Oar Write Us Today Advertising rates are reasonable____ GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki* No. 135. — Stev. 135. Entered mu Bgfnd CIm» Matter September 21st. 1W3 >| tfac Pwt Office ii New torii. N. pnder Act of Congregg of March Srd. 187«. NEW YORK, MONDAY, JUNE 10, 1940—PONEDELJEK, 10. JUNIJA, 1940 Volume XLVIII. — Letnik XLVIIi. NEMCI 35 MILJ OD PARIZA Francoska proti-ofenziva pri reki Aisne... Angleži so zapustili Norveško STARO ŽELEZO ZA T.AftCT. TOPOVE Italija kupuje od Združenih držav čimveč starega železa, ki ji služi za izdelovanje orožja in municije. Meseca oktobra lanskega leta je kupila Italija od Amerike samo sedem tisoč ton železa. Nakup je od meseca do meseca naraščal ter je aprila dosegel že 74 tisoč ton. Tozadevno poročilo jc podal prejšnji teden trgovinski department Združenih držav. — NORVEŠKA ARMADA SE JE PODALA Sinoči opolnoči se je Nemcem podala vsa Norveška, toda kralj Haakon, ki je s svojo vlado pobegnil v London, je izjavil, da bo pomagal Angležem in Francozom na zapadni fronti. Angleži, ki so pomagali Norvežanom od pričet-ka vojne, sedaj umikajo svojo armado iz Narvika. Kako bodo Norvežani pomagali zaveznikom na zapadni fronti, ni jasno povedano, kajti sami priznajo, da je armada skoro brez vsake municije. Nemci so vrgli v boj dva miljona vojakov Nemci so v velikem loku vdarili s skoro 2,000,000 vojakov in 3500 tanki proti Parizu ter so prvi oddelki tankov dospeli na verozapadu do kraja, ki je oddaljen od Pariza samo še 35 milj. V bližini Vouziers v Champagne so Nemci tudi s padali spustili na tla močne oddelke, katere pa so Francozi obkolili in vstrelili. Težki tanki so prebili Weygandovo črto Nemški težki tanki so prebili skozi Weygandove "oporne točke" s 75 milimeterskimi topovi ter so dospeli v predmestja Rouena. . .Mussolini po radio naznanil, Nemške izgube (la .ie *la Italija v vojno. I) Po mnenju francoskih vojaških strokovnjakov bVla Ijaf!ij.a T voiT' je T KT • ,1 l i -i • i - a• i S0"1** IZ SO ita so Nemci v petdnevnih bojih imeli 400,000 izgub. ]jailPki parniki pridržani Ako k temu prištejemo še 500,000 izgub, ki so jih j nevtralnih pristaniščih in da imeli v Flandriji, tedaj imajo od 10. maja, ko je'ho zra™5 promet z Južno A- nemška armada vpadla v Belgijo in Holandsko, ^^ """"V eni,H*lije in AAA -1 • 1 - • -1 ' poletom na mesec, mesto vsak (mora zagotoviti vUU,UUU mrtvih, ranjenih in ujetih. teden. Italija svari Anglijo V slučaju, da Italija zaide v vojno, in Angleži z letalom bombardirajo Rim, bodo Italjani petkrat povrnili vsak napad. Virginio Uavda je v svojem listu "Giornale d'Italia" po- hvalni Anglijo, da bodo italjan ski aeroplani, ako stopi Italija v vojno, bombradirali za vsako italjansko mesto, ki 1 >i bilo iz zraka napadeno, pet angleških mest." Ako pa bi bil bombardiran Rim, tedaj bodo italjanski letalci še mnogo bolj bombardirali London. Mussolini pa lio-če Rim obvarovati bombardiranja ter bo iz njega napravil odprto mesto s tem, da bo iz Rima preselili vladne urade iti vojaštvo. Italija bo napadla še ta teden Nekateri opazovalci so mnenja, da bo Italija vdarila v nekaj dneh; morebiti v četrtek ali petek. Najprej pa bodo i-taljanski aeroplani bombardirali kako mesto, nato pa bo Uradni fašistični tednik 'Relazioni Internazionali" navaja naslednje povode za vstop Italije v vojno: 1. Italija je 18 let zasledovala mirovno politiko in skušala postaviti »podlago za bolj človečansko politiko. 2. Francija in Anglija 411 d. uemoKrarsKa Evropa, Ki'S". Avenue v Cleveland, vpoštevala italjanskega na- OIlI.°- Zaclearf%f t™™ kap roda, mora biti pobita. Italjan-i.v.Art? ™l grafts Buildingu i- i • ■" i i i ' kjer ie bil glavni ravnate!] ski narod je prišel do konea I . ' & J svoje potrpežljivosti. Ta voj- na more rešiti teritorjalna vprašanja In Italija mora do biti Xico, Korziko, Tunizijo in Džibuti. 6. Življenje italjanskega naroda je odvisno od volje An-Italija si neodvisnost na morju. LJUDJE BE2E IZ PARIZA I Kdor je včeraj živel v Parizu, tega ne bo nikdar' pozabil. Radio in jutranji listi so naznanjali, da se bitka bliža mestu in da je ljutejša, kot kdaj poprej. Streljanje s protizračnimi topovi je zbudilo Pari-žane. Nikdo ni vedel, ali bi upal, ali se bal, kajti nikdo ne ve, kaj je res. Mnogo ljudi je že odšlo iz mesta, drugi pa odhajajo. Oni, ki so ostali, se radi zatekajo v cerkve ter molijo za svojce na fronti. Neko poročilo, ki pa ni potrjeno, pravi, da je odpotovalo iz Pariza že več uradnikov ameriškega poslaništva. "Zadnja^ četrt ure.. General Weygand je včeraj dopoldne izdal na svojo armado naslednje dnevno povelje: "Nemška ofenziva se je sedaj pričela na celi fronti od morja do IMontemedv. Jutri se bo raztegnila do Švice, Povelje je m- vedno v veljavi za vsakega vojaka, da se bori, ne da bi mislil na to, da se umakne, z očmi naprej obrnjenimi in na prostoru, kamor pa je postavilo vrhovno poveljstvo. Vrhovni poveljnik se v polni meri zaveda veličastnega zgleda neomajanega pri-zadevanja in junaštva annad. In zato se jim zahvaljuje. Toda Francija jih prosi še več. Častniki in vojaki, rešitev domovine od vas ne zahteva samo junaštva, temveč pred vsem trdovratnost, inicijative in bojnega duha, katerega vem, da imate. Sovražnik je že doživel velikanske izgube. Slednjič bo prišel do konca svojih sil. To je zadnja četrt ure. Držite trdno!" Evropi preti lakota Nemci niso obdelali dovolj zemlje, ker je moralo v vojaško suknjo vse, kar more nositi orožje. V Podonavju so povod.nji napravile ogromno škodo. Izvendenci ameriškega poljedelskega departmenta so mnenja, da bo prihodnjo zimo trpela Evropa lakoto, kakršne ne -pomni zgodovina. Poročilo je sestavil urad -za poljedelsko ekonomijo ter je iz njega razvidno, da se letina pšenice in drugega žita ne bo obnesla. Za koliko bo pridelek manjši, se ne ve, jasno je le, da bodo prizadete vse evropske dežele. V zadnjih letih ni Evropa nikdar dovolj pridelala, da bi preliranila sama sebe, toda letos bo poniankanje živil mnogo hujše kot je bilo kdaj po prej. Huda zima in zapoznela pomlad sta zakasnili pomladno setev. Celo v Rusiji, ki je vsled vojne le malo prizadeta, je bil posevek deset odstotkov pod normalno. V Nemčiji niso niti začasa svetovne vojne obdelali tako malo zemlje kot so jo letos. Zemlja je čakala, toda oračev in sejalcev ni "bilo, kajti vse. kar je količakaj možno in zdravo, je moralo zgrabiti za orožje. Kolikor kmetov