Štev. 8 (Tek. račun s pošto. - C. C. con la Posta)
V Trsta, petek 18. Iebroaria 1927.
beto V.
Izhaja vsak petek dopoldne, h.daja konsorclj Malega lista. Naalov: Mali lint, Trieete, ca-aella centro 37, — Urad : Tla Imbriani 9-1II.
Odgovorni urednik: dr. I.. BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 25 STOTIKK.
NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta 5 ■ I . četrt Uta 3 L. — IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., četrt leta 6 L.
MALI
TEDNIK ZA NOVICE IN
CENA OGLASOV IN OBJAV
Za 1 om višine v 1 stolpon 4 L.
Pri 5 krstni objavi 20% popusta, pri 10 kratni objavi 30 ®/o» Dri 26 kratui objavi (pol leta) 40%, pri 62 kratni objavi (celo leto) 50% popusta.
MALI OGLASI: 30 stotink vsak;* v navadne tip’ n : ir" sta c M f>t ■■ VEI»2ITT T r.
Hali koledar.
Petek, 18. februarja :	Simeon; Flavi-
jan; Ileladij. — Sobota, 19. :	Julijan;
Konrad. — Nedelja, 20.: Elevterij (Slobodan). — Ponedeljek, 21. : Eleonora; Irena; Maksim. — Torek, 22.: Sv. Petra stol v Aintijohiji. — Sreda, 23.: Peter Damijani; Romana. — Četrtek, 24.: apostol Matija (Bogdan); Sergij. — Petek, 25.: Valburga; Viktorin.
MALE NOVICE
Državno posojilo.
Minister Volpi je izdal poročilo o nabiranju državnega (liktorskega) posojila. Plakatov je bilo .nabitih 2 milijona, kartonov « napisom «Presti to del litto-rio» je bilo pol milijona, izdanih je bilo 850 tisoč reklamnih koledarjev in 3 milijon« reklamnih dopisnic. Tiskovin za podpisovanje je bilo 20 milijonov. Te tiskovine in vse reklamne tiskovine so se razposlale po državi v 105 tisoč paketov. Stroški za vse to so znesli nekaj manj ko 14 milijonov lir. Podpisanega je bilo v posojilo 3 milijarde in 150 milijonov kapitala.
Jetni&ničarjem.
Po izplačilu zastankov so me nekatera jetrn,iišničarji obvestili, da jim oblastvo ni odštelo svote, kakor sem jim bil javil, temveč nekaj manj. Včeraj sem poizvedoval na ministrstvu po vzroku in izkazalo se je, da jim je vlada izplačala zastankov .le za 2 leti im pol mesto za tri. Pritičejo jim še zastanki od 1. januarja do 30. junija 1924., kar sem prosil, naj jim čim prej izplačajo. Obljubili so, da se to v kratkem agodl.
Rim, 10. fehr. 1927.
Dr. Besednjak.
Vojakom.
Kakor nam je bilo oblastveno javljeno, ni vojakom dovoljeno pošiljati pozdrave potom časopisja. Zato tudi časopisom ,ni več dopuščeno take j>ozdrave objavljati. Vojaki naj to vzamejo na znanje in naj si dotične znamke pri-. hranijo.
Spremembe v diplomaciji.
Jugoslovanski poslanik v Rimu, Ba-lugdžič, je prestavljen v Berlin ter je že nastopil novo službo. Italijanski poslanik v BaLgradu, Bo dr ero, je tudi poklican nazaj v Rim. Kdo ga bo nadomestil, se še ne ve. Listi so pisali, da
Šiba potresa v Bosni in Dalmaciji
Podrte hiše. ČloveSke žrtve. Milijonska Skodla.
V ponedeljek 14. t. m. nekako ob 4. zjutraj so tudi v Trstu in po teh krajih nekateri čutili potres, vendar ni bil tako hud, da bi se nasplošno ljudje vzbudili ali celo splašili. Tudi po celi Italiji so sunek čutili in potresne opazovalnice so ga začrtale.
V Jugoslaviji pa je bil ta potres zelo močan. Zadel je Hercegovino, Južno Dalmacijo in Bosno. Središče sunka je bilo med Ljubinjem in Dubrovnikom. V Ljubinju je bilo skoro zrušenih kakih 30 hiš; podrla se je pošta in tobačna tovarna. Tudi po vaseh tam okoli se je podiralo in ostalo je brez strehe na tisoče ljudi. Hudo je bil prizadet tudi Mostar, glavno mesto Hercegovine. Streslo je tako strašno, da so hiše pokale in se valili dimniki ter padali strešniki po tleh. Ljudje so planili iz postelj kar ven na prosto, da si rešijo življenje. V Dubrovniku so tudi hišam pokale stene in
v nekem hotelu se je strop udrL V Perkoviču se je utrgal zemeljski plaz ter zasul več hiš. Na Kosovem polju se je na nekem kraju zemlja pogreznila in ž njo vred več hiš, da so kar izginile. V Metkoviču je bila porušena železniška postaja. Promet je pretrgan. Tudi brzojavne in telefonske naprave so razdejane.
Opazovalnica v Belgradu je zaznamovala prvi sunek ob 4. uri 22 min. zjutraj. Sunki so se ponavljali; bilo jih je 19 v 20 minutah. Nekaterim opazovalnim aparatom so se polomile osti. V Sloveniji potres ni bil hud, a čutili so ga povsod. V onih krajih tam doli je pa spričo ostre zime nesreča zelo občutna. Vlada je poslala nujno vojaško pomoč v tiste kraje. Natančnih poročil o škodi še ni, vendar se računa, da je par sto ljudi izgubilo življenje.
da so sklenili podpirati sedam jo vlado. Slovenski minister Kulovec je določen za člana posebnega odbora, kateri se bo z Nemci pogajal, kako urediti .njihovo razmerje do države ter ugoditi njihovim narodnim zahtevam. Dobro ravnanje z Nemci je .naredilo tudi v nemški državi ugodno razpoloženje naprom Jugoslaviji. Pisalo se je, da slovenski voditelj dr. Korošec pojde celo v imenu jugoslovanske vlade v Berlin, da vidi, kako bi se dalo vpeljati tesnejše sodelovanje med Nemčijo in Jugoslavijo v veliki politiki.
Dvakrat v smrtni stiski.
Ladja «Mora/va» se je nedavno poto-je imel Ralugdžič takoj po prihodu v pila blizu črnogorskega Bara. Z nje se
Novo vodstvo.
Po dolgem času je bilo za Trst imenovano novo fašistovsko vodstvo. Na čelu je tajnik inženir Karel Baiduzzi.
Člani so :	inž. Jožef Kobol, profesor
Bruno Kocjančič, advokat Pavel Cuzzi, komendator Viktor Fresco, markeze Anzelm Guerrieri-Gonzaga, vitez Albert Pertot-Ascari, advokat dr. Pieri Pieri.
Nemci v Jugoslaviji	\	„	„	,
se nimajo posebno slabo. Dokaz je to, sto mskl	1»	**>do	lbrez	*v<Wa
duhovnika. Tajke so posledice komu-
da so tudi na Ruskem odpravljeni vojni duhovniki. «Šamani .niso vaši popi«, so mu odgovarjali uporni vojaki, «mi pa nočemo, da nas uničijo besi«. Sovjetski listi pišejo zdaj, da se mora poiskati neka rešitev tega težavnega vprašanja. Ruska vlada bo iz političnih in vojaških razlogov najbrže ugodila Mongolom in tako se utegne zgoditi, da bodo pa ganski vojski imeli svoje «šamane», krščan-
Borlin zaupne razgovore s tamoSnjim ruskim .poslanikom. V zvezi s tem po-ix)Čilom se domneva, da se Jugoslavija v svoji zunanji politiki približuje Rusiji. Enako namerava narediti tudi Češko. Sprijazniti se hočejo tudi z Nemčijo.
