V spomin
Ivanu
Regentu
V torek zjutraj je v Ljubljani umrl Ivan Regent, najstarejši slovenski komunist.
Rodil se je 24. januarja 1884. leta v Kontovelu pri Trstu in šele 18 let je bil star, ko je med krvavo stavko tržaških delavcev leta 1902 postal član jugoslovanske socialdemokratske stranke. Kmalu je postal vodilna, osebnost delavskega gibanja na Tržaškem in Primorskem, pozneje pa tudi ena vodilnih osebnosti italijanske socialistične partije in eden ustanoviteljev komunistične partije Italije.
Po nalogu KPI je leta 1927 emigriral iz Trsta v Ljubljano, kjer je delal dve leti, potem pa ga je monarhofa-šistični režim prisilil v emigracijo preko Dunaja, Pariza in Berlina v Moskvo, kjer je živel od leta 1931 do februarja leta 1945, ko je preko Beograda prišel v osvobojeno Belo krajino. V Moskvi je delal kot član sekretariata Rdeče pomoči, mimo tega pa je vodil jugoslovansko sekcijo pri zavodu za prevajanje marksistične literature. Od leta 1941 do vrnitve v domovino je bil tudi član vseslovanskega komiteja in vodja slovenske oddaje radia Moskve.
Kot svoj poklic je Ivan Regent vedno navajal »novinar in publicist«. To je zares tudi bil, čeprav je dokončal samo osnovno šolo in čeprav je svojo življenjsko pot začel kot pristaniški delavec. Leta 1908 je ustanovil in urejal glasilo primorskih socialistov »Delavski list«, enajst let pozneje pa je bil glavni pobudnik za ustanovitev poljudne revije »Njiva« in časopisa »Delo«. Novinarskemu in publicističnemu delu je ostal zvest do smrti, enako kot je do smrti ostal zvest ljudskoprosvetnemu delu, s katerim je začel leta 1905 v Trstu, ko je ustanovil delavsko prosvetno društvo »Ljudski oder« — prvo slovensko ljudsko univerzo, ki je delovala vse do leta 1921, ko so jo uničili fašisti. Na odru te delavske univerze je večkrat govoril tudi njegov prijatelj Ivan Cankar. Tudi po osvoboditvi, ko je bil član najvišjih državnih in političnih organov je Ivan Regent še vedno našel čas, da širi kulturo in prosveto; dolga leta je bil predsednik, pozneje pa častni predsednik Zveze kulturno prosvetnih društev.
Ime Ivana Regenta bo v knjigi narodnostnega in razrednega boja slovenskega naroda ostalo za vedno zapisano na najvidnejšem mestu.
Razširjena seja predsedstva rs zss:
Tovarna igel iz Kobarida sodi pri nas med tiste delovne organizacije, ki so se morale same postaviti na lastne noge brez tuje pomoči, ali še bolje brez »botrov«, kot pravimo. Tako kot drugi kolektivi se tudi TIK iz Kobarida bori z najrazličnejšimi težavami. Največja pa je trenutno za njih ta, da morajo v zelo kratkem roku odplačati posojilo, ki so ga najeli za gradnjo novih proizvodnih prostorov. O tem in o premagovanju težav, s katerimi se srečujejo, bomo obširneje pisali v prihodnji številki Delavske enotnosti. Naš posnetek pa prikazuje orodjarje, ki so tudi dobili nove delovne
prostore
Doseženi rezultati upravičujejo optimizem glede nadaljnjega razvoja gospodarstva
® Polna podpora nadaljnjim ukrepom v okviru gospodarske reforme 9 Samo s povečanjem proizvodnje lahko rešimo različne probleme našega gospodarstva 9 Občni zbor ZSS je predviden za drugo polovico januarja prihodnjega leta
Tovarna barv in lakov
M E D V O:te
Specializirana za proizvodnjo najsodobnejših zaščitnih sredstev za potrebe industrije In široke potrošnje.
Najnovejše za pomorstvo — avtomobilistiko — les — gradbeništvo In ostale veje lahke In težke industrije — antiko-rozivna zaščita — zaščita proti kemikalijam — atmosferskim razmeram in različnim mehaničnim in kemičnim vplivom. ZAHTEVAJTE PROSPEKTE, NAVODILA, NASVETE IN TEHNIČNO POMOČI
— Pretežni del našega članstva se globoko zaveda, da je v nadaljnjem razvoju hašega gospodarstva možna samo ena pot — pot gospodarske reforme. Naš optimizem glede perspektiv gospodarstva je materialno upravičen, saj smo že dosegli lepe uspehe. Sindikati moramo politično podpreti nadaljnje ukrepe na liniji reforme, ki se pripravljajo — in če se bomo pri tem naslonili na najbolj napredni del naših delavcev, bomo gotovo uspeli v naših prizadevanjih. —
S temi besedami je predsednik RS ZSS Ivo Janžekovič povzel živo razpravo na razširjeni seji predsedstva slovenskih sindikatov, ki je bila minuli petek posvečena Polletnim rezultatom gospodarjenja v Sloveniji s ciljem, da omogoči družbeno-politič-°o oceno gibanj v gospodarskih organizacijah v zvezi z ostvarjanjem gospodarske reforme. Seji sta prisostvovala tudi Marjan Rožič, sekretar Centralnega sveta ZSJ, in Stjepan Šaubert, sekretar Centralnega odbora sindikata delavcev industrije in rudarstva.
KAKO IN ZAKAJ JE- SANA V HOČAH ZAČELA ODPUŠČATI DELAVCE
Izigrani kolektiv
Pred to razpravo so bila "^dhodna posvetovanja s pred-niki občinskih sindikatov, aai MSS Ljubljana pa so obi-
skali vse večje delovne kolektive na svojem območju in se tako seznanili z njihovim položajem. Na podlagi teh priprav je podpredsednik RS ZSS Andrej
Verbič lahko v svoji uvodni besedi na seji vodstva slovenskih sindikatov realno prikazal tako polletne rezultate gospodarskih
(Nadaljevanje na 2. strani)
Zenska je jokala: »Mož ima komaj 40.000 dinarjev pokojnine, imam tri otroke in zdaj so me postavili na cesto.« Delavka, ki je sedela ob njej, je rekla: »Pa jaz? Oče je bil partizan, že tri mesece je v zdravilišču in ne more skrbeti za družino, štirje otroci so še doma, ki hodijo v šolo. Kaj bo z nami?« Spet druga delavka je ihte pojasnjevala: »Mož pije, stanovanja nimamo, hišo gradim; kje naj zdaj, ko so me odpustili, vzamem denar — ne za hišo, za družino?« Njena soseda je rekla: »Imam dva otroka, mož zasluži 56.000 dinarjev, bomo zdaj štirje živeli samo s tem zaslužkom?« In vse so še dodale: »Odpustili pa niso tistih, ki jim možje dobro zaslužijo.«
cu
ni
in
na
—	Prav takšno tovarno imajo v sosedni republiki, pa imajo že tam težave s prodajo. “kaj $e pri nas enaka tovarna?
—	Da jim bomo konkurirali — z neprodanimi zalogami.
Karikatura; ANDREJ NOVAK
I
Te izjave sem zapisal ob kon. našega obiska v Sani, tovar-čokolade, bonbonov, keksov Pecilnih praškov v Hočah — — sestanku z nekaterimi odpuščenimi delavkami. '
Se prej pa smo se v upravi podjetja pogovarjali:
Julij Planinc, predsednik Republiškega odbora sindikata delavcev kmetijstva, živilske in tobačne industrije, Dalibor Hlad-utk« tajnik tega republiškega odbora otmar Grager, predsednik občinskega odbora istega sindikata v Mariboru, in Stane (Nadaljevanje na 6. strani)
-7 dni v sindikatih-
REZ ER VIR ANI STO EPE G
KARLA DRNOVŠEK
upokojena natakarica iz Ljubljane
• Počitniška sezona je mimo. Kam ste jo mahnili vi, na morje, v hribe ali pa ste bili kar doma?
Kam, sem jo mahnila, v hrib po kostanj in gobe. Tako kot vsako leto. Lani sem nabrala 130 litrov borovnic, letos pa sem dosegla rekord, nabrala sem jih kar 250 litrov. Nekaj sem jih porabila sama, drugo pa sem prodala.
Še malo, pa bo že kostanj zrel in gobe so že pognale iz tal. Vsak dan jih hodim nabirat na Orle ali pa v Podsmreko.
Lani sem na tak način zaslužila za televizor, letos pa bi rada kupila še stabilizator in, če bo ostalo kaj denarja, včasih pomislim tudi na hladilnik, tisti najmanjši.
Pokojnina je nizka, z njo se komaj preživljam. Če bi še ne šivala, ne vem, kako bi živela. Da bi pa šla na dopust, to je lahko le želja. Morda bom, za nekaj dni, še šla k bratu v Kranj, na morju pa je za upokojence predrago. Nikogar pa ni, ki bi upokojencem omogočil res ceneno letovanje. Saj ne zahtevamo veliko, le čisto posteljo, skromno kosilo in nekaj malega za zajtrk in večerjo. V počitniških domovih pa imajo povsod tako razkošne menuje ...
grM	m
JOŽE
BABAROVIČ
upokojeni kurjač iz Ljubljane
• Kako ste preživeli letošnje poletje, boljše, slabše ali tako kot lani?
Slabše kot lani. Bolan sem, astmo imam in težko diham. Vse poletje sem bil doma. In kaj počnem? Časopise prebiram, gledam televizijo, če pa posije sonce, grem na vrt. Tudi danes popoldne bom šel. Fižol bom obral in ga dal sušit.
Dopoldne pa sem kar doma. Zunaj je že mraz, pa megla. Takšno vreme je za astmatike najslabše. Na televiziji sem videl, da je na morju še toplo, 26 stopinj je v Splitu. Rad bi šel na morje, morski zrak mi pomaga. Pa nimam denarja.
Pravijo, da bomo oktobra dobili upokojenci po 8000 starih tisočakov. Za dopust, pravijo. Ali ne vedo, da stane že samo vožnja toliko — kje pa je še prenočišče in hrana?
Deset ali pa 14 dni morja mi še ne pomaga, le malo ogre-jem se. Da bi pa ostal en mesec na morju, toliko ne dobim niti pokojnine. Imam pa še ženo. Zadnjič sva bila na počitnicah pred 6 ali sedmimi leti.
Ko sem še delal, kuril sem peči v Centralni lekarni v Ljubljani, je bilo drugače. Takrat še nisem bil bolan. Takole jeseni sem jo vedno mahnil v gozd. Po gobe in kostanj, pa šoje sem rad lovil. Sedaj pa so ostali samo še spomini.
ANGELA SODJA
upokojena gospodinjska pomočnica iz Ljubljane
• Ali ste že bili na počitnicah in kje ste bili?	\
Nikjer nisem bila. Imela pa sva z možem veliko načrtov. Nameravala sva iti za nekaj dni na Mežakljo ali kam drugam, pa so nama načrti padli v vodo.
Oba sva bolna. Mož težko hodi, mpne pa daje astma. Ne moreva prav dosti hoditi.
Rada bi šla pa v Rim. Bila sem že tam, ko sem bila še mlada, z družino, pri kateri sem služila. Tudi v Bolgariji sem bila. Sedaj bi šla pa rada pogledat, če so se ta mesta, ki sem jih že videla, kaj spremenila. Gotovo so se. Pa ni denarja, ne zdravja.
Zadnjič sva bila z možem na počitnicah pred šestimi leti. Takrat sva oba še dobro hodila. Bila sva v Dubrovniku, Sarajevu, pa tudi Beograd sva si ogledala. Lani sva bila pri moji sestri v Lescah, nekaj dni pa sva preživela pri moževem bratu na Štajerskem.
In letos? Za en dan sva šla v Lesce. Znanec naju je zapeljal z avtomobilom. Pa mi gorenjski zrak tako dobro dene, veliko laže diham in nimam napadov astme. In sestra me je povabila, da se z možem še oglasiva pri njej v Lescah. Ko bodo oktobra izplačali dodatek za dopust, bova za nekaj dni res šla na Gorenjsko.
ZA VAS TRANSISTOR, ZA VAŠO ELEGANTNO BATERIJSKO SVETILKO SAMO 1,5 V BATERIJE
(hut
NAJMODERNEJŠE ROČNO ORODJE ZA VSAKEGA VOZNIKA
Vsestransko uporabno tudi v gospodinjstvu in pri drugih hišnih opravilih
Doseženi rezultati upravičujejo optimizem glede nadaljnjega razvoja gospodarstva
(Nadaljevanje s 1. strani)
organizacij, kakor tudi politično vzdušje v zvezi s sedanjim položajem. Naj na kratko povzamemo, kaj je tovariš Verbič povedal v svoji uvodni besedi .in kaj je bilo poudarjeno v razpravi, ki j:i je sledila:
OSTVARJAMO OSNOVNE CILJE REFORME
■ V prvi polovici letošnjega leta se je proizvodnja v Sloveniji povečala za 3,6 9«, v prvih osmih mesecih pa za 2,8 % v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta. Izvoz je v prvem polletju porastel za 11,1 %, oziroma skoro za trikrat več, kot se je povečala proizvodnja. Izredno povečanje izvoza so zabeležile predvsem tiste panoge, ki so tudi drugače najbolj napredovale. Hranilne vloge so danes za več kot dvakrat večje, kot so bile v času, ko smo začeli izvajati gospodarsko reformo, potrošniški krediti pa so se v istem obdobju zmanjšali za eno četrtino.	v	;■
To pa pomeni, da slovensko gospodarstvo ostvarja osnovne cilje reforme in da se predvsem stabilizira. Znotraj gospodarstva prihaja vse bolj do pregrupira-nja, največji uspeh pa so zaznamovala tista podjetja, ki imajo realne razvojne možnosti. Stabilizacija gospodarstva je vplivala tudi na miselnost delovnih ljudi, ki vse bolj pritiskajo ’ na strokovne službe, zahtevajoč od njih jasen odgovor na različna vprašanja , nadaljnjega poslovanja. Vse večje število delovnih organizacij že lahko pokaže načrte za svojo sanacijo, povečuje pa se tudi število podjetij, ki so že izdelala in sprejela svoje perspektivne načrte razvoja. Krepijo se integracijski procesi, prihaja tudi že do povezovanja med industrijo in trgovino. Delovni kolektivi so našli pot iz ograjenih dvorišč svojih tovarn in so začeli prehajati tudi že občinske meje. Sodelujejo tudi že z inozemskimi partnerji — vse to pa so znaiki, ki se jih lahko samo veselimo.
NAJVECJA PROBLEMA:
DELITEV DOHODKA IN ZAPOSLOVANJE
Pri vse tem pa seveda ne manjka tudi problemov in to celo resnih problemov. Mednje vsekakor spada vprašanje vtisjih približno 200 slovenskih gospo-' danskih organizacij, ki delajo tako rekoč samo za osebne dohodke in ki niso sposobne zagotoviti svoje reprodukcije. Za rešitev problema teh podjetij bo nujna koordinirana akcija Izvršnega sveta, skupščine, zbornice in sindikatov, ki pa bo možna šele po predhodni skupni analizi celotnih gospodarskih gibanj, ki bo pokazala, kakšni ukrepi so potrebni.
Tudi slovensko gospodarstvo se bori z znatnimi zalogami, s problemom medsebojnih zadolžitev, s problemom izvoza posameznih vrst blaga, ki ga moramo izvažati v ostri mednarodni konkurenci itd. Vse to so res pereči problemi, ki zahtevajo čimprejšnjo rešitev — vendar pa mora ta rešitev biti na liniji reforme, ne pa na liniji vračanja na stare metode gospodarjenja.
Vseeno pa slovenski sindikati menijo, da sta trenutno najbolj pereča naslednja dva problema: delitev oziroma vprašanje oseb-
nih dohodkov in pa vprašanje zaposlovanja oziroma nezaposlenosti. Ti dve vprašanji nista zadosti proučeni in verjetno je tudi zato toliko njihovih tolmačenj. Prav zaradi tega se je predsedstvo slovenskih sindika-kov odločilo, da ju bo podrobno proučilo na eni izmed svojih prihodnjih sej.
■ V primerjavi s prvim pol-
no je njihovo število v resnici precej višje, sodeč vsaj po tem, da se na slovenskem trgu delovne sile vsako leto prijavi 13 tisoč novih parov delovnih rok, ki zahtevajo prvo zaposlitev. Prav te nove generacije novih delavcev predstavljajo tudi največji problem, ker je med njimi mnogo takšnih, ki nimajo niti osemletke oziroma ki nimajo
F
STIKI S TUJINO
KONSTRUKTORJEVI DELAVCI NA ČEŠKEM IN MADŽARSKEM
1
I
L
Letošnji program sindikalne podružnice SGP Konstruktor Maribor prvič predvideva tudi sodelovanje s sorodnimi kolektivi v inozemstvu. Zato je prišlo do tesnejših stikov z nekaterimi češkimi in madžarskimi gradbenimi podjetji, s katerimi SGP Konstruktor tudi sicer vse bolj poslovno tehnično sodeluje.
Ob letošnjih izletih mariborskih gradbincev na Madžarsko v Zalaegerszeg, na Blatno jezero in v Budimpešto, kjer so bili gostje sindikalne organizacije podjetja Kozuti (Jzemd Vallalat ter ob povratnem obisku madžarskih tovarišev so se dogovorili za še tesnejše sodelovanje tudi v športu, izmenjavi letnih dopustov in občasnih obiskov gradbincev-strokovnjakov.
O podobnem načinu sodelovanja se sindikalna podružnica SGP Konstruktor Maribor dogovarja tudi s češkimi gradbinci. Zanimivo pa je, da se je uprava podjetja medtem že dogovorila z istoimenskima podjetjema Pozemny Stavby iz Moravske Ostrave in Čeških Budejovic za izmenjavo strokovnjakov in vajencev. Le-ti naj bi se del učne dobe izmenoma usposabljali na gradbiščih obeh podjetij.
-mG
nobene kvalifikacije, Gospoda^* stvo pa, ki se modernizira, rab’ vedno manj nekvalificiranih d®-lavcev, pa je prav zato trenuti*® najvažnejši problem, kako usp0' šobiti mlade ljudi za polnopraV' no vključitev v sodobno indiust' rijo.
■ Problem nezaposlenosti J* predsedstvo RS ZSS ocenilo k®* ekonomski, kakor tudi kot so®1' alni problem, ki mu. moramo P®' svetiti vso pozornost. Odločno Pa odbija vse pritiske, ki bi na čun problema brezposelnosti že' leli izsiliti vrnitev na staro, ®® glede na to, odkod takšni pritisk* prihajajo — ali s strani tisti® dejavnikov v gospodarstvu, k’ nočejo, ali Pa ne morejo raz®" meti zahtev reforme, ali pa ®®
tistih emigrantskih krogov,
tl
J
let jem lanskega leta so se nominalni osebni dohodki v Sloveniji povečali "la 16 %, v primerjavi s prvimi osmimi meseci pa za 14 %. Skladi podjetij so se v istem času zmanjšali za 22 milijard S-din, zato pa se je amortizacija povečala za 18 milijard S-din. Vseeno pa drži, da so tako nominalni kakor tudi realni osebni dohodki (življenjski stroški so se v tem času povečali za 8 %) presegli povečanje proizvodnje in je zato v zvezi z zmanjšano akumulativnostjo slovenskega gospodarstva večkrat slišati vprašanje, ali morda prav osebni dohodki niso tista luknja, skozi katero izteka akumulacija slovenskega gospodarstva.
V razpravi o tem vprašanju je predsedstvo slovenskih sindikatov odbilo pavšalne ocene in zahtevalo podrobno analizo tega kompleksnega problema. Res je namreč, da povečanje osebnih dohodkov presega povečanje proizvodnje lin delovne storilnosti ter da ni usklajeno z realizacijo proizvodnje; res pa je tudi, da je razmerje med osebnimi dohodki in realizirano proizvodnjo danes precej boljše, kot pa je bilo kdajkoli doslej. Drži tudi to, da osebni dohodki niso mnogo iznad ravni celega lanskega leta in da na akumulacijo gospodarstva v znatni meri vplivajo tudi povečane obveze do družbe. Kaže, da se je znaten del akumulacije prelil v obratna sredstva in da podjetja predvsem zaradi povečanih zalog niso sposobna več investirati v svojo modernizacijo.
To je verjetno tudi eden najvažnejših vzrokov, da zaposlovanje nove delovne sile ne poteka s predvidenim tempom. V Sloveniji je sedaj priiavljenih 14.000 brezposelnih, toda verjet-
trdijo, da Slovenijo izkorišča)® ostale republike in da zato ®, sposobna zagotoviti kruha sv®)* mladini. Vodstvo slovenskih si®' dikatov meni, da vprašanje **' poslovanja ne moremo razreš^ vati ločeno od vprašanja gos P0' dar jen ja v celoti, ter da rešit® ^ tega problema lahko iščemo mo na liniji reforme, na li®*^ ekspanzije gospodarstva, za tero moramo mobilizirati vse 8° spodarske organizacije, pri t®®_ pa se naslanjati na najbolj **' vedne sile delavskega razreda-Na koncu svoje seje predsedstvo RS ZSS spre j®-tudi sklep, da bo občni zbor zv®. ze slovenskih sindikatov v dr®» polovici januarja prihodnje® leta.
