3.
n
a
Št€v.l05. ,Ieto I.’ " ŠPITAL NA DRAVI	Sobota	28.decembra 1946.
APGENTINA SPREJME 4MILJ0NE NOVIH N/jij>E
.RIM. Že pred "božičnimi prazniki je prispela v. Rim posebna misija argentinske vlade, ki bo v Evropi nabirala nove naseljence za Argentino v prvi vrsti med begunci in razseljenimi osebami.Argentina je. pripravljena sprejeti 4,000..000 ljudi. Misija bo imela svoj glavni stan v Rimu. Obiskala pa bo vse evropske države in begunčka taborišča. Vodja misije je salezijanski duhovnik Fr. Jose elemente Silva, ki ima položaj izrednega poslanika in pooblaščenega ministra. Druga skupina argentinskih pooblaščencev nakupuje sedaj v Združenih državah potrebno ladjevje za prevoz novih naseljencev iz EVfro-pe v Argentino. Argentinska misija bo delovala v tesni povezanosti z vatikanskim odborom za begunce. Poslanik Silva je bil več let rektor kolegija Presvetega Srca v La Palata in Salezijanskega oratorija v Buenos Airesu. Silva je eden prvih avtoritet na področju vzgoje slov ja v Argentini. Bil j e glavni svetovalec prosvetnega ministrstva. Večkrat mu je bilo ponujeno mesto prosvetnega ministra, kar pa je vedno odklonil. Poslanik Silva je bil glavni organizator veličastnega mednarodnega evharističnega kongresa, ki je bil leta 1934 v Buenos Airesu in ki se ga.je osebno udeležil kot papeški legat sedanji papež Pij XII.
0{iN MEJ3 PREDSEDNIK EMNCD» »TA
Pariz. Včeraj se je sestal Dom republike /senat/, da izvoli svojega predsednika. Za to mesto so se potegovali 4 kandidati in sicer predstavniki katoliške ljudske stranke, komunistov, radikalov in socialistov. 'Pri prvem skrutmi ju nihče ni-dobil potrebne večine . Rezultat drugega skrutinija je bil Champetiere de Rubbe /katoliška ljudska strankj/ 80 glasov, George Maran /komunist/ 73 glasov, kandidat radikalov 54 glasov in predstavnik socialistov 44 glasov.. Tudi v tem skrutiniju ni nobeden kandidatov dobil predpisane večine. Senat je tedaj po ustavnih predpisih pristopil k tretjemu skrutini-ju, pri katerem pa je zadostovala za izvolitev navadna relativna večina. Socialisti in ostali levičarji so pri tem glasovanju podprli komunističnega kandidata. Ob grobni tišini in napetem pričakovanju vsega senata je bil razglašen rezultat tretjega in odločilnega glasovanja: Champetiere de Rubbe 124 glasov, George Maran 119 glasov. Vihar navdušenja iz klopi senatorjev katoliške ljudske stranke in ■skrajne desnice je pozdravil izvolitev Champetiera de Rubbea za prvega predsednika novega francoskega senata. Seja je bila nato za kratek čas prekinjena. Po zopetni ofivoritvi je spregovoril predsednik vlade Leon BLum, ki je senatu nakazal njegove naloge. Pri volitvah treh podpredsednikov so bili izvoljeni 1 radikal, 1 socialist in 1 komunist, Zasedanje senata je bilo nato preloženo do 14. januarja. V sredi januarja bosta narodna skupščina in senat na skupni seji volila predsednika republike. Danes bo po radiu govoril francoskemu naroda general De Gaule. V političnih krogih so mnenja, ' da bo izjavil, da ne namerava kandidirati za predsednika republike.
Na dan sv^večcra je sv.Oče po radiju vsemu svetu poslal svoj o božično poslanico in božični mirovni pozdrav.Sinoči ja, njegov govor vatikanski radio odd,a'jal v, slovenščini .Iz ^rtega pofnembnega gc-vora ..povzemamo-- te le prelepe misli:	>	.	•	1	j
"Edino le čut "nujne potrebe,da pomagamo'".v tegobah današnjega časa,belino le čut ljubezni in svete, dolžnosti našega apostolskega poslanstva nas je pripravil do tega,da spregovorimo danes na.dan pred beži čem, da se obrnemo do vseg,a sveta in dvigamo glas; do' skrajnih zemelj skila. me ja, glas naših skr-bi in naših bojazni,naših prošenj in naših pregorečih nad.Upajmo,da bomo našli mnogo plemenitih src in uvi -devnih duhov tudi izven katoliškega občestva,ki sc bodo odzvali na -šemu pozivu in pokazali svoje učinkovito sodelovanje.V srcih vseh plemenitih ljudi hočemo vzbuditi hrepenenje po miru in pripomoči k	^
njegovi uresničitvi.Le to je naše hotenje.Ne nameravamo presojati,	w
temveč vzpodbujati,ne obtoževati,marveč pomirjevati.