Zaupniki.
V vodstvo tržaškega fašizma so imenovani, oz. potrjeni tudi trijo podeželski zaupniki: AvreAij Barbettani za tržiško okrožje (brez Gradeža), Milko Grazioli za sežansko okrožje, dr. Renato Steciher pa za postojnsko.
Stara vojašnica »radi Trsta se prazni. Vojaštvo se seli v nove vojašnice v Rocolu. Staro vojašnico bodo podrli im naredili prostor za zidavo hiš. Vojašnica je bila na tem kraju že za časov Marije Terezije.
SUKANE ZGODBE.
Kako so bili letos veseli naši otroci, ko jim je očka prinesel domov «Ko-lačke*, ki jih je izdala .Goriška Mohorjeva družba« I Tudi letošnjo jesen bodo Mohor) ani prejeli sila koristno In 1®P° Ni#® za otroke. In sicer Zgodbe st. pisma stare zaveze. Vsako zgodbo bo spremljala slika. Starši, vpišite se brž v Mohorjevo družbo, da prejmete »Slikane zgodbo* in Ib štiri knjig«.
je rešilo 5 mornarjev, ki so splavali na breg. Od tam so se napotili preko črnogorskih skal in grap. Ker je bil en mornar ranjen, so ga morali nositi. Ko so prišli v neko vas, so jih hoteli ljudje ubiti, ker so mislili, da so kačaki ('balkanski razbojniki). Z naj večjo težavo so si znova rešili življenje. Ko so kmete prepričali o svojem; žalostnem položaju, so jih ti lepo sprejeli, nahranili in oblekli. Končno so jim dali na razpolago konje in vozove, da so se odpeljali do Sutomore. Nesrečni brodolomci so zgubili vse in si še poleg tega .pokvarili zdravje.
Narobe svet
Ruski voditelji so pričeli organizirati v Urgi nacionalno mongolsko-burjatsko vojsko. Vojaki so se učili z vnemo kakor se spodobi potomcem velikega Čin-gis-kama. Končno pa je prišlo do venskega prepira, ki je povzročil razpustitev prve mongolske brigade. Vojaki so nartih reč zahtevali, naj se ustanovi služba vojnega «šamana», to je čarovnika Del Mongolov veruje namreč v številne bese (zle duhove) in moče na vojno, če ne začara šaman hudobcev s plesom in bobnanjem. Sovjetski poveljnik Sinjutoin je zaman dokazoval, da ne more rdeča vojska podpirati verskih predsodkov in
nistične borbe proti «verskim predsodkom«.
Umetni zobje so izdali zločin.
Niels Sorensen v miestu Ladby na o-toku Fiinen v danski državi je zadavil svojo ženo. Je to deiomržen človek, ki se ni prav nič ibrigal za delo in gospodarstvo. Vse posle sta morala opravljati žena in sin. Z ženo se je vedno prepiral. Ko je nekega dne prišel opoldne domov in godrnjal, mu je žena očitala lenobo. Začela sta se pretepati in k on fino je ženo zadavil. Truplo je zavlekel v drvarnico in ga tam zakopal. Ko je sin vprašal po materi, je dejal, da je ni videl. 'Takoj nato pa jo je zakopal še globlje in na vrhu in po vsej drvarnici nametal gnilega krompirja. Palacija je iskala izginulo ženo, pa je ni našla Pse je motil smrad .po gnilem krompirju. Ko se je zadeva že pozabila, je sin slučajno našel v drvarnici materino umetno zobovje. Preiskava se je začela znova, zločinca-so aretirali in izpraševali, zapletel se je v protislovja in končno priznal zločin.
Vesela ječa.
V Leningradu so obsodili na dve leti zapora ravnatelja III. mestne ječe, Čennjakova, ter bo moral delati pokoro kot kaznjenec v lastnem zavodu. Čemja-kov je namreč dovolil jetnikom obiske v mestu, pijančevanje in slično ter za to jemal denar. Izposodil je tudi službene revolverje dvojici zaprtih roparjev, ki sta potem napadla različne bogataše ter delila plen z ravnateljem.
Knez-delavec umrl.
V Mariboru je umrl ruski knez Boris Aleksandrovič Obolenskij. Pokojni je bil rojen 1. 1870. v Moskvi in .je bil pred .pobegom iz domovine carski polkovnik. V Mariboru je živel s svojo rodbino v velikem .pomanjkanju. Preživljal je sebe ki svoje z navadnim ročnim delom v vrtnariji Džamonja. Kot bivši polkovnik je bil rajni pokopan z vojaškimi častmi.
MIHEC
m
JAKEC
81 IH FP*	do	biše	pot	ubiraj,
ni lil L Ui za Mohorjevo družbo agitiraj.
(A IfCp- Po tisku in branju se sodi, JniVCUi al' vod« narod iJog al’ zlodi.
Napredek-nazadek.
«Jod» je snov, splošno znana po «jo-dovi tinkturi«, s katero se rane .namažejo, da se zabrani prisad. Jod jo pa tudi za notranje zdravje potrebna snov; nahaja se v naši vsakdanji hrani, in tudi v vodi; če pa joda v hrani ali vodi ne-dostaja, tedaj oboli «ščitna žleza« pod vratom, naredi se golša ali krof. Na Koroškem je golša razširjena zato, ker v tamošnjih vodah manjka joda. Na Nemškem pa so opazili, da čimibolj u-porabljajo poljedelci tovarniška ginojila. tembolj se širi' golša; v tistih gnojilih ni joda in zato ga tudi v pridelkih (žitu - moki - kruhu) ni dovolj. Izšla je vladna naredba, da se mm v tovarni gnojil nalašč dodevati primerna množina joda, da bodo nemški vratovi zopet spodobni.
Dva nova prekomorska parnika je kupilo v Ameriki parobrodno društvo Vesina na Sušaku. Prvi z imenom Bel-grad dospe na Sušak že koncem tega meseca. Bo najmoderneje opremljen.
OPOMBE
Kulturna čenča. V «F.dinosti» je nekdo napisal dopis iz Soče; v dopisu je bleknil prazno tečenico, da tjagor še ni «pljusknil val kulture«. V Straži mn drug dopisnik krepko odgovarja in našteva, koliko tam gori berejo. Pri liberalčetih je sploh navada videti kulturo le v puhlih rečenicah, zdravicah, plesih in modnih razuzdanostih. Kjer je tega premalo, tam .liberalčič ne vidi kulture. Takle kulturjevec je pristna čenča.
Nebo d’mo šalobarde 1 V «Edinosti« se radi oglašajo jaziko&lovci. Tako je tudi neki znarii —i— napisal v tisti kot razpravo, katera pa sega čez okvir jezikoslovja. Naslov ji je dal: «Bosiljak, Kranjci in Planinski Hrvatje«. Lotil se je naipisati kritiko «Jelkinega nagelj čka», mohorjanom zinane povesti, katera je bila prevedena iz hrvaščine. Kaj reče gospod —-i— v svoj razpravi? 1. Da «o prevodi iz hrvaščine nepotrebni. 2. Da je slovenščini odzvonilo tudi v Jugoslaviji. Vsa njegova razprava izzveni v zahtevo: Slovenci naj jse po kratka poti pohrvatijo. — Tega profesorja bo slovensko ljudstvo penzijoniralo z njegovim ilirstvom vred, čeravno morda ni še prestar. Torej slovenski mohorjan naj bere hrvaške bukve s slovarjem v roki? (Kaj votlo doni, gospod ilirec?) In ljudstvo, ki je imelo Prešerna in Slomška (ta je bil celd Štajenc), Župančiča in Cankarja, to ljudstvo naj se v kritičnih dneh pomiri z originalno tolažbo: slovenščina je že tako ali tako fuč!? In to nesramno laž naj ljudstvo bere črno na belem v «Edinosti«; ista «Edinost« .pa se bo hvalila pri drugi priliki, da ona vzdržuje slovensko narodno zavest. — Tako globoko je že padel primorski liberalizem.
