Vito Flaker, Vera Grebene, Nino Rode, Janko Belin, Dragica Fajon,
Alenka Grošičar, llonka Feher, Mateja Šantelj, Andrej Kastelic,
Darja Zupančič, Zlato Merdanovič
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI
Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
PRELIMINARNO POROČILO O RAZISKAVI
OZADJE
Raziskava, o kateri poročamo, je del pro-
jekta Phare »Zmanjševanje povpraševanja
po drogah«, v katerega je vključena tudi Slo-
venija. Slovenija je sprejela skupaj s Češko
republiko in Makedonijo regionalni pod-
projekt »Zmanjševanje škode«. Raziskava
temelji na »Hitri oceni in odgovoru« (Rapid
Assessment and Response - RAR^, instru-
mentariju, ki sta ga razvila Stimms in Rho-
des za Združene narode in WHO (1998).
Predloga naše raziskave je temeljila na istih
predpostavkah in imel namen doseči po-
dobne rezultate, se pravi, ne le raziskovalne,
temveč tudi praktične, in se je tudi pove-
zovala z drugimi dejavnostmi, ki so pote-
kale znotraj okvira projekta Phare.
Pri raziskavi smo izhajali iz tradicije ak-
cijskega in kvalitativnega raziskovanja, ki ga
na Visoki šolo za socialno delo razvijamo
zadnji dve desetletji. Na podlagi izkušenj iz
predhodnih raziskav, npr. Droge in nasilje
(Flaker 1993), se je razvilo veliko pobud na
področju zmanjševanja škode in sklepamo
lahko, da je prav tovrstna metodologija us-
trezna za hkratno pridobivanje spoznanj s
področja uživanja drog, organizacijskih iz-
kušenj in ozaveščanja strokovne in splošne
javnosti.
NAMEN
Namene raziskave smo opredelili takole:
• razširiti poznavanje uživanja drog v
različnih okoljih, z različnimi slogi, v raz-
ličnih subkulturah in kulturah; spoznati
vsakdanje življenjske okoliščine uživalcev,
družbene razmere, kvaliteto življenja, tve-
ganja in moč njihovih tehnik preživetja;
•	oceniti delovanje služb, ki so na voljo
za reševanje problemov, povezanih z uži-
vanjem drog, in učinke drugih družbenih
dejavnikov in reakcij na uživanje drog;
•	spodbujati procese, ki bodo zapolnili
vrzeli v obstoječih službah in ponudbi, kot
tudi tiste, ki bodo prispevali k spremem-
bam v obstoječih službah, da bodo lahko
svojim uporabnikom ponudile bolj ustrez-
ne službe;
•	spodbujati bolj realističen in pragma-
tičen odnos in stališča v procesih odločanja,
službah na tem področju in splošni javnosti.
TEMELJNE METODE
Temeljni metodologiji, ki smo ju uporabili
pri raziskavi, sta bili kvalitativno in akcijsko
raziskovanje. Poskušali smo ustvariti zem-
ljevid uživanja nedovoljenih drog v Slove-
niji, zlasti heroina, na podlagi gradiva, ki
smo ga z raziskovalno dejavnostjo sami ust-
varili, hkrati pa tudi z uporabo že dostop-
nega gradiva. Naš namen je bil zlasti opisati
in orisati procese, okoliščine in momente
uživanja drog v Sloveniji. Trudili smo se
dobiti dovolj plastično in realistično sliko,
ki bo lahko podlaga za ustrezno akcijo.
Največji in najpomembnejši del raziska-
ve so intervjuji z uživalci. Z njimi hočemo
predstaviti podobo uživanja, življenja ob
heroinu in služb, ki so namenjene užival-
cem, iz perspektive uživalcev. Uživalci so
bili udeleženi tudi v obdelavi gradiva kot
komentatorji in sodelavci.
341
VITO FLAKER IN SOD.
CILJI
Prvi cilj raziskave je bil ustvariti konce-
ptualni (a tudi izvedbeni) okvir za beleže-
nje, zbiranje in analiziranje podatkov. Hoteli
smo narediti okvir in infrastrukturo zafear-
tografijo uživanja drog v Sloveniji. Pri tem
nismo hoteli ugotavljati samo geografske
razpršenosti, temveč ustvariti tudi pregled
različnih vzorcev, stilov, tveganj, procesov,
dinamike, vektorjev vključevanja različnih
akterjev.
Na podlagi tega in akcijskega dela razi-
skave smo hoteli spodbuditi in okrepiti
akterje (uživalce, terenske delavce, socialne
delavce, zdravstvene in duševnozdravstve-
ne delavce), da se bodo zmožni ukvarjati z
vprašanji, povezanimi z uživanjem drog, na
bolj učinkovit in pragmatičen način ter tako
vplivati na spremembe v obravnavi, stali-
ščih in ukvarjanju s problemi, povezanimi
z uživanjem drog.
POTEK RAZISKAVE
Raziskava potekala na Visoki šoli za social-
no delo. V osnovnem timu raziskave so bili
poleg nosilca raziskave (Vito Flaker) še Vera
Grebene, Nino Rode in Jani Belin. Sodelo-
valo je še več občasnih članov, ki so se po-
vezovali s timom prek sveta projekta, uspo-
sabljanj in drugih dejavnosti projekta Phare
in raziskovalnega tima. Lahko bi rekli, da je
bila v raziskavo vpletena cela mreža strokov-
njakov, aktivistov in nenazadnje uporab-
nikov ter da je tim deloval v veliki meri
mrežno in ne kot kompakten raziskovalni
tim. To je imelo seveda svoje dobre strani,
saj so se lahko vključili v raziskovalno delo
zelo različni ljudje ob različnih priložno-
stih, hkrati pa je timu to omogočilo zasledo-
vanje in spremljanje različnih procesov, ki
v začetku niso bili eksplicitno navedeni v
raziskovalnem načrtu.
Tim je imel podporo sveta projekta, ki
ga sestavljajo ključne osebe iz strokovnih
in znanstvenih krogov Gani Bras, Dragica
Fojan, Bojan Dekleva, Nada Glušič, Gorana
Flaker, Jože Hren, Andrej Kastelic, Dare
Kocmur, Milan Krek, Evita Leskovšek, Blaž
Mesec, Dušan Nolimal, Vesna Petrič in
predstavniki Ministrstva za delo, družino in
socialno zadeve in Ministrstva za zdravst-
vo). Svet se je sestal trikrat, člani sveta pa
so se vključevali v raziskovalne in akcijsko-
raziskovalne dejavnosti glede na svojo eks-
pertizo. Svetovalec in sodelavec tima je bil
tudi predstavnik nizozemske organizacije
uživalcev drog Theo van Dam, prek projek-
ta Phare pa smo sodelovali z raziskovalci iz
Makedonije in Češke in s Timom Rhodesom
iz Anglije.
OPRAVLJENO DELO
Raziskava se je začela v septembru 1998. V
okviru raziskave in v povezavi z njo smo:
•	izdelali pojmovni okvir raziskave (Ma-
trica senzitivirajočih pojmov)
•	zbirali že obstoječe gradivo (statistič-
no, objavljeno gradivo)
•	sodelovali pri evalvaciji projekta Drop-
in na Fondaciji Robert
•	sodelovali pri usposabljanju strokov-
nih delavcev v zaporih in delavcev Centrov
za odvisnosti
•	usposobili študente za izvedbo inter-
vjuja in hitre ocene v različnih krajih po
Sloveniji
•	izvedli (s pomočjo študentov 3. letni-
ka) okoli 71 intervjujev z uživalci po vsej
Sloveniji
•	naredili Hitro oceno uživanja drog v
tridesetih krajih po Sloveniji
•	sodelovali pri usposabljanju terenskih
delavcev in načrtovanju projekta terenske-
ga dela
•	naredili »Hitro oceno« v naselju Fužine
in sodelovali pri nastavitvi skupnostnega
projekta
•	sodelovali pri spodbujanju samorgani-
ziranja uživalcev v Sloveniji s Theom van
Damom.
DOSEŽENI REZULTATI
VeČino spoznavnih in akcijskih ciljev smo
dosegli. Na spoznavni ravni smo naredili (a)
kvalitativno analizo zdravstvenih in social-
nih tveganj, povezanih z uživanjem nedovo-
ljenih drog, (b) opis različnih scen uživanja
342
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
V Sloveniji, (c) Splošno evalvacijo služb, ki
so na voljo uživalcem, s poudarkom na
nizkopražnih programih, (d) opis procesov
samorganiziranja in (e) oceno potencialov
za ustvarjanje uživalskih organizacij. Na
akcijski ravni smo sodelovali (a) pri vzpo-
stavljanju terenskega dela v Ljubljani in
drugod, (b) pri načrtovanju nizkopražnih
programov in (c) pri vzpostavljanju mreže
uživalcev v Ljubljani in Sloveniji. Na di-
daktični ravni smo rezultate vključevali v
redni študijski program in razvijali dopol-
nilne oblike. V redni program usposabljanja
socialnih delavcev smo vpeljali tematiko
zmanjševanja škode na področje drog, iz-
vedli in zasnovali smo program usposab-
ljanja za terensko delo, sodelovali smo pri
usposabljanju socialnih delavcev in drugih
strokovnih delavcev v socialnih in zdrav-
stvenih službah, prijavili specializacijo
»Zmanjševanje škode« na Visoki šoli za so-
cialno delo ter sodelovali pri načrtovanju
interfakultetnega magistrskega študija.
V tem prispevku bomo predstavili pred-
vsem spoznavne rezultate in zlasti tiste, ki
smo jih dobili z intervjuji. Deloma jih bomo
dopolnili z podatki, ki so nam bili na voljo,
deloma z materialom, zbranim iz drugih de-
javnosti tima, deloma pa z etnografskim
znanjem, ki ga imajo člani tima bodisi kot
uživalci bodisi iz svojega strokovnega dela,
pa tudi iz drugih virov in vsakdanjega življe-
nja. Kakor koli že, glavnina predstavljenega
materiala izhaja iz intervjujev z uživalci,
teme so predstavljene zlasi z njihovega
vidika in večkrat z njihovimi besedami.
METODOLOGIJA
METODOLOŠKA OSNOVA
Del raziskave, o katerem poročamo, smo
utemeljili predvsem na kvalitativni metodo-
logiji po izročilu Straussa in Glaserja (1967;
gl. tudi Mesec 1998). Prvine te metodologi-
je, ki smo ju še zlasti upoštevali, so opisnost,
konkretnost in poudarek na induktivnem
sklepanju. Usmerjeni smo bili v opisovanje
scene in ne k pretiranim posplošitvam. V
podatkih, ki smo jih zbrali, vidimo najprej
indeksacijsko vrednost, se pravi, da nam
pokažejo ali nakažejo, da nas napotijo na
nekatere procese, ki jih lahko zabeležimo.
Naš namen ni bil zgraditi enovite teorije
uživanja heroina, ki bi temeljila na kakšni
definiciji ali aksiomu, temveč glede na zbra-
no gradivo ustvariti podobo uživanja ali, še
bolje rečeno, zemljevid. Tako je naša meto-
dologija po eni strani etnografska v ozkem
pomenu te besede, se pravi zapisovanje iz-
jav, verovanj, praktik med uživalci in njiho-
va predstavitev javnosti, po drugi strani pa
kartografska (v dobesednem in prenese-
nem pomenu te besede), se pravi, da zbra-
no gradivo postavimo v razmerja, ga uredi-
mo, katalogiziramo, seveda z odprto mož-
nostjo, da lahko novi podatki in dognanja
nekatere dimenzije in sklepe spremenijo,
dopolnijo, ali pa z medsebojno dialektiko
zadevo celo postavijo na glavo.
Za izhodišče smo torej vzeli klasiko kva-
litativnega raziskovanja, vendar ne z name-
nom, da pridemo do na empiričnih podat-
kih utemeljene teorije (grounded theory),
temveč z namenom, da pridemo do večjega
števila majhnih, pritličnih teorij o ravnanju
uživalcev in drugih akterjev, ki nam bodo
sčasoma organizirale gradivo v pregleden
zemljevid. Se pravi, naša naloga je bila zbrati
podatke, jih indeksirati in katalogizirati,
nato urejeno gradivo postaviti v medseboj-
na razmerja, iz mozaika drobnih teorij sča-
soma dojeti celostno podobo, na podlagi
teh majhnih dognanj in spoznanj ustvariti
taktike zmanjševanja škode, hkrati pa na
podlagi celostne slike, ki nam jo omogoča
zemljevid, tudi induktivno izpeljati neka-
tere sklepe, iz katerih lahko izhajajo disku-
sije o strategijah.
MATRIKA SENZITIVIRAJOČIH POJMOV
Raziskovanje smo začeli s povzemanjem
znanja glede na raziskovalne pojme, oziro-
ma, z ustvarjanjem matrike senzitivirajočih
pojmov. V njej smo zajeli področje razisko-
vanja, spremenljivke, ki nas zanimajo, ter
ustvarili kritično držo do samoumevnih raz-
lag, teorij in stereotipov, ki obvladuje sicer-
šnje ljudsko in tudi strokovno razumevanje
področja uživanja drog. Tako smo dosegli
dvoje. Prvič, »ogreli« smo se za raziskovanje.
343
VITO FLAKER IN SOD.
povečali svojo občutljivost za raziskovano
tematiko oz. tematizirali, še vedno precej
na široko, področje raziskovanja. Drugič,
hkrati smo dosegli, da smo nekatera svoja
verovanja, stališča in moralne zadržke v
skladu s postulatom kvalitativnega razisko-
vanja dali »v oklepaj«; na ta način smo vsaj
deloma dosegli pripravljenost, da pozorno
zaznamo in zapišemo fenomene, ki bi jih
sicer spregledali.
Matriko smo sestavili glede na izhodišča
raziskave (krajevna razporeditev in vrste
služb, kar je v matriki zajeto v prvih stolp-
cih), glede na pomembne teme uživanja
drog in glede na tveganja, ki je povezano z
njimi. Zadnje smo tematizirali kot nadalje-
vanje prejšnjih raziskav (Flaker 1993), še
zlasti glede kariere in tipov uživanja (gl. tudi
članek o karieri v tem zborniku), pri tem
da je bila novost poudarek na stvarnih oko-
liščinah in tehnikah uživanja. Ta poudarek
izhaja po eni strani iz raziskovalne tematike,
saj je treba podrobno poznati tehnike, če
naj se lotimo ukrepov zmanjševanja škode,
po drugi strani pa tudi iz spoznanja, da so
prav te tehnike pomemben člen pri druž-
beni konstrukciji uživanja in vloge uživalca
(Becker 1953; 1963; 1969).
Tako je bil matrika nekakšen kompas in
dodatek instrumentariju, ki so ga razvili za
Hitro oceno uživanja in ukrepov. Iz teh
dveh pojmovnih okvirjev smo črpali spisek
obravnavanih tem in sestavili opomnik pri
intervjujih.
PRIPRAVA NA ANKETIRANJE
Ker nam sredstva za raziskavo niso dovo-
ljevala nič drugega, ob tem pa se nam je
zdelo pametno za cilje študijskega procesa
v raziskovanje vključiti študente Visoke šole
za socialno delo, smo se odločili, da bodo
intervjuje opravili študentje tretjega letnika
kot del obveznosti pri predmetu Teorije
družbene deviantnosti. V petih dopoldne-
vih (5 šolskih ur) smo študentom predsta-
vili tematiko raziskave. Eno predavanje je
pripravil uživalec, ki je tudi socialni de-
lavec; razgrnil je tipične momente v karieri
uživalca iz lastne perspektive. Predstavniki
obeh ljubljanskih nevladnih organizacij so
Matrika senzitivirajočihpojmov za izdelovanje zemljevida uživanja drog in zmanjševanja	škode
kraj služba	tip storitve	tipi uživanja	subkultura	tip kariere	tehnika uživanja seks
obala zapori	visok/nizek prag	abstinenca pravila	začetek	nabava partnerji
Dolenjska policija	pogojevanje	občasno vloge medeni meseci	priprava varen seks
Fužine sociala	strpnost	redno vrednote	zasvojenost	aplikacija seksualne prakse
Dravlje nevladne org.	učinkovitost	odvisnost	stili vloga	zaznavanje in uživanje
Koroška zdravstvo	fleksibilnost	zasvojenost muzika kriminal	overdoze
psihiatrija	razvoj	džanki vloga bolnika	tehnike preživetja
drugo	zapuščanje
344
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
predstavili svoje delovanje, vključno z za-
menjavo igel, terenskim delom in delom
projekta drop-in. Nosilec raziskave je pred-
stavil različne teorije zasvojenosti, vloge
uživalcev, družbeno tipologijo uživanja
drog in zgornjo matriko. Theo van Dam iz
Nizozemske je imel s študenti delavnico o
varnem uživanju drog, varni spolnosti, vrst-
niškem svetovanju in vzpostavljanju stika z
uživalci. Na petem srečanju so študenti in
študentke prejeli opomnike za izdelavo
intervjujev, skupaj s člani tima razjasnili
nejasnosti in še dodatno vsebinsko prede-
lali posamezna vprašanja. Metodološko me-
todični del priprave je izvedel Nino Rode v
okviru vaj iz predmeta Raziskovanje, kjer
so študentje dobili praktične napotke za iz-
vedbo intervjujev. Preden so se lotili inter-
vjuvanja, smo jih še enkrat prediskutirali.
Študentje so dobili navodilo, da opravijo
intervju v domačem kraju. Tako smo, ker
so na naši šoli študentje in študentke iz vse
Slovenije, pričakovali vsaj približno pokri-
tost teritorija. Študentom smo predlagali,
da opravijo intervjuje v dvojicah, tako da
se eden iz dvojice v celoti posveti spraševa-
nju, drugi pa zapisovanju. Predlagali smo
jim, da intervjuje tudi snemajo, če se uži-
valec strinja in če okoliščine to dopuščajo.
Spodbujali smo jih, da vzpostavijo stik z
spraševancem prek prijateljskih mrež, če pa
kljub vztrajnosti ne bi bili uspešni, naj se
obrnejo na ustanove (CSD, centri za zdrav-
ljenje odvisnosti, zdravstveni domovi, dru-
ge organizacije, kjer se srečujejo z uživalci
drog). Zahtevali smo, naj bo zapis intervjuja
dobeseden, le v primerih, ko ne bi bilo
mogoče sproti zapisovati, naj se zapiše po
spominu takoj po končanem intervjuju.
Predlagali smo, da opravijo intervjuje v
dveh delih, tako da je drugi pogovor tudi
kontrola prvega, da si lahko študentje in
njihovi sogovorniki razjasnijo nekatere
stvari. Če je le mogoče, naj bi svoj izdelek
pokazali sogovorniku, preden ga oddajo. V
vseh primerih to seveda ni bilo mogoče.
Zapis intervjuja smo zahtevali v elektronski
obliki. Dokončna navodila so dobili 18.
novembra, o prvih izkušnjah pa so poročali
8. decembra 1998. Študenti so intervjuje in
svoja spoznanja predstavili kolegom in čla-
nom raziskovalnega tima ter v diskusiji
razjasnili morebitne nejasnosti. Prva poro-
čila so bila tudi primerna spodbuda za tiste
študente, ki so se obotavlhali in dvomili v
možnost intervjuja.
OSNOVNI PODATKI O INTERVJUJIH
ŠTEVILO INTERVJUJEV
Pri izvedbi intervjujev z uživalci drog so
sodelovali študentje tretjega letnika Visoke
šole za socialno delo iz Ljubljane. V času od
27. 11. 1998 do 7. 1. 1999 je tako nastalo 71
intervjujev.
POKRITOST
Intervjuji so bili opravljeni v 32 občinah,
kar je 22% vseh občin v Sloveniji. Občine, v
katerih so bili opravljeni intervjuji, pokri-
vajo tudi približno 29% celotnega teritorija
države, v njih pa živi 52% od vsega prebival-
stva Slovenije.
Intervjuji so bili izvedeni v tistih ob-
činah, kjer je večja gostota prebivalstva, kar
kaže, da spraševanci — uživalci drog — veči-
noma prihajajo z urbanih področij. To smo
tudi pričakovali, saj se ve, da je razširjenost
drog večja v urbanih okoljih.
Število intervjujev po velikosti kraja: 9
(13%) manjši kraj, 27 (38%) večji kraj, 16
(23%) regionalni center, 19 (26%) Ljubljana
ali Maribor.
Po spolu je bil vzorec intervjuvanih oseb
sestavljen iz 56 (79%) moških in 15 (21%)
žensk. Povprečna starost spraševancev je
345
VITO FLAKER IN SOD.
bila 22,96 ± 3,67 let (mediana: 23, kvartili:
20-25). Spraševanci so v povprečju uživali
droge 3,99 ± 3,18 leta (mediana: 3, kvartili:
1,5-5). 37 (52%) spraševancev je bilo
aktivnih uživalcev drog, 7 (10%) je uživalo
metadon in heroin, 11 (15%) jih je bilo na
metadonu, 16 (23%) spraševancev pa je
»čistih«: od teh se 1 pripravlja na sprejem v
terapevtsko skupino, 2 sta v obravnavi na
centru za detoksikacijo, 13 pa jih je bivših
uživalcev.
OCENA SPRAŠEVALCEV O ODZIVU
INTER VJUVANIH OSEB
10 (14%) spraševalcev je poročalo, da so se
počutili nelagodno ali da so imeli nekaj
osebnih težav pri vodenju intervjuja. Večina
težav je povezanih z začetkom intervjuja in
so pozneje med intervjujem izginile oz.
prešle. 9 (13%) spraševalcev je poročalo, da
spraševanci niso pokazali posebnega so-
delovanja z spraševalcem ali pa so pri njih
naleteli na težave z odgovarjanjem na posa-
mezna vprašanja. Drugih 11 (15%) je zazna-
lo nekakšno nelagodje pri osebah, ki so jih
intervjuvali.
40 (56%) spraševalcev je bilo zadovolj-
nih z odzivom spraševancev in menijo, da
so dobili od njih tudi veliko informacij, 8
(11%) jih je bilo z izvajanjem intervjuja
delno zadovoljnih in 2 (3%) je imelo težave
ves čas izvajanja intervjuja. 21 (30%) spra-
ševalcev ni ocenilo intervjuja in poteka in-
tervjuja, vendar tudi niso omenjali nobenih
z njim povezanih težav.
OCENA VZORCA
Ocena kvalitete intervjujev
Kvaliteta intervjujev je bila različna. Neka-
teri so bili dobro zapisani in razgibani, vsi
pa so bili vsaj delno informativni in glede
na neizkušenost spraševalcev so bili inter-
vjuji daleč nad našimi pričakovanji. Analiza
je pokazala, da so bili podatki dovolj razno-
vrstni, a hkrati konsistentni v zasledovanju
raziskovane tematike. Dejstvo, da so bili
spraševalci vrstniki in študenti, je prispe-
valo k sproščenemu ozračju, hkrati pa so
študenti vzeli, na veliko veselje raziskoval-
cev, svojo nalogo izjemno resno. Pri poro-
čanju so ugotavljali, da so se veliko naučili
ter da je bilo za njih pomembno srečati se
z dejanskimi uživalci in se kvalitetno pogo-
varjati o njihovem življenju in izkušnjah.
