50191
PSI


50191
%<!2'i
03ooo6.3?fS
Iz besednega zaklada narodovega.
Spisal dr. K. Strekelj.
j a naslednih straneh podajam majhen prispevek k slovenskemu slovarju, obsegajoč take besede, ki .so mu — izvzemši morda kakih deset — dosedaj bile ali popolnoma neznane ali vsaj ne znane v spodaj podanih oblikah, zvezah in pomenih. Seveda zbirka ne obsega samo domače robe, ampak tudi tujke; saj so te postale ravno tako lastnina narodova, kakor domačinke, in ločiti jih ve od teh navadno samo strokovnjak. Ne samo smešen, ampak celč škodljiv se mi zdi strah pred njimi, kateri sedaj pretresa kosti skoraj vsem slovenskim pisateljem in pisaČem, ,pridno nam bogatečim jezik borni' z ,veresijami' in drugimi turškimi nepotrebnicami, ki stopajo na mesto kulturnih besed, znanih vsi zapadni Evropi. Kaj neki naj rečemo možu, ki je do danes še pisal n. p. ,peljali smo se v Ljubljano', jutri pa obrne hrbet ti vsemu slovenskemu svetu znani besedi, o kateri še ne vemo za trdno, odkod je prav za prav, ter začne pisati ,vezli smo se v Ljubljano'? Razloček je pač le ta, da je v drugem primeru on vede šel krast, v prvem pa je rabil le besedo, katero si je narod nevede" izposodil. Kaj je veči greh? Grozno je, kako naglo se pri nas daje slovo starim udomačenim besedam, in kake mačehe se postavljajo potem na njih mesto — in zakaj? Zato, ker je ta in ta slišal le zvoniti, da je ta in ta beseda tuja, — in že jo je obsodil! Kedor misli, da more jezik izhajati brez izposojenih besed, ta ne pozna življenja jezikovega. Le pridno naj puka in zameta tujke, in obilo naj dobi posnemovavcev! Kmalu bomo videli, kako bo govoril narod, ako bo vzprejel njegova načela: ne bo mu nazadnje ostajalo drugega, kakor v čistem narodnem jeziku — skoraj bi rekel — lajati!
2
Spodaj priobčena zbirka obsega do malega samo besede '- s Primorskega, ter je potemtakem nekako dopolnilo lepih Erjavčevih podatkov „Iz potne torbe." Znesli so mi jo ti-le gospodje: Janez Jereb, uradnik v finančnem ministerstvu na Dunaji, — Jožef Kenda, učitelj na Ljubušnjem, ki mi je predlanskim izročil prav lepo zbirko menj znanih besed iz svojega rojstvenega kraja Temljin in od drugod na Tolminskem, kjer je učiteljeva], — in Janez Kokošar, župnik v Šebreljah, znan slovenskemu svetu za izbornega muzika, meni pa še posebe za pridnega zapisovavca narodnih pesmi. Poleg teh gospodov mi je to in ono besedo povedal tudi še kak prijatelj dunajski: vsem se prisrčno zahvaljujem. Kar se pak tiče cerkljanskih besed, opomniti mi je, da sem v pričujočo zbirko vzprejel samo tiste, s katerimi je moči priobčene kako pojasniti, razložiti ali omejiti; ostale sem si prihranil za razpravo o cerkljanskem narečji.
Znamenja, katera sem rabil za oznamenilo v narečji podanih besed, so pač vsa razumljiva. K večemu mi je omeniti črke s, katero rabim za tisti e, ki se glasi kakor drugi e v besedi pleteni. Kar se pak tiče naglasnih znamenj na besedah, zapisanih v cerkljanskem narečji, opomniti moram na kratko, da znamenje % in ' pri takih besedah ni to, kar pri besedah drugih narečij. Cerkljanščina ima namreč svoje posebno karakj teristično naglaševanje, raztezajoče se nekoliko tudi preko me*; tega narečja na Tolminsko. Pred vsem je značilen za to nai< rečje usečeni naglas v kratkih zlogih, nekako podoben nemšk^ kratkosti pred podvojenim konsonantom: liatte, dicke, bittentf V razliko od sicer navadnega kratkega naglasa bilo bi zaxJ najbolje rabiti srbsko znamenje *. Kolikor pak se mi ta usečeni naglas zdi krajši od navadnega slovenskega kratkega naglasa, za toliko je primeroma cerkljanska dolžina daljša od navadne slovenske, to je, cerkljanske dolžine so daljše dolžine (Uberlangen).
Potrebno se mi je zdelo, ozirati se v opomnjah ne samo na znanstveno etimologijo, ampak tudi na delovanje takozvane narodne etimologije, do nedavnega časa še skoraj popolnoma preziranega faktorja. Tudi za poslopje slovenske semazijologije sem skušal nekaj kamenov pripraviti.
Kar se pak posebe tiče izvajanja priobčenih besed, povedal sem pri temnejših, odkod so in kako so nastale; povsod seveda tega nisem mogel, čemur se ne bo čudil, kedor ve\ kaj je etimologija. Pri menj temnih besedah je bilo dovolj, pokazati na Miklošičev etimologijski slovar, najtrdnejšo podlago etimologijskih študij slovanskih. Nekatere stvari sem nastavil,   da drug  kedo  poskusi  boljšo  razlago in ovrže mojo
L
3
hipotezo. Ni me sram povedati, da je takih hipotez celo v ti majhni zbirki le preveč. Tolažim se z mojstrom Diezom: „Das Huchste, was der Etvmologe erreicht, ist das Be\vusstsein, wissenschaftlich gehandelt zu haben!"
Kratice.
a.
Archiv = Archiv fiir slavische Philologie.  Herausgegeben von
V. Jagič. Berlin.   Do sedaj 14 zvezkov. Boerio = Dizionario del dialetto veneziano di Giuseppe Boerio.
Seconda edizione. Venezia 1856. Et. Wtl>. = Etymologisches W6rterbuch der slavischen Sprachen
von Franz Miklosich. Wien 1886. Gufsmann = Deutsch - \vindisches Worterbuch.   Verfasset von
Os\vald Gutsmann. Klagenfurt 1789. Janezič = Anton Janežičev slovensko - nemški slovar.   Drugi
natis. V Celovcu 1874. Karadžic = Srpski rječnik istumačen njemačkijem i latinskijem
riječima. Skupio ga i na svijet izdao Vuk Stef. Karadžic.
U Beču 1852. Kor.-n. ali N.-kor. = Karntisches Worterbuch. Von Dr. M. Lexer.
Leipzig 1862. Let. ali Letojris = Letopis Matice Slovenske. Založila in na svetlo
dala Matica Slovenska.   V Ljubljani   (1875,   1879,   1880,
1882/83). Lexe.r = Mittelhochdeutsches Handworterbuch von Dr. Mathias
Lexer. 3 Bde. Leipzig 1872, 1876, 1878; in pa istega pisatelja Mittelhochdeutsches  Taschen\vorterbuch.   3. Aufl.
Leipzig 1885. Megiser = Dictionarium  quatuor linguarum,   videlicet germa-
nicae, latinae, illvricae (quae vulgo sclavonica appellatur)
et italicae, 2. izd.,- Klagenfurt 1744. Murko = Slovensko-nemški in nemško-slovenski ročni besednik.
Kakor   se   slovenšina  govori   na   Štajerskim,   Koroškim,
Krajnskim in v zahodnih stranih na Vogerskim.   Zložil
Anton Janez Murko. Slovensko-nemški del. V' Gradci 1833. Nenianič = Čakavisch - kroatische   Studien   von   D. Nemanič.
Erste Studie. Accentlehre. 3 Hefte. Wien 1883, 1884, 1885. N.-kor. = Kor.-n. Pfulil = Lužiski   serbski   slownik.   Lausitzisch - \vendisches
Worterbuch.   Verfasst  und unter Mit\virkung  von Seiler
und Hornik herausgegeben von Pfuhl. Budissin 1866.
l*
4
Pirona = Vocabolario friulano deli'abate Jacopo Pirona, pubbli-cato per cura del Dr. Giulio Andrea Pirona. Venezia 1871.
Schmeller-Frommann = Baverisches Worterbuch von J. Andreas Schmeller. Z\veite Ausgabe bearbeitet von G. Kari From-mann. 2 Bde. Mtinchen 1872,  1877.
Schopf = Tirolisches Idiotikon von J. B. Schopf, O. S. F., vol-lendet von A. J. Hofer. Innsbruck 1866.
Tiirhisch = Die tiirkischen Elemente in den siidost- und ost-europaischen Sprachen (Griechisch, Albanisch, Rumunisch, Bulgarisch, Serbisch, Kleinrussisch, Grossrussisch, Polnisch). Von Dr. Franz Miklosich. 2 Halften (= I. H., II. H.) mit einem Nachtrage in 2 Halften (= I. N., II. N.), Wien 1884, 1888, 1890.
Druga pomagala so navedena na svojem mestu.
bav. = bavarski.                      mr. = maloruski.
ben. — benečanski.                  n. = nemški.
bolg. = bolgarski.                    nsl. = novoslovenski.
br. = beloruski.                      p. = poljski.
č. = češki.                               r. = ruski.
dol.-srb. = dolenje-srbski        srb. = srbski.
(lužiški).                           srvn. = srednjevisokonemški.
/url. = furlanski.                     stsl. = staroslovenski.
gor.-srb. = gorenje-srbski        stvn. = starovisokonemški.
(lužiški).                           tir. = tirolski.
ital. = italijanski.                   vr. = velikoruski.
Ostale kratice pač ne bodo delale nikakih težav.
Beležen,-š«a, s. m., Jahreszahl, letnica, navadno z apnom narejena (Temljine). Erjavec pozna v Let. 1879, 133 to besedo v ženskem spolu in v pomenu ,znamenje, Zeichen, Marke' na pr. na „obeljenih drevesih". — Že Krek je v Kresu I. 120 ns. (= Einleitung in die slav. Literaturgeschichte-543 - 550) dokazal, da je stsl. beseda belegu, iz katere je naša narejena, zvezana se stsl. Veh albus samo po narodni etimologiji in da je v resnici turška. Več o nji gl. Et. Wtb. 12: belegii in Turkisch I. H. 27., I. N. 15, II. N. 86 pod bilgll Zeichen.
Belfda,-e, s. f., Kalkmilch, apneno mleko, s katerim belijo zidove (Temljine). — Podstava ti besedi vtegne biti deblo beli tiinchen, \veissen, pripona pak da; toda take tvorbe so redke. Zato ni nemogoče, da imamo opraviti z besedo,
5
narejeno iz  beh s tujim  sufiksom ida,  po  vzorih btdida' Clematis  vitalba, golida,  robida.   Vendar prim. še v Let. 1875, 223: belida ime kozi (na Grahovem).
Biček,-čka, s. m., clas Bocklamm (Temljine). V pomenu ,oven z rogmi' se bicek govori pod Krnom (Let. 1879, 133), v pomenu ,Schafbock' pa sploh v soški dolini in v goriški okolici (Let. 1882/83, 197). Podstava je bic Schafbock (Let. 1882/83, 197), na Cerkljanskem bic Widder (kot psovka to, kar n. Schafskopf). Megiser, Gutsmann in Janežič imajo biča, bicika, Schaf, Mutterschaf; na Krasu je bicka ovca s kratko volno. Težko bo sem spadala b8ta svoje ime ovci (Zemon pri Bistr., Let. 1882 83, 197). Drugi Slovani nimajo, kolikor meni znano, nič takega. Srbsko besedo bicak -cka: ,ime nerastu, kojim se zove kad se mame svinje', kajk. bicek, bicko id., primerja Daničic v akad. Rječniku I. 280 madj. ,ficke živahan'; a ta beseda je vsled pomena pač različna od naše bic. Srbskemu bicak stoji bliže od navedene madjarske besede albanski bits, bitsun Ferkel (G. Maver, Etymologiscb.es Worterbuch der albanesischen Sprache 38). Vse torej kaže, da je naš bic Widder, biča Mutterschaf tujka, in to iz romanščine:! prim. ben. bizarin agneletto, Boerio 84.
Blagovica,-!?, s. f., edina hči v hiši, ki bo za roditelji dobila vso imovino (okoli Gorice). Erjavec ima v Let. 1879, 134 (najbrž tudi iz okolice goriške) v istem pomenu blagovnica, na Krasu pa pravijo bUjonka (gl. mojo Morphologie 59), kar je pač nastalo iz oblike, katero Erjavec navaja, in ne iz *blagonja; zadnja podstava je blago.
Blazfna,-e, s. f., močan tram pod podom, Tragebalken (Temljine). V Cerknem je blazina greda pri skednji; Erjavec ima s Tolminskega v Let. 1879, 134: blazina greda pri stogu in menda sploh pri strehah, Mauerbank, Lagerbalken. — S tem pomenom se zlaga r. bolozno tolstaja doska (Et. Wtb. 18: bolz); kašubski blozno nasad u saii, Archiv XI. 123.
Blenšti se, Menim se, v. ipf., goliti se. Kadar živali izpada dlaka, pravijo: Meni se (Temljine). — Ta beseda spada k istemu korenu, kakor liniti se sich hauten (v Starem Sedlu; Let. 1882/83, 210). Prim. njene sorodnice v Et. Wtb. 170: lin-: srb. linjati se sich Mren, bolg. lineja sich mausern itd. Odkod pa ima naša beseda b na početku ? Ta b ni drugega, kakor okrajšan prefiks ob; enakih prikazni ' jezik sicer nima mnogo, vendar nahajamo nekaj primerov. V slovenščini imamo bocka, ovca ,ob očeh' rumenkasta, iz ob-6cka (Let 1879, 129), v Otaležah govore" riškat orehe luščiti iz oblatovja,  kjer je o gotovo odpal (oreškati) ter
6
ni misliti naravnost na staropruski^mfc, lit. rešutas itd. (Et. Wtb. 277: rSchii). V srbščini se nahaja biskati komu uši iskati, iz ob-iskati, toisto v češčini tiskati Lause suchen; v gorenji srbščini pa najdemo bahnic, bahnječ, bahnjoivac Lammer gebaren, lammen, iz ob + ahnič itd. Naš glagol je nedovršnik pač zato, ker se je čut, da je s prefiksom zložen, izgubil vsled odpadka početnega o; nekaj enakega se vidi tudi pri glagolu drešiti, katerega najdeš spodaj.
B6klja,-e, s. f., 1) železen širok obroč, ki veže lesene cevi pri vodovodih; 2) železen obroč v p&sti, da se to ob osi ne obrabi (Temljine). Na. Krasu nahajamo bdkVa Radnabe (Morphologie 53). — Iz furlanščine: bbcule tubo di ferro o di bronzo che riveste il foro longitudinale del mozzo delle ruote, ed entro cui s' innla la sala, Pirona 28; biiculc cerchio di ferro largo che si salda alla estremita esteriore del mozzo delle ruote, Pirona 39.
B6wt,-a, s. m., prepad, Abgrund (Temljine). — Ta beseda je pač izposojena, prim. srvn. ivant Felswand, steiler Abhang, n.-kor. tvant Felsemvand 250, bav. isto, Schmeller - From-mann II. 939. B namesto v ni v tolminskih govorih nič nenavadnega, tudi srednji l namesto n ni v tujkah tako redek, prim. na Krasu ■pzhzjun Pension, žzmlcjun esamina-zione Zeugenverhor (Morphologie 37), pač pa je redek trdi l (I, \v); vendar se na Krasu za ben. canton, mrl. chantbn govori koiotim Ecke, Saule, kar se ne da drugači razlagati kakor s posredovanjem oblik 'Akaltiin, *koltiln. Buivtnar je na Cerkljanskem ime za porednega, hudobnega berača,; kateremu ni zaupati, v tem ko je plčtlzr ali pijtkr in   bzrač imd prosečega reveža, ki nima hudobnih nakan.
Božjčvčica,-e, s. f., taščica, Rothkehlchen, Svlvia rubecula (Zalaz pri Tolminu). Na Ljubušnjem pravijo taščici božjakč in bizjakč; poslednje je pač pohabljena oblika besede božjakč. Pridevek ,bošja' dobivajo priljubljene tiče večkrat (prim. Let. 1879, 131 pri besedi pastirica). Da se je k v božjakč, bizjakč to je: božjakič, bizjakič ohranil, to spričuje. da ta diminutiv ne more biti posebno star.
Brčček,-č&a, s. m., umazanec, bolj v šalivem kakor v zmer-javnem pomenu (Temljine). Na Cerkljanskem govore brlč-kast (I = dolgo povdarjen e) schmutzig. Erjavec je še zapisal: brčškast umazan po obrazu (Vršno, Let. 1882/83, 198) in ubrečkdn zamazan po obrazu (o. c. 259.) Levstik hoče to izvajati od ital. brace, ben. brasa Kohle. Težko, da bo to res. Primerjati bi se dalo č. bfečka Maisch (beim Bierbr.), Phlegma (beim Brantweinbr.), diinne, schlechte Briihe, Jauche, ako bi tudi to ne bilo tako temno, kakor
7
je;-na stran mu je namreč postaviti to, kar piše Miklo-sich v Et. Wtb. 20 pod brale in braga.
Brizgati, brizgam, v. ipf., močno in tenko žvižgati (Temljine; tudi na Cerkljanskem). Lokomotiva n. p. ne žvižga, ampak brizga. Janežič ima brlizgati den Ton eines pfeifenden Thieres von sich geben, Cigale (II. 1157): in die Finger pfeifen zabrlizgati, brlizgniti, brlizgati. — Prim. r. brgzgatb, brijzmd<o spritzen (Et. Wtb. 266: prysk).
Briža,-e, s. f., Sturmwind, Brausewind (Temljine). Erjavec ima iz Bolca in Koborida .(Let. 1879, 134) briža sodrag, babje pšeno. — Tujka: furl. brise venticello, brezza, Pirona 35; ital. brezza, franc brise, angl. breeze kiihler Windeshauch, špan. briza, brisa Nordost\vind, Diez, Etymologisches W6rterbuch der romanischen Sprachen L, sub brezza.
Budelj,-^/«, s. m., štrukelj (Temljine). Na Cerkljanskem je bitdk (t. j. budlja) kruh iz koruze (sirka), Maisbrod. Erjavec ima s Ponikev (Let. 1879, 135) budla f., cmok od turščične moke se slanino. — Beseda je tuja, ali odkod? Z bulja, kar se klade v testo, Fiille, nima pač opraviti ničesar.
Brliwka,-e, s. f., Thurmratsche (Temljine). Erjavec ima v Letopisu 1879, 134 iz Koborida briška Ratsche, brliti ratschen.
Brmčni,-Mot>; s. m. pl, šibe, na katere se love tiči (Tolmin). — Beseda je tujka: ital. vermina Sprossling, Schossling; furl. vermbie sottile e giovane ramo di pianta, vergello; quella mazza intaccata nella quale gli uccellatori conficcano le paniuzze, Pirona 464. Drugod po Goriškem se imenujejo te šibe vrgoni, brgoni iz furl. vergon, ital. vergone Leim-ruthe.
Brne, s., slab nož (Temljine). Ne vem, ali je v knjižnem jeziku nastaviti bfnje (n.) ali brnja (f).  Temna bes*eda.
