Radovljica — Na petkovi slavnostni seji treh zborov skupščine občine so podelili občinska in Tržič — Na slavnostni seji tržiške občinske skupščine, na kateri so osmim posameznikom in javna priznanja ter podpisali listino o pobratenju s srbskima občinama Brus in Svilajnac. organizacijam podelili plakete mesta Tržiča, je govoril predsednik skupščine Milan Ogris. (Poročilo na 3. strani). — Foto: F. Perdan (Poročilo na 3. strani) (jk) — Foto: F. Perdan Leto XXX. - Številka TRIDESET LET 1947-1977 Ustanovitelji: občinske konference SZDL Jesenice, Kranj, Radovljica, Škofja Loka »n Tržič - Izdaja ĆP Glas Kranj. Glavni Urednik Igor Slavec — Odgovorni urednik Albin Učakar GLASILO SOCI N E Z J? Kranj, petek, Jft. 8. 1977 Cena: 3 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1958 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1964 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO Sejem povezuje proizvajalca in potrošnika Na 27. mednarodnem gorenjskem sejmu, ki so ga odprli v petek, 5. avgusta, sodeluje 254 domačih in tujih razstavljavcev na skupno 17.000 kvadratnih metrih razstavne površine Interniranci na Ljubelju LJUBELJ - Več kot 100 biv-Aih internirancev in zapornikov iz Francije ter pripadnikov odporniškega gibanja se je zbralo v soboto, 6. avgusta, ob spomeniku na Ljubelju, kjer je bila med Vojno podružnica koncentracijskega taborišča Mauthausen. Francoski gostje so člani združenja Amicale d'Mautahausen in Vsako leto v dneh praznovanja tržiškega občinskega praznika obiščejo kraj, kjer so med vojno trpeli in umirali. Francoske internirance in predstavnike družbenopolitičnega življenja tržiške občine je pozdravil predsednik občinske skupščine Tržič Milan Ogris. Dejal je, da skupno trpljenje med Vojno zbližuje narode Jugosla- vije in Francije ter vse svobodoljubne in miroljubne ljudi sveta. Opozoril je, da skupnega trpljenja ne smemo nikdar pozabiti in da moramo vse tisto, kar se je dogajalo, prenesti na mlade, saj bodo le tako znali ceniti prizadevanja in trpljenje, ki ju je terjal boj proti nacizmu. V imenu internirancev je govoril Maurice Rioux, dolgoletni prijatelj Tržiča in Jugoslavije, borec francoske odporniške brigade Liberte in interniranec na Ljubelju. Še posebej se ja zahvalil za pomoč, ki so jo nudili prebivalci Tržiča in okolice interni-rancem in zapornikom. Pozval je narode sveta, naj si prizadevajo za mir in bratstvo med narodi. -jk Kranj — Golob pismonoša Cezar, ki mu je sledilo še več kot 100 golo bov iz Kranja, je slovesno naznanil, da so v Kranju v petek, 5. avgusta, odprli 27. mednarodni gorenjski sejem, ki tako glede števila razstavljavcev kot pri površini za 10 odstotkov prekaša enako lansko prireditev. Letošnji mednarodni gorenjski sejem se razteza na 17.000 kvadratnih metrih notranjih in zunanjih površin, na osrednji gorenjski sejemski prireditvi pa se predstavlja 254 proizvajalcev in razstavljavcev. Kranjski sejem, ki vedno bolj postaja ogledalo razvoja industrije in trgovine ter potreb potrošnikov, je največja gorenjska sejemska prireditev in druga tovrstna prireditev v republiki Sloveniji. Petkove otvoritve v Savskem logu so se med drugim udeležili predstavniki gorenjskih občinskih skupščin in družbenopolitičnih organizacij, medobčinskih' organov, slovenske zbornice in izvršnega sveta, koroške deželne zbornice, JLA, UJV itd. Letošnji mednarodni gorenjski sejem, ki bo odprt do 15. avgusta, po potrebi pa še dan dlje, je odprl predsednik izvršnega svata občinske skupščine Kranj inž. Drago Štefe. Ob tej priložnosti je v govoru poudaril, da je sejem del poti med proizvodnjo, menjavo in potrošnjo. Postal je sicer že tradicionalen, vendar ta tradicionalnost ne sme prerasti v stagnacijo. Še bolj se mora razvijati v prireditev, kjer se bodo srečali proizvajalec, trgovec in potrošnik in kjer se bodo uveljavljali 'novi proizvodi, stari pa preverjali, ali jih trg še sprejema ali ne. Sejemsko dejavnost bo treba še bolj specializitrati, obenem pa se o tem dogovarjati tudi v republiki. S tem bo možnost rizika, ki se že pojavlja pri nekaterih prireditvah, manjša. Žal, je dejal inž. Drago Štefe, na sejmu ni srečati nekaj pomembnih gorenjskih organizacij združenega dela. Pri razvijanju kranjske sejemske dejavnosti ima brez dvoma pomembno vlogo tudi odbor za sejemsko dejavnost pri gorenjskem medobčinskem odboru Gospodarske zbornice S RS. Ob letošnjem sejmu pa velja zapisati, da so se na njem pojavili nekateri novi razstavljavci in da je dokaj močno tudi tuje zastopstvo. Še posebej organizirano se pojavlja na sejmu koroško gospodarstvo, vabljiva pa je tudi turistična ponudba Gorenjske in sosednje Koroške. J. Košnjek jubileju a" Kranjčani na ladji »Kranj« Veliko tovorno ladjo Splošne plovbe Piran bo krasilo okoli 100 likovnih del in fotografij s kranjskimi motivi — Doslej že štirikrat na poti od Jadrana do Tihega oceana — Poveljnik Kranjčan kapitan Danijel Groznik je PROSLAVA NA JOŠTU - V nedeljo, 7. avgusta, so Dom na J oš tu poimenovali po padlem kranjskem skojevcu in športniku.Borisu Ručigaju, obenem pa ®o v njegov spomin odkrili na Domu .spominsko ploščo. Na proslavi sta govorila predsednik občinske konference ZSMS Kranj Srečko NeČimer in Predsednik Smučarskega kluba Triglav Edgar Vončina. Med udeleženci sta bili tudi mati Borisa Ručigaja in njegova sestra Vera. V kulturnem programu sta sodelovala pevski oktet Sava in recitator Jože Kovačič. (jk) — Foto: P, Perdan Posnetek ladje »Kranj« s helikopterja lepo kaže številne naprave za nakla-danje in razkladanje tovora, ki ladji omogočajo, da se zadržuje v prista»i Ščih kolikor je le mogoče kratek Čas. I XXVII. MEDNARODNI GORENJSKI SEJEM OD 5. DO 15. AVGUSTA Ml »NARODNI GORENJSKI SEJEM KRANJ Naročnik: dovolj energije Deževje je pripomoglo, da v Slovenyi ni bojazni zaradi pomanjkanja električne energije. Julija smo v naši republiki potrošili 506 milijonov kilovat-nih ur elektrike, kar je sicer za skoraj 5 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju in za 2,5 odstotka manj kot je predviđani program letošnje elektroenergetske bilance. Največja odjemalca Tovarna dušika v Rušah in Železarna Jesenice sta julija potrošila le 90 odstotkov načrtovane energije. pomagamo ostarelim V Jugoslaviji prejema socialno pomoč 487.000 oseb, ugotavlja zvezni zavod za statistiko, število prejemnikov pomoči je s,?er za 100.000 več kot leta 1970. Prevladujejo ostareli občani in materialno nepreskrbljeni ljudje. Vendar to ne vzbuja skrb, saj se s takšnimi gibanji srečujejo vse razvite države, kjer zaradi hitre industrializacije ostajajo na podeželju v glavnem starejši in nepreskrbljeni. Podatki nadalje kažejo, da se položaj socialnega skrbstva in njegova vloga zboljšu-jeta. Manj je vzgojno zanemarjenih otrok in mladoletnih prestopnikov, več je skrbništev in posvojitev ter pomoči pri šolanju, pogostejši so primeri brezplačnega ali znižanega letovanja in vedno več je socialnih storitev. Tudi nego na domu išče vedno manj ljudi. nadzor nad zveznim proračunom Proračunska inšpekcija, ki je mlada finančnonadzorna ustanova, je ugotovila, da se nekatera sredstva federacije uporabljajo in trosijo nenačrtno, gospodarsko neupravičeno in nenamensko. S poročilom bo inšpekcija seznanila tudi zvezno skupščino. Od leta 1975 dalje, ko je bila inšpekcija ustanovljena, je bilo nepravilno in nenamensko potrošenih 930 milijonov dinarjev, za katere je bil v glavnem oškodovan proračun federacije. zastavin rekord V kragujevških zavodih Crvena zastava bodo avgusta najverjetneje dosegli rekordno proizvodnjo, saj bodo poslali na trg 19.292 vozil najrazličnejših tipov. Največ bo stoenk, in sicer 8750. Sicer pa so v Kragujevcu v prvih letošnjih sedmih mesecih izdelali skoraj 100.000 vozil, kar je za 4000 vozil več kot v enakem lanskem obdobju. Avgustovska rekordna proizvodnja je posledica dobro organiziranega julijskega kolektivnega dopusta, med katerim je več kot 700 monterjev in vzdrževalcev popravilo več kot 100 strojev in številne transporterje. opomin Človeštvu V Hirošimi na Japonskem, ki je razen Nagasakiju prva doživela strahote atomskega napada, ki je v obeh mestih terjal skupno 210.000 žrtev, seje začel svetovni kongres proti jedrskemu orožju. Atomski napad na Hirošimo je bil izveden 6. avgusta leta 1945. Na kongresu so med prvimi prebrali posebno poslanico našega predsednika Tita. Na protijedrskem zboru se zazvemajo za prepoved jedrskega orožja in zagovarjajo pobudo neuvrščenih držav z Jugoslavijo na čelu, da kaže čim prej sklicati izredno zasedanje OZN o razorožitvi. jugoslovani v audiju Čeprav se je število naših delavcev v zahodnonemškem avtomobilskem gigantu Audi-NSU v Ingolstadtu zmanjšalo, služi v mestu blizu Miinchna vsakdanji kruh še vedno 1300 naših delavcev. Naši delavci so dobro organizirani, saj imajo svoj sindikat, kljub temu pa jih vedno več želi čim prejšnje vrnitve v domovino. Naši delavci so uspeli razviti tudi živahno družabno kulturno in športno življenje, skrbe pa tudi za stanovanja. zaslužek jugoslovanov Povprečni čisti mesečni zaslužek Jugoslovana znaša 3793 dinarjev, kar je za 580 dinarjev več kot lani. Največji povprečni mesečni dohodek so v začetku letošnjega leta dosegli monterji cevovodov, sledijo pa jim pro-jektantje, zaposleni v naftni industriji itd. Najslabše plače pa so prejemali tekstilci, lesarji, gradbeniki, zaposleni v storitveni obrti itd. Kokrica je praznovala i Na slavnostno sejo sveta KS Kokrica so povabili tudi nad 80 let stare krajane, obenem pa se zahvalili delovnim kolektivom, ki so pomagali pri razvoju kokriške krajevne skupnosti Zasip — Na slavnostni seji supščine krajevne skupnosti so podelili delovnim organizacijam, ki so sodelovale pri organizaciji letošnjega zbora aktivistom, posebna priznanja. — Foto: F. Perdan Praznik Zasipa Radovljica — Krajevna skupnost Zasip je ena najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini, vendar po aktivnosti in delavnosti sodi med najboljše krajevne skupnosti. 5. avgust so si prebivalci Zasipa izbrali za svoj praznik, v spomin na akcijo treh domačinov, ki so minirali cevovod v hidrocentrali v Zasipu in letos so ob tem dnevu pripravili slavnostno sejo skupščine krajevne skupnosti. Krajevna skupnost si je doslej med drugim prizadevala, da bi uredili komunalne probleme kraja. Krajani so se odločili za samoprispevek za asfaltiranje cest, gasilci so postavili nov gasilski dom, poskrbeli so za javno razsvetljavo in za primerno urejeno rekreacijsko središče na H omu. Težave pa imajo predvsem zaradi tega, ker kraj nima telefona, problemi pa so tudi z mostom v Piš-kovcih, s pretesno trgovino in z neprimernimi prostori krajevne skupnosti. Ker v sami krajevni skupnosti nimajo delovne organizacije, so ob večjih akcijah morali prositi za pomoč blejske in druge delovne organizacije, ki so se odzvale. Tem organizacijam so na sobotni slavnostni seji ob prisotnosti predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine občine Radovljica podelili priznanja. Na seji so podelili priznanje tudi Francu Ambrožiču in Antonu Terseglavu, ki sta minirala cevovod v Zasipu ter sorodnikom pokojnega tretjega aktivista ob akciji Janeza Ambrožiča. Po slavnostni seji so pripravili kulturni program na Homu. d. s. Zasip — Med udeleženci slavnostne seje skupščine krajevne skupnosti Zasip sta bila tudi Franc Ambrožič in Anton Terseglav, ki sta skupaj z Janezom Ambrožičem izvedla akcijo v hidrocentrali v Zasipu — Foto: F. Perdan Odbor za medsebojna razmerja TOZD ZD Škofja Loka objavlja prosta delovna mesta V OBRATNI AMBULANTI JELOVICA ŠKOFJA LOKA: 1. zobozdravnika 2. zobne asistentke 3. zobotehnika Kandidati za navedena delovna mesta morajo izpolnjevati poleg z zakonom določenih pogojev še: pod. 1.: medicinska fakulteta — stomatološka smer, 1 leto delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit pod 2.: srednja šola za zobozdravstvene asistentke, 1 leto delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit pod 3.: srednja šola za zobotehnike, 1 leto delovnih izkušenj, opravljen strokovni izpit. Za vsa navedena delovna mesta velja 2-mesečno poskusno delo. Prijave z dokazili je treba poslati v 8 dneh po objavi na naslov: TOZD ZD Škofja Loka, Stara Cesta 10. Surovina Maribor TOZD Ljubljana PE Kranj objavlja prosto delovno mesto blagajničarke za nedoločen delovni čas v PE Surovina Kranj — Primskovo Pogoj: srednješolska izobrazba Ponudbe z dokazili o strokovnosti sprejema PE Surovina Kranj Primskovo v 15 dneh. Kokrica — V krajevni skupnosti Kokrica so v počastitev krajevnega praznika, ki ga praznujejo v spomin na začetek vstaje v kranjski občini in v spomin na prvoborca Franca Mraka, ki so ga Nemci ustrelili 3. januarja leta 1942 v Dragi, pripravili več prireditev. Med najuspešnejše in najpomembnješe štejejo petkovo vajo gasilcev in enote civilne zaščite, kulturne prireditve in slavnostno sejo sveta krajevne skupnosti, ki je bila v soboto, 6. avgusta. Nanjo so razen predstavnikov krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev ter sosednjih krajevnih skupnosti, predstavnikov delovnih kolektivov in udeležencev NOB povabili vse nad 80 let stare krajane. Predsednik sveta krajevne skupnosti Mladen Mihalinac je v govoru opozoril, da je kokriška krajevna skupnost, ki je med največjimi v kranjski občini, zadnja leta napredovala in dobila pomembne nove komunalne in družbene objekte. Razvila se je tudi dejavnost družbenih organizacij in društev, med katerimi kaže še posebej omeniti športnike, kulturnike, gasilce, Rdeči Križ in Turistično društvo. Krajani so spoznali prednosti skupnega in složnega razreševanja krajevnih problemov. Takšno delo bo potrebno tudi v prihodnje, sicer kraj ne bo napredoval kot bi pričakovali. Predsednik sveta krajevne skupnosti se je zahvalil delovnim kolektivom, ki so pomagali razreševati krajevne probleme, kar še posebej velja za IBI in Gradbinca. Na sobotni slavnosti seji so podelili pokale, priznanje in nagrade najboljšim strelcem ter izbrali odbor za odpravo posledic potresa v kokri-ški krajevni skupnosti. J. Košnjek ko lež m« jai do skv nai zdi vai ne ] tei od tai STRELSKO TEKMOVANJE NA KOKRICI - Strelska družina s Kokrice je pripravila v soboto, 6. avgusta, v počastitev krajevnega praznika strelsko tekmovanje. Med ekipami osnovnih organizacij Zveze borcev so s 555 krogi zmagali domačini. Na drugo mesto se je uvrstila ekipa Britofa, kije zbrala 443 krogov, tretji pa so bili strelci iz Predoselj, ki so dosegli 194 krogov, vendar so nastopali le trije. Med ekipami ostalih organizacij in društev sta prvo in drugo mesto dosegli ekipi Strelske družine »Franc Mrak« iz Predoselj. Tretja je bila ekipa splošnega ljudskega odpora s Kokrice, četrta ekipa KUD Kokrica in peta ekipa gasilcev. Med posamezniki so bili najboljši Srečo Jerman, Primož Strniša, Jože in Zoran Sitar in Franc Strniša. Najboljšim ekipam so podelili pokale in priznanja, najboljšim posameznikom pa praktične nagrade, (jk) — Foto: F. Perdan Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Maloprodaja n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja razpisuje prosta delovna mesta vodje gostinske enote Pogoji: visokokvalificiran gostinski delavec — natakar ali kvalificiran gostinski Helavec — natakar in najmanj 5 let prakse. natakarja Pogoji: - gostinska šola prodajalca Pogoji: — dokončana trgovska šola za živilsko stroko Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe do 15. avgusta 1977 na naslov: Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Maloprodaja, Bled, Kajuhova 3. Zahteven srednjeročni program \*2 govora predsednika občinske skupščine Mila-nd Ogrisa na slavnostni seji tržiške občinske skupščine : Trtic — Predsednik tržiške občinske skupščine Milan Ogris je na petkovi slavnostni seji, ki sta se je udeležili tudi delegaciji iz pobratenega fnesta Ste Marie aux Mineš in prijateljskega mesta Zaječarja, orisal posedanji razvoj tržiške družbene 8kupnosti. Velik del govora pa je zmenil razvoju občine, ki šteje za *daj 13.138 prebivalcev, in uresničevanju srednjeročnega programa, ki \*sbo lahko. Predvsem bo treba uveljaviti delitev osebnih dohodkov, ki bo odvisna °d delavčevega prispevka in rezultatov dela, pospešiti modernizacijo proizvodnje in zboljšati izobrazbeno sestavo zaposlenih in večati investicije. Tržiško gospodarstvo bo moralo dobiti vidnejše mesto v gospodarstvu Gorenjske. S tem se bodo ljudem doma odpirale še večje možnosti. Tržičane čakajo v srednjeročnem obdobju še druge naloge. Odločili so se, da bo do leta 1980 zgrajenih še 342 družbenih in 273 zasebnih