Izhaja
vsak petek z datumom piihodnjeja dneva.
Dopisi naj sc franku jeje la po* mjajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavliieva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne in od 3. de 4. ute popoldne.
Rokopisi naj se same po eni strani Bata aapiSejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom te boba za odgovor priletni podtaa saa&uio.
Glasilo horošklh Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krono
Denar naj se pošilja točno pod napisom;
Upravniitvn lista ▼ Celovon,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za inserate se plačuje p« 30 vsa od gannood-vrate vsakokrat
Leto XXXffl.
So. oče papež Pii X. umrl.
Rim. Sv. oče papež Pij X. je dne 20. avgusta v Rimu umrl.
Vojska.
Z AVSTRIJSKO-RUSKEGA BOJIŠČA.
Dunaj, 13. avgusta. (Kor. urad.) Na severnem bojišču so premagale naše čete neko rusko četo, obstoječo iz enega bataljona, več kozaških stotnij, oddelka strojnih pušk in 12 topov in jo prisilile, da se je umaknila. Rusi so se umaknili nreko meje, in sicer v popolnem begu. Vrh tega se je še več nadaljnjih manjših ruskih oddelkov, ki so udrli čez avstrijsko mejo, pri prihodu naših čet takoj zopet umaknilo.
Dezertacije ruskih obmejnih straž.
Lvov, 15. avgusta. (Kor. urad.) Po soglasnih poročilih listov zavzemajo dezertacije ruskih obmejnih straž in kozakov na gaiiško-ruski meji vedno večje dimenzije.
Oklic glavnega poveljstva avstro - ogrske armade Poljakom.
Dunaj, 9. avgusta. (Kor. urad.) Ko so avstro-ogrske čete prestopile rusko mejo in stopile na ozemlje ruske Poljske, je bil izdan naslednji oklic na poljski narod:
Poljaki! Po božji volji, ki vodi usodo narodov in oblasti našega Najvišjega vojnega Gospoda, so prekoračile mejo armade zaveznikov avstro - ogrske monarhije in Nemčije. Naše armade prinašajo Vam, Poljaki, osvoboditev od moskovitskega jarma. Zaupajte našim zastavam! Prinašajo Vam pravičnost. Milijoni poljskega naroda so že približno eden in pol stoletja združeni z donavsko monarhijo in nemško državo ter so se tu odlično kulturno razvili in od časa kralja Sobieskega, ki je v težkih časih avstrijskim deželam prinesel krepko dejansko Pomoč, so tradicije Poljakov ozko zvezane z zahodnima sosednima državama. Mi prihajamo sem, razumevajoč viteštvo in visoko nadarjenost poljskega naroda, — da razdrobimo verige, ki so omejevale poljski na-
Podlistek.
Beg Iz Pariza.
»Neue Freie Presse« prinaša poročilo svojega pariškega dopisnika, kako je moral pobegniti iz Pariza. Iz tega poročila posnemamo sledeče:	Še preden je bila odrejena
francoska mobilizacija, sem moral zapustiti Pariz, čeprav so se diplomati še pogajali. V četrtek so se pojavile govorice o skorajšnji mobilizaciji francoskih vojnih sil. Izvedel sem, da se v resnici pripravlja mobilizacija ... V petek so mi dali poučeni prijatelji nasvet, naj mislim na odpotovanje, ker se bo težko preprečil konflikt. Opozorili so me, da bo najbrže sobota zadnji dan, ko bodo mogli tujci zapustiti Pariz, da bodo najbrž že v soboto zvečer rabili vse železniške vlake v druge svrhe. Vsled tega sem z največjo hitrostjo zapustil Pariz v soboto zjutraj s prvim vlakom, ki je peljal proti Bru-selju. Na kolodvoru je bil grozen naval. Vsi Nemci, vsi Avstrijci so hoteli zapustiti Pa-riz, toda razpoloženje prebivalstva je bilo še mirno. Svojo prtljago sem v Bruselj naprej poslal, ker sem upal dobiti v Bruslju trajen azil.
Celovec, 22. avgusta 1914.
rod okoristiti se s pridobitvami zahodne kulture.
Oklic nadalje omenja vsiljeno vojsko in povdarja, da je bila vojska vsiljena vladarju, kateremu se ima Evropa desetletja zahvaliti za mir, ter pravi: Kot zmagovalci Vam bomo dali pravičnost in človečanstvo. Poljaki, zaupajte se brez ozira našemu varstvu, podjirajte nas in naša prizadevanja s polno dušo, in vsak dobi pravico. Izvršujte dolžnosti svojega poklica v korist svoje domačije, dolžnosti, ki Vam jih je naložila volja Boga, Vsemogočnega, ki Vam jih je po sedanjem izpremenjenem položaju pokazal.
Glavno poveljstvo avstro-ogrske armade.
Z JUŽNEGA BOJIŠČA.
Uspeh avstrijske armade v Srbiji.
Dunaj, 14. avgusta. (Kor. urad.) Naše vojaštvo je danes na več mestih vstopilo v Srbijo in je sovražnikove čete zagnalo nazaj. Dosedanje akcije naših vojakov so uspešne. Šabac je v naši posesti.
šabac.
Mesto Šabac, ki je je zavzelo avstrijsko vojaštvo, leži blizu avstrijske meje in ima 10.600 prebivalcev. Šabac je nekoliko utrjen kraj ob izlivu reke Komičak v Savo, je sedež škofa, ima carinski urad in nižjo gimnazijo. Prebivalstvo tega kraja se bavi največ s trgovino z deželnimi pridelki.
Boji ob Drini.
Dunaj, 15. avgusta. (Kor. urad.) Ob 12. uri 45 minut ponoči. Naše čete so dne 14. avgusta po hudem boju vrgle sovražnika iz že dolgo utrjene in močno zasedene pozicije na vzhodnih obrežnih višinah reke Drine pri Ložnici in Ljesnici. Tu, kakor tudi pri Šabcu so naše čete dne 14. avgusta popoldne in ponoči dne 15. avgusta odbile mnogoštevilne z veliko bravuro izvršene srbske protinapade. Danes so naše čete nadaljevale s prodiranjem.^ Ena zastava, dva topova in dve strojni puški ste bili uplenje-| ni. Izgube sovražnika so velike. Tudi naše
V Parizu je bila v soboto zvečer razglašena mobilizacija in zaplamtelo je sovraštvo proti tujcem. Slišal sem le od nekega zaupnika, ki je ostal še en dan v Parizu, kaj se je ta dan dogodilo. Aretirali so popolnoma mirne Nemce in Avstrijce, ki so desetletja stanovali v Parizu, tako koresponden-ta Wolffovega urada in avstrijskega brzojavnega korespondenčnega urada vladnega svetnika Friderika Schiffa, lastnika hotela Geisslerja, ki je ustanovil v Parizu šestnajst hotelov, ki jih je izpremenil v akcijsko družbo hotelsi de 1’ Are de Triomphe. Ne ve se, kaj se je zgodilo s tema dvema aretirancama in še z drugimi, ki jih je doletela ista usoda.
Splošne odredbe, ki jih je izdala francoska vlada glede tujcev in posebno glede prislušnikov držav trozveze, so izredno ti’de. Vsi Nemci in Avstrijci morajo zapustiti Francijo po razglašeni mobilizaciji. Oni, ki morajo iz kakršnegakoli vzroka ostati, so obvezani, naznaniti se policijski prefekturi. S to naznanitvijo dobe pravico, ostati v utrjenem taborišču, ki ga jim bodo odkazali, potem pa jih bodo odvedli v zahodne departmaje.
Skoro gotovo jih je od stoinpetdeset tisoč Nemcev, ki so živeli na Francoskem, ostalo stotisoč na Francoskem; ti bodo mo-
Št. 33.
izgube niso neznatne. Podrobnosti še manjkajo.
Črnogorske čete, ki so poskušale udreti v naše ozemlje, so bile povsod odbite.
Odločna zmaga ob Drini.
Dunaj, 16. avgusta. (Kor. urad.) Včeraj naznanjeni boji ob Drini so se končali z odločno zmago naših čet proti močnim sovražnim četam, ki so bile vržene nazaj proti mestu Valjevo. Mnogo sovražnikov je bilo vjetih in zaplenjenega veliko vojnega blaga. Zasledovanje sovražnika se krepko vrši. Naše čete so se borile z občudovanja vredno hrabrostjo proti sovražniku, ki je bil na močnih postojankah in enak po številu. Zlasti zasluži varaždinski 16. pešpolk, da se ga omeni, katerega častniki in moštvo so se bojevali v težavnih razmerah. S staro-priznanim junaštvom so napravili cesarju vedno zvesti Hrvat-jenaskok k zmagi. Posameznosti o bojih in plenih sledijo.
Z NEMŠKORUSKEGA BOJIŠČA.
Obmejni spopadi.
