gŽKA TEHARSKA
SOLATA
Stran 4. i
CELJSKI ŠTUDENTJE
IZOBČENI!
Stran 3.
iP   LEGENDE
CELJSKE ATLETIKE
Stran 23.
;T. 18 - LETO 57 - CELJE, 3. 5.2002 - CENA 350 SIT
Odgovorna urednica NT Tatjana Cvirn
Dr. Drnovšek,
premier,
ne predsednik.
Stran 6.
Laško:
Kraja ali
ponarejanje?
Stran 8.
Jureta bodo
iskali
potapljači.
Stran 27.
2
DOGODKI
NOVI * I
UVODNIK
Je treba delat
Prvi maj se je kot praznik rodil iz borbe za delavske pra-
vice. Dolgo je trajalo, da so si ga delavci izborili, da je njegov
simbol - rdeč nagelj - ponosno kraljeval v gumbnici skoraj
vsakega delavca. Prvi maj je takrat postal stanovski simbol
delavcev. Dokaz, da se da.
V letih po drugi vojni je bil prvi maj simbol identifikacije
z delavskim gibanjem, postal je sinonim razrednega, sim-
bol šopirjenja z delovnimi zmagami, simbol navidezne ob-
lasti delavskega razreda.
V letih po tranziciji sijaj delavskega praznika bledi. Ka-
kor, da je bolj dela prost dan, priložnost za kratke počitni-
ce, in vse manj praznik, s katerim bi delavstvo hotelo in
zmoglo prikazati svojo moč. Svoj prav. In se tudi skozenj
bojevati za svoje pravice.
Letošnja prvomajska praznovanja so šla kar nekako mi-
mo. Nekaj gromko izrečenih nagovorov, potem pa veselice,
bolj žalostne kot vesele. Tudi ljudi je bilo manj kot prejšnja
leta. So si raje vzeli čas za počitek od preostrega tempa na
delovnih mestih. Ali pa so pohiteli na njivice in vrtičke, da
si pridelajo kaj za pod zob. No, vsaj trgovke so bile najmanj
en dan doma. In tako v časopisih, tudi današnjem, vsev-
prek prebiramo žalostne zgodbe o odpuščanjih, o neizterlji-
vih terjatvah delavcev v propadlih firmah. In o nemoči de-
lavcev.
In prav slednja pravzaprav čudi. Kam je izpuhtela enot-
nost? Če kdaj, potem je prav danes, ko že pridobljene delav-
ske pravice izginjajo kot milni mehurčki, čas za ponovno
(samo) identifikacijo delavskih množic. Za bolj organizi-
ran odpor pogosti samovolji in samopaštvu delodajalcev, ki
z delavci razpolagajo, kot bi bili tudi ti njihova lastnina. In
se pri tem požvižgajo na sprejete dogovore in tudi na zako-
ne. Čas je za nov boj za pravice, za ohranjanje že pridoblje-
nega. Pa pri tem ne mislim na plače. Bolj na pravico do
dela zase in za druge. Ne na drobtinice, s katerimi kupujejo
oblastniki in delodajalci socialni mir Na organizirano de-
lavstvo, ki bo svojo enotnost znalo tudi manifestirati. Ne le
z oblikami sindikalnega boja. Ne z godrnjanjem. Morda z
molkom, ki bi dal misliti. Morda s prvomajsko povorko, ki
ne bo razkazovala čudežev doseženega ampak predvsem
enotnost delavstva, ki je danes, žal, ni.
Simbol tega in takšnih bojev bi moral vnovič postati prvi
maj. Pa ne zmore. Je treba delat...
BRANKO STAMEJČIČ
Računi na banke,
nekaj delavcev na
borzo
Od novembra leta 2000,
ko se je začela reforma pla-
čilna prometa, je svoje ra-
čune s celjske podružni-
ce agencije za plačilni
promet na banke prenesla
le polovica podjetij.
Ostalo je še 2.058 pod-
jetij, kar pomeni, da bi mo-
rali na agenciji vsak delov-
ni dan do 30. junija, ko po-
teče skrajni rok za prenos
plačilnega prometa, zapreti
47 računov.
Po ukinitvi ekspozitur v
Laškem, Šentjurju, Sloven-
skih Konjicah in konec
aprila še v Šmarju, oprav-
ljajo zdaj na Celjskem pla-
čilni promet le še v Celju
in Žalcu, kjer bosta po uki-
nitvi celotne agencije sede-
ža njenih naslednic. Kot je
povedala direktorica celj-
ske podružnice Darja Lipič-
nik bo v Žalcu urad Upra-
ve za javne prihodke, v Ce-
lju na Gubčevi ulici pa bo
celotno Savinjsko regijo
pokrival urad Agencija za
javno-pravne evidence in
storitve.
V celjski podružnici, kjer
se je s 1. majem število za-
poslenih zmanjšalo na 77,
za zdaj še ne vedo, koliko
bo presežnih delavcev. Šte-
vilke naj bi bile znane ko-
nec tega meseca, Lipični-
kova pa upa, da ne bodo
previsoke. Med tistimi, ki
ne bodo dobili dela v enem
od novih uradov, jih mora
v skladu z dogovorom pet-
najst prevzeti še Banka Ce-
lje, najmanj tri bodo pre-
razporedili v druge držav-
ne organe, za tiste, ki so bli-
zu upokojitvi, pa naj bi do-
kupili manjkajočo delovna
leta.
JI
Naložbi v obrtno
cono in Kompoie
Štorski občinski svet je sprejel letošnji občinski prora-
čun, pri čemer pričakujejo 522 milijonov prihodkov in od-
hodkov, dobrih sto milijonov več kot lani. Poglavitni letoš-
nji naložbi v tej občini sta izgradnja infrastrukture za novo
obrtno cono pri Cibiju ter popolna obnova podružnične
šole v Kompolah. (BJ)
Posedel
kontra Žoha
žalski župan zahteva takojšnjo rešitev prostorskega problema v občinJ
stavbi - Že s 1. majem več okencev
»v imenu občank in ob-
čanov Občine Žalec, v ime-
nu vseh zaposlenih v ob-
činski upravi, v imenu po-
džupanov in v svojem ime-
nu ostro protestiram zara-
di nemogočih razmer v prit-
ličju upravne stavbe obči-
ne Žalec in zahtevam, da
ukrenete vse potrebno, da
se zadeve takoj uredijo,« je
zapisal žalski župan Loj-
ze Posedel v protestnem pi-
smu, ki ga je naslovil na
načelnika Upravne enote
Žalec Marjana Žoharja, mi-
nistrstvo za notranje zade-
ve in medije.
V obrazložitvi je župan Po-
sedel zapisal, da prostore v
pritličju upravne stavbe Ob-
čine Žalec kot podnajemni-
ka uporabljata Upravna enota
(UE) Žalec in v manjšem ob-
segu tudi izpostava davčne
uprave. Na obeh hodnikih
pritličja med uradnimi ura-
mi nastaja gneča, ki v zad-
njem obdobju postaja nezno-
sna. »Od začetka mandata
opozarjam na nezadovoljstvo
zaradi neprimernega odno-
sa države kot podnajemnika
do lokalne skupnosti kot last-
nika upravne stavbe. Ob pre-
nosu dela pristojnosti lokal-
nih skupnosti na UE je drža-
va v večini primerov zagoto-
vila pogoje za delovanje UE,
kar je bilo predvsem odvisno
od načelnika in župana lo-
kalne skupnosti. Ne bom spo-
minjal na prepire in skoraj
fizično obračunavanje za vsa-
ko staro pisarniško mizo in
pisarno, na prenos osnovnih
sredstev na UE, na ukinitev
skupne kuhinje in jedilnice,
na neurejene parkirne pro-
store in sanitarije, poročno
dvorano...« piše o dogajanjih
pred leti župan Posedel in do-
daja, da je UE lani sofinanci-
rala samo gradnjo kodovni-
ce, da je v Spodnji Savinjski
dolini informacijska pisarna
samo na Vranskem in da ve-
čina ljudi še vedno ne loči
med občino, UE in »davkari-
jo«.
Sodu je izbil dno zapi-
snik z zadnje seje sosveta
načelnika, kjer je zapisan
apel za ureditev prostorske
problematike. »Prepričan
sem, da se samo zaradi ape-
la zadeve res še dolgo ne
bodo spremenile, kljub te-
mu, da so nevzdržne tako
za občanke in občane kot
tudi za zaposlene,« trdi žu-
pan Posedel.
Končna
rešitev
prihodnje leto
Nevzdržnega stanja se za-
vedajo tudi v žalski upravni
enoti. Tudi zato bodo s 1. ma-
jem izvedli nekatere posege
v »svojih« prostorih in zago-
tovili dodatno število delov-
nih mest za delo s strankami
oziroma povečali število šal-
terskih mest. Glede na to, da
predvidevajo, da bo »gneča«
trajala do avgusta, bodo po
tem obdobju začasne tehnič-
ne rešitve odstranili. Za de-
lo so usposobili sedem de-
lavcev. »Zaradi tega sicer v
hišo ne bo prišlo nič manj
ljudi. Ob uradnih dnevih pri-
de v UE približno 300 strank
- če je na hodniku 100 ljudi,
je vseeno, ali stojijo v dveh
vrstah ali v treh - še vedno je
na hodniku sto ljudi,« pravi
načelnik Upravne enote Mar-
jan Žohar. V teh dneh namreč
občani registrirajo kolesa z
motorjem, podaljšujejo potne
liste in vozniška dovoljenja,
tako da je gneča v resnici pre-
cejšnja.
UE Žalec je že od leta 1995
(!) po sklepu vlade uvršče-
na na listo za prednostno re-
ševanje prostorskih proble-
mov, nujne gradbene in teh-
nične posege podpirajo vsi
spodnjesavinjski župani,
zgodba pa se začne in konča
pri denarju. Za rešitev prob-
lema obstaja več možnih re-
šitev, ki niso od včeraj, pra-
vi načelnik Žohar. »Obstaja
tehnična rešitev za preure-
ditev malo zasedene velike
sejne sobe v pritličju, kar bi
veljalo približno 29 milijo-
nov tolarjev. Predvideli smo
postavitev šalterskih mest v
nekakšnem polkrogu, avla pa
bi bila namenjena strankam.
Odgovora občine kof
ka od lani nismo dob
zervna možnost je pi
va spodnjega hodnikj
prt šalterski sistem. P(
po predračunih veljaj
liJonov tolarjev,« prj
čelnik Žohar in dodj
je UE uporabnik in^
čuje uporabnino, »p
ska stiska ni samo pj
UE, problem je tudii
gneča Irancev pri sodu
za oddajanje dohodu
napovedi...«
--,
Od torka dalje je;
Spodnjesavinjčane i
registracija koles z i
jem tudi na Vranskeii
deluje informacijska
na. Registriranje kole
torjem v Žalcu so teli
baze odklonile.
Načelnik Žohar upa
pismo župana Lojzeti
dela pripomoglo k tei
se bodo v Ljubljani k
odločili - mogoče po
kot v Celju in omogo
litev šalterskega sisti
protokolarnega dela.
sko UE kaže, da bo 2
tev problema prišla n
v prihodnjem letu: «
bomo morali imeti t
ne rešitve znane - v
izven nje,« dodaja m
Žohar.
URŠKA SEI
Foto: TRIi
Gneča sega celo pred vhod upravne stavbe v Žalcu.
Št. 18 - 3. maj 2002   -
tVHill
DOGODKI
3
farna proti Kompolam?
Sodišče je zavrnilo izselitev Rutarjevih iz kompolske šole - Kdo bo plačnik gospodarske škode?
L.J Rudisa, ki obnav-
Uružnično šolo v
M\, so morali pred
^prenehati z delom.
p\^i stavbi v Štorah
da ni šlo zgolj za
ijo gradbeno zatiš-
j^inskem vodstvu se
(veda posebej bojijo
jltazni. Vsak dan Ru-
^ nedela bo namreč
|venske davkoplače-
jo 250 tisoč tolarjev.
Štor, zlasti na ob-
iKompol, je še pose-
jeinirila odločitev so-
ji je prejšnji teden na
,pnji zavrnilo zahte-
Eine za izselitev sta-
1, ki se iz obnavljane
Ee izseliti. Kot smo že
u gre za družino Ja-
tutarja, sina nekda-
[avnatelja, ki zaseda v
fi šole Kompole kar
ovska stanovanja, na
Djkot 180 kvadratnih
Zaradi gradbenih po-
f konstrukcijo, ki jih
ilila inšpekcija, je nji-
jselitev nujna, doka-
občinski stavbi,
itemu, da je Rutarje-
mno razmerje in pla-
iveznosti za občino
,je ta zaradi obnove
zgradbe za družino (z
m stalno prijavljenim
najprej kupila hišo v
fki Vasi. Preselitev je
, zato so zanj, ko je
lonove možnosti, ku-
liišo v domačih Kom-
Slednjo je občina za
|fve povsem obnovila.
vendar družina pravi, da jo
moti, ker je tik ob vaški ce-
sti. V obnovljeni hiši, z vsem
udobjem, jim sicer ponuja-
jo pogodbo za nedoločen čas
(za najemnino 23 tisoč tolar-
jev), družina Rutar pa se no-
če preseliti za nobeno ceno.
Rutarjevi pravijo, da njiho-
va preselitev za obnovo šole
ni nujna.
»Krajani se zato strahovi-
to zgražajo,« nam je poveda-
la o občutjih Kompolčanov
dolgoletna ravnateljica po-
družnične šole Štefka Plank,
ki je v pokoju ter živi v bliži-
ni šole. Po televiziji videva-
jo družine z majhnimi otro-
ci, ki jih sodni izvršitelji me-
čejo dobesedno na cesto, v
Kompolah pa odklanjajo Ru-
tarjevi selitev v nadstandard-
no urejeno hišo. Plankove in
drugih Kompolčanov Rutar-
jeva navedba, da je vhod
preblizu ceste ni prepričala.
Opozarja, da je v tej hiši pred
tem živela 90-letna ženica,
pa je ni povozilo nobeno vo-
zilo.
Krajani se najbolj bojijo,
da bodo Kompole pri vsem
skupaj ostale brez svoje šo-
le, središča dogajanja. V pre-
teklih dneh je zato obiskala
zakonca Rutar skupina upo-
števanih vaščanov, ki je sku-
šala prisluhniti njuni zgodbi
ter izvedeti kako je s preseli-
tvijo. Dosegli niso ničesar.
Nekateri so zaprosih za po-
sredovanje še domačega žup-
nika, saj je Rutar kompolski
cerkovnik. Zakonca Rutar sta
v začetku tedna še vedno bi-
vala v šolskih prostorih, kjer
sta očitno najrajši. Tudi da-
leč najceneje, govorijo po ob-
čini.
Pravo in
morala
Po odločitvi sodnice celj-
skega okrajnega sodišča, ki
je prisilno izselitev zavrnila,
se je občina pritožila na viš-
jo stopnjo. O razmerah v zvezi
s kompolsko šolo je prejšnji
teden, na zadnjem zasedanju
občinskega sveta župan Franc
Jazbec seznanil svetnike, ki
ga v tej zadevi soglasno pod-
pirajo. Povedal je, da mora-
jo počakati na odločitev viš-
jega sodišča, ki jo pričaku-
jejo v najkrajšem možnem
času. V primeru za občino ne-
gativne odločbe, pa bi prišlo
do nadaljevanja sodnega po-
stopka ter prekinitve obno-
ve, pojasnjuje župan.
Sicer pa bo prišlo po skle-
pu občinskega sveta do zbo-
ra občanov, kjer bodo Kom-
polčani seznanjeni s posle-
dicami, še pravi župan. »Mo-
rebitno zaprtje šole v Kom-
polah bi pomenilo tudi pet
presežnih delavcev, štiri uči-
teljice in kuharico,« se boji
ravnatelj matične šole v Što-
rah, Franjo Rumpf. Ogrože-
na je tudi pravočasna uved-
ba devetletke v tej občini.
Zakonca Rutar, ki smo ju
v ponedeljek povprašali o naj-
novejših zapletih, pravita:
»Ni res, da se nočemo izseli-
ti, ampak želimo tja, kjer bo
Gradbišče šole v Kompolah pri Štorah. V levem delu, ki obsega približno četrtino vseh šolskih prostorov,
vztraja družina Rutar. Vsak dan, ko bodo delavci prisilno počivali, bo stal slovenske davkoplačevalce 250
tisoč tolarjev.
tudi nam všeč.« Ponovno sta
opozorila na to, da je vhod v
hišo, ki so ju zanju povsem
prenovili in dogradili, bistve-
no preblizu ceste. Pa na to,
da je stanovanje v hiši pre-
hodno. Začasno bi se prese-
lila tudi v to hišo, z zagoto-
vilom, da se lahko vrneta v
šolska stanovanja. To so ka-
drovska stanovanja za šolni-
ke, zopet vztrajajo na občini
ter v šoli. Zakonca Rutar na-
mreč nista med njimi.
Zakonca Rutar prav tako
menita, da mediji niso celo-
vito predstavili njune plati
zgodbe. Med drugim sta ogor-
čena, ker sta ostala zadnjo zi-
mo, ko so učence preselili v
Štore, brez centralne kurja-
ve ter da so jima sredi aprila
odklopili še vodovodno na-
peljavo. Od začetka aprila,
odkar je šola postala gradbiš-
če, le tega zvečer zaklenejo
ter je dohod do njunih sta-
novanj onemogočen. Jezna
sta tudi, ker so na šolskem
vrtu, kjer so njuni nasadi, po-
žagali drevje. Pozanimali
smo se na občini, kjer pravi-
jo, da so bili tako dolžni sto-
riti, saj bo na tistem mestu v
prihodnje parkirni prostor.
Zakonca kljub vsemu temu
»svojih« treh stanovanj nočeta
zapustiti.
Kdo bo zmagal v sporu med
občino in šolo ter Rutarjevi-
mi na drugi strani? Tudi v pri-
meru, če bi naše pravo dalo
dokončni prav tej vztrajni
družini, je morala nedvom-
no na strani občine in šole.
Pa tudi na strani davkopla-
čevalcev. Predvsem.
BRANE JERANKO
Celjski študenti na slepi tir
Klub študentov celjske regije (KŠCR) izgubil status in pomemben vir financiranja
študentskih organi-
lokalnih skupnosti
) je v četrtek v Ljub-
ka izredni seji skoraj
sno KŠCR-ju odvzel
Študentske organi-
lokalne skupnosti in
zaprl finančno pi-
^LS se je obenem ob-
da bo v šestih mese-
lovno postavil na no-
Hedse sprejel nov štu-
^ klub iz celjske re-
'vni odbor je na svojih
Ugotovil, da je KŠCR na
''svoje skupščine 13.
l^ršil sklep predseds-
"dentske organizacije
^ana skupščino ni spu-
"lov glavnega odbora
'^in člana predsedstva
"^ske organizacije,« je
v nepodpisanem do-
"•ga je delegatom pred
seje razdelil pred-
sveta ŠOLS Ožbej
Po njegovih besedah
^^eri udeleženci skupš-
P"dvomili« v korekt-
'^emokratičnost same
Jne, zato je imel KŠCR
^^3jset dni časa za iz-
'Ponovne skupščine, to-
■^■isotnostjo opazoval-
^S-a, a te ni sklical.
Po Pravilniku o podeljevanju
in izgubi statusa ŠOLS se mu
slednji zato odvzame.
»Na volitvah so bili izpol-
njeni vsi zakonski in legitimni
pogoji,« je ugovarjal novi
predsednik KŠCR Marko Ro-
manič, izvoljen na sporni
skupščini: »Odločili smo se,
da na volitve dovolimo vstop
le članom kluba, opazovalci
pa bi se morali kot taki pred-
staviti. Žal se niso, kar ima-
mo dokumentirano na video
posnetku.« Romanič je pou-
daril, da se svet ŠOLS-a ni ja-
sno izrazil točno kateri za-
koni, akti ali pravilniki so bili
kršeni in v skladu s katerimi
je določil rok za odpravo
domnevnih nepravilnosti: »-
Upravni odbor je sicer raz-
pravljal o novi skupščini, a
se zanjo nismo določili, ker
zaradi medijske gonje nismo
imeli možnosti ponovne iz-
volitve.«
Marc je očitke zavrnil:
»Marčevske volitve so bile ta-
ko nelegalne kot nelegitim-
ne. Po takrat veljavnem sta-
tutu KŠCR-ja mora upravni
odbor kluba za sklepčnost
šteti najmanj pet članov, to
pa zaradi januarskih odsto-
pov Snežane Kneževič in
Tomaža Centriha ni bil, s
čimer je člane z dopisom ob-
vestil član nadzornega odbo-
ra Simon Vučer,« je pouda-
ril Marc. »Govoriti o legitim-
nosti je nesramno, če so or-
ganizirane v sredo zjutraj, ko
velike večine študentov ni
doma, udeleži pa se jih de-
vet od skoraj poldrugi tisoč
članov kluba.«
Romanič je pojasnil, da
so se za deveto zjutraj od-
ločili zaradi strahu pred na-
povedanimi »neredi in ob-
strukcijami«, ki bi jih ob
morebitni popoldanski ali
večerni uri točen alkohol še
dodatno podžgal. Odstopna
izjava Tomaža Centriha pa
naj bi bila nepodpisana in
kot taka neveljavna. Pred-
sednik KŠCR-ja je zavrnil tu-
di vse očitke v zvezi s poob-
lastili, slab ugled ožjega
vodstva kluba v javnosti pa
spet pripisal »medijski go-
nji, saj nam formalno-prav-
no niso dokazali nobenih
nepravilnosti«.
Romanič v dobri uri ni us-
pel prepričati nikogar, saj sta
se od več kot trideset delega-
tov vzdržala le dva, proti pa
ni glasoval nihče. »To je pravni
zaključek veliko hujše stva-
ri, saj je močno prizadet ug-
led vsega študentskega orga-
niziranja v Sloveniji, lokal-
ni klubi pa zato izgubljajo
sponzorje,« je izid glasova-
nja komentiral predsednik
ŠOLS Marc. Čeprav KŠCR
bržkone še zdaleč ni edini
klub, ki bi si zaslužil odvzem
statusa, pa je ŠOLS vsaj mo-
ralno obsodil vse manipula-
cije in nelegitimnosti, ki so
spremljale »skupščino«
KŠCR. Za uresničitev sklepa
o ustanovitvi novega študent-
skega kluba za celjski regiji
do naslednjega šolskega leta
pa le razpravljanje in dvigo-
vanje rok ne bo dovolj.
PRIMOŽ CIRMAN
Možnosti le še za Občino Planina
Poslanci Državnega zbo-
ra RS bodo do konca maja
še enkrat razpravljaU o mož-
nosti, da se na nekaj območ-
jih v Sloveniji nadaljujejo
postopki za ustanovitev sa-
mostojnih občin. Ponovno
presojo bodo opravili tudi
za območje šentjurske KS
Planina pri Sevnici.
Kot je bilo pričakovati - in
kot so nenazadnje ob zavr-
nitvi presoje ustavnosti in za-
konitosti sklepa o določitvi
treh referendumskih obmo-
čij, kjer so se pred tedni izre-
kali o spremembah občin-
skih meja, tudi obljubili us-
tavni sodniki - je Ustavno so-
dišče RS prednostno obrav-
navalo pobudo združenja slo-
venskih krajevnih skupnosti,
ki želijo še letos postati sa-
mostojne občine. Pobude z
večine območij - tudi krajev-
nih skupnosti Ponikva, Rim-
ske Toplice, Rečica ob Savi-
nji in Frankolovo z našega ob-
močja, kjer nikjer ne izpol-
njujejo zakonsko določene-
ga kriterija 5 tisoč prebival-
cev - so zavrnili, češ da pred-
lagatelji za samostojne občine
ob sicer veliki želji ne izpol-
njujejo dodatnih potrebnih
pogojev, ki bi omogočali živ-
ljenje samostojne občine.
Prav tako so iz nadaljnjih po-
stopkov izločili pobudo za us-
tanovitev samostojne občine
Gomilsko.
Vrata ostajajo priprta le
za šentjursko KS Planina pri
Sevnici, za katero so ustav-
ni sodniki skupaj z nekate-
rimi drugimi območji na-
ložili državnemu zboru, da
v roku enega meseca ponov-
no prouči, ali morebiti ven-
darle izpolnjuje z ustavo in
zakoni določene pogoje za
oblikovanje samostojne ob-
čine. Na Planini so takšne
odločitve ustavnih sodnikov
seveda zelo veseli, poudar-
jajo pa, da je ključna pravi-
ca ljudi, da se sami odloči-
jo, v kakšni občini želijo ži-
veti. V primeru, da bi se na-
daljevali postopki za usta-
novitev Občine Planina pri
Sevnici in bi se krajani od-
ločili za samostojno obči-
no, bi zdajšnja šentjurska
občina izgubila približno če-
trtino svojega območja. Gre
za redko poseljene kraje, saj
na območju KS Planina pri
Sevnici živi le 9 odstotkov
prebivalcev šentjurske ob-
čine.
IVANA STAMEJČIČ
Št. 18 - 3. maj 2002
4
TEMA TEDNA

Na Teharjah nič
več krompirja?
Analiza  zemlje,  poljščin  in  vrtnin  kaže  na  visoko  vsebnost  kadmija  -  Za
prekategorizacijo kmetijskih zemljišč - O okolju, tokrat s predstavniki države, znova
_ konec maja
Zemlja na Teharjah je obremenjena s
težkimi kovinami; manj s svincem, pre-
cej bolj s cinkom in kadmijem. To se odra-
ža tudi na vrtninah in poljščinah. Ker so
rastline različno dovzetne za sprejem kad-
mija iz zemlje, je bil eden najbolj uporab-
nih nasvetov, ki so ga krajani slišali prejš-
nji teden na javni tribuni o onesnaženo-
sti okolja, naj ne pridelujejo več krompir-
ja, rdeče pese, solate, pšenice in špinače.
Tako jim je svetoval direktor Zavoda za
zdravstveno varstvo Celje mag. Ivan Eržen
in še dodal, da bi moral pristojni inšpektor v
primeru, če bi kmetje s teharskega območja
prodajali te pridelke kot tržne viške, slednje
umakniti iz trgovin. Slaba tolažba za ljudi -
tudi zato, ker se težke kovine nalagajo v telo
in več kontaminirane hrane kot človek poje,
bolj je obremenjen njegov organizem. Zato
je brez odgovora ostala tudi ena od krajank,
ki je spraševala, koliko doma pridelane sola-
te ter ostalih vrtnin in poljščin še lahko po-
stavi na mizo, da bo varno. »Da ne bom za-
strupljala sebe, kaj šele svojih otrok!« je de-
jala. In se kot prva prijavila za »poskusnega
zajčka«, čeprav bi s slednjim težko primerja-
li pobudo o laboratorijskih preiskavah krvi
glede vsebnosti težkih kovin v organizmu Te-
harčanov, ki so jo naslovili na Mestno občino
Celje.
Preicategorizacija
icmetijsicili zemljišč
Glede na obremenjenost okolja ter visoko
vsebnost težkih kovin v zemlji je danes po-
vsem nerazumljivo, da je večina območja zu-
naj ožjega središča KS Teharje v prvem kako-
vostnem razredu kmetijskih zemljišč. Gre torej
za zemljo, kjer ni dovoljeno graditi, zemljo,
ki je namenjena zgolj kmetijski pridelavi.
In kako naj Teharčani kmetujejo, ko pa je
večina hrane, ki jo pridelajo, oporečna? Če
je ne smejo prodajati in vedo, da je na do-
mačo mizo ni zdravo in varno postaviti? Tu-
di zato ne preseneča nasvet Petra Drozga iz
celjskega Zavoda za planiranje in izgradnjo,
naj krajani v pripravi novih prostorskih pla-
nov zahtevajo, da se zemljišča prekategori-
zirajo iz prvega v drugi kakovostni razred
kmetijskih zemljišč. Da bodo na domači
zemlji lahko gradili vsaj »ta mladi«. Da bi
Teharje, čeprav le streljaj od središča knež-
jega mesta, prav kmalu postalo silno zani-
mivo za graditelje od drugod, Teharčani ne
verjamejo preveč. Bolj v svojem kraju vidi-
jo možnosti za razvoj obrtnih in drugih po-
slovnih dejavnosti.
Znova spet iconec maja
Na javni tribuni so sodelovali predstavni-
ki podjetij, ki jih Teharčani štejejo za naj-
večje onesnaževalce svojega okolja; celjske
Cinkarne in Javnih naprav ter štorske Inexe.
Kljub povabilu ni bilo nikogar iz ministr-
stev za okolje in prostor in kmetijstvo, če-
prav je - po mnenju krajanov in veljavni za-
konodaji - prav država najbolj odgovorna za
sanacijo degradiranega okolja. So pa Tehar-
čani izvedeli, da so pristojni v ministrstvih
tako obremenjeni z delom, da jih je v lokal-
no okolje treba vabiti vsaj mesec vnaprej. In
zato so tudi novo javno tribuno sklicali za
konec maja. Dotlej, upajo, bodo v vrhu dr-
žave le utegnili proučiti rezultate analiz obre-
menjenosti okolja na Teharjah, ki so jih lani
jeseni po naročilu mariborskega inštituta za
varovanje okolja opravili v Zavodu za varo-
vanje zdravja Celje, znani pa so bih v prejš-
njem tednu.
Rezultati kažejo, da je podtalnica neopo-
rečna (čeprav mikrobioloških analiz ni bilo
narejenih), od leta 1989, ko so bile oprav-
ljene prve meritve, se je količina emisij žve-
plovega dioksida v zraku več kot prepolovi-
la, dušikov oksid ni problematičen in tudi
hrup je v kraju še kar znosen, saj so bile
dopustne meje prekoračene le na nekaj me-
stih. Zato pa je drugače z vsebnostjo težkih
kovin, zlasti kadmija, v zemlji, vrtninah in
poljščinah, dopustne meje močno presega-
jo prašne usedline, obremenjujoč pa je tudi
smrad iz bližnjega odlagališča komunalnih
odpadkov, čeprav podoben tistemu, ki ga je
zaznati v bližini drugih odlagališč.
Cinicarna je zdaj čista
Cinkarna Celje velja med Teharčani za naj-
večjega onesnaževalca okolja s težkimi ko-
vinami. To je v preteklosti res veljalo, po
letu 1973, ko so v Cinkarni izbrali za osred-
nji proizvod, na katerem temelji tudi pri-
hodnost, titanov dioksid, pa ne več.
Predstavnik Cinkarne Vili Raznožnik je
pojasnil, da so pri proizvodnji titanovega diok-
sida lani septembra opravili zadnji sanacij-
ski ukrep na razklopu in odpravili vsa nes-
kladja s standardi, ki veljajo v Evropi. Meri-
tve izpustov žveplovega dioksida kažejo, da
so se emisije v ozračju zadnja leta močno
zmanjšale. »To je posledica opustitve proi-
zvodnje žveplene kisline iz piritov in zelene
galice, saj smo v Cinkarni - precej pred ro-
kom iz sanacijskega programa - prešli na so-
dobno tehnologijo proizvodnje žveplene ki-
sUne, ki velja za trenutno najboljšo v Evro-
pi.« Ob tem v Cinkarni opozarjajo še na nuj-
nost prehoda iz mokrega na suh način odla-
ganja sadre, saj je bilo že v obratovalno do-
voljenje za mokro odlagališče v sedemdese-
tih letih zapisano, da je takoj, ko bo to mo-
goče, treba zagotoviti suh način odlaganja.
V lnexi čaicajo na
gradbeno dovoljenje
Rdeča solata, peteršilj in trata pred domači-
mi vrati; dejstvo, da je tudi sredi vročega po-
letja nemogoče zračiti stanovanje, če nočeš,
da se rdeči prah zaje še v pohištvo, je vsakdan
ljudi, ki živijo na širšem območju Teharij. Vsak-
dan, ki so se ga navadili, sprejeti pa ga ne mo-
rejo in zato željno čakajo, kdaj bo štorska Ine-
xa imela pravo čistilno napravo.
Direktor Inexe Marjan Mačkošek jim je
med drugim pojasnil, da bo v zraku prašnih
delcev, ki ljudi v okolici tudi najbolj moti-
jo, občutno manj takoj, ko bo zaključena
rekonstrukcija na filtrski čistilni napravi, saj
se bo njena moč povečala za trikrat. Skrajni
rok oziroma najbolj črn scenarij za dokon-
čanje prve faze izgradnje čistilne naprave,
ki je ocenjena na nekaj manj kot 2 milijona
evrov, je konec prihodnjega leta. Dejstvo je
namreč, da se z gradnjo zapleta, saj so v Uprav-
ni enoti Celje Inexi zavrnila vlogo za izdajo
gradbenega dovoljenja za rekonstrukcijo či-
stilne naprave.
Razlog je bila neusklajenost z nastajajo-
čim novim zazidalnim načrtom za to območ-
je, vendar so v ministrstvu za okolje in pro-
stor pritožbi štorskih jeklarjev ugodili in za-
devo vrnili v obravnavo na prvo stopnjo, ta-
ko da v Štorah pričakujejo izdajo gradbene-
ga dovoljenja najkasneje do konca maja. Ker
z lastnim denarjem tako velike naložbe ne
zmorejo, bodo gradili s posojili - pogoj, da
zanje pri Ekološkem skladu oziroma ban-
kah sploh lahko zaprosijo, pa je veljavno
gradbeno dovoljenje.
Od smradu dol
elektrike   I
Krajani, ki živijo blizu odlagali§(^
nalnih odpadkov Bukovžlak, ob vs,
gih nejevoljah opozarjajo še na snirj,
obremenitev zanje, je odgovorilo ^
stotkov vprašanih.
V Javnih napravah pojasnjujeju
smrad posledica razkrajanja orga^j
padkov. Smrad zdravju ni škodljiv
pa je neprijeten. V Bukovžlaku je ^
letih odloženih 3 milijone kubičnih
odpadkov, od leta 1998 jih odlagajo |
odlagališče, starega pa skladno s sanj
programom rekultivirajo. »Na odlj
je postavljena meteorološka postaja.^
ne vode smo speljali v pokrit kana
količino odpadkov čimbolj zmanjš;
začeli uvajati ločeno zbiranje, ki je;
Ijeno že na 500 mestih sirom regije
jasnjeval direktor Ivan Čerič. A snira
lju se bo verjetno še najbolj zmanj
gradnjo načrtovane plinske elektrarn
bi prve kilovatne ure elektrike daj;
začetku prihodnjega leta.
DrŽava naj prevza
odgovornost
Ljudje zahtevajo, da se meritve vs
težkih kovin, zlasti kadmija, v vrtninal
ju nadaljujejo vse leto, prav tako je zi
mi treba redno spremljati tudi smrad'
Ker kadmij povzroča okvare ledvii
dogovorili, da bi Teharčanom oprav
ratorijske preiskave krvi in na tej osn
tovili, koliko je ogroženo njihovo zd
slednjemu bi zagotovo pripomogla
va o stopnji morebitne prekomerne
nosti ledvic med krajani. Ob tem pai
zavzeli, da bi na osnovi doslej znar
skav in tistih, ki jih bo še treba opravi
žili postopek za pridobitev statusa o[
ga območja, kakršnega imajo TrbQ\
stanj in Anhovo. Ker pridelava hrane
tovanje nista mogoča, Teharčani p(
prekategorizacijo večine zemljišč iz{
drugi kakovostni razred kmetijskih ž
Ob tem zahtevajo javnost vseh p«
oziroma vpogled v rezultate opravlj<
ziskav. Od države pričakujejo da se
tivneje vključila v sanacijo preobrt
nega okolja. Opozarjajo na 78. člen,
o varstvu okolja, po katerem Ijuden
da odškodnina oziroma nadomestilo
vrednotenje in nevarnost bivalnega
Predvsem pa si želijo, da bi v svojih
vih lahko mirno in zdravo živeli. :
IVANA STAl
Teharčani med največje onesnaževalce okolja štejejo Cinkarno, Javne naprave ter lnexo. Da jih je še več, med njimi tudi takšni, ki se skrivajo za hrbet
ugotavljali na zadnji javni tribuni in sklenili, da poslej v iskanje najustreznejših rešitev za zmanjšanje onesnaževanja vabijo tudi predstavnike podjetja
Št. 18-3. maj 2002

AKTUALNO
5
logaška med dvema ognjema
Zaradi nesoglasij med konzorcijem in Termami Rogaška omajan ugled slatinskega turizma
je že dolgo znana. Zad-
je podobo zdravilišča kro-
jjlci poslovnež Jože Pipen-
jj je v Rogaški Slatini zgra-
j^ski kompleks in uprav-
jffino hotelskih zmoglji-
jflel je kupiti tudi večin-
j2 družbe Zdravilišče Ro-
jaj se je vedelo, da bo ti-
^ dobil to nekdanjo krov-
j^bo skupaj z blagovno
P Zdravilišče Rogaška, tu-
[lolno prevzel zdravilišče,
^herju kljub več poskusom
,|o. Pot mu je prekrižal kon-
podjetij, na čelu z domačo
[no, ki je o tem, da bi v Ro-
jlatini dobila prvo besedo
jirizmu, razmišljala že dol-
I, Vendar je imela premalo
in preveč lastnih proble-
pipenbaher, ki je med tem
največji slatinski hotel Do-
»udarec« vrnil tako, da je
[znameniti Zdraviliški dom,
za srce zdravilišča. Razmer-
spet postalo dokaj izenače-
ka med konzorcijem, v ka-
šo poleg steklarne še družbe
tvo, Plod in Žerak, ter Pi-
lerjevimi Termami Rogaška,
la med domačini in »tujci«,
eše bolj zaostrila,
ise večji razkorak med obe-
anema je nedavno opozoril
irSteklarne Rogaška in pred-
nadzornega sveta Zdravilišča
|a Davorin Škrinjarič, ki se
zdi sprejemljivo, da v Ro-
ilatini še vedno nimajo glo-
iismeritve turizma. »Imamo
desne bregove, še vedno se
iokonzorciju kot o enem polu
|enbaherju kot drugem polu,
vojskah, ki se bojujeta, ven-
to nikamor ne vodi. Nadalj-
tivnosti konzorcija bodo za-
lerjene v poenotenje pogle-
globalne usmeritve turistič-
ičakovanj kraja,« je dejal Skri-
te: dodal, da bi morala svoj
vek k razvoju turizma in to-
bktivnostih dodati tudi lo-
skupnost.
fjbolj primerna os, okoli ka-
še lahko organiziralo bodo-
fejanje v kraju, bi zaradi svo-,
je lastniške strukture lahko bila Lo-
kalna turistična organizacija. Se-
veda pa je potrebno za njeno delo-
vanje zagotoviti ustrezne finančne
vire,« je še dodal Škrinjarič.
V konzorciju naj bi se po Škri-
njaričevih besedah konec minule-
ga leta dogovorili za financiranje
strateškega marketinga LTO v pr-
vih treh mesecih. Za to naj bi na-
menili kar 50.000 evrov. »S tem bi
omogočili trženje Rogaške Slatine
kot kraja in kot blagovne znamke
v tujini,« je menil.
Za mnenje smo poprosih tudi dru-
go stran, vendar nam kljub števil-
nim prošnjam odgovora Jožeta Pi-
penbaherja ni uspelo dobiti.
Občina ne bo
marioneta
Na okrogli mizi, ki jo je v začet-
ku leta sklical župan Branko Ki-
drič in so se je udeležiU skoraj vsi
predstavniki turizma v Rogaški Sla-
tini, so skleniH, da konzorcij pri-
pravi predlog programa dela LTO
za letošnje leto. »Konzorcij je svo-
je delo opravil, na predloge smo
podaU pisne pripombe, k podaji
svojih kritik na program dela pa
smo pozvaU tudi ostale soustano-
vitelje,« je na marčevski seji svet-
nikom pojasnil Kidrič, sicer tudi
predsednik sveta zavoda Turizem
Rogaška. »S konkretnim predlogom
so se odzvale le Terme Rogaška ozi-
roma podjetje Svit. Predlog progra-
ma konzorcija je, da se Turistično
informacijski center ukine in da se
informativna dejavnost izvaja na
drug način,« je še povedal Kidrič
in dodal, da z načrtom soglaša tudi
Turistično društvo Rogaška Slati-
na, pod okrilje katerega sodi TIC.
Po županovih besedah Občina ne
bo več marioneta, ampak se želi
prilagoditi večini. Na seji LTO v me-
secu marcu so prisotni sprejeli iz-
hodišča za program dela, in sicer,
da za trženje in promocijo Rogaš-
ke Slatine kot celote poskrbijo zno-
traj organizacije, sem pa vključijo
tudi družbe, ki sicer nimajo last-
nih marketinških služb, pa tudi vse
ostale, ki se turizmom ukvarjajo
na takšen ali drugačen način. »Svet
je predlagal, da se Rogaška Slatina
trži kot celota in ne kot Zdravstvo
Rogaška, Kapljica Rogaška ali Ter-
me Rogaška, « je poudaril Kidrič.
»V programu je predlagano, da
naj fiksne materialne stroške delo-
vanja LTO pokrije občina, ostali pa
naj se vključijo glede na posamez-
ne projekte. Menimo, da bi bilo
prav, da s proračunskimi sredstvi
pokrijemo le polovico tovrstnih
stroškov, polovico pa namenimo za
konkretne projekte, tako kot vsi os-
tali, « je bil odločen župan.
Zadnja seja sveta LTO sredi apri-
la je začuda vendarle prinesla ne-
kaj napredka. Za direktorja zavo-
da je bil imenovan Edvard Lesnik,
direktor družbe Zdravilišče Rogaš-
ka, ki mora v 30 dneh pripraviti
program dela zavoda za leto 2002.
TIC naj bi svojo dejavnost oprav-
ljal le še do konca aprila, direktor
zavoda Turizem Rogaška in Turi-
stično društvo Rogaška Slatina pa
se bosta morala dogovoriti o nači-
nu izvajanja te dejavnosti v okviru
LTO.
Najbolj črnoglede napovedi o za-
četku podiranja domin v slatinskem
turizmu se tako vendarle niso ure-
sničile, vprašanje pa je, kako dol-
go in kako trdno bodo stale vna-
prej. V navzkrižju interesov še zda-
leč ni lahko najti enostavnih in hi-
trih rešitev, ki bi vsaj delno spravi-
le nasprotne strani in jih združile
pri skupnem nastopanju navzven.
Po drugi strani pa bi bilo precej ža-
lostno in nesmiselno, če bi zaradi
nepopustljivosti nazadnje Rogaška
Slatina (ponovno) izgubila nekda-
nji ugled. Potem ne bo več pomem-
bno, ali gre za Zdravilišče Rogaška
ali kaj drugega.
Zaščititi
dediščino
Zgodba zase, na katero je prav
tako opozoril Škrinjarič in sodi v
okvir razhajanj v slatinskem turiz-
mu, je prenova oziroma dogradi-
tev slatinskega hotela Soča, ki naj
bi ga steklarna preuredila v hotel
petih zvezdic. »Kot vodja tega pro-
jekta znotraj skupine Rogaška Cry-
stal moram izraziti veliko razoča-
ranje, saj je očitno, da volja posa-
meznih soglasodajalcev ni v prid
našim pričakovanjem in željam,«
je pojasnil Škrinjarič.
Zavod za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje se je o projek-
tu nedavno namreč izrazil negativ-
no, je dodal. »Ne želim biti barbar
v Rogaški Slatini. Po stoletjih kul-
turnega razvoja bi bilo namreč ško-
da, da se pojavi neko podjetje, ki bi
vse porušilo in uničilo. Mi ne želi-
mo brez volje oziroma soglasja ti-
stih, ki naj bi to kulturo, zgodovino
in celotno poslanstvo ščitili, poseči
v prostor. Zato si želimo njihovega
sodelovanja,« je poudaril.
»Vendar pa, če zavod meni, da se
ne sme ničesar spreminjati, potem
to pomeni hudo oviro razvoju,« je
povedal direktor Steklarne Rogaš-
ka, ki je prepričan, da pristojni na
zavodu ne razumejo sodobnih eko-
nomskih zakonitosti in sprememb.
»Če v kratkem ne bomo dobili na-
čelnega soglasja, da hotel prenovi-
mo tako, kot smo si zamislili, se
bomo morda obrnili v povsem dru-
go smer,« je nezadovoljno dejal Škri-
njarič. V Soči bi uredili apartmaje
in jih prodali posameznim kupcem.
Sicer pa so v konzorciju prepriča-
-  Št. 18 - 3. maj 2002   —
ni, da se stvari v naslednjih petih
letih najverjetneje ne bodo premak-
nile z mrtve točke.
»Gotovo je vsak poseg v prostor
boleč in hkrati moteč,« je še dodal
Škrinjarič in opozoril na še bolj ne-
posreden poseg v prostor oziroma
park pri dograditvi Donata. Prav za-
to se mu zdi nerazumljiv odgovor
Zavoda za varstvo naravne in kul-
turne dediščine, ki na eni strani do-
voljuje posege v park, po drugi strani
pa ne dovoli urediti niti ceste, ki bi
omogočala dostop do hotela Soča.
iVočejo starih
napaic
Bistvo problema, kot pravijo na
Zavodu za varstvo naravne in kul-
turne dediščine Celje, je stagnaci-
ja Rogaške Slatine v zadnjih letih.
Alenka Kolšek, ena od konserva-
torjev s celjskega zavoda, meni, da
so stari hoteli nefunkcionalni za da-
našnjo rabo, zato bi jih bilo potreb-
no obnoviti ter prilagoditi sedanje-
mu času.
»Razmerje med zidanimi in od-
prtimi površinami mora ostati v kul-
turnem spomeniku približno tak-
šno, kot je. Po naši sodbi je to tista
kvaliteta, ki Rogaško Slatino prav-
zaprav dela vredno in unikatno v
slovenskem prostoru. Dodatne po-
zidave odprtega prostora in parkov-
nih površin v večjem obsegu seve-
da niso v prid tej stari urbanistični
strukturi. Nasprotno, z dodatno po-
zidavo teh površin bi to kvaUteto
okrnili,« je pojasnila Kolškova.
»Idejo, da se ta hotel oživi in adap-
tira, pozdravljamo, vendar pa meni-
mo, da je pozidava štirikrat večjih
kapacitet v začelju Soče odločno pre-
velik poseg v prostor na tej lokaciji,«
dodaja krajinska arhitektka. Za mne-
nje o tem so na zavodu zaprosili tudi
zunanjo komisijo strokovnjakov, ki
je menila, da bi lahko zadevo rešili s
krajinsko arhitekturnim natečajem.
Tako bi investitorjem ponudili mož-
nosti, ki bi v bistveno manjšem ob-
segu v začelje hotela dodale manjše
funkcionalne objekte oziroma noči-
tvene kapacitete, ki bi se bolje vklju-
čile v prostor.
Na zavodu si prizadevajo za ce-
lovito ureditev zdraviliškega jedra,
pri čemer ne gre pozabiti na širši
prostor, pravijo. Pri tem pa še ved-
no bode v oči druga pomanjklji-
vost. Rogaška Slatina namreč še
vedno nima celovitega ureditvene-
ga načrta. Druga težava, ki postaja
vse bolj očitna, pa je nepovezanost
različnih lastnikov hotelov. »Žal ni
dokumenta višjega ranga, ki bi vsem
lastnikom hotelov predpisoval, do
katere mere lahko gredo v svojih
preoblikovanjih in dograditvah sta-
rih hotelov,« pravi Kolškova.
»Vsak želi narediti tisto, kar si je
pač zamislil, pri tem pa se ne zave-
dajo, da v naši državi vendarle ob-
stajajo nekateri zakoni, ki se jih je
treba držati. S svojim kapitalom sicer
lahko pomagajo pri razvoju, ven-
dar pa mora biti razvoj vzdržen, se
pravi takšen, da nas zaradi tega ka-
sneje ne bo bolela glava,« je še do-
dala in odločno zavrnila očitke, da
gre le za kaprico Zavoda. »V prete-
klosti je bilo narejenih veliko na-
pak pri izgradnji nekaterih hote-
lov v starem jedru. Sedaj je tistim,
ki so to dovolili, seveda žal, mi pa
ne bi radi ponavljali podobnih na-
pak. Zato je potrebno nekoliko bolj
celovito razmisliti o pravem nači-
nu razvoja Rogaške Slatine,« je bi-
la odločna sogovornica.