Kako
NOVA VLADA V JUGOSLAVIJI.
O vladni spremembi v Jugoslaviji smo že sporočili v G. št. «Mal egu Lista«, a se nismo pri stvari pomudili. Ker pa ima ta sprememba precejšen pomen za poznanje razmer v sosednji nam državi, .zato si nekoliko poibliže oglejmo novo tamošnjo vlado.
Radič pod kapo m.
Prejšnjo vlado sta držali srbska radikalna stranka lin Radičeva hrvaška «seljačka» stranka. Radikalci pa so vedno godrnjali proti Radiču, ker je nestanoviten kakor petelin na vrhu zvonika im pa strašno rad govori. Te njegove slabe lastnosti so mm v očeh državnih mož vzele, potrebni ugled in spoštovanje, zato si Štefan vkljub velikemu številu zvestih poslancev ni mogel priboriti v vladi nobeme veljave. Radikalci so vladali sami naprej, kakor da bi ne bilo ne Štefana, me dične »seljačke republike« njegove. To je pa tudi dobrodušnega Sti-pico jezilo, zato je zdaj tu zdaj tam zarobantil proti radikal steim zaveznikom.
Volitve in, batine.
Dne 23. januarja so bile po celi Jugoslaviji volitve v oblastne skupščine (deželne zbore). Pri teh volitvah se je posebno jasno pokazalo, da je Stipica brez vpliva v Belgradu. Uradništvo in orožni št vo jo po raznih krajih očitno delalo proti Radičevi stranici. So namreč kraji, kjer je sploh navada taka, da smejo voliti samo vladni pristaši; pa četudi je bil Radič tedaj še na vladi, so bili njegovi vendar po raznih krajih pregnani in celo tepeni, «zmagali» pa so radikalci. To «volilno» postopanje izbilo je sodu dno. Radič je zahteval, da mora notramji minister Maksimovič odstopiti, češ da je odgovoren za volilne hudobije. Radikalcu pa so to zahtevo odbili. Nato je Radič s svojimi poslanci v državni skupščini glasoval proti radikalcem, vlada je prišla pod voz im Uzunovič je podal kralju demiiaijo.
Pogajanja.
Z Radičem se radikalci sploh niso hoteli vnovič pogajati. Hoteli so se približati Davidpv.iču in njegovim demokratom, ,a ti so tudi odklonili. Šele tedaj jo Uzunovič resno povabil Slovence k zeleni mizi. Dr. Korošec je izjavil, da bodo Slovenci vstopili v vlado, zalcaj pa ne, toda samo s pogojem, da bo to kaj koristilo slovenskemu ljudstvu. Predvsem so zahtevali Slovenci, da vlada vzame resno v pretres gospodarske težave in davčno breme. Odklonili so tudi vsako (poniževanje lin zatajevanje programa Slovenske ljudske stranke, ker ni časa, da bi se zbijale burke kakor nekoč z Radičem.
PODLISTEK
Iz življenja imenitnega Kraševca
Komparo in borba za glagolico.
To poglavje je jako zanimivo. V to borbo je proti koncu minulega stoletja posegel razen več Hrvatov med Slovenci zlasti Josip Kompare. V tem članku ne bom opisal te borbe, ampak samo, toliko, kolikor sem našel v zapiskih v zapuščini Komiparetovi.
Po Istri se je vršilo precej konferenc, na katerih so obravnavali vprašanje staroslovenskega jezika. Duhovniki so splošno želeli, naj bi se glagolica, ki je bila zadnje časa povsem izpodrinjena, na novo pbživila in v cerkvah zopet vpeljala.
V	tej borbi so bili Istrani sami, Goriška se ni oglašala, če izvzamemo na pr. Miklavža Kocijančiča, župnika v Ročah, ki je Komiparetu pisal, da je treiba glagolici priboriti zmago, ter slučaj bogoslovcev v goriškem semenišču, odkoder je bogoslovec Franc Terseglav poslal Komparetu spomenico glede vpra-
politiko
Slovenci v vladi.
Uzunovič je sprevidel, da je Slovenska ljudska stranka najbolj resna stranka v parlamentu, katera v noben kraj ne pretirava s frazami, ampak hoče, da se res nekaj stori za državo in za ljudstvo. Zato je pristal na mnoge slovenske zahteve ter sprejel v vlado tri slovenske ministre. Za poljedelskega ministra je dr. Kulovec, ki je že svoječasno upravljal isto ministrstvo; minister za socialno politiko je dr. Andrej Gosar, voditelj krščamsko-socialnega delavstva v Sloveniji; tretji slovenski minister je dr. Dušan Semec, profesor ljubljanske tehnike; on je dobil ministrstvo javnih naprav. Vsi trije slovenski ministri so priznani strokovnjaki in odlični javni delavci, ki bodo delali v ministrski službi čast slovenskemu imenu.
Delo.
Državni proračun mora biti sprejet v skupščini do 1. aprila. Načrt proračuna je izdelala še prejšnja vlada, zato se od >nove vlade ne more zahtevati, da vsega prevrže. Delo za rešitev gospodarske krize se bo moralo vršiti postopno in šele čez dalj časa se bo videlo, ali bo nova vlada svojo nalogo izpolnjevala zadovoljivo ali me. V sedanji načrt proračuna se morejo vnesti le majhni popravki, prihodnji proračun pa bo treba pripravljati bolj temeljito.
Prvi uspehi.
Ko so se avstrijske krone menjavale v dinarje, takrat je vlada vzela od menjalcev državno brezobrestno posojilo na ta način, da je namesto 100 dinarjev izplačala samo 80, za 20 dinarjev pa je dala zakladni list ali «bon». Leta im leta je to posojilo ležalo. Čimbolj pa je začelo ljudem denarja nedostajati, tembolj so godrnjali, češ ali bo vlada izplačala že enkrat tiste borne, ali me. Nekateri so že čisto obupali. Sedanja vlada pa je odločila, da se s tistimi boni lahko plačajo davki. Tako bo vsak z največjim veseljem nesel tiste papirje na davkarijo in jih dal noter namesto gotovine za plačilo dolžnih davkov. Slovenskemu ljudstvu bo s tem pomiagano za milijone in milijone dinarjev.
Druga stvar, ki so jo slovenski ministri dosegli je pa zvišanje takozvane-ga «eksistenčnega mirnima« pri dohodninskem davku. Kaj je to? Dohodninski davek je moral plačevati vsak državljan, čigar dohodek je bil višji od 5000 dinarjev. Ta najnižja mera (((minimum«) se je zdaj dvignila na 0000 dinarjev. Dohodninskega davka bodo torej zanaprej oproščeni vsi tisti, ki imajo dohodkov več od 5000, a vendar manj od 0000. Ta olajšava ima tem več vrednosti, čimbolj
šanja glagolice. O tej spomenici bom razpravljal kasneje.
