim več lju- di, predvsem pa mladih seznanimo z medvojno tragedijo njihovih dedov in babic. Izgnanci, ki so še danes med nami, so bili izgnani kot otroci. Morali so zapustiti dom, v taboriščih so do- življali lakoto, mraz, vročino in strah, bežali so pred bombardiranjem in umirali. To so zdaj naši dedje, matere, babice, ki si zaslužijo našo pozornost in spoštovanje. V spomin nanje smo izdali omenjeno brošuro.« Ocenjujejo, da je bilo mobiliziranih 60.000 Primorcev in Istranov, od teh so jih 35.000 poslali v vojaško internacijo oziroma posebne bataljone. Pozimi in spomladi leta 1943 so na Primorskem dobesedno polovili in odpeljali v vojaško internacijo vse za orožje sposobne moške od letnika 1901 do 1926, ki do tedaj niso bili mobilizirani. januar 201818 Pred 76 leti sta umrla štajerska duhovnika Ferdo Potokar in Miha Grešak Povezoval ju je odpor proti okupatorju V M E T E Ž U Z G O D O V I N E Letos poteka 76 let od usmrtitve dveh duhovnikov, Ferda Potokarja in Mihe Grešaka, v celjskem Starem piskru. Poosamosvojitvenim popravljavcem zgodovine ravnanje »borcev za osvoboditev Slove- nije«, ni všeč, zato o tem molčijo. Smrt omenjenih dveh duhovni- kov pripisujejo nacističnemu preganjanju krščanstva, nikakor pa ne delovanju teh duhovnikov v OF. Ta zapis govori o različnih pri- stopih v iskanju odgovora na vprašanja Štajercev, kako se upreti okupatorju. Njihovo nezadovoljstvo s politiko čakanja, ki so jim jo zapovedali predstavniki Slovenske legije in Slovenske ljudske stran- ke, jih je kljub njihovi klerikalni politični usmerjenosti potisnilo v sodelovanje z Osvobodilno fronto in komunisti. Oba duhovnika, Ferdo Poto-kar in Miha Grešak, sta svoje otroštvo preživljala v sedanji krajevni skupnosti Sedraž v občini Laško. Takrat se je ta kraj, kamor sta hodila v osnovno šolo in k maši, imenoval Sv. Jedrt. Ferdo Nande Potokar Ferdo Potokar, doma so ga klicali Nan- de, se je rodil leta 1911 na Breznem, ob cesti Rimske Toplice–Hrastnik, v druži- ni osmih otrok. Po šestletni osnovni šoli, ki jo je obiskoval v bližnji Sv. Jedrti, se je vpisal na celjsko gimnazijo. Od tam se je po letu dni prešolal na klasično gi- mnazijo v Maribor, kjer je leta 1931 ma- turiral z odliko in se vpisal v maribor- sko bogoslovje. Po končanem študiju je najprej odslužil vojaščino, potem pa je 5. junija 1936 sprejel mašniško posve- čenje v Mariboru. Takoj zatem je dobil službo kaplana v Sv. Lenartu v Sloven- skih goricah in tam se je vključil tudi v kulturno in športno življenje kraja. Mariborski škof Ivan Jožef Toma- žič je Potokarja prestavil za kaplana v Sv. Jurij ob Ščavnici. Ker je opravil izpit za profesorja verouka, ga je leta 1939 škof Tomažič nastavil na mari- borski realni gimnaziji najprej za ho- norarnega, nato pa za rednega pro- fesorja verouka. Ta gimnazija je bila znana po svobodomiselni in napredni usmerjenosti, zato katoliški verouči- telji niso bili najbolje sprejeti med drugimi profesorji in dijaki. Potokar pa si je hitro pridobil naklonjenost šolskega osebja in dijakov. Takoj po okupaciji so nacisti izgnali večino štajerskih duhovnikov, v glav- nem na Hrvaško. Zadržali so jih le manjše število za opravljanje nujnih opravil – krstov, pogrebov in porok. Potokar je bil med tistimi, ki so ostali, in je prevzel službo nekakšnega škofo- // BESEDILO: Andrej Mavri vega pomožnega tajnika, ob tem pa je opravljal duhovniško službo po mari- borskih župnijah. Miha Grešak Miha Grešak se je rodil v Grižah (da- nes občina Žalec) leta 1914. Oče je de- lal v premogovniku Zabukovica, sicer pa je družina živela na Brunah, med Kuretnim in Trnovim Hribom (dana- šnja občina Laško). Odraščal je v druž- bi treh sester in treh bratov. Po kon- čani domači osnovni šoli pri Sv. Jedrt je leta 1927 postal gojenec semenišča in dijak klasične gimnazije v Mariboru. Po maturi je leta 1935 vstopil v mari- borsko bogoslovje in čez štiri leta pos- tal duhovnik. Novo mašo je daroval v Mariboru julija 1939, čez teden dni še v domačih Govcah. Med študijem in tudi kot kaplan je rad zahajal v do- mači Trnov Hrib in sosednje zaselke, še posebno v Govce, kjer so imeli kr- ščanski socialisti večkrat maše in dru- žabna srečanja z narodnobuditeljskimi kulturnimi programi. Julija 1940 je bil Grešak postavljen za kaplana v župniji Laporje pri Sloven-Ferdo Potokar Miha Grešak 19 ski Bistrici. Kot kaplan je deloval tudi na kulturnem področju. Z mladimi je prirejal razne dramske predstave in jih največkrat sam režiral. Bil je dober pe- vec, glasbenik ter je v kraju ustanovil pevski zbor in razvijal ljudsko petje. Po okupaciji so nacisti dekana Ozimiča odpeljali v izgnanstvo in Miha Grešak je prevzel vse pastoralno delo v župniji. Kmalu zatem je moral skrbeti še za žu- pnijo Makole. Okupacija 1941 in odpor Politična razdeljenost katoliškega ta- bora na krščanskosocialistično in orto- doksno klerikalno frakcijo se je tudi na Štajerskem odrazila v začetnih iskanjih oblik upora proti okupatorju. Krščan- skosocialistična frakcija je bila sestavni del Osvobodilne fronte, ki se je na se- stanku na Kojzici pri Rimskih Toplicah 22. maja organizirala v pokrajinski od- bor OF za Štajersko. Desno krilo tega tabora pa je skušalo organizirati odpor ločeno od komunistov. Predstavniki te druge usmeritve so se sešli v Maribo- ru zadnje dni aprila 1941. Na sestanku so se dogovorili, da se bodo imenova- li »Borci za osvoboditev Slovenije«. V razpravi, kako naj kot katoliško usmer- jeni aktivisti sodelujejo s komunisti, so se poenotili, da je najpomembnejša osvoboditev in da je treba strankarsko pripadnost pustiti ob strani. Menili so, da je treba priprave na upor začeti ta- koj. Treba je postavljati organizacijsko mrežo, pridobivati ljudi, zbirati in skri- vati orožje, poslušati Radio London in te informacije širiti med somišljeniki. Prof. Potokar je imel politično preda- vanje, v katerem je napovedal, da bo Nemčija vojno brezpogojno izgubila. Konec julija so policisti zajeli njihove- ga odposlanca ter pri njem našli poro- čilo o delovanju te odporniške skupine in spisek članov organizacije. Gestapo je v naslednjih dneh, in sicer 25. avgu- sta, zaprl večino »Borcev za osvobodi- tev Slovenije«. Iz te skupine so študen- ta medicine Jožeta Tovornika, doma iz Sevc pri Rimskih Toplicah, 24. avgusta ustrelili, preostalih sedem pa so zaradi pomanjkanja dokazov in zaradi njiho- vega zagovora, da so borci proti ko- munizmu, 10. oktobra izpustili. Seveda so morali podpisati izjavo o lojalnosti nemškemu rajhu. Pred tem so se aktivisti OF Ferdo Potokar, dijakinja Vida Slokan in inž. Zdravko Zore julija in avgusta shajali v škofijski knjižnici ali v Potokarjevem stanovanju v Krekovi ulici 5. Potokar se je pred 7. avgustom nekajkrat sešel tudi s Slavo Klavora, sekretarko Skoja, in še z nekaterimi aktivisti OF v Maribo- ru. V zimi 1941/1942 je gestapu uspe- lo razkriti in v veliki meri uničiti mrežo OF v Mariboru. Hkrati pa se je zaradi nezadovoljstva s stališči ljubljanskega vodstva, da je treba z uporom počakati, vse več članov skupine Borci za osvo- boditev Slovenije povezovalo z redkimi posamezniki OF in se vključevalo v nje- no delovanje. Prof. Potokar, ki je ostal v tem katoliškem odporniškem gibanju, je ugotovil, da je edina možnost upora proti Nemcem v okviru OF. Pripadnik te skupine Leopold Vostner se je pri obdelavi okolice Slovenske Bi- strice oglasil tudi pri kaplanu župnije Laporje, Mihi Grešaku, ki je takoj pri- volil v sodelovanje. V prvih pogovorih sta govorila o postavljanju gibanja Bor- ci za osvoboditev Slovenije, v drugem letu okupacije pa vse bolj o delovanju v OF. Mreža OF, v kateri je deloval kaplan Grešak, je delovala v okviru možnos- ti med Slovensko Bistrico, Makolami, Poljčanami in Laporjem do junija leta 1942. Ko so policisti hoteli aretirati Gre- šakovega sodelavca, trgovca Marka Žit- nika na Križnem Vrhu, ki je zbiral orožje za partizane, so ga pri poskusu pobega ustrelili. Ob hišni preiskavi pa so pri njem doma našli knjigo, v kateri mu je kaplan Grešak napisal svobodoljubno in protinemško posvetilo. To posvetilo naj bi bilo razlog za aretacijo kaplana Grešaka 5. julija 1942. V naslednjih šti- rinajstih dneh so Grešaka v celjskih za- porih zasliševali, mučili in hudo telesno uničili. Ob koncu zasliševanj je pokazal svojo neuklonljivost, ko je zasliševal- cem pokazal rožni venec in dejal: »Ta bo zmagal!« Zasliševalec je v končnem poročilu kot kazenski ukrep zanj pred- lagal – ustrelitev. To so izvršili v celjskih zaporih 22. julija 1942. Ob tem velja dodati, da je bila v Mari- boru odporniška organizacija na začet- ku leta 1942 skoraj popolnoma razbita. Zbiranje denarja, sanitetnega materia- la in hrane za ilegalce in partizane so v teh obdobju izvajali člani upora iz Potokarjeve mreže, ki jo je ustanovil iz svojih gimnazijskih dijakov in tudi iz nekaterih vernikov njegove župnije. Prispevek prof. Potokarja ni povsem znan, ker večina iz tega kroga vojne ni preživela, lahko pa sklepamo, da je od- igral pomembno vlogo. Temu primer- no je bilo tudi ravnanje policistov ob njegovi aretaciji. Pri njegovih zasliša- njih v celjskih mučilnicah so uporabili poostrene metode, saj so menili, da kot intelektualec in med ljudmi priljubljeni profesor pozna strukturo in ljudi upor- niške organizacije. Računali so, da bi s Potokarjevimi podatki lahko dokončno uničili OF v Mariboru. Pričakovanih podatkov pa kljub strahotnemu mu- čenju niso dobili, Potokar pa je zara- di posledic mučenja 5. novembra leta 1942 umrl v svoji celici. Za njegov grob so domači izvedeli šele po osvoboditvi od grobarja bolniš- kega pokopališča Golovec pri Celju. Po vojni so svojci Nandeta Potokarja grob izkopali in truplo 19. februarja 1951 po- kopali na domačem pokopališču pri Sv. Jedrti, danes Sedražu. Zaradi nezadovoljstva s stališči ljubljanskega vodstva, da je treba z uporom počakati, se je vse več članov skupine Borci za osvoboditev Slovenije povezovalo z redkimi posamezniki v OF in se vključevalo v njeno delovanje. Prof. Potokar, ki je ostal v tem katoliškem odporniškem gibanju, je ugotovil, da je edina možnost upora proti Nemcem v okviru OF. Goriškim izgnancem Bratje, rad bi dal vsaj malo vašemu spominu: da bi v duši zadišalo vam po rožmarinu in po trti, breskvi, oljki, vaših Brd trojici, da bi kakor morje v školjki, dragi bisernici, vam šumeli vali Soče v moji tej besedi, ki na begu z vami hoče uteči časov zmedi. Oton Župančič januar 201820 Ponosno bomo praznovali 70 let ZZB NOB Slovenije Najstarejša veteranska organizacija To leto bo spet znamenju 70-le-tnice – tokrat naše organiza-cije. Ustanovljena je bila na-mreč 4. julija 1948 kot Zveza združenj borcev narodnoosvobodilne vojske Slovenije in je bila vključena v jugoslovansko borčevsko organizacijo. To pomeni, da je Zveza borcev najsta- rejša veteranska organizacija v Sloveni- ji, ki neprekinjeno deluje. Ustanovljena je bila z osrednjim name- nom udeležence narodnoosvobodilne boja povezovati in mobilizirati za sode- lovanje pri graditvi porušene domovine ter pri obrambi njene ureditve in neod- visnosti. V tistem obdobju je bila Zve- za borcev družbenopolitična organiza- cija, od osamosvojitve Slovenije pa je postala organizacija civilne družbe oz. nevladna organizacija. Prelomno je leto 1997, ko je Zveza borcev v svoje vrste začela včlanjevati tudi tiste, ki niso bili udeleženci narodnoosvobodilnega boja. S tem je organizacija stopila v korak s časom in se danes ponaša kot največja veteranska organizacija v Sloveniji ter šteje skoraj 42.000 članov. V tem duhu bo Zveza borcev slove- sno in ponosno praznovala. Že lani je bil ustanovljen organizacijski odbor za proslavljanje 70-letnice naše organiza- cije, ki je odgovoren za vse dejavnosti v zvezi s proslavljanjem. Odbor skrbi tako za vsebinske kot za tehnične usmeritve proslavljanja častitljivega jubileja. Ob tej priložnosti bo naša revija Svobodna beseda v vseh letošnjih številkah imela posebno rubriko o 70-letnici. Za to pri- ložnost smo pripravili tudi priložnostni znak. Podelili bomo tudi posebna jubi- lejna priznanja članom in drugim zaslu- žnim osebam ter organizacijam. Osrednja slovesnost ob 70. obletnici ustanovitve ZZB bo potekala v Ljublja- ni na Kongresnem trgu, in sicer 1. julija 2018. Po dolgem času bo Zveza borcev spet organizirala množično prireditev, na kateri moramo pokazati, da smo najsta- rejša in posledično najbolj izkušena ter seveda največja veteranska organizacija v Sloveniji ter da ponosno zastopamo zmagovalce druge svetovne vojne, ki so nas postavili ob bok velikih sil protifaši- stične koalicije. Ob tej priložnosti pozi- vamo vse člane in simpatizerje naše or- ganizacije, da si že danes rezervirajo ter- min in se udeležijo osrednje slovesnosti. Potekale bodo tudi regijske prireditve, za katere pa je odbor sklenil, naj se iz- vedejo po osrednji slovesnosti v Ljublja- ni. O vsem vas bomo seveda obvestili z okrožnicami, na družbenih omrežjih, spletni strani in v naši reviji Svobodna beseda. S praznovanjem 70-letnice de- lovanja bomo tudi pokazali, da je ob pojavih modernih oblik fašizma v naši družbi Zveza borcev še kako aktualna organizacija, ki mora s svojimi stališči vedno znova jasno poudarjati in zago- varjati protifašistična stališča. V tem duhu vas želim spodbuditi, da se vsak po svoje aktivno vključimo v to, da bomo čim bolj ponosno proslavili svoj visoki jubilej! Aljaž Verhovnik, generalni sekretar in predsednik Organizacijskega odbora za pripravo praznovanja 70. obletnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije Slovenija Kako si lepa domovina, od Triglava pa tja do morja. Zakaj pa lepa bi ne bila, saj to moja je Slovenija. Štajerska je pokrajina vina, Gorenjska polna lepih je gora, Primorska je terana domovina, Dolenjska nam dober cviček da. Le slavo ji Slovenec poj, naj se razlega v daljave, saj svetu glas poznan je tvoj, da sin slovenske si dobrave. O zemlja moja, kaj bi dal, da svobodna vedno bi ostala, ko nekoč bom v tebi mirno spal, ko bela smrt me bo pobrala. Te ljubim domovina moja, sem vedno ti ob strani stal. Naj sreča vedno te napaja, Slovenija, zate bi življenje dal. (pesem je decembra 2017 napisala 97 – letna Marija Trebec). ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 21 Spominsko delo Friderika Hrasta Vse to sem doživel Pod gornjim naslovom je jeseni lani v samozaložbi izšlo obsež-no spominsko delo Friderika Hrasta. Prebrati ga ni mogo- če v kratkem času, tako zaradi obsega (431 strani) kot zavoljo opisa številnih dogodkov, ki so zaznamovali avtorjevo življenje. K vpogledu v raznovrstnost njegovih doživetij prijazno spodbu- ja uvodna beseda Matjaža Kmecla, ki med drugim posebno opozarja na ključno spremljevalko pripovedi: na ponosno zvestobo, saj »možato in zvesto stoji za vsem, kar je postoril«. Prav to je v sodobnosti vedno redkejša vrlina, saj jo spodrivata prikrojevanje lastne vloge in zasramovanje vsega, kar je povezano s socializmom. Ne nameravam podrobno predsta- vljati tega Hrastovega dela, temveč bom opozorila na nekaj drobcev, ki jih je vredno vključiti v trajno zalogo zgo- dovinskega spomina kot oporišča za razkrivanje pristranskih razlag doga- janja zlasti v času druge svetovne voj- ne. V zadnjih letih je postala že skoraj samoumevna trditev, da je »zgodba« o narodnoosvobodilnem boju čisto nava- den mit; že več desetletij v slovenskem duhovnem prostoru lebdi tudi razlaga, da so partizanski borci krvoločneži, ki da so po vojni pobili stotisoče žrtev, da je »tako imenovani partizanski boj« eno samo zločinsko pobijanje tistih, ki da so le »drugače mislili«, in da beseda »izda- ja« spada na smetišče zgodovine, sode- lovanje z okupatorskimi oblastmi pa naj ne bi bilo »sistemsko« (organizirano, v uniformah in z orožjem), temveč posa- mično naključno delovanje, nekakšen silobran posameznikov. Ko nas pozorno branje privede do 44. strani, na kateri avtor opisuje negotove in mrakobne dneve ob kapitulaciji jugo- slovanske vojske aprila leta 1941 in pri- hod okupacijskih vojaških enot v Stič- no, izvemo, da so se tja na tovornjakih pripeljali Italijani. »Vselili so se v samo- stan, ki je bil že sam po sebi obramb- na trdnjava. Pozneje smo izvedeli, da so menihi vedeli, kdaj pridejo v Stično okupatorji, saj so zanje že nekaj dni prej pripravili vse potrebno za vselitev: od sob za štab in oficirje, pa za vojake, pa tudi parkirni prostor za tovornjake in motorje, vključno s prostori za boj- no opremo. Taka številna posadka je v Stični ostala do kapitulacije Italije. Tako je Stična postala druga najmočnejša postojanka na Dolenjskem, močnejša je bila le v Novem mestu.