POŠTNINA P 8000032 OSREDNJA KNJIŽNICA CELJE Muzejski trg 1 a I ^nnn Celie--------- Commerce ISO 9001 Q-842 tt@pš@ hi tp©mš@d 'mrši® §4u§&t! UGODNE CENE - MOŽNOST PLAČILA NA OBROKE 008022 36 www.hfKommeite.si V galeriji Steki Gornji Grad tokrat razstavljali najmlajši umetniki Zgomjesavinjska zadruga Mozirje z.o.o., Cesta na Lepo Njivo 2, Mozirje okna in vrata ■ Simer d.o.o., Ipavčeva 22, 3000 Celje ■ P.E. Ljubljana, Brnčičeva 7, ■ P.E. Koper, Ferrarska 17, Zastopniki: ■ Maribor 02 620 97 37 ■ Jesenice 041 756 750 ■ Ribnica 040 313 712 ■ Velenje 051 330 667 > oso to 27 ) www.simer.si Jesenska akcija z 8% popustom v mesecu oktobru in novembru! PVC okna in vrata Zadruga mozirje OaigaDseGiote PRsGEflnnxDGEi ftìmeCfi GöioasoEüiü Säe ŽIVILSKE TRGOVINE -Trgovina Šmarno, Šmartno 74, Šmartno/Dreti 584-51-32 - Trgovina Bočna, Bočna 129, G. Grad 584-50-05 - SP Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad 839-43r20 - Trgovina Nova Štifta, Šmiklavž 3 584-75-09 -Trgovina Rečica, Rečica 61, Rečica 583-51 -35 - Trgovina Radmirje, Radmirje 11, Ljubno 838-80-42 -SPLjubno, Plac 14, Ljubno , M 584-11-74 - SP Foršt, Foršt 6, Ljubno 584-10-35 - SP Luče, Luče 105, Luče 839-43-10 - Trgovina Solčava, Solčava 17, Solčava 839-43-30 ANGLEŠČINA, NEMŠČINA, ŠPANŠČINA, začetne, obnovitvene in napredne stopnje individualni in skupinski tečaji za odrasle in otroke Center 1, Vesna Jevremovič s.p. www.centerl.si PRIJAVE gsm: 031 323 497 in _____centerl.vesna@gmail.com______ NEŽI' - PC Ljubija, Cesta'na Lepo Njivo 2, Mozirje - Tekstil Gornji Grad, Attemsov trg 8, G. Grad -Železnina Gornji Grad - Kmetijska preskrba Sp. Rečica 14, Rečica - Blagovnica Ljubno, Plac 14, Ljubno -Železnina Ljubno, Foršt 6, Ljubno -Železnina Luče, Luče 837-07-80 837-07-81 837- 07-82 584-30-36 839-44-20 838- 80-03 584-10-20 584-12-41 584-40-24 YAMAHA ^ProMotOr Drešinja vas 15, Petrovče, tel.:03/ 5707-151 NOVO - NOVO - NOVO - NOVO Smučarske in bordaste Teža: cca 500gr., CE atest, snemljiv ušesni del, sistem prezračevanja, veliko modelov, izdelano v Italiji ! INOVE IN RABLJENE SANI &OPREMA KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA z.o.o., Šoštanj Novo v TPC Šoštanj! Avto prikolice Pongratz. Na zalogi različni modeli. Že od 663 € dalje! Informacije: - KT Šmartno ob Paki 896 52 52 ali 051 317 024 - TPC Šoštanj 898 49 88 ali 031 359 069 - KT Velenje 897 28 30 ali 051 353 783 Ugodna ponudba sočnih jabolk Sadjarstva Turn, pridelanih na sonaraven način. Informacije: 898 49 90 ali 04l 649 516 Z njimi se lahko oskrbite tudi v KT Šmartno ob Paki in v TPC Šoštati Kmetijska zadruga Šaleška dolina z vami in za vas knjižnica NasiMeži Nasilje v družini se je po evidencah slovenske policije v zadnjih desetih letih povečalo za več kot 70 odstotkov, po podatkih Društva SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja pa je število nasilnih dejanj v družini v Sloveniji že doseglo epidemične razsežnosti. Kje so razlogi za tako zaskrbljujoče podatke? Strokovnjaki menijo, da jih gre iskati v spremembi družbenih in socialnih razmer, ki vnašajo v življenje posameznikov in družin negotovost ter posledično tudi napetost. Nasilje se v družini lahko izraža v fizični, psihični, spolni in ekonomski obliki. Policijske statistike v Sloveniji kažejo, da so v 99 odstotkih nasilja med odraslimi v družini žrtve ženske, povzročitelji pa moški. Najpogostejše oblike fizičnega nasilja so: odrivanje, klofutanje, lasanje, zaklepanje žrtve v stanovanje, metanje stvari v žrtev (kozarci, krožniki, posode ...), brcanje, pretepanje, butanje z glavo ob zid, pretepanje s pasom, bičanje, boksanje, napadi s strelnim orožjem, napadi s hladnim orožjem (nož, kij, kladivo...), davljenje in ugašanje cigaret na telesu žrtve. Poškodbe, ki jih povzroča fizično nasilje, se stopnjujejo od vreznin, prask, modric do zlomljenih kosti, splavov, trajne invalidnosti in celo smrti žrtve. Poleg tega fizično nasilje povzroča tudi posledice, ki so sicer značilne za psihično in spolno nasilje: pomanjkanje energije, kronična zaskrbljenost, izolacija, neučinkovitost, depresivnost, nezanimanje za spolnost, glavoboli, strah, panika, občutek nemoči, težave s spominom, izguba zaupanja, spremenjen odnos do hrane, zloraba mamil, misli na samomor itd. Položaj žensk se je v sodobni družbi sicer spremenil, kar pomeni, da se je njihov pravni položaj z ustavo in zakoni izenačil s pravnim položajem moških, vendar vsakodnevna praksa kaže nekoliko drugačno podobo: gospodinjsko delo je še vedno v domeni žensk in zato podcenjeno ter praviloma neplačano, zaposlene ženske za opravljanje istega dela praviloma dobijo nižje plačilo kot moški, ženske pa zaradi materinstva tudi težje dobijo redno zaposlitev. Kaj v zvezi s tem meni bodoči predsednik republike, bo verjetno eno izmed vprašanj na prihodnjih soočenjih med Lojzetom Peterletom in Danilom Turkom, ki sta se uvrstila v drugi krog volitev. Kdaj bomo znova odšli na volišča, pa je v tem trenutku glede na napovedane pritožbe težko z gotovostjo napovedati. IZ VSEBINE: Aktualno: Zakon o preprečevanju nasilja v družini.4 Volitve predsednika države: Zgornjesavinjski favorit je Lojze Peterle.5 Občina Mozirje: Peticije na račun enosmernega prometa dežujejo.......6 Občinski svet Nazarje: Ostre polemike na račun ukrepanja ob poplavah..............7 Gornji Grad: Počastili obletnico smrti knezoškofa Amadeja Attemsa...........11 Varstveno delovni «enter Saša: Odprli vrata obiskovalcem.......11 PGD Gornji Grad: "Šola v ognju!"....................12 ISSN 0351-8140, leto XXXIX, št. 43, 26. oktober 2007. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun: 33000-0000571515. Glavni in odgovorni urednik: Franci Kotnik. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika: Igor Solar. Stalni sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Irena Drobež, Tatiano Golob, Benjamin Kanjir, Alenka Klemše Begič, Kmetijska svetovalna služba, Marija Lebar, Edi Mavrič-Savinjčan, Jože Miklavc, Igor Pečnik, Franjo Pukart, Ciril M. Sem, Marija Šukalo, Aleksander Videčnik, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Cvetka Kadliček. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Vodja trženja: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske.com. Cena za izvod: 1.35 EUR za naročnike: 1.22 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Aktualno V_________ ZAKON 0 PREPREČEVANJU NASILJA V DRUŽINI S strožjimi ukrepi do hitrejše pomoči Slovenija je iz leta v leto bolj nasilna dežela, kriminaliteta je v porastu, kar je verjetno slaba stran moderniziranega načina življenja. Nasilje pa ni navzoče le na ulici, ampak tudi za domačimi stenami. K sreči postajajo žrtve nasilnega partnerja vedno pogumnejše in o tem pogosteje javno spregovorijo. Še k večjemu uporu proti nasilnežu jih bo mogoče pripravil nov Zakon o preprečevanju nasilja v družini. Ta je sedaj že v parlamentarnem postopku, prinaša pa vzpodbudne novosti za žrtve. NASILNEŽ LAHKO OSTANE TUDI BREZ STANOVANJA Že v prejšnjem zakonu so bili opredeljeni pojmi posamezne oblike nasilja v družini v fizično, spolno in psihično nasilje, sedaj bodo s prenovljenim zakonom varovane tudi žrtve ekonomskega nasilja in žrtve zanemarjanja. Prvič je tudi opredeljeno nasilje v družini, kot ne le nasilje nad ženskami in otroki, ampak nad vsemi družinskimi člani; starejšimi, invalidi, moškimi. Še posebej strogo varstvo pred nasiljem bo s strani organov namenjeno mladoletnim osebam, ki se bodo obravnavale kotžrtve nasilja tudi, če v to ne bodo neposredno vpletene. Že samo okolje, kjer se nasilnež znaša nad svojo družino, bo potemtakem za otroka neprimerno in se bo v skladu s tem tudi ukrepalo. Da država ni storila vsega za preprečevanje nasilja v družini, ugotavlja tudi državnotožilstvo, kije že pred časom predlagalo, da bi se sodišča morala specializirati za to področje in hitreje reševati primere. Država je predlogu novega zakona ktej problematiki pristopila nekoliko drugače. Eden najučinkovitejših, tako kažejo vzori v tujini, in najhitrejših ukrepov v predlogu zakona je, da bo moral nasilnež vsaj za šest mesecev zapustiti skupno stanovanje, četudi je njegova last. Kot predvideva predlog zakona, naj bi sodišče o tem ukrepu odločilo takoj po prijavi nasilja. Po novem bo sodišče lahko na predlog žrtve prepovedalo približevanje, vstop v stanovanje in navezovanje stikov z žrtvijo za šest mesecev (s podaljšanjem za dodatnih šest mesecev), če bo žrtev presodila, da bi policija morala izreči ukrepe, pa jih ni, ali v primeru, da se je s strani policije izrečeni ukrep že iztekel. Med vzroki za izrek ukrepov bo tudi zanemarjanje starejše osebe, ponižujoče ravnanje z invalidno osebo, hudo zmerjanje in žalitve po telefonu, grožnja bivšega partnerja žrtvi s smrtjo, ponavljajoče se nadlegovanje po telefonu, elektronskih sporočilih ali s sledenjem. BREZ KLICA NA POMOČ NE GRE Vsi ukrepi s strani organov so mogoči le, če žrtev proti nasilnežu poda uradno prijavo. Ker mnogi nasilja ne prijavijo, so si snovalci zakona edini, da so strokovni delavci, ne glede na varovanje poklicne skrivnosti, policiji in centrom za socialno delo dolžni prijaviti nasilje nad otrokom, glede odraslih dogovori še potekajo. Centri za socialno delo bodo po novem vodili tudi registre o nasilju v družini. Trenutna slika o številčnosti nasilja v družini kaže porast le-tega. Po ocenah nevladnih organizacij je žrtev nasilja vsaka sedma ženska, s fizičnim in psihičnim nasiljem se soočajo v vsaki peti družini, le pet odstotkov žensk pa poišče strokovno pomoč. Tatiana Golob Naša anketa Si zatiskamo oii pred nasiljem? Nasilje v družini, naj bo to psihično ali fizično, je tema, o kateri zelo neradi govorimo. V Sloveniji, tudi naša dolina ni izjema, je največ fizičnega nasilja - pretepov s palico, pasom, kabli, koli, brce, zapiranj v tesne prostore ali nasprotno: naganjanje iz stanovanj, pri čemer so najbolj prizadeti otroci. V svojem okolju se tudi vi soočate z družinami, v katerih vlada nasilje. Če v družini prihaja do nasilja oziroma, če o njem sumimo, je naša moralna dolžnost, da o tem obvestimo strokovne službe. Žrtve nasilja v družini pogosto nimajo moči, da sprožijo postopek, dokler ne pride včasih na žalost tudi do najhujših posledic. Toda ali smo v teh primerih pripravljeni ukrepati? Jože Ramšak, Dobrovlje V mojem otroštvu so nas vzgajali tudi s palico in kakšna klofuta je bila kvečjemu vzgojni ukrep. Tudi o nasilju, kot se danes govori, se ni govorilo. Tako da o tem, ali bi prijavil nasilje, nisem nikoli razmišljal. Verjetno, če bi pri tem trpel otrok, bi prijavil. Jožica Jeraj, Rečica ob Savinji V vrtcu, kjer delam, ni opaziti, da bi bili otroci izpostavljeni fizičnemu nasilju v družini. To je bilo v preteklosti, ko so bili udarci vzgoja. Kot otrok sem tovrstno vzgojo skusila v šoli. Danes sem prepričana, daje klofuta ali udarec s palico nasilje, zato na tovrstni način nisem vzgajala niti svojih otrok. Več uspeha ima človek, če na lep način in z zgledi pripravi otroka do poslušnosti. Nasilje v svoji okolici bi prijavila pristojnim, ampak šele po tehtnem premisleku. Ivan Golob, Solčava V tridesetih letih, se mi zdi, da sem samo enkrat udaril svojega otroka, doma smo namreč prepričani, da lepa beseda lepo mesto najde. Sam sem absolutno proti nasilju in če bi to opazil vsvoji okolici, bi brez razmišljanja prijavil. Jožica Grudnik, Ljubno ob Savinji Klofuta je lahko nasilje ali vzgoja, odvisno, v kakšni situaciji je bila dana. Tudi sama sem bila deležna kakšnega vzgojnega udarca, ki je zelo pomagal. Čeprav so tudi v šoli v preteklosti vzgajali z udarci, v času mojega šolanja to ni bilo več prisotno. Tega smo bili deležni le pri verouku, kjer so tudi kdaj »foc-nili«. Živim v majhnem kraju, kjer se vsi med seboj poznamo in so krajani prepričani, da se družinske razprtije rešujejo za domačimi zidovi brez sosedskega »vmešavanja«, zato se mi zdi, da nasilja ne bi prijavljala. Anica Pečnik, Šentjanž Klofuta ali kakšen koli udarec je zame nasilje in nisem pristaš tovrstne vzgoje. Otrok več odnese od tega, če ga znaš prepričati z lepo besedo. Tudi nasilje v bližnji okolici, če bi bilo prisotno dalj časa oziroma, če bi se ponavljalo, bi verjetno prijavila pristojnim organom. Jože Bider, Dol-Suha Kot otrok sem jih kar nekaj krat dobil po rokah, ko kaj ni bilo prav. Pri vzgoji svojih otrok sem vzgojo z udarci uporabil le enkrat na enemu od svojih otrok, kar pa je tedaj zelo zaleglo. Mislim, da je tedaj mene bolj bolelo kot njega. Vzgoja otrok se mi zdi najboljša z dejanji in zgledi. To bolj pomaga kot udarci. Težko gledam, da bi nekdo trpel po nepotrebnem, zato bi nasilje v svoji okolici prijavil. Pripravila: Marija Sukalo, foto: Ciril M. Sem Marjana Veršnik Fale, direktorica Centra za socialno delo Mozirje: »V povprečju letno obravnavamo okoli deset primerov nasilja nad ženskami in enako število nasilja nad otroci s strani družinskega člana. Pri obravnavi primerov, v katere so vpleteni otroci, moramo biti še posebej previdni in odločni, tako je določeno že v obstoječem zakonu. Ženske se pri reševanju te problematike ponavadi počutijo, kot da so v nekakšnem začaranem krogu, iz katerega je tudi dejansko težko izstopiti. Vvečini spregovorijo šele po daljšem, ponavljajočem se nasilju nad njimi, težko se tudi odločijo za kakšen konkretnejši korak. Dokler sedanji zakon ni nudil možnosti ukrepa prepovedi približevanja, smo se lahko z žrtvijo pogo- vaijali zgolj o reševanju situacije zunaj lastne hiše. To pomeni, daje bila žrtev primorana zapustiti dom, da bi se izognila nasilnežu. Po uvedbi ukrepa prepovedi približevanja je za nas v tej fazi že bistveno lažje nuditi pomoč žrtvi. Takrat najprej pomagamo v obliki svetovanja obema, žrtvi in nasilnežu, ki se s tem, da je odstranjen z bližine žrtve, vsaj malo zaveda, daje njegovo početje napačno. Situacija je lažja tudi, odkar imamo v Mozirju materinski dom, saj lahko žrtvi ponudimo še dodatno pomoč, ta pa lahko ostane v domačem okolju. Prej so bile naše zmožnosti zelo omejene, kar pa je vjavnosti dajalo sliko, da centri za socialno delo svoje delo slabo opravljajo. Kar se tiče sprememb za- kona jezvsakim dodatnim ukrepom centrom delo še dodatno olajšano. Zakon prinaša konkretnejše obveznosti in stem tudi večje možnosti ukrepanja. Poleg tega bolje ureja medsebojno sodelovanje institucij, ki je bilo sedaj odvisno predvsem od dobre volje sodelujočih. Naloge so sedaj bolj jasno zapisane, kar je da bro, še vedno pa ni rešena problematika pomanjkanja kadrov, kar nas ravno tako ovira pri opravljanju nalog. In čeprav se v primerih nasilja in zlorab vedno maksimalno angažiramo, gre za reševanje zelo kočljivih situacij, ki jih javnost preveč poenostavlja in s tem našemu delu daje negativen prizvok.