ni v armadi, so zaposleni po tovarnah. Samo ženske in otroci doma ne zmorejo vsega. Odprtje zatvornie na Nizozemskem je uničilo mnogo plodne zemlje. Na Poljskem so izstrelki iz nemških topov uničili skoro vse kmetije. Poljske zemlje ne bo mogoče par let obdelati, da -bi razmeroma dobro rodila. Večina poljskih kmetov je zaposlena pri gradnji nemških čest. Velik del severne Francije in Belgije je uničen. V Podonavju je napravila povodenj tako škodo, da se ljudje ne morejo nadati kaj prida pridelka. Vojna je povzročila na poljih dosti škode, toda ne toliko kakor ostra zima. Ker preti Evropi lakota, bo zmagal tisti, ki bo imel kaj jesti. Zaveznikom bodo ameriški poljski ipridelki mogoče bolj koristili kot pa ameriška leta« la. j-vseh umetniških del Cuyahoga okraja. Po svojih umetniških delih je bil široko znan, kakor tudi izboren učitelj mladine, ki se je učila slikarske umetnosti. Pod njegovim vodstvom je bila ustanovljena Jugoslovanska Šola moderne umetnosti v S. N. Domu, kjer je bilo že več razstav njegovih del kakor 1 ii« 1 i del njegovih učencev. Več let je živel v Chicagu, kjer jo v raznih umetniških galerijah in muzejih razstavil svoje slike, za katere je prejel več nagrad. Tukaj zapušča pokojni u-metnik žalujočo soprogo May, hčerko Mariann in troje sester: Marijo, omoženo Peru-šek, Katarino, omoženo Mlakar, Heleno, omoženo Petoe in več sorodnikov. Rojen je bil v vasi Jelovec, župnija Sodra žen na Dolenjskem, kjer zapušča sestro Angelo, omoženo Košir, in več sorodnikov. V Ameriki je bil 34 let. — Bodi nvu ohranjen blag spomin. Preostalim sorodnikom naše iskreno soža-I je! Spremembe delavske riACl/IVP Poslanska zbornica je o-M* w w dobrila nekatere amend-mente k Wagnerjevi postavi, dočim senat tekom sedanjega kongresnega zasedanja najbrž ne bo odobril tozadevne predloge. Konci prejšnjega tedna je poslanska zbornica v razmerju 2:1 odobrila nekaj amend-mentov k Wagnerjevi delavski postavi. Delavski urad (Na tional Labor Relations Board) bo tudi v bodoče imel tri člane, toda njegovo poslovanje s.? bo povsem razlikovalo od sedanjega. Važna je tudi določza, da ne sme nihče sili'i delodajalca pogajati se z linijskim uradnikom, ki ni ameriški državljan. Za spremembo je bilo oddanih 258 glasov, proti pa 120. Amendmenti so v bistvu isti kot jih je predlagal zbornični preiskovalni odbor pod predsedstvom demokrata Smitha iz Virgin i je. Delavski urad je imel poseben gospodarski oddelek, ki ga je vodil David J. Sapons. Ta oddelek bo odstranjen. Demokratski senator Thomas iz Utah, ki načeluje senatnemu delavsgemu odseku, je rekel, da senat ne bo mogel razpravljati o predlogi, sprejeti v zbornici, če se bo kongres res odgodil že 22. junija. Lewisov kongres za indu-strijalno organizacijo je nasprotoval vsakemu amend i ra-nju Wagnerjeve postave, do-čim je William Green, predsednik Federacije, zagovarjal spremembo v smislu Smitho-vih priporočil. Sedanji upravitelj delavskega urada niso bili odstavljeni, toda zdi se, da bodo prostovoljno odstopili. Nove u-pravitelje ima pravico imenovati predsednik. Stavke prepovedane W Anorllll Industrija mora posveča-■ "J B ti največjo pozornost voj- nim potrebščinam. — Drastične odredbe de-delavskega ministra. V Angliji so prepovedani štrajki in izprtja. Angleške industrije morajo izdelovati v prvi vrsti vojne potrebščine. Produkcija predmetov, ki niso za vojno potrebni, se bo znatno zmanjšala. Vsled priporočila Trades Cnion Congressa in British Employer's Federation je postal delavski minister Ernest Bevin nekakšen diktator v vseh zadevah, tikajočih se dela in produkcije. V kratkem bo u-stanovljen nov narodni arbi-traeijski urad. Namen delav- Jeanette Rankin svari pred vojno Republikanci so zopet liomi-nirali Jeanette Rankin v Heleni, Mont., in bo pri novem-berskih volitvah nedvo m n o zmagala. Jeanette Rankin je prva Amerikanka, ki je bila kdaj izvoljena v kongres. Njeno geslo je: — Amerika se mora v vseh ozirih na vojno izfoorno pripraviti, nikakor pa ne sme posiati svojih vojakov v Evropo. Leta 1917 je kot kongresni-ca glasovala proti vstopu Zdr. držav -v svetovno vojno. slehernemu tako delo, ki ie zanj .sposoben, ter gledati, da bo pri delu ostal. Delavci, zaposleni v stav-binski industriji, majnah, na farmah in v gozdovih, si brez posebnega dovoljenja ne sinejo poiskati drugega zaposlenja. Število nezaposlenih v Angliji, se manjša od dne do dne. Delavski minister bo v kratkem imenoval poseben indu-strijalni urad, ki ga bodo tvorili izvedenci v delavskih in iu- :kega ministra je, preskrbeti dustrijalnih zadevah. Podaljšan delovni teden Ameriška vlada je v svojih tovarnah podaljšala delovni teden. Uslužbencem v Water-vliet, X. Y., arzenalu in v Mare Island Navy Yardu v Washington ii, je bilo sporočeno, da bodo morali vbodoče delati ]>o 48 ur mesto po 40 ur na teden. Za dodatnih osem ur bodo dobili poldrugo plačo. Nemci bi sklenili mir z Francozi Nemci skušajo skleniti s Francijo separten mir. Po radio pozivajo Francoze, naj s sklenitvijo miru rešijo svojo domovino pred razdejanjem. Francoze posebno opozarjajo, da se na Angleže ne morejo več zanašati, kr so jih nesramno pustili na cedilu. Po bojih v Flandriji, so Angleži, kolikor jih niso Nemci ujeli, pobegnili domov. De Bono spet na površju Mussolini je imenoval za pj-veljnika južne italijanske ar-madne skupine 74 letnega generala De Bona, ki se je udeležil svetovne vojne ter je vodil italijansko kampanjo v A-besiniji. Angleži razmišljajo o Fordovem predlogu Angleško ministrstvo za zrakoplovno produkcijo je na-naročilo svojim zastopnikom v Združenih državah, naj skušajo dognati podrobnosti o Fordovi izjavi glede povečane produkcije letal. Kot znano je rekel Ford pred kratkim, da bi mogla njegova tovarna izdelati vsak dan tisoč letal, če bi si nabavila potrebne stroje in če bi se vlada ne vmeševala v tozadevni načrt. Potrebne stroje bi Ford preskrbel v teku šestih mesecev. Toliko letal bi bilo mogoče izdelati seveda le pod pogojem, da bi bila vsa letala iste velikosti in istega modela. "GLAS N AB OD A" —New York T> ■ jI"7 Monday, June 10, 1940 T SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY "SB 99 "GLAS NARODA _(TOICE OF THE PBOFLE) Owned aad Published by Storenic PaMtehing Company. (A Corporation). Fruk Sakaer, President; J. Lupsha, Sec. — Place of business of the oocporatioM and addresses of above officers: 216 WEST 18th STREET, NEW YORK, N. Y. 47th Year "Giaa Naroda" la Issued every day except Sundays and holidays. «— Subscription Yearly —. Advertisement on Agreement. Za celo leto velja list za Ameriko In Kanado $6.