Burica,-e, s. f., posoda za moko v kuhinji, podobna velnici (Tolmin). Erjavec ima iz Hrušice v Istri burka v pomenu ,majhna kablica s kratkima uhoma in s pokrovcem'. — Prim., kar sem o ti besedi in njenih sorodnicah pisal v Archivu XII. 455 pod Mire, ter pristavi še furl. burigbU vašo di terra con coperchio, Pirona 41.
Burek,-rJca, s. to., jama, skozi katero mečejo klajo v hlev (Ljubušnje). — Prim. goriškim Slovencem znani glagol Miriti stossen, drangen; Miriti se sich drangen; furl. sburtCi.
Bi>č,-a, s. m., majhna lokva, Pfiitze (Temljine). Erjavec je v Brkinih slišal pec (p^č) v pomenu vodnjak (Let. 1880, 166), kjer Levstik pristavlja, da se v Laščah govori b%č Brunnen, a to besedo napak izvaja ter spravlja v zvezo z besedami, pomenjajočimi ,sod'. Toda ravno ta pomen se pro-tivi taki primerjavi.  Beseda bzč, pic Pfiitze,  Brunnen ni
8
drugega kakor lat. puteus der gegrabene Brunnen, furl. pozni, ital. pozzo; bav. Fiitze, Biltzc Grube, Brunnen, Schmeller-Frommann I. 418..
Bfctogl&vec,-ycrt, s. m., mlada žaba, paglavec, Kaulkopf (Opčine pri Trstu). Kakor Erjavec omenja, govori se bosogldvcc v Oseku v ipavski dolini (Let. 1879, 130), bvtogldvec v Pol-žanah v Istri, in ravno tam omenja Levstik, da v Laščah govore bztec, butca. —■ Bztogldvec poleg bosogldvec kaže, da besede narod ne razume več ali je sploh ni razumel. Res, da je prvi del lehko b%t sceptrum, toda pomniti je, da imamo- v bavarščini Butt m. Person, Thier oder Pfianze von kleiner, kurzer, dicker Gestalt; der Butt die Kaul-quappe, gobius capitatus, Schmeller-Frommann I. 312, der Bott Thier von, in seiner Art kleiner, unvollkommener Gestalt, 1. c. 310.
Cšna,-e, s. f., pleme, Race: dobre cSne von guter Race (Tolminsko). — Prim. ital. zinna Brust, Biest.
Cepenčti, cepenim, v. ipf., deževati (Temljine). Nadaljna tvorba iz cepnoti, cepati fallen. Na Goriškem govore namesto dežuje' ,gra daš' ali pa ,pada daš'.
Ceplivnica,-e, s. f, (izgovarja se czplhvnca), sekira, s katero cepijo, krojijo drva (Temljine). — Namesto cepilnica od podstave cepi.
Cilj. ,Na cilj (czV) iti' pomenja t6, kar nemški ,den Anlauf nehmen' (Temljine).
Cviliti,-M«, v. ipf, dražiti koga, da joče ali cvili (Temljine). Taisti glagol je v pomenu ,winseln' neprehoden. Potemtakem stoji naša beseda za stsl. cveliti affligere, srb. cvi-jeliti weinen machen, r. kvelitb, lcjalitb reizen. Ker se v Temljinah stari e v povdarjenih zlogih izgovarja kot T,, zgodilo se je tem lože, da sta se cveliti in cviliti pomešala.
Cabn,-čm«, s. m., neka kletvica (v Temljinah); na Cerkljanskem cdivn isto. — Ta beseda ne bo drugega kakor lat.-g. diabolus: furl. ima giaul, dihu, in didid, (Pirona 128, 158); srednja nemščina pozna zabel, srednja latinščina zabolus iz srednje grščine £a(3o>.o?. Podstava naši besedi je pač ali giaul ali zabel. Isto nahajamo v gorenji srbščini cepi, čebol = 6erk, Teufel, Geier: to do cepla njendže das geht zum Teutschel nicht oder mordmassig schlecht, cepi we w'eiss der Geier, Pfuhl 74, a 113 pod djabot so navedeni isti primeri. Popolnoma po glasoslovnih zakonih se naš čdbn iz giaul ali zabel seveda ni razvil; a pri imenih za hudiča se temu ni čuditi, ker narod ta imena samovoljno prenareja, češ, da tako ne bo greh. Prim. nsl. zldmzlc, zlomar za zlodej • hudiman, hudir, hudimer za hudič; potem ravnokar omenjeni gor. srb. cepi, cebol za zabel, zabolus* n. Teicksel, Teidschel za Teufel; franc. diantre za diable itd.
9
v
Cašič. Govori se samo počašču = počasi, langsam (Vršno). — Ne kaže, da bi se bila beseda čašič kedaj rabila sama zase, to je ne v zvezi s po, ampak, da je diminitivni sufiks nastopil neposredno na a d v. počasi.
Cebilja,-e, s. f., velik, močan žrebelj, hrastovec (Temljine). — Iz romanščine: lat. cavile, ital. caviglia, furl. chavile, franc. cheoille. Prim. o tem mojo opomnjo v Archivu XII. 456 pod čevlla.
v
Ceoavna,-e, s. f., veča, dorastla deklina (Temljine). Po soški dolini je čeča (tudi čeča in čem se sliši) dorastlo dekle (Let. 1882/83, 200); na Koroškem je čeča Puppe, Docke, neugeborenes Madchen (Janežič, Kres I. 617). Prim. madj. esecse Kinderspielzeug; n.-kor. tschatsch, tschatschele schlechtes Zeug, Spielzeug 214.
Cekast, adj., isto kar brečkast (gl. zgoraj breček) umazan, nemaren; čekasta žena nemarna žena (Temljine). — Prim. n. scheckig; iz tega imamo že šekast, toda tirolščina in nemška koroščina početni sch, z rada spreminja tudi v č (tsch), gl. Lexer, karnt. Wtb. 74, Schopf 763; le pomen naše in nemške besede se ne strinja popolnoma.
Cende, adv., menda, mari (Temljine). — Kakor menda iz menim da, tako je čende nastalo iz (]io)čem da (hočem, ker r. xomj).
Cep,-a, s. m. Kadar se pije v družbi, imenujejo čep to, kar od prispevkov za pijačo še ostane, ko je poravnan krčmarjev račun. ,W čepu jimama š: štier šssticj' (Tolminsko in Cerkljansko). ,Čep' se zopet zapije, oziroma zakadi. — N. Zapfen, srvn. zapfe, srn. zappe Bier-, Weinzapfen, Ausschank ; torej ,koliko imamo še v čepu?'= za koliko krajcarjev nam bo krčmar še odprl čep na sodu?
Cepa,-e, črepa, -e, s. f., lončena posoda za mleko; čepe pl., glinasta posoda sploh (Temljine). — Beseda spada k stsl. trepi itd. (Et. Wtb. 34: čerpti). Čepnja prstena posoda, pod katero se navadno peče pogača (Let. 1882/83, 200); čak. črepnja  id.,  Nemanid II. 23.  Gl. spodaj   besede pokrepnik,
Cešljati,-««!, v. ipf. listje odsekavati s krivačem ali podobnim orodjem (Temljine); na Cerkljanskem čaškt id. — Prim. srb. češljati kammen, zupfen spleissen. Janežič pozna samo nsl. češljati kammen, friesieren. Koren je čes ab-spleissen (Et.'Wtb. 35).
Cešelj, češlja, s. m., več_ črešenj iz enega brsta (Temljine), na Cerkljanskem čaš(==kobulj (kabu), Dolde.— Janežič ima češulja Traubchen, Murko češulja Zweig, Traubchen, Erjavec v Let. 1879, 135 češulja vejica z listjem vred (Krn, Lašče). — Istega korena kakor spredaj stoječa beseda (Et. Wtb. 35: čes).
10
Čfgt, adj., redek, dunnfliissig; nasprotno je gosi dickfliissig (Temljine).
Č61 ,-«, s. m., češarek, Tannenzapfen (Temljine). Prim. bav. der Zoll, die Zollen: 1) compacter, gewohnlich cylindrischer Klumpen; — dicker, grober Faden; Wurst; 2) Klotz, Schmeller-Frommann II. 1115. Gotovo spada k ti nemški besedi ču6k čok, da se na njem reže, teše, seče, cepi (Cerkljansko),in Mlja, gl. mojo opomn. vLjublj. ZvonuDL 100.
Cr. V tolminskih hribih se je ta skupina prav kakor na Kranjskem izpremenila v č, vendar ne povsod; tako so jo še vedno ohranili na Ljubušnjem.
Crt,-a, s. m., šenožet, kjer je bil prej gozd (Temljine). Erjavec ima črt sploh za Rodeland črtati in črtiti roden (Let. 1879. 136); črča senožet na črtu,' Et. Wtb. 35, 418: čert.
Cuč, cula, s. m., sir iz posnetega, že skisanega mleka, Sauer-kase (Temljine). —■ Furl. ztizz caccio fatto die latte span-nato, Pirona 480; cuzz id., Pirona 103.
GtLČekf-cka, s. m., gumb s kambico, v razliko od gumba z luknjami (duše), Oehrknopf (Temljine).
Cuhati,-cwH, v. ipf., hladiti jed, navadno vanjo pišoč; jed se čuha (Temljine). Če se otrok kam udari, čuhajo (pihajo) na udarjeno mesto (Cerkljansko). Erjavec ima v Let. 1875, 227: počakati se ohladiti se.
Cupa,-e, s. f., izdolbljen, ne iz desak zbit čoln (Barkovlje). — Istega izvira kakor čopa, o kateri sem pisal v Archivu XII. 456.
Ctižje,-«, s. n., omajki od turščičnih strokov (glavic, pinjol); rabijo jih, da jih na mesto slame devajo v posteljne slam-njake (Koborid). Erjavec ima v Let. 1879, 136: čuziti koruzo slačiti (Soška dolina).
Cvariti,-«';«, v. ipf, žmitek (t. j. kislo mleko, gl. Let. 1880, 216) pristaviti na tako gorkoto, da se naredi skuta, se ve" bolj grenka. Ta je takozvana .grenka' skuta, iz sladkega mleka pa ,planinska' (Temljine). Prim. nsl. zvara, geronnene Milch; hrv. mliko se svari gerinnt; gor.-srb. zvara abgekochte Milch,' in glej spodaj besed obdriti in zvamica.
Dšblo,-«, s. n., pri drevu tisti del, kjer se veje začenjajo (Temljine, Cerkljansko).
Delati,-«?«, v. ipf. Krava dela,  kadar hoče skotiti  (Temljine).
Denar. ,Za oben denar' unter keiner Bedingung,  um keinera^ Preis (Temljine, Cerkljansko).
Dobrovoljec,-//w, s. m., Lebemann (Temljine). Jarnik ima 38: dobrovoljec ein lustiger Mensch. Prim. tudi slovenski pregovor : Dobre volje — mošne kolje.
Dolenjec,-?*/«*, s. m., spodnje žensko krilo, vinderc (interfat), Weiberrock>(Temljine, Cerkljansko; v prvem kraji izgovarjajo   dalanc, v drugem dalijnc).
11
Dosft, adv., dosti, dosta, genug (Ljubušnje). Iz do sijti.
Draga,-e, s. f., železen drog, s katerim vrtajo luknje v skalo, , da jo razstrele (Temljine). Pod Krnom  imenujejo to prebivalo' (Let. 1880, 177).
Dražiti,-««, v. ipf., licitieren, steigern, pri dražbi rasti; ,a bas dražu = a baš rasu?' wirst du mehr bieten? (Temljine). Iz te besede je nastala dražba Feilbietung. — Pomen glagola dražiti pak se je razvil iz onega, v katerem je beseda dražiti dandanes Slovencem sploh znana: hetzen, necken, reizen (Janežič).
Dresiti,-im, v. ipf., odvezavati snope pri mlatvi (Temljine). Tudi Janežič pozna drešiti losbinden. Iz razdrešiti, stsl. razdrešiti solvere. Narod je mislil, da d, ki je v razdrešiti vtaknjen po glasovnih zakonih, spada k deblu, in je iz spojenke napravil novo glagolsko deblo dresi, katero je po analogiji drugih glagolov postalo imperfektivno, pr. vesiti — obesiti itd.   Glej tudi zgoraj  besede Meniti.
Drobilo,-«, s. n., drobiž, Kleingeld (Temljine).
Drobnjakič,-«, s. m., (izgovarja se drabnjakč), droban človek, droban oreh itd. (Temljine). Podstava je drobnjak; tvorba je mlada, ker se je k pred i ohranil. Primeri božjakč pod besedo božjevcica.
Droman, adj., to kar droban, droben (Temljine). Ta oblika se je- razvila takd-le: Femininum in neutrum od droben se glasita drobna, drobim in prav tako nahajamo bn tudi v ostalih padežih vseh spolov. Nekatera narečja ne marajo skupine bn in skupine mi, še druga ne skupine mn: pomagajo si tako, da to zadnjo skupino mn zamenjavajo z vn (srbščina), bn pa z mn itd. To se je zgodilo v našem primeru, Iz drobna, drobnu, drobnega itd. je nastalo dromna,. dromnu-dromnega . . . Osameli nom. mase. droban se ni mogel ustav, ljati vplivu teh oblik ter se je izprevrgel v droman, kakor bi bil m že od nekedaj  stal na mestu b.
Dromljak,-«, s. m. Če meljemo na dromljak, dobimo slabšo moko, ker ni čista od otrobov, (Temljine). Odkod?
Drvišče,-«, s. n., gozd, Wald (Temljine): kraj,  kjer drva rasto.
Držati,-«w, v. ipf., anhalten, dauern: to vreme bo držalo ves mesec, diese Witterung wird den ganzen Monat anhalten (Temljine).
Dvanajstfja,-e, s. f, gospodarstvo dvanajsterih v občini (Ljubušnje). ,— Mlada beseda, narejena še le po uvedbi zakona o novi ustavi občin. Občinski svetovavec je na Krasu dvanajšedk, ker šteje občinski zbor dvanajst udov.
Furlanka,-«, s. f, mala sekira, s katero koljejo drva, cepilnica (Lašče; tudi na Cerkljanskem,  kjer   izgovarjajo frlajnka).
12
Gladež,-ia, s. m., orodje, ki se rabi pri namotavanji niti, da nit ne razje prstov (Temljine). Na Cerkljanskem se to imenuje vhvčk (vilčelc). Podstava je glad (Et. Wtb. 65).
G6bec. ,Dobrega gobca' je žival; ki rada je (Temljine).
Gobrnjav, gčbrnjak, adj., raskav, rauh (Temljine). Prim. g<i-bemat (Let. 1879, 137) in gdrbast (Let. 1882/83, 202; Ar-chiv XII, 457 s. v.)
G6dov, adj., čegar god je: on je godov, t. j. njegov god je (Temljine, Cerkljansko).
G61ci,-et>, s. m. pl., puščava, samota, Einode, Wustenei (Temljine). Podstava goh nackt, bloss (Et. Wtb. 71).
Golčno,-«, s. n., sprednji del noge pod kolenom (Ljubušnje). Slovenščina in drugi slovanski jeziki poznajo to besedo samo v ženskem spolu: golem (Et. Wtb. 70, Let. 1879, 138). V srednji spol jo je zapeljala beseda koleno: golem, in koleno sta bližnja soseda.
G61kati,-am, v. ipf., lajati, bellen: pes golka (izg. gmvka) (Temljine). Janežič pozna giikati girren, Erjavec gukati, g tikam z deščico, na vrvci privezano, mahati po vzduhu, da daje hukajoč glas od sebe (Koborid; Let. 1882/83, 203). Et. Wtb. 82: gulkti. Istega korena je
G61kinja,-e,  (izgovarja se giikine),  s. f., mrmravka (Temljine).
G61sniti,-CT«, v. pf., izgovarja se giisnit), črhniti, mucksen, sich verlauten (Temljine). Erjavec pozna gustriti dati glas od sebe (Tolminsko. Let. 1879, 138); na Cerkljanskem se govori ydwsnt. — Č. hlesmdi sich verlauten, mucksen. Potemtakem je treba nastaviti koren gels, česar Miklošič v svojem etimologijskem slovarji nima. Ta gels je po preglasu (stopnjevanji) prešel v golš, od katerega imamo glasu itd. Janežič ima govsniti herabschliirfen, kar z našim ni v sorodu.
Gamp, gdmpa, s. m., vamp, trebuh, n. Wamp, Wamme (Temljine). Ta beseda se v Otaležah glasi gtvdmp. Janežič in Murko imata lamp. Kako si razlagati g, kako l namesto prvotnega w? Ker v v domačinkah včasi prehaja v g (zgon = zvon, grabeč = vrabec, podgdra = podvdra), dalo bi se tudi o ti tujki isto soditi; moti nas samo oblika givhmp. Ako to ni spojenka (vox hvbrida) iz vamp in gamp, bilo bi misliti na enako prikazen v italijanščini, katera nemški, prvotno bilabijalni w izpreminja v gu: Walther-Giialtieri itd. Kakor domača skupina gv izgublja v (zagdzda = za-gvozda), tako bi bilo tudi iz gvamp nastalo gamp. Kar se tiče oblike lamp, opozarjati je na to, da v večkrat prehaja tudi v l: Motati iz hvatati (šlatati?), zaglozda = za-gvozda (Murko), sloboda iz svoboda (slovo); glej tudi spodaj besede hlastati.
13
Gramlja,-*?, s. f., priprava, s katero gnetejo kruh. Gramljdti kruh gnesti z gramljo (Temljine). — Iz furl. gramule gra-mola da dimenare e sodare la pasta; gramold gramolare, dicesi della pasta di pane sottoposta alla gramola a bat-terla o renderla soda, Pirona 192. Ital. gramola je samo Hanfbreche; bav. Gramel Flachsbreche (Schmeller-From-mann I. 995).
Grampa,-e, s. f., kar je pri skuti, maslu itd. pokvarjenega ter se zbira na vrhu ali ob straneh (Temljine; Cerkljansko). — Prim. o ti besedi v pomenu ,Weinsteinkruste' mojo opomnjo v Archivu XIV. v spisu »„Beitrage zur slavischen Fremd-worterkunde II." pod besedo grampa.
Grditi se, grdim se, v. ipf., prepirati se s kom, streiten, zanken (Temljine), ker si spornika vzdevata navadno grda imena.
Grebljica,-e, s. f., priprava, s katero kaj grebejo (Temljine). Na Cerkljanskem (fričblca) in drugod po Slovenskem je grMjica Ofenscharre (Jan. greblica; Murko ima grebliza Scherrzeug fiir den Ofen, Gutsmann 503 grebelza, grebliza Schirrzeug). Prim. greblja, ogreblja Ofenkriicke (Et. Wtb. 76: greb).
Grejka,-<?; s. f., vrhna suknja (Bole). Od greti, grejem warmen. Beseda bi nam lahko rabila za tisto oblačilo, katero Nemci imenujejo ,Ueberzieher'.
Grič, griča, s. m., drobno kamenje, grušč (Temljine). Erjavec ima z Modreje grič Schutthalde (Let. 1879, 138). — Prim. bav. griess grober Sand, Ufersand, in n. Grriitze.
Gujli, gujhiv, s. m. pl., die Hiiften (Temljine). Beseda je zapisana, kakor se izgovarja, ker ji ne vem dati književnega lica. Erjavec pozna v Let. 1875, 226 iz Drežnice gulj stegno.