BOJANA JANČIČ
Foto: GREGOR KATIC
6
I INTERVJU
JjOVli
»Včasih se mi zdi, da so S|
me ljudje že naveličali«
Predsednik Vlade RS dr. Janez Drnovšek je v intervjuju za 4. radijsko mrežo povedal, da ne vidi možnosti i
kandidaturo na predsedniških volitvah
če ne bi »sladoledar« oddajal ro-
be v trgovino v Ozki ulici v Celju
in ga je pregnala šele sirena sprem-
ljevalnega vozila, predsednik Vla-
de Republike Slovenije dr. Janez
Drnovšek ne bi zamudil niti se-
kunde. Tako pa se je intervju za
mrežo nekomercialnih lokalnih in
regionalnih radijskih postaj Slo-
venije, katerega povzetek objav-
ljamo, pričel s polminutno zamu-
do.
Zbran, miren, a vidno utrujen po
dopoldanski zaprti seji vlade, je
predsednik pozdravil poslušalce in
pričel odgovarjati, zelo pogosto tu-
di z vedrino, ki je pri njem nismo
vajeni.
Minilo je deset let, kar imate v
rokah, le z eno kratko prekinitvi-
jo, krmilo samostojne Slovenije.
V kateri od treh vlad ste se najbo-
lje počutili?
To je praktično celotno obdobje
tranzicije. Težko bi rekel, katera vla-
da ali katero obdobje je bilo težje
ali lažje. Najbrž je res, da so bile
tudi vlade lažje ali težje. Nobeno
leto ni bilo lahko.
Znani ste kot spreten in umir-
jen politik. Znate prisluhniti so-
govornikom in zdi se, da ste moj-
ster kompromisa...
Velikokrat sem sestavljal in po-
tem tudi vodil vlade, ki so bile zelo
raznolike, zahtevne. Imeli smo raz-
lične partnerje, pogledi so se razli-
kovali in ves čas so bila potrebna
usklajevanja. Včasih je izpadlo, kot
da bi bilo boljše ali dovolj, da bi
predsednik vlade samo udaril po mi-
zi in rekel, tako naj bo. Vendar se
na takšen način ne pride daleč, še
zlasti ne v parlamentarnih demokra-
cijah in koalicijskih vladah, kjer je
vedno potrebno usklajevati intere-
se različnih partnerjev in iskati kom-
promisno odločitev. Zato je veliko-
krat potrebno kar precej potrpež-
ljivosti. Toda na neki točki je po-
trebna tudi odločnost.
Kakšni so odnosi v koaliciji da-
nes?
Stvari več ali manj dobro tečejo.
Imamo ogromno projektov, veliko
različnih predpisov in zakonov mo-
ramo sprejemati tako v vladi kot v
državnem zboru. Smo v zaključni
fazi vstopanja v Evropsko Unijo, ce-
lotno zakonodajo EU prenašamo v
naš sistem, skratka količina dela je
izjemno velika. Ogromno odločitev
sprejemamo v zelo kratkem času.
Če se tu in tam zaplete, je to pravza-
prav normalno in tega je glede na
količino dela sorazmerno malo. Va-
tikanski sporazum se je že prej za-
pletal. Znano je, da so pogledi nanj
različni. Že ko smo sestavljali koa-
licijo, so te razlike prišle do izraza,
tako smo se že takrat zavestno od-
ločili, da jih bomo na nek način to-
lerirali in da jih ne bomo vsiljevali
manjšinskemu delu vlade. Ta naj po-
ve svoje mnenje, a odločitev bo ve-
činska. To se je tudi zgodilo in ne
ogroža delovanja vlade ali koalici-
je.
Zasledil sem podatek, da med
prebivalci dežel unije nismo po-
sebej zaželeni kot bodoča nova čla-
nica. Manj kot nas si od vseh kan-
didatk želijo le Romunijo in Tur-
čijo...
Krivo je sorazmerno majhno poz-
navanje Slovenije. Smo sorazmer-
no majhna in mlada država. V zad-
njem obdobju je nastalo, tudi ob raz-
padu Vzhodnega bloka, zelo veliko
novih držav. Vse te spremembe so
sicer ljudje po Evropi registriraU,
vendar nanje niso pozorni. V očeh
Evropejcev smo pač ena izmed no-
vo nastalih držav v zadnjih desetih
letih... Se pa ljudje sorazmerno malo
zanimajo za politiko. Pri tem, na
primer, veliko bolj pomaga šport.
Če bi Slovenija zmagala na svetov-
nem prvenstvu v nogometu, sem pre-
pričan, da bi se razpoznavnost in
podpora v Evropi zelo povečali...
Proces vključevanja v EU je pred
koncem, kako ste zadovoljni z
opravljenim?
Že decembra lani smo končali 26
poglavij pogajanj in čakali druge,
ki so bili počasnejši v pripravi po-
gajalskih izhodišč za preostala po-
glavja. Pričakujem, da bodo ta po-
glavja končana letos. Na zamudo EU
vplivajo tudi volitve v Franciji, sep-
tembra bodo volitve še v Nemčiji,
tako da je realno pričakovati, da bo-
do šele po teh volitvah izoblikova-
na dokončna stališča EU do kme-
tijstva, regionalne politike in pro-
računa. Kar 10 držav naj bi skupaj
na novo stopilo v EU in to je precej-
šen zalogaj. Osnovno vprašanje bo,
kako uravnotežiti razmerja med
plačniki in prejemniki sredstev EU.
Skratka, čakajo nas finančna, pro-
računska pogajanja, na katerih bo-
mo poskušali iztržiti največ, kar se
da.
Vaš odnos do vstopa v NATO...
Članstvo v zvezi NATO je druga
velika prioriteta in cilj slovenske po-
litike in vlade. Približujemo se praš-
kemu vrhu novembra letos, ko naj
bi se zveza NATO odločila, da po-
vabi nekatere nove članice v zavez-
ništvo in že nekaj časa smo kandi-
dati. Kar trenutno povzroča skrbi,
je, ob razmeroma visoki stopnji
enotnosti politike, padajoča podpora
javnosti za vstop v zvezo in to skrbi
tudi NATO, ki ne želi priti v polo-
žaj, da bi bil morebitni referendum
neuspešen. Sam sem po tehtanju
različnih možnih prednosti in tudi
slabosti vključitve prišel do spoz-
nanja, da si Slovenija kot sorazmer-
no majhna država na daljši rok tež-
ko zagotovi varnost sama. Morda na
kratek rok ni videti kakšne nevar-
nosti, na daljši rok pa tega nihče ne
ve. Če bi si varnost želeli zagotoviti
sami, bi morali v to precej vložiti,
pa še takrat najbrž ne bi bila takšna,
kot bi si želeli. Slovenci bomo ob
treznem razmisleku zagotovo spre-
jeli odločitev, da se v NATO vklju-
čimo in upam, da bomo prepričali
tudi tiste, ki za zdaj še dvomijo.
...in še vaše stališče do profesio-
nalizacije slovenske vojske.
Odločili smo se za opuščanje na-
borniškega sistema in prehod v po-
klicno vojsko. Po nekajmesečnem
tehtanju in preverjanju razlogov,
kjer je bilo v ospredju vprašanje,
kako hitro izvesti profesionalizaci-
jo, smo se odločili za nekoliko hi-
trejši prehod. Razlogi so prepričlji-
vi. Sodobne vojske so vedno bolj
napredne, terjajo vedno več uspo-
sabljanja in znanj, kar je lažje dose-
či s poklicnimi vojaki kot z nekaj-
mesečnimi rekruti. Slovencem tu-
di ni ravno po meri obvezno vklju-
čevanje v vojsko, kar je marsikdo
doživljal kot travmo. Prostovoljnost,
odločitev za poklic, se mi zdi zato
dosti boljša. Morali pa bomo seve-
da narediti vse, da bo ta poklic do-
volj zanimiv, da bo mlade priteg-
nil. Računam, da bi v letu 2004 že
ukinili naborniški sistem.
V parlamentu je bila sprejeta ma-
la delavska ustava, ki močno po-
sega na področje dosedanjega ure-
janja odnosov
med delodajal-
ci in zaposleni-
mi.
Novi zakon o
delovnih raz-
merjih prvens-
tveno ustvarja
več reda na po-
dročju delovnih
razmerij in v
marsičem daje
tudi večjo var-
nost delavcem.
Prinaša indivi-
dualne pogodbe
med delavcem
in delodajal-
cem, v katerih
se opredelijo
pogoji zaposli-
tve. Po drugi
strani zakon
ureja tudi delo
za določen čas, ga spravlja v časov-
ne okvire, tako da ga ni več mogoče
neomejeno podaljševati in zlorab-
ljati te vrste zaposlitve, podaljšuje
se minimalni letni dopust, bolj ja-
sna so pravila za preverjanje delov-
nih razmerij, pa tudi delovna raz-
merja za invalide, ženske so bolj na-
tančno določena. Prepoveduje se de-
lo otrokom. Socialni partnerji so o
tem pomembnem zakonu po dalj-
ših pogajanjih našli skupen jezik,
tako da je to kar pomemben korak.
Parlament je zakonsko uredil tu-
di plačni sistem v javnem sektor-
ju. Bo s tem konec separatnih po-
gajanj s posameznimi sindikati?
Lani so se plače v javnem sektor-
ju povečale za okrog 5 odstotkov,
plače v gospodarstvu pa so rastle
manj, približno 2,5 odstotka. Tak-
šna rast plač v javnem sektorju dol-
goročno ni vzdržna. Zato je vlada
že sprejela nekatere ukrepe in zače-
la zavirati spiralo rasti plač v jav-
nem sektorju. Vlada brani neko jav-
nofinančno pozicijo. Kar je aktual-
no, je zakon o razmerju plač v jav-
nem sektorju. Vlada je želela, da se
plačna razmerja postavijo v medse-
bojni odnos, da se popravijo tam,
kjer niso najboljša. Uskladitev s sin-
dikati je v zadnjem času do določe-
ne mere uspela, ne pa popolnoma.
Želimo seveda
_ soglasje social-
nih partnerjev, a
na določeni toč-
ki moramo stva-
ri tudi zaostriti.
Po sprejemu za-
kona v držav-
nem zboru naj bi
se korekcije iz-
vajale od začet-
ka leta 2004 do
2008 in to na
takšen način, da
ne sme priti do
skupnega dviga
plač v javnem
sektorju. Za le-
tos so ocene že
boljše, saj naj bi
se letos dvigni-
_    le plače le za
2,5, v letu 2003
pa za 1,5 odstot-
ka. Tako bomo lahko ohranili splo-
šno dobro makroekonomsko sliko
in naredili več prostora za gospo-
darstvo in tudi za kakšno davčno raz-
bremenitev v gospodarstvu in za več-
jo konkurenčnost naših podjetij.
Dosežki v gospodarstvu niso rav-
no briljantni...
Naša gospodarska rast skozi ce-
lo desetletje je dobra, znaša dobre
4 odstotke in je boljša kot v Evro-
pi, zato smo razkorak v razvitosti
zmanjševali. Sta pa bih leti 2001
in 2002 težki. V svetu je še recesi-
ja, gospodarska rast se je marsikje
ustavila. V Nemčiji je bila okrog
ničle. Japonska ima negativno rast,
ZDA so se pravzaprav šele začele
»pobirati«. Rezultati, ki jih dose-
gamo, so pravzaprav dobri, saj je
»Včasih se mi zdi, sem že kar
dolgo v politiki. Biti deset let pred-
sednik vlade, je zelo veliko. V
Evropi je pravzaprav to največ.
Mislim, da je samo predsednik is-
landske vlade nekaj mesecev dalj
kot sem jaz. Včasih se mi zdi, da
so se me morda ljudje tudi že na-
veličali. Res so to kar konstant-
no delo, stalni pritiski, odgovor-
nost za vsa področja. Seveda sku-
šam biti prvenstveno odgovoren
in narediti tisto, kar lahko nare-
dim in tisto, kar sem pravzaprav
tudi obljubil volivcem. Kar se ti-
če vprašanja predsedniških voli-
tev, tako kot stojijo stvari danes,
ne vidim pravzaprav nobenih
možnosti, da bi šel na te volitve.«
naša rast okrog 3 odstotke,
tudi še kar nekako »držimo«
za letos niso slabi. Pričaka
bomo sorazmerno dobro i
že v letu 2003 spet dosej
stotno rast.
Vas skrbi naraščajoča ii
Inflacija je trenutno me|
odstotki in je v veliki meri
na z drsenjem tečaja, ki gai
Banka Slovenije, da ne bi
vozniki zaradi premočneg
tolarja prišli v slabši polo
kaj inflacije je torej vkall
Vendar moramo zdaj inf
žati. Če bomo z začetkom
vstopili v Evropsko unijo, se
dve leti začne odštevanje,
mo tudi v skupni evropski
prostor. Do tega časa moraj
inflacijo izenačiti z evrop
roma lahko so samo manji
panja. Edini dejavnik, ki je
vidljiv, so svetovne cene i
jih je težko napovedati. Pi
mo, da bo ob normalnem
cen nafte inflacija padala,
mo, na primer, tudi ind(
obresti.
Kaj pomeni za Slovenij«
tujega bančništva...
Vlada se je odločila za p
tretjinsko privatizacijo No
Ijanske banke. Pričakujem
strateški partner prinesel n(
liteto v bančništvo, da bod
kot komitenti s tem nekaj
li. Država bo s tem tudi i
nekaj sredstev za odplačilo'
nega dolga, ki je bil ustvar
nacijo Ljubljanske banke. ^
pravzaprav večina, bo s tel
čana. To je vsekakor poziti
žava bo hkrati obdržala z
kontrolo v tej največji si
banki. V tem ne vidim nol
jazni. To zna biti dober, u
žen model mešane lastnins
ture banke za daljše obdf
mariborski banki pa smo-
čili, da ne bomo sprejeli
ponudbe. So slabše, kot tisti
jo dobili za Novo ljubljanS
ko. Ministrstvo za finance
pripravilo nov koncept in f
BRANKO ST/
Foto: TB
Št. 18-3. maj 2002

■ MNENJA
_7
Cimanje šefom
in icurja koža
Ocvirk iz Arje vasi
[3znuje prvomajske
ker to počne že od
j nog. Ne odloča se
[Organiziranih prvo-
I shodov, temveč se je
[okoma odpravila ne-
I Veliko Planino,
ja zgodba je nekaj po-
pred osmimi leti je
jla raka, pred šesti-
ji je umrl mož, pred
Ini pa so jo, kljub te-
ije bila sindikalna
ca, v podjetju Scala
»trovče odpustili. Po
I dela.
lovo veste, kot dru-
tilne delavke, mar-
povedati o dolgih
ireživetih za tekočim
lali za drugim stro-
fcasem bila 27 let. Tre-
ie včasih vlečejo kot
)8, 10 ali 12 ur sem
olijo te noge in hrb-
norma pa visoka, da
0 dosežeš. Zato puš-
lure, nihče te ne vpra-
bhko prideš v službo
J prevoz...
ijste lani, čeprav sin-
a zaupnica, izgubi-
jo?
(djetju so me odpusti-
lo zato, ker 14 dni na
1 delovnem mestu ni-
polnjevala norme, za
celjski sindikat zato, ker men-
da nisem podpisala neke po-
godbe, zagotovo pa zato, ker
sem imela predolg jezik in
sem opozarjala na pravice de-
lavk. V sindikatu se, razen
Vladislava Kaluže, zame ni-
so potegnili, sodelavke so ho-
tele stavkati, pa sem jim re-
kla, naj raje delajo, dokler
še lahko... Lani sem zasluži-
la približno 54 tisočakov - le-
tos, če bi bilo možno, ta šte-
vilka ne bi bila bistveno viš-
ja. No, Scala Zarja Petrovče
je sedaj v stečaju, 70 delavk
pa je ostalo na cesti. Te so na
slabšem kot jaz. Sedaj slišim,
kakšne denarje so si prisva-
jali nekateri, za delavce pa
je ostalo bore malo. Toda psi
lajajo, karavana gre dalje, de-
lodajalci pa imajo še vedno
povsod tiho podporo. Kot
sindikalni zaupnik danes ni-
si nič, težko si pošten - še-
fom je treba kimat, delavcem
pa zgodbe nekako zakamuf-
lirat.
Premagali ste več trage-
dij. Kaj vas je držalo pokon-
ci?
To je odvisno od volje, pa
tudi zaradi otrok si nisem niti
za trenutek dovolila, da bi
omagala. Pustiti dva otroka,
sin srednješolec šteje 18 let,
hčerka pa 14 - tega si jaz ne
bi dovolila. Bilo je kruto, toda
Sonja Ocvirk
nenehno sem se zavedala, da
moram naprej, da moram na-
rediti nekaj tudi zase. Rešili
so me otroka in gore.
Imate 27 let delovne do-
be, večino, razen pol leta,
ste »pridelali« v petrovški
Zarji. Kako naprej?
Do 5. maja sem še prijav-
ljena na zavodu za zaposlo-
vanje, potem pa... Premlada
in prestara sem za delo - po-
nekod, kjer sem prosila in is-
kala, nisem dobila niti od-
govora. Tako iščeš priložnost-
na dela in se preživljaš. Kaj
češ, izobrazbe nimam, saj v
tistih časih o tem nisem raz-
mišljala. Tako me čaka še ena
borba, vendar rada rečem, da
bo jutri nov dan. Velik plus
bo, da se bosta otroka izšo-
lala, in da bom lahko pono-
sna nanju, upam pa, da tudi
onadva name. Vendar nobe-
nemu ne želim, da bi preži-
vel to, kar sem doživljala sa-
ma. Zato še danes dobim kur-
jo kožo, če poslušam politi-
ke, ker vem, kakšno je resnič-
no življenje.
URŠKA SELIŠNIK
v SPOMIN
Marija Vajdec
Pevsko društvo upoko-
jencev Celje je 15. aprila
presunila vest, da je za
vedno odšla spoštovana
članica društva in draga
sopevka Marija Vajdec,
dolgoletna članica in od-
bornica zbora. V spomin
nanjo navajamo nekaj
utrinkov iz njenega zbo-
rovskega življenja.
Marija je bila pobudnica
in soustanoviteljica pevske-
ga zbora društev upokojen-
cev Celje ter dolgoletna pev-
ka in tajnica zbora, kije lani
praznoval 40-letnico. Pred
nekaj leti tajniške dolžno-
sti predala mlajši pevski ko-
legici, ker seje obseg dela v
zboru zelo povečal, Mariji-
no zdravstveno stanje pa se
je poslabšalo. Kljub šibke-
mu zdravju, je bila še na-
prej naša redna in zvesta
članica ter pridna pevka
Pevskega društva upokojen-
cev Celje. Bila je tudi stal-
na vez med zborom in Zve-
zo kulturnih organizacij Ce-
lje.
Marijin visoki sopran je
do zadnjega dne, ko je bila
med nami, lepo zvenel in
bogatil zvočnost zbora. Kjer-
koli je zbor nastopil, je bila
Marija vedno med prvimi
na zbornem mestu, bodisi
na raznih srečanjih borcev
NOB, upokojencev, na sre-
čanjih pevcev v Stični... Za-
njo ni bil noben napor pre-
hud.
Čutila je izjemno odgovor-
nost in pripadnost pevske-
mu kolektivu, s svojo požr-
tvovalnostjo je v marsičem
prispevala k rasti kakovo-
sti zbora in k posameznim
uspehom. Zato naj njen lik
ostane svetel zgled vsem
pevkam in pevcem.
Marija je bila vedno ve-
dre in vesele narave, rada
se je veselila z nami in po-
slušala šaljive dovtipe. Ve-
selilo jo je, kadar je tudi sa-
ma pripovedovala šale, in
znala jih je res dobro pove-
dati. Tudi takšna Marija
nam bo ostala v lepem spo-
minu.
Mariji Vajdec smo hvalež-
ni, ker nas je razveseljeva-
la z življenjem, polnim to-
pline, skromnosti, humano-
sti in ljubezni do sočloveka.
Hvaležni smo ji za vse, kar
nam je dobrega in pleme-
nitega dala. Odšla je od nas,
mi pasmo ponosni, da smo
bili v njeni družbi, in vese-
li, da nas je imela rada.
ČLANI
PEVSKEGA DRUŠTVA
UPOKOJENCEV CEUE=
IREJELI
SMO
denar ali
ga ni?
tem naslovom je bilo
rila v Novem tedniku
rtki »Prejeli smo« ob-
lo pismo gospoda Jo-
urca iz Škofje vasi, ki
asa na krajevne ceste v
vasi.
pni svet MOC je v letu
'potrdil kategorizacijo
fkih cest v Škofji vasi,
menja gospod Jure. S
te ceste pridobile sta-
rinskih cest, to pome-
poti, zato občina tudi
* njihovo vzdrževanje
^janje zimske službe.
Njene ceste niso \z-
^ale vseh pogojev za ka-
vcijo, so bili izraču-
^trebni finančni vlož-
''hovo ureditev in vzpo-
^ stanja, ki je skladen
Jiom o cestah. Ocena
^nih vlaganj glede na
jie v letu 1998 znašala
^IT za celotno Mest-
"^'no Celje, kar pome-
celotni letni prora-
"estne bčine, ob tem,
^ znesku niso zajeti
^' pridobitve lastništva
"^Ijiščih, po katerih po-
^ceste.
^unalna direkcija
^občine Celje posku-
ša vsako leto preko načrtov,
ki jih pripravljamo skupaj
s krajevnimi skupnostmi in
mestnimi četrtmi, sestaviti
prioritetni načrt ukrepov in
vlaganj za tekoče leto, ki za-
jemajo tudi cestno infra-
strukturo. Te načrte potrdi
Mestni svet Mestne občine
Celje. Povemo lahko, da
smo pred časom že posku-
šali urediti cesto Vinter v
Škofji vasi, vendar nismo do-
segli soglasja z lastniki zem-
Ijišč.
Glede koncesije podjetju
Elektro Turnšek pa pojasnju-
jemo, da po Zakonu o tele-
komunikacijah koncesije ni
mogoče podeliti in je zato tu-
di podjetje Elektro Turnšek
ni prejelo od Mestne občine
Celje. Glede vprašanj v zve-
zi s cenami storitev, pa gos-
podu Jurcu svetujemo, da se
obrne neposredno na podjetje
Elektro Turnšek.
BARBARA BOŠNJAK
sodelavka za odnose z
javnostmi
Ujetniki
ariiitelcture
Za biseri, ki so jih posuli
po asfaltu pred Narodnim do-
mom v Celju, bodo nedaleč
proč, na samem robu sred-
njeveškega mestnega jedra,
na mestu, kjer še stoji nek-
danja Ojstrica oziroma seda-
nji Zamorc, zgradili objekt,
ki še najbolj spominja na pre-
kooceansko ladjo. Celjani si
z zadovoljstvom obetajo še
morje in pristanišče, če že Sa-
vinje ne bodo usposobili za
plovbo.
Sliši se, da vrli celjski ur-
banisti že zbirajo podpise
pod peticijo, da naj se poru-
šijo Narodni dom in vse sta-
re zgradbe na Trgu celjskih
knezov in ob Ljubljanski ce-
sti, da se bodo lahko stvari-
tve projektantske hiše Korp-
nik primerno vključile v oko-
Ije.
MIRO GRADIČ,
Celje
Sem mati,
Ici išče
samo
napaice
Se še spomnite, kako se je
začel dan, ko ste morali pe-
ljati svojega otroka v vrtec?
Jutro, ki se prezgodaj začne,
je stresno, a kaj, ko se mudi
v službo... Še hujša izkušnja
pa je, če otrok ne gre rad v
vrtec, če toži o bolečinah v
trebuhu, se izvija na sto in
en način, pa vseeno mora v
vrtec, druge rešitve ni. Tako
so se začela tudi naša jutra,
polna pregovarjanj in vpra-
šanj: kaj se je zgodilo, te otroci
ne marajo, se prepiraš...? In
otrok pove, da se boji varu-
hinje.
Moja hči je v šolskem letu
2001/2002 začela kot novin-
ka obiskovati program male
šole v Vrtcu Mavrica Vojnik
in še pred tednom dni je imela
pri odhodu v vrtec hud od-
por. Zakaj samo še pred ted-
nom dni, bom pojasnila ka-
sneje.
Novembra 2001 sem hčer-
ko izprašala, kaj se godi v vrt-
cu, in ugotovila, da varuhi-
nja v programu male šole do-
mače naloge različno ocenju-
je v smislu lepega in grdega
(uporabljen prav ta izraz), da
vpije nad otroki, da je hčer-
ko varuhinje strah itd. Zani-
mivo, moja hči je obvladala
tudi tedenski zamik prihoda
varuhinje v vrtec: vsak drugi
teden je otroke sprejemala
omenjena varuhinja in tisti
teden smo vsako jutro doživ-
ljali bolečine v trebuhu, sol-
ze, prepir, slabo voljo...Vse
to sem omenila vzgojitelji-
ci, ki je v zagovor varuhinje
dejala, da je le-ta pač malce
bolj stroga in da naj se raje
pogovorim kar neposredno
z njo.
Mesec december teče v
prazničnem pričakovanju.
Hči nama čestita za novo le-
to s čestitko, ki jo je sama
naredila v vrtcu. Čestitko
skrivaj potegne iz torbice, še
enkrat pogleda vsebino na-
pisanega in ... o, varuhinja
se je pa izbrisala, no, pa vse
najboljše za novo leto, nama
čestita najina hčer. Stvar mi
ni jasna, dokler ne opazim,
da se je varuhinja s korektur-
nim sredstvom izbrisala s hče-
rine novoletne čestitke star-
šem. Zavrelo mi je, stvar sem
prespala in o tem povpraša-
la varuhinjo, ki je očitno ve-
dela za moj pogovor z vzgo-
jiteljico in se v potem duhu
prizadetosti izbrisala s hče-
rine novoletne čestitke.
Skoraj trije meseci so mi-
nili brez posebnih težav, ne-
kega petka popoldne na za-
četku aprila pa hčerka med
pogovorom izbruhne, da v po-
nedeljek ne gre v vrtec, da je
nihče ne mara, da je vsega
ona kriva. Potem smo od nje
izvedeli, da so jo v vrtcu sili-
li s hrano, da je bila po krivi-
ci obsojena zaradi razbijanja
po mizi in da jo je varuhinja
posvarila, da »ne bo spet za-
tožila mami«.
Zadeva je prišla tako da-
leč, da sem s celotno zadevo
seznanila še ravnateljico vrtca
in ji pokazala tudi omenje-
no novoletno čestitko, z že-
ljo, da zadevo razčisti in ure-
di. Šla sem celo tako daleč,
da sem ji očitala, da je nji-
hovo delo nestrokovno, ta-
ko delo varuhinje, kot delo
ravnateljice, saj je ravnate-
ljica zanikala očitke na ra-
čun varuhinje in celo prikri-
vala pritožbe ostalih staršev.
Ravnateljica je obljubila, da
se bo z varuhinjo pogovori-
la.
No, še to izkušnjo sem očit-
no potrebovala, da se varu-
hinja po pogovoru z ravna-
teljico z mojo hčerko sploh
ni pogovarjala. Ko sem o tem
povprašala ravnateljico, je
možu natrosila: da se ji zdi,
da ob vstopu v vrtec kar iš-
čem, kaj je narobe, da nisem
z ničemer zadovoljne, da iz-
krivljam resnico, da me ta-
ko dobro pozna, da takoj ve,
kdaj sem dobre in kdaj slabe
volje.
Pismo sem napisala v upa-
nju, da bodo v Vrtcu Mavri-
ca Vojnik prisluhnili (ver-
jeli) tudi tistim staršem, ki
imajo negativne izkušnje s
pedagoškimi delavci vrtca.
Se sprašujete, zakaj neki se
oglašam samo jaz, če ima-
jo tudi drugi podobne prob-
leme? Starši svojih otrok ne
želijo izpostavljati, jaz pa
mislim, da je moja hči (in
z njo vsa družina) dovolj tr-
pela.
Odkar ravnateljica vrtca ve
za možnost objave te naše
zgodbe v dnevnem časopisju,
moja hči rada hodi v vrtec.
Le kje, se sprašujem, sem bi-
la novembra 2001?
KATJA SELČAN,
Škof j a vas
ZAHVALE,
POHVALE
Zalivala
Iskrena hvala osebju Toplic
Dobrna za zdravljenje, še po-
sebej dr. Emilu Čatru in me-
dicinski sestri Mojci za ukre-
panje ob nezgodi.
VLADO KAUBE,
Maribor
Žt. 18 - 3. maj 2002  -
8
AKTUALNO
NOVI T||
Letaki za iiudo
icri v Lašicem
Obtožbe o osebnem okoriščanju v vodstvu MKC KUL prizadeti zavračajo kot
neutemeljene: »Morali bi biti finančni čarovniki, da bi nam kaj takšnega
uspelo!«
»Kako naj bi odnesli za
poldrugi milijon tolarjev
društvenega denarja in se
tako osebno okoristili, ko
pa v blagajni MKC KUL to-
liko denarja v vseh letih,
kar sem blagajnik, še videl
nisem? Letno dobimo od Ob-
čine Laško okoli 300 tiso-
čakov dotacij za dejavnost
in stroške prostorov (ogre-
vanih s termoakumulacij-
skimi pečmi!), pri delu si
pomagamo tudi s prispev-
ki sponzorjev, a slednji so
pretežno v blagu in stori-
tvah, praviloma nikoli v de-
narju,« je prizadeto pripo-
vedoval blagajnik Mladin-
skega kulturnega centra
Klub ustvarjalcev Laško Čr-
tomir Stare.
MKC KUL je dolga leta ve-
ljal za eno tistih društev z na
široko odprtimi vrati za vse
mlade, ki bi radi kaj počeli.
Odprti za dijake in študente,
za vse mlade, ki živijo na ob-
močju laške občine. V pro-
storih okoli 270 let stare Ki-
slingerjeve hiše, ki so jih od
občine dobili v začasno upo-
rabo, so prirejali koncerte in
razstave, pogovore in obča-
sna potopisna predavanja, v
njih so vadili mladi glasbe-
niki, tudi skupina The Stroj,
zlasti pa je MKC veljal za zbi-
rališče mladih. Ker je Kislin-
gerjeva hiša v samem trškem
središču, je bilo prva leta kar
nekaj težav s sosedi, v zad-
njem času pa so mladi našli
skupen jezik z okoljem. Dr-
žali so se predpisanega obra-
tovalnega časa do 22. ure, ka-
dar so priredili kakšen kon-
cert, pa so po vnaprejšnjem
dogovoru sosedje zamižali na
obe očesi in niso gledali na
uro.
Interesi mladih so različ-
ni, a očitno so v Laškem do
letošnje pomladi še kar ne-
kako lovili skupen jezik. Z
odločitvijo, da MKC KUL pre-
nese svojo dejavnost v novou-
stanovljeni Šmocl - Študent-
ski, mladinski, otroški cen-
ter Laško, ki bo svoja vrata v
kletnih prostorih občinske
zgradbe odprl 25. maja, pa
se nekateri niso sprijaznili.
V imenu MKC KUL je sre-
di marca, na travniku v Ja-
gočah, Goran Walker skli-
cal sestanek, zapisnik z nje-
ga s priloženo listo 36 pod-
pisov pa je zatem kot letak
začel krožiti po Laškem, v ro-
ke Laščanov so ga ponujali
kar na ulicah. V njem je med
drugim zapisano: »...društvo
je s prizadevnim delom svo-
jih članov v preteklosti do-
seglo izjemne uspehe na sko-
raj vseh področjih, predvide-
nih s programom dela. Žal
pa so se dogajale tudi hude
nepravilnosti, predvsem s
strani posameznikov, ki so v
preteklosti izkoristili delo in
uspehe društva za svojo last-
no korist. Zato smo se pred
tremi leti odločiH, da polo-
žaj predstavimo javnosti in
damo tako posameznikom
možnost, da se vključijo v de-
lo društva in tako prispevajo
k uresničitvi načrtov in že-
lja, ki so v njihovem in splo-
šnem interesu kraja. Ugotov-
ljeno je bilo, da so nekateri
takratni člani društva, pred-
vsem Primož Oberžan, Al-
jaž Cestnik, Jure Šuhel in
Črtomir Lipovšek odgovor-
ni za splošno kršitev vseh te-
meljnih pravil in načel druš-
tva, saj so delovali zgolj za
svojo korist, da so se osebno
okoristili oziroma ukradli de-
nar, ki je bil pridobljen in
skozi društvo namenjen šir-
ši mladinski populaciji v Laš-
kem. Na tedanjem sestanku
je bilo odločeno, da navede-
nim osebam takoj preneha
članstvo v društvu in funkci-
je znotraj tega, oziroma se
črtajo iz evidence društva....«
V nadaljevanju pa: »...se-
daj, po treh letih dela ugo-
tavljamo, da se novo vods-
tvo ni obneslo, kot smo pri-
čakovali in je bilo dogovor-
jeno. Predvsem predsednik
društva Marko Klemenčič,
tajnik Denis Skok in blagaj-
nik Črtomir Stare so prevze-
li stare negativne vzorce in
tako jasno dokazali, da niso
sposobni obvladovati tako od-
govornih položajev. Društvo
je v zadnjih letih prejelo red-
ne in izredne dotacije od ob-
čine Laško v višini približno
1,2 milijona tolarjev, samo s
kresovanjem zaslužilo dodat-
nih približno 500 dsoč tolar-
jev, k temu pa je treba pri-
šteti še dobiček od občasnih
prireditev, koncertov,... Sku-
paj so torej odnesli za dobrih
1,5 milijona tolarjev denar-
ja društva, se s tem osebno
okoristili in tako izigrali šir-
še članstvo društva in mladi-
no v Laškem.«
Peticija V prid
mladim?
Osrednja tema skupščine
MKC KUL, sklicane sredi
aprila, je bila prav vsebina
letaka, ki je krožil med Laš-
čani. Na tem sestanku je Go-
ran Walker še lastnoročno
podpisal zapisnik, nekaj čla-
nov, ki so bili med podpisni-
ki, pa je izjavilo, da niso pod-
pisovali tega dokumenta.
»Ker na sestanku ni bila pred-
ložena originalna lista pod-
pisov, sumimo, da je bil do-
kument računalniško obde-
lan. Prisotni člani, ki so hkra-
ti tudi podpisniki tega doku-
menta, so zavrnili verodostoj-
nost svojega podpisa v ta na-
men,« so še navedli v zapi-
snik.
V telefonskem pogovoru je
slednje potrdil tudi eden od
podpisnikov. Rok Ščulac:
»Ko sem podpisoval, sem mi-
slil, da gre za zbiranje pod-
pore, da bi se v MKC KUL ozi-
roma Laškem dogajalo več
stvari, namenjenih mladim.
Podpisovali smo se na sestan-
ku, nekaj podpisov pa je bi-
lo zbranih še naknadno.« Sam
sestanek pa je opisal kot pre-
pir med Goranom Walkerjem
in trojico iz vodstva društva:
»Ostali smo bolj gledali, zla-
sti pa poslušali.«
Člane MKC KUL čakajo ma-
ja volitve vodstva društva. Na
zadnji skupščini so zato go-
vorili tudi o kandidatih za
nov upravni odbor društva in
sklenili, da se z javnim gla-
sovanjem opredelijo do pred-
laganih. Kot edini kandidat
za novega predsednika je sa-
mopredlagani Goran Walker
med 21 prisotnimi člani do-
bil podporo treh, 12
glasovalo proti njegov
didaturi, 6 pa se jihj<
žalo.
Se bodo
odločili K
tožbo?
Črtomir Stare in
Skok sta zaradi letal
krožijo po Laškem, o
na. Pravita, da na majs
litvah že prej nista n;
vala kandidirati, saj;
čujeta študij, dva mam
sta bila tudi povsem i
»A škoda bi bilo, da
takšnih razprtij zamr(
nost med mladimi.« ,
»V MKC KUL letos:
mo pripravili kresovai
prav se je v zadnjih osi
tih pokazalo, da so ga
lepo sprejeli in tudi pi
nju pomoči v pripraval
stavitvi samega kresa
težav,« sta pripovedov
pred prazničnimi dne\
radi letakov smo vsi, 1
javno obtoženi, pri2
Laško je konec konce
hen kraj in takšne sti
ne pozabijo hitro,« pra
dodajata, da se z odvet
Romanom Mavrijem
govarjajo o tem, ali
zoper Walkerja tožt
upravni odbor pa je sre(
la sklenil, »da bo zafi
ma storitve kaznivegi
nja Gorana Walkerja
pristojnim organom«
IVANA STAW
Črtomir Stare in Denis Skok: »Ne želiva obtoževati Gorana Wa||||
dejstvo je. da je v vseh letih doslej imel samo veliko, veliko idej^j
v društvu pa se nikoli ni izkazal. Pa je bilo v MKC treba prijetj
metlo, počistiti prostore in odnesti vreče z odpadki. Mi smo to
In to zastonj!«
Izsek iz priloženih podpisov - podpisniki naj ne bi obtoževali vodstva MKC KUL, pač pa se zavzemali za več
dejavnosti, namenjenih mladim v Laškem.

AKTUALNO
9
Agonija
godoifinskega
spomenika
r
jričeva domačija na Knežcu nad Rogaško Slatino, s tremi muzejskimi
zbirkami, je zaprta ter propada vrsto let
[jstrofa!« To je krat-
jgovorna ocena pred-
la Slovenske akade-
inanosti in umetno-
Franceta Bernika, ki
[ed dnevi ogledal Ki-
domačijo na Knež-
id Rogaško Slatino,
čijo s tremi muzej-
zbirkami, o njego-
fofesorju literarnem
dnarju dr. Francetu
11, pa tudi sinu Bori-
Hču ter NOB na Koz-
em.
)bno so razmišljali os-
jskovalci, različni uni-
Etni profesorji in asi-
ler bližnji Kidričevi so-
, ki so se zbrali v Ro-
ISlatini po izidu Kidri-
zbornika. Domačija
nega zgodovinarja in
inovitelja Slovenske
mije znanosti in umet-
sicer že dolga leta
ijena ter vidno propa-
anemarjeni hiši so vid-
poke, lipa grozi, da se
išila na streho. »Mora-
ideti kako je vse sku-
jledalo do nedavnega,«
opozorili pogostejši
ovalci. »Okolica je bi-
aščena, ob hiši je bilo
odlagališče. V hiši, ne-
Jčeni vrsto let, pa dra-
prešernoslovčevi ro-
V vlagi!« Prizori, ki
ftresli obiskovalca ka-
terekoli domačije v tej dr-
žavi, kaj šele zgodovinske-
ga spomenika.
Vnukinji literarnega zgo-
dovinarja oziroma hčerki
partizanskega voditelja sta
zgroženi. »Če je lahko za koga
sporen najin oče, ne more
biti naš ded za nikogar,« sta
razmišljali med obiskom Ro-
gaške Slatine. Jurka in Mar-
jetka Kidrič (zaposleni kot
naravoslovni znanstvenici na
ljubljanskih inštitutih) ter
njuna mama Zdenka Kidrič,
ki je v 93. letu starosti du-
hovno čila, imajo priprav-
ljeno rešitev, toda državni
mlini meljejo zelo počasi.
»Vse tri smo zato, da doma-
čija ostane spomenik,« sta
povedali vnukinji na pred-
stavitvi Kidričevega zborni-
ka. »Stari oče je bil na Kne-
žec zelo navezan, sem je rad
prihajal.«
Kidričeve so vložile dena-
cionalizacijski zahtevek, pri
čemer so jim zemljišča že
vrnili. S hišo, ki je uradno
razglašeni zgodovinski spo-
menik, je seveda drugače. »Ta
je kot spomenik v pristoj-
nosti ministrstva za kultu-
ro,« so opozorili v upravni
enoti Šmarje pri Jelšah, ki
je zadevo odstopila v reše-
vanje ministrstvu. »Iz mini-
strstva odgovor še vedno
pričakujemo,« sta poveda-
li Kidričevi.
Kaj se dogaja?
Kaj se dogaja na Knežcu?
Nekateri ljudje se spominja-
jo, da je začela Kidričeva do-
mačija propadati že v zadnjih
letih prejšnjega poHtičnega
sistema. Najprej je bil njen
upravljavec razmeroma od-
daljeni zavod Spominski
parkTrebče, sedanji Kozjan-
ski park, ki je prejemal za
vzdrževanje državni denar.
V obdobju velikega poli-
tičnega preobrata je občina
Šmarje pri Jelšah razglasila
Knežec za zgodovinski spo-
menik lokalnega pomena.
»Pravni naslednik odloka biv-
še občine je postala sedanja
občina Rogaška Slatina. Ta
je tudi lastnik objekta, ki je
dolžan skrbeti za nujna vzdr-
ževalna dela,» pravi Stane
Mrvič, direktor republiške
uprave za kulturno dedišči-
no, ki deluje v okviru mini-
strstva za kulturo.
»Nujna vzdrževalna dela so
opravljena,« je povedala Kri-
stina Kampuš, ki ima v ob-
čini Rogaška Slatina na skr-
bi področje družbenih dejav-
nosti. Domačija na Knežcu
ima v zadnjem času zares ne-
koliko prijaznejši izgled.
»Poleg nujnih vzdrževalnih
del ne smemo po zakonu ni-
česar početi.«
V slatinski občinski stav-
bi se spominjajo, da so ta-
koj po nastanku nove obči-
ne, leta 1995, stopili v stik s
celjskim Muzejem novejše
zgodovine (direktorica je bila
sedanja kulturna ministrica
Andreja Rihter). Zaradi pro-
gramskih izhodišč za revi-
talizacijo domačije na Knež-
cu, vendar je bilo vse to za-
radi denacionalizacijskega
postopka nemogoče, so nam
odgovorili.
V takšnem primeru je go-
tovo najbolj modro denacio-
nalizacijski postopek čim-
prej zaključiti. Zakaj se to
do danes, po tolikih letih,
še ni zgodilo? Zavezanka za
vračilo objekta v denaciona-
lizaciji je Občina Rogaška
Slatina, ki je ministrstvo ob-
vestila, da vrnitvi stavbe z
dvoriščem ne nasprotuje.
»Pri tem zahteva, da se ugo-
tovi povečana vrednost za-
radi vlaganj v nepremični-
no. Vlagateljice zahtevka za-
trjujejo, da je nepremični-
na manj vredna in zahteva-
jo iz tega naslova odškodni-
no,« odgovarjajo iz ministrs-
tva za kulturo.
»Postopek se je zavlekel tu-
di iz razloga, ker Kmetijska
zadruga Šmarje pri Jelšah
sploh ni odgovarjala na zah-
teve ministrstva za kulturo.
Zadruga je poleg občine vpi-
sana kot upravljavec z druž-
benim premoženjem,« so še
povedali v Ljubljani.
Jurka in Marjetka Kidrič, vnukinji literarnega zgodovinarja dr. France-
ta Kidriča ter hčerki narodnega heroja Borisa Kidriča. Denacionaliza
cijski upravičenki pred dedovim portretom na Knežcu.
Pred rešitvijo?
Ko bo znan nov lastnik in
bo žalostna slovenska zgod-
ba o upravljanju nekdanjega
družbenega premoženja za-
ključena, bo marsikaj druga-
če. Po tolikih letih se lahko
vsak dobri gospodar vpraša,
kdaj se bo to na Knežcu konč-
no zgodilo.
»Ker ovire niso izkazane, bo
nepremičnina najverjetoeje vr-
njena v naravi. Še v tem me-
secu bo sklicana ustna obrav-
nava z namenom, da se stran-
ke sporazumejo o cenilcu. Ta
mora ugotoviti vrednost ne-
premičnine ob podržavljanju
in sedaj, ob vračanju. Kot za-
vezanka za plačilo odškodni-
ne se bo v postopek vključila
Slovenska odškodninska druž-
ba, odgovarja Stane Mrvič,
ki opozarja še na eno dejstvo.
»Ministrstvo pomaga last-
nikom kulturnih spomenikov
pri večjih prenovitvenih de-
lih. V zadnjih petih letih na
naš naslov ni bila vložena no-
bena prošnja za Spominski
dom na Knežcu.« Drugače, kot
na primer v Občini Vojnik,
kjer so se z denacionalizacij-
skimi upravičenci iz Avstrije
dogovorili, da so za grad Lem-
berg vložili zahtevek v njiho-
vem imenu.
In kaj storiti s Kidričevino v
prihodnje? Dr. France Kidrič
verjetno nikogar ne moti, iz
Ljubljane pa je znan vihar, ki
ga je sprožila desna politična
opcija z zahtevkom po odstra-
nitvi spomenika njegovega si-
na Borisa Kidriča.
Za desno misleče spornega
komunističnega revolucionar-
ja iz časa državljanske vojne
ter po njej, za levo misleče ne-
pozabnega partizanskega vo-
ditelja in predsednika prve slo-
venske vlade po osvoboditvi
izpod nacifašizma. Bi ponov-
no uradno odprtje njegove mu-
zejske zbirke na Knežcu, če-
prav v senci očetove, sprožilo
podobni vihar?
BRANE JERANKO
Boris Kidrič in
Rogaška Slatina
(egov sin narodni heroj Boris Kidrič
'2-1953), sekretar in organizator Os-
"dilne fronte, politkomisar Glavnega
%tva slovenskih partizanskih čet ter
'sednik prve slovenske vlade po zlo-
"acifašizma je bil rojen med očeto-
službovanjem na Dunaju. Po izbru-
svetovne vojne je prišel kot dveletni
fz materjo na Knežec. Leta 1918 je
obiskovati slatinsko osnovno šolo,
"o selitve v Ljubljano. S starši je bil
"^je na Knežcu pogosto na počitni-i
'logaško Slatino je po II. svetovni vojni,
'^obiskal že leta 1945. Nazadnje je;
leta 1952, ko so odkrili v zdravi-'
parku spomenik padlim, njega pa
za častnega občana.
Kidričeva domačija na Knežcu nad Rogaško Slatino je bila leta 1990 razglašena za zgodovinski spomenik.
Kidričevi
in Knežec
Veliki slovenski literarni zgodovinar in
soustanovitelj Slovenske akademije zna-
nosti in umetnosti France Kidrič (1880-
1950) je bil rojen v drugem koncu Rogaš-
ke Slatine. Rojstna hiša v Ratanski Vasi,
značilna obsoteljska skromna lesena
kmečka hiša, ni ohranjena.
Med študijem mu je pomagal njegov do-
brotnik, boter Vinko Žurman, lastnik zi-
dane kmečke hiše na Knežcu, z dvajseti-
mi hektarji zemlje. Tako je študent France
preživljal počitnice na Knežcu, saj sta
bila zakonca Žurman brez otrok. Poz-
neje je postal dedič in gospodar velike
kmetije na Knežcu ter se tja vračal iz Ljub-
ljane.
Št. 18 - 3. maj 2002

10
GOSPODARSTVO
Regijsko gospodarstvo i
15 milijardami minusa
Glavni krivec je Elektro Celje - Prihodki in izvoz na predlanski ravni, naložb še manj kot v letu 2000
Gospodarske družbe na
Celjskem so leto 2001 po
treh letih pozitivnega poslo-
vanja sklenile s čisto izgu-
bo vvišini 15,3 milijarde to-
larjev. Razlog za tako slab
poslovni izid je nekaj več
kot 22 milijard tolarjev iz-
gube v Elektni Celje, ki je
moral, tako kot vsa podjet-
ja s področja elektrogospo-
darstva in premogovništva
v državi, oceniti realno
vrednost nepremičnin, stro-
jev in opreme. Če poslovnih
rezultatov Elektra Celje ne
bi upoštevali, bi regijsko
gospodarstvo minulo leto
sklenilo s sedmimi milijar-
dami tolarjev čistega dobič-
ka.