MILAN POGAČNIK
lEBEBEBEBa•■»•■•■BBBBB**
VELETRGOVSKO PODJETJE IMPORT—EKPORT
NANOS POSTOJNA
PRAZNUJE LETOS 20-LETNICO OBSTOJA
Uspešnost poslovanja in skrb za potrošnika v tem časti dokazujejo številne sodobno opremljene in bogato založene poslovalnice naših obratov Postojna, Koper, Portorož, Buje, Čabar, Sadje-zelenjava Koper.
Podjetje ima lastno hladilnico v Dekanih in sodobna skladišča v Postojni.
Obiščite naše trgovine in se prepričajte o bogati izbiri* solidnih cenah in vljudni postrežbi!
Tlana
15
■■■■■■■■■■■■.■■R*e»MeBeBeE«eseBeiifc*eMssMeBESSEMeisee»MeeEeseeeaMBssBSBM».«»eeeese
0
DELAVSKA ENOTNOST — St. 38 — 30, septembra 1967
/
Z OBČINSKIH
SINDIKALNIH
SVETOV
•	GORNJA RADGONA:
Na radgonskem občinskem sindikalnem svetu so razpravljali o položaju družbene obrti. Skupaj z vodstvi družbeno političnih organizacij so si enotni v tem, da je zasebna obrt v boljšem položaju od družbene. To utemeljujejo s tem, da zasebnim obrtnikom ni treba voditi poslovnih knjig, kot morajo to delati v družbeni obrti, da zasebniki plačujejo davek od osebnega dohodka in prometni davek v pavšalnem znesku, dalje da v obrtnih podjetjih skrbijo za izboljšanje kvalifikacijske strukture zaposlenih, medtem ko v zasebni obrti kvalifikacija sploh ni pomembna. Razen tega je v občini zelo razvito šušmar-stvo, ki ga tudi pristojni organi ne preprečujejo. Ugotovili so več primerov izkoriščanja delavcev in vajencev pri zasebnikih, ki se med drugim kaže v nizkih osebnih dohodkih in v nadurnem delu. Občinski sindikalni svet meni, da bi bilo treba dopolniti predpise o zasebni obrti in določiti, s katero vrsto dejavnosti se lahko ukvarja posamezni obrtnik glede na pogoje, ki bi jih moral zakon bolj precizirati. Uvesti bi kazalo tudi obvezno evidenco o materialnem poslovanju zasebnih obrtnikov ne glede na višino ustvarjenega dohodka.	T. S.
% KRANJ:
Na predsedstvu občinskega sindikalnega sveta v Kranju so Pred kratkim razpravljali o pripravah na občni zbor in o programu dela raznih organov občinskega sindikalnega sveta do občnega zbora, ki bo konec tega leta. Predvsem bi na letošnjem sindikalnem občnem zboru, tako so menili člani predsedstva, morali razpravljati o aktualnih družbenih in ekonomskih vprašanjih, ki se v delovnih organizacijah pojavljajo ob Uresničevanju gospodarske in družbene reforme. Razen tega so se dogovorili, da bodo na občnem zboru razpravljali tudi o standardu delavcev, o vlogi in hietodah dela sindikata itd. Predvidevajo, da bo v razpravah in pripravah na občni zbor sodelovala večina članov sindikata v občini. Na delovnih konferencah sindikalnih podružnic, ki bodo od 16. do 23. oktobra, bodo pregledali dosedanje delo sindikata in hkrati izvolili delegate za občni zbor občinskega sindikalnega sveta. Te konference pa bodo hkrati tudi priprava na plodno razpravo na občnem zboru.
•	NOVA GORICA:
Na razširjeni seji področnega odbora sindikata delavcev Prometa in zvez za območje občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin so med drugim razpravljali tudi o tem, da je v nekaterih delovnih organizacijah tned člani samoupravnih odborov nastalo mrtvilo, ker se zaradi poostrenih delovnih pogojev bojijo, »da bi zinili kaj na-! robe«. Sindikat bo pomagal v takih delovnih organizacijah članom samoupravnih organov objektivno presojati pojave in j|h bo zaščitil pred morebitnim šikaniranjem. Podpiral pa bo le tiste, ki se bodo zavzemali za ^Prašanja skupnega interesa celotnega delovnega kolektiva, ne Pa tistih, ki se potegujejo za osebne koristi ali za interese določenih skupin.	T. B.
				
1
POČITNIŠKA SKUPNOST
alpe
aclria
■	VSAKO SOBOTO DVODNEVNI AVTOBUSNI VVEEKEND IZLET
Ljubljana—Kranjska gora—Belopeška jezera—Trbiž—Pre-dil—Bovec—Soča—Vršič—Mežakla—Ljubljana Sobota, 1. dan:
Odhod iz Ljubljane ob 7. uri izpred Turističnega biroja Ljub-ljana-transporta, Trdinova 3. — V Kranjski gori krajši postanek in topla malica. Nadaljevanje poti do Belopeških jezer — enourni počitek. — Trbiž — ogled znamenitosti, nato prosto. — Krajši postanek na Predilu 1.156 m. — Bovec — ogled zgodovinskih znamenitosti iz prve svetovne vojne. V Soči — večerja, prenočišče.	1
Nedelja, 2. dan:
Po zajtrku nadaljevanje poti do Vršiča, postanek, nato do Mežakle, kjer bo kosilo.
Povratek v Ljubljano zvečer.
Cena aranžmaja 75,00 N-din na osebo.
■	DVODNEVNI AVTOBUSNI WEEKEND IZLET Ljubljana—Nova Gorica—Stara Gorica—Udine—Trbiž— Kranjska gora—Mežakla—Ljubljana.
Sobota, 1. dan:
Odhod iz Ljubljane ob 6. ure izpred Turističnega biroja Ljubljana-transporta, v Trdinovi 3. — Vožnja preko Postojne, Vipave, Ajdovščine in Nove Gorice do državne meje. Po obmejnih formalnostih nadaljevanje poti do Stare
PRI MESTNEM SINDIKALNEM SVETU V LJJBLJAN.
' Gorice in Vidma. Popoldne odhod proti Trbižu, kjer bo daljši postanek. — Proti večeru prihod v Kranjsko goro. Večerja, prenočišče.
Nedelja, 2. dan:
Zajtrk. Dopoldne je namenjeno sprehodom. Okoli 11. ure odhod na Mežakio, kjer vas čaka kosilo. — Popoldne prosto, proti večeru povratek v Ljubljano.
Cena aranžmaja na osebo 85,00 N-din.
Cene navedenih aranžmajev so skalkulirane za odhod iz Ljubljane. Ce pa bi kolektiv želel prevoz do Ljubljane, vam ga lahko organiziramo.
PRIJAVITE SE DO VSAKEGA PETKA DO 12. URE NA UPRAVI POČITNIŠKE SKUPNOSTI »ALPE-ADRIA«, LJUBLJANA. M AS ARYKO V A 44, TELEFON 310-264.
E PREŽIVITE PRIJETEN KONEC TEDNA V NAŠIH DOMOVIH PO NAJNIŽJIH PENZIONSKIH CENAH:
V Kranjski gori v Domu pri mlinu, na Mežakli, Dom Alpe-Adria v Soči, v Trenti Dom Razor in Soča po 22.— N-din!
Na Belem križu nad Portorožem za 22.— N-din, v Portorožu, Vojkov dom za 28.— N-din, v Poreču, Dom Alpe-Adria za 23,— N-din (do 1. oktobra), v Selcah pri Crikvenici, Dom Alpe-Adria za 23.—N-din.
E PODJETJA, USTANOVE!
Ce iščete primerne prostore v mirnem kraju za seminar, konferenco ali posvetovanje, ki ga boste priredili, potem se obrnite na Počitniško skupnost Alpe-Adria, Masaryko-va 44. Na voljo vam je Vojkov dom v Portorožu s 70 prenočišči, restavracijo z dobro kuhinjo in konferenčno dvorano.

OB SEJI PREDSEDSTVA REPUBLIŠKEGA ODBORA SINDIKATA DELAVCEV PROMETA IN ZVEZ
OKREPITI PODRUŽNICO
Pred seboj imam drobno knjižico, v kateri sta Center za raziskovanje javnega mnenja pri Republiškem sindikalnem svetu in Republiški odbor sindikata delavcev prometa in zvez zbrala mnenja več kot dva tisoč anketiranih delavcev prometa in zvez o njihovem sindikatu.
O podatkih, zbranih v tej knjižici, so minuli petek razpravljali na seji predsedstva Republiškega odbora sindikata delavcev prometa in zvez.
Naj jih nekaj prepišem.
Več kot polovica anketiranih članov v posameznih delovnih organizacijah (od 64 do 53 %) sodi, da se je njihova sindikalna organizacija v minulem letu ukvarjala predvsem z denarnimi podporami članom, z organizacijo proslav in z nabavo ozimnice ter drugega blaga, se pravi s tako imenovano sindikalno trgovino. Ena četrtina in manj (od 27 do 19 %) anketirancev pa meni, da so njihove sindikalne podružnice spremljale in ocenjevale delo samoupravnih organov, delovale na področju kadrovskih vprašanj, zastopale člane v delovnih sporih, se ukvarjale s finančnimi problemi delovne organizacije in s kulturno prosvetno dejavnostjo.
Zanimivo je, da je kar 80 % predsednikov izvršnih odborov sindikalnih podružnic iz cestno prometnih podjetij odgovorilo, da je sindikat v preteklem letu nabavljal svojim članom ozimnico in drugo blago po znižanih cenah.
V poglavju, ko anketiranci ocenjujejo dejavnost sindikalne podružnice, je tudi rečeno, da je 44 % članov sindikata v PTT podjetjih izjavilo; da ne poznajo dovolj dela sindikalne podružnice in ga zato ne morejo ocenjevati, da sindikalna podružnica sploh ni bila delavna ali pa ni bila posebno delavna; medtem ko je takšnih odgovorov v železniških podjetjih 48 %, v cestnih podjetjih 68 % in v cestno prometnih podjetjih kar 70 odstotkov. Dela republiških sindikalnih forumov ne pozna 75 % članov sindikata, dela občinskih
svetov in odborov pa kar 83 % anketiranih.
Ob teh podatkih so se na seji predsedstva Republiškega odbora resno zamislili in ugotovili, da so občinski in republiški sindikalni forumi močno zanemarili stike s sindikalnimi podruž-
Polletna bilanca Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju izkazuje 433 milijonov starih dinarjev primanjkljaja. Primanjkljaj pa še vedno narašča in je dosegel že 484 milijonov starih dinarjev. Zavarovancem so prišli na uho neutemeljeni glasovi, da bo za njihovo področje uveden izreden prispevek. Zaradi tega in zaradi občutnega omejevanja pravic in nerazumljivega zapiranja v regionalne meje, so zavarovanci nezadovoljni. Zavarovanci se
nicami, ki vse bolj postajajo trhel temelj našega dela. Sklenili so, da njihovo delo poslej ne sme več biti tolikanj forumsko in da se morajo bolj dogovarjati s podružnicami, se pravi s člani sindikatov.
Zdaj pa celo izvršni odbori podružnic ne poznajo sindikalnih stališč in v takih razmerah res ni moč graditi sindikalne politike od spodaj navzgor.
Podružnica mora torej postati samostojen družbeno politični aktiv, ki bo znal presojati, kaj je v delovni organizaciji prav in kaj ni, ki bo usmerjal prizadevanja samoupravljavcev in sam iskal delovne oblike za kar najuspešnejše uveljavljanje delavske politike.
opirajo na dejstvo, da so dohodki celjske komunalne skupnosti dotekali po predvidenem finančnem načrtu. Ob sprejemu 5-od-stotne prispevne stopnje so ugotavljali, da bo ob 7 %. porastu osebnih dohodkov in nespremenjenih cenah za zdravila, sanitetni material in druge materialne potrebe ter ob racionalnem poslovanju zdravstvenih zavodov, dovolj 5 % osnovna prispevna stopnja za nezmanjšano zdravstveno varstvo zavarovancev in za aktivno poslovanje
Iz obilice bogatih misli, povedanih na tem plenumu, bi izluščil še eno, najbolj jasno izrečeno:
»Ugotavljamo,« je dejal Janko Kušar, predsednik republiškega odbora, »da obstaja jez med sindikalnimi forumi in članstvom, ki se bo še širil, če se ne bomo bolj dogovarjali z delavci o naših skupnih stališčih. Trmasto moramo vztrajati, da se ta jez čimprej odpravi.«
Zato bodo na posvetovanjih o izvajanju gospodarske in družbene reforme po posameznih njihovih dejavnostih, ki jih organizirajo te dni, razpravljali tudi o tem, kaj storiti, da bi zboljšali delovanje sindikalnih organizacij.	JANEZ VOLJČ
zdravstvenih zavodov. Visok primanjkljaj v skladu zdravstvenega varstva, neugodne posledice spremenjenega zakona o zdravstvenem zavarovanju, ki jih občutijo najbolj zavarovanci sami, torej nikakor ni v skladu s prvotnimi predvidevanji in pričakovanji zavarovancev.
Zaradi tega je posvetil ObSS Brežice vprašanjem zdravstvenega zavarovanja vso pozornost. V minulih dveh mesecih se je dvakrat posvetoval s člani Komunalne skupnosti socialnega zavarovanja delavcev v Celju in člani Republiške skupščine socialnega zavarovanja delavcev SR Slovenije. O skupnih ugotovitvah, o vzrokih za trenutni položaj sklada zdravstvenega varstva celjske komunalne skupnosti za socialno zavarovanje pa bo tekla osrednja razprava na plenumu ObSS Brežice konec tega tedna, o čemer bomo poročali v naslednji številki našega lista.	I. V.
SEJA PREDSEDSTVA ObSS BREŽICE
Zavarovanci nezadovoljni
Minulo soboto so člani predsedstva ObSS Brežice razpravljali o pripravah na plenum občinskega sindikalnega sveta, predvsem o osrednji točki dnevnega reda plenuma — o problematiki socialnega in zdravstvenega zavarovanja na njihovem območju. Za to razpravo so brežiške sindikate pobudili delovni kolektivi, ki terjajo več odgovorov na trenutni, neugodni položaj sklada zdravstvenega varstva celjskega komunalnega zavoda za socialno zavarovanje, kamor sodi tudi brežiška občina.
S I G NALI
1
I
Občinsko sodišče v Trbovljah je objavilo podatke, iz katerih je razvidno, da se je zadnje čase povečalo število delovnih sporov. V delovnih organizacijah ukinjajo delovna mesta, delavci pa vlagajo tožbe. Ce ni bistveno kršen postopek ali pravica delavca, take tožbe razumljivo ne morejo biti uspešne. Sicer pa sodna praksa v delovnih sporih niti ni povsem enotna. Prihaja do različnih odločitev, kar je razumljivo, saj je to novo pravno področje, ki je več ali manj urejeno z avtonomnimi pravicami delovnih organizacij, ki jih morajo sodišča utrjevati in po njih soditi, kolikor ni to v nasprotju z zakoni in ustavo.
Večje težave so, na primer, v Rudniku rjavega premoga Trbovlje-Hrastnik v zvezi s kategorizacijo in zasedbo delovnih mest po delovnih invalidih. Invalidi bi morali biti zaposleni na določenih delovnih mestih, na katerih pa so zdaj člani kolektiva, ki so zdravi.	,
Sicer pa je mogoče po mnenju občinskega sodišča Trbovlje ugotoviti tudi, da samoupravni akti posameznih delovnih organizacij premalo podrobno obravnavajo oziroma določajo obveznosti in pravice delavcev, pa čeprav imajo delovne organizacije na podlagi temeljnega zakona o delovnih razmerjih nad 50 pooblastil za urejanje odnosov. Zaradi neurejenih aktov prihaja tudi do večjega števila delovnih sporov.
Ker je delovno pravo dejansko še v fazi formiranja, so na dnevnem redu posvetovanja o teh vprašanjih, ostaja pa dilema, do kod se lahko pravosodje, kot čuvar zakonitosti, še lahko vmešava v odločitve samoupravnih organov delovnih organizacij. -VS-
Zahtevajte v vaši trgovini okusne in vedno sveže piščance iz Ptuja
IFF
YUGOSLAVIA
Pravna* posvetovalnica? DE

• VPRAŠANJE:
1.	Kot prosvetna delavka imam pravico do 42 dni letnega do-
pusta. Zanima me, ali so to delovni dnevi ali tekoči koledarski "Revi, kajti letni dopust bom izkoristila po končanem porodniškem dopustu izven šolskih počitnic.	.	,
2.	V letu 1966 sem v času od 1. januarja do 9. maja nadomeščala učiteljico, ki je bila na porodniškem dopustu. V tem ob-^°bju so se mi osebni dohodki povečali za 60.000 S-din mesečno. 'Vi se mi bodo tako povečani osebni dohodki šteli v lansko povprečje osebnih dohodkov kot osnova za odmero nadomestila osebja dohodka med porodniškim dopustom? L N yej cirnik
, L Letni dopust delavcev traja po temeljnem zakonu o delovnih razmerjih najmanj štirinajst, največ pa trideset delovnih *ni- Izjemoma sme trajati letni dopust delavca, ki dela v posebnih pogojih tudi več kot trideset, vendar ne več kot šestdeset klovnih dni. ’
, lično in vzgojno osebje na šolah in drugih vzgojnih zavodih ‘Zrabi letni dopust med šolskimi počitnicami. Ta dopust sme tra-3ati največ toliko, kolikor trajajo šolske počitnice.
Ce je prosvetna delavka v času šolskih počitnic na porodni-v£em dopustu, lahko izrabi letni dopust po končanem porodm-Kem dopustu! Dolžina letnega dopusta je določena v splošnem delovne organizacije. Letni dopust se določa po delovnih
2. Po določbi 1. odstavka 55: člena temeljnega zakona o zdravstvenem zavarovanju (Ur. list SFRJ, št. 22/62, 53/62, 15/65 in 29/66) se izračuna osnova za nadomestilo osebnega dohodka iz povprečnega osebnega dohodka, ki ga je zavarovanec prejel za preteklo leto in je njegov znesek dokončno ugotovljen pri delitvi osebnih dohodkov po zaključnem računu delovne organizacije.
Po 2. odstavku 54. člena istega zakona se v	ne j o za izračun
osnove za nadomestilo osebni dohodek in drugi zavarovančevi prejemki, ki so po posebnem zveznem zakonu podlaga za izračun pokojninske osnove, in sicer največ znesek, do katerega se po omenjenem zakonu upoštevajo za izračun pokojninske osnove.
Po 1. členu temeljnega zakona o osebnem dohodku, ki je podlaga za izračun pokojninske osnove in osnove za plačevanje prispevka za socialno zavarovanje delavcev (Ur. list SFRJ, št. 29/66) se za izračun pokojninske osnove vzame osebni dohodek, ki ga je delavec dobil za delovne uspehe, dosežene z delom na svojem delovnem mestu, po osnovah in merilih, ki jih je delovna organizacija določila v splošnem aktu o delitvi osebnih dohodkov. Po 3. členu citiranega zakona pa se med drugim ne upoštevajo za izračun pokojninske osnove nagrade za dela, ki jih je delavec opravil izven okvira svojega rednega dela na delovnem mestu ne glede na to, ali so po splošnem aktu delovne organizacije osnova za delitev osebnih dohodkov ali ne.
Osebni dohodek, ki ste ga prejeli za nadomeščanje odsotne učiteljice, se vam po navedenih zakonskih določbah ne more šteti za osnovo za odmero nadomestila osebnega dohodka med
porodniškim dopustom, ker ste ta osebni dohodek prejeli za delo, opravljeno izven okvira vašega rednega dela na vašem delovnem mestu.	m. VEHOVEC
» VPRAŠANJE:
Menim, da se je urednik PRAVNE POSVETOVALNICE v svojem tolmačenju 2. vprašanja v Delavski enotnosti z dne 16. septembra t. 1., štev. 36 uštel za 10 %! Namesto 65 % je navedel 55 % pokojninske osnove in to v škodo zavarovanca!
V. K., Celje
V odgovoru na omenjeno vprašanje je pravilno navedeno, da se predčasna pokojnina zavarovancu, ki je dopolnil 35 let pokojninske dobe in 55 let starosti, odmerja tako, da se mu njegova starostna pokojnina, do katere bi imel pravico, če bi dopolnil 60 let starosti, zmanjša za 20 %.
Netočno pa je v zadnjem stavku navedeno, da znaša v tem primeru predčasna pokojnina 55 % pokojninske osnove. Pravilno bi moralo biti navedeno, da znaša predčasna pokojnina 60 % pokojninske osnove Pokojnino pa je treba najprej odmeriti v višini 75 % pokojninske osnove in nato tako odmerjeno pokojnino zmanjšati za 20 %
(75 % —
75 % X 20 100
60 %).