« Tatiana Golob VOLITVE PREDSEDNIKA DRŽAVE Zgornjesavinjski favorit je Lojze Peterle Na nedeljskih predsedniških volitvah Slovenci nismo izvolili novega predsednika. Po neuradnih podatkih državne volilne komisije bo v drugem krogu skoraj zagotovo Lojze Peterle, kije prejel 277.638 glasov oziroma 28,50 odstotka glasov. Kdo bo 11. novembra v drugem krogu predsedniških volitev Peterletov protikandidat, ob zaključku redakcije še ni bilo znano, saj sta na drugem in tretjem mestu zelo izenačena Danilo Türk in Mitja Gaspari. Prvi je prejel 239.079 glasov volivcev oziroma 24,54 odstotka, drugi pa 235.281 glasov, kar znaša 24,15 odstotka. Prvim trem sledi Zmago Jelinčič Plemeniti z 19,30 odstotka glasov. Na območju Upravne enote Mozirje je na triintridesetih voliščih oddalo svoj glas 8.502 volivcev. Za Lojzeta Peterleta je glasovalo 35,71 odstotka oziroma 3.025 volivcev, za njim je Zmago Jelinčič Plemeniti z 21,36 odstotka oziroma 1.809 glasovi. Na tretjem in četrtem mestu si tesno sledita Danilo Türk in Mitja Gaspari. Prvemu so zgornjesavinjski volivci namenili 19,61 odstotka (1.661 glasov), Gaspari pa je prejel 19,47 odstotka (1.649 glasov). Darko Krajnc no petem mestu je prejel 2,49 odstotka (211 glasov), Elena Pečarič 0,85 odstotka (72 glasov) in Monika Piberl 0,51 odstotka (43 glasov). Volilne komisije so v ponedeljek do 12. ure preštele še glasovnice po pošti iz doma za ostarele. Najkasneje do 30. oktobra bodo k izidu prištele še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz tujine. Tega dne naj bi bili znani tudi uradni izidi, na podlagi katerih bojasno, kdo seje uvrstil v drugi krog. Glede na tesen izid in majhne razlike med kandidati lahko jeziček na tehtnici predstavljajo tudi glasovi približno 73.000 volivcev, ki imajo stalno bivališče v tujini. Sicer pa je bila volilna udeležba v slovenskem merilu 57,04 odstotna, samo v Zgornji Savinjski dolini pa je predsednika republike volilo 62,02 odstotka volilnih upravičencev. Savinjčan Gornjegrajski župan Stanko Ogradi se pridružuje zahtevi svetnikov po čim prejšnji sanaciji vodotoka Bočnice (foto: EMS) SANACIJA POTOKA BOČNICA Rešitev v zadrževalnikih gramoza Na pobudo občinskega svetnika iz Bočne, Nika Purnata, je gornjegrajski občinski svet naslovil na ministrstvo za okolje in prostor ter ostale odgovorne službe zahtevo po čim prejšnji sanaciji potoka Bočnica, od izliva v Dreto do zgornjega dela nad vasjo. Ogromne količine gramoza namreč povzročajo razlitje potoka v Bočni, zato svetniki pričakujejo, da bo država v najkrajšem času zgradila dva zadrževalnika gramoza, ki bosta za potrebe čiščenja bolj dostopna od sedanjih. V Bočni tudi pričakujejo sanacijo plazu, saj bo ob nadaljnjem plazenju celotno naselje še bolj ogroženo. Savinjčan 5 V y Janez Štiglic izvoljen za elektorja OBČINSKI SVET NAZARJE Le še slab mesec je do volitev v državni svet, zato v teh dneh zgornjesavinjske občine izbirajo predstavnike volilnega telesa za volitve državnih svetnikov. Kandidata za elektorja občine Nazarje sta bila Matej Pečovnik in Janez Štiglic, na tajnih volitvah pa so nazorski občinski svetniki največ glasov podpore namenili Janezu Štiglicu. Janez Štiglic bo tako v imenu občine Nazarje glasoval za enega izmed treh kandidatov za nosilca lokalnih interesov v državnem zboru. Kot je znano, se za funkcijo državnega svetnika poteguje tudi Stanko Zagožen (SLS) z Ljubnega ob Savinji, vendar se nazorski svetniki bojijo, da bo preglasovan, saj ostala dva kandidata oba prihajata iz Velenja. S podporo vseh zgornje-savinjskih občin bo število glasov še vedno izenačeno z velenjskimi, kijih bo oddalo sedem elektorjev. S strani občine Šoštanj bosta podporo izbranemu kandidatu namenila dva elektorja, s strani občine Šmartno ob Paki pa eden. Irena Drobež občinskih svetnikov ni prepričal. Podprli so predlog, da se inšpektor skupaj z izdelovalcem strokovne študije o ustreznosti oziroma neustreznosti uvedbe enosmernega prometa, ki je že naročena, zglasi na eni izmed naslednjih sej. Takrat naj bi postalo popolnoma jasno, katera rešitev bi bila boljša. Župan Ivan Suhoveršnik se s ponovno uvedbo dvosmernega prometa na tem delu Trga ne strinja, podprlo pa ga je tudi več svetnikov. Po njihovem bi bili občani s ponovno uveljavitvijo prejšnje prometne ureditve še bolj zmedeni. Jakob Presečnikje zato predlagal, da vsi skupaj več truda vložijo v iskanje rešitev, ki bi trško jedro naredile privlačnejšo. V prvi fazi že s posaditvijo mase rož in s tem z uresničitvijo njegove dolgoletne ideje, da se Mozirski gaj oziroma del njega pokaže tudi v tem delu Mozirja. Kritike občanov pa se ne nanašajo samo na uvedbo novega prometnega režima, ampak tudi na račun granitnih kock, s katerimi so tlakovani pločniki. Po njih je težko hoditi, še težje pa se znajdejo mamice z vozički. Slednje močno trese, zato svoje male nadebudneže še vedno raje vozijo po nevarni cesti. Površina bi zato morala biti gladka in s tem veliko bolj uporabna. Tlakovanje s kockami je predlagal Zavod za spomeniško varstvo, saj naj bi bile tovrstne kocke del mozirske dediščine. Pri tem so vztrajali, čeprav bi župan, že zaradi cene, na pločnike raje položil asfaltno prevleko. Benjamin Kanjir PROMETNA UREDITEV MOZIRSKEGA TRŠKEGA JEDRA Peticije na račun enosmernega prometa dežujejo Na zadnji seji, ki je bila v začetku preteklega tedna, so se občinski svetniki znova srečali s problematiko prometne ureditve mozirskega trškega jedra. Z adaptacijo prvega dela je bila uvedena nova prometna ureditev, enosmerni promet pa poteka zgolj na dvajsetih metrih cestišča. ZAHTEVE PO DVOSMERNEM PROMETU Krožišče pred Optiko Likeb, o katerem je bilo zaradi majhnosti že veliko govora, je v tem času dodobra zaživelo. Nikakor pa se ne »prime« uvedba enosmernega prometa, ki voznikom prepoveduje vožnjo v smeri trškega jedra. Veliko kritik seje sprva nanašalo na neustrezno označitev enosmernega prometa. Slednji je bil s postavitvijo novih prometnih znakov ustrezneje uveljavljen, njegovo spoštovanje pa od časa do časa preverjajo tudi mozirski policisti. Na seji sredi septembra so svetniki županu Ivanu Suhoveršniku izročili zahtevo, podkrepljeno s podpisi sedmih svetnikov, po ponovni uvedbi dvosmernega prometa. Po njihovem je uvedba enosmernega prometa na tako kratkem delu ceste nesmiselna, povzroča pa veliko negodovanja s strani tržanov in mnogih uporabnikov te ceste. Uvedba enosmernega pro- meta bo po njihovem smiselna, ko bo trško jedro popolnoma urejeno in kot takšno zrelo za tovrstno prometno ureditev. Takrat bodo tudi dvomi o ustreznosti takšne ureditve ovrženi, vse dotlej pa se bodo vedno znova in znova porajali. V dokaz te trditve so na seji pretekli teden županu predložili še peticijo samostojnih podjetnikov in lastnikov d.o.o., ki se po prvi fazi preurejanja trškega jedra odločno zavzemajo proti enosmernemu prometu. Na peticiji je kar 21 podpisov občanov, ki na trgu opravljajo različne dejavnosti. Promet jim zaradi dejstva, da je zaprt eden izmed uvozov, iz meseca v mesec pada, poslovni rezultati pa naj bi bili tudi do 20 ali več odstotkov slabši. TRŠKO JEDRO NAREDITI PRIVLAČNEJŠE Občinska uprava je pojasnila glede nove prometne ureditve poiskala pri inšpektorju za ceste Francu Zajamšku. Njegov odgovor OBČINSKI SVET GORNJI GRAD Višja cena kurjave in enaka ravnanja z odpadki V Zgornji Savinjski dolini je dosežen eden najvišjih standardov ravnanja z odpadki in tako je tudi v občini Gornji Grad, je tamkajšnjim občinskim svetnikom zatrdil direktor podjetja Pup Saubermacher Zoran Rodič. Po njegovem je občina med čistejšimi, problem pa ostajajo vrečke ob posodah za smeti, katere, tako Rodič, odpeljejo na svoje stroške, saj bi se v nasprotnem primeru znašle na divjih odlagališčih. Na splošno beležijo večje količine odpadkov, kar kaže na višji standard občanov oziroma še bolj verjetno na bolj dosledno pobiranje odpadkov. Zoran Rodič je gornjegrajske svetnike soočil z dejstvom, da kot koncesionarji vZgornji Savinjski dolini ustvarjajo izgubo, saj s cenami ne sledijo stroškom. Kljub temu se v bližnji prihodnosti ni bati povišanja cen ravnanja z odpadki, zato bi se morali zamisliti neplačniki storitev, saj je po besedah direktorja Pup Saubermacherja samo v občini Gornji Grad neplačanih za okoli 13 tisoč evrov opravljenih storitev. Ker na trgu lesne biomase narašča cena surovine, so se tudi gornjegrajski svetniki soočili z dejstvom, da bo potrebno povišati ceno ogrevanja. Za svetnika Nika Purnata bi bilo sicer bolj logično, da se najprej razčisti zadeva okoli stečaja in prodaje Enga, vendar je tako kot ostali svetniki podprl pred- log direktorja Enga Aleša Bratkoviča za 15-odstotno povišanje variabilnega dela cena, kar pomeni, da se skupna cena dvigne za 11 odstotkov. Nova cena začne veljati prvega novembra. Ob trendih, ki se dogajajo z ostalimi kurilnimi energenti, je po Bratko-vičevem mnenju biomasa še vedno zelo zanimiva. Po njegovem deluje Engo tehnično zelo dobro, porabniki plačujejo redno in če hočejo kurilno sezono preživeti normalno, je podražitev nujna. V nadaljevanju seje so se gornjegrajski svetniki seznanili z realizacijo letošnjega proračuna in predlogom rebalansa ter potrdili pravila za izvolitev predstavnika v volilno telo za volitve državnega svetnika. Na podlagi pravilno vložene kandidature so za elektorja izvolili Andreja Presečnika, medtem ko predlogov kandidatov za člana državnega sveta ni bilo. Savinjčan OBČINSKI SVET NAZARJE Ostre polemike na račun ukrepanja ob poplavah Natanko mesec dni po uničujoči vodni ujmi so svetniki nazorskega občinskega sveta na redni seji med drugim obravnavali poročilo o poplavah. Poveljnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline in član Prostovoljnega gasilskega društva Nazarje, Boštjan Cigale, je s kritično oceno postopanja občine ob tej naravni katastrofi sprožil burno razpravo. žiranje ob poplavi izpeljano nesebično in korektno. Begič kategorično zagovarja to dejstvo, saj je o preteči nevarnosti že popoldne obvestil poveljnika PGD Nazarje in pov- Boštjan Cigale je z vidika gasilca pri odpravljanju posledic poplav pogrešal stik Z občino (foto: Irena Drobež) Kot je znano, so se vjavnosti s strani krajanov Potoka pojavile negativne ocene glede intervencije Občine Nazarje ob poplavah. Precej kritik na ta račun je izrekel tudi Boštjan Cigale. Kot je dejal, so bile vse enote prostovoljnih gasilskih društev v občini Nazarje aktivirane preko centrov za obveščanje in ne preko občine, predvsem pa se ni pravočasno poročalo na center za obveščanje. Številni gasilci in pripadniki civilne zaščite so neprekinjeno delovali tudi nad 30 ur, pri čemer bi morali biti upravičeni do brezplačne prehrane. Cigale je ocenil, da so gasilci delovali povsem korektno, vendar je izrazil zaskrbljenost, da delo gasilskih enot zaradi poznega poročanja na center za obveščanje ne bo primerno ovrednoteno. Pri tem je še pou- daril, da pri reševanju te problematike predvsem pogreša stik z občino in županom. Župan Ivan Purnat in direktor občinske uprave Samo Begič sta odločno zavrnila očitke, saj naj bi bilo anga- eljnika civilne zaščite, s katerim seje dogovoril, da bo obvestil center za obveščanje. Kljub operativnim težavam zaradi izpada telefona in interneta naslednji dan je občina uspešno speljala postopke za izved- bo najnujnejših ukrepov in pripravo poročil o škodi, na podlagi katerih se bodo dodeljevala finančna sredslva za pomoč. Župan Purnat je prepričan, da je vsak na svojem področju deloval vestno in dobro. Svetniki so bili enotni, da je treba sedaj aktivnosti usmeriti v prihodnost. Janez Štiglic je predlagal sklic sestanka vseh akterjev in izdelavo analize, kjer bodo izpostavljene vse prednosti, slabosti in dosedanje izkušnje, ki bi bile koristne ob morebitni novi katastrofi. Cigale je podal tudi predlog, da se z vsemi predlaganimi pripombami in izkušnjami ažurira načrt reševanja pred poplavami. Ocenjena vrednost škode v nazorski občini znaša 2.500.000 evrov, od tega bodo od države povrnjena sredslva v višini okrog 94.000 evrov. Na pobudo župana Ivana Purnata so svetniki sprejeli tudi sklep, da se 25 odstotkov iz rezervnega sklada občine oziroma 11.000 evrov nameni najbolj ogroženim, kijih bodo določili predsedniki krajevnih skupnosti. Irena Drobež VRAČILA IZ VLAGANJ V TELEKOMUNIKACIJSKO OMREŽJE Občino Mozirje denarja še nima Po Mozirju se širijo govorice, da je občina s strani odškodninskega sklada že prejela denar iz naslova preveč plačanih zneskov pri vlaganju v telekomunikacijsko omrežje. S tem denarjem naj bi gradila večnamensko športno dvorano. Vodja gospodarskega oddelka mozirske občinske uprave Ivo Glušič zatrjuje, da temu ni tako. Slovenska vlada in parlament sta pred leti sprejeli zakon o vračilu preveč plačanih zneskov pri vlaganju v javno telekomunikacijsko omrežje. Občine so nato sprejele odloke, v katerih so opredelile način zbiranja vlog in njihovo vsebino. Na mozirsko občinsko upravoje prišlo vzakonitemroku 371 vlogzobmoč-ja Mozirja in 292 z Rečice ob Savinji. To pa niso vse vloge s tega območja, saj jih je bilo mogoče vložiti tudi direktno na državno pravobranilstvo kot fizična oseba. Tudi to možnost je izkoristilo večje število občanov, katerih vloge so doslej večinoma že rešene, preveč plačani zneski pa nakazani na njihove bančne račune. V lanskem letu je bilo potrebno vloge dopolniti še za zneske ovrednotenega dela, ne zgolj stroškov materiala. Ta dopolnila so se zbirala do 20. oktobra 2006. S strani države je bilo rečeno, da bodo vse vloge rešene do konca leta 2006. V tem času jih je bilo rešenih okoli 70 odstotkov, v skupnem številu upravičencevjeto znašalo manj kot 50 odstotkov. Reševale so se večinoma individualne vloge, v katerih ni bilo nič spornega. Večje vloge, kakršne so na primer vložile pravne osebe, kar so tudi občine, pa se pospešeno rešujejo v letošnjem letu. Zaradi preobremenjenosti celjskega pravobranilstva je bila mozirska vloga poslana v reševanje v Ljubljano, od tam pa jasnih odgovorov še ni. Ivo Glušič je poslal pisno povpraševanje že pred več kot mesecem dni, odgovora o stanju vloge pa doslej še ni bilo. Torej tudi denarja še ni pričakovati v tako bližnji prihodnosti. »Ob tem je potrebno poudariti, da službe, ki naše vloge obravnavajo, le-te običajno oklestijo. Pripravijo predlog poravnave in ga pošljejo županu v podpis. Slednji ga podpiše ali pa tudi ne. Po podpisu traja