Giiliti,-««, v. ipf., imeti koga za norca, šale ž njim zbijati; komu denar jemati (Temljine). Prim. nsl. guliti schinden, schalen.
Gtirati, guram, v. ipf., težkd delati, sich abrackern, plagen (Temljine, Cerkno). V Otaležah gurat se sich plagen, schinden, zgurau abgerackert, abgeschunden. — Prim. gura malovreden konj (Let. 1882/83, 204, 347) iz bav. Gurr, Gurren schlechte Stute.
Guravec,-wa, s. m., kedor gura, težkd dela, ein armer Racker (Temljine).
Guzati se, gxxzam se, v. ipf., drsati se (Temljine). Podstava je gdza (guza, *gaza) clunis (Et. Wtb. 81: guz).
Hiba,-e, s. f., Stamm, debelo deblo (Temljine). Težkd bo to namesto 'Šiba.
Hlastati, hlastam, v. ipf, bahati se, prahlen grossthun (Temljine). Janežič in Murko imata hlastati schwatzen. — Prim.
14
srb. hvastati aufschneiden (Mikalja), r. chvdstatb, chvastniitb, chvmti/vatb prahlen, \vomit grossthun, vorliigen, aufscheiden (Et. Wtb. 92, chvasta). — Kar se tiče prehoda v v l, primeri zgoraj opomnjo pri besedi gamp.
Hnadu, adv., istodobno, ob enem, gleichzeitig (Temljine in sploh Tolminsko). Erjavec piše v Let. 1879, 146 htiadi. Ne vem, če se kje tako govori; tudi primerjava s češkim /med sogleich ne kaže biti v redu. Hnddu bo pač deliti h-nadu to je Jez nadn (?). Miklosich ima se slovenskega zahoda hiado (Et. Wtb. 67: gnedu).
Hrom6ta,-e, s. f., bolezen, če poči koža pod prstom, ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi (Tolmin). Murko ima hromota Lahmung, Janežič hromota Lahmheit. Pod-stava hrom (Et. Wtb. 91: ohromil). Glej spodaj besede podrezica.
Hujevati se, v. ipf., hudovati se, jeziti se, sich argern (Temljine). Erjavec ima iz Koborida hiijati se, hujam se tožiti, lamentieren (Let. 1882/83, 204).
Jarnfca,-e, s. f., seno prve košnje (Tolminsko). Tako piše to besedo Erjavec v Let. 1880, 139. V Temljinah govore. arnlca, na Cerkljanskem ivzrnlca Friihjahrsheu poleg rada-nica. To bi sicer ne kazalo biti od jamica, ampak od ornim, vendar ni nemogoče, da je početni j odpal in kes-neje njegovo mesto zastopil na Cerkljanskem io; prim. rezijanski drica nezrelaja kurica iz jarica, mirica iz na drica odna nezrelaja kurica (Baudouin, Opyt fonetiki rezuj. gov. §. 265).
Jasnič,-«, s. m., jasno nebo: ponočni jasnič spomladi ni dober (Temljine).,
Jelič,-a, s. m., trap, norec, butelj (Temljine). Izgovarja  se jčilc.
Jerebica,-e, s. f., čvrš v lesu, der Knorren (Temljine).
Jezičnik,-a, s. m., kedor jezika, rad odgovarja (Temljine). Prim. jezikati jezik otresati, opravljati (pod Krnom; Let. 1879, 139). Janežič ima jezičnih v pomenu ,Plauderer'.
Jezik, jezika, s. m., pri črevljih se stogljaji (čižmih) oni kos usnja, ki pride na plesno, kadar se stogljaji zvežejo (Goriško). — ,Ich habe es auf der Zunge' izražajo Goričani z reklom ,ravno na,konci jezika mi je'.
Junak biti, (izg. jsnak), moči, im Stande sein, vermogen (Temljine). Tudi na Cerkljanskem, kjer je beseda izgubila po-četek: tega nlsm ndk nardit poleg tkja nism nardlt ich bin nicht im Stande. dies auszufuhren.
Kal6vnica,-e, s. f., razklano poleno (Temljine). Erjavec piše v Letopisu 1879, 139 kdlovnica.
Kedaj, adv. Ta prislov se včasi sliši na mestu kaj, vendar je to navadniše: mu ni keddj reči mu ni kaj reči (Temljine).
15
Kile,-eta, s. n., snet pri turščici (Zea Mays) (Temljine). Prim.
kilavec rožič,   Pfiaumenmisswachs  (Let.   1879,   140),   kila
Aus\vuchs  an  einem Baume  (Murko,  Janežič);   čak. kila
hernia,   prunum  ramicosum,   Nemarne"   II.  19.   Et. Wtb.
158: kylu. Klasnfca,-e, s. f., bilka, ki ima klas (Temljine).   Prim. Mamica
holcus lanatus (Let. 1879, 122); ha Cerkljanskem je klasnica
neka reži podobna trava. Klavnik,-a, s. m.,   oklo, velik praščev zob (Temljine); prav za
prav klalnik od *klalo. Kleščariti,-M», v. ipf., pri plužnih kolcih paziti,  da se vedno
enako orje (Temljine). Prim. v Let. 1880, 219 Jclčšče f. pl.,
die Prlugnarbe, ona lesena kamba, s katero navadno kak
deček mej oranjem navrača plužna kolesca, da prav teko
po jamljiči (razoru)". Ključ,-«, s. m., ovinek ceste (Kras). Prim. Let. 1879, 140: ključi
pl., Serpentinenstrasse. Klobuk,-a, s. m   Nekatere jedi se prevlečejo z nekako  mreno
po vrhu, to je, na njih se naredi klobuk  (Temljine, Ota-
leže). Klopuča,-e, s. f.,  kar drugod kopača, kopica, kapuca, kobdra: več
lešnikov ali orehov vkupe (Temljine). Kmisati se, -am se, v. ipf., kujati se, jokaje stokati (Temljine).
Težko bo to kaj drugega, kakor izprevrženo kisati se. Količ, kolica, s. m.,   (izgovarja se kale,  kal\h),   koševnik,   tisti
kol pri koši, okrog katerega gredo vitre, Korbrippe (Temljine, Cerkljansko). Kolnfca,-e, s. f., kolovozna, toliko  široka pot,  da je lahko po
nji   voziti   (Koboridsko).    Prim. kolnik  in   kolnjdk   poljski
kolovozni pot (Let. 1882/83, 208).    Podstava je kolo. —
Glej spodaj besede voznik. Kolčvski, adv., durcheinander, im Wirrwarr: wse jt šli) kaldnvc
Alles gieng durcheinander, drunter und driiber (Temljine).
Podstava je kolo. Kompava,-e, s. f.,  kostanjeva jezica  (Temljine).    Tako imenovana po svoji sličnosti s cvetnim košičem rastline  kom-
pdva (Carlina acaulis). K6nčnik,-a, s. m., končna   deska   pri   panji   (Temljine),   prim.
damnica  zadnja deščica  pri  čebelnem panji, končnica
(Let. 1879, 136). Konjak.-cr, s. m., žrebelj,  s katerim podkavajo  konja, Pferde-
hufnagel (Temljine). K6njcer,-j'a, s. m., (izgovarja se kuojncsr),  rt pri  skalah,   Fel-
senspitze (Temljine). Temna beseda. Kopišče,-«, s. n., prostor, na katerem stoji senena kopa, in pa
vejevje, katero denejo pod njo; dnišče (Temljine). Na Krasu
10
je kopišce ograjen prostor, kjer postavljajo kppe; podobno imata Murko in Janežič Jcopišše Kohlstatte'."
Koruze,-eto, s. n., kljuse, malovreden konj (Temljine). Temna beseda.
Kosilnica,-e, s. f., pletenica, jerbas, ki ga nosijo ženske na glavi (Temljine). Podstava je kosilo, ker v njem nosijo delavcem kosilo na polje* itd.
Košanija.-e, s. f., majhna kmetija, pol grunta (Temljine). Glej mojo razlago besede košem v Archivu XII. 460.
Koširna,-e, s. f, podstava pri gnojnem koši, da vanjo vtikajo količe (Temljine).
Kozarnik,-«, s. m., sir iz sladkega mleka (Temljine). Nasprotno gl. cite.
Kozom6r,-or«; s. m., sneg v krogljicah, srež (Temljine). Erjavec ima v Let. 1879, 142 za kozombr pomen ,babje pšeno, so-drag' (v Stopicali). Naš pomen stoji bliže pomenu srbske besede kozdmor poleg kozbeler slabo vreme, posebno spomladi; vreme, ki mori (dere) mlade koze, Karadžid 283. Prim. tudi čak. kozja ber imber grandineus, Nemanič II. 64, ker pobira koze.
Krčnica,-e, s. f., die Krampfader, navadno v zvezi se žila (Temljine).
Kregati,-am, v. ipf., klicati, zvati: kako ga kregate = zovete? (Kameno na Soči) — Iz krig Streit, Zank: srvn. kriee (prim. mojo opomnjo v Archivu XI. 463). Glej spodaj besede lajati.
Krečniti,-«m, v. pf., stopiti tako slabo, da se noga sicer še ne izvine (izpahne), ali da vendar zaboli (Temljine.) — Prim. krkniti id. (v Bolci, Let. 1882/83 p. 209). Janežič in Murko poznata nakrkniti anschwellen (wie Brot).
Krnati ,-«*", v. ipf., (čoln) nagibati: veter krna (Barkovlje). Prim. pri Janežiči krniti, wegschieben, auf die Seite stossen, toda dvojim, da bi ta beseda bila domaČega izvira.
Kupica,-«, s. f., vsi prsti ene roke vkupe, ščipec, das keil-formige Aneinanderreihen der Finger, der Huhnersteiss i ,Tako me je zeblo, da nisem mogel narediti kupice' (Temljine). Et. Wtb. 148: kupu.
Kupiti, komu leta, Jemanden fur grossjahrig eklaren lassen (Temljine). Erjavec ima iz vipavske doline v istem pomenu ,pripisati komu leta' (Let. 1882/83, 232).
KupšČTakj-šč/c«, s. m., mala južina (Temljine). Na Cerkljanskem je to kupfak Jause. — Prim. kopščak, kopsko v Let. 1879, 141.
Kurjica,-e, s. f., Hilhnerauge (Temljine). Drugod je kmjica kurja uš, Federling (Menopon pallidum; na Krasu, v Solkanu, Let. 1882/83, 281). Et. Wtb. 148: kurii.
Kurec,->Yia, s. m., kurje blato, Hiihnerdreck (na Cerkljanskem).
/   17
Lahe, interj. Ta beseda pomeni toliko kot ,Hvala Bogu!' (Tem-ljine). Iz česa je skrajšana?
Lajati,-am, v. ipf., klicati, zvati: Kako ga lajate? (na Vratih pri Čepovanu).
Lakotnica,-e, s. f., del živalskega telesa, „kjer je žival lačna", die Weiche. Prim. lakotnica Hungerliicke (Jarnik, Etymo-logikon 157); Idkotnik die Weiche (Ljublj. Zvon IX. 163) in lami, lame id. (Let. 1879, 143).
Las,-/, s. f., dolga ranta, na kateri stoje streharji, kadar delajo slamnato streho (Temljine). Prim. laz, l&za, s. m., ranta pri stogu ali kozolci (Žabice, Krn; Let. 1879, 143).
Lasten,-sčwa, -stno, adj., krotek, domač, zahm (o živalih) (Temljine), na Cerkljanskem (listn) tudi zutraulich, heimlich. Stapletonov prelagatelj piše povsod loftno (6, 30 itd.). — Prim. p. oHicojoni/, sivojski zahm, sioojskie, domotce ptastiro zahmes Federvieh, osivoič zahm machen; č. vlast domačija, vlastenin domačin.
Lavti,-oy, s. m/ pl;, strm, skalovit svet, kjer trava raste (Temljine). Temna beseda.                                          ,
Laz. Na laz orjejo, kadar orjejo vso zemljo le na eno stran (Temljine). Glej besed leha in oplaziti.
Lažeš. ,Da ne ostanem lažeš', damit man nicht fiir einen Liigner halte, nicht einen Liigner schimpfe (Temljine). S prva je bil pač pomen ,damit man mir nicht sage: du liigst'. Ta nominalno rabljena glagolska oblika se vendar ne sklanja.
Leca,-e, s. f. Ako kedd kupi žival ali zemljišče, mora dati otrokom ali gospodinji ali poslom lečo t. j. zraven kupa še nekaj povrhu, Trinkgeld (Temljine). Na Cerkljanskem je to lietca. — Beseda je tuja: kor^-n. letz Abschied, Abschieds-trunk 178; bav. die Letz Ergotzung (durch Trinken, Essen, Tanzen us\v.), die man einem Scheidenden bereitet; svn. letze, Schmeller-Frommann II. 1546.
Leha. Na leho orjejo, ako delajo lehe, t. j. nekaj časa orjejo na eno, potem pa enkrat na drugo stran, da tako dobe razor. (Temljine).
Lesnik,-a, s. m., shramba za les (Temljine).
Lčška,-e, s. f., neka vrsta trave, rastoča na Bolškem; devajo jo namesto žime v postelje na zmeteh. „Tako imenujejo po planinah trdo, gladko in svetlo seno. obstoječe večim delom iz bilk roda „Juncus". To seno je prav slabo, živina ne mara za nje, ali marljivi gorjani je vendar žanjejo, suše in spravljajo domov drobnici za zimsko hrano" (Let. 1875, 220.) — Kor.-n. leschka iippig wachsendes Berg-gras (Unter-Karnten) 178, iz ben. lesca: diconsi quelle pi-ante erbacee, fra le craali specialmente la tifa (pavera) e la carice (caresima), che sono tagliate ne' luoghi paludosi,
2
18
affastellate, seccate al šole e vendute ad uso di fuoco in mancanza di cannucce; lesehe, sorta di pianta (Iris Flo-rentina), Boerio 366; furl. Uscule Carex maxima Scop., Carex acuta rufa L. Nascono nei paludi dove si raccol-gono le foglie che si adoperano a impagliar seggiole ecc, ed i popolani del basso Friuli se ne servono anche per fare una specie di mantello a ripararsi dalla pioggia, Pi-rona 499, 235.    .
Leščiuvja, s. m., Pinna scraamosa, neka školjka (Barkovlje). — Prim. hrv. ljuštura Muschel, Muschelschale (Šulek) kar je tudi Janežič vzprejel v svoj slovar; srb. ljustra, ljuštura Fischsuppe. Podstava bo luska (Et. Wtb. 176).
L6zerčina,-e, s. f., golazen, posebno kače (Temljine); na Cerkljanskem se ta beseda izgovarja llzzrhia was da kreucht.
—  Prim. še Uzavcina coll., Reptilien (na Vrsnu; Let. 1879, 143), iz katere besede je pač naša postala.
Lisast, adj., prismuknjen, pol poreden — pol neveden. Lisastemu človeku pravijo tudi lisec (Temljine).
L6jpa-e, s. f., prostor pod zvonikom, Gew6Ibe unter dem Kirch-thurme, wo die Glockenseile herunterhangen (Temljine). Tudi na Cerkljanskem, kjer se ta beseda glasi loivpa, iz srvn. louba lopa.
L6nica,-e, s. f., (izgovarja se liidnca), kup sena, naložen na vejevje, da se lahko potegne s planine nizdolu (Temljine). Erjavec ima s Krasa Idnica kopica, kup sena na senožeti (Let. 1875, 226; 1879, 147). Čakavščina pozna lonjica acervus foeni, Nemanic II. 35 in pa Idmniea id. II. 37.
Lopotav,-ara, dvo, adj., brbljav, plapperhaft, kedor ničesar ne more zamolčati (Temljine). — Prim. loputnik Kehlkopf (v Otaležah): ima glasan laputnk er spricht sehr laut (Ljublj. Zvon IX. 353).
Lopuč,-i<ča, s. m., tolmun (Ljubušnje). Erjavec piše v Letopisu 1882/83, 211 lopoč, lopoca kal, močilo (Koborid).
Luti, gen. lat, s. f. pl., ozka pa globoka skalnata struga (Temljine). — Prim. n. WasserZoč (?) aquaeductus pri Schmel-ler-Frommannu I. 1539, ludl (in Steierm.) kleine Rinne bei einer Quelle;   ludin rinnen, Lexet,  Karnt. Wtb. 182.
Mac61a,-e, s. f., težko kladivo, s katerim tolčejo na drago (gl. te besede, Temljine).   Na Krasu  maciidla dicker Hammer.
— Iz ben. mazzbla mazzuolo, specie di maglio, Boerio 407; furl. mazzuele, maguele mazzapicchio, maglio, grande mar-tello di legno, Pirona 252.
Mačekj-č/rff, s. m., der Stopselzieher, der Patronenzieher (Temljine).
Mah, maha, s. m., mir, Ruhe (Temljine). — Iz n. Gemach Ruhe, Wohlbehagen. Drugod se sliši gmah. G odpade kakor pri rdtati iz gerathen poleg grdtati, ali pri lih poleg gllh iz srvn. gelich.
19
Majiti,-/'m, v. ipf., omajke ali lub odtrgavati od strokov tur-ščičnih (Temljine), to kar je ,slačiti sirek' na Krasu. — Kar se tiče izvira te besede, pokazal sem že v Archivu XIV. v spisu „Beitrage zur slavischen Fremdworter-kunde II.", da je iz nemščine: meden dem Baume die Rinde absehalen.
Malič,-/č«, s. m., pomenja v Temljinah bčs, nekoliko menj kakor hudič. V Otaležah je malic malo več kot zloclej (zliiddi) in malo menj kot hudič; ,zluddi' in ,malič' zakleti še ni greh, .hudič' pa že. Prim. tudi Let. 1882/83, 212: malic vrag, Teufel (pod Krnom). Malih Abgott, Gotze je istega izvira: der Kleine.
Meeilo,-«, s. n., prostor, kjer meče orehe, da oblatovje razpoka in gre potem rado od oreha (Temljine). V Otaležah je mzciumlc (melilnik) prostor, kjer si otroci sadje meče; vsak otrok ima svoj mecilnik. Prim. še v Let. 1879, 144: me-cati, v Let. 1882/83, 212 pa mil (Et. Wtb. 189: menkft).
Mekfna, mekine, s. f., rese noseči mešiček (luščina), v katerem tiči žitno zrno (Temljine). Drugod so mekine Kleie, furfur. Prim. Et. Wtb. 189: menku.
Meljušnik,-«, s. m., razvajen človek, ein verzartelter Mensch (Ljubušnje). — Prim. čak. meljiih homo inquietus, Nemanic 1.36, torej prav za prav človek, ki v eno mer melje tje in sem.
Mčrek,-;-/«*,   s. m., muha pri puški,  das Visierkorn (Temljine).
M6sečar,-ja, s. m., (izgovarja se mešlar), konj, čegar slepota z mesecem raste in pojema, Pferd mit dem Mondauge, an der Mondblindheit leidendes Pferd (Temljine).
M6vža,-e, s. f., ein Ignorant, ein nichtsnutziger Mensch (Temljine); šleva, Feigling (Otaleže). — Prim. Gartnerjevo opom-njo k besedi furl. meusa Koth v oceni moje razprave „Die slavischen Elemente im friaulischen Wortschatze" (Literaturblatt fur germanisehe und romanisehe Philologie 1890, Nr. 11).