« Da ta postojanka ni bila namenjena obrambi slovenstva, temveč boju zoper »bandite« in OF, nam avtor sporoča na str. 55: »Stičanom je bilo znano, da se odpor proti okupatorju ne dogaja le v Ljubljanski pokrajini, ampak vse širše v celi Sloveniji in tudi po celi Jugoslavi- ji. Izvedeli smo, da gibanje vodi tovariš Tito. Te vesti so bile včasih spodbudne. Bile pa so tudi zastrašujoče novice o padlih partizanih, o novih aretacijah, o pojavu bele garde (rekli smo jim tudi 'le- gija smrti') tudi v Stični. Vojaki bele gar- de so bili že na pogled strašljivi. Črne baretke, na njih pa kokarde – mrtvaške glave, spodaj pa prekrižani dve kosti. Legiji smrti so popolno gostoljubje nu- dili stiški menihi. S pojavom bele garde in enot, ki smo jim rekli 'črna roka', se je število žrtev med aktivisti OF poveča- lo. Stičani smo se teh enot bali bolj kot Italijanov. Ne po naključju. Italijani so ujete partizane in aretirane zaradi suma sodelovanja pošiljali v taborišča, črno- rokci in belogardisti pa so jih pobijali.« V času nemške okupacije so brato- morno klanje stopnjevali slovenski do- mobranci, o čemer prepričljivo govore avtorjevi spomini, ko se je s posledicami njihovih zločinov srečeval kot partizan- ski borec. Velikokrat je ob grozotah kar onemel, kot takrat, ko so 18. julija 1944 prišli na mesto, kjer so še pred kratkim taborili (str. 68): »Groza. Zaradi tega, kar smo videli, smo onemeli. Šest tru- pel, prestreljenih z mnogimi naboji, raz- mesarjenih z bajoneti, vse okrog strga- na oblačila, strgani papirji. Kot da na- padalcem ni bilo dovolj, da so šest par- tizanov pobili in jih razmesarili z noži, mrtve so še onečastili. Okoli trupel je bilo polno kupov človeških odpadkov. … Nihče od nas kaj takega v svojih voj- nih izkušnjah še ni videl.« Pretresljivo je opisan spomin na sestro Vero, ki so jo zverinsko ubili domobranci. Friderik Hrast nam ne pripoveduje o namišljenih dogodkih v nekem posplo- šenem času in prostoru; preteklih do- gajanj ne ocenjuje z merili, ki sodijo v sedanji čas, temveč jih pusti tam, kjer in kakor so potekala. Čeprav spomini obsegajo dolgo dobo, sem se v tem prikazu namerno usmerila le na tiste v času okupacije slovenskega ozemlja, ki prepričljivo zanikajo sodobne prireje- ne razlage. Ko se bralec ali bralka se- znani s temi spomini, laže podvomi o vseh ocenah, ki že tretje desetletje slu- žijo razvrednotenju narodnoosvobodil- nega boja. Če nič drugega, morajo ti spomini bralstvo prepričati, da v času NOB med ljudmi nikoli ni šlo le za dru- gačno mišljenje. Maca Jogan V času nemške okupacije so bratomorno klanje stopnjevali slovenski domobranci, o čemer prepričljivo govore avtorjevi spomini, ko se je s posledicami njihovih zločinov srečeval kot partizanski borec. Friderik Hrast januar 201822 Obisk pri Alojzu Kralju, edinem še živečem tigrovcu V italijanskem Cagliariju ustanovili odbor OF Alojz Kralj, čil, umsko in te-lesno zdrav 97-letnik, nas je sprejel na svojem domu, v hiši, od koder se razprosti- ra čudovit pogled na Novo Gorico in njegovo ljubljeno Primorsko. V prijetni družbi se je razvil prijateljski pogovor in se prelil v poslušanje bogatih spominov, segajočih od preteklosti, predvojnih in vojnih dogodkov, razmer po vojni pa vse do današnjega časa. Rodil se je 16. maja 1920 v Morskem pri Kanalu v družini zidarja in prav tako delovne matere, in to kot drugi sin od štirih (eden je pozneje umrl). Oče je moral zaradi nasprotovanja italijan- skim oblastem in ječe oditi v Ameriko, od koder se ni nikoli več vrnil. Sinovi Janko, Alojz in Vladimir so bili vzgoje- ni kot narodnozavedni Primorci. Zara- di pritiska italijanskih fašistov, ki so jim zasedli slovensko domovino, so preživ- ljali težko mladost. V družini Kraljevih se je razrasel uporniški duh in prvi po- vezan s TIGR-om je bil najstarejši brat, ki so ga Italijani večkrat zaprli. Šele po- zneje se je izvedelo, da je bil tigrovec. Skrivni protifašistični organizaciji se je kmalu za njim pridružil tudi štiri leta mlajši Alojz. Sovaščan Anton Berlot ga je večer pred nedeljo 6. junija 1937 skupaj s še nekaj fanti povabil na Ka- nalski Vrh. Alojz sprva ni vedel, zakaj gredo tja. Na pol poti med Banjšicami in Kanalskim Vrhom, koder so Italijani speljali cesto, je vodila pot na levo, na senožet sredi gozda. Na jasi je bilo že zbranih od dvajset do trideset fantov in Alojza so predstavili kot člana TIGR-a. Na skrivno srečanje skupine somišljeni- Delegacija predstavnikov domoljubne organizacije Društva TIGR Primorske je 9. januarja v Novi Gorici obiskala Alojza Kralja, edi- nega še živečega člana te rodoljubne organizacije, ter mu izročila knjigo z zahvalo in nagelj s slovensko zastavico. V delegaciji so bili predsednik društva dr. Savin Jogan, glavni tajnik in vodja Območne enote Kras - Brkini Miha Pogačar, predsednik OE Gorica Gorazd Humar, predsednica OE Postojna Bruna Olenik, Rajko Slokar, član iz Nove Gorice, sicer pa tudi avtor knjige o Alojzu Kralju, in Vesna Tomc Lamut iz OE Slovenska Istra. // BESEDILO IN FOTO: Vesna Tomc Lamut kov sta prišla dva nepoznana človeka in jim govorila o fašizmu, zatiranju, jeziku, narodu, dogodkih v svetu, o bližajoči se vojni, o Hitlerju in Mussoliniju. Pa seve- da o protifašističnem uporu in o načinu delovanja organizacije TIGR nasploh (skrivno delovanje, delovanje v trojkah, zbiranje orožja in streliva, pripravljanje sabotaž, načrtovanje akcij proti zatiral- cem primorskega ljudstva in sloven- skega jezika). Pozneje so Alojza Kralja izbrali za vodjo tigrovske trojke, v kateri sta bila poleg njega še Alojz Zidarič in Anton Berlot. Organizacija je delovala tako tajno, da eden ni vedel za drugega in da tisti, ki so bili po zaporih, zaradi mučenja ne bi koga izdali. Alojz Kralj pred vojno sicer ni sodeloval v nobeni tigrovski akciji, je pa skupaj s tovariši že zbiral orožje, strelivo, svinec, šrapne- le in granate ter druge ostanke iz prve svetovne vojne in jih skril v kamnolom za domačo hišo. Leta 1938 se je zaposlil v HE Doblar in nato v HE Plave, a je zapustil delovno mesto, ker ni hotel biti član fašistične organizacije. 20-letni Alojz je bil nato kot državljan Kraljevine Italije kot re- dni nabornik leta 1940 vpoklican v ita- lijansko vojsko in kot državi nevarnega Slovenca so ga seveda poslali v najbolj oddaljene kraje, daleč na zahod: bil je v Modeni, Racconigiju (kjer je bilo v mi- nometni četi kar 29 Slovencev), v Cu- neu in Vignolu, kjer so peli celo sloven- ske pesmi! Nato je moral na Sardinijo, otok v Sredozemskem morju, in tam je leta 1942 že drugič zbolel za malarijo. A zavedni primorski fantje niso bili lojalni italijanski vojski, posebno člani TIGR- -a so se zavedeli potrebe po nenehnem nasprotovanju. Alojz Kralj je skupaj s še nekaterimi Slovenci skrivaj opravljal sabotažne akcije: v skladišču so kvarili in s tem onesposabljali orožje, npr. poš- kodovali so merilnike oz. muhe, da niso bile več točne, ukrivljali udarne igle, menjali naboje s kamenčki, na minah so z vodnimi injekcijami poškodovali vžigalni sistem in podobno. Prepoznav- ni znak Slovencev je bil tri raznobarvne glave bucik (rdeča, bela in modra), zata- knjene v spodnjo levo stran ovratnika. Spomladi leta 1943 je Alojz po navo- dilu svojega brata na italijanskih tleh v mestecu Pira sklical zaupni sestanek 20 Slovencev in istrskih Hrvatov, na kate- rem so ustanovili odbor OF za obmo- čje Cagliarija in njega izbrali za pred- sednika. To je dokaz, da so tigrovci že na začetku vojne in med njo delali za Alojz Kralj (levo spredaj) s predstavniki Tigra 23 Obisk pri Alojzu Kralju, edinem še živečem tigrovcu V italijanskem Cagliariju ustanovili odbor OF Nemci na Goreljku obkolili in ubili 79 borcev Poskus enačenja zaveznikov z domobranci OF, kot piše Rajko Slokar leta 2010 v knjigi Devetdesetletni Alojz Kralj – tig- rovec in partizan (str. 18) o Borisu Kri- žmaniću iz Pazina: »Narodnoobrambni tigrovski ogenj, zaneten v zavedni in so- cialno trpeči družini, eni izmed mnogih slovenskih primorskih družin, je prešel v plamene narodnoosvobodilnega in hkrati socialnega gibanja, iz TIGR-a je povsem naravno stopil v OF.« Jeseni istega leta je Italija kapitulira- la in italijanska vojska se je prelevila v Badoglievo vojsko in preganjala Nemce. Alojz Kralj je skupaj s še drugimi sloven- skimi fanti moral ostati v tej vojski, ker jih Angleži niso pustili oditi v takrat že ustanavljajoče se čete prostovoljcev za NOB na Sicilijo. Zato je, takoj ko se je dalo, 30. aprila 1944 zbežal, a ga je voja- ška policija ujela in odpeljala v Palermo, maja pa mu je vendarle uspelo z vlakom, peš in z avtobusom priti do Barija. V vo- jaškem taborišču je, ko je povedal, da je brat partizan, doživel več zaslišanj. Šele po pobegu v partizansko oporišče in s priporočilnim pismom španskega borca Bora Leontiča je vstopil v partizansko vojsko, kamor si je želel, skupaj s 30 to- variši je prišel v 1. Borčevsko brigado, nato so ga kot komisarja voda poslali v Bari in sprejeli v SKOJ. Januarja leta 1945 je postal pripadnik 5. prekomorske brigade. Z njo je čez morje prišel v Split, nato v Zadar, čez Velebit do Ogulina in čez Kolpo pri Vinici do Bele krajine. Na več kot tri mesece dolgi poti so se spo- padali z ustaši, nato z Nemci in belogar- disti. 21. aprila 1945 je bila brigada refor- mirana; skozi Kočevski Rog, Ribnico in Grosuplje so nadaljevali proti Ljubljani, na Orle, kjer so še na predvečer osvobo- ditve potekali hudi spopadi. 9. maja jih je sprejela osvobojena in okrašena Lju- bljana, a že naslednjega dne so morali v Kamnik, da so Nemcem, ustašem in šte- vilnim civilistom preprečili umik. Po vojni si je Alojz ustvaril družino, z ženo Ivanko sta imela dve hčeri. Še nekaj let je kot topniški častnik deloval v JLA, nato pa se je zaradi bolezni leta 1957 zaposlil v civilni službi. Opravljal je razne odgovorne zaposlitve in naloge pri občinskem komiteju ZKS v Kanalu in nato v Novi Gorici. Tokratna spominska slovesnost v počastitev 74. obletnice boja III. bataljona Prešernove briga-de je bila 9. decembra lani pri spomeniku na Goreljku na Pokljuki. Pred več kot 70 leti so Nemci 15. decembra 1943 obkolili in ubili 79 borcev. Slavnostni govornik, zgodovinar dr. Mar- tin Premk, je v svojem govoru poudaril vrednote brezkompromisnega boja za obstoj in lepše življenje v osvobojeni do- movini proti mnogo številnejšemu nem- škemu okupatorju, katerega ednina želja je bila prevlada nad našim narodom, ki je bil obsojen na smrt in uničenje. Nemci so svoj načrt začeli uresničevati prav na Gorenjskem v želji, da slovenski narod izbrišejo in postanejo popolni gospodar- ji, s tem pa bi odločali o življenju in smrti. Vsemu temu se je narod uprl, pri tem pa nihče ni niti malo razmišljal o predaji. Za svobodo so borci raje žrtvovali svoje življenje. Na temeljih boja in zavezniške zmage sta zrasli povojni Evropa in Slo- venija. Vsi ti dogodki so leta 1991 pripo- mogli, da se je Slovenija osamosvojila, česar pa danes nekateri nočejo priznati, z lažmi in pretvarjanji sprevračajo in za- nikajo dosežke narodnoosvobodilnega boja. V govoru je Premk tudi poudaril, da je pojem za te laži danes postala be- seda sprava – sprava, ki se je zgodila pred 25 leti in je imela plemenite na- mene, da se strasti iz druge svetovne vojne pomirijo. Danes se je sprevrgla v poskuse enačenja zavezniške vojske z domobranci, ki so bili del okupacijskih sil. Pri vsem tem je največja žalost in sramota, da pri teh dejanjih sodelujejo najvišji predstavniki naše države. V na- daljevanju je poudaril, da bo sprava priš- la samo takrat, ko se bo o drugi svetovni vojni govorilo na podlagi zgodovinskih dejstev in ko določene politične stranke vojne ne bodo več izrabljale in zlorablja- le za politične namene. V kulturnem programu so nastopili Ok- tet LIP Bled, Kulturno društvo 2B iz Bo- hinjske Bistrice, Darko Peterman, Urška Zupančič in harmonikar Niko Kraigher. Na slovesnosti so sodelovali tudi častna straže Slovenske vojske ter številni pra- porščaki domačih in sosednjih bor- čevskih organizacij. Martin Gorišek, tajnik ZB KO Polje Bohinj januar 201824 Spominski pohod do tabora Zapadnodolenjskega odreda Jelovka Tukaj so natisnili prvo številko Naše žene Iz Zabukovja je krenilo kar 32 otrok, učencev Osnovne šole dr. Pavla Lu-načka Šentrupert in varovancev vrt-ca Čebelica Šentrupert v spremstvu staršev in mentorice. Pohod je potekal v okviru krožka Cici planinec po poti, ki so jo markirali člani Planinskega društva Polet Šentrupert. Pri baraki, ki jo vzdržu- jejo člani ZB za vrednote NOB Šentru- pert, pa so se na skupni slovesnosti – po- pestrili so jo recitatorji Anže, Marija, Ana in Ula – zbrali še praporščak ZDO Vojko Smole, praporščak ZB za vrednote NOB Šentrupert Sandi Pirh in člani Duletove čete iz Tržišča z dvema starodobnikoma. Delovanje ZDO je orisal predsednik ZB za vrednote NOB Šentrupert Jurij Biz- jak, na koncu pa je otroke obdaroval tudi Miklavž, ki je pustil v taboru 50 takšnih daril, kot so jih včasih za Miklavža dobi- vali naši starši in stari starši (suho sadje, pomaranče, mandarine, bomboni in pe- čen parkelj). V prijetnem razpoloženju in ob prepletanju mladosti s starostjo so se udeleženci razšli v upanju, da se prihod- nje leto spet srečamo. ZDO je bila posebna partizanska eno- ta, ki je delovala v treh bataljonih in je štela 265 bork in borcev. Njena poseb- nost je bilo delovanje v več funkcijah: teritorialno, vojaško, politično, mobili- zacijsko, propagandno in kadrovsko de- lovanje. Prvi bataljon in štab odreda je deloval na območju med mirnsko žele- zniško progo in italijansko-nemško oku- pacijsko mejo, drugi bataljon je deloval od Kočevskega roga do dolenjske žele- zniške proge, tretji pa v vzhodni okoli- ci Ljubljane. Po uspešno prestani veliki italijanski ofenzivi jeseni leta 1942 sta se odredov štab in 1. bataljon naselila v Lukovcu pri Tihaboju. V oktobru leta 1942 je glavno poveljstvo partizanskih enot izdalo ukaz, da morajo vse parti- zanske čete in bataljoni imeti svoja ta- borišča zunaj naselij. Za kraj svojega baznega tabora je ZDO izbral osrčje prijazne Dolenjske med Ga- brovko, Mirno in Šentrupertom, v triko- tniku naselij Zaloka, Pečice in Zabukov- je. To je gozdnati predel, ki mu domačini pravijo Jelovka. Po grapi, ki deli Jelovko, teče hudourniški potoček, ki izvira pod Zaloko in se nato izliva v reko Mirno. Ta kraj je bil izbran tudi zato, ker je bil sov- ražniku teže dostopen in hkrati blizu hri- bovskih vasi. Partizanski tabor v Jelovki je prva ležišča imel nared 2. novembra 1942. Sam tabor je imel v svoji sestavi Občinski odbor ZB za vrednote NOB Šentrupert je v počastitev 75. obletnice ustanovitve Zapadnodolenjskega odreda (ZDO) v za- četku lanskega decembra organiziral partizanski tabor, imenovan »Jelovka«. Poimenovali smo ga »Miklavžev pohod«, saj so v tabo- ru s pomočjo župnika iz Sv. Križa tudi organizirali miklavževanje. Pohoda, ki sta potekala iz dveh smeri, in sicer iz Šentruperta in Zabukovja, se je udeležilo približno 80 pohodnikov. // BESEDILO: Boštjan Sladič Obisk pri 94-letni članici Mariji Pirh 25 Obisk pri 94-letni članici Mariji Pirh štiri zemljanke, pet šotorov, eno leseno barako, prvo pomoč, kuhinjo in klavnico. Tabor je bil izhodišče za razne bojne akcije, imeli so tudi zelo veliko raznih dejavnosti. Za dan mrtvih leta 1942 so na pokopališče v Šentrupertu na grobo- ve padlih partizanov položili cvetje. Čez šest tednov so se pri Sv. Križu udeleži- li tudi polnočnice. Imeli so enajst poli- tičnih mitingov in pet mobilizacijskih sestankov. Bili so tudi kulturno ozaveš- čeni, saj so imeli svoj pevski zbor, izdali so svoje glasilo »Stenski časopis«, izšle so tri številke v novembru in decembru. V Taboru so varovali tudi tako imeno- vano »stiško tehniko«, to je bila tiskar- na, ki je bila prvotno v samostanu Stič- na. V eni izmed barak, ki je bila nekoliko bolj oddaljena od središča tabora, pa so si uredili tiskarno in jo poimenovali Ur- ška. V decembru so ponatisnili več šte- vilk Slovenskega poročevalca in prvo številko ženske revije Naša žena. Tabor so uporabljali do 22. decembra 1942. Po končanem pohodu pa sta predse- dnik ZB za vrednote NOB Šentrupert in član Boštjan Sladič obiskala še Marijo Pirh, eno najstarejših članic organizaci- je. Med drugim sta ji voščila vse najbolj- še za njen 94. rojstni dan. Partizanski tabor v Jelovki je prva ležišča imel nared 2. novembra 1942. Sam tabor je imel v svoji sestavi štiri zemljanke, pet šotorov, eno leseno barako, prvo pomoč, kuhinjo in klavnico. Narodnost ni pomembna Naj narodnost na stran bo odložena, naj več v prednosti ne bo nobena, pa zlahka bomo vsi brez nje enaki – Slovenci, Hrvati, Srbi in Bošnjaki. Vsak ljubi svojo mater domovino in ni potrebe, da se to poudarja; naj raje vsak postavlja se z vrlino, ki mu pomaga, da lahko ustvarja. Pomembno ni, od kod si tu se znašel, kako močan si in kako zgovoren, tudi ni treba, da si vselej vzoren. Z dobroto si prijatelje boš našel, kar bo vsem nam polepšalo odnose, ne bodo noge za prihodnost bose. Srečko Čož (pesem je iz zbirke Srce na zidu, ki je izšla decembra lani) Brez poguma ne bo šlo Le kje ta čas se skrivajo pogumni, zakaj kriče molčijo najbolj glasni, se sprenevedajo, da so razumni brez nas umaknjeni so v svet brezčasni? So sploh med nami še ljudje pogumni, čas pred volitvami jih nekaj kaže, po njih več niso za spremembe strumni, pozaba na obljube srečo maže. Zdaj nekaj čudnega se nam dogaja, vsi čakamo, da kar zgodi se vstaja, vsi vemo, kaj je za spremembe zrelo. Sreča le pogumne spremlja od vselej in brez pogumnih ne bo šlo naprej; za jutri z njimi nas bo manj skrbelo! Srečko Čož (pesem je iz avtorjeve najnovejše zbirke Srce na zidu) Poslanec bolnik Je podrepen, slavohlepen, vseh slabosti je lastnik, povrh je še nadut, s pepelom lenobe posut. Kadar lahko bi pomagal, je vselej omagal. Bolnik je pravi na kubik! Sleherni zdravnik ubral od njega bi umik. Nič v življenju ni naredil, v ničemer ni uspel, se s hlinjenjem je grel, vselej se je skril, ko bog korajžo je delil. A bil je poslanec! Na volitvah je ljudstvo prevaral in ga očaral, premikov obljubljal bogastvo. Ni imel konkurenta, pa volivci so rekli, poskusiti ni greh, in z upanjem tihim, da dober bo, so rekli: naj bo! Zdaj ga preklinjajo, kličejo in iščejo, načrtujejo, želijo, da ga odpokličejo. A to ne gre tako lahko! Zlahka izvolili, stežka odstranili. Je hudo, hudo. Sam pa že ne bo odstopil, mar mu je za vse posmehe, zmerljivke in žaljivke, pripisuje drugim grehe, ker so ga volili, zdaj bi ga pa utopili, ker narobe so molili. Samo bog ve, če se vsaj sebi smili? Srečko Čož (pesem je iz zbirke Srce na zidu) januar 201826 Spomin na dan, ko so bile Kotlje za en dan svobodne Knjiga o Vorančevem bratu Ivanu Tudi letošnje prireditve na zad-njo lepo in sončno oktobrsko nedeljo se je poleg številnih praporščakov iz različnih dru- štev udeležilo veliko naših članov in podpornikov iz Mežiške doline in od drugod. Na slovesnost so svojci iz Bi- strice pri Mariboru tudi letos pripeljali edino še živečo udeleženko tabora v Kotljah iz leta 1943, nekdanjo Prevorči- čevo Marijo iz Guštanja, Marijo Mavzer s partizanskim imenom Jelka, ki je pred nekaj dnevi praznovala svoj 94. rojstni dan. Zato ji je predsednica KS Kotlje Bojana Verdinek podarila šopek rož in ji zaželela še veliko zdravja. Čeprav je Marija na vozičku že vrsto let, je bila dobro razpoložena, saj se v Prežihove Kotlje pod Uršljo goro vedno rada vra- ča zaradi spominov in ljudi. Zbrane sta pozdravila Bojana Verdi- nek, predsednica krajevne skupnos- ti Kotlje, in župan Občine Ravne dr. Tomaž Rožen. Na prireditvi je župan na predlog Krajevne skupnosti Kot- lje podelil posebno priznanje krajanu Kotelj Anžetu Šumahu, letošnjemu zlatemu maturantu Gimnazije Ravne, ki je tudi letošnji najboljši dijak Slove- nije in se je v vseh letnikih gimnazije odlikoval s številnimi zlatimi priznanji z različnih tekmovanjih. Slavnostni govornik pa je bil ravenski podžupan Aljaž Verhovnik. V svojem govoru, ki je navdušil poslu- šalce, je povedal, da razpoložljivi viri tr- dijo, da so na Brdinjah pri Kotljah našli kladivo, ki je staro deset tisoč let. Skozi Kotlje se je vila nekdanja rimska cesta. Na Preškem vrhu so se s »turških šanc« Združenje borcev za vrednote NOB Mežiške doline, Krajevna or- ganizacija Kotlje, je skupaj s Krajevno skupnostjo Kotlje tudi letos kot že vrsto let do zdaj na zadnjo oktobrsko nedeljo ob spomeni- ku NOB pod lipami pripravila tradicionalno spominsko slovesnost. Obudili in počastili so spomin na 74. obletnico zadnje oktobrske nedelje iz leta 1943, ko so bile Kotlje en dan svobodne. Ta dan je tudi praznik KS Kotlje. // BESEDILO IN FOTO: Stanislav Ovnič leta 1473 branili naši predniki pred vdo- ri Turkov. Šolstvo v Kotljah se je začelo razvijati že po letu 1850. Zelo hitro pa se je začelo ponemčevanje z uvedbo dvojezičnosti. Govornik je spomnil, da sta na mitingu pod lipo pred cerkvijo, iz katere so partizani zadnjo oktobrsko nedeljo leta 1943 pregnali nemškega duhovnika, krajane nagovorila akti- vista OF Pavle Žavcer-Matjaž in Polde Eberle-Jamski. Spomnil pa se je tudi Lovra Kuharja - Prežihovega Voranca ter njegovih bra- tov Alojza, Avgusta in Ivana, ki so ga 26. junija leta 1944 kruto umorili v glo- bači pred domačo hišo, pa tudi sestre, ki je umrla pri šestih letih. Ob Kuharje- vih dnevih, ki potekajo v Kotljah zadnji teden meseca oktobra, se vsako leto zvrsti vrsta različnih prireditev. Letos so predstavili tudi knjigo o življenju in delu Ivana Kuharja, brata Prežihovega Voranca, avtorjev Bojane Verdinek in Mirka Osojnika. V kulturnem progra- mu, ki ga je povezovala Janja Širnik Kotnik, so poleg pihalnega orkestra Ravenskih železarjev sodelovali otro- ci iz vrtca Kotlje, učenci Osnovne šole Koroških jeklarjev Ravne, Podružnica Kotlje, in pevka Nuša. Marija Mavzer Jelka, toplo pozdravljena v Kotljah Aljaž Verhovnik kot slavnostni govornik 27 Svinjska glava na podstavku, na katerem je bil pred desetletjem še doprsni kip Borisa Kidriča Je Kidričevo res kraj revanšizma? R E P O R TA Ž A Spomenik Borisu Kidriču, delo akademskega kiparja Viktorja Gojkoviča, je leta 1973 v nase-lju Kidričevo postavila krajevna skupnost s pomočjo Tovarne glinice in aluminija »Boris Kidrič« Kidričevo. V samostojni Sloveniji je več kot stokilo- gramski kip izginil. Baje so ga odnesli zbiralci žlahtnih kovin. Razmišljanja o tem, da so tokrat na podstavek, na ka- terem je bil pred desetletjem doprsni kip Borisa Kidriča, isti storilci postavi- li svinjsko glavo, je neutemeljeno. Toda dejanje pred skoraj desetletjem ni niti najmanj vznemirilo občinskih oblasti. Še več, Talum je leta 2011 ponudil roko županu Antonu Leskovarju (SDS), da bi na prazen podstavek znova postavili kip, a je župan ta predlog zavrnil. Talum ga je nato postavil pred upravno zgradbo podjetja. Na odkritju je bilo rečeno, da ga postavljajo pred upravo zato, da bo na varnem. Na novem podstavku kipa pred Talumom je v zadnjem odstavku vklesano: »V prvih dneh leta 2011 je bil portret Borisa Kidriča ukraden. Družba Talum je kiparju Gojkoviču naročila iz- delavo kopije portreta in ga namerava- la vrniti občanom občine Kidričevo na njegovo prvotno mesto. Župan občine Kidričevo ni soglašal s slovesnostjo ob ponovni postavitvi portreta, zato se je družba Talum odločila za postavitev pred svojo upravno zgradbo.« Ali je Kidričevo res kraj revanšizma? Ni! Tega si delavski razred v Kidričevem res ne zasluži. To je delo nekoga s »kuj- lečkega«, kot pravimo Dravskopoljcem, ki je dolga leta hodil v tovarno počivat po napornem delu na kmetiji in je z eno mesečno plačo pokrival davke od kme- tijstva. Negativen odnos do predsedni- ka prve slovenske vlade po osvoboditvi se je po odstranitvi spomenika nadalje- val. Župan je 1. marca 2012 želel na seji občinskega sveta po hitrem postopku spremeniti ime osnovne šole in iz njega izbrisati ime Borisa Kidriča. Takrat so svetniki njegov predlog zavrnili. Kaj se je po tej zavrnitvi dogajalo, mi ni znano. Baje izbris predstavlja le skrajšano ime osnovne šole. Ali je to res? Ali je kom- promis? Postavlja se mi tudi vprašanje, ali je v avli osnovne šole še ohranjena spominska plošča Borisu Kidriču, po ka- terem se je šola poimenovala leta 1964. Po večkratnih klicih v šolo odgovora ni- sem dobil. Tudi glas na drugi strani mi ni dal odgovora. Je pa portret Borisa Kidriča še vedno lepo vzdrževan na sto- pnišču upravne stavbe Taluma! Kaj pa, če je postavljavec svinjske glave na podstavek, kjer je bil nekoč Boris Kidrič, dal pobudo občinski oblasti, da bi prav nje- ga kot njihovega podpornika (SDS) oveko- večila na praznem podstavku? Maketo je že predlagal – svojo podobo. Res, pripra- ve na predvolilni boj za državnozborske in lokalne volitve bodo res svinjske. Da, tudi takšne sodržavljane imamo. Stanko Lepej, Ptuj Še leta 2005 je bil v Kidričevem neoskrunjen spomenik Borisa Kidriča. (foto: Boris Prelog) S kulturnim programom so znova odkrili spomenik, tokrat pred vhodom v Talum. (foto: Martin Ozmec, 2011) januar 201828 Šarhova otroci niso dočakali svobode Na 75. obletnici padca Pohorskega bataljona A K T U A L N O Mnogo ljudi se je udeležilo spominske prireditve ob 75. obletnici poslednjega boja Pohorskega bataljo- na pri Treh žebljih na Osankarici na Pohorju. Prišli so številne organizacije, društva in posamezniki in vsi ti so zno- va potrdili, da ni zamrl spomin na po- horskega junake, ki so 8. januarja 1943 skoraj do zadnjega padli v prepričanju, da je slovenska zemlja namenjena Slo- venkam in Slovencem, a ne nemškemu okupatorju ter njegovim italijanskim in madžarskim podrepnikom. Na kar tri vojne ene generacije na slo- venskih tleh je v svojem govoru opozo- ril tudi predsednik Republike Slovenije Borut Pahor, ki je bil slavnostni govor- nik. Med drugim je spomnil na naro- dnega heroja Alfonza Šarha - Iztoka, ko je dejal: »Pred skoraj tri četrt stoletja so v pohorskem snegu obležali mrtvi domala vsi borci Pohorskega bataljona, med njimi tudi oče Alfonz Šarh in njegovi trije sinovi, stari 13, 15 in 17 let. Njihove preproste, a plemeni- te sanje o svobodni domovini in svobodnem svetu je ubil smodnik prepričanja o njihovi manjvrednosti. Šarhovi otroci niso dočakali svobode. Mi pa jo uživamo in smo odgovor- ni Šarhu in njegovim otrokom, da s svojim lastnim in skupnim prizadevanjem ohranimo mir in omogočimo mirne sanje našim otro- kom in vnukom. Tudi oni kot mi ne smejo ni- koli pozabiti, da so dolžni njihovo svobodo in brezskrbnost Šarhovi domoljubnosti, hra- brosti in njegovi žrtvi. Slava mu.« Predsednik Borut Pahor kot tudi šte- vilne delegacije (borcev NOB, občin, veteranov vojne 1991, veteranov polici- je, Zveze slovenskih častnikov, društev in javnih ustanov) so k spomeniku na poslednjem bojišču Pohorskega bataljo- na položili vence, kulturni program pa so izvedli recitatorka, moški oktet Tinje in zborček fanfar policije. Filip Matko Ficko Članom Zveze borcev Postojna Danes smo se tukaj zbrali, željni novega snidenja, Da bi skupaj praznovali konec leta dva tisoč sedemnajstega. Generacija smo stara, ki spomine nosi iz davnih dni. Odločitev naša bila je prava, za domovino in svobodne dni. Tujci so nas poteptali, morili in zapirali. Slovence so za sužnje dali, v Nemčijo nas deportirali. A tu v gozdovih so ostali zavedni fantje Slovenije, vse moči so od sebe dali za svobodo domovine te. Nikdar ne smete pozabiti, da Slovenija naša je, če treba zanjo se boriti, za zakone in pravice delavske. Zato so borci se borili, zato smo v zaporih bili. Čeprav je danes vse drugače, v nas še vedno odpor živi. Je Zveza borcev se pomnožila z vstopom mladih razumnikov, v svojih srcih ohranila obljube svojih predhodnikov. Le pogumno, naša ti mladina, stopaj v svet, ki ti je znan. saj tebi pripada domovina, ki jo osvobodil je partizan. Naj v letu, ki je zdaj pred nami, zdravje, mir in sreča spremlja nas. Vse, kar bilo je, je za nami, ne vrne se pretekli čas. Srečno, zdravo in veselo leto dva tisoč osemnajst, da bi v spominu ne zbledelo mesecev vseh dvanajst. (pesem je decembra leta 2017 napisala 97-letna Marija Trebec) 29 Tisje: Tudi lani so na dan pred božičem na tradicionalni slovesnosti na Tisju nad Litijo počastili spomin na boje 2. štajerskega bataljona, ki so mu poveljevali Franc Rozman - Stane, Dušan Kveder - Tomaž in Peter Stante - Skala. Na božični večer leta 1941 so partizanske enote v spopadu sovražniku priza- dejale občutne izgube, med prebivalstvom pa utrdile odločenost, da se je okupatorju treba upreti. Prireditelji vsakoletne slovesnosti so ZB za vredno- te NOB Litija - Šmartno, in četudi poteka na dan pred božičem, je vsakokrat dobro obiskana. Letos so se slovesnosti udeležili tudi člani ZB iz Ljubljane in Sežane ter številni domačini, med udeleženci pa so bili tudi borci Franc Sever - Franta, Valerija Skrinjar, Lado Kocjan in Mirko Mirtič. Za kulturni pro- gram pa so po tradiciji poskrbeli Partizanski pevski zbor in Zasavski rogisti. Slavnosti govornik je bil Milan Gorjanc, član predsedstva ZZB NOB Slove- nije, zbrane pa je nagovoril tudi Mirko Kapla, predsednik ZZB NOB Litija. J. H., foto: Franc Jankovič Trnovo ob Soči: Kraj slovi kot vas zveliko rož, še posebno oleandrov. V zadnjih letih je v njem tudi vse več turističnih obiskovalcev. Skozi kraj vodi glavna cesta proti Bovcu in prav je, da je urejen. V središču vasi stoji spomenik NOB, posvečen je domačinom, ki so dali svoje življenje za svobodo bodisi v bojih ali v ta- boriščih. Spomenik več let ni bil dostojno urejen in je kazal naš slab odnos do spomina na padle domačine. Zato je Krajevna organizacija ZB Kobarid lani jeseni pozvala domačine, da skupaj uredimo spomenik z okolico. Pod vodstvom krajevne skupnosti in turističnega društva smo še pred dnevom spomina na mrtve očistili spomenik in drevesa, ki rastejo ob njem, na novo uredili odtok od korita za vodo, ki je sestavni del spomenika, in tako dali spomeniku prvotno podobo. Obnovili smo tudi vse črke na spomeniku in pobarvali železno konstrukcijo, na kateri sta postavljena velika kubusa iz marmorja z napisi. Tako se je spet izkazalo, da je za videz kraja pomembno sodelovanje med krajani in borčevsko organizacijo. Urejen in obnovljen spomenik je ogledalo vseh, ki živijo v kraju. Poleg tega turisti, ki se vozijo skozi kraj ali tukaj dopustujejo, vidijo, da je odnos domačinov do zgodovine in spominskih obeležji ne samo skrb, temveč tudi dolžnost do padlih. Besedilo in fotografija: Vojko Hobič Povoletto, Čedad: Krajevna organizacija ZB Kobarid in ANPI iz Čedada sta na pobudo kobari- ške borčevske organizacije konec leta 2017 obiskala župana občine Povo- letto (Videm). Pogovor je tekel o pripravah na spominsko slovesnost ob 75. obletnici napada partizanov na letališče Belveder v tej občini. Enote pod vodstvom Marka Redelonghija so namreč v noči s 12. na 13. marec 1944 napadle letališče ter uničile devet nemških letal, dva tovornjaka in osebni avto. Zgoreli sta dve baraki, v katerih so bili strelivo, letalske bombe in vo- jaški material. Nemci so imeli precej mrtvih in ranjenih. To je bil velik vojaš- ki uspeh partizanskih enot. Predlog, da bi v marcu prihodnje leto na mestu, kjer je bil izveden napad, postavili spominsko obeležje temu dogodku, je župan Andrea Romito podprl. Obeležje bo imelo napis v italijanskem, fur- lanskem in slovenskem jeziku. Spomladi si bomo ogledali in določili mesto spominskega obeležja ter začeli priprave na ta dogodek. Delegacija Združenja borcev za vrednote NOB Bovec, Kobarid, Tolmin se je v Čedadu udeležila tudi spominske slovesnosti, ki je potekala ob 73. oble- tnici ustrelitve osmih partizanov, fašisti so jih 18. decembra 1944 ustrelili na športnem igrišču. Med ustreljenimi so bili tudi Slovenci. Sprevod s pra- porji (tudi slovenskimi) in venci je krenil izpred občinske stavbe do stadio- na, kjer je bila krajša slovesnost. Osrednja slovesnost pa je potekala nekaj sto metrov naprej, pri spominskem obeležju, posvečenem tem in drugim mučenikom tega območja, ki so padli za svobodo. Tudi na takih in podobnih spominskih slovesnostih se krepi sodelovanje med borčevskima organiza- cijama z obeh strani meje. Besedilo in foto: Vojko Hobič Orehek, Cerkno: Na Nemcih pri Orehku je pred božičnimi prazniki potekala spominska slovesnost ob 75. obletnici prvih padlih partizanov na Cerkljanskem. Šest domačih partizanov se je na predbožični večer leta 1942 ujelo v obroč kar 200 okupatorskih vojakov. V hudem boju so padli partizani Bogdan Jeram, Gabrijel Pajntar, Valentin Eržen in Peter Čelik. Le dva od obkoljenih partizanov sta se uspešno rešila – komaj 17-letni Gabrijel Peternelj in mitraljezec Taras. Lara Jankovič, igralka, šansonjerka in predsednica Gibanja TRS, je v slav- nostnem nagovoru poudarila, da spomina na partizanski boj nikoli ne sme- D O G O D K I Obnovljeni spomenik na Trnovem januar 201830 mo pozabiti ali dovoliti, da bi ta spomin kdo skrunil. Opozorila je: »Naš nevidni sovražnik postavlja kapital pred človeka in človek je vreden le to- liko, kolikor lahko najceneje proizvede za kapitalista. A družba, ki postavlja kapital pred človekom, je obsojena na propad.« Slovesnosti se je udeležil tudi ruski vojaški ataše Aleksander Krasnov, ki se je zahvalil Slovencem za ohranjanje spomina na svoje borce in na ruske vojake, ki so padli na naših tleh. Številni udeleženci so se že zjutraj z Reke podali na spominski pohod in so se na poti čez Rodne spomnili zadnje poti padlih partizanov. Spominu pa so se poklonili tudi člani Zveze koroških par- tizanov z avstrijskega Koroškega. Posebno priznanje, zlato plaketo Združenja zveze borcev Slovenije, je na slovesnosti dobila dolgoletna predsednica območnega združenja Zveze borcev Cerkno Vinka Cankar, ki je bila kot 13-letni otrok tudi sama priča smrti prvih padlih partizanov na Cerkljanskem. Ob množici obiskovalcev so se slovesnosti na Nemcih letos udeležili še živi borci Izidor Čebron, Valerija Skrinjar, Radovan Hrast in Ivan Bevk. Spominsko slovesnost so sooblikovali učenci OŠ Cerkno, domačini iz Orehka in Jesenice pod mentorstvom Bojane Jeram ter Marjetka Popovski s skupino Cvet v laseh. Besedilo: Martina Kolenc, foto: Bojan Jeram Ankaran: Decembra lani je izšla knjiga o življenju in delu dr. Aleša Beblerja - Primo- ža. Knjiga je zbornik referatov znanstvenega sestanka, ki ga je Združenje borcev za vrednote NOB Ankaran organiziralo 11. decembra 2015. Referate je zbrala in uredila zgodovinarka dr. Meliha Fajič, članica Združenja Anka- ran. O partizanu, španskem borcu, diplomatu, naravovarstveniku in mirovni- ku dr. Beblerju so pisali dr. Jože Pirjevec, dr. Branko Marušič, dr. Anton Bebler, dr. Meha Fajič, dr. Miha Kosmač, dr. August Lešnik in drugi. Spremno besedo je napisal dr. Božo Repe, dober poznavalec zgodovine slovenskega naroda, še posebno obdobja NOB. Akademik Jože Pirjevec, ki je v svojem prispevku skiciral izredno bogato Beblerjevo življenje, je zapisal: »Mislim, da je malo Slovencev prejšnjega stoletja, ki bi se mu v tem smislu lahko postavili ob stran, ki bi bili tako zaslužni za naš narod.« Knjiga je izšla s finančno pomočjo občine Ankaran. Prva predstavitev, na kateri so sodelovali njeni avtorji, pospremila pa jo je partizanska pesem Tinkare Kovač, je bila izjemno dobro obiskana. V Združenju borcev Anka- ran načrtujemo različne dejavnosti z željo obuditi spomin na svetovljana Aleša, ki je bil tudi naš krajan. Pred leti smo s planinskim društvom odprli pohodniško Beblerjevo pot, vsaj enkrat na leto učence naše osnovne šole organizirano peljemo na skupinski pohod. V letu 2014 je bil iz parka pred Ankaranom ukraden doprsni kip Beblerja. Ker med člani borčevske orga- nizacije prevladuje trezen zgodovinski spomin, smo kip znova postavili na mesto, kamor spada. Sami smo zbrali denar zanj. Vedno znova na vsaki spominski slovesnosti in na srečanjih z učenci opozarjamo, da nam mo- rajo biti v navdih Beblerjeva radoživost, pogum, odprtost, miroljubnost in spoštljivost do narave. Zadovoljni smo, da bo še ena knjiga z zapisi o človeku, ki je živel zelo raz- gibano življenje, ki se je v času druge svetovne vojne bojeval na partizanski strani, mlajšim generacijam ohranila resničen spomin. Besedilo in foto: Darinka Vovk Vinharje: Krajevna organizacija ZB NOB Poljane in organizacijski komite za prireditve Po stezah partizanske Jelovice sta sredi decembra lani pripravila srečanje s kulturnim programom ob 76. obletnici poljanske vstaje. Prireditev, ki se jo je udeležilo veliko ljudi, je bila pri Brdarju na kmečkem turizmu Pri Ljubici v Vinharjah. Slavnostni govornik je bil poljanski rojak, soustanovitelj Kobariškega muzeja in predsednik krajevne organizacije ZB Kobarid Vojko Hobič. V svojem nago- voru je orisal dogajanje pred 76 leti in poudaril pomen poljanske vstaje pri osvobajanju naše domovine. »Postavlja se vprašanje, kje so vzeli moč, da so motivirali ljudi, da so prijeli za puško in stopili na pot osvobodilnega boja, boja, ki je na koncu privedel do zmage nad fašizmom in nacizmom. Brez po- ljanske vstaje v decembru leta 1941, brez dražgoške bitke ki je sledila v ja- nuarju leta 1942, brez drugih bojev in uspešnega partizanstva po slovenskem ozemlju tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ne bi imeli česa osamos- vojiti,« je med drugim poudaril slavnostni govornik Vojko Hobič. Na prireditev so prišli tudi pohodniki iz Poljan. Njihova pot se je začela pri spomeniku NOB v Poljanah, nadaljevala se je mimo spomenika na kraju, kjer se je nekaj časa v zemljanki zadrževal Boris Kidrič, do Kalanove hiše, kjer je bil 4. decembra 1941 sprejet sklep o ustanovitvi Poljanske čete, in do kraja prireditve. Pri Kalanovi hiši je zbrane nagovorila predsednica KO ZB Poljane Milena Sitar. Spomnila je na nekatere pomembnejše dogodke iz leta 1941 na tem območju, prijazna gostiteljica Anka Kalan pa je prisotnim postregla s čajem, zaseko, kruhom in slaščicami. Druga skupina pohodnikov se je na pot podala iz Žirov preko Javorča in Bre- bovnice do Vinharij. V bogatem kulturnem programu na Vinharjah so nastopili učenci Osnovne šole Poljane in ženska vokalna skupina Sorške kresnice. Besedilo in foto: Janez Alič D O G O D K I Pri Brdarju na Vinharjah so pripravili slovesnost ob 76. obletnici poljanske vstaje Pri Kalanovi domačiji je imela krajšo učno uro zgodovine Milena Sitar 31 Ljubljana: Dogodki druge svetovne vojne ne bodo in ne smejo utoniti v pozabo. Grozo- te, ki so se dogajale, nas vedno znova opominjajo: nikoli več vojne! V spomin dr. Petru Držaju se člani ZZB za vrednote NOB ob njegovem doprsnem kipu v avli po njem imenovane bolnišnice vsako leto na isti dan ob isti uri poklonimo spominu nanj in na vse takrat umorjene. Tako je 24. decembra lani ob 11. uri predsednica tovarišica Mija Pokeršnik v pretreslji- vem nagovoru v oglušujoči tišini obudila spomin na grozodejstva: »Danes ob tej uri se spominjamo našega velikega partizanskega zdravnika dr. Petra Držaja, ki mu je pred 73 leti, zimskega dne leta 1944, sovražnikova krogla pretrgala nit življenja. Tega dne se je skupaj še s 17 utrujenimi tova- riši in ranjenci hotel umakniti na Menino planino. Žal jim ni uspelo. Bili so izdani in padli so nad vasjo Češnjica v Tuhinjski dolini. » Težko je ustaviti solze spomina. Tišino pretrga ubrano petje vseh navzočih, zadoni pesem Na oknu glej obrazek bled. Prihodnje leto bomo na isti dan ob isti uri spet prišli. Vabljeni vsi, ki v srcu dobro mislite. Besedilo: Marjeta Šrot Hrastnik: Zoran Klemen, rojen 26. aprila 1926 v Hrastniku, je konec minulega leta dobil zlato plaketo ZZB. Ves čas je deloval v ZB, prav tako tudi v planinskem društvu Hrastnik in je bil funkcionar v različnih telesih ZB. Sodeloval je pri pripravi brošure Pot spominov NOB občine Hrastnik in pohodništva. Večkrat se je udeležil pohoda na Zasavsko kočo na Prehodavcih in na Triglav. V dru- štvu je pomagal vzgajati mlade in nanje prenašal vrednote, ki jih je pridobil v partizanih. Zoran je tudi aktiven veteran PGD Steklarna in Mesto. Ko je bil vpoklican v nemško vojsko, se je odločil, da pobegne v partizane, saj je bil že njegov oče v partizanskih enotah. Kmalu po prihodu v partizane je bil sprejet v centralno tehniko in zaradi svojega poklica je lahko opravljal delo strojnika v največji tiskarni v Kočevskem rogu. Proti koncu vojne se je morala celotna tiskarna umakniti v Gorski Kotar. Po osvoboditvi je Zoran Kle- men deloval v upravi severne Štajerske. Julija leta 1945 je bil demobiliziran, vrnil se je domov in se zaposlil v Steklarni Hrastnik. Takoj se je vključil v druž- benopolitično dogajanje in sodeloval pri ustanavljanju posameznih društev. Vid Jerič - Vidko, dobil je srebrno plaketo ZZB, se je rodil 30. maja 1956 v Hrastniku v vasi Krnice v znani družini Jeričevih. Delo v društvih in organi- zacijah je Vidku v veliko zadovoljstvo in zato v tem družbenokoristnem delu dosega vidne uspehe. Že kot pionir se je včlanil v PD Dol pri Hrastniku in je tako že več kot 50 let član tega društva. V tem času je postal planinski vodnik in načelnik markacistov in v letu 2017 je bil izvoljen za predsednika PD. Kot načelnik markacistov vzorno skrbi za dobro označene poti sedem- najstih pomembnih točk v naši občini, na katerih so v času druge svetovne vojne potekale organizacijske priprave boja proti okupatorju. Te točke so lepo opisane v brošuri in knjižici Po poti spominov občine Hrastnik. V času osamosvajanja je v TO opravljal funkcijo namestnika komandirja voda in je tudi član veteranov vojne za Slovenijo. Za tako aktivno in uspešno delovanje na teh področjih v občini in pred- vsem pa v ZB Hrastnik smo lahko hvaležni in pričakujemo da bodo takšni člani še dolgo med nami. ZZB za vrednote NOB Hrastnik Ljubljana: V ponedeljek, 8. januarja 2018, sta se srečali vodstvi ZZB NOB Slovenije in stranke SD. ZZB je opozorila na aktualne teme, pri katerih pričakuje od- ziv političnih strank. Med njimi je pobuda za spremembo imena državnega praznika iz »vrnitve« v »priključitev« Primorske. Borčevska organizacija je predstavila tudi pobudo za prepoved nacističnih in fašističnih simbolov po vzoru drugih evropskih držav, ki so to že storile. Delegacijo ZZB so sestavljali predsednik Tit Turnšek, podpredsednik Ma- rijan Križman, generalni sekretar Aljaž Verhovnik in članica predsedstva Branka Kastelic. Iz SD so se srečanja med drugimi udeležili predsednik mag. Dejan Židan, ministrica za obrambo Andreja Katič in podpredsednik Držav- nega zbora Matjaž Nemec. Ilirska Bistrica: Predstavniki društva Tigr Primorske so na njegovem domu v Ilirski Bistri- ci obiskali svojega dolgoletnega člana in tudi sodelavca naše revije Vojka Čeligoja. Podelili so mu posebno priznanje za njegove dolgoletne zasluge pri delu v tej domoljubni organizaciji. Na sliki (od leve proti desni): Vojko Čeligoj, Bernarda Dodič, dr. Savin Jogan, predsednik društva Tigr Primorske in Miha Pogačar, tajnik društva Tigr Primorske. januar 201832 Opomnik za razpravo na svetu ZZB Sporočila iz preteklosti s pogledom v prihodnost A K T U A L N O K skrajnostim nagnjena neolibe-ralna ureditev naznanja nov čas: odgovornost in skrb samo zase in za svoje, pokorno slu- ženje kapitalu in nemo opazovanje poli- tike. Če že je preteklost, je za to ideolo- gijo umazana. Klic po skupnih vredno- tah za osebno in družbeno dostojanstvo ljudi je zato čedalje glasnejši. Zato naj ZZB znova domisli, katere vrednote so vodile slovensko družbo skozi čas od NOB do danes, kako so se skupaj z družbo spreminjale v vsebin- skih odtenkih in katere so se sčasoma porazgubile. V nobenem obdobju od NOB do danes niso obstajale zgolj človeku in njegove- mu življenju naklonjene vrednote. Med osvobodilno vojno je ubiti nasprotnik pomenil preživetje, izdajstvo je pomeni- lo smrt in vsakdo je bil sumljiv, do hrane je bilo treba priti zlepa ali zgrda. Hrepe- nenje po pravični družbi v vojnem času, ki je v ljudeh trajal še dolgo po njem, ni prizanašalo nikomur, ki je imel več. In ko je vojna, tudi v času po njej pride na plan vse človeško zlo. Pa vendar: v OF in v partizanskem boju so prevladovale najboljše vred- note: svobodna Slovenija, državotvor- nost, osebna čast svobodnih ljudi, po- končnost, enakopravnost žensk, samo- zavest, odločenost, neomajno zavez- ništvo, pogum, sočutje, pomoč ljudem v stiski, solidarnost, spoštovanje dane besede, znanje, kultura. To je bil veliki čas Slovenije in za da- našnjo rabo je vredno premisliti, kaj iz takratnih moralnih vodil je lahko v opo- ro novim generacijam. Čas od leta 1945 do 1990 je v mar- sičem ohranil vrednote iz vojnih let, a se je od njih tudi odmikal. Povojna ob- nova in skrb za hrano sta avtoritarnim oblastem nalagali tudi trde in grobe od- ločitve, hitro spreminjanje ureditve v pravičnejšo družbo z enakimi pravicami in možnostmi za vse ljudi je marsikoga tudi po krivici prizadelo. Pa vendar: sčasoma je delo postalo samoumevna pravica, samoupravljanje sestavni del zaposlitve in urejanja jav- nih zadev, pravo je vsakogar vse bolj skrbno varovalo v njegovih pravicah. Osamosvojitev je po pokončnosti, sa- mozavesti, množičnosti, usposoblje- nosti za odpor in preudarnosti izrazila značilnosti iz časov OF. Odpor, prava vstaja 26. junija 1991, je veliki trenutek Slovenije. Po zmagi Slovenije so vodstva poli- tičnih strank s hitrim družbenoekonom- skim in političnim zasukom začela pos- tavljati nov sistem vrednot, drugačna moralna vodila: družbena lastnina je postala državna in ponujena v proda- jo, samoupravljanja ni bilo več, delo je postalo iskano in redko blago, politika stvar posameznikov in vodstev strank, denar dokaz sposobnosti, vir samoza- vesti in vsaj navidezne pokončnosti. Pa vendar: potreba po znanju raste, narava postaja pomembna vrednota, javno mnenje in protestna množica de- javnika upanja in nadzora nad oblastjo, solidarnost, sočutje in pomoč ljudem v stiski so cenjeni vsaj v prostovoljstvu, ki se hitro širi. Pozitivne vrednote in moralna vodi- la so močan dejavnik v življenju posa- meznikov in družbe, če povezujejo. Ni pa danes nikogar, ki bi mu ljudje lah- ko premišljeno podelili to vlogo. Vsaj nekaj je pripisujejo ZZB. Njeno moč vidijo v razumevanju in spoštovanju nekdanjih časov in sedanjosti; njeno priložnost v številnih spominskih zbo- rovanjih, na katerih se uveljavljajo in utrjujejo skupne vrednote. Če bi premislek o preteklosti in sedan- josti našel rdečo nit moralnih vodil, naj- pomembnejših vrednot, ki so v obdobjih po letu 1941 vzpostavljale in preobraža- le slovensko družbo, bi to lahko bilo v trdno oporo novim generacijam. Znašle se bodo pred odločilnimi vprašanji: bo dostop do izobraževanja samoumeven, bo ob rastočem prekarnem delu obsta- jala varna socialna mreža, bosta soli- darnost in prostovoljstvo močnejša od digitalne odtujenosti, bodo osebni stiki prevladali nad anonimnostjo sovražnih besed, bo globalizirani svet poškodo- val temeljne prvine narodov in njihovih jezikov, bo notranja trdnost in poveza- nost opogumila k odprtosti in trdnemu evropskemu zavezništvu? To bo izbira novih rodov. Zapuščina prejšnjih časov jim bo v oporo ali v bre- me, odvisno tudi od ravnanj prednikov in od njihovih sporočil. K.B. V OF in v partizanskem boju so prevladovale najboljše vrednote: svobodna Slovenija, državotvornost, osebna čast svobodnih ljudi, pokončnost, enakopravnost žensk, samozavest, odločenost, neomajno zavezništvo, pogum, sočutje, pomoč ljudem v stiski, solidarnost, spoštovanje dane besede, znanje, kultura. 