MIROSLAV VEHOVEC
KALORIJE m
m, lahka prebava j
k ENOSTAVNA PRIPRAVA PRIHRANEK Nfl Času


'
■
mm

MEBLO
v.uuvivHvj
!vlv!;!v!v.*i
1111*111!
sililm
rnmmmmmmm
ZAKAJ JE DOMAČI TURIZEM OPEŠAL?
Mačka miško, miš pšenico...
Poznate to narodno? Na misel mi je prišla, ko sem prebirala razlago gostincev o pešanju domačega turizma. Priznavajo, da so njihove cene za nas preveč zasoljene in da že tudi tujci skimavajo nad njimi, ampak... da so samo gostinci krivi? Ne, to pa ne! Če drugi njih bolj odirajo, so primorani sarm
bolj odirati tiste, ki se pustijo...
Domači turizem je letos opešal. Običajni državljani nismo več kos gostinski draginji. Našo razlago zasoljenih cen, ki se po navadi začne in konča pri strokovni nepodkovanosti in poslovni nesposobnosti gostincev, pa krivci dopolnjujejo s podatki, ki krivijo druge.
6 Zvezni prometni davek se je razen pri vinu in naravnem žganju povečal od 21 na 30 °/o.
#	Skoraj vse občinske skupščine so povečale prometni davek na alkoholne pijače, tako da znaša ponekod že 63 °lo prodajne cene.
9 Obresti na poslovni sklad so se povečale za 28 °/o.
9 Vodni prispevek se je skupaj s kanalščino tako podražil, da stane dvakrat več kot pitna voda.
•	Gostinstvo zelo prizadeva tudi novi prispevek za uporabo mestnega zemljišča, zaradi razmeroma velikih poslovnih površin.
Vse te povečane in nove dajatve so se obesile na gostinske cene in jih napihnile . .
Mnogi državljani so na to napihovanje cen reagirali tako, da so letovali doma, v počitniških domovih ali pa pod šotori, kjer so si tudi sami kuhali.
PRAZNI IZGOVORI?
Da gostinci ne morejo biti zadovoljni s sedanjim položajem, kažejo tudi njihovi ekonomski rezultati letošnjega prvega polletja:
# Predsezonska Izguba se je v primerjavi z lanskim prvim
ZAPISEK S PLENUMA OBČINSKEGA ODBORA SINDIKATA GRADBENIH DELAVCEV V MARIBORU
Razbiti obroče nazadovanja
Podatki o polletnem uspehu gospodarjenja v mariborskih gradbenih podjetjih in industriji gradbenega materiala razkrivajo, da te delovne organizacije — gledane kot celota — malone po vseh kazalcih gospodarjenja zaostajajo za povprečnimi dosežki slovenskega in celo jugoslovanskega gradbeništva. Takšna je osnovna ugotovitev s plenuma občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev v Mariboru, ki je ob analizi polletnih obračunov poskušal odgovoriti tudi na vprašanje, kako naj bi razbili obroče nazadovanja, ki vse bolj oklepajo gradbeništvo mariborskega bazena.
Te, gotovo ne lahke naloge, naj bi se po mnenju plenuma lotili z več strani hkrati. Tako naj bi sindikalne podružnice zahtevale od samoupravnih organov v svojih delovnih organizacijah, da poslovno politiko podjetij načrtujejo za daljše razdobje vnaprej, namesto da se zadovoljujejo s kratkoročnimi rešitvami imsamozadovoljstvom, ker morda imajo njihova podjetja trenutno dovolj dela. Posledica takšne prakse pa je, da se delovne organizacije gradbeništva v mariborski občini le izjemoma odločajo za prevzem del na drugih območjih ali v tujini, čeprav uspehi nekaterih podjetij dokazujejo, da je mo-
goč Uspešen prodor prek občinskih meja. Pri tem je bil zlasti uspešen SGP Konstruktor, ki večino svojega dohodka ustvarja pri delih v Inozemstvu.
Gre, skratka, za to, da bi sindikalne podružnice morale odločneje terjati izpolnitev zahtev, naj bi tudi njihove delovne organizacije z dosledno racionalizacijo gospodarjenja poiskale čimboljše ter praktično najbolj uspešne oblike in sredstva za bolj uspešno poslovanje. Ena izmen nalog, ki se zastavljajo na tem področju, je tudi ta, da bi oblikovanje prodajnih cen moralo sloneti na podrobno izdelanih kalkulacijah In na predhodnih odločitvah samouprav-
nih organov o dopustnih razlikah v višini teh cen. Samo tako bi namreč preprečili brezglavo zniževanje cen ob licitacijah, kar v imenu delovnih organizacij počenjajo njihovi predstavniki, ki pa za svoje odločitve potem nikomur ne odgovarjajo.
Polletne bilance pa razen vsega drugega razkrivajo1 tudi' to, da bi zaostajanje v rasti osebnih dohodkov in akumula-tivnosti podjetij lahko odpravili z bolje izpeljano delitvijo dohodka po delovnih enotah. Plenum občinskega odbora sindikata gradbenih delavcev v Mariboru je ob tem poudaril, da bi delitev dohodka' zares morala postati delitev po vloženem delu, pri kateri bi upoštevali vse elemente gospodarjenja, namesto da jih ponekod knjigovodsko nerealno izkazujejo in tako »rešujejo« trenutne poslovne uspehe podjetij. Ob realni podobi gospodarjenja bi po mnenju plenuma veliko lažje razpravljali o takšnih razmerjih v delitvi dohodka, da bi bile ustrezno zadovoljene tako razvojne potrebe podjetij kot skrb za delovni in življenjski standard gradbenih delavcev.
-mG-
polletjem povečala z 2 ”/» na 5 °lt>, za sklade pa jim je ostalo 12»/» manj sredstev kakor lani. Zaradi zmanjšanega prometa in za 2 °/o povečanega deleža družbe v neto produktu.
Predsednik sveta za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici SRS Zmago Likar dvomi, da bi uspelo z dohodkom Iz turistične sezone in ppsezone pokriti nastale primanjkljaje in uspešno zaključiti poslovno leto, četudi so nam tuji turisti v prvih sedmih mesecih pustil; 24 in pol fnilijona dolarjev ali 41 °/o več kot lani do avgusta.
Na morebitne očitke, češ da so si gostinci preveč povečali osebne dohodke, pa bi odvrnil:
»Da, povečali smo jih za 10 odstotkov, še vedno pa so pod povprečjem drugih gospodarskih panog.«
KER JE LETOS DOVOLJ PŠENICE, NAJ SE ZVEZNI PROMETNI DAVEK NA ALKOHOLNE PIJAČE ZNIŽA
Stara praksa gostincev je, da z dobičkom od pijače pokrivajo izgubo kuhinje.
Ta možnost pa je letos zaradi povečanih družbenih dajatev na alkohol znatno zmanjšana. Gostinska podjetja so v prvem polletju prodala 14<>/o manj žganja kot lani, vina pa 8 °/o manj.
Borci zoper alkoholizem se nemara vesele teh uspehov, medtem ko gostinci zahtevajo, da se prihodnje leto ukine dodatni 9 °/o prometni davek na alkoholne pijače, tako v gostinstvu kakor v trgovini, in svojo zahtevo takole utemeljujejo:
»Prometni davek naj bi bil regulator tržišča. Prav gotovo pa pri alkoholnih pijačah nima več tega značaja, temveč je postal čisti fiskalni instrument, odvisen od vsakokratnih primanjkljajev v proračunih družbenih skupnosti. To razumemo, toda ostati bi moral v zmernih mejah, Dodatni 9 °/o prometni
davek (zvezni, op. nov.) je bil uveden z obrazložitvijo, da so ta sredstva potrebna za uvoz pšenice. Po izjavah predstavnikov Zveznega izvršnega sveta pa smo letos pridelali toliko pšenice, da je ne bo treba uvažati po posebnih pogojih, zato ni več potreben dodatni davek na alkoholne pijače.«
RAZLIČNE OBVEZNOSTI — RAZLIČNE CENE
Ekonomsko nevzdržna so še nesorazmerja med občinskimi
dajatvami na alkoholne pijače. Davek na vino znaša 0 do 20 °/o prodajne cene, na pivo 0 do 25 »/o, na žganje 8 do 33,75 "/«■ Med sosednjima občinama z enakimi tržnimi pogoji je v davku na alkohol tudi 100 «/o razlika.
Podobna nesorazmerja in neenaki pogoji so v stopnjah prispevka od dohodka v zasebnem gostinstvu. V nekaterih občinah znaša 12 °/o, v drugih pa pri isti davčni osnovi 30 */o.
Precejšnje razlike v cenah v gostinskem prometu nastajajo torej tudi zaradi različnih obveznosti.
Da domači turizem zaradi tega trpi, je razumljivo. V mnogih občinah ni mogoče hrane »subvencionirati« z dohodkom od alkoholnih pijač.
Svet za turizem in gostinstvo pri Gospodarski zbornici SRS je Izvršnemu svetu SRS ih Skupščini SRS predlagal, naj s priporočili pomagata spraviti občinske gospodarske instrumente v razumne ekonomske meje in podpreta prizadevanja republiške gospodarske zbornice, da bi zvezni organi spremenili predpise o prometnem davku.
M. K.
lil
m.
■L
»»■■bi


MNENJA IN STALIŠČA

Prenehanje delovnega razmerja v luči samoupravnih norm
Temeljni zakon o delovnih razmerjih pozna tri razloge pre-	<
nehanja delovnega razmerja proti delavčevi volji, in sicer:	z
1. ukinitev delovnega mesta, 2. trajnejše zmanjšanje obsega po-	5
slovanja in 3. nesposobnost na delovnem mestu.	s
Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi ukinitve delov-	S
nega mesta se cesto dogaja, da delavski svet ukine samo eno Z ali dvoje delovnih mest v gospodarski organizaciji, ne da bi > bila o tem napravljena kakršna koli ekonomska analiza, ki bi s pokazala učinkovitost tega ukrepa, prav tako pa tudi	z
niso spremenili organizacijske sheme	podjetja. Zakon pa	>
postavlja kot pogoj izpopolnitev organizacije dela, delovnega < procesa in delovnih postopkov. To pomeni, da v primeru ob- £ sežnejše akcije v smeri prave organizacijske spremembe pod- > jetja ponavadi ne more biti ukinjeno eno samo delovno mesto,	<
ampak jih je več. Ukinitev enega samega, ali dvoje delovnih	z
mest je često samo posledica šiltane vodilnih uslužbencev za-	S
radi notranjih konfliktov, ki preko delavskega sveta skušajo	c
na takšen način uveljaviti svojo oblast. Po mojem mnenju bi z morala gospodarska organizacija pri prenehanju delovnega raz- > merja zaradi ukinitve delovnega mesta	v primeru delovnega	c
spora pred sodiščem dokazati, da je	res študiozno začela	z
izpopolnjevati svojo organizacijo dela	in je bilo delovno	s
mesto ukinjeno zaradi tega, ne pa samo predložiti sklep de- < lanskega sveta, da se pač doV čeno mesto ukine. Novejša sodna z praksa gre tudi v tej smeri.	s
Dobro bi bilo, če bi gospodarske organizacije za to v samo- S upravnih aktih določile, kaj se smatra za izpopolnitev organi- < zacije dela, delovnih procesov in delovnih postopkov in da z mora biti to ugotovljeno na objektiven način, ker bi se tako S dostikrat že v kali zatrle razne bodoče krivice.	<
V zvezi s prenehanjem delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta bi omenil še en problem: prejšnji zakon o delovnih razmerjih je predvideval odpravnino za delavce, ki so imeli skupno več kot dvajsetletno delovno dobo ali petnajst ali več let delovne dobe v isil gospodarski organizaciji, če jim je delovno razmerje prenehalo proti njihovi volji. Danes niso osamljeni primeri, da naše tovafne odpuste tudi po 100 delavcev, ker se določena mesta pač ukinjajo ali trajneje zmanjša obseg poslovanja, delavci so pa lahko /že dolgoletni člani kolektiva. Zdi se mi, da bi bilo to v skladu s socialističnim humanizmom, če bi gospodarske organizacije v takšnih primerih določile za te delavce odpravnino.
Pri prenehanju delovnega razmerja zaradi trajnejšega zmanjšanja obsega poslovanja se pa lahko zgodi, da na primer od desetih delavcev, ki delajo na enem delovnem mestu, pet ni več potrebno in jim je treba odpovedati. Vprašanje 'je, katerim petim naj se odpove? Sodišče se v primeru delovnega 1 spora v to vprašanje ne vtika, ker sodi, da je to samoupravna zadeva gospodarskih organizacij. Gospodarske organizacije pa v svojih pravilnikih vsaj v večini primerov nimajo določenega nobenega objektivnega kriterija, po katerem bi odločale v navedenem primeru, kateremu delavcu naj bi prenehalo delovno razmerje. Po mojem mnenju bi v pravilnikih o delovnih razmerjih to vprašanje moralo biti urejeno. Lahko bi se na primer uredilo tako, da bi bila zadolžena tako kot pri oceni poskusnega dela tudi tukaj posebna strokovna komisija, ki naj bi ugotovila uspešnost dela posameznega delavca. Najmanj uspešnim delavcem bi delovno razmerje prej prenehalo. Kot drug kriterij bi lahko gospodarska organizacija postavila dol-
žino delovne dobe in socialne razmere, vendar bi morala bH] ta dva pogoja subsidiarna prvemu, kajti delovni uspeh je PaC bistven. Če bi delovne organizacije precizirale ta drugi odP°' vedni razlog na takšen način v svojih pravilnikih, bi bHa zagotovljena večja pravna sigurnost delavca. Odločanje člcn°v delavskega sveta brez trdno postavljenih kriterijev o terr> vprašanju je lahko dostikrat zelo neobjektivno.
Kot tretji razlog za prenehanje delovnega razmerja V° ■ stavlja TZDR nesposobnost delavca. Ni mi razumljivo, zakon postavlja gospodarski organizaciji pogoj, da mora Pf® v tem primeru, če se delavec izkaže nesposobnega na doloc nem delovnem mestu, nuditi drugo delovno mesto (če ga in g na katerem bi lahko uspešno delal. To zakonsko določilo 5 mi ne zdi razumljivo. Če je nekdo sprejet na določeno delov . mesto, je že ob nastopu dela kandidiral za to delovno mesto 1 zatrjeval, da ima zanj določene sposobnosti. Če na delovne mestu ni uspešno delal, je s tem gospodarski organizaciji nf:a redil tudi določeno škodo. Zakaj bi mu morala gospodari organizacija nuditi drugo delovno mesto, za katero bi P morda bil sposoben? Po mojem mnenju gre tukaj za neke vTSb. »lažno socialo« oziroma preprosto rečeno zaščitenje nespos0 nosti.
Kot osnovni pogoj za prenehanje delovnega razmerja „ nesposobnosti delavca pa zakon zahteva objektivno izPeJJ (0 postopek in bi zato sam postopek in naloge komisije, ki je zaie-Zadolžena, morale gospodarske organizacije v pravilnikih o lovnih razmerjih tudi precizneje obdelati. TZDR je tako oKVQ>e nega značaja, da gospodarske organizacije z ozirom na sV.^ specifičnosti dela in organizacije morajo na originalen .na„nj reševati svoja delovna razmerja. Zakonodajalec si je na?ln želel tega, da se zakon samo prepiše in ga izda v obliki P ; vilnika, saj bi potem lahko tudi on sam podrobneje oba
vsa ta vprašanja. Za kreiranje dobrih samoupravnih 71°rf7tr(1I7-je potrebna velika pravna kultura in visoka stopnja s(tmouPrsaj Ijalske zavesti. Ta proces pa seveda ne bo kratkotrajen- . je povsem odvisen od subjektivnega faktorja, tj. od razm samoupravnega občutka vsakega posameznika.
ANTON PODGORŠEK
Izobraževanje in hultura
Pridobivanje znanja je še marsikje podrejena naloga in dolžnost. Zato so in bodo očitno še kar naprej upravičena vprašanja, kako sploh lahko računamo na večje rezultate našega gospodarjenja, če nosilci tega razvoja niso usposobljeni za te naloge.
V občini Hrastnik se sicer lahko ponašajo s tem, da so v zadnjih nekaj letih zelo ' modernizirali proizvodne in druge naprave, uvedli v večjih tovarnah sodobno tehnologijo, se odrekli marsičemu in dajali prednost izboljšanju proizvodnih razmer. Niso pa dovolj poskrbeli za ljudi, ki naj bi te sodobne naprave in stroje upravljali. Struktura zaposlenih v hrastni-škem gospodarstvu je tipičen dokaz, kam pripelje taka enostranska usmerjenost. Med približno 4.400 zaposlenimi je še zmeraj okoli 1.700 ljudi z nedokončano osnovnošolsko izobrazbo, precej delavcev nekvalificiranih ali samo polkva-lificiranih. In kljub sodobnim proizvodnim napravam
BREZ
PRAVEGA
ODZIVA
gospodarski rezultati precej zaostajajo za predvidevanji. Seveda ni mogoče poenostavljeno trditi, da vzroki za to tičijo zgolj v pomanjkljivi osnovni splošni izobrazbi zaposlenih, ni Pa nobenega dvoma, da tudi to vpliva na storilnost in Poslovnost.
Ko je Delavska univerza Pred dobrim mesecem razpisala vpisovanje v večerne oddelke osemletke, je kazalo, kot da bo zmanjkalo šolskega prostora za vse interesente. Po zadnjih podatkih pa se je vpisalo reci in piši samo 13 mlajših ljudi v 7. in 8. razred večerne šole. Predstavniki izobraževalnega centra v Steklarni Hrastnik sicer zagotavljajo, da dosedanje število vpisanih ni dokončno. Malo verjetno pa je, da bi se stanje v nekaj dneh kaj bistveno spremenilo.
Podobno je v Zagorju. Pravzaprav še slabše. Doslej je Delavska univerza dobila le 8 prijav za 7. in 8. razred večerne osemletke, pa čeprav tudi v tej občini s številom zaposlenih brez popolne osemletke Prav nič ne »-zaostajajo-« za Hrastnikom. Delovne organizacije kot da se nimajo časa ukvarjati s temi problemi, čeprav je vodstvo delavske univerze že pred meseci objavilo prvi, konec avgusta pa drugi razpis za vpis v večerno osemletko. S posebnim dopisom in osebnimi razgovori so Ustrezne organe v delovnih organizacijah opozorili, naj Vsaj omogočijo svojim delavcem obiskovanje te šole. *ako oba razpisa kot vsa opozorila pa so očitno ostali brez večjega odziva.
MILAN VIDIC

■iitaiiMiia*« •
Rudniki svinca in topilnica Mežica
?iaše akumulatorje znamke fJUNJA Zagreb in VESNA iaribor, prav tako akumu-atorje tujih firm lahko od-ei kupite po nižjih ce-ah v nagih ]astnih prodajalnah v
5 Ljubljani, Ilirska 7 Zagrebu, Trg žrtava fa-
e šizma
kmalu tudi v Mariboru na Tržaški cesti
CELJSKI SINDIKATI PONOVNO O FINANCIRANJU DRUGOSTOPENJSKEGA
Šolstva__________
Boleč primanjkljaj v skladu
DE ponovno po sledovih priporočila izvršnega sveta SR Slovenije o financiranju drugostopenjskega šolstva
Odkrit boj proti vsem tistim, ki hočejo živeti na račun drugih
Ko sem' pred štirimi meseci obiskal direktorja celjskega medobčinskega sklada za financiranje drugostopenjskega šolstva Vojka Simončiča, mi žal ni mogel postreči z ne vem kako razveseljivimi podatki o realizaciji sklada.
»Na račun nezadostnega dotoka sredstev nudi naš sklad šolam komaj toliko, kot minulo leto ...,« mi je zaskrbljeno povedal direktor Simončič. »To pomeni, da prejemajo šole druge 'stopnje le 83 % od planirane vsote, kar ne deluje najbolj spodbudno na prosvetne delavce in kar ne omogoča tako kvalitetnega dela z mlado generacijo, kakršnega bi si naša družba želela. Medtem ko so lani prispevale v povprečju delovne organizacije v sklad 0,6 % od svojih bruto osebnih dohodkov, bodo letos oddvojili nekateri kolektivi kar 1,5 % od svojih bruto osebnih dohodkov, drugi nekoliko manj, tretji pa celo'ničesar. To pa seveda povzroča v skladu visok primanjkljaj...«
Med drugim sem si takrat v začetku junija zapisal v svojo beležnico tudi to, da so dolgovale občinske skupščine in pa delovne organizacije skladu za financiranje drugostopenjskega šolstva kar 137 milijonov starih dinarjev. Tako je na primer dolgovala občina Šmarje 43 % od planiranih sredstev, Slovenske Konjice 40 %, Laško 36 %, Krško 32 %, medtem ko je na primer občina Mozirje izpolnila svoje dotedanje obveznosti kar 105-odstotno.