Sicer pa je bila, kot ugo-
tavljajo v celjski podružnici
Agencije RS za plačilni pro-
met, gospodarska slika celj-
ske regije lani približno tak-
šna kot leta 2000. Prihodek,
ki je znašal 679,5 milijarde
tolarjev, je realno ostal na
predlanski ravni, izvoz se je
povečal za manj kot dva od-
stotka, vrednost naložb je
padla, število zaposlenih pa
je skorajda nespremenjeno.
S čistim dobičkom, ki je sku-
paj znašal 18,5 milijarde to-
larjev, je poslovalo 1.759
družb, 757 jih je imelo izgu-
bo, ki je znašala 31,5 mili-
jarde tolarjev, 148 družb pa
je bilo na meji rentabilnosti.
Najbolj uspešna so bila pod-
jetja s področja predeloval-
nih dejavnosti, z dobrimi po-
slovnimi rezultati pa se lah-
ko pohvalijo tudi družbe s po-
dročja trgovine, popravil mo-
tornih vozil in izdelkov ši-
roke porabe.
Nič kaj spodbudno ni, da
je že drugo leto zapored eko-
nomska moč regije padla. De-
lež prihodkov v prihodkih ce-
lotne države je s predlanskih
sedem odstotkov padel na 6,7
odstotka, zmanjšal se je tudi
delež čistega dobička, ki se
je po štirih letih realne rasti
lani zmanjšal in pristal na 5,5
odstotka. Spodbudno pa je,
da se je zmanjšal delež izgub,
ki je s predlanskih 6,8 od-
stotka padel na 4,9 odstot-
ka.
Zreče največ,
Dobrna nič
Celjska regija je lani izvo-
zila za 722,3 milijona dolar-
jev blaga in storitev, kar je
za 1,8 odstotka več kot pred-
lani. Izvoz je rasel počasne-
je kot na ravni države, zato
je tudi delež v izvozu sloven-
skega gospodarstva manjši
kot je bil v letu 2000. Je pa
regija, tako kot že nekaj let
doslej, imela pozitivno zu-
nanjetrgovinsko bilanco. Ob-
seg uvoza je znašal 612,6 mi-
lijona dolarjev in je bil od
predlanskega nižji za 1,7 od-
stotka.
Z izvozom se je lani uk-
varjalo 637 podjetij, kar je
za devet manj kot predlani,
prihodki, ki so jih ustvarili
z izvozom, pa so bili od
predlanskih realno višji za
2,8 odstotka. Po obsegu ce-
lotne izvozne realizacije so
bile tudi lani najmočnejše
gospodarske družbe iz ob-
čine Celje, ki so dosegle sla-
bo tretjino celotne izvozne
realizacije. Sledita občini
Zreče s 15,5 odstotka in Ža-
lec z 12,8 odstotka. Po de-
ležu prihodkov od izvoza v
skupnih prihodkih izstopa-
jo podjetja iz zreške obči-
ne, ki so na tujih trgih v pov-
prečju ustvarila dobri dve
tretjini vseh prihodkov. Naj-
manj so z izvozom zaslužili
v občini Dobje, prav nič pa
na Dobrni.
Konec marca je imelo blo-
kiran žiro račun 387 pod-
jetij z 831 zaposlenimi, pov-
prečni znesek neporavna-
nih obveznosti pa je bil ne-
kaj manj kot 3 milijarde to-
larjev. Neprekinjeno več kot
eno leto ima blokiran račun
231 podjetij.
Izvozniki so lani ustvarili
503 milijarde tolarjev pri-
hodkov, kar je 74,1 odstot-
ka vseh prihodkov regijske-
ga gospodarstva, 13,6 mili-
jarde tolarjev, oziroma 73,8
odstotka vsega čistega dobič-
ka in 27 milijard tolarjev ali
83,3 odstotka vseh izgub. Po
štirih letih poslovanja s po-
zitivnim finančnim učin-
kom se je torej lani položaj
izvoznikov nekoliko poslab-
šal, vendar bi bila slika po-
vsem drugačna, če bi iz po-
datkov izločili že omenjenih
22 milijard tolarjev izgube
štirih podjetij za oskrbo z
elektriko, plinom in vodo.
Brez njih bi izvozniki tudi
preteklo leto zaključili s po-
zitivnim finančnim učin-
kom, in sicer v višini 4,7 mi-
lijard tolarjev.
Predelovalna
dejavnost se
krepi
Dobri dve petini celotne-
ga prihodka regije, več kot
štiri petine vsega izvoza in do-
bro polovico čistega dobič-
ka so ustvarile predelovalne
dejavnosti, ki so lani še ne-
koliko okrepile svoj položaj.
Podjetja, ki zaposlujejo do-
bra polovica vseh delavcev v
regiji, so za več kot 31 od-
stotkov zmanjšala obseg či-
ste izgube, tako da je njihov
finančni učinek spet poziti-
ven. S pozitivnim finančnim
učinkom je poslovala tudi tr-
govina, ki je, prav tako kot
predelovalne dejavnosti, la-
ni izboljšala svoj ekonomski
položaj. Prihodki so bili si-
cer nekoliko manjši kot v le-
tu 2000, vendar je podjetjem
uspelo povečali dobiček in
kar za 60 odstotkov zmanj-
šati izgube, tako da je bil či-
sti dobiček kar štirikrat več-
ji od čiste izgube. Zanimivo
je, da se je v trgovinski de-
javnosti, kamor statisrika
uvršča še popravila motornih
vozil, v zadnjih petih letih za-
radi ostre konkurence števi-
lo podjetij zmanjšalo za več
kot devetdeset.
Najvišjo dodano vrednost
na zaposlenega, ki je v pov-
prečju znašala 6,4 milijo-
na tolarjev, so ustvarili v ob-
čini Laško, najnižjo, ki ni
dosegla niti 2 milijona to-
larjev, pa v občinah Prebold
in Kozje.
Po prihodku je tretja naj-
pomembnejša dejavnost v re-
giji gradbeništvo, ki je ustva-
rilo 7,6 odstotka celotnega
prihodka, 4,2 odstodca čistega
dobička in le slab odstotek
vseh izgub.
Naložbena
aktivnost peša
Zaradi nekoliko slabšega
dolgoročnega finančnega rav-
notežja in likvidnostnih te-
žav se je lani naložbena ak-
tivnost, ki je že v letu 2000
upadla za dobrih 38 odstot-
kov, spet zmanjšala. Podjet-
ja so za naložbe namenila
13,8 milijarde tolarjev, kar
je realno za 6,1 odstotka manj
kot v letu 2000. Naložbena
aktivnost je opešala v večini
občin. V osmih občinah ni-
Bruto plače po občinah
so dosegli niti tretjine vlaganj
iz leta 2000, v Kozjem pa ni
investirala niti ena gospodar-
ska družba.
Skoraj četrtino denarja je
šlo za naložbe v oskrbi z elek-
triko, plinom in vodo. Na
drugem mestu (lani so bile
prve) so predelovalne dejav-
nosti, kjer se je obseg inve-
sticijskih vlaganja realno
zmanjšal za 8,2 odstotka, po-
membnejše mesto pa imajo
še trgovinska dejavnost, fi-
nančno posredništvo in po-
slovne dejavnosti. Najnižjo
stopnjo rasti obsega investi-
cijskih vlaganj so lani zabe-
ležih v kmetijstvu in gostins-
tvu.
Najvišje plače
spet v Laškem
Lani so podjetje porabila
za plače 79,3 milijarde to-
larjev, stroški dela pa so pred-
stavljali 16 odstotkov vseh
stroškov.
Povprečna bruto plača na
zaposlenega je znašala
169.181 tolarjev in je kljub
1,4-odstotni realni rasti za
dobrih deset odstotkov zao-
stajala za republiškim pov-
prečjem. Najslabše so bili
plačani delavci v občinah
Prebold, Tabor, Rogatec in
Kozje, najvišje pov
bruto plače pa so ti
imeli v občini Lasm
v regiji so presegli!
sko povprečje, in to;
odstotka. Nad red
povprečjem so bilej«
v občinah Celje, Št
Zreče.
Če ne upoštevam^
be v elektrogospodi
so lani najvišjo izgi^
zaposlenega imeli'
ni Prebold. Znašalai
milijona tolarjev.
V podjetjih, ki so
izgubo, so znašale pfl|
ne bruto plače 147>
larjev, v podjetjih z|
kom pa 175.573 td
Precejšnja razlika)'
med izvozniki in P"
ki so usmerjena samo
mači trg. Pri prvih J!
šala povprečna bruW
174.672 tolarjev, pri j
pa 155.354 tolarjev.^
gijskim povprečjeHi'
rej imeli plače le v J
jih, ki se ukvarjajo'
zom in ki so poslo^
zaključila z dobičk'*
beni od skupin pa^
pelo dvigniti tudi na<J'
liško povprečje. .
JANJA
Na podlagi zakona o gospodarskih družbah in statuta družbe
CETIS-GRAF, d.d., Celje
direktor sklicuje
8. skupščino delničarjev,
ki bo 3. junija 2002, ob 12. uri, na sedežu družbe
v Celju, Čopova 24, soba štev. 608.
Dnevni red:
1. Otvoritev skupščine, ugotovitev sklepčnosti in imenovanje
organov skupščine
2. Sprememba statuta
3. Uporaba bilančnega dobička za leto 2001
4. Zmanjšanje osnovnega kapitala
5. Določitev sejnine za člane nadzornega sveta
6. Imenovanje revizorja
Pod 1/ se predlog sklepa glasi:
Imenuje se predlagani predsednik skupščine, notar in trije pre-
števale! glasov.
Pod 2/ se predlog sklepa glasi:
Sprejme se predlagana sprememba statuta.
Pod 3/ se predlog sklepa glasi:
Sprejme se predlagana uporaba dobička.
Pod 4/ se predlog sklepa glasi:
Sprejme se predlagano zmanjšanje osnovnega kapitala.
Pod 5/ se predlog sklepa glasi:
Določi se sejnina za člane nadzornega sveta.
Pod 6/ se predlog sklepa glasi:
Imenuje se predlagana revizorska družba.
Predlagatelj sklepov pod zaporedno štev. 6 je nadzorni svet, ostch
lih sklepov pa direktor in nadzorni svet. Če ob prvem sklicu ni
dosežena sklepčnost, se določi ponovno zasedanje skupščine v
istih prostorih za 3. junij 2002 ob 13. uri. Skupščina bo takrat
veljavno odločala ne glede na višino zastopanega kapitala.
Skupščine se lahko udeležijo vsi delničarji, v korist katerih so
delnice delniške družbe na dan 3. junija 2002 vpisane v delniško
knjigo, oziroma njihovi pooblaščenci ali zakoniti zastopniki.
Delničar ali pooblaščenec se lahko udeleži skupščine pod pogo-
jem, da svojo udeležbo pisno prijavi direktorju družbe najkasneje
tri dni pred skupščino. Pooblaščenec mora ob prijavi dostaviti
pooblastilo, če le-to ni shranjeno pri družbi. Gradivo za vse točke
dnevnega reda skupaj s predlogom sprememb statuta je delničar-
jem na vpogled na sedežu družbe vsak delovnik od 3. maja 2002
do 3. junija 2002 med 7.00 in 10.00 uro v pisarni štev. 521.
Direktor
Avgust MAČEK
Št. 18 - 3. maj 2002
GOSPODARSTVO
11
lov hotel z novim lastnikom
v Atomskih toplicah za naložbe več kot 2,5 milijarde tolarjev - Grand hotel za drugačne goste
^ota odprtih vrat so
petek v termalnem
^ualuna v Podčetrt-
u|i letošnjo kopalno
I^Čeprav je park, ki
v samo štirih me-
jjiskalo več kot 105
Ualcev, že doslej ve-
^ prostor z največjo
^racijo vodnih atrak-
jnveniji, so ponudbo
jjtili. Zgradili so ta-
^ovani dvojni torna-
item povečali število
jtez z devet na enajst,
lošnjo sezono so v
ji povečali in izbolj-
i gostinsko ponudbo,
ifedni bližini parka, v
fjatura, pa so opravili
[O prenove. Uredili so
»kamping prostore, na
se je mogoče priklju-
elotno komunalno in-
luro. Za nekaj novo-
oskrbeli tudi v Centru
Rosa, kjer so kot prvi v
ji uvedli tako imeno-
oj masažo za odprav-
seh težav, ki izhajajo
Sega načina dela. Za vse
žbe so porabili okrog
Ijonov tolarjev,
i smo obljubili, da bo-
obiskovalce Aqualune
[to pripravili nekaj no-
etos sta to dva toboga-
prihodnje kopalne se-
i bomo vodne površi-
h imamo premalo, po-
pravi direktor Atomskih toplic
Zdravko Počivalšek. Pogod-
bo za izdelavo projektov so že
podpisali, bazen z gostinskim
objektom in garderobami pa
bodo začeli graditi že poleti.
Naložbo ocenjujejo na 250 mi-
lijonov tolarjev.
V Atomskih toplicah pra-
vijo, da ne bi imeli nič pro-
ti, če bi Moravske toplice,
ki združujejo zdravilišča na
območju severovzhodne
Slovenije, kupile tudi njih,
saj sta si poslovni filozofiji
obeh podjetij zelo blizu.
Več kot 2 milijardi tolar-
jev pa bodo v Atomskih to-
plicah, kjer so aprila kot tretje
zdravilišče v Sloveniji prido-
bili certifikat kakovosti po
standardih ISO 9001/2000,
namenili za naložbe v nasled-
njih treh letih. Blizu 800 mi-
lijonov tolarjev bodo vložili
v posodobitev in razširitev ba-
zenskega kompleksa Terma-
lije, ki bo po prenovi lahko
na dan sprejel do 1.500 ko-
palcev. Največji zalogaj bo
gradnja Grand hotela Olimia
s 300 posteljami. Hotel bo
imel tudi kongresne dvora-
ne, ker želijo, da bi privabil
nekoliko drugačno struktu-
ro gostov od sedanje, pa-raz-
mišljajo celo o manjši igral-
nici. Nov hotel, ki ga bodo
postavili med hoteloma Breza
Termalni park Aqualuna je lani obiskalo 105 tisoč ljudi. Letošnja kopalna sezona se je začela pred enim tednom.
in Rosa, bo stal najmanj 1,5
milijarde tolarjev, po bese-
dah direktorja toplic pa se
bodo naložbe najverjetneje
lotili skupaj s partnerjem.
Bo to morda že novi solast-
nik zdravilišča, Zdravko Po-
čivalšek še ni mogel povedati.
V Slovenskih železnicah so se
namreč po objavi razpisa, v ka-
terem so ponudili v odkup svoj
28-odstotni lastniški delež v
Atomskih toplicah, pogreznili
v globok molk, tako da o mo-
rebitnih ponudbah ne vedo ni-
česar niti v Podčetrtku. Zato
je bolj verjetno, da bo novega
strateškega partnerja »pripe-
ljal« tretji največji lastnik zdra-
vilišča, sklad tveganega kapi-
tala Slovenian Developement
Capital Found. Počivalšek je
povedal, da sklad, ki je v ve-
činski lasti EBRD, že nekaj časa
skupaj z njimi išče primerne-
ga kandidata v tujini.
JANJA INTIHAR
Foto: GREGOR KATIC
Najprej minister« nato še Evropa
Delavci celjskega Gradisa pisali odprto pismo ministru za delo - Predsednici uprave Lidiji Žagar očitajo
samovoljno in nezakonito ravnanje
etnajst delavcev celj-
Gradisa, ki že tri me-
luskušajo prepričati
fo podjetja, da Jih ne-
lito meče na cesto, je
btkim naslovilo od-
ismo tudi na ministrs-
delo, družino in so-
zadeve, V njem mi-
Vlada Dimovskega
^jo, da jim predsed-
'Prave podjetja Lidija
s samovoljnim in ne-
litim ravnanjem kra-
'fljno človekovo pra-
lodela.
'vci (večina je delala
"lih službah) so25.ja-
dobili sklepe o zača-
^nju in se nanje pri-
l^edsednica uprave Li-
igar je sklepe 6. fe-
P razveljavila in delav-
cem še istega dne izdala
odredbe o obveznem koriš-
čenju večjega dela letnih do-
pustov. Zaradi nezakonito-
sti je pritožbena komisija 5.
marca odredbe v celoti raz-
veljavila, Žagarjev! pa nalo-
žila, da delavce pokliče na
delo. Ker predsednica upra-
ve tega ni storila, so delavci
sami 6. marca prišli v služ-
bo, vendar jim dela niso do-
volili opravljati. Vse do 21.
marca, ko jim je Žagarjeva
spet izdala sklepe o zača-
snem prenehanju potreb po
delu, so morali sedeti v sej-
ni sobi. Delavci so se spet
pritožili in komisija za pri-
tožbe jim je 4. aprila spet
ugodila. Vendar jih predsed-
nica uprave tudi tokrat ni po-
zvala na delo, ampak je sklep
komisije razveljavila, njiho-
ve ugovore pa zavrnila kot
neutemeljene.
Delavci so o dogajanju v
podjetju ves čas obveščali de-
lovno inšpekcijo v Celju in
območno organizacijo svo-
bodnega sindikata, Lidijo Ža-
gar pa so celo kazensko ova-
dili. Na delovni inšpekciji so
jim pojasnili, da so sklepi pri-
tožbene komisije dokončni
in da jih uprava družbe ne
more razveljaviti ter jih na-
potili nazaj na delo. To so 22.
aprila tudi storili, vendar de-
lati spet niso smeli. Dan ka-
sneje jim je predsednica upra-
ve preko svojega pooblaščen-
ca sporočila, da sklepa ko-
misije za pritožbe ne bo iz-
vršila in da jih zagotovo ne
bo pozvala na delo.
Obupani delavci, ki so se
na ministra za delo obrnili
zato, ker pod njegovo mi-
nistrstvo sodi tudi inšpek-
torat za delo, pisno pa so
poslali v vednost tudi dru-
gim ustanovam, od javnega
tožilstva do urada varuha
človekovih pravic, se zdaj
sprašujejo, kdo bo prepre-
čil samovoljno in nezako-
nito ravnanje predsednice
uprave Lidije Žagar. Če te-
ga ne bodo mogli delovna
inšpekcija, tožilstvo, sindi-
kat in varuh človekovih pra-
vic, če ne bo zalegel niti pri-
tisk medijev, bodo zaščito
očitno morali poiskati na
evropskem sodišču za člo-
vekove pravice.
In kaj na vse pritožbe in
opozorila delavcev pravijo
v upravi podjetja? Kot je po-
vedal pooblaščenec uprave
Boris Grivič, so prepriča-
ni, da so celotni postopek
vodili v skladu z zakonodajo
in da pri tem niso naredili
nič takšnega, zaradi česar
bi morali kazensko odgovar-
jari. V teh dneh bodo do-
končali program reševanja
presežnih delavcev, kar po-
meni, da naj bi devetnajst
delavcev kmalu dobilo tu-
di sklepe o odpovedi delov-
nega razmerja.
JANJA INTIHAR
Dividende v Cetisu,
Cinkarni in Etoiu
Tri uspešna celjska pod-
jetja so za konec maja skli-
cala skupščine, na katerih
bodo delničarji odločali o
delitvi dobička.
V Cetisu dividend niso iz-
plačali že pet let, uprava pod-
jetja pa tokrat predlaga, da
bi med lastnike razdelili 88
milijonov tolarjev bilančne-
ga dobička, ki v celoti zna-
ša 135,7 milijona tolarjev.
Bruto dividenda na delnico
bi znašala 440 tolarjev. V
Cinkarni, kjer znaša bilančni
dobiček dobre 2,8 milijar-
de tolarjev, uprava in nad-
zorni svet predlagata, da bi
med delničarje ter člane
nadzornega sveta in uprave
razdelili nekaj več kot 420
milijonov tolarjev. Delničarji
bi dobili 407 milijonov to-
larjev, oziroma 500 tolarjev
bruto na delnico, člani upra-
ve in nadzornega sveta pa bi
si razdelili nekaj manj kot
13,5 milijona tolarjev. Na-
grado iz dobička bi dobili v
obliki delnic. Lastniki Cin-
karne bodo na skupščini ime-
novali tudi nov nadzorni
svet.
Tako kot že vsa leta do-
slej bodo dividende dobili
tudi delničarji Etola. Upra-
va podjetja predlaga, da bi
za dividende, ki bi znašale
1.000 tolarjev bruto, pora-
bili 226 milijonov tolarjev
bilančnega dobička, nekaj
manj kot 36,4 milijona to-
larjev dobička pa namenili
za nagrado upravi in nadzor-
nemu svetu. Na skupščini,
ki bo 27. maja, bodo odlo-
čali tudi o tem, da več kot
352 milijonov tolarjev bi-
lančnega dobička uporabi-
jo za oblikovanje sklada last-
nih delnic. Preostanek do-
bička iz leta 2001 v višini
203,6 milijona tolarjev bi os-
tal nerazporejen. JI
Koristno združenje
'"'larsko interesno združenje Dravinjske doline je lani ustvarilo dobrih 40 mili-
^^olarjev letnega prihodka z delom na projektih oživljanja kulturne dediščine,
^Ija, turistično informacijskega centra, trženja in promocije.
^lov združenja se je prejšnji teden sestalo že na svoji 6. skupščini in potrdilo poslov-,
^■^očilo in program dela, ki ga je pripravila uprava. Delo bodo tudi v prihodnjej
^ovali pri promocijsko trženjskih aktivnostih, še naprej pa bo v delo vključen turi-|
" informacijski center. V razpravi so nosilci turistične dejavnosti, med katerimij
wta Jelen in Zlati grič, izpostavili zahtevno delo na področju turizma in potrebo po|
^■lo usposobljenih kadrih. Zbrani so se strinjali, da je tudi v prihodnje potrebnoj
iJ^ili pomoč občine Slovenske Konjice, ki delovanje združenja večinsko financira.]
J'ost dela GIZ Dravinjske doline je izražena prav v kombinaciji zasebnega, javnega in ■
^§3 interesa, poudarjajo. MBP
Št. 18 - 3. maj 2002
Ogledalo po
novem
Ogledalo, glasilo Občine
Vojnik, je v občini opravilo
veliko in koristno poslanstvo.
27 številk informacij o doga-
janju v občini je izšlo v zad-
njih osmih letih delovanja
Občine Vojnik.
Zakaj tokrat drugače?
Ankete, ki so jih o obvešče-
nosti v Občini Vojnik naroči-
li različni naročniki, govori-
jo, da naši občani, kljub stal-
nemu in različnemu obveš-
čanju, slabo poznajo delo svoje
občinske uprave, ne preveč dn-
bro delo občinskega sveta in
v zadnjem času nič boljše de-
lovanje informacijske pisar-
ne upravne enote.
Občani so prav tako ugo-
tavljaU, da so nekatere no-
vice v občinskem glasilu sta-
re, saj je Ogledalo izhajalo
vsake tri mesece. Tudi sami
smo ugotavljali in ankete ka-
žejo, da naše delo slabo poz-
na širša celjska regija.
Zato se nam je zdelo vred-
no razmisliti o ponudbi No-
vega tednika in Radia Celje,
ki sta ponudila, da bi Ogle-
dalo poslej izhajalo vsak me-
sec v sklopu nam vsem dobro
znanega časopisa Novi ted-
nik, ki je tokrat pred vami.
Ob teh podatkih o obvešče-
nosti v Občini Vojnik so dolo-
čene zahteve o spremembah
pri obveščanju želeli tudi ob-
činski svetniki, ki so trdili da
premalo povemo o svojem de-
lu in o delovanju občine.
V občinski upravi smo sto-
rili vse, da bi bili z novim
načinom obveščanja zado-
voljni, da bi novice prišle hi-
treje do vas, saj računamo,
da bo Ogledalo redna meseč-
na priloga Novega tednika.
Pomembna novost je tudi
ta, da bodo nam in vam, ki
steze do sedaj neverjetno mar-
ljivo pisali v časopis, poma-
gali tudi poklicni novinarji.
Drugače pa se bomo potru-
dili, da se boste tudi v pri-
hodnje našli na straneh malo
drugačnega časopisa, ki je
vsem nam veliko pomenil.
Oglasite se nam, če boste z
novim načinom informiranja
zadovoljni in nam dodajte še
kakšne pozitivne predloge.
BENO PODERGAJS,
župan Občine Vojnik
Kratenje
Hudinje
Hudinja je izrazito hu-
dourniška reka, kar se je
že nekajkrat pokazalo ob
hudih poplavah, nazadnje
pa novembra leta 1998, ko
je bil poplavljen precejšen
del Vojnika ter skoraj celo-
ten Arclin, Zato je PUV pred
dvema letoma pripravil štu-
dijo za sanacijo struge Hu-
dinje od Višnje do Škofje va-
si, s katero bi povečali po-
plavno varnost.
Študija predvideva obsež-
ne posege, ki bodo veliko stali,
zato njeno uresničevanje po-
teka v več korakih. Doslej so
nad brvjo na desnem bregu
reke izdelali zemeljski nasip,
levega pa so utrdili s kamni-
tim in betonskim zidom. V
načrtu je še zemeljski nasip
na levem bregu Hudinje z za-
ključkom na cesto Vojnik-Viš-
nja vas in izdelava AB zidov
ob stanovanjski hiši, med brvjo
in novim mostom bodo reč-
no strugo razširili in zavaro-
vali s kamnitim in betonskim
zidom, pod novim mostom
bodo oba bregova utrdili z ze-
meljskim nasipom, levi se bo
iztekel na cesto Celje-Vojnik,
na desnem bregu pa ga bodo
zaključili z zajčjim nasipom,
tako da razlita voda ne bo
ogrožala naselja.
Pri načrtovanju ukrepov so
skušali v največji meri ohra-
niti poplavna območja, ki
sprejmejo odvečno količino
vode, ogrožena naselja pa bo-
do zavarovana z lokalnimi na-
sipi. Na ta način bo poplav-
na varnost precej večja, hkrati
pa negativni učinki naraslih
voda ne bodo le »odplavlje-
ni« na nizvodna območja,
Največ o finančnih
zadevah
Občinski svet v Vojniku
je na zadnji redni seji obrav-
naval kar nekaj za občino
pomembnih zadev.
Tako je sprejel nekatere
spremembe in dopolnitve od-
loka o LTO, potrebne zaradi
prenehanja soustanoviteljs-
tva občine Dobrna. Svetnike
je predvsem zanimalo pred-
videno 20-odstotno sofinan-
ciranje vojniške občine, pri
čemer so izvedeli, da se de-
lež usklajuje vsako leto spro-
ti.
Svetniki so prav tako spre-
jeh nove ekonomske cene v
vrtcu, vendar kljub temu opo-
zorili, da je najvišja ekonom-
ska cena (60.033,00 SIT) po
otroku zelo visoka. Vrtcu so
zato predlagali racionalno za-
poslovanje.
Potem so sprejeli še za-
ključni račun občine za pre-
teklo leto ter predlog odlo-
ka o rebalansu občinskega
proračuna za leto 2002. Sle-
dila je odločitev občinske-
ga sveta o znižanju prodaj-
ne cene za graščino Tabor na
vsaj 40 milijonov tolarjev
(skupaj s funkcionalnim
zemljiščem), saj je občina
vložila v obnovo že velika
sredstva.
Med pomembnejšimi toč-
kami je bila informacija o
nakupu zemljišč za obrtno
cono Arclin. Svetniki so iz-
vedeh, da natančne površi-
ne parcel in njihovo lastniš-
tvo v naravi ni znano. Opre-
delili so se, da je pred naku-
pom treba vedeti, kaj dejan-
sko lahko kupi občina, po-
trebna je parcelacija zemljišč
ter potem opredelitev o na-
kupu ter po kakšni ceni.
Na dnevnem redu seje je
bila prav tako potrditev
predlaganih najemnin za
grobne prostore. Svetniki o
predlogu niso glasovali,
predlagali so naj predlaga-
no povišanje obravnavajo še
sveti KS Frankolovo in KS
Nova Cerkev.
Kako poznamo našo občino?
Sevemo od Nove Cerkve pro-
ti Vitanju stoji na rahli vzpeti-
ni mogočen dvorec, katerega
začetki segajo v leto 1404, ko
je dvor obsegal 12 kmetij, dve
hiši in pet vinogradov. Kot krš-
ki fevd so ga dobili Popel Vi-
tanjski, Ivan Slovenjgraški in
njegov brat Kunz Winter. Ne-
kaj let kasneje ga pridobil v
svojo last Henrik Vitanjski in
za njim Sigmund Sobriacher
Mnogo pomembnih plemiških
družin se je zamenjalo na graš-
čini (Kienbergerji, Altenhau-
si, Schrotti, Freierbergi, Die-
nersbergi...)
Danes je historična graš-
čina in razsežen park s tera-
sami ob njej izjemen primer
celote, ki nadvladuje lokal-
no okolje in prerašča vzo-
rec življenja 19. stoletja. Pri
stavbni gmoti je poudarje-
no stanovanjsko jedro z iz-
stopajočim stolpom pred
pročeljem, z obzidanim dvo-
riščem s pomožnimi poslop-
ji in kapelo. Kot celota je
graščina izjemna ne le za Šta-
jersko, ampak širšo okoli-
co.
Kako se imenuje dvor in v
katerem naselju se nahaja?
Rešitev iz prejšnje
številke:
Odgovori na zastavljena
vprašanja v prejšnji številki
Ogledalo so:
- Kuzmanova kašča v Pol-
žah
- Naselje Kapla pri Višnji
vasi
- Dedni vrh
Prejeli smo devet pravilnih
odgovorov. Izžrebana je bila
Nika Vrbič, Celjska cesta 16,
3212 Vojnik, ki prejme na-
grado.
ALENKA VODONČNIK
Proračun za
leto 2002
Občinski svet je na decem-
brski seji sprejel proračun za
leto 2002. Skupna višina pri-
hodkov znaša 832,3 mio sit,
od tega je 636,3 mio sit pri-
hodkov iz primerne pora-
be, v kateri zagotovimo 367,9
mio sit z lastnimi prihodki
občine, razliko pa nam za-
gotavlja država s finančno
izravnavo. Ministrstvo za fi-
nance je za leto 2002 dolo-
čilo znesek primerne pora-
be na prebivalca v višini
79,340 sit (7,8 % več kot v
letu 2001). Znesek primer-
ne porabe na prebivalca za
leto 2002 se je na podlagi ra-
sti cen življenjskih potrebš-
čin v višini 6,4% povečal na
78.307 tolarjev Dodatek v vi-
šini 1.033 sit je namenjen po-
krivanju obveznosti na po-
dročju osnovnega šolstva -
šolskih prevozov in področ-
ju predšolske vzgoje.
Znesek primerne porabe
se korigira skladno s količ-
nikom, ki vsebuje odstopa-
nja občinskih pokazateljev
(število prebivalcev mlajših
od 15 let in starejših od 65
let, površino občine in dol-
žino lokalnih cest) v primer-
javi s povprečjem države.
Upoštevaje te kriterije zna-
ša znesek primerne porabe
za občino Vojnik 78.272 sit.
Izvirni prihodki v višini
196 mio sit, s katerimi za-
gotavljamo razpoložljiva
sredstva za investicije, so
planirani v največji meri s
prodajo nepremičnin, del
katerih je bil predviden že v
letu 2001. Pomembnejši de-
lež predstavlja tudi prispe-
vek od urejanja stavbnih
zemljišč, prispevek stano-
vanjskega sklada in zaključni
delež sofinanciranja občanov
pri izgradnji vodovodnega
omrežja v Frankolovem.
Proračunska poraba pred-
videva v letu 2002 33 % sred-
stev med planiranimi od-
hodki za investicije.
Glavne investicijske na-
ložbe v tem letu so po po-
dročjih sledeče:
- občinsko premoženje:
dokončno plačilo že oprav-
ljene obnove poslovne stav-
be za delovanje občinske
uprave in upravne enote na
Keršovi ul.8, ureditev mr-
liške vežice v Vojniku in raz-
širitev pokopališča v Novi
Cerkvi, delna ureditev kul-
turne dvorane pri gasilskem
domu v Novi Cerkvi, ure-
ditev poslovno-stanovanjske
stavbe v Novi Cerkvi 22, sa-
nacija strehe v Verpg
in ureditev dvorane v
bi Mercatorja;      i
- komunala: velg
sredstev je namenja
asfaltiranje cest (por^
obveznosti za dela, kij
izvedena v letu 200]
gradnja pločnika v Vi^
si, nadaljuje se z izgi
vodovoda v Frankolo
parkirnega prostora p
šti v Vojniku ter kanal
je v Arclinu;
- družbene dejavj
projekti za prizidek ko
ni šoli Vojnik in Fran
vo, ureditev podstrešja
cu Mavrica, sofinand
obnove kulturne dedii
ureditev društvenega
štora v Knjžnici Vojni
Dobro je vedeti, da
vedba navedenih investi
zana na zgoraj naveden
lizacijo izvirnih priho
V proračunu je takoi
njenih 78 mio sit za o
nošolsko izobraževanj
znaša 9% proračuna
mio sit (16,3% prora
za predšolsko vzgojo, S
sit (6,1% proračuna):
cialo, 14,3 mio sit (
proračuna) za zdrav«
varstvo, 17 mio sit (2*
računa) za kulturo, 7,
(0,9% proračuna) sit za
0,5 mio sit (0,06% pt
na) za izobraževanje,'
sit (5,5% proračuna)
vesticije v družbene:
nosti, 78,5 mio sit (
proračuna) za skupng
nalno rabo, 138,5 |
(16,6% proračuna) n
sticije v komunalo, II
sit (1,42% proračuna)!
Janje prostora, 70 n
(8,4% proračuna) za
gospodarstvo in posl. J
re, 18,8 mio sit (2,39
računa) za požarno v;
in civilno zaščito, 26,
sit (3,2 % proračun
kmetijstvo in 20,3 n
(2,4 % proračuna) za{
darstvo s turizmom,
stroškov za delovanje!
ske uprave, občinske^
ta, krajevnih skupnos
litičnih strank, izdaje
pisa Ogledalo, pron
občine, ki so predvi(
višini 109,6 mio sit
proračuna), je v tem
čunu na novo predvi
2,3 mio sit (0,3 % pr(
na) za zagotovitev ma
nih pogojev za delo
upravne enote in 5 (
proračuna) mio sit za <
ske volitve.
Kmetijske sub venci
18. aprila so v Uradnem listu izšle uredbe, ki do'^
postopke za uveljavljanje letošnjih subvencij v kmet'F
Ker je izpolnjevanje obrazcev dokaj zahtevno, so kni^
svetovalci pripravili inštruktaže, s katerimi si bodo 1^
olajšali delo ter skrajšali čas čakanja za kontrolo v\of
inštruktažo morajo prinesti predtiskane obrazce, Če J''
do do takrat že prejeli. 6. maja ob 9. in ob 16, uri
štruktaža v predavalnici Kmetijsko gozdarskega ^
da Celje (bivše Prevozništvo).
Št. 18 - 3. maj 2002
[Vsestranski mož iz Ivence
L Francija Korošca je
Lro v Vojniku tesno
Lno. Pevca, igralca in
[fja iz Ivence, dobitni-
Gallusovih in Lin-
uve značke slovenski
[jki poznajo tudi kot
ličnega vodiča,
fošec je začel delovati
]iŠkem Kulturno-umet-
m društvu France Pre-
ipred dobrimi tremi de-
iji. Njegova nekdanja
Ijica ga je navdušila za
jI kmalu je igral v več
jtavah. Po končanem se-
iju za režijo je začel v
Iti še režirati. Goldoni-
Krčmarica Mirandolina
govi režiji je postala odr-
spešiiica, s katero so kar
jstkrat gostovali zunaj
ičega kraja ter sodelo-
ja reviji dramskih sku-
zadnjem obdobju daje
luost zborovski pesmi,
s mineva 25. leto, od-
f pevec Moškega pev-
azbora France Prešeren,
fetku pod taktirko To-
Volaska. Gre za zbor.
Franci Korošec iz Ivence. Pevec,
igralec, režiser in turistični vodič.
ki deluje že blizu sedem de-
setletij, vse od časa med sve-
tovnima vojnama. Zadnje ča-
se uspešno pod vodstvom
Emilije Kladnik-Sorčan. Us-
pešno tudi zato, ker je bil v
zboru zadnjih osem let pred-
sednik Franci Korošec, vse
do lani, ko zaradi številnih
obveznosti ni več zmogel. Kot
predsednik je skrbel za or-
ganizacijo vaj, za pripravlja-
nje programa in pesmi, or-
ganiziranje vseh nastopov ter
zborovske finance. Ob 60-
letnico zbora so za Radio Ce-
lje posneli pet skladb, kar
je pozneje rodilo zborovo
kaseto in zgoščenko.
Vaje imajo dvakrat na te-
den, na začetku ter ob kon-
cu sezone manj. Franci Ko-
rošec nastopa s »Prešerno-
vim« zborom na vseh prire-
ditvah v domačem kraju, na
vsakoletni medobmočni re-
viji v Celju, po domovih os-
tarelih, kjer bivajo vojniški
občani, po drugih štajerskih
krajih ter na partizanskih slo-
vesnostih na avstrijskem Ko-
roškem. Prihodnje leto bo
prejel za zvestobo zborovski
glasbi že zlato Gallusovo od-
ličje.
V domačem kulturno-
umetniškem društvu je že
opravljal funkciji predsed-
nika in podpredsednika, že
nekaj let pa je član območ-
nega predsedstva zveze kul-
turnih društev v Celju. Po-
leg svoje redne službe v celj-
ski srednji šoli za gostins-
tvo in turizem, kjer je za-
poslen enajsto leto. Tam de-
la kot organizator delovne
prakse ter tudi poučuje. Za
obvezno prakso dijakov
sklepa pogodbe ter jih na-
poti v gostinska ter turistič-
na podjetja in agencije. Prav
tako vodi evidence ter nad-
zor nad opravljanjem prak-
se. Tako sodeluje z več kot
120 podjetji iz vse regije. Za
bodoče gostince je za prak-
so na voljo dovolj mest, za
turistične tehnike jih obča-
sno manjka.
Pri vsem skupaj pozna Fran-
cija Korošca zelo veliko lju-
di, od blizu in daleč. Tudi za-
radi njegovega dela turistič-
nega vodiča v različne konce
Evrope. Dela kot zunanji so-
delavec turističnih agencij
Kompas in Dober dan, doslej
pa je svojim skupinam pred-
stavil Italijo, Avstrijo, Nem-
čijo, Češko, Madžarsko, Fran-
cijo, Španijo ter balkanske dr-
žave. Vse svoje obveznosti sku-
ša urediti tako, da njegova dru-
žina zaradi odsotnosti ni po-
sebej prikrajšana. Še posebej
zadnje mesece, ko se veseli
vnučke Maruše.
Uspešni košarkarji ITEO Abeceda
člani KK Vojnik so prejšnji mesec zaključili tekmovanje v tretji
slovenski košarkarski ligi. Tudi letošnjo sezono ocenjujejo kot us-
pešno, saj se jim je v rednem delu tekmovanja zopet uspelo uvrsti-
ti v kvalifikacije za vstop v drugo slovensko ligo. Tudi v kvalifikaci-
jah niso igrali stranske vloge, saj so premagali večnega tekmeca
Pivovarno Haler iz Podčetrtka. Njihova največja težava je prostor-
ska stiska in neugoden urnik treningov v šolski telovadnici. (BO)
Praznično leto vojniških upokojencev
Društvo upokojencev Vojnik, ki bo praznovalo julija 50-letnico
obstoja, je pripravilo načrt dela v letošnjem letu. Ta vključuje pro-
gram izletov, prireditve ter družabna in ostala srečanja. Prvo dru-
žabno srečanje je bilo februarja, ko je bilo pustovanje nad Zreča-
mi. Ob jedači, dobri kapljici in veseli glasbi je trajala zabava pozno
v noč. Sicer pa dmštvo sporoča članom, da so tudi letos uradne ure
v istem času, vsako sredo in petek med 9. in 12. uro. (IR)
Najboljši v Sloveniji
Denis Srebot, član smučar-
skega kluba Unior Celje, je smu-
čarsko sezono odlično zaklju-
čil, saj je dosegel v kategoriji sta-
rejših dečkov v Sloveniji skup-
no 1. mesto. Mladi Frankolov-
čan je svojo smučarsko pot v
omenjenem klubu začel pri še-
stih letih. Letos je bil tudi dr-
žavni prvak v veleslalomu in su-
per G, tako da je sezono zaklju-
čil na prvem mestu v regiji in
državi. Denis je dijak športne-
ga oddelka I. gimnazije v Celju
ter bo v naslednjem letu odšel
v kategorijo mladincev. (DS)
Občina Vojnik objavlja
JAVNO OBRAVNAVO
o osnutku sprememb in dopolnitev prostorskih sestavin
dolgoročnega plana Občine Celje za obdobje od leta 1986
do leta 2000 in Srednjeročnega družbenega plana Občine
Celje za obdobje od leta 1986 do leta 1990 za območje Ob-
čine Vojnik - prostorski plan Občine Vojnik.
Javne obravnave o osnutku Prostorskega plana Občine Voj-
nik bodo:
- 7. maja ob 19. uri na sedežu KS Nova Cerkev, Nova
Cerkev 22.
- 8. maja ob 17. uri v sejni sobi KS Frankolovo, Stjažica 2,
Frankolovo.
Zaključna javna obravnava 9. maja ob 18. uri v sejni
sobi Občine Vojnik, Keršova 8, Vojnik, za KS Vojnik.
'Jaučill so se plavati
snovna šola Frankolovo že nekaj let zapored organi-«
Iv skladu s programom šole plavalni tečaj za drugo-
e, ki je bil v bazenu Golovec v Celju. Tečaj je bi^
iniziran v sodelovanju s Športno zvezo in Občino Voj-|
Ob zaključku tečaja so si starši lahko ogledali, kakoj
oliko so učenci napredovali pri plavanju. Učenci so bil»
'navdušeni, saj so bili vsi zelo uspešni pri plavanju.
Junija
novo
vozilo
Na 71. gasilskem občnem
zboru v Socki so povedali, da
načrtujejo za letos poleg stal-
nega izobraževanja in tekmo-
vanj izvedbo toplotne izolaci-
je in sanacijo strehe gasilske-
ga doma, ureditev ogrevanja
garaž, lesenega dela paviljona
in vetrolova v dvorani. Prav ta-
ko želijo dokončno opremiti
lani nabavljeno gasilsko vozi-
lo GVC 16/50. Največja nalož-
ba bo gotovo nabava novega
orodnega vozila GVV-l. Vozi-
lo z nadgradnjo je vredno 16
milijonov tolarjev. Predvide-
ni slavnostni prevzem bo 8. ju-
nija. (SK)
PRIREDITVE V
MAJU:
Nedelja, 5. maja, ob 10. uri
FLOR JANOVA NEDEUA
Florjanova cerkev, Vojnik
Organizator: PGD Vojnik
Nedelja, 5. maja, ob IZ uri
KONCERT MPZ PDA.
Bezenšek Frankolovo, gost je
Moški komorni zbor iz Celja
Cerkev Sv. Trojice na Gojki
Organizator: PD A. Bezenšek,
Frankolovo
Sobota, 11, maja, ob 19. uri
KONCERT OB 30-LETNICI
DELOVANJA MOŠKEGA
PEVSKEGA ZBORA NOVA
CERKEV
Dvorana gasilskega dom
Nova Cerkev
Organizator: Moški pevski
zbor Nova Cerkev
Sreda, 15. maja, v večernih
urah
CELOVEČERNI KONCERT
MOŠKEGA PEVSKEGA
ZBORA VOJNIK
Dom oskrbovancev Slovenske
Konjice
Nedelja, 19. maja, ob 18. uri
KOMEDIJA »GOSPOD GRE
NA LOV« Študentska skupina
iz FŠD Ljubljana
Telovadnica OŠ Frankolovo
Organizator: Prosvemo
društvo A. Bezenšek,
Frankolovo
Petek, 24. maja, ob 19. mi
PREMIERA KOMEDUE
»MAMA JE DVAKRAT
UMRLA« Vinka Moderndor-
ferja v režiji Marjana Pušavca
in v izvedbi dramske skupine
KUD Vojnik.
Kulturni dom Vojnik
Organizator: KUD Vojnik
Vodni curki za 70-letnico
Frankolovo je pri-
šlo svoj 56. občni zbor.
Poročilu o lani opravlje-
"delu so podelili priz-
'ia in odlikovanja. Med
''bliškimi nagrajenci sta
^^la gasilsko plamenico
stopnje Ivan Vražič in
'^Muzel ter gasilsko od-
''^'anje II. stopnje Jože
^orc.
' okviru letošnje čistilne ak-
•so člani PGD Frankolovo
potočno strugo ob ga-
'l^^m domu. Uredili so bre-
't> ju utrdili s kamenjem
predili še del škarpe. Za
')|iček so z vodnimi curki
^li asfaltne površine v
gasilskega doma.
.^silci se vselej spomnijo
J Svojih starejših članov.
So z županom Benom
^rgajsom obiskali Jože-
Urejanje brežine ob gasilskem domu.
ta Gregorca, ki je slavil 70-
letnico. V počastitev praporš-
čaka in enega najstarejših ak-
tivnih članov društva so pred
njegovo rojstno hišo obele-
žili njegov jubilej z vodno slo-
vensko trobojnico in vodni-
mi curki ter ga obdarovali. V
soboto, 15. junija, pa pri-
pravljajo družabno srečanje
gasilskih društev, skupaj s
tekmovanjem, ki bo pred do-
mačo graščino. Po tekmova-
nju bo nadaljevanje srečanja
v gasilskem domu, z ansamb-
lom Slovenski zvoki.
Št. 18 - 3. maj 2002
Blagoslovitev Ravnakovega križa
Sredi aprila je bil pri Ravnakovih v Lipi nad Frankolovem po-
stavljen križ v zahvalo, da je družina Ravnak uspešno prestala
vse preizkušnje ter zmogla vsa bremena, ki jih je življenje naloži-
lo na ramena posameznim družinskim članom. Stal bo kot proš-
nja Bogu, da še naprej bdi nad njimi in jih vodi skozi življenje.
14
NASI KRAJI IN LJUDJE
NOVI
Kritično o
proračunu
Predlog rebalansa občinskega proračuna predvideva
skoraj 483 milijonov primanjkljaja
Predlog rebalansa prora-
čuna Mestne občine Celje,
ki so ga v prvi obravnavi
svetniki MOC obravnavali
minuli četrtek, je sprožil
burne razprave. Večina ob-
činskih odborov, ki ga je
obravnavala, je sicer poz-
dravila njegovo investicij-
sko naravnanost, vsi pa
vendar niso mislili tako.
Predlog rebalansa je pred-
stavila Danica Doberšek in
opozorila, da izhaja iz pro-
računa za leto 2001 in zaključ-
nega računa, predvideva pa
povečanje prihodkov za do-
bro milijardo tolarjev (sku-
paj 8 milijard) in povečanje
odhodkov za 1,4 milijarde
(na 9,5 milijarde sit). Naj-
več sprememb je pri odpla-
čilu dolga JP Energetiki, pri
podražitvah obnove Trga
Celjskih knezov, pri urejanju
stavbnih zemljišč, zlasti ob-
močja stare Cinkarne, nada-
ljevanju naložb v šolstvu in
novih naložbah, med kateri-
mi je zlasti gradnja bazena v
osnovni šoli Glazija.