še od tri do štiri mesece, da odškodninski sklad nakaže dogovorjeni znesek na račun občinske blagajne. Iz nje so nato nakazani zneski na račune vlagateljev vlog,« še dodaja Glušič. Zaradi znižanja skupnega zneska mora občinska uprava določiti ključ, po katerem se bodo vloge občanov zmanjšale za razliko med vlogo in dejanskim vračilom države. Vloga občine Mozirje je težka okoli 800.000 evrov, o dejanski številki, ki jo bo odobrila država, pa je težko govoriti. Benjamin Kanjir CELJE Nov hostel Sobe pod gradom V Celju so pred nedavnim odprli nov hostel z zgovornim imenom Sobe pod gradom. Lociran je ob glavni cesti Celje-Laško in zmore hkrati gostiti osem do devet oseb v treh lepo opremljenih nekadilskih sobah. V splošni sobi je dovoljeno prehranjevanje, druženje in brez- plačna uporaba računalnika z internetno povezavo. Gostom so na razpolago tudi hladilnik, mikrovalovna pečica in kuhalnik. Hostel je namenjen predvsem prehodnim gostom, proste kapacitete pa je priporočljivo predhodno preveriti. NK OBČINSKI SVET LUČE Podpora kandidatu, ki se bo zavzemal za Luče V občini Luče se še spomnijo prvega novembra leta 1990 in z datumom povezane katastrofalne poplave, ki je kraju za vrsto let pustila takšne in drugačne posledice. Takrat je bila solidarna z njimi širna Slovenija in tega v Lučah niso pozabili, zato so se občinski svetniki odločili pomagati najbolj prizadetim v septembrski poplavi. Po njihovi oceni je najbolj smiselno pomagati najbližje prizadetim, zato bodo dva tisoč evrov darovali družini Deleja iz Trnovca v občini Rečica ob Savinji, ki jim je voda odnesla polovico hiše in enako vsoto zakoncema Golob iz Podgorja, ki sta ostala brez vsega premoženja in kar je še huje, pod plazom in vodo sta umrla sin in bodoča snaha. Svetniki in župan Ciril Rose se zavedajo, da pomoč ne more odtehtati gorja, ki ga prestajata obe družini, je samo gesta solidarnosti in spominjanje tragedije, ki jo je kraj doživljal pred sedemnajstimi leti. Med ostalim so svetniki potrdili predlog pravil za izvolitev predstavnika v volilno telo za volitve državnega sveta in za elektorja izvolili občinskega svetnika Jožeta Vavdija. Ker v Lučah kandidata za člana državnega sveta nimajo, je občinski svet elektorju dal priporočilo, da na volitvah podpre kandidata, ki se bo dejansko zavzemal in delal za občino Luče in celotno Zgornjo Savinjsko dolino. Savinjčan JAVNI SKLAD RS ZA REGIONALNI RAZVOJ 5,6 milijona evrov za podjetnike Javni sklad Republike Slovenije za regionalni razvoj s sedežem v Ribnici jezakijučil javni razpiszadodeljevanjesredstev.namenjenihza financiranje podjetniških projektov. Od 21 prispelih vlog je bilo podprtih 14 projektovs skupno odobrenimi posojilnimi sredstvi v višini 5,6 milijona evrov. Z odobrenimi posojili bodo (so)financirani različni projekti: nakupi zemljišč, strojev in opreme ter gradnje in rekonstrukcije objektov. Sedem projektov ni bilo podprtih zaradi formalnih neustreznosti. Največ odobrenih projektov - štirje -je iz jugovzhodne Slovenije, iz statistične Savinjske regije pa sta podporo sklada dobila dva projekta v skupni vrednosti 241 tisoč evrov. Na drugi rok, ki seje iztekel 10. oktobra, je prispelo šest vlog. Ker je sklad v začetku oktobra zvišal višino razpisanih sredstev na 9,3 milijona evrov, lahko vlagatelji še prijavijo svoje projekte na naslednji rok, ki se izteče 12. novembra. Razpis in razpisna dokumentacija sta objavljena na spletni strani sklada: http:/ /www.rdf-sklad.si. KF ZAVOD ZA ZAPOSLOVANJE VELENJE Zaposlitveni sejem je dobro uspel Zavod Republike Slovenije za zaposlovanje Območna enota Velenje je v petek, 18. oktobra, v Rdeči dvorani v Velenju organiziral celodnevni zaposlitveni sejem za ob- močje Zgornje Savinjske in Šaleške doline. Z odzivom ponudnikov in iskalcev zaposlite so bili zadovoljni. Kot je povedal vodja projekta Zaposlitveni sejem Srdan Arzenšek, Obiskovalci zaposlitvenega sejma so lahko videli praktični prikaz izvajanja nekaterih del v gradbeništvu (foto: Marija Lebar) naj bi sejem pokazal realne tržne trende na trgu dela. To pomeni, da bi se tu srečali tako ponudniki kot iskalci zaposlitve, tudi tisti, ki so že zaposleni, pa si želijo nove poklicne izzive. Prav tako so delodajalci ponudili informacije o srednjeročnih potrebah po delavcih raznih profilov, kar je bilo dobrodošlo za osnovnošolsko in srednješolsko mladino pri odločanju za nadaljnji študij oziroma šolanje. Arzenšek je dejal, da je bilo zasedenih vseh petintrideset stojnic, ko- likor sojih imeli na razpolago. Poleg predstavitev, razgovorov in informativnega materiala, so obiskovalci lahko videli praktični prikaz izvajanja nekaterih del vgradbeništvu, kjer trajno primanjkuje delavcev. Enak je položaj v kovinarskih poklicih. Na sejmu je bilo opaziti tudi stojnice nekaterih večjih podjetij iz Zgornje Savinjske doline, interese ostalih pa sta zastopali Območna obrtna zbornica Mozirje in GZS Savinjsko-Šaleš-ka območna zbornica, Velenje. Marija Lebar NAZARJE Namestili nov bankomat Po mesecu dni je na bankomatu v Nazarjah zopet mogoče dvigovati gotovino (foto: Irena Drobež) V četrtek, 18. oktobra, je v prostorih nekdanje poslovalnice Nove Ljubljanske banke v Nazarjah pričel obratovati nov sodoben bankomat. Taje v celoti nadomestil prejšnjega, na katerem so posledice poplav povzročile hude okvare, zaradi česar so morali občani po dvig gotovine hoditi v Mozirje. Občina Nazarje razmišlja o postavitvi še enega bankomata nekje na relaciji NazarjeVolog. Na njihovo prošnjo je direktorica NLB Podružnice Savinjsko-Šaleška mag. Lidija Dovšak odgovorila: »Razmišljamo tudi otej možnosti. Dejansko se bomo za to odločili, v kolikor bo povprečno število dnevnih dvigov na obstoječem bankomatu v Nazarjah za vsaj 65 odstotkov preseglo določen limit, s katerim določamo smotrnost postavitve bankomatov in ta znaša 150 dvigov gotovine dnevno.« ID ZVEZA SVOBODNIH SINDIKATOV »Velike demonstracije v Ljubljani zagotovo bodo!« V okviru celodnevnega izobraževalnega posveta, ki ga je za sindikalne predsednike in poverjenike velenjska območna organizacija Zveze svobodnih sindikatov Slovenije organizirala v petek, 19. oktobra, je bila tudi novinarska konferenca. Med ostalimi je novinarjem spregovoril predsednik Dušan Semolič. raste. Pri tem je navajal neimenovano velenjsko podjetje, ki je zaposlovalo pretežno invalide in pri tem z raznimi ukrepi tudi neupravičeno pobiralo od države Andrej Kranjc (levo) je opozoril, da kljub večkratnim poskusom sindikata, da vzpostavi ustrezno komunikacijo, likvidacijski upravitelj Gozdnega gospodarstva Nazarje ni bil dosegljiv (foto: Marija Lebar) ZAKAJ DEMONSTRACIJE? Semolič je med drugim govoril o zahtevah sindikatov za povečanje plač, ki bo temeljilo na veliki rasti dobičkov - v letu 2006 kar za 26 odstotkov - in na realni rasti produktivnosti. Ker se po njegovem delodajalci z raznimi izgovori takemu povečanju upirajo in po izkušnjah ni pričakovati sporazumnega dogovora do določenega roka, bodo v Ljubljani 17. novembra potekale velike delavske demonstracije. »Te bodo sporočilo kapitalu in menedžerjem, da bodo morali prisluhniti zahtevam delavstva. Tukaj govorimo o klasičnem konfliktu kapitala in dela. Čeprav stran delodajalcev nenehno zagotavlja, da plače rastejo, previsoka stopnja inflacije izničuje učinke dviga. Če imamo evropsko stopnjo dobičkov in evropsko učinkovitost, kdaj bomo dosegli tudi evropske plače? Izgovor nekaterih, da bi s tem spodbudili spiralo inflacije, ne vzdrži, saj se »špara« le pri najnižjih plačah. Zlasti so položaj zaostrile in nekatere zaposlene pripeljale na rob preživetja zadnje podražitve osnovnih življenjskih potrebščin, predvsem hrane. O vsem tem bomo spregovorili na protestnem shodu,« je povedal Semolič. ZAUPANJE V SINDIKATE RASTE Sekretar sindikata SKEI - regijske konference Velenje Branko Amon je poudaril, da zaupanje v sindikate spodbude za tako zaposlovanje. Od zaposlenih so zahtevali podpis izjave, da se ne bodo včlanjali v sindikate. Ko seje podjetje lani znašlo v težavah in delavci niso dobili plač, kasneje pa so ostali še brez dela, so pomoč poiskali na SKEI. S pravno pomočjo sindikata je tožbe vložilo več kot štirideset zaposlen- ih, ki so dosegli poplačilo zaostalih plač, pa tudi drugih obveznosti podjetnika do njih. ZGORNJESAVINJSKE PLAČE NA REPU Obtemje sekretar območne organizacije Velenje Andrej Kranjc spomnil na dva pereča primera podjetij v stečaju in sicer velenjski IVI club in nazorsko Gozdno gospodarstvo, kjer zaposleni niso lastniki. V teh podjetji h delavci kljub vloženim tožbam in izvršbam še zdaj niso prejeli zahtevanega denarja. GG Nazarje je prijavilo prostovoljno likvidacijo, kljub večkratnim poskusom sindikata, da vzpostavi ustrezno komunikacijo, likvidacijski upravitelj ni dosegljiv. Izgledi delavcev za poplačilo njihovih terjatev niso optimistični. Kranjcjetudi podčrtal težko situacijo glede plač v Zgornji Savinjski dolini. Trend zaostajanja plač za republiškim povprečjem se nadaljuje, čeprav seje struktura gospodarstva z ukinitvijo nekaterih podjetij lesne branže bistveno izboljšala. Tako se je na območju mozirske upravne enote lanskoletno zaostajanje plač za povprečnimi slovenskimi letos povečalo še za 28 evrov, kar je uvrstilo to regijo na 57. mesto od 59 primerljivih enot v Sloveniji. Marija Lebar ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO VARSTVO CELJE Pričenja se preventivno cepljenje proti gripi Iz Zavoda za zdravstveno varstvo Celje so sporočili, da so pričeli s preventivnim cepljenjem proti gripi. Cepljenje bo v ambulanti zavoda potekalo vsak dan od 8. do 12. ure, tudi ob nedeljah in praznikih. Na drugih razpoložljivih cepilnih mestih v celjski regiji - v zdravstvenih domovih, zdravstvenih postajah in pri zasebnih zdravnikih - bodo začeli s cepljenjem predvidoma do konca oktobra oziroma po prejemu cepiva. Gripa je akutna virusna bolezen dihal, ki se zelo hitro širi, zato je preventivno cepljenje priporočljivo opraviti vsako leto še pred začetkom zimskega obdobja, značilnega za kroženje virusov. Po besedah dr. Alenke Skaza, specialistke epidemiologije, cepljenje priporočajo zlasti starejšim od 65 let, oskrbovancem v domovih za ostarele, odraslim in otrokom, ki imajo kronične bolezni pljuč in srca, presnovne bolezni, bronhialno astmo, ledvične bolezni, živčno-mišične bolezni, ter tistim, ki čakajo na zdravljenje ali diagnostične preiskave v bolnišnici. Solidna zaščita pred okužbo nastopi od deset do 14 dni po cepljenju. Dovolj je že enkratno cepljenje, le otroci, mlajši od devet let, ki še nikoli niso bili cepljeni proti gripi, morajo biti cepljeni dvakrat v presledku štirih tednov. Cepljenje proti gripi je potrebno opraviti vsako leto na novo, saj se virusi gripe hitro spreminjajo in strokovnjaki vsako leto zato pripravijo novo cepivo, ki ga prilagodijo razmeram kroženja virusov. Cena cepljenja znaša 11 evrov. Najbolj ogroženim skupinam prebivalstva prispeva del sredstev za cepljenje Zavod za zdravslveno zavarovanje Slovenije, zato je za kronične bolnike, mlajše od 18 let in starejše od 65 let, cena cepljenja šest evrov. Glede na pretekli interes po preventivnem cepljenju proti gripi je bilo za Celjsko regijo letos naročenih več kot 30.000 odmerkov cepiva, na Zavodu za zdravstveno varslvo Celje pa poleg cepljenja priporočajo še redno vzdrževanje dobre telesne pripravljenosti, veliko gibanja na svežem zraku in uživanje raznovrstne hrane. ID POPRAVEK V 42. številki SN je prišlo do napake v članku o specializiranih turističnih kmetijah na strani 6. Pravilna specializacija za kmetijo Žibovt, Logarska dolina - Poličnik Martina, je v zdrav način življenja usmerjena in ekološka turistična kmetija. Kmetijsko gozdarski zavod Celje, Izpostava Mozirje TERMOTEHNIKA BRASLOVČE Minister Podobnik obiskal savinjsko-zasavsko gazelo 2007 Pretekli teden je minister za okolje in prostor Janez Podobnik obiskal letošnjo savinjsko-zasavsko gazelo 2007, podjetje Termotehnika iz Braslovč. Minister je podjetju čestital za prejeto priznanje in se seznanil s problematiko, s katero se podjetje srečuje kot proizvajalec sistemov in naprav za izkoriščanje obnovljivih virov energije. Najhitreje rastoče podjetje v regiji je specializirano za razvoj in izdelavo toplotnih črpalk ter hladilnih in ogrevalnih sistemov. Lani je s 25 zaposlenimi ustvarilo 2,8 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je več kot sedemkrat več kot pred petimi leti. Direktor Rudi Kronovšek je ministra opozoril tudi na problematiko, ki Termotehniko ovira pri nadaljnjem razvoju podjetja. Kronovšek je kritično ocenil odnos države, ki podpira samo nekatere sisteme izkoriščanja obnovljivih virov energije in izpostavil problem zapostavljenosti toplotnih črpalk, ki skrbijo za ogrevanje na osnovi talne vode. Kljub ekološkim ter stroškovnim prednostim tega segmenta je država pred dvema letoma v celoti ukinila subvencije za vgradnjo toplotnih črpalk za segrevanje sanitarne vode. Toplotne črpalke za ogrevanje so subvencionirane, vendar zapleteni in dragi prijavni postopki odbijajo širšo uporabo toplotnih črpalk in pogosto vodijo k črni gradnji vodnjakov. Direktor Kronovšek je ministru izpostavil tudi problem s prostorsko stisko, ki onemogoča širitev in s tem nadaljnji razvoj podjetja. Obstoječa lokacija je odvrnila že marsikaterega investitorja, podjetje pa se pri vsem tem srečuje še stežavami pri pridobivanju lokacije in gradbenih dovoljenj. Minister Podobnik se bo zavzel, da bo podjetje v okviru veljavnih postopkov čim prej dobilo možnost, da se bo lahko normalno razširilo. ŠOŠTANJ Otvoritev nove tovarne Gorenje Indop V proizvodnem kompleksu Gorenja v Šoštanju so pretekli teden uradno odprli nov proizvodni objekt. V objektu že od septembra deluje strojegrad-na dejavnost, tretjina hale pa bo namenjena novemu poslu - izdelavi oklepnikov za potrebe Slovenske vojske. Slovesnosti ob otvoritvi sta se udeležila tudi minister za obrambo Karl Erjavec in minister za gospodarstvo mag. Andrej Vizjak. Nov proizvodni objekt se razprostira na površini 9.000 m2, vrednost naložbe pa znaša 7 milijonov evrov. V prostorih so bistveno izboljšani prostorsko-tehnični pogoji za razvoj dejavnosti strojegradnje Indop. Nova hala omogoča vgradnjo večjih tehnologij, povečanje kapacitet in dvig produktivnosti, proces tehnološkega posodabljanja pa se bo nadaljeval še v prihodnosti. Tretjina novo zgrajene proizvodne hale Gorenja Indop je namenjena programu izdelave in montaže kolesnikov 8x8 za potrebe Slovenske vojske. Z izdela- vo bodo pričeli 6. novembra, doslej dogovorjena vrednost tega posla pa predstavlja manj koten odstotek v celotnih prihodkih Skupine Gorenje. Projekt sodelovanja pri dobavi kolesnikov je Gorenju prinesel tudi druge priložnosti. Tako je v prvi fazi omogočena širitev obsega in razvoja orodjarstva, ki se ponaša z dolgoletno tradicijo in velikim potencialom rasti. Indop v Šoštanju danes zaposluje 126 visoko usposobljenih kadrov, število zaposlenih pa se bo že v prihodnjem letu povečalo na 200. Direktor Termotehnike Rudi Kronovšek (drugi z desne) je ministra Podobnika (prvi z desne) opozoril na problematiko, ki njegovo podjetje ovira pri nadaljnjem razvoju (foto: Irena Drobež) V zvezi z obstoječo problematiko je direktorja povabil tudi na pogovor k mag. Hinku Šolincu, vodji Sektorja za aktivnosti učinkovite rabe in obnovljivih virov energije na Ministrstvu za okolje in prostor. Vsekakor bo podjetje skušalo trenutek, ko mu je namenjena večja medijska pozornost, izkoristiti tudi v tej smeri, da bo svoje težave javno izrazilo in skušalo od tega čim več pridobiti. Irena Drobež SREČANJE BORCEV V DOBRNIČU »V Evropi je živo izročilo borbe proti nacizmu!