—; za pol leta $3.—; m Četrt leta $1.50. — Za New York m celo leto |7,—; za pol leta $3.60. Za lnoaemstTo sa celo leto $7.—; za pol leta $3.50. "GLAS NARODA" IZHAJA VSAKI DAN IZVZEMŠI NEDELJ IN PRAZNIKOV "OLJA NAiODA," ti« WEST 18tfa STREET, NEW YORK. N. X. Telephone: CBelsea $—1242 POMAGAJTE nam IZBOLJŠATI LIST s tem, da imate vedno VNAPREJ plačano naročnino. Casopi* mora odgovarjati potrebi časa. Vsak cent prihranjen pri terjatvi, je namenjen za IZBOLJŠANJE LISTA. PREMAGANCI SE VEDNO V VOJNI Hitler je uničil že precej malih evropskih držav, s tem pa ni rečeno, da se prebivalstvo teli držav ne bojuje več proti njemu. Nevtralni in vojaški opazovalci na belgijsko-francoski fronti, niso mogli prehvaliti junaštva čeških in poljskih pilotov, ki so krmarili zasledovalna letala. Neko nedavno izročilo iz Pariza se glasi: — V francoski armadi je presenetljivo dosti Čehov. Med njimi jih je bilo nrno^o odlikovanih za hrabrost. Francoski vojni minister je javno pohvalil poljske pilote, ki igrajo važno vlogo v francoski zračni sili. Občudovati je treba tudi duha francoskih in angleških civilistov v zaledju. Dasi se mora Francija boriti za obstoj in preti njenemu glavnemu mestiu neposredna nevarnost, posveča vso pažnjo in skrb nesrečnim beguncem, ki so morali pred Hitlerjevimi divjaškimi tolpami zapustiti svoje domove. Po cenitvah francoske vlade je v južnem delu Francije nad tli milijone teh ljudi, dočim jih Rdeči križ ceni na pet milijonov. Kolikor jih je med njimi zmožnih nositi orožje, čakajo prilike, ko jim bo mogoče poravnati račune s sovražnikom, ki jim je uničil vse. Prebivalstvo Češke, Poljske, Norveške, Belgije in severne Francije prenaša neizmerno trpljenje, ki podžiga v njihovih srcih srd in željo po osveti. Hitlerjeva zavojevanja niso trajna. Res, da je povečal prebivalstvo Nemčije za kakšnih štirideset milijonov, toda pomisliti mora, da si je s tem nakopal v okrilju razširjenih nemških meja nad štirideset milijonov srditih nasprotnikov, katerim ne bo mogel nikdar zaupati in se nikdar nanje zanesti. Niti avstrijsko prebivalstvo, ki je pretežno nemško, ni, z izjemo nekaterih podrepnikov, vdano svojemu novemu gospodarju. In sudetskim Nemcem, ki so tako hre|>eneli po zvezi z Nemčijo, se kolca po časih, ki so jih živeli v (Vhoslo-vaški republiki, kajti pod Hitlerjem ne bodo imeli nikdar take STObode kot so jo imeli na Češkem. t * j i I z Jugoslavije • ANGLEŠKO DELAVSTVO Nemci kontrolirajo francoska in belgijska pristanišča ob Bokavskem prelivu. Preliv je na enem mestu širok nekaj nad dvajset milj. Nenvci so prepričani, da jim ta razdalja, ki jo je pred nekaj leti celo neka ženska preplavala, ne bo delala posebnih težav in da bodo ob prvi ugodni priliki vdrli v Anglijo. Anglija to prav dobro ve in se na to tudi dobro priprav Ija. Kakor vedno v takih slučajih, je največje in najtežje breme naloženo delavstvu. Dežela obramba zahteva od angleškega delavca daljši delovni čas, in da bo dežela zadostno zaščitena, bo moralo angleško delavstvo začasno žrtvovati marsikatero pridobitev, ki '.i io je izvojevalo v hudi razredni borbi z delodajalci. Toda angleški delavec se zaveda svoje dolžnosti. Prejšnji teden so zastopniki petih milijonov angleških delavcev, včlanjenih v dvesto unijah, povedali vladi, da se angleško delavstvo ne brani nobenega, še tako težkega bremena, samo da bo vojna proti nacijski Nemčiji uspešna. Delovnik bo podaljšan na deset in na dvanajst ur, in vsaka nedelja in vsak praznik bo delovni dan. L«e na ta način bo mogoče pospešiti produkcijo letal, mu-nicije in orožja, le s tako pomočjo se bo mogla Anglija uspešno zoperstaviti sovražniku. Pet milijonov angleških delavcev je zastopalo tisoč delegatov. Samo dva delegata sta glasovala proti predlogu, češ, iia pomenijo take odredbe izdajo nad angleškim delavskim razredom. ..Kateri stranki pripadata ta dva in s kakšnimi nazori sta prežeta, nam skoro ni treba omenjati. wIO in Gen. Motors Z-vezni delavski posredovalec James F. Dewey je izjavil, da pogajanja med General \\fotors in unijo avtnito delavcih (OIO) dobro napredujejo. Sporazum je bil dosežen ekoro v vseh točkah, edinole zahteva unije po zvišani plači še vedno zadeva na odločen fidpor korporacije. Cobilice v New Yorku Frank E. Lmtz, član newyor-škega prirodošlovnega muzeja pravi, da bodo te dni preplavile kobilice New York in okolico. To so posebne kobilice, ki se pojavijo samo vsakih sedemnajst let. Žuželke bodo precej nadležne, toda, kar je glavno, vrtovom in poljskim pridelkom ne bodo škodovale. Maščevanje zapuščene Cmogorke. Iz Beograda poročajo: — V danai^njih burnih ča>ib se ne manjka tudi burne dekliške romantike. Iz Črne gore poročajo, da je neko zapuščeno dekle, preoblečeno v musliman-ko, ustrelilo z osmimi streli iz samokresa svojega bivšega zaročenca, orožnika Jovana Pa-roškega. V (hnsinju, v tihem olnnej-nem mestecu ob albanski meji, se je odigrala ta ljuhavna zalo igra. 2«Jletna Ružica Gjuki-čeva iz Kraljevskih Bar iz ponosnega črnogorskega plemena Vasojevičev, je zelo lepo dekle. Že dolgo jo obletavajo fantje, toda Ružica je ostala ravnoidilšma. V re-nici pa se je žarko zaljubila v Jovana Pe-roškega, v mladega orožniske-ga kaplarja, ki je tslužil na o-rožniški postaji v Trešnjeviku. Seznanila se je ž njim že pred ."> leti, kmalu potem, ko je prišel Jo van na stanico. Takrat ji je bilo 23 let. njeitrti pa 25. Začela sta se shajati, vselej na skrivaj, vendar je o njuni ljubezni kmalu govorila vsa okolica. Naposled je prišlo do zaroke. Jela sta se pripravljati na poroko. Na vso nesrečo pa je bil Jovan premeščen v Gu-sinje. Kmalu nato je dobila Ljubica od njega piemo. v katerem; ji je sporočil, da je premeščen v Cnnnico. Dekle je zaslutilo, da se nekaj sumljivega kuha. In res je Ružica kmalu izvedela, da se je njen orožnik zagledal v d ni go dekle v Cnnnioi, v neko Jelo Vuksa-novičevo. s katero se je tudi zaročil. I>a oi>ero sramoto, in da se prepriča, koliko je resnice na tem, se je Ruižiica podala naravno?* k Jeli Vuksa-novrčevi. Predstavila se ji je kot orožni kova sorodnica in je kmalu izvedela vse. Potrta se je Ružica vrnila domov in skovala načrt maščevanja. 