Dr. Eržen, ki vodi odbor
za okolje in prostor, je opo-
zoril, da ni sprejemljiv na-
čin dela, ko se najprej nekaj
naredi, potem pa svetniki za
nazaj sprejemajo rebalanse
proračuna. Opozoril je še na
slab odnos do odplačila dol-
ga Energetiki, na sporno grad-
njo bazena v OŠ Glazija, ki
je regijska, na predrage no-
ve celjske bisere in zahteval
še del sredstev iz proračuna
za ugotavljanje prisotnosti
strupenih kovin v pridelkih
s Teharij. Svetnika Krivec in
Bučer sta negodovala zaradi
premalo pozornosti, ki jo pro-
račun namenja protipoplav-
ni varnosti, zlasti oster je bil
slednji, ki je opozoril, da se
občina z najemanjem kredi-
tov in prodajo premoženja iz-
črpava, čakajo pa nas še nuj-
ne naložbe v usposobitev dveh
šol za prehod na devetletko.
Občina zamuja pri pripravi
prostorske dokumentacije,
premalo je denarja za ljubi-
teljsko kulturo, nič ni zasle-
diti za sanacijo Kumrovega
plazu, ki si jo občina in dr-
žava »podajata«, najbolj pa
ga je razjezila obnova trga,
ki naj bi po prvotnem skle-
pu stala 40, po prvič poprav-
ljenem 65, po tretjič poprav-
ljenem 105 milijonov tolar-
jev, zdaj pa govorijo že o 145
milijonih. Svetnik Alujevič
je opozoril, da festival Po-
letje v Celju, knežjem me-
stu pač ne more živeti od
drobtinic in da, če ga hoče-
mo imeti, moramo vanj tu-
di več vložiti.
Svetniki so prvič zahteva-
li tudi pisne odgovore na svoje
pripombe, nato pa s sklepom,
da je treba pripombe iz raz-
prave v čim večji meri vklju-
čiti v predlog rebalansa, te-
ga pospremili proti drugi
obravnavi, ki utegne biti ze-
lo vroča.
BRANKO STAMEJČIČ
Radovednost ni lepa
čednost
Trg Celjskih knezov je preživel prvi vandalski napad. V
ponedeljek so menjevah razbiti stekli na »celjskih biserih«.
Steklo zdrži normalno hojo, celo vožnjo z rolerji aU kolesi,
zato sklepajo, da je za razbitine kriva radovednost. Ker ste-
kla niso dokončno fiksirana, jih je nekdo očitno dvigoval,
da bi videl, kaj se skriva pod njimi, in stekla so počila.
Razen betoniranih korit, začasnih reflektorjev in nekaj žic,
v notranjosti ni ničesar. Zato tovrstna radovednost res ni
lepa čednost, pa še draga je.
BS, Foto: G. KATIC
Turističi
delavci
šli v sto
člani celjskega {u
nega društva so na o
zboru potrdili prog,
tošnjih dejavnosti, |{j
merjavi s programom
njih let ne prinaša)
nih novosti.
11. maja jih čakal
že tradicionalne cvetlj
niče v središču mest;
bodo izpeljali srečan
stičnih društev celjsk
močja, konec avgusta
ka največji zalogaj -jj
srednjeveškega dnei
rem gradu. Na med^
dan turizma bodo 27. s]
bra pripravili dan o(
vrat z brezplačnim vode
po Celju. Letošnjo Zlaii
nico in metlo bodo zi\
li oktobra.
Ob teh, večjih akcija!
pravljajo stalna turis
vodstva po Celju in St
gradu, pripravljajo izle
člane društva, izdali bod
številki glasila Lepo mes
razvijali sodelovanjess
nimi društvi in lokalno
stično organizacijo.
Prioritetna naloga dn
letos pa bo, da končno
dejo primerne prostore;
lovanje društva v središči
sta in da jih pridobijov
jo last. Ob tem na glas
mišljajo o stolpu ob h
Evropa.
Voiic je sit
Potem, ko je župan Bo-
jan Šrot zadržal izvajanje
sklepa, s katerim je Mestni
svet MOC imenoval Jožeta
Spevana za direktorja Za-
voda za požarno, reševal-
no in tehnično službo, so
svetniki sprejeti sklep po-
novno potrdili, a s pomem-
bnimi dopolnitvami.
Župan je namreč menil, da
je bil postopek imenovanja
v nasprotju z občinskim sta-
tutom, po katerem bi moral
biti sam predlagatelj kandi-
datov za direktorje javnih
podjetij, javni zavod pa naj
bi bil le ena od oblik javnih
podjetij. Ker je po zakonu od-
govoren za organiziranje, na-
črtovanje in izvajanje dejav-
nosti na področju varstva pred
naravnimi in drugimi nesre-
čami ter požarnega varstva,
ne more imeti zgolj odgovor-
nosti, hkrati pa nobenih pri-
stojnosti pri predlaganju kan-
didatov. Hkrati je tudi opo-
zoril na neskladje statuta ob-
čine s krovnimi zakoni.
Svetniška skupina LDS je v
svoji pobudi predlagala spre-
membe občinskega statuta.
Spremembe bo pripravila sta-
tutarna komisija. Podžupan
Zidanšek pa je predlagal, da
se plača direktorju zavoda do-
loči po merilih, ki jih je za
direktorje vseh zavodov v ve-
činski lasti občine sprejel
mestni svet. Oba predloga so
svetniki sprejeli, Spevana pa
ponovno imenovali za direk-
torja zavoda. S tem so dose-
gU, da je volk sit, koza pa je
ostala cela. Izvedeli smo na-
mreč, da je bila bolj sporna
kot način predlaganja Speva-
na za direktorja njegova pla-
ča, ki je močno »štrlela« od
plač drugih direktorjev po-
dobnih zavodov       BRST
Skrbno z odpadki
V Bukovžlaku nastaja sodoben območni center za ravnanje z odpad
Javne naprave Celje imajo v načrtu kar nekaj pomem-
bnih naložb, ki naj bi posodobile ravnanje z odpadki. Že
februarja so na odlagališču odpadkov v Bukovžlaku po-
stavili meteorološko postajo, ki meri vse pomembnejše
hidrometeorološke podatke. V prihodnjih treh letih bo-
do gradili zbirne centre za ločeno zbiranje odpadkov,
prvega že letos na območju centra za ravnanje z odpad-
ki v Bukovžlaku.
Za usposobitev zbirnega
centra za ločeno zbiranje od-
padkov, ki jih na deponijo
pripeljejo občani sami, bo-
do namenili 65 milijonov to-
larjev. Postavili bodo kontej-
nerje za ločeno oddajanje pa-
pirja, kartona, stekla, grad-
benih odpadkov, barvnih ko-
vin, plastike, lesa, zelene re-
zi, organskih odpadkov in
gum. Morda najbolj zanimiv
projekt je mala plinska elek-
trarna, ki jo bodo začeli gra-
diti septembra, delovati pa
naj bi začela v začetku pri-
hodnjega leta. Elektrarna bo
izrabljala že obstoječi sistem
odplinjevanja deponije, skozi
katerega se sprošča več kot
350 kubičnih metrov plina
na uro. Ta je energetsko bo-
gat, saj vsebuje polovico me-
tana. Mala plinska elektrar-
na bo proizvajala elektriko s
625 kilovatnem agregatu in
jo pošiljala v visokonapetost-
no omrežje, omogočila pa bo
tudi izkoriščanje 765 kilova-
tov ustvarjene toplote, ki pa
jo bodo lahko izrabljaU šele
po dograditvi centra za rav-
nanje z odpadki. Naložba bo
stala 220 milijonov tolarjev.
Ločeno
zbiranje
v Mestni občini Celje že
dve leti postopno uvajajo lo-
čeno zbiranje komunalnih od-
padkov. Sistem pa še ni zaži-
vel v tolikšni meri, kot so pri-
čakovali. Kriva je predvsem
pomanjkljiva okoljska vzgo-
ja prebivalcev, ki še vedno ne
izrabljajo v celoti tako ime-
novanih ekoloških otokov. V
občini so postavili 204 tak-
šne otoke, najbolj pa so se pri-
jeli v obrobnih krajevnih skup-
nostih, zlasti na Ostrožnem
in v Trnovljah. Najslabše je
na Lopati in v Šmartnem v Rož-
ni dolini, kjer ljudje postav-
ljene ekološke otoke uporab-
ljajo kot splošne kontejnerje
za vse odpadke. Lani^ov
loških otokih zbrali 44i
papirja, 86 ton stekla
ton kovinskih odpadli
V celjskih Javnih i
vah so zadovoljni z od
na akcijo zbiranja ne
odpadkov. Lani so v d
cijah zbrali dobrih 78
varnih odpadkov, leto
cijo že izpeljali v mej
čini Celje in zbrali vi
ton nevarnih odpadki
njimi prevladujejo a
latorji, motorna olja
tanki barv ter pesticid
Letos bodo s postavlj«
ekoloških otokov nad<
in jih postopno vpeljal
enajst občin, kjer zbil
padke.
BRANKO STAM
Štore so dobile Komunal
Občina Štore je ustanovila javno pod-
jetje Komunala Štore d.o.o., kar ji po pri-
čakovanju prinaša določene ugodnosti,
med drugim cenejše storitve.
Na decembrski seji občinskega sveta so
se odločili za samostojno podjetje, na zad-
nji seji, ki je bila pred nekaj dnevi, pa so
sprejeli še akt o organizaciji in delovanju
družbe, ki jo vodi že imenovani pogod-
beni direktor, gradbeni inženir Mira»^
košek. '
Sedež podjetja, za katerega zaenkr^
vih zaposlitev ne predvidevajo, bo v o"
ski stavbi, med njegovimi dejavnostU*
bo pokopališka dejavnost, vzdrževanja'
lokalnih cest, zelenih površin ter pod""
Gre za naloge, ki so jih doslej opravl)*
okviru občinske uprave.
P   NA
KRATKO
Tri gasilske
petice
SVETINA - Na Svetini v ob-
čini Štore se pripravljajo na
jubilejno peto srečanje gasilk
in gasilcev, ki bo v nedeljo,
5. maja. Podobno kot prete-
kla leta, se bodo zbrali gasil-
ci petih prostovoljnih društev
iz treh sosednjih občin. Sre-
čanje, ki se ga udeležujejo ga-
silci s Svetine, Prožinske va-
si. Štor, Teharij in Šentruper-
ta, bo v Svetlem Dolu pri
cerkvici Sv. Florijana. Pri-
pravlja ga župnija Svetina, za-
to bo ob tej priložnosti tudi
maša za rajne članice in čla-
ne. (BJ)
Lep odziv za lepo mesto
Na akcijo, s katero Celjska komunalna direkcija iš-
če najbolj urejene objekte v Celju v šestih kategori-
jah, se je s prijavami odzvalo 118 lastnikov in uprav-
ljavcev stanovanjskih hiš, blokov, kmetij, objektov
javnega pomena, trgovin oziroma gostinskih lokalov
ter gospodarskih družb oziroma objektov samostoj-
nih podjetnikov.
Dve komisiji si bosta v dveh delih do jeseni ogledaU
vse prijavljene objekte z okolico, jeseni pa bodo razgla-
sili najlepše in najbolje urejene objekte v vseh šestih ka-
tegorijah in podelili tudi nagrade, ki v vsaki od naštetih
kategorij znašajo od 30 do 300 tisoč tolarjev.
Akcija bo kratkem dobila tudi svoje ime in logotip, ki
so ju prav tako iskali z javnim razpisom. Za ime so dobili
37, za logotip pa pet predlogov.
BS
Št. 18 - 3. maj 2002

NAŠI KRAJI IN LJUDJE
15
B Polzelani po
bregu Savinje
.vostna pitna voda v javnem sistemu - Z novimi zajetji do novih vodnih virov
j0je po bregu Savinje
jj naslov raziskoval-
loge, s katero so se
i OŠ Polzela predsta-
I območnem tekmo-
Turizmu pomaga
[glava. Raziskoval-
uga, obogatena s kraj-
dstavo, je bila imeni-
lod v četrtkov pogo-
vodi, ki jo pijejo na
li.
pci so v svoji razisko-
jalogi ugotavljali, da je
jI umazana, da bi bilo
jfistiti savinjsko pot ter
E^jo pozornost starim
pm oziroma šternam.
jvnik Zavoda za zdravs-
^arstvo Celje, Jože Kan-
|iz službe za higieno vo-
^nadaljevanju pogovo-
ra je organiziralo turi-
idruštvo, povedal, da v
tredno kontrolirajo vo-
aega vodovoda, vzorce
ilcmesec jemljejo v Do-
Ikrbovancev. Polzelani
vodo iz dveh vranskih
Merinca, ki sta izpo-
lni kraškim vplivom, ter
bvega zajetja, kjer je ka-
lna pitna voda. Zaradi
poti od Vranskega do
B ter preventive vodo
ijo, vendar pa je po vseh
ivah polzelska voda ka-
lna.
delovanju z upravljav-
odnega sistema, žalskim
nalnim podjetjem, išče-
Polzeli nove vodne vi-
ien izmed teh je v Za-
li, vendar mora uprav-
vire v okolici Vranske-
iprei vodovarstveno zaš-
Izkopali so tudi dve vr-
Predstavnik Zavoda za zdravstveno varstvo Celje Jože Kandorfer (prvi z desne) in polzelski župan Ljubo
Žnidar (tretji z desne) na okrogli mizi o pitni vodi.
tini v Podvinu, kjer pa je ob-
časno motena mikrobiološka
kakovost, zato ti vrtini izklap-
ljajo. Novo zajetje bi lahko
zgradili na Bregu, nižje od to-
varne nogavic, kjer prve razi-
skave kažejo izjemno kako-
vost globinske vode.
Kar se vodnjakov tiče, je
Kandorfer pojasnil, da niso
najbolj zanesljiv vodni vir. Tu-
di glede kopanja v Savinji, kar
bi si mladi Polzelani želeli,
je Kandorfer povedal, da je
Savinja za kopanje primerna
šele nad Rečico ter izpostavil
problem neurejenih kopališč.
»Raziskave so relativno dra-
ge, vendar točno vemo, kaj je
v vodi, tako da ljudje lahko
pri upravljavcu, torej v Jav-
nem komunalnem podjetju
Žalec, vedno izvedo, kakšna
je voda. Poleg tega se v zavo-
du radi odzovemo na klice lju-
di in še dodatno preverjamo
kakovost pitne vode,« pravi
Kandorfer, ki meni, da na celj-
skem območju voda nikjer ni
tako slaba, da bi morali upo-
rabljati pitno vodo v stekle-
nicah. Hkpati pa je še napo-
vedal, da bo treba tudi v skla-
du z zahtevami Evropske unije
tudi vodi določiti sledljivost.
Polzelski župan Ljubo Žni-
dar je napovedal, da bodo le-
tos odprli vrtino za Andraž
in Dobrič ter aktivirali vrtino
v Sevčniku.
U. SELIŠNIK
Foto: T. TAVČAR
Kadaver blizu
podtalnice
Tradicionalne čistilne ak-
cije, imenovane Brez smeti
narava zaživi, so se lotili
preboldski lovci, ki so to-
krat zaljšali gmajno med
Savinjo in Bolsko, ki je še
edina prava gmajna v Spod-
nji Savinjski dolini.
Akciji so se poleg lovcev pri-
družili drugi ljubitelji narave,
ki so nabrali ogromno različ-
nih odpadkov, hkrati pa tudi
ugotovili, da je stanje okolja
veliko slabše, kot so predvi-
devali pred akcijo. Še poseb-
no jih je šokirala polna vreča
poginulih golobov in kakšnih
60 kilogramov težak prašič. Ker
gre za območje, ki je zelo pro-
pustno, pod njim pa je pod-
talnica, ki jo približno dva ki-
lometra stran črpajo za pitno
vodo, so bili nad najdenim še
toliko bolj ogorčeni.    D.N.
Zveza društev
mobiliziranih Sloven-
cev v nemško vojsko
vabi člane in svojce
6. maja ob 11. uri
k maši zadušnici
v cerkvi Svetega Daniela
na Slomškovem trgu 2
v Celju.
Komemoracija bo po maši ob
12. uri na celjskem mestnem
pokopališču.
Gasilci Laticove vasi
pred jubilejem
Člani PGD Latkova vas bodo konec junija z odprtjem
prenovljenega gasilskega doma obeležili sto let dela, v
novi dvorani pa so pred kratkim pripravili občni zbor.
O delu društva je spregovoril predsednik Zvone Reberšek
in drugi funkcionarji, najbolj slovesna pa je bila podelitev 16
priznanj GZ Prebold za dolgoletno delo v društvu. Priznanje
za 50 let dela so prejeli Ivan Stepišnik, Srečo Stepišnik, Mar-
jan Lenko, Rafko Ocvirk in Viktor Lenko. D. N.
Žalec želi zmago
Z novimi pravili v akciji najlepšega kraja do naslova
najlepšega kraja
Pred kratkim je Sabina
Kladnik v imenu Zveze tu-
rističnih društev Občine Ža-
lec predstavila pravila tek-
movanja za najlepši kraj,
hišo in kmetijo, ki jo Žal-
čani pripravljajo v okviru
projekta Turistične zveze
Slovenije Moja dežela - le-
pa in gostoljubna.
Predstavitve projekta, ki so
jo pripravili v dvorcu Novo
Celje, so se udeležili predstav-
niki enajstih žalskih društev,
ki delujejo pod okriljem zve-
ze. V društvih morajo do 10.
maja posredovati podatke o
prijavljenih krajih, hišah in
kmetijah, tekmovanje pa bo
vodil posebej imenovan pro-
jektni svet. Ta bo zbiral in
ovrednotil podatke, imenoval
petčlansko ocenjevalno komi-
sijo ter poskrbel za zaključ-
no slovesnost, ki bo oktobra.
Ocenjevalna komisija si bo
prijavljene kraje, hiše in
kmetije prvič ogledala 12. ju-
nija, drugič pa 18. septem-
bra. S pomočjo posebnih pol
bo pri urejenosti kraja oce-
njevala turistično ponudbo,
življenje, varstvo naravne in
kulturne dediščine, okolja...
Pri hišah in kmetijah bo pre-
verjala predvsem zunanjo
urejenost. Na zaključni slo-
vesnosti v Domu II. sloven-
skega tabora bodo podelili
priznanja in nagrade trem naj-
lepšim krajem, hišam in
kmetijam. S tekmovanjem
želijo izboljšati kakovost živ-
ljenja v občini, poskrbeti za
večjo turistično privlačnost
in učinkovitejšo promocijo
občine Žalec.
Po besedah župana Lojze-
ta Posedela akcija ne prina-
ša bistvenih novosti, razlika
je le v tem, da so pravila toč-
no znana in dogovorjena,
hkrati pa je župan Posedel še
enkrat omenil željo in pri-
zadevanja, da bi v sloven-
skem projektu letos v kate-
goriji manjših mest slavilo
mesto Žalec. V prihodnje bo-
do začeli v Žalcu izvajati pro-
jekt Za vsako hišo ena rož'ca,
s katerim bodo pomagali lju-
dem pri urejanju hiš.
U. SELIŠNIK
V minulih dneh so poleg cvetlične tržnice v dvorcu Novo Celje v več krajih pripravljali prireditve, povezane
s cvetjem - prizor je iz Šempetra.
Članice skupine Oljka z voditeljico Sergejo Mastnak med nastopom.
Oljka praznovala
r okriljem Medgeneracijskega društva za samopomoč Oljka, ki deluje v občini
'^'3, deluje tudi skupina Oljka. Njihovo delo je nadomeščanje medsosedskih,
"eljskih n sorodstvenih vezi, sklepanje prijateljstev, izražanja in združevanja
'•^ih interesov.
'^^^ki njenega delovanja segajo v leto 1997, ko so se prvič zbrale članice in voditeljici
'"^e Sergeja Mastnak in Marinka Povše, sedaj pa je v skupini 16 članic.Te dni praznu-
^^^0 obletnico delovanja, ob tej priložnosti pa so članice pripravile v Kristalni dvorani
^Upokojencev na Polzeli krajšo slovesnost. Na slovesnosti je bil tudi podžupan obči-
'''^ela Stanko Novak, ki je delo skupine pohvalil in izrazil prepričanje, da je njihovo
r^ije še kako potrebno. T. TAVČAR
Št. 18-3. maj 2002
16
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
Razstava,
vredna ogleda
Med festivalom cvetja in glasbo mladih veliko novosti v
Mozirskem gaju
v Mozirskem gaju je do
nedelje na ogled spomla-
danska razstava Festival
cvetja in glasba mladih. V
gaju se je v teh dneh izme-
njalo že veliko obiskoval-
cev, ki navdušeni zapušča-
jo prostor nekdanje mozir-
ske gmajne.
Upravljavci gaja. Ekološ-
ko hortikulturno društvo Mo-
zirski gaj, so poleg tisoče cve-
tov pomladanskega cvetja,
predvsem tulipanov, mačeh,
marjetic... v parku slovenskih
vrtnarjev poskrbeli za veli-
ko novosti. Obiskovalce
pomladanske razstave pred
vhodom v gaj pozdravljajo
traktorji oldtimerji, bogat se-
jem cvetja in pripomočkov
za vrt, tik pred vhodom pa
so postavili (za nekatere spor-
no) lokomotivo, ki so jo v
Mozirju dobiU v dar iz Krš-
kega. Dogajanja v gaju ime-
nitno obogatijo mladi glas-
beniki iz nazarske in velenj-
ske glasbene šole, ki priprav-
ljajo svojevrstne koncerte na
posameznih točkah - tudi zato
so festivalu dali ime glasba
mladih.
V gaju so še posebej po-
nosni na vrt rododendronov,
novost, ki bo navdušila pre-
cej ljubiteljev cvetja. Več kot
500 različnih vrst rododen-
dronov in azalej se razpro-
stira skoraj na 400 kvadra-
tih metrih, vse rastline pa so
tudi označene. Poleg rož je
v gaju bistveno več etnograf-
skih objektov. Med njimi je
najnovejša žaga venecijanka,
s katero želijo v Mozirju obu-
diti spomin na nekdanje živ-
ljenje Zgornjesavinjčanov.
Krajani so v gaj pripeljali
ogromno starih orodij in pri-
pomočkov za delo, tovrstne
starine pa bodo v prihodnje
še dodatno vključevali v raz-
stavo. V kašči je v pomanj-
šani obUki na ogled nazar-
ski muzej lesarstva in goz-
darstva, živahno pa je tudi v
drugih objektih. »Želimo, da
bi park vpisali v register na-
ravne ali kulturne dedišči-
ne, vendar pa niti v Zavodu
za varstvo naravne in kultur-
ne dediščine Celje niti v mi-
nistrstvu za kulturo nimajo
posluha za naše želje,« pra-
vi Božo Plesec iz EHD Mo-
zirski gaj in dodaja, da se v
parku slovenskih vrtnarjev
posebej pripravljajo na pri-
hodnje leto, ko bodo s šte-
vilnimi razstavami in dogod-
ki praznovali 25 let gaja. Ena
izmed neizpolnjenih želja
upravljavcev je tudi, da bi
do takrat nekako uredili last-
niška razmerja.
U. SELIŠNIK
Foto: J. MIKLAVC
Županja Vida Slakan podeljuje zlato plaketo občine Tabor zakoncema Mileni in Ivanu Derča,
Uspešno letOf priznanja občin
s sobotno slavnostno se-
jo občinskega sveta obči-
ne Tabor, koncertom Me-
šanega pevskega zbora
Pevskega društva Tabor in
nedeljskim Šentjurskim
sejmom se je zaključilo le-
tošnje praznovanje občin-
skega praznika Občine Ta-
bor.
O pomenu praznovanja,
delu lani in načrtih za letos
je na slavnostni seji govorila
županja Vida Slakan in deja-
la, da je za njimi uspešno le-
to. Izvedli so dve večji inve-
sticiji in sicer zgradili novo
nadomestno igrišče in asfal-
tiraU odsek ceste v dolžini 1,6
km v naselju Miklavž. S po-
močjo krajanov so asfaltira-
li dva krajša odseka v Kapli,
do letošnje jeseni pa naj bi
imeli spremenjen prostorski
plan, da bo možno v Taboru
dobiti gradbeno parcelo.
Na seji so podelili ie|
občinska priznanja. Pria
občine Tabor so prejeliSj
Jan, Moški pevski zbor
turnega društva Ivan
Prostovoljno gasilskodn
Loke, zlato plaketo Občii
bor zakonca Milena in
Derča in Društvo podež
mladine Tabor. Priznanj
panje Občine Tabor past,
jela Marjana Rotar in Pet(
kal. T TA^
IMA KRATKO
Velenjčani za
predelavo
odpadkov
Vedenjsko podjetje Eso-
tech »e sodelovalo pri izde-
lavi demonstracijske napra-
ve za toplotno izrabo odpad-
kov, ki so jo postavili v reak-
cijskem centru Instituta Jo-
žef Štefan v Podgorici, v pe-
tek pa jo je »zagnal« mini-
ster za okolje in prostor
mag. Janez Kopač.
Naprava bo omogočila ter-
mično obdelavo različnih
odpadkov, preko teh posku-
sov pa naj bi dobili tehno-
loške podatke, podatke o
emisijah in ostankih ter
možni izrabi sekundarnih vi-
rov. Pri izdelavi je poleg ve-
lenjskega Esotecha sodelo-
val Inštitut Jožef Štefan, oba
pa sta v preteklosti že sode-
lovala pri izgradnji razžve-
plevalne naprave v podjetju
MPl v Mežici ter pripravila
idejni projekt razžvepleval-
ne naprave za trboveljsko ter-
moelektrarno.
Tudi hrvaški
turisti pod
zemljo
Muzej premogovništva v
Velenju, ki je na ogled tret-
je leto, je doslej obiskalo
več kot 70 tisoč obiskoval-
cev.
Večina jih je prišla iz Slo-
venije, pohvalijo pa se lah-
ko tudi s številnimi obiski iz
tujine, saj v muzeju pripo-
vedujejo zgodbo o rudarje-
nju v nemškem, italijanskem
in angleškem jeziku. V mu-
zeju premogovništva v letoš-
njem letu načrtujejo več no-
vosti, prva med njimi pa bo
ureditev muzeja za obisko-
valce s Hrvaške. Tako bodo
celotno zgodbo, ki jo obisko-
valci spremljajo s pomočjo
avdiovizualnih sredstev, pre-
vedli v hrvaški jezik. Za pro-
mocijo so v sodelovanju s Mo-
zirskim gajem že pričeli z ob-
sežno akcijo na hrvaškem tr-
žišču, prvi rezultati pa bodo
znani po prvomajskih praz-
nikih.
Evropa v Velenju
Delegacija evropske komisije v Sloveniji in ministrstvo
za zunanje zadeve bosta v sredo, 8. maja, ob 16.30 v veliki
dvorani Mestne občine Velenje pripravila javno razpravo
o Evropski uniji in vključevanju Slovenije vanjo. Na vpra-
šanja bosta odgovarjala zunanji minister dr. Dimitrij Ru-
pel ter vodja Delegacije evropske komisije, veleposlanik
Erwan Fouere.
Aktivni
upoko-
jenci
Zveza društev upokojen-
cev občine Žalec, ki povezu-
je deset društev upokojencev
in Univerzo za III. življenj-
sko obdobje ter tako zdru-
žuje kar 3.639 upokojencev
iz žalske občine, je na svo-
jem zboru pregledala in očr-
tala svoje delovanje.
Lani so razvili nov prapor,
organizirali več tekmovanj,
velik uspeh pa so dosegli ša-
histi DU Žalec, ki so osvojili
na regijskem prvenstvu prvo
mesto, na državnem pa četr-
to. Sicer pa so bili upokojenci
aktivni v sedmih športnih pa-
nogah, je dejal predsednik ko-
misije za šport in rekreacijo
Martin Štorman.
Predsednica komisije za
stanovanjske zadeve Minka
Virk je povedala, da so na os-
novi razpisa sestavili novo
prednostno hsto prosilcev za
stanovanja, na katero se je
uvrstilo 13 prosilcev, kritič-
nih stanovanjskih problemov
zaenkrat ni. V razpravi so se
delegati dotaknili številnih
vprašanj, med njimi regijsko
povezovanje in tudi potrebe
po sodelovanju društev v vseh
šestih občinah Spodnje Sa-
vinjske doline. Zbor je med
drugim pozdravil tudi žalski
župan Lojze Posedel. Ob kon-
cu zbora sta bili podeljeni dve
priznanji Zveze upokojencev
Slovenije. Prejela sta ga Ivan
Šuler iz Šempetra in Andi
Goršek iz Petrovč.
T TAVČAR
Območna
proslava v Žalcu
V dvorani Doma II. slovenskega tabora v Žalcu j^
osrednja slovesnost ob Dnevu vstaje proti okupatorju^
pravila so jo Območno združenje ZB in veteranov voji
Slovenijo združenja Sever, društvo izgnancev in 01
Žalec.
Slavnostni govornik župan Občine Žalec Lojze Posef
poudaril, da je uporniški duh potreben tudi v sodobneml
ko so pred njim prav tako pomembne odločitve, pogost
megljene z dnevno politiko. Na slovesnosti je Vinko I
Žalca prejel srebrno plaketo glavnega odbora ZB in udel
cev NOB Slovenije za zasluge za delo v borčevski organi!
T TA\'
Žalski župan Lojze Posedel je poudaril, da potrebujemo uporni^'
tudi v sodobnem času..
Št. 18-3. maj 2002
■ NAŠI KRAJI IN LJUDJE
17
E-Šport v stečaju,
aročila čakajo na šivilje
j^nji četrtek popoldne se je začel stečajni postopek -
7. maja delavke na zavod za zaposlovanje
Ra šentjurskega tek-
L podjetja E-Šport je
učni fazi. Proizvod-
ijtori so prazni, od
prejšnjega tedna so
ijane tudi ključavni-
(ih nekaj strojev, ki
v lasti E-Športa, pa
I stečajne mase pre-
jli v skladišče. Če ne
ličnih nepredvidenih
(ov, bodo delavkam v
7. maja, vrnili delov-
jižice in jih usmerili
oda za zaposlovanje.
I lahko po januarski
jpet računajo na prve
[,ki jih bodo prejema-
[ nadomestilo za čas
flselnosti.
ajni upravitelj Tomaž
ravi, da so prejšnji če-
popoldne začeli s pri-
edajo poslovne doku-
icije z direktorico E-
a Sonjo Uljarjevič.
etje ne posluje, zapo-
50 na dopustu. V skla-
imo prepeljali nekaj pi-
te opreme, zlasti pisal-
iz, in 8 strojev (od tega
iijočih le 5), ki so bili v
■Športa, ostali stroji so
dno del stečajne mase
nta. Upam, da ne bo
do kakšnih zapletov in
I delavce s torkom, 7.
In, lahko usmerili na za-
vod za zaposlovanje,« pojas-
njuje Kos in dodaja, da je na-
tančna ocena sicer še nemo-
goča, a bo najverjetneje ste-
čajna masa silno skromna, saj
je imelo podjetje izredno niz-
ka osnovna sredstva.
Na pogorišču
Eieganta
Brez lastnih proizvodnih
prostorov in z opremo, ki je
še danes del stečajne mase
Eieganta, je E-Šport s proi-
zvodnjo začel-sredi devetde-
setih let.
Z dodelavnimi posli za
nemška poslovna partnerja,
firmi Bogner in Nicovvo, so
ves čas krili tekoče poslova-
nje, zatikalo pa se je s plači-
lom najemnine za poslovne
prostore, ki so v lasti Gostin-
sko-trgovskega podjetja
Ahac. Slednje je lani jeseni
za lastne potrebe zahtevalo
večjo dvorano, v manjši pa
so v E-Športu nadaljevali z
dvoizmenskim delom. Kako
bo zdaj? Naročil za dodelav-
ne posle ne manjka, vodstvo
nemškega Bognerja pa je od
šentjurske občine kot večin-
skega lastnika E-Športa zah-
tevalo (in dobilo!) zagotovi-
la, da se bo tekstilna proizvod-
nja v Šentjurju zanesljivo
ohranila. Obljubo je dal žu-
pan Jurij Malovrh, ki je tu-
di direktorju Ahaca Roma-
nu Moškotevcu zagotovil, da
se bo preko 20 milijonov to-
larjev dolga iz neplačane na-
jemnine pokrilo s tekočo, viš-
je obračunano najemnino.
Moškotevc zdaj pravi, da bo
prihodnji teden najverjetne-
je dobil vrnjene ključe svoje
dvorane, glede poplačila dol-
ga mu ni nič znanega, od Jer-
neja Osoleta, ki naj bi s pod-
jetjem Thunder nadaljeval
tekstilno proizvodnjo, pa je
dobil namig, da bodo izbra-
li najcenejše poslovne pro-
store.
Na pogorišču
E-Športa
Da bo višina najemnine
ključna pri odločitvi, kje de-
lati, pritrjuje tudi Jernej Osole
ter omenja možne lokacije v
Šentjurju, Šmarju pri Jelšah
in dve v Celju, a najrajši bi
ostaU v Šentjurju, od koder
je večina delavcev.
Pravi, da naročila prihaja-
jo, dela bo dovolj za 110 lju-
di. »Da se bo lahko prežive-
lo, bo treba zmanjšati stroš-
ke,« pojasnjuje. Hkrati pa za
prihodnost tudi sam zastav-
lja vprašanja: kje, zlasti pa
na katerih strojih začeti z de-
lom? Dodaja, da je z delom,
če naj izpolnijo naročila tu-
Stečaj E-Športa se je začel, proizvodni prostori so zaklenjeni, na obstoj
podjetja je pred dnevi opozarjala le še tabla.
jih poslovnih partnerjev, ki
so glede rokov zelo natanč-
ni, treba začeti takoj. Sicer
se bo z vsakim dnem nabira-
la zamuda, ki jo bo kasneje
težko nadoknaditi.
Bodo v Šentjurju zdaj iz-
polnili sklep občinskega sve-
ta, sprejet na pragu lanske-
ga poletja, da občina z de-
narjem iz proračuna odku-
pi stroje iz Elegantove ste-
čajne mase?
IVANA STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Za turistične
kmetije
v laški občini so lani za
sofinanciranje dopolnilnih
dejavnosti na kmetijah na-
menili 500 tisoč tolarjev za
razvoj turističnih kmetij.
Denar iz proračuna so na-
menili za sofinanciranje na-
kupa opreme za začetek de-
javnosti na dveh kmetijah,
prispevek občine pa je zna-
šal do 30 odstotkov vredno-
sti posamezne naložbe.
Več vode v
Treh studencih
v Laškem so v zadnjih
dveh letih poskrbeli za za-
ključek del tretje etape vodo-
voda Trije studenci v Vrhu
nad Laškim.
Ob tem so gradih tudi se-
kundarne priključke v vaseh
Velike Grahovše, Loke in Log,
za katere so v posameznem
gospodinjstvu prispevali po
150 tisoč tolarjev občani sa-
mi. Na območju Rudenika
nad Jurkloštrom so z raziska-
vami in dodatnimi vrtinami
našli kakovostno vodo v glo-
bini 140 metrov, kar bo omo-
gočilo dodatne priključke na
vodovod Trije studenci.
Nevarna cesta
Krajani Zidanega Mosta so na laško občinsko upravo
znova naslovili pobudo, v kateri opozarjajo, da je cesta
skozi njihovo naselje v izredno slabem stanju ter nujno
potrebna prenove.
Rekonstrukcija ceste je v pristojnosti Družbe RS za ceste,
v Laškem pa so uspeli izvedeti, da so projekti za obnovo že
v pripravi, vendar rok za začetek del še ni znan. V nobenem
primeru - to so po besedah župana Jožeta Rajha sporočili
tudi predstavnikom družbe za ceste - pa ni sprejemljivo, da
bi s prenovo ceste skozi Zidani Most čakali do končne ure-
ditve cestne povezave na zasavsko cesto.
FANTJE IN DEKLETA,
KORAJŽA VELJA!
Idbor 37. tradicionalne, turistične prireditve PIVO
CVETJE pri Turističnem društvu Laško
in
ibor za etno dejavnost »MOŽNAR« pri ZKD Občine
Laško pripravljata In organizirata
H »čisto pravo«
I      »OHCET
i PO STARI ŠEGI«
Za izvedbo ohceti bosta izbrala 34. par, ki se bo smel
poročiti na omenjeni prireditvi
'nedeljo, 14. julija 2002, ob 10. uri, v Laškem.
'ki se imate namen poročiti, prijavite se.
<^nost pri izboru ima par oziroma eden izmed parov, ki bo iz
^6 občine.
Ni rok za prijavo je 20. mai 2002.
Se prijavi na posebnem obrazcu, ki ga dobi osebno ali pa
'9a po pošti pošlje Turistično društvo Laško, telefon 7338-
^'er izpolnjenega oddata v zaprti kuverti oz. pošljeta na
'pv Turistično društvo Laško, Trg svobode 8, Laško,
'^'Pisom »Za ohcet«.
'''a mladoporočencema so na lanski prireditvi prispevali:
''sf/čno društvo Laško, Pivovarna Laško d. d., Obči-
'•^ško, Zdravilišče Laško d. d., Zlatarstvo Guček Laš-
'^Tietijska zadruga Laško, Krajevna skupnost Mari-
^fac/ec, TIM Laško, Paron d. o. o. Laško, Sadeko d. o.
°"nslce Toplice, Trgovska družba Izbira Laško d. d.,
'^(^itveni center Laško, Trgovina in bife Marjeta Rim-
l toplice. Trgovina Ježek Laško, Gostilna Kocman
^^ntruperta, Cvetličarna Cokan iz Laškega.
^nizatorji se vsem darovalcem iskreno zahvaljujejo in jih
%no vabijo k sodelovanju tudi letos.
PoŠta v Rimskih po starem
Pošta Slovenije je KS Rim-
ske Toplice poslala obvesti-
lo, da naj bi danes, takoj
po prvomajskih praznikih,
skrajšali poslovalni čas v
tamkajšnji enoti. Rimljani
imajo pošto zdaj med ted-
nom odprto dnevno po de-
vet ur, ob sobotah pa med
8. in 12. uro.
V Pošti Slovenije ugotav-
ljajo, da so posamezne eno-
te premalo obremenjene, za-
to so kot eno od možnosti
za rentabilno poslovanje
predvideli tudi prilagajanje
poslovalnega časa resničnim
potrebam v kraju. Ker je pro-
met v Rimskih Toplicah pre-
nizek in sta obe delavki iz-
koriščeni le tričetrtinsko, kar
precej dodatnih poštnih sto-
ritev pa so že pred časom
prevzeli tudi poštarji, so za
to pošto predvideli skrajša-
nje delovnega časa. Po no-
vem naj bi se poslovalni čas
v Rimskih Toplicah skrajšal
z 49 na 31 ur tedensko.
Po besedah predsednika
Sveta KS Rimske Toplice
Draga Zupana so v kraju nad
namenom Pošte Slovenije
presenečeni in ga argumen-
tirano zavračajo. Sredi prejš-
njega tedna so celjski poslov-
ni enoti Pošte Slovenije že
poslali dopis, v katerem zah-
tevajo ohranitev obstoječe-
ga poslovalnega časa. V njem
med drugim navajajo, da je
Rimljanom pošta hkrati tu-
di banka, saj nimajo banč-
ne enote, ter opozarjajo, da
je v kraju 16 podjetij, od ka-
terih imata dve že, tretje pa
želi vzpostaviti pogodbeni
odnos s Pošto Slovenijo.
»Trenutno sicer še ne izko-
riščene turistične danosti
Rimskih Toplic bi morale
Pošti Slovenije predstavlja-
ti poslovni izziv, ne pa pred-
videnega skrajševanja poslo-
valnega časa,« še meni Zu-
pan.
V celjski poslovni enoti Po-
šte Slovenije bodo pripom-
be Sveta KS Rimske Toplice
proučili, poudarjajo pa, da
skušajo v skrajševanju poslo-
valnega časa po enotah do-
seči dogovor z lokalnim oko-
ljem. Pošta v Rimskih TopH-
cah zato te dni ostaja odprta
tako, kot so krajani vajeni iz
preteklih let.
IVANA STAMEJČIČ
Nova
šolska
zdravnica
V Zdravstvenem domu
Šentjur je v torek, zadnje-
ga aprila, začela z delom
novozaposlena zdravnica
Marjana Kužnar. Delala bo
kot šolska in splošna
zdravnica
Kužnarjeva bo skrbela za
šolarje iz osnovnih šol Hru-
ševec, Slivnica, Loka pri Žu-
smu, Prevorje, Dobje, Kalob-
je in Planina pri Sevnici. Sku-
paj z zdravnico Drago Ško-
berne Kovač, ki je doslej skr-
bela za zdravje šolarjev z ob-
močja občin Šentjur in Dobje,,
pa si bosta delili srednješol-
ce Kmetijske in gospodinj-
ske šole Šentjur. V zdravstve-j
nem domu bodo - tako kot^
doslej - opravljali sistema t-'
ske preglede vseh šolarjev po^
vnaprej objavljenem urniku/
šolarje oziroma njihove star-
še pa prosijo, da ob prvem
obisku pri novozaposItMii
zdravnici izpolnijo in pod-
pišejo tudi izjavo o izbranem
zdravniku.
Sistematski zdravniški
pregledi otrok ob vpisu v'
prvi razred osnovne šole se
bodo v Šentjurju začeli ma-
ja in se nadaljevali vse do
julija, za zamudnike pa ^e
v avgustu. Časovni ra/fH)-
red pa bodo v teh dneh do-
bili v vseh šolah. ISl
Št. 18 - 3. maj 2002
18
I NAŠI KRAJI IN LJUDJE
NOVI II
Bo Slatinčanom
tokrat uspelo?
Občina Rogaška Slatina
se bo poleti znova prijavi-
la na razpis ministrstva za
delo, družino in socialne
zadeve za podelitev kon-
cesije za opravljanje sto-
ritev institucionalnega
varstva v domovih za sta-
rejše. Razpis bo objavljen
predvidoma v juliju, za
koncesijo v Rogaški Sla-
tini pa naj bi se potegova-
lo ljubljansko podjetje Co-
mett inženiring.
Pogoj za to je pridobitev
potrebnih finančnih sred-
stev posameznih investitor-
jev, ki bi morali za nalož-
bo skupno zbrati okoli 600
milijonov tolarjev. Občina
bo v ta namen prispevala
komunalno opremljeno
zemljišče, projektno in os-
talo dokumentacijo ter
gradbeno dovoljenje. Dom
za starejše, v katerem naj
bi bilo med 100 in 110 le-
žišč in v katerem naj bi do-
bilo delo 50 ljudi, naj bi
zgradili pri restavraciji Son-
ce, od tod pa naj bi se vo-
dila tudi pomoč na domu.
Z gradnjo naj bi po zago-
tovilih direktorja podjetja
Pranja Kolenca pričeli pri-
hodnjo pomlad, zaključiU
pa poleti 2004.
Tako bi v Rogaški Slatini
končno dobili tako težko pri-
čakovani dom za starejše ob-
čane, ki so trenutno nastanje-
ni v domu v Šmarju pri Jel-
šah. Ministrstvo bo koncesi-
jo podelila le za približno
1.500 mest v domovih, od te-
ga jih je bila polovica pode-
ljena že lani. Slatinska obči-
na naj bi tako podpisala pi-
smo o nameri sodelovanja in
povezovanja pri izgradnji do-
ma za starejše. S tem so na
zadnji seji minuli teden so-
glašali tudi tamkajšnji svet-
niki.
Ljubljansko podjetje Co-
mett inženiring je bilo po be-
sedah župana Rogaške Slati-
ne Branka Kidriča pravzaprav
edini sogovornik, ki je izra-
zil pripravljenost sodelovati
pri pripravi na bodoči javni
razpis. Slatinčani se zaveda-
jo, da bo potrebno pokazati
vso resnost pri načrtovanju
programa in finančnih virih,
ki jih verjetno ne bo ravno
lahko najti. V projektu, ka-
kršen je gradnja doma za sta-
rejše, se namreč naložba
predvidoma povrne šele po
petnajstih oziroma več letih,
je pojasnil direktor Comett
inženiringa Franjo Kolenc.
Dom naj bi bil zasnovan
po vzoru četrte generacije, to-
rej moderno in dopadljivo,
po vseh standardih in pred-
pisih, ki jih zahteva resorno
ministrstvo. Za prijavo na
omenjeni razpis bi Ljubljan-
čani ustanovili novo podjet-
je, ki bi kasneje vodilo usta-
novo in opravljalo dejavno-
sti institucionalnega varstva
v njej. Podobo doma bodo
investitorji morali uskladiti
še z Zavodom za varstvo na-
ravne in kulturne dediščine
Celje, premisliti pa bo po-
trebno tudi še o ureditvi par-
kirnih prostorov.
B. JANČIČ
Pisni protest
Vonarčanov
Problematika Vonarske ceste, o kateri smo v zadnjem
času že nekajkrat pisali, je bila minuli petek ponovno
vroča tema pogovorov med krajani Vonarij ter predstav-
niki Krajevne skupnosti Pristava pri Mestinju in Občine
Podčetrtek.
Ker občina ob zadnjih pogovorih krajanom ni ponudila
pričakovanih rešitev, so se le-ti odločili, da podpišejo pro-
testno pismo in ga naslovijo na vsa ministrstva in medije.
Temu je botrovalo tudi dejstvo, da se župan Podčetrtka Mar-
jan Drofenik sestanka pred enim tednom kljub obljubam
ni udeležil. Namesto njega je Vonarje obiskal občinski refe-
rent za okolje in prostor Igor Petovar, ki je krajanom poja-
snil, da letošnji proračun še vedno ni sprejet, razpoložljivih
sredstev pa je zaradi vračanja dolga tudi vse manj.
Krajani že nekaj časa opozarjajo na problematiko vonar-
ske ceste, ki bi morala biti urejena že pred leti. Država je iz
sredstev za demografsko ogrožene v ta namen prispevala 44
milijonov tolarjev, porabljenih pa je bilo le 35 milijonov.
Preostanek denarja je Občina Podčetrtek namenila za ure-
ditev ostalih cest, vonarsko pa pustila nedokončano. Kraja-
ni sedaj zahtevajo, da občina cesto dokonča, k temu pa
prispeva tudi svoj delež finančnih sredstev, kot je obljubila
pred šestimi leti, ko se je prijavila na državni razpis.
B. JANČIČ
Siomšicova peš
pot preiiojena i
Gorniški klub Savinjske
doline in SGK Skala s Fran-
cem Zabukovškom ter ob-
činami in krajevnimi skup-
nostmi je uspešno pripra-
vil še zadnjo etapo Slomš-
kove peš poti od Olimja do
Kalobja v dolžini okoli 25
kilometrov. Tako je sklenje-
na celotna pot od Nove Cerk-
ve do Sloma pri Ponikvi, Ka-
lobja, Olimja in Bizeljske-
ga, to je krajev, ki so tesno
povezani z življenjem, de-
lom in službovanjem bla-
ženega Antona Martina
Slomška.
Letos bodo pripravili še
dva pohoda: na dan državno-
sti, 25. junija, od Sloma do
Nove Cerkve in 28. septem-
bra iz Olimja do Bizeljskega
oziroma Sv. Petra do Sv. Go-
rami. Letošnji pohodi po
Slomškovi peš poti so v zna-
menju treh jubilejev: 175-let-
nice prve premestitve A. M.
Slomška iz Olimja v Novo
Cerkev, 150-letnice umesti-
tve misijonske družbe laza-
ristov v Celju in 140-letnice
odhoda A. M. Slomška v več-
nost, 24. septembra.
Letos bodo predstavili tu-
di prvi vodnik o Slomškovi
peš poti, ki ga je napisal dr.
Stanko Klinar, izdala pa ga
bo založba Mohorjeva druž-
ba v Celju.