stanovanj. Med leti 1971 in 1976 pa so jih zgradili 784, od tega samo v Bistrici več kot 500. Komunalna samoupravna interesna skupnost bo skrbela za boljšo kvaliteto komunalnih storitev Listini pobratenja I Radovljica — S slavnostno sejo ! yseh treh zborov skupščine občine , Radovljica So v petek, 5. avgusta, svečano proslavili občinski praznik, *i ga praznujejo v spomin na ustanovitev Cankarjevega bataljona na Vodiški planini na Jelovici. Na slavnostni seji je spregovoril Predsednik skupščine občine Radovljica Leopold Pernuš, ki je poudaril Pomen zgodovinskih dogodkov naše NOB, ki je temelj današnje svobode, Pomen komunističnega gibanja in Prelomnic naše partije in Tita ter naŠo smelo pot v socializem. Gospodarstvo občine je lani doseglo ugodne rezultate, saj je družbeni proizvod porasel za 18 odstotkov, vrednost izvoza za 30 odstotkov °rez udeležbe turizma, izvoz je bil enkrat večji od uvoza, gospodarstvo Pa je investiralo za 31 starih milijard dinarjev večinoma v industrijske in gostinske objekte. Tudi letošnji polletni rezultati so ugodni, saj so organizacije zadovoljivo gospodarile, steblo turističnih prenočitev je poraslo *a 4 odstotke. V občini so zgradili , Park hotel, Garni hotel, v Bohinju Poteka adaptacija hotela Zlatorog, j Veriga razširja svoje proizvodne in skladiščne zmogljivosti, enako tudi tovarna Plamen, tovarna športnega orodja Elan, LIP Bled in Triglav — Žito Lesce. V občini so ustanovili komunalno interesno skupnost, ki bo predvsem poskrbela za ureditev kanalizacije na Bledu za dokončno sanacijo Blejskega jezera. V svojem govoru je Leopold Pernuš tudi obsodil politiko Avstrije in ravnanje s slovensko manjšino ter skupaj s predsednikoma pobratenih srbskih občin Brus in Svilajnac podpisal listini o pobratenju. Občane radovljiške občine in obeh pobratenih srbskih občin veže tesno prijateljstvo, ki temelji na bratstvu iz let naše NOB, ko so Srbi nudili toplo zatočišče in svojo nesebično pomoč izseljenim Slovencem. Na seji so podelili občinska in javna priznanja petim občanom in štirim organizacija. Prejeli so jih: priznanja občinske skupščine Franc Jere iz Radovljice, Ivan Fabijan z Bleda, Jože Osterman z Bleda, Janez Strgovšek iz Lesc in Jože Poljanec z Bleda, javna priznanja pa Postaja gorske reševalne službe Bohinj, Godba na pihala Gorje, Kemična tovarna Podnart in Zavod Matevža Langusa iz Kamne gorice. D. S. XXVII. mednarodni gorenjski sejem ri MERCATORJU bo zagotovo ves čas sejma največja gneča. Pri bifeju je jpnireč vsak dan, razen nedelje, degustacija Slovinovih vin, pudingov od plinske, sardin, pasulja in raguja od Delamarisa, pa seveda Mercatorjeve £i>e in hladnih napitkov. Seveda ne vsega vsak dan, ampak en dan eno, kgi dan drugo dobroto ... KOVINOTEHNA razstavlja poleg svojega stalnega programa, kot je vse za firevanje, mešalcev LIV Postojna, bele tehnike itd. tudi 14 vrst sesalcev, med Vimi tudi zelo iskanih firm kot so Siemens, Elektrolux in AEG, ter barvni Revizor LOEWE OPTA, 42 cm ekran, z izredno lepim dizajnom. No, dosti r<* ne zaostaja tudi televizor RIZ - Telefunken, ki ima isto velikost ekrana ** tudi novo obliko. in za opremljanje komunalnih naprav, obsežen program pa ima tudi elektrogospodarstvo. Območna vodna skupnost bo sodelovala predvsem pri gradnji osrednjega kanalizacijskega kolektorja v Tržiču in pri nadaljnji regulaciji Bistrice in hudournikov, glavna naloga v PTT prometu pa ostaja ureditev telefonskega omrežja v Bistrici. Zagotovitev enakih pogojev za šolanje, uvajanje podaljšanega bivanja in celodnevne šole ter gradnja srednje šole, za kar zbirajo denar s samoprispevkom tudi občani, so glavne naloge vzgoje in izobraževanja. Samoprispevek bo pomagal tudi pri gradnji športnega središča in pri varstvu ostarelih. Tržičani nameravajo v Bistrici zgraditi dom starostnikov. Za večja dela se odločajo tudi po krajevnih skupnostih na Ravnah, v Sebenjah, Podljubelju, Tržiču, Pristavi, Brezjah in Lomu bodo modernizirali ceste, v Kovorju, Bistrici in Križah pa kanalizacijo. Tri milijone dinarjev bodo v tržiški občini vložili v izpraznjeno staro Bračičevo šolo, ki bo prenovljena služila družbenim dejavnostim. Seveda pa pri tem ne kaže prezreti skrbi za kulturo in za varstvo najmlajših, kjer je še največji problem v Bistrici. 164 novih mest v vzgojnovarstveni ustanovi v Bistrici bo omogočilo, da bo do leta 1980 v predšolskem varstvu že 27 odstotkov predšolskih otrok. J. Košnjek Študentje smeri SLO na vojaških vajah Študentje drugega letnika usmeritve SLO na Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo v Ljubljani so bili na tritedenskih vojaških vajah v Gospiču, kjer so se prvič spoznali s praktičnim vojaškim delom in s samim vojaškim življenjem. Do sedaj so poslušali le predavanja in pridobivali vse ostalo iz knjig in skript, nakar so prišli vsi do enotne ugotovitve, da vse, kar se vrti okoli vojaškega znanja in vse, kar se tiče vojske, da je potrebno teorijo iz knjig nujno povezati s samim praktičnem življenjem, doživetje tistega, kar mu je teorija le nakazovala in mu je bila na vajah osnova za delo. Ni veliko študentov te usmeritve v Sloveniji, več jih je po ostalih republikah (v Beogradu se je iz smeri na Fakulteti za političke nauke zaradi velikega števila mladih in njihovega interesa po enem letu od ustanovitve smer razvila v samostojno Fakulteto za splošni ljudski odpor), zato pa so ti pokazali, da tudi Slovencu je lahko vojaški kruh bel. Saj so na vojaških praktičnih vajah v Gospiču pokazali veliko boljše rezultate, kot pa ostali študentje po končanem prvem letniku vseh ostalih fakultejt, tako v streljanju kakor tudi pri samem izvajanju vojaških vaj in ravnanju z vsem orožjem, kateri je sedaj v oborožitvi JLA. Mogoče zaradi tega, ker jim bo to poklic čez dobri dve leti. Da študentje usmeritve SLO niso prepuščeni toliko ■ sami sebi, kot drugi študentje, je vidno že iz tega, da so jih obiskali predstavniki iz general štaba (narodni heroj, general polkovnik Josip Gregorič), izvršnega sveta sabora Hrvatske, CK ZKJ, Član predsedstva ZSM Hrvatske in člani poveljstva armijske oblasti, na kateri so bili. Zanimali so se za sam potek dela in kako hitro pridobivajo vojaško znanje študentje, kateri so si sami izbrali študij vojaške znanosti na družboslovnih fakultetah. Nobenemu ni bilo žal časa, katerega so prebili na vajah, saj je velika večina predlagala, da bi te vaje, katere so bile izredno bogate po sestavitvi programa dela, trajale dalj časa, saj bi tako odnesli še več znanja od praktičnih vaj in tudi delali bi več na drugih področjih, katerih v vojaškem življenju ni malo, saj vsa zadovoljujejo interese mladih. Zorč Zvonko Povečan prihodek V tovarni barv in lakov Color Medvode so v prvih letošnjih šestih mesecih izdelali skoraj 18.000 ton premaznih sredstev, kar je za petino več kot v enakem lanskem obdobju. K povečanju je predvsem pripomogla proizvodnja umetnih smol v novi sintezi. V tem času so dosegli 280 milijonov skupnega prihodka, kar izkazuje za četrtino več kot lani. Izvozili so 2600 ton izdelkov v vrednosti 48 milijonov dinajrev, predvsem avtolake v Sovjetsko zvezo. -fr /O ljubljanska banka Svet delovne skupnosti Ljubljanske banke, podružnice Kranj, poslovne enote Kranj objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. statistika v propagandi 2. operaterja na rekorderju 3. KV delavca-vzdrževalca 4. snažilke — delovni čas krajši od polnega Pogoji za delovna mesta: pod št. 1.: se zahteva dokončana štiriletna srednja šola ekonomske, komercialne, upravno administrativne smeri ali gimnazija in 2 leti delovnih izkušenj pod št. 2. dvoletna administrativna šola in do enega leta delovnih izkušenj pod št. 3.: poklicna šola ključavničarske, mizarske ali elektro stroke ter 2 leti ustreznih delovnih izkušenj. pod št. 4.: nepopolna osemletka. Na vseh delovnih mestih se zahteva dva meseca poizkusnega dela. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev in s kratkim življenjepisom sprejema Oddelek organizacije in splošnih poslov v Ljubljanski banki, podružnici Kranj, Prešernova c. 6 do 19. avgusta 1977. Prijavljeni kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri najkasneje v 30 dneh po objavi. Kmetijsko živilski kombinat Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n.sol.o. objavlja po sklepih pristojnih samoupravnih organov naslednja prosta delovna mesta: - ZA TOZD TOVARNA OLJA »OLJARICA« BRITOF: 1. vzdrževalca strojev 2. snažilke upravnih prostorov - ZA DS SKUPNIH SLUŽB: 3. snažilke upravnih prostorov Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo naslednji posebni pogoji: pod 1.: KV ključavničar z znanjem avtogenega in elektro-varenja, z najmanj 1-letnimi delovnimi izkušnjami na enakem ali podobnem delu. Poskusno delo 2 meseca. pod 2. in 3.: nepriučena delavka, smisel za red in čistočo, discipliniranost, delo se opravlja samo v popoldanskem času. Poskusno delo 1 mesec. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Pismene ponudbe (z dokazilom o strokovnosti pod točko 1.) in opisom dosedanjega dela sprejema splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta JLA 2, v 10 dneh po objavi. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kranj Na podlagi 8. člena Zakona o prometu z nepremičninami razpisuje javni natečaj z zbiranjem pismenih ponudb za prodajo stanovanja v Kranju, Tavčarjeva ulica št. 39/1. nadstropje Izklicna cena je 235.534,00 din Stanovanje je zasedeno in ima imetnik stanovanjske pravice predkupno pravico. Pogoji prodaje Kupec mora po podpisu kupopodajne pogodbe kupnino plačati v celoti. Kavcijo v znesku 10 % od izklicne cene plačajo interesenti istočasno z oddajo ponudbe na blagajni podjetja Domplan, Cesta JLA 14. Pismene ponudbe je treba poslati na naslov: Podjetje Domplan Kranj, Cesta JLA 14, v zaprti ovojnici, na kateri naj bo oznaka: »Natečaj za prodajo stanovanja«. Rok za oddajo pismenih ponudb je 15 dni po objavi v časopisu Glas. Podrobnejše informacije daje pravna služba Podjetja Domplan Kranj. Poljče — Prejšnji teden so delavci KŽK Kranj poželi ječmen na 13 hektarov veliki njivi pod Novo vasjo. S pridelkom pivovarniškega ječmena so zadovoljni, saj so namesto predvidene količine 2300 kilogramov na hektar pridelali nekaj več kot 3000 kilogramov. Ječmen je odkupila pivovarna Laško. — Foto: B. B. Večji dohodek za večje prispevke V proizvodni in trgovski delovni organizaciji Tekstil, Tekstilni tovarni Medvode so v prvem polletju dosegli 67 milijonov dinarjev celot- Odbor za medsebojna delovna razmerja delovne skupnosti skupnih služb Iskre Široke potrošnje razpisuje prosto delovno mesto referenta v sektorju prodaje elektromotorjev. Delovno mesto je v Železnikih, OD ca. 4300 din. Pogoji: srednja šola ekonomske ali tehnične smeri, znanje strojepisja, eno leto prakse. Nastop dela takoj ali po dogovoru. Razpis velja 10 dni po objavi. Ponudbe pošljite na naslov: Iskra — Široka potrošnja Kadrovska služba, Titov trg 3/a, 64220 Škofja Loka. Telefon: (064)-61-981. nega dohodka, kar je za 42 % več kot v enakem obdobju lani. Dosegli so 25 milijonov dinarjev dohodka, vendar ugotavljajo, da je več ustvarjen dohodek pravzaprav namenjen za višje prispevke. V tem času so uspeli izvoziti prejo v Zahodno Nemčijo in tehnične tkanine na Madžarsko v skupni vrednosti 315.000 dolarjev. Z izvoznimi prizadevanji nadaljujejo ter upajo, da bodo že prihodnje leto pričeli z izvozom na Češkoslovaško in v Romunijo. Prizadevni kolektiv vlaga precejšnje napore v še boljše izkoriščanje odpadkov, čeprav jih v okviru Tekstila že sedaj predelajo nad 3000 ton letno. -fr Dober poslovni uspeh v Sori V Slovenijalesu, poslovni enoti Sora Medvode, so v prvem polletju letos dosegli 23 milijonov dinarjev celotnega dohodka, kar je za četrtino več kot lani v tem času. S poslovnim uspehom so zadovoljni, saj so po ustvarjenem čistem dohodku med vodilnimi delovnimi organizacijami pri nas. Ker so z rekonstrukcijo proizvodnih obratov končali, pričakujejo v drugem polletju večjo proizvodnjo in tudi prodajo, tako, da računajo preseči planirani celotni dohodek v višini 55 milijonov dinarjev. -fr Dve spodbudni nagradi Jesenice — V jeseniški železarni podeljujejo vsako leto dve spodbudni nagradi novatorjem, avtorjem tehničnih izboljšav in posameznikom uspehe na metalurškem področju. Te nagrade prejemajo avtorji poleg običajnih spodbud, nagrad in odškodnin. Lani so vsi novatorji prihranili 23 milijonov 716 dinarjev, leto prej pa 14 milijonov dinarjev 871.000 dinarjev, letos pa naj bi dosegli za 30 milijonov dinarjev inovacijskega prihodka. Prvo nagrado Novator leta so prvič podelili leta 1975, ko jo je prejel Franc Potokar, obratovodja šamotarne za inovacijo, s katero je prihranil 450.000 dinarjev. Leto pozneje sta jo dobila za tehnično izboljšavo Anton Kelevišar in Janez Komel, saj sta prihranila 2 milijona 799.000 dinarjev. Tudi letos bo jeseniška železarna podelila nagrado Novator leta, obenem z nagrado inž. Lambert Pantza, ki jo podeljujejo za življenjsko delo na področju metalurgije. u.z. «Jd«Md«uc* —. Zaradi hitrega razvoja Jesenic so morali speljati nov vodovod iz Peričnika, kjer je stalno dovolj vode. Položili so že nove vodovodne cevi iz zbiralnika nad Mini golfom na Jesenicah. — Foto: B. B. iz glasil delovnih organizacij ICcHcAjcju UREDITEV POSLOVNE ZGRADBE Z ureditvijo poslovne zgradbe v Kranju so pridobili 150 kvadratnih metrov svetlih in primernih upravnih prostorov. V teh prostorih so dobile svoje mesto analitsko razvojna služba, kadrovska služba, blagajna in del arhiva. S tem so bili občutno razbremenjeni prostori skupnih služb. Pred adaptacijo so bili novi prostori precej zanemarjeni. Stroški preureditve so znašali 258.000 dinarjev. NOVA PRODAJALNA — Letos so odprli novo prodajalno Dekor v Metliki, v kateri prodajajo belo tehniko, dekorativno blago, pletenine in drugo. Vsa preureditev prodajalne Dekor je veljala milijon 700.000 dinarjev in ima 150 kvadratnih metrov prodajne in skladiščne površine. Jesenice — Na jeseniškem Plavžu delavci Gradbinca grade nove stolpnice. Nekaj je že vseljenih, pri nekaterih pa je gradnja zastala zaradi pomanjkanja cementa. Kmalu bodo dokončali tudi stolpnico S-2, v kateri bo 91 stanovanj. — Foto: B. B. C Skupnost za zaposlovanje Kranj L3n3f* Izvor prednostnih in neprednostnih poklicev Eden od kriterijev u pridobitev štipendije iz združenih sredstev je tudi družbe*a potrebnost oziroma iskanost poklica, za katerega se odloča prosilec — prednostni ali neprednostni poklic. Uporablj« •* »amo v primeru, da na področju neke občine ali v širšem družbenem prostoru, ni dovolj sredstev za podelitev štipendij vsem prosilcem, ki pridejo v izbor ob upoštevanju ostalih kriterijev. Vsebuje načelo, naj družba v večji meri skrbi za izobraževanje oziroma pomaga pri izobraževanju tistih poklicev, ki so v sedanjem trenutku pa tudi v bodoče glede na dinamiko in smeri družbenoekonomskega razvoja, bolj potrebni. V gospodarstvu in ostalem družbenem življenju se nekatere dejavnosti hitreje, druge pa počasneje razvijajo. Tak razvoj je lahko spontan ali pa plod načrtnega usmerjanja. V vsakem primeru je končni rezultat različno povpraševanje po delavcih določenih poklicev, ki so za eno ali drugo dejavnost značilni. Nekateri poklici vsebujejo tak spekter zhanjinveščin, ki je v neki določeni meri potreben v vseh OZD. Kadri teh poklicev imajo zato več možnosti zaposlovanja, pa tudi potrebe po takih so številnejše. Imajo torej potencialno možnost za prednostni poklic. Drugi pa so bolj specifične narave in se-uporabljajo le v matični stroki. To omejuje število potreb po njih in vpliva na hitrejšo zaaičenost v praksi. Imajo torej potencialno možnost za neprednostni poklic. Obstaja tudi vrsta poklicev, ki smo jih v preteklih letih zaradi šolskih kapacitet v večjem številu usposabljali, ne da bi se pravočasno vprašali, ali potrebujemo toliko prav teh poklicev. Tako je prišlo do določenih kadrovskih viškov, ki se izražajo v visoki neustrezni zaposlenosti delavcev s takimi poklici, in težavah pri zaposlovanju ali pa kar brezposelnosti novih, ki prihajajo iz šol. Tudi tem ne bi kazalo dajati posebne prednosti. Sklepi in priporočila skupne komisije podpisnic družbenega dogovora o izvajanju štipendijske politike v SRS predvidevajo za razpise štipendij iz združenih sredstev določitev prednostnih in neprednostnih poklicev. Zaradi neugodne izobrazbene stuk-ture v naših delovnih organizacijah in potreb po njenem izboljšanju, ob precejšnjem pomanjkanju strokovnjakov tehničnih usmeritev ter boljši prilagodljivosti šolanih kadrov na spremembe, ki so nujen sestavni del današnjega dela in gospodarjenja, smo se na Gorenjskem odločili, da iz množice poklicev, ki se v praksi pojavljajo, izločimo in v razpisu omenimo le tiste, za katere lahko na osnovi vrste pokazateljev z veliko gotovostjo trdimo, da jih je za naše potrebe dovolj in preveč in bi vsako nadaljnje številnejše izobraževanje povzročalo višek in torej nezaposlenost teh kadrov ali pa njihovo neustrezno zaposlitev. Za izločitev le-teh smo se odločili tudi iz tehničnih razlogov, saj je teh poklicev dosti manj kot pa tistih, ki jih primanjkuje in je torej njihovo navajanje bolj praktično. Seveda pa ima odločitev, ki so jo sprejele skupne komisije podpisnic družbenega dogovora in samoupravnih sporazumov v naših občinah, tudi globlji pomen. Navajanje poklicev, ki ne bi prišli v izbor za štipendiranje v primerih pomanjkanja sredstev, predpostavlja praviloma štipendiranje vseh strokovnih kadrov, ki so in bodo nosilci napredka in razvoja in ki jih predvsem v gospodarstvu še vedno primanjkuje. Joži Puhar-Kranjc Delavci gradbenega podjetja Megrad, TOZD Gradles Medvode gradijo Preski 215 stanovanj, ki bodo vseljiva od novembra letos do februarja priho njega leta. Celotno naselje bo imelo centralno ogrevanje, okolica bo primern urejena ter asfaltirane vse poti. Kvadratni meter stanovanjske površine veljal sedem tisoč dinarjev, stanovanja pa so odkupile delovne organizac V naselju bo tudi vzgojnovarstvena ustanova ter trgovski lokal. — fr ijt /Z\ I. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, delovna skupnost skupnih služb objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. računovodje TOZD 2. šifranta Zahtevani delovni pogoji: pod točko 1.: višja izobrazba ekonomske smeri, 3 leta delovnih izkušenj, poskusni rok 90 dni; pod točko 2.: srednja izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni. II. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, TOZD Maloprodaja objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. tajnice TOZD za nedoločen čas 2. poslovodje prodajalne Voklo za nedoločen čas 3. mesarja-sekača za nedoločen čas 4. čistilke za nedoločen čas (za nepoln delovni čas) Zahtevani delovni pogoji: pod točko 1.: srednja strokovna izobrazba z znanjem stenografije, poskusni rok 60 dni; pod točko 2.: poslovodska šola trgovske smeri, poskusni rok 60 dni; pod točko 3.: poklicna šola za mesarja sekača (KV), poskusni rok 60 dni; pod točko 4.: nedokončana osnovna šola, poskusni rok 30 dni. III. Komisija za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu Veletrgovina Živila Kranj, TOZD Veleprodaja objavlja naslednja prosta delovna mesta: (za nedoločen čas) 1. skladiščnika V PE sadje zelenjava 2. kurjača-vzdrževalca 3. voznika viličarja 4. skladiščnega delavca Zahtevni pogoji: pod točko 1.: KV prodajalec, 2 leti delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni; pod točko 2.: VK električar ali ključavničar, izpit za kurjača, poskusni rok 60 dni; pod točko 3.: PK delavec, tečaj za voznika viličarja, poskusno delo 30 dni; pod točko 4.: NK delavec, poskusni rok 30 dni. Pismene prijave z dokazili o šolski izobrazbi in izpolnjevanju pogojev je treba poslati v 15 dneh po objavi kadrovski službi podjetja, Cesta JLA 6/1 V. Razpisna komisija pri Kmetijski zemljiški skupnosti Škofja Loka ponovno objavlja prosto delovno mesto zemljiško-pravnega referenta Pogoji za sprejem: višja izobrazba kmetijske, gozdarske ali upravno-pravne smeri ali srednja izobrazba kmetijske ali gozdarske smeri in 5 let prakse iz upravno-pravnih zadev Posebni pogoji: smisel za delo s kmeti in deloma terensko delo Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in s kratkim življenjepisom sprejema tajništvo KZS Škofja Loka do zasedbe delovnega mesta. .Okm — S.*fan - ženski škornji ^HBBBlFe.astični 199-299 Zopet na | jp" XXVII. M f Gorenjskem sejmu^ f škomji - v Kranju m p v . ~ no 9QQ »i usnjeni, trpežni 199 — Z** s posebno sejemsko specializirano ^ ponudbo i f_ ženski usnjeni škornji, modni .ff ^(kolekcija 1976) 299 - 349 moških in otroških . čevljev JEF__ moški gležnjarji in modni škornji z visoko peto 199 - 299 , _ otroški jesenski nizki in visoki zimski &y kupujmo poceni kupujmo vnaprej kupujmo preudarno 0+%/%%^^ 02000100020002010002010201020202000200020002000102000200020200020002020200020201000200020102 Tretja razstava del članov likovnih skupin Slovenije V mesecu juliju 1977 je Združenje likovnih skupin Slovenije pri ZKOS pripravilo v avli ZP ISKRE na Trgu revolucije v Ljubljani III. predstavitev likovnih del svojih članov. Na razstavi je bilo zastopanih 114 del prav tolikšnega števila avtorjev iz 22 skupin, ki delujejo na področju Slovenije. Omenjena prezentacija amaterskih likovnih dosežkov je največja prireditev te vrste pri nas in ima potujoč značaj. Tako se tudi Kranj, čeprav zaradi omejenih prostorskih možnosti v nekoliko zmanjšanem obsegu, seznanja z rezultati danes že močno razvejanih amaterskih likovnih prizadevanj na Slovenskem. Stilni značaj razstavljenih del je razpet med realizmom in manj pogostim, večkrat poetično obarvanim ekspresionizmom. Precejšnje število avtorjev se posebno pri uporabi barve poslužuje pridobitev poimpresionističnega pa tudi fauvi-stičnega slikarstva. Nekateri likovniki uspešno sledijo potem novega realizma, ki pomeni v primerjavi z že nekoliko obrabljenimi prijemi »klasičnih« realističnih tokov prijetno spremembo. Razstava v Kranju nam nudi zanimiv pregled nad razsežnostjo in raznolikostjo amaterskega likovnega snovanja, ki bolj ali manj sledi tokovom .profesionalne umetnosti, pri čemer izbira take, ki najbolj odgovarjajo izpovedni moči oziroma intelektualni zmogljivosti posameznega ustvarjalca. Iskanje in oblikovanje novega izvirnega stilnega izraza praviloma ne sodi v okvir običajnih amaterskih prizadevanj. Kadar se soočamo s takimi primeri oziroma deli, katerih nosilec je navadno posameznik z dovolj obsežnim tehničnim znanjem in dovolj razvito ustvarjalno kulturo, ne moremo več govoriti samo o amaterskem, temveč predvsem o umetniško zrelem upodabljavcu. Pri vseh stremljenjih in načrtih za dvig likovne kulture pa vendarle ne smemo pozabiti, da likovna umetnost skupaj z ostalimi vrstami umetniškega izražanja danes ne služi samo zadovoljevanju človekovih estetskih potreb, temveč postaja v vedno večji meri del človekovega bogatenja, njegovega doživljanja in razmišljanja, postaja tako nepogrešljiv del našega življenja in s tem pomemben sociološki in psihološki dejavnik v naši družbi. Tudi s tega vidika je treba gledati na sedanji razvoj likovnega življenja pri nas, katerega svojevrsten in zanimiv odmev predstavlja prav letošnja razstava amaterskih likovnih sku- pin. Cene Avguštin Vpis na delavske univerze Gorenjske delavske univerze bodo v letošnji izobraževalni sezoni posebno pozornost posvetila idejno-političnemu družbenemu izobraževanju z organizacijo več oblik takšnega izobraževanja. Tako bodo pripravile seminarje za kandidate za sprejem v zvezo komunistov, seminarje za vodstva organizacij, aktive komunistov, partijsko politično šolo, idejnopolitično usposabljanje članov sindikata ter več drugih seminarjev in tečajev. Prav tako bodo izobraževale v klubih samouprav-ljavcev, v zvezi socialistične mladine in v krajevni skupnosti ter drugod. Letos bodo v okviru' srednjih strokovnih šol organizirale poklicne šole, in sicer šolo za varuhinje (delavska univerza Kranj), poklicno šolo elektro in kovinske stroke (univerza Kranj in Škofja Loka), poklicno šolo gostinske stroke (Kranj in Tržič), poklicno šolo za kmetovalce (delavski univerzi Domžale in Škofja Loka) in administrativno šolo, ki jo bodo pripravile vse delavske univerze. V Kranju, Radovljici, Škofji Loki in v Tržiču bodo organizirali strojno delovodsko šolo, v Kranju in v Radovljici elektro delovodsko šolo, gradbeno v Kranju, avtomehansko delovodsko šolo na Jesenicah in v Škofji Loki in tekstilno na delavski univerzi Domžale.. Jeseniška in radovljiška delavska univerza vpisujeta tudi slušatelje v komercialno srednjo šolo, jeseniška, kranjska in škofjeloška v. upravno-administra-tivno šolo, kranjska, radovljiška in tržiška v ekonomsko srednjo šolo, v prometno tehniško pa delavska univerza Kranj. Posamezne šole tehniške šole bodo pripravile vse delavske univerze: strojno Kranj, Radovljica, Škofja Loka in Tržič; elektro Kranj in Jesenice, tekstilno Domžale in gradbeno Kranj. V višjo pravno šolo se bodo lahko vpisali kandidati na delavski univerzi Kranj, ki organizira tudi študij na višji agronomski šoli, visoki tehniški šoli in na ekonomski fakulteti. Gorenjske delavske univerze bodo pripravile tudi več oblik strokovnega izobraževanja. jj g Radovljica — Ob 30-letnici Foto-kino kluba Radovljica so 3. avgusta v dvo rani radovljiške graščine v počastitev letošnjih jubilejev partije in Tita in praznika radovljiške občine odprli razstavo diapozitivov pod naslovom Color dia 6x6 Radovljica 77 in klubskih črno-belih fotografij Iz delovnih kolek titov. Razstavo bodo zaprli jutri, 10. avgusta. — A. Z. — Foto: F. Perdan r kredit do 30.000 din prodaja za devize; dobava na dom ZDELKOV WEL1KA IZBI LASTNE PR0I Sejemska hala Savski log Kranj v času XXVII. gorenjskega sejma od 5. do 15. avgusta 1977 L J RAZSTA VA V TRŽIČU - Včeraj, 8. avgusta, so v galeriji paviljona NOB v Tržiču zaprli razstavo »Zaječar v NOB«, ki so jo odprli v petek, 5. avgusta, v počastitev tržiškega občinskega praznika. Razstavo o revolucionarni zgodovini prijateljskega mesta je odprl predsednik zaječarskega odbora Zveze borcev Bene Rajačič. (jk) - Foto: F. Perdan Odbor za medsebojna razmerja Kemične tovarne Podnart — p.-o.,, Podnart objavlja prosto delovno mesto administratorja II za delo-v tehničnih službah Pogoj: končana 2-letna administrativna šola in 3-mesečno poskusno delo Pismene prijave je treba poslati na splošno službo podjetja, kandidati pa se lahko tudi osebno zglasijo v tajništvu vsak dan od 6. do 14. ure ali dobijo informacije na tel. št. 70-136. Komisija za medsebojne odnose TOZD Kompas . hotel Bled objavlja prosto delovno mesto nočnega vratarja Pogoji: 1. 3-letna gostinska šola — KV gost. delavec 2. pasivno znanje enega tujega jezika 3. poskusno delo 2 meseca Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite, na naslov: Kompas hotel Bled, Komisija za medsebojne odnose. Rok prijave 7 dni. Radovljica — V počastitev občinskega praznika Radovljice, 5. avgustO< so v Sivčevi hiši odprli razstavt* umetnih kovaških izdelkov iz Krope ... Foto'-F. Perdan Kranjčani na ladji »Kranj« Veliko tovorno ladjo Splošne plovbe Piran bo krasilo okoli 100 likovnih del in fotografij s kranjskimi motivi — Doslej že štirikrat na poti od Jadrana do Tihega oceana — Poveljnik je Kranjčan kapitan Danijel Groznik Ladja »Kranj«, ki se je minuli četrtek zvečer prvič zasidrala v svoji matični luki Koper, je v petek popoldne doživela prav razburljive ure. Preplavilo jo je nad 100 Kranjčanov, ki so na povabilo Splošne plovbe Piran prišli pogledat, kdo in kaj se ponaša z imenom njihovega mesta. Povsod jih je bilo polno — od orjaške strojnice s 400 ton težkim strojem do poveljniškega mostu z zapletenimi instrumenti za upravljanje. Gostoljubna posadka je poskrbela, da so se gostje počutili kot doma in zagotovo se je med tem marsikatera trmasta kopenska miselnost močno omajala in nagnila v prid večji neklonjenosti pomorskemu gospodarstvu. Poveljnik Danijel Groznik, ki je jezen, ker večina Slovencev misli, da je morje samo za namakanje, je bil torej z vzgojnim učinkom tega obiska lahko kar zadovoljen. POZDRAVI IN DARILA Kranjski dan na ladji »Kranj« se je začel kmalu po 12. uri, ko jo je obiskalo 53 mladincev iz kranjskih delovnih organizacij in krajevnih skupnosti. Mladi so prinesli posadki zbirko knjig o Kranju in Gorenjski, nekaj lesenih plastik učencev z osnovne šole Matije Valjavca. iz Preddvora ter Tekstilindusove prti-če s podobo Kranja, mali harmonikar pa jih je razveselil s poskočno gorenjsko narodno. Dekleta in fantje so si nato v spremstvu častnikov z zanimanjem ogledali ladjo in metem postavili številna vprašanja o delu in življenju pomorščakov. Na uradnem sprejemu ob 14. uri pa je poveljnik ladje skupaj s številnimi drugimi gosti pozdravil tudi okoli 60 predstavnikov skupščine ter delovnih in družbenopolitičnih organizacij kranjske občine, ki jih je vodil predsednik Tone Volčič. Tone Volčič je ob tem med drugim dejal: »V kranjski občini smo z izrednim zadovoljstvom sprejeli odločitev o imenovanju najsodobnejše velike tovorne ladje po Kranju. To je lepa pozornost do našega mesta in občine ter njunih prebivalcev. Zadovoljni smo, da bo ta lepa ladja ponesla ime Kranja po svetu, da ga bodo spoznali tudi prebivalci drugih dežel.« Direktor Splošne plovbe Piran kapitan Viljem Vouk je ob tej priložnosti izročil Kranjčanom dragocen, skoraj 1 meter dolg veren posnetek ladje »Kranj«, Kranjčani pa so za opremo ladje pripeljali nad 50 likovnih del Milana Batiste in Henrika Marchela ter prav toliko uokvirjenih fotografij z upodobitvami lepot ter gospodarskih in negospodarskih dejavnosti kranjske občine. Ladjo Kranj bodo med drugim krasile: Plaketa Kranja, kopija Goldensteinove upodobitve Prešerna in Belčeva slika mestne panorame. PET SESTER Ladja »Kranj« je ena izmed petih enakih tovornih ladij, ki jih je Splošna plovba kupila na Japonskem, v ladjedelnici »Mitsui shipbuilding« Fujinagato. Druge nosijo imena »Velenje«, »Maribor«, »Celje« in »Kamnik«. Gre za tovorne linijske ladje tipa »Concord 18« za prevoz generalnih in razsutih tovorov, ki so pojačane za prevoz rud, prirejene pa so tudi za prevoz kontejnerjev. Njihova prostornina je 11.830 brutore-gistrskih ton, kar ustreza skoraj 33.500 kubičnim metrom. Od tega zajemajo skladišča dobrih 25.000 kub. metrov. Njihova nosilnost je 18.485 ton, dolžina 147 m, širina 22,86 m, višina od skrajnega roba dna do vrha radiogoniometrske antene je 52 m. Ladje imajo poleg najmodernejše običajne navigacijske opreme tudi naprave za krmarjenje s pomočjo satelitov. Splošna plovba Piran ima sedaj 28 ladij s skupno nosilnostjo 444.000 ton. Za lažjo predstavo o tem, koliko je to, tale zanimiva primerjava: če bi tovor, ki ga ladje hkrati prevažajo, naložili na železniške vagone, bi se njihova vrsta raztezala od Kopra do Murske Sobote in še malo čez jugoslovansko-madžarsko mejo. Po nosilnosti ladij je Splošna plovba sedaj tretji najmočnejši ladijski prevoznik v Jugoslaviji. »Ladja »Kranj« je prvič priplula v matično pristanišče Koper v četrtek, 4. avgusta, zvečer. Na sliki jo vidimo od krme proti kljunu med raztovarja-njem bombaža v petek popoldne. — Foto M. S. Nad 50 kranjskih mladincev in mladink 80 častniki razdelili v več skupin in popeljali na različna zanimiva mesta ladje. Vprašanj o tem, kako to ali ono deluje in čemu služi, ni bilo ne konca ne kraja, mladi pa so se lahko prepričali, da je tudi za počutje pomorščakov na »Kranju« dobro poskrbljeno. Imajo sobo za razne športe, manjši plavalni bazen, barvni televizor, stereo gramofon in podobno. Na sliki: Del kranjskih mladincev s častnikom med ogledom ladje. — Foto: M. S. * Tak uspeh dosedanjega 23-letnega razvoja Splošne plovbe je izreden še posebno zaradi tega, ker je temeljil predvsem na prizadevanjih posameznikov, ne pa širše družbene usmeritve v to dejavnost. Tudi v tem se torej kaže nadaljevanje stare značilnosti Slovencev, da imajo veliko pomorsko tradicijo kot posamezniki, kot narod pa ne. KAPITAN IZ KRANJA Ladjo »Kranj« so na Japonskem splovili lani aprila, ko je bila njena botra Kranjčanka Veronika Ka-stelic. Posadka jo je prevzela 20. junija in od tedaj ji poveljuje kapitan Danijel Groznik, ki je doma iz Kranja. Si lahko predstavljate veselje kranjskih obiskovalcev na ladji, ko so ugotovili, da imajo pred seboj svojega človeka v najožjem pomenu besede! »Za pomorstvo sem se odločil po mali maturi na šoli Franceta Prešerna v letu 1949, mislim, da največ zaradi vabljivih oglasov v tedanji Ljudski Pravici, ki so opozarjali na pomorsko trgovsko akademijo v Piranu. S sošolcem Dragom Žerjalom, ki je sedaj v Londonu direktor angle-ško-jugoslovanske agencije, ki se ukvarja s pomorskim prometom, sva bila prva Kranjčana, ki sva po vojni odšla v pomorsko šolo,« je pripovedoval kapitan Groznik. »Po šolanju v Piranu sem šel v Dubrovnik, kjer sem leta 1957 opravil poročniški izpit, leta 1961 pa sem na Reki opravil še kapitanski izpit. Ladjam poveljujem od leta 1966 naprej, ko sem zaposlen pri Splošni plovbi Piran. Vedeti pa je treba, da je kapitan usposobljen predvsem za določeno progo in ne za ladjo, zato ladje običajno hitro menja. V kratkem grem na dopust in, ko se bom vrnil, bom dobil ladjo, ki bo tedaj najbližja in bo potrebovala poveljnika. Torej ni rečeno, da bom še ostal na Kranju.