ANALIZA INTERVJUJEV
Če naj na kratko opišemo obdelavo podat-
kov, je potekala tako, da smo najprej »raz-
rezali« intervjuje po tematskih sklopih, kot
so bili v opomniku za izvajanje intervjujev.
Na to smo 10 ljubljanskih intervjujev ob-
delali tako, da smo jih najprej indeksirali,
na ta način registrirali posamezne teme in
jih katalogizirali po kategorijah. Tako smo
izdelali osnovo oziroma okostje naših do-
gnanj. Tem smo potem dodajali izjave in
spoznanja iz intervjujev iz drugih krajev.
Dodajali smo glede na podobnost, različ-
nost ali celo nasprotnost izjav. Večino sklo-
pov smo tako dopolnili, nekatere sklope pa
smo posledično preoblikovali.
Pri tem smo uporabili »širokokotni ob-
jektiv«; hoteli smo namreč zabeležiti čimveč
oziroma uporabiti večino informacij, ki
smo jih dobili. Veliko število informacij, ki
smo jih dobili, ima seveda predvsem inde-
ksacijsko vrednost in jih nismo mogli upo-
rabiti za trdne posplošitve^ marveč le kot
pokazatelj dogodkov, ki so mogoči ali celo
verjetni tudi v večjem številu primerov, ali
pa nasprotno, da so izjemni, vendar tudi kot
taki pomembni za razumevanje nekaterih
procesov. Tako bo uporabnik te raziskave
pogosto pogrešal kvantitativno obtežitev
izjav naših sogovornikov ali sklepov naše
analize. Pogrešal bo vednost o tem, kako
pogosto ali intenzivno se kaj dogaja. Kjer
je bilo mogoče, smo naredili oceno na
podlagi podatkov, ki so nam bili dostopni
iz drugih raziskav in zbirk podatkov, ali pa
tudi manj zanesljivo oceno na podlagi vtisa
ali celo našega vzorca. Vendar to ni bil naš
primarni interes in gre podane podatke res-
nično jemati kot katalog in zemljevid.
Posledica naše analize in nato sinteze v
tekstovno obliko je bil precej zajeten tekst
(106.000 besed), kjer prevladujejo citati iz
346
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
intervjujev nad veznim besedilom in sklepi
in ugotovitvami. Za objavo v tem zborniku
smo to besedilo primerno povzeli. S tem je
seveda izgubilo na svoji neposrednosti,
sočnosti in širini. To napako bomo popra-
vili s poznejšo izdajo celotnega besedila naj-
prej v obliki elaborata, kjer bomo dodali
tudi druga spoznanja in dosežke raziskave,
ki jih tu zaradi stiske s prostorom, deloma
pa tudi časom nismo posredovali, in potem
v obliki, ki bo dostopna širšemu krogu jav-
nosti. Deloma pa smo vsaj nekoliko vključili
v našo razpravo in tudi prezentacijo prime-
rov spoznanja, ki smo jih pridobili mimo
intervjujev (v hitri oceni uživanja heroina
v Fužinah, na usposabljanju za terensko
delo, skoz stike z uživalci prek animiranja
samoorganiziranja itn.). Tako so naši rezul-
tati nedvomno preliminarni in le temelj za
nadaljnja raziskovanja, ki bodo bodisi do-
polnila naš zemljevid in katalog, bodisi pre-
cizneje raziskala posamezne teme ali jih
nadgradila z določenimi konkretnimi ukre-
pi. Kakor koli že, naše raziskovanje še ni
končano.
Posebna odlika naše raziskave je, da —
čeprav se tematike lotevamo iz ptičje per-
spektive in uporabljamo širokokotni obje-
ktiv — smo v metodološkem prijemu, pri
obdelavi in v besedilu dosledno upoštevati
perspektivo uživalcev. Izhajali smo zlasti iz
njihovih izjav, mnenj in vpogledov. Glede
na to, da smo njihove izjave povzeli, se
morda izgubi neposredni dokumentarni
učinek, vendar je bila metoda obdelave ta-
ka, da smo v veliki meri upoštevali induk-
tivno načelo in nismo posegali za teorijami,
ki že obstajajo, niti se nismo zatekali k
špekulacijam, ki bi bile onstran dobljenega
gradiva. Enostavno povedano, naša razi-
skava predstavlja predvsem pogled užival-
cev, utrinke iz njihovih življenj, včasih prav
stripovsko stukturirane, ki smo jih povezali
med seboj in deloma komentirali.
REZULTATI
POZNAVANJE IN ZAZNAVANJE UŽIVANJA DROG
Eden od naših sogovornikov je celo plejado
odnosov do uživalcev povzel takole:
Vejo, ja. Eni te imajo za kužnega, enim se
smiliš, eni te ne upoštevajo — skratka, folk to
ne dojame. Kdo pa mara džankije ?
Prikrivanje in ignoriranje uživanja v
skupnosti sta generično povezana — ljudje
ne želijo javno izkazovati svojega uživanja,
večina z ignoriranjem pristaja na uživanje
drog. Dogovor je kršen, ko pride do pro-
blemov (kriminal, preveč odstopajoč videz,
nalezljive bolezni.). Ker je uživanje drog
prepovedano, začuti »moralna večina« ob-
veznost, da uživanje obsodi, uživalca »kaz-
nuje«, tako da ga »izključi« iz skupnosti (z
njim se ne vstopa več v pogodbene odno-
se), ker »se ne obvlada«, mu ni zaupati, ni
več kredibilen. Moralne drže, ki jih zavza-
mejo, so zaničevanje, poniževanje, prega-
njanje itn. Vendar lahko z veliko gotovostjo
trdimo, da moralna večina ni večina v števil-
čnem pomenu besede. Gre za najbolj gla-
sen del javnosti, ki si vzame pravico, da mo-
ralizira v imenu večine in se vključuje v
križarsko vojno proti »družbenemu zlu«.
Liberalen odnos je nasploh značilen za
tiho večino, se pravi za večino ljudi, ki prav-
zaprav ne preganjajo uživalcev in jih niti
ne opazijo. Ta odnos je povezan z ignori-
ranjem uživanja drog in jih »prav malo bri-
ga«, če kdo uživa; to je njegova sts^ar. Aktiven
odnos morajo zavzeti le, ko nastane pro-
blem v njihovem vsakdanjem svetu (druži-
ni, delu, soseski). Takrat lahko izbirajo med
liberalnim in nestrpnim stališčem.
Govorili so nam tudi o tem, da ima velik
del mladine zvedav odnos. Veliko število
mladih ljudi ima kajenje kanabisa za po-
vsem normalno stvar. To je skladno s po-
dobo, ki jo je dobil Dekleva (1998: 83),
namreč, da se je stopnja obsojanja uživanja
drog v zadnjih letih zmanjšala.
Na splošno je vidnost uživalcev majhna.
Ljudje jih ne opazijo. Tako ni v srednje
velikih krajih, kjer so opazni na deklariranih
zbirališčih in jih lahko ljudje prepoznajo.
Uživalci pa menijo, da se med seboj dobro
poznajo in prepoznajo. Vidnost uživalcev
povečuje stik s službami (policijo, lekar-
nami, zdravstvenimi domovi). V manjših
krajih je vidnost, paradoksno, večja in manj-
ša. Ko so označeni, se hitro razve, zato svojo
stigmo toliko bolj skrivajo.
347
VITO FLAKER IN SOD.
DOSTOPNOST DROG
V centrih (Ljubljana, verjetno tudi obala in
Maribor) se dobijo vse poglavitne in tudi
bolj eksotične droge. V srednje velikih kra-
jih (Kranj, Celje ipd.) je ponudba še vedno
izdatna, vendar manjša in se nekaterih drog
(npr. kokaina) ne dobi vedno. Heroin je do-
stopen tudi po teh krajih in tudi v nekaterih
manjših, vendar je tu večkrat bolj razred-
čen. Na podeželju je dostopna predvsem
trava, ki jo mladi mnogokrat tudi pridelu-
jejo, ponavadi zase, pa tudi za prodajo. Zato
uživalci iz srednje velikih, manjših krajev
in iz podeželja hodijo nabavljat v večja me-
sta.
V Sloveniji se proizvaja zlasti trava in
deloma v laboratorijih tudi tripi (LSD). S
heroinom povezana proizvodnja je pred-
vsem posvečena mešanju oziroma dodaja-
nju drugih snovi heroinu. Obstaja tudi spo-
radična proizvodnja »kapsul«, kjer se iz-
jemno majhni količini heroina dodajo še
druge droge (zlasti pomirjevala).
Nabava droge poteka ali prek prijatelj-
skih krogov ali prek poznanih dilerjev. Zelo
malo je nabavljanja pri neznanih prodajal-
cih. Nabavlja se tipično pri dilerjih doma,
na ulici oz. v zbirališčih uživalcev ali pa po
telefonu (gl. poglavje Dilanje).
Kot izvor navajajo Albanijo, Makedonijo
in Turčijo, tudi Daljni Vzhod. Čistost hero-
ina pri končnem potrošniku je razmeroma
majhna. Cene so v zadnjem času razmero-
ma stabilne, od 5 do 15 tisoč tolarjev za
gram trave, 20 tisoč za tableto ekstazija in
okoli sto tisoč za gram heroina.
STALIŠČA O UŽIVANJU DROG
Nedvomno najpopularnejša droga v Slove-
niji je trava, kanabis, lahko tudi v drugih
oblikah. Za del prebivalstva je to že povsem
normalna droga. Poskusila jo je več kot
četrtina srednješolcev in občasno zakajanje
ni predmet obsojanja v mlajših generacijah
(Dekleva 1998). Poleg tega je na pohodu
ekstazi, ki so ga naši sogovorniki, uživalci
heroina, označili kot »hip« drogo tega tre-
nutka. Po priljubljenosti heroin in kokain
padeta v drugo ligo.
Droge se uporabljajo na različne načine
z glavnim namenom, da se ljudje »zadene-
jo«, pa tudi za posebne namene, npr. ekstazi
za rave partije in heroin za afterhours^.
Speedball, mešanica heroina in kokaina, se
uporablja za raznolikost občutij. Intra-
venozno se najpogosteje uživa heroin. Tako
se uživajo tudi nekatere druge droge: ko-
kain, metadon, apaurin, speed.
Med uživalci heroina je razširjeno tudi
snifanje, in v zadnjem času, ker je na trgu
večkrat heroin v trdem stanju, kajenje he-
roina na foliji. Čeprav je razširjeno mnenje
med uživalci in strokovnjaki, da večji del
uživalcev uživa intravenozno (ocena je
okoli 90%), so naše poizvedbe pokazale, da
je razmerje kvečjemu v prid oralnim in na-
zalnim uživalcem heroina. Za neko spalno
naselje v Ljubljani na primer velja, da je
intravenoznih uživalcev le 20%. Gre za to,
da so intravenozni uživalci bolj vidni in pre-
poznavni ter večji socialni problem. Kadilci
heroina so manj pogosto zasvojeni, imajo
več drugih socialnih angažmajev, nekateri
sodijo tudi, da so iz bolj premožnih slojev
(to je le pavšalna sodba nekaterih naših so-
govornikov). Kot skupina pogosto vzposta-
vijo mejo med seboj in intravenoznimi
uživalci, na katere gledajo postrani in kot
na propadle ljudi. Zanje je tudi značilen bolj
skupinski način uživanja. Stališča do uži-
vanja drog so zelo povezana s skupinskimi
vrednotami skupine, ki ji pripada uživalec,
bodisi tako, da jo oblikuje, bodisi tako, da
se vključi v tisto, ki ustreza njegovim sta-
liščem.
ZNAČILNOSTI SKUPIN, KI UŽIVAJO DROGO
SPLOŠNE ZNAČILNOSTI
Naša ocena, ki izhaja iz ocen naših sogovor-
nikov, je, da je v Sloveniji najmanj 5.000
intravenoznih uživalcev heroina, bolj ver-
jetno pa jih je okoli 10.000. Vseh ostalih
uživalcev je verjetno še enkrat toliko. Stari
so med 15 in 50 let. Največ jih je med 20 in
30 let. Vtis je, da se je starost začetnikov v
zadnjih letih znižala. Naši sogovorniki so
ocenjevali, da med spoloma ni razlik v
številu uživalcev, ali pa je več moških. Prva
348
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
trditev skorajda gotovo velja za začetnike
(Dekleva 1998), medtem ko lahko na pod-
lagi števila vrnjenih igel sodimo, da je med
zasvojenimi uživalci občutno več fantov. O
slojevski pripadnosti sogovorniki niso
veliko govorili, nekateri so omenili, da jih
je več v delavskih slojih. To potrjujejo tudi
Deklevovi (1998) podatki. Ponekod opaža-
jo, da je med uživalci razmeroma več pri-
seljencev. Ponekod pa ravno narobe, da je
med njimi manj uživanja.
Uživanje heroina se je v Sloveniji začelo
ob koncu 70-tih let, bilo je razmeroma ne-
razširjeno in omejeno na žepke uživalcev v
nekaterih krajih. V sedemdesetih je po uži-
vanju opiatov slovel Maribor, medtem ko v
Ljubljani ni bilo živahne scene. Uživanje je
bilo omejeno na žepke uživalcev; podobno
je bilo tudi ponekod drugod po Sloveniji.
V osemdesetih je bilo uživanje še vedno
omejeno, v devetdesetih pa je nastopil
boom. Takrat se je uživanje pojavilo zlasti
na obali in pozneje tudi drugod (Kranj,
Slovenj Gradec, Velenje, Celje, Murska So-
bota, Krško), tudi v manjših krajih v Lju-
bljanski regiji (Kamnik, Grosuplje, Logatec,
Domžale). V nekaterih krajih se je boom
pojavil z zamikom, v Škofji Loki npr. šele
1998. V nekaterih krajih pa scene skoraj oz.
sploh ni (od obdelanih Ormož, Lendava,
Medika^).
Na splošno uživalci ocenjujejo, da se uži-
vanje raznih drog in posebej heroina veča
in da se starostna meja za uživanje vseh
drog niža, se pravi, da uživajo čedalje mlajši,
ter da se krog uživalcev glede na družbeno
strukturo širi (čedalje bolj v različne sloje,
etnične skupine). Spreminja se tudi vrsta
drog, ki jih ljudje uživajo. Ponekod to po-
vezujejo z nezaposlenostjo in pomanjka-
njem zabave (npr. v Zasavju). Naši sogovor-
niki opažajo, da je veliko takih, ki heroin le
poskusijo, ali takih, ki ga ne uživajo stalno.
Več ljudi je izjavilo, da ekstazi po popular-
nosti spodriva heroin. V nekaterih krajih
okoli Ljubljane (Domžale, Grosuplje, Lo-
gatec) pa so naši sogovorniki celo izjavili,
da je uživanje heroina v upadanju, medtem
ko uživanje trave in ekstazija narašča.
ZNA ČILNOSTI SKUPINSKE KU L TURE
Uživalci so večinoma povezani med seboj
v fluidne mreže. Poznati druge uživalce,
izmenjevati informacije o nabavi droge in
druge koristne informacije je zelo pomem-
bno. Mreže se povezujejo v mestih, pa tudi
med mesti, kjer gravitirajo k večjim sredi-
ščem, hkrati pa obstajajo lokalne mreže ali
skupine, ki so bolj zaprte in imajo manj
stika s sceno v mestu. Mreže se pletejo okoli
posameznih jeder, kjer obstajajo manjše
skupine, še pogosteje pa klike in pari, ki ne-
kako kompenzirajo odsotnost pomembnej-
ših stikov med uživalci. Obstaja razlika med
skupinami, ki se na primer oblikujejo po
spalnih naseljih v predmestjih mest, in
mrežami, ki se oblikujejo v središčih mest.
Prve so dosti bolj vsebovane v samem nase-
lju in imajo veliko več stikov s svojo lokalno
skupnostjo in vrstniki, medtem ko so uži-
valci v centrih dosti bolj atomizirani in
osamljeni.
Čeprav zasvojeni uživalci opisujejo sebe
kot egoistične ljudi, ki jih zanima samo
droga in je njihova prijaznost in družljivost
le instrumentalna, kadar vidijo v tem svoj
interes, smo med uživalci ugotavljali tudi
solidarnost, ki se pojavi (ne vedno in ne po-
vsod) v času krize, ko kdo posodi drugemu
drogo, in v izjemnih situacijah, kot je na
primer overdovz.''
Glasba ne igra velike vloge, vendar uži-
valci pogosto pripadajo kakšnemu glasbe-
nemu stilu, zlasti rocku. Uživalci se doje-
majo kot precej enake, kot da med njimi ni
večjih razlik strukturnih razlik v spolu,
slojevski ali etnični pripadnosti, izobrazbi.
V tej egalitaristični ideologiji heroin deluje
kot izenačevalec. Heroin deluje kot tista
najvažnejša stvar, zaradi katere so vse druge
manj pomembne. To izhaja iz »frke« okoli
nabave in zasvojenosti. Heroin deluje kot
ultimativno proti-blago, kot kontra-ekviva-
lent denarju. Usodni izenačevalec.
Skupine uživalcev prihajajo v stik med
seboj in z drugimi skupinami ob različnih
priložnostih. To so so »žuri«, nabava, javni
dogodki. Zasvojeni intravenozni uživalci so
večkrat nestrpni do drugih skupin. Do mlaj-
ših uživalcev so pokroviteljski, stiki med
različnimi generacijami uživalcev so skopi.
349
VITO FLAKER IN SOD.
Ne družijo se s tistimi, ki kadijo travo, ali z
rejverji. Pokroviteljski so tudi do tistih, ki
uživajo le ob vikendih, in do tistih, ki ne
uživajo intravenozno. Po drugi strani pa te
skupine obravnavajo intravenozne uživalce
s previdnostjo, če ne kar s pomilovanjem.
ZEMLJEPISNA UMESTITEV
V večjih in srednje velikih mestih se uživalci
navadno zbirajo na frekventnih točkah, kjer
se ljudje sicer zbirajo, pa tudi v okolici cen-
trov za obravnavo. Poleg teh zbirališč v cen-
tru pa se uživalci, zlasti mlajši, zbirajo v do-
mačih spalnih naseljih na stopniščih, ulicah
in parkih. V srednje majhnih krajih so zbira-
lišča v določenih lokalih (kafičih in disko-
tekah), na avtobusnih postajah, v parkih in
na bolj skritih, a javnih površinah — grado-
vih, vrtcih, šolah. Na podeželju se zbirajo
na še bolj skritih krajih, npr. pod mostom,
ali pa se sploh ne zbirajo in so bolj razprše-
ni; včasih pa hodijo na punkte v sosednja
mesta.
Prostori uživanja so bolj razpršeni. To so
lahko zbirališča, kadar so dovolj skrita, ali
skriti kotički pri zbirališčih. Priročna so
razna stranišča, radi imajo stranišča v
zdravstvenih domovih, kinih, črpalkah.
Mlajši uživalci v spalnih naseljih uporabljajo
stopnišča v višjih nadstropjih in zaklonišča.
Starejši uživalci raje uživajo doma ali v avtu,
kjer imajo mir. Tudi zaradi tega, ker imajo
nekateri že precej uničene vene in potrebu-
jejo več časa za zadevanje. Stanovanja neka-
terih uživalcev so postala prave shooting
galleries.
ZDRAVSTVENE POSLEDICE
AIDS ali okužba s HlV-om sta med intrave-
noznimi uživalci heroina v Sloveniji razme-
roma redka. Samo štirje od 66 do leta 1998
zabeleženih primerov AIDS-a v Sloveniji so
bili intravenozni uživalci drog. Tudi samo
štirje od zabeleženih 67 okuženih, ki niso
razvili AIDS-a, so bili intravenozni uživalci
(Klavs, 1998). Kot kaže, HIV še ni navzoč v
uživalskih mrežah v Sloveniji. To lahko pri-
pišemo razmeroma šibkim stikom sloven-
skih uživalcev s tujimi, zlasti pa razmeroma
zgodnji prevenciji v Sloveniji, kjer je Stigma
začela razdeljevati in zamenjevati igle že ob
izbruhu epidemije. Čeprav ni pokrila vsega
slovenskega prostora, se ji je posrečilo oza-
vestiti slovensko strokovno in uživalsko
javnost.
Pač pa se uživalci bolj zavedajo hepatiti-
sa, ki je tudi med njimi razširjen. Med testi-
ranimi uporabniki metadonskega progra-
ma je bilo v letih 1994 do 1997 od 54,7% do
37,6% pozitivnih uživalcev (Seme, Poljak,
Čelan Lucu, Fras Stefan 1999).^ Abcesi,
tromboze, poškodbe žil so med uživalci sta-
len pojav. Poročajo tudi o drugih težavah,
kot so potrtost, nočne more in telesne kom-
plikacije ob detoksikaciji. Med uživanjem
pa pomanjkljivo prehranjevanje, brezbriž-
nost, zasvojenost in zaprtje.
Število smrti zaradi predoziranja počasi
raste,^ medtem ko je število nujnih inter-
vencij razmeroma stabilno vsa leta tega de-
setletja.^ Porast smrtnih primerov pa zaos-
taja za predpostavljenim širjenjem uživanja
heroina. Iz tega lahko sklepamo bodisi, da
so predpostavke o trendu širjenja uživanja
drog pretirane, bodisi na t. i. učinek norma-
lizacije uživanja, se pravi, da je prišlo v uži-
valskih kulturi do pozitivnih trendov, ki
zmanjšujejo tveganje, da bo kdo vzel pre-
velik odmerek, ali spodbujajo učinkovito
samopomoč med uživalci v primeru pre-
doziranj.
Glavne zdravstv^ene grožnje so za sloven-
ske uživalce torej hepatitis, poškodbe žil in
predoziranje. Okužba s HlV-om ostaja po-
tencialna grožnja in obstoj hepatitisa kaže
na to, da so preventivni ukrepi še vedno
nujna.
NASILJE
Uživalci heroina praviloma niso agresivni.
Učinek heroina je, ravno narobe, pomirju-
joč. Vendar so situacije, ki spodbudijo na-
silje. Lahko se zgodi, da je uživalec nasilen
v krizi, ker je živčen, ali pa se sreča z oviro
na poti do droge. Poleg tega lahko pride do
nasilja v procesu nabave, npr. ob razočara-
nju nad slabo kvaliteto droge. Bolj pogosto
so uživalci žrtve nasilja. Včasih gre za šovi-
350
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
nistična izživljanja na njih brez pravega
vzroka, včasih pa tudi, ker se znajdejo v
kočljivih situacijah, kjer so izpostavljeni
nasilju, ker so kot »narkomani« šibki (npr.
posilstva). Do uživalcev so nasilni dilerji, če
so jim prvi ostali dolžni. Redkeje pride
zaradi dolgov do nasilja tudi med samimi
uživalci. Včasih se zgodi, da uživalec uži-
valcu na silo vzame drogo. Redno so tudi
deležni nasilja s strani policije, čeprav ugo-
tavljajo, da se to nasilje zmanjšuje.