O prvič prehojeni zadnji,
četrti etapi, Slomškove peš
poti od Olimja do Kalobja,
je idejni pobudnik Franc Za-
bukovšek povedal: »Kljub
slabemu vremenu se je po-
hoda udeležilo približno 150
pohodnikov. Pohod je bil raz-
deljen v dve etapi od Olimja
do kmečkega turizma Žurej
v Ječovem pod Žusmom in
od tod do Kalobja, kjer je bi-
la zaključna prireditev. Po
maši so domačini pripravili
kulturni program. Domači-
ni so vsem pohodnikom pri-
pravili lep sprejem z mnogi-
mi dobrotami. Slomškova
peš pot od Bizeljskega do No-
ve Cerkve preko rojstnega Slo-
ma tako dobiva med ljudmi
vse večjo veljavo in tega smo
posebej veseli.«
TONE VRABL
Zlatoporočenca ustavilo zlato vino
Ljudmila (rojena 9. okto-
bra 1931 v Pletovarjih) in
Franc Kosaber (rojen 15. ok-
tobra 1926 v Turnem pri Sliv-
nici) sta se prvič poročila
21. januarja 1952 v cerkvi
sv. Uršule nad Dramljami.
Na belo nedeljo pa sta Mil-
ka in Franci drugič rekla
»da«, naprej na občini Šent-
jur, zatem pa še v Martino-
vi cerkvi na Ponikvi pri žup-
niku Mihi Hermanu.
Mama Milka, kot jo imenu-
jejo domači in prijatelji, je bi-
la vse življenje gospodinja, oče
Franc pa je kmetoval in po-
magal pri postavljanju »ruštov«.
Zelo rad plete koše in košare
ter uživa v dimljenju mesa v
pravi črni kmečki kuhinji v stari
domači hiši v Luterjih, kamor
sta se preselila Francova star-
ša Terezija in Jože.
Milki in Francu so se na
kmetiji, veliki 10 hektarov,
kjer se ukvarjajo predvsem
z živinorejo, rodili trije otro-
ci. Franci, ki je poročen z An-
gelco, Marija, ki je poroče-
na pri Vehovarjevih v Šmar-
ju pri Jelšah in Marrin, ki je
poročen v Zrečah. Vsak iz-
med treh otrok ima po dva
otroka, Marijini hčerki Da-
rinka in Nataša pa se že poh-
valita s svojimi tremi otroci,
kar pomeni, da imata zlato-
poročenca trenutno že tudi
tri pravnuke. Vsi so se zbrah
na zlati poroki, ki so jo zara-
di lepšega in toplejšega vre-
mena z januarja prestavili na
belo nedeljo, 7. aprila.
Na poti na slavnostno ko-
silo so jim v Slatini pri Po-
nikvi pripravili prijetno pre-
senečenje Faturjevi in Sovi-
čevi, ki so z mizo, pokrito z
belim prtom in vinom jan-
ževcem na njej za nekaj časa
zaprli cesto. Kolona vozil se
je morala ustaviti in izstopi-
ti. Janez Fatur s Kmetije od-
prtih vrat Fatur je zlatoporo-
čenca pozdravil in jima za-
želel še veliko zdravja, lep
pozdravni nagovor pa jima
je pripravila tudi Hermina So-
vič z možem Jožetom in hčer-
Svatje na zlati poroki Kosabrovih med postankom pri Faturjevih (desno gospodar Janez Fatur, trel|
zlatoporočenec Franc in peta zlatoporočenka Milka Kosaber).
ko Mojco. Muzikanti so igrali
vesele poskočnice, svatje pa
so se veselili ob požirkih do-
brega zlatega vina, kot dobro-
došlice in popotnice na živ-
ljenjski poti Milke in Franca
Kosaber tudi po zlati poro-
ki. Tudi zaradi Faturjevega
zlatega janževca bo Ko^
vim zlata poroka ostal*^
pem spominu.       j
toneV^
IZ OBČINSKIH svrri
Nov javni zavod
ROGAŠKA SLATINA - Slatinski svetniki so na z^a
minuli teden v prvi obravnavi sprejeli Odlok o usJ
Zavoda za kulturo Rogaška Slatina, ki naj bi prevz^j
Ijanje Kulturnega centra v vsebinskem in programska
slu. Omenjeni javni zavod, ki naj bi ga ustanovila,
Rogaška Slatina, bi sestavljali svet zavoda, strokov«
zavoda in direktor, le-ta pa bi bil imenovan za dotj^
let. Svet zavoda bodo sestavljali trije predstavniki
skupnosti ter po en predstavnik delavcev zavoda, up^^
kov in Mestne krajevne skupnosti Rogaška Slatina
bo sredstva za delovanje zavoda oziroma plače zap^
zagotovila Občina, kasneje pa naj bi se zavod finan^
drugih virov. (BoJ)
Čakš odslej vršilec dolino^
ROGAŠKA SLATINA - V aprilu je potekel enoletm
dat dosedanjemu direktorju Ljudske univerze Roga§|
tina, Jožetu Čakšu. Na januarski razpis za direktorji
zavoda je prispela le ena vloga, za katero je bilo ugoj
no, da ne ustreza razpisanim pogojem. Tako je Sveijj
zavoda Ljudska univerza Rogaška Slatina na predlog
sednice sveta Jožeta Čakša potrdila za vršilca dolžnost
dokler se z izstopom knjižnice ne bo izvedla reorgap;
zavoda. (BoJ) j
TIC ne bo ukinjen    |
ROGAŠKA SLATINA - Občina Rogaška Slatina bo
mesec financirala delovanje tamkajšnjega Turistično
macijskega centra, ki naj bi ga sicer na predlog konz
ukinili že v začetku aprila. Dejavnosti, ki jih je doslej opi
TIC, naj bi namreč med drugim prevzel zavod Turizg
gaška oziroma Lokalna turistična organizacija. Direkti
voda Edvard Lesnik naj bi se do konca aprila z vods
Turističnega društva Rogaška Slatina, v okvir katereg;
tudi Turistično informacijski center, dogovoril o načii
vajanja informacijske dejavnosti od maja dalje. (Boj)
Škrinjaričeva še naprej
ravnateljica
ROGAŠKA SLATINA - Slatinski občinski svetniki s
dali pozitivno mnenje k imenovanju Karle Škrinjarič!
nateljico II. Osnovne šole Rogaška Slatina. Škrinjarič
delo ravnateljice opravljala zadnji dve mandatni ob
sicer pa je bila edina kandidatka, ki se je prijavila na
njeni razpis. Hkrati s soglasjem so svetniki sprejeli tudi
da morajo v prihodnje ravnatelji, ki ponovno kandi(
ob prijavi predložiti še poročilo o delu za preteklo c:
je. (BoJ)
Kultura v razmahu
ROGAŠKA SLATINA - Sredi aprila je potekel mand
sedanjim članom območne izpostave Sklada za kul
dejavnosti Rogaška Slatina, v katerem je imela Občio
gaška Slatina štiri, Rogatec pa enega člana. Zaradi p(
nja števila kulturnih društev v slatinski občini, bo
slednja v svetu območne izpostave poslej pet predS
kov. V svetu bodo tako Martin Druškovič, Boštjan Križ
Branko Mikša, Marjana Fiihrer in Vesna Petanjek. (Bi
Št. 18 - 3. maj 2002  -
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
19
V mestu
|vetja, vina in
iriteza Jurija
gnske Konjice so slovenski sedež najlepših cvetličnih
mest in vasi
Iflujoče na nedelj-
jurjevanju v Sloven-
'Konjicah lahko šte-
V stotinah, obisko-
nied katerimi je bil
jmeriški veleposla-
^ Sloveniji Johnny
D z družino, pa v ti-
pestro dogajanje na
inih prizoriščih je
(OŽila njihova lepo-
jje v umitem, sonč-
dnevu v mestu cvetja
lazažarela še bolj kot
ijne dni.
iča nit dogajanja je bi-
izoritev legende o ko-
»m zmaju. Zmaj, upo-
sno zlo, in vitez Jurij,
Dbljena dobrota, sta
pomerila moči za pre-
ieklico Marjetico. Se-
je dobro premagalo
zlo. Posamezni prizori so se
odvili na Mestnem in v Sta-
rem trgu, pred cerkvijo sve-
tega Jurija in na dvorišču
graščine Trebnik. Vsa ta pri-
zorišča so bila tudi prostor
za številne pozdravne govo-
re in nastope kulturnih in tu-
rističnih skupin iz Sloveni-
je in tujine.
Jurjevanje je namreč tudi
karneval, ki Slovenske Ko-
njice uvršča v združenje
FECC (evropsko združenje
karnevalskih mest), z njim
se vsako leto pričenja festi-
valsko leto, ki doseže svoj
vrh jeseni, ko dozori grozd-
je. Vmes pa se v mestu cvet-
ja, vina in... vrstijo priredi-
tve, ki vsaka posebej dajejo
nazivu polnost (recimo: me-
sto cvetja, vina in golfa). Pa
da ne pozabimo: v Sloven-
skih Konjicah je tudi sloven-
ski sedež mest, ki sodeluje-
jo v mednarodnem tekmo-
vanju najlepših cvetličnih
mest in vasi Entente Flora-
le. Torej se ob jurjevanju zbe-
rejo tudi predstavniki teh
mest, pa Turistične zveze Slo-
venije, pa... Letošnji tekmo-
valki sta Kostanjevica in Ptuj,
katerima v čast so v Konji-
cah dvignili njune zastave,
sami pa so (opazen je bil zla-
sti ptujski prispevek) pope-
strili dogajanje s svojimi iz-
virnimi skupinami.
Sicer pa so besede o pri-
reditvah, kakršno je konjiš-
ko jurjevanje, odveč. Na
njem je treba sodelovati, ga
videti, občutiti, doživeti.
MILENA B. POKLIC
Na čelu sprevoda, ki se je vil skozi Slovenske Konjice, so bili konjeniki.
župan Janez Jazbec z ameriškim veleposlanikom Johnnyjem Voungom In njegovo družino na
pču pred cerkvijo svetega Jurija. Seveda je župan kot vljuden gostitelj po jurjevanju veleposlanika
povabil na kosilo.
Predstavniku evropskega združenja karnevalskih mest so žejo pogasili gostje iz okolice Ptuja.
Na Dobrni bo drugače
Na Dobrni, kjer se pripravljajo na gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, je
dal občinski svet zeleno luč za začetek postopka za prodajo zemljišča v občinski
lasti.
Gre za zanimivo lokacijo za občinsko stavbo, kjer so še vrtovi in barake, v prihodnje pa naj
bi bili tam nekateri težko pričakovani prostori. Tako načrtujejo v pritličju veliko živilsko
trgovino, ki jo v tem kraju pogrešajo, ter prostore za različne storitvene dejavnosti, v nad-
stropju in mansardi pa naj bi bilo precej novih stanovanj. V idejnih projektih, ki jih občina že
pripravlja, so poudarili, da mora biti objekt v slogu, ki ustreza stari arhitekturi Dobrne.
Odločitvi svetnikov bosta sledila postopek za spremembo dopolnitev zazidalnega načrta
občinskega središča ter javni razpis za prodajo zemljišča. BJ
Po bencin Ic sosedom
v občini Dobrna so še vedno brez bencinskega servisa, čeprav si ga v turističnem
kraju želijo že vrsto let. V občinski stavbi se pogovarjajo z morebitnim investitorjem,
ki bi gradil nasproti gostilne Koren, pri odcepu v občinsko središče.
Gre za nezazidano stavbno zemljišče ob regionalni cesti med vojniško in velenjsko
občino, pri čemer mora občina poskrbeti za ureditev nove namembnosti. Idejni projekt
je pripravljen, javno razgrnitev spremembe prostorskih ureditvenih pogojev pa načrtuje
občinska uprava za konec spomladi. Pravijo, da je začetek gradnje bencinskega servisa
mogoč pred koncem leta, seveda če se bo morebitni investitor dokončno odločil ter ne
bo posebnih zapletov.
^repiri zaradi vode
^eliki projekti za dolgoročno oskrbo Dobrne z vodo
TCini Dobrna, kjer so
prvi vodovod že pred
pi sto leti, imajo dan-
pnji z vodooskrbo re-
'fžave. Ponekod je vo-
^'na, pritisk šibek ter
' "Marsikdaj suhe, v ne-
'(lelu občine so zaradi
»"Cene tekočine poruše-
medsoseski odnosi,
'^da občina je zato pred
letoma naročila ra-
^^e za dolgoročno re-
''ežav z vodooskrbo. Po
raziskavah in
■•^^snih vrtinah, so pred
^'pripravili javno pred-
l'^v projektov Raziska-
^ Zaščite vodnih virov,
dolgoročne vodoo-
skrbe celotne občine ter
Ureditve vodovoda v občin-
skem središču.
Strokovnjaki iz Velenja in
ljubljanske regije so doma-
činom predstavili svoje ugo-
tovitve z devetih obstoječih
vodooskrbnih območij ter po-
drobne rešitve, ki pomenijo
v prihodnjih" desetletjih več
kot zadostne količine vode.
Sicer pa je za rešitev vseh te-
žav v občini potrebnih prib-
ližno 170 milijonov tolarjev
zgolj v prvi fazi. To pomeni
dolgoletna vlaganja, pri če-
mer bo občina z izdelanimi
projekti lahko kandidirala tu-
di za pridobitev sredstev za
sofinanciranje na državnih
razpisih. V občini se name-
ravajo letos lotiti začetka sa-
nacije vodovoda za občinsko
središče ter ga predati v uprav-
Ijanje celjskemu vodovodne-
mu javnemu podjetju. S 7 mi-
lijonov tolarjev vredno nalož-
bo, ki pomeni hrbtenico ce-
lotnega sistema v občini, se
že mudi, saj jo želijo uresni-
čiti med obnovo hotela Do-
brna. Takrat namreč računajo
na manjšo porabo vode.
Sicer pa namenja občina
Dobrna za investicije in vla-
ganja v vodooskrbo letos vse-
ga skupaj 15 milijonov tolar-
jev, lani ter predlani pa po
21 milijonov tolarjev.
BRANE JERANKO
Št. 18 - 3. maj 2002
20
ŠPORT
Drugič
brez točk
Vsi trije klubi s Celjskega doživeli poraze - Škandalozno
sojenje za Bežigradom - Vedno bolj bleda Era in Rudar
Drugič v tej sezoni lige Si-
mobil se je zgodil krah pr-
voligašev s Celjskega, po-
novil se je 24. krog, ko so
CMC Publikum, Era in Ru-
dar ostali brez točk. Med-
tem ko so Šmarčani in Ve-
lenjčani že povsem melan-
holični in že preskušajo
mlade moči za naslednjo se-
zono, so si Celjani proti
Olimpiji močno želeli zma-
ge, ali vsaj neodločenega izi-
da, ki bi jim še dajal upa-
nje za izpolnitev cilja.
Tako pa četrto mesto več
ni dosegljivo in razočaranje
je bilo precejšnje.
Marijan
Pušnik
rekorder
Drugo sezono zapored je
strateg Celjanov edini med ko-
legi v elitni konkurenci os-
tal na klopi od začetka do kon-
ca sezone. V petek pa je na
Skalni kleti uspešno zagovar-
jal diplomsko nalogo za pri-
dobitev mednarodne PRO li-
cence na temo »Oblikovanje
igre v obrambi s štirimi
obrambnimi igralci in zače-
tek prehoda v napad«. Stro-
kovni mentor diplomske na-
loge je bil dr. Branko Elsner,
poleg njega člana izpitne ko-
misije še Ivan Toplak in Sreč-
ko Katanec, recenzent nalo-
ge pa Matjaž Jakopič. Med-
narodni kontrolor UEFE Ne-
mec Gero Bisanz, vodja izo-
braževanja nemških trener-
jev, je nadziral delo komisi-
je, kajti diplomska naloga še
nima popolne mednarodne
veljave.
Dva dneva kasneje pa je bil
Marijan Pušnik zelo potrt.
Ljubljančani so zgodaj poved-
li po veliki napaki celjske
obrambe, ki je neuspešno lo-
vila Ošlaja v nedovoljeni po-
ložaj, potem pa so se zaprli.
Pušnika je raztogotil glavni
sodnik tekme z Olimpijo An-
drej Tratnjek iz Murske So-
bote, nato pa še varovanci,
ki so proti zgoščeni obram-
bi gostiteljev jalovo napada-
li, čemur je s svojim blagim
kriterijem precej prispeval
Tratnjek. Ostrih prekrškov
najprej sploh ni kaznoval, po-
tem je dopuščal celo udarce
domačih z rokami v obraze
tekmecev, ko pa je videl, da
mu je obračun spolzel iz rok,
je kartone kazal sem ter tja.
Dva rumena je prejel Gregor
Helbl in moral z igrišča, od-
stranjen pa je bil tudi Mari-
jan Pušnik, ki je cesto, a po-
vsem upravičeno protestiral.
»To se mi je zgodilo tretjič
v tej sezoni. Prvič zaradi sod-
nika Vidalija, ki pa je bil raz-
krinkan na soočenju, nasled-
nji izključitvi pa sta posledi-
ci tega. Razočarala sta Mitja
Brulc, ki ni zmogel niti toč-
no podati, in Andrej Kvas, ki
ga na gostovanjih ni moč opa-
ziti. Izkazal se je Marko Križ-
nik, tudi Primož Brumen,
spredaj pa Samo Vidovič.
Fantje se niso znali trdno po-
staviti. Tonči Žlogar je nekaz-
novano udrihal, mi pa nič»,
je razpredal Pušnik. Kapetan
Sebastjan Gobec je potrdil
trenerjeve besede: »Niso pe-
li le komolci, še marsikaj dru-
gega. Tega niso videli le sod-
niki.«
Tehnični vodja Ambrož
Krajnc meni, da nima smi-
sla reagirati proti sodniški or-
ganizaciji, kajti klub je bil
tiho, tudi ko je bil bistveno
bolj oškodovan: »Na tekmi
je bil tudi šef sodnikov Vla-
do Šajn. Videli bomo, kaj bo
ukrenil. Sicer pa bomo zaen-
krat počakali, da se sezona
izteče. V naslednji bomo ob
prvi nepravilnosti takoj
povzdignili glas.« Čeprav ni
šlo za neposreden vpliv Trat-
njeka na tekmo (zadetke), pa
tako očitne sodniške blama-
že dolgo več ne bomo videli.
V zadnjem krogu bo gost
Skalne kleti odlični Koper
(15.30). Pod vodstvom Bra-
neta Oblaka je proti Publi-
Za Sama Vidoviča (desno) je kar škoda, da je sezone konec, pri žogi pa Sergej Jakirovič, zanimiv tudi Publilo
kumu igral povsem zaprto tu-
di na Bonifiki. Tokrat ne bo
tako, gledalci pa bodo naj-
brž stadion začeli zapuščati
med polčasom, kajti začenjal
se bo televizijski prenos
(16.30) odločilnega obraču-
na za prvaka iz Ljudskega vr-
ta.
V petek je bila redna let-
na skupščina NK Publikum,
ki je potekala v dvorani Celj-
skega sejma. Na njej je bi-
lo sprejeto poročilo o delu
kluba v letu 2001, ki ga je
podal predsednik kluba
Marjan Vengust ter finanč-
no poročilo za leto 2001, ki
ga je podal predsednik nad-
zornega odbora Emil Ko-
lenc. Ob koncu je skupšči-
na sprejela še nekatere do-
polnitve pravil NK Publi-
kum.
Slovo ni
uspelo
Takšne so bile prve bese-
de trenerja Marijana Bloud-
ka po porazu s Hitom Gori-
co na domačem igrišču. V
Šmartnem ob Paki je obisk
gledalcev močno upadel, to-
krat se jih je zbralo le 500,
kar je precej manj kot takrat,
ko so jih domače vijolice nav-
duševale s svojo igro. Tribu-
ne so bile nabito polne, pa
čeprav so Šmarčani v uvod-
ni sezoni le trikrat z zmago
razveselili svoje privržence
na domačem igrišču. Zadnje
srečanje je bilo zelo nezani-
mivo in praktično brez pra-
vih priložnosti.
Novogoričani so kljub te-
mu, da so na klopi ostali tri-
je ključni igralci, ki jih je tre-
ner Pavel Pinni spočil za fi-
nalno tekmo slovenskega po-
kala, prišli že do pete zapo-
redne zmage. Šmarčani pa so
po treh tekmah brez doseže-
nega gola tokrat le zadeli, ven-
dar žal v napačno mrežo. Ne-
džad Alibabič je ravno v zad-
njih trenutkih prvega polča-
sa nespretno posredoval po
strelu z glavo Mateja Mavri-
ca in Boris Kališek, ki je to-
krat po 23. septembru ponov-
no dobil priložnost kot prvi
vratar Ere, je bil brez moči.
Domači trener je povsem
spremenil obrambno linijo
(na klopi sta poleg vratarja
Roberta Srage ostala še Dam-
jan Romih in Miloš Pojič):
»Nekateri igralci so zapravi-
li že preveč priložnosti in niso
dovolj dobro pripravljeni za
naporen ritem tekem. Potreb-
no je že razmišljati o nasled-
nji sezoni, zato so priložnost
dobili nekateri mladi doma-
či igralci.« Pri Šmarčanih je
vidna velika utrujenost in iz-
črpanost, po izpadu iz poka-
la Slovenije pa jim manjka
tudi tekmovalnega motiva.
Cilj - obstanek v ligi - so si že
zagotovili, predvsem z dobri-
mi igrami v jesenskem delu
lige Simobil. Igralci že ne-
strpno pričakujejo konec pr-
venstva, potrebno pa bo odi-
grati še zadnjo tekmo na Pre-
valjah. »Proti Korotanu se bo-
mo potrudili po najboljših
močeh in upamo na ugoden
rezultat. Tako slovenska jav-
nost ne bo pomislila, da smo
tekmo prodali,« je dejal
šmarški branilec Peter Mer-
nik.
Slovo
Simeunoviča
Trener Rudarja Vojislav Si-
meunovič se je odločil, da
na zadnjih dveh tekmah ne
bo več vodil zeleno - črnih.
Po dolgoletnem delu v nogo-
metu so bile zadnje tekme in
neljubi dogodki v velenjski
ekipi zanj preveč izčrpajoči.
Moštvo je na gostovaju v Aj-
dovščini tako vodil njegov po-
močnik Marjan Marjano-
vič. Pod njegovim vodstvom
pa je precej pomlajena eki-
pa doživela visok poraz s 4:0.
Priložnost za igro so tokrat
dobili mladi velenjski igral-
ci, ki so tudi mladinski pr-
vaki Slovenije in dokazali, da
lahko na njih pri Rudarju v
prihodnje še računajo. Ven-
dar proti Primorju, ki je že v
10. minuti povedlo, tokrat ni-
Marijan Pušnik, izključen po^
mi.
so imeli možnosti, saj so
dovci po šesti zaporedni z*
gi pred zadnjim krogoi"
vedno v boju za naslov dri
nega prvaka.
Prvo ime srečanja
Romano Obilinovič, 1"
dosegel dva zadetka inPj
peval tudi obe podaji.
najstimi zadetki je takol
vedel na skupni lestvici
cev lige Simobil. Veleni
ni so sicer v uvodu sreč^
imeli dve lepi priložnost'
jih nista izkoristila Aniel*
jakovič in Borut Arli«^"
pi bodo še zadnje srečanl
ligi Simobil odigrali v s"'
to na stadionu Ob jezerU'
bodo gostili že odpi^^
Domžale.
PETRA ŠAF^
DEAN ŠUS
Foto: GREGOR KA
TRIAl^
Št. 18 - 3. maj 2002
Vojislav SImeunovič po stresni sezoni Ob jezeru.
I.IDNIK
ŠPORT
21
Vrniti
jcrono v Celje
V soboto prva finalna tekma - Merkurju prednost domače dvorane -
Izvrstna forma Katje Temnik
^boto se bo v Celju s prvim
liin obračunom državnega pr-
ya košarkaric začel boj med
[jm Merkurjem in Jezico za
v prvakinj. Celjanke so v pol-
j zanesljivo odpravile Mari-
jidi Jezica brez težav Jeseni-
lončno zmagoslavje se bo potreb-
seliti trikrat. Celjanke imajo pred-
[ekme več na domačem igrišču,
si priborile z osvojitvijo prvega
v rednem delu DP. To bi lahko
idločilno, saj bo Jezico na Sav-
lilo težko premagati. Glede na
ifcnost obeh ekip, se bosta za os-
vnaslova najverjetneje srečali pet-
1 odločilna naj bi bila zadnja tek-
Celju. Čeprav so mnogi mnenja,
jse morale Celjanke glede na kva-
posameznih igralk zanesljivo ve-
baslova državnih prvakinj, je tre-
Ifljko Žvižaj drugačnega mnenja:
Gojko Žvižaj
»Naša ekipa je glede na prejšnjo sezo-
no povsem spremenjena. Iz lanske pr-
ve peterke nam je ostala le Mirna
Deak, Katja Temnik pa je prišla v na-
šo prvo postavo, potem ko je bila pri
Jezici le sedma igralka. Pripeljali smo
tujke, ki so bile cenovno primerne. V
svojih klubih niso igrale ključnih vlog,
mi smo jih spremenili v ključne igral-
ke.« Pri Ljubljančankah so standard-
ne igralke ostale iste: Daliborka Jo-
cič, Mojca Markovič, Tina Kvater-
nik in Barbara Gričar. Tri med njimi
so tudi slovenske reprezentantke, med-
tem ko je Merkurjeva reprezentantka
le Katja Temnik. Ekipa Jezice torej ni
slabša od celjske, temveč enakovred-
na, zagotovo pa imajo pri Merkurju v
letošnji sezoni izjemno priložnost, da
naslov, ki so ga prvič osvojili leta 2000,
vrnejo v mesto ob Savinji. Po porazu
v finalu slovenskega pokala, so Celjan-
ke Jezico v DP obakrat premagale. Jo
bodo še trikrat ?
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIC
Eiektra ostaja prvoligaš
jnci finalnega turnirja
i Spar se je končal boj,
stanek v druščini naj-'
b slovenskih košarkar-
ikip. Zadnji krog je pri-
slavje v šoštanjsko dvo-
kjer je po parketu te-
lenina v čast Elektre.
ločilno srečanje proti Lo-
ivi je odigrala dovolj zre-
obstanek, z zmago pa ce-
ehitela Roglo. Uspeh je
.pokazalo pa se je, da so
iave na klopi in v ekipi
pomislekom bile pravil-
togla j e končala na 11. me-
br je neuspeh, saj so v
ih zamenjali tri trenerje
ivisoke ambicije zapravi-
Kej denarja. Še sreča, da
avočasno odpustili hrvaš-
ojico in za trenerja - igralca
fljali Veljka Petranoviča.
oje zgodaj pripeljal v mir-
"de, ob tem pa znal pre-
dati velik potencial neka-
terih mlajših igralcev. Denimo
Nejc Stmad je naravnost »eks-
plodiral«. V Zrečah bo še bur-
no - denarja namreč ni več to-
liko kot je bilo, večini igral-
cev s Petranovičem vred pa po-
godbe potečejo.
Derbi le na
papirju
v skupini za prvaka je bil
derbi v Laškem, a samo na
papirju. Psihično odsotni
Šentjurčani so bili namreč la-
hek zalogaj pivovarjev, ki se
niso preveč namučili za re-
kordno zmago sezone v Hypo
ligi. Razočarani trener Kemo-
plasta Igor Pucko je celo po-
nudil odstop, ki pa ga vods-
tvo kluba ni sprejelo, kar je
po našem mnenju edino pra-
vilno. Razveselila je le vrni-
tev na parket težje poškodo-
vanega Petra Jovanoviča, ki
je po sedmih mesecih odsot-
nosti pokazal, da bo pomem-
bna okrepitev svoji ekipi, zla-
sti v naslednji sezoni. Hopsi
so imeli ogromno težav, pre-
den so po podaljšku štrli od-
por Zagorja. Polzelanom se
vse bolj pozna utrujenost, a
se še držijo v boju za 4. me-
sto, ki vodi v play - off.
Laščani niso
bili predvideni
za finale
v polfinalu slovenskega
pokala so Laščani dodobra na-
mučili Uniona Olimpijo. Od-
ličen začetek in sijajna igra
Gorana Juraka sta bila pre-
malo za favorizirane zmaje,
ki so zlomili odpor moštva
Predraga Kruščiča šele v
zadnjem delu. Iz igre so mo-
rali nekateri Laščani, ki so
jih sodniki napolnili z oseb-
nimi napakami. Ob koncu so
vsi hvalili igro poražencev.
Veliki finale Union Olimpi-
ja - Krka je bil »programiran«
že davno, izven dvorane Ko-
deljevo. Prvenstvo v ligi za
prvaka se nadaljuje s peklen-
skim ritmom. Na sam praz-
nik dela je bil odigran 7. krog,
potem pa za osem najbolj-
ših ekip v Sloveniji sledi do
22. maja še sedem srečanj.
Jutri bodo Šentjurčani gostili
ekipo Slovana, Hopsi pa od-
hajajo k Olimpiji.
JANEZ TERBOVC
^ NA PIKI
Za šesto zvezdico
23-letna Konjičanka Katja
Temnik je po šestletnem igra-
nju pri ljubljanski Jezici, pred
sezono okrepila vrste celjske-
ga Merkurja. Leta 1995 se je
kot 17-letna dijakinja prese-
lila v Ljubljano, kjer je na-
daljevala šolanje na športni
gimnaziji in začela uresniče-
vati svoje športne ambicije.
»Odločitve nisem nikoli ob-
žalovala. Z Jezico smo se ta-
krat dogovarjali dlje časa,
vendar smo s starši najprej
želeli, da bi šolo dokončala
v Celju. Trener Sergej Rav-
nikar me je prepričal, da bo
za mojo košarkarsko karie-
ro najbolj koristno, da s tre-
ningi nadaljujem na Jezici.«
Zakaj nato vendarle v Ce-
lje?
Lani se mi je iztekla po-
godba z Jezico, zaradi slabih
razmer v klubu pa se v Ljub-
ljani tudi nisem več dobro po-
čutila. Zelo sem si želela za-
menjati okolje. Odločitev o
prihodu v Celje tako ni bila
težka.
S celjskim Merkurjem si
sedaj verjetno želiš osvoji-
ti še svoj šesti naslov držav-
nih prvakinj?
V Celju ne skrivamo am-
bicij o osvojitvi naslova. Fi-
nalne tekme z Jezico bodo
zelo težke. Čeprav upam v
nasprotno, bo za tretjo zma-
go verjetno potrebno odigrati
vseh pet finalnih tekem. Od-
ločilna bo tako psihološka kot
fizična priprava.
V izvrstno formo si priš-
la ravno v najbolj pomem-
bnih trenutkih in mnogi so
mnenja, da bo odločilna
prav tvoja pripravljenost?
Moja strelska forma se
vzpenja in upam, da jo bom
zadržala do tekme z Jezico.
Vendar uspeh ni odvisen le
od mene, temveč od celotne
ekipe. Po Ligi dobrodošlice
nam je vsem malce padla for-
ma in zbranost, zato se bo-
mo za finalni del morale vse
maksimalno pripraviti.
Kakšni so občutki, ko
igraš proti »svoji« ekipi?
Mislim, da se je ta naveza-
nost na klub najbolj negativ-
no pokazala na finalni tek-
mi, kjer nisem odigrala ta-
ko, kot sem sposobna. Na
zadnji tekmi z Jezico pa sem
se povsem osredotočila na igro
in odmislila, da igram proti
bivšemu klubu, kar mi je
očitno tudi uspelo.
Kaj zate pomeni medna-
rodni naslov v Ligi dobro-
došlice, kjer so te trenerji
izbrali tudi za najboljšo
igralko zaključnega turnir-
ja?
Čeprav mnogi podcenjuje-
jo Ligo dobrodošlice, je to
velik uspeh za klub. Liga se
bo verjetno razširila, me pa
bomo ostale zapisane kot pr-
ve zmagovalke tega tekmo-
vanja. Zelo sem vesela, da
sem konstantno odigrala ce-
lotni turnir. Osebno pa mi naj-
več pomeni, da sem se po bo-
lečem porazu z Jezico hitro
pobrala in dobro igrala v Ši-
beniku.
PETRA ŠAFRAN
Foto: GREGOR KATIC
Možnosti so enaice
Svoje mnenje pred final-
nimi tekmami med Jezi-
co in Merkurjem je poda-
la tudi dolgoletna igralka
Celja Simona Jurše, ki je
potem, ko je lani z Jezico
osvojila državno prvens-
tvo, kariero nadaljevala v
Welsu (2. mesto v Avstri-
ji). In komu v letošnjem
DP pripisuje več možno-
sti?
Finale bo zelo zanimiv. Ce-
ljanke so sicer v psihološki
prednosti, ker so Jezico že
dvakrat premagale v prvens-
tvu. Vendar Ježičanke dobro
poznam in vem, da se ne bo-
do nikoli predale. Čeprav so
razmere v ljubljanskem klu-
bu zelo slabe, se to na igriš-
ču ne bo poznalo. Merkur
je na drugi strani dobro ure-
jen klub, ki redno izplačuje
premije svojim igralkam. V
ekipi so številne tujke, tako
da o ekipi kot celjski ne mo-
remo več govoriti. Mlade
igralke Jezice, ki so zbrane
iz vse Slovenije, krasi izred-
na borbenost in želja po us-
pehu, vendar imajo Celjan-
ke prednost tekme več na do-
mačem igrišču, kar je v ize-
načenih srečanjih zelo po-
membno. Tako da so mož-
nosti za naslov povsem ize-
načene.
In še pogled nazaj?
V prvih sezonah po osa-
mosvojitvi je imela Jezica ve-
liko premoč. Takrat je bilo
bistveno, da smo proti njim
čim manj izgubile. Vendar
celjski klub je v petih letih
zelo napredoval in prišel do
prve lovorike. Takrat sem
igrala na Jezici in mnogi so
bili mnenja, da me je bilo
proti »svoji« ekipi strah igra-
ti in da so mi usojena druga
mesta. Vendar sem profesio-
nalka in takrat je odločala le
ena žoga.
Kaj se je spremenilo od
tedaj?
Liga je bila močnejša kot
je sedaj. Razen z Jezico, ki
je imela veliko premoč, smo
ostale tekme z užitkom igra-
li. Kvaliteta slovenske lige
upada, vendar pa je prišlo
do izenačenosti dveh naj-
boljših klubov. Novousta-
novljena Liga dobrodošlice
se bo v prihodnje verjetno
razširila in takrat bo celj-
ski uspeh prišel do prave ve-
ljave.
PETRA ŠAFRAN
Simona Jurše je za Novi tednik primerjala raz-
merja moči igralk na posameznih pozicijah:
1. Ivona Kuštro / Mojca Markovič 0,5:0,5
2. Alenka Potočnik / Tina Kvaternik 0:1
3. Katja Temnik / Daliborka Jocič 0:1
4. Nataša Tratsiak / Aleksandra Bukvič 1:0
5. Mirna Deak / Barbara Gričar 0,5:0,5
Klop: Merkur / Jezica 1:0
Skupaj: 3:3
ŠPORTNI KOLEDAR
SOBOTA 4. 5.
NOGOMET
SNL, 33. krog, Prevalje:
Ptan - Era Šmartno
^0], Velenje: Rudar -
^le (19).
SNL - sever, Inde Vran-
■ Krško Posavje, Mons
"dius - Stojnci, Malečnik
'^»^e, Usnjar Šoštanj -
Je pri Jelšah (17).
'^L-Celje, 17. krog: Kozje
^1^0, Šentjur 2001 - Op-
lotnica, Posavje Brežice - Voj-
nik (17)
KOŠARKA
1. SKL - ženske, finale, pr-
va tekma, Celje: Merkur - Je-
zica (19).
Hypo liga, 8. krog, za uvr-
stitev od 1.-8. mesta, Ljub-
ljana: Union Olimpija - Sa-
vinjski Hopsi (19), Domža-
le: Helios - Pivovarna Laško
(19.30), Šentjur: Alpos Ke-
moplast - GeopHn Slovan
(20).
ROKOMET
1. SRL - moški, 22. krog,
Izola: Izola - Celje Pivovar-
na Laško, Velenje: Gorenje -
Slovan (19).
1. SRL - ženske, 7. krog,
Kranj: Sava - Žalec.
NEDEUA 5. 5.
NOGOMET
1. SNL, 33. krog, Celje:
CMC Pubhkum - Koper
(15.30)
2. SNL, 26. krog. Sloven-
ske Konjice: Dravinja - Tri-
glav Bakovci (16.30)
SREDA 8. 5.
KOŠARKA
Hypo liga, 9. krog, Šent-
jur: Alpos Kemoplast - Union
Olimpija (20), Laško: Pivo-
varna Laško - Savinjski Hop-
si (18.30).
1. SKL - ženske, finale,
druga tekma: Ljubljana: Je-
zica - Merkur Celje (19).
--  Št. 18 - 3. maj 2002

22
ŠPORT
MOVI 1
Slovo četverice
Pungi, Šerbo, Branč in Rale odhajajo - Odločitev sporočil Tone Turnšek
Po pokalnem turnirju bo-
do celjski dres za dlje časa
ali za vedno slekli Roman
Pungartnik, Uroš Šerbec,
Branko Bedekovič ter Rast-
ko Stefanovič. Potečejo jim
pogodbe, s Stefanovičem pa
je klub prekinil sodelova-
nje.
Vsi so pustili neizbrisen pe-
čat na evropski in domači sce-
ni. Rumeno-zeleni so v svoji
zgodovini odigrali 88 evrop-
skih tekem, Pungartnik 85
(318 zadetkov), Šerbec 74
(291), Stefanovič'64 (259) in
Bedekovič 19 (35). Pungart-
nik je za člane igral 14 se-
zon, toliko kot Jure Koren,
Bojan Levstik in Igor Raz-
gor, Šerbec 11 sezon, kot
Stanko Anderluh, Vito Sel-
čan, Tomaž Jeršič in Bošt-
jan Strašek.
Pungartnik je kot strelec
izrazito izstopal v DP, kjer
je bil kar šestkrat najboljši.
V LP ga bomo pomnili po tek-
mi v Pamploni, ko je zabil
10 golov, še enega več pa turš-
kemu Askiju: »Že lani sem
razmišljal o odhodu, a sem
potem le podaljšal pogodbo.
Svoj odhod sem že najavil.
Nisem razočaran, razen nad
letošnjim neuspehom.« Pun-
gija bo med ponudbami us-
merjal španski odvetnik Da-
vid Caballero Vidal iz Ali-
canteja. Hčerka Živa Vita bo
stara pet let, zato je logičen
podpis dveletne pogodbe v tu-
jini.
Šerbec je z 12 zadetki (pro-
ti Winterthurju) z Draganom
Škrbičem še vedno prvi stre-
lec Celja na evropski tekmi:
»Glede na poškodbo in od-
nos, ki sem ga čutil v tem le-
tu, sem pričakoval, da bom
moral oditi. Zelo sem se tru-
dil, da bi si poškodbo rame-
na pozdravil. Potiho sem
upal, da bom po enajstih le-
tih, ki sem jih skupaj z zdrav-
jem pustil v klubu, morda še
lahko ostal in tukaj zaklju-
čil kariero. Pred leti sem imel
možnost oditi v tujino, ven-
dar se za to nisem odločil.
Mislim, da sem z odnosom
dokazal svojo pripadnost. Ra-
zočaran sem, jezen pa seve-
da ne. Poleti bom trdo delal
in prepričan sem, da v slo-
venski ligi še lahko igram.«
Evropskemu finalu je bilo
Celje verjetno najbližje leta
99, ko je bila v polfinalnem
obračunu v seštevku za en za-
detek boljša Barcelona, na
obeh tekmah pa je Stefano-
vič dosegel kar 16 zadetkov.
To je bila njegova najboljša
sezona v celjskem dresu, saj
je bil drugi strelec moštva,
po glasovanju novinarjev pa
je bil izbran za naj igralca leta:
»Novico o odhodu sem spre-
jel profesionalno. Takšna je
pač odločitev delodajalcev.
Lahko rečem, da je bil do-
slej odnos predsednika do me-
ne res zelo korekten in tako
je bilo tudi v zadnjem razgo-
voru. Nisem razočaran, prob-
lem je morda le v tem, da smo
že v mesecu maju, ko je, vsaj
kar se rokometne Evrope ti-
če, okrog prestopov že sko-
Roman Pungartnik
raj vse določeno, vendar pa
pomoči kluba pri iskanju no-
ve sredine, četudi mi jo je po-
nudil, ne potrebujem.«
Bedekovič je imel med vse-
mi, ki odhajajo, najmanj pri-
ložnosti za dokazovanje,
med vsemi pa je imel tudi naj-
več težav s poškodbami, ki
so mu odnesle skoraj celo se-
zono. Za prvi celjski remi v
Zagrebu je prispeval šest za-
detkov: »Novico sem sprejel
športno, saj vem, da moraš
biti kot profesionalni šport-
nik vedno pripravljen na vse.
Seveda sem bil presenečen,
ker sem za to žal najprej iz-
vedel iz medijev. Ko se ozi-
ram nazaj, ne najdem neke-
ga odgovora na vprašanje, za-
kaj sem bil v klubu. Nisem
bil namreč izkoriščen, saj mi
trenerji niso dajali veliko pri-
ložnosti.S poštenim delom
sem se želel na silo dokazo-
vati na treningih, kjer sem tu-
di zaradi tega staknil poškod-
be. Ne vem še, kam bom šel,
imam pa dovolj časa za raz-
mislek.«
D.Š.
PANORAMA
NOGOMET
1.SML
32. krog: Era Šmartno - Hit
Gorica 0:1 (0:1); Alibabič
(45, avtogol). Olimpija -
CMC Publikum 1:0(1:0); Oš-
laj (8). Primorje - Rudar 4:0
(1:0); Mlakar (10), Obihno-
vič (67, 90), Gregorič (89).
Vrstni red: Maribor Pivovar-
na Laško 63, Primorje 60, Ko-
per 56, Ohmpija 51, Hit Go-
rica 48, CMC Publikum, Mu-
ra 45, Era Šmartno 40, Ru-
dar 39, Korotan 34, Triglav
32, Domžale 16.
2. SNL
25. krog: Bela krajina -
Dravinja 0:0. Vrstni red: Alu-
minij 61, Ljubljana 60, Dra-
vograd 59, Ivančna Gorica 53,
Drava 42, Bela krajina 36, Že-
lezničar 35, Dravinja 34, Za-
gorje 33, Jadran Šepič, Naf-
ta 31, Goriška brda 26, Ba-
kovci 23, Tabor 22, Pohorje
10, Elan 7.
3. SNL - sever
21. krog: Gerečja vas - In-
de Vransko 1:0, Šmarje pri
Jelšah - Bistrica 0:0, Pobrežje
Gradiš - Usnjar Šoštanj 5:6,
Zreče - Patoma 1:2, Kozjak
- Mons Claudius 0:1. Vrst-
ni red: Krško 52, Mons Clau-
dius 50, Kozjak 33, Hajdi-
na, Stojnci 32, Paloma,
Šmarje pri Jelšah 30, Usnjar
Šoštanj, Vransko, Gerečja
vas 26, Malečnik 25, Bistri-
ca 23, Zreče 19, Pobrežje Gra-
diš 13.
MČL-Celje
16. krog: Posavje Brežice
- Laško 1:0, Šentjur 2001 -
Vojnik 2:1, Oplotnica - Kozje
4:0. Vrstni red: Brežice 29,
Šentjur 2001 25. M
Vojnik 21, Oplotni^
je 15. 1
1. liga občine S|J
koli - Kovinar 5:2,;
- Rudar 0:7, Sv.
Inexa 5:0, Lipa -
2:2. Vrstni red: Sq
Lipa 8, Pečovje 7,
vrenc 6, Laška vas
4, Kovinar, Inexa3 j
ki 0.
KOSARIU'
Hvpo uei
6. krog, za uvrstite
- 8. mesta: Pivovanid
- Alpos Kemoplast
(81:51, 51:34, 32:19)
ker 25, Novak 17, ij
15, Jurak 14, Lerič.P^
Duščak 6, FantinattoS,
čič 1. Savinjski Hops
gorje 115:111 (u
81:75, 53:50, 26:27);
nik 30, Hughes 29,1
20, Cizej 16, Gržina
panovič 6, Kadič 3, (
2. Vrstni red: Union
pija 12, Krka 11, Rv
Laško 10, Geoplin Slon
vinjski Hopsi, Helios
pos Kemoplast 6.
28. krog, za uvrsti
9. - 14. mesta: Koper'
83:79 (55:62, 40:33,
Strnad 20, Dundovič
nrajh 15, Sivka, Špa
Benič 2. Elektra - Lok
92:86 (77:65, 53:38,
Belanovič 21, Čmer
sič 17, Warmsley 14,
novic 7, Marinkovic
ličevič 5, Rupreht, Go
Končni vrstni red: 1
Kraški zidar 43, Ko|
Elektra, Rogla 39, h
va37.
POKAL SLOVE
- moški
Polfinale: Union i
ja - Pivovarna Laško
(67:64, 44:48, 25:26)
25, Duščak 15, Wall(
rič, Novak 9, Brolih,
6.
I.SKL-žeiM
Polfinale, druga tek
Maribor - Merkur Cel}
(51:67, 32:45, 27:22)
nik 27, Deak 17, Čo
Potočnik 11, Tratsiak
kič 7, Periič 5.
ROKOMET
1. SRL - md
21. krog: Celje Piv
Laško - Prevent 36:33 («
Milosavljevič 10, Toi«
Žvižej 6, Bedekovič
tenka 3, Vugrinec, Paj
Stefanovič 1. Rudar-
nje 31:31 (13:14); Sfl
Kavaš, Sirk 5, TamŠ«
skan 4, Dobelšek 2, J
Štefanič 1. Vrstni re
bitel Prule, Celje Piv(
Laško 39, Gorenje 27,
26, Prevent, Rudar i
mo 21, Slovan 19, Veli
delja 13, Inles Riko 1
niča 5, Izola 2.
I.SRL-žens
6. krog, za uvrstite
- 10. mesta: Burja ■
22:38 '(16:19); V. Do
Zidar 6, T. Dolar 5,
nik, Čerenjak 4, Irmafl
3, Čulibrk, Jukič 1.'
red: Žalec 29, Izola 28.
Kranj 21, Gramiz 15.
7, Škocjan 2.
NA KRATKO
Manj od pričakovanj
Reka: V mednarodni ligi so kegljavke Miroteksa v 3. kro-
gu osvojile tretje mesto in tako zaostale za ciljem. Pred
zadnjim nastopom, ki bo 1. junija v Celju, so izgubile vse
možnosti za uvrstitev na eno od prvih dveh mest v skupini.
Najboljši rezultat turnirja je dosegla Celjanka Andreja Raz-
lag, ki je podrla kar 505 kegljev (Šeško 429, Grobelnik
444, Kardinar 428, Strelec 490 in Petak 434). Vrstni red:
Rijeka 12, Slavija Praga 11, Miroteks 7, Tatran Sucany 3. J.
K.
Spet doma
Celje: Mlade celjske rokometašice so si z zmagama nad
Olimpijo (29:8) in Novim mestom (30:14) priborile sode-
lovanje na polfinalnem turnirju v soboto spet v Celju. Poleg
igralk iz ŽRK Celje so se v polfinale uvrstile tudi starejše
deklice Žalca. J. K.
Zivkova tudi v temi
Tabor: Na 14. nočnem teku sta bila med 82 tekmovalci
najboljša Anica in Romeo Živko iz Celja, ostali zmagovalci
po kategorijah pa so bili: Nina Piki, Monika Cestnik, Ana
Veršnik, Martina Pintar, Lojzka Felicijan, Grega Jelen, Alek-
sander Kovačič, Andrej Cimperšek, Aleš Lukman in Pavle
Kreže. Prvič je bil organiziran nočni tek za prebivalce obči-
ne Tabor. Pri moških je zmagal Rudi Gačner, pri ženskah pa
Marina Florjan Urankar. T. T.
Slovaška sparing - partner
Celje: Pred SP v kegljanju, ki bo v drugi polovici majav
Osijeku, in pred kadetskim EP junija v Nemčiji, bodo imele
naše reprezentance na Golovcu prijateljski dvoboj z repre-
zentanco Slovaške. Vsi štirje dvoboji se bodo začeli v sobo-
to ob 11.30, povratne tekme pa bodo v nedeljo ob 9. uri. J.