B e r o 1 i n , 15. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: V tujini razširjene vesti o večjih bojih na rusko-nemški meji, so napačne. Nemške čete so bile dosedaj zmagovite na celi vrsti manjših bojev. Dve ruski konjeniški diviziji, ki jima je sledila pehote, ste zažgali obmejno mestece Marg-grabova in odšli danes nazaj čez mejo. Pri Klavi se nahajajoči ruski konjeniški zbor se je umaknil pred neko nemško kolono proti jugu. Nobeni načrti in odredbe sovražnika niso mogle dosedaj vplivati na nemške namene.
Zahrbtni napadi na nemške vojake na Ru-sko-Poljskem.
B e r o 1 i n, 14. avgusta. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Zavratnemu postopanju belgijskega prebivalstva proti nemškim četam, se je pridružilo sedaj tudi zavratno postopanje ruskega prebivalstva v ozemlju, ki so ga zasedle nemške čete. Včeraj ponoči so v Kališu zopet streljali zavratno na
rali v Pirenejah tlačaniti... Ti Nemci naj bodo zasigurani kot izmenjevalni material za franc, ujetnike. Kar velja za Nemce, to je merodajno tudi za avstrijske državljane, ki so ostali na Francoskem. Morali bodo iti tudi na zahod. Varstvo nemških podanikov je prevzelo ameriško poslaništvo, varstvo Avstrijcev in Ogrov pa špansko poslaništvo.
To poročilo sem prejel prvi dan, ko sem prišel v Bruselj. Slišal sem tudi od Avstrijcev in Nemcev, ki so prišli pozneje, da je prišlo v soboto v dotedaj mirnem Parizu do pravcate eksplozije nacionalistične strasti. Nemce in Avstrijce, ki so šli na kolodvor, so zasmehovali in zasramovali. Vožnja na belgijsko mejo se je izvršila z največjimi težkočami. Mnogi izmed beguncev so morali do dvajset kilometrov iti peš, ker je bila zveza vlakov preložena na oddaljeno postajo, baje ker je bil tir razrušen. To se je zgodilo na belgijski meji pri Quevy. Ali je bila to pretveza? Ali so to prvi poskusi sabotaže?
Socialisti ali antimilitaristi so zelo raz-Ijučeni; ti trdijo, da so jim ustrelili njihovega voditelja Jaurèsa ravno en dan pred mobilizacijo, da ugonobe to miru posvečeno moč.
V Bruselju so begunce sprejeli prvi dan,
nemške čete, ki so šle skozi mesto. Dva nemška vojaka sta bila pri tem ubita, 20 do 30 pa ranjenih. Nedvomno je, da gre za dobro preračun jene napade civilnega prebivalstva. Sumi se, da se nahajajo istotako kakor v Franciji in Belgiji, tudi na Ruskem te tolpe v zvezi z vlado. Kakor v Franciji in Belgiji, bodo tudi na Ruskem naše čete napravile konec temu stanju in postopale brezobzirno.
Von der Golt z o nemških uspehih.
B e r o 1 i n, 15. avgusta. (Kor. urad.) V »Tagu« piše feldmaršal von der Goltz: Vsled sistematične izobrazbe in vztrajnosti v vzdržanju vseh naporov, se je izurjeni nemški pehoti in artiljeriji posrečilo naprej, popolnoma ustaviti vpadanje ruske konjenice v nemško ozemlje. Ruske baterije so umolknile ob ognju naše pehote. Enake vtise vzbujajo tudi boji pri Muhlhausnu in La-garde. Takojšnje zavzetje moderne trdnjave Luttich je popolnoma nov pojav v vojni zgodovini.
23 ruskih generalov vjetih.
B e r o 1 i n , 15. avgusta. »Lokalanzei-ger« poroča: Poveljnik nemških čet na Luksemburškem je sprejet od velike kneginje in je izrekel zahvalo za mirno in pravilno zadržanje prebivalstva in za delovanje luksemburškega »Rdečega križa«. Listi poročajo še: Med tukaj pridržanim ruskim vojaštvom so visoki oficirji, med njimi bivši poveljnik ruskega črnomorskega brodovja, admiral Skrydlow, in bivši generalni upravitelj v Moskvi. Pravijo, da je 23 generalov in višjih oficirjev v posameznih celicah zaprtih, ženske njihove pa stanujejo v hotelih. O slabem ravnanju se ti gospodje ne morejo pritoževati. Par ur vsak dan smejo priti skupaj.
ANGLEŠKA IN FRANCOSKA NAPOVEDALA VOJSKO AVSTRIJI.
Uradno se je poročalo dne 13. avgusta z Dunaja: Angleški poslanik na Dunaju Sir Maurice de Bunsen je došel danes v naše zunanje ministrstvo in podal (v imenu Francije) izjavo, da se smatra Francija z Avstrijo v vojnem stanju, ker se Avstrija z Rusijo kot zaveznico Francije vojskuje in podpira sovražnico Francije, Nemčijo. Obenem izjavlja angleški poslanik, da se z ozirom na vojno napoved Francije tudi Anglija smatra z Avstrijo v vojnem stanju. — Ta vest ni nepričakovana. Kakor hitro je izbruhnila vojska z Rusijo, je vsakdo vedel, kaj da boste storili Angleška in Francoska. Avstrijce ta vojna napoved ni prestrašila. Nemška mornarica je tako močna, da se angleško brodovje le ne upa prav nad njo in tako je veliko angleško brodovje na severu vezano, angleška in francoska mornarica v Sredozemskem morju pa niste tako močni, da bi za svojo mornarico imeli posebno velik strah. Naša mornarica je zelo dobra in močna in je v najboljših rokah. Med našimi mornarji je še duh zmagovalca
čeprav ne zelo prijazno, pa vendar brezbrižno. Bruselj je bil miren, dokler je bil Pariz miren. In bruseljsko prebivalstvo je v istem hipu postalo takorekoč steklo, ko se je na Francoskem dvignilo nacionalistično gibanje. Belgija sledi tudi čustvom in razpoloženju Francozov v suženjski zvestobi.
V	ponedeljek, ko so listi sporočili, da je vojna neizogibna in da je tudi Belgija ogrožena, je prišlo do divjih prizorov ljudske podivjanosti. Nihče ni mogel kot Avstrijec ali Nemec ostati v Bruselju in nemško kakor tudi avstrijsko poslaništvo je nujno svetovalo k odhodu. Z največjo hitrostjo so pripravili vlake in tisoče Avstrijcev in Nemcev so prepeljali na mejo v Herbesthal. V vlakih, ki so hitro sledili drug drugemu, so prišli do belgijske mejne postaje Welken-raedt, od koder so morali iti peš več kilometrov do nemške mejne postaje Herbesthal. To je bila grozna pot s kovčki in torbami. Starci so se težko vlekli, otroci so prestrašeni vpili.
V	Herbesthalu so pripravljeni vlaki sprejeli Nemce in Avstrijce. Begunci so tu stali še pod mučnim vtiskom zadnjih ur. Mnogi so morali zapustiti Bruselj, zapreti svoje trgovine z zalogami blaga ter zapustiti svoje premoženje v deželi, v kateri so
pri Lisi, admirala Tegetthoffa. V poštev pa pridete še nemški križarki »Goeben« in »Breslau«, ki sta že uspešno manevrirali ob afriški obali in pošteno nagajali Francozom. Na suhem pa med Francozi in Angleži ter nami itak ne pride do boja.
Male državice pridejo v tej svetovni vojski kot zaveznice precej v poštev, in v tem oziru je naša monarhija precej srečna. Rumunija, katero je zadnji čas Rusija lovila v svoje mreže, se je krepko zoperstavila Rusiji in izjavila, da ne bo pod^nobenim pogojem dovolila prehoda ruskih čet skozi Ru-munijo. Bolgari, ki so bili v drugi balkanski vojski od verolomnih Srbov ponižani, stojijo trdno na naši strani; čeravno je Bolgarska zaenkrat izrekla svojo nevtralnost, se vendar zdi, da komaj čaka, da se maščuje nad Srbi. Celo Turki dvigajo glavo in stojijo na preži, kako bi se maščevali nad Srbi. Srbija in Črnagora ste torej na Balkanu osamljeni. Le o Japonski se ne ve, če se ne bo udala Angliji, s katero ima. zvezo, in napovedala vojsko Nemčiji.
S FRANCOSKO-NEMŠKEGA BOJIŠČA.
Poročilo pri Luttichu ranjenega vojaka.
Hamburg, 14. avgusta. (Kor. urad.) Neki pri Luttichu ranjeni vojak je poslal »Hamburger Fremdenblattu« sledeče poročilo: Belgijski prebivalci streljajo na vse, tudi na Rdeči križ. Že v prvem bivaku smo bili napadeni od prebivalcev. Na dan bitke sem moral iti v vaški lazaret z nabito puško, ker so prebivalci neprestano streljali na nas. V vasi je zahteval neki oficir vode. Gostilničar mu je ponudil kozarec vina. Med tem ko je oficir pil, mu je gostilničar zabodel v trebuh nož.
Zahvala nemškega cesarja za zmago pri Muhlhausnu.