Prometne nesreče so med uživalci po
njihovem mnenju redke. Uživalci namreč
redko premorejo avto ali motor. Večinoma
so naši sogovorniki trdili, da po vplivom
droge vozijo zelo previdno. Momenta pove-
čanega tveganja sta kriza in »kinkanje«, kot
pravijo globoki zadetosti. Nekateri takrat ne
vozijo, ali pa se trudijo voziti ekstremno pa-
zljivo. Poročajo pa tudi o drugih nezgodah,
ki so se jim pripetile v stanju omamljenosti,
tako običajnih (zlom noge, ko kdo stopi v
nepričakovano luknjo na cesti) kakor ne-
običajnih (npr. poškodbe ob overdovzu —
vreznine ob padcu). Nismo dobili vtisa, da
bi bilo teh poškodb veliko, morda pa jih je
vseeno več kot pri neuživalcih.
ZAPOSLITEV
Delo in služba nista skladna s stereotipom
zasvojenega uživalca-džankija. Nekdo, ki je
zelo zasvojen in je globoko v vlogi uživalca
ali celo džankija, težko obdrži službo. Delo
je na drugem mestu. Preveč ima opraviti z
nabavo droge. Vendar uživalci, ki delajo, niti
niso redkost.
Oteženo zaposlovanje. Če ima kdo na-
lepko »narkomana«, težko dobi službo. Naši
sogovorniki so nam poročali o številnih pri-
merih, ko so njih ali njihove znance odpu-
stili zgolj zaradi tega, ker so zvedeli, da uži-
vajo drogo. Pri tem gre včasih za korist
delodajalca (npr. ne izplača zaostalih plač).
Podobno se dogaja tudi uživalcem, ki se
zdravijo, oziroma, ki so v metadonskem pro-
gramu. Zaradi svoje nalepke jih na delov-
nem mestu dostikrat šikanirajo. Po drugi
strani pa marsikdo zaradi zasvojenosti in z
njo povezanega stila življenja ne zmore o-
pravljati vloge, ki je zahtevana na delovnem
mestu (zaspijo, zapustijo delovno mesto, so
neučinkoviti itn.). Poleg tega se zgodi, da
je uživalec pogosto na bolniški, in tudi sicer
ga vloga bolnika nekako omejuje pri delov-
nem angažmaju (vključno z uradnimi urami
metadonskih programov, ki onemogočajo
normalni delovni ritem). Podobne težave
nastopijo v šoli; veliko zasvojenih ne do-
konča šolanja in delovnega usposabljanja.
Kljub temu je kar nekaj naših sogovor-
nikov poročalo o povsem običajnih delov-
nih karierah in o tem, da jim uspeva obdrža-
ti delovno mesto. Nekaterim se tudi posreči
končati študij. Droga jih pri delu in študiju
ne moti. To jim uspeva, če delajo samostoj-
no, če na delovnem mestu ni večje kontrole
ali če delo ni zahtevno. Lahko da si deloda-
jalci nekatere napake razlagajo drugače, ali
pa so tolerantni, še zlasti do ljudi, ki se že
zdravijo, včasih pa imajo zaradi tega dolo-
čene koristi (lažje npr. izkoriščajo delavca,
ki se boji odpusta).
Delovno okolje je, če sklepamo iz izjav
naših sogovornikov, najbolj občutljivo za
stigmo uživanja droge in najpogostejši
vzrok za skrivanje stigme. Uživalci svojo
navado večinoma skrivajo, da bi obdržali
delovno mesto. Posluževati se morajo nači-
nov uživanja, ki so bolj prikriti (npr. sni-
fanje), vložiti morajo neznanske količine
truda v ohranjanje normalnega videza in
normalnega življenjskega ritma. Mnogi za-
posleni uživalci živijo na dveh ostro ločenih
tirih.
Delo je za tiste, ki so zaposleni, najprej
osnova za preživetje." Občasnim uživalcem
in nekaterim zasvojenim omogoča tudi na-
kup droge. Tistim, ki so že precej zasvojeni,
plača ni dovolj, zlasti če je majhna, vendar
vzdržujejo zaposlitev, ker jim zagotavlja
osnovno socialno in materialno varnost, ob
nekaterih dodatnih zaslužkih pa tudi tisti
minimum, ki jim omogoča prebroditi naj-
večje krize. Za nekatere je delo pomembno
tudi v širšem socialnem smislu. To je čas,
ko se lahko posvetijo nečemu, kar ni pove-
zano z vsakdanjikom zasvojenega uživalca,
tudi čas za razmislek, priložnost za udejan-
janje drugih vlog.
Drugi skupini uživalcev pa delo ni vred-
nota. Znajo pridobiti dovolj sredstev, ne
skrbita jih socialna varnost in pokojnina.
351
VITO FLAKER IN SOD.
Zemljepisna umestitev zbirališč uživalcev v Ljubljani
352
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
redno delo se jim zdi preveč omejujoče, ali
pa so službe, ki bi jih lahko dobili, nezani-
mive ali premalo plačane. Premajhne plače
so velik problem pri rehabilitaciji. Zasvojen
narkoman, ki potrebuje veliko dozo, mora
namreč za vzdrževanje zasvojenosti prido-
biti velike vsote denarja (eden izmed naših
sogovornikov je poročal o vsoti 400 tisoč
tolarjev na mesec), kar je v primerjavi s pla-
čami ali nagradami v različnih programih
rehabilitacije precej malo. Sklepamo lahko,
da je tudi za uživalca, ki se je odločil za absti-
nenco, ta vsota nesorazmerna z denarjem,
ki je šel skozi njegove roke (tudi skoraj do-
besedno) v preteklosti.
Del uživalcev, ki ni redno zaposlen, o-
pravlja različna priložnostna dela. Nekatera
so tudi precej dobro plačana in se podajo
življenjskemu slogu uživalcev. Primera za
to smo našli med našimi sogovorniki, na
primer DJ na privatnih zabavah, natakarica
zgoraj brez. Drugi se lotevajo ilegalnih ali
pollegalnih dejavnosti. Nekateri imajo za
svojo zaposlitev kriminalne dejavnosti (pre-
prodaja mamil, kraje, vlomi). Takih je bilo
med našimi sogovorniki le malo, večina je
poročala o majhnih krajah, goljufijah (so-
rodnikov, v službi), sposojanju, prostituciji
ipd. Eden izmed pomembnih virov za uži-
valce je tudi žicanje. S tem se da dobro za-
služiti predvsem v večjih mestih. Nekateri
odvisniki so odvisni od podpore staršev.
STANOVANJE
Vehka večina uživalcev drog nima perečega
stanovanjskega problema. Večinoma živijo
doma, pri starših. To je skoraj pravilo za uži-
valce po manjših krajih (Grosuplje, Mozirje,
Ljubno, Slovenske Konjice, Logatec, Vipava
itn.) Nekateri imajo tudi lastno stanovanje.
Vendar je stanovanje pogost problem.
Uživalce, ki živijo pri starših, kar je za
mlade ljudi v Sloveniji tipično, starši včasih
vržejo ven, ko pride do konfliktov zaradi
uživanja, do nestrpnosti in do zapletov v
skupnem življenju, kot disciplinski ukrep.
Zaskrbljujoče je, da to storijo včasih na na-
svet zdravnika. Pogost obrazec je, da ga po-
tem sprejmejo nazaj, ker jim ga je žal. Drug
obrazec, ki smo ga zasledili, je, da gredo
uživalci sami od sebe od doma. Za mnoge
je to pač del odraščanja, nekateri pa to nare-
dijo, ker nočejo, da bi starši zvedeli za njiho-
vo uživanje, včasih pa tudi zato, ker nočejo,
da bi jim starši težili. Naši sogovorniki so
nam poročali o primerih, ko so uživalci iz-
gubili podnajemniško stanovanje zaradi
prevelikega hrupa ali prevelikega prometa
različnih ljudi, ki so motili okolico. Poročali
so nam tudi o primerih, ko so ljudje zaradi
zasvojenosti v procesu obubožanja prodali
stanovanje.
Na ta način del uživalcev začne živeti
neke vrste nomadsko življenjo, ko se selijo
od prijatelja do prijatelja in uporabljajo raz-
lične zasilne rešitve domovanja. Med zasil-
nimi rešitvami so najpogosteje partnerji in
prijatelji. Nekateri si tudi začasno najamejo
podnajemniško sobo ali celo stanovanje (v
okoljih, kjer so cene nižje, je to lažje). Reši-
tev stanovanjskega problema je včasih tudi
zapor ali ustanova za obravnavanje zasvoje-
nih (npr. nekateri gredo pozimi v komuno).
Le zelo redko se zgodi, da uživalci posta-
nejo pravi klošarji. Se pa dogaja, da so neka-
teri napol klošarji in na tak način preživijo
določena obdobja svojega življenja (npr.
spanje v zapuščenih hišah, železniških
vagonih, še pogosteje v kleteh in zakloni-
ščih svojega domačega naselja). Naši so-
govorniki so ocenjevali, da je brezdomnih
uživalcev manj kot odstotek, oziroma, da se
v večini večjih naselij, kjer je razvita užival-
ska scena, pojavi nekaj takih uživalcev (npr.
pet ljudi v Kranju, podobno smo opazili v
Fužinah).
Stanovanje je pomembno, ker imajo lju-
dje tako manj skrbi. O pomembnosti stano-
vanja pričajo tudi cene, ki veljajo na sceni.
V nekem stanovanju je lastnik, ki je bil tudi
uživalec, računal en šut (0,2 g oz. 2.000 SIT)
na noč, v drugem primeru je dekle ponuja-
lo spolne usluge in še drogo za prenoče-
vanje. Pomen stanovanja je tudi v tem, da
imaš mir. Pomembno je za povsem vsak-
danje stvari. Brezdomstvo močno vpliva na
pomanjkljivo in neredno prehrano in po-
manjkljivo higieno.
353
VITO FLAKER IN SOD.
STIKI S SORODNIKI
Starši pogosto ne vedo za uživanje svojih
otrok. Ta obdobja so lahko dolga. Lahko so
posledica nevednosti in nepoučenosti o
drogah ali pa odtujenosti in generacijskega
prepada med starši in otroki. Včasih slutijo,
pa se s tem nočejo ukvarjati. Skrivati početje
je v družini, kjer so interakcije neposredne
in pogoste in kjer se pričakujejo iskreni od-
nosi, zelo težko. Slutnja, težave in napetosti
pri prikrivanju so dobra podlaga za družin-
sko dramo, ki se lahko zgodi ob odkritju.
Drama odkritja je pogost pojav. Značil-
nosti te drame so burne reakcije, panika in
dezorientiranost akterjev, ki v nekem tre-
nutku ne vedo, kako ravnati. Na obeh stra-
neh so občutki krivde — pri otrocih, ker so
prizadeli in razočarali starše, pri starših, ker
imajo uživanje za neuspeh svoje starševske
vloge. Drama, čeprav družinska, presega
okvire družine. V diskusiji o krivdi lahko
sodeluje širše sorodstvo, dogodki, ki vzbu-
dijo dramo, se lahko zgodijo izven družine
(npr. dolžniki, ki terjajo denar), starši se
bojijo stigme, ki bo padla na vso družino.
Razplet drame je lahko destruktiven. Ne
samo, da se stiki začasno ali tudi trajno pre-
trgajo, temveč bo prav verjetno drama še
bolj potisnila uživalca v vlogo džankija, star-
še pa v preganjalce narkomanije.
To lahko pripelje do ohladitve ali celo
pretrganja odnosov med uživalci in njiho-
vimi starši, lahko celo do fizičnega nasilja.
Razlog za pretrganje odnosov je pogosto
tudi vztrajanje staršev, naj se gre uživalec
zdravit. Včasih, kot smo že poročali, jih
vržejo ven. Posledica je, da se preselijo k
partnerjem, prijateljem, ali splošneje, da
poiščejo svoje mesto v svetu, ki jim je bližji,
v svetu somišljenikov. To se lahko zgodi ne
le kot posledica drame, temveč tudi kot
običajen proces osamosvajanja, lahko so
odnosi s starši tudi sicer hladni in so si že
tako vsaksebi. Vztrajanje pri pomoči, ki je
uživalci niso pripravljeni sprejeti, ni le
jalovo, ampak med njimi vzpostavlja ozračje
temeljnega nesporazuma. Za nekatere pa je
podpora, ki so jo imeli pri starših, pomem-
bna in vir moči. Še zlasti, če jih ne obsojajo.
Cenijo trud staršev in vse, s čimer so se mo-
rali soočiti.
Pri nekaterih, ki so imeli pretrgane stike,
pride do pobotanja ob zdravljenju in vrnitvi
domov. To so posebne priložnosti, ki jih
družine primerno obeležijo (npr. z izleti).
Z oddaljenimi sorodniki so odnosi še
pogosteje pretrgani. To je lahko selektivno,
glede na to, kako sorodniki sprejemajo
uživanje; celo med oddaljenim sorodstvom
se najdejo taki, ki so pripravljeni razumeti
uživalca (npr. bratranec, ki je bil tudi sam
na drogi). Za nekatere so oddaljeni sorod-
niki občasen vir dohodkov. V stikih s širšim
krogom sorodnikov je tudi vprašanje sti-
gme bolj pereče. Včasih se drug drugemu
raje izognejo, včasih nastopi težava v nji-
hovih stikih, vedno pa je v pogovorih nekaj,
kar ni izgovorjeno.
Ohranjanje stikov sovpada z bližino so-
rodstvene vezi. Kot da bi bili bližji sorodniki
pripravljeni požreti stigmo zaradi občutka
pripadnosti, medtem ko je za bolj oddaljene
to razlog za še večjo oddaljitev.
DRUŽENJE Z VRSTNIKI
Veliko uživalcev z napredovanjem v kariero
uživalca izgubi stike s prijatelji in znanci,
ki so jih imeli prej. Ponavadi je to vpliv
stigme. Ljudje se jih izogibajo. Zgodi se celo,
da je to rezultat spodbujane gonje proti
njim, da okolje izrecno ščuva prijatelje, da
se ne družijo več z njimi. Stigma deluje v
trenutku in ljudje se jih izogibajo, jih o-
pravljajo ipd. Uživalci tudi sami prično
anticipirati tak odnos svojih prijateljev in
se umaknejo, oziroma, se tudi sami izogi-
bajo stikov, da bi se izognili zagatam, ki ob
tem nastanejo.
Drug pomemben razlog za prekinitev
stikov z vrstniki so neprijetnosti, ki jih
povzročajo uživalci. S prevarami in nezane-
sljivostjo porušijo zaupanje, ki je podlaga
prijateljstvu, kajti nekaterim uživalcem je
najvažnejša stvar droga. Iz tega razloga se
uživalci ne morejo zanesti niti na prijatelje
uživalce.
Tako imajo tisti, ki izgubijo prijatelje, dve
možnosti. Ali so obsojeni na družbo drugih
uživalcev ali na osamljenost. Družba uži-
valcev je tematizirana z drogo in tem, kar
je z njo povezano: nabava, kvaliteta, zbiranje
354
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
denarja, priprava in uživanje. Nekateri po-
časi zdrsnejo v osamo. Naši sogovorniki so
na primer opisovali izkušnjo z drogo kot
izkušnjo izgubljene navezanosti — če ljube
osebe ni, je pač ni in je vseeno. Tudi če v
načelu človek nima pretrganih stikov, mu
pogosto zmanjka časa za njihovo vzdrže-
vanje. To se pri nekaterih udejanji tako, da
živijo sami zase, v svoji sobi. Stiki, ki jih vzdr-
žujejo, so pogosto zgolj instrumentalne
narave, zanima jih zlasti to, ali jim lahko kaj
koristijo (dostop do denarja, droge).
Veliko jih tudi ohrani stike in te izgube
niti ne zaznajo. Za ohranjanje stikov z oko-
lico je pomembno, če ima uživalec kaj po-
nuditi (npr. nekdo je ponudil sosedom
risarske sposobnosti).
Stiki z vrstniki so pomembna postavka
v procesu rehabilitacije. Če uživalci nehajo
uživati drogo ali pa radikalno spremenijo
način uživanja (npr. iz zasvojenosti v ob-
časno), večinoma tudi pretrgajo stike z uži-
valci, s katerimi so se do pred kratkim inten-
zivno družili. Uživanje je namreč socialna
funkcija in je večini tako rekoč nemogoče
abstinirati ali kontrolirati uživanje v družbi,
kjer je uživanje heroina glavna tema. Novi
stiki pa so potrebni zlasti zaradi družab-
nosti, ki jo ljudje potrebujejo. Prav pride,
če novi prijatelji podpirajo bivšega zasvo-
jenca pri njegovi odločitvi. Toda nove stike
je pogosto težko vzpostaviti. To občutijo še
zlasti povratniki iz komun.
Povratniki iz komun še bolj občutijo, da
so zaznamovani, da »jih vsi gledajo«. Tak
občutek povzroča dejstv^o, da je človek ostal
brez družbe (drugih uživalcev). Poleg tega
se tudi sam distancira in se ne istoveti s sti-
gmo uživalca, ki jo pa še vedno nosi. To velja
toliko bolj v njegovem okolju, saj je odhod
v komuno vsem na očeh. Občutek opazova-
nosti je izrazitejši v manjših, bolj preplete-
nih skupnostih. Najbrž tudi zato, ker ljudje
ne vedo, kaj bi z »bivšim narkomanom«.
Zato nekateri bivši uživalci ne hodijo veliko
ven, ker ljudje preveč strmijo vanje in go-
vorijo o njih, kar spet okrepi občutek izoli-
ranosti. Možen zasilni izhod iz tega začara-
nega kroga so skupine za samopomoč biv-
ših uživalcev. Vendar je to premalo: »nekaj
časa so skupaj kakšno uro, potem pa gredo
vsak po svoje.« Poleg vzdrževanja abstinen-
ce namreč nimajo skupnega interesa, ka-
kšne predmetne dejavnosti, ki bi jih družila
tudi sicer. Podobno izolacijo in osamljenost
doživljajo tudi nekateri člani metadonskih
programov.
KARIERA: TRAJANJE, ZAČETEK
IN KAKO POSTANEŠ ZASVOJEN
Trajanje kariere je različno dolgo. Po našem
vzorcu lahko dobimo orientacijsko sliko in
presodimo, da obstajajo trije ali štirje tipi
trajanja kariere zasvojenih uživalcev.
Nekateri prenehajo kmalu potem, ko se
zasvojijo (okoli enega leta), velika skupina
jih neha po približno dveh letih, nekaj pa
jih vztraja v karieri daljša obdobja. Med
njimi bi morda lahko ločili dve skupini —
eno, ki vztraja okoli pet let, in drugo, ki je
zasvojena še dalj.
Tipično uživalci začnejo uživati heroin
med 14. in 21. letom, večina okoli 18. ali 19.
leta. Starost začetka uživanja heroina se po
vsej verjetnosti niža, vendar ne zelo drama-
tično.
Razlogi za začetek uživanja, kot so jih
navajali naši sogovorniki, so zelo različni.
RAZLOGI ZA ZAČETEK UŽIVANJA
Analizo razlogov za začetek uživanja lahko
zasučemo okoli dveh osi. Na prvi osi so
razlogi, da uživanje heroina samo po sebi
prinese neka doživetja, ki bi nam bila sicer
težje dostopna (da nam ni dolgčas, da smo
bolj ustvarjalni, da lažje prenašamo osebne
probleme, da bolje seksamo, da kaj zasluži-
mo), na drugi pa razlogi, po katerih uživa-
nje heroina ne omogoča posebne izkušnje
neposredno, temveč je učinek uživanja na
simbolni ravni (z uživanjem heroina po-
stanemo bolj spoštovani med vrstniki, bolj
podobni svojemu idolu, je simbol roman-
tičnega razmerja). Radovednost je razlog,
ki ne sodi v nobeno od teh dveh kategorij
razlogov. Malo je podobna prvi, ker se na-
naša na izkušnjo, doživetje, malo pa drugi,
ker gre za radovednost glede heroina, sub-
stance, ki je simbolizirana, ki v širši in vrst-
niški družbi nç:k2i\pomeni. Radovednost je
355
VITO FLAKER IN SOD.
356
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
357
VITO FLAKER IN SOD.
edini od razlogov, ki opredmeti heroin ozi-
roma drogo, se pravi, ki se nanaša nepo-
sredno na heroin kot na predmet spozna-
vanja. Pri ostalih je heroin le sredstvo za
vzpostavljanje odnosa do česa drugega. Za
vse ostale razloge je raba heroina na ravni
te analize zgolj incidentalnega pomena —
za dosego teh ciljev, ki so povsem navadni
cilji odraščajočega človeka, bi lahko v res-
nici uporabili katero koli drugo drogo ali
veliko drugih dejavnosti ali predmetov. Le
pri radovednosti raba heroina ni naključna,
saj ne bi mogli preskusiti učinkov heroina
brez njegove uporabe. Pogoj za tak status
heroina pa je, da je za nas vznemirljiv pred-
met}'^ Vznemirljiva vrednost heroina nam
lahko tudi deloma pojasni, zakaj ga nekateri
uporabijo za doseganje ciljev, ki so doseglji-
vi tudi drugače. Po eni strani so ga upora-
bili, ker je bil dostopen, po drugi pa, ker je
bil dovolj vznemirljiv. V tem smislu je in-
dikativna uporaba heroina za podaljšanje
erekcije, ki je verjetno zelo izjemen razlog
za začetek uživanja."
To nas pripelje do druge stvari, na katero
smo lahko pozorni, na komplementarnost
med situacijo in motivacijo. Gre namreč
za to, da je, kot smo zelo dobro videli pri
radovednosti, po eni strani potrebna vsaj
pripravljenost, če ne že aktivno zanimanje,
da človek poskusi heroin, po drugi strani
pa mora imeti za to priložnost. Ni dovolj,
da je človek radoveden, mora biti tudi v taki
družbi, kjer lahko svojo radovednost poteši.
Tako lahko razdelimo razloge na situacijske
in motivacijske. Pri prvih je situacija razlog
za užitje heroina, ponudi se priložnost za
prodajo in zaslužek, ponudijo mi ga prija-
telji, ki jih hočem posnemati, človek, ki ga
ljubim, je uživalec itn., pri drugih pa je raz-
log nekaj v nas samih, želja, doživeti nekaj
neznanega, imeti se lepo ipd. Kar so nam
sogovorniki našteli tovrstnih razlogov, ima-
jo vsi dve plati medalje: morala je biti prilož-
nost (tudi če so si jo v zadnji instanci sami
pripravili, npr. kupili heroin), po drugi pa
želja, da to storijo. Eno brez drugega ne gre.
Iz tega, kar so nam sogovorniki povedali
o prvi ponudbi in okoliščinah prvega za-
užitja, lahko sklepamo, da je situacijska plat
še kako pomembna, če že ne prevladujoča.