« Da je to res, ugotovim, ko kapitan Groznik komajda še uspe naštevati večji del ladij, katerih poveljnik je že bil. To so »Kočevje«, »Portorož«, »Korotan«, »Ljutomer«, »Bočna«, »Bohinj«, »Koper« in še druge. Tudi posadke se hitro menjajo. Na ladji »Kranj« je med 31 člani trenutno 23 Slovencev, od tega jih je med 8 častniki 7, ostali so iz drugih republik. »Sodim, da vam delo na morju ugaja,« nadaljujem pogovor. »Menim, da daje morje neslute-ne možnosti gospodarskih koristi, ki pa se jih Slovenci na splošno zelo slabo zavedamo. Pet novih tovornih ladij, ki smo jih lani in predlanskem dobili na Japonskem, je veljalo 1 milijardo 125 milijonov dinarjev, komaj nekaj več kot 1200-članski kolektiv Splošne plovbe pa jih bo odplačal v 8 letih. Je mogoče povedati še več? Naše delo je skoraj v celoti izvoz in v tujini smo lani zaslužili 75 milijonov dolarjev. V piranski šoli sem očaral profesorico z nalogo »Slovenec in morje«, v kateri sem razmišljal o tem, da smo Slovenci od Karantanije naprej koprneli, da bi dobili nazaj svoje morje, sedaj pa ko ga imamo, se ne zavedamo, kaj vse bi nam lahko pomenilo. — Tudi sedaj še mislim tako.« Ladja »Kranj« plove na redni liniji, ki povezuje Jadransko morje s Pacifikom. To pot, ki je na obe strani skupaj dolga 19.000 morskih milj (m. m. je 1852 m) opravi v 3 mesecih. Doslej je bila na njej že 4-krat. In kaj je na tej poti prevažala? »Za ladje, ki plovejo na redni liniji, je značilno, da prevažajo vse mogoče stvari, ki so pripravljene po pristaniščih na njeni poti. Samo nekaj primerov dosedanjega tovora: jahte, avtomobili, gume, orehi, bombaž, stroji, tobak in podobno.« »V katerih pristaniščih vse pristajate?« »V nekaterih večjih se ustavljamo redno, v večini pa le, če nas v njih čaka tovor ali moramo kaj razložiti. Med .našimi' mesti so med drugimi poleg Kopra in Reke tudi Livorno, Genova, Marseille, Barcelona, Cadiz, Lisbona, pristanišča v Srednji Ameriki in nato Los Angeles, San Francisco in Seat-tle v ZDA in Vancouver ter več manjših pristanišč na zahodni obali Kanade.« »Mirno morje«, so Kranjčani med svojim obiskom zaželeli ladji in njeni posadki. »Pa dobre cene ladijskih prevozov,« so dodali tisti, ki se razumejo na to, od česa je še bolj odvisno pomorščakovo zadovoljstvo. Metka SosiČ Poveljnik ladje kapitan Danijel Groznik je radovednim obiskovalcem z veseljem razložil vse, kar jih je zanimalo. Posebno dolgo so se zadržali na poveljniškem mostu, kjer je nastal tale posnetek. - Foto: M. S. Med udeleženci sprejema na ladji Kranj je bil tudi tovariš Miha Marinko, ki je smeje dejal, da se sedaj, ko pretežno živi v Preddvoru, z veseljem šteje za kranjskega občana. - Foto: M. S. KLOBUKI - ČEPICE ljubljana Maslarić Lazar MIKLOŠIČEVA 30 TELEFON: 312-423 Razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu v Kranju v HALI A od 5. do 15. avgusta 1977. Izdeluje moške, ženske, otroške klobuke in čepice ter kravate. Cepiče tudi reklamne. PLANINCI - LOVCI za vas izdelujemo posebne vrste športne in lovske klobuke — volnene in iz zajčje dlake. LAZAR klobuki so ročno izdelani in zelo kvalitetni. Vsako reklamacijo naših izdelkov upoštevamo in brezplčano popravimo, tudi zamenjamo. NEVESTE — za vas izdelamo poročne klobuke po naroČilu in po vaši želji. V POPRAVILO SPREJEMAMO VSE VRSTE MOŠKIH IN ŽENSKIH KLOBUKOV NE GLEDE NA TO, KJER JE KLOBUK KUPLJEN Cenjenim strankam, dosedanjim in bodočim se zahvaljujemo za obisk in se še nadalje priporočamo. Obiščite nas na sejmu v Kranju in v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 30. TOVARNA USNJA KAMNIK TOZD U8NJARNA • TOZD USNJENA KOKFIKCUA« bo na letošnjem Goremskem seimu sodelovala s svojimi izdelki usnjene konfekcije Zanimive za vas bodo predvsem cene, ki bodo znižane do 40 % Zato ne zamudite ugodne priložnosti in obiščite paviljon tovarne usnja Utok Kamnik v hali A. Za nakup se priporočamo. Osnovna šola STANETA ŽAGARJA UPNICA raapiauj« mm določen čaa učitelja razrednega pouka s seminarjem MOM-a Prijave sprejemamo do 22. avgusta 1977. XXVII. mednarodni gorenjski sejem Osnovna dola Stanka Mlakarja Šenčur razpisuje prosto delovno mesto učitelja slovenskega jezika PualiP — za nedoločen čas. Nastop dela je 1. sep. 1977. Rok za prijavo velja do 15 dni po objavi. Osnovna šola Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem objavlja prosta delovna mesta: 2 učiteljev razrednega pouka .za delo v PB učitelja razrednega pouka Prijave sprejemamo 15 dni po objavi. Nastop dela 1. sep. 1977. Odbor . za medsebojna razmerja OZD Komunalni servis 64224 Gorenja vas razpisuje vodilno delovno mesto računovodje Pogoj: srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri in 3 leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu. Rok prijave je 15 dni po objavi. Psihiatrična bolnica Begunje na Gorenjskem objavlja prosto delovno mesto živinorejke ali živinorejca Prednost imajo osebe, ki imajo veselje do živine. Pismene prijave sprejema kadrovska služba do 1. septembra 1977. ŽIVILA imajo svoj bife in stojnice v novem, privlačnem paviljonu. Pravijo, da je vse domače: ideja, mizarji in aranžerji. Prvič zastopajo podjetje PIT Umag — tokrat prodajajo njihov najboljši proizvod — merlot, ki je bil že deležen zlate medalje. Vseskozi pa je pri ŽIVILIH degustacija Podravkinih juh in Še presenečenje so pripravili: če kupite 6 zavitkov jušnih kock, dobite povrhu kuhinjsko desko. Pri UTOKU se da te dni zelo poceni kupiti otroške usnjene komplete, ženske, moške in otroške jope, plašče, hlače itd. Vse je svinjski velurali napa. Pri TER M OPOL U je bila ves čas gneča, ko pa je naš fotoreporter hotel poslikati to za našo sejemsko stran, so se razbežali na vse strani. Ker so je mudilo, je poprosil fantiča, ki se je tisti-trenutek približal paviljonu, naj stopi zraven in si ogleduje albume. No, končno je Perdan le naredil posnetek, nekdo od opazovalcev pa je komentiral proti svoji ženi: »Si videla, pa je pripravil mulca, da se je slikal, zdaj bo pa plačal, da bo Črn ...« Poleg MURKE se je letos s posebno ponudbo pri prodaji sira pojavil tudi KŽK Kranj. Po 52 din je pri njih kilogram odličnega gauda. MURKA Lesce je tudi to pot zelo močan ponudnik pohištva. Obiskovalci sejma se največ ustavljajo pri zares lepi Meblovi spalnici MANON, ki je skoraj čisto na črno lužena: vrata pri omari so drsna, posebnost pa sta tudi ogledali, ki sta v temnejšem prostoru svetlejša in obratno. Za mlade družine pa je morda pri mladinskem pohištvu najbolj zanimiva otroška soba MAK, izdelek SORE Medvode, v makovo rdeči barvi (na sliki). NAPREDEK Domžale je letos na Gorenjskem sejmu najbolj zastopan s pohištvom in z gostinstvom. KOKRA Kranj razstavlja po daljšem premoru spet na sejmu, tokrat v hali B. Razstavili so vsakega malo, imajo pa poseben paviljon, kjer dobite informacije v sliki in besedi o vseh nakupih, ki vas zanimajo v GLOBUSU ali DEKORJU. V slednjem je sedaj popestren salon kuhinjske opreme; tu dobite tudi televizorje in belo tehniko. LESNINA Ima razstavljenih celo vrsto lepih kuhinj in spalnic; največ pa se obiskovalci ustavljajo prav pri tejle kmečki kuhinji. Nič čudnega, kajne? Največja organizacija, kar jih gostuje na letošnjem poletnem sejmu v Kranju, pa je nedvomno Poljoprivredni prehrambeni sistem Osijek, saj združuje kar 54 delovnih organizacij, ima 335 TOZD, 40.000 zaposlenih in 7(X).000 ha zemlje. V tem združenju sta največji organizaciji IPK Osijek z 12.500 zaposlenimi, druga pa PIK Belje s 6500 zaposlenimi. Slednjo organizacijo pri nas najbolj poznamo, predvsem po njenih odličnih sirih. Na sejmu sklepajo pogodbe za prodajo sirov, mesnih proizvodov, vin — poznan je njihov rizling - in slaščic K AN DIT. Pri TERMOPOLOVEM paviljonu je bilo največ zanimanja za albume za značke in kovance. Pri Slovencih ČrtomirZorec: OD Rabi (10. zapis) Za spremembo — da ne bo enoličnosti — nekoliko preusmerjam tok pripovedi. To pot bo naša beseda segla daleč v Panonsko ravan; toda le do tja, do koder so Se v 9. stoletju vladali slovenski knezi, do koder se je tedaj Se slišala naša govorica. To je: do Blatnega jezera! Sicer pa nam to veliko jezero, pravijo mu celo »madžarsko morje«, ni tako tuje in nezrano. Številne izletniške skupine, ki potujejo v Budimpešto, se praviloma tu ustavljajo. Malo zaradi nenavadne naravne lepote, precej pa tudi zaradi mikavne »bikove krvi« (črnega vina), ki si ga domov grede za preostale forinte tu nakupijo. O tej sloviti »bikovi krvi« kdaj drugič. BLATNO JEZERO No, to pot imena ni potrebno razlagati. To je pač plitvo jezero z zamočvirjenimi in blatnimi bregovi, kakršnih je bilo — seveda dosti manjših — tudi drugje na Slovenskem kar obilo. Mnoga so se že izsušila, ostala so krajevna imena. Npr. Blato pri Grosupljah, Blatna Brezovica, Blate v Savinjski dolini, Blatno pri Brežicah, Blatnik pri Krškem, Blato pri Konjicah, Blatna vas pri Ljubljani, Blatnik v Beli krajini, Blato pri Trebnjem itd. Seveda je to ime običajno tudi pri drugih Slovanih. Da omenim le pokrajino v Lužiški Srbiji, kjer področje od Kočebusa pa vse do Berlina ob reki Spravi imenujejo Blata (izgovore ima pa po »gorenjsko«, torej »Bvata«!) Se v 9. stoletju so Slovenci segali prav do Blatnega jezera (črtkano označeno ozemlje). Tu je stal tudi Blatenski kostel, prestolnica Koclje-ve kneževine, od tu sta brata Ciril in Metod širila blagovest v slovenščini. Tujci le stežka prevedejo ta imena. Tako pravijo Blatnem jezeru Madžari Balaton, Nemci pa Plat-tene See — v obeh prevodih ostaja osnova »blato«! Le koroški Blato-grad zveni v brumni nemščini kot Moosburg. Kar seve ni točno, saj je naše blato po nemško »der Schlamm«, »das Moos« pa pomeni močvirje. »MADŽARSKO MORJE« Res,, skoro morje!, saj 600 kvadratnih metrov ni malenkost. Po dolžini meri jezero čez 70 km, torej nekako od Ljubljane do Kranjske gore, le približno toliko, a ne dosti manj, ne dosti več. Medtem ko imajo manjša jezera krajšo življenjsko dobo, se hitro postarajo in sčasoma posuše, dostikrat tudi z nepremišljenimi človeškimi posegi v naravo — je usoda velikih jezer — skoro »morij« — bolj ugodna. Tako napovedujejo strokovnjaki Blatnemu jezeru še 8000 let »življenja«. Seveda pa so se našli — bilo je to že v 18. stoletju — modrijani, ki so hoteli razmeroma plitvo Blatno jezero izsušiti. Da bi pridobili 129.738 juter rodovitne zemlje. Kot so pri nas mislili, ko so izsušili Ljubljansko barje. Kaj prida rodovitne zemlje ni bilo, še trava je kisla (le za konje), sicer pa je slejkoprej še največ nerodovitnega močvirja, ustvarjala slovite ljubljanske megle. In zdaj še težave pri gradnji nove ceste od Ljubljane do Vrhnike. RIBIŠKA FLOTA Zmorjem se da Blatno jezero vsaj skromno primerjati najbolj takrat, ko izpluje ribiško ladjevje, sestoječe iz pravih motornih ladjic in številnih čolnov (ki pa niso take plitvice, kot jih videvamo na naših jezerih, pač pa so to čolni, kakršne uporabljajo ob morski obali). Po stoletni tradiciji prično z ribolovom vsako leto šele proti koncu maja. Začetek ribolovne in hkrati tudi turistične sezone je prav slovesen. Letos je bilo to v nedeljo, 22. maja. Najprej pohiti proti sredini jezerske gladine motorni čoln in vrže na vodo velik venec. V trenutku na obali zaigra pihalna godba državno himno in brez števila malih jadrnic razpne svoja jadra in zdrvi na jezero. Vtem pa se že pripravlja tudi ribiška flota in se še istega dne poda na prvi ribolov. V vaseh okrog jezera živi danes že blizu 100.000 avtohtonih prebivalcev, kmetov, vinogradnikov in ribičev. Vasi je 52, če ne štejemo številnih letoviščarskih naselij, ki jih je vsako leto več. Turistov v sezoni tu okrog kar mrgoli. Iz desetmilijonske Madžarske jih je seve največ — saj potovanj iz države v tujino ni dosti; tak je pač tam režim. Tako je bilo lani tu kar več milijonov letoviščar-jev in izletnikov. (Tudi naših!) Prav zato madžarske oblasti vsaj v poslednjem času tako skrbe, da bi se kar najbolje oblikovalo okolje jezera, da se ne bi zastrupljalo s kanalizacijo in da bi favna v vodi in flora ob bregovih ne zamirala. BLATENSKI KOSTEL Zal, o tem mestu, prestolnici Kocljeve slovenske kneževine, ni več sledov. Bilo je seve v onem času pred tisočletjem verjetno le leseno gradišče — pač po šegi onih dni. Razkošij današnjih prestolnic niso še poznali — saj so tudi vladajoči knezi živeli skromno kot preprosti vojščaki. Avari, ki so neprestano ogrožali Kocljevo kneževino, so ob takem navalu Blatenski kostel najbrž požgali. Tako je ostal le zgodovinski spomin na našo davno prisotnost ob Blatnem jezeru. In še nekaj je ostalo našega — ime jezera! Blatenski kostel je stal na levem bregu Zale, tik pred njenim izlivom v Blatno jezero. Zdaj leži na onem mestu mali kraj Zalavar. V bližini je še mestece Keszthelv (kaj pa če ni v tem imenu skrit stari »kostel«, tako podobno se čita!). Potem je tu še Tapolca (Topolca?), Lepsenv, Tihanv, Bakonjski les (Bukov?) itd. Drobni, drobni sledovi naše davne prisotnosti v tej deželi ... (Nadaljevanje iz prejšnje številke) Preteklo je nekaj minut. Kvestor je še vedno razlagal kapetanoma, potem pa je Vigneri stopil h kara-binjerjem in dejal: »Fantje, gotovo' še ne veste, kakšna naloga vas čaka. To je vila Savoia, dom njegovega veličanstva kralja. Kmalu se bo pripeljal Benito Mussolini, ki ga bo kralj sprejel. Ko bo odhajal, ga bom aretiral in z rešilnim avtomobilom pod stražo odpeljal na določeno mesto. Tak je kraljev ukaz.« Karabinjerji so okameneli, Vigneri pa je nadaljeval: »Dobro si zapomnite! Geslo je: živega ali mrtvega! Kot veste, vedno nekaj avtomobilov spremlja ducejev avto. Ustavili se bodo zunaj. Ce bodo opazili, kaj se dogaja, bodo nemara skušali posredovati. V tem primeru brez pomišljanja začnite streljati! Rešilni avto bo čakal za vilo. In zdaj moramo samo čakati! Mirne živce in potrpljenje!« Karabinerji so se poskrili v grmovje, za drevje in za vilo, kamor je zapeljal tudi rešilni avto. Zdelo se jim je, da sanjajo: aretirali bodo duceja! Le kaj se dogaja? V parku je bilo spet vse mirno, kot da se ni nič zgodilo. Le kapetan Aversa je hodil od oddelka do oddelka in zdrževal zvezo. Ob petih se je s ceste zaslišal avto. Vrata v park so se odprla in spet zaprla. Karabinjerji so iz svojih skrivališč avto samo slišali, videli pa ga niso. »Prišel je,« je šlo šepetaje od moža do moža. Čez nekaj minut so zaslišali, da nekdo kliče: »Borrato!« Karabinjerji so poznali to ime. Bil je ducejev šofer. Nekdo ga je odslovil. Potem je spet prišel kapetan Aversa: »Popolna tišina, ostanite, kjer ste, in bodite pripravljeni, da takoj posredujete: živega ali mrtvega!« Iz vile ni bilo slišati ničesar. Benito Mussolini in kralj sta si sedela nasproti in se pogovarjala. Ob 5.20 so se zaslišali koraki. Karabinjerji niso videli ničesar. Potem je nekdo siknil: »Naprej!« Rešilni avto je zapeljal pred vhod in čakal s prižganim motorjem. Potem se je zaslišalo govorjenje in skriti karabinjerji so razločili besede: »Saj ni treba! Če vam pravim, da je popolnoma nepotrebno!« Potem so se vrata rešilnega avtomobila zaprla in neki glas, verjetno kvestorjev, je ukazal šoferju: »Ven pri zadnjih vratih, razumel?! Majordom ti pokaže pot.« Nekje zadaj v parku so zaškripala vrata: Opravljeno. »Mirno! Na ka/nion! Karabinjerji so opazili, da sedaj manjkata oba kapetana, trije podoficirji in, trije civilisti s strojnimi puškami. Duce ni bil več duce. V Italiji se je nekaj spremenilo! Nemce je treba preslepiti Ob štirih popoldne se je Grandi sešel z Acquaronom. Povedal mu je, kaj se je zgodilo na Velikem svetu, in razlagal, kako ima sedaj kralj vse ustavne možnosti, da stori, kar se mu zdi potrebno. »In kaj bi bilo treba po tvojem storiti?« je vprašal Acquarone. »Razpustiti zbornico fasciov in obnoviti poslansko zbornico, ki bi izglasovala zaupnico novi vladi,« je baje odgovoril Grandi. »In kdo naj bi bil predstavnik vlade?« Acquarone je vedel, da je ta že določen: Badoglio. »Maršal Cavaglia je edini oficir, ki ni kompromitiran,« je odvrnil Grandi in potem razložil svojo teorijo, da je treba takoj dobiti stik /. zavezniki in skleniti premirje, ker bodo sicer posegli vmes Nemci. »Kaj še!« je ugovarjal Acqua-rone. »Kralj in glavni štab mislita, da Nemce lahko preslepimo. Razglasili bomo, da se vojna nadaljuje. Seveda bomo poiskali stik tudi z zavezniki, toda glavna skrb so sedaj fašisti. Kaj bodo storili? Se bo pustil Mussolini odsloviti brez odpora? V Rimu in okolici kar mrgoli do zob oboroženih fašistov ...