33 televizijskega Dnevnika v slovenščini, ki je začel oddajati 15. aprila 1968. Kot urednik, novinar, komentator in včasih tudi režiser športnih prenosov je v javnosti pustil neizbrisen pe- čat. Bil je med tistimi, ki so pripravili prvi slovenski evrovi- zijski prenos skokov iz Planice, realiziral je tudi prvi televizij- ski prenos ženskega smučarskega tekmovanja – mariborske Zlate lisice. Uvedel je odmevno športno oddajo »Na sedmi stezi«, ki je vsak teden poročala o dosežkih slovenskih ama- terskih in profesionalnih športnikov na vseh športnih pod- ročjih in zvrsteh. Tugo je poročal tudi z olimpijskih iger leta 1972 v Münchnu in leta 1976 v Montrealu. Zadnja leta svojega aktivnega novinarstva je Tugo Klasinc med drugim urejal mesečno oddajo »Čas, ki živi«. To je bila oddaja o dogodkih iz narodnoosvobodilnega boja, ki jih je kot Tugo kot nekdanji partizan dobro razumel. Pod njego- vim urednikovanjem so pripravili več kot 50 oddaj, njihov cilj je bil za zanamce, za prihodnje mlade rodove pustiti do- kumente o času, ko je slovenski narod bil oborožen boj za svoj obstoj. Kot je sam dejal, te oddaje niso imela namena raziskovati, njihov namen je bil na filmski trak ujeti »spomi- ne malih ljudi, ki so storili velika dejanja«, in »čim bolj vero- dostojno zabeležiti čas, ki lahko vse naslednje rodove nauči marsičesa tudi za današnje dni«. Tugo Klasinc je dobil številna visoka državna odlikovanja, med drugim red zaslug za narod z zlatim in srebrnim ven- cem, nagrade vstaje ter zlato priznanje Zveze športnih novi- narjev Jugoslavije, leta 1990 pa je dobil Bloudkovo nagrado. Jožica Hribar Antonija Lončarič V 93. letu nas je zapustila Antonija Lončarič, aktivna udele- ženka NOB. Kot mlado dekle je med okupatorjevim teror- jem doživela vojno nasilje in pregon z domačega ognjišča v vasi Cerkvišče pri Črnomlju. Njen oče Niko Jakofčič je bil med prvimi organizatorji odpora proti okupatorju. S partizanskim zdravnikom dr. Mi- helčičem sta skrbela za ranjence, saj je imela le njihova dru- žina direktno zvezo s partizansko bolnišnico blizu Cerkvišč. V času roške ofenzive so bili izdani, a so se skupaj z ranjenci pravočasno umaknili. Pobesneli fašisti so družino Jakofčič iskali in verjetno bi vse pobili, če se družina ne bi umakni- la. Domov se niso mogli vrniti, ker je bilo vse izropano in hiša poškodovana. Hiše pa jim okupator ni požgal, ker je bila preblizu hiše izdajalca in bi zgorela tudi njegova. Družina je bila na seznamu za internacijo. Tako so njeni člani do konca vojne živeli v ilegali in delovali za NOB. Posledice trpljenja med vojno je Antonija čutila vse življenje. Antonija Lončarič je bila med NOB pogumna in predana aktivistka. Že s sedemnajstim letom je bila sprejeta v SKOJ, leto pozneje pa je že bila sekretarka. Borci so v njej videli tudi pedagoški potencial. Vključevali so jo v različne komisi- je, zaupali so ji tudi izobraževanje mladih skojevcev. Kmalu je prevzela vodilno pedagoško in izobraževalno delo v raz- ličnih krajih po Sloveniji. Po kapitulaciji Italije je na osvobo- jenih ozemljih sodelovala na različnih kongresih. Na kongre- su v Kočevskem rogu je poročala za vso Belo krajino. Tudi po osvoboditvi je Antonija nesebično delovala v druž- benopolitičnih organizacijah in sodelovala na vseh področ- jih pri graditvi domovine. Z možem sta si ustvarila družino in zgradila hišo na Brdu v Ljubljani. Pedagoško in izobra- ževalno delo je bila tudi njena poklicna ljubezen. Končala je študij matematike in fizike. Mož je bil oficir in zaradi ne- Tugo Klasinc Na začetku leta smo se v Ljubljani poslovili od Tuga Klasin- ca, tovariša, borca NOB, radijskega in televizijskega novinar- ja, soustanovitelja Radia Koper in pionirja slovenskega špor- tnega novinarstva. Od človeka, ki sta mu bili vse življenje sveti tako svoboda domovine kot rdeča zvezda, pod katero se je zanjo bojeval. Rodil se je 22. oktobra 1923 v Ljubljani, kjer je bil oče višji uradnik na železnici, mama pa gospodinja in odlična šivilja. Že kot otroka ga je vleklo k športu, igral je nogomet, ljuba pa mu je bila tudi atletika. Kmalu se je vključil v Špor- tni klub Soča. Brezskrbne mladostne dni je prekinila druga svetovna vojna z italijansko okupacijo Ljubljane. V enem od intervjujev se je Tugo Klasinc teh časov spominjal v svojem vedno hudomušnem slogu: »S svojimi tovariši vred se v času italijanske okupacije domovine niti malo nisem zavedal, ali smo napredni ali ne. Smo se pa vsi skupaj dobro zavedali, da na naših tleh ne bomo trpeli ne Lahov ne Švabov! Ob raz- glasitvi kulturnega molka smo zato brez besed sledili deja- njem našega predsednika in vzornika Milana Česnika.« Okupatorjem so kot mladi ilegalci zakuhali marsikatero nevšečnost, dokler jih ni leta 1942 izdal eden od sosedov. Milana Česnika so fašisti ujeli in ga ustrelili kot talca, Tuga in še 17 njegovih kolegov pa so aretirali in jih 17. maja 1942 odpeljali v italijansko fašistično taborišče Gonars. Po kapitu- laciji Italije je Tugo septembra leta 1943 zbežal iz taborišča in jo peš mahnil proti Sloveniji. V Goriških brdih se je pridru- žil partizanski brigadi Simona Gregorčiča in še isto leto pos- tal komisar 1. čete 1. bataljona te brigade. Leta 1944 je bil premeščen v štab brigade Simona Gregorčiča, kjer je postal propagandist. Uvodoma je organiziral pevski zbor, pomagal prirejati mitinge in celo strelsko tekmovanje, novembra iste- ga leta pa so ga kot uspešnega recitatorja in tudi pevca do- delili v igralsko skupino IX. korpusa, ki je med vojno nasto- pala po vsem Primorskem in skušala ljudem vsaj malo raz- vedriti težke čase. Slovensko besedo so širili tudi po Benečiji in Reziji. S to skupino in soborci je pričakal osvoboditev in sodeloval pri osvobajanju Trsta. Igralska skupina IX. korpu- sa je osvoboditev slavila tako, da je na Radiu Trst teden dni nastopala s programom v slovenščini. »Do onemoglosti smo recitirali, tako je vrelo iz nas,« se je teh dni rad spominjal. Po osvoboditvi Ljubljane se je s tovariši vrnil domov, kon- čal gimnazijo in se najprej zaposlil na železnici. Želja po zna- nju ga je gnala naprej, zato je odšel v Beograd na visoko di- plomatsko šolo, kjer je tudi diplomiral in se leta 1947 zaposlil na jugoslovanskem ministrstvu za zunanje zadeve. Od tam so ga poslali za diplomatskega atašeja v Francijo. Leta 1950 je zapustil diplomacijo in se vrnil v Ljubljano ter se zaposlil na Radiu Ljubljana. Skupaj z Ladom Poharjem in kolegi je bil med ustanovitelji Radia Koper, tam je delal kot novinar, rež- iser, voditelj oddaj ter igral in režiral v koprskem gledališču. Njegova večna ljubezen pa je bil šport. Bil je med ustanov- nimi člani Nogometnega kluba Koper in je zanj nekaj sezon igral v prvi slovenski ligi. Leta 1956 se je vrnil na Radio Ljubljana. Ko so začeli postavljati slovensko televizijo, je bil Tugo najprej urednik zabavnega programa, 1. maja 1962 pa je postal urednik te- levizijskega športnega programa. Bil je tudi urednik prvega I M E L I S M O L J U D I januar 201834 vse tvoje delo, dobro voljo in tvoj prispevek. Hvala ti za čas, ki smo ga preživeli skupaj, in za vse, kar nas je bogatilo ob sobi- vanju s tabo.« Ohranili ga bomo v lepem spominu. ZB za vrednote NOB Borovnica Rozalija Rijavec Nekaj dni pred koncem prejšnjega leta je v 93. letu starosti umrla Rozalija Rijavec, rojena Pintar. Rodila se je v briški vasici Podsabotin. Zadnja leta svojega življenja je preživljala v Domu upokojencev v Podsabotinu, v bližini svojega roj- stnega kraja. Družina Pintarjevih se je v Kromberk na Damber pri Novi Gorici preselila iz Podsabotina, ko je bila Rozalija stara deset let. Bila je deveta od desetih otrok. Pri 14 letih se je želela izučiti kakšnega poklica, vendar v takratnih težkih časih, v revščini, to ni bilo mogoče. Leta 1939 je drobno majhno dek- le pri 15 letih šlo iskat delo. Sprejeli so jo v tekstilni tovarni v Podgori v Gorici, kjer je delala večina deklet iz okolice. Vstajala je ob treh zjutraj, da je peš prišla na delo ob peti uri. Vsakih 14 dni je dobila nizko plačo, saj ni dosegala norme. Aprila leta 1943 so jo ka- rabinjerji v Gorici zasliševali o partizanih v domači hiši na Damberju. Takrat jo je rešil tedanji lastnik njenega doma. Čez leto dni pa ni bilo rešitve ne zanjo ne za druge Krom- berčane in Ločane. 25. junija 1944 so Rozalijo skupaj s sestro Anico odpeljani v taborišče Auschwitz. Na levo roko so ji vtisnili številko 82459. Njen novi dom je bila baraka številka 30, kjer so taboriščnice natr- pane spale gole in lačne. Zvečer so bile njihove spremljeval- ke stenice, ki so lezle od vsepovsod, jim okrog vratu spletale verižice in pile kri. Podnevi so morale taboriščnice delati. Kmalu je Rozalija v taborišču zbolela in poslali so jo v bol- niško barako. Po desetih dneh brez hrane je dobila koruzni zdrob, poln velikih črvov. Ker ni hotela jesti, je vse pojedla soseda, Rozalijo pa so poslali na gradbišče ceste voziti sa- mokolnico. Ko se je na delu zgrudila, jo je paznica brcala v hrbet, dokler se ni dvignila. Pozneje je dobila garje in zdrav- nica v infekcijski baraki ji je v umazaniji trgala ogromne hraste z ran in jo zavila v umazano odejo. Zaradi zavezniškega bombardiranja so taboriščnice odpe- ljali v taborišče Chemnitz, tam je Rozalija delala v tovarni orožja. Pred fronto so jih zatem premestili v taborišče Lito- merice in nazadnje v Heretine, kjer je Rozalija delala v to- varni min. Tam je 9. maja 1945 ob 6. uri zjutraj pričakala osvoboditev. Osvobodili so jih Rusi. Domov se je odpravila v družbi sestre Anice, nekaterih sovaščank in drugih Primork. Brez vsakršnih dokumentov so potovale proti domu malo z vlaki, malo s tovornjaki. V Subotici je Rozalija dobila prepustnico, ki jo je pokazala na Ajševici, kjer je bila mejna kontrola dokumentov med cono B in cono A. 25. julija 1945 je prestopila mejo in na Damber- ju zagledala svoj dom. Znova se je zaposlila v tekstilni tovarni v Podgori, kjer je delala vse do priključitve Primorske. Nova domovina je pot- rebovala delovno silo za graditev novega mesta in tudi Roza- lija je gradila Novo Gorico. Zrasla je nova tovarna pohištva in zaposlila se je v Meblu, kjer je delala vse do upokojitve. Po- ročila se je s sosedom Vilkom Rijavcem in zgradila sta si lepo nehnih selitev je tudi Antonija službovala po različnih krajih po Sloveniji. Nazadnje je poučevala v Osnovni šoli Majde Vrhovnik v Ljubljani. Vseskozi je delovala v organizaciji ZB Brdo, kjer je s svo- jimi revolucionarnimi in jasnimi stališči oblikovala pot in vsebino delovanja v organizaciji. Zaupane so ji bile tudi vodstvene naloge. Kot vojna veteranka, vojna vojaška inva- lidka in žrtev vojnega nasilja je dobila več priznanj in odliko- vanj. V spominu jo bomo ohranili z vsem spoštovanjem do njenega prispevka k svobodi slovenskega naroda. KO ZB Vrhovci – Brdo - Kozarje Remigij Berden Na pokopališču v Borovnici smo se 29. novembra lani v kro- gu njegovih sorodnikov, sovaščanov in znancev poslovili od svojega dolgoletnega praporščaka Remigija Berdena iz Bo- rovnice. V imenu občinskega odbora ZB za vrednote NOB se je od njega poslovil Andrej Ocepek. »Izgubili smo tihega in mirnega soseda ter prijatelja, izgubili smo prijaznega, vedno lepo urejenega gospoda, ki je bil prijeten sogovornik. Izgu- bili smo vestnega člana, zavednega Slovenca in domoljuba. O tvojem življenju, predvsem o mladosti, vemo zelo malo. Skromen kot si bil, tudi o sebi nisi hotel veliko povedati.« Po poklicu geodet je imel Remigij Berden veliko stikov z ljudmi, saj je geodezija tesno povezana z občani, krajani, lastniki zemljišč. V stroki je opravil veliko prostorskih izmer po vsej Sloveniji, posebno v Prekmurju. Pozneje je prevzel položaj vodje geodetske uprave na Vrhniki, po reorganiza- ciji te službe pa se je zaposlil na Republiškem geodetskem zavodu, kjer je ostal do zaslu- žene upokojitve. Bil je cenjen in priznan kot strokovnjak, natančen, predvsem pa redo- ljuben. Med nas v Borovnico je pri- šel na začetku 60. let. Z ženo Francko, tudi geodetinjo, sta si ustvarila lepo življenje in skromen, a zelo prijazen dom v hiši ženine babice. Borovničani jo imamo v prijaznem spo- minu kot Mivškovo mamo in po ulici, ki nosi ime njenih pa- dlih sinov, Ulica bratov Mivšek – oba sta bila domoljuba, zavedna Slovenca in žrtvi belogardističnega nasilja. V Borovnici se je Remigij Berden takoj vključil v družbe- nopolitično delo. Zelo je bil dejaven v stranki SD, takrat še ZLSD. S svojo pokončno držo in osebnim prepričanjem je bil gonilna sila in naš vzor. V samostojni Sloveniji je bil na vseh petih lokalnih volitvah član volilnih štabov in predstavnik lis- te. Aktiven je bil v krajevni samoupravi kot član nekdanjih samoupravnih interesnih skupnosti. Po letu 2006 je postal zelo dejaven v ZB, kjer je bil vse do svoje smrti predsednik nadzornega odbora. Bil je tudi naš pra- porščak na prireditvah v organizaciji ZZB NOB Slovenije kot tudi na občinskih prireditvah in ob slovesu umrlih članov. Biti praporščak je zanj pomenilo skrb za prapor in uniformo, obo- je je skrbno hranil doma. Bil je spoštovan tudi med praporšča- ki drugih društev ZB. Tudi zato so bili ob slovesu kljub slabe- mu vremenu prisotni prapori 10. SNOUB, Krimskega odreda - Barje in Društva ZB Brezovica - Podpeč. Za svoje delo je dobil več nagrad in priznanj, med drugim srebrni znak ZZB NOB Slovenije in zlato plaketo občine Borovnica. Andrej Ocepek je slovo od Remigija Berdena končal z besedami: »Hvala ti za I M E L I S M O L J U D I 35 hišo, nov dom za družino. Osrečil ju je sin Miran in skupaj so preživeli najlepše trenutke v življenju. Žal je Rozalija že kma- lu izgubila moža. Zbolel je sin Miran in Rozalijine tegobe, ki jih prinese starost, so zahtevale pomoč. Imela pa sta to srečo, da jima je ob strani stal nečak Marinko z ženo Dragico. Majda Nemec Stanislava Zafošnik Stanislavi Zafošnik, članici Območnega združenja borcev za vrednote NOB Ptuj, smo se 9. januarja 2018 globoko priklo- nili. Letos 2. aprila bi dopolnila 93 let. Kljub slabemu zdravju je bila vse do smrti še vedno vneta zagovornica vrednot, za katere se je bojevala že od leta 1941, takrat kot 16-letno dekle, aktivistka v takratni mladinski organizaciji in pozneje v OF v Zahodnih Halozah. Slavica, kot smo jo klicali, je sledila očetu trgovcu, ki ni hotel biti vindišar. Z mladinci je zbirala sanitetni material, oblačila in hrano za partizanske kurirje in bila njihova ob- veščevalka. Njen oče je iz svoje skromne haloške trgovinice vedno nekaj primaknil, pobotnic pa nikoli ni uveljavil. Sla- vica je končala le dva letnika nemške ekonomske šole, iz nje so jo izključili zaradi suma, da sodeluje v odporniškem gibanju. Doma so takoj vedeli, kdo je na kateri strani. Ko so njeni mladinci ugotovili, da je na spisku za aretacijo, so jo opozorili in takoj se je za nekaj časa umaknila k teti v Roga- ško Slatino. A se je hitro vrnila in še bolj zavzeto nadaljevala delo v odporu, zlasti še po tistem, ko je v partizanih padel njen bratranec. Drobno dekletce, kot je bila, je bila vztrajna in pogumna, zlasti še po bitki med kurirji in okupatorjem 27. septembra 1944 med Rodnim vrhom in Zg. Pristavo v Halozah, v kate- ri so padli štirje kurirji. Dva so Nemci zagrebli v gozdičku ob cesti Popovci–Zgornja Pristava, grob pa so podnevi varovali. Ko so ponoči stražo umaknili, je Slavica z mladinkami nosila na grob cvetje in prižigala sveče vse do prekopa padlih. Po osvoboditvi se je vključila v dodatno izobraževanje. Njena prva zaposlitev je bila na Ptuju v okoliški šoli. Službo- vala je v več šolah, tudi v Prekmurju, kjer je bila med usta- novitelji Društva prijateljev mladine. Bila je tudi med pobu- dnicami kurirčkove pošte. Rada je imela svoje učence in jih je vzgajala v prave rodoljube. Popeljala jih je na prvo jugo- slovansko pionirsko srečanje v Beograd, na katerem so bili pionirji iz vseh takratnih republik. Nekateri so se čudili, kako ji je uspelo, da je tako daleč popeljala mladino s take pode- želske šole, kot je bila takrat kidričevska. Njen odgovor je bil, da je to dosegla z ljubeznijo do mladih. Gojila je tudi ljube- zen do vrednot NOB, saj je bila glavna teža dela v borčevski organizaciji v tem delu Haloz na njenih ramenih. Stanislava je bila dva mandata predsednica Društva pri- jateljev mladine Ptuj in dva mandata članica izvršnega od- bora borčevske organizacije na Ptujskem. Mnogo priznanj je dobila za svoje nesebično razdajanje, najdražji pa ji je bil red dela s srebrnim vencem. 