71a 200 din je kupila muslimansko obleko, se preoblačila in zakrita prišla pred orožniško postajo v fVmmici. Tu je čakala s samokresom; ki ga ji je bil nekoč Jovan sam dal. češ, da ga je zaplenil pri nekem kmetu. Ko je na po-led Jovan priše'1 proti stanici. je pristopila zagonetna muslimanka in trikrat ustrelila. Simrno zadet je Jovan -še prijel svojo bivšo zaročenko za roko, toda takoj se ga je otresla in izstrelila še o-stalih pet strelov. Jovan je obležal na mestu mrtev. Vsa žaloigra se je odigrala s filmsko brzino in nihče ni mogel posredovali. Mrtvega orožnika ko prepeljali v mrtvašnico. Ružico pa so odgnali k okrožnemu .sodišču v Berane. Ponedeljek in petek dneva brez mesa. V svrlio štednje z onimi vrstami živil, katerim «so cene spričo povečanega izvoza tako poskočile, da je s tem ogrožena pravilna prehrana širokih slojev, je vlada sklenila uvesti razne omejitve. Predvsem bosta uvedena 'dva brezmejna dneva na teden, ponedeljek in petek. Te dni He ne bodo smele prodajati mesne jedi v javnih gostilnah in za ta dva dneva bo zahranjeno klanje svinj, telet iu govedi. Seveda se meso tudi prodajati no bo smelo. Dalje 'bo zahranjeno klanje premjlade živine: prascev izpod (> mesecev in telet izpod 1 leta starosti. Na Hrvatskem ne sme stradati noben otrok tako se je odločil Rdeči križ v Zagrebu in si zastavil nalogo, da v teku enega leta izvede organizacijo šolskih kuhinj v Zagrebu in po vsej hrvatski Apeliral bo na .starše posameznih .Šol, da l>odo otroci pred poukom vselej dobili čašo mleka in kos kruha. Otroci premožnejših staršev bodo morali mleko piti prav tako kakor siromašni, prihranke pri slaščicah pa bodo morali prispevati k splošni prehrani šolskih o-trok. Zaradi pomanjkanja krme pogin j a živina. V okolici Gline na Hrvatskem, je tako pomanjkanje živinske kmio, da je že več sto krav in volov poginilo od lakote. "Kmetje so prosili bansko oblast, naj jim takoj pošlje živinsko kuno, ker je sicer v nevarnosti tudi ostada živina, da bo poginila od lakote. Rekorder v poskušanju samomora. V Stair i Kaniži ko imeli nedav no slavo. Peter Ferkevary, 32 letni delavec, ki je znan, da je že ist i lina jst krat poskusil p.a>-momor, je stavil, da bo za 20 din preplaval reko Kereš .s štirimi opekami, ki jih bo imel privezane za vrat. Kereš je širok 38 metrov, vendar je zaradi povodnji tako narastel, da je vsako plavanje nevarno. Misl ili so, da Fehervarv sploh ne želi dobiti stavo, marveč hoče na ta način izvršiti samo- DARILNE POSILJATVE v JUGOSLAVIJO in ITALIJO 100 DIN.-- — $ 2.30 200 DIN.-- — $ 4.40 300 DIN.-- — $ 6.50 400 DIN.-- - % 8.50 V DINARJIH 500 DIN.-- — $10.25 1000 DIN.-- — $20.— 2000 DIN.-- — $39.— 100 LIR---— $ 5.90 V LIRAH 200 LIR--— $11.50 300 LIR---$17.— 500 LIR ---$28.— 1000 LIR — — — $55.— Ker zaradi položaja v Evropi parniki neredno vozijo, tudi za izplačila denarnih pošiljatev vzame več časa. Zato pa onim, ki žele, da je denar naglo izplačan, priporočamo, da ga pošljejo po CABLE ORDER, za kar je treba posebej plačati V sled razmer v Evropi ni mogoče v Jugoslavijo in Italije nakazati denarja v DOLARJIH, temveč samo v dinarjih oz. lirah. Isto velja tudi za vse druge evropske dnave. SLOVENIC PUBLISHING CO. : POTNI 8X1 ODDELEK : t: 216 Wert 18th Street, Hew York II PESMARICA "Glasbene Matice" Uredil dr. Jo9ip Cerin Stane samo $2.— To je najboljša zbirka slovenskih pesmi za moški zbor. Pesmarica vsebuje 103 pesmi. — Dobite jo v Knjigami Slovenic Publishing Co., 216 W. 18th Street, New York, N. Y. mor, da Ki ga pri -tem gledalo čini več ljudi; Res -e je zbralo mnogo ljudstva. Ko je priplaval že polovico reke, je izginil pod vodo, vendar He je kmalu spot pojavil na površju. Ko je drugič izginil pod vodo. in ga pol minute ni Kilo na površje, so se nekateri odpeljali s čolnom1, da bi ga poiskali, pa se je čez dve minuti spet po-jatvil, in končno preplaval reko. Tedaj je izjavil, da knj takega. ne ho nikdar več poskusil. Ko je prejel '20 < I in, je zapazil, da nm je nekdo ukradel obleko. Od .jeze je zapil teh 20 dinarjev. . Tragična smrt samozvanega zobozdravnika. tPri Kotoru so potegnili iz morja Luko Nerlovič-Jakov-ljeva, ki je'drl ljudem zobe kar s prsti. Na poti iz Bičanja v Kotor je padel v morje in utonil. Bil je pijan, kar niHi je postalo ugodno. Na dan volitev je onesrečil • deset ljudi. 'Pred okrožnim sodiščem v Sreimski Mitrovici se je pričela razprava proti beograjskemu advokatu Miloradu Prolda-noviču, s katerim je obtožen tudi 'bivši redar Ivan Gavrilovič i z Batajnice. Prodanovič je po\-zročil na dan volitev 11. decenilbra 1938 veliko nesrečo pri Batajnici, kjer sta obležala dva mrtva, več pa je bilo težko ranjenih, da so danes invalidi. Prodanovič se je pozno ponoči vračal z avtom iz Sombora- V Batajnici je bila veselica, kjer je bil izvoljen poslanec Sava Bogumovič. Po cektah so se gibale skupine kmetov z godbami na čelu. V Prodanovičcvem avtomobilu so bili še 2-letni sinko in trije drugi potniki. Avto je drcvil z vso naglico [»o novi betonski cesti in naenkrat treščil v večjo skupino ljudi. Oil strašnega udarca sta- takoj na mestu obležala mrtva 20 letni Sava Opatič in 30 letni Živan I zelac, oče dveh otrok. Neki Sava Radovič je izgubil nogo. dnfga pa se m.u je tako posu-ši'liii, da ;.-e zdaj komaj vleče po l>erpflah. Jovan u Stanko-viču je avto zlomil nogo, druga mu je počila. Desno nogo je avto zlomil Slavku Kniše--lolcu in Josipu Berkerju. 1o- Peter Zgaga Vr soboto me je obiskal prijatelj Joe Gosar iz. H o e k Springs, Wyoming. Joe je brat renčarja Franka Gobarja, o katerem sem nedavno poročal. Povedal mi je, da je Frank nekaj hud name, češ, da sem povedal o njem več kot je res. Njegovih strokovnih in trgovskih zmožnosti nisem pretiraval, če sem pa kakšno številko preveč zapisal, vzamem krivdo na svojo vest, kajti moj opis je bolj temeljil na pri po vedovanju drugih ljudi kot pa Žal mi je, ker nisem mogel v Xew Yorku osebno pozdraviti Johna Potokarja, slovenskega umetnika i z Conc-maugha, Pa., s katerim >em se pred tremi leti seznanil. Upam, da si je zdravje dobro popravil in da bom imel še kdaj priložnosti slišati njegov orkester. ^S? pre Po dolgem času pa za membo eno iz Butal. Butale, veste, so vas na Slovenskem. kjer žive strašansko tin so pa butabki občinski o-„ ;^tje. ne na njegovih lastnih skromnih |T'a.,net,li Uiidje. Xajliolj pame-izja vab. Tako je torej ta stvar, upam, da ne bo ne tukaj tam zamere. Joe Gosar si je ogledal v New Yorku svetovno razstavo. Ker želi videti še nekaj Amerike, se