B e r o 1 i n , 14. avgusta. (Kor. urad.) Cesar Viljem je brzojavil po zmagi pri Muhlhausnu armadnemu vrhovnemu po-veljništvu sledeče: Hvaležen našemu Bogu, ki je bil z nami, se zahvaljujem vam in hrabrim četam za to prvo zmago. Sporočite vsem udeleženim četam mojo cesarsko zahvalo, ki jim jo izreka njih najvišji vojni gospod v imenu ljudstva.
XXX
KOLEDAR VOJNIH DOGODKOV.
Dne 23. julija: Vročitev avstro-ogrskega ultimata srbski vladi v Belgradu.
Dne 25. julija: Mobilizacija v Srbiji. Ne-povoljen odgovor Srbije. Prekinjenje diplomatskih zvez. Delna mobilizacija v Avstro-Ogrski.
Dne 26. julija: Izročitev potnih listin srbskemu poslaniku na Dunaju, Jovanoviču.
Dne 28. julija: Napoved vojne Avstro-Ogrske Srbiji. Manifest Njegovega Veličanstva na svoje narode.
Dne 29. julija: Razrušenje mosta med Zemunom in Belgradom. Prvi spopadi.
| desetletja živeli in delali in ki je kar naenkrat postala sovražna dežela. Grozni prizori pred trgovino Tietz, kjer je razdivjana množica razbila okna in kjer so bili med politično vznemirjenimi tudi elementi, ki so hoteli izrabiti priliko za gratis — nakupe, so pričali, da grozi Nemcem najhujše. Policija je preprečila poizkuse plenitve, ki so pa pokazali, da Nemci in Avstrijci niso več varni v Bruselju.
Šele ko so dospeli domov v Herbesthal, so bili vkljub vsem naporom in razburjenju vsaj na varnem.
Ko bi se bil moral odpeljati včeraj, v ponedeljek zvečer naš vlak z 2000 nemškimi rezervisti iz Herbesthala, je zapazila straža nekega človeka, ki je sumljivo manipuliral s premikačem ter ga je že tako postavil, da bi moral vlak zapeljati na slepi tir in se tam ponesi*ečiti. Moža, ki je bil Francoz, so aretirali in odpeljali s tem vlakom v Kòln, kjer so ga oddali vojaški oblasti. V Kdln se je peljalo mnogo beguncev v vozovih za prtljago. Rezervisti so bili sedaj zelo navdušeni za vojno ter so se vozili prepevajoč nemško in avstrijsko himno, proti svoji domovini. Bili so že vojaki, dasiravno še brez uniforme, ter so navdušeno pozdravili zastavo, ki so jo prinesli blizu meje na neki postaji v vlak.
Due 31. julija; Splošna mobilizacija v Avstro-Ogrski zaradi mobilizacije v Rusiji. Proglasitev stanja grozeče vojne nevarnosti v Nemčiji. Ultimatum Nemčije Rusiji. Splošna mobilizacija v Nemčiji.
Dne 1. avgusta j Mobilizacija v Franciji. Italija proglaša svojo nevtralnost.
Dne 2. avgusta: Vojna napoved Nemčije Rusiji. Nemčija zasede Luksemburg.
Dne 3. avgusta: Nemci zavzemo Kališ in Čenstohov. Nemška križarka »Augsburg« bombardira Libavo. Nemčija napove vojno Franciji.
Dne 4. avgusta: Radi kršenja belgijske nevtralnosti napove Anglija vojno Nemčiji.
Dne 6. avgusta: Avstro-Ogrska napove vojno Rusiji. Vojna napoved Srbije Nemčiji.
Dne 7. avgusta: Črnagora izjavlja, da se smatra v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko. Nemška armada zavzame belgijsko trdnjavo Luttich.
Dne 8. avgusta: Angleži potope nemški parnik »Kdnigin Luise«, ko polaga mine. Angleška križarka »Amphion« se potopi, ker je zadela na mino. Boji ob gališki meji. Rusi vrženi nazaj. Trije srbski donavski parniki pridejo v avstrijske roke. Avstrijske čete zasedejo Miechov.
Dne 9. avgusta: Črnogorski napad na Trebinje odbit z velikimi zgubami Črnogorcev. Napad Rusov pri Johannisburgu in Schmaleghinu od Nemcev odbit. Smrt generala Biilowa. Boji pri Liegu. Angleži napadajo nemške kolonije v Afriki. Anglija zapleni turške bojne ladje na Angleškem.
Dne 19. avgusta: Boji v Alzaciji. Francozi pri Muhlhausnu poraženi. Na ruski meji ponovno kozaki odbiti. Črnogorci obstreljujejo Teodo v Kotorski luki brezuspešno.
Dne 11. avgusta: Prerušenje diploma-tičnih zvez med Avstrijo in Francijo. Blokada črnogorskega obrežja. Bitka pri La-garde v Lotaringiji. Na ruski meji manjši boji.
Dne 12. avgusta : Naše čete so prodrle že 70 km v Rusko-Poljsko. Črnagora napovedala Nemčiji vojno.
Dne 13. avgusta: Kraljevi angleški veleposlanik Maurice de Bunsen poda v našem c. in kr. ministrstvu za zunanje zadeve izjavo, da se smatra Francija kot v vojnem stanju z Avstro-Ogrsko in obenem zavoljo stališča Francije tudi Velika Britanija kot v vojnem stanju z monarhijo. Naše čete premagajo rusko četo, obstoječo iz enega bataljona, več kozaških stotnij, oddelka strojnih pušk in 12 topov in odbijejo več manjših ruskih napadov. Lloydov parnik »Baron Gautsch« se potopi na vožnji z Velikega Lošinja proti Trstu.
Dne 14. avgusta: Naše čete so na več točkah udrle v Srbijo, vrgle sovražnika nazaj in osvojile trdnjavo Šabac.
Dne 15. avgusta:	Naše čete so odbile
mnogoštevilne hude srbske protinapade ob Drini in nadaljevale s prodiranjem. Črnogorske čete povsod odbite. Naše čete prodirajo na severu v prostoru zapadno od Visle.
XXX
KAKO DOBIMO POROČIA O RANJENIH IN PADLIH VOJAKIH.
Avstrijska družba »Rdečega križa« in društvo »Rdečega križa« na Ogrskem otvo-rita skupno z vojno upravo na Dunaju skupni osrednji urad, ki bo izdajal poročila in poizvedbe v vojski obolelih, ranjenih in padlih vojaških osebah. Ustanovil se bo tudi po eden poizvedovalni urad na Dunaju in v Budimpešti.
Delo skupnega osrednjega izkaznega urada bo sledeče:
1.	Reševal bo od vojaških in civilnih zdravilišč došla poročila o bolnih, ranjenih in umrlih ter poročila o padlih tako, da bo imel ta poročila v stalnem pregledu, na di'ugi strani pa, da se ista, v kolikor se bodo dostajala oseb naše armade in mornarice, oddajo obema poizvedovalnima uradoma v svrho, da jih sporoče prebivalstvu.
2.	Zbiral bo imena in lastnino umrlih in padlih ter jih ali izročeval upravičencem ali pa posredoval pri izročitvi.
Dočim osrednji izkazni urad nima nobenega posrednega stika s prebivalstvom, bosta poizvedovalna urada neposredno javnosti na razpolago.
Dovoljeno je, da lahko vpraša sleherni pismeno ali brzojavno bodisi v katerem-
koli deželnem jeziku. Ustmene poizvedbe ne bodo dovoljene zato, ker se je bati prevelikega navala. Za pismene poizvedbe se bodo oddajale na poštnih uradih (kjer pa pošte ni, od okrajnih oblastnij) nalašč za to pripravljene dopisnice, na katere se prilepi 5vinarska znamka. Ime, z vsem natančnejšim osebnim opisom osebe, po kateri se vpraša (posebno v slučaju, če jih je mnogo istega imena), kakor tudi naslov onega, ki vpraša (na dopisnici za odgovor), mora biti natančen in čitljiv.
Poizvedovalec dobi na takih dopisnicah brezplačen odgovor v onem jeziku, v katerem je sam pisal. Ako se povpraša brzojavno, mora se odgovor plačati. O bolezni ali ranjenju kake osebe se bo na podlagi iz bolnišnic došlih poročil vsakemu, ki vpraša, odgovorilo samo enkrat. Nadaljne poizvedbe o takih osebah se potem lahko dobe od bolnišnic, kjer se dotične nahajajo. Poizvedovalni urad bo po dopisnici, ki je odločena za odgovor, naznanil dotično bolnišnico. Če o kaki osebi,, za katero se povpraša, ni nobenega poročila, se to v odgovoru opomni.
Na nejasna pisana vprašanja, o katerih se lahko kaj dvomi, se ne bo odgovarjalo. »Rdeči križ« je naprosil duhovščino, da ljudstvo pouči, kako je treba povpraševati in kako se dobivajo poročila. Tudi se bo tozadevno postopanje pravočasno razglasilo po listih in javnih lepakih.
Neposredna poročila o osebah lastnih armad (mornaric) se dajejo izjemoma samo oblastnijam in poveljništvom.
»Rdeči križ« poskrbi tudi za osebe, ki bodo za bolnike in ranjence, ako bi isti iz bodisi kateregakoli razloga ne mogli pisati sami, pisali njihovim svojcem.