8. avgusta 2015 smo ji ob nje- ni 90-letnici na spominski slovesnosti ob dnevu spoštovanja vrednot NOB na Ptujskem izročili še srebrno plaketo Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije. Stanko Lepej Program prireditev v februarju Nanos - Pohod po poteh narodnega heroja Janka Premrla-Vojka bo v ne- deljo, 4. februarja 2018. Organizator: ZB NOB Koper Dovce pri Komnu - Proslava v počastitev napada Južnoprimorskega od- reda na fašistično kolono v Dovcah bo v nedeljo, 4. februarja 2018. Orga- nizatorja: ZB NOB Komen in ZB NOB Nova Gorica Gorišnica - Spominska prireditev v spomin na padle kurirje, kjer je padel sekretar PO KP za Štajersko Franc Belšak-Tone, bo v sredo, 7. februarja 2018. Organizatorja: ZB NOB Ptuj in KO ZB Gorišnica Boršt, Koper - Slovesnost v spomin na 73. obletnico bitke partizanske enote z imenom “Komanda mesta Koper” in smrt njenega komandanta bo v četrtek, 8. februarja 2018, ob 11. uri pri bunkerju. Pohod Truške-Hrpelj- ci-Boršt. Organizatorja: ZB NOB Koper, KS Boršt Ptuj - Polaganje venca pri spomeniku ustreljenim talcem bo v četrtek, 8. februarja 2018 v spominskem parku na Ptuju. Organizator: ZB NOB Ptuj Škofja Loka - Spominska slovesnost ob obletnici 50 ustreljenih talcev bo v petek, 9. februarja 2018, ob 16. uri. Organizatorja: ZB NOB Škofja Loka, Občina Škofja Loka Koper - Slovesnost ob Dnevu miru bo v soboto, 10. februarja 2018 v Ko- pru. Organizator: ZB NOB Koper Branik - Prireditev v spomin na požig vasi in izgon vaščanov v internacijo bo v četrtek, 15. februarja 2018. Organizatorja: ZB NOB Nova Gorica in KO ZB Branik. Paka pri Velenju - Prireditev v spomin na pohod XIV. divizije na Štajersko leta 1944 bo v soboto, 17. februarja 2018 v Paki pri Velenju. Organiza- torji: ZB NOB Velenje, KO ZB Šalek, Gorica-Paka Gradišče nad Prvačino - Prireditev v spomin na odhod večje skupine va- ščanov v partizane in krajevni praznik bo v soboto, 17. februarja 2018 v Gradišču nad Prvačino. Organizatorja: KO ZB Gradišče nad Prvačino in ZB NOB Nova Gorica Predmeja - Spominska slovesnost v počastitev spomina na zločin, ki ga je storila italijanska fašistična vojska nad družino Bizjak 24.2.1943 bo v soboto, 17. februarja 2018, ob 11. uri pri Brigiti, Predmeja. Organizatorja: KO ZB Predmeja in ZB NOB Ajdovščina Cirkovce - Spominska prireditev pri spomeniku padlih borcev XIV. divizije bo v nedeljo, 18. februarja 2018 pri spominski plošči na OŠ Cirkovce pri Velenju. Organizatorja: KO ZB Škale in ZB NOB Velenje Podsreda - Prireditev ob obletnici poboja II. čete Kozjanskega bataljon bo v nedeljo, 18. februarja 2018 pri spomeniku-kostnici na Trgu v Podsre- di. Organizatorja: KO ZB Podsreda in ZB NOB Šmarje pri Jelšah Črni vrh nad Idrijo - Prireditev ob obletnici rojstva narodnega heroja Jan- ka Premrla-Vojka bo v četrtek, 22. februarja 2018 na OŠ Črni vrh nad Idrijo. Organizator: ZB NOB Idrija-Cerkno Zavodnje - Prireditev v spomin na boj XIV. divizije in smrt narodnega he- roja in pesnika Karla Destovnika-Kajuha bo v soboto, 24. februarja 2018 pri Žlebniku v Zavodnjah. Organizator: ZB NOB Velenje Oklo nad Ihanom - Prireditev v spomin na 72 padlih borcev Kamniško – zasavskega odreda padlih 24.2.1944, bo v soboto, 24. februarja 2018, ob 11. uri. Organizatorja: ZB NOB Domžale in KO ZB Ihan P R I R E D I T V E januar 201836 SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije januar 201836 Vsak torek razen prvega v mesecu 1. Predsedstvo AKTIVNOSTI DELOVNIH TELES IN ORGANOV ZVEZE OD 1. 1. DO 31. 1. 2018 3. Organizacijski odbora za pripravo praznovanja 70. obletnice ustanovitve ZZB NOB Slovenije 2. Kolegij predsednika 4. Svet ZZB 9. 1. 6. 1. 7. 1. 8. 1. 11. 1. 14. 1. 16. 1. 17. 1. 17. 1. 18. 1. 21. 1. 23. 1. 23. 1. 26. 1.-27.1 28.1 29.1 Poročilo o uresničevanju sklepov in potrditev zapisnika prejšnje seje, pobude in predlogi s seje GO, naročniki Svobodne besede, 70. obletnica ustanovitve ZB – poročilo organizacijskega odbora, poročilo o KoDVOS-u, pobuda za prepoved nacifašističnih simbolov, ustanovitev skupine za odzivanje, finančne zadeve, druga medsebojna obvestila in dogovori. Člani predsedstva so se udeležili: slovesnosti ob 75. obletnici padca Pohorskega bataljona na Osankarici, spominske slovesnosti ob 74. obletnici odhoda 14. divizije na Štajersko v Suhorju pri Metliki, slavnostne akademije ob 75. obletnici padca Pohorskega bataljona v Slovenski Bistrici, sestanka s predstavniki pokrajinskih svetov za severno in južno Primorsko v Sežani, osrednje slovesnosti in sklepa prireditve Po stezah partizanske Jelovice ob 76. obletnici dražgoške bitke pri spomeniku v Dražgošah, srečanja s predstavniki Zveze koroških partizanov iz Celovca in Zveze vojnih invalidov NOV iz Trsta v Ljubljani, sestanka pri predsedniku države, Borutu Pahorju, sestanka s predstavniki nemškega veleposlaništva v Ljubljani, seje KODVOS-a, komemoracije v spomin na umorjenega mladega proseškega partizana Marjana Štoka v Štorjah, srečanja s predstavniki veleposlaništva Bolivarske republike Venezuele v Ljubljani, sestanka na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti o Zakonu o vojnih veteranih v Ljubljani, dogodkov ob 76. obletnici igmanskega marša v BiH; slovesnosti ob mednarodnem dnevu holokavsta v Kinu Šiška v Ljubljani, sestanka s predstavniki Pokrajinskega sveta za Podravje v Mariboru. 10.1. Pregled zapisnika 1. seje 22. 11. 2017, dogovor o dejavnostih za praznovanjev 70. obletnice ZZB 25.1. 70. obletnica ustanovitve Zveze borcev Slovo urednice Svobodne besede Srečanje vodstev ZZB NOB, ZKP in ZVI Konec leta smo se poslovili od naše dol- goletne urednice tudi na ZZB za vred- note NOB Slovenije. Za novega urednika Na sedežu ZZB za vrednote NOB Slove- nije so se 16. januarja letos sešla vod- stva ZZB NOB Slovenije, Zveze koroških partizanov iz Celovca in Zveze vojnih invalidov NOV Trst. Glavnina pogovora je potekala na temo financiranja za- mejskih veteranskih organizacij zaradi sprejema novega zakona o nevladnih organizacijah. Predlog zakona namreč določa možnost financiranja zgolj or- ganizacijam, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije. Vse organizacije so sprejele enotno stališče, da je treba sto- riti vse in političnim skupinam predsta- viti pomen financiranja zamejskih or- ganizacij zaradi ohranjanja slovenske kulturne dediščine na zamejskem ob- močju. Prav tako so se vsi strinjali, da je nezaslišano in retroaktivno status v javnem interesu vzeti organizacijam, ki so ga na podlagi slovenske zakonodaje imele že vrsto let! Predstavniki zamejskih organizacij so vodstvu ZZB NOB Slovenije predstavili tudi položaj, v katerem delujejo in kak- šen je odnos uradne Italije oziroma Av- strije do njihovih organizacij. Sodelujoči so se dogovorili tudi o medsebojnem obisku prireditev, ki jih bodo pripravili na ozemlju Slovenije, Italije in Avstrije. ZZB NOB Slovenije je obe zamejski veteranski organiza- ciji povabila na osrednjo proslavo ob 70-letnici delovanja ZZB, ki bo predvi- doma na začetku julija 2018 v Ljubljani. Delegacijo ZZB NOB Slovenije so zastopali predsednik Tit Turnšek, pod- predsednika Matjaž Kmecl in Mari- jan Križman, generalni sekretar Aljaž Verhovnik, člana predsedstva Branka Kastelic in Janez Alič ter Janez Kavčič, član komisije za mednarodne odnose. Delegacijo ZKP so sestavljali predse- dnik Milan Wutte, podpredsednik Da- nilo Prušnik in tajnik Andrej Mohar. Izi ZVI so se sestanka udeležili predsednik Milan Pahor, Rudi Pavšič (predsednik SKGZ) in tajnica Pierina Furlan. je predsedstvo ZZB imenovalo Janeza Aliča, člana predsedstva in predsednika komisije za žrtve vojnega nasilja. ZZ B NO B SLOVENIJE 1941 194 5 O F 37 Janžev Vrh: Tričlanska delegacija Krajevne organizacije Zveze združenj borcev za vred- note NOB Radenci pod vodstvom predsednika Darjana Mencigarja je sredi januarja obiskala članico, aktivistko OF Alojzijo Zver. Alojzija bo junija letos dopolnila 97 let. Vdova je že 15 let. V prostorih njene že precej dotrajane domačije na Janževem Vrhu 88 zanjo izredno lepo skrbi Dragica Križanič. Med drugo svetovno vojno je bila Alojzija v najlepših letih, a ta mladost zanjo ni bila nič kaj radostna. Rojena v skromni viničarski družini je ob bratu in sestri pomagala očetu in materi pri težkih viničarskih opravilih v okoliš- kih vinogradih. Pri njih so se med vojno velikokrat oglasili aktivisti OF, pa tudi partizani, kajti vedeli so, da pri Vaupotičevih pečejo kruh zanje. Zato je verjetno prišlo do izdaje, kajti ko so spomladi leta 1945 v vas na konjih pridrveli kozaki, dvaindvajset njih, so tudi njo skupaj z materjo Nežo odgna- li najprej v svojo postojanko v Črešnjevcih. Nato so ju skupaj s številnimi drugimi vaščani predali Nemcem v avstrijski Radgoni. Ti so jih prepeljali v mariborske zapore, od tam pa so se jetnice in jetniki po izpustitvi ob zave- zniškem bombardiranju Maribora na velikonočni ponedeljek kar peš vrnili domov na Janžev Vrh. Čez Janžev Vrh zadnja leta večkrat jaše Radenska konjenica in zvok konj- skih kopit po trdi cesti Alojzijo vedno znova spomni na hudi čas vojne, a se tedaj poskuša pomiriti z molitvijo. Da ji ni dolgčas, si večkrat tudi zapoje. Tudi ob tokratnem obisku je zapela skupaj s skrbnico Dragico in borčevsko delegacijo. Besedilo in foto: Filip Matko Ficko Sveta Ana nad Ložem: Združenje borcev za vrednote NOB Cerknica je 13. januarja pripravilo spo- minsko slovesnost na Sveti Ani nad Ložem. Navzoče je nagovoril Miro Mli- nar, predsednik cerkniške borčevske organizacije, v kulturnem programu pa so sodelovali učenci Osnovne šole heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu, godba Kovinoplastika Lož, Pevski zbor DU Loška dolina in Tone Šepec. Zapis na tem spominskem obeležju je žalostna zgodba, v kateri so brat- je, zapriseženi okupatorju, izdajalci, storili najhujše zločinsko dejanje proti lastnemu narodu: pobili so svoje brate partizane, borce Notranjskega od- reda, ki so se že več let bojevali proti okupatorju za osvoboditev domovi- ne. Bratje izdajalci so v opoju obljub in v zavezi nemškim gospodarjem na pragu svobode izvršili to zločinsko dejanje. Za to »pogumno« dejanje so od nemškega poveljnika dobili železni križec. Prelahko breme za zločin, dobiti bi morali križ, težji od Jezusovega, a kaj, ko tega niso doumeli! Spregledali so tudi poziv za amnestijo vsem, naj se pridružijo enotam NOV in skupaj preženejo okupatorja. Že nekaj časa v Svobodni besedi beremo kolumne izpod peresa našega Notranjca, zgodovinarja dr. Martina Premka. Koliko zgodovinskih resnic, og- romno snovi za učbenike za poučevanje zgodovine našega mladega rodu! Žal je snov NOB izrinjena iz učbenikov zgodovine. Nujno bi bilo, da Marti- nove zapise preberejo na Ministrstvu za šolstvo in šport RS, poslanci v Par- lamentu RS, v uradu predsednika RS in tudi sam predsednik. Ko bodo dojeli sporočilo zapisov, bodo prenehali z vsiljevanjem »sprave«. Naj povabijo k spravi tiste, ki so nagovarjali in organizirali enote bele garde in domobran- cev, prihod okupatorja pa dočakali z odprtimi rokami in ga blagoslovili. Vse okupatorske države so priznale poraz in podpisale listino o predaji oziroma kapitulaciji, te listine so že precej rumene. Kaj pa Slovenski domo- branci? Še do danes tega niso storili ali pa se štejejo v formacije nemških fašistov. Če je tako, naj se vsaj njihovi zagovorniki v imenu sprave opravičijo slovenskemu narodu in priznajo narodnoosvobodilni boj. Ne, tega, plemeni- tega dejanja v njih ni ali pa ni povelja od glavnega gospodarja iz Rima. Početja, kot so potvarjanje zgodovine, laganje, zavajanje, ustvarjanje nestrpnosti, vnašanje razdora s sovražnimi govori med prebivalstvom, so protiustavna, tisti, ki bi morali braniti ustavo in zakonitost, pa ničesar ne storijo. Besedilo: Miro Mlinar ZB Cerknica, foto: Daniel Divjak Slovenska Bistrica: Ob 75. obletnici padca Pohorskega bataljona so prav na dan tragičnega do- godka v Viteški dvorani gradu v Slovenski Bistrici pripravili še spominsko slovesnost z akademijo. Zbrane, med njimi so bili vodstvo bistriške občine, državni svetnik Milan Ozimič, državna poslanka Bojana Muršič, dr. Tit Turn- šek, predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, in predstavniki drugih ve- teranskih organizacij, je nagovoril župan dr. Ivan Žagar. Poudaril je pomen spominskega dneva 8. januarja in dejal, da upa in verjame, da bo tudi dana- šnja mladina ljubila svojo domovino tako, kot so jo ljubili trije Šarhovi sinovi. Akademijo so pripravili dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica pod mentor- stvom mag. Gregorja Artnika in Nadje Stegne. Ob spremljavi klavirja in har- monike je zapel dijaški pevski zbor, recitatorji pa so povzeli nekaj odlomkov iz romana Zdenka Kidriča Opoldne zaplešejo škornji in recitirali partizanske pesmi in pesmi Borisa A. Novaka in Pavline Pajk Doljakove. Po akademiji je predsednik slovenske borčevske organizacije Turnšek bi- striškemu županu Žagarju za uspešno vodenje koordinacijskega odbora za izvedbo spominskih prireditev podelil zlato plaketo ZZB za vrednote NOB Slovenije. Žagar je dejal, da ima spominski dan več pomenov. Po eni strani gre za ohranjanje spomin na vse tisto, kar so borci prispevali k osamosvo- jitvi Slovenije, po drugi strani pa so nam vsi ti dogodki tudi v opomin. Tit Turnšek pa je dodal, da je občina Slovenska Bistrica z županom Žagarjem na čelu ena tistih, ki spoštljivo obravnavajo našo zgodovino, obenem pa obujajo spomin in opomin na vse grozote vojne. Besedilo in foto: Janez Alič D O G O D K I SPOROČILA Zveze združenj borcev za vrednote NOB Slovenije januar 201838 Vsi govori so v celoti objavljeni na spletni strani www.svobodanabeseda.si R E K L I S O »Bili smo del velike zave- zniške koalicije, ki so jo sestavljale liberalno kapitalistični Velika Britanija in ZDA ter komunistična Sovjet- ska zveza. Veliko večino svojega ozemlja smo osvo- bodili sami. Na območju nekdanje skupne državi smo zadrževali 22 elitnih nemških divi- zij in številne kolaborantske bande. Na sloven- skih tleh je bilo prvo osvobojeno ozemlje sredi okupirane Evrope. Zavezniki so naš prispevek k skupni zmagi nad silami osi cenili in to tudi večkrat izrazili. Vrhovni poveljnik sredozem- skega bojišča, feldmaršal Wilson, je leta 1944 poslal Titu sporočilo, v katerem pravi: »Z občudovanjem sem izvedel za zadnje uspehe, ki so jih vaše enote dosegle v Sloveni- ji in tako prispevale k uspešnim akcijam za- veznikov v Italiji in Franciji.