Nekje se je vršila konferenca, na kateri je poročala oseba, ki je uživala zaupanje škofa Šterka. škof Šterk je bil v srcu prijatelj staroslovenskega bogoslužnega jezika. Nekoč je bil radi tega vprašanja pili samem (tesarju Francu Ježefu. Kaikor znano, je cesar na potovanju po Istri leta 1887. izrecno naročil poreškemu škofu, naj strogo pazi na to, da se ne bi širila slovanska liturgija. (Glej La Liturg.ia slava, Posante Giovanni, Parenzo 1893., str. 165). Štertk se je v avdijenci previdno zavzemal za glagolico. Pa cesar mu je odvrnil: «Die altsla-vische Liturgie verlangen orthodoxe Russen und mit ihnen alle eure jungen Geistlicben«, nakar je pustil Šterka v sprejemnici samega.
Kompare sam je bil v središču dela za obnovitev glagolice. 18. oktobra 1902. je pozval vse slovanske istrske dekane in druge duhovnike na sestanek. Mons. Vinko Zamlič, dekan na Voloskom, je odpisal, da je zadržan, a dodaje: «Rado hoču podpricti od svoje stramu koliko moguče, da se znamenito pitanje bo-
se je utrdila plačilna moč dinarja v zadnjem času.
Slovenski ministri pa so tudi zahtevali, naj se davki bolj po človeško iz-tirjujejo in naj se davčni vijak pri predpisovanju davkov ne privija tako hudo kakor se je delalo doslej.
Doslednost,
Radikalna stranka je torej v novi vladni kombinaciji .pokazala dobro voljo, da se bo res kaj storilo za .ljudstvo. «Domioljub» pravi glede na to : «.SLS bo pomagala pri tem gospodarskem delu, dokler bo radikalna stranka to dobro voljo ohranila. Kakor hitro pa bi radikalno stranko ta dobra volja minila — česar v državnem interesu ne želimo — bodo slovenski poslanci šli. Zakaj brezuspešno bi se trudilo 20 ljudi, če bi jih 140 (toliko je radikalcev) delalo proti. Samo za ministrske stolčke pa SLS ni in noče biti.
Kakšna bo torej prihodnjost?
Ne napovedujemo. Mi samo vemo, da ,se je že v prvih dneh, ko je tudi SLS prijela za krmilo, pri državni ladji začutil močen preofcret: vlada je napovedala velike gospodarske reforme. Baš to je namreč prva zahteva SLS. Jasno pa je, da čez noč ne bo do teh reform prišlo. Za to je treba vztrajnega in sporazumnega dela in dovolj časa.«
Tržaška stanovanja
Socialno razmerje med ljudmi se razvija tako, da to, kar je bilo nekdaj jasna pravica, postane sčasoma očividma krivica. To se tem huje občuti tam, kjer gospodari kapitalizem in liberalizem. Ta pa ima. tudi v Trstu gorak brlog. To bomo brž pojasnili.
lastninska pravica je gotovo nekaj svetega, toda je omejena, ni najvišja pravica na tem svetu. Tako uči krščanski socializem. Višje ko lastnina je življenje in zdravje. Liberalcem ta nauk ne gre v trde butice. Za liberalce je lastnina Bog Oče in Sin in sveti Duh, ker za pravega Boga jim je tako malo mar.
Hiša je moja.
Gospodarji pravijo :	«Hiša	je	moja.
Jaz jo lahko prodam, poderem, zažgem, podarim drugim, prezidam, povišana, znižam, razširim. Moja je. Kdor hoče notri stanovati, naj plača, kar zahtevam, ali pa naj ostane pod milim .nebom, meni nič mar. Jaz lahko pustim hišo prazno, saj imam denar. Kako se bodo drugi preživili, me ne briga.«
Tako govori I iberalizem-hapi ta 1 izem.
Počasi, gospod kučegazda i
«Prav luštno je res ma deželi, kjer hiška na samem stoji«. Tam lahko gospodar hodi okoli nje in govori: moja je. V mestu pa ni tako «luštno». Ce si
gosluija rieši povoljno za sve nas. Molimo se dragom Bogu, da nas fcriepi i pomože. Sa bratskim pozdravom.«
lvaj se je na sestanku zgodilo, mi ni znano.
Dekan buzetski, Kalac, javlja 6. 5. 1903., da se bo vršil 8. 5. 1903. sestanek pri Franetu jllegu na stainici Počekaj. Prišli bodo Zamlič z Voloskega, dekan Rogač iz Hrušice, Bersenda, Kropek, Bukovec in drugi. Glavni predmet razprave : glagolica.
Tudi v Trstu se je vršil sestanek z istim predmetom. To priča pismo nadžupnika Antonia Nežiča iz Cepiča od dne 27. 10. 1902., ki piše K*>raparetu, da je težko bolan, da ne more na tržaški sestanek radi glagolice. Žalosten v srcu, a ne more. Odobrava pa vse sklepe.
Zanimivo je bilo pismo dekana tomaj-skega ‘Matije Sila, ki se je v pismu 25. 10; 1902. proti pričakovanju postavil proti glagolici, češ ljudstvo .ne bo po uvedbi slovanskega jezika v obredu prav nič boljše.
To pismo je bolelo. Neki Ante piše Komparetu: «Mons. Zamlič, ki bo sestavil spomenico na sv. očeta, hoče, da mu
hotel imeti hišo samo zase, čemu sl pa zidal fcurnik na pet nadstopij? Saj nimaš niti toliko otrok, da bi vsak eno nadstropje zasedel.
Vidiš, ljubi fcučegazdia, pravi nauk uči to-J e : Lastnina ima prirojeno socialno funkcijo. Lastnina ima svojo vlogo v življenju človeštva, ne kot gospodarica, ampak kot služabnicja. Tvoja petnadstropna hiša sredi Trsta zelo o-čitno kaže, da ima socialno funkcijo. Ti kurnikl, ki stoje «po vrsti kakor hiše v Trsti«, so zato,, da imajo Tržačani svoje brloge, domove, stanovanja, kakor ljudem pri tiče.
Človekoreja.
Ge bi v hišah bivale živali, bi hišni gospodar lahko vodil napredno živinorejo. Liberalec-kapitaliist misli isto o ljudeh. Njemu je hiša hlev, kateri mora nesti čim največ dobička. (Današnja kapitalistična kultura se je že sploh pre-vrgla v ogabno «človekorejo», žal da se tega premalo zavedamo. Bodimo s tega vidika hišnim gospodarjem hvaležni, da so mas .na to spomnili). Toda kdor spoznava krščanski socializem, ne more priznati «človekoreje». Človek je oseba in to je kaj drugega 'kakor zgolj sredstvo gospodarskega izkoriščanja.
Omejena lastninska pravica.
Ljudje imamo eden do drugega neke dolžnosti, ki se jih ne moremo otresti. Krščanski socializem jih obsega v dveh besedah: Pravica in ljub e z e m. Obe ti dve omejujeta absolutno rabo lastnine ter lastninsko pravo upogibata v jarem socialnih nalog in dolžnosti. O ljubezni ne bomo govorili tržaškim oderuhom, ker tisti, ki veruje samo v svoj trebuh, ne more teh reči umevati. Govorili bomo pa o pravici, katera ima — v podobi rečeno — meč v rokah in zna prisiliti bolj mevkretne. Meč pravice je država.
Naloga države.
Naloga države nikakor ni, da bi vse podse zgrebla kakor sitna kokoš, ampak da s svojo zakonodajo im upravo ureja (koordinira) delovanje itn gibanje podložnih narodov, slojev, stanov, organizacij. Ta koordinacija je glavna naloga države v notranjem poslovanju. Država torej .ne more lastninske pravice 'absolutno dajati ali jemati, pač pa ima dolžnost, da jo upogiba, prirezuje, prireja tako, da bo lastnina služila aploš-nosti.