Velikokrat je bila namreč omenjena, in kot
kaže, je prva ponudba tipično skupinska.
Skupina olajša ponudbo na več načinov.
Prvič, poveča dostopnost droge, drugič,
večkrat gre za združbe z etosom manjše
družbene konformnosti in pripravljenostjo
eksperimentirati. Hkrati pa skupina kot
agregat različnih informacij, spretnosti in
zvez deluje kot stroj, ki nadomesti tiste spre-
tnosti, ki jih začetnik še nima (spretnosti
nabave, priprave, zaužitja in doživljanja za-
detosti). Da je priložnost dominantna di-
menzija prvega zaužitja, kaže tudi to, da so
sogovorniki kot okolje prvega srečanja s
heroinom pogosto omenjali zabave. Zabave
so družabni dogodek, kjer se mešajo različ-
ne, sicer zaprte združbe; na zabavah se ne-
kateri zadržki ublažijo in ne nazadnje pride
do izraza vznemirljivost droge kot pred-
meta. Prva ponudba pride tudi od prija-
teljev, ne samo v skupini, temveč tudi bolj
v diadnih odnosih, lahko tudi od partnerja.
Tudi tukaj je posredno navzoča skupina in
udomačevanje izkušnje pred dejansko iz-
kušnjo. Le redko se zgodi, da prvo ponudbo
sproži diler. Pa še takrat je to pogosto pod
mimikrijo prijateljstva, kolegialnosti. Samo
en sogovornik je poročal, da se je čisto sam
odločil za to, da bo poskusil heroin, in se
ga je odpravil kupit, pa še ta je poznal diler-
ja, ki je bil njegov sosed.
V tem smislu je tudi odločenost za neuži-
vanje jalova, če je ne podpirajo skupinske
vrednote. Kot je ugotavljal tudi eden od
naših sogovornikov: »dovolj je, da enkrat ne
rečeš ne«, četudi si že velikokrat rekel ne.
Ta propagandni slogan deluje le v skupinah
mladih ljudi, ki že taka niso izpostavljeni
drogi.
Poleg neposrednih situacijskih okoli-
ščin, ki olajšujejo dostop do droge, obsta-
jajo tudi bolj posredne okoliščine, živ-
ljenjski momenti, ki odprejo možnosti za
zaužitje. Poročali smo že, da je lahko vstop
v svet dela moment, ki zaradi nove družbe,
finančne okrepitve in samostojnosti faci-
litira začetek uživanja. Naši sogovorniki so
poročali še o obdobju osamosvajanja, od-
hodu od doma. To so dogodki v življenju,
ki puščajo razpoke v sicer ustaljenem po-
teku življenjskega sveta potencialnega uži-
valca. Teh dogodkov je gotovo več, kot smo
jih zabeležili.
358
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Moment, ki lahko spodbudi uživanje
heroina, je gotovo tudi siceršnja naravna-
nost k eksperimentiranju z drogami. Tukaj
smo zasledili tri obrazce, ki so naše sogovor-
nike pripeljali do tega, da so poskusili he-
roin. Prvi je, da so sami in njihova družba
eksperimentirali z drogami in da so med
drugim poskusili heroin. Drugi je, da v
nekem trenutku na tržišču ni bilo drog, ki
so jih navadno uživali, pa so uporabili he-
roin. Tretji pa je, da jih trava ni več zadovo-
ljila, da so potrebovali kaj močnejšega.
Pri tem moramo pripomniti, da je veliko
število naših sogovornikov, ko smo se po-
govarjali o začetku njihove kariere, začelo
pripoved z naštevanjem drog, ki so jih po-
skusili pred heroinom. Tipična izjava bi
bila: »Pri 13-tih sem začel kaditi, pri l4-tih
sem bil prvič pijan, pri 15-tih sem prižgal
prvi džoint in potem sem poskusil heroin.«
Vendar je šlo pri tem zgolj za narativni uvod,
ne za vzpostavljanje vzročne povezave.
Večina uživalcev ne začne intravenozno.
Nekateri začnejo s snifanjem. Čedalje več
pa jih začenja s kajenjem. Nekateri začnejo
takoj z iglo. Lahko se zgodi, da tudi po začet-
ku z iglo ljudje nekaj časa uživajo nazalno
in oralno.
Prvi občutki pri zaužitju heroina so po-
gosto neprijetni. Veliko ljudi bruha in se po-
čutijo slabo. Vendar te neprijetne občutke
blaži občutek harmoničnosti; in izkušenejši
uživalci pojasnijo, da se to v začetku dogaja.
Drugi teh občutkov nimajo in je zadevanje
s heroinom prijetno že od samega začetka.
NAVLEČISE
Čas, ki je potreben od poskušanja droge do
tega, da je človek zasvojen, je pri različnih
ljudeh različen. Pri tem moramo ločiti real-
ni čas, se pravi, čas, ki ga v resničnem živ-
ljenju ljudje potrebujejo za ta proces, in
teoretični čas, ki bi ga človek potreboval za
to, da postane odvisen in zasvojen, pri red-
nem vsakodnevnem uživanju. Glede prvega
smo pri naših sogovorniki dobili diapazon
izjav. Nekateri so potrebovali dva ali tri
mesece, drugi štiri, potem pol leta, nekateri
leto, leto in pol, nekdo pa celo štiri leta. Dalj-
ša obdobja seveda sovpadajo z obdobji kon-
troliranega uživanja; pri tem je zanimivo,
da so nekateri preživeli podobna obdobja
z različno stopnjo uživanja. Dva sogovor-
nika sta izjavila, da sta uživala približno štiri
359
VITO FLAKER IN SOD.
mesece, preden sta se navlekla, vendar je
en od njiju nekaj časa užival kontrolirano,
drugi pa intenzivno.
Tudi teoretični čas so sogovorniki nava-
jali različno: teden, 14 dni, tri tedne, mesec,
nekdo tudi dva do tri mesece. Seveda gre
tu za teoretični čas, kot ga kdo oceni, in em-
pirični teoretični čas, se pravi, čas, ki ga je
kdo dejansko potreboval. Par sogovornikov
je celo dejal, da sta se eno leto zadevala vsak
dan, preden sta ugotovila, da sta navlečena.
Te razlike so odvisne tudi od načinov zade-
vanja. En od naših sogovornikov trdi, da je
ta čas tri tedne pri snifanju in kajenju in
teden pri injiciranju, drugi je postavil te
meje bolj široko, mesec pri injiciranju, dva
ali tri mesece pri snifanju in še več pri ka-
jenju. Čas, da se kdo navleče, je odvisen tudi
od kakovosti droge; tu velja omeniti, da za-
četniki velikokrat dobivajo precej razredče-
no drogo, kar upočasni proces navlečenja,
hkrati pa je možnost za to večja, ker začet-
niki potrebujejo majhne odmerke in je
droga cenovno dostopnejša. Vsakič, ko se
človek po obdobju abstinence znova navle-
če, je čas, ki je potreben za to, krajši.
V času med začetkom in navlečenostjo
se uživalcu dogaja več stvari.
Pogoji, da se kdo navleče
360
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Omejevanja uživanja oziroma kontro-
lirano uživanje je lahko, kot smo videli,
stopnja v karieri ali pa tudi slog uživanja, ki
ga človek neguje ali osvoji. Uživalci pred-
vsem omejujejo svoje uživanje heroina gle-
de pogostosti. Najpogosteje se omejujejo
tako, da uživajo le ob vikendih. Manj po-
gosto je omejevanje količin. Poročali so
nam tudi o kontroliranju uživanja, kar je
med zasvojenimi uživalci, kot kaže, precej
pogosto, z občasnim »kriziranjem«. Kot
kaže, pri kontroliranem uživanju ne gre
zgolj za individualne stile, temveč včasih za
žepke subkulture in skupinske norme (v
Novem mestu je videti to prevladujoči
način uživanja). O tem, kakšne so te norme,
nimamo veliko podatkov. So pa nekateri
sogovorniki poudarili močno voljo. Prevla-
duje prepričanje, da po obdobju zasvoje-
nosti ni mogoče kontrolirano uživati. Izjave
nekaterih sovornikov postavljajo to prepri-
čanje pod vprašaj, saj je njihova izkušnja
ravno nasprotna.
Vzporedno z navlečenjem poteka tudi
proces prehoda s snifanja in kajenja na iglo.
Nekateri tako že začnejo, drugi pa pridejo
do tega čez čas. Naši sogovorniki so poroča-
li o obdobjih od treh mesecev do dveh let.
Najpogostejši razlog za prehod, ki so ga
navajali naši sogovorniki, je bil finančne
narave. Za injiciranje je namreč potreben
dvakrat manjši odmerek kot za kajenje. Tako
je prehod na injiciranje tudi vprašanje člo-
vekovega blagostanja in slojevske pripad-
nosti. Drugi razlog je hitrejše in bolj inten-
zivno učinkovanje heroina, med drugim
heroinski »ßes«, občutek takoj po injicira-
nju. Ponekod k prehodu prispevajo tudi
norme, saj je v nekaterih skupinah injicira-
nje normalno in drugačni načini veljajo za
nenavadne.
KARIERA - ZNAČILNOSTI
Sogovorniki so nam opisovali fenomene, ki
jih doživljajo pri uživanju heroina. Nekateri
so povezani z neposrednim užitkom, pogla-
vitni fenomen za doživljanje zasvojenosti pa
je kriza.
Poglavitni prijetni učinki heroina, ki so
nam jih opisali, so evforija, kinkanje in fleš.
Evforijo so opisovali kot privzdignjenost,
občutek moči, energije, gostobesednost in
včasih blebetavost; počneš stvari, ki se ti jih
drugače ne bi ljubilo. Pomeni rahlo spreme-
njeno zavest, boljše in bolj odštekano razmi-
šljanje. Kinkanje je nasprotni pol evforije.
Občutek je prav tako prijeten, le delovanje
je minimalno. Človek je videti, kot bi spal
ali bil odsoten, vendar še vedno sodeluje
(vsaj deloma) npr. v konverzaciji. Ljudje
pravijo, da je občuteni del kinkanja toplota
in mir. Najbolj dramatičen fenomen je fleš,
ki ga uživalci pogosto opisujejo kot ekviva-
lentnega desetim orgazmom (cf. Kocmur
1999). Pri flešu gre po poročilih naših sogo-
vornikov za prijetne valove toplote, ki se
izmenjujejo s prijetnimi valovi mraza; brne-
nje v glavi, prijetni krči; ščemenje po tilni-
ku, lasišču, rokah in nogah, prsih. Ščemenje
ob flešu spodbudi začetnike k praskanju.
361
VITO FLAKER IN SOD.
Dinamiko užitka pri uživanju heroina je
težko opisati (Kocmur 1999) in predstaviti
neuživalcu. Poleg opisanih fenomenov mo-
ramo upoštevati tudi užitek jemanja heroi-
na v celoti. Razmišljajoč sogovornik je po-
udaril tri elemente užitka:
•	strah in pričakovanje ob anticipaciji
užitka (npr. pri nabavljanju),
•	neznanska moč, ko ga imaš v rokah (do
vbrizganja),
•	blaženost in pomirjenost, ko si zadet.
Ta sekvenca je verjetno bolj izrazita, ko
Kriza kot vzgib za dejanja v življenju zasvojenega uživalca
362
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
SO ljudje Že zasvojeni. Takrat je tudi fleš
manj izrazit. ^^ Zato ni čudno, da si nekateri
uživalci, ko niso več fizično zasvojeni, ali
pa v okolju, kjer ni heroina, pričarajo užitek
zgolj z ritualom.
Kriza seveda ni učinek heroina, temveč
njegove odsotnosti, ko je človek zasvojen.
Naši sogovorniki so jo večinoma opisovali
kot zelo neprijetno izkušnjo: bolečine, krči,
pekoči občutki na koži, nekateri govorijo o
zbadanju v možganih itn.; neprijetne spre-
membe v temperaturi, od skrajne vročine
do mraza, izjemna živčnost in razdražljivost,
izločanje telesne tekočine, potenje, bruha-
nje do onemoglosti, uriniranje. Vendar ne-
kateri krizo doživljajo blažje, npr. kot gripo.
Doživljanje krize je tudi kulturni fenomen,
saj jo je treba prepoznati. Nekateri svoje pr-
ve krize ne prepoznajo. Kriza traja pravilo-
ma dva ali tri dni. Če je kdo na metadonu,
je kriza dolgotrajnejša in hujša. Moški po
besedah naših sogovornikov doživljajo kri-
zo bolj boleče, medtem ko je za ženske bolj
trdovratna psihična kriza. Psihično krizo so
opisovali kot nenehno željo in obsedenost
s heroinom. Nekateri so bili mnenja, da psi-
hična zasvojenost predhodi fizični, medtem
ko je po drugih bistveni del psihične
zasvojenost tudi način življenja na heroinu.
Kriza je v marsičem ključni element
življenja ljudi, ki so zasvojeni s heroinom,
in osrednje gibalo v njihovem življenju.
Iz naštetega lahko sklepamo, da je pra-
ktični pomen krize zelo pomemben pri raz-
mišljanju o intervencijah zmanjševanja
škode.
STIGMA UŽIVALCEV
Uživalci opisujejo stereotip uživalca heroi-
na oziroma džankija, ki ga ima o njih »mo-
ralna večina«, takole:
•	nasilen
•	kužen
•	zanemarjen
•	lažniv
•	potepuh.
Stereotip se jim zdi krivičen. Uživalci me-
nijo, da so zaznamovani, kot so bili v pre-
teklosti zaznamovani na primer »pankrti«.
Zaničevalnega odnosa ne občutijo samo v
javnosti, temveč tudi v stiku s službami, ki
so jim namenjene.
Konkretno delovanje stigme občutijo
uživalci v primerih raznovrstnih diskrimi-
nacij, ki so jih deležni in o katerih smo že
poročali, bodisi na formalni ravni (služba,
stanovanje, vozniško dovoljenje ipd.) bodisi
na neformalni (družinska drama, izguba sti-
kov z vrstniki, metanje iz lokalov itn.). Lahko
gre le za odkrito poniževanje, močan uči-
nek pa ima stigmatiziranost v bolj difuznih
oblikah, ko imajo uživalci in še bolj bivši
uživalci občutek, da jih vsi gledajo, o njih
govorijo in obsojajo ter se jih izogibajo.
Znaki, po katerih se da spoznati uživalca,
oziroma, ki naredijo njegovo stigmo vidno
Telesni znaki Zmanjšane zenice
Vonj po znoju
Poškodovane vene^^
Dejavnosti Praskanje ^^
Kinkanje
Okoliščine Pribor za injiciranje
Zanemarjen ali neskladen
videz^^
Stiki s službami (policija,
zdravstvo, zdravljenje v
komuni, socialne službe)
Te znake morajo skrivati, da bi prikrili
svojo stigmo. To naredijo na primer s tem-
nimi očali, dolgimi rokavi, pazljivostjo, kje
se zadanejo, kam spravijo pribor, da gredo
k zdravniku v drug kraj ipd. Skrivanje stig-
me je naporen posel in vanj je treba vložiti
veliko truda. Zato nekaterim uživalcem
odleže, ko lahko odkrijejo svojo stigmo
pred drugimi. V zameno za olajšanje pa
uživalec prevzame družbeno organizirano
vlogo Uživalca—Džankija.
Vloge džankija, ki nekaterim uživalcem
postane dominantna vloga, se ljudje zavedo
ob prvi krizi in ob ponavljanju boja proti
krizi, ko se vsako jutro soočijo z nalogo na-
baviti drogo in preprečiti krizo. Vprašanje
je, kako priti do denarja za drogo in kako
priti do droge.
Vloga uživalca heroina je sestavljena iz
363
VITO FLAKER IN SOD.
dveh družbenih vlog, ki sta si v marsičem
nasprotni. To protislovje smo analizirali že
drugod (Flaker 1993)- V naših pogovorih z
uživalci ni toliko prišlo do izraza. Naši sogo-
vorniki so nam poročali o tem, kako jih je
pomanjkanje denarja pahnilo v kriminal in
kako v nekaterih združbah prisotnost krimi-
nala kot načina preživetja posrka nove čla-
ne združbe v tovrstne dejavnosti. Redkeje,
pa vendar se zgodi, da se ljudje začnejo uk-
varjati s kriminalom in je to način, kako
vstopijo v svet heroina. Vloga bolnika je
dostikrat izhod in sredstvo nevtralizacije
vloge kriminalca.
Seveda pa imajo uživalci tudi druge vlo-
ge. Prevzemajo povsem običajne vloge, na
primer študenta, delavca, očeta. Te običajne
družbene vloge so zelo pomembne, saj
nastopajo kot protistrup vlogi džankija in
jo redčijo. Tako jim omogočijo tudi začasen
ali pa tudi stalen izstop iz vloge uživalca.
Vsakdanjik zasvojenega uživalca dolo-
čajo zasvojenost, dominantnost vloge džan-
kija in pomanjkanje drugih družbenih vlog.
V življenjskem stilu zasvojenih uživalcev, ki
jim je vzdrževanje zasvojenosti glavna živ-
ljenjska preokupacija, se mešajo dejavnosti,
ki so povsem navadne in včasih predvsem
pasivne, npr. gledanje televizije, bluzenje,
in pa džankijevske, precej aktivne: dobiti
staf. Tipičen dan, ko si odvisen od dovpa,
kot so ga opisovali naši sogovorniki, ni
bistveno različen od običajnega dneva mla-
dega brezposelnega človeka. Od navadnega
dneva ga loči to, da je prisotna droga, da je
treba dobiti denar zanjo ter jo tudi nabaviti.
Droga naredi druge dejavnosti bolj po-
stranskega pomena, je intenzivno doživetje,
ki zasenči druga in jih potisne v drugi plan.
Za funkcioniranje je potrebna deloma zara-
di svojega neposrednega učinka, deloma
zaradi navdušenja oz. strasti zanjo, v fazi
zasvojenosti pa zaradi aniticipacije krize in
nuje. Denar je potreben za nabavo heroina,
ki bo zadoščal vsaj za tisti dan, in uživalec
ga pridobiva na zelo različne načine, legal-
ne (prodaja in preprodaja stvari, posojila
itn.) in nelegalne (npr. kraje). V tem smislu
je dilanje nekaj vmes; omogoči človeku, da
ostane v igri, hkrati pa se mu ni treba vklju-
čiti v povsem kriminalne dejavnosti. Ta del
uživalčevega življenja je precej aktiven in
včasih tudi dinamičen, drugi del pa je pre-
cej letargičen in prazen. Uživanje pomeni
zabijanje časa in temu tudi služi.
Življenje uživalca se razlikuje od življenja
njegovih vrstnikov tudi po tem, da se v večji
meri srečuje s smrtjo.
Tako življenje bi lahko označili za precej
determinirano in zaradi ponavljajočih se
ritualov tudi precej brezčasno. Čas je doživ-
ljen bolj cirkularno, ne kot kontinuum do-
godkov. Determiniranost poteka aktivnosti
in njena brezčasnost imata tudi svoj čar.
Lahko bi rekli, da je tudi v tem smislu dro-
giranje intenzivna izkušnja, čeprav prazna.
Intenzivna je tudi v vklenjenosti v sedan-
jost, in za marsikaterega uživalca bi lahko
trdili, da obžaluje preteklost in se boji pri-
hodnosti.
KARIERA: SPUŠČANJE IN ABSTINIRANJE
Spuščanje je del kariere. Včasih v funkciji
odvajanja od heroina, včasih posledica
pomanjkanja denarja in droge, včasih tudi
kot postanek, predah v karieri. Zasvojeni
uživalci se v karieri praviloma večkrat po-
skusijo spustiti in na različne načine. Naj-
pogosteje se spuščajo doma. Najbolj radika-
len način je »na suho«, kar pomeni sunko-
vito prekinitev uživanja. Uživalci imajo to
za podvig ali pa neumnost. Drug način je
postopno spuščanje z dnevnim zmanjševa-
njem doze. Pri tem si pomagajo s črticami.
Krizi se je težko izogniti. Med domačimi
sredstvi za blaženje krize pri spuščanju so
sogovorniki omenjali makove glavice, far-
macevtska pomirjevala (npr. apaurine ali
baldrijanove kapljice), metadon in tople
kopeli pri bolečinah.
Spuščanje je mogoče tudi z zdravniško
asistenco, ki je včasih, če so zdravniki pri-
staši trdega spuščanja, le malo boljša kot na
suho, vendar pa po navadi ponudijo spušča-
nje na metadonu. Nekateri uporabijo tudi
center za detoksikacijo, ki ponuja precej ak-
tivnosti; aktivnost je, pravijo uživalci, nas-
ploh priporočljiva pri spuščanju. Spuščanje
na oddelkih za odvisnosti v psihiatričnih
klinikah je čedalje manj popularna opcija,
saj je precej na trdo in v neprijetnem okolju.
Te se poslužujejo predvsem na periferiji.
364
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Načini spuščanja:
•	na suho
•	postopno
•	blaženje krize
•	makov čaj
•	pomirjevala
•	metadon
•	tople kopeli
•	zdravnik
•	detoks
•	psihiatrija
•	v paru.
V karieri uživanja se v fazah odvisnosti
dostikrat izmenjujejo obdobja navlečenosti
in abstinence. Da se kdo spusti, ne pomeni
nujno, da bo tudi abstiniral. Nekateri se
spustijo zgolj z namenom, da varčujejo, da
si oddahnejo od naporov džankijevskega
življenja. Vzdrževanje abstinence je dolgo-
trajen proces.
Da se zasvojeni uživalci odločijo za ab-
stiniranje, obstaja več razlogov.
Tudi tu imamo opraviti z razlogi različ-
nih registrov. Na eni strani so okoliščine, ki
spodbudijo uživalca, da se odloči za absti-
nenco, na drugi strani pa je njegova lastna
volja, njegovi notranji vzgibi. Večina razlo-
gov se nam lahko zdi precej parcialnih, sko-
rajda naključnih, kot da se človek ni zares
odločil, kot da okoliščina ne šteje kot zare-
sen razlog za odločitev. Spreobrnjenje je ra-
zlog, ki velja. Elementi tega razloga, ki zelo
spominja na pričevanja o religioznih spreo-
brnitvah, so, da človek doseže dno, uvidi
zavoženost svojega življenje. Uvid je dogo-
dek, ki je po navadi datiran in ga lahko pri-
povedovalec dokumentirano posreduje, in
je temelj osi, okoli katere se odvije spreobr-
njenje. Spreobrnjenje vključuje tudi kesa-
nje, predvsem glede trpljenja, ki ga je povz-
ročil bližnjim. Ta razlog je globalen, vseob-
segajoč. Je pa hkrati notranji, se pravi, pripa-
da človeku samemu, ki postane iz žrtve
okoliščin gospodar svoje usode. In dejansko
Razlogi za odločitev za abstiniranje
365
VITO FLAKER IN SOD.
se pri odločitvi za prenehanje uživanja he-
roina, kot lahko sklepamo iz izjav naših so-
govornikov, več razlogov združi v celostno
odločitev. Tukaj pa lahko argumentiramo,
da pri prenehanju uživanja heroina ne gre
nujno za odločitev, temveč le za prehod, lah-
ko bi rekli tudi zdrs v drug življenjski slog.