« Vodja angleške misije pri glavnem štabu Jones je v enem od svojih sporočil zapisal: »Slovenski partizani dosegajo uspehe nadčloveškega značaja, ki bodo nekoč vznemirjali svet, da bo izražal pri- znanje temu ljudstvu.« Dwight Eisenhower se je za zdravljenje zave- zniških letalcev zahvalil zdravnici Bidovec in zapisal: »Tega, kar ste storili za nas, ne bomo mogli nikdar poplačati, zato pa tega ne bomo nikdar pozabili.« NOB je bil tudi boj za boljšo in pravič- nejšo družbo. Vsak prevzem oblasti po ne z ustavo predpisani poti je po definiciji revo- lucija. Zato je bila že sama ustanovitev OF revolucionarno dejanje, ki so ga podprle vse družbene skupine, vključene v OF. Krščanski socialisti so med vojno celo izdajali časopis Narodna revolucija. Koloni niso več hoteli biti koloni, dninarji ne več dninarji. Nihče več ni hotel stare Kraljevine Jugoslavije, ki je temeljila na hegemoniji. To ni bila nikakršna demokracija, bila je kraljeva diktatura, v kateri so bile delavske in kmečke množice v obupnem socialnem položaju. Boj za svobodo in boj za pravičnejšo, bolj socialno družbo sta bila dva vzporedna proce- sa, med seboj neločljivo povezana. To ni bila nikakršna komunistična ali celo boljševistična revolucija, kot bi jo danes radi prikazali znova vstajajoči klerofašizem in zblojenci, ki kar nap- rej modrujejo o neki spravi.« Tako kot vsako leto smo tudi danes krenili na pohod iz središča vasi, kjer stojita lesena skulptura Petra Jova- noviča ter freska Iveta in Maje Šubic, posveče- na poljanski vstaji. Žal mi oče kot udeleženec te vstaje, pozneje bojev v Dražgošah in borec Cankarjevega bataljo- na in Prešernove brigade, ni veliko govoril o tej vstaji. Sam takrat še nisem dozorel, da bi ga spraševal o njegovi udeležbi v vstaji in NOB. Danes pa mi je žal, saj mi iz zgodovine moje družine marsikaj manjka in bi vsekakor želel vedeti. Ko smo hodili po poti proti Vin- harjam, sem razmišljal, kakšne velike in po- membne odločitve so sprejemali takratni go- renjski možje, komunisti, organizatorji vstaje, da so motivirali ljudi in se uprli novim gospo- darjem, ki so hoteli izseliti domačine, to do- lino in druge kraje, Gorenjsko pa ponemčiti. Poljance sta gnala samoohranitveni nagon, pa tudi prepričanje, da bo vojnih spopadov kaj kmalu konec. Postavlja se vprašanje, kaj bi bilo, če upora ne bi bilo in če se Gregorčič, Kebe, Bernard, Žagar, Krmelj in drugi ne bi odločili tako, kot so se. Postavlja se vprašanje, kje so vzeli moč, da so motivirali ljudi, da so prijeli za puško in stopili na pot osvobodilnega boja, boja, ki je na koncu privedel do zmage nad fašizmom in nacizmom. Brez teh voditeljev ne bi bilo poljanske vstaje v decembru leta 1941, brez dražgoške bitke, ki je sledila v januarju leta 1942, brez drugih bojev in uspešnega parti- zanstva po vsem slovenskem ozemlju tudi v devetdesetih letih prejšnjega stoletja ne bi ime- li česa osamosvojiti. Vstaja je močno odmevala po vsej Gorenj- ski pa tudi po Sloveniji. Pomenila je izvedbo takojšnjih konkretnih akcij proti Hitlerjevi zasedbi krajev na Gorenjskem, predvsem v Poljanski dolini. Spodbudila je oblikovanje novih enot, ki so se prav tako začele bojevati na širšem slovenskem ozemlju. Že pred vstajo so aktivisti 27. julija med Poljanami in Gore- njo vasjo požagali telefonske drogove. Prava množična vstaja se je začela v drugi polovici decembra leta 1941. »Brez XIV. divizije Zgor- nja Savinjska dolina ne bi bila osvobojena že med vojno; Štajerci pred mobilizacijo in rusko fronto ne bi niko- li rešili toliko slovenskih fantov, če na Štajerskem ne bi bilo XIV. divizije. Po zaslugi preboja te divizije na Štajersko, ustanovitve Šlandrove in Prešernove brigade na Gorenjskem ter osvobo- ditve Zgornje Savinjske doline Štajerska in Ko- roška nista bili ne pravno ne dejansko vključeni v tretji rajh, čeprav so si Nemci to močno želeli. Brigade s štabom divizije so si z mobilizaci- jo in prostovoljci, ki so pobegnili iz vermahta in se pridružili enotam divizije, zelo hitro opo- mogle, se reorganizirale, okrepile in se vklju- čile v odpor proti zločinski okupaciji. Skupaj z operativnim štabom, s Šlandrovo in Zidan- škovo brigado ter s koroško grupo odredov in tremi odredi v okviru IV. operativne cone so postale udarna slovenska vojska, enakovre- dna 7. in 9. korpusu. Šest dni po podpisani predaji tretjega rajha je ta naša divizija na Koroškem do naših et- ničnih meja bíla boj z ustaši, srbskimi četniki in našimi domobranci, z vlasovci, Rösenerje- vo policijo na mostu pri Borovljah in s 4. di- vizijo gorskih lovcev na Poljani in jih zadržala do prihoda 3. armade Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije. Skupaj s 3. armado je ra- zorožila približno 400.000 vojakov vermahta, kolaborantov, četnikov, handžar divizije ter ar- mado ustašev in beguncev iz NDH in jih spra- vila v ujetništvo. Po koncu vojne, konec maja leta 1945, je bila XIV. divizija iz spoštovanja edina in celotna iz Slovenije vključena v 3. ar- mado Narodnoosvobodilne vojske Jugoslavi- je ter z njo poslana v Vojvodino. Tako je bila ukinjena tudi naša vojska, v diviziji pa niso več uporabljali našega jezika. O politiki danes ne bomo razpravljali, saj ta tako ali tako nič ne sliši, pa tudi vrednote NOB so ji bolj v napoto kot v čast in ponos. Legen- darna XIV. divizija in njen pohod pa sta živa narodova zgodba – nimamo samo Martina Krpana in Kralja Matjaža!« Tit Turnšek predsednik ZZB za vrednote NOB Slovenije, na spominski slovesnosti v Tuhinju 27. decembra 2017 Vojko Hobič predsednik krajevne organizacije ZB Kobarid, v Vinharjah ob 76. obletnici poljanske vstaje Franc Sever - Franta partizanski poveljnik, na slovesnosti na Suhorju 7. januarja 2018 39 »Nekaterim kot meni pa po venah teče tudi par- tizanska kri, saj sem ponosna vnukinja dveh partizanov. Moja junaka sta mi dala to kri, ki se ne ukloni kar tako, ki je ponosna in ne trpi teptanja, še manj laži, krivic in nepravic … Vsi, ki me poznate, veste, da sem iskrena, odkrita in običajno brez dlake na jeziku, zato mi dovolite to tudi danes, še posebno v tem tre- nutku, ko preprosto ne morem mimo potvar- jalcev zgodovine, torej potomcev ali simpati- zerjev izdajalcev, tistih, ki so, kot je lepo na- pisal pisatelj in župnik Fran S. Finžgar, 'rajši sprejeli orožje, obleko in denar od okupatorjev za boj zoper brate Slovence. To je v slovenski zgodovini najbridkejši črni madež …' Ob tem mi zlovešče zadonijo še Hitlerjeve besede: 'Slovani naj delajo za nas. Kolikor pa jih ne potrebujemo, naj jih pomorijo ...' In njegove besede, ko je na spisek za likvida- cijo, če zmaga, dal tudi izdajalce: 'Zdaj izdaja svoj narod, drugič bo izdal mene. Izdajalec ostane izdajalec!' Še kako prav je imel! Zato si ne dovolim, da nekdo skruni ter nespoštljivo tepta in maže zame nekaj najsvetejšega, kot je spomin na vse junake, ki so se še kako zavedali nujnosti in up- ravičenosti narodnoosvobodilnega boja, ki so natančno vedeli, na kateri strani morajo stati, in ki so zaradi pravega domoljubja in narodne zavesti zmagali nad nacizmom in fašizmom in upravičeno pišejo zgodovino. Zato ostro obso- jam vsako poveličevanje in rehabilitacijo do- mobranstva, ki se zdaj dogaja. Obsojam vse, ki z roko v roki z RKC-jem ustvarjajo razdor med narodom, širijo sovraštvo in nestrpnost. Obsojam vse, ki pod krinko svobode govora širijo sovražni govor, in ta že postaja kar dovo- ljen način njihove komunikacije, namesto da bi bil prepovedan in kaznovan! Obsojam vse, ki hujskajo ljudi, potvarjajo zgodovino in bri- šejo iz učbenikov poglavja o NOB. Nedopust- no! Kdaj in zakaj smo to dopustili?!« ˙˙˙˙ »Kritična sem tudi do vseh vladajočih, ki pre- povedi rehabilitacije domobranstva niso uza- konili takrat, ko je bil še pravi čas. In da nismo, ko se je to začelo dogajati, ukrepali in se ostre- je odzivali. Zdaj pa zahtevajo spravo! Zame v »Dogajanje na današnji dan pred 76 leti nam je bolj ali manj znano. Kljub temu naj vas v nekaj stavkih spom- nim na ta boj! Dober teden prej je bil na Kre- menjku ustanovljen 2. šta- jerski partizanski bataljon. Poveljnik Stane se je vrnil na Dolenjsko konec novembra, z njim sta prišla še Dušan Kveder - Tomaž, poveljnik Brežiške čete, in Peter Stante - Skala, povelj- nik Celjske čete. Zbrali so borce Grosupeljske, Stiške, Mokronoške čete in čete s Pugleda. Iz Novomeške čete se je priključilo tudi nekaj partizanov, ki so sodelovali v boju na Bučki. 23. decembra 1941 zvečer so se podali na pot in proti jutru so prispeli na Tisje, kjer so na- meravali pričakati noč. Hoteli so v noči pred božičem prečkati Savo po mostu v Litiji in pri tem so računali na noč kot zvesto partizansko zaveznico ter na zmanjšano budnost nemških vojakov zaradi svetega večera. Domačini na Tisju so jih prisrčno sprejeli in pogostili z bo- žičnimi dobrotami. Nemškemu litijskemu žu- panu in njegovim prijateljem se je zahotelo božične divjačinske pečenke, zato so se podali na lov iz doline proti Tisju. Zagledali so parti- zane, se prikrito umaknili in poklicali vojake. Naprej so iz litijske postojanke prišli pripadni- ki redne vojske vermahta, do noči pa še zagri- zeni policisti iz Trbovelj in celo iz Kamnika. Partizani so bili obkoljeni in brez vodstva, saj sta Stane in Tomaž šla na dogovor z aktivis- tom OF Krajncem, Francem Poglajnom, do- mačinom iz Litije. Padli so prvi streli in Stane in Tomaž sta pohitela k bataljonu. Ugotovila sta, da preboj čez Save ni mogoč, preboj na- ravnost nazaj proti nemško-italijanski meji pa bi zahteval preveč žrtev, saj so tudi Italijani z vojaki iz Stične tesno zastražili mejo. Toda Stane je uporabil preizkušeno partizansko ta- ktiko in z zvitim manevrom prelisičil nemške in italijanske vojščake. Podal se je z bataljo- nom v dolino proti Šmartnemu in takoj za Li- bergo zavil nazaj proti italijanskemu zasedbe- nemu območju ter neopaženo prestopil mejo in se nastanil v taboru na Pugledu. Nemci in Italijani so še dva dneva po gozdovih okoli Tisja stikali za partizani. Zmaga v vojaškem pogledu ni bila velika, vendar je bila to zelo odmevna politična zmaga.« Lara Jankovič igralka, aktivistka, predsednica Gibanja TRS, na slovesnosti v Dražgošah 14. januarja 2018 Milan Gorjanc član predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, na slovesnosti na Tisju nad Litijo 24. decembra 2017 takih primerih demokracije ni in mi zato dovo- lite, da brez zadržkov še enkrat povem: vemo, kdo so osvoboditelji in kdo so izdajalci; vemo, kdo piše zgodovino, zato zame sprave NI! In je tudi ne potrebujem! Sploh pa, čas bi že bil, da bi nehali z ideo- loškimi razdvajanji in bi se raje ukvarjali s se- danjostjo, ki trenutno nima svetlega pogleda v prihodnost …« ˙˙˙˙ »Postavili smo kapital pred človeka in posle- dice te odločitve so tako žalostne, da ne rečem srhljive. Izgubili smo čisto vse človekove pravi- ce, delavske pravice, delavec je samo še stroj, ki naj čim ceneje dela enkrat več za pol manj, da ne uporabim besede minimalec, ker jo pre- ziram iz dna duše in se mi zdi poniževalna za kogar koli. Vsak si zasluži, da s poštenim delom lahko dostojno preživi! Danes, ko so javno, tudi od vlade, podprti korupcija, nepo- tizem, kraja in goljufija, dobro živijo samo kri- minalci! Kaj nam s tem sporoča družba? Da s poštenim delom nikamor več ne prideš. Neoli- beralni delodajalci imajo vse pravice, delavec pa popolnoma nobenih več.« ˙˙˙˙ »Danes naš sovražnik ne nosi orožja,ampak je bolj prefinjen, podtalen, zlovešč, nosi kravato in hinavsko sprenevedavi nasmešek, pritiska na nas in nas ustrahuje, da postanemo apa- tični in novodobni sužnji. Ob tem se spomnimo na vse naše umrle bor- ce, ki so dali življenje, da bo nam bolje, da bomo svobodno in dostojno živeli od svojega poštenega dela. Spomnimo se njihovega po- guma in neustrašnosti, vere, da skupaj lahko premikamo gore in se upremo sovragu! Ker sodbo si moramo pisati sami! In samo skupaj smo nepremagljivi! Družba, ki postavlja dobi- ček pred človeka, ni naravna in mora propasti. Politikom pa najlepša hvala za tole drugo Švico, vam jo vračam v zameno za tisti 'groz- ni, totalitarni, gnili socializem'. Pa ne čisto tis- ti, ki je bil. Želim si tistega, ki ga še nismo imeli, ki bi ga in ga lahko ustvarimo sami. Kot bi zapel John Lennon: 'Lahko mi rečete, da sanjam, a nisem osamljeni poet, če se pridružite sanjavcem, bo ta svet kot eden spet ...'« januar 201840 Dovolj mi je To je pismo, ki sem ga poslal nadškofu Zo- retu 18. decembra 2017 ob 11. uri kot svoj odgovor na njegovo pridigo na Brezjah. Nadškof Zore, o čem si zadnjič spet govoril pri svoji »podarjeni maši« na Brezjah? Namesto da bi ljudi pomirjal in zbliževal, jih razdvajaš in širiš sov- raštvo med njimi. Ali je to naloga duš- nega pastirja v Rimskokatoliški cerkvi? Zelo vestno opisuješ pomore in ko- liko pregrad je bilo v rovu Barbare ter koliko ljudi je bilo pobitih, za nekatere je bilo težko reči, da so bili ljudje. Poza- bil si povedati, da so bili to klavci s ce- lotnega Balkana, ki so po končani vojni na begu pred roko pravice tudi pri nas počenjali gnusne zločine. Končno jih je roka pravice in mašče- vanja doletela na Poljani, kjer niso ho- teli predati orožja z namenom, da se or- ganizirajo in znova napadejo že tako od bojev izčrpano domovino ... a so končali v rovu Barbare. Ni se ti zdelo vredno govoriti o žrtvah, ki niso bile le ustreljene, temveč so jim življenje jemali s strahovitim mu- čenjem v Kozlarjevi gošči na Ljubljan- skem barju, na Urhu, kjer še vedno niso odkrili imen vseh pobitih Slovencev, na Stranicah pri Frankolovem, v Begunjah, na Rabu, v Gonarsu, Dachauu, v tabori- ščih po Evropi in še bi lahko našteval. Te žrtve so bili Slovenci, ki so bili samo osumljeni simpatiziranja s partizani, ki so se bojevali proti nacizmu in fašizmu. Nacizem in fašizem sta želela slovenski narod zbrisati s sveta. Pomagali so jim pri tem domači izdajalci in Rimskoka- toliška cerkev. Da boš imel lepe božične praznike, ti pošiljam podobice z obrazi strahot- no mučenih in iznakaženih Slovencev z Urha (teh podobic imam še veliko). Oglej se jih in naj te ti obrazi spremlja- jo do konca življenja. Tone Rojc, Ljubljana Op. ur.: pismo smo prejeli tik pred božičnimi prazniki, ko je bila decembrska številka Svobodne besede že v tiskarni. Ob izidu volitev (drugič) V lanski decembrski številki revije Svo- bodna beseda je bil objavljen moj čla- nek v zvezi z mojim zadovoljstvom ob izidu volitev za predsednika republike, ko je zmagal gospod Borut Pahor. Na to sta se odzvala dva Ljubljančana – neka ženska in neki moški. Žensko poznam, a moški se mi ni hotel predstaviti – kli- cal pa me je na moj mobitel. Jaz pa sem pravnik in tudi usposobljen kriminalist. Sem tudi absolvent pravne fakultete, ne samo pedagoške izobrazbe. Delal pa sem 40 let kot vzgojitelj v domo- vih učencev srednjih šol. Tako sem tudi ugotovil, kdo je to bil – bil je to moj znanec, za katerega se mi je včasih zde- lo, da je moj prijatelj! Obema in vsem, ki čutijo sovraštvo do mene, sporočam naslednje: nikogar ne sovražim, le pomilujem – saj ne ves- te, kaj delate! Vse vas imam celo rad! Moja vzgoja ni bila starokopitna ali klerikalna – bila je v skladu z mojim prebliskom, ki je bil nekoč objavljen v časopisu Dnevnik in se glasi: »Svojega rdečega srca jaz ne tajim, a enoumja ne trpim! Naj bo enoumje z leve ali desne – ljudi razdvaja in jih dela prav po pasje besne!