Skratka, obisk v Celju je ta-' krat pokazal, da so bile tudi na tem območju srednje šole v dokaj hudih škripcih. Republiškega priporočila namreč številne delovne organizacije niso vzele resno. Na moja vprašanja so predstavniki samoupravnih organov v nekaterih kolektivih, ki niso izpolnjevali svojih obveznosti, le zmigovali z rameni in se mi opravičevali. Najbolj jasno ob vsem tem je bilo le to, da so najkrajšo ponovno potegnili šolski zavodi.
In ..., po čigavi zaslugi?
NEKATERI HOČEJO ŽIVETI NA RAČUN DRUGIH
»V prvi vrsti po ,zaslugi' onih, ki ne poznajo svojih dolžnosti, ki hočejo živeti na račun drugih ..je poudaril na zad-
njem skupnem sestanku predsednikov občinskih sindikalnih svetov Bernard Strmčnik, predsednik Občinskega sindikalnega sveta Celje.
Naj novejše poročila sveta za financiranje srednjih šol v Celju je namreč ponovno potrdilo že pred meseci ugotovljeno dejstvo: nekateri še naprej trmoglavo omalovažujejo republiški dogovor in čakajo, da bo leto naokoli, ne da bi poravnali svoje obveznosti do skupnosti, to je do šol druge stopnje.
Kaj torej konkretno pravijo ti najnovejši podatki v Celju o finančnem položaju šol druge stopnje? ...
»Realizacija vplačil do vključno 31. avgusta je komaj 90,71 odstotna ...,« je povedal na omenjenem sestanku v Celju direktor Simončič. »Primanjkljaj znaša dobrih 77 milijonov starih dinarjev. Ob vsem tem pa je znano, da svet za financiranje sred-
5.
LJUBI-IANA. MIKLOŠIČEVA CESTA 5
BOUTIGUE
njih šol nima nikakršne rezerve. Zaradi tega tudi pomeni vsak izpad dotoka sredstev samo še ponoven udarec za šole druge stopnje ..
Realizacija obveznosti je pri večini občin na območju celjske regije danes nezadovoljiva. Ob tem je treba seveda poudariti, da je mesto Celje z visokim preseganjem svojih obveznosti delno omililo že dokaj perečo situacijo na področju drugostopenjskega šolstva. Do konca leta pa bo občina Celje obračunala svoj finančni presežek, s čimer bo finančni položaj sklada izredno zaostrila, v kolikor seveda ne bodo ostale občine vsaj v zadnjem hipu dosledno spoštovale in realizirale svoje obveznosti.
Ob tem finančnem položaju, ko ni dovolj sredstev niti za osebne dohodke in minimalne materialne izdatke, Svet seveda ni mogel dodeliti zavodom niti dinarja za investicijsko vzdrževanje. Medtem ko je imel lani medobčinski sklad za šolstvo druge stopnje 236 milijonov starih dinarjev v te namene, je v letošnjem letu predvideno za investicije le 19 milijonov starih dinarjev.
Ta znesek pa bo mogoče uporabiti le ob 100-odstotni realizaciji občinskih obveznosti.
STOPITI NA PRSTE VSEM, KI SE
IZOGIBAJO OBVEZNOSTIM!
»Prišli smo že tako daleč, da se bomo morali spustiti v odkrit boj z vsemi tistimi, ki pozabljajo na to, da so tudi sami del skupnosti, da morajo tudi sami zanjo nekaj žrtvovati...,« je bil med drugim sklep omenjenega posveta v Celju.
Skratka, sindikati na področju celjske regije so sklenili, da bodo krepko stopili na prste vsetn tistim, ki zavestno pozabljajo na republiški dogovor in se, vsaj v večini primerov, precej nesmiselno izgovarjajo. Poleg tega so sklenili v Celju pritisniti tudi na podjetja in na tista podjetja, ki poslujejo sicer na območju Celja, imajo pa sedež kje drugje.
Takih podjetij pa je več kot petdeset!
A. ULAGA
Pišpjo nam:
Litija zasluži muzej
Na Valvazorjevem trgu v Litiji, v Farbarjevem gradu, v katerem je dalj časa živel in ustvarjal slovenski skladatelj Peter Jereb, je organizacija Zveze združenj NOV občine Litija že pred leti uredila in odprla Muzej narodne osvoboditve Litije.
Dosedanji prostori so za litijski Muzej narodne osvoboditve preskromni, sicer pa je zbranega že več gradiva, kot pa ga je mogoče razstaviti. Poraja se
Delavska univerza »Boris Kidrič, Ljubljana, ki jo je ustanovil Mestni svet Ljubljana, je pripravila za izobraževalno sezono 1967-68 izobračevalni program.
Program je namenjen zaposlenim v delovnih organizacijah, vodstvom družbenopolitičnih organizacij in drugim občanom.
Z izobraževanjem želimo poglobiti znanje zaposlenih o samoupravljanju, gospodarjenju in ostalih aktualnih problemih.
Drugi del naše izobraževalne dejavnosti Je namenjen izpopolnjevanju strokovnega in splošnega znanja ter dopolnilnemu izobraževanju zaposlenih za njihova delovna mesta. Nov izobraževalni program obsega 32. različnih izobraževalnih oblik, prirejenih za delovne organizacije.
Na osnovi programa razpisujemo za mesec oktober naslednje seminarje:
f	j a) SEMINARJI ZA SAMOUPRAVLJANJE
l. seminar za predsednike delavskih svetov i in njihove namestnike
5	2., seminar za predsednike upravnih odborov
in njihove namestnike
Na željo pripravimo seminar tudi v delovni organizaciji in ga prilagodimo potrebam delovne organizacije.
3.	seminar za člane delavskih svetov in za ostale člane samoupravnih organov Program seminarja posebej prilagodimo potrebam delovne organizacije
4.	seminar za mladino v delovni organizaciji b) TEČAJI ZA STROKOVNO IZPOPOLNJEVANJE •
1.	tečaj za obratovodje, oddelkovodje in preddelavce
Organiziran bo za skupine po posameznih strokah. Na željo ga pripravimo tudi v delovni organizaciji
2.	tečaj za analitike trga Tečajnikom, ki se ukvarjajo z analizo tržišča, bomo nudili dodatno izobrazbo in jih seznanili s sodobnimi metodami analize tržišča
3.	Tečaj za urednike glasil, ki izhajajo v delovnih kolektivih
l. Tečaj za vodje izobraževanja in vodje izobraževalnih centrov
Vse informaciip dobite n a delavski univerzi »Boris Kidrič«. Ljubljana. Miklošičeva 26, i,.	:	ajj po telefonu št. 311-121.
torej vprašanje, če že ni čas, da dobi Litija v Farbarjevem gradu na Valvazorjevem trgu razširjen muzej, v okviru katerega bi bile na ogled med drugim tudi izkopanine z Vač. V zgradbi bi bil po vsej verjetnosti še prostor za spominsko razstavo, posvečeno življenju in delu skladatelja Petra Jereba, sicer pa bi lahko uredili v okviru muzeja v Litiji še stalno razstavo likovnih del akademske slikarke, domačinke Mire Pregljev^.
V Farbarjevem gradu pa je zdaj le Muzej narodne osvoboditve. Organizacija ZZB NOV občine Litija je pred kratkim obnovila in dopolnila razstavljeno zbirko in tako zagotovila, da je muzej spet odprt za vse tiste, ki bi se radi seznanili z razvojem delavskega gibanja in narodnoosvobodilne vojne na litijskem področju. Obiskovalec se tako seznani s širjenjem napredne miselnosti med litijskim delavstvom v letih pred drugo svetovno vojno ter z akcijami predilničarjev, razstavljeni so dokumenti o. akcijah II. štajerskega bataljona in II. grupe odredov, ki sta bila na litijskertr področju nekaj odločilnih spopadov s sovražnikom. Na ogled je — za skromne prostorske prilike — izredno bogato gradivo o Zasavskem bataljonu. Kamniško-zasavskem odredu, Slandro-vi brigadi itd. Po svoje sta zanimiva tudi dva pregledna zemljevida; na prvem so označene večje borbe partizanskih enot, to je II. grupe odredov, Kamni-ško-zasavskega odreda, Gubčeve in Cankarjeve brigade, VI. ter brigade in Dolenjskega odreda s sovražnikom na litijskem območju, na drugem zemljevidu Pa so označene kurirske poti čez Savo.
Škoda je le, da dobro urejena muzejska zbirka največkrat sameva. Pregledno urejeno in izredno zanimivo gradivo bi zaslužilo predvsem med litijsko mladino večjo popularizacijo.
Kako se
Tanneloni šnlamn?
zaposleni soiamu.
c§®
ZASLEDUJE ŠOLANJE ZAPOSLENIH V OSEMLETKAH ZA ODRASLE
MARIJAN LIPOVŠEK
Četrti teden že poteka naša akcija. Vsakršna bojazen, da pravzaprav ne bomo izvedeli nič več novega, je zaenkrat odveč. Posamezne ugotovitve se resda preveč ponavljajo. Tako na primer tista, da si večina delovnih organizacij zaradi pomanjkljive osnovne splošne izobrazbe velikega števila zaposlenih, danes še ne dela pretiranih skrbi. Toda raznolike so mnoge druge ugotovitve, izkušnje in spoznanja tistih, ki se neposredno ukvarjajo z dopolnilnim osnovnim šolanjem odraslih.
KOČEVJE: SKROMEN VPIS IN VELIK OSIP
Ustavili smo se v KOČEVJU. Kaj je zanj začilno? Po številu zaposlenih brez uspešno končane osemletke — slovensko povprečje! Od približno 6000 zaposlenih jih je polovica brez popolne osnovne šole. In še nekaj: odstotek tistih, ki v osmih letih ne končajo uspešno osnovnošolskega programa, je v mi-dulem šolskem letu bil zopet za spoznanje višji: 43 %, medtem ko je bii pred leti že 40 % (brez tistih, ki opravljajo popravne izpite jeseni!).
Pri Delavski univerzi Kočevje deluje od lanske jeseni verificirana osnovna šola. Toda ta se ne more pohvaliti s številnim vpisom, beleži pa tudi velik osip med šolanjem, še celo pa pri popravnih izpitih. Da bi ugotovili resnične razloge, zakaj tako majhen interes za dopolnilno osnovno šolanje in zakaj tolikšen osip slušateljev, je v avgustu Delavska univerza Kočevje izvedla v 19 večjih in manjših delovnih organizacijah anketo, pri kateri je sodeloval vsak 15 zaposleni brez popolne osnovne šole.
© Rezultati te raziskave so nadvse zanimivi in zgovorni. ® Služili pa ne bodo le Delavski univerzi. O njih bo okto-© bra razpravljal občinski plenum sindikata, zatem pred-
#	vidoma tudi sindikalne podružnice, ki naj bi svojo raz-© pravo prenesle na samoupravne organe. Jeseni pa bo o ® izobraževanju odraslih tudi prvič razpravljala Občinska © skupščina Kočevje.
OSNOVNA SOLA ZA ODRASLE JE POSTALA ZAHTEVNEJŠA
Prisluhnimo najprej, kako je v razgovoru komentiral dopolnilno osnovno šolanje odraslih tov. DANILO ŠKULJ, pedagoški vodja osnovne šole pri Delavski univerzi Kočevje.
Ob vpisu za šolsko leto 66/67 so imeli 3 oddelke z 91 slušatelji, ob polletju pa samo še 2 oddelka s 60 slušatelji. Šolanje je uspešno končalo samo 22 slušateljev. Popravni izpit jih je doslej opravilo le 6 ali 7. Večina se k izpitu sploh ni več prijavila, čeprav je res, da je v oktobru še en izpitni rok.
Kateri so razlogi za maloštevilen vpis? Različni. Medtem ko so v šolsKem letu 65/66 slušatelji lahko opravili v enem letu po dva razreda, so v minulem šolskem letu lahko tako študirali le še slušatelji 5. in 6. razreda, 7. in 8. razred pa je že trajal vsak zase celo šolsko leto in je potekal po novem učnem načrtu, ki se je po zahtevnosti že zelo približal redni šoli.
© Prejšnja leta so mnogi prosvetni delavci prigovarjali © »popustljivosti« osnovne šole za odrasle. Zdaj je za-© htevnost večja in prav zato je pritisk na to šolo mnogo ® manjši.
Drugi razlog majhnega vpisa: V delovnih organizacijah pravijo, da je osnovno šolanje stvar posameznika. Sicer nudijo slušateljem povečini delovne '.ugodnosti in tudi k šolnini prispevajo. V celoti plačajo šolnino Kmetijsko gospodarsko posestvo, Kemična tovarna MELAMIN, KOVINAR, INKOP, Lesno industrijsko podjetje pa prispeva k šolnini polovico. Večja podjetja delavce seznanjajo z razpisi Delavske univerze, z možnostmi za študij, toda končno odločitev vendarle vedno prepuščajo zgolj samoiniciativi posameznikov.
© Dejstvo je, da popolno osnovno šolo zahtevajo danes v @ kočevski občini le od novih delavcev in to v glavnem ie © tiste delovne organizacije, ki izobražujejo za poklic. Tretji razlog skromnega vpisa: Končana ali nedokončana osnovna šola denarno nikogar ne stimulira. Pogosto se sliši v delovnih organizacijah mnenje, da tistemu, ki je plačan na akord, ta šola res ni potrebna. Četrti razlog: Povsod res ni možno dela prilagoditi času šolanja.
© Lani so zato TEKSTILANI in PLETILSTVU predlagali, © da bi zanje organizirali poseben oddelek, če je potrebno ® tudi dopoldne, saj imajo dovolj redno nastavljenih pre-® davateljev. Podobno so predlagali podjetjem kovinske ® stroke. Podjetja so se načelno strinjala, ie da potem ni © bilo dovolj prijavljenih slušateljev.
In zakaj tolikšen osip med letom? Prvi razlog: Mnogi odstopijo med letom zaradi premajhnega predznanja ali pa zaradi tega, ker pouku v slovenskem jeziku ne morejo slediti, ker so druge narodnosti.
@ Letos nameravajo zato organizirati poseben pripravljal-
#	ni razred za vse tiste, ki nimajo uspešno dokončanih
#	prvih štirih razredov osnovne šole oziroma za tiste, ki ® bi ob začetnem preizkusnem testu pokazali nezadostno @ predznanje. V treh mesecih naj bi jih naučili vsaj tega, © kako se je treba ačiti.
Drugi razlog osifa: Podjetja ali starši, ki plačujejo šolnino, smatrajo, da je s tem že vsa 'njihova skrb za šolanje slušateljev opravljena. Verjetno bi bilo bolje, če bi podjetja plačevala šolnino glede na učni uspeh. Tretji razlog: Podobno kot v redni šoli pač tudi to šolanje ne dopušča »špricanja«. Zato uspešno konča to šolanje žal zelo majhen odstotek mladine v starosti 15, 16 let. Uspejo le tisti njihovi vrstniki, ki jim je v redni šoli delal nepremagljive težave ponavadi le en predmet. Zelo zanimivo pa je. da je veliko resnost pri šolanju pokazalo šest gospodinj, ki so se odločile za dopolnitev svojega osnovnega šolanja zato, da bi lahko pomagale pri učenju svojim otrokom. Vse so opravile šolanje z dobrim ali prav dobrim uspehom.
® Letošnje šolsko leto bodo začeli v osnovni šoli pri De-® lavski univerzi Kočevje z dvema oddelkoma in približno © s 50 slušatelji.. S tistimi torej, ki bodo šolanje nadalje-® vali od lani in s tistimi, ki so se vpisali že ob spomladan-® skem razpisu. Po razpisu še v mesecu septembru, bodo ® morda oktobra odprli še kak oddelek. Pripravljalni tro-® mesečni tečaj pa bodo organizirali v januarju ali fe-® bruarju prihodnjega leta, saj je med kandidati zanj pre-® cej zidarjev.
Celoten obseg in uspeh šolanja v kočevski osemletki za odrasle pa bo seveda v marsičem odvisen od tega, kako bo to jesen »izpadla«- širša družbena akcija za dopolnilno osnovno šolanje zaposlenih.
SONJA GAŠPERŠIČ
PRIHODNJIČ: Kaj je pokazala anketa v 19 kočevskih delovnih organizacijah, na katero je odgovarjal vsak 15. zaposleni brez popolne osnovne šole?
Is naše družbe
• TOLMIN:
Izigrani kolektiv
REZULTATI GOSPODARJENJA
Po več kot dvomesečnem odmoru sta se oba zbora tolminske občinske skupščine spet sestala in obravnavala rezultate gospodarjenja v letošnjem prvem polletju. Iz podatkov periodičnih obračunov je razvidno, da so v šestih mesecih gospodarske organizacije ustvarile za 9,8 % več celotnega dohodka kot v istem obdobju lanskega leta, vendar pa je porast celotnega dohodka nižji, kot je bil indeks za leto 1966 nasproti letu 1965. Na manjši dohodek je vplivala predvsem manjša proizvodnja, ki znaša v podjetju »Krn« Klavže (pod prisilno upravo) 77,9 %, v gozdarstvu 91,6 % in v gradbeništvu 96,7 %, v primerjavi z lanskim prvim polletjem. Dobre rezultate pa je doseglo podjetje »Avtoelektro« (163,1 %), komunala 148,3 %, promet 119 %, trgovina 118 % in čevljarsko podjetje »Jelen« 126,4 %.	jš.
•	NOVA GORICA:
POGOVOR O ZAPOSLOVANJU
Minuli teden sta se mudila v Novi Gorici č4an CO sindikata delavcev prometa in zvez Jugoslavije tovariš Pavnič in predsednik RO tega sindikata Janko Kušar. S predstavniki »Avto-prometa« Nova Gorica sta se pogovarjala o zaposlovanju in o odpuščanju delavcev. Pogovor sovpada s pripravami na plenum Centralnega odbora tega sindikata.	T. B.
•	MARIBOR:
DELOVNA DISCIPLINA UPADA
V	Tovarni dušika Ruše opažajo upadanje delovne discipline. Posamezni obrati različno obravnavajo disciplinske prekrške, medtem ko v upravi ne preganjajo kršenja delovne discipline. Problem bodo v kratkem obravnavali samoupravni organi v podjetju.
•	AJDOVŠČINA:
SKRB ZA UPOKOJENCE
Občinski odbor Dr.uštva upokojencev Ajdovščina stalno skrbi za razvedrilo svojih članov. Prejšnjo nedeljo so že četrtič letos organizirali izlet, tokrat v Škocjanske jame, potem pa so se »potegnili« še do Reke. Naslednjo nedeljo nameravajo na »Kravji bal« v Bohinj.	II. F.
•	GORNJA RADGONA:
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA SVETA
V	prihodnjih dneh namerava ObSS Gornja Radgona sklicati
občni zbor. Pogovorili se bodo o gospodarski situaciji v delovnih organizacijah radgonske občine, o nadaljnjem razvoju samoupravljanja in o delu sindikalnih podružnic.	F. K.
(Nadaljevanje s 1. strani)
Gajšek, direktor Sane, Dominik Štefan, predsednik delavskega sveta, Ivanka Pukl, predsednica sindikalne podružnice, in Milan Brus, tajnik sindikalne podružnice.
Jaz pa sem si njihov razgovor zapisoval.
Govorili smo o odpustih.
V začetku septembra je 43 delavcev Sane dobilo odpoved, do konca leta pa nameravajo postaviti na cesto še 30 do 40 zaposlenih. Skupno torej kakih 80. To so pretežno nekvalificirani delavci, pravzaprav delavke. Razen treh delajo vsi v neposredni proizvodnji.
»Nismo imeli druge možnosti,« je pripovedoval direktor, drugi vodilni tovariši iz tovarne pa so mu pritrjevali. »Če ne bi odločili za modernizacijo, bi šli v likvidacijo. V naši stroki je 28 proizvajalcev. Mi se z njimi, spričo zastarelega načina naše proizvodnje, nikakor nismo mogli kosati na tržišču. Zato smo se združili s Podravko iz Koprivnice, ki nam je dala 55 milijonov dinarjev za modernizacijo, kasneje pa bomo dobili še sto in menda tudi več milijonov za proizvodnjo praškov. Še sami bomo nekaj prispevali — v prvem polletju letošnjega leta smo ustvarili okoli 45 milijonov dinarjev skladov; začeli bomo izdelovati le tiste proizvode, po katerih je večje povpraševanje (praške in vafel izdelke) in to proizvodnjo modernizirali. Zavoljo tega pa ne potrebujemo več toliko delavcev kot prej, čeprav bomo v prihodnjih letih proizvajali količinsko več izdelkov, kot smo jih do nedavnega.«
ODLOČITEV ODBORNIKOV OBČINSKE SKUPŠČINE LITIJA: V USNJARSKO-KRZNARSKI KOMBINAT ŠMARTNO — PRISILNO UPRAVO
NOTRANJA TRENJA
Nekajkrat smo v Delavski enotnosti že pisali o težavah, v katerih se je znašel kolektiv Usnjarsko krznarskega kombinata iz Šmartnega pri Litiji. Pisali smo tudi o tem, da se je kolektiv zavzel za vrsto ukrepov, ki bi izboljšali položaj delovne organizacije. Med drugim se je kolektiv zavzel za to, da prilagodijo stroške poslovanja obsegu proizvodnje, da izvedejo reorganizacijo podjetja, da izločijo nerentabilno proizvodnjo ter zagotovijo rentabilnost v poslovanju obratov in končno naj bi tudi zmanjšali vezavo obratnih sredstev.