Država ima torej tudi proti hišnim gospodarjem pravico in dolžnost, da brzda mj-ihovo samovoljnost, kadar se ta razvija v socialno nevarnost. Ta slučaj je dejansko tu, bodisi v Trstu, bodisi ,po drugih mestih Italije. Treba je torej z modro in pravično itostavo preskrbeti za varstvo najemnikov. Kadar bodo pa najemniki gospodarje stiskali, bo pa čas obrzdati najemnike.
V	uvodu smo rekli, da z razvojem
pomagam. Pošlji mi glavne točke. — Delaj, da bodo vse žujpe na Krasu složne z nami. Piši Benkoviču. Čujern, da so nekateri za našo sveto stvar nespo-razumno odgovorili. Naša stara rama ! Ruti jih, zaklinjajte jih !»
Zelo odločen je moral biti sestanek zastopnikov dekanatov Pazim, Pičan, Kržan in Buzet. Na ipazinskem sestanku so se storili naslednji sfljlepi : 1. Načelo: mi branimo glagolico. 2. Vse slovenske In hrvotske župe imajo pravico do glagolice. Slavet, ki je sedaj v rabi, je le začasni naslednik glagolice. 3. Dokler ise duhovniki glagolice ne naučijo, in se ne natisne glagolski misal, naj ostane vse pri starem. 4. Škot pride v ,Pazin 30. 6. 1903. Vse župnijo dekanatov Pazim, Pičan, Kršan in Buzet pošljejo k škofu po 2 zastopnika, da pod vodstvom dr, j a Tirinajstiča in dr.ja Kureliča nastopijo zn oživotvorjenje glagolice. Drugi dekanati o priliki. 5. Hrvatske in slovenske duhovni je maj predložijo ordinariatu spomenico, ki jo sestavijo Mons. Zamlič, dekan vološčanski, Nožič, dekam kršanski, in Kalac, dekan buzetski.
(Dalje prihodnjič).
zgodovine in socialnega življenja počasi pride tako, da se pravo izvrže v krivico. Dobra zakonodaja (mora paziti na to, da v takih slučajih poseže vmes ter zopet medsebojno razmerje slojev to stanov naravna v pravo smer, to je k splošni blaginji vseh.
Zdelo se nam je potrebno to reči načelno pojasniti, ker se ta čas toliko piše ■o gospodarjih in- najemnikih, a se mno-gokje opaža, da piscem inedostaje pravega fuhdamenta ter enotne osnove, na kateio treba graditi reformo. To pomanjkanje načelnosti s-? tedaj nujmo razvija v malikovanje surove sile, ki pa sama zase ni ne pravica, me lj11 bežen in je zato sama zase nezmožna ustvarjali ■socialno blaginjo. Tudi državna sila mora biti le sredstvo naddržavne pravice.
Deseti brat
Lep zimski dan je bal, pa sem jo u-daril tja čez proti (Godoviču. Godovič leži v prijazni dolini, kjer se križajo poti Logatec-IcLrija in Veliarše-iAjdovšči-'na. Veliki gozdi se razprostirajo tam okrog proti državni meji. Godovič je prijazna vaa. sairno preveč «zaplankana«, 'kakor pravijo. Le poslušajte! Jaz
kot Deseti brat — pa menda sem malo več kakor Polde iz Ko-vačevega rovta — pridem v vas truden in lačen ter zavijem kot ponavadi v gostilno. Pa kaj zvem, še predno vstopim? Tabla, ali tista deska, kjer stoji gori pisano, da se tam dobi raznovrstna roba za tolažbo želodca, je izginila raz zid. Kaj to pome-tni? Uganko mi i’azreši mladenič, ki je ua sredi ceste cigarete kadil; reče mi : «Nikar ne hodite noter, ker ne boste nič dobili, so koncesijo nazaj dali«. Sta še dve drugi gostilni, a kaj pomaga, ko se ne dobi drugega kakor fabriško vino. Za gostilniško obit se je oglasilo dosti prosilcev, a so vsi izven vasi ter tudi prostorov nimajo (primeirnriih. Bolje bi bilo, ako bi se stara gostilna obnovila.
Ravno prav sem prišel, ko je zvonilo k maši; občudoval sem lepe glasove go-doviških zvonov in lepo ubrano zvenenje. Na to so Godovčaini lahko ponosni. Šel sem v cerkev. Ker petje rad poslušam, sem jo potegnil na kor. Med pridigo so bili fantje vrh stopnic malo preveč glasni. Po končanem govoru se o-glase orgle, ki so tudi popravljene, kmalu nato pa pevci, ki so jo — primoj trikrat — fest zarezali, samo Ms bi lahko malo bolj pritisnil, tenor pa je nekoliko preboječ. Malo čudno se mi je zdelo,	ker
ni bilo organista, .nadomeščala ga	je
njegova sestra; po naključju sem zvedel, da je bolan.
Po opravilu se nisem utegnil ustavljati po vasi; udaril sem jo naravnost proti domu. Srečeval sem same lepe in mlade dekleta, še tisto sem videl,	ki
menda zna «iz bukev« potico peči.
Drugič pojdem pa v Godovič pogledat, kaj društva delajo. Samo za srajco si bom moral natlačiti kuhanega fižola, da ne bom tako lačen ostal, kakor to pot.
Kaj nam z dežele pišejo
POVIR.
Pri mas imamo že nekaj tednov 'kmetijski tečaj, kjer poučuje teoretično .in praktično g. učitelj K. iz Sežane. Takoj ko smo zvedeli, da nas bo doletela ta sreča, so dejali nekateri: <dvaj nam je tega treba, saj pleti in kopati znamo«. Vendar se je priglasilo za pouk precejšnje število fantov. Sedaj pa jih pride vsakikrat manj k pouku. Pravijo : «To je za nas preučeno. Čemu nam bo vse to? Res je, če bi se človek hotel •naučiti vso to kemijo, ki se tu poučuje, bi moral imeti glavo kot škaf !» Ti ljudje menda ne vedo, da brez kemije ni mogoče moderno in napredno kmetijstvo. Toda me čudimo se ! 'Kdo bo pa ponočevali in razgrajal, če bodo fantje sedeli zvečer pri knjigaJh? — V nedeljo •6. t. ra. ob 11. uri ponoči sta prišla v vas dva orožr.ika im sta razgnala preglasne fante. Enega sta cel6 odvedla seboj v Sežano, ker sta dobila pri njem «fovč».: Spustili so ga šele v torek zjutraj in sicer «ob svojem«. Radi fovča so zahtevali petinosemdeset lir, ko pa je prišel plačat, so se zadovoljili le z desetimi.
V	soboto, 5. t. m. sta praznovala zakonska Perhavec iz bogate hiše slovesno zlato poioiko. To je bil dogodek, ki ga Povir doslej še ni videl. V svatih je bila vsa ilahta, čez 30 p0 številu. Obredu v cerkvi je prisostvovalo skoro več ljudi, nego jih pride običajno ob nedeljah k sv. maši. Zlasti so bile radovedne žensko. Te bodo morda celi) hude, da smo postavili to vest na zadnje mesto. LOKEV pri Divači.