« • Grandi se je nasmehnil: »Saj nimate smisla za realnost.« Nato Acquarone: »Sicer pa je vsako razpravljanje tako in tako odveč. Badoglio je že določen za predsednika vlade s polnimi pooblastili.« Badoglio je bil nemara najbolj kompromitiran in osovražen oficir v Italiji. Najprej se je spajdašil s fašisti in prejemal od njih denar ter časti. Na njegovo zahtevo je dobil Mussolini vrhovno poveljstvo nad vojsko. Prvi je vedel, da namerava Mussolini začeti vojno. Po polomu v Grčiji se je neodgovorno umaknil, stal ob strani, opazoval in čakal . .. »Kaj pa nameravaš ti?« je Acqua-rone vprašal Grandija. »Povej kralju, da sem pripravljen še nocoj odleteti v Madrid in razložiti britanskemu veleposlaniku, kaj se je pravzaprav zgodilo v Italiji... Sir Samuel Hoare je moj prijatelj.« Ob 22.45 uri so vse radijske postaje objavile sporočilo o padcu Mussolinija in fašizma. Kralj Emanuel je dal razglasiti: sprejet je bil odstop Benita Mussolinija, novo vlado je sestavil Pietro Badoglio. Kralj je prevzel vrhovno poveljstvo nad vojsko. Novi predsednik vlade pa je pozval k najstrožji disciplini, napovedal nadaljevanje vojne do popolne zmage in prepovedal kakršnekoli demonstracije ali manifestacije. Mussolini je padel Minuto pozneje so se že odprla okna rimskih stanovanj: »Mussolini je padel. Konec fašizma — konec vojne,« so kričali ljudje in po ulicah so se že začele zbirati skupine ljudi, ki so dajali duška svojemu veselju. Straže, ki so morale skrbeti za popolno zatemnitev, so bile obupane: vsa okna so bila odprta in razsvetljena, kot da bi bil že mir. Mussolini ni slišal uradnega sporočila o svojem padcu. BU je v delovni sobi polkovnika Tabelinija v karabinjerski kasarni v ulici Legnano: soba je bila trenutno njegov novi dom. Tja je prispel okoli sedme zvečer. Sprejeli so ga vljudno in prijazno. Poskušal je zaspati. Ni se mu posrečilo, zato se je hotel ohladiti v kopalnici. Šele tedaj je opazil, da stražijo pred njegovo sobo trije karabinjerji v vsej bojni opremi. Eden od njih je pokazal prav ganljivo vnemo in hitel pred njim v kopalnico, prižgal luč in potem ni zapustil kopalnice, dokler je bil Mussolini v njej. Le zakaj tolikšna previdnost? Saj je v kasarni, ki je praktično nedostopna! V njej je najmanj dva tisoč Ttifmmi karabinjerjev! Kako le bi se mogel v tako trdnjavo vtihotapiti atentator? je razmišljal Mussolini. Kmalu se mu je posvetilo: »Saj nisem pod zaščito, ampak jetnik pod stražo,« je pomislil, ko se je vrnil v sobo in spet legel. Potem je začel obnavljati vse, kar se je zgodilo. Čudno! Preden je odšel h kralju, so mu trikrat telefonirali, naj pride v civilni obleki. Le kako, da ni takoj razumel? Kralj ga je izigral. Odstop je ena stvar, zapor pa druga! Po končanem zasedanju Velikega sveta ga je spremil domov Carlo Scorza. Molčal je, ko ga je vprašal, ali misli, da njegova zvezda zahaja. In potem doma. »Si jih dal vsaj zapreti?« je vprašala njegova žena dona Rachela, ko ii je povedal, kaj se je ' zgodilo. »Še ne. Pa jih bom ...« je odgovoril. Ob pol desetih se je potem odpeljal v palačo Venezia. Ob enajstih je telefoniral Grandiju. Povedali so mu, da ga ni mogoče najti. »Torej misli zares in bo Sel do kraja,« je pomislil. Pri kosilu mu je dona Rachela svetovala, naj ne hodi h kralju. Morala je nekaj slutiti. In potem v vili Savoia! Zdelo se mu je, da je bežno opazil kara-binjerje, a se mu ni zdelo pomembno. Tudi njegov tajnik De Cesare ni bil pozoren na to. Kralj ga je sprejel v maršalski uniformi, on sam pa je bil v civilni obleki, s klobukom v roki! Stopila sta v njegovo delovno sobo. »Dragi duce! Vse gre narobe v Italiji! Morala vojske je na tleh, vojaki se nočejo bojevati. Alpinci prepevajo neko pesem, ki pravi da za Mussolinija ne bodo več prelivali krvi, danes zjutraj pa sem slišal še za glasovanje v Velikem fašističnem svetu. Bilo je strašno! Predvsem si ne delajte utvar o tem, da glasovanje ne kaže tega, kar v Italiji mislijo o vas. Najbolj osovražen človek v Italiji ste. Samo en prijatelj vam je ostal, in to sem jaz. Poskrbel bom, da zaščitim vas in vaše drage. Ne morete več obdržati oblasti. Prevzel jo bo Badoglio in nadaljeval vojno. Po šestih mesecih pa bomo videli, kako in kaj .. .« Kralj je pospremil Mussolinija do vrat. Duce in De Cesare sta odšla po stopnicah, da bi sedla v avto. Tedaj so se od nekod vzeli karabinjerska oficirja in trije civilisti. »Duce, skrbeti moram za vašo varnost,« je razburjeno dejal eden izmed oficirjev. »Prosim vstopite v rešilni avto.« Odnosi med kraljem in Mussolinijem so bili vsa leta fašizma močno zapleteni, čeprav je kralj mirno sprejemal usluge, ki mu jih je prinašal Mussolini. v, , , , 1 v (Nadaljevanje v naslednji številki) na BbSOTi l°mpustu/ki traja vsako leto prvih pet mesecev so ribiške ladje *t^t%^ta*dti številnih navadnih čolnov imajo še de- Iz revije Radar • Revija za ljubitelje zanimivega branja izhaja mesečno • Dobite jo lahko v vseh kioskih ali pa se naročite nanjo na naslov Ljubljana, Tomšičeva 1 Pop-rock fest Šenčur 77 O veliki glasbeni prireditvi POP-ROCK FEST ŠENČUR 77, ki jo pripravljata DPD Svoboda Šenčur in 00 ZSMS Šenčur, smo že pisali. Organizatorji so podaljšali celo rok prijav za nastopajoče glasbene skupine in posameznike. Poleg osmih skupin, ki smo jih omenili že v eni od prejšnjih številk Glasa, so se prijavili še: ansambel Jabolko iz Sežane, skupina Kvintesenca iz Ljubljane, skupina »FMP« iz Ljubljane, prijavila pa sta se tudi dva go- renjska izvajalca, in sicer akustični duet Melita in Veno iz Tržiča in skupina Tempo iz Škofje Loke. Ljubljanski radio je ob prireditvi pripravil tudi kratko oddajo, ki bo na prvem programu ljubljanskega radia danes, 9. avgusta, ob 14. uri. Oddajo so posneli pod skupnim naslovom V korak z mladimi, prepletena pa bo tudi z glasbo skupine Dar. F. Erzin Zlati glas Gorenjske Osnovna organizacija ZSMS 2i-rovski vrh bo organizirala letos 19. novembra v kino dvorani v Zireh prireditev Zlati glas Gorenjske: prireditev so posvetili letošnjim partijskim jubilejem in jubilejem tovariša Tita. Poslušalci bodo med nastopajočimi amaterskimi pevci izbrali najboljšega, to je tistega, ki naj dobi zveneč naziv Zlati glas Gorenjske. Na prireditvi bodo lahko nastopili z ansamblom RTV Ljubljana mladi pevci stari do 27 let, in sicer z vedrimi zabavnimi in narodno-zabavnimi melodijami. Prijave sprejema 00 ZSMS Zirovski vrh do 15. septembra. Denar od prireditve je namenjen gradnji kulturnega doma Prešernove brigade v Zirov-skem vrhu. Na mednarodnem GORENJSKEM SEJMU V KRANJU 5. do 15. avgusta 77 razstavljamo in prodajamo Občinski sanitarni inšpektor Gojko Moštrokol je pri svojem delu videl že marsikaj, kljub temu pa se mu je pri temle kupu ob cesti v gozdu za H rastjem izvil še posebno krepak vzklik ogorčenja. Kup je temeljito preiskal in nato krenil po sledi zbranih naslovov. — Foto: F. Perdan Cedijo hiše, svinjajo gozd »Veliko srečo imate, da se nisem lotila tega sestavka že pred dnevi, ko sem naletela na kup, ki ga vidite na priloženi sliki. Razganjala me je taka sveta jeza, da bi sedajle tukaj zagotovo prebirali svoja imena in polne naslove. Imenitno bi bilo, ali ne, ko bi sosedje in znanci govorili za vašim hrbtom: »Prav jim je, še premalo so jih!« V beležnici je ostalo kakšnih 10 lepih slovenskih imen in priimkov, ki so se brez posebnega sramu šopirili po razni pošti, starih dokumentih, računih, zvezkih in knjigah, premešanih s cunjami, čevlji, počenimi skledami, ogromnimi kartoni in podobnim. » Vam govorim, prav nič spoštovani občani R. R., R. M., R. N., K. M., J. M., Š. M. in drugi, ki ste se elegantno in lepo podpisano znebili svoje šare v gozdu med Hrastjem in Šenčurjem. Kaj je vendar z vami narobe? Dopuščam možnost, da morda nikoli ne preberete ali ne slišite rotečih svaril, naj vendar čuvamo lepote naše pokrajine, vsaj zase, če že ne za druge. Ne morem pa verjeti, da ostanete hladni ob pogledu na nara,ro, ki ste jo oskrunili. Ali je mogoče, da lepote gozda sploh še niste opazili in vas nikoli ne zamika, da bi se podali vanje? Pogosto se spomnim na kmeta iz Šenčurja, ki je našel med kupom šare v svojem gozdu naslov lastnika iz Ljubljane. Lepo mirno mu je pisal, naj jo pospravi, sicer...! V dveh dneh je imel spet red pod svojimi smrekami. Jaz mislim, da s takim individualnim poukom ne bi nikamor prišli. Preveč nas je že. Zato upam, da vzamete resno tole kolektivno svarilo — vi, ki ste zgoraj našteti — in čez soboto in nedeljo do pičice počedite svoje nečednosti.« KAJ MENI SANITARNI INSPEKTOR Sanitarni inšpektor Sob Kranj Gojko Moštrokol se seveda zelo jezi na občane, ki brezčutno na divje Za dim ni meja Pod vasema Draga in Dol je SGP Tehnik, TOZD Komunalne dejavnosti iz Škofje Loke po občinskem odloku uredilo odlagališče smeti in odpadkov za potrebe krajevne skupnosti Škofja Loka, Sv. Duh, ReteČe in Medvode. Odlagališče je v katastrski občini Draga in je locirano tik ob meji s šišensko občino. Investitor je od občine Škofja Loka dobil lokacijsko dovoljenje, v katerem so bili tudi navedeni pogoji, katerim je bilo treba zadostiti pred izdajo uporabnega dovoljenja. Lani do 8. oktobra, ko je bil prvi tehnični pregled, tem pogojem ni bilo zadoščeno, zato pa je drugi tehnični pregled 7. aprila letos prinesel predlog za izdajo tehničnega soglasja. Ureditvi odlagališča so vseskozi nasprotovali vaščani vasi Sora in Dol. Želeli so sodelovati pri vseh odločitvah, toda doslej tudi eni njihovi zahtevi ni bilo ugodeno. Celo več. Skupščina občine Škofja Loka doslej še ni odgovorila niti na eno pritožbo občanov, le-teh pa se je nabralo že lepo število. Tudi pritožbe na razne republiške organe so »romale« v Škofjo Loko zaradi krajevnih pristojnosti inšpekcijskih služb, toda vse zaman! In kakšne so njihove pripombe? Vaščani obeh vasi pravijo, da so Škofjeločani zelo pametno postavili odlagališče na rob občinske meje, saj veter piha po dolini reke S ore, kamor je obrnjen tudi njen tok. Toda, vseskozi že opozarjajo na nevarnost okužbe podtalnice, saj je pod odlagališčem več izvirov pitne vode, ki je ob okvari vodovoda ali pomanjkanja pitne vode edini vir pitne vode za obe vasi. Odlagališče je od reke S ore oddaljeno le okoli 150 metrov, reka se močno zajeda v obrežje, ker ni zavarovano. Pravilnika o deponiranju smeti in odpadkov se ne držijo, saj odlagališča tehnično ne vzdržujejo po metodi »sanitarna nasipa-nja«. Zaradi makadamske ceste skozi Gosteče, vozniki tovornjakov rajši smeti vozijo skozi Jeprco, Goričane in Soro na odlagališče, največkrat kar v nezavarovanih tovornjakih. Ob tem se vaščani vprašujejo, kdo naj zagotovi, da se v odlagališču ne odlagajo toksični odpadki, kakšna nevarnost preti reki Sori v tem primeru? Nekajkrat se je že primerilo, da se je z dovozom gorečih odpadkov vnelo smetišče in ob takih primerih se vali dim po dolini reke Sore, ljudem pa povzroča kašelj in vrtoglavico. Vaščani vasi Sora in Dol se vprašujejo, kdo naj zaščiti njihove upravičene zahteve po varstvu okolja in zraka. Čeprav je od zadnje pritožbe skupščini občine Škofja Loka preteklo že več kot mesec dni, niso prejeli nobenega odgovora. Toda, oni še vedno vztrajajo na zahtevi po varstvu zraka in bivalnega okolja, saj prebivajo v pomembnem krajinskem območju na robu Polhograjskih Dolomitov, zahtevajo pa tudi zaščito reke Sore, vodnih virov in obrežja. Pravijo, da je že zadnji čas, da tudi pri zaščiti okolja preidemo od besed k dejanjem, -fr odlagajo nerabne predmete. Pripominja pa, da je potrebno ta problem obravnavati širše, z gledišča urejenosti komunalne službe v občini. Domala vsa naselja so delavska, tudi kmečka gospodinjstva uporabljajo veliko izdelkov s sodobno neuničljivo embalažo in potrebe po odvažanju smeti se zelo širijo. Na pobudo občinske inšpekcije je bilo to razširjeno na Britof, Hrastje, Naklo, Kokrico, Zgornje Bitnje in Golnik, zahteva pa tudi stalen odvoz smeti v Preddvoru, Šenčurju in na Zgornjem Jezerskem. Zaželene so skupne akcije pionirjev, mladincev in članov drugih organizacij pri čiščenju okolja, saj so zelo vzgojne. Tisti, ki je pobiral smeti, sam ne bo več smetil. Taka prizadevanja so posebno uspela v Cerkljah in še nekaterih drugih krajevnih skupnostih. Pri preganjanju divjih odlagališč nerabnih predmetov imajo inšpektorji vedno več pomočnikov v gozdarjih, lovcih, lastnikih gozdov in drugih. Najboljša kazen je zahteva, da mora šara takoj iz gozda, nekaj pa je treba primakniti tudi v gotovini. »KAM BI DEL?« Vse krajevne skupnosti v občini imajo skupna odlagališča odpadkov. V Udin borštu pri Tenetišah ima Komunalno podjetje Kranj najbolje urejeno osrednje odlagališče. Tu nas zanima predvsem to, da na tem mestu, do katerega z golniške ceste usmerja lepo viden kažipot, lahko vsi občani kadarkoli brezplačno odložijo karkoli — razen strupenih snovi. Kadarkoli pomeni v sleherni uri dneva ali noči, v sobotah, praznikih in nedeljah. Dovolj je, da se javijo pri čuvaju, ki jim pokaže ustrezno mesto, na katerem se stvari lahko znebijo. Kot je povedal vodja TOZD Komunala Andrej Bergant se tu pojavi razmeroma malo občanov. Možno je, da za to mesto še premalo vedo, dostikrat pa gre gotovo tudi za to, da jim ni niti malo mar, kakšno nasilje zganjajo nad našim majhnim koščkom zemlje. Ljudje pravijo: »Treba bo začeti z visokimi denarnimi kaznimi. To bi edino zaleglo.« Prav imajo! M. Sosič Vsa nesnaga reke Save, oziroma Zbiljskega jezera se ustavi pred pregrado Elektrarne v Medvodah, zato so takile prizori pogostni. Posebno veliko odpadnih predmetov prinaša voda ob nalivih, vendar morajo takrat v Elektrarni zaradi povečanega pretoka vode odvisno vodo sputiti čez zapornice, s tem pa tudi odpadke po strugi Save navzdol. — -fr • POHIŠTVO • GRADBENI MATERIAL • GOSPODINJSKE STROJE • DEKORATIVO SEJEMSKE CENE POTROŠNIŠKI KREDITI Pričakujemo vaš obisk v našem paviljonu v hali A in se priporočamo za nakup rli a XXVII. mednarodni gorenjski sejem GR4RĆNO PODJETJE G RENJSKI TISK KR4NJ Gorenjski tisk prodaja na sejmu iskane barvne fototapete, ki vam bodo v stanovanje pričarale svežino gozda, gora ali morja — štirje motivi so na voljo. ZARJA Jesenice se tokrat na sejmu predstavlja pod novo firmo GOLICA. Razstavlja in prodaja pohištvo, belo tehniko, gradbeni material, akustiko in zanimivo pisarniško opermo. Pri SLOVENIJA LESU »pade najbolj v oko« tale prijetna sedežna garnitura v črno-belem karu in omara v svetlem naravnem lesu. XXVII. mednarodni gorenjski sejem ODSLEJ ZA VIKEND PES NA KATARINO Na osnovi aklepa skrbniškega odbora za Polhograjaki krajinski park odslej ob sobotah, nedeljah in praznikih ni več dovoljena vožnja z motornimi vozili (razen za traktorje) na 9 kilometrov dolgi cesti Tosko čelo-Topol in v obratni smeri. Zapora velja od 8. do 20. ure. Na obeh straneh so nameščeni obvestilni znaki, da lahko vozniki pravočasno obrnejo oziroma parkirajo. S tem ukrepom naj bi zaščitili Številne obiskovalce Polhograjskih Dolomitov, kise na pot odpravljajo pes in seveda tudi domačine. Za zdaj je ta ukrep zgolj polovičen, saj avtomo-bilisti se naprej divjajo po ozki cesti, preganja pa jih tudi nihče ne, vendar kanijo narediti red tudi na tem predelu krajinskega parka. -fr Lesce — Ob lepem vremenu obišče letališče v Lescah precej izletnikov, ki si tudi iz zraka ogledajo Gorenjsko. Na letališču imajo aerotaksi službo. — Foto: B. B. Ker verjetno razen domačinov nihče ne ve, kateri kraj označuje obvestilni prometni znak, naj vam zaupamo, da so to TRBOJE. Ce pomislimo, kako počasi bledijo in rjavijo napisi, potem že lepo število let ni bilo nobenega komunalnega delavca na spregled v obrobno vasico kranjske občine, -fr Golnik — Vrtec na Golniku ima v varstvu 80 predšolskih otrok in 20 dojenčkov, ki so v njihovih jaslih. Na sliki: vzgojiteljici Marica Grašič in Edita Grašič s svojimi varovanci na sprehodu. — Foto: B. B. Potrošniki! iviercator Bogata izbira pohištva priznanih tovarn so zagotovilo, da bo vaš nakup zadovoljiv in da ne bo težav pri izbiri in opremi vašega stanovanja. Pri nakupu vam nudimo potrošniško posojilo brez porokov, brezplačno dostavo na dom, seveda, kar pa je najbolj pomembno pa sejemske cene s popusti. V sredo, 10. avgusta 1977, bo dan MERCATORJA na Gorenjskem sejmu v Kranju. Presenečenja za obiskovalce in kupce v paviljonu' Mercatorja v hali C. Če ste se odločili za nakup blaga na letošnjem sejmu, potem vsekakor obiščite tudi paviljon MERCATORJA v hali C. Vse, kar potrebujete za vaš dom, boste zanesljivo dobili pri MERCATORJU v hali