Članom gospodarske zadruge v velikofškem okr. glavarstvu.
Celovec, dne 14. avg.
Kakor drugi promet, ovirano bo, dokler je vojska, tudi prodajanje žita. Opozarjamo zato naše člane, da zadruga morebiti ne bo mogla vedno vsako blago gladko sprejemati in izplačevati. Danes so žitne cene neprimerno visoke. Nemčija je pred par dnevi odpravila uvoznino na žito in cena je takoj padla, pri ovsu n. pr. za 6 K za m. stot, kakor mi računamo od 11 na 8 K za 50 kg.. Mogoče je pa tudi, in že danes to zahtevajo merodajni krogi, da se čez par dni ali tednov določi žitna cena, kakor se je določila cena po mestih mesu, moki in drugim potrebščinam. In sicer se predlaga cena, kakor je bila pred vojsko: pšenica 13, rž 9‘5, oves 8. To bo en-gros-cena, na drobno se seve nekoliko podraži v prodaji, nakup pa mora biti še cenejši, ker se na debelo tako prodaja. V takih razmerah zadruga seve ne sme drago sprejemati velikih množin.
Drugo bo vprašanje po denar-j u. Posojilnice bodo za čas vojske v veliki težavi in morebiti ne bodo mogle posoditi zadrugi denarja, ki ga potrebuje. Pravilno bi bilo, da zadružniki sami zložijo kapital, ki je potreben za promet, ali tega ni pričakovati, zato so naši ljudje še premalo poučeni. Morebiti se bo moral promet tako uravnati, da, ker zdaj vojaščina takoj kupuje oves, rž in pšenico, a ne na drobno, marveč po vagonih, da člani navozijo vagon ovsa n. pr., ki se takoj odpošlje v Celovec m ljudem potem plača čez osem dni, ko se je denar sprejel iz vojaške blagajne. Tedaj hi se pi oda jato, kakor n. pr. v mlekarni v Celovcu, kjer ljudje vozijo cel mesec, koncem meseca pa dobe plačilo, ko je mlekarna dobila denar od strank.
Ne vemo še, kako vse pojde, ali pripravljeni smo na vsak način kmetom pomagati.
Msgr. V. Podgorc.
Občine naj poskrbé!
Vsako leto se čuje mnogo pritožb, da divjačina ljudem napravi v jeseni na ajdi mnogo škode. Posebno tam, kjer manjša polja leže med gozdovi, kmetu srne dostikrat ajdo skoraj popolnoma popasejo. Ko zrnje zori, začne srna pohajati po polju in v jeseni posestnik nima časa, čakati s pridelkom, da pridejo lovci škodo ceniti. Z ajdo se mudi in hiteti se mora. In če so že
cenilci prišli, prične se prepir za škodo, katero se kmetu navadno komaj majhen del povrne.
Letos se je škode na ajdi posebno bati. Lovci, udje lovskih društev so pri vojakih, kjer so deloma tudi pazniki, revira lovci. Torej bo divjačina ostala in se je niti navadno število ne bo postrelilo, če si občine ne pomagajo s tem, da prosijo c. kr. okrajna glavarstva, naj ukažejo lastnikom lova, poskrbeti na vsak način, da se divjačina, posebno srne, postreli. Bogve, kako dolgo bo trpela vojna, ali armada in mi sami bomo potrebovali vsak metrični stot žita. Branimo torej ajdo, ako je Bog letos zopet da, kar je po dosedanjem vremenu upati. Okr. glavarstvo je po § 60. lovske postave pooblaščeno, izdajati take odredbe. Poizvedelo se je tudi, da predsedništvo koroških lovskih društev takim odredbam ne bo ugovarjalo.
Opomniti je še, da je vsak posestnik upi-avičen, zahtevati od okrajnega glavarstva tako odredbo, najboljše pa je, če posestniki naroče občini ali županu, da poskrbi.
Lineile ilovice in dopisi.
Cesarjevo priznanje avstrijskemu časopisju. C. kr. korespondenčni urad poroča: Njegovo Veličanstvo je blagovolilo izraziti svoje živahno zadovoljstvo o patriotičnem stališču avstrijskega časopisa povodom sedanje svetovne krize in je naročilo, naj se to splošno razglasi.
Slovenski podpolkovnik. Naš kot slovenski pisatelj in izumitelj poznati xujak, poveljnik c. kr. domobranske orožarne na Dunaju, g. major Fridolin Kaučič, je imenovan od cesarja podpolkovnikom.
Izjava sodamele ss. Oordis Jesu. Slovenski duhovniki nam javljajo iz vseh krajev Koroške ustmeno in pismeno, da se širijo proti njim med ljudstvom raana podla sumničenja, češ, da so srbofili, veleizdajalci ter da so oni krivi vojske. V Podjuni je razširjena govorica, da je cela vrsta slovenskih duhovnikov že kaznovano s smrtjo radi veleizdajstva
Vsled tega mora č. duhovščina trpeti vsakovrstno preganjanje, psovke, da, v nekaterih krajih ni varna niti življenja!
Nismo si mislili, da se bo zlorabilo to sedanjo stisko našega ljudstva v sovraštvu zoper nas. Toda naj bo! Mi ostanemo popolnoma mirni, pač pa bomo tembolj izpolnjevali svojo državljansko dolžnost proti toliko ljubljeni Avstriji in v dejanju dokazali svoj patriotizem, ki je čist kakor zlato. V cerkvi, na leči, pri dobrodelnih podjetjih za »Rdeči križ« bomo vseskozi na svojem mestu.
Zlobneži, ki hočejo izpodkdpalti naš vpliv, se bodo temeljito zmotili. Njim povemo samo še to, da smo se obrnili na cerkvene in posvetne oblasti, da nas ščitijo na primeren način.
Naše je geslo prejkoslej: Vse za vero, dom, cesarja ! S d d ajl i t a s s a c e r d o -t u m i. h. ss, C o r d i s J e s u za Koroško.^ Val. Limpel, predsednik.
Gč. mariboitska duhovščina se je dne 11. avg. zbrala na važno posvetovanje. Sklenilo se je, obrniti se na cerkveno in 'državno oblast, da se ščiti čč. duhovščina pred neopravičenimi napadi. To se je, kakor izvemo, že tudi zgodilo.
Proti neopravičenim napadom. »Straža« poroča: Zaradi neopravičenih napadov na Slovence in zaradi hujskanja nasprotnikov so se poslanci S. K. Z, zadnji in ta teden ponovno obrnili osebno in pismeno na pristojna mesta. Toliko za sedaj v pojasnilo.
Politično vodstvo za koroške Slovence se je obrnilo na pristojno mesto zavoljo ne-osnovanih napadov in sumničenj na slovensko duhovščino.
d Osebna vest. V torek, dne 11. avgusta je promoviran na graškem vseučilišču gospod Stamol Fran za doktorja; vsega zdravilstva. Moral je takoj k vojakom.
Izkaznice. Àko greste od doma, je zelo priporočati, da vzamete kako izkaznico seboj, na kateri bo dovolj označeno, kdo da ste in kaj ste. Kot izkaznice rabite lahko domovnice, delavske knjižice, a če v prvem trenotku nimate druge, tudi krstni list ali drugo slično listino.
Oklic. Uradno se nam naznanja: Pripetili so se slučaji, da so brezvestni ljudje raznašali neresnične vesti, da bankovci avstro-ogrske banke menda pridejo ob veljavo, to seveda z namenom, da bi od lahkovernih ljudi dobili bankovce pod zapisano vrednostjo. Te vesti je še pospeševala nekaj dni sem splošno opaževana zahteva po kovanem denarju. Zoper tako goljufivo početje je treba z vso silo nastopiti. Občinstvo se poživlja, da v splošnem interesu slučaje,' v katerih se take vesti razširjajo, kakor tudi mogoče poizkuse, nakupovati bankovce (papirnat denar) pod njihovo vrednostjo, takoj naznani oblasti, da bo mogoče zoper to goljufivo početje kazensko nastopati. C. kr. deželni predsednik dr. baron pl. Fries-S k e n e 1. r.
Razglas. Vsako vozilo, tudi vodna vozila, zlasti avtomobili morajo na klic javnih varnostnih organov kakor stražnikov, orožnikov, patrulj in vojaških straž brezpogojno takoj obstati, ker so sicer vozniki v nevarnosti, da jih ustrelijo. To se za čas vojske javno naznanja, da se vsi ravnajo po tem. C. kr. deželni predsednik: dr. baron bi. Fries-S k en e 1 .r.
Katehetski tečaj v Celovcu se je z ozirom na vojsko odpovedal oziroma preložil na ugodnejši čas.
Vojna pošta. Po poročilu vojnega ministrstva je bil vojni poštni promet pri četah, namenjenih proti Rusiji, ofvorjen 11. avgusta t. 1.