K.
V vsakem vremenu
Ljubečna: V nedeljo ob 14. uri bo Moto club Savinja na
avtopoligonu pripravil dirko v cestno hitrostnem motoci-
klizmu za prvenstvo Slovenije v kategorijah mini moto, skuter
in super moto.
Žalčanke
državne prvakinje
Na finalnem turnirju DP v rokometu so mladinke Žalca v domači dvorani osvo-
jile prvo mesto. V polfinalu so ugnale Jelovico z 19:17, v finalu pa še Olimpijo z
21:19.
Trenerji so za najboljšo igralko turnirja izbrali vratarko Mišo Marinček (Žalec). Na sliki
stojijo: sekretar Roman Jauševec, Natja Pavlic, Barbara Bobinac, Alja Pristovšek, Nataša
Zazijal, Nina Potočnik, Danica Jukič, Maša Ribič, Valentina Zumberi, Biljana Čulibrk,
Miša Marinček, predsednik Boštjan Ribič in športni direktor Iztok Ščurek, čepijo pa:
tehnični vodja Vincenc Pristovšek, fizioterapevt Jani Pristovšek, Hana Kadivnik, Daša Brez-
nikar, Neli Irman, Katja Čerenjak, trener Bojan Vogler in Bojan Šeško.
TONE TAVČAR

Št. 18-3. maj 2002   -

KRONIKA S CELJSKEGA
23
fečni sijaj zlatega časa
Jerja je množica prosila za peščico slovenske zemlje - Celjski angelček, ki še leta po »luftu« - Nekdanji celjski
športnik kot edini Slovenec s Prešernovo, Tomšičevo in Bloudkovo nagrado
j3no Lubej, celjsko
^0 legendo, je zadnjič
^ na ulici prijazni
J; »Gospa, vas lah-
Jaj vprašam?« »Izvo-
upod,« je odgovorila
jjva. »Povejte mi ven-
^ niste vi atletinja
^j^ičeva?«
^ svoje pripoveduje
jjdobi celjske atletike,
(glie zaslovelo po vsej
-liji, takratni Jugosla-
Evropi. Mnoge legen-
,ijo med nami, ljudje
spominjajo s spošto-
51. Atletske legende
o Lorger, Peter Svet,
ina Lubej, Branko Vi-
iBeno Hvala ter seda-
spešna atletinja Anja
ISO zato bili gosti pe-
jniza večerov z naslo-
Zvečer v kavarni Evro-
er so prevladovali spo-
ler modrovanje kaj vse
J potrebno za povrni-
kšnega zlatega obdob-
ije v celjskem hotelu
la prejšnji teden pove-
ovezovalec večera Jo-
Ifand, je prišlo do za-
ega večera po zaslugi
pnjega atleta Petra Sve-
Ije omenil, da ve za za-
tfilm o celjski atleti-
je film o zlati dobi, ki
režiral nekdanji celj-
»rtnik Beno Hvala, ki
ejel pozneje kot edini
nec Prešernovo, Tom-
0 in Bloudkovo nagra-
Ičasu celjske zlate do-
bil pri Kladivarju v te-
1100 metrov najhitrej-
goslovan-mladinec.
ala je zaradi odmevnih
tnih prenosov, še pose-
jz Planice, televizijec
larodnega slovesa (je tu-
en prvih na svetu, ki so
li s posnetki »slow mo-
)■ Uradno je v pokoju,
Dsko še vedno zelo de-
» Nekdanji celjski at-
je pozneje preselil
ibljano se je v kavarni
pa tako spominjal celj-
1 obdobja: »Nekaj ma-
sem hodil v šolo, pri Ku-
sem se ukvarjal s pev-
zborom, včasih sem di-
'1 Bil sem tudi mladin-
^nkcionar, popoldan pa
Se družil na večih celj-
stadionih. Bila je lepa
'ost, spomini so lepi. Za-
'■^ad vračam v Celje.«
Na
^lunovanja z
družino
'Večeru v hotelu Evro-
posebej opozorili, da
''iivi Hvala edini, ki ga
Udarni Stanko Lorger
Jikoli premagal. Častni
Celja je potrdil, da
j fes ter Hvali v šali od-
, >>Imel si izredno sre-
sva tekla skupaj vse-
3krat v življenju. Spoz-
^' nevarnost ter pravo-
^0 nehal.«
O zlati dobi celjske atletike. Stanko Lorger, Marijana Lubej, povezovalec Jože Volf and, Beno Hvala, Anja Valant, Peter Svet in Branko Vivod (z leve proti desni).
Celjani so se med doku-
mentarnimi posnetki, ki so
si jih ogledali med dve uri
trajajočo prireditvijo kar raz-
nežili. Še posebej ob posnet-
kih Stanka Lorgerja, ki je pri- ^
šel v knežje mesto s Kozjan-
skega ter doživel izjemno at-
letsko kariero. Med Lorger-
jevimi fotografijami so bili
še posebej pozorni na sliko
s tekmovanja, kjer je bila z
njim vsa družina, soproga in
oba otroka.
Lorger je nastopil na kar
treh olimpiadah, leta 1952,
1956 in 1960. V Melbournu
je bil drugi najboljši Evro-
pejec in na Avstralijo ga nas-
ploh vežejo čudoviti spomi-
ni. Ko je letalo iz Evrope poz-
no zvečer pristalo na leta-
lišču je naše športnike pri-
čakovalo kar pet tisoč izse-
ljencev. Najbolj ganljivo je
bilo, ko so začeli športnike
vpraševati ali imajo morda
s sabo kakšno peščico slo-
venske zemlje.
Naslednja celjska atletska
legenda, Marijana Lubej, je
obvladovala več disciplin,
njena posebnost je bil pete-
roboj. Na enem samem tek-
movanju je Tnorala nastopi-
ti po večkrat, tolikokrat tu-
di trepetati. »Ni težko, če at-
let redno vadi,« je povedala
prejšnji teden Celjanom.
Najbolj pri srcu ji je bil ved-
no tek na 100 metrov.
Zelo lepe spomine ima na
prijateljice atletinje. Najbolj
na Olgo Šikovec iz Radeč,
ki živi v Zagrebu, srečanje z
njo pa je za Lubejevo vedno
izredno doživetje. Prav ta-
ko z legendarno Vero Niko-
lič (nekdanjo svetovno rekor-
derko na 800 metrov), s ka-
tero sta se v zadnjem času
srečali v Budimpešti. Ko je
v Londonu pritekla svetov-
ni rekord, je Lubejeva do-
segla državni rekord, za ka-
terega se doma v senci Ni-
količeve skoraj niso zmeni-
li.
Sicer pa se velikih uspe-
hov Lubejeve, ki je danes že
v pokoju, Celjani še vedno
dobro spominjajo. Ko se je
vračala s tekmovanj so v do-
mačem okolju gospodinje,
ki niso skoraj nič vedele o
atletiki, z balkonov vzklika-
le: »Čestitamo!« Tudi med 28
leti službe v Banki Celje (kjer
je bila referentka za kratko-
ročne kredite podjetjem) so
jo računovodje spraševali, če
je ta in ta.
Angelček if
»luftu«
o celjskem atletu Branko
Vivodu še vedno veliko sli-
šimo z veteranskih tekmo-
vanj po vsem svetu, od ko-
der se vračata z atletinjo Na-
tašo Urbančič (bila je gost-
ja prvega večera v kavarni
Evropa ter tokrat med ob-
činstvom) z medaljami.
»Bil sem angelček, ki je
po luftu letal,« je komenti-
ral skakalec v višino svojo
fotografijo iz mladih let.
»Bil sem noro zaljubljen v
atletiko. Moj bog je bil Stan-
ko Lorger, ki je takrat prišel
k meni in mi čestital.« Vi-
vod je dosegal odlične rezul-
tate, dolgotrajna poškodba
pa je onemogočila njegov
nastop na olimpijskih igrah
ter morda še uspešnejšo ka-
riero.
Veliko zanimivega je prav
tako povedal uspešni celj-
ski atlet Peter Svet, ki je ži-
vel in se atletsko rodil v celj-
ski Kocenovi ulici. Tudi zanj
so bili v deških letih atlet-
ske legende kot bogovi. Ta-
ko atlet in trener Simo Va-
žič (prav tako med gosti v
kavarni Evropa), s katerim
sta si pozneje postala poroč-
ni priči. Občinstvo je bilo
posebej pozorno na fotogra-
fijo Sveta, ki teče med ko-
košmi, ki se pasejo. Foto-
graf Joco Žnidaršič je na-
mreč na Svetovo progo na-
sul koruzo.
Na večeru, ki ga je pri-
pravilo podjetje Fit-media,
je veliko zanimivega pove-
dala tudi najmlajša gostja,
24-letna atletinja Anja Va-
lant. Študira v Ljubljani,
kjer tudi trenira. »Res pa je,
da Celjani zelo pozorno
spremljajo moje rezultate
ter se jih veselijo. Povejo
mami, ki mi to posreduje,«
je povedala zbranim v ka-
varni.
Lani je imela veliko težav
zaradi poškodb: »Bolelo me
je vse, razen desnega kole-
na. Letos je drugače ter se
že veselim tekem.«
Posel in
poživila
Celjske atletske legende so
veliko razpravljale o starih
in novih časih, ko je vse sku-
paj postalo tudi posel, biz-
nis. »Ukvarjanje s športom
je postalo kot poklic. Danes
se z njim, popoldan po služ-
bi, ni več mogoče ukvarja-
ti,« je opozorila Anja Valant.
Tako kot je trenirala Ma-
rijana Lubej, na primer, ki
je dobila poleg medalje za
nagrado samo kakšno »čo-
koladico«. Mama ji je ved-
no prigovarjala naj gre čim-
prej v službo, da bo imela
na stara leta penzijo. Ubo-
gala jo je, izkazalo se je, da
je imela prav. Edina nagra-
da Stanku Lorger ju pa je bil
leseni nož za odpiranje pi-
sem, ki ga spominja na evrop-
sko prvenstvo v Stockholmu.
V času študija v Ljubljani so
za čez teden dali dodatno pre-
hrano, vrečko s kilogramom
kruha, pol kilograma slani-
ne in kilogramom sladkor-
ja.
»Kljub temu smo nekaj do-
segli,« je dejal Lorger, poz-
nejši strogi profesor mate-
matike. Spomnil se je izjem-
nega veselja s svojo prvo tre-
nirko, mlajši Peter Svet pa
je pripovedoval, kako je kar
sam poskrbel za izgled svo-
jih športnih oblačil. Z navad-
no belo majico, brez kakšne-
ga Nikea.
Govorili so tudi o današ-
njih poživilih. Njihov naj-
glasnejši nasprotnik je Stan-
ko Lorger, ki je bil med tek-
movanjem v Parizu bolan ter
ni hotel vzeti niti tablete.
»Kljub temu sem postal sve-
tovni študentski prvak! Se-
danja poživila so višek
neumnosti.«
Nekdanji uspešni šport-
niki torej niso dobili nobe-
ne materialne spodbude,
marsičemu pa so se odpo-
vedali. »V atletiki še vedno
uživamo in jo imamo radi,
to je še vedno skupna last-
nost,« je komentirala zlato
dobo celjske atletike Valan-
tova. Res pa je, da podob-
nih uspehov v celjski atleti-
ki danes ni. Kaj storiti, da
bi bilo kot je že bilo?
Lorger je med drugim opo-
zoril, da je treba na stadion
privabiti več ljudi, Lubeje-
va poudarja večjo pozornost
pridobivanju mladih talen-
tov, Vivod meni, da bi mo-
rali znati trenerji mlade bolj
pritegniti. Pri vsem skupaj
je Svet, še vedno vsak dan
na stadionu, opozoril na obe-
tavno skupino rosno mladih
tekačev. Hvala pa je sveto-
val nekdanjo splošno pozi-
tivno energijo, čeprav te be-
sede takrat še ni bilo.
Najmlajša gostja, Valanto-
va, se je veselila novega Kla-
divarjevega vodstva. »Če bo-
do vsi dobro opravili to, za
kar so zadolženi, bo bistve-
no boljše.«
BRANE JERANKO
Foto: TRIARTES
Št. 18 - 3. maj 2002
24
AKCIJA NT-RC
NOVI TI I
Sonda za
reševanje
življenj
Oddelek za bolezni prebavil v celjski bolnišnici strokovno v
slovenskem vrhu - Delo ovira iztrošena oprema
Oddelek za bolezni prebavil vSplo-
šni bolnišnici Celje ima bogato tra-
dicijo, danes pa je strokovno in po
obsegu dela v Sloveniji v samem vr-
hu. Opravljajo najzahtevnejše po-
sege za ugotavljanje in zdravljenje
bolezni prebavd, vendar so pri tem
vse bolj omejeni z zastarelo opre-
mo. Če jim bomo pomagali pri na-
kupu sodobne ultrazvočne endo-
skopske sonde, bo njihova strokov-
na usposobljenost prišla še bolj do
izraza, s tem pa bodo lahko rešili
tudi marsikatero življenje.
Prvi V Sloveniji
Matija Jurkovič, dr. med., pred-
stojnik oddelka za bolezni prebavil,
je upravičeno ponosen na bogato tra-
dicijo oddelka: »V Celju je bil usta-
novljen prvi samostojni gastroente-
rološki oddelek v Sloveniji. Ustano-
vil ga je znani slovenski gastroente-
rolog in naš učitelj, pokojni profe-
sor dr. Herbert Zaveršnik, ki je zna-
nje iz gastroenterologije osvojil v Lon-
donu. V Slovenijo je prinesel tudi prvi
gastroskop, tako da je bila leta 1965
prav v celjski bolnišnici opravljena
prva endoskopska preiskava zgornje-
ga prebavnega trakta. V tistem času
je bila celjska bolnišnica učna baza
za endoskopske posege, kamor so se
hodili učit celo kolegi iz Kliničnega
centra.«
V družbi
najboljših
Oddelek je tudi danes strokovno
in po obsegu dela v slovenskem pro-
storu v samem vrhu. »Smo ena iz-
med redkih slovenskih bolnišnic, kjer
se opravljajo endoskopski, diagno-
stični in terapevtski posegi pankrea-
to-biliarnega trakta. S tem mislim na
EPT (slikanje žolčnih kanalov in od-
stranjevanje žolčnih kamnov) in
ERCP (retrogradna pankreatografija
- slikanje trebušne slinavke).« Zdrav-
niki poleg bolnišničnega dela in de-
la v specialistični ambulanti letno
opravijo približno osem tisoč tera-
pevtsldh in diagnostičnih posegov. Ve-
čina so klasične endoskopske prei-
skave želodca in črevesja, naredijo
pa tudi preko 200 posegov ERCP. Na
sodoben način, brez operacije, od-
stranjujejo tudi kamne iz žolčevo-
da. Na leto odstranijo približno 50
do 60 kamnov s tako imenovanim
EPT.
Uspešno proti
krvavitvam
Zavidanja vredni so tudi njihovi
dosežki pri ustavljanju krvavitev iz
prebavil. Zadnja leta v celjski bolni-
šnici bolnikov, ki krvavijo iz na pri-
mer ran na želodcu (ulkusov), raz-
širjenih žil v požiralniku (varic) ali
iz izrastkov (polipov) v prebavilih,
ne zdravijo več na kirurgiji ali na in-
tenzivni terapiji, temveč na oddelku
za bolezni prebavil. »Pohvaliti se mo-
ram, da smo v samem vrhu, kar se
tiče izvajanja hemostatskih posegov
tako pri krvavitvah iz zgornjega pre-
bavnega trakta kot pri krvavitvah iz
črevesja. Hemostratske posege izva-
jamo z direktnim apliciranjem he-
mostatskih sredstev (raztopine skle-
roverin in adrenalin), uporabljamo
tudi klipsanje, imamo gumijaste li-
gature za varice, tako da smo tudi na
tem področju na evropski ravni. Ve-
like uspehe dosegamo tudi pri us-
tavljanju krvavitev iz varic požiral-
nika, kjer smo včasih uporabljali tam-
ponade z gumijastimi sondami, pri
skleroterapiji pa zelo hitro ustavimo
krvavitev, tako da prej običajno zdrav-
ljenje na intenzivi ni potrebno. Šte-
vilo bolnikov, ki so operirani zaradi
akutne krvavitve, se je bistveno zmanj-
šalo. Šele če ne uspemo ustaviti kr-
vavitve po dveh sklerozacijah, pri-
stanejo na kirurgiji,« opisuje pred-
stojnik oddelka.
Pred uvajanjem te metode so ki-
rurgi zaradi krvavitev iz prebavil letno
operirali 25 do 30 bolnikov, sedaj
kvečjemu pet. »Pri tem največ pri-
dobi pacient. Če mu uspešno usta-
vimo krvavitev, mu prihranimo ope-
rativni poseg, za katerega zlasti sta-
rejši ali slabotni sploh niso sposob-
ni, prihranimo mu postoperativne
bolečine in rizičnim bolnikom na
ta način rešimo življenje. Vse to pa
ostaja javnosti bolj kot ne skrito.
Saj veste: v medijih slišimo ali be-
remo navdušene izjave o tem, kako
so kirurgi napravili ta poseg, kako
so na intenzivni terapiji opraviU us-
pešno reanimacijo, kako... Naše de-
lo ostaja v ozadju, čeprav tudi naši
posegi prav tako predstavljajo neke
vrste reanimacijo in vodijo k skup-
nemu cilju, za katerega se borimo
vsi zdravniki: da pacientu rešimo
Predstojnik oddelka za bolezni prebavil Matija Jurkovič, dr. med., ob povsem
iztrošenem aparatu za ultrazvočne preiskave.
življenje in prihranimo težave,« pou-
darja Matija Jurkovič.
Oprema: slabo!
Sama strokovnost pa za delo, ki ga
opravljajo na oddelku za bolezni pre-
bavil, ni dovolj. Potrebna je sodob-
na oprema. S tem pa so tudi na tem
oddelku križi in težave. »Odkar je
bil pred desetimi leti odprt endoskop-
ski center, se aparature niso obnav-
ljale. Tako se nam trenutno zmanj-
šuje število posegov, vendar ne zara-
di človeškega faktorja, ampak zara-
di pomanjkanja aparatur, zlasti en-
doskopov. Eden stane toliko kot av-
to srednjega razreda... Medicina ves
čas napreduje in napredku lahko sle-
dimo le z ustreznimi pripomočki.
Že vrsto let na primer opravljamo
ultrazvočno diagnostiko. Žal je tudi
ta aparat po mnenju serviserja že po-
polnoma amortiziran in je delo na
njem celo nevarno, ampak ker dru-
gega nimamo, pač delamo z njim na-
prej. Na tem aparatu opravljamo tu-
di ultrazvočno vodene punkcije. Po-
leg obnove zastarelih aparatur pa si
nadvse želimo uvesti novo metodo.
ultrazvočno endoskopijo. Z nji
bila paleta naših diagnostičnih
segov zaokrožena.«
Sonda, ki vidi
skozi stene
želja po endoskopski ultraz
ni sondi izvira iz potreb. Matijaj
kovic: »Imamo vrsto aparatov, s
terimi lahko pregledujemo votlf
gane, toda kaj se dogaja izven oi
nov, s temi običajnimi metodi
ni mogoče videti. To pa je mog
z ultrazvočno endoskopsko sod
Z njo lahko vidimo, kaj se dogai
steni organa oziroma izven nji
Če na primer ocenjujemo procesil
na želodcu, lahko z endoskopi
sondo ugotovimo, do kod ta prd
sega - ali je šel skozi steno žeta
ah se je morda razširil v okot
kar je važen podatek za kirurga
se potem odloči za operativni
seg. Zlasti pomembne pa so tesi
de za pregled trebušne slinavke
je sicer zelo težko dostopna. S
močjo sonde jo lahko izredno
pesno pregledujemo in na njej I
krijemo že izredno majhne tufl
je. Vemo, da je ravno karcinomp
kreasa tipičen po tem, da prif*
bolniki prepozno, torej ko je P
ces že razširjen in je terapija
pesna. S pomočjo ultrazvočne'
doskopske sonde pa se temu i3
nemo in bolnike lahko še pravc
sno pričnemo zdraviti. Če bi h"
najbolj preprosto opisati deloval
ultrazvočne sonde, bi povedal,
je to podobno, kot če si reciin'
sobi, zanima pa te, kaj se dogai'
kuhinji. S pomočjo te sonde v*
ne le kaj se dogaja v kuhinji, aflip
tudi kaj se dogaja v zidu.«
Če, oziroma ko bodo sondo i"
li, jo bodo znali uporabljati. Čep'
zahteva delo z njo posebno iz"''
zevanje. Nanj so že poslali ml^'
ga zdravnika specialista. Med
nostmi pridobitve sonde, ki jih J
Matija Jurkovič, pa je pomen^^
še ena: »Na oddelku bomo po"
lahko razreševali kompletno
lematiko in diagnostiko z našeg^l
dročja in pacientov ne bo potreb
več pošiljati v druge centre, red"
v Ljubljano ali Maribor, kar j^'
vezano z velikimi dodatnimi
ki, pa tudi obremenitvijo pacient"
MILENA B.
Gastroenterolog Bojan Leskovšek, dr. med., in medicinska sestra Bernarda Šibal
Planko med gastroskopijo v endoskopski ambulanti. Preiskava z novo ultrazvočno
endoskopsko sondo bo podobna, le da bo zdravnik videl ne le notranjost želodca
oziroma katerega drugega organa, temveč tudi skozi njegove stene v okolico organa.
Najboljše za bližnjega
že kar nekaj časa je, odkar je Splo-
šna bolnišnica Celje tudi v svojem
logotipu poskusila ponazoriti svoj
moto oziroma temeljno vrednoto, ki
ji pri delu sledimo zaposleni. Iz sr-
ca za srce oziroma najboljše za bliž-
njega je tudi vrednota naše družbe.
Slovenska medicina je relativno
visoko razvita in primerljiva z me-
dicino Evropske unije, v katero hiti-
mo, tako po merilu usposobljenosti
zdravstvenega kadra kot po merilu
medicinske opreme. Ob tem pa so
finančna sredstva, s katerimi slo-
vensko zdravstvo razpolaga, žal za
polovico manjša S sredstvi, ki jih
dobi za svoje delovanje, lahko tako
bolnišnica za svoje bolnike zagotav-
lja le določeno raven in določeno
kakovost zdravstvenih storitev. Za
vso nadgradnjo pa mora sredstva
pridobiti drugje.
Donatorstvo je v zahodnih drža-
vah zelo razvito, predvsem tisto, ki
sledi korporativnim komunikacij-
skim strategijam posameznih sub-
jektov na lokalni in državni ravni.
Čeprav se tudi na tem področju prib-
ližujemo Evropi, pa v Sloveniji do-
natorstvo večinoma še vedno teme-
lji na človekoljubnosti. Zato pri ko-
rakih, ki jih delamo v smeri zago-
tavljanja čim boljše kakovosti zdravs-
tvenih storitev, še vedno iščemo po-
moč pri širši družbeni skupnosti. In
pri tem verjamemo v njeno razu-
mevanje, da je dajanje za zdravje
lahko smiselno že jutri. Če ne za
nas in naše bližnje, pa za popolne
tujce, ki so prav tako dragi nekomu
drugemu.
Tokrat smo v skupnosti, v kateri
delujemo, naleteli na izjemen po-
sluh in razumevanje ljudi, ki svoj
pogled na svet in življenje izražajo
v enem najbolj prvobitnih načinov
- v likovnem upodabljanju, v likov-
ni umetnosti. Resnično prijetno pre-
senečeni smo nad njifiovim razu-
mevanjem naših potreb. Upamo, da
bo enako razumevanje izkazano tudi
ob prodaji teh del
Direktor SB Celje
SAMO FAKIN, dr. med.
Št. 18 - 3. maj 2002
b TEDNIK
AKCIJA NT-RC
26

NOVI TEM
v hiši v Latkovi vasi zija velikanska luknja, devetletno stanovalko pa je rešilo srečno naključje.
Svečke, kot spomin na petkovo katastrofo...
Krvave ceste
na Celjskem
v grozljivi nesreči umrle tri mlade osebe - V smrt zaradi malomarnosti? -
Najbolj črn vikend od leta 1993
Le nekaj minut pred pol-
nočjo v noči na soboto, 27.
aprila, je v Latkovi vasi si-
lovito počilo. V najbolj ka-
tastrofalni nesreči letos so
umrli trije mladi ljudje, za
življenje 21-letnega dekle-
ta se še vedno borijo v celj-
ski bolnišnici, dva fanta sta
hudo ranjena. Prav lahko
pa bi umrla tudi devetletna
deklica.
»Bili smo doma, ko je ne-
nadoma počilo,« nam razla-
ga Vida Zagožen najemnica
hiše v Latkovi vasi 278, ka-
mor je treščilo osebno vozi-
lo Citroen xsara. »Sinu sem
povedala, naj takoj pokliče
policijo, sama pa sem šla po-
gledat ven,...osebno vozilo je
bilo v plamenih,« še dodaja.
Blizu vhodnih vrat je v zidu
zazijala ogromna luknja.
Ravno tam, kjer je bila soba
devetletne Vidine hčerke,
Nastje. Na njeni postelji so
bili kosi opeke. Usoda jo je
rešila pred najhujšim. V ča-
su, ko se je v hišo zaletelo
osebno vozilo, je deklic zas-
pal pred televizorjem v dru-
gem prostoru...
Življenja so izgubili 18-let-
ni Žiga Rožič iz Braslovč, 21-
letni Tadej Punce iz Spodnjih
Gorč in 24-letni Leon Ajd-
nik iz Kamenč. Hudim poš-
kodbam so podlegli na kra-
ju nesreče. 21-letna Lucija
Baš iz Kamenč, sopotnica v
vozilu je še vedno v kritič-
nem stanju, 23-letni Peter Po-
točnik iz Dobrovelj in voz-
nik, 22-letni Boštjan Rožič
iz Rakovelj, sta izven življenj-
ske nevarnosti. Kot smo iz-
vedeli, ne bosta imela nobe-
nih trajnih posledic, čeprav
je šlo za hude poškodbe gla-
ve.
V soboto zjutraj so polici-
sti o nesreči še zbirali obve
stila, rekli so, da je voznik
na ravnem delu cestišča iz-
gubil oblast nad vozilom in
trčil v hišo. Z vsako uro pa je
znanega več. Kot je na pone-
deljkovi novinarski konfe-
renci povedal inšpektor za
promet pri Policijski upravi
Celje, Franci Klanjšek, naj bi
22-letnega voznika ovadili za-
radi suma povzročitve hude
prometne nesreče iz malo-
marnosti. V tem primeru mu
grozi do osem let zapora.
Pri razjasnitvi nesreč naj
bi policistom pomagali dve
osebi, ki sta se ravno takrat
peljali proti Celju. »Voznik
Citroen xsare naj bi po cesti
pripeljal z dolgimi lučmi,
voznik nasproti vozečega vo-
zila ga je na to zaradi zasle-
pitve opozoril z utripanjem
luči, nakar je voznik v citroe-
nu dolge luči ugasnil, a jih
takoj zatem znova prižgal.«
Na drugo opozorilo naspro-
ti vozečega se menda voznik
citroena ni odzval: »Takrat
naj bi zapeljal levo proti voz-
niku in po 30 do 40 metrih
zapeljal sunkovito desno.
Sklepati je mogoče, da je že-
lel drugega voznika prestra-
šiti, a se je vse končalo dru-
gače,« razlaga Klanjšek. _bb-
Izgubil je oblast nad vozilom,
zapeljal s ceste na travnik in
na nasip, ki je zaradi svoje
namestitve povzročil, da je
avtomobil dobesedno pole-
tel v del stanovanjske hiše,
kjer je bila otroška soba. In
verjemite, če bi bil kdo v ti-
stem času v sobi, ne bi preži-
vel,« pravi Klanjšek in doda-
ja, da so stvari zavite v črno
delno zaradi nepotrebnih člo-
veških neumnosti, ki bi se jim
z več obzirnosti dalo izogni-
ti...
Na Celjskem so umrle tri
osebe v eni nesreči 5. decem-
bra lani na avtocesti pri Lo-
pati. Življenje so talvat iz-
gubili Aleš, Jožef in Majda
Kop. 15. julija pa so v Laš-
kem umrli Uroš Gobec, Zin-
ka Vučej in Uroš Kukovič.
Po doslej še neuradnih po-
datkih naj bi se druščina pred
tragičnim dogodkom ustavila
v enem izmed lokalov v Šem-
petru in na tamkajšnjem ben-
cinskem servisu, kjer naj bi
se z nekom celo sporekla. Kaj
točno so počeli na bencin-
skem servisu še ni znano, ja-
sno pa je, da goriva v vozilo
niso določili. Poleg razbitin
in mlake krvi je bilo na kra-
ju nesreče videti tudi deset-
litrski kanister vina...
Za volan je tisto usodno
noč sedel Boštjan Rožič, ki
menda ni lastnik vozila, na
sprednjem sopotnikovem se-
dežu pa naj bi, prav tako po
neuradnih podatkih, sedela
kar dva. Žiga in Tadej. Oba
sta v nesreči umrla. Leon naj
bi kot sopotnik sedel na zad-
njih sedežih, poleg Lucije in
Petra. Voznik, ki je pri vož-
nji bil pripet z voznim pa-
som, naj bi takoj po nesreči
še bil pri zavesti. Nepredstav-
ljiv je njegov občutek, da je
v nesreči izgubil svoje dobre
prijatelje.
Še dve smrti
še ne trideset ur kasneje
je počilo v bližini Rogaške
Slatine. V nedeljo, 28. apri-
la, dvajset minut čez osmo
uro, je na glavni cesti izven
Tuncovca 49-letna voznica
osebnega avtomobila, M. S.
iz Tuncovca, v slabo pregled-
nem križišču zapeljala na
prednostno cesto. Vanjo je tr-
čil 34-letni I. Š. iz Žetal, ki
se je pripeljal iz smeri Ro-
gatca. Vozili sta tako silovi-
to trčili, da sta na kraju ne-
sreče umrli voznica in njena
75-letna sopotnica, Š. S. iz
Tuncovca. 27-letna M. S., ki
je še bila v vozilu, je bila laž-
je, voznik osebnega avtou
bila pa huje ranjen. Na(
stah celjske regije je let
umrlo že štirinajst oseb, vq
kem obdobju lani devet.
»Takšni primeri pretres
jo tudi policiste, saj sestf
izniči naše delo in trud,
bi bila prometna varnosi
našem območju boljša,«pri
načelnik uniformirane p«
cije Policijske uprave Ce|
Bojan Vrečic, ki dodaja,
so najpogostejši vzroki
prometne nesreče še vedi
neprilagojena hitrost, izsil
vanje prednosti ter neupoši
vanje prednosti in varnosi
razdalje. Še vedno pa ost
eden izmed glavnih krivi
za tragične nesreče alkoh
V prvih treh mesecih letos
bilo na Celjskem 17.482
šitev cestnoprometnih p«
pisov, od tega več kot tis
zaradi vinjenosti.
»Nič ne pomaga, čeje|
tisoče izdanih plačilnih
logov in na tisoče predi
gov sodnikom za prekršk
če zadeve ostajajo v prei
lih in 'potencialni moril
ostajajo nekaznovani. Po
cijska prizadevanja se tu
ničijo. Kot da delamo sai
zase...« je bilo slišati og«
čenje iz ust Francija Klanj
ka. Ima prav?
SIMONA ŠOLlN
FOTO: GREGOR KAT
Radarske kontrole
bodo...
• jutri, 4. maja, dopoldne na območju Velenja, popold-
ne pa na območju Rogaške Slatine;
• v nedeljo, 5. maja, ves dan na območju celotne celj-
ske regije, popoldne pa na območju Laškega;
• v ponedeljek, 6. maja, dopoldne na območju Sloven-
skih Konjic, popoldne pa na območju Šmarja pri Jel-
šah;
• v torek, 7 maja, dopoldne na območju Velenja, po-
poldne pa na območju Šentjurja;
• v sredo, 8. maja, dopoldne na območju Slovenskih
Konjic, popoldne pa na območju Laškega;
• v četrtek, 9. maja, dopoldne na območju Šmarja pri
Jelšah, popoldne pa na območju Šentjurja;
Nora vožnja motoristov
Sezona motoristov - Bo spet kdo umrl?
Lani so na Celjskem umrli
dva voznika koles z motor-
jem, štirje vozniki motor-
nih koles in trije kolesarji,
več kot šestdeset jih je bilo
huje ranjenih. Vozniki eno-
slednih vozil so zato naj-
bolj ogroženi v cestnem pro-
metu, še posebej od aprila
do oktobra.
Agresivnost in dokazova-
nje med nevarno vožnjo je
največkrat v 'domeni' mlaj-
ših, posledica tega pa se ka-
že v večjem številu tragičnih
nesreč. Največ mrtvih voz-
nikov je bilo starih med šest-
najstim in štiriintridesetim le-
tom, večina jih pri vožnji ni
uporabljala varnostnih čelad.
Zaradi neuporabe čelade so
lani kaznovali 1883 vozni-
kov, kar je 17 odstotkov več
kot leto prej.
Zaradi tehnične nepravilno-
sti enoslednih vozil, so jih za-
segli okrog trideset. Gre pred-
vsem za skuterje, ki jih vozni-
ki predelajo, saj le-ti na cestah
dosežejo tudi do sto kilome-
trov na uro hitrosti, kar je ne-
dovoljeno. Ukrep, s katerim
zasežejo vozilo, ga dajo nazaj
v predelavo (stroške pokrije
lastnik, ki mu vozilo v prvot-
nem stanju vrnejo) se je lani
pokazal kot zelo učinkovit. S
tem bodo nadaljevali tudi le-
tos, pravijo na policiji.
Zaradi visokega števila po-
nesrečencev v prometnih ne-
srečah, ki so v veliki meri rav-
no motoristi, so se na celjski
policijski upravi odločili v
3000 izvodih izdati posebno
zloženko, namenjeno vozni-
kom motornih koles in ko-
les z motorjem. Policisti jo
bodo delili staršem tistih
mladoletnikov, ki so z vož-
njo enoslednih vozil storili
cestnoprometni prekršek,
dobiti pa jo bo mogoče tudi
v šolah, na upravnih enotah
in na tehničnih pregledih.
Od prvega maja velja ob-
vezna registriracija za kole-
sa z motorjem, predvidena
denarna kazen za neregistri-
rano dvokolo pa znaša 25 ti-
soč tolarjev. Upravne enote,
pooblaščene organizacije za
opravljanje tehničnih pregle-
dov in zavarovalnice so bile
na registracijo koles z; mo-
torjem pripravljene že minuli
mesec, tudi policisti so v nad-
zoru prometa voznike koles
z motorjem opozarjali na za-
konsko obvezo registracije in
možnost, da to storijo čim-
prej in se s tem izognejo ne-
potrebni gneči tako na td
ničnih pregledih kot tudi
upravnih enotah, kjer 'd
jajo prometna dovoljenja'
registrske tablice. Večina'
je odločila to storiti zad«
trenutek, policisti pa
predpise o kaznovanju
dosledno izvajali, pravi Fr^
ci Klanjšek, inšpektor za P
met pri PU Celje.
SIMONA ŠOLifi
Št. 18-3. maj 2002
TEDNIK
KRONIKA
27
Potapljači bodo
isicaii Jureta
i^etii aprila je minilo dve leti, kar je izginil Jure Plevnik Golob -Slovenski
itapljači bodo 18. maja izvedli akcijo iskanja v stoječih vodah na Celjskem
ip odmevni medijski akciji, števil-
ugibanjih ter informacijah in go-
jcah, po razpisu nagrade v vred-
jti 10 tisoč nemških mark in pla-
, ki so pred dobrim letom in pol
iplavili celo Celje, še vedno ni no-
,e preverjene informacije o tem, kaj
je lahko zgodilo z Juretom Plev-
iom Golobom, dijakom Ekonom-
;gimnazije v Celju, ki se 7. aprila
^ dvema letoma preprosto ni vrnil
jiov.
^stanovanju na Škapinovi ulici v Celju
živela z mamo Iko, ki si želi na vsak
;in izvedeti, kaj se je zgodilo z nje-
jsinom. Pravi, da bi sprejela resni-
pa kakršna koli že je. O tem, ali bo
|)h prišla na dan in kdaj bi se lahko
zgodilo, pa je po mnenju celjskih
jninalistov, ki primera ne namera-
0 zaključiti, dokler ne bo povsem
no, kaj se je zgodilo z Juretom, zaen-
it še prezgodaj govoriti.
»Ker sem zaradi določenih dogod-
fin izjav v veliki meri izgubila zau-
]je v delo policije, sem se odločila,
bom poskusila naprej raziskovati sa-
, tudi s pomočjo drugih ljudi,« pri-
?eduje Ika Plevnik, ki je v dveh letih
aševanja, kaj se je zgodilo z njenim
ncem, doživela marsikaj, kar meji
na neverjetno. »Skoraj prepričana
B, da je Jure mrtev, vendar si želim,
najdejo njegovo truplo in da se lab-
od njega poslovimo na dostojen na-
1. Razen tega bi uspešen zaključek
fiskave predstavljal možnost, da kri-
iialisti končno najdejo domnevnega
irilca, saj sicer ne morejo nikomur
iesar dokazati,« pravi Ika Plevnik, ki
je, kot že večkrat, pred kratkim po
isvet obrnila k astrologom.
V jami so bile
živaisice icosti
'»Zadnjo informacijo s strani policije
,Mn dobila v marcu letos, ko je eden
jamarjev v Savinjski dolini našel ko-
io čemer je takoj obvestil policiste,
»mili so, da bi lahko šlo za človeške
Kti in poslali so jih na sodnomedi-
Dski inštitut, od koder so dobili po-
lek, da je šlo za kosti neke živali,«
avi Ika Plevnik. Naslednjo informa-
)o ji je posredoval celjski novinar, ki
med brskanjem po spletnih straneh
začudenjem ugotovil, da med pogre-
timi osebami, katerih seznam je ob-
eljen na spletnih straneh slovenske
"licije, Jureta ni. »Poklicala sem na
"licijo, in vprašala, zakaj. Rekli so mi,
'gre za napako, ki jo bodo takoj po-
'^vili, kar so tudi storili,« pravi Ika
levnik.
Ko je videla, da ne bo nič, na tožils-
^ pa so ji rekli, da je primer tako in
1*^0 že star in da ga bo potrebno poča-
'Zaključiti, je začela odgovore iskati
'^gje. Kot že nekajkrat poprej. »V zad-
''Ji mesecih sem obiskala nekaj astro-
"Sov, ki so izdelali astrološko karto.
trije so rekli, da je Jure mrtev ozi-
^^a da se mu je zgodilo nekaj stra-
r83 in svetovali, naj ga iščemo v sto-
kih vodah v okolici Celja,« pravi Ika
^vnik, ki je to povedala nekdanjemu
delavcu, potapljaču, ki je domneve
znesel naprej. Kmalu zatem so se pri
[^l^pljaški zvezi Slovenije so se odlo-
'2a akcijo iskanja v stoječih vodah,
)o bodo v Celju izvedh 18. maja.
Oranje podvodnega
dna
»Za akcijo iskanja smo se odločili,
ko me je naš član obvestil, da mama
išče sina in da sumi, da je njegovo tru-
plo v jezeru v okolici Celja,« pravi Mišo
Madronič, načelnik podvodne reševal-
ne službe Slovenije in član društva za
preiskovanje voda Slovenije ter vodja
reševalne postaje Celje. »V enoti vsa-
ko leto pripravimo obširno podvodno
reševalno akcijo, ki nam služi tudi kot
vaja. V tej akciji bo sodelovalo 80 po-
tapljačev in 15 reševalnih postaj Slo-
venije, iskali pa naj bi v Šmartinskem,
Žovneškem in Braslovškem jezeru ter
v manjšem ribniku v Šmartnem v Rožni
dolini. Ker je pod vodo vidljivost ena-
ka ničli oziroma je pod vodo črna te-
ma, bo akcijo težko izvesti. Pomagali
si bomo s tipanjem in z rokami, upo-
rabili pa bomo posebno kovinsko cev,
na katero se privežejo 4 potapljači. Drog
se odmakne od obale in potem ga pre-
mikamo kot grablje, kot da bi orali,«
pravi Madronič in dodaja, da bo po-
tapljaška zveza Slovenije akcijo izvedla
skupaj s kluboma Sailor in Octopus
ter Službo za zaščito in reševanje pri
MOC, pomagali pa bodo tudi polici-
sti.
»S policisti se dogovarjamo, da bo-
mo, če bomo odkrili karkoli sumlji-
vega, to obeležili, oni pa bodo takoj
poklicah specialno potapljaško poli-
cijsko enoto iz Ljubljane, ki bo razi-
skovala naprej,« je še povedal Mišo Ma-
dronič in dodal, da se tudi v primeru,
da bi potapljači med akcijo odkrili kaj
sumljivega, akcija ne bo zaključila. Z
njo bodo v vsakem primeru nadalje-
vali do večera, saj jim tako pridoblje-
ne izkušnje zelo koristijo takrat, ko
se je potrebno vključiti v kakršno koli
akcijo iskanja pod vodo.
.  Odprti možnosti
»Dokler ne bomo dokazali, kaj se je
zgodilo z Juretom, ostajajo vse mož-
nosti odprte, preiskava pa ne bo zaklju-
čena, dokler ne bomo imeli trdnih do-
kazov,« je povedal Karol Tlirk s Poli-
cijske uprave Celje. »Doslej smo izvedli
vrsto aktivnosti, tudi v sodelovanju z
Interpolom, kjer pa določene informa-
cije, tudi v zvezi z nekim podjetjem v
Avstriji, še preverjajo. Zadnja informa-
cija, ki smo jo dobili, so bile kosti na
območju Ljubnega, vendar se je izka-
zalo, da je šlo za živalske,« je povedal
Turk, ki poudarja, da prav vsak poda-
tek ali namig v zvezi z Juretom krimi-
nalisti še vedno vzamejo zelo resno in
ga tudi natančno preverijo.
Policisti bodo sodelovali tudi v akci-
ji iskanja v stoječih vodah. »Pripravili
smo že strategijo, kako se bomo vklju-
čili v primeru, če bi se karkoli našlo,«
pravi Turk in dodaja, da po informaci-
je kriminalistov hipoteze, da je truplo
v eni od stoječih voda na Celjskem, ne
potrjujejo. »Vendar so Iki Plevnik tako
namignili bioenergetiki in ker se jo se
akcijo odločili izvesti, bomo v njej so-
delovali.«
Ugibanja
»Ce bomo našli kosti, za katere bi se
izkazalo, da so njegove, bi to potrdilo,
da je Jure mrtev in takrat bi lahko pri-
jeli možne osumljence,« pravi Turk.
Slednje naj bi iskali predvsem med Ju-
retovimi prijatelji - kar nekaj jih je ve-
delo za finančne posle, s katerimi naj
bi se pogrešani ukvarjal preko Interne-
ta. »Po drugi strani pa je prav tako mo-
goče, da izvemo, da živi kje v tujini,
morda pod drugim imenom. Tudi, če
bi se potrdila ta hipoteza, bi s prime-
rom zaključili, saj Jure v tem primeru
ne bo več pogrešan in je polnoleten,
kar pomeni, da lahko živi, kjer želi,«
pravi Karol Turk.
In ugibanja? _bbMorda je dregnil v
osje gnezdo in se mu je kaj zgodilo ali
pa je moral pobegniti, možno pa je, da
je bil umorjen zato, ker je kar nekaj
ljudi vedelo za pridobljen denar,« pra-
vi Karol Turk. In dodaja, da kriminali-
sti še vedno pričakujejo informacije z
Interpola, sodelujejo pa tudi z avstrij-
skimi preiskovalnimi organi, saj so ne-
kateri zapisi z Juretovega računalnika
pokazali, da bi se lahko zadrževal v Av-
striji.
Potapljaška reševalna služba na le-
to opravi od 35 do 40 iskalnih oziro-
ma reševalnih akcij, približno stokrat
na leto pa sodelujejo pri zaščiti raz-
nih prireditev ob vodi, pregledovanju
obal in obrežij ali raznih ekoloških
akcijah.
»Kljub nagradi 10 tisoč nemških a
mark, ki je še vedno razpisana, ni bilo
nobenega odziva oziroma informaci-
je, na katero bi se lahko oprli. Interpol
ima Juretov DNK in v primeru, da bi se
mu v tujini karkoli zgodilo in bi mu
morali vzeti kri, bi ga našli, tudi če živi
pod drugim imenom, in bi nas o tem
obvestili.«
Za kriminaliste bo iskanje Jureta za-
ključen šele, ko bodo imeli trdne do-
kaze za to, kaj se je zgodilo z njim.
Ika Plevnik je prepričana, da je njen
sin mrtev, akcija reševalne enote slo-
venskih potapljačev daje vedeti, da so
ljudje še vedno pripravljeni pomaga-
ti. In čeprav gre pri iskalni akciji slo-
venskih potapljačev za zelo lepo ge-
sto, bi si bilo morda bolje želeti, da
jim 18. maja v jezerih na Celjskem ne
bo uspelo odkriti ničesar konkretne-
ga. Včasih lahko negotovost zbuja tu-
di upanje.
ALMA M. SEDLAR
Št. 18 - 3. maj 2002  -
Otipavala
učenke?
Na Celjskem je znan nov primer odmevnega spolne-
ga napada na osebo, mlajšo od petnajst let. Kriminali-
sti Urada kriminalistične pohcije Policijske uprave Celje
so namreč v preteklem obdobju obravnavali 15 tovrst-
nih kaznivih dejanj.
V vseh petnajstih primerih naj bi šlo za učitelja na dveh
osnovnih šolah na območju naše Policijske uprave, ki
naj bi med poukom in pri izvenšolskih dejavnostih oti-
pavala učenke in jim govorila opolzke stvari. Na Okrož-
no državno tožilstvo so že podali kazenski ovadbi. Po
neuradnih podatkih naj bi šlo za dva učitelja z dveh ve-
lenjskih osnovnih šol. Na obeh šolah so že ustrezno ukrepali
in onemogočili učiteljema stik z učenci, zaradi zaščite
žrtev pa na celjski poHciji ne dajejo več informacij. (SŠ)
Pogrešajo Jo
že več dni na Celjskem poteka iskalna akcija 47-letne
Terezije Lužar iz Dečkove ceste 52 v Celju. Od doma naj bi
neznano kam odšla v petek, 26. aprila, med 16.30 in 18.30.
Pogrešana je visoka 165 cm, vitke postave (težka približno
50 kg) in temnih, srednje dolgih las. Ob odhodu od doma je
bila oblečena v modre jeans hlače in modro zelen anorak
znamke Mont. Če bi jo kdo opazil oziroma o njej karkoli
vedel, naj to sporoči na št. 113 ali na anonimno številko
pohcije 080 1200.
Ovadili predrzneža
v noči na nedeljo, 28. aprila, je 21-letni Velenjčan, P. J.,
na Cesti na grad v Celju vlomil v prostore gostinstva Butler,
prostore Javnega zavoda Celeia ter zasebne prostore, last
M. L., ter odnesel menjalni denar, manjšo količino alko-
holnih in brezalkoholnih pijač ter 10 majic. Omenjene je
oškodoval za okrog 35 tisoč tolarjev. Policisti so ga že ova-
dili.
Čevljarski tatic
Za več kot dva milijona tolarjev ocenjujejo nastalo škodo
v čevljarstvu Turnšek v Rogaški Slatini. Neznanec je od ne-
delje, 28. aprila, do naslednjega dne prostore dodobra pre-
česal in odnesel ISDN telefonsko slušalko ter večjo kohči-
no denarja. Policisti za storilcem še poizvedujejo.
Povozilo mu je nogo
v ponedeljek, 29. aprila, se je v Spodnjih Grušovljah hu-
do ranil 64-letni domačin, I. O. Pri spravljanju traktorja v
pogon se je začel ta nekontrolirano premikati, pri čemer so
zadnja kolesa zagrabila lastnika za oblačila ter mu prevozi-
la levo nogo. Ranjenega so prepeljali v celjsko bolnišnico,
kjer je ostal na zdravljenju.