Z letošnjim avgustom so začeli v Usnjarsko krznarskem kombinatu v Litiji uvajati novo organizacijo proizvodnje, ki so jo sprejeli s sanacijskim programom. Napredek v poslovanju so sicer, posebno v zadnjih mesecih, dosegli, vendar pa so uspehi še zmeraj premajhni, da bi lahko hitreje in učinkoviteje odpravljali težave, s katerimi se borijo. Zlasti manjka obratnih sredstev, saj ima kombinat še enkrat več dolgov, kot pa imajo sredstev pri dobaviteljih. Za normalnejše poslovanje bi rabili še 8 milijonov novih dinarjev obratnih sredstev. Nekaj sredstev so sicer dobili iz občinskega sklada skupnih rezerv gospodarskih organizacij, nekaj posojila za obratna sredstva pa so zaprosili republiški sklad. Vzroki težav so predvsem v tem, ker poslovanje v preteklosti ni bilo najbolj gospodarno, pa tudi sedaj še ni povsem zagotovljena rentabilnost. Čeprav bo tekoča rentabilnost, vsaj tako računajo, v kratkem zagotovljena, pa bodo zaradi starih obveznosti še precej časa v velikih težavah. Samo
ClB
BOVEC
KVALITETNO
POSTELJNO
PERILO
letos in v naslednjem letu bodo morali vrniti okrog 1,8 milijona N-dinarjev anuitet za najeta posojila. Še sedaj ne vedo, če bodo to težko breme zmogli. Potrebovali bi, tako vsaj nekateri pravijo, najmanj dve leti, da bi se kolektiv kombinata rešil iz največjih težav.
Osrednji, pravzaprav najbolj pereč problem Usnjarsko krznarskega kombinata v Šmartnem pri Litiji pa so močna dez-organiziranost, slaba kadrovska struktura, slabi odnosi in neizdelano nagrajevanje. Z novo organizacijo so sedaj začeli v proizvodnji, tako da druga področja še niso prišla na vrsto. V podjetju imajo le dva delavca z visoko strokovno izobrazbo in zato ni čudno, da je še vse preveč primitivizma in obrtniško mojstrske miselnosti. Slabi odnosi so predvsem na relaciji proizvodnja—komerciala. In če k temu dodamo še nepravilno nagrajevanje in odpor proti mladim strokovnjakom, potlej ni nič čudnega, da so se odborniki občinske skupščine Litija po ob-
širni razpravi na skupščini odločili za prisilno upravo v Usnjarsko krznarskem kombinatu Šmartno. Posebej so odborniki na seji poudarili, da so sicer vidna precejšnja prizadevanja kolektiva, da bi Izboljšali poslovanje, da pa neurejeni notranji odnosi predvsem pa želja, da se čimprej opravi sanacija in da se zagotovijo normalnejši pogoji za poslovanje, terjajo uvedbo prisilne uprave. Odbornikom občinske skupščine Litija namreč ni vseeno, kako bo s kolektivom, ki predstavlja tretjino vseh zaposlenih v občini. Kako bo s kolektivom, pa tudi ni vseeno samoupravnim organom Usnjarsko krznarskega kombinata, zato so se na svoji seji strinjali z odločitvijo občinske skupščine. Prisilna uprava naj predvsem zagotovi izvajanje sprejetega sanacijskega programa in uredi medsebojne odnose v kolektivu, menijo tako občinski odborniki kot delovni kolektiv Usnjarsko krznarskega kombinata Šmartno pri Litiji.
MARJAN LIPOVŠEK
Vam nudi moden asortiment konfekcije, galanterije in metražnega blaga
modna hiša
LJUBLJANA -MARIBOR
PRODAJNI SERVIS
Ze 25. maja letos so imeli referendum, na katerem naj bi se vsi zaposleni odločili za integracijo s Podravko ali proti njej. Od 238 zaposlenih jih je glasovalo 211. Samo 5 jih je bilo proti integraciji.
Ob teh podatkih človek nehote pomisli, da proizvajalci v Sani niso vedeli, kaj jih čaka.
»Ob referendumu smo res povedali, da bomo lahko vsi ostali v tovarni, če bomo izkoriščali vse naše proizvodne zmogljivosti in če bo tržišče ugodno sprejelo naše nove proizvode.«
Izkazalo pa se je, da teh obljub ne bodo mogli uresničiti.
»Integracija s Podravko je koristna, ker nam omogoča sodobno proizvodnjo in skupni nastop na tržišču. Toda odpustiti moramo višek delovne sile. Ne gre drugače.«
Res pa je tudi, da so še do nedavnega sprejemali nove delavce.
»To so stari grehi, ki so posledica zastarelega načina proizvodnje. Sicer pa smo o modernizaciji govorili že prej in smo se zavestno odločili zanjo. Hudo je le, ko moraš delavcu reči, da ga ne potrebuješ več. Pri odpuščanju smo namreč upoštevali socialne razmere zaposlenih. Izdelali smo kriterije in sklenili, da ne bomo odpuščali socialno šibkih in še zlasti ne mladih delavk, ker bi jih tako izpostavili cesti. Zato smo morali odpuščati tudi dobre delavce. Spisek za odpust je sestavila sedemnajst-članska komisija, ki je pretehtala vsak primer posebej. V njej so sodelovali tudi predstavniki družbenih organizacij. Zato lahko rečem, da med odpuščenimi v prvi skupini ni izrazitih socialnih problemov,« je dejal direktor, drugi vodilni tovariši iz tovarne pa so mu pritrjevali.
Potem smo šli na sestanek z nekaterimi odpuščenami delavkami in kaj smo tam slišali, sem že zapisal. Delavke so ihte pripovedovale o svojih težavah, ki prav gotovo niso majhne, in hkrati zatrjevale, da jih je vodstvo podjetja izigralo pri referendumu. Rekli so jim, da odpustov ne bo, potem so začeli nekaj šušljati, da se kaj takega lahko zgodi in nekega jutra so prišle v tovarno ter dobile odločbe o odpustu.
»Zakaj se z nami niso pogovorili? Ali je to sploh kakšno delavsko samoupravljanje?«
Po sestanku je direktor povedal:
»Nismo se mogli pogovarjati. Če bi delavci odločali o odpustih, bi se skregali in prišlo bi do fizičnega obračunavanja. Zato smo se odločili za postopek, ki je bil po našem mnenju edino pravilen.«
Niso ukinjali delovnih mest. Rekli so: toliko nas je preveč, napisali odločbe o odpustih, preostale pa bodo na novo razporedili na delovna mesta. Tako nameravajo storiti tudi pri drugi skupini odpuščenih.
»In kaj bo zdaj z odpuščenimi delavkami?«
»Trudili smo se, kar je bilo v naši moči, da bi jih zaposlili drugod, toda nobeno podjetje ne sprejema. V Mariboru je na Zavodu za zaposlovanje prijavljeno več kot 3000 nezaposlenih, menda pa jih prav toliko ni prijavljenih. Nobene možnosti ni, da bi naše delavke zaposlili v drugih podjetjih.«
Tako smo se vrtili v začaranem krogu in direktor je spet in spet zatrjeval:
»Moramo modernizirati proizvodnjo, drugače bomo propadli. Naše podjetje je težak bolnik, ki nujno potrebuje zdravljenja. Se pred združitvijo s Podravko smo se dogovarjali s Kolinsko v Ljubljani o integraciji. pa so nam postavili takšne pogoje, da nanje nismo mogli pristati. V okviru Podravke pa bomo kot samostojen obrat hitro napredovali in upam, da bomo lahko nekoč na novo sprejemali zdaj odpuščene,«
In pri tem je ostalo.
Ob vrnitvi v Ljubljano sem povprašal v Kolinski, kako so se združevali s Sano in zakaj do združitve ni prišlo. Pokazali so mi elaborat, v katerem so analizirali poslovanje obeh podjetij in ekonomsko utemeljili integracijo, ki so ga poslali delavskemu svetu Sane v Hočah s prošnjo, naj ga prouči in odgovori. Toda na odgovor so čakali zaman.
Zame je bil najbolj zanimiv tisti del elaborata, v katerem je rečeno, da bi ob združitvi Kolinske in Sane odpustili iz režije v Sani 18 zaposlenih (v prodaji 4, v nabavi 2, v skladišču 2, v računovodstvu 7, v laboratoriju 1 in v splošnem sektorju 2). V daljšem razdobju pa bi se morebiti izkazalo, da bi lahko odpustili tudi iz proizvodnje 14 zaposlenih.
O tem elaboratu pa nam v Sani nihče ni govoril in delavci zanj ne vedo. Ni težko ugotoviti, zakaj so jim ga zamolčali, kajti ob združitvi s Kolinsko bi bilo za neposredne proizvajalce dela dovolj, 18 zaposlenih v režiji (od skupno 42) pa bi si moralo poiskati novo zaposlitev.
Ko sem - to zvedel, sem se spomnil tistih odpuščenih delavk, ki so nam jokaje pripovedovale, da jih je vodstvo podjetja izigralo.
In temu pravijo delavsko samoupravljanje.
JANEZ VOLJČ
KAKO SO MARIBORSKI GOZDARJI NAŠLI IZHOD ZA LJUDI, KI BI JIH SICER ZARADI POMANJKANJA DELA MORALI ODPUSTITI
Pogodbe v tujini
V gozdove Pohorja so še do nedavnega prihajali »hol-carji« tudi iz drugih republik, da so v letnih mesecih z ročnimi žagami in sekirami podirali orjaška drevesa, pozimi pa spravljali les po drčah v dolino. Kjer pa to ni bilo mogoče, so priskočili na pomoč pohorski kmetje s svojimi konji, ki so spravili les do voznih poti in naprej v dolino. Iz teh krajev tudi izvirajo splavi, ki so les plavili po Dravi, kar vse so danes spremenili v turistično zanimivost, znano pod imenom »rancarija«, ki bo že prihodnje leto združila kar tri države, skozi katere teče Drava, in sicer Avstrijo, Jugoslavijo in Madžarsko kot ponovni dokaz prijateljstva med sosednjimi deželami.
Ročne žage in sekire so danes zamenjale motorne žage. Zato postaja delo v gozdovih vse lažje, učinki pa vse večji. Vse to pa seveda povzroča, da se že tudi v gozdarstvu pojavlja višek delovne sile, še posebno, ker so bile v poreformnem obdobju ukinjene mnoge že načrtovane investicije, kjer bi se lahko zaposlili odvišni delavci. Kljub temu pa vodstvo in samoupravni organi Gozdnega gospodarstva niso niti pomislili, da bi del svojih delavcev postavili na cesto. Ker pa na njihovem delovnem področju, čeprav se razteza vse od Pohorja preko dela Slovenskih goric do Haloz, ni bilo dela in možnosti za zaposlitev teh ljudi, so samoupravni organi pogledali preko meje ožje domovine, kjer so našli delo.
Z avstrijskimi delodajalci In oblastnimi organi so sklenili
ustrezno pogodbo ter sedaj že nekaj mesecev dela skupina 76 delavcev, ki jih vodi inž. Franc Cafnik, v gozdovih v Gusswerku v osrednji Avstriji. Tam bodo po pogodbi izdelali nekaj nad 20 tisoč kubičnih metrov lesa, ki ga je porušil vetrolom, nakar bodo zemljišče tudi biološko obnovili.
Nedavno tega pa je Gozdno gospodarstvo sprejelo tudi naknadno ponudbo avstrijskih delodajalcev, da pošljejo novih 25 delavcev, ki bodo delali na žagah v Gussvverku in Neubergu. S tem je rešen še en problem več pri skrbi za zaposlitev odvisnih delavcev. Omeniti pa velja, da si podjetje s tem ustvarja tudi potrebne devize za nakup razne mehanizacije za delo v gozdovih.
FRANJO HOVNIK
|XD
LJUBLJANA
Dobitki 76 nagrad
Na javnem žrebanju dne 18. septembra 1967 v Črnomlju so prejeli nagrade lastniki naslednjih hranilnih knjižic * vezanimi vlogami:
Poslovna enota Nagrada
OSREDNJA POSLOVNA ENOTA ŠUBIČEVA 2 pralni stroj Castor
transistor
številka
hranilne
knjižice
3.550
35.970
4.752
7.359
27.177
28.025
35.937
36.031
garnitura kuhinjske posode
peč na olje Gibo
električni mešalnik motorna žaga Alpina prenosni televizor
MESTNA HRANILNICA LJUBLJANSKA motorna žaga Alpina peč na'olje Gibo
28.281
29.632
32.859
30.163
30.172
34.543
35.292
4.472
6,109
10.855
400.701
garnitura kuhinjske posode
prenosni televizor sušilnik za lase
pralni stroj Castor transistor
električni mešalnik
avtomobil Zastava 750 avtomobil Zastava 1300 BEŽIGRAD transistor
10.312
225.853
231.676
11.016
400.800
11.330
231.371
276.110
288.023
13.131
13.023
13.409
250.896
400.288
400.394
251.11«
254.385
278.286
870.026
pralni stroj Castor MOSTE transistor
STARA LJUBLJANA transistor avtomobil Zastava 750 SISKA
sušilnik za lase transistor
električni mešalnik
peč na olje Gibo VIC
električni mešalnik ČRNOMELJ peč na olje GUBO električni mešalnik DOMŽALE garnitura kuhinjske posode
električni mešalnik GROSUPLJE električni mešalnik HRASTNIK garnitura kuhinjske posode KAMNIK
garnitura kuhinjske posode
prenosni televizor
KOČEVJE
transistor
peč na olje Gibo 204 električni mešalnik garnitura kuhinjske posode LITIJA
garnitura kuhinjske posode LOGATEC peč na olje Gibo garnitura kuhinjske posode MEDVODE sušilnik za lase RAKEK transistor sušilnik za lase RIBNICA peč na olje Gibo sušilnik za lase TRBOVLJE sušilnik za lase VRHNIKA pohištvo po izbiri v vrednosti 2.500 N-din sušilnik za lase ZAGORJE transistor
717 8.014 pošta
Vabimo vlagatelje, vključijo tudi v novo
3.21*
2.243
3.298
26*
461
2.691
2.376
2.871
3.661
2-134
3.346
'380
1.11«
3.01«
1.082
4.89«
5.43*
-S
5.01*
1.59»
271
1.11»
4.41*
2.1»}
3.1»4
582
3.992
545/H
1.24«
3-92«
2.0*1
S®
da . nag^-
no žrebanje, ki bo janj? 1968. Razpis novega
..-ari* velik«?!
nagradnega žrebanja Br,c‘ n® banke in hranilnice UubUMj je objavljen tudi v tej štev »Delavske enotnosti«.
Iz naše družbe
/vvwwwwwwvwww Pogovori • upravljavci ^ Pogovori a upravlJavdvvwwNAAAAA/wvwywyAAAA/vwvsA/wNAAA^/ww\A^/vvw
^ry^A/VW^A^^^/WVWV^A/^/^/^A/^A^/

Zavarovanci v zasavskih revirjih se vedno bolj pritožujejo zavoljo nezdravih razmer v zdravstveni In Posebej v zobozdravstveni službi. Ljudje p avljo, da še nikoli po vojni niso bili priča tako nemogočim pojavom v tej družbeni službi, kot zadnje leto.
Najbolj nerazumljivo se ljudem zdi to, da zavestno mižimo pred pojavi, o ka-s torih že vrabci na strehi S čivkajo vsakdanje viže. Za-j Vrovanci imajo v mislih ! znano pravilo, da v zobni S ambulanti ne prideš na vr-5 sto pol leta, če pa si pri-i Pravljen seči v žep, še isto j Popoldne, kajpak ne v j družbenih, ampak zasebnih i ambulantnih prostorih.
Na pol legalne zobne j ambulante zasebnikov v
5	Zasavju niso nobena skriv-» nost. Bojda nekateri zobo-! zdravniki opravljajo zasebno prakso ob tihem blagoslovu vodstev obč. skupščin, Razlika je le ta, da če tisti zidar, ki po redni zaposlitvi v podjetju pozida hišico sosedu, vestno poravna davek na občini, zasebni zobozdravniki pa, ker opravljajo bolj človekoljubno/ 5 bolj družbeno (razumi za- S sebno) koristno delo za »manjši« denar, ne čutijo teh državljanskih nagnjenj.
Nekateri zavarovanci so se obrnili na občinske svete zavarovancev v revirjih. Vodstvom teh družbenih organov so predlagali, naj rečejo besedo, dve, o teh : In drugih vprašanjih, pa ■ so jim odvrnili, da še ni čas ; za odgovor, da pa je blizu ■ čas, ko bodo »smeli govori- ■ ti« tudi o teh problemih. • Toda zavarovanci se ne da- • jo ugnati. Pač vedo, da j imajo pravico vsaj spraše- 5 vati, če že ne enakopravno S sodelovati pri oblikovanju i politike V socialnem zava- j rovanju ali zdravstvene : službe.	:
Pa vendar: ljudje se če- 5 Galjc bolj ogrevajo za to, baj bi rekli bobu bob... Če res niso uspeli sveti zavarovancev pred meseci, ko so na skupščini socialnega zavarovanja v Ljubljani njihovi predstavniki dokazovali, da sedanji režim razdeljevanja sredstev za Zobozdravstvo naravnost Protežira mestna področja, Provinco pa zapostavlja, naj bi vsaj načelno uredili *obozdravstveno ali morda zdravstveno službo nasploh.
Ce namreč priznavamo zavarovancem pravico, da morajo tu in tam le stopiti v zobozdravstvene ambulante popravljat si zobe, j*m to dejansko omogočimo. Omogočimo s tem, da jim Povemo, koliko stroškov bo nosilo socialno zavarovanje, koliko sami. Če to ne gre, „ ln če dejansko vse kaže, da ! j SI»o nekoliko preuranjeno | °flpravili zasebno zdrav-* stveno prakso, potem se je | treba temu primerno otilo-j niti. Toda odločiti tako, da
6	n°tho jasno razlikovali med
družbeno zdravstveno in Zasebno zdravstveno prak-s°- To, kar se dogaja zdaj, Pl ničemur podobno. Da namreč zobozdravstveni delavci delajo dopoldan v • ambulantah le v okviru I sredstev, ki so jim na voljo i m obenem priznavajo, da ! *adnje mesece v letu ne i b°do imeli nobenega dela, 5 Popoldan pa s polno paro j nadoknadijo zamujeno v « Popoldanskem času. seveda 1 Za svoj žep. M. VIDIC
Tovarnarji izpod kozolca
V gasilski dom so znesli izdelovati tudi furnirano pohi-vsak svoje mizarsko orodje in štvo.«
nad vrata nabili napis »Mizar- Glas o brežiški tovarni pohi-ska zadruga«. Bilo jih je pet štva se je naglo razširil. Iz-ali šest in izdelovali so prve nenada so dobili nekega dne, kose pohištva za Brežičane. približno pred 12 leti, ponud-Kaže, da so že v tistih časih bo iz tujine.
Že davno prej bi se navezali na domači trg, vendar smo bili prisiljeni izvažati, zaradi deviznih sredstev. Poznejše rekonstrukcije so nas veljale
izboljšati kvaliteto in žati svetovne cene«
»Kako?«
»Nekaj strojne opreme smo že nakupili, nekaj je pričakujemo. S tem bi zamašili ozka grla v proizvodnji in dosegli večji proizvodni učinek z manjšimi stroški. Zhloge smo
živeli le od plačane realizacije, kajti zgodilo se je, da po več mesecev niso dobili plače .. .
Alojz Ferenčak, kvalificiran mizar in sedanji predsednik delavskega sveta tovarne pohištva v Brežicah, ki se je razvila prav iz te mizarske zadruge, tedaj ni mizarl v gasilskem domu. Dobro se spominja svojega prihoda v kolektiv:
»Bilo je 8. septembra 1947. leta ob osmi uri in petnajst minut. V novem obratu, ki smo ga zgradili iz starega kozolca, smo pognali prve stroje. Petnajst minut so tekli. In tu je pravzaprav začetek naše tovarne. Delali smo stavbno pohištvo in opravljali usluge. Kakšno leto zatem smo začeli
»Domači strokovnjaki so si presneto belili glave, ko so pripravljali prve pisalne mize za Ameriko,« se spominja tovariš Ferenčak trnove poti na tuji trg. »Vendar, uspeli smo in potlej so minevala leta, ko smo izključno lepili nalepke na pošiljke za Ameriko, Švico, Francijo, Libanon in Sirijo.«
Približno ob reformi pa se je v prodajni politiki brežiške tovarne zgodilo nekaj nenavadnega. Tedaj, ko so začeli vsi drugi govoriti o mednarodnem tržišču, so se Breziča-ni ozirali po domačem.