Prav dobro se zavedamo nevarnosti,da utegne kdo naše besede tako prikrojiti,kakor da bi mi z njimi zasledovali politične cilje in jih narediti za politično propagando.Sami sebe pa bi imeli za nevredne svoje službe in nevredne križa,ki ga je Gospod naložil^na naša šibka ramena,ako bi varali duše>ki od nas pričakujejo pomoči,ako bi se obotavljali storiti vse,kar je le mogoče,da povsod vzbudimo spečo zavest,da opozorimo na dolžnost sv.Cerkve,katere nobena pravica veta ne more ovirati,da ne bi po svoji dolžnosti izpolnjevala Kristusovo naročilo; "Pojdite in učite!" Neupogljivi v poslušnosti božjemu Ustanovitelju Cerkve si prizadevamo in si bom.o prizadevali do skrajnih meja svojih moči izpolnjevati to poslanstvo.Isto je doživljal Zveličar sam in vsi,ki so hodili po njegovih stopinjah.Pri tem se sklicujemo na zaupanja polne besede apostola Pavla; "Meni je prav malo mar,dr. me sodijo 1 jud je .Gospod je,ki me sodi."
Upravičeno se je bilo treba bati 'zaradi grozovitega razdejanja in podrti j,ki jih je povzročila vojska,da bo pot do sklepa miru dolga.Toda to neskončno podaljšanje^poti do miru,ki ga zda;} doživ- ^ 1jamo,jasno kaže bolezen,ki je žalostna značilnost naše dobe.Človeštvo mora zdaj doživljati počasnost,s katero sklepajo mir.Vsi narodi so z velikimi upi sprejeli razglas,da so sovražnosti prenehale.Toda celo nekaterim državam,ki so pri tem razglasu odlično sodelovale.so zdaj načela,katera so bila takrat izražena,le še senca.Prav radi dajemo priznanje naporom državnikov,ki sc trudijo za sklep miru,toda, žal,nasprotstva v mišljenju in medsebojno sumničenje_nam daje le malo upanja,da bi taka slaba in razdrobijiva pot mogla pripeljati do ugodne rešitve. Namestu,da bi možje,ki zdaj krojijo mir,narode navajali k resničnemu pomirjenju,vidimo,da se med ljudstvi netijo sumničenja_ in stalni nemiri,iz katerih se rode nova obračunavanja.Kdor vse to vidi ~n preudari,ga mora globoko pretresti resnost sedanjega položaja. Vse te može pozivijemo,naj ukrenejo že enkrat kaj odločilnega in narode pobotajo .Človeštvo sc je med vojsko sicer izkazalo za neverjetno odporno. Vendar so tudi njegove sile omejene injnar sikje je že prišlo do prenapetosti.Ob končani vojski je človeštvo upalo,da bo mir kmalu sklenjen.Človeštvo mora zopet začeti upati.
leto,ki gre v zaton,naj bi bilo poslednje leto praznega in neutešenoga hrcpenonja,novo leto pa naj postane leto popolhcga miru.
Ta želja nas vodi k drugemu pozivu; Vsi možje,ki si zdaj prizadevate za mir,brez dvoma želite,da bi vaša imena bila zapisana v zgodovini človeštva kot im.ena njegovih dobrotnikov,ne pa da bi bili postavljeni na zatožno lalop. Napnite vso voljo in sile,da boste svojemu delu^dali pečat resničnega dela v blagor človeštva. Zadnja vojska je človeštvo močno pokvarila.Ozdraviti ga je treba z mirom,ki bo vseboval resnične vrednote in svet napotil k ideji in pravičnosti.