O tem pričajo primeri, kjer so prenehanju
uživanja botrovali parcialni nereflektirani
razlogi. Tako imamo lahko pojem spreobr-
njenja predvsem za ideologijo, ki je sicer
dejavna, vendar le, dokler ljudje abstinirajo,
oziroma, dokler obstajajo pogoji za to.
Ljudje se pri abstiniranju srečujejo z raz-
ličnimi ovirami. Iz izjav naših sogovornikov
smo lahko izločili naslednje tipe ovir.
Po drugi strani pa so naši sogovorniki
naštevali tudi, kaj je lahko v pomoč pri vzdr-
ževanju abstinence.
Moramo pa poudariti, da določeno šte-
vilo ljudi, ki glede na svoj slog uživanja ne
doživi večje stiske, noče abstinirati.
Ovire pri abstiniranju
366
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
V pomoč pri abstiniranju
DILANJE
Nabavljanje droge determinira po eni strani
potreba pa prikrivanju transakciji, po drugi
strani pa komercialni interes obeh strank,
da pride do transakcije.
Glede na prostor obstajata dva klasična
tipa nakupa:
•	pri dilerju doma
•	na javnem prostoru (ulici, trgu, lokalu,
parku, stopnišču, dvigalu).
Poleg tega se je uveljavil nakup po tele-
fonu, kjer zlasti dilerji uporabljajo mobilne
telefone in prinesejo drogo na dom ali na
dogovorjeno mesto.
Definicija prvega prostora je, da je zase-
ben. Zasebni prostor se z uporabo za pro-
dajo oz. nabavo droge preoblikuje v poslov-
nega oz. komercialnega. Definicija dilerje-
vega stanovanja kot zasebnega prostora, saj
je konec koncev stanovanje, omogoča dvo-
je: dilerjevo diskrecijsko moč in obvladova-
nje prostora ter hkrati delno zaščito, ki jo
ima kot zasebni prostor. Stranka torej vsto-
pa v dilerjev prostor, navzven pa je pred-
stavljena kot dilerjev zasebni obiskovalec.
To hkrati pomeni, da obiskovalcev ne sme
biti preveč ter da morajo biti deležni neke
mere dilerjevega zaupanja.
Definicija drugega prostora je, da je ja-
ven. V nasprotju z javnim prostorom so
interakcije po definiciji naključne in ano-
nimne, ljudje pa praviloma na površinski
ravni dostopni vsakomur. Hkrati pa je ravno
zaradi te odprtosti in dostopnosti zajamče-
na diskretnost (Goffmanovo pravilo vljud-
nostne nezainteresiranosti, Goffman 1963),
kar omogoča transakcije, ki potekajo mimo
naključnih interakcij. Tako lahko diler in
njegova stranka pod plaščem naključnosti
opravita transkacijo, ki je prepovedana. U-
metnost, ki jo morata oba udeleženca obvla-
dati, je prepoznavanje in vzpostavljanje
stikov, ki bodo potekali na javnem prostoru,
vendar se ne bodo zdeli nevsakdanji. Se
pravi, da bosta v odprtosti javnega prostora
367
VITO FLAKER IN SOD.
ustvarila nišo zasebnosti, kjer bodo znaki
in interakcija za druge nedostopni. Ti znaki
bodo ustvarili med njimi ozračje zaupanja
in konspirativnosti.
Prenosni telefon deloma nadomesti
nekatere funkcije javnega prostora: poveča
dostopnost dilerja (a hkrati zmanjša dostop-
nost stranke), ker odpravi dostopnost, veza-
no na specifičen kraj (javen ali zaseben),
kajti diler je zdaj dostopen v etru. Hkrati
nadomesti umetnost konspirativnega doga-
janja; neposredni stik med dilerjem in od-
jemalcem se lahko skrči zgolj na transakcijo,
dogovore o kraju, načinu predaje in ceni
lahko opravita po telefonu. Diler sicer zgubi
del anonimnosti, ki mu jo omogoča klasič-
no dilanje na ulici, saj je znana njegova šte-
vilka, kar pa je vseeno manj kot ogrožajoče,
kot če ljudje poznajo njegov naslov. Ni mu
treba sprejemati strank, temveč lahko izko-
risti prednosti javnega prostora ali gre celo
k stranki na dom.
Pri vseh treh tipih nabave je skupni ime-
novalec zaupanje in biti vreden zaupanja,
o čemer bomo v nadaljevanju še sprego-
vorili. Zaupanje pri dilanju na javnem pro-
storu je predvsem situacijsko, medtem ko
je zaupanje pri dilerju doma predvsem ve-
zano na osebo stranke.
Starejši, izkušenejši in uvedeni uživalci
raje nabavljajo sami, deloma zaradi tega, ker
potem tudi sami konzumirajo, deloma za-
radi prednosti, ki jih ima nabavljanje pri
dilerju doma oz. zaradi personaliziranega
odnosa z dilerjem. Začetniki in uživalci v
manjših mestih pogosto nabavljajo skupin-
sko. Deloma zaradi manjše dostopnosti, de-
loma zaradi manjšega dilerjevega zaupanja,
manjših količin denarja ali manjših odmer-
kov. Pri tem pride prav, če vzpostavijo dve
vrsti pravil: o načinu delitve za minimizi-
ranje nategovanja in o izbiri člana skupine,
ki bo nabavljal. Ta pravila tudi nakazujejo
tveganja, s katerimi se uživalci srečujejo pri
nabavi. Skupina namreč akomodira tvega-
nje, ki ga nosi posameznik kot stranka — iz-
postavljen je samo član skupine, ki nabavlja
—, in tveganje, vezano na kvaliteto robe, ki
jo nabavlja.
Nabava in prodaja sta strukturirani kot
mreža neformalnih in prikritih stikov. Nista
javni in ne vsem dostopna. Zato se lahko
vanjo vključijo ljudje, ki poznajo ljudi, ki
pripadajo tej mreži. Več ljudi ko poznaš,
lažji je dostop do droge. Drogo uživalci pra-
viloma nabavljajo pri poznanih uživalcih in
dilerjih. Zato začetniki ali prišleki ne mo-
rejo zlahka nabaviti droge. Zanje so nujni
posredniki, ki so najnižja stopnička v hie-
rarhiji nabave droge. Posredniki so lahko
prijatelji ali znanci, za katere človek ve, da
uživajo drogo in poznajo mrežo. Ponavadi
za svoje usluge, če ne gre za prijateljsko
uslugo, poberejo svoj delež nakupa. Posred-
nik je že skoraj instituirana vloga. Sčasoma
lahko uživalec napreduje v posrednika ali
si vsaj pridobi zaupanje ljudi, ki razpečavajo
drogo, da si omogoči nemoteno nabavo.
Uživalci si predstavljajo, verjetno upravi-
čeno, verigo nabave in prodaje kot hierar-
hično piramido, v kateri je položaj določen
s količino droge in vrsto strank, ki jih ima
preprodajalec (najnižji so tisti, ki prodajajo
uživalcem in so tudi sami uživalci). Najvišjih
po rangu, »šefov«, uživalci ne poznajo; po
navadi tudi ne uživajo drog. Uživalci po na-
vadi poznajo prvo ali drugo stopnjo dilanja
(gledano iz njihove perspektive), drugo pa
so zadeve bolj ali manj mitskih razsežnosti
in so izven njihovega neposrednega zorne-
ga kota.
Osrednji lik v mreži nabave v doživljaj-
skem svetu uživalca je diler. Tipičen diler,
kot so ga opisovali naši sogovorniki, je pre-
cej težko prepoznaven po zunanjih znakih,
oziroma, nosi zelo malo tipičnih atributov,
ki jih ljudska predstava pripisuje »narkoma-
nom«. So skrivnostni in za njihovo identi-
teto je praviloma težko zvedeti. Veliko jih
za opravljanje svojega dela uporablja pre-
nosni telefon. Pripovedovali so nam o
stalnih in občasnih dilerjih. Kvaliteten diler
je tisti, ki ima dobro robo in s katerim se
lahko pogajaš. Večkrat so nam omenili, da
so dilerji drugih narodnosti (Albanci, Čr-
nogorci, Srbi).
Dilanje je tudi za uživalce in same dilerje
moralno vprašljiva zadeva, saj spravljajo
ljudi v nevarnost. Nekateri dilerji imajo mo-
ralna pravila in na primer ne prodajajo mlaj-
šim uživalcem. Vendar prevladuje vtis, da
so dilerji še bolj kot uživalci nasploh narav-
nani na finančni učinek in da gledajo na
človeške interakcije skozi denar. Zato so
368
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
odnosi med dilerji in njihovimi odjemalci
predvsem poslovne narave. To je še toliko
bolj očitno, če ima uživalec več dilerjev.
Dokler ima odjemalec denar, med njim in
dilerjem ni problemov. Ti se začnejo, ko
hoče uživalec jemati na up. Še bolj kot v
drugih poslovnih odnosih je temelj odnosa
med dilerjem in odjemalcem zaupanje.
Razlika med običajnim trgovskim odno-
som, kjer je zaupanje apriorno, je včasih pri
dilanju, nasprotno, temelj odnosa nezaupa-
nje. Diler mora odjemalca vnaprej oceniti,
ali je vreden zaupanja, ali ima dovolj de-
narja, ali ni morda policaj ali provokator.
Zato ima diler praviloma diskrecijsko pra-
vico, da komu ne proda.
Odvisnost od dilerjev je ena od značilno-
sti odvisnosti od heroina. Dilerji se pravilo-
ma počutijo v premoči; tako jih doživljajo
uživalci in tudi realno se lahko znajdejo v
takem položaju, na primer, če je odjemalec
v krizi. Nekateri dilerji ta položaj izrabijo
in ponižujejo svoje stranke (jih pustijo
čakati, so nesramni, gl. tudi poglavje o pro-
stituciji). Tudi nekateri uživalci se zavedajo
svoje pogodbene moči in jo uveljavljajo
(npr., kadar imajo posredniško vlogo).
V dilanju se poskusijo praktično vsi uži-
valci, ki v zasvojenosti pridejo do točke, ko
jim začne primanjkovati droge. Še bolj pa
velja, da večina dilerjev, ki neposredno pro-
dajajo drogo uživalcem, tudi uživajo heroin.
Kot smo rekli, je dilanje pogosto način, kako
se izogniti kraji. Vendar nam je nekaj sogo-
vornikov, ki so se poskusili v dilanju, poro-
čalo, da dilanje ni nujno profitabilno in le
malo uživalcev dalj časa zdrži v tej vlogi.
Ponudba droge praviloma ni agresivna.
Nabavljanje je vezano na kroge prijateljev
in znancev in zgodbe o dilerjih pred osnov-
nimi šolami so govorice. To pa ne pomeni,
da dilerji ne poskušajo novačiti novih odje-
malcev. Znano je, da poskušajo svoje poten-
cialne odjemalce »zapeljevati«, jih častijo,
negujejo, vzpostavljajo prijateljske vezi.
Stalni diler je pomembna institucija na
heroinskem trgu. Z njim se človek varuje
pred nategovanjem, slabo kvaliteto in vsemi
tveganji, ki so s tem povezana. Zanesljivost
je pogoj, da bo kdo postal stalni diler; za
odjemalca pa velja isto, zanesljivost mu
omogoči, da dobi stalnega dilerja. Poleg
tega mora imeti diler do odjemalca finančni
interes in odjemalec mu mora izkazovati
določeno mero spoštovanja. Zaradi nesta-
bilnosti trga, aretacij ipd. je stalni diler lu-
ksus. Stalni diler je tudi znak zrelosti kariere
uživalca. Zaradi aretacij pa je lahko tudi ta
institucija nestabilna in z njo tudi tržišče.
To in nestabilna kvaliteta robe pripomoreta
k temu, da se stalni dilerji ne morejo trdno
zasidrati ter da se uživalci pogosto »ozirajo
okrog«.
Plačevanje droge je ponavadi v denarju,
ni izjema niti plačevanje v naturi, vendar
dilerji sprejmejo dobrine (ne glede na to,
ali so ukradene ali lastne) močno pod nji-
hovo dejansko ceno.
Heroin se večinoma nabavlja v šutih (0,2
g), to je po navadi zadosti za dnevno upora-
bo, velikokrat je to tudi denar, ki ga ima za
nabavo v tistem trenutku, in tudi varnost
je večja. Druga mera je dži (gram).
Nategovanje je stalnica heroinskega trga.
Nategovanje lahko pomeni troje: da dobiš
premalo, nekaj drugega, slabo robo. Največ
nategovanja se zgodi pri posredništvih.
Tipično je, da posrednik vzame nekaj droge
zase, ali pa, bolj radikalno, da vzame denar
in potem sploh ne prinese droge. To se do-
gaja zlasti začetnikom, ki so odvisni od po-
srednikov. Drugim se dogaja zlasti to, da jim
redčijo drogo. Če je to prepogosto, diler
kmalu »zgubi službo«. Pozneje se natego-
vanje zgodi v primerih, če se odjemalcu
mudi, če je v krizi ali če dilerja ne pozna
dobro. Pri prvih nakupih pri novem dilerju
je nategovanje ustaljena praksa. Skratka,
nategovanje je pričakovani del nabavljanja,
folklora med uživalci, še zlasti v razmerju
do začetnikov.
Mešanje kot oblika nategovanja je splo-
šen pojav. Vprašanje je le, koliko zamešan
»staf« človek dobi. »Skozi več rok gre, bolj
bo razredčen.« Razlogi za mešanje so bolj
ali manj očitni. Nekateri mešajo zaradi tega,
ker si tako pridobijo dozo zase, nekateri za-
radi večjega zaslužka, včasih pa je mešanje
posledica kopnenja dilerjevih zalog. Bolj ko
je uživalec na geografski ali socialni peri-
feriji (glede na sceno uživalcev), bolj raz-
redčeno drogo bo dobil. Čistost heroina
uživalci težko preverijo. Pri nakupu ga lah-
ko, če je okolje varno, preverijo po videzu
369
VITO FLAKER IN SOD.
in okusu (grenkost), ponavadi pa je test
proces priprave (topljivost zmesi, ostanki
na filterju) in uživanja (sam učinek droge).
Kvaliteto droge deloma zagotavljajo stalni
diler in informacije, ki krožijo med uživalci.
V	tem je tudi praktična^'^ funkcija nenehnih
diskusij o drogi med zasvojenimi uživalci.
Med snovmi, ki jih preprodajalci mešajo
s heroinom, smo zabeležili naslednje (po
abecednem vrstnem redu): apno, borotalk,
cement, cimet, čistila, glukoza, kakao, ko-
kain, laktoza, moka, prašek, puding, puder,
rjav prašek za barvanje pirhov, sladkor v
prahu, strihnin, strup, uspavalne tablete,
vse, kar je podobno heroinu (rjavo), zdro-
bljen kamen.
Nasilje je eden od ukrepov, ki zagotav-
ljajo delovanje trga. V razmerah nategova-
nja in nezaupanja je to namreč način, kako
se vzdržuje razmerje moči, in oblika nad-
zora na ilegalnem trgu. Dilerji ga včasih
uporabijo za to, da si povrnejo dolgove, vča-
sih pa tudi, da dajo drugim uživalcem zgled
in si zagotovijo avtoriteto. Obstaja tudi na-
silje odjemalcev. Razlogi so podobni: da
poučijo dilerja o pošteni trgovini. Redko,
pa vendar se zgodi, da kdo dilerja oropa ozi-
roma mu na silo odvzame drogo. Zato so
nekateri dilerji oboroženi.
Oboreženi pa so zlasti zaradi strahu pred
obračuni z drugimi dilerji oz. dilerskimi
klani. V nekaterih zaokroženih teritorijih se
zgodi, da dilerji ustvarijo neke vrste mo-
nopol in ga tudi s silo vzdržujejo. Če pride
v naselje tuj diler, ga izženejo.
Na periferiji je tržišče slabše razvito,
ponekod v manjših krajih pa sploh neraz-
vito. Pa tudi če je, je roba slabše kakovosti.
Uživalci kupujejo drugje, v večjih krajih,
kamor dnevno potujejo na delo ali v šolo.
V	ta namen v večjih krajih vzdržujejo stike,
večkrat pa je tudi tako, da za celo skupino
nabavlja en človek.
INJICIRANJE
Dozo si uživalci tipično pripravijo tako, da
zmešajo heroin s citronko ali vse pogosteje
z askorbinsko kislino, se pravi z vitaminom
C (nekateri tudi z limono), in primešajo
vodo, v žlici, ki je tako ukrivljena, da stoji
na podlagi vodoravno. To po navadi z vžigal-
nikom zavrejo in skoz cigaretni filter ali vato
potegnejo v brizgalko. Potem si po navadi
stisnejo roko, da žile izstopijo, in si vbriz-
gajo zmes. Za to potrebujejo od ene minute
do pol ure in več. Če ima kdo poškodovane
žile, lahko porabi več časa, da jo »najde«. Naj-
pogosteje se ljudje »špikajo« v roko; ko se
žile na roki iztrošijo, pa tudi drugam. Žile
se namreč po dolgotrajni uporabi skrijejo
(otrdijo, odmrejo, tudi nastanejo nove) in
jih je težko najti. Druga mesta so ponavadi
na nogah, vendar je nekaterim to težje. Žile
tako postanejo še ena obsesija intraveno-
znih uživalcev. Izhod iz zagate iskanja žile
je tudi intramuskularno »pikanje« v mišico.
Nekateri se špikajo na skrita mesta (npr.
med prste na nogi, v dimije), da se ne bi
izdali z brazgotinami.
Poleg heroina se injicirajo še druge dro-
ge: speed, kokain, apaurin, metadon, eks-
tazi, morfij, tudi dormikum, baldrijanove
kapljice, opijeva tinktura, a to je zahtevnejše
za pripravo. Največ kokain. Kokain se sicer
večinoma snifa, vendar verjetno velja še zla-
sti za intravenozne uživalce heroina, da so
navajeni na vbrizgavanje in zato tudi kokain
iz podobnih razlogov (varčevanje in fleš)
injicirajo. Vendar pravijo, da je kokain inji-
cirati bolj škodljivo, pusti več poškodb, še
zlasti, ker ga je treba večkrat vbrizgati, in
še posebej, če uživalec zgreši žilo.
Včasih injicira drug uživalec. To se zgodi,
ko ljudje še ne znajo injicirati, ali pa v pri-
merih, ko se težko najde žila in uživalec
potrebuje pri injiciranju pomoč. Izkušeni
uživalci tega sicer ne počnejo radi, a storijo,
če gre za začetnika ali začetnico, saj jih
moralno bremeni, lahko pa tudi povzroči
sitnosti, saj ga potem človek še išče v ta
namen. Ko to naredijo, naredijo malo iz
solidarnosti, malo zaradi morebitne koristi
(participacija pri heroinu, informacije), pa
tudi zaradi ugleda.
Nekateri se injicirajo predvsem v skupi-
ni, drugi pa izrecno hočejo biti sami in se
jim je težko injicirati pred drugimi. Zanje
je injiciranje bolj intimna izkušnja. Hkrati
se lažje posvetiš žilam, manjša je možnost
infekcije in lažje je nadzorovati proces, še
zlasti proces delitve odmerka. Zadevati se
je za nekatere tudi čas, ki ga imajo zase.
370
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Ozaveščenost glede souporabe pribora
je razmeroma velika. Uživalci se bojijo zlasti
hepatitisa, manj jih je strah AIDS-a. Pri oza-
veščenih uživalcih je souporaba pribora le
spodrsljaj, obstajajo pa skupine uživalcev,
kjer je ozaveščenost izredno majhna in so-
uporaba pogosta. Praviloma so starejši uži-
valci precej ozaveščeni, začetniki pa manj.
Sogovorniki so bili velikokrat mnenja, da
se je ozaveščenost v preteklih letih zelo po-
večala. Spominjali so se časov, ko je bila so-
uporaba pribora normalna stvar, zdaj pa je
to stvar preteklosti. Sedaj je tudi pribor raz-
meroma lahko dostopen, zlasti v lekarnah.
Največkrat se zgodi, da ljudje uporabljajo
nesterilen pribor v trenutkih krize. Drug
moment tveganja je fatalizem, ki je življenj-
ska usmerjenost nekaterih džankijev: »Kar
bo, bo.« »Če fašeš AIDS, ga pač fašeš.« Fata-
listično so razpoloženi, ker so osredotočeni
na trenutek, ko bodo zadeti, ker so v svoji
življenjski karieri izgubili smisel življenja.
Momenti, ki povečujejo možnost souporabe pribora:
371
VITO FLAKER IN SOD.
ali ker zaradi položaja džankija nimajo kaj
izgubiti. Po drugi strani pa ravno začetniki
tvegajo več. Navedli so dva razloga: prvič,
ker so manj ozaveščeni, drugič, ker jim je
pribor manj dostopen in zato uporabijo
prijateljevega. Pravijo, da je za to, da kdo
začne uporabljati sterilen pribor, potreben
čas (dva meseca, leto), kar pri nekaterih so-
vpada s prehodom iz skupinskega na intim-
ni način injiciranja.
Norm, ki urejajo injiciranje in odrejajo
uporabo čistega pribora, naši sogovorniki
niso zaznavali kot skupinske, temveč kot
individualne, kot posameznikovo odločitev
(npr. ob spoznanju, da je okužen s hepatiti-
som C) in stil uživanja. Nekateri sogovorni-
ki so se v tem izkazali kot zelo skrbne. Svoje-
mu priboru posvečajo veliko skrb in pozor-
nost in imajo pri sebi vedno sterilen pribor.
Prekuhavanje pribora je bilo bolj razšir-
jeno v časih, ko je bil težje dostopen. Sedaj
so uživalci glede prekuhavanja skeptični in
je to le izhod v sili. Poleg tega nekatere pla-
stike ne reagirajo dobro na vročino. Nekate-
ri uporabljajo glede varnosti isto logiko kot
pri seksu — da ni tveganja, če se zadevajo s
stalnim partnerjem. Ta logika je pomanj-
kljivejša, če se razširi na več ljudi. Zgodi se
tudi, da nekateri poskrbijo za lastno varnost
in uporabljajo samo sveže brizgalke, jim je
pa vseeno, če kdo za njimi uporabi tisto, ki
so jo uporabili sami.