»Nismo dosegli svetovnih cen, poleg tega smo občutili stagnacijo na svetovnem trgu.
precejšnje milijone, potrebno »izčistili«, nekurantnih proiz-jih je bilo odplačati v devizah, vodov nimamo. Skratka, vsak Navzlic skromnim izkušnjam strošek smo dali na rešeto. Na na dorrtačem trgu in neraz- sejah delavskega sveta smo šli iskanemu tržišču, smo začeli celo tako daleč, da smo anali-uspešno prodajati tudi doma. zirali posamezne delovne na-Danes izvažamo sicer še ved- loge in ugotavljali, kaj nam no dobrih 60°/« naših izdel- prinaša večji in kaj manjši kov, kar pomeni, da se ne od- dohodek. Hkrati s temi ukrepi
vzdr- znati je sicer treba, da smo že dosegli napredek na tem področju. Vidim ga v tem, da vabimo na seje delavskega sveta s priloženim gradivom, tako da se lahko vsak član pripravi na sejo. To pa ni dovolj. Ni dovolj, če samo potrjujemo, kar pripravijo strokovne službe. Dober delavski svet si predstavljam drugače. Če je to samoupravni organ, ki ima funkcijo dobrega gospodarja, potlej mora dajati tudi iniciative za dobro gospodarjenje. Izpolnjevanje takšne funkcije pa seveda terja od vsakega člana delavskega sveta in od
rekamo izvozu in se mu tudi pa smo izboljševali delovne vsakega proizvajalca drugačen ne mislimo odreči, čeprav nam razmere, poskrbeli za higiensko odnos do svo.iega podjetia. i
navrže domači trg večji doho- tehnično urejenost in za pre-
dek. Poletje smo zaključili s pozitivno bilanco, vendar nam primanjkuje sredstev.«
»Naj to pomeni, da rešujete svojo bilanco z domačim trgom ?«
»Delno že. Vendar ne bo dolgo, ko bo tudi tega »prelivanja« konec. Naš cilj je poceniti proizvodne stroške, še
hrano delavcev. Prizadevamo si okrepiti tudi kadrovsko zasedbo. Čimprej moramo organizira1' dobro analitsko službo.«
»So to prizadevanja samoupravnih organov?«
»So. Vendar naši samoupravni organi še vedno ne opravljajo funkcije, kot bi jo po mojem mnenju morali. Pri-

dovolj, da delaš in si socialno zavarovan, dobivaš dohodek kot nekaj samo po sebi umevnega, pri tem pa pozabljaš, da si to ,samo po sebi umevno’ krojiš dobesedno sam. Za večji dohodek in vse, kar spremlja njegovo gibanje, smo odgovorni vsi, čeprav je treba vedeti, kdo bolj in kdo manj«
•	I. V.
WS \AAA/WWNAAAWAAAA/VWWVVWN(
ZA BOLEZEN SO ZDRAVITA. VENDAR .
Neodložljive obveznosti
DE išče vzroke za povečanje stroškov za zdravila
Večletni primanjkljaji v skladih zdravstvenega varstva spominjajo na hudo bolezen, ki ji še nismo našli učinkovitega leka. Več let zapored obračamo številke, ki jih izkazujejo komunalni zavodi za socialno zavarovanje, ki nimajo dinarskega pokritja. Ob vsakem finančnem poročilu kažemo na najbolj razsipne potrošnike skladov zdravstvenega varstva. In kdove, ali je naključje ali neizogibno dejstvo — vselej so prekomerni izdatki za zdravila med glavnimi vzroki za primanjkljaje.

Nihče ne zanika resnice, niti gospodarji skladov, ki, razumljivo, spremljajo vso medicinsko dejavnost v številkah, da si zdravljenja bolezni brez zdravil ne moremo zamišljati. Upirajo pa se preveliki potrošnji zdra* vil in njihovim cenam. To spoznanje je rodilo v minulem obdobju dva glavna ukrepa, ki bi naj zagotovila bolj racionalno trošenje sredstev za zdravila: participacija zavarovancev pri stroških za nekatera zdravila in temu ustrezna negativna, oziroma njena -naslednica — pozitivna lista zdravil. Danes je videti, da sta oba ukrepa povzročila, mimo nekaterih drugih posledic, predvsem zmedo v predpisovanju zdravil in nista »ozdravila« denarnih primanj-kjajev. Poudariti je sicer treba, da so take ocene »na oko« o izdatkih za zdravila pomanjkljive, kajti letos je na voljo skoraj 20 odstotkov manj Sredstev za zdravila kot minulo leto in se gibljejo letošnji stroški za zdravila, čeprav je bilo predpisanih znatno manj receptov, v mejah lanskoletnih izdatkov. S tem argumentom so se v glavnem tudi branili proizvajalci zdravil, veledrogeristi in lekarne, ki imajo posredni in neposredni vpliv na ceno zdravil in zaradi česar smo jim odstopili v naši akciji največ prostora. Ponesrečen izbor zdravil na pozitivni listi pa je zdravnikom »zvezal roke«, da bi lahko pri predpisovanju receptov izbirali cenejša, a tudi učinkovita zdravila, kajti na pozitivni listi se je znašel nepopoln izbor najdražjih zdravil, ki jih pokrivajo skladi zdravstvenega varstva. Tega argumenta so se pa poslužili zdravniki, ko so naštevali vzroke za povečanje stroškov za zdravila.
Ko smo iskali v nekaj zad-
njih številkah našega lista vzroke za večje izdatke za zdravila in jih želeli tudi najti, smo načrtno vključili v naša prizadevanja vse, ki imajo takšno ali drugačno zvezo z zdravili. Ne zato, da bi se le-ti branili, ali zvračali krivdo za večje stroške drug na drugega, ampak, da bi posredovali svoje izkušnje za skupni zbir odprtih vprašanj,
90 let odlične kvalitete
na katera je treba čimprej odgovoriti in jih tudi ustrezno rešiti. In z zadovoljstvom ugotavljamo, da nam je to v veliki meri tudi uspelo. Ne bi ponavljali vseh pozitivnih pobud, ki so jih prispevali zdravniki, farmacevtska analitska služba pri komunalnem zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani, proizvajalci, veledrogeristi in lekarnarji. Značilno za vse naštete dejavnike je prizadevanje, da se tako strokovni kot finančni problemi, ki spremljajo potrošnjo zdravil, čimprej rešijo. Pritrditi pa jim moramo, da jih vsak zase ne morejo reševati in jih »razumeti«, da nekateri vprašanj niti ne želijo reševati.
Prav zaradi tega smo se za zaključni komentar na dosedanje razprave o vzrokih za porast stroškov za zdravila obrnili na Medobčinski zdravstveni center komunalne skupnosti Ljubljana. Ta strokovni medi-
!|®IWllllllll||l|||||||||||l!ll|||||||||||lllll|||jlllflj|||[|!|fl||||*
cinski organ, v novi obliki, kakršno smo doslej pogrešali, smo v zakonu določili za desno roko, ki naj pomaga strokovno reševati in dopolnjevati gospodarjenje samouprave zavarovancev in njihove službe. Za tako funkcijo ima po novem zakonu medobčinski zdravstveni center vse pristojnosti in možnosti. Žal, smo se pa v želji, da bi našo akcijo zaključili s strokovnim komentarjem medobčinskega zdravstvenega centra, prenaglili. Medobčinski zdravstveni center ljubljanske regije je mlad strokovni organ, ki v -teh dneh šele prevzema vse naloge, ki mu jih nalaga zakon. Razumljivo je torej, da še ni uspel proučiti našega problema. Po prvi zasnovi njihovega delovnega programa, ki vsebuje poleg reševanja organizacijskih in vsebinskih vprašanj medicinske in lekarniške službe tudi strokovno proučevanje Izdatkov za zdravstveno varstvo, pa lahko sodimo, da je svoje delo tako zastavil, kot si ga lahko zamišljamo v regionalnem medicinskem vrhu.
Navzlic temu pa kaže vendar opozoriti, da bo moral zdravstveni center odgovoriti na številna vprašanja čimprej, vsekakor pa prej, preden bomo začeli snovati finančne načrte skladov zdravstvenega varstva za prihodnje poslovno leto. Ne moremo in ne smemo dovoliti, da bi prihodnje leto vnovič ugotavljali primanjkljaje, ki jih spremljajo premalo proučeni in neučinkoviti ukrepi in se v opravičilo opirali na napake, ki smo jih ugotovili, a ne rešili, tipajmo torej, da bomo lahko do konca tega leta ob pomoči Medobčinskega zdravstvenega centra zaključili našo akcijo in v njej odgovorili vsaj na najbolj bistvena vprašanja, ki smo jih z njo zastavili.
I. VRHOVČAK
lIlffllllMllIlllllllllllllllllllllllllllIlllllllillllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll1
nama
UUBUANA
ZANIMIVA NOVOST - IZREDNA UGODNOST VELEBLAGOVNICA H (UTICI LJUBLJANA $ poslovalnicami:
•	TRGOVSKA HIŠA, Tomšičeva ulica 2
•	BLAGOVNICA S STANOVANJSKO OPREMO, VVolfova Ulica 1 0 KONFEKCIJA ELITA, Čopova ulica 7
ODOBRAVAMO POTROŠNIŠKA POSOJILA
odslej za vse vrste blaga (razen prehrambenih artiklov in tobaka) tudi brez porokov in po drugih zelo ugodnih pogojih.
................................I.........................i......................................................
KB
NOVO VELIKO NAGRADNO ŽREBANJE
Vlagatelji vezanih, stanovanjskih in kmetijskih hranilnih vlog, ki ste ie ali boste do 31. decembra 1967 vložili najmanj 2000 N-din na odpovedni rok nad 1 leto, ste vključeni v veliko nagradno žrebanje
1 osebni avto Renault R-16 1 traktor ZETOR R 2011
1	osebni avto FIAT 850 3 motorni čolni LIBIS
2	šotora PULA
2 motorni žagi STIHL CONTRA 5 magnetofonov SONET 10 športnih oprem po izbiri po 500 N-din kino kamer OUARZ loncev ECONOM jedilnih servisov garnitur kuhinjskega orodja hranilnih knjižic po 200 N-din
10
10
10
12
10
0 S posojilom od 80—500 % na privarčevano vsoto do stanovanja
0 Vezane hranilne vloge vam prinašajo višje obresti in vsake 4 mesece nagradno žrebanje
0 Za napredek kmetijstva vam dajemo na privarčevano vsoto od 50—200 % posojila
0 Odpiramo zasebne devizne tekoče račune in jih obrestujemo po 4—6 %
0 Zvišali smo obresti za hranilne vloge, vloge na vpogled obrestujemo po 6,25 %, vezane vloge nad eno leto po 7 %, vezane vloge nad 2 leti po 8 %
PODROBNEJŠE INFORMACIJE LAHKO DOBITE PRI VSEH POSLOVNIH ENOTAH KREDITNE BANKE IN HRANILNICE LJUBLJANA:
V LJUBLJANI: Osrednja poslovna enota, Šubičeva 2 — Mestna hranilnica Ljubljanska. Čopova 3 — Bežigrad. Titova 55 — Moste. Proletarska I — Stara Ljubljana. Mestni trg 16 — Siska, Celovška 99 — Vič. Tržaška 36.
IZVEN LJUBLJANE: Črnomelj. Domžale. Grosuplje, Hrastnik, Kamnik, Kočevje. Litija. Logatec. Medvode, Rakek. Ribnica. Trbovlje. Vrhnika. Zagorje.
Vezane hranilne vloge sprejemajo tudi vse pošte v Sloveniji.
KRfBITNA BANKA IN BRANIMA UUBUANA
KB
LJUBLJANA
^Miiiiiiiiiiiiiiii.............................................................................."""'""i...............................iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiillilliiiiiiillllillllliillliiil	HiiBniHtiiiiiiiiiiiilliii[iitiiti8litiiliiiifflM)iHiiiiitiHnniiiniininiiiiiuiuiHiiuiiiiiniiiiimiiiiKinuiiiiniiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiHiiiiHnniHniiiniiniiHnDHiiii
DELAVSKA ENOTNOST - Št. 38 - 30. septembra 1967
e
C
eprav je res, da delo, trošenje delovne sile poteka v času, da se tako rekoč ponuja kot najbolj preprosto in logično — nagrajevanje po času, ima to pravilo tudi nekaj šibkih točk. Zaradi preprostosti in razumljivosti bi bilo res najbolj smotrno, če bi uveljavili nagrajevanje po času. Enačba za izračun je zelo preprosta in lahko razumljiva.
Tarifna postavka X čas
Ce bi se dogovorili, da ima delavec 3000 dinarjev osebnega dohodka za osem ur dela, potem bi bil njegov mesečni osebni dohodek, če bi delal vse dni:
3000 dinarjev X 26 dni 78.000 dinarjev
Tudi če bi bila tarifna postavka, ki se približuje povprečnim osebnim dohodkom v Sloveniji tudi manj zaokrožena, bi vseeno delavci in mezdni oddelek v podjetju zlahka obračunavali osebni dohodek. Kje pa so potem razlogi, da iz preprostih sistemov težimo k bolj zapletenim in težje izračunljivim? Razlogi so v tem, da po splošnem spoznanju s častnimi izjemami, bodisi da gre za ljudi, ki so po naravi marljivi, ali ljudi, ki imajo zelo radi svoj poklic in v samem delu uživajo in hočejo napraviti celo več, kot je povprečje na tem področju, večina ljudi le odteguje zavestno ali podzavestno svojo delovno silo maksimalnemu trošenju. To trošenje, če je intenzivno, povzroča tudi fiziološka neugodja, utrujenost. Skratka, opravka imamo z vrsto zavor, ki jih je treba sprostiti in pognati delo v hitrejši, bolj smotrno organiziran tek, da bo dosežena večja, cenejša proizvodnja, s tem večja suma potrošnih dobrin, kar pomeni višjo življenjsko raven.
Seveda pa je eno, takšno spoznanje zelo posplošeno zapisati, in drugo, to v praksi uresničiti. Ravno zato, ker so v praksi težave, predsodki, premajhni napori in tudi skromno znanje smo marsikje zakoličili take sisteme nagrajevanja, ki po-
Nagrajevanje po času
magajo ohranjati zaostalo miselnost, zaostale proizvodne in s tem nujno tudi zaostale družbene odnose. Kajti povsem nujno je, da v zaostali, nesodobni, nizko produktivni proizvodnji nujno prihaja do trenj in sporov, bodisi zaradi samih odnosov in spopadov med tistimi, ki bi radi napredovali in drugimi, ki so z dosedanjim povsem zadovoljni, ali pa zaradi nizkih osebnih dohodkov, kot posledice slabih proizvodnih in poslovnih rešitev.
Sistem delitve je lahko velika spodbuda, če gre z roko v roko z organizacijo proizvodnje in sodobno poslovno usmeritvijo, sam zase pa ne pomeni čarobne palice. Zgodi se lahko celo to, da s preveliko spodbudo, s prevelikimi dohodki za premajhen napor in uspeh dosežemo celo obratni učinek. Namesto pričakovanega izboljšanja ni napredka, ali pa je celo nazadovanje. To se nam lahko dogaja zlasti povsod tam, kjer delitev obravnavajo ločeno od organizacije in poslovnosti, kjer se zgolj dogovarjajo, koliko naj kdo dobi, 'namesto kaj mora napraviti, da bo to dobil. Poudarek je prvenstveno na tem, koliko naj dobim, ne pa, koliko moram napraviti, da bom to dobil. To pa seveda nujno vodi do sporazumevanja, dogovarjanja in najugodnejših rešitev za tistega, ali skupino, ki ima v podjetju najmočnejši vpliv.
Kaj i je potemtakem temeljna prednost spodbudnih oblik nagrajevanja namesto preprostejšega nagrajevanja po času? Prednost je v večjem spodbujanju k večji intenzivnosti dela. Kaj pa pomeni večja intenzivnost dela? To pomeni, da je na primer delavec A opravil v 6 urah toliko dela, kot delavec B v osmih urah. In če imata delavca A in B enako tarifno postavko, potem je večja verjetnost, da bo delavec A začel delati nekoliko počasneje, kot pa delavec B hitreje, saj dobita v prvem kot v drugem primeru povsem enak dohodek. Ta različnost prihaja bolj do izraza v posamičnem, zaključnem delu, kot v diktirani proizvodnji, tekočem traku, ali visoko mehanizirani proizvodnji, ki sama vsiljuje delovni ritem. Toda eno je gotovo, z materialnimi spodbudami v takem sistemu nismo delavca B spodbudili, da bi napravil več. Več napravi iz svoje prirojene pridnosti, več lahko tudi, če je v strahu za zaposlitev, več, če je v strahu, da bo premeščen na slabše plačano delo, več, če je nadzor nad delom strog, ali če je vklopljen v proizvodni ritem, v verigo dela, ali na delovno mesto, kjer mu samo delo ali stroj diktira tempo. Izven tega pa je njegova delavoljnost prepuščena zavesti, tudi sramu pred drugimi delavci, da ne bi v njihovih očeh veljal za lenuha.
Seveda pa bi bilo veliko poenostavljanje, če bi menili, da je temeljni problem nagrajevanja v tem, da moramo na vsa ali vsaj večino delovnih mest uvesti nagrajevanje po učinku. Pravilo bi lahko bilo — povsod tam, kjer so za to pogoji, kjer je mogoče in smotrno merjenje učinka. Ce pa značaj dela, ekonomski izračun, zapletenost ali nesmotrnost takih spodbud zahteva drugačno tehniko, je treba sistem nagrajevanja temu prilagoditi.
Zato imajo vse tehnike nagrajevanja isto izhodišče: spodbujati večje uspehe, večja prizadevanja in kakor so opravila različna, tako morajo biti temu prilagojene tehnike. Več o različnih tehnikah v prihodnjih komentarjih. VINKO TRINKAUS
i
|
|
i
|
:
j
o
o,
J
o
H
M
>
H
K
O
<
H
Z
w
S
o
M
cd»u2cno Železniško tkanspoeino podjetje Ljubljana
ppl 'turistično 'transportni
LJUBLJANA titova c. 32. telefon 311 esi in 311852 O 11 El
V letošnjem letu bomo priredili še naslednje Izlete:
1.	PARIZ—MUNCHEN, od 25. 11.—1. 12. 1967, z vlakom. CENA 750.00 N din PRIJAVE do 25. oktobra 1967.
2.	RIM, od 26,—30. 11. 1967, z vlakom. CENA: 410,00 N-din. PRIJAVE' do 10 novembra 1967.
3 BUDIMPEŠTA, od 1.—3. 12. 1967, z avtobusom. CENA: 320,00 N-din. PRIJAVE: do 15. novembra 1967.
Prijave sprejemajo poslovalnice TURISTIČNO TRANSPORTNEGA BIROJA,
Ljubljana, Titova 32 Maribor, Partizanska 50 Celje, Titova 3
............lamiimamHnmiBinnnBUiiinillllliniiailimillllllMIllIllBIlllMnilllliailllinilllllllBlininilHEIIIBMIlBlllIBIIBlriniBlllIlHIIIlilllillllBimijl
KOMBINAT
LESNO
PREDELOVALNE
INDUSTRIJE
LOGATEC
proizvaja In nudi:
•	KVALITETNA VEZANA OKNA IN BALKONSKA VRATA
•	ROLETE, IZDELANE IZ LESENIH PROFILOV, PREOBLEČENIH S PLASTIKO
•	STRUŽENE FOTELJE
IZ MASIVNE BUKOVINE
Vse individualne graditelje opozarjamo na našo stalno zalogo tipskih oken in balkonskih vrat.
Zahtevajte ponudbe!

ODPIRAČ STEKLENIC
Te dni se je na našem Š tržišču pojavil nov izdelek, m ki ga bodo toplo pozdravile
1	vse gospodinje, kupujejo pa ™ ga tudi drugi. Po pnevmatik skem odpiraču steklenic bo-
2	mo radi segli vsi, ki smo S se že (pre)večkrat dodobra
namučili s trdovratnim za-^ maškom, ki kar ni hotel po-§ pustiti.
In kako bomo odprli ste-
A
O
A
w
S
«:
o
S
to
klenico z novim pnevmatskim odpiračem? Enostavno!
Najprej bomo očistili rob steklenice in odstranili zaščitno pušo. Nato bomo prijeli steklenico s krpo in jo postavili na trdno podlago. Nato bomo iglo pnevmatskega odpirača zapičili v sredino zamaška, navpično in do konca. Šele nato bomo prijeli odpirač, in sicer
tako, da bo ležal palec na gornji strani odpirača.
Zatem bomo premikali ročaj odpirača za zamaške gor in dol. S premikanjem bomo dosegli pritisk v steklenici, ki bo tudi iztisnil zamašek. Če pa je zamašek suh, položimo steklenico vodoravno in dva do trikrat premaknemo ročaj črpalke gor in dol. Nato postavimo steklenico pokonci in črpa-
mo tako dolgo, da iztisnemo zamašek.
Pa še to: steklenic, ki niso dobro zaprte ali pa so celo počene in steklenic, polnjenih z likerjem, s pnevmatskim odpiračem ne moremo odpreti.
Pnevmatski odpirač zamaškov prodajajo v vseh večjih trgovinah in trgovini Steklenina v Ljubljani, cena pa je 2.195 starih dinarjev.