Tako se dela! »Slovenski Gospodar« poroča:	Graška lista »Tagespost« in »Tag-
blatt« sta prinesla v torek poročilo, da so zaprli č. g. kaplana pri Sv. Jakobu v Slov. goricah. Dobrohotno mu dasta naslov: »Der Serbenfreund im Priesterkleid«. Mi smo se takoj dali telefonično zvezati s Sv. Jakobom ter izvedeli, da je č. g. kaplan vedno doma in da je ravnokar odšel k bolniku na sveto izpoved. Na ta način se krade čast duhovniškemu stanu!
Nevednost ali zloha. »Tagespost« v štev. 210 z dne 13. avgusta poroča, da so zaradi srbofilstva zaprli rimsko-katoliškega škofa dr. Miklasa v Dubrovniku. V celi Dalmaciji ni katoliškega škofa s tem imenom, pač pa je v Zadru srbski pravoslavni škof dr. Mi-laš, o katerem so časniki že pred začetkom te vojne pisali, da so ga zaprli. Ali je »Tagespost« iz hudobije ali nevednosti iz srbskega pravoslavnega škofa napravila rimsko-katoliškega, kdo ve?
Zlobna pisava. »Slovenski Gospodar« piše: Ko poroča »Grazer Tagblatt« z dne 11. avgusta o aretaciji nekega koroškega Slovenca, ki je obdolžen srbofilstva, pristavi zlobno: »Kakor vidimo, trud dr. Brejca ni ostal brez uspeha!« Proti taki pisavi moramo odločno ugovarjati. Mi dobro poznamo dr. Brejca, da je bil vedno navdušen avstrijski domoljub ter odločen nasprotnik — javno in zasebno — velesrbskih stremljenj. Ako pa je kdo zvest svojemu slovenskemu narodu, še vsled tega ni izdajalec. Tudi s takimi natolcevanji nemški listi ne bodo uničili slovenskega naroda! Zdi se nam sploh neumestno, ako se v sedanjih resnih časih dela za poostrenje narodnostnih nasprotstev. Sedaj je prepotrebno, da bi bili vsi edini.« Tej sodbi glasila dr. Koro-šča ni treba pristaviti nobene besede!
Domačale. (P o ž a r.) Dne 4. t. m. popoldne je upepelil ogenj v Umbarah štiri posestva; zgorela je tudi cerkvena streha. Škoda je tem večja, ker je ostalo v ognju tudi nekaj živine ter je vsled mobilizacije nastalo pomanjkanje gasilcev. Vzrok velike nesreče je bil alkohol. V pijanosti je zažgal eden izmed posestnikov svoj lastni dom.
Marija na Žili. (Vojaki. Strela.) Zadnje čase je bilo pri nas zelo živo. Imeli smo nastanjene vojake gorskih baterij. Bili so Slovenci, Nemci, Čehi, Slovaki in Lahi. Vsi so bili ves čas zelo živahni. Najlepše pa je bilo, da jih je pristopilo izredno veliko število, okoli 150, k sv. zakramentom. Mnogi so se spovedovali in sprejemali sv. obhajilo s solzami v očeh. Posebno lepo so se spovedovali Slovaki. Večinoma vsi so dobili tudi čudodelne svetinjice Matere Božje z odpustki za zadnjo uro. Daroval je svetinjice č. g. mestni kaplan Mii 11 er iz Beljaka, ki je kakor č. g. mestni župnik Trunk rade volje pomagal pri spovedovanju, kar naj gospodoma Bog povrne. V nedeljo, dne 2. in v torek, dne 11. avgusta, je bila ob 5.
zjutraj tudi sv. maša nalašč za vojake, da so ložje pristopili k sv. obhajilu. Ko so odhajali, so si ovenčali konje in čepice kakor bi šli na svatbo. — V strašni noči od 13. na 14. avgusta je udarila v podružniško cerkev v Blačah strela in jo hudo poškodovalo. Zdaj bo s popravo pač težko! V sosedni vasi, v Podgorjah, je strela zažgala. Ubogi ljudje!
Napovejse vesti.
MI GREMO NAPREJ V SRBIJO!
Iz vojaških krogov pišejo »Grazer Volksblattu«: Avstrijske čete so pričele dne 14. avgusta proti Srbiji z ofenzivo, ki smo jo že nestrpno pričakovali. Naša vojska je na več krajih prekoračila srbsko mejo ter se je med drugim polastila Šabca in Ložnice. Ta za vojno na jugu važni preokret temelji na uspehih dobro premišljenega in zelo previdnega zasledovanja in preiskovanja sovražnih postojank in vojnih moči. Vsak drug način, na primer forsiran naskok, bi se mogel v očigled srbskih poljskih in morda tudi napol stalnih utrdb ponesrečiti. Saj je znano, da so Srbi svoje postojanke v kotu med Savo in Drino že leta 1908. za obrambo, in sicer samo za silo utrdili, leta 1912. pa te utrdbe popravili in izpopolnili. Vest o poteku našega napredovanja proti Srbiji je sicer le redkobesedna ter ne pove, ali se je napad izvršil na več straneh istodobno; toliko pa vendar iz poročila izhaja, da je naša vojska vzela Srbe z več točk za tarčo. Srbi so morda pričakovali samo napad od Drine. Okolnost pa, da so naše čete enega in istega dne zavzele ne le Šabac, marveč tudi mesti Lešnico in Ložnico ob Drini, nam šele kaže, kako previdno se je pri tem postopalo in, kako se je štedilo z moštvom in z materijalom, ko se je takorekoč z enim mahljajem pridobilo ves trikot med Drino in Savo za našo posest.
Ta prvi udar pa je še tem važnejši, ker nam je zmaga obenem prinesla tudi oblast nad železniško progo, ki omogočuje promet med Ogrsko do 50 km ob Drini navzgor. To je proga Šabac — Lešnica — Ložnica — Koviljača, ki bo za nadaljne operacije neprecenljivega pomena. Bližnja prihodnost nas uveri o tem, kar smemo danes le še namigovati. Gotovo je, da se nahajajo naše čete v pokrajini, kateri je srbsko vojno vodstvo že oddavna posvečalo veliko skrbi in pozornosti. Vsaka boljša cesta je bila tukaj tako zgrajena, kakor so to zahtevali strate-giški oziri. Tako spremlja Drino do treh kilometrov pred njenim izlivom v Savo deželna cesta boljše vrste, ki se potem obrne proti Obrenovcu, kjer pričenja strategiško važna železnica Obrenovac—Valjevo. Valjevo pa je zopet po železnici in po dobrih cestah zvezano z Belgradom. Valjevo je sploh nekako središče strategično važnih občil. Velike ceste vodijo v Ložnico, v Šabac in do izliva Drine, nadalje čez Uh zopet v Šabac na eni in v Obrenovac na drugi strani, pa tudi Gornji Milanovac in dalje v Kragujevac ter skozi Kraljevo v Kruševac—Niš.
Kadar bo omenjeni trikot med Savo in Drino popolnoma očiščen sovražnika in docela zavarovan, bo pa Drina tvorila važno prometno sredstvo. Saj je od Zvornika niz-dol časih do 200 metrov široka in po 12 metrov globoka. Doslej je bila Drina le velika ovira za naše napadanje z bosenske strani.
Srbi so se, kakor javljajo uradne brzojavke, umaknili proti Valjevu, središču gornje Posavine ob reki Kolubari. Naše čete so prodrle za njimi od meje 70 km daleč proti Valjevu. Iz najnovejših brzojavk se lahko sklepa, da so naši tudi to mesto, ki je le slabo utrjeno, vzeli. Tako nam je torej že sedaj pot v Kragujevac odprta!
Z druge strani se poroča, da so naše čete začele tudi že od Smedereva prodirati, in sicer po dolini Morave navzgor. Oba naša oddelka se imata torej, pustivši Belgrad ob strani, združiti pri Kragujevcu. Pri Ja-godini blizu Kragujevca je baje pričakovati prve velike bitke med našimi in med srbsko vojsko. Mogoče pa je tudi, da se srbska vojska umakne do Niša in šele tam sprejme naš železni objem. — Kakor znano, pa od Niša do Pirota in bulgarske meje ni daleč. Če bi se morala srbska vojska umikati še dalje proti vzhodu, jo seveda tam čaka ljubezniv sprejem Bulgarov, katerim utegnejo
pomagati še Turki in eventuelno celo — Rumuni. Toda to so pač samo ugibanja. Pravih načrtov, ne naših, ne sovražnikovih ne pove »nobena prafka«.
Novo poročilo naznanja, da so avstrijske čele zavzele Požarevac.
Požarevac je srbsko mesto 10 km južno od Dubrovice, katera leži ob Donavi vzhodno od Belgrada. Prebivalcev ima okoli 12.000. Okolica je zelo rodovitna. Trgovina je precej razvita. Požarevac je znan po miru z dne 21. julija 1718, po katerem je morala Turčija odstopiti celo Srbijo Avstriji.
Hrabri Hrvatje.
Budimpešta, 18. avgusta. Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča iz Zagreba: Ban baron Škerlec in zagrebški župan sta dobila od poveljnika 53. pešpolka, polkovnika Schirmerja z bojišča brzojavko, v kateri se poroča, da se je polk z občudovanja vredno hrabrostjo boril in dosegel velike uspehe. To veselo poročilo so takoj po celem mestu razglasili.