« Člani borčevskih organizacij z Rečice ob Savinji in Mozirja ter njihovi simpatizerji iz vse Zgornje Savinjske doline so se tudi letos udeležili tradicionalnega srečanja v Dobrniču v spomin na ustanovni kongres Slovenske protifašistične zveze žensk. Ustanovno srečanje je bilo 17. in 18. oktobra leta 1943. V Dobrnič v Suhi Krajini so se tedaj podale delegatke iz vseh koncev Slovenije, vendar vse niso prišle do cilja. Nekaj se jihje zaradi sovražnikovih položajev in borb moralo vrniti, nekaj pa jih je na tej poti celo izgubilo življenje. Društvo Dobrnič nadaljuje s pripravo vsakoletnih srečanj in tako neguje spomin na te dogodke. Letošnja slavnostna govornica je bila znanstvenica na področju varovanja človekovih pravic in manjšin, pravnica dr. Vera Klopčič. Dela na inštitutu za narodnostna vprašanja inje hči legendarnih partizanskih staršev Bogdana Osolnika in Mare Rupena Osolnik. »Srečanje in ustanovitev zveze je bila izrednega pomena, saj je današnja enakopravnost in položaj žensk v naši družbi pridobitev, ki v veliki meri temelji na teh dogodkih. Med pojavi, ki poglabljajo delitev med nami, je tudi zmeda v ocenjevanju naše polpretekle zgodovine, ko se vsak dan srečujemo z omalovaževanjem pridobitev NOB. Strinjam se z vsemi, ki zahtevajo pietetno obravnavo vseh žrtev vojne, nikakor pa nezzlorabo in manipulacijo dejstev. V Evropi je živo izročilo skupne borbe proti fašizmu in nacizmu, ki presega meje nacionalnih držav,« je med ostalim povedala govornica. Na dogodek v Dobrnič se ne podajajo le borci, temveč tudi pohodniki. Tako sta organizirana dva pohoda in sicer dvajsetkilometrski, ki se pokriva s krakom evropske pe-šoti E-7, in dvanajstkilometrski iz Žužemberka. Marija Lebar V GORNJEM GRADU POČASTILI OBLETNICO SMRTI KNEZOŠKOFA ERNESTA AMADEJA ATTEMSA Nesmrten v zidovih katedrale Letos mineva 250 let od smrti ljubljanskega knezoškofa Attemsa, ki je dal zgraditi veličastno gornjegrajsko katedralo (foto: EMS) Gornji Grad je bil pretekli konec tedna v znamenju 250-letnice smrti 18. ljubljanskega knezoškofa, človeka, ki je dal zgraditi po prostornini največjo cerkev na slovenskem ozemlju. Na osrednji slovesnosti, katere se je poleg številnih domačinov in domačega župana Stanka Ogradijo udeležil tudi župan avstrijske občine Gospa Sveta dr. Richard Brachmaier, so bile ob Haydnovi glasbi prikazane fotografije sveta narave, ki naj bi simbolizirale stvarjenje iz prve Mojzesove knjige Geneza. Knezoškof Attems, po katerem nosi ime osrednji gornjegrajski trg, je bil imenovan za ljubljanskega škofa leta 1743. Njegovi nazori so bili skladni z duhom tedanje dobe, ki je visoko cenila umetnost in nam na tem področju zapustila dragoceno dediščino. Najpomembnejša spomenika te vrste sta cerkev in škofovska palača (slednja je bila med drugo svetovno vojno požgana in po njej porušena) v Gornjem Gradu in grad Goričane. Attems je dal staro in temno opatijsko cerkev v Gornjem Gradu podreti in namesto nje sezidati lepo in prostorno stavbo v baročnem slogu, ki priča o podjetnosti ljubljanskega škofa, kakortudi o darežljivosti kranjskih deželnih stanov, ki so s deset tisoč goldinarji krili več kot polovico stroškov. Graščina poleg cerkve je bila prav tako sezidana v baročnem slogu in po navadi tistega časa prostorne sobane okrašene s štukaturami. Knezoškof Ernest Amadej Attems je umrl na Dunaju leta 1757, štiri leta pred koncem gradnje »njegove« cerkve. Na lastno željo je bil pokopan v Gornjem Gradu, kjer mu je veličastna katedrala najlepši spomenik. Savinjčan VARSTVENO DELOVNI CENTER SAŠA Odprli vrata obiskovalcem Ob četrti obietnici regijskega Varstveno delovnega centra Saša (VDC) so v organizacijskih enotah v Mozirju, Žalcu in Velenju pripravili dan odprtih vrat, na katerem so obiskovalcem pripravili kulturni program in različne razstave ter predstavili delo v delavnicah. VDC Saša je javni socialno varstveni zavod, ki združuje potrebe 83 odraslih invalidnih oseb z motnjo v duševnem in telesnem razvoju s področja velenjske, mozirske in žalske upravne enote. Varovanci so obiskovalcem pokazali srečen utrip njihovega vsakdana v Varstveno delovnem centru Saša (foto: EMS) Vodja mozirske enote Judita Podkrižnik je v kratkem nagovoru prisotnim predstavila, kako potekajo naloge vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Vodenje zajema oblikovanje, izvajanje in spremljanje individualnih programov, ugotavljanje potreb in njihovo vključevanje v soustvarjanje življen- ja in dela vvarstveno-delovnem centru, da dobijo varovanci možnost postati enakovredni člani našega socialnega in kulturnega okolja. Varstvo zajema pomoč pri opravljanju večine osnovnih življenjskih opravil, kot je oblačenje, higiena, gibanje, komunikacija, orientacija in podobno. V VDC poskrbijo tudi za zaposlitev pod posebnimi pogoji, kamor spadajo enostavna kooperantska dela, lastni programi in delovna okupacija. Bistvo je, pravi Podkrižnikova, razvijanje delovnih navad in krepitev samozavesti, da varovanci s svojim delom prispevajo svoj delež v skupnosti. »Če je dobiček postal eden izmed temeljnih vzvodov ustvarjanja in dogajanj v naši družbi nasploh, smo v nečem zelo drugačni. Ničesar ne izdelujemo zato, da bi ustvarili dobiček in si ga delili. Motiv je delo samo, delo kot element kakovosti življenja, delo kot ustvarjalnost. Prednost dajemo individualnemu razvoju posameznika. Pomembno nam je graditi na tem, kar varovan- ci zmorejo injim nuditi možnost, da uresničijo, kar si želijo in zmorejo. To vodi k osrečujočim uresničitvam. Trudimo se, da bi bilo vsako prizadevanje deležno podpore in vsaka pasivnost vzpodbude,« je med drugim povedala Judita Podkrižnik, prepričana, da drugačnost ni ovira, ovira je le različno vrednotenje drugačnosti. Zbrane je pozdravila tudi direktorica centra Darja Lešnjak, zadovoljna, ker njihovo delo in prizadevanja kljub občasnim težavam rojeva sadove. Slednje so s svojo neposrednostjo doživeto delili med obiskovalce varovanci, ki bi »normalnim« ljudem morali biti zgled pristne nepokvarjenosti. Savinjčan 25. oktobra 2007 je Nik Drofenik praznoval 3. rojstni dan. Veliko sreče in otroških sanj, prinese naj ti 3. rojstni dan. To so želje vseh, ki te imamo radi! Izkupiček letine v dobrodelne namene Na Apovi domačiji v Okonini so sredi oktobra obrali grozdje z najstarejše trte v naši dolini. Po lanskoletni javni trgatvi je bila ta letos zaradi smrti Ivana Zupana, pobudnika za ohranitev druge najstarejše trte v Sloveniji, le v družinskem krogu. Weissovi so pri obiranju grozdja vrste isabela imeli strokovno pomoč znanega vinogradnika s Tinjske Gore Boža Zorjana. Trta je dala nekaj manj kot petdeset kilogramov grozdja z 22% vsebnostjo sladkorja, kar je skoraj polovica manj kot leto poprej. Vzrok za to tiči v strokovnem obrezovanju na jožefovo, ko so sadiko skrajšali, da bi si opomogla. »Od lanskoletne trgatve, kije dala skoraj sto steklenic vina rosina, smo čisti izkupiček podarili društvu "Šola v ognju!" Gornji Grad ima dobro razvito gasilsko službo in več kot stoletno tradicijo gasilstva. Sicerje gasilska služba stara verjetno toliko kot organizirana človeška družba, gasilstvo, kot ga poznamo danes, pa seje pri nas rojevalo pred dobrim stoletjem. Do danes seje razvilo v sodobno opremljeno službo, ki se deli med poklicne in prostovoljne gasilske enote. Na podeželju še vedno igra veliko vlogo prostovoljno gasilstvo, kar so gornjegrajski gasilci dokazali na vaji gašenja in evakuacije tamkajšnje osnovne šole, pri kateri je sodelovala tudi poklicna gasilska brigada iz Celja. Reševanje več kot 180 otrok, na srečo le za vajo, iz goreče šole je vsestransko odgovorno, saj je v res-nici potrebno predvideti vse varnostne ukrepe. V gornjegrajski občini pripravijo vsako leto ob mesecu požarne varnosti večjo vajo, na kateri temeljito preverijo ljudi in tehniko. Podpoveljnik PGD Gornji Grad Rado Filač, kije tokratno vajo načrtoval in vodil, je po zaključku ugotovil, daje potekalo vse po načrtu in usklajeno s poklicnim gasilci, ki so prikazali reševanje iz višjih prostorov in navdušenim otrokom tudi razkazali sodobno gasilsko tehniko, s katero vsakodnevno rešujejo življenja in premoženje ljudi. Filač z zadovoljstvom pove, da je sodelovanje med osnovno šolo in gasilskim društvom tudi sicer na visokem nivoju. V društvu imajo kakovostne avtomobile ter nadgradnje, in čepravje odnos gasilcev prostovoljen, vendar ne ljubiteljski, so intervencije izvedene profesionalno. Slednje je potrdil tudi direktor poklicne gasilske enote iz Celja Janko Požežnik. Savinjčan Gornjegrajski gasilci so pokazali tudi znanje iz nudenja prve pomoči (foto: EMS) zgornjesavinjskih diabetikov. Tudi letošnjo letino, za katero smo se odločili, da jo posvetimo našemu idejnemu pobudniku ohranitve trte, Ivanu Zupanu, bomo namenili v humanitarne namene, najverjetne- je ljubljanski pediatrični kliniki,« nam je zaupal Rado Weiss, ki se s svojo družino trudi, da bi drugo najsfare-jšo trto v Sloveniji ohranila tudi našim zanamcem. Marija Šukalo Grozdje isabela najstarejše trte v dolini so Weissovi obrali v krogu družine in prijateljev (foto: Marija Šukaio) Opremljeni za morebitne intervencije Mozirski gasilci so 20. oktobra domačinom iz spodnjega dela Kolovrata predali v uporabo več kosov gasilske opreme. Ta bo služila za morebitno hitro posredovanje v primeru požara. Gasilci so razvili cevi in preverili pritisk vode v hidrantu (foto: Benjamin Kanjir) Pred leti so prebivalci Kolovrata po dolgotrajnih naporih dobili sodobno vodovodno napeljavo in z njo neoporečno pitno vodo. Ob tem projektu so postavili tudi več hidrantov, ki naj bi služili za črpanje požarne vode ob morebitnih intervencijah. Seveda hidranti brez ustrezne opreme bore malo koristijo, zato mozirski gasilci že dolga leta izvajajo projekt opremljanja takšnih hidrantnih mest. Pogoj je sodelovanje domačinov in izkazan interes. S tem, da poskrbijo za nakup in postavitev hidrantne omarice. Tako so pred dnevi storili tudi domačini v spodnjem delu Kolovrata. Predsednik mozirskih prostovoljnih gasilcev Jože Zlatinšekje zato s parimi člani operativne enote poskrbel za opremo omarice. V njej je odslej osem tlačnih C cevi, ročnik in hidrantni ključ. Domačinom je zaželel, da bi opremo uporabljali zgolj za namene vaj, nikoli pa za potrebe gašenja požarov. Ob tej priliki so cevi tudi razvili in preverili pritisk vode. Slednji je bil izredno majhen, zato bo potrebno to pomanjk-Ijivosttudi odpraviti. Benjamin Kanjir TRGATEV NAJSTAREJŠE TRTE V ZGORNJI SAVINJSKI DOLINI PROSTOVOLJNO GASILSKO DRUŠTVO GORNJI GRAD SPODNJI KOLOVRAT Piše: Aleksander Videčnik Kaže seju spet spomniti. V času med obema vojnama sta se v dolini zadrževala Pavlek in Urška, lahko bi rekli, legendarna cigana. Pavle je bil zelo priljubljen zaradi svojega vedrega značaja. Tedaj so bile kmetije, predvsem v hribovskem predelu, dokaj osamljene, zato so radi sprejemali razne potovce in posebno oba navedena cigana. Pavle je bil sin nepismene in gluhoneme matere, kije po vsej verjetnosti pribežala v naše kraje. Ljudje so pravili, daje bila doma nekje na Primorskem. Morda so sklepali po videzu, saj je bila podobna, kot so rekli, bolj Italijanom ...V listinah je razvidno, daje bil Pavle rojen leta 1853, ne ve se kje, vsekakor pa v naših krajih. Umrije leta 1938 v Bočni, kjer je tudi pokopan. Bočani pripovedujejo, daje bil njegov pogreb nadvse veličasten. Urška seje rodila v Koroški Beli leta 1861 inje umrla v Grušovljah leta 1937. Poročila sta se v Braslovčah leta 1892. V zakonu se jima je rodilo več otrok, preživeli so le štirje. Razne pripovedi o 14 otrocih so seveda močno pretirane in neresnične. Zanimivo, kakorje bil Pavle tudi med otroki priljubljen, se to ne more trditi za Urško, ki so seje otroci bali, baje je bila zelo jezična in neprijazna, je kadila moško pipo (fajfo) in čika-la. Oba sta s seboj vozila cizo, v kateri sta imela svoje borno imetje. Pavle je pozimi rad prihajal prezimovat v gornjegrajski zapor (kajha). Moj oče, kije bil pred prvo vojno rubežnik na okrajnem sodišču v Gornjem Gradu, je skrbel za kajho, saj je družina stanovala v sosednji zgradbi. Ko je oče moral v vojsko, je mati urejala te posle, torej je skrbela za zapor. Večkratmije pripovedovala, kakojije Pavle pozimi pomagal skrbeti, daje bilo vzaporu zakurjeno. Pridno je pripravljal drva in bil zelo delaven. Opisovala ga je kot čednega in dostojnega človeka, lepo raščenega in črnih las. Tako je Pavle v času zime imel pribežališče in borno hrano. Potem je naneslo, da je med našimi rojaki v Ameriki kulturno deloval sin nekdanje dekle pri Jeraju v Pobrežjah, Mihael Kramer, kije pisal tudi pesmi. Takoje tudi opisal je pot celjskega bataljona, 87 pehotnega polka. Bilje določen za mirovne enote, ki naj bi zatrle hude boje med Grki in Turki na Kreti. Ta zapis še hranijo pri Jerajevih. Mihael Kramerje sklenil, da bi v Ameriki našim rojakom zaigrali zgodbo o Pavlu in Urški. Da bi bilo tudi Pavlu prav, gaje v pismu vprašal, če mu dovoli napisati igro o njemu in njegovi ženi. Baje je Pavle odgovoril, da lahko, če ju ne bodo v njej Domača žalili. Baje je bila igra uspešnica in del denarja, ki so ga z njo zaslužili, je Kramer poslal Pavlu, da si je kupil konja za svoje vozilo. Seveda je bilo treba za prehranjevanje konja skrbeti, cigana pa sta mislila, da si bo ubogo kljuse našlo samo potrebno hrano. Jasno, da ni bilo tako in nekega dne je konj v Grušovljah crknil in baje je Pavle ves žalosten dejal: »Prav sedaj, ko seje uboga kobila naučila stradati, pa ti na lepem crkne - škoda.