S
PREDSEDSTVO RO SINDIKATA DELAVCEV STORITVENIH DEJAVNOSTI O POLLETNIH BILANCAH DELOVNIH ORGANIZACIJ
Ugodni rezultati, vendar...
Kakor so ugotovili na zadnji seji predsedstva republiškega odbora sindikata delavcev storitvenih dejavnosti, se tovrstni kolektivi z uspehom vključujejo v reformo in v povprečju dosegajo boljše rezultate kot ostalo gospodarstvo. Analiza polletnih obračunov namreč razkriva, da so kolektivi storitvenih dejavnosti v letošnjem prvem polletju v primerjavi z istim obdobjem lanskega leta ustvarili 18 °/o več neto produkta na zaposlenega, oziroma povprečno po 11 °lo več sredstev za razdelitev. Zaradi tega se je med drugim lahko zvišala udeležba lastnih obratnih sredstev v poslovnih skladih trgovine in gostinstva od 23 na 37 °/o, v obrti pa od 59 na 70*7». Tudi investicije v osnovna sredstva trgovine, gostinstva in turističnih delovnih organizacij so se lahko zvišale za 36 V# v primerjavi z lanskim prvim polletjem, v obrti pa so prav tako bile za sedem odstotkov večje.
S takšnimi rezultati bi ne-
dvomno lahko bili zadovoljni, če bi jih kolektivi storitvenih dejavnosti dosegli ob normalnih pogojih zaposlovanja. Predsedstvo RO sindikata storitvenih dejavnosti pa je menilo, da smo še daleč od tega, ko bi lahko govorili o normalnih pogojih poslovanja za vse storitvene dejavnosti. Gre namreč za to, da je le tretjina slovenskih občin doslej že izoblikovala lastna stališča, politiko in konkretne programe glede razvoja in položaja storitvenih dejavnosti, medtem ko drugod takšnih odločitev še niso pripravili, oziroma sprejeli. Zaradi tega pa velika večina delovnih organizacij storitvenih dejavnosti še zdaj ne pozna niti vseh svojih obveznosti, niti ne vidi svojega mesta znotraj občinskih in regionalnih gospodarstev. Rezultati in uspehi gospodarjenja v letošnjem prvem polletju torej pomenijo bolj posledico prilagajanja trenutnim razmeram, ne pa dejansko dosegljivega optimuma. Zato je toliko bolj utemeljeno vprašanje, kaj šele bi lahko bilo in o kakšnih rezultatih bi lahko govorili, če bi bilo storjeno vse tisto; kar so občinske skupščine pravno in dejansko tudi dolžne storiti.
Tako v mnogih občinah doslej še niso sprostili cen raznim storitvam, čeprav je konkurenca znotraj družbenega sektorja in še posebej v razmerju do zasebnega sektorja tolikšna,/da nikakor ne bi moglo priti do podražitve storitev. So pa s tem zvezane roke tistim kolektivom, ki bi se želeli in mogli bolj prilagoditi povpraševanju in razmeram na trgu, ker se jim ta trud ne bi izplačal, ko pa imajo cene določene. Prav tako so povečini še povsod trdo »zakova-ne« obresti od poslovnega sklada, ki se stekajo v skupne kreditne sklade, pri katerih storitvene dejavnosti spet slabo odrežejo. Posebno vprašanje pomeni višina najemnin, ki jih plačujejo kolektivi storitvenih dejavnosti. Dostikrat pa so sporni in problematični še razni davki od storitev. Nesmiselno je, če so ponekod na primer po enakih stopnjah obdavčene krojaške in zlatarske delavnice, čeprav pokrivajo dvoje zelo različnih potreb občanov. Storitvene dejavnosti, ki zadovoljujejo vsakdanje potrebe občanov in turizma, pa bi pri obdavčevanju nedvomno morale imeti prednost, oziroma določene olajšave.
V občinskih odlokih, ki urejajo politiko razvoja obrti, pa bi po mnenju predsedstva RO sindikata storitvenih dejavnosti za-
res in čimprej morali urediti zlasti vprašanja v zvezi s prometnim davkom. Visok prometni davek (letos povprečno za 30 odstotkov višji zvezni prometni davek vseh oblik in za 20 odstotkov večji republiški in občinski prometni davek vseh oblik) v mnogih primerih namreč že povzroča stagnacijo količinskega prometa, kar je še zlasti očitno v nekaterih panogah trgovine in v gostinstvu. Kakor pa je RO sindikata delavcev storitvenih dejavnosti doslej že večkrat poudaril, pa bi ravno prometni davek vseh oblik moral pomeniti najpomembnejši ekonomski ukrep v bodočem uravnavanju
Kmetijski kombinat, ki je naj večja delovna organizacija v občini, bi potreboval za sedanjo proizvodnjo najmanj 600 milijonov S-din obratnih sredstev, ki pa jih v celoti, kot kaže, ne bo mogoče dobiti. Zaradi pomanjkanja obratnih sredstev so v kombinatu zaenkrat ustavili sklepanje pogodb s kooperanti o proizvodnem sodelovanju, zaradi česar je slišati med kmeti precej kritike. Imajo pa težave tudi s proizvodnjo v nedavno odprtem dehidratorju za proizvodnjo travno-deteljnih mešanic, saj nimajo za ta obrat skoraj nobenih obratnih sredstev. Kako se bodo izvlekli iz te težke situacije, je veliko vprašanje, ko bi morali na veliko proizvajati in zadostiti izvoznim obveznostim, pa imajo zastoj.
Letos so v radgonski občini
gospodarskih tokov v storitvenih dejavnostih.
Kakor zdaj predlaga RO sindikata storitvenih dejavnosti, bi morali že z naslednjim letom odpraviti 9 % dodatni zvezni davek na alkoholne pijače, ker je odpadel vzrok (nakup pšenice), zaradi katerega je bila za letos uvedena ta dodatna davščina. Prav tako pa bi bilo treba uveljaviti obdavčevanje alkoholnih pijač po količinah in ne po vrednosti. Mnoga gostinska podjetja, ki po svojih uslugah sicer štejejo v višjo kategorijo, so na primer letos ob polletju izgubila po 10 in več milijonov S-din skladov samo zaradi tega, ker so obdav-
na slabšem tudi v izvozu, saj je eno največjih in po izvozu najbolj znanih podjetij Elrad, realiziralo samo polovico izvoza lanskega prvega polletja. V tem pogledu se je najbolje izkazalo radensko zdravilišče, kjer so izvozne obveznosti letos v primeri z lanskim prvim polletjem presegli za 160 odstotkov.
Čeprav je v radgonskem Av-toremontu, kot smo poročali v Delavski enotnosti, svojčas slabo šlo, se je stanje zlasti letos tako popravilo, da rezultati skor-j presenečajo.
Do konca junija so v tem podjetju letni proizvodni načrt realizirali 54-odstotno, proizvodnjo pa so povečali za 15 Vo ob 25 %> zmanjšanju števila zaposlenih. Za enak odstotek so v Avtoremontu povečali tudi osebne dohodke. V tem podjet-
čena na vrednost, ne pa na tP ličino prodanih alkoholnih pijač' Takšno obdavčevanje lokal0’ višjih kategorij pa nikakor more biti pravično, saj se tu°’ zaradi tega po nepotrebne’’’ zmanjšujejo njihove možno®0 glede enostavne in razširjene _ produkcije.
Ekonomsko nevzdržna raZ' mer j a nastopajo tudi na podr o°' ju občinskega prometnega da1" ka in tudi drugih družbenih da' j ate v v občinah. Če omenimo ®a' mo podatke za gostinstvo, se t°' di v dveh sosednjih občinah enakih ali zelo podobnih pož0' jih stopnje občinskih prometnj0 davkov na vino gibljejo od 6 °° 20 % od prodajne cene, pri p‘ ^ od 6 do 25 % in pri žganju 00 8 do 33 odstotkov.
Podobne podatke bi bilo n’0-goče našteti tudi za ostale ritvene dejavnosti. Zgolj to, smo zapisali, pa potrjuje nujnpS * * 8' zahtev, da občinske skupštS0® čimprej jasno opredelijo sv°r stališče do razvoja storitven’, dejavnosti in s tem določijo tu01 svoje pogoje, ob katerih narn°l ravajo razvoj teh dejavnosti tufl podpreti.
-mG
ju računajo, da bodo kma znova uživali sloves, kot so e. nekoč, ko so bili znani da’ v naokoli. Uspeh pa bo najbn2 marsit n odvisen tudi od tej.ij do kdaj bodo končno ure0 zadeve okoli namestitve nov«® direktorja.
T. STEFANE^
[NOVO
COLIBRI /Z? 1967
Radgonsko gospodarstvo je precej zadolženo
V radgonski občini sveti, občinska skupščina in občinski sindikalni svet ocenjujejo gospodarjenje v delovnih organizacijah v tekočem letu. Čeprav se je celotni dohodek do konca junija povečal v primerjavi z eiiakim lanskim obdobjem za 18 odstotkov, rezultati poslovanja niso zadovoljivi, saj je treba upoštevati, da se je ostanek dohodka zmanjšal za 25 odstotkov. Če pa še dodamo, da trenutno podjetja radgonske občine dolgujejo svojim dobaviteljem milijardo S-dinarjev več kakor lani ob koncu I. polletja in da je pri tem kmetijski kombinat udeležen kar s 700 milijoni, potem je slika še manj rpžnata. Treba je še upoštevati, da so se nekoliko zmanjšala tudi sredstva skladov, deloma na račun višjih osebnih dohodkov. Zraven omenjenega pa tare radgonsko gospodarstvo predvsem občutno pomanjkanje obratnih sredstev.

ZA SONCEM
GREJE NAJCENEJE
VELENJSKI LIGNIT
Vesela vest stotisocem potrošnikom
Za vse kupce veljajo v trgovinah posebne ugodnosti
Z' jm ' m * k
OSEBNI DOHODKI HITREJE NARAŠČAJO KOT PRODUKTIVNOST
Proučiti delitvena razmerja
V Novem mestu je bila minuli teden skupna seja občinskega sindikalnega sveta in občinskega zbora delovnih skupnosti, na kateri so obravnavali gibanje gospodarstva novomeške občine v prvem polletju letos in priprave na občni zbor občinskega sindikalnega sveta, ki bo predvidoma 10. novembra.
Gospodarstvo novomeške občine je v prvem polletju letos Ustvarilo 356,167.496 N-din celotnega dohodka. V primerjavi ž istim obdobjem minulega le-se je celotni dohodek povečal *a 17 odstotkov, dohodek za 12, beto osebni dohodki za 20,3, Ostanek dohodka, namenjen Skladom, za 0,4 in število zaposlenih za 1,5 odstotka. Navidez 80 ti poslovni uspehi ugodni, Vendar pa so udeleženci na seli sodili, da z njimi ne morejo niti povsem zadovoljni. V letošnjem poslovanju delovnih organizacij namreč lahko ugotovimo predvsem dve značilno-
sti: to sta poslabšanje likvidnosti in hitrejše naraščanje osebnih dohodkov od produktivnosti, zlasti še v trgovini, gostinstvu, komunalni dejavnosti in industriji. Zanimivo je, da se težnje po zviševanju osebnih dohodkov na račun skladov podjetja pojavljajo predvsem v manjših delovnih organizacijah, kjer pogosto svoje odločitve kaj radi skrivajo pod plašč samoupravljanja, kot npr. v novomeškem Zavodu za upravo pokopališč.
Številne delovne organizacije v novomeški občini imajo še vedno težave tudi zaradi po-
manjkanja obratnih sredstev. Težnja za hitrejše obračanje letos še ni obrodila sadov. Koeficient obračanja je namreč letos nekoliko pod lanskoletno ravnijo, kar na drugi strani povzroča še večje medsebojno zadolževanje delovnih organizacij. Pri tem je zanimivo, da so se krediti za občasna obratna sredstva in ostali -krediti za poslovna sredstva letos kljub restrikcijam v kreditni politiki celo povečali za 14 odstotkov. Vprašanje pa je, če so bila ta sredstva res najbolj gospodarno vložena.
Ob vsem tem sta zbor delovnih skupnosti in občinski sindikalni svet sklenila priporočiti vsem delovnim organizacijam v novomeški občini, da čimprej prouče delitvena razmerja in v prihodnje povečujejo osebne dohodke le v skladu z rastjo produktivnosti. Da-
VPRASANJE KADROV V TOVARNI POLJEDELSKEGA ORODJA ]N LIVARNI MUTA SE VEDNO NA MOC PEREČE_
Kako zajeziti fluktuacijo
• Za povečano proizvodnjo bi potrebovali na Muti več kot 150 novih sodelavcev S Ljudje v proizvodnji imajo v povprečju komaj 4 razrede osnovne
šole
Vedno večja fluktuacija delovne sile v vseh obratih Tovarne poljedelskega orodja in livarne Muta, nekoliko neurejeni medsebojni odnosi, premeščanje mimo načela “•vsakega človeka na pravo delovno mesto«, pomanjkljivo strokovno znanje vodilnega in tudi drugega kadra, neizdelano nagrajevanje po delu ter še vrsta drugih problemov že dlje časa narekujejo samoupravnim organom v tem podjetju, da se temeljito lotijo vprašanja kadrovske problematike.
Pretirana fluktuacija
Posebno pereč problem pred-f^vija danes v podjetju fluk-*u«cija delovne sile, ki je že Vr»to let nenormalno visoka.
Ko so na Muti analizirali dodatke o fluktuaciji v prvem polletju minulega leta, so ugotovili, da beležijo največ odhodov v spomladanskih mesecih, :0 je v mesecu marcu, aprilu ln še v maju. V tem času je ^Pustilo podjetje skupno 29 budi. Torej, več kot polovica °dhodov odpade na spomladan-s*to mesece...
“Iz vsega tega sledi, da ne sto6mo iskati vzrokov fluktua-ciie samo v okviru podjetja, to ?e Pravi zaradi osebnih prejemov ali slabših delovnih razmer, temveč moramo analizirati Fremik delovne sile v celotnem “azenu, iz katerega črpamo tudi «aše ljudi,« meni Viktor Šober, Predsednik sindikalnega odbo-,a- “Že leta nazaj namreč ugotavljamo, da je bil vedno priliv Jhdi pozno v jeseni večji, na P°miad pa manjši. Vzroki so ‘tolikor toliko jasni: marsikdo
sč pri nas zaposli le zato, da prezimi do nove sezone, potlej pa si poišče zaslužek v kmetijstvu, gozdarstvu ali kje drugje.«
Seveda je precejšen odliv delovne sile pripisati na Muti tudi drugim, nič manj pomembnim faktorjem. Ti so: težke delovne razmere — posebno v poletnih mesecih, ko je velika vročina — neurejeni osebni dohodki in nagrajevanje ter materialno stimuliranje nasploh, razrahljani medsebojni odnosi in drugi.
Prav tem faktorjem, ki so — ne samo za fluktuacijo, temveč za celotno življenje podjetja, bistvenega pomena — pa posvečajo na Muti premalo pozornosti.
NESTROKOVNE STROKOVNE SLUŽBE
“Upoštevajoč demokratičnost ter načelo samoupravljanja sprejemamo ljudi v našo delovno organizacijo preko posebne komisije, ki jo vsako leto imenuje centralni delavski svet podjetja,« mi je povedal Viktor Šober.
I ..
NOVOSTI NOVOSTI
Okrasni plastični pokrovi za avtomobilska kolesa FIAT ZASTAVA 600. 750. 850 proizvaja
»POLIGALANT«
Volčja Draga Nova Gorica
*a nakup se zanimajte v trgovinah z avtomobilskimi re-•ervniml deli
Ker pa v podjetju še danes ni povsem razčiščen problem samoupravljanja in vodenja in glede na to tudi odgovornosti strokovnih služb, je temu usčrezno tudi delo komisije za sprejem in odpust. Dejstvo je namreč, da prav nestrokovno sprejemanje novih ljudi občutno vpliva na fluktuacijo in na medsebojne odnose.
“Aanaliza nam je pokazala, da nas precejšnje število ljudi zapušča zato, ker se ne čutijo ,doma v našem podjetju*,« pravijo upravljavci v Tovarni poljedelskega orodja in livarni Muta. »Vezi med ljudmi bi morale biti tesnejše, močnejše od materialnih spodbud ...«
Glede na rekonstrukcijo v proizvodnih obratih so na tekočem redu interni premiki, ki so največkrat strokovno pomanjkljivi, kljub temu, da prihajajo na odgovornejša mesta najbolj sposobni delavci. V večini primerov namreč zasedajo odgovorna delovna mesta ljudje s pomanjkljivo strokovno izobrazbo.
VEC IZOBRAŽENIH LJUDI!
Povprečna izobrazba ljudi na delovnih mestih, kjer se zahteva visoka ali višja šolska izobrazba, je srednješolska, na delovnih mestih pa, kjer se zahteva srednješolska izobrazba, pa komaj nižja. Ljudje v neposredni proizvodnji imajo v povprečju komaj štiri razrede osnovne šole ...
»Jasno j?, da zaradi tega ne moremo reševati kadrovskih problemov samo s pomočjo notranjih virov, kot to želijo nekateri v podjetju, ampak je nujno, da bb sedanji mehanizaciji in obsegu proizvodnje postavimo na delovna mesta, ki zahtevajo izobražene ljudi, res prave strokovnjake ...« meni Viktor Šober. »Krepko pa bomo morali še zavihati rokave, da bomo dokončno zajezili fluktuacijo — za povečano proizvodnjo bi namreč potrebovali več kot 150 novih sodelavcev — in da bomo vključili v naše vrste dovolj sposobnih in dela voljnih ljudi.«
lje naj določijo tudi realno stopnjo amortizacije, ki zdaj v marsikateri delovni organizaciji ni realna in posvete vso skrb ustvarjanju lastnih obratnih sredstev in krepitvi poslovnega sklada. Občinski sindikalni svet bo o teh vprašanjih pripravil s predstavniki sindikalnih podružnic in samoupravnih organov še posebne razgovore po panogah.
V razpravi so veliko govorili tudi o neurejeni preskrbi občanov in slabo založeni trgovini. Bržkone je treba prav v tem iskati vzroke za to, da se je letos količinski obseg prodaje v nekaterih trgovinah celo zmanjšal. Zaradi močnega odteka kupne moči Novomeščanov v druga območja, predvsem v Ljubljano in Zagreb, dosegajo domača trgovska podjetja slabše poslovne uspehe, kar na drugi strani prek občinskega prometnega davka vpliva tudi na nižje proračunske dohodke novomeške občine. Ugotavljajo namreč, da dohodki iz naslova prometnega davka na malo prodajo v Novem mestu upadajo, na drugi strani pa vrste artiklov v novomeških trgovinah ni moč dobiti, ker je izbira blaga preslaba. Zaloge trgovskega , blaga so v prvem polletju letos sicer narasle za slabih 53 odstotkov, vendar, žal, še pogosto ugotavljajo, da te zaloge ne pomenijo boljše založenosti trgovine, pač pa blago, ki ne gre v prodajo.
Razen tega ugotavljajo, da se cene potrošnemu blagu v zadnjih mesecih rahlo dvigujejo. V primerjavi s povprečnimi cenami v lanskem letu so julija letos zabeležili indeks cen 106,5. Najbolj so se cene povečale vrtninam, kjer je indeks julija Znašal 131,3. V skupini predmetov široke potrošnje je najbolj značilen porast cen gospodinjskim aparatom, kjer je indeks za sedem in več odstotkov višji kot drugje.
Veliko graje smo slišali tudi na račun preskrbe z mesom in sadjem ter zelenjavo. Zato bo celotno problematiko preskrbe obravnaval svet za gospodarstvo pri občinski skupščini in sprejel tudi ukrepe za njeno izboljšanje.	R. Š.
Sprejeta stališča bank do integracijskih procesov
Glede na različna mnenja in predloge o integracijskih problemih bančništva v Sloveniji, in glede na to, da se v zadnjem času bankam v Sloveniji tako od gospodarske javnosti kot od ustreznih organov vse pogosteje zastavlja vprašanje: kakšno je stališče poslovnih bank do integracijskih problemov v bankah, posreduje Združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana stališča, sprejeta dne 15. t. m. na 16. seji upravnega odbora.
Banke v Sloveniji so ves čas intenzivno spremljale gospodarska dogajanja in proučevale možnosti novih oblik svojega delovanja, saj je gospodarski javnosti dobro znano, da so se začele integracijske oblike v slovenskem bančništvu uveljavljati že pred novim zakonom o bankah in kreditnih poslih in pred začetkohi uveljavljanja gospodarske reforme.
Izvajanje gospodarske reforme ter po njej povzročeni integracijski procesi v samem gospodarstvu, nadalje spremenjeni kreditni odnosi in vključitev nekaterih poslovnih bank v devizno poslovanje, ki imajo svoj odsev v nujnosti večje poslovnosti bank in v njihovi selektivnejši kreditni politiki, pa zahtevajo od bank še nadaljnje razvijanje in iskanje integracijskih oblik.