C. Na svidenje pri Mercatorju v hali C. Vsa pota vodijo k Mercatorju. Radovljica — Ignac Radelj je velik ljubitelj harmonike, začel jo je igrati, ko mu je bilo osemnajst let. Kljub starosti še vedno veselo vleče meh ter zabava upokojence po radovljiški občini. Najraje igra naše ljudske in narodne pesmi. Ignac je vedno vesel in kjerkoli je, vpliva na dobro razpoloženje svoje okolice. — Foto: B. B. Komisija za prodajo osnovnih sredstev TOZD hotel Krim Bled b. o., ki je v sestavi DO Hotelsko turistično podjetje Bled, Bled z n. sol. o. na podlagi sklepa delavskega sveta TOZD razpisuje javno licitacijo za prodajo VOZILA VW - kombi, tip 231-1500, letnik 1967. Izklicna cena je 35.000 din. Licitacija bo 13. avgusta 197?, ob 8. uri za družbeni sektor, ob K), uri za privatni sektor. Ogled vozila je možen 12. avgusta 1977 ob 8. uri na parkirnem prostoru za hotelom Krim na Bledu, Ljubljanska c. 7. Interesenti morajo pred pričetkom licitacije plačati na hotelski blagajni kavcijo v znesku 10 % od izklicne cene. Min® ^^M^mmM^mm) VUKOVARSKA 21 9a METALSKA INDUSTRIJA OSIJEK — JUGOSLAVIJA HONDA MOTOR C0..1.TI). TOK YO, JAI'AN Razstavlja in prodaja na Gorenjskem sejmu — motokultivatorje v kooperaciji Honda — s trojne žage za rezanje ko vin in pro filo v — s troje za km e ti j s t vo in obrt s priključki — mešalce za mešanje betona z dvigalom in navadne z elektromotorjem in bencinskim motorjem — kompletno kamp opremo — generatorje za razsvetljavo od 300 do 3500 W Priporočamo se za obisk in nakup Gorenjska oblačila Kranj Na Gorenjskem sejmu v Kranju razstavlja in prodaja svoje izdelke po močno znižanih cenah Ugoden nakup ženskih oblek, plaščev, kostimov in kril. Na Gorenjskem sejmu v Kranju vam nudi bogato izbiro moških, ženskih in otroških copat ter ortopedskih copat po ugodnih cenah. Priporoca se Markic Katarina Bečanova 1, Tržič DNEVI NAKITA w k/ v« o> IVMU« iv **j> vt «y dne 10., 1 1. in 12. avgusta vsak dan od 9. do 1 2. in od 1 4. do 1 8. ure v veleblagovnici GLOBUS Kranj oddelek zlatnine — edinstvena priložnost za ogled in nakup razširjene izbire nakita — ocena dragih kamnov in nakita — čiščenje in manjša popravila — sodelovanje strokovnjakov Zlatarne Celje VSAK KUPEC DOBI ZNAČKO Kmetijsko živilski kombinat Kranj TOZD Komercialni servis Cenjeni obiskovalci sejma, izkoristite ugoden nakup sira GAUDE v paviljonu KŽK Kranj v hali A Cena 52 din za kg Priporočamo se za obisk Obiščite naš paviljon — prepričajte se — zadovoljni boste Na XXVII. mednarodnem gorenjskem sejmu v Kranju od 5. do 15.avgusta boste lahko ugodno kupili moško, žensko in otroško obutev z ortopedskimi vložki po konkurenčnih cenah Modno čevljarstvo Kern Stanko, Kranj, Partizanska 5 KMETIJSKI KOMBINAT KRANJ AGROMEHANIKA L Sodelujemo na XXVII. mednarodnem gorenjskem sejmu od 5. do 15. avgusta 1977 Pod ugodnimi kreditnimi pogoji lahko nabavite iz širokega asortimenta kmetijske mehanizacije po konkurenčnih cenah. Posebej opozarjamo kot generalni zastopnik za Slovenijo na program traktorjev tarna .. vinkjmc Traktor »Tomo Vinkovič« 30 KS Razstavljamo program lastne proizvodnje 30, 18, 15 KS, pri nakupu tega programa nudimo kvalitetno strokovno instruktažo. Škropilnice 500, 300 in 200 I. Kultivatorje z drobilci Za nabavljeno mehanizacijo pri KŽK proizvodnje »Tomo Vinkovič« ali lastne proizvodnje bo skrbela lastna servisna služba, ki bo odpravljala vse okvare v 24. urah po prejemu prijave kvara Nekatere vrste traktorjev in priključkov še po stari ceni Program trakotorjev standardne izvedbe (DEUTZ, UNIVERZAL na dvo- in štirikolesni pogon FIAT, URSUS) ter priključke proizvodnje SIP. OLT itd. lahko po konkurenčnih cenah nabavite na kredit. Program »Tomo Vinkovič« kot program lastne proizvodnje kreditiramo z minimalno udeležebo. Za najetje kredita pa potrebujete: zemljiško knjižni izpisek kupca in dva poroka s potrdili, da sta v delovnem razmerju, ali pa da imata zemljiški knjižni izpisek. Trgovina — Kmetijski stroji. Cesta JLA 1, tel.: 23-485 Trgovina — rezervnih delov, Koroška c. 25 tel.: 24-786 Servisna služba, Cesta JLA 11, tel.: 24-372 Za obisk se priporoča Kmetijsko živilski kombinat Kranj — Agromehanika mali oglasi • mali oglasi stanovanja prodam Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK in POSTELJICO. Cesta talcev 6 a, Škofja Loka 5418 Prodam mlado KRAVO s teličkom ali brez. Habjan, Breznica 11, Škofja Loka 5419 Prodam globok OTROŠKI VOZIČEK. Forme 6, Zabnica 5420 Ugodno prodam dobro ohranjen globok OTROŠKI VOZIČEK in ZIBELKO. Jereb, Nazorjeva 4, Kranj, tel. 21-045 5421 Prodam KRAVO, ki bo drugič telila, in seme RDEČE DETELJE. Luže 21, Šenčur 5422 Prodam poročno OBLEKO št. 38. Velesovo 53 5423 Poceni prodam malo rabljene poletne OBLEKE iz Nemčije št. 38—40 za manjšo postavo, jesenski PLAŠČ in zlato VERIŽICO. Ponudbe pod »Ugodna prilika« 5424 Prodam malo rabljen PUHAL-NIK EOLO. Tavčar, Vrba 31, Žirovnica 5425 Ugodno prodam SPALNICO. Mesec Vinko, Sorlijeva 13, Kranj. Ogled možen popoldan od 15. ure dalje. ___5426 dežurni veterinarji od 12. do 19. avgusta 1977 TERAN Janez, dipl. vet., Kranj, Vrečkova 5, telefon 26-357 in 21-798 za občino Kranj; PIPP Andrej, dipl. vet., Škofja Loka, Partizanska c. 37, telefon 60-380 za občino Škofja Loka; VIDIC Franc, dipl. vet., Jesenice, Kosova 9, telefon 82-109 ali 81-288 za občini Radovljica in Jesenice. Dežurstvo se prične ob 14. uri popoldan in traja do 6. ure zjutraj naslednjega dne. Centralna dežurna služba ŽVZG Kranj, na telefonski Številki 25-779, pa deluje neprekinjeno. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Spremembe pri dežurstvu veterinarjev Ta teden, od 9. do 12. avgusta, bo v Kranju dežurni Bogdan Cepuder, dipl. vet. speč, Kranj, Kajuhova 23, telefon 22-994 in ne Bedina Tone, dipl. vet., kot je bilo objavljeno prejšnji tedn. Živinorejsko veterinarski zavod Gorenjske Kranj Ugodno prodam nemški ŠOTOR za 4 osebe. Britof 179 5427 Prodam dolgo poročno OBLEKO svetlo drap barve in elemente kuhinje. Kranj, Zadružna 8 5428 Prodam hladilno SKRINJO, 380-litrsko, po ugodni ceni zaradi bolezni. Marija Carni, Titova 82, Jesenice 5429 vozila Prodam ZASTAVO 750, letnik 1972, prevoženih 66.000 km. Goričan, tel.: 25-820. RENAULT 5 TL, letnik 1974, prodam. Osterman, Luže 5 5452 Prodam AMI 8 BREAK. Satler, Oldhamska 14, Kranj 5374 Prodam OPEL KADET, letnik 1973-74 in PSA, nemški ovčjak, star 7 mesecev z rodovnikom. Kuralt Jože, Zg. Senica 4 a, Medvode 5430 Prodam MINI MORIŠ 1000, letnik 1971. Mrak Viktor, Lesce, Železniška 3 5431 Ugodno prodam FIAT 1300, letnik 1969 — polovica na posojilo, ostalo v gotovini. Avsenik Alojz, Letališka 12, Lesce. 5432 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1974, registriran do 8. 8. 1978 ali zamenjam za ZASTAVO 101. Ore-hovlje 13, Kranj 5433 Prodam avto ZASTAVA 750, letnik september 1971. Šutna 79, Zab-nica, telefon 61-976 5434 Prodam karamboliran RENAULT 10 celega ali po delih in DKW JUNIOR neregistriran. Hubat Filip, Delavska 55, K ranj, Stražišče 5435 Ugodno prodam karamboliran o ZASTAVO 101, letnik 1975. Ogled vsak dan na Jesenicah, Kejžarjeva 32/B 5436 Prodam SPAČKA, letnik 1967, po delih. Motor, menjalnik brezhibna. Telefon 21-641 do 15. do 16. ure. 5437 Prodam avto MINI 1000. Podre-kar Janez, Bistrica pri Tržiču 66 a 5438 Prodam osebni avto ŠKODA, letnik 1972/73. Ribarič Anđelko, Pristava 69 b, 64290 Tržič 5439 Ugodno prodam avto SPAČEK FURGON. Šenčur, Kranjska 25 5440 Prodam karamboliran avto FIAT 124. Poizvedbe v dopoldanskem času telefon 064-67-121, interna 96, popoldan na naslov Češnjica 17, Železniki 5441 Prodam dobro ohranjen TAM 4500 KIPER, neregistriran, in VW KOMBI 1200 v nevoznem stanju. Ličof, Zg. Gorje 66 5442 kupim Kupim malo rabljeno POHIŠTVO. Ponudbe pod »Ohranjeno« 5443 Obiščite nas na Gorenjskem sejmu zastopamo priznane proizvajalce špecerijskega blaga in pijač Žito Fructal-Alko Podravka Koestlin — Dana — Mirna — PIT Umag x/\v TOZD Veleprodaja TOZD Maloprodaja TOZD Slaščičarna kavarna Poslužujte se tudi storitev, ki vam jih nudimo v številnih prodalajnah in gostinskih obratih na Gorenjskem ter v centralnem skladišču Naklo. Zamenjam štirisobno STANOVANJE (106 kv. m) starejši blok v Zupančičevi ulici za trosobnega ali dvosobnega v Šorlijevi ulici ali na Planini v novih blokih. Naslov v oglasnem oddelku. 5444 Trisobno lastniško STANOVANJE z garažo v Kranju zamenjam za manjšo HIŠO ali HIŠO v izgradnji* v okolici Kranja. Informacije telefon 23-472 vsak dan od 19. ure dalje. 5445 Samsko dekle išče opremljeno ali neopremljeno SOBO v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 5446 posesti Kupim zazidljivo PARCELO v bližini Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. 5447 Prodam starejšo visokopritlično HIŠO v Stražišču. Vseljiva takoj. Informacije Britof 12 od 17. do 18. ure. 5448 TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ vam nudi večjo izbiro ženskih letnih oblek, halj iz bombaža in frotirja. Izdaja CP Glaa, Kranj, Ulica Mote Pijadeja 1. Stavek: GP Gorenjski tisk Kranj, tisk: Združeno podjetje Ljudska pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — Naslov uredništva in uprava lista: Kranj, M ose Pijadeja 1. - Tekoči račun pri SDK v Kranju Številka 51500-601-12594 - Telefoni: glavni urednik, odgovorni urednik in uprava 23-341, uredništvo 21-835, novinarji 21-860, malo-oglasni in naročniški oddelek 23-841. — Naročnina: letna 200 din, polletna 100 din, cena za 1 številko 3 dinarje. — Oproščeno prometnega davka po pristojnem mnenju 421-1/72. prireditve OO ZSMS VISOKO prireja v soboto, 13. 8. 1977, ob 19. uri in nedeljo, 14. 8. 1977, ob 16.30 veliko VRTNO VESELICO. Igrala bosta ansambla TRGOVCI v soboto in SELEKCIJA v nedeljo. Jedi na žaru in kegljanje za osla. V primeru slabega vremena bo veselica v dvorani. Vabljeni. 5449 zaposlitve Iščem INŠTRUKTORJA za opisno geometrijo za I. letnik srednje šole. Naslov v oglasnem oddelku. 5450 Sprejmem DIMNIKARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA- Hrana in stanovanje preskrbljeno. Arh Stanislav, dimnikarski mojster, Kamnik 5451 obvestila Obveščava, da imava NOVO TELEFONSKO ŠTEVILKO 24-493. Avtoprevozništvo Satler Jože — Drago, Oldhamska 14, Kranj 5404 GRADITELJI: Za gradnjo vaše hiše preskrbim opeko Ljubljanskih opekarn, talne sinter keramične ploščice in strešnik Novoteks. Dostava na dom po konkurenčnih cenah. Izkoristite izreden popust za ploščice na Gorenjskem sejmu od 5. do 15. avgusta. Vse informacije daje zastopnik, ANDREJ SMOLEJ, Kranj, Oprešnikova 15 (na Klancu), tel. 25-579 5405 najdeno Našlo se je PONY KOLO. Dobi se Britof 63 5452 Največjo in najkvalitetnejšo izbiro kuhinjskega pohištva slovenskih proizvajalcev nudi salon kuhinjske opreme DEKOR Kranj, Koroška 35 Vokrvou KRANJ ORHIDEJA NATURAL, Marles Maribor DALIJA, Marles Maribor SAŠA, Svea Zagorje FORMA, Lipa Ajdovščina + 20 vrst kuhinj že poznanih na trgu + TV aparati, bela tehnika, akustika + ŠE in ŠE OBIŠČITE NAS PRESENEČENI BOSTE obiščite obiščite obiščite paviljon veletrgovskega podjetja Kakna, KRANJ v hali B na XXVII. gorenjskem sejmu v času od 5. do 15. avgusta INFORMATIVNI CENTER za GLOBUS DEKOR —- salon kuhinjske opreme Kranj, Koroška 35 in PRODAJA: kuhinje — spalnice dnevne sobe — sedežne garniture bela tehnika — TV aparati ipd. Izkoristite NAJVEČJE UGODNOST/ KOKRE Kranj NA SEJMU, v velebla govnici GLOBUS in DEKORJU — salonu kuhinjske opreme Kranj nesreče SOPOTNICA HUDO RANJENA Škofja Loka — Marija Janša ,.(51), iz Domžal je v petek, 5. avgusta, popoldne peljala od Kranja proti Škofji- Loki. V križišču Kidričeve ceste pred Škofjo Loko je nameravala prepeljati križišče, vendar je takrat pripeljal po prednostni cesti Zdenko Demšar (27), iz Veštra pri Škofji Loki. Trčenje je bilo tako silovito, da je Demšar izgubil oblast nad vozilom in ga je zaneslo s ceste, nato pa obrnilo na streho. V vozilu Marije Janša se je ob trčenju hudo ranila 69-letna Ivana Matko iz Domžal. Nesreča se je zgodila zato, ker je M. rij a Janša spregledala prometni znak pred križiščem in je peljala tako, kot bi bila »njena« cesta prednostna. V obeh vozilih so bili varnostni pasovi, vendar ni bil nihče pripet. TRČENJE ZARADI NEPRIMERNE HITROSTI Naklo — V nedeljo, 7. avgusta, popoldne je Zivorad Jovič (27j iz Črnuč, peljal z osebnim avtomobilom od Pod tabora proti Kranju. Pri Naklem je dohitel strnjeno kolono in zaradi neprimerne hitrosti trčil v osebni avto Nordangerja Mangusa (47), iz Norveške. Pri trčenju je bil laže ranjen le sopotnik v Jovičevem vozilu. Gmotna škoda pa je precejš-" nja. Ocenili so jo na 25.000 din. PREVRNIL SE JE S TRAKTORJEM Kranj — Janez Porenta (18), s Škofjeloške ceste v Kranju, je v nedeljo, 7. avgusta, peljal po Gorenje-savski cesti proti Kranju. V ostrem levem ovinku, tik pod podvozom je zaradi neprimerne hitrosti izgubil ravnotežje in prevrnil traktor na desni bok. Traktor je obstal na cesti obrnjen s kolesi navzgor. Na srečo traktor voznika ni pokopal pod seboj in je Porenta odnesel le lažje rane. Na traktorju pa je za okoli 20.000 _ dinarjev škode. VOŽNJA PO SREDI -HUDA NESREČA Grad pri Cerkljah — V nedeljo, 7. avgusta, ob 18.30 se je na regionalni cesti v vasi Grad pri Cerkljah pripetila prometna nezgoda zaradi vožnje po sredi ceste oziroma po nasprotnem voznem pasu. V nesreči je bil eden hudo ranjen, gmotna škoda pa znaša 35.000 dinarjev. Ljubivoje Miloševič (48), iz Srednje vasi pri Šenčurju, je peljal skozi Grad. Ko je prevozil ostri in pregledni ovinek in se je približeval levemu nepreglednemu ovinku, • mu je na-< proti po sredi ceste in delno po njegovem pasu pripeljal Peter Kristan (71), iz Cerkelj. Vozili sta čelno trčili. V nesreči se je Kristan hudo ranil, njegov sopotnik Janez Zupan (71), iz Cerkelj pa laže. V Kristanovem vozilu ni bilo varnostnih pasov, v Miloševičevem pa, vendar nihče ni bil pripet. UMRL MED PREVOZOM Radovljica - V petek, 5. avgusta, nekaj čez 19. uro, je Alojz Kavčič (60), iz Radovljice, peljal od Lipnice proti Radovljici. Ko je pripeljal do prednostne ceste Radovljica—Kamna gorica, je v križišču izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila, ki ga je vozil Jurij Pavlic (51), iz Krope. Pri trčenju se je hudo ranil sopotnik v Kavčičevem avtomobilu, in sicer tako hudo, da je med prevozom v jeseniško bolnišnico umrl. Laže pa sta se ranila tudi oba voznika. Gmotne škode je za 30.000 dinarjev. Voznik in sopotnik v Kavčičevem vozilu nista bila privezana. L. Bogataj Planincu je spodrsnilo Jesenice — V soboto, 6. avgusta, nekaj čez 12. uro je Miso Serajnik obvestil postajo milice na Jesenicah, da se je v steni Malega draškega vrha v plezalni smeri Drofenik-Kaj-zer ponesrečil njegov soplezalec Lojze Butkovič iz Bohinjske Bistrice. Butkovič je med plezanjem stopil na gladko polico in padel čez skalni trebuh 4 metre globoko in obležal na polici. Pri tem je zdrobil pogačico v desnem kolenu. Soplezalec je takoj po nesreči odšel v dolino po pomoč. Drugi dan so ga rešili reševalci iz Mojstrane in Jesenic. L. B. Zaprta cesta do Sorice Cestno podjetje Kranj obvešča, da je zaprta cesta od Podrošta do Sorice. Obvoz je možen po cesti Cešnji-ca —Rudno —Sorica. Cesto med Podroštom in Sorico popravljajo. Ko so kopali temelje za podporni zid, je cesta počila do polovice in ni prevozna. L. B. Tatici ne mirujejo Kranj — Zadnji dan julija zvečer je Francka Čebulj iz Britofa obvestila miličnike, da je neznanec vlomil v njen osebni avtomobil, parkiran pred kinom Center v Kranju. Odnesel je dve hranilni knjižici in nekaj drugih predmetov, vrednih 1000 dinarjev. Škofja Loka — Škofjeloški miličniki so bili obveščeni, da je v nedeljo, 31. julija, ob desetih zvečer neznani storilec izpred gostilne »Mrzli studenec« v Hrastnici nad Škofjo Loko ukradel motorno žago stihi, last Gozdnega gospodarstva iz Ljubljane, vredno 7000 dinarjev. Žago je lastnik pustil na motornem kolesu pred gostilno. Kranj — V sredo, 3. avgusta, je doslej še neznani storilec med deseto uro zvečer in peto zjutraj vzel pred stolpnico na Cesti 1. maja v Kranju tovorni avtomobil TAM 5000, last F1 ranca Kosija iz Kranja. Mlaka — Iztok Škofic iz Mlake je v sredo, 3. avgusta, proti večeru obvestil miličnike, da je med 28. julijem in 3. avgustom neznanec vlomil v njegovo stanovanjsko hišo. Tatic se je povzpel na balkon prvega nadstropja, kjer je s strešno opeko razbil okensko steklo in se pretihotapil v notranjost. Med drugim so lastniku hiše zginili moški usnjen jopič, žepni računalnik, nekaj denarja, elektronska budilka z radijem itd. Ukradeno blago je vredno okrog 6000 dinarjev. Omenjeni primeri naj veljajo občanom za opozorilo, naj bodo pri hranjenju vrednih predmetov in denarja previdni! -jk SGP E H N I K Škofja Loka Odbor za medsebojna razmerja TOZD Gradbeništvo objavlja prosto delovno mesto za nedoločen čas tehničnega vodje TOZD Gradbeništvo Pogoji: — visoka izobrazba gradbene s'meri in tri leta delovnih izkušenj v gradbeni operativi - višja izobrazba gradbene smeri in pet let delovnih izkušenj v gradbeni operativi Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe z dokazili o zahtevani šolski izobrazbi in dosedanjih delovnih izkušnjah na naslov: SGP Tehnik kadrovska služba, 64220 Škofja Loka, Stara cesta 2, v 15 dneh od objave. Vse ostale informacije kandidati lahko dobijo v kadrovski službi -tel. 60-371. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh od izbire kandidata. ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica Franca Jelovčana Mlačanovega ata se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali, izrazili sožalje, podarili cvetje in ga spremili na njegovi zadnji poti. Posebej se zahvaljujemo delovnima organizacijama ALPETOUR — TOZD potniški promet in OBRTNIK Škofja Loka za izraženo sožalje, podarjeno cvetje, pomoč in spremstvo. Hvala gospodu župniku za opravljeni obred in poslovilne besede. Hvala vsem prijateljem in znancem, ki so ga cenili. Žalujoči: žena Francka, sinova Franci in Stanko z ženo Metko, hčerka Marjetka, sestri Marjanca in Micka ter ostalo sorodstvo. Log nad Škofjo Loko, 6. avgusta 1977 ZAHVALA Ob boleči, nenadomestljivi izgubi ljubega moža, očeta, starega očeta, brata in strica Janeza Sitarja upokojenca z Rupe se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za spremstvo ob slovesu, za prelepo darovano cvetje ter vsa ustno izražena sožalja. Posebej hvala sosedoma Rutar in Zavrl, tov. Toplaku in Kalanu za poslovilne besede, župniku za zadnje spremstvo, družbenopolitičnim organizacijam KS Vodovodni stolp, pevcem za žalostinke, kolektivom Elektro Kranj, delavcem in Heleninim sodelavcem Zdravstvenega doma Kranj za vse razumevanje v času bolezni, zdravstvenemu in strežnemu osebju bolnice Golnik in Onkološkega instituta Ljubljana za pomoč v času bolezni. Vsem še enkrat naša iskrena hvala! Žalujoči: žena Nada, hčerka Helena in sin Ivan z družino v imenu vsega sorodstva. Rupa, 8. avgusta 1977 Strokovna služba Republiške skupnosti za ceste je v sodelovanju z Jugoslovanskim zavodom za standardizacijo sklenila dvigati raven signalizacije cestišč. V ta namen je izvedla razpis za testiranje materialov horizontalne signalizacije na voziščih. Na 47. kilometru avtoceste Vrhnika — Razdrto so nanesli 17 vzorcev sedmih domačih proizvajalcev in enega tujega. Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij iz Ljubljdne bo zasledoval kvaliteto in opravljal potrebne preskuse in vzorcem, ki bodo pokazali dobre rezultate, izdal atest, na tej osnovi pa bo tudi narejena selekcija premazov, tako, da lahko v prihodnje pričakujemo boljše oznake. — -fr Reakcija voznika in strah Najenostavnejša reakcija voznika je, ko na eno čutno zaznavo odgovori z eno samo kretnjo. Stvar se nekoliko zamota, če mora voznik v hipu odgovoriti na več čutnih zaznav. Takrat voznik lahko doživi strah ali se popolnoma izgubi. Kaj je pravzaprav strah? Strah je za človeka zelo pomembno čustvo, ker mu ohranja življenje. V precejšnji meri je posledica izkušnje. Vsak človek drugače reagira v strahu in je prav zato zanimivo, kako kdo reagira, če ga nenadoma prevzame strah. Tisto sekundo, ko se človek •nevarnosti zave, pa nič ne napravi, da bi se ji izognil, imenujejo nekateri znanstveniki »sekundo groze«. Vsak, tudi najbolj normalem voznik pozna take sekunde. Toda v naslednjem hipu se mora odločiti za kretnjo, ki naj ga po možnosti spravi iz nevarnosti. To je torej možnost, da pravilno ali napačno reagiramo. Nešteto prometnih nesreč opisujejo priče tako, da si jih ne moremo drugače razložiti, kot da so posledica paralize zaradi strhu. Mnogokrat na kraju nesreče ne najdemo nobenega znaka zaviranja. Očividci trdijo da je vozilo v zadnjih sekundah pred nesrečo še celo pospešilo. Zakaj to? Togost telesa je v tesni zvezi s čustvom strahu. Će pade v togost voznik, ki ima nogo še na stopalki za plin, tedaj je jasno, da se njegovo vozilo ne bo ustavilo, ampak še hitreje drvelo v nesrečo. Pri zelo izurjenih voznikih so reakcije pogosto avtomatične in brezhibne. Vsak voznik mora računati na svoje reakcije pri ustavljanju. Računati mora na pot ustavljanja. Pot, ki jo prevozi voznik od trenutka, ko zazna neko nevarnost na cesti, do tedaj, ko se vozilo ustavi, je pot ustavljanja. Pot ustavljanja se deli na reakcijsko pot in zavorno pot. Reakcijsko pot voznik prevozi od trenutka, ko zazna nevarnost na cesti, pa do tedaj, ko se odloča za zaviranje. Zavorno pot voznik prevozi od trenutka, ko je uporabil zavoro, pa do trenutka ko se vozilo ustavi. Najvažnejša komponenta za pot ustavljanja je torej reakcijska pot oziroma čas, v katerem voznik prevozi reakcijsko pot in ki se imenuje reakcijski čas. Reakcijska pot je odvisna od zbranosti voznika, sposobnosti hitrega in pravilnega ocenjevanja prometnih okoliščin. Nikdar ne smemo pozabiti da se reakcijska pot deli na dobo presenečenja, dobo odločanja in na dobo, ko se je voznik odločil za zaviranje, pa do trenutka ko so zavore začele delovati. Vedeli smo, kaj pomeni reakcija za voznika in kam ga zapelje strah za volanom. Zato bodimo vedno pozorni na promet, poznajmo navade in zmogljivosti drugih uporabnikov cest, ne precenjujmo svoje sposobnosti in sposobnosti vozila, pa se bomo izognili nevarnosti na cesti. -VEK- SGP GRADBINEC v ustanovitvi kranj, nazorjeva i na podlagi samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu razpisuje prosta delovna mesta za TOZD GRADBENA OPERATIVA TRŽIČ 1. 2 gradbena tehnika 2. 4 KV tesarje TOZD LESNI OBRATI KOKRICA 3. 1 gradbenega tehnika 4. 2 KV tesarja 5. 3 KV mizarje TOZD INDUSTRIJSKE IN NIZKE GRADNJE KRANJ 6. 2 gradbena tehnika 7. 5 KV zidarjev 8. 3 KV tesarje Pogoji: pod točko 1., 3. in 6.: končana srednja gradbena tehnična šola, nad tri leta delovnih izkušenj in opravljen strokovni izpit; pod točko 2., 4., 5., 7. in 8.: končana poklicna šola gradbene smeri in dve leti delovnih izkušenj; Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite na naslov SGP Gradbinec Kranj, Nazorjeva 1 — kadrovsko socialna služba. Prijave sprejemamo 10 dni od dneva objave razpisa. II. mednarodni skakalni teden Kranj '77 Skoraj vse za člane organizatorja Odprto prvenstvo v plavanju v Radovljici KRANJ - Na 50-metrski skakalnici na Gorenji Savi se je v nedeljo s tekmo članov in mladincev, ki so nastopili na »Petem pokalu Kranja«, končal drugi mednarodni ■kakalni teden Kranj '77. Na vseh treh prireditvah v Stražišču in na obeh skakalnicah na Gorenji Savi je v organizaciji domačega skakalnega kluba in pod pokroviteljstvom združenega podjetja Iskre v testih kategorijah nastopilo 250 skakalcev iz Avstrije, CSSR, Italije, Španije, ZRN in Jugoslavije. Nad S000 gledalcev, je uživalo v lepih in dolgih skokih. Prav gotovo jim »i bilo žal, saj so vsi nastopajoči pokazali vso lepoto tega smučarskega Sporta, pa čeprav se je tokrat tekmovalo na skakalnicah, ki so pokrite s plastično prevleko. Prireditve so bile v okviru praznovanj velikih partijskih in Titovih jubilejev in ob prazniku občine. SLAVJE NORCICA IN BENEDIKA • klepna prireditev na skakalnici na Gorenji Savi je v konkurenci članov in mladincev prinesla popolno zmagoslavje domačim skakalcem. Zmagala sta namreč predstavnika SK Triglav Bogdan Norčič pri članih in Brane Benedik pri mladincih. Sicer pa so tudi vsa preostala boljša mesta ostala v rokah skakalcev gorenjske metropole. Ze poizkusna in nato prva serija članov in mladincev v konkurenci je pokazala, da Kranjčana Norčič in Benedik ne bosta imela preveč dela s preostalimi zasledovalci. 2e v prvi seriji sta pokazala vse odlike odličnih skakalcev; doskočila sta pri šestinštiridesetih metrih. Obema je bilo tako potreben le še po en uspešen drugi skok in dvojna zmaga je bila zagotovljena. Napovedi so se uresničile. Trenutno naš najboljši skakalec Norčič je tudi pri drugem doskoči 1 pri enaki dolžini kot v prvi, Benedik pa je bil za meter in pol krajši. To pa je obema zadostovalo za prvi mesti. V članski konkurenci, v kateri so nastopili vsi naši najboljši, razen Marka Mlakarja (Logatec) in Zdravko Bogataj (Ilirija) se je posebno v drugi seriji odlikoval vojak Ivo Zupan, ki je z najdaljšim skokom tekme )46,5 m — osvojil odlično tretje mesto. Rezultati - člani: 1. Norčič (Triglav) 211,6 (46,46), 2. Keiser (Ilirija) 200,5 (45,45). 3. Zupan (JLA) 199,9 (41,5 46,5), 4. Finžgar (Triglav) 196.3 (45, 43,5), 5. Bantan 195,4 ( 44, 44), 6. Anžel (oba Ilirija) 194,6 (42,42,5); mladinci: 1. Benedik 195,4 (46, 44,5), 2. Glo-bočnik 181,2 (42, 42), 3. Bizjak (vsi Triglav 179.4 (41,5, 41,5,), 4. Vala (CSSR) 174,5 ( 39, 38,5), 5. Ulaga (Ilirija) 171,1 (39,5 37,5), 6. Koch (Avstrija) 168,7(38, 38,5). PRVA AVSTRIJEC IN TRIGLAV AN 1 Drugo tekmo na mednarodnem tednu skokov so na 35-metrski skakalnici na Gorenji Savi opravili starejši pionirji in mlajši mladinci. V konkurenci 80 nastopajočih iz Avstrije, CSSR, Španije, Italije in Jugoslavije sta zmagi odšli k našim severnim sosedom pri pionirjih, pri mlajših pa je po zaslugi ostala v rokah trigla-vana Globočnika. Rezultati — st. pionirji: 1. Keiser (Avstrija) 210,9 ( 30, 29,5), 2. Kaštrun (Križe) 210,6 (30,5, 29,5), 3. Beton 208,8 ( 30, 30,5), 4. Gašpirc priznanja za uspehe KRANJ - Pred pričetkom »Petega pokala Kranja« v smučarskih skokih na 50-metrski plastični skakalnici na Gorenji Savi je bila ob vznožju te naprave slovesnost. Smučarska zveza Jugoslavije in Slovenije se je ■ priznanji poslovila od bivših domačih skakalnih reprezentantov. Posebna priznanja — podelil jih je predsednik komisije za skoke pri SZJ Janez Gorišek — so dobili Marjan Mesec in Vinko Bogataj ter naš kombinatorec Janez Gorjanc. Za najuspešnejšo lansko sezono pa je SZ Jugoslavije nagradila tudi Bogdana Norčiča. Priznanja za lansko sezono pa so iz rok Vilja Vrhunca in Alberta Sobe sprejeli tudi pokalni zmagovalci SZ Slovenije Miro Bizjak (mlajši mladinci), Andrej Ropret (starejši pionirji), Dušan Silar (mlajši pionirji) ter med cicibani Martin Skrjanc. Poleg tega pa so Kranjčani prejeli se tri plakete za osvojena prva mesta v ekipnem tekmovanju v konkurenci mlajših mladincev, pionirjev in cicibanov. ludvik zajc trener sk triglava KRANJ - V preteklem tednu je šport v gorenjski metropoli bogatejši še za enega poklicnega trenerja. V službo pri TKS Kranj Je namreč v petek vstopil bivši jugoslovanski zvezni trener naših smučarskih skakalcev Ludvik Zaje. Z novim trenerjem in bivšim odličnim skakalcem se bo najbolje opomogel smučarski skakalni klub Triglav, saj bo »Zeko« prevzel njihove treninge. Posebno pa ga je vesel naš najboljši skakalec Bogdan Norčič. Oba veže skupna pot k še boljšim dosežkom in še boljši sezoni od lanske. Tako je kranjski skakalni šport dobil v svoje vrste novega strokovnjaka, ki bo v veliko pomoč ostalim trenerjem Triglava, posebno pa še njegovemu prvemu pomočniku Janezi Gorjancu, -dh Na nedeljski prireditvi na »Petem pokalu Kranj« na 50-metrski skakalnici na Gorenji Savi se je smučarska zveza Jugoslavije in Slovenije s priznanji za nastope v državni reprezentanci tudi uradno poslovila od Kranjčanov Marjana Mesca, Janeza Gorjanca in Vinka Bogataja. Alije to res zadnji skok triglavana Marjana Mesca? (oba Triglav) 204,7 ( 28,5 28), 5. Horvat (Ilirija) 196,2 ( 30,29), 6. Pipp (Avstrija) 190,0 ( 30, 28,5); mlajši mladinci: 1. Globočnik 240,8 (34, 34), 2. Martinjak 215,5 (32, 31,5), 3. Bevc (vsi Triglav) 214,5 (30, 31), 4. Krolnik (Ziri) 211,8 )29,5, 31), 5. Parma 209,1 (29,5, 30,5), 6. Kodera (oba CSSR) 207,1 (29,5,30,6). DRUGA ZMAGA ZA DEBELJAKA Braslovčan Debeljak je bil najuspešnejši ciciban na prvi letošnji prireditvi. Zmagal je z dokaj lepo prednostjo in obranil lanskoletni naslov najboljšega v najmlajši konkurenci na 15-metrski skakalnici v Stražišču. Pri mlajših pionirjih pa so Drva tri mesta pripadla novemu rodu kranjskih skakalcev. Skrjanc, Slatnar in Silar so bili najuspešnejši. Rezultati — cicibani: 1. Debeljak (Braslovce) 182, (12,5, 12,5), 2. Kešnar (Triglav) 177,9 (12, 12,5), 3. Zupan (Križe) 161, (10,6, 11), 4. Godec (Avstrija) 149,2 (10, 10), 5. Valjavec (Križe) 1293 (10, 9), 6. Keiser (Avstrija 129,3 (11,10), 7. Lipar (Triglav) 118,5;. mlajši pionirji: 1. Skrjanc 203,9 (13, 14), 2. Slatner 199,7 (13,5, 14), 3. Silar (vsi Triglav) 195,4 (13, 14), 4. M6rtl (Avstrija) 188,2 (12,5 12,5), 5. Mandeljc 186,7 (13, 12), 6. Pogačnik (oba Križe) 179,1 (12,12). D. Humer Foto: F. Perdan Motokrosisti za memorial Antona Dežmana-Tončka Polajžar in Mežnar najboljša na Hraški gmajni Radovljica - Avto-moto društvo Radovljica, ki združuje 650 članov in je bilo ustanovljeno leta 1951, je priredilo v nedeljo na progi na Hraški gmajni motokros tekmovanje za državno prvenstvo v kategoriji motorjev s prostornino 50 in 125 kubičnih centimetrov. Pokrovitelj prireditve, ki jo je gledalo okrog 5000 gledalcev, so bile Slovenske Železarne, organizirana pa je bila v počasitev umrlega narodnega heroja in dolgoletnega člana AMD Radovljica Antona Dežmana-Tončka. Pri organizaciji doslej največje motokros prireditve v radovljiški občini je sodelovalo okrog 140 ljudi in športnih funkcionarjev. Junaka nedeljske dirke sta bila Marjan Polajžer iz Orehove vasi, vodeči v dosedanjem tekmovanju za državno prvenstvo v kategoriji motorjev s prostornino do 50 kubičnih centimetrov, in Branko Mežnar iz Tržiča, ki je po dirki v Lescah še utrdil vodstvo v državnem prvenstvu v kategoriji do 125 kubičnih centimetrov. V štirih vožnjah v obeh kategorijah je bilo zabeleženih tudi nekaj padcev, vendar so se na srečo vsi končali brez težjih posledic. Vzrok zanje je bila največkrat gneča, ki se je pojavljala na ovinkih 1200 metrov dolge proge. Prvo vožnjo v kategoriji 50 kubičnih centimetrov je premočno dobil Marjan Polajžar na puhni, v močnejši kategoriji pa so vsi pričakovali zmago Branka Mežnarja na suzu-kiju, ki je vodil le nekaj krogov do cilja, vendar je padel, a vseeno osvojil drugo mesto. Zmagal je domačin Aleš Mulej. Drugi vožnji pa sta potrdili, da sta Polajžar in Mežnar upravičeno veljala za favorita. Oba sta namreč zmagala. Skoda, da v drugi vožnji kategorije 125 kubičnih centimetrov ni mogel resneje poseči v boj zmagovalec iz prve vožnje Aleš Mulej. Pred startom mu je zatajil motor. Ni mogel na start in je bil zato diskvalificiran, razen tega pa je tudi padel. REZULTATI - kategorija do 60 kubičnih centimetrov: 1. Marjan Polajžar (Orehova vas, puch), 2. Drago Pernuš (Radovljica, aspess), 3. Jure Koritnik (Slovenijaavto, gori), 4. Božo Stukelj (Črnomelj, puch), 5. Vladimir Andrejka (Lukovica, puch), itd. Med ekipami je zmagala Radovljica pred Orehovo vasjo in Tržičem; kategorija do 125 kubičnih centimetrov: 1. Branko Mežnar (Tržič, suzuki), 2. Drago Predan (Orehova vas, jamaha), 3. Janez Rozman (Škofja Loka KTM), 4. Aleš Mulej (Radovljica, suzuki), 5. Zvone Hlad (Slovenijaavto, husquarna), itd. Ekipno je zmagal Tržič pred Orehovo vasjo in Radovljico. Polajžar in Mežnar še naprej vodita v skupini razvrstitvi za državno prvenstvo. J. Košnjek RADOVLJICA - V okviru praznovanja občinskega praznika Radovljice so prizadevni člani plavalnega kluba Radovljica, organizirali odprto klubsko prvenstvo v plavanju za posameznike. Na tekmovanju, ki je trajalo dva dni, je nastopilo 51 plavalcev in plavalk z Jesenic in iz Radovljice. Zmagovalci — moški: 50 m kravi: Globočnik, 50 m hrbtno: Jug, 50 m prsno: Globočnik, 50 m delfin: Zbontar, 100 m kravi Globočnik, 100 m delfin Zbontar, 200 m prsno: Globočnik, 200 m mešano: Globočnik, 200 m hrbtno: Jug, 400 m kravi: Globočnik. Ženske: 50 m kravi: Jovan, 50 m delfin: Korošec, 50 m prsno: Jovan, 50 m hrbtno: Ambrožič, 100 m kravi: Jovan, 100 m delfin: Korošec, 200 m prsno: Jovan, 200 m mešano: Jovan, 200 m hrbtno: Ambrožič, 400 m kravi: Jovan. V tekmovanju za najboljšega plavalca kluba za leto 1977 so v posameznih starosnih kategorijah na osnovi točkovanja šestih disciplin, najboljša mesta zasedli: člani: 1. Globočnik 2949, 2. Jovan 2273 točk, 3. Jug 2224 (vsi Radovljica). Pionirji: 1. Cilenšek (Rad.) 1274, 2. Vaupotič (Jes),817,3. Lenac(Rad.) 754. Plavanje za člane sindikata RADOVLJICA - V programu sindikalnih športnih iger radovljiških sindikatov za leto 1977 bo v petek, 19. avgusta, ob 16.30 na kopališču