Hi dvoma,da taka pogubna vojska,ki je trajala dalj,kakor je bilo treba,ne more nehati s kakršnimkoli mirom,marveč le s takim, ki bo združil vse narode.Zato morajo vse varrfostne odredbe biti lo sredstvo za vzdrževanje takega miru.Mir sam pa mora biti prežet in sloneti na večjih idej ah.Veselo znamenje je,da je težnja po miru in prizadevanj e,da bi se odpravilo vse,kar slabi trdnost miru,postavila v srečo mednarodnega razpravljanja vprašanje svetovne razorožitve. Mislimo,da sc bo zdaj uresničilo,kor so doslej rodovi zastonj pričakovali.
Vendar le se zdi,da moramo vpričo sedanjih okoliščin pričakovati ,da bo mir,ki ga 'bodo sklenili,le nekak kompromis političnih teženj ne pa izraz pravih plemenitih idej tistih mož,ki se zdaj za mir trudijo.To nas navaja,da kličemo tem možem s Če hočete trden in trajen mir,če hočete preprečiti,da bi kdo mir zlorabil,tedaj skrbite,da ustvarite čira popolnejšo organizacijo za izvedbo morebitnih izpremomb, ki bi so pokazale potrebne,ne da bi bilo treba spet zgrabiti za orožje . Spremembe bodo brez dvoma potrebne,kor v nobenem načrtu ni mogočo vsega v naprej videti.Zato je dobro,pustiti kaka vrata odprta,skozi katera so bodo lahko uvajale potrebne spremembe."
Nato je sv,Oče vernike vsega sveta opozarjal na Luč iz Betlehema,ki naj bi zasvetila v duše vseh ljudi.Pozival je vernike,naj se ne ohladi njihova vnema za la jšonj e povojnega trpljenja in bede in naj to delo še bolj goreče nadaljujejo.Končno jo sv.Oče vsem poslušalcem podelil svoj apostolski blagoslov,
Po tem prenosu	je vatikanski radio oddajal	koncert	slovenskih	pesmi,ki so jih pele	gospodične Finkov e.»
OMILJENI POGOJI ZA VSELITEV V ZDRUŽENE DRŽAVE.
lASHINGTON. Predsednik	Truman je včeraj objavil,da	bo	kongresu
pr o'dTdžlT''n a c r t za omiljen j e pogojev za vselitev v Združene države. Tako bo Amerika mogla sprejeti večje število beguncev in razsoljenih oseb iz Evrope,posebno še iz ameriške cono Nemčije.Demokratski senator Thomas je napovedal,da bo stopil v ostro opozicijo proti temu Trumanovemu načrtu-
PONOVEN CHURCHILLOV KLIC ZA USTANOVITEV ZDRUŽENIH EVROPSKIH
 ...........................držav;..............................
NEW TORIC.-V neki ameriški politični reviji je izšdl te dni članek Wihst'ona'''’Cnurchi 11 a„v katerem, jo ponovno nastopil za ustanovitev Združenih evropskih držav»Churchill piše:"Beda in zmešnjava je v Evropi danes še večja kot je bila pred vojsko.Rešitev jo le v ustanovitvi ZED.Franci ja je poklicana,da da znak za to velikopotezno idejo in njeno realizacijo.Stvar Francije jo,da povedo Nemce zopet v bratsko, kupno st miroljubnih narodov." Churchill jo nadalje izrazil svojo globoko prepričanje,da atomska bomba v rokah Ameriko ne bo nikoli uporabljena v vojne namene.Ob zaključku članka Churchill poziva Sovjetsko zvezo k sodelovanju 'pri ustanovitvi Združenih evropskih
držav.
i Veseloigro "PRI BELEM KONJIČKU1' bodo jutri v' nedel jo "
| ob 4 uri popoldne vprizorili naši igralci v glcdališ-jki dvoraniiProdprodaja vstopnic v nedeljo od 1 - 2 u-| re ter pol ure pr ad predstavo izključno samo pri glod,
blagajni,
I ZGUB.sem moško _ zapestno uro. na cesti v novem tab or i p č u e Pošten
na j"di"'u"oT j na'3 j c" o <$To'”’V""naSf’’upravl"7^er dobi nagrado"..
