Koncert ^Učiteljskega pevskega zbora" v Ljubljani. Naše učiteljstvo ie proslavilo dne 10. aprila dvoino krstno slavo. eno posvečeno našemu velikemu skladateliu o. Hugolinu Sattneriu ob pri/liki niegove 75-letnice ln drugo v proslavo svojeKa lastneua zborovegra roistva. ln prav ie. da si ie naš najmlajši zbor zavzel Sattneria kot nekak simbol zvezdo vodnico svojemu nadalmemu obstoiu. »Iz naroda za narod« ie bilo geslo Sattneria. »iz naroda za narod« bodi usmerien cili nadvse požrtvovalnemu našemu tovartštvu. Sattner sam ie K!asbeni slikar narodneea živlienia in čustva. zajetesa naiveč iz zakladnice neDrekoslfivejfa goriškeea slavčka Simona Gregorčiča. ki mu ie bila domovina. ori" roda. narodna duša. neizčrpn; vir blaeodoneče noeziie. Sattner ie bil. ki si ie prvi osmelil v vrtič našeara kmeta zaseiati blaeodišečih vrtni-c- ki mii pr,av niič niso kazile in motile tradicionelne vzeoip nieeovih »na¦seljnov«. Polaeoma sicer. pa vztrajno ie  trebil ermičevip in si našel pota. ki se^a 'z Kflobinc in v globino narodne dušc. Naše Liudstvo živi s prirodo. z nio Sp veseli. 7. nio tug-uie. vsa čustva pa se mu izlivajo v molitev, z molitviio prelivajo v pesem. a ipesem saina 'p znak in odsev vseb njeeovib čustev. kateriri vsa se koncentriraio v »slavi božii«. Tu je zastavil Sattner svoie siie. Pilil in eladil ie cerkveno narod.no pesem, vmes Je- vsajal nežno di'šeče cvetke »majnikovih šmarnic«. katerih seme se ie bliskovito razpršilo no vseh cerkvenih korih, iz niih na vrt. na pClje. v borne koče. Rolbate zapuščine starih »oraanistov« so se začele sramežljivo umikati než;n;m dihliaiem Sattnerievih proizvodov. In ko ie vzeoiil cerkveno nesern in uvedel nebroi moistrov na stezo svojega delovania. ie poskušal poiskatf v kočah tudi onih. ki iim pota niso ustner.iena v lirame božie. Našel iih ie. Z Gregorčičcm se iim ie približal. V eloriioli 'poeziie se iim ie razodel. omamil — in sledlili so mu. nolacorna. korakoma. mimn bornib koč. božiih hramov db tesne' sajmostanske celice. Pred veličino nieeoveea duha, ponosno vzravnaneg^a moža. skromino odeteea frančiškana ie klonil mož posvetnjak; občuduioč nieeova veliika dela. nameniena samo Bagu in narodu. Učiteliski zbor ie navzočemu skladatelin nokl-on.il lep lovoriev venec v priznanje niejfovih velikih zaslue na po- li» narodnp vzeoie. naiboli pa ie odliikoval stareea skladatelia s svolim lepiin. vzornim nastopom. proizvajan.iem nje?ovih nailepših skladb in ustanovitviijo temelia pevskeea zbora. ki bo notorji članstva v naiožiib stikib 7 narodom samiim. Koncert ie bil prirejen pod okriljem »Društva učiteljev glasbe«. ker učiteljski zbor doslei še ni bil deffnitivno ustanovljen. Prav srečn-o ip bilo zasnovano stopnjevanie vznoreda tako v skladbah. kakor tudi izvajanjih. Prvi dve točki. Sattnerievi: »Gori na planine« in »Pozimi iz šole« ie izvedel e. J o s. B r n o b i č s sredniešolsko mladiino in sodelovaniem e. Betetta. Venec liubkih belo oblečenih deklic ie že s svoiiim pojavom očaral ob^nstvo. ki ie do zadhieea kotička napolnilo ocrom-1 ne nrostore Unionske dvorane. Ko pa so odldoneli blagfoelasni akordi. ie b\\a z Kromovitim odobravanjem izrečena kri" tika. Mili. polotroški soprani so daiali vsebini skladb nežen značai. lepobarvani s krasnimi alti. dočim tenor n.i nrišel do nrave veliave vsled maloštevilnih g-lasov. ki sp se porazeubili med nesorazmerno močneišimi1 basisti. G. B