« O Pavlu in Urški je razširjenih nešteto zgodb, resničnih, še več pa izmišljenih. Ko sta nekoč v hudem mrazu spala na kozolcu, je Pavle stegnil roko izpod odeje in dejal: »Uh, kako sofisti, kijih tak mraz ujame na prostem, ubogi. Nama pa je tako toplo tu na senu« Pri nekem kmetu v Dol-Suhi sta oba cigana nekoč prenočevala. Njune odeje so bile zelo načete, zato je kmet ponudil konjske, daju ne bi zeblo. Zjutraj, ko sta vse pospravila za seboj in se Sz starih Prav zanimivo je brskati po starih, orumenelih listih. Posebno zanimive dogodke opisujejo iz naših krajev tudi v času pred prvo svetovno vojno. Pozornost krajevnih dopisnikov iz tistega časa so pritegnile razne kulturne prireditvi, pa seveda tudi "narodni večeri”, ki sojih pripravljale Čitalnice. Ljudje so bili hvaležni za občasna srečanja in za predvajane kulturne dobrine, bodisi glasbene ali odrske. Janez Mavrič v Gornjem Gradu hrani ročno napisan letak iz leta 1910, ki vabi Gornjegrajce k šolski predstavi igre Deklica s tamburico. Na dan sv. Jožefa so se torej zbrali v šoli in doživeli pester spored - gledanje enodejanke, poleg tega ni cigana odpravila naprej, sta svoji razcapani odeji pustila, s seboj pa vzela konjski. Gospodarje to zamenjavo kmalu opazil in tekel za njima. Klicalje: »Pavle počakaj!« Pavle seje med hojo ozrl in odgovoril: »Kar ti počakaj, bo bolje tako!« Ko seje nekoč šel Pavle flosarja, seje zapletlo. Pred Polzelojeenkratzavozilvstrugo. Drugiflosa-rji so divjali, sajje bilo treba veliko lesa preložiti. Ob tem mokrem delu so Pavla na vse načine podcenjevali in jezili. Končno je Pavle modro rekel: »Ja, kdo vam je pa rekel, da sledite ciganu, tako se pač zgodi tistemu, ki zaupa ciganu...« Baje je sledila rahla tepežka. Nekoč je Pavle h krstu prinesel otroka. Ko sije župnikogledal dojenčka, je takoj ugotovil, da to ni novorojenec. Pavle ni bil nič v zadregi, koje rekel: »Joj, gospod župnik, res sem se zmotil, prinesel sem "lanšeka", takoj grem po letošnjega in ga prinesem čez kakšne pol ure.« Verjetno je tudi to bila zgodba, ki si jo je za smeh kar sam izmislil. ČflSOpiSOD manjkalo domačih pesmi in ne deklamacij. Pa poglejmo, kdo vse je sodeloval pri tej prireditvi. V pevskem delu: Tonča Fischer, Mici Jager, Stane Mikuš, Ida Božič, Ana Krebs, Cigalova, Micka Mikuž, N. Poznič in Pernetova. Na vabiluje podčrtano, da je čisti dohodek namenjen za "šolske namene". V enodejanki so sodelovali: Torbejev Matiček, Drukarjeva Olga in Liren. Takšne in podobne šolske prireditve so mladino spodbujale k sodelovanju v kulturnem delovanju samega kraja, kartudi dokazuje izredno pestro kulturno dogajanje v Gornjem Gradu še dolga leta za tem. Pač drži pregovor: »Kar se Janezek nauči, to Janez zna.« 3ščemo stare fotografije Novoštifčani gredo k vojakom. Fotografirano v Gornjem Gradu leta 1956. Izvirnik hrani Muzejska zbirka v Gornjem Gradu. KARIN BITENC svetovalka za modo Letošnjo jesen in zimo bomo nosile kratke jakne do pasu ali še krajše, ki dajo ljubek pridih. Nove bunde »napihljivke« so videti tanjše in bolj ženstvene kot ioni, še posebej, če so v pasu preščipljene. Trenč je primeren za vse postave in priložnosti ter še vedno kraljuje na modni sceni. Najbolj modni so krzneni detajli, perje in dlake vseh vrst in barv. Jakne in plašče krasijo veliki ovratniki in kapuce. Popestrimojih lahko FRANJO PUKART tajnik Gasilske zveze Zgornje Savinjske doline »Če zagori, naj se ti ven mudi!« je letošnja glavna tema meseca varstva pred požarom. Kaj evakuacija sploh je, kako poteka in kakšni so ukrepi po njej, si skupaj poglejmo v tem prispevku. Ogenj se lahko v stanovanju zelo hitro razvije v požar. Ljudje se požara prestrašijo, še posebno, če se razvija dim in jih skrbi, kako se bodo sami in njihovi najbližji rešili na varno. V povprečju ljudje v zadimljenem prostoru ne zdržijo več kot pet minut. Priprava in preizkušanje načrta evakuacije vam lahko pomagata, da boste ob pravem požaru ukrepali hitro in pravilno, kar vam lahko reši življenje. KAJ SPLOH JE EVAKUACIJA? Umik na varno, ki poteka po evakuacijski poti, ki je narisana v načrtu evakuacije. Po najhitrejši in varni poti vodi iz stavbe na zbirno Jesen ima svoj stil tudi s pletenimi šali, ki si jih na debelo ovijemo okrog vratu. Zanimivi veliki gumbi lahko pred pozabo rešijo staro jakno. Največji hit to jesen so zagotovo plašči in jakne s kratkimi rokavi. Spodaj oblečemo debel pulover in dolge rokavice. Naj bodo usnjene, potegnjene čim bolj proti komolcem, pletene pa nagubajmo proti zapestju. Nosile bomo tudi usnje. Vedno zapeljiva eleganca, ki jo usnje izžareva. Svojo silhueto poudarimo z ozkimi kroji, visokim pasom in romantičnimi vzorci. Gubice spremljajo vse kose oblačil. Pojavljajo se na bluzah, tunikah, pulijih, oblekah ... v vseh različicah, od pliseja do ljubkih, kot so napihnjeni in prešiti materiali. Moški slog je še vedno najbolj »in«. Moška srajca na ženskih oblinah je najbolj seksi kombinacija prihajajoče zime. Strogost ji dodamo s tanko kravato, ženstvenost pa z veliko satenasto pentljo okrog vratu. Tudi romantični volančki še vedno krasijo zgornje dele oblačil. Ne pozabimo, daje siva nova črna barva. Obvezne so tudi debelejše sive hlačne nogavice, boljše od klasičnih črnih. Pasovi, modni dodatki so pika na i. Od ozkih, širokih, elastičnih, nagubanih, lakastih, prešitih, semiš - izbira je vaša. Prav takšne so tudi torbice. Vseh oblik, svetleče na vsak način, bron, zlato, srebro, temno zlato, lak, prelivajoče ...To so glavne smernice. OKTOBER - MESEC POŽARNEGA VARSTVA Evakuacija iz stanovanja mesto. Tam se zberejo vsi, ki so stavbo zapustili in mirno čakajo na nadaljnja navodila. NAČRT EVAKUACIJE Če je za vašo stavbo že narejen načrt evakuacije, seznanite z njim vse družinske člane, sicer priporočamo, da pripravite svoj načrt evakuacije, pri čemer naj sodeluje vsa družina. V družini se pogovarjajte in preizkušajte, kako zapustiti stanovanje ob požaru. Pri pripravi načrta evakuacije upoštevajte zmožnosti vseh družinskih članov, posebej otrok, starejših ali funkcionalno oviranih oseb. V načrt vrišite tloris stanovanja, pot evakuacije iz stanovanja oziroma stavbe, mesto, kjer je shranjen gasilnik ali druga oprema za gašenje, in zbirno mesto, na katerem se boste zbrali po umiku. Evakuacijs-ka pot naj bo običajna pot v stanovanje in iz njega. Vedno mora biti prosta in prehodna, pri evakuaciji skozi glavna vrata pa so zelo pomembni ključi, zato jih vedno hranite na istem mestu. V pripravo oziroma seznanitev z načrtom vključite tudi otroke. Pomembno je, da razumejo pomen evakuacije in se zavedajo, da se pred požarom ne smejo skriti pod posteljo, omaro ali kam drugam. Redno skupaj pregledujte načrt evakuacije, se o njem pogovarjajte in o ukrepih poučite otroke tudi skozi igro. Načrt evakuacije in navodilo za ukrepanje ob požaru naj bosta na vidnem mestu. KAKO POTEKA EVAKUACIJA? Če v stanovanju odkrijete požar, poskušajte zbrati vse navzoče, se umakniti iz stanovanja skladno z načrtom evakuacije in se zbrati na dogovorjenem zbirnem mestu. Med evakuacijo: - Ne ugotavljajte vzroka požara, ne iščite vrednih predmetov oziroma hišnih ljubljenčkov ipd... - Umikajte se po evakuacijski poti iz stavbe na dogovorjeno zbirno mesto. - Preden odprete vrata, jih preverite s hrbtno stranjo dlani. Če so topla, jih ne odpirajte, kajti na drugi strani vrat je požar. - Če je v prostoru veliko dima, se premikajte oziroma plazite po tleh, saj je zrak pri tleh čistejši. Usta in nos si pokrijte z vlažnim robčkom ali krpo. - Zaprite vsa vrata, saj to upočasni širjenje požara. Kaj storiti, če je evakuacijska pot blokirana: - Zberite vse navzoče v en prostor, če je mogoče z oknom in telefonsko povezavo. Zaprite vrata in počakajte gasilce. -Z vlažnimi brisačami, posteljnino ali drugim blagom zamašite odprtine na vratih, saj tako preprečite širjenje dima v prostor. - Odprite okno in ostanite ob njem, saj vas bo tako lažje opaziti, v prostor pa bo dotekal svež zrak. - Če imate telefon, Pokličite številko 112. Če ga nimate, kličite na pomoč in nekdo drug bo poklical številko 112 namesto vas. Potek evakuacije skozi okno: - Če vasje požar ujel v pritličju, se lahko evakuirate skozi okno. - Če ne morete odpreti okna, razbijte steklo. Prej se ustrezno zavarujte. - Vrzite skozi okno vzmetnice in blazine, saj lahko ublažijo morebiten padec. - Ne skačite skozi okno, temveč ziezite skozenj in se spustite na tla. - Za otroke, starejše in funkcionalno ovirane osebe določite vrstni red evakuacije. Potek evakuacije iz visoke stavbe: Poleg že navedenih splošnih navodil za pripravo in izvajanje evakuacije je treba upoštevati še: - Če so v stavbi protipožarna vrata poskrbite, da so ves čas zaprta. - Ob požaru nikoli ne uporabljajte dvigala, saj lahko v njem obtičite. - Če ne morete varno zapustiti stavbe, se vrnite v stanovanje in izberite čim varnejši prostor. Ravnajte se po navodilih, kot če je evakuacijska pot blokirana in počakajte na gasilce, da vas rešijo. - Preštejte število vrat od vašega stanovanja do stopnic na evakuac- ijski poti, kar vam lahko pomaga, da se ne zmedete, če boste morali ob požaru zapustiti stavbo v temi ali dimu. - Med evakuacijo z glasnim trkanjem po vratih obvestite o požaru tudi preostale stanovalce v vašem nadstropju. - Ko kličete številko 112, jim povejte tudi, v katerem nadstropju je požar. Če vam med evakuacijo zagori obleka: - Ne tekajte okoli, saj boste tako pospešili gorenje. - Lezite in se valjajte po tleh, dokler piameni na obleki ne ugasnejo, obraz si zakrijte z rokami. - Plamene lahko zadušite tudi s plaščem, odejo in podobnim. Postopki po evakuaciji: - Ko ste na dogovorjenem zbirnem mestu, pokličite številko 112. - Ne vračajte se v stanovanje. Ob- vestite gasilce, če je kdo ostal v stanovanju, saj ga bodo hitreje in varneje našli ter rešili. - Gasilcem posredujte čim več informacij o požaru v stanovanju. In ne pozabimo, kaj moramo povedati, ko pokličemo številko 112 : -svoje ime in priimek, - kje gori, - kaj gori, -kako velik je požar, - ali so ogroženi ljudje in živali. IGOR ROSINA inštruktor nordijske hoje Tudi v Sloveniji je vse bolj priljubljena tako imenovana nordijska hoja -hoja z uporabo palic. In kaj sploh je nordijska hoja? Rodila seje na Finskem, začetnik je bil nekdanji finski smučar Marko Kantaneva. Skonstruiral je tudi posebne palice za nordijsko hojo, ki se razlikujejo od pohodnih, zložljivih palic. Nordijska hoja je ena najbolj zdravih, učinkovitih oblik telesne aktivnosti, ki ne izključuje nikogar. INFORMACIJE IN PRIJAVE ZA TEČAJ NORDIJSKE HOJE: Smučarsko društvo BELI ZAJEC Bojan: 041/865-598, Igor: 041/741-109 Ko se je pred desetimi leti vse skupaj začelo, seje na Finskem s to obliko športa ukvarjalo približno 10.000 ljudi, do danes sejeta številka povzpela na preko šest milijonov po vsem svetu. VSAK KORAK ŠTEJE Nordijska hoja - šport za vsakogar Palice imajo ergonomski ročaj z zapestnikom, ki drži roko Predstavnika Združenja za nordijsko hojo Slovenije dr. Darja Ažman s Fakultete za šport in Andrej Švent, ki sta tudi mednarodna trenerja, sta pojasnila podrobnosti o tem športu, primernem zlasti za srednjo in starejšo generacijo ter za ljudi z zdravstvenimi težavami: NI VSAKA PALICA ALI HOJA NORDIJSKA Osnova nordijske hoje je dvotaktni diagonalni korak nordijskega smučanja, torej smučarska hoja s palicami, ki se prelevi v tek, nordijsko rolanje ali druge oblike poskokov. Hoja poteka v osnovi na ravninskem terenu s posebnimi palicami, ki so krajše od tekaških in nimajo dosti skupnega s pohodnimi. Slednje so namenjene predvsem opiranju nanje - razbremenjevanju sklepov in lovljenju ravnotežja, palice za nordijsko hojo odrivanju in dodatni zaposlitvi mišic zgornjega dela telesa, s čimer človek razbremenjuje sklepe spodnjega dela telesa in hrbtenice. Če pa imate slabo tehniko ali uporabljate napačne palice, ki slabo dušijo tresljaje, so lahko učinki škodljivi za zdravje. Pohodne palice za nordijsko hojo niso primerne, saj ne omogočajo naravnega giba roke mimo bokov in končanja odriva iztegnjene zgornje okončine za boki, značilnega za nordijsko hojo. Palica za nordijsko hojo je prilagojena naravnemu gibanju nasprotna roka - nasprotna noga. Je lahka, čvrsta in vzdržljiva. Sestavljena je iz steklenih vlaken in karbona, ima ergonomsko oblikovan ročaj ter poseben pašček in konico za tehniko nordijske hoje. Naslednjič: Nordijska hoja in njeni učinki na zdravje Na koncu palice je karbidna konica, za hojo po asfaltu pa nataknemo gumijast nastavek Smučarsko društvo NAGRADNO VPRAŠANJE Beli zajec PRED KOLIKO LETI IN KJE SE JE ZAČELA NORDIJSKA HOJA? Na dopisnicah nam pošljite pravilen odgovor do 6. novembra na naslov: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Morda boste prav vi prejeli eno izmed lepih nagrad, ki jih podarja Smučarsko društvo Beli zajec. PRIPRAVITE SE NA NOVE RAZMERE NA CESTAH - ZIMA JE TU! letne pnevmatike so izgubile svojo prožnost Sneg je kar prehitro pobelil okoliško hribovje. Zunaj je mrclo in v jasnem jutru me pričaka avto z zamrznjenim vetrobranskim steklom. Predhodnica zime je tu in čeprav je v Sloveniji zakonsko obvezno imeti zimsko opremo od 15. novembra dalje, bo za varno vožnjo potrebno ukrepati že prej. Če imamo na zalogi zimske pnevmatike iz pretekle zime, nam najbližji vulkanizer hitro pripravi vozilo na vremenske neprilike, sicer bo potrebno seči globlje v žep. Pnevmatika, naj bo letna ali zimska, skrbi za stik vozila s cestiščem. In tako skrbi za našo varnost le nekaj kvadratnih centimetrov gume. V kakšne pnevmatike boste obuli svojega jeklenega konjička, je popolnoma vaša izbira, vendar, pozor, dimenzije naj ustrezajo ho-mologaciji, blagovna znamka pa je stvar vaše odločitve. Priporočam, da si preberete kakšen test v avtomobilski reviji. Vsak vulkanizer vam bo z ves- NOVA AVTOPRALNICA V MOZIRJU! fcJfHM H3-018I EU0-24M MAMI K LAV C 2. nagrado, dva pranja v novi avtopralnici AM Miklavc v Mozirju prejme: 3. nagrado, eno pranje v novi avtopralnici AM Miklavc v Mozirju prejme: Nagrajenci se osebno oglasite s prometnim dovoljenjem v uredništvu Savinjskih novic, kjer boste prejeli kupončke za brezplačno pranje. 