Mezšlj,-«, s. m., majhen tvor, mozolj (Temljine). Na Cerkljanskem mžalc, mzalc Geschvviir, Hitzblatter, pri Fari mzalj isto. Janež ič ima mozelj Narbe, mozolj Schwiele Hitzblatter. Čak. možuljac pustula, gen. možuljca, Nemanič I. 56. — Vse te besede > spadajo pod mozoU (Et. Wtb. 203). Da v prifarski obliki mzalj lahko m odpade, ni nič posebnega; tako dobimo oblike, katere je ravno tam zapisal Erjavec (Let. 1882/83, 271): želil (r. želiič) gen. želiča, in silil (reci: zeluč) gen. zeliča, s. m., mozol na obrazu Hitz-blaschen. Levstik primerja na tem mestu nsl. želj iz vej spletena košarica s povrazom (Let. 1880, 215), kar pa je, kakor sem povedal že v Archivu XII. 474, vzprejeto iz furlanščine.
2*
20
Meželj, mežlja, s. m., nezviti  del trte (Temljine), na Cerkljan-' skem mezu, gen. miišlz Knoten, zamezht einen Knoten ma-chen, zavozlati.  —   Temna beseda;  z bav. Musel, n.-kor. miisil schijnes grosses Holzscheit, woraus Spane gespalten \verden 194, pač ni v nobeni zvezi.
Mladovina,-e, s. f., (izgovori mlddauma), v Temljinah isto, kar pod Krnom mladenka (Let. 1879, 145), krava takoj po teletu; prim. mladiti se Junge werfen (v Trenti, Soči; Let. 1882/83, 213).
Močevati, močiijem, v. ipf., ringen, die Kraft probieren (Temljine); Erjavec ima v Let. 1879, 145 močevati se im Zwei-kampfe ringen.
M6kalica,-e, s. f, die Mehlbirne (Temljine). Erjavec pozna med hruškami: mčkarica (Staro Sedlo, Žabice na Goriškem) in mdkovnica (Sv. Duh pri Krškem), Let. 1882/83, 322 med jabolki pa: mdkarica (Brda na Goriškem: debelo, pusto in razsipično jabolko), o. c. 318.
M61nik (izgovarja se mbwnk),-a, s. m., podvratnik pri živalih, nader. — Prim. n.-kor. mulle f., murrischer, Mngender Mund, švic. molli Dickkopf 193; bav. Molla Schmerbauch, Braksmolles Dickwanst, Schmeller-Fromann I. 1589.
Morjak,-«, s. m., mornik, Meerwind, Siid\vind (Ipavska dolina). Erjavec ima v Let. 1875, 227 s Črnega vrha mornik veter od morja, Scirocco.
M6t, moti, s. f., (izgovarjajo mat), drog, na katerem nosijo po hribih krste, ker vsled ozkih steza ne morejo rabiti nosil (par). Krsta se obesi na mdt (Zalaz pri Tolminu). Tudi na Krasu je mat ranta, dicke Holzstange (gl. mojo Morpho-logie d. Gorzer Mittelkarstdial. 67). — Prim. srbski motim Stange, pertica.
Mrtal, (se srednjim l),-la, s. m., priprava, v kateri tolčejo poper, jederca i. e. r., Morser (Temljine). — Po dissimilaciji iz furl. mortar mortajo, vašo di pietra di metallo o anche di legno, nel quale si pestano droghe od altro, Pirona 261; ben. morter mortaio ecc. nel quale si pestano le varie ma-terie per usi diversi, Boerio 428.
Mrvinec,-Hc«, s. m., mravlja, die Ameise (Šmarje v ipavski dol.). Na Krasu hrmnc id. — Iz *mravinec; brvlnc iz * mbravinc.
Nac,-cr, naček,,-cka, s. m., norec, Narr (Temljine). — Prim. tirolski natz Puppe, ausgestopfte Figur; blode, alberne Person, Schopf 463.
Nadati, naddm, v. pf., (izg. nadat) nicht zulassen, braniti komu kaj storiti (Temljine). Iz ne-ddti; prim. srbski nedbstajati, nedbstati  manjkati,   mangeln;   nhnati ne  imeti, ndmati  se
21
nicht auf die Welt kommen, nemoči krank sein (slov. ub-nemoči), nen&vidjeti hassen. Nikalnica ostane z glagolom združena tudi v preteritu.
Nadlje, adv., nur, le: kar je nadlje mogel, kar je le mogel (Tolmin); na Cerkljanskem nddl: dukr nadl ki mteš so lange du nur im Stande bist. Na pač ni stsl. na, ampak iz nsl. naj okrajšana oblika; j večkrat izpade za ajem v tujkah, kar pa bo samo refleks nemškega bavarskega izgovora, cahnati zeichnen, vdhto Weichtag, mdnenga Meinung = Absicht, Vorsatz, IdŠta Leistenrahmel; sem spada tudi rdtinga v Alazijevem slovarji 98 b, 100 a, kar se za raj-tinga v resnici govori v Devinu in na jugozapadu od Gorice. Po Goriškem se govori tudi rdnik nam. rajnik.
Napisč, ndpča, s. m., Fisolenstange, Steckreis (Poljane). Nsl. je notic: bob na količih, natičih (Cigale); vse kaže, da je nap%č narodna etimologija iz ravnokar omenjene besede po vplivu glagola vpičiti, einstecken.
Natje.-a, s. n., zelje pri repi, RubenkrSutig (Ljubušnje). — Col-lectivum besede not f., listje pri repi, korenji i. e. r. (Guts-mann, Vodnik, Murko, Let. 1879, 147).
Navreči,-«m, v. pf., komu narediti, zacoprati, kako sredstvo podtakniti; copernice navrečejo živino, behexen (Temljine). —■ Iz na-ureči; nsl. ureči behexen, beschreien, mr. vreči/, r. urbknutb beschreien (Et. Wtb. 274: rek).
Nič. — Prepirati se za prazen nič, to je, za pisan ništrec, um eine Nichtigkeit streiten (Temljine). Raba tega zaimka je večkrat po nemškem posneta: za nič na svetu um Nichts in der Welt, um keinen Preis. To velja sosebno o vsakemu Slovencu znanem pregovoru ,Nič je dobro za oči', kar je po besedi preloženo iz nemškega ,Nichts ist gut fur die Augen', bav. Nicks is guat fiir d' Augng, Schmel-ler-Frommann L 1720. Toda ta ,nichts' stoji v nemščini za onijchitis Galmeiflug ter pomenja cinkovo belino,, neko zdravilo za oči: torej onvehitis je dobra za oči. Narodna nemška etimologija pa tukaj ni zapeljala samo Slovencev, Nemci sami so temu zdravilu po latinsko pravili ,Nihil album', weisses Nichts, iz česar je nemški narod bodi v šali ali nevede napravil Weissnichts. Prim. Andresen, Uber deutsche Volksetvmologie6 276. Slovenci pravijo tudi „Pesek svetih Ušarij je dober za oči", Novice IV. (1846) 76.
Ničku: da,w js nieku = dal ni obenemu (Ljubušnje).
Nos. Koga imeti na nosu, jezen biti nanj (Temljine).
Nu, adv., ja, ja freilich, naturlich, ja wohl, da, kajpada (Idrija). — Iz no, 6. ano ja, iz a-ouo.
22
Obaliti se, -Im se, v. pf., prevreči se, prebrniti se (Ljubušnje). Erjavec povdarja obaliti (Let. 1880, 156) id.; Murko ima obaliti umklammern.
Obariti se, obdrim, v. pf., Ako se sladko mleko že toliko skisa, da se naredi skuta iž njega, pravijo: mleko se je obarilo. Iz ob-variti, prim. nsl. zvara geronene Milen (Et. Wtb. 381: vert) in glej besed Svariti in zvdmica.
Obdati,-«?«, v. pf., porajtati, marati: ne obda nič er kiimmert sich um Nichts, ne mara nič (Temljine).
Obličje,-«, s. n., krinka, korelec, die Maske (Temljine): ježe obla lici jesU. Škrabec rabi nekje v „Cvetji z vertov sv. Frančiška" naličnica. Sicer pomenja v slovenščini obličje in oblic le obraz.
Obnašanje,-«, s. n., die Procession (Ipavska dolina, Kras). Erjavec ima v Let. 1880, 157 za isto besedo pomen cerkveni god', kar se je še le iz prvotnega pomena ,procesija' razvilo.
Obrasnik,-«, s. m., zarastek, Narbe (Temljine). Erjavec ima še te-le oblike (Letopis 1880, 157): obraselen (Krn), obraslek (Vršno). To poslednje je nastalo iz * obrasthks naša beseda pa iz * obrastlmikb. Murko pozna obrafik (obrastk) die Verwachsung.
Obi*ca,-e, s. f, brca z nogo, Fusstritt (Tržaška okolica). Ločiti je treba to besedo od obi-ca v zvezi ,božja obica', kar je, kakor sta že Erjavec-Levstik (Let. 1882/83, 217) pokazala, skrajšano iz * obvrtica.
Obrčzniti,-?«?;«, v. pf, ostro, kiselkasto vino obrežne, to je vreze (Temljine). V Cerknem je rčzn sauerlich. — Murko pozna obrežen schlimm, bosartig. — Te besede se ne morejo ločiti od stsl. obrezgnati, obnzgnati acescere, č. bfesk herber Geschmack, p. zbrzagme skisač, r. obrezgnutb itd. (Et. Wtb. 21: brezg-2). Oblika rezu bi bila torej izgubila b, pač zato, ker je narod mislil, da je del prefiksa ob, s katerim je glagol spojen. Gotovo je k temu pripomogel tudi glagol rezati in izpeljanke.
Obfsniti se,-nem, v. pf., popraviti se: živina se obrsne, odebeli (Temljine). — Obfsniti (obrsnoti) je narejeno od samostalnika brst Knospe, srb. brst junge Sprossen, brstiti abfressen (Et. Wtb. 23: brusti); nsl. brsen iz *bri3stbn-b iippig; torej je obfsniti toliko, kakor iippig werden, im Wachsthum und in der Fiille des Korpers gedeihen.
Oči. Komu na oči kaj reči, komu kaj v obraz povedati (Temljine).
Ograjnica,-e, s. f, ograjeno zemljišče (Temljine). Podstava ograja. Prim. ograd m., ograda f. in ogradnica.
23
/v
Okno,-a, s. n., mera za njive: en oral ima okoli deset oken. Ta gospodar ima 10, 25, 70 oken v njivah' (Temljine). — Ta pomen se je razvil iz tistega, ki ga podaje Erjavec v Let. 1880, 162 pod besedo okno: prekat v stogu ali kozolci (Tolminsko). Na Cerkljanskem se štant, t. j. prostor med dvema zidanima stebroma v kozolci, deli v 4 okna. Torej ,ta gospodar ima 10 oken v njivah' pomeni ,ta gospodar ima toliko njiv, da s pridelkom ž njih napolni v kozolci 10 oken'.
01sxeten,-tna,-tno, adj., nemaren, gnjusen, nachlassig, eckelhaft (Temljine). — Koren je krent (Et. Wtb. 138), odkoder je tudi naš nevkriten ungeschickt, r. okrutnt/j ungeheuer.
01usek,-s&a, s. m., koža ajdovega zrna (Temljine). Iz o-lusek. Prim. Uisek, luska m., Schote (pod Krnom; Let. 1879, 144). Enako je narejena beseda olubje s. n., perje okoli koruzne latice (Goriška ok.,  ip. dolina)  iz  lubje (Let. 1880,   162).
Ometi,-ov, s. m. pl., iz slabšega žita moka za prašiče (Temljine). — Prim. smetloha slabo smetno žito (Et. Wtb. 193: met 2.).
Opalfkovec,-wa, s. m., drobno nerazcepljeno drvo, oblikovec (Temljine). — Podstava je opalika debela palica (pod Krnom, Letopis 1880, 162).
Opih, opiha, s. m., (izg. apeh, na Temljinah), opih (ben. Slovenci), peteršilj (Petroselinum sativum). — Iz n. Eppich, to iz lat. apium (Apium graveolens). Obe rastlini sta si v bližnjem sorodu. Erjavec pozna v Let. 1879, 125 iz Orehovlja na Ipavi opih celo v pomenu ,Ranunculus', pač samo vsled tega, da sta si perje in koren obeh rastlin nekoliko podobna.
Oplaziti-M«, v. pf., slabo oborati (Temljine). — Prim. pri Murku in Janežiči oplaz Pflugkopf poleg plaz das unterste Holz des Pfluges, sein Haupttheil; torej oplaziti = samo z oplazom povrhu preko njive iti. Erjavec ima v Let. 1880, 163 z Vršna oplaz v pomenu laz: ta njiva je orana na oplaz, orana tako, da ni znati leh; glej zgoraj besed laz in Uha.
Oplšsno-a, s. n., der Rist des Fusses (Temljine), plSsno (Letopis 1875, 327). — Stsl. plesna planta pedis, metatarsus (Et. Wtb. 249). Na početku besede pristavljeni o je po-manjsevalen: nsl. osiv nekoliko siv, obširen nekoliko širok, hrv. oblen nekoliko len, mr. ohtup trap, nekoliko neumen, vr. ocholod-b ne mnogo prochladno, č. obdlouhhj podolgast, p. obstartj starikast. Nekateri zmatrajo ta o za negativen (Et. Wtb. 219: obit). Prim. tudi nsl. čbršljan nam. bf-šljan Epheu, stsl. brhUjanb; oglovnja-glovnja, opaljek-pajek, optica iz potica, Let. 1882/83, 219, 220.
24
»
Opočitati,-«»», v. ipf., očitati (Temljine, kjer govore tudi oponašati). — Zanimiva beseda, ker !nam daje lep vzgled, kako deluje analogija. Začetni op je namreč vzet početku besede oponašati, kakor da bi bil prefiks in kakor da bi drugi o besede oponašati bil v istem razmerji s tem, kar še pride za njim, kakor o v očitati (očita, oči), kjer spada h korenu.
Opfhniti,-em, v. pf., sneg oprhne, ako ga le toliko pade, da komaj pobeli (Ljubušnje). Srb. oprha snježana (u Crnoj gori), kad oprša snijeg, bprašica, kad opraši snijeg Be-streuung, oprašio snijeg bestreuen (Karadžič s. vv.). Koren ■perch: nsl. pršeti nieseln (Et. Wtb. 241).
Oprtnica,-e, s. f., oprta, naramnica pri koši tudi iz trte (Temljine, Cerkljansko). Prim. Let. 1882/83, 220. Čakavščina pozna bprteš f, fascia cocularia, Nemarne II. 69.
Oprtnik,-a, s. m., Riickenkorb (Goriško sploh). Janežič pozna oprten koš, na Dolenjskem govore oprtav koš. — Ta beseda spada h korenu per-5.: stsl. podpreti fulcire, bolg. opra, opiram, zaprevam sttitzen, aufhalten, mr. opertij stemmen itd. (Et: Wtb. 240).
Osčniti,-««, v. pf., raniti, obtrgati (Temljine). Temna beseda; dvojim, da bi bila prav zapisana.
Osip (izg. asep), gen. osipa, s. m., nastop, avber, kar voda na-
A      nese: nsl. posip Schotter (Et. Wtb. 334: siip-2.)
Osme, osem, s. f. pl., neke palice pri statvah (Temljine). Prim. v Let. 1882/83, 221 iz Bol ca osne der Spannstock oder der Spannstab beim Webestuhl. — Prim. mojo razlago poslednje besede v Archivu XII. 463.
Osr&dek.,-dka, s. m., majhen gozdič sredi senožeti (Temljine). Ta beseda ima po raznih krajih različne pomene: Mittel-furche, Flussinsel (Murko), podobno Prešeren: tje na osredik blejskiga jezera. Na Krasu je osredek mala senožet na konci njive; ta pomen je nastal vsled tega, da je osredek bil mala senožet med dvema njivama, od katerih je druga v mer dolgosti bila prav za prav nadaljevanje prve; potem je osredek res bil na enem konci obeh njiv, in ni se čuditi, da je ta beseda nato obveljala tudi o malih senožetih na začetku ali drugem konci njiv.
Osvišek,-šA:a, s. m., otep, omlačen snop (Temljine). Erjavec ima v Let. 1880, 164: osvišek v istem pomenu. Asimilacija sa pred šjem v naslednem zlogu v š je tako navadna, da bi skoraj bilo čudno, ako bi bilo drugači: slušati-šlušati, slišati-šlišati,   suša-šuša itd.;  prim. tudi  zvižgati-žvižgati.
Otepati. Za pomen .otepsti, durchpriigeln' imajo goriški Gorjam celo kopo izrazov; se ve da ne rabijo   povsod vseh
25
spodaj naštetih. In vender so naši Gorjani v primeri z drugimi nekaterimi Slovenci (n. pr. Gorenjci) precej tihi in mirni! Nate jih:
Nabijem.                                   Napdkam.
Nabunkam.                                Nasecem. Nagdrbam (Hudojužna); iz     NaMškam.
n. gilrben.                              Našvikam (prim. osvika dolga in
Naklepljem.                                  tenka šiba, Let. 1882/83,221).
Naklistim.                                 Nntepem.
Nakrišpam (se  šibo).               Natdlcem.
Nakiirim.                                  Nažgčm.
Namdžem.                                 Nažvižgain.
Namlcitim.                                 Otepem.
Primeri pa še spodaj udariti.
Ot6čen,-č«a,-č«o, adj., vzbočen, vrhat (Temljine). — Podstava je otok: zid v otok = v krog, im Halbkreise; otok Ge-schwulst. — Prim. kar sem pisal o besedah bunka, bu-njast v Archivu XII. 455.
Otrebki,-(w, s. m., iztrebi, die Nachgeburt (Temljine). Na Krasu lootriepki. > Glej besede stribi.
Ovedeti se, ovčm se, v. pf.; ovedel se je das Licht ist ihra auf-gegangen, endlich ist ihm das Richtige eingefallen, die Schuppen sind ihm von den Augen gefallen  (Temljine).
Oves. Oves služiti valjati se v prahu: konj, pes, osel se vrže na hrbet ter se valja, t. j. ,služi oves' (Temljine). Prim. valjuckati se.
Ozimec,-?wca, s. m., šestovrsten ječmen (Temljine). Stsl. ozimbci, hordeum. Tudi čakavščina pozna to besedo v pomenu ječmen',: ozimac hordeum, Nemanic I. 53. Murko in Ja-nežič imata ozimec Winterfrucht sploh; pri Fari je ozimec lan in besede lan baje da tam sploh ne poznajo; v Laščah je ozimec ožim lan. V Bolci je ozimec jare, ki se je rodilo po zimi  (Let. 1882/83, 221 in 1880, 165).
Ozimek,-m&a, s. m., čas od velike noči do sv. Jurija (Temljine). Iz odzimek: "^tfczimbki).
Ozimčti,-<£/e>H, v. ipf., hart bleiben: grozdje in drugo sadje ozi-meje, če ne more dobro dozoreti in ostane le trdo (Temljine). Prim. Letopis 1882/83, 221: ozindti erstarren, kača po zimi ozimeje. — Janežič ima ozimeti iibenvintern, aus-wintern; stsl. ozimeti irapoc^iejidcCstv hibernare.
