Listek. Hadra, mlada spoznavalka. Poslov. M. T. F. (Konec.) Vsled grozovitih udarcev na čeljusti komaj more odgovoriti, ko jo vprašajo po morilcu. Gospod Musini in njegova žena, ki sta zapuščeno dete ljubila kakor lastno hčer, se zgrozita nad toliko hudobijo. Istotako omiljujejo drugi prebivalci Beniuba ubogo deklico. Nujno zahtevajo ostro kazen za toliko hudobijo. In zgodilo se )e. Takoj odidejo mestni stražniki na vse strani, da vjamejo hudobneža. Muleja in njegove tovariSe vklenjene pripeljejo v mesto in jih vržejo v ječo. ViSje sodiSče jim ima odmeriti kazen. Ko pride ta novica do Hadre, ji tuga napolni dobrotno srce. S solzami prosi in roti svojo gospodinjo, naj se usmili njenih sorodnikov, naj jih reši hude kazni. »Ali, Hadra«, jo zavrnejo vsi, »ne bodi neumna! Tvoji sorodniki so to zaslužili in treba je, da jih ukrotimo !< Ali bolnica žalostno zmaje z glavo, ki je Se vsled grozovitih ran vsa v obvezah. »Ne — ne — jaz odpustim — iz srca odpustim. Umrem same bridkosti, če pridejo bratje zaradi mene v ječo!« — Komaj je izustila gorečo prošnjo. Več ne more govoriti. Preveč so ranjene čeljusti in ustnice. Le solze, ki so se neprestano točile po obrazu, govorile so dalje. Toliki prošnji in britkosti se ne morejo ustavljati domači. Posredujejo in dosežejo oprostitev Hadrinih sorodnikov. Dolgo §e je trpela uboga deklica. Njene muke so bile nepopisne. Večkrat je bila v nevarnosti, da umrje gladu. Odpreti ni mogla zatečenih ust. Le skozi drobno cev, ki so jo porinili v luknjico izkrhanega zoba, vlivali so ji hrano. In tako več tednov naprej. Vkljub Hadrini velikodušnosti pa njeni sorodniki le niso mirovali. PoskuSali so zopet in zopet pridobiti Hadro za-se. Zato sklenejo njeni dobrotniki, priskrbeti Ijubljeni varovanki varno zavetje v kakem oddaljenem kraju. Pošljejo jo v mestece Belalbes k neki krščanski družini. Tudi tukaj prosi Hadra. naj jo krste, naj ji dado prilike, vdeležiti se velikih milosti krščanstva. — A zastonj! Skoro neumevno je, zakaj se ji zabranjuje vedno in vedno izpolnitev iskrene želje. Gospodarji njeni se boje vladnih uradnikov, ki so v tesni zvezi z Arabci. Hadra je velikokrat milo jokala na tihem. Vedno je žalovala — a tudi raolila. Kolikokrat se je milo zajokala, videč druga dekleta pristopiti k miz1 Gospodovi. Oh, zakaj jih ne smem spremiti« je toiikrat vzdihovala. Nekega dne pa jo prevzame hrepenenje. Ko je bila popolnoma sama v cerkvi, pristopi k Skropilniku, vlije blagoslovljeno vodo čez čelo govoreč besede: >Hadra, krstim te v imenu Očeta, Sina in sv. Duha.« Polna radosti hiti domov in z otročjim navdušenjem pripoveduje domačim, da je kršCena. Pove iim tudi način, kako je sprejela ta zakrament. >Ako me Ijudje nočejo krstiti, pa me bo ljubi Bog sam«, reče zaupno. Nekega dne prideta dva orožnika kar nepričakovano po Hadro. Od sovražnega njenega rodu sta namreč dobila povelje, Hadro vkleniti in jo pripeljati k rodu nazaj; čeS, da se potepa brez pravega doma po deželi. Hadra se protivi. »Ne, kot polepuhinja nisem prisla v to mesto. PriSla sem v imenu Jezusa, kojega tudi tukaj ljubijo in časte.« Tako neustraSeno brani čast. Usmili se orožnikom in neki francoski uradnik, ki je deklico poznal že v Beniubu, se potrudi za njeno rešitev. Ganila ga je namreč neustraSenost in junaSka hrabrost blage deklice. In posrečilo se mu je, da je predstojnik v Belalbes odvzel njenim ne- vrednim sorodnikom jerobstvo ter jo izročil gospodu Frejdetu v Oranu. Tako je bila navidezno odstranjena zadnja ovira, ki ji je stala na poti, da se ji še ni izpolnila njena najiskrenejša želja. Toda tudi sedaj še so menili odlagati, dokler se ne poleže razburjenost, ki je zavladala daleč na okrog vsled dogodkov junaškega arabskega dekleta. A Hadra jim je pokazala svoj odločni značaj. Ko je nekega dne dolgo in goreče molila v cerkri, stopila je brez strahu pred svojo gospo, se nakratko poslovila ter popolnoma sama nastopila pot proti Oranu, staremu mestu na skalnati obali. Zaželela je poiskati svojega postavno priznanega varuha, gospoda Frejdeta. Tukaj v Oranu je govoril ž njo tudi misijonar, na katerega pripovedovanje se opira cela naSa povest. Priporočil jo je gospej, ki jo je nadalje poučevala v sveti veri. Dne 22. aprila 1876 je sprejela Hadra Beniub končno sveti krst, po katerem je toli hrepenela in kojega milost si je gotovo v nekoliko zaslužila s tolikimi žrtvami in križi. Gospod Rejnod ji je bil krstni boter, odlična gospa oranska pa botra. Drugi dan po krstu je sprejela Marija Magdalena Elizabeta Josipina — tako se je glasilo novo nje ime — v jezuitski eerkvi z angelsko pobožnostjo prvo sv. Obhajilo. Kako rad je pač prišel Ijubi Jezus v to mladostno, ki je nedolžno in tako nevstrašeno srce, iz liubezni do njega toliko pretrpelo! Istega leta dne 6. avg. je bila Marija v stolni cerkvi oranski birmana. Medtem se je vzbudila v njenem srcu druga, tiha želja. Nekoč ie prišla slučajno v samostanček karmeličank. Globoko so se ji vtisnile v njeno dušo angelske prikazni pobcžnih sester. Samo to željo še je gojila, da bi kakor te sestre v sveti ljubezni služila le Jezusu. Velike težave 80 jo zopet ovirale, a kaj to, ona je zmagala z božjo pomočjo že mnogo veCje! Njeno zaupanje v Boga ii je bilo Cudovitnim načinom poplačano. Rana na glavi, katero ji je zadal trdosrčni brat s palico, zacelila je nenadoma; dobri ljudje so zložili dotico, katero je zahteval samostan, in tako je postalo junaško arabsko dekle — angel s Karmela. Smešničar. Skrit opomin. Neveren gospod je ležal na smrtni postelii. Pokliče k sebi svojega zvestega kočijaža in mu reče: »Glej Janko, sedaj moram veliko, veliko dalje potovati, kakor sern se kedaj vozil.« — Janko: »Ne skrbite, gospod, vedno pojde navzdol, ako^ne krenete na drugo pot, dokler je še čas!«