1. nagrado, tri pranja v novi avtopralnici AM Miklavc v Mozirju prejme: Izmed vseh poslanih fotografij vaših avtomobilov, je žreb določil naslednje tri dobitnike nagrad: TEHNIČNI PREGLEDI D.O.O. E-naslov: a.m.miklavc@email.si Nizka 21, 3332 Rečica ob Savinji Telefon: 03/838 80 90, Telefaks: 03/838 80 91, 041 643 538 eljem svetoval in v končni fazi prodal pnevmatiko, pri kateri ima več zaslužka. Kdo pa ne bi naredil tako! Pozorni bodite na testirane dimenzije, saj so lahko odstopanja potem velika. Iz osebnih izkušenj z lahkoto priporočam dunlop M3, goodyear ultra grip 7 in 6 ter michelin alpin, pireli in vredestein. Vsaka ima svoje boljše in slabše lastnosti. Ena je boljša v snegu, druga po suhem in spet tretja po mokrem. Če se posvetite rezultatom testov, z lahkoto ugotovite, kaj potrebujete. Imate vikend v hribih? Potem poiščite pnevmatike, ki bodo dobra vlečna sila za sneg. Ste veliko na avtocestah? Naj dobro odvajajo vodo in zavirajo. Se vozite le v lepem vremenu? Naj imajo dobre lastnosti na suhi podlagi. Skratka, vsak najde kaj zase, so pa razlike pri kvalitetnih pnevmatikah relativno male. Pa še to - za cene se pogajajte... Avstrija ni daleč. Čeprav ne dobimo davka več nazaj, so cene ugodne, zelo ugodne. Kdor prevozi na letnem nivoju malo kilometrov, naj razmisli o vseletnih pnevmatikah, ki so nekakšen optimum za poletje in zimo. Cenovno niso nič kaj dražje, zato pa ne potrebujemo dvojnih pnevmatik. Vredno razmisleka, saj se po zadnjih testih niti niso obnesle tako zelo slabo. Kaj je pravzaprav zimska pnevmatika? To je tista, ki ima oznako M+S in obvezno zraven narisano snežinko, saj Kitajci prodajajo M+S tudi kot letne pnevmatike. V zakonu se sicer omenjajo tudi letne pnevmatike z dovolj profila in verige v prtljažniku... Toda koje na cesti sneg, nam tudi več kot 3 mm profila pri letnih pnevmatikah ne pomaga kaj dosti. Posebej ne pri zaviranju! Torej, ko bo prvi sneg, nam pomagajo le pnevmatike M+S, ki imajo več lamel in mehkejšo mešan- ico gume, ki poskrbi za hitro odvajanje snega in vode. Ko temperature padejo pod 7 °C, letne pnevmatike zgubijo na prožnosti in ne zagotavljajo več varnega oprijema, da ne govorimo o sposobnosti zaviranja in vlečni sili v snegu! Resje, da v Nemčiji ni zakona glede tega, zato pa je osveščenost ljudi večja in na tem področju ne varčujejo. Večina jih natakne zimske pnevmatike pa konec. Po zadnjih ugotovitvah, je tudi v Sloveniji čedalje več voznikov, ki so ugotovili, daje vožnja v zimskih razmerah varna in bolj sproščena, če so vozilo obuli v zimske pnevmatike. V primeru nesreče v zimskih razmerah zavarovalnice pod drobnogled vzamejo zimsko opremo in če kaj ne »Štirna«, kar hitro odklonijo izplačilo odškodnine. Igor Pečnik ČAS JE ZA MENJAVO PNEVMATIK! Da boste vedno varno prispeli do cilja, vam ponujamo pnevmatike priznanih proizvajalcev: Sava, Debica, Dunlop, GT-Radial, Cooper, Yokohama, Goodyear, ... ODPRTO: pon. - pet. od 8.00 do 18.00 ure m m—m sobota od 8.00 do 12.00 ure {f J 839« 1 O«40 ) LESARSKA CESTA 45, NAZARJE Tkavc Sabina s.p., Lesarska cesta 45, 3331 Nazarje OSNOVNA ŠOLA NAZARJE Mladi novinarji obiskali uredništvo Savinjskih novic Učenci osnovne šole Nazarje so v okviru izbirnega predmeta šolsko novinarstvo, ki ga poučuje Ksenija Fänrich, obiskali uredništvo Savinjskih novic. Pomočnik glavnega in odgovornega urednika IgorSolar jim je predstavil delo uredništva in zgodovino lokalnega časopisa, ki bo naslednje leto slavil 40. obletnico izhajanja. Učenci so se na ekskurziji seznanili s procesom nastajanja časopisa. V času sodobnih tehnologij večina novinarskih prispevkov v uredništvo prispe v elektronski obliki, kar omogoča lažji in hitrejši postopek obdelave. Igor Solar jim je razložil, kako poteka njegovo delo od prejema novinarskih prispevkov, kijih je potrebno lektorirati in urediti, vse do priprave stilske predloge strani, ki služi kot navodilo oblikovalcu. Oblikovalec Uroš Kotnikje učencem nato predstavil svoje delo, jih seznanil z oblikovalskimi pravili, računalniškimi programi, kijih pri delu upora- Udeleženci ekskurzije so z zanimanjem prisluhnili, kako nastane časopis Savinjske novice (foto: Irena Drobež) blja, ter na praktičnem primeru prikazal postopek Aleksandra Videčnika, tudi nekdanjega uredni- obdelave fotografij. Učenci so ob koncu obiska ka Savinjskih novic. prejeli knjigo Mohorjeva begunka v Celju, avtorja Irena Drobež ZMAJI ŠE VEDNO LETIJO Aleksandra Zupanc nova članica benda Člani skupine Zmaji so nad glasbenim potencialom Zupančeve navdušeni Svež veter in nov zagon v sicer tradicionalni zasedbi te glasbene skupine je prikupna pevka Aleksandra Zupanc. Glasbena pot mlade Letušanke je slikovita. Bila je članica dua Falant iz Galicije, kasneje pevka v ansamblu Goličnik iz Šoštanja, svoj pečat pa je pustila tudi v zasedbi skupine Show mix band iz Žalca. Aleksandra ni le dobra pevka, obvlada tudi igranje violine in sintetizatorja. Člani skupine Nejc Slapnik, Miran Grudnik, Alojz Lipnik, Samo Rajgl in Matej Kranjc so navdušeni nad glasbenim potencialom Zupančeve, ki ga bodo lahko s prida uporabili na svojih »špilih«. Pri prevozu težkih in okornih instrumentov Zmajem nesebično na pomoč priskoči Marko Pa-hovnik iz Luč. Na koncu pa še to: Nejc, Alojz in Miran so člani Zmajev, ki sto skupino letijo že 25 let. Letite Zmaji visoko. Meje so v glavi, če si res dober, te nihče ne ustavi. Alenka 9 JERNEJI Veliko sreče in otroških sanj ti želimo za 5. rojstni dan. Na tvojih licih naj bo vedno nasmeh, nikoli pa solza v očeh. Vsi, ki te imamo radi GRAFIČNE STORITVE NOVOJ!! ^unjgraf Na trgu 51, Mozirje mom NOVO! POSLOVNA DARILA OBDARITE SVOJE POSLOVNE PARTNERJE, KUPCE, PRIJATELJE ... Velika izbira koledarjev, pisal, rokovnikov, kalkulatorjev, poslovnih torb, vinskih setov, denarnic, vžigalnikov, obeskov... Izognite se izbiri in kupovanju daril v zadnjem trenutku. Storite to že v jesenskih mesecih, ko je ponudba še popolna in bogata in ko vam ponujamo še dodatne ugodnosti za hiter nakup. Delovni čas: Tol • RPQ-^D-RD od ponedeljka do petka ICI.. UJJ 8.00-12.00.13.00-16.00 ««•assalii Obiščite nas. Z veseljem Vam bomo svetovali, kako s pomočjo barv izboljšati počutje. Vsi kupci bodo do 15. decembra vključeni v nagradno igro, v kateri bomo podarili 10 barvnih masaž v Centru za boljše počutje Ondina. Trgovina t modno konfekcijo Tednik ito in vam ponujata Stilski izziv Izzivamo vse tiste ženske in moške, ki bi bili radi lepši, privlačnejši ki bi radi bili všeč sebi h drugim. V trgovini z modno konfekcijo Kar=in bodo poskrbeli da boste dobili celovit nov izgled (pričeska, ličenje, čevlji in obleka), primeren vaši postavi in starosti v Savinjskih novicah pa bomo vašo stilsko preobrazbo pokazali tudi drugim. Ne oklevajte, izpolnite prijavnico, priložite svojo fotografijo h kratek opis ter vse skupaj pošljite na naslov: Savinjske novice. Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. 0 schefenacker SAPS d.o.o., PREBOLD, Tovarniška cesta 12, Prebold Smo vodilni proizvajalec in sistemski dobavitelj avtomobilskih luči za mednarodno avtomobilsko industrijo. Pripravljenost na inovacije in usmerjenost k brezpogojni kakovosti je glavno vodilo vseh sodelavcev podjetja Schefenacker po celem svetu. To nas je oblikovalo v dinamičnega partnerja vodilnih avtomobilskih znamk. V naše vrste vabimo izkušene strokovnjake s področja: - brizganja plastičnih mas, - orodjarje, - nastavljalce strojev, - strojnike, • tehnologe - konstrukterje Od kandidatov pričakujemo: • Specifična znanja potrebna za področje razpisanega dela • Najmanj 2 leti delovnih izkušenj na enakem ali podobnem področju Pridružite se mladi ekipi v hitro rastočem podjetju, kjer si boste lahko pridobili bogate izkušnje v mednarodnem okolju. Informacije: (03) 7034 512,7034 510,041 400 615 zaDoslitev@schefenacker-slovenia.com PRIJAVNICA Spodaj podpisan/a si želim novega videza, zato se prijavljam za sodelovanje v akciji trgovine KarHn in Savinjskih novic. S podpisom dovoljujem javno objavo mojih fotografij. IME IN PRIIMEK: ’_________________ I POSLUŠAJTE NAS - IZVEDELI BOSTE VEČ RADIO GOLDI NASLOV: POŠTA IN KRAJ: Scr\/iniski val WWW. ts: 106.2 Mhz DATUM ROJSTVA: PODPIS: TEL.: Priloga: barvna fotografija celotne postave NOVA FREKVENCA - ST« PRIJATELJI V kabelskih sistemih po Zgornji Savinjski dolini na 90.3 MHz Radio Goldi Savinjski val d.o.o., Dolenja vas 83.3312 Prebold ZMAGOVALKA ONINE ZGODBE 200Z Vrba žalujka prepričala največ bralcev Revija Ona vsako leto razpiše natečaj za naj zgodbo njenih bralk. Letos so bile izzvane s krimi-nalkoznaslovomZakaj imata sladkortakogrenak priokus? Na njihov naslov je prispelo sto zgodb, izmed katerih je komisija izbrala deset finalistk. Pod najboljšo zgodbo seje letos podpisala Milojka Mohor iz Mozirja, ki soji bralci za zgodbo Vrba žalujka namenili največ glasov. Milojka Mohorje pisanju in ljubezni do knjig zapisana že vse življenje, v pisanju kriminalke pa seje tokrat preizkusila prvič. Zmagovalna zgodba pripoveduje o zakonskem paru, Mariji in Milanu, ki sta se na stara leta začela sovražiti. Skrhan odnos in podle nakane so privedle do tragične smrti Marije, ki na koncu zgodbe utone v Savinji. Skupni projekt revije Ona in založbe Vale Novak je letos potekal v ekskluzivnem partnerstvu s Drugo soboto v oktobru je domače planinsko društvo v Nazarjah gostilo planinske vodnike z vse Slovenije, med njimi tudi podpredsednika Planinske zveze Slovenije Stanka Gašperiča. Po ogledu nekaterih znamenitosti in krajšem pohodu do Jušnikov v Zavodice je med vodniki stekel pogovor o njim domačih problematikah in seznanjanje o novostih v planinski zvezi. Gostje PD Nazarje so najprej obiskali Muzej Vrbovec, kjer jim je bila predstavljena zgodovina gozdarstva in lesarstva v Zgornji Savinjski dolini, sledil pa je krajši pohod do Jušnikov, od koder je Člani mozirskega turističnega društva, katerega vodenje je bilo sredi letošnjega leta zaupano Andreju Klemenaku, so 16. oktobra organizirali predavanje na temo urejevanja grobov in prezimovanja rož. V goste so povabili znano vrtnarko in predavateljico Ruth Podgornik Reš. Slednja ima svojo vrtnarijo v Podvinu ob magistralni cesti Ljubljana-Radovljica. Vrtnarija se je v dvanajstih letih obstoja razvijala, vendar ne v širino kot nekatere druge. Ostala je majhna, drugačna, a prepoznavna. Del te samosvojosti in posebnosti so tudi strokovna predavanja, s katerimi so pričeli pred štirimi leti. V časujeseni in pomladi tako Milojka Mohor iz Mozirja je za najboljšo zgodbo prejela Onino pero 2007 in hladilnik Gorenje Ora-Ito (foto: Irena Drobež) podjetjem Gorenje. Ta je zmagovalki podelilo hladilno-zamrzovalni aparat iz nove kolekcije Gorenje Ora-lto, Milojka pa je za nagrado prejela tudi glavno priznanje, Onino pero 2007, ki so ga izdelali v Steklarni Rogaška. Irena Drobež moč občudovati vso Zadrečko in osrednji del Zgornje Savinjske doline. Kot se spodobi, je terenskemu delu programa sledila sproščena malica. Drugi del srečanja je bil namenjen predstavitvi projekta Natura 2000, ki ga je gostom predstavil Vid Preložnik, sledilje še ogled posnetk-ovznjegovihpotepanjzdomačihintujih gorstev. Srečanja v Nazarjah seje udeležilo 28 vodnikov, ki so skupaj z organizatorji izkoristili priložnost in izmenjali tako pozitivne kot negativne izkušnje svojega dela planinskih vodnikov. TG organizirajo srečanja ob spoznavanju različnih tem. Tokratno predavanje je bilo na temo urejanja grobov. Udeležilo se gaje okoli 50 poslušalk, ki so pridno beležile dane nasvete. Ne le grobovi, tudi okolice naših hiš so prostori, kjer lahko domišljija in obilica možnih trajnic in ostalega cvetja ustvari čudovite zasaditve. Predavateljica je spregovorila tudi o prezimovanju rož in novih izzivih na tem področju. Prav gotovo se bodo rezultati skoraj tri ure dolgega pričevanje Ruth Podgornik Reš kmalu odražali tudi na vrtovih, balkonih in drugih prostorih širom Mozirja. ZAVOD ZA RAZVOJ PODEŽELJA IN TURIZMA SAVINJA Podjetništvo na Javna agencija za podjetništvo in tuje investicije (JAPTI) je skupaj s španskim partnerjem izvedla študijsko pot v špansko Sevillo in njeno okolico z namenom pridobivanja novih znanj in izkušenj ter prenosa dobrih praks na slovensko podeželje. Študijske poti se je med drugim udeležila tudi predstavnica ljubenskega podeželskega razvojnega jedra Katarina Kolenc. Direktorica Zavoda za razvoj podeželja in turizma Savinja Cvetka Mavrič pravi, da je podpora podjetništvu pri iskanju podjetniških priložnosti na podeželju, med katerimi ima turizem pomembno mesto, pomembna tudi za enakomeren razvoj celotne Slovenije. Zaradi tega bo ministrstvo za gospodarstvo tudi v prihodnje po najboljših močeh podpiralo projekte, ki bodo usmerjeni k doseganju tega cilja. Udeleženci študijske poti so se v Španiji med drugim seznanili s primeri dobre prakse pri ohranjanju kulturne dediščine, organiziranosti podpornih okolij na področju spodbujanja podjetništva na podeželju, programa Liedel, mreženju na lokalni ravni, razvoju turističnih produktov in motiviranju za podjetništvo. V sklopu Zavoda Savinja načrtujejo tudi socialno oziroma družbeno podjetništvo, kije nekakšna mešanica poslovne dejavnosti in družbenega dobrodelništva. Pri tem je glavno vodilo, daje težje zaposljivim ljudem potrebno omogočiti enakopravno vključevanje v družbo in še posebej na trg dela. Po mnenju strokovne sodelavke Ivice Orešnik brezposelnost ne vodi le k socialni izključenosti in s tem k povečanju socialnih in drugih neenakosti v družbi, temveč posredno vpliva tudi na manjši bruto družbeni proizvod. Orešnik-ova vidi dolgoročne koristi med drugim v izboljšanju možnosti dostopa do zaposlitve in zaslužka za ranljive in socialno izključene ciljne skupine. Gre za pilotski projekt povezovanja med generacijami, potrebna sredstva pa bodo poskušali zagotoviti na podlagi razpisov iz evropskega socialnega sklada. Savinjčan ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam pomagali pri hudi naravni nesreči, ki nas je doletela. Kobalov! Deleja, Trnovec 12, 3332 Rečica ob Savinji PLANINSKO DRUŠTVO NAZARJE Srečanje planinskih vodnikov V MOZIRJU JE BILO PREDAVANJE 0 UREJEVANJU GROBOV O rožah spregovorila Ruth Reš Benjamin Kanjir VRTEC GORNJI GRAD Praznovanje jeseni Vsako jesen si v Vrtcu Gornji Grad pripravimo veliko praznovanje, saj je to čas, ko nas narava kar vabi k sebi. Tako smo tudi letošnjo jesen pripravi- V gornjegrajskem vrtcu so ob praznovanju jeseni izdelovali ježke iz slanega testa in naravnega materiala Pekli smo kostanj, jabolka in krompir. Vse to so starši in otroci pridno prinašali v vrtec. Zelo zanimivo je bilo stiskanje sadja s pravo stiskalnico. Stiskali smojabolka, grozdje in hruške in tako pripravili odličen jabolčnik. Letošnje praznovanje jeseni so popestrili in obogatili tudi starši naših otrok. Pripravili so »bolšji sejem«, na katerem so se prodajale igrače in drugi predmeti, ki