0žarek,-?7<;a, s. m., ogorek, Funke: če gori slama ali sploh lahke reči, vzletevajo ožarki kvišku (Temljine, Kras).
Oženiti, oženim, v. pf, n. p. kravo, sadje, t. j. dobro, drago prodati ju (Temljine).
26
Pah,-a, s. m, past za podgane, Rattenfalle (Temljine), ker se nekaj spahne. Prim.^tf/t Riegel (pessulus): Et.Wtb. 270: pich.
P&jkelj,-eljna, s. m.; na pajkelj mleto da lepšo moko, kakor mleto na tonf, ker se otrobi ločijo (Temljine). — Iz nemščine: prim. bav. beuteln das Mehi durch den Mtihlbeutel oder das Beuteltuch stauben, Schmeller-Frommann I. 305, kjer se uči „dass das Verbum iiberhaupt von Beutel herstamme ist minder glaublich, als das Umgekehrte."
Palčnik,-«, s. m., češulj pri ajdi, Rispe: ,Letos ima ajde velike palčnike' (Temljine). — Podstava je pafoco Daumen; prim. palčnik gorenji krajši rogelj na senenih vilah.
Pasti, pasem, v. ipf., iskati koga, gledati, kako bi se ga našlo (Temljine); kokoš pasti paziti, kam hodi jajca nest; tatvine sumnega človeka pasejo strogo pazijo nanj, da ga zasačijo (Otaleže). — Naš pomen besede pasti bi se strinjal s pomenom korena, katerega so bili etimologi prej nastavili za to besedo, spek'; ali dvoj iti se sme, da bi ta pomen bil prvoten, mariveč se mi zdi, da se je še le kesnd razvil iz pomena ,weiden', das Vieh huten, machen, dass es fresse, ihm nachgehen. Prim. Zubatega sestavek ,Slavisch pasti' v Archivu XIII. 478 ns. — V Temljinah govore tudi: magle se pasejo, dolgočasno se vlačijo o deževnih dneh po nebu, kar je seveda samo tropa in brez vsake bajeslovne važnosti.
Pašten,-&rca; s. m., obdelan, pa ograjen kos zemlje, kjer so trte (Tržaška okolica).. Na Krasu je pašn (iz paštn) obliko teras imajoča njiva z latniki (Weinlaube). — Prim. Letopis 1880, 166; pdšten zelena planica na hribu, koder se živina rada pase: *pažitbm>, stsl. pazit* Weideplatz (Et. Wtb. 411: živ-.).
Pšč, peča, s. m., skrb sitnost, delo, Plage (Temljine). Koren pek (Et. Wtb. 237): stsl. r. pečali, Kummer, Sorge, nsl. peča Gram, č. peče, dol.-srb. pječa, br. peča itd.
Pe6kati,-«m, v. ipf., mrviti (Temljine). — Prim. nsl. pečkdti repo ribati preveč na drobno (Let. 1880. 167); prim. o tem mojo opomnjo v Archivu XII. 463 pod besedo pdčkatb.
Pepelnjak,-a, s. m., prostor, kamor devajo_ pepel (Temljine); na Cerkljanskem izgovarjajo pzpzivnak. Na Krasu se isti prostor imenuje popoiohik. Murko in Janežič imata pepelnik Aschenbehaltnis.
Perflnik,-«, s. m., kamen ali ploh, na katerem perejo, Wasch-brett, Waschblock (Temljine, Cerkljansko). Tudi na Krasu je perhvhik kamen, na katerem perejo (Morphologie 38); izpod psriwiiika prinaša babica novorojene otroke. Guts-mann 532 pozna perilnik, periiinik v pomenu ,Waschbloi-Bengel' (perača), Murko pa v pomeni ,Wascher'.
27
Perčt,-«, s. m., (izgov. pzr6wt), slamnata streha ob straneh (Temljine). — Prim. nsl. perčt f, Fliigel (Murko); vendar je lehko tudi tujka (oio kaže na to).
Pest,-/, s. f., povezana slama za perdt (Temljine,' Cerkljansko). — Stsl. pesti,.
Pštati-«m, v. ipf., licitieren, steigern, isto kar dražiti (gl. te besede) ali na dražbi rasti (Ljubušnje). Iz nemškega bieten anbieten, darreichen, einen Einsatz thun.
Pivka,-e, s. f., pika, bolezen, ki se naredi kokošim na jeziku, der Pipps (Temljine). To besedo ima sicer že Gutsmann 217; omenjam jo v spričevalo, da res v narodu živi. Tudi Ja-nežičeva pivka Heiserkeit ni nič drugega. — Prim. Et. Wtb. 247: „pipka bolg., Tp.pi/pec, rax.pypeč, ptjpotb, br. pijplo č. tipec, r. tipum .... stvn. pfiffiz, lat. pituita." — „Den Pipps reissen" prelaga Cigale ,kokoši piko dreti', v Temljinah pa piko z iglo sndmajo. Pivka je iz pipka, odkoder je tudi pika.
Pisan, adj., lep, schon: pisan čas, lep čas (Temljine). — Kakor znano, je pisan bunt, vielfarbig; pisane stvari, pisana oblačila itd. se Slovencu in tudi drugim Slovanom res zde lepa nasproti enobarevnim.
Piščiti se, opisčiti se, v. ipf, ozir. pf., po bolezni se bivši mehurčki (oprišči) olupijo in odpadejo (Temljine). Na Cerkljanskem pravijo plšt, sš j ivtptšlu dozorelo je (o opriščih); moja priča je izgovarjala l, kar bi zahtevalo v knjižni pisavi e.
Plast,-;'., s. f., plast sena, Biischel Heu, plast volne (Temljine); v Otaležah: kar se z eno roko zagrabi. — Prim. plastovati Heu aufschichten (Murko), plast kleiner Heuhaufen (Et. Wtb. 248: plastll).
Platnice, platnic, s. f. pl., prtenice, hlače iz domačega platna (Temljine, Cerkljansko).   Skrajšano iz platnenice.
Pleče, plečeta, s. n , sprednja noga prašičeva (Tolminsko). Murko ima pleče Schulterblatt, Schinken. Prim. r. pleča Vordertheil des geschlachteten Viehes. Stsl. pleste humerus.
Plena,-e, s. f., stran strehe (Temljine). Podstava bo plenu 1. v Et. Wtb. 250.                |
Pleščati, pleščim, v. ipf., težiti :Uščl ms es driickt mich (Temljine). Erjavec piše v Let. 1882 83, 223 plešiti: „pleši me v želodci, ako sem namreč jel mnogo sadja, izvlasti grozdja (Sv. Križ vipavski1."
Plevnica,-e; s. f, Strohsack des Bettes (Temljine); na Cerkljanskem plltonca mit Streu gefiillte Matratze. Janežič in Murko imata to besedo v prvem pomenu: mit Streu ge-fulltes Unterbett statt der Matratze.
28
P16h,-«, s. m., deščica, Brettchen (Temljine), na Krasu je pldh debela deska (manjša je žaganica). S pomenom temeljske besede se strinja nsl. yjfo/i • langes, diinnes Holzstiick (v Et. Wtb. 251). Beseda je nemška, kakor tudi kranjska navada, da ploh vlečejo (Prim. tirolski blochziehen, Zingerle, Sitten, Briluche etc. des Tiroler Volkes 84).
P16tar,-/a, s. m., svinjski mehur za tobak (Temljine). Bav. die Blatter: e°* Saublada' (Sch\veinsblase) ist der beliebteste und wohlfeilste Geldbeutel des Landmanns, Schmeller-Frommann I. 332; tir. Mater in der Bedeutung von blase vesica: die Schiveinsblater als Geld- und Tabackbeutel der Landleute, Schopf 44; n.-kor. schioeinplater vorzugsweise zu Tabackbeuteln verwandt 29.
Plug. V Temljinah razločujejo dve vrsti pluga: plug na l&z, s katerim orjejo na laz, in pa plug na liho; gl. zgoraj besedi laz in liha.
Podagra,-e, s. f., les z vejevjem za ldnico (glej te besede), za drva itd. (Temljine). — Ta beseda je izprevržena iz *podovra>podvdra. Prim. v Let. 1880, 173 iz goriške okolice in s Krasa podvdra, podčra rogovila za plug, da gredoč na njivo ali ž njive ne drsi po tleh. Na Krasu se ta priprava imenuje v resnici pod^uora (Morphologie 62). Gutsmann ima: Stecken podvirk (299); prim. še povirek Tragstange in navor Hebel (Let. 1880, 173). Vse to spada pod ver-2. v Et. Wtb. 381, 382.
Podjemnik,-«, s. m., palica, s katero podpirajo breme (Lju-bušnje). Erjavec ima iz Koborida podjemalnik (Let. 1882/83, 224). Glej spodaj besede podpiralnik.
Podjčti, podjdmem, v. pf., zarobiti (Koborid). Erjavec ima iz soške doline pojeti, pojdmem všiti krilo ali kako drugo obleko, ako je preobila, rekše, predolga ali preširoka (Let. 1882/83, 225).
Podgor6ti,-/m, v. pf. Če je nebo zvečer močno rudeče, pravijo: nebo je podgorelo (Temljine).
Podkovati k6nja je v Temljinah toliko, kakor obdarovati koga z denarjem, Jemanden mit Geld beschenken.
Podlasniki,-oy, s. m. pl., majhni lasje, zlasti po tilniku (vratu) (Temljine). — Že Gutsmann ima 184 pod Milchbart, Milch-haare: podlasci.
Podpiralnik,-«, s. m., palica ali kol, s katerim nosač podpira breme na ramenu (Temljine). Podstava je podpiralo Stiitze (Janežič). Glej zgoraj besede podjemnik.
Podrezica,-e, s. f., podrezica se naredi, kadar poči koža pod prstom ali pod členom na nogi ljudem, ki hodijo bosi (Temljine). — Podstava podrez Schnitt von unten (Janežič, Murko). Glej besede hromdta.
•  29
Podstr6sina,-e, s. f., bruno po vrhu zida, da se na nje naslonijo ,glajti', - die Mauerbank (Temljine). — Janežič pozna pod-stresina Unterdachboden, kar je v Temljinah in sploh na Tolminskem ,na izbi' (ispi, jezbi).
Podščetina.-e, s. f., poščetina, majhni studenci, ki močijo zemljo, posebno na travnikih (Temljine). Koren je st,k stsl. sMtcati mingere, prim. nemški seichen harnen in sickern, Et. Wtb. 336 in Kluge, Etymologisches Worterbuch der deutschen Sprache pod besedo seichen.
Podžila,-e, s. f, železen drog pri podvozu (podelu), ki je ob enem tudi za os (Temljine). — Erjavec ima podzil (m.) s Ponikev na Št. Vidski gori v pomenu ,6plen' (Let. 1880, 173). Čakavščina pozna zd in zda, Nemanic II. 65, 21.
Poganija,-e, s. f., neredno, malopridno ravnanje, življenje in gospodarstvo: ,pri ti hiši je strašna pogamja' (Ipavska dolina). — Podstava je pogan paganus.
Pog6dež,-a, s. m., kar si kedd na skrivnem dobrega skuha (Temljine). Erjavec ima v Let. 1880, 174 z Banjšic po-godelj -dlja v istem pomenu.
Pog6n (izgovarja se pctfiidri), -a, s. m., les, na katerega tolčejo, nabivajo sodarji, da poganja obroče (Temljine). Murko in Janežič poznata pogonec ein Fassbindenverkzeug.
Poguzniti se, -em, v. pf., podrsniti se, zdrsniti se (Ljubušnje.) Prim. zgoraj besedo gnzati se.
Pohršniti,-em; v. pf, strditi se, erstarren: žowč (Sulz) pohviene (Temljine) Erjavec ima iz Podkrncev pohrčniti se (Let. 1880, 174). Koren je Icrep: stsl. iskrepnati erstarren (Et. Wtb. 139).
Pojeti, pojamem, v. pf, dobro skočiti, einen ttichtigen Sprung thun (n. pr. črez kak jarek) (Temljine).
Pokaljati se,-am, v. pf, kaniti: tinta se pokalja, kadar je pade en kanec (Ljubušnje). Erjavec pozna v Let. 1880, 174 izpod Krna: pokdljati in kdljati pomazati, grdo pisati. Podstava je kal blato.
Pokrepnik,-«, s. m., kruh v kožici pečen (Temljine). Podstava je la-epa poleg črepa. Gartner v oceni moje razprave „Zur Kenntnis der slavischen Elemente im friaulischen Wort- " schatze", objavljeni v Literaturblatt far germanische und romanische Philologie 1890 Nr. 11, piše med drugim: „gegen eine Entlehnung (des friaul. crepe) aus dem Slavischen spricht die weite Verbreitung dieser Worter auf romanischen Boden und der Umstand, das keine slavische Form mit le statt č vorliegt." V naši besedi bi torej imeli zahtevani k namesto c, vendar se mi krepa sedaj nikakor ne vidi domača.   Prim. zgoraj čepa, crepa.
Poldrugec,-yca, s. m, (izgovarja se poiodrujc), neki žrebelj, imenovan   tako    po    svoji   velikosti,    ker   je   poldrugi
30
palec dolg (Temljine). Enako je narejeno srb. podrtig anderthalb Mann gross, sesquihomo, podmgonič der Sohn eines podrug, kakor se je zval tudi neki Vukov pevec narodnih pesmi.
Polizek,-3/«r, lahka jed, ki malo zaleže (Temljine). Podstava liz (Et. Wtb. 171).
Položfna,-e, s. f., v Temljmah majhna ravnina v bregu, Terrasse: poleg polog (palah) in poldzič (palašl), kar ima že Erjavec v Letopisu 1880, 175 izPodkrncev: Levstik to tam prav razlaga iz stsl. pologa obliquus.
Polovnica,-?, s. f., v Temljinah mera 4 bokalov; to je na Cerkljanskem eskrinica (četrtnica), polovnica pa meri tam osem bokalov.
Ponujati besedo komu, če kedo ne mara govoriti, siliti ga, da bi izpregovoril (Temljine). — Prim. nsl. nuditi nothigen, anbieten.
PopravIjalka,-e, s. f., shod pred ženitvo, da se pomenijo, ako bi še bilo treba kaj popraviti ali prenarediti (Temljine). Erjavec pozna izpod Krna v Let. 1880, 175: popravljdlka pojedina teden dni po svatbi; v tem poslednjem pomenu je beseda znana tudi na Cerkljanskem: papraiolaivka.
Porezilnik,-«, s. m., orodje sodarjev, katero se prime na obeh konceh, da se ž njim kaj porezuje (Temljine). Drugod je to orodje imenovano samo rezilnih (na Cerkljanskem rzhvnlc).
Posevčnik,-«, s. m., Brot aus dem Nachmehl (Temljine). Erjavec ima v Let. 1880, 176 izpod Krna posevki otrobi (Ipavska dolina, Lašče) in posivnilc slab kruh, kruh od posej ali otrobov. Čakavščina pozna posiji (t. j. *poseje) fnrfur, Nemarne II. 44.
Poščetfna,-e, s. f., kraj, kjer voda moči (Temljine). Prim. zgoraj podščetina.
Posinjen,-ewa,-e«o; partic, potuhnjen, tiickisch, ein Duckmauser (Temljine). Erjavec pozna pošlnen v pomenu sključen, grbast (Let. 1880, 176); iz tega pomena še le se je razvil pomen  .potuhnjen'. n Podstava je šib-2. (Et. Wtb. 339.)
Pošten, poštena (izg.paštiin), s. m., der Blutsturz (Temljine). Temna beseda.
Pot.  1. S poti govoriti motiti se, blesti,  irre reden (Temljine).
—  2. £ potjo allsogleich, schnell; zugleich (Temljine). Potrnati,-am, v. pf., pobiti, polomiti, zusammenhauen (Temljine.)
Koren je ter reiben, brecheln, treten (Et. Wtb. 352). Prati se, p&rjem se, v. ipf.,  tkanina se porje,   trga se po niti
(Temljine). Prim. Et. Wtb. 258: por. Naši slovenščini rabi
sedaj navadno parati. Pravfca,-e, s. f., 1. Certificat, Bestatigung, Licenz (Cerkljansko).
—  2. Pravico ubiti annullieren   (Temljine).   3. Pravica ji:
31
sodišče in pravdanje mnogo požre, mnogo stane: rajši se poravnajva, da ne bo pravica jedla (Temljine).
Pravca,-e, v. f., Marchen, Erzahlung, pravljica (sploh po Goriškem), na Cerkljanskem pravijo pr&jzrca.
Prda,-e, s. f., obleka, ki jo za nevesto nesd na dan poroke (Temljine). —■ Iz n. Biirde?
Pfdiah, pfdx>ha, s. m., živalski mehur, Thierblase (Temljine). — Knjižna oblika bi bila pfdih ali pf-duli; koren je perd, nsl. prdeti pedere itd. (Et. Wtb.), ker tak mehur otroci napihujejo in sedajo nanj, da zaprti zrak šume gre iz njega.  Prdih je tudi priimek.
Prebit,-«;-o, adj., vervviinscht, verflucht; prebito malo verflucht wenig, ,verflixt wenig' (Temljine). — To je samo evfemizem namesto preklel.
Prečno,-«, s. n., pod vozom viseča priprava, da kaj vanjo de-nejo (Črni vrh). — Podstava je preko, prečen queriiber (Janežič), ker ta priprava visi spodaj poprek voza med prednjim in zadnjim podelom.
Pregrad,-«, s. m., predal v štacuni ali na kašči (v žitnici) za vsako žito posebe (Temljine); na Cerkljanskem pnyrada, s. f., ein Tieffach vom Getreidespeicher. Erjavec ima iz Stopic v Let. 1880, 177 pregrad stena ali pretin pri orehu, jabolku, Scheide\vand; pregretja Scheidewand (Janežič), v hlevu prostor pregrajen, v katerem je tele (Lašče, Let. 1. c).
Prehitevati,-a»w, v. ipf, prehitro iti, zu schnell laufen, vorlaufen : ura prehiteva (Temljine).
Preklati, prekoljem, (izgovarja se prklati), v. pf. Če živina nima nevarne bolezni, ako se n. pr. kaj polomi, prekoljejo (za-koljejo) jo, da imajo od nje vsaj meso, ker ni upanja, da bi ozdravela (Temljine).
Prelet6ti,-wM, v. pf, jeklo preleti, to je pokne ali postane pleni vo, briichig werden (Temljine).
Presahel, presahla-o, part., lešnik, oreh je presahel t. j. ima le majhno in malo vredno jederce (Temljine). Koren je suh : stsl. szhuati trocken werden, szhlb sarmenta (Et. Wtb. 333: siich).
Presevki,-oy, s. m. pl., turščični otrobi; sploh kar se doma preseje (Temljine). Janežič pozna presivek m. Kleie, Erjavec pa ima iz Malhinja prosevke, prosivelc: „kar so otrobi pri pšenici, to so prosevki pri pirjevici in pri ječmenu" (Let. 1882/83, 232). V Malhinji gotovo ne govore pro-ampak pre-.  Prim. zgoraj posevčnik.
Presuniti,-«e»), v. pf.: glej da ne boš otroka presunila, t. j. glej, da se v njem kaj ne izprevrže (Temljine). Koren su-2, (Et. Wtb. 328).