bo v velikem ovinku vrnil v l?oek Springs. V Butalah so imeli tudi nočnega čuvaja Blaža, ki je brodil vsako noč z dolgo helebardo po vasi, gledal, da se ni vršil očiten greh in da se ni iznad kakšne strehe preveč pokadilo ter je vsako uro malo zapel mi Želim mu srečno pot In tu-\Zili ro,>il- °- di njegovo ženo h ^, pozdra-1noi'1 "iitančno vedeli, koliko je vini. Povedal mi je, da je iz < jo in so |>osvetovali, kaj bi bil ---I vzrok te pomanjkljivosti. TI... „ . ! Nekateri so rekli, da je tro ban,a je poe.la Iliji Savicu, b(M,t;l stara (]a ))f) tn,)>a ,|(( razen tega sta bila hudo poškodovana! Žarko Stefanič in Zdravko Markovič. Prodanovič ne zagovarja, da je dajal signal katerih pa kmet j«' najbrž zaradi godbe niso culi. Takoj po nusreči je Pro ianovič. ustavil avtomobil. Prvi je stopil iz avto brivec Andrej ftadišič, in že so nanj p anil i ostali kmetje. Tisti trenutek pa je odjeknil stre' ki ga je iz puške sprožil redar Ivan Gavrilovič in je zadel Radišica v glavo. Zaradi tega se mora pred so^diščem, zagovarjati tu-<11 Gavrilovič. Advokat Prodanovič trdi, da njega in njegovih spremljevalcev sploh ni zafnimala politika. Radišica kmetje niso linčali, čim ko vi-deMi, da je hudo ranjen. Ko je pozneje ležal Radiševič v bolnišnici, ga je obiskal tudi izvoljeni poslanec Sava Boguno-vič in nsu baje rekel: "Ti si kriv. fi ne bi smel živeti. Mar bi te bili razsekali na drobne SREDIŠČE ZA SLOVENSKE FONOGRAFSKE PLOŠČE. — Pišite za cenik. J. MARŠI CH, INC. 403 W. 42 Street New York kos^».,, Zaslišano bilo veliko število prič in bo razprava gotovo traja dalje časa. Obtožnica proti morilcem prof. Milana Šuflaja. 'Zagrebško državno tožilstvo je Vložilo obtožnico proti B. Zwergerju, Ljubomiru Beloše-viču, in tovarisent, ki so osumljeni umora prof. Milana Šliifla-ja. Nedavno je Zwerger pismeno zahteval, naj sodna razprava ne bo v Zagrebu, temveč prekl kakim drugim sodiščem izven banovine Hi-vateke, bodisi v Sloveniji ali v Srbiji. Sodišče še ni sklepalo o tej zahtevi. ^^^^^^^^^^MIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIII'IIIIIIIIIIIIIIIIIIIII ; ii:iM. ii-i.riuiii^LLLuuunririi^ifMii^tiin:! i.-.nirii tM-inanu.i liliri :;j;;u!ii:Lt ji.i i;i:;, i | mnminiiiiDrannioniiiraifiiraiini imajo velik uspeh « ve, toda v trobenti ni tičai !vzrok, pač pa v Blaževih ust-nieah. kajti ustnice >e Blažu niso imele kani upreti, ko je pritisnil nanje bnčeče znamc-uje svojega poklica. V svojo žalost in presenečenje so butal-ki občinski možje dognali, da so Blažu od starosti izpadli zobe. Ker so bili golantni ljudje, mu tega sploh omenili niso, ampak so ga enostavno gnali k zobozdravniku v mesto, da mu je napravil novo zobovje. — I)a boš lažje jedel kruh, ki ti ga občina daje, — so mu rekli, mislili so -i pa: — l>a bo sivec, saj ga plačamo, že vsaj tako trobental, kot se dobi. Le nerad si je dal Blaž populiti korenine, toda opogumila ga je misel: — Dobri so, Bog jim povrni, ker mi ne privoščijo samo kruha, pač mi pa hočejo povrh tega še orodje kupiti, da bom kruh lažje pre-bavljal. Novo zobovje je bilo kupljeno in plačano z občinskim denarjem. Vse Butale so tisto noč pod odejo čule, ne.-trpno pričakujoč, kako bo Blaž zatrobil. Pa je zatrobil tako, da ni bilo za nikamor. — Ni še vajen novega zobovja, — so se tolažili, — jutri b.> bolje. Pa je bilo naslednjo noč šo slabše, čedalje slabše, da so si naposled kar ušesa zatiskali pred glasovi, ki jih je poganjal iz svojega instrumenta. Občinskim možem -o začeli občani očitati, da so plačali za prazen nič lepe denarje, kajti Blaž sne trikrat več kot je pojedel poprej, iz trobente pa ni blagoslane melodije. — Blaz! — ga je poklical nekega dne župan k sebi, — ti si pa nehvaležen človek. Nove zobe smo ti kupili, da (pospraviš trikrat več močnika, žgan-cev in zelja, svojo službo pa zanema rjaš. — Prav vam ne trobim, kaj ne? — je uganil Blaž. — Seveda ne, ker ne morem. Cc prislonim trobento k žnablju, se nima žnabelj kam upreti. Kako, zlodja, naj trobim? — Kaj nimaš zob? — ga je nahrulil župan. — Seveda jih imam, — je odvrnil Blaž, — toda zobar mi je naročil, da moram zobovje čez noč spraviti v kozarec vode. "GLAS NAROD A" — New York Monday, June 10, 1940 SLOVENE (YUGOSLAV) DAILY R. DIE I'»DON XE: iMesec dni jh> poroki sta ise že -začela Eduard in Marija prepirati. Njuna „>tara sorodni ca si je bila nadela nalogo 4,4spraviti skupaj" ta zakon in oba >ta ji pritrdila, ker sta .-poznala, ida je že vas, da si ustanovita svoj dom. hia je bila stara štirindvajiset, on pa d«vetindvajK*t let. Njuna ljubezen ni bila nič kaj posebno vroča. Vzela -sta se samo zato, ker se jima je zdelo to pametno. Eduard je bil nižji uradnik v finančni upravi, kjer ni mogel nikoli posebno napredovati. Tod« služba je bila vsaj zanesljiva. Marija je pa imela skromno doto — 20.0o>ta ujemali v ?M>trebab in težnjah, da bosta imeli enake želje. . Eduard je bil »in očeta, ki je zna vsiliti svojo železno voljo drhte« •im otrokom in ženi, sprijaznjeni - >vojo usodo. Marijina ninti je bila pa oblast i željna, in v vsem jo prekašala -voj««gn možu. ki jc t»11 čisto brez volje. Ni ji bilo treba niti vtepati hčeri v glavo, da se niora ravnati po njenem zgledu. Marija je bila za to odločena in ko je prišel Eduard prvič pol ure prepozno domov, kajti zahajal jc vsak o robo t o s prijatelji v kavarno. je dejala energično. 4'0|nirznriani te, da mora to prenehati — sicer —" Tola mož ji j«- brž pn^osrel v l»e>» do: : IMATE 2E TA PRI ROČNI ATLAS? V teh kritičnih tuih je vnakrtn-i tiUtflju diirt nih vesli potrrlira U priročni AT I .AS. ki cm pošljimo našim naročnikom po najnižji črni. — Naročile c* m datira! Velikost 9H z 14 U inčev 48 velikih strani; 3*.' Imrvanih zfuiljeridov tujih držav in 0 zemljevidov Zdr. držav in zastav vodilnih dr* iav; 45 svetornih slik po|>olnoma o- znač^nih; Zanimivi svetovni dogodki. Najnovejši zemljevid kaže celi svet in tndi: RAZDELITEV POLJSKE MEl) NEMČIJO IN RUSIJO ITALIJANSKO OSVOJITEV ALBANIJE PRIKLJUČITEV ČEHOSLO VAŠKE K NEMČIJI NOVA FINSKO-RUSKA MEJA Cena 25 centov Po£lJite svoto v znamkah po S oz. Ho 2 centa._ Posebnost: HAMMONDOV ZEMLJEVID, KI SAM SEBE POPRAVLJA KUPON, ki ga dobite c atlasom in ko ga izpolnite in pošljete k Izdajatelja zemljevida, Vam daje pravico, da dobite dodatne zemljevide z novimi mejami vojskujočih ae držav, kakor bodo preme-njene po sedanji vojni. NaroČite Atlas prt: " GLAS NARODA " tli WEST 18th STREET