« Bil sem kot vzgojitelj tudi član Zveze komunistov, a bil sem socialist, ne pa karierist, in nisem nikdar izrabljal svo- je funkcije. Poskrbel pa sem, ko sem bil predstojnik doma učencev in sekretar ZK šole in dijaškega doma v Litostro- ju, da so se povišale plače kuharic v di- jaškem domu na višino plač kuharic v delavski menzi in tovarni, ko sem ugo- tovil, da imajo precej nižje, a prejšnji predstojnik, ki je bil upokojen, za to ni poskrbel! Pozneje sem bil kot vzgojitelj zapo- slen v dijaškem domu v Gerbičevi ulici v Ljubljani, kjer sem bil spet izbran za sekretarja ZK. Sem ponosen Slovenec, a tudi Slovan – v skladu z verzi, ki jih je moja mati skrivaj vtkala v prt, ko je bila v času prve svetovne vojne v zaporu obsojena zaradi veleizdaje: »Slovanski rod! Na dan, na dan! Teptani narod velikan!« Metod Škerjanec, Ljubljana Koledar za leto 2018 – pojasnilo in opravičilo Združenje borcev za vrednote NOB Kr- ško je za leto 2018 izdalo koledar z naslovom Šolstvo v letih 1941–1945. Na njem je trinajst risb, ki so jih narisali učenci, in štirinajst spominskih zapisov tistih, ki so med vojno hodili v različne šole. Pri vsakem zapisu je tudi zastavi- ca tiste okupacijske države, pod katero so se takratni učenci šolali. Štirje pri- spevki so iz nemških šol, dva iz italijan- skih, eden iz madžarske šole in eden iz P R E J E L I S M O šole pod NDH. Posebej smo predstavi- li partizanske šole, in to s štirimi pri- spevki. Tudi sami smo razmišljali, ali naj zastavice okupatorjev objavimo ali ne. Obveljalo je prepričanje, da je prav, da jih objavimo, saj želimo z njimi še bolj poudariti zločinske namene okupator- jev, saj so vsi po vrsti hoteli popolnoma zatreti slovenski jezik. Zastavica naj bi poudarila le to, da so morali slovenski otroci sprejeti tuje simbole in tuji jezik. Seveda pa smo na drugi strani spošt- ljivo spregovorili tudi o partizanskih šolah, v katerih so se zavedni Slovenci srčno bojevali za očuvanje slovenskega jezika. Tudi ti prispevki imajo simbole: partizanske zastave. Iskreno se zahvaljujmo tovarišem iz Izole, ki so nas opozorili, da so jih oku- patorjevi simboli na koledarju, pred- vsem nemški in italijanski, močno vzne- mirili. Tujih simbolov, kot sta kljukasti križ in butara (fašija), ne želijo imeti v svojih stanovanjih, pravijo. Popolno- ma jih razumemo, posebno še tiste, ki so doživeli zločine pod okupatorjevimi simboli. Prosimo pa jih, naj razumejo, da naš namen ni bil malomarno prikazo- vanje okupatorjevih simbolov, temveč smo z njimi želeli poudariti vso krutost raznarodovalne politike okupatorjev. Vsem tistim, ki so jih objavljeni sim- boli prizadeli oziroma spravili v slabo voljo, se iskreno opravičujemo. Združenje borcev za vrednote NOB Kr- ško, zanj predsednik Lojze Štih Javno vprašanje županu Leskovarju Civilna iniciativa antifašistične koalicije Slovenije (CIAFKS) na podlagi medijske objave, da so neznanci znova oskrunili spomenik Borisa Kidriča v Kidričevem, obsoja takšno kaznivo dejanje in poziva pristojne institucije, da ustrezno ukre- pajo zoper neznane storilce. Spomenik vizionarju razvoja Slovenije in predsedniku prve povojne slovenske vlade Borisu Kidriču je pred štirimi dese- tletji izdelal akademski kipar Viktor Goj- kovič, odkrili so ga aprila leta 1973. Bro- nasti doprsni bronasti kip Borisa Kidriča je izginili neznano kam že leta 2010, po- liciji žal storilca še ni uspelo najti. Civilna iniciativa antifašistične koa- licije Slovenije postavlja javno vpra- šanje županu občine Kidričevo Antonu Leskovarju iz vrst SDS, katere nekateri vidni funkcionarji v RS – celo nekateri poslanci – neodgovorno in brez sramu 41 stran 41-42 ZA ČLANE ZDRUŽENJ IN DRUŠTEV ZZB NOB OB INDIVIDUALNEM OBISKU Thermana Laško nudi v letu 2018 (do 31.12.2018) vsem članom ZZB NOB Slovenije in vašim družinskim članom, ki pridejo na dan koriščenja s članom, naslednjo ugodnost v obeh hotelih: na vse vstopnice za kopanje in kopanje+savna, wellness storitve in fizioterapevtske storitve (izključene so večerne akcijske ponudbe). Popusti ne veljajo ob vikendih, v času praznikov in vseh šolskih počitnic. na celodnevne vstopnice za kopališče hotela Zdravilišče Laško vse dni v tednu. Popust velja tudi v času praznikov in počitnic. na celodnevne vstopnice v Termalnem Centru hotela Thermana Park Laško za vstope od ponedeljka do petka. Popust NE velja v času praznikov in počitnic. Popust lahko člani uveljavljate ob predložitvi veljavnega osebnega dokumenta, kartice Thermana Cluba in članske izkaznice društva. V Thermana Club se lahko včlanite ob prvem prihodu in koriščenju ugodnosti ali preko Thermaninih spletnih strani. V LETU 2018 UGODNEJE NA KOPANJE V BAZENE THERMANE LAŠKO 10 % popust 30 % popust 20% popust pozivajo k skrunjenju spomenikov iz nekdanje skupne domovine, ali je kakor koli neformalno povezan s spornimi do- godki, ker je kot župan Občine Kidričevo že leta 2011 zavrnil predlog za vrnitev kipa ob primerni skromni slovesnosti. Prepričani smo, da smo narod, ki se mu ni treba sramovati svoje zgodovine, moramo jo spoštovati in se iz nje učiti, zato pozivamo krajane Kidričevega in vso slovensko javnost, da obsodi takšna nesprejemljiva dejanja v politikantske namene. Predsedstvo CIAFKS Protest proti dokumentarnemu filmu Tu je paradiž! (pismo varuhu pravic gledalcev in poslu- šalcev RTV Slovenije) V torek, 26. decembra 2017, ste na svo- jem prvem programu predvajali doku- mentarni film Tu je paradiž! avtorice dr. Rosvite Pesek. Naslednji dan po predva- janju se nam je oglasilo več naših čla- nov, ki so izrazili razočaranje nad tem filmom in nas prosili, naj izrazimo ogor- čenje nad takim prikazovanjem dogod- kov iz naše polpretekle zgodovine. Me- nimo, da je prikazovanje naše skupne zgodovine, kot si ga je privoščila gospa Pesek, izkrivljeno in daleč od objektiv- nega novinarskega dela. Ne moremo razumeti, da si je Televizija Slovenija, javni medij, ki ga vsi financiramo, do- volila tako manipulacijo. Naj med vrsto sporno prikazanih dogodkov navedemo samo dva konkretna primera. Avtorica navaja, da je Slovenija s pa- riško mirovno pogodbo izgubila Gorico. Slovenija ni nikoli izgubila Gorice, ker je nikoli ni imela. Gorica je bila mesto v Avstro-ogrski monarhiji, potem mes- to v Kraljevini Italiji in po letu 1947 v Republiki Italiji. Je pa res, da je z novo mejo zaledje Gorice, ki ga je osvobo- dil IX. korpus NOV Slovenije maja leta 1945, postalo del Slovenije in hkrati ostalo brez svojega središča. Zato se je začela graditev Nove Gorice. In drugi primer: po vojni je bila naša domovina razdejana, pa še zelo resen spor zaradi zahodne meje je imela z zavezniki. Zato je bilo prebivalstvo na robu lakote, ki jo je nova država poskušala odpravljati na vse mogoče načine, tudi take, ki so bili za nekatere lahko boleči. V filmu pou- darjati to kot splošno razočaranje nad oblastjo je skrajno nekorektno. Na žalost je avtorica iz filma izpustila pomembno zgodovinsko dejstvo, usta- novitev prve slovenske vlade v Ajdov- ščini maja leta 1945. Dopuščamo možnost, da se bo avtori- ca izgovorila na avtorsko svobodo, kar je njena pravica. Ne glede na to pa pričakujemo, da bo RTV Slovenija kot ustanova, ki deluje v javnem interesu, ustrezno ukrepala in javno demantira- la sporne dele filma oziroma se od njih javno distancirala. Katjuša Žigon, predsednica območnega združenja bor- cev za vrednote NOB Nova Gorica januar 201842 stran 42 AKCIJSKA PRODAJA KNJIG Tudi v letu 2018 vam po simboličnih cenah, že od 1 € dalje, ponujamo nakup knjig, izdanih v letih od 1992 do 2014. Seznam je objavljen na naši spletni strani www.zzb-nob.si. Knjige si lahko ogledate in jih kupite na sedežu ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, vsako sredo med 13. in 15. uro, in sicer od 3. januarja do 31. marca 2018. Če želite, vam jih pošljemo tudi po pošti (stroške poštnine zaračunamo po veljavnem ceniku Pošte Slovenije). Ogled in prevzem rahlo poškodovanih knjig starejših letnikov je prav tako na voljo na sedežu Zveze. Za druge informacije pokličite na tel. št. 01 434 44 45 ali pišite na romana.jemec@zzb- nob.si. Ljubljana, januar 2018 K N J I G E V A B I L A Združenje borcev za vrednote NOB Škofje Loke je lani v 200 izvodih izdalo delo Marijana Masterla Smučarski vod v Škofjeloški četi in rekviem za Jamnikovo domačijo. V spremni besedi je Martin Premk med drugim zapi- sal: »Med drugo svetovno vojno so se Slovenci, kot se rado reče, nasilju in zatiranju uprli s puško in knjigo. Knjiži- ca Marijana Masterla pa nam priča, da so se uprli tudi »s smučkami.« V knjigi so zbrana tudi pričevanja neposrednih udeležencev dogodkov. Marija Šuligoj–Kogoj je pri 92 letih v samozaložbi izdala knjigo z naslo- vom Spomini. Kot je Spominom na pot zapisala Adrijana Zimic Stanič, gre za posebno žensko, katere življenje je bilo polno izrednih doživetij. Preživljala je težke čase. Z vsem srcem je delovala v NOB in živela v družini, v kateri je do- bila od ponosnih staršev tisto vzgojo, ki ji je dajala moč in vero v ljudi. Roje- na je bila v Vratih pri Čepovanu, knjiga pa govori predvsem o spominih na partizanska leta. Tomaž Vuk je avtor dela z naslovom Pojmovanje organizacije TIGR pred in po osamosvojitvi Slovenije. Knjigo, ki je izšla lani, je založilo društvo TIGR Primorske. Natisnjena je v 200 izvodih. Gre za diplomsko delo avtorja, rojene- ga leta 1981, doma iz Renč. K pisanju diplomske naloge n to temo so ga spodbudila pričevanja njegove stare mame Viktorije Čebron. Spremno bese- do h knjigi je napisal član organizacije TIGR Primorske Lucijan Pelicon. Sedlarjevo, Gračnica: Društvo za ohranjanje spomina na pohod 14. divizije Laško vabi na tradicionalni tridnevni pohod po poteh 14. divizije, ki bo letos že 45. Potekal bo po ustaljeni trasi od Sedlarjevega do Gračnice pri Rimskih Toplicah, in sicer od petka, 9., do nedelje, 11. februarja 2018. Prevoz pohodnikov v Sedlarjevo bo v petek, 9. februarja, in sicer iz Radeč ob 6.30 (s trga), iz Laškega ob 7. uri (avtobusna postaja), iz Celja ob 7.20 (nova avtobusna postaja Celje), iz Šentjurja ob 7.30 (avtobusna postaja) ter s Pre- vorja ob 8.15 (izpred samopostrežne trgovine). Rok za prijavo na pohod je 31. januar 2018. Logarovci, Ljutomer: ZB NOB Ljutomer bo 3. februarja pripravilo spominsko slovesnost pri spomeniku dveh umrlih partizanov v Logarovcih pri Ljutomeru. Škofja Loka: Pri spomeniku borcem – tiskarjem, ki so zgoreli v partizanski tiskarni v Vešterskem mlinu bo 9. februarja spominska slovesnost. Več informacij pri organizatorju, ZB NOB Škofja Loka. Frankolovo: Spominsko društvo 100 frankolovskih žrtev, občina Slovenske Konjice in ZB NOB Slovenske Konjice bodo 11. februarja pripravili žalno prireditev v spomin na 100 obešenih talcev 12. februarja 1945. 43 Naročam revijo SVOBODNA BESEDA Izpolnjeno naročilnico pošljite na naslov: ZZB za vrednote NOB Slovenije Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana N A R O Č IL N IC A Ime in priimek: ................................................................................................................................................ Kraj, ulica, poštna številka: ................................................................................................................................................ ................................................................................................................................................ Telefonska številka: ......................................................................................................... Naročnino bom plačeval(a): (odgovor označite) četrtletno 9 €, letno 36 €. Podpis: ...................................................... U T R I N K I Dijaki Srednje šole Slovenska Bistrica so v gradu v Slovenski Bistrici 8. januarja pripravili spominsko akademijo ob 75. obletnici padca Pohorskega bataljona. Letos bo minilo 75 let od osvoboditve koncentracijskega taborišča Renicci v pokrajini Toscani. V njem je bilo okoli 10.000 taboriščnikov, med njimi največ Slovencev. Zloglasno nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz na leto obišče kar 2,3 milijona ljudi. Med obiskovalci prevladujejo mladi. Na spominski slovesnosti v Dražgošah sta bila po tradiciji tudi Julijana Žibert, članica predsedstva ZZB za vrednote NOB Slovenije, in ljubljanski župan Zoran Janković. januar 201844 Geslo križanke napišite na dopisnico in jo pošljite na naslov: ZZB NOB Slovenije, Einspielerjeva 6, 1000 Ljubljana, s pripisom »nagradna križanka«, do 15. februarja 2018. Ime in priimek: ________________________________________ Naslov: _______________________________________________ ______________________________________________________ ______________________________________________________ Geslo 27. številke SB: ______________________________________________________ ______________________________________________________ Izžrebani reševalci križanke iz 26. številke revije Svobodna beseda 1. Stojan Ekart, Lovska ulica 17, 2204 Miklavž 2. Vladimira Kampos, Pacug 14, 6320 Portorož 3. Marija Konestabo, Podpeč 38, 1352 Preserje Rešitve križanke: UMIVALNIK, RIVALINJA, AROMAT, EB, RU, ŽIVIKA, SKI, ENAČAJ, ZBIRNI KANAL, AV, ARKTIKA, ZGIB, ŠK, GOTI, AVED, MOŽAČA, RN, ČARTER, ORANIČ, EOS, MO, AA, BRENA, BLAGOSLOVLJENKA, ČILAK, OLJKA, IS, AVAL, AKIA, MUCIKA, NARAMNIK, KITAJEC, IR, NJENA, OČA, AKA. Geslo: Miru in zdravja vam želimo Rešitve križanke pošljite do 15. februarja 2018 Trem izžrebanim reševalcem bomo podarili knjigo. ŠEGA V ZILJSKI DOLINI (JEZDECI V DIRU RAZBIJAJO NA KOL NASAJEN SODČEK) SNOP UREJENE SLAME ZA KRITJE STREH GESLO 1 PREBIVA- LEC ETOLIJE V GRČIJI GESLO 2 NASILEN VSTOP V STAVBO ZA POLTON ZVIŠANI TON A NOVAK ČARLI VRSTA TOPOLA (IZ ČRK: DAGNJE) MATEMA- TIČNI ZAPIS KATOLIŠKI VERNIK STARO- GRŠKI NOVEC, OBOL GIORGIO ARMANI NOSILEC IDEO- LOGIJE FIASKO, POPOLN NEUSPEH PERJE PRI REPI COLA, PALEC, INČA ENOTA ZA MOČ VLADNA UREDBA IZ 1920 O PREPOVE- DI DELO- VANJA KOMUNI- STIČNE PARTIJE JUGOSL. OKRASNI KAMEN (IZ ČRK: SINKO) POLNOST BODIC ZGRME- NJE DRUG ZA DRUGIM TEMNI DEL DNEVA GLAVNO MESTO JORDANIJE DIKTAT PRIPAD- NICA NENEM- CEV PTICA SMRDO- KAVRA, VODEB, VDAB KRAVICA NAJVEČJA ŽILA OD- VODNICA GRŠKA MUZA PETJA (NI: AJDA) ITALIKI IGRALEC NOGO- META MEDVOJNI POLITIK KRAIGHER IVO SVETINA NEPRIJET- NOST, ODKLONIL- NOST V PO GOVORU KREMA, KI SE STRDI PREBIVA- LEC IDRSKEGA RASTLINA JETIČNIK STROKOV- NO MNENJE ARKTIČNI JELEN BABICA NA PRI- MORSKEM GIB GLAVE, KIMLJAJ STALNOST, NENEH- NOST TONE TOMŠIČ SLOVENSKI PISATELJ (JAKOB; IZ: TEKS) ZMAGA PRI ŠAHU ZADNJA GRŠKA ČRKA MODERA- TORKA LEKŠE GESLO 3 SANJE, SNOVI AVTOKRATSKI VLADAR, SAMODRŽEC, TIRAN, TRINOG GRŠKI BOG LJUBEZNI MOŠKI POTOMEC AZIJSKA REKA (IZ: NONO) RIHARD JAKOPIČ ZAGOZDA PRVA GREŠNICA, ADAMOVA PARTNER- KA AMERIŠKA IGRALKA WEST (IZ: ČRK: EMA) URIN ANTIČNI BOJOTIJEC AONEC NORDIJSKI BOGOVI MOZOLJA- VOST KROGLA- STA BAK- TERIJA MESTO V BELGIJI JUŽNO OD GENTA (IZ:SENOR) POKOJNIK, UMRLI NIKA JUVAN PLAČILO, PLAČA (IZ: NOL) TJAŠA ANDREE VRSTA ZVITEGA PECIVA Z NADEVOM ŽULJ, OTIŠČANEC SLABO STANJE PODJETJA, KONKURZ BRITANSKI PISATELJ FLEMING POSODA ZA SMETI