Žal mi je, da prejmem tako malo številk «Malega lista«. Ne vem, kdo je tega kriv. Leta 1926. nisem prejel 21 številk «Malega lista«. Včasih sem poprasal pismonoša zakaj ni «Malega lista«. Odgovoril mi je: «Zaplenjen». Toda, če bi kfo zaplenjen, bi se v naslednji številki 1)ra,o, da je bil zaplenjen. (O. ur.: tekom celega leta je bilo samo par številk zakonito zaplenjenih). On mi pa pravi ; «Saj se ne «merta» zapisati za «Mali list«, ki je vedno zaplenjen«. Toda Jaz
sem se pisal (naročil) in se bom pisal, dokler bom vedel, da še izhaja «Mali lista. Sedaj v tem letu 1927. sem dobil edino eno številko (dopisnik piše 10. februarja). In kadar prinese, mi ga prinese ali v ponedeljek, ali v torek, ali šele v sredo, le malokrat že v soboto, pa lahko bi ga že v petek.
Tri leta že sem naročnik «Malega lista«. Tako ga ljubim, da kadar zagledam pismonošo, kar popustim delo, mu tečem naproti, vzamem «Mali list« (če je, seveda!) in ga nesem v hišo. Ko se mrak naredi, delo končam, grem v hišo, si umijem roke in primem «Mali list« ter ga ne pustim, dokler vsega ne prečrtam.
ZADLOG nad Idrijo.
Ker se prav malo 'oglašamo v «Malem listu«, moram pisati, da bojo naro&niki čitali, kaj je pri nas novega. — Pričeli smo se resno truditi za gospodarski napredek. Napravili smo ravno sedaj novo mlekarno, da bi si kaj zboljšali dohodke. — Naši fantje imajo tudi veselje za napredek. Pričeli so se učiti godbe. Skoraj uro daleč morajo 'hoditi k vajam, pa imajo veliko veselje; zraven je tudi par oženjenih mož iz prejšnje dobe, ki, so bili že pred vojno v tem. Ti udi učitelj, akorav.no že 60 let star, ima posebno veselje do godbe. — «Ohceti» l>o-mo tudi imeli par v inaši vasi ta pred-pu.st. — Obiskala nas je tudi španska bolezen, vendar smrtne žrtve ni bilo.
član Mlekarne.
GOLAC.
Dolgo že ni bilo glasa iz našega sela. Pa kaj? Dobrega nimamo poročati. Če greš po vasi čuješ samo tarnanje, da nimajo za sol, kaj šele za obleko. Vendar pupe, ki moža love, so oblečene po najnovejši modi. Ples je od Božiča napi ej vsako nedeljo in tudi ob delavnikih cele noči. Cul sem, da izdaja vlada razne postave proti plesom, kletvini, gostilnam; pri nas žali bog se uspehi ne vidijo. Res da smo očetje poklicani vzgajati svoje otroke za poštene državljane, ali kaj ko smo brez moči spričo tolikih priložnosti in zapeljevanja. Bralo se je, da
je nekje na Goriškem'podeštat izdal zelo stroge odredbe proti plesu in kletvini. Prosimo našega podeštata v Materiji, o katerem čujemo, da je mož na svojem mestu, naj bi tudi on strogo nadziral naše gostilne, ki so cele noči odprte, da mladina čez mero zapravlja zdravje in denar. — In šolska deca? Vsak dan manjka ta ali oni v šoli, če pa greš zvečer na cesto, je vse na cesti in okoli gostilen.
IDRIJA pri Bači.
Poroka. Dne 9. t. m. sta se tukaj poročila Frančiška Kačar in Alojzij Gorjup. Ob tej prilila sta novojporočenca darovala trnkajšnemu «Prosvetnemu društvu » 25 lir, za kktere se jima društvo iskreno zahvaljuje. Tudi pevci in pevke se jima srčno zahvaljujejo za vso prijaznost in gostoljubnost, ki sta jo ob priliki svoje poroke izkazala celemu pevskemu zboru in obenem tudi dekliškemu krožku. Novoporočencema želimo, da bi v svojem novem stanu živela mnogo let srečna in zadovoljna! Bog ju živi !
Nesreča. Isti dan popoldne, ko se je vršila gori omenjena poroka, se je tukaj zgodila resna nesreča. Ko je mlinar Kragelj Franc hotel namazati kolesa v svojem mlinu, ga je neko kolo zgrabilo za roko in mu jo do komolca .popolnoma zmečkalo. Nesrečni mož je bil takoj prepeljan v goričko bolnico, kjer se sedaj zdravi. Najbrž e mu bodo morali odrezati roko. Svojemu sovaščamu želimo, da bi čimprej okreval !	T.	K.
GORENJE pri Sežani.
Na železniška progi so še vedno iste sitnosti. Včasih zapirajo rampe tako pozno, da so ljudje in živina v nevarnosti, tem raje pa drže zaprto po odhodu vlaka. Kakšen voznik po celo uro čaka, da se bo odprlo. Nekateri kliče in žvižga, toda čuvaja ni in ga ni. Ali res ni mogoče napraviti več reda v ti stvari? PODGRAD pri Divači.
Umila je naša .pribljubljena gostilničarka Helena Prelc. Radi so jo imeli vsi, ker nas je v težkih časih bodrila in nam dajala pogum. Kako je bila čislana, je pričal pogreb, na katerega so iz vseh bližnjih vasi prihiteli udeležmiki. Iskrena hvala g. župniku iz Vrem in g. akademiku Tozonu za ganljivi nagrobni govor.
Za grofom Petačem. Težka slutnja nas muči. Zdi se nam, da nam je Petač pokazal pot. Drva smo že domalega vsa prodali. Dolga imamo vse .polno. Prej smio mislili, da bomo dolg plačali z enim živinčetoim, zdaj pa bo treba kar cel hlev izprazniti. Težke dneve preživlja naš nekdaj slavni Švarcenek. Vaščan. VRHPOLJE pri VipavL
V	nedeljo 23. januarja je v Gospodu zaspal naš prijatelj Matevž Lavrenčič v starosti 40 let, spoštovan mož in dober družinski oče. Zapustil je ženo din 3 otroke, ki še niso za delo. Bil je tudi član prosvetnega društva in je rad prisostvoval društvenim prireditvam. Bodi mu lahka 'zemlja. Družini naše sožalje !
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiuiiiiiiiiiiiitimiiiiiiiiiiiiiiitiii
Ako še nisi pokusil
•testenin «Pekatet», kupi jih. Zanesljivo prave so le v pol in en kg. zavojih z gornjo znamko. So izvrstna nedosežna jed !
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiititiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii jipifa. ^:.=goBE
EOS
Zobozdravnik
dr. Sardoč D.
ordlnira
v Trstu
vla M. R. Imbrlanl 16, III. (Pral vla S. Olovannl)
K*
od 9-12 In od 3-7.
UE
Eda
DOL-OTLICA.
. Nekaj se sliši govoriti, da ljudje ne bodo smeli več hoditi na delo v Avstrijo. Če .bo res tako, bo slabo za naše kraje, kajti doma zaslužka ni. Pa je žal tudi pri nas tako, da se mmogo preveč pije in pleše po gostilnah. Po moko se gre «na kredo«, a soldi gredo za pijačo. Slabo je tudi to, da se morajo uradne ure držati le nekateri gostilničarji, drugi pa točijo po mili volji čez uro. Kdor bi moral na obe strani videti, mežika z enim očesom. Po teh potiih bo tako daleč prišlo da Gorjani še kamenja ne bodo več svojega imenovali. Letos smo pridelali malo krompirja žita pa že tako ponavadi ni; drugi pridelki so bili tudi bolj revni. Če bo tako - uboga Gora !
PODGRAD v Istri.