N ■ W IOIK, N. 1 u\Jaz te pa opozarjam, dra-^a moja, da •si ne pustim ničesar predpisovati. V moji rodbini je navada, da nosijo moški hlače, ženske pa drže jezik za zobmi. Co je bil tvoj oče tako neumen, da je mirno trj>el da m§u je komandiraia mati, je to njegova ?tvar. Toda kar -e tiče mene, si ne pustim ukazovati." To ji je rekel brez krika in prenaglih kret« nj. Marija je zaplakala. Toda Eduard je ni tolažil, .Marija je kuhala jezo več »ln i in «n i t i besedice ni črbnila. To la Eduarda to ni motilo. Začel je govoriti šele, ko je prišel nekega dne domov pred ženo. ki je bila na obisku pri prijateljih. Dejal .i«': •"Morpš se zavedati, da si ti tu z i vol jo li^ne in ne jaz zavoljo tel»c. Ne branim ti hoditi na obiske, toda želim, da bi te našel doma. ko se vrnem. To ^i zapomni enkrat za vselej." Mari ja je bila njalo prej pri -voji materi, »la bi ji po4ožila >vojc gorje. Toda mati jo je odločno zavrnila. "Sama si vsega kriva. Saj ti pravila, da si gi že kdaj upa! tako govoriti s tel>oj." Zato je pustila zdaj moža J hi •ez odgovora utvu je bil to zakon, kakršnih je na svetu nešteto. Takoj v -zaeetku je nesoglasje razdružilo 7akonca, vendar sta pa živela skupaj, ker sta se bila odločila za to in ker ni moglo biti niti govora o tem, da bi začela novo življenje. Na zunaj je bil to vzoren zakon in raz>»n na "dairtskih čajankah'' so ju videli ljudje vedno skupaj. Drugače sta pa imela v zakonu sreoo. V naročje jimja je padlo več dedščin Eduard je samo Čakal na malo pokojnino, da bi se mogel potem mirno in ridobno posvetiti svo-jemtn zasebnemu življenju. Naposled je prišla tndi zaželjena pokojnina in ž njo nekaj drobnih neprijetnosti, tako recimo revroatizem', ki mu je onemogočil hoditi na lov. Marija je pa imela >lab želodec, kar je bilo krivo, da je bila še bolj silna. j(\:s je ubhižil njune medsebojne napetosti. Nista se sicer več tako srdito zmerjala, toda ne zato. da bi >i bila zdaj simpat ičnejša, temveč enostavno zato, ker sta se bila večnih prepirov naveličala. Razen tega je sprejela Marija v -ItoIpo mlado dekle, na katero je lahko zidaj izlivala na svojo jezo in nervoznost. Od istega časa, ko je prišla v hfišo služkinja, sta sikala zakonca še t išje >voje strupene opazke drug proti -drugemu, ali pa sta celo molčala in se samo srdito pogledala. . lEduard je bil koščen starček šestinsedenwlestih let. Nji je bilo enainsedemdeset let in pod Ia>mi, ki so 1 stoletja, ki ni bilo skaljeno z nobeno dramo . . . Bila je lepa svečanost in vse v me-tu X' je je udeležilo. Župan je pripravil ganljiv govor in goM'o I župnik je postavil Eduarda in Marijo s prižnice za svetal zgled zakonske sloge. Fotografi -o napravili več posnetkov m domači listi so objavili slik«-. Sredi nečakov, nečakinj in pravnukov sta stala -lavljenca roko v roki. Zvečer sta bila pa zopet sama doma. Legla sta na svoji široki zakonski postelji, kjer sta spala že celili petdeset let, toda i spregovorila nista niti besedico, še celo lahko noč >i nista voščila. Molče -ta obrnila drug drugemu hrbet, in plakala tiho v vzglavje. Prvič sta se zavedla, kako žalo-tno je to bilo in je še sedaj, da sta v svojem dolgem skupnem življenju pol stoletja vedno gojila le mržnjo. ki jima je pokvarila in zastrupila vsako veselje i rt zadovoljstvo. . Trajno zasedanje kongresa Goveraer države Pcnnsvlva-nije, Arthur H. James, je mnenja, da bi dežela najlažje preprečila uveljavi jen je diktature, če bi prisilila kongres k trajnemu zasedanju. — Kongresuiki naj ostanejo tako dolgo v Washington!!, — je dejal, — da bo za ameriško obrambo vse dobro preskrbljeno. ITALIJANSKA PODMORNICA "Gugliema Marconi" je pri po •skrivni potopitvi v bližini Ta-renta dosegla globino nekaj več kakor 100 metrov. STRAHOTE VOJNE ČASU PRIMERNA KNJIGA Spisala Berta pl. Suttner 228 strani Cena 50 centov Dobite jo pri KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 W. 18 St., New York Nemško letalstvo za napad -— na Anglijo- Mnogi ■znaki kažejo, da ne stojimo več daleč od trenutka, ko se bo vnela na zapadu brezobzirna vojna, v kateri bo imelo glavno besedo letalstvo Ako hoče Nenu ija Angliji Ido živega, potem jo mora zgrabiti na samem otoku, to pa more storiti le s svojo letalsko armado. Borbe ra -everu so po mnenju nevtralnih vojaških in političnih opazovalcev le predigra k gigantski bitki, ki l>o zadivja-la na zapadu Evrope. V teku preteklega tedna r=o nemške radijske postaje z velikim poudarkom razširjale vest, da so angleška bombna letala z bonibMini nptpadla neko nemško železniško postajo ob danski meji. Se z večjim podar-kom pa je bil dodan tej novici komentar, iz katerega je povsem razločno izhajalo, da so Nemci sklenili dati na to brezobziren odgovor, za katerega bo poskrbela njihova zračna armada. Ta dodatek je zelo značilen in 'daje prav tistim, ki že dolgo napovedujejo poostritev vojne na zapadu. Pod poostritvijo voine na zapadli pa se spričo nepremagljivih utrdb na obeli straneh Rena skoraj ne more razumeti dru-irega, kakor poostritev letalske vojne, ki je bila doslej omejena n:i zapadu zgolj na po-aniezne. večinoma neuspešne akcije, katerih se je udeleževalo tudi razmeroma majhno število letal. zvezi s tem so zanimiva razmotrivanja, ki iih zadnje čase objavljajo angleški letalski strokovnjaki, in ki iih dn-polnmjemo z nekaterimi podatki. katere je najti v tisku nevtralnih držav. Angleška protiletalska obramba je do-lej nad obalami xVmrl'je sestrelila nad 50 nemških lfrombnikov. Številčno ta uspeh ne predstavlja mnogo, tola v njem tiči važen strateški pomen. Angleži so s tem napravili za nesposobne na tisoče nemških bombnikov, in to brez boja, kajti izkazalo se je, da so Nemci stavili prevelike na de v nekatere tipe svojih ietal. . (Nemiško bomlbno letalstvo >e v glavnem deli na dve vrsti, .na tako imenovane "Sturz-fconiber" to so letala, ki se v strmoglavem letu spuste nad cilj in tik nad njim spuste bomlbe, potem pa ,sc hitro spet dvignejo — ter na bomJbnike aa. daljne polete. Predstavnik prve vrste letal je Junker-jevo letalo tipa ''Ju 87", ki se je v španski 'državljanski vojni ter v vojni na Poljskem izvrstno obneslo. Toda to letalo ni uporabljivo za daljne polete in bi ga mogli Nemci uporabiti edinole v prem i kal -ni vo.ini na zapadu. Magino-tova črta pa je po mnenju an-irM;kih letalskih strokovnjakov od te "Sturzbomlber" izločena, kajti tam' ni ciljev, ki bi jim bombe iz teli letal mogle do