Splošna ugotovitev je, da se je dostop-
nost pribora v zadnjih letih izboljšala, ne
pa povsod. Je razeroma poceni (npr. 24 to-
larjev) in dosegljiv. Intravenozni uživalci ga
največkrat nabavijo v lekarnah, v manjših
krajih pa je dostopen tudi v zdravstvenih
domovih. Včasih tudi pri dilerjih, a to je red-
ko. V Ljubljani določen odstotek uživalcev
nabavlja pribor na Stigmi in pri AIDS fun-
daciji Robertnekaj uživalcev pa nabavlja
igle tudi od terenskih delavcev (terensko
delo se trenutno izvaja le v Ljubljaniin Ko-
pru). Nabavljanje prek sorodnikov in prija-
teljev, ki delajo v zdravstvu, ali od sorod-
nikov in znancev, ki so diabetiki, in iz podo-
bnih virov je precej manj pogosto, kot je
bilo pred leti, vendar še obstaja.
Težave pri nabavi pribora:
•	včasih zmanjka ravno tistih 24 tolarjev
za iglo;
•	ponoči je malo lekarn odprtih;
•	v lekarnah imajo pogosto poniževalen
odnos;
•	začetnike je sram iti v lekarno;
Nabava in dostopnost pribora
372
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
•	V lekarnah, kjer razdeljujejo metadon,
je težko nabavljati tudi igle;
•	v lekarnah te vidijo.
Še zlasti v majhnih krajih je strah pred
stigmatizacijo velika ovira. Večina prosto-
rov so namreč javne, večnamenske povr-
šine, kjer jih lahko vidijo drugi. Če pa so
prostori namenjeni samo uživalcem, so že
s tem stigmatizirajoči.
Souporaba pribora je zaradi nedoseglji-
vosti in strahu pred stigmatizacijo razširje-
na predvsem na geografskem obrobju (npr.
Mozirje, Mežica). Drugod je je manj, ko pa
se zgodi, se zgodi zaradi različnih okoliščin.
Pogosto je, da zmanjka denarja ravno za
iglo, uživalci namreč postrgajo vse rezerve,
da bi si kupili šut. Druga okoliščina je, da
pride do uživanja naključno, ko uživalec
nima pribora pri sebi ali pa lahko zamudi
priložnost, če bi si ga šel kupit. Proti tem
okoliščinam se izkušeni uživalci bojujejo
tako, da si vedno pustijo še denar za iglo
(in dajo dilerju 23 tolarjev manj), ali pa tako,
da imajo pribor vedno pri sebi. Okoliščina
tveganja je tudi skupinsko uživanje, saj je
smoter skupinskega uživanja, kot smo ugo-
tavljali, ravno v tem, da skupina opremlja
člane za uživanje (pomaga pri nabavi, pri-
pravi in tudi injiciranju). Tako se zgodi, da
v skupini sodelujejo tudi taki, ki nimajo
svojega pribora. Pri skupinskem uživanju
veljajo ponekod pravila, npr., da si tisti, ki
nima svojega pribora, injicira zadnji (zmanj-
ševanje tveganja), ali pa da tisti, ki posodi
pribor, dobi svoj del zastonj (večanje tve-
ganja). Skupinska solidarnost in logika, da
je primerno posoditi pribor, saj se boš tudi
sam kdaj znašel v podobni situaciji, v tem
primeru deluje kot dejavnik večanja tvega-
nja. Začetniki pogosto tudi nimajo lastnega
pribora. Razlog za to je včasih, da ga nimajo
kam spraviti, ali pa se bojijo, da ga bodo
našli starši. V nekaterih okoljih, kjer policija
pribor strogo obravnava, ga je nevarno
imeti in ga uživalci ne nosijo s seboj. Pov-
sem tehnična okoliščina, ki včasih (redko)
spodbudi souporabo pribora, je, da je lastna
igla pretopa.
Okoliščine, ki spodbujajo souporabo
pribora:
•	pomanjkanje denarja
•	naključno uživanje
•	skupinsko uživanje
•	lastna igla pretopa.
Pri nekaterih je to, kar je pri naključnem
uživanju logika okoliščin — zadeti se, ne ozi-
raje se na posledice —, logika življenjskega
stila. Ta lahko po eni strani terja ravno iz-
zivanje nevarnosti, po drugi pa brezbriž-
nost in lenobnost.
Ko uživalci razmišljajo o varnejšem uži-
vanju, je njihova pozornost pogosto usmer-
jena samo na iglo. Tako se zgodi, da upora-
bijo isto žlico za kuhanje in potem vsi črpa-
jo iz nje. Pri tem uporabijo tudi skupni
filter. Tveganje je v tem primeru majhno,
če so vse brizge sterilne in če se iz žlice sa-
mo črpa (ne pa dočrpava), a ni vedno tako.
Tveganje se poveča, če žlica ni čista ali če
se na primer namesto kolikor toliko čiste
žlice uporabi pločevinka. Velikokrat se pri
skupinskem uživanju uporabi ena brizga za
pravično odmerjanje delov raztopine. Pri
skupni uporabi žlice in filtra ponekod ob-
stajajo pravila, ki zmanjšujejo tveganje. Eno
je, da zadnji vleče tisti, ki nima sterilne bri-
zge, drugo pa, da se za odmerjanje uporab-
lja čista brizga.
Naslednje tveganje, ki ni povezano z
iglami in ni deležno pozornosti, je preku-
havanje vatk in filtrov. Med uživalci je nava-
da, da spravljajo vatke in filtre, ki so jih upo-
rabili za prečrpavanje raztopine iz žlice v
brizgo. Te potem uporabijo, da se potola-
žijo, ko so v krizi. Tveganje ni veliko, če so
to lastne vatke in če so higiensko spravljene.
Poveča se, če so vatke tuje, to pa se dogaja,
ker nekateri (manj premožni) uživalci žica-
jo doze in da bi se jih ljudje odkrižali, jim
dajo svoje vatke kot vbogajme. V neki skupi-
ni je bil nekdo poznan kot »vatkar«.
Da bi ljudje kupovali drogo v že napol-
njenih brizgalkah, ni v navadi; ponekod
tega sploh ne poznajo, ali pa se jim zdi skraj-
no neumno in nespametno. Ne samo zaradi
tveganja okužbe, temveč zaradi zmanjša-
nega nadzora nad tem, kaj je v brizgalki (na-
tegovanja). Brizgalka je lahko v skupinah
uživalcev sredstvo prenosa, ne pa razpeče-
vanja; in kot smo rekli, je tudi sredstvo mer-
jenja raztopine.
Voda je ponekod problematični del uži-
vanja. Še zlasti pri uživanju na cesti oz.
javnih površinah se uživalci poslužujejo
373
VITO FLAKER IN SOD.
priročnih virov vode za raztopino. Tako
lahko črpajo iz luž ali iz sumljivih virov (npr.
vodovodne pipe pri kontejnerjih za smeti).
Videti je, da je med slovenskimi intrave-
noznimi uživalci ozaveščenost precej veli-
ka, dostopnost igel in pribora pa zelo velika,
tako da v normalnih okoliščinah ni veliko
souporabe igel in brizgalk. Tveganje je večje
predvsem pri začetnikih, tistih, ki uživajo
skupinsko, in tistih, ki so v karieri uživalca
v takem položaju, da jim je vseeno. Tveganje
je večje v manjših krajih, kjer je dostopnost
igel slabša in strah pred stigmatizacijo večji.
Problem je tudi nabava igel ponoči in
odnos farmacevtk do uživalcev. Souporaba
žlic in filtrov je v skupinskem uživanju raz-
širjena in uživalci se ne zavedajo tveganja.
Zasledili smo tudi nekatere značilnosti
uživalske kulture, ki tveganje zmanjšujejo.
Poleg dostopnosti igel in brizgalk je po-
memben tudi učinek nevladnih organizacij,
terenskega dela, kjer obstaja, in dela cen-
trov za zdravljenje odvisnosti. Skupinsko
uživanje sicer povečuje tveganje okužbe,
zmanjšuje pa tveganje smrti ali hudih po-
škodb pri overdovzu.
Tveganja pri souporabi pribora
374
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
OVERDOVZ
Overdovz je ena izmed značilnosti in po-
gostih nevarnosti življenja s heroinom.
Doživijo ga tako, kot »da te zmanjka«, »da
padeš dol«. Človek dejansko pade in neha
dihati, pomodri. Kdor si je vbrizgal preve-
liko dozo, izgubi zavest in se le megleno
spomni dogodkov neposredno po zaužitju
doze. Ko se zbudi, se zaradi učinka heroina
sicer ne počuti slabo. Reakcije okolice so
ponavadi panične, vendar se prisotni uži-
valci trudijo pomagati. Če je uživalec sam,
je večja možnost, da ne pride k sebi, lahko
se zaleži in možnost poškodbe je večja.
Sogovorniki so precej različno ocenje-
vali stopnjo overdovzov. Veliko jih misli, da
je overdovz značilnost življenja z drogo in
da vsak redni uživalec izkusi overdovz vsaj
enkrat, če ne večkrat. Ponekod jih sploh ne
zaznajo, vendar lahko trdimo, da v razvitih
uživalskih scenah in v nekajletni karieri
vsak uživalec doživi overdovz vsaj v svoji
okolici, če že sam. Takih s smrtnim izidom
je malo, takih z nesmrtnim izidom pa ver-
jetno precej več, kot jih je registriranih v
uradnih statistikah (glej poglavje Zdravst-
vene posledice).
Razlogi za overdovz, ki so jih navajali naši
sogovorniki, so naslednji:
•	heroin je čistejši, kot ga je uživalec
vajen,
•	na tržišču je nova roba;
•	uživalec zamenja dilerja;
•	uživalec se znajde v novem okolju;
•	slaba roba;
•	grabežljivost oz. precenjevanje potre-
be po heroinu;
•	tekmovanje, kdo ga več nese;
•	neizkušenost in neprevidnost začet-
nikov;
•	samomor;
•	posledica mešanja heroina z alkoho-
lom in drugimi drogami.
Overdovz ne spremeni bistveno statusa
uživalca med vrstniki, pač pa pri zadevanju
»bolj pazijo« nanj. Overdovz lahko deluje kot
opozorilo za uživalce, vedeti jim da, da je
uživanje heroina nevarno, nekatere tudi
(včasih samo začasno) odvrne od uživanja
ali spodbudi k »zdravljenju« ali pa k bolj kon-
troliranemu uživanju. Poročali so nam tudi,
da je lahko overdovz stik s smrtjo, je nenor-
malna izkušnja, ki v dramatični razsežnosti
postavi človeka pred izbiro med življenjem
in smrtjo. Nekateri celo razmišljajo o over-
dovzu kot zelo primerni, prijetni in nebole-
či smrti in s tem izhodu iz kariere zasvoje-
nega uživalca heroina.
V večini združb uživalcev veljajo norme,
da je treba ljudem, ki doživijo overdovz,
pomaga in jih ohraniti pri zavesti. Ponekod
so te norme zelo močne in tudi dejavne.
Pomoč lahko kje izostane, ker so norme šib-
kejše, ali pa je panika prevelika in se pri-
sotni razbežijo. Realnih razlogov za strah je
bilo včasih več, ker je ob takih dogodkih
prišla policija, zdaj pa, če direktno pokličejo
rešilca, policije ni zraven. Pomoč včasih izo-
stane tudi zaradi tega, ker so prisotni preveč
zadeti in ne opazijo, da je kdo overdoziral,
ali pa nimajo »moči«, da bi ga spravili k sebi.
Večina izkušenih uživalcev pozna vsaj
nekaj postopkov, ki se uporabljajo pri oživ-
ljanju. Najpogosteje so omenjali vbrizga-
vanje raztopine kuhinjske soli. Mehanizem
delovanja tega protistrupa ni jasen, v tujini
tega postopka ponekod celo ne poznajo,
vendar deluje vsaj kot verovanje. Poročali
so nam tudi o vbrizgavanju soli v mišico.
Drug postopek je zbujanje. Souživalci člo-
veka, ki je predoziral, klofutajo, ga spre-
hajajo, polivajo z vodo, tuširajo z mrzlim
tušem, se z njim pogovarjajo ipd. Če to ne
deluje, mu dajejo umetno dihanje. Pomem-
bno se jim zdi tudi preverjati, ali spijo ali so
v nezavesti. Postopek je tudi dramljenje z
vzbujanjem bolečine, zlasti s pritiskanjem
na posebej boleče točke (npr. korenino
nohta). Nekaj sogovornikov je omenilo
protistrup, ki ga imajo reševalci, in potrebo,
da bi bil na voljo uživalcem. Če naštete
tehnike odpovejo ali če uživalci ne poznajo
tehnik in ne vedo, kaj storiti, navadno po-
kličejo rešilca.
Uživalci se zavedajo nevarnosti. Zave-
dajo se, da se kvaliteta robe spreminja, za-
vedajo se tudi, da je nevarno uživati sam in
da prisotnost drugih zagotavlja večjo var-
nost pred overdovzom. Tveganje overdovza
zmanjšujejo na različne načine. Pogosto je
pravilo, da najprej vbrizgaš pol doze, da vi-
diš, kako deluje, in šele nato drugo polovi-
co. Vendar včasih ni časa za to, ali pa so žile
375
VITO FLAKER IN SOD.
tako poškodovanje, da se uživalec noče dva-
krat pikniti. Druga situacija pa je, da dilerji
po navadi hvalijo svojo robo, kako je čista,
tako da jim tudi takrat, ko je to res, ne ver-
jamejo in je vzamejo preveč.
SEKS
Seks na heroinu je predmet dveh mitov.
Eden je, da ljudje, ki uživajo heroin, manj
seksajo kot drugi, drug pa, da heroin odloži
orgazem oz. pri moških ejakulacijo. Kar se
prvega tiče, lahko glede na pogovore z na-
šimi sogovorniki sklepamo, da gre za mit
oziroma za stereotip, ki ne velja zares. Če-
prav naši pogovori o tem niso bili zelo po-
drobni, te trditve verjetno nimajo podlage
v dejanskem vedenju. Res je sicer, da neka-
teri uživalci nimajo veliko seksa, vendar je
to včasih prej posledica tega, da nimajo
partnerja (kar se kaj lahko zgodi tudi ne-
uživalcem), ali pa da se jim zdi, da je seks
enkrat na teden premalo (kar je verjetno
blizu povprečja celotnega prebivalstva).
Verjetno pa je tudi res, da nekaterim stil
življenja ne dopušča toliko stikov in se jim
pogostost seksualnih doživetij posledično
zmanjša. Eden od naših sogovornikov je
ustrezno poudaril, da pri uživalcih pač
najdemo vse variante spolne dejavnosti, ki
jih najdemo pri ljudeh nasploh, nekdo pa
je trdil, da se seks na heroinu sploh ne raz-
likuje od seksa brez droge.
Najbrž pa velja, da je seks na heroinu kva-
litativno drugačen, da obstajajo nekatere
kvalitativne razlike, ki jih doživljajo vsaj
nekateri uživalci, vendar le zaradi učinka
droge in spremenjenega načina življenja.
Nekateri od opisanih fenomenov gotovo
vsaj na ravni ideologije delujejo tako, da
sproščajo zadržke, ki bi jih ljudje imeli v
zvezi s seksom (nor seks, podaljšan, než-
nost). Diskurz uživalcev povezuje seks in
uživanje drog s skupnim imenovalcem —
užitkom. Te sinteze so lahko konjuktivne,
tako da sprega seksa in heroina povečuje
užitek, ali pa disjunktivne, tako da heroin
zamenja seks (teza o heroinu kot zmanjše-
valnemu agensu, teza o odsotnosti čustev,
o vračanju čustev in sle ob krizi).
Poleg same spolne dejavnosti se ta logika
osvoboditve užitka prenaša tudi na odnose,
ki temeljijo na spolni izkušnji. Del uživalcev
se gotovo vključi v promiskuitetne odnose.
Med našimi sogovorniki so bili sicer le redki
mnenja, da so uživalci v načelu promiskui-
tetni, vendar gre le za posamične izjave, ki
so verjetno vezane na določene skupine in
okolja. Opise promiskuitetnih praks smo
zabeležili v več pogovorih, vendar ne gre
za vzorce, ki bili bistveno drugačni od vzor-
cev, ki bi jih verjetno zasledili pri njihovih
vrstnikih, ki ne uživajo heroina (npr. seks
na zabavi, priložnostno spolno druženje z
naključnimi simpatijami ali s kolegicami,
ker jim je to zaprijalo). Edina elementa, ki
sta morda kvalitativno različna, sta že ome-
njeni nežnost in prijaznost, ki naj bi bili
značilni za uživalce heroina.
Veliko število sogovornikov nam je poro-
čalo o stalnih partnerjih. Četudi gre morda
za pristranskost vzorca, lahko sodimo, da
je število uživalcev, ki vzdržujejo stalne zve-
ze, precej večje, kot je splošno prepričanje,
ki povezuje uživanje heroina s promiskui-
teto. Te zveze so lahko trdne (brez »skokov
čez plot«) in dolgotrajne (primera: od de-
vetnajstega do osemindvajsetega leta in od
šestnajstega do osemindvajsetega peta). Že
ko smo govorili o značilnostih skupin uži-
valcev, smo ugotavljali, da erotična partner-
stva pogosto kompenzirajo siceršnjo flui-
dnost mrež. Zanimivo je, da nam je ena od
sogovornic poročala, da je bila ves čas ka-
riere monogamna ter da se je njena promi-
skuitetnost začela z abstinenco, v komuni.
V primeru, da gre za stalne pare, obstaja
možnost, da sta oba na dovpu, ali pa je na
dovpu samo eden od partnerjev, drugi pa
je čist. Kot smo že opozorili, je možnost, da
tudi partner začne uživati drogo, velika. Po
mnenju nekaterih je najpogostejša druga
možnost, da bo zapustil partnerja. Vendar
nekateri partnerji, še zlasti partnerice, zdr-
žijo ob uživalcu kar dolgo dobo, tudi več
let. Menda zato, ker se ženske bolj navežejo
in hočejo pomagati ali izvleči fanta iz droge.
Če sta oba partnerja na drogi, temelji njuna
zveza na drogi in zadevah, ki so povezane s
preživetjem na sceni. Tipična slika je, da se
precej kregata, ko sta na krizi ali trezna, in
je vse v redu, ko se zadaneta. Lahko bi celo
rekli, da droga in zadetost v veliki meri ako-
376
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Nekateri fenomeni v spolnosti, povezani z uživanjem heroina
modirata konflikte, bodisi tiste, ki so nastali
v zvezi z njo, ali pa običajne konflikte, ki
jih pač doživljajo pari. Opozorili so nas na
fenomen lažnih parov, kjer se dva zaljubita,
ko sta na heroinu, ko nehata uživati, pa vi-
dita, da jima je bilo lepo zaradi heroina, da
v resnici nista za skupaj.
V nasprotju s skrbjo za čist pribor in tve-
ganja, povezana z injiciranjem, pa se večina
uživalcev požvižga na zaščito pri seksu.
Večina naših sogovornikov ne uporablja
kondomov in meni isto o drugih uživalcih.
377
VITO FLAKER IN SOD.
Razlogi, zakaj ne uporabljajo kondomov
Zanimivo je, da nekateri logiko stalnih
partnerjev razširijo tudi na druge stike. Bo-
disi, ker je to stil, ki so ga vajeni, bodisi, ker
računajo na zaprtost družbe.
Čeprav je splošni vtis, da uživalci (ver-
jetno podobno kot Slovenci nasploh) ne
uporabljajo kondomov, pa so bili med na-
šimi sogovorniki tudi taki, ki jih uporabljajo
redno, tudi v odnosih s stalnimi partnerji,
se zavedajo tveganja in ga hočejo preprečiti.
Nekateri so bili celo mnenja, da je to usta-
ljena praksa med uživalci.
Pri razlogih za uporabo kondomov, ki
smo jih zabeležili, očitno igrajo poleg
ozaveščenosti pomembno vlogo ženske.
Pomembne niso samo kot akter zaščite
zaradi strahu pred nosečnostjo, ampak kot
potencialni akter zaščite ne samo pred no-
sečnostjo, ampak tudi pred spolno preno-
sljivimi boleznimi.
S sogovorniki smo se pogovarjali tudi o
praksah skupinskega seksa in analnega se-
ksa. To nas je zanimalo, ker sta ti dve prak-
tiki taki, ki povečujeta tveganje inficiranja.
Razlogi za uporabo kondomov
378
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Odkrili smo, da je tega razmeroma malo,
ali pa so bili naši sogovorniki sramežljivi.
Vseeno lahko rečemo, da skupinski seks
marginalno obstaja in da je vezan na dolo-
čene skupine uživalcev (klike ali npr. raverji
po žurih). Nekaj sogovornikov to privlači,
nekaj jih je o tem slišalo, le dva sta v takem
seksu sodelovala in ne zelo pogosto, kar je
glede na velikost vzorca razmeroma malo.
Kaže, da analni seks prav tako ni razši-
rjen. Večini se celo zdi nekaj, kar ni povsem
v redu, kar je povezano s prostitucijo ali
homoseksualnostjo. Ali pa je preprosto
stvar preference.
PROSTITUCIJA
Prostitucija je tudi pri nas spremljevalen
pojav uživanja drog. Domnevati je, da se je
kot taka uveljavila in dobila zametke organi-
zacijske infrastrukture šele v zadnjih letih.
To lahko sklepamo na podlagi tega, ker je
nekateri uživalci, čeprav z dolgo kariero, ne
poznajo ali zaznajo, drugi pa vedo zanjo
samo iz govoric.
Lahko se dogaja bolj ali manj spontano
ali naključno, »za šut«, v smislu naravne me-
njave blaga (npr. pri dilerju), lahko pa je tu-
di bolj komercialno naravnana (prek Oglas-
nika, z zvodnikom). V prvem primeru so de-
kleta (v manjši meri fantje) bolj nezaščiteni
in manj zaslužijo, vendar lahko sklepamo,
da je v identitetnem smislu zaradi menjave
v naturalijah in pogosto v mrežah poznanih
ljudi (drugi uživalci, dilerji) samopodoba
manj načeta oz. se manj pojmujejo kot pro-
stitutke^^ V drugem primeru, ko je dejav-
nost bolj komercialno organizirana, pa je
možnost zaslužka večja, tudi relativna zašči-
tenost, vendar pa je bolj odtujena in zaradi
navzočnosti denarja jasneje opredeljena
kot prostitucija. Tretja stopnja opredmete-
nja telesa za tuj užitek pa so ugrabitve in
prodaja v tujino, »redaljke« in skupinska
posilstva.
Nekje vmes je prostitucija, ki jo uživalke
same organizirajo npr. na ulici ali prek
štopa, kjer lahko več zaslužijo, so pa manj
zaščitene in lahko načne njihovo samopo-
dobo. To velja še zlasti za kraje velikosti Kra-
nja; v manjših prostitucije med uživalkami
skorajda ni ali samo v najbolj rudimentarni
obliki seksa za šut pri dilerju ali znancu.
Prostitucija je v vrednostnem sistemu
uživalcev na precej nizkem mestu, uživalci
jo med moralnimi prestopki, ki so jih pri-
siljeni storiti, uvrščajo za kraje in goljufije.
Za nekatere sogovornice je bila prostitucija
znak, da so že čisto na dnu ter da je čas, da
se odvadijo heroina.