Pritožbe imamo zaradi šole v Podgradu. Prišlo je tako, da otroci nimajo nobenega veselja več hoditi v šolo in da tudi nobenega napredka ne izkažejo. Nobenega računa ne znajo skupaj zložiti, ampak le plesati in prepevati. Pristojnim višjim oblastem priporočamo, naj o ti reči pozvedujejo in kaj ukrenejo za izboljšanje. Tudi ne maramo, da otroke v šoli preveč tepejo.
ZOBOZDRAVNIK
sprejema
l vMoiaIiaviiišl.5,11.
^Illlllllllllilllllllllli
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiniii
Duhovniki
imajo v omarah župnega urada včasi matične knj.ige, ki so zelo slabo vezane a'li pa je vezava že popolnoma obrabljena, tako da se posamezni listi trgajo. Kaj naj storijo? Naj pošljejo take knjige v Katoliško tiskarno v Gorico, Riva Piaz-zutta 18, kjer jim knjige popravijo, da bodo kakor nove.
Illllilllllillltillllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll
Stab. Tip. Silvio Spazzal - Trieste
MALI OGLASI
ČISTILO ZA ZOBE «Ideal», sestavljeno ir mo-čnih snovi, izvrstno razkužuje usta, odpravi smrdljivo sapo, utrdi dlesno, ovira gnitje. Kdor ga pravočasno upo-arblja, prepreči vnetje čeljusti in ga nikoli ne bole zobje. Vlije se 30 do 40 kapljic na Vi 1 vode in se izperejo usta. Če močno boli zob, se dene par kapljic samega «Ideala» na vato in se položi v zob. Priporoča se posebno tistim, ki i-majo pokvarjene zobe in same škrbine. Izvrsten je za razkuženje in grgranje pri vnetju v grlu. — Za čiščenje zob je dobra rožnata in črna pasta. Ima fin okus, naredi zobe bele, ovira zobni kamen, razkuži usta in jih prijetno osveži. — Priporoča se, zlasti za slabotne otroke, ki dolgo ne shodijo, za slabotne v prsih, rahitične Kalciierat, zelo okuseD sirup. — Za otroke je priporočljiv prah in mazilo «Ireos». — Odlikovani laboratorij LEKARNA PRI ODREŠENIKU. . Bistrica.__ __________
SAMO potom energičnega zdravljena z Gl y ko lom se ozdravi glavobol, šibkost, malokrvnost, ohnemoglost. Izdelek lekarne Castellamovich, Trst, Via dei Giuliani 42. V januarju je lekarna odprta tudi ponoči.___________
SBULAJOD (Trpoški sok), izborno sredstvo proti arteriosklerozi, revmatizmu in težkemu dihanju, kašlju in kataru. uspešno čistilno sredstvo, posebno priporočljivo za osebe, stare nad 50 let, se prodaja samo v lekarni Castellanovich, Trst, Via Giuliani 42 (Pri Sv. Jakobu, blizu slovenske šole).
BRIVEC Andrej Rojc, Gorica, vi a Se-
minario 2, se priporoča sl. občinstvu.
VELIKA ZALOGA papirja, papirna tlb vrečic. Uvoz in izvoz na vse kraj«. Po n godnih cenah. Tvrdka Gaatoua Dolinar, Trst . Via Ugo Polonic 5.
Gospodarstvo
KAKO ZDRAVIMO ŽIVINO. Živina je zaklad našega kmeta. Ko živina zboli, je nesreča v hiši. Kako naj si gospodar pomaga v prvi sili? Živino-zdravnik je daleč in stroški so z njim. Iz te stiske hoče rešiti kmeta knjiga: »Kako zdravimo živino«. To knjigo je napisal strokovnjak. Dohili jo bodo jeseni vsi člani Goriško Mohorjeve družbe. Za šet lir bo vsak član prejel pet knjig, med njimi tudi to koristno knjigo. Go-* spodarji, vpišite se v Mohorjevo družbo!
Draginja. Po računu, ki ga objavljajo v svojem vestniku Delavske zadruge v Trstu, je bila dragiinjska številka (za hrano) v decembru 150.392, v januarju pa 155.931. Znižalo se je torej le za malenkost, ki pri rastočem .pomanjkanju dola ne zaleže. Najlažje bi so za sedaj znižala cena mesa, le pritisniti bi bilo treba na mesarje.
Do kdaj je treba urediti gnojno jamo po novi postavi? Rok je sedaj podaljšam do konca 1. 1928. Torej je še čas, vendar ne predolgo odlašati.
Ob Hublju pri Ajdovščini je bil iko-misijonalni ogled 13. januarja. Sklenilo se je napraviti dva vodovoda: enega za mesto Gorico, kateri bo zajemal 105 litrov vode v sekundi, drugega pa za Kras, kamor bo šlo 57 litrov na sekundo. Stroški bodo šli v milijone. Delalo se bo brž, ko se zagotovi denar. Prav bi bilo, da se kmalu začne, tudi zato, da bi domačini v sedanji brezposelnosti dobili kaj zaslužka.
Slaba cena živine je tudi v Avstriji, kakor toži «Koroški Slovenec«. Tudi v Jugoslaviji so cene nizke, nižje celo kakor pri nas v Italiji. Najslabše krave za mesarja so tam po 2-3 dinarje (0.80—
1.20 L) živa teža, molzne im breje po 5-6 Dui' (2.--2.40 L), 'debeli voli za mesarja po 7-8 Din (2.80—3.20 L). Meso se v Mariboru prodaja po 10-18 Din (4.——
7.20 L), torej mnogo ceneje nego v Trstu.
Beneške obligacije (vojirua odškodnina)
imajo borzno ceno 61.70%, t. j. za 10.000 lir obligacij dobiš 6.170 lir gotovine, ako jih prodaš za gotov denar.
Zlato ima urad/no ceno 451 papirnatih lir za 100 zlatih. Cekin za 20 krom velja 88 papirnatih lir.
Sadjarjeva opravila spomladi. Pod tem naslovom je lepo umljivo navodilo v »Ljudski pratiki«. Ako je še nisi kupil, .stori to brž. Tam je tudi člančič kako treba gojiti vrtnice. *
Postava o gnojiščih je razložena v »Ljudski pratiki«. Vsak poljedelec bi moral to brati v svojo lastno korist. Denar za izobrazbo ni nikoli proč vržen, nevednost pa stotake in tisočake požira. Le plačaš naročnino za Mali list, 10 ilir, dobiš pratiko v dar in imaš svoj tednik pošten poučen in zajemi j iv.
Sojin v Materiji 14. jan. Prignanih je bilo 45 volov, 80 krav, 10 telet, 40 prašičev. Cena prašičev 140-150 lir glava.
Cene po Istri. Črno vino: Kaštelir 220, Motovun 200-240, Umag 200-225, No-v igrad 220-250, Oprtalj 180-220, Buzet 220, Bxije 240-250. Belo vino:	Kaštelir
200, Višnjan 200, Motovun- 180-240, Umag 180-200, Oprtalj 180-210, Buzet 200, Buje 180-25-0. Olje 7-10 lir liter. S o no 25-70 lir stot.
Uradnica. V pen-zijiskem zavodu se ne prenaglijo. Prvikrat so nam komaj določili -uro, kdaj naj se vrnemo po informacije. Potrpite par dni.
Bistrica. Ako je oče tuj državljan, mora sin odslužiti vojake kakor drugi. Se ne da nič napraviti.
L F. Ž. Prošnja za pokojnino za sina ne bo tako hitro- rešena; saj sami pravite, da ste jo vložili v zadnjem roku 1926. Treba čakati. — Glede davka pa nam morate sporočiti, za kateri davek gre; enkrat pišete o dohodninskem, drugič o -hišnem in nazadnje o zemljiškem. Pišite natančno.