v Radovljici letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v plavanju. Člani sindikata bodo tekmovali za občinske naslove v plavanju na 60 m prsno, 100 m kravi, hrbtno in štafeti 4x50 m prosto. Moški so razdeljeni v pet, ženske pa v tri starostne skupine-razrede. Prijave sprejemajo na občinskem sindikalnem svetu Radovljica, do torka 16. avgusta. •V. M. Triglavu pokal VZ Slovenije KOPER — V letnem bazenu Zusterne se je končalo letošnje finalno tekmovanje za slovenski pokal VZS. V finalu so se za končnega zmagovalca potegovali Delfin iz Rovinja, Koper, Triglav in kranjski Vodovodni stolp. V predtekmovanu je Triglav brez težav premagal Delfin, Koper pa težje Vodovodni stolp. V borbi za prvo mesto so nato Kranjčani (Triglav) po slabi igri končno v zadnji četrtini dobili srečanje z domačini, Vodovodni stolp pa je presenetil rovinjskega drugoligaša in osvojil tretje mesto. Izidi — predtekmovanje: Koper : Vodovodni stolp 9:8, Triglav : Delfin 9:7; finale -Vodovodni stolp : Delfin 11:6, Triglav : Koper 8:5. Vrstni red: 1. Triglav, 2. Koper, 3. Vodovodni stolp, 4. Delfin. -dh ML pionirji: 1. Pogačnik 513, 3. Sekovanič 254 (oba Rad.). Članice: 1. Jovan 2819, 2. Ambrožič 2523 (obe Rad.), 3. Korošec (Jes.) 1831. Pionirke: 1. Pretnar (Rad.) 1028, 2. Toma-zin 553,3. Frbežar 311 (obe Jesenice). ML pionirke: 1. Maček 1657, 2. Cilenšek 713, 3. Mesec 217 (vse Radovljica). Ob zaključku tekmovanja, na katerem je bilo doseženih več klubskih in osebnih rekordov, ter je bilo zelo dobro organizirano, je predsednik plavalnega kluba Matija Markelj, podelil vsem najboljšim pokale, diplome in praktična darila. V. Matjašič Osamljen med evropsko elito KRANJ — Danes je na evropsko prvenstvo v plavanju, ki bo od 14. do 21. avgusta, v JOnkOping na Švedskem odpotoval edini predstavnik Jugoslavije v plavalnem delu tekmovanja član kranjskega Triglava Borut Petrič. Z njim je odšel na pot tudi njegov trener Stjepan Jelac ter predsednik strokovnega sveta PZJ Vado Zahorjevič. Odpotovala sta tudi trener kranjskih plavalcev Vencelj Kapus kot strokovni opazovalec PZS ter Beograjčan Bogdan Nenado-vič, ki se bo udeležil mednarodne plavalne konference LENA. Na pot je torej Borut odšel kot edini plavalec, ki bo tako osamljen med moško evropsko plavalno elito. Petrič bo v Jonk6-pingu nastopil na 200, 400 in 1600 m kravi ter na 200 m delfin. Čeprav ima v vseh štirih disciplinah solidne rezultate, pa ne smemo pričakovati preveč. Kot zatrjuje sam in njegov trener bo treba za finale na 400 m kravi plavati pod 3:68, na 200 m kravi pod 1:55 in na 1500 m kravi pod 15:60 ter na 200 m delfin pod 2:06. Ce bo Borut plaval v teh mejah, potem se lahko nadejamo, da bo finalist v vseh disciplinah. V finalu sicer ni treba pričakovati izvrstnih mest, vendar le novih jugoslovanskih rekordov, vsako mesto od četrtega do osmega mesta pa bo uspeh. -dh Alpinci v Argentini ZAGREB - S tega letališča je na enomesečne letne priprave odpotovala prva skupina naših alpskih tekmovalcev, kjer se bodo na smučiščih Bariloche pripravljali za zimsko sezono. Na pot so odšli Bojan Križaj, Jože Kurah in Boris Strel ter Andrej in Tone Koželj in Mišo Magušar. Naia izbrana vrsta bo nastopila tudi na mednarodnem prvenstvu Argentine. V močni mednarodni konkurenci Francozov, Italijanov, Avstrijcev, Kanadčanov, Amerikancev, nastopil bo tudi Bolgar Petar Popangelov, se največ pričakuje od Križaja in Strela. Na lanskem prvenstvu Argentine je Bojan namreč zmagal v slalomu, medtem ko je bil v veleslalomu drugi. Tudi letos se lahko nadejamo enakih uspehov, in to ne samo Križaja. -dh Rečani sklenili priprave BLED - Nogometni prvoligaš s Kantride se je na novo sezono, ki se začne 14. avgusta, pripravljal med drugim tudi v Kamniku. Tu je 21 igralcev pod budnim očesom njihovega trenerja Spasojeviča in njegovih pomočnikov sedem dni skušalo pridobiti čimveč. »Kamnik ima dobre pogoje za nemoteno treniranje. Poleg tega pa so se izkazali kot dobri gostitelji in zato ni naključje, da smo letos že drugo leto zapored tu na skupnih pripravah. Vsak dan smo opravili dvakrat dve uri intenzivnega treninga. Urnik dela je bil usmerjen predvsem na pridobivanje fizičnih sposobnosti, tehnike posameznih igralcev ter uigravanju ekipe kot celote. Da bi moštvo čim bolje pripravljeno dočakalo začetek prvenstva, smo v okviru priprav v Sloveniji odigrali tudi tri prijateljske trening tekme — z ljubljansko Olimpijo, Kamnikom in z Lescami,« je dejal reški trener. Po zaključku državnega prvenstva, v katerem so zasedli odlično peto mesto, so sodelovali v mednarodnem tekmovanju za pokal INTERTOTO in osvojili tretje mesto za dansko ekipo Frehm iz Kobenhavna in ekipo Ruch iz Poljske. O okrepitvi moštva z novimi igralci in o novem nogometnem prvenstvu 1977/78 je trener Spasojevič dejal: »V prestopnem roku je k nam pristopil Barišič iz Bora. Poleg tega smo v prvo moštvo vključili tudi nadarjena mladinca Rijeke Peraniča in Sestana. Menim, da je moštvo, kakršno trenutno je, sposobno za dosežke, ki bi jim zagotovili mesto v prvi polovici prvenstvene lestvice. Drugače pa bo borba za vrh jugoslovanskega nogometa potekala med državnim prvakom Crveno zvezdo, Dinamom, Partizanom in Hajdukom.« lesce : rijeka 0:12 (0:8) Gledalcev 700, sodnik Piškur (Lesce). Lesce: Bagi (Mencinger). Antolin, Humerca (R. Antolin), Stojanovič (Tonejc), Ikač, Detiček, Bili, Gulič, Kitic, Radosavljevič (Legat), Robnik. Rijeka: Avramovič (Ravnic), Filipovič (Uljan), Hrstič (Seronič), Cukrov, Car, Zuričtf, Radovič (Makih), Mijač, Durkalič, Ružič, Šaran (Desnica). Zaradi slabega igrišča v Lescah, so tekmo odigrali na blejskem stadionu. V moštvu Rijeke so igrali vsi najboljši razen Kustudiča, prvega strelca moštva s Kantride. Leščani so svoje moštvo okrepili z Radosavljevičem, Kitičem in Mencingerjem. Začetek tekme je pokazal, da so Rečani z vso resnostjo vzeli to trening tekmo. Prikazali so pravi profesionalni odnos do igre. Posebno v prvem polčasu so prikazali res lepo in učinkovito igro, tako da so gledalci lahko uživali v potezah posameznikov in kombinacijah celotnega moštva. B. Rauh Triglav zmagovalec 1 ZAGORJE - V počastitev Titovih jubilejev in občinskega praznika občine Zagorje je bil tu tradicionalni nogometni turnir. Poleg domačinov so nastopili še NK Svoboda Kisovec, FC Kozara Fernbach Švica in Triglav Kranj. Rezultati: NK Zagorje - NK Svoboda 2:0 (2:0), NK Triglav - FC Kozara 10:0 (6:0); za tretje mesto: NK Svoboda - FC Kozara 2:0 (1:0); za prvo mesto: NK Triglav - NK Zagorje 2:1 (2:1). Nogometno moštvo Triglav Kranj je za osvojeno prvo mesto prejelo lep spominski pokal. R rt.*« Branko Mežnar iz Tržiča (številka 2) je bil v prvi vožnji drugi, v drugi vožnji pa je zmagal. »V prvi vožnji sem bil presenečen zaradi zapiranja in nevarne vožnje tekmecev, druga vožnja pa je bila izredno fer. Skoda, da je Mulej zamudil start. Borba bi bila še ostrejša,« je povedal Mežnar po dirki. — Foto: F. Perdan Aleš Mulej (številka 5) je zmagal v prvi vožnji, v drugi pa je bil diskvalificiran, pa je kljub temu v skupni razvrstitvi osvojil četrto mesto. — Foto: F. Perdan Na radovljiškem motokrosu je bilo posebno v kategoriji 50 kubičnih centimetrov nekaj padcev, ki na srečo niso terjali težjih poškodb — Foto: F. Perdan dr. Zdravko Velik, poslovodja firme Intrade v Celovcu: Sosednja republika Avstrija ima na letošnjem 27. mednarodnem gorenjskem' sejmu v Kranju brez dvoma najštevilnejše zastopstvo razstavljavcev, kar je tudi rezultat lanskih pogovorov med predstavniki slovenskega in koroškega gospodarstva, obenem pa je to posledica obojestranske želje, da bi se vezi med sosednjima državama še zboljšale. V Sloveniji in v Jugoslaviji si prizadevamo, da bi v gospodarsko sodelovanje še bolj vključili slovensko narodnostno skupnost na Koroškem. Čim bolj gospodarsko močna bo manjšina, tem uspešnejši bo njen boj za narodnostne pravice in obstoj. Kranjski gorenjski sejem je priložnost za uveljavitev gospodarske moči naših rojakov, obenem pa se na sejmu uresničuje načelo, da je gospodarsko sodelovanje pomemben most med narodi. Po otvoritvi 27. mednarodnega gorenjskega sejma smo se o gospodarskem sodelovanju med sosednjima deželama pogovarjali s predstavnikoma gospodarskega življenja koroških Slovencev in z generalnim konzulom republike Avstrije v Ljubljani. »Firma, ki jo zastopam, se ukvarja predvsem z menjavo blaga med Jugoslavijo in Avstrijo. To je družbena firma, pri katere poslovanju sodelujejo tudi slovenske hranilnice in posojilnice. Gorenjski sejem kaže, da se gospodarsko sodelovanje med sosednjima državama razvija. Vendar je v tej blagovni menjavi delež Avstrije še vedno premajhen. Razmerje se mora izenačiti in promet blaga izenačiti ter pospešiti v obeh smereh. Vendar se mora slovenska manjšina nujno vključiti v to gospodarsko sodelovanje. S tem bo njena gospodarska moč naraščala. Lep primer takšnega vključevanja manjšinskega gospodarstva v meddržavno sodelovanje je primer firme Urbas, ki se je uveljavila tudi po zaslugi gorenjskega sejma.« dr. Walter Ličnem, generalni konzul republike Avstrije v Ljubljani: Inž. Franc Einspieler, predsednik _ gospodarskega odbora Zveze slovenskih organizacij na Koroškem: »Zaradi sosedstva in bližine Gorenjske in Koroške bi bilo lahko gospodarsko sodelovanje med deželama in državama še boljše, vendar menim, da ga v veliki meri zavira nerešeno manjšinsko vprašanje pri nas. Kolikor ugodnejši bo položaj Slovencev na Koroškem, toliko uspešnejše bo tudi gospodarsko sodelovanje med sosedoma. O pomenu in vlogi gorenjskega sejma menim vse najboljše. Prireditev je lahko most med narodoma in priložnost za še tesnejše sodelovanje, vendar gospodarski stiki ne smejo zaobiti manjšine. Čim bolj bo manjšina vključena, tem močnejša bo v svojem boju za narodnostne pravice.« »Rad bi uvodoma povedal, da sem nad Gorenjskim sejmom presenečen, saj kaže na aktivnost in vitalnost jugoslovanskega gospodarstva, kar ni le v interesu Jugoslavije, temveč tudi republike Avstrije. Gorenjski sejem opozarja na raznolikost gospodarskih proizvodov pa tudi o njihovi kvaliteti ni dvomiti. Sejem je pomemben tudi za avstrijsko gospodarstvo. S sosednje Koroške je na primer kar 12 razstavljavcev. Usmeritev Gorenjskega sejma je pravilna. Brez dvoma bo še bolj vplival na še trdnejše gospodarsko sodelovanje med državama, kar je njun življenjski interes, obenem pa je to tudi nov prispevek k sožitju narodov v tem delu Evrope.« J. Košnjek Gorenjski traktoristi tekmovali Torbice za vsako priliko, aktovke za Šolarje in še kakšno drobno galanterijo dobite na sejmu pri Janezu Okršlarju v hali A. Duplje — Kar 34 traktoristk in traktoristov je sodelovalo na nedeljskem območnem Gorenjskem tekmovanju traktoristov na polju pri Dupljah, kar je najmnožičnejša udeležba doslej. Tekmovanje so pod pokroviteljstvom Gorenjske kmetijske zadruge iz Kranja organizirali Društvo inženirjev in tehnikov kmetijstva Gorenjske, Zivinorejsko-vete-rinarski zavod Gorenjske in Zveza organizacij za tehnično kulturo občine Kranj. Pri organizaciji in izvedbi tekmovanja pa so pomagali še kmetijskozemljiške skupnosti gorenjskih občin, Gorenjska kmetijska zadruga, Kmetijskoživilski kombinat iz Kranja, Ljubljanske mlekarne — posestvo Škofja Loka, živila iz Kranja, Poljoobskrba iz Zagreba, Zivinorejsko-veterinarski zavod in tovarna umetnih gnojil INA iz Kutine. Traktoristke, mladi zadružniki, zasebni kmetje in poklicni traktoristi so tekmovali v oranju in spret-nostni vožnji, razen tega pa jih je čakal tudi preizkus teoretičnega znanja. Med traktoristkami so bile najuspešnejše zastopnice nakelske zadruge Pavla Golob, Marta Grašič in Minka Oblak. V kategoriji kooperantov in poklicnih traktoristov je zmagal Ivan Jugovic (KZ Škofja Loka). Drugo in tretje mesto pa sta osvojila Slavko Draganjac (posestvo Škofja Loka) in Janko Zontar (KZ Škofja Loka). Med mladimi zadružniki je bil najuspešnejši Janez Jenko (KZ Sloga). Na drugo mesto se je uvrstil Peter Grašič (KZ Naklo), tretji pa je bil Peter Debeljak (Naklo). Ekipno so bili najuspešnejši Kmetijska zadruga Naklo (ženske), Kmetijska zadruga Škofja Loka (kooperantje in poklicni traktoristi) in prvo moštvo Sloge med mladimi zadružniki. - Takšna tekmovanja so izrednega pomena za širjenje tehnične kulture, obenem pa kmetovalce seznanjajo z novostmi pri kmetijski mehanizaciji in s pravilnim ravnanjem s stroji. J. Košnjek Škofjeloški brigadirji na Goričkem Škofja Loka — V nedeljo, 7. avgusta, je odpotovala iz Škofje Loke na Goriško mladinska delovna brigada »Jože Gregorčič-Gorenjc«, ki jo sestavlja 40 mladink in mladincev iz Škofje Loke. Mladinsko delovno brigado je organizirala občinska konferenca ZSMS, na Goričkem pa bo delala tri tedne. Škofjeloški brigadirji pa že delajo tudi na gradbišču v pobrateni občini Smederevska Palanka. Vrnili se bodo 15. avgusta. -jk Petrič se ne da MERKUR tudi tokrat razstavlja odlična ROTO-okna in seveda še veliko drugega iz svojega bogatega ielezninskega programa. LJUBLJANA — Domači plavalni kolektiv je bil v letnem bazenu na Koleziji organizator drugega mednarodnega plavalnega mitinga. Dva dni M je na (lokaj kvalitetni plavalni prireditvi borilo 160 tekmovalcev in tekmovalk iz Avstrije, Italije, ZRN in vseh slovenskih klubov. Med posamezniki je imel največ uspeha Kranjčan Borut Petrič, ki je zmagal v petih disciplinah, njegova klubska kolegica Baroka Stembergar pa štirikrat. V ekipnem delu je bila najboljša Ljubljana, Triglav pa je bil drugi. Zmagovalci — moški: 100 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 56,40, 200 m hrbtno: 1 B. Petrič (Triglav) 2:21,12, lOOm delfin: l.B. Petrič (Triglav) 1:02,67 200 m mešano: 1. B. Petne (Triglav) 2:22,63, 400 m kravi: 1. B. Petrič (Triglav) 4:16,90, 200 m prsno: l.Kiinzer (SVW) 2:42,8.), 2. Globočnik (Radovljica) 2:49,66, 100 m hrbtno: 1. Kiinzer (SVVV) 1:04,14, 2. B. Petrič (Triglav) 1:04,67; ženske: 200 m hrbtno: 1. H oni (BRNI) 2:40,65, 2 Stembergar 2:42,85, 3. Berložmk 2:43,22, 4. Drakalar (vse Triglav) 2:5033, 200 m mešano: 1. Stembergar 2:39,73, 5. Ber-ložnik (obe Triglav) 2:54,4.'), 200 m prsno: 1. Stembergar (Triglav! 2:57,37, 6. Jovan (Radovljica) 3:10,17, 400 m kravi: 1. Stembergar (Triglav) 4:.r>8,01, 100 m hrbtno: 1. Skerjanc (Ilirija) 1:15,46, 2. Stembergar 1:17,04,3, Berložnik (obeTriglav) 1:18,77; ekipno: 1. Ljubljana ;)(K), 2. Triglav 2.10,5, 3. SVVV Burghausen 163,8. Radovljica 60. -d h Lepa zmaga Udoviča PULJ - Za »Veliko nagrado Siporexa« «e je tokrat na startu 156 km dolgi progi zbralo 38 kolesarjev iz vseh naših najboljših kolesarskih kolektivov. Čeprav je bilo v Primorju soparno in vroče, kolesarji niso Atedili z močjo, toda vsak pobeg je bil obsojen na propad. Sicer so tekmovalci poizkušali vse, da bi si nabrali le nekaj sekund prednosti, vendar v prvem delu to ni uspelo nikomur. V zaključnem delu pa je Kranjčanu Bojanu Udovicu le uspelo, da si je priigral nekaj prednosti in vsi napori Frelih (Rog), Bede-koviča (Metaliacommerce) in Ropreta (Sava) so bili zaman. Udovič je krepko pritisnil na pedala in na cilju veselo dvignil roke kot zmagovalec. Tako je mludi savčan dokazal, da se vztrajno prebija v vrh jugoslovanskega kolesarskega Sporta. Za gorsko nagrado je zmagal Frelih pred Ropretom, v ekipnem delu pa je bila ponovno najboljša kranjska Sava. Rezultati: 1. Udovič (Sava) 4:09,45, 2. Frelih (Rog) 4:11,44, .'). Bedekovie (Metaliacommerce), Ropret (Sava), 8. Kraker, 9. Pečnik (vsi Sava); ekipno: 1. Sava, 2. Metaliacommerce. -dh XXVII. mednarodni gorenjski sejem Svojo novo ekspozituro je na sejmu odprla tudi Ljubljanska banka. V posebnem avtobusu uraduje od 9. do 12. in od 13.30 do 19. ure posebna ekipa: tu lahko sproti divgate denar s hranilnih knjižic ali tekočih računov pa tudi za kredit se lahko hitro zmenite. Napisi »vzemi me, preberi me, naroči me« vabijo obiskovalce Gorenjskega sejma, naj se oglasijo pri G ta 80 ve m dežniku in spoznajo naš list ter ga če jim je všeč, naročijo. Vendar je v soboto dopoldne eden od obiskovalcev sejma vzel poziv na dežniku preveč dobesedno. Odkuril jo je z napisom »vzemi me« Upamo, da tudi Glasa ni pozabil vzeti in da ga je že naročil. . . (jk) - Foto-r. Perdan KZK Kranj je generalni zastopnik za prodajo traktorjev TOMO VINKOVIČ in rseh vrst priključkov iz teh programov. Zadali so si nalogo, da bo v njihovem servisu vsako poprovih) opravljeno v 24 urah po prijavi (zakonski rok je 10 do 30 dni), česar so kmetje zelo veseli. Na sejmu imajo tudi stalnega svetovalca, /,'/ kupcem razlozi delovanje traktorja, priključkov itd. 99999