Gorel avtoodpad
Zaradi kratkega stika na električni napeljavi je v sredo,
24. aprila, zagorelo v skladišču rezervnih delov na avtood-
padu, last E. C, v Zbelovski gori pri Slovenskih Konjicah.
Ogenj, ki so ga pogasili gasilci, je uničil celotno skladišče z
rezervnimi deli za razne tipe vozil, gmotno škodo pa oce-
njujejo na okrog dva milijona tolarjev.
CVETKE
• Znamenite kupole, zadnje
čase poimenovane tudi doj-
ke, ki so zrasle na Trgu celj-
skih knezov, so že doživele
svoj prvi dotik. Nekdo je pred
dnevi razbil eno in iz nje ukra-
del dve žarnici. Plastična ope-
racija bo nujno potrebna in
s tem dodatni stroški. Pa so
uničili čudovit teren za rol-
kanje.
• Eno izmed celjskih osnov-
nih šol so pretekli teden do-
dobra okamenjali ter razbili
kar nekaj okenskih stekel.
Stavbi učenosti so povzroči-
li kar za dvesto prešernov ško-
de. Zgleda, da mnogi pogre-
šajo čase, ko so učitelji ne-
poslušne kaznovali s tem, da
so jih naklestili.
• Celjski policisti obvešča-
jo vse motoriste, ki bežijo
pred njimi, da bodo na celj-
skih ulicah in uličicah kma-
lu policisti kolesarji (če bo
dovolj hlač zanje), tako da
bo potrebno najti druge smeri
bega, da se jim bo lažje izog-
niti.
• V znanem hotelu v Celju
se je v neki sobi znašla čud-
na ženska, ki tja po vseh izra-
čunih ni sodila. Pa so kaj kma-
lu ugotovili, da se je tja priš-
la samo oprhati in očediti.
Vso zadevo so si odšli ogle-
dat tudi policisti.
28
REPORTAŽA
Novin
Pikapolonica
closed
v Umagu
Teniški turnirji košarkarske generacije - Vse se je začelo
na Hudinji
šport je sprva združil in
po desetletjih še združuje
generacijo, ki je v sedem-
desetih letih igrala pod hu-
dinjskimi koši za KK Pika-
polonica. V takratni medob-
činski ligi so nastopali Laš-
ko, Polzela, Šentjur, Zreče
(sedaj prvoligaši), Žalec, Ve-
lenje, Štore, Vitanje, Pre-
bold, Nazarje... Ime Pika-
polonica so klubu nadeli
zaradi istoimenske pesmi
Borija Zupančiča, najvid-
nejšega predstavnika košar-
karske ekipe, ki je nastala
iz KK Hudinja, kasneje pa
je nastopala tudi pod ime-
nom Gradiš.
Pokonci so jo držali Vili
Jazbec, Stane Sirca, Albert
Praprotnik in še kdo, svojo
športno pot pa je tam začel
tudi Matjaž Tovornik. Košar-
karska vnema prijateljev še
ni minila, s teniškimi turnir-
ji pa so začeli že pred 20 le-
ti. Lani so ga prvič prirediU
»v tujini« (Veli Lošinj), letos
pa v umaški Morski zvezdi.
Najbolj celjsko-kozmični
umetnik Bori Zupančič je bil
gimnazijski original, nato pa
poet, pisatelj, glasbenik, sli-
kar, karikaturist, ilustrator,
umetnostni terapevt, in tudi
eden najobetavnejših celj-
skih košarkarjev doslej (Mi-
letu Cepinu gre verjeti), a tre-
ningov ni maral. Kot otrok
je zapisal, da bi rad bil kr-
mar, najmanj pa pesnik. Ka-
sneje je bilo popolnoma nas-
protno, z Abrahamom se je
srečal pred dvema letoma.
Njegov Večni vrtinec, posli-
kava v prostorih Kljuba, je
zdržal 15 let. Uničenju ni nas-
protoval, želel si je le, da bi
ga sam prebarval, a je želja
ostala neuresničena. Tudi s
tenisom je v vojniškem
Wimbledonu (»zelenice in
bele obleke«) zdravil pacien-
te. Za umetnostno terapijo se
je specializiral na Nizozem-
skem. Njegov opus je obse-
žen, nazadnje je ilustriral
knjigo pesmi benda Midva,
ki ima naslov Midva piševa
pesmi. Bori jih pa riše. Av-
tor pesmi Celjan, za The
young ones že ustvarja no-
ve songe, saj se bodo podah
v studio. Skrbi ga usoda Za-
morca oziroma kam se bo po-
dala ob večerih celjska kul-
turna elita. Z ženo Mišo, ar-
hitektko in priznano ilustra-
torko, sinu Izidorju nista nas-
protovala, da je stopil na pot
pokojnega starega očeta, Al-
berta Praprotnika (bivši di-
rektor Gradisa), na Fakulte-
to za gradbeništvo. Borijeve
redke izjave so večinoma »le-
gendarne«, z vzdevkom Go-
ba je ovekovečil prijatelja
Sandija.
Aleksander Milanez je v
petih potovanjih preko luže
obiskal 35 ameriških zdru-
ženih držav, vtise o New Or-
leansu pa je strnil tudi v No-
vem Tedniku. Kot deček je
bil najhitrejši v celjski regiji
na 60 metrov, poleg košarke
pa se je posvečal tudi male-
mu nogometu, naslov najbolj-
šega strelca sezone v prvi celj-
ski ligi pa mu je preprečil Pe-
ter Hribemik, ki je nato prev-
zel vodenje najbolj množič-
nega celjskega rekreativnega
športa. Univ. dipl. inž. grad-
beništva je preko Ingrada in
ZPI pristal pri Občini Celje,
kjer je vodja investicij, prev-
zel pa je tudi funkcijo vodje
projekta za celjski nogometni
stadion. Poveljnik civilne
zaščite Občine Celje pa je svo-
jo največjo »bitko« vendarle
dobil šele pred dvema leto-
ma, ko so se mu skupaj z že-
no Tanjo izpolnile sanje - ro-
dila sta se jima dvojčka Ha-
na in Tim. Bodočo soprogo
je za roko zaprosil v rešilnem
avtomobilu po prometni ne-
sreči na Hrvaškem. Avtobus,
ki nikoli ni prišel do Zadra,
je zdrsnil po pobočju in se
prevračal, Sandijeva Tanja pa
je zletela skozi okno in po
težji železniški nesreči zno-
va čudežno preživela. Avto-
bus je ležal na njej, Sandi pa
ga je poln adrenalina želel
dvigniti, zato je tri tedne za-
radi težav s hrbtenico ležal
na snetih durih. Poročila sta
se leto kasneje, točno na da-
tum nesreče, IL maja. V šir-
ši okolici edini lastnik mo-
torja s streho BMW Cl je po
petih teniških zmagah poskr-
bel za organizacijo v Uma-
gu, priznajo mu, da družbo
»drži skupaj«. Odšel bo v Juž-
no Korejo.
Za logistiko je poskrbel nje-
gov sopotnik na nogometno
SP Rok Videč, namestnik di-
rektorja Kompasa Celje Mi-
lana Čučka. Po obračunu
Slovenije in Španije si bosta
ogledala še Malezijo in Taj-
sko. Profesor geografije in
zgodovine je 14 dni pouče-
val na Poljanski gimnaziji,
potem pa leta 1980 postal
vodnik, zdaj zelo cenjen, saj
ga rada na izletih posluša tu-
di nekdanja profesorica s Ka-
j uho ve gimnazije Zvezdana
Knez - Šterbenc. Tudi Roko-
va žena Cvetka je v istem pod-
jetju, sin Gregor pa je s pri-
jatelji poslikal dvoriščno
ozadje župnijskega urada
cerkve sv. Danijela in ulico
so poimenovali Grafiti street.
Rok še ni videl Japonske in
centralne Afrike, na »stara le-
ta«, pravi, se bo vrnil med pe-
dagoge.
Ogromno je potoval tudi
Bojan Krivec, specialist in-
terne medicine, ki je 4. let-
nik gimnazije opravil v Ken-
tuckyju. Žepnino si je služil
s sekanjem tobaka, potem pa
jo več ali manj uspešno vla-
gal v stave na konjskih dir-
kah v Lexingtonu. Kot študent
se je na avtoštop podal v In-
dijo (za 4 mesece) z Bran-
kom Fiirstom, ki zdravi v
ZDA. Tam je ostal (v Hou-
stonu) tudi Bojanov »čimer«
iz Ljubljane, kardiovaskular-
ni kirurg Igor Gregorič, med-
tem ko je tretji sostanovalec
Anton Lobnik priznani kar-
diolog v Mariboru. Med dve-
letno prakso v Kozjem je Kri-
vec spoznal Mojco in ji »po-
sodil« svoj priimek, pred osa-
mosvojitvijo pa je s somiš-
ljeniki ustanovil Teniški klub
Kozje. Od leta '83 je v Celju
na oddelku za intenzivno in-
terno medicino, zdaj tudi na-
mestnik predstojnika dr. sci.
Gorazda Voge. Zasebno or-
dinacijo bo odprl v Zrečah.
Proti premagovanju stresa
prisega na odlično fizično
pripravljenost, ki jo je preiz-
kušal na maratonih v Raden-
cih in Kumrovcu.
Najstarejšo zgradbo na
Gosposki ulici, staro 300 let,
je z ženo Leo obnovil Bojan
Borštnar. V njej sta pred 12
leti odprla prvo trgovino Leo-
nardo (z vrhunsko robo),
zdaj jih imata sedem, še v
Ljubljani, Mariboru, Kopru
in na Ptuju. Diplomirani eko-
nomist je predsednik nadzor-
nega sveta Cetisa, ki ga je si-
cer zapustil pred osmimi le-
ti, ko je bil pomočnik direk-
torja, pokojnega Praga Vra-
čuna. Tudi sin Boštjan štu-
dira ekonomijo. Bojana so
navdušila odkrivanja lepot
Mehike, Kostarike in Domi-
nikanske republike, fenome-
na 30-letnega druženja Pika-
polonic (in tudi njihovih dru-
žin) pa kar ne more prehva-
liti.
Največ pohval je za teniš-
ko igro na »Umag open« (neu-
radno Pikapolonica closed)
požel Rajko Florjan, večni
drugi, ki je končno zmagal.
Pri Kovinotehni je bil direk-
tor informatike, pri nasled-
niku Merkurju pa je namest-
nik direktorja za razvoj in in-
formatiko. Rajka prijatelji
včasih hudomušno zbodejo
zaradi pedantnosti, ki pa ga
načeloma odlikuje. Edini je
ostal iz KK Hudinja. Najbolj
mu je v spominu ostal Stane
Sirca, ki je poskrbel za mar-
sikaj, tudi za izdelavo košar-
karskih tabel v Libeli za hu-
dinjsko igrišče. Pod imenom
Tine Bevc, slednji je takrat
zbolel, je dvigoval uteži za
celjski klub v 1. jugoslovan-
ski ligi, na Reki. Sin Andrej
je vpisal medicino, oče je za
Pikapolonico povzel: »Mi
smo ena od vej prostozidar-
ske lože.« Najmlajši v zaklju-
čeni družbi je Tone Pongrac,
ki svojega srca še ni oddal.
Sprva je ljubezen usmeril v
košarko, prestop iz Pikapo-
lonice pa je KK Celje stal kom-
plet dresov. »Pongi«, kot ga
je neprestano med tekmami
klical trener Zmago Saga-
din, je bil dvakrat tretji v Ju-
goslaviji s celjskimi mladin-
ci, v Čačku in Celju, kjer je
slavil Zadar z Veljkom Pe-
tranovičem (trener in igra-
lec zreške Rogle), Petrom Po-
povičem... Drugo mesto v 1.
B zvezni ligi je bil celjski vi-
šek, s Pavletom Polancem,
Alešem Pipanom, Duša-
nom Hauptmanom, Zora-
nom Golcem, Borisom Kra-
ljem, Petrom Štefancem...
Po šestih sezonah je bila usod-
na poškodba gležnja. Ostal
je spomin na Sarajevo in zma-
go proti Željezničarju, za ka-
tero je bil najbolj zaslužen
po prihodu na igrišče s klo-
pi. Kot konstruktor projek-
tant pri Emu orodjarni (po-
vezana je z Mercedesom in
Volksvvagnom) je lani prejel
priznanje, plaketo za inova-
cijo orodja za izdelavo plo-
čevine. Po roku se usmerja
na zbiranje džez zgoščenk.
Stari roker pa ostaja Boris
Jug, ki je se je z wild card
(Borijevo povabilo) uvrstil v
finale. Čeprav je z Borštnar-
jem in Videcom vadil košar-
ko pod taktirko Zdravka No-
vaka (veterinarja) in Mile-
ta Cepina (karizmatični pe-
dagog je na žalost že upoko-
jen) pri Celju, s Pikapoloni-
co ni bil povezan. Očetu Kar-
lu Jugu, legendi celjskega
športnega novinarstva in
športa nasploh, je zbiral po-
datke s tekem kegljanja, od-
bojke, hokeja na travi... Prvi
v Celju si je privoščil kitaro
fender telecaster, ki jo je ku-
pil od Velenjčana Francija
Odra, očeta evropske klub-
ske prvakinje v rokometu Ta-
nje. Sin Jan bolj ljubi bob-
ne. Ekonomski dečki (men-
tor atletski zvezdnik Stat
Lorger), Fermi, Utrip
Dharma, to so bili
»klubi« pred uvrstitvijo v
lekcijo, k The Young on
Med prijatelji »Seekers«)^
Aeru vodja izvoza v pre|
morske države.
Da je vse teklo kot poi
slu, je s kuhanjem (in ti
pomivanjem) skrbel Al
Jarh, Milanezov prijatelj
katerima sta bila zaljubi
na v dve sestri. Komercial
pri Inposu je eden vodili
mož pri celjskih rokomen
navijačih Florijanih, 701
šarkarskih nadebudneii
med njimi je tudi sin Tili
pa namerava v neurejei
celjskih razmerah zbrati vi
vem klubu, ki naj bi nosili
Celjski vitez.
DEAN ŠUS1
Končni vrstni red (ne povsem nebistven) turnirja z desne proti levi.
Bojan Krivec
Tone Pongrac
Rajko Florjan
Bori Zupančič
Aleksander Milanez Bojan Borštnar
Boris Jug
Št. 18 - 3. maj 2002
Skrivnosti Amazonije
Na poti s šamani »zelene katedrale« ob Amazonki
j3 pot po Južni Ame-
g je začelo v Peruju,
ji pa me je pot zane-
gkvador, predvsem v
^je amazonskega pra-
j Na srečo ali nesre-
,in se znašel v Ekva-
i ravno teden dni po dr-
fin udaru. Na nesrečo
ker sem po pripove-
iiju zamudil najboljšo
(o v državi, saj so se
»zrušitve skorumpira-
)de veselili bolj kot ka-
drugega praznovanja,
v teh krajih sploh ne
ika.
jrego pri premagovanju
ovnih ovir so mi na za-
(lajšali sopotniki iz Ar-
ne, Rapa, Curo in Javier.
;nato, da so bili ravno
Študentje, smo se pogo-
II v vsem nam razum-
ingleščini. Sem pa spoz-
iidi prve razlike med ar-
iisko španščino in osta-
inoameriško španščino,
laj smo se odpravili ra-
ivat prelepe peščene pla-
se poizkusili v prazne-
ivskih steklenic. Nasled-
ka sem začel z rahlim
)bolom in nadaljeval s
im ukom surfanja na va-
, ki me je kasneje tako
zel, da sem si v Braziliji
Icelo desko,
a in Šamani
iužno Ameriko pa me je
ivljenje vlekel neskon-
Jragozd, globoka zele-
rostranstva, ki skrivno-
! svojih nedrih razkrije
d redkim izbrancem.
Isem srečo, da sem v me-
Coca naletel na pravega
ča po imenu Enrique in
ovega sina Fernanda. Za
iko od drugih »vodičev«
si skupaj z Nizozemko
1, ki sem jo spoznal na
fenih plažah in se nekaj
lov skupaj potepal po Ek-
frju, lahko sama organi-
k kaj si želiva videti in
'likšnem času. Oba vodi-
ta Indijanca, ki se preživ-
' predvsem z vodenjem
pragozdu, poleg tega pa
^ Enrique dolga leta uril
^vnostih šamanizma in
'dneh, ki smo jih preži-
v zelenem kraljestvu,
^a\ s starodavno mo-
stjo.
"Vseh pripravah, ki so ob-
^'e izdajo dovoljenj, pri-
*o kanuja, goriva, hrane,
in ostale opreme, smo
^'ipravili naši amazonski
^"ituri naproti. Že vnaprej
" se izognili področjem,
''globoko v pragozdu čr-
'"riafto in jo izvažajo pred-
^ v Združene države Ame-
Ekvadorskim prebival-
ce prinesla vsaj prilož-
'2a delo, a vseeno nepri-
*;Jivo z vsem onesnaže-
F in industrializacijo, ki
Navili del napredka. Naša
'la začrtana v nacionalni
^Vasunni, daleč stran od
strojev, avtomobilov in na-
glice. Z lahkotno ležernost-
jo smo se prepuščali obča-
snim nalivom, ki so nas pri-
jetno ohladili, opazovali za-
raščene bregove in reko, ki
je počasi prodirala v vse skrite
prostorčke duš in nas hrani-
la s svojo mogočnostjo. V pr-
vem kampu, pri Enriquem
stricu, sem prvič zaplaval v
njej in takoj dobil razposa-
jeno družbo igrivih rečnih
delfinov, ki so me radoved-
no opazovali, včasih pripla-
vali skoraj na doseg roke in
se zabavali še bolj kot jaz.
Zvečer sem prvič videl ka-
ko uporabno je biti šaman ali
zdravilec v tem okolju. Že ne-
kaj dni je imela Inga hudo
diarejo in nobena sodobna
zdravila ji niso pomagala.
Stric šaman ji je skuhal čaj
iz bananinih listov, ki ji je že
naslednji dan popolnoma
osušil razdraženo notranjost.
Fernando je bil poleg krmar-
jenja čolna zadolžen tudi za
kuhinjo. Medtem, ko naju je
Enrique vodil po džungli, je
Fernando z neverjetno spret-
nostjo čaral okoli loncev in
jih polnil z neverjetnimi do-
brotami. Poleg rib, ki smo
jih ujeli, tudi z vso zelenja-
vo, ki se jo da nabrati ali iz-
kopati.
V ribištvu sva se tudi sama
poizkusila in vrgla trnek, ob-
ložen s kosom govedine v
bližnjo laguno. Po nekaj mi-
nutah sem povlekel iz vode
svoj prvi ulov in sicer piran-
ho, ki se je kasneje znašla v
ponvi. Poleg mesojedih pi-
ranh obstajajo tudi vegetari-
' Janke, ki se hranijo le s sade-
ži in semeni, tako da ta splo-
šna fama o krvoločnosti teh
rib niti ne drži popolnoma.
V samem pragozdu sem vi-
del tudi veliko opic, kar se-
dem različnih vrst, želve, raz-
lične žuželke, ptice in še kaj
bi se našlo.
Slovo
Kot vedno je napočil tudi
čas slovesa od vsega tega ze-
lenja. Poslovil sem se tudi z
Ingo saj me je pot ali reka
vodila v druge dežele kot njo.
V perujskem Iquitosu sem se
vkrcal na rečno barko in za-
čel z desetdnevno plovbo po
reki Amazonki do izliva v At-
lantik pri mestu Belem. Prvi
šok sem doživel na tromeji
med Kolumbijo, Perujem in
Brazilijo v mestecu Tabatin-
ga. Po vseh opravljenih iz-
stopnih in vstopnih carinskih
formalnostih nas je kmalu us-
tavila Policfa Federal. Zače-
li so z nekajurnim popolnim
pregledom ladje in potnikov.
Pregled je bil resnično teme-
ljit, mrkogledi uradniki so
svoje roke zarinili tudi v moje
neoprane cunje in z vestno
natančnostjo iskali prepove-
dano blago, ne meneč se za
»sveže« vonjave. To območ-
je je polno tihotapcev kokai-
tndijanci se že v rani mladosti naučijo spretnosti in skrivnosti poganjanja po rečni gladini.
na, ki poizkušajo na lahek na-
čin obogateti, dokler ne pri-
dejo v roke poUcajem, ki so
oboroženi do zob in trdnega
namena, da jih nihče ne bo
prinašal naokrog. Takšnih
kontrol je bilo na sami poti
še kar nekaj, a so bile vse
neuspešne. Na barki sem se
prvič srečal z portugalščino,
ki uradnim jezikom Brazili-
je. Nekaj več tančic s tega je-
zika pa me je prijazno od-
krila mlada gospodična, ki
me je nekaj dni inštruirala.
Na celem potovanju sem
zbolel le trikrat; v peruj-
skem Cuzcu sem prebolel
višinsko bolezen, gripo v
Rio de Janeiru in pa hudo
diarejo na plovbi po Ama-
zonki. V primeru diareje
me je moja nepazljivost pri
pitju vode spravila v nekajd-
nevno ležanje v krčih, ki so
jih vsakih nekaj minut in pa
vsakih nekaj minut teka na
stranišče. Na srečo sem imel
najbolj prijazne sopotnike,
ki so mi kupovah sadje, me
zalagali z zdravili in me v
kratkem času popolnima oz-
dravili.
Ljudje
Pravzaprav |e to bistveni del
vsakega potovanja - ljudje.
Imel sem srečo, da so me
vedno obkrožali ljudje, ki so
me sprejeli za svojega. V tu-
jih krajih, kjer ne poznaš je-
zika in ti vsaka dobra roka,
ki ti je ponujena, pomeni več
kot vse bogastvo na svetu. Vsi
dobromisleči ljudje ste vab-
ljeni na potopisno predava-
nje, ki bo 9. maja zvečer v
MC Celje.
ALEŠ ZABUKOVEC
IŠČEMO SOPOTNIKE
Planinarjenje po
ISLANDIJI
Šest članov planinskega društva Vinska gora se odprav-
ljamo na planinarjenje po Islandiji, imamo pa še prostor
za enega sopotnika. Najprej se bomo lotih geološko naj-
lepše poti po Islandiji od Landmannalaugarja v dolino Tor-
smork, pot pa bomo zaključiU v Skogarju. Nato se bomo
odpravili še po zgodovinski in pokrajinsko izredno lepi in
poti ob Kjolur. Hodili bomo med vročimi vrelci, solfatara-
mi, fumarolami, med in ob ledenikih, po lavi, ob jezerih,
med lipariti, ob slapovih in se kopali v naravno toplih vo-
dah. Pot bo vodil Damjan Končnik, ki pozna deželo zelo
dobro, prav tako pa ima izkušnje iz trekingov v Arktiki in
Subarktiki. Potovah bomo v času od 21. julija do 4. avgusta
2002. Za več informacij pokličite Damjana na telefon 040-
246-833. Čas za prijavo je do 8. maja 2002.
Št. 18 - 3. maj 2002
30
im^FILRM

Prednost:
večnacionalnost
Pogovor z Majo Weiss pred slovensko premiero njenega Varuha meje
Novomeščanko Majo
Weiss najbolj poznamo po
njenih kratkih filmih ali do-
kmnentarcih; mnogi med nji-
mi so bih tudi nagrajeni. Sem
spadajo recimo Balkanski re-
volveraši, Adrian, Cesta
bratstva in enotnosti ter ne-
nazadnje Nuba - čisti ljud-
je, ki ga je posnela v sodelo-
vanju z Tomom Križnarjem.
Varuh meje je njen prvi celo-
večerec, premiemo predstav-
ljen na letošnjem Berlinalu,
kjer je dobil nagrado neod-
visne žirije za »najbolj ino-
vativen film, ki še nima sve-
tovne distribucije«.
Kako dolgo ste v sebi no-
sili celovečerni igrani film?
Celovečerni igrani film sem
si želela, najbrž tako kot veči-
na študentov filmske režije, že
od samega začetka študija. Po-
sneti in narediti svoj celove-
černi film so sanje vsakega fil-
marja. Zakaj ? Ker ta zahteva
posebno moč, kondicijo, ta-
lent, ambicijo, intuicijo, od-
govornost, drznost, profesio-
nalnost...Tak film ima 90 mi-
nut ali več in v njem naj bi ble-
steli igralci in bili v popolnem
sozvočju vsi ostali sektorji pri
filmu. Profesionalni celovečer-
ni film je kino film, ki ga naj
bi ljudje gledali skoraj v vsa-
kem mestu v Sloveniji. Da bo
Varuh meje z mesecem majem
predvajan istočasno v Ljublja-
ni, Mariboru in Celju in po-
tem še v drugih slovenskih ki-
nih, da bo predvajan tisočim
ljudem, to so ene od velikih
sanj slovenskih režiserjev »ki-
no filmov«.
V špici Varuha najdemo
veliko tujih imen: koscena-
rist je Brock Norman Brock,
glasbo je spisal Stevvart Dun-
lop... kako je prišlo do teh
sodelovanj?
Varuh meje je nastal v pro-
dukciji slovenskega Bela fil-
ma (s finančno subvencijo
Filmskega sklada RS ter teh-
nično pomočjo TV Slovenija
in VIBA filma) ter v koproduk-
ciji s Taris filmom iz Nemči-
je, ki je zagotovil prodajo fil-
ma televizijskim hišam ZDF
in ARTE, tako da si bo Varuha
lahko v letu 2003 na teh dveh
evropskih postajah lahko og-
ledalo (teoretično) 300 mili-
jonov ljudi. Ekipa Varuha me-
je je bila prav tako mednarod-
na. Večina nas je bila Sloven-
cev, potem pa so bili v ekipi
tudi Anglež (koscenarist
Brock Norman Brock, ki ga
je moja sestra producentka Ida
Weiss spoznala na enem od Eu-
reka Media srečanj in ga po-
vabila k sodelovanju), Nemec
(koproducent in montažer Pe-
ter Braatz, ki je moj mož), Av-
stralec (skladatelj Stevvart Dun-
lop, ki je sodeloval z mano že
pri TV drami Vaški učitelj), vo-
lonter je bil turški študent film-
ske režije Ozan Akinci, Miki
Uherka, druga kamera in asi-
stenta z izjemo direktorja Bo-
jana Kastelica (ki pa je študi-
ral v Pragi), so bili iz Saraje-
va, igralca Zvonimir Torjanac
in Semka Sokolovič Bertok sta
iz Hrvaške, tonska mojstrica
Hanna Preuss je Poljakinja...
skratka pisana druščina, ki je
komunicirala v več jezikih. Za-
me je večnacionalnost vedno
samo prednost. Film pa je itak
nadnacionalen.
Najbolj znano slovensko
ime je Jonas Žnidaršič. Ka-
ko je bilo delati z njim?
Z Jonasom sva sodelovala
kot dva profesionalca. Glede
na to, da sva bila nekoč na
AGRFT sošolca (on je študi-
ral gledališko in radijsko re-
žijo, jaz pa filmsko in televi-
zijsko režijo), je bil najin od-
nos nekompliciran: pri Varu-
hu meje sem bila jaz režiser-
ka, on pa igralec. Oba sva se
trudila, da bi bilo vse skupaj
čim bolje. Jonas je odličen
igralec, kar dokazuje tudi nje-
govih deset Viktorjev. Prav ta-
ko je odličen kot Varuh me-
je.
V Sloveniji ste režiserka
med režiserji - ali je to nare-
dilo svoje pri izbiri tematike
filma: drugačnosti, prestopa-
nju meja in njihovih varu-
hih?
Tudi.
V Varuhu se prepletajo ža-
nrski in umetniški film, rea-
lizem in halucinacije. Jen
log za to še eno namerno p
stopanje meja?
Da. Me veseli, da stetoo]
žili in pravilno poimenovj
Edino halucinacije bi jaz p
menovala tudi imaginaci
misli, sanje, želje, nadrei
zem.
Varuh meje se je najp
predstavil na festivalu vB
linu. Kateri festivali ga šei
kajo?
Do sedaj, po dveh mese
od svetovne premiere, se
film zanima 50 festivalov
vsega sveta, do sedaj so i
sprejeli na približno 20 te
valov, med njimi Sochi vR
siji, Varšava, Montreal, O
berra, Black Nights v Estoi
ji, HighFalls v New Yorky
pravkar pa sem izvedela, da
film prejel v Miamiju (Flo
da, ZDA) na festivalu gejevsl
ga in lezbičnega filma nag
do za najboljši prvenec. Vari
meje je film, ki je vabljen
»normalne« festivale, festii
le ženskega filma in gajevsi
& lezbične festivale. In to
fantastično.
PETER ZUPAJj
Kralj
škorpijonov
Mumija števil-
ka 1 je bila kok-
tejl žanrov s
pentljo v maniri
Indiane Jonesa.
Mumija številka
2 je bolj kot India-
ni postala podob-
na računalniški igrici, v ka-
teri smrt človeških figuric ni
nič kaj pomembnejša od fr-
canja umazanije z ovratni-
ka. In kaj je nastalo iz Kra-
lja škorpijonov, v bistvu
stranskega produkta Mumi-
je, pa še prednadaljevanja?
Takoj, v prvih desetih sekun-
dah se film potrudi povedati
vse, narediti stvari čimbolj
jasne. Obraz, ki se pojavi na
platnu, pokaže svojo drugo,
iznakaženo stran - aha, gle-
dali bomo »iznakaženo« plat
Mumije. In v naslednji sekun-
di v ta obraz prileti nekak-
šen provizorični shuriken in
človek se zgrudi, mrtev. Oho,
pobijali se bodo! Brezkom-
promisni bodo! In tudi se po-
bijajo. Skorajda nenehno.
Mnogo bolj kot pri obeh Mu-
mijah. Vendar pa se tudi to-
krat ustavijo pri dveh stva-
reh: kljub obilici nasilja je kri
skorajda vselej le nakazana
in je praktično ni videti... še
špricne ne, pa že izgine... in
- kljub obilici erotičnih na-
kazil film izredno pazi, da
ne bi pokazal niti delčka pre-
dražljive kože preveč. Če je
potrebno, si pomaga z lepi-
lom na lasnih vstavkih. Na-
tančno, ni kaj. No... ravno
zaradi natančnosti je potreb-
no dodati, da se film ob tej
»nenevarni nasilnosti« še
vedno vleče na zapuščino In-
diane Jonesa, od ponovitve
njegovih situacij, malce bre-
zoblične obnove njegovih
stranskih, spremljevalnih ka-
rakterjev, pa do poskusov imi-
tiranja njegovega
nerodno akcij-
skega humorja.
Tudi žanrovsko
se lahko gremo
več natančnosti -
svvord and sor-
cery, meč in ma-
gija, bi temu dejali v Ameri-
ki, zadeva pa je podžanrfan-
tasyija. Če pa omenjamo ta
podžanr, smo takoj v primer-
javah s Conanom, od njega
pa smo v primerjavah z Ar-
noldom, in potem pristane-
mo pri Dwayne Johnsonu. Ki
se redno udeležuje vurestlin-
ga, je temelj ter adut tega fil-
ma in od Amolda mnogo bolj
prepričljiv. No, vsaj malce več
karaktemih lastnosti in ču-
stev je sposoben pokazati.
(Resnici na ljubo to niti ni
težko.) Ugibanje in/ali pred-
log: morda bodo producenti
namesto Kralja škorpijonov
2 v tej ustvarjalni ekipi raje
razmislili o Conanu 3 z dru-
go ekipo in Dwayneom?
O nelogičnostih, nepazlji-
vostih in neposrečenih ska-
kanjih preko sebi postavlje-
nih pravil igre magije in me-
ča, ki so nadaljnji vzroki, za-
radi katerih tale film ne more
zlesti dlje kot do petice, pa le
toliko: za Kralja škorpijonov
ima Dwayne okoli sebe pre-
senetljivo malo teh malih ži-
valic z nervoznimi repi. To
pove dovolj.
PETER ZUPANC
Ocena: 5/10
PRIHAJAJO
Človek pajek
Spider-man
IGRAJO Tobey Maguire, Kirsten Dunst, Willem Dafoe
REŽIJA Sam Raimi
SCENARIJ David Koepp
PRODUCENTA lan Bryce, Laura Ziskin
ŽANR ZF akcija
DOLŽINA ? minut
Petru Parkerju in sošolcem na šolskem izletu demonstrirajo
poskus na pajkih, Petra pa ena od teh gensko spremenjenih
zverinic ugrizne. Kmalu zatem odkrije, da ima nenavadne spo-
sobnosti - je močan, spreten in zmožen pajkovskega izvensen-
zorskega zaznavanja. Prenovljeni Peter nastopi v T V rokobor-
bi, rekordno hitro zmaga, a mu promotor ne želi izplačati
nagrade. Zato Peter mirno gleda vlomilca, ki iz promotorjeve
pisarne ukrade denar, toda taisti malo kasneje ubije njegovega
strica Bena. Spider-man ujame kriminalca, a ga razžira krivda,
ker mu ni preprečil stričevega uboja. Spomni se njegovih be-
sed, da »ogromna moč prinaša ogromno odgovornost«, in se
poda v boj proti zločinu, poosebljenem v megalomanskem
poslovnežu Normanu Osbornu, ki ga je kemijska nezgoda zmu-
tirala v Zelenag škrata. Boj se lahko začne...
-  Št. 18 - 3. maj 2002  -
, HNIIC
NASVETI
35
ZDRAVNIK SVETUJE
Vzroki za nastaneic
srčnega popuščanja
^jra funkcij, ki kon-
jjo dotok krvi v srce
iztis iz srca, pome-
dnji stadij srčnega po-
jnja. Bolezen se lah-
jjavi že kot posledica
^ številnih bolezni ali
5 srce popusti zaradi
iusa, da se kompenzira
hiba.
Ishemična
olezen srca
ijbolj pogosto je vzrok
puščanje srca okvara srč-
jšice, ki nastane kot po-
ca okvare koronarnih ar-
fe se okvarijo zaradi ate-
^rotskega procesa, ko se
ni žile nakopiči holeste-
j onemogoči normalno
1)0 srčne mišice s kisi-
Zmanjšana oskrba os-
moč srčne mišice, kom-
la prekinitev prekrvavi-
pa srčni infarkt. Danes
e zaradi dobro organi-
leurgentne pomoči in ta-
njega zdravljenja pogo-
eživijo takšen akutni na-
vendar zaradi zmanjša-
oličine mišične mase sr-
i oslabele prekrvavitve
jma zaradi napredovanja
jskleroze zbolijo v konč-
ii za srčnim popušča-
Ifisoic icrvni
tiaic
ako je nevaren nekon-
ran oziroma slabo zdrav-
krvni tlak oziroma hi-
enzivna bolezen srca, ki
ane kot posledica zade-
ene srčne mišice. Pri po-
lnem krvnem tlaku srč-
mišica zadebeli zato, da
ko kompenzira visok pri-
l Vendar sčasoma moč
itrakcij oslabi, zmanjša se
[sobnost relaksacije in nor-
|no polnjenje srca.
Sladicorna
bolezen
li sladkorni bolezni je sr-
logosto okvarjeno in pri-
fto. Vzrok ni samo pre-
šerna telesna teža in ko-
Jrna bolezen, ki jo pogo-
spremlja, niti ne sprem-
povečan krvni tlak, ki
*igosto poslabša zaradi ok-
f ledvic. Gre za direktno
^i"o mišice zaradi slabe-
^oristka sladkorja in me-
^mov, ki poslabšujejo sa-
sladkorno bolezen.
Zaklopke
sklopke kontrolirajo pre-
krvi v določeni smeri. Če
'ijihov mehanizem okva-
Ne do zastoja krvi. Pred
^0 antibiotikov so bila
vzrok za okvaro za-
različna vnetja. Okva-
h nastale predvsem kot
Niča angin ali revmatične
''^ice. Antibiotiki so ta od-
E'n razvoj bolezni teme-
spremenili tako, da so
j glavni vzrok za okva-
.^klopk spremembe, ki so
^^dica degenerativnih bo-
y in nalaganja holestero-
"f> kalcija.
Drugi vzroki
Prekomerno uživanje alko-
hola, čemur pravimo alko-
holizem, prav tako okvarja
srčno mišico, lahko pa pov-
zroči tudi dvig krvnega pri-
tiska, ki dodatno okvari sr-
ce.
Težke oblike emfizema, ki
je resna bolezen pljuč (pri
kroničnih kadilcih) povzro-
ča okvaro in popuščanje ter
zastoj desnega srca. Tudi raz-
lični drugi dejavniki pospe-
šijo nastanek in napredova-
nje okvare srčne mišice. Sem
spada uživanje prevelike ko-
ličine soli, okvare ščitnice,
pomanjkanje vitaminov
predvsem vitaminov B kom-
pleksa, dolgotrajna visoka
vročina, ponavljajoče pljuč-
nice, okvare ledvic ali jeter.
Virusi oziroma virusne bo-
lezni relativno redko okva-
rijo srčno mišico, vendar
kljub temu priporočamo v
primeru infektov počitek. Ne-
kateri pa se že rodijo z okva-
ro srčne mišice, lahko pa tu-
di z okvarjenimi zaklopka-
mi.
Kompenzatomi
mehanizmi
Srce ima številne možno-
sti, da popravi napake ali iz-
boljša delovanje in oskrbo or-
ganizma s krvjo. Na žalost ti
korektivni mehanizmi izbolj-
šajo delovanje srca le za kra-
tek čas, na dolgi rok pa srce
okvarijo. Tako poveča srce
delo z dvigom pritiskov, po-
višanim številom utripov,
močnejšo kontrakcijo, kar
privede do preoblikovanja
srčne mišice in celotnega sr-
ca. Temu preoblikovanju
pravimo strokovno remode-
ling. Tako se srčne stene po-
stopoma stanjšajo, votline pa
razširijo. Poslabša se delova-
nje ledvic, poveča se količi-
na tekočine v telesu, ki jo za-
držuje še zadržana sol, kar
vse poveča težo in otekline v
telesu. Ko se stvari še poslab-
šajo se stisnejo še žile tako,
da opravlja srce še večje de-
Prim., dr. JANEZ TASIČ,
spec. inter. kardiolog
lo in hitreje oslabi. To pos-
pešijo še posebne snovi, ki
jih poznamo kot cytokine in
se sproščajo iz okvarjenih ce-
lic. Ti pa povzročajo tudi
splošno utrujenost, izgubo
apetita, težko sapo in mišič-
no oslabelost. Več o znakih
srčnega popuščanja pa dru-
gič.
Če imate zdravstvene te-
žave in ne veste, kako rav-
nati, pišite na Novi tednik,
Prešernova 19, 3000 Celje,
za rubriko Zdravnik svetu-
je.
MOJA POKOJNINA
Odgovori o upokojevanju
Stara sem 68 let in me za-
nima, kaj in kdaj bom upra-
vičena do državne pokojni-
ne. V službo nisem hodila ni-
koli, mož ima 80 tisoč tolar-
jev pokojnine. Sem državljan-
ka Republike Slovenije. Imam
tudi polovico majhne kmeti-
je na hribovitem terenu.
Državna pokojnina je po-
sebna oblika socialne varnosti
za tiste prebivalce RS, ki ni-
so izpolnili minimalne zava-
rovalne dobe 15 let za priz-
nanje pravice do pokojnine
ter po 65 letu starosti nima-
jo sredstev za preživljanje. Za
pridobitev pravice do držav-
ne pokojnine je določenih več
pogojev. Prvi pogoj je stalno
prebivališče v RS v času vlo-
žitve zahtevka. Drugi pogoj
je dopolnitev starosti 65 let
in prebivanje v RS med 15.
in 65. letom starosti najmanj
30 let. Prvi del tega pogoja
glede dopolnjene starosti ne
velja v celoti, kajti zakono-
dajalec je tu predvidel pre-
hodno obdobje, ko je pravi-
co do državne pokojnine mo-
goče uveljaviti postopno. V
letu 2000 je bilo mogoče pri-
dobiti tovrstno pokojnino le
osebam, ki so dopolnile 65
let starosti, če so istočasno
že izpolnjevale pogoje, do-
ločene za pridobitev denar-
ne pomoči kot edinega vira
preživljanja po predpisih o
socialnem varstvu. Lansko le-
to so ob izpolnitvi ostalih po-
gojev lahko uveljavili pravi-
co do državne pokojnine vsi,
ki so napolnili 70 let ali več.
Letos se je ta starostna meja
pomaknila na 69 let starosti
in z istim trendom (leto za
letom) se bo starostna meja
zniževala vse do leta 2006,
ko se bo dejansko zahtevalo
65 let starosti.
Tretji pogoj je, da oseba,
ki uveljavlja pravico do dr-
žavne pokojnine, nima pra-
vice do kakšne pokojnine iz
našega sistema socialnega za-
varovanja, tujega sistema po-
kojninskega zavarovanja in
da njeni lastni dohodki ne
presegajo cenzusa, ki se zah-
teva za pridobitev pravice do
varstvenega dodatka. Gre za
premoženjski cenzus, ko vsi
dohodki vlagatelja brez nje-
govih družinskih članov iz
lanskega leta ne smejo pre-
segati zneska 822.986,54 SIT
oz. premoženje ne sme biti
ovrednoteno višje kot
4.194.828,00 SIT.
Vedno več je vprašanj, ali
lahko uživalec državne po-
kojnine pridobi pravice do
varstvenega dodatka. Nesmi-
selna bi bila pravica do vars-
tvenega dodatka k državni po-
koj nini, saj bi bil zavarova-
nec, ki je pridobil pravico do
starostne pokojnine ter ima
pravico še do varstvenega do-
datka, v enakem položaju z
vlagateljem državne pokoj-
nine. Oba bi prejela približ-
no enak mesečni prejemek,
čeprav je obvezni zavarova-
nec v preteklosti plačeval
prispevke za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje, med-
tem ko jih vlagatelj državne
pokojnine ni.
Pravico do državne pokoj-
nine boste lahko uveljavili v
letu 2003, ko se bo zahteva-
la starost 68 let, razen če ne
boste že letos dopolnili 69
let starosti, seveda ob izpol-
nitvi še ostalih z zakonom
zahtevanih pogojev.
Nov zakon o pokojnin-
skem in invalidskem zava-
rovanju, ki velja od 1. ja-
nuarja 2000, je prinesel v
slovenski pokojninski si-
stem veliko sprememb. Če-
prav se bodo določila zako-
na uveljavljala postopoma
v naslednjih desetih letih,
marsikoga že sedaj zanima,
kdaj se bo lahko upokojil.
Na vaša vprašanja zato od-
govarja Peter Šalej, vodja
oddelka za pokojninsko in
invalidsko zavarovanje pri
celjski enoti ZPIZ.
KMETI JSKO SVETOVAN JE
Vzreja plemenskih telic
Prehrana telic v mladosti je pomembna za kasnejšo mlečnost, dolgoživost
in s tem gospodarnost
Na marsikateri kmetiji je
reja plemenskih telic po-
tisnjena nekoliko ob
stran. Včasih je krivo po-
manjkanje časa, včasih po-
manjkanje krme, mogoče
pa še kaj drugega. Pogo-
sta napaka pri vzreji je
preskromno krmljenje te-
lic v prvem letu starosti in
preobilno krmljenje zlasti
po tretjem mesecu brejosti.
Vzreja v mladosti je še ka-
ko pomembna za kasnejšo
mlečnost, dolgoživost in s
tem gospodarnost. Cilj rej-
cev telic naj bo vzrediti le-
po raščene, ne predebele.
odporne telice, primernega
okvirja in z zmožnostjo zau-
živanja velikih količin vo-
luminozne krme. Predebe-
le telice imajo pogosto te-
žave pri telitvah, plodnost-
ne motnje, presnovne mot-
nje po telitvah in tudi mleč-
nost v naslednjih laktacijah
je nižja.
Če so telice vzrejene pre-
skromno, se trup ne razvi-
je normalno, živali zaosta-
nejo v rasti, tudi pri njih se
pojavljajo težave pri teh-
tvah in plodnostne motnje
v poporodnem obdobju.
Preskromna vzreja pomeni
tudi povečanje stroškov
(prepozna prva telitev) in
nižjo proizvodnjo.
Pomembno je tudi, kdaj
telice pripuščamo, oziroma
pri kateri starosti prvič te-
lijo. Starost ob prvem pri-
pustu določa telesna teža.
Telice naj bodo težke od
390 do 420 kilogramov in
stare okrog leta in pol. Ta-
ko bodo telile pri starosti
26 do 28 mesecev.
Kako naj
krmimo
plemenske
telice?
Priporočljivo je, da do
starosti 9 mesecev telice kr-
mimo obilno, da dosegajo
visoke priraste. V starosti 9
do 12 mesecev so priporoč-
ljivi prirasti do največ 850
g na dan. V drugem letu naj
bi tehce priraščale od 650
do 750 g dnevno. Paziti pa
moramo, posebno če so te-
lice na paši, da prirasti ni-
so nižji od 500 g dnevno.
Da se priporočilom čim bolj
približamo, je zaželeno pri-
raste kontrolirati; lahko kar
z merilnim trakom.
Osnovna krma za telice naj
bo kakovostna. V prvem le-
tu dokrmljujemo telice še z
močno krmo. Količina in vr-
sta močne krme je odvisna
od vrste in kakovosti osnov-
ne krme: dokrmljujemo 1 do
2 kg močne krme. Do tret-
jega meseca brejosti je pri-
poročljivo dodajati še pol ki-
lograma močne krme dnev-
no, kasneje pa nič več. Moč-
no krmilo začnemo znova do-
dajati šele pred telitvijo.
Krme količinsko ne sme-
mo omejevati, omejimo le
koncentracijo hranil. Za
vzrejo telic je zelo primer-
na paša. S pašo zelo dobre
kakovosti lahko vzrejamo
telice že od starosti 6 me-
sec brez dokrmljevanja, pri
nekohko slabši paši pa je
potrebno dodati energetsko
bogato krmo. Telicam med
prvim in drugim letom se
sposobnost zauživanja kr-
me močno poveča, prirasti
se lahko zmanjšajo; torej je
to obdobje za zrejo telic na
paši izredno primerno.
Telicam je potrebno do-
dajati v obrok tudi prime-
ren mineralno vitaminski
dodatek, najboljše je, da iz-
berete takšnega, ki je name-
njen za plemenske telice.
Nujn"o je, da imajo telice
vedno na voljo vodo, tudi
na paši.
Poleg primernega obroka
naj ima mlada živina na vo-
ljo zrak, svetlobo in mož-
nost gibanja, kar ima za raz-
voj mladega organizma ne-
precenljivo vrednost. Ob
upoštevanju teh zahtev lah-
ko pričakujemo, da bo ge-
netska sposobnost telic za
prirejo izkoriščena in rejec
zadovoljen.
HELENA PREPADNIK,
univ. dipl. inž. zoot.
Št. 18 - 3. maj 2002
36
ZA AVTOMOBILISTE
Hyunclai coupe v
novih raziičicaii
Na lanskem frankfurt-
skem avtomobilskem salo-
nu je Hyundai predstavil no-
vega coupeja, ki se že ne-
kaj časa vozi po slovenskih
cestah. Sedaj pa je avto do-
bil še nekaj novih motorjev,
ki naj bi povečali njegovo
konkurenčnost.
Ob tem drži, da je Hyun-
dai precej popravil končno
kvaliteto izdelave, oblika je
sodobna, bolj po evropskem
okusu kot prej, predvsem pa
je očitno, da je cenovna poli-
tika dobro premišljena - tudi
za slovenski tržni prostor. Z
motorji, ki jih sicer poznamo
že od prej, so pa zelo poso-
dobljeni, naj bi torej coupe
postal še bolj konkurenčen.