Mladenič iz Istre. Potni listi so ustavljeni. Izdajajo jih samo trgovcem; drugače le v slučaju smrti ali težke bolezni. Treba je imeti potrdilo od italijanskega konzula v Ljubljani. Samo italijanski policiji morate plačati 63 lir za kolek.
Kocjan Fr„ Božeglav Fr., Zivic Al. in Kobeja Fr. Povir. Rekurze smo napravili. Za vsak rekurz je treba 3 kolkovane papirje po 2 liri.
I. U. Idrsko. Pošljite nam obe likvidaciji, ker ne vemo, koliko vam še priti če. Več v pismu.
J. Rutar, Jelšane. Vašo prošnjo smo prejeli; potegnili se 'bomo za Vas.
I. M. Bistrica. Poizvedeli bomo v Rimu glede pokojnine.
T. I. Podstenje. Lahko vložite prošnjo, da se vam dovoli plačevanje zaostalega vinskega davka na obroke. Prošnjo morati nasloviti na kr. intendanco na Reki, ker spadate pod reško pokrajino. Oa tam bodo prošnjo poslali v Trst.
Gluhonem. Zakon pravi, da imajo nedorasli bratje im sestre pravico do pokojnine po padlem bratu, kadar sta umrla oče in mati ali kadar mati nima pravice 'do pokojnine. Svetujemo vam, da mati napravi prošnjo za povišanje pokojnine.
Ali podpirate trgovce in podjetjay ki oglašajo v Malem listu P Ali zahtevate postrežbo v domačem jeziku P
Naša pošta.
Dolenje pri Jelšanah. Dopis govori o zadevah ene same družine, pa še o teh si urednik ne more narediti jasne sodbe az dopisa. Poročajte kaj bolj splošnega.
Zadlog. Pratike smo že davno poslali g. Vidmarju.
Po čem je lir«?
Dne 16. febrnarja si dal ali dobil: za 100 dinaijev — 40 50 L. za 100 č. kron — 68.25 L. za 100 fr. frankov £0.75 L. za 100 šilingov — 320.— L. za 1 dolar — 23.05 L. za 1 funt — 111 95 L.
^MOn
Uh
Kmečko tajništvo.
Plačevanje zaostalega vinskega davka. Kdor je dobil poziv, da mora plačati zaostali vinski davek, lahko še napravi prošnjo, da se mu dovoli plačevanje na obroke. Prošnjo je treba napraviti takoj in jo poslati na finančno intendanco tiste pokrajine, pod katero spada občina, kjer davkoplačevalec biva. Če si na primer 'iz Bistrice, boš poslal prošnjo na intendanco na Reki; če si iz Postojne, pa v Trst itd.
Cotič. Obstojita 4. razredna sadjarska in vinarska (srednja) šola im enoletni sadjarski in vinarski tečaj. Mi vam svetujemo, da se vpišete na prvo. Sporočite nam, za katero ste se odločili.
MODERNA PARFUMERIJA
G. B. GIUMLIA • POSTOJNA
Bogata iizbera dišav in dišečega mila iz prvovrstnih domačih in tujih tvoniic. Toaletne pttrebščine in S predmeti za darila. Drobnarijo In umetnije. Koralde, biseri, predmeti iz brušenega beneškega stekla. CENE ZELO ZMERNE.
Trgovino lahko obiščete, ne da bi g morali kaj kupiti.
I Jakob Bevc
?	urama In zlatarna	\
| TRST * Clipo S. OlICBBO Št. S 6
y ZLATO kupuje ▼ vsaki množini po y
g	'najvišjih cenah.	6
y KRONI plačuje više kot vsi drugi, v (? ZALO OR rasno vrstnih ur in zlatenine. (•
ZDRAVNIK
Dr. IGOR FRANKO
absolvent dunajske klinike, orennlrti odslej samo
v IL. BISTRICI
vsak dan
od 10-12 in od 15-17 h.
■ Cerkvena umetnost - Dober tisk
• ENRICO TOFFOIETTOj
TRST, Via del Peeoe 4
n Velika izbira slovenskih molitvenikov, *
■ nabožnih knjig, podobic, svetinj in B
drugih nabožnih predmetov.
■ Cerkvena obleka in potrebščine.
KONKURENČNE CENE.
Izšel ie žepni koledar
VEDE2
za 1. 1927
dobiva se v trgovini
J. Štoka • Trst
Via Milano 37
in v vseh trgovinah pa deželi.
ETERNIT
Zaloga - TRST
s« Ja preselila v VIA TRENTO 3TEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi.) Shranite naslov I
■Ji
■e
IIIIIIIIBIBIliaillllllllllllllllll lili«;
Primarij kirurg sanatorija |i Villa S. Giusto in občinske	:■
bolnišnice v GORICI	•:
prej asistent na dunajski vseučiliščni kliniki profesorja Hohenegga, spreje- ;I ma vsak delavnik od 2-3 popoldne ;I Corso Verdi 21-11, telefon Štev. 196. ;!
.■.■.V.V.V.V.V.V.V.W.V.V.\\V.\V.,.V..,.W;'
SEMENA
detelje, sočivja In cvetlic. Velika Izbera cvetlic za vrte, sobane i.t.d. Čebuli*! dalij, tuberoz, begonj, gladlvlj i. f. d.
Zemlja in gnojila v vež vrstah
Cenik brezplačno. — Odlikovano cvetličarsko in vrtnarsko podjetje
M. GERMAN • TRST
Via Michelangelo 718 • prodajalna Via Roma 3, Tel 12-49
ZOBOZDRAVNISKI AMBUI.ATORIJ
Dr. G. Laurinsich
TRST - Via delle Sette Fontane G - TRST
Izvršuje točno vsako delo z zlatom in kavčukom. Slovencem z dežele poseben popust za polno stroške.
Govori se slovensko.	Delo	zajamčeno.	Cene	ljudske.
Odprto od 9-13 In od 13-19 - Ob medeliah od 10-12
*■=
zna m muz
.Ljubljanska kreditna banka
Podružnica v Jrstu: Via XXX Ottobre 11
Brzojavni naslov; Bancalubiana - Telefona: 5-18, 22-98
Podružnice:
OOnZOA, Brtikt, Cilji. IiMiil), Iml, Upt«.
\ Mitlbtr, Mitkntt. 1. M. Ph|. tani«". Spin. ‘	,
% ./
i
Centrala v Uubl|anl :
Dslailka glavnica In rezervni nkitd:	|
------60.000	000	dinarjev------ •
««	i..	1	_	1	_	"-»*
Bavi se	*	vsemi	bančnimi	posli. -	Sprejema	vloge na vložne knjižice ter jih
obrestuje	po	4V,°/o	a	vloge	na	tekoče	račune v lirah in v dinarjih po 3%,
Izvršuje borzne naloge in daje v najem varnostne celice (SAFBS)
ie odprta od 9‘A do 12.3« In od 141/« do 16 are.
..........■■■■■—.	,,,	,	mm
Cevi Jamica Foneessm
odlikovana v Povirna in Ovnovi #924.-z vvliko pvvml/o, diplomo in Miato svotinjo
IrSt via Ca&rin 3 jw»f Sv, Jakobu JfSj
Zima pritiska.
Sn-eg in blato leži po potih. V takem času bodi glavna skrb za dobro obutev. Osnovno zdravilo za zdravo življenje se glasi: glavo hladno, nogo tople I
Zato skrbite, da bo vaša družina dobro o-buta.
Obrnite se na FORCESStNM!
mrn