Domnevamo lahko (na podlagi izjav in
tudi siceršnjih praks pri spolnosti), da se
pri prostituciji razen izjemoma ne zaščitijo.
Prostitucija
tip	primeri	tveganja	prednosti	esktremni primeri
Ulična,
»spontana« »za šut«	Nižji zaslužek	Ni posredstva Skupinska posilstva
»dilerjevo	Nezavarovanost	denarja
dekle«	Manj škode na
identitetni ravni
Deloma Zvodniki,	Stigma	Boljši zaslužek Ugrabitve in
organi-	oglasi	prostitutke	Zaščita?	prodajanje v tujino
zirana	Oglasnik
379
VITO FLAKER IN SOD.
SLUŽBE ZA UŽIVALCE HEROINA
SPLOŠNO
Na splošno so naši sogovorniki menili, da
je služb premalo, da so premalo raznolične
in da premalo naredijo. Služb je premalo
na obrobju, kjer v bistvu vse sloni na zdrav-
stvenem domu in centru za socialno delo.
Kljub tem ugotovitvam pa so bili naši sogo-
vorniki večinoma mnenja, da se je ponudba
glede raznovrstnosti in kvalitete v zadnjih
letih izboljšala, ali pa da vsaj je, medtem ko
včasih ni bilo ničesar. Splošna, pa tudi stro-
kovna javnost v svoji nevednosti še vedno
dela paniko in izraža željo, da bi se znebili
uživalcev, jih npr. izločili v komune. Uživalci
čutijo, da strokovnjake v službah večinoma
še vedno vodijo predsodki. Pogosto imajo
vtis, da je odnos strokovnjakov pesimisti-
čen, mislijo, da uživalci ne bodo opustili
uživanja oziroma izboljšali svojega življenja.
Ta odnos dopolnjujejo s po eni strani za-
ničevalnim, po drugi pa pokroviteljskim
odnosom.
Na sceni služb za uživalce heroina pre-
vladujejo tiste, ki so usmerjene k abstinenci,
ki imajo visok prag. So sinonim za tovrstne
službe sploh in se uživalcem najbolj vtisne-
jo v spomin. Uživalci v skladu s tem menijo.
da je pogoj za učinkovitost službe, obravna-
ve ali posega, da so uživalci pripravljeni
sodelovati. Pogosto ni tako; za to vrsto služb
mora uživalec dozoreti, biti pripravljen.
Drugače je ves trud, ki ga uživalci sicer tudi
zaznavajo, brezploden. Ta odnos bi uživalci
marsikdaj radi spremenili, ali kot je rekel
eden izmed njih: »Jaz ne rabim pridig, ra-
bim pomoč in možnosti, da pomoč dobim.
Poznam nekaj zdravljenih narkomanov, ki
ne morejo dobiti službe samo zato, ker so
bili nekoč na heroinu, tudi tem bi se moralo
pomagati. Pomoč je namenjena samo zdrav-
ljenju odvisnežev.«
Tu lahko podobno kot pri odnosu s starši
govorimo o temeljnem nesporazumu. Stro-
kovnjaki se namreč trudijo, a v smeri, ki je
uživalec, uporabnik njihovih uslug, v tistem
trenutku ne razume, saj mu gre za povsem
druge stvari.
Nekateri uživalci so odkrito izrazili, da
strokovnjakom ne zaupajo, da nočejo, da se
kdo vtika vanje. Pri nekaterih pa je bilo opa-
ziti obup in občutek zapuščenosti.
Uživalci, ki kontrolirajo uživanje, pravijo,
da ne rabijo nobenih služb ali storitev.
Kontrolirani uživalci ne potrebujejo
služb, pa tudi med zasvojenimi je nekaj ta-
kih, ki se raje sami lotijo opuščanja uživanja
(in so pri tem tudi uspešni).
Predsodki strokovnjakov do uživalcev
380
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
POLITIKA
Glede politike niso imeli veliko stališč in
posebno izdelanih mnenj. Nekdo je rekel,
da bi rad, da se politika čimmanj vtika v
njegovo življenje in da ga pusti pri miru.
Nekateri so izrazili pripravljenost angažirati
se v uporabniških oziroma uživalskih skupi-
nah in gibanjih. Več izjav je bilo glede lega-
lizacije, zlasti trave. Trava namreč ni nevar-
na; nizozemski zgled priča o zmanjševanju
povpraševanja po heroinu, saj bi bilo tržišče
napolnjeno in ponudba ločena. Starejši uži-
valci so se spominjali prelomnih časov, ko
je heroin prodrl v Slovenijo, in opozarjajo,
da je bila takratna represivna naravnanost
proti gojenju trave eden izmed vzgibov za
epidemijo. Legalizacijo vseh drog, vključno
s heroinom, je predlagalo zelo malo sogo-
vornikov.
ZDRAVSTVO
Zelo verjetno je, da bo človek, ki napreduje
v karieri zasvojenosti, prišel v stik z zdrav-
stvenimi službami. Vendar to ni nujno. Ne-
kateri še po petletni zasvojenosti pridejo v
stik z zdravstvom le ob rutinskih pregledih.
Splošna mnenja o zdravstvenih službah, ki
smo jih zabeležili, nam po eni strani govo-
rijo o tem, da kljub doživljenim predsod-
kom tehnično korektno opravljajo osnovne
storitve (deljenje metadona in pomoč pri
overdovzih) in da se čedalje bolj trudijo
razumeti uživalce. Moteče je, da morajo veli-
kokrat, ko bi radi kaj storili zase ali se celo
začeli odvajati, čakati na obravnavo. Govo-
rili so nam tudi o površnem odnosu in po-
manjkanju celostnega odnosa, ki ga za-
sledijo pri zdravstvenih delavcih in tudi pri
samih zdravnikih. Izjeme med njimi potrju-
jejo pravilo.
Prvi stik z zdravstv^enimi službami je lah-
ko s splošnimi zdravnicami ob krizi, ko se
nanje obrnejo s prošnjami za lajšanje krize.
Drugi pridejo v stik z zdravstvenimi služ-
bami šele, ko se hočejo spustiti ali »spucati«.
Za to morajo biti že precej na dnu. Včasih
jih napotijo starši, ko odkrijejo otrokovo
zasvojenost. Za spuščanje morajo dozoreti
razmere. Lahko se zgodi, ravno narobe, da
po stiku z zdravstvenimi službami zasvojeni
uživalec dojame, da si mora pomagati sam,
in pretrga stike s službami. Do stika z zdrav-
stvenimi službami lahko pride tudi ob over-
dovzu. Vendar to redko pelje v poglobljeno
obravnavo.
Zdravstveni domovi so za uživalce zlasti
mesto, kjer dnevno dobijo metadon. Meta-
don ponavadi popijejo v samem zdravst-
venem domu. Motijo jih komplicirani in
zamudni postopki sprejemanja v program.
Poleg čakanja je pri metadonski terapiji
včasih problem tudi to, da je metadonski
center (uradno Center za zdravljenje odvis-
nosti) daleč od kraja bivališča. Včasih se ta
težava reši tako, da ga ljudje, kot smo že za-
pisali, dobivajo v domačem zdravstvenem
domu, včasih se pa morajo voziti.
Uporabniki metadonskih programov
dostikrat pogrešajo osebno pomoč in sve-
tovanje; tablete jim niso dovolj. Pogrešajo
storitve socialnega delavca ali delavke. V
zdravstvenem domu na Metelkovi v Ljublja-
ni je namreč nekaj časa delovala socialna
delavka, potem pa so to delovno mesto uki-
nili. V sodelovanju z raziskovalci so uživalci
naredili kratko anketo, v kateri je sodelo-
valo 30 uporabnikov metadonskega progra-
ma. Ugotavljali so, da so bili uživalci do so-
cialne delavke nezaupljivi, podobno kot do
drugih strokovnjakov, vendar pa so sčaso-
ma, zlasti tisti, ki so hoteli izboljšati svoj
življenjski standard, začeli uporabljati njene
usluge. Od socialne službe na Centru za
zdravljenje odvisnosti so uporabniki želeli
pomoč pri iskanju zaposlitve in pri reševa-
nju družinskih problemov, pogovor na te-
melju zaupanja, pomoč zaradi osebne stiske
in pri reintegraciji v družbo (Merdanovič
1999).
To so usluge, ki jih morajo pogosto po-
iskati v neformalnem sektorju. Nekateri jih
dobijo tudi v metadonskih centrih (npr. Lju-
bljana). O njih mnenijo, da so delavci tam
dobro usposobljeni, cenijo jih, če imajo
dober odnos, če si vzamejo čas, poslušajo
uporabnike in so jim na razpolago, če ra-
zumejo življenje na heroinu in če znajo
ravnati z njihovimi svojci. Koristno je, kadar
imajo ti centri tudi spremljajoče dejavnosti
(skupine, delavnice).
381
VITO FLAKER IN SOD.
Izjave o metadonski obravnavi
Metadon ima za uživalce to prednost, da
si lahko uredijo življenje. Dejansko se zaradi
premajhnih doz velikokrat »pribijajo čez«,
poleg tega nekateri nimajo občutka, da so
se znebili zasvojenosti, in jim ni jasno, kak-
šna je logika obravnave, včasih pa očitno
pride tudi do nesporazumov. V omenjeni
anketi so se uporabniki pritoževali, da ima-
jo premalo besede pri določanju terapevt-
skega pakta ter da niso vsi za dolgotrajno
metadonsko vzdrževanje; nekateri bi pos-
kusili najprej z detoksikacijo (Merdanovič
1999). Obiskovanje metadonskega centra
je tudi stigmatizirajoče, to, da so naročeni
ob istem času na istem mestu, pa dela iz
metadonskega centra začasen geto; okoli
zdravstvenega doma se zato organizira sce-
na z vsemi spremljajočimi dejavnostmi
(prostitucija, prekupčevanje ipd.), ljudje pa
se lahko v prisotnosti drugih, izkušenejših
uživalcev naučijo džankijevske obrti.
Center za detoksikacijo ali po domače
detoks naredi na uporabnike vtis organizi-
rane, zelo profesionalne ustanove. Nekate-
382
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
rim deluje preveč prazno in uniformirano,
drugim pa je bil pozitivna izkušnja. Mnenje
uporabnikov, ki smo ga zabeležili, je, da je
osebje zelo usposobljeno, da dobro razume
probleme uživalcev in da obvladajo svoje
delo. Zabeležili smo tudi nasprotno mne-
nje, da je osebje preveč zdravniško in po-
vršno. Za nekatere je šest tednov prekratka
doba. Nekateri sogovorniki navajajo podat-
ke, da je veliko povratnikov in da uporab-
niki nimajo priložnosti, da bi se poglobili
vase in razčistili s svojo zasvojenostjo. Poleg
tega imajo uporabniki vtis, da je zapolnjen
ter da je v njem prevelika gneča, kar je
razumljivo, saj je edini tak center v državi.
Lekarne so zaradi nabave pribora posta-
le še pomembnejša točka v življenju zasvo-
jenega intravenoznega uživalca. O proble-
matičnem odnosu farmacevtk do uživalcev
smo že poročali. O psihiatriji smo s sogovor-
niki govorili le malo, saj z njo nimajo veliko
stika. Več stika imajo na obrobju, kjer še
vedno uporabljajo psihiatrične bolnišnice
za detoksikacijo. Potek detoksikacije v psi-
hiatrični bolnišnici odvrača od uporabe teh
ustanov, ker jih uživalci dojemajo kot eno
izmed zadnjih disciplinskih instanc.
OD VAJALNI PROGRAMI
V Sloveniji obstaja nekaj komun, a njihovo
ustanavljanje je že leta povezano s težavami
zlasti lokacijske narave. Večina slovenskih
uživalcev, ki se je hotelo odvaditi heroina,
je moralo v tujino. Najpopularnejše organi-
zacije, kamor smo izvažali uporabnike, so
Projekt Človek, Srečanje, Le patriarche in
Chaiss?. Obstaja več nevladnih organizacij
ali projektov, ki sodelujejo s komunami in
funkcionirajo kot posrednik med komuno,
uživalci in njihovimi starši. To so društva
Up, Zavod Pelikan v okviru Karitasa, Pro-
jekt Človek, deloma tudi društvo Zarja.
Uživalci doživljajo komuno kot zadnjo
instanco v verigi služb odvajanja. V pogo-
voru jo praviloma opišejo kot težavno in
dolgotrajno pot, saj tam preživijo kar nekaj
let. Tudi sama izkušnja ni lahka. Program je
naporen in včasih tudi nekonsistenten, ena
naših sogovornic je na primer poročala, da
je šla kmalu po prihodu delat za komuno
na cesto (zbirat prispevke), kar jo je spet
povezalo z uživalci. Seveda za komune še
toliko bolj velja, da je treba za vstop biti od-
ločen, da prenehaš z drogo.
Uživalci imajo različne preference glede
komun. Sami smo na primer zabeležili pre-
ference za komuno Srečanje, ker je poceni
in urejena.
Glavna tema pogovorov o komunah je
bila povratek iz komune. Po mnenju vseh
sogovornikov, ki so se te teme dotaknili, je
težak. To navajajo kot glavno pomanjklji-
vost. Človek se namreč vrne v življenje, ki
ga je zapustil, ko je šel v komuno, in se kma-
lu spet začne zadevati. O težavnem povrat-
ku govorijo tudi tisti, ki sicer zelo cenijo
svojo izkušnjo s komuno. Druga težava, ki
smo jo zabeležih, je dolga čakalna doba in
dolg postopek pred odhodom v komuno.
Nekateri zamerijo komunam, ker preveč
poudarjajo vero, oziroma, so na njej uteme-
ljene. Glede na nekatere komentarje naših
sogovornikov lahko sklepamo, da komune
niso priljubljene pri dobršnem delu užival-
cev.
Pozitivne strani komun so po mnenju
naših sogovornikov zlasti pomoč bivših u-
živalcev in zaposlitvena naravnanost ter
odhod iz domačega okolja in scene.
Od naših sogovornikov je bilo 14 čistih,
ko smo se pogovarjali z njimi. Od teh je 5
absolviralo komuno, 5 pet se jih je odvadilo
samih, ena v metadonskem programu, eden
ni bil nikoli zasvojen, pri dveh pa ni bilo
čisto jasno. Ne glede na nereprezentativ-
nost vzorca lahko rečemo, da je učinkovi-
tost komune kot načina odvajanja tako v
medijih kot tudi pri samih uživalcih večkrat
precenjena.
Posamezna slovenska društva so naši so-
govorniki različno komentirali. Društvo Up
vidijo predvsem kot združbo staršev in nji-
hovo organizacijo ter kot velikega posred-
nika med komunami. Kot kaže, je dejavnost
društva razvejana po vsej Sloveniji. Projekt
Človek so opisovali kot projekt, ki ima zelo
izdelan program, a je zelo disciplinski in mu
je težko slediti; kljub dodelanosti se jim zdi
marsikdaj nekonsistenten (ob majhnem
prekršku so jo vrgli ven, ko pa je bila navle-
čena, so jo spet vabili noter). Nekaterim se
zdi, da se tega ne splača pretrpeti, saj po
383
VITO FLAKER IN SOD.
prihodu nazaj padeš spet nazaj. Poleg tega
je to drag program, ki si ga nekateri ne mo-
rejo privoščiti.
SOCIALNE SLUŽBE
Nekateri uživalci so bili v stiku s socialnimi
službami v okviru šolskih svetovalnih služb,
še preden so začeli uživati heroin (zaradi
problemov v šoli); njihovi spomini na te
službe so prijetni in socialne delavke so
pomembni liki v njihovih življenjih. Užival-
ci pridejo v stik s socialnimi službami, če
jih tja pošlje policija ob kaznivih dejanjih
ali pri izvajanju strožjega nadzora nad mla-
doletniki. Nekateri pa s temi službami ni-
majo opravka. Mnenja, ki smo jih zabeležili,
so, da so fer in korektne, da lahko posre-
dujejo koristne informacije, kar je še zlasti
pomembno na določenih točkah kariere
(npr., ko si na cesti), ter da delujejo kot po-
sredniki za dostop do drugih služb. Žal pa
nimajo veliko možnosti. Uživalci zaznavajo
socialne službe kot nekaj, kar naj bi jim
pomagalo v socialnih stiskah. Zlasti bi jih
potrebovali za to, da jim preskrbijo delo ali
službo, kar pa je v dani ekonomski situaciji
seveda težko. Tega se uživalci zavedajo in
cenijo, da znajo socialne delavke včasih
izkoristiti neformalne možnosti in zveze in
jim zagotoviti vsaj kakšno delo (npr. ho-
norarno delo pri privatniku, ki ga pozna).
Ponekod, četudi ne pogosto, socialne služ-
be organizirajo tudi nekatere spremljevalne
oz. dopolnilne dejavnosti (npr. skupine za
samopomoč svojcev), kar uživalci cenijo.
Nekaterim socialnim službam uživalci
zamerijo, da delujejo preveč birokratsko, da
naredijo le tisto, kar po svojem delavniku
in službeni dolžnosti uradniško morajo, da
se v resnici ne angažirajo in da so preveč
odmaknjene in prezaposlene. Pri nekaterih
socialnih delavcih so njihovi uporabniki
opazili pohlep, da bi pomagali; so preveč
vsiljivi, trudijo se dajati instant nasvete; so
preveč neučakani in pričakujejo rezultate
takoj. Pravijo tudi, da se včasih preveč po-
govarjajo, da so v teh pogovorih pogosto
netaktni (npr. opravijo delikaten pogovor
pred starši, ne da bi si uporabnica to želela)
in premalo pripravljeni narediti kaj kon-
kretnega. Očitajo jim tudi nevednost, nepo-
znavanje sveta ljudi, ki se ukvarjajo z drogo,
pa zaradi tega (npr., ko nanje pritisnejo star-
ši) tudi preuranjeno in neustrezno ravna-
nje, nerodnost pri srečevanju s stigmo in
včasih pesimizem glede izhoda obravnave.
Zaposlitev je pomembna dobrina, ki jo
uživalci pričakujejo v sklopu pomoči; ne-
kateri imajo tudi stike z lokalnim zavodom
za zaposlovanje. In čeprav je glede na stop-
njo nezaposlenosti le malo upanja, so v tej
ustanovi opazili napredek pri obravnavi
uživalcev. Pri tem so pomembni projekti
kot Žarek in Diada, s katerimi so imeli ne-
kateri sogovorniki dobre izkušnje. Pohvalili
so tudi to, da jim pomagajo precej celostno.
Nevladne organizacije nizkega praga sta
v Ljubljani dve. Stigma je starejša in že dolgo
ugledna; uživalci so jo omenjali zlasti kot
prostor nabave igel, nekdo pa tudi kot infor-
macijski telefon. Veliko več so povedali o
Drop-inu, ki deluje v okviru AIDS fundacije
Robert, kjer je bil opravljen eden izmed
intervjujev. Omenili so igle, zlasti pa so
poudarili pomen, ki ga ima za njih prostor,
kamor se lahko zatečejo (v tistem času samo
enkrat na teden, a vsaj to), kjer dobijo hra-
no, jim je toplo, kjer se lahko pogovarjajo o
stvareh, ki niso povezane z drogo, in kjer
srečajo ljudi, ki jim je to več kot le služba.
Všeč jim je tudi, da obstajajo pravila o pre-
povedi dilanja, saj jih to vsaj začasno raz-
bremeni. Pomembno se jim zdi, da jih spre-
jemajo take, kot so, da so lahko anonimni
in da od njih ne pričakujejo nič posebnega.
Stigma in Drop-in sta sicer zelo lokalni,
ljubljanski službi, vendar jo poznajo tudi
drugod in ju navajajo kot primer ustreznih
služb, kakršne bi potrebovali tudi doma
Center za pomoč mladim v Ljubljani in
Jani Bras osebno sta bila v enem izmed
intervjujev večkrat omenjena, ker sta imela
sogovornika z njimi dobro izkušnjo. Zlasti
sta bila zadovoljna s svetovanjem, ki sta ga
bila deležna, in sta menila, da je kvalitetno
svetovanje zelo pomembna sestavina pri
odvajanju od heroina.
Nekaj sogovornikov je poudarilo po-
membno vlogo, ki jo lahko imajo bivši
uživalci pri odvajanju, rehabilitaciji ali pa
sploh pomoči uživalcem. Oni namreč
384
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
dobro poznajo življenje na heroinu in
njihov prispevek je ponavadi podcenjen.
POLICIJA IN ZAPOR
O zaporu, čeravno ga je nekaj naših sogo-
vornikov izkusilo, ni bilo veliko besede. Le
nekaj utrinkov. Kar zadeva pomoč užival-
cem, je eden poročal (kot smo že zabe-
ležili), da ga je ravno zapor spodbudil k
obratu v karieri, drugi uživalci pa menijo,
ravno narobe, da zapor ne pomaga in da je
droga v zaporu zelo dostopna, včasih celo
cenejša kot zunaj. Zabeležili smo tudi po-
hvalo strokovnim delavcem v zaporu in
izkušnjo, da je na voljo metadon.
Veliko več so imeli sogovorniki povedati
o policiji. Policijo dojemajo zlasti kot na-
sprotnika in menijo, da je ta zaznava vza-
jemna. Menijo, da se policaji delajo važne
in pogosto usmerjajo energijo v napačne
cilje. Uživalci imajo slabo mnenje o policiji,
ker se bojijo pretepanja, strahovanja in za-
ničevanja. Bojijo se je tudi tisti, ki s policijo
še niso imeli opraviti. Nekateri sogovorniki
so bili drugače razpoloženi do policije, z
njo niso imeli problemov in tudi ne stikov.
Drugi očitajo policajem nevednost, upora-
bo stereotipov in to, da imajo negativno
podobo o uživalcih, ker zanemarjajo oko-
liščine, ki so jih prisilile v kazniva dejanja.
Iz tega izhajajo občasna dejanja policije, ki
so skregana z logiko zmanjševanja škode in
preprečevanja infekcije s HlV-om, namreč
zaseganje sterilnega pribora in droge za
osebno uporabo^^.
Konkretni problemi, ki jih občutijo
nekateri uživalci, so, da jim policija ne da
miru. Nadleguje jih povsod, legitimira na
ulici, na ulici naredijo tudi osebno preis-
kavo. Nekatere si še posebej zapomnijo in
jih vzamejo na piko. Taki postopki, združeni
s poniževanjem, utrjujejo uživalce v vlogi
kriminalca, jih stigmatizirajo pred drugimi
in vzbujajo občutek preganjanosti, kot je na
primer ta, da jih preganjajo, ker so na sezna-
mu uporabnikov metadonskega programa.
Ker so uživalci praviloma nezaščiteni in
nizkega statusa, si lahko policaji dovolijo
marsikaj. Pretepi in zaničevalni postopki so
več kot izjema. Poleg okuženostjo z nega-
tivnimi stereotipi temu botrujejo včasih
tudi osebne zamere.
Vendar je nekaj naših sogovornikov
menilo, da se odnos policije do uživalcev
izboljšuje. Da nekateri policaji poskušajo
pomagati uživalcem in so do njih korektni.