32
Preškaljst, t. j. p>reskaljati,-am, v. pf., prepereti verwittern (Temljine). — Koren je slcel-1. spalten, sich spalten: nsl. skala assula tenuis, rupes, ščalja Splitter, s. skalje Holzabfalle, p. skatka (wior) Splitter, mr. škafa coll. Felsstiicke (Et. Wtb. 298).
Pretvarjati se,-am, v. ipf., pačiti se, spakovati se, Gesichter schneiden (Temljine); na Cerkljanskem izgovarjajo prt-kivdrjzt sz — Podstava tvoru L: prim s utvora, utvara Ge-spenst, č. potvora Missgeburt, pf-etvdf-ka Maske, p. potioora Missgeburt, mr. potvdr Ungeheuer (Et. Wtb. 366).
Previvalnice (izgov. prvivdwncz),-nic, s. f/pl., neka naprava pri statvah (Temljine). — Podstava previvati, previjati iiber-wickeln.
Preženek,-n/ka (izg. przžhnk), s. m., prepir, pričkanje, Zank, Streit* (Temljine). Prim. gnati se zanken, streiten (mit Worten).
Pridavek,-z>fe/, s. m., (izgov. prdawk), kruh ali kaj drugegav kar dajo ob nedeljah dninarjem, Zugabe, Zuschuss (Temljine); isto je postrojba pod Krnom: „dar, ki ga po dovršenem delu da gospodar delavcem, navadno kruh, sir ali kaj ta-cega" (Let. 1880, 176).
Prfdigar,-«r/a, s. m., prigrad, pri stožji podpora, glej besede stošje (Temljine). Najbrž pokvarjeno iz prigrad.
Pridejati si, pridanem si, v. ipf., sich helfen, pomagati si (Temljine).
Pridružnica,-«, s. f., podružnica,  Filiale (Temljine).    Prim. pri-'   družiti beigesellen (Janežič); pridrug in pridruga Ehernann, Ehefrau (Letopis 1882/83, 231).
Pripenjati,-««?, v. ipf., kleti, fluchen (Temljine). Evfemizem za preklinjati.
Pritiskalka,-e, s. f., lata, ki jo privežejo na slamnato streho, da slama trdno leži (Temljiiie, Otaleže [prtiskaipka]).
Pritisnjen,-a,-o, adj., prismojen, trapast, hirnverbrannt, dumm (Ben. Slovenci).
Priveriih,-a, s. m., (izg. prvzruh) devetogub, Psalter, Bltitter-magen (Temljine). — Prim. Erjavčevo opomnjo k besedi prisežnik v Let. 1880, 178: „tako se v šali imenuje devetogub in zato, ker vele, da je prisegel, da ga živ krst nikdar čisto ne opere (Vršno)". Od ,pri veri (moji)? Ti razlagi bi se lahko pritrdilo, ali moti me nsl. prebiravnik Blatter-magen: *preberuh in priveridi bi se v Temljinah glasila enako: prvzruh. — Ker že govorim o priveruhu in prisež-niku, povem naj še, da Gorjani v tolminskih hribih ne pravijo, kadar se rote, ,pri moji veri, pri moji duši', ampak ,pri njega veri, pri njega duši', in to iz popolnoma razumljivega vzroka, češ, tako se ognejo nevarnosti, škodovati svoji duši.
33
Pr6dnik,-«, s. m., proden, okrogel kamen, Rollstein, Flusstein (Temljine). Cigale pozna brodni kamen, Janežič prodec kleiner Schoder. — Podstava je pradz ,urspriinglich wohl Sand' (Et. Wtb. 265).
Prosenčljiv, adj., ikrast, trihinast, črviv, milbig, trichinos (Temljine).
Prtiti se, -im, v. ipf., napenjati se, težko delati sich anstrengen (Temljine). Erjavec pozna ■prtiti se, Let. 1882/83, 232.
Presno mleko, sveže mleko, frisch gemolkene Milch (Temljine). Prim. nsl. presen ungekocht, frisch; čak. presan, presno crudus; bolg. presno mleko (Et. Wtb. 263: prešinil). Erjavec piše v Let. 1882/83, 231: npričen, -ena, -o; ta beseda rabi samo za mleko: ,prično mleko' frisch gemolkene Milch (Bole): podstava priča die Gegenwart, pričujoč gegen-wartig."   Pricen je iz presen.
Pukati.-am, v. ipf., (nogovico) razpletati, po malem razdevati, auftrennen (Temljine); na Cerkljanskem je puhat zupfen, nsl. puhati ausreissen (Et. Wtb. 267).
Puliti,-««, v. ipf., pri žrebanji vleči klinčke (Temljine), nsl. puliti ausreissen, ausraffen (Janežič).
Puta,-c, s f„ ne pomenja v Temljinah samo .kokoš', ampak tudi ,orehovo jederce'. Pomni, da na Cerkljanskem imenujejo ,pol jederca orehovega' ciba (kokoš) in da čak. ho/ca pomenja poleg .gallina glociens' tudi ,nucleus' (iz ben. coca gallina, Boerio 174), Nemanic II. 19. Kar se tiče besede ciba, ki se govori po Goriškem sploh, prim. bav. zib, zib! zibe, zibd-l! zibdh l Lockruf gegen Hausgeniigel; das Zibd-l zahmes Stiick Geftiigel; Ziberh junges Hiihnchen, Schmeller-Frommann II. 1075.
Pi>sca,-e, s. f., Falle fiir Ratten; Stiefelknecht (Temljine). Erjavec pozna ,podp6sica neka naprava v ptičjo lov' Letopis 1882/83, 224. Prim. pimh- v Et. Wtb. 267.
Rajda,-e, s. f.. Serpentine (Temljine). To je mlajša oblika besede rida, o kateri glej mojo opomnjo v Archivu XII. 467.
Raj mar,-/;;«, s. m., puševnik, Ladestock (Temljine). — Nsl. rajmati, narajmati in Ordnung bringen, passend zubereiten, vorbereiten. Janežič pozna narajmati zufallig antreffen; -koga auf Jemanden stosen; -se zufallig gesehehen. Guts-mann ima 539: raima fe es schickt sich. Iz nemškega ,es reimt sich' es passt, tir. Dein gsang reimt sich als ein Haspel in den Sack, wie man sonst sagt, ein Ding reime sich (passe) wie die Faust aufs Auge, Schopf 546; kor.-n. reimin, reim" passen, "sich fiigen, girehnt was sich schickt, passt 206.
Ras6ha,-fi, s. f., močna dvovejnata palica (vile), s katero prijemajo trnje (Temljine).    Na Cerkljanskem je  rasiloha del
3
34
dreva tam, kjer se veje delijo; Janežič pozna rasohe Heu-gabel (plural pač po analogiji besede vile). Ravnati,-«/«, v. ipf., delati, machen, treiben: kaj ravnaš ? was treibst du? (Tolminsko). Taista beseda pomenja po vsem Goriškem: čistiti žito, poleg  obravnavati.    Na  Krasu  ima poleg tega pomen ,halten, nahren, ziichten': koliko živine ravnate? \vieviel  Stuck Vieh  haltet   ihr?    Ta pomen je znan že Alaziji da Sommaripa: nodrire rounat (66 a). Razgovarjati.-«?«, v. ipf, zagovarjati koga (Istra). Razhodlti se, razhčdifn se, v. pf.,  sprehoditi  se,  sich  ergehen
(Istra). Recljanje,-», s. n. coll., (izgov. rzclajnz) drobna repa, drobno korenje (Hudojužna), prav za prav repa,   korenje, obstoječa samo iz recljev, pecljem sadja podobnih korenov. Repalo,-«, s. n.,  držalo pri ponvi, korci,  Stiel   (Temljine).   — Podstava rempi 2:  rep Schwanz,  č. fap  Loffelstiel.   (Et. Wtb. 275). Ribast, adj., gestreift, progast, rižast (Temljine). Odkod? Rfsa.-e,   s. f,  črta,  raza, poteza,  Strich  (Temljine);  nsl. risati
zeichnen itd. iz stvn. rlzzan (Et. Wtb. 279: risa-). Robkanec,-«ra, s. m., oreh brez oblatovja (zelene lupine) • oreh z oblatovjem se imenuje ohlatovec (Temljine). —■ Prim. mojo opomnjo v „Ljublj. Zvonu" IX. 293 pod besedo rofkati; rudbkajm orehova lupina (pri Fari); čak. rubak nux matura, gen. rubka, Nemanid I. 26. Podstava je rombu • stsl. rqiv pannus robec Tiichel, robača Hemd (Et. Wtb. 281). Rdgel, rogla, s. m., (izgov. ragu, ragla), isto kar vogel, ogel, Ecke (Temljine, Cerkljansko). — Prim. č. roh Ecke; naša beseda je torej iz rog narejena se suflksom lir> po analogiji besede ogel (<{gfo). Rovati se, rujem se, v. ipf, coitum appetere (de equis): kobila se ruje (Temljine). — Stsl. rzvati evellere, ruvanb lucta, nsl. rvati se luctari, č. rvdti se sich raufen (Et. Wtb. 283: ru 2.). Roždnec,-?žca, s. m., okvir okoli vrat (Temljine), tudi na Cerkljanskem je raMnc Thtirrahmen; Erjavec pa ima iz Tolminskega v Let. 1880, 183 samo pomen ,Thurpfosten, podboj'. Beseda se mi zdi samo po narodni etimologiji naslonjena na besedo roža; podstava ji bo pač nsl. reža, rega Spalte, stsl. regnati hiscere, torej bi bil rožanec to, kar je okrog reže, vhoda v hišo ali v kako drugo mest-nost (Et. Wtb. 276: reng). Rožanfca,-e, s. f., 1) očesna bolezen pri mladih prašičih; neka mrena (Temljine). Prim. roženica cornea, Hornhaut. — 2) kost, na katero je nataknjen rog nekih živali. Erjavec pozna iz Bolca rožnka Stirnzapfen (Let. 1882/83, 236). Iz roženica.
35
RAcelj, rucelja, s. m., držalo na konci kosišča. Sredi kosišča je pestnik, kar ima že Erjavec (Temljine). Vodnik pozna rucelj v pomenu Handhabe an der Weberlade, srbščina pa rucelj (u Srijemu) na kosištu onaj drščic što se drži rukom za njega kad se kosi, Sensengriff (Karadžid pod besedo baba/c). Podstava je raka, roka.
Sadlo,-«, s. n., mast (Ljubušnje). Stsl. nsl. bolg. srb. salo adeps. Ohranila se je torej v naši besedi glasovna skupina dl, kakor še večkrat sicer krog Koborida in dalje po soški dolini proti Koroškemu.
Sagrati se, dm se, v. pf., upati se, tvegati, sich trauen, wagen: On se ne sagra er traut sich nicht (Temljine). Temna beseda.
Samec,-?««/, s. m., polovica (ena stran) stoga ali kozolca se streho. Stog ima po dva in dva stebra, samec pa samo po enega (Temljine). V Otaležah imenujejo to kazlaivih ali kaza (kozlovisče, koza).
Samobfčen,-č«a,-črao, adj., sebičen, samogolt selbstsiichtig (Temljine). Čudna spojenka! Prvi del samo je od samz, drugi del bicen pa konec besede sebičen, kakor bi bila, tudi ta beseda zložena (se bičen namesto seb-ič-en).
Sapnica,-e, s. £, Luftrohre, dušnik (Temljine). Podstava je sapa Athem.
Sitnost prodajati, siten biti, lastig fallen, seckieren (Temljine).
Sklčdnik,-«, s. m., naprava na zidu ali v zidu, da tam hranijo sklede (Temljine, Cerkljansko, Kras). Janežič ima sklednjak Schusselkorb, Schtisselgestell, Cigale pozna sldednik v pomenu „osušivna(!) ali ocejavna polica za sklede" (II. 1427).
Skoračnikar,-«r/a, s. m., človek razkoračenih nog, sfibelbei-niger Mensch, O-beiniger Mensch (Temljine). — Podstava korak.
Skorie, skdriča, s. m., (izg. skarč), iz lubja narejena priprava za smolo itd., Rindkorbel (Temljine). Na Cerkljanskem je škurta posoda iz smrekovega lubja za borovnice. Podstava je skora Rinde (Et. Wtb. 302).
Skranji.-e« s. m. pl, čeljust, Kinnlade (Temljine). Druge oblike te besede pozna Erjavec: skranj f., skrdnja f. (Let. 1880, 186, 187) in skrdnje f. pl., sence (Let. 1882/83, 237); Janežič pa ima skrdnja f. Kinn, skrdnjišce Kinnlade, Kinn-backe. Glej Et. Wt'b. 302: skornija.
Skulica,-e, s. f., majhen tvor, kleiner Abscess (Temljine). Prim. mojo razlago besede slada v Ljublj. Zvonu IX. 293, 294. Na tamkaj naposled omenjeni srvn. besedi schule, schiile Maulkrankheit der Pferde sloni koroški snela Mundfaule (Gutsmann 191).
Slak,-«, s. m., stranica pri lesi (Temljine). Iz s-bvlakb.
3*
I
36
S16jen, sl6jna,-o, adj., po nekem vetru, burji posušen: ,po tem vetru je vse slojno, t. j. tako suho, da se lomi (Ljubušnje). Erjavec pozna sloj suh veter; veter, ki suši (Krn), sm&jen; smej en sehr trocken (Let. 1880, 188). Ako še pristavim, da se na Cerkljanskem govori še smojnast (kar izgovarjajo smajnast)-. seno, detelja je smojnasto, smojnasta, kadar ju suh veter tako osmodi, da se lomita — razvideti ne bo težko, da je Levstikova etimologija v Let. 1. c. sloj'sloj-znoj brez vsake podlage. Sloj stoji namesto smoj, srnod iz korena sved, smed, stsl. prisvedati torrefieri, prismaditi torrefacere, nsl. smoditi sengen (Et. Wtb. 329: svend-). Smdjen je goriški izgovor besede strnjen, kjer stoji e za stsl. e: '"smeždm^, kakor past za pest-pesti, itd.
Sloves reči, povedati, mit Respect zu sagen (Ljubušnje). — Na Kranjskem je sloves Ruf (Lesar). Naša beseda kaže sorodstvo z besedo sloboda svoboda; slobodo vzeti, na Oger-skem slobo, slovo vzeti Abschied nehmen; Megiser ima s slovesom cum venia: prim. lat. cum bona venia, sit venia verbo mit giitiger Erlaubnis (Et. Wtb. 331 ns.: svii).
Sluga,r,-arja, s. m., slinar (Temljine). — Erjavec ima iz Cerknega v Letopisu 1882/83, 285: sluga limax cinereoniger die Nacktschnecke. Prim. še nsl. slug Schnecke ohne Ge-hause v Et. Wtb. 308, kjer se te besede spravljajo v zvezo se stsl. sluzh pituita, squama.
Služa,-e, s. f., služabnica, Dienerin (Temljine). Narejeno iz slug-ja kakor druža iz drug-ja.
Smetnfca,-e, s. f., posoda, v katero se spravljajo smeti, Kehricht-behaltnis, (Temljine). Et. Wtb. 194: met 2.
Sned,-«, s. f., snederija, s. f., kjer vse zapravijo in snedo (Temljine). Kar se tiče sufiksa druge besede, primerjati je srvn. vrezzerie Fresserei.
S6dati,-aw, v. ipf., uganovati, ali je število kake stvari lih ali sodev (Temljine): sodev (Et. Wtb. 43: de-I).
Sonce te bo videlo, pravijo, kadar zelo pripeka, t. j. peklo te bo (Temljine).
SoIzica,-e, s. f., šmarnica, Maiblume (Convallaria maialis) (Ko-boridsko). Nekod pravijo tem cveticam tudi Device Marije solzice. Cv6t je kaplji (solzi) podoben.
Sčplovnik (izgovarja se sdplotvnk), -a, s. m., isto kar dplen pri vozu (Temljine). Iz so-oplenovnih.
Spahniti (roko, nogo), spdhnem, v. pf., izviniti, če skoči iz člena, verrenken (Tolminsko). Janežič ima izpahniti hinauswerfen; Miklošič pozna spah Verrenkung (Et. Wtb. 270: pich).
Spasti se, spdsem, v. pf., nad kom: maščevati se mu, znesti se nad njim, sich rachen, seinen Zorn an Jemanden auslassen : ss js spasu nad nšm (Temljine).  Podstava pasti, pasem.
37
Spalka {spdvka),-e, s. £, sredstvo, po katerem se dobro spi, Schlafmittel (Temljine).
Splatiti,-"«, v. pf, razkrojiti, precepiti oreh (Ljubušnje). Nsl. platiti spalten (Et. Wtb. 249: platii 3).
Spoznanj ce,-a, s. n., za spoznanjce je veči ali manjši, t. j. le malo, tako malo je veči ali manjši, da je komaj spoznati (Temljine). Primeri, da bi pomanjševalni sufiks &ce nastopil na glagolščak, so jako redki; navadno je glagolščak v takih primerih že postal konkretno ime n. pr.: stsl. ime-nijce merces, poszlanijce epistola; nsl. zganjce iz žganijce Branntwein, r. svidamice conventus, živlemice vita.
Spravnik,-«, s. m., mlekar v planinskem stanu, der Melker (Ljubušnje). Cf. spravnica Vorrathskammer, pa tudi sprava Lab.
Spržeti-im, v. pf., sprahneti, spremeniti se v prah, zu Staub werden (sosebno o mesenini) (Temljine). Erjavec pozna z Vršna sprživ črviv ali črvojedinast (oreh ali lešnik; Letopis 1880, 190). Koren je perg, soroden s korenom perch: sprhnoti vermodern, prhoj edina vermiculatio (Et. Wtb. 241)
Spfželj,-», s. m., mrčes, Insect (Temljine). Ako ne spada k spredaj imenovanemu korenu, primerjati bi se dalo srb. pregalj Kasemade od kor. preng (Et. Wtb. 262).
Srčno zelje, srčnega zilja, Melissa officinalis, Melisse (Temljine); na Krasu je srčno zelje Krausemtinze (Mentha crispa).
Sreničav, adj. (izgovarja se srmlfciv); sreničav je drev, če mu lub poči od mraza ali preobilega soka, pa da mu nastala rana zopet zaraste (Ljubušnje). Podstava je sren Reif, Harsch, der erste Schnee, gefrorner Schnee, srenj Schnee-kruste, (pr. Ljublj. Zvon IX. 294; Et. Wtb. 294: sernu).
Stilj, adv., pičlo, pičla mera (Temljine). Iz laškega sottile sub-tilis. Kraševci poznajo za pičlo mero drugo laško tujko : skrš scarso.
Stojček,;/čka, s. m., (izgovarja se stajčk), pletenioa z lesenim dnom, v (katero bero sadje (Temljine); na Cerkljanskem bzrac, bzrack.
St6žje,-a, s, n., močan kol, spodaj ošpičen, zabit v tla; rabi se pri kopah (Temljine). Erjavec ima s Tolminskega v Letopisu 1882/83, 241: stizje s. n., kol sredi stoga die Schoberstange. Okrog stozja so pridigarji (gl. te besede), da stožje trdneje stoji, (pod Krnom se imenujejo te podpore stogi, Let. 1882/83, 242).  Podstava stogil (Et. Wtb. 323).
Stranski (izgovarja se strajnšč), adv., po strani: strajnšč h&čd po strani hodi (Temljine).