Izhajajoč iz potrebe po razčiščen ju nekaterih temeljnih integracijskih vprašanj bančništva v SR Sloveniji je upravni odbor združenja, po temeljiti proučitvi številnih okoliščin, sprejel naslednja temeljna stališča, na podlagi katerih naj bi se banke v prihodnje uspešneje prilagodile novim gospodarskim tokovom, in sicer:
1.	Združenje poslovnih bank in hranilnic Ljubljana je po proučitvi v celoti podprlo predlog izvršilnih odborov in svetov delovnih kolektivov Kreditne banke in hranilnice Ljubljana in Splošne gospodarske banke Ljubljana, da se zboroma obeh bank predlaga ustrezna pravna integracija obeh bank.
Istočasno sprejemajo članice združenja ugotovitev, da nadaljnja fizična integracija ostalih bank v Sloveniji ob kreditnem potencialu novo nastale banke ter njeni prioritetni vlogi v deviznem poslovanju, ob sedanjih pogojih ni primerna. To pomeni, da so se članice združenja zedinile za status quo v mreži poslovnih bank Slovenije.
2.	Ker bi novo ustanovljena banka v Ljubljani okrepila svoj komercialno-poslovni značaj, izjavljajo ostale poslovne banke v Sloveniji, da bodo v prihodnje devizno poslovale prek te banke; vse banke pa bodo morale temeljito poglobiti poslovnost do svojih komitentov in skrb pridobivati gospodarske organizacije, ki niso komitenti članic združenja.
3.	Banke so se zedinile za-tako združitev in porabo investicijskih sredstev, ki bo zagotovila finančno udeležbo vseh bank pri graditvi razvojnih objektov v Sloveniji, za uresničitev srednjeročnega programa modernizacije proizvodnje — ne da bi pri tem zapostavljale področna investicijska vlaganja.
Uresničitev tako opredeljene združitve in porabe investicijskih sredstev pa mora temeljiti na bančnem konzorcialnem odnosu z. ustreznim bančnim mehanizmom.
Ekonomske učinke investicijskih vlaganj iz združenih bančnih sredstev v investicije, potrebne za gospodarski razvoj Slovenije, je potrebno že vnaprej izkazati v zadevnih programih razvoja slovenskega gospodarstva. V ta namen bodo tudi banke izdelale svoj del programa.
Pod temi pogoji bi bila povečana mobilna moč bank pri zbi-. ranju depozitnih sredstev, zaradi česar se banke tudi zavestno opredelujejo za novo obliko razdelitve in porabe investicijskih sredstev.
4.	Delovanje hranilne službe ostane, kar je popolnoma razumljivo, teritorialno neomejeno.
Upravni odbor Združenja poslovnih bank in hranilnic Ljubljana ugotavlja, da integracijski proces bančništva v SR Sloveniji, uresničen na podlagi navedenih točk, ustreza koristim gospodarstva, po drugi strani pa priznava taka integracija gospodarskim organizacijam in družbenopolitičnim skupnostim — ustanoviteljicam bank po ustavi in bančnih statutih njihove samoupravne pravice.
Organi bank bodo o sprejetih stališčih podrobneje razpravljali na svojih sejah.
Upravni odbor
Združenja poslovnih bank in hranilnic Ljubljana	j
XRD?N0VA4
■BeeeMeeBeeeeeeweimeieBiMiFMEii*eeiiKM*wMeiM*eeeeeeBe*wiBMBeBi»ieeiBeESMBWFiie»wiiMBWwieeMwweecewsMESMiweeEeeeiimM™ii»eeiWMEMMimeeBeweeB*EBSseeEBmMeewee»»EeE*Ei
Kozerija
Vi
Veletrgovina
Ljubljana,
Bežigrad 6
vas vabi, da izberete iz sortiranih zalog:
Usnje, tesnila, potrebščine za sedlarje, čevljarje, tapetnike, gumijeve cevi, gumo v ploščah In palicah, gumijeve profile, klinasta in pogonska Jermena, transportne trakove, pnevmatiko in ostale gumijeve izdelke, tehnični tekstil, klobučevino, iuto, vrvarske izdelke, polirne diske, dekorativne tkanine in vrvice, zaščitne obleke, predpasnike, pokrivala, čelade, maske, očala, rokavice, obuvala, ičltnike, plastične mase za predelavo, juvidur, vinil, vinaz, ultrapas, stragulo, plastične mase, gumo in usnje, barve in lake, usnjeno, tekstilno, plastično in kovinsko galanterijo, pisalne, računske, frankirne, knjigovodske, razmnoževalne in vtisne stroje ter teleprinterje, »premo za gostinstvo, pekar-niško opremo in opremo za mlinsko Industrijo.
'sak petek zvečer se zbere nekaj upokojencev z našega terena v klubu krajevne skupnosti in kramljajo o starih in novih časih.
Nedavno tega so se pomenkovali o mladini.
»Nekaj je treba storiti,« je rekel upokojeni profesor. »Če jim zdaj ne bomo stopili na prste, nam bodo ti frkolini v kratkem zrasli čez glavo.«
»So nam že,« je dejal nekdanji politični delavec. »Zadnjič sem šel mimo tvojega stanovanja in tvoj najmlajši mi je vrgel ogrizek na glavo — in kako se je režal, ko sem ga ošteval.«
»To še ni nič,« je rekla bivša socialna delavka. »Tvoj je šele fakin. Ondan je nadlegoval neko staro ženico in jo zmerjal, pa sem ga opomnila in je začel preklinjati kot odsluženi gusar.«
»Tudi tvoj ni nič boljši,« je rekel upokojeni major, ki nima otrok in spričo tega pri tej razpravi ni bil neposredno prizadet. »Sinoči sem ga do-
bil, ko je skupaj s svojo kla-po hotel vdreti v trgovino in mulci so jo pobrisali šele, ko sem dejal, da bom šel po-miličnika.«
»Vse to drži,« je dejal nekdanji politični delavec. »Toda kaj naj storimo? Če bi naša mladinska organizacija ...«
»Kaj pa naj stori mladinska organizacija,« je ugovarjala bivša socialna delavka. »Imajo jo, pa se ne zmenijo zanjo. Zdajšnja mladina se ne zanima za organizacije kot
jati še skozi tri obroče.«
»Včasih smo drug drugega vzgajali,« je ugotovil nekdanji politični delavec, »zdaj sem prepričan, da naš šolski pa ...« Sredi stavka je umolknil, kot bi se nečesa spomnil, potem pa je pribil: »Trdno sistem ne velja. Iz šol bi morali prihajati tudi dobri državljani in ne samo dobri strokovnjaki.«
Bivši profesor se ni strinjal:
»Sola ne more storiti vsega. Učenca imaš pred seboj nekaj
je preveč. Če jih mladinska organizacija ■ ne more ugnati,, če šola ne more poskrbeti za njih vzgojo, kdo naj potlej?«
Se so razpravljali, toda odgovora na to vprašanje niso našli, dokler ni bivša socialna delavka rekla:
»Z nečim bi jih morali zaposliti.«
»Kaj pa,« se je spomnil upokojeni politični delavec, »če bi zanje organizirali šoferski tečaj? Skoraj vsi imamo avtomobile in prepričan sem, da
VZGOJNI DEJAVNIKI
smo se mi nekoč.«
»Se veš, kako si me sprejemala v SKOJ,« jo je spomnil upokojeni profesor. »Dve leti sem bil kandidat in to je bila zame najtrša šola. Pa sem ti le dokazal, kaj zmorem.«
»In kako si me ti sprejemal v partijo,« je dejal bivši major, »po tisti zadnji hajki na Primorskem, ko smo se prebili iz obroča in si prišel k meni in mi povedal, da ste me sprejeli; takrat ne bi potožil, pa če bi se moral sam prebi-
ur na dan in ko zaloputne šolska vrata, vplivajo nanj drugi vzgojni činitelji.«
»Preveč prostega časa imajo in predobro jim gre,« je ugotovila upokojena socialna delavka. »V mojih letih smo šestnajstletni otroci že krepko skrbeli za vsakdanji . kruh. Zdaj pa so siti belega kruha« Nekdanji major pa je dejal'. »Časi se spreminjalo. Saj smo se zato borili, da. bi otroci boljše živeli. Naj le uživajo mladost, toda kar je preveč,
bi raje hodili na tak tečaj kot pa pohajkovali po ulicah.«
Ker nihče ni ugovarjal, so predlog bivšega političnega delavca sprejeli.
Naslednjega■ dne so na sestanku krajevnega odbora razložili svojo zamisel in vsi navzoči so se zanjo ogreli in sklenili, da bodo takoj organizirali šoferski tečaj, učitelja pa plačali s sredstvi organizacije.
Zdaj prihaja na naš teren vsak drugi dan šoferski uči-

PIŠE JANEZ VOLJČ
telj, ki naj bi s svojo dejavnostjo zapolnil vrzel v vzgoji naše mladine. Upokojeni aktivisti, ki se vsak petek zvečer zbirajo v klubu krajevne skupnosti, upajo, da bo kot sodoben vzgojni dejavnik naučil voziti njihove otroke po cesti v novo življenje, kajti, če še on propade, bo treba poiskati še enega, novega vzgojnega dejavnika.
Osem desetletij izkušen« in najsodobnejši dosežki znanstvenega «e<a v mariborskem Zlatorogu
... v	=. jr. M:.'• V\ ; , / • v..,- ' -:' :
Uspeh v skrivnostni epruveti
1887 1967
Prelomnica za mariborski Zlatorog, tovarno kozmetičnih izdelkov, pralnih praškov in mila, je nedvomno 1960. leto, ko so opravili prvo večjo rekonstrukcijo tovarne.
Po večletnih temeljitih pripravah so modernizirali obrat milarne in obrat pralnih praškov.
Že v letu 1964 pa je tovarna dosegla izreden vzpon v fizičnem obsegu proizvodnje prav na osnovi rekonstrukcije tovarne. Kolektiv je povečal vrednost proizvodnje od milijarde osemsto milijonov starih dinarjev v letu 1960 kar na tri milijarde šeststo milijonov, starih dinarjev v 1964. letu.
LE S STROKOVNIM IN ZNANSTVENIM DELOM SE ŽANJEJO USPEHI
V Zlatorogu pa niso odnehali. Vedeli so, da so šele na začetku poti. Rekli so si:
NOVI in edini
IZDELEK TE VRSTE PRI NAS IMENITNA SLAŠČICA
masm
2E prvič ko ga boste pokusili
VAS BO NAVDUSlI___
lahko pripravite kot puding IS E SE BET	ali kremo
6 izbranih okusov
DESERT
E$	pomeni korak naprej f
DESERT
DOVRŠEN^ KAKOVOST VAM ZAGOTAVLJA
Hotinsha
LJUBLJANA
»Zdaj moramo reorganizirati še podjetje, saj nimamo nobenih strokovnih služb, kaj šele primernih strokovnjakov, ki bi bili sposobni organizirati sodobno proizvodnjo...«
Tedaj so imeli menda samo dva inženirja.
Niso oklevali.
V	zadnjih dveh in pol letih so podjetje popolnoma reorganizirali. Upravno-tehnično vodstvo podjetja so razdelili na posamezne sektorje, ustanovili strokovne službe in lasten znanstveni inštitut.
Rezultat teh dveinpolletnih prizadevanj je, da irAajo danes v Zlatorogu že 15 inženirjev, sposobnih mladih strokovnjakov, kar 25 pa jih štipendirajo na raznih srednjih, predvsem pa na visokih šolah.
»Vedeli smo, da bomo mimo modernizacije proizvodnje in uvajanja sodobnih tehnoloških postopkov dosegli naše cilje tudi z znanstvenim delom, kajti kot veste, je proizvodnja v konkurenci kozmetičnih izdelkov neizprosna že na domačem trgu, kaj šele na tujem,« je povedal inž. Gliha, predsednik upravnega odbora podjetja, sicer pa vodja proizvodnje popularnega pralnega praška mixal.
Prav strokovno delo, pravzaprav znanstveno delo, pa je mariborski Zlatorog, ki je bil še pred leti na meji rentabilnosti, uvrstilo med vodilne proizvajalce kozmetičnih izdelkov, pralnih praškov in mil pri nas. Postali so visokorentabilno podjetje.
Inž. Gliha je kar narekoval podatke:
»V proizvodnji kozmetičnih izdelkov je Zlatorog v Jugoslaviji na prvem mestu, v proizvodnji pralnih praškov na drugem in v proizvodnji mila pa tretjem mestu. Med blizu 250 Zlatorogovimi izdelki pa je najbolj popularen pralni prašek mixal za strojno pranje, ki ne zaostaja za nobenim podobnim tujim pralnim praškom. Redno ga kupuje kar 60 odstotkov jugoslovanskih gosnodinj..
Dodajmo še. da sn v Zlatorogu v zadnjih dveh in nol letih povečali vrednost nroiz-vodnje od treh milijard 600 milijonov starih dinariev. kar na 6 milijard 200 milijonov starih dinarjev. Napolnili so tudi sklade podjetja, sa.i se jim ie aku-mulativnost v tem nbdotiiu, povečala kar za 43 odstotkov, dohodek pa za 45 odstotkov.
v KATEREM grmu Tiči ZAJEC?
V	katerem grmu tiči zaiec za tako nagel vzpon maribor-
skega Zlatoroga, je zdaj popolnoma jasno.
Kot že rečeno, v strokovnem in znanstvenem delu.
Mimo celotnega kolektiva imajo nedvomno največ zaslug strokovnjaki, ki delajo v inštitutu.
Inštitut je popolnoma samostojna ekonomska enota podjetja, ki prevzema naloge iz proizvodnje in jih v določenem najkrajšem času tudi kvalitetno izpolni, kot to zahteva proizvodnja.
»Pred dvema letoma in pol, ko smo inštitut ustanovili, je imel ta predvsem nalogo raziskovati nove proizvode in izpopolnjevati tiste, ki smo jih že imeli v proizvodnji,« pripoveduje inž. Hvalec, direktor podjetja. »Najnovejši uspeh našega inštituta pg je nedvomno v tem, da so njegovi strokovnjaki — sedaj dela v inštitutu 25 mladih strokovnjakov — v dveh mesecih in pol zamenjali v proizvodnji, razen treh, vse Zlatorogove izdelke. To pomeni, da proizvajamo zdaj vse naše izdelke izpopolnjene skoraj do zadnje podrobnosti. In še nekaj: strokovnjaki v našem inštitutu, na katerega smo zelo ponosni, so že pred letom dni »pogrun-tali«, da je mogoče proizvajati razne industrijske detergente, to je detergente za pranje steklenic in podobne embalaže, tudi iz domačih surovin, ne le iz surovin, ki smo jih doslej izključno uvažali... Kaj pa pomenijo za podjetje domače surovine, si lahko mislite.«
KOLEKTIV. POLN ŽIVLJENJSKIH SIL
Če prideš v Zlatorog, spoznaš, da je njegov kolektiv poln življenja.
Inž. Hvalec, direktor Zlatoroga. pripoveduje:
»Vem, da vas moti, ko imamo še vse razmetano tod okoli tovarne in vem, da ta neurejenost tovarne naredi na vsakega dokaj slab vtis. Toda oglasite se tiri nas spomladi, pa boste videli, kakšna bo naša tovarna takrat, ko jo bomo dokončno uredili...«
Buldožerji so namreč ob našem obisku orali po dvorišču in pripravljali teren za asfaltiranje. Direktor pa je nadaljeval:
»Tovarno še naprej vztrajno moderniziramo, kolti samo z modernizacijo proizvodnje in sodobnimi tehnološkimi' poston-ki. kakršne že imajo v podobnih tovarnah v tv lini. bomo dosegli čili. Ta na le? iti v korak s tujimi nro»w»	Tega na
brez moderni*--"« proizvodnje ne moremo doseči.«
Tedaj pa se je direktor nenadoma zamislil:
»Še mnogo imamo namreč delovnih mest, kjer delavci opravljajo delo z rokami. To nas precej tepe. Bili bi z našimi načrti že veliko dlje, če bi že zdaj odpravili to pomanjkljivost V naši proizvodnji. Enkrat jo bomo prav gotovo odpravili, saj se naši strokovnjaki v inštitutu iz dneva v dan trudijo, da bi tako imenovana »obrtniška« delovna mesta res čimprej ukinili. Takšna hotenja nas vseh, ki delamo v Zlatorogu, smo deloma že uresničili, ko smo te dni pognali nove energetske naprave, ki so za tovarno bistvenega pomena, predvsem za nadaljnjo modernizacijo proizvodnje«
Velika pridobitev za Zlatorog pa so tudi nova skladišča s sodobnim notranjim transportom in paletizacijo. Pa še nekaj je zelo pomembno. Blizu 500 zaposlenih, kolikor jih je 'danes v Zlatorogu, je dobilo sodobne sanitarne naprave, kajti organizatorji proizvodnje se zavedajo, da proizvodnja kozmetičnih izdelkov, oralnih praškov in mil zahteva čistočo.
ZDRUŽENJE SAMO NA PAPIRJU
V	Zlatorogu pa se mimo vsega, kar smo že novedali. kaj dobro zavedajo, da so lahko bolj uspešni, če navežejo dobre poslovne stike z drugimi jugoslovanskimi proizvajalci kozmetičnih izdelkov, pralnih praškov in mil.
Za takšno sodelovanje obstaja v okviru Jugoslavije tudi poslovno združenje. Toda na žalost je omenjeno združenje bolj na papirju. Raje prepustimo besedo o tem direktorju Zlatoroga:
»Res je! Razgovori v okviru poslovnega združenja jugoslovanskih proizvajalcev kozmetičnih izdelkov, pralnih praškov in mil so vse bolj jalovi. Nekaj se na sestankih združenja zmenimo, vsi pa delamo potem nekaj drugega. Vsak želi namreč delati vse tisto, kar morda že proizvaja njegov konkurent, da bi si vsaj za kratek čas zagotovil uspeh. To pa je zelo kratkovidna politika in velik dvorezen nož. Sami smo hoteli sodelovati s Sanonio, Albusom in še z nekaterimi, da bi skupaj nabavljali surovine na domačem in tujem trgu, potem pa, da bi skupaj nastopali na trgu. Toda naše želje so ostale samo želje ...«
V	Zlatorogu pa se niso popolnoma odrekli sodelovanju z drugimi tovarnami.
Navezali so poslovne stike s kemičnima tovarnama v Hrastniku in Podnartu. Dogovorili so se. da iim bosta ti dve tovarni pripravljali surovine za proizvodnjo industrijskih detergentov.
Sodelovanie z bazičnima tovarnama, kakršni sta v Hrastniku in Podnartu, pa se je že zdaj pokazalo kot zelo usnešno saj Zlatorog za industriiske detergente. kot smo že rekli, uvozi niti kilograma več surovin iz tniine.
Sevoda na tnt-*ori zapis, kot je tale, še zdaleč verjetno ni
povedal vsega o delu in priza-devanjih kolektiva, predvsem pa se ni dotaknil težav, ki s® morda porajajo pri delu in v kolektivu. Toda te težave Š® zdaleč niso takšne, da bi »pr®' glasovale« vse tisto, kar je bil® narejenega dobrega s prizade' vanjem slehernega zaposlenega v Zlatorogu.
MILAN ŽIVKOVlC
V stavbi ljubljanskega hotela »Slon« je tudi slaščičarna, in zraven nje je nekdo uredil pano, na katerem je pod skupnim naslovom »Ekonomska komisija za Evropo in ILO« razstavil nekaj fotografij in lepakov o dejavnosti teh mednarodnih organizacij-Pravim »nekdo«, ker nikjer ni napisano, kdo je to storil-
Ena izmed razstavljenih slik prikazuje nekakšen sestanek skupine ljudi in po njihovih oblekah bi sodil, da gre za delavce. Pod sliko piše:
»Neodvisne in demokratične ustanove, kot so sindikati, organizacije delodajalcev in sistem kolektivnih pogajanj so nujno potrebne družbi za dosego socialnega napredka v svobodi.«
Neznani razstavljavec nam je tako razložil, kaj potrebujemo, da bi dosegli socialni napredek v svobodi-Sindikate že imamo, ustanoviti moramo še organizacije delodajalcev in potem bi se lahko kolektivno pogajali.
Nerodno je Ie. da nimamo delodajalcev. Brez njih pa, kot trdijo avtorji napisa pod omenjeno sliko, m socialnega napredka v svobodi. Naj jih torej ponovno ustvarimo, ko pa smo 3ib že zdavnaj poslali tja, kamor sodijo!
Vsem, ki bodo brali ie vrstice, pa me ne bodo hoteli razumeti, naj povem* da vem, kako delujeta »Ekonomska komisija Evropo in ILO«. Ne vem pa, kdo je njuno geslo ® nujnosti delovanja organizacije delodajalcev prinese^
k nam, v našo samouprav-
no družbo, in ga zdaj Pr,°' paglrana panoju ob vhod v slaščičarno v prituw ljubljanskega hotela »Sl°o'• Rad bi ga spoznal. Poved bi mu namreč, da sam upravljavci dobro vemo, » J je potrebno družbi za d ^ šego socialnega napredka svobodi in da nikoli ne ustvarili vsega tega, k danes imamo, če bi $e n prej redili delodajalce.
JANEZ VOLJČ