e t e 11 o bi bil s svoiim močnim. krasnim elasom nač zelo nrimeren i>ri učiteliskem. ne tako ori mladinskem zboru. Zdel se mi ie kot oče sredi številnih otročičev. ki iim s siilnim natozom pripoveduip nekai nerazumljiveea. bai" nega. o lenoti našiih planin. Naslednie točkp, i> vodil e. S r e č k o K u m a r z mešanim učitelfekim zborom. sestoječim iz ca 80 oseb Skladibe same ne rabijo ocene. ker so se že opetovano razlegale z našiih iavnih odrov. Konstatirati ie le. v koliko so se izvajalci poelob'ili v težka dela. kakršna so »O nevihti«. »Naša pesem«. »Gozdina samota«. »Jefteieva Driseera«. Ker smo učitelii že od nekdai vaieni na ekspresne va.ie ob raznih skupščinsk-ih koncertih in ker smo že tud!i doživliali nrav ne" liube pojave ob takih nastoprh. nam je bilo kar tesno dh srcu ob oodedti po širni dvorani. v kateri so bili zastopani domaleea vsi l.iublianski pevski zbori, Glasbena Matica po ravnatel.iu Mat. Hubadu. ee. skladateljib Laiovic. Adamič, zastopnikib oblastev. UJU Liubliana in Zajrreb i. dr. Takoi po nrvi skladbi smo zaznali. da ie in bo zbor kos svoii naloei. Vse eradivo ie bilo dobro naštudirano in se ie brezhibno skladalo z orkestrom. Iz nežfie tišinp so akordi prehaiali v impozantnc ff. izoeibaioč se brutalnemu r.ioveniu. ki se prav često pojavlja v ad hoc sestavljenih zborih. Vojke «. diirteenta so kreoko vplivale. da se 'posameznik. np, oosamični p"lasovi nisn spuščali nepozvano v ospredje. kar navadno kazi ravno podeželske zbore. Z močnimi. odlično zastopanimi soDrani so se zooet 'prav primerno skladali krasni. boeati alti. dočim tudi ori tem zboru tenor ni bil sorazmerno iak. Mladinski zbor ip pel brp7 not: dasi pa ie gr. nevovodia oborožil učiteliski zbor z velikimi mapami. vendar Isti ni bil suženi napiria in ie Dovečtai lahko sledil eibaniu sr. zborovodie. Vse skuune vaje brojiio baie 15 ur Da se vsak posameznik ne bi potrudil študiratt »kod kuče«. bi usneh sigurno ne doseafel one višine. kakor se tthi io ip tako posrečilo doseči. Ne trdim. da ostri kritiki ne bi našli vez. ki bi iih bilo čistiti. vsf drugi <;p oa zavedamo, da zidarji temeliev ne Kladijo. iim daio le lica. večio uažnjo pa sevedk nosvečaio eradbi sami. sloneči' na sisrurnem temeliu. »O nevihti« je zbor izvaial tako izrazito. kakor io ie Greeorčič Sattneriu izrazito karakteriziral in podal v elasbeno udeistvitev. »Naša pesem« ie mogočna kantata« ki bi z nio zbor lahko nastooil ob vsakršni skunšoini. »Gozdna samota« ie skladiba s snremlievaniem orkestra. ki uvede ženski zbor do lastnetn nvodu v mehko ti- šino eozdne samote. V izvaianiu sem poerrešai onp nrelanholije. ki sp me polašča šetaiočemu ob mraku nn naših eoreniskih eozdovih. Posamni motivi so bili nekam 'pretrdo izraženi. Ker nartiture nimam nri rokah. tiisem moe-el takoi presoditi, jeli skladateli Laiovic trše narave. ali ie v zboru zavelo nepravo pojmovanje skladbe. Na.iimpozantneiša ip bila seveda »Jeftejeva prisega«. kjer ie b'i'lo vse na mestu. Siln-i elas fifosp. Betetta se ie kot erom pred vihro poraial izza kipečili ¦prsi naših nevcev. ki so v solista spremliali liki triumfatorja Jefteia tam iaza boineea meteža v mehki obuD nesrečne žrtve. obupaneea iunaka. Krasna skladba ip z 'nieoDorečnim nastopom dosesrla naiDODolneiši usneh in ta uspeh bodi plačilo nožrtvovalnemu trudu naSiTi tovari" šev in tovarišic. Niiih uspeb —• ie naš uspeh! Naprej! Tosin Laoatae.