živega. •Predstavnik druge vrste bombnikov je letalo tipa Ilein-kel. Tega uporabljajo Neirtci pri svojih akcijah nad zalivom Sea pa Flow in dnigili angleških oporiščih. To letalo predstavlja res .precej dovršeno zračno orožje, toda njegova brzina, daljava, katero zmore preleteti. višina, ki jo doseže, ter obranima oborožitev, ki m!u je na razpolago, so po mnenju angleških strokovnjakov prešibke, da bi ga usposabljale za množične letalske napade spričo velike oddaljenosti Anglije Od nemških letalskih baz ter spričo presenetljivih sposobnosti angleških lovskih letal in protiletalskega topništva. Angleži so prepričani, da so bombniki tipa "FFeinkel premalo moderni,, da bi bilo mogoče ž njimi napraviti takšno zračno ofenzivo, ki naj bi britanski otok spravila na kolena. V neki agleški vojaški reviji čifamo: "Tisoč bomlbnikov Flenkel. ki jih je Nemčija zgradila med leti 1935 in 1939 in ki so podlaga številčne premoči nemškega letalstva nad' angleškim so postali prepočasni. Proti britanskim lovcem ne morejo ničesar opraviti. Treba jih bo potegniti iz vojnega prometa in jih začeti uporabljati kot šolska letala. 'To je gotovo nekoliko pretirana kritika tega tipa nemških letal, toda zdi se, da je v njej vendarle jedro resnice. Zdi se namreč, da so Nemci sami uvideli, 'da so letala, ki so jih gradili v letih 1935 do 1939. postala že nekoliko wustarela. ker so že pred nekaj me-eei pričeli z velikimi napori graditi nova bomibna letala, ki naj bi bila brez pomanjkljivosti, katero so pokazale prve izkušnje sedanje vojne. Predvsem so začeli graditi nov tip Jun-korsovega letala, in sicer * * Ju 8K K." Angleži -sami priznavajo, da to novo letalo v vsem na'dkriljuje starejše nemške nemlške bombnike tako po brzini. daljavi, ki jo zmore, in po Oborožitvi. Daljava, ki jo to letalo zin/ore v nepretrganem poletu, znaša okrog 251 M) km, -največja brzina pa, ki jo letalo doseže, znaša 510 km na uro. Že 30 milj pred ciljem ustavi pilof motorje, ter se na to v neslišnem strmoglavem poletu približa cilju, katerega nameraval obsuti z bombami. Drugo Innnbno letalo ki ira Nemci zdaj na novo grade, je konstrukcije Mo-serschmidta. ki je Nemcem doslej dal prvovrstna lovska in bomfrma letala. zdaj pa še 'bombnik. Tudi to letalo je zgrajeno za dolge polete in je oboroženo > topovi. Toda podatki o njem še manjkajo. Nemci >o mu dali ime "»Jaguar" in s tem so menda hoteli poudariti njegovo okretnost i-n udarnost. Po neniških poročilih so se fi bombniki nad Severnim morjem dobro obnesli. Toda k vsemu tenm pravijo Angleži: firaVinja letal v mno-Ižicaili zahteva časa in zavezniki med tem ča-om ne spijo, ampak njihove Ietal>ke tovarne delajo s polno paro in kalijo najvažnejše, v amrlcčkih in ZA NAROČNIKE IMAMO ŠE NEKAJ ZASTAV, ki so na razpolago našim naročnikom po ugodni ceni. Marsikateri želi imeti za dom zastavo ob priliki narodnega praznika.? OPIS ZASTAVNE SKUPINE Zastava: 5 čevljev dolga in | i a Čevlje široka; izdelana iz naj- |j.; »j. boljšega blaga (eotton buting) in i,| obrobljena ter ročno vezena, | ■barve najbolj trpožne: vse zve-:« zde so šivane na obeb straneh. lj[ 1 jI! rr»n>s: iz trdega lesa, pobar- Bj *'f van. 7 čevljev dolg, in sestoji iz lil dveh delov. — Iiočaj in vrv. ii Naročite pri: i SLOVENIC PUBLISHING CO. g 210 W. 18th Street New York P PO POSEBNI CENI ZA NAROČNIKE TEGA LISTA $2.50 (Vsi pošiljal ni stroški plačftnl.) francoskih tovarnah gr-adijo samo najnovejša in najirtoder-nejšj, letala, ki ])o kvaliteti in materialu prekašajo nemiška h'tala. Res je, da invji Nemčija danes morda 20.000 do ,10.-V(H>0 letal — zavezniki jih nimajo toliko — toda vprašanje je, koliko tisočev teh letal je Še m'odemih. koliko pa že zastarelih. Dejansko je danes zavezniško letalstvo že močnejše orl sneitakega in ta premoč bo vsak dan večja. Tas pa. ko bi bil množični napad iv m.škHi bom(l>nikov na An tri i -i<> morda š(, i^pol. je že minil in -e ne povrne Zato om razveselil, je bilo pa zopet vso dobro." V njenih očeh je nekaj zažarelo. "Tone," je rekla sramežljivo, "naj bo karkoli hoče, toda poljubiti te moram." Z roko ga je objela okrog vratu ter ga prisrčno poljubila na usta. "No, torej," jo je veselja pritisnil k sebi. . "Dobr si mi to vem. Samo še "ja" ti je treba reči, pa bova zakonski par. "Tiho!" se je zasmejala in ga narahlo pahnila skozi vratu, Sama je pa stekla k ognjišču, kajti mleko je prekipevalo. Tone je segel z obema rokama v zrak. i "Zdaj sem pa ujel srečo! Imam jo! In za nič na svetu je ne izpustim." 7. POGLAVJE. Trata za kočo je bila vsa polna veselih ljudi. Sosednji p!an£arji in planšarioe, pastirji in nosači. Da ni manjkalo poredne Monike in dev i carske Cajnarice, ni treba skoro omenjati. In kakor vedno je imela Cajnarica glavno besedo. "Jaz ja, dekleta," jim je p rid igo vala s piskajočim glasom,, "jaz naj vam bom svarilen vzgled. Pazite na svoje zdravje, vam rečeni. Vsako priliko izrabite, če ne, Se boste na starost ke-ale, kot se jaz kesam. — To je naravni zakon — pravi padar Mrlak. Jaz sem grenila nad svojo mladostjo. Zdaj pa imant!" - JGI Obok o je vzdilmi'Ia. "Gotovo sem bila prepričana, da bom popravila zamujeno, pa .-e mi načrt ni obnesel." "No, jaz se ne morem p ritoževati," se je aahihetala Monika. fTedaj je pa Frcnc opazil lovca in mu skočil veselo nasproti. 44Kdo bi si mislil, da bo tebe prineslo?" Potihein pa iinu je zasepetal: 4* Že od jutra te čakam." V>i so gozdarja veselo pozdravili, le Cajnarica ni bila ničkaj zadovoljna. Ob pogledu na Toneta se je spomnila gozdarskega pomočnika Klavžarja, ki ji je bil prejfenji večer tako srečno odnesel pete. • 44Ti, tvoj tovariš pa ni dosti prida!"-ga je n-ahrulila. "Ta-ke štruklje sem ntu mMila skuhati, da bi kar v maslu plavali, zdaj naj se pa pod nosom obriše." • "Medtem je Marija prinesla kavo. . . ' "Oh, kako sem razmišljena!" je vzkliknila. "Sladkor sem pa pozabila. Fronc, skoči po sladkor, na ognjišču je." Pri tem irtu je zašepetala "Pa v izbo nekoliko poglej, toda po tihem!" i i ■ ; { •« Ko se je Franc vrnil, mu je žarel obraz v brezmejni radosti "Marija..." "Tjho/' mu je prigovarjala sestra. 44Nobene besede ne zini. < V bi zvedeli, b: vsi vdrli v spalnico in mi zbudili otroka " Jn obrnivši se k mizi, je nadaljevala. 44Zdaj pa le zajemite! Vsak naj gle ne zn»s drugega govoriti?" ga je vprajšal Tone, •'kot samo tisti svoj večni "ab" in "pustite me"? O čem pa fravkar ves dan premišljuješ?" 