KOSMATA KAPA jo bila na sv.več v izgubljena v kapeli»Kdor jo je nas cT, naj'""'j o odd.. v naši upravi 6	£
uDiEiNsimr
Judje se bože za svo j oY državo ,k'i naj 'bi še ustanovila v Palestini.To gibanje zastopa v glavnem svetovna Zionistična zveza,, kakor_se imenuje ta organizacija judovskih nacionacionalistov.Mjena največja podpornica je nekdaj bila Anglija.Odkar pa so se Arabci začeli tako silno upirati temu judovskemu načrtu,je tudi Anglija v tej svoji judovski politiki postala opreznejša,kar je vsekakor razumi jivo . Zato se je tudi razmerje med Judi in Anglijo začelo ohlajati,kar nam je dokazalo sedanje odporniško gibanje med Judi in pa struj,ki so se pojavile na zadnjem svetovnem zionističnem kongresu v Baslu v Švici,Ba bomo to vprašanje bolje razumeli,bo prav,če preberemo,kaj o tem kongresu piše svetovno časopisje.Francoski list "L'Ordre" od 11, decembra prinaša tale članek?
"Treba je ob 22.zionističnem kongresu podčrtati nenavadni razvoj zionističnega gibanja v judovskem gibanju.Let a 1939 je na kongresu v Baslu bilo zastopanih le 1,300.000 volilcev.Danes pa sklepajo na kongresu v imenu več kakor 2 milijonov ljudi,kar bo imelo za posledico dogodke mednarodne veljave.
Primerno je podčrtati,da je v zadnjih vojnih letih izginilo G^milijonov Judov,to se pravi več kakor pa ena tretjina vseh Judov izpred vojne dobe.In to se je zgodilo ravno v tistih deželah, kjer je zionisem imel največ pristašev.Kongres,ki je bil izvoljen po demokratskih načelih,pomeni pravi judovski parlament.In ker zionis-tično gibanje pomeni v resnici "judovsko državo na pohodu",je oblast zionističnega predsednika prav za prav oblast predsednika države,, odborova oblast pa pomeni oblast vlade.Zdaj je predsednik te organizacije dr, Kajm Weizmann, vod ja delnvrjke judovske stranke Bavid Ben Gourion pa predseduje izvršnemu odboru.
Med razdraženo množico v Palestini in v tujini je po vojski nastalo urejeno odporniško gibanje,ki pa ga ne smemo zamenjavati z raznimi malimi skupinami fanatičnih teroristov.Te teroristične skupine obsojajo prav tako v zionistični zvezi kakor jih obsoja sploh večina-Judov.Sedanji konflikt v Palestini po vsem tem nikakor ni kak konflikt med Judi in Arabci ,kxakor je bil spočetka,marveč je zdaj ju-dovsko-britanski konflikt,Ta pa je zdaj mnogo ostrejši kakor je bil poprej judovsko-arabski.Poprej namreč Arabci pred prvo svetovno vojsko niso imeli nobene svoje države,danes pa jih imajo kar sedem,ki so vse zelo velike in imajo dosti prebivalstva.Zdaj imajo Arabci svojo popolno suverenost,brezdomovinski Judj e,ki pa jih je zelo mnogo,pa zdaj zaman trkajo na vrata svoje zgodovinske domovine,"
Angleški list "Manchester Guardian" od 10,decembra prinaša daljši članek o sporih v okviru judovskega zionističnega gibanja ter med drugim razlaga,da sta v tem gibanju dve struji: starejša,ki ji pripada tudi predsednik dr, Weizmann,ki se okleplje Anglije kot stare zaščitnice judovskih zahtev ter mlada struja,ki je zrastla pod terorjem,ki je fnnatična,ki ne mara več čakati in zdaj Anglijo dolži vseh nesreč,ki so zadele Jude.Ta konflikt se izraža v Palestini izražen pa je bil tudi na kongresu v Baslu.
PALČEK je pri popoldanski priredi tvTna praznik IZGUBIL 1 copatek.Najditelj naj ga odda v naši upravi.
USNJATA VERIŽICA /športna/ je bila najdena.BoM' se v naši upravi,
B.QKAVICE je nekdo pozabil v naši upravi,Kdor jih. jpogreš-a^naj jih— pride iskat.
V NAŠI UPRAVI JE PISMO na ime Šušteršič Marjan iz Lienza.Lastnik naj se javi,
ŠIVANKE ZA SIVAWZ..$m.Q.l. tako j kupim'VPonudbe na upravo "Taboriščnika" ali baraka 13•,lutkama, soba 3*
KB OR RABI DROBIŽ.,.na j -se zglasi v "n-ašT upravi"."' "