Strebi,-oi>, s. m. pl., prav za prav iztrebi, die Nachgeburt, die Saubere (Temljine). Janežič pozna strebine; gl. besede otrebki.
:-i«
Strehalica-e, s. f., poleg striharica: „ker je rada v slamnatih strehah", Forficula auricularia, Ohrwurm (Temljine). Besedo strSharica v istem pomenu pozna tudi Erjavec izpod Krna v Let. 1880, 132. V Cerknem pravijo strbfalca, v Otaležah štngalca; tudi Janežič pozna strigalica Ohrwurm. Podstava besede strigalica je *strigalo das Scheerinstru-ment, škarje, po katerih ima ista žival tudi ime škarjica, prim. lat. forficula od forfex škarje. S temi besedami se strehdlica skoraj popolnoma strinja: e se izgovarja kot« i in tudi y ni daleč narazen od glasu h. Od strt^alce do stfihdlce torej ni dolga pot, in da si je narod iz strihdlce napravil striharco, ker je rada v slamnatih ,stnhah', razumeti je lehko, če pomislimo, da je pozabil, kaj je bil te besede prvotni pomen. Ta žival ima še tale imena: strgulja (Ponikve na Št. Vidski gori), struglja (v Laščah; Let. 1879, 132); Meščarica (gor. okol., Let. 1875, 223); štrigla in štrigla-vica (Janežič).
Strela je ognjena, če užge, vodena, če ne užge (Temljine).
Strojec, strdjca, s. m., strojar, Gerber (Temljine). Te besede omenjam za to, ker sta jo Cigale in Janežič, dasi je bila že Murku znana, iz svojih slovarjev izpustila; tudi Bar-tlova izdaja Janežičevega nemško-slov. slovarja je nima, in vendar je bolj slovanskega lica od besede strojar, dasi je ta bolj znana.
Strdp, stropa, s. n., oder pri strehi, der Dachstuhl (Temljine). Prim. nsl. strop Zimmerdecke, lacraear; stsl., br. strop* tectum, vr. stropa Dach, Raum unter dem Dache (Et. Wtb. 326: stropu).
Stuliti,-?m, v. pf., skrčiti, zusammenziehen (Temljine). Janežič pozna tuliti se schrumpfen, staliti se zusammenschrumpfen. Na Cerkljanskem govore patuUt se (potuliti se) sich ducken, Erjavec ima v Let. 1880, 178 prituliti se sich ducken, sich an Jemanden anschmiegen, čemur Levstik v Let. 1882/83, 259 prav primerja gor.-srb. talil;, schmiegen, tulic so, sich biicken. Prim. še r. sutulgj gebuckt, stsl. zatuliti abscondere (Et. Wtb. 356: tuli- 1.).
Suha grapa: vzdevek pijancu, ki nima nikoli dovolj, čegar grlo je vedno suho (Temljine).
Satora,-e, s. f., kramarski štant, Marktstand (Ljubušnje). Sicer je ta beseda v slovenščini moškega spola šator, šotor. Po izviru je turško-arabska, prim. Tiirkisch I. H. 34, I. N. 19, II. N. 92 pod cader Zelt.
Sčenec, ščenca, s. m.; moj svedok ni vedel, kaj to pomeni, ker se sliši samo rek: kakor šcenec je zelen. — Stsl. šl.eiibcb je das Junge (Et. Wtb. 342: sten), pa ne vem, ali bo kaj v
39
sorodu z našo besedo.  * Gušterbcb kuščer bi ugajalo, pa n namesto r ostane nerazložen. Sčfkavec,-w;a, s. m., beli hišni ščurek, tako imenovan zato, ker ščrka. — Ščrkati škripati, einen zirpenden oder knarrenden Ton von sich geben (Let. 1880, 193).
v
Sčukati,-am, v. ipf., po malem rezati, rezljati (Temljine). Temna
beseda. Ščurkov skedenj, neka i^grača,  zložena  iz takd-le izrezanih
kosov lesa:/                      \ in to tako, da v sredi na-
stane votlina, kamor se vtakne kamenček, ali kaj enakega, da se ž njim ropota (Temljine)^
Santerija,-e, s. f., izgovarja se šenthrje), daljše citre (Temljine). Na Cerkljanskem imenujejo to glasbilo oprilcelj (uopriekl) iz n. Hackbreltel. — Šanterija je iz furl. vzprejeto; salteri n. m. salterio, strumento musicale di forma trapezoidale con corde metalliche, dalle quali si trae il suono percuoten-dole con due verghette di legno fatte a guisa di piccoli martelli, Pirona 345, kateri na str. 346 omenja tudi obliko santieri, saltieri v pomenu ,abbecedario'.
Sipovnik,-«, s. m., obok iz kamena (izgovarja se šipawnk, Temljine). — Iz nemščine: bav. Schioibogen (v nemških slovarjih po Adelungu Sclueibbogen); srvn. suuboge (Schmeller-Frommann II. 615).
Šleviti se, -im, v. ipf, kadar se kedd tako žene, da se mu prikazujejo šleve (sline) na ustnih, pravijo slivi se; živali se šlevijo, kadar jim prihajajo šleve iz gobca, geifern (Temljine). Janežič ima sUviti so langsam reden, dass einem der Speichel iiber die Lippen herabfliesst. — Pod-stava šleva Speichel je romanskega izvira: ital. scialiva, siliva, šaliva Speichel, ben. šaliva, salivo id., Boerio 594, furl. salive id, Pirona 345.
Španjga,-e, s. f, pri peči drog pod podom, da se kaj obeša nanj (Temljine). — Prim. die Spangen (Spanga") Querholz, an welches die Langenbaume eines Flosses befestiget sind; in der Lex Baiuu. X. 13 heisst ein verbindender Balken im Gebaude spanga, Schmeller-Frommann II. 678; srvn. spange Balken, Riegel, Lexer s. v.
Sparčk, špardka, s. m, pardbek (Temljine). To je skrajšano^iz šparobek, kar se govori v Cerknem, kjer izgovarjajo špa-ruopk; krog Cerknega pa pravijo paritdpk.
Šplevta,-e, s. f., skriljica, ali kar je skrilji podobno (Temljine). — Prim. bav. spleissen (srvn. spUzen) spalten; die Spleissen der Lichtspan; die Splette, splete ein durch Spalten ent-standenes grosseres oder kleineres Holzstuck,  Schmeller-
40
Frommann II. 694; die Spelte das Spaltstiick oder Scheit eines Holzblocks, Schindel, Splitter, o. c. II. 668; der Spalt, Spdltlein (Spdltl) schindel- oder spanahnlicher Theil eines gespaltenen Holzblocks, o. c. II. 667; der Speidel (Spei'l, Spa'I) Spreissel, Splitter, Span, speideln in Spreissel spalten, o. c. II. 659; „Speil, Schifer, Spreissel", o. c II. 662. Nemško-koroški spilte, dim. spdltl Spaltstiick von einem Holzblock, einer Stange; grosser Splitter, 236, kjer poglej tudi, kaj piše Lexer pod besedo speil Holzsplitter. Tudi tirolščina pozna besedo spelten f., das Spaltstiick eines Holzblocks, Splitter, gespaltenes Zaunholz, Schopf 686.
Šprinja, e, s. f., neka tica (Temljine). Ta tica bo ista, ki se v slovenščini sicer imenuje šprinclja (Art Raubvogel), na za-padu šprinca (Mausgeier), kar je, kakor že Miklošič uči v svojem Et. Wtb. 342, iz nemškega Sprinz falco nisus; prim. pak še srvn. diu sprinze, stvn. sprinza; bav. Gesprinz allgemejner Name ftir Baizvogel, Schmeller-Frommann II. 705. Šprinca se najlepše strinja se srvn. in stvn. obliko. Odkod pa prihaja, da govore v Temljinah šprinja brez c? Vzrok temu je to, ker je narod besedo šprinca imel za diminutiv, in si je iz diminutiva po sklepanji ustrojil novo besedo šprinja ali šprina. Isto vidimo pri besedi kr/cnkelj Krummholz iz *krunkeljc (prim. mojo opomnjo v Ljublj. Zvonu IX. 103).
Štafnica,-e, s. f., (izgovarja se štdfnca), die Stufe, stopnjica (Pod-gorjane). — Iz stajica, nemški Staffel Stufe. Na Cerkljanskem govore štafk, kar bi se v književnem jeziku glasilo št&flja.
Štirop&rka,-«, s. f., detelja s štirimi peresi (Temljine).
St6r,-<(; s. m., štremelj, grča, čvrš na drevesu, Knorren (Temljine). — Nsl. je štor Klotz, Klumpen, kar že Et. Wtb. 343 prav razlaga iz bav. der Storren Stumpf von einem Baum. Zastran pomena naše besede navajam iz bavarščine še glagol storren ragen, hervorstehen, Schmeller-Frommann II. 778, 779.
S trebiti,-//«, v. ipf, iskati, stikati, herumsuchen, herumstobern (Temljine). Težko, da bo to domača beseda.
v
Stuliti se, stalim se, v. ipf, obotavljati se (Temljine, Cerkljansko). Janežič pozna štuliti se sich spreizen, sich striluben. — Prim. švabski stollen haesitare, Bedenklichkeiten haben, stvn. stullan subsistere, cessare, haerere, Schmeller-Frommann II. 751.
Štvanjka,-e, s. f., kar plača ženin fantom piti (Temljine). — Težko bo ta beseda domača; moj svedok misli, da je to Stehioein, * Ženitovanjka je nekoliko predolgo, da bi se dalo tako skrčiti.
41
Šupa,-e, s. f, Oža shramba poleg skednja, kamor spravljajo slamo (Temljine). Janežič ima Supa Winkel. — Iz nemščine: srvn. sehupfe, schiip/e s. f., Schuppen, Scheune, Lexer s. v.
v
Svigati,-cww; v. ipf., pšenično in rženo snopovje švigajo, t. j., tolčejo je ob kak ploh, da bo slama dobra za streho (Temljine). Janežič pozna švigati hinundherfahren. — Prim. srvn. sivingen schvvingend bewegen, schritteln.
Talja,-e; s. f.,  (izgovarja se tajls),  čola,  čok,  Klotz (Temljine).
— Iz laščine (romanščine): furl. tae, tajef., rocchio, ceppo, tronco, pedale, pedano: fusto di grosso albero da ridursi alla sega in assi ed altri usi; desco, toppo, ciocco o ceppo su cui i beccaj tagliano la carne, Pirona 428; ben. tagia desco, toppo, quel ciocco o ceppo, sul quale i beccai tagliano la carne, Boerio 731. Ital. taglia ima nekoliko drugačen pomen.
Talar,-(«:/a, s. m., okvir pri oknih, podobah itd., Fensterrahmen, Bilderrahmen (Temljine). — Iz- laščine: ital. telajo Uahmen; ben. teUr telaio d' una finestra, quel legname ove s' in-cassano le inventriate, o a cui s' attaccano le impennate, Boerio 741; furl. telar sportello, telajo, quattro pezzi di legname commessi in quadro per applicare a finestre, a porte, ecc, Pirona 454 ns.
Tams, adj. indecl., nezaveden, unbewusst, ohnmachtig (Temljine). Erjavec pozna v Let. 1882/83, 256 iz Koborida himšast trapast, neumen. — Iz nemškega tamisch, d&misch, bav. tdumisch (tamisch) taumelig, sch\vindlicht, nicht recht bey Sinnen, toll, unverstandig; Diimelack Tolpel, Schmeller-Frommann I. 603, 604.
Tarnja,-c; s. f., (izgovarja se tdrm), črv v vosku, Wachsmilbe (Ljubušnje). Čakavščina pozna tarma tinea, Nemanič II. 26.
—   Iz laščine: ital. forma Schabe, Motte; ben. tam« ver-micciuolo che alla maniera del tarlo rode diverse cose, Boerio 736; furl. tarme collettivo di tutte le larve degl' insetti coperte da pelle nuda, coriacea, lucente e di colore piu o meno chiaro, Pirona 563. Kar se tiče menjave m z nj prim. Sinja — žitna.
Teči se, tečem se, v. ipf., coitum appetere (de vaccis): tečejo se
krave, t. j. gonijo se, (v Bolci). Po nemškem: laufig sein. Tečiti, Učim,  v. ipf,   pritiskati,   siliti,   drangen (Temljine). —
Namesto tlačiti, tleči, tolči? Tema. V Temljinah govore: tema je kakor v mehu, es ist stock-
finster.   Drugod se sliši: tema je kakor v rogu,  kakor v
luknji, še druge ,sicuti in podice'. Tenčfca,-6; s. f., kjer je le malo prsti, kjer je prst na tankem
(Temljine).  Erjavec podaje v Let. 1880. 195  to besedo v
42
nekoliko drugačnem • pomenu: ,tenka zemlja, rekše rodo-vita plast je tenka'.
Tepčžkati,-am, v. ipf, prositi, nabirati miloščine, prosjačiti (Temljine). Na Cerkljanskem je tzpUškat to kar koledovati; pomniti je nsl. tepiznica, otepnica dan nedolžnih otro-čičev (28. decembra). Korošci pravijo namesto kolednik šdpavec, namesto koledovati šapati. „Na den nedolžnih otročičev grejo fantiči po vesi šapat, to je, grejo od hiše do hiše s smrekovo vejico hišne ljudi tepst, srečo i zdravje jim zraven želeč ... Za šapanje se šapovcem da šaplja, to je različno sadje, jabelka, orehi, hruške i take stvari". (M. Majar v Slov. Bčeli. II. 1. [1851] 74, 75). V Glasniku 1859(111.) 51 piše Vijanski: „Otrokom, ki otepajo, se daje kov (kak) dar, kruha, mesa ali pa denarja kaj. Ta dan, na nekih krajih popred, se začne kolednica. Grejo namreč fantje ali pa dekleta od hiše do hiše in vošijo srečo in blagoslov za novo leto pri vsaki hiši" (v okolici Celja, po Kozjaku in v skalski dolini). Prim. tudi n.-kor. tschdp'n (v Celovci) mit einer Ruthe schlagen: am Tage der un-schuldigen Kindlein gehen arme Kinder von Haus zu Haus, schlagen mit einer Ruthe unter dem Ruf tschdpf tschdp! frisch und g'smit auf die Bewohner los, wofiir sie kleine Gaben erhalten, 214, kjer Lexer misli, da je nemški izraz iz slovenščine (šapati); močno dvojim, da bi bilo to res. Primeriti je še bav. Klopfleinsnacht (KUpfisndcht), Schmeller-Frommann I. 1337 ns., in koroško-n. Klochlerabend 161, kjer je navedeno še več sem merečih spisov. — V Tem-ljinah je torej koledovanje ali tepežkanje polagoma dobilo pomen prosjačenja.
Tica,-e, s. f., metulj, der Schmetterling (Temljine). — Stsl. pztica. Na Krasu je tica: a) der (weibliche) im Nest sitzende Vogel, die Alte; b) der Todtenvogel; vsaka druga ptica pa je thč tič (ptič): metulj se imenuje tU samo v otroškem govoru.
Tina,-e, s. f., majhna kad za zelje (Ljubušnje). — Ital. tina f. Weinkufe, Kubel, tino m. grosse Kufe, Tonne; ben. tina tinozza, vašo di legno fatto a guisa di tino, ma assai piu piccolo, che serve a metterlo sotto il tino, quando si traversa il vino, Boerio 749.
Tirje,-«, s. n. coll.: kadar tkalec neha tkati, pusti še malo niti, na katere privezuje nove. Ti ostanki so tirje (Temljine). Erjavec pozna s Plužne pri Bolci v Let. 1882/83, 256 ns.: ti>ji,-jev pri platnu zadnji konci (niti), katerih tkalec ni mogel do tkati, das Kettenende des Gewebes; potirki zadnje predivo (Let. 1880, 176). — Prim. Et. Wtb. 332: ter.
43
T6nf,-a, s. m.: na tonf mleto da slabšo moko kakor na pajkelj mleto (gl. poslednje besede) (Temljine). —■ Temna beseda.
Trava,-e,   s. f.  Če je kedo slabega zdravja, pravijo: ta je slabe trave; redkoma pa se govori o človeku dobrega zdravja:* ta je dobre trave (Ljubušnje). Et. Wtb. 363: tru-1.
Trč, adj., malo pijan (navaden je ta prilog samo v moškem spolu (Tržaška okolica).— Drugod je natfkan dobro pijan, Janežič pozna trčen einfaltig: od korena terk, telk (Et. Wtb. 348). Kraški trd etwas angetrunken je tvrzdn.
Tfhlja,-«, s. f., trhel les (Temljine). Na Cerkljanskem je trhliin morsch, trhknina das Morschicht; to ima že Cigale. — Podstava je truch-1: mir. potrucJuiuti/ vermodern, potruch Moder, č. truchneti morsch werden, faulen; srb. trm morsch, truhliti faulen, br. truchh/j faul. Nsl. trhniti modem, faulen (Janežič) in pa naše besede Uhlja, trhlen, trhlem/ha bilo bi zatorej v književnem jeziku pisati truhniti, truhlja, truhlin in truhlenina. Vendar prim. tudi stsl. trvhoti, Brocken, Bischen za trbhotb (Leskien, Handbuch der altbulg. Sprache2 29).
Trijančitij-im, v. ipf, jiabivati, pritrkavati na zvonove, tolk-ljati, marteljati (Šmarje v vipavski dol.). Janežič ima tri-jančati poleg glagolščaka trijančenje v istem pomenu.
Trš,-a, s. m.; debelo a nizko deblo (Temljine). Janežič pozna trš diirrer Baumstamm, Block, Strauch. Ben. tarš Strauch (Klodič 27). Primeri mojo razlago besede t?s v Archivu XII. 469, 470.
Tiilec,-lca, s. m., zabit, bebast človek, Tolpel, Dummian (Temljine, Cerkljansko). Izgovarja se tule. — Iz nemščine: koroški (v Podravji) tulle Dummian 75; bav. dil, diill, diild betaubt, verbltifft, verwirrt; der Dilhdelh einfaltiger Tropf, Diltapp lappischer Mensch, Schmeller-Frommann I. 499.
Udariti. Za pomen ,udariti, einen Schlag versetzen' rabijo goriški Gorjani nastopne izraze, se ve da ne povsod vseh: Bunhiem.                              Luščim.
Butnem.                                Mahnem.
Te bdm.                               Pribrišem.
Cfenem.                                Te primužem (s palico).
Ti dam.                                Ti eno pripeljem.
Dregnem.                              Prismuknem.
Diinem.                                 Pritegnem.
Gmnpnem.                             Ti eno pritisnem.
Mahnem.                                Počim.
Halumpnem (Hudojužna).      Se"gnem. Hrbotnem.                             Sunem.
Klo/tltnem.                            Svrknem.
Krenem.                                Telebnem (Hudojužna).
Lopnem.                                Treščim.
44
t
Ubrlšem.                             ' Te itt/neni (Hudojužna; so-
Udurim.                                • sebno   okrog nosa,   da
Usmiiknem (Hudojužna).           se kri pocedf).
Primeri zgoraj iskalnico fitepsti'.
Uren, tirna, s. m., neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka de vaj o na ogenj ali od ognja (Temljine). Temna beseda.
Uslojiti se, tislojim se, v. pf., posušiti se (Ljubušnje). Glej besede slojen.