so jih otroci prinesli od doma. Otroci so vse to kupovali z denarjem, ki so si ga izdelali v vrtcu. Naša kuharica, ki je hkrati tudi naša babica, je pekla slasten prigrizek iz jabolk. Starši so pripravili tudi zanimive delavnice. Na prvi delavnici so otro- ci izdelovali ježke iz slanega testa in naravnega materiala, na drugi pa so se starši in otroci učili izdelovati rože in šopke iz krep papirja. Poleg vsega tega so otroci uživali na igralih, na kolesih in ob razigrani otroški glasbi. V vrtcu se zavedamo, da je sodelovanje s starši otrok izrednega pomena, saj je le zzaupanjem in dobrimi medsebojnimi odnosi mogoče graditi na optimalnem razvoju otrok in na tem, da se otroci v vrtcu počutijo varne, sprejete in ljubljene. Zato si prizadevamo za čim več takih in podobnih srečanj, da malce poklepetamo in se skupaj poveselimo. Vzgojiteljica Petra Krajnc GALERIJA ŠTEKL GORNJI GRAD Na razstavi tokrat dela najmlajših umetnikov K praznovanju pomembne obletnice, ob kateri so se minuli konec tedna v Gornjem Gradu spominjali smrti knezoškofa Attemsa, so dali svoj prispevek tudi najmlajši. Na sobotni ustvarjalni delavnici so otroci pustili domišljiji prosto pot, nastale umetnine pa so naslednji dan postavili na ogled v tamkajšnji galeriji. Ustvarjalna delavnica za otroke je potekala pod vodstvom mladinske skupine iz Gornjega Grada in somentorstvom akademske slikarke Terezije Basteij. Otroci so svojo ustvarjalnost izražali skozi različne likovne tehnike in na koncu imeli kaj pokazati. Nekateri so se ukvarjali z risanjem mozaikov, drugi so se posvetili izdelovanja mozaikov iz naravnih materialov, ki so jih okrasili v baročnem stilu, kakršnem je bila pred 250 leti zgrajena gornjegrajska katedrala. Temu slogu primerno so izdelali tudi lutke oziroma prave dame iz časa Attemsa. Največ pozornosti obiskovalcev pa je bila deležna maketa gornjegrajske katedrale z vrtom in obzidjem, kakršno je v 18. stoletju dal zgraditi Attems. Mladi arhitekti sojo domiselno skonstruirali kar iz papirja in različne embalaže. Otroška ustvarjalnost, veselje in petje so napolnili prostor galerije in ogreli srca obiskovalcev. Nastale izdelke sta si z zanimanjem ogledala tudi domači župnik Jože Belak in mariborski kanonik Jože Goličnik. Razstavo je pohvalil tudi župan Stanko Ogradi, ki je izrazil zadovoljstvo, da so se mladi vključili v ta dogodek, in si zaželel takšnega sodelovanja tudi v prihodnje. Irena Drobež Mladi arhitekti so maketo gornjegrajske katedrale z vrtom in obzidjem, kakršno je v 18. stoletju dal zgraditi knezoškof Attems, skonstruirali iz papirja in različne embalaže (foto: Irena Drobež) POBREŽJE Nevsakdanja gobarska sreča Gobarska sezona se počasi izteka. Atu in tam se najde še kakšna goba, ki zaide v košare najrazličnejših pobiralcev. Veliko gobarske sreče je imela osemletna Pobrežanka Sara Planovšek, ki je na sprehodu po pobreških gozdovih uspela pobrati jurčka, kije tehtal nekaj več kot pol kilograma. Njena gobarska najdba je imela klobuk v premeru dvajsetih centimetrov, prav toliko pa je merila tudi v višino. Marija Sukalo Jurček, ki ga je našla Sara Planovšek, je tehtal nekaj več kot pol kilograma (foto: Marija Šukalo) KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE Dvomov o zmagovalcu ni bilo Članska ekipa KK Nazarje se je v obrambni postavi bistveno spremenila. Od minule sezone ni najboljšega strelca Blaža Vodončnika, ki je prestopil k prvoligašu TGM Mercator iz Škofje Loke, in Davida Zadravca, ki je staknil poškodbo na letošnji pokalni tekmi. Očitno pa je klub imel srečno roko pri sestavljanju ekipe za sezono 2007/08. Najbolj se to pozna pri branilcih, saj tekme začenjata največja okrepitev te sezone Boris Kovačič, lani član Prebolda, in Samo GENERALNI SPONZOR B/S/H/ BSH Hišni aparati d.o.o. Savinjska cesta 30, 3331 Nazarje Pungartnik, posojeni igralec Hops-ov iz Polzele. Iz Elektre sta se v staro jato vrnila domačina, Peter Do-bovičnik in Mario Matijevič, od tam pa je prišel nabirat izkušnje v članski kategoriji tudi njun vrstnik Denis Čosič. Ravno omenjeni igralci so v prvem polčasu z natančnimi meti nadgradili odlično izvedeno in angažirano posamično obrambo Nazarčanov. Gostje so bili v tem delu igre dobesedno potolčeni do tal. Prednost 42 točk v 23. minuti igre je uspavala domače igralce, popustila je zbranost in igre, v kakršni so gledalci uživali v prvem polčasu, ni bilo več. Poleg tega je tudi nekaj sodniških odločitev vznemirilo občinstvo, ki se je, ob pomanjkanju zanimivih dogodkov na igrišču, raje začelo ukvarjati s sojenjem sodnikov. Zato je bila razumljiva reakcija trenerja nazorskih košarkarjev Andreja Pečovnika, ki je po tekmi v slačilnici okaral svoje varovance, da si takšnih nihanj v igri proti boljšim nasprotnikom ne bodo smeli privoščiti, če bodo hoteli še naprej zmagovati. Kljub temu velja ugoto- vitev, da je mlada nazorska ekipa izbrusiti in prikazati igralsko vred- pokazala potencial, ki ga je treba nost na tekmah. preko prizadevnih treningov le še Tomaž Križnik KK Nazarje : KK Lastovka 97:69 (27:10, 25:11, 27:24, 18:24) Nazarje. Športna dvorana. Gledalcev: 120. Sodnika: David Maguša (Lenart) in Tine Inkret (Rogoza). KK Nazarje: Pungartnik 20 (b-12), Kovačič 19 (4-5), P. Dobovičnik 3, Gračner 2 (2-4), M. Matijevič 12, M. Janko 2, Gelb 8 (2-5), Ilič, Čosič 12 (4-6), Cajner (0-2), Valenčak 15 (7-9), M. Zakrajšek 4. KK Lastovka: Bokal 18 (12-16), Čad 3 (3-6), Paulič, Besedič 5 (0-1 ), Maleš 10 (3-6), Mihelič 26 (9-12), Novak, Draksler, Korošec 2 (2-2), Balažič 5. Rezultati 1. kroga: Logo Grosuplje : Terme Olimia 86:64, Maribor : Ilirija 98:88, Calcit Mavrica : Ruše 81:77, KK Nazarje : KK Lastovka 97:69, KD Ježica : Casino Maribor 87:91, Union Olimpija ml. : Pakman Celje (23.10.). Lestvica po 1. krogu: 1. Maribor 4,2. Casino Maribor 4,3. Logo Grosuplje 4,4. Ilirija 3,5. KK Nazarje 3,6. Calcit Mavrica 3,7. Pakman Celje 2,8. Union Olimpija ml. 2,9. KD Ježica 2,10. Ruše 2,11. KK Lastovka 2, 12. Terme Olimia 2. Portal Savinjsko doline mm J) TURISTIČNO DRUŠTVO SOLČAVA Solčava 30 3335 Solčava Odda v najem gostinska objekta okrepčevalnica in kiosk Slap Rinka v Logarski dolini. Objekta z osnovno opremo za opravljanje dejavnosti se oddajata v najem za poskusno obdobje enega leta, z možnostjo podaljšanja do treh let. Od interesentov pričakujemo ustrezno izobrazbo za opravljanje gostinske dejavnosti, urejenost in čut za odgovorno delo. Za ostale informacije smo dosegljivi na tel. št. 03 839 07 10. Prijave s pisnimi dokazili o izpolnjevanju pogojev za opravljanje gostinske dejavnosti pošljite na naslov TD Solčava, do 30.11.2007 Občina Gornji Grad obvešča cenjene obiskovalce Term Čatež, da ima za uporabo počitniške hišice v Čatežu v zimskem času za vas pripravljen poseben popust. • V zimski sezoni je cena nočitve za občane Občine Gornji Grad 35,00 EUR, za obiskovalce, naše hišice, ki niso občani Občine Gornji Grad pa je cena 40,00 EUR. V ceno so vključene tudi karte za kopanje. • V mesecu novembru, decembru, januarju, februarju in marcu je cena za vse obiskovalce nižja za 40 % zgoraj navedene cene, razen med vikendi (pet-ned), prazniki in v času šolskih počitnic. Župan: Stanko OGRADI JOŽE FLERE ZMAGUJE NA INVALIDSKEM VOZIČKU Športno udejstvovanje mu vrača voljo v življenje Zgornjesavinjčanu Jožetu Fleretu, kmetu in lesnemu delavcu, seje pred petimi leti sesul svet, razblinile so se sanje, življenjski cilji so postali nedosegljivi. Delo na domači kmetiji in žagi je obstalo. Po hudi prometni nesreči, v kateri si je poškodoval hrbtenico, je namreč ostal tefraplegik, priklenjen na invalidski voziček. Slediloje obdobje rehabilitacije in iskanje samega sebe. Pri tem mu je bila v veliko oporo njegova partnerica Vesna. Voljo do življenja mu je povrnilo športno udejstvovanje in članstvo v celjskem društvu paraple-gikovzajugozahodnoštajersko. Na pobudo predsednika društva Janeza Hudeja je začel aktivno trenirati met kija in diska. Kljub temu da je sprva tekmoval le zase, so treningi prinesli rezultate in šte- vilne dobre uvrstitve. Na mednarodnih tekmovanjih je v svoji kategoriji dosegel zlato in srebrno medaljo v metanju diska ter tri srebrne in eno bronasto v metanju kija. Pred letom in polje postal član slovenske reprezentance, letos pa je dosegel tudi A normo in se pripravlja na paraolimpijske igre, ki bodo naslednje leto v Pekingu. S trdim delom in vsakodnevnimi treningi, kjer mu je trikrat na teden v pomoč trener Sebastijan Grosek, je postai državni rekorder in prvi na svetovni lestvici v metanju diska. Tako je Jože Flere, ki je sedaj upokojen, našel nov smisel svojega življenja. S športnim udejstvovanjem je dokazal, da so tudi invalidi lahko vrhunski športniki. Marija Sukalo ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO Zmaga na domačem igrišču Članice Odbojkarskega kluba KLS Ljubno so se v tretjem krogu letošnjega tekmovanja na domačem igrišču v dvorani OŠ Ljubno pomerile z ekipo iz Braslovč. Tokrat so ljubenske odbojkarice pokazale boljšo igro kot na prvenstveni tekmi pred tednom dni. Z dobro in požrtvovalno igro so se iz- kazale predvsem na mreži in gladko zmagale z rezultatom 3:0 (25:19, 25:15,25:19). Z dvema zmagama in enim porazom so po treh krogih na tretjem mestu prvenslvene lestvice. V naslednjem krogu jih čaka gostovanje v Slovenj Gradcu. Franjo Atelšek NOGOMETNI KLUB LJUBNO Ljubenci nesrečno izgubili Prejet zadetek v zadnjih minutah tekme v Hrastniku je povzročil nov poraz Ljubencev na gostovanjih. Končni rezultat 1:0 za Hrastničane, Ljubenci pa so spet zapravili vrsto lepih priložnosti za ugodnejši rezultat. Neučinkovitost v napadu še naprej ostaja njihov glavni problem za vidnejšo uvrstitev v prvenstvu. V naslednjem krogu, v soboto ob 15. uri, Ljubenci gostijo doma vodilne Brežice. Obeta se zanimiv nogomet v pričakovanju zmage domačih. Jože Grčar ZAGOTOVITE Sl USTREZEN TOPLOTNO IZOLACIJSKI FASADNI SISTEM !!! S LETNA GARANCIJA! Pokličite: (03) 705 30 57 ali (041) 642 643 IZDELAMO VSE VRSTE FASAD, NOTRANJE IN ZUNANJE STROJNE OMETE TER STROJNE TLAKE, GRADIMO TLRMO POSLOVNO-STANOVANJSKE OBJEKTE! Šešce 48/a, Prebold, iel. 03/705 30 57, 041/642-643, E-mall: termo.sgd@email.si www.termosgd.com Za prijetno bivalno klimo v vročih dneh prihranek pri ogrevanju v mrzlih dneh! Toplotno izolacijski *—j-: -! Pozimi topleje, poleti hladneje! pravega fasadnega sistema (priznanih izdelovalcev materialov Roefix ali Baumit) pri sanacijah ali novogradnjah! Le tega vam bomo po naročilu kvalitetno In cenovno ugodno tudi izvedli. /(2 leji ... NAZARČANI ZA PRIKLJUČITEV PRIHOVE Skladno z navodili državnega zbora so se glede predloga za odcepitev naselja iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje na zboru občanov sestali tudi Nazarčani. Nazarski župan Ivan Purnat je izrekel nekaj kritičnih pripomb nad politično strukturo, ki je leta 1994 ignorirala na referendumu izglasovano priključitev Prihove k občini Nazarje. Za odcepitev naselja Prihova iz občine Mozirje in priključitev k občini Nazarje je glasovalo vseh 25 udeležencev zbora, ki so imeli pravico glasovanja. 20 leji ... BREZPOSELNOST SE NE POVEČUJE Na področju gospodarstva se je število zaposlenih konec avgusta v primerjavi z decembrom lanskega leta povečalo za 0,9 odstotka. Opazna pa so zelo velika notranja gibanja. Dve delovni organizaciji sta svoje zaposlitvene plane že presegli (Gorenje MGA, TOZD GradbenikS), vendar sta to izjemi. V ostalih delovnih sredinah so zaradi pomanjkanja kadrov, ekonomske situacije in zmanjšanja povpraševanja na tržiščih prisiljeni število zaposlenih ohranjati na lanskoletnem nivoju, ga neznatno povečevati v primerjavi s svojimi plani in ga celo zmanjševati. 3 O leH ... SMEŠNICE, KI TO NISO Iz zanesljivih virov je bilo ugotovljeno, da je Mozirje pred osvoboditvijo štelo 2.842 prebivalcev, ki so lahko kupovali živila v devetih trgovinah. Današnje Mozirje ima 3-333 prebivalcev, ki pa imajo priliko kupovati živila le v dveh trgovinah. Torej statistično rečeno: leta 1939 je na 315 prebivalcev odpadla ena trgovina, danes pa pride na eno trgovino 1.666 prebivalcev. Tudi svojevrsten napredek! Tatiana Golob ._________________________________J Napovednik MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče Telefon: 7000-640 • Petek (26. oktober), ob 20.00. Cerkev sv. Jurija Mozirje Koncert: Mozirski koledniki in kvintet Foltej-Hartman • Petek (26. oktober), ob 20.00. Športna dvorana Nazarje Futsal tekma ■ KMN Nazarje Glin : KMN Bioterme M. Nedelja • Sobota (27. oktober), ob 19.00. Kulturni dom Rečica ob Savinji Prikaz filma o genski tehnologiji in predavanje M. Vrhunc • Sobota (27. oktober), ob 10.00. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma - Prebold : Nazarje (kadeti) • Sobota (27. oktober), 15.00. Ljubno - Foršt Nogometna tekma - Ljubno : Brežice (člani)________________ • Sobota (27. oktober), ob 19.00. Dvorana Gimnazije Center, Celje Košarkarska tekma ■ Pakman Celje : Nazarje (člani) • Nedelja (28. oktober), ob 9.30. Pred spomenikom NOB v Mozirju Spominska svečanost ob dnevu mrtvih_______________________ • Nedelja (28. oktober), ob 11.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje B : Lastovka (pionirji) • Nedelja (28. oktober), ob 13.30. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma • Input Nazarje A : Rogla (pionirji) • Nedelja (28. oktober), ob 18.00. Športna dvorana Prebold Košarkarska tekma ■ Prebold : Nazarje (mladinci) _________ • Torek (30. oktober), ob 17.00. Knjižnica Mozirje Pravljična ura za otroke: Muc išče čarovnico______________ • Torek (30. oktobra ob), 18.15. Knjižnica Gornji Grad Pravljična ura za otroke: Maček v črnilu__________________ Pride čas, ko si izmučeno srce želi le spati, v sen večnipotovati, ko življenje je zaključeno. ZAHVALA II Ob izgubi dragega očeta in starega ata Viktorja PURNATA (22.12.1912 - 11.10.2007) Iz Šmartnega ob Dreti Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem in sorodnikom, ki ste nam v težkih trenutkih pomagali in nam stali ob strani. Hvala gospodu župniku za opravljen obred, cerkvenim pevcem, gasilcem in Andreju za odigrano Tišino. Hvala vsem za izrečeno sožalje, darovano cvetje in sveče. Domači POGREBNE STO^ Tel.: 03/700-14-85, Gsm: 041/613-269 ROPOTAR Ivan s. p. ŠEMPETER v Savinjski dolini ker drevesa in trave vedo za samoto -kajti koraki vselej odidejo dalje, pa čeprav se za hip ustavijo -ker reka ve za žalost - če se le nagne nad svojo globino -ker kamen pozna bolečino -koliko težkih nog je že šlo čez njegovo nemo srce - (I. Minatti) V SPOMIN Stanislavu KORENJAKU (29.10.2006 - 29.10.2007) Njegovi ČRNA KRONIKA • NAŠLI POGREŠANEGA PLANINCA Luče: 16. oktobra je celjski operafivno-komunikacijski center prejel prošnjo za pomoč pri iskanju pogrešanega planinca. Na pomoč so bili poklicani celjski gorski reševalci, ki so pogrešanega našli na planini Križevnik. Planinec je bil nepoškodovan in varno pripeljan v dolino. • TATVINA DENARJA Mozirje: 20. oktobra popoldan je neznani storilec v enem izmed gostinskih lokalov v Mozirju v času obratovanja ukradel okoli 200 evrov. Policisti za njim še poizvedujejo. • ZAPEUAL V POTOK Ljubno ob Savinji: Zaradi neprilagojene hitrosti je 21. oktobra popoldan voznik osebnega avtomobila, ki je vozil po cesti Rastke-Komen, zapeljal s ceste in se ustavil deset metrov nižje v potoku. Nazorski prostovoljni gasilci so pri prenosu poškodovane osebe nudili pomoč mozirskim reševalcem, ob tem pa poskrbeli za odklop akumulatorja in postavitev pivnikov, ki so popivnali morebitne iztekle nevarne tekočine. Zadnje čase so časi tako zmedeni, da nekateri še V S VOJ E D VOM E NISO VEČ PO VSEM PREPRIČANI. IfiPRECKE NOVICE MRLO DfiLJŠI OBISK "Živjo, sosed!" Cene pozdravi Gašperja. "Kje si bil, da te ni bilo nič videti?" "Na obisku pri očetu v zaporu." "Pol leta?" VfiRČUJMOZ ENERGIJO Avtomehanik obvesti svojo stranko: "Moral sem vam zamenjati svečko." "Kar ven jo vzemite, saj se itak vozim samo podnevi." Rudolf, tvoj zmenek na slepo je tu! N/ IZGUBLJEN, KER JE ZRDOLŽEN Gobarja tavata po gozdu. Našla sta nekaj gob, ne najdeta pa izhoda iz goščave. "Misliš, da naju bodo kdaj našli, če obnemoreva med temi drevesi?" "Povsem prepričan sem, da naju bodo našli." "Jaz pa ne. A ti sploh veš, koliko ljudi nikoli ne najdejo?" "Že mogoče, da jih ne. Ampak jaz sem dolžan tolikim ljudem, da me bodo zagotovo/' RfiZLKNE IZKUŠNJE Ivanka ne more pozabiti svojega pustolovskega dopusta: "Nikdar ne bi bila rešena, ko seje naša ladja potopila, če ne bi na vso moč kričala na pomoč!" Mož ima drugačne izkušnje: "Mene je pa rešilo to, da nisem kričal na pomoč, ker sem bil kar nekaj časa pod vodo." Dobil sem 14 dni brez možnosti pomilostitve! Ne zapravljaj življenja zame in si najdi drugega. Z LJUBEZNIJO MU DELfiTI M Novinarka dela anketo pri naključno izbranem mimoido-čem: "Kaj menite o ljubezni na delovnem mestu?" "Če se mi zazdi, da mi postaja katera všeč, takoj zapustim delovno mesto." "Kaj pa delate, da je to tako pomembno." "Sem poklicni potapljač." PROŠNJE K fiR DEŽUJEJO "A ti sploh veš, koliko prošenj za poroko imam jaz?!" se poskuša Marjeta hvaliti pred Janijem. "Si mislim. Tudi mene starši kar naprej prosijo, da naj se že enkrat poročim." ČRS BI ŽE BIL Po 40 letih skupnega življenja ženska predlaga svojemu partnerju: "Zdaj bi bil pa najbrž že čas, da se poročiva." "Ja, katera pa misliš, da bi ravno mene hotela?" DARUJ i KRI! I Iz bolnice so nam sporočili, da jim pogosto pošiljamo kri, po kateri se pacienti počutijo, kot da imajo mačka. r Cvetke k koprivi OKOLI RITI V ŽEP Boštjan Gorjup, direktor področja gospodarjenja podjetja BSH Hišni aparati Nazarje (levo): »Kako zdaj? Na mozirskem trgu ne morem ven iz krožišča, ker ste uvedli enosmerno cesto?« Jakob Presečnik, vodja poslanske skupine SLS (desno): »Ne, ne, lahko, ampakje potrebno peljati na okoli.« Jože Mermal, predsednik uprave BTC: »Fanta, jaz grem nazaj v Ljubljano. Na podeželju je življenje preveč zapleteno.« URA TEČE, NIČ NE REČE Ivan Suhoveršnik, mozirski župan: »Nekaj časa bom še na seji, potem pa grem, da prehitim večerno prometno konico na naših krožiščih.« SESTAVIL PEPS KOLOBARNI- Kl, PODDEBLO MNOGOČLE- NARJEV POVELJNIK DELIJEV, TURŠKI ČASNIK AMERIŠKI IGRALEC- CHRISTO- PER (SUPERMAN) EVROPSKO VESOLJSKO ZDRUŽENJE KRAJ POD MENINO PLANINO DUŠA (LAT.) STROJ ZA TISKANJE STALNIH NASLOVOV IRSKO- AMERIŠKI IGRALEC- L1AM GOTOVOST V VEDENJU, SAMOZAVEST (KNJIŽ.) MESTO V FRANCIJI LEV OBORIN FINSKI PESNIK (LEINO) OTOK V ALEUTIH is* i-v* KDRO JE SKUPAJ S KOM INVESTITOR ČESA JUTRANJA ZARJA DUŠAN DŽAMONJA BUČA (NAR.) AMERIŠKI IGRALEC (HILL) VIDNA SFERA ASTRALNEGA TELESA V OKULTIZMU VRV, KONOPEC OŽE. RIBIŠKA MREŽA ELEMENT NAD ŠTEDILNI- KOM GRŠKA ELEI ODPRTINA ZA VSIPANJE MESTO V BELGIJI, ATH ELA (LJUBKOV.) GROBO ORIENATLS. DOMAČE SUKNO KRAJ PRI OPATIJI SLOVENSKI PRAVNIK IN POLITIK (Paš) ANTON AŠKERC LITINA, ULIV ŠPANSKA LETALSKA DRUŽBA ITALIJANSKI OTOK ALMA KARLIN MOČVIRNAT SVET PRI PRAGERSKEM 1 FORDOV MALČEK SPODNJA PLAST KOŽE ALI LUPINE PLODU ZIMSKA PADAVINA, LEDENA ZRNCA MADŽARSKA REŽISERKA- JUDIT OTO ENDER SLOVENSKA PEVKA (KRAŠEVEC) NELLY SACHS Portal Savinjsko dolioo MINI SLOVARČEK: ANELIDI- kolobamiki, poddeblo mnogočlenarjev ARLES- mesto v Franciji ELEK- madžarska režiserka- Judit SAITO- japonski smučarski skakalec- Hiroya RAELI- italijanski glasbeni pisec- Vito cvetličarna Tel: 839-46-75 Se vedno la naročite svež polsuh a 1117 (M*fl fe ®l!i ŽIVALI - PRODAM Zajci - nemški lisci, krmljeni z domačo krmo, žive ali očiščene - prodam; gsm 051/357-683. Prodam konja ponija in žrebička; gsm 041/ 541-826. Prodam kobilo in podarim mlade mucke; gsm 041/373-920. Prodam plemenskega kozla, leto in pol starega, brez rogov.; gsm 041/413-180. Prodam teden starega bikca, čb ali menjam za teličko mlečne pasme; gsm 041/519-507. Prodam bikca simentalca, cca 140 kg; gsm 041/354-638, tel. 583-51-15. Ugodno prodam labodje gosake in zlate fazane; gsm 031/509-251. Prodam kravo simentalko, brejo 9 mesecev; gsm 031/296670. Prodam bikca bbp, 130 kg; tel. 583-54-53; gsm 031/759-955. Prodam teličko bbp, težko 110 kg; tel. 584-1653. Telička frizijka, starega 1 teden in savinjske želodce - prodam; gsm 041/239-017. Prodam prašiča, težkega cca 120 kg, z eko kmetije; gsm 041/783682. Prodam mladega kozla, starega 6 mesecev; tel. 584-41-07. Na voljo so domači petelini, ki si jih želijo vaše kokoši. 051-341-733 Zdenko. Prodam telico simentalko, brejo 7 mesecev, pašno; gsm 041/683-765. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo in telico za zakol in bikce za nadaljnjo rejo; gsm 031/533-745. Kupim teden stare bikce mesne pasme; gsm 031/676833. Kupim telico, sr ali mlado kravo, brejo 7-9 mesecev; tel. 583-16-96. DRUGO - PRODAM Prodam suhe smrekove obrezline; gsm 040/ 972-489. Prodam suhe češnjeve deske in češnjeve lote za opaž; gsm 041/467-374. Prodam okrogle silažne bale, 2., 3. košnja -letošnje, ugodno; gsm 041 /793-530. Prodam silažne bale; tel. 58651-41. Prodam 4 zim. gume za terenca, fulda 195 R15, rabljene 2 zimi, cena po dog.; gsm 041 / 214-259. Prodam jadralno padalo, prim. tudi za začetnike, ohranjeno, zelo ugod. (40 eur); gsm 041/318644. Prodam suha, cepljena, metrska drva - klaf-tre; gsm 031/585-735. Prodam mlečne kvote; gsm 041/881-409. Prodam zimske gume - sava -175 x 70 x 13; gsm 051/367-792. Prodam stiropor 3 in 4 cm za estrih; gsm 031/354-585. Prodam plastično cisterno za kurilno olje, 1.000 I, gsm 041/379909. Prodam treking kolo, znamke trek, metalik sive barve, kupljeno maja letos, leto izd. 2006, kolo je kot novo in skoraj nič voženo, cena 200 eur; gsm 031/419-945. Prodam 4x michelin alpin 195/65-15 z litimi platišči za škodo ocatvio, voženo 1 sezono; 0043 676601 3217. Poceni prodam šivalni stroj bagat v omarici; gsm 040/481681. VOZILA - PRODAM Daihatsu charade 1.1, let. 1991, za rez. dele (še vozen, neregistriran); gsm 031/836192. Prodam renault twingo, 1998,165.000 km, registracija potekla, opravljen servis pred tehničnim pregledom. Info: 031/395-888. Prodam ford fiesto, let. 1995 - ohranjena! cena 450 eur; gsm 040/452-678. Dežurne službe ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00. VETERINARSKO DEŽURSTVO Veter, postaja Mozirje, tel.; 5831-017, 5831-418,839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil; delavnik; od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki. DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE Dežurna služba izven delovnega časa: 041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje) 041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter) Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 839-00-10 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40 - Celje. DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145. Prodam golf IV, let. 1999, prevoz. 85.000 km; gsm 041/394645. Prodam renault scenic, let. 2002, 105.000 km; gsm 041/877-212. KMETIJSKA MEHANIZACIJA - PRODAM Prodam traktor štore 404 - super; gsm 031/ 226217. KMETIJSKA MEHANIZACIJA - KUPIM Traktor, lahko 4 x 4 in trosilec hlevskega gnoja, kupim; gsm 031/604-918. MORDA STE ISKALI PRAV TO ZAPOSLITEV TAKOJ Nudimo zaposlitev za naslednje delovno mesto: OPERATER CNC PLAZEMSKEGA REZALNIKA - strojni tehnik Informacije na 041/350-051 Sedeljšak Avgust. Ogrevanje Sedeljšak, kotli na bio maso in drobilniki, d.o.o., Praprače 25, 3305 Vransko. KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376. Brleč Jakob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje. TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p., tel. 03/584-51-94, gsm 041/688-094. Prašnikar Miro s.p., Elekfroinstaiacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti. STEKLARSTVO BENDA Izdelava termoban stekla, velika izbira stekla, izdelava namiznih plošč, brušenje, vrtanje, fazatiranje, ogledala, uokvirjanje slik, montaža itd. Izdelava in montaža PVC oken, senčil, žaluzij, rolet itd. Tel. 03/839-45-10, Gsm 031/302-121. BENGLAS, d.o.o., Loke 33,3330 Mozirje. POTREBUJETE PESEK, GRAMOZ ALI MORDA ZEMLJO ZA UREDITEV OKOLICE? Nudimo vam pesek za zidavo, omet, estrihe in beton, drobijenec za drenaže ter gramoz za ceste; gsm 041/651-196. Terezija Burja s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. RAČUNOVODSKI SERVIS Naj bo vaše poslovanje urejeno pravočasno in strokovno. Nudimo računovodske storitve; tel. 839-42-18. SONTAN d.o.o., Aškerčeva 36, 3330 Mozirje. NEPREMIČNINSKA PISARNA V MOZIRJU VAM NUDI STORITVE Posredovanje pri prodaji, nakupu in najemu, priprava pogodb in izvedba postopkov, cenitve in vpis nepremičnin v zemljiško knjigo. BREMIS D.O.O., Posredovanje pri prometu nepremičnin, Cesta Františka Foita 2, Velenje, PE Mozirje, Na trgu 51, Mozirje; Gsm: 051/307-035 ali tel.: 839-56-50. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE Uokvirjanje slik, vitražna stekla, peskanje stekla, suho cvetje v steklu, vse vrste zasteklitev, tesnjenje in predelava starih okenskih kril, fuzija taljenja steklo. Gsm 031/305-532, faks: 03/839-54-64. Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505. SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji. TRGOVINA IN SERVIS ZAGOŽEN Nudimo prodajo in servis plinskih naprav, gasilnih aparatov, šivalnih strojev ter prodajo delovne obutve. Tel. in faks 03/839-48-01. Trgovina Zagožen, Slemenšek Lidija, s.p., Ljubija 121, 3330 Mozirje. IZKOPI Z MINI BAGROM tlakovanje in urejanje dvorišč, postavitev zaščitnih in okrasnih ograj, manjša gradbena dela. Gsm 041/799-314. Mali gradbenik, Oto Artelj s.p., Ljubija 122,3330 Mozirje. Ministrstvo za zdravje opozarja, da prekomerno uživanje alkoholnih pijač škoduje zdravju. DAVIDOV HRAM d.o.o. Ljubno, Tel. 03/839-35-00, fax. 03/839-35-07 Loke 37, 3333 Ljubno ob Savinji www.davidovhram.si DISKONT LJUBNO DAVIDOV HRAM „ Tel.: 03/83 93 504 GROSISTIČNA PRODAJA os/ 83 93 sos Faks: 03/83 93 507 ■H T PIVO PILS pločevinka 0,50 I, Pivovarna Laško 0,39 EUR/kos (pakirano 24/1) OZIMNICA ETA NATURETA KAMNIK ARTIKEL CBiAZDOV V EUR GASTRO PROGRAM KUMARICE KAMNIŠKE 1000g PAKET 4/1 5,29 RDEČA PESA 1000g PAKET 4/1 »DARILO 4.31 KISLO ZELJE 1000g PAKET 4/1 4.10 KISLA REPA lOOOg PAKET 4/1 4.77 PAPRIKA FILETI BELI 530g 0.95 MEŠANA SOLATA 540g 0,97 PAPRIKA FILETI RDEČI 530g 0.95 AJVAR 540g 1.43 FIŽOL BELI BELLA ROSA 850g PAKET 12/1 5,88 FIŽOL RJAVI BELLA ROSA 850g PAKET 12/1 5.88 DAVIDOV HRAM ! ODPIRALNI ČAS DISKONTA; Od ponedeljka do petka od 9. do 17. ure sobota od 7. do 12. ure Na zalogi imamo sveče v več oblikah in barvah po ugodni ceni. Poleg velike izbire ozimnice imamo na zalogi tudi: suhomesnate izdelke mesarije Strašek, šunke pizza, ogrske salame, pršut Brozina, siri ribani, siri v kosih, pelate, galanterijo, čistila in še in še ... Kdor varčuje, v hrarrsovem diskontu na Ljubnem kupuje! ■■ HabiT upravljanje s stanovanji, d.o.o. u ISO 9001:2000 Q-387 Upravljanje s stanovanji Kersnikova 11, 3320 Velenje Tel.: 00386 (0)3 898 16 00 E-mail: habit@r!v.si Internet naslov: http://www.habit.si Posredovanje v prometu z nepremičninami Pisarne; Šaleška 18d, Velenje, Zadrečka 11, Nazarje Tel.: 00386 (0)3 897 51 30, nepremičnine GSM: 041/ 665-223 V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo predvsem s poslovanjem z nepremičninami, kjer je glavna dejavnost upravljanje z nepremičninami, ter organizacijo gradbeno-obrtnih in instalacijskih del na stanovanjskih in drugih zgradbah. V podjetju Habit d.o.o., se ukvarjamo tudi s posredovanjem v prometu z nepremičninami za kar imamo pridobljeno ustrezno licenco Ministrstva za okolje in prostor. Storitve, ki jih opravljamo: m sestavljanje pogodb in svetovanje; m vpisi v zemljiško knjigo; m cenitve nepremičnin v okviru pooblaščenih sodnih cenilcev; K! oglaševanje na internetu, ter v časopisnih medijih; I! brezplačni ogledi za kupce in najemnike nepremičnin; ü provizijo zaračunamo samo v primeru, če pride do sklenitve posla NAŠA STROKOVNOST IN ZANESLJIVOST BOSTA VAŠA VARNOST IN ZADOVOLJSTVO! Pizzerija n®o*i Savinjska cesta 1, 3331 Nazarje ©sm za naročila : 031/892-685 http:www.izoles.si Delovni čas : Pon. - čet od 5.30 do 23. ure oo en rtert Pet- - sob od 5.30 do 1. ure vacrc mesni naneion, Ned. in prazniki od 8.00 do 23. ure krompirjeva solata 30.10. Polnjena peč. rebrca, riž, solata _ urc 31.10. in 01.11. praznik Malice do **• 00.11. Zrezki v omaki, testenine, solata ia samo Pripravljene malice: segedm golaž, vampi. Trgovina z obutvijo I Jurček KOPITARNA v prodajnem Odprto: pon. - pet. od 8. do 12. in od 14. do 19. ure sob: od 8. do 12. ure TRGOVINA Z OBUTVIJO | ZA VSE GENERACIJE IZOIES Nazarje, tel. 839 09 50 in prodajalna Jurček v Parižijah, tel. 705 09 33 ^ © 0 Celje - skladišče D-Per 7/2007 5000020039,43 COBISS s \OZICE,PI()MRSM25,1255 ^*2 VABLJENI V PICERIJO IZOLES - NAJUGODNEJŠE MALICE V DOLINI od pon. do sob. malice in pice že od 9. ure dalje. Tel.: 031 892 685 “ . ^ jB'. ’ SREČNO IN BOGATO NOVO LETO ZAVAROVALNICA MARIBOR PREDSTAVNIŠTVO MOZIRJE 3330 MOZIRJE, Savinjska c. 2 Tel:: 839-45-00, faks 839-45-04 GSM: 031/695-208 tìvaiwamiska aasinptinjn /Uth.i J^tnUnUk t. na avtobusni postaji v Mozirju tel. 041/695-208 naložbeno življenjsko zavarovanje s kapitalsko garancijo OSREDNJA KNJ. CELJE