Osnovno izvedenko po novem
poganja 1,6-litrski motor s po
štirimi ventili na valj in 105
KM pri 5800 vrtljajih v mi-
nuti. To zadošča za največjo
hitrost 185 km/h in 11,6 se-
kunde pospeška do 100 km/
h. Naslednja izvedenka z ne-
koliko zapleteno oznako FX
TOP-K 2,0 ima v nosu vgra-
jen 2,0-litrski motor, ki raz-
vije 138 KM pri 6000 vrtlja-
jih v minuti (206 km/h in 9,2
sekunde do 100 km/h). Ta
motor oziroma varianta ku-
peja ima lahko ročni petsto-
penjski ali samodejni menjal-
nik. Povsem v vrhu, tudi s ce-
no, je seveda izvedenka z V6
agregatom z gibno prostorni-
no 2,7-litra. Ta ponuja 167 KM
pri 6000 vrtljajih in zmore dr-
veti po cesti z največ 220 km/
h in do 100 km/h pospešiti v
8,2 sekunde. Zraven spada roč-
ni 6-stopenjski ali pa novi šti-
ristopenjski samodejni me-
njalnik (shiftronic). Poveča-
li oziroma izboljšali so učin-
kovitost zavor, razen pri naj-
cenejši izvedenki je serijsko
vgrajen tudi protiblokirni za-
vorni sistem ABS z EBD (elek-
tronski razdelilnik zavorne
moči). Za povrh so pri Hyun-
daiju izboljšali coupejevo pa-
sivno varnost. Cenovno je, kot
že prej zapisano, hyundai cou-
pe nedvomno prijetno kon-
kurenčen, kar je seveda mo-
goče dokaj zlahka opaziti tu-
di na slovenskih cestah. Po no-
vem hočejo za najosnovnej-
šo varianto GL klima 1,6 3,29
milijona tolarjev, medtem ko
je izvedenka FX TOP-K 2,0
dražja za približno 850 tisoč
tolarjev. Seveda je najvišja ce-
na za FX TOP-KU 2,7 V6, ki
je naprodaj za 4,95 milijona
tolarjev.
Tomos predstavil novi moped
Koprski Tomos je že dolgo na slovenski motociklistični sceni in je v tem času doži-
vel vzpone in padce. Sedaj predstavlja povsem nov izdelek. Gre za klasični 49-kubični
moped z dvema različnima končnima hitrostima (25 in 45 km/h).
Moped poganja zračno hlajeni dvotaktni motor iz colibirja, pri čemer so mu dodaU
električni zaganjač in oljno črpalko. Motorje prilagojen oziroma ustreza evropskim okoljskim
standardom euro 1 in 2. Kolesni obroči so spredaj 17, zadaj pa 16-palčni, moped pa tehta
65 kilogramov. Zanimivo je še to, da bo tovarna kupce, ki se bodo za nakup mopeda
odločili od 15. aprila do 15. maja, nagradila z brezplačnim zavarovanjem.
Nov Tomosov moped za Evropo.
Porsche cayenne bo na ceste pripeljal jeseni.
Novi porsche je cayeiin
Jeseni bo nemški Porsc-
he, ki mu gre v zadnjem ča-
su oziroma letih zelo dobro
(v letošnjem poslovnem le-
tu, ki se je začelo avgusta
lani, je tovarna ustvarila
promet v vrednosti 1,84 mi-
lijarde evrov, medtem ko je
bilo dobička pred obdavči-
tvijo za dobrih 156 milijo-
nov evrov), predstavil svo-
je novo vozilo po imenu ca-
yenne, ki ga bodo uvrstli
med SUV oziroma šport uti-
lity vehicle.
To pomeni, da se bo pri-
peljal v razred, ki je tako re-
koč izjemno konkurenčen in
zelo poln, vendar je porsche
pač porsche. Ponudili bodo
dve različici, in sicer cayen-
ne S in cayenne turbo, pri če-
mer se bo prva izvedenka ma-
lenkost razlikovala tudi pri
dolžini (sicer pa 478 centi-
metrov), medtem ko je me-
dosna razdalja enaka pri obeh
(285 centimetrov). Pogon je
seveda štirikolesni, opleme-
niten z zaporami diferencia-
la. V obeh primerih ca|
poganja 4,5-litrski osen
nik, ki v izvedenki s
340 KM, medtem ko
turbo varianta 450 KM
620 Nm navora. Tenuj
merne so tudi zmogljiJ
pri tem je najvišja hit J
oziroma 266 km/h,
šek do 100 km/h enkrat
drugič pa 5,6-isekunde.
ko bo avtdfnobil stal šenij
no, ve pa se, da nastajai
delovanju s Volkswagno
bo pokazal svojo razlij
h TEDNIK
ZA AVTOMOBILISTE
37
zahodna Evropa še
ni na zeleni veji
jplošno še vedno ve-
u je prodaja avtomo-
j(i nasploh stanje v av-
[jilski industriji baro-
fsiceršnjega dogajanja
podarstvu. Zato je še
J bolj skrb zbujajoče,
^sel z novimi avtomo-
(Evropski uniji, zago-
enem od najpomem-
jih trgov na svetu, ne
one gre.
etošnjih treh mesecih
^0 na tem prostoru pro-
]J milijona avtomobi-
0roma za 3,8 odstotka
il(Ot lani v tem času. Še
oslabši jebil vtem po-
11 marec, ko je bilo pro-
b 1,5 milijona osebnih
jiobilov. To je bilo ce-
sedem odstotkov manj
jiarca lani. Po pričako-
u gredo avtomobili naj-
vpromet v Nemčiji (le-
98 tisoč), vendar Veli-
Iritanija komaj malen-
110 zaostaja (722 tisoč),
seh velikih evropskih tr-
z izjemo Velike Brita-
so v letošnjih prvih treh
»dh zabeležili prodajni
us.
ijveč vozil je v tem času
lal koncern Volksvvagen
ipaj 676 tisoč vozil), ven-
dar je bil ta dosežek za 9,5
odstotka skromnejši od lan-
skega. Skupina PSA, ki jo se-
stavljata Citroen in Peugeot,
je prodala 568 tisoč avtomo-
bilov in to je bilo za 4,3 od-
stotka več kot lani v enakem
obdobju. Ford se nekako ne
more pobrati (462 tisoč, mi-
nus 1,1 odstotka), za Renault
pa se zdi, da je znova v sed-
lu (422 tisoč ali za 2,8 od-
stotka več). Med tistimi, ki
Toyota RAV4
so znova v minusu, je itali-
janski Fiat (362 tisoč vozil,
16,7 odstotka manj), med-
tem ko DaimlerChrysler be-
leži plus (za 5,2 odstotka
več, skupaj 244 tisoč vozil).
Med tovarnami, ki jim gre
letos veliko bolje kot lani,
so recimo Jaguar (plus 73 od-
stotkov), pa BMW (za 20 od-
stotkov več), medtem ko je
Lancia svojevrsten prvak za-
radi minusa, kajti njena le-
tošnja prodaja je bila manj-
ša za skoraj 35 odstotkov. Tu-
di japonske avtomobilske hi-
še beležijo pretežno minus
(skupaj 427 tisoč vozil, za
2,7 odstotka manj), pri če-
mer gre najbolje Toyoti (167
tisoč vozil) medtem ko so
korejske tovarne na teh tr-
gih prodale 106 tisoč avto-
mobilov, kar je bilo za 1,2
odstotka več kot v enakem
lanskem obdobju.
Spremembe pri Fordu
Velika kadrovske spre-
membe v pomembnih av-
tomobilskih hišah se na
pomlad vrstijo ena za dru-
go. Pisali smo že o spre-
membah pri Volksvvagnu,
marsikaj novega je pri ame-
riškem Fordu, ki ga nekaj
mesecev vodi pravnuk us-
tanovitelja tovarne Wil-
liam Clay Ford.
Tako iz te hiše odhaja Wolf-
gang Reitzle, ki je doslej vo-
dil avtomobilske znamke, pri
Fordu združene v skupini
PAG (Lincoln, Jaguar, Volvo,
Aston Martin, Land Rover).
Reitzle je bil nekoč v službi
pri nemškem BMW, nato pa
je odšel k Fordu, kjer je skr-
bel za omenjeno skupino.
Reitzle je prišel še v času, ko
je tovarno vodil Jacques Nas-
ser, ki pa je moral pred ča-
som oditi. Sedaj odhaja tudi
Reitzle, ki bo postal vodilni
mož nemške korporacije Lin-
Wolf gang Reitzle je bil konec 2000
na podelitvi nagrade zlati volan
še nasmejan...
de. Na njegovo mesto so po-
sadili Marka Fieldsa, ki je do-
slej vodil japonsko Mazdo;
ta je v Fordovih rokah. Za-
kaj je Reitzle odšel? Menda
si je želel postati drugi člo-
vek koncema, tik za velikim
Clayjem Fordom. Pa očitno
ni šlo...
Cliryslerji na pregled
Ameriški Chrysler bo v kratkem na izredne tehnične
preglede poklical več kot milijon svojih vozil. Tako naj
bi pregledali jeepe wranglerje letnikov 2000 do 2002, jee-
pe cherokeeje letnikov 2002-2001 in tudi grand chero-
keeje letnikov 1999-2000.
Vsi ti modeli so opremljeni s štirivaljnim bencinskim mo-
torjem, ki bi se lahko zaradi napake vneli. V zadnjih štirih
mesecih so zaradi različnih napak na izredni tehnični pregled
poklicali kar 3,3 milijona vozil, kar je vsekakor izjemno viso-
ka številka. To seveda ni v prid ugledu tovarne, saj po nekaterih
ameriških raziskavah kar 20 odstotkov Američanov zavrača
avtomobile tovarne Chrysler zaradi nezanesljivosti.
Novo zavarovanje pri nas
Podjetje GMAC, ki pri nas trži finančne in zavarovalniške storitve pod blagovno
znamko Opel Credit, bo konec aprila v sodelovanju z Zavarovalnico Maribor kot
prvo ponudilo možnost zavarovanje izgube vrednosti vozila.
Zavarovalnica bo zavarovancu v primeru tatvine ali uničenega vozila izplačala razli-
ko med trenutno ceno avtomobila, ocenjeno po Eurotaxu, in nabavno ceno novega
vozila (po računu). Takšno zavarovanje je mogoče skleniti za leto oziroma dve, vendar
pod pogojem, da gre za vozilo s polnim kasko zavarovanjem, ki vključuje tudi krajo.
Za dirkače opel astra OPC
Nemškemu Oplu v zad-
njih letih ne gre prav sijaj-
no (kar seveda ni več po-
sebna novost), zato v zad-
njem času poskuša prodaj-
ne in še kakšne krivulje obr-
niti v drugo smer. Morda se
bo to vsaj deloma posrečilo
z astro OPC, ki je delo op-
lovega Performance centra.
Zanimivo je, da bo tovar-
na astro OPC ponudila tako
v kombilimuzinski kot ka-
ravanski različici. Avtomo-
bil poganja 2,0-litrski ben-
cinski motor ECOTEC s tur-
binskim polnilnikom, tako
da zmore največ 240 km/h
in do 100 km/h pospeši v os-
mih sekundah. Da bi bile
vozne lastnosti tega cestne-
ga dirkalnika boljše, so av-
to znižali za 10 (spredaj) ozi-
roma 20 milimetrov (zadaj),
opremili s tršimi blažilniki
in mu dodali še pnevmatike
dimenzij 215/45 ZR 17. Se-
veda so spremenili še neka-
tere druge stvari, denimo
protiblokirni zavorni sistem
ABS, pa sistem, ki prepre-
čuje zdrsavanje pogonskih
koles TC ipd. V notranjosti
so Recarovi sedeži, volan je
v usnju, navzven pa se avto
od drugih izvedenk astre raz-
likuje zaradi spremenjene
maske motorja, spojlerjev
ipd.
Volksmragen: se bliža kriza?
mcern Volksvvagen, največja evropska tovarna osebnih avtomobilov, je pred ne-
Inevi predstavil prve rezultate poslovanja v letošnjih treh mesecih. Tako so proda-
18 milijona vozil, vendar je bil rezultat za skoraj sedem odstotkov skromnejši kot
lakem lanskem obdobju.
ino je, da skupini VW ne gre dobro ne v Nemčiji ne v Evropi, torej na trgih, ki sta daleč
lomembnejša. Izjemno ne gredo posli niti v Severni Ameriki, kje je bil VW doslej izjem-
močan, malo bolje pa je šlo v sicer problematični Južni Ameriki. Zanimivo je, da so
rne Volksvvagen, Škoda in Bentley v tem času skupaj prodale 817 tisoč avtomobilov, kar
lilo celo za devet odstotkov manj, medtem ko je druga skupina, ki jo sestavljajo Seat,
i Lamborghini ipd. s prodajo malo manj kot 300 tisoč vozil ostala na skoraj enakem.
fW predstavlja litrski avtomobil
"smški Volkswagen je te
'predstavil tako imeno-
litrski avtomobil. Gre
Vozilo, ki je za sedaj še
'lija oziroma prototip,
^ova povprečna poraba
^0 kilometrov pa je manj
Jliter dizelskega goriva,
'''žilo so razvili v vetrov-
tako da bi dosegli čim
manjši zračni upor in prihra-
nili kar največ goriva. V dol-
žino je vozila, ki nima ime-
na, za 365- centimetrov, vi-
soko je le 125 centimetrov,
narejeno pa je iz karbonskih
vlaken in magnezija, zato teh-
ta komaj 290 kilogramov. Po-
ganja za 0,3-litrski enovalj-
ni dizelski motor z 8,5 KM
oziroma 6,3 kW, ki doseže svo-
jo največjo moč pri 4000 vrt-
ljajih v minuti. Kot pravijo pri
VW, je ta hip še nejasno, kdaj
naj bi takšno vozilo zapeljalo
na cesto - če sploh kdaj.
Opel astra
Št. 18 - 3. maj 2002
38
GLASBA
NOVI TE
Glasba ga je izbrala
Boštjan Leben se po dveh ploščah z Veronico veseli rojstva svojega prvega samostojnega glasbenega ploščkaj
Dobiva se v majhni sobi-
ci, nekje v Celju... Okoli so
na stojalih skrbno zlošče-
ni instrumenti. Od sosednje
sobe naju ločuje nepalski
kozmični znak, narisan na
mestu, kjer so bila nekoč
vrata v sosednji prostor. Se-
diva na blazinicah na
tleh... in molčiva. Kot bi oba
hotela temu na nek način
svetemu prostoru, sobi, kjer
ure, dneve, noči, leta nasta-
ja glasba, izreči dolžno spo-
štovanje.
Potem steče pogovor. Bošt-
jan Leben, letnik 1968, pro-
fesor telesne vzgoje, glasbe-
nik z vsem svojim bitjem in
žitjem, predavatelj, ki poklic-
ne kolege telesne vzgoje uči
glasbene terapije in korek-
cije med zvokom in giba-
njem, je subtilen človek. Mla-
denič, ki razmišlja in ki svo-
je dojemanje dogodkov in
sveta preliva v glasbo. V edi-
ni način komunikacije, s ka-
terim je sposoben povedati,
kaj misli, čuti, išče...
Pred dnevi je spravil sku-
paj 200 promocijskih izvo-
dov svoje nove stvaritve,
ploščka, ki ga je naslovil Sau-
te surmadi in za katerega zdaj,
brezupno, se zdi, išče založ-
nika.
V uro glasbe si izlil sebe.
Kako je nastajala glasba,
je res rezultat tvojih razmiš-
ljanj, popotovanj po svetu?
Glasba me spremlja, odkar
vem zase. Ko se v nekem ob-
dobju življenja pričneš spra-
ševati zakaj, kako... ko iščeš
odgovore, se znajdeš v me-
diju, kjer vprašanj ni več -
pa tudi odgovorov ne. To je
glasba. Sem človek izkustva,
vse, kar preberem, bi rad tu-
di doživel, zato je bilo treba
iti na pot. Ogromno sem bral
o kulturah, kjer ima glasba
še vedno prvinsko vlogo in
ni na ravni razvedrila. Pot me
je vodila skozi vso Azijo, Pa-
cifik, Avstralijo, Novo Zelan-
dijo, Severno Ameriko...
Plošča je katarza, samoočiš-
čenje, vanjo sem prelil vse,
kar sem videl, doživel. Dva-
najst skladb je dvanajst mo-
jih življenjskih zgodb.
Zdi se, da si človek, ki
sveta ne dojema vizualno...
Dejansko dojemam svet
skozi zvoke. Ženske dojemam
docela zvočno, vsaka ima
svojo melodijo, svojo vibra-
cijo, vprašanje je le, če si z
njo v resonanci. Življenje pač
dojemam bolj s sluhom kot
z vidom. V prvinskih kultu-
rah je značilno, da je sluh po-
membnejše čutilo. Premiki
v nas se dogajajo s pomočjo
sluha in ne vida.
Kaj ti je pustila glasba,
ki si jo spoznaval?
Od vsega začetka se zave-
dam izjemne moči glasbe,
življenje v polnosti doživljam
le ob določenih kombinaci-
jah tonov. Kar zadeva prvin-
ske zvoke, so d pač neubese-
dljivi. Občutki ob prvinskih
ritmih in zvokih in opazova-
nju ritualov in glasbe, se pač
dajo opisati le z glasbo.
Zahodnjaki težko doje-
mamo glasbo na ta način,
sam si to presegel, boš os-
tal zvest tej usmeritvi?
Absolutno. Zahod gre ta-
ko daleč, da nekdo v trenut-
ku orgazma razmišlja, ali bo
sposoben plačati položnice.
Zahod ne najde odgovorov na
večna vprašanja. Tudi Vzhod
jih nima več, ima jih celo
manj kot nekoč. Tudi tam je
duhovnost stvar duhovne eli-
te. Obstaja ogromno zbega-
nih ljudi. Dejansko prideš do
spoznanja, da odgovorov ni,
da so le večna vprašanja.
Ploščo si posnel popolno-
ma sam, sam odigral vse in-
strumente. Najbližji so ti
strunski instrumenti. Za-
kaj?
Pri struni gre za popolno-
ma naravno vibracijo, ki je s
sintetičnimi instrumenti ni
mogoče doseči, tam gre za
elektrone, katerih vibracija
ni pisana za vibracijo našega
telesa, za našo duševnost.
Struna je prvinska, uporab^
Ija se tudi v ritualih, šaman-
skih na primer, kjer gre za
vibracijo napete kože - bob-
na - in strune. Človeško telo
je sistem frekvenc in vibra-
cij, nekak simfonični orke-
ster. Če kak instrument v te-
lesu ne igra pravih tonov, pri-
de bolezen. V vseh prvinskih
kulturah se uporabljata bo-
ben in struna kot sredstvo za
doseganje višjih stanj zave-
sti. Sam ne ločim med du-
hovnostjo, življenjem in glas-
bo. Zame je to ista stvar. Jaz
sem pač izbral glasbo - še bo-
lje - glasba je očitno izbrala
mene.
Po kom si se zgledoval...
V obdobju odraščanja ima
človek različne idole, različne
fascinacije. Od rokovske glas-
be pride človek do džeza in
etno glasbe, ki presegata ro-
kovsko sporočilnost, pred-
vsem uporništvo. Prideš do
glasbe, ki je sama sebi na-
men. Poslušam tudi veliko
klasične, arabske in indijske
glasbe.
Kakšna bo usoda spoče-
tega, rojenega a nedonoše-
nega ploščka?
Usoda je bila v mojih ro-
kah, zdaj ni več. Rodil sem
ga, kje se bo najbolje znašel
ali v Sloveniji ali na katerem
drugem delu tega planeta,
bom videl. Moje delo je
opravljeno, zdaj je njegova
usoda stvar založnika.
Si s to katarzo, s tem,' da
si rodil tega otroka, že tudi
zaključil njegovo življenje?
Ta otrok ni umrl. Ima pa
resno otroško bolezen, ki
upam, da se je bo rešil. Zna-
šel sem se v precepu, kjer po
eni strani dežujejo pohvale,
ker se je glasba praktično vsa-
kega, ki jo je slišal, dotakni-
la. Na drugi strani je zid ig-
norance ljudi, ki bi lahko
omogočili, da ta izdelek pri-
de med ljudi. Založbe ga po-
tiskajo v domeno ministrs-
tva za kulturo, ki to sicer vi-
di, kot art projekt, ga pa po-
šilja nazaj založnikom.
V tvojem posvečenem
prostoru, kjer nastaja glas-
ba, naju obdaja svet strun-
skih instrumentov. Katere-
ga imaš najraje?
Ne vem. Klasično kitaro,
Venjo po imenu, morda. Še
vedno se iščem med temi in-
strumenti. Vsakega novega in-
strumenta se lotim na svoj,
nedolžen način, brez poprejš-
njega poglabljanja v tehniko
igranja. Pravega, čisto svoje-
ga instrumenta še nisem na-
šel, morda so najbližje tab-
le, morda sitar, morda kita-
ra - ne vem.
Ko se posloviva, mi pove,
da je svojih zadnjih 20 tiso-
čakov investiral v poštne
znamke. Skrbno jih lepi na
kuverte, v katere je vložil svoj
plošček... sebe. Razpošilja jih
prijateljem in znancem, ki
znajo ceniti, kar je ustvaril.
Ploščki romajo v Veliko Bri-
tanijo, Makedonijo, Združe-
ne države... In Boštjan še ved-
no čaka na telefonski klic kak-
šnega založnika. Klic, ki ga
ne bo naredil slavnega, obo-
ževanega in bogatega zvezd-
nika. Klic, ki bo razmišlju-
jočim, dojemljivim, subtil-
nim ljudem tega planeta po-
daril - glasbo.
BRANKO STAMEJČIČ
Foto: GREGOR KATIC
Št. 18 - 3. maj 2002
^EKSPRES EKSPRES
• Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01 Celje in Dega {
sistemi razpisujeta natečaj za festival CRKNU- Celjski ročk ■
ne bo umrl, ki bo 21. junija v Celju. Na razpis se lahko do 3.'
junija prijavijo mlade, še neuveljavljene skupine iz obmo- \
čij Rogaške Slatine, Mozirja, Slovenskih Konjic, Velenja, i
Žalca, Šmarja pri Jelšah, Šentjurja pri Celju, Laškega in MO '
Celje. Na naslov: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti 01'
Celje, Vodnikova 11, p.p.l04, 3001 Celje, pošljite tri avtor-^
ske skladbe, besedila, podatke o avtorjih in glasbenikih,'
kratko biografijo in fotografijo. Vse skupine bodo o {ne)iz-
boru obveščene po pošti. \
• V avtomobilski nesreči je v Hondurasu umrla 30-letna'
ameriška raperka in pevka Lisa 'Left Eye' Lopes, članica |
megauspešnega R&B tria TLC. i
• V okviru evropske turneje bo 25. maja na festivalu Dnevi j
mladih in kuUure v Velenju nastopila kultna ameriška sku- ]
pina Consolidated. ;
• Vipavski Elvis Jackson se prekinili snemanje albuma v;
avstrijskem studiu UTT in se podali na krajšo turnejo po ■
bivši Jugi. V Bosni, na Hrvaškem in v Srbiji bodo odigrali]
deset koncertov. i
• Razvpiti beli raper Eminem bo svoj nov, tretji album »-]
The Eminem Show«, najavil s singlom »Without Me«. Tega j
ga bo na trg v začetku prihodnjega meseca pospremil tudi]
video, v katerem bo Eminem nastopil v vlogi Osame Bin^
Ladna.
• Krščanski techno vegetarijanec Moby je s pesmijo "We,
Are Ali Made Of Starš« več kot uspešno najavil skorajšnji
izid (13. maj) novega albuma. Z njim bo, vsaj po spisku*
sodelujočih glasbenikov (Sinead 0'Connor, Azure Ray, MC,
Lyte in Angie Stone) sodeč, ponovil neverjetne prodajne*
rezultate LP-ja »Play«, ki ga je do sedaj kupilo že več kot
deset milijonov ljudi. i
ItDNIK_iJBLASBŠk
l^svajalci s tamburico
Narodnozabavna glasba z drugačnim in prepoznavnim zvenom
jtarem trgu ob Kolpi že
petnajst let deluje an-
1^1 Tonija Verderberja, ki
jjlej izdal devet kaset in
^oščenk. Vse melodije
jipisal vodja Toni Verder-
|y igra harmoniko in poje,
(>a vse od začetka igra-
jioit Klobučar (tamburaš,
jjaturist), Jože Kastelec
^rist, pevec) in Pavle
^ (bas kitarist). Med be-
jlopisci se najpogosteje
jvljajo Panika Požek, To-
fašperič, Ivan Sivec in
^0 Podboj.
jisambel Tonija Verderber-
jstavlja klasični slovenski
I (harmonika, kitara, ba-
jra), dodali pa so mu »do-
ji instrument, tamburico,
I loči od vseh drugih slo-
ijdh narodno-zabavnih an-
J)lov in mu daje svojevr-
izven.
bni Verderber se takole
min ja prvih začetkov pred
setimi leti, čeprav so urad-
kupaj pet let manj: »V glas-
iem se verjetno podal za-
nadarjenosti, veselja in vo-
»a tudi zato, ker izhajam
asbene družine. Doma se
^do veliko pelo in glasba
je spremljala vse življenje.«
Vsi člani so zaposleni, saj
se ob poplavi ansamblov v Slo-
veniji samo od igranja prepro-
sto ne da živeti. Veliko so se
pojavljali na vseh slovenskih
festivalih, vsako leto pa se od-
pravijo na tri do štiri manjše
turneje po Evropi, najpogosteje
v Francijo, na Švedsko in Nem-
čijo. Radi se spominjajo tudi
daljše turneje po Kanadi in
Ameriki. V arhivu Radia Slo-
venija imajo posnetih več kot
80 skladb, najbolj ponosni pa
so na bronastega in zlatega Slo-
venskega slavčka ter občinsko
priznanje v Črnomlju, Župan-
čičevo diplomo.
So redni gostje najbolj gle-
danih slovenskih TV oddaj z
narodno zabavno glasbo, radi
pa jim prisluhnejo po vseh slo-
venskih pokrajinah, saj s svo-
jo glasbo prinašajo drugačen
zven, ki je prijazen in prije-
ten.
V zadnjem obdobju ne ho-
dijo več po festivalih, kjer se
naj preizkušajo mladi, veseli
pa se spominjajo časov, ko so
dobili zeleno luč za snemanje
na Radio Slovenija. Toni Ver-
derber: »Takrat je bil prvi mož
Kajetan Zupan, ki je bil zakon.
Če je on rekel, da lahko sne-
mamo, je to pomenilo, da smo
dobri. Z njegovim dovolje-
njem so se ansamblom odpi-
rala vrata. Pokazati si moral
nekaj novega in svežega, da si
lahko šel naprej. Ko je slišal
tamburico, je rekel, to je tisto
pravo. Še danes smo v Slove-
niji edini, ki igramo v prvotni
zasedbi. Tudi zaradi tega smo
odraz naše mehke pokrajine
ob Kolpi v Beli krajini.«
Ansambel Tonija Verderber-
ja ima veliko pravih uspešnic,
ki jih ljudje radi poslušajo,
mednje pa prav gotovo sodijo
Vračam se domov. Pri nas Be
lokrajncih. Staro vino. Pojdi
z mano. Gospodična, Zibka,
Teci,teci, Kolpa moja. Vsak
klas je zlat in druge. Med naj-
novejšimi pesmimi je opazna
Darovalcu, za katero je ime-
nitno besedilo napisal stalni
sodelavec Toni Gašperič, ka-
teremu so lani zamenjali tež-
ko obolelo ledvico. Pesem je
zahvala človeku, ki je Toniju,
izvrsmemu komiku in literar-
nemu ustvarjalcu, pomagal do
izboljšanja zdravja, da lahko
spet nastopa.
Toni Verderber je zadnje me-
lodije posnel v lastnem studiu
in tako bo tudi v prihodnje.
Nove že nastajajo, motive pa
dobiva v okolju, kjer živi. Obe-
ta se dobra poletna sezona in
več koncertov s po dvema do
tremi gosti ter decembra tra-
dicionalni božično - novolet-
ni koncert v Črnomlju. V an-
samblu igrajo tudi zabavno
glasbo ter poskrbijo za humor,
skratka povsod pripravijo
vzdušje, ki ljudem še dolgo os-
tane v spominu.
TONE VRABL
39
Nove skladbe
Slovenskih zvokov
Ansambel Slovenski zvo-
ki iz Rogaške Slatine, ki je
bil ustanovljen pred tremi
leti, je v studiu Zlati zvoki
pri Igorju Podpečanu po-
snel štiri nove skladbe za
drugo kaseto, ki naj bi jo
izdali do konca letošnjega
leta.
Vse štiri skladbe so prvič
predstavili v glasbeni oddaji
Vrtiljak polk in valčkov na
Radiu Celje: Lepa naša Slo-
venija, Samo s teboj (z njo
so se uvrstili lani v finale fe-
stivala v Števerjanu), Mama
in Slovenski zvoki smo. Vodja
Bojan Lugarič je ob obisku
povedal, da vehko nastopa-
jo v okolici Krškega in Bre-
žic, kjer je zaradi bližine meje
na plesih občinstvo drugač-
no, kot v ostalih predelih Slo-
venije. »Tako se zgodi, da vča-
sih ne zaigramo niti ene slo-
venske narodno-zabavne
skladbe,« pravi Lugarič- Nji-
hov program je izredno pe-
ster in ga brez težav prilaga-
jajo poslušalcem. Radi gre-
do na poroke, saj imajo tudi
za ta slovesni obred posebej
skrbno pripravljen program.
Letos so nastopili na 11. sre-
čanju Ostanimo prijatelji na
Frankolovem, kjer so jih do-
mači gasilci povabili, da jim
bodo igrali na vsakoletni tra-
dicionalni poletni veselici.
Letos se ne bodo posebej
udeleževali festivalov, ker bi
radi končali snemanje dru-
ge kasete, se pa bodo zanje
ponovno odločili prihodnje
leto. Slovenski zvoki iz Ro-
gaške Slatine, katerih zaščitni
znak je uspešnica Smeh kla-
rineta, so: Bojan Lugarič,
vodja (vokal, klarinet, sak-
safon, kitara), Zlatko Žiko-
šek (trobenta, vokal), Lidija
Kožar (vokal), Jože Drugo-
vič (harmonika, klaviature),
Jože Pšeničnik (bas kitara,
bariton, pozavna, »frajtona-
rica«) in Mirko Košar (kita-
ra, vokal).
TONE VRABL
Iz Podnanosa na
Vurberk
Na predizboru za nastop na 11. festivalu Vurberk 2002 je
v Podnanosu nastopilo 12 ansamblov, komisija Slavko Av-
senik mL. Jože Burnik in Lojze Toplak pa jih je za nastop v
finalu izbrala deset: Navihanke, Vihamik. Gorski cvet. Bre-
žiški flosarji, Primož Založnik iz Vitanja, Krjavelj, Zreška
pomlad. Pohorski kvartet in unikat iz gorice pri Slivnici.
Med organizatorji je bil tudi Zdravko Geržina. ki je povedal
da »na letošnjem festivalu na Vurberku. 15. junija, ne bo
glasbenih zvezd, bodo pa odlični mladi glasbeniki. Ob de-
setih ansamblih iz Podnanosa bodo nastopili še ansambli
Vigred. Brodniki. Modrijani in Pogum.«     TONE VRABL
Koncert na Ljubečni
Jernej Dobrotinšek pripravlja koncert ansambla Vitezi
Celjski na Ljubečni. Vitezi Celjski bodo ob svojih uspešni-
cah zaigrali tudi zmagovito polko Le objeta skupaj misli-
va z letošnjega festivala Slovenske polke in valčka v Ljub-
ljani. Kot gostje bodo nastopili Ženski pevski zbor Lju-
t3ečna z Vido Bukovec, čarodej Andrej in mlada ženska
skupina Navihanke. Koncert bo v soboto, 11. maja, ob 20.
uri v dvorani Kulturnega doma Ljubečna pod pokroviteljs-
tvom EMO - Orodjarna Celje. TV
Modrijani med vojaici
Obetavna glasbena skupina Modrijani je skupaj z Na-
vihankami do dobra ogrela vojake s koncertom v vojašni-
ci v Mariboru. Modrijani so se za koncert odločili zato,
ker služi vojaški rok v Mariboru njihov član Peter Oset.
Kot odličen vojak dobi mnogokrat možnost izhoda, tako
da lahko Modrijani skoraj nemoteno nastopajo.
Modrijani so na predvečer 1. maja nastopili na kresovanju v
Šmartnem v Rožni dolini, 1. maja pa v gostišču Zimraich nad
Zrečami, kjer je bilo po prazničnem planinskem pohodu veliko
prvomajsko srečanje. V nedeljo, 5. maja, bodo Modrijani igrali
na planinskem srečanju na Paškem Kozjaku, sicer pa so vse
misli uprte v junij, ko bodo imeli 14. junija na Dobrni predstavi-
tev kasete. 15. junija pa bodo nastopili na 11. festivalu Vurberk
2002, kjer so lani kot debitanti osvojili tri nagrade. TV
-  §t. 18 - 3. maj 2002  -
TVOKOZAODROiVi
Ali jih poznate? Na hitro verjetno ne, če pa fotografijo
pogledate malo bolj natančno, pa vam bo takoj jasno, kdo
so nasmejani veseljaki. Dvojčici Vesna in Vlasta Kidrič, od-
lični glasbenici iz Križeče vasi pri Poljčanah (doma imajo
tudi odlično gostilno, v kateri vam dvojčici postrežeta in
zaigrata), ki v zadnjem letu nastopata z Janezom Šabcem z
Ljubečne. Vsi trije so tudi člani godbe na pihala Ljubečna,
ki bo letos praznovala 20 let delovanja. Ker je Janez Šabec,
sicer znan glasbenik in brat Vere Soline, pevke pri ansamb-
lu Gašperji, tudi kapelnik godbe, je razumljivo, da je zaradi
siceršnjega sodelovanja in tesnega prijateljevanja vključil
tudi obe dekleti, ki sta zdaj v veliko glasbeno in »vidno«
pomoč ugledu sicer moške godbe.
40
■informacije
NOVI TE
Deponija gradbenih odpadkov: Nigrad Maribor
Občina Žalec: prostor za kontrolirano odlaganje odpadkov
Mobilna enota podjetja Ekoplan-A: predelava odpadkov na delu Nigrad Maribor
Ignoranca ali nevednost graditeljev]
Skrb za okolje bi morala v sodobnem
času predstavljati prioriteto pri vseh, ki
se na kakršenkoli način srečujejo s to
problematiko. Zaradi rasti v gradbeni-
štvu predstavljajo gradbeni odpadki sko-
raj polovico vseh odpadkov v Sloveniji,
večina pa jih na žalost konča na divjih
odlagališčih ali za to neprimernih ko-
munalnih deponijah. Še vedno se ne
zavedamo, kaj to pomeni za podtalni-
co, za živali in nenazadnje za nas same.
Kljub temu, da gradbeni odpadki ne sodi-
jo med nevarne, jim ne posvečamo dovolj
pozornosti. Največji problem, ki se tre-
nutno pojavlja, so zmogljivosti komunalnih
odlagališč, saj bodo napolnjena predvido-
ma v dobrih petih letih. In kam bomo voziU
odpadke potem?
Nepoznavanje
zakonodaje?
Gradbeni odpadki vsebujejo odpadke iz
izkopov, betonske in opečnate odpadke,
asfaltne odpadke in vse; ki nastanejo pri
rušenju objektov. Že pred leti smo tudi v
Sloveniji sprejeli zakonodajo, ki določa,
da so gradbena podjetja in investitorji sami
odgovorni za svoje odpadke, vendar se jih
vsi otepajo predvsem zaradi stroškov in
jih raje odlagajo na črna odlagaHšča. Krat-
koročna rešitev torej. Nihče pa se ne spra-
šuje, kaj bodo podedovali naši otroci.
Varčujemo torej na njihovih plečih in v
njihovo škodo. Za urejanje in nadzor nad
temi odpadki so pristojne okoljevarstvene
inšpekcije, ki pa si očitno zatiskajo oči in
se še ne trudijo dovolj. Vzpostavitev siste-
ma zbiranja in predelave gradbenih od-
padkov ter naprav za ravnanje z odpadki
je projekt, ki potrebuje podporo občin-
skih krogov, kajti pri tako velikem pro-
jektu je potrebno upoštevati koncept
regijskega centra. Vendar pa se pojavljajo
tudi redke izjeme, med katere spada tudi
občina Žalec, ki je ena izmed redkih v Slo-
veniji z urejenim zbirnim centrom, ka-
mor lahko občani dovažajo odpadke ij
jih kontroUrano odlagajo.
Zbiranje in predelava
gradbenih odpadkov ~
zaprti krog v
gradbeništvu
Rešitev tega problema se torej kažei|
zbiranju in predelavi gradbenih odpadkov,
s čimer se na področju Savinjsko-šaleške
regije ukvarja podjetje Ekoplan-A iz Petrovd
Podjetje Ekoplan-A ponuja vsem po-
vzročiteljem gradbenih odpadkov možnost,
da se ti odpadki predelajo v skladu s
pravilnikom o ravnanju z odpadki; gradbene
odpadke prevzemajo na lokaciji
kamnoloma Andraž pri Polzeli, na željo
povzročiteljev odpadkov pa z mobilno
enoto v primeru večjih količin to opravijo
tudi na samem kraju nastanka odpadkoif
Poleg same predelave odpadkov pa i
sodelovanju z inštitutoma Erico in ZAG
opravijo oceno ustreznosti odpadkov in
končne proizvode predelanih materialom
opremijo s poročilom o ustreznosti za
ponovno uporabo v gradbeništvu. Trenutno^
izvajajo sanacijo in bio-loško rekultivacijo
kamnoloma Andraž, v prihodnje pa bodo
na tej lokaciji dokončno zgradili moderen
center za zbiranje in predelavo gradbenih
odpadkov.
Podjetje Ekoplan-A torej zbira mešane
in čiste gradbene odpadke, ki jih nato sortira
in predela. Kmalu bodo takšna podjetja
nepogrešljiva tudi pri sanacijah cest in na
gradbiščih, ker lahko odpadke prevzame-
jo na licu mesta, jih sortirajo in predelajo v
nov gradbeni material, ki se lahko prav tako
porabi na istem mestu. Z osebnim in kako-
vostnim pristopom predelava odpadkov na
gradbišču predstavlja bistveno nižje grad-
bene stroške. Z zbiranjem in predelavo grad-
benih odpadkov torej dosežemo splošni
okoljevarstveni učinek.
EP
IDNIK
MODA
41
leansomanija
Jeans je najbolj trendovski material pomladno-poletne sezone
l^r nas še vi ne utru-j
tein jeansom,« boste
Jjjliniii, »saj vemo, da
poben modni medij,
liaj nase, ne drzne
^ati... Skratka, med
je, poznamo ga, no-
ja...« Pa ga zares poz-
jn predvsem - znamo
)ili za določenega člo-
iprepričani, da ga poz-
0 obisti, znate iz nje-
lobraza razbrati sleher-
enek razpoloženja, ve-
1(0 bo ob določeni si-
reagiral? Potem pa vas
fin lepem z vizualno ali
ijsko podobo tako silo-.
Pripravila:
VLASTA CAH-ŽEROVNIK
vito preseneti, da se odprtih
ust vprašate, če je to sploh še
on?
Vsem se je ali pa se še bo
kaj takšnega pripetilo. In po-
dobno evolucijsko zgodbo se
gre tudi legendarni jeans.
Pred skoraj 160 leti mate-
rial za delovne hlače ame-
riških kavbojev, zadnjega pol
stoletja pravi pop-kulturni
fenomen za mlade vseh sta-
rosti, v letošnji pomladno-
poletni modni sezoni pa...
Čisti užitek in čista enigma
hkrati!
Pač v skladu s smernica-
mi, ki človeku omogočajo
več kreativnosti in domišlji-
je pri korribiniranju različ-
nih stilov, kar ima poleg do-
brih tudi slabšo lastnost, sle-
po sledenje modnim tren-
dom in posledično razkriva-
nje posameznikovega po-
manjkanja občutka za estet-
sko oblačenje.
Od jutra do
jutra
Večerna toaleta z jeansom;
od najbolj temnih indigastih
do svetlih spranih odtenkov.
Še pred nekaj leti hudo ne-
roden oblačilni zdrs, danes
naravnost bombastična tren-
dovska domislica, ki se z de-
koltiranimi izrezi, čipkasti-
mi všitki, bleščečimi burdu-
rami ali aplikacijami prele-
vi v prav glamurozno obla-
čilo. Vendar - le na osebi, ki
razume njegovo rahlo ironič-
no sporočilnost.
Niti sledu o časih, ko je bil
ta univerzalni, trpežni in vsem
vremenskim muham kljubu-
joči material obsojen zgolj
na podobo hlač in športnih
jaken. Zdaj »jeansomanija«
cveti od jutra do noči v stil-
skem sožitju s frfotavimi vik-
torijanskimi volanci, ležer-
no romantičnimi hipijevski-
mi oblačili, kavbojskimi re-
sicami, zavezalkanimi detajli
v stilu Moulin Rouge.
Dominira na čevljih, ko-
ketira na torbicah in pasovih,
modne navdušenke bodo za-
radi njegove »elastične« na-
rave uživale celo pri plava-
nju in sončenju v jeans ko-
palkah.
Da ne pozabimo; ne le ra-
zumeti tisoč različnih jeans-
sporočilnosti, dobro je tudi
obvladati igro kombiniranja
za določeno priložnost, po-
stavo, starost.
Prestare za jeans? V ca-
sual varianti za rekreativno-
neformalne priložnosti ni-
koli! Tudi v podobi elegant-
nih jeans poslovnih kosti-
mov, ki jih najdemo med le-
tošnjo novomodno ponud-
bo, lahko uživate ne glede
na starost.
Zbledele, umetelno strgane,
z bleščicami ali svetlečimi ve-
zeninami nadgrajene kavboj-
ke pa se kljub modnim zapo-
vedim vendarle raje vidijo na
vitkih stegnih in mladih, čvr-
stih ritkah. Se strinjate?
48
ZANIMIVOSTI
Živel
1. maj!
Kako smo o prazniku dela pisali pred
petdesetimi, tridesetimi in desetimi
leti - Kakšna je današnja napitnica
prazniku?
Sprehodili smo se skozi
čas, zajet v našem časopi-
su, da bi vas spomnili, ka-
ko smo nekoč častili delo in
delavski praznik. Za nostal-
gične občutke in za razmi-
slek o minljivosti. Tudi de-
la, ki mu je nova doba od-
vzela lento časti, delavcu pa
lento oblasti.
Če je v neki tako majhni dr-
žavi, kot je Slovenija, najmanj
105 tisoč brezposelnih ljudi, se
pač ne spodobi, da bi delo na
veliko častili in proslavljali s
šampanjcem. Še s cvičkom ne.
Lahko pa se spomnimo na ča-
se, ko je bilo vse drugače in se
odločimo: za smeh, solze, je-
zo, veselje - pač po izboru vsa-
kega posameznega bivšega
udarnika, tovariša, samouprav-
Ijavca in novodobnega gospo-
da, podjetnika, občana.
Pisali smo pred
pol Stoletja
»Pri nas vihra visoko in po-
nosno neomadeževana zasta-
va marksizma in leninizma,
k nam se z zaupanjem obra-
čajo vsi tisti, ki jim marski-
zem in leninizem ni le praz-
na fraza, izgovorjena le v sle-
pilo in varanje po napredku
in miru hrepenečega človeš-
tva. Naj živi prvi maj, sim-
bol dela, napredka in sreče
delovnih ljudi!«
»Zvezna vlada je pravkar
izdala uredbo, da nobeno
podjetje, gospodarska ustano-
va in zasebni delodajalec, ne
sme odpovedati službe svo-
jim delavcem in uslužbencem
toliko časa, dokler ne dobi
pristanka za odpust od Okraj-
nega sindikalnega sveta. Če
ta na odpust ne pristane, mora
prizadeti delodajalec obvez-
no vložiti postopek pri repub-
liški odnosno okrajni arbi-
traži za delovne odnose, ki
dokončno odloči.«
Leto 1962
»Socializem v svetu zma-
guje. Iz dneva v dan se kre-
pijo in razvijajo sile pravič-
nejše človeške družbe. Ves
svet se stresa v krizah odmi-
ranja starega in v rojstvu no-
vega. ..«
»Naši delovni ljudje sami
upravljajo s podjetji.«
Leto 1972
»In kako živijo naši ljud-
je? Na slehernem koraku ugo-
tavljamo močan napredek
Celjska koča je doživela prvomajsko gnečo, a ne tako gosto, kot leta poprej.
na področju osebnega in
družbenega standarda. Spre-
menjena podoba naših va-
si, mest in industrijskih na-
selij nam kaže intenzivno sta-
novanjsko izgradnjo...«
Leto 1982
»Hudo daleč smo od pošte-
nega vrednotenja dela, če naj
nekdo dobi samo zato večji
dohodek, ker sedi v pisarni,
ali druga skrajnost, da je de-
lo samo tisto, kar pusti žulje
na dlaneh. Ko smo odpravi-
li besedo uslužbenec, smo naj-
brž mislili resno, da je vsak,
ki dela, delavec. Delo pome-
ni nekaj ustvarjati, ne nekaj
početi!«
Leto 1992
»Živahno razpoloženje šte-
vilnih udeležencev prvomaj-
skih praznovanj je motilo le
dejstvo, da je v Sloveniji vse
več ljudi, ki ostajajo brez de-
la, po letih in desetletjih tr-
dega dela so uvrščeni na spi-
ske tehnoloških viškov...«
Leto 2002
»Zaradi stečajev, prisilnih
poravnav in prevzemov je
celjska regija lani izgubila
900 delovnih mest. Nič kaj
obetavno se ni začelo niti le-
tošnje leto, saj je po stečaju Scale
Zarje iz Petrovč in slatinske-
ga Korsa na cesti ostalo 300
delavcev, če bo uspela prisil-
na poravnava v Tekstilni to-
varni Prebold, pa se bo brez-
poselnim pridružilo še naj-
manj dvesto ljudi. Ogroženih
je tudi petdeset delovnih mest
Prvi maj je postal praznik družinskih izletov, dan za počitek.
Obvezni prvomajski golaž.
v Mesarstvu Šentjur, odpuš-
čali bodo tudi v Klasju.«
Roze, Karli in
Klare nove
dobe
Delo je danes nekaj samou-
mevnega, zelo stvarnega, za-
to iz te snovi ni mogoče ko-
vati fraz in parol. Tisti, ki ne
dela, ga preprosto ni. Je druž-
beni presežek, kalo, škart. Za
tistega, ki dela, je delo sre-
ča, blagostanje, preživetje.
Za onega, ki ne dobi dela ali
ne more delati, je delo ne-
skončno dolgo upanje in ži-
votarjenje.
Danes ni dovolj, da samo de-
laš. Biti moraš dober, boljši,
najboljši. Moraš imeti znanje.
Če znanja nimaš dovolj, mo-
raš biti iznajdljiv. Ker je tek-
movanje utrujajoče in stresno,
moraš imeti svojega psihiatra,
svojo vedeževalko in, po mož-
nosti, svojo savno in ljubico.
Častiti delo in delavca je da-
nes ironija. Praznik dela je v
modernem svetu lahko zgolj
tradicija in lepa gesta v odno-
su do minulega, razvojnega,
zgodovinskega. Poveličevati
delo in delavca je v razmerah
neobvladljive brezposelnosti
prav nespodobno početje. V
tretjem tisočletju, ko se prvi
Zemljani odpravljajo nj
stična potovanja v v«
ko se, utrujeni zaradi
lice dela in skrbi, vse
tekamo v virtualni sve
omame, je praznik d(
jemljiv le zaradi tra«
spomina. In seveda za
čitka.
Danes so delavske
drugačne in drugje. Zi
kovo dostojanstvo in
gre v času novodobni
kov, stečajev in množic
puščanj. Ideologija j£
ena sama in internaci«
Saj smo jo že spozna
MARJELA ^
Foto: GREGOR