1 "C ?em bi premišljeval?" ■"Vsak človek nekaj misli." 1 '"("'e si tako nenmen, kar razmišljaj, jaz pa ne bom." Vsi eo se zasmejali in začeli ugibati, kaj je pravzaprav nameraval Pavle povedati. 1 Ali je hotel reči: "Saj nisem tako neumen kot se vam zdim!" ali pa "Bolj neumen se vam zdinl, kot sem pa v resnici." • ' (Nadaljevanje prihodnjič.) • Iz Jugoslavije (Po neposrednih vesteh agencije 4.30 dg> 7. zvečer Daylight Saving čas. Tamburaški zbor Pranja Muza s petjem tvori glavni del programa, ali računajo pa na to, da se jim posreči zagotoviti daljši čas na isti postaji za ta (program. VAŽNO ZA NAROČNIKE Poleg naslova Je razvidno do kdaj imate plačano naročnino. Prva Številka pomeni mesec, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranite nepotrebnega dela In stro&kov, Vas prosimo, da skušate naročui-no pravočasno poravnati. Pošljite naročnino naravnost nam aH Jo pa plačujte nagemu zastopn'KU t VaSem kraju ali pa kateremu Izmed ■astopiiikov, kojlb imena so tiskana z debelimi črkami, ker so upravičeni obiskati tum druge naselbine, kjer Je kaj naših rojakov na«** IJenlh. Zastopnik bo Vam IzročU potrdilo aa plačano naročnino. CALIFORNIA: San Francisco, Jacob La u shin X) LOK.ADO: Pueblo, Peter Cultg, A Salti« Walaenburg, M. J. Bunk INDIANA: Indianapolis: Frank Zupančič ILLINOIS: Chicago, J. Bevčlfc Cicero. J. Fablaa (Chicago, Ofeoro In Illinois) Jollet, Jennie Bamblch La SaUe, J. Speilcb Maacoctab, Frank Augustln North Chicago In Waukegan, XARTLAND: KltxmUler, Fr. Vodoplve* MICHIGAN: Detroit, L. Plaakar MINNESOTA: Chisholm, J. Lukanlch Ely, Joa. J. Peebel Eveleth, Louis Goal« .Gilbert, Louis Vessel Hlbblng, John Povile Virginia, Frank Hrvaticb MONTANA: Roundup, if. II. Panlaa Waaboe. L. Champa NEBRASKA: Omaha, P. B rode rick NSW YORK: Brooklyn, Anthony 8v el Gowanda. Sari Slrakha ..Little Falls, Frank Masle OHIO: Barberton, Frank froha Cleveland. Anton Bobek. Cham. Km linger, Jacob Resnlk. Job" SiapnLi Glrard, Anton Nagode Lorain, Louis Balant, John KumAs Youngs town, Anton OREGON: Oregon City, J. Koblax PENNSYLVANIA: Bessemer, John Jevnlkar Conenmugh. J. Brezove« Coverdale in okolica. Mrs. Ivans Rupnik Export, Lonfe SapaniM Fsrrell. Jerry Okoni Forest City, Math Kamln Fr. Blodnlksr Greensburg, Crank Novak Homer City. Fr. Ferenchak Johnstown, John Polants Krayn, Ant. TauielJ Luaerne, Frank Ballocb Midway, Jo»»i Žust Pittsburgh In okolica, Pfallip Progai Steelton, A. Hren Turtle Creek, Fr. Sehlfrcr West Newton, Joseph Jovan .. .. .. WISCONSIN. Milwaukee. West Allis, Fr. Sheboygan, Joseph WYOMING: Rock Springs. Levis Dlamondville, Joe Rolicfi Vsak vastwpalk Izda potrdil« sa svs Is. katere Je preJeL Zastopnike tople omn -mi Auoor V BLAGI SPOMIN DEVETE OBLETNICE kar je umrl naš ljubljeni soprog in oče John Rink (10. junija, 1931.) • Devet let je že minulo od kar si nas zapustil. Se vedno se Te spominjamo z ljubeznijo in tiho bolestjo v srcih, nepozabni soprog in oče. Žalujoči ostali: Sop roga in otroci. Homer City, Pa. * knjiga, ki Vas bo ZADNJA NA GRMADI. Spisal Franc Jaklič. (268 strani.) Tudi dolenjska Ribnica je imela svoj čarovniškii proces. Pisatelj Jaklič je na podla ^ gi zgodovinskih virov dobro opisa1^ preganjanje in kaznovanje "čarov ^ nic," ki so bile sicer povsem dp dolžne ženske. w0 Cena ......$i.ooJJ OPOMBA: Knjige označene z so^ v platnu vezane. jJJ VLOGA MILIJONSKE ARMADE, KI STOJI V PREDNJI AZIJI. Vojaški strokovnjak "Teiup->h" objavlja v številki z dne 5. aprila dalje razmišljanje o f r a ne o.^k o - n c 11 k o -1 u ršk i a r-madi, ki stoji pripravljena v Prednji A'ziji ter namiguje, v kakšne namene so jo zavezniki organizirali na tem prostora. IPo ocenitvi številčne moči se pisec naslanja na številke, ki jih je objavil madžarski, list "Pester Lloyd" ki trdi, da ima Francija tamkaj 7 pehotnih in 1 konjeniško divizijo s pripadajočim topništvom. Te divizije so v veliki meri motorizirane in razpolagajo z izredno močnim letalstvom. Ta fHlrmakia bi bila močna torej približno 1 (10.000 mož. ki so večjidel Afrike. Angleška armada sestoji z 3 divizij, ki so v Palestini ter 4 motoriziranih divizij, ki so v Egiptu. Skupno torej okrog 70.000 mož. Obe armadi angleška in francoska, štejeta potemtakem 220.000 mož. Turška armada, v kolikor je že pod orožjem, šteje 22 pehotnih divizij z 22 rezervnimi divizijami, 5 gorskih brigad, 1 oklopno divizijo in 24 bataljonov graničarjev, s pripadajočim topništvom in letali. Skupno ima Turčija pod orožjem okrog 550.000 mož. (Skupna vojska Francije Anglije. in Turčije v Prednji Aziji šteje torej blizu 800,0(>0 mož. Vendar so te številke v kolikor se tiče Francije in Anglije gotovo prenizke, ker cenijo d-rugi vojaški strokovnjaki njihovo oboroženo silo ob turški meji na pol milijona mož. Kakšnim namenom naj služi ta oborožena sila. se vprašuje vojaški sotrudnik "Tempsa"? Dvema namenoma, odgovarja na to: I. Sovjetska bi mogla bodini w —^ — — — zanimala! gornjo knjigo lahko naroČite pri: KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 west 18th street new vorr, N. Y. na pritisk Nemčiji, bodisi iz lastnih nagibov delati kakšne vojaške po>kuse na Kavkazu. Sovjetska ima tam nekaj bogata petrolejska ležišča in dragoceno rudnike manganezi-ja — oboje za vojno industrijo neobhodno potrebno — ki ležijo ponekod le 25 km daleč od turške meje. Sovjetijo lahko premaga skušnjava, da bi si ta bogastva zavarovala s tem, da- bi turško mejo napadla. To je eno. Dnigo pa je. da so v Traku in v Perziji bogata petrolejska ležišča, iz katerih črpa Anglija svoje potrebe. Soviet i ja in Nemčija bi lahko prišli v skušnjavo, da bi si ta ležišča osvojili in tako nasprot niku hudo škodovali. Zavezniška armada je tako sestavljena. da je tako oborožena, da bi na tem prostoru, kjer ni železnic ne potov, z lahkoto odbila vsake sovjet-ke poskuse prodiranja. |2. Anglija in Francija sta nekaterim balkanskim državam ("Romuniji in Grčiji) obljubili oboroženo jamstvo njihove neodvisnosti za primer napada. Lahko pa se na jugovzhodu nripetijo še razne druge možnosti v zvezi 7. vojno. Armada. ki lo imata Anglija in Frpncija v bližini tecra prostora-. bo mogla v«ak liip nnsto-r>iti. da brani koristi Anglije in Francije proti Nemčiji. rvaiiiiii||i«(iaiiitii|||.t|iiiMaii||)i,|iifiiiii,( f|f«^ »nnniw,,,«iiiiinii' ,|>i||,iiiii*liiii„llll,iiMi,l|t Z. Belgrajskl Biser (VitoJ Jelene) 6 Burska Vojska 10. Devica Orleanska 12. Duhovni boj (Lovrenc 8