Ustrupati,-<ww, v. pf., skrhati (nož, sekiro itd.) (Temljine). — Stsl. trup% vulnus, truncus, rastrupati confringere, lit. tru-peti brockeln, trupus brockelig (Et. Wtb. 363: trupii).
Ut6rnik,-», s. m., orodje, s katerim delajo otor (utor) pri posodi (Temljine). Čakavščina pozna tdčrnjalc instrumentum ad excidendum in fundo dolii canalem, Nemanič I. 61. Gl. Et. Wtb. 222: on, 352: ter-
Valjuckati se, am, v. ipf., oves služiti: konj, pes, osel se vrže na hrbet ter se valja ali valjucka. (Na Cerkljanskem). Gl. zgoraj iskalnice oves. Podstava je valj.
Velnik,-a, s. m., stroj, s katerim vejejo žito, Getreidereinigungs-masohine (v Temljinah in na Cerkljanskem, kjer izgovarjajo vlwnk). Gl. Et. Wtb. 387: ve- 1.
Vinkla,-6>, s. f., posoda ali naprava, v kateri gnetejo testo (Temljine). Na Cerkljanskem bbilda Brodtrog; na Bene-čanskem vintula (Klodič 26). — Furl. vlntule madia, Pi-rona 468.
Vlag, adv., počasi, rahlo, polagoma, vlažno, langsam (Temljine). — Prim. še zlogoma in vlagoma langsam, trage (Janežič). Iz "Vfc-lbgb, bolg. lek leicht, srb. lak, r. lwja (Et. Wtb. 163: leg-2.).
Voznik,-a, s. m., kolovozna, toliko široka pot, da je lahko po nji voziti (v Temljinah). Erjavec pozna iz Livka voznica kolovozni pot, Fahrvveg (Let. 1882/8,3, 263). Prim. zgoraj leolnica.
Vrat,-a, s. m., ozek travnik med dvema njivama (Temljine). Na Cerkljanskem je to mbrimk, na Bukovem mejnik Rain, Rasenrain. Prim. v Let. 1880, 208: vrat kos zemlje konci njive (Tolminsko); tam glej tudi Levstikovo razlago te besede.
Vr&den,-dna,-dno, adj., fahig, im Stande etwas zu thun; poleg tega se sliši vreddn (Temljine). Iz n. ivert? (Et. Wtb. 383: verdii 2.).
Vrhana mera, mera, ki ima vrh, nasprotno ,štrihana mera' (Tolminsko, Kras). Podstava vrh, stsl. vrbdvb (Et. Wtb. 384: verchii 1.).
t
45
Vzčti se, vzamem se, v. pf., plotzlich erscheinen; odkod si se vzel? \voher bist du so plotzlich hergekommen? (Tem-ljine).
Zadati, zadam, v. pf., n. pr. (tožbo, okliče) vpodati, (eine Klage) i einreichen,   (um das  Eheaufgebot)   ansuchen   (Temljine). Tudi po Krasu govore tako. Zadati je gotovo bolje kakor vpodati, katero se dandanes rabi; prva beseda je narodna, druga pa še le pred nedavnim časom skovana.
Zadeven,-w7,a,-OTo, adj., težaven, beschwerlich, miihsam: to zemljišče je zadevno t. j. težavno se obdeluje (Temljine, Cerkljansko, kjer izgovarjajo zaditvn). Stsl. zadeva Hindernis.
Zagrabek.-M«, s. m., pregrabek sena (Temljine). Pomen besede pregrabelc gl. v Let. 1880, 177: „mesto na pokošenem travniku, kjer se je ograbek toliko razgrabil, da se ondukaj postavi voz in se potem seno od obeh stranij naklada (Sv. Jakob pri Savi). Ograbek pokošeno seno na eno mesto zgrabljeno, da se vkupe suši (Lašče)." — Na Cerkljanskem je zagrapk majhna plast (gl. te besede) sena, menj kakor ,pušlj' (Biischel). Podstava grabi- greifen, rechen (Et. Wtb. 75).
Zagrebica,-e, s f., zapeček, zdiČ, naslonjač na klopi okrog peči, da tam sede sosebno stari ljudje, der Sorgenstuhl, der Thronsitz beim Backofen (Ljubušnje). — Prim. zagreb Boll-\verk, sosebno pa greblja, ogreblja Ofenkriicke (gl. zgoraj besede grebljica): torej zagršbica kar je za prostorom, krajem, kjer se grebe, kjer so greblje? — Kar se tiče besede zd\c, opomniti moram, da tako govore v Temljinah in po Cerkljanskem, Erjavec pa piše v Let. 1880, 214 žd/ič ter (Levstik) izvaja to besedo od žedeti žedim. Gl. tudi Et. Wtb. 62, 421: ged-. Oblika zdii govori proti ti razlagi. Jaz bi besedo prej spravil v zvezo z korenom zid-: stsl. zbdati bauen, z\>d% terra figularis, zbdem argilla, p. zdun Topfer, ljjit. zest den Ofen mit Lehm verschmieren (Et. Wtb. 404), besede torej, katere se vse več ali menj nanašajo na peč iz ilovice.
Zaguljek,-^'/«*, s. m. trda koža, harte sch\vielige Haut (Temljine, Cerkljansko, kjer se izgovarja zagidlc). — Podst. nsl. srb. giditi schinden, schalen (Et. Wtb. 80); vendar primeri tudi srbski zuliti schinden, abrihden, česar pač ne gre ločiti od žulj (Et. Wtb. 413: žul-, žuli).
Zahlepniti se, zahlepnem, v. pf., kadar komu sape zmanjka (od strahu ali iz enakih vzrokov) (Temljine). Na Cerkljanskem govore zahlapnt se. Erjavec pozna zahlipniti se, zahlipnem se stark schluchzen (Goriška okolica, Soška dolina), hlipati hlipljem keuchen (Senožeče),  Let.  1880, 210.
46
Jan. ima zahlipniti, ersticken, zahlopniti se sich verschnappen. Prim. še hliptati nach Luft schnappen, hlipati keuchen," (stsl.) schluchzen (Et. Wtb. 87: chlipa).
Zamfsati,-«'«?., v. pf., zamazati, beschmieren, beschmutzen (Tem-Ijine). Erjavec pozna v Let. 1882/83, 269 iz Podmelcev „zamrsdn: zamrsana je obleka, ki oprana izgubi prejšnji lesk in lepo barvo." — Prim. stsl. mnsiti se foedari, bolg. mrzsen foedus (Et. Wtb. 192: mersi-).
Zapasti se, zapdsem, v. pf., sich durch eine schlechte Speise den Magen verderben (Temljine), prav za prav ,sich durch Unmassigkeit im Essen den Magen verderben.'
Zapetnik,-«, s. m., usnjast jermen pri coklah, ki so samo na pol z usnjem pokrite; zadaj je zapctnik (Temljine). — Pod-stava peta: peta.
Zap6jen,-e?*«,-o, adj. (izgovarja se zapajen), zagnan: ako kedo začne kaj brez preudarka govoriti in noče nehati, pravijo : zapojen je, t. j. govori tako naglo, kakor bi ga kedd podil (Temljine). — Stsl. poditi.
Zaskočiti,-o'č/»M; v. pf., sich verschnappen (ključavnica je zaskočila (Temljine, Cerkljansko). Erjavec ima v Let. 1880, 212: ,zaskočiti se (po vsem Primorskem).' Jaiiežič pozna zaskočiti vorspringen.
Zaščeniti, zaščenem, v. pf, isto kav zaskočiti: ključavnica je za-ščenila (Temljine). Et. Wtb. 344: štip.
Zavabiti,-/«, v. pf. V Temljinah rabijo to besedo v pomenu ,mleko skuhati.' V Otaležah pa pomenja zawab'd sploh ,abkochen', ne samo mleko, ampak tudi vodo, vino. — Ako bi bilo jemati v poštev samo temeljski pomen, moglo bi se primerjati nemško-koroški labe, das lab, kdslabe Kalbermagen, kdslab ventriculus vituli quo utimur ad lac condensandum, srvn. das lup in diu labe \vas Milch gerinnen macht 171.
Z£bra,-<?, s. f., zob pri kolesih in strojih, der Radzahn (Temljine). — Et. Wtb. 400: zemb-1.: „die mit zeb, žab anlautenden Worter beruhen auf ungesteigertem zeb." Naša beseda pomnožuje število primerov, kateri so ohranili ;•: stsl. z&brb zob, nsl. zuberine gingiva, zebrna Zahnfleisch (na Krasu zdbm% pl.), zibrat Galeopsis Tetrahit Hohlzahn, r. zjabrja, zjaberh isto; rum. z%mbri dentes, madj. zsSbre Art Mundkrankheit.
Zguba,-e, s. f., človek, ki ne ve, kaj storiti in kako si pomagati (Temljine, Cerkljansko). Iz izguba izgubljenec.
Z16žen,-žwa,-o, adj.: zložen je svet, viseč sicer, pa ne strm (Temljine). Iz * vz-ložm%; prim. položen in nsl. polog Kessel-thal (Et. Wtb. 162: leg-1.).
47
Zmrzlfn,-«, s. m., zmrzel človek, kateremu je rado mraz (Temljine). — Erjavec pozna iz Št. Petra pri Gorici zmrzlin drobna toča, debelejša od sograda (Let. 1880, 214).
Zrasek,-s/i;a, s. m.: pogostoma se zrasteta dva lešnika, dve češplji vkupe, to se imenuje zresek (zrask) (Temljine). Iz zrastlek: * sfcrastl-bkb. Na Cerkljanskem in drugod po Goriškem govore dvojčki.
Zvarnica,-e, s. f., skuta (Ljubušnje, kjer izgovarjajo zwarnca). — Podstava je zvara: ,usirjeno mleko, geronnene Milch' (Bole, Let. 1882/83, 271); gesottene Milch (Janežič); mleko sploh (pri ogerskih, hrvaških in štajerskih Slovencih). Et. Wtb. 381: ver-1. Glej besed cvdriti in obdriti.
Žabnica, ždbica,-e, s. f., Vorhangeschloss (Temljine); na Krasu Mpca, na Cerkljanskem pak tdška, tdškalca.
Žaganje,-«, s. n. coll, Sagespane (Tolminsko, Cerkljansko). — Glagolščaki, ki so postali konkretna imena, so redki: branje = berilo, die Lectiire, pisanje = pismo, žganje Brant-wein, domovanje, stanje = poslopje in morda še par drugih.
Zenstva,-*?, s. f., ženska, Frauenzimmer (Temljine). Nenavadna nova tvorba; pripone stva sicer ni, in vse kaže, da je s posnet^ iz končnice ska.
Žezla,-«, s. f., železna lopata za pepel (Ljubušnje). V Drežnici žužlja, na Temljinah in po Krasu želel (žšžu). — Kakor sem že v Archivu XI. 467 razložil, iz bav. Schiissel.
Zimnica,-e, s. f., zanjka za tiče (Temljine); na Cerkljanskem zimajca to je žimavica deska s pritrjenimi zanjkami iz žim v tičjo lov. Podstava je širna. Drugod je šimnica Matratze (Janežič, Erjavec v Let. 1880, 215).
Živo. ,V živo' kaj delati mit grossem Eifer (Temljine).
Žižnst,-čw, v. ipf., v knjižni slovenščini bi to bilo najbrž pisati žižnjati, žižnjam: pepel žižnz, tli (Temljine). Cak. pozna ziže in žtže ignis (in der Kinderspra,che), Nemanic II. 18. Podstava je stsl. zizm> Leben; žiznovati vivere.
Žlemprha,-«, s. f., vrata v podu, ki se odpirajo navzgor (Temljine). Na Cerkljanskem žllemprha isto; v Tržiči na Gorenjskem se govori žlemprka Fallthur, kakor poroča Kurnik v SI. Bčeli III. 80. — Ta beseda je iz nemščine: srvn. slegebrileke, slagebriicke Zugbriicke; mp nam kaže, da je res tako, ker iz slegetor, slegetiir Schlegtor, Schlagthor Fallthor (Schmeller-Frommann II. 518) bi nikdar ne dobili zlhnprta. Tudi temeljski pomen naše besede se bolj strinja se slegebrileke kakor se slegetor. ,Loputnice' (Fallthure) si je vedno misliti nameščene na navpični steni, temeljsko žUmprho pa pritrjeno na vodoraven pod. Po zaprti zlemprhi lahko gre človek po konci, po loputnicah pa ne.
48
Žličica,-e; s. f., Herzgrube (Temljine). Te besede omenjam v dokaz, da še živi v narodu. Že Megiser ima pod Hertz-griiblein praecordia ferzJma jamiza, ferzhna slizhiza, tudi Gutsmann jo pozna pod Herzgrube ferzna shlizhiza, in od tod jo imajo Murko, Janežič in Cigale.
Dodatki in popravki.
Ko je bila spredaj podana zbirka že postavljena, poslal mi je zgoraj na str. 2. imenovani g. Jožef K e n d a, sedaj učitelj pri sv. Luciji na Tolminskem, vnovič malo zbirko neznanih besed, a zraven je tudi popravil nekaj prejšnjih podatkov. Za oboje mu bodi presrčna hvala, in Bog daj, da bi našel obilo posnemavcev med ljudskimi učitelji, duhovniki in uradniki, ki jim je dano, med narodom živeli! Namesto 80.000 besed, katere je, kakor poročajo naši časniki, v slovar zbral prof. Pleteršnik, bomo potem kmalu dosegli okroglo število 100.000 besed!
Božjevčica (str. 6.).  Na Ljubušnjem govore v resnici  božj&kc,
bizjdkč, ne pa bozjakc, bizjakč. Brlati,-««?, v. ipf, grdo na glas jokati, tuliti; tudi govedo brki
(Temljine); v koboridskem Kotu izgovarjajo burlati. Brne (str. 7.). V knjižnem jeziku je nastaviti brnja,-e, s. f. Cešelj (str. 9.).   Na Temljinah ne  govore lešelj,   ampak Mulj,
gen. cešulju. Gobrnjav,   gdbrnjast   (str.  12.).   Poslednjo besedo izgovarjajo
gabrndst.   Potemtakem je v knjižnem jeziku prav   pisati
gabrnjav, gabrnjdst. G61kinja (str. 12.)  mrmravka,  t. j. ženska,   ki  vedno  golči in
godrnja. Glizati se (str. 13.) pomeni povsod po Tolminskem tudi: počasi
hoditi, lezti. J6wdati,-aw, v. ipf, zdihovati, klicati ,jov, jov: (joj) (Temljine).
Glagolske izpeljave od medmetov dobivajo navadno sufiks
ka; naš glagol kaže nenavadni da. Junak biti (str. 14.).   Tudi v ženskem spolu   in v množnem
številu ostane junak;  ženska pravi: msm mik narcVit, več
oseb pa: nlsma ndk narcPit. Kahlati, kahldti se. ,-ihn, v. ipf., močno kaditi se; zaTiahluti (Temljine). Klasnfca (str. 15). Na Temljinah povdarjajo v resnici klcisnica. Kolk.  kMka,  s. m.,  (izg. kak),  podpora,  da se kaj  ne podere.
Kolke rabijo sosebno pri zidanji. Podkblkati podpreti (Tem-
49
*
Ijine). Po Tolminskem rabijo zidarji namesto kolk tudi ital. besedo potita, in namesto podkolkatl besedo pontirati. — Nsl. kolk pomeni Hiifte: kak perna (HabdeliČ), coxa posterior (Bšlostenec), Et.Wtb. 154: kiilka. Mnogim hribom je ime Kuk, na Cerkljanskem Kbtok. ,
Kukovica,-e, s. t, jamica v mizi in v lesu sploh, katero zvrtajo črvi-kukci (Sv. Lucija).
Molznik,-«, s. m., posoda, v katero molzejo (Sv. Lucija); drugod po Tolminskem jo imenujejo kambdč. Molznik izgovarjajo mazriik namesto pričakovanega mouznik. Muznik je tudi priimek.
Muzga, zamuzga,-e, s. £, majhna železna kljuka, katero vtikajo v kambe pri jarmu, da se ne snamejo (Sv. Lucija); na Krasu je to js^lica.
Obleven,-wja, -vno, adj., aufschneiderisch; obleven je človek, ki v govorjenji pretirava (Sv. Lucija).
Otfniti in otrniti, otftiem, part. otrnil, v. pf., z besedo udariti, koga dobro zavrniti (Temljine). — Prim. otrniti udariti s palico ali šibo (Let. 1882 83, 221) in utfniti zgoraj pod udariti (str. 44.).
Pšč (str. 26.). V koboridskem Kotu govore pUca s. f.
Pitomen les Bauholz, les za stavbe, rastoč po polji, n. pr. hrast, lipa, jesen, smreka itd. — Prim. nsl. pitoven zahm, durch die Kultur veredelt; na Krasu pitan. Pitomen je iz part. praes. pass. pitmm.
Pomejnik,-a, s. m., človek, ki živi v samoti in ni vajen občevanja z drugimi (Sv. Lucija). — Podstava je mija gozd, goščava, hosta, Wald, Gestrtipp, Dickicht (Let. 1882/88, 212).
Popravljalka (str. 30.). Da bi na Temljinah popravljalka bila shod in gostovanje pred ženitovanjem in ne po ženito-vanji, to je, kakor mi moj svedok sedaj piše, pomota; tudi tam rabijo besedo v istem pomenu, kakor drugod po Tolminskem: „da popravijo, če bi bile kakšne navskriž-nosti pri ohceti."
R6gljic,-ff; s. m., škratnik, škrat (Sv. Lucija). — Podstava: rogelj, rog:   der Gehornte.   Pričakovali bi sufiks ač:  rogač,
Stres,-a, s. m., nerodno in nemarno oblečen človek: ki 'n stres )z (Sv. Lucija). Stres je tudi priimek.
Vfrje,-a, s. n., železen obroček, s katerim se kosa pritrdi na kosišče ali kdsje (Sv. Lucija). •— Drugi goriški Slovenci virja, birja Ring, latinsko-keltski vina, furl. vibie, ital. viera itd. Levstik se v Let. 1880, str. 202. ns. zastonj trudi dokazati, da je beseda slovanska.
Vzdignjen,-a,-o, adj., sneden, požrešen: vzdignjena je žival, ki mnogo sne (Sv. Lucija).
4
01 I
Vzbohotati,-«w, v. pf., vzleteti, aufflattern: kokoš z_bohota. Tudi lice zbohota, če oteče (Sv. Lucija).
Zabrusiti,-«?«, v. pf, \vegschleudern, se silo vreči od sebe (Sv. Lucija). Tudi na Krasu: zsbri/sit. Janežič pozna zabrusiti v pomenu verschleifen, vergeuden, verschwenden. Miklošič (Et. Wtb. 22: brusi) ima: nsl. morje vankaje brusi blato (Crell), bolg. brusja poma decutere, rum. brusi jaculari. Prim. tudi na isti strani podstavo brosi: mr. brost/ti/ wegwerfen, vr. brosiU vreči.
Zahalabčciti,-/?«, v. pf, zapasti; zahalabečena žival (Sv. Lucija). Temna beseda.
(!P(m,<xXCae& '<*. &top-id-tL- JCi*tice>/>&v- 1$jZ)
I
*
i
X
NARODNA  IM UNIUETPZITETNfi KNJIŽNICA
1290594
A00000290594A