Kako je bil osvojen Šabac?
Budimpešta. Neki ranjenec, ki je bil ranjen pri okupaciji Šabca in semkaj pripeljan, pripoveduje o zavzetju Šabca sledeče: »Zjutraj, 12. t. m., je dobil naš polk zapoved, da gre čez Savo. Vsa vojska se je ukrcala na plave, ki so takoj odpluli od brega. Sredi Save so jih obsule z močnim ognjem srbske čete, ki so se nahajale na nasprotni obali. Na srečo srbska vojska ni imela posebnih uspehov. Z malimi izgubami smo prišli na drugo stran, vrgli smo se na zemljo in pričeli streljati proti srbskim četam. Ali srbske čete se tudi niso umikale pred našim ognjem. Zato je bilo ukazano vzeti pozicije z naskokom. Z velikim in hitrim naskokom je naša vojska naskočila srbske pozicije in prepodila iz njih Srbe. Ko smo se mi utrdili na nasprotni strani, so naše pionirske čete napravile most čez Savo, nato so še druge naše čete prišle na srbsko stran. Najprej je prišel neki češki, potem ogrski polk, za njimi njihova artilje-rija in kavalerija. Med našimi ni bilo mnogo ranjenih, kolikor se mi zdi, so imeli Srbi mnogo več ranjencev. Med našimi četami vlada veliko navdušenje, in čeprav veliko trpe, vendar so čile in zdrav e.«
130 ranjencev pripeljali v Budimpešto.
Budimpešta, 18. avgusta. (Koresp. urad.) Ogrski brzojavni korespondenčni urad poroča: Danes zjutraj so pripeljali v Budimpešto iz Zemuna 130 v boju pri Šab-cu ranjenih vojakov. Vsi ranjenci pripovedujejo o hrabrosti naših čet.
Nemški listi proslavljajo zmago avstrijskih čet v Srbiji.
B e r o 1 i n , 19. avgusta. Nemški listi proslavljajo v navdušenih besedah zmage in prodiranje avstrijske armade v Srbiji. »Frankfurter Zeitung« piše silno pohvalno o avstrijski armadi in zmagi pri Valjevu. Pravi, da tako lepi uspehi avstrijskega prodiranja dokazujejo, da je armada ohranila staro slavo zmagovite avstrijske armade. Pa tudi previdno vodstvo čet je izkazalo v tako težkih razmerah in pri tako odločnem sovražniku kot izborno.
Ruski general višji poveljnik srbske armade.
Iz Niša se poroča čez Bukarešt: Voditelj ruskega poslaništva v Belgradu je v imenu ruske vlade obvestil Pasica, da Rusija brezpogojno želi, da naj se višje poveljstvo skupne srbske armade poveri nekemu ruskemu generalu. Pasic je tej želji s patetičnim odgovorom ugodil.
Bulgari o avstrijskih uspehih v Srbiji.
Sofija, 18. avgusta (Kor. urad) Vesti o uspehih Avstro-Ogrske v Srbiji so bile tu splošno sprejete z velikim zadoščenjem. Ljudstvo o uspehih živahno razmotriva in komaj pričakuje popolnega srbskega poraza.
Cesar Viljem sarajevskemu meščanstvu.
Na poslovilnem večeru, ki ga je priredil nemški generalni konzul dr. Eiswaldt na čast nemškemu oddelku, ki se je vrnil iz Skadra, je generalni konzul prečital brzojavko drž. tajnika Jagowa, v kateri se na povelje nemškega cesarja zahvaljuje za pri-
srčen sprejem nemških vojakov. To je povzročilo velikansko navdušenje. Občinstvo je pelo nemško in avstrijsko himno, »Die Wacht am Rhein«, »Deutschland liber alles« in »U boj !«.
Aretacije v Zemunu.
»Reichspost« poroča: V Zemunu so zopet zaprli več tamošnjih Srbov, med njimi odlične osebe, kakor pravoslavnega prošta. Milina, odvetnika Radičeviča in senatorja Babiča. Te kakor druge, vsega krog 40 oseb, so strogo zatražene odpeljali v Komarno.
Tudi Grčija zahteva kos Srbije.
B e r o 1 i n. Milanska »Unione« posname po grških listih v Atenah sledečo vest; »Em-bros« piše, da Grčija ne bo samo gledala od strani, če bo Srbija razdeljena. »Astrapi« piše, da bi bila močna Srbija za Grčijo bolj nevarna, kakor močna Avstrija. Grška vlada bo že o pravem času prišla na dan z zahtevo po Bitolju. Srbi se sploh v Makedoniji ne bodo mogli držati, če bodo sploh še samostojna država ostali. Moč Rusije pomeni živo nevarnost za Veliko Grčijo.
XXX
PROTI ČRNIGOEI.
Budimpešta. Službeno se poroča, da so naše čete porazile Črnogorce na severni meji. Črnogorska vojska je imela velike izgube.
XXX
POVELJNIK POLKA BEUTSCHMEISTER
PADEL.
Dunaj, 18. avgusta. (C. kr- kor. urad) Kakor poročajo listi je padel poveljnik polka »Deutschmeistrov«, polkovni baron Holz-hausen.
Duna j, 18. avgusta (C. kr. kor. urad) Včerajšnje povelje polka »Deutschmeistrov« št. 4. vsebuje sledeče uradno poročilo: Polkovnik in polkovni poveljnik Ludovik baron Holzhausen je našel na polju časti junaško smrt. Ž njim je izgubila avstrijska armada enega najboljših in najsposobnejših častnikov. Pokojnik je bil vedno pravičen predstojnik in odkritosrčen tovariš častnikov in moštva svojega polka. Težke izgube, katera je zadela polk vsled smrti svojega ljubljenega poveljnika, ne bomo pustili nemašče-vane in tako častniki kakor moštvo prisegamo pri svoji polkovni zastavi, da bomo dosegli za to veliko žrtev zadoščenje. Kakor poročajo listi, je zadela barona Holzhau-sen-a, ko je pregledoval predstraže, kroglja iz zasede. Polk še ni bil v ognju.
XXX
BULGARSKA PRED VOJSKO S SRBIJO.
Budimpešta. Neka službena vest trdi, da je Bulgarija izjavila po svojem poslaniku na srbskem dvoru, da se Bulgarija nahaja v vojnem stanju s Srbijo. Ne ve se še, če so se na meji, ob kateri je zbrana bui-garska vojska že pričele sovražnosti.
Turški državniki v Sofiji.
Sofija, 19. avgusta. Turški notranji minister Talaat bej, kakor tudi predsednik turške zbornice Halil bej sta 16. t. m. došla v Sofijo. Sprejel ju je bulgarski železniški minister in osobje otomanskega poslani, štva. Talaat bej in Halil bej sta se odpeljala 17. t. m. naprej v Bukarešto.
XXX
TURŠKA OBOROŽENA NEVTRALNOST.
V razvoju sedanjih svetovnih dogodkov imamo v najkrajšem času pričakovati novih dejstev, ki za našo monarhijo in zvezno Nemčijo ne bodo neugodni. Zadnje dni do-šle uradne vesti že označujejo smer, v kateri se bo izvršila odločitev. Turčija je izjavila, da je odločena z orožjem v roki zavrniti vsak napad na mednarodno zaprtje Bospo-ra in Dardanel. Ako se kljub temu izvrši poizkus ta vrata udreti, potem more nastati samo en konflikt, ki ne bo nič manj in nič več nego boj za Carigrad. Očividno so se med Rusijo in Anglijo zadnji čas izvršili jako dalekosežni dogovori, katerih prva posledica je ta, da je Rusija lahko zahtevala od Turčije otvoritev morskih cest, čemur se je Anglija toliko časa upirala. Te dogovore z Anglijo bo Rusija hotela porabiti v to, da uresniči svoje stare sanje: pridobiti
bizantinsko carsko krono za ruski carizem. Toda ruska pot v Carigrad vodi preko razvalin svobodne Rumunije in Bolgarije. Ortodoksno rusko carstvo, ki bi gospodovalo od Peterburga do Zlatega roga, bi moglo poleg sebe trpeti edino-le satrapije, kakor je bila Rusija še vedno grob vseh ljudstev, ki so padla v območje njene sile. Ako bo torej Turčija prisiljena k vojni, k hrambi morskih cest in Carigrada, potem tudi Bulga-rija in Rumunija ne bosta mogli ostati mirni, kajti na j večje ruske obljube bi po padcu Carigrada teh dveh dežela ne obvarovale one osode, ki jo je Rusija pripravila cvetoči rumunski provinci po rusko-turški vojni kljub temu, da je bila dolžna Rumuniji največjo hvaležnost. Mogoče je, da že ta teden prinese jasnost v tej stvari. Različni turški in bolgarski glasovi kažejo na to.
Rusija zahteva otvoritev Dardanel.
Rusija je od Turčije energično zahtevala, da naj ruski vojni mornarici otvori prevoz skozi Dardanele. Če Turčija ne odneha, hoče svojo zahtevo s silo izvesti. Rusija nadalje zahteva, da naj Turčija razoroži nemške postajne ladje v turških vodah, ker bi Rusija smatrala za kršenje nevtralnosti, če tega ne stori.
Angleži groze Turčiji.
Carigrad. Angleško vlado je zelo vznemirilo, ker je Turčija najprej odredila delno, potem pa generalno mobilizacijo svojih čet in se pričela pripravljati, da napade rusko vojsko skozi Armenijo. Zato je dobil carigrajski angleški poslanik nalog, naj porti naznani, da bo angleška mornarica v slučaju, ako Turčija ne ostane popolnoma nevtralna, napadla Dardanele, jil bombardirala, ravno tako tudi Carigrad in vse maloazijske luke počenši pri Smirni. Ni še znano kako je carigrajska vlada odgovorila na to angleško noto.
Turčija kupila »Goeben« in »Breslau«.
Carigrad. Turška vlada naznanja službeno, da je kupila nemški križarici »Goeben« in »Breslau« za 80 milijonov mark. Ladji ste že pripluli skozi Dardanele in se nahajati v Carigradu. Turška vlada je obenem naznanila velevlastem, da je kupiia vojni ladji »Goeben« in »Breslau«.
Turške odredbe.
Carigrad, 18. avgusta, (Kor. ubad) Vlada je sklenila odstraniti vse brzojavne aparate, ki se nahajajo v poslaniških in konzulatnih poslopjih, dalje po šolah in cerkvah.
Turška nota glede trgovskih ladij.
Carigrad, 18. avgusta. (Kor. urad.) Porta je poslala vsem svojim zunanjim zastopnikom noto, v kateri izjavlja, da morajo vse trgovske' ladje'-, ki plovejo1 skoki Dardanele, pustiti svoje stroje za brezžično brzojavilenje na suhem, lahko jih pa ob povratku zopet vzamejo na; krov. Pred razglasitvijo te note je turška pomorska oblast v Dardanelah odvzela stroje za brezžično brzojavljenje neki francoski tovorni lafdji.
XXX
EGIPT V VOJSKI Z NEMČIJO.
Kakor poročajo iz Kaire, je ministrski svet v Egiptu proglasil vojno stanje med Egiptom in Nemčijo in dezelo izročil angleškemu varstvu. Angleške čete smejo od sedaj naprej po celi deželi in vseh lukah izvrševati svoje vojne pravice.
XXX
PORAZ RUSOV.
Prodiranje nemških čet v Rusiji.
B e r o 1 i n, 18. avgusta (Kor. urad.) Malve v Rusiji so zavzele nemškei čete.
Zopetna nemška zmaga nad Rusi. — 3000 ruskih ujetnikov.
B e r o 1 i n, 19. avgusta. (Kor. urad.) Wolfov urad poroča: Generalno poveljstvo 1. armadnega zbora poroča: Dne 17. avgusta je bila pri Stallupdnen bitka, v kateri so se oddelki 1. armadnega zbora z neprimerno hrabrostjo borili in dosegli zmago. Več kot 3000 ujetnikov in 6 strojnih pušk je padlo v naše roke. Veliko nadaljnib ruskih strojnih pušk, katerih nismo mogli vzeti seboj, smo uničili.
Rusi potolčeni pri Marggrabovi.
B e r o 1 i n. Wolfova agencija poroča, da sta dve ruski konjeniški diviziji udrli na nemški teritorij pri Marggrabovi (Oleczka) v vzhodni Prusiji, a so jih nemške obmejne čete razbile in sta se umaknili na jug.
Boj pri Porab rovi.
Lvov 19. avgusta. V »Dilni« objavlja očividec zanimivo poročilo o spopadu naših čet s kozaki pri Dombrovi. 7. t. m. je prekoračil močan oddelek ruske armade mejo pri Dombrovi. Napadel je našo obmejno stražo. Naši, majhen oddelek pehote in orožniki, so krepko streljali. Rusi so se nato umaknili v gost gozd na ruski strani, kjer so se razvrstili in iz strojnih pušk streljali na naše vojake, ki so bili izvrstno kriti za hišami, katere so njih prebivalci zapustili. Po kratkem boju so se Rusi umaknili. Na bojišču so pustili Rusi 7 mrtvih, ranjence so vzeli seboj. Večja praska je bila 9. t. m. pri Hvalo-vicu. Kakih 500 Rusov se je približalo meji. Naši so jih skriti za nekim zidom sprejeli s hudim ognjem iz pušk. Padlo je nad 30 kozakov, med njimi en častnik, dva kozaka sta bila vjeta, ostali so pobegnili. Naše čete so zaplenile 20 konj in veliko municije. Ko so kozaki bežali, so zažgali neko vas. Pogorelo je 50 hiš. Enega kozaka je ubil neki kmet, ko mu je zažgal hišo.
Kozaki zašli v past.
Krakov, 14. avgusta. V bližini Brody-ja in pri Kozwadovu so skušali kozaki skozi gozdove udreti čez mejo, ali so jih naše čete takoj zapodile nazaj. Na bregu Vislei blizu Zawihosta leži vas Chlawowice; cel kraj je navidezno kakor ustvarjen za vpad v Galicijo. Zato so naše čete ravno v tem samotnem kraju, kjer globeli in gozdovi vabijo sovražnika, bile posebno pazljive. Dolgo dni se ni nič ganilo. V noči od 9. na; 10. t. m. so> pa naše predstraže nenadoma^ naznanile, da se previdno bliža sovražna četa. Pustili so sovražnika priti v neposredno bližino naše postojanke, potem so. ga pa presenetili z ognjem iz brzostrelnih pušk ter se je 33 kozakov v hipu zgrudilo s konj smrtno zadetih. 1 častnika in 12 kozakov so v jeli, ostali so pobegnili v divjem begu. V bližini so zažgali eno vas, kjer so jih kmetje napadli z vilami in kosami. Na naši strani je bil 1 mrtev in 2 ranjena, katera slednja so prepeljali v Tarnobrzeg.
XXX
RUSI ZAPUSTILI FINSKO.
• Stockholm. Dnevnik »Dagen« poroča, da so Rusi Finsko ravno tako kakor Rusko Poljsko zapustili. Ruske čete so izpraznile celo Finsko in niso niti poizkušale, da uvrste rezerviste in novince v rusko vojsko. Kakor v Ruski Poljski, tako tudi na Finskem ruska mobilizacija ni uspela. Prej nego so ruske čete odšle, so zažgale in uničile stražnice in skladišča na finsko-švedski meji.
Raznoterosti.
Parnik »Barom Gautseh« se potopil.
Trst, 13. avgusta. (Kor. urad.) Lloy-dov parnik »Baron Gautseh«, ki je odplul danes z Velikega Lošinja proti Trstu, se je na tej vožnji potopil. Rešenih je bilo dose-daj 130 oseb, potnikov in moštva; iz vode so potegnili 20 trupel.
Trst, 14. avgusta. (Kor. urad.) Po uradnih potrdilih se je nahajalo na potopljenem parniku »Baron Gautseh« 246 pasa-žirjev in 64 oseb moštva, skupno torej 310 ljudi. Od teh je bilo, kolikor se je dalo do-sedaj dognati, 179 oseb rešenih, med temi mnogo žensk. Ker sta se razen onih rešenih, ki so znani pri uradih, oglasila pri Lloydo-vem ravnateljstvu še inženir Ivan Cathari-nich in Anton Mikolich kot rešena, je upati, da je število onih, ki so prišli na varno, večje, kakor se je uradno dognalo. Da se spravijo preostali parnika »Baron Gautseh« v Trst, je naročilo Lloydovo ravnateljstvo na povratku iz Dalmacije se nahajajočemu parniku »Grof Wurmbrandt«, da se naj ustavi v Pulju. Obenem je bil poveljnik parnika »Grof Wurmbrandt« pooblaščen, ker večina nima nobenih sredstev, da da potrebnim manjše vsote, da si preskrbe najpotrebnejše.
Darovi.
II. izkaz darov, poslanih slovenskemu pomožnemu komiteju za revne družine vpoklicanih rezervistov in za »Rdeči križ«: Dr. Valentin Božič, ravnatelj »Družbe sv. Mohorja« 50 K; spiritual Josip Zeichen 20 K; Ivan Kolenc, poslovodja tiskarne »Družbe sv. Mohorja« 20 K; dr. Gregor Rožman, profesor bogoslovja, 20 K; stolni župnik in kanonik Martin Kovač 20 K; neimenovan duhovnik 10 K; gdč. Minka Cede 5 K; Ivan pl. Kapus, uradnik podružnice Ljubljanske kreditne banke v Celovcu 5 K; stolni kanonik Janez Vidovič 100 K; gdč. Katarina Vidovič 10 K; podružnica Ljubljanske kreditne banke 25 K; Kozlevčar Franc, zasebni uradnik 5 K; Ivan pl. Kapus 2 K (II. dar); Zbirka Slov. krščansko social, delavskega društva v Celovcu: Porenta Franc 20 vin.; Knopleš Fric 20 viri.; Vinčar Rudolf 20 vin.; Štefo-vič H. 40 vin.; Sever Jakob 20 vin.; Lustrik Miha 20 vin.; Brajer R. 30 vin.; Tome A. 20 vin.; Muhr Fric 40 vin.; Skočir M. 40 vin.; Odar Jožef 20 vin., Ravta M. 50 vin.; Vasiljevič L. 20 vin.; Vidmar Al. 40 vin.; Furlan Mici, kuharica 40 vin.; Tomažič Jožefa, po-strežnica 20 vin.; Šašelj F. 10 vin.; Petkovšek A. 10 vin.; Kristan T. 20 vin.; Piček F. 20 vin.; Berginc M. 30 vin.; Fric Franc 50 vin.; Ostrožnik A. 30 vin.; Florjane A. 20 vin.; zbirka iz Kotmarivasi: župnik Janko Arnuš 5 K; Elizabeta Dobrovc 1 K; Prose-kar Matija 1 K; Kulnik Gabrijel 3 K; Roža-ninca, 1 K; Čimpernjak 1 K; Žibman 1 K; Masonca 1 K; Ivan Klun, trgovec 5 K; Ana Schnabl 2 K; župni urad Sele zbirko 20 K 76 vin.; župnik Anton Kaplan v Medgorjah 20 I-L Andrej Hauptman na Otoku 5 K; župnik Štefan Bayer v Grabštanju 20 K; Franc Riedl v Podkraju pri Pliberku 1 K 60 vin.; Hranilnica in posojilnica v Borovljah 10 K; izobraževalno društvo v Borovljah 5 K; kaplan Viktor Ruprecht v Borovljah 5 K; Tomaž Prosekar v Kotmarivasi 1 K; Albina Prosekar v Kotmarivasi 1 K.
Izjava.
Ker se o meni razširjajo popolnoma izmišljene vesti, izjavljam, da bom zahteval zadoščenja pri sodišču od vsakega, o katerem izvem, da širi o meni take vesti in nesramne laži. Hudobija ne zasluži usmiljenja!
Štritof.
Izjava.
„Freie Stimmen“ z dne 6. avgusta 1914, št. 138 dolžijo podpisanega, da sem izrekel besede, s katerimi bi bil obdolžil Nemce in visoke glave, da so krivi vojske. V svojo obrambo moram odločno izjaviti, da dotične besede niso bile moje, temveč da jih je prvotno izgovoril nekdo drugi, ki pa ni Slovenec. O tem je poklicana oblast že obveščena in ima tozadevna pojasnila.
Jožef Dobrovc,
župnik v Črni.
Afcsolutno safamčCEto
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi na Kranjskem oddaja vsled priporočila knezoškofijskega ordinariata pristna bela mašna vina, letnik 1912 po 56 — 60 K, letnik 1913 po 40 — 45 K, postavljeno kolodvor Ajdovščina. Sortirano vino rizling po 60 K, beli burgundec po 70 K, „Zelen“ po 80 K. — V zalogi je tudi tropinsiio žganje liter po
K 2-30. _ Kleti nadzoruje vipavski dekan. — Sprejmejo
se zanesljivi zastopniki za razprodajo.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
Hranilno in posojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
Loterijske številke:
Dunaj, 14. avgusta 1914: 5, 30, 37, 77, 61. Trst, 12. avgusta 1914:	68, 67, 45, 17, 55,
Tržne cene v Celovcu
13. avgusta 1914 po uradnem razglasu:
Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	V	K	V
Pšenica....			28	57	30	24	18	90
Rž				22	—	26	42	15	—
Ječmen ....		,						
Ajda				28	—	—	—	14	—
Oves				21	62	23	—	7	70
Proso ....								
Pšeno ....			—					
Turščica . . .			—	—	—	—	—	—
Leča									
Fižola, rdeča. .								
Repica (krompir)	• ,	.	8	67	10	55	4	50
Deteljno seme .	. .	.						
Seno, sladko . .			5	80	7	40	—	—
„ kislo . .			4	50	6	50	—	—
Slama ....			5	—	7	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.								
Repa, ena vreča	• •	•						
Mleko, 1 liter	, .	,	—	24	—	28		
Smetana, 1 „	.	.	—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	20		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (špeh), pov. 1		»	2	10	2	40		
sur. 1			2	—	2	30		
Svinjska mast .	. 1	«	2	20	2	40		
Jajca, 1 par	• .		—	16	—	20		
Piščeta, 1 par .	• •		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	. .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			3	—	3	30		
30	„	„ mehka, 1 ,		*	2	90	3	20		
			100 kilogr.					
	.rucrez		živa		zaklana		'S	O
Živina							a	až
	od	do	od	do	od	do	'u	O
	v kronah						Ph	a<
Konji									
Biki		330						1	1
Voli, pitani . .								
„ za vožnjo .	340	520	—	—	—	—	8	6
Junci		260	—	—	—	—	—	4	2
Krave ....	240	510	72	76	—	—	40	22
Telice ....	260	270	—	—	—	—	2	2
Svinje, pitane .	—	—	—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	20	64	—		—	—	200	120
Ovce									
Koze									
J/ Thymol-mazilo s sidrom rfj
Pri manjših, odprtih ranah in opeklinah ■=“"___________Skatlja K --80.
LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expeller s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. Steklenica K —-80, 1-40 in 2-—
Železna albumina! tinktura s sidrom
pri pomanjkanju krvi in bledici. Steki. K l-40.
Dobiva se skoro v vseh lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Prl zlatem leva1
Praga I, Elizabetina cesta 5.

RodlooKtivno
::zdraulliite I OpilLK
na Kranjskem, postaja Straža-Toplice na dolenjJeleznici.
Toplice z indiferentnimi snovmi z 389 C, dnevne dobave čez 30.000 hi radioaktivne tople vode, zdravljenje s pitjem in kopelmi. Posebno učinkujejo pri protinu in skrnini, ischias, nevralgija, kožnih in ženskih boleznih. Veliki kopelni bazeni, ločene kopeli in močvirnate kopeli. Zložno urejene sobe za tujce, igralne in družabne sobe. Zdravo podnebje. Dobro pogozdena okolica. Dobra in poceni restavracija. — Sezona od 1. majnika do 1. oktobra. Prospekti in pojasnila brezplačno pri upravi kopališča.
IC3C3C3I


llzijilisinDMIintHohD[luM:ii
je izšla knjiga:
Slovensko-nemškiinnemško-
slovenski
slovarček.
Sestavila dr. J. SUet, e. kr. vi. sv., in Št. podboj, c. kr. prof.
Cena v prt vezani knjigi je K 2-40, po pošti K 2‘50. Dobi se v vseh knjigarnah.
nr-tr-anr ifit—tr-ar JE-Jnt
□
□
D
D
D
□
D
a
G
D
□
D
D
D
D
D

J. MESIM
lončar v Celovcu Živinski trg štev. 9
priporoča peči, štedilnike, stenske obklade, kuhinjske posode.
Točna izvršitev vsakovrstne poprave.
I
I
I
I
»
»
I
!
^ ^ K. ^ ^
POZOR!
Odda se
veliko gostilniško
obrtno podjetje na Koroškem
s 1. oktobrom 1914 pod ugodnimi pogoji v najem. Pojasnila daje upravništvo lista »Mir« v Celovcu.
Il	il f il	il	il W il	il ^
Edino slooensko narodno trgoosho-obrtnopodjetje
Hotel Trabesinger
61 CelOVCllt UelikoBiha cesta št. 5.
Podpisano vodstvo hotela Trabesinger se vljudno priporoča vsem velecenjenim slovenskim in slovanskim gostom-potnikom, ki prenočujejo ali za več časa ostanejo v Celovcu. V hotelu se dobe lepe, snažne sobe po primerni ceni; nudi se izborna kuhinja in zajamčeno pristna in dobra vina iz Slovenskih goric. Gostom-abstinentom se postreza z raznimi brezalkoholnimi pijačami. Na razpolago j e tudi kegljišče poleg senčnatega vrta, pozimi toplo zakurjeno. V hotelu Trabesinger dobite vsak dan, posebno pa ob sredah zvečer, prijetno slovensko družbo. Slovenski potniki in rodoljubi, slovenski romarji, ustavljajte se samo v edini slovenski gostilni »Hotel Trabesinger« v Celovcu, kj er boste vedno dobro postreženi. — Za mnogobrojen obisk se priporoča
uedsfuo hotela Trabesinger.
podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu.
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000’—
Dne Tinse na i 1/ (JI
Knjižice, ss olire- f§ ^ U U "“rÌSìS
SlUleiO PO	h /0 plača banka sama,
Kolodvorska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjajo In eskomptaje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčnje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženiinlnske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trista, Sarajevu, Gorlol In Celju.
Denarne vloge v tekočem računu obrestujejo se: po dogovoru od 4 Vz ^/fl naPrei-
Lastnik in izdajatelj: Grejjor Einspieler, proit v Tinjah. — Odgovorni urednik: J. Gostinčar, drž, posl. Tiska Kat. tiskarna v Ljubljani,