Po mnenju nekaterih je to odvisno tudi od
tega, kakšno držo zavzamejo v odnosu do
policije sami uživalci. Dekletom je včasih
lažje, saj odstopajo od stereotipov uživalk,
včasih pa so deležne spolnega nadlego-
vanja.
Veliko sogovornikov je zastopalo tezo, da
policija preganja predvsem kriminal, ne pa
samega uživanja. Se pravi, da preganjajo
prekupčevanje, vlome in tatvine. To jim
včasih dajo tudi neposredno vedeti, s pri-
stavkom, da bodo z njimi obračunali takrat,
ko jih bodo ujeli pri dilanju ali kraji. Ta gro-
žnja se včasih uresniči.
Eden od glavnih problemov je, kako do-
biti priznanje od uživalca, saj ni v interesu
uživalca, da bi ocinkal dilerja, od katerega
je navsezadnje odvisen. Kot kaže, ponekod
obdržijo uživalca do krize in takrat pove,
da bi prišel do dovpa. Govori se, da včasih
policaji sami ponudijo dovp v zameno za
informacijo.
ŽELJE
Na splošno si uživalci želijo pestrosti po-
nudbe, tudi več ponudbe, da bi lahko izbrali
čimbolje in brez prisile. Ker vidijo stroko-
vnjake kot del mehanizma, ki jih postavlja
na rob, bi radi, da jih obravnavajo tako, da
ohranijo ali celo pridobijo dostojanstvo.
Uživalci bi radi, da se spremeni pretog od-
nos služb do njih, da postanejo službe bolj
fleksibilne. Potrebujejo tolerantnost in pri-
jaznost, ne pa zajedljivosti. Od služb priča-
kujejo konkretno in praktično pomoč, ne
pa moraliziranja. Vtis imajo, da ne dobijo
drugega kot tisto, kar naj bi bilo v službi
odvajanja. Od strokovnjakov dobijo vtis, da
se z njimi ukvarjajo iz sebičnih interesov
(npr. raziskave). Ocenjujejo, da so prosto-
voljci zato velikokrat bolj uspešni. Odnos,
ki bi ga potrebovali, bi moral temeljiti na
temeljnih človeških vrednotah — ljubezni
in potrpežljivosti. Potrebujejo ljudi, ki bi jih
385
VITO FLAKER IN SOD.
zares in brez predsodkov poslušali. Potre-
bovali bi spodbujanje, ustvarjanje novih pri-
ložnosti in pomoč pri spoznavanju sebe.
Želijo si, da bi bili deležni več timskega
dela (npr. v socialnih službah); radi bi, da
bi jim bile službe bolj dostopne — ne le v
geografskem smislu, temveč tudi v smislu
večjega sprejemanja in prijaznosti. Omenili
so, da je v Sloveniji premalo komun, ob tem
pa tudi programov reintegracije, kjer bi
omogočili ljudem, ki so se spustili, da imajo
kaj početi, da dobijo zaposlitev in da bi si
lahko sami pomagali. Glede metadona si
želijo, da bi bil urnik bolj fleksibilen ter da
bi metadonski tretman spremljale tudi
psihološke (svetovanje) in socialne vsebine
(npr. stanovanje). Omenili so, da bi bilo
koristno imeti več detoksikacijskih centrov.
Predlagali so, da bi uživalcem delili proti-
strup za pomoč pri overdovzu.
Predlagali so, da bi bile igle brezplačne
(npr. v lekarnah). Uživalci iz manjših krajev
so povsem pogrešali to uslugo. Predlog je
bil tudi, da bi imeli zdravstveni domovi
človeka, ki bi se spoznal na uživanje drog,
pri katerem bi lahko dobili igle in kondome
in ki bi lahko spodbujal pravilne odgovore
na stiske uživalcev in preventivne akcije.
Bilo je nekaj predlogov za iglomate, še zlasti
iz perifernih središč, saj bi to omogočilo
razmeroma anonimen dostop do igel in od-
laganje starih.
Potrebovali bi prostor za shajanje, nekaj,
kar bi lahko bil v manjših krajih nekakšen
mladinski klub, v večjih pa drop-in. Potrebo-
vali bi tudi zatočišča za ljudi, ki se znajdejo
na cesti. V intevjuvih sicer niso omenjali
prostorov za varno uživanje, je pa bila ta
tema večkrat izražena v skupinskih pogo-
vorih. Nekdo je omenil tudi heroin na re-
cept. Bilo je tudi nekaj predlogov za samo-
pomoč, združevanje uživalcev, skupine,
kjer bi se lahko pogovarjali tudi o drugih
stvareh, ne le o drogah, ter izmenjevali
izkušnje v zvezi življenjem, premagovanjem
stisk ipd.
Veliko želj je bilo povezanih z zaposlo-
vanjem. Kot kaže, je to ena od poglavitnih
želja in potreb. Konkretno so predlagali
javna dela za uživalce. Potrebovali bi tudi
pomoč in spodbudo pri dokončanju šolanja
in pridobivanju izobrazbe. Tudi prostoča-
sovne dejavnosti so precej prazno podro-
čje: nekdo je predlagal obliko, ki bi bila
podobna tabornikom. Opozorili pa so tudi,
da je treba spremeniti odnos javnosti do
uživanja in uživalcev, saj ravno ti odnosi
določajo delovanje služb. Z večjo ozavešče-
nostjo bodo tudi reakcije okolja bolj beni-
gne in ljudje se bodo ustrezneje odzivali na
stiske uživalcev.
Zato so potrebne boljše preventivne
akcije, saj je obstoječa preventiva neučin-
kovita, kar vedo tudi iz svojega okolja.
Ljudem bi morali posredovati verodostoj-
nejše informacije, saj napačne informacije
zbujajo nezaupanje do sveta odraslih. Ne-
kateri so videli najboljši način preventive v
legalizaciji, denar od prodaje pa bi šel za
stroške zdravljenja.
Lastnosti služb in strokovnjakov, ki bi jih uživalci želeli in ki jih nočejo
želijo
Večjo in pestrejšo ponudbo
Fleksibilnost
Tolerantnost, prijaznost
Konkretno in praktično pomoč
Angažiranje
Poslušanje
Spodbude, nove priložnosti
Pomoč pri spoznavanju samega sebe
nočejo
Prisile pri izbiri uslug
Togosti, preveč pravil
Zajedljivosti
Moraliziranja
Sebičnih interesov (raziskovalnih)
Predsodkov
386
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Najbolj izražena želja oz. potreba je ne-
dvomno zaposlovanje. Ta želja je tudi naj-
manj podrobno artikulirana, saj gre za
splošno željo. Najbolj se konkretizira v
predlogu javnih del za uživalce. Druga naj-
pogosteje izražena želja so igle, ki, kot kaže,
še vedno niso dovolj dostopne. Naslednji
po vrsti so boljši odnosi, bolj angažiran
odnos in različne spremembe delovanja
zdravstvenih domov. Precej izražena je tudi
potreba po prostoru, bodisi v obliki drop-
in ali vrste kluba.
Značilnost želj uživalcev je, da so zelo
realistične. Najbolj pride do izraza želja po
večji blaginji in večji pogodbeni veljavi
(zaposlitev), veliko želja jih je usmerjenih
v zmanjševanje škode (dostopnost igel, pro-
stori za varno uživanje), veliko je tudi po-
vsem tehnično organizacijskih predlogov,
ki izboljšajo dostopnost in učinkovitost
služb; nekaj pa jih govori o izboljšanju
odnosa strokovnjakov do uporabnikov nji-
hovih storitev.
PRELIMINARNI SKLEPI
IN USMERITVE ZA DELOVANJE
Na tem mestu smo predstavili del gradiva,
ki smo ga pridobili in do neke točke ob-
delali v raziskavi. Raziskava še ni končana.
V naslednji fazi imamo namen narediti
dvoje. V podobo uživanja bomo vključili
podatke, ki jih doslej nismo, ter nadaljevali
analizo. Naša analiza, kot je bralec verjetno
opazil, se je ustavila na povsem deskriptivni
in interpretativni ravni. Poskušali smo po-
vzeti gradivo, ga urediti, povedati zgodbe,
ki smo jih slišali od naših sogovornikov. Če
je to morda dovolj za sociološko paradigmo
raziskovanja, je gotovo premalo za socialno
delo, kjer morajo biti rezultati raziskovanja
v službi konkretne akcije, ukrepov, ravna-
nja. V naslednjih mesecih imamo torej načrt
dopolniti zemljevid in katalog, ki smo ju
ustvarili, s kažipoti, itinererji in navodili za
uporabo.
Vseeno pa lahko na podlagi vtisa in po-
sameznih idej, ki so se nam utrnile ob obde-
lovanju podatkov, naredimo nekaj sklepov
in nakažemo nekaj smernic za zmanjševa-
nje škode, povezane z uživanjem drog.
Prva ugotovitev, ki nedvomno izhaja iz
našega raziskovanja, je, da je pojem zmanj-
ševanja škode neupravičeno omejen na
zdravstvene posledice uživanja heroina.
Socialne posledice so prav tako navzoče in
pomembne pri načrtovanju strategij zmanj-
ševanja škode. Izguba ali pomanjkanje
stanovanja, službe, prijateljev, stikov s
sorodniki, kot smo jih opisali, so gotovo
zelo razdiralni učinki, ki se lahko pojavijo
kot posledica ali vsaj spremljajoč pojav za-
svojenosti s heroinom. Predvidevamo, da
bi lahko ublažili posledice stigmatizacije in
socialne izolacije po eni strani z ukrepi, ki
bi pomenili pozitivno diskriminacijo, se
pravi, ki bi v načelu izboljšali status uži-
valcev in izenačili njihove možnosti v pri-
merjavi z drugimi (olajšan dostop do dela,
stanovanja itn.), po drugi strani pa s kon-
kretnimi ukrepi, namenjenimi uživalcem,
ki se znajdejo v večji materialni stiski (uži-
valci so sami predlagali zatočišča za brez-
domne uživalce, posebna javna dela ali de-
lavnice, družabne prostore in druženje z
normalnimi vrstniki). Taki ukrepi bi imeli
večplasten učinek. Hkrati bi služili razred-
čevanju vloge zasvojenega uživalca, saj bi
lahko prevzemal različne vloge in bi se
zmanjševala dominantnost vloge uživalca,
okrepila bi se mu materialna osnova preži-
vetja in tudi samozavesti, oboje pa bi posle-
dično zmanjševalo zdravstvena (okužbe,
poškodbe) in socialna (obubožanje, krimi-
nal, prostitucija) tveganja, ki jih prinašajo
socialne posledice zasvojenosti. To bi na
globalni ravni prispevalo k destigmatizaciji
in degetoizaciji zasvojenih uživalcev in uži-
valcev nasploh.
Druga ugotovitev, ki jo lahko navedemo
takole impresionistično, je, da je doslejšnje
razumevanje uživanja heroina daleč preveč
individualistično. Naši podatki nedvomno
opozarjajo na paleto pojavov, ki so izrazito
kolektivni (začetek uživanja, pravila, ki ura-
vnavajo uživanje, cel kompleks trga in di-
lanja, vednosti o učinkih drog in tveganjih
itn.). Skupinski ali bolje rečeno skupnostni
vidik uživanja je pomembnejši pri začet-
nikih in eksperimentatorjih, medtem ko je
pri »zrelih uživalcih« slog že bolj indivi-
dualiziran, druženje pa atomizirano. Nava-
de so oblikovane na individualni ravni in
387
VITO FLAKER IN SOD.
Potrebe po različnih krajih
388
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
389
VITO FLAKER IN SOD.
ponotranjene. Skupnostni vidik je zelo po-
memben pri abstinentih, še zlasti povrat-
nikih iz terapevtskih skupnosti. Prav pri za-
četnikih, eksperimentatorjih in kontroli-
ranih rednih uživalcih smo ugotavljali, da
imajo stike s službami in potrebo po kon-
kretni strokovni pomoči za manjši ali vsaj
manj pereč problem. Zato niso dostopni
kot stranke. V tem je prednost skupnostnih
in terenskih prijemov pred individualnimi
in terapevtskimi. V tej smeri lahko predvi-
devamo nujen razvoj prijemov, ki bodo
delovali med skupinami in mrežami užival-
cev, ki bodo vplivali na njihovo kulturo,
krepili njihove vrednote in prakse, ki zmanj-
šujejo tveganja. Konkretno imamo v mislih
projekte, ki lahko zajamejo celo sosesko, ne
samo uživalcev, temveč tudi druge pomem-
bne akterje v skupnosti.
Tretja splošna ugotovitev je, da se pri
tovrstnih intervencijah ne moremo zanašati
na zgolj edukativne prijeme. Poučevanje in
ozaveščanje, četudi poteka v skupnosti in
na terenu, ni dovolj, če ukrepi ne vključu-
jejo tudi konkretnih in stvarnih posegov, ki
omogočijo drugačna ravnanja. Ugotovili
smo namreč, da so okoliščine in situacije, v
katerih se znajdejo uživalci, večkrat bolj
odločilne za neko dejavnost ali ravnanje kot
osebna motivacija in interes (npr. pri začet-
ku uživanja, pa tudi pri prenehanju). Zato
morajo biti intervencije usmerjene v kon-
kretni in stvarni konktekst uživanja (npr.
zagotovitev protistrupa za preprečevanje
overdovza, zagotavljanje prostorov za dru-
žabne stike, zagotavljanje kondomov. Poleg
že znanih ukrepov pri zmanjševanju škode
(npr. varno injiciranje, sterilni pribor, pro-
stori za varno uživanje) je treba posvetiti
pozornost tudi krizi kot enemu od ključnih
momentov v življenju zasvojenega uživalca.
Zato je treba okrepiti naše razumevanje fe-
nomena krize, o tem peljati dialog z uži-
valci, iskati načine manj tveganega ravnanja
in upravljanja s krizo ter ponuditi povsem
stvarne možnost za blaženje krize.
V raziskavi smo prišli tudi do konstruk-
cije pojma temeljni nesporazum. Ta pojem,
ki ga je treba še bolje razdelati, je pomem-
ben; z njegovo pomočjo lahko bolje razu-
memo razlike med različnimi vrstami po-
nudbe in načrtujemo odgovore na stiske
uživalcev in na s tem povezane družbene
probleme. Bistvo temeljnega nesporazuma
je, da hočejo starši, strokovnjaki in drugi
akterji pomagati takrat, ko uživalec noče,
ali pa na povsem neustrezen način. V naj-
boljšem primeru je trud zaman, v slabšem
pa povzroči razočaranje in nezaupanje na
obeh straneh, družinsko dramo, opustitev
pomoči, drsenje v vlogo džankija in razdi-
ralna vedenja. Zato je pri konstrukciji služb
in načrtovanju posameznih ukrepov bistve-
nega pomena ugotoviti potrebe in želje
uporabnikov in njihov življenjski kontekst
ter »dozirati« pomoč, da bo ravno pravšnja
in ustrezna. V tem smislu je treba gledati
na službe nizkega in visokega praga kot
komplementarne, še zlasti pa kot kontinui-
rane, se pravi, da je mogoč prehod iz enih
v druge. Priznati moramo potrebnost in
nezadostno razvitost služb nizkega praga
ter jih razvijati s posluhom za konkretno
stvarnost v okolju ter na individualne in
kolektivne potrebe uživalcev. To pomeni,
da je pri razvijanju teh služb izrednega po-
mena znanje iz raziskovanja in etnografije.
Enako pomembno je, da so intervencije
nizkega praga vedno tudi raziskovalne in
narobe ter da izhajajo iz ocene potreb na
terenu.
390
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Opombe
' To bodo bralci gotovo opazili, saj bomo veliko ugotovitev začeli s frazami kot so: »Podatki kažejo.«,
»Nekateri sogovorniki menijo.«, »Neki uživalec je doživel.« ipd.
^ Umirjena zabava po raveu.
^ Zanimiva bo primerjava med Metliko in Črnomljem, ki jo bo v kratkem obdelal Boštjan Matjašič
V diplomski nalogi. Namreč, gre za zelo primerljiva kraja, kjer se je v enem pojavilo uživanje heroina,
v drugem pa ne. Delovna hipoteza je, da se je to zgodilo deloma zaradi kulturnih vzrokov: Metlika
ima še iz 80-tih let aktivno alter sceno, v Metliki je tudi zelo močna kultura uživanja trave, ki ima
močne norme glede (ne)uživanja »trdih« drog; in čeprav sta obe mesteci podeželski z močnim
kmečkim zaledjem, je Črnomelj zaradi rudnika Kanižarica bolj delavski, pa še rudnik je bil pred
leti zaprt, kar je depresivno delovalo na Kanižarico kot predmestje Črnomlja.
^ Opisana solidarnost seveda ni zgolj altruistična, včasih je celo izrazito preračunljiva.
Gre torej — vsaj v tej skupini uživalcev — za upad seropozitvnosti za hepatitis C. Avtorici sta
zabeležili 11,5% stopnjo serokonverzije pri seronegativnih uživalcih, ki sta jih spremljali več let.
Po podatkih Inštituta za varovanje znanja in Ministrstva za notranje zadeve (Kerstin Petrič 1997).
^ Po podatkih Inštituta za varovanje zdravja se število sprejemov zaradi zastrupitev z drogami ni
bistveno zvečalo v zadnjem desetljetju (Kerstin Petrič 1997).
" Socialna varnost je pomembna postavka tudi pri tistih, ki ne delajo. Kljub temu, da majhne
socialne dajatve (otroški dodatek, pokojnine, denarne pomoči) niti približno ne zadoščajo za
življenje na heroinu, marsikateremu uživalcu pomenijo bistveni temelj eksistence.
^ Pogostost je ocenjena povsem arbitrarno glede na ocenjeno pogostost izjav v intervjujih in glede
na poznavanje scene. Ocene so zgolj orientacijske.
Konstrukcija heroina in droge nasploh kot vznemirljivega objekta je predvsem socialna —
predvsem v dominantni kulturi, šele potem v subkulturi —, vznemirljiv fiziološki učinek je na
zadnjem mestu.
" Lahko bi celo rekli, da je racionalizacija.
Lahko bi tudi govorili o posebnem flešu oziroma občutku blaženosti in zapolnitve, ko se človek,
ki je že v krizi, potolaži in ga preplavi toplota.
Poleti jih skrivajo z dolgimi rokavi.
To ni posebno diskriminativen znak, saj se praska veliko neuživalcev, uživalci pa le nekaj minut
po intenzivnem flešu, potem pa ne več.
Npr. nova srajca, fini čevlji, ura za 500 tisoč, hkrati pa umazane hlače in star povoj na roki. Diši
pa po Armaniju.
Bivši uživalci, ki abstinirajo, se umaknejo s sc^e in ne morejo biti model tistim, ki so še na njej.
" Seveda imajo tudi simbolično funkcijo, ki izhaja iz identitetnih zahtev.
Stigma je imela 640 obiskovalcev, ki so opravili 3-823 obiskov v letu 1998, v letu 1999 pa so od
januarja do konca junija zabeležili 1.804 obiskov. V tem času so izdali 34.785 igel, vrnjenih pa so
dobili 16.406 rabljenih igel. Na AIDS fundaciji Robert so v dnevnem centru Drop-in zabeležili
1.340 obiskov od januarja do 23. septembra 1999, izdanih pa je bilo 2.752 igel.
V Ljubljani so Stigmini terenski delavci v času od januarja do 30. 6. 1999 zabeležili 303 stikov z
uživalci drog, razdelili pa so 4.150 igel.
391
VITO FLAKER IN SOD.
Ocena je arbitrarna in orientacijska.
Podobno lahko sklepamo, da so identitetni premiki zaradi instrumentalnosti prostituiranja za
drogo in dominiranja vloge džankija manjši, kot bi bili, če bi bile zadeve obrnjene, se pravi, če bi
bila najprej prostitutka, ki se nato začela drogirati.
" Raziskava v intervjuvih ni zajela novega projekta, ki ga je deloma tudi sama spodbudila in poteka
na Fužinah. Ta projekt vsebuje terensko delo, svetovanje in zamenjavo pribora. Več o tem projektu
bomo poročali v elaboratu.
^^ Ta pripomba je letela na uniformirane policaje, kriminalisti so bolj ozaveščeni.
392
PODOBE UŽIVANJA HEROINA V SLOVENIJI Z VIDIKA ZMANJŠEVANJA ŠKODE
Literatura
Becker, H. S. (1953), On Becoming a Marihuana User. American Journal of Sociology, 59: 235-
242.
—	(1963), Outsiders. New York: Free Press.
—	(1969), Social Bases of Drug-induced Experiences. V: A. R. Lindesmisth, A. L. Strauss, Social
Psychology. New York: Holt, Rinehart and Winston (156-175).
Dekleva, B. (1998), Droge med srednješolsko mladino v Ljubljani. Ljubljana: Mestna občina, Urad
za preprečevanje zasvojenosti in Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti.
—	(1999), Ekstazi in plesne droge. Ljubljana: Društvo za razvijanje preventivnega in prostovoljnega
dela. Pedagoška fakulteta.
Flaker, V., in sod. (1993), Droge in nasilje. Ljubljana: Mirovni inštitut (raziskovalno poročilo).
Glaser, G. B., A. Strauss (1967), The Discovery of Grounded Theory: Strategies for Qualitative
Research. Chicago: Aldine.
Goffman, E. (1963), Behaviour in Public Places. New York: Free Press.
Kerstin Petrič, V.	Report on the Drug Situation in Slovenia in 1997. Ljubljana: The Ministry
of Health of Slovenia.
Kocmur, D. (1999), Onkraj vsega. Gledališki list Drame SNG v Ljubljani k predstavi Trainspotting,
Sezona 1998/99,12: 41-44.
Kocmur, D. (1999a), Projekt Stigma — retrospektiva. Socialno delo, ta številka.
Merdanovič, Z. (1999), Društvo Stigma — Anketni vprašalnik — ocena zdravstvene službe z vidika
uživalcev drog ter mnenje uživalcev drog o potrebi vzpostavitve socialne službe v metadonskih
centrih. 1. Slovenska konferenca o odvisnosti, Ljubljana, 20.-22. maj 1999 — Povzetki: l6.
Mesec, B. (1998), Uvod v kvalitativno raziskovanje v socialnem delu. Ljubljana: Visoka šola za
socialno delo.
Seme, K., M. Poljak, B. Čelan Lucu, T. Fras Stefan, (1999), Razširjenost okužb, povzročenih z virusi,
prenosljivimi s krvjo, med ljubljanskimi odvisniki na nadomestnem zdravljenju z metadonom
— pregled raziskav. 1. Slovenska konferenca o odvisnosti, Ljubljana, 20.-22. maj 1999 —
Povzetki: 19.
Stimson, G. V., C. Fitch, T. Rhodes (ur.) (1998), The Rapid Assessment and Response Guide on
Injecting